ZAKON ZA LUSTRACIJA

Po~ituvan minister, po~ituvani pratenici!

Dozvolete mi, najnapred, da ja pozdravam inicijativata za podgotovka na ovoj

zakonski proekt. Bidej}i tekstot ne e ~itan na nekoja od komisiite kade jas ~lenuvam, }e
ja iskoristam prilikata, na ovoj na~in, da gi spodelam so vas moite viduvawa. Poradi
politi~kata konzistentnost, za koja se zalagam, pred se, vo mojata prateni~ka grupa na
NSDP, a i po{iroko, pred se, sakam da ja pozdravam opredelbata, zakonot da go
doneseme vo redovna procedura, so nekolku ~itawa, {to pretpolaga i po{iroka javna
rasprava. Dobro e {to vo nea ve}e se vklu~eni del od nevladinite organizacii, mediumite,
na nekoj na~in, celiot nevladin, kako {to miluvame - civilen sektor.
Po~ituvani pratrenici,

Vo dosega{nata javna debata, koja se odnesuva na ve}e podneseniot Predlog na

zakon za opredeluvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija, popularno nare~en
"Zakon za lustracija" na po~ituvaniot pratenik Stojan Andov, podr`an so potpis na u{te
89 pratenici - i od pozicijata i od opozicijata, na povr{ina ispliva edno pra{awe, vo pogled
na toa dali proektot e zadocnet, ili ne, i ako e zadocnet, koi bi bile konsekvencite vo
pogled na celite {to sakame da gi postigneme?
So samiot fakt, {to po ovoj proekt, e postignat, ili na pat sme da postigneme,
op{t parlamentaren konsenzus ( seedno {to vo javnosta se dobi i prizvuk za usilena
prethodna poddr{ka...), sam po sebe, se nametnuva zaklu~opkot deka, zakonot treba da
bide donesen. Mo`ebi e zadocnet, za{to ako go donesevme na po~etokot od tranzicijata, vo
devedesetite godini, efektite }e bea daleku pogolemi, opfatenosta na lugeto {to treba
realno da se predmet na lustracija }e be{e pogolem, a so toa i efektivnata celishodnost,
odnosno pomala }e be{e verojatnosta, nekoj da se provle~e - seedno dali so silata na
pozicijata mo`el da gi izbri{e "temnite petna " od svojata biografija, ili pak vremeto mu
ja pro~istilo li~nata biografija. Isto taka, ako toga{ se naprave{e provetruvaweto, mnogu
" golemi zverki" na na{ata kriminalna privatizacija i temniot politi~ki vilaet,
ednostavno }e bea onevozmo`eni da bidat del, ili pak kreatori na toj proces, koj od
Makedonija napravi " crna dupka"na Balkanot i vo Evropa.
No toa e toa, vo Makedonija. Izminatiov period mnogu raboti bea postaveni na
glava, pa nie i po ovoj proekt, sega ne mo`eme da insistirame na nekoja temelna
principielnost. Ako jas bi ja okfalifikuval situacijata, bi se pozlu`il so onaa narodnata:
deka zakonot e zadocnet, no sepak ne e zaboraven, odnosno ne e zaboravena potrebata od
nego. Ili kako {to na po~etokot od raspravata kolegata Rafis Aliti, ja definira{e
situacijata:" podobro nekoga[ _ otkolku nikoga{". Sedno dali e toa na{a avtohtona
potreba ( {to bi bila posipati~nata strana na ne{tata ), ili pak go nosime pritisnati od
barawata i standardite na zemjite od razvienata zapadna demokratija. Bidej}i ne mo`eme
da go isklu~ime ova vtorovo - sakam da uka`am na potrebata od selektivnost vo
implementacijata na stranskite iskustva, odnosno vo gradeweto na tekstot da vnimavame
i na negativnite iskustva, na zemjite koi toa go napravija pred nas. Da ne zaboravime
deka duri i ikonata na antitotalitarizmot vo JI Evropa, polskiot sindikalen lider i
podiocna {ef na dr`avata Valensa, be{e predmet na smislena bezbednosna diskreditacija
vo svojata zemja.
Ako, sepak, ja barame osnovnata pri~ina vo docneweto, taa spred mene, le`i
vo faktot, {to kaj nas demokratizacijata na zemjata ja ponesoa, odnosno se rodi vo
pazuvite na prethodnata komunisti~ka nomenklatura, a ne " protiv nea", odnosno vo

1
faktot {to nie sepak, ne go iznedrivme svojot Havel. Taa nomenklatura, podocna svesno
ili nesvesno, ja izgradi svojata finasiska oligarhija, kako sidro na svoeto opstojuvawe. Vo
Makedonija, dopolnitelno i novoformiranite partii, trgnaa po toj recept, zaboravaj}i deka
korupcijata po~nuva so denot na izborite ( mo`ebi i porano so denot na formiraweto na
partiite) taka {to, na toj na~in, se zatvori toj "magepsan krug" i ne donese tamu kade ne
donese. No da zavr{am, nikojpat ne e docna za dobri nameri, inicijativi i proekti, se
razbira dokolku namerire se dobri, se vo interes na demokratizacijata i napredokot na
zemjata i dokolku isklu~uvaat sekakva mo`nost za politi~ki revan{izam, odnosno
politi~ki podmetnuvawa, natamo{ni delbi i li~ni, megusebni, ili tesno partiski presmetki,
konstrukcii i eliminacii.
Ne mo`am da se otgrgnam od vpe~atokot, deke duri i gospodin Eftim Ga{ev,
eden od sinonimite na makedonskata, ideolo{ko - politi~ka represija, javno spori, ne so
potrebata, tuku so sodr`inata na predlogot, odnosno namerite na predlaga~ot: " ne
stanuva zbor za vistinska, celosna lustracija, tuku za dnevno politi~ka presmetka,
pomegu partiskite potencijalni kandidati za viswoki funkcii vo dr`avata" - zaklu~uva
gospodinot Ga{ev, gleda}i vo tekstot:" simboli~en del od segmentot vo porane{nite
komunisti~ki re`imi".
Po~ituvani,
Na{eto op{testvo e seriozno polarizirano. Po politi~ki, socijalni, ili etni~ko
nacionalni lini. Nacionalno, no duri i intranacionalno. Sekako, ne spagam megu onie {to
smetaat deka zakonot se pravi za novi delbi, vnatre vo makedonskoto etni~ko tkivo, no
sekoe predupreduvawe na realnosta i opasnostite od nea - ne e izli{no. Ili, kako {to ve}e
be{e napi{ano: da otstranime sekakva mo`nost i povod za nekoi idni lustracii, od strana
na denes, ili utre - lustriranite. Imeno, pri sekoja smena na vlasta, a dosega toa se slu~i
duri pet pati, ne ostanuvaa imuni, na " promenite", nitu bezbednosnite slu`bi, vo koi
cikli~no, se vnesuvaa partiski i amaterski infiltracii. Vo izminative 15 godini imavme
najmalku desetina aferi, inicirani i koordinirani od tie slu`bi, a sepak tesno povrzani, ili
vo interes na politi~kite partii. Isto kako {to imavme primeri, za infiltracija vo samite
politi~ki rakovodstva, ili pak, javno ili strame`livo plasirani informacii, deka nekoi partii,
ili derivati na ve}e postojni partii, izniknuvaa tokmu " so prstite" na bezbednosnite
slu`bi. Mislam deka na{eto vnimanie sega treba da bide naso~eno tokmu vo toj pravec,
odnosno javnata rasprava da se iskoristi vo podobruvawe na tekstot {to vo inicijalna faza,
ili ramka, go dobivme kako inicijativa na gospodinot Andov. Prviot den od raspravata,
samiot toj pobara: " {to pove}e novi idei i argumenti". Vo sekoj slu~aj nie treba da go
za{titime toj proces od mo`ni zloupotrebi, odnosno u{te sega da osuetime i najmal obid za
politi~ki revan{izam. Mnogu e seriozna dilemata: dali proverkata na podatocite }e gi
pravi nekakva komisija, ili sekretarijat, ili pak, kako {to e redot, toa }e im se ostavi na
sudovite. Vo sekoj slu~aj, nie so zakonskoto re{enie, mora da obezbedime pravna
postapka, odnosno realna procedura na za{tita, vo slu~aj nekoj da donese pogre{na
odluka pri javnoto soop{tuvawe na imiwa na lugeto, no isto taka, i mo`nost za nadomest
za moralna i materijalna {teta. Ako taa padne na tovar na "lustratorite", toga{ }e se
eleminira opasnosta od podmetnuvawa, konstrukcii i revan{izam.
Ona {to posebno sakam da go uka`am e opasnosta od isklu~ivost, vo koja
mo`eme da zapadneme vo javnata rasprava. Odnosno opasnost od nekakva zabetonirana
situacija: PRO i KONTRA. Imeno, ve}e se profiliraat grupacii, pa i institucii, koi nudat
argumenti i pri~ini, protiv donesuvaweto na ovoj zakon, velej}i deka se tolku
mnogubrojni i relevantni, {to ja doveduvaat vo pra{awe potrebata od negovo
donesuvawe. Od druga strana, ve}e se licitira so brojki na pratrenici ( i nivni godini na
starost - neli drugar Bu~kovski), ministri, sudii i drugi funkcioneri, koi }e bidat
sankcionirani so ovoj zakon, {to pomalku dobiva kampawska dimenzija, na {to ne

2
ostanavme imuni i samite nie, a so {to vo javnosta emitiravme odredeni poraki koi lo{o ne
legitimiraa.

Po~ituvani pratenici,
Dozvolete vo prodol`enie da gi lociram pra{awata koi }e ne dovedat do podobar
tekst, }e ja otsranat opasnosta od isklu~ivost vo javnata rasprava, odnosno, }e pomognat
op{tiot parlamentaren konsenzus (bez razlika na motivite ) da se preto~i vo op{t
nacionalen konsenzus. Vo ovoj del sakam da ja pozdram opredelbata na inicijatorot,
odnosno inicijatorite, za vgraduvawe na realno stoe~kite predlozi od javnata rasprava.
Vo ist kontekst go do`ivuvam i misleweto na Vladata, kojua, so pravo, po pra{aweto na
tekstot, otvori mnogu pra{awa i dilemi, od ~isto pravno formalna priroda, no i podlaboki,
eti~ki, ili sli~ni pra{awa.
Mislam deka, vo raspravata, }e zajaknat barawata, ovoj zakon da gi
sakncionira ne samo informatorite, tuku mnogu pove}e graditelite na toj sistem, odnosno
pottiknuva}ite i korisnicite na informaciite. Nema somnenie deka po kazamatite na Goli
Otok i Idrizovo, zaglavija nevini luge. Ako e taka, centralnoto pra{awe e koj gi isprati
tamu? Sekako i potka`uva~ite, sobira~ite na informacii, no, sigurno daleku, pred niv, tie
{to gi selektiraa i upotrebuvaa, odnosno zloupotrebuvaa tie informacii, tie {to go gradea
toj reperesiven sistem. Vpro~em ova ne be{e samo na{a specifika. ]e ve potsetam na
zborovite na Kva{wevski, koj veli deka " ne rabotel toj za razuznava~kite slu`bi, tuku
deka tie rabotele za nego"?! Sakam da ka`am deka so ovoj zakon, nie treba jasno da ja
postavime odgovornosta i na izvr{itelite, no pred se, na ideolozite na eden sistem. Inaku, }
e im dademe za pravo na onie {to predupreduvaat deka " edno o~ekuvano provetruvawe,
{to bi trebalo da bide nekakva katarza na na{eto op{testvo - da se pretvori vo farsa"?! Za
takvi stravuvawa, govore{e i gospodinot Trajanov na po~etokot od raspravata. Mislam
deka, uka`uvawata doagaat od ~ovek, koj mnogu dobro ja znae materijata, bil minister
za vnatre{ni raboti, dogogodi{en vraboten vo Ministerstvoto, no i ~ovek - del od grupata
koja, gi zapo~na procesite na demokratiazijata i demistifikacijata, vo ranite devedesetti
na minatiot vek, odnosno po~etnite godini na na{ata tranzicija. Mislam deka negovite
uka`uvawa, mora da se primaat so maksimalno vnimanie. Mene ne mi e tuga negovata
ideja, po~etnata inicijativa, da prodol`i i da bide pretro~ena vo tekst, zad koj }e zastane
Vladata so site kapaciteti. Toa so ni{to ne ja namaluva na{ata inicijativnost i ne ne
podreduva kako pratenici.

Po~ituvani kolegi,
Ako be{e pravilo, toa da se pravi vo imeto na postoe~kata ideologija, odnosno
vo interes na nomenkalturata od toga{ edinstvenata partija, toga{, inicijatorite na ovoj
zakonski proekt, treba da razmislat, ako ne sakaat da padnat vo nova ideolo{ka zamka,
dali ne treba da se "pretresat" u{te nekoi arhivi, pred se arhivata na KP - starata i
reformiranata vo SKM - PDP, za koja denes istaknati istori~ari velat deka bila
predadena, ve}e prethodno " pro~istena". Denovive mo`evme da pro~itame izjava i na
onie {to ja primile vo Dr`avniot arhiv, deka " bila necelosna", odnosno kako {to stoelo vo
zapisnikot " vo nekompletna sostojba". Toa go soop{tuvaat avtoriteti, istori~ari od INI,
koi imale mo`nost da zirnat vo tie arhivi.
Vo diplomatskite zapisi - tekst na pisatelot, akademik Luan Starova ( Aktuiel
br. 304 od 12 januari godinava) tokmu denovive, mo`evme da pro~itame deka, vo
vremeto koga toj se povlekuval od diplomatijata, toga{niot sojuzen sekretar, ili minister
po sega{nata terminologija, za nadvore{ni raboti, Budimir Lon~ar, istovremeno, bil i
minister no i {ef na tajnata diplomatska slu`ba. Ne e nepoznato deka makedonskata
politi~ka emigracija, konkretni lica - politi~ki progoneti, ili samoprogoneti, bea sledeni i

3
preku ovaa slu`ba, a ne e mal brojot i na onie {to bea likvidirani vo zemjite na nivniot
prestoj. Dokolku sakame da bideme dosledni, pravi~ni i seopfatni vo priodot, mislam
deka, treba da ne go ispu{time i ova - treto, ili ~etvrto sidro na slu`bite za bezbednost.
Imeno, podednakvo treba da go tretirame: politi~kiot, policiskiot, voeniot i diplomatskiot
segment ( SID ) na toga{nite, ako ve}e taka gi definirame - totalitarni re`imi.
Vo ovoj del, neminovno e vo javnata prasprava, da se postavi pra{aweto za
sorabotkata so tajnite stranski bezbednosni slu`bi. Taa sorabotka, vo najdobar del se
odviva institucionalno, megutoa, slu`bite ne bi bile tajni, ako toa ne go pravat i nadvor od
instituciite. Zna~i li toga{, deka takvite sorabotnici, denes, se pomalo zlo, od tajnata
sorabotka so domicilnite bezbednosni slu`bi?
Eden od moite kolegi, od mojata prateni~ka grupa, na Komisijata za politi~ki
sistem, go postavi pra{aweto za razgrani~uvawe na motivite na sorabotkata: dali taa bila
vo interes na dr`avata, ili pak vo interes na politi~ki presmetki i dikreditacii, odnosnio na
{teta na pravata i slobodite na graganite? Mislam deka i ova pra{awe e interesno, ako
sakame da ja eliminirame opasnosta od politi~ka odmazda, bidej}i taa nikojpat ne bila
legitimno politi~ko sredstvo.

Po~ituvani pratenici,
Predlogot za donesuvawe na zakonot za opredeluvawe dopolnitelen uslov za
vr{ewe javna funkcija, na po{irokata javnost popoznat kako zakon za lustracija, kako {to
ve}e napomenav, o~ekuvano predizvikuva podeleni mislewa: 'ZA' i 'PROTIV'.
Del od mediumite, nevladiniot sektor i ekspertskata javnost, ~itaj}i gi tekstot
na Predlog-zakonot, ustavnata osnova i pri~inite za negovo donesuvawe, no i o~ekuvanite
efekti od negovata implementacija, vnimanieto go fokusiraat na praktikuvaweto na
zakonodavnata, izvr{nata, upravnata i sudskata vlast vo izminatiov tranzicionen period.
Pritoa uka`uvaat na pogre{na percepcija na slu~uvawata, so prenaso~uvawe na ostricata
na odgovornosta od realnite, vistinskite subjekti, koi mo`at da se identifikuvaat mo{ne
lesno i mo{ne brzo, na lica - zasega "nepoznati", ~ija identifikacija ke se vr{i vo edna
dolga, procedura, za koja tokmu nie sme povikani da ja napravime nedostapna za
manipulantite i seja~ite na magla, se so cel da ne vneseme dopolnitelna "zla krv" vo ve}e
zatrueniot organizam.
Mislam deka javnosta, i so javnata debata po ovoj zakon, }e bide nemilosrdna kon
nositelite na javni funkcii, koi se nositeli na odgovornasta za nedemokratskata,
kriminalna privatizacija na op{testveniot kapital, za enormnata nevrabotenost i
osiroma{uvawe na naselenieto do stepen na gola egzistencija, vo {to nemame
konkurencija vo Evropa! Zatoa, pak, sme na vrvot, spored stepenot na korumpiranosta i
organiziraniot kreminal!

Inicijalniot tekst na Predlog - zakonot, ja naglasuva potrebata, na nekoi od

postojanite lice koi se izbrani i imenuvani na javni funkcii, izri~no navedeni vo ~l.4 od
Predlog-zakonot, da im se onevozmo`i postavuvawe na takvi funkcii vo idnina. Kako {to
se obrazlaga, so cel da bide sopren procesot na natamo{na kriminalizacija na op{testvoto
i dr`avata, zastojot vo procesot na demokratizacija i osiroma{uvaweto na narodot i
drugite negativni trendovi, {to bi otovrilo mo`nost za op{t progres. Bezdrugo,
bezrezervno gi podr`uvam takvi inicijativi i na~elni opredelbi.

No, koi se tie vinovnici, ili del od niv!?

Cvrsta i podolgotrajna osnova za kriminalizacija na op{testvoto se sozdadoa so
donesuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital od
1993 godina. Ovoj neustaven, i diskriminatorski propis, dovede do neprirodna i

4
nepravi~na raspredelba na op{testveniot kapital, so li{uvawe na ogromen broj gra|ani
(okolu eden milion) od pravoto na sopstveni~kiot del od op{testveniot imot. Ogromen del
od op{testveniot kapital so prigrabuvawe premina vo racete na zna~itelno pomal broj lu|e
olicetvoreni prete`no vo rakovodnite strukturi na privatiziranite pretprijatija
( direktorite ), {to dovede do osiroma{uvawe i bezrabotica kaj ogromnoto mnozinstvo od
naselenieto. Od druga strana golemata koncetracija na kapitalot (zbogatuvaweto na mala
grupa) proizvede, soodvetna, strani~na, mo} vrz instituciite na sistemot. No, " koj ni go
toa napravi" - gospoda, bi rekol eden na{ poiskusen kolega?
Koj go sostavi, izglasa i potpi{a toj zakon gospoda i dali nekomu mu odgovara{e, so
dolgata privatizacija, da gi pokrie svoite nedela!? Tie konkretni lica, gospoda, ne se na
udar i na ovoj zakon {to deneska e predmet na rasprava, a go nosime, pokraj drugoto. I
poradi takvite zlodela. Ili, barem taka pi{uva vo obrazlo`enieto na ovoj Predlog - zakon.
Ako toa ni e eden od motivite, za negovoto donesuvawe, niv mora da gi ima tuka. Inaku
sme nedosledni. Ako pak sme podzaboravile, deka dr`avata, tokmu preku ovoj
zakonodaven dom, ja predizvika golgotata na iljadnicite ste~ajci i lica so status na
tehnolo{ki vi{ok, }e dojdat povtorno ovde - da ne potsetat. No se pla{am deka, naredniot
pat, }e dojdat i vo pogolem broj, no i so poinakvi mameri. Ovaa dr`ava, ja proizvede
nepravdata kon niv, tokmu preku ovoj dom, i istata dr`ava treba barem da soere sili i
doblest, makar i na ovoj na~in, da se izvini za nepravdata, ako ve}e ne mo`e da gi
nadopolni {tetite.
Zna~i, ako barem malku sakame da bideme doblesni, treba da ka`eme deka
nepravdata, {teta, golemoto nacionalno zlo, go napravija lica, so konkretni imiwa i
prazimiwa, za ~ija odgovornost, odnosno utvrduvawe na istata i nema potreba da se
izbira komisija i da se formira nov sekretarijat. Nema nitu potreba Buxetot (zna~i gra|
anite), da se optovaruvaat so novi nameti. Te{ko li e da se utvrdi, so ~ij potpis i so ~ij
ukaz, stapi na sila toj zakon? Ako se sudi spored pozicijata, obrazovanieto, profesijata i
nekolku deceniskoto politi~ko iskustvo vo socijalisti~kiot sistem toa ne bea luge bez
znaewe. Osobeno ne bez poznavawe na OP[TESTVENATA SOPSTVENOST. Tie luge
mora{e najdobro da ja poznavaat pravnata su{tina na op{testvenata sopstvenost i, barem
so svojot potpis, da go uslovat donesuvaweto na toj zakon so prifa}awe na instrumenti,
koi }e garantiraat pogolema pravi~nost. Zo{to toa ne go napravija i dali na primer, ne im
be{e poznat, od porano predlo`eniot VAU^ERSKI koncept? Ili pak, zo{to onie {to se
zalagaa za vau~erski sistem ostanaa vo malcinstvo ? Onie zemji, {to trgnaa po toj pat,
ve}e se vo predvorjeto, ili se pak del od zaedni~kiot evropski dom. Ako e taka, toga{ ~ii
interesi {titele? Zaedni~kite i narodnite - sekako ne. A nie deneska, i po povod ovoj
zakon, kriminalnata privatizacija, vo obrazlo`enieto, ja notirame kako povod i pri~ina, ili
edna od pri~inite, a nejzinite inspiratori, vtemeluva~i i sproveduva~i - ednostavno treba
da gi amnestirame. Se nadevam deka javnata rasprava, }e ja postavi na vistinskoto
mesto, nivnata istoriska odgovornost i deka nema i ovoj pat ve{to da se protnat.
Zna~i da zaklu~am: od ovie strukturi, so isklu~ok na pratenicite koi glasale
protiv ( dokolku takvi ima !?),nikoj ne mo`e da bide amnestiran za zloto {to nepovtorno
im go nanesoa na gra|anite, no i na dr`avata kako me|unarodno - praven subjekt. Duri i
za daleku pomalo zlo, bez vakvi, trajni i nesogledlivi posledici po na{ata zaedni~ka
idnina, bi sleduvala i krivi~na odgovornost za zloupotreba na slu`bena polo`ba i
ovlastuvawa, dokolku prethodno ne se za{titea so ustaven imunitet i mo}, ne retko
postavuvaj}i se nad zakonot!
I {to se slu~uva{e kaj nas: namesto odgovornost, poedinci, se nadgraduvani so
povtorno i povtorno izbirawe na isti ili drugi javni funkcii, u~ivaa posebni privelegii, ili
ke gi u`ivaat do krajot na `ivotot.

5
 Vo izminative 13 godini od donesuvaweto na Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven kapital, se donesoa, vo pove}e navrati, zakoni za
izmenuvawe i dopolnuvawe na toj zakon. No, zo{to, ama ba{ nikoj, ne se seti barem da
podnese Predlog-zakon za ispravawe na storenata gre{ka? A imaa mo`nost toa da go
storat i nekoi na{i kolegi, {to sega sedat so nas, kako {to, polovina vek od izvr{enata
nacionalizacija, donesoa Zakon za denacionalizacija, {to sekako e za pozdravuvawe.
Za{to, na toj na~in, ispravija edna istoriska nepravda. No, bidete sigurni, ne pomala od
onaa {to ni se slu~uva od 1993 godina navamu. Imaa mo`nost, im be{e i dol`nost. Zo{to ne
go napravija toa?

Po~ituvani kolegi,

Kako {to potencirav, potrebata od ovoj zakon, se potkrepuva, megu drugoto, i

so katastrofalnite efekti od privatizacijata, odnosno na{ata dolga tranzicija. Ako se
soglasime deka site zla, za na{ata materijalna, socijalna i moralna degradacija, le`at tuka,
toga{ ostanuva nejasno - zo{to na konsekvenci, bi podpadnale samo onie luge, {to, izvinete
na izrazot " }e gi zaka~i" samo Zakonot za lustracija. A stanuva zbor za poznati imiwa i
denes prisutni vo politi~kiot `ivot. Vo koj pravec bi trebalo da se dvi`ime? Vo najblaga
forma toj del od obrazlo`enieto treba da izostane. Zna~i ne mo`e nie, istovremeno, da
znaeme, koj ne " zatalka" vo ova bespa}e, a istovremeno da go amnestirame. Ajde,
pokraj ovoj, da doneseme drug i zakon, koj, inspiratorite i nositelite na ova op{testveno
zlo, ne pomalo od ona {to e predmet na Zakonot za lustracija, ednostavno }e gi "zbri{e"
od politi~kata scena, kako {to toa radikalno e napraveno vo ^e{ka, vo ranite devedesetti.
Od ovoj aspekt, ovoj zakon, navistina e zadocnet.
Imeno, proektot ne stava pred odgovornosta: kako da ja prepoznaeme
opasnosta, politi~kata elita da se samoamnestira za odgovornosta za katastrofalnata,
surova tranzicija, odnosno apa{kata privatizacija, koja totalno go uni{ti vrednosniot
sistem. Dali sega odgovornosta }e im ja prefrlime samo na izvr{itelite, no po nekoj drug
povod? Vo ovoj del sakam da go naso~am vnimanieto i vo ovoj pravec. Ajde, duri i da
prifatime deka Republika Makedonija, bila nenakva posebna oaza. No, skoro i da nema
dvojba, deka, vo zemjata i vo zemjite isto~no od nas, privatiziranite, ili novite privatni
monopoli, izniknaa i se odr`uvaa " raka za raka" so tamo{nite tajni bezbednosni slu`bi,
ili bea isprani pari na tie slu`bi.

Po~ituvani kolegi,
Op{tiot del na Predlog - zakonot, vo koj se izneseni pravnite osnovi i pri~inite za
negovo donesuvawe, vo ne{to poblaga formulacija, no sepak realno gi otslikuva sostojbite
vo op{testvoto. Od tamu i potrebata od brz izlez od toj }orsokak. Veruvam, ke se
soglasime i vo neophodnosta za drasti~ni kadrovski promeni vo koi, kako kriterium,
mo`e i treba da vleze i otkrivaweto na informatorite, vo kontekstot na Predlog-zakonot.
No samo pod uslov, deka se poseduvaat cvrsti dokazi deka sorabotkata so tajnite slu`bi,
vlijaela da se slu~at patolo{ki sostojbi vo dr`avata, kakvi {to gi opi{uvaat predlaga~ite.
No od druga strana, nie se sremime kon sovremenite evropaski demokratii, kon op{testva
i pravni dr`avi, kade e nedozvolivo so zakonska odredba da se derogira ustavna odredba,
{to e slu~aj so Predlog -zakonot, po nekolku osnovi, odnosno po nekolku ~lenovi od
Ustavot. Mislam deka e golema odgovornosta na ovoj zakonodaven dom - kako toa }e go
premosti, bez da mu se sozdava nova rabota na Ustavniot sud. Imeno, vo nitu eden
moment, ne treba da go zaboravime na~eloto na ednakvosta. Imeno, kako toa, predmet
na ovoj zakon se samo kandidatite za funkcioneri, odnosno funkcionerite? [to stanuva so
onie {to nitu se nitu sakaat da bidat funkcioneri, a eventualno bi se na{le vo papkite na

6
slu`bite? Kade se i {to so onie {to ne bile "tajni informatori", ama bile naredbodava~i na
takvite, ili inspiratori - ama ne se kandidati za javni funkcii? Ili poednostaveno: dali site
lica, nadvor od odredbite na ovoj zakon, ili ovoj prvi~en tekst, gi ispolnuvaat uslovite za
vr{ewe na javna funkcija? Site {to ne se vo sferata na kandidati za javni funkcii. Zna~i,
pra{aweto e dosta kompleksno i bara mnogu pokompleksen priod, od `elbata na primer,
da se ostavi vpe~atok, impresija i sli~no.
Isto taka, mislam deka, vo ovoj kontekst, sekakva analogija, so sli~ni zakoni, {to bile
donesuvani od dr`avite na porane{nite totalitarni sistemi, nema mnogu da ni pomogne.
Nitu eden seriozen analiti~ar i poznava~ na prilikite vo tie zemji, ne mo`e da potvrdi deka
vleguvaweto na nekoi od niv vo EU, se dol`i tokmu i na donesuvaweto na takvite zakoni.
Ima i drugi primeri: Slovenija i Hrvatska nemaat doneseno takov zakon, pa sepak
Slovenija odamna e polnopravna ~lenka na EU, a Hrvatska e na pragot da gi zapo~ne
pregovorite. Imeno, sakam da potenciram, deka so nikakvi " vi{i celi i interesi", ne
smeeme da gi zagrozime ustavnosta, pravoto i pravnata dr`ava.

Po~ituvani kolegi,
Neodmenliv e vpe~atokot deka nie, kako zakonodaven dom, so ovoj Predlog -
zakon, imame namera javnite funkcii da gi napravime nedostapni, za odredeni postojani
nositeli na javni funkcii, odnosno da onevozmo`ime na istite funkcii da bidat izbrani, ili
imenuvani lica za koi, vo posebna postapka, utvrdena so istiot Predlog- zakon, ke se
utvrdi deka vo periodot od preku 6 decenii, smetano od 2 avgust 1944 godina,
denuncirale gra|ani, vrz ideolo{ka osnova, so {to dovele do kr{ewe, ili ograni~uvawe na
osnovnite ~ovekovi prava i slobodi na konkretni gra|ani. ]e treba mnogu uset, takt i
znaewe, da ne zapadneme vo istata ideolo{ka matrica. Imeno, nie so ovoj zakon, ili so
ovoj tekst, ne sobravme ambicija - od javnite funkcii da bidat otstraneti licata {to ja
predizvikaa moralnata i materijalnata kataklizma na na{ata dr`ava,( za {to ve}e
govorev ), tuku }e tragame po licata, koi vo izminative decenii, informirale za drugi lica
poradi manifestirano nesoglasuvawe so ideologijata na bivf{iot "ednoumen" socijalisti~ki
sistem! Veruvam deka, otvorenosta na inicijatorite, za vmetnuvawe na predlozite od
javnata rasprava, }e ja nadopolni ovaa praznina, odnosno nikoj nema da bide pomiluvan
i amnestiran za {tetite {to i gi napravil na sopstvenata tatkovina - od edna, odnosno na
nejzinite gragani - od druga strana.
Nam sega ni se zabele`uva, ili barem se iznesuvaat stravuvawa, deka povtorno
bi vlegle vo istata stapica, so poftorno kr{ewe, ili ograni~uvawe na osnovnite slobodi i
prava na gra|anite, vo koj pravec odat glavno zabele{kite od Helsin{kiot komitet.
Imeno, ne treba da go zanemarime faktot deka:
- Pratenicite se biraat od gra|anite na slobodni i neposredni izbori, so tajno
glasawe za period od 4 godini, bez mo`nost da bidat otpovikani predvreme, pa nemo`e so
zakonski akt da se derogira taa ustavna odredba;
- Deka i Presedatelot na Dr`avata, e izbran na isti takvi izbori, so mo`nost da
mu prestane toj mandat predvremeno, samo vo slu~aj i postapka utvrdena so Ustavot na
Republika Makedonija;
- Deka, spored Ustavot, site sudii imaat traen mandat otkako }e bidat
izbrani, a predvreme mo`at da bidat razre{eni samo vo slu~ai i vo postapka utvrdena so
posebniot Zakon za sudovite.
So drugi zborovi, sakam da uka`am na potrebata, pri utvrduvaweto na
kone~niot tekst na Predlog- zakonot, da go imame vo predvid ustavnoto na~elo za
ednakvosta na site gra|ani na Republika Makedonija, pred Ustavot i Zakonite (~l.9 od
Ustavot). Se razbira, jas gi poznavam samo povr{no pravnite normi. Moite sogledbi se
samo do nivoto na na~elnoto, a veruvam deka pravnicite, inicijatorite na zakonot,

7
nadle`nite sobraniski tela i site ostanati - povikani, }e iznajdat re{enija, koi ne bi bile
nadvor od ustavnite ramki, osobeno ako se ima vo predvid odredbata od ~l.23 od
Ustavot , spored koja SEKOJ GRA\ANIN IMA PRAVO DA U^ESTVUVA VO
VR[EWETO NA JAVNI FUNKCII!

Vo spotivno, }e ostavime prostor, da bideme obvineti, deka od isti motivi go

povreduvame ustavniot poredok na PRAVNATA DR@AVA, davaj}i im prioritet na
nekakvi tesnopartiski, ili drugi interesi.

Po~ituvani kolegi,

I deneska vo svetot, postoi dilema po pra{aweto: kolku lustracijata e alatka na

demokratizacijata? Imeno soo~uvaweto so minatoto sekoga{ e bolno. Nosi mnogu rizici.
Na{ata najgolema odgovornost vo toj pravec e da izgradime legislativa {to }e eleminira i
najmala mo`nost za gre{ka. No lugeto ne mo`at da gi izbegnat dokraj gre{kite. Ako e toa
taka, toga{ nema za nas oprost ako ne izgradime instrumenti za ispravuvawe na na{ata
eventualna gre{ka. Sudskata vlast e toa po~ituvani pratenici. Sudot i sudskata postapka.
Ne smeme nikogo da stavime na stolbot na stramot, bez sudaka postapka i niz nea
propi{ana i zavr{ena procedura. Se drugo e odewe po `ilet. Ili kako {to denovite napi{a
eden kolega da ne se dovedeme vo situacija, " suspendiraj}i ja procedurata, da ja
isforsirame impresijata"?! Deka prvi~niot tekst e blisku di impresija, govori tekstot od
misleweto na Vladata, {to go dobivme na po~etokot od raspravata, a koe vo temel go "
trese" i " provetruva" inicijalniot tekst. Serioznosta na Vladata ja pozdravuvam i ja ima
na{ata, toest mojata li~na poddr{ka. Zabele{kata na Pavle Trjanov, ve}e rekov, ja
prifa}am kako dosta produktivna.
I na krajot. Ne spagam megu onie {to sega velat deka }e gi rasturime
bezbednopsnite slu`bi. Duri mislam deka kompromitira~kite matterijali se nadvor od niv,
ili is~isteni - od onie {to bile vo pozicija toa da go napravat, ili " zasolnati" da ne re~am
otkradnati, za podocne`no podzemno kontrolirawe na sostojbite vo zemjata, odnosno
sudbinite na poedinci. No sepak, duri neprifa}aj}i nikakva analogija, sakam da uka`am
na vremenskoto koincidirawe na dve raboti: Otvoraweto na tajnite dosieja vo UBK vo
2001 ta , vo presret na krizata, ili vojnata - koj kako miluva, i sega - vo presret na
kosovskata statusna razre{nica, srpskata parlamentarno - izborna razre{nica, odnosno vo
po{irok kontekst - posledniot ~in na jugoslovenskata disolucija.
Vi blagodaram za vnimanieto!