Pravilnik-Standardi I Normativi

UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
PRAVILNIK ZA STANDARDI I NORMATIVI ZA URBANISTI^KO PLANIRAWE 2. 1. Op{ti odredbi ^len 1 1) So ovoj Pravilnik se propi{uvaat standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe koi se primenuvaat pri izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite planovi od ~len 7 t.2 i urbanisti~kiot proekt od ~len 50 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl.Vesnik na RM br.51/05) vo natamo{niot tekst: Zakonot. 2) Primenuvaweto na standardite i normativite e zadolìtelno. ^len 2 So ovoj Pravilnik se utvrduvaat urbanisti~kite na~ela i normi potrebni za izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na urbanisti~kite planovi i urbanisti~kiot proekt zaradi obezbeduvawe na uslovi za pohumano ìveewe i rabota na gra|anite, ramnomeren i odr`liv prostoren razvoj na naselenite mesta i gradbite, racionalno i odr`livo koristewe na prostorot, za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo i za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata. ^len 3 1) Urbanisti~koto planirawe se zasnova na slednite na~ela: 1. Urbanisti~koto planirawe obezbeduva zgolemuvawe na stepenot na humanost na ìveeweto i podobruvawe na uslovite za rabota so planski odredbi koi voveduvaat povisoki standardi vo odnos na postojnata sostojba ili vo odnos na prethodniot urbanisti~ki plan. 2. Urbanisti~koto planirawe obezbeduva harmonizacija na prostorot so planski odredbi za za{tita na domuvaweto i dejnostite od javen interes so sozdavawe podra~ja so ista namena na zemji{teto ili podra~ja so me{ani kompatibilni nameni na zemji{teto. 3. Urbanisti~koto planirawe obezbeduva ureduvawe i humanizacija na prostorot so planski odredbi koi }e ja {titat i stimuliraat privatnata sopstvenost i slobodnoto pretpriema{tvo na na~in koj nema da go povredi ili stesni javniot interes. 4. Urbanisti~koto planirawe sukcesivno }e gi zgolemuva ste~enite prava po osnov na sopstvenosta na grade`noto zemji{te, ureduvaweto na zemji{teto i pravata na gradewe, osven ako toa ne e sprotivno na javniot interes. 5. Urbanisti~koto planirawe ima za cel so planski odredbi da ja zgolemuva vrednosta na zemji{teto, nedvi`ninite i site drugi prostorni resursi. 6. Urbanisti~koto planirawe obezbeduva za{tita i razvoj na dràvniot i javniot interes so planski odredbi so koi se utvrduva prostorna dispozicija za gradewe i razvoj na gradbi od zna~ewe za Republikata i gradbi za koi so zakon e utvrden javniot interes. 7. Urbanisti~koto planirawe obezbeduva za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, ìvotnata sredina i prirodata so planski odredbi koi gi
1
integriraat kulturnite i prirodnite blaga vo podra~jata na planskite opfati so {to voedno gi pravat dostapni na lu|eto i za{titeni od degradacija. Planski opfat
^len 4 1) Planski opfat e podra~je uredeno so urbanisti~ki plan odnosno podra~je na koe urbanisti~kiot plan e na sila. 2) Planskiot opfat se definira so utvrduvawe na granica na planskiot opfat koja sekoga{ e zatvorena linija {to go opkruùva podra~jeto na koe se protega pravnoto dejstvo na urbanisti~kiot plan. 3) Granicata na planskiot opfat e planska odredba koja se ureduva so urbanisti~ki plan na grafi~ki i tekstualen (opisen) na~in. ^len 5 1) Granicata na planskiot opfat na urbanisti~ki plan e liniski simbol vo grafi~kiot del na planot koj pretstavuva ortogonalna proekcija na presekot na vertikalna ramnina so povr{inata na terenot. 2) Vertikalnata ramnina od stav 1 od ovoj ~len se protega nad i pod kotata na terenot na na~in ureden so ovoj Pravilnik i so urbanisti~ki plan. ^len 6 1) Granica na planski opfat na generalen urbanisti~ki plan e granica na grad. 2) Granica na planski opfat na detalen urbanisti~ki plan opfa}a del od planskiot opfat na generalniot urbanisti~ki plan odnosno del od grad. Ovaa granica se ureduva so planska odredba vo generalen urbanisti~ki plan, a se uto~nuva i sproveduva so planska odredba vo detalen urbanisti~ki plan. 3) Granica na planski opfat na urbanisti~ki plan za selo e granica na selo. 4) Granica na planski opfat na urbanisti~ki plan von naseleno mesto e granica na podra~je nameneto za gradewe. ^len 7 Granica na planski opfat na urbanisti~ki plan, treba da bide: - racionalna, ekonomi~na, pravilna linija, linija na opkruùvawe so kolku {to e mo`no pomala dolìna, - linija {to }e se sovpa|a ili }e gi sledi linearnite zadadenosti na terenot, bilo da se prirodni (reqef, vodeni tekovi i dr.) ili sozdadeni (pat, oska na ulica, granica na katastarska parcela, granica na podra~je so ista namena i dr.), i - linija koja nema da ja namaluva vrednosta na zemji{teto {to go deli ili da ja popre~uva negovata namena i na~in na koristewe delej}i go na neupotreblivi delovi. ^len 8 Pro{iruvaweto na planskiot opfat na urbanisti~ki plan treba da gi sledni slednite na~ela: 1. Pro{iruvawe na planskiot opfat na urbanisti~ki plan po pravilo ne se pravi pred da se postigne racionalno iskoristuvawe na zemji{teto so gustina i intenzitet na izgradenost vo ramkite na postojnata granica na naselenoto mesto, za istata namena za koja se vr{i pro{iruvaweto. 2. Pro{iruvawe na planskiot opfat po pravilo se izveduva kon neobrabotlivo zemji{te, obrabotlivo zemji{te od 4, 5 i 6 klasa bonitet, kako i kon degradirano zemji{te.
2
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
3. Pro{iruvawe na planskiot opfat ne se izveduva na smetka na za{titeni podra~ja na prirodni celini i retkosti, park {umi, izleti{ta i dr. 4. Politikata na pro{iruvawe na planskiot opfat e pra{awe od op{t interes koe go zasega odr`livot razvoj na naselenoto mesto, pa sekoe pomestuvawe na granicata na planskiot opfat mora da se argumentira so pri~ini vo polza na op{tiot interes. ^len 9 1) Koga izmenite i dopolnuvawata na urbanisti~kiot plan se odnesuvaat na del od negoviot planski opfat, granicata na planskiot opfat na izmenite i dopolnuvawata se formira spored istite na~ela od ~len 7 od ovoj Pravilnik za da opfati logi~na urbanisti~ka potcelina od planskiot opfat. 2) Izmenite i dopolnuvawata od stav 1 od ovoj ~len ne smeat da sozdadat planerski diskontinuitet vo prostorot ili da ja namalat vrednosta na okolniot prostor odnosno uslovite za ìvot i rabota na lu|eto utvrdeni so urbanisti~kiot plan koj e predmet na menuvaweto. 3. Planerski elementi na grade`no zemji{te
^len 12 1) Regulatorni linii se planski odredbi vo grafi~kiot del na urbanisti~kiot plan koi go razgrani~uvaat grade`noto zemji{te od aspekt na nositelite na pravoto za gradewe. 2) Regulatorni linii se regulaciona linija i granica na grade`nata parcela. ^len 13 1) Regulaciona linija e linija na razgrani~uvawe pome|u grade`no zemji{te za op{ta upotreba i parcelirano grade`no zemji{te za poedine~na upotreba. 2) Regulaciona linija e prostorno definirana kako ortogonalna proekcija na presekot na vertikalna ramnina ili zakrivenata vertikalna povr{ina so povr{inata na terenot. Vertikalnata ramnina ili zakrivenata vertikalna povr{ina se protega nad i pod kotata na terenot kolku {to e odredeno so ovoj Pravilnik i so urbanisti~ki plan. ^len 14 1) Minimalno rastojanie pome|u dve regulacioni linii koi vo urbanisti~ki plan za prv pat definiraat gradski blok e 40 metri. Minimalnoto rastojanie pome|u dve regulacioni linii kaj vo naseleni podra~ja kade za prvpat se izgotvuva urbanisti~ki plan se odreduvaat vo urbanisti~kiot plan. 2) Rastojanieto pome|u dve regulacioni linii koi definiraat plo{tad ili drugo soobra}ajno nekategorizirano zemji{te za op{ta upotreba se odreduva vo urbanisti~ki plan. ^len 15 1) Dve paralelni regulacioni linii koi pome|u sebe ograni~uvaat zemji{te za op{ta upotreba nameneto za transport i dvièwe definiraat soobra}aen koridor. 2) Rastojanieto pome|u dve regulacioni linii od stav 1 od ovoj ~len pretstavuva {irina na uli~en profil odnosno profil na soobra}ajnica. 3) Najmalo rastojanie pome|u dve regulacioni linii koi definiraat profil na soobra}ajnica, vo zavisnost od kategorijata na soobra}ajnicata, e za: - gradska magistralna ulica - tranzitna magistralna ulica - sobirna ulica - servisna ulica - stanbena ulica - industriska ulica - pristapna ulica - pe{a~ka pateka 23,00 m 21,00 m 11,00 m 10,50 m 10,00 m 11,00 m 5,50 m 1,50 m
^len 10 1) Grade`noto zemji{te e zemji{te ~ija{to namena i na~in na ureduvawe, gradewe i koristewe se utvrdeni so urbanisti~ki plan. Status na grade`no zemji{te dobiva sekoe zemji{te vo podra~je za koe e donesen urbanisti~ki plan. 2) Grade`noto zemji{te vo primarnata podelba se deli na parcelirano grade`no zemji{te za poedine~no gradewe i upotreba, i neparcelirano grade`no zemji{te za op{ta upotreba. Parceliranoto grade`no zemji{te za poedine~no gradewe vo sekundarnata podelba se deli na grade`ni parceli. 3) Parceliranoto grade`no zemji{te sluì za izgradba na gradbi i kontrola na namenskata upotreba na zemji{teto, a grade`noto zemji{te za op{ta upotreba sluì za izgradba na ulici, plo{tadi, infrastrukturi i drugi vidovi povr{ini za op{ta upotreba. ^len 11 1) Edinici na grade`noto zemji{te (osobeno vo urbani podra~ja) se: grade`na parcela, blok i ~etvrt. 2) Grade`nata parcela e osnovna i najmala edinica na grade`noto zemji{te. Taa e ograni~ena so regulatornite linii: granica na grade`na parcela i regulaciona linija. 3) Blokot e posloèna edinica na grade`noto zemji{te koja se sostoi od pove}e grade`ni parceli i grade`no zemji{te za op{ta upotreba. Granicata na blokot se sovpa|a so oski na ulici, regulacioni linii i granici na grade`ni parceli. 4) êtvrtta ili urbanata edinica e najgolema edinica na grade`noto zemji{te vo naselenoto mesto (osobeno vo gradot) koja se sostoi od pove}e blokovi i zemji{te za op{ta upotreba. Granicata na ~etvrtta se sovpa|a so granicite na blokovite od nejziniot perimetar. 5) Edinicite na grade`noto zemji{te se voedno urbanisti~ki edinici za planirawe. Podatocite vo dokumentacionata osnova na planot i planskite odredbi od planskata dokumentacija se organiziraat spored urbanisti~kite edinici za planirawe. 6) Edinicite na grade`noto zemji{te vo urbanisti~kite planovi se obeleùvaat so tro~lena nomenklatura: grade`nata parcela so arapski cifri, blokovite so arapski cifri i ~etvrtta so kirili~na bukva od azbukata. 4. Regulatorni linii
3
^len 16 1) Granica na grade`na parcela kako planska odredba vo urbanisti~ki plan e linija na razgrani~uvawe na nositeli na pravo na gradewe pome|u dve sosedni grade`ni parceli. 2) Prostornata definicija i protegaweto na pravnoto dejstvo na granicata na grade`nata parcela e kako vo ~len 13 stav 2 od ovoj Pravilnik. 3) Za grade`na parcela koja za prvpat se formira minimalnoto rastojanie pome|u dvete granici koi pretstavuvaat strani na parcelata e 6,0 metri. 5. Grade`na parcela
^len 17 1) Grade`na parcela e ograni~en del od grade`no zemji{te so ist nositel na pravoto na gradewe.
4
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
2) Grade`nata parcela e ograni~ena so regulatorni linii regulaciona linija i granica na parcela koi se planski odredbi vo urbanisti~ki plan {to ja obeleùvaat promenata na nositelot na pravoto na gradewe. 3) Grade`nata parcela se sostoi od edna ili pove}e katastarski parceli ili delovi od katastarski parceli, pri {to site sopstvenici na katastarskite parceli i delovi od katastarski parceli vo ramkite na grade`nata parcela pretstavuvaat edinstven nositel na pravoto na gradewe. ^len 18 1) Elementi na grade`nata parcela se: 1. Lice na grade`nata parcela e granica na parcelata obeleàna so regulaciona linija odnosno izlez na grade`nata parcela na ulica. 2. Dno na grade`nata parcela e granica na parcelata kon vnatre{nosta na blokot, po pravilo na sprotivnata strana od liceto na parcelata. 3. Strana na grade`nata parcela e granica na parcelata so sosednata parcela. 4. Oska na grade`nata parcela e linija koja gi povrzuva sredinite na liceto i dnoto na parcelata. 2) Delovi na grade`nata parcela se: 1. Povr{ina za gradewe pretstavuva del od grade`na parcela soglasno ~len 37 od ovoj Pravilnik. 2. Dvorno mesto pretstavuva del od grade`nata parcela nezafaten so povr{inata za gradewe. Dvornoto mesto se deli na preden dvor - pome|u povr{inata za gradewe i liceto na parcelata, zaden dvor pome|u povr{inata za gradewe i dnoto na parcelata i strani~en dvor pome|u povr{inata za gradewe i stranata na parcelata. ^len 19 1) Dimenzii na grade`nata parcela se {iro~ina i dlabo~ina. 2) Dlabo~ina na grade`nata parcela e: - najkusoto rastojanie pome|u liceto i dnoto na parcelata dokolku se tie paralelni me|usebe, - rastojanieto pome|u sredinata na liceto i sredinata na dnoto na parcelata, dokolku tie ne se me|usebno paralelni, i - najkusoto rastojanie pome|u liceto na parcelata i 3 m dolga linija postavena taka da bide paralelna na liceto na parcelata, da gi dopira stranite na parcelata i cela da leì vo grade`nata parcela, vo slu~ai koga parcelata e triagolna ili nepravilna poligonalno. 3) [iro~ina na grade`na parcela e: - najkusoto rastojanie pome|u stranite na parcelata, dokolku tie se paralelni me|usebe, - dolìnata na linijata vo parcelata postavena pod prav agol na oskata na parcelata vo nejziniot presek so grade`nata linija, dokolku stranite na parcelata ne se me|usebno paralelni i grade`nata i regulacionata linija ne se sovpa|aat. ^len 20 Grade`ni parceli zadolìtelno se oformuvaat vo detalen urbanisti~ki plan od ~len 7 t.2 al.2 od Zakonot, urbanisti~ki proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot kako i vo urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto od ~l.7 t.2 al.3 i 4 koga tie se izrabotuvaat vo razmer 1:1000. ^len 21 1) Grade`na parcela moè da se oformi vo urbanisti~ki planovi i urbanisti~ki proekt od ~len 20 od ovoj Pravilnik dokolku gi ispolnuva osnovnite uslovi. 2) Osnovni uslovi koi grade`noto zemji{te treba da gi ispolni za da se oformi vo grade`na parcela se:
5
da se nao|a neposredno do zemji{te za op{ta upotreba izvedeno ili isplanirano kako soobra}ajna infrastruktura, taka{to do parcelata da moè nepre~eno da se pristapuva i taa da moè samostojno i nezavisno da se gradi, upotrebuva i odrùva, i da ima dimenzii i forma koi soodvetstvuvaat so namenata na zemji{teto i gradbite, vidot i gustinata na gradbite i na~inot na nivnoto koristewe
^len 22 Oformuvaweto na grade`nite parceli treba da gi sledi ovie generalni principi: 1. Parcelite vo ortogonalna proekcija treba da bidat ~etiristrani pravoagolnici sekade kade{to toa e mo`no, a dokolku ne e, treba da bidat {to popravilni figuri. 2. Vo ramkite na eden blok grade`nite parceli so ista namena na zemji{teto treba da bidat me|usebe usoglaseni po golemina. 3. Principot na usoglasenost od to~ka 2 od ovoj ~len na grade`nite parceli se protega i na pove}e blokovi ili ~etvrt, dokolku se vo zona so ista klasa na nameni vo koja so urbanisti~ki plan se predviduva ist tip na gradbi. 4. Grade`na parcela so namena A, B i G ne moè da se formira na smetka na zemji{te za op{ta upotreba planirano za soobra}ajna infrastruktura, ili na smetka na grade`no zemji{te so oformena grade`na parcela so izvedena ili planirana grupa na klasi na nameni V institucii od oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata, dràvnata uprava i verata, kako i grupa na klasi na nameni D zelenilo i rekreacija. 5. So oformuvaweto na grade`nata parcela da se obezbeduva podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na lu|eto, zgolemuvawe na mo`nostite za razvoj i gradewe i zgolemuvawe na vrednosta na grade`noto zemji{te. 6. Pri oformuvaweto grade`ni parceli treba da se sledi podelbata na katastarski parceli samo dokolku toa ne e sprotivno na osnovnite uslovi od ~len 21i 23 od ovoj Pravilnik. 7. Grade`nite parceli ne se formiraat spored nasledenite i spogodbenite delbi na sopstvenicite na grade`noto zemji{te, odnosno spored pravniot promet na grade`noto zemji{te, dokolku tie se vo sprotivnost so osnovnite uslovi i principi uredeni so ovoj Pravilnik. ^len 23 1) Minimalni dimenzii na grade`ni parceli koi so urbanisti~ki plan za prv pat se oformuvaat vo podra~ja za koi e utvrdena klasata na nameni A1 semejno domuvawe vo stanbeni ku}i, vo zavisnost od vidot na domuvaweto, gradbata i gustinata na izgradbata se: 1. [iro~ina 6 m so dlabo~ina 20 m za ku}i vo niza. 2. [iro~ina 10 m so dlabo~ina 20 m za dvoku}i. 3. [iro~ina 14 m so dlabo~ina 20 m za samostojna semejna ku}a vo podra~je so gusta gradba (nad 50% izgradenost na zemji{teto). 4. [iro~ina 16 m so dlabo~ina 22 m za samostojna semejna ku}a vo podra~je so sredno gusta gradba (od 20-50% izgradenost na zemji{teto). 5. [iro~ina 20 m so dlabo~ina 25 m za samostojna semejna ku}a vo podra~je so retka gradba (do 20% izgradenost na zemji{teto). 6. [iro~ina 30 m so dlabo~ina 50 m za vilna naselba za domuvawe od najvisok standard.
6
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
2) Pri oformuvawe na grade`ni parceli za razli~ni klasi na nameni se utvrduvaat slednite minimalni normativi za presmetuvawe na najmalata povr{ina na grade`nata parcela: - A3 grupno domuvawe najmalku 30 m2 po korisnik; - V1 obrazovanie i nauka najmalku 20 m2 po u~enik za osnovno u~ili{te, 25 m2 po u~enik za sredno u~ili{te i 30 m2 po u~enik za visokoobrazovna institucija; - V2 zdravstveni i socijalni institucii najmalku 30 m2 po korisnik za detski jasli, 35 m2 po korisnik za detska gradinka i 80 m2 po leglo za klini~ki centri i bolnici; - V3 kultura - najmalku 7 m2 po gleda~ za teatar i 3 m2 po gleda~ za kino; - D3 sport i rekreacija najmalku 2 m2 po ìtel za igrali{ta za deca i 2 m2 po ìtel za sportski tereni. 3) Pri planirawe na povr{ini za gradba za klasite na namena A1 i A2 - semejno domuvawe vo stanbeni ku}i i zgradi se presmetuva najmalku 25 m2 po ìtel. 4) Pri planirawe na povr{ini za gradba za klasite na nameni B1, B4, V4 i drugi klasi na nameni koi se ostvaruvaat vo kancelariski prostori se presmetuva najmalku 12 m2 po vraboten. 6. Namena na zemji{teto
mesto i urbenisti~ki proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot, koi se izrabotuvaat vo razmer 1:2 500, 1:5 000 i 1:10 000. 7) Vo detalen urbanisti~ki plan, kako i vo urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i urbanisti~ki proekt od ~len 50 stav 3 od Zakonot koi se izrabotuvaat vo razmer 1:1000, granicite na zonata se uto~nuvaat do sovpa|awe so regulatornite linii regulacionata linija i granicata na grade`nata parcela. ^len 26 1) Ureduvaweto na namenata na zemji{teto vo urbanisti~kite planovi od ~len 7 t.2 i urbanisti~kiot proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot se vr{i so sistemot na klasi na nameni. 2) Sistemot na klasi na nameni e instrument na urbanisti~koto planirawe so koj se vr{i klasifikacija na dejnostite i aktivnostite vo ramkite na planskite opfati na urbanisti~kite planovi, obeleùvawe na postojnite nameni i odreduvawe na planiranite nameni na zemji{teto. 3) Pod namena se podrazbira na~inot na ureduvaweto, izgradbata i upotrebata na grade`noto zemji{te i na gradbite soglasno dejnostite i aktivnostite {to se vr{at i odvivaat vo niv. 4) Pod dejnosti se podrazbiraat stopanskite i delovnite dejnosti i javnite i komunalnite servisi koi se definirani so Nacionalnata klasifikacija na dejnosti. 5) Pod aktivnosti se podrazbiraat domuvaweto i site aktivnosti vrzani za nego kako {to se rekreacijata, soobra}ajot i sli~no, koi ne se opfateni so Nacionalnata klasifikacija na dejnosti. ^len 27 1) Sistemot na klasi na nameni e sostaven od poedine~ni nameni, klasi na nameni i grupi na klasi na nameni, pri {to srodni nameni so zaedni~ki funkcionalni i prostorni karakteristiki se grupiraat vo klasi na nameni, a srodni klasi na nameni se grupiraat vo grupa na klasi na nameni. 2) Klasite na nameni se formiraat vrz osnova na zaedni~ki fizi~ki karakteristiki na prostorite i gradbite vo koi dejnostite i aktivnostite se odvivaat kako i prostornite reperkusii od nivnoto gradewe i upotreba. 3) Klasata na nameni se obeleùva so ime, golema bukva od kirilskoto pismo koe ja ozna~uva grupata klasi na nameni na koja i pripa|a i so arapska cifra, dodeka grupata klasi na nameni se obeleùva so ime i so golema bukva od kirilskoto pismo. ^len 28 1) Sistemot na klasi na nameni e sostaven od pet grupi na klasi na nameni: - A Domuvawe - B Komercijalni i delovni nameni - V Javni institucii - G Proizvodstvo, distribucija i servisi - D Zelenilo i rekreacija 2) Grupite na klasi na nameni se sostaveni od slednite klasi na nameni: - A Domuvawe A1 semejno domuvawe vo stanbeni ku}i A2 semejno domuvawe vo stanbeni zgradi A3 grupno domuvawe A4 vremeno domuvawe B Komercijalni i delovni nameni B1 mali komercijalni i delovni edinici B2 golemi trgovski edinici B3 golemi ugostitelski edinici
8
^len 24 1) Namenata na zemji{teto vo ramkite na planskiot opfat zadolìtelno se ureduva so urbanisti~kite planovi od ~len 7 t.2 i urbanisti~kiot proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot. 2) Namenata na zemji{teto se ureduva na nivo na grade`na parcela vo detalen urbanisti~ki plan, a i vo urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i urbanisti~ki proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot, dokolku vo niv se oformuvaat grade`ni parceli. 3) Namenata na zemji{teto se ureduva na nivo na namenska zona vo generalen urbanisti~ki plan, a i vo urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i urbanisti~ki proekt od ~len 50 st.3 od Zakonot dokolku se izrabotuvaat vo razmer 1:2500, 1:5000 i 1:10000. ^len 25 1) Namenska zona e ograni~ena povr{ina na grade`no zemji{te so ista namenska upotreba na zemji{teto. 2) Ista namenska upotreba na zemji{teto zonata ima koga e sostavena od: - edna ista namena pri {to zonata e homogena, - sli~ni i istorodni nameni ~ija{to me|usebna kompatibilnost ovozmoùva relativna namenska homogenizacija, - razli~ni, no kompatibilni nameni pri {to ednata e preovladuva~ka, odnosno pove}e zastapena i stanuva imenitel na zonata, i - razli~ni, no kompatibilni nameni bez preovladuva~ka zastapenost nitu na edna od niv, pri {to me{aweto na pove}e nameni na ist prostor stanuva osnovna karakteristika i imenitel na zonata (zona na me{ana namena). 4) Vo ramkite na namenskata zona so urbanisti~ki plan se utvrduvaat isti op{ti uslovi za gradewe i reìm na koristewe na zemji{teto. 5) Namenskata zona se definira vo grafi~kiot del na urbanisti~kiot plan so granica na namenskata zona koja ja opkruùva povr{inata so ista namena na zemji{te. 6) Granicata na namenskata zona se ureduva kako planska odredba vo generalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno
7
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
B4 delovni prostori B5 hotelski kompleksi B6 prostori za sobiri V Javni institucii V1 obrazovanie V2 zdravstvo V3 kultura V4 dràvni institucii V5 verski institucii G Proizvodstvo, distribucija i servisi G1 te{ka i zagaduva~ka industrija G2 lesna i nezagaduva~ka industrija G3 servisi G4 stovari{ta G5 infrastruktura D Zelenilo i rekreacija D1 parkovsko zelenilo D2 za{titno zelenilo D3 sport i rekreacija
B3 golemi ugostitelski edinici vo koi spa|aat site vidovi ugostitelski dejnosti koi se vr{at vo samostojni gradbi ili vo zna~itelni delovi od gradbite kako {to se restorani, taverni, no}ni klubovi, kazina i diskoteki. B4 delovni dejnosti koi se odvivaat vo golemi kancelariski prostori od trgovski dru{tva, akcionerski dru{tva, upravni zgradi, profesionalni i finansiski servisi i dr. B5 hotelski kompleksi koi zafa}aat mnogu prostor poradi postoeweto na mnogu razli~ni sodrìni od usluèn karakter B6 prostori za sobiri vo koi spa|aat site vidovi gradbi so tribini za gleda~i kako {to se stadioni, sportski, kongresni i pove}enamenski sali, saemi i sl.
3) Klasite na nameni se sostaveni od slednite poedine~ni nameni: A DOMUVAWE - A1 semejno domuvawe vo stanbeni ku}i gi opfa}a site vidovi stanbeni ku}i so dvorovi: samostojni, dvoku}i, ku}i vo nizovi, atriumski ku}i, vili, vikend ku}i i drugi, koi se sostojat od najmnogu tri stanovi odnosno imaat najmnogu tri kujni vo proektnata dokumentacija, grade`nata realizacija i upotrebata. Vo urbanisti~ki plan za selo klasata A1 gi opfa}a i selskite stopanski dvorovi. - A2 semejno domuvawe vo stanbeni zgradi gi opfa}a site vidovi semejno domuvawe vo pove}eeta`ni stanbeni zgradi so pove}e od tri stanovi, komunikaciski vertikali i golemi gustini na naselenost, vo blokovski nizi, samostoe~ki i drugi. - A3 grupno domuvawe gi opfa}a site vidovi domuvawe vo koi stanarite del od svoite potrebi - naj~esto ishranata, gi zadovoluvaat vo zaedni~ki prostorii, kako {to se domovi za prestoj na u~enici, studenti, stari lica, samci, deca bez roditeli, nezgrièni lica i dr. - A4 vremeno smestuvawe vo koe spa|aat site vidovi hoteli, pansioni, preno}i{ta i sli~ni vidovi gradbi, osven golemi hotelski kompleksi so pove}e pridru`ni nameni. B KOMERCIJALNI I DELOVNI NAMENI - B1 mali komercijalni i delovni dejnosti vo koi spa|aat i uslu`ni i ugostitelski dejnosti koi se izveduvaat vo du}ani so ili bez vitrini i imaat direkten kontakt so javni pe{a~ki povr{ini kako {to se proda`ba, proda`ba i izlagawe, popravka na li~ni predmeti, hrana, predmeti za doma}instvo, restorani, kafuliwa, slatkarnici, banki, po{ti, intelektualni uslugi, advokatski i po{tarski kancelarii, apteki, mali ordinacii, saloni, kozmeti~ki studija i dr. - B2 golemi trgovski edinici vo koi spa|aat site vidovi trgovija na malo koja se ostvaruva vo samostojni objekti ili vo zna~itelni delovi od objektite kako {to se trgovski centri, stokovni ku}i, golemi specijalizirani prodavnici, supermarketi, zatvoreni pazari i pazari na otvoreno.
V JAVNI INSTITUCII - V1 obrazovanie i nauka vo koi spa|aat site vidovi pret{kolsko, osnovno, sredno i visoko obrazovanie, kontinuirano i dopolnitelno obrazovanie, kako i site vidovi nau~ni institucii. - V2 zdravstveni i socijalni institucii so site vidovi kliniki, ambulanti, klini~ki centri, bolnici, zdravstveni domovi, le~ili{ta i dr, kako i site vidovi na socijalni ustanovi. - V3 kultura so site vidovi dejnosti koi se odvivaat vo specijalni gradbi kako {to se teatri, kinosali, muzei, galerii, kinoteki, domovi na kulturata, filharmonii, operi i dr. - V4 dràvni institucii vo koi spa|aat site organi na izvr{nata, sudskata i zakonodavnata vlast, dràvni institucii, zavodi, agencii i direkcii, kako i organi na lokalnata samouprava. - V5 verski institucii vo koi spa|aat crkvi, xamii, sinagogi, manastiri, tekiwa i dr. G PROIZVODSTVO, DISTRIBUCIJA I SERVISI G1 te{ka i zagaduva~ka industrija vo koja spa|aat site vidovi industriski pogoni koi imaat golemi energetski barawa, golem promet na surovini i materijali, sozdavaat golem obem na soobra}aj i sozdavaat otpad i {tetni emanacii. G2 lesna i nezagaduva~ka industrija vo koja vleguvaat site vidovi proizvodstvo koi ne pobaruvaat mnogu energija, ne sozdavaat golem promet na surovini, materijali i soobra}aj i ne proizveduvaat {tetni emanacii. G3 servisi za odrùvawe i popravka na oprema i industriski proizvodi kako {to se servisi za avtomobili i drugi vozila, ma{ini, alati i instrumenti, hemisko ~istewe i dr. G4 stovari{ta vo koi spa|aat site vidovi stovari{ta za skladirawe na stoka na otvoren ili zatvoren prostor, vo specijalni uslovi za ~uvawe, otpadi, avtopazari i dr. G5 infrastruktura vo koja spa|aat site dejnosti od oblasta na soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura kako {to se objekti na vodovodot, kanalizacijata, toplifikacijata, elektroenergetikata, po{tenskata i telefonskata, radio i televiziskata infrastruktura, terminali i stanici na vozdu{niot, vodeniot i kopneniot soobra}aj, pove}eeta`ni garaì i dr.
D ZELENILO I REKREACIJA - D1 parkovsko zelenilo vo koe spa|aat site vidovi povr{ini so sadeno zelenilo i ureden pejsa` kako parkovi, parkovi-{umi, gradini, botani~ki bav~i, fitorii i dr. - D2 za{titno zelenilo vo koe spa|aat uredeni zeleni povr{ini ~ija osnovna namena e da gi izoliraat zonite so inkompatibilni nameni i imaat uloga na tampon zoni. - D3 sport i rekreacija vo koi spa|aat site vidovi aktivnosti za sport, rekreacija ili zabava na otvoreno ili zatvoreno kako sportsko-rekreativni sali i bazeni za
10
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
plivawe bez tribini, rekreativni ezera, zabavni parkovi, tematski parkovi, zoolo{ki gradini i sl. ^len 29 1) Sistemot na klasi na nameni se upotrebuva vo urbanisti~kite planovi vo funkcija na fleksibilnosta koja treba da bide vgradena vo planot pri odreduvaweto na namenata na zemji{teto. 2) Najgolema fleksibilnost obezbeduva odreduvaweto na namenata do nivoto na grupa na klasi na nameni. Sredna fleksibilnost na urbanisti~kiot plan se obezbeduva so upotrebata na klasi na nameni, a najgolema rigidnost se postignuva so odreduvawe na konkretni singularni nameni. ^len 30 1) Namenata na zemji{teto vo generalen urbanisti~ki plan se odreduva so upotreba na namenski zoni koi se homogeniziraat vrz osnova na edna grupa na klasi na nameni, vrz osnova na edna klasa na nameni ili so upotreba na zoni so me{ani nameni kade {to zonata ja formiraat dve ili pove}e kompatibilni klasi na nameni ili grupi na klasi na nameni. 2) Poedine~nata namena se upotrebuva vo generalen urbanisti~ki plan so simbol za poedine~na namena koga e neophodno da se za{titi funkcija od javen interes utvrden so zakon ili gradba od zna~ewe za republikata koja treba da se locira vo zona so druga namena. 3) Vo urbanisti~ki plan za selo ili urbanisti~ki plan von naseleno mesto koi se izrabotuvaat vo razmer 1:2500, 1:5000 i 1:10000 namenata na zemji{teto se odreduva so pomo{ na sistemot na klasi na nameni soglasno so stav 1 i stav 2 od ovoj ~len. ^len 31 1) Vo detalniot urbanisti~ki plan, urbanisti~kite planovi od ~len 7 to~ka 2 od Zakonot koi se izrabotuvaat vo razmer 1:1000 i urbanisti~kiot proekt od ~len 50 stav 3 od Zakonot, sitemot na klasi na nameni se upotrebuva so odreduvawe na edna klasa na namena ili na poedine~na namena vo ramkite na edna grade`na parcela. 2) Zaradi fleksibilnost na planot, vo urbanisti~kite planovi od stav 1 od ovoj ~len pri odreduvawe na namenata na zemji{teto kako planska odredba so alternativi moè da se upotrebuvaat dve ili pove}e me|usebe kompatibilni klasi na nameni vo ramkite na namenskata zona odredena so plan od povisoko nivo. Alternativnite klasi na nameni taksativno se naveduvaat za oddelni grade`ni parceli pri {to zbirot na povr{inite na grade`nite parceli so alternativni nameni ne moè da zafati pove}e od 30% od povr{inata na namenskata zona za da ne go smeni karakterot na zonata. ^len 32 1) Pod kompatibilni klasi na nameni se podrazbiraat dve ili pove}e klasi na nameni koi moàt da egzistiraat vo ista namenska zona, blok ili grade`na parcela bez pritoa me|usebno da go naru{uvaat funkcioniraweto, egzistiraweto i vrednosta na zemji{teto i gradbite. 2) Klasata na nameni A1 nemoè da sozdava zona na me{ana namena so klasite na nameni A2 i B1, kako i so drugi nekompatibilni klasi na nameni nitu vo urbanisti~ki plan nitu so akt za prenamena. 3) Klasite na nameni B2, B3, B5, B6, V1, V2, V3, V4, V5 i D3 po pravilo ne sozdavaat zona na me{ana namena so klasite na namena A2 i A3. 4) Grupata na klasi na nameni G nemoè da sozdava zona na me{ana namena so nitu edna druga grupa na klasi na nameni, a klasite na nameni G1, G2, G3, G4 i G5 nemoàt da se pomestuvaat kako poedine~na namena vo namenski zoni so grupata na kalsa na namena A. 5) Za utvrdenite klasi na nameni kompatibilni se:
11
A.
B.
V.
G.
D.
Domuvawe A1 semejno domuvawe vo stanbeni ku}i A2 semejno domuvawe vo stanbeni zgradi A3 grupno domuvawe A4 vremeno smestuvawe Komercijalni i delovni nameni B1 mali komercijalni i delovni dejnosti B2 golemi trgovski edinici B3 golemi ugostitelski edinici B4 delovni dejnosti B5 hotelski kompleksi B6 prostori za sobiri Javni institucii V1 obrazovanie i nauka V2 zdravstveni i socijalni instutucii V3 kultura V4 dràvni instutucii V5 verski institucii Proizvodstvo, distribucija i servisi G1 te{ka i zagaduva~ka industrija G2 lesna i nezagaduva~ka industrija G3 servisi G4 stovari{ta G5 infrastruktura Zelenilo i rekreacija D1 parkovsko zelenilo D2 za{titno zelenilo D3 sport i rekreacija Grade`na linija i povr{ina za gradewe
- D1 i D2 - B1, B2, B4, D1 i D2 - B1, B2, V2, D1 i D2 - B1, V2, D1 i D2 - A2, A3, B4, B5, B6, D1 i D2 - A3, A4, B4, D1 i D2 - A3, A4, V4, D1 i D2 - A4, B1, B2, B3, D1 i D2 - B1, B2, B3, B4, B6, D1, D2, i D3 - A4, B1, B2, B3, B4, B5, D1, D2, D3 - A3, D1 i D2 - A3, A4, D1 i D2 - D1 i D2 - D1 i D2 - A4, B3, D1 i D2 - D2 - G3, G4, D1 i D2 - G2, G4 i D2 - G2, G3 i D2 - B1, B2, B3, B4, G4 i D2 - B1, B3, B6 i D3 - nema - A4, B5, B6 i D1
7.
^len 33 1) Grade`na linija e planska odredba koja pretstavuva granica na povr{inata za gradewe vo grade`nata parcela i ja definira prostornata granica do koja gradbata moè da se gradi. 2) Prostornata definicija na grade`nata linija i protegaweto na nejzinoto pravno dejstvo e kako vo ~len 13 stav 2 od ovoj Pravilnik. 3) Grade`nata linija e planska odredba koja se ureduva vo urbanisti~ki plan koj se izrabotuva vo razmer 1:1000 i 1:500 i vo urbanisti~ki proekt koj se izrabotuva vo razmer 1:1000, 1:500 i 1:200. ^len 34 1) Grade`na linija se iscrtuva vo grade`ni parceli kade {to so planot se utvrduvaat uslovi za idna gradba. 2) So grade`na linija ne moè da se potvrduva, utvrduva ili menuva pravniot status na postojna gradba, osobeno po osnova na nejzinata legalnost. 3) Za postojnite legalni gradbi koi se snimeni vo dokumentacionata osnova, a za koi vo urbanisti~kiot plan ne se utvduvaat uslovi za idna gradba, ne se iscrtuva grade`na linija, tuku informativna crna linija. ^len 35 Postojat tri vida grade`ni linii, i toa: 1. Grade`na linija kako oznaka za prostornata granica za gradewe definirana vo ~len 33 stav 1 od ovoj Pravilnik.
12
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
2. Pomo{na grade`na linija kako oznaka za denivelacija, pasaì ili druga promena vo ramkite na povr{inata za gradewe. 3. Podzemna grade`na linija so koja se ureduva granicata za gradewe pod kotata na terenot dokolku taa ne se sovpa|a so grade`nata linija koja ja ograni~uva nadzemnata izgradba. ^len 36 1) Grade`nata linija se sproveduva so dozvoleni pre~ekoruvawa od strana na izdadenite elementi od arhitektonskata plastika na gradbite. Dozvolenite pre~ekoruvawa se ureduvaat vo sekoj urbanisti~ki plan vo soglasnost so ovoj Pravilnik. 2) Koga grade`nata linija se sovpa|a so granicata na grade`nata parcela so sosedot ne se dozvoleni pre~ekoruvawa na grade`nata linija so nitu eden vid arhitektonski izdatini. 3) Koga grade`nata linija ne se sovpa|a so granicata na grade`nata parcela ne se dozvoleni pre~ekoruvawa na grade`nata linija na bilo koja visina od vertikalnata ramnina ~ij{to presek so terenot se sovpa|a so granicata na grade`nata parcela. 4) Dokolku grade`nata linija se sovpa|a so regulacionata linija, dozvoleni pre~ekoruvawa se: - prviot skalnik od vleznite partii do 30 sm ako {irinata na trotoarot e pogolema od 2,25 sm, - prvostepena plastika vo koja spa|aat: rizaliti, vlezni partii, konstruktivni stolbovi, vertikalni komunikacii i drugi izdadeni delovi na arhitektonskata osnova do 30 sm ako {iro~inata na trotoarot e pogolema od 2,25 m, - vtorostepena plastika vo koja spa|aat: erkeri, balkoni, konzoli, strei, brisolei i dr. koi se pojavuvaat pome|u prviot sprat i gorniot venec do 90 sm dlabo~ina za uli~en koridor {irok do 12 m i do 7,5% od {iro~inata na koridorot, no ne pove}e od 1,50 m dlabo~ina. Elementite na vtorostepenata arhitektonska plastika ne se pojavuvaat na fasadata na gradbata najmalku 3,60 m nad kotata na trotoarot, - tretostepena plastika vo koja spa|at: pilastri, kornizi, podprozornici, venci i druga plitka arhitektonska plastika do 30 sm. 5) Procentot od vkupnata dolìna ili povr{ina od fasadata koj moè da go zafati odreden tip arhitektonska plastika se ureduva so urbanisti~ki plan za sekoj planski opfat poedine~no. 6) Minimalnoto rastojanie na vtorostepenata plastika od sosedot pri kalkansko spojuvawe na sosednite gradbi se ureduva so urbanisti~ki plan za sekoj uli~en front poedine~no. 7) Dokolku grade`nata linija ne se sovpa|a so regulacionata linija, a prostorot pome|u regulacionata i grade`nata linija vo perspektiva treba da se upotrebi za pro{iruvawe na soobra}ajniot koridor, vaàt odredbite od stavot 4 od ovoj ~len. 8) Dokolku grade`nata linija e kon dnoto na grade`nata parcela dozvolenite pre~ekoruvawa imaat pogolema amplituda na vrednosti koi se ureduvaat vo urbanisti~ki plan vo zavisnost od okolnostite za sekoj planski opfat, ~etvrt ili blok. 9) Za domuvawe vo semejni ku}i so dvorovi, vilni naselbi, i gradbi od drugi nameni so me|usebni rastojanija pogolemi od 20 m, po pravilo nema op{ti ograni~uvawa za upotrebata na arhitektonskata plastika. 10) Koga povr{inite za gradewe od stranata na grade`nata parcela se na rastojanie od 3 m i pomalo ne se dozvoleni pre~ekoruvawa na grade`nata linija so prvo i vtoro stepena plastika. ^len 37 1) Povr{ina za gradewe e planska odredba so koja vo urbanisti~ki plan se utvrduva delot od grade`nata parcela koja se predviduva za gradewe na gradbite.
13
2) Povr{inata za gradewe e del od grade`nata parcela ograni~en so grade`ni linii. 3) Povr{inata za gradewe e definirana vo ramki na edna grade`na parcela i ne moè da se protega niz dve ili pove}e parceli. Kontinuitetot na povr{inata za gradewe niz dve ili pove}e grade`ni parceli vo urbanisti~koto planirawe se dobiva kako zbir od poedine~ni povr{ini za gradewe ~ii{to granici se sovpa|aat, so granicite na grade`nite parceli so {to se obezbeduva kalkansko spojuvawe na sosednite gradbi vo niza, uli~en front i sli~no. 4) Vo edna grade`na parcela po pravilo ima edna povr{ina za gradewe vo koja moè da se gradi samo edna gradba. Kompleksnite gradbi sostaveni od pove}e povr{ini za gradewe vo edna grade`na parcela po pravilo se ureduvaat so urbanisti~ki proekt od ~len 50 stav 1 od Zakonot kako razrabotka na povr{inata za gradewe uredena vo urbanisti~ki plan. ^len 38 1) Dokolku vo urbanisti~ki plan utvrdenata povr{ina za gradewe vo edna grade`na parcela ne ja opfa}a postojnata gradba vo parcelata, iskoristuvaweto na pravoto na gradewe na povr{inata za gradewe e usloveno so ru{ewe i otstranuvawe na postojnata gradba. 2) Dokolku povr{inata za gradewe od stav 1 od ovoj ~len opfa}a pove}e od 50% od povr{inata na osnovata na prizemniot sprat na postojnata gradba vo parcelata, iskoristuvaweto na pravoto za gradewe ne e usloveno. ^len 39 Povr{inata za gradewe kako planska odredba vo urbanisti~ki plan se upotrebuva na dva na~ina: 1. Vo urbani podra~ja so gusta gradba povr{inata za gradewe e po pravilo celosno iskoristena za gradewe taka {to, grade`nite linii se sovpa|aat so nadvore{nite linii na fasadnite yidovi od osnovite na gradbite. 2. Vo ruralni ili urbani podra~ja vo zoni so vilni naselbi ili ednosemejni ku}i vo grade`ni parceli so povr{ina pogolema od 500 m2, moè da se oformi pogolema povr{ina za gradewe, vo koja povr{inata na gradbata e uredena so dozvoleniot procent na izgradenost, {to obezbeduva soodvetna arhitektonska sloboda vo oblikuvaweto na gradbite i prostorot vo grade`nata parcela. ^len 40 1) Dispozicijata na povr{inata za gradewe vo grade`nata parcela i nejzinoto rastojanie od granicite na grade`nata parcela zavisat od tipot na gradewe, odnosno od na~inot na grupiraweto na gradbite vo blokot. Postojat tri tipa na gradewe, i toa: 1. Perimetralno gradewe na blok kaj koe povr{inite za gradewe se grupiraat po perimetarot na blokot i osloboduvaat neizgraden prostor vo sredinata na blokot vo vid na vnatre{no blokovsko dvori{te, 2. Povr{insko gradewe na blok kaj koe povr{inite za gradewe ja pokrivaat celata povr{ina na blokot pri {to vo sekoja grade`na parcela i vo sekoja povr{ina za gradewe se obezbeduva vnatre{en dvor, atrium ili patio, i 3. Disperzivno gradewe na blok kaj koe povr{inite za gradewe se slobodno rasporedeni po celata povr{ina na blokot na rastojanie edna od druga. 2) Rastojanijata pome|u povr{inata za gradewe i granicata na grade`nata parcela zavisat od tipot na gradewe i namenata na zemji{teto, i toa: 1. Kaj perimetralniot tip na gradewe namenet za domuvawe povr{inite za gradewe se po pravilo pomesteni kon liceto na parcelata, te`neat da ja zafatat celata {iro~ina na parcelata i da se dopiraat so sosednite povr{ini za gradewe. Rastojanieto pome|u povr{inata za gradewe i stranata na parcelata te`nee kon nula, a i rastojanieto pome|u povr{inata za gradewe i regulacionata linija so zgusnuvaweto na gradbata te`nee kon nula.
14
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
Rastojanieto pome|u povr{inata za gradewe i dnoto na parcelata e najmalku 6,0 m. 2. Kaj povr{inskiot tip na gradewe namenet za domuvawe kaj koj otvorite na gradbite se orientirani kon vnatre{nite dvorovi, rastojanieto pome|u povr{inata za gradewe i regulatornite linii e nula ili te`nee kon nula. 3. Kaj disperzivniot tip na gradewe namenet za domuvawe so slobodnostoe~ki gradbi so po ~etiri fasadi so otvori, rastojanieto pome|u povr{inite za gradewe i granicite na grade`nata parcela e najmalku 3,0 m za gradbi visoki do 6,60 m (mereno od trotoarot do gorniot venec), potoa najmalku polovina viso~ina za gradbi do 24,0 metri viso~ina i najmalku 12,0 m za gradbi visoki nad 24,0 m. Rastojanijata vaàt za strani od povr{inata za gradewe na koi se predviduvaat regularni otvori na gradbite. 3) Pri odreduvaweto na dispozicijata na povr{inata za gradewe vo urbanisti~ki plan, ne se dozvoleni rastojanija pome|u povr{inata za gradewe i stranata na grade`nata parcela pogolemi od nula, a pomali od 1,20 m. 4) Koga rastojanieto pome|u povr{inata za gradewe i stranata na grade`nata parcela e nula, ne se dozvoleni nikakvi otvori na yidot na gradbata na granicata na grade`nata parcela. Koga rastojanieto e od 1,20 do 3,0 m dozvoleni se samo pomo{ni otvori so parapet od najmalku 1,60 metri, a na rastojanija pogolemi od 3,0 metri se dozvoleni regularni otvori na taa strana od gradbata. 8. Viso~ina na gradewe
6) Dokolku maksimalnata viso~ina na gradbata izrazena vo dol`ni metri se nadopolnuva so planska odredba koja go ograni~uva brojot na spratovi, najmalata spratna viso~ina so koja se presmetuva brojot na spratovi, mereno od plo~a do plo~a, za domuvawe e 2,90 m, a za delovna dejnost 3,40m. ^len 43 1) Maksimalnata viso~ina na gradbata se formulira kako uslovena planska odredba koja se ostvaruva dokolku vo postapkata za sproveduvawe na planot so proektna dokumentacija se dokaè deka se ispolneti uslovite utvrdeni vo planot za dostignuvawe na maksimalnata viso~ina na gradbata. Ovaa uslovenost naj~esto se odnesuva na baraweto vo ramkite na grade`nata parcela da se obezbedi potrebniot broj na parking mesta spored namenata na gradbata i standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe ili drug postrog uslov utvrden vo urbanisti~kiot plan za konkretnoto podra~je, blok ili grade`na parcela. 2) Maksimalnata visina na gradbata se formulira kako neuslovena planska odredba vo urbanisti~kiot plan sekade kade {to ramnomernata viso~ina na uli~niot front e imperativ koj proizleguva od zna~eweto i karakterot na podra~jeto vo planskiot opfat, pri {to obvrskite za obezbeduvawe na potrebniot broj na parking mesta se ureduvaat so posebni odredbi. ^len 44 1) Odreduvaweto na maksimalna viso~ina na gradbite vo urbanisti~ki plan gi sledi slednite principi: 1. So odreduvaweto maksimalna viso~ina se obezbeduva harmonizacija i ramnomeren razvoj na urbanoto tkaewe, pa cel na ovaa planska odredba e voedna~uvawe na visinite na gradbite najmalku na nivo na eden uli~en front. 2. So restriktivna politika na gradewe vo viso~ina se za{tituva na nivo na homogenizirana namenska zona sekoj tip na domuvawe, pa zgolemuvaweto na maksimalnata viso~ina na gradbite po pravilo se utvrduva so promena na namenska zona i so promena na tipot na domuvawe. 3. Maksimalnite viso~ini na gradbite vo centralno-gradskite ~etvrti so delovni ili me{ani nameni ne trebaat da se ograni~uvaat kako vo zonite so homogeno domuvawe bez ogled na namenite na gradbite. 4. Maksimalnata viso~ina zavisi od namenata na zemji{teto i gradbite, kako i od gustinata na gradeweto, odnosno od me|usebnoto rastojanie na gradbite i od {iro~inata na uli~niot profil. Po{irokite uli~ni koridori ovozmoùvaat pogolemi maksimalni viso~ini na gradbite i obratno. 5. Pri odreduvaweto maksimalna viso~ina na gradbata se po~ituvaat ste~enite prava od vaè~kite urbanisti~ki planovi, pa viso~inata po pravilo se zadrùva ili zgolemuva, no ne se namaluva so nov urbanisti~ki plan. 6. Zgolemuvawe na maksimalnata viso~ina na edna povr{ina za gradewe vo odnos na viso~inata na uli~niot front e mo`no na agolni grade`ni parceli i na specijalni lokacii utvrdeni i argumentirani vo urbanisti~ki plan. ^len 45 Vo urbanisti~ki plan se ureduva visinskata kota na prizemnata plo~a na gradbite t.n. nulta plo~a vo odnos na kotata na terenot vo urbani podra~ja, a vo ruralni dokolku postojat uslovi za toa. Op{ti normi za viso~inata na nultata plo~a se: 1. Maksimalna viso~ina na nultata plo~a vo odnos na terenot za site vidovi gradbi so namena domuvawe ili me{ani nameni na domuvawe so komercijalni nameni vo prizemjeto, e 1,20 m.
16
^len 41 1) Planski odredbi za ograni~uvawe na viso~inata na gradbite vo urbanisti~ki plan se: visinska kota na trotoar ili pristapna soobra}ajnica, viso~ina na prizemnata ili nultata plo~a, maksimalna viso~ina na gradbata, maksimalen broj na spratovite, maksimalna viso~ina na krovnata konstrukcija i pravila na gradewe nad maksimalnata viso~ina na gradbata, odnosno kotata na gorniot venec. 2) Planskite odredbi od stav 1 od ovoj ~len se ureduvaat za sekoja grade`na parcela poedine~no vo detalen urbanisti~ki plan, vo urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i urbanisti~ki proekt od ~len 50 stav 3 od Zakonot koi se izrabotuvaat vo razmer 1:1000; 1:500 ili 1:200. 3) Planskite odredbi od stav 1 od ovoj ~len se ureduvaat na nivo na blok, ~etvrt ili namenska zona vo generalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto koi se izrabotuvaat vo razmer 1:2500, 1:5000 i 1:10000. ^len 42 1) Maksimalna viso~ina na gradbata e planska odredba so koja se utvrduva dozvolenata viso~ina na gradbata na vertikalnata ramnina ~ij{to presek so terenot se sovpa|a so grade`nata linija. 2) Maksimalnata viso~ina na gradbata vo urbanisti~ki plan se izrazuva kako vertikalno rastojanie pome|u trotoarot i zavr{niot venec na gradbata vo dol`ni metri. Maksimalnata viso~ina na gradbata se odreduva za onaa strana od povr{inata za gradewe koja gleda kon liceto na grade`nata parcela. Dokolku trotoarot dol` liceto na parcelata e vo pad, maksimalnata viso~ina se odreduva od visinskata kota na trotoarot vo sredinata na stranata na gradbata dol` padot na terenot. 3) Visinskata kota na trotoarot se ureduva vo nivelmanskiot plan koj e grafi~ki prilog na urbanisti~kiot plan i se izrazuva kako kota na nadmorska viso~ina. 4) Goren ili zavr{en venec na gradbata e horizontalna linija do koja zavr{uva vertikalniot fasaden yid od gradbata postaven na grade`nata linija. 5) Maksimalnata viso~ina na gradbata izrazena vo dol`ni metri moè da se nadopolnuva so planska odredba koja go ograni~uva brojot na spratovi koj moè da se izgradi vo odredenata viso~ina.
15
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
2. Ne e dozvoleno pomestuvawe na nultata plo~a pod kotata na terenot. 3. Maksimalna viso~ina na nultata plo~a vo odnos na kotata na trotoarot za site gradbi kaj koi grade`nata linija se sovpa|a so regulacionata linija, a namenata na gradbite e B1, B2 i B3 e 15 sm. ^len 46 1) Viso~ina na sleme e planska odredba koja se ureduva vo urbanisti~ki plan kako uslov za gradewe na nivo na namenska zona, uli~en front, blok ili planski opfat. 2) Sleme e najvisoka to~ka na krovnata konstrukcija ili najvisoka horizontalna linija na presekot na nakrivenite ramnini {to go formiraat pokrivot. 3) Viso~ina na sleme se odreduva i meri od kotata na gorniot, odnosno zavr{niot venec na gradbata. 4) Maksimalnata viso~ina na sleme e do 4,50 m nad zavr{niot venec na gradbata, a so urbanisti~ki plan moè da se odredi pomala ili pogolema viso~ina na slemeto vo zavisnost od karakterot na endemskiot arhitektonski izraz ili za specijalni gradbi. 5) Vo ramkite na dozvolenata visina na slemeto i siluetata na pokrivot se ureduva potpokriven korisen prostor koj se tretira ramnopravno kako i drugiot korisen izgraden prostor po spratovite na gradbata. Vo potpokrivot moè da se iskoristi samo edna spratna viso~ina. ^len 47 1) Vo dozvolenata viso~ina na slemeto mo`no e formirawe na pove}e tipovi na pokrivi od koi naj~esti se kosite, mansardnite i ramnite pokrivi. So urbanisti~ki plan moè da se ureduva i tipot na pokrivot, dokolku e toa va`no za za~uvuvaweto na endemskiot arhitektonski izraz, no so ovie standardi i normativi se ureduvaat dozvolenite agli i silueti za odredeni tipovi na pokrivi. 2) Kosite pokrivi imaat agol na kosina od najmnogu 350 koj se presmetuva od zavr{niot venec na gradbata. 3) Mansardniot pokriv ima maksimalen agol na kosina od 600 koj mora da po~nuva od zavr{niot venec postaven na vertikalnata ramnina ~ij{to presek so terenot e grade`nata linija. 4) Ramnite pokrivi imaat agol na kosina do 5% i vo dozvolenata silueta e mo`no skalesto povlekuvawe od stranata na liceto na parcelata i oformuvawe potpokriv, koj kon dnoto na parcelata e so vertikalen yid vo ramnina so fasadata. Agolot na skalestoto povlekuvawe e najmnogu 600. ^len 48 Od maksimalnata viso~ina na slemeto i dozvolenata silueta na pokrivot moè da otstapuvaat drugi delovi na gradbite {to se ureduva so urbanisti~ki plan na nivo na planski opfat, blok ili poedine~na grade`na parcela i toa: - kuli, pokrivni baxi, staklarnici i izdadeni pokrivni elementi, - oxaci, ventilacioni kanali, liftovski ku}i~ki, vertikalni komunikacii i site tehni~ko-tehnolo{ki instalacii, i - site arhitektonski dekorativni elementi so koi ne se obyiduva ili oformuva zatvoren korisen prostor nad kotata na gorniot venec, odnosno nad dozvolenata silueta na pokrivot. 9. Procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost na zemji{teto
2) Procentot na izgradenost na zemji{teto se presmetuva kako odnos pome|u povr{inata na zemji{teto pod gradbata i vkupnata povr{ina na grade`noto zemji{te, izrazen vo procent. Vo povr{inata pod gradba se podrazbira povr{inata ograni~ena so nadvore{nite yidovi i stolbovi na gradbata vo visina na prizemnata plo~a bez nadvore{nite terasi, skali, rampi, pateki i drugo. 3) Procentot na izgradenost na zemji{teto moè da se presmetuva za grade`na parcela, gradski blok, gradska ~etvrt, namenska zona ili planski opfat. Koga se presmetuva za grade`na parcela, se zema povr{inata zafatena so gradba i povr{inata na grade`nata parcela. Koga se presmetuva za blok se zema zbirot na povr{ini zafateni so gradbi i zbirot na povr{ini na grade`nite parceli. Koga se presmetuva za ~etvrt, namenska zona ili planski opfat se zema zbirot na povr{ini zafateni so gradbi i zbirot na povr{ini na grade`nite parceli so zbirot na povr{ini na zemji{teto za op{ta upotreba, odnosno vkupnoto grade`no zemji{te. 4) Procentot na izgradenost na zemji{teto moè da se upotrebuva kako: - urbanisti~ki parametar vo dokumentacionata osnova na planot, ili - planska odredba vo planskata dokumentacija na urbanisti~ki plan. Koga procentot na izgradenost se upotrebuva vo dokumentacionata osnova, se meri povr{inata na gradbite koi se snimeni vo aùriranata geodetska podloga. Koga se upotrebuva vo planskata dokumentacija se meri povr{inata na povr{inite za gradewe utvrdeni vo planot. ^len 50 1) Koeficient na iskoristenost (K) na zemji{teto e urbanisti~ka veli~ina koja go pokaùva intenzitetot na izgradenost na grade`noto zemji{te. 2) Koeficient na iskoristenost na zemji{teto se presmetuva kako odnos pome|u vkupnata izgradena povr{ina, odnosno zbirot na povr{inite na site izgradeni spratovi na gradbata i vkupnata povr{ina na grade`noto zemji{te, izrazen so racionalen broj do dve decimali. Pod vkupna izgradena povr{ina se smetaat povr{inite na site nadzemni etaì. 3) Koeficientot na iskoristenost na zemji{teto moè da se presmetuva za grade`na parcela, gradski blok, gradska ~etvrt, namenska zona ili planski opfat. Vo zavisnost za koja edinica grade`no zemji{te se presmetuva, koeficientot na iskoristenost na zemji{teto, veli~inata na povr{inata na grade`noto zemji{te se zema kako vo ~l. 49 st.3 od ovoj Pravilnik. 4) Koeficientot na iskoristenost na zemji{teto moè da se upotrebuva kako vo ~len 49 stav 4 od ovoj Pravilnik. ^len 51 1) Procentot na izgradenost i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto kako planska odredba moè da se upotrebat vo generalen urbanisti~ki plan, vo urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto koi se izrabotuvaat vo razmer 1:2500, 1:5000 i 1:10000, kako i vo drugi planovi vo koi so planska odredba ne se precizno definirani povr{inite za gradewe. 2) Vo planovite od stav 1 od ovoj ~len procentot na izgradenost i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto se upotrebuvaat so minimalni ili maksimalni vrednosti na nivo na blok, ~etvrt ili namenska zona. 3) Procentot na izgradenost i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto ne se upotrebuvaat kako planska odredba na nivo na grade`na parcela vo urbanisti~ki planovi vo koi so planski odredbi se definirani grade`nite parceli, grade`nite linii, povr{inite za gradewe, maksimalnata viso~ina na gradbite, brojot na spratovi i visinata na slemeto. ^len 52 1) Procentot na izgradenost i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto se normiraat preku tipi~ni urbani prostorno fizi~ki i namenski situacii koi se
18
^len 49 1) Procent na izgradenost na zemji{teto (R) e urbanisti~ka veli~ina koja ja pokaùva gustinata na izgradenost, odnosno kolkav del od grade`noto zemji{te e zafaten so gradba.
17
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
definirani so namenata na zemji{teto, sistemot na gradba, spratnosta i goleminata na grade`nite parceli. 2) Prifatlivi vrednosti na procentot na izgradenost (R) i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto (K) vo uslovi na perimetralno gradewe na blok se: 1. Domuvawe vo vili do P+1 sprat na parceli so povr{ina od 2500 - 3000 m2: R = 6 14 % K = 0,06 0,18 2. Domuvawe vo vili do P+1 sprat, na parceli so povr{ina od 1000 - 2500 m2: R = 8 20 % K = 0,2 0,46 3. Domuvawe vo ku}i so gradini do P+1 sprat, na parceli so povr{ina od 300 - 1000 m2 R = 12 30 % K = 0,35 0,84 4. Domuvawe vo ku}i so gradini do P+2 sprata, na parceli so povr{ina od 200 - 300 m2 R = 20 40 % K = 0,6 1,2 5. Domuvawe vo dvoku}i so gradini do P+2 sprata na parceli so povr{ina od 200 - 300 m2 R = 25 50 % K = 0,75 1,5 6. Domuvawe vo ku}i so gradini vo niza do P+2 sprata, na parceli so povr{ina od 200 300 m2: R = 40 65 % K = 1,2 2,1 7. Domuvawe vo ku}i so gradini vo niza, do P+2 sprata, na parceli so povr{ina od 120 200 m2: R = 50 75 % K = 1,5 2,6 8. Domuvawe vo zgradi so pove}e stanovi, do P+4 sprata i kalkansko povrzuvawe, na parceli od 200 - 300 m2: R = 45 70 % K = 2,0 3,5 9. Domuvawe vo zgradi so pove}e stanovi, do P+8 sprata i kalkansko povrzuvawe na parceli so povr{ina od 300 - 500 m2: R = 40 65 % K = 2,7 4,5 10. Zgradi so me{ani komercijalni nameni od P+4 do P+8 sprata so kalkansko povrzuvawe, na parceli od 300 - 500 m2 i pogolemi: R = 50 90 % K = 3,0 7,0 3) Prifatlivi vrednosti na procentot na izgradenost (R) i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto (K) vo uslovi na disperzivno gradewe na blok i golemi parceli od 2000 10000 m2 so edna ili pove}e gradbi vo grade`na parcela, se: 1. Domuvawe vo slobodnostoe~ki zgradi so pove}e stanovi do P+4 sprata: R = 25 35 % K = 1,2 2,0 2. Domuvawe vo slobodnostoe~ki zgradi so pove}e stanovi, do P+8 sprata: R = 20 30 % K = 2,0 2,8 3. Domuvawe vo slobodnostoe~ki zgradi so pove}e stanovi, do P+14 sprata: R = 15 25 % K = 2,3 3,7 4. Domuvawe i komercijalni nameni vo slobodnostoe~ki gradbi integrirani vo niskite spratovi, do P+14 sprata: R = 30 50 % K = 2,5 4,0
19
5. Komercijalni nameni vo slobodnostoe~ki gradbi integrirani vo niskite spratovi, do P+14 sprata: R = 30 100 % K = 2,5 7,0 4) Vrednostite na procentot na izgradenost i koeficientot na iskoristenost na zemji{teto od stav 2 i 3 od ovoj ~len se upotrebuvaat kako orientacija pri odreduvaweto na nivnite maksimalni vrednosti kako planska odredba vo urbanisti~ki plan ili kako reper za vrednuvawe na postojnata sostojba vo dokumentacionata osnova na planot. 10. Parkirawe i garaìrawe
^len 53 1) Parking mesto e pravoagolna povr{ina za stacionirawe na vozilo za miruvawe so dimenzii, prostor za pristap, manevrirawe i pristapna soobra}ajnica ili rampa koi soodvetstvuvaat so merodavniot gabarit na voziloto i se propi{ani so ovoj Pravilnik. 2) Neophodniot broj parking mesta za sekoja edinica na grade`no zemji{te odnosno za sekoja gradba spored nejzinata namena ili golemina i za sekoja namenska zona, se utvrduva kako planska odredba so urbanisti~kite planovi od ~len 7 to~ka 2 i urbanisti~kiot proekt od ~len 50 stav 3 od Zakonot. 3) Planskata odredba od stav 2 od ovoj ~len e zadolìtelna sodrìna na urbanisti~kiot plan, izvodot od urbanisti~kiot plan, re{enieto za lokaciski uslovi i izve{tajot na Komisijata za tehni~ki priem na gradbite. ^len 54 1) Parkirali{tata se povr{ini od grade`noto zemji{te ili od gradbite koi se soobra}ajno tehni~ki oblikuvani na bezbeden i ekonomi~en na~in da obezbedat grupno stacionirawe na pove}e vozila, taka {to za sekoe vozilo da ima parking mesto i nezavisen, bezbeden i pregleden soobra}aen pristap. 2) Osnovnite vidovi na parkirali{ta koi se ureduvaat so urbanisti~ki plan se: 1. Parkirali{ta vo grade`nite parceli i gradbite nameneti za domuvawe koi im sluàt na ìtelite. Ovie parkirali{ta se planiraat vo ramki na grade`nata parcela i moè da se izvedat vo dvornoto mesto ili vo nadzemnite i podzemni spratovi od gradbata i parcelata. 2. Parkirali{ta vo podra~ja nameneti za domuvawe koi im sluàt na posetitelite. Ovie parkirali{ta se planiraat na zemji{te za op{ta upotreba ili vo golemite grade`ni parceli vo sostav na parkirali{tata od to~ka 1 na ovoj stav. 3. Parkirali{ta vo podra~ja i gradbi nameneti za rabota (so grupi na klasi na nameni B, V i G) koi im sluàt na vrabotenite. Ovie parkirali{ta se planiraat vo ramki na grade`nata parcela, a vo posebni uslovi utvrdeni vo plan i na zemji{te za op{ta upotreba. 4. Parkirali{ta za javna upotreba koi dokolku se povr{inski, se planiraat na zemji{te za op{ta upotreba, a dokolku se pove}ekatni se planiraat vo grade`ni parceli nameneti za izgradba na gradbi od soobra}ajna infrastruktura za koi so zakon e utvrden javniot interes. ^len 55 1) Prostornata dispozicija i najmaliot zadolìtelen broj na parking mesta za parkirali{tata od ~l.54 od ovoj Pravilnik se ureduvaat so urbanisti~ki plan, i toa: 1. Vo generalen urbanisti~ki plan kako i urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto koi se izrabotuvaat vo razmer 1:2500,
20
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
1:5000 i 1:10000 se utvrduva lokacijata za parkirali{ta od ~l.54 st.2 t.4 od ovoj Pravilnik, a za parkirali{tata od to~ka 1, 2 i 3 od istiot ~len se utvrduvaat parametrite za presmetuvawe na potrebniot broj na parking mesta po nameni. 2. Vo detalen urbanisti~ki plan kako i vo urbanisti~ki plan za selo i urbanisti~ki plan von naseleno mesto koi se izrabotuvaat vo razmer 1:1000 i 1:500 se utvrduva najmaliot broj parking mesta koi vo parkirali{ta od ~l.54 st.2 t.1 i 3 od ovoj Pravilnik sekoj graditel treba zadolìtelno da gi obezbedi vo ramkite na svojata grade`na parcela. Vo ovie planovi se odreduvaat, presmetuvaat i oblikuvaat parkirali{tata od ~l.54 st.2 t.2 i 4 od ovoj Pravilnik i toa na grade`no zemji{te za op{ta upotreba. ^len 56 1) So urbanisti~ki plan ne moè da se namaluva ili prenamenuva povr{inata od grade`no zemji{te nameneto za parkirawe vo prethodniot plan osven ako so istiot plan ne se namalat povr{inite na gradbite koi sozdavaat potrebi za parking mesta ili ako so istiot plan ne se obezbedi neophodniot broj parking mesta vo ramki na istata edinica grade`no zemji{te (grade`na parcela, blok, ~etvrt) za koja e nameneto parkirali{teto. 2) Parkirali{ta od ~l.54 st.2 t.1 i 3 od ovoj Pravilnik se upotrebuvaat soglasno so nivnata namena i nivnata prenamena vo tekot na upotrebata na gradbi izgradeni spored urbanisti~ki plan ne e mo`na i toa bez isklu~ok. ^len 57 1) Najmalo parking mesto za parkirawe na lesni vozila e so {iro~ina od 2,50 m i dolìna 5 m, pri {to vo ovaa povr{ina ne smee da navleguva nitu eden del od gradbata, opremata ili instalaciite. 2) Parking mestata kaj koi od ednata ili obete podol`ni strani ima yid, stolb ili drug vertikalen gradeèn element, ograda ili oprema, se pro{iruvaat za 0,30 odnosno 0,60 m. 3) Dimenziite od st.1 od ovoj ~len vaàt za parkirawe pod agol od 900 dokolku {iro~inata na pristapnata komunikacija (do parking mestoto) e pogolema od 7 m. Dokolku pristapnata komunikacija e {iroka od 6,00 do 7,00 m parking mestoto se pro{iruva za 0,30 m i iznesuva 2,80 m. Dokolku {iro~inata na komunikacijata e od 5,60 do 6 m {iro~inata na parking mestoto se zgolemuva za 0,50 m i iznesuva 3 m. 4) Minimalnata {iro~ina na komunikacijata za pristap do parking mesto za parkirawe pod agol od 900 e 5,60 m. 5) Minimalni dimenzii za garaà za lesni vozila e 3,00 m {iro~ina i 6,00 m dlabo~ina, smetaj}i go prostorot me|u yidovite. 6) Minimalno parking mesto za avtobus e so {iro~ina od 3,00 m i dolìna od 15 m, za lesno tovarno vozilo e so {iro~ina od 3,00 m i dolìna od 12 m, za te{ko tovarno vozilo e so {iro~ina od 3,00 m i dolìna od 15m. 7) Dimenziite od stavovite 1, 2, 3 i 4 od ovoj ~len vaàt za parkirali{tata od ~l.54 st.2 t.1,2 i 3. Za javnite parkirali{ta od ~l.54 st.2 t.4 najmalo parking mesto za parkirawe na lesni vozila e so {iro~ina od 2,80 m i dolìna od 5,60 m, a minimalna {iro~ina na komunikacijata za pristap do parking mesto za parkirawe pod agol od 900 e 7m. 8) Minimalnite dimenzii dadeni vo stavovite 1, 2, 3, 4, 5, 6 i 7 od ovoj ~len se uslov za presmetuvawe na potrebniot broj na parking mesta od ~len 59 od ovie standardi pri izrabotkata i donesuvaweto na urbanisti~kite planovi, izrabotuvaweto na proektnata dokumentacija za gradbite kako i za izdavaweto na re{enieto za lokaciski uslovi, odobrenieto za gradba i odobrenieto za upotreba na gradbite. ^len 58
21
1) Rampite za pristap do parkirali{ta i garaì vo podzemni ili nadzemni gradbi so kapacitet do 40 vozila gi imaat slednive najgolemi podol`ni nagibi: - 16% za otvoreni pravi rampi - 16% za pokrieni kru`ni rampi, i - 20% za pokrieni pravi rampi - 25% za parkirali{ta do 4 vozila. 2) Za parkirali{tata od st.1 od ovoj ~len minimalna {iro~ina na ednonaso~na prava rampa iznesuva 3,25 m, a za ednonaso~na kru`na rampa iznesuva 4,00 m. Minimalnata {iro~ina na dvonaso~nite pravi rampi iznesuva 5,50 m, a na kru`nite iznesuva 6,60 m. 3) Najgolemite nagibi na rampi za pristap do parking mesta vo podzemni ili nadzemni parkirali{ta ili garaì so kapacitet nad 40 vozila iznesuvaat: - 12% za otvoreni pravi rampi, - 12% za pokrieni kru`ni rampi, i - 15% za pokrieni pravi rampi. 4) Najmalata {iro~ina na rampi od parkirali{ta od st.3 od ovoj ~len e 3,75 m za ednonaso~na prava rampa i 4,70 m za ednonaso~na kru`na rampa. Minimalna {iro~ina na rampite za dvonaso~en soobra}aj iznesuva 7m za pravi rampi i 8,60 m za kru`ni rampi. 5) Minimalniot radius na kru`nite rampi iznesuva 6 m, mereno od oskata na pretpostavenata pateka na merodavnoto lesno vozilo, a minimalniot radius na kolovozot na rampata e 4,10 m. ^len 59 1) Za opredeluvaweto na potrebniot broj na parking mesta spored namenata na zemji{teto i gradbite i nivnata golemina, koj }e se utvrdi vo urbanisti~kiot plan kako planska odredba odnosno uslov za gradewe, sluàt slednive normativi: A DOMUVAWE A1 i A2 Semejno domuvawe - Za stanbeni zgradi koi se locirani vo centralnoto gradsko podra~je: 1 parking mesto po stan. - Za stanbeni zgradi koi ne se locirani vo centralnoto gradsko podra~je i za stanbenite ku}i vo grade`na parcela pomala od 600 m2: 1,2 parking mesta za sekoj stan do 90 m2 i 1,5 parking mesta za sekoj stan nad 90 m2. - Za stanbenite ku}i vo grade`na parcela pogolema od 600 m2 : 2 parking mesta po stan. - Za vili : 4 parking mesta po gradba. A3 Grupno domuvawe - Za domovite za stari lica, nezgrièni deca i u~enici : 1 parking mesto za sekoj rezidenten vraboten, 1 parking mesto za sekoi 3 vraboteni vo smena i 1 parking mesto na 15 legla za posetiteli. - Za studentski domovi : 1 parking mesto za sekoj rezidenten vraboten, 1 parking mesto za 3 vraboteni vo smena i 1 parking mesto na 10 legla za studenti i posetiteli. A4 Vremeno smestuvawe - 1 parking mesto na 8 legla i 1 parking mesto na 3 vraboteni vo smena. B KOMERCIJALNI I DELOVNI NAMENI B1 Mali komercijalni i delovni dejnosti - Za prodavnici, du}ani i sl. : na 40 m2 prostor za klienti 1 parking mesto i na 150 m2 od vkupnata povr{ina 1 parking mesto za vrabotenite. B2 Golemi trgovski edinici - 1 parking mesto na 30 m2 od povr{inata nameneta za mu{terii i 1 parking mesto na 100 m2 od vkupnata povr{ina za vrabotenite.
22
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
B3 Golemi ugostitelski edinici - 1 parking mesto na 5 m2 od povr{inata za gosti i 1 parking mesto na 100 m2 od vkupnata povr{ina za vrabotenite. B4 Delovni dejnosti - 1 parking mesto na 40 m2 od vkupnata povr{ina. - Kaj gradbite so {alter sali : 1 parking mesto na 20 m2 od povr{inata za publika vo {alter salata. B5 Hotelski kompleksi - 1 parking mesto na 6 legla, 1 parking mesto na 3 vraboteni i 1 parking mesto na 10 m2 povr{ina nameneta za nerezidentni gosti. B6 Prostori za sobiri - 1 parking mesto na 10 gleda~i i 1 parking mesto na 5 vraboteni. V INSTITUCII V1 Obrazovanie i nauka - Za pred{kolsko obrazovanie 1 parking mesto na 3 vraboteni plus 20% za posetitelite. - Za osnovno i sredno obrazovanie 1 parking mesto na 3 vraboteni plus 10% za posetitelite. - Za visoko obrazovanie 1 parking mesto na 2 vraboteni i 1 parking mesto na 20 studenti. - Za nau~nite institucii 1 parking mesto na 3 vraboteni plus 10% za posetiteli. V2 Zdravstveni i socijalni ustanovi - Za zdravstveni ustanovi 1 parking mesto na sekoj lekar vo smenata, 1 parking mesto na 3 od ostanatite vraboteni, 2 parking mesta za sekoja prostorija za pregledi i 1 parking mesto na 5 legla. V3 - Kultura - 1 parking mesto na 3 vraboteni, 1 parking mesto na 30 m2 izlo`ben prostor za muzei i galerii. - 1 parking na 3 vraboteni i 1 parking mesto na 8 posetiteli za kinosali. - 1parking mesto na 3 vraboteni i 1 parking mesto na 4 posetiteli za teatri i drugi izveduva~ki umetnosti. V4 Dràvni institucii - 1 Parking mesto za rakovoditel i 1 parking mesto za 3 od ostanatite vraboteni plus 10% za posetiteli V5 Verski institucii - 1 parking mesto za 10 posetiteli na bogoslu`ba. - Za drugite gradbi na verskite institucii 1 parking mesto na 40 m2 od vkupnata povr{ina. G PROIZVODSTVO, DISTRIBUCIJA I SERVISI G1 Te{ka industrija - 1 parking mesto na 100 m2 od vkupnata povr{ina. G2 Lesna industrija - 1 parking mesto na 100 m2 ako vkupnata povr{ina e pogolema od 1200 m2. - 1 parking mesto na 60 m2 ako vkupnata povr{ina e pomala od 1200 m2. G3 - Servisi - 1 parking mesto na 100 m2 ako vkupnata povr{ina e nad 500 m2. - 1 parking mesto na 50 m2 ako vkupnata povr{ina na gradbite e pod 500 m2. G4 Stovari{ta - 1 parking mesto na 100 m2 ako vkupnata povr{ina na gradbite e nad 500 m2. - 1 parking mesto na 50 m2 ako vkupnata povr{ina na gradbite e pod 500 m2. G5 - Infrastruktura - Potrebniot broj parking mesta se utvrduva vo urbanisti~ki plan vo zavisnost od konkretnata namena na gradbata, uslovite za gradba i specifi~nite uslovi na lokacijata.
23
D ZELENILO I REKREACIJA D1 Parkovsko zelenilo - Potrebniot broj parking mesta se utvrduva vo urbanisti~ki plan vo zavisnost od specifi~nite poterbi i uslovi na lokacijata. D2 Za{titno zelenilo - Ne se predviduvaat parking mesta za ovaa namena. D3 Sport i rekreacija - 1 parking mesto na 10 posetiteli, 1 parking mesto na 3 vraboteni. 2) Dimenzioniraweto na grupnite parkirali{ta vo grade`nite parceli i gradbite od klasite na nameni A2, A3, B2, B3, B4, B5, B6, V1, V2, V3, V4 i V5 se vr{i na toj na~in {to na vkupniot broj parking mesta se planiraat minimum 3% parking mesta za invalidi. Na parkirali{ta so pomalku od 20 mesta se predviduva minimum edno parking mesto za invalidi. Parking mestoto za invalidi e so minimalni dimenzii od 3,50/5,50 m i se locira i vidno se obeleùva najblisku do vlezot na gradbata i do pe{a~kata povr{ina. ^len 60 So urbanisti~kite planovi od ~l.7 t.2 od Zakonot se planira celokupnata soobra}ajna infrastruktura vo ramkite na planskite opfati so cel da se zgolemi proto~nosta i bezbednosta na soobra}ajot, da se ovozmoì ramnomeren prostoren razvoj i da se zgolemi kvalitetot na ìvotot na lu|eto vo urbaniziraniot prostor. ^len 61 1) Soobra}ajnata infrastruktura se sostoi od mreà na soobra}ajnici, odnosno mreà na ulici. 2) Uli~nata mreà se sostoi, spored hierarhiskata funkcionalna klasifikacija, od primarna i sekundarna uli~na mreà. 3) Primarnata mreà na ulici se sostoi od: - magistralni ulici, i - sobirni ulici. 4) Magistralnite ulici se delat na dve potkategorii: - tranzitni magistralni ulici ili brzi magistrali i - gradski magistralni ulici ili gradski magistrali. 5) Sekundarnata mreà na ulici se sostoi od: - servisni ulici, - stanbeni ulici i industriski ulici. 6) Vo sekundarnata mreà na ulici spa|aat i slednite nekategorizirani soobra}ajni povr{ini: - pristapni ulici, - pe{a~ki ulici i pateki i - javni parkirali{ta. ^len 62 Primarnata mreà na ulici sluì za dvièwe i transport na u~esnicite vo soobra}ajot, dodeka sekundarnata mreà na ulici sluì za pristap na u~esnicite vo soobra}ajot kon urbanite sodrìni vo parceliranoto grade`no zemji{te. ^len 63 1) Tranzitna magistralna ulica e vid na magistralna soobra}ajnica koja e integralen del od sistemot na magistralni i regionalni pati{ta i na granicata na grad ili selo se povrzuva so magistralen ili regionalen pat. Tranzitnata magistrala se planira da ovozmoì dvièwe na vozilata so brzina od 100-120 km/~as i da dava najvisoko soobra}ajno nivo na usluga. Krstosuvaweto na ovaa ulica e mo`no samo so ulici od primarnata mreà i toa so denivelirani krstosnici vo dva nivoa. Na tranzitni magistralni ulici ne se planira
24
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8) 9)
parkirawe, pristap do gradbi, javen gradski prevoz, soobra}aj so velosipedi i pe{aci. Gradska magistralna ulica e vid na magistralna soobra}ajnica koja me|usebno gi povrzuva delovite na naselenoto mesto i gi povrzuva so mreàta na magistralni i regionalni pati{ta. Gradskata magistrala se planira da ovozmoì dvièwe na vozilata so brzina od 80100 km/~as i da dade najvisoko nivo na soobra}ajna usluga. Krstosuvaweto na ovaa ulica e kako kaj tranzitnite magistrali i kaj nea ne se dozvoluva parkirawe i pristap do gradbite, no moè da se planira javen gradski soobra}aj i soobra}ajot so velosipedi i pe{aci. Sobirna ulica e soobra}ajnica koja go sobira soobra}ajot od sekundarnata uli~na mreà i obratno, go distribuira soobra}ajot od primarnata uli~na mreà vo sekundarnata uli~na mreà. Sobirnata ulica se planira da ovozmoì dvièwe na vozila so brzina od 6080 km/~as. Na ovaa ulica se planira javen gradski soobra}aj i soobra}aj na velosipedi i pe{aci, no parkirawe i pristap do gradbite ne se dozvoluva. Krstosuvaweto na ovaa ulica so ulici od ista ili poniska kategorija e so krstosnici na edno nivo so sinhronizirana semaforska signalizacija. Servisna ulica e soobra}ajnica koja gi povrzuva sobirnite ulici so stanbenite i industriskite ulici. Servisnata ulica se planira za soobra}aj na vozila so brzina od 50-60 km/~as. Na servisnata ulica se planira javen gradski soobra}aj i soobra}aj na velosipedi i pe{aci, dodeka parkiraweto ne e dozvoleno, a pristapot kon gradbite e samo preku javnite parkirli{ta ili preku grupnite parkirali{ta vo ramki na grade`nite parceli. Krstosuvaweto na ovaa ulica so ulici od ista ili poniska kategorija e na edno nivo. Stanbena ulica e soobra}ajnica koja gi povrzuva grade`nite parceli i gradbi so namena A, B i V so servisnite i soobra}ajnite ulici. Pristapot kon grade`nite parceli e direkten od stanbenata ulica. Ovaa ulica se planira za soobra}aj na vozila so brzina od 40-50 km/~as, soobra}aj na velosipedi i pe{aci, podol`no parkirawe, dodeka javen gradski soobra}aj ne e dozvolen. Industriska ulica e vid na stanbena ulica vo industriska zona koja gi povrzuva grade`nite parceli so namena G so servisnite i sobirnite ulici. Pristapot kon grade`nite parceli od ovaa ulica e direkten i na nea moè da se planira i javen gradski soobra}aj. Industriskata ulica se planira za soobra}aj so brzina od 40-50 km/~as. Pristapna ulica e nekategorizirana soobra}ajna povr{ina vo nivo na trotoar koja e nameneta za direkten pristap do vnatre{nite grade`ni parceli vo blokot i gi povrzuva istite so stanbenite i industriskite ulici. Pristapnata ulica e nameneta za dvièwe na vozila i pe{aci so brzina do 30 km/~as. Pe{a~ki ulici i pateki se povr{ini nameneti za dvièwe na pe{aci i pri nivnoto planirawe se vodi smetka tie da moàt da posluàt i za dvièwe na interventni vozila. Javno parkirali{te e posebno ureden i obeleàn prostor namenet za grupno parkirawe na opredelen vid vozila. Terminalite za tovarni vozila se vid na javni parkirali{ta.
3)
4)
5)
so koi soodvetno se zgolemuvaat kapacitetot, proto~nosta i nivoto na uslugi na soobra}ajnata mreà na ulici. Koga vo urbanisti~ki plan se planira uli~na mreà vo podra~je koe e gusto izgradeno so vreden i neamortiziran gradeèn fond ili so drugi gradbi za koi ne postojat ekonomski pretpostavki deka }e bidat eksproprirani i ru{eni poradi pro{iruvawe na soobra}ajnite koridori, uli~nata mreà se planira, kategorizira i dimenzionira spored mo`nostite za realizacija vo planskiot period. Pri planirawe na uli~nata mreà vo urbanisti~kiot plan treba da se obrazloì neophodnosta i racionalnosta na planiranata soobra}ajna infrastruktura, odnosot pome|u tro{ocite za izgradba na planiranata infrastruktura i planiranata korist od nea, kako i prioriteten etapen plan za realizacija na uli~nata mreà vo odnos na realnite i planiranite prihodi na op{tinata koja go donesuva planot. So donesuvaweto na urbanisti~kiot plan donesuva~ot se obvrzuva vo planskiot period da go otkupi ili eksproprira grade`noto zemji{te koe so planot go namenil za op{ta upotreba i da ja izgradi planiranata uli~na mreà. Elementi na uli~nata mreà
11.
^len 64 Parkirawe pod prav ili drug agol vo odnos na pravecot na dvièwe na voziloto ne e dozvoleno na nitu edna kategorizirana ulica. ^len 65 1) Uli~nata mreà i nejzinite elementi se planiraat i oblikuvaat vo urbanisti~kite planovi od ~l.7 t.2 od Zakonot spored postojnite soobra}ajni potrebi i spored planiranite potrebi do krajot na planskiot period. 2) So urbanisti~ki plan ne moè da se planiraat uslovi za gradba koi gi zgolemuvaat potrebite za soobra}ajna infrastruktura nad kapacitet na postojnata uli~na mreà, dokolku so istiot urbanisti~ki plan ili drug urbanisti~ki plan za po{irokata okolina sinhroni~no ne se planiraat odredbi
25
^len 66 1) Profilot na soobra}ajnicata e definiran so brojot i {iro~inata na soobra}ajnite lenti, trotoarite, velosipedskite pateki i za{titniot pojas, ~ii{to zbir ja pretstavuva {iro~inata na soobra}ajniot koridor. 2) Brojot i {iro~inata na soobra}ajnite lenti se utvrduva vrz osnova na presmetka na potrebnata propusna mo} i nivo na usluga na planiranata ulica do krajot na planskiot period. 3) [iro~inata na soobra}ajnata lenta zavisi od kategorijata na ulicata i planiranata propusna mo} i iznesuva: - za magistralna ulica 3,50-3,75 m - za sobirna ulica 3,25-3,50 m - za servisna ulica 3,00-3,25 m - za stanbena ulica 2,75-3,00 m - za industriska ulica 3,25-3,75 m 4) [iro~inata za velosipedska pateka za eden red velosipedi iznesuva 1 m, za{titnoto rastojanie kon regulacionata linija iznesuva 0,25 m, a kon rabot na kolovozot 0,75 m. Velosipedskata pateka koja se planira izdvoena od drugite elementi na ulicata e {iroka najmalku 1,50 m. 5) Najmalata {iro~ina na pe{a~kata pateka e 1,50 m. Dokolku patekata e trotoar od ulica za motoren soobra}aj na minimalnata {iro~ina se dodava 0,50 m od rabot na kolovozot i 0,25 m od regulacionata linija, pa najmalata {iro~ina na trotarot e 2,25 m. 6) Minimalna {iro~ina na pristapna ulica e 5,50 m. 7) Minimalna {iro~ina na pe{a~ka ulica e 4,00 m. 8) Minimalna {iro~ina na razdelen pojas pome|u dva kolovozi e 2,00 m. ^len 67 1) Popre~niot profil na tranzitna magistrala se sostoi od najmalku dva kolovozi so po dve soobra}ajni lenti i edna servisna lenta kako i razdelen pojas me|u kolovozite, so vkupna {iro~ina od najmalku 21m. 2) Popre~niot profil na gradska magistralna ulica se sostoi od najmalku dva kolovozi so po dve soobra}ajni lenti, velosipedska pateka i trotoar, kako i razdelen pojas pome|u kolovozite, so vkupna {iro~ina od najmalku 23 m. 3) Popre~niot profil na sobirna ulica se sostoi od najmalku eden kolovoz so dve soobra}ajni lenti i dva trotoara, so vkupna {iro~ina od najmalku 11m.
26
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
4) Popre~niot profil na servisna ulica se sostoi od najmalku eden kolovoz so dve soobra}ajni lenti i dva trotoari, so vkupna {iro~ina od najmalku 10,50 m. 5) Popre~en profil na stanbena ulica se sostoi od najmalku eden kolovoz so dve soobra}ajni lenti i dva trotoari so vkupna {iro~ina od najmalku 10 m. 6) Popre~niot profil na industriska ulica se sostoi od najmalku eden kolovoz so dve soobra}ajni lenti i dva trotoari so vkupna {iro~ina od najmalku 11m. ^len 68 Elementite na geometriskoto oblikuvawe na soobra}ajnicite se planiraat i utvrduvaat vrz osnova na proektnata brzina predvidena za soobra}ajniot koridor. Proektnata brzina zavisi od rangot na soobra}ajnicata i iznesuva: za magistralna ulica za sobirna ulica za servisna ulica za stanbena ulica za industriska ulica 80-120 km/~as 60-80 km/~as 50-60 km/~as 40-50 km/~as 40-50 km/~as
za sobirni ulici za servisni ulici za stanbeni ulici za industriski ulici
R = 10 m R=8m R=6m R = 12 m
^len 73 1) Minimalnoto rastojanie na krstosnicite na gradskite soobra}ajnici zavisi od vidot na krstosnicata i kategorijata na soobra}ajnicata. 2) Za deniveliranite krstosnici minimalnoto rastojanie me|u dve krstosnici iznesuva 600 m, vo {to ne se smetaat denivelirani vlezovi i izlezi od soobra}ajnicata. 3) Za krstosnici vo nivo, minimalnoto rastojanie me|u dve krstosnici iznesuva: - za magistralni ulici 300 m - za sobirni ulici 200 m - za servisni ulici 120 m - za stanbeni ulici 50 m - za industriski ulici 50 m ^len 74 1) Najmali dimenzii na ni{i za avtobuski stojali{ta vo ramkite na sistemot na gradskiot avtobuski prevoz se: 12. minimalna dolìna na ni{ata iznesuva 24 m, minimalna {iro~ina na ni{ata iznesuva 2,50 m.
^len 69 Goleminata na radiusot na horizontalnite krivini zavisi od proektnata brzina na soobra}ajnicata. Dolnata granica na vrednosta na radiusot na horizontalnite krivini e funkcija od brzinata i iznesuva: - za 30 km/~as R = 30 m - za 40 km/~as R = 50 m - za 50 km/~as R = 80 m - za 60 km/~as R = 120 m - za 70 km/~as R = 180 m - za 80 km/~as R = 250 m - za 90 km/~as R = 350 m - za 100 km/~as R = 450 m - za 110 km/~as R = 600 m - za 120 km/~as R = 750 m ^len 70 1) Podol`niot naklon na gradskite ulici zavisi od kategorijata na ulicata i patekata i toa za: - magistralna ulica maks. 4%, (6%) - sobirna ulica maks. 5%, (7%) - servisna ulica maks. 6% (10%) - stanbena ulica maks. 8% (12%) - industriska ulica maks. 4% ( 6%) - samostojna pe{a~ka pateka maks. 12% (14%) - velosipedska pateka maks. 8% (12%) 2) Vrednostite vo zagradite od prethodniot stav pretstavuvaat isklu~itelni podol`ni nakloni, koi se primenuvaat samo pri rekonstrukcija na postojnite soobra}ajnici ili vo slu~aj kade {to so tehni~ko-ekonomsko obrazloènie e opravdano primenata na isklu~itelni nakloni. ^len 71 1) Maksimalnata dolìna na slepa ulica iznesuva 100 m so potrebno pro{iruvawe za svrtuvawe so T zavr{etok, ili drug oblik na pro{iruvawe so potrebni dimenzii za svrtuvawe na vozilata za 1800. ^len 72 1) Minimalniot radius na horizontalna krivina na krstosnicite vo zavis-nost od kategorijata na ulicata iznesuva: - za magistralni ulici R = 12 m
27
Uslovi za dvièwe na invalidizirani lica
^len 75 1) Sostaven del na urbanisti~kite planovi se konkretni merki za sozdavawe na uslovi za nepre~eno dvièwe na invalidizirani lica vo ramkite na planskiot opfat. 2) Planskite odredbi od st.1 od ovoj ~len osobeno se odnesuvaat na ureduvaweto na grade`noto zemji{te za op{ta upotreba i uslovite za gradewe na gradbi od klasite na nameni A, B i V. ^len 76 1) Povr{inite za dvièwe na pe{acite koi se planiraat vo urbanisti~kite planovi: trotoari, pe{a~ki ulici, pe{a~ki pateki, plo{tadi i plo{tatki, sekade kade{to toa karakteristikite na terenot go dozvoluvaat, mora da se so kontinuirana niveleta bez skalesti denivelacii so podolèn naklon od najmnogu 8,33%. 2) Dokolku javnite pe{a~ki povr{ini se na teren so golemi visinski razliki koi moraat da se sovladaat so skali, so urbanisti~ki plan zadolìtelno se predviduva alternativna vrska so rampa so maksimalen pad od 8,33% ili 1:12. 3) Rampata od st.2 od ovoj ~len se dimenzionira za dvosmerno dvièwe na lica vo koli~ki pri {to nejzinata najmala {iro~ina e 1,65 m, a optimalnata {iro~ina iznesuva 1,80 m. 4) Vo zavisnost od naklonot na rampata, ograni~ena e nejzinata dolìna, i toa: - za naklon od 8,33% (1:12) maksimalna dolìna na rampata e 9 m; - za naklon od 6,66% (1:15) maksimalna dolìna na rampata e 12 m, i - za naklon od 5,0% (1:20) maksimalna dolìna na rampata e 15 m. 5) Vo slu~aite koga e neophodna pogolema dolìna na rampite od onaa odredena vo st.4 od ovoj ~len, zadolìtelno se planiraat odmori{ta ~ija{to najmala dolìna e 1,50 m, a optimalna dolìna 1,80 m. ^len 77
28
UPR_2007-2008
12/10/2007
UPR_2007-2008
12/10/2007
1) Pri planiraweto na elementite na uli~nata mreà vo urbanisti~kiot plan zadolìtelno se predviduvaat rampi na sekoj pe{a~ki premin za sovladuvawe na denivelacijata pome|u trotoarot i kolovozot. 2) Minimalna {iro~ina na rampata od st.1 od ovoj ~len e 1 m, a optimalnata {iro~ina e 1,80 m. 3) Najgolemiot naklon na rampata od st.1 od ovoj ~len e 20% (1:5), a optimalniot naklon e 8,33% (1:12). ^len 78 1) Postojanata i vremenata urbana oprema na javnite pe{a~ki povr{ini ne smee da pretstavuva arhitektonska bariera i da go popre~uva ili ote`nuva soobra}ajot na pe{acite, a osobeno na invalidiziranite lica so koli~ki. 2) Postavuvaweto na masivni àrdineri koi gi stesnuvaat pe{a~kite pateki i trotoari, ogradi ili platformi so denivelacija na javni pe{a~ki povr{ini ne e dozvoleno. ^len 79 1) Vo uslovite za gradewe koi vo urbanisti~kite planovi se ureduvaat za gradbi od klasite na nameni A2, A3 i A4, kako i grupite na klasi na nameni B i V, zadolìtelno se predviduvaat rampi za pristap za visinsko sovladuvawe na deniveliranite povr{ini za komunikacija na vlezovite od gradbite i vnatre{ni rampi vo javnite i grupnite prostorii kako i prostoriite za sobiri. 2) Rampite od st.1 od ovoj ~len se dimenzioniraat spored odredbite vo ~l.76 od ovoj Pravilnik, osven {to minimalnata {iro~ina na rampite e 1 m. 13. Urbano zelenilo i ozelenetost
3) Koga so urbaniti~ki plan }e se utvrdi procent na ozelenetost, ovaa planska odredba stanuva sostaven del na uslovite za gradewe. 14. Energetsko odnesuvawe na gradbite
^len 83 1) So urbanisti~ki plan se ureduvaat planski odredbi i uslovi za gradewe koi obezbeduvaat namaluvawe na vkupnata potro{uva~ka na energija i upotreba na obnovlivi izvori na energija koja vo ramkite na planskiot opfat se koristi za zagrevawe, ladewe i ventilacija na gradbite. 2) Planskite odredbi od st.1 od ovoj ~len sodràt plansko re{enie na energetski prifatliv i odr`liv sistem so gradbi i infrastruktura za greewe na gradbite vo planskiot opfat. 3) Uslovite za gradewe koi se odnesuvaat na energetskata efikasnost i odr`livost na gradbite od st.1 od ovoj ~len sodràt aspekti na arhitektonskoto re{enie, konstrukcijata, upotrebenite materijali i koeficientot na toploprovodnosta na fasadnite yidovi koi se vo funkcija na namenata na gradbite, karakteristikite na mikroklimata i na drugi endemski svojstva na podra~jeto na planskiot opfat. ^len 84 1) Planskite odredbi i uslovite za gradba od ~l.83 od ovoj Pravilnik se zadolìtelni za grade`ni parceli, blokovi, ~etvrti ili planski opfati. 2) Od obvrskite od st.1 od ovoj ~len se isklu~uvaat slednite gradbi: - gradbi koi pretstavuvaat kulturno nasledstvo, - gradbi od klasata na nameni V5 (verski institucii), - gradbi od klasata na nameni A1 semejno domuvawe koi se upotrebuvaat pomalku od ~etiri meseci vo godinata, kako {to se vikend ku}i, letni ku}i, zimski ku}i i sl., i - slobodnostoe~ki gradbi so vkupna korisna povr{ina pomala od 50 m2. ^len 85 Kako plansko re{enie koe }e go obezbedi uslovot od ~l.83 st.2 od ovoj Pravilnik za energetski prifatlivo i odr`livo odnesuvawe na planiranite gradbi se smeta ona re{enie koe }e ponudi planska razrabotka na eden od slednite sistemi: - decentraliziran sistem vrz osnova na obnovliv izvor na energija, - poedine~en ili centralen sistem so toplinski pumpi i geotermalni vodi, ili - centralno greewe (i ladewe) na nivo na blok ili ~etvrt, dokolku e racionalno mo`no. ^len 86 So vleguvawe vo sila na ovoj Pravilnik prestanuva da vaì Pravilnikot za standardi i normativi za planirawe na prostorot (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 2/02, 50/03). ^len 86 Ovoj Pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na objavuvaweto vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija.
^len 80 1) So urbanisti~ki plan se odreduvaat ulicite so drvoredi, vidot na drvata, me|usebnoto rastojanie na sadnicite i opremata na drvorednoto mesto. 2) Drvoredi se planiraat na ulici ~ii{to trotoari imaat {iro~ina od najmalku 3 m. 3) Oskata na drvoredot e oddale~ena najmalku 0,70 m od rabot na kolovozot. 4) Dokolku mestoto za sadnici e so kvadratna forma, otvorot vo pe{a~kata povr{ina ima dimenzii od 0,90/0,90 do 1,20/1,20 m, a dokolku e so kru`na forma nejziniot dijametar e od 0,90 do 1,20 m. 5) Horizontalnata za{tita na mestoto za sadnici e sekoga{ vo isto nivo so pe{a~kata povr{ina okolu nego, zaradi obezbeduvawe na nepre~eno dvièwe na pe{aci i invalidizirani lica so koli~ki. ^len 81 1) So urbanisti~ki plan se ureduva koi povr{ini od grade`noto zemji{te se nameneti za parkovsko zelenilo od klasata nameni D1. 2) Povr{ina izvedena so klasa na nameni D1 ili so planska odredba utvrdena vo istata klasa na nameni, so urbanisti~ki plan ne moè da se prenamenuva vo druga klasa na nameni. 3) Za parcelite grade`no zemji{te so namena D1 vo urbanisti~kiot plan se odreduvaat uslovi za gradewe koi se sostojat od regulacija na pe{a~ki i ozeleneti povr{ini, hortikulturno re{enie na ozelenetite povr{ini i reìmot na opremuvaweto na pe{a~kite povr{ini. ^len 82 1) So planska odredba vo urbanisti~kiot plan se ureduva procentot na ozelenetost vo ramki na grade`nata parcela, blokot ili ~etvrtta. 2) Procentot na ozelenetost e odnos pome|u povr{inata na grade`no zemji{te nameneto za zelenilo i vkupnata povr{ina na grade`noto zemji{te izrazen vo procenti.
29
30

Pravilnik-Standardi I Normativi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Pravilnik-Standardi I Normativi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UPR_2007-2008

za sobirni ulici za servisni ulici za stanbeni ulici za industriski ulici

Uslovi za dvi`ewe na invalidizirani lica

You might also like