Univerzitet Sv.

“Kiril i Metodij”
Medicinski fakultet - Skopje

Seminarska rabota po predmetot

Dermatovenerologija
Na tema
Human Papilloma Virus

Mentor: Izrabotila:
Prof D-r. Boltevska Ivana 15323
Qubica Pavlova

Januari ,2010
 Deneska se poznati pove}e od 100 tipovi na human papiloma virusi. Spored mesto na
inokulacija i predizvikuvawe na promeni, tumori predizvikani od HPV mo`at da se podelat na
ko`ni i sluzoko`ni, koi se po~esti za razlika od prvite. Pove}eto HPV promeni na ko`ata na
rece i stapala vo vid na bradavici se benigni i se naj~esto predizvikani od tipovite1-4, 5-8, 17,
20 i 36, dodeka druga grupa ja so~inuvaat papilomi na usna {uplina i larings, za ~ie
nastanuvawe se odgovorni HPV tipovi 6-11.
HPV se odnesuva kako kokancerogen. Genomot na HPV e prisuten i vo benigni lezii i
nastanuva onkogen posle vtor period na latencija (vo ovoj period ekspresijata na genomot e
kontrolirana). HPV gi imortalizira keratinocitite. Molekularnite mehanizmi na transformacija
ne se vo potpolnost jasni, no so onkogenezata se povrzuvaat dva rani virusni geni E6 i E7, ~ii
{to proteinski proizvodi se odgovorni za maligna promena na kletkite. Proizvodot na E6 se
povrzuva so p52 protein, dodeka proizvodot na E7 so Rb gen, pri {to doa|a do funkcionalen
gubitok na dvata antionkogeni. Pu{ewe, nekoi drugi infekcii (pr.genitalen herpes) kako i
hroni~ni inflamacii doveduvaat do gubitok na kontrola nad proliferacija i diferencijacija i
nastanuvawe na maligni tumori.
Mehanizam na transformacija

Virusot navleguva vo bazalniot sloj na kletkite preku ko`ni i sluzoko`ni lezii, se vrzuva
za specifi~ni receptori (alfa integrin i lamilin) i so endocitoza navleguva vo kletkata kade pod
dejstvo na DNK polimeraza ja prezema
funkcijata na kletkata doma}in vo “svoi race”.
Prvin vo kletkata nastanuva ekspresija na rani
geni ,vlejaat na replikacija na virusen genom.
E6 i E7 gi inaktiviraat tumor supresornite geni,
a L1 i L2 se ekspresiraat samo vo krajno
diferenciranite kletki na najgorniot sloj. Kaj
ko`nite HPV doa|a do zadebeluvawe na
stratum spongiosum i stratum granulosum
vo ko`ata preku procesite na akantoza i
hiperkeratoza kako i papilomatoza.
Karakteristi~ni za HPV infekcii se koilociti odnosno zgolemeni keratinociti so deformirano
jadro i vakuoli okolu nego.
Klini~ki formi koi gi predizvikuva ko`nite HPV
makroskopski se manifestiraat kako:
- Veruki - nalik na naredeni inverzni latini~ni
bukvi V
- Kondilomi - seriski naredeni nalegnati latinski
bukvi C
- Papilomi - nalikuvaat na nepravilno izmeneta
bukva P

Epidemiologiija

Ovoj virus predizvikuva promeni i kaj dvata pola i nema godi{ni granici. Papiloma
virusot se prenesuva so direkten kontakt preku ko`ni i sluzoko`ni lezii, preku seksualen
kontakt, preku rodilniot kanal (vertikalen prenos), a isto taka i preku pe{kiri, WC {kolka,
dolna obleka (indirektno). Po pat na avtoinokulacija ili heteroinokulacija. Za razlika od

2
ko`nite manifestacii, pogolem broj od `enski lica koi go imaat ovoj virus ne znaat za toa ,zatoa
{to nemaat simptomi nitu zravstveni problemi. Pa zatoa {ireweto na istiot e nezabele`livo.
Postojat slu~ai vo koi e zabele`ana infekcija na sluzoko`ata na di{niot sistem i o~ite, no
najmnogu i naj~sto e zarazeno genitalnoto podra~je.
Period na inkubacija trae od 4 nedeli do 8 meseci.

Dijagnoza
Za ko`nite formi naj~esto manifestaciite se vidlivi
pa se dijagnosticiraat spored klini~ka slika i anamneza. Za
utvduvawe na dijagnozata se koristat i citolo{ki i
patohitolo{ki isleduvawa. Kaj genitalnite formi se zema
bris ili kaj `enite se pravi i kolposkopija.

Lekuvawe

Ne postoi lek za HPV. Na golem broj lu|e i ne im e potrebeno lekuvawe zatoa {to
samiot imun sistem se uspe{no bori protiv virusot. A kaj decata ne se tretiraat poradi nivno
is~ezuvawe vo adolescencijata.
Postojat nekolku na~ina za otstranuvawe na ko`nite promeni predizvikani od ovoj virus,
a izborot zavisi od nekolku faktori kako: golemina i lokalizacija na promenite, nivniot broj,
cenata na lekuvawe, `elbata na pacientite i propratnite simptomi. Za otstranuvawe na
papilomite se izveduva krioterapija, elektrokauterizacija i hemisli sredstva, a za da se spra~at
recidivi se dava interferon vo sekoj kondilom posebno. Iako e mo`no samiot organizam da se
odbrani od virusot sepak mo`no e toj da premine na drugi mesta i tamu da opstojuva i da se
{iri, zatoa se prepora~uva postojana kontrola. Edinstveno re{enie za laringealni papilomi e
hiru{ka intervencija. Kaj bremenite `eni poradi mo`nosta od infekcija pri poroduvawe, se
praktikuva carski rez. Za da se spre~i {ireweto na infekcija se prepora~uva koristewe na
prezervativi, redovna kontrola (na sekoi {est meseci), a vo ponovo vreme i polivalentnata
HPV vakcina koja gi sodr`i atenuirani visokorizi~ni tipovi 6, 11, 16, 18.

Klini~ki formi

Postojat razli~ni klini~ki formi zavisno od tipot na pri~initelot i od lokalizacoija.

Naj~esti se slednite klini~ki tipovi:
Verrucae vulgares
Pretstavuva naj~esta klini~ka forma koja me|u narodot
e poznata kako bradavica. Naj~esto se lokalizirani na
dorzalnata strana na racete i prstite (sferi~na forma), no mo`e
da se javi i na dorzalna strana na stapalata, na liceto se javuva
naj~esto na obrazite ili na bratata (filiformna forma),
interdigitalno (papilomatozna forma), na palmarna i plantarna
strana na racete i stapalata (mozai~na forma) . Mo`e da se
javi samo edna ili multipni kako rezultat na avtoinokulacija i
prenesuvawe od majkata bradavica, koja e pogolema od ostanatite.
Naj~esto stanuva zbor za sferi~na promena na ko`ata koe e tvrda i neramna poradi
hiperkeratozata. Bojata e `olto-siva , mo`no da se vidat i crni to~ki koi uka`uvaat na kapilarni
krvarewa pa zatoa se nare~eni u{te i “poseani” bradavici. Mikroskopski ima flower-like
papilomatozna hiperplazija na epitel i hiperkeratoza. Bezbolni se, no poradi nivnata

3
lokalizacija mo`ni se slu~ajni povredi po {to stanuvaat bolni i krvarat. Mo`e da nastane i
sekundarna bakteriska kontaminacija. Se prenesuvaat preku direkten kontakt pri prisutni
mikrotraumi koi pretstavuvaat vlezna vrata. Po~esto se javuva kaj mladite koi imaat poslabo
razvien imunolo{ki sitem. A licata koi primaat imunosupresivna terapija ili imaat nekoja
sistemska bolest koja im go namaluva imunitetot kako {to se malignite zaboluvawa ili HIV
infekcija nastanuva resejuvawe na bradavicite po celiot organizam (Verrucosis
generalisata)
Iako tie imaat benigen tek sepak poradi mo`nosta za nivno rasejuvawe i poradi estetski
pri~ini se otstranuvaat i toa naj~esto so krioterapija.

Verrucae plantares
Pretstavuvaat plosnati bradavici (po {to i go dobile imeto) naj~esto lokalizirani na
plantarnata strana na staploto i se pokrieni so debel kalus. Poradi pritisokot od celoto telo tie
rastat vo dlabo~ina i nastanuvaat krvarewa od kapilarite vo dermot koi se
manifestiraat kako sitni crn to~ki na samata promena. Dokolku se javat
pove}e mo`at da formiraat plo~esti pogolemi promeni. Mo`a da bidat
bolni poradi postojaniot pritisok i se opi{uva kako “~uvstvo na kamen vo
~evel”.
Se prenesuvaat naj~esto indirektno pri odewe so bosi noze na bazeni,
sportski tereni, a predisponira~ki faktor se lu|e so ortopetski mani i
hiperhidroza.
Se tretira isto kako i obi~nite bradavici na racete so krioterapija ili
postavuvawe na impregniran flaster, a prevencijata se postignuva so
namaluvawe na vla`nosta na nozete (pravilen izbor na obuvki) kako i izbegnuvawe na boso
odewe osobeno na mesta kade ima uslovi za {irewe na infekcijata (pr. bazeni - vla`na
podloga).

Verrucae planae juveniles

Toa se mali plosnati mulstipni papuli so boja na ko`a. ^esta
lokalizacija im e ~eloto, a se javuvaat i na obrazite, dorzum na
{akite i podlakticite. Zna~itelno se razlikuvaat od prethodnite dva
tipa poradi toa {to se pomali, ne se javuvaat edine~no i se malku
izdignati nad oklnata ko`a i za nijansa se potemi. Isto taka imaat i
podobra prognoza i naj~esto i ne se tretiraat, zatoa {to spontano se
povlekuvaat vo period na adolescencija. Vo nekoi slu~ai se
upotrebuva lokalna vitamin A.

Condylomata acuminata

4
 Pretstavuva HPV infekcija na genitali i perianalna regija. Papulite se beli~asto-rozovi,
meki, izdol`ni so neramna povr{ina, koi poradi postojanata multiplikacija konfluiraat i
sozdavaat karfiolesti strukturi, a ponekoga{ se proprateni i so ~e{awe. Kaj ma`kiot naj~esto
se javuva na glans penis i preputium,a kaj `enite na golem ii mali usni i vaginalen otvor. Se
prenesuvaat so direkten kontakt (heteroinokulacija) pri seksualen odnos, a mo`na e i
avtoinokulacija. Favorizira~ki faktori se: vla`na sredina, mehani~ki drazbi, nehgiena na
genitaliite, ~esti seksualni odnosi so nepostojan partner, promskuitet, graviditet, fimoza i dr.
Postojat nekolku varijanti na genitalni kondilomi i toa:
 Condylomata plana - bradavi~esti tvorbi so ramen oblik naj~esto
predizvikani od HPV tip 16, 18, 31 i 33. Se
odvojuvaat od ostanatite poradi razli~niot
oblik, pote{ko se voo~uvaat i imaat zna~itelno
pogolem onkogen potencijal. Naj~esto se
javuvaat na grloto na matkata i se
asimptomatski. Kaj ma{kite se zna~itelno
poretki.
 Condylomata gigantean (Buschke-
Lowenstein) - masivna tumorska promena
naj~esto na anogenitalna regija, koja mo`e da
dostigne i golemina na {aka. Retko ostanuva
nezabele`ano, {to ovozmo`uva navremena
reakcija. Pri~initeli se HPV tip 6 i 11.

 Bovenoidna papuloza - tvorba sostavena od brojni

~vor~iwa (nalik na grozd). Obi~na lokalizacija e na
nadvore{nite genitalii od koi se izolira HPV tip 16.

Kondilomite ne regrediraat spontano pa zatoa se

prepora~uva krioterapija, eukaterizacija ,kireta`a ili lokalna
aplikacija na podofilin so cel da se spre~i natamo{no {irewe. Kaj
trudnicite poradi mo`niot vertikalen prenos pri poroduvaweto se
prepora~uva carski rez. Poradi ~estite recidivi potrebni se
redovni kontroli. Prevencija se postognuva so koristewe na prezervativ, izbenuvawe na ~esti
seksualni odnosi so nepostojani partneri, kako i redovni ginekolo{ki pregledi i PAP-testovi.

Mukozni bradavici
Pretstavuvaat sluzoko`ni bradavici koi se javuvaat naj~esto vo oralnata {uplina i toa
najmnogu na bukalnata ligavica, a poretko na nepcata, gingivite i jazikot. Zabele`ani se 3
klini~ki formi: izolirani mukozni bradavici (filiformni-so petelka i papilomatozni so {iroka
osnova), diseminirani (mali, beli~asti i mnogubrojni) i laringealen papilom. Se prenesuvaat
direktno i toa heterogeno pri baknuvawe i avtoinokulacija pri prenesuvawe od drugi mesta
naj~esto od genitalnite regioni, mo`ni se i retki slu~ai na indirekten prenos pr. upotrebuvawe
na ista ~etka za zabi.

5
 Epidermodysplasia verruciformis
Diseminirana forma na polimorfni bradavici kaj genetski predisponirani individui.
Manifestaciite se zabele`uvaat u{te od detskata vozrast i toa naj~esto na fotoeksponirani
delovi kako liceto, vratot, no mo`e da se javat i aksilarno, na trupot i na nadvore{nite genitalii,
no nikoga{ na sluznicite. Se javuvaat simetri~no i linearno kako `oltenikavi papuli koi
deskvamiraat. Bidejki stanuva zbor za genetski determinirano zaboluvawe terapijata e
simptomatska, a virusnata tipizacija se pravi za predviduvawe na bolesta i mo`ni maligni
alteracii.
Prikazna za indoneziskiot ~ovek drvo
^ovekot drvo po poteklo od Indonezija ima mnogu nevoobi~aena klini~ka slika od dosta
~estiot Human papiloma virus. ^ovekot po ime Dede pred nekoe vreme zabele`al
mnogubrojni bradavici na negovoto telo koi dosta brgu se zgolemuvale i se razmo`uvale,
deneska toj e poznat pod imeto ~ovek-drvo. Poradi niskite socijalno-ekonomski uslovi,
reducirana higiena i neinformiranosta Dede do{ol do sostojba na rabotna nesposobnost i cel
na ismejuvawe na so`itelite od negovoto rodno mesto. Dr Anthony Gaspari, dermatolog od
Univerzitetot vo Maryland direktno se involviral vo slu~ajot i uspeal da doka`e deka stanu
zbor za mnogu ~estiot predizvikuva~ na obi~nite bradavici ili HPV. Razlikata e vo toa {to kaj
ovoj ~ovek poradi insuficiencata vo imuniot sistem i nemo`nosta da se odbrani, virusot
zagospodaril so teloto na Dede. Virust sozdal cela ma{inerija za produkcija na abnormalni
epidermalni kletki koi postojano se {irele i zazemale se pogolemi povr{ini od negovoto telo.
Pri ispituvawata utvrdeno e dosta niska koncentracija na leukociti, po {to se posomnevale na
SIDA, no so ponatamo{ni ispituvawa ovaa dijadnoza bila otfrlena. Dede deneska ima 37god,
prethodno nemal seriozni zdravstveni problemi ({to e vo celosna kontradiktornost poradi
imunata insuficienca), nitu pak ima pozitivna familijarna anamneza za vakviot tip na
zaboluvawa. Toa u{te pove}e go komplicira slu~ajot. Seu{te ne e to~no utvrdena pri~inata za
vakvata pojava. I pokraj toa deneska po mnogubrojni operacii, iako ne e vo celost izle~en,
sepak negovite race se osposobeni za rabota, a po preporaka na Dr. Anthony Gaspari so
lokalna aplikacija na vitamin A, ke se spre~i ponatamo{noto {irewe na papilomite.

6
Koristena literatura:
- Prof d-r Aleksandar An~evski, Prof d-r \or|i Gocev, Prof d-r Qubica Pavlova, Prof d-
r Nada Petrova : Dermatovenerologija, Kultura, Skopje 2005.
- Skerlev M. Urogenitalne infekcije uzrokovane Humanim papiloma i herpes
virusom. Medicus 2003;12;223-229.
- D. Ropac i suradnici Epidemiologija zaraznih bolesti, Medicinska naklada
Zagreb, 2003.
- http://en.wikipedia.org/wiki/Wart
- http://www.aad.org/public/publications/pamphlets/common_warts.html
- http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1569156/Tree-man-who-grew-
roots-may-be-cured.html