You are on page 1of 23

Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

e oblo`ena so mnogu stotina spolii, travertinski kvaderi, izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi, rimski steli, ari i arhitektonski delovi od rimski period, vo "kiklopski stil". Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. Najstarite elementi od 10 v. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova, a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula, ~ij ~elen zid e vovle~en za 0, 85 m. navnatre od postarata. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11,45 m. iznesuva 9 m., vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3,10 m., zidovite se debeli 2,95 m., a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija, koja bila zasvodena, ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini, verojatno patroni na gradot. Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa, verojatno vo tekot na 13 v. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid, dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova, a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova. Komnenovskiot period (12 v.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata. Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija, {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii, mo`ebi glavnata gradba vo gradot. Od 1953 godina ovde bil
4

Boko Babi, Ivan Mikuli, "Kale, Skopje", A P 9, 1967, 48-50.


3

smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada, a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta, izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid, kade stojat 3 kuli. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7, 3 m. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot, branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata, ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period, koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. Na 60 m. ju`no od toga{ postavenite mali poterni, pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta, gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. Predzidot nemal kuli. Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot. Na zapadniot kraj na predzidot, kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad, sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis, koj denes e izvaden i e dosta o{teten, na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi, a se odnesuvaat na gradewe
4

(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija. "..Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad." 5 Kao {to rekovme pogore, na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most, a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata, koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850", (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto). Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H vzi-pa{a, posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak. Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot, tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari, dvojni bedemi, drven most na ~ekrk.6

Lidija Kumbaraxi- Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, Skopje 1998, 224-5. 6 Kumbaraxi- Bogoevi}, Osmanliski Spomenici vo Skopje, 224-5.
5

Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18, a osobeno vo prvite decenii na 19 v. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi, koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori, zografi, ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno, a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. Vo 15-16 v. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj. Od krajot na 16 v. i vo 17 v. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. Vo 2/2 na 18 v. rabotele tajfi na rezbari, graditeli, zografi i konopisci od malorekanskiot kraj, a vo celiot 19 v. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. Treson~e. CRKVA SVETI SPAS

Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje, trobrodnata pravoslavna crkva Sv. Spas vo Skopje. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v., po golemiot po`ar od 1689 godina. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. Ima mala visina, kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je, {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti, odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. Ima mnogu ednostaven izgled, sredniot brod e zasveden, a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla, za da se dobie dekorativen izgled.
6

Spored edno predanie, prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata, ~i~ko \or|i, `itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata, dene{nata crkva ja gradele tajno, 2 m. pod zemja, koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v., plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina . Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten, izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari.. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824." Sprotivno na crkovnite kanoni, me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10, visok 4,5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m.) i {irok 6 m. (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. Prvo se pravoagolnite tabli, }itabii, potoa malite }itabii, dekorirani so sceni od Boblijata. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni, ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica, Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata, a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i, vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat, pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva, pogolema i od dene{nata, koja
7

verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v.)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del, bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi, a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot, Sozdavaweto na sonceto i mese~inata, Gospod mu vdahnuva du{a na Adam, Adam i Eva vo rajot, Prviot Grev, Pla~ot pred rajskite porti, Legenda za hananskiot grozd, @rtva Avramova, Ro`destvo, Blagove{tenie, Vovedenie, Gozba na carot Irod, Tancot na Saloma, Begstvo vo Egipet, Vleguvawe vo Erusalim i drugi. Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient, pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. Na primer, vo @rtva Avramova, slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. Saloma koja igra na Irodovata Gozba, isto taka nosi vakva nosija, so {amov~e v raka, kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina, originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata, osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa, i negovite sorabotnici. Ve~er, 7 i 8 februari 1998 g, reporta`a "Sitna za oko, krupna po vrednost".
7

Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite, vo izvedenata plasti~nost na formite, majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe, dinamika i barokna razigranost. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni, i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata. Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. Od 18 i 19 v. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov. Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost, barokizirana vo duhot na t.n. italo-kritski rabotilnici. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost, ~ii majstori rabotele vo Grcija, silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri- rezbari na italijanski. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja, smokvi, kalinki, rozi i ptici, a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba, koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski, ~ove~ki i pti~ji figuri so
8

Dimitar ]ornakov, Makedonskata rezba, 2-ro izdanie, Skopje 1994, 27.

Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija, Skopje 1984, Zoe Li~enoska, " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295.
9

golemina od 15-25 sm. (eleni, srni, kozi, ovci i dr.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa. Scenite se logi~no komponirani, figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani, so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost. Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. Jovan Bigorski, Sv. Nikola, Pri{tina, kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti, potoa vo Lesnovo, Sv. \or|i vo Prizren). Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka, {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva. Vladarskiot dvor, a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti.10

Hustref Redzich, Islamska Umetnost, edicija Umetnost na tlu Jugoslavije, zaednicko izdanie, 1982, 39
10

10

MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata. Nejzin legator e Mustafa Pa{a, zapovednik na Skopje i vezir na Selim I. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata, kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti, koi denes ne postojat, kako medresa i imaret, za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata, za~uvani samo vo urnatini. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot. Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna, so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor, kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje, ovde toa ne e slu~aj. Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur. Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16, 30 m. {to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh.11 @ivopisniot izgled na
11

vrz postar

Ibid, 76.
11

xamijata e postignat so toa {to yidovite, kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26, 10 m. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18, 80 m.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka, od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba. Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt. Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i, ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m., koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi. Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali. Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj, a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb, ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Vkupnata visina na portalot e 10 m., a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki. Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata.

12

Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kndekri. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot, pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci. Vo vnatre{nosta na xamijata, nasproti vlezot se nao|a mihrabot, ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer, koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi, a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb, ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma, kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi, odnosno mali poligonalni formi. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena, postavena na {est stolb~iwa. Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni, {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. Slikanata dekoracija, vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme, izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa, na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata, i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na
13

gradeweto na objektot. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t.n. malakri, koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika, sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti, vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista, a nad ovaa zona se triagolni zapci, istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi, edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a, se nao|a vo dvorot na xamijata, vo blizina na turbeto na tatko $. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola, postavena vrz nizok osumstran tambur. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak, vramen vo pravoagolna ramka. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis. Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag, istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. Xamijata opustela po 1912 godina. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin.

14

KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje, denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika, pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot, se odr`al do den denes. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev, Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most. Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most, so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo, no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe, tuku samo mislewe. Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period, odnosno od epohata na Justinijan Veliki, a nitu od periodot na srpsko vladeewe, spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most. Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko, kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr. vo Prilep). Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. Spored L. Kumbaraxi, na~inot na gradewe, stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. , koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija.
15

Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina

vo

dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa - beg vo Skopje, zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 - terminus post quem non se do 1469 godina- terminus ante quem non. Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~, a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot, mostot go izgradil sultanot Murat Vtori. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan, li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo, koja vo 15 v. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot), ktitorka na mnogu objekti vo gradot, mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe, mo`no e da bila i graditel na mostot. So ova mislewe se slo`uva i L. Kumbaraxi.12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina, vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot, zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot.13 Spored Iqov, od najstarata faza, odnosno od periodot na 6 v. po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba, izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum, kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v.). Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0,700,80 m., a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0, 32 m. Spored Iqov, na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12, pronajden na okolu 4 m. dlabo~ina vo kosa polo`ba,
12

Kumbaraxi- Bogoevi}, Osmanliski Spomenici, 206.

Vasil Iqov, "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa", Kulturno Nasledstvo, 1986, 123-147.
13

16

iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb. Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb. Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka, 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br. 8 (centralniot so ni{ata). Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak), a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka). Zna~i, Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi, vtemeleni vo koritoto na rekata. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6, 30 m. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4, 05 do 13, 48 m. Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli, stolbovi i klunovi, koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici. Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11, 75 m. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki.14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina, so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva. Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot, taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec, nad koj, kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen, t.n.
14

Blago na putevima Jugoslavije, 563.


17

mamuzi na mostot, koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. Nad nego, od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot, kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi, karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii, otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina , oddeleni po dol`ina so pregraden zid. Tie imaat po dva otvori-pu{karnici, ednata od nizvodnata strana, a drugata od sprotivnata strana. Spored ^ulpan, ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale, a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost. Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. 5 spored V. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta, motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot, star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost., a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot, petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk, pe~ati i t.n., karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. 15 Na ~elniot zid na stolbot br. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let, kako i drugi `ivotni, no i java~ na kow, ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v.16
15 16

Kumbaraxi- Bogoevi}, Osmanliski Spomenici, 208. Ibid., fusnota br. 28.


18

Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. No, zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan, {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled. Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 , poto~no vo 1579 godina ; 1734 i 1817/18, i 1890 godina. Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588). 17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot.

17

Iqov, "Kameniot Most", 131, fusnota 26.


19

KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. Ima pravoagolen oblik, so vnatre{en dvor, prizemje i sprat. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa, koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija, a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje, anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego, poznata kako Du}anxik xamija. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj. Zna~i, Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar - Du}anxik xamijata, podignata od kazanxiite-baakrxii, koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam, od koj e ostanat samo eden del. Imeto na legatorot, Muezin, upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul, a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori. Vtoriot del od imeto, Al Madini, uka`uva deka bil rudar, odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot, odnosno na Alah.18 Anot pleni so svoite proporcii, estetika, funkcionalnost, monumentalnost, no i cvrstina. Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina. Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat, no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. Vo nego
18

Danilo Kocevski, Tajnata na najpoznatiot an, Nova Makedonija.


20

maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{, a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v. zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. Anot, kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka, a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t.n.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata, a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot, kako i od dvorot na glavniot del. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata, koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. Denes, za `al, vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite, odnosno tapison na podot, pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er, bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi, koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot. Sekoja prostorija imala svoj kamin, kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija, pomali predmeti, bokali i sl. Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot, od kade anot
21

mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej. Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor, kako i na severnata strana, desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana, namesto ograda, koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi, se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. Vo dvorot se nao|a fontana- {adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a. Vodata vo nea, kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje, preku koj minuvale mnogu karvani. Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an, zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. Angliskiot arheolog Artur Evans, koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi, a potoa anot bil prepokrien so keramidi. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an, objektot dobival razli~ni nameni, kako na primer vo 2/2 na 19 v., koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor, a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite, koga nivniot an nastradal vo po`ar. Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an, po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je, a od 1924 godina stanal
22

lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija. Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija, a od 1976 godina, koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija, slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period. Pred i po Vtorata Svetska Vojna, kako i po zemjotresot od 1963 godina, vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii. Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar.

23

You might also like