Bed Inglish

BED INGLI[ napi{al i nacrtal: Darko Mitrevski lektorirala: Ruìca Pejovi}
1 UVOD Iskonska potreba na ~ovekot e odvreme-navreme ne{to da smeni vo svojot ìvot. Nekoi se zadovoluvaat so toa {to }e smenat ~orapi, nekoi drugi se poambiciozni i menuvaat frizura, nekoi go menuvaat rasporedot na mebelot vo dnevna, nekoi menuvaat rabotno mesto, nekoi bra~en partner, nekoi odat duri dotamu {to }e se promenat sebesi... Jas, na primer, smeniv kontinent. Dobro, znam deka toa ne e originalno, znam deka mnogumina taka napravile, znam deka najdobrite od mojata generacija mnogu porano od mene zduvnaa nekade... ama jas ne moàm da zboruvam vo nivno ime od pri~ina {to mene ne e niv. Mene e pred s# sebe - pa taka jas }e si raskaùvam isklu~ivo za sebesi, za moite impresii, avanturi i (ne)snao|awa vo Noviot Svet. Ovaa zbirka na zaludni misli se vika "Bed Ingli{" (vo ~est na mojot nov, ma}ejski jazik), so podnaslov "Idi Dare, koj te ebe, moè Vardar i bez tebe". Vi posakuvam prijatno ~itawe, so nade` deka navistina si nemate nekoja druga, popametna rabota.
2 BALKONE MOJ El Ej e grad bez balkoni. Dodu{a, ne ba{ deka nema balkoni. Gi ima na desetici, moèbi i na stotici iljadi. Nekoi se bajagi grdi, a nekoi pak se tolku primamlivi {to vedna{ se proektira{ sebesi na niv, opkruèn so imaginarna {opska i nebesno ladna òlta. No ete, badijala im se na ovde{nite balkoni site {opski i òlti na ovoj svet koga ja nemaat onaa osnovna karakteristika zaradi koja drevniot pra~ovek go izmislil prviot balkon... Im fali na el-ejskite balkoni onaa primarna, su{tinska, esencijalna balkon{tina nare~ena "gledawe seir". Ne e toa ottamu {to amerikanskiot gra|anin ne e seirxija. Ma, skraja da e! Pa na sekoj ~ovek mu bara du{ata da yirne otade: Makedoncite yirkaat preku ìva ograda, Germancite preku drveni tarabi, Kinezite preku Kineskiot yid, a amerikanskiot gra|anin si go gleda seirot yirkaj}i preku ona {to go narekuva "por~". Na ist takov por~ sedel i negoviot prapradedo Xeremaja, zavalen na takanare~en roking-~er so takozvani {atgan preku kolena, ~uvaj}i ja praprababata Dafne Merxori od Indijanci i desperadosi... Na takov por~ sede{e i Vajat Erp, merkaj}i ja darling Klementajn, koja se simnuva{e od diliànsata... Na takov por~ se qubaka{e i Nastasja Kinski vo "Qubovnicite na Marija", na takov por~ Meril Strip go ~eka{e Klint Istvud vo "Mostovite na Medison", na takov por~ Xinxer Roxers se }erdosa so majorot vo "Majorot i male~kata"... I ne moè pokraj vakva bogata erotska tradicija ti na Amerikanecot da mu kaè{: "Ima{ balkon, vrati por~!". Ne ja biva taa rabota, brate! Nesfatliva mu e na amerikanskiot gra|anin taa grade`na izraslina, sosila prezemena od mediteranskite prikazni za Monteki i Kapuleti. Ha, pa dokolku Romeo be{e od ovde{nata naselba Venis namesto od originalnata Venecija, garant }e si ja ka~e{e Julija na ~oper i za dva saata }e bea vo Meksiko, ni samoubistvo ni butur! I zatoa dlaboko vo du{ata El Ej e grad bez balkoni: zatoa {to na el-ejskite Romea end Xulieti takvi raboti i~ ne im trebaat. E ama nam ni trebaat... Na sopstveniot balkon jas i Jasna se ~uvstvuvame kako brodolomnici. Gledame kar{i vo ~ardakot na kom{ikata Xun, skriena pod niskata nastre{nica, koja{to $ go pokriva torzoto do devetto koleno. Skri{no si pu{i ènata, pa ima frka da ne $ stegneme tu`ba poradi tutunskiot ~ad {to prodira vo na{ata dnevna soba... Ja ostavame raat i se povlekuvame vo svojot stan, blindiraj}i gi site mo`ni otvori - bidej}i do docna vo no}ta gledame filmovi, a ne bi sakale Xun da ni vikne policija poradi tie ara~inovski eksplozii {to dopiraat od na{ite zvu~nici. I taka u~tivo se krieme edni od drugi, gledaj}i kako kom{iskata korektnost go ubiva kom{ijata vo nas... I zatoa jas i Jasna odvreme-navreme zaminuvame na terapija, pa sedime na balkonot na Neno i Milena vo Santa Monika!
3 Pazi, ne e toa nekoj impozanten balkon. Raka na srce, edno takvo neugledno terasi~e vo Kru{evo ili vo Ohrid ne bi go priznale nitu za {pajz. Arno ama, taa mala fasadna vdlabnatina nam ni e zamena za site na{i minati balkonski i balkanski svetovi. I ubavo ni e tamu, brate mili: niz potoci od kalifornisko vino muabetime kako grofovi, od visoko gledaj}i vrz okolniot svet, sostaven od prizemni ku}i~ki, ednokatni prodavnici i napadni natpisi. Toj balkon ~esto i neplanirano umee na sebe da sobere mnogu interesni i raritetni lica: filmaxijata Ma{ko so prikaznite za Majkl îmino koj si go smenil polot, doktor Gligor so smisla za humor od edno Skopje {to odamna go nema, kumot Pe|a so svojata ma-{ta-to-zna~ioprem-dobro dilema, akterkata Mira Furlan èlna za diskusija, profesorot Mladen sekoga{ gladen za raspravija, novinarot Boris so liberalna slovene~ka misla {to ni travarica ne uspeva da ja pomati... Se redat bu~ni misli i glasni muabeti, se debatira za dobri i lo{i izlo`bi, za verski prava i gra|anski slobodi, za biv{i plo~i i aktuelni filmovi, za amerikanskiot idol, japonskiot kabuki i iranskata taan-alva... Na{ite mudri misli i glasna smea se prelevaat preku balkonskite saksii, pa preku tivkite pokrivi se spu{taat do dolgiot bulevar Vil{ir, fa}aat krivina kaj palmite i prodolùvaat nadesno kon bliskiot okean, kade {to umiraat vo bu~nite vodi na nam}orot Pacifik. I ete, ponesen od anarhi~niot duh {to toj balkon go vsaduva vo mene, re{iv da ja prezemam sudbinata vo svoi race, pa kone~no da $ prijdam na kom{ikata Xun. Me~ka strav - mene nestrav, bidna i taa rabota: - Gospoà Xun, moram ne{to da ve pra{am - vi pre~i li vam toa {to nie glasno gledame filmovi? - Gad forbids, be nejbor... A vi pre~i li vam {to jas pu{am na balkon? - Ma taman rabota, diar kom{ike. Pa jas bev pu{a~ 14 godini, koj da ve razbere ako ne jas? I ottoga{ ne{tata stanaa zrnce podobri: sega od nejziniot balkon nonstop se ~adi, a od na{iot vezden se e~i. Zna~i, moè da se oprai i Amerika, samo treba da si uporen.
4 KAPAK NA SE! Odgovorno tvrdam: vo ovaa zemja neboto e nekako pogolemo. Znam deka nikoj nema da mi veruva, no siguren sum deka so mene bi se sloìle site onie emigranti {to pred stotina godini se istovaruvale na Elis Ajlend: koga stoi{ tamu prvpat, ne te impresioniraat ni goleminata na Statuata na slobodata, ni visinata na wujor{kite neboderi, ni povr{inata na okeanot... tuku samo se yveri{ nagore i ne moè{ da sfati{ od kaj pa sega tolku nebo se zbra. A zapravo, ima tuka nekoja logika: zemjite se kako kujnski sadovi, a neboto nad niv im e poklopec. Taka na primer, Makedonija e kako ona tenxere za varewe vir{li: mala, kompaktna, brzo zovriva i lesno se ladi. Logi~no e takvo tenxere da ima mal kapak. Za razlika od nea, Amerika e kako nekoj golem kazan vo koj se kr~ka s# i se{to: i golemi gradovi, i karpesti planini, i dlaboki kawoni, i beskrajno dolgi bregovi, i ogromni {umi, i ezera so golemi vodopadi, i nepregledna prerija... a pak nejzinoto nebo e kapak na s#! Na aerodromot vo Los Anxeles na sekoja minuta se spu{ta po eden avion. Kaj nas za takvo ne{to bi nemalo {ansi - ne zatoa {to ni e mala pistata, tuku zatoa {to nemame dovolno nebo, pa avionite nonstop vo vozduh bi ni se sudirale. Eve, zamislete go neboto nad Makedonija: kaj da smesti{ 60 avioni na saat?! Plaìte pokraj Pacifikot se tolku dolgi i {iroki {to nikoj ne se pra{uva }e ima li mesto za negoviot pe{kir. I koga celata fabrika "Non~a Kami{ova" bi se preorientirala isklu~ivo na {iewe pe{kiri, te trieset godini samo so toa bi se zanimavala, pak so tie pe{kiri ne bi moèle da go pokrieme ova peso~no prostranstvo. A za takvo prostranstvo ti treba dolgo i {iroko nebo, po{to vo sprotivno sonceto nema da ti zao|a nad okeanot tuku }e zao|a zad toj {to izdava skuteri. Koga vo pustinata Mohave }e se ka~i{ na najvisokiot vrv, pod tebe se protegaat suvi dolini pro{arani so kaktusi i Xo{ua Tris, peso~ni ridovi i karpesti planini, nekakvi ezera i sli~ni fatamorgani... Pogledot ti dosega edno tri dena pe{a~ewe, a i po tie tri dena nema ìva du{a nitu traga od civilizacija... Ednostavno, toa e kako od Vodno da go gleda{ ]ustendil! Okej, nemam ni{to protiv ]ustendil - ama od kaj ni nam skopjani nebo za takov vidik? ]e treba od Bugarite nebo da pozajmime. I znam sega deka geometrite sarkasti~no }e se sme{kaat, a fizi~arite }e palamudat... ama nivnite ravenki ovojpat i sekoja doma}inka bi gi ismeala: da go prilepi{ makedonskoto nebo nad Amerika bi bilo isto kako da pravi{ pala~inki vo |ezve za kafe. I obratno.
5 SAFARI 1743 Moeto malo dvo~leno semejstvo ìvee na adresata 1743 Perdju Avenju, Vest El-Ej. Koga se doselivme ovde, taa adresa ja nau~iv napamet kako "îsta Dana", za vo slu~aj da se zagubam vo ovoj grad, koj (sose okolnite sela i predgradija) zafa}a povr{ina kolku Makedonija vo nejzinite me|unarodno priznaeni dràvni granici. Gledana od strana, avenijata Perdju navidum izgleda kako fantomska naselba vo koja ne viree nikakov oblik na ìvot (nalik na onie razurnati gradovi vo apokalipti~nite futuristi~ki filmovi). Rekov "navidum" bidej}i toa e samo mamka {to ja smislila prirodata za da gi za{titi ìtelite na ovoj minijaturen ekosistem od krvolo~nite predatori {to demnat naokolu: bu~nite motorxii, trgovskite patnici, te nositelite na sudski povici. No dokolku ste lovec {to znae da namirisa traga, dokolku mimikriski se skriete i trpelivo ~ekate, naskoro }e gi zdogledate pripadnicite na rasko{nata perdjuevska fauna kako pretpazlivo izleguvaat od svoite duvla. Prv izleguva Mister Tom, sopstvenikot na zgradata (latinski: lendus lordus), vo svojata sekojdnevna potraga po zagrozenite ìvotinski vidovi stanarite {to zadocnile so pla}awe na kirijata. Inaku, Mister Tom po poteklo e od Kina (po akcentot ~ovek bi rekol: od [angaj). Se razbira, Mister Tom e negovoto umetni~ko ime za holivudska upotreba. Po doma najverojatno mu se obra}aat so nekoja tradicionalna sloèna kung-fu imenka kako na primer "Mal Zmej" ili "Golema Lama" (mada nekako najmnogu mu leì da go vikaat "Sredna Krigla", i toa onaa mala i debela od cirka 0,33 decilitri). Karakteristi~no za Mister Tom e toa {to te~no zboruva angliski {to nikoj ne go razbira, pa duri ni toj samiot. Koga }e ni dojde na gosti, lezetski }e si se izmuabetime... so toa {to po toj muabet nitu toj znae koga nie }e mu platime, nitu nie znaeme koga ima namera da ja smeni zaglavenata balkonska vrata. Predizvikani od {aolinskite zvuci {to gi ispu{ta Mister Tom, od sosedniot stan izleguva cela edna kineska kolonija: prv yirnuva mladiot dano~en inspektor Xianhong, a po nego i negovite stari roditeli (koi ve}e {esti mesec glumat deka se dojdeni vo kratka, vikend-poseta na sinot vo Amerika). Slo`noto semejstvo stapnuva na strani~niot trevnik i tuka na lice mesto izveduva ìvopisen splet na tai-~i-~uan ve`bi za jaknewe na teloto i slabeewe na duhot. Vakvata azijatska provokacija go voznemiruva raperot Legezin od Nigerija (stan br. 3), koj{to po vokacija e protivnik na zdraviot ìvot. Legezin vedna{ pristapuva kon drevnite {amanski obredi za neutralizirawe na isto~nite kineski ve{tini, pa pripaluva po tri xointa odedna{ ne bi li gi isteral lo{ite duhovi od sosedstvoto. Od mirisot na ilegalnata marihuana se vozbuduvaat legalisti~ki nastroenite ku~iwa i ma~ki na sosetkata Stela, misteriozna Francuzinka i avtorka na ìvopisnata avtobiografija "Hau Aj Fakd Dejvid Bouvi"
6 (ukrasena so nejzinite goli fotografii od mlade{kite denovi, zna~i otprilika 1973 godina). Sosetkata Stela istr~uva vo pewoar vo potraga po svojata zagubena ~ednost i gra|anski prava, razminuvaj}i se so majstor Veli~kov (vitalen vodoinstalater po poteklo od Dragalevci, Republika Bugarija), koj{to e vo dilema dali vodata od gorniot kat kape zatoa {to tivkiot Japonec od apartmanot broj 8 ostavil otvorena slavina ili pak ritualno se samoubil vo plitkata kada. Kon veselata buka se pridruùva stariot Iranec od kar{i, ~ija{to omilena zabava e denono}no birawe broevi na doma{niot telefonski aparat i posledovatelno urlawe na maj~in farsi-jazik (po dolgi ispituvawa zaklu~ivme deka najverojatno prodava pleksiglas na berzata vo Teheran, so posredstvo na nekoj totalno gluv broker). Na negovite krici se nadovrzuvaat terapevtskite telefonski {epotewa na kom{ikata Xun, koja{to na svojot balkon honorarno raboti kako hotlajn socijalen rabotnik za opsluùvawe na ekstremno zagrozeni edinki na rabot na depresijata. Seta ovaa pastoralna idila naglo is~eznuva so pojavata na dobriot kom{ija Lari, koj{to (privle~en od zvucite na drugite ìvotinski vidovi) poletno dotr~uva vo potraga po `rtva na koja{to }e $ ja raskaè najnovata epizoda na svojata omilena mamutska serija. Kolku {to e Lari golem vo du{ata, tolku e golem i vo teloto - taka {to dodeka toj da se dovle~ka do prizemjeto, ostanatite ìvotni uspevaat da se razbegaat sledej}i go instinktot, koj veli: "Ran for juar lajf!". So ve~erniot mrak se vra}a i mirot vo na{ata mala oaza. I dodeka vo dale~inata tatnat motornite vozila od obli`niot frivej, vo perdjuevskiot priroden rezervat vladee re~isi potpolna ti{ina... So isklu~ok na mladiot Arap od vtoriot kat, koj{to so mobilen vo racete na ~ist {panski arlauka pred zgradata (na vtoriot kat izgleda slabo fa}a signalot), upatuvaj}i $ quboven pokli~ na svojata hispanoamerikanska ènka i pritoa izvinuvaj}i $ se za ona nekni.
7 MIRISI Amerika mirisa poinaku. Taa mirizba jas bi ja opi{al kako "golemo i prazno". Golemo - zatoa {to e ogromno, a prazno - ne zatoa {to nema ni{to, tuku zatoa {to ima{ ~uvstvo deka ima u{te mnogu prostor {to treba da se popolni. @iviot ~ovek ne e ni{to poinakov od onie ku~iwata na nau~nikot Pavlov: poznatite drazbi vo nego budat impulsi za akcija, dodeka nepoznatite go zbunuvaat i go dezorientiraat... A mirizbata na Amerika ne nalikuva na nitu edna mirizba {to ku~eto vo mene dosega ja namirisalo. Lutiot i maten Pacifik ne mirisa na ohridskite plaì. Ne mirisa nitu na egejskite ili jadranskite ostrovi. Ne mirisa kako mediteranskoto more vo Italija, [panija ili vo Turcija. Ne mirisa nitu kako atlantskiot breg vo Portugalija, nitu kako ledenite morski vodi na Danska i Norve{ka, nitu pak kako toplite karipski zalivi vo Portoriko. So eden zbor: ne mirisa na nitu edno mesto na koe{to dosega sum bil. Negovite stra{ni branovi nosat mirizba na nekoj so kogo nema zaebancija - ne moè{ da go zasaka{, no mora{ da mu se voshituva{. Po ulicite na gradot se me{aat aromi na italijanski, kineski, meksikanski, japonski, gr~ki, ruski, arapski, iranski, bugarski, bosanski, francuski, {panski, vietnamski, korejski, etiopski, ermenski, argentinski, salvadorski, tajvanski, tajlandski, indiski, kubanski, brazilski i na niv sli~ni restorani. ôvek moèbi i bi uspeal da ja identifikuva mirizbata na sekoja od ovie kujni poedine~no, no vaka toptan izme{ani vo vozduhot tie tvorat eden neidentifikuvan oblak, koj{to vo mene ne budi ni{to osven apetit. Zasiteniot ~ad na amerikanskite skari, grilovi, burgeri i barbikjua vleguva vo sekoja pora na koàta... no sepak e poinakov od onie ~ar{iski skopski skari ~ija{to mirizba Krleà ja opi{al kako aroma na ~ove~ko meso frleno na àr. Od {oping-molovite dopiraat vozdu{ni struewa na nepoznati slatki pe~iva, koi{to se me{aat so ostroto prisustvo na xinovskite porcii kafe bez kofein, dodeka od predvorjata na kinosalite se javuvaat pukankite preleani so puter i izme{ani so silnata mirizba na nov tepison i dezinfekciski sredstva. Morskata riba te zaplisnuva so mirizba na stranec, a pazarite te omamuvaat so mirizbi na egzoti~ni plodovi {to dosega gi nema{ vkuseno i ~ii{to nazivi ne moè{ da gi prevede{. Pra{inata na gradili{tata ne te gu{i na na~in na koj{to toa go pravele buldoèrite na tvoeto detstvo. Izduvnite gasovi na pravosmukalkite, avtomobilite, avionite i fabrikite naprosto te {a{ardisuvaat - tvoeto oko gi prifa}a, no tvojot nos prima pogre{ni signali. Rasko{nite drvja, bujnite gradini i {arenite cvetovi so iljadnici boi {irat magi~ni aromi, koi{to vo tvoeto srce ne vnesuvaat spokoj. Ridovite na gradot krijat za tebe nepoznata vegetacija, a parkovite la~at drazbi na koi{to nema{ odgovor. Vo pustinata, zajdisonceto se razleva nad oskudnite rastenija i ìvotni ~ii{to imiwa ne moè{ da gi izgovori{, a
8 pred ~ii{to mirisi se ~uvstvuva{ neprijatno kako tu|inec {to go remeti mirot na ne~ij dom. I samiot govor ovde e poinakov - poimite {to nie gi ozna~uvame ednostavno kako mirizba ili smrdea, ovde moè da bidat smel, sent, odor, frejgrans, sten~, stink, akrid ili rik... Kako i samiot jazik da ti navestuva deka svetot so koj }e se soo~at tvoite nozdrvi e daleku pokompliciran od svetot vo koj{to si odrasnal. No vo vrne`livite meseci pome|u Tenksgiving i Prezidents Dej doa|a do`dot, miej}i go siot ovoj rasko{ i vnesuvaj}i mir vo srceto na emigrantot. Kapkite se slevaat po tvojata {ofer{ajbna, a ti razmisluva{ za onoj dale~en den koga te odnesoa na izlet so semejstvoto na ~i~ko @ivko i koga naglo zavrna i do`dot vi ja rasturi prvomajskata skara i tebe te smestija vo starata lada i ti dadoa edna nedope~ena kobasica dodeka site drugi ostanaa gladni i potoa ti pu{tija radio i fudbalskite komentari se me{aa so zvucite na doma{nata estrada... I taka, mirizbata na sve` do`d go ispolnuva tvojot dom, potsetuvaj}i te na domot {to go nema{, a ti da moè{ bi ja ispil seta taa nebesna voda vo znak na blagodarnost!
9 HAQIVUD! Go pameti li nekoj po~etokot na onoj film "1941" na Spilberg? Vaka be{e: No} nad Kalifornija. Edna ubava moma doa|a do bregot, se soblekuva i vleguva vo okeanot. Pliv, pliv, pliv... pliva taa. Koga ete ti ne{to cvrsto i dolgnavesto po~nuva da $ se pojavuva me|u nozete... Momata vrisnuva, se fa}a za dolgi~kiot misteriozen predmet, a toj s# pove}e i pove}e se izdolùva nad povr{inata na vodata, povlekuvaj}i ja na{ata heroina nagore vo viso~inata... Branovite pliskaat i od okeanot iznurkuva cela edna podmornica, so ubavata moma zaka~ena na vrvot na nejziniot dolg periskop! Od podmornicata konspirativno izleguva eden japonski mornar, vnimatelno zagleduva naokolu, oslu{nuva... a potoa go kreva pogledot nagore, kon goliot zadnik na ubavata devojka... Japonecot se raskezuva i voodu{eveno vrisnuva: Aiiiii, Haqivud! Ostatokot od ~ove{tvoto (~itaj: site onie {to ne ìveat ovde) tokmu vaka go zamisluva Holivud: grad vo koj{to od neboto pa|aat goli gazovi. I koga }e mi se javat od stariot kraj i }e me pra{aat kako e vo Holivud, ne znam {to da im kaàm i pritoa da ne im ja rasipam iluzijata... bidej}i Holivud, vsu{nost, ne ni postoi! Okej, postoi Holivud Bulevard, na ~ii{to trotoari se vgradeni yvezdi so imiwata na yvezdite i plo~ki so otpe~atoci na nivnite yvezdeni race - no po tie yvezdi yvezda ne ~ekori, sade turisti. Postojat i ridovite nad Holivud, na koi{to se nao|aat vilite na slavnite akteri - koi vo me|uvreme ili po~inale ili pak se iselile na Bel Er ili Beverli Hils ili Malibu, taka {to sega turistite se yverat vo rasko{ni ku}i vo koi{to ìveat advokati, plasti~ni hirurzi i nekoga{ni oficeri na iranskiot {ah Reza Pahlavi. Postojat i holivudskite studija... samo {to najgolem del od niv voop{to ne se nao|a vo Holivud: Vorner Bros i Dizni se vo Burbank, Soni e vo Kalver Siti, Juniverzal e vo Nort Holivud, Foks e vo Sen~uri Siti... Da ne zborime za toa {to Holivud duri ni formalno ne e grad (kako {to i zagrepskiot Gorwi Grad ne e grad sam za sebe), tuku samo distrikt od ogromnata urbana zona nare~ena Los Anxeles (koja{to isto taka ne e grad, barem ne spored na{ite, evropski merila). Zbunetiot prijatel od stariot kraj bi pra{al: dobro, ako Holivud ne e grad, a Los Anxeles isto taka ne e grad, vo koj grad toga{ ìvee{ ti? Fintata e vo toa {to jas ne ìveam vo nikakov grad. Jas ìveam vo fabrika. Fabrika za proizvodstvo na soni{ta. Za razlika od samite soni{ta, fabrikata vo koja{to tie se proizveduvaat ne izgleda ubavo... kako vpro~em i sekoja druga fabrika: ima tuka razni maslosani ma{ini, i bu~ni aparati, i golemi za~adeni oxaci, i smrdlivi otpadni materijali, i privilegirani {efovi na smeni, i mladi
10 preambiciozni kadri, i neobraboteni sirovini, i ste~ajni rabotnici, i u~enici dojdeni na praksa... Milioni i milioni lu|e sekojdnevno stanuvaat i go zazemaat svoeto mesto kako {rafovi vo toj ogromen mehanizam. Samo za vas, dragi gleda~i - i va{ata vesela nasmevka, i va{iot kupen bilet, i va{iot merak po vozbuda, i va{ite gladni setila, i va{ata doma{na kolekcija, i va{ata potreba za tu|a akcija, i ve~noto dete vo vas! Se razbira, sekoja fabrika e nakitena so pravila. Vo nekoga{niot "Metalski zavod Tito" ili FAS "11 Oktomvri" pi{uva{e: ne konsumiraj alkohol pri rabota, ne go napu{taj predvreme rabotnoto mesto, koristi za{tita pri rakuvawe so otvoren ogan, pu{ewe samo vo predvidenite zoni, proleteri od site zemji... i taka natamu. Vo ovaa fabrika isto taka postojat pravila, samo {to se nepi{ani. Zapravo, mora{ da si gi napi{e{ samiot, vrz sopstvenata koà. Pravila kako se pi{uva scenario, pravila kako se podgotvuva{ za audicija, pravila kako vleguva{ na sostanok, pravila kako gi prezentira{ svoite idei, pravila kako se postavuva{ kon sorabotnicite, pravila kako vodi{ pregovori, pravila kako izgovara{ oddelni frazi, pravila kako i {to jade{ na deloven ru~ek, pravila kako ìvee{, razmisluva{, di{e{... Na mnogumina ovie pravila im se nepodnoslivi. Na mnogumina ovoj ogromen fabri~ki krug im e tu|. Na mnogumina negovite proizvodi im se gor~livi. Na mnogumina holivudskite sni{ta im se la`ni. Na mnogumina sevo ova im e odvratno. No, kako {to veli Hemfri Bogart vo "Kazablanka": Du ju vont maj edvajs? Gou bek tu Bulgerija! Ostanatite ostanuvaat ovde, kako âplin na negovata podvi`na lenta. I sekojdnevno, uporno, strasno vrtat so svoite dva {rafcigera.
11 HABIBI Koga na vremeto so kolegite odevme vo Bitola, no}ite redovno ni zavr{uvaa vo eden ozloglasen lokal, kaj lokalnoto naselenie poznat kako "Baro". Tuka, sledeni so instrumentalnite arlaukawa na orkestarot "Kriterium" i negovite tri peja~ki, koi kako mitski magbetovski nare~nici zavivaa okolu nas, gi `rtvuvavme poslednite denovi na na{ata mladost, poloèna na oltarot na na{eto bezumie. Denovive mu pi{uvav pismo na eden moj soborec od tie te{ki ofanzivi, inaku ugleden kulturno-umetni~ki deec: "Drag prijatele, Eve me mene vo centarot na svetot {to go sakame, kako odam od vrata do vrata nudej}i gi svoite scenarija, idei i soni{ta. Mojata nade` se hrani so nivnite vetuvawa, a mojot stomak ìvee od desetici drugi zanimawa {to vo me|uvreme gi izvr{uvam. Taka, na primer, denovive rabotam kako a|utant na mladiot princ od Saudiska Arabija - dewe go vozam naokolu ne bi li nekako ja zasitil svojata dosada, a nave~er krstosuvame po skrienata strana na gradov vo potraga po ne{to {to nemu mu nedostiga. No {to moè da dobie mlad ~ovek komu od ra|awe mu e pruèno s# vo ìvotot? Ubavite èni, egzoti~nite jadewa, skapite butici, ogromnite limuzini - ni{to od toa ne moè da izmami vozbuda na negovoto lice. Nave~er zavr{uvame vo barot "Habibi", edno somnitelno mesto vo koe{to se sobira bliskoisto~niot svet i kade {to arapskite princovi, opkruèni so la`ni blondinki i realni maligani, gi kr{at zakonite na Kuranot zaedno so svoite siroma{ni sonarodnici. A seto toa mene me potseti na "Baro" i onie na{i podednakvo besmisleni no}i vo koi{to bez nikakov povod i pri~ina se odnesuvavme kako razgaleni princovi, pa rekov da ti se javam i da te pra{am kako si." Po nekolku dena mi stigna kus odgovor: "Dragi Darko, Ba{ mi e drago {to se javi. I ne moàm da se na~udam kako toa na{ite lu|e se vo sostojba duri i na drugiot kraj na svetot (opkruèn so svetle~ki reklami i bleskavi lokali) da gi otkrijat najtemnite duvla i so ogromen merak da se nurnat vo niv. No taka ti e toa vo ìvotot: samtajms ju it d bar, samtajms d "Baro" its ju!"
12 KURO Kuro e nekrunisaniot kral na Menhetn. Ja nosi svojata kralska kruna kako {to Sizif go nosel te{kiot kamen. Koga Wujork }e zaspie, Kuro e ~uvar na negoviot son. Na agolot na Grant i Tompson, na dolgiot {ank na "Kafe Noar", moète vo ìvo da gi vidite negoviot lik i telo. Nalikuva na ona ~ove~eno {to mu e arhineprijatel na Pink Panter, no toa e samo animirana fatamorgana: Kuro nema arhineprijateli. Kuro nema nitu obi~ni, regularni neprijateli. Ne znam nitu kolku prijateli ima toj... No Kuro definitivno ima publika, kako i sekoj vistinski umetnik! I negovite denovi minuvaat vo ispolnuvawe na precizni performansi za nevidliv auditorium, vo ime na nekoi neopiplivi, no slatki ideali.
13 GLAVATA GORE! Za razlika od nas, Balkancite, Amerikancite generalno se optimisti. Ovde vaì praviloto: ako ìvotot ti nudi kisel limon, fati napravi si limonada! Koga ne{tata }e trgnat udolu, na na{iot ~ovek kriva mu e Vladata, dràvata, kom{iite, roditelite, prijatelite, kolegite, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Agencijata za spre~uvawe na perewe pari, Zdruènieto na filatelisti od Berovo, minimarketot "Kiki komerc" i avtoprevoznikot "Cmba trans". So eden zbor: site mu se krivi, samo toj e stalno prav! Amerikanecot, pak, za sekoja utka se obvinuva samo sebesi. I biznisot ako ne odi, i planovite ako ne se ostvarile, i profitot ako isparil, i èna mu ako go ostavila, i sin mu ako se drogira, i berzata ako padnala, i vojnava vo Irak ako ne ja biva - za s# si e vinoven samo toj. Zatoa Amerika postojano odi napred bidej}i ne gubi vreme na me|usebni obvinuvawa. I zatoa farmacevtskata industrija cveta od proda`bata na antidepresantite {to Amerikancite gi goltaat ko da se bazoka-mastiki. I zatoa pola dràva leì na psihijatriski kau~ kaj drugata polovina, koja{to navreme odbrala profitabilna profesija. Po izvesno vreme ovde sfativ vo {to e fintata: za da ne {izne{ skroz, treba u start da si odbere{ nekoj uzor vo ìvotot, pa koga ti e te{ko, da se te{i{ deka nemu mu bilo u{te pote{ko. Taka na primer kopiqacine od Saut Park go imaat Brajan Boitano, Luk Skajvoker go ima Obi Van Kenobi, Xorx Bu{ Pomladiot go ima Xorx Bu{ Postariot... a jas predlagam za na{a nacionalna yvezda-vodilka so aklamacija da ja odbereme porno-yvezdata Ejà Karera. Eve nekolku zbora za nea: rodena kako Xesika [tajhauer vo 1973 godina od tatko Japonec i majka Germanka, detstvoto go pominuva vo rodnoto Wu Xersi, kade {to zavr{uva osnovno i sredno obrazovanie. Bila uspe{na pijanistka i do svojata petnaesta godina dvapati nastapuvala vo Karnegi Hol. Kako ~len na MENSA dobila stipendija na presti`niot univerzitet Ruxers, no ne moèj}i da go izdrì pritisokot i ambiciite na roditelite, re{ava da izbega od doma. Slednite nekolku godini raboti kako tan~arka i striptizeta, po {to potpi{uva dogovor so Vivid Enterteinment i zapo~nuva uspe{na kariera vo pornografskata filmska industrija (za {to e nagradena so najpresti`nite esnafski nagradi). Paralelno so rabotnite obvrski uìva vo igrawe videoigri, sorabotuva so spisanieto "Maksimum PC", go pozajmuva glasot vo Manga-crtani filmovi, a se pojavuva i vo filmot "Big Lebovski" na bra}ata Koen. Po razvodot so reìserot Bad Li, Ejà stapuva vo brak so nutricionistot Don Lemon i se seli za Juta, kade {to se ra|a nejzinata }erka Katalina. Za àl, Don gine vo soobra}ajna nesre}a i ne go do~ekuva ra|aweto na sinot Devin. Po ovaa semejna tragedija Ejà re{ava celosno da mu se posveti na odgleduvaweto na decata i najavuva zatvorawe na site svoi veb-sajtovi nameneti za vozrasni. Nekoj bi pra{al: a zo{to e seto ova bitno?
14 E {o, da ne ne e? Koga }e gi pogledne ~ovek ovie nejzinive kole{ki, mu se slo{uva kolku glumataat, preglumuvaat, se trudat da ostavat vpe~atok... Za razlika od niv, Ejà seto toa si go odrabotuva so nasmevka. Kroce, pedantno, od srce... qubi se i glavata gore! Ako taa moè da zadrì nasmevka po onakva burna biografija - koi sme pa nie Makedoncite da bideme nam}ori?
15 NARODNI HEROI Roden sum na bulevarot "Partizanski odredi" broj 111. Zad mojata siva zgrada se nao|a{e moeto u~ili{te, zad u~ili{teto fabrikata za pe~iva i slatki "Vanila", a zad "Vanila" - prugata na koja e ubien narodniot heroj Kuzman Josifovski Pitu. Jas i moite vrsnici odrasnavme vo stvarnost li{ena od istorija, u~ej}i za prethodnite maglivi istoriski vremiwa, istovremeno sonuvaj}i za nestvarnite ekleri so ~okoladen preliv {to se sozdavaa na preminot od stvarnosta kon fantazijata... Potoa moeto detstvo zavr{i, fabrikata "Vanila" go smeni imeto, a istorijata na golema vrata vleze vo na{ata stvarnost. Jas vo me|uvreme zaminav, no slu{am deka taa s# u{te e tamu, nasekade okolu sivata zgrada na bulevarot "Partizanski odredi". Vo gradot kade {to sega ìveam rasporedot na ne{tata e malku poinakov. @iveam vo neposredna blizina na zgradata vo koja{to e sniman "Daj Hard", do bulevarot na koj{to [eril Krou pee{e "Ol aj vona du iz hev sam fan". êsto bescelno {partam naokolu ka~en na poloven siti-bajk, niz pre{irokite ulici ispolneti so elegi~ni art-deko zamoci i grdi kartonski zgradi, baraj}i ostatoci od nekoi tu|i detstva... No na spomenicite {to gi otkrivam ispi{ani se imiwa na nekoi sosema poinakvi narodni heroi. Na agolot pome|u Holivud Bulevard i Kahuenga Strit se nao|a zgradata vo koja{to se krie detektivskata kancelarija na Filip Marlou. Tuka na vremeto se zapletkuvaa razni crno-beli misterii, se vme{uvaa fatalni dami i pogani podleci, se re{avaa slavni slu~ai... No dokolku se obidete da ja pronajdete vratata {to vodi do ovaa slavna lokacija, nema da ja najdete. Taa ne postoi, kako {to ne postoi nitu detektivot Marlou, izmisleniot lik od romanite na Rejmond êndler. Postoi samo spomenplo~ata {to svedo~i za eden izmislen svet {to na vremeto ne se slu~il. Nekolku milji jugoisto~no se izdignuvaat kulite na Dauntaun Los Anxeles. Edna od niv e Bredberi Bilding, poznata kako lokacija na koja se odigrala kone~nata presmetka pome|u Rik Dekard i replikantot Roj. Niz staklenata vrata navistina se nayira hidrauli~niot lift {to vodi do posledniot kat, kade {to Deril Hana se krie{e pome|u kuklite na Xej Ef Sebastijan... Iljadnici turisti doa|aat da go posetat ova istorisko mesto na fiktiven nastan opean vo filmot "Blejd Raner". Vo neposredna blizina bi trebalo da e nepostoe~kiot "Najt Aul Kafe", kade {to se slu~i izmisleniot masakr od "El Ej Konfiden{l", a ne{to podolu se nao|a âjna Taun, kade {to Xejk Gitis (Xek Nikolson) se obide da ja spasi Evelin Malvrej (Fej Danavej) od nejziniot soprug i tatko Noa Kros (Xon Hjuston). So kineskite pagodi kohabitira meksikanskata ~ar{ija Olvera Strit, mesto na koe maliot skitnik ârli se bore{e so lo{ite dràvni ~inovnici {to sakaa da mu go odzemat sinot. Nad gradot se nadvisnuvaat Holivud Hils, vo koi îli Palmer (Xon Travolta) se spravi so negativecot Bo vo "Get [orti", ocrtani so zlokobniot Malholand Drajv od istoimeniot film.
16 Kon zajdisonceto se spu{ta Sanset Bulevard (na koj{to Vilijam Holden ja pronajde Glorija Svanson i sopstvenata smrt vo bazenot), zavr{uvaj}i onamu kade {to po~nuvaat Malibu i negovite drveni ku}i~ki (od edna od niv Majk Hamer edvaj se spasi koga lekovernata devojka go otvori misteriozniot kov~eg). Ete, taka bi moèl beskone~no da redam... Od sekoe }o{e demne po nekoj holivudski naroden heroj, nekoj slaven lik {to se borel za ~ove~ki pravdini, nekoj junak nad junaci {to izginal na golemoto platno, na poòltenite stranici na roto-romanite ili pak na strip-lentite vo visokotira`nite vesnici. I dodeka slobodarskiot Los Anxeles tone vo svojot miren son za koj{to ìvotot go poloìja najdobrite sinovi na negovite narodi i narodnosti, mese~evite zraci ne`no pa|aat na kamenite plo~i na holivudskite grobi{ta, otkrivaj}i gi imiwata na nekoga{ ìvite lu|e {to toj son go sozdale: Rudolf Valentino, Xejn Mejnsfild, Daglas Ferbanks, Mel Blank, Piter Lore, Sesil B. de Mil... A potoa pred polno} neboto go poklopuvaat niski, gusti i vla`ni oblaci, koi{to go pokrivaat ovoj grad na iluzii onaka kako {to majka pokriva dete {to se zaigralo, pa zaspalo.
17 ALAN FORD Pred {alterot na semo}niot Imigrej{n Ofiser sletav so mai~ka na koja{to be{e iscrtan likot na Bob Rok, koj{to veli: "Podobro da se ìvee sto godini kako milioner otkolku sedum dena vo siroma{tija", po {to narednite mesec dena ìveev na kau~ot vo dnevnata soba na Suqo na ulicata Brokton broj 1515. Da bidam iskren, mama mi plakaa tie likovi od "Alan Ford"! Nepovikani vlegoa vo moeto detstvo, vo dolgite esenski sedmici vo koi bespomo{no leèv bolen od svojata vtora po red bronhopnevmonija, a pokoen ~i~ko Mile posaka da me razveseli nosej}i mi stripovi od kolekcijata na negoviot sin, pokoen Labi{... I to~no se se}avam na toj magi~en mig koga ja otvoriv prvata stranica na prvata epizoda, a tamu me do~eka crteòt na Kipot na slobodata so opis: "Soedineti Amerikanski Dràvi. Milioni mravki {to ìveat...", po {to sleduva{e prodolènie na vtorata stranica: "...vo rasko{ni zgradi prepolni so izobilstvo - i vo mesta kade {to takvo ne{to nema". Ete! Da ne se slu~e{e taa slu~ajna sredba pome|u mene i toj strip, moèbi jas denes }e bev nekakov uspe{en bankar, ili eminenten politi~ki komentator, ili fleksibilen deloven ~ovek, pa duri i epten ugleden pravnik (za kakov {to me me~tae{e tatko mi vo svoite roditelski sni{ta)... No koga kako male~ok }e se zarazi{ so pakosniot cinizam na crta~ot Mawus i scenaristot Bunker, ostatokot od ìvotot go pominuva{ gledaj}i go svetot niz {arenolikata prizma na crno-beliot alanfordovski svet. I sekoja ìvotna situacija ja meri{ so ar{inot na nivnite mudrosti: "Koj ima slobodno vreme, toj misli. A koj misli - raboti protiv dràvata!". "Ne ti e àl {to si zgre{il, àl ti e {to sme te fatile". "Ako sakame da pobedime, ne smeeme da zagubime". "Od kade da trgneme? Moème odovde, koga ve}e i onaka sme tuka". I kako po vakvi biseri da poveruva{ vo sekojdnevieto {to ti se nudi, koga znae{ deka za tvojata bezbednost se griì nesposobniot inspektor Brok, deka tvojot grad go vodat trojcata korumpirani sviwoliki odbornici, deka tvojata svetla idnina ja odreduva Ministerstvoto za istraùvawe rudi i gubewe vreme, a deka vistinskoto merilo na tvojot tranzicionen svet e pijanicata Superhik, koj krade od siroma{nite za da im dade na bogatite? Se se}avam deka taa dilema me ma~e{e u{te kako mal, koga na u~ili{te se delevme na onie {to ne ~itaat i onie {to ~itaat "Alan Ford". Onie prvite stanaa uspe{ni bankari, politi~ki komentatori, fleksibilni delovni lu|e, epten ugledni pravnici... Onie vtorite zakrila baraat vo malata cve}arnica na agolot pome|u {estata avenija i devettata ulica, znaej}i deka ~ove{tvoto se deli na onie {to pravat puf-pant i onie {to pravat frit-frit-frit. A jas pak ìveam me|u milioni mravki {to ìveat vo rasko{ni zgradi prepolni so izobilstvo - i onamu kade {to takvo ne{to nema.
18 XEZ So prviot samrak dol` Bulevarot na samrakot (kako razigrani noti po petolinie) se dviàt svetlata na iljadnici bu~ni vozila, koi potoa se slevaat nadolu kon Long Bi~, negovite bi-bap soliteri i veseli xezklubovi. I ne slu~ajno xezot $ prilega na Amerika kako {to leten fustan $ prilega na ubava krakovska devojka.
19 KARLO Karlo e rimjanin. @ivee vo Los Anxeles so godini, mada toj fakt slabo se odrazuva na negovoto poznavawe na angliskiot jazik. Inaku e filmski kompozitor, ve~en levi~ar, aktiven u~esnik vo razni qubovni nezgodi, prekrasen ~ovek i dobar prijatel. Lani be{e nominiran za Golden Gloub za edna produkcija na Milo{ Forman, iako mene mnogu pove}e mi se svi|a{e negoviot saundtrak za izvesen niskobuxeten meksikanski film. Inaku, Karlo epten li~i na stariot Xepeto od crtaniot film za Pinokio, no toa ne e temata na ovaa prikazna. Sekoj den pome|u eden i dva Karlo sedi vo francuskata kafeterija locirana pome|u Venis i Marina del Rei. Dokolku sakate da go druìte, morate da pojdete tamu. Nekolku pati se obidov da go ubedam da go smenime lokalot, ~isto za promena, ama badijala: Los Anxeles e ogromen grad na osameni lu|e, a vo francuskata kafeterija Karlo site go poznavaat - pa zo{to toga{ toj bi se otkaùval od taa udobna pozicija na maalska ikona? Denovive nosev mai~ka so likot na Korto Malteze na nea, na {to Karlo stra{no se vozbudi: zapo~na odokolu da gi ispituva moite poznavawa na toj (vo Amerika malku poznat) strip-junak, pa koga vide deka sum fan isto kolku i toj, zapo~na da mi raskaùva za svoeto prijatelstvo so crta~ot Hugo Prat, za nekoj film {to trebale da go rabotat zaedno, za toa kako ìvotot na golemite avtori ne e nitu malku idili~en kako {to se idili~ni prikaznite za niv, za toa kako Hugo mnogu piel i jadel i imal srce za celiot svet, ama ne i za nasobraniot holesterol, za negovata smrt i spomenite {to zad sebe gi poseal, za toa kako Korto site drugi kontinenti gi pro{eta i vo Severna Amerika sepak ne stapna, a pak nas vodite na ìvotot tokmu na ovoj breg n# isfrlija... Pijam topla ~okolada i go slu{am kako ma|epsan. Koga Karlo raskaùva, toa e kako da te miluva ubava èna: toplo, meko, tivko, zavodlivo... Poleka se odlepuva{ od svetot na francuskata kafeterija, od xuxestite meksikanski kelnerki i bu~nite razgovori na evropskite umetnici rasposlani po sosednite masi vo potraga po svojot amerikanski son, od tropaweto na viqu{kite, mirisot na podgreaniot ratatui-gula{ i yvonot na ke{-registarot... Karlo raskaùva za svoite patuvawa po Afrika, za toa kako se vqubil vo edna Angli~anka, za poznanstvoto so Alehandro Hodorovski ili Aleksandro @odorovski, za eden talijanski neofa{ist {to so ~izma mu go iskr{il nosot vo burnite {eesetosma{ki demonstracii, za sin mu {to trgnuva po negovite muzi~ki stapki, za toa kako sme dojdeni vo ovaa zemja ne za da staneme del od nea, tuku za da $ podarime del od sebesi... Vremeto proletuva pokraj nas, a jas mu kaùvam na Karlo kolku go sakam negoviot roden kraj. Mu zboruvam za moite slatki {est meseci pominati vo Rim, ve~niot grad vo ~ii{to katakombi ima tragi i od moite makedonski koreni... Karlo me gleda so pra{alnici, a jas zapo~nuvam da mu raskaùvam za slovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij, za nivnite makedonski u~enici Kliment i Naum, za pismoto {to go sozdale i mu go podarile na celiot slovenski svet od Ohrid do Sankt Peterburg...
20 Karlo me slu{a so àr ednakov na toj so koj do pred malce raskaùva{e: ma|epsano, strasno, so {irum otvoreni o~i na {eesetgodi{no dete. I prosto ne znae{ {to ti e pomerak - Karlo da ti zboruva ili na Karlo da mu zboruva{. Zborovite mi se slevaat, eden so drug se nadopolnuvame, a okolu nas se topat okeanskiot vozduh i smogot na noviot svet... So dobrite i interesni lu|e postoi ist problem kako i so ~okoladata - prosto ne moè{ da im se nasiti{!
21 AMERIKAN DRIM Svojata prva emigrantska Nova godina ja do~ekav vo uniforma na valej na luksuzniot Dabl-Ju Hotel. Ima vo toa nekoja nebesna pravda: vo svoite yvezdeni migovi nikoga{ se nemav zapra{ano koi se lu|eto {to mi otvoraat vrata, koi me razvezuvaat, koi me posluùvaat, koi ~istat zad mene... a sega sum eden od niv. Stojam po osum ~asa na do`dot i gi parkiram vozilata na amerikanskiot xet-set: mladi plejboi vo "eston martin", doktori vo "jaguar" i advokati vo "maserati", kriminalci vo "kadilak eskalejd", sponzoru{i vo evtini "tojota"-modeli, bogati soprugi vo "es-ju-vi"... Edna{ namina i glumecot Bil Marej, debelo podma~kan. Ni podeli sekomu po dvaeset dolari i is~ezna vo nepoznat pravec. Po nekoe vreme pro~itav deka èna mu go ostavila... Normalno deka }e go ostavi koga na vakvi ko mene si gi ar~i parite! Drugpat gledavme kako vo sosednata ulica paparaci ja blokiraa kolata na Britni Spirs na patot kon medicinskiot centar na Ju-Si-El-Ej. Posle pro~itavme deka malata pak se nakrkala so ap~iwa, a bra}ata fotografi imaat bolni~ki insajderi {to gi informiraat za takvi nastani. I taka, svetot si pominuva pokraj mene i moite uniformirani sobra}a vo garaàta, glavno mladi gitaristi, scenaristi, akteri, artisti... i par meksikanski emigranti. No kako {to sekoja Pepela{ka ima svoja samovila, taka i jas po eden magi~en telefonski povik go napu{tiv omrazenoto rabotno mesto i zapo~nav pregovori za mojot prv seriozen anga`man vo Amerika. Na razdelba, moite uniformirani kolegi me pou~ija: - Kako {to gleda{, su{tinata na amerikanskiot son ne e da dobie{ rabota - tuku da dade{ otkaz! Raboti onoj {to mora - a otkaz dava onoj {to si ima popametna rabota.
22 BRUKLIN DADE, DUDU RESTE Od Amerikanci najmnogu sakam Afroamerikanci. Qubezna i nasmeana e belata Amerika, no i bajagi distancirana od tebe. Latinoamerikancite se strasni i bu~ni, no samo vo nivnite domovi, vo koi{to nema{ pristap. Amerikancite so azisko poteklo se vredni lu|e, no ne ja razbiraat tvojata smisla za humor. A bratot-crnec ima srce za celiot svet! Dokolku sred golemite gradovi bara{ nekoj da ti pomogne - crnecot }e ima vreme za tebe i tvojot problem. Dokolku ti treba ~ovek da ti ja kaè vistinata v lice - crnecot nema vlakno na jazikot. Dokolku ti fali drugar~e so koe }e go spodeli{ dolgiot amerikanski {ank - crnecot nema da te odbie. A za senzibilitetot - i~ muabet da ne pravime. Eve, na primer, mojot prijatel Demijan. Roden e vo Wujork, studiral vo San Francisko, a ìvee vo Los Anxeles. Po profesija e muzi~ki producent i reìser, rabotel so Snup Dogi Dog i Tupak [akjur, dobitnik e na Gremi Avord, a vo momentov podgotvuva film za koj{to go kandisuva Benisio del Toro da mu igra glavna uloga. Demijan ne pie alkohol, no odvreme-navreme pu{i puri (i gordo naglasuva deka e postojan ~len na cigarklubot vo koj{to ~lenuva Xon Milius). Na glavata nonstop nosi {aren cilindar od ve{ta~ko krzno, koj izgleda kako preparirana ma~ka vrz negovoto golemo telo. Sekoga{ vozvra}a na telefonskite povici i nikoga{ nema da ja otka~i tvojata pokana za sredba, bez ogled stanuva li zbor za dru`ba ili za nevolja. Me nau~i kako da se pozdravuvam i gu{nuvam kako crnec, za da ne go brukam pred negovite prijateli. Nekni Kiril mi pu{ta{e nekoi demo-snimki od svojot nov album, pa jas gi spodeliv so Demijan. Ima{e tuka i jamajkanski raperi i amerikanski pop-peja~ki i mnogu elektronika i semplovi i horovi i ciganski truba~i... Go pra{uvam {to najmnogu mu se dopa|a, a Demijan mi veli: ona so trubite! Nikoga{ Demijan ne sretnal Rom vo ìvotot, ni{to ne znae za nivniot tanc i nivnata muzika, ni{to ne znae za balkanskite ritmi, nikoga{ ne bil vo Evropa nitu pak znae mojata zemja na karta da ja pokaè... No znae {to mu se dopa|a: ona so trubite. Dva naroda od dve razli~ni strani na svetot, obata so ma~no minato i otkinati koreni, bez nikakov me|useben kontakt - no so isti muzi~ki afiniteti. Otsekoga{ Esma Rexepova mi nalikuvala na Areta Frenklin, a Ferus Mustafov mi bil na{iot ârli Parker. Ostanuva u{te [utka da go dade svojot Martin Luter King.
23 BESOT NA LARI Pred nekoj den na parkingot pred mojata zgrada kako nevina gazela na poilo me na~eka kom{ijata Lari. Go gledal v~era intervjuto na Keti Kjurik so Sara Pejlin, pa sega bara `rtva so koja{to seto toa bi go spodelil. - Ja vide li? Nevidena glupa~a! Taa èna se gubi vo sopstvenata re~enica kako malo dete vo supermarket... - se gu{e{e Lari vo o~ajni~ki bes. Jas go napraviv najpogre{niot moèn poteg - go prifativ muabetot! - Znam, sosede, no spored anketite taa uìva golema popularnost vo odredeni... kako bi gi narekol... socijalni miljea. Po ovie moi zborovi na Lari pena na usta mu nadojde, o~ite mu ispadnaa od leì{te, a teloto mu se nafrli so sitni plikovi. - Kakvi miljea? Toa se redneks, fa{isti, moroni, poremeteni idioti {to pet re~enici ne pro~itale vo ìvotot, lu|e {to ja dràt ovaa zemja vo zalo`ni{tvo verno glasaj}i za onaa retardirana budala {to ve}e osma godina sedi vo Belata ku}a... Znae{ li kako svetot gleda na Amerika denes? Znae{ li kolku e ni~kosan na{iot ugled? Znae{ li kolku ni se smeat vo Evropa? - Pa dobro, znam... Sum slu{nal takvi prikazni duri i vo mojata Makedonija... Na ovie zborovi Lari preblede! - Duri i vo Makedonija? - Pa... da. - A {to zborat vo Makedonija? Jas se najdov malce vo nebrano, ama sega mi nema{e nazad: - Pa ne znam, lu|eto se generalno gnevni na Amerika i na ulogata na svetski xandar {to si ja prezema... Eve, duri i nie morame da u~estvuvame vo amerikanskata avantura vo Irak, iako nikoga{ vo svojata istorija ne sme pratile vojnik na tu|a teritorija... - Ja nateraa Makedonija da prati vojska vo Irak? Kopiliwa! Prokleti kopiliwa... Lari ova go kaà niz gor~liva nasmevka i so izraz na ~ovek vo ~ie ime e napravena stra{na nepravda... iako jas ne bev siguren dali voop{to znae kade e Irak, a kade Makedonija. - Tuku, kaì mi... ova... {to drugo se zbori tamu vo... vo Makedonija? - Ni{to osobeno, isto kako i vo ostatokot od regionot... Lu|eto so potsmev zboruvaat za Amerika, pravat grubi {egi na smetka na amerikanskata demokratija, ja ismevaat naivnosta i neinformiranosta na amerikanskiot narod... Lari nemo klima{e so glava, obiduvaj}i se da go zadrì dostoinstvoto na amerikanskiot narod. - Taka... taka zboruvaat za nas vo Makedonija? Be{e o~igledno deka vo nego se odigruva te{ka bitka...
24 No znae{, Lari, ne mi e ni mene drago koga slu{am vakvi raboti. Im velam na moite sonarodnici deka vakvite {egi ne mi se dragi, bidej}i Amerika sega e moj dom, a Amerikancite moi sogra|ani. Lari me pogledna so nasolzeni o~i, kako ~ovek {to na smrtna postela prona{ol tro{ka uteha. - Navistina taka im re~e? - Navistina. - I navistina... navistina taka se ~uvstvuva{? - Navistina. Znae{, mene ovaa zemja me primila kako svoj i jas $ dolàm dlaboka blagodarnost. Okej, moèbi smetam deka Amerika e novata Rimska Imperija... no koga padnal Rim, usledile stotici godini na Mra~niot sreden vek - a toa e ne{to {to jas ne bi sakal da go doìveam! Neboto odedna{ dobi rumeni nijansi, lu|eto zapo~naa da se dviàt vo slou mou{n, a nad nas odeknaa zvuci na patriotska muzika koga Lari mi se obrati so glas vo koj{to nade`ta s# u{te nema{e umreno: - I nema da go doìvee{. Amerika nema da dozvoli ti toa da go doìvee{! Moè{ toa da im go kaè{ na tvoite lu|e vo Makedonija. Ne znaev kade ponatamu da go teram muabetov, pa vetiv deka }e im kaàm {tom gi vidam. Potoa izmisliv deka kujnata mi e vo plamen, pa se izviniv i kukavi~ki go napu{tiv bojnoto konverzacisko pole. Pominaa nekolku sedmici, a Lari povtorno me na~eka vo zaseda. - Gi vide najnovite anketi? Rejtingot na Sara Pejlin pa|a, republikancite tonat, izgleda deka na Obama mu se nasmevnuva pobeda. Ba{ me interesira {to mislat sega za nas vo Makedonija! Samo pristojno se nasmevnav i kidnav, nemaj}i sila da mu kaàm deka sirotata Makedonija, poradi onaa gr~ka budala{tina, vsu{nost naviva za Mekkejn. -
25 KALIMERO Vo ovoj Holivud ne e te{ko ~ovek da se po~uvstvuva kako Kalimero: site okolu tebe se uspe{ni, slavni i bogati, a ti gi gleda{ so skr{ena lu{pa od jajce na glavata i mr~i{ kako nema pravda. Taka i jas denes: sedam pred kompjuter, prelistuvam tu|i biografii na Internet, pa se nerviram kako na razni Ojlevci i Dojlevci im te~at med i mleko dodeka mene mi curi ìvotot. Eve da go zememe Spajk Li: kaj i da go frli{, niknuva! Reìra filmovi i za rasni problemi i za seksualni zgodi i za grabeì na banki i za crnite vojnici vo poslednata svetska vojna... Jas ne moàm tolku temi za muabet da izmislam kolku {to toj ima temi da izreìra. Ili Klint Istvud, na primer: u{te ne zavr{ila distribucijata na negoviot prethoden film, a ve}e mu ja reklamiraat premierata na vtoriot naslov za ovaa sezona - plus {to toj vo me|uvreme najavuva snimawe na nov proekt. Ispa|a deka po~esto gledam negovi filmovi otkolku {to se gledam so sestra mi na skajp. Ili onoj Stiven Soderberg: nagrada vo Kan na 28 godini, 28 reìrani filma na 45 godini, nad 45 filma kako producent i direktor na fotografija... Spie li toj ~ovek nekoga{? Iska~a li vo grad, odi li na pazar~e, igra li bejzbol so drugarite, letuva li pove}e od pet dena na sekoi pet godini? Aj, si vikam - moèbi previsoko ni{anam. Daj da vidam {to pravat ovie {to mi se generacija. Eve na primer, mladiot Len Vajsmen: dve godini pomlad od mene, ima tri filma isto ko mene, svojot prv film go snimal koga jas sum go snimal svojot posleden... samo {to negoviot prv film e mega-hit, vtoriot mu e u{te pove}e mega-hit, a negoviot posleden film e supermegahit! Zemam par~e hartija i srame`livo pravam rekapitulacija na sopstvenata kariera: dobar start, golemi pauzi, mal uspon i vedna{ potoa pad, povtorno mal uspon, pa u{te eden ne{to pogolem, pa u{te eden pad, pa pak golema pauza... Jasna si doa|a doma, pa po kratka inspekcija sfa}a kogo zateknala i vo kakva sostojba. So prekor vo glasot mi veli deka sum premnogu kriti~en sprema sebesi, deka gi brojam samo proma{enite penali, deka gi potcenuvam sopstvenite ~ekori, deka plukam na seto ona {to sum go pravel vo stariot kraj, deka zaboravam deka imam potpi{an dogovor za svojot prv holivudski film, deka umeam da bidam pateti~en, da se soàluvam, da uìvam vo sopstvenata melanholija... Jasna prodolùva da me kara, a jas ja slu{am so navednata glava i pogled fiksiran vrz nejzinite novi sandalki. Ubavo $ stojat tie sandalki. Ne bi bilo lo{o da gi pro{etame nekoja ve~er po barovite na Sanset Strip. A gledam stavila i lan~e okolu glu`dot... A-ha, tuka sme zna~i! Jasna prodolùva da me kara, a jas u{te edna{ frlam pogled kon mojot monitor i kolegata Vajsmen na nego. Eh, Vajsmen, kopito edno... ne znae{ {to propu{ta{!
26 KOGA NASA TE TAKLABASA Na siot svet ne postoi grad taka golem, a taka glupav kako {to e toa Hjuston vo Teksas. Kade i da odi{ - nema ni{to, kade i da zastane{ - ti si nikade. Desetici i desetici milji na isti pejzaì {to cikli~no se povtoruvaat kako zdodevna pozadina na niskobuxetni crtani filmovi. Vo centarot na toj grad se izdigaat ogromni zgradi bez izlozi. Tamu kade {to bi trebalo da ima staklo - ima mermerni ili betonski yidovi. Okolu tebe vozat isklu~itelno qubezni, veseli i polni~ki lu|e so kaubojski {e{iri, koi vedna{ bi ti izlegle vo presret koga bi im se obratil - no ti ne znae{ ni kade bi trgnal ni do kade bi stignal. Nivnite ulici se sostojat od avtopati{ta. Nivniot svet se sostoi od {oping-molovi. Nivniot vozduh e lepliv i vlaèn. Hjuston e grad na nafta. Bu{otinite i lu|eto ìveat zaedno, vo celosna sloga i harmoni~en soìvot. Hjuston e grad pokraj more, koe{to nemav èlba da go vidam. Velat deka ima ubavi edrilici, so zdravje da si gi edrat! Vo Hjuston e lociran onoj slaven i skap medicinski centar vo koj{to e izvedeno prvoto presaduvawe na ~ove~ko srce. Tuka se pravi prv (nekomu i posleden) remont na bogatata Amerika. Mislam deka i na Tito mu nudea tuka da se operira, ama Mar{alot odbi i otide da si umre vo klini~kiot centar vo Qubqana. Vo pravo be{e ~ovekot: boqe grob nego hjustonski snob! Vo Hjuston se nao|a i centarot na NASA. Kako i s# drugo vo Amerika, taka i ovoj centar ima svoj entertejnment del: turistite se redat vo redici ne bi li videle avtenti~ni spejs-{atlovi, astronautski odela i skafanderi, haj-tek kurci-palci i sli~ni trakatanci. Ima{e eden del vo koj{to simuliraa letovi na Mese~inata. Jas bev spremen i da poletam ako treba, samo da kurtulam od ovoj grad.
27 LEND OF PLENTI Na{ite stari ~esto ja citiraat mudrata evrejska pogovorka {to veli: da ne ti dade Gospod da ima{, pa da nema{! Mene pogovorkata mi e okej, ama mislam deka funkcionira i vo obratna nasoka: da nema{, da nema{, pa naglo da dobie{! Eve ba{ vikendov re{ivme so Jasna da si se po~estime so eden "Tvin Piks" videomaraton, pa za taa cel otidov do lokalnata videoteka, koja{to poseduva otprilika 40.000 filmski i televiziski naslovi. - Dobar den, "Tvin Piks" go imate? - Imame. - No ne pra{uvam za filmot, tuku za serijata? - Imame. - Ama ne mi trebaat oddelni epizodi, tuku cela prva sezona... - Imame. - I toa ne obi~noto izdanie, tuku onaa specijalna edicija... - Imame. - Da, ama tamu ja nema pilot-epizodata. Ja imate i taa? - Imame. - Pazi: pilot-epizodata ne e izdadena na DVD vo Amerika, samo vo aziskite zemji. Go imate ba{ toa izdanie? - Imame. - I bi sakal da go pogledam i dokumentarecot za simbolite vo filmovite na Dejvid Lin~. Toa imate? - Imame. - Ima i eden poseben disk so negovi kratki filmovi... Imate? - Imame. - Se izvinuvam, moè da ve pra{am ne{to? - Da, povelete? - Da ne slu~ajno go imate nemiot film "Zatvorenikot od Kabanas" so Tom Miks od 1913 godina? - Imame. Tuka sakav da go pra{am da ne imaat i vlakno od me~ka za bas-gitara, ama me fati uplav da ne mi kaè deka imaat. Okej, podatokot deka vo Amerika ima od pile mleko i ne e ba{ nekoe otkritie. Moeto vistinsko otkritie e faktot deka vo ovaa civilizacija lu|eto ednostavno ne go znaat vistinskoto zna~ewe na zborot "nema". Koga na Amerikanec }e mu kaè{ deka ne{to si nemal kako mal, toj misli deka si nemal pari da si go priu{ti{. A ti ne znae{ kako da mu objasni{ deka "nema" vo svetot od koj{to doa|a{ ne zna~i "ne poseduvam", tuku zna~i "ne postoi". Fizi~ki ne postoi, ebate beqa! Ne postoi na na~in na koj{to dinosaurusi denes ne postojat! Toa e taa kawonska razlika pome|u na{ite navidum isti civilizacii: amerikanskiot kopne` po poseduvawe ili konsumirawe na sonuvaniot objekt podrazbira stoewe pred izlogot vo koj{to objektot se nao|a; isto~noevropskiot son go podrazbira istoto toa, samo {to ne postoi izlog.
28 Nivniot svet e svetot vo koj{to ìveat. Na{iot svet e nivniot, samo {to go nema. I aj sega nekoj neka me ubedi deka seto toa ne ostavilo posledica vo na{ite glavi. I deka rasporedot na kujna plus kupatilo plus svetli i temni hodnici vo na{ata kolektivna svest e gore-dolu ist kako i vo nivnata? Heh... ba{ da go vidam toj ameri~ki {rink {to e vo sostojba da go renovira opskurniot enterier na moite mlade{ki spomeni!
29 PESNA ZA AMERIKA îtam na Internet kako sme go popu{ile na samitot na NATO vo Bukure{t: samo Amerika n# poddràla, a site ostanati si svirkale zagledani vo plafon, beter od debarski moleri! @al mi e {to takva $ bila sudbata na Makedonija, pa za kom{ii da ima samo nekoi ifrit-narodi. @al mi e i toa {to ni se padnalo da zavisime od milosta na Evropa, kontinent {to stvarno mi ide na kjuratc so svojata arogancija i samobendisanost. Ama i~ ne mi e àl {to Amerika n# poddrà, po{to jas sega ko taze Amerikanec moàm na drugar mi Lale Rusofilot da mu se ka~uvam na glava do sto i edno! Vo ~est na seto toa, re{iv da ja poddràm svojata nova tatkovina vo nejzinata opredelba da ja poddrì mojata stara tatkovina taka {to }e $ napi{am edna literaturna tvorba. Mojata prigodna liksurska stihotvorba se vika "Junajted Vi Stend" (i se odnesuva na Skopje i Va{ington, a ne na Bred Pit i Xenifer Aniston). Ide vaka: Oj, Ameriko, zemjo na{a mila, v na{i srca gnezdo {to si svila, od Aljaska ta preku Montana na dva sini izleva{ okeana. Izrasnahme na tvojta kultura, film, muzika, palp-literatura, patiki i mastiki za {izici, rokabili, gangsteri, hipici ... Koka-kol'ta v ìli ni se lee, Bel'ta ku}a sade ni belee, ne sme nie Firomci abdali: tvojte misli - na{i ideali! Ameriko, li~na na{a sliko, ti nade`do, {anso i priliko, majko, snao i mila nevesto, ja na tebe masturbiram ~esto. Bog da bie tvoite du{mani: Rusi, Srbi i razni Irani, Koreanci, Kinezi, Kubanci, Al-kaedi, sli~ni trakatanci! Da ni rasne{ zdrava koloritna,
30 srede site prva i najbitna, na frendovi - liderka ubava, na skotovi - no}na mora prava! I {to sega za kraj da ti kaàm, kako svoja qubov da izrazam, sem od gradi da iznedram krik: Aj biliv in ju, Amerik!
31 MIKA Jas i Mika sme vtori bratu~edi po maj~ina linija. Negoviot dedo Mihailo (poznat po toa {to edno vreme bil vizitingprofesor na Univerzitetot vo Berkli, Kalifornija) i mojata baba Dobrila (poznata po toa {to pred vojnata bila izbrana za mis na Vrwa~ka Bawa) se brat i sestra, rodeni vo crkoven brak od pradedoto Milo{ (poznat po toa {to vo po~etokot na minatiot vek vo [vajcarija pobedil na natprevar po bob-sankawe taka {to ne znael kako se ko~i bobot) i prababata Danica (poznata po gotvewe obroci so avstroungarski imiwa od tipot na {trudli, {nenokli i {ufnudli). Mika e roden kako sin na Mi{a (poznat po toa {to e poznat belgradski xezer, dokolku xezerite vo Belgrad voop{to moàt da bidat poznati) i Jovana (poznata kako biv{ stipendist na onoj amerikanski institut kade {to gi ~uvaat ostatocite od padot na NLO vo Rozvel, Wu Meksiko). Da se vratime nie na Mika. Mika e poznat kako talentiran violinist, gitarist, pijanist, kompozitor i aranèr. Dolgi godini svire{e vo bendot na Rambo Amadeus, a potoa odedna{, od sosema nepoznati pri~ini, mu pukna film i zamina vo Amerika. Denes Mika prestojuva vo edna luksuzna vila na Bel Er, kade {to ìvee kako potstanar kaj svojot prijatel Xad, bistar em bogat de~ko {to se zanimava so nedvi`nini. Zarabotuva za ìvot (Mika, ne Xad) taka {to dewe dava ~asovi po klavir, a nave~er sviri po rasko{ni hoteli, xez-klubovi i privatni ùrki. Koga doa|a kaj mene na gosti, qubi da parkira pred kolata na dobriot kom{ija Lari, po {to dobriot Lari dobri pola saat pcue po republikancite i po Sara Pejlin. Odvreme-navreme Mika }e mi se javi so po nekoja interesna prikazna. Eve ovaa, na primer: - Alo, familijo... ìvi li ste? - Alo, Miko. Kako e? - Pa dobro e. Eve, ba{ nekni svirev na parti kaj eden bogata{ na Beverli Hils... - I? - Pa dobro be{e, re~e deka pak }e me vikne... - I? - Pa }e probam da te vnesam i tebe, kaj nego mnogu interesen svet se sobira... - I? - Pa eve na primer, be{e Paris Hilton so sestra $ Niki... - I? - Pa ne znam, nekako im be{e dosadno... Pa jas fativ da im pravam muabet... - I? - Pa izgleda deka saka da snima nov album, pa bara nekoj da $ napi{e novi materijali...
32 I? Pa ni{to, me pra{a dali jas se zanimavam so takvo ne{to... I? Pa rekov deka se zanimavam, a taa mi pobara vizit-karta... I? Pa ete, ne izdràv... [to ne izdrà? Pa morav da ja pra{am... [to da ja pra{a{? Pa ona, znae{, {to site nas n# interesira... [to be n# interesira? "Izvini, Paris, kaì iskreno: kako si pomina vo zatvor lani?". Ete {to ti e na{ ~ovek: golem merak po uspeh i slava, ama u{te pogolem po jadewe burek. -
33 VIDOJE-SPOT Pred nekoja nedela vozam za San Diego, a baxoto uporno mi pra}a SMS-poraki. Mu pi{uvam: "Fak of, be baxanak, neli gleda{ deka vozam za San Diego...". A baxo pra{uva: "A od kaj pa ti znae{ kaj e San Diego, slepec eden nepismen?". Mu tipkam: "Mnogu prosto, gluperdo monumentalna, samo cepa{ nakaj jug ko za Strumica da vozi{!". A baxo mudro zaklu~uva: "Au mamu mu, segde isto!". Tuku drugo mi be{e muabetot: ve}e nekolku dena kisnam na Maj Spejs i kontaktiram El Ej-bendovi. Demek: dobar den, jas sum toj i toj, rabotam toa i toa, dali ste zainteresirani, ako da - javete se, ako ne - e pa aj! I da vidi{, odgovaraat lu|eto. Nekoi dodu{e samo kulturno }e se zablagodarat {to si im se javil, nekoi }e ti napomnat deka }e te imaat na um koga }e im zatreba, a nekoi velat deka ba{ pred nedela dena sum im trebal i {teta {to ne mi teknalo toga{ da im se obratam. Mada mene najmil mi e eden raper od Kompton, koj{to vaka besedi: "Haj! Imam mnogu ograni~en buxet i nemam mnogu pari, ama ne sakam mojot videospot da izgleda evtino: insistiram na dobra prikazna i kvaliteten proizvod, sakam da ima dobra fotografija i scenografija, da igraat duzina zgodni ènski, da se snima na desetina atraktivni lokacii, da sodrì vizuelni efekti i po estetika da nalikuva na spotovite na Kris Kaningam ili filmovite na Deni Bojl. Moè?". Mi ide da mu pi{am "Moè, ama daj u{te ne{to da turime za tie pari". I dodeka razmisluvam koj angliski termin bi bil najadekvaten za ona "da turime", vo mislite kako eho mi odyvonuvaat zborovite na nekoi moi porane{ni klienti od Makedonija: "Sres'va 'nogu nemame, ako mora ne{~o i ~e platime, ama bi sakale spoto da e ko onoj na Majkl Xekson vo Triler. Moì?". Moì be, kako da ne moì. [to bi rekol eden star skopski bezobrazen vic: "Silujemo, ebemo, kafe davamo...". Tuku, vo pravo e baxoto moj: "Mamu mu, segde isto!".
34 FUDBAL Vo Evropa e tri popladne i {totuku zapo~nuva fudbalskiot natprevar pome|u Makedonija i [kotska. Vo pabot "Je Old King's Hed" e {est nautro i jas {totuku nara~av kafe, a Fil - omlet so grav. So pospani, zakrvaveni o~i ja sledime akcijata na terenot vo Skopje. Jas navivam za Makedonija, a Fil ne naviva za [kotska bidej}i e Angli~anec. Na{ite poveduvaat so 1:0 so golot na Naumovski... Ubavi devojki pominuvaat pokraj izlogot i odat na utrinski xoging. Po aleite se dviàt kamioni za |ubre dodeka nekolku lokali srame`livo otvoraat vrati. Na Tretata ulica kelnerot Hrvat go zapo~nuva denot pu{taj}i pesni od Xiboni. Barmenot [kot negoduva {to gubat od faking Masedonia... a jas sum premnogu pospan za da mu se naebam majka maj~ina! Ne e fer: Amerikancite amerikanski fudbal gledaat popladne, zalevaj}i go prenosot so stejk i pivo; nie na{iot fudbal go gledame sred izgrejsonce, prepravaj}i se deka gledame soker!
35 AUTKAST BILI Prekrasna e ovaa Kalifornija, nalik na nekoja ubava mirazxika. Nasekade se rasposlala ubavina, koja{to (kako rasplodna ku~ka besni ku~iwa) gi mamela nekoga{nite doselenici, samotni lovci i kopa~i po zlato, beli farmeri i òlti graditeli na prugi, kockari i desperadosi, kurvi i vizioneri... Od golite dolini pokraj granicata so Meksiko, preku karpestite kawoni i dolgite peso~ni plaì, zastra{uva~kite sne`ni vrvovi na San Bernardino Mauntins i {umite ispolneti so sekvoja i sikamor tris, pa plodnite plantaì na Ventura, zelenite ridovi na Santa Barbara, severnite karpesti zalivi i vinskite bregovi na Napa i Sonoma... A jas pak, odrasnat na gletkite na Marlboro-kauboi nadvisnati nad golemi prostranstva, nekako najmnogu si ja sakam kaliforniskata pustina: dolga i diva, nekako neprimerna za ~ove~kiot rod, no ubava za ~ovekot. Dom na orli i kojoti, tatkovina na zmii i zajaci, naselena so veternici i dalekovodi {to kako indijanski plemiwa demnat na horizontot, prese~ena so prugi po koi{to plovat dolgi kompozicii na koi{to ne im se nayiraat nitu po~etokot nitu krajot... Malite moteli, saluni i benzinski pumpi kako retki ostrovca se izdigaat nad toj pravliv okean, vo koj{to vidlivosta dosegnuva podaleku od ~ove~koto oko, a prirodata te opomenuva deka vo ìvotot moè{ da bide{ samo emigrant, nikako turist. "Vo vestern-filmovite junakot doa|a i zaminuva vo prostorot {to treba da se osvoi i skroti... a ne moè i nema nikoga{ da se skroti i osvoi, bidej}i toj prostor e bezgrani~en!" - mi re~e edna{ debarmaalskiot slikar Ilija. I eve me sega, go obikoluvam toj prostor kako Bili Kid vo filmot na Sem Pekinpo, dodeka brojkite na mojata miljaà rastat so histeri~na brzina, a od mojot cede-pleer dopiraat zvucite na pesnata na Bob Dilan:
Dears gans akros d river eimin et ja, Loumen on juar treil, hid lajk tu ke~ ja, Baunti haunters, tu, dejd lajk tu get ja, Bili, dej dont vont ju tu bi sou fri...
Nema poubavo mesto od vestern-pejzaòt za onoj {to mesto ne go drì, za onoj {to me~tae, za otpadnikot, za o~ajnikot, za ~ovekot von zakonot, za sonuva~ot, za avanturistot, za samotnikot, za osvojuva~ot, za kurvata i vizionerot vo tebe... Vo moite se}avawa prodolùva da besedi stariot Ilija, so brada poòltena od cigari i o~i umorni od nostalgija:
36 "Negativecot e navidum silen, no nesiguren - i zatoa nemu mu e potrebna pridru`ba. A pozitivecot e sekoga{ sam... nemu nikoj ne mu treba osven negoviot kow - i barskata dama, koja{to najdobro go razbira!". Zvukot na avtomobilskite gumi gazi po asfaltot dodeka ègata stivnuva nad kaktusite so koi si opkolen, a horizontot pred tebe ti se nudi kako spas od ogromnite kameni planini {to se nadvisnale za da te poklopat.
(Gitars vil plej juar grend fineli)

Ovde si kone~no sam
(daun in sam Tularosa eli)

a {korpionot e tvoj pobratim
(mejbi in d Rio Pekos veli)

isto kako {to mu bil pobratim
(Bili...)
i na tvojot nepoznat prethodnik
(...jur sou far avej from houm).
37 MONSTERS Bil Maer e omilen gostin vo na{iot dom. Sekoj petok vo osum nave~er zatvorame vrati, gasime svetla, isklu~uvame telefoni i go gledame negovoto {ou. A vo {outo Bil so neviden {arm, duhovitost i sarkazam mama ebava na siot moèn regres i represija, maloumni predrasudi, retardirani zabludi, politi~ka podlost, javna zloupotreba, masovna glupotija... odnosno, so site krivi Drini na ve~no pravata Amerika. Politi~ki, Bil ne pripa|a nikade: za konzervativcite e no}na mora, a za liberalite e preradikalen. Negoviot re~nik e daleku od neèn, negovata misla e ostra kako ìlet, negovata logika e nenadjebiva, a toj e bezobrazen bez pardon. Jas i Bil se soglasuvame re~isi vo s#, osven vo edna rabota: toj smeta deka neodamna treba{e da ja vikne Keri Vo{ington kako gostin vo svoeto {ou, dodeka jas mislam deka toa treba{e porano da mu tekne i po~esto da mu teknuva, barem do promenata na vlasta (vo Bu{oviot reìm Keri e luta opozicionerka, a lutinata preubavo $ stoi). Denovive go gledav negoviot dokumentaren film "Relixilus", vo koj{to Bil re{il bez strav em sram da mu izleze na megdan na najgolemiot naroden opium: religijata! Ima{e vo taa negova zapr{ka razni luti za~ini: eden debel kamionxija {to se zakanuva sekomu {to ja osporuva istoriskata vistinitost na negovata vera, eden |oa-nau~nik {to gi u~i decata deka lu|eto i dinosaurusite se sozdadeni vo ist den, edna zgodna devojka {to smeta deka Bog gi mrazi pederite, eden pastor {to namlatil debeli pari od proda`ba na svoite molitvi na DVD, eden amerikanski senator {to veruva vo doa|aweto na Sudniot den koj }e potepa pola ~ove{tvo, eden protestantski propovednik {to e ubeden deka homoseksualnosta e bolest, eden rabin {to go tolkuva Holokaustot kako zasluèna nebesna kazna za negoviot narod, eden arapski muzi~ar {to se zalaga za verskite prava na muslimanite vklu~itelno i pravoto na likvidacija na blasfemi~arite, edna majka {to gi ubila svoite deca zatoa {to Bog taka $ naredil, eden oxa {to popuva deka sveta zada~a na negovata religija e istrebuvawe na nevernicite, nekolku mormoni {to veruvaat deka lu|eto so poinakva boja na koàta se gre{ni, razni islamski ma~enici {to vr{at samoubistveni akcii, koloni hristijanski fanatici {to pa|aat vo fanati~en trans, nekolku Evrei {to treskaat glava od yid, nekolku pretsedatelski kandidati {to ne veruvaat vo teorijata na evolucijata... Moram da priznaam deka ni zbor ne razbrav od stavovite i argumentite na Bilovata vesela religiozna menaèrija. Potoa za promena gledav nekoi stari epizodi na "Mapet [ou". A tamu: em mapet, em {ou: edna nakaza pee "Manamana", opkruèn so dve su{testva {to mu pravat "Tutututu-tu!". Gi gledam, se smeam, a s# mi e jasno od prva. E kako e mo`no da razbiram tri apsurdni kreaturi {to mrmorat na izmislen jazik, a da ne razbiram ìvi lu|e {to zboruvaat za religiozni u~ewa i tradicii stari so vekovi? Verojatno estetskata komponenta nadvladuva nad kognitivnata: ovie mapetovski yverovi mi se nekako poubavi od ~ove~kite.
38 CACI Vo Holivud ne moè{ da ìvee{ ako nema{ reprezentativ. Nekoi imaat agent, nekoi menaxer, nekoi entertejment lojer... a mene mi se padna Caci. Caci e biv{ igra~ na FK "Vardar". Na vremeto do{ol vo kratka poseta na Amerika i ostanal do den dene{en. Raboti kako li~en trener na kaliforniskite yvezdi, producenti, biznismeni, {mizli i ekscentrici. Nekako si ima zacrtano od mene da napravi uspe{en ~ovek, pa uporno i temelno se zanimava so taa misija. Edna{ me prati na sostanok kaj eden producent na kogo mu pomaga od 200 da namali na 150 kila. - Slu{aj, toj bara mou{n grafik dizajner i jas mu rekov deka imam prav ~ovek za nego. Ti dogovoriv sostanok vo deset, pazi da ne me obruka{. - êkaj malce, jas ne sum mou{n grafik dizajner... - A od kaj pa jas da znam {to e mou{n grafik dizajner, a {to si ti? Dur se objasnite, }e pominat minimum pet minuti. Za toa vreme gledaj da mu go pu{ti{ nekako tvoeto prezentaciono DVD. I taka i bidna: po pettata minuta jas i polni~kiot producent ve}e dogovaravme zaedni~ki proekt. Drugpat Caci mi zakaà sostanok so sinot na Mexik Xonson. - Slu{aj, maliot e mnogu fino mom~e, jas go ve`bam tripati nedelno, èna mu o~ekuva dete, a toj raboti za firmata na tatko mu. - I? - I {to i? Stariot Xonson e vo biznis so nedvi`nini, ama maliot saka da ja {iri dejnosta nakaj filmska produkcija. Sega se vo potraga po nekoe akciono scenario... - Pa jas nemam akciono scenario... - Pa {to ~eka{? Fati napi{i, nemoj da si mrza! I stvarno, po nedela dena sedevme so mali Xonson, a jas glumev deka imam maltene gotovo scenario {to garantira vrtoglav milionski profit. Ne pomina mnogu vreme, ete ti go Caci pak: - Vidi sega, jas go ve`bav Robert Dauni Xunior, a on me prepora~a kaj producentkata Xenet Cuker, ona e èna na reìserot Xeri Cuker, ovoj "Duh" {to go reìra{e, a oni dvajcata se Evrei i se znaat so Dastin Hofman, koj{to isto taka e Evrein... - Pa? - Pa neli ti prave{e nekakov dokumentarec za Evreite vo Makedonija? Ne bidi mutav, garant imate nekoi zaedni~ki temi za muabet. I taka Caci vredno raboti na mojata kariera. Jas ve}e ve`bam kako da mu se zablagodaram vo svojot oskarovski govor, po{to Caci me opomena deka ako ne }arime oskar - ni{to ne sme napravile jas i toj! Eh, da gi zadrè{e "Vardar" vakvite kadri, dosega "Man~ester Junajted" }e go tepavme.
39 XONI BI GUD Nekako ne sum od onie emigranti po pesni opeani {to vezden slu{aat melodii od stariot kraj, solzi ronat, te {i{iwa od glava si kr{at. Moèbi }e zvu~i arogantno, no mislam deka vo tekot na trieset i kusur godini pominati vo stariot kraj islu{av s# {to vrede{e da se ~ue - a i amerikanskive {i{iwa se za nekoj col podebelki i pocvrsti od na{ite. Ovde glavno slu{am Klasik Rok Stej{n, radioprograma vodena od majstorskata raka i seksuqavite glasovi na Ankl Xo i Sintija Foks. Go slu{am i onoj voditel Tom od 91,7 FM, koj{to koga slu{atelite }e go pra{aat "Hau ar ju?", vika "Du ju rili kear?". Ponekoga{ slu{am i vesti na Kej-Si-Ar-Dablju. Slu{am i kaj {umat {umite, bukite, palmite, kaktusite... No makedonska i eks-ju muzika ne slu{am. Se razbira, isklu~ok e Xoni. Ne, ne, pri~inata za toa ne e "Pit... i to je Amerika". Pri~inata e vo toa {to... poradi toa {to... zatoa {to... ha, da me ebe{ ako znam vo {to e pri~inata! No kako i da bilo, mene Xoni ~esto mi yvoni vo glavata - a jas redovno krevam slu{alka, pa si muabetime so saati. Eve ba{ nekni slu{am vesti za ogromnata zadolènost na amerikanskite gra|ani i bankrotot na bankite, a Xoni vo mene komentira: "îni mi se, Dare, da je standard pokvario qude: jedu govna i saware...". I dodeka vozam niz Beverli Hils zagleduvaj}i gi izlozite ispolneti so svet od ~okolada i lu|e od plastika, Xoni go izgovara ona {to mene mi e te{ko da go priznaam: "Grad bez qubavi, sumrak ideja, mozgovne vijuge {etaju svoje pse". A koga od mojata rodna zemja do mene }e doprat prizemni vesti i gadni tra~evi, Xoni gor~livo rezimira: "Mnogo ih je i stra{no galame!". Mojot kolega Markus slu{a hip-hop. Za Markus Xoni e sosema nepoznat lik {to pee na nepoznat jazik. Markus veli "Saunds lajk an old mjuzik... Hu'z d dud? Iz hi ded?". Jas mu velam "Kajnd of!". Markus pra{uva poln so so~uvstvo: "Juar kantrimen?", a jas klimnuvam so glava. Xoni e roden vo Skopje, pa toa i formalno go pravi moj zemjak. Ponekoga{, koga }e me fati melanholija, parkiram pokraj okeanot i pominuvam nekoe vreme yverej}i se vo taa beskrajna povr{ina, vo site tie surferi, galebi, foki, delfini, algi, {kolki, ajkuli... Ne znam zo{to, ama ovaa golema voda ja ~uvstvuvam kako svoj brat. Mojot golem brat. Ili Golem Brat, seedno. I si sedime taka so brat mi i si }utime, po{to i onaka s# si e ve}e kaàno... Da ne se otkaèv od cigarite, }e zapalev cigara i }e ostanev na plaà dodeka ne sogore{e, onaka kako {to pravat lu|eto vo crnina koga }e otidat na grob na nekoj blizok rodnina.
40 A Xoni, seqak kakov {to Bog go dal, nema respekt za taa semejna intima, pa ni go ebe muabetot so svoite stihovi, koi odeknuvaat nekade vo mene: Nije va`no odakle sam, sve dok znadem kuda putujem, Deralo me sedam mora, gorka kora qute nevoqe, To {to brodi ne mogu da prevale - ~ovjek umije... Meni se, du{o, od tebe ne rastaje.
41 OBAMA Ba{ mi e drag Barak Obama! Mnogu sakam koga }e se pojavi taka nekoj autsajder, pa site favoriti }e mu se smeat, a toj }e si tera po svoe i na kraj }e dokaè deka e faca, a site drugi }e ispadnat magariwa. Miliot mi baxanak, na primer, uspe{no se plasira vo vtorata kategorija. Koga mu velev deka trkata kaj demokratite }e se bie pome|u Obama i Hilari, re~e deka nema {ansi. Koga mu rekov deka Obama }e ja tepa Hilari, baxoto pak re~e deka nema {ansi. Koga tvrdev deka Obama }e go pobedi Mekkejn, pak krikna baxo i pora~a deka nema {ansi. Sega mi e krivo {to ne tvrdev deka Obama }e stane Precedatel na Svet, po{to baxo garant i tuka }e utne{e vo procenite. Tuku, da se vratime nie na Obama. Ba{ mi e drag Obama. I ne samo Obama - u{te podraga mi e amerikanskata demokratija. Neka ne mi zamerat Amerive i Karl Marks {to gi turam pod ista kapa, ama jas bi ja narekol "dijalekti~ka demokratija". Pazi primer: pred ne{to pove}e od dva veka Tomas Xeferson ja sro~il Deklaracijata na nezavisnosta trgnuvaj}i od tezata deka site lu|e se ednakvi - po {to se vselil vo Belata ku}a so svoite 12 crni roba. Naskoro vo istata Bela ku}a }e se vseli crn pretsedatel. Kako {to rekol edna{ Vinston êr~il: "Na Amerikancite treba da im se veruva. Tie na krajot sekoga{ ja pravat vistinskata rabota otkako prethodno }e gi iscrpat site drugi mo`nosti!". Umoren od va`niot istoriski moment, prefrliv na VH1 Klasik. A tamu: milina! Emisija za istorijata na rokenrolot, od po~etocite pa do den-dene{en. Gi gledame âk Beri i Bil Hali i Badi Holi i Dejv, Di, Douzi, Miki, Bik end Ti~... Ama ja prikaàa i onaa druga strana na toa vreme: lovot na crveni ve{terki, no}nite akcii na Kju-Kluks-Klan, konzervativnite otpori kon novite umetni~ki dvièwa, edukativnite filmovi vo koi se opomenuva mladinata na opasnostite na novata muzika, zabranite za nosewe rokabili-frizuri i podvrteni farmerki po u~ili{tata... I seto toa prosledeno so razni snimki na tinejxerki {to vri{tat i pla~at po svoite idoli. - Nikoga{ ne mi bilo jasno od kaj im e potrebata da vri{tat do rab na histerija... - komentira Jasna. - Pa normalno deka vri{tat - mudruvam jas - {to im e drugo rabota? Rodeni se vo vremeto na Vtorata svetska vojna, rastat vo vremeto na Huver i Makarti, postarite bra}a im se regrutirani vo Koreja, majkite gi u~at deka e sramota da se vrti so kolkovi i da nosi{ tesni pantaloni, tatkovcite gi u~at deka e sramota da ima{ crnec-drugar, sve{tenicite gi gu{at da kle~at na kolena sekoja pred svojot totem, op{testvoto gi u~i deka treba da stanat doma}inki i da bidat verni soprugi {to }e izra|aat eden kup deca {to }e ginat po Vietnam - a tie se ma|epsani od Elvis, koj{to zavodlivo vrti so kolkovite, ma|epsani se od Xeri Li Luis i negovite tesni pantaloni so nababren {lic, ma|epsani se od crnecot
42 Litl Ri~ard koga veli uap-baba-luba-bi-ba-bup... i ete, zatoa vri{tat, zatoa {to im go branat seto ona {to du{ata im go bara! - Mora mnogu da im bara {tom volku vri{tat. - Pa fala Bogu deka mnogu im bara! I fala Bogu {to mnogu im barala, po{to op{testvoto za s# drugo imalo lek osven za gladnata du{a na tie devoj~iwa. Mislam, }e gi pretepa{ ti hipicite {to demonstriraat, }e gi uapsi{ i pacifistite {to dezertiraat, }e gi izolira{ i bitnicite {to podbucnuvaat - ama {to da pravi{ doma so }erka ti {to zaviva ko ma~ka pred parewe? I u{te koga zavivaweto }e se pro{iri od }erka na majka, pa kako zaraza }e premine na tetka, vujna, zolva, baldska, jatrva, baba i vnuka... otide jabana siot licemeren malogra|anski moral, pa|a momentalno seta rigidna patrijahalnost, puka po rabovi cela feudalna netolerancija, tone tuto-kompleto konzervativnata Amerika "ko metak nadole", {to bi rekol ~i~ko Fazli! Zamisli, da ne bile tie devoj~iwa i nivnata du{evna potreba za glasno vri{tewe, u{te po Amerika }e visea obeseni crnci i natpisi "Zabraneto za ku~iwa i Indijanci"... Nemalo da ima ni gra|anski otpor, ni borba za ~ove~ki prava, nitu Roza Parks }e sednela na predno avtobusko sedi{te rezervirano za belci, nitu Kenedi }e gi dobiel izborite, nitu Martin Luter King }e drèl istoriski govori, nitu Vrhovniot sud }e ja ukinel rasnata segregacija po u~ili{tata i univerzitetite, nitu }e se slu~el mar{ot na Va{ington, nitu Crnite panteri }e imale muda da krenat glava, nitu demokratite }e se stepale so policijata na svojata ~ika{ka konvencija, nitu }e se izrodel studentskiot bunt, nitu }e imalo mirovni dvièwa, nitu }e do{lo do seksualnata revolucija, nitu do flauer-pauer, nitu do mejk-lav-not-vor, nitu do filozofijata "grls sej jes tu gajs hu sej nou", nitu do pojavata na feminizmot i ènskata ramnopravnost, nitu }e ima{e sloboden pe~at da go raskrinka ona lajno Ri~ard Nikson, nitu }e ima{e nudisti~ki plaì i kampovi, nitu }e ima{e ekologija i borba protiv industriskite {teto~ini, nitu Latinosite i Azijatite }e dobieja pristap do rakovodnite mesta vo dràvnata administracija, nitu homoseksualcite }e se izborea za pravo na slobodna qubov, nitu poprok yvezdite }e drèa koncerti za gladnite vo Afrika, nitu jas kako tinejxer }e moèv da nosam iskinati farmerki pred ìva majka Milena, nitu }e moèvme glas da kreneme protiv krvoèdnite korporacii, nitu }e smeevme popreku da ja pogledneme voenata industrija, nitu }e be{e moèn antiglobalizmot, nitu pak globalizmot, nitu sekoja sabota }e odevme na protesti protiv vojnata vo Irak, nitu dene{nive manekenki }e {etaa po pista vo tangi i so razgoleni gradi, nitu Klinton }e smee{e da zucne deka duval ha{i{ i ja taklabasal Monika Levinski, nitu Xena Xemison }e naprave{e tolku pari, nitu Al Gor }e moè{e da popuva protiv globalnoto zatopluvawe, nitu Bil Maer i Majkl Mur }e moèa osum godini da plukaat po Bu{ i êjni, nitu mediumite }e priznaeja deka Sara Pejlin e bimba bimbosana, nitu sega jas i ti }e sedevme ovde so zelena karta, so drugarot Obama na ~elo. Ete, seto na{e liberalno op{testvo
43 nema{e da bide nitu vozmo`no nitu vaka ubavo da ne im bara{e du{i~kata na tie devoj~iwa, Gospod zdravje da im dade ako se u{te ìvi! Jasna me zagleduva somni~avo: - I ti sevo ova sam si go smisli ili nekade go pro~ita? So skromna stava em pokorna glava $ objasnuvam deka site tie podatoci se odamna navedeni i deka samo ~ekaat nekoj da gi sublimira... a dlaboko vo sebe piruvam deka mene prv mi tekna vakov zaklu~ok! Drag mi e Obama, ama u{te podrag sum si jas vaka pameten.
44 KAZALI[TE Pred nekoj den pak mi se javuva zaludniot baxanak, koj{to o~igledno fatil debela busija vo nekoja skopska birtija, pa me kani da mu se pridruàm preku dva kontinenta. Mi veli: Dojdi be, baxo, }e pieme po edna, pa }e odime vo teatar! Mu velam: Aman be, karabaxo, pa ne sme ê~eni za vo teatar da odime?! A toj veli: Baxolet, {ala na strana, toa so ê~enite e edinstven slu~aj teatarskite {tici ìvot da zna~at. Od pogore navedenata diskusija lesno moè da se zaklu~i deka posetata na teatar ne e na mojot spisok na ne{ta {to treba da gi izvr{am dodeka prestojuvam na ovaa planeta. Mlade{kata qubov pome|u mene i teatarskiot medium nikoga{ do kraj ne plamna i brzo zgasna. Zapravo, edinstvenata ubava asocijacija {to teatarot ja budi vo mene e se}avaweto na Pepi Mir~evski koga igra{e nekoja anti~ka drama na Ohridsko leto, a akterskiot kostum mu go bea nakitile so kondomi polni so voda - nie mu vikavme: "Pepi, pazi da ne se zapie{ nekade so kondomive", a toj ni odgovara{e "Ne mi e mene strav da ne se zapijam, strav mi e da ne se zaebam!". No {to bi rekol bratu~edot De{o: sekoja mr~ka si ima pr~ka, pa taka i sekoj animozitet si ima svoj isklu~ok - a toj isklu~ok vo mojov slu~aj e mjuziklot. Brate mili, kakva e toa slatka razonoda! Sekoj zaplet e jasen, sekoja poraka ~itliva, a sekoj kupen bilet garantira dva ~asa rasko{na zabava. Isti brodvejski naslovi vo isti denovi igraat po razli~ni gradovi na Amerika, a sepak sekoja postava i izvedba im e sovr{eno ista (kako {to e vpro~em ist vkusot na "kentaki ~iken" vo îkago, Sietl, Ne{vil i Atlanta). Na{ ku}en qubimec e saundtrakot na "Prodjusers" i nivniot hit "Springtajm for Hitler End Xrmani", no mene podednakvo draga mi e "Eni" i nejzinoto "Aj Lav Ju Tumorou". Od neodamna na listata na favoriti se vgnezdi i "Uiked", koj go gledavme vo "Pantejxz Tiatr" (kade {to jas kako dete-budal~e so otvorena usta se yverev vo Zelenata ve{terka od Oz, koja{to porasna i ja ispolni celata scena dodeka krilestite majmuni letaa nad na{ite glavi). No sepak najmnogu mu simnuvam kapa na "Svini Tod" i negovite melanholi~ni melodii. Otidovme da go gledame na scenata na Ahmanson, pra{uvaj}i se kade li voop{to }e go smestat orkestarot vo toj male~ok teatar... A koga zavesata se krena i glumcite izlegoa, pa sekoj od niv zema koj ì~en, a koj duva~ki instrument (a naj~esto i edno i drugo ednopodrugo), pa do sto i edno se iznasvirea, iznapeaja i iznaigraa... Ma milina! Da ti e merak {to si ìv ~ovek tuka zaedno so niv namesto da si nekoja bista vo alejata na zaslu`nite gra|ani. I zatoa: mjuzikl, bra}a, mjuzikl mu e majkata!
45 Ne gi potcenuvam jas nitu dilemite na Hamlet nitu pak zaebanata situacija na Edip, no kako {to bi rekol Pitu Guli vo filmot "Republikata vo plamen": Pesna, junaci!
46 VA[INGTON Mal, a taka golem e gradot Va{ington. Od site strani te zaplisnuvaat spomeni na lu|e {to sonuvale eden podobar svet. Od belite neoanti~ki palati do drvenite viktorijanski ku}i~ki, od mermernite spomenici do nepreglednite vojni~ki grobi{ta, od stanarite smesteni pome|u imperijalni stolbovi do onie {to pred tie stolbovi sekojdnevno protestiraat - nasekade do tebe dopira vizijata na osnova~ite na amerikanskiot son, nivnite ostvareni zamisli i onie {to doprva treba da se ostvarat. I tokmu vo toa e ubavinata na Amerika: ne vo ona {to e denes, tuku vo ona {to moè utre da stane. Zabludata moè da se ispravi, gre{kata moè da se okae, naivnata namera moè da se pretvori vo dobro delo... Od nejzinoto osnovawe pa do den dene{en, sni{tata na Amerika ne se vo slobodite {to gi imame, tuku vo onie {to doprva treba da gi izborime. I nikade kako vo ovoj grad, stoej}i pred gigantskiot mavzolej na gigantot Abraham Linkoln, ne e taka lesno da se prepoznae{ samiot sebesi. I vo toplite angliski zborovi "Ol men ar kriejtid ikual..." da pronajde{ del od svoeto "Jas go razbiram svetot kako pole za kulturen natprevar me|u narodite". I da bide{ sre}en {to si malo zrnce sol vo golemata, ispome{ana, vkusna, vo tri vodi varena manxa na narodite.
47 GEJ IZ OKEJ Golema |urultija se krena po Kalifornija poradi onoj Propozi{n Ejt. Epten golema! Vaka bidna: prvo proletva izglasaa zakon so koj im se dozvoluva na homoseksualcite da sklu~uvaat brakovi. Potoa edno ~udo gej-end-lezbianparovi dopatuvaa od cela Amerika za ovde vo Kalifornija da stapat vo brak. Potoa sripaa propovednici na razni religii da kornat kosi deka brakot e od Boga izumen kako zaednica na maòt i ènata, te samo na maòt i ènata, ni pod razno na maòt i maòt ili ènata i ènata, u{te pomalce na ènata i maòt. Potoa homoseksualcite fatija da objasnuvaat deka tie ne ni baraat pravo na crkoven, ami na gra|anski brak - {to ne spa|a pod jurisdikcija na mister Bog. Potoa mormonskata crkva (~ie{to sedi{te e vo Ohajo, a ne vo Kalifornija) sobra 37 milioni dolari, potegna golema kampawa i uspea ova pra{awe da odi na javen referendum, nasloveno kako Predlog br. 8. Potoa so mnozinstvo od cirka 52 nasproti 48 posto glasovi pobedi konzervativnata struja i s# si se vrati na staro. Potoa pukna bruka deka za restrikcija na homoseksualnite prava glasale pripadnicite na malcinskite grupi {to i samite vo minatoto bile `rtva na represija: crne~kite protestanti i hispanoamerikanskite katolici. Potoa izlegoa na demonstracii homoseksualcite i liberalite, najavuvaj}i sudska tu`ba vrz osnova na seksualna diskriminacija. I na kraj se postavi edno bolno pra{awe, na koe nikoj nema odgovor: a {to pravime so onie iljadnici parovi {to stapija vo homoseksualen brak dodeka toa be{e zakonski vozmo`no? Kako taze Amerikanec jas nemam pravo na glas u{te minimum ~etiripet godini, pa dotoga{ mi ostanuva samo kirili~no da mudruvam i da solam pamet na maj~iniot jazik. Pa, da po~nam: - Koga }e mu go analizira{ potekloto, ispa|a deka brakot ne e ni{to drugo osven zdruùvawe na gra|ani zaradi ostvaruvawe zaedni~ki interes. Verojatno vo nekoja faza od praistorijata ma`jakot i ènkata na homosapiensot se dogovorile deka im e pobezbedno zaedno otkolku sam-po-sam: toj }e ja brani od sabjastiot tigar, taa }e mu gotvi manxa od mamutska kolenica, a zaemno }e si se razveseluvaat gu{nati pod krzno od oposum. Em biznis, em ple`r! - So premin od politeisti~ko vo monoteisti~ko op{testvo vakviot odnos prerasnuva vo mena`-a-troa, pa pod krznoto od oposum se vgnezduva po eden {aman, pop, rabin, oxa ili tibetski lama, koj{to kaùval {to smee i {to ne smee. Daklem, Adam smee da se zadovoluva so Eva, ama Eva ne smee da se samozadovoluva so jabolko. - Po likvidiraweto na mamutite i ideolo{kiot raskin so dinosaurusite, oposumskiot monoteizam preminuva kon svojata naredna faza: falsifikuvawe na praistorijata. Demek, svetov e star samo 5.000 godini i po bo`ja odluka predviden isklu~ivo za bra~na monogamija, pa ko druk~ije kaè - ima da zapomaè!
48 No, ko {to sekoja zmija si ima svoj mungos, taka i sekoja dogma naebuva od svoja nauka. Pa taka, so razvojot na naukata (pred s# medicinata) homosapiensite zapo~nuvaat da ìveat bajagi podolgo, te odedna{ siot toj versko-bra~en koncept se doveduva pod znak pra{alnik. Mislam, okej e ti da ìvee{ so nekoj anti~ki faraon ili srednovekovna princeza dodeka smrtta ne ve razdeli vo ~etirieset i pettata godina, ama aj probaj da ìvee{ so nekoj penzioniran zastavnik na koj{to na sedumdeset godini mu otkaùva be{ikata, a ima namera da tera do sto i edna? Poradi sevo ova, na mnogumina heteroseksualci {to se davat vo bra~nite vodi homoseksualniot merak po brak im izgleda kako stavawe trn vo zdrava noga. Zaboravaat pritoa deka homoseksualnite vrski, nezagadeni od bladaweto na religijata pod nivnoto krzno od oposum, s# u{te si se baziraat na onie zdravi osnovi od koi{to heteroseksualcite se odviknaa: biznis em ple`r. Moite poznanici Majkl i Kori (homoseksualen par {to stapi vo brak vo tekot na kratkiot liberte-egalite period na Vajmarskata Republika Kalifornija) mi navedoa samo nekoi od pravata {to im se uskrateni so izglasuvaweto na Osmata sednica, odnosno Propozicija: - Dokolku ima vrska so stranski dràvjanin, homoseksualecot ne moè na svojot partner da mu obezbedi legalen prestoj vo Amerika - {to na heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku stapat vo brak. - Dokolku edniot partner ne ostvaruva prihodi, homoseksualnoto doma}instvo nema pravo na namaluvawe na danokot - {to na heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku ìveat vo bra~na zaednica. - Dokolku edniot od partnerite nenadejno po~ine i ne ostavi testament zad sebe, drugiot partner nema tretman na legalen naslednik - {to na heteroseksualcite im e dozvoleno dokolku ìveele vo brak. - Dokolku sakaat da apliciraat za zaedni~ki kredit za kola, stan ili semeen biznis, homoseksualnite parovi ne gi ispolnuvaat uslovite {to na heteroseksualcite im e dozvoleno... aj da ne se povtoruvam. Se obiduvam da gi ute{am Majkl i Kori objasnuvaj}i im deka od lo{o ima i polo{o. Eve na primer, vo regionot od koj{to poteknuvam homoseksualcite imaat prava otprilika kolku i hristijanite vo rimskite areni: vo Zagreb gej-paradite se odrùvaat pod policiska pridru`ba, vo Belgrad gej-paradata zavr{i so javen lin~ na u~esnicite, dodeka pak vo Skopje i Pri{tina ne pomisluvaat da pravat ni matine, a kamoli parada. Vo taa sredina zborot "peder" se tretira kako navreda, zborot "lezbejka" kako medicinska dijagnoza, a sekoj obid za debata zavr{uva so tezata deka homoseksualnata qubov e neprirodna. Klu~en dokaz e toa {to nitu eden ìvotinski vid takvo ne{to ne praktikuva... kako pa za s# drugo da sme identi~ni so ìvotnite: pieme kafe ko ìrafi, igrame {ah ko foki, surfame po Internet ko dvogrbi kamili, te cepime atom ko mladi majmuni. Eh... tolku li e te{ko da se ìvee raat i da se ostavi drugiot na raat? Pa biznis em ple`r, majka mu stara... -
49 Ili {to bi rekol Zoki na Frosina: "[to poi{e pederi, toa poi{e slobodni ènski!".
50 ZAKA^KI Gaden stud fati vikendov. Barem za na{i sfa}awa i setila. Nedela popladne, a jas i Jasna sedime pred edno restoran~e na ulicata Abot Kini, jademe ~iken marsala i se treseme vo dve smeni - malce jas, malce taa. Za da bide rabotata posme{na, minuva~ite okolu nas pet pari ne davaat za niskata temperatura: {etaat razvieni batki po tesni mai~ki te raznorazni razgoleni teti na rolerki, dodeka jas i mojata ìvotna sopatni~ka go nabquduvame svetot okolu sebe yirkaj}i niz tesnite procepi pome|u na{ite {alovi i nametki, oble~eni kako dvajca Eskimi sred sezona na parewe na polarnite me~ki. Me~kite okolu nas piruvaat, nie se ledime. I tokmu koga stana najinteresno, ete ti go nego: Denis Huper, vo pridru`ba na dve postari gospo|i, kako {to i mu li~i na godinite. Ne deka vedna{ ni stana potoplo okolu srceto, ama ba{ fino od nego {to namina: merak e za sekoj jabanxija koga vo tu| svet }e zdogleda poznato lice. I dodeka Denis go zapo~nuva voobi~aeniot holivudski ritual na beskrajno konsultirawe so kelnerot, mene mislite poleka mi begaat vo edno sli~no studeno nedelno popladne, pred edno dvaesetina i dve godini... Toj den vo Domot na mladite "25 Maj" vo ramkite na redovnata programa na tradicionalnite Sineasti~ki ve~eri se prikaùva{e filmot "Goli vo sedlo" so Piter Fonda i Denis Huper vo glavnite ulogi. Mi teknuva deka i~ ne go razbrav, ama epten bev impresioniran: dvajca tipovi so amerikanski znamiwa na jaknite pi~at uzdu` i popreku po cela Amerika. Mene vo toa vreme tatko mi Blaò ni do Ohrid so drugari ne me pu{ta{e, taka da re{iv pod itno da vovedam nekoi reformi vo svojot ìvot ne bi li gi pro{iril limitite na li~nata sloboda. Dojdov doma, zemav edno od onie znamenca {to vo toa vreme gi stavaa vo sladoled, vnimatelno go potopiv pod slavina za da go odvojam od ~a~kalicata na koja gordo se vee{e, pa otidov do dnevna da drpnam od lepakot {to majka mi go krie{e vo svojata drevna ma{ina "bagat" (nekoj na rabota $ {u{nal deka dene{nive mladi duvaat lepak, pa majka mi odlu~i deka e podobro preventivno da spre~i otkolku naknadno da le~i). Utre{noto utro me zatekna na klasen ~as, sve~eno oble~en vo vietnamka zakitena so amerikanski znamiwa na ramenicite. Vakviot nevoobi~aen dizajn ne mu promakna na mojot klasen rakovoditel Dragan-pomatematika, strav i trepet za celata moja generacija od centarot za naso~eno obrazovanie "Josip Broz Tito" vo Skopje. - Dobro utro, profesore. - Dobro utro, polkovni~e. - Zo{to polkovnik, profesore? - Pa gledam si se zakitil sos ~inovi. A {to pa mu fali na na{e jugoslovensko zname? Ne ti vaqa, a? - Pa ne, ova zname e od eden film...
51 A od film, je li? Tebe izgleda ti fali uzbu|ewe u svakodnevnica? E pa, izvoli na tabla. - Kako na tabla? Pa ne moè da ispra{uvate matematika na klasen ~as... - Ne moè za civili. Ti, kao vojno lice, si privilegovan. Revoltiran od represijata na obrazovniot reìm, re{iv da gi mavam boq{evi~kite skotovi so niven kamen po glava: popladneto zemav crn flomaster, hartija na tesni i {iroki, u{te malce lepak, kako i eden od onie golemi bexevi "Socijalizam po merka na ~ovekot" {to ni gi delea koga be{e {tafetata. Utredenta bleskav vo istata vietnamka, ovojpat zakitena so bex od koj zra~e{e ra~no iscrtanoto lice na Josif Visarionovi~ Stalin. Klasniot ovojpat ne re~e ni{to. No zatoa na tatko mi Blaò mu obele cela kosa dol` levata hemisfera. - Pa dali si ti normalen... Znae{ li kolku samo milioni lu|e ispotepa toj yver... Milioni iskreni, ~esni komunisti... - A {to da stavam koga ne mi davaat da nosam amerikansko zname vo {kolo? Tuka na Blaò po~na da mu obeluva i desnata hemisfera. - Kakvo, bre, amerikansko zname vo {kolo? Pa svesen li si ti koj go donese Pino~e na vlast? I Batista koj go poddrùva{e? I {to prave{e CIA vo Nikaragva, tatko mi Cvetko da ne go baraa? Tebe izgleda mozokot ti go ispila taa droga {to vi ja stavaat vo kokakola! Dinami~niot razgovor zavr{i taka {to dobiv direktiva pod itno da im kaàm istorisko "ne" na Stalin i Kominternata. No moeto pra{awe "Pa {to da stavam koga s# ìvo mi branite?" ostana bez odgovor... {to otvori sloboden prostor za ponatamo{na igra. Utredenta na moite gradi bleska{e vedroto lice na liderot na PLO, efendi Jaser Arafat. Klasniot pove}e ni{to ne moè{e da go impresionira: - Ti, polkovni~e, mewa{ ideologija ko ~arapi. Vidim danas se u moda Arapi, jel'da? E pa, izvol'te na tabla, da vidime kako se snalazi{ so arapski cifri. Za razlika od nego, Blaò ne ni yucna - samo se svrte i zamina nekade. Vaqda otide do Partija, da se raspra{a kakvi se vo posledno vreme odnosite na SFRJ so Izrael. -
52 VIKEND Preku vikend obi~no jas i mojata sakana fa}ame magla i {etame po egzoti~nata okolina: Santa Barbara, Riversajd, Laguna Nigel... ili bezgri`no tulumarime po {irokiot spektar od kinosali, parkovi ili barovi {to ovaa civilizacija go pruà. No ovoj vikend nema zezawe! Vo ponedelnik sum povikan na sostanok kaj eden epten {'c producent, tip {to raboti visokobuxetni reklami so Nikolas Kejx i Ketrin Zeta Xons, snima spotovi za Def Lepard, Eminem, Fifti Sent i Selin Dion... So takov nema labavo, tuku treba ~ovek da se podgotvi ko Xesi Ovens za Olimpijadata vo Berlin! I taka vikendov po doma organiziravme voeni ve`bi nalik na onie SVOZ-manifestacii {to na vremeto se odrùvaa vo na{ata mesna zaednica Taftalixe Dva: Jasna mi bira ko{uli {to najdobro }e go odrazat mojot buen reìserski talent, mojot advokat Pol mi pi{uva govori {to nitu za dve godini ne bi moèl da gi nau~am, na balkonot na Neno i Milena e formiran krizen {tab za zadninska poddr{ka, a jas vizionerski {etam niz dnevna zamisluvaj}i kako vo bliska idnina Rihana me prekolnuva za sorabotka. Ponedelni~koto utro zapo~nuva so neo~ekuvano yvonewe na telefonot u{te vo sedum! Sripuvam od krevetot kako poparen, pravam splet {pagi, nabrzina mijam zabi so ~etka za nokti, stavam gas-maska za da ostavam podobar vpe~atok, te so rastrepereni race krevam slu{alka i so milozvu~en i pravi~en glas velam "Alo?". Od drugata strana me do~ekuva operatorot na nekoj sinxir na hoteli i zabavni parkovi vo Florida {to mi nudi sedum dena za samo pet dena vo rok od tri dena. Qubezno mu se zablagodaruvam za pokanata, te im posakuvam uragan od apokalipti~ni razmeri, a za desert i edna mrsni~ka dizenterija.
53 RU@A Nekni mi pi{a drugarka mi Ruà. Epten e nezadovolna so amerikanskata vnatre{na politika. Veli: "Gledam Obama mu podal raka na Mekkejn i go pokanil da sorabotuvaat. I onoj Gejts go pokani. I u{te dvajca republikanci pokani. Aman zaman, u{te samo Kiki i Dodi {to ne gi pokani! Ima li taa va{a nova vlada svoi kadri ili morate od Bu{ da pozajmuvate?" Draga mi e Ruà, ~ove~i{te i opasno drugari{te... ama malce mi e radikalna. Koga taa bi bila na mesto na Obama, u{te sabajleto na petti noemvri Xorx Dablju Bu{ bi zavr{il na gilotina, Xon Mekkejn bi go ispratila da drobi kamen vo Gvantanamo, Kondoliza Rajs javno bi ja {i{ale pred Kapitol Hil, na Dik êjni bi mu pu{tila lu|e da go davat so svilen gajtan, a na Sara Pejlin sose maòt i pette deca bi im presudila ko Lenin {to im presudil na Romanovi. I taka, se ~udi Ruà kako toa Amerikancite im ostavaat glava na ramewa na politi~kite protivnici. A jas pak se ~udam na istoto toa, samo obratno: skoro godina dena kampawi, agitirawa, mitinzi, tribini, javni debati, plakati, bilbordi, reklami, nalepnici, bexevi... i niedna glava da padne, niedna kola da plamne, nieden izlog da iskr{at, nitu nekogo na ulica da maltretiraat, nitu nekogo da zamavaat so kamewa, nitu eden javen sobir so molotovki da fini{iraat, nitu troa revan{izam da vidime, nitu nekoj bez rabota da ostane, nitu eden ìvot da ostane upropasten, nitu troa kala{nikov da proraboti? Zna~i, moèlo i vaka i taka.
54 DINASTIJA Na vremeto, na prostorite {to denes se vikaat biv{a Jugoslavija, mnogu popularna be{e televiziskata sapunica "Dinastija". Vo terminite za nejzino emituvawe i staro i mlado sednuva{e pred televizor, a ulicite bea pusti ko pak da sme ~etvrti maj. Rabotnite lu|e i gra|anite na navedenata zemja ne samo {to al~no ja goltaa sekoja scena od taa mamutska serija, tuku imaa potreba utredenta da si ja preraskaàt edni na drugi poslednata epizoda, ko demek ovie drugive da zaspale pred televizor. Raka na srce, mene toga{ mnogu pove}e me interesiraa serijalite od tipot na "Planetata na majmunite" i "Emanuela", taka {to voajerskata strast na moite sogra|ani da yirnat vo privatniot ìvot na nekoi amerikanski parajlii mi be{e kompletno nejasna i budalesta. Arno ama, za s# vo ìvotot treba da sozree{. Ne pominaa nitu dvaeset i pet godini, a gor~livata sudbina na semejstvoto Kerington se preslika vo mojot privaten ìvot. Eve me mene, zaskitan na drugiot kraj na svetot nalik na buntovniot sin Stiven, nesfaten od sredinata i vo permanentna potraga po novi avanturi. Kamerata prvo ja prikaùva mojata zgrada na 1743 Perdju Avenju... Rez! Dejstvoto se prefrla vo mojot livingrum, kade {to me zateknuva kako po i-meil se dopi{uvam so sestra mi Felon, koja{to ostana vo stariot kraj vo Denver, Kolorado. Inaku, sestra mi Felon i zetot Xef Kolbi denovive vleguvaat vo nov xoint ven~r (otvoraat prodavnica za sapuni i ~aevi), a patem od hobi se vseluvaat vo semejnata rezidencija na Partizans Bulevard na mestoto na na{ite roditeli Blejk i Kristl, koi{to otsega }e ìveat vo noviot apartment vo Karpo{ Siti. Scenata se pretopuva od totalot na livingrumot na krupen kadar na moeto lice, obleano so po nekoja nostalgi~na solza. Dodeka jas go ~itam pismoto, vo off odeknuva glasot na sestra mi Felon sleden so melodramati~na muzika: "Dragi moj brate Stiven Kerington, Ovde vo Denver e ludo i nezaboravno i {teta {to te nema da {izime zaedno, a ne samo mene ìvec po ìvec da mi kornat... Vo prevod: poludevme! Ne deka ne si bevme ludi i porano, ama sega epten otka~ivme so selewevo. Toa e takov adrenalin u veni, takva nevidena nervoza i paranoja deka nema s# da se zavr{i na vreme ({to dodu{e i ne e mnogu daleku od vistinata imaj}i predvid {to s# mama Kristl saka da odnese od stariot stan od 89 kvadrati i da reinstalira vo noviot stan od 47 kvadrati). Se razbira, na kraj mora{e da se soo~i so faktot deka pola od stvarite mora da ostavi, pa taka jas sekojdnevno sum izloèna na misti~niot ritual na predavawe na "ostav{tina" sostavena od sne`nobeli miqenca, porcelanski vazni i kristalni slonovi... ko mapa na zakopano blago da mi predava! A po{to naiduva na moja totalna ramnodu{nost, vo sebe ludi i àli na koi bitangi seto toa im go ostava vo nasledstvo!
55 Mnogu sme{na be{e scenata na predavawe na pozlateniot servis za ru~avawe, koj be{e i zvani~no najaven i prikaàn. Sve~enata prezentacija be{e odràna za vreme na semeen ru~ek (za sekoj slu~aj, da se zapametat izgledot i funkcijata na servisot), na {to dragiot zet Xef prokomentira: "A ne e zlatoto otrovno?". Jas samo {to ne se zadaviv i ja ispluknav supata od usta, ama od nekoj obyir se vozdràv od smeewe. Mama Kristl smrtno se navredi i re~e: "Jas ne znam otkoga toa zlatoto e otrovno!?", na {to profesor Xef elaborira{e: "Pa taka vo edna epizoda od D-r Haus eden go trueja so zlato". Facata na mama Kristl be{e vo pra{alnici, pa naluteno go trgna pozlateniot tawir ne bi li spre~ila ponatamo{na konverzacija, a ja po~nav da go gazam ma` mi pod masa za da prestane da dro~i. No tuka sekako ne zavr{i prikaznata - za da ne ostane pokusa, Kristl se vrati so nov tawir, go stavi na masa i re~e: "Dobro, ako vam zlato vi e otrovno, toga{ eve vi go ovoj servis od kobalt". Si velam vo sebe: "Ne kobalt, samo ne kobalt, neee..." za{to go gledam zet ti Xef od kar{i kako se sprema da komentira. Kristl insistira{e na odgovor: "Go sakate li servisov od kobalt, da ili ne?". Jas $ velam: "Ja sigurno nema u kobalt da doru~kuvam, ama aj ostavi". Mama Kristl be{e uporna: "Pa mislam, ako vam zlato vi e otrovno, kobaltot vaqda ne vi e, a?". Xef se vozdrà, no sepak pro{epoti: "Kako da $ kaàm deka kobaltot e radioaktiven?". Ete, so toa se zanimavame sekoj den. Ama ba{ sekoj den. Ili se vo igra ~ar{afi, ili sliki, ili miqenca, ili tawiri. Sred ekot na moeto otvorawe privaten biznis, borbata za negovo razrabotuvawe, tr~awe po inspektori i zavodi, pravewe reklami, osmisluvawe promocii, sledewe lager i proizvodstvo, kontrolirawe vraboteni... ja moram sekojdnevno da se griàm za takozvana "ostav{tina". A kapak na s# mi se tvoite budala{tini. Tato Blejk ti se pofalil deka kone~no od dràvata gi povrativme lozjata na pokoen dedo, a ti si mu rekol odma da gi prodade, pa so tie pari da odite sedum dena vo Las Vegas. Koga ja pro~ita tvojata poraka, Blejk poblede, pozelene, pocrvene i na kraj poòlte, te samo nemo izusti: "Pred {eeset godini ni gi zemaa, petnaeset godini maka ma~ime da gi povratime, a sega mojot sin prvenec bi gi spi~kal za sedum dena!". Po ova Blejk zamol~e i }ute{e celo popladne, a nie se rastr~avme po doktori po{to mislevme deka go mavnala sr~ka. Inaku, drugi novosti nema. Iako letovo napolni ~etiri sezoni, }erka mi u{te e vo {ok od informacijata deka ti ìvee{ vo istiot grad vo koj{to ìvee i nejziniot idol [iqo. Te saka tvojata sestra Felon" Da ima{e troa um producentot Aaron Speling i pisatelite Ri~ard i Ester [apiro, originalnata postava na "Dinastija" }e se sostoe{e samo od sestri. Jebiga: ma` }e te tepa, èna }e te vara, {valerka }e te ostavi, sin }e te razo~ara, snaa nema da ti se pogodi, zet }e se ispijani, baldska }e te namrazi - a samo sestra e vo sostojba site niv da gi istrpi!
56 BO@I] Nabliùva Boì}, a jas kruàm po el-ejskite prodavnici i baram podarok za sinot na drugar mi Rodoqub. Site mali deca sakaat Pajo ili [rek ili barem Skubi Du, samo sin mu na Rodoqub saka Spajdermen! Ne znam kako da im objasnam na prodava~ite deka baram Spajdermen za dete na dvegodi{na vozrast... Navistina, koe e toa dete {to ima dve godini i gleda filmski junak vo film {to trae dva saata? Tatko mu mladosta mi ja ispi, sega sinot }e go dosrka i ona malce ìvot {to ostanalo vo mene... Tuku, drugo sakav da raspravam. Boì} e najubaviot prvi~en spomen na sekoj axija vo Amerika. Nema emigrant {to ne go pameti svojot prv Boì} vo Noviot Svet: bleskavi izlozi so {areni ukrasi so ubavi predmeti so zgodni prodava~ki so majki i deca so golemi }esi so veseli nasmevki so dedomrazovci {to demnat na sekoj ~ekor... Nasekade se {iri miris na pe~iva i slatki kola~iwa i ~okoladni zezalici, dodeka od sekoe }o{e odeknuvaat boì}nite pesni~ki... a ti sedi{ sam na agolot i me~tae{ za idniot Boì}, vo koj{to nema pove}e da bide{ stranec i {upak vo ovoj magi~en svet! Godinata pominuva brzo kako {to se topi sladoled na stap~e... I ete te tebe vo tvojot vtor Boì}: ve}e ima{ postojana rabota, i kreditna karti~ka, i socijalen broj, i reguliran prestoj... Gletkite se isti kako i lani, so istite pesni~ki {to odeknuvaat po zvu~nicite... Ve}e ne si totalen fazan, pa moè{ da naseti{ deka po "Let It Snou" na Din Martin sleduva "Santa, Bejbi" na Kajli Minog... Mesecite letnuvaat kako sini galebi, pa ete te tebe srede tvojot tret Boì}! Ve}e poseduva{ zelena karta na posakuvanata Zemja na soni{tata, ve}e ìvee{ vo troa pogolem apartman, otpla}a{ kredit za svojot prv el-cede televizor, razmisluva{ da premine{ na novo rabotno mesto i zarabotuva{ u{te sedum dopolnitelni dolara na ~as... A okolu tebe stvarnosta se odviva kako po nekoja deà-vu matrica: istite svetla, istite podaroci, istite nasmeani lu|e, istite optimisti~ki poraki, beskrajno istite prazni~ni pesni~ki... Na povr{inata na tvoite sivi }elii zapo~nuvaat da se ra|aat ereti~ki idei i ti zapo~nuva{ da gi razgleduva{ opciite za transfer vo nekoja druga religija. Na krajot na krai{tata, pa neli i Jom Kipur e ubav praznik? I neli veselite noti na "Hare Rama, hare Kri{na" ne zvu~at nimalku poinferiorno od "Rudolf D Red Nouz Reinder"? Dogodina ve}e go slavi{ svojot ~etvrti amerikanski Boì}! Istite pesni~ki, istite boì}ni pesni~ki, istite bez povod i pri~ina veseli pesni~ki, istite kretenski pesni~ki, prokleto istite pesni~ki gazat po tvoite nervi! Sednuva{ vo svojata nova kola, vozi{ na periferijata na gradot, po ~as i polovina parkira{ i vleguva{ vo skromnata xamija. Zbunetiot oxa te gleda bez da zucne, a ti iznemo{teno pro{epotuva{: "Dobrove~er... primate li?". Petta godina vo Amerika... Povtorno Boì}... Povtorno xingl-belsxingl-bels-xingl-wa-wa-wa-wa-wa-wa... Iznajmuva{ {leper od deset metra
57 (parite pove}e ne ti se problem!), ja ostava{ svojata pro{talna poraka na svojot aj-pod (najnov model, so opcija za snimawe zvuci i glasovi!), polni{ gorivo do vrv (koga Mehmed bil cicija?), pa so pokli~ot "Alahu akbar!" se zaletuva{ i se zabiva{ vo bleskavite izlozi so {areni ukrasi so ubavi predmeti so podmolni pakosni pekolni dedomrazovci... Utredenta se budi{ vo mitskiot Xenah, so lokalniot evnuh-konsier`, koj gri`livo gi do~ekuva i gi rasporeduva novite {ehidi. - Selam Alehum, drag gostinu. Vie bevte onoj so {leperot? - Pa da, jas... ne moèv da izdràm pove}e... - Ma "nou problem", kako {to vikate vie tamu... Eve, ba{ imame slobodna soba so 77 ganc-novi devici... Samo vie opu{tete se i slobodno ostavete go toj volan na recepcija, na{iot belboj }e vi go ka~i vo soba. Siot nasmean vleguva{ vo taa vetena rajska soba, a tamu navistina te ~ekaat vetenite 77 devici... I site vo eden glas zapejuvaat "Re{ad D Red Nouz Kamel", vo ~est na gostinot od Amerika.
58 MIKI I MINI Denes na Jasna $ e rodenden. Minatata godina bevme na Long Bi~ i se vozevme po vise~kite mostovi nad ogromnoto pristani{te, voshituvaj}i im se na golemite brodovi pod nas i vri{tej}i kako da se spu{tame po rolerkoster. Potoa otidovme na argentinski biftek vo "Karlitos Gardel". Godinava sme tro{ka poumni: prvo otidovme da jademe i pieme, a potoa se ka~uvavme po kawonite i kamenite pateki na Santa Monika Mauntins. Ve~erta n# zatekna kako sedime doma so polni stomaci i vospaleni muskuli, gledaj}i crtani filmovi za avanturite i ve~nata qubov na Miki i Mini Maus. Duri i crtani gluvci se gu{kaat i se sakaat, a kamoli nie dvajca!
59 PERZISTENS Mnogu gi po~ituvam Amerive {to si gi u~at decata na upornost od mali noze. Razni vospitnoobrazovni poraki go zateknuvaat mladiot Amerikanec na sekoe }o{e. Eve na primer, vo sekoja gimnazija, u~ili{te, gradinka ili jasli visi po nekoj slogan od tipot "Obidi se, obidi se pak, obidi se poinaku, voo~i ja gre{kata i obidi se so korekcija, obidi se na nekoe drugo mesto, obidi se so drugi lu|e - no ne prestanuvaj da se obiduva{!". Ili pak "Kolku pati si podgotven da slu{ne{ NE pred da dojde{ do svoeto DA?". Ili pak "Xast du it, jang men!". Ili pak "Gat milk?". Kako i da bilo, zborot "perzistens" amerikanskoto dete go u~i u{te pred da gukne "mama", "tato" ili "koka-kola". Taka i treba perzistentnosta voop{to ne e lo{a rabota. Eve, jas sum ìv dokaz za toa: po mnogu uporni obidi i zalagawa, v~era kone~no dobiv ohrabruva~ki i-meil od edna producentska ku}a (zaradi profesionalna diskrecija }e go premol~am imeto na ispra}a~ot, pa vo ponatamo{niot tekst }e gi narekuvam Xigi Migi Entertejnment). Zna~i, vaka Xigi Migi mi besedi: "Drag Darko, ja razgledavme va{ata ponuda za sorabotka, kako i va{eto rezime i veb-stranica. Zainteresirani sme da go stavime va{eto ime na listata na na{i ekskluzivci i da im gi ponudime va{ite uslugi na na{ite klienti za site mo`ni idni proekti. Ve molime da ni javite koga ste dostapen za podetalna telefonska konverzacija vo vrska so navedenovo.". Otkako go pro~itav ova, zapo~nav da trijam race ko vev~anski yidar {to preku tender bil angaìran da izvr{i hidroizolacija na Venecija. Kone~no bidna i toa: Xigi Migi Entertejnment se etablirana producentska ku}a so ugledni klienti, taka da so niv nema zima! Edinstven problem e... ne e problem, ama... zapravo, jas navistina ne se se}avam deka sum ispratil nekakva ponuda za sorabotka do Xigi Migi Entertejnment. No sre}a moja {to sum pedanten - vo eden tefter vodam evidencija za sekoe pismo, faks ili i-mail {to sum gi pratil otkako dojdov vo Holivud, taka {to treba samo da gi pregledam site 3.000 adresi od toj spisok i vistinata sama }e ispliva na videlina. Zna~i: Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi, Xigi Migi... Ah, eve go: Xigi Migi Entertejnment, ispratena ponuda za sorabotka na 30 mart 2007 godina! Ha, gleda{ kako lesno odi koga si perzistent! Na |avol dupka }e najde{, a kamoli toj i-mail ispraten do Xigi Migi Entertejnment... samo {to... ~ekaj be malce... na 30 mart 2007 godina... a sega sme... januari 2009! Hm... Ba{ ubavo e da si perzistenten vo Amerika. Pod uslov da poìvee{ edno dvesta godini.
60 MILICA Vnuka mi Milica ima ~etiri godini. Uverena e deka [iqo postoi i saka da go posini. Neodamna go otkri Tarzan, pa izjavi deka saka da se maì za nego. Vo nejzinata glava tie dvajca junaci ne se sprotivstaveni, pa izgleda deka [iqo }e mora da ìvee pod ist pokriv so Gospodarot na xunglata. Jebiga, taka mu bilo pi{ano! Neodamna Milica dobi ov~i sipanici, no toa ne ja spre~uva da prodolì da sonuva za Noviot Svet, vo koj{to likovite od nejzinite detski sni{ta ìveat naporedno so nepoznatiot vujko od prikaznite.
61 NEVERLEND Se zaebav denovive, pa mu gi dadov ovie tekstovi na ~itawe na eden moj sonarodnik... no nitu oddaleku moj istomislenik! I dobiv kritika kakva {to zasluìv: deka mnogu e nepravilen i nekonzistenten jazikot na koj{to pi{uvam, nitu literaturen nitu naroden, nitu akademski nitu uli~en, nitu àrgon nitu dijalekt, nitu voda nitu kiselina... Kako pomlad bev ekstremno ìv~an, a pak denes malce raboti moàt da me izvadat od takt: ne me drma nitu svetskata kriza, nitu toa {to sum vo dolgovi, nitu {to crkna transmi{not na mojot "ford", nitu kofimejkerot {to eksplodira i ni ja polea cela kujna so sitno meleno kolumbisko kafe... ama ovaa glupava opaska od takt me izvadi! Mojot jazik e moja kazna, a moeto poteklo - moja doìvotna robija. I da nema zabuna: si ja nosam gordo taa prugasta uniforma, bidej}i jas toj licemeren sud nitu go fermam nitu go priznavam. Da pojasnam: Poteknuvam od zemja {to ne postoi. Postoi Zemjata kako planeta, ama ne postoi mojata zemja kako Zemja. Zapravo, moèbi i postoi, ama nema ime - pa nie, nejzinite ìteli, ne znaeme kako da ja pretstavime bez pritoa da se izbrukame. A duri i koga bi imala ime - ne se vaì toa, bidej}i nas n# nema. Ne deka n# nema na na~in na koj{to moèbi nema NLO ili Gospod Bog, tuku apla n# nema! Probaj pobaraj n# niz svetot, pro~epkaj niz knigi, u~ebnici, dokumentarni filmovi, televiziski programi, aktuelni vesti, me|unarodni institucii, internet-stranici, striptiz-performansi - }e vidi{ deka nikade ne figurirame. E sega: ako n# nema, kako toga{ zboruvame? I na koj toa maj~in jazik pi{uvam i zboruvam jas, nepostoe~koto su{testvo? Mnogu prosto: na jazik {to ne postoi. Koga jas }e otvoram usta - ne izleguva ni{to osven vozduh. I koga kako bebe sum zinal za da kaàm "mama", na majka mi samo $ se pristorilo. I koga na u~ili{te sum ja recitiral mojata nepostoe~ka azbuka, u~itelkata mislela deka nema nikoj pred tablata. I koga na devojki sum im vikal deka gi sakam, tie ni{to ne slu{nale i zavr{ile vo tu|i pregratki. I koga sum mu rekol "da" na mati~arot, toj ne razbral i ne zapi{al. I koga jas ~ukam po mojata tastatura, na ekranot ni{to ne se pojavuva. A koga moite ~itateli na glas ja ~itaat taa izmi{qotina, odeknuva samo zvukot na ti{inata. Navistina, zarem moè da postoi pisatel od nepostoe~ka zemja so nepostoe~ko ime od nepostoe~ki narod {to kaùva nepostoe~ki misli na nepostoe~ki jazik zapi{ani na nepostoe~ko pismo? No kakvi toga{ gre{ki moè da pravi eden takov pisatel - osven nepostoe~ki?
62 THE END Vremeto leta. Godinata vo koja vlegovme e polna so nadeì. Nadeì i èlbi {to se tolku blisku na dofat {to prestanav da gi izgovaram za da ne gi ispla{am i nabrkam. A se se}avam na svoite po~etoci pred godini, koga go snimav mladiot Minhen Muaremov, vo rozov fustan i crna perika na glavata, kako recitira edna stihotvorba {to toga{ ja smislivme i ja krstivme "Pesna za Holivud"... Istata pesni~ka sega mi se vra}a kako bumerang, pa eve, vo ova toplo zimsko sabotno popladne jas bi se prostil od vas so nejzinite budalesti stihovi: Pesna za Holivud Holivud - do Los Anxeles blisku. Holivud - son~evata Kalifornija se kape vo svetlina od reflektori. Holivud - ubavite èni ~ekaat na nas. Sjaj i beda! Suzan Hejvort, Klerk Gejbl, Du{ko Dolgou{ko. Holivud - ti posledna bajko za golemite deca, po~ivaj tamu kraj golemata voda!
63 BELE[KA ZA AVTOROT Darko Mitrevski e roden vo Skopje, Socijalisti~ka Republika Makedonija. Vrsnik e na Stiki Fingers i D Last Pik~r [ou. @ivee i raboti.

Bed Inglish

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Bed Inglish

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BED INGLI[ napi{al i nacrtal: Darko Mitrevski lektorirala: Ru`ica Pejovi}

(Gitars vil plej juar grend fineli)

(daun in sam Tularosa eli)

(mejbi in d Rio Pekos veli)

(...jur sou far avej from houm).

You might also like