VI

NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ANGLISKI JAZIK
VI ODDELENIE
Skopje, oktomvri 2010

DEVETGODI[NO 2 OSNOVNO OBRAZOVANIE

1. VOVED
Predmetot angliski jazik kako prv stranski jazik e zastapen vo astavniot plan za devetgodi{no osnovno obrzovanie vo site tri razvojni periodi na devetgodi{noto osnovno obrazovanie po~nuvaj}i od prvo oddelenie pa se do krajot na devettoto oddelenie. Zastapenosta na predmetot vo astavniot plan za devetgodi{noto osnovno obrazovanie se dol`i na sovremenite tendencii vo obrazovnite sistemi na pove}eto zemji od Evropskata unija, kade {to na izu~uvaweto na prviot stranski jazik mu e posveteno posebno vnimanie. meno, so izu~uvawe se zapo~nuva od najmalata vozrast na u~enicite, t.e. od prvata godina na zadol`itelnoto osnovno obrazovanie. Sovremenata nastava po stranski jazici za u~enicite od 6 do 14 godini ja opredeluva {iroko sfatenata cel za usni i pismeni komunikaciski kompetencii na stranskiot jazik pro{ireni so ~ita~ki, sociokulturni i interkulturni kompetencii. Nastavata e na u~enikot kako subjekt na nastavniot proces, negoviot kognitiven-afektivno-socialen razvoj, odnosno na razvojot na negovata samost vo u~eweto i steknuvawe na strategii na u~ewe kako osnova za do`ivotno u~ewe. Predmetot angliski jazik vo {esto oddelenie se izu~uva so 3 (tri) ~asa nedelno, odnosno 108 ~as godi{no i ima status na zadol`itelen predmet. Pojdovni osnovi za izgotvuvaweto na astavnata program za VI ({esto) oddelenie osnovnoto devetgodi{no obrazovanie se: - rogramskiot dokument Koncepcija za devetgodi{no osnovno obrazovanie (sodr`ini i organizacija na vospitnoobrazovnata dejnost) od 2007 godina; - Zaedni~kata evropska referentna ramka za jazicite (teoriskite osnovi i celite na sovremenata nastava po stranskite jazici i nivoata na kompetencii za komunikativna upotreba na stranskiot jazik ).1
1

- , : 1 ( /Breakthrough) 2 ( /Waystage), B1 ( /Threshold) B2 ( /Vantage) C1 ( /Effective Operational Proficiency) C2 ( /Mastery). angliskiot jazik tri angliskiot jazik ( I - III ) delumno da 1 ( ), po slednite tri godini na u~ewe na angliskiot jazik (IV-VI oddelenie) mo`at celosno da go postignat nivoto A1 (podgotvitelno nivo) i mo`at delumno da go postignat nivoto A2 (temelno nivo) . Postigaweto na kompetenciite soglasno navedenite nivoa }e bide prika`ano preku o~ekuvanite rezultati vo programata za {esto oddelenie.

Predmetot angliski jazik vo {esto oddelenie se izu~uva so 3 (tri) ~asa nedelno, odnosno 108 ~asa godi{no i ima status na zadol`itelen predmet.

2. CELI NA NASTAVATA ZA VI ODDELENIE

U~enikot/u~eni~kata: - da se osposobi sluhovo i vizuelno da prepoznava novi zborovi i kusi iskazi i da go razbere nivnoto zna~ewe; - da mo`e da reproducira i producira zborovi i ednostavni jazi~ni iskazi; - da se osposobi da ~ita kusi tekstovi za identifikuvawe konkretni i globalni informacii; - da se osposobi da pi{uva ednostavni jazi~ni iskazi i kusi tekstovi so pravilna upotreba na interpunkciskite znaci; - da mo`e da vodi ednostavna komunikacija na nivo na usvoeniot vokabular i so primena na jazi~ni funkcii bliski na vozrasta na u~enicite; - da se zdobi so znaewa za drugi kulturi

3. KONKRETNI CELI
Komponenta 1: LEKSI^KI EDINICI2 Celi U~enikot/u~eni~kata: - da go razbere zna~eweto na leksi~kite edinici, da gi reproducira i da gi upotrebuva vo soodvetni govorni situacii. Sodr`ini Moeto semejstvo i prijatelite (opi{uvawe na li~nosti, fizi~ki karakteristiki i interesi) Mladite i nivnoto sekojdnevie Primeri Hes a hard-working student. Shes got black hair. They are crazy about dancing. Aktivnosti i metodi Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili govorot na nastavnikot i reproducirawe na slu{natoto, ve`bi od tipot na opi{uvawe na dadena slika ili portret, pi{uvawe na kratki opisi, igri od tipot Caf portraits, Heads, bodies and legs i sl.

Girls like shopping and going to Aktivnosti od tipot na popolnuvawe the cinema. pra{alnici i anketirawa na nivo na Boys like playing football. oddelenieto.

Vo restoran

starter, main course, dessert, tablecloth, spoon, knife, glass, plate,

Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili govorot na nastavnikot i reproducirawe na slu{natoto, sostavuvawe na menu, igri od tipot simulacija (u~enicite se stavaat vo uloga na waiter- customer) i dr. Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili govorot na nastavnikot i reproducirawe na slu{natoto, prepoznavawe i imenuvawe na geografski poimi spored

Geografski poimi

village, mountain, river, sea, ocean, desert,

Pri obrabotka na noviot leksi~ki materijal ne treba da se voveduvaat pove}e od 7-8 novi leksi~ki edinici na eden nastaven ~as. Leksi~kiot materijal sukcesivno se pro{iruva i se povtoruva.
2

Tinejxeri i tehnologija

computer, DVD player, iPod, mobile phone, message, internet, e-mail,

Umetnost -muzi~ki instrumenti - film Praznici i karnevali

drums, guitar, keyboard, cartoons,

Halloween, April Fools Day, Christmas, Easter, Vevcani Carnival, Strumica Carnival,

mapi, fotografii, fle{-karti ili poster, igri od tipot Quiz, Vocabulary squares, Guessing game i dr. Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili govorot na nastavnikot i reproducirawe na slu{natoto, prepoznavawe i imenuvawe na vidovi aparati po dadena fotografija, fle{-karti ili poster, ve`bi od tipot na Listen and identify, Picture gaps, ve`ba od tipot na simulacija Shopping role-play, igri od tipot A very long sentence, Hangman i dr. Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe audiosnimki ili govorot na nastavnikot i reproducirawe na slu{natoto, Vocabulary jigsaws, povrzuvawe na dadena slika so soodvetno ime, Guessing game i dr. Aktivnosti od tipot simulirawe na govorna situacija na tema praznici, izrabotka na ~estitki za odredeni praznici, izrabotka na maski, simulacija na pretstava po povod odreden praznik, pi{uvawe na ednostavni poemi Simple poems, u~ewe na pesni~ki Jingle bells, Carnival song, Fancy dress party, rimuvalki i sl.

Komponenta 2: GRAMATI^KI STRUKTURI3 Celi - U~enikot/u~eni~kata da ja prepoznava, razbira i upotrebuva formata na Present Continuous Tense so idno zna~ewe vo potvrdna forma; Sodr`ini Present Continuous Tense so idno zna~ewe vo potvrdna forma Primeri Theyre making a pizza this evening. Aktivnosti i metodi Aktivnostite i metodite koi gi sugerirame mo`at da se primenat vo site navedeni sodr`ini vo gramatikata soglasno barawata za izu~uvawe na gramati~kite strukturi. Aktivnosti koi se sugeriraat za realizacija na sodr`inite od gramatikata se slednite: - slu{awe na iskaz od nastavnikot i neverbalno reagirawe na istiot (mimika, gestikulacija, TPR); - ve`bi od tipot na verbalno reagirawe na postaveno pra{awe; - ve`bi so koristewe na ilustracii, fle{ karti i posteri; - koristewe na realija kako sredstvo za realizacija na odredeni sodr`ini od gramatikata; - igri so broewe, crtawe, podreduvawe; - pesni~ki; - igrawe po ulogi i simulacii na dadeni situacii, i sl. - aktivnost od tipot Jazz Chants - aktivnosti od tipot popolnuvawe na prazni mesta vo re~enicata.

Gramati~kite strukturi nikoga{ ne se tolkuvaat eksplicitno, tuku niv u~enicite gi usvojuvaat globalno vo predlo`eni jazi~ni strukturi.

- da ja prepoznava, razbira i upotrebuva formata na Present Continuous Tense so idno zna~ewe vo pra{alna forma za planirawe na idni dejstva; - da mo`e da gi prepoznava, razbira i upotrebuva prilozite za vreme na Present Continuous Tense so idno zna~ewe; - da mo`e da ja prepoznae fomata na modalniot glagol should za davawe soveti vo potvrdna forma; - da mo`e da ja prepoznae fomata na modalniot glagol should za davawe soveti vo negativna forma; - da mo`e da gi prepoznava, razbira i pravilno upotrebuva li~nite objektivni zamenki; - pravilno da ja razbere i primenuva upotrebata na opisnite pridavki; - da mo`e da go prepoznae i pravilno upotrebuva zapovedniot na~in kaj glagolite; - da mo`e da ja prepoznava formata na glagolot to be vo minato vreme vo potvrdna forma; - da mo`e da ja prepoznava formata na glagolot to be vo minato vreme vo pra{alna i negativna forma;

Present Continuous Tense so idno zna~ewe vo pra{alna forma Prilozi za vreme na Present Continuous Tense so idno zna~ewe Modalen glagol should (potvrdna forma) Modalen glagol should (negativna forma) Li~ni predmetni zamenki Opisni pridavki Imperative Glagolot to be vo minato vreme vo potvrdna forma Glagolot to be vo minato vreme vo pra{alna i negativna forma

Where are you going tonight?

this evening, next month...

You should study more. You shouldnt eat too much chocolate! me,him,them....

short,long,small... Be quiet! Dont be late! I was at shool.

Were you at the party? She wasnt with us.

- da mo`e pravilno da gi podreduva zborovite vo kratki re~enici.

Pravilen redosled vo re~enicata

swim/He/very/can/ well He can swim very well.

Komponenta 3: JAZI^NI FUNKCII Celi U~enikot/ u~eni~kata: -da mo`e da vodi ednostavna komunikacija vo soodvetni govorni situacii so primena na jazi~nite funkcii na ova nivo na izu~uvawe na jazikot, odnosno bliski na vozrasta. Sodr`ini Pretstavuvawe i davawe podatoci za sebe i po{irokoto semejstvo i prijatelite. Opi{uvawe na li~nosti, fizi~ki karakteristiki i interesi. Iska`uvawe minati dejstva Geografski poimi (imenuvawe i opi{uvawe) Primeri My name is Ana. I live in a big house with my parents and my sister.My mother is a doctor and my father is a teacher. My sister wants to be a pop singer. She`s a very hard-working person. He`s very tall with long blond hair. They love skiing. I was at the cinema last night. My town is small and very clean. The Vardar is a very long river. Aktivnosti od tipot na pra{awa i odgovori (raboti vo dvojki), naracija po dadena slika, Jazz Chants i sl. Aktivnosti od tipot verbalno iska`uvawe po dadeni sliki, posteri, rabota vo dvojki ili grupi, natprevari, Guessing game i sl. 9 Aktivnosti i metodi Igri vo dvojki (vodewe dijalog). Aktivnosti vo grupi i dramatizacii.

There are two cinemas and a theatre. Imenuvawe na u~ili{nite predmeti vo {esto oddelenie Imenuvawe muzi~ki instrumenti i film Barawe i davawe sovet. Geography is my favourite subject. We learn about different countries. I like History because we learn about the past.. My brother plays the piano. I can play the guitar but I cant play the violin. I have a test tomorrow. You should study harder. Ive got a cold. You should stay in bed and rest. -What would like to order? - Pancakes and orange juice, please Aktivnosti od tipot verbalno iska`uvawe po daden raspored i sl.

Aktivnosti od tipot verbalno iska`uvawe po dadeni sliki i posteri, mimiki, simulacii na dadena situacija i sl. Aktivnosti vo dvojki, dramatizacii i sl.

Pora~uvawe hrana vo restoran

Ve`bi od tipot na pra{awa i odgovori, simulacija na dadena situacija i sl. Rabota vo dvojki i sl.

Pokanuvawe, prifa}awe i odbivawe

Will you come shopping with me tomorrow? Yes, of course. I`m sorry, but I must study for the test.

10

Posakuvawe prijatni praznici i iska`uvawe razliki vo proslavuvaweto kaj nas i vo drugite zemji Sugestii

Have a nice holiday! Happy Thanksgiving. We cook turkey and pumpkin pie on Thanksgiving.

Simulirawe na govorna situacija na tema praznici (nacionalni i verski praznici i dr.). Izrabotka na ~estitki za odredeni praznici, simulacija na pretstava po povod odreden praznik i sl. Rabota vo dvojki i sl.

What shall we do now? Lets watch a film.

11

Komponenta 4: SLU[AWE SO RAZBIRAWE Celi U~enikot/ u~eni~kata: - da mo`e da go razbere zna~eweto na leksi~kite edinici predvideni za izu~uvawe na ovaa vozrast; Leksi~ka edinica hard-working, lazy shopping, going to the cinema, playing football village, mountain, river, drums, guitar, . cartoon, starter, main course, desert Halloween, April Fools day, Christmas, Neverbalno reagirawe na: govoren pottik, sliki, posteri, fle{ karti; igri od tipot Information gap, Hangman, Words from words, Guess the words; pesni (pr. We wish you a Merry Christmas, Jingle bells); rimuvalki i sl. Sodr`ini Primeri Aktivnosti i metodi

- da mo`e da razbere ednostavni kusi iskazi; - da mo`e da gi razbira osnovnite nameri na svojot sogovornik.

Ednostavni kusi iskazi

Hes a very nice person. They like shopping. There are high mountains in my country. Sarah was at the cinema. She always buys bread in the supermarket. Tom plays the drums. We like cartoon network. He is sending messages on his mobile.

Ve`bi od tipot na soodvetno reagirawe na slu{nati iskazi (od audiozapis ili od nastavnikot, na pr.: dvi`ewe na teloto, mimika); neverbalno reagirawe na instrukcija/ iskaz od nastavnikot i sl.

12

Komponenta 5: GOVOREWE Celi U~enikot/u~eni~kata: -pravilno da gi izgovara i soodvetno da gi primenuva leksi~kite edinici vo ednostavni kusi iskazi predvideni za ova nivo za izu~uvawe na jazikot vo ramkite na predvidenite jazi~ni funkcii i gramati~ki strukturi. Sodr`ini Geografski poimi Fizi~ki karakteristiki na li~nosta Dnevna rutina Naviki pri jadewe Muzi~ki instrumenti Praznici Primeri My fathers village is big/small. There is a river. My best friends name is Mary. She is 12. Shes got short brown hair, blue eyes and shes tall. I always get up at 7 oclock. I go to school at 8 oclock. I always start my lunch with salad My sister has a banana for dessert. Ben plays the piano. My favourite day is New Years Eve. We always get presents for Christmas. I play computer games every day. Aktivnosti i metodi Aktivnosti od tipot na verbalno povtoruvawe i producirawe na ednostavni iskazni re~enici preku: igrawe po ulogi, brojalki, recitirawe i peewe, po mo`nost prosledeno so dvi`ewa, u~estvo vo kratki dijalo{ki situacii, dramski izvedbi i raska`uvawe prikazni kako potvrda za usvoenost na leksikata i strukturite.

Tinejxeri i tehnologija

13

Komponenta 6: ^ITAWE SO RAZBIRAWE Celi U~enikot/u~eni~kata: -da ~ita i razbira upatstva, instrukcii, natpisi i poraki; Upatstva, instrukcii, natpisi, poraki i sl. Read the text and answer the questions! Follow this direction to come to the school! Silence please! Come to my birthday party! The Vardar is a very long river in Macedonia. It flows through Skopje and Veles. Many people like fishing.and often go there. There are a lot of fish in the river...... ................................................... Sodr`ini Primeri Aktivnosti i metodi Ve`bi od tipot na glasno ~itawe (vo grupa i individualno); aktivnosti od tipot na povrzuvawe na zborovi so sliki i predmeti; povrzuvawe na ednostavni kusi re~enici so sliki; stimulirawe na ~itawe so razbirawe (koristewe na fle{ karti, sliki~ki, posteri, Ve`bi od tipot True/False itn.). ^itawe tekstovi od razglednici, kusi pisma, poraki i - poraki, soop{tenija za sekojdenvnite situacii i kusi narativni tekstovi.

- da ~itawe so identifikuvawe konkretni informacii vo daden tekst;

Konkretni informacii vo daden tekst

- da ~ita za globalno razbirawe na ednostavni kusi iskazi (kusi narativni tekstovi).

Kusi narativni tekstovi

14

Komponenta 7: PI[UVAWE Celi U~enikot/u~eni~kata: pravilno da pi{uva usno usvoeni zborovi; -da pi{uva kusi iskazi po dadena zvu~na i vizuelna informacija; -da pi{uva kusi iskazi (sostavi) na poso~ena ili zamislena tema i struktuirani idei so pravilna upotreba na interpunkciskite znaci. Pravilno pi{uvawe na zborovi i re~enici po speluvawe i diktat Ednostavni re~enici, poraki, kusi opisi Kusi sostavi (kratka poraka, pismo, opis, ~estitka i sl.) I like corn flakes and milk for breakfast.... Sodr`ini Primeri Aktivnosti i metodi Ve`bi od tipot na dopolnuvawe na zborovi so ispu{teni bukvi (igra od tipot Hangman); ve`bi so pi{uvawe na svoeto ime; igra od tipot sostavuvawe na ednostavni zborovi od dadeni bukvi so izme{an redosled; pi{uvawe na zborovi po dadeni sliki, popolnuvawe na tekst so zborovi koi nedostasuvaat spored upatstva za pi{uvawe kusi re~enici; popolnuvawe na tekst so zborovi koi nedostasuvaat spored upatstva za pi{uvawe kusi re~enici; pi{uvawe re~enici i mnogu kusi tekstovi spored zvu~en model diktat. Stavawe zborovi vo pravelen red vo edna re~enica i sl. Pi{uvawe ~estitki, poraki na razglednici, e-mail poraki; Popolnuvawe formulari so li~ni podatoci. Samostojno i zaedni~ko osmisluvawe na tekstovi za sliki i izrabotka na oddelenski vesnik ili poster.

I go to the cinema every Saturday. Come with us to the swimming pool. I visit Vevchani Carneval every year. It is in January. It is iteresting......

15

Komponenta 7: Kultura Sodr`inite od Kultura se zastapeni vo site komponenti vo izu~uvaweto na jazikot, odnosno ne se izu~uvaat izolirano kako posebna komponenta. Celta e da se sozdade senzibilizacija za voo~uvawe na kulturolo{kite razliki i sli~nosti kako osnova za razvivawe na tolerancija i empatija kon drugiot i razli~niot (na pr., preku imiwa, praznici, modeli na kulturno odnesuvawe, hrana, pesni, igri, brojalki, komunikativni modeli, paralingvisti~ki elementi i dr.), organizirawe mali proslavi za odbele`uvawe na Denot na blagodarnosta (Thanksgiving), Bo`ik, Aprilijada, Veligden i sl. Celta e da se steknat interkulturni kompetencii za odnesuvawe imaj}i gi predvid kulturnite razliki; sozdavawe ~uvstvo za voo~uvawe na kulturnite razliki niz u~eweto i vospituvaweto i socijalizacija na sodr`inite kako osnova za razvivawe po~it kon drugite lu|e i razli~nite raboti. Vo pristapot na nastavnite sodr`ini i temi, kako i kulturolo{kite, vospitnite i sociolo{kite treba da se vodi smetka za odneuvaweto vo razli~ni kulturi, obrabotka na sodr`ini koi{to ovozmo`uvaat sporedba i socijaliziacija na makedonskata kultura so drugite kulturi.

4. DIDAKTI^KI PREPORAKI
Vo planiraweto na nastavata za {esto oddelenie predvid se zemeni sodr`inite vo nastavnite programi po drugite predmeti koi se izu~uvaat vo {esto oddelenie, odnosno po~ituvan e principot na me|upredmetno povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite so akcent na integrirano povrzuvawe so sodr`ini od maj~iniot jazik. Nastavata po angliski jazik za u~enicite na ovaa vozrast se zasnova na multisenzorno (vizuelno, auditivno, taktilno i dr.) i holisti~ko u~ewe koe gi opfa}a kognitivnite, afektivnite i motornite aspekti na u~enicite, odnosno nastavnikot }e gi integrira razli~nite komponenti so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen na~in. Soglasno gorenavedenoto vo stranskiot jazik ne mo`at da se izdvojat, odnosno ne mo`e da se planira brojot na ~asovite po oddelni komponenti. Nasproti karakteristikite na ranoto izu~uvawe na angliskiot jazik (I-III oddelenie), nastavata vo povisokite oddelenija na osnovnoto obrazovanie (IV-VI oddelenie) postapno se orientira na kognitivnoto u~ewe so zgolemena eksplikacija na jazi~nite strukturi so svesna primena na jazi~nite strukturi vo kontekst i postapno voveduvawe na gramati~kiot metajazik. Vo ovoj period se nastojuva voedna~eno da se razvivaat govornata i pismena komunikacija. Toa zna~i

16

deka se obrnuva podednakvo vnimanie na site jazi~ni ve{tini: slu{awe i ~itawe vo ramkite na komponentata razbirawe, na govorot kako od aspekt na govorna interakcija kako i od aspekt na govorna produkcija, t.e. na pi{uvaweto. Nastavni sredstva: - komplet od odobren u~ebni~ki sistem; - paket prira~en materijal za nastavnikot (fle{-karti, posteri i dr.); - kasetofoni/kaseti so pesni; kompjuter so soodveten softver; CD-ROM, TV so DVD; - drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina - predmeti vo prostorijata kade se izu~uva angliskiot jazik; - Internet pristap, obrazovni softveri; - spisanija za nastavnikot.

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite, se pribiraat pokazateli za nivnite aktivnosti, motiviranosta za u~ewe, sorabotkata so drugite i sl. (formativno ocenuvawe). Sekoja aktivnost na ~asot pri koja u~enicite ja iska`uvaat jazi~nata aktivnost, bilo na receptivno, reproduktivno ili produktivno nivo, dava mo`nost za voo~uvawe na napredokot i negovo vrednuvawe. Toa zna~i deka evalvacijata se vr{i kako integralen del na samiot nastaven ~as, a ne kako izoliran ~in. Mnogu e va`no pri postapkite na proverka na znaeweto, kako i ocenuvaweto na u~enikot, tie postapki da ne se razlikuvaat od voobi~aenite aktivnosti na ~asot, odnosno u~enicite ne treba posebno da se izdvojuvaat od grupata pri proverkata na usnoto jazi~no reagirawe. Bitno e pogolem akcent da se stavi na pozitivnite aspekti na napredokot na u~enicite, t.e. na ona {to u~enikot go znae, a ne ona {to ne go znae. Va`no e sekoj napredok da se nagradi soodvetno, bidej}i na mladite u~enici im e potrebna povratna informacija za ostvareniot uspeh, {to mo`e da bide usna pofalba ili pozitivna reakcija izrazena preku gest ili mimika ili, pak, so nasmevka od strana na nastavnikot, nacrtan cvet i sl. Vrednuvaweto na napredokot na u~enicite }e se vr{i opisno vo tekot na u~ili{nata godina pri {to nastavnikot ima obvrska vo posebna tetratka kontinuirano da vodi zabele{ki za sekoj u~enik posebno za negovoto napreduvawe soglasno

17

komponentite na jazikot predvideni so nastavnata programa za {esto oddelenie. So cel na roditelite da im se ovozmo`i uvid vo napreduvaweto na nivnite deca i vo nivniot proces na u~ewe po`elno e da se vovede Evropsko jazi~no portfolio koe pridonesuva u~enicite da ja razvijat svesta kako u~esnici vo nastavniot proces. Portfolioto gi vodi kon sfa}aweto na u~eweto kako proces na steknuvawe na znaewa i ve{tini vo koj aktivno u~estvuvaat. Pritoa gi pottiknuva na razmisluvawe za uspe{nite strategii na u~ewe, za procenka na postignatite znaewa i ve{tini kako i za individualnite `elbi i planovi za napreduvawe i u~ewe na stranskiot jazik. Na krajot na prvoto polugodie vo {esto oddelenie i na krajot na u~ebnata godina, u~enicite }e bidat oceneti so broj~ana ocenka.

6. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Programata vo odnos na prostornite uslovi za realizacija se temeli na Normativot za prostor za I, II i III oddelenie i na nastavnite sredstva za I oddelenie donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br.07-4061/1 od 31.5.2007 god. Prostornite uslovi i opremenosta na u~ilnicite za uspe{na realizacija na Nastavnata programa za {esto oddelenie treba da se vo soglasnost so op{tiot normativ za opremenost za realizirawe na nastavnite programi za {esto oddelenie. Se prepora~uva, zaradi polesen vizuelen kontakt pome|u u~enicite, za da slu{ne podobro {to se zboruva i najoddale~eniot u~enik da ima pregled na u~ilnicata, klupite da bidat naredeni na sledniot na~in: pove}e klupi dobli`eni zaedno, razni varijanti na bukvata ,,, kako i premestuvawe i grupirawe na stol~iwata po potreba (pri dramatizacija).

18

7. O^EKUVANI REZULTATI
Uenikot/u~eni~kata: - go razbira zna~eweto na leksi~kite edinici predvideni za usvojuvawe soglasno barawata na nastavnata programa i istite mo`e da gi reproducira i upotrebuva vo soodvetni govorni situacii; - razbira ednostavni iskazi od podra~jeto na neposredna li~na relevantnost; - komunicira vo ednostavni i rutinski zada~i koi baraat ednostavna i neposredna razmena na informacii na poznati temi i aktivnosti; - opi{uva, se iska`uva koristej}i frazi i ednostavni iskazi so cel da go opi{e svoeto semejstvo, drugi lu|e, mestoto kade `ivee i sl., pritoa koristej}i ednostaven jazik i gramati~ki strukturi soglasno barawata na nastavnata programa; - ~ita i razbira ednostavni upatstva, instrukcii, natpisi i poraki; - ~ita i identifikuva konkretni informacii vo daden tekst i globalno razbira kusi narativni tekstovi; - pi{uva kusi sostavi (kratka poraka, pismo, opis, ~estitka), so pravilna primena na interpunkciskite znaci; - ima informacii od kulturata na zemjite so angliski govoren jazik i drugi kulturi; - koristi IKT vo sodr`ini od predmetot.

8. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR

- Zavr{eni studii po angliski jazik i literatura - nastavna nasoka, VII 1. - Zavr{eni studii po angliski jazik i kni`evnost, VII 1. - Zavr{eni dvopredmetni studii po makedonski i angliski jazik, VII 1. - Zavr{eni studii po angliski jazik i literatura - druga nasoka i so zdobiena soodvetna pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka na soodveten fakultet, VII1.

19

 VI , ,

05.11.2010 . . . 07-668/3

20