UNIVERZITET "KIRIL I METODIJ"

FILOLO[KI FAKULTET
SKOPJE

m-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska

HOMO INITIATUS

FENOMENOT NA INICIJACIJATA
VO MAKEDONSKATA NARODNA KNI@EVNOST

doktorska disertacija

SKOPJE 1998

1
Mentor: prof. d-r Tome Sazdov
Filolo{ki fakultet - Skopje

FILOLO[KI FAKULTET - KNI@EVNOST

2
m-r Lidija STOJANOVI] LAFAZANOVSKA

FENOMENOT NA INICIJACIJATA
VO MAKEDONSKATA NARODNA KNI@EVNOST

APSTRAKT: Inicijacijata ne e ni{to drugo tuku sovladuvawe na dvata

najgolemi bola: smrt i ra|awe. Ottamu, ovoj trud se stremi sistemski da
go ispita na~inot na koj sovremeniot ~ovekov duh ja transponira idejata
za smrtta i povtornoto ra|awe, kako temelni obrasci na koi se zasnovuva
preminot od poniskiot vo povisokiot egzistencijalen i ontolo{ki
status. Sakaj}i da gi definira sovremenite modeli na ovaa arhai~na
ustanova, trudot se zadr`uva na analizata na trite paradigmati~ni tipa:
pubertetska, herojska i svadbena inicijacija.

Klu~ni zborovi: inicijacija, isku{enie, smrt - povtono ra|awe, heroj,

herojstvo, obrednopreoden kompleks, pubertet, svadba.

3
Lidija Stojanovic Lafazanovska

THE PHENOMENON OF INITIATION IN THE MACEDONIAN FOLK

LITERATURE

ABSTRACT: The initiation is nothing but surpassing the two biggest pains:
death and birth. Therefore, the present work is an attempt to systematically explore
and determine the way of which the contemporary man's spirit transposes the idea of
death and rebirth as fundamental patterns of the institute called initiation. Aiming to
define the actual models of this archaic institution, the author focuses her attention to
the analysis of the three paradigmatic types: puberty, heroic and wedding initiation.

Key words: initiation, temptation, death - rebirth, hero, heroism, rites of passage,
puberty, wedding.

4
 SODR@INA

Voved 8

I. [to e toa inicijacija? 20

1. Vo potraga po etimolo{koto zna~ewe 20
2.Tipologija na inicijacijata 23
3. Najzna~ajni oblici na inicijacija 30
3.1. Inicijacii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet 30
3.1.1. Misteriski kultovi 30
a. Eleusinski misterii 32
b. Samotra~ki misterii 34
v. Orfi~ki misterii 35
g. Oziris 35
d. Mitra 36
3.1.2. Inicijaciski paradigmi vo anti~ka Grcija 39
a. Tezej: Lavirintot i kultot kon tauromahijata 41
b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja 43
v. Inicijaciite na Ahil 45
3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet 47
a. Axilak 47
b. Legendata za Gral 48
v. Dante i ezoterizmot 49
g. Vra`bi 50
3.3. Moderna Evropa - potraga po inicijaciskiot arhetip 50
4. Zaklu~ok 52

II. Teorii na inicijacijata 54

1. Teorii na inicijacijata 54
2. Inicijaciskite temi vo umetni~kata kni`evnost 62
2.1. Lavirintski temi 68
3. Inicijacijata vo folkloristikata 71
3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: Inicijacija i mit 75
3.2. Ritualisti~ki teorii 88
4. Zaklu~ok 94

III. Pubertetska inicijacija 96

I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija 96
1. Teoretski kontekst 96
1.1. Odnos: pubertetska inicijacija - vol{ebna prikazna 106
2. Reliktni formi na institutot na inicijacijata 120
a. Ku}arica 121
b. Koledari i sirovari 123
v. Lazarki 125

5
II del - Pubertetskata inicijacija vo makedonskite narodni
prikazni 128
1. Herojot vo potraga po svojata zrelost 128
1.1. Avanturite na herojot 129
a. Simnuvawe vo "Dolna zemja" 131
b. Dete frleno vo priroda - (vo potraga po stravot) 135
v. Inicijaciska obuka (AT 325) 141
g. @iva voda: potraga, povtorno ra|awe 141
1.2 Transformacii na herojot 147
1.3. "Siljan {trkot" 148
2. Poetika na nevino progonetata heroina 153
2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot "nevino
progoneta heroina" 154
2.2. Dosega{ni istra`uvawa posveteni na fenomenot na "`enskata
pubertetska inicijacija" 163
2.3. Nevino progonetata heroina i nejzinata percepcija vo makedonskata
narodna prikazna 168
2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka 168
a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480 169
b. Pepela{ka - AT 510 A, B 187
v. Sne`ana - AT 709 206
2.3.2. Nevino naklevetenata devojka (AT 706, 712 i 883A) 232
a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A 234
b. Crescentia - Genoveva - AT 712 239
2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti
heroini" 244
2.4. Zaklu~ok 249
3. Transvestizam i androginija 252
3.1. Promena na polot - AT 514 256
3.2. Transvestizam - AT 881 A, 883 A, 884 B 265
4. Zaklu~ok 273

IV. Herojska inicijacija 275

I. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija 276
1. Potekloto i prirodata na herojot 276
2. Epska herojska inicijacija 288
II. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna
kni`evnost 294
1. [to e toa naroden junak 294
2. Biografskiot model na herojot 299
2.1. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko 300
2.2. Inicijaciski isku{enija - svoeviden agon 304
2.3. Smrt ili imortalizacija 315
3. Mitot za kulturniot heroj 322
3.1. Herojski mit 322
3.2. Osnivawe na gradovi od Krali Marko 323
3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj 325

6
4. @eni - heroi 335
5. Deca - junaci 339
6. Zaklu~ok 343

V. Svadbena inicijacija 346

1. Odnos: inicijacija - svadba 347
2. Paradigmi na svadbenata inicijacija vo makedonskata
narodna kni`evnost 355
2.1. Dve inicijacii - dve svadbi 356
2.1.1. @enidba so mrtovec (Svadbena i pogrebna povorka) 356
2.1.2. AT 425 - Amor i Psiha 366
2.2. Privremen brak (Qubovno grabnuvawe od strana na nekoe
mitolo{ko su{testvo) 380
2.3. @enidbata na sonceto 384
2.4. Zeta amaneta 388
2.5. Nare~nici 393
2.6. Preod od herojska vo svadbena inicijacija 403
3. Zaklu~ok 408

Zaklu~ok 410

Skratenici 414
Primarna bibliografija (Izvori, Zbornici) 416
Bibliografija 417

7
 SODR@INA

I. [to e toa iniciajcija?

1. Vo potraga po etimolo{loto zna~ewe
2.Tipologija na inicijacijata
3. Najzna~ajni oblici na iniciajcijata
3.1. Iniciajcii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet
3.1.1. Misteriski kultovi
a. Eleusinski misterii
b. Samotra~ki misterii
v. Orfi~ki misterii
g. Oziris
d. Mitra
3.1.2. Iniciajciski paradigmi vo anti~ka Grcija
a. Tezej - Lavirintot i Kultot kon tauromahijata
b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja
v. Iniciajciite na Ahil
3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet
a. Legendata za Gral
b. Dante i ezoterizmot
v. Vra`bini
3.3. Moderna Evropa - potraga po iniciajciskiot arhetip

II. Teorii na iniciajcijata

1. Teorii na inicijacijata
2. Inicijaciskite temi vo kni`evnosta
2.1. Lavirintski temi
3. Iniciajcijata vo folkloristikata
3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: Inicijacija - mit
3.2. Ritualisti~ki teorii
4. Zaklu~ok

III. Aspekti na pubertetskata inicijacija

I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija
1. Teoretski kontekst
1.1. Odnos: pubertetska iniciajcija - vol{ebna prikazna
2. Reliktni formi na institutot na inicijacijata
a. Ku}arica
b. Koledari - sirovari
v. Lazarki

II del - Pubertetska iniciajcija vo makedonskite narodni prikazni

1. Ma{ka pubertetska inicijacija
1.1 Avanturite na herojot
1.2 Transformacii na herojot
1.3. "Siljan {trkot"
1.4. Zaklu~ok

2. Poetikata na nevino progonetata heroina

2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot "nevino progoneta
heroina"
2.2. Teoretski implikacii na "`enskite inicijaciski prikazni"
2.3. Nevino progonetata heroina i nejzinata percepcija vo makedonskata
narodna prikazna
2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka
a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480
b. Pepela{ka - AT 510 A, B
v. Sne`ana - AT 709

2.3.2. Nevino naklevetenata devojka

a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A
b. Crescentia - Genoveva - AT 712
2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti heroini"
2.4. Zaklu~ok

3. Transvestizam i androginija
3.1. Promena na polot - AT 514
3.2. Transvestizam - AT 881 A, 883 A, 884 B

4. Zaklu~ok

IV. Herojska inicijacija

1. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija
1.1. Potekloto i prirodata na herojot
1.2. Epska herojska inicijacija
2. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost
2.1. [to e toa naroden junak
2.2. Biografskiot model na herojot
a. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko
b. Inicijaciskite isku{enija - svoeviden agon
v. Smrt ili imortalizacija
2.3. Mitot za kulturniot heroj
2.3.1. Herojski mit
2.3.2. Osnivawe gradovi
2.3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj
2.4. @eni heroi
2.5. Deca - junaci
3. Zaklu~ok
V. Svadbena inicijacija
1. Inicijacija - svadba
2. Sliki na svadbenata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost
2.1. Dve inicijacii
2.1.1. @enidba so mrtovec
2.1.2. Smrt - povtorno ra|awe - svadba
2.1.3. Amor i Psiha - AT 425
2.2. Mlado`enec - ubiec
2.3. Ovoj - onoj svet: opozicija ili ambivalencija
a. Relacija: svoe - tu|o
b. Ambivalentiot karakter na grabnuva~ite
2.4. Simboli~no ven~avawe na devojkata so sonceto
2.5. Zeta amaneta
2.6. Nare~nici
2.7. Preod od herojska vo svadbena inicijacija
2.8. Bri~i mi se mladi mlado`ewa
2.9. Svadbeno isku{enie - neuspe{na svadba
3. Zaklu~ok

VI. Zaklu~ok
Skratenici
Bibliografija
 VOVED

[to zna~i istra`uvawe na inicijacijata? Vo samata osnova ni se

javuva edna problemati~nost. Tolku kompleksniot fenomen, kako {to e
"posvetuvawe, voveduvawe, inicijacija" vo folkloristikata, glavno
be{e inspiriran od etnolo{ko-antropolo{kite istra`uvawa na
primitivnite plemenski zaednici, od kade {to ni e vozobnoven
arhetipot na primitivnata obredna inicijacija. Ottamu, vo sferata na
folkloristikata najgolemiot interes be{e naso~en tokmu kon
otkrivawe na tragite, reminiscenciite ili, ednostavno, analogiite na
ovaa obredna inicijacija vo sferata na vol{ebnite prikazni. No vaka
postaveniot problem izgleda prili~no ednonaso~no i ni zadava
opredeleni dodatni pra{awa: {to stanuva so drugite domeni od
narodnata kni`evnost, vo koi isto taka prepoznavame momenti {to go
karakteriziraat fenomenot "inicijacija": isku{enija, stradawa, borbi
{to se vo funkcija na napu{tawe na stariot ponizok i preminuvawe vo
nov, povisok egzistencijalen, t.e. ontolo{ki status.
Dali vo sferata na celata narodna kni`evnost, kade {to go
otkrivame inicijaciskiot simbolizam, mo`eme da zboruvame za edna
inicijacija ili pak ne?
Odovde proizleze na{ata ideja kompleksno da go istra`ime
fenomenot inicijacija vo ramkite na makedonskata narodna kni`evnost.
Imaj}i go predvid soznanieto deka kompleksnosta na inicijacijata
izvira u{te od samiot izraz, re{avame fenomenot inicijacija vo
domenot na narodnoto tvore{tvo da go razrabotime otkako prethodno }e
gi vostanovime osnovnite specifiki {to i' se imanentni na ovaa
univerzalna pojava. Vo taa smisla, prvo }e dademe eden dijahron osvrt na
najparadigmati~nite tipovi inicijacija, {to }e ni pomogne da dademe
odgovor - {to sekoja od nazna~enite epohi podrazbira pod fenomenot
inicijacija.
Vo smisla za {to popravilno sfa}awe na toa "{to pretstavuva
inicijacijata", u{te vo vovedot }e se zadr`ime na etimolo{koto

1
tolkuvawe na samiot poim, vo ~ija osnova se javuvaat dvata analogni
izraza: latinskiot - initium, initiare, initiatio i starogr~kiot - telet¦, koj ne'
navra}a na i-e. koren *kwel-.
Baraj}i odgovor na ve}e spomnatoto pra{awe, se osvrnuvame na
nejzinata tipologija, koja vo sferata na istorijata na religiite,
antropologijata i etnologijata e ve}e dobro vostanovena. Taka, po
prezentiraweto na osnovnite modeli na inicijacijata vo navedenite
sferi, ja izlo`uvame i na{ata tipologija koja se odnesuva na podra~jeto
na folkloristikata, ili poprecizno, na domenot na narodnata
kni`evnost, kade {to gi utvrduvame trite osnovni oblika: pubertetska,
herojska i svadbena.
Vo ramkite na ispituvaweto na inicijaciskite paradigmi,
podetalno }e se osvrneme na anti~kiot svet, srednovekovnite oblici na
inicijacijata, po {to }e ja zememe predvid i moderna Evropa.
Anti~kiot svet go tolkuvame preku dvata najparadigmati~ni
oblika na posvetuvawe: najprvin se osvrnuvame na misteriskite kultovi,
po {to se navra}ame na temata gr~ki heroi, koi vo istorijata na
svetskata kni`evnost ostavija biten beleg pri poimaweto na nekoi
aspekti od kompleksot nare~en inicijacija. Analiziraj}i gi herojskite
podvizi i isku{enija niz koi minuvaat Ahil i Odisej, na izvesen na~in
otkrivame edna su{tinska analognost pome|u niv i na{ite epski heroi,
koi vr{at sli~ni podvizi i se podlo`eni na sli~ni isku{enija.
Analognosta se odnesuva pred se' na nocijata na multipliciranosta na
herojskite podvizi, koi vo dvata nazna~eni modusa se okvalifikuvani
kako nekolkukratni inicijacii {to se provlekuvaat niz celiot `ivoten
ciklus. Paradigmata na lavirintskite isku{enija, koja ja otkrivame
preku gr~kiot heroj Tezej, znaeme deka vo svetskata kni`evnost stana
edna od univerzalno prifatenite inicijaciski temi. Srednovekovnata
hristijanska upotreba na simbolot lavirint e axilakot, koj pretstavuva
edna verzija na paganskite mitovi na inicijacijata: sovladuvaweto na
te{kiot pat po koj doa|a izbavuvaweto - prosvetluvaweto. Ovaa sogledba
}e bide osobeno va`na pri tolkuvaweto na makedonskata prikazna

2
"Siljan {trkot", vo koja avanturata na herojot e izrazena tokmu vo
forma na axilak, iako vo samoto dejstvie toj dobiva alegoriski prizvuk.
Vo prodol`enie, }e bide daden pregledot na srednovekovnite
oblici na inicijacijata, kade {to - preku axilakot, "Legendata za Gral",
vra`bite, i Danteoviot ezoterizam - gi otkrivame supstancijalnite
dimenzii na srednovekovnata inicijacija. Temata posvetena na potragata
po Gralot }e pretstavuva svoevidno `ari{te vo svetskata kni`evnost se'
do na{eto sovremie. Specifi~nosta na srednovekovnite inicijacii e
tokmu izrazena preku hristijanskiot ezoterizam.
Ona {to go smetame kako osobeno zna~ajno pri definiraweto na
sostojbata na moderniot svet, sogledano od aspekt na moderna Evropa,
pretstavuva sostojba {to ja definirame kako "potraga po inicijaciskiot
arhetip". Spored na{ite sogleduvawa, moderna hristijanska Evropa, koja
sosem opravdano e oddale~ena od izvr{uvaweto na inicijaciskiot obred,
se nao|a vo pozicija koga noviot inicijaciski model go pronao|a vo
otkrivaweto na sovremenite primitivni zaednici i analizata na nivnite
inicijaciski obredi. Vtoriot karakteristi~en beleg za moderna Evropa
e minucioznoto otkrivawe na inicijaciskite temi i simboli vo
kni`evnata i folklorna produkcija, {to u{te pove}e go intenzivira
~uvstvoto na potragata po inicijaciskiot arhetip. I verojatno
najzna~ajniot moment {to ja konstituira inicijacijata vo evropskiot 20
vek pretstavuva do`ivuvawe na inicijacijata na nivo na imaginacija,
koja ja uo~uvame vo procesot na recepcija na vol{ebnite prikazni od
strana na mladata audiencija.
Vtoroto poglavje e posveteno na pregled na teoriite na
inicijacijata, za koe isto taka smetame deka pretstavuva neophodno
voveduvawe vo razrabotkata na na{ata tema.
So ogled na toa deka stanuva zbor za edna interkulturalna i
interdisciplinarna pojava, na{eto vnimanie go naso~uvame pred se' kon
pregled na onie oblasti, od kade {to proizlegoa folkloristi~kite
spekulacii. Po uka`uvaweto na faktot deka istra`uvaweto na
inicijacijata e struktuirano vo {irokiot raspon na humanisti~kite
soznajni naso~uvawa, najnapred gi prezentirame i vrednuvame onie

3
teoretski dostigawa {to se dvi`at vo sferata na antropologijata,
psihoanalizata i analiti~kata psihologija, istorijata na religiite,
sociolo{kite i kognitivisti~kite teorii. Sepak, vo teoretskoto
prou~uvawe na inicijacijata se zabele`uvaat nekolku osnovni
orientacii, koi se definiraat zavisno od toa dali ja objasnuvame so
pomo{ta na istorijata (istorisko-kulturolo{ka {kola), kulturata
(etnolo{ko-antropolo{ka {kola), op{testvoto (sociolo{ka {kola)
ili pak so pomo{ta na onaa koja se odnesuva na ~ovekoviot duh
(psiholo{ko-filosofska {kola).
Vo prodol`enie se navra}ame na najva`nite teoretski rezultati
vo oblasta na folkloristikata, kade {to kako supstancijalna ni se
nazna~uva relacijata pome|u trite nocii: mitot, ritualot i narodnata
kni`evnost.
Glavniot akcent vo folkloristi~kite istra`uvawa vo 20 vek be{e
staven na eventualnoto ritualno poteklo na narodnata kni`evnost pri
{to najvpe~atlivi bea istra`uvawata vo domenot na vol{ebnata
prikazna i juna~kiot ep. Sepak, gledi{tata se dosta podvoeni, taka {to
od edna strana se javuvaat avtori koi decidno ja zastapuvaat uslovenosta
na folklornata produkcija od obredot na inicijacijata (Pol Sentiv,
1923; Vinte{tajn, 1928; Prop, 1946), dodeka pak od druga strana se javuvaat
avtori koi argumentirano ja otfrlaat navedenata mo`nost, so
obrazlo`enie za nepostoewe dovolen broj dokazi vo prilog na nejzinoto
doka`uvawe (Elijade, Liti, @irardo). Spomnative istra`uva~i se
zalagaat za prifa}awe na inicijaciskiot fenomen vo narodnata
kni`evnost na nivo na imaginacija. Me|utoa, vo sklopot na dvete
sprotivstaveni strani, bi ja navele kompromisnata teorija spored koja se
uo~uva izvonredna analogija pome|u ritualnoto i folklornoto
/prikazneno/ dejstvie izrazeno pred se' na nivo na samata struktura
(Beker, fon Bajt). Kako {to }e se prika`e niz samata analiza na
makedonskiot folklor, nie ja zastapuvame ovaa teorija, nazna~uvaj}i
deka bitna odrednica vo nea pretstavuva konstatiraweto na
obrednopreodniot karakter, ~ija analogija se ~uvstvuva kako na planot na
obredot na inicijacijata, taka i na planot na folklornoto ostvaruvawe.

4
 Vo delot posveten na relacijata: inicijacija - vol{ebna prikazna,
}e bidat nazna~eni spomnatite detali od svetskata folkloristika, kade
{to }e uka`eme deka nezavisno od li~nite, ~esto disparantni
sogleduvawa na ovoj problem site folkloristi se soglasuvaat okolu
vostanuvawe tripartitna shema na inicijacijata izrazena preku
osnovnite fazi: separacija, marginalizacija i reagregacija. Ona {to e
lesno zabele`livo vo celiot ovoj kompleks, toa e soznanieto deka van
@enepovoto otkritie od po~etokot na vekov (1909) i den-denes go
zadr`uva primatot na najsoodvetno postaveniot i definiran problem.
Po nazna~enite preliminarni, teoretski sogleduvawa, }e
premineme kon analiza na paradigmatskite tipovi inicijacija {to ja
karakteriziraat makedonskata narodna kni`evnost. Vo taa smisla,
tretoto, ~etvrtoto i pettoto poglavje im se posvteni na: pubertetskata,
herojskata i svadbenata inicijacija, za koi uka`uvame deka go zazemaat
najavtenti~noto mesto vo osoznavaweto na inicijaciskata paradigma vo
makedonskiot folklor.
Sledej}i gi patokazite na golemite antropolozi, etnolozi i, pred
se', folkloristi, paradigmata na inicijacijata (t.e. mlade{koto
posvetuvawe), preku koja adolescentot preminuva od infantilniot vo
svetot na vozrasnite, ja opredeluvame kako pubertetska i ja ispituvame vo
`anrot vo koj e taa najeksplicitno izrazena - vol{ebnata prikazna.
Naredniot tip, nasloven kako herojska inicijacija, go povrzuvame so
epskoto narodno tvore{tvo, pri {to go otkrivame jakneweto na
borbenite mo}i na herojot. Naredniot vid, koj go narekuvame "svadbena
inicijacija", go istra`uvame vo onie folklorni ostvaruvawa kaj koi
isku{enijata na protagonistite: potencijalnata nevesta i
potencijalniot mlado`enec, se odvivaat neposredno so odr`uvaweto na
svadbeniot ceremonijal. Ispituvaj}i go sekoj vid posebno }e utvrdime
edna bitna osobenost. Imeno, onaa inicijacija {to e vo svetot
vostanovena kako pubertetska, a ~esto e ozna~ena ednostavno kako
inicijacija, go nosi primatot na osnovniot, paradigmatski oblik na
inicijacija. Site, vo svetot konstituirani, imenuvani ili preimenuvani
inicijacii go nosat kvalifikativot posebni - "initiations particulaires".

5
Ottamu, edno osobeno vnimanie }e mu posvetime tokmu na ovoj tip
inicijacija. Ona {to }e bide isto taka utvrdeno niz samite analizi,
vsu{nost, pretstavuva vospostavenata distinkcija pome|u pubertetskata
i svadbenata inicijcija, od edna strana, koi gi tretirame kako li~ni,
individualni, dodeka pak, razrabotuvaj}i go fenomenot herojska
inicijacija vo ramkite na golemite epski podvizi i isku{enija {to se
povrzani so opstojuvaweto na celata zaednica; od druga strana, ja
definirame kako "nadli~na".
Vovedniot del od poglavjeto posveteno na pubertetskata
inicijacija }e bide naso~en pred se' kon teoretsko sogleduvawe na
interaktivnata spojka pome|u obredot na inicijacijata i `anrot vo koj
najeksplicitno e uo~livo nejzinoto prisustvo - vol{ebnata prikazna. Vo
toj del }e bidat izlo`eni stavovite na najuglednite svetski
folkloristi, koi zazemaat sopstveni mislewa okolu ova pra{awe. Isto
taka, }e bidat izlo`eni i najnovite tendencii vo ispituvaweto na
inicijaciskiot fenomen vo vol{ebnite prikazni, koe vo poslednive dve
decenii e sogledano pred se' na nivo na samata struktura na tvorbata.
Analizata na makedonskata pubertetska inicijacija, sogledana vo
vol{ebnite prikazni, }e bide sprovedena od aspekt na antropologijata na
rodot, od kade {to }e proizleze distinkcijata na tipi~no ma{ka i
tipi~no `enska inicijacija. Prvata }e bide opredelena so slednive
momenti: avanturite i metamorfozite {to herojot gi steknuva za vreme
na inicijaciskiot ~in. Vo toj kontekst }e bide razgledan i slu~ajot
"Siljan {trkot", kade {to otkrivame svoevidna simbioza na odnosnive
dve paradigmi: avanturata na Siljan ja otkrivame vo forma na axilak,
dodeka pak metamorfozata od povisok (~ove~ki) vo ponizok `ivotniski
oblik e eksplicitno izlo`ena u{te vo samiot naslov. Obrednopreodniot
kompleks se sogleduva vo ishodot od prikaznata, vo momentot koga
neofitot go realizira preminot vo povisok egzistencijalen status,
vra}aj}i se od `ivotinski vo ~ove~ki oblik.
@enskata inicijacija, koja se javuva kako rezultat na silno
izrazeno patrijarhalno ustrojstvo, }e bide analizirana od aspekt na
pod`anrot "nevino progoneta heroina". Vo prv plan }e bidat zemeni onie

6
prikazni koi ja konceptualiziraat relacijata: ma}ea - pa{torka (AT 480-
1-5 ; 510 A i 709). Slednata analiza }e bide posvetena na sogleduvaweto na
nevino naklevetenata devojka {to ja otkrivame vo prikaznite od tipot
AT 883A, 706 i 712. Vo prodol`enie, }e bidat analizirani prikaznite od
tipot AT 310, 403, 450 i 707.
Osnovnite karakteristiki na tipi~no ma{kata i `enska
inicijacija mo`at da se rezimiraat na sledniov na~in: vo ma{kite
inicijacii herojot go napu{ta svojot roditelski dom, potoa do`ivuva
isku{enija od tipot zada~a - re{enie ili borba - pobeda, pri {to se
javuvaat pove}ekratni isku{enija: preliminarno, glavno i dopolnitelno.
I vo obata slu~aja (tipi~no ma{ka i `enska inicijacija) go dobivame
odgovorot na patrijarhalnata kultura. Lesno mo`e da se zabele`i
zna~ajniot kontrast vo odnos na imperativot {to se odnesuva do ma{kite
protagonisti vo braneweto na nivnite prava, kako {to e slu~ajot so
"Zmejoubiecot" (AT 300). Ovde najeksplicitno se sogleduva nazna~enata
razlika vo statusot pome|u `enskiot i ma{kiot protagonist vo
prikaznite. Kaj nazna~eniot tip prikazna, herojot go dostignuva svojot
povisok socijalen status na toj na~in {to e javno pofaleno negovoto
dobro odnesuvawe pred celata javnost (carstvo, dvor, palata). Heroinata,
pak, gi vr{i site doma{ni i manufakturni raboti i kazneta e za toa (AT
480, 510 A, 709), ili e nevino naklevetena i kazneta za nekoja nestorena
rabota (AT 706, 712, 883 A). Odovde mo`eme da rezimirame deka ovie
prikazni najsupstancijalno gi zacvrstuvaat perspektivite i socijalnite
vrednosti na patrijarhalna kultura, od kade {to vpro~em tie i
proizleguvaat. Zna~i, prikaznite se produkt na edna patrijarhalna,
ma{ki-dominantna kultura. Sepak, spored logikata na inicijacijata, a vo
soobraznost so vol{ebnata prikazna, protagonistite uspe{no go
zavr{uvaat svojot inicijaciski ~in, realiziraj}i go preodot vo
povisokiot status - "stasani za ma`ewe" ili pak "ven~ani".
Vo kontekst na teorijata na inicijacijata i inicijaciskite
isku{enija, kako delikatni ni se javuvaat t.n. slu~ai na me|a (AT 514, 881
A, 883 A i 884B), koi }e bidat analizirani vo ramkite na fenomenot
androginija i transvestizam.

7
 Poglavjeto koe se odnesuva na tipi~no herojskite podvizi i
isku{enija {to gi sre}avame vo ramkite na epskoto narodno tvor{tvo e
osmisleno na sledniov na~in: vo samiot voveden del }e uka`eme na nekoi
specifi~nosti na herojskata inicijacija, ~ie definirawe usleduva po
neophodnoto navra}awe na etimolo{koto poteklo na poimot, od kade {to
ja izveduvame i samata priroda na ovaa kategorija bitija. Potoa }e se
osvrneme na epskata herojska inicijacija, istaknuvaj}i deka ovoj vid
inicijacija e najizrazen vo epskite ostvaruvawa.
Vtoriot del od nazna~enoto poglavje e posveten na prisustvoto na
herojskata inicijacija vo makedonskiot folklor. Vo tie ramki, }e go
zememe predvid "biografskiot model na herojot" - kade {to }e se
osvrneme na najparadigmati~nite momenti od `ivotot na Krali Marko,
koi dozvoluvaat da bidat okvalifikuvani kako inicijaciski isku{enija.
Vo vtoriot del se analizira kulturniot heroj, ~ii glavni paradigmatski
obrasci ni se pretstaveni preku ~inot na osnovawe na gradovite od
strana na Krali Marko, kako i ~inot na pobeda na svetecot vo duelot so
htonskoto ~udovi{te. Vo ova poglavje, isto taka, se osvrnuvame i na
specifi~nite figuri {to se karakteristi~ni za celiot svetski folklor
i mitologija: `enata-junak i decata-junaci.
Vo vovedniot del od poglavjeto nasloveno "Svadbena inicijacija"
se zadr`uvame na istra`uvawe na relacijata: inicijacija - svadba.
Akcentot e staven vrz izvesna retrospektiva na dvata su{tinski obreda
na premin (inicijacija i svadba), pri {to vo uslovi na monogamno
~ove~ko semejstvo, i ottamu proizlezenata patrijarhalna bra~na
zaednica, prvobitnoto poimawe na inicijacijata na mladite ~lenovi vo
primitivnite zaednici, se transformiralo i preminalo vo inicijacija
vo svadbenite obredi i obi~ai. Vo domenot na makedonskata narodna
kni`evnost mnogu ~esto doa|a do simbioza na dvata klu~ni momenta od
`ivotot. Ednostavno, specifikite na pubertetskite isku{enija se
preneseni vo periodot na svadbata, koja po~nuva da go zazema primatot
nad nekoga{nata inicijacija. Vo toj kontekst, }e se osvrneme na
pogledite na golemite svetski folkloristi od ruskata semioti~ka
{kola - Bajburin, Levinton, Meletinski, i }e bide nu`no navra}awe kon

8
Propovoto gledi{te, a isto taka }e se osvrneme i na nekoi na{i
istra`uva~i na ova podra~je - Vidosava Stojan~evi} (1972) i Miodrag
Pavlovi} (1987). No, ona {to }e go istakneme vo samiot trud sekako }e
bide naso~eno kon samata odluka dali da se prifati vakvata sintagma.
Ednostavno, Bajburin, Levinton i Meletinski dosta jasno gi
razgrani~uvaat pubertetskata inicijacija i svadbata (pred se' vo domenot
na vol{ebnata prikazna), bez potreba vtoriot obred na premin da go
okvalifikuvaat kako svoeviden vid inicijacija. Me|utoa, svesni za
obrednopreodniot karakter na "svadbata", koja go zadr`uva
kvalifikativot na inicijacija, kako i spomnatiot fakt deka, vo
kontekst na izmenetite uslovi vo sovremeniot svet, svadbata opravdano
go dobiva primatot nad pubertetskata inicijacija, se re{ivme
analiziranite specifi~ni primeri da gi naslovime i okvalifikuvame
kako "svadbena inicijacija".
Vsu{nost, akcentot vo ova poglavje }e pretstavuva na{ata teza
deka vaka definiranata inicijacija, koja e odgovor na brojnite
analizirani si`ea od makedonskiot folklor, pretstavuva svoevidna
preodna forma na inicijacija.
Vo delot posveten na paradigmati~nite slu~ai vo makedonskata
narodna kni`evnost }e izvr{ime analiza na nekolku razli~ni segmenti
{to se povrzani so slednive temi: `enidba so mrtovec, kade {to }e ja
otkrieme paradigmata na poistovetuvawe na svadbena i pogrebna povorka,
potoa }e go analizirame slu~ajot {to go sre}avame vo tradicionalnata
prikazna Amor i Psiha (AT 425). Isto taka, }e bide opfaten momentot na
qubovnoto grabnuvawe od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo koe go
definirame kako neophodno vostanovuvawe na t.n. privremen brak. ]e
bide analizirano i si`eto {to e tolku rasprostraneto vo makedonskiot
foklor (glavno vo poetski, no i vo narativen oblik) i {to se odnesuva
na `enidbata na sonceto. Vo ova si`e }e gi otkrieme trite su{tinski
paradigmi za svadbenata inicijacija: ven~avawe na mladata devojka so
sonceto, sogledano preku simbolizmot na |ur|ovdenskoto ni{awe;
guveewe i vostanovuvawe privremen brak, kako uslov za realizirawe
vistinski brak. Temata posvetena na podmetnatiot zet }e ja otvori

9
diskusijata okolu Betelhajmovoto psiholo{ko "izbegnuvawe na
inicijacijata", t.e. nesposobnosta da se bide iniciran, kako i otvorawe
na problemot: {to so onoj koj e iniciran, a ne go ostvaruva neophodniot
obrednopreoden kompleks (~ij paradigmatski obrazec pretstavuva
herojot Ognen vo pesnata "Latinski kraq i Ognen", Miladinovci,
p.br.84). Vo ramkite na ovaa tematska celost }e stane zbor za
eventualnite opcii koi od van @enep navamu se re~isi nezamislivi:
obred bez premin i premin bez obred.
Sledniot detaq }e bide naso~en kon izmenetoto tolkuvawe na
funkcijata {to ja imaat nare~nicite i nivnoto proro{tvo. Vo
analiziranite primeri naj~esto stanuva zbor za toa koga nazna~enoto
proro{tvo: "deteto da umre na denot na svadba", dobiva dimenzii na
privremena inicijaciska smrt, ili pak vo nekoi si`ea, kako {to }e
imame mo`nost da vidime, }e stane zbor za stereotipniot slu~aj na
magi~noto begstvo, koga, namesto mlado`enecot, vo smrt se vpu{ta nekoj
od negovite najbliski (pr. Miladinovci, p.br.17). Vo vakvite ramki,
normalno, stanuva zbor za izvesen `rtven supstitut.
Vo kontekst na svadbenata inicijacija }e bide zemen predvid i eden
karakteristi~en slu~aj, vo koj }e zboruvame za opredelen preoden oblik
na inicijacija. Imeno, od golemite epski heroi obi~no se bara
ispolnuvawe na nivnata "nadli~na" herojska inicijacija. No, vo slu~ajot
koga, namesto da gi jakne svoite borbeni ve{tini vo korist na celata
negova zaednica, toj minuva niz isku{enija {to pretstavuvaat isklu~ivo
proverka na negovata zrelost da stapi vo brak - go ozna~uvame kako preod
od herojska vo svadbena inicijacija.
Kako edna globalna procenka na fenomenot nare~en "svadbena
inicijacija", }e konstatirame deka biten preduslov za eden uspe{no
sproveden svadben ~in pretstavuva iniciraweto na dvajcata glavni
protagonisti od dadenata folklorna tvorba, kade {to mnogu ~esto se
javuva i postoeweto na dva braka. Prviot od niv dobiva kvalifikativi na
privremen brak, so jasni aluzii i reminiscencii na nekoga{nite obredi
na inicijacijata vo periodot od istekot na inicijacijata pa se' do

10
stapuvaweto vo vistinski brak, a vtoriot e onoj vistinskiot {to slu`i
za vospostavuvawe semejstvo.
Zaklu~niot del od ovoj trud }e pretstavuva obid da se vostanovat,
od edna strana, onie univerzalni dimenzii koi na edno fenomenolo{ko
nivo go opravduvaat postoeweto na unificiran i univerzalen "fenomen
inicijacija", dodeka pak na eden supstancijalen, folkloristi~ki plan }e
bidat uo~eni bitnite razliki {to se javuvaat na nivo na sekoj vid
inicijacija poedine~no. Tuka povtorno }e bide rezimiran na{iot
inicijalen impuls, koj se nadevame deka go rasvetlivme vo tekot na
samata analiza; imeno, deka vo ramkite na globalnata narodna
kni`evnost ne e mo`no da govorime za "inicijacija", tuku e neophodno
dopolnitelno precizirawe {to e vo funkcija na doopredeluvawe na
isku{enijata vo ramkite na folklornite tvorbi. Me|utoa, ona {to e
va`no, toa e sekako istaknuvawe na tripartitnata struktura na
fenomenot inicijacija (separacija, marginalizacija i reagregacija), koja
se sre}ava vo site inicijacii definirani preku obrednopreodniot
kompleks: napu{tawe na prethodniot ponizok socijalen i
egzistencijalen status i steknuvawe nov, koj e povisok.
Isto taka, }e bide sogledana i pojavata na ambivalentnost, koja se
zabele`uva pred se' na planot na samoto nasilstvo. Ednostavno, kako {to
toa go naglasija @irar (1990 /1972/) i Burkert (1972), i nie go
zastapuvame stavot deka nasilstvoto dobiva fundamentalni crti vo
kreiraweto na ~ovekovata kultura. Kako {to smeta Elijade, ~ovekot niz
procesot na inicijacijata preminuva od sostojba na priroda vo sostojba
{to se narekuva kultura. Nasilstvoto go osoznavame samo vo onaa mera vo
koja e neophodno da se ostvari neophodniot premin vo povisoka sostojba
na postoewe. Nasilstvoto go vr{at site onie {to se vo funkcija na
inicijaciski pokroviteli. Vo taa smisla, }e bidat zemeni predvid
ma}eata, ve{terkata, majkata (od AT 709) i raznite progonuva~i pod ~ija
manifestna strana go otkrivame onoj dlabok pokrovitelski simbolizam
na nekoga{nite inicijaciski voda~i.

11
 Vo sekoj slu~aj, vo tolku kompleksniot poim kakov {to e
analiziraniot, nasekade vo analziriranite primeri go otkrivame onoj
interkulturalen simbolizam na privremenata smrt i povtornoto ra|awe.

12
 I

[TO E TOA INICIJACIJA?

Inicijacijata ne e ni{to drugo tuku talkawe me|u dvata najgolemi

bola: smrt i ra|awe, koi inicijantot mora da gi nadmine. Po ovaa smisla se'
u{te traga celoto ~ove{tvo i zatoa - onoj del od mitskite i ritualni
arhetipi {to na{ata narodna literatura go nasetuva, i den-denes
pretstavuva ogromen predizvik za istra`uva~ite.
***
Kako treba da ja analizirame inicijacijata? U{te od vremeto na
monumentalnoto delo na van @enep "Les rites de passage" (1909), pa se' do
najnovite istra`uvawa od tipot na S. Vjern "Rite, roman, initiation" (1987
/1973/), R. Beker "Die Wiebliche Initiation" (1990), Alen Testar " De la nécessité
d'être initié" (1992), [roder "Initiation and Religion" (1992) itn., istra`uva~ite
se borat so ova trnovito pra{awe.

1. Vo potraga po etimolo{koto zna~ewe

Na samiot po~etok }e uka`eme na nekoi osnovni momenti {to se

odnesuvaat do samata smisla i zna~ewe na poimot "inicijacija", koe bi ni
dalo eventualna potkrepa vo utvrduvaweto na nejzinite najparadigmati~ni
oblici na postoewe, kako vo sferata na etnologijata, antropologijata,
istorijata na religiite, od edna, taka i vo umetni~kata i narodnata
kni`evnost, od druga strana.
Vo osnovata na ovoj poim se javuvaat dvata analogni izraza:
latinskiot - initium, initiare, initiatio, i starogr~kiot - telet¦.
Dodeka latinskoto poteklo na "inicijacijata" ni indicira samo edno
zapo~nuvawe, gr~kiot zbor telet¦ i glagolot tele”n uka`uvaat tokmu na celta
na eden uspe{no sproveden ~in, vo smisla na "sovr{eno zavr{ena rabota".
Imenkata tŒloV 1 , kako {to e poznato, poteknuva od indoevropskoto *kwel-, 2
so zna~ewe "ispolnuvawe, cel". Inaku, Simon Vjern go ozna~uva "tŒloV" vo
slednava smisla: toa e to~ka {to go ozna~uva krajot, zavr{okot na dadenata
pateka, rabota. Sogledano vo edna religiozna smisla, ovie zborovi ja
soop{tuvaat idejata za svr{uvaweto, perfekcijata. Od druga pak strana, bi
go navele i podatokot deka Grcite ja narekuvale svadbata tŒloV,
posvetuvawe, dodeka pak svadbeniot obred potsetuval na misteriite
(Elijade, 1986:153). Isto taka, ne e li zaprepastuva~ko soznanieto deka
glagolot od istiot ovoj koren (so dodavaweto na edno u) teleut…w - se
koristi vo zna~ewe na zavr{uvawe so `ivotot, umirawe. Grcite, kaj koi se
~uvstvuvala ogromna naklonetost kon igrata so zborovi, ne slu~ajno dovele
do eden vakov interesen spoj na glagolite: (telŒw, "posvetuvam" i telet¦,
posveta, pokraj teleut…w ispolnuvam, zavr{uvam, umiram, teleut¦, kraj, smrt),
odnosno tele”sqai: teleut‡n: da se inicira, voveduva, da se umre. 3 Taka, ve}e

1
Vo ovaa smisla e po`elno da se konsultira etimolo{kiot re~nik na gr~kiot jazik na
[antren: Pierre Chantraine, Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. Vol. 4,
Paris, 1977, pp.1101-1103. Avtorot gi naveduva slednive kvalifikativi na ovoj poim:
"zavr{uvawe, svr{uvawe, kraj; no, pokraj toa, go doveduva vo vrska so inicirawe,
voveduvawe i kone~no go povrzuva so "izvr{uvawe na eden ritual" (DÉLG:1102). Po`elno e
da se vidat spomnatite odrednici vo: St. SENC, Gr~ko-hrvatski rje~nik, Zagreb, 1988.
2
Korenot *kwel-, go koristime vo ova zna~ewe: da se celi, da se stremi. Od nego se oformila
imenkata *kwel-es, "ispolnuvawe". Vsu{nost, vo ovoj kontekst samo bi sakale da uka`eme na
faktot deka formite od ovoj indoevropski koren, gledani preku starogr~kiot, vo sebe
sodr`at nekoja su{tinska posledovatelnost vo zna~eweto.
3
Da se vidi: Plutarque, De Facie, 943b. kade {to e najcelishodno uo~ena ovaa relacija: " Ete,
zatoa postoi edna tolku bliska analogija pome|u gr~kite zborovi koi ozna~uvaat umirawe
i inicijacija, voveduvawe. Vo vrska so ova pra{awe, da se vidat slednive trudovi: Pierre
Raingeard, Chartres, Imprimerie Durant, 1934; S. Vierne, Rite, roman, initiation. PUG, 1987. Inaku,
ovde e interesno da se spomene i koncepcijata na Aristotel, koj krajot, smrtta na
umetnosta ja nazna~il tokmu so poso~eniot izraz: teleut¦.
Platon velel: da se umre, zna~i da se bide iniciran (Eliade, 1959:240). Osven
navedenive terminolo{ki zna~ajki, bi go navele i etimolo{koto zna~ewe
na gr~kiot termin "neofit" (neophyte) 4 , koj e univerzalno prifaten vo
svetskata nauka kako kandidat koj ja minuva inicijacijata. Ovoj termin
proizleguva od nŒoV i jut™V, vo zna~ewe na nov plod, nova ro`ba. Vo ovaa
smisla, ~uvstvuvame edno mnogu zna~ajno simboli~no sovpa|awe pome|u
zna~eweto na starogr~kiot izraz neofit so simbolizmot, t.e. so patot niz
koj navistina minuvaat "neofitite" od narodnata kni`evnost. Ednostavno,
analogijata e sodr`ana vo slednoto: etimologijata na gr~kiot izraz neofit
vo ve}e poso~enoto zna~ewe - nov plod, ro`ba, mo`e da se razvie, t.e. semeto,
zrnoto mo`e da iz'rti edinstveno ako se zakopa vo zemja. Na planot na
simboli~koto dejstvie vo narodnata kni`evnost, "protagonistot" -
neofitot sekoga{ mora da se sretne so smrtta, da umre, za potoa povtorno da
se rodi. Naj~esto simbolizmot na smrtta e izrazen tokmu preku metaforata
na dolnata zemja, podzemjeto, pro`deruvaweto na neofitot od nekoe
~udovi{te i sli~no.
No, da se navratime povtorno na dvata analizirani termina: initium -
teleut‡n: od nivniot spoj go dobivame slednoto zna~ewe na inicijacijata: taa
pretstavuva po~etok, zapo~nuvawe na edna sostojba koja mora "semeto", t.e.
~ovekot da go dovede do negovoto sozrevawe, t.e. da go dovede do sovr{enstvo.
Analogno na semeto, ~ovekot najprvo mora da umre, za da mo`e povtorno da se
rodi.
Ovoj mal etimolo{ki izlet go napravivme od ednostavna pri~ina {to
smetame deka site mo`ni, duri i disparantni sfa}awa i definirawa na
fenomenot inicijacija se sovpa|aat vo ovaa negova to~ka. Bez ogled na toa
dali stanuva zbor za edno sociolo{ko, etnolo{ko, religiozno, filosofsko,
lingvisti~ko ili pak kni`evno poimawe na inicijacijata, ovaa nejzina sr`
ostanuva konstantna.

4
Okolu poso~enite gr~ki termini da se vidi: SENC, Gr~ko-hrvatski re~nik, kako i
etimolo{kiot re~nik: P. Chantraine, Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des
mots, Paris, 1968-1980, vol.1-4.
2. Tipologija na inicijacijata

Otkako so pomo{ na etimolo{koto istra`uvawe dojdovme do sr`ta na

inicijacijata, morame da uka`eme deka postojat razli~ni vidovi i zna~ewa
na istata: tuka pred se' bi gi navele poznatite enciklopediski osvrti od
strana na G. d'Alviela, Harison (vidi: ERE:314-329), potoa A. Testar, R.
Bastid, Elijade i sl. Na pr. u{te vo Encyclopædia of Religion and Ethics (1915),
inicijacijata e tolkuvana od sledniot aspekt: voveduva~ka i primitivna;
budisti~ka, gr~ka, hinduisti~ka, evrejska, rimska i tibetanska. Elijade vo
svojata Encyclopedia of Religion se zadr`uva na ovoj fenomen, pred se' davaj}i
nekoi univerzalni karakteristiki, za da podocna istiot bide analiziran od
aspekt na ma{kata i `enskata inicijacija (ER, v.initiation). Od druga pak
strana, Alen Testar tvrdi deka postojat 4 osnovni zna~ewa na glagolot initier
(1992:20; 251 n.5). Osnovnata oska na ovoj termin se zadr`uva okolu
zna~eweto na voveduvawe vo znaewe vo kultovite i tajnite obredi. Inaku,
angliskiot termin to initiate upatuva na prvi~noto zna~ewe koe mu e
imanentno i se odnesuva na "zapo~nuvawe - nov po~etok". Osven nego, bi go
navele i Bleker, koj isto taka naveduva pove}e oblici na inicijacijata, od
koi {to normalno proizleguvaat i razli~nite zna~ewa na sekoj vid
poedine~no (Bleeker, 1965a:15-20).
Ovaa neusoglasenost okolu imenuvaweto i ozna~uvaweto na
inicijacijata ne' naveduva na dolgata neusoglasenost vo domenot na
teorijata na kni`evbosta i komparativnata kni`evnost, koga stanuva{e
zbor za realizacija na golemiot internacionalen proekt, iniciran od
strana na francuskiot kompartivist R. Eskarpi 1957 godina - sozdavawe
me|unaroden re~nik na kni`evnite termini, inaku predlo`en 1958 god na
komparativisti~kiot kongres vo ^ejpel Hil (Chapel Hill). Me|utoa,
realizacijata na ovoj "me|unaroden" re~nik na kni`evnata terminologija
be{e re~isi neizvodliva, imaj}i ja vo predvid neuedna~enosta koja
izvirea{e pome|u slovenskata kni`evna terminologuija i
zapadnoevrospkata, koja uslovno ja narekuvame me|unarodna (v. S. Petrovi},
1965:20-21). Ovde bi navele edna interesna zabele{ka rezimirana od strana
na S. Petrovi}, koja odnesuvaj}i se na dijalogot pome|u dvete nazna~eni
kulturi e okarakterizirana na sledniot na~in: nema golemo somnevawe deka
vo pogolemiot broj slu~ai idejata za re~nikot na kni`evnite termini
izrasna od `elbata da se izbegnat onie nesre}ni situacii vo koi -
razgovorot okolu op{tite pra{awa na kni`evnosta - a ponekoga{ i za
poedinoto kni`evno delo - se ~ini nevozmo`en, od ednostavna pri~ina {to
sobesednicite upotrebuvaat isti zborovi a uporno mislat razli~ni raboti.
Analogno na toa i Eskarpi zaklu~uva: diskusiite okolu zamrsenite
kni`evni poimi, dovede do zaklu~ok deka treba postrogo da bidat
definirani terminite so koi{to se slu`ime (Petrovi}, 1965:21). Ova kuso
odvlekuvawe od na{ata osnovna tema, vsu{nost ne' navra}a na eventualnata
na{a odluka - kako da gi doopredelime i uedna~ime tolkute rzni svojstva
koi ni se javuvaat pod edinstveniot poim - inicijacija. Smetame,
tipologizacijata na ovoj poim bi ni pru`ila eventualno re{enie na na{ata
osnovna zada~a - istr`uvawe na fenomenot na inicijacijata vo makedonskata
narodna kni`evnost. I vo celata vakva situacija, neusoglasenosta okolu
upotrebata na terminot inicijacija, koja {to ve}e ja navestivme, dobiva
dimenzii na interesen predizvik, dokolku sme svesni deka stanuva zbor pred
se' za promenlivosta na kontekstot vo koj se sozdava{e "sekoja inicijacija"
poedine~no. Ottuka, smetame deka celta na vakvite istra`uvawa ne
pretstavuva kone~noto razre{uvawe na postoe~kata neuedna~enost, tuku,
naprotiv - nejzino prou~uvawe, sfa}awe i definirawe. Tuka pak bi mo`ele
da se navratime na holandskiot istori~ar na kulturata J. Huizinga i
negovoto odreduvawe na - homo ludens. 5 Ednostavno, smetame deka na{ite
definirawa pretstavuvaat eden interesen oblik na igra, koja postojano

5
Ovde bi go navele germanskiot folklorist Kurt Ranke, koj na sobirot na International
Society for the Folk-Narrative Research odr`an vo Liblice (do Praga) 1966, vo svoeto izlagawe
"Kategorienprobleme der Volksprosa"(1967:4-12), vo koj kako bitna karakteristika go izdvojuva
homo narrans, su{tinski ne' navra}a i potsetuva na bitnite odrednici na Huizingoviot
dobiva svoi novi kvalifikativi i zakonomernosti, a li{ena e od
najzagrozuva~koto ~uvstvo na kone~nost.

***

Od strana na istori~arite na religiite vostanoveni se tri osnovni

oblici na inicijacija: 1. plemenska (toa e onaa inicijacija na koja se
podlo`ni site ~lenovi od edna zaednica za vreme na pubertetot); 2.
inicijacija vo tajnite zdru`enija 6 (toa se raznite ma{ki ili `enski
zaednici, a isto taka vo ovoj tip spa|aat i tajnite misteriski kultovi, t.e.
voveduvaweto vo niv - koe e ozna~eno kako misteriska inicijacija); 3.
religiozna inicijacija, t.e. inicijacija na vra~evi, {amani, magepsnici,
vol{ebnici i sl. Svesni za faktot okolu nepostoeweto na eden edinstven
izraz za ovoj vid individui /na pr. vo Avstralija se narekuvaat medicine - men,
kaj nas poznati kako baja~i, vra~evi, magepsnici, a vo svetot vostanoveni so
najfrekfentniot i re~isi univerzalno prifateniot izraz - {aman/, ne' vodi
kon idejata site niv da gi sogledame i unificirame niz prizmata na nivnata
magi~na mo}. Vo taa smisla, bez ogled na izmenite vo nivniot naziv,
imanentna i zaedni~ka ostanuva nivnata posvetuva~ka funkcija 7 . Inaku,

model na homo ludens. Edna od osnovnite tezi e deka igrata nastanuva pred kulturata
(isto:4).
6
Mo`eme da se soglasime so Ser` Iten koj veli: eden "neposvetenik" mo`e da bide
"iniciran", edinstveno dokolku poseduva izvesni naklonosti (Iten, 1990:8). No to~na e i
edna druga procenka: opredelena edinka ne mo`e samata sebesi da se inicira. Vpro~em,
latinskiot izraz initium, koj, kako {to vidovme zna~i "po~etok" ili vo po{iroka smisla
"vlez", ne' upatuva na toa deka nekoj mora da go izvr{i ova navleguvawe, t.e. posvetuvawe.
Odovde proizleguva i op{testveniot karakter na samata inicijacija. Vsu{nost, ottuka i
proizleguvaat inicijaciskite tajni zdru`enija koi, inaku ne vr{at bukvalno u~ewe na
odredena doktrina, tuku go osposobuvaat kandidatot sam da mo`e da ja sfati porakata. Na
primer, ve}e Aristotel vo kontekst na Eleusinskite misterii velel: "ne da se nau~i, tuku
da se po~uvstvuva". Vo Misteriite ne se u~ela nekoja tajna doktrina, tuku se do`ivuvaa
~uvstvata. "Inicijaciskata tajna" e navistina nesoop{tliva, zatoa {to sekoj na izvesen
na~in gi "personalizira" glavnite misli na tradicionalniot simbolizam na ovoj obred
(Iten, 1990:8).
7
Vo ramkite na ovoj vid inicijacija treba da se vidi izvonrednata studija na Ana Lena
Sikala posvetena na sibirskiot {amanizam: The Rite Technique of the Siberian Shaman, FFC,
220; Helsinki 1978, kako i ve}e istoriski zna~ajnata monografija na Elijade [amanizam i
arhajske tehnike ekstaze (1990 /1951/), koja pretstavuva prv i zasega edinstven sinteti~ki
prikaz na ovoj fenomen vo svetski ramki. Isto taka mnogu zna~ajno istra`uvawe posveteno
pokraj navedenite osnovni vidovi, treba da gi spomeneme vojni~kata i
herojskata inicijacija (v. Eliade, 1959; 1987 - ER).
Navedenite oblici na inicijacija bea vostanoveni i ubavo
klasificirani u{te od strana na Elijade vo Naissance mystique (1959), a
sogleduvame deka i vo devedesettite godini od 20 vek ovaa ista tipologija ja
predlaga i Alen Testar (1992). Vo su{tina, na deskriptivnoto nivo se
~uvstvuva bitna distinkcija pome|u navedenite tipovi. No sepak, bi morale
da zaklu~ime deka na eden op{t spekulativen plan, site navedeni inicijacii
gi obedinuva edna zaedni~ka specifika: vo site niv otkrivame simboli~ka
smrt i povtorno ra|awe vo slednata smisla: site inicijaciii pretstavuvaat
smrt na prethodnoto ponisko nivo na egzistencija i ra|awe vo nov, povisok
oblik. Najeksplicitno, duri i dovedeno na nivo na op{to prifaten
zaklu~ok vakvata karakterizacija ni doa|a od strana na Elijade vo
spomenatata studija od 1959 godina, koja{to podocna ja modificira i
dorazrabotuva na kongresot posveten na Inicijacijata (1965 /1964/).
Okolu insistiraweto na zaedni~kite specifiki koi gi obedinuvaat
site vidovi inicijacii se zalaga i Simon Vjern (1987 /1973/), koja
najdosledno gi prodol`uva postavkite na Elijade. Vo ovoj kontekst, Vjern
smeta deka i pokraj site razli~nosti na postoe~kite vidovi inicijacii, nie
morame da go izvle~eme ona zaedni~koto: toa e idejata za novoto ra|awe,

na tragite na indoevropskiot {amanizam vo jugoisto~na Evropa (pred se' vo domenot na

narodnite veruvawa i obi~ai), pretstavuva studijata na Eva Po~: "Traces of Indo-European
Shamanism in South East Europe", in: Folk Belief Today, Ed. by Mare Koiva and Kai Vassiljeva, Tartu
1995, pp.366-373. Osven poso~enite, vnimanie zaslu`uvaat i slednite studii: Geza Roheim,
"Hungarian Shamanism", in: Psychoanalysis and the Social Science III, New York, 1951, pp.131-169;
Carlo Ginzburg, I Benandanti. Stregoneria e culti agrari tra cinquecento e seicento. Torino, 1966; Éva
Pocs, Tündér és boszorkany Délkelet - és Közép-Europa hataran, Budapest, 1986; _______ , "Hungarian
Taltos and his European Parallels", in: Uralic Mythology and Folklore, ed. M. Hoppal - J. Pentikäinen,
Budapest - Helsinki (Ethnologica Uralica 1) 1989, pp.251-276; ______ , "Nyers és fött": Halal és élet. A
kulturalis vivmanyok helye az Europai parasztsag archaikus vilagképében", in: Kultura és tradicio I-II.
Tanulmanyok UJVARY ZOLTAN tiszteletére. Miskolc, 1992, pp.l1-21; Gabor Klaniczay, Heilige, Hexen,
Vampire. Vom Mutren des Übernatürlichen. Berlin, 1990, da se vidi osobeno poglavjeto:
"Schamanistische Elemente im mitteleuropäischen Hexenwesen, pp.29-71. Od na{iot agol na
sogleduvawe, vo smisla na sogleduvawe na relacijata: {amanisti~ka religija i nejzinite
tragi ovaploteni vo narativniot folklor, osobeno interesno ni se ~ini istra`uvaweto na
norve{kiot folklorist Ronald Grambo, koj vo duhot na svoeto vreme (sredina na 70-te
godini) vo analiziranite inicijaciskite isku{enija od norve{kite narodni prikazni i
svojstvena na site inicijacii. Razlikite koi se javuvaat me|u niv, izrazeno
na eden muzi~ki plan ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku varijacii na edna
ista tema. Spored toa, ispituvaj}i gi site pozna~ajni specifiki na raznite
inicijacii, Vjern doa|a do ideja za edno zaokru`uvawe i precizirawe na
samata svrha i cel na site inicijacii {to mo`e mo{ne uspe{no da se izrazi
preku sintagmata "da se stane ne{to drugo" (devenir autre). Ovaa opaska ja
do`ivuvame na eden najsu{testven plan (v. Vierne, 1987:13).
Sepak, vo ovoj kontekst bi go navele ne{to poinakvoto gledi{te na
Bastid (1992) koj gi prezema ideite na Kaznev (Cazeneuve, 1971:247-281),
tvrdej}i deka postojat rituali na transgresija (pre~ekoruvawe, prestap)
koi{to gi otkrivame vo tretata forma na inicijacijata: na pr., toa e
inicijacijata preku koja ma|epsnicite ja dobivaat sopstvenata mo}. Ovoj
oblik na inicijacija se stremi da go odvoi magesnikot od ostanatata
socijalna grupa, dotolku pove}e {to preostanatite dva vida "plemenski"
inicijacii se trudat da gi inkorporiraat i priklonat inicijantite vo
samata socijalna grupa i nejzinoto zaedni{tvo, vo koi{to voop{to ne
stanuva zbor za transgresija. Ovde se javuva u{te eden interesen moment:
imeno, mislime na obidot za vospostavuvawe relacija pome|u socijalnata
funkcija na inicijacijata i nejzinata ritualna i simboli~ka dimenzija.
Dokolku ovoj obid se realizira, toga{ vedna{ bi morale da ja izvr{ime
distinkcijata pome|u plemenskata inicijacija i onaa na vra~evite ili
magesnicite, pred se' zatoa {to taa treba da se izvr{i na dva plana:
morfolo{ki i simboli~ki. No, vo ovoj kontekst bi go navele Testar, koj se
dobli`uva do na{eto sogleduvawe na generalnata univerzalnost na site
oblici vo slednata smisla: analiziraj}i ja plemenskata inicijacija na
Aranda vo Avstralija, Testar vo nea otkriva simboli~en incest na
neofitot so majkata. Toj smeta deka sme site nie dovedeni vo situacija da go
sogledame incestot kako se javuva vo samoto jadro na inicijacijata, kako
negova najbitna referenca, i kako negova religiozna su{testvenost.

legendi gi sogleduva tragite od damne{nite {amanisti~ki seansi (Grambo, 1975:20-46).

(Okolu spomnatata opaska, moram podetalno povtorno da go vidam trudot na Grambo).
 Sevo ova ni dava za pravo da mislime deka na simboli~kiot plan ne
stanuva zbor za radikalna opozicija na trite formi na inicijacijata.
Pove}e stanuva zbor za eden ist fleksibilen simbolizam spored razli~nite
sliki {to se vo funkcija na razli~nite morfologii koi postojat me|u
raznite zaednici.
Kako zaklu~ok, samo bi ja potencirale univerzalnata ideja, imanentna
na site oblici na inicijacija, koja se odnesuva na slednoto: da se bide
iniciran toa sekoga{ zna~i da se u~estvuva vo podelbata na edna tajna
(Testart, 1992:20).
Sega bi morale da gi spomeneme i antropolo{kite diskusii.
Antropolozite ja otkrivaat {irokata primena na inicijaciite, po~nuvaj}i
od avstraliskite primitivni plemiwa, pa se' do proslavata na maturskite
ispiti i onaa inicijacija koja ja pronao|ame na Amerikanskite unverziteti.
Zna~i, i vo ovie ramki se soo~uvame so faktot deka postojat mnogu razli~ni
vidovi inicijacii, vklu~uvaj}i gi pubertetskite rituali, posvetuvaweto vo
sve{tenstvo ili kralstvo, ili pak priemot vo tajnite zdru`enija.
Sogledano od sociolo{ka gledna to~ka, voop{teno inicijacijata e
definirana kako "status na dramatizacija", t.e. ritualna promena na
statusot. Ovaa opcija se javuva vo fokusot na brojnite istra`uvawa, i vo taa
smisla mo`eme da gi spomeneme pred se' van @enep koj se smeta za
osnovopolo`nik na vakvata koncepcija. Podocna se javuvaat istra`uvawata
na Elijade (1959), kako i proektot na amsterdamskiot profesor Bleker
(1965) 8 , dodeka pak najugledniot model na vakvata koncepcija od toj period
ni doa|a od strana na F. V. Jang (F.W.Young), koj tokmu na ovoj na~in ja
definira inicijacijata vo negovata studija Initiation Ceremonies: A Cross-
cultural Study of Status Dramatization, 1965 godina. Sogledano od edna takva
prizma, anti~kite misterii sepak izgledaat nekako poinaku, i zapravo
pretstavuvaat ne{to poinakva kategorija.

8
Vsu{nost, ovde stanuva zbor za nau~nata konferencija organizirana od strana na
International Assocition for the History of Religions (I.A.H.R.), odr`ana vo Strazbur 1964 godina, a
realizirana pod rakovodstvo na fenomenologot na religiite, prof. Bleker. Temata na toj
kongres be{e tokmu ispituvawe na fenomenot na inicijacijata.
 Vo kontekst na ovie osnovni uka`uvawa, bi go navele zna~ajniot stav
na Bleker (1965a) koj, svesen za razli~nite vidovi inicijacija, ni go
potencira stavot deka zna~eweto varira i zavisi pred se' od toa za koja
vrsta stanuva zbor. Najva`no vo odreduvaweto na "zna~eweto na
inicijacijata" e poznavaweto na kontekstot vo koj se javuva taa. Tokmu ova
soznanie mo`e da gi re{i dilemite na brojnite istra`uva~i okolu domenot
nare~en "preodni inicijaciski formi". Imeno, vo ovaa smisla pred se'
mislime na onie vidovi inicijacii, koi pod vlijanie na dadeniot istoriski
i kulturen kontekst se transformiraat i dobivaat novo obli~je.
Paradigmati~no istra`uvawe od ovoj tip vr{i Margarita B. Hatzopulos,
koja vo ramkite na helenisti~ka Makedonija go zaklu~uva slednoto: celata
mlade{ka, t.e. pubertetska i adolescentna inicijacija pretstavena niz
soodvetnite bo`estva Dionis, Demetra i Herakle, vo periodot koga
Makedonija stanuva porobena i ja gubi svojata sloboda, se transformiraat
vo vojni~ki inicijacii. Zna~i, kako {to toa go poentira Pjer Vidal Nake,
vo predgovorot kon nejzinata kniga, pra{aweto za mlade{koto sozrevawe,
t.e. obukite vrzani za nego dobivaat karakter i slobodno mo`at da se
nare~at vojni~ki.
Avtorkata, vo poglavjeto posveteno na inicijaciite, posvetuvawata i
osloboduvaweto (Hatzopulos, 1994:113-119), veli deka istoto pretstavuva obid
da se izvr{i izvesna rekapitulacija i da se utvrdat opredeleni anti~ki
nasledstva {to pretstavuvaat eho na edno edinstvo od makedonskite
veruvawa i praktiki 9 . Ritualite na tranzicija se smestuvaat pod dvojno
rakovodstvo na Dionis i Demetra (bo`ica-majka), i toa vo domenot na
mladite devoj~iwa i mom~iwa koi se nao|aat na pragot na adolescencijata,
dodeka pak onie mom~iwa koi od dobata na adolescencijata preminuvaat vo
zreli ma`i se nao|aat pod rakovodstvo na Herakle. Vakvata asimetrija se
dol`i na faktot {to za devoj~iwata pubertetot pretstavuva edna
zadol`itelna, no i dovolna uslovenost, so {to tie podocna uspevaat da se

9
Normalno, ovde avtorkata Hatzopulos ja ima vo predvid anti~ka Makedonija, ~ii obredi i
kultovi gi tretira vo ramkite na anti~kata gr~ka kultura i civilizacija.
oma`at, vo smisla na postignuvawe na potpolnata, celosna `enskost, dodeka
pak za mom~iwata vovlekuvaweto, integracijata vo svetot na ma`ite mnogu
pove}e pretstavuva edno umeewe (zdobivawe na vojni~ki i gra|anski
ve{tini 10 ). Odovde mo`eme da go prifatime sledniot zaklu~ok {to go
predlaga Hatzopulos: "Dokolku `enskoto sozrevawe e pred se' fizi~ko,
dotolku ona na ma`ite vo Makedonija i voop{to vo Grcija, e pred se'
socijalno i kulturno (1994:113). Avtorkata vo zaklu~okot go iznesuva svojot
rezimiran stav kon poleto na istra`uvawe posveteno na inicijaciite vo
Makedonija: taka, minuvaj}i niz razni pati{ta, zaklu~uvame deka
bo`estvata koi vo nekoga{nite damne{ni vremiwa bdeeja i se gri`ea za
transformacijata na makedonskite deca vo silni vojnici i gra|ani - ili pak
vo transformacijata na nejzinite dostoinstveni vereni~ki, zavr{uva vo
periodot po zagubata na nezavisnosta i na slobodata, metamorfoziraj}i se
pritoa vo bo`estvo na robovi. No, edno e sigurno, veli Hatzopulos: duri i
vo edno pot~ineto op{testvo, preminot od maloletstvo vo zreloto
gra|anstvo i integracijata vo socijalnoto telo gi ostava verni vo nivnata
stara misija na {ireweto na blagonaklonata za{tita pri ovoj opasen
premin kako i vo starata za{tita na ma~noto usvojuvawe i u~ewe na
odgovornosta (M. B. Hatzopulos, 1994:119). Inaku, postojat brojni drugi
istra`uvawa koi se koncentriraat okolu promenata, t.e. preminot na eden
vid inicijacija vo drug. 11
***
Vo kontekst na uka`uvawe na raznite vidovi inicijacii, bi ja
izlo`ile na{ata tipologija, spored koja kako najparadigmati~ni za

10
Za ova podeta`no da se vidi vo: J. P. Vernant et P. Vidal - Naquet, Mythe et tragédie en Grèce
ancienne, Paris 1972, p.88; J. P. Vernant, "La guerre des cités", Problèmes de la guerre en Grèce
ancienne. (Paris, La Haye 1968) 38; cf. Vidal - Naquet Chasseur 191-192; Brulé, Fille, 401.
11
Ovde bi go spomnale @anmer (1939) koj isto taka zboruva za tragite na primitivnata
pubertetska inicijacija koi{to gi otkriva vo inicijacijata na mladite nare~ena Tezejada
vo anti~ka Grcija. Spored @anmer, ceremoniite koi ja so~inuvaat Tezejadata (Theseia)
poteknaa od drevnite obredi so koi, vo porane{no vreme, bilo ozna~uvano vra}aweto na
adolescentot vo grad po inicijaciskiot prestoj vo {uma (H. Jeanmaire, 1939:323 i natamu, 338
i natamu; Eliade, 1959:236). Me|utoa A. Brelih vo negovite istra`uvawa posveteni na
gr~kata inicijacija (1958:124; 1961:25) najeksplicitno ja otfrluva tezata za vakvoto
poteklo na institutot inicijacija vo helenisti~ka Grcija.
sovremenoto makedonsko narodno tvore{tvo gi izdvojuvame: pubertetskata,
herojskata i svadbenata inicijacija.
A propo navestenata tema na t.n. preodni oblici na inicijacija, bi go
navele pritaeniot slu~aj so svadbenata inicijacija, za koja smetame deka vo
sferata na narodnoto tvore{tvo sosem opravdano go zazema primatot nad
"pubertetskata". Nezavisno od pra{aweto dali vol{ebnata prikazna vodi
poteklo od nekoga{nite primitivni obredi na inicijacija, taa vo svojot
razvoj gi prima temite od svadbata, prenesuvaj}i ja inicijaciskata
struktura na samiot svadben ~in. Ova go evidentirame preku sekvencite na
te{kite inicijaciski isku{enija po {to usleduva zadol`itelniot
obrednopreoden kompleks - stapuvawe vo bra~na zaednica. Spored na{eto
mislewe, vo istoriskiot i kulturniot kontekst vo koj se razviva
vol{ebnata prikazna, kako i ostanatite folklorni tvorbi kade {to ja
uo~uvame istata shema, zadol`itelno do{lo do svoevidna simbioza na
tradicionalnite pubertetski isku{enija, koi se premesteni na onoj ~in koj
go dobiva privilegiranoto mesto vo `ivotniot ciklus - svadbata. U{te eden
specifi~en slu~aj pretstavuva preodot od "herojskata vo svadbenata
inicijacija" kogo go evidentirame vo ciklusot juna~ki pesni.
Vo tekot na analizata na paradigmite na nazna~enite tipovi
inicijacija, }e uka`eme na specifi~niot kulturen i istoriski kontekst od
koi{to e oblusloveno zna~eweto i recepcijata na postoe~kite inicijacii.

3. Najzna~ajni oblici na inicijacija

3.1. Inicijacii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet

3.1.1. Misteriski kultovi

Nagovestuvaj}i ja odredenata doza na razli~nost, morame da
doprecizirame deka anti~kite misterii ne pretstavuvaat pubertetski
rituali na nivo na plemenskite zaednici, tie duri i ne pretstavuvaat tajni
zdru`enija, vo strogata smisla na zna~eweto 12 (osven slu~ajot na Mitra).
Voglavno, priemot ne e obusloven od polot i vozrasta, i mo`ebi najva`niot
moment e sodr`an vo soznanieto deka vo vakvite inicijacii vsu{nost ne e
vidliva nikakva nadvore{na promena na onoj kandidat {to gi pominal
vakvite misteriski inicijacii. Sogledano od perspektiva na samiot
u~esnik, promenata na statusot se odnesuva na negovata relacija so dadenoto
bo`estvo. Vo taa smisla, vo vakviot slu~aj mo`eme mnogu poopravdano da
zboruvame ne za nekoja socijalna promena, tuku naprotiv - za promena koja se
javuva na personalniot plan; ovde stanuva zbor pred se' za nova sostojba na
svesta koja se steknuva preku do`ivuvaweto na svetoto.
Vtor zna~aen moment koj gi distinkcira anti~kite misterii od
ostanatite vidovi inicijacii pretstavuva i ~inot na povtorlivosta. Dodeka
vo pubertetskite i drugite inicijacii pred se' stanuva zbor za edno
nepovtorlivo do`ivuvawe, koe{to kandidatot samo edna{ go pominuva,
slu~ajot so misteriite e poinakov. Tie dozvoluvaat u~estvo nekolkupati
posledovatelno.
Sega bi mo`ele da gi nazna~ime najpoznatite misteriski kultovi:
Dionisiski, Eleusinski, Orfi~ki, Samotra~ki, potoa misteriite na
Mitra, Meter, Izida i Oziris. Vo tekot na svojata analiza, Bukrert ne'
upatuva na etimolo{koto poteklo i zna~ewe na poimot misterija - {to
spored negovite soznanija nedvosmisleno pretstavuva ekvivalent na, kaj nas
vostanoveniot poim - inicijacija. Imeno, korenot na zborot *my(s) - po se'
izgleda deka e potvrden ve}e vo mikenska Grcija, najverojatno vo kontekst na
nekakva inicijacija, no izvorite za ova potvrduvawe se mnogu nejasni i
nesigurni. Glagolot muŒw, "da se inicira" (vo pasivnata forma "da se bide
iniciran"), navistina, tvrdi Burkert e mnogu pomalku koristen kako forma
vo odnos na primarniot izraz mystes i Mysteria (Burkert, 1987b:8-9). Inaku,
mysteria e dosta ~esto zamenuvana so poimot telein, koj delumno go prekriva

12
Vo ovoj kontekst pred se' bi go navele Brelih koj najo~ito se bori protiv doveduvaweto
vo nekakva istoriska korelacija na primitivnite pubertetski inicijacii i misteriite,
makar bilo toa iska`ano na nivo na nekoi tragi ili ostatoci (Brelich, 1961:20-25).
zna~eweto na poso~eniot zbor, i toa vo zna~ewe na izvr{uvawe,
proslavuvawe, inicirawe (Burkert, 1987b:9). Vo prodol`enieto na svoeto
etimolo{ko istra`uvawe, Burkert ja otkriva bliskata relacija pome|u
misterijata i inicijacijata, uka`uvaj}i na faktot deka site misterii
vsu{nost pretstavuvaat izvesno upatuvawe, voveduvawe vo nivnite tajni. Pa
ottamu, misteriite treba da gi tretirame tokmu kako inicijacii.
Spored Elijade, gr~kiot zbor, koj obi~no se koristi vo mno`ina, ta
mystéria, verojatno poteknuva od i.e. koren * my-, ~ie izvorno zna~ewe "da se
zatvori ustata" se odnesuva na "obrednata ti{ina". 13
Mnogu posoodvetno e uka`an latinskiot prevod na mysteria, myein,
myesis vo smisla na initia, initiare, initiation, od kade {to e proizlezen i
konceptot na "inicijacijata" (Burkert, 1987b:7), - zbor koj go koristime vo
na{iot, i re~isi i vo site evropski jazici. Vo bilingvisti~kite spisi od
Samotrakija, od docniot helenisti~ki period, objaveni od J. R. McCredie in
Hesperia 48 (1979) 16f stoi deka initiatei korespondira so mystai. Samotracum
initia, Varro, De lingua lat. 5.58 14 ; Cicero, De legibus 2.36 (koe se odnesuva na
Eleusina); Livy 31.14.7 (Eleusis) 39.9.4 (Bacchanalia); initiari, Cicero, De nat.
deorum 1.119 (Eleusis), Tusculans 1.29; initiare, Livy 39.9.4 (Bacchanalia). Sledej}i
ja ovaa nasoka, Burkert otkriva deka misteriite pretstavuvaat inicijaciski
ceremonii vo koi priemot i u~estvoto zavisi od nekoi prethodni ritualni
procesii {to kandidatot mora uspe{no da gi pomine. Toa pretstavuvalo
svoevidna viza za u~estvo vo ovie kultni misteriski ceremonijali (Burkert,
1987b:7-8).
Od helenisti~kite misteriski kultovi najpoznati se eleusinskite,
samotra~kite i orfi~kite. Celta na ovie kultovi bila jaknewe i
osposobuvawe na ~ovekot za sekojdnevnoto ispolnuvawe na te{kite
dol`nosti i spremawe za `ivot po smrtta. Ona {to im e zaedni~ko na site

13
Da se sporedi myo i myeo "da se inicira vo Misterija", myesis, "inicijacija" (Elijade, I,
1991: 384).
14
Ova sovpa|awe pome|u must¦ria i initium, initia, go uka`uva ve}e d'Alviela, poso~uvaj}i go
Varro (D'Alviella, 1915, in: ERE, vol.7, p.315).
niv se sostoi vo toa {to tajnata na `ivotot i smrtta kako i
voskresnuvaweto stanuva li~na tajna na nivnite u~esnici.

a. Eleusinski misterii 15
Vo Eleusinskite misterii - tajnata na semeto, klicata i klasjeto koe
sozreva se vrzani za kultot na bo`icata Demetra i nejzinata }erka
Persefona (koja vo ovoj kult se vika Kora = devojka).
Koga Isokrat vo 4 v. p.n.e. sakal da gi pofali zaslugite na Atiwanite,
toga{ toj uka`al na faktot deka Demetra tokmu vo nivnata zemja gi
podarila nejzinite najzna~ajni darovi: zemjodelieto, so ~ija pomo{
"~ovekot se izdignal nad `ivotnite" i inicijacijata, koja donesuva nade`
vo vrska so "krajot na `ivotot i so celata ve~nost"(Panegirik, 28) (Elijade,
I,1991:249).
Eleusinskite misterii se osnovani kako rezultat na neuspe{noto
postignuvawe na besmrtnosta na deteto Demofont, po {to Demetra im se
obelodanuva na gra|anite. Nejziniot sleden ~ekor pretstavuva voveduvawe
vo nejzinite misterii.
Ogor~ena i revoltirana od postapkata na Had koj ja nosi nejzinata
}erka (Kora) vo carstvoto na smrtta, taa go napu{ta Olimp i trgnuva vo
potraga po svojata }erka. Razo~arana zatoa {to ne mo`e da ja pronajde
svojata }erka, preoble~ena vo starica - Demetra se upatuva kon Eleusina
kade {to sednuva pokraj eden mominski kladenec. Tamu taa prifa}a da go doi
najmaliot sin na kralicata Metanira, no nejzinata `elba da go napravi
deteto Demofont - besmrtno, ostanuva nerealizirana, poradi "~ove~kata
glupavost" - t.e. "namesto da go doi, Demetra go ma~ka deteto so ambrozija i
sekoja ve~er go stava vo ogan "kako ugarok" ({to na eden bo`estven jazik i

15
Ovde moram da go ufrlam istra`uvaweto na Viliam Berg: William Berg, "Eleusinian and
Mediterranean Harvest Myths", in: Fabula, Band 15, 1974, S.202-211. Ova negovo istra`uvawe ni e
dotolku pozna~ajno, {to se odnesuva tokmu na `etvenite mitovi vo anti~kiot mediteran, a
znaeme deka osnovata na Eleus. misterii bila tokmu semeto i klicata, t.e. novoto ra|awe -
ovaploteni preku Demetra i Kora (= Persefona). Berg gi dava analogiite na site
mediteranski mitovi: Egipet: Izis i Oziris; Sumer/Akad: I{tar i Tamuz; Sirija/Kiprus:
logika zna~i tokmu postignuvawe besmrtnost). No, koga ova go zdogleduva
negovata majka - kralicata Metanira, o~ajni~ki po~nuva da taguva i
vsu{nost go prekinuva celiot proces.
Se smeta deka Demetra sakala da go napravi deteto Demofont
besmrtno, kako nekoja vrsta na nadomest za stradawata i taguvaweto po
zagubenata }erka Persefona. No, vakvata "sre}na pogre{ka" vsu{nost,
dovede do toa, Demetra da mu se otkrie na seto naselenie vo svojot vistinski
lik, i taka da gi vostanovi svoite Misterii. Zna~i, neuspe{noto
Demofontovo steknuvawe na besmrtnost dovede do bleskavata epifanija na
Demetra, po {to usledi zasnovaweto na Misteriite (v. Elijade,I, 1991:250).
Vo ovaa smisla morame da poso~ime deka misteriite se inaugurirani vo 15
v.p.n.e. i deka bile proslavuvani re~isi celi dva veka. Inicijacijata
opfa}ala nekolku stepeni. Se razlikuvale Mali misterii, potoa obredi na
Golemite misterii (télété 16 ), i kone~noto iskustvo (epopteia 17 ). Vistinskite
tajni koi se vo vrska so télété i epopteia ne bile voop{to razotkrieni
(Elijade,I, 1991:250).

"Sre}en e onoj od `ivite lu|e na zemjata koj uspeal da gi vidi

nejzinite misterii!" veli avtorot na Himnata na Demetra. "No, onoj koj ne
pominal niz inicijacija, i onoj koj{to ne u~estvuval vo obredite, po smrtta
nema da ima dobri raboti dolu, vo temnite prestojuvali{ta" (stih.480-82).
I kone~no, Eleusinskite misterii, pokraj sredi{nata uloga koja ja
imaa vo istorijata na gr~kata religioznost, posredno dadoa i zna~aen
pridones kon istorijata na evropskata kultura, a osobeno kon tolkuvaweto
na inicijaciskata tajna. Nivniot edinstven ugled, na kraj od Eleusina
napravi da stane simbol na paganskata religioznost. Po`arot vo
svetili{teto i ukinuvaweto na misteriite go ozna~uvaat "zvani~niot" kraj

Afrodita i Adonis; Frigija/Lidija: Agdistis i Sibela i Atis; Grcija: Demetra i

Persefona (Berg, 1974:203)., Ovoj broj na FAbula e kaj Bone!!!
16
Pogore ve}e uka`avme na zna~eweto na telet¦: posvetuvawe, voveduvawe vo verska tajna
slu`ba, misterija; svetkovina.
17
Ona {to mu pripa|a na najvisokiot red na posvetuvawe.
na paganstvoto. Inaku, eleusinskata tajna seu{te ja mori fantazijata na
istra`uva~ite (Elijade,I,1991:256).

b. Samotra~ki misterii

Samotra~kite misterii se povrzani so po~ituvaweto na bogot Kabir

i negoviot sin, koj vo tebanskiot mit se vika Mom~e, a vo samotra~kiot
Kadmil. Sega bi trebale da dodademe deka Samotraka, inicijacisko
sredi{te na severnite zemji - Trakija, Makedonija i Epir - bila poznata po
Misteriite na Kabir, i deka vo Atina od 5 vek po~naa da se proslavuvaat
Misteriite na tra~ko-frigiskiot bog Sabazie, {to pretstavuva{e prv kult
od istok koj prodrel na zapad. Zna~i, morame da go imame vo predvid
soznanieto deka "Eleusinskite misterii" i pokraj svojot nesporedliv ugled,
ne pretstavuvaa edinstvena tvorba na gr~kiot religiozen duh: tie
pretstavuvaa del od eden pogolem sistem, za koj sme za `al, slabo obavesteni.
Tie misterii, isto kako i misteriite od helenisti~kiot period,
pretpostavuvaa inicijacii koi morale da ostanat tajni (Elijade, I,1991:255).
v. Orfi~ki misterii
Orfi~kite misterii se povrzani so Tajnite na Orfej, {to se
baziraat na po~ituvaweto na htonskiot Dionis Zagrej. Ovde go
prepoznavame mitskoto si`e okolu rastrgnuvaweto na bogot Dionis (za {to
svedo~i i negoviot atribut - Zagrej, vo zna~ewe rastrgnat). Preku obredniot
sparagmos i omofagija, u~esnicite vo ovoj kult se povrzuvaat i
poistovetuvaat so samoto bo`estvo Dionis 18 i na toj na~in se izvr{uva
nivnata inicijacija.

g. Oziris
Simbol na ritualot na inicijacijata vo Egipetskata kultura e
"oziriskiot mit". Znaeme deka centralnata tema vo ovoj mit e
skoncentrirana okolu Oziris ~ii{to smrt i voskresnuvawe go
simboliziraat ritamot na godi{nite vremiwa. Najkoncizno i najprecizno,
motivot na Oziris koj e ubien i raspar~en od strana na negoviot brat Set, i
potoa vraten od mrtvite blagodarenie na negovata sopruga-sestra Izis,
pretstavuvaa centralna tema na inicijaciskite obredi. Oziris, koj
istovremeno pretstavuva trojna inkarnacija: 1. na vegetacijata /koja gnie i
povtorno se ra|a na prolet/, 2. na sonceto koe se ~ini kako da is~eznuva i
povtorno se ra|a slednoto utro, i 3. na bog koj uspeal da ja osvoi
besmrtnosta, - pretstavuva model {to sekoj posvetenik treba da go zeme za
primer. Po smrtta, sekoj ~ovek mora da stane "vtor Oziris", so {to go
dostignuva ve~noto postoewe. No, isto taka, i za vreme na `ivotot sekoj
poedinec mo`el simboli~no da umre kako bi mo`el povtorno da se rodi vo

18
Okolu atributite, i pred se' okolu kvalifikativite na Dionis treba da se poglednat
slednite studii: Paulys, Realencyclopädie der classischen altertumswissenschaft, Stuttgart, 1903 -
Dionysios pp.882-1045; potoa da se vidat slednite istra`uva~ki potfati: H. Jeanmaire,
Dyonisos. Histoire de culte de Bacchus, Paris, 1951; M. Detienne, "Dionysos", in: Dictionaire des
mythologies et des religions des sociétés traditionnelles, Dir. par Yves Bonnefoy, Fllamarion, Paris, 1981,
vol.1. Isto taka da se vidi: RGRM, v. Dionis. Na na{iot prostor korisno e da se vidi trudot
na Sowa Zogovi}, "Kultot na Dionis i Evripidovite 'Bahki'", vo: Makedonski folklor,
br.54 (vo pe~at).
bo`enskoto postoewe. "Da se umre, za da se ostvari povtornoto ra|awe" bila
osnovnata lekcija {to mitot za Oziris ja izlo`uva.
Analiziraj}i gi misteriite na Oziris, bi go navele prou~uvaweto na
Brelih (1961), koj so pravo smeta deka najgolemoto vnimanie kon
staroegipetskite misterii go pretstavuvaat ogromnata masa svedo{tva od
ovaa kultura, kako i ogromniot broj spekulacii {to ni doa|a od gr~kite
misliteli. Vo dadeniov slu~aj toa e Herodot. Vsu{nost, vo kontekst na
osnovnata ideja na site anti~ki misterii {to se determinirani so
fenomenot na tajnovitosta, ne se otklonuvaat i staroegipetskite misterii
koi se pred se' "tajni", vo smisla na toa {to se odigruvaa vo vnatre{nosta na
hramovite, vo edno sve{teni~ko opkru`uvawe.
Brelih ne' potsetuva na faktot deka vo helenisti~kiot svet se
prepoznavaat tragi od kultot na Oziris, {to vsu{nost }e gi pretstavuva
klicite na misteriskite formacii (1961:21).
Isto taka zna~ajno e i Herodotovoto vospostavuvawe analogija koja
odi duri i do identifikacija na Dionisiskiot i Oziriskiot kult (Brelich,
1961:23).

d. Mitra
Spored Burkert, Mitra e sogledan kako deus invictus, po {to mo`eme da
ka`eme deka pretstavuva paradigmatski obrazec za edna vojni~ka
inicijacija.
Za ovoj vid misterija mo`eme da go rezimirame poznatiot fakt deka
se sostoel od sedum stepeni na posvetuvawe: Gavran (korax); Okult (cryptius) 19 ;
Vojnik (miles); Lav (leo); Persijanec (Persa); Glasnik na Sonceto (heliodromus);
i Tatko (pater). Sekoj od spomnatite stepeni na inicijacija sodr`el
opredeleni ritualni podgotovki, ispolneti so razni isku{enija i
peripetii. No, vo su{tina postojat isklu~itelno oskudni informacii na

19
Kaj Burkert, vtoriot stepen na inicijacija e nasloven kako nymphus (=~avura ?; ne{to
{to e nerazvieno, pred da se razvie - moram da proveram da li smeam da ja stavam mojata
koncepcija - zametok??? ) (Burkert, 1987b:99).
planot na literaturata i ikonografijata od edna strana, kako i dosta
kontradiktorni zabele{ki okolu problemot na inicijaciskite ma~ni
isku{enija - od strana na nekoi hristijanski avtori. Ova se glavnite
pri~ini poradi koi ne mo`e da se izvede edna jasna slika okolu sedumte
stepeni na ovaa Mitrina inicijacija (Burkert, 1987b:98-99). Me|utoa, ona {to
so sigurnost go znaeme, e faktot deka edinstveno vo ovoj vid misteriska
inicijacija, `enite ne mo`ele da bidat posvetuvani.
Istiot ovoj kult, koj e od iransko poteklo, dobiva svoja nova
reaktualizacija vo Rimskoto carstvo. Vo uslovi na edno silno rivalstvo
nametnato od vladeja~kata hristijanska crkva, mitraizmot pretstavuva eden
posrednik pome|u Vrvnoto bo`estvo i ~ovekot (v. Iten, 1990:27-28; RGRM, v.
Mitra).

***

Zaedni~kata crta na site navedeni anti~ki misterii pretstavuva

tajnoto vr{ewe na nivnite kultovi. Vo Eleusina, orfi~ko-dionisiskite
ceremonii, i vo Misteriite orientalo-gr~ki, vo vremeto na helenskata
kultura, inicijacijata niz koja minuva mistot pretstavuva transcendirawe
na ~ovekovata i dostignuvawe na superiornata, nad~ove~ka sostojba (Eliade,
1959:242-243).
Povtorno bi go navele Burkert, spored kogo dinami~kiot paradoks na
smrtta i `ivotot vo site misteriski kultovi mo`e da ne' asocira na
opozicijata na no}ta i denot, temninata i svetlinata; opozicijata gore i
dole (Burkert, 1987b:101).
Elijade dodava deka centralnoto otkritie vo Eleusinskite misterii,
kako i vo site helenisti~ki misterii se odnesuva na otrkitieto na smrtta i
povtornoto ra|awe na osnovuva~koto bo`estvo. Blagodarenie na vakvoto
otkritie, mistot dospeva do edna poinakva sostojba na postoewe, {to mu
obezbeduva nekoja vrsta na sigurnost, t.e. optimizam po smrtta (Eliade,
1965:5). I Burkert go zastapuva istoto stanovi{te, vnesuvaj}i vo svoeto
istra`uvawe direktni primeri za edna vakva koncepcija. Imeno, vo nekoi
taurobolium spisi se veli deka denot koga se odvival inicijaciskiot
ritual, za kandidatot go pretstavuval negoviot nov rodenden: za mistot se
velelo deka e natus et renatus (Burkert, 1987b:100).
Kolku bil silen odnosot kon tajnovitosta na ovie inicijaciski
ceremonii i obredi svedo~i i podatokot {to ni doa|a od Ksenofon, i koj se
odnesuva na nivnoto parodirawe: imeno, Alkibijad gi parodiral tajnite
ceremonii poradi {to moral da izbega vo progonstvo, dodeka pak nekoi od
negovite sou~esnici koi bile fateni - bile osudeni na smrtna kazna (Elijade,
I, 1991:287).
Sepak, edna seriozna pote{kotija vo izu~uvaweto na misteriite,
spored najuglednite istra`uva~i od tipot na Nok 20 , Milonas 21 , a pred se' na
Elijade (1959, 1965) i Brelih (1961), proizleguva tokmu od nivnoto
najtipi~no svojstvo: tajnovitosta. Ottamu, istra`uvawata vo ovoj domen se
protkaeni so edna doza na skepticizam, koj{to se odnesuva na relevantnosta
t.e. na vistinitosta na izlo`enite fakti. Taka na pr., Nok u{te vo
dale~nata 1952 godina smeta{e deka site na{i informacii vo vrska so
helenisti~kite Misterii se zadocneti, i vo niv pred se' se ~uvstvuva
izvesno vlijanie od hristijanizmot. Potoa, radikalniot stav na Milonas ne'
naveduva na pomislata deka vsu{nost nie ni{to ne znaeme okolu su{tinata
na tajnite rituali, mislej}i vo ovoj kontekst pred se' na nocijata na
"pravata, vistinska" inicijacija vo Eleusinskite misterii.
Brelih vo negovata studija Le iniziazioni, vo koja ogromno vnimanie im
posvetuva tokmu na misteriskite kultovi, gi zastapuva analognite stavovi.
Spored nego, nitu eden od postoe~kite dokumenti ne ja obelodanuva
prirodata i pri~inata na bitieto na tajnite rituali. Povrzana so
misterioznata tajna, inicijacijata vo misteriite ostanuva neotkriena, ili
pak im stanuva podatliva samo na posvetenite. Ova e tokmu taka, u{te i vo
primitivnite inicijacii. Me|utoa, za razlika od ovie, vo koi

20
A. D. Nock, "Hellenistic Mysteries and Christian Sacraments", Mnemosyne, 1952, pp.117-213.
21
G. F. Mylonas, Eleusis and the Eleusian Mysteries, Princeton, 1961.
zapoznavaweto na plemenskite tajni go razlikuva normalniot vozrasen,
aktiven i odgovoren ~len na taa zaednica od sekoja druga individua,
inicijacijata vo misteriite ne e svrzana za polot, vozrasta, ne e
zadol`itelna za site ~lenovi, nitu pak se odnesuva za nekoj specijalen
socijalen status vo op{testvoto na onoj koj minuva niz inicijacijata.
Istite formalni analogii pome|u misteriskite i primitivnite
inicijacii (pro~istuvawe, pogrebuvawe, apstinencija, tajna, funkciite na
inicijatorot, mistagogot, vo nekoi slu~ai i stepenite na inicijacijata,
duri i upotreba na romb itn.), go ~inat prakti~no sigurno istoriskoto
izveduvawe na ednite od drugite. Me|utoa mnogubrojni se u{te i
neosoznaenite vistini okolu gr~kite misterii, osebno onie koi{to se
odnesuvaat na nivnata funkcija, kako i pra{aweto okolu celta ili
pri~inata na bitisuvaweto za da mo`e da se povle~e istoriska linija
pome|u ovie dve naveduvawa, vo smisla na proizleguvaweto na ednite od
drugite (v. Brelich, 1961:74-75). Zna~i, vo smisla na u{te edna smela
pretpostavka, ja naveduvame strogata pretpazlivost na Brelih vo odnos na
istoriskoto proizleguvawe na pubertetskite plemenski inicijacii od
misteriskite, taka {to negovoto rasuduvawe sepak ostanuva na nivo na edna
hipoteza. Analogni aluzii vospostaveni pome|u dvata modusa: pubertetska
inicijacija i onaa vo tajnite zdru`enija "sociétés secrètes" kaj razni
indoevropski narodi bea vostanoveni u{te vo trudovite na Lili Vajzer (Lily
Weiser, 1927) i Oto Hofler (1934) posveteni na germanskite inicijacii (v.
Eliade, 1965:7).

3.1.2. Inicijaciski paradigmi vo anti~ka Grcija

Osven domenot na misteriskite kultovi, vtor zna~aen impuls za
otkrivawe na inicijaciskite parametri vo anti~kiot svet pretstavuvaat i
mitskite heroi. So ogled na faktot deka primerite koi }e gi poso~ime
pretstavuvaat ve}e univerzalni paradigmi vo svetskata kni`evnost, samo
nakuso }e gi rezimirame. Pred se' obrazecot na inicijaciskoto scenario go
sre}avame vo prikaznata za Tezej, so potencirawe na dvata momenta: temata
na lavirintskoto isku{enie i borbata so Minotaur.
Vo kontekst na ispituvaweto na inicijaciskite bratstva vo
helenisti~kiot svet, Dakosta gi istra`uva posebnite zdru`enija na
demonskite su{testva od tipot na Kuretite, Koribantite i Daktilite. No,
sekako, umetni~ki najvpe~atlivi se temite na "patuvawata" i
"inicijaciskite podvizi" koi Dakosta gi istra`uva vo potfatot prezemen
od strana na Argonautite, potoa vo podvizite i patuvawata koi gi prezemaat
i uspe{no gi izvr{uvaat heroite od tipot na Herakle, Odisej, Ahil i mnogu
drugi koi }e bidat spomnati vo kontekstot na na{ite ispituvani podra~ja.
Herojskite podvizi na najgolemite anti~ki junaci bea predmet na brojni
istra`uvawa, kako na pr. X. Kembel (1968), Iv Dakosta (1991), Xejn Hjuston
(1992), i redica drugi avtori. Na pr., spored Dakosta shemata na
inicijaciskoto patuvawe e sodr`ana vo slednata negova vrednost:
iniciraniot patnik uspe{no gi pominuva site postaveni pre~ki i stapici.
Toj nema da dozvoli da stane rob na bogot na smrtta i no}ta. Toj nema da bide
ve~no zaroben vo carstvoto na temninata i ona na senkite bez trunka radost
i nade`. Naprotiv, bo`estvata se postaveni na toj na~in kako da im se
ramnopravni na inicijantite, od kade {to ovie ja izdvojuvaat svojata pobeda
(Dacosta, 1991:121). Potragata po besmrtnosta ja pretstavuva ultimativnata
smisla na postoewe na site inicijaciski pate{estvija (1991:122).

***

Imaj}i go vo predvid univerzalnoto zna~ewe na inicijaciskite

isku{enija koi gi sre}avame vo sagata za Tezej, inicijaciite na Ahil, kako i
vo Odisejata, nakuso }e se osvrneme na nivnoto zna~ewe {to go imaat vo
ramkite na svetskata kultura.

a. Tezej: Lavirintot i kultot kon tauromahijata

 Gi izdvoivme ovie tri heroja zatoa {to celiot `ivoten ciklus im e
ispolnet so niza inicijaciski isku{enija. Na primer, pred da stasa na Krit,
Tezej minuva niz svojata prva inicijacija vo pubertet i adolescencija: da se
prisetime na ritualnoto kapewe vo Fitalidi i zada~ite koi gi ispolnuva.
Toj go osloboduva me~ot i gi zima sandalite koi Egej mu gi be{e ostavil
kako znak na kralskoto poteklo. Potoa go izbira najte{kiot pat za da stasa
do tatko mu: prvo go ubiva xinot Perifet, potoa na red doa|aat razbojnicite
Sinida, Skiron, Kerkion i Prokrust, a po ovie podvizi toj ja sovladuva
divovskata sviwa od Kromion i bikot kaj Maraton. Vtorata inicijacija na
Tezej koja se odviva na Krit e ozna~ena kako mystrerion (v. Kandi}, 1981:59).
So ogled na slo`enata struktura na mitot za Tezeevoto osvojuvawe na
lavirintot, koj, kako {to vidovme, ve}e podolgo vreme se posmatra kako
element od eden po{irok kompleks na mitovite za inicijacijata, }e se
zadr`ime na analizata na negoviot inicijaciski simbolizam.
Spored Plinij, edna kriva, viugava podzemna pateka se zavr{uvala so
edna sredi{na odaja, vo koja Dedal, po naredbata na Minoj, go be{e zatvoril
Minotaur. Tezej uspeva da go ubie ova mitsko `ivotno edinstveno
blagdarenie na sou~esni{tvoto na Arijadna. Pred Tezej, nekoi
nevnimatelni patnici, nedorasnati za posvetuvawe vo tajnata, ne uspeale da
se vratat od toa podzemno patuvawe. Samiot Tezej, izleguva od ova
isku{enie posilen odo{to bil pred toa, so ogled na toa {to uspeal da
pobedi edna skriena sila; site potragi pretstavuvaat isto takvo tragawe,
zatoa {to otade fizi~kiot podvig opstanuva nekoja duhovna misla. Samiot
Minotaur ne pretstavuva vo tolkava mera ~udovi{te, tuku neophodna etapa
vo posvetuvaweto, i bi bilo dosta zna~ajno da se razraboti alegorijata za
nego. Toj bog, polu ~ovek - polu bik, mora da bide raspar~en, kako bi
mo`ela negovata krv da ne' preporodi. Ovde povtorno se sre}avame so kultot
na tauromahijata (Bajar, 1981:34-35).
Sega bi se navratile na inicijaciskiot simbolizam na lavirintot.
Razgleduvan tokmu od edna posvetuva~ka perspektiva, lavirintot mora da
ima tri pati{ta: eden direkten, koj vodi od nadvore{niot svet kon tajnata
odaja. Me|utoa, ovoj hodnik retko se koristi i retki se onie kandidati koi
nezaobikolno stignuvaat do spoznavaweto. Vtoriot pat stignuva do srednata
odaja, no propraten e so mnogu zaobikolki i premini niz razni krstosnici.
Tretiot pat ne vodi nikade. Toa e patot na ~ovekot koj se' u{te ne dorasnal
da go otkrie posvetuvaweto vo tajnata; ovde strada onoj koj ne e dostoen da go
pronajde duhovnoto sredi{te, "nepromenlivata sredina" vo koja se vr{at
promenata i preobrazbata (isto:37). Po svojata minuciozna analiza
posvetena na inicijaciskiot simbolizam na lavirintot, sogledan preku
figurata na Tezej, Bajar zaklu~uva deka e Tezej posveten vo tajnata: vi{iot
duhoven ~ovek mo`e da se rodi edinstveno dokolku se natopi so krvta na
Minotaur - svetiot bik, rogatiot bog - {to gi implicira vodenoto i
ognenoto kr{tavawe. Minotaur vsu{nost pretstavuva sovr{eno `ivotno:
zavisi edinstveno od zakonot na harmonijata {to go osuduva (1981:45).
Vsu{nost, kako {to }e vidime i vo analizite posveteni na
makedonskiot folklor, fenomenot na inicijacijata sekoga{ ne' upatuva na
slikata na smrtta i reinkarnacijata koi go vizueliziraat procesot na
kru`noto dvi`ewe, inaku pretstaveni preku ritualnata smrt i povtornoto
ra|awe na posveteniot heroj.
Vo kontekst na ispituvaweto na simbolizmot na ~udovi{teto,
mo`eme da ja navedeme i Dragana Kandi}, koja vospostavuva izvesni analogni
pojavi na Minotaur. Spored nea, vo brojnite mitovi koi{to govorat za
stradawata na herojot, Minotaur ja simbolizira plodnosta i podiumot na
bo`estvoto, koj mu e su{tinski paralelen na vavlonskiot Marduk,
egipetskiot Tot i Oziris (inkarniran vo Apis), i na feni~anskiot El.
Isto taka, vo vavilonskata mitologija krilatiot bik [ed, so likot na
bradatiot ma`, se javuva kako simbol na podzemniot genij {to stra`ari nad
mrtvite du{i koi lutaat niz podzemniot svet. Vo site ovie reprezentacii,
bikot-~udovi{te go simbolizira podzemniot svet, plodnosta i
reinkarnacijata. Kako zarobenik na Lavirintot, Minotaur ni se
pretstavuva kako ~uvar na kralstvoto na mrtvite i na Imina. Vleguvaweto
vo podzemniot svet za iniciraniot pretstavuva posvetuvawe vo ezoteri~no
znaewe. Toa e, kako {to vo prethodnite analizi poso~ivme - mysterion,
komunikacija so bo`estvoto i so tajnite koi zaednicata gi odr`uva kako
vistini koi gi poseduvaat "mrtvite", a im gi prenesuvaat na `ivite (v.
Kandi}, 1981:57).

b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja

Vtoroto zna~ajno inicijacisko nasledstvo koe ni go ostava helenskata
kultura sekako deka e pretstaveno preku figurata na Odisej. Na pr. spored
Dejvid Adams Liming, Homerovata Odiseja ni e pretstavena kako edna od
najgolemite svetski prikazni koi zboruvaat za potragata (D. A. Leeming,
1987, ER, v. quests).
I vo likot na Odisej prepoznavame dve inicijacii. Prvata se
odnesuva na negovoto juna{tvo vo trojanskata vojna. Eksplicitno e na{eto
slo`uvawe so misleweto na Pavlovi}, spored kogo Odisej e edinstveniot od
site junaci od Ilijada koj poseduva u{te edna potencija. Vo tekot na svojata
vtora inicijacija, Odisej mora svoeto juna{tvo da go zameni so dlabokoto
soznanie - nare~eno mudrost. Odiseevata vtora inicijacija, t.e. negovoto
skitawe koe e isprepleteno so razni `enski prototipovi, ni se
manifestira preku sredbite so raznite `enski bitija: na pr., so nimfata
Kalipso, potoa so vol{ebnicata Kirka, kako i so mladata Nausikaja. Ovie
sredbi se protolkuvani kako isku{enija na koi{to Odisej im odoleva, kako
bi uspeal da i' se vrati na Penelopa na koja{to }e i' ja vozvrati uka`anata
vernost. Me|u spomnatite isku{enija, mo`e da se smesti i ona koe go
osoznavame preku negovata sredba so majka mu vo podzemniot svet.
Isku{enieto vo ovoj slu~aj e naso~eno na povikot da ostane vo dolniot svet
(Pavlovi}, 1987:116-121).
Ednostavno, Kalipso pretstavuva isku{enie, a Kirka - zakana. Na
Odiseevoto pate{estvie, ovie dve figuri se postavuvaat kako `eni koi
pretstavuvaat dva razli~ni civilizaciski stepena i dva razdvoeni ritualni
koncepta. Dvete pretstavuvaat paradigmi na golema `ena, no so taa razlika
{to prvata go ~ini toa vo relacija so golemite praelementi: vodata i
zemjata i na~elata koi gi ima: zemja - majka i voda - majka; vtorata pak -
Kirka, vr{i odredena inicijaciska obuka na ne{to poinakov, pokulturen
na~in: taa go podu~uva Odisej kako da prinesuva `rtva, a isto taka taa mu
ovozmo`uva da vospostavi kontakt so mrtvite od podzemniot svet. Kako {to
veli Miodrag Pavlovi}, Kirka vr{i voveduvawe na Odisej vo zagrobnite
tajni, koi voedno pretstavuvaat klu~ za razbirawe na ustrojstvoto na svetot
(1987:120).
Vo razmotruvaweto na likot na Odisej i negovite inicijaciski
pate{etvija i isku{enija, koi gi predo~ivme prvenstveno preku viduvawata
na Pavlovi}, bi mo`ele isto taka da go spomneme sogleduvaweto na X.
Kembel, spored kogo vo Homerovata Odiseja doa|a do otkrivawe na u{te
edna smela inicijaciska paradigma. Toa e analogijata koja {to Kembel ja
vospostvavuva pome|u Odisej i negoviot sin Telemah.
^etvrtoto poglavje od negovata kniga This business of the Gods, (1987), e
posveteno na inicijacijata, vo koja se analizirani Kirka, Kalipso i
Nausikaja pred se' od aspekt na nivnata funkcija vo ma{kata inicijacija.
Kako {to ve}e nagovestivme, osven dvete inicijcii na Odisej, Kembel ni ja
predo~uva i onaa koja se odnesuva na negoviot sin Telemah koj se nao|a vo
ku}ata na negovata majka. Imeno, po 20 godi{noto otsustvo na negoviot
tatko, koga Telemah se nao|a na 22 godi{na vozrast, nego mu se obra}a Atena
zapoveduvaj}i mu da go napu{ti maj~iniot dom za da go bara is~eznatiot
tatko. Spored Kembel, vo porakata "Odi i najdi go tvojot tatko", ednostavno
e sodr`ana inicijaciskata poraka - koja mo`eme da ja sfatime kako potraga
po sopstvenoto ma`estvo, polnoletnost. Taka, mladiot ~ovek mora da odi od
majka mu za da ja pronajde negovata ma{ka uloga (Campbell, 1987:70-71).
Analognata struktura so otkrivaweto na dvete komplementarni inicijacii
vo Homerovata Odiseja, ja otrkiva i Xejn Hjuston vo nejzinata studija
posvetena tokmu na otkivawe na inicijacijata i misterijata vo ova
Homerovo ostvaruvawe (v. Houston, 1992).
Spored Kembel, osnovnata ideja vo navedenite inicijacii e sodr`ana
vo mitsko - ritualnata shema na pronao|aweto na ma{kata zrelost, dodeka
pak, spored Pavlovi}, pate{estvieto na Odisej dobiva dimenzii na edno
docno u~ewe i obrazovanie. Pritoa, sogledano od eden istorisko-religiski
aspekt, za vreme na svoeto dolgo i makotrpno pate{etvie, toj se sretnuva so
lo{ite i nastrani civilizacii, so cel da ja osoznae vrednosta na
sopstvenata, za da bide vo pozicija povtorno da ja brani (Pavlovi}, 1987:129).
Spored nego, civiliziranosta nastapuva po herojstvoto. Ottamu, toj
predlaga edno novo ~itawe na do`ivuvawata i isku{enijata na Odisej, koi
treba da se sogledaat vo svetlosta na isku{enijata na civilizacijata. Preku
interpretacijata na Pavlovi}, doa|ame do nekoi osnovni komponenti, {to
}e gi analzirame vo poglavjeto posveteno na herojskata inicijacija vo
makedonskata narodna kni`evnost. Od druga pak strana, i psiholo{kata
usmerenost na Kembel, isto taka ni otkriva supstancijalni momenti vo
ma{kata inicijacija (Campbell, 1968; 1970; 1987).

v. Inicijaciite na Ahil
Ahil spa|a vo redot na onie mitski junaci ~ij{to `ivoten tek e
ispolnet so pove}e inicijaciski isku{enija. Pred se', toa e obidot na
Tetida da go napravi besmrten, za `al bezuspe{en - koga taa dewe go ma~ka
so ambrozija, a no}e go stava vo ogan. Ovaa nejzina postapka bila prekinata
od negoviot tatko Pelej, so {to ova stanuva eden paradigmati~en primer za
neuspe{na, odnosno prekinata inicijacija. Vedna{ po neuspe{noto
"obesmrtuvawe na Ahil", Tetida si zaminuva, a Pelej go nosi Ahil na
Pelion, kaj kentaurot Hiron... Ovde Ahil go hranea i neguvaa Hironovata
majka Filira i soprugata Hariklo. Hiron go rane{e Ahil samo so utrobite
od lavovite i divite veprovi, so cel Ahil da se zdobie so silata na ovie
`ivotni, kako i so med, za da bide slatkore~iv. Mudriot kentaur mu go dade
ova ime Ahil, namesto prethodnoto Ligiron. Duri koga izrasna, Ahil mu se
vrati na svojot tatko vo Ftija (sp. Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 6), (RGRM, v.
Ahil). - Ovoj podatok ni svedo~i za eden pubertetski inicijaciski prestoj
par exellence.
 Sledniot inicijaciski moment, koj pretstavuva predmet na ova na{e
istra`uvawe, a inaku e specifi~en za drevnite inicijaciski obredi e
epizodata od Ahiloviot `ivot, koga toj se nao|a pome|u devoj~iwata, i
kade{to zapravo preoble~en vo devojka, minuva devet godini od svojot
`ivot. Sli~no na nego i Hefest, frlen nasred moreto go prifa}aat dve
Nereidi, Tetida i Eurinoma, vo edna dlaboka pe{tera nasred Okeanot. Tamu
Hefest devet godini u~el da bide kova~ i majstor kade {to go u~i kova~kiot
zanaet, i kade {to de fakto ja pominuva svojata {amanska inicijacija.
No, da se navratime na epizodata koga Ahil prestojuva kaj devojkite:
" ...Na Pelej i Tetida im bilo pretska`ano deka Ahil }e go zagubi `ivotot
pred Troja. [tom zapo~naa prigotvuvawata za Trojanskata vojna, roditelite
go pratija Ahil, preoble~en vo `ensko zdolni{te, na dvorot kaj Likomed,
kralot na ostrovot Skir. Ovde Ahil, pod imeto Pir, pominal celi 9 godini
vo dru`ewe so kralskite }erki. Imeno, toj ovde prestojuval se' dodeka ne go
prona{ol Odisej, zatoa {to bez nago ne mo`ela da bide osvoena Troja."
(Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 8; Ovidius, Metamorphoses, XIII, 162 i natamu;
Hygini, Fabulae, 96, RGRM:72).
Simbolizmot na vakvite isku{enija podetalno }e bide obrazlo`en vo
poglavjeto posveteno na androginijata i transvestizmot, koj{to go
razgleduvame vo ramkite na pubertetskata inicijacija.

3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet

Specifi~nosta na srednovekovnite inicijacii e tokmu izrazena
preku ezoterizmot. Va`no e {to ovde toj dobiva nekoi svoi novi obli~ja.
Poznati se pove}e vrsti na vakvite inicijacii od tipot: Cehovi, Legendata
za Gral, Katari, Hramovnici (ili Templari); Danteoviot ezoterizam;
Alhemi~ari, Kabalisti, a verojatno eden od najparadigmati~nite oblici e
tokmu axilakot. Od spomnatite vidovi }e se osvrneme na hristijanskiot
axilak, Gralot, Danteoviot ezoterizam i vra`bite. Smetame deka se toa
paradigmi koi vlijaea vrz obrazuvaweto na kni`evnite temi i na narodnata
kultura se' do na{eto sovremie.
a. Axilak
Poznato e deka vo sredniot vek site sonuvaa da otidat vo Svetata
Zemja. Za da mo`e simboli~no da go do`ivee svoeto dolgo patuvawe, ~ovekot
na kolenici minuva niz toj lavirint, koj za nego stanuva pat na Hristovoto
stradawe. Od Pilatovata ku}a, stignuva na mestoto na koe se nao|a krstot,
{to mo`e da zna~i samo edno: lavirintot vo sredniot vek pretstavuva
svoeviden Hristov pat (Bajar, 1981:39). Odovde ni stanuva jasno zo{to
lavirintot se narekuva "Pat za Erusalem". Vo taa smisla Dragana Kandi} ni
predo~uva deka nekoi avtori otidoa tolku daleku {to vospostavija stroga
homologija pome|u Smrtta (=lavirint), Satanata (=Minotaur) i Hristos
(=Tezej). Vo vakvata hermeti~ka interpretacija ne bi mo`ele da go odr`ime
kontinuumot, zatoa {to postojat mesta kade{to se prekinuva analogijata,
taka {to ova tolkuvawe pove}e go neveduvame kako eden kuriozum, odo{to
kako potvrda na stariot paralelizam pome|u mitovite za inicijacijata vo
razli~nite kulturi i civilizacii. 22
Navra}aj}i se na hristijanskata upotreba na simbolot na lavirintot,
morame da nazna~ime deka axilakot pretstavuva edna verzija na paganskite
mitovi na inicijacijata: sovladuvaweto na te{kiot pat posle kogo doa|a
izbavuvaweto - prosvetluvaweto. Taka, nekoga{niot Hristov pat od
Erusalim do Kalvarijata bil imitiran preku ritualniot "pat" na
odo~esnikot nakaj Katedralata [artr - so ôdot na kolenici vo traewe od 1
saat. Ottuka, verojatno so pomo{ na dale~nata i posredna asimilacija na
slikite, poimot na lavirintot gi dobiva svoite verbalni reprezentacii
kako na pr: "pateka na duhot", "pateka na bolkata", "pateka na stradaweto",
ili pak "pateka na qubovniot ~in". Spored sogleduvaweto na D. Kandi},
crkvata isto taka mo`e da bide protolkuvana kako edna vizuelna
transpozicija na krajot na patot i mesto na izbavuvaweto (1981:55).
Analiziraj}i go simbolot na axilakot, ne smeeme da go zaobikolime trudot

22
A, de Vries, Dictionary of Symbols and Imagery, North-Holland Pub. comp., Amsterdam-London, 1974,
p.288.
na Santarkanxeli, spored kogo "vtoriot od trite golemi periodi na
procvatot na lavirintot e tokmu sredniot vek (osobeno 12, 13 i 14 vek), vo
koj edna od najreprezentativnite formi e tokmu "pèlerinage à Jérusalem"
(Santarcangeli, 1979:271-301).

b. Legendata za Gral
Gralot pretstavuva svet pehar koj, spored legendata im slu`el na
tajnata ve~era, i vo koj Josip d'Arimati ja sobiral krvta i sukrvicata {to
te~e{e od Hristovata rana, nanesena od centurionot Longin. Ovoj svet
pehar koj go sodr`el "pijalokot na besmrtnosta" se javuva vo golem broj
srednovekovni legendi koi se odnesuvaat na potragata po Gralot "Queste du
Graal", vo smisla na "potraga po izgubenata Mudrost. ...Gubeweto na Gralot
pretstavuva gubewe na Soznanieto, ili podobro da se ka`e "izgubenoto i
sokrieno" soznanie koe treba povtorno da se otkrie (Iten, 1990:38-39). ]e
vidime podocna deka tokmu ovoj moment }e bide eden interesen predizvik vo
raznite literaturni ostvaruvawa, koe kni`evnite kriti~ari }e go ocenat
kako eden od najparadigmati~nite oblici na inicijaciskoto isku{enie. Na
pr. Xesi Veston vo nejziniot ve}e klasi~en trud From Ritual to Romance: An
Account of the Holy Grail from Ancient Ritual to Christian Symbol (1920), uka`a na
toa deka iako legendata za Gralot pretstavuva nadrasnuvawe na
srednovekovnoto hristijanstvo i vite{tvo, sepak ima mnogu podlaboki
koreni koi zadiraat vo anti~kite kultovi na plodnosta. Potragata na
blagorodnicite po svetiot Gral e analogna, i vsu{nost pretstavuva
metafora za Hristovata potraga po Bo`joto kralstvo vo `ivotot i ritualot
na svetite raboti. Preporodeniot `ivot sekoga{ podrazbira istovremeno
eden spiritualen i fizi~ki proces, koj inaku, ja pretstavuva ultimativnata
cel na potragata (Leeming, 1987, ER, v. quests).

v. Dante i ezoterizmot
Vo na{eto interpretirawe na srednovekovniot model na
inicijacijata, slobodno mo`eme da se osvrneme na istra`uvaweto na Ser`
Iten, koj vo svojata studija posvetena na Tajnite zdru`enija go procenuva i
inicijaciskiot simbolizam na Danteovata Bo`estvena komedija. Dante -
najslavniot posvetenik na Sredniot vek, i golem protivnik na Papstvoto,
izgleda deka odigral ogromna uloga vo toga{nite tajni zdru`enija. Toj
samiot na sebe ja prezel ulogata na interpretator vo negovata Bo`estvena
komedija, koja pretstavuva "metafizi~ko-ezoteri~na" alegorija, {to
istovremeno gi prikriva no i izlo`uva sukcesivnite fazi niz koi pominuva
svesta na posvetenikot so cel da stasa do besmrtnosta. Sekoe "Nebo"
pretstavuva eden stepen na inicijacija: Pekolot go pretstavuva
neposveteniot svet, ^istili{teto gi podrazbira isku{enijata na
inicijacijata, a Neboto go pretstavuva prestojuvali{teto na Sovr{enite,
kaj koi se nao|aat soedineti i dovedeni do vrv - inteligencijata i qubovta.
Vo ovaa obemna sinteza se javuvaat razni vidovi elementi: paganski
doktrini, gnosti~ki, katarski, arapski, hermeti~ki itn. Osobeno se nao|aat
najtipi~nite simboli na hristijanskiot hermetizam: Krstot, Ru`ata
Orelot, Skalata na sedumte slobodni umetnosti, Pelikanot koj samiot si gi
rasporuva gradite za da gi nahrani svoite deca (dvojniot simbol na
Spasitelot na Svetot i na najsovr{enata humanost). Spored Ser` Iten, ova
e mestoto na samoto sredi{te na hristijanskiot ezoterizam (1990:42-43).

g. Vra`bi
Po se' izgleda deka srednovekovieto obiluva{e so tajni zdru`enija na
vra~evi, koi vo odredeni dati gi slavea svoite obredi. Postoeweto na
vakvite obredi, Iten go objasnuva so slednoto stanovi{te: sosem e
razbirlivo deka pokraj postoeweto na oltarite podignati vo ~est na Bog, so
pravo mo`ea da postojat obredi koi bea silno posveteni na |avolot. Inaku,
prou~uvaweto na vakviot vid inicijacija e osobeno va`en za antropolozite
i istori~arite. "Vo momentot koga }e se oslobodat od site docni primesi
na "diabolizmot", ritualite na Sabatot se sogleduvaat kako anti~ki
ostatoci na paganskiot kult na plodnosta; vistinsko evropsko vra~awe, koe
pritaeno seu{te postoi vo nekoi oblasti od Britanskite ostrovi, koe {to
mo`e da se smeta kako najstar fond, praistoriski fond na stariot ruralen
paganizam 23 (Iten, 1990:45-46).

3.3. MODERNA EVROPA: potraga po inicijaciskiot arhetip

Vo potpolnost se soglasuvame so stanovi{teto na Elijade deka
inicijacijata vo ovoj period mo`e da se definira kako inicijacija
do`iveana na nivo na imaginacija. Se znae deka inicijacijata vo
tradicionalnata smisla na zborot is~ezna od Evropa; no isto taka se znae
deka simbolite i inicijaciskite scenarija pre`iveaja i toa na nivo na
nesvesnoto, osobeno vo soni{tata i vo univerzalnite sliki.
Tragaj}i po skrienite `ari{ta na inicijacijata koi le`at vo samiot
~ovek, Elijade po~nuva da se pra{uva ne e li mo`ebi to~na konstatacijata
deka imaginarnite do`ivuvawa i iskustva pretstavuvaat konstitutiven del
od edno ~ove~ko bitie, isto kako {to toa go ~inat sekojdnevnite
do`ivuvaawa. Vo vakviot slu~aj, nostalgijata po isku{enijata i
inicijaciskite scenarija, nostalgijata de{ifrirana vo tolkute kni`evni
dela ja otkriva `elbata na moderniot ~ovek od edno definitivno i totalno
obnovuvawe, kopne` po edno renovatio koja bi mo`ela da ja pretvori negovata
profana egzistencija (Eliade, 1965:14).
Vo ovaa smisla, konstatirame deka "na{ata sovremena inicijacija" e
tokmu izrazena preku na{iot nesovladliv kopne` i potraga po nejzinoto
evidentirawe vo sovremenite primitivni plemenski zaednici, vo
kni`evnata produkcija, vo narodnoto tvore{tvo, ili mo`ebi preku
procesot na pi{uvawe i ~itawe.
Trgnuvaj}i od epohata na romantizmot pa se' do denes, }e vidime deka
preovladuvaat temi ili simboli koi }e bidat okvalifikuvani od strana na
kni`evnite kriti~ari i teoreti~ari - kako inicijaciski.

23
Ovde povtorno bi uka`ale na materjalite poso~eni vo {estata fus nota od ova poglavje,
kade {to istite ovie momenti se doveduvaat vo najneposredna korelacija so {amanizmot, i
toa pred se' koga se vo pra{awe ungarskite i italjanskite avtori.
 Isto taka, od vtorata polovina na 19 vek pa se' do na{eto sovremie,
glavniot interes na golemite antropolozi i etnolozi }e pretstavuvaat
istra`uvawata na t.n. primitivni plemenski zaednii, vo koi }e bide odnovo
otkriena paradigmata na "primitivnata, pubertetsko - religiozna
inicijacija". Vakvite svedo{tva, }e odigraat ogromno vlijanie i vrz
folkloristite koi mnogu podocna, (po~nuvaj}i od dvaesetite godini od 20
vek) }e go naso~at svojot interes kon otkrivawe na inicijaciskite tragi,
se}avawa ili ednostavno paralelizmi vo domenot na narodnata kni`evnost.
Vo taa smisla, kako {to toa podocna }e go uka`eme, interesot be{e
pred se' naso~en na otkrivawe na inicijaciskite momenti vo vol{ebnite
prikazni, potoa vo narodnata epska produkcija, vo golemite svetski epopei,
a zna~itelno pomalku vo ostanatite `anrovi od narodnata literatura.

"Pi{uvawe - ~itawe" sogledano kako svoevidna inicijacija

Bi mo`ele povtorno da se navratime na tolku spomnuvanata opaska
deka sekoe nau~no delo, sekoe istra`uvawe na izvesen na~in pretstavuva
inicijacija. Dovolno e da gi spomneme A. Testar (De la nécessité d'être initié,
1992), Ana Lena Sikala, Shamanism (1978), ili pak profesorot Bleker koj
tvrdi deka negovoto istra`uvawe posveteno na zna~eweto na inicijacijata,
samo po sebe pretstavuva svoevidna inicijacija, t.e. voveduvawe vo
nepoznatiot, skrien i fascinanten predel od religioznoto mislewe i
~uvstvo. Sekoja inicijacija, vo odredena smisla pretstavuva otkrivawe.
Pritoa, morame da go imame na um soznanieto deka nikoga{ nema da bide
otkriena celosnata tajna na inicijacijata, deka ve~no }e se traga po nea, i
deka sme sposobni da dolovime samo eden mal del od taa otkriva~ka tajna.
Zatoa, mo`eme da se navratime na staroegipetskata bo`ica, ~ija{to statua
e obvitkana so vel, i koja e tolku gorda na faktot deka nikoj dosega ne
uspeal da go trgne i otkrie nejziniot vel (C. J. Bleeker, 1965a:20).
Od druga pak strana, bi gi spomnale teoreti~arite od tipot na Simon
Vjern, @irardo, Maks Liti, Elijade i sl., koi smetaat deka ~itaweto
pretstavuva svoevidna inicijacija. Vsu{nost, kako {to }e imame mo`nost da
vidime vo poglavjeto posveteno na pubertetskata inicijacija, ednostavno }e
uka`eme na momentot deka analogno na protagonistite od vol{ebnite
prikazni, i mladata audiencija, vo procesot na svojata recepcija, na izvesen
imaginaren na~in ja do`ivuva paradigmata na t.n. pubertetska inicijacija.

4. Zaklu~ok
Dokolku paradigmata na inicijacijata vo anti~kiot svet be{e
izrazena preku misteriskite kultovi, vo srednovekovieto - preku
ezoteizmot, dotoga{ vo ovoj na{ sovremen svet paradigmata ja pretstavuva
"reaktualiziranata" obredna plemenska inicijcija, preku koja kandidatot
preminuva od infantilniot svet vo svetot na vozrasnite. Novootkrieniot
model na inicijacijata go dobi svoeto privilegirano mesto vo {irokiot
raspon na humanisti~kite soznajni nauki, blgodarenie na antropolo{ko -
etnolo{kite istra`uvawa, koi od krajot na 19 i vo tekot na celiot 20 vek,
svojot interes go naso~uvaat kon analiza na plemenskata obredna
inicijacija. Verojatno, toa e pri~inata zo{to vo na{iot vek, pubertetskata
inicijacija ja smetame kako osnovna, a site mo`ni ostanati vrsti dobivaat
kvalifikativ na "posebni" (initiations particulaires).
Vo kontekstot na na{ata tema, nazna~uvame deka pod vlijanie na
brojnite studii za najraznovidnite vidovi inicijacii, koi nastanaa kako
rezultat na celovekovnite istra`uvawa, ve}e ne e mo`no vo opsegot na
narodnata kni`evnost da zboruvame ednostavno za inicijacija, tuku e nu`no
nejzinoto doprecizirawe vo zavisnost od domenot {to se istra`uva.
 II

TEORII NA INICIJACIJATA

1. Teorii na inicijacijata

Dokolku posakame da dademe nekakov osvrt na teoriite na

inicijacijata koi po~naa da se javuvaat od krajot na 19 i traat vo tekot na
celiot 20 vek, }e sfatime deka situacijata ne e voop{to ednostavna.
Razglobuvaweto na inicijacijata e struktuirano vo {irokiot raspon na
humanisti~kite soznajni naso~uvawa. Sepak, stanuva zbor za analizi koi se
vtemeluvaat na onoj plan kade {to se ukinuva subjektivnata i mitska
dimenzija i se zasnovuva objektivnata i istoriska, koja dadenata pretstava ja
definira i tolkuva vo procesot na istoriskite promeni. Vo taa smisla, bi
trebalo pred se' da go sogledame fenomenot na inicijacijata kako simbioza
na dvete su{tinski referenci: inicijaciska tema i inicijacijata kako
simbol, koi bea sogleduvani na nivoto na mitot, ritualot, kako i
tekstualnata prezentacija na nivo na umetni~kata i narodnata kni`evnost.
Osobeno vo 20 vek "{kolite", "monolitnite teorii" i "pravcite" se
umno`uvaat, a pak vo poslednite decenii izvesni istra`uva~i koristat
razli~ni metodolo{ki pristapi, taka {to e mnogu te{ko da se svrstat vo
bilo koja tradicionalna {kola. Sepak, vo nau~noto prou~uvawe na
inicijacijata se uo~uvaat nekolku osnovni orientacii, koi se definiraat
zavisno od toa dali se objasnuva so pomo{ na istorijata (istorisko-
kulturolo{kata {kola), kulturata (etnolo{ko-antropolo{kata {kola),
op{testvoto (sociolo{kata {kola) ili pak so pomo{ na onaa koja se
odnesuva na ~ovekoviot duh (psiholo{ko-filosofskata {kola).
Vo poglavjeto posveteno na presekot na teoriite na inicijacijata
nema da se zadr`uvame na sekoj teoretski obid poedine~no, tuku }e se
obideme da dademe edna retrospektiva na poznaj~ajnite teoretski
istra`uvawa vo ovoj vek, koi dadoa nekakov pridones pri poimaweto na
inicijacijata vo ramkite na folkloristikata.
Vo taa smisla teoriite koi ja objasnuvaat inicijacijata obi~no se
koncentriraat na slednite momenti: inicijaciskite rituali voglavno bea
istra`uvani od aspekt na trite primarni perspektivi - fenomenologijata
/istorija na religiite/, antropologijata i psihoanalizata. Iako navedenite
sferi stavaa akcent na razli~ni momenti i ja ispituvaa inicijacijata od
razli~ni aspekti, sepak, site zaedno sogledani vo eden zaedni~ki presek
davaat edna celovita slika na inicijacijata, vo smisla na toa deka ne se
pobivaat, tuku, naprotiv se nadopolnuvaat. Pokraj spomnatite, nie }e gi
obrazlo`ime i tvore~kite koncepti koi gi obrazuvaat kognitivisti~kite i
sociolo{kite teorii.
Istori~arite na religijata go naso~ija svoeto istra`uvawe na
religiskoto zna~ewe na ritualite. Vo Naissances mystiques (1959), Elijade gi
postavi osnovnite modeli i temi vo inicijacijata, kako na pr. fenomenot na
smrtta i povtornoto ra|awe preku negovoto prodlabo~eno istra`uvawe na
interkulturalniot simbolizam.
Antropolozite se mnogu pove}e orientirani na strukturata na samiot
ritual kako i na negovite funkcii vo ramkite na socijalnoto opkru`uvawe.
Izgraduvaj}i se na fundamentalnite trudovi na van @enep i na Malinovski,
sovremenite antropolozi go fokusiraat svojot interes na toa kako
inicijaciskite rituali go vospostavuvaat socijalniot red, kako ja
organiziraat grupnata solidarnost, kako i na koj na~in se gri`at i
u~estvuvaat vo zdobivaweto na identitetot na poedinkata i kako
pridonesuvaat za kone~niot proces na socijalizacijata. Taka na primer,
Frank Jang (1965) ja interpretira ma{kata inicijacija kako dramatizacija
na seksualnata uloga koja ja jakne solidarnosta na ma`ot. Ponatamu,
Tarnerovata teorija, koja se bazira na sredi{nata - marginalna faza
vospostavena od van @enep, i koja e kaj nego naslovena kako liminalna faza,
spored samiot avtor ja ozna~uva sostojbata vo koja inicijantite vleguvaat vo
fazata na anti-struktura, vo koja tie `iveat nadvor od normite i ulogite na
op{testvoto. No ona {to e mnogu zna~ajno e sodr`ano vo faktot deka vo
ovaa ista faza, inicijantite poseduvaat silno ~uvstvo na zaedni{tvo,
solidarnost i edinstvo, koe toj go narekuva "communitas". Vakviot proces
slu`i kako izvor na obnova, inovacija i kreativnost, kako za poedinkata,
taka i za celata grupa (Turner, 1969, 1974, 1986). Me|u najnovite istra`uvawa
na inicijacijata od ovoj domen bi ja spomnale studijata na Roxer [roder
(1992) Initiation and Religion, vo koja avtorot nudi objasnuvawe na Wosera
ma{kata inicijacija, sogledano od najrazli~ni perspektivi. 21
So uka`uvaweto na komplementarnosta pome|u trite razli~ni
disciplini, brojni se sovremenite studii za inicijacijata koi delumno se
protegaat pome|u niv (fenomenolo{ko - religioznata, antropolo{kata i
psihoanaliti~kata perspektiva). Mnogu od niv pak pridonesoa kon
dorazrabotka i modifikacija na originalnite idei i proniknuvawa
vospostaveni od van @enepovite Obredi na premin: taka na pr., temata na
smrtta i povtornoto ra|awe kako i spiritualniot premin od strana na
Elijade (1959, 1965, 1990, 1991, I-III); teritorijalniot premin i liminalnosta
od strana na Tarner (1969:15-25;11;82; 1974); definicijata na zrelite ulogi
od strana na Jang (1965), sogleduvaweto i ispituvaweto na simbolizmot na
obrezuvaweto (Betelhajm, Whithing).
Vo sekoj slu~aj, interesno e da se zabele`i faktot deka va`nosta od
istra`uvaweto na simbolizmot se projavuva vo site tri pravci. Osvrnuvaj}i
se na su{tinskiot moment od van @enepovata teorija vo smisla na toa - kako
e simboliziran preodot vo ritualot, Tarner i drugite avtori se bea

21
Trgnuvaj}i od po{irokiot i rasprostranet religiozen, kulturen i ritualen kontekst vo
Melanezija, kako i od detaqnata deskripcija na Wosera inicijacijata, avtorot go analizira
nejzinoto religiozno i kulturno zna~ewe. Preku razbiraweto na zna~eweto na
tradicionalnata inicijacija, toj go naso~uva svoeto istra`uvawe kon dijalo{kata
sostojba, integracijata i inkulturacijata, kako klu~ni momenti koi ja karakteriziraat
sovremenata sostojba na ovaa zaednica. Osobeno e zna~ajno [roderovoto uka`uvawe na
procesot na inkulturacijata na hristijanskata inicijacija i sporedbenata analiza na dvata
poso~eni vida inicijacija (tradicionalnata i hristijanskata) (Schroeder, 1992:227-231), pri
{to i ovoj avtor ostanuva dosleden na tripartitnata shema vostanovena od van @enep.
naso~ile kon ispituvaweto na simbolot na samiot ritual, kako i na
zna~eweto na simbolite vo kontekst na dadenata kultura.
Psihoanaliti~ka teorija - Spored Frojdovata teorija inicijacijata
pretstavuva sadomazohisti~ki vrv na edipalniot sudir pome|u tatkoto i
sinot, koja na dramati~en na~in gi prika`uva seksualnosta i kulturata na
vozrasnite preku spojuvaweto na nasilstvoto, fantaziite na smrtta i
incestuoznite `elbi - so cel da se urne avtoritetot na tatkoto. Vajting,
Klukholm i Entoni (Whiting, Kluckholm & Anthony, 1958) gi interpretiraat
raznite ritualni praktiki preku terminite na nu`noto dramati~no
odvojuvawe na mom~eto od negovata majka. Me|utoa, simbolizmite na smrtta
i prepora|aweto sekako deka se zna~ajni vo site vrsti na inicijacijata,
vpro~em kako {to se i bolkata, stradaweto i seksualnite tabui.
Vo taa smisla, Betelhajm pravi eden viden ~ekor nanapred vo
sfa}aweto na inicijacijata od eden psihoanaliti~ki aspekt, pri {to dava
novi viduvawa vo oblik na hipotezi koi mo`at da bidat poprifatlivi vo
odnos na onie od dotoga{nata stereotipna frojdisti~ka teorija. Smetame
deka ovoj napredok od strana na Betelhajm be{e ovozmo`en preku negovoto
konsultirawe na antropolo{kata literatura, pri {to i toj samiot tvrdi
deka od su{tinsko zna~ewe za vospostavuvawe na nekoi novi valeri
pretstavuvaat tokmu terenskite istra`uvawa koi kone~no }e utvrdat {to
treba da ostane, a {to da se izmeni od predlo`enite hipotezi. Nie
~uvstvuvame potreba da gi navedeme negovite rasuduvawa, koi dovedoa do
su{tinska promena vo tokluvaweto na pubertetskite inicijaciski obredi:
1. Obredite na inicijacijata, vklu~uvaj}i go i obrezuvaweto, treba da se
razgleduvaat vo ramkite na obredite na plodnost.
2. Obredite na inicijacijata i kaj mom~eto i kaj devoj~eto mo`at da slu`at
kon unapreduvawe i simbolizirawe na potpolnoto prifa}awe na
op{testveno propi{anata seksualna uloga.
3. Edna od celite na obredite na inicijacijata mo`e da bide potvrda deka i
ma{kite mo`at da ra|aat deca.
4. Preku subincizijata ma{kite se obiduvaat da steknat seksualen aparat i
funkcii ekvivalentni na `enskite.
5. Obrezuvaweto mo`e da pretstavuva obid za doka`uvawe na seksualnata
zrelost ili sakatewe koe go vostanovija `enite; ili pak i edno i drugo.
6. Obrezuvaweto na `enite delumno mo`e da pretstavuva rezultat na
ambivalentnosta na ma{kite vo pogled na `enskite seksualni funkcii, a
delumno reakcija na obrezuvaweto na ma{kite.
Betelhajm smeta deka ne postoi nekakva si teoriska niza koja bi
mo`ela da opfati ne{to pove}e od samata su{tina na obredot na
inicijacijata, bidej}i me|u niv sogleduvame edno ogromno razlikuvawe kako
spored formata, sodr`inata, taka i spored potekloto (Betelhajm, 1979:46).
Kako mnogu va`na funkcija vo ambivalentnosta kaj mom~iwata vo pubertet,
toj ja sogleduva nivnata `elba da ra|aat deca i da u~etvuvaat vo drugite
`enski funkcii. Neprijatelskoto ~uvstvo {to ovie deca go poseduvat kon
`enskite genitalii se javuva kako destruktivno i nasilno. No `elbata za
ra|awe e mnogu popozitivna; taa mo`e da se smeta kako konstruktivna duri i
vo slu~aite koga ma{kite deca ~uvstvuvaat zavist kon `enite zatoa {to tie
mo`at da ra|aat. Betelhajm tvrdi deka iako samo mal broj na mom~iwa odat
tolku daleku da imitiraat bremenost, sepak ovaa pojava e zabele`ena
nekolku pati vo Ortogenetskata {kola 22 . Me|utoa, izveduvaweto na
poro|ajot e re~isi univerzalna osobina na obredot na inicijacijata, a
"bremenite" mom~iwa mo`at da se zabele`at za vreme na praznikot na Site
Sveti (Betelhajm, 1979:55).
Toj ja sogleduva ogromnata va`nost od nadminuvaweto na
androcentri~niot zastor koj tolku silno bil izrazen vo istra`uvawata na
Frojd i za nego dava edno mo`no re{enie koe vsu{nost i bi pretstavuvalo
nekakov poentiran stav na negovoto sogleduvawe na pubertetskite obredi.
Najrezimirano, toa e sodr`ano vo slednata negova teoretska premisa:

22
Inaku, Ortogenetskata {kola e ustanova kade {to Betelhajm gi vr{el svoite
eksperimentirawa, i od kade {to proizlegle negovite istra`uvawa posveteni na
pubertetskite inicijaciski obredi obedineti vo knigata Simboli~ni rani.
ma{kite pubertetski rituali go osposobuvaat mom~eto da ja nadmine
ma{kata zavist od `enskite prokreativni mo}i i `enskite seksualni
organi (Betelhajm, 1979). Ova negovo sogleduvawe pretstavuva va`en ~ekor vo
razvivaweto na idejata za inicijacijata vo domenot na psihoanaliti~kata
teorija.
Od druga strana, vo eden sosem poinkov kulturen i mentalen sklop se
javuva Jungovata analiti~ka psihologija, kade {to inicijacijata se povrzuva
so idejata za kulturniot heroj, arhetipot i kolektivnoto nesvesno, ve~noto
vra}awe na vremeto, rasnata memorija, teorijata na soni{tata i simbolite.
Inkorporirani vo eden svojstven logi~ki sled, jungovcite se
slo`uvaat okolu toa deka sredi{nata uloga vo inicijacijata ja igraat
"arhetipovite" koga isku{enicite vo ritualot ja povtoruvaat potragata na
kulturniot junak ili bogot po identitetot doa|aj}i na toj na~in do svoeto
sopstveno kulturno sopstvo. Vremeto za mig se ukinuva i isku{enicite
prestojuvaat vo prvobitnoto vreme na pretcite, imeno, vo sopstvenoto
"kolektivno nesvesno" ili pak vo rasnata memorija. Vakvoto spu{tawe vo
materijata na soni{tata go pretstavuva psihi~koto iskustvo na smrtta {to
vodi kon herojskoto prepora|awe (E@R:288-89).
Vo ramkite na jungovski opredelenite istra`uva~i pred se' bi gi
spomnale negovite najbliski sorabotnici: Mari Luis fon Franc - u~enik i
naslednik na Jung, potoa, Henderson (Joseph L. Henderson, 1973), koj go
istra`uva arhetipot na inicijacijata vo vospostavenata relacija na
drevnite mitovi i sovremeniot ~ovek. Osven navedenite sorabotnici
doa|aat i brojnite istra`uva~i na mitot od tipot na Xozef Kembel i
Kerewi, ~ii idei ne izleguvaat od ramkite na uka`anite klu~ni odrednici.
Kembel smeta deka site nagoni, traumi i kompleksi, koi vo dinamikata na
individualniot psiholo{ki razvoj gi bea otkrile psihoanalizata i
analiti~kata psihologija vsu{nost se odrazuvaat vo mitologijata. Bidej}i
so ovie proekcii se kompenziraat i neutraliziraat raznite sili
(agresivnost, seksualnost, traumata na ra|aweto, Edipoviot kompkeks,
te`neeweto za vra}awe vo embrionalna sostojba), inicijacijata
pridonesuva kon nivnata socijalizacija i individuacija (J. Campbell, The
Masks of God: Primitive Mythology I-IV, New York 1959-1970). Kerewi e dosta
potrezven i povnimatelen od Kembel. Spored nego, i mitot e oblik na
izrazuvawe i mislewe, me|utoa toj ni{to ne objasnuva tuku samo potvrduva
ne{to {to ve}e bilo i {to }e bide. "Mitologijata ne odgovara na
pra{aweto zo{to, tuku zaradi {to. Zbidnuvawata vo mitologijata ja
obrazuvaat osnovata na svetot, zatoa {to se' po~iva na niv" (RGRM,
1979:XXX).
Dosta uo~livi tragi od jungovskata poso~ena koncepcija sre}avame vo
tvore~kiot koncept na Elijade (otelotvoreni pred se' vo spomnatata ideja za
simboli~noto ~uvstvo na smrtta i povtornoto ra|awe), koj pretstavuva eden
interesen i originalen pretstavnik na ponovata faza od metodololo{koto
podra~je vo svetot vostanoveno kako "fenomenologija na religijata" 23 .
Kognitivisti~kite teorii ni otkrivaat edna upadlivo ednoobrazna
psihi~ka dinamika koja mo`eme da ja nare~eme "ogoluvawe". Voop{teno
zboruvaj}i, inicijacijata doveduva do su{tinska reogranizacija na svesta,
li{uvaj}i ja od site nejzini voobi~aeni temeli i nametnuvaj}i zavisnost od
nadvor ponudenata informacija kako edinstven na~in povtorno da se
zadobie stabilnoto ~uvstvo na stvarnosta. Isku{enikot fizi~ki se izolira
od okolinata koja mu e bliska i poznata, se podvrgnuva na edna prisilna
promena na pretstavata za sopstvenoto telo (soble~enost, neoble~enost ili
razni uniformi, onevozmo`enost na dvi`ewata, sakatewa na teloto), se
razoruva negoviot ego-identitet (nametnatata pasivnost ili aktivnost samo
vo grupi, ostro kritikuvawe na sekoe nezavisno mislewe itn.), i ne mu se
dopu{ta da go koristi jasnoto, racionalnoto mislewe (~ulnoto li{uvawe
ili pak preopteretuvawe izrazeno so nespiewe i gladuvawe, isku{enija,
izma~uvawa, itn.). Zna~ewata koi gi pru`aat avtoritetite, spored toa,

23
Vo kontekstot na uka`uvaweto na osnovnite odrednici na fenomenologijata na
religijata, da se vidi izlagaweto na Daglas Alen (ER; 1987:272-84), koj od edna istoriska
perspektiva razgrani~uva 4 kategorii na istra`uva~i koi se narekuvaat taka.
davaat edinstvena stabilna osnova vrz koja mo`e povtorno da se izgradi
identitetot i noviot pogled na svet.
Sociolo{kite teorii ja naglasuvaat vrednosta na inicijacijata vo
razjasnuvaweto i legitimiziraweto na novite op{testveni ulogi.
Inicijacijata pretstavuva "obred na premin" od eden identitet vo drug, i
ottamu se odviva "von, nadvor" od zaednicata, vo "ne-op{testvenata sveta"
oblast, kako bi mo`elo da se olesni povtornoto vleguvawe na edno potpolno
razli~no op{testveno nivo. Za da se podvle~e ovoj "ne-op{testven" aspekt,
se urivaat op{testvenite ograni~uvawa i se nametnuva edno nevoobi~aeno
odnesuvawe. No, se naglasuva avtoritetot na pokrovitelite, (inicijaciskite
u~iteli; voda~i), i vsu{nost normite ja struktuiraat inicijacijata.
Ponovite istra`uvawa (Koch,1974:397-422), ni go poka`uvaat toa deka
dramati~nite, nasilnite generaciski inicijacii se javuvaat vo kulturite vo
koi ma`ite moraat da dejstvuvaat kolektivno (vo razmiricite, lovot, itn.).
Tamu, ma{kite deca im se prepu{taat na majkite, duri i spijat so niv i vo
periodot otkako }e proodat, razvivaj}i go na toj na~in `enskiot identitet.
Ottamu, drasti~nata inicijacija ja sozdava ma{kata pretstava za sebe, no
vozrasnite ma`i ja zadr`uvaat ambivalentnata ma~o-"protestira~kata
ma{kost" i stravot od `enskata "magija". Od perspektiva na vaka
orientiranata kognitivisti~ka teorija, ambivalentnite identiteti koi se
kombiniraat so ostro razdvoenite op{testveni ulogi i grupirawa,
vsu{nost gi proizveduvaat dramati~no surovite inicijacii, {to e kako
dokaz sprovedeno vo istra`uvawata na Koh (v. E@R:289).
Na duhovniot plan, zna~eweto na inicijacijata le`i vo povtornoto
usredsreduvawe na sopstvoto vo ramkite na bo`estveniot poredok i
transcendentnoto drugo. ^ovekot "umira" za ona banalno, egoisti~no Jas i
se "prepora|a" celiot ispolnet so ~udewe i voshituvawe kon noviot svet koj
e naso~en kon sakralnosta. "Mudrosta" {to ja pru`a inicijacijata zapravo
se sosotoi od ovaa dlaboka reorientacija, i dosta golem broj na
inicijaciski rituali ne vklu~uva nikakvi razraboteni filosofski pouki
(na pr. golem broj na kultovi od Bantu, potoa helenisti~kite "misteriski"
religii). Koga ~ovekot ednostavno gi sproveduva ovie rituali i mitovite
vrzani za niv, toj se nao|a vo bo`estvenoto prisustvoto, toj stanuva prv
predok i go spoznava sopstvoto od nivna perspektiva. ^ovekot toga{
pretstavuva pove}e od eden obi~en poedinec. Intelektualnoto upatuvawe, vo
edna vakva smisla, naj~esto slu`i za da se opravda sozdavaweto na edna
"elita" koja se razlikuva od obi~niot narod. Mo`eme zapravo da
zabele`ime deka se javuva edna tendencija na onie najintelektualiziranite
oblici na inicijacijata so cel da gi izrazuvaat najdualisti~kite, gnosti~ki
tipovi na religijata, no takvite primeri se prili~no netipi~ni (E@R:289).
Po poso~uvaweto na teoriite na inicijacijata za koi smetame deka
izvr{ija izvesno vlijanie vrz kni`evnite istra`uvawa, sega ~uvstvuvame
potreba da i' se vratime na kni`evnosta i da gi obrazlo`ime momentite koi
gi konstituiraat inicijaciskite temi i simboli vo umetni~kata i vo
narodnata kni`evnost.

2. Inicijaciski temi vo umetni~kata kni`evnost

Razgleduvaj}i ja kni`evnosta /pi{ana ili usna/, od edna specifi~na

perspektiva, taa ni izgleda deka pravi eden dragocen ~ekor vo na{ata epoha,
dragocen vo smisla na soznanieto na moderniot ~ovek.
Zatoa ne slu~ajno go zapo~nuvame ova na{e prosleduvawe so stavot na
Simon Vjern koja veli: prvata epopeja, i prvata pojava na edno kni`evno
ostvaruvawe koe izronuva direktno od mitot ni ja raska`uva istorijata na
eden heroj koj e vo protraga po svojata besmrtnost. Razbirlivo, stanuva zbor
za Gilgame{. Na drugiot kraj od istorijata na literaturata se javuva
romanot na Mi{el Turnije Vendredi ou les limbes du Pacifique, koj,
pretstavuvaj}i ja istorijata na Robinzon ni poka`uva kako edno banalno,
profano bitie uspe{no gi sovladuva specifi~nite isku{enija koi ne
pretstavuvaat ni{to drugo tuku pre`ivuvawe na brodolom. Pome|u ovie dve
ostvaruvawa, celata literatura se ~ini deka se potpira na ona su{tinskoto
od religioznite praktiki i veruvawa - inaku specifi~nost na arhajskiot
mentalitet - inicijacija. Ova voop{to ne ne' iznenaduva so ogled na faktot
deka vo golemite mitovi, arhetipovite vladeat vo domenot na imaginarnoto.
Inicijacijata go opfa}a su{tinskoto pra{awe na ~ovekovata uslovenost
(Vierne, 1987:5).
Elijade ne' prise}a na poznatite temi od srednovekovnata evropska
kni`evnost, na ~ie ~elo stoeja heroite od tipot: Artur, le Roi Pécheur,
Persival i mnogumina drugi koi bea anga`irani okolu "potragata po
Gralot". Pogolemiot broj od ovie scenarija se inicijaciski: sekoga{
stanuva zbor za nekakva "potraga" - dolga i bogata so promeni, ispolneta so
~udesni predmeti, koi me|u drugoto go impliciraat prodorot,
navleguvaweto na herojot vo onoj svet. Vakvite enigmatski romani sekoga{
davaat mo`nost za smeli interpretacii. Taka, na pr. eden vol{eben erudita
kakva {to e Xesi L. Veston ne se dvoumi vo svojot stav (u{te od 1920 god.),
deka legendata za Gralot gi za~uvuva tragite od eden star inicijaciski
obred (Jessie L. Weston, From Ritual to Romance, Cambridge, 1920; Eliade, 1965:8).
Vsu{nost, so svojata studija, taa go otvori patot za ritualisti~koto
tolkuvawe na potekloto na vite{kata raska`uva~ka kni`evnost. Isto taka,
mo`eme da go potvrdime stavot deka vo ramkite na ritualisti~kite
koncepcii i sfa}awa na kni`evnite formi (od domenot na umetni~kata i
narodnata kni`evnost) ova istra`uvawe na Veston pretstavuva vistinski
pionerski trud.
Dovolno e da se spomenat slednite nekolku ostvaruvawa: deloto na T.
S. Eliot "Pusta zemja", potoa izvonrednoto delo na @an Marks, La légende
aarthurienne et le Graal, Paris, 1952, kako i monografijata na Antoanet Firc-
Monie (Antoinette Fierz-Monnier) Initiation und Wandlung. Zur Geschichte des
altfranzösischen Romans in XII Jahrhundert, Bern, 1951, za da se sfati deka vakvite
motivi i inicijaciski simboli igraat esencijalna uloga. Poinaku re~eno,
ovie dela pretstavuvaat del od eden imaginaren univerzum koe igra ogromna
uloga kako vo ~ove~kata egzistencija, taka i vo ednodnevniot `ivot (Eliade,
1965:10).
 Osven poso~enite momenti, go sre}avame i Enri Korbin (Henry
Corbin), koj ima{e interpretirano eden tekst od Avicena tokmu kako
inicijaciski raskaz. Osven toa toj uka`a vo pove}e negovi trudovi na
odnosot pome|u filosofijata, gnosata i inicijacijata (Henry Corbin, Avicenne
et le récit visionnaire, Téhéran-Paris, 1954). Vo ovoj kontekst treba da se sporedi i
sledniot trud: "Le Récit d'Initiation et l'Hermétisme en Iran", (in: Eranos-Jahrbuch,
XVII, 1949). (v.Eliade, 1965:10-11, n.4).
Vo po~etokot na {eesetite godini, prof. R. Merkelbah /Merkelbach/
objavi edna golema kniga Roman und Mysterium in der Antike, München-Berlin,
(1962), vo koja se obiduva da doka`e deka gr~ko-rimskite romani vo koi
stanuva zbor za si`eto Amor i Psiha, /zna~i Ephésiaques ili Ethiopiques/
vsu{nost pretstavuvat "Mysterientexte", {to so poinakvi zborovi mo`e da
zna~i narativna transpozicija na edna inicijacija. " (Eliade, 1965:8).
Vo svojata dolga kriti~ka analiza, R. Turcan 24 ne go osporuva
religioznoto zna~ewe, pa duri i aluziite na Misteriite vo odredeni
aleksandriski romani. Me|utoa, toj e ponesen od idejata deka ovie romani
pretstavuvaat konkretni indikacii na misteriite. Bez ogled na se', va`no e
da se uka`e deka ovoj germanski stru~wak od oblasta na klasi~nata
filologija se obide vo izvesni helenisti~ki kni`evni tekstovi da go
otkrie nasledstvoto od edno tajno religisko iskustvo so isklu~ivo
inicijaciska struktura (Eliade, 1965:9).
Isto taka treba da go spomeneme i istra`uvaweto na Meletinski koj
vo svojata iscrpna studija posvetena na "mitologizmot vo kni`evnosta od 20
vek" (1981 /1976/) naveduva tri romani vo koi kako su{tinski moment se
provlekuva obredot na inicijacijata, pretstaveni kako oblik na
reminiscencija na starite mitologii. Toa se Xojsoviot Uliks i dvata
romana od T. Man Vol{ebniot breg i Josif i negovite bra}a. Za nas e
osobeno interesna negovata interpretacija spored koja romanite na T. Man
pretstavuvaat vo vistinska smisla "romani na vospituvawe", {to ozna~uva

24
Robert Turcan, "Le roman 'initiatique': A propos d'un livre récent", RHR, 1963, pp.149-199.
svoevidno su{tinsko obele`je na inicijacijata. Sepak, mora da se istakne
deka i pokraj silno izrazeniot inicijaciski karakter na Josifoviot lik (i
negovite borbi za preod od infantilniot svet vo svetot na otkrivawe na
`ivotnata mudrost), sepak vo ovoj posleden roman inicijaciskata shema se
krie vo zadninata na ritualnata mitema na umiraweto i voskresnuvaweto na
bogot, zatoa {to samiot Josif se sfa}a sebesi kako Tamuz, Adonis i sl.
No, pred se' treba da se navratime na vrednata i analiti~ka studija na
Mod Botkins (Maud Botkins) koj vo 1934 god. ja objavi knigata Archetypal
Patterns in Poetry, vo koja gi aplicira jungovite idei okolu "arhetipot na
novoto ra|awe". Avtorot na ovaa kniga gi tolkuva The Ancient mariner od
Kolrix, i Pustata zemja od Eliot kako poetska proekcija na eden
(nesvesen) proces na inicijacijata (Eliade, 1965:11).
Vo plodnite {eeseti godini proizleze u{te edno interesno delo,
ovojpat od @an Ri{er (Jean Richer). Stanuva zbor za studijata Nerval:
Expérience et création, (1963), vo koja avtorot so ostroumnost i bistrina ja
analizira{e inicijaciskata struktura na Aurelija. Me|u ostanatoto, preku
deloto na Nerval go otkrivame ritualnoto zna~ewe na negovoto
do`ivuvawe: "Od onoj ~as od koga se osigurav deka im se pokoriv na moite
sveti inicijaciski isku{enija, edna nesovladliva sila prodre vo mojot duh.
Jas stanav eden `iv heroj pod pogledite na bogovite". Spored Ri{er, temata
na simnuvaweto na Orfej vo podzemjeto ja pretstavuva dominantnata tema vo
celoto tvore{tvo na Nerval. Jasno, Nerval ~ital ogromen broj knigi od
oblasta na okultizmot. No, ne bi smeele taka lesno da poveruvame deka eden
poet mo`e da odbira vo svojot bogat repertoar - tokmu inicijaciski temi
zatoa {to ~ital knigi od taa oblast. Isto taka treba da se ka`e deka
Aurelija spa|a vo redot na onie dela za koi mo`e da se smeta deka se
avtobiografski. Spak, mnogu e zna~ajno toa {to Nerval po~uvstvuval
potreba da gi formulira i valorizira negovite realni ili imaginarni
do`ivuvawa tokmu na eden inicijaciski jazik (Eliade, 1965:12).
Vo kontekst na svoeto obemno, op{irno i prodlabo~eno spomnuvawe
na raznite trudovi koi go opfa}aat momentot na inicijacijata, Elijade gi
spomnuva i onie avtori koi ja tretiraat inicijacijata, a koi ja bea
ignorirale okultisti~kata literatura. Takov e slu~ajot so @il Vern, ~ii
knigi - a na prvo mesto doa|a Patuvaweto do sredi{teto na zemjata (Le
Voyage au Centre de la Terre; L'Ile mysterieuse; Le Chateau des Carpathes) - se
interpretirani kako inicijaciski romani. I po sevo ova, ne ni ostanuva
ni{to drugo, tuku da ja navedeme studijata na Leon Selie "Le Roman initiatique
en France au temps du romantisme", 25 kako potvrda na ve}e anliziranite
momenti vo ramkite na ova na{e istra`uvawe.
Mo`eme da konstatirame deka postoi golem del od kni`evnite
istra`uvawa /prete`no vo domenot na kni`evnata kritika/ koi gi
interpretiraat ovie kni`evni dela od edna perspektiva koja e specifi~na
za istori~arite na religiiite: na pr., tuka se motivite na mitot, ritualot,
inicijacijata, herojot, ritualnata smrt, regeneracijata, novoto ra|awe i sl.,
koi momentalno pretstavuvaat edna fundamentalna terminologija
specifi~na za kni`evnite istra`uvawa. Brojni se knigite i studiite koi
gi istra`uvaat inicijaciskite scenarija zakamuflirani vo raznite poemi,
noveli, romani i sl. Vakvite scenarija ne gi prepoznavame samo vo Mobi
Dik 26 , tuku i vo Valden den Toro 27 , potoa vo romanite na Kuper 28 kako i onie
na Henri Xejms; potoa vo Hakelberi Fin od Mark Tven, kako i vo Me~kata
od Fokner 29 .
Ne bi mo`ele da go zavr{ime ovoj na{ kus pregled na inicijaciskite
temi, a da ne ja spomeneme impozantnata studija na Ihab Hasan (1963)
naslovena kako Radikalna nevinost (Radical Innocence), vo koja avtorot
posvetuva celo edno poglavje na "Dijalektikata na inicijacijata", kade {to
e istata ilustrirana preku spisite na [ervud Anderson, Skot Fitxerald,
Volf i Fokner (Eliade, 1965:12-13).

25
Léon Cellier, "Le Roman initiatique en France au temps du romantisme", Cahiers Internationaux de
Symbolisme, No, 4, 1964, pp.22-40.
26
Newton Arvin, Herman Melville, New York, 1950.
27
Stanley Hyman, "Henry Thoreau in our Time", Atlantic Monthly, Nov. 1946, pp.137-176; isto taka da
se vidi: R. W. B. Lewis, The American Adam, Chicago, 1955, pp.22 sq.
28
R. W. B. Lewis, The American Adam, Chicago, 1955, pp.87, 98.
29
R. W. B. Lewis, in: Kenyon Review, Autumn 1951; The Picaresque Saint, New York, 1961, pp.204.
2.1. Lavirintski temi

Analiziraj}i gi inicijaciskite temi vo kni`evnosta, ne smeeme da go

zaobikolime tolku mo}noto inicijacisko isku{enie, taklawe, skitawe,
sogledano preku simbolizmot na lavirintskite temi. Vakvite istra`uvawa
bea osobeno zna~ajni vo dvaesetiot vek, a eden pertinenten osvrt na nea ni
dava tokmu @an Pjer Bajar vo spomnatata studija "Inicijati~ki hodnik:
podzemni lavirint"(1981:33-48).

@an Pari vo svojata kni{ka Joyce par lui-même 30 , poka`a kakvo mesto
zazema lavirintot (dédale) vo deloto na X. Xojs, koj pokraj toa ima napi{ano
i eden avtobiografski roman Dedalus. Isto taka, si`eto na raskazot "Mr.
Humphreys and his inheritence" od Mr. R. Xems 31 , e svrzano za lavirintot.
Imeno, se raboti za eden lavirint napraven od `iva ograda, kade {to ni e
najo~igledna i nesomnena inicijaciskata smisla. Inaku za ova ostvaruvawe
se smeta deka e odlomka od nekoja kniga od krajot na 17 vek. Tuka se zboruva
za razni prepletuvawa na ~ovekot koj traga po dragoto kamewe sokrieno vo
sredi{teto na lavirintot. Toj lavirint ja pretstavuva slikata na svetot, a
na{iot `ivot e podragocen od najubaviot draguq. Klu~ot na raskazot se
otkriva preku gesloto: Ad interiora morte (Bajar, 1981:45-46).
Marsel Brion isto taka go analizira onoj tainstven polet na
inicijaciskite sili vo deloto na Hugo fon Hofman{tal (Cahiers de Sud,
br.333, febr. 1956, p.177: Hofman{tal i iskustvoto na lavirintot). Ovoj
germanski avtor, Rilkeov sovremenik, se slu`i so inicijaciskoto iskustvo
koe go "osloboduva ~oveka od vremenskite i prostorni konvencii".
Negoviot junak Andreas se bori so tainstvenite pobudi koi se rodeni na
ulicite na Venecija, koi ocrtuvaat eden vistinski lavirint (Andreas oder die
Vereinigten). Inicijaciskata tema prodira vo ~ovekot, a nejzinite razli~ni
vidovi pretstavuvaat ist broj na ogledala koi odrazuvaat sli~ni, a sepak

30
Jean Paris, Joyse par lui- même, Le Seuil, 1957.
31
The collected ghost stories of Mr. James, pp.318-358, Edward Arnold and co., London 1931.
razli~ni hodnici koi se pribli`uvaat ili pak se oddale~uvaat od baranata
cel, kosmi~koto ~uvstvo na na{iot svet. Vo deloto Das Bergwerk zu Falun,
Elis Frobom vo eden rudnik ja sre}ava kralicata na Planinata; toj vleguva
vo rudnikot so `elba da ja uni{ti svojata li~nost i "da op{ti so duhovite
na metalite". Toa zna~i da se postigne podzemnoto posvetuvawe preku
vibracijata na telurskite branovi; ova e potpolniot kontakt so Zemjata-
Majka koj odi se' do Spojuvaweto (isto:46).
Osven toa, ne smeeme da go zaobikolime mo`ebi najavtoritativniot
istra`uva~ na lavirintskata inicijaciska tema - Borhes, kako i
sovremeniot amerikanski prozaist i kni`even kriti~ar Xon Bart, osobeno
osvrnuvaj}i se na negovata zbirka raskazi Lost in the Funhouse (1968).
Borhes opsesivno go smestuva dejstvieto od svoite raskazi vo
ograni~eniot kru`en prostor, vo lavirint, vo vreme koe e i samoto kru`no.
Taka nastanaa Lavirintite, Asterionovata ku}a, Abenhakan Bohari,
Mrtov vo svojot lavirint. Bliski na ovaa tema se i raskazite Vavilonska
lutrija i Vavilonska biblioteka. Inaku, vo istoimeniot raskaz od
poso~enata zbirka na Bart, temata e tokmu naso~ena na pubertetskoto, t.e.
adolescentno inicijacisko isku{enie na mladiot protagonist Embrouz, koj
svoite inicijaciski, lavirintski talkawa gi minuva vo stra{nata ku}a na
stravot i smeata, vo koja laviritnskoto pate{estvie e izrazeno preku
paradigmata na "ogledalniot hram" (Stojanovic, 1993).
Sledej}i go Bajar, isto taka mo`eme da go zememe predvid i
Mejrinkoviot roman Golem. Pernat (Pernath) navleguva vo stariot evrejski
kvart vo Praga, skita po temnite, krivudavi hodnici; toj mora da se navedne
i da polzi kako bi stignal do odajata vo koja mo`e da se prijde preku devet
skalila visoki po 5 stopi. Mejrink go narekuva ovoj dolg podzemen hodnik
"hodnik na Crnata {kola". "No tesni se vratata i patekata koi vodat vo
`ivot, a malkumina gi ima koi navistina gi pronao|aat". Vo ova tajno
svetili{te Pernat - brusa~ot na dijamanti - biduva izbawat od svetlinata
koja doa|a preku re{etkite od prozorecot; go ma~i vko~anetosta od stud; se
bori protiv smrtta na toj na~in {to oblekuva tu|a obleka - onaa na Golem.
Pa|a Pagad, tarot karta. Spored toa, prisustvuvame na ~udno proniknuvawe
na edno bitie vo drugo i gledame kako preku ova udvojuvawe na li~nosta,
Pernat stanuva svesen za mo`nostite koi le`at vo nego. Vo ovie sliki
gledame vistinski proces na posvetuvawe (v. Bajar, 1981:47).
Vo zaklu~okot morame da go ka`eme toa deka podzemniot lavirint go
doka`uva poznavaweto na telurskite i kosmi~ki sili; toj gi poka`uva
obredite na premin koi vodat od preodnoto kon ve~noto, od profanoto kon
svetoto. Hodnikot na posvetuvaweto e hodnik koj vodi do nekoe sredi{te, a
simbolizmot na lavirintot ne' povikuva na potpolnata integracija na
na{eto bitie (Bajar, 1981:48).
Vo opsegot na ponovata kni`evno-teoretska produkcija bi gi
spomnale istra`uv~kite potfati na Simon Vjern, koja vo svojata
impresivna kniga Rite, roman, initiation go opfa}a fenomenot na "postojanosta
na inicijacijata vo moderniot `ivot". Pritoa, taa gi analizira
inicijaciskite momenti vo kni`evnite ostvaruvawa vo premodernata i vo
sovremenata kni`evnost kako na pr. Apuleevite Metamorfozi; potoa go
opfa}a devetnaesetvekovniot romantizam - Novalis i Hofman, Igo i @.
Sand, Vagner i @il Vern, dodeka vo domenot na sovremenata kni`evna
produkcija gi analizira avtorite od tipot na T. S. Eliot i Mi{el Turnije.
Vo poglavjeto posveteno na inicijaciskoto scenario vo kni`evnosta "Le
scenario initiatique et ses modalites - invariant et variants" (1987:13-54), avtorkata mu
dava golemo zna~ewe na lavirintskoto isku{enie, odreduvaj}i go kako
najbitna odlika na herojskite iniciajcii (1987:35-44).
Prilog kon na{ata ideja za univerzalno rasprostranetiot
inicijaciski simbolizam, pretstavuva i analognoto stanovi{te na Simon
Vjern, koja zalagaj}i se za istoto, ne slu~ajno ja spomnuva Mocartovata
"Vol{ebna flejta" (1987:58). 32

32
Vo ovoj kontekst bi navele nekoi rezimirani podatoci koi se odnesuvaat na si`eto na
"Vol{ebnata flejta". Iako vo su{tina stanuva zbor za edna isklu~ivo naivna prikazna,
sepak vo nea se odrazuvaat odredeni masonski vlijanija. I pred se' potsetuvaj}i se na
samoto scenario, doa|ame do edna inicijaciska tema par exellence!
 Vo najnoviot period se pojavi studijata na Xejn Hjuston (1992), koja ja
ispituva Homerovata Odiseja kako paradigma na edno misterisko i
incijacisko pate{estvie.

3. Inicijacijata vo folkloristikata

Izlo`uvaj}i gi ostvaruvawata koi se odnesuvaat pred se' na

umetni~kata literatura, se pra{uvame kakva e ulogata, t.e. na koe nivo se
istra`uvawata od folkloristikata vo 20 vek. Vo sekoj slu~aj, zabele`liv e
faktot deka inicijaciskata tema vo folkloristikata stana fokus na
nejzinite istra`uvawa mnogu podocna od analizite sprovedeni vo oblasta na
antropologijata i etnologijata, kade {to taa po~na da gi predizvikuva
nau~nicite u{te vo vtorata polovina na 19 vek (od tipot na Hauit /Howitt,
1884; 1885), za da prodol`i da gi kopka nau~nicite i vo ovoj vek: [urc (1902),
Spenser i Gilen (1904), Vebster (1908), van @enep (1909), Dirkem (1912) itn.
Iako znatno podocna, sepak i vo folkloristikata mo`eme da gi uo~ime
prvite istra`uva~ki potfati od ovoj tip, koi se sogleduvaat pred se' na
relacijata: obredi na inicijacija - narodni prikazni.
Vo oblik na eden istoriski pregled na folkloristikata, najprvin
bi go spomnale deloto na Pol Sentiv, koj vo 1923 godina vr{i istra`uvawe
kade {to interpretira odredeni prikazni "kako 'tekstovi' koi gi pratat

"Princot Tamino i ~ovekot - ptica Papageno se prateni od kralicata na No}ta vo

carstvoto na nejziniot protivnik - golemiot sve{tenik i vol{ebnik Sarastro, za da ja
oslobodat nejzinata }erka Pamina. Minuvaj}i niz razni isku{enija, potpomognati od
vol{ebnata flejta (na koja sviri Tamino) i vol{ebnite yvon~iwa (na koi sviri Papageno),
Tamino i Papageno otkrivaat vsu{nost deka Sarastro ja {titi pravdta, a deka kralicata
na no}ta e pretstavnik na zloto.
Minuvaj}i niz site isku{enija, Tamino se soedinuva so Pamina i Sarastro gi
vnesuva (voveduva) vo Hramot na Sonceto, dodeka pak Papageno kako pretstavnik na sitnite
~ove~ki te`neewa se soedinuva so nemu sli~nata `ena - Papagena" (Turkalj, 1972:72).
Po izlo`enoto rezime mo`eme da se navratime na Simon Vjern, koja ne slu~ajno vo
ramkite na nejzinoto istra`uvawe na fenomenot na inicijacijata vo kni`evnosta, go ima
spomnato i ova tipi~no inicijacisko scenario.
Bez potreba premnogu da se disperzirame vo raznite kulturni i umetni~ki sferi,
sepak osnovnata na{a ideja e sodr`ana vo stavot deka univerzalnata inicijaciska tema, t.e.
prikazna ja sre}avame rasprostraneta {irum raznite umetni~ki ostvaruvawa.
obredite na inicijacijata. 33 Potoa, Vinter{tajn isto taka se ima zadr`ano
na relacijata: pubertetski rituali i narodni prikazni, sogledano od aspekt
na devoj~inskoto sozrevawe vo negoviot trud "Die Pubertätsriten der Mädchen mit
deren spuren im Märchen" (1928).
Vo ovoj kontekst ne smeeme da ja zaobikolime izvonrednata Lili
Vajzer, koja vo 1927 godina ja objavi nejzinata postdoktorska disertacija
posvetena na "Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde. Ein Beitrag zur
deutschen und nordischen Altertums - und Volkskunde". Ovoj nejzin trud to~no ja
odrazuva atmosferata koja vladee{e vo dvaesettite i triesettite godini od
ovoj vek - imeno, otkrivawe na fenomenot na ma{kite bratstva i sli~ni
inicijaciski paradigmi, koi se vo nejziniot slu~aj pretstaveni tokmu niz
relacijata: otkrivawe na mlade{kata i ma{kata inicijacija vo ramkite na
germanskata i nordiska starina i folklor. Ottamu mo`eme da ja izvle~eme
nejzinata misla: vo starogermanskata tradicija postojat tragi na
inicijacijata koi{to mo`at da se otkrijat i koi dozvoluvaat da bidat
tretirani kako osnova za novite germanski i nordiski narodni obi~ai.
Iako osnovniot metod vo nejzinoto istra`uvawe pretstavuva
istorisko-filolo{kiot, sepak taa zaklu~uva deka fenomenot na
mlade{kata i ma{kata inicijacija mo`e da bide sogldedan vo svojata
su{tina, isklu~ivo so pomo{ na religioznite istra`uvawa, zatoa {to se
tie rezultat na religioznoto ~uvstvo. Reliktite treba ponatamu da bidat
posmatrani preku religiozni parametri, onaka kako {to e toa storeno i vo
mitovite i prikaznite. Na pr., vo motivot na "divite junaci" i "divite
zdru`enija" Lili Vajzer otkriva isklu~ivo inicijaciski tragi. Tie imaat
dolgi kosi i dolgi bradi ili se preoble~eni vo me~kina ko`a. Ottamu, Lili
Vajzer e edna od prvite koja{to vo fokloristikata ja sogleda su{tinskata
relacija vospostavena pome|u nekoga{niot religiozen `ivot i tragite koi
gi sre}avame vo mitovite i prikaznite. Spored nea, poso~enite dva motiva,
koi taa gi doveduva vo vrska so obredot na inicijacijata, ve}e nema zo{to da
gi tretirame kako fantasti~ni oblici na fabuliraweto, tuku treba da gi

33
P. Saintyves, Les contes de Perrault et les récites parallèles, Paris, 1923.
sogledame kako oblici koi za svoja osnova go imaat stvarniot religiozen
`ivot (Weiser,1926:1-19; 1927:11; Niem, 1998:33-38).
Na toj na~in, mo`eme da konstatirame deka ovaa avtorka pravi eden
zna~aen ~ekor vo sferata na folkloristikata (isklu~ivo vo oblasta na
narativniot i obreden folklor), pri {to kako osnova go ima istorisko-
filolo{koto istra`uvawe, zad koe proniknuvaat i mnogute perspektivi
proizlezeni od antropologijata i religioznite istra`uvawa.
Vo 1946 godina, sovetskiot folklorist V. Ja. Prop ima otideno u{te
podaleku, ispituvaj}i gi istoriskite koreni na vol{ebnata prikazna kako
`anr, koja spored nego poteknuva od obrednata plemenska inicijacija.
Znaeme deka spored Prop, vol{ebnite prikazni pretstavuvaat suvenir od
obrednata totemska inicijacija, t.e. deka tie poteknuvaat od primitivnite
obredi na inicijacijata (v. Prop, 1990 /1946/). Me|utoa, a propo otkritieto
na Prop, Elijade uka`uva vo edna svoja studija zo{to vakvoto gledi{te ne e
mo`no (1956:884-91; 1965:11) 34 .
Slo`uvaj}i se so Elijade, smetame deka e mnogu bitno {to edna vakva
hipoteza be{e formulirana vo oblasta na folkloristikata.
Ovde bi mo`ele da go navedeme i podatokot vo vrska so holandskiot
nau~nik Jan de Fris koj ja be{e doka`al postojanosta od inicijaciskite
temi vo herojskite sagi, kako i vo nekoi detski igri - Betrachtungen zum
Märchen, besonders in seine Verhältnis zu Heldensage und Mythos, (1954); Heldenlied
en heldensage, (1959b); "Untersuchung über das Hüpfspiel, Kinderspiel-Kulttanz",
(1957). Vo svojot trud posveten na prikaznite i nivniot odnos kon herojskite
predanija i mitovi (de Vries, 1954), avtorot smeta deka prototipot na
dejstvoto vo juna~kiot ep pretstavuva novogodi{nata ritualna borba so
~udovi{tata - sili na haosot.
[vajcarskiot psiholog, Hedvig fon Bajt (Hedwig von Beit), pak, uspea
da napi{e studija vo vrska so simbolizmot na narodnite prikazni. Toj gi

34
Podetaqno }e se osvrneme na Elijadeovata kritika kon ritualisti~kata koncepcija na
vol{ebnite prikazni vo oddelot posvten na relacijata koja se javuva pome|u inicijacijata
i vol{ebnata prikazna.
otkriva inicijaciskite temi i simbolizmi vo niv, baziraj}i se pred se' na
Jungovata teorija (von Beit, 1952;1956; Eliade, 1965:11).
Ne be{e te{ko da se predvidi deka zainteresiranosta na psiholozite
za na{iot predmet na istra`uvawe }e dobie ogromni razmeri. Frojd mnogu
silno vlijae{e vrz istra`uvaweto na Oto Rank vo vrska so negoviot mit za
ra|aweto na herojot, koe pak izvr{i ogromno vlijanie vrz mnogute
podocne`ni psihoanaliti~ki orientirani folkoristi~ki istra`uvawa.
Osven navedenite, vredno e da se spomenat i delata na Betelhajm, koi
uka`aa na interaktivnata vrska pome|u inicijaciskiot model vo
vol{ebnite prikazni, i do`ivuvaweto na mladata audiencija koja vo
procesot na svojata recepcija do`ivuva svoevidna inicijacija na nivo na
imaginacija. Vo taa smisla, treba da uka`eme na negoviot stav deka
prikaznite dejstvuvaat vo nasoka na prifa}awe na zrelite ulogi koi {to
mladite gi ~ekaat vo `ivotot (v. Bettelheim, 1976, 1979a).
Isto taka treba da go spomeneme i Meletinski, koj ne go prifa}a
apriornoto postavuvawe na ritualisti~koto poteklo na kni`evnosta, no koj
sepak ja sogleduva va`nosta od postavuvaweto na odredeni inicijaciski
paradigmi vo domenot na herojskiot ep i vol{ebnata prikazna. Spored nego,
epskata starina e celata protkaena so mitovi (osobeno so mitovite za
prapretcite i kulturnite heroi), no nejzinite obredni izvori se mnogu
problemati~ni, dokolku se izzemat odrazite na obi~aite na vojni~kite
posvetuvawa vo opisot na "prviot podvig", kako i svadbenite i drugi
isku{enija. Sepak, vo vrska so epskite spomenici na starite zemjodelski
civilizacii treba da se priznae deka i pokraj soznanieto deka nivnoto
poteklo ne mo`e da se svede na ritual, vo niv bez somnenie se primeneti
nekoi ritualni modeli koi i' pripa|aat na sferata na kalendarskite
obredi: smrtta na ritualniot zamenik namesto glavniot heroj, potoa
elementi od svetata svadba i sl. (Meletinski, 1981:101). Samo popatno, bi ja
spomnale knigata na G. R. Levi Me~ od karpa 35 , vo koja avtorot osnovnite

35
G. R. Levy, The Sword from the Rock. An Investigation into Origins of Epic Literature, London - New
York, 1953.
si`ejni elementi vo Odiseja, Ramajana i Gilgame{ im gi pripi{uva na
kultot na boga koj umira i voskresnuva, obredite na inicijacija i kultot na
kralot-vra~ (isto:101).
Po izlo`enite generalni postavki koi se odnesuvaat na pra{aweto za
inicijacijata vo folkloristikata, sega bi se zadr`ale na punktualnite
momenti vo ovoj domen: relacijata vospostavena pome|u mitot, ritualot i
inicijacijata.
3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: inicijacija i mit 36
Ovoj aspekt na razgleduvawe bi go zapo~nale so edna fundamentalna
srodnost pome|u dvete nocii: mit - inicijacija. Imeno, mislime na samata
nivna sociologi~nost, t.e. sociocentri~nost.
Pred se' mo`eme da zboruvame za vostanovuvawe na odnosot: mit -
inicijacija inkorporirani vo mitot za inicijacijata - kade {to ovie dva
fenomena korespondiraat eden na drug i se javuvaat kako kompatibilni.
Mitot i' se obra}a na ~ovekovata individualna svest zaradi prilagoduvawe
na poedinecot kon sociumot i preobrazuvaweto na negovata psihi~ka
energija vo korist na zaednicata. Prviot slu~aj go imame vo pubertetskata i
svadbenata inicijacija, dodeka vo {amanskata (=vra~arskata i inicijacijata
na ma|epsnicite) go imame vtoriot model: transformirawe na psihi~kata
energija vo korist na zaednicata. Ovde povtorno mo`eme da se navratime na
spomnatite opaski od tipot na Kaznev (1971) i Bastid (EU, 1992), so koi{to
se slaga i Meletinski. Imeno, dodeka pubertetskata inicijacija go
pripojuva inicijantot kon zaednicata, go inkorporira vo nea, dotoga{ ovoj
vtor vid go izdvojuva vra~ot, go izdiga nad zaednicata (v. Meletinski, 1981:172).
Odredeni analogii na vakvata koncepcija sogleduvame i vo herojskata
inicijacija vo koja herojot, po ostvareniot uspeh koj se do`ivuva na nivo na
celata zaednica isto taka se izdignuva nad nea.
Spomnuvaj}i gi ovie osnovni karakteristiki okolu definiraweto na
fenomenot na mitot i inicijacijata, sega bi preminale na stavovite koi gi
zastapuva Levinton. Od edna su{tinska gledna to~ka sosem se soglasuvame so
negovite sogledbi (1980; MNM), koga smeta deka postoi pove}eslojna

36
Zboruvaj}i za teoriite na inicijacijata, morame da gi imame vo predvid i teoriite na
mitot, t.e. neophodno e interferiraweto na ovie dve oblasti: mit - inicijacija. Zna~i,
postojat avtori koi celoto svoe istra`uvawe mu go posvetile na fenomenot na
inicijacijata koja ja tretiraat kako sostaven del na primitivnite religii ili pak
mitologii - na pr. Hauit, Spenser i Gilen, van @enep, Betelhajm, Prop, Elijade i dr. Od
druga pak strana postojat avtori koi integralno se bavat so teorijata na mitot, i vo tie
ramki gi tretiraat inicijaciskite momenti - pr. Levi Stros vo negovoto kapitalno delo
Mitologiki (1-4), potoa Meletinski, Poetika na mitot; E. Dirkem, Elementarni
oblici na religiskiot `ivot, X. Kembel, The Masks of Gods, 1-4; itn.
relacija pome|u inicijacijata i mitot. Pred se' da uka`eme na najpoznatiot
i prifaten stav deka site si`ea od vol{ebnite prikazni {to zboruvaat za
do`ivuvawata na herojot, kako i herojskite podvizi na junacite od
narodnata epika ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku edna inicijaciska skica,
inicijacisko scenario. Spored Levinton, najva`noto vo herojskite mitovi
kako i vo vol{ebnite prikazni e onoj del od si`eto koj ni zboruva za
ispituvaweto, preku koe herojot stapuva vo prostorot na carstvoto na
mrtvite ili se ka~uva na nebo. Toa ednostavno ni ja uka`uva ritualnata
shema na inicijacijata.
Isto taka, obi~no smrtta na "kulturniot heroj" ne ja smetame za
definitivna. Sekoga{ ostanuva edno par~e nade` vo negovoto povtorno
o`ivuvawe, {to i ne' povrzuva so idejata za inicijacijata.
Vo ovaa smisla, bi se navratile na otkrivawe na inicijaciskiot
model vo najgolemite svetski epovi. Voop{to, motivite povrzani so
inicijacijata mo`no e da se pronajdat vo najgolemite svetski epovi od tipot
na Mahabharata (vo koja kako osnovna ni se javuva temata na progonstvoto na
pandava). Isto taka, vo edna po{iroka smisla, Epot za Gilgame{, ili pak
pate{estvijata na Odisej vo Odiseja se smetaat kako paradigmati~ni
inicijaciski epovi. Dodu{a, pak, sega postojat razni viduvawa i nijanski vo
ramkite na samoto razmotruvawe na inicijacijata. Na pr., Levinton gi smeta
Gilgame{ i Odisej za paradigmi na edna {amanska inicijacija, dodeka pak
Elijade otide eden ~ekor ponapred vo dopreciziraweto na Gilgame{,
smetaj}i deka vo ovoj slu~aj prikaznata ni govori za edna tipi~no neuspe{na
inicijacija, vo obidot da se stane besmrten. Spored Elijade, na Gilgame{ mu
nedostasuva onaa neophodna mudrost, so ~ija pomo{ bi go re{il svoeto
barawe.

***
Slednoto viduvawe koe treba da go izlo`ime pretstavuva ona na
Meletinski. Spored nego, prostornata podvi`nost i mnogubrojnite
kontakti na herojot, osobeno onie neprijatelskite potpomagaat vo
istoriskoto razvrstuvawe na mitot (se' do negovata transformacija vo
vol{ebna prikazna i juna~kiot ep). Vo porazvienite mitologii herojot
eksplicitno gi pretstavuva silite na kosmosot vo borbata protiv silite na
haosot - ovaploteni preku slikata na htonskite ~udovi{ta ili pak drugi
demonski su{testva.
Samo vo procesot na zapo~nuvaweto na "istorizacijata" na mitot vo
epskite tekstovi herojot zadobiva oblik na kvaziistorisko lice, a negovite
demonski protivnici dobivaat oblik na natprirodni ~udovi{ni
grabnuva~i. Analogno na ova, vo skazo~nite tekstovi, mitskiot heroj e
zamenet so uslovnata figura na ricarot, princot ili pak hristijanskiot sin
(vo ovaa posledna grupacija spa|aat pomaliot sin i drugite srodni
"beznade`ni" heroi, na pr., }ele{ot, pepela{ko, glup~o i sl.), koj uspeva da
go pobedi skazo~niot protivnik - ~udovi{te so pomo{ na sopstvenata sila,
itrina ili pak so pomo{ na nekoe vol{ebstvo.
Aktivnosta na herojot vo razvienite obrasci na mitot i epot
pridonesuva kon formirawe na posebniot herojski karakter - smel, besen,
goropaden, sklon kon precenuvawe na sopstvenite mo}i (na pr. Gilgame{,
Ahil itn.) (Meletinskij, 1980:296).
Pri realizacijata na podvigot, heroite obi~no imaat potreba od
nekoja natprirodna sila, sila koja samo mal broj heroi ja poseduvaat od
~asot na nivnoto ra|awe. Ona {to e osobeno zna~ajno pri poimaweto na
herojot, i {to go istaknuva Meletinski e sodr`ano vo pomo{ta dobiena od
bogovite ili duhovite, koe kako osobenost se prenesuva vo domenot na
juna~kiot ep, i koja osobeno se razviva vo vol{ebnata prikazna. Znaeme deka
mnogu ~esto vo skaznite - ~udesnite pomo{nici dejstvuvaat namesto herojot.
Ona {to e za na{ata tema va`no se odnesuva na slednoto: vakvata
pomo{ koja mu e neophodna na herojot naj~esto se steknuva kako rezultat na
opredeleni ispiti i isku{enija od tipot na inicijaciskite posvetuvawa,
koi bea praktikuvani vo arhai~nite zaednici. Vo ovaa nocija ja sogleduvame
odredenata bliskost vo tolkuvaweto na Meletinski, vo odnos na onaa
generalna tema koja{to ja zastapuva{e Prop, koga ja kreira{e svojata
geneti~ka teorija za potekloto na vol{ebnata prikazna. Vo takva edna
smisla Meletinski go prodol`uva svoeto obrazlagawe: verojatno, kako
refleks na takvite obredi na inicijacija, vo herojskite mitovi kako
zadol`itelno se javuva zaminuvaweto ili pak progonstvoto na herojot od
negoviot socium, negovata izolacija, izop{tenost koja ja do`ivuvame vo
oblik na izvesno privremeno "stranstvuvawe", t.e. prestoj vo drugiot svet
(inkarnirano preku slikata na carstvoto na mrtvite, obi~no izrazeno preku
dolnata zemja - podzemjeto, ili pak patuvaweto na nebo 37 ). Tokmu tamu
herojot se sre}ava so duhovite, gi steknuva ~udovi{nite duhovi-pomo{nici,
gi pre`ivuva najte{kite borbi so demonskite su{testva i analognite
neprijateli (v. Meletinskij, 1980:296-97).
Specifi~niot simboli~en motiv {to e povrzan so inicijacijata e
onoj koj se odnesuva na pro`deruvaweto na mladiot junak od strana na nekoe
~udovi{te po koe usleduva negovoto osloboduvawe od negovata vnatre{nost.
Vo golem broj slu~ai, vo uloga na inicijator na raznite isku{enija se javuva
bo`estveniot tatko (ili ~i~ko, vujko - d®d®). Vakviot inicijaciski
pokrovitel mu zadava na herojot te{ki zada~i. Progonstvoto (ili pak
re{avaweto na te{kite zada~i) ponekoga{ e motivirano so nekoja mala
pogre{ka koja ja pravi herojot (naru{uvaweto na tabuto). Mladiot heroj
~esto prekr{uva odredeni zabrani, duri ponekoga{ izvr{uva incest, {to
ponekoga{ ni ja signalizira negovata herojska isklu~itelnost i
dostignatata zrelost. Ispituvawata vo mitot mo`at da dobijat forma na
progonstvo ili isku{enija zadadeni od strana na bogot (tatkoto, carot), ili
pak od strana na demonskite su{testva (zlite duhovi). Herojot mo`e da se
pretvori vo misteriozna `rtva, koja minuva niz privremenata smrt
(progonstvo, vra}awe - smrt/povtorno ra|awe). Bez ogled dali se javuva vo

37
Interesno e toa {to vo na{ata narodna tradicija e zadr`ana paradigmata na carstvoto
na mrtvite isklu~ivo kako prestoj, t.e. patuvawe vo dolnata zemja, t.e. podzemjeto, dodeka
pak vtorata alternacija mnogu pove}e ja sre}avame vo nekoi podale~ni kulturi. Na pr.,
junakot od Kalevala Vejnemejnen so pomo{ na orelot se iska~uva visoko na nebo, koe go
ima istiot inicijaciski kvalifikativ. Dosta obemno za "iska~uvaweto na nebo" kako
varijanta na inicijaciskoto patuvawe, t.e. altenacijata na privremenata inicijaciska smrt
ovoj ili onoj vid, isku{enieto go pretstavuva najva`niot element vo
herojskata mitologija (Meletinskij, 1980:297).
Prikaznata za ~udesnoto (i vo sekoj slu~aj neobi~no) ra|awe na
herojot, negovite izvonredni sposobnosti i preranoto dostignuvawe na
zrelosta, negovoto obu~uvawe i osobeno pojavata na prethodnite isku{enija,
potoa razli~nite peripetii {to se javuvaat vo detstvoto na herojot go
pretstavuvaat va`niot del na herojskiot mit. Istoto slu`i kako
voveduvawe vo opi{uvaweto na najva`nite podvizi (Meletinskij, 1980:297).
Zna~ajno e toa {to spored Meletinski, vakviot biografski model igra
mnogu va`na uloga za eden socium.
Biografskoto "na~elo" vo herojskiot mit, spored Meletinski, vo
su{tina e analogno na kosmi~koto "na~elo" vo kosmogoniskiot i
etiologi~kiot mit. Edinstvenata razlika e vo toa {to vo herojskiot mit,
formiraweto ne se odnesuva na svetot, tuku na li~nosta, koja inaku,
prestorena vo heroj mu slu`i na svojot socium isklu~ivo za odr`uvawe na
kosmi~kiot poredok. Preliminarnite isku{enija na herojot, koi se javuvaat
vo procesot na negovoto socijalno vospituvawe, tolku ve{to se
isprepletuvaat so glavnite isku{enija, i se provlekuvaat vo samoto si`e,
pri{to e re~isi nevozmo`na nivna distinkcija. Ovaa karakteristika na
herojskiot mit }e vidime deka ima svoi odblesoci vo domenot na vol{ebnata
prikazna (pr. AT 326), kade{to stanuva zbor za nekolku neposredni
inicijaciski isku{enija, koi se vo funkcija na pubertetskata inicijacija, a
analogna slika sre}avame i vo domenot na epskata biografija na herojot - vo
slu~ajot na Krali Marko. Vo delot posveten na biografskiot model na
Krali Marko, }e utvrdime deka e najpovolno vostanovuvawe na cela serija
inicijacii koi se provlekuvaat niz celiot `ivot.
Herojskata biografija ponekoga{ isto taka ja vklu~uva i istorijata
na `enidbata na herojot (so soodvetniot natprevar i isku{enija) postaveni
od ~udesnata nevesta, ili pak od nejziniot tatko. Normalno, kako {to toa go

pi{uva i Levi-Stros vo negovata monumentalna studija Mitologiki, analiziraj}i gi

pritoa brazilskite plemiwa.
istaknuva i Meletinski, vakvite motivi osobeno se razvivaat vo
vol{ebnite prikazni. Ponekoga{ i prkaznata za smrtta na herojot stanuva
isklu~itelno va`en del od si`eto, osobeno koga ja prati vostanovenata
inicijaciska shema na privremenata smrt vo oblik na prestoj vo drugiot
svet, za~uvuvaj}i ja pritoa perspektivata za negovoto vra}awe, t.e. povtorno
ra|awe.
Na{iot aspekt na sogleduvawe, {to go koristime vo epskata
biografija na herojot, analogno e pretstaven i od strana na Meletinski.
Spored nego, herojskata biografija dovolno jasno korespondira so
"obredite na premin", koi go vklu~uvaat ra|aweto, inicijacijata, `enidbata
i smrtta. Pritoa, herojskiot mit, vo smisla na paradigmati~nata funkcija
na mitot, mora da slu`i kako obrazec za ispolnuvawe na preodnite obredi
(osobeno koga e vo pra{awe inicijacijata) za vreme na socijalnoto
vospituvawe na polnopravnite ~lenovi na edna plemenska zaednica,
religioznata ili socijalna grupa, a isto taka i za vreme na zavr{uvaweto na
celiot `ivoten ciklus koga doa|a do normalnata smena na pokolenijata.
Herojskiot mit, kako {to smeta Meletinski e najva`niot i osnoven izvor za
formiraweto na juna~kiot ep i vol{ebnata prikazna (Meletinskij, 1980:297).
Poso~uvaweto na ovie fundamentalni stavovi, mo`e da ni
pretstavuva glaven orientir vo definiraweto i sfa}aweto na herojot vo
narodnata kni`evnost. Sogledano od perspektiva na na{ata osnovna
tipologija na inicijacijata (pubertetskata - koja ja analizirame vo
vol{ebnite prikazni; herojskata - vo epskite tvorbi, i svadbenata
inicijacija, koja e karakteristi~ena i za dvata kni`evni `anra),
redefiniraweto na "herojot" i "herojstvoto", smetame deka mo`e na
najdobar mo`en na~in da bide sogledano od aspekt na kni`evniot `anr.
Podetaqno na fenomenot na herojot i herojstvoto }e se navratime vo
poglavjeto posveteno na herojskata inicijacija.
 ***

Zazemaj}i go stavot deka e mitot vo su{tina kosmi~en, Meletinski gi

vklopuva inicijaciskite temi ili poto~no segmenti tokmu kako eden
ogranok od kosmogoniskiot ~in. Vo taa smisla gi analizira i kulturnite
heroi.
Osvrnuvaj}i se na Avstraliskata kultura, toj so pravo gi rezimira
zaklu~ocite koi se op{tova`e~ki vo Aranda plemeto. Imeno, vo mitovite
za sozdavaweto na glavnite kulturni dobra na ~ovekot kako i na samiot
~ovek se veli deka inicijacijata vsu{nost go zavr{uva procesot na
formirawe na ~ovekot. Duri po inicijacijata ~ovekot e formirana
individua. Obrezuvaweto kako su{tinski i klu~en moment vo obredite na
posvetuvaweto e tretirano vo ist rang so otkrivaweto na ognot, orudijata za
`ivot i rabota itn. Zna~i, inicijaciskoto otkritie mo`eme da go uvrstime
me|u najprimarnite vo edna kultura (Meletinski, 1981:181-182). Na primer,
Daramulun zaedno so svojata majka (emu) gi posadi drvjata, im dade na lu|eto
zakoni i go vostanovi obredot na posvetuvawe (isto:182-183). Ne{to
ponatamu vo istata nasoka Meletinski go spomnuva i Elijade spored kogo
posvetuvaweto vo {amani go ima istiot vrednosen status (isto:183). Osven
navedenite momenti, gi sre}avame i slednite analogni alternacii: vo
mitovite na severnite Avstraliski plemiwa (Arnhemovata zemja) se javuva
"starata-majka" - matrijarhalnata praroditelka. Taka na pr., vo mitovite od
plemeto Julengora kako analogni se javuvaat sestrite - praroditelki
Vauvaluk, a postojat i drugi varijantni imiwa koi stignale od sever.
Me|utoa, u{te pred sestrite Vauvaluk, po morskiot pat stignaa sestrite
Xunkhova. Ovie sestri gi donesoa totemite, gi sozdadoa prvite ma`i i `eni,
izvr{ija mnogu kulturni podvizi (ja izmislija motkata za kopawe itn.) i vo
ramkite na ovie prvi otkritija isto taka go vostanovija i obredot na
posvetuvawe na mladite mom~iwa (Meletinski, 1981:183-184).
 Vo sklop na svoeto generalno sogleduvawe na inicijacijata, na nivo
na glavnite kulturni otkritija, i shodno na toa, analizata na istata vo
ramkite na op{tiot kosmi~ki proces, Meletinski naveduva i drugi
paradigmi od svetskata kultura: Papuanskite mitski kulturni heroi i
za{titnicite na inicijacijata Rigenmuha, Sido i Kvojam, tesno se povrzani
so kalendarskite obredi i gradinarskata magija (isto:184-185). Vo kulturata
na tropskata Afrika, isto taka na nivo na kulturno otkritie e i
inicijacijata. Karakteristi~ni se primerite na partijarhalnite pretci -
kulturni heroi- Mukuru kaj Hererite, Unkulunkulu kaj Zuluite i Morimo
kaj Suto-~vanite ... Niv im se pripi{uvaat raznite kulturni dejstvija -
dobivawe na ognot, obu~uvawe na lu|eto vo zemjodelstvoto i sto~arstvoto i
voveduvawe na inicijacijata (1981:187). Vo ovoj misloven sklop go
svrstuvame i Gavranot, koj ja igra najva`nata uloga vo procesot na
sozdavawe vo Sibirskite plemiwa, vo smisla na uo~uvawe na analiziranite
kvalifikativi: kulturen heroj, koj igra ogromna uloga vo posvetuvaweto, vo
ovoj slu~aj - {amansko (isto:188-189).
Vo sekoj slu~aj, generalnite idei na Meletinski se sodr`ani vo
stavot deka prvobitniot obrazec na inicijaciskata tema e daden vo mitot za
kulturniot heroj, koj preku svoite osnovni konstitutivni obele`ja:
zdobivawe na predmet, koe kako kone~na cel, naj~esto e obusloveno so te{ki
isku{enija, premre`ija i proverki - pretstaveni vo oblik na duel so
~udovi{teto, svojot model go imaat dobieno od obredot na inicijacijata.
Ottamu, podocne`nite folklorni oblici kako {to se narodnata prikazna i
juna~kiot ep, spored Meletinski nedvosmisleno svoeto poteklo go imaat vo
navedeniot tip mitsko si`e (1981:200, 266-281). Tokmu na ovaa relacija }e se
zadr`ime vo na{eto poglavje posveteno na herojskata inicijacija, vo ~ii
ramki }e go prosledime i primerot na svetcite i Krali Marko vo funkcija
na kulturni heroi.
No sepak, ona {to morame da go zabele`ime vo teoretskite postavki
na Meletinski, sodr`ano e vo distinkcijata pome|u spomnatiot herojski
mit (kade {to najuzorno se javuva inicijacijata kako prioritetna) i
mitovite na kulturnite heroi (kade {to inicijacijata e iskoristena kako
model na si`eto). Spored nego, mitovite za kulturnite heroi se
kosmogoniski, t.e. skoncentrirani se na toa da ni ja objasnat sociogenezata
i kosmogenezata, dodeka pak herojskite mitovi se prikazni koi se
zanimavaat so sudbinata na poedinecot - a toa e osnovniot moment vo
inicijacijata. No, ne smee da se ignorira faktot deka i vo si`eata na
mitovite na kulturnite heroi e prisutna inicijacijata, no samo na nivo na
model na si`eto. Zna~i i kulturnite heroi vo izvesna smisla ja pre`ivuvaat
inicijacijata, no ne e toa su{tinskoto vo ovie mitovi. Naportiv, poentata
vo niv e skoncentrirana, kako {to ve}e rekovme na uka`uvawe, t.e.
otkrivawe na sociogenezata i kosmogenezata.
Herojskite mitovi ~esto se gradat spored istiot model kako i
obredite na posvetuvawe. Kako {to e poznato od ruskata semioti~ka {kola,
ovaa relacija e osobeno specifi~na za skaznite, koi, za razlika od mitovite,
nedvosmisleno se usmereni na sudbinata na poedinecot. Zatoa i ne treba da
ne' ~udi faktot {to sosem nezavisno eden od drug, trojca avtori ja otkrija
ritualnata shema na inicijacijata vo herojskite mitovi i vo skaznata: V. J.
Prop, V. Stener i X. Kembel (Meletinski, 1981:231). No sepak, vo ovoj kontekst
na razmisluvawe, nie povtorno bi go navele Pol Sentiv, koj u{te vo 1923
godina ja be{e otkril i ja svel skaznata na obredot na inicijacijata, od kede
{to taa vodi poteklo (v.Meletinski:268).
Vospostavuvaj}i opredelena srodnost i sli~nost pome|u
kosmogonijata i inicijacijata, sepak na nivo na mitovite Meletinski ja
sogleduva nivnata osnovna razlika koja po~iva na slednoto: kosmogoniskiot
mit, normalno pretstavuva sozdavawe, a herojskiot - potraga. Ova gledi{te
}e ni bide osobeno zna~ajno vo domenot na herojskata inicijacija, vo ~ii
ramki }e govorime za onie slu~ai vo koi otkrivame traga na kulturnite
heroi, ili pak slika na nivnite dejstvija.
Alternacii na relacijata: kosmogonija - inicijacija dobivame i od
Dragana Kandi} koja i' dava mnogu zna~ajno mesto na kosmogoniskata
inicijacija, verojatno spored modelot na Elijadeovoto gledi{te.
Interesno, spored nea site kosmi~ki mitovi pretstavuvaat ogranok od eden
inicijaciski mit. I taka, site glavni bogovi ili junaci, vo svoite
kosmogoniski ~inovi ne pravat ni{to drugo osven minuvawe niz edna
inicijacija. Vo ovoj kontekst taa go stava i mitot za kosmogoniskiot nurka~
(Kandi}, 1982), ~ie{to si`e e dosta frekfentno vo ramkite na na{iot
narativen folklor.
Sogleduvaj}i ja na{ata narodna literatura vo globala, smetame deka e
dosta opravdana slednata tipologija na inicijaciite: kako najprimarna ja
sogleduvame pubertetskata inicijacija ~ij paradigmati~en obrazec go
sre}avame vo vol{ebnite prikazni, potoa doa|a herojskata koja }e bide
predmet na istra`uvawe vo epskite tvorbi, a ne pomalku zastapena e i
svadbenata inicijacija, koja ja otkrivame vo specifi~nite folklorni
ostvaruvawa vo koi se sovpa|a ~asot na ven~avkata i svadbenite proverki.
Okolu pravilnoto sogleduvawe na preodot, t.e. transformacijata na
mitot vo narodnata prikazna bi go navele Meletinski koj gi izdvojuva
slednite su{tinski momenti: osnovnite stepeni na procesot na
preobrazuvaweto na mitot vo narodnata prikazna se: deritualizacijata i
desakralizacijata, oslabnuvaweto na strogata vera vo vistinitosta na
mitskite "zbidnuvawa", razvojot na socijalnata izmislica, gubewe na
etnografskata konkretnost, zamenuvawe na mitskite junaci so obi~ni lu|e,
zamena na mitskoto vreme so - skazo~no-neopredelenoto vreme, slabeewe i
gubewe na etiologi~nosta, prenesuvawe na vnimanieto od kolektivnite
sudbini na individualnite, i od kosmi~kite na socijalnite, {to ja uslovi
pojavata na cela niza novi si`ea i nekoi strukturni ograni~uvawa
(1981:266-273, osobeno 268). Nazna~eniot moment na definiraweto na
prikaznata kako desakraliziran mit koe se javuva me|u brojnite
istra`uva~i, prisutno e vo stavovite na najnovite istra`uvawa od tipot na
Kalveti (1995), koj sledej}i gi mislovnite koncepcii na Elijade, go
zastapuva istoto gledi{te. U{te eden isto taka va`en moment na
distinkcijata pome|u mitot i vol{ebnata prikazna spored Meletinski e
soznanieto deka opozicijata: svoe /tu|o i visoko /nisko (koi se javuvaat kako
su{tinski obele`ja na neofitovata inicijacija), vsu{nost, vo vol{ebnite
prikazni dobivaat ne kosmolo{ka, tuku socijalna smisla.
Momentot na preobrazbata na mitot vo narodnata i vol{ebna
prikazna, videna niz prizmata na Prop, Parpulova i Meletinski ja dava i D.
Ajda~i} vo negoviot trud posveten na demonskite hronotopi vo usmenta
kni`evnost (1991:291). Isto taka mo`eme da go navedeme i magisterskiot
trud na Violeta Tasevska Piruze Mitovite i mitolo{kite elementi vo
makedonskite narodni prikazni, kade {to vo oddelot posveten na
relacijata "mit i narodna prikazna" (1983:30-37), taa dava svoeviden pregled
na nazna~enata koncepcija dobiena od strana na golemite sovetski
istra`uva~i od tipot na Afanasiev, Veselovski, Prop, Meletinski i sl.
Vo ovoj kontekst, najrezimirano bi uka`ale na osnovnite specifiki
vo sfa}aweto na iicijacijata sogledani od strana na impresivniot jungovec
- X. Kembel. Ovoj avtor ni se predo~uva so nekolkute negovi nezaobikolni
knigi, od koi kako najzna~ajni se izdvojuvaat "Herojot so iljada lica" i
~etiritomnata studija naslovena kako "The Masks of God". 38
Analiziraj}i go deloto na Kembel, pred se' od aspekt na
vospsotavenata relacija: mit - inicijacija, najnapred bi se navratile na
negovata studija "Herojot so iljada lica", vo koja toj postavuva dve razli~ni
celi. Prvata pretstavuva obid da se doka`e deka herojskite mitovi, ako ne i
site mitovi vo su{tina se identi~ni. Pod iljadnicite lica se javuva
edinstveniot unikaten heroj, onaka kako {to vo negovata podocne`na
studija Masks of Gods, }e ja doka`e tezata deka edinstveniot bog gi stava na
sebe najrazli~nite "maski". Vtoro, Kembel se obiduva da doka`e deka
psiholo{kiot i metafzi~kiot priod se vistinskite vo otkrivaweto na

38
Zadr`uvaj}i se na tvore~kiot opus na Kembel, bi bilo uzorno da se pogleda
monografskata studija na Robert A. Segal, posvetena na li~nosta i deloto na Kembel:
Robert A. Segal, Joseph Campbell. An Introduction, Garland Publishing, Inc, New York, 1987. Isto
taka bi ja spomnale i neodamna objavenata kniga na Joseph Campbell, This business of the Gods in
conversation with Fraser Boa. Published by Windrose Films LTD, Ontario, 1987. Osven navedenite
studii po`elno e da se vidi i negoviot trud "Bios and Mythos", in: Psychoanalisis and Culture,
New York, 1951, pp.324-343.
su{tinata i prirodata na herojskite mitovi. Tokmu okolu ovaa negova
specifika i }e se zadr`ime vo ova na{e obrazlagawe.
Vo soglasnost so izlo`uvaweto na najbitnite negovi idei, treba da ja
spomeneme i onaa so koja vsu{nost toj ja inaugurira nocijata nare~ena
"monomit" 39 : "Standardniot pat na mitolo{kata avantura na herojot
pretstavuva glorifikacija na modelot inkarniran vo obredite na premin:
separacija, inicijacija i vra}awe, koi {to mo`at da go pretstavat
jadrovitoto edinstvo na monomitot. Herojot prezema na sebe rizik da go
napu{ti sekojdnevniot komoten svet i da se vpu{ti vo regionot na
natprirodnite ~uda: prebrodeni se neverojatnite sili i na toj na~in
pobedata e osvoena: herojot se vra}a od negovoto misteriozno pate{etvie so
zdobienata sila i mo} (Campbell, 1968:30). Vsu{nost, vo ovaa najkoncizna, no
istovremeno i univerzalna definicija na avanturata na herojot, koja toj ja
formulira preku monomitot, navistina ja sogleduvame opravdanosta od edno
vakvo vostanovuvawe. Mo`eme edinstveno da vospostavime opredelena
korelacija pome|u univerzalnosta na tripartitnata shema na inicijacijata,
i voop{to na obredite na premin od edna strana kako i spomnatata - koja se
odnesuva na herojstvoto, i koe e najcelesobrazno pretstaveno preku idejata
za monomitot. Vsu{nost, celiot istra`uva~ki potfat na Kembel e
skoncentriran na otkrivawe na sli~nostite pome|u raznite svetski mitovi.
Imaj}i ja vo predvid ogromnata brojnost na ovie sli~nosti, toj ja zastapuva
tezata deka tie moraat da imaat eden zaedni~ki izvor, {to }e go oddade
nivnoto vistinsko zna~ewe. Sepak, Kembel gi sogleduva postoe~kite
razliki, no gi stava vo vtor plan. Inaku, toj odi tolku daleku vo svoite

39
Vsu{nost, kako {to toa i samiot Kembel go istaknuva - ovaa ideja mu e prevzemena od
Xojsovoto delo Fineganovoto budewe. Spomnuvaj}i go konceptot na Kembel, bi mo`ele da
uka`eme deka ovaa negova ideja okolu univerzalnata istorija na junakot vo vid na
edinstvena niza od zbidnuvawa, po~nuvaj}i od zaminuvaweto od domot, preku steknuvaweto
na natprirodnata pomo{, inicijaciskite proverki, spravuvaweto so magiskite sili, i
zavr{uvaj}i so vra}awe nazad - naide na ostri reakcii i kritiki od strana na raznite
teoreti~ari. Eden takov paradigmati~en slu~aj pretstavuva pobornikot na
strukturalisti~ko-semioti~kiot pravec vo istra`uvaweto na folklorot - Meletinski.
Eventualnata kritika vo odnos na spomnatata Kembelova vizija mo`e da se pronajde vo
negovoto delo Poetika na mitot (vidi: Meletinski, 1981:71).
proniknuvawa {to duri smeta deka herojskite mitovi ne se sli~ni tuku
identi~ni, potkrepuvaj}i go svojot stav so impresivnata maksima
prevzemena od Vedite: "Vistinata e edna, mudrostite ni zboruvaat za nea vo
razli~ni imiwa" (Campbell, 1968:viii).
Vo ovoj kontekst, samo bi uka`ale na koj na~in Kembel ja koristi
sponmatata tripartitna shema prevzemena od van @enep. Zna~ajno e da se
podvle~e deka ja koristi na mnogu poinakov na~in od onoj koj go sproveduva
@enep. Pred se', Kembel ja sproveduva vrz mitovi, dodeka @enep - vrz
obredi. Vtoro, dodeka funkcijata na ritualite za @enep e socijalna,
funkcijata na mitovite za Kembel, kako {to ve}e spomnavme e psiholo{ka i
metafizi~ka: taka herojot se inicira ne vo eden nov socijalen status, ami vo
eden nov psiholo{ki i metafizi~ki. Za van @enep, obredite na premin ne
pretstavuvaat samo premin vo nov socijalen status, tuku isto taka
podrazbiraat i premin, t.e. vra}awe vo zaednicata. Dodeka u~esnicite
moraat da go napu{tat mestoto na sekojdnevniot `ivot, so cel da go zdobijat
nivniot nov status, tie toa go pravat pod staratelstvo, za{tita na
op{testvoto (zaednicata), koja ne samo {to im ovozmo`uva nova polo`ba,
tuku e zadol`ena da gi vrati vo zaednicata. Spored Kembel, za razlika od
van @enep, heroite go napu{taat op{testvoto po nivna sopstvena `elba,
otkrivaj}i povisoko podra~je, domen von nea, tie protiv svoja volja se
vra}aat nazad vo nea, i prezreni se zatoa {to go bea napu{tile prethodno.
Koga, vo podocne`nite trudovi, Kembel veli deka ~etvrtata od ~etirite
glavni funkcii na mitot, vsu{nost gi vodi lu|eto niz stadiumite od
`ivotot, toj izgleda deka mu se pribli`uva na van @enep, ~ii rituali go
vodat ~ove{tvoto niz stadiumot na bremenost, ra|awe, inicijacija,
ven~avka, roditelstvo i smrt. No, Kembelovite stadiumi, koi isto taka se
odnesuvaat na periodot od ra|awe do smrt, voveduvaat relacija me|u sebe i
kosmosot mnogu pove}e odo{to zaednicata (op{testvoto). U{te pove}e,
mitot postoi za da i' pomogne na individuata, i duri sekundarno, za da ja
socijalizira.
3.2. Ritualisti~ki teorii
Vo samiot voved morame da uka`eme deka sogleduvaweto na relacijata:
obred na inicijacija kako poteklo na folklornite `anrovi be{e sogledano
kako na planot na epskoto tvore{tvo, taka i vo domenot na narativniot
folklor. Me|utoa, primatot vo ovaa relacija go ima vol{ebnata prikazna.
Idejata deka vol{ebnata proikazna vo izvesna mera go odrazuva obredot na
inicijacija be{e sogledana od pove}emina avtori od tipot na Frejzer, P.
Sentiv, Lurje, B. V. Kazanski. No samite avtori ja doka`uvaa svojata misla
so razli~en stepen na uverlivost, i kako {to toa pravilno go sogleda
Jeremina, - bez ogled na onoj op{testven poredok vrz ~ii temeli e nastanata
dadenata pojava (Jeremina, 1990:21). Vo ovaa smisla, istra`uvaweto {to go
vr{i Prop deluva mnogu porelevantno, pred se' zatoa {to e opremeno so
mnogu posovr{en metod, i vtoro, zatoa {to se osvrnuva ne na potekloto na
odredeni motivi ili si`ea, tuku na `anrot vo celost.
Vo Istoriskite koreni na vol{ebnata prikazna navedeniot model
se obrazlo`uva istorisko-genetski so pomo{ na folklorno-etnografskata
gra|a, sporeduvaweto na motivite od vol{ebnite prikazni (alomorfot na
sintagmatskite funkcii) so mitolo{kite predstavi, primitivnite obredi i
obi~ai. Metodot primenet vo ovoj trud donekade mo`e da se sporedi so
na~elata na Istoriskata poetika na Veselovski, a pred se' so
ritualisti~kite obidi za objasnuvawe na folklorot, osobeno so knigata na
Pol Sentiv za Peroovite vol{ebni prikazni. Tokmu na vakvata podloga i se
ocrtuva osobenosta na deloto na Prop. Toj, isto kako i Sentiv, potekloto na
vol{ebnata prikazna go doveduva vo vrska so obredot na inicijacija,
me|utoa ne opredeleni si`ea so izvesni rituali, tuku `anrot vo celost,
negovoto metasi`e - so mitot koj go objasnuva toj obred, a "postoeweto" - so
inscenacijata na mitovite zaradi obu~uvawe na neofitot vo kontekst na
samiot obred. Prop jasno go razlikuva neposrednoto odrazuvawe na
elementite od obredot i mitot, menuvawe na nivnata smisla i, najposle,
"preobrnuvawe na obredot" so pridodavawe vo vol{ebnata prikazna
odredeno sprotivno tolkuvawe. Inaku, toa e onoj moment koj go
obrazlo`ivme vo na{iot prethoden trud vo poglavjeto "Od goltawe kon
zmejoubistvo" (Stojanovi} Lafazanovska, 1996a:65-78).
Sepak, nie bi se navratile i na slu~aite vo koi prisustvoto na
obredot vo vol{ebnata prikazna mo`e da bide doslovno prika`an - na pr., vo
si`eto na Pepela{ka koga devoj~eto gi zakopuva koskite od kravata i gi
poliva, kako i opisot {to ni go dava vol{ebnata prikazna vo vrska so
prestojot na carevite deca koi se zatvoreni vo podrum, ostaveni vo temnica
i kade {to dobivaaat jadewe bez nikoj da gi vidi. Insistiraweto na Prop
kon edno potpolno poklopuvawe na obredot i vol{ebnata prikazna
fakti~ki e povrzano so negoviot stav deka dadeniot opis e identi~en na
istoriskata realnost vo koja doa|alo do vakvata realizacija. Spored nego,
otkrivaweto na vakvite paraleli e mnogu va`no za folkloristite. Zna~i
preku razrabotuvaweto na vakvoto poklopuvawe mo`e lesno da se otkrie
potekloto na odreden motiv od dadeniot obred ili obi~aj so {to se
objasnuva i negovata geneza (Prop, 1990:42).
Mo`e da se dodade i toa deka kako prilog za osobenata genetska
povrzanost na vol{ebnata prikazna i "inicijacijata kako obred na premin"
postoi na~elna osnova vo usredsredenosta na vol{ebnata prikazna na
li~nata sudbina na herojot. Me|utoa, Meletinski e potpolno vo pravo koga
smeta deka sveduvaweto na vol{ebnata prikazna vo celost na najstarite
obredi na posvetuvawe pretstavuva izvesna ednostranost; zatoa {to vo ovoj
slu~aj ne se zimaat vo predvid - neposrednoto odrazuvawe na svadbeniot
obred (koj isto taka pretstavuva "obred na premin") i podocne`nite naslagi
vo vid na semejnite, socijalni sudiri (Meletinski, 1981:131). Ovaa nocija
osobeno }e ja istakneme vo onie si`ea vo koi stanuva zbor za "svadbenata
inicijacija". Vo ramkite na takvoto sogleduvawe, }e obrneme odredeno
vnimanie i na teoretskite postavki na Bajburin i Levinton.
Sepak, ona {to smetame deka e osobeno zna~ajno vo Propovata
koncepcija e sodr`ano vo negoviot odlu~en stav deka ne trebaat da se
prou~uvaat genetski pra{awata vo granicite na eden narod. Spred nego,
Uzener napravi fatalna gre{ka vo istra`uvaweto na si`eto ili mitot za
op{tiot potop, zadr`uvaj}i se pritoa samo vo ramkite na anti~kiot
materjal. Morame da go naglasime Propoviot stav deka folklorot
pretstavuva internacionalna pojava (1990:56). Vo ovaa smisla ne smeeme
decidno da govorime za stavot deka postoi "makedonska vol{ebna prikazna",
ili pak shodno na toa - "specifi~na makedonska inicijacija". Naprotiv,
svesni sme povtorno za internacionalniot karakter na folklorot, ~ija
najdobra potvrda pretstavuva se' u{te univerzalno prifateniot Arne-
Tompsonoviot indeks na tipovite prikazni (1964), kako i Tompsonoviot
Indeks na Motivite na narodnite prikazni (1958).
Inaku, svesni sme za pojvata na preobrazbata na obredot vo
vol{ebnite prikazni, koe e spored Prop opi{ano na sledniot na~in: kako
poseben slu~aj na preosmisluvawe mora da se smeta so~uvuvaweto na site
oblici na obredot na koi vol{ebnata prikazna ja dodava obratnata smisla
ili zna~ewe, t.e. sprotivno gi tolkuva, i koi toj gi narekuva "preobrazba"
(isto:44).
Vo ramkite na ova na{e sogleduvawe, isto taka bi trebale da go
nazna~ime Propoviot odnos vospostaven pome|u mitot i vol{ebnata
prikazna: mitot pretstavuva raska`uvawe za bogovite i bo`estvenite
su{testva vo ~ija {to verodostojnost narodot veruva. Me|utoa, tuka ne
stanuva zbor za veruvawe kako psiholo{ki, tuku kako istoriski faktor.
Prikaznite za Herakle se dosta bliski so na{ite vol{ebni prikazni.
Razlikata e vo toa {to Herakle bil bog na kogo mu be{e posveten kult,
dodeka na{iot junak od vol{ebnata prikazna, koj sli~no na Herakle
zaminuva vo potraga po zlatnoto jabolko pretstavuva junak na edno
umetni~ko delo. Ottamu, mitot i vol{ebnata prikazna ne se razlikuvaat po
svojot oblik, tuku po svojata socijalna funkcija. Socijalnata funkcija na
mitot ne e sekoga{ ednakva, i zavisi od kulturniot stepen na narodot (Prop,
1990:47-48). Vo ovoj kontekst bi go spomnale i Voin Mati} koj zboruva za
inicijaciskoto obredno zna~ewe na simnuvaweto vo dolniot svet, pritoa
naveduvaj}i gi spored Dimezil trite kulturno istoriski elaboracii na
fantazmot na vra}aweto vo razvojniot stadium na simnuvaweto vo dolniot
svet - duhovno-teolo{kiot, herojsko-epskiot i raska`uva~ko-zabavuva~kiot
(Mati}, 1978, II:174) Inaku, na motivite od na{ite vol{ebni prikazni mu
odgovara posledniot stadium nasloven kako zabavuva~ka razrabotka vo
ramkite na selskata kultura (v. Ajda~i}, 1991:296).

***

Vo ramkite na ispituvaweto na inicijaciskite temi vo umetni~kata i

narodnata kni`evnost treba da gi navedeme dostignuvawata koi {to gi
imame vo ovoj na{ kulturen kontekst. Imeno, mislime na makedonskata
kni`evna nauka i na makedonskata folkloristika.
Vo toj pogled ne mo`eme da gi zaobikolime istra`uvawata i
analizite vr{eni od strna na V. Uro{evi} okolu fenomenot inicijacija, i
istiot apliciran vo na{ata kni`evnost. Osven nego, vidno dobli`uvawe do
temata na inicijacijata sogleduvame i kaj Lenka Tatarovska, koja vo svoeto
istra`uvawe za metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi,
zna~ajno mesto i' posvetuva na inicijacijata. Vo kontekst na nejzinoto
istra`uvawe, taa dava edna svoja specifi~na i interesna sogledba na
procesot na iniicijacijata, istaknuvaj}i go tokmu transformaciskiot
momnet kako najbiten (1996).
Vo ovaa smisla povtorno bi se navratile na navedeniot magisterski
trud na Violeta Tasevska Mitovi i mitolo{ki elementi vo makedonskite
narodni prikazni (1983), vo koj isto taka go opfa}a inicijaciskiot
fenomen.
[to se odnesuva do spekulaciite od strana na Uro{evi}, morame da gi
spomeneme negovite razmisluvawa okolu mitot, koj spored nego
nezaobikolno nosi vo sebe ne{to od inicijaciskata tajna. "Ima zad
mitskata prikazna sekoga{ edna zavesa koja ja zatvora tajnata pred
neposvetenite o~i i koja ni popre~uva da go pretvorime mitot vo pou~na
prikazna i vo prakti~en sovet. Vo taa tajna {to se krie zad mitskata
prikazna ima ne{to od inicijaciskata tajna - vpro~em, mnogu od mitovite
(ako ne i site) bile nekoga{ raska`uvani od onie {to navleguvale vo redot
na posvetenite, za da im pomognat da dojdat do vrvnoto soznanie (1993:6).
Avtorot smeta deka "ona {to i denes vozbuduva vo mitovite e tokmu spojot
na naporot na soznanieto i svesta za zaludnosta na toj napor - povrzanosta na
zbirot na realnite fakti vo edna logi~na celina i ezoteri~nata, logi~no
neobjasniva i racionalno neprevodliva poraka koja, na izvesen na~in,
proizleguva od taa celina i koja e dlaboko proniknata so nea". Na izvesen
na~in, vo iznesenava poraka, povtorno se otkriva su{tinskata dimenzija na
inicijaciskiot karakter na mitskite prikazni (1993:6-7). Spored Uro{evi},
raznite transpozicii na mitot vo literaturata, normalno vodat kon
nejziniot kraen oblik, specifi~en za sovremenata literatura: prisustvo na
mitot vo edno kni`evno delo preku svojot ogolen narativen oblik, kade {to
go sre}avame samoto jadro na mitot: "Jadroto na mitot, vo ~ija osnova le`i
edno transcendentno iskustvo, e ona {to literaturnite dela go sodr`at, vo
najdobrite slu~ai vo sebe, i toa e ona {to ostanuva da zra~i od niv i koga
prikaznata e izmeneta vo zna~ajna mera (isto:7). Nazna~enoto analiti~ko
opredeluvawe na mitskoto prisustvo vo literaturnite ostvaruvawa od
na{eto sovremie, avtorot go doka`uva preku inicijaciskiot simbolizam na
"Siljan {trkot" od Cepenkov, - koj spored nego, pretstavuva premin na
folkloren zapis kon samostoen kni`even tekst (isto:8-9). Metamorfozata
koja ja do`ivuva ovoj na{ heroj e dosta ume{no komparirana so analognata
inicijaciska preobrazba na Lucij vo romanot na Apulej Zlatnoto magare.
Osven nazna~enata analiza, pred nas e i trudot "Inicijacijata kako
patuvawe", kade {to e izvr{ena analiza na dvata osnovni vida inicijacija
koi se javuvaat vo romanot Tvrdoglavi od Janevski: kolektivnata, koja se
odnesuva na celata zaednica, i postpubertetskata koja ja do`ivuva
najmladiot u~esnik na potfatot - Lozan Perunika (isto:63-71, osobeno
str.66). Ona {to go smetame kako dosta zna~ajno vo analizite sprovedeni od
Uro{evi}, nesomneno pretstavuva vostanovuvawe na t.n. balkanska
inicijacija kako ekvivalent za kolektivnata inicijacija koja ja do`ivuva
celata zaednica: "Kako {to potragata po Gralot, vo srednovekovnite
romani na Zapad, ednovremeno e spiritualna no i vojuva~ka inicijacija, taka
i patuvaweto na kukulincite niz opasnostite i premre`ijata na nivnata
tegobna mar{ruta e eden vid balkanska inicijacija koja grupata ne samo {to
ja iska~uva na povisoko nivo na socijalna svest, tuku i sekoj vo nea go
proizveduva vo eden inakov, za arhai~na svest povisok socijalen status.
'Nesvesno stanuvale vojuva~i...' veli naratorot, opi{uvaj}i ja preobrazbata
na kukulincite." (1993:67).

***

I povtorno, vo kontekst na na{ite opservacii i spekulacii, u{te

edna{ bi se navratile na Elijade koj ja uka`uva va`nosta od otkrivaweto na
inicijaciskite temi vo na{iot sovremen svet. Mnogu e zna~ajno {to
odredeni literarni ostvaruvawa, stari i moderni, bea interpretirani od
strana na istori~arite, kriti~arite ili psiholozite - kako dela koi imaat
direktna ili nesvesna /indirektna/ vska so inicijacijata. I toa od pove}e
pri~ini. Edna od niv e vospostavuvawe relacija pome|u inicijacijata i
do`ivuvawata koi se najplemeniti, najsozdava~ki za edna kultura.
Vo edna takva konstelacija, milo ni e da konstatirame deka vo eden
vakov teoretski ramkoven prikaz najdosledno se pojavuva i na{ata kni`evno
teoretska produkcija, koja so potpolno pravo ja vnesuvame vo ramkite na
evropskiot i svetskiot kulturen kontekst.

4. Zaklu~ok

Site mo`ni razmotruvawa okolu ovaa tema, vsu{nost uka`uvaat na

mnogustranite zateknati terminolo{ki nesoglasici i nasoglasuvawa, {to e
i pri~ina, sekoe novo navra}awe kon "inicijaciskata tema" da ostane vo
kontroverznoto pole na ona {to se narekuva "simbol". No, sepak, edna
bliska analogija pome|u inicijacijata i fenomenologijata, mo`e da go
definira na{eto gledi{te. Vsu{nost, fenomenologijata se stremi da go
nadmine "profanoto" iskustvo, {to zna~i - iskustvoto na prirodniot ~ovek.
Ona {to Huserl go be{e okvalifikuval kako prirodna sostojba na ~ovekot,
korespondira so profanata sostojba, so sostojbata pred inicijacijata.
Preku inicijacijata, neofitot dospeva do svetoto, {to zna~i do realnoto,
isto kako {to i fenomenolo{kata eidetska redukcija uspeva da go po~ustuva
realnoto so pomo{ na tolkuvaweto.
Imaj}i gi predo~eno osnovnite postavki i metodolo{ki
dostignuvawa vo generalnoto istra`uvawe na inicijacijata, sega }e
premineme na specifi~nostite koi gi poseduva makedonskata inicijacija vo
domenot na narodnata kni`evnost.
Vo smisla na otkrivawe na su{tinskite odrednici na
iniicijaciskite momenti od makedonskata narodna kni`evnost, dosta ~esto
imame potreba na{ite parametri da gi sporedime so analognite slu~ai, koi
pretstavuvaat del od svetskiot folklor.
Vo ovaa smisla mo`eme da se navratime na golemite folkloristi od
tipot na Arne, Tompson, Anderson, fon Sidov, Orlik, kako i na
sovrmenikot Stiven Sven Xons i da zaklu~ime deka komparativniot metod e
najsu{testven za na{eto sfa}awe i razbirawe na toa {to pretstavuva
folklorot, kade toj odi i kako se prenesuva. Istoto gledi{te ne' navra}a na
ve}e klasi~noto sogleduvawe na Prop deka folklorot pretstavuva
internacionalna pojava i deka bi trabalo vo takvi ramki da bide
analiziran.
Zna~i, komparativnoto istra`uvawe na razli~nite verzii i
razli~nite motivi go pretstavuva klu~ot za razbiraweto na su{tinata na
inicijacijata, za otkrivaweto na nejzinite formi i funkcii.
Mo`ebi }e treba ova da go ufrlam:
1. Gerlinde Glaser: "Frauen in den Makedonischen Volksnovellen und Anekdoten". In:
Makedonski folklor, XXIII, 45, 1990, S.201-263. (MUST!!! Ova moram da go vnesam vo
vrska so nevino progonetata heroina - vo smisla na silno izrazeniot
patrijarhalen sistem so vostanovenite parametri i slikata na `enata vo ramkite
na takviot kulturen kontekst. Imeno, avtorkata Gerlinde Glazer (Viena) ja
analizira figurata na `enata vo ramkite na makedonskite realisti~ni prikazni
(Volksnovellen) i anegdoti - i toa vo su{tinskite nejzini statusni odrednici:
devojka, nevesta, `ena i baba. Bi trebala osobeno vnimanie da obrnam na nejzinite
postavki:
2. Die Situation des Mädchens /devojka/ in der patriarchalen Grossfamilie. Das
Mädchen in Novelle und Anekdote.
3. 2. Die Situation der Braut /nevesta/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die Braut in
Novelle und Anekdote.
4. Die Situation der Ehefrau /`ena/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die Ehefrau
in Novelle und Anekdote.
5. Die Situation der alten Frau /baba/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die alte
Frau in Novelle und Anekdote.
Vo sekoj slu~aj, moram da ja imam na um slednava procenka na ovaa avtorka, koja smeta
deka nasproti slikata na `enata vo vol{ebnata prikazna od kade {to proizleguva
eden jasen simboli~en ostatok /se}avawe/ na matrijarhatot, `enata vo novelite i
anegdotite e prika`ana vo isklu~ivo degradira~ka i omalova`ena pozicija {to e
tipi~no za patrijarhalnoto ustrojstvo.
Me|utoa, mora da se nadopolni ovoj nejzin stav so faktot /premisata/ deka
temite koi govorat isklu~ivo za `enskite vol{ebni prikazni mnogu eksplicitno ja
poka`uvaat istata patrijarhalna slika, izrazena preku pod`anrot "nevino progoneta
heroina". Vo sekoj slu~aj, ovoj nejzin stav mo`e da bide svaten vo izrazna smisla na
Meletinski, koj go smeta analognoto: deka vo vol{ebnite prikazni postojat ostatoci
od matrijarhalnoto ustrojstvo.
Bi bilo po`elno da dojdam do nejzinata sledna studija: "Frauen im makedonischen
Zaubermärchen", koja za `al ne e navedena vo celost: (ja nema kompletnata
bibliografska edinica) (Vgl.: G. Glaser, 1990:202, f.n.3).
"Dass die Volksnovellen und Anekdoten mit Frauenthemen beinahe ausschliesslich negative
weibliche Eigenschaften behandeln, liegt an der sozialen Situation der Frau in der Familie und an
ihrer patriarchalen Untergeordnetheit (Glaser, 1990:202).
"Somit wird die eingangs gemachte Feststellung von dem so unterschuedlichen Bild der
Frau in den Volksnovellen und Anekdoten im Vergleich zu den makedonischen Zaubermärchen
ungültig. Wenn die Zaubermärchen, die die Frau zum Thema haben, reste einer matriarchalen
Gesellschaft symbolisch darstellen, dann sind die Volksnovellen und Anekdoten Anklänge an ein
eigenständiges Frauenleben auf einer realen Ebene jenseits der patriarchalen Wertvorstellungen"
(Glasser, 1990:262).

151
2. Poetika na nevino progonetata heroina

Slednoto podra~je e posveteno na `enskata inicijacija, koja ja

uo~uvame vo pod`anrot "nevino progoneta heroina". Ottamu, fokusot na
na{ata analiza }e bidat onie prikazni od ovoj pod`anr (AT 310, 403, 450,
480; 510 A,B; 706; 707; 709; 883 A) koi se javuvaat kako najfrekfentni vo
na{ata narodna kni`evnost, a so toa i go determiniraat podra~jeto na
tipi~no `enskata inicijaciska makedonska narodna prikazna.
Vo ovaa smisla najnapred }e dademe nekoi zna~ajni teoretski
sogleduvawa i konceptualizirawa na samiot ovoj pod`anr, za potoa da gi
izneseme osnovnite specifikii na istra`uvawata okvalifikuvani
isklu~ivo kako istra`uvawa na `enskata pubertetska inicijcija, so cel
vospostavuvawe eden ekvivalent me|u dvete nazna~eni nocii. Vsu{nost,
celta na ova na{e istra`uvawe e izlo`uvaweto na idejata deka tipi~no
`enskata pubertetska inicijacija se realizira isklu~ivo vo prikaznite
od navedeniot pod`anr.
Vnimanieto }e go naso~ime kon pronao|awe na inicijaciskite
momenti vo nazna~enite prikazni, otkrivaj}i go nivniot obrednopreoden
karakter. Zna~i, vo najparadigmati~nite "`enski" likovi, nositeli na
`enskata inicijacija, }e se obideme da ja otkrieme nivnata pubertetska
inicijacija so pomo{ na ve}e univerzalno prifatenata tripartitna
shema: separacija, marginalizacija i povtorno vklu~uvawe vo sociumot.
]e se osvrneme na Sne`ana, Pepela{ka, Moma Tantelina, Dobrata i
lo{ata devojka, "Pokornata nevesta", "devojkata bez race" i "nevino
naklevetenata devojka".
Pri realiziraweto na ovaa tematska celina, nevozmo`no e da se
zaobikoli Stiv Xonsonovata strukturalna i tematska definicija na
`anrovskata koncepcija za "nevino progonetata heroina" (1993:13-41),
kako i studijata na Riharda Beker, posvetena na `enskite inicijaciski
vol{ebni prikazni. Vtor zna~aen moment vo ova na{e ispituvawe }e

152
pretstavuva istra`uvaweto na `enskata inicijacija od aspektot na
antropologijata na rodot, fokusiraj}i se pred se' na relacijata: ma{ki -
`enski princip kako proizvod na ma{ki-dominantnata kultura.
Vpro~em, vo vovednite napomeni na poglavjeto posveteno na
"Pubertetskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost" ve}e
ja izlo`ivme potrebata od vakvoto istra`uvawe, ~ij{to priroden sled
rezultira{e so spomnatata tro~lena klasifikacija: ma{ka, `enska i
androgina inicijacija.

2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot - 'nevino progoneta

heroina'

Aleksandar Isakovi~ Nikiforov be{e prviot koj ja postavi

idejata za "Nevino progonetata heroina" kako poseben `anr, vo
dale~nata 1927 godina. Vo svojot kratok no seminalen esej posveten na
"Morfolo{koto istra`uvawe na folkorot" 1 (vo koj{to toj otkriva i
vospostavuva mnogu od strukturalnite koncepti koi bea podocna
koristeni od strana na Prop), Nikiforov ja razdvojuva `enskata
vol{ebna prikazna na dva predominantni tipa na shemi: prikazni koi
zboruvaat za pobedata na heroinata i prikazni koi zboruvaat za
stradawata na nevino progonetata devojka ili `ena (S. Swann Jones,
1993:13).
Inspirirani od vakvoto inaugurirawe na problemot, vo
poslednite 3 dekadi se javuvaat novi folkloristi koi svoeto
istra`uvawe go fokusirat na ova podra~je. Taka, se javuvaat trudovite na
Heda Jason 2 , Ilana Dan i dr. Na pr., Ilana Dan vo svojot trud "The

1
Navedeniot trud e objaven vo Zbornikot od 1928 godina. Da se vidi: Nikiforov, A. I., "K
voprosu o morfologi=eskom izu=enii narodnoj skazki", vo: Sbornik statej v =estw akademika A. I.
Sobolevskogo, Leningrad, 1928, str.172-178.
2
Vo smisla na istra`uva~kite potfati na Heda Jason, mo`eme da ja navedeme nejzinata
tro~lena shematska podelba na `enski, herojski /ma{ki/ i prikazni vo ~ij fokus se nao|a
kaznuvaweto /reward & punishment fairy tale/, pri {to `enskite prikazni ~ij pod`anr e
"nevino progonetata heroina", go stava na prvo mesto. Shematskiot prikaz na ovaa nejzina

153
Innocent Persecuted Heroine: An Attempt at a Model for the Surface Level of the
Narrative Structure of the Female Fairy Tale" (1977:13-30), gi analizira
~etirite tipa prikazni za koi{to smeta deka poseduvaat zaedni~ki crti
na "dvojnoto obvinuvawe i progonstvo na heroinata" - ona koe se slu~uva
vo nejziniot roditelski dom, i koe isto taka se povtoruva vo domot na
nejziniot soprug. Vo toj kontekst taa gi zima vo predvid slednite tipovi
prikazni: AT 403, AT 706, AT 712 i AT 883A. Vo svojata specijalizirana
studija, Ilana Dan, (u~eni~ka na Heda Jason), se zadr`uva na analizata na
17 hebrejski `enski prikazni od navedenite 4 tipa, i koja rezultira so
koncepcijata na osnovniot model sostaven od 5 narativni, 6 epizodni i 20
funkcionalni ulogi (1977:13-30). Osven navedeniot, bi go spomnale i
isrtra`uva~kiot potfat na Dagmar Burkhart (1982:207-220), koja za eden
od svoite fundamenti pri sozdavaweto na slikata na `enskosta vo
bugarskite basni i vol{ebni prikazni gi naveduva modelite
prezentirani od Nikiforov, H. Jason i pred se' onoj na Ilana Dan. Vo
ovoj kontekst bi go spomnale i istra`uvaweto na Satu Apo (1980)
posveteno na strukturalnata analiza na finskite `enski vol{ebni
prikazni. Trudot na Apo se dvi`i vo ramkite na ve}e spomnatata
relacija, pri {to kako najbitni gi izdvojuva prikaznite od poso~eniot
pod`anr. Relativno pozitivna ocenka na ovoj nejzin trud dava i
avtoritativnata Heda Jason vo osvrtot posveten na ova ostvaruvawe (v.
Jason, 1982:133-134).
Vo smisla na prezentirawe na su{tinskite istra`uvawa vo
domenot na ovoj pod`anr, bi morale da go navedeme tematskiot broj na
Western Folklore 3 , (1,1993), posveten tokmu na perspektivite kon negovoto
prou~uvawe.
Zasega najnovoto i najsistemati~noto prezentirawe na ova
pra{awe pretstavuva trudot na Stiven Sven Xons "The Innocent Persecuted

distinkcija e prika`an vo nejzinata studija Ethnopoetry. Form, Content, Function. Bonn 1977,
pp.55, kako i vo trudot na D. Burkhart (1982:210).
3
Western Folklore, vol.52, No.1, 1993, "Perspectives on the Innocent Persecuted Heroine in the Fairy
Tales", Guest Editors Christina Bacchilega and Steven Swan Jones.

154
Heroine Genre: An Analysis of Its Structure and Themes" (1993:13-41) vo koj dava
edna svoja klasifikacija na ovoj pod`anr, vklu~uvaj}i gi slednite
tipovi prikazni vo koi toj gleda to~no poentirawe na "nevino
progonetata heroina": AT 310; 403; 410; 437; 450; 480; 500; 510A/510B/511;
533; 705; 706; 707; 709; 710; 712; 870; 870A; 883A; 923 (S. Swann Jones, 1993:14-
15). Normalno, avtorot smeta sosem pravilno deka ovoj broj ne smee da
bide sfaten vo svojot kone~en oblik, tuku toj dava mo`nost za negovo
ponatamo{no razgraduvawe.
Od aspekt na najnovite istra`uvawa na nevino progonetata
heroina se javuvaat koncepciite koi }e ni pomognat da ispitame kako i
zo{to se `rtvuvani protagonistite od ovie vol{ebni prikazni, frlaj}i
akcent na apelot na "nivnite" sudbini. Vo edna takva smisla potpolno se
soglasuvame so stavot na avtorkata Bakilega (urednik na specijalniot
broj na WF) spored koja pod`anrot na vol{ebnata prikazna nasloven
kako "Nevino progoneta heroina" gi zabele`uva ne samo razli~nite
socijalni normi tuku gi uo~uva i konfliktnite situacii vo samite niv.
Vo vakvata prikazna rodot/polot e razbran vo ramkite na klasata, kako i
vo ramkite na socijalniot poredok. Pritoa, nevinosta i obvinenieto na
heroinata gi tolkuvame kako ideolo{ki konstrukcii (Bachilega, 1993:1-
12).
Deskriptivnite, tematskite i metafori~nite vrski so prirodata
(naj~esto realizirani preku ~inot na metamorfozata na `enata vo
rastenie ili `ivotno), pretstavuvaat zadol`itelni zna~ewa preku koi
nevino progonetata heroina vsu{nsot "doa|a na svet". So drugi zborovi,
vakviot ~in na metamorfoza go ozna~uva nejzinoto "nadoa|awe vo
`ivot". I dodeka Sne`ana, Pepela{ka, Moma Tantelina i mnogu drugi
srodni nevino progoneti heroini se prinudeni da izdr`uvaat razni
isku{enija i neprijatelstva, `enata - kako prirodna metafora
pridonesuva kon nivnata plauzibilnost, istovremeno, okura`uvaj}i gi
~itatelite da mislat na svoite "heroini" vo prekulturnite
nepromenlivi termini, {to de fakto ja obezbeduva nevinosta na ovie

155
karakteri kako i povtorlivosta na nivnoto progonstvo (Bacchilega,
1993:3).
Toa {to ja pravi metaforata "decata se produkt na na{ite `elbi"
- tolku sugestivna e vsu{nost faktot {to uspehot na "nevino
progonetata heroina" najmnogu zavisi od toa kako narativniot diskurs
{to ja ispi{uva isto taka gi limitira nejzinite do`ivuvawa, pred se'
fokusiraj}i se na heroinata kako "dete" i "majka". Ve{toto
naturalizirawe na nejziniot inicijaciski proces (po~nuvaj}i od toa
kako taa biduva dete pa se' do fazata koga stanuva `ena i dobiva dete) se
krie vo narativniot propis na nejzinata uslovenost od patrijarhalizmot
i heteroseksualnosta, isto kako i vo progonstvoto na nejzinata
nezavisnost (Bacchilega, 1993:3). Vo svojata analiza na dadeniot topos
Bakilega naveduva eden svoj citat "Dobrite majki ra|aat nevini deca i
dobrite deca sozrevaat vo simboli~no nevini majki"(Bacchilega, 1992:160),
koj go nadopolnuva so stavot deka stradaweto, istrajuvaweto na "nevino
progonetata heroina" e nu`no za zdobivaweto na nejziniot
inicijaciski model (Bacchilega, 1993:3-4).
Vo svojot ve}e klasi~en trud nasloven kako "Desire in Narrative",
Tereza de Lauretis komentira okolu toa kako "te{koto patuvawe na
`enskoto dete koe vodi kon maj~instvoto" ednostavno ja vodi heroinata
na mestoto kade {to }e ja pronajde mom~eto od tipot na Zaspanata
ubavica, koja go is~ekuva princot ^arming (de Lauretis, 1984:132;133).
Vo prodol`enie, Tereza de Lauretis zabele`uva deka mar{rutata
na `enskoto pate{etvie, ocrtana ve}e vo najraniot start od teritorijata
na nejzinoto sopstveno telo e vodena so kompas koj ne se zadr`uva na
reprodukcijata kako ispolnuvawe na nejzinata biolo{ka sudbina, tuku
mnogu poegzaktno kako ispolnuvawe na vetuvaweto upateno kon "maliot
~ovek", kon negovata socijalna svr{uva~ka, kon negovata biolo{ka i
afektivna sudbina - i kon ispolnuvaweto na negovite `elbi (de Lauretis,
1984:133).

156
 Vo ovoj kontekst go naveduvame proektot posveten na
"perspektivite kon prou~uvaweto na nevino progonetata heroina"(WF,
1,1993), kako eden od pozna~ajnite novi otkritija, pred se' od pri~ina na
edno bitno sovpa|awe so na{ite stavovi. Vo procesot na otkrivaweto na
prirodata na "nevino progonetata heroina", site esei od ovoj proekt gi
ispituvaat pri~inite za nejzinoto progonstvo, od aspekt na nejzinata
pozicija na pasivna `rtva. Vakvite kriti~ki analizi posveteni na
`rtvuvaweto i `rtvata mo`at da pridonesat kon na{eto sfa}awe ne
samo na klasi~nite heroini od vol{ebnite prikazni, koi se i den-denes
jasno zabele`livi, tuku isto taka mo`at da ni uka`at na odredeni
sovpa|awa pome|u samite heroini i receptorite na ovoj `anr - t.e.
mladata audiencija. Osven toa, vo site trudovi ~uvstvuvame opredelena
sistematizacija na karakteristikite na ovoj vid vol{ebna prikazna, a
verojatno najva`noto na{e isleduvawe }e bide posveteno na
sogleduvaweto na specifi~nite reprezentacii na "`enskosta",
realizirano so pomo{ na najnovite dostignuvawa od domenot na
dekonstrukcijata na navedeniot pod`anr.
Go naso~uvame na{eto istra`uvawe kon fenomenot na nevino
progonetata heroina, pred se' zatoa {to se nao|a vo najneposredna
relacija so samata inicijacija. Vo taa smisla gi naveduvame pobitnite
momenti vo koi se sogleduva inicijacijata na heroinata, pretstavena
preku nejziniot preod od detstvo vo zrelost.
Na primer, Bakilega dava izvesni vovedni eksplikacii i
uka`uvawa vo odnos na vospostavuvaweto na "Innocente Persecuted Heroine"
genre; potoa ima svoi razmisluvawa po odnos na pra{aweto -
feministi~ki ~itawa i nevino progoneta heroina. Ona {to e za na{eto
izlagawe najva`no, toa e faktot deka sekoj od avtorite na svoj na~in go
razrabotuva fenomenot na `enskata pubertetska i adolescentna
inicijacija.
Ednostavno, site spomnati referenti vo ovoj broj go potenciraat
faktot deka nevinoto progonstvo na heroinata vo prikaznite

157
pretstavuva pat kon nejzinoto uspe{no sozrevawe, maturirawe. Toa e
bezuslovno preduslov koj devoj~iwata vo prikaznite moraat da go
pominat za da bide uspe{no realiziran nivniot preod od detstvo vo
zrelo `ensko doba, koga i samite }e imaat deca 4 . I vo ovie najnovi
istra`uvawa (WF, 1,1993) ne mo`e da se zaobikoli postavkata na van
@enep deka vakviot oblik na prisustvoto na heroinata vo prikaznite go
pretstavuva nejziniot obred na premin.
Vo oblik na zaklu~ok, mo`eme da ka`eme deka e vospostaven eden
va`en dijalog vo koj site diskusii okolu pod`anrot na "nevino
progonetata heroina" implicitno u~estvuvaat. Taka na pr. nazna~enata
feministi~ka debata posvetena na vol{ebnite prikazni go modelira
ovoj na{ tematski blok preku razvivaweto na na{ata svesnost za
inicijacijata, kako i socijalniot kontekst kako aktivni sostavni delovi
koi u~estvuvat vo sozdavaweto na rodot vo ovie prikazni.
Zo{to tokmu inicijacija? Prikaznata za magijata se izvr{uva na
nivo na imaginacija i so prijatno osvetluvawe na simboli~nite

4
Nakuso, bi gi prezentirale punktualnite momenti na avtorite koi u~estvuvaa vo
odgatnuvaweto na pra{aweto na "nevino progonetata heroina": Stiven Sven Xons dava
svoja klasifikacija spored koja gi odreduva site prikazni koi mu pripa|aat na ovoj
pod`anr. Daniela Perko ja dava analizata na severnoitaljanskite verzii na Pepela{ka,
fokusiraj}i go svoeto istra`uvawe tokmu na `enskata inicijacija vo nea. I ovoj trud e
dosta zna~aen za na{eto teoretsko ishodi{te, osobeno od aspekt na najsovremenite
tendencii i pravci vo ispituvaweto na inicijacijata vo ramkite na folkloristikata.
Nikolaizen vo svojot trud "[to ni ka`uvaat prikaznite za nevino progonetata heroina?"
isto taka go opfa}a problemot na inicijacijata, t.e. go opfa}a klu~niot moment na
heroininoto sozrevawe, preodot na heroinata od "girlhood to womenhood and wifehood".
Pantaja vo svojot impresiven trud "Going Up in the World: Class in "Cinderella" go opfa}a
suptilniot i mnogu va`en odnos koj se javuva na relacijata "majka = }erka" vo Pepela{ka.
Taa go razrabotuva problemot na "pa{torstvoto", kako eden mo`en pat kon sozrevaweto na
mladata heroina. Vo ramkite na svoeto izlagawe, Pantaja dava ubav pregled na
istra`uva~ite koi od psihoanaliti~ki i feministi~ki aspekt go tretirale odnosniot
predmet. Xek Zajpsovata interpretacija na 18 i 19 vekovnite verzii na "Rumpelstiltskin" (AT
500) se fokusira isklu~ivo na zapisot na izmenetite socijalni stavovi kon "predeweto",
sogledano kako ekonomska i socijalna aktivnost koja{to ja simbolizira{e `enskata
kreativnost, a osven toa i' pru`a{e na `enata izvesna materjalna kontrola vrz nejzinite
svadbeni mo`nosti. Zajps isto taka ni predo~uva na koj na~in se sozdavaat is~ituvawata na
rodot koi smeat ili pak ne smeeat da bidat otkrieni vo prirodata. Ovoj trud e osobeno
interesen od aspekt na antropologijata na rodot, pred se' koga gi imame vo predvid na{ite
stari zapisi (19 vek, kako i sovremenite terenski istra`uvawa koi ni svedo~at za toj
stadium) normalno sogledani od aspekt na ma{ki-dominantnata kultura. Od druga pak

158
inicijaciski funkcii na ritualot i mitot. Spored toj model, i ovie
na{i prikazni narativno gi isprepletuvaat fizikalnite, psiholo{kite
i socijalnite procesi. Bez ogled na toa dali feministkite eksplicitno
se pridr`uvaat kon Elijadeovoto poimawe na prikaznite, ili ne, sepak
tie, vo poslednite 30 godini uspeaja da ja otkrijat `enskata simboli~na
inicijacija vo i niz samite prikazni, fokusiraj}i se osobeno na
rodovskata socijalna funkcija vo vol{ebnata prikazna. Sekoj od svoja
razli~na perspektiva, site esei vo zbornikot posveten na
"Perspektivite kon prou~uvaweto na nevino progonetata heroina" ja
tolkuvaat iniicijacijata kako izvr{uvawe na me|usebnite borbi na
fizi~kite, psiholo{kite i socio-politi~kite `elbi, davaj}i mu
avtomatski prednost na vakvoto rasuduvawe vo odnos na prifa}aweto na
banalnite i ednodimenzionalnite poimawa koi vodat kon eden
"priroden" zavr{etok.
So drugi zborovi, nie se soglasuvame so razmisluvaweto deka
interpretiraweto na `enskata tranzicija "od aseksualniot svet vo
svetot na seksualnosta", kako dominantna ili edinstvena predodredenost
na nivnata inicijacija e iscrpena i deka taa vo sebe ja krie nejzinata
filosofska i sociopoliti~ka funkcija (v: C. Bacchilega, 1993:10).
Vo ramkite na ova na{e istra`uvawe ne bi smeele da go
zaobikolime Stiven Sven Xons koj otkriva strukturalni i tematski
{abloni kako del od navedeniot pod`anr i koi slu`at za konstrukcija na
imaginativnata slika na ovoj tip heroina. Za Bakilega, vakvata
formalizacija na ovoj o~igleden i jasen pod`anr igra integralna i
va`na uloga vo procesot na dekonstrukcijata koja predmalku ja
spomnavme. Xons opfa}a 21 tip na prikazna, so naznaka deka ovoj broj ne
treba da bide sfaten kako kone~en. Vo svojata analiza, toj sproveduva
istoriska konceptualizacija na ovoj pod`anr vo folkloristikata, i
potoa gi koristi podatocite proizlezeni od negovata sopstvena

strana, uka`uvaweto na izmenetite uslovi na is~ituvaweto na eden tekst mnogu zna~i za

istra`uvawata od domenot na teorijata na recepcijata.

159
klasifikatorska shema za da ja odredi rodovskata naso~enost na negoviot
trud vo procesot na analizata na ovie prikazni (S. S. Jones, 1993:13-41).
Onaka kako {to Xons gi tolkuva prikaznite posveteni na "nevino
progonetata heroina", proizleguva deka istite pretstavuvaat ogledalo
koe gi odrazuva i prekr{uva slikite i zamislite na mladata `ena, so
terapevtski i normativni efekti. Xons zaklu~uva deka psiholo{kiot
"portret" na nevino progonetata heroina pretstavuva dominantna tema
na ovie prikazni, dodeka pak vo po{iroka smisla tie najavtenti~no gi
pretstavuvaat sozreva~kite /maturira~ki/ isku{enija na mladata `ena.
Vpro~em, kako {to istaknuva samiot avtor, negovata osnovna cel
pretstavuva uo~uvawe na formalnite karakterisitki koi go gradat ovoj
pod`anr, kako i procenka na semioti~kite vrednosti, nivnite istaknati
temi, {to ni pomaga da ja odredime sr`ta na emocionalnite i
sociolo{kite interesi koi se odgovorni za izgradbata na ovaa narativna
paradigma (S. Swann Jones, 1993:15).
Za nas e osobeno zna~ajno negovoto gledi{te deka vo ovoj tip
vol{ebni prikazni, progonstvoto na heroinata uslovno mo`e da bide
opi{ano preku trite sledni ~ina:
1. heroinata e obvineta ili pak i' se sproveduva nekakva zakana vo
nejzniot roditelski dom;
2. heroinata e napadnata, vpletkana, ili na bilo kakkov na~in
zloupotrebena vo nejzinata namera da se ven~a;
3. heroinata e otstraneta, naklevetena po ra|aweto na nejzinite deca (S.
Swann Jones, 1993:17).
Avtorot gi narekuva ovie odrednici - ~inovi, zatoa {to, spored
nego, istite motivi i epizodi funkcioniraat onaka kako {to
funknioniraat ~inovite vo edna drama...Isto taka, ne e nu`no
pojavuvaweto na site tri ~ina kako elementi na edna prikazna, no,
najmalku dva ~ina se prisutni vo sekoja od spomnatite prikazni koi,
spored nego go konstruiraat ovoj pod`anr vol{ebna prikazna (S. Swann
Jones, 1993:16).

160
 Vo kontekstot na ova na{e poglavje, najbitni se prviot i vtoriot
~in, zatoa {to vo niv ja sogleduvame vistinskata slika na edna `enska
pubertetska inicijacija. I tokmu niz analizata na prviot i vtoriot ~in,
(koi se re~isi postojano prisutni vo odbranite primeri od makedonskiot
folklor), nie ja sproveduvame analizata na inicijaciskiot kompleks vo
makedonskata vol{ebna prikazna od ovoj pod`anr. Pritoa, mora da se
zabele`i deka vo izvesni tematski prikazi go sogleduvame i tretiot ~in
(obi~no preku slikata na progonstvoto na heroinata od domot na
nejziniot soprug), pri {to obi~no "ma}eata" ja vr{i nejzinata
metamorfoza vo gulab ili sl. No fakt e deka sepak vol{ebnite prikazni
zavr{uvaat so vostanoveniot hepi end, kako {to toa go be{e uo~il Maks
Liti, pri {to i ova posledno progonstvo zavrr{uva vo korist na
glavnata heroina. Vo soglasnost so na{ata vospostavena tipologija,
si`eata od ovoj tip prikazna }e bidat analizirani vo poglavjeto
"Svadbena inicijacija".
Vo smisla na eden rezimiran stav koj go zastapuvame a propo
univerzalno prifateniot pod`anr na nevino progonetata heroina, ~ii
specifiki razgleduvame vo edna zasebna kultura (makedonski vol{ebni
prikazni), sosem se slo`uvame so koncepcijata na Xons spored kogo
individualiziranite i lokalnite verzii, sosem normalno }e se
fokusirat na razvivaweto na edna ili pove}e od navedenite temi ili
perspektivi vo svoja unikatna i specifi~na nasoka, no isto taka e to~no
i va`no deka individualnite verzii se derivati na nivnite generi~ki
pretci kade {to zemaat u~estvo ne samo odredenite motivi, epizodi i
karakteristi~nite dadenosti na ovoj pod`anr, tuku isto taka zemaat
u~estvo i simboli~nite rezonanci i tematski celini koi go oblikuvaat
ovoj pod`anr vo celost. Podobroto poznavawe na ovoj pod`anr mo`e samo
da ni ponudi eden literaren kontekst vo koj }e ostvarime mnogu
poproniklivo razbirawe na individualnite tipovi i nivnite
specifi~ni verzii (S. Swann Jones, 1993:39).

161
2.2. Dosega{ni istra`uvawa posveteni na fenomenot na "`enskata
pubertetska inicijacija"
Fakt e deka vo istorijata na istra`uvaweto na inicijacijata
mnogu pogolemo vnimanie mu be{e posveteno na tipot na "ma{kata
pubertetska inicijacija", kako na planot na ritualnite dejstvija, taka i
vo domenot na narodnata kni`evnost, a pred se' vo vol{ebnite prikazni.
Vo taa smisla donekade se soglasuvame so stavot na Riharda Beker, koja
smeta deka heroinata ostanuva nerazotkriena, {to e vo potpolna
protivre~nost so razvojot na nejzinata situacija koja ja sre}avame vo
brojnite folklorni zapisi (1990:50). No sepak, ne se slo`uvame a priori
so nejzinata pesimisti~ka procenka deka osven studijata na @irardo
(1977), vsu{nost ne postoi niedno sistematsko i celosno istra`uvawe
na `enskata situacija vo prikaznite. Ne soglasuvaj}i se so nejziniot
stav, ne bi smeele da go zaboravime istra`uva~kiot potfat na
Vinter{tajn, koj mnogu odamna otkri deka nekoi od {iroko
rasprostranetite karakteristiki na `enskata inicijacija se javuvaat vo
vol{ebnite prikazni. Zna~i, ve}e vo dale~nata 1928, vo svojot trud "Die
Pubertätsriten der Mädchen und ihre Spuren in Märchen" Vinter{tajn zaklu~uva
deka slu~kite od raznite prikazni koi se odnesuvaat na `enskiot
protagonist se paralelni so pubertetskite rituali. I sega neodamna, vo
1976, Betelhajm vo negovata studija posvetena na zna~eweto na
vol{ebnite prikazni doka`a deka najpoznatite verzii na Grimovite
(`enski) prikazni gi odrazuvaat interesite i gri`ite vo vrska so
sozreva~kiot proces na audiencijata (S. Swann Jones, 1993:23-24). Vo ovoj
kontekst bi go spomnale i Stiven Sven Xons koj re~isi vo celiot svoj
tvore~ki opus i' se ima posveteno na `enskata figura vo vol{ebnite
prikazni, normalno, istaknuvaj}i go pred se' inicijaciskiot moment (S.
S. Jones, 1986; 1990; 1993). Vo nazna~eniot sled spa|a i ve}e spomnatata
studija na Dagmar Burkhart (1982), kade {to to~no se zadr`uva na
aspektite na `enskoto vo bugarskite basni i vol{ebni prikazni.

162
 Od druga pak strana, nie bi go navele ve}e spomnatiot trud na R.
Angelova "Odin iz balladnyh motivov v vesennih pesnxh \-niyh slavxn"
(1973:25-29), vo koj se zadr`uva na motivot na grabnuvaweto na devojkata
od strana na zmejot - tolkuvaj}i go isklu~ivo kako inicijacija vo
kontekstot na proletnite obi~ai. 5 Vo posledniot period se pojavi eden
interesen trud na V. Balu{ok (1994:31-36), koj isto taka se osvrnuva na
`enskata pubertetska inicijacija, otkrivaj}i tragi na
drevnoslovenskata inicijacija vo proletnite obredni ukrainski pesni,
{to na izvesen na~in ne' dobli`uva do istra`uvawata na T. Koleva, R.

5
Na{eto momentalno otklonuvawe od postavenata relacija: vol{ebni prikazni - `enska
pubertetska inicijacija" pred se' go pravime so cel da uka`eme vo koi se' domeni e
opfateno istra`uvaweto na `enskata pubertetska inicijacija. Vvo ovoj kontekst
povtorno bi ja sponmnale T. Koleva koja prva gi be{e odvoila mominskite proletni obi~ai
(lazarki) od ciklusot na svadbenite obi~ai, kako poseben entitet koj taa go narekuva
`enska inicijacija. Za ova da se vidi nejziniot trud: "Za proizhoda na proletnite
mominski obi~ai". vo: Problemi na bÍlgarski® folklor. Dokladi i isledvani®. Sofi®
1972; s.367-372; potoa "Institut des initiations en Bulgarie", in: Ethnologia Slavica, V, 1973, pp.163-185,
kade {to gi prodol`uva istra`uvawata na Prop. Pod impresivno vlijanie na Prop, taa
zaklu~uva deka istoriskite koreni na lazarskite obi~ai i obredi treba da se povrzat so
pretstavite i obredite na prvobitnoto op{testvo, mislej}i pred se' na obredite koi se
povrzani so inicijaciite, so ~ie posredstvo mom~iwata i devojkite se primaat za ~lenovi
na edno pleme ili kolektiv. Zna~i, koledarite i lazarkite (zaednici koi{to gi
analziravme vo oddelot posveten na Reliktnite formi na inicijacijata), spored Koleva
pretstavuvaat relikti od inicijacijata vo vozrasnite grupi vo prvobitnoto op{testvo.
Spored nea, deformiraweto na obi~aite od drevnite kolektivni inicijacii doveduva do
nivno premodulirawe vo obrednata tradicija, pri {to nivnata struktura dobiva karakter
na qubovno-`enidbeni elementi, povrzani so svadbeniot ritual (Koleva, 1973a:185). Zna~i,
so ovoj trud na Koleva, vsu{nost, za prv pat obrednata dejnost povrzana so praznikot
"lazarici" se odvojuva od svadbeniot kompleks i go dobiva svoeto imanentno zna~ewe i
mesto predodredeno za `enskata pubertetska inicijacija. Va`nosta na vakvoto otkritie go
sogleduva i Riharda Beker, vo nejziniot trud posveten na `enskata inicijacija vo
isto~noslovenskite vol{ebni prikazni (Becker, 1990:34). Sepak, vo sklad so sovremenata
narodna tradicija, treba da se vidi i naredniot trud na Koleva: "Proisho-denie vesennih
devi=yh oby=aev u nekotoryh \-noslavxnskih narodov" (1973b:63-66), kade {to isto taka go
rezimira mnogu va`niot moment od na{ata realnost - interferencijata na inicijacijata i
svadbeniot ritual. Imeno, "proletnite mominski obi~ai kaj ju`noslovenskite narodi,
za~uvuvaj}i gi reliktnite osobenosti na inicijacijata vo podocne`nite istoriski periodi
na svojot razvoj, se povrzuvaat strukturno so svadbeniot ritual, koj{to, po{iroko zemeno,
ja zamenuva institucijata inicijacija" (1973b:66). Okolu ova razglabawe poop{irno }e
zboruvame vo na{eto poglavje nasloveno tokmu kako "svadbena inicijacija". Potkrepeni
od obemnata frekfentnost na inicijaciskite isku{enija koi se na samata granica so
svadbata ne' okura`i da sprovedeme edna sinteza koja {to taka ja narekovme. Tokmu
sogledano od istoriskata uslovenost, t.e. od prisustvoto na svadbeniot ~in vo narativniot
i poetski folklor, kako i me|usebnata interferencija na dvete spomnati inicstitucii ni
dade za pravo da govorime za pubertetskata, no i za svadbenata inicijacija. Kako {to toa go
sogleduva Levinton (1982), ednostavno, ne e mo`no zaobikoluvaweto i zami`uvaweto pred
motivikata i temata nare~ena svadba.

163
Angelova i sl. Preku analizata na tradicionalnite simboli na
liminalnata faza kako paradigma za privremenata smrt po koja usleduva
povtornoto ra|awe na inicijantot, ovoj avtor ni ja dobnli`uva
proletnata obredna poezija so elementite od drevnoslovenskata kultura.
So pomo{ na najrazli~nite simboli ~ija pradigma e obredniot leb,
avtorot uka`uva na najva`niot faktor vo `enskata inicijacija:
rodnosta i nejzinata reproduktivna mo} (1994:34).
***

Treba isto taka da nazna~ime deka vo novite istra`uvawa vr{eni

vo 70-80 god. od 20 vek, inicijaciskata struktura be{e analizirana
isklu~ivo kako sodr`ina i izraz na prikaznite. Ispituvaweto na
`enskata inicijacija vo prikaznata po~iva na soznanieto deka tie
prikazni sodr`at edna struktura koja{to e analogna na inicijaciskite
rituali. Takvata teza, koja ja postavi For{ter, vsu{nost pretstavuva
osnova vo ispituvaweto na Beker (Becker, 1990:49-50). Vo ovaa smisla bi
gi navele istra`uvawata na @irardo (1977), Kalveti (1980; 1995) i Kuli}
(1982), ~ii osnovni postavki ve}e gi poso~ivme vo delot posveten na
relacijata pome|u inicijacijata i vol{ebnata prikazna.
Analiziraj}i go delot posveten na `enskata pubertetska
inicijacija, od aspekt na nevino progonetata heroina bi sakale da
uka`eme na nekoi su{tinski studii, kako {to e na primer
istra`uvaweto na R. Beker (1990). Vo svojot trud, ovaa folkloristka
gi istra`uva specifikite na `enata vo prikaznata, videni preku si`eto
na `enskata inicijacija. Rezimirano i so`eto, nejziniot trud
pretstavuva obid, vo opredelen izbran korpus na prikazni koi taa gi
narekuva "`enski inicijaciski" da gi istra`i tokmu `enskite
kvalifikativi, koi se analogni na ritualnata pubertetska inicijacija.
Vo ovaa smisla nejziniot trud go sogleduvame kako edno pertinentno
nadovr`uvawe na istra`uvaweto izvr{eno od strana na Burkhart (1982).
Kako {to toa podetaqno }e go uka`eme, vo nazna~enite prikazni taa ja

164
otrkiva tripartitnata struktura, isra`uvaj}i go dejstveniot proces na
preodot na edna mlada devojka vo zrela `ena.
Vo edna takva svoja mislovna konceptualizacija taa otkriva
izvonredna analogija pome|u ritualnata inicijacija i onaa vo
prikaznite koja ja utvrduva na nivo na samata struktura na prikaznata.
Vo razmotruvaweto na prikaznite, analizata e naso~ena kon
razrabotkata na trite fazi (preliminarna, liminalna i postliminalna),
so frlawe osoben akcent na sredi{nata - liminalna faza.
Nazna~enata analognost, kako {to znaeme mo`e da se doka`e so
pomo{ na van @enepoviot model kako i so Propovata pretstava za ova
soznanie. Za da go doka`eme ova, nazna~enata struktura treba na
sintaksi~ki na~in da ja osoznaeme. Takvi se semioti~kite ispituvawa na
Bajburin, Levinton, Meletinski, a vo najnovo vreme, eve proizleze i
studijata na Beker.
So rasvetluvaweto na simboli~kata struktura taa ja dolovuva
kultno-mitskata pozadina. Ova se otkriva osobeno preku naglasuvaweto
na elementot na oganot i vodata, manifestirano preku ulogata na
inicijantot i kultnata figura na ve{terkata (inaku vo
isto~noslovenskata kultura pretstavena preku figurata na Baba Jaga).
Shodno na prethodnite istra`uva~ki proekti (od tipot na Prop,
Meletinski, Burkhart i sl.), i Riharda Beker vo ovaa figura gi otkriva
osnovite i atributite na figurata "bo`ica-majka". Nivnata razli~na
prividna forma e sogledana i analizirana od aspekt na edno
kulturnoistorisko istra`uvawe. Vakvoto gledi{te ni pomaga da gi
sfatime analognite pojavi vo na{iot kulturen prostor i da im dademe
analogno tolkuvawe. Ona {to e osobeno va`no od aspekt na na{ite
rasuduvawa, sekako e sodr`ano vo figurata na "ve{terkata", koja be{e
mnogu pati predmet na shodnite prou~uvawa na inicijaciskite
simbolizmi. Ednostavno, ne mo`eme da go apstrahirame pretstavuvaweto
na ovaa figura kako svoeviden inicijaciski pokrovitel. ]e vidime od
na{eto istra`uvawe deka ovaa figura, kako i ostanatite figuri -

165
nejzini supstituti (zmej, lamja, ala, a`daja, vihru{ki i sl.), go
zadru`vaat svojot primaren ambivalenten karakter. Vsu{nost, spored
modelot na Propovite istra`uvawa, glavnite pretstavnici na tarutsko-
moskovkstata semioti~ka {kola go imaat okvalifikuvano ovoj
ambigvitet vo sledniot razmer: vakvoto su{testvo se dvi`i od
uni{tuva~kite - neprijatelski atributi odej}i vo nasoka na izvonreden
pomo{nik ili daritel na inicijantot. Analognoto sogleduvawe go dava
Meletinski (1969:117-118), vospostavuvaj}i cela edna niza od dejstveni
mo`nosti koi se dvi`at vo nazna~enata relacija.
Vrz osnova na kompleksnata problematika na `enskite
iicijaciski vol{ebni priakzni, Beker postavuva razni pra{awa na koi
bi mo`elo vo perspektiva da bidat dadeni soodvetni odgovori. So ogled
na faktot {to ovaa problematika ne e voop{to iscrpena, nie vo
nazna~eniot trud sogleduvame osnovi za ponatamo{ni istra`uvawa.
Sogledano od komparativen aspekt na razli~nite prikazni, Beker
zaklu~uva deka ednistveno vo prikaznite so tematikata posvetena na
ma}eata i pastorkata se javuva vistinskata `enska inicijacija.
Ostanatite prikazni, dodu{a navistina sodr`at inicijaciski motivi, no
toa svedo~i samo za edna popatna inicijaciska struktura (Becker, 1990:52).
Nie ne se soglasuvame vo potpolnost so ovoj nejzin stav, ednostavno,
zatoa {to smetame deka varijacijata na tipi~no `enskata puberteska
inicijacija ja sogleduvame i vo ostanatite tipovi prikazni koi go
so~inuvaat pod`anrot nevino progoneta heroina.
Spomnatata analogija pome|u prikaznite i inicijaciskite obredi
bi se sostoela vo nocijata na osoznavaweto. Va`no e sistemski da se
ispitaat zaedni~kite osnovi na dvata modusa, {to vsu{nost i go pravi
Beker vo vtoroto poglavje nasloveno kako "Pretstavuvawe na `enskata
inicijacija vo prikaznite" zimaj}i gi vo predvid najparadigmati~nite
`enski inicijaciski prikazni - AT 480, 510 A, 511, 709, koi se odnesuvaat
na spomnatataa relacija: ma}ea - pastorka (1990:53-109). Analizata na
spomnatite prikazni Beker ja sproveduva pred se' od aspekt na edna

166
kulturnoistoriska perspektiva. Sosem blisko na ova istra`uvawe se
javuva i ona na Burkhart, kade {to avtorkata isto taka sproveduva edna
kulturnoistoriska interpetaccija i analiza na bugarskite prikazni. Vo
tipi~nite `enski prikazni, taa ja otkriva isklu~ivo arhajskata
matri~na relacija: majka - }erka, odnosno ma}ea - pa{torka, so svojata
specifi~na socijalna, kultna i mitska implikacija (1982:218), {to vo
domenot na makedonskata `enska inicijaciska prikazna }e bide
najeksplicitno utvrdeno niz primerite na AT 480, 510 A i 709.
Kako {to }e imame mo`nost da uo~ime, relacijata: ma}ea -
pa{torka ja otkrivame vo najgolemiot broj varijanti, me|utoa, osobeno
interesni za tolkuvawe se brojnite verzii na Sne`ana (AT 709), vo koi
go otkrivame nazna~eniot odnos: majka - }erka.

2.3. "Nevino progonetata heroina" i nejzinata percepcija vo

makedonskata narodna prikazna
So predo~uvaweto na najnovite sfa}awa za `enskata pubertetska
inicijacija koja izronuva od pod`anrot nevino progoneta heroina sega
~uvstvuvame potreba da premineme na primerite od makedonskata
narodna literatura vo koja najjasno gi uo~ivme vakvite predo~eni
fenomeni. Pred se' }e gi analizirame prikaznite koi govorat za
relacijata: ma}ea - pa{torka (AT 480; 510 A; 709), za podocna da
pomineme na tematskiot ciklus na "nevino naklevetenata devojka" (AT
706, 712, 883A), zaokru`uvaj}i go ova na{e istra`uvawe so ostanatite
markantni obrasci na nevino progonetata heroina koi{to go
oformuvaat navedeniot pod`anr vo makedonskata vol{ebna prikazna
(AT 310, 403, 450, 707).

2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka

Eden od najparadigmati~nite, a istovremeno i najeksplicitno
izrazeni simbolizmi na `enskata pubertetska inicijacija, sogledana
preku motivskiot ciklus na nevino progonetata heroina go sogleduvame

167
vo trite tipa prikazni koi ni svedo~at za odnosot: ma}ea - pa{torka (AT
4801-5; 510 A; 709).

a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480

Odlu~uva~ki faktor pri definiraweto na likot na pastorkata vo
tipot na prikaznata "Dobrata i lo{ata devojka" (Kind and Unkind Girl),
pretstavuva sogleduvaweto na nejzinite kvalifikativi koi se vo
funkcija na uspe{niot inicijaciski preod od detstvoto kon zreloto
mominstvo, koe samo ja nagovestuva spremnosta za brak.
Punktualnite momenti vo nea se odnesuvaat na slednoto:
pa{torkata e izbrkana od roditelskiot dom, po {to taa prezema opasen
pat so mnogu te{ki zada~i, koj e bezuspe{no imitiran od strana na
nejzinata lo{a polusestra. Otkako, ma}eata i lo{ata polusestra
biduvaat kazneti, pa{torkata prodol`uva sre}no da `ivee vo svojot dom.
Normalno, ne mo`at site varijanti da go zapazat poso~enoto rezimirano
scenario vo potpolnost, no sepak nie }e gi prezentirame onie slu~ai {to
na svoj specifi~en na~in gi istaknuvaat inicijaciskata borba i
nepravdite koi{to gi pre`ivuva nevino progonetata heroina, na patot
kon svoeto sozrevawe i uspe{na realizacija vo `ivotot. I pokraj
uka`anite momenti, traba da se spomene deka mnogu ~esto, makedonskite
verzii korespondiraat so primerite od svetskiot folklor, taka {to
zavr{uvaat so sekvencata vo koja e prika`ano uni{tuvaweto na lo{ata
polusestra i ma}eata.
Spored me|unarodnata AT klasifikacija, tipot AT 480 mu pripa|a
na delot na izvr{uvaweto na "~udesnite zada~i" - AT 460-499. I
navistina, soo~eni so problemite koi gi pre`ivuva ovoj tip nevino
progoneta heroina, sogleduvame deka i pokraj silnata `elba na lo{ata
ma}ea koja saka da ja pogubi, taa uspe{no gi re{ava site te{ki i ~udesni
zada~i, po {to biduva bogato nagradena. Varijantite na te{kite i
~udesnite zada~i se pretstaveni preku raznite verzii vo koi na{ata
heroina se spravuva i gi pobeduva: vampirot, ognot, uspeva da ja pretvori

168
crnata volna vo bela, uspeva da gi umilostivi 12 meseci i sli~no, po {to
voobi~aeno nastapuva zaslu`enata nagrada. Vo site varijanti e
pretstaveno bezuspe{noto imitirawe na ovie te{ki inicijaciski
isku{enija od strana na lo{ata polusestra.
Zna~i, vo ovoj tip prikazna, vpro~em kako i vo site ostanati vo
koi stanuva zbor za rivalstvoto pome|u pa{torkata i lo{ata polusestra
imame tipi~en slu~aj na edna vistinska, uspe{na inicijacija, i edna
"kvazi-inicijacija" (koja se odnesuva na lo{ata polusestra). Da se
navratime na Elijade koj veli deka ne mo`e sekoj i vo sekoe vreme da bide
iniciran. Treba da dojde vistinskiot ~as za da mo`e edna inicijacija da
bide uspe{na.
Ovoj tip vo na{ata narodna tradicija se realizira niz slednite
podtipovi:

*4801 - Dvete devojki vo vodenicata

Podtipot AT 4801 e verojatno najfrekventiot vo makednoskiot
narativen folklor. Nie }e ja prezentirame varijantata od Zbornikot na
makedonski narodni prikazni od Kostursko: 6

6
Varijanti na AT 4801 sre}avame vo slednite zbornici: SbNU 3, str.150, No. 3 "Mara
Pepela{ka i vampir" (od Voden);
- SbNU 5, s.142, No.1, "Vampir" (Lerinsko) - Vo finaleto se javuvaat legendarni motivi:
ma}eata gi priznava svoite grevovi, i po `elba na pa{torkata na mestoto na vodenicata e
izgradena crkva.
- [apkarev, 5, 1976, pr.br.214 "Momata i karakonxulut ili "[~o misli{ drugomu, ti dohoxa
na glavata"- str.427-428.
- Verkovi}, 4, 1985, pr.br.123, "Lo}ata ma{tea i pa{terkata", str.485.
- AEIM (Arhiv na etnografskiot institut i muzej, BAN) 873, str.14, Veles.
AIF, m.l.498, Snimil: Gan~o Pajtonxiev, na 21.5.1967, vo Bitola. Raska`uva: Mitra
Sekulovska, 70 godini, od Bitola.
AIF, m.l.752,"Ma}ea i deca" , Snimil: Simo Mladenovski vo Matej~e, Kumanovsko, 1969,
Informator: Ana Bogdanova Ili} od Surlica, Krivopalane~ko. I vo ovaa varijanta
stanuva zbor za nevino progonetata heroina od strana na nejzinata ma}ea koja ja pra}a vo
vodenicata za da ja izede vampirot. Me|utoa, tuka se nejzinite pomo{nici: ma~eto, ku~eto i
petleto koi i' pomagaat i taa se vra}a doma so skapocenite podaroci: vo ovoj slu~aj toa e
preubaviot fustan. Koga ja zdogleduva ma}eata od zavist i' veli: "A mori orospijo mori,
kude ti toj najde ta se nakiti, ta se promeni?" Normalno prodol`enieto i epilogot na ovoj
tip prikazna se jasni i ne baaraat eksplicitno objasnuvawe.
AIF, m.l.2378, Snimila: A. Popvasileva, na 12.5. 1977 vo s. Kon~e, Radovi{ko.
Informator: Tana Mladenova od s.Kon~e, Radovi{ko; AIF, m.l.2457, Snimila:

169
 "E se nekoe devoj~e Mara se vikalo siromav~e, ma{~eja imalo. Ma{~eja
mu imalo edna Kaqa galena nejzina. Mara, Mara pepela{ka, taa se taa znaela,
ali zna~i ne bole{e za neze."
Slednata epizoda se odnesuva na progonstvoto od strana na ma}eata koja
{to ja pra}a na vodenica da somele bra{no:
"Imale ma~e, ku~e i petle na vodejnicata. I zna~i vo dvanaeset satot,
koa }e kvikni toa lo{oto da otvori, taa da se {~emosa Mara pepela{ka. Taka
planuva{e ma{~ea mu. "
I navistina koga nastapuva t.n. gluvo, t.e. limionalno vreme - to~no na
polno}, se javuva vampirot koj bara Mara da mu ja otvori vratata. Po upatstvata
na ma~eto, ku~eto i petleto, koi{to prethodno gi nahranila so lep~e, taa
uspeva da se spasi od pretstoe~koto uni{tuvawe:
-"Otvori, re~e, Maro Pepela{ko.
-Ne mo`am da ti otvoram gola sum, nemam ali{~a, nemam fustan, nemam
~evli. Dojdi na vrata.
-Maro otvori?
Nakiti nemam.
-Otvori.
Noa nemam, voa nemam, so {~o treba da se oble~i ~ovek taa bila
siroma{ka, Mara od {~o nemalo ali{~a drugo si znaela, razbervala se'. I koa
udri sato dvanaese.
-Otvori se' ti donesva.
I togaj petleto popee na dvanaese saato, toj se {~emosa,...dojde sato eden
so dva, otvori Mara si zade nakitite, se oble~e.
Se oble~e, si somle bra{no i sjojde doma. I majka i' ma{tea i' koga vide:
-Uhu, re~e, Mara pepela{ka, re~e, frli ja na buni{te najdi ja na
ogni{te, re~e, {~o e, re~e, koku nakiti dojse.
(Popvasileva, 1996:493)

varijanta:
Na{a Mara

Si bile dve devoj~iwa. Ednata se vikala Mara, a drugata Stojna. Imale

majka, ama majkata na Mara bila ma}ea, a na Stojna majka. I na Mara ne ja
sakala mnogu. Na Stojna povi{e. Se' ja terala Mara da rabota, a Stojna da si
sedi. I nave~er edna{ rekla:
-Sega Maro da zeme{ p~enka i da ja odnese{ vo vodenicata, da si somele{
za bra{no.
I Mara je rekla:
-"Ama mi je strav mamo. Docna e, }e izlezat vampirite }e me izedat!
I taa rekla: "Mora{ da ide{"
I ovaa, ne i' bila majka, ne ja galela, i oti{la. Ama pametna bila Mara,
mnogu. Prvo si ja stavila p~enkata da se mele, i si sednala. Si ja zaklu~ila
vratata.

A.Popvasileva, na 17.11. 1977 vo Veles. Raska`uva: Jovan Dukovski, od s.Smilovci,

Vele{ko.

170
I vampirot do{ol, i vika:
-^uk, ~uk na vratata. - Otvori Maro da se zemame!
A taaa deka pametna bila i mu rekla:
-Nemam fustan~e.
-Ja }e ti donesam Maro, fustan~e!
-Nemam xemper~e, nemam ~orapki, nemam kondur~iwa!
I taka go la`ela. A vapirot i' vikal: - Ja }e ti donesam, i i' ostaval pred
vratata.
I pak: - Nemam ventijaga, nemam ~izmi~ki, nemam {noli~ki! Se' go
la`ela, a toj i' nosel. I koga do{ol saatot dvanaeset... posle 12 vampirite
begaat, i koga se razdenilo, Mara ja otvorila vratata i gi zela ali{tata {to i'
gi donesol vampirot, gi oblekla, se doterala ubavo, i petleto po~nalo da pee.
Sabajlteto petliwata peat:
-Kikiriku, na{a Mara promenata, nakitena.
I taa ma}eata go slu{nala peleto i rekla: - Mol~i petle. Na{a Mara
crevata na `abkata, glavata na kolot. I' se ~inelo deka ja izel vampirot.
I koga se razdenilo, Mara oti{la doma. Koga ja videla ma}eata, i' rekla
na Stojna:
-Sega Stojne, i ti da otide{ vo vodenicata da somele{ bra{no, i da
dojde{ promeneta, nakitena. 7

Vtoriot del od prikaznata e ekvivalenten na ostanatite

varijantii, t.e. vo nego ni e pretstavena neuspe{nata inicijacija na
lo{ata polusestra. Ovaa interesna varijanta e zna~ajna zatoa {to e edna
od retkite vo koi se spomnuva "baraweto bra~en drugar", izrazena preku
replikata na vampirot: "Maro, ajde da se zememe!", {to e znak na
podocne`niot stadium od pubertetskata inicijacija. Kako {to }e
vidime vo analiti~kiot del za ovoj tip prikazna, taa pred se' ni gi
uka`uva momentite na ranite fazi od pubertetskoto sozrevawe.

*4802 - Moma i vampir

Vo ramkite na ovoj podtip, inicijacijata na mladata heroina se
realizira niz sledniot stereotip. Taa e povtorno pratena od svojata
ma}ea da odi vo vodenicata da somele bra{no, pri {to i vo ovoj slu~aj se
realizira nejzinata sredba so ~ovekot - yver, t.e. vampir (koj e vo si`eto

7
Ovaa varijanta ja dobivme od Vesna Petreska. Informator: Atanasovska Perka, rodena
1933. vo s.Bitu{e, Dolna Reka. Informatorkata ja nau~ila ovaa prikazna od nejzinata
majka.

171
od [apkarev, nare~en Bajo 8 ). Inicijaciskoto isku{enie se nagovestuva
vo samiot dijalogot, kade {to najeksplicitno gi sogleduvame raznite
zakani upateni kon mladata heroina.

"Bajo! [to se tie o~i na tebe?!"

-"Tije o~i sfa no{ }a te puqaat!"
-"Bajoo! [~o je taja usta na tebe?!"
-"Taja usta sfa no{ }a te bakaaat!"
-"Bajoo! [~o se tije zabi na tebe?!"
- "Tije zabi sfa no{ }a te grizaat,"
- "Bajo {~o se tija raci na tebe?!"
- "Tija raci sfa no{ }a te mesaat!"
- "Bajo, {~o se tija nokti na tebe?!"
- "Tije nokti sfa no{ }a te drapaat!"
([apkarev, 5, 1976:55-56)

Devoj~eto po pat na izmama uspeva da eskivira od tipi~no

inicijaciskite isku{enija, predo~uvaj}i ni na ovoj na~in nova
paradigma na edna uspe{na pubertetska inicijacija. Ovoj podtip e
dotolku pospecifi~en {to edinstveno vo nego ne stanuva zbor za nekoja
uslovna nagrada, koja bi go inicirala i povtornoto inicijacisko
isku{enie, imitirano od strana na negativniot, la`en heroj, - lo{ata
polusestra. Za razlika od AT 4802, site ostanati podtipovi se dvi`at na
spomnatata relacija: isku{enie od koe nevino progonetata heroina
izleguva so skapocenite podaroci, {to gi motivira lo{ata ma}ea i
lo{ata polusestra za isto takvo, no sepak bezuspe{no imitirawe.

*4803 - Zlatnoto devoj~e 9

8
"Bajo i moma"- ([apkarev, 5, 1976, pr.br.29, str.55-56).
9
Varijanti na AT 4803 sre}avame vo slednite zbornici:
- Verkovi}, 4, 1985, pr.br.121 'Ma}eata i nejzinata pa{terka", str.483-484. /vo ovaa
varijanta go nema momentot na pozlatuvawe/.
- MPr, kn.3, str.106, Kostursko. 450 I, II + *480 3 II (babata e zameneta so Gospod).
- A. Popvasileva, 1996; pr.br.19; str.62-65. Vo ovaa ubavo raska`ana varijanta
posledovatelno se javuvaat slednite te{ki zada~i: ma}eata i' dava na Mara Pepela{ka
edno pup~e (lep~e) od pepel, koe ja nosi daleku preku ridot, kaj starata babi~ka koja berela
koprivi. Prvoto isku{enie se odnesuva na trebeweto vo{ki i gnidi od glavata na
babi~kata, za koi heroinata rekla deka se zlato i srebro. Potoa, e pratena da gi narani
piliwata, od kade {to i' izleguvaat zmii i gu{teri. I kone~no za Veligden, babata i' gi

172
 Vo varijantata koja ja sre}avame vo Zbornikot na [apkarev 10 ,
naslovena kako "M'{~aa i pa{~erica" ili "[~o misli{ drugemu, ti
doo`da na glavata", ma}eata ja isfrluva pa{torkata od doma (poznatiot
~in od ovoj pod`anrot), i ja pra}a daleku vo edna planina, kade {to ovaa
naiduva na edna babi~ka. Tamu i' se slu~uvaat poznatite isku{enija kako
na pr., ona koga treba da odi da gi narani koko{kite i pilcite, i namesto
niv i' izleguvaat gu{teri, smokovi, zmii i sekakvi drugi gadovi -
([apkarev, 5, 1976:136). Po hrabroto i stameno spravuvawe so ovie gadni
stvorovi, koi se javuvaat vo oblik na inicijacisko isku{enie, babi~kata
i' se obra}a:

"Hajde, }erko, vlezi v odaa, otberi si eden kof~eg koj }e te bendisat, ta

}e te pu{~am da si odi{ doma. Momi~kata vlegla vo odaata, i si odbrala edn
najfetov i najn'ubaf kof~eg. Go krenala naramo i si o{la....Otkako si do{la
doma, momi~kata otforila kof~egot. Koga {~o da vidit vo nego? - Toj bil poln
zlato, srebro, bezceneti kamewa i sekakfi sk'pi raboti."
([apkarev, 5, 1976:236)

Vo kontekstot na ovoj tip prikazni slednoto isku{enie i' se

postavuva na lo{ata polusestra, koja shodno na pravilata od prikaznite
bezuspe{no go imitira potfatot na pa{torkata. Taka, lo{ata
polusestra biduva izedena od zmiite, gu{terite i drugite gadni
stvorenija.
Analogniot inicijaciski simbolizam, i soodvetnata tematska i
strukturna odlika na AT 4803 sre}avame i vo sledniot tekstualen prikaz
nasloven kako "Ma}eata i pa{torkata" (AIF, m.l.2380) 11 .

poka`uva dvata sandaka, i normalno Mara Pepela{ka go odbira neubaviot sandak, po {to
usleduva poznatata scena - koga gi otkriva vnatre najubavite ali{ta. Vtoriot del od
prikaznata e stereotipen, nejzinata lo{a polusestra Kaqa, bezuspe{no gi povtoruva
inicijaciskite premre`ija, pri {to zavr{uva so poznatoto scenario: "A Kaqa na{a,
cerevata na peralnicata, ko`ata polna salama, tapan e napraven." (Popvasileva, 1996:65).
10
[apkarev, 5, 1976:235-238, pr.br.115.
11
Snimila: A. Popvasileva, na 12.5. 1977 vo s. Lubnica, Radovi{ko. Informator: Ruta
Jovanova.

173
 Isto kako i vo prethodno nazna~enata varijanta na si`eto AT 4803
"Zlatnata devojka", i ovde stanuva zbor za toa kako ma}eata qubomorna
na svojata pa{torka ja pra}a vo planina kade {to ima eden kladenec.
Tamu se pojavuva figurata na edna babi~ka koja vo funkcija na
inicijaciski pokrovitel, mo`eme da ja smetame za supstitut, t.e. za
poetska transformacija na maj~inata figura. I vo ovaa varijanta,
devoj~eto uspeva uspe{no da odgovori na te{kite postaveni zada~i, i
shodno na toa da gi dobie site skapoceni podaroci (ubava obleka) koi se
nao|ale vo crniot sandak, dodeka, nejzinata polusestra, koja odi po nea,
go odbira beliot sandak vo koj se nao|ale zmioi i gu{teri koi ja ubivaat.
Sega }e izlo`ime u{te edna interesna varijanta na "Zlatnoto
devoj~e":

"Si bile ma` i `ena. Si imale edno dete, se vikalo Pepela{ka - Mara.
Umrela majka mu na deteto i tatkoto i deteto ostanale. I zel druga `ena
tatkoto na detevo. I sedele, sedele i rekla `enata, ma`u, ne go sakam ova dete,
aj odnesi go v planina. I devoj~eto oti{lo, i tamu gore ne{to svetelo. I
devo~eto po{lo tamu, a tamu imalo edna stara baba. I devoj~eto ja zamolilo da
ja pu{ti. A babata i' poka`ala dva sandaka i i' rekla: "Koj go saka{?"
- Ovoj go sakam.
Ama rekla babata, da ne go otvara{ na pat, tuku koj }e poi{ doma pred
porta da go otvori{.
I koga go otvorila, se' imalo tamu, zlatni prstewa, lan~iwa, fustani. I
posle go pu{tila doma. "
Koga go videla ova m}eata, toga{ taa ja pratila i nejzinata }erka da odi
na toa mesto vo planina. No, koga stignala taa tamu, taa go odbrala vtoriot
sandak vo koj se nao|ale zmii i smokovi. Ovaa varijanta e interesna spored
nejzinoto finale, zatoa {to vo nego otkrivame edno malo otstapuvawe vo odnos
na generalnata odrednica na ovoj tip. Ednostavno, namesto da zavr{i so
epizodata vo koja se kazneti i ma}eata i nejzinata }erka, vo nea otkrivame
interesen segment: po zavr{uvaweto na inicijaciskoto pate{estvie, i po
vra}aweto doma, vsu{nost tatkoto i ma}eata ja zasakuvaat Mara - Pepela{ka.
(AIF, m.l.2595) 12

*4804 - Crnata volna

Narednata varijanta pretstavuva svoevidna simbioza od AT 4804
(Crnata volna) + 4802 (Moma i vampir), naslovena kako "Bela Mara". 13

12
Snimil: Aleksandra Popvasileva na 2.11.1978, vo s. Vrboec, Prilepsko

174
 "Bela Mara bila sira~e. Imala majka - ma}ea. I ona si donela edna nejna
moma i ovaa ne ja sakala i~. I mu je dala volna bela i crna da odi da ja pere na
rekata. I mu vika:
- "Belata volna }e ja napravi{ crna, a crnata - bela."
I sega momi~kata oti{la na rekata da ja pere. Kolko gi pere, belata - pobeluva,
crnata pocrnuva. I se plakala tuka na rekata. I ispadnal eden dedo mu vika:
-"Zo{to pla~i{?"
- "E bre dedo kako da ne pla~am, mu vika; mi re~e mojta ma}ea da ja napravam
crnata volna bela, a berlata - crna."
-Ne pla~i, nu rekal, aj da dade Gospod belata - crna da se naprai, a crnata - bela
da bide.
I taa volnata se napravila taka, i ja zela ona i mu ja odnesela na majka
mu. Taa koga videla, mu se naqutila u{te pove~ko. I sega mu vika:
-Ti Bela Maro }e odi{ na vodenicata da te izede vampirot.
I ovaa po~nala da si pla~e. Si mesila edna torti~ka od bra{no, edna
torti~ka od pepel, si skr{ila tri jaj~iwa, kajganka si napravila. Si go zemala
ku~enceto, si go zela i petlenceto i oti{la na vodenicata. I sega se stemnilo.
Si ja skr{ila ona taa torti~kata od pepelta, pa si rekla: jas i taka }e si umram,
pa od bra{no {to bila mu ja dadela na ku~enceto, kajgankata mu ga dadela na
ma~enceto, na petlenceto, si gi izele, i si sede i si pla~e. I do{ol vampirot:
Trop, trop, -Bela Maro, otvori!
-[to da mu re~am, ku~ence, petlence, ma~ence?
-]e mu ka`e{ da otide na carot da mu ja zeme zlatnata pre}ia i zlatnite
sandaci.
I ovoj vampirot oti{ol kaj carot mu ja ukradnel i mu ja donesel.
-Trop, trop, Bela Maro, otvori! Gi donesov {arenite sandaci i zlatnata
pre}ia.
-[o da mu ka`am, ku~e, petlence?
-]e mu ka`e{ da ode da mu gi zeme zlatnite pari na carot.
E oti{ol, mu gi donesel zlatnite pari i pak mu vika:
-Trop, trop, Bela Maro, otvori. Gi donesev i parite.
I petlenceto viknalo: kikirigu, kikirigu, i si rekol vampirot, ako dojdat
selanite, sega }e me utepat, i si izbegal od tamu, osamnal. I koga ispadna Bela
Mara {to da vidi vnatre, si gi zema parite, zlatnite sandaci si gi tovarile na
edno magarence, na edna koli~ka i trgnaa da si odat i tie ma~enceto, ku~enceto
i petlenceto si zaminale napred. I oti{le, mu vikaat na ma}eata:
-Bela Mara si ide so {areni sandaci, so zlatni pari!
-Aj, pusto, na Mara od kol na kol mu se motani crevata.
A mu vika i ma~enceto taka: Mjau, mjau, Bela Mara ide so {areni sandaci so
zlatna pre}ia.
-P'{, p'{. Na Bela Mara od kol na kol mu se motani crevata,
I petlenceto taka mu vika: "Oj, Bela Mara si ide so {areni sandaci i so zlatni
pare".
I do{la Bela Mara. Koga videle ovie, sega ma}eata }e ja pu{ta i nejnata
}erka da odi. E mu rekla: "[to si zemaja ti sestro?"

raska`uva: Cena Najdeska, od s. Vrboec, ka`uva na 5 godini.

13
Ubava varijanta na ovoj podtip sre}avame vo materjalite od AIF, - m.l.871.

175
Mu rekla: "Si zemav edna torti~ka od pepel, edna od bra{no i kajganka i
ku~enceto, ma~enceto i petlenceto".
I ovaa gi zela. I ve~erta odi ovaa tamo i si sednala ona kad se stemnalo. Si ja
izela kajgankata, si ja izela torti~kata. Taa od pepelta mu ja dadela na ku~eto,
na ma~eto i na petlenceto. I do{al vampirot:
-Trop, trop, Bela Maro, otvori!
-[to da mu ka`am na vampirot, ku~ence, ma~ence, petlence?
-Ka`i mu deka e torti~kata i kajgankata, taka da mu ka`e{
I vampirot se ka~il na baxata, togaj taka imalo na starite ku}i, i mu rekla
Bela Mara:
-Lele dedo, {to golemi o~i imi{?
-Tie ti ~inat Maro puq, puq, puq.
-Lele dedo, {to golemi nokti imi{?
-^inat Bela Maro draz, draz, draz.
-Lele dedo, {o golemi zabi imi{
-Tie ~inat Bela Maro, rus, rus, rus.
Izripal, ja izel Bela Mara, od crevata od kol na kol.
I ja ~ekaat da si dojde Bela Mara sabajleto, ama ja nema. Ku~enceto veli:
av, av, av, na Bela Mara od kol na kol mu se motani crevata. Aj i ku~enceto taka,
i ma~enceto mu ka`uva, koga da ode majka mu - od kol na kol motani crevata na
Bela Mara.
E, taka e toa.
(AIF, 2617) 14

Ovoj interesen tekstualen prikaz go iznesovme vo celost, zatoa

{to pretstavuva edna od pouspe{no interpretiranite verzii. Si`eto e
jasno. Vo nego sogleduvame cela serija isku{enija pretstaveni vo oblik
na nevozmo`ni i morni~avi zada~i: pretvorawe na belata volna vo crna,
isku{enie vo oblik na pro`deruvawe na heroinata od strana na
vampirot. Pritoa, vo dopolnitelnoto isku{enie (vo edna izrazna smisla
na Meletinski, 1969, 1971), a koe vsu{nost go pretstavuva dejstvieto od
4802 (pro`deruvawe od strana na Vampirot), ovde se javuvaat poznatite
nejzini pomo{nici - `ivotni: ku~e, ma~e i petle 15 , so ~ija pomo{ uspeva
da go naditri vampirot, da dobie skapoceni predmeti od carot i da si
dojde doma zdrava i `iva. Po ovaa scena, vo prikaznata usleduva i obidot

14
Snimil: Aleksandra Popvasileva na 7.12.1978, vo s. Gradsko, Vele{ko. Raska`uva: Cana
Finaeva, od s. Sara~inovo, Vodensko.

15
Tokmu ovoj tematski segment kade {to se javuvaat ku~eto, ma~eto i petleto, kako {to }e
vidime vo analiti~kiot del na ovoj tip prikazni, e vo funkcija na poso~uvaweto na edna od
najbitnite osobini koi treba da go zadovolat kriteriumot na pubertetskoto sozrevawe -
spremnosta i sposobnosta na kandidatot da se gri`i za sebe i za svoite najbliski.

176
od strana na rodenata }erka na ma}eata, pri {to ishodot e poznat. Taa ne
e emocionalno dovolno sozreana, t.e. ja manifestira svojata sebi~nost
kon ku~eto, ma~eto i petleto, po {to "inicijaciskite pomo{nici" ne ja
pru`aat svojata pomo{, so {to la`nata heroina zavr{uva vo stomakot na
vampirot. Vo nazna~enata varijanta go sre}avame poznatiot detaq: koga
ma}eata ja pra}a pa{torkata da odi kaj vampirot za da ja izede, ovaa
pravi 2 torti~ki, od koi ednata e od bra{no - koja {to im ja dava na
ma~eto, ku~eto i petleto, dodeka vtorata torta napravena od pepel ja jade
taa samata. Vo povtorenoto inicijacisko isku{enie, sprovedeno od
lo{ata polusestra (la`nata heroina), torti~kata od pepel im e ponudena
na "`ivotnite pomo{nici", dodeka vistinskata torti~ka od bra{no ja
jade taa samata.

4805 - Dvete devojki i mesecite 16

Ma}eata ja pra}a pastorkata sred no} da odi po voda od kladenec
/izvor, ~e{ma/; da odi po ogan, ili pak na sred zima da odi vo gora po
jagodi i sl. Tamu devoj~eto sre}ava 11 ma`i i edna stara `ena - t.e. 12
meseci vo godinata. Na pra{aweto koj mesec e najubav vo godinata, a koj
najlo{, taa odgovara deka sekoj mesec e od ubav poubav, i potoa tie ja
blagoslovuvaat altani da vadi od ustata dodeka zboruva. Koga potoa
doa|a na red lo{ata polusestra, normalno deka zavr{uva neuspe{no vo
svojata gramzliva ideja.
Vo varijantata koja ja sre}avame kaj Cepenkov 17 , devoj~eto e
prateno da odi na ~e{ma podaleku od gradot, i tamu gi sre}ava 11 ma`i i
starata `ena - Marta. Si`eto se razviva spored gore spomnatoto rezime.

16
Ovde bi uka`ale na edna ~udna varijanta (Popvasileva, 1996, pr.br.280), vo koja namesto
dvete devojki, kako supstitut se javuvaat dve babi: ednata dobra, drugata polo{a. Bez ogled
na potekloto na ovaa izmena, koja ne e predmet na ova na{e istra`uvawe, scenarioto se
odviva spored vostanoveniot redosled. Podobrata baba (uslovno zemeno - devojka) odi po
drva vo planinata kade {to se sre}ava so dvanaesette palikarija /meseci/. Inaku, si`eto e
protokolarno. Po uspe{noto pate{estvie izvedeno od dobrata baba, koja {to se vra}a doma
so liri, patot go prezema i lo{ata baba, koja biduva izedena od zmiite (1996:517-518).
17
SbNU 8, str.224, No.1, "Devoj~eto i dvanaesete meseci".

177
Prikaznata zavr{uva so poznatata izreka: "Koj {to mu kopa grob na
drugogo, sam pa|a vo nego" (SbNU, 8:226; Cepenkov, 3, 1972:146; pr.br.97).
Vo ovaa smisla bi navele edna specifi~na varijanta (AIF,
m.l.498 18 ), naslovena "Za trite jatrvi" vo koja doa|a do edno svoevidno
otklonuvawe od osnovnata za nas relacija: ma}ea - pastorka, no koja gi
zadru`va osnovnite parametri na ova inicijacisko isku{enie. Imeno, vo
nea stanuva zbor za trite jatrvi, od koi najmalata voop{to ne ja sakale i
ja terale no}no vreme vo zima da odi po voda na ~e{ma. Tamu, taa gi
sre}ava mesecite i blagodarenie na ume{niot odgovor taa e nagradena so
toa {to i' pa|aat napoleoni od usta.

***

Vo soglasnost so na{eto istra`uvawe na tematskiot blok "Ma}ea -

pastorka", koj go pretstavuva najparadigmati~niot obrazec na `enskata
pubertetska iniijacija vo vol{ebnite prikazni (AT 480, 510 A, 709), i
koncentiraj}i se na prikaznata za "Dobrata i lo{a devojka" (AT 480),
~ii varijanti iznesovme, mo`eme da go potvrdime slednoto:
Pred se', vo ovoj tip prikazna stanuva zbor za protagonistot
(heroinata koja {to ja do`ivuva svojata inicijacija) i nejziniot
protivnik - antagonistot, t.e. lo{ata polusestra. Najednostavno, ovaa
prikazna mo`e da se podeli na dva dela: vo prviot del stanuva zbor za
heroinata i nejzinoto progonstvo od roditelskiot dom, potoa nejzinite
isku{enija, proverki, dodeka pak vtoriot del se odnesuva na
bezuspe{noto povtoruvawe na istite dejstvija od strana na lo{ata
polusestra (Jones, 1986:149). Edinstven isklu~ok od vostanovenoto si`e,
pretstavuva podtipot AT 4802, vo koja kako {to vidovme ne se javuva
likot na lo{ata polusestra, pri {to ne doa|a do bezuspe{noto
imitirawe na osnovnoto inicijacisko scenario.

18
Snimil: G. Pajtonxiev, 1967 vo Bitola, informator: Trajan Sekulovski od s. Oblakovo.

178
 Epizodata na zaminuvaweto na heroinata od nejziniot dom, koj
vidovme deka vo varijantite vo na{iot folklor, kako i vo ramkite na
svetskiot folklor, ni pru`a eden vistinski varietet, na tematskiot
plan mo`ebi sugerira najraznovidni zna~ewa, dodeka pak na
strukturniot plan site varijantni re{enija imaat za ishod edno te isto -
site tie ni ja ozna~uvaat prvata faza, t.e. separacijata (vo van
@enepovska smisla), zaminuvaweto (spored Kembel) ili ednostavno, kako
{to smeta Stiven Xons - toa go ozna~uva po~etokot na nejzinoto
pate{estvie (1986:149-50). Sepak, ne smeeme da gi zaobikolime najnovite
teoretski sogledbi na folkloristite spored koi ovaa epizoda e
ekvivalent na nejzinoto progonstvo (v. WF, 1993, no.1). Razli~nite
ilustrativni motivi na epizodata koja {to go ozna~uva nejzinoto
zaminuvawe, sogledano vo ramkite na svetskata folkloristika gi
vklu~uva slednite mo`nosti: taa e pratena po ogan; taa e ostavena na
nekoe osameno, napu{teno mesto; taa e frlena preku most ili pak e
turnata vo bunar, pratena da najde hrana, drva, ovo{je ili cve}e na sred
zima, kako i mo`nosta da e pratena da bara soprug (Jones, 1986:149).
Inaku, ve}e gi izlo`ivme analognite mo`nosti za progonstvoto na
heroinata koi gi sre}avame vo na{iot folklor (odewe vo vodenica,
sredba so vampirot, pra}awe daleku vo nekoja napu{tena planina, odewe
na reka, izvor, kladenec i sl.), koe se realizira vo t.n. liminalno, gluvo
vreme (no}no vreme, to~no na polno} i sl.).
Vtorata epizoda se odnesuva na nejzinite isku{enija i probi koi
{to go oblikuvaat nejzinoto inicijacisko pate{estvie, ili {to na eden
impliciten inicijaciski jazik zna~i "pra}awe vo drugiot svet". Pritoa,
taa doa|a vo kontakt so najraznovidni su{testva, lu|e ili `ivotni (ma~e,
ku~e, petle), na koi {to taa im ja pru`a neophodnata pomo{. Osnovnata
nitka vo ovaa epizoda e sodr`ana vo faktot deka site ovie su{testva
baraat pomo{ i deka heroinata e zrela, t.e. sposobna da odgovori na ova
barawe.

179
 Epizodata vo koja doa|a do sredba, vsu{nost ja navestuva slednata,
najva`na epizoda vo koja doa|a do vistinskata realizacija i izvedba na
site traumati~ni i ma~ni isku{enija, koi{to na{ata heroina mora da gi
izdr`i edno izvesno vreme.
Slednata, ~etvrta epizoda se odnesuva na steknuvaweto na
nagradata na heroinata i nejzinoto vra}awe doma.
Sledniot del od prikaznata, spred Xons ja pretstavuva vtorata
polovina od dejstvieto na AT 480, kade {to si`eto se fokusira okolu
neuspe{noto imitirawe na isku{enijata i re{avaweto na te{kite
zada~i od strana na lo{ata polusestra, inaku, motivirani od ~inot na
bogatoto nagraduvawe, {to go steknuva pa{tokata. Jasno, kaj lo{ata
polusestra po~nuva da se javuva zavist, i shodno na toa se javuva `elbata
da gi povtori site aktivnosti prethodno prezemeni od pastorkata. Taka,
petata epizoda ja pretstavuva tokmu spomnatata motiviranost na lo{ata
polusestra kon izvr{uvawe na nejzinite pate{estvija. Narednite dve
epizodi go pretstavuvaat direktniot opozitiv na vtorata i tetata
epizoda, normalno, zatoa {to e vo pra{awe tokmu lo{oto i zavidlivo
su{testvo. Taka, vo poslednata epizoda go sre}avame kaznuvaweto na
lo{ata polusestra, pri neuspe{niot obid da go imitira inicijaciskoto
pate{estvie na glavnata heroina (vidi: Jones, 1986:151-152). Vsu{nost,
nie pojavata na vakvoto inicijacisko isku{ie i ja narekuvame
"neuspe{no", imaj}i vo predvid deka lo{ata polusestra ne e sposobna da
go mine patot na svoeto sozrevawe.
So pomo{ na komparativnite sogledbi na ovoj tip prikazna,
inicirani pred se' od Roberts (koj zima vo predvid nad 900 verzii, 1958),
potoa sistemati~noto istra`uvawe izvr{eno od strana na Xons (1986),
kako i na{ite materjali doa|ame vo soglasnost so odredbata na Xons deka
ovaa prikazna ima dosta odredena narativna simetrija koja {to e
integralna na nejzinata egzistencija vo usnata tradicija (pred se'
mislime na najnovite terenski istra`uvawa na terenot na Makedonija).
Taa go prati modelot na natprevaruva~kite epizodi: zaminuvaweto na

180
heroinata, sredbata, ispolnuvaweto na te{kite zada~i kako i
isku{enijata voop{to, potoa - scenata na nagraduvaweto na mladata
heroina, koi se duplirani od strana na antagonistot - vo vtorata
polovina od si`eto, so bitnata razlika - namesto nagradata sega usleduva
kaznuvaweto na lo{ata polusestra. I ovde mo`eme u{te edna{ da go
rezimirame poznatiot i re~isi univerzalen stav za ritualnata shema
vostanovena od van @enep: separacija, inicijacija i vra}awe vo domot,
pri {to vra}aweto e proprateno so promenata na statusot. Ednostavno,
site proverki, isku{enija i maltretirawa za svoja cel go imaat
preminot vo povisok status. Spored Xons, vakvite transformacii na
isku{enikot se mnogu jasno izrazeni kako na materjalniot taka i na
fizi~kiot plan (Jones, 1986:152). Isto taka e mnogu o~igleden stavot deka
povtorenoto scenario od strana na lo{ata polusestra ni svedo~i za edna
inicijacija koja{to e predodredena za neuspeh (isto:152).
No, sepak, ovaa prikazna gi prezentira dvete potragi: ednata -
uspe{na na protagonistot i neuspe{nata na antagonistot. Vo edna vakva
smisla, Xons e potpolno vo pravo koga smeta deka ovaa potraga e
ekvivalent i pretstavuva prikladna metafora za li~noto razvivawe na
mladata devojka. Taa e vo potraga po nejzininata nova uloga vo `ivotot,
po nejziniot identitet kako `ena. Vakvata potraga korespondira so
tipi~nite pote{kotii koi {to mladata devojka gi ima za vreme na
do`ivuvawata vo procesot na nejzinoto rasnewe i sozrevawe (Jones,
1986:153).
Kako {to }e imame mo`nost rezimirano da zaokru`nime i za
ostanatite tipovi prikazni koi ni govorat za `enskata pubertetska
inicijacija, osobeno vo relacijata: ma}ea - pa{torka, ednostavno }e
vidime deka vakvite momenti korespondiraat i so drugite tipovi
prikazni, koi gi sre}avame vo makedonskata narodna kni`evnost. No, ona
{to treba da go imame vo predvid, analiziraj}i gi site poso~eni tipovi
prikazni, e nesomneniot fakt deka edinstveno vo AT 480 stanuva zbor za
ranata faza od pubertetskata tranzicija. Faktot deka heroinata po

181
nejzinoto vra}awe vo domot ne naiduva na bra~en soprug (za razlika od
drugite prikazni za `enskoto sozrevawe - Pepela{ka /AT 510 A/ i
Sne`ana /AT 709/), ni svedo~i za toa deka sekako vo ovaa prikazna
stanuva zbor za raniot stadium vo sozrevaweto na mladoto devoj~e, koga
devojkata e vo proces na prilagoduvawe na novite socijalni ulogi i
odgovornosti. Ultimativno, opi{uvaweto na nejzinoto uspe{no
izvr{uvawe na potragata, isku{enijata (nejzinoto izvr{uvawe na
odredeni socijalni odgovornosti i zada~i), se javuva vo funkcija na
re{avawe na pote{kotiite koi{to taa gi ima za vreme na nejzinite
isku{enija. Toa na kraj i' pomaga da stane eden ramnopraven i uspe{en
vozrasen ~len vo nejzinata zaednica.
Ovoj tip prikazna go izdvojuvame, ne samo poradi opi{uvaweto na
uspe{nata inicijacija koja ja pre`ivuva na{ata heroina, tuku
ednostavno od pri~ina {to vo nea e mnogu zna~ajno pretstaven odnosot:
uspe{na (vistinska) - neuspe{na (kvazi-iniciajcija). Kako {to toa
interesno go zabele`a Xons (1986), ednostavno vo ovaa prikazna -
va`nosta za audiencijata (mladite deca koi se vo procesot na svoeto
pubertetsko razvivawe i sozrevawe), ne ja igraat samo procesot na
inicijacijata so nejzinite nazna~eni osnovni fazi: separacijata,
inicijacijata i vra}awe, tuku, pred se' izrazeno na tematski plan -
va`nosta e izrazena tokmu so ~inot na povtorenoto dejstvie na
inicijaciskiot model. Taa ni go prezentira karikiraniot opis na
pravilnata i nepravilna socijalizacija za da go ohrabri i pottikne
deteto da go sledi pravilniot model. Osven toa, preku vakvata
dihotomizirana karakterizacija na dvata pohoda, prikaznata nudi
polariziran pogled na svet, kade {to zloto e kazneto, a dobroto -
nagradeno. Taka, spored Xonsonoviot strukturalen model, ovaa prikazna
dava nekoi osnovni tematski asocijacii koi se relevantni za procesot na
razvivawe na mladite devoj~iwa (1986:153).

182
 Osven Xons, inicijaciskata shema vo ovaa prikazna ja otkrivaat i
mnogu drugi folkloristi (Roberts, 1958 19 ; Meletinskij 1969, 1971; Levinton
1982; Becker, 1990; i dr.). Ova ne' naveduva na konstatacijata na Elijade,
potvrdena od Liti, deka samata recepcija na vakvite vol{ebni prikazni,
pretstavuva svoeviden ~in na inicijacija. Sega povtorno se navra}ame na
ve}e poso~eniot moment koj na izvesen na~in ja definira inicijacijata
vo ova na{e moderno vreme. Vsu{nost, so samata recepcija, mladata
audiencija bez da bide svesna, do`ivuva svoevidna inicijacija, paralelna
na onaa niz koja pominuvaat protagonistite od vol{ebnite prikazni.
Vo smisla na uka`anite momenti koi gi smetame za relevantni pri
istra`uvaweto na inicijaciskiot fenomen vo ovoj tip prikzna, samo bi
go navestile i faktot deka raznoobraznosta na problemite na koi {to
naiduva heroinata i koi {to mora da gi re{i za da go pomine uspe{no
svojot proces na sozrevawe, a koi ni se predo~uvaat vo raznite varijanti
na AT 4801-5, ni dava za pravo da gi protolkuvame kako raznoobraznost
koja devoj~iwata navistina ja do`ivuvaat vo periodot na nivniot
pubertet. Na toj na~in i go opravduvame postoeweto na raznoobraznite
varijanti na ovoj tip prikazna.
Zna~i, vo ovoj tip prikazna eksplicitno ni se uka`uva deka
stanuva zbor za pomlado devoj~e koe kopnee po emocionalnoto
usoglasuvawe i odobruvawata od strana na roditelskata figura, za
razlika od Sne`ana i Pepela{ka, kade {to go sre}avame ne{to
podocne`niot razvoj na pubertetot i adolescencijata, vo koi heroinata e
vo potraga po seksualniot, t.e. bra~en drugar. Ednostavno, kako {to
pravilno go zabele`a toa Xons, ovaa na{a mlada heroina se nao|a na
prviot stadium od nejzinata socijalizacija - kade {to treba da gi otkrie

19
Inaku Roberts vo negovata studija posvetena na tipot AT 480 go ozna~i AT 4801 kako
arhetip na ovoj tip prikazna. Negovoto nabrojuvawe na sedumte elementi, koi toj gi gleda
kako najkarakteristi~ni, vsu{nost ja pretstavuvaat osnovnata forma na `enskata
inicijacija. Me|utoa, samiot Roberts ne be{e svesen za ovaa relacija, taka {to
podocne`nite folkloristi go otkrivaat ova zna~ewe, kako na primer Beker (1990:58).

183
osnovnite pobaruvawa na zrelata odgovornost kako preliminaren ~ekor
kon sopstvenoto sozrevawe (1986:154-155).
Vo kontekst na analizata na ovoj tip prikazna, morame da
spomneme deka vo nea, kakov {to e vpro~em slu~ajot vo site `enski
inicijaciski prikazni, ednostavno, isku{enijata i zada~ite koi {to i'
se postavuvaat na heroinata i koi {to mora uspe{no da gi sprovede
vsu{nost gi tematiziraat osnovnite doma{ni aktivnosti: predewe i
miewe (vo verzijata: bela i crna volna), ~istewe, donesuvawe voda
(re~isi vo site varijanti od AT 480) i sl. Vakvite dnevni aktivnosti se
neophodni za uspe{noto izvr{uvawe na sekojdnevnata egzistencija, pri
{to e sosem o~igledno ~uvstvoto deka heroinata ne ja poseduva
odredenata sposobnost da gi izvr{i vakvite zada~i (Jones, 1986:155), i
zatoa se javuvaat raznovidnite inicijaciski pomo{nici.
Vtoriot tematski segment e fokusiran na razvivaweto i
rasneweto na heroinata do`iveano pred se' na planot na seksualnosta.
Me|utoa ona {to sakame da go potencirame vo ovoj tip prikazna, a {to
ve}e go sogledavme, se odnesuva na slednoto: vo nea ne stanuva zbor za
qubopitnosta i otkrivaweto na seksualnosta na sprotivniot pol,
izrazena preku motivot na barawe na bra~niot drugar, tuku pred se'
prikaznata ni ka`uva za otkrivawe na sopstvenata seksualnost na
mladata heroina, koja {to se nao|a vo najranata faza od pubertetskoto
sozrevawe.
Spored psihoanaliti~arskata tendencija vo istra`uvaweto na
ovie prikazni, `enskiot seksualen simbolizam se otkriva preku
motivot nosewe voda vo sito, re{eto, vedro, i sl., {to korespondira so
na{ata pretpostavka, deka ovoj segment metafori~ki go odrazuva
zapoznavaweto na sopstvenata seksualnost kaj mladite devoj~iwa. I
pokraj postoeweto na, za nas ekstremnite psihoanaliti~ki tolkuvawa od
tipot na Geza Rohajm (1953:84-96), spored kogo vretenoto ja odrazuva
qubopitnosta kon otkrivaweto i zapoznavaweto na ma{kata seksualnost,
nie sepak go zadr`uvame na{iot stav deka ovaa prikazna tematski se

184
fokusira na otkrivaweto na sopstvenata seksualna diferencijacija i
identitet, imaj}i gi pred se' na um nazna~enite momenti vo vrska so
`enskata produktivnost.
Tretiot simbolizam, koj go otkrivame vo pubertetskata
inicijacija od At 480 se odnesuva na edna izvesna anksioznost na
devoj~eto a propo su{tinskata promena na `ivotot. Ovoj topos go
otkrivame preku simbolizmot na kola~iwata /lep~iwata/ koi{to gi
pravi na{ata heroina koga trgnuva na svoeto inicijacisko patuvawe.
Slikite ni ja ilustriraat nejzinata percepcija na tranzicionata
priroda na ~ove~kiot `ivot, dotolku pove}e {to, kako {to smeta Xons,
lep~eto ja pretstavuva samata su{nost ili bitieto na `ivotot, koe se
pojavuva za da go odlo`i nejzinoto sfa}awe, razbirawe (Jones, 1986: 156).
^etvrtiot simbolizam e skoncentriran okolu stravuvaweto na
mladite devoj~iwa deka }e bidat otfrleni od roditelite, {to vo
prikaznata ni se manifestira preku epizodata na progonstvoto na
mladata heroina i nejzinata faza na izolacija koja{to ja pominuva vo
napu{tenite, marginalni mesta: planina, {uma, pra}awe na kladenec,
~e{ma ili pak vo vodenica to~no na polno}. Sepak, na fenomenolo{ki
plan, ovaa faza na marginalizacija ni go implicira fenomenot na
privremenata inicijaciska smrt, so cel da se realizira povtornoto
ra|awe na nevino progonetata heroina vo oblik na zrela devojka.
Varijantata vo koja heroinata e pratena kaj starata baba vo
planina, na nekoj na~in ne' asocira na toa deka celta na nejzinoto
inicijacisko pate{estvie e tokmu sredbata so figurata na majkata.
Spored Xons, raznite figuri koi gi sre}avame za vreme na progonstvoto
na heroinata, t.e. za vreme na nejzinata izolacija vo {uma, planina i sl. -
vo oblik na samovili, baba /babi~ka/, dedo, potoa xinovi, kanibali,
xuxiwata i sl., pretstavuvaat samo poetski transformacii na figurata
na tatkoto ili majkata (Jones, 1986:154), so {to vo odredena smisla
mo`eme no i ne morame da se slo`ime.

185
 Sega bi se navratile na simbolite na edno sozrevawe. Me|u
brojnite spomnati momenti koi ni se uka`uvaat kako specifi~ni sliki
vo procesot na sozrevaweto - na planot na fizi~koto, moralnoto,
psiholo{koto i seksualnoto odnesuvawe, sega bi go spomnale i
su{testveniot znak koj ja markira zrelosta, koe e izrazeno preku
sposobnosta za gri`ewe za samiot sebe si, no i za nekoj drug. Toa go
uo~uvame vo sekvencite vo koi heroinata gi neguva, t.e. hrani nejzinite
pomo{nici: ma~eto, ku~eto i petleto; potoa vo sekvencata vo koja gi
trebi vo{kite i gnidite od kosata na starata babi~ka; kako i hraneweto
na piliwata i sl. Site spomnati alternacii pretstavuvaat proverka na
nejzinata spremnost i odgovornost so koja{to }e mora da raspolaga
zazemaj}i ja pozicijata na edna zrela li~nost. Vakvata epizoda
metafori~ki se odnesuva na maturacijata i sposobnosta da se ispolnat
barawata na zrelosta. Ottamu, site postaveni pre~ki, vo oblik na te{ko
ispolnitelni ili pak suludi zada~i gi tolkuvame edinstveno kako
testirawe na socijalnoto razvivawe i sozrevawe na heroinata.
So ogled na faktot deka receptorot na ovoj tip prikazna
pretstavuva mladata audiencija, samo bi go povtorile spomnatiot stav
deka inicijaciskata shema vo prikaznite mnogu vlijae i vrz sozrevaweto
na taa mlada audiencija. Ottamu, ovaa prikazna im pru`a nekolku
korisni soveti na mladite lu|e. Gi u~i kako da bidat samostojni, kako da
se odnesuvaat so nivnite bra}a i sestri, kakov stav da zazemat vo nivnoto
dru{tvo kako i vo nivniot svet. I ne e voop{to neo~ekuvano toa {to
ovaa prikazna se osvrnuva na edna specifi~na kategorija na ~ove~ki
bitija - t.e. mladite devoj~iwa, sogledani od aspekt na nivnoto
pubertetsko sozrevawe. Osoznavame deka inicijaciskata paradigma ja
igra glavnata uloga vo kompozicijata na ovoj tip prikazna.
Vsu{nost, so pomo{ na komparativnoto istra`uvawe na
razli~nite verzii na 480 1-5, od edna strana, kako i so pomo{ na
simboli~kata analiza na nejzinite tematski segmenti, se obidovme da
doka`eme deka site tie se pridr`uvaat kon specifi~nata inicijaciska

186
sr` i struktura. Zna~i, vakviot priod ni ovozmo`i edno zna~ajno
proniknuvawe kon latentnite poraki koi {to ovoj tip prikazna gi nosi,
i koe najrezimirano treba da bide sodr`no vo nocijata na procesot na
sozrevaweto.

b. Pepela{ka - AT 510 A, B 20 .
Kako sledno pole na na{eto istra`uvawe se javuva tipot AT 510
A, B, za koj e vostanoveno od strana na najpoznatite svetski folkloristi
deka go pretstavuva paradigmatskiot obrazec na nevino progonetata
heroina. Za varijantata A dovolno e da se uka`e na istra`uvaweto na
Dandes, koj objavi cel zbornik posveten na ovoj topos nasloven kako
Cindarella. A Casebook (1983), potoa }e go spomneme trudot na Daniela
Perko isto taka posveten na `enskata inicijacija vo
severnoitaljanskite varijanti na Pepela{ka (1993), kako i
monografijata na Margarita Ksantaku (1988) Cendrillon et ses seures
cannibales. Od druga pak strana, vo ponovo vreme, na podtipot 510 B
osobeno vnimanie mu ima posveteno Nikolaizen vo negovata studija "Why
Tell Stories About Innocent, Persecuted Heroines?" (1993:61-71). Normalno,
ekvivalentite na na{ata Pepela{ Mara, t.e. Pepela{ka se vo svetot
poznatite Cinderella - 510 A, odnosno Cap o'Rushes - 510 B. Vo ovoj kontekst
bi gi spomnale i kondenziranite op{ti zaklu~oci okolu dvata podtipa
AT 510 A, B, predo~eni od strana na Rajner Veze (Rainer Wehse), koj dava

20
Dol`ni sme vo samiot voved da dademe edno nu`no objasnuvawe, vo odnos na naslovenata
tema vo smisla na slednoto: imeno, podtipot 510 B ne spa|a vo tematskiot krug na
prikaznite od tipot "ma}ea - pa{torka", od ednostavna pri~ina {to vo ovoj slu~aj kako
progonitel se javuva figurata na incestuozniot tatko. Me|utoa, na{ata opredelba ovoj
podtip prikazna da go analizirame vo ova poglavje, be{e obuslovena od idejata
komparativno da bide sogledano su{tinski razli~noto odnesuvawe kon progonstvoto, kade
{to Pepela{ka (AT 510 A) go pominuva svojot inicijaciski period vo oblik na pasivna
`rtva, dodeka pak Momata vo zlatniot sandak (AT 510 B), pretstavuva eden biten ~ekor kon
nadminuvaweto na "pozicijata na pasivnata `rtva", sprotivstavuvaj}i mu se na
incestuozniot tatko.

187
presek na najzna~ajnite istra`uvawa posveteni na Pepela{ka (EM, 3,
1979:39-57, Cinderella) 21 .
Vo sklad so ispituvaweto na inicijaciskiot moment vo ovaa
prikazna, se javuva i tipskoto opredeluvawe, i karakterizacija na ovoj
lik, pred se' vrz osnova na univerzalno vospostavenata relacija na
antroponimot i ogni{teto, t.e. pepelta. Re~isi vo celiot svetski
folklor heroinata e nare~ena Pepela{ka: Cindarella, Cendrillon,
Aschenputtel, Stahtobouta (gr~ki), Conza senare i Cuzza senare (italijanskite
verzii) itn.

21
Vo ovaa smisla, rezimirano bi uka`ale na nekoi pozna~ajni tolkuvawa na prikaznata za
Pepela{ka. Vo osnova na sekoja golema rabota {to se odnesuva na prikaznite, i koja se
trudi da gi prika`e prikaznite od nau~no teoretska gledna to~ka stoi Cindarella koja se
identifikuva ~esto kako Aurora, koja pretstavuva simbol za "la bonne Fortune" vo promena
na goi{nite vremniwa. Pol Sentiv, Pepeal{ka ja doveduva vo vrska so arhajskite praznici
i rituali. Fon Bajt pepelta ja tolkuva kako pra{ina vo smisla na anti~kiot i crkovniot
izraz. Eden memento na zemjinoto minato, me|utoa, pepelta kako materija od koja e
sostaveno ~ovekoveto telo, onaka kako {to ni e toa dadeno vo bibliskoto zna~ewe. Simbol
na edna du{evna funkcija koja e povrzana so htonskiot svet. Smrtta na majkata, za
Pepela{ka pretstavuva prekinuvawe na postoewe na pozitivnata slika za majkata. A
ma}eata i lo{ite polusestri gi pretstavuvaat glavnite figuri na nejzinata vistinska
li~nost, preku povladuvawe.
Tatkovstvoto se nao|a vo potsvesnoto, toa e potsvesno orientirano i e
manifestirano so pomo{ta na animusot, ili pak preku drvoto koe izniknuva od mestoto
kade {to se zakopani koskite na majkatata na Pepela{ka.
Fokusot na sevo ova, vo su{tina zna~i vospostavuvawe red vrz haosot koj
proizleguva od vrednosta i bezvrednosta.
H. Bauzinger se pridr`uva kon totalnoto psihologizirawe, koe vodi kon
neutralizirawe na simbolite preku mnoguzna~nosti. So ovaa prikazna Betelhajm smeta
deka e ponudena mo`nost da se nadminat vnatr{nite konflikti na mladite deca. Ova
mislewe e donekade koincidirano i prezentirano od strana na SS Xons, koj, kako {to
vidovme vo analizata na AT 480 go smeta istoto.
Zna~i, mo`eme da se soglasime so stavot na Betelhajm deka ne postoi druga
prikazna koja tolku ubavo go prika`uva `ivotot na decata i podocne`niot seksualen
rivalitet. Devoj~eto koe se identifikuva so Pepela{ka najdobro gi ~uvstvuva
poni`uvawata i bezvrednostite prisutni vo prikaznata, pri {to so pomo{ na prikaznata
deteto se osloboduva od niv i gi nadminuva. Bitieto kako `ari{na, sredi{na to~ka na
domot (simbolot na majkata), Betlhajm go stava vo sprotivnost so drugite paralelni
zna~ewa i so dol`nostite kako odredena pozicija, a vo isto vreme kako simbol na
instinktivnata sloboda koi vo ovaa prikazna pravilno se izrazuvaat. Vo su{tina
frojdisti~kite analizi i tolkuvawa ne se poka`aa kako nepravilni: kondurata kako
simbol na vagina, begaweto od zabavata kako obid na mlade{tvoto fateno vo svojata
edipova faza. F. Lenc na prikaznite im dava hristijansko-antropozofi~na du{a so edna
osnovna tema na "sebenao|awe", sogledano kako edinstvena mo`nost (v. Wehse, 1979:50-52).
Vo sklop na mnogute avtori koi mu se posvetija na fenomenot "Pepela{ka" od najrazli~ni
agli na posmatrawe bi gi navele i Luc Rorih vo negovata kniga Märchen und Wirklichkeit, kako

188
 Vo varijantata koja {to }e ja izlo`ime - ([apkarev, 5, 1976,
pr.br.28 -Mara Pepela{ka se ~init carica, AT 510 A) 22 , majka i' na Mara
se pretvorila vo krava, zatoa {to Mara, predej}i zaedno so drugarkite,
ne uspeala da ja ispolni dol`nosta /postavena od majka i'/ - da isprede
eden tagar kadeli vo rok od eden den. Vo me|uvreme tatko i' se pre`enil
so druga `ena, i ma}eata na Mara mu nalo`ila da ja zakole kravata i da
jadat od toa meso. Bidej}i toa ne bila vistinska krava, tuku pretvorenata
majka na Mara, taa gi sobirala sekojdnevno koskite od jadeweto i gi
~uvala kaj ogni{teto.

"Koga rastavjala sofrata, taja koskite od mesoto ne 'i frlala na p't da 'i
jadeet ku~iwata, a'i sobirala, ta 'i zapretfela vo klanikot 23 , vo pepelta.
Sekoga Mara taka ~inela i, ot `aq za majka si, nigde ne izlegvala od doma, a sfe
kraj ogni{te si sedela, kako vo pepelta da bila i taja zapretana, ta zato'a
m'{~a'ata je ja prekarvela: "Mra pepela{ka".
([apkarev, 5, 1976:53)

Eden den koga trebale da otidat na nekoja svadba, Mara ja odbila

pokanata na svoite roditeli i ostanala doma da gi ~uva koskite od majka
i'. Me|utoa, za mig koskite se pretvorile vo najubava obleka i zlatni
konduri. Taka, Mara se preoblekla vo najubavoto ruvo, i koga stasala na
svadbata i se fatila na oro nikoj ne mo`el da ja prepoznae koja e, pa duri
ni nejzinite roditeli. Koga izigrala nekolku ora, brgu se vratila doma,
se presoblekla vo starata obleka, novata ja sokrila i sednala vo stariot
ambient - pokraj ogni{teto i pepelta. Koga se vratile roditelite od

i trudot na Suzan Tomas "Cinderella" and the Phallic Foot: The Symbolic Significance of the Tale's
Slipper Motif (1995:19-31).
22
[apkarev, 5, 1976; pr.br.28, str. 52-55.(Varijantata e od Ohrid).
- Verkovi}, s.205, Br.78, Solunsko. Istata prikazna e dadena vo T. Sazdov, Makedonska
narodna literatura, Skopje 1988, Mara pepela{ka, str.147-150.
- AEIM 873, s.14, Veles. *480 I, II + 510 A IV.
- Janaki Strezov, pr. br.28, Mara pepela{ka se ~init carica.
- AIF, m.l.752 "Ma}ea kako tu|i deca ne ~uva", informator: Angelina Kitanova Ili} od
Ogut, Krivopalane~ko. Snimil: Simo Mladenovski vo Matej~e, 1969. AIF, m.l.485 "Mara
Pepela{ka", informator: Cvetkovska Duna od Novaci, Bitolsko. Snimil: G. Pajtonxiev vo
Novaci, 1967.
23
Klanik = mesto pred ogni{teto vo starovremskite selski ku}i.

189
svadba, i' raska`ale na Mara kolku bile v~udonevideni od edno mnogu
ubavo devoj~e oble~eno vo prekrasna ruva:

"Mori Maro, }erko! Ne dojde ti na brak, da vidi{ edno ~udo po~udeno:

{to dojde edna momi~ka, promenata sfe vo svetli ruti{~ a i so zlati ~evli; od
vratata vleze i pra'o na tanec na oro se fati; igra, igra i pak so brzina si
otide; site se po~udifme na nejzinata uba'ina, na nejzinite ruti{~a i horoto
nejzino."
([apkarev, 5, 1976:54)

Mara tri ve~eri po red se presoblekuvala vo ubavoto ruvo i odela

na tanec, pritoa nikoj da ne ja prepoznae. No, tretata ve~er, brzaj}i nakaj
doma, da ne ja prepoznae tatko i', i' padnal edniot zlaten ~evel vo voda,
koga tr~ala po mostot. Od sjajot na zlatniot ~evel nikoj ne mo`el da pie
voda od rekata, i zatoa carot objavil oglas da se najde sopstvenikot na
~evelot. Koga do{ol red na Mara Pepela{ka, ma}eata se izjasnila deka
ne mo`e takva partalka da nosi takov ~evel. Otkoga sepak go probala, i
se otkrilo deka nejze najmnogu i' odgovara, carot ja zel Mara za svoja
carica i ja presoblekol vo najubavi carski ali{ta.

"Toga carot si ja zel za carica i taa si izva'ila zapretanite vo klanikot

uba'i ruti{~a i si se promenala kako vistinska carica. Ete taka na{a Mara
pepela{ka se storila carica"
([apkarev, 5, 1976:55)

Samo za sporedba bi uka`ale na nekoi mali divergencii vo odnos

na izlo`enata varijanta i onaa od Verkovi} (4, 1985, pr.br.78).
Pred se' bi ja spomnale vovednata epizoda od ovaa varijanta, vo
kontekst na ispolnuvaweto na onie `enski aktivnosti, koi vo `enskite
prikazni pretstavuvaat metafora za `enskoto pubertetsko sozrevawe.
Vo niv ja otkrivame izvonrednata analogija so obrednite
aktivnosti koi {to gi vr{at mladite devoj~iwa vo institutot nare~en
"ku}arica", kade {to go sogledavme procesot na `enskoto zadevoj~uvawe.
Vsu{nost, vo ovaa varijanta heroinata e pretstavena kako mrzlivo
devoj~e, za smetka na {to i' e izveden prekarot "pepela{ka", i kako kazna

190
na toa - majka i' e pretvorena vo krava - inaku, poznatiot pomo{nik -
daritel.

"Kom{iite toga{ imale adet: letoto klavale slama kato vr{ilo ta

zapaluvaha, ja parakamnovale da im sveti. i taja moma sos majka i' ho`dala kata
ve~er da parakamnova, da prede v'lna; i momata se nau~ila sama ho`da{e na
parakav sos dru{kite i' da prede. Ta ona ne prede{e, tuku se buta{e se' netre na
pepelot, sede{e; ve}e ja beja izvadile edno ime - kutra pepela{ko! Dru{kite i'
na peza ja zemale, hem ja veleha:

-Varaj, kutra pepela{ko, ne prede{, qu se buta{ netre na pepelot, ama

dilmi ne prede{, majka ti da stane krava!
(Verkovi}, 1985, 4, str.362)

Kako {to ve}e spomnavme vo poglavjeto posveteno na reliktnite

oblici na `enskata pubertetska inicijacija, kade {to gi opi{avme
"ku}aricite", a vedna{ do niv go navestivme simbolizmot na
"predeweto", povtorno mo`eme da go spomneme op{toprifateniot stav
deka "predeweto" ja pretstavuva paradigmata na `enskata produktivnost.
Vo taa smisla gi naveduvame istra`uvawata na Xek Zajps (1993), a pred
se' otkritijata do koi {to do{la Troj{-Diter (Treusch-Dieter) koja {to
analiziraj}i ja evolucijata na predeweto vo periodot od nekolkute veka
pred na{a era pa zaklu~no so 19 vek tvrdi deka predeweto kako
umetni~ka forma ja izrazuva `enskata invencija i pred se' nejzinata
produktivnost (Zipes, 1993:50). Vo sekoj slu~aj, imaj}i go soznanieto za
va`nosta i tematiziranosta na segmentot na "predeweto" vo
makedonskata narodna kultura, i nejziniot odraz vo vol{ebnite
prikazni, nie nanovo }e mu se navratime na simbolizmot na predeweto,
normalno vo onie konteksti vo koi {to ja sogleduvame negovata va`nost.
Epizodata okolu nejzinoto inicijacisko isku{enie e sli~na na
onaa kaj [apkarev, zna~i, isto taka se odviva za vreme na ne~ija svadba vo
seloto, pri {to zlatniot papauc go gubi vo sekvencata koga go poi kowot
vo bunar. Potoa usleduva epizodata koga carskiot sin go vadi zlatniot

191
papuc od bunarot, ja {eta celata zemja se' dodeka ne go najde i vtoriot
papuc kaj Mara vo jasilot, so {to re{ava da ja zeme za svoja `ena.
Vo spomnatite varijanti na [apkarev i Verkovi}, heroinata e
sama. Mara Pepela{ka nema nitu rodeni sestri, nitu pak polusestri.
Mo`ebi e najzna~aen vovedniot del, vo koj majka i' se pretvora vo krava,
~ii koski taa revnosno gi ~uva po izvr{eniot "obreden kanibalizam" od
strana na tatkoto i ma}eata. Za razlika od ednata gr~ka varijanta na
Stakhtobouta (Pepela{ka), vo koja stanuva zbor za isklu~itelna
intraparentalna antropofagija, (ili poprecizno matrifagija)
sprovedena od strana na dvete postari rodeni }erki, (Xanthakou, 1988:11-
13), vo na{ite slu~ai stanuva zbor za eden primaren endokanibalizam,
sproveden od strana na tatkoto i ma}eata.
Na dosta koncizen na~in e eksplicirano osnovnoto dejstvie vo
prikaznata, {to normalno ne go apstrahira inicijaciskiot moment.
^uvaweto i gri`eweto za koskite od majka i', kako i trodnevnoto
vrtoglavo kriewe od tatko i' vo oblik na preubava devojka ([apkarev)
mo`e da se sfati kako odredeno inicijacisko isku{enie, t.e. ispit. I
pokraj seta svoja konciznost, ovaa prikazna najevidentno ni uka`uva za
t.n. `enska pubertetska inicijacija, koja na kraj rezultira so svadba, pri
{to e najo~igledno prika`an nejziniot obrednopreoden karakter -
Pepela{ka stanuva carica. Vo ponatamo{niot tekst }e bidat
prezentirani i analzirani site fundamentalni inicijaciski
simbolizmi koi gi otkrivame vo Pepela{ka.

AT 510 B - Momata vo zlatniot sandak 24

24
Varijanti na AT 510 B: SbNU 13, s.217 Br.3, Ohrid. Vo ovaa varijanta go sre}avame
doslovnoto pretstavuvawe na si`eto od AT 510 B. Ednostavno, kriej}i se od svojot
incestuozen tatko, }erkata izbegala, skriena vo eden dolap po more. Dolapot, t.e. devojkata
ja prona{ol nekoj carski sin i ja odvel doma, kade {to ja ~uval skri{no. Periodot na
nejzinoto kriewe isprepleteno so brojni isku{enija, go odrazuva tokmu onoj liminalen
period, vo koj se odviva nejzinata privremena inicijaciska smrt i se prigotvuva
povtornoto ra|awe vo oblik na nova li~nost. Po nazna~enite isku{enija, carskiot sin ja
zema za `ena. No, vo ovaa varijanta go sre}avame i dopolnitelnoto isku{enie realizirano
po nejzinata svadba. Imeno, nejziniot tatko (popot), se obiduva da ja ubie }erkata vo

192
 Vo ovoj tip skazo~no si`e stanuva zbor za eden incestuozen motiv
koj se javuva na relacijata: tatko - }erka. ]erkata, sakaj}i da go izbegne
vakvoto monstruozno barawe na tatkoto, svojata uteha ja bara vo
"sopstvenoto progonstvo", realizirano preku eden kov~eg vo koj taa se
krie od tatkoto. Begaj}i od svojot tatko, t.e. napu{taj}i go svojot dom,
taa prodol`uva da bide tretirana kako subordinirano bitie. Nejziniot
vistinski identitet i vrednost se otkrivaat duri po neophodniot period
na inicijaciskite proverki, koe e vo naj~est slu~aj pretstaveno vo oblik
na nejziniot prestoj vo "zlatniot sandak", t.e. "dolapot koj sam zboruva".
Po izvr{enite inicijaciski testirawa, taa se ven~ava za carskiot sin.

Vo verzijata od [apkarev (5,1979, pr.br.166), naiduvame na edno

malo otklonuvawe vo odnos na voop{tenata slika na ovoj tip skazo~no
si`e, vo slednata nasoka. Imeno, devojkata ostanuva zatvorena vo
sandakot vo sopstvenata ku}a, vo koja se doseluva carskiot sin, a tatkoto
sakaj}i da ja pronajde is~eznatata }erka, se davi vo more. Po nazna~eniot
period na inicijaciskite isku{enija, doseleniot carski sin ja otkriva
devojkata, se vqubuva vo nea, i na kraj ja zima za `ena.

nejziniot nov dom, no faten e i ubien. Vo vrska so ovoj motiv da se vidi EB 244; dolap koj
sam odi i zboruva.
- [apkarev, 5, 1976,pr.br.166, od Bitola, "^upata {~o sakal tatko je da je zemit za `ena",
str.361-362.
Vo ovoj kontekst }e navedeme edna interesna varijanta vo koja ~uvstvuvame
interesno interferirawe na AT 510 B i 883 A (Cepenkov, 3,1972, pr.br.99 "Tel~aro i
trojcata trgovci", str.164-172). Prepletuvaweto se ~uvstvuva vo prviot i vtoriot del od
prikaznata. Ednostavno, vo vovedot tatkoto re{ava da ja zeme svojata }erka za `ena, no ovaa
bega na ve}e poso~eniot na~in, so pomo{ na sandakot vo koj zela jadewe i piewe - inaku,
prepoznatliviot moment na fazta na privremenata incijaciska smrt pretstavena preku
privremeniot prestoj vo sandakot. Vo vtoriot del od prikaznata go sre}avame poznatiot
moment od "nevino naklevetenata devojka" - AT 883 A na na~in {to e ova devoj~e
nakleveteno kako "najbes~esna i u{te so pcite selski {to ne odi". Nejzinoto progonstvo
prodol`uva, pri {to e taa prinudena na kraj da se prestori vo pa{a, specifika za
heroinata od AT 883 A. Sepak, nejzinite umno`eni inicijaciski proverki, stradawa i
progonstva zavr{uvaat na toj na~in {to taa uspeva da se oma`i za mom~eto koe potoa
stanalo car.
Varijanti vo AIF: AT 510 B: AIF, m.l.688, "Si bil nekoj oxa", Snimil: Pece Jovanov
Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko, 1968 god. Raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od
Orlanci. AIF, m.l.718, "Carot i }erkata", Snimil: Siljan Kaceski vo Ki~evo 1968,
Raska`uva: Koca Simova Bureska od Sofija.

193
 "Taja mu rekla na majstorite da naprajat eden dolap sam da se otfora i
sam da se zatfora. Taja vlegla vo dolapot i mu rekla na majstorite: "Koga }e
dojdi tatko mi, da mu re~ite oti ~upata se vrli vo moreto".
([apkarev, 5, 1976:.361)

Podocna, si`eto zavr{uva kako "~upata" se spasila od tatkoto i

carskiot sin ja zel za `ena. Zna~i, sli~nosta pome|u 510 A i B ja gledame
prvenstveno vo analognosta na stadijalniot pubertetski razvoj na nevino
progonetata heroina. Za razlika od analiziraniot tip AT 480 1-5, vo
ovie prikazni stanuva zbor za podocne`niot razvoj na adolescentnoto
devoj~e koe kako kone~en ishod ja ima svr{uva~kata, t.e. svadbata so
carskiot sin. Ednostavno, osven nejzinoto li~no razvivawe, sozrevawe i
preod od ponizok vo povisok fiziolo{ki status, ovde ja sogleduvame i
promenata na statusot, izrazeno preku stale{kiot kod. Zna~i, so
ven~avkata na heroinata za carskiot sin, taa ja kompenzira prethodnata
beda vo roditelskiot dom so bogatstvoto vo nejziniot pretstoe~ki
period od `ivotot. Normalno, i vo ovie dva podtipa prikazni, sli~no
kako i vo Sne`ana (709), preku svadbata so carskiot sin, go gledame
uspe{niot ishod na `enskata pubertetska inicijacija.

***

Vo kontekst na istra`uvaweto na inicijaciskiot simbolizam i

voop{to fenomenot na pa{torstvoto koe go sre}avame vo prikaznata za
Pepela{ka bi navele nekolku interesni sogleduvawa od razni
istra`uva~i. 25

25
Vo ramkite na istra`uvaweto na Pepela{ka bi mo`ele da gi izdvoime slednite
istra`uva~ki potfati: pred se' toa se psihoanaliti~kite ~itawa od strana na raznite
avtori na ~elo so Betelhajm. Da se vidi: B. Bettelheim, The Uses of Enchantment: The Meaning
and Importance of Fairy Tales. New York, Knopf, 1976; Julius Heuscher, A Psychiatric Study of Fairy
Tales: Their Origin, Meaning and Usefulness. Springfield, Illinois: Charles C. Thomas Publishers, 1963;
Ben Rubinstein, 1982 [1955], The Meaning of the Cindarella Story in the Development of a Little Girl. In:
Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A. Dundes, pp.219-228. NY: Garland Publishing Co., 1982; Marie-
Louise Von Franz, 1982 [1972], The Beautiful Vassilissa. In: Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A.
Dundes, pp.200-218. NY: Garland Publishing Co.; i Maria Tatar, The Hard Facts of the Grimms' Fairy

194
 Vo svojot trud Elizabet Pantaja zabele`uva deka psihoanaliti~ki
orientiranite studii vo analizata na Pepela{ka ja sogleduvaat idejata
deka mo}ta i interesot na vol{ebnite prikazni e fokusiran na nivnata
sposobnost da gi oformat mladite psihi i vtoro, ja razvivaat idejata
deka modernata psiha e oblikuvana primarno preku diferencijacijata na
polovite. Imaj}i gi vo predvid nazna~enite stavovi, feministi~kata i
neomarksisti~ka kritika gi gleda ovie prikazni ili kako patrijarhalna
ili bur`oaska propaganda, ili pak kako socijalizira~ko sredstvo koe e
sozdadeno za da gi kreira dobrite mali (moderni) mom~iwa i devoj~iwa
(Panttaja 1993:85-86).
Vo svojata analiza posvetena na klasata vo "Pepela{ka",
Elizabet Pantaja mu obrnuva osobeno vnimanie na odnosot, t.e. na
relacijata "majka - }er}a" koja se javuva vo ovaa prikazna (1993:87-92).
Sega bi go navele i tvrdeweto na Marija Tatar (1987), deka postavenosta
na figurata na majkata koja se javuva vo "Pepela{ka" e tipi~na za site
vol{ebni prikazni. Taa gleda 2 figuri na majki vo ovaa prikazna
(ednata e dobra, nejzinata rodena majka i vtorata - lo{ata ma}ea) kako
dve polovini od edna edinstvena figura. Taa se soglasuva deka figurata
na lo{ata ma}ea e pozna~ajna zatoa {to vo nea e istaknato negativnoto
~uvstvo naspram majkata (osobeno koga stanuva zbor za seksualnata
qubomora) i kon ova ~uvstvo prikaznata e mnogu ponaso~ena. Vo ovaa
smisla, Tatar ja devalvira ulogata i vlijanieto na dobrata majka,
sogleduvaj}i ja nea isklu~ivo vo komparativni termini.

Tales. Princeton. NJ: Princeton University Press, 1987. Od druga pak strana ni se javuvaat brojni
feministi~ki i marksisti~ki naso~eni is~ituvawa i toa pred se' od strana na: Karen Rowe,
Feminism and Fairy Tales. Women's Studies 6:237-258, 1979; Marcia Lieberman. "Some Day My Prince
Will Come": Female Acculturation through the Fairy Tale. College English 34:383-395, 1972; Key Stone,
1985: The Misuses of Enchantment: Controversies on the Significance of Fairy Tales. In Women's
Folklore, Women's Culture, eds. Rosan Jordan and Susan Kal~ik. Philadelphia: University of Pennsylvania
Press. _______. 1975, Things Walt Disney Never Told Us. Journal of American Folklore 88:42-49; Jack
Zipes 1983. Fairy Tales and the Art of Subversion: the Classical Genre for Childreen and the Press of
Civilization. New York: Methuen; Ruth Bottigheimer, 1988. From Gold to Guilt: The Forces Which
Reshaped Grimms' Tales. In: The Brothers Grimm and Folktale, ed. James McGlathery, pp. 192-204.
Urbana: University of Illinois Press.

195
 Bruno Betelhajm isto taka ja analizira figurata na majkata vo
"Pepela{ka" no od ne{to poinakva i podlaboka perspektiva odo{to e
ovaa prika`anata od strana na Marija Tatar. Imeno, Betelhajm go
sogleduva i analizira problemot na majkata od dve dodatni perspektivi,
no vo smisla na toa deka i vo dvete se raboti za ukinuvaweto na mo}ta na
majkata. Prvo, Betelhajm ja prifa}a ortodoksnata Frojdova pozicija koja
ja podreduva ulogata na majkata za smetka na verojatno ponadmo}nata
uloga na tatkoto vo `enskiot Edipov konflikt (1976:245-50). Vo vakvo
edno scenario, rodenata, dobrata majka na Pepela{ka pretstavuva
"preedipovska majka", koja ima zna~ewe na artefakt na ranoto
do`ivuvawe na osnovnata doverba na deteto (Panttaja 1993:87).
Mo`eme da se slo`ime so stavot na Betelhajm, koj se osvrnuva na
si`eto na Pepela{ka, i da go univerzalizirame za site momenti od
vol{ebnite prikazni vo koi go otkrivame odnosot: ma}ea-pa{torka.
Zna~i, spored nego, smrtta na vistinskata majka, koja se slu~uva na
po~etokot na prikaznata, simboli~no go izrazuva navleguvaweto na
Pepela{ka vo povisok stadium na zrelost, {to e definirano i objasneto
preku pa{torstvoto (Panttaja 1993:87). Navistina, Frojdovata teorija se
stremi da ja sfati avtonomnosta preku terminite na separacijata od
majkata. Vo vtoriot slu~aj, Betelhajm gi analizira majkata i samata
Pepela{ka od edna Jungovska alegoriska pozicija. Vakvite is~ituvawa ja
sogleduvaat Pepela{ka kako potomok i /ili/ privrzanik na nekoga{
mo}nata Hera, ~ii{to mo} i status nastradaa kako rezultat na
hristijanskata dominacija. Zna~i sira~kiot status na Pepela{ka, kako i
nejzinata devalvira~ka uloga na doma{na pomo{ni~ka gi pretstavuvat
simbolite na nejzinata tragi~na separacija od matrijarhalnata kultura,
i nejzinoto kone~no obnovuvawe vo pozicija na mo}na i vlijatelna, ja
pretstavuvaat nade`ta vo vra}aweto na majkata - bo`ica i nejziniot
presti` (1976:253-255; Panttaja 1993:87). Vo sekoj slu~aj, i dvete
analizirani perspektivi, Frojdovskata i Jungovata ja zastapuvaat idejata
za maj~inskoto otsustvo, koja strui me|u brojnite psihoanaliti~ki

196
mislewa. I dvete pozicii i' davaat primat na paternalnata nadmo} nad
onaa na majkata, koja e subordinirana (Panttaja 1993:88). 26
Analiziraj}i gi specifi~nite situacii niz koi pominuva na{ata
Mara pepela{ka, bi sakale da uka`eme na nekoi su{tinski razliki
pome|u zapadnoevropskiot i na{iot kulturen model, koi gi ocenuvame na
nivo na odredeni kulturni i ambientalni specifiki na edno podnebje.
Vo na{ite varijanti e najdirektno izrazen kultot kon koskite,
(videno preku metamorfozata na majkata vo krava). Taka na pr., vo
prika`anite verzii na Pepela{ka, majkata mu sovetuva na svoeto
devoj~e, otkako taa }e se pretvori vo krava, i otkako }e ja zakolat, da se
gri`i za nejzinite koski, koi po 40 dena }e i' donesat bogat podarok vo
oblik na ubavi ali{ta i zlatni kondurki. Navra}aj}i se na primarniot
simbolizam, doa|ame do osnovnoto pra{awe: zo{to Pepela{ka mora
tokmu 40 dena da se gri`i za koskite, koi po opredeleniot rok }e i'
donesat skapoceni podaroci? Ovaa sekvenca ne' navra}a na seu{te
`ivoto veruvawe spored koe vo spomnatiot period sekoj pokojnik e
prinuden da luta pome|u gorniot i dolniot svet; t.e. svetot na `ivite i
na mrtvite, kako prebivali{te na mrtvite, na "senkite", kade {to
kone~no pokojnikot si go nao|a svoeto ve~no prebivali{te. Osven toa,
treba da ja zabele`ime simetrijata pome|u ra|aweto i smrtta: periodot
od 40 dena e isto taka `ivo prisuten i kaj novoroden~iwata (v. Xanthakou,
1988:25). Interesno, ostatocite od ova veruvawe se sre}avaat na celiot
Balkanski prostor, i shodno na toa go sre}avame i vo varijantite na
Pepela{ka.

26
Odnosot pome|u ma{kiot i `enskiot princip go zagatnuva i Prokopiev vo negoviot trud
Skaznata i magijata (1997:71-83), kade {to fokusiraj}i go svojot interes vrz izborot na
daritelite i vol{ebnite pomo{nici, nositeli na ~udesnata mo} i magiskite sposobnosti,
vo momentot koga doa|a do temata na `enskite prikazni, go prezentira poznatiot stav deka
skaznata minala niz eden svoeviden pro~istuva~ki proces na patrijarhalizacija.
Naveduvaj}i gi transformaciite na bo`icata majka vo ve{terka, ma}ea, juda i sl. koi se
rezultat na patrijarhalnata represija niz koja minuvaat segmentite na matrijarhalnata
kulktura, i naveduvaj}i gi rezultatite od istra`uvawata na Biti (1987) i Nada Popovi}
Peri{i} (1989), toj go naveduva poznatiot stav okolu ambivalentnata priroda na `enskata
figura, koja {to nie vo pove}e navrati i od pove}e aspekti ja analiziravme.

197
 Samo za sporedba sega }e navedeme eden ise~ok od Grimovata
Aschenputtel vo prevod na Xek Zajps: Koga se nao|a majkata na Pepela{ka
na umirawe, taa ja vika do krevetot i i' veli: Drago moe dete, bidi dobra
i pobo`na. Toga{ dobriot Lord sekoga{ }e ti bide na pomo{, a jas }e
gledam od neboto postojano nakaj tebe i }e se gri`am za tebe" (Zipes
1987:86). Vakvata razlika vo diskursot, vo odnesuvaweto na relacijata
koja se javuva pome|u nociite: majka - }erka dovolno mo`at da ni uka`at
za normativnite kulturni konteksti od kade {to proizleguva edna
folklorna tvorba.
Vo ovaa smisla treba da go spomeneme rakopisot na Jakob Grim, koj
se nao|a vo prvata vitrina vo Muzejot na bra}ata Grim vo Kasel 27 - i koj
pretstavuva raska`ana "Pepela{ka" od strana na Vuk Karaxi}. Suptilni
sogleduvawa na razli~nata recepcija na Vukovata varijanta od strana na
Grim ni dava Maja Bo{kovi}-Stuli (1965), sogleduvaj}i nekoi nu`ni
divergencii koi se javuvaat pome|u zapadno i srednoevropskata dvorska
kultura od edna strana i selskata kultura koja {to ja sre}avame vo
Vukovata Pepequga, od druga strana. Tokmu kako rezultat na recepcijata
na srpskata varijanta od strana na Jakob Grim, nstanaa i nenamernite
otklonuvawa vo spomnatiot zapis, vo koj e samo mehani~ki pretstaven
momentot koga kravata go sovetuva mladoto devoj~e, bez nazna~uvawe deka
stanuva zbor za relacijata: majka - }erka. Ottamu, vo Grimovata
stilizacija na zapisot, zborot "}erki~ke" (Tüchterchen), so koj kravata mu
se obra}a na devoj~eto - treba da se sfati kako stilska figura, dodeka
pak, vo Vukoviot zapis, ovoj odnos treba da se sfati doslovno (Bo{kovi}-
Stulli, 1965:1201-02). Poso~uvaj}i gi osnovnite razliki na koi po~ivaat
dvete spomnati kulturi (dvorskata - kaj Grim) i selskata (kaj Vuk) nie
doa|ame do nekoi na{i stanovi{ta.
Ednostavno, vo site ju`noslovenski i Balkanski varijanti na
Pepela{ka, kako {to toa vpro~em go zabele`uva i Ksantaku (1988:33) -
tvrdej}i deka istite imaat zaedni~ki osobenosti i sli~nosti pome|u

198
sebe, mo`eme da konstatirame deka specifika za Balkanskiot prostor e
nedelniot sobir pred crkva, kade {to se odr`uva liturgija ili se
sklu~uva brak, i kade {to zadol`itelno doa|a carskiot sin, koj se
zapoznava so vol{ebnata Pepela{ka. Vo zapadnoevropskite verzii
stanuva zbor za poznatiot bal kade{to Pepela{ka se zapoznava so
princot.
Vtoriot distinktiven moment e sledniot: vo na{iot primer
(Verkovi}) potoa vo dvete poso~eni gr~ki varijanti na Pepela{ka
(Xanthakou, 1988:9-13), kako i vo Vukovata varijanta, carskiot sin sam odi
da {eta niz celiot svet, se' dodeka ne go najde sopstvenikot na zagubeniot
zlaten ~evel, dodeka pak vo zapadnoevropskite blagorodni~ki
opkru`uvawa, princot pra}a svoi lu|e da go storat toa. Osven ovie dve,
pred nas se otvara mo`nosta za otkrivawe na niza razli~nosti pome|u
dvete kulturi, {to ne e cel na ova na{e istra`uvawe. Ednostavno, samo
sakavme da uka`eme deka i pokraj postoe~kite razliki, inicijacijata
ostanuva ista, no sepak na~inite na koi e taa manifestirana vo na{ite
prikazni, i onie od zapadnoevropskite zemji dosta varira.
Vo svoite zaklu~ni eksplikacii po povod relacijata 'majka - }erka
vo Pepela{ka', Pantaja smeta deka e mnogu poprecizno da se ka`e deka
"Pepela{ka vo korelacija so nejzinata majka 28 go pleni princot, {to i'
pomaga da vleze vo krugot na edno blagorodni{tvo, odo{to da se prifati
opcijata deka Pepela{ka go zasakuva princot" (Panttaja 1993:92).
Bez ogled na korektnosta na vakvite stavovi, i bez ogled na toa
{to se istra`uvani od edna poinakva perspektiva vo odnos na na{ata,
nie povtorno vo vakvata konstelacija gi pronao|ame inicijaciskite
parametri. Nejziniot vlez vo "blagorodni{tvo" ja odrazuva poznatata

27
Brüder Grimm-Museum in der Murhardschen Bibliothek der Stadt Kassel und Landesbibliothek.
28
koja vo zapadnoevropskite verzii naj~esto se javuva vo oblik na duh ili pak vo oblik
plodovi koi rasnat na nekoe drvo vo dvorot, dodeka specifi~nata slika na Balkanot - e
onaa na zaklanata krava. Kako {to gledame od monografskata studija na Margarita
Ksantaku (1988), vo gr~kite varijanti, kako i vo onie kaj ju`nite Sloveni, vakvata
transformacija - metamorfoza na majkata vo krava, vrz koja ponatamu se sproveduva

199
promena na statusot, a ma`a~kata so carskiot sin ja ozna~uvame kako
kone~en ishod i cel na edna uspe{no sprovedena pubertetska inicijacija.
Dokolku Pepela{ka ne ja tematizira moralnosta i romanti~kata
qubov, toga{ koi kulturni vrednosni sistemi se na sila vo navedenata
prikazna? Pantaja go zapo~nuva odgovorot na ova pra{awe zabele`uvaj}i
deka prikaznata ni pru`a edno op{to po~ituvawe kon politikata na
ven~avaweto kako i `estok interes okolu pra{aweto koj za kogo se
ven~ava. Zaedno Pepela{ka i nejzinite polusestri sakaat da se oma`at
za princot od istovetni pri~ini. Duri, prikaznata isto taka ni govori
deka ne mo`e bilo koj da se oma`i za princot, tuku neizostavno stanuva
zbor za nekoja specijalna prilika kako {to e Pepela{ka.
Vo Pepela{ka, kako i vo ostanatite prikazni koi zboruvaat za
naru{uvaweto i povtornoto vostanovuvawe na eden socijalen red so
negovite o~ekuvani hierarhiski gradirawa vsu{nost se ostvaruva toj
presvrt blagodarenie na spremnosta na protagonistot da gi izdr`i
te{kite li~ni maki koi se naj~esto proprateni so uspe{noto
pominuvawe na obredot na premin. Vo edna vakva smisla potpolno se
soglasuvame so Nikolaizen koj eksplicitno ni go ka`uva slednoto:
"Nikoj ne mo`e da ospori deka prikaznata za Pepela{ka (AT 510 A) i
Devojkata vo zlatniot kov~eg (AT 510 B) vsu{nost pretstavuvaat
inicijaciski prikazni koi svedo~at za premin od detstvo, t.e. preod od
}er}instvo vo zreloto doba na `enata, no isto taka e sigurno deka istite
prikazni ni govorat za edno povtorno voveduvawe vo zaednicata,
op{testvoto, po bolnata i poni`uva~ka zaguba na socijalniot status.
Poremeteniot socijalen red povtorno se doveduva vo red koga
neza{titenata pa{torka, vo periodot koga e devoj~e pred fazata za
ma`ewe e isterana od nejzinoto vistinsko mesto vo svetot i ultimativno
vratena vo nego na nekoe drugo mesto, ozna~eno kako nova faza od

endokanibalizmot e tipi~na pojava. Ovoj moment taa osobeno go razrabotuva vo poglavjeto:

"La Mère Dévorée: cas d'espèce ou récurrences" (1988:32-56).

200
nejziniot `ivot, koja{to ja postignuva prvenstveno so pomo{ na
nejzinata sopstvena inicijativa" (Nicolaisen 1993:70).
Pretstavuvaj}i ni ja glorifikacijata na `enskata heroina,
Nikolaizen samo ni go potvrduva faktot za u{te edna uspe{no
sprovedena inicijacija, zna~i premin od detstvo vo zrelo `ensko doba,
izrazena preku formata na nevinoto progonstvo. Taka, ovie prikazni,
prkosej}i im na nivnite neo~ekuvani po~etoci, podocna se pretvoraat vo
isklu~itelno slavni proslavi na nepokornata mo} i duh na zreloto doba
na `enata. Raska`uva~ite na ovie prikazni jasno ni uka`uvaat deka
svadbite koi se rezultat na `enskiot izbor i koi im ovozmo`uvaat da se
otrgnat od nivniot primaren dom, pretska`ano im e da bidat sre}ni
prikazni, otfrluvaj}i gi znacite na bilo kakvo sledno progonstvo na
horizontot. Zatoa, progonstvoto go locirame i go zimame kako paradigma
isklu~ivo za periodot na inicijacijata.
Spored italijanskata folkloristka Daniela Perko, prikaznata za
Pepela{ka i nejzinite brojni severnoitaljanski verzii koi{to gi
analizira vo trudot "Female Initiation in Northern Italian Versions of
'Cinderella'" (1993:73-84) 29 , eksplicitno ni ja prezentiraat temata na
`enskata inicijacija: heroinata preminuva od pubertet vo seksualna
zrelost i eventualno go zdobiva statusot - oma`ena `ena. Vo potpolnost
mo`eme da go prifatime nejziniot stav koga veli deka fabulata na
Pepela{ka sodr`i eden nacrt, rezime od ma~ni isku{enija i situacii so
koi "devoj~iwata" moraat da se soo~at, dokolku sakaat da stanat eden
integralen del i ~lenovi na edna zaednica (Perco, 1993:73). Vsu{nost,
vakviot stav go zastapuvame za site makedonski prikazni koi go
so~inuvaat ovoj pod`anr: AT 480, 709, 706, 310, 712, 883 A, 707, 403, i 450.

29
Samata Daniela Perko ve}e podolgo vreme raboti na ovoj tip prikazna. Dovolno e da go
spomneme nejziniot trud objaven vo spisanieto Cahiers de Littérature Orale 1989, 25:33-54,
nasloven kako "Conza sènare et Cuzza sènare: deux Cendrillons de 'Italie du Nord". Smetame deka
ovoj nejzin trud posveten na `enskata inicijacija vo severnoitalijanskite verzii na
Pepela{ka ja prodol`uva analizata i obrabotkata na ovaa materija zapo~nata vo trudot od
1989 godina.

201
 Mo`ebi najinteresen primer vo nocijata na nevino progonetata
heroina ja ima prikaznata 510 B, vo koja sogleduvame izvesni
otklonuvawa od paradigmati~noto "`ensko" stradawe za vreme na
nivnoto progonstvo. Ottamu, sogledano od eden komparativen aspekt,
dvata prezentirani podtipa na AT 510 - "Pepela{ka - 510A" i "Devojkata
vo zlatniot kov~eg - 510 B", mo`eme da gi analizirame od prizma na
Nikiforovata distinkcija na dvata osnovni tipa `enski prikazni,
spored kogo, prviot tip bi se odnesuval na podnesuvaweto na nanesenite
bolki vrz nevino progonetata heroina, dodeka pak vtoriot tip se bazira
na "pronao|awe" izlez od te{kotiite, {to najmnogu potsetuva na
morfologijata na ma{kata vol{ebna prikazna (Perco, 1993:75). Pritoa,
heroinata od vtoriot tip e mnogu poaktivna, odo{to `rtvata od prviot
tip. Vo situaciite koii{to gi do`ivuva na{ata heroina od "Devojkata
vo zlatniot kov~eg", pri {to taa samosvesno go bara izlezot od
incestuoznata vrska so nejziniot tatko, po {to sre}no /i ne slu~ajno/ se
nao|a vo domot na nejziniot iden soprug, ja sogleduvame nejzinata
`ilavost i aktivnost vo borbata protiv statusot na pasivnata i pokorna
`rtva. Taa go nadminuva svojot podreden status isklu~ivo blagodarenie
na sopstvenata aktivnost, dodeka pak vo slu~ajot na Mara Pepela{ka,
kako nu`nost ja sogleduvame prisutnosta na nejzinata pokojna majka vo
uloga na pomo{nik - daritel, kako edna neminovnost kon uspe{noto
inicirawe. Pepela{ Mara ja pominuva svojata inicijacija vo forma na
te{kite i bolni stradawa od strana na ma}eata i toa vo nejziniot
roditelski dom, dodeka pak aktivnata heroina od 510 B go ostvaruva
svojot inicijaciski premin sprotivstavuvaj}i mu se i izbegnuvaj}i go
nejziniot progonitel /incestuozniot tatko/. So svojata spremnost da mu
se sprotivstavi na progonitelot (510B), a ne pokorno da gi ispolnuva
zada~ite postaveni od analognata figura (510A), iako dvata podtipa se
pretstaveni kako paradigmi za nevino progonetata heroina, sepak, 510A
spored nas ja odrazuva tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, dodeka
pak situacijata vo koja se doveduva heroinata od 510B, spored hrabrosta i

202
svojata aktivnost, donekade se dobli`uva do heroizmot na t.n.
travestitni heroini od prikaznite od tipot "moma vojnik, moma-
vojvoda", (AT 884B), koi }e bidat predmet na istra`uvawe vo poglavjeto
posveteno na transvestizmot i androginijata.
Diferenciraweto pome|u podtipovite A i B isto taka ni uka`uva
deka oblekuvaweto vo prikaznite za "Pepela{ka" i "Devojkata vo
zlatniot kov~eg" ne pretstavuva obi~no ukrasuvawe tuku tematski
element koj e funkcionalen vo razvivaweto na prikaznata. Vo svojot
trud "Der Aschenputtel - Ziklus", Maks Liti doka`a deka opozicijata pome|u
Schein (pojavata) i Sein (su{testvuvaweto) ja konstituiraat samata
osnova na AT 510 i, u{te povoop{teno, toa se povtoruva vo golem broj na
prikazni (1980:53). Taka, vo Pepela{ Mara go otkrivame prviot moment,
dodeka su{testvuvaweto e karakteristi~no za Momata koja se krie vo
sandakot. Iako vo makedonskiot folklor tipot 510 B e dosta
rudimentiran, sepak negovoto makar i skromno prisustvo ni dava za
pravo da gi vostanovime osnovite na celosniot tip 510.
Isto taka i Italo Kalvino go analizira oblekuvaweto kako
narativna vrska koja e rasprostraneta vo celiot ciklus na AT 510,
zabele`uvaj}i deka preteranoto ukrasuvawe e specifika na AT 510A,
dodeka pak nedovolnoto ukrasuvawe e specifika na AT 510 B (1978:386).
Vo na{ata verzija na 510B se konfrontirame so otsustvoto na
garderobata, koe e vo funkcija da go sokrie socijalnoto i moralno
su{testvuvawe, dodeka pak vo 510 A oblekata mnogu poprefineto slu`i
kon otkrivaweto na vistinskata priroda na Pepela{ka.
Kako {to ve}e uka`avme, oblekata pretstavuva u{te eden smel
znak na obrednopreodniot karakter. Promenata na statusot na "`enskite
figuri", od tipot na Pepela{ka (510A) i Bela Neda (4801-5) vsu{nost se
manifestira preku tranzicijata: siroma{no partalavo devoj~e koe se
transformira vo bogato i sve~eno doterana devojka "stasana za ma`ewe".

203
 Od druga pak strana, "devojkata vo dolapot", koja dosta smelo i
svoevolno gi vr{i intervenciite so "ibricite", zavr{uva izbrkana od
svojot dom, soble~ena potpolno gola:

"~upata se napivala voda i ibricite 'i menvala, - toj {o bil na glaata, go

klavala na noyete, a toj {o bil na noyete, go klavala na glaata. ...(Potoa)
aslerite ja isterale `enata mu (~upata) i ja slekle gola; ja vrlile vo kopriite,
samo prstenot i' go ostaile"
([apkarev, 5, 1976:361)

Ostavaweto na prstenot go dobiva simboli~noto zna~ewe na

nejzinata tranzicija kon seksualnata zrelost (Perco, 1993:81), koe vo
epilogot na prikaznata }e pomogne povtorno da se sretnat carskiot sin i
heroinata od ovaa na{a prikazna.
Kompariraj}i gi dvata prototipa na odnesuvawe, izrazeni preku
nocijata: pasivna `rtva (AT 510 A) i aktivna heroina (AT 510 B), bi go
navele gledi{teto na Perko, koja zadr`uvaj}i se na severnoitaljanskite
varijanti go zaklu~uva slednoto: osnovnata distinkcija pome|u
cuzza/conza opozicijata vo naslovite i nivata tematizacija vo prikaznite
ni sugerira deka podtipot (510 A) - "Cuzza senare" 30 go istaknuva
ostanuvaweto vo domot i pasivnosta, dodeka podtipot (510 B) "Conza
senare" 31 go ozna~uva zaminuvaweto na heroinata od domot i e
skoncentriran na nejzinata aktivnost. I pokraj toa {to dvete heroini
poka`uvat bliska i neraskinliva vrska so pepelta i ogni{teto koi go
ozna~uvaat i odreduvaat nejziniot status, sepak tie razli~no reagirat na
slu~kite. U{te poprecizno, ostanuvaweto/zaminuvaweto od domot, kako i
paradigmite pasivnost/aktivnost ja opredeluvaat prirodata na
heroininite obvrski vo procesot na nejzintata inicijacija (Perco,
1993:78).

30
Sintagmata "Cuzza senare" se koristi za mladi i za `ivotni koi sakaat da spijat pokraj
toplo ogni{te.
31
Glagolot conzer na italjanski zna~i - postavuva, sreduva, aran`ira, namestuva. Ottamu,
bukvalniot prevod na ovaa sintagma "Conza senare" bi bil - onoj koj {to vospostavuva red na
ne{tata, koj sreduva (Perco, 1993:76-77).

204
 Imaj}i gi razraboteno spacijalnite parametri, psiholo{kite
karakteristiki na dvete heroini, prirodata na nivnite obvrski i zada~i,
potoa tematskata upotreba i zna~ewe na oblekuvaweto, t.e.
soblekuvaweto gola (AT 510B), doa|ame do nekoi zaedni~ki stavovi na
Daniela Perko, koja smeta deka i dvete verzii go dramatiziraat
stadiumot na `ivotot na edna `ena, predodredeni od sudbinata: mladosta,
separacijata od domot, obvrskite so koi taa stanuva edno zrelo bitie, i
pred se' najva`no e samopotvrduvaweto na edna individua kako ~ove~ko
bitie. Socijalniot i ekonomskiot pritisok vo prviot, kako i
psiholo{kata presija vo vtoriot slu~aj se naso~eni kon heroininiot
izbor na ednata od dvete mo`nosti, pri {to i dvete vodat kon ma`a~ka.
Prvata e okarakterizirana so fatalizmot i podredenosta, taa ne vnesuva
razdor vo semejstvoto, pritoa pasivno dopu{taj}i carskiot sin da ja
odbere za `ena. Vtoriot slu~aj ja tematizira potragata po
individualnata avtonomnost: devojkata go napu{ta roditelskiot dom,
sekako sproveduvaj}i mnogu pogolem rizik od slu~ajot na prethodnata
pasivna Pepela{ka, trudej}i se da povlijae vrz predodredenata sudbina
(izrazena preku incestuoznata vrska so tatkoto). Izborot na ednata od
dvete pretstaveni mo`nosti indikativno ni uka`uva na "tipot na
heroinata", na toj na~in {to vo Pepela{ka go otkrivame
tradicionalniot patrijarhalen model, dodeka vo vtorata heroina se
naslutuva onoj vnatre{en bunt protiv vospostavenite parametri koi go
konstituiraat tradicionalnoto op{testvo. Vo sekoj slu~aj, ona {to bi
sakale da go poentirame vo ovie zaklu~ni razmisluvawa e na{iot stav
deka i vo dvata podtipa, tretata mo`nost e izbegnata. Stanuva zbor za t.n.
bez`enstvo, koe bi mo`elo da rezultira so nesposobnosta da se postigne
i pomine edna uspe{na inicijacija (ova e slu~ajot so lo{ite polusestri
od zapadnoevropskite verzii na Pepela{ka, ili pak analiziraniot
slu~aj na neuspe{nata inicijacija na lo{ata polusestra od AT 480), i
koi{to momentalno gi pravat nesposobni da stanat `eni, t.e. da go
napu{tat roditelskoto ogni{te. Vo ovaa nasoka na razmisluvawe, vo

205
potpolnost se soglasuvame so stavovite na Nikol Belmon (Belmont
1989:11-31) i Daniela Perko (1993:82), vo smisla na slednoto: uslovot za
uspe{noto pominuvawe na edna tipi~no `enska pubertetska inicijacija
e fokusirano na heroiniinata `enstvenost. Dokolku heroinata ne gi
prisvoi uspe{no ovie atributi, taa ostanuva nesposobna da go napu{ti
roditelskoto ogni{te.

v. Sne`ana - AT 709
Vo kontekst na etimolo{koto analizirawe na imeto na glavnata
heroina vo prikaznata za Sne`ana, mo`eme da konstatirame deka vo
makedonskiot narativen folklor, imeto na devojkata ne e nu`no
zadr`ano, iako sepak vo nekoi varijanti odgovara na originalot. Vo
izvesni verzii taa e imenuvana kako Duwa \uzeli, ili pak Petlepini. Vo
smisla na analiza na imeto samo bi go istaknale faktot deka vo raznite
zemji imeto naj~esto korespondira so osnovnata simbolika koja se javuva
vo vovedot od prikaznata - imeno da bide bela kako sneg itn. Spored toa,
vo angliskoto govorno podra~je go imame imeto "Snow white", vo
Islandskata verzija devoj~eto e nare~eno: Vilfridr fairer-than-Vala (Arnason);
dodeka pak vo Hispanskata tradicija, devoj~eto e nare~eno Blanca Nieves
(S. S. Jones, 1990:100). Na ungarski heroinata se vika Hofehérke (vo
analognoto zna~ewe: ho - sneg; fehér - belo).
Pred da se osvrneme na tolkuvaweto na inicijaciskiot
simbolizam vo ovoj tip prikazna, }e izlo`ime nekolku varijanti za koi
smetavme deka bi dale nekakva celovita slika za prisustvoto na ovaa
prikazna vo ovoj kulturen prostor.

(Mese~ino, koj e najubav na svetov)

Vo varijantata koja ja sre}avame kaj Verkovi}, stanuva zbor za

slednoto: ma`ot i `enata rodile edna moma koja bila najubava, najli~na

206
na svetot. Majkata sekoja ve~er se obra}ala na mese~inata baraj}i go
poznatiot zloben i egoisti~en odgovor za najubavata `ena na svetot:

"Mese~ino, mila, hubava, dali jaze sum pohubava ili sl'nceto, ili yvezdite, ili
ti, ili momata mi?
-E, xan'm, duwa |uzeli, i jaze sum hubava, i ti si hubava, i yvezdite i sl/nceto,
ama momata ti e pohubava od si~ki."
(Verkovi}, 4,1985:375)

Po nazna~enoto razo~aruvawe, usleduva ednata od najmorni~avite

epizodi za nevino progonetata heroina vo ramkite na svetskiot folklor.
Zna~i, taa go pra}a tatko i' da ja odnese Duwa |uzeli vo planina za da ja
pogubi, so {to bi se ostvarila `ivotnata `elba na qubomornoto i
zavidlivo su{testvo, koe e vo makedonskite varijanti pretstaveno ili
preku likot na rodenata majka, ili pak preku stereotipot na lo{ata
ma}ea. Stignuvaj}i na nazna~enoto liminalno mesto, koe{to e vo
verzijata nazna~eno kako konak so 40 odai, heroinata go do`ivuva
slednoto:

"v sekoja odaja imalo po eden junak - oni beha ~etirijset bra}a haramii. Kato ja
vidoha haramiite momata, fatiha da se raduvaat i da se molat na boga velaj}i:
-Oh, mili~ki bo`e, kako i nam ne' ima{ pak na um, ta ni ja donese taja moma
tuka; i nie sestra nemame, ~etirijset bra}a haramii sega sestra dobihme".
(Verkovi}, 4, 1985:.376)

Vo prodol`enieto na prikaznata, usleduva poznatoto isku{enie

vo oblik na otroven grozd, od koj Duwa \uzeli na mesto umira. Koga
stignuvaat bra}ata doma ja gledaat mrtva i ja stavaat vo eden sandak od
altun:

"ja kladoha netre vo sandukot, ja zdignaha, ottamo ja zanesoha na carskata

~e{ma; blizu imalo edno drvo visoko, tamo ja oka~iha sos sandukot, ja ostaviha i
pobegnaha ottamo oni"
(str.377)

207
 Vo slednata epizoda, na mestoto kade {to bila ostavena mrtvata
devojka vo sandakot naiduva carskiot sin za da go napoi kowot.
Dejstvieto e re~isi analogno so ona od zapadnoevropskite varijanti na
Sne`ana: toj ja zdogleduva, se dobli`uva do nejziniot obraz, ja baknuva i
vo toj ~as taa o`ivuva i carskiot sin ja zima za `ena vo nivnoto carstvo.

"Tate, jaze kato otidoh na ~e{mata, kowot da napojam, navrh drvoto najdoh
momata umrena, za{to gospod k'smet mi ja pusna i o`iveala za mene". Toga{
brak ~iniha, se zemaha m'` i `ena.
(str.377)

Na krajot na prikaznata, koga za posleden pat majka i' ja pra{uva

mese~inata koj e najubav na svetot, i koga ovaa i' odgovara deka
najli~nata od site e nejzinata moma, toga{ od zavist majka i' puknuva.
Vo kontekst na ovoj tip prikazna, vo potpolnost mo`eme da se
slo`ime so stavot na @irardo koj na eden svoj specifi~en elijadeovski
na~in ja ima analizirano i protolkuvano Grimovata prikazna za
Sne`ana i sedumte xuxiwa. Morame da obratime vnimanie na
simbolizmot na altanoviot sandak, potoa na faktot deka koga momata
umrela od otrovniot grozd, 40 bra}a ja ostavile vo sandakot da stoi na
drvo, pri {to prestojot na drvoto ni go pretstavuva sublimniot odraz na
privremenata smrt. Isto taka, periodot dodeka momata bila umrena isto
taka pretstavuva period na son, t.e. zaspanost, od koj potoa se budi i se
ma`i za carskiot sin.

Narednata varijanta e naslovena kako: "Imala si edna majka ubava

}erka" 32
I ovaa varijanta gi zadr`uva glavnite odliki na prikaznata za
Sne`ana, normalno so nekolku detaqni otklonuvawa. Pred se' vo dvete
poso~eni varijanti stanuva zbor za zlobnata qubomora, koja e vo dvata

32
AIF m.l.871, Snimil Simo Mladenovski, na 9.01.1969 god., vo s. Matej~e, kumanovsko.
Raska`uva: Bina Sandeva Filipovi}, rpdena vo s. Ni{or, Pirot, 1919 god.

208
slu~aja realizirana na relacijata: majka - }erka. Zna~i, majkata e taa koja
ja progonuva svojata }erka daleku vo planina, kade {to taa naiduva na
ku}i~ka vo koja `iveat 12 bra}a. Kako i vo site nazna~eni verzii, i ovde
bra}ata ja prifa}aat Sne`ana i ja narekuvaat "nivna sestri~ka". Vo ova
si`e, kako ma~ni i smrtonosni isku{enija se javuvaat isku{enieto so
otrovniot ~e{el i zlatniot prsten koi ja usmrtuvaat Sne`ana. Niv gi
dostavuva cigankata. Prviot obid za usmrtuvawe zavr{uva bezuspe{no,
zatoa {to dvanaesette bra}a pronao|aat nekoja specijalna treva, ~aj od
koj "umrenata Sne`ana" o`ivuva. Za `al, vo vtoriot obid, po
isku{enieto so zlatniot prsten, bra}ata ne uspevaat da ja o`iveat
ubavata Sne`ana, i tie ja stavaat vo kov~eg koj e napraven od staklo i
srebro i ja nosat vo nekoja planina kade {to pominuvaat carevi:

"Sne`ana e umrela. I posle, ne mo`e ni{ta, skuvu gu oni u ed'n sand'k sve
od, od stakla i od srebra i odnesli gu tamo negde u neku planinu na neki put kude
minuju carevi, car mine i ka`e:
-Jao, kolko e lep ovde sanduk!
Uzne car sanduk i odnese u carev dvor. K'd tamo ...sanduk se napravi na
cve}e, cve}e isko~ilo lepo da cveta, cveta lepo, ali oni vu daju samo vodu, ne
daju vu leb. Devoj~e isko~i k'd car ru~a, devojka isko~i pod masata i posle k'd
legne car, ona se digne da ve~era car primeti ujutro..."

Po navedenata sekvenca, sledi voobi~aeniot hepiend - koj obi~no

go krunisuva zavr{etokot na inicijacijata na heroinata od vol{ebnite
prikazni:

"Stoj mirno! - i Sne`ana stoi mirno, stra`ar vikne cara, car vikne sina
i takoj Sne`anu o`eni za wojnega sina i takoj e."
(AIF, m.l.871)

Ovde povtorno mo`eme komparativno da se navratime na

simbolizmite na boite i materiite koi se javuvaat vo prikaznata za
Sne`ana, inaku simboli koi go kreiraat nejzinot pat na inicijacijata:
toa se stakleniot i srebreniot kov~eg - koi ne' upatuvaat na
originalnata verzija od Grim - "kristalen kov~eg" koj spored @irardo
ima zna~aen alhemiski simbolizam.

209
"Majkata {o sakala da bidi poubava od }erkata"
Vo ovaa verzija (AIF, m.l.933 33 ) se javuva sekvencata na
qubomornata majka, no namesto epizodata na isteruvawe od domot, ovde se
javuvaat vra`alici, gleda~ki koi i' davaat sovet na majkata da ja ubie
svojata }erka koja e poubava od nea i na toj na~in da go re{i pra{aweto
na qubomorata. Tie i' spremile eden ~e{el, po {to majkata i' se obra}a
so slednite zborovi:

"-Ajde }erko da se is~e{la{ i }e oj{ na voda da donese{ voda da sraboti{

ku}ava, a jas }e oda na {etawe ti doma }e sedi{."

Po ~e{laweto taa pa|a mrtva pred ogledaloto. Koga go videle ova

nejziniot tatko, kom{iite i nejziniot qubovnik se zaprepastile. Taman
{to sakale da ja zakopaat, da ja pogrebaat, nejziniot qubovnik gi izbrkal
site od sobata i ostanal sam so nea. Toj, `alej}i najmnogu zaradi ubavata
kosa po~nal da ja ~e{la i pritoa go na{ol zamrsen vo nejzinata kosa
"otrovniot ~e{el". I {tom go izvadil, devojkata o`iveala. Toga{ se
gu{nale dvajcata presre}ni, a devojkata mu ja raska`ala slu~kata so
~e{elot i majkata. Otkako go doznal ova nejziniot tatko, koj znael deka e
majkata qubomorna na svojata }erka, toj ja zavitkal vo edna rogozina, ja
zapalil so gazija i taa izgorela.
Vo ovaa varijanta e prisuten punktualniot moment od preodot -
devoj~e - zrela devojka, preku periodot na privremenata smrt. Pritoa, i
vo ovoj slu~aj e izostavena epizodata vo koja heroinata e izbrkana od
roditelskiot dom i nejziniot prestoj vo nekoj t.n. liminalen prostor
({uma, planina, t.e. ja nema sekvencata koga taa prestojuva vo ku}i~kata
na xuxiwata, aramiite, bra}ata i sl.). Vo varijantite na AT 709 koi gi
sre}avame vo makedonskiot folklor, morame da go izneseme faktot deka

33
Snimil: Lazar Risteski, vo Makedonski Brod, Pore~e, 1968 god., raska`uva: Ru`a
Spaseska od Makedonski Brod.

210
vo po~est slu~aj, vo na{iot folklor se raboti za qubomorata
predizvikana od rodenata majka, dodeka onie verzii, vo koi se javuva
ma}eata, kako i drugite pokazateli koi ne' upatuvaat na originalnite -
zapadnoevropski varijanti, ne se tolku frekfentni, i za niv se smeta
deka nastanaa kako rezultat na prevodnata literatura. Normalno,
inicirani od na{ata ideja da go prika`eme i analizirame iicijaciskiot
fenomen na ovoj tip prikazna vo Makedonija, nie se osvrnuvame na dvete
mo`ni opcii. Vo samiot analiti~en del }e se osvrneme na dvata slu~aja,
koi vo vakviot tip prikazni imaat ist kvalifikativ.
Eden impresiven primer na vospostaveniot odnos: ma}ea-pa{torka
pretstavuva varijantata od AIF, inaku objavena vo Zbornikot od
Vra`inovski (1986a:182-185, pr.br.45), vo koja ~ustvuvame dosta golema
bliskost so zapadnoevropskite varijanti na Sne`ana. Imeno, ovde
stanuva zbor za 16-17 godi{no devoj~e koe ostanuva bez majka i ~ija ma}ea
ja brka od domot i nareduva da se ubie vo planinata, a kako dokaz da se
donese nejzinoto srce. Nemo`ej}i da go ispolni ova barawe, tatkoto ja
ostava vo {umata, a namesto nejzinoto, doma nosi srce od ovca. Vo ovaa
varijanta, go imame poznatiot supstitut na obra}awe - namesto kon
ogledaloto, lo{ata ma}ea i' se obra}a na mese~inata. Za vreme dodeka
devoj~eto bilo ostaveno vo {uma, toa bilo predadeno na devetminata
bra}a, na koi im gotvela, spremala i ~istela. Vo ovaa varijanta e
prisutna epizodata od liminalniot period, t.e. prestojot kaj
"su{testvata - devet bra}a", {to spored tolkuvaweto na @irardo
pretstavuva reminiscencija od u~eweto na osnovnite zanaeti i raboti
koi edna mlada devojka mora da gi sovlada na patot na svoeto sozrevawe,
odnosno koga e na pragot da ja stekne kompletnata "`enskost". Scenata na
umiraweto na detstvoto - vo ovaa varijanta e prika`ana na ne{to
poinakov na~in vo odnos na ve}e univerzalno poznatite isku{enija vo
oblik na otroven ~e{el, grozd, jabolko itn.: "ma}eata se pretvorila vo
ciganka i oti{la do ku}ata na devetminata bra}a i tamu od Devoj~eto
pobarala malku leb. Vo toj moment i' frlila belo platno, od koe

211
devoj~eto se spru`ilo, umrena se napraila." Koga pristignle
devetminata bra}a, re{avaat namesto da ja zakopaat, da ja zaka~at na
drvo, za da i' se voshituvaat site na nejzinata ubavina. Koga pominal
carot, pobaral od bra}ata da ja spu{tat devojkata, da vidat zo{to e
umrena, i koga i' go izvadil beloto platno, toga{ taa o`iveala. Carot,
voshiten od nejzinata ubavina ja zel za `ena. Po naredniot neuspeh koj go
do`ivuva ma}eata obra}aj}i i' se na mese~inata, re{ava da odi vo
carstvoto kade {to e oma`ena devojkata, prepravena vo ciganka. Toga{
uspeva so u{te eden trik da ja istakne svojata lo{a priroda. Stavaj}i i'
igla na glavata, ma}eata uspeva da ja pretvori heroinata vo gulap~e, so
{to taa go zazema nejzinoto mesto vo carstvoto. No sepak, trikot ne trae
mnogu dolgo i devojkata (Sne`ana) uspeva da se vrati vo nejziniot
priroden lik, a pak carot ja stava lo{ata ma}ea vo edna rogu`a, ja
potpaluva so }ibrit, i na toj na~in ja uni{tuva, a toj i devoj~evo
stanuvaat sre}ni ma` i `ena.

"Vo levite pe{teri" 34

Nazna~eniot primer pretstavuva svoeviden spoj na AT 4803 + AT
709. Ednostavno ovde se raboti za lo{ata ma}ea i qubomorata na dvete
lo{i polusestri vo odnos na pregolemata ubavina na pa{torkata. I vo
ovaa varijanta e prisutna epizodata na nejzinoto ostavawe vo
"liminalniot prostor" - t.e. ku}a na trimina bra}a, no so edno malo
otklonuvawe od vostanovenoto odnesuvawe. Imeno, vo ovoj slu~aj taa im
gotvi, sprema i ~isti na trite bra}a preku den, a no}no vreme se pla{i da
prestojuva tamu, taka {to odi da prespiva vo "levite pe{teri". Od druga
pak strana, dvete grdi i qubomorni polusestri, vo ovaa varijanta mu se
obraa}aat na sonceto. Scenata na umiraweto e prika`ana na toj na~in
{to ma}eata ja bocnuva devojkata so igla, po {to taa pa|a mrtva. Koga se
vra}aat trojcata dela~i (bra}ata) od `al ne sakaat da ja zakopaat, tuku ja

34
AIF, m.l.769, Snimil Stojan Vasilev vo Radwa, Tikve{ko 1969. Informator: Stojan
Binov od Radwa, Tikve{ko.

212
stavaat na nekoj kow i ja pu{taat da si odi. Careviot sin koj odi na lov
go zdogleduva kowot i vnatre ja zdogleduva preubavata devojka. Ja vadi
iglata od glava, i' ja vra}a du{ata i taa o`ivuva. Potoa sledi scenata na
nivnoto ven~avawe.

"Gledalo, gledalo" 35
Vo ovoj slu~aj, ma}eata go brka devoj~eto i toa stignuva do
planinata i ku}ata na 40 bra}a. Tamu go pominuva onoj period na t.n.
obuka, koj e i vo ovaa varijanta navesten preku simbolizmot na ~istewe,
gotvewe i odr`uvawe na celata ku}a. Koga doa|aat ~etiriesetminata
bra}a od rabota, ja zasakuvaat i ja oslovuvaat ovaa heroina kako "nivna
sestra". Vo ova si`e smrtta se realizira so pomo{ na prstenot. Bra}ata
re{avaat, so pomo{ na eden napraven ~iur od zlato da ja stavat na drvo, za
da ja gledaat site. Carskiot sin ja krade umrenata devojka i ja nosi kaj
tatko mu velej}i mu deka takva mu bila sre}ata. No tamu, koga ja stavaat
vo edna odaja da ja gledaat site, taa namesto kako sekoe umreno telo da se
raspa|a, "taa svetit liceto sveti". Sobranite devojki i nevesti koi ja
miluvale rakata na devojkata, uspevaat da go izvadat prstenot, so {to
devojkata o`ivuva. Po ova o`ivuvawe, carot celiot sre}en pravi svadba.
No ovde, kako i vo navedenata varijanta, (AIF, m.l.752), se javuva
epizodata vo koja so pomo{ na topuv~e igla ma}eata ja pretvora mladata
vo gugut~e, no toa pretstavuva samo edna privremena metamorfoza. Na
kraj, dodeka u{te trae svadbeniot ceremonijal, zna~i so "dajriwa, jadewe
i piewe lo{ata ma}ea na par~iwa ja napraile".

"Petlepini" 36

35
AIF, m.l.497, Snimil: Gan~o Pajtonxiev vo Bitola, 1967, raska`uva Mitra Sekulova od
Oblakovo, Bitolsko.
36
AIf, m.l. 613, Snimila: A. Popvasileva vo Belgrad, 1968, Raska`uva Dinka Gimandova od
Kumani~evo, Kostursko. Inaku, ovaa varijanta e objavena vo Zbornikot na A. Popvasileva,
Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Skopje, 1996, pr.br.274, naslovena kako
"Ogledalo, ogledalo, od mene polepa koj ima" (str.508-509).

213
 37
Vo ovoj tekstualen prikaz heroinata se vika Petlepini . Ova e
edna od onie verzii koga stanuva zbor za ma}eata koja go proteruva
devoj~eto od doma, go tera daleku vo planina, za da ja pogubat, i kako
dokaz treba da se donesat nejzinite o~i. Vo ovaa varijanta kako supstitut,
na ma}eata i' se doneseni o~ite od nekoe ku~e. Petlepini ostanuva vo
planinata i tamu vleguva vo ku}ata na dvanaesetminata {ebe~enta 38 . Koga
ja zdogleduvaat nejzinata ubavina, ovie kreaturi ja prisvojuvaat i ja
tretiraat kako nivna sestra. I vo ovoj slu~aj smrtta se predizvikuva so
pomo{ na ~e{el.

"- O, grebeni{~a, o! -Odi zeva edno grebe fati da sa grebi n'tre na

odaata mu s' naka~i grebeto na glavata i taka si ostana. Ko dojdoe {ebe~entaa je
vvidoe taka ostanata vike, pla~e okolo neja, fatie da ja gibe po glavata mu go
trnae grebeto i o`ive".

Vtoroto isku{enie e ona so otrovnoto jabolko. "-O lapki, o! - ~oveko {o

prodava. I ta slegva da zemi lapki. Sedna, gorka ta, }e zemi }e k'sni edna
mu zastana na grloto. "
Namesto da ja zakopaat, {ebe~entite pravat edna staklena vitrina
i tamu ja ostavaat da sedi:

"Ne ja davame, }e naprajme eden xam'lk na xaml'ko }e ja klajme da sedi. - I

taka je kladoe na xaml'k vo edna odaja. " Carskiot sin koj trgnal na lov, vlegol
vnatre ja videl i ja zel, zaedno so {ebe~entite, koi ne mo`ea da se razdelat od
Petlepini. Po pat, kako {to bea ka~eni site na kow, koj znae kako Petlepini
go izbluva jabolkoto i o`ivea: "Ojdoa na edna reka, kujzna ka sa razmrda kowo i

37
Ispituvaj}i go etimolo{koto zna~ewe na heroinite, protagonistite na ovoj tip
prikazna AT 709 - odnosno, analiziraj}i ja difuzijata na imeto na "Sne`ana" vo
razli~nite kulturni areali, t.e. razli~nite govorni podra~ja niz celiot svet, doa|ame i do
ovoj termin koj spored istra`uva~kata A. Popvasileva pretstavuva lo{o izvedena imenka
od gr~ki - πενταμορφη − vo zna~ewe na neizmerna ubavina, prekrasna - ~ij turski ekvivalent
bi bil guzel dunyevi ({to inaku pretstavuva dosta frekfenten naziv za heroinite od
makedonskata narodna literatura). Vo poso~enoto objasnuvawe Popvasileva tvrdi deka vo
nazna~enata prikazna prviot del od gr~kiot zbor e protolkuvan kako pet - πεντε i vtoriot
ubava od ωμορφη. I taka, spored logikata na raska`uva~ite, ovaa neizmerno ubava heroina
se pretvorila vo heroina so pet ubavini, odnosno pet lepini - Petlepini. (za ova da se vidi
vo A. Popvasileva, Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Inst. za folklor, Skopje,
1996, str.589
38
{ebe~enta - od turski {ebek - mal majmun od Mala Azija (inaku, ova e eden od
supstitutite na xuxiwata i drugite sli~ni kompawoni na prikaznata za Sne`ana - AT 709.

214
ta duri go izb'lva lapkoto, o`ive. Radost golem! Svadba napravie golema. I
decata ostanae tamo".

Vo smisla na dobivawe na eden kontinuitet na raska`uvaweto na

ovoj tip prikzna, sega }e navedeme edna od najnovite snimki od
terenskite istra`uvawa, so cel da se vidi frekfentnosta na ovaa
prikazna vo najnovite nejzini zapisi. 39
Vsu{nost, vo slednata varijanta (AIF, m.l.3450 40 ), naiduvame na
edna isto taka interesna alternacija na si`eto i na inicijaciskite
pemre`ija na heroinata, otkrivaj}i izvesni modulacii vo odnos na
vospostavenoto si`e.
Imeno, ovde ne se raboti za qubomornata majka, tuku za dvete
zavidlivi sestri koi se qubomorni na najmalata - najubavata sestra. Po
pat na prevara, dvete zlobni sestri ja ostavaat najmalata na pola pat za
Istambul. Taa ostanuva sama - i po~nuva da pla~e. Naiduva na edna
"korija", kade{to pronao|a edna ku}a so devetmina bra}a. Vleguva vo nea
i po~nuva da se gri`i za toa doma}instvo. Kako {to ve}e navedovme vo
teoretskite postavki, i kako {to toa najdobro se gleda od primerite od
makedonskata narodna literatura - i soodvetnite varijanti na AT 709,
sogleduvame deka gri`ata za doma}instvoto - pretstavena preku
odr`uvaweto na ku}ata, mieweto, pereweto, gotveweto i ~isteweto - gi
pretstavuvaat inicijaciskite probi na ovaa mlada devojka na patot kon
nejzinata `enstvenost i zrelost. I vo ovaa varijanta se sre}avaat trite
poznati isku{enija, vo slu~ajov postaveni od strana na dvete zlobni
sestri, a realizirani preku edna stara baba - jabolko, kravaj~e i na kraj
otrovniot prsten, po {to usleduva simboli~nata inicijaciska smrt. Vo
prodol`enie, bra}ata go stavaat devoj~eto vo zlaten sandak, kako odraz

39
Ne mo`ej}i da gi izneseme site pozna~ajni varijanti na AT 709, nie }e gi navedeme
izvorite. Vra`inovski (1986a, pr.br.44), naslovena kako "Najmalata sestra najubava",
str.181-182; Verkovi} (1985,4, pr.br. 47) "Angelina i nejzinite dve zavidlivi sestri" ( AT
709 + 403); A. Popvasileva, (1996, pr.br.29) "Ma}ea i pa{teka (Ogledalce, ogledalce...).
40
Snimil: Lidija Stojanovi} na 26.10. 1992 vo Novoseqane, Kumanovsko, raska`uva:
Serafinovska Slavka od Mlado nagori~ane.

215
na nejzinata liminalna faza. Po site poznati premre`ija, na kraj
heroinata zavr{uva kako mlada nevesta vo nevestinsko ruvo:

"Majka, ja }e idu na rabotu, ti u ovu sobu ne sme{ da ulezne{!

E ona, majka kako majka, ulegnala, poprskala gu sas vodi~ku i dala gu
vodi~ku, a onaj `ena se usre}ila, stanmala. I ona {to }e pravi, sve u
nevestinsko gu promenila i kada je do{al ~estiti car, wen sin, i on si ga zemaja
za nevestu."
(AIF, m.l. 3450)

Edna interesna varijacija na temata na obrednopreodniot

karakter, izrazena preku devalvacijata na statusnata kategorija na
heroinata, (tipi~no za nevino progonetata heroina vo fazata na
inicijaciskite isku{enija, koja se nadomestuva so preodot vo povisokiot
status neposredno pred ma`a~kata), imame vo varijantata na AT 709
(AIF, m.l.1881) 41 "Devoj~eto i ma{teata", kade {to heroinata od
doma{niot carski ambient e progoneta od ma}eata vo nekoi pe{teri i
pustelii, kade {to minuva okolu edna godina. Tamu `ivee potpolno
partalava, gola, i se zapoznava so edno siroma{no ov~ar~e so koe se ma`i
i ra|a dve deca. Kako podarok, mladata bra~na dvojka dobiva edna {upa,
vo koja Kostanka gi odgleduva svoite dve deca. Padot na nejzininata
statusna pripadnost najeksplicitno ni e uka`an preku imiwata na
nejzinite deca: prvoto ma{ko go narekuva: [tobev, a devoj~eto -
Ka{~osum. Normalno, vo epilogot od prikaznata, nejziniot tatko ja
pronao|a i ja vra}a vo nivnoto carstvo. Ovaa verzija e dotolku
pointeresna, {to vo nea svadbata ne pretstavuva ekvivalent i
simbolizam, preku koj sme naviknati da go sogledame preminot vo
povisokiot socijalen i stale{ki status. Ednostavno, nea mo`eme da ja
sfatime kako integralen del na liminalna faza niz koja pominuva
na{ata heroina Kostanka.

41
Snimil: Milan Risteski vo Bitola, Informator: Stoja U{linova od German, Egejska
Makedonija.

216
 ***

Ve}e @irardo, eden od prvite istra`uva~i na inicijaciskiot

simbolizam vo "Sne`ana" go otkriva slednoto: "Iako interpretacijata
na razli~nite varijanti bi mo`ela da ni poka`e razni repertoari od
individualni simboli, sepak, globalnata, seopfatnata artikulacija na
ovie razli~ni simboli bi mo`ela da bide naso~ena kon edno nesomneno
inicijacisko scenario" (Girardot, 1977:279-280). Ne{to sli~no na Maks
Liti, i @irardo se obiduva vo svojot metod da gi iskombinira
razmisluvaweto okolu formata so analizata na simbolizmot na nekoi
osobeni konstitutivni celini.
Taka, se pra{uva @irardo, "koe e zna~eweto na ovaa tolku poznata
prikazna?"Na najo~iglednoto i najrazbirlivoto nivo, ova pretstavuva
moralna prikazna koja se odnesuva na triumfot na heroinata nad lo{ata
qubomora i grdosta na lo{ata ma}ea. Gledano od edna po{iroka to~ka na
gledi{te, ovaa prikzna e vo potpolnost ona {to Liti go narekuva '
prikazna koja se soo~uva so procesot na ~ovekovoto sozrevawe', prikazna
koja opi{uva nekoi su{tinski preodni epizodi vo personalnoto rasnewe
i socijalizacija (Max Lüthi, 1970:70,109-119,139; Girardot, 1977:280).
Sogledano od aspekt na primitivnite kulturi, ovaa prikazna pretstavuva
ritualizirana pubertetska tema na 'sozrevaweto' koja e naso~ena na edna
cela serija od esencijalni tranformacii vo ramkite na eden socijalen
`ivot: preminot od detstvo vo zrelost, preminot od prirodniot vo
kulturen `ivot, od aseksualniot vo seksualniot `ivot. Ona {to e dosta
specifi~no za Sne`ana e toa {to taa pravi biten ~ekor od edno
egocentri~no samoqubie na edno dete kon razvivawe na edna seop{ta i
nesebi~na qubov naso~ena na drugite koja e neophodna za zakrepnuvawe na
edno op{testvo tokmu preku institucionaliziranata forma na svadbata
(Girardot, 1977:280).
Od istra`uvawata vr{eni vo posledno vreme, vredi da se spomene
obemnata interpretacija na B. Betelhajm, kade {to se ~uvstvuva edna

217
silna frojdisti~ka refleksija i perspektiva. Vo kontekst na ova, bi
mo`ele da gi sogledame i sporedime delata na dvata avtora: Betelhajm i
@irardo. Dodeka Betelhajm go naso~uva zna~eweto na eden inicijaciski
model od edna izrazito psihoanaliti~ka perspektiva, dotoga{ @irardo
vo negovite analizi se stremi da go opfati fenomenot na inicijacijata
od edna komparativna i ne tolku psiholo{ki reduktivna prizma.
Vo redot na brojnite avtori koi go opredeluvaat `anrot na
progonetata devojka, slobodno mo`eme da go stavime i Stit Tompson, koj
ja be{e klasificiral Sne`ana kako edna od varijantite na {iroko
rasprostranetata prikazna za "Progonetata `ena ili devojka" (1951:120-
125).
Za nas e interesno gledi{teto na @irardo, spored kogo vo
Sne`ana se javuvaat odeci, tragi na `rtveniot obred na nevinata devojka,
vo smisla na plodnosta ili pak na obnovata na svetot. Ednostavno,
@irardo smeta deka supstitutnoto `rtvuvawe /ubistvoto na divata
sviwa, ku~eto i sl. vo spomnatite primeri/ namesto Sne`ana ne e
dovolno za da se ostvari nejzinata transformacija, t.e. preod od dete vo
zrela li~nost. Transformacijata vo ramkite na eden vakov inicijaciski
proces nu`no iziskuva samo`rtvuvawe, vo najvistinska smisla na zborot,
i ne se zadovoluva so edno supstitutivno re{enie (Girardot, 1977:289).
Sne`ana mora da umre za da go realizira svojot premin od devoj~e vo
zrelo doba na edna `ena. Spored toa, tatkoto (vo varijantite vo koi se
realizira ova scenario) mo`e da se smeta kako agens na edna kreativna
smrt i transformacija koja se raziduva, distincira od uriva~kata `elba
vo finalnata smrt koja ja sogleduvame vo o~ite na lo{ata ma}ea.
Vo ovoj slu~aj, lo{ata ma}ea koja se pojavuva vo oblik na ve{terka
pretstavuva nu`na izmama se' do onoj moment koga Sne`ana }e go dostigne
stepenot koga }e ja sovlada nejzinata detska nevinost i nedostatokot na
kulturnoto znaewe. Vsu{nost, patot na sovladuvaweto na nazna~enite
nocii, }e bide pat na nejzinoto samo`rtvuvawe i pateka na
transformacijata na nejzinata individua (Girardot, 1977:290).

218
Soglasuvaj}i se so @irardo, Beker, Elizabet Pantaja i redica avtori od
ovoj tip, mo`eme da potvrdime deka site negativni figuri - ma}ei,
ve{terki, baba - jagi itn, pretstavuvaat samo nu`na etapa na `ivotniot
pat na sozrevaweto niz koj pominuvaat na{ite heroi - protagonisti od
vol{ebnite prikazni. Vsu{nost, ovaa konstatacija ne' navra}a na Prop,
koj dosta precizno ja be{e sogledal istoriskata pojava i funkcija na
"ma}eata". "Vo vol{ebnata prikazna se pojavuva ma}eata i nejzinata
istoriska uloga - da go prezeme na sebe "neprijatelstvoto" koe za vreme
na odr`uvaweto na obredite na iniciajcijata mu pripa|alo na tatkoto
/koj se javuva vo funkcija na inicijaciski voda~ na svojot sin/ (Prop,
1990:133).
Prestojot na ovaa na{a heroina vo ku}ata na "kompawonite" (t.e.
ku}ata na ~etiriesette razbojnici kaj Verkovi}, ku}ata na
dvanaesetminata bra}a - AIF, m.l.871, i raznite altenacii), @irardo ja
tolkuva kako nejzino simboli~no vra}awe vo mitskiot po~etok na
vremeto, liminalniot period na haosot, vreme vo koe misterioznite
bo`estva, kako i mitskite pretci dejstvuvaa aktivno. Inaku, vo nekoi
varijanti, ovie kompawoni mo`at da se javat vo funkcija na destruktivni
i lo{i su{testva, me|utoa vo na{ite verzii tie go pretstavuvaat
kreativniot, sozdava~kiot agens na rasneweto i povtornoto ra|awe. I
navistina, xuxiwata (ili pak kratcite, aramiite, i sli~ni nivni
supstituti koi se nao|aat nadvor od vostanoveniot socijalen red) bi
mo`ele da bidat sfateni kako bo`estveni pretci, u~iteli, ~uvari ili
pomaga~i koi se neophodni za edna uspe{no sprovedena inicijacija. Tie
pomagaat da se iskopa zlatoto od crnata zemja na du{ata na Sne`ana,
onaka kako {to metalskiot rabotnik i alhemist pomaga vo
bo`estvdenata rabota na zabrzuvaweto na odvivaweto na prirodniot
proces (Girardot, 1977:290).
Sne`ana prestojuva vo nivniot dom ~uvaj}i ja ku}ata, vo prvo
vreme, za da potoa zapo~ne da gi u~i zanaetite od vozrasniot, zrel `ivot
koi od nea se o~ekuva da gi znae. Konsekventno, xuxiwata, bra}ata, 40

219
aramii i sl., mo`eme da gi okvalifikuvame kako pomaga~i vo procesot na
transformacijata na nevino progonetata heroina. No edno e jasno: tie ne
mo`at da garantiraat za ishodot, t.e. za rezultatot na celiot toj proces.
Kone~no, mo`eme da se slo`ime so @irardo deka transformacijata na
Sne`ana uspeva da se realizira samo so pomo{ na nejzinoto
samo`rtvuvawe kako i so nenadejnata, no nu`na intervencija na milosta
koja gi prekr{uva ~aroliite na smrtta. Zna~i, kompawonite dejstvuvaat
kako za{titnici vo ovoj opasen i te`ok premin, i tie ja podu~uvaat
Sne`ana vo ume{nostite na civilizacijata, predupreduvaj}i ja i
uka`uvaj}i i' na te{kite isku{enija i smrtta koja mo`e da naide. Vo
na{iot slu~aj (AIF m.l. 871) ova ~uvawe i predupreduvawe od strana na
dvanaesetminata bra}a e pretstaveno vo svojot najreduciran oblik,
sveduvaj}i se na edna replika: "da ne iska~a od doma i da gi ~eka niv" -
{to za nas go pretstavuva ekvivalentot na parafraziranite momenti,
imaj}i ja vo predvid skromnosta i ednostavnosta vo ekspliciraweto na
detalite od na{ata verzija. Za razlika od poznatata Grimova prikazna za
Sne`ana, voglavno na{ite verzii se mnogu pokoncizni, poednostavni i
samo popatno gi poso~uvaat punktualnite odrednici vo prikaznata za
edna `enska pubertetska inicijacija. Vo sekoj slu~aj, ne smeeme da go
ignorirame faktot, deka ni edna od poso~enite varijanti od
makedonskiot folklor, vsu{nost ne otstapuva od "voobi~aenoto
scenario". Edinstveno na {to morame da obrneme vnimanie, toa e
postoeweto na eden drug kontekst vo koj ova si`e se raska`uva. Bez ogled
na uka`anite poedinosti, u{te edna{ potvrduvame deka nejzinata
prisutnost vo makedonskata narodna literatura svedo~i za eden
paradigmati~en primer na `enskata inicijacija na ovoj prostor.
Analiziraj}i go simbolizmot na "kompawonite", bi navele i dosta
zna~ajni pogledi koi {to gi uo~uva Xons, spored kogo site kompawoni,
bra}a, razbojnici, xuxiwa, {ebe~enta (mali majmuni) i sl. se sredstva
koi se neophodni za da se isproba `ivotot na edna zrela li~nost
(spremaweto, ~isteweto, gotveweto i sl.) (S.S.Jones, 1990:52).

220
 Okolu pra{aweto na kompawonite, Xons donesuva interesni
zaklu~oci koi se odnesuvaat na ovoj alomotiv: imeno, xuxiwata,
razbojnicite, bra}ata, aramiite, me~kite, majmunite, banditite,
kanibalite i drugite sli~ni kompawoni se re~isi sekoga{ pretstavnici
na ma{kiot pol. Na izvesen na~in ova mo`e da zna~i odluka na heroinata
da `ivee so nekoj ma`. Nejziniot interes za ma{kite pridru`nici
verojatno mo`e da se sogleda kako navestuvawe na nejzinoto seksualno
sozrevawe... Vo sekoj slu~aj, biten e faktot deka so nejzinata odluka da
`ivee so ovie pridru`nici taa stanuva svesna za diferencijacijata
pome|u ma`ot i `enata (S.S.Jones, 1990:52-53).
Me|utoa, va`no e isto taka da se istakne i nivniot liminalen
karakter (spored @irardo), a koj go potvrduva i Xons. Ednostavno toa se
obi~no pretstavnici na nekoj drug svet. Kako {to veli Xons, site
kompawoni se potpolni autsajderi, koi `iveat von normite na
socijalniot red i `ivot. Ednostavno tie se otse~eni od op{testvoto ili
pak `iveat na rabot na civiliziraniot svet. Bez razlika da li stanuva
zbor za ~ove~ki su{testva, kako na pr. razbojnici, aramii, bra}a, ili pak
stanuva zbor za nekoi ~udni kreaturi ({ebe~enta - mali majmuni), xuxiwa
i sl. - zna~i site ovie figuri se varijantni reprezentacii na kvazi-
humanata figura; tie se sekoga{ ne{to necivilizirano, prirodno,
primitivno, ne{to poprizemno odo{to e socijaliziraniot ~ovek. So
poso~uvaweto na nekolkute osnovni viduvawa na vakvite kreaturi, se
obidovme da go otkrieme nivnoto zna~ewe i funkcija koja {to ja imaat
vo procesot na sozrevaweto na ovaa mlada heroina.
Nekolkukratnite posledovatelni obra}awa na kralicata - ma}ea,
(vo na{iot slu~aj - qubomornata majka, ma}ea, ili pak zavidlivite
sestri) do ogledaloto, mese~inata, sonceto i sl. de fakto ni svedo~at za
nejzinata izmamenost, prelaganost. Toga{, spored prikaznata, taa re{ava
da prezeme novi porigorozni merki kon uni{tuvaweto, t.e. usmrtuvaweto
na ubavata }er}a /pastorka/ Sne`ana. I navistina, vo na{ata varijanta
(AT, m.l. 871) ovie isku{enija se javuvaat vo oblik na otroven ~e{el i

221
otroven zlaten prsten koi "navodno" treba da ja usmrtat Sne`ana. Vo
ovaa verzija tie se prateni preku cigankata, dodeka pak kaj Verkovi}, 4,
pr.br.83, stanuva zbor za otrovniot grozd koj heroinata go kasnuva i pa|a
mrtva, itn.
Figurata na majkata, kako supstitut na lo{ata ma}ea, ve{terka i
sl., vo ova si`e mo`eme da ja protolkuvame ne{to od tipot na "starite
`eni, voda~ki", koi vodej}i gi svoite mladi inicijanti, moraat da ja
izma~at i "ubijat" mladata inicijantka, dokolku taa saka uspe{no da
stapne na pragot na zreliot `ivot (Girardot, 1977:291). Zna~i, ovde sme
povtorno povikani da go otkrieme onoj pove}ekraten simbolizam vo koj
go sogleduvame "pozitivniot" valer na ovie "destruktivni" voda~ki,
smetaj}i gi ednostavno kako nu`ni nivnite postapki na uni{tuvawe,
usmrtuvawe, koi vodat kon uspe{niot proces na transformacijata na
individuata na neofitot. Porakata od ovaa sekvenca mo`e da bide
protolkuvana na sledniot na~in: "vo eden daden moment od rasneweto i
razvivaweto na devoj~eto, majkata mora zadol`itelno da ja odigra
ulogata na ve{terka, vo istata onaa mera vo koja tatkoto ja prezema ovaa
uloga koga stanuva zbor za razvivaweto na negoviot sin (Girardot,
1977:291).
Ednostavno, spored @irardo, testiraweto na kosata, t.e.
isku{enieto koe{to heroinata go ima so ubavata crna kosa, ozna~uva
ispituvawe na fizi~kata i spiritualna mo} 42 , smetaj}i deka ova vtoro
isku{enie pretstavuva obid za usoglasuvawe ili integrirawe na site tri
obida za usmrtuvawe na Sne`ana (1977:292).
Sne`ana vo periodot /koga e navodno umrena/ fakti~ki se nao|a vo
svojata liminalna, smrtna ili zarodi{ka sostojba. Taa e vo sostojba "ni
vamu - ni tamu", i taa e oma|ijana (Girardot, 1977:293). Ovaa nejzina faza
ne' potse}a na V. Tarnerovoto odreduvawe between and betwixt.

42
Vo vrska so navedeniot simbolizam i zna~eweto na crnata kosa da se vidat slednite
odrednici: de Vries, Dictionary, pp.231-234; a isto taka da se vidi i: Bruce Lincoln, "Treatment of

222
 Periodot na smrtta {to go pominuva Sne`ana, vklu~uva
povtoruvawe na celiot ciklus na transformacijata. Stavaweto vo
staklen kov~eg isto taka ima svoj interesen simbolizam od edna
alhemiska perspektiva. Ednostavno, kristalniot kov~eg e opi{an kako
glaven simbol na sad koj ima transformaciona mo}. U{te pove}e,
razli~nite supstituti na ovoj kov~eg, kako {to se zlatniot i srebreniot
kov~eg isto taka gi istaknuvaat alhemiskite temi (Girardot, 1977:293).
Ova sogleduvawe e mnogu va`no koga stanuva zbor za na{ite
varijanti, zatoa {to vo niv se javuvaat tokmu "zlatniot" i "srebreniot"
kov~eg kako supstituti. No, osvrnuvaj}i se na marginalniot period na
heroinata od At 709, koga taa ja pre`ivuva svojata privremena
inicijaciska smrt, kako priprema za novoto ra|awe, bi trebalo da ja
poso~ime i supstitutnata metafora, koja e isto taka dosta frekfentna
vo makedonskite varijanti, imeno koga kompawonite ja zaka~uvaat
"mrtvata heroina da visi na drvo". Ovaa nocija ne' navra}a na poznatite
simbolizmi od tipot na {umata, grmu{kata, kolibata, {atorot i sl. kako
modusi kade {to treba da bide realizirana privremenata smrt na
mladite neofiti.
Kristalnata planina (ili kov~eg) e planina na smrtta, koja
istovremeno pretstavuva i brdo na sozdavaweto, koj pretstavuva
liminalen prostor ili sostojba kade {to "du{ata" e soedineta so
Totalitetot. Vakviot simbolizam mu dava na pravo na @irardo da go
protolkuva ova poslednoto kako referenca, t.e. metafora na "kralskata
}erka" (Girardot, 1977:293).
Vidovme deka vo nekoi verzii se javuva momentot na
dopolnitelnoto "svadbeno" isku{enie, vo koe ma}eata so pomo{ na igla
ja pretvora heroinata vo gulap~e. Inaku, znaeme deka gulabot, pak
pretstavuva predznak na nov `ivot, i mo`eme da go ozna~ime kako
signalizacija na uspe{noto zavr{uvawe na cel ovoj proces.

Hair and Fingernails Among the Indo-Europeans," fortcoming in History of Religion, vol. 16 (1977);
Edmund Leach, "Magical Hair", Journal of the Royal Anthropological Institute, 10 (1958), pp.147-164.

223
 Sega isto taka bi uka`ale i nekoi pointeresni sogleduvawa na
vtoriot zna~aen istrra`uva~ na fenomenot nare~en "Sne`ana" - a toa e
figurata na folkloristot Stiven Sven Xons. 43 I ovoj avtor go
izvlekuva vo preden plan otkrivaweto na konfrontaciite, sudirite na
mladoto devoj~e so problemite koi se svojstveni na procesot na
rasneweto, problemi koi se povrzani so detskiot preod vo pubertet, kako
i prilagoduvaweto i prifa}aweto na istiot (S.S.Jones, 1990:38). Stavot
do koj doa|a Xons, donekade se dobli`uva do onie stavovi na prethodnite
istra`uva~i od tipot na Macquisten i Pickford (1942) 44 , Betelhajm (1954) i
@irardo (1977). Vo sekoj slu~aj, ona {to treba da bide od osobena
va`nost vo na{eto istra`uvawe na inicijaciskite modeli vo prikaznata
za Sne`ana- AT 709 , e stavot do koj doa|a Xons zimaj}i ja vo predvid
globalnata ocenka na {irokiot krug na verzii na "Sne`ana"
(rasprostraneti niz raznite kraevi od svetot) - imeno deka ovaa prikazna
osobeno go ocrtuva devoj~inskoto personalno razvivawe, vo smisla na toa
deka ovoj tekst pretstavuva bazi~en detski tekst, zamislen za da gi
pret~uvstvuva i olesni stravuvawata, solzite i te{kotiite koi se
karakteristi~ni sopatnici na slo`eniot proces na maturiraweto. Ovaa
prikazna pretstavuva metafori~ko ogledalo na detskiot `ivot,
odrazuvaj}i gi dramati~no, simboli~no, a ponekoga{ duri i
hiperboli~no detskite do`ivuvawa. Analiziraj}i gi brojnite
varijantni motivi, koi se iskoristeni vo sekoja od poso~enite
tipolo{ki epizodi, so cel da go odrazat vistinskoto dejstvie na dadenata
epizoda, Stiven Sven Xons sproveduva analiza na sekoja epizoda

43
Inaku, Stiven Sven Xons, kako {to vidovme vo oddelot posveten na "Dobrata i lo{ata
devojka", e eden od onie avtori koi mu davat primat na strukturalisti~koto istra`uvawe
na temite i motivite vo Sne`ana, koe spored nego dopu{ta da se objasnat podvle~enoto
zna~ewe i celta na edna dadena prikazna. Temite vo ovaa prikazna ja pretstavuvat
nejzinata emocionalna sr`; tie ja pretstavuvaat intelektualnata i emocionalna vrska
pome|u svetot na audiencijata i slikite i zbidnuvawata na prikaznata, {to mu dopu{ta da
prodre do dramati~nata sr` na samata prikazna.
44
Macquisten, A. S & Pickford, R. W. , "Psychological Aspects of the Fantasy of Snow White and the
Seven Dwarfs". Psychoanalytic Review 29, 233-252; 1942.

224
poedine~no, so cel da se otkrijat osnovnite, fundamentalni temi koi ja
kreiraat ovaa prikazna (da se vidi: S.S.Jones, 1990:39-76).
Dodeka @irardo pravi svoevidna tipolo{ka klasifikacija na
osnovnite sekvenci vo Grimovata Sne`ana, koja ja zima kako
najparadigmati~na varijanta na At 709, dotolku pove}e go prifa}ame
priodot na Xons, koj preku analizata na temite, vr{i tipolo{ko
odreduvawe na osnovnite epizodi, zimaj}i ja globalnata sostojba na AT
709. Xons gi opredeluva i analizira temite i alomotivite na "Sne`ana"
spored slednite nejzini klu~ni i tipolo{ki epizodi: A. po~etna
(vovedna) epizoda; B. Epizoda na qubomora; C. progonuva~ka epizoda
(epizoda na isteruvaweto od roditelskiot dom); D. Prifa}awe (epizoda
vo koja Sne`ana e prifatena od strana na kompawonite - xuxiwa, bra}a,
aramii, razbojnici); E. Povtorna qubomorna epizoda; F. Smrt na
Sne`ana; G. Poka`uvawe, izlo`uvawe na teloto na Sne`ana od strana na
kompawonite; H. Povtorno o`ivuvawe; I. Odlu~uva~ka, re{ava~ka
epizoda.
Ova e isto taka povolen moment da go navedeme i koncepciskoto
re{enie na R. Beker koja gi ima obedineto site `enski inicijaciski
prikazni, razdvojuvaj}i gi na poznatite tri motivski kompleksa:
predliminalna faza (sedewe doma) ; liminalnata faza (progonstvoto,
smrt i o`ivuvawe) i postliminalnata faza (vra}awe vo socium, koj
zavr{uva naj~esto so ven~avka, osven AT 480) (vidi: Becker, 1990).
Vo edna od fundamentalnite epizodi - onaa na progonstvoto, t.e.
isteruvaweto od roditlskiot dom, naiduvame na u{te eden preod: toa e
preodot koj spored Xons se odnesuva na soglasuvaweto i nesoglasuvaweto
so roditelite na mladata heroina. Bez ogled na motiviranosta za edno
vakvo progonstvo, nas ni e mnogu indikativno toa {to re~isi vo site
varijanti se nasetuva periodot na pubertetot. Eksplicitno, toa ni e
uka`ano vo varijantata od Vra`inovski (1986a, pr.br.45) kade {to
ma}eata ja isteruva pastorkata na nejzina 16-17 godi{na vozrast. Vo edna
vakva smisla se soglasuvame so koncepcijata na Xons, spored kogo, ovaa

225
prikazna uka`uva na supstancijalnata vrska na heroinata koja dotoga{ se
nao|a vo potpolna soglasnost so vrednosnite sistemi na nejzinite
roditeli. Taa ne e vo nikakva konfrontacija so niv, i ottamu taa go nema
izdiferencirano sopstveno ego, tuku e vo potpolna zavisnost i
soglasnost so roditelite. Ottamu, spred Xons, epizodata na
isteruvaweto mo`e da bide sfatena kako eden ~ekor kon nejzinata
individuacija, {to e inaku kako stanovi{te vo potpolna soglasnost so
teorijata na inicijacijata. Vpro~em, {to pretstvuvaat pubertetskite
inicijaciski obredi - i si`ea, ako ne pat kon edno celosno
osamostojuvawe i sozdavawe kompletna li~nost. Me|utoa, nu`no e da se
podvle~e deka vakviot proces na individuacija e mo`en samo preku ~inot
na separacijata od nejzinite roditeli. Zna~i, doa|aj}i do edna vakva
poenta, site "t.n. neprijatelski figuri " vo prikaznata gi tretirame
kako edna nu`na, neophodna etapa koja na heroinata i' ovozmo`uva
uspe{en preod od detstvo kon zrelost.
Rezimirano, S. Sven Xons tvrdi deka tematskiot opseg na ovaa
epizoda e sli~en, se nadovrzuva na prethodnata - qubomorna epizoda:
ednostavno dvete spomnati epizodi gi traumatiziraat tipi~nata
edipovska i filosofska zagri`enost koi {to go izma~uvaat mladoto
devoj~e koe e vo proces na rasnewe (S.S.Jones, 1990:49).
Vo smisla na otkrivawe na adopcionata epizoda, rezimirano bi se
navratile na ve}e poso~eniot simbolizam na kompawonite.
Opredeluvaweto i definiraweto na "kompawonite", koe go
izlo`ivme prethono, mu pomogna na Xons vo decidnata opredelba na
zna~eweto na adopcionata epizoda, zatoa {to preku niv nie otkrivame
u{te edna tema koja{to se odnesuva na detskoto razvivawe i rasnewe
prisutno vo ovaa epizoda. Na primer, surovata, neobrabotenata priroda
na ovie figuri soodvetstvuva so nekompletnata razvienost na
adolescentnata heroina, istovremeno vo moralna i seksualna smisla.
Razbojnicite, aramiite i drugite socijalni izop{tenici na nekoj na~in
go reflektiraat procesot na prifa}aweto i usvojuvaweto na moralniot

226
kod od strana na heroinata. Kako {to veli Xons, taa prifa}a da `ivee
so niv, od ednsotavna pri~ina {to i taa samata ne gi prifatila i usvoila
moralnite kodovi koi gi nalaga nejzinata socijalna sredina. ...Vo
epizodata koga kompawonite ja podu~uvaat heroinata da ne otvara vrata
na nikogo, ednostavno ja odrazuva nejzinata moralna nezrelost (S.S.Jones,
1990:53).
Kako zaklu~ok, Xons smeta deka ovaa adopciona epizoda ni svedo~i
za socijalnoto, filosofskoto i psiholo{koto razvivawe, kade {to site
pridru`nici slu`at kako medijatori vo realizacijata na heroinata vo
site spomnati podra~ja: vo psiholo{koto prifa}awe na seksualnosta; vo
filosofskata borba da se sfati prirodata na `ivotot; vo socijalnoto
steknuvawe na moralnosta, kako i obukata vo izvr{uvaweto na
doma{nite obvrski.
Epizodata na smrtta pretstavuva dramatizacija na seksualnoto,
moralno i socijalno sozrevawe na heroinata. Preku motivite od ovaa
epizoda mo`e lesno da se uo~i nejzinoto seksualno razvivawe (S.S.Jones,
1990:58).
Obidot za re{avawe na postaveniot filosofski problem na
prifa}awe na smrtta e dramatiziran na sli~en na~in vo mitot za
Persefona, koj pru`a mnogu paralelizmi so "Sne`ana".
Vo sekoj slu~aj, smrtta na heroinata pretstavena vo oblik na son
mo`e da bide sogledana kako dramatizacija na brojnite detski
stravuvawa, anksioznosti vo vrska so nivnata labava i konfuzna
situacija. Odovde isto taka mo`e da se izvle~e ambigvitetnata i
paradoksalna pozicija na bivstvuvaweto pome|u `ivotot i smrtta. I
kone~no, sevo ova mo`e da se sogleda kako edno figurativno isleduvawe
na smrtta.
Motivite vo epizodata na izlo`uvaweto na mrtvata heroina se
trudat da go opi{at posledniot moment od egzistencijalniot strav, koj e
olicetvoren preku sostojbata vo koja se nao|a heroinata, t.e. koga taa ne
mu pripa|a nitu na ovoj nitu na onoj svet. Kako refleksija na nejzinata

227
neodredenost vo vrska so pozicijata - ni vamu ni tamu, ovaa epizoda to~no
ja opi{uva heroinata postavena me|u dvata prostora.
Otprilika, vo primerite od na{iot folklor, mo`eme da go
zaklu~ime slednoto: dokolku e heroinata postavena na drvo, ili pak na
nekoe marginalno mesto, kade {to prestojuva "mrtva vo kov~egot" se'
dodeka ne pomine princot, obi~no mo`eme da go protolkuvame kako
pozicija "ni vamu - ni tamu" ili poto~no, takvoto mesto mo`eme da go
okvalifikuvame kako mesto koe se nao|a na granicite na dvata sveta vo
oblik na eden spiritualen rab, koe {to na krajot na krai{tata ja
ilustrira i nejzinata egzistencijalna dilema. ...U{te pove}e, motivot
koga e taa frlena so kov~egot vo voda, more i sl. ne' upatuva na toa deka e
taa frlena vo golemata voda na postoeweto. Vakvoto sogleduvawe ja
tretira smrtta kako vra}awe na ona mesto od kade {to nie doa|ame.
Donekade, ova ne' upatuva na Diranovoto sogleduvawe na vodata kako eden
od primarnite elementi na novoto ra|awe- t.e. ne' upatuva na na~eloto
voda-majka, pokraj ve}e dobro poznatoto na~alo zemja - majka. Kone~no,
motivot na kov~egot koj e ostaven da visi na drvo, pretstavuva izrazna i
sugestivna metafora na kriti~nata i opasna relacija koja {to
~ove~kiot `ivot ja ima vo odnos na kosmosot. Simboli~nata
koincidencija na ovie sliki ni dava za mo`nost da sogledame deka
heroinata e navistina vo proces na vistinsko isku{enie, obid da dojde do
situacija koga }e gi nadmine svoite stravuvawa.
Interesno e sogleduvaweto na S. S. Xons, spored kogo prikznata za
"Sne`ana" dvojno ja prika`uva ovaa ritualna tehnika, opi{uvaj}i gi
do`ivuvawata na izolacija i liminalnost koi se prika`ani za vreme na
nejziniot figurativen preod od socijalnata granica (od devoj~instvo kon
`enskost). Izolacijata se najavuva preku kov~egot, a pak liminalnosta se
najavuva preku marginalniot status koj heroinata go do`ivuva pome|u
`ivotot i smrtta, kako i nejzinata grani~na postavenost, koja e
umetni~ki transponirana preku prestojot na drvo, planina, koga e
postavena na nekoj rab, granica i sl., {to generalno mo`e da se voop{ti

228
kako postavenost "blisku do nekoja pograni~na zona" (da se vidi:
S.S.Jones, 1990:67-68).
Sogledano od eden psiholo{ki aspekt, fazata na izolacija i
liminalnost, koi na{ata heroina gi do`ivuva, mo`at da se
interpretiraat kako faza vo koja heroinata u~i da se spravuva so raznite
problemi, {to vo krajna smisla dobiva dimenzii imanentni na procesot
na individuacijata.
Finalnata epizoda na tradicionalnata prizkazna za Sne`ana,
Stiven Sven Xons ja narekuva "Odlu~na, re{ava~ka" zatoa {to taa gi
donesuva kone~nite odluki na ovaa drama. Ova dramati~no razre{avawe
obi~no go vklu~uva ven~avaweto na heroinata so nejziniot drag /car,
princ,kral, vitez, lovec itn/ (S.S.Jones, 1990:72).
U{te edna{ da go prispomeneme kone~niot ishod na eden
inicijaciski proces - toa e mo}ta da se vladee so sopstveniot `ivot.
Zaklu~nite referenci na ovaa na{a analizirana inicijaciska prikazna
ni go uka`uvaat tokmu toa. Vo raspletot na prikaznata AT 709 go
dobivame tokmu vpe~atokot deka heroinata stanuva zrela i sposobna da
vladee so sopstveniot `ivot, to~no preku fazata na sebeoformuvaweto
vo oblik na ven~ana `ena.

***

Po izlo`enite analizi na sekoja od prikaznite koja go zaokru`uva

tematskiot blok: ma}ea - pastorka, nakuso bi gi rezimirale onie
momenti koi{to gi obedinuvaat site niv. Imeno, site ovie prikazni ni
govorat za slednoto:
1. specifikata na "`enskosta" ja otkrivame vo funkcijata i simbolikata
na nevino progonetata heroina
2. temata na koja {to se zasnivaat site prikazni e preminot od devoj~e vo
mlada zrela `ena.
3. tripartitnata struktura na inicijacijata se sostoi od:

229
a. progonstvo
b. doka`uvawe (vo smisla na inicijaciski proverki, inicijaciska smrt i
povtorno ra|awe)
v. vra}awe vo semejstvoto (so {to e ve}e realiziran obrednopreodniot
kompleks. Vo AT 4801-5 devoj~eto e stasano za ma`ewe, a vo AT 510 A i 709
stanuva zbor za ve}e ven~ana `ena).
Vo oblik na edno zaokru`uvawe na ova istra`uvawe, bi go
spomnale mnogu va`noto sovpa|awe vo odnos na na{eto pojdovno
stanovi{te i stavovite na Riharda Beker, i koe e sodr`ano vo analognata
struktura na obrednata inicijacija i onaa koja ja otrkivme vo
nazna~enite prikazni. Vo sklad so nekoi gledi{ta na Beker, zaklu~uvame
deka osnovnata struktura vo sistematskoto povrzuvawe na prikaznite i
ritualite se nao|a vo site analizirani prikazni. Sovpa|aweto go
otkrivame na nivo na univerzalnata tripartitnata inicijaciska
struktura:
1.zaminuvawe na pat (preliminalna faza)
Po~etnata faza vo ritualot pretstavuva samo edno odvoeno
osoznavawe. Naj~esto se sre}avaat motivite na progonstvo i zaminuvawe
vo drugiot svet. Po~etniot motiv pretstavuva isteruvaweto na
pa{torkata od strana na ma}eata (ili vo odredeni si`ejni tipovi, tuka
se javuva nejziniot tatko - kako supstitut na ma}eata).
2. smrt i povtorno ra|awe /doka`uvawe/ (liiminalna faza)
Ritualite se prosledeni so pouka od oblasta na misterijata na
`enskiot bit. Osobenosta i svojstvenosta na liminalnata faza vo
prikaznite, za razlika od ritualite, ja pravi tokmu bitieto na
inicijaciskiot pokrovitel. Vo ovaa faza, neofitot doa|a vo direkten
kontakt so smrtta (AT 709), ili pak ima kultna zada~a za
samodoka`uvawe (AT 480). Pretstavuvaweto na inicijaciskiot

230
pokrovitel vo forma na totemsko `ivotno pretstavuva edna arhai~na
foma na inicijacijata vo prikaznite od tipot AT 510 A 45 .
Spored Beker, vo ritualot, kako i vo prikaznite osobenosta na
`enskata inicijacija se nao|a tokmu vo liminalnata faza. Simboli~nite
strukturi na kultno-mitskata sodr`ina vo prikaznite se lesno uo~livi i
prepoznatlivi.
3. Vra}awe (postliminalna faza)
Vo tretata faza od ritualot ja otkrivame izmenetata situacija na
heroinata - neofit vo odnos na zaednicata, koja e rezultat na nejzinata
uspe{na inicijacija. Vsu{nost, zatoa i doa|a do nejzinata promena na
statusot. Ekspliciten izraz na toa e ven~avkata. Najgolemiot del od
prikaznite, osven vo tipot AT 480 e skoncentiran i fokusiran okolu
ven~avkata.
Vo analizata na `enskata inicijacija, Beker razotkriva primarni
i sekundarni motivi. Prvite se baziraat na prvobitnite rituali i
mitskiot kontekst, dodeka poslednite ja imaat izgubeno ovaa struktura, i
za smetka na toa imaat dobieno edna svoja imanentna forma. Pritoa, tie
izrazuvaat edno svoe odredeno zna~ewe. Taka, mo`e da se ka`e deka od
edna strana ovie prikazni se baziraat na inicijacijata, no ritualnata
vrska vo konfliktot pome|u ma}eata i pa{torkata e zagubena. Na toj
na~in mo`at da se zabele`at dve tendencii. Vo prviot slu~aj,
inicijacijata se stremi kon edna sakralizacija i mitologizacija na
prikaznite. Zatoa tie mo`at da se povrzat so mitovite. Vo vtoriot
slu~aj, tie prikazni se nad mitovite, vo zakrilo na familijarnosta vo
eden mikrokosmi~ki desakraliziran svet. Vo socioistoriskata analiza
na Meletinski, vidovme deka prikaznite so motivot na ma}eata se
nao|aat vo silna sprega so raspa|aweto na stariot matrijarhalen
rodovski sistem, i vospostavuvaweto na noviot patrijarhalen sistem.
Vakvata mikrokosmi~ka "familijarna situacija" se javuva vo

45
Ovde gi imame vo predvid onie varijanti na Pepela{ka vo koi{to e pretstaven motivot
na majkata - prestorena vo krava, i normalno kultot kon nejzinite koski.

231
sprotivnost od ritualnata osnova na edna mo}na profanizacija i eden
raspad na tradicionalnata vrska (Becker, 1990:54-55).
Vo analiziraniot vid na `enskite inicijaciski prikazni,
inicijaciskoto istra`uvawe po~iva na socijalniot konflikt {to se
javuva na relacijata: ma}ea - pa{torka. Pote{kotijata vo analizata na
ovie prikazni, pred se' se javuva vo tipot AT 510 A, zatoa {to vo nea
otkrivame isprepletuvawe na socijalnite kodovi so mitolo{kata
osnova.
Vo ovie prikazni, devojkata na star, arhai~en na~in, preku kultot
na pretcite go realizira svoeto socijalno sozrevawe. Pritoa,
sozrevaweto se ostvaruva i zavr{uva so ~inot na svadbata.
Nedvosmisleno, vo prikaznite, osobeno vo onie kade {to vo funkcija na
inicijaciski pokrovitel se javuva ve{terkata /prestorenata ma}ea, ili
majkata vo nekoi verzii od AT 709/, misti~nite tragi na ovie procesi se
o~igledni. Vo prikaznite so `enskata inicijacija se gleda deka vo
pogolemiot del `enskite li~nosti se pretstaveni kako nositeli na
dejstvoto: ma}eata, nejzinata }erka, pa{torkata i inicijaciskiot
pokrovitel. Ma{kite likovi se samo epizodni figuri: tatkoto ima samo
edna dol`nost, t.e. da odgovori na zapovesta na negovata `ena da ja odnese
}erkata vo drugiot svet. Na krajot od prikaznata se javuva vtorata
epizodna li~nost - idniot ma` na heroinata. Specifikata na `enskite
aspekti vo analizata na `enskata inicijacija vo prikaznite ne
pretstavuva edinstveno reprezentcija na `enskite figuri; nea ja
osoznavame i preku pretstavuvaweto na funkcijata na simbolite (Becker,
1990:55). Na vakvoto soznanie i po~iva izvesnata diferencijacija pome|u
analiziranite "prikazni koi po~ivaat na relacijata: ma}ea - pastorka",
i prikaznite vo koi inicijacijata e realizirana preku "nevinoto
oklevetuvawe na devojkata". Vo ovie poslednite otkrivame edno mo}no
prisustvo na ma{kite figuri, od tipot na lo{iot tatko i zate~eniot
brat (AT 706), potoa bra}ata (AT 712) ili pak brojnite ma{ki likovi
vpletkani okolu naklevetuvaweto na devoj~eto od AT 883 A.

232
 Po analiziraweto na primarniot model vo koj se realizira
tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, sega preminuvame na vtoriot
tip nevino progoneta heroina, koja isto taka svojata inicijacija ja
do`ivuva vo oblik na pasivna `rtva.

2.3.2. Nevino naklevetenata devojka (AT 706, AT 712 i AT 883A)

Vtor zna~aen tematski blok koj ni ja opredeluva tipi~no `enskata
inicijaciska prikazna, pokraj primarnata tema posvetena na relacijata
ma}ea - pa{torka, pretstavuvaat onie si`ea koi ni govorat za nevino
naklevetenata i kazneta heroina. Vo dvete nazna~eni opcii, koi
vleguvaat vo ramkite na pod`anrot na nevino progonetata heroina, ja
otkrivame glavnata heroina vo uloga na pasivna `rtva. Bliskosta na
ovie dve tematski celini ja sogleduvame isklu~ivo preku dominantnata
tema na pokornost i pasivnost. Pritoa morame da go imame vo predvid i
"povtorenoto progonstvo" na na{ata heroina koe se slu~uva vo domot na
nejziniot soprug. Vsu{nost ova go naveduvame od ednostavna pri~ina {to
vo nekoi varijanti (kako {to }e imame mo`nost da sogledame)
isku{enijata vo oblik na progonstvo se povtoruvaat i vo periodot po
izvr{uvaweto na svadbeniot ~in, i osobeno se motivirani so ve}e
rodenite de~iwa. Sepak, imaj}i go soznanieto deka vo princip,
primarnoto progonstvo se vr{i vo roditelskiot dom, za vreme na
mlade~kiot period, nie go zimame ovoj tematski kompleks kako vtor
karakteristi~en moment pri definiraweto na tipi~no `enskata
inicijaciska prikazna vo ramkite na makedonskata narodna kni`evnost.
Vo kontekst na poso~uvaweto na vtoriot tematski blok koj se
odnesuva na motivot na nevino naklevetenata devojka, morame da go imame
predvid soznanieto za me|usebnata interferencija na trite tipa
prikazni (At 706, 712 i 883 A). Na pr., motivot "devojka bez race" (AT
706) ima mnogu zaedni~ki momenti so AT 712, na {to ni uka`uva tipot na
stradaweto, a isto taka i imeto na glavnata heroina Genoveva, koja ja

233
sre}avame vo izvesni verzii od AT 706 (v. Popvasileva, 1996, pr.br.28).
Od druga pak strana, vo vakvite primeri se ~uvstvuva izvonredna
bliskost so "nevino naklevetenata devojka" (AT 883 A).
Problemot na interferencijata na nazna~enite prikazni, so
stavawe poseben akcent na AT 881, 883 A i 712, ja dava i avtorot Hans
Jorg Uter, osvrnuvaj}i se na specifi~nostite na AT 712 (Genoveva,
Crescentia) (v. Uther, 1979, EM, Crescentia). Osven toa, mo`ebi najdobar
primer za nazna~enata interferencija, koga e vo pra{awe vakov motiv
pretstavuva istra`uvaweto na Penu{liski "Motivot 'Devojka bez race'
vo makedonskata literatura i folklorot" (1987:5-21), kade {to se
analizirani navedenite tipovi prikazni.
Navra}aj}i se povtorno na istra`uvaweto na Uter, go prifa}ame
negoviot stav, koj ni deluva najseriozno koga e vo pra{awe edno vakvo
prosleduvawe. Toj smeta deka ponoviot razvoj na motivskiot kompleks za
nevino naklevetenata `ena vo svojata osnova gi sodr`i ~udesata na
Marija (Uther, 1979:170).

a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A 46

Prikaznata od tipot AT 883 A (Nevino naklevetenata devojka),
spored klasifikacijata na Stiven Sven Xons vidovme deka mu pripa|a na
pod`anrot na nevino progonetata heroina. Vo taa smisla, analizata na
ovoj tip prikazna, i sogleduvaweto na nejzinite inicijaciski dimenzii
}e pretstavuva del od ovaa integralna celina.
Zadr`uvaj}i se pred se' na varijantata od Zbornikot na
Vroclavski (1984, pr.br.30), }e zabele`ime deka istata e razgradena vo
odnos na osnovnata vezija predstavena vo Eberhard-Boratav. Namesto

46
Ovaa prikzna ja ima kaj: [apkarev, 1976, 5, pr.br.7, str.17-20 ("Oxa i axija ili neverno
prijatelstvo"); pr.br.119, str.250-259 ("Popot klevetnik, lo{ata sfekrva i nastradanata od
niv moma - nevesta; kaznuvawe na prvite"); potoa kaj Cepenkov, 1972, kn. 3, pr.br.94
"^esnata popoa }erka", str.128-136; koja prvobitno be{e otpe~atena vo SbNU 10, 1894,
pr.br.2, str.165-170. Isto taka varijanti na ovaa prikazna sre}avame i vo Tureckie
narodnìe skazki, br.45, str.266-272 (od Adakale). Osven poso~enite varijanti od objavenite

234
eden, tuka nao|ame trojca zavodnici. Inaku, vo arhivskite materjali, na
pr. AIF, m.l.794 - prikznata se dobli`uva do originalot. Stanuva zbor
za eden zavodnik, po {to devoj~eto e prinudeno da go izvr{i svojot
transvestizam, preoblekuvaj}i se vo ov~ar.
Momentot od prikaznata /vo nekoi verzii/ kade {to za pogibijata
se baraat delovi od teloto na devoj~eto, mnogu potse}aat na prikaznata za
Sne`ana, poto~no na sekvencata koja e ozna~ena kako: 709 II.
Vo prikaznata e prika`an samo periodot na adolescentnata
devojka, dodeka svadbeniot ~in voop{to ne e inkorporiran vo nea. Samo
popatno, vo ovoj tip prikazna e ufrlen motivot na axilakot kako
sredstvo za ispolnuvawe na sosem drugiot tek na dejstvoto. Vo samiot
voved od varijantata kaj Vroclavski e navestena sekvencata kako tatkoto
gi vodi `enata i sinot na axilak, za da pri krajot bide prika`ano
nivnoto vra}awe. Normalno, ova sveto patuvawe e iskoristeno kako
umetni~ka transpozicija na nivnoto otsustvo, inaku period koga se
odviva pubertetskata, t.e. adolescentna inicijacija na mladata heroina.
Alternaciite na tatkovoto otsustvo se obi~no prika`ani kako negovo
patuvawe koe trae podolg period (godina, dve). So ogled na faktot deka
site tipovi prikazni koi go konstruiraat pod`anrot "nevino progoneta
heroina", vsu{nost na razli~nite na~ini ni gi pretstavuvaat
maltretirawata i nezgodite na mladata devojka, dobivaj}i pritoa
karakter na inicijaciski premre`ija, i ovoj tip prikazna go zadr`uva
istovetnoto scenario. Vo spomnatata varijanta (Vroclavski, 1984:187-
189, pr.br.30), heroinata gi pre`ivuva svoite preliminarni, glavni i
dopolnitelni isku{enija, proizlezeni od nevinoto i nepravedno
naklevetuvawe. Specifi~no za ovoj tip prikazna e zaveduvaweto na
mladoto devoj~e koe se nao|a na patot kon svoeto sozrevawe,
predizvikano od begot i oxata, koi ja ~uvaat i "navodno" se gri`at za nea,
dodeka nejzinite se nao|aat na axilak. Glavnoto inicijacisko isku{enie

zbornici, po`elno e da se vidat i varijantite od Arhivot na Institutot za folklor, AIF,

m.l.794 "Axijata" i AIF, m.l. 795, "^ovekot {to odil na axilok".

235
se realizira kako odgovor na pismoto od begot i oxata do nejziniot
tatko:

"]erka ti e ostai kej nas, ama po lo{i pati{ta oit" - demek, ne~esni raboti
pulit i nikogo ne slu{at."
(Vroclavski, 1984:187)

po {to toj go pra}a sinot da ja odnese vo planina i da ja ubie. No,

isku{enieto sepak dobiva oblik na supstitut, pri {to kako dokaz za
kobo`emskoto ubivawe e "ise~en nejziniot najmal prst od rakata".
Analognata situacija ja sre}avame i vo Arhivskiot materjal na
Institutot za folklor (AIF, m.l.794 47 ), vo koja najeksplicitno ni se
uka`uva periodot na pubertetot na devoj~eto:

"Tur~inof. Sede edna godina tamo kade {to sede (na axilok), i kom{ijata {}o
be{e obe}al za doma da vodi ra~un, eden den }e o vodi devoj~eto na bawa. Ama,
devoj~eto be{e tri-~etirinajse, petnajse godini golemo. Ko otide na bawa so
devoj~eto i toj poku{a edni bezobrazni rabo}e prema devoj~eto. I devoj~eto
izbega od bawa i otide doma. "
(AIF, m.l.794)

Dopolnitelnoto isku{enie, vo vakviot tekstualen prikaz e

pretstaveno kako bunt protiv storenite kleveti, i ja dobiva formata na
eden prinuden transvestizam. Heroinata se pretvora vo ma{ko i otvara
edna meana vo centarot na Bitola, kade {to }e se sretne so nejzinoto
semejstvo, na vra}awe od svetoto patuvawe. I navistina, po vra}aweto
nejzinite naminuvaat vo "\uzel-kafe", kade {to "kelnerot" (glavnata
heroina) ja ka`uva celata prikazna za nevino naklevetenata i progoneta
heroina. Na toj na~in zavr{uvaat nejzinite inicijaciski pubertetski
isku{enija, pri {to i Duwa \uzel stapuva na pragot na zreloto `ensko
doba. Normalno, i vo AT 883 A, sli~no na ostanatite paradigmi na
`enskata pubertetska inicijacija, i ovaa heroina minuva niz svoeto

47
AIF, m.l.794, "Axijata", Snimil: Peco Stefanovski, vo s. Cer, Ki~evsko, 1969;
raska`uva: Vasile [urbanovski od s. Cer.

236
seksualno i doma}insko iskustvo, inkarnirano niz obscenite sceni i
periodot koga ja vodi svojata meana, obu~uvaj}i gi pritoa doma{nite
raboti: gotvewe, slu`ewe i sl.

Samo za sporedba, bi se osvrnale na sli~nite premre`ija, koi gi

do`ivuva vtorata heroina, koja ja odredivme kako paradigmati~na (AIF,
m.l.794). Vo ovaa varijanta, brat~eto koe moralo da ja ubie, vsu{nost ja
ostava vo planina, kade {to devojkata gi raspartaluva i kine svoite
ali{ta. Zna~i go pre`ivuva svojot liminalen period, i glavnite
isku{enija go dobivaat svojot kulminativen karakter koga e taa ostavena
da prestojuva visoko na eden javor.

"Sinko, ko }e dojdam jas, da e ne najdam `iva doma sestra ti!!! Praj {}o }e praj{
- koli ja, pali ja, se~i ja, f ku}a da e nemat." Ama, nikoj brat sestra ne zaklal.
Ni toj ne zaklal. E, onda, {}o stana? Toj e odvede f planina i je re~e: "Sestro,
odaj kaj znaj{, f ku}i nazat - ne! Ako saka{ i ja da su `if." E, devoj~eto ode,
ode, ode, ode, - re~e - s' iskina, se iscepi po ali{}a, po sve. Otide do edna
~e{ma. Se ka~i na eden javor.
(AIF, m.l.794)

I vo ovoj primer ja otkrivame obukata vo raznite `enski

ve{tini, kako na pr. gotvewe, spremawe i sl., vo scenata koga carot ja
zima za `ena:

"I stana carot, re~e: klade {inelata. Go zavitka devoj~eto. Na kow, go

dovede doma. Devoj~eto za edno kuso vreme se izve`ba, se izu~i, se'... ko carica.
Carot si e ven~a, si e zede za `ena."
(AIF, m.l.794)

Vo analiziranata varijanta sleduva u{te edna epizoda vo koja

istiot toj kom{ija, t.e. a|utant na carot ja zasramuva, i pri {to mladata
carica mora da gi zakole svoite dve mali deca: sin~eto i }erki~kata. Po
ovaa brutalna i grozomorna scena, taa bega od nego i povtorno talka,
skita po planinite. Vo planinite sre}ava eden ov~ar kade {to prespiva
i go moli:

237
 "Kaj of~arot spa i go zamoli da mu dajt ali{}ata da se preoble~et
`enava vo ma{ki ali{}a. ... So ali{}ata oble~eni vo ma{ko dojde, - re~e - kaj
eden bozaxija. Go zamoli da bidet kako sluga. Toj be{e mnogu dobrodu{en,
bozaxijata, go primi deteto. "
(isto)

I tuka nekade se nao|a ishodot na ovie peripetii i du{evni

lavirinstki talkawa. Vo iznajmeniot lokal, kade {to raboti devoj~eto
kako izme}ar, doa|aat zaedno i nejziniot tatko i kom{ijata koj ja
obesramil. Ka`uvaj}i ja svojata prikazna, vsu{nost site se
prepoznavaat. Carot - t.e. tatkoto na heroinata, gneven na celata
situacija go ubiva vedna{ lo{iot kom{ija - a|utantot.
Ekscerpiraj}i gi momentite koi se odnesuvaat na devoj~eto i
nejzinoto sozrevawe, mo`eme da ka`eme deka vo ovoj tip prikazna, AT
883 A vsu{nost stanuva zbor za tipi~en primer na pubertetska, t.e.
adolescentna inicijacija, iako vo nekoi varijanti e predvideno i
povtorenoto progonstvo, realzirano vo fazata po nejzinata ven~avka
(kako vo AIF, m.l.794). Vo site varijanti gi sre}avame
karakteristi~nite pubertetski isku{enija, a osobeno e impozantna onaa
sekvenca vo koja taa se preprava vo ma{ko mom~e i taka raboti edno
izvesno vreme. Znaeme deka golemiot broj mitski heroi koi go
do`ivuvaat ovoj transvestizam, nu`no moraat da pominat eden podolg
vremenski period vo uloga i funkcija na sprotivniot pol. Takov e
slu~ajot so Ahil i niza drugi heroi, a eden od umetni~ki najizrazenite
primeri od makedonskite narodni vol{ebni prikazni e tokmu
analiziraniot primer. Zna~i, kako {to ve}e spomnavme, fazata na
transvestizmot ja do`ivuvame kako neophodna faza kon postignuvaweto
na celosnata zrelost na kandidatot, ednostavno, koga inicijantot se
nao|a na pragot na svojata realizacija kako zrelo bitie. Sekoj komentar
pove}e vo smisla na navedenata tema bi bil odvi{en vo edna vakva smisla
na razmisluvawe.

238
 Neverojatni sovpa|awa na ovoj tip stradawe na nevino progonetata
heroina sre}avame i vo izvesni varijanti od AT 706 i 712 kade {to isto
taka stanuva zbor za zlonamernata kleveta. Na pr., vo tipot AT 706
devoj~eto e kazneto vo oblik na "se~ewe na racete", kako odgovor na
nejzinoto sprotivstavuvawe na monstruoznata `elba na incestuozniot
tatko da se o`eni so nea, potoa kako rezultat na qubomornata ma}ea, koja
bara da se pogubi pa{torkata, a za dokaz da se donese nejzinata ise~ena
raka (@S, II, 1892:81-82). Varijacijata na ovoj motiv mo`e da bide
izvedena i na sledniot plan: lo{ata zolva ja naklevetuva sestrata na
svojot ma` deka go ubila nivnoto sin~e, po {to bratot ja vodi vo {uma i
i' gi se~e racete (AIF, m.l.2455). Izvr{enoto sakatewe kako rezultat na
analognata kleveta od strana na lo{ata snaja sretnavme vo u{te edna
interesna varijanta (AIF, m.l.2928), no kade {to nevino naklevetenata
devojka naiduva na novi progonstva i stradawa, na patot kon zdobivaweto
na svojot nov identitet.
Razlikata vo ovoj tip heroina, nasproti "izdiferenciranata"
heroina od AT 510 B se sostoi tokmu vo nocijata na ozna~enata
pasivnost/aktivnost. Imeno, kako {to ve}e poso~ivme vo ogledot
posveten na Pepela{ka 510 A, B, - od site spomnati heroini koi go
konstruiraat kompleksot na nevino progonetata heroina, edinstveno
"momata vo zlatniot sandak" ja ima taa mo} aktivno da se sprotivstavi na
pretpostavenite stradawa. Ottuka, "devojkata bez race" isto taka
pasivno gi pominuva svoite inicijaciski `rvuvawa, pokorno ~ekaj}i
nekoja nadvore{na intervencija da povlijae vrz nejzinata sudbina, t.e.
vrz uspe{niot ishod na inicijaciskata procesija. Naj~esto, vo ovoj tip
prikazna, na devojkata racete i' se regeneriraat na ~udesen na~in, obi~no
so pomo{ na nekoja lekovita voda ili pak po `elba na Gospod.
Analiziraj}i go potekloto na vakviot tip heroina (koj go
prepoznavame vo AT 706, 712 i 883 A), mo`eme slobodno da se navratime
na istra`uvaweto na Uter posveteno na fenomenot Crescentia (AT 712) -
(Uther, 1979, EM, v. Crescentia). Isto taka treba da se spomene i trudot na

239
Penu{liski posveten na ovoj motiv vo makedonskata literatura i
folklor (1987:5-21). Dosta zna~ajno vo vakviot kontekst na razmisluvawe
pretstavuva i istra`uvaweto na Vera Stoj~evska - Anti} posveteno na
Srednovekovnite romani i raskazi (1996), kade {to vo ramkite na
prezentacijata na srednovekovniot raskaz, zemeni se vo predvid tokmu
navedeniot tip heroini: Devoi~e bez raci (1996:209-213); O iscelenii ruk
carici Gallov (1996:214-220), vo ~ij kontekst e prezentirana i narodnata
prikazna AT 883 A "Oxa i axija ili neverno prijatelstvo", inaku
varijanta od zbornikot na [apkarev (5,1976, pr.br.7).

48
b. Crescentia - Genoveva - AT 712
Vo heroinata od tipot AT 712, Uter otkriva u{te eden smel
primer {to go gradi ciklusot na nevino progonetata devojka koja
~estopati se povrzuva so opredelena figura (Genovefa, Genoveva,
Crescentia, Maria, Hildegardis, Sisibe). Ovaa struktura e poznata vo celiot
mediteranski prostor i osobeno kaj narodite od Sovetskiot Sojuz vo 19 -
20 vek. Inaku, morame da uka`eme na bliskosta, t.e. prepletuvaweto na
ovoj tip prikazna, pred se' so AT 881 A "@enata preoble~ena vo ma{ko",
kako i AT 883 A "Nevino naklevetenata devojka". Materjalot od
Crescentia e interesen za istra`uvawe, a osobeno e interesno
istra`uvaweto na potekloto, ra{irenosta i tipologijata. Kako {to ne'

48
Okolu istoriskite podatoci i kni`evno istoriskite momenti vrzani za ovie dve
li~nosti da se vidi: Hans-Jörg Uther (1979, EM, v. Crescentia) i James Hall (1991:99, v. Genoveva).
Osven dvata spomnati izvora, osobeno zna~ajno i interesno navra}awe kon spomnatite dve
heroini ni dava i Elizabet Frencel, koja go akcentira naveduvaweto na spomnatite
heroini od aspekt na va`nite svetski literaturni prerabotki koi se javuvaat vo periodot
od nivnoto pojavuvawe (12 vek) pa se' do na{eto sovremie (Frenzel, 1963, v. Crescentia;
Genovefa). Na primer, dosta va`en podatok ni pretstavuva enciklopediskiot sovrt na
Genoveva, od strana na Xejms Hejl, koj ni uka`uva deka ova ime e izvedeno od francuskoto
Geneviève, inaku devojka rodena okolu 422 godina, koja e pred se' pretstavena kako
za{titni~ka na Pariz. Za vreme na svojata mladost taa e povrzana so pastirstvoto, potoa
steknuva odredeni sposobnosti od sferata na proro{tvoto i sl. No, bez ogled na ova, nie
nema da se zadr`uvame na istori~nosta na ovaa heroina, tuku ja koristime ovaa situacija
samo za da go povrzeme nazna~uvaweto, t.e. imenuvaweto na ovoj tip prikazna. Vsu{nost,
kako {to }e vidime vo uka`uvaweto na istoriskoto razvivawe na Crescentia, osobeno vo
sredniot vek, fabuliraweto e mnogu blisko so dene{nata upotreba na ovoj tip prikazna,
kako svoevidna paraigma na nevino progonetata, i pred se' oklevetena devojka.

240
informira Hans-Jorg Uter (1979), vo tradicijata nie razlikuvame tri
vrsti na poteklo na ovaa heroina, t.e. na nejzinoto si`e: 1. orientalnata,
koja poteknuva od prvata polovina na 14 vek (Tuti Nameh) podocna se
interpolira so 1001 no}, 2. verzijata Gesta Romanorum, koja poteknuva od
krajot na 13 vek i francuskiot roman vo stihovi Bone Florence de Rome, od
prvata ~etvrtina na 13 vek. i 3. ~udata na Marija Die Keiserin von Rom (12
vek) i isto taka vo Kaiserchonik (1147-50) poznatoto raska`uvawe vo proza.
Na{ata tradicija se vrzuva za ovoj posleden tip.
Vo ovaa smisla, u{te edna{ bi se navratile na istra`uva~kite
potfati na Penu{liski (1987), a pred se' na Vera Stoj~evska - Anti}
(1996:48-50). Na primer, vo svojot prikaz na srednovekovnite romani i
raskazi, obrazlo`uvaj}i go postoeweto na motivot "devojka bez race",
Vera Stoj~evska - Anti} ja potvrduva spomnatata ideja deka ova si`e se
vrzuva so srednovekovniot hristijanski motiv na isceluvaweto na racete
na heroinata od strana na Bogorodica. Ottuka, neretko, na{ata heroina e
imenuvana kako Marija.
Analogna popularnost ~uvstvuvame vo dvata tipa si`ei: i ona za
Crescentia vo Kaiserchronik, i ~udata na Marija, koi pretstavuvaat primer
za preraboteni evropski dela od 13 i 14 vek. Si`eto za ~udata na Marija,
gi naseluva site mediteranski prostori osobeno vo 19 i 20 vek. Vo
vakviot kontekst Uter povtorno gi naveduva bliskostite i
interferirawata so AT 881 A i 883 A. Spored nego, vakvite verzii ni
dozvoluvaat da zaklu~ime deka ponatamo{niot razvoj na motivskiot
kompleks za nevino naklevetenata `ena vo nivnata osnova gi sodr`at
~udesata na Marija i deka motivot se rasprostranil od zapad kon istok, a
ne obratno.
Penu{liski vo svojot trud posveten na "Motivot 'devojka bez race'
vo makedonskata literatura i folklorot" (1987:5-21) isto taka se
osvrnuva na potekloto na ova si`e (od 12 vek), zadr`uvaj}i se pritoa na
nekolku zna~ajni prevodi na raskazot "devojka bez race". Ona na {to se
zadr`uva Penu{liski e tokmu poso~enata treta vrsta na si`e

241
fokusirana okolu ^udesata na Marija. Nazna~enite rakopisi
poteknuvaat od po~etokot na 18 vek - (1715 i 1718 godina), kako i od
prvata polovina na 19 vek. Nesomneno najgolemiot akcent e staven na
prevodot od Joakim Kr~ovski "O iscelenii ruk carici Gallov", za
koj{to Penu{liski smeta deka e verojaten izvor na natamo{nite usni
raska`uvawa vo na{iot narod (1987:7-8). Naveduvaj}i osum dosta
interesni varijanti na "devojka bez race" (Penu{liski, 1987:8-12),
mo`eme da go potvrdime uka`aniot stav na Uter. Imeno, motivskiot
kompleks na nevino naklevetenata `ena vo svojata osnova go ima
poso~enoto si`e. Ili, dosta poednostaveno, mo`eme da zaklu~ime deka
interferencijata na poso~enite tipovi e preizrazena, {to se gleda i od
poso~enite varijanti na Penu{liski, vo koi gi otkrivame slednite
tipovi: AT 883 A, AT 706, AT 510 B. Nivnata prenaglasena
inteferencija ni dava za pravo voop{teno da zboruvame za fenomenot na
inicijacijata vo ciklusot "nevino naklevetena devojka".
Kako {to ve}e spomnavme, vo na{ata narodna tradicija ovaa
heroina ja prepoznavame vo likot na Marija (Popvasileva, 1996,
pr.br.30), Genovefa (AIF, m.l.590; m.l.793), ili ednostavno kako devoj~e
koe preminuva vo `ena (Vroclavski, 1984, pr.br.25).
Paradigmati~nata varijanta za ovaa na{a analiza e spomnatata
prikazna od zbornikot na A. Popvasileva, vo koja heroinata Marija e
najkonsekventno na pravilata na AT 712 maltretirana, naklevetena i
progoneta vo planina i pe{teri od strana na zavidlivite snai (`eni na
trite nejzini brata). Ona {to e za nas vo kontekstot odlu~uva~ko, vo
sekoj slu~aj e pretstaveno vo nejzinata vozrasna i statusna opredelenost.
Vo nazna~enata prikazna naslovena kako "Oklevetenata sestra"
(Popvasileva, 1996:89-90), ovaa heroina e vo fazata na svojot pubertet,
koja gi do`ivuva klevetite i progonstvata na pragot na zdobivaweto na
celosnata `enskost i zrelost.

242
 "Kato umrela majka mu i tatko mu si ostanala so snaite i so bra}ata. [o
}e pravi: snaite ne e milve, na Marija sake da a pogube. Imaa uli{~a, tija bea
bogati. Preku no{ta si i rasturile uli{~ata tie jatrvite, a bra}ata po rabota
si ode."
(Popvasileva, 1996:89)

Vo obidot da se realizira edna surova podlost od strana na lo{ite

jatrvi, go ~uvstvuvame onoj ist ambient vo koj se postaveni heroinite od
883A, 706, i 709, otkrivaj}i ja na toj na~in procesijata na tipi~no
`enskata inicijacija vo smisla na Nikiforovata opredelba, deka
heroinata e postavena vo uloga na pasivna `rtva koja gi minuva svoite
isku{enija. Vo ovaa smisla, od site prikazni koi go konstruiraat
pod`anrot na nevino progonetata heroina, kako najhrabra ja izdvojuvame
heroinata od AT 510 B, koja ja analiziravme vo kontekst na Mara
Pepela{ka (AT 510 A). No, da se navratime na Marija koja svoeto
progonstvo vo pustite planini i pe{teri go do`ivuva kako produkt na
zlobnite kleveti od trite jatrvi:

"Dojdoa bratjata od rabota.

-A be, {o stana? [o e {o vikate, {o cikate?!
-Taka sestra vi Marija, vi go pogudi uli{~eto, vi gi pogubi ovcite, sea i
m'{koto dete mi go zakla u quqkata.
A pak tie jatrvite si go zaklale deteto od quqkata. Go dadoa deteto za da
a zagine Marija."
.........................
Viknaa snaite:
-Da a zanesite na adna planina golema, na adni pe{~eri golemi, tamu da a
zanesite Marija, nema `ivot tuka..."
(Popvasileva, 1996:90)

Realizacijata na ova progonstvo, povtorno dobiva razmeri na edno

supstitutivno re{enie. Bra}ata nemaat sila da ja ubijat, ednostavno ja
ostavaat na "dadenoto mesto" kade {to ja otkrivame paradigmata na
inicijaciskata privremena smrt i prigotvuvaweto na povtornoto
ra|awe, koe vo ovoj primer ne e nazna~eno, tuku samo go naslutuvame.

"Bratjata, kato m'`i, ne sakaa da a zakole. I tamo a ostavija. A ostavia gorkata

i ta voa se pro~u: Marijina pe{~era, Marijina voda, koj oj tamo se lekuva."
(isto:90)

243
 Vo vtoriot spomnat slu~aj (Vroclavski, 1984, pr.br.25)
"Zavidlivata svekrva - I", naiduvame na istite premre`ija na glvanata
heroina, so edno malo otklonuvawe. Vo ovoj slu~aj intrigite se
vospostaveni na slednoto nivo: zlobnata i qubomorna svekrva ja
vovlekuva mladata nevesta vo qubovna intriga so eden od slu`itelite za
vreme na otsustvoto na mlado`enecot, taka {to progonstvoto vo ovoj
slu~aj go realizira tokmu izla`aniot mlado`enec po negovoto vra}awe
od pat. Normalno, spored vostanovenite pravila na ovoj tip si`e, kon
krajot na prikaznata, mladite povtorno se sre}avaat, so {to se
demistificira la`nata kleveta. Zadr`uvaj}i se na ovoj primer bi
uka`ale na edna izvonredna analogija. Taa vo potpolnost ne' potse}a na
prikaznata za Crescentia 49 od poznatata Kaiserchronik (vo periodot od 13 i
14 vek) kade {to go sre}avame tipi~noto dejstvie na Genoveva AT 712.
Sepak, i pokraj otstapuvaweto od pubertetskite isku{enija, koi se
vo navedenite dva slu~aja premesteni vo postsvadbeniot period, gi
nazna~uvame ovie si`ea zatoa {to prirodata na ova progonstvo
korespondira so na{iot goreposo~en primer, i {to e mo`ebi najva`no -
istoto go definira ovoj tip na si`e.

2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti heroini"

49
Rezimiraniot sled na nejzinata situacija vo Kaiserchronik, samo zaradi sporedba go
naveduvame: Za vreme na otsustvoto na kralot Ditrih, negovata `ena Crescentia e ostavena
kaj negoviot brat na ~uvawe, koj se vqubuva vo nea. Blagodarenie na edna itrina, taa
ostanuva bremena i do vra}aweto na ma`ot e zatvorena vo edna kula. Koga se vra}a Ditrih,
toj mu veruva na bratot, koj treba da ja kazni. Toj razmisluva da ja frli vo rekata Tibar,
kade {to e ovaa spasena od nekoj ribar. Vo ponatamo{noto dejstvo, taa e vrabotena kaj nekoj
Hercog , kade {to gi ~uva negovite deca. Me|utoa, i vo ovaa epizoda od nejziniot `ivot,
nekoj povtorno se obiduva da ja zavede, kako osveta za decata. Epilogot na celo ova ma~no
isku{enie dbiva nekoi svoi zavr{ni konturi vo momentot koga taa dobiva zada~a da le~i
eden bolen ~ovek, koj e vsu{nost nejziniot ma`. Toga{ taa mu ja objasnuva celata vistinska
situacija, i tie smireni odat da `iveat zaedno vo manastir (Uther, 1979:168, in: EM,
Crescentia). Homologniot moment go sre}avame u{te kaj K. A. [apkarev, koj spomnatata
prikazna "Popot klevetnik, lo{ata sfekrva i postradalata od nih moma, - nevesta;
nakazanie na prvite" (AT 883A), ja povrzuva so srednovekovniot roman Genovefa (1892, 8-
9:207-214). Da gi ufrlam podatocite od Penu{liski (1987) koj uka`uva deka vo ovoj roman

244
 Vo ramkite na inicijaciskite isku{enija koi dobivaat dimenzii
na "progonstvo", otkrivme i nekoi drugi markantni slu~ai vo ramkite na
makedonskiot narativen folklor. Vo ovoj kontekst bi ja spomnale
heroinata od tipot "Moma Tantelina" (Devojkata zatvorena vo kula, AT
310), potoa AT 403 - Belata i crna nevesta; AT 450 - Brat~eto elen~e i
AT 707 "^udesni deca".
Vo navedenite tipovi prikazni, sekoja od heroinite na svoj
specifi~en na~in gi minuva svoite isku{enija prezentirani vo oblik na
svoevidno progonstvo. Devojkata zatvorena vo kula (Rapunzel) ili kaj nas
prepoznatlivata Moma Tantelina ([apkarev, 5, 1976, pr.br.102) - AT
310 50 - e vetena na volkot u{te pred da bide rodena. Koga nastapuva
periodot na nejzinoto zadevoj~uvawe, volkot ja grabnuva, i so nekoi
detaqni otklonuvawa, namesto vo kula, toj ja nosi visoko na edna planina
kade {to ja smestuva vo kro{nata na eden visok javor. Toj ja prinuduva
Moma Tantelina da pu{ti dolga kosa kako bi mo`el da se iska~uva do
vrvot na kulata, ili vo spomnatiot primer, do vrvot na drvoto. Sepak,
vakviot tip na si`e go zadr`uva striktno inicijaciskoto shematsko
tripartitno dejstvie, vo smisla na slednoto: prezentirani ni se site tri
fazi od inicijaciskiot proces - separacijata (grabnuvaweto i
zato~eni{tvoto od strana na volkot), marginalizacijata (prestojot na
drvo, ili vo drugite varijanti, prestoj vo visokata kula bez prozorci i
vrati) i agregacijata (spasuvaweto od strana na brat~eto Kostadin /vo
verzijata od [apkarev/, so ~ija pomo{ Tantelina se vra}a vo svojot
roditelski dom. Vo ramkite na razgleduvaweto na ovoj motiv vo svetskata
folkloristika, devojkata e spasena od princot, koj po nazna~enoto
zato~eni{tvo ja zima za `ena.

stanuva zbor za germanskiot kral Zigfrid i negovata nepravedno naklevetena `ena

Genoveva.
50
Varijanta na AT 310: AIF, m.l.497 "Ako e dete moe, ako e ~upe tvoe. Informator: Mitra
Sekulova od Gabalovci, Bitolsko. Snimil: G. Pajtonxiev vo Bitola, 1967.

245
 Vo smisla na uka`anite poedinosti, ovoj tip prikazna gi prati
tipi~nite obrednopreodni kvalifikativi na fenomenot nare~en
pubertetska inicijacija.
A pak, sogledano od aspekt na antropologijata na rodot, istata
pretstavuva u{te eden smel dokaz za definirawe na tipi~no `enskata
inicijacija vo oblik na nevinoto progonstvo vo ramkite na isklu~ivo
ma{ki-dominantnata kultura, koja se nagovestuva ve}e vo vovednata
epizoda:

- "Toa {~o ima{ vo sebe, - je rekol volkot, - koa }e go iznosi{ i }e go

rodi{, toga da mi go daj{, ako bidit ma{ko, neka ti bidit tvoe; ako bidit
`ensko, da je moe."
@enata se u`alila mnogu i se zadumala kakov otgoor da mu dajt na
volkot. Najsedne, nemae{~em {~o da ~init, za da izlezit od blatoto, mu rekla:
"Hajde, ti go daam, ako je `ensko!"
([apkarev, 5, 1976:200)

Analogno vetuvawe na nerodeno dete na izvesni su{testva

sre}avame i vo edna varijanta od AT 403 51 (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.86),
koe go otkrivame vo ispovesta na edna bezdetna `ena: "Ah, bo`e, daj mi
edno ~edo, ta }e go dam na samovilite, neka go vzemat" (Verkovi}, 4,
1985:383). I navistina, nekolku godini otkako `enata rodila devoj~e,
starite judi samovili mu prio|aat na devoj~eto nagovestuvaj}i go novoto
progonstvo vo na{iot folklor:

"- Moi~ka mila hubava, da ka`e{ na majka ti, {to e taksala na

samovilite, da go dade" ... Toga{ momata im veli: - Majka toga{ e taksala, sega
ne dava".
Kato ~uha taka smovilite, mnogo se razqutiha, ta ha grabnaha ottamo
momi~kata, ja zanesoha na nijnite ka{ti. Tamo ja dr`aha do tri godini"
(Verkovi}, 4, 1985:384-385)

246
 Kako {to mo`evme da sogledame preku raznite obrasci na nevino
progonetata heroina, celta i svrsishodnosta na vakvite inicijaciski
isku{enija e sodr`ana pred se' vo zdobivaweto na odreden kvalifikativ
koj{to edna mlada `ena mora da go poseduva kako preduslov za
realizacija na svadbeniot ~in. Usvoenite kvaliteti gi utvrduvame kako
na planot na doslovnoto zna~ewe (obu~uvaweto na mladoto devoj~e vo
dejnostite i obvrskite koi {to edna mlada "sozreana" `ena mora da gi
izvr{i - miewe, ~istewe, gotvewe /najizrazeno vo AT 480, 510 A, 709/),
taka i na edno alegorisko nivo. Ovaa prikazna samo alegori~no ne'
asocira na osnovnata obredna cel vo `enskata inicijacija. I po kojznae
koj pat se soo~uvame so interferencijata na "zdobivaweto odreden
povisok kvalitet" /nagrada/, isprepleten so najstra{nite stravuvawa i
zakani, postaveni od samovilite, koi se vo funkcija na inicijaciski
pokroviteli:

"Eden den najmalkata samovila re~e na drugite smovili:

-[to da se nau~ime? [to ja dr`ime tuka taja moma? Neka si poj na majka
i'.
Starata samovila veli:
-Kako taka? Da ja pusneme zdrava li? Ne ~ini, tuku da ja izvadime dvete
o~i barem.
Dvete samovili ne streksaha, da ja izvadat o~ite. Tuku malkata re~e:
-Jaze da ja dam eden marifet, od o~ite i' biser da roni.
Drugata re~e:
-Jaze pa da ja dam eden marifet sos ustata i' margarit da ni`e.
Toga{ starata samovila e rekla:
-Ba, vie tolko marifeti ako ja dadete na taja moma, i jaze pak da ja dam
edna blagoslovija: deka da st'pnuva, se strebro da se ~ini!
Tie marifeti hem gi dadoha samovilite na momata, hem ja pusnaha, na
majka i' si otide."
(Verkovi}, 4, 1985:385)

Po fazata na zato~eni{tvoto, blagoslovenata heroina e zasakana

od srana na carskiot sin koj ja zima za `ena.

51
varijanti na AT 403: A. Popvasileva (1996, pr.br.42) "Tatkoto i kerkata, babata i
carskiot sin" (AT 510 B + 403); AIF, m.l.1217, "Ma}ejata i nejzinata pa{terka", snimila:
Vera Vel~eva vo Skopje 1970, informator: Naste Vel~ev od Gali~nik, Dolna Reka.

247
 Edno od pofrekfentnite tipovi skazo~no si`e vo makedonskata
narodna kni`evnost e si`eto AT 450 "Brat~eto elen~e" 52 . Rezimirano,
vakvoto si`e se dvi`i okolu slednite momenti: ma}eata saka da gi
uni{ti decata od nejziniot nov soprug (brat~e i sestri~ka), koe naj~esto
dobiva prizvuk na kanibalisti~ka gozba. Pod dejstvo na razni
"pomo{nici" decata doznavaat za ova i uspevaat da izbegaat daleku vo
edna {uma. Tamu, neposlu{noto brat~e se pretvora vo elen~e, a
inicijacijata na devoj~eto ja povrzuvame za slednite momenti: za vreme
na nivniot prestoj vo {umata, taa e ostavena da visi na drvo.
Varijantata koja ja sre}avame kaj Vra`inovski (1986a:79-81) "Mara
Pepela{ka" 53 , najdosledno se pridr`uva kon specifikite na ovoj tip
prikazna. Ma}eata saka da gi izede decata od nejziniot soprug, no so
pomo{ na edno kobil~e, decata ja doznavaat monstruoznata `elba i
begaat daleku vo {uma. Nevnimatelnoto brat~e e pretvoreno vo elen~e, a
sestri~kata Mara Pepela{ka pominuva eden podolg period "zaka~ena na
drvo". Po vakviot prestoj, heroinata ja zima carot i ja nosi vo negovoto

52
varijanti na tipot AT 450: Cepenkov, 1989, 1, pr.br.88, "Ma{tea {to najde kaj ma`a e dve
deca", str.416-423. Varijanta na motivot na ritualniot kanibalizam vo forma pretstaven
kako vo navedenata prikazna "Mara Pepela{ka" (Vra`inovski, 1986a), t.e. obrok vo koj
site go jadat mesoto od elenot, osven sestri~kata koja gi sobira koskite na strana, e
predmet i vo druga prikazna od Zbornikot na Vra`inovski, Makedonski narodni vo{ebni
prikazni, pr. br.18, str.81-84 - naslovena kako "Devojkata {to gi sobirala koskite od
elen~eto". A. Popvasileva, Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Inst. za
folklor, Skopje, 1996, kn.25, pr.br.17 "Brat~e elen~e", str.58-60; pr.br. 257 "Brat~e elen~e"
I, str.476-477 (inaku ovaa prikazna ima specifiki i prepletuvawa so AT 709); pr.br.258
"Brat~e elen~e" II, str.478-479. Varijanta na ovaa prikazna imame kaj [apkarev,8,
pr.br.119 "Sestra Elena"; i Verkovi}, 4, 1985, pr.br.97 "^ovekojada~ot i negovite deca",
str.420-423.
Varijanti na tipot AT 450 sobrani vo AIF ima pove}e, od koi }e nazna~ime samo nekolku:
AIF, m.l. 462, "Sestra i brat~eto {to se storilo elen~e", Snimil: G. Pajtonxiev, vo
Lopatica, Bitolsko, 1966, Informator: Blagoja Bla`evski od Lopatica; AIF, m.l.692 "Si
bile eden ma` i edna `ena", Snimil: Pece Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko 1968,
informator: Cveta Jon~eva Dimovska od Orlanci. AIF, m.l.483 "Kako dve de~iwa
ostanale siraci", Snimil: G. Pajtonxiev vo Novaci, Bitolsko, 1967, informator: Rosa
Talevska od Novaci. AIF, m.l.501 "Siromaviot so pilenceto", Snimil: G. Pajtonxiev vo
Bitola 1967, Informator: Mitra Sekulova od Dedebalci, Bitolsko. AIF, m.l. 395
"Bezdu{niot tatko", Snimil: G. Pajtonxiev 1963, Informator: Dimitar Georgiev Nusev od
Po`arsko, Vodensko.
53
Varijantata od Zbornikot na Vra`inovski poteknuva od Albanija. Raska`uva Nikolinka
Lazo, rodena vo s. Glombo~ vo 1914 g. Snimil ]emal Haxihasani, vo 1979 vo Glombo~
(Kor~ansko, NR Albanija).

248
semejstvo. Tamu go spremaat elen~eto kako obrok. Kako {to e poznato od
ovie varijanti, kultot kon koskite i vo ovoj slu~aj izbiva vo preden plan,
taka {to Mara za vreme na ritualnata gozba gi pribira site koski i gi
~uva vo edno svoe kov~e`e. Znaeme deka podocna ottamu }e proizleze
ubavata sve~ena garderoba i bleskavite konduri na Mara Pepela{ka.
Interesno za analiza na ovaa varijanta se nekolkute inicijaciski
momenti koi se odnesuvaat na inicijacijata na Mara. 1. nejziniot prestoj
na drvo, 2. ~uvaweto na koskite vo kov~e`eto od kade {to na vol{eben
na~in se pojavuvaat garderobata i bleskavite konduri, 3. trogodi{niot
molk od strana na Mara (koe znaeme deka prestavuva edno od najpoznatite
inicijaciski isku{enija), 4. prisustvo na svadbata na nejziniot ma` i
drugata nevesta, koi na kraj rezultiraat so nivna uspe{na svadba.
Ovoj fragment se odnesuva na nejzinite svadbeni ispiti, koi se
uslov za realizacijata na vistinskata svadba:

"-Ajde si nema, nema~ka, ama i slepa slepa~ka?

-Ne sam ma`u, nitu nema nema~ka, nitu slepa slepa~ka, tuku sa itra
itro~ka. Tri godini imam sedeno jaska, {o nemam progooreno: prvata godina
imam sedeno za brat mi i vtorata za familijata {o go sfarivte mesoto na brat
mi, a pa tretata {o sa pre`ena ti so druga `ena!
I taka carot go ko{na veloto, ko{na `enata {o ja ima{e povtorno
zemeno i ja zede Mara i so vek ostanaja zaedno.
(Vra`inovski, 1986a:81)

Vo celina, i ovaa prikazna ja implicira idejata za edna celosna

pubertetska inicijacija ~ija kone~na cel pretstavuva uspe{niot svadben
ceremonijal. So ogled na faktot deka ova si`e ni go prezentira
celosniot razvoen pat na preminot od devoj~e vo zrela `ena, po~nuvaj}i
od tipi~nite puberetski proverki pa se' do kone~nata svadba, se re{ivme
da go analizirame vo ramkite na ova poglavje. No, kako {to }e imame
mo`nost da vidime vo poglavjeto "Svadbena inicijacija", si`eata koi se
analogni na poslednata epizoda od ovaa prikazna, de fakto go
pretstavuvaat interesniot spoj na pubertetskite isku{enija koi se
premesteni vo sdavbeniot period.

249
 Iako vo si`eto na AT 707, nevinoto naklevetuvawe i progonstvo
na glavnata heroina nastapuvaat vo nejziniot postsvadben period, ili
poprecizno po ra|aweto na nejzinite "~udesni deca", nie go vklopuvame
ova si`e vo kontekstot na na{ite pubertetski i adolescentni
istr`uvawa, vo ~ij voved gi sogleduvame najzna~ajnite `enski ve{tini
koi {to devoj~eto na patot kon svoeto celosno sozrevawe treba da gi
usvoi i poseduva. Ve{toto prika`uvawe na tipi~nite `enski
atributivnosti, postaveni vo oblik na eden mal natprevar, vsu{nost go
tolkuvame kako izvesno inicijacisko isprobuvawe na kandidatot pred da
stapi vo brak, i kade {to najvisokata vrednost e sodr`ana tokmu vo
`enskata sposobnost za ra|awe. Tokmu ovoj kvalifikativ gi re{ava
koliziite na carot koja od sestrite da ja zeme za `ena:

"Da me znait mene caron, car~eno da me zeit, ne mu trebit od narodov

volna da berit za armijata. So ena kadeqa volna cela armija }e mu ja oble~am."
...
Pak ta', srednata, mu velit:
-Ami, ja' ... mene da me zeit, u{te poarno }e imat od mene: so ena furna
leb... - re~e - cela armija da mu jait.
Pak malata mu velit:
-Da me zeit mene, prva godina {to }e rodam, }e rodam momi~e so
mese~ina, }e rodam dete so sance. Toa - re~e - }e go imat carov od mene.
"Aaa, - rekol carov - volna imat narodov, leb, furni imat..." I na carot
mu se dopadnalo da e zeit najmalava, {o }e mu dael gospod ma{ko i `ensko so
mese~ina i so sance.
(Vroclavski, 1984:150)

Procenkata na carot se poka`uva kako pravilna. Najmalata sestra

mu gi ra|a dvete ~udesni deca, no sre}ata e naru{ena od strana na
zlobnite i qubomorni sestri, koi se pri~initeli za nevinoto
progonstvo na heroinata - majka i dvete deca. Sli~no na prikaznite koi
gi okvalifikuvavme kako "nevino naklevetenata heroina" i vo ovoj
slu~aj po dolgoto i ma~no progonstvo, semejstvoto povtorno se sre}ava, so
{to se obelodanuva vistinata i po {to zapo~nuva sre}niot period od
nivniot `ivot.

250
2.4. Zaklu~ok
Spored na{eto mislewe, najreprezentativnata forma na `enskata
pubertetska inicijacija ja sre}avame vo vol{ebnite prikazni koi se
pod`anrovski odredeni kako prikzni koi govorat za nevinoto
progonstvo. Vo smisla na nekoi va`ni zaklu~ni odrednici bi go navele i
stavot na Stiven Sven Xons. Edna o~igledna dedukcija na `anrot na
"nevino progonetata heroina", spored ovoj avtor bi se sostoela vo
slednoto: tematskiot fokus vo ovie prikazni e skoncentriran na
razvivaweto i sozrevaweto na ovie mladi heroini. 54 Akcentot vo ovie
prikazni pa|a na odnosot na heroinata so nejzinite roditeli, potoa
me|usebnite odnosi so nejzinite sestri, so nejzinite najbliski, a vo
odredeni slu~ai i so nejziniot soprug (na pr. vo AT 403, 450). Soglasno,
vakvite prikazni se javuvaat vo funkcija na davawe lekcii vo vrska so
raznite vidovi problemi koi iskrsnuvaat od navedenite familijarni
odnosi, kako i mo`nite odgovori vo odnos na niv, koi se, sosem normalno,
naso~eni na audiencijata. Jasno, ovie lekcii imaat zna~ewe na
voveduvawe vo ulogite i aktivnostite koi se tipi~ni za mladata heroina.
Prikaznite nudat izvesni instrukcii okolu toa kako zaednicata
go odreduva odnesuvaweto na `enata, koi se normalno konceptualizirani
od gledna to~ka na ma{ki - dominantnoto op{testvo i kultura. No, isto
taka, ovie prikazni ni ja poka`uvaat dramati~nata reprezentacija na
onaa to~ka na gledi{te koja ja zastapuva mladata heroina vo procesot na
nejzinito rastewe i maturirawe. Tekstovite i pod`anrot vo globala se
multidimenzionalni. Ottamu proizleguva deka ovie tekstovi se stremat
da vospostavat opredeleni pouki vo odnos na socijalnite normi i
vrednosti, prika`uvaj}i gi personalnite anksioznosti vo vrska so
procesot na devoj~inoto rasnewe i sozrevawe.

54
Potvrda na ova negovo istra`uvawe e dadena vo eden negov porane{en trud "On Analyzing
Fairy Tales: 'Little Red Ridding Hood Revisted."Vo ovoj trud Sven Xons doka`uva deka
vol{ebnite prikazni koi se odnesuvat na mladite protagonisti se najprifateni od
pomladata audiencija , koi vsu{nost se poistovetuvat so mladite protagonisti i se gledat
sebesi vo nivnata konfrontacija so svetot na zrelite i vozrasnite.

251
 Taka na pr., socijalizacijata na heroinata koja e vo soglasnost so
propi{anite odredbi vospostaveni od patrijarhalnoto op{testvo,
detaqno e opi{ana vo prikaznite kako {to se: "Dobrata i lo{ata
devojka" (AT 480); Sne`ana (AT 709) , Mara pepela{ka (AT 510A), kade
{to heroinata gi vr{i site doma{ni raboti i e kazneta za toa. Isto
taka zaklu~uvame deka prikaznata "devojka bez race" AT 706 se nao|a vo
direkten kontrast so opi{uvaweto na ma{kite heroi - protagonisti.
Osven toa, preku opi{uvaweto na devoj~inskiot trigodi{en molk kako
na pr., vo analiziranata prikazna AT 450 "Brat~eto elen~e"
(Vra`inovski, 1986a), mo`e da se o~ita zna~ajniot kontrast vo odnos na
imperativot koj se odnesuva na ma{kite protagonisti vo braneweto na
nivnite prava, kako {to e slu~ajot so legendata za Gralot, ili pak vo
"Zmejoubiecot" (AT 300). Vo niv najvidlivo se sogleduva nazna~enata
razlika vo statusot pome|u `enskiot i ma{kiot protagonist vo
prikaznite. Vo prikaznata za "Zmejoubiecot" (AT 300), herojot go
dostignuva svojot povisok socijalen status na toj na~in {to e javno
pofaleno negovoto dobro odnesuvawe pred celata javnost /dvor, palata/.
Odovde mo`eme da rezimirame deka ovie prikazni najsupstancijalno gi
zacvrstuvaat perspektivite i socijalnite vrednosti na zapadnata
patrijarhalna kultura, od kade {to vpro~em i proizleguvaat. Zna~i,
prikaznite se produkt na edna patrijarhalna, ma{ki-dominantna kultura.
Vo ramkite na vaka odredeniot kontekst, me|u site analizirani
pasivni `rtvi, ja izdvojuvame heroinata od AT 510 B. Taa e edinstvenata
heroina koja dobiva sila da pru`i nekakov otpor protiv nazna~enoto
progonstvo, sprotivstavuvaj}i im se na monstruoznite `elbi na
incestuozniot tatko.

252
 III

PUBERTETSKA INICIJACIJA

Tatkoto koj go {tedi stapot, go mrazi svojot sin,

a toj {to go saka, ne se vozdr`uva da go upotrebi.

I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija

1. Teoretski kontekst

Pubertetskata inicijacija Elijade ja ozna~uva kako premin na

adolescentot od infantilniot svet vo svetot na vozrasnite, i koja e
zadol`itelna za site ~lenovi od edna zaednica. Vo etnolo{kata literatura
vakvite obredi naj~esto se imenuvani kako "pubertetski" - 'rites de puberté',
plemenska inicijacija - 'initiation tribale' ili pak 'initiation de classe d'âge'
(voveduvawe vo starosna grupa) (Eliade, 1965:2). Ovde bi mo`ele da gi
navedeme najzna~ajnite tolkuva~i i istra`uva~i na pubertetskata
inicijacija, na ~elo so H. [urc (1902), Vebster (1908), Pol Sentiv (1923),
Vinter{tajn (1928), Prop (1946), fon Bajt (1952; 1956), Betelhajm (1954),
@irardo (1977), R. Beker (1990), Stiven Sven Xons (1986; 1990; 1993), D.
Perko (1993) itn. 40
Sepak, vo samiot voved morame da ka`eme deka vo istorijata na
istra`uva~kiot problem se pojavi edna tendencija, inicirana od strana na
van @enep, koj insistira{e na distinkcijata pome|u pubertetskite i

40
Normalno, vo ovaa smisla istoveten prioritet im davame na onie nau~nici -
folkloristi, ~ij interes e skoncentriran na otkrivawe na pubertetskite inicijaciski
momneti vo narodnata kni`evnost, no isto taka naveduvame i dosta va`ni nau~nici -
antropolozi, koi{to dadoa nekoi bitni odrednici vo op{toto poimawe na fenomenot

93
inicijaciskite rituali pred se' od pri~ina (dosta logi~na), deka ne moraat
nu`no da koincidiraat fiziolo{koto i socijalno/religioznoto
sozrevawe 41 . Vo vakva konstelacija, van @enep gi osuduva ednonaso~nite
viduvawa na [urc (1902) i Vebster (1908), koi se op~ineti so idejata deka
inicijacijata koincidira so pubertetot (van Gennep, 1981:93). Analiziraj}i
dosta divergentni slu~ai od obrednata praktika, van @enep ja definira
opcijata za divergencijata pome|u fiziolo{kiot i socijalniot pubertet
(1981:93-101).
Ne zadr`uvaj}i se premnogu na domenot koj e von na{iot interes
(inicijaciskite obredi na raznite plemenski zaednici), sega }e se povikame
na ogromniot broj kulturni istra`uva~i od oblasta na folkloristikata,
kni`evnosta, mitologijata koi ni davaat za pravo da govorime za edna
specifi~na vrsta nare~ena "pubertetska inicijacija".
No, ona {to bi trebale da go naglasime vo ovoj na{ kontekst e faktot
deka duri i antropolozite, (~ie pole na interes pretstavuvaat raznite
plemenski zaednici), insistiraat na toa deka vo slu~ajot na `enskata
inicijacija, se ~uvstvuva mnogu pobliska vrska pome|u fiziolo{koto i
socijalnoto sozrevawe (Schroeder, 1992:47-48). Ovaa relacija popodrobno }e
ja sogledame vo analizite posveteni na `enskata pubertetska inicijacija
(pred se' vo prikaznite koi mu pripa|aat na pod`anrot na nevino
progonetata heroina: AT 310, 450, 480; 510 A,B; 706; 707; 709; 883A). Za nas e
mnogu zna~ajno {to postojat brojni folkloristi koi go opravduvaat i
doka`uvaat postoeweto na ovoj tip inicijacija, pred se' vo domenot na
vol{ebnite prikazni. Vo edna vakva smisla, im se navra}ame na

inicijacija, preku analizata na nivniot korpus: inicijaciskite obredi vo kontekst na

antropologijata i etnologijata.
41
Kako {to }e imame mo`nost ponatamu da zabele`ime, osobeno vo slu~ajot so decata-
junaci, analizirani vo kontekstot na herojskata inicijacija, nie }e ja iskoristime
nazna~enata opaska za nesovpa|aweto na sociolo{koto i fiziolo{koto sozrevawe,
inicirana od @enep, i koja e prifatena vo vakvata smisla od golem broj podocne`ni
istra`uva~i, na pr. R. Benedikt, @. Kaznev i sl. Ednostavno, vaka sfatenata distinkcija
ne go negira postoeweto na "pubertetskata inicijacija", tuku uka`uva na mo`nosta vakvite
rituali da se izvr{at vo nekoj drug period od `ivotot.

94
specifikite na pubertetskata inicijacija koi gi otkrivame vo domenot na
usnata kni`evnost.
Vo kontekst na navedenite objasnuvawa i vo smisla na potvrduvawe
na ovaa na{a teza ne bi mo`ele da go zaobikolime Prop, koj tokmu
analiziraj}i gi vol{ebnite prikazni kako tvorba {to proizleguva od
nekoga{nite pubertetski obredi na inicijacijata, vsu{nost ja vostanovuva
t.n. geneti~ka analiza. Vo negovoto kapitalno delo posveteno na
inicijaciskite momenti vo vol{ebnite prikazni toj naveduva deka
vol{ebnata prikazna ne gi so~uvala vo tolkava mera pretstavite za smrtta,
tuku mnogu pove}e gi so~uvala tragite od nekoga{niot obred koj e tesno
povrzan so takvite pretstavi, a toa e obredot na sozdavawe na junakot vo
periodot na negovoto polovo sozrevawe (koi ni figuriraat pod slednite
alternativni izrazi: inicijacija; obred na premin - rites de passage;
pubertätsweihe; Reifzeremonien) (Prop, 1990). Ova voedno pretstavuva dobar
moment da ja nazna~ime su{tinskata poraka koja{to u{te Elijade ja uo~uva:
vo sklad so mno{tvoto razni vidovi inicijacii, pubertetskata ja zimame
kako osnovna, dodeka pak site drugi gi svrstuvame vo t.n. posebni, t.e.
specijalni inicijacii.
Spored nego, site inicijacii mo`at da se klasiraat vo dve glavni
kategorii. Prvata bi ja pretstavuvala pubertetskata inicijacija, koja na
mladite im pretstavuva trokratno otkritie: ona koe se odnesuva na svetoto,
soznanieto i seksualnosta. Vo vtorata kategorija bi bile svrstani site
ostanati inicijacii, koi Elijade so pravo gi okvalifikuva kako specijalni.
Pred se', vo konstelacija na takvite inicijacii ({amanska, herojska itn.), se
iniciraat samo predodredeni individui, so cel da ja transcendiraat svojata
~ove~ka sostojba (1959:271). Elijade isto taka zaklu~uva deka vo mno{tvoto
analizirani vidovi inicijacija koi i' pripa|aat na vtorata kategorija, vo
naj~est broj slu~ai se koristat temite koi se svojstveni za pubertetskite
rituali (isto:271). Zna~i, mo`eme da rezimirame deka najuzoren tip

95
inicijacija e pubertetskata, od koja ponatamu se razvivaat drugite varijacii
(v. Eliade, 1959:271-277) 42 .
Pubertetskata inicijacija pretstavuva voveduvawe na adolescentot
kako ramnopraven ~len vo grupata na vozrasnite ~lenovi od zaednicata.
Neofitot go usvojuva ne samo na~inot na odnesuvawe na vozrasnite, tuku toj
voedno gi vospriema i raznite tehniki, potoa gi u~i mitovite i tajnite
tradicii na dadenoto pleme, gi u~i imiwata na bogovite i nivnite dela; toj
isto taka gi usvojuva mitskite odnosi vospostaveni pome|u plemeto i
natprirodnite bitija spored modelot od mitskoto vreme. Edna od ulogite
koi treba da gi prifati neofitot isto taka pretstavuva seksualnoto
otkritie. Nakratko, preku ovaa inicijacija se nadminuva prirodniot na~in,
onoj specifi~en za detstvoto i se prifa}a kulturniot na~in, {to zna~i
deka neofitot e voveden vo spiritualnite vrednosti (Eliade, 1965:2-3). Inako
vo navedeniot citat se ~uvstvuva specifi~nosta na obrednata primitivna
inicijacija, sepak, za nas e osobeno zna~ajna ovaa definicija zatoa {to
istata }e ni poslu`i kako komparativna osnova pri poimaweto na
inicijacijata vo domenot na narodnite, a pred se' vo vol{ebnite prikazni.
Celata pubertetska inicijacija predviduva odreden broj isku{enija
koi se pove}e ili pomalku dramati~ni: separacija od majkata, izolacija vo
{uma pod rakovodstvo na nekoj inicijaciski u~itel /inicijaciski voda~/,
zabrana na jadewe na raznovrsni rastenija i meso, vadewe na zab, obrezuvawe
koe e ~estopati proprateno so subincizija itn. Otkrivaweto na svetite
predmeti (~egrtaqki, sliki na natprirodnite su{testva itn.), isto taka
pretstavuva svoevidno inicijacisko iskustvo. Vo naj~est broj slu~ai,
pubertetskata inicijacija podrazbira simboli~no umirawe i povtorno
ra|awe. Na primer, se' u{te vo odredeni avstraliski plemiwa vadeweto na
zasekot e interpretirano kako "smrt" na neofitot, a istiot simbolizam e

42
Podatokot go naveduvame vo funkcija na rekapitulacija na sostojbata na celiot 20 vek, vo
koj ve}e ne e mo`no da se govori univerzalno za inicijacijata. Ednostavno, vo sklad so
mnogute klasifikacii, navra}awa kon postoe~kite istoriski inicijacii, i pred se', vo
sklad so obrazuvaweto novi vidovi vo domenot na kni`evnosta i folkloristikata, mo`eme
da govorime za sekoj vid poedine~no.

96
u{te poevidenten vo slu~aite na obrezuvaweto. ...Kolibite vo koi se tie
zatvoreni li~at na nekoj monstrum /~udovi{te/ ili pak vodeno `ivotno: se
smeta deka neofitite se goltnati od ovie ~udovi{ta i prestojuvaat vo
nivniot stomak se' do onoj moment koga treba da nastapi ~asot na nivnoto
povtorno ra|awe. Inicijaciskata smrt ponekoga{ se interpretira kako
simnuvawe vo podzemje, pri {to neofitot se vra}a vo prvobitniot
embrionalen stadium "regressus ad uterum", a voskresnuvaweto e sfateno kako
povtorno ra|awe. Vo ~est broj slu~ai, od kandidatot se bara vo potpolnost
da go zaboravi negoviot prethoden `ivot, {to podrazbira zaboravawe na
dotoga{niot jazik, obi~ai, pravila, zaboravawe na negovoto dotoga{no ime
so cel da se zdobie so se' novo, pri {to za vreme na inicijacijata toj se
zdobiva odnovo so potrebnite znaewa. Ponekoga{, inicijaciskite
isku{enija pretstavuvat vistinski torturi (Eliade, 1965:3).
So ogled na toa {to odlu~ivme na{eto istra`uvawe da go izvr{ime
od aspekt na antropologijata na rodot 43 , distinkcijata }e bide fokusirana
na prikazot na ma{kata i `enskata pubertetska inicijacija, vklu~uvaj}i go
na kraj i specifi~niot tip prikazni vo koi stanuva zbor za transvestitnite,
t.e. androgini junaci (AT 514; 881 A, 883 A, 884 B). Vo ovaa smisla samo bi
uka`ale na seminalnoto razgrani~uvawe od strana na Nikiforov (1927) koj
gi ima razdvoeno vol{ebnite prikazni na ma{ki, `enski i neutralni.
Inaku, vo ovoj kontekst vredi da se spomene i obidot za klasifikacija na M.

43
Pred se' morame da uka`eme na nekoi klu~ni odrednici okolu distinkcijata pol/rod.
Spored @. Papi}, ovoj relativno nov izraz se javuva od izvonredna teoriska va`nost, tokmu
zatoa {to gi nadminuva prethodnite subjektivizirani feministi~ki tendencii. Spored
Rabin (Rubin) toa pretstavuva na heuristi~ki ploden na~in "neutralen poim" zatoa {to
ovozmo`uva pro{iruvawe i vklu~uvawe na site dimenzii na op{testveniot poredok na
ma{kata i na `enskata polnost. Zna~i poimot rod (gender) ne mo`e ve}e da se posmatra,
nitu pak da se tretira kako "tesno" feministi~ki poim, tuku kako metafeministi~ka
kategorija, kreativna teoriska inovacija relevantna za celiot korpus na teoretskoto
mislewe. Toa pretstavuva eden od klu~nite instrumenti na razbiraweto na ~ove~kata
istori~nost i op{testvenost (Papi}, 1997:13). Nie gi koristime dostignuvawata do koi
dojde vakvata teoretska naso~enost (vo svetot poznata kako antropology of gender & gender
studies), koi na eden spekulativen, a pred se' tekstualen plan gi usoglasuvame so
istori~nosta na ~itaweto i tolkuvaweto na edno delo. Poslednovo, svojot odraz go
pronajde vo teorijata na recepcijata. Zna~i akcentot na ova na{e istra`uvawe }e bide
staven na to~kata na izmenetoto gledi{te, imaj}i gi vo predvid ma{kite i `enskite
inicijaciski si`ea koi se proizvod na edna patrijarhalna kultura.

97
Arnaudov (1905:1-110), kade {to gi deli prikaznite od prizma na ma{kiot i
`enski heroj i toa vo slednata nasoka: toj gi klasificira avanturite na
herojot i heroinata postavuvaj}i gi vo dve kategorii: 1. herojot se zdobiva so
ubavica ili bogatstvo, 2. heroinata trpi razni ma~ni isku{enija, koi gi
nadminuva, za da na kraj uspe{no se oma`i za sakaniot (obi~no toa e
carskiot sin) (isto:26-68). Me|utoa, vo ramkite na negovata klasifikacija,
~uvstvuvame potreba od edna korekcija. Ednostavno, vo kontekstot na
`enskite prikazni, toj gi vbrojuva i prikaznite od tipot "silna, juna~na
moma" koja vr{i razni podvizi so {to steknuva pravo da se oma`i za
carskiot sin (1905:66-68), vnesuvaj}i go i prikazne~niot tip 514 koj sosem
pravilno go narekuva "polova metamorfoza". So ogled na prirodata na
tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite obvrski vo ramkite na inicijacijata,
nie se odlu~ivme vakvite slu~ai da gi okvalifikuvame kako slu~ai na me|a,
ozna~uvaj}i gi kako androgini t.e. transvestitni protagonisti.
Od aspekt na novoto dvi`ewe "antropologija na rodot", i pred se'
isra`uvawata na rodot/polot 44 , proizleze i neodamne{noto distinkcirawe
na ma{ki i `enski - naso~enite studii, koi pak ja reaktualiziraa i idejata
za ma{ki i `enski - centriranite prikazni, pesni i sl. Ovde bi gi spomnale
stavovite na Xek Zajps, Xim Tegart i Ben Holbek. Xek Zajps (Jack Zipes)
briljantno poka`a kako `enski-centriranata prikazna za malada
Crvenkapa be{e prerabotena od strana na ma{kite sobira~i. Tuka mislime
na Pero i bra}ata Grim, vo onaa smisla da bide zadovolena agendata na
ma{kata ideologija. Vo originalnata usna prikazna, kako {to veli Zajps,
heroinata samata se spasuva sebesi blagodarenie na sopstvenata spretnost i
ume{nost - toa e primerot na Propoviot heroj-`rtva, dodeka sprotivno, vo
Peroovata i Grimovata "prerabotka", heroinata e izedena od volkot i

44
Vo sklad so ve}e uka`anite najnovi teoretski postavki vo folkloristikata (anthropology
of gender & gender studies), bi morale da ja nazna~ime tradicionalnata dadenost vo op{tata
etnologija, spored koja site zaednici operiraat so distinkcijata pome|u vozrasta i rodot.
Pritoa, najspecifi~ni odrednici za polot/rodot pretstavuvaat oblekata i socijalniot
status (R. W. Firth, EU, 1992, vol.8; v: ethnologie génerale). Inaku, promenata na statusot od
detstvo vo zrelo doba e ozna~ena preku ceremonijata na inicijacijata, pri {to

98
spasena od strana na ma{kiot {umar (Zipes 1993a:30-34, 375-378). Kone~no,
Xim Tegart (Jim Taggart) vo negovata veli~estvena studija Ma|epsanite
devojki (1990) doka`a preku negovite terenski materijali od [panija deka
postojat razli~ni ma{ki i `enski verzii na eden ist tip prikazna.
Diferencijacijata, pred se' bi se odnesuvala i bi zavisela od polot na koj mu
pripa|a raska`uva~ot na prikaznata. Ben Holbek vo negoviot izvonreden
trud koj e posveten na evropskite vol{ebni prikazni isto taka se trude{e
da gi distincira "ma{kite " i "`enskite" prikazni, vo zavisnost od toa koj
ja nosi glavnata uloga vo prikaznata (1987:161, 405-406, 417). Interesno za
nas e da se navede i faktot deka prv avtor koj ja be{e primenil ovaa
distinkcija be{e Berendson (Walter A. Berendsohn) 45 vo 1921 godina, koj ja
izvr{i nazna~enata klasifikacija vrz prikaznite od Bra}ata Grim (Holbek,
1987:161, 618,f.n.108).
Sepak, ispituvaj}i gi vol{ebnite prikazni od aspekt na
inicijaciskiot fenomen, od ogromno zna~ewe ni se pojavuvaat spomnatite
transvestitni i androgini heroi (AT 883A, 514, 884 B), za koi najadekvatno
mo`e da ni poslu`i Betelhajmovata psihoanaliti~ka interpretacija kako
potreba na kandidatot da go zdobie sprotivniot pol. Protolkuvano na eden
psiholo{ki plan, istoto ja ozna~uva zavista kon sprotivniot pol. Inaku, vo
ovoj kontekst bi go navele i Holbek (1987), koj razdvojuvaj}i gi prikaznite
na ma{ki i `enski, vo zavisnost od glavniot protagonist, ostanuva so golem
znak pra{aknik pred prikaznata od tipot AT 514. Zna~i, spored na{ite
naodi i pred se' vo funkcija na edna interaktivna spojka pome|u tipot na
inicijaciskoto isku{enie i tipot na prikaznata, se odlu~ivme za
klasifikacija na tipi~no ma{kata inicijacija (sogledana vo ma{kite
prikazni), potoa tipi~no `enskata inicijacija (sogledana vo pod`anrot na
nevino progonetata heroina), i analizata na androginijata i transvestizmot
kako specifi~ni inicijaciski isku{enija analizirani vo nazna~enite

inicijantite formiraat edna posebna grupa - zaednica vo koja vladeat posebni pravila
(isto).
45
Walter A. Berendsohn, Grundformen volkstümlicher Erzählerkunst in den Kinder und Hausmärchen der
Brüder Grimm. Hamburg, 1921.

99
tipovi prikazni. Sega nakuso bi gi rezimirale onie karakteristi~ni
momenti koi ja determiniraat tipi~no m{kata i tipi~no `enskata
inicijacija.
Vo opsegot na isku{enijata {to gi prezemaat na sebe na{ite ma{ki
protagonisti, i koi{to mo`eme slobodno da gi okarakterizirame kako
ma{ki inicijaciski prikazni (AT 300, 301, 302, 303, 306, 314, 315, 325, 326,
328, 513, 513 A,B, 531, 550, 551, 554 itn.) 46 , nakratko bi gi rezimirale nivnite
do`ivuvawa i iskustva. Ona {to go do`ivuvat na{ite heroi navistina ima
mnogu analogii so plemenskata pubertetska inicijacija: osama,
zato~eni{tvo, torturi i inicijaciski isku{enija, smrt i povtorno ra|awe;
davawe novo ime; otkrivawe na nekoja tajna doktrina /ve{tina, umeewe,
znaewe - koi mo`eme da gi dovedeme vo korelacija so istoriskiot kontekst
vo koj edna prikazna egzistira/. Potoa morame da vostanovime opredeleni
bliskosti i so inicijacijata vo tajnite zdru`enija kaj plemenskite
zaednici: na pr. glavnata uloga na tajnata, svireposta na inicijaciskite
isku{enija, predominacijata na kultot na pretcite /koi se
personificirani preku maskite/ i sl. (Eliade, 1965:4). Osobeno bi sakale da
istakneme deka podelbata na ma{kata inicijacija e izvr{ena spored
oblikot na isku{enieto koe go trpi na{iot heroj: vo prviot del }e stane
zbor za raznite alternacii na avanturite koi gi prezema samiot heroj; vo
vtoriot del }e bide zastapen slu~ajot na transformaciite koi gi do`ivuva
protagonistot od prikaznata, a isto taka }e bide zemen vo predvid i slu~ajot
na "Siljan {trkot" kako svoevidna sinteza na dadenite avanturi (dadeni vo
oblik na axilak), kako i transformaciite na protagonistot - vo oblik na
negovata metamorfoza (od ~ovek vo {trk i obratno).
Od druga pak strana, ona {to e specifi~no za `enskite tajni
zdru`enija, ili pak vo na{iot slu~aj - `enskata pubertetska inicijacija,

46
Vo ovaa smisla gi nabrojavme samo onie tipovi prikazni koi gi pretstavuvaat
pokarakteristi~nite slu~ai za na{iot domen na istra`uvawe. Eden celosen i detalen
pregled na tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite vol{ebni prikazni, tabelarno ni gi
izlo`uva Ben Holbek vo negovata studija posvetena na interpretacijata na danskata

100
tamu pred se' inicijacijata opfa}a isku{enija proprateni so obuki i
otkritija koi se odnesuvaat na plodnosta, za~nuvaweto na plodot i ra|aweto
(Eliade, 1965:4). Od druga pak strana, ona {to go otkrivame vo prikaznite, toa
e tipi~en odek na feudalnite odnosi - pri {to na{ite heroini preku
inicijaciskite isku{enija se zdobivaat so potrebnite znaewa i ve{tini
koi }e im bidat potrebni koga }e ja ispolnuvaat funkcijata na zrela `ena:
gotvewe, ~istewe, spremawe, odr`uvawe ku}a, potoa u~ewe na nekoi
doma{ni rakotvorbi: predewe, pletewe, vezewe, tkaewe, i sl. Vakvite
sogledbi, vo ramkite na ova na{e istra`uvawe }e bidat obraboteni vo
poglavjeto posveteno na "Nevino progonetata heroina".
Vo sekoj slu~aj, ne e lo{o u{te edna{ da ja spomneme
op{toprifatenata ideja deka smrtta i povtornoto ra|awe vo inicijacijata
pretstavuvaat integralen del od misti~niot proces preku koj se stanuva
ne{to sosem novo, sosem razli~no od ona {to bilo prethodno (Eliade, 1965:4).
Zna~i celta na inicijacijata vo tradicionalnite kulturi e slednata:
preku nea se stanuva vistinski ~ovek, so {to se participira vo kulturata.
No, so ogled na toa {to za arhai~nite i tradicionalnite zaednici
"kulturata" pretstavuva zbir na vrednosti dobieni od natrpirodnite
su{testva, funkcijata na inicijacijata mo`e da se svede na slednoto: na
sekoja nova generacija inicijacijata i' otkriva eden svet koj e otvoren kon
trans-humanoto, zna~i otvara eden svet koj mo`eme slobodno da go nare~eme
"transcendentalen".
Vo ramkite na vakvite rasuduvawa, povtorno bi se navratile na
Betelhajm, koj prv ja sogleda potrebata od nadminuvawe na adrocentri~niot
zastor, uka`uvaj}i na faktot deka se' do nego, vo tipi~no frojdisti~ki
naso~enata psihoanaliza, voglavno kako predmet na istra`uvawata bea
ma{kite pubertetski inicijacii, dodeka pak `enskite problemi sekoga{
stoeja nastrana. Tolkuvaweto na obredot na inicijacijata vo individualnata
psihologija, kako i vo nekoi op{testveni institucii, ja istaknuva va`nosta

vol{ebna prikazna razgledana vo ramkite na evropskiot kontekst. Da se vidi: Holbek

(1987:162-166).

101
na preedipovskoto iskustvo. Ova osobeno se odnesuva na nesigurnosta na
mom~eto i na devoj~eto vo smisla na sopstveniot pol, nezadovolstvoto od
nego kako i istaknuvawe na zavista kon sprotivniot pol. Vo ovaa smisla
Betelhajm vo Simboli~nite rani ne' izvestuva: "Se nadevam deka ovaa
studija }e ja namali sklonosta kon usredsreduvaweto na ma`ot i deka }e
frli novo svetlo na psihosociolo{kata uloga na `enata. Taa }e uka`e na
toa kolku od ona {to e `ensko postoi i kaj ma`ite, i toa mnogu pove}e
odo{to se veruva; i kolku `enskite vlijanija i te`neewa vlijaele vrz nekoi
op{testveni institucii koi se' u{te gi objasnuvame vrz ~isto ma{ki osnovi
(1979:59-60). Vsu{nost, preku insistiraweto i otkrivaweto na
su{testvenata polova ambivalincija koja se javuva kaj mladite vo pubertet,
Betelhajm de fakto dava odgovor na toa zo{to neofitot se projavuva vo
uloga na sprotivniot pol. Primarni vo ovoj kontekst stanuvaat
"imitiraweto na bremenosta i poroduvaweto" od strana na ma{kiot
inicijant, kako i pojavata na transvestizmot koja se javuva vo obata pola.
Ovie sogleduvawa na Betelhajm gi smetame kako osobeno zna~ajni, pred se'
povedeni od soznanieto deka vakvite manifestacii se mnogu frekfentni i
se' u{te aktuelni na terenot na Makedonija, kako vo domenot na nekoi
ritualni dejstvija (lazarki i xamalari), taka i vo sferata na makedonskata
narodna literatura, kade {to ova }e dojde do poln izraz vo analizite
posveteni na transvestizmot i androginijata. Osven toa, zaslu`uva da se
spomenat i si`eata od narativniot folklor koi go tretiraat problemot na
kuvadata, i koi{to gi registriravme vo Objavenite Zbornici, no i vo
Arhivot na Institutot za folklor 47 .

47
Transpozicija, ili poto~no reminiscencija na obi~ajot "kuvada" registriravme vo
pove}e varijanti od makedonskata narodna kni`evnost. Vo ovaa smisla po`elno e da se
vidi: AIF, m.l.762 "Za ma`ot {to snesol 99 jajca"; AIF, m.l. 743 "Truden aga"; AIF,
m.l.1312 "Truden evrein"; AIF, m.l.2618, "Ma`ot {to rodil". Od objavenite materjali da
se vidat slednite varijanti: SbNU, 14, str.101 -"Edno vreme ra|ale ma`ite" (zapi{al T.G.
Ecov od Veles); Cepenkov (4, 1989, pr.br. 389) "Ma`ot kva~i jajca" i A. Popvasileva (1996),
pr.br.262 "Ma`ot kva~i jajca".

102
1.1. Odnos: pubertetska inicijacija - vol{ebna prikazna
Po izlo`enite osnovni teoretski postavki okolu relacijata: narodno
tvore{tvo - inicijacija, koi gi analiziravme vo delot posveten na
"Inicijacijata vo folkloristikata" (str. ), sega }e se osvrneme na
specifi~nostite koi se odnesuvaat isklu~ivo na relacijata vospostavena
pome|u nocijata na pubertetskata inicijacija i domenot od narodnata
kni`evnost kade {to e taa najeksplicitno izrazena - vol{ebnata prikazna.
So ogled na faktot deka pubertetskata inicijacija ja sre}avame kako
najparadigmati~na vo vol{ebnite prikazni, i sledej}i gi patokazite na
najgolemite istra`uv~ki proekti od takov vid (Sentiv, Vinter{tajn, Prop,
Meletinski, Jan de Fris, Maks Liti, R. Beker itn.), ednostavno sakame da
rezimirame nekoi osnovni postavki koi se odnesuvaat na relacijata:
vol{ebna prikazna - inicijacija.
Vo klasi~nata vol{ebna prikazna, za razlika od prvobitnata,
tipi~nata glavna uloga ja igra semejnata tema: vo semejnata obvivka vo
zna~itelna mera se projavuvaat ~isto socijalnite konflikti. Za skaznata se
projavuva karakteristi~na idealizacijata na socijalno-unesre}eniot
moment, vtemelena ve}e od strana na A.N. Veselovski 48 , za potoa da ja
dobieme zna~ajnata monografija na Meletinski Gero‘ vol{ebno‘ skazki
(1958), vo koja avtorot ja razmotruva specijalnata semejna sociologija na
vol{ebnata prikazna.
Vo ramkite na spomnatata ruska semioti~ka {kola, koja proizleze od
sfa}awata na Prop, pred se' bi go navele vostanovuvaweto na
preliminarnoto, osnovnoto i dopolnitelnoto isku{enie kako odliki na
si`eata od vol{ebnite prikazni. Zna~i, blagodarenie na iskustvata na
Prop, kako i na pretstavnicite od ruskata semioti~ka {kola, na ~elo so
Meletinski, doa|ame do slednite opservacii: za klasi~nata vol{ebna
prikazna e osobeno karakteristi~no prisustvoto na prethodnoto,
preliminarnoto isku{enie na herojot, koe obi~no se zavr{uva so zdobivawe

103
na pomo{nik ili pak na nekoe magi~no sredstvo so ~ija pomo{ herojot
uspeva da gi nadmine i re{i site postaveni isku{enija i zada~i (Meletinskij,
1969:90). Sega e isto taka povolen moment da se potsetime na dvata osnovni
momenta vo vol{ebnata prikazna koi spored Prop go odrazuvaat glavnoto
isku{enie: borba - pobeda i zada~a - re{enie.
Sli~no na Prop, i Meletinski ne' upatuva na faktot deka skazo~nite
preliminarni isku{enija se geneti~ki svrzani so inicijacijata. Vpro~em,
ritualite na inicijacijata pretstavuvaat pravzor, prototip za nekolkute
osnovni isku{enija, (osobeno na onie koi se odnesuvaat na re{avaweto na
te{kite zada~i), kako i za celi si`ea: pred se' tuka spa|aat onie si`ea koi
se odnesuvaat na mladiot neofit koj potpa|a vo carstovoto na kanibalite -
AT 327 (Meletinskij, 1969:90).
Vo skaznata e va`no toa {to taa gi poznava i univerzalnite
pomo{nici na herojot, koi re~isi celosno mo`at da go zamenat. Osven toa,
vo funkcija na preliminarnite proverki ne se javuvaat te{kite i surovi
ritualni isku{enija, tuku se javuvaat proverki na opredelenite kvaliteti
na herojot ili pak se pretstaveni kako proverka na elementarnite znaewa i
normi na negovoto odnesuvawe. Herojot e dol`en da ja projavi svojata
dobrina, skromnost, doblest, u~tivost, a pred se' e dol`en da gi poka`e
znaewata na pravilata na igrata (isto:90).
Vo kontekst na tartusko-semioti~koto uka`uvawe na bitnite
odrednici na relacijata: vol{ebna prikazna - inicijacija, bi go navele i
Lotman koj vo ramkite na negovoto istra`uvawe na kulturata i kulturnite
relacii zastapuva eden interesen stav. Analiziraj}i gi sakralnite
tekstovi, toj doa|a do zaklu~ok deka tekstot na edna kultura mo`e da se
podeli na dva podteksta: prvata grupa podtekstovi se karakteriziraat so
nepodvi`nost, odnosno toa se elementite od kosmogoniskata, geografskata i
socijalnata struktura na svetot. Ona {to nas osobeno ne' interesira toa e
negovoto naveduvawe na vol{ebnata prikazna vo koja tatkoto, majkata i
sinovite, t.e. domot go pretstavuvaat nepodvi`niot element na kulturata,

48
A. N. Veselovskij, Istori=eskax po/tika. Leningrad, 1940.

104
dodeka junakot koj odi vo avanturi, pritoa menuvaj}i gi mestata, go
pretstavuva podvi`niot del na kulturata. Vo ovaa smisla, Lotman ja
istaknuva antropomorfnosta na kulturniot svet koj se javuva vrz osnova na
soznanieto za organiziraniot kosmi~ki i neorganiziraniot haoti~en svet
(1969:460-477). Ovoj fragment go navedovme pred se' od aspekt na ispituvawe
na ulogata i funkcijata na junakot = inicijant, koi{to gi dobiva vo
ramkite na dadenata kultura, koja spored Lotman ne e nimalku bezna~ajna.
Vo kontekst na ova istra`uvawe gi poso~uvame i stavovite na Maks
Liti, spored kogo su{tinskite odliki na vol{ebnata prikazana bi se
sostoele vo momentite koi spored nas go karakteriziraat inicijaciskiot
proces: ednodimenzionalnosta (~udesnoto e voobi~aen del od sekojdnevieto,
bez da predizvika strav ili qubopitstvo), nedostatokot na dlabinska
perspektiva (so likovite upravuvaat nadvore{ni faktori: soveti, zabrani,
kazni, a im nedostasuvaat vnatre{ni motivacii), apstraktniot stil
(prepoznatlivata i jasno opredelena forma na skaznata, prostoto
imenuvawe, koga se spomnuva samo ona {to e va`no za dejstvieto, lesnata
podvi`nost), izoliranosta (junakot poa|a vo avantura sam i neoptovaren, i
preku vol{ebniot daritel ili pomo{nik ja izvr{uva svojata misija) i
sublimniot odraz na svetot (stvarnosta vo skaznata e pro~istena, so jasni
sliki, i nasproti seta svoja sublimnost, vpe~atlivo gi otkriva
"mnogustranite mo`nosti na vistinskoto postoewe") (Prokopiev, 1994:203-
204).
Po nazna~uvaweto na osnovnite Litievi pogledi okolu samata
su{tina na vol{ebnata prikazna, bi go rezimirale negoviot stav, vo koj ja
~uvstvuvame mo}nata Elijadeova sugestija deka vol{ebnata prikazna
funkcionira kako eden "lesen dublet" na inicijaciskite mitovi i rituali:
"[armot na vol{ebnata prikazna ne se objasnuva ednostavno preku faktot
deka ne{tata na krajot se doveduvaat vo red, so edinstvenata mo`nost za
'hepi ending'. Vo pra{awe e ne{to mnogu pove}e odo{to samoto kni`evno
ostvaruvawe. I sega povtorno se navra}ame na osnovnata ideja na Elijade,
koja na izvesen na~in go opredeli fenomenot na inicijacijata vo Moderna

105
Evropa. Slu{atelite na vol{ebnite prikazni, bez da bidat svesni za toa,
do`ivuvat eden vid inicijacija, normalno ne identi~na so obi~aite na
primitivnite narodi. Kolku korektno zvu~i ova nau~no tvrdewe mo`e da se
vidi od bilo koja vol{ebna prikazna". 49

***

Vo poslednite 2 decenii vo folkloristikata se javija nekolku avtori

koi ja otkrivaat inicijaciskata struktura vo prikaznite. Vsu{nost,
otkrivaweto na inicijaciskata struktura go pretstavuva najnoviot bran vo
folkloristikata, koj mo`eme da go protolkuvame kako modalitet koj
nastana kako reakcija na prethodnite mito-ritualisti~ki teorii. Istite,
vidovme deka premnogu go intenziviraa ~uvstvoto za obrednoto poteklo na
vol{ebnata prikazna.
Vo ovoj kontekst }e gi navedeme studiite na @irardo (1977), Kalveti
(1980), Kuli} (1982), Beker (1990) i D. Burkhart (1982).
Kako prv istra`uva~ se javuva @irardo koj isto taka ja otrkiva
tripartitnata shema od aspektot na obredite na premin. Istata spored nego
se javuva kako su{tinska vo analizata na prikaznata AT 709 50 . Razlo`uvaj}i
ja prikaznata na 25 osnovni delovi toj ponatamu go raslojuva dejstvieto od

49
Max Lüthi, Once Upon a Time: On the Nature of Fairy Tales, New York:Frederick Ungar Publishing
Co., 1970, pp.59-60. Vo ovaa nasoka na razmisluvawe isto taka bi mo`ele da gi poso~ime i
razmisluvawata na slednite istra`uv~i: James Hillman, "A Note on Story", in: Children's
Literature: The Great Excluded, vol.3, ed. F. Butler and B. Brockman; Storrs, Connecticut: Modern
Language Association, 1974, pp.9-11; M. L. von Franz, Interpretation of Fairy Tales, Zürich: Spring
Publications, 1973; Hedwig von Beit, Das Märchen, Sein Ort in der geistigen Entwicklung, 3 vols., Bern
and München: Francke, 1965; Charlotte Bühler and Josephine Bilz, Das Märchen und die Phantasie des
Kinders, München, 1958; kako i ponovata studija od frojdisti~ka perspektiva na Betelhajm
The Uses of Enchantement.
50
Ovde morame da bideme dosta pretpazlivi i da go navedeme opsegot na negovata analiza.
Pred se', toj ja analizira `enskata inicijacija vo Grimovata "Sne`ana i sedumte xuxiwa",
{to od eden folkloristi~ki aspekt ne e dovolno za da se generaliziraat opredeleni
postavki. Pregolem e brojot na folkloristite od tipot na A. Dandes koi smetaat deka e
neophodno da se zemat opse`en broj na varijanti od eden tip prikazna i vrz baza na takviot
korpus da se donesuvaat odluki. Od druga pak strana, smetame deka istra`uvaweto na
@irardo koe e skoncentrirano samo na Grimovata verzija nema nekoi nedostatoci, zatoa
{to uka`anite paradigmi za `enskata pubertetska inicijacija se re~isi univerzalni.

106
ova si`e tokmu niz poznatite tri fazi: separacija, marginalizacija i
povtorno vklu~uvawe vo sociumot.
A propo vospostavenata relacija i me|uuslovenost: inicijacija -
vol{ebna prikazna @irardo zastapuva nekoi svoi stavovi, koi se voglavno
inspirirani od deloto na Elijade, kako i od ona na Maks Liti i na Linda
De|. Negovata glavna ideja vo trudot vsu{nost ja rezimira idejata na
Elijade deka najverojatno popularnosta i mo}ta na vol{ebnite prikazni vo
moderniot `ivot ja obnovuvaat i ja prodol`uvaat "inicijacijata" na nivo na
imaginacija (1977:274). So drugi zborovi, univerzalnoto obra}awe na
tradicionalnata narativna forma kako {to e narodnata prikazna ne
pretstavuva ednostavno i banalno obezbeduvawe zabava, nitu pak pretstavuva
privremeno begstvo od ordinarniot i banalen `ivot; naprotiv, vo edna
podlaboka smisla prikaznata ja ~uva vizijata na ~ovekoviot `ivot
isklu~ivo kako eden inicijaciski proces. "Toa {to se narekuva inicijacija
koegzistira so ~ovekovata sostojba, pri{to sekoe postoewe e so~ineto od
neprekinata niza na "isku{enija", "umirawa" i "povtorni ra|awa" 51
(Girardot, 1977: 274-75).
Po sprovedenata analiza na prikaznata za Sne`ana, @irardo se
ograduva od stavot deka navodno ovaa prikazna pretstavuva preru{en obred
na inicijacija, no uka`uva deka vo nea e najva`no toa {to imaginativnata
"ideja" na inicijacijata koja e prenesena preku forma koja e otvorena kon
detalite vsu{nost se povrzuva so mnogu razli~ni istoriski periodi i
situacii (1977:299).
Vtoriot zna~aen trud koj go tretira inicijaciskiot moment vo
vol{ebnite prikazni e istra`uvaweto na Kalveti (1980), vo koe glavnoto
vnimanie e naso~eno kon prikaznata za Crvenkapa - AT 333. I ovoj avtor e

51
Eliade, Myth and Reality, (1968:202). Betelhajm vo negovata studija The Uses of Enchantement:
The Meaning and Importance of Fairy Tales (New York: Alfred A. Knopf, 1976, p.35) zabele`uva deka
mo`ebi Elijade vo svojot trud bil inspiriran i pod vlijanie na Pol Sentiv.Vo ovaa smisla
povtorno ja poso~uvame studijata na Paul Saintyves, Les Contes de Perrault et les récits parallèles
(Paris: E. Nourry, 1923), kako i Jan de Frisovata diskusija okolu Sentiv: Jan de Vries,
Betrachtungen zum Märchen, besonders in seinem Verhaltnis zu Heldensage und Mythos (Helsinki, 1954),
pp.29 ff.

107
poveden od van @enepovskata koncepcija za tripartitnosta, koja e isto taka
primeneta i vo negovite podocne`ni studii Antichi miti di Romagna (1987) i Alle
origini di miti, fiabe e leggende (1995) 52 . Stabilnosta na ovie seminalni
odrednici (od po~etokot na ovoj vek) se uo~uva so nazna~eniot fakt deka
najnovite folkloristi~ki istra`uvawa ne se otklonuvaat od nejzinata
osnovna zamisla.
Vo ovoj kontekst bi mo`ele samo da se navratime na ve}e spomnatoto
viduvawe na Xek Zajps koe se odnesuva na Crvenkapa i shodnoto
opredeluvawe na istata kako tipi~no `enska prikazna. No, navra}aj}i se na
na{ata tema za inicijacijata, mo`eme da zaklu~ime deka vo prikaznata za
Crvenkapa - AT 333, koja ve}e Pol Sentiv ja be{e sogledal kako
inicijaciska, Kalveti otkriva nekolku razli~ni inicijaciski fazi.
Pritoa, toj se bavi so motivot na goltaweto, pro`deruvaweto (Crvenkapa
}e bide izedena od voklot, koj e preoble~en vo baba). Ovoj motiv e vo vrska
so samata su{tina na prikaznata, {to inaku pretstavuva eden od pova`nite
sostavni delovi vo inicijaciskoto razmotruvawe. Kalveti go tolkuva ovoj
motiv kako bremenost i ~in na poroduvawe na inicijantot (Calvetti, 1980:487-
96), {to vo su{tina pretstavuva rekapitulacija na ve}e dobro
vostanoveniot simblizam, sogledan od strana na Prop.
Eden sosem poinakov aspekt na prou~uvawe na inicijaciskite
momenti vo narodnata literatura ni doa|a od strana na Kuli} 53 koj vo

52
Ovde samo bi go ufrlile nezadol`itelniot podatok koj donekade se sovpa|a so na{ata
koncepcija za podelbata na ma{kata i na `enskata pubertetska inicijacija vo vol{ebnite
prikazni. Imeno, za razlika od negovata pretposledna studija (1987) vo koja se zadr`uva
isklu~ivo na ma{kata inicijacija, dotolku, predmetot na poslednoto istra`uvawe na
Kalveti, vo oddelot posveten na narodnite prikazni se odnesuva na obrednopreodniot
karakter na `enskata pubertetska inicijacija. Predmet na analiza pretstavuvaat
najkarakteristi~nite `enski slu~ai: Crvenkapa (AT 333), i najpoznatite varijanti na AT
709: Basileevata L'Orza, Peroovata Peau d'âne i Grimovata Schneewittchen. Osven toa,
fenomenot na `enskata inicijacija e istra`uvan i vrz primerot na AT 451 (Devojkata vo
potraga po nejziniot brat). Vo posledniot naveden primer, Kalveti go analizira motivot
na nemata nevesta vo koja kako prioritetno se javuva tabuto na zboruvaweto. Toj ja otkriva
glavnata figura kako inicijaciski isklu~ok, kade {to `enata se zdobiva so seksualnost i
spretnost vo izvr{uvaweto na obvrskite koi ja ~ekaat vo naredniot period od `ivotot.
53
Culi}, D. D. A structural and psychoanalytic Analysis of the symbolic ritual Process in three sets of
russian Folk Tales, Dissertation of the Univ. of Southern California, 1982. Podatocite okolu

108
svojata disertacija se zadr`uva na socijalniot, psiholo{kiot i ritualniot
simboli~en proces vo pretstavuvaweto na tri ruski prikazni. Negoviot
aspekt proizleguva od kongruencijata pome|u inicijaciskata struktura i
prikaznite (Becker, 1990:49). Otkrivaj}i edna su{tinska srodnost pome|u
prikaznite i inicijaciskata struktura, vo svojata studija Kuli} se navra}a
i na slovenskite rituali, so eden mal osvrt na usnata tradicija, ~ija
relacija so narodnite prikazni temelno ja istra`uva (Culi}, 1982; Becker,
1990:49). Toj veruva deka prirodata na simboli~kite procesi opfa}a
"interaktiven mehanizam", vo koj treba vzaemno da se istra`uvaat
socijalnite, psiholo{kite i ritualnite komponenti. Vo zavisnost od
definicijata na prikaznite sogledani kako "oslaben mit", Kuli} gi
sogleduva i opredeluva negovite prikazni kako "ostatok, relikt od
slovenskite mitovi i rituali". Ova odi vo prilog na mnogute spomnati
sogleduvawa vo koi otkrivame direktna relacija me|u dvete nocii:
ritualnoto i prikaznenoto dejstvie. Spored negovoto mislewe, ova e
povrzano so sociolo{kata funkcija; imeno inkorporacijata na mladite vo
svetot na vozrasnite, kako i psiholo{koto - reintegracijata na
individualniot personalitet. Dvete funkcii se vzaemno povrzani so
simboli~niot jazik na prikaznata.
Ananliziranite prikazni, sogledani kako varijanti na eden ritual
deluvaat kako integracija na socijalnoto i psiholo{koto ramni{te.
Me|utoa, kako {to toa vnimatelno go zabele`uva Beker, nejasni se negovite
sogleduvawa vo vrska so su{tinata na mitovite i ritualite i nivnata
me|usebna vzaemnost. Ovie formi ne se najjasno razgrani~eni vo negovoto
pretstavuvawe. Toj gi smestuva ovie prikzni na edno ramni{te vo koe mitot
e pretstaven kako varijanta na ritualot (Becker, 1990:49).
Sogleduvaj}i go zna~eweto na ispituvaweto na inicijaciskite temi
vo vol{ebnite prikazni morame da ja navedeme i Riharda Beker koja
neodamna (1990) objavi cela studija posvetena na `enskata pubertetska

ostvaruvaweto na Kuli} i rezultatite do koi{to doa|a vo svoite analizi ni se prevzemeni

od trudot na R. Beker.

109
iicijacija vo isto~noslovenskite vol{ebni prikazni. Sogleduvaj}i go
poleto na istra`uvawe pred se' od semanti~ki aspekt, i ovaa avtorka ne se
otklonuva od tripartitnata shema. Vo svojata analiza posvetena isklu~ivo
na najparadigmati~nite `enski prikazni (koi nie gi tolkuvame vo ramkite
na pod`anrot na nevino progonetata heroina AT 480, 510, 511, 709), taa gi
analizira istite od aspekt na preliminalnata, liminalnata i
postliminalnata faza. Vo ramkite na nejzinoto prezentirawe mo`eme
slobodno da ka`eme deka taa spa|a vo redot na onie folkloristi koi
otkrivaat izvonredna analogija pome|u ritualnata inicijacija i onaa vo
prikaznite koja se utvrduva na nivo na samata struktura na prikaznata.
Specifi~nostite vo nejzinata analiza poopse`no }e bidat prezentirani vo
poglavjeto posveteno na `enskata pubertetska inicijacija.
Vo ovoj kontekst morame da spomneme u{te edna interesna studija
posvetena na problemot na `enskoto vo vol{ebnite prikazni. Stanuva zbor
za istra`uvaweto na Dagmar Burkhart - "Aspekte des Weiblichen im bulgarischen
Zaubermärchen" (1982:207-220).
Isto taka treba da go navedeme i najnoviot proekt od koj proizleze
tematskiot broj na Western Foklore (1993), posveten na perspektivite vo
izu~uvaweto na pod`anrot na Nevino progonetata heroina, pod
uredni{tvo na Kristina Bakilega i Stiven Sven Xons. Inaku ovaa nivna
ideja, koja be{e realizirana od strana na 5 dosta dobro obu~eni
folkloristi, i koi pred se' ni go predo~uvaat postoeweto i pro{iruvaweto
na pod`anrot "nevino progoneta heroina" od aspektot na inicijacijata,
podetalno }e bide razraboten vo delot posveten na `enskata pubertetska
inicijacija nasloveno kako "Nevino progonetata heroina i nejzinata
percepcija vo makedonskata narodna prikazna".
Ona {to mo`eme da konstatirame za posledniot period od
ispituvaweto na inicijacijata vo folkloristikata e sodr`ano vo sledniot
stav: potragata po istoriskite koreni ili hipoteti~nata Ur-form, po se'
izgleda deka po~na da go gubi svoeto privilegirano mesto vo naukata.
Pritoa, kako {to zabele`uvaat i uo~uvaat nau~nicite od finskata

110
komparativna {kola, noviot interes e skoncentriran kon ona {to
statisti~ki mo`e da se nare~e Normalformen. Statisti~kata odrednica na
"normalnata" ili tipi~na forma, me|utoa se' u{te go izbegnuva problemot
na univerzalnata simboli~ka interpretacija na narodnata prikazna ili
mitot 54 , i go zema vo predvid povtornoto voveduvawe na Elijadeovata ideja
za univerzalnosta na inicijaciskiot model na nivo na imaginacija (Girardot,
1977:276-277). Od ovaa gledna to~ka, smetame deka e navistina moment za
vostanovuvawe na nekoi novi valeri vo istra`uvaweto na ovoj fenomen.

***
Vtoriot moment koj sakame da go istakneme, i koj be{e predmet na
brojni istra`uvawa, kako na pr., kaj @irardo, e skoncentriran na
eventualnata distinkcija pome|u epikata i predanieto od edna strana
nasproti vol{ebnata prikazna, normalno, vo nasoka na sogleduvawe na
kontinuitetot so mitskata slika na svetot (Girardot, 1977:277-278). Spored
Jan de Fris, osnovnata razlika koja se javuva pome|u dvete spomnati nocii e
toa {to vo prviot slu~aj mitskiot svet na bogovite e ekspliciten ili barem
pretpostaven, dodeka vo vol{ebnite prikazni postoi ekstremnen prekin so
svetiot svet na bogovite. No, kako {to }e go prosledime toa podocna, }e
vidime deka shodno na tvrdeweto na Elijade, namesto da se zboruva za edna
potpolna desakralizacija na mitskiot svet vo vol{ebnite prikazni, bi bilo
mnogu popravilno da se zboruva za kamufla`a na mitskite motivi i
karakteri... Dokolku Gospod ve}e ne se pojavuva pod negovoto li~no i
vistinsko ime vo prikaznite, toa ne zna~i deka tragite i vsu{nost negovite
glavni karakteristiki ne gi pronao|ame vo likot na za{titnikot,
neprijatelot ili pak pridru`nikot na glavniot heroj. Tie se kamuflirani
ili pak "padnati", no vo nikoj slu~aj ne prestanaa da ja izvr{uvaat nivnata
funkcija.

54
Edna interesna diskusija okolu problemot na simboli~nata univerzalnost i
interpretacija pretstavuva studijata na Alan Dundes, "Earth Driver: Creation of the Mythopoetic
Male", American Anthropologist, 64 (1962), 1032-1051.

111
 Sega bi gi izlo`ile osnovnite karakteristiki vrz koi po~iva
razlikata pome|u mitot, herojskiot ep i vol{ebnata prikazna.
Za razlika od narodnata prikazna, juna~kiot ep ne se sfa}a kako
izmislica i vo taa smisla mitot i epot re~isi podednakvo mo`at da i' se
sprotivstavat na narodnata prikazna. Edinstveno vo romaneskniot ep
(vite{kiot roman) kako da se spojuvaat liniite na juna~kiot ep i skaznata.
Romaneskniot ep se sfa}a kako umetni~ka izmislica (Meletinski, 1981:281).
Vo ramkite na ispituvaweto na relacijata: vol{ebna prikazna -
inicijacija, koja ja sogledavme od razli~ni aspekti, vo zaklu~nite premisi
bi sakale da uka`eme deka Betelhajmovata pragmati~na i psihoterapeutska
interpretacija na vol{ebnata prikazna kako "paradigma ili parabola koja
ne' podu~uva kako da se prilagodime kon edna zrela realnost", korespondira
so stavovite na mnogute folkloristi koi se zanimavaat so otkrivawe na
inicijaciskiot simbolizam vo vol{ebnite priikazni. Na pr. tuka se
poznatite stavovi na Elijade, Liti, Stiven Sven Xons, @irardo i mnogu
drugi avtori, ~ii{to prikazi najkonsekventno }e bidat prezentirani vo
raznite tematski celini vo ramkite na ova poglavje.
Vo zaklu~niot del od tematskiot blok posveten na odnosot: vol{ebna
prikazna - inicijacija, neminovno ni se javuva problemot na zaedni~kata
si`etika i motivika vo vol{ebnite prikazni i ostanatite kni`evni vrsti
vo folklorot, kako na pr. narodnite pesni, predanijata, legendite, koi {to
mo`eme da gi definirame kako "izvesni preodni oblici".
Vo ovoj kontekst bi sakale da uka`eme na studijata na M. Bo{kovi}
Stuli posvetena na "si`eata na narodnite vol{ebni prikazni vo
srpskohrvatskite epski pesni" (1962:15-35), vo koja se najkonzistentno
prika`ani slu~aite na obi~noto polkopuvawe na si`etikata (pr. epskata
pesna "@enidba Du{anova" 55 i AT 513 i 519; inaku vo na{iot folklor
odgovara analognata pesna "Latinski Kraq i Ognen" /Miladinovci,
p.br.84/), normalano vo koi voop{to ne stanuva zbor za bilo kakva pobliska
srodnost nitu pak vzaemna geneti~ka vrska (Bo{kovi}-Stulli, 1962:17). Vo sekoj

112
slu~aj, avtorkata go stava akcentot na onie slu~ai vo koi naiduvame na t.n.
"stihuvana vol{ebna prikazna", t.e. fokusot na nejzinoto istra`uvawe
pretstavuvaat tvorbite vo koi skaznata se prenesuva vo forma na epska
pesna (isto:17-35) 56 . Ova rasuduvawe }e ni bide od osobena va`nost pri
istra`uvaweto na na{ata tema posvetena na herojskata inicijacija, vo koja
tokmu preku preobrazenite epski skazo~ni zapleti }e gi prostudirame
tipi~nite herojski isku{enija i podvizi na golemite heroi. Inaku, ovde bi
go navele i inverzniot slu~aj vo koj epskite pesni preminuvaat vo proza, koe
kako specifi~nost po~nuva da se javuva ve}e vo minatiot vek. Spored B.
Petrovski, ovoj proces e ozna~en kako svoevidna zakonomernost na
transformiraweto na juna~kiot epos (v. Petrovski, 1992:118-121). Bez ogled
na dadenite promeni koi gi evidentirame, najva`no e toa {to tvorbite gi
zadr`uvaat specifikite na `anrot.
Vo prodol`enie Maja Bo{kovi} Stuli naveduva tipi~ni slu~ai na
vakvoto pretopuvawe, kako na pr. epskiot prikaz na skazo~noto si`e od
tipot AT 432 kaj nas poznati pod naslovot "Soko mlado`ewa" (Bo{kovi}-
Stulli, 1962:32-33). Analiziraj}i go navedeniot slu~aj, avtorkata smeta deka
pesnata za sokolot - mlado`enec, i pokraj svojata stilska preobrazba, sepak
ne e celosno oslobodena od skazo~nata atmosfera (isto:33). Opredeleni
sovpa|awa se javuvaat i pome|u si`eto na pesnata Zmijata - mlado`enec i
varijantnite oblici na tipot na prikaznata "Amor i Psiha" AT 425, na koi
}e im bide posveteno vnimanie vo oddelot za svadbenata inicijacija. [to se
odnesuva do motivite specifi~ni za pubertetskite inicijaciski isku{enija
izrazeni preku momentot na qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na
nekoe mitolo{ko su{stestvo (zmej), isto taka otkrivame izvesni skazo~ni
stilizacii vo si`eata na soodvetnite baladi. Brojni primeri na vakvoto
qubovno grabnuvawe izrazeno vo domenot na proletnite obredni pesni, isto

55
Vuk St. Karaxi}, Srpske narodne pjesme, II, Beograd, Prosveta, 1953, p.br.28.
56
Analogno istra`uvawe na t.n. preodni oblici vr{i i Nada Milo{evi}-\or|evi} vo
nejzinata studija Zajedi~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih
pesama i prozne tradicije, Beograd, 1971.

113
taka sogledano kako reminiscencija na institutot inicijacija dava R.
Angelova vo nejziniot trud od odnosnava problematika (1973:25-29).
Vo kontekst na ova pra{awe mo`eme da se navratime na nekoi stavovi
na K. Ranke koj gi ispituva vnatre{nite dvi`e~ki sili koi doveduvaat do
promenata na kni`evniot oblik. Ednostavno, na primerot na motivot
"nesakanoto vetuvawe na sopstvenoto dete na nekoja natprirodna sila"
Ranke doka`uva deka negovoto prisustvo vo vol{ebnata prikazna bezuslovno
vodi kon sre}noto iskupuvawe, legendata zavr{uva so herojskoto
sovladuvawe na |avolskite mo}i, a predanieto so tragi~nata `rtva (Bo{kovi}-
Stulli, 1962:16). Analogno na ovoj kus se~ok, i inicijacijata vo raznite
folkloristi~ki `anrovi nosi dosta od specifikite na samiot `anr.

***

Prezentiraweto na me|usebno razli~nite viduvawa za

interaktivniot odnos: inicijacija - vol{ebna prikazna, ne' prenesuva na
verojatno najsuptilnoto pra{awe koe se javuva na ova nivo. Ednostavno, tuka
mislime na pra{aweto za eventualnoto poteklo na vol{ebnata prikazna od
obredot na inicijacijata, koe predizvika najdisparantni odeci kaj
najuglednite istra`uva~i na ova podra~je.
Deloto na Prop, vpro~em kako i delata na ostanatite ugledni
nau~nici pred nego (Pol Sentiv, 1923, Vinter{tajn, 1928), direktno se
povrzani so celokupnoto poteklo na narodnite prikazni. Sepak, vo izvesna
smisla, vakvoto gledi{te pretstavuva posofisticirano povtoruvawe na
tvrdeweto na Bra}ata Grim deka narodnite prikazni za~uvuvaat fragmenti
od primitivniot mit i ritual. No problemot na potekloto ne dozvoluva
bilo kakvo ednostavno re{enie; neophodno e da se sugerira vedna{ na
samiot po~etok deka iznenaduva~kata ednoobraznost na narodnite prikazni,
osobeno koga stanuva zbor za respektot kon edna inicijaciska struktura, ne
e voop{to dovolno objasneto preku terminite na direktnite ili indirektni
istoriski vrski i vo sebe podrazbira operacija na psiholo{ki i kognitivni

114
univerzalii. Elijade na toj na~in zabele`uva deka "nie nikoga{ vo
narodnite prikazni ne naiduvame na to~na, pravilna memorija na odreden
kulturen stadium; kulturnite stilovi i istoriskite krugovi se
teleskopirani vo niv" (1968:196-197). Vo ovaa smisla samo bi uka`ale deka
prezentiranata ideja, poto~no kritika kon Propovoto gledi{te be{e
izlo`ena i vo negovite prethodni istra`uvawa (1956:884-91; 1965:11). Vo
ramkite na vakvoto pretpazlivo koncipirawe na vol{ebnata prikazna i
obredot na inicijacijata, bi go navele i stavot na A. Brelih, koj
insistiraj}i na poznavaweto na istorijata pri istra`uvaweto na
fenomenot na inicijacijata se zalaga za svoevidna kritika vo odnos na
fenomenolo{kite definirawa. Ednostavno, toj uka`uva na potreba od
istorisko uo~uvawe, so cel podobro da se otkrijat inicijacii vo ramkite na
sekoja civilizacija vo dadeniot istoriski kontekst. Zna~i, Brelih ne e za
edno analogno teoretizirawe, tuku za vospostavuvawe na argumenti i fakti
koi se vo prilog na istoriskiot moment na koj edna kultura ili
civilizacija mu poripa|a (v. Brelich, 1965:225). Toj pred se' go postavuva
problemot na istoriskite odnosi pome|u fenomenite koi se strukturalno
analogni.
I navra}aj}i se na teoretskite studii /i {koli/ koi se voglavno
naso~eni kon toa vol{ebnite prikazni da gi sogleduvaat kako
reminiscencija ili pre`itok od nekoga{nite, damne{ni inicijaciski
pubertetski obredi (Vinter{tajn, P. Sentiv, Prop, Kuli}), koe stoi
nasproti decidnoto otfrluvawe na ovaa hipoteza (vostanovena od Elijade, i
prifatena od strana na M. Liti, @irardo i sl.), nie go prifa}ame
kompromisnoto re{enie niz koe ne barame ni{to pove}e od otkrivawe edna
su{tinska srodnost ili analogija pome|u dvata nazna~eni modusa: ritualno
dejstvie i folklorna tvorba, izvedeno pred se' na nivniot strukturalen
plan. Ova na{e gledi{te go zastapuvame od slednite pri~ini: za
doka`uvawe na ritualnoto poteklo na vol{ebnata prikazna navistina ni
nedostasuvaat zna~ajni i merodavni podatoci /vo smisla na strogite opaski
sogledani od Elijade, A. Brelih/, dodeka pak od druga strana navistina go

115
sogleduvame izvonrednoto analo{ko sovpa|awe, koe mo`eme da go sogledame
na nivo na samata struktura na vol{ebnata prikazna, otkrivaj}i gi pritoa
fundamentalnite inicijaciski simbolizmi vo nea /stav za koj se zalagaat
fon Bajt, R. Beker, Kalveti, S. Vjern, itn/. Normalno, sogleduvaweto na
strukturnata analogija me|u dvete spomnati nocii ni dava za pravo da go
otkrieme obrednopreodniot karakter na inicijacijata prisutna vo
narativniot folklor.
Na kraj, bi go navele gledi{teto koe e najuniverzalno prifateno od
strana na site istra`uva~i, bez ogled na nivnoto minuciozno metodolo{ko
ili koncepcisko razgrani~uvawe. Imeno, site istra`uva~i na
inicijaciskiot fenomen se zalagaat za postavuvawe na tripartitnata
strukturna shema na istata: separacija, marginalizacija i povtorna
agregacija. Ovoj stav go naveduvame od aspekt na edno opredeleno
proniknuvawe koe go ~uvstvuvame vo navedenata shema (inaugurirana od van
@enep) i kompozicijata na narodnite prikazni koja spored K. Horalek go
ima sledniot raspon: ekspozicija - zaplet - rasplet (1968:199). Navedenata
kompozicija, spored Horalek, ponatamu mo`e da bide ras~leneta i
pro{irena na ~etiri~lenata struktura, no vo osnova, taa gi sodr`i
nazna~enite osnovni inicijaciski kvalitativi. 57

57
Kako {to ve}e navedovme, osnovnata tripartitna van @enepova shema kaj nau~nicite e
formulirana preku nejzinite alternativni izrazi: separacija, marginalizacija,
inkorporacija; preliminalna, liminalna i postliminalna faza, a obidot za nejzinoto
definirawe e realiziran i preku nociite na separacijata, privremenata inicijaciska
smrt i povtornoto ra|awe.

116
2. Reliktnite formi na institutot na inicijacijata

Definiraj}i gi ritualite pred se' kako zbidnuvawe koe se vr{i vo

ramkite na edna zaednica, normlno, morame da go imame vo predvid i
procesot na nivnoto menuvawe, vo zavisnost od dadeniot istoriski i
kulturen kontekst. Tokmu od ovaa pri~ina, celosnata slika i pretstava na
obredot na inicijacijata ni stana mnogu popodatliv od brojnite opisi na
primitivnite plemenski zaednici, dodeka pak na prostorot na dene{na
Evropa, mo`eme da zboruvame samo za nekakvi nepotpolni ostatoci, koi gi
evidentirame na nivo na reliktni formi. Vakvoto reducirawe go
sogleduvame kako posledica na istoriskiot razvoj, koj osobeno se ~uvstvuva
na prostorot na hristijanska Evropa.
Vo taa smisla, }e izvle~eme nekolku reliktni formi na inicijacijata
{to bea zabele`ani od strana na istra`uva~ite, i za koi mo`eme da ka`eme
deka soodvetstvuvaat na sovremenata sostojba na ovie na{i prostori. Na pr.
obredot na potstri`uvaweto ("postrig") vo ciklusot na svadbenite obi~ai e
zabele`an ve}e od strana na D. Zelenin (1911) i Niderle (1911) (da se vidi:
Becker, 1990:31). Shodno na na{ite obredni praktiki, nie se zadr`uvame na
obrednoto "bri~ewe na mlado`enecot". Spomnatata praktika, {to taka
izrazito se sre}ava vo svedbeno-obrednite pesni, spored V. Stojan~evi}
pretstavuva ekspliciten ostatok na nekoga{nite pubertetski rituali,
zna~i ostatok od pubertetskata inicijacija. Spored nea, povrzuvaweto na
obi~ajot stri`ewe na decata vo pubertetot so svadbeniot obred uka`uva na
toa deka verojatno ovie obi~ai, po nivnoto ritualno zna~ewe, se postar
relikt na svadbeniot obred, koj vo tekot na formiraweto na svadbeniot
ceremonijal, mo`ebi bil negov sostaven del. I den-denes na pr., nekoi
elementi od obredot na inicijacijata vo svadbenite obredi vo izvesni na{i
krai{ta se povrzuvaat so vremeto na pubertetot, kako na pr., prvoto
bri~ewe (Stojan~evi}, 1972:21).
Obi~aite od kalendarskiot ciklus "koledari" i "lazarki" bea
predmet na edno interesno istra`uvawe na T. Koleva, spored koja ovie dva

117
obi~aja ni go pretstavuvaat reliktot na pubertetskata obredna inicijacija,
i na kogo podetalno }e se osvrneme vo ova na{e izlagawe. Ne pomalku
zna~ajno be{e i obelodanuvaweto na fenomenot "ku}arica" koj isto taka
pretstavuva svoeviden relikt od `enskata inicijacija.

a. Ku}arica
Impresivniot relikten oblik na `enskata pubertetska inicijacija
go gledame vo institucijata nare~ena "ku}arica", koja{to ja pretstavuva
tipi~no "`enskata ku}a". Vo nea se odviva `enskiot preod od detstvoto kon
zrelata `enska doba, izrazeno preku najmarkantnite `enski aktivnosti -
predewe, vezewe, pletewe. Vo ovoj kontekst Elijade dosta impresivno go
uka`a inicijaciskiot zna~aj na "predeweto", otkrivaj}i ja tuka
ambivalencijata pome|u prostorot na `ivotot i smrtta. Toj ja povrzuva ovaa
dejnost pred se' so nare~nicite, t.e. so pretska`uvaweto na sudbinata.
Normalno, kako {to toa go konstatiraat mnogute istra`uva~i, vakvata
pojava na nare~nicite e osobeno specifi~na za Balkanskiot prostor. Vo
kontekst na ova podra~je, kako i nadovrzuvaweto so specijalnata `enska
ustanova "ku}arici", vo koja se obu~uvaat mladite devojki za nivniot
nareden period vo `ivotot - koga }e bidat "oma`eni", }e bide podetalno
opi{an vo tematskoto poglavje posveteno na "Nevino progonetata heroina".
Osobeno vo prikaznite od tipot AT 4801 i 4804 ja ~uvstvuvame bliskata
relacija pome|u obrednite aktivnosti vo "ku}aricite" i isku{enijata koi
i' se postavuvaat na heroinata od shodnite skazo~ni si`ea. Predeweto
sogledano kako eden ~in na sozdavawe {to go vr{at mladite devojki ja
otkriva nivnata plodotvorna funkcija. Inaku, vo vakvite "`enski ku}i"
koi se specifi~ni samo za opredeleni delovi od Makedonija (Skopska Crna
Gora, celata Skopska Kotlina, Kumanovskiot kraj i Pore~e), so pravo go
prifa}ame stanovi{teto deka istite otkrivaat postoewe na edna misti~na
vrska pome|u `enskata inicijacija, predeweto i seksualnosta. Ottamu, ovie
"ku}arici" mo`at da se smetaat kako eden prostor na promiskuitet (da se
vidi: Becker, 1990:36; Eliade, 1965; Gasparini, 1954). Zna~i, predeweto sogledano

118
kako eden ~in na sozdavawe e blisku povrzano i ni ja uka`uva plodnosta na
devojkata. Analogni poso~uvawa sre}avame vo trudot na Burkhart (1982:216),
pri {to i ovaa avtorka go povrzuva ovoj ~in so plodotvornosta, no isto taka
go doveduva vo vrska so spomnaniot fenomen na bo`icite na sudbinata. Pri
toa, taa gi naveduva gr~kite moiri, germanskite norni, bugarskite orisnici,
i normalno nie gi dodavame na{ite analogni nare~nici. Eden isto taka
temelen i zna~aen trud posveten na istoriskoto poimawe i zna~ewe na
predeweto povrzano pred se' so nocijata na `enskata produktivnost e daden
i vo eden od najnovite trudovi na Xek Zajps (1993:43-60).
Ku}aricata pretstavuva eden izoliran, zatvoren prostor vo koj
devojkite ja do`ivuvaat nivnata inicijacija. Ottamu, nivniot prestoj vo ova
zdanie, kako i samata "ku}a" mo`e na eden spekulativen i fenomenolo{ki
plan da ni ja implicira idejata za smrtta od koja }e proizleze edno novo,
povtorno ra|awe. Ovaa analogija osobeno se ~uvstvuva vo t.n. "vreme-
prostor" ("zeitraum") koga se odviva periodot na devoj~inskata inicijacija -
t.e. od Mitrovden pa se' do Pro~ka. Preku otkrivaweto na nocijata vreme-
mesto povtorno ni se aktualizira Bahtinovata koncepcija za hronotopot, vo
ovoj slu~aj pretstvena na edno folkloristi~ko ramni{te - poto~no vo
sferata na narodnite obi~ajni praktiki. I povtorno, sogledano, ovoj pat vo
edna strukturalisti~ka dimenzija, a videno niz prizma na Tarnerovata
teorija, privremeniot prestoj von op{testvenata hierarhija, za
isku{enicite isto taka sozdava privremena "antistrukturalna" sostojba na
nekakvo bratstvo na izop{tenici. Me|u brojnite slu~ai od na{ata narodna
tradicija, i ovaa ustanova mo`eme da ja okvalikuvame na spomnatiot na~in.
Za razlika od ma{kata, kako osnova za `enskata inicijacija se
javuvaat seksualno - reproduktivnite atributi izrazeni preku najrazli~ni
formi. Edna od brojnite izrazni mo`nosti izrazeno na ritualniot plan e
tokmu poso~eniot fenomen na ku}aricata.
Po rezimiranite uka`uvawa posveteni na reliktot na "`enskata
inicijacijska ku}a", sega }e prezentirame u{te dve reliktni formi na

119
pubertetskata inicijacija koi gi uo~uvame na planot na kalendarskite
praznici: koledari i lazarki.
Tatjana Koleva gi naveduva koledarite i lazarkite kako edni od
najreprezentativnite grupi obi~ai koi korespondiraat so opredeleni
praznici od kalendarskiot ciklus, no koi isto taka pretstavuvaat
pre`itoci na inicijaciskite obredi (Koleva, 1973a:163-183).

b. Koledari i sirovari

Naveduvaj}i go reliktot na "ma{kata inicijacija", mo`eme samo da

gi rezimirame, no i da im dademe edna poinakva dimenzija na
op{topoznatite fakti. 58 Tradicionalno, koledari pretstavuvaa mladi
mom~iwa (ve}e spremni za `enewe), koi vo periodot od Badnik pa se' do
Bogojavlenie odat po ku}ite, sobiraat darovi i im peat shodni pesni na
doma}inite. Ovie pesni se analogni na onie koi gi peat lazarkite za vreme
na nivniot praznik, i nivnoto obikoluvawe na ku}ite. [tom }e zapo~ne
bo`i}niot post, site koledari se sobiraat vo ku}ata na eden od koledarite
(toa e obi~no najstariot ~len od niv), ili pak se sobiraat vo nekoja kr~ma
kade {to gi prigotvuvaat pesnite koi {to }e gi izveduvaat. Spored
podatocite koi ni gi dava Koleva, interesno za koledarite e toa {to, za
razlika od "lazarkite", vo ovoj slu~aj, nekoe mom~e mo`elo da bide koledar
nekolkupati posledovatelno, se' do momentot na negovoto `enewe. Me|utoa,
ona {to e va`no za ova na{e istra`uvawe toa e podatokot deka sekoja godina
koledarite se fokusirale okolu novi ~lenovi, koi za prv pat stanuvale

58
Vo ovaa smisla samo bi uka`ale na sledniot moment. Vo na{ata nauka se
op{toprifateni normativite deka "Koleda" i "koledari" pretstavuvaat grupa mom~iwa
koi od Bo`i} do Bogojavlenie peat koledarski pesni i vr{at odredeni magiski dejstva,
~ija glavna funkcija e skoncentrirana okolu `elbata da se vlijae na zdravjeto na
doma{nite, potoa steknuvawe na izobilieto i napredokot vo sekoja ku}a. Ottuka ne ne'
~udi vospostavenata relacija deka koledarite pretstavuvaat polazuva~i (Kuli{i¢, SMR, v.
koleda, sirovari, pola`enik; potoa, da se vidi: Svetieva, A, 1995:99-111). Analognata
postavka ja sogleduvame i vo ma{kata zaednica "sirovari", koi nasproti Vasilica isto
taka vr{at odredeni obredni dejstvija i odat po ku}ite. Me|utoa, na{eto fokusirawe na
ovie ma{ki zaednici }e bide sogledano od ne{to poinakva perspektiva. Analogno na
ispituvawata na Koleva, i nie vo niv otkrivame reliktni ostatoci na "pubertetskata
ma{ka inicijacija".

120
"koledari". Garderobata im bila isto taka ritualna. Voda~ot na koledarite
obi~no bil postar ~len, ponekoga{ duri i o`enet, kogo morale da go
po~ituvaat ostanatite ~lenovi. Koledarite gi pominuvaat site ku}i osven
ovie vo koi imalo nekoj "umren". Posetuvaj}i gi site ku}i vo koi ima mladi
devojki, sekoj koledar dobiva izvesen blagoslov od izbranata devojka. Me|u
koledari imalo i takvi u~esnici, toa se pomali ma{ki deca koi ne smeele da
gi ispolnuvaat pesnite (i ne bile narekuvani "koledari"), tuku slu`ele
kako nekoja vrsta pomo{nici na postarite koledari. Toa se obi~no onie
~lenovi koi stanuvale "koledari" vo nekoja od narednite godini (Koleva,
1973a:182). Vo ovaa smisla navistina mo`eme da go protolkuvame ovoj obi~aj
kako nekoja vrsta na "ma{ka pubertetska zaednica", kako dodatok na na{ite
op{toprifateni soznanija deka funkcijata na koledarite i nim srodnite
"sirovari" se sostoela pred se' vo imitacija na duhovi na pretcite (SMR, v.
koleda, sirovari). Tradicionalniot opis na koledarite mnogu pove}e
soodvetstvuva i korespondira na funkcijata i dejstvijata koi gi vr{at
dene{nite "sirovari" odo{to koledarite, koi{to se re~isi celosno
transformirani vo zabaven detski folklor. Taka, vo najnovite terenski
istra`uvawa od kumanovskiot kraj, vo "sirovarite" gi otkrivame
tradicionalnite koledarski momenti. 59 (Najstariot se narekuva "voda~").
Ednostavno gi sre}avame figurite kako na pr., dedoto, potoa mladata ja
pretstavuva ma{ko preoble~eno vo `enski ali{ta, taka {to da izgleda deka
prede ku~ina (Kuli{i¢, 1970, SMR:169). Obrednopreodniot karakter, na
nivo na reliktnata inicijaciska forma na koledarite i lazarkite ja
prifa}a i R. Beker, od pozicija na vospostavuvawe simetrija pome|u
ma{kata i `enskata pubertetska inicijacija, koja kako {to vidovme
pretstavuva fokus na nejzinoto istra`uvawe (v. Becker, 1990:34-35).

v. Lazarki

59
Za dvata momenta: koledari i sirovari da se vidat slednite arhivski materjali: AIF,
m.l. 3575 - snimila: L. Stojanovi} vo 1996 g. vo Kumanovsko.

121
 Pred da pomineme na analiza na paradigmati~nite slu~ai na `enskata
pubertetska inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost, bi sakale da
se navratime na reliktnite formi na inicijaciskiot obred kaj mladite
devoj~iwa. Toa e nazna~eniot obi~aj "lazarki". Prilozi za "lazarkite"
imame od mnogu istra`uva~i na "fenomenot na inicijacijata". Me|utoa, ona
{to smetame deka treba da se izvle~e vo preden plan toa e otkritieto od
strana na T. Koleva (1973a:163-185), i koe go prifa}aat site podocne`ni
istra`uva~i, a koe se sostoi vo slednoto: imeno, taa prva go naveduva ovoj
obi~aj kako paradigma za pubertetskata `enska iinicijacija, izdvojuvaj}i go
od ciklusot svadbeni obi~ai, kako {to toa go smetaa golem broj istra`uva~i
(vidi na pr. R. Angelova, 1960:709-730; M. Arnaudov, 1969:343-371; ’ordanova,
1966:107-162; i Vakarelski, 1970:122-123; 141).
Spored Koleva, ovoj obi~aj pretstavuva vistinski relikt na
porane{nite primitivni obredi na inicijacija. A nie znaeme vo {to se
sosotoi su{tinata na ovoj obi~aj. Toa e proleten obi~aj, vo koj u~estvuvaat
devoj~iwa koi se vo pubertet. Od postoe~kite 25 elementi na ovoj proleten
obi~aj, nie izdvojuvame pet, koi se specifi~ni za makedonskite lazarici, i
vo koi otkrivame izvonredni analogii so primitivnata obredna
inicijacija, a koi se spored Koleva protolkuvani kako osnova na
istoriskite koreni na inicijacijata.
1. Edna su{tinska pretpostavka za u~estvo vo ovoj obi~aj e pojavata na
seksualnata zrelost kaj devoj~iwata. Dotoga{, normalno, tie nemaat pravo
na u~estvo vo eden vakov ceremonijal.
2. Duri otkako }e bide nazna~ena za "lazarka", devojkata mo`e da go zdobie
atributot "glavna", i so toa da gi vodi ostanatite pomladi u~esni~ki.
3. Lazaruvaweto e zadol`itelno za site lazarici od dadenata grupa.
4. Mo`nosta edna devojka da u~estvuva nekolkupati vo ovoj obi~aj, go
pretstavuva nejziniot razvoen tek. (Na pr. toa se gleda od poso~enite
primeri: "tan~arkata dogodina da bide mu`ena, a pomalata da stani
tan~arka").

122
5. Edna nedela pred proslavata na ovoj obi~aj devoj~iwata (t.e. u~esni~kite)
gi u~at pesnite i igrite koi {to }e gi izveduvaat za vreme na ritualot.
Vo prilog kon istra`uvaweto na "lazarskite" obi~ai vo Makedonija
}e navedeme nekoi interesni momenti dobieni od na{iot teren i na{ite
istra`uva~i.
S. Mladenovski naveduva eden podatok prezemen od minatoto koj ne'
upatuva na mo{ne izrazeniot moment vo inicijaciskite pojavi, a toa e
transvestizmot. Vode~kata devojka, koja bila najubava, bila preoble~ena vo
"ma{ki lazar, pri {to nosela oru`je, naj~esto jatagan". Analogniot opis na
ovoj obi~aj go imame dobieno i vo najnovite terenski istra`uvawa.
Informaciite dobieni od Stojana Sto{i} to~no ni go pretstavuvaat toa:
devojkite odat dve po dve koi se narekuvaat "lazari", i koi se de fakto na
istiot naveden na~in preoble~eni vo ma{ka garderoba pritoa naoru`eni so
jatagani, taka {to ovoj nivni nastap dobiva obli~je na eden dramski prikaz.
"Odej}i niz seloto tie insceniraat borba me|u sebe". 60
Bi morale da zabele`ime deka ova bilo i se' u{te se do`ivuva kako
pubertetski obred na premin - t.e. mlade{ka `enska inicijacija ~ija
kone~na cel e ma`ewe na devojkata.
Nie vo potpolnost se soglasuvame so stavot na T. Koleva, koj e
podocna prifaten od Beker (1990), deka "lazaruvaweto" pretstavuva obred
na premin vo vostinska slmisla na zborot, sledej}i gi otkritijata na van
@enep 61 . Osobeno, tragite od klasi~nata tripartitna shema, koja zavr{uva
so povtornoto ra|awe e pretstavena preku simbolizmot na nivnoto sve~eno
oblekuvawe i ukrasuvawe, osobeno na svadbeniot fustan, koj ne se sre}ava
nasekade, no koj e sepak dosta frekfenten. Inaku, funkcijata i zna~eweto
na "svadbeniot fustan" go pretstavuva krajot na detstvoto i navleguvawe vo

60
AIF, m.l.3453; snimila: L. Stojanovi} vo [upqi kamen, Kumanovsko, na 31.10.1992,
informator: Sto{i} Stojana od D. Stajovac. Vo ovaa smisla bi mo`ele da go navedeme i
Vakarelski, koj istiot transvestizam go zabele`uva me|u bugarskite lazarici (v. Vakarelski,
1970:122).
61
Ovde bi ja spomnale dvojnosta na nivniot obrednopreoden karakter. Sogledano od aspekt
na godi{niot ciklus ovoj praznik to~no go pretstavuva preodot od zima kon leto, dodeka

123
fazata na `enskata zrelost. Promenata na statusot ja sogleduvame vo celiot
razvoen tek: od fazata koga mladite "seksualno zreli devojki" mo`at da
vlezat vo grupata "lazarki", se' do momentot koga ja nosat ulogata na
najglavnata lazarka, tan~erka i sl. go sogleduvame razvojniot pat na
`enskata pubertetska inicijacija, ~ija cel e ven~avaweto.
Zna~ajno e toa {to vedna{ po istra`uva~kite potfati na Koleva
(1973a, 1973b), pove}emina avtori se inspiriraat od ovaa inicijaciska tema.
Na pr., R. Angelova, vo nejziniot trud posveten na eden tipi~en baladen
motiv vo proletnite pesni kaj ju`nite Sloveni - qubovnoto grabnuvawe na
mladata devojka od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo (1973:25-29), gi
naveduva otkritijata na Koleva, kako i istra`uvawata na analognite obi~ai
{irum Balkanskiot prostor. 62 Vo ovoj trud, Angelova uka`uva na
inicijaciskiot simbolizam vo tipi~nite lazarski pesni, prvenstveno
poso~uvaj}i go motivot na smrtta na mom~iwata i devoj~iwata, koi bea
dotoga{ sfa}ani vo edna izrazena kontradikcija so su{tinata na eden takov
vesel obi~aj - kakov {to e praznikot na Lazarova sabota (1973:28-29).
Normalno, so otkrivaweto na teorijata na inicijacijata, kako i so
poso~uvaweto na tragite od obrednata primitivna inicijacija vo
nazna~enite obi~ai i pesni, poso~enite temi stanuvaat mnogu posfatlivi.
***
Na kraj samo bi gi rezimirale osnovnite stavovi okolu reliktnite
formi na inicijcijata koi kako edna specifi~nost od Balkanskiot prostor

pak primarniot obrednopreoden karakter go do`ivuvame na planot na `ivotniot ciklus,

sogleduvaj}i go istiot obi~aj kako ostatok od primitivnata pubertetska inicijacija.
62
Zaradi pogolema preglednost, }e gi navedeme obi~aite koi se analogni na na{ite
lazarki: qeqe - kraqice, dobranke - kraqice. Za ova da se vidi: Mili¢ Majstorovi¢
(1928:103-104); M Gavazzi (1939); M. Gusi} (1967); Olivera Mladenovi¢ (1963; 1972:119-20); [.
Kuli{i} (SMR, 1970, vidi: kraqice i lazarice); P. @. Petrovi¢ (SMR, 1970, vidi:
Kraqice i kraqevi dubo~ki). Interesna studija posvetena na poso~enite "kraqici" ni
nudat Zoja Karanovi} i Vesna Kati}, koi gi analiziraat vojvo|anskite kralici od aspekt
na ispituvawe na istoriskite procesi, sogleduvaj}i gi istite kako specifi~en oblik na
folklorizam i svoeviden vid masovna kultura. Vo sekoj slu~aj, dvete avtorki ne go
osporuvaat nivniot obrednopreoden karakter i asocijacijata so starite `enski obredi na
plodnost; naprotiv, toa pretstavuva nivna imanentna osobenost, koja mo`e da pretstavuva
osnova za ponatamo{nite po{iroki istra`uvawa (v. Zoja Karanovi} & Vesna Kati}, 1989:171-
185).

124
gi sre}avame i vo Makedonija. Ednostavno, vo ju`noslovenskite obi~ai i
obredi mo`at da se sretnat samo ostatoci od inicijacijata, bez nekoja svoja
imanentna odlika, koi gi sre}avame integrirani vo ciklusot na svadbenite
i kalendarskite obi~ai i rituali (slu~ajot so obrednoto bri~ewe na
mlado`enecot, koledarite, sirovrite, lazarkite i vodi~arkite). Ottamu, za
niv mo`eme da zboruvme na nivo na prepoznavawe ili reminiscencija. Od
druga pak strana, slu~ajot so `enskata zaednica koja se sobira vo
"ku}aricite", koja mo`ebi najavtenti~no se pribli`uva do vistinskiot
model na primitivnata obredna inicijacija, za `al odamna go pomina pragot
na svoeto is~eznuvawe, {to e normalno rezultat na odredenite izmeneti
uslovi na `iveewe. Mnogu retko se sre}avame so nekoi bledi tragi, kako na
pr. vo Kumanovskiot kraj.

II del. Pubertetskata inicijacija vo makedonskite narodni prikazni

1. Herojot vo potraga po svojata zrelost

Vo kontekst na pubertetskata inicijacija, koja odlu~ivme da ja

analizirame od aspekt na ma{kiot i `enskiot premin od detstvo vo zrelo
doba, prviot vid odlu~ivme da go analizirame od sledniot aspekt:
avanturite na herojot, transformaciite na herojot i slu~ajot Siljan
{trkot, kako svoevidna simbioza na dvata prethodni modela.
Reduciranosta na ova istra`uvawe proizleze pred se' od faktot {to
vo na{iot prethoden trud (1996a:58-100), fenomenot na inicijacijata go
analiziravme isklu~ivo od prizma na ma{kiot pubertetski heroj. Osven toa,
najgolemoto vnimanie mu be{e posveteno na protagonistot od vol{ebnite
prikazni, pri {to bea sogledani najparadigmati~nite slu~ai na edna ma{ka
pubertetska inicijacija: isku{enijata na herojot se dvi`ea od
pro`deruvaweto na istiot od strana na nekoe ~udovi{te se' do momentot na
transformacijata na vakvoto si`e i pojavata na zmejoubiecot. Potoa bea

125
analizirani slu~aevite na zaminuvaweto na herojot vo carstvoto na mrtvite
inkarnirano prvenstveno preku metaforata na "dolnata zemja", potoa preku
prestojot vo razni zdanija - kula, zamok, i sl., koi gi pretstavivme kako
supstituti na onoj svet. Isto taka be{e prezentiran i fenomenot na
sakateweto i `igosuvaweto na herojot vo funkcija na edno inicijacisko
do`ivuvawe.
Od taa pri~ina, vo ovoj na{ ogled, vnimanieto go naso~uvame na
opredeleni specifi~ni momenti od potragata na herojot, analizirani vo
ramkite na avanturite na herojot. Potoa se zadr`uvame na transformaciite
na herojot koi ni ja uka`uvaat preodnata forma na bivstvuvawe. Vo
zaklu~niot del }e bide sogledan i slu~ajot "Siljan {trkot" (AT *449 B) -
ekspliciten primer na inicijaciska prikazna vo koja sogleduvame izvesna
simbioza na potragata i metamorfozata na herojot. Ova si`e ni e osobeno
va`no zatoa {to vo nego otkrivame tragi od institucijata axilak, i ednata
negova dimenzija koja pred se' ne' uptuva na "vospituvaweto".

1.1. Avanturite na herojot

Vo {irokiot raspon na tipi~no ma{kata pubertetska inicijacija,
paradigmati~nite isku{enija ni se predo~uvaat vo tematskiot krug
nasloven kako "avanturite na herojot". Vo ovaa smisla, naslovenata tema
najmnogu ne' potse}a na tradicionalniot mit za potragata. 63 Vo sekoj slu~aj,
nazna~enata tema ni svedo~i za neophodnata promena do koja do{lo vo odnos
na primitivnata obredna i narodnata prikaznena inicijacija. Vo
prikazne~noto dejstvie doa|a do sozdavawe novi parametri koi se izrazeni

63
Vo ramkite na temata posvetena na reminiscenciite na traicionalniot mit za potragata
na herojot (quest) po`elno e da go navedeme istra`uvaweto {to go vr{i Lenka Tatarovska.
Taa isto taka go nazna~uva faktot deka vo osnova vol{ebnite prikazni go sodr`at
centralniot juna~ki mit za potragata, i deka poteknuvaat od nego. "Nivnata
interpretacija referira za otslikuvawe na edno mnogu va`no na~elo programski
sinhronizirano, postapno i ritmi~ki oformeno niz povratnosta na ritualniot kompleks.
Ovoj ritualen kompleks fundira pri sozdavaweto na skaznata kako svoeviden `anr. Imeno,
vo pra{awe se fazi na inicijacija na junakot, vo vrska so toa i etapno izlo`uvawe na razni
probi i sovladuvawa na postavenite zada~i. Toa se op{tite ramki vo koi egzistira
problemot kako fenomen na skaznata i koj go aktuelizira nejzinoto si`e" (Tatarovska,
1994: 260-261).

126
na nivoto na prostornosta. Vo prikaznite po~nuva da se javuva idejata za
prezemawe dolg pat, koja ja do`ivuvame kako izvesno "stranstvuvawe",
privremeno otsustvo na herojot od ovozemniot i poseta na drugiot svet,
inkarniran preku carstvoto na smrtta. Vo na{iot prethoden trud gi
sogledavme alternativnite oblici, metaforite i simbolizmite na
privremenata inicijaciska smrt. Vo ovoj del, }e se zadr`ime na herojot
viden preku obrazecot na Zmejoubiecot AT 300, 301, potoa preku
paradigmata "vo potraga po stravot" AT 326; potragata po `ivata voda AT
551. Vo ovoj kontekst }e gi zeme predvid i drugite alternacii na
"stranstvuvaweto" na herojot, kade {to vo oblik na najraznovidni
isku{enija, na kraj toj triumfira so {to go ostvaruva obrednopreodniot
kompleks - napu{tawe na stariot i steknuvawe nov status.
Potrebata od prezemawe dolg pat, Prop mnogu jasno i prifatlivo ja
tolkuva od eden geneti~ki aspekt. Vo primitivnite obredi na inicijacijata,
provlekuvaj}i se niz zmejovata utroba, neofitot vsu{nost se provlekuval vo
onoj svet. Tuka yverot pretstavuva uslov da se popadne vo onoj svet. Me|utoa,
pojavata na prostornite pretstavi go uslovila otstranuvaweto na golta~ot
i ja sozdala potrebata od prezemawe dolg pat. Ova ni ja potvrduva pri~inata
{to dovela do toa - sredi{teto na carstvoto na smrtta postepeno da se
prenese od vnatre{nosta na `ivotnoto (yverot) kon dale~nata zemja, vo
podzemjeto (t.e. dolnata zemja) itn. "Pretstavata za carstvoto na smrtta od
teriomorfen oblik se zamenuva so pretstava za zemjata na smrtta kako
dale~na zemja (Prop, 1990:354). Vsu{nost so pojavata na prostornite
pretstavi, narodnata kni`evnost preku ogromni rastojanija, uspeala da go
realizira ona {to vo obredite zna~ele raznite fazi (separacija,
marginalizacija i agregacija), {to na eden misloven plan pretstavuvaat
sferata na smrtta i povtornoto ra|awe, kako temeli na obredot na
inicijacijata.
No ona {to bi morale da go istakneme vo soglasnost so analizata na
prikaznite od aspekt na atropologijata na rodot e sodr`ano vo nocijata na
edna silno izrazena patrijarhalna kultura. Vo taa smisla, vo tipi~no

127
ma{kite isku{enija ni se javuva herojot koj, izdvojuvaj}i pobeda nad
protivnikot (obi~no nekoe ~udovi{te, nevernite bra}a ili drugari i sl.),
go postignuva svojot doma{en, socijalen uspeh. Zna~i, triumfalno se vra}a
vo svojata zaednica po neophodnite isku{enija, ili pak triumfalno go
zamenuva carot stanuvaj}i carski zet.
Za razlika od ma{kiot heroj, na{ata heroina, }e vidime deka ja
zastapuva pozicijata na Propoviot heroj - `rtva, t.e. pasivna `rtva, taka
{to `enskite parametri za privremenata inicijaciska smrt ni se
pretstaveni vo forma na postavuvawe i ispolnuvawe na te{kite
manufakturni zada~i (vo samiot dom, ili pak nekade vo progonstvo), za koi
{to, namesto da bide pofalena, obi~no e kazneta. Sepak, izvesnata srodnost
pome|u vaka postaveniot heroj i heroina ja sogleduvame duri vo poslednata
faza od inicijaciskata procesija, t.e. vo samiot ishod, koga usleduva
zaslu`enata nagrada (bogati darovi AT 480), ili pak poznatiot
obrednopreoden kompleks: promenata na statusot, t.e. stapuvaweto vo bra~na
vrska so sakaniot (AT 510 A, B; AT 709).

128
a. Simnuvawe vo "Dolna zemja"
Vo sklop na ma{kata pubertetska inicijacija, koja vidovme deka e
najparadigmati~no pretstavena vo ma{kite prikazni {to zboruvaat za
podvizite na herojot, morame da go spomeneme i delot posveten na prestojot
vo Dolnata zemja.
Analiziraj}i gi mitovite i mitolo{kite elementi vo makedonskata
narodna prikazna, V. Tasevska doa|a do temata na dolnata zemja, smetaj}i e na
toj na~in iscelo odrazen arhetipskiot obrazec na adolescentnata
inicijacija vo na{ite vol{ebni prikazni (1983:44-56). Me|utoa, nie bi
uka`ale na na{iot stav deka "dolnata zemja" pretstavuva samo edna
alternacija na pretstavuvaweto na carstvoto na smrtta, ~ii supstituti ni se
ve}e poznati: {uma, grmu{ka, drvo, bunar, kula, zamok itn.
Vo svojot trud, Tasevska go analizira ovoj inicijaiski segment,
naveduvaj}i ja prikaznata od Cepenkov (2, 1972, pr.br.43) "Trojca bra}a,
najmalio }ele{ i lamjite" 64 . Taa go otkriva orelot koj e vo funkija na duh
pomo{nik: tri orli: eden bel, drugiot crn i tretiot crven go nosat
}ele{ot, no postepeno snemuva od mesoto {to prethodno go podgotvil za da
gi rani orlite ('tri kravi jaloici') i junakot si presekuva od butovite. Ova
Tasevska go izlo`uva kako tipi~no obredno obele`uvawe na inicijantot.
Sega bi bilo interesno da go navedeme sogleduvaweto na Kalveti
(1995) spored kogo motivot na "prenesuvaweto na herojot na ple}ite na
pticata i davaweto hrana od sopstvenoto telo" (AT 301) go povrzuva so
pogrebnite rituali na primitivnite narodi, koe povtorno go doveduva vo
vrska so nadminuvaweto na smrtta vo inicijaciskite rituali (Senn,
1997:137).
Interesna varijanta na ovoj motiv sre}avame vo prikaznata
Pepele{ko (AT 301) 65 (Reiter, 1964:207-209; pr.br.1) 66 , kade {to junakot (koj

64
(AT 301A+300+530).
65
Varijanti na ovaa prikazna sre}avame vo Verkovi}, 4, 1985, pr.br.48 "Zlatnata
jabolknica", str.238-243 (AT 301+300), kako i pr.br.87, "Trite carski sinovi i zlatnata
jabalnica", str.386-392 (AT 301+300).
66
Navedenata varijanta e od Titovele{kiot kraj, selo Martolci.

129
vo slu~ajot e pretstaven kako najstar brat, {to ne e specifika za heroite od
tipot: Pepela{ko, }ele{ot itn.) gi pominuva karakteristi~nite fazi od
vakviot tip premre`ija. Toj ja ubiva troglavata lamja, potoa preku bunarot
navleguva vo dolnata zemja kade {to gi zapoznava trite carski }erki, koi
isto taka gi spasuva od neminovnoto pro`deruvawe od strana na lamjata,
koja{to ja ubiva. Poslednite sekvenci vo koi se opi{ani zavr{nite
inicijaciski momenti se fokusirani na slednoto: Pepele{ko uspeva da se
iska~i vo gornata zemja so pomo{ na orelot koj patem jade od negovoto meso:

"I se ka~ue na orelof ~oekot, letnuje, ajde, ajde, ajde, go nosi, go nosi, za
malku ne mo`e da go donosi, ogladna. I {to praj ~oekof? Tap, od nogata debeloto
meso, eve vaka, go 'cekuje so no`ot, mu go dava na orelot. I orelof ispa|a gore. Go
iznesuje i mu go izbluvuje mesoto pak. ^oeko zima, si go zalepue mesoto vaka.
Ispadnal ~oekof gore."
(Reiter, 1964:209)

I ovaa vol{ebna prikazna zavr{uva spored vostanovenoto

inicijacisko scenario. Herojot Pepele{ko gi otepuva dvajcata bra}a, ja
zima `enata so sebe i si odi doma.
Vo na{ite analizi morame da se navratime i da obrneme vnimanie na
Propovata distinkcija na poznatiot binarnen blok. Imeno, samiot Prop ja
be{e otrkil distributivnata istovetnost pome|u dvata para: borba - pobeda
(BP) i zada~a - re{enie (ZR). Spomnative dve funkcii nesomneno deka
pretstavuvaat varijacii na osnovnoto inicijacisko isku{enie, koi inaku ni
se pretstavuvaat isklu~ivo preku skazo~nite varijanti. No, vo ovoj
kontekst ne smeeme da gi zaobikolime alternaciite na ~udesnoto
premestuvawe i na magi~noto begstvo, koi isto taka se javuvat kako sostavni
elementi na osnovnoto isku{enie. Zna~i, dokolku herojot posaka da stasa do
predmetot na negovata cel, toga{ toj mora da se poslu`i so vol{ebniot
pomo{nik (krilatiot kow, ili pak mnogu ~esto - orelot). Vo ovaa smisla se
nadovrzuvame na analiziraniot motiv od AT 301. Spored Meletinski,

130
vakviot motiv e tipi~en za vtoriot krug na raska`uvaweto - imeno, ona
raska`uvawe vo koe se javuva dopolnitelnoto isku{enie.
Vo niza vol{ebni prikazni isku{enieto se sveduva na takvite
~udesni premestuvawa (kako vo primerot so premestuvaweto od dolnata
zemja vo gornata so pomo{ na orelot - AT 301), pri {to obikolkata se
izvr{uva bez nikakvi borbi, ili pak bez ispolnuvaweto na te{kite zada~i
(Meletinskij, 1969:93).
Ovde bi mo`ele da gi spomeneme i opservaciite na Gremas (1966), koj
sprotivstavuva dve sintagmatski serii na funkcii vo vol{ebnata prikazna:
inicijalnata - negativna, koja go izrazuva vrednosnoto naru{uvawe na
dogovorot i finalnata - pozitivna, koja ja ozna~uva reintegracijata,
vostanovuvaweto na vrednostite i zakonite. Spored Gremas, negativnata
serija vklu~uva takvi propovski parni funkcii kako na pr. ispituvawe -
izdavawe, prevara - sou~esni{tvo vo krivicata i {teto~ina - nedostatok.
Znakot - raspoznavaweto od pozitivnata serija, spored Gremas soodvetstvuva
na ispituvawe - prevara kako oblik na soop{tenie (Meletinskij, 1969:92).
Sega bi mo`ele da se navratime na preliminarnite i dopolnitelnite
proverki (isku{enija) koi{to gi do`ivuva skazo~niot heroj. Vo dvata
slu~aja naiduvame na korelacija vo slednata smisla: i vo dvata oblika na
isu{enie prisustvuva momentot na kontrola, proverka, no ne kako svojstvo
na herojot tuku kako svojstvo na podvigot (Meletinskij, 1969:94).
Od aspekt na na{eto isleduvawe posveteno na avanturite na herojot,
kako prioriteten se javuva najneposredniot kontakt na herojot so drugoto
carstvo. Site ~udesni pomo{nici poteknuvaat od toj ne~ove~ki svet.
Ottamu proizleguva i vozmo`nosta za pojavuvawe na ambivalentnite
su{testva od tipot na ve{terkata, "Baba-Jaga", samovilite, judite, lamjata,
xuxiwata i sl., koi mo`at da nastapat vo funkcija na {teto~ini, dodeka pak
vo opredeleni situacii tie nastapuvaat isklu~ivo kako pomo{nici,
dariteli na herojot. Spored Meletinski, sogledano od semanti~ki aspekt, ne
postoi nikakva razlika pome|u pozitivniot i negativniot kvalifikativ na

131
ne~ove~koto. Osnovnata razlika proizleguva od ~isto funkcionalen aspekt
(Meletinskij, 1969:107).
Vo analiziranite prikazni kako najzna~ajna ni se javuva sekvencata
na vra}aweto na herojot od dolnata vo gornata zemja koe e ovozmo`eno
blagodarenie na duhot pomo{nik, a koe e vo slu~ajot pretstaveno preku
figurata na orelot. Kako prilog na ve}e spomnatite sekvenci, mo`eme da go
navedeme i primerot od Zbornikot na Molerovi (pr.br.56 , At 391) kade {to
vo poslednata epizoda e prika`ano spasuvaweto na herojot od strana na
orlicata koja od blagodarnost za storenoto delo go nosi junakot od dolnata
vo gorna zemja (Tasevska, 1983:46-47). Vo sekoj slu~aj pretstavata za duhot
pomo{nik vo oblik na ptica ne' upatuva na soznanieto deka i vo ovoj slu~aj
stanuva zbor za eden internacionalen motiv vo folkloristikata. Vo trudot
posveten na {amanizmot vo Kalevala isto taka uka`avme na ovaa funkcija
(1996b:433-38).

b. Dete frleno vo priroda - (vo potraga po stravot)

Alternaciite na avanturite na herojot gi sogleduvame vo prikaznite
od tipot AT 326 kade {to e deteto prateno vo potraga po stravot. Vo samiot
voveden del se javuva poznatiot mitski motiv na zadojuvawe na otfrlenoto
dete od strana na nekoe `ivotno, ili pak natpriodno su{testvo.
Vo varijantata na ovoj motiv koja ja sre}avame kaj Vroclavski (1984,
pr.br.7:394-397) 67 , naiduvame na svoevidna parafraza na motivot "dete
frleno vo priroda". Vsu{nost, vo navedeniot slu~aj, namesto frlawe, ovde
stanuva zbor za grabnuvawe na deteto od strana na me~ka, koja go nosi vo
svojata dupka kade {to go odgleduva, zaedno so u{te 3-4 svoi me~iwa.
Odgleduvaweto i prvi~noto vospituvawe na deteto povieno vo peleni,
pretstavuva svoeviden analogon na spomnatiot internacionalen motiv "dete

67
Varijanti na AT 326: Vroclavski (1984, pr.br.9 I-II; str.52-61) "Deteto {o bara{e strav I -
II". Ovde }e uka`eme na edna analogna situacija na "potragata po stravot" - AIF, m.l.498,
"Vo potraga po stravot"; Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo Bitola; informator:
Sterjana Atanasova od Bitola. Vo navedeniot slu~aj majkata go pra}a svoeto dete vo svet za

132
fleno vo prioda". Me~kata go nosi maloto dete vo istata onaa priroda vo
koja bea odgledani golemiot broj mitski heroi. Taa go doi deteto, potoa go
u~i da odi kako me~e na ~etiri noze, {to na kraj rezultira so formirawe na
eden bestra{en junak, koj vo celoto dejstvie nema da mo`e da go pronajde
stravot. Zna~i, i vo ovaa varijanta ja ~uvstvuvame ogromnata, natprirodna
mo} koja doa|a od mlekoto na nekoe `ivotno ili samovila.

" E, ama detevo me~inava kako odet na ~etiri noye i detevo go nau~ile taka
da odit: so noxinata vaka i so racete vaka da odit, legnato. Ugrej sance, izlezi
me~inata, izlezi i deteto so nimi. Ama detevo, so izviwenija, go klavala da cicat i
taa na nejzinite gradi, na me~kata.
Ajde, ajde, ajde, porasnalo detevo koxa i stanalo zdravo, kako me~kin sin,
kako Krale Marko. Denes-utre, denes-utre lovxijata zapazil...`enava u{te go bara
detevo. E, ama nikoj ne mo`it da se nafatit da odi tamo da go fatit detevo, da go
zemit. "
(Vroclavski, 1984:394)

Vo prodol`enieto na prikaznata, lovxijata uspeva da go zeme deteto

od me~kata i da go vrati doma. No, koga majkata povtorno saka da si go zeme,
lovxijata ne i' go dava so obrazlo`uvawe deka e toa sega negov sin. Vo
ponatamo{niot tek, lovxijata go pra}a na u~ili{te da u~i so drugite deca.
Me|utoa, so ogled na ve}e steknatata natprirodna sila, deteto gi tepa
drugarite, po {to usleduva negovoto otpi{uvawe od {kolo i vra}awe vo
prirodata kade {to prodol`uva negovoto vospituvawe i obrazuvawe:

"Go donese deteto. Porasti nekolku godini. Kinisa na {kola, go prati da se

u~it. Go prati na {kola da se u~it, e, ama od {kolar~inata...Izlezi na odmor,
pu{ti 'i daskalot na odmor, u~itelite... to fati se so nekoe dete: na eno skr{i mu
raka, na drugo skr{i mu noga... A! Ne go bivat! Opasno! Me~kin sin! Jako! Me~ka go
doela so mleko! "

da go pronajde stravot. Isto taka stnuva zbor za pove}ekratni isku{enija, koi zavr{uvaat
vo korist na mladoto mom~e koe se zbogatuva.

133
 (Vroclavski, 1984:395)

Vo oblik na edno novo inicijacisko isku{enie, deteto stignuva do

edna planina kade {to se sre}ava so 12 bra}a zmejovi, na koi{to im go jade
ru~ekot. Vo navedeniot prikaz ni se predo~uva ramnopravnosta na
protivnicite, pri {to namesto duel, vakvata sredba zavr{uva so nivno
zbratimuvawe:

"Dojd'va tie tuka (zmejovite), se pozdravija. Se pozdravija tuva:

- Zdravo-`ivo?
- Dobro.
- Kako sve?
- Dobro, Ti kako si?
- Dobar.
- Airlija. Vaka ti kej si trgnat?
- Baram strav - mu rekol - jas. Ne mo`am od nikogo da se upla{am. Baram
strav.
- E, koa taka, - mu velet tie - }e doi{ so nas, drugar.
- Da dojdam, - re~e.
Trgna so niv. Ajde, ajde, ajde, ajde, pro`iveaja {o pro`iveaja, ne mo`ea strav
da mu najdet na nego. Se oddeli, izbega od kej nimi toj. I kujznait kej se navrati
ve}e, ne se navrati toj.
(isto:396-97)

Vo prikaznata se javuvaat pove}ekratni isku{enija koi se

definirani od samiot po~etok kako "potraga po stravot". Deteto odi vo
planinata kaj zmejovite, se soo~uva so niv, no realno, do samiot ishod na
si`eto ne mo`e da najde adekvaten strav. Ovaa osobenost na "bestra{en
junak" sekako e postignata kako rezultat na zadojuvaweto od strana na
me~kata. Inaku, ve}e uka`avme na internacionalniot karakter na ovoj
motiv, i toa vo ramkite na svetskata mitologija i folklor.

134
 A propo ovie na{i opservacii morame da zememe predvid i eden nov
moment. Tuka mislime na borbata na ~ove~koto i ne~ove~koto, {to se javuva
kako osnoven modus vo vakviot tip si`e. Zna~i, medijacijata pome|u ovie dve
na~ela mo`e da se otkrie na toj na~in {to i samiot heroj "Me~kar~e",
"Me~kin sin" i sl., pretstavuva nekakov spoj na ~ove~kiot i natprirodniot
atribut.
Vo vtorata varijanta na AT 326 od Zbornikot na Vroclavski (pr.br.9)
go sre}avame analogniot slu~aj kako vo predanieto za Krali Marko. Deteto
vleguva vo edna pe{tera i tamu go zadojuva edna samovila. Potoa toa dobiva
stra{na sila. Vo prodol`enieto, prikaznata nalikuva na prethodno
analiziranata varijanta (Vroclavski, pr.br. 7), so edna bitna rzlika {to vo
ovoj primer se sre}avame so multiplicirawe na isku{enijata. Po
nazna~enata epizoda kaj zmejovite, (so {to zavr{uva gore spomnatata
varijanta), slednoto isku{enie na ova dete e locirano vo edna planina. Tamu
deteto odi kaj eden devetstogodi{en orel, koj, potoa go prepra}a na edno
mesto kade {to `iveat sedumdeset zmejovi od koi posledniot e gol i
najsilen. No, mom~evo uspeva da se spravi so site niv i da go pobedi goliot -
najsilniot zmej (str.54-55). Slednoto isku{enie e locirano vo edna crkva
kade {to treba vo temnica da ja preno}i celata no} (str.55-56). Sega se
javuvaat i propratni inicijaciski momenti: deteto pa|a nadole i pritoa
onemuva, no koga se budi slednoto utro kaj nego ne se ~uvstvuva nikakov
strav. Narednoto isku{enie koe mu go zadavaat selanite vo potraga po
stravot e slednoto:

"]e ti daime troo bra{no i edno kotle i }e ti daime eno sukalo, na

grobi{tana da svari{ ena mamaliga (= ka~amak). I }e vidi{: }e se upla{i{ ali ne
}e se upla{i{!
- Dajte, re~e.
Mu dad'va bra{no, mu dad'va kotle, sukalo da borait: vrti-boraj, vrti-boraj -
mamaligava ja naprai. Koa pulit: odavde r'ka se pu{ta, odavde r'ka...Od grobi{~ava
izlegvet r'ci. Eden otade: 'Daj malu'. Toj so sukaloto - tap! po r'ka. Ja sobirat

135
r'kava. Odavde druga r'ka... Cela noj} samo na r'ce maat: pam-pum! pam-pum! duri
petli propejale i za|inale lutrite. Ne! Dete aber nema od strav!"
(Vroclavski, 1984:56)

Prikaznata se zavr{uva so toa {to deteto se vra}a doma, ne mo`ej}i

nikade da go pronajde stravot.
Vo poso~eniot tip skazo~no si`e AT 326, sli~no kako i vo AT 300 -
301, go dobivame odgovorot na pra{aweto za antropologijata na rodot.
Imeno, mislime na ma{ki-dominantnata kultura od kade {to poteknuvaat
na{ite prikazni. Ma{kiot heroj, za razlika od `enskata osramotena i
naklevetena heroina, triumfalno go realizira opasniot preod od detstvo vo
zrelost.
Vo prodol`enieto na ovoj tematski blok, ne{to pove}e }e se zdr`ime
na samiot motiv: dete frleno vo priroda, koe osven vo navedeniot tip
prikazna, se sre}ava i kako konstitutiven del na razni drugi prikazni. Pred
se bi uka`ale na zna~ajot koj go ima ovoj motiv vo ramkite na edno
inicijacisko prosleduvawe.
Dosta e zna~ajno {to i vo na{iot kni`even kontekst se javija
diskusii okolu fenomenot na napu{tenite deca, koi vedna{ po ra|aweto se
prepu{teni na prirodata. Uro{evi} go potvrduva nivnoto ogromno
prisustvo vo ramkite na svetskata mitologija: Zevs, Pan, Zagrej, Persej,
Romul i Rem, Mojsej. Izlo`eni na opasnosti, tie ja doka`uvaat svojata
predopredelenost da izvr{at zna~ajna uloga vo `ivotot {to gi ~eka. Bez
prisustvo na roditelite, deteto stapuva vo direkten odnos so Prirodata.
Mo`e da se re~e - Prirodata go posvojuva, prezemaj}i ja seta gri`a za nego
(Uro{evi}, 1993:11-12).
Koga taka ostaveno, go hranat `ivotnite (prikaznata za Romul i Rem),
toa mu e prepu{teno na iskonskiot svet na instinktite, doka`uvaj}i ja
nezadr`livosta na `ivotnite sili i nivnata prednost pred kulturata... No
sekoga{, vo site ovie slu~ai, Prirodata obrazuva okolu deteto eden
sakralen prostor vo koj opasnostite ni{to ne mu mo`at i vo koj negovata

136
napu{tesnost se pretvora vo prednost. So sekoe dete, veli mitologemata,
svetot odnovo se vra}a vo prvobitnata sostojba, sekoe ra|awe ja obnovuva, po
koj znae koj pat, doverbata vo prirodnite sili (Uro{evi}, 1993:12).
Interesni varijanti na ovoj motiv sre}avame vo Zbornikot na Rajter
(1964, pr.br.4 i 4a, /AT930/ str.219-227, nasloveni kako prikazni za
sudbinata) 68 . Vo spomnatite varijanti, frlenoto detence vo planina, koe go
odgleduva i go doi me~kata - go nosi atributot "me~kar~e". Koga e ve}e
porasnato na sedum-osumnaeset godini toa gi poseduva slednite neophodni
kvaliteti koi mora da gi poseduva eden oformen inicijant:

"I bilo ba{ na Veligden, site igrat, ripat, kamen vrlat. Koj nadripa?
Me~kar~eto, vikat. Koj natfrli kamen? Me~kar~eto. "
(Reiter, 1964:227)

Spored logikata na tipot AT 930, i shodno na pretska`uvawata na

nare~nicite, silnoto i ubavo mom~e navistina se `eni so }erkata na
bogatiot trgovec, koj inaku go be{e frlil vo planinata". 69
Poso~eniot motiv koga deteto e doeno od nekoe `ivotno se sre}ava i
fragmentarno, kako del od drugi tipovi prikazni. Analogniot moment ni e
pretstaven vo prikaznata "Zavidlivata svekrva - I" (Vroclavski, 1984:156-
163, pr.br.25), koja tipolo{ki najmnogu odgovara na AT 712 - poznatiot
motiv vo svetskata kni`evnost "Genoveva". Vo poso~eniot primer, majkata
koja e nepravedno naklevetena od strana na lo{ata svekrva, vsu{nost e
isterana od domot so dvete mali deca, doen~iwa. Malite de~iwa gi sre}ava

68
Ovde vr{ime edno malo otklonuvawe vo odnos na postavenata tema koja se odnesuva na
skazo~nite si`ea. Me|utoa, svesni za zna~eweto i za rasprostranetosta na ovoj univerzalen
inicijaciski moment, gi naveduvame i ostanatite si`ejni tipovi vo koi go otkrivame
nazna~eniot model.
69
Varijanti na AT 930 sre}avame vo: Verkovi}, 4, pr.br.53 "^orbaxijata, nare~nicite i
siroma{koto novoroden~e", str.256-258; dodeka pak ovoj motiv od teoretski aspekt go
razgleduva Penu{liski (1968:308). Dosta impresivna varijanta sre}avame i vo AIF,
m.l.498; "Trite nare~nici", Snimil: Gan~o Pajtonxiev 1967 god., vo Prilep; informator:
Cvetanka Hristova od Prilep. Vo nazna~enata varijanta isto taka stanuva zbor za dete koe
zaradi navedenite momenti e nare~eno "me~kar~e", no koe vo pubertetot se preobrazuva vo
mnogu ubavo i golemo mom~e.

137
edna oku~ena lavica i gi doi (Vroclavski, 1984:160-161). Podocna, na
osumnaesetgodi{na vozrast tie odat spremni vo vojna.

v. Inicijaciska obuka (AT 325)

Vo delot nazna~en kako avanturite na herojot, koe go sogleduvame
kako traga od nekoga{niot mit za potragata, ja uo~uvame i neophodnata
sekvenca od pubertetskoto inicijacisko scenario koe se odnesuva na
nocijata na "u~eweto, t.e. vospriemaweto" na raznite ve{tini koi {to
mladiot junak mora da gi usvoi kako bi mo`el da go realizira svojot
egzistencijalen i ontolo{ki premin.
Interesen prikaz, vo ramkite na vol{ebnite prikazni pretstavuva
tipot AT 325, ~ija{to varijanta sre}avame vo Zbornikot na Verkovi}
(pr.br.85). Vo navedeniot primer, herojot, koj e prokolnat od strana na
tatkoto, neophodnata inicijaciska obuka ja minuva pod pokrovitelstvo na
starata Juda samovila, koja go podu~uva mladiot junak vo tajnite na zanaetot.
Podu~en od samovilskata }erka, sekoga{ na postavenoto pra{awe od strana
na starata samovila, dali ne{to nau~il, ovoj i' odgovara: "ne se nau~ih". Vo
ova e sodr`ana tajnata na negovoto kompletno formirawe, taka {to starata
Juda samovila uspeva da go nau~i mladiot na site "vragov~ini".
Vo navedeniot prikaz, povtorno ja otkrivame ambivalentnata priroda
i karakter na ovie su{testva. Vsu{nost so otkrivaweto na nivniot
pokrovitelski karakter, ni izvira t.n. pozitivna uloga {to "negativnite"
kreaturi ja sodr`at vo sebe.

g. @iva voda: potraga, povtorno ra|awe

Osobeno va`en simbolizam vo ma{kata pubertetska inicijacija
pretstavuva fenomenot na `ivata voda. Obi~no ja sre}avame kako sretstvo
po koe mora da odi herojot kako bi go podmladil sopstveniot tatko, i vo taa
smisla potragata po ovaa voda go pretstavuva najprimernoto isku{enie vo
kombinacija so raznite pre~ki koi se pojavuvat na vakvoto patuvawe. Od
druga pak strana, `ivata voda e eden od onie simbolizmi koi najo~igledno

138
ni go uka`uvaat ~uvstvoto na privremenata smrt i povtornoto ra|awe na
herojot.
Edna dosta eksplicitna varijacija na avanturata na herojot
proni`ena so neophodnite isku{enija e pretstavena vo si`eto AT 551.
Vo prikaznata "Za ~udotvornata voda", koja ja sre}avame vo Zbornikot
na Vra`inovski (1986a, pr.br.33), 70 se projavuvaat osnovnite karakteristiki
na ovoj tip klasi~na vol{ebna prikazna.
Trite bra}a odat vo potraga po ~udotvornata - `iva voda, so ~ija
pomo{ nivniot bolen i star tatko }e se podmladee. Po neuspe{niot pohod
na dvata postari sina, i po brojnite te{ki isku{enija prebrodeni od strana
na najmaliot sin, koj uspeva da ja zeme `ivata voda, site se vra}aat doma i go
podmladuvaat tatkoto. Me|utoa, dopolnitelnoto isku{enie najmaliot sin go
do`ivuva kako rezultat na brkaweto od tatkoviot dom. Vsu{nost, po
pretstavuvaweto na dvata postari brata kako pronao|a~i na `ivotvornata
voda, najmaliot, vo znak na odmaza im gi vadi o~ite, po {to usleduva
progonstvoto od strana na tatkoto. Ovaa sekvenca ja tolkuvame kako edna
sre}na pogre{ka sogledana od aspektot na ishodot na celoto skazo~no
dejstvie. Ednostavno, so samoto negovo progonstvo, nastapuva periodot na
izop{tenost (t.e. marginalizacija i izolacija), vo koj e jasno uo~liva
devalvira~kata statusna pozicija. Toj `ivee kako ov~ar, se' do onoj moment
koga naiduva carskata }erka, koja go prepoznava herojot od prethodnite
isku{enija. Potoa usleduva prepoznatlivata punktualna re~enica od
vol{ebnite prikazni:

"tie se zgu{ile i po~nale da `iveat zaedno"

(Vra`inovski, 1986a:141)

Vo kontekst na ovoj tip prikazna, mo`eme da gi izlo`ime osnovnite

stavovi na Oto Rank, koj ni go dava psihoanaliti~koto objasnuvawe za

139
potekloto na vol{ebnata prikazna. Istata ja sprotivstavuva na mitot,
velej}i deka taa nastanuva istovremeno so ureduvaweto na semejno-
rodovskite odnosi i zatoa vo "interes na tatkovcite" go prikriva
prvobitniot otvoren seksualen kompleks. Za da se ute{i tatkoto, spored
Rank, vol{ebnata prikazna go pretvara najmaliot sin (t.e. negoviot
najopasen sopernik, so ogled na toa {to erotskoto ~uvstvo kaj najmaliot sin
kon majkata e infantilno), vo junak, duri i vo spasitel na tatkoto, kako na
primer vo poso~eniot tip prikazna. Ottuka, vo skazo~nite si`ea,
soparni{tvoto pome|u tatkoto i sinot se zamenuva so me|usebnoto
soperni{tvo na bra}ata, a infantilnata erotska fantazija upatena kon
majkata se pretvora vo si`eto vo koe ma}eata seksualno go progonuva
pastor~eto. Vo istata ovaa nasoka i Rilkin smeta deka vo vol{ebnata
prikazna seksualnoto soperni{tvo pome|u majkata i }erkata zaradi tatkoto
se prikriva na toj na~in {to majkata se zamenuva so ma}ea (Meletinski,
1981:60). No {to stanuva so primerite vo koi e najjasno prika`ano vakvoto
seksualno rivalstvo tokmu na relacijata: majka - }erka, kako na pr., vo
makedonskite varijanti od AT 709? Na ova pra{awe podetalno }e se
osvrneme vo samoto poglavje koe ja tretira prikaznata za Sne`ana.
Povtorno navra}aj}i se na skazo~noto si`e AT 551, bi se' osvrnale na
sogledbite na Meletinski spored kogo odnesuvaweto na skazo~niot heroj ne
e obusloveno od sistemot na nekoi konkretni veruvawa i rituali. Zna~i, toa
ne e motivirano etnografski, onaka kao {to sme naviknati da go sledime vo
mitovite i arhai~nite prikazni. Ednostavno, vo vol{ebnite prikazni se
uka`uvaat nekoi op{ti patrijarhalni ideali i apstrahirawe na moralnite
principi, kakov {to e i slu~ajot so poso~eniot primer. No fakt e deka vo
najgolema mera stanuva zbor za pravilata na igra. Etnografijata vo
vol{ebnite prikazni po~nuva da se gubi, pri {to deloto se sveduva na
ispolnuvawe na baraweto na tatkoto (Meletinskij, 1969:94). Zatoa,

70
Interesna varijanta na motivot na potragata po `ivotvornata voda, {to pretstavuva
edna od paradigmati~nite temi na ma{kata pubertetska inicijacija imame i vo Zbornikot
na Vroclavski, (1984, pr.br.16) - "Duwa-\uzel"(AT 551 + 550 IV-V).

140
nazna~enoto isku{enie pretstaveno vo oblik na progonstvo na najmaliot
sin od strana na negoviot tatko, ne go tolkuvame poinaku osven na
predo~eniot na~in.

***

Eksplicitnata manifestacija na simbolizmot na privremenata smrt

i povtornoto ra|awe ja sre}avame vo motivot: isku{enie i o`ivuvawe na
herojot so `iva voda. Ubav primer za vakviot tip isku{enie pretstavuva
prikaznata "Carskiot sin i lamjinata }erka crnodreha" (Verkovi}, 4, 1985,
pr.br.12). Najmaliot brat odi vo potraga po dvajcata postari zagubeni bra}a
- vo lamjinoto carstvo; se zbratimuva so 39- te lamjini sinovi; se vqubuva vo
nejzinata }erka Crnodreha so koja `iveat kako ma` i `ena. Potoa,
nastapuva glavnoto isku{enie vo sledniot oblik:

"Magesnicata mu dade na deteto edna voda, se napi i zaedno{ kato umren zaspa."
(Verkovi}, 4, 1985:97)

Po izvesno vreme doa|aat negovite pomo{nici - pobratimi koi go

poprskuvaat so `iva voda i ovoj o`ivuva.
Po navedenoto glavno isku{enie, usleduva uspe{niot svadben
ceremonijal pome|u carskiot sin (herojot) i Crnodreha vo carstvoto na
negoviot tatko:

"Carot, kako go pozna sinot mu, mnogu se zaraduva, go zema i go ~ini nego car
na negovoto mesto, i Crnodreha se ~ini nevesta."
(Verkovi}, 4, 1985:98).

Na istoto isku{enie naiduvame i vo prikaznata "Milostiviot carski

vnuk i |avolot" (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.29) AT 554 + 531, koe e vo primerot
nazna~eno kako posledno vo celata serija nevolji i proverki na neophodnata

141
ma{kost vo dolgotrajnoto patuvawe koe go prevzima herojot. Glavna pre~ka
vo besprekornoto realizirawe na ovaa potraga pretstavuva |avolot, koj me|u
ostanatoto ja uslovuva degradacijata vo statusot na ovoj na{ heroj. Namesto
kako vnuk, pred carot toj moral da se pretstavi kako izme}ar, vo ~ija uloga
go minuva delot od svoeto incijacisko pate{estvie. I pokraj uspe{no
pominatite isku{enija postaveni od carot, sepak |avolot (pretstaven kako
carski vnuk), e taa sre}na li~nost {to ja dobiva rakata od carskata }erka.
Vo ednoto od dopolnitelnite isku{enija, "izme}arot" umira, no sepak
o`ivuva blagodarenie na carskata }erka koja go poliva so `ivata voda. Po
nazna~enata faza na povtonoto ra|awe, mom~eto ja uka`uva celata vistina
okolu negovoto pate{estvie (i igrata okolu la`niot i vistinskiot heroj)
po {to usleduva svadbata so carskata }erka.
Sega }e go prezentirame onoj punktualen del {to go so~inuva
kompleksot: smrt - povtono ra|awe:

"Toga{ deteto, sire~ hizme}arot, pisa pismo na nevestata, na carovata

}erka ta ja veli: "Nevesto, carova }erko, tinika si moja quba! Tuku da znae{, sum
zak'lnat, ako umram i pak da o`iveam, ima kibil da ka`am; qu na tebika ti
ka`uvam, srceto moe tinika da znae{. Jaze }e ti donesam na tebika edno {i{e `iva
voda. Koga }e umram, - za{to mene }e me zakolat, - toga{ tinika `ivata voda da me
posipe{; jaze }e da o`iveam."
(Verkovi}, 4, 1985:174)

Predviduvaweto se realizira so pomo{ na vodata na `ivotot:

"Nevestata pla~e{e za nego i otide, mu sobra snagata mu na edno i mu sipa

`iva voda, i tojnika o`ive.
Toga{ kaza na vujko mu, {to e teglil sos |avola, i ja zema nevestata. Toj pak
|avolot puknal"
(isto)

142
 Vo kontekst na poslednata analizirana prikazna, kade{to gi
otkrivame protagonistot i antagonistot, slobodno mo`eme da go navedeme
Propovoto otkritie koe go prodlabo~uva Meletinski: li~nosta na herojot
mnogu pojasno i pouo~livo se manifestira ne vo negovite podvizi tuku vo
tipot na povedenieto. Vo pravilnoto povedenie sekoga{ se projavuva
dobrata volja na herojot (kako i lo{ata volja na la`niot heroj, vo slu~ajov -
lo{iot |avol) (v. Meletinskij, 1969:94).
Podelbata na dve kategorii postapki, koi soodvetstvuvaat vo izvesna
smisla so preliminarnoto i osnovnoto isku{enie se javuvaat kako
izvonredno va`na karakteristika na klasi~nata vol{ebna prikazna.
Sistemot na povedenieto na skazo~niot heroj se javuva kako idealna norma
za site li~nosti vo vol{ebnata prikazna, no herojot nea najdobro ja
realizira so ~inot {to e toj heroj. Analogno na toa, la`niot heroj sekoga{
gi naru{uva takvite pravila (Meletinskij, 1969:94). Zatoa, la`niot heroj
obi~no pretstavuva edna nu`na faza vo inicijaciskata procesija niz koja
minuva glavniot heroj.
Vo klasi~nata vol{ebna prikazna so nejzinata aktuelna `anrovska
uslovenost, mo`at da se otkrijat relikti od mitskite si`ea. Pred se' toa se
prikaznite od tipot AT 300-301 i 550-551, koi Meletinski gi be{e
okvalifikuval kako analogni, sli~ni na mitskite. Me|utoa, sepak postoi
izvesna nu`na razlika koja e sodr`ana vo dadenata karakterna tendencija na
semanti~kata dinamika. Zna~i, vol{ebnata prikazna ne pretstavuva
opi{uvawe i objasnuvawe na svetot i negovite izmeni dobieni preku
dejstvoto na herojot, tuku pretstavuva slika na sostojbata na herojot i
izmenata na taa sostojba videni preku rezultatot na uspe{noto sovladuvawe
na bedata, nevoljite i stra{nite te{kotii (Meletinskij, 1969:101). Ova
povtorno ne' navra}a na osnovnata procenka deka herojot od vol{ebnata
prikazna minuva niz t.n. doma{en, mikrokosmi~ki uspeh, {to na planot na
inicijacijata zna~i realizacija na li~nata, individualna inicijacija.

1.2. Transformacii na herojot

143
 Po uka`anite osnovni modaliteti {to ja konstituiraat temata na
avanturata na herojot, sega preminuvame na vtoriot inicijaciski moment -
transformacijata na herojot.
Sepak, mora da uka`eme deka ovoj oblik na inicijacisko isku{enie vo
domenot na makedonskata vol{ebna prikazna e mnogu poreduciran vo odnos
na prethodniot, kade {to pak preku patuvaweto, potragata ili ednostavno
re~eno "avanturite" na herojot, gi otkrivme posupstancijalnite momenti
koi ja karakteriziraat pubertetskata inicijacija.
Vo opsegot na transformacijata na herojot kako oblik na
inicijacisko isku{enie go do`ivuvame onoj su{tinski premin (obi~no
dvokraten) so koj se realizira promenata od povisok ~ove~ki vo ponizok -
`ivotinski oblik, koe ja odrazuva sredi{nata faza od inicijacijata
naslovena kako marginalnost, liminalnost, ili pak na eden simboli~en
plan, toa go definirame kako faza na privremenata smrt, po koja
zadol`itelno usleduva povtornoto ra|awe.
Vo ovoj del }e se zadr`ime na eden interesen primer od Zbornikot na
Verkovi} (4, 1985, pr.br.133) - AT 554. Vo ovaa prikazna naslovena kako
"Deteto i blagodarnite `ivotni" (4,1985:497-500), junakot se transformira
vo razni `ivotni, {to mu pomaga da gi re{i te{kite postaveni zada~i i da
se o`eni za carskata }erka.
Orelot, Defot i mravkata ne mo`ele da se spogodat okolu
raspredelbata na nivniot plen (elen). Vo pravilnata raspredelba im
pomognal junakot od prikaznata. Zadovolni od toa, `ivotnite go
blagoslovile so toa {to: "Koga }e ma smisli{, mojut kuvet }e ti dadum".
Taka junakot od prikaznava po potreba se pretvoral vo edno od tie `ivotni.
Blagodarej}i na taa ve{tina se o`enil za carskata }erka. Sam ja pobedil
vojskata na carot od sosedstvoto i stanal car.
I vo ovaa prikazna go otkrivame trojniot obrednopreoden kompleks,
koj ja karakterizira ma{kata vol{ebna prikazna: transfiguracijata,
stapuvaweto vo brak i zazemaweto na carskiot prestol.

144
1.3. "Siljan {trkot" 71
Ovaa prikazna (AT *449 B) ja izdvojuvame kako specifi~na vo koja
doa|a do eden izvonreden spoj na dvata tipa isku{enija: avanturite na
herojot pretstaveni vo oblik na patuvawe, ili poto~no "stranstvuvawe" na
herojot vo tu|ata zemja i procesot na negovata transformacija kako slika na
edna paradigmati~na inicijacija. Od ovoj aspekt ja izdvojuvame ovaa
prikazna i i' posvetuvame soodvetno vnimanie vo ova na{e prosleduvawe.
Vo su{tina, Penu{liski e dosta blisku do otkrivaweto na
inicijaciskiot simbolizam vo ovaa prikazna, (iako toa ne e predmet na
negovoto razmotruvawe), velej}i deka istata pretstavuva prikaz na edna
fantasti~na istorija na metamorfozata na eden neposlu{en sin vo {trk i
za site peripetii {to toj treba da gi do`ivee dodeka povtorno ne stane
~ovek (1968b:10). Vo taa smisla, na{eto gledi{te vo potpolnost
korespondira so stavovite na V. Uro{evi} spored kogo ovaa prikazna na
Cepenkov 72 ni go otvora prostorot na svetot koj e organiziran spored
mitskata shema na inicijaciskiot ritual (1993:8-9).
Sogleduvaj}i go celoto si`e kako edno inicijacisko pate{estvie vo
koe herojot gi pominuva svoite najte{ki isku{enija vo oblik na
metamorfoza, povtorno se navra}ame na razmisluvawata na Uro{evi}:
"Nesomnen e inicijaciskiot karakter na Siljanovoto stranstvuvawe. Vo
nego gi prepoznavame site karakteristi~ni delovi na inicijaciskata shema:
oddeluvaweto od bliskata i poznata okolina, pot~inuvaweto na avtoritetot
na noviot duhoven voda~, prepu{taweto na nasilnata promena na
predstavata za sopstvenoto telo, minuvaweto niz psihi~ki i fizi~ki

71
Pra{aweto na klasifikacijata na ovaa prikazna e malku diskutabilno. Nie se
pridr`uvame kon AT klasifikacijata (spored Katalogot BFP), ozna~uvaj}i ja kako AT
*449 B, dodeka pak K. Vroclavski ja klasificira spored Katalogot na polskite prikazni:
Julian Krzyzanovski, Polska bajka ludova w ukladzie systematycznym, I-II, Wroslaw - Warszava -
Krakow, 1962, spored koe na{ata prikazna uka`uva na izvesni srodnosti so tipot JK 456 (sp.
Vroclavski, 1989:301).
72
Nie mo`eme da navedeme nekolku varijanti na prikaznata Siljan {trkot, snimeni od A.
Popvasileva i koi se deponirani vo Arhivot na Instituto za Folklor: m.l.2374; m.l. 2375;
m.l.2377; m.l.2454; m.l.2455; m.l.2456; m.l.2457; m.l.2593; m.l.2595. Osven toa, kako varijanta na
ovaa prikazna mo`e da se smeta i prikaznata od Verkovi}, 4, 1985, pr.br.120, str.482-483
"^ovekot-~aplok".

145
isku{enija {to kulminiraat so simboli~na smrt, po koja doa|a simboli~no
voskresnuvawe, doznavaweto na tajnata za potekloto na ritualot, vra}aweto
doma po izvr{enata reorientacija na svesta. Vo prikaznata za Siljan
{trkot se sre}avame, nesomneno, so eden bajkovno transformiran mit za
postpubertetskata inicijacija vo koja inicijantot izrasnuva, niz
isku{enija, do eden povisok psihi~ki stepen na egzistencijata" (1993:9).
Ponatamu, dosta ume{nata asocijacija so Apuleeviot roman
"Zlatnoto magare", kade{to Uro{evi} otkriva analogni inicijaciski
simbolizmi, ne' vodat kon idejata za tolkuvawe na simbolizmot na "pticata
- {trk". Spored nego, preselni~kata priroda na {trkot, negovite cikli~ni
vra}awa pravat od ovaa ptica simbol na regeneracijata, na ve~noto vra}awe
na du{ata. Taka, vo romanot na Apulej, ~ovekoviot prestoj vo oblik na
magare e sostojba koja treba da sugerira ponisko nivo na postoewe, pri {to
osloboduvaweto od toj oblik e, vsu{nost, po~etok na noviot `ivot ispolnet
so spiritualni vrednosti. Vaka sfatenata inicijacija e, sekako,
karakteristi~na za ve}e stabilizirana religiska filosofija. Slu~ajot so
preobrazbata na Siljan vo {trk kaj Cepenkov e pokompliciran: stanuva
zbor za edno mo{ne ambivalentno sfa}awe na odnosot na `ivotot i smrtta,
na pretcite i potomcite, karakteristi~no za poranite stepeni na
religiskata svest. No ona {to e zaedni~ko i za dvete preobrazbi e nivniot
inicijaciski karakter: i Lucij i Siljan go otfrlaat, so `ivotinskiot
oblik, banalniot i optovaruva~ki del od svojot `ivot i li~nost i vleguvaat
vo eden nov svet ~ii vrednosti im se otkrivaat vo eden pre~isten i izjasnet
oblik (1993:10).
Isto taka ni se bliski i razmisluvawata na Tatarovska koja go
usmeruva svoeto istra`uvawe tokmu na fenomenot na "metamorfozata" kaj
ovoj heroj. Avtorkata ja analizira prikaznata Siljan {trkot vo kontekst na
fenomenologijata na vodata i na nejzinoto zna~ewe kako kosmi~ki simbol
(1996:90-96).
Avtorkata go izlo`uva ve}e dobro poznatiot stav deka vo ovaa
prikazna e lesno prepoznatliva starata mitska shema na inicijaciskiot

146
ritual vo ~ij sklop egzistira metamorfozata pridru`ena so pagansko-
hristijanski elementi (Tatarovska, 1996:90).
"Prvite dva vida preobrazbi se gradat vrz magi~nata mo} na zborot,
t.e. na kletvata upatena kako rezultat na neposlu{nost od strana na mladite
kon postarata generacija. Istite istovremeno slu`at da ja doobjasnat
tretata metamorfoza, neposredno svrzana so li~nosta na Siljana i negovata
dijalektika na duhot od aspekt na spoznajnata orientacija (1996:90).
Eve kako Tatrovska ja sogleduva metamorfozata na Siljan vo
navedenata prikazna: "Preobrazbata na Siljan vo {trk, izvedena so pomo{
na ~udesnata voda od izvorot, }e potrae podolgo vreme verojatno neophodno
za toj da gi sogleda celosno gre{kite na sopstventoto povedenie koe ne bilo
vo soglasnost so patrijarhalnite normi. Negovoto stradawe za vreme na
`ivotot pominat vo forma na ptica e stradawe na inicijant. Istoto }e
potrae se' do povtornoto letawe za rodniot kraj koga uspeva da ja za~uva
vodata i da ja poturi vrz nego, dobivaj}i ja prvobitnata ~ove~ka forma.....
Ako se ima predvid glavnata ideja na sekoja inicijacija vo ~ija osnova le`i
baraweto pat za vnatre{no, duhovno prosvetluvawe steknato i po pat na
razmisluvawe, pokajuvawe, moralizirawe - toga{ seto toa za Siljana ne e
nepoznato po negovoto metamorfozirawe vo pti~ja forma (Tatarovska,
1996:92).
Inaku {to se odnesuva do istra`uvaweto na tipi~no
folkloristi~kite momenti, t.e. ispituvaweto na varijantite na ovaa
prikazna najdobro e da se vidi trudot na A. Popvasileva, posveten na
prikaznata Siljan {trkot na terenot vo Makedonija.
Osven dosta dobro poznatata prikazna na Cepenkov sega }e navedeme
edna interesna varaijanta od AIF, vo koja otkrivame dosta analogii so onaa
na Cepenkov.

"Siljan [trkot e od Kowari. E, ama, nekoe vreme toj zaskital, kaj, bog go
znait. E, zaskital vo nekoe dolgo mesto. I na{ol tamu nekoj narod, kako div, kako
{trkoi da bile, ne mo`em da ti ka`am kako, ko ne sum gi videl. Ottuka za`iveal so

147
niv tamo. E prolet }e idele vamo, {trkoite koa idele vo mart vreme, idele vamo, i
toj si odel kaj ku}ata negova, ama ne go poznavale - oti {trk bil napraen. I `iveel
tuka letoto, i }e si oti{le pak. E ama tamo kaj {o `iveat {trkoite, tamu bile
lu|e, a pak ove - {trkovi. Odele, dve noye i dve race, isto kako nas. I do{ol ovde
proletta. Koa do{ol ovde, mu rekle {trkoite }e zemi{ edno {i{e voda demek da se
naprai{ ~oek, demek, tamo koa }e poi{, a inaku ne moi{. Ama ovoj zel edno {i{e
voda da go nosi na nekoe brdo, ama nosej}i, mu padnalo {i{eto i se skr{ilo, a
vodata mu se isturila. [o da prait sega, ne mo`i ~ovek da se stori, pa {trk ostana.
I ripna Siljan, pa se vrati so {trkoite. Koa se vrati so {trkoite, pa nazad,
drugata godina, letuval tuka toj, taa nekoja sestra negova imalo tuka, rabotela
tamu, vezela, {iela, krpela, i toj ripnak, |erdanot i' go zel, taa gerdan nosela, go
ka~il na sedelo gore. I taa go izgubila. Go nema, go nema, go zede nekoj! E ama
drugata godina koga do{ol Siljan, mu rekle otade {trkoite - }e zemi{ edna crpka,
}e zemi{, taa i da padnit ne se kr{it. I toj zel edna crpka i voda si nosit. Koga
slegol, se izmil od vodata - se naprail ~oek. Se naprail ~oek i si oit doma. Si oit
doma i si prait muabet so tatka si kaj be{e Siljan, kaj be{e sinko? Te nema dve -
tri godini. Fala mu na gospoda {o si dojde doma."
-Aj tatko, jas seka godina si doa|am, ama vie ne me poznavate. Kamo go e onoj |erdano
na }erka ti?
-Ami {o go znam, go ukrade nekoj.
-Ne go ukrade nekoj, tuku jas go zemav, - re~e, -ene go, gore na sedalo.
Se ka~uvat tamo i navistina go najdoa, gore. I ottoga{ Siljan si ostana tuka, {trk
ne otide.
(AIF, m.l.2595) 73

Prezentiranata varijanta e kusa, koncizna, i se zadr`uva na

najpunktualnite mmenti vo odnos na onaa od Cepenkov.
Vo varijantata od Cepenkov, Siljan go moli duovnikot da go zeme i
nego na axilak, za da ne sedi na selo, tuku da odi so nego (str.216-217).
Epizodata na obra}aweto na neposlu{noto dete Siljan kon duovnikot
(inicijaciski pokrovitel, voda~), da go zeme na axilak, ne' povrzuva so

73
Snimil: Aleksandra Popvasileva na 4.11.1978, vo s. Kru{jani, Prilepsko
raska`uva: Stevan Maneski, od s. Kru{jani, Prilepsko,

148
edniot od primarnite simbolizmi na ovaa inicijaciska institucija - a toa e
vospituvaweto. Ne mal broj istra`uva~i na axilakot 74 ja istaknuvaat ovaa
negova dimenzija.
Vo edna striktno religiska konotacija, vospituvaweto se odnesuva na
slednata relacija. Decata kako i vozrasnite, u~at za istorijata na svojata
tradicija do`ivuvaj}i odreden istoriski zna~aen moment za koj se veruva
deka se odigral na nekoe opredeleno mesto. Me{aweto so lu|e koi i'
pripa|aat na edna ista religiska tradicija, slu`i za {irewe na
perspektivite, iako istovremeno gi potvrduva na{ite sopstveni vrski so
taa tradicija. I navistina, ne mal broj na axila~kite centri prerasnaa vo
golemi obrazovni centri zaedno so {kolite i kolexite (E@R:253).
Sogledano na eden metafizi~ko-spekulativen plan i na{iot
protagonist gi do`ivuva analognite vospitni merki. Do`iveano pak na eden
primordijalen plan, istoto dobiva dimenzii na nekakva kazna so ~inot na
negovata transformacija od povisok ~ove~ki vo ponizok - `ivotinski
oblik. Sepak smetame deka ne e naprazno iskoristen motivot na axilakot,
{to ni dava za pravo ova si`e da go protolkuvame i kako edna forma na
inicijacisko vospituvawe i obrazovanie, makar bilo toa do`iveano na eden
alegori~en plan.

74
Izrazot "axilak = odo~estie" ima tri osnovni zna~ewa: 1. Prvo, postoi "vnatre{en
axilak", "patuvawe na du{ata" vo tekot na `ivotniot vek koj e ispolnet so rasnewe od
duhovnoto detstvo do zrelosta. 2. Potoa postoi i dosloven axilak na nekoe sveto mesto kako
paradigma na svrhata na samata religija. Ova doslovno patuvawe mo`e da se nare~e
"ekstravertiran misticizam" spored Tarner (V. W. Turner). Inaku, ovoj oblik na axilak
ve}e go sogledavme kako najprimeren tip na srednovekovnite inicijacii. 3. Na kraj, sekoe
odewe do lokalnoto svetili{te pretstavuva axilak vo malo, dotolku pove}e {to toa vo
nekoi mali razmeri go povtoruva sekoj premin, rast i iskustvo na svetoto ili novoto
~uvstvo na zaednicata koe se dobiva kako rezultat na toa {to go pru`a i nudi samiot
axilak.
Axilakot ima i nekoi zaedni~ki osobini so site obredi na premin vo toa {to
podrazbira odvojuvawe (separacija) i zaminuvawe na po~etok, za potoa seto toa da
rezultira so pristapuvawe vo nova zaednica (agregacija) i steknuvawe na nov status.
Me|utoa, i samoto patuvawe zna~i da se bide vo sostojba na premin, t.e. da se bide na pragot
na postoeweto vo odnos na toa vo {to }e se prerasne. Kako i mnogute drugi rituali,
axilakot podrazbira ambivalencija i polarnost. Toj ja povrzuva li~nosta so op{testvoto,
go povrzuva lokalnoto i regionalnoto so univerzalnoto, sovremenosta so istoriskoto,
malata grupa ja povrzuva so vonprostornata zaednica koja se zbira vo sredi{teto
(E@R:253).

149
150
3. Transvestizam i androginija
Celoto teoretsko razglabawe okolu transvestizmot i androginijata,
zna~i fenomenot na preoble~enite heroi/heroini ili simboli~noto
pretstavuvawe na dvopolnosta, koe go sre}avame vo primerite od na{eto
narodno tvore{tvo, mo`eme da go ozna~ime kako marginalna faza od
inicijacijata sogledano vo kontekstot na van `enepovski odredenata
tripartitna struktura. Vidovme deka ovaa faza na marginalnost,
grani~nost, vsu{nost go karakterizira neofitoviot premin od prethodniot
ponizok status vo nov povisok, {to, spored najistaknatite istra`uvawa od
ovoj vid (V.Tarner, B. Majerhof i dr.) ja implicira opasnosta na samiot
kandidat kako za sebe, taka i za ostanatite od dadenata zaednica. Vakvata
"opasnost" na{iot heroj/heroina go pre`ivuva se' do momentot koga to~no
}e se izbori da go dostigne statusot na sopstveniot "vistinski" pol. Ova e
osobeno diskutabilno, no i zna~ajno za si`eata od tipot "promena na polot"
(AT 514).
Nesomneno, vakviot psihi~ki i seksualen ambigvitet koj gi postavuva
na{ite heroi vo pozicija "ni ma{ko - ni `ensko", ili pak pozicija "i
ma{ko i `ensko", osven vo specifi~niot tip prikazna, isto taka mo`e da
bide manifestiran i preku ednostavniot transvestizam, koj go otrkivame vo
golem broj prikazni. Zna~i, vo oblik na rezimalni formulacii mo`eme da
konstatirame deka transvestizmot i seksualniot ambigvitet koi se
karakteristi~ni osobenosti na na{ite inicijanti mo`eme da gi smetame
kako edni od pospecifi~nite situacii koi go okvalifikuvaat
inicijaciskiot proces, na granica me|u tipi~no ma{kata i tipi~no
`enskata inicijacija. Vo ovoj kontekst bi ja navele Karol Mi~el koja vo
svoeto izlagawe "The Male Heroine: The Innocent Persecuted Protagonist",
prezentirano na godi{noto sobranie na American Folklore Society vo 1992
godina, vsu{nost gi preformulira tradicionalnite definicii na "herojot"
i "heroinata", postavuvaj}i gi na toj na~in novite parametri pred se' od
aspekt na antropologijata na rodot (vidi: Bacchilega, 1993:2).
 Bez ogled dali stanuva zbor za dobrovolen ili prinuden, t.e. nasilen
transvestizam, za nas e najzna~aen psihi~kiot i seksualniot ambigvitet koj
na{ite heroi go nosat so sebe kako prevashodno ~uvstvo vo nivnata
inicijaciska faza, koja {to vidovme deka od van @enep (1909) navamu, zna~i
re~isi cel vek e tretirano kako faza na marginalnost. Vsu{nost, povedeni
od soznanieto deka tokmu vo ovaa sredi{na faza od inicijacijata se
odvivaat najma~nite isku{enija so koi de fakto se ostvaruva preminot na
neofitot od poniskata vo povisokata sostojba na postoewe, slobodno
mo`eme da gi tretirame vakvite "tegobni transvestitni i androgini"
epizodi kako specifi~ni inicijaciski isku{enija vo ovoj kni`even
korpus.
Vakvoto preru{uvawe silno ne' asocira na nekoi na{i ritualni
dejstvija, rasprostraneti {irum Makedonija.
Toa se slu~aite na nekoi prazni~ni ceremonii kako na pr.,
analiziraniot obred {to go vr{at lazarkite /tipi~en primer za `enska
pubertetska inicijacija/ koi se preoblekuvaat vo ma{ki lazari i gi
zdobivaat site ma{ki atributi - borbenost, sila, - imeno taka preoble~eni
se borat so jatagani i sabji. Vtoriot slu~aj na transvestizam se javuva vo
tipi~no ma{kata "igra pod maski" - xamalari, kade {to edni od
najmarkantnite figuri se tokmu "nevestata" koja e dosta ~esto pretstavena
vo poslednata faza od bremenosta, ili pak se inscenira poroduvaweto.
Slednata zna~ajna figura e "babata", pri {to, istata gi prisvojuva site
`enski atributi /naj~esto predewe /. Ovie sliki ne' asociraat na eden od
arhetipskite obrasci na obi~ajot kuvada, koj e spored Jang (Young, 1965:111-
121) definiran kako roditelska inicijacija (parenthood initiation).

***

So ogled na prirodata na ovoj na{ turd, predmet na ovaa na{a analiza

}e bidat mom~iwa koi od najrazli~ni pri~ini se preoble~eni vo `ensko, i
obratno - devojki koi gi zapoznavame vo na{ite teksutalni prikazi
isklu~ivo vo ma{ko obli~je. Bez ogled na se', inicijalniot moment na
seksualniot ambigvitet koj najdobro se ~uvstvuva preku transvestizmot
dobiva najrazli~ni motivacii i opravduvawa.
Nezavisno od toa dali ovoj transvestizam e izvr{en svoevolno od
strana na na{ite heroi, ili pak pretstavuva edna opredelena nu`nost vo
dadeniot tekstoven kontekst: vo primerite od tipot na prikaznata "Kuluf",
mom~eto se preoblekuva vo `ensko i se pretvora vo devojka samo za da uspee
da vleze vo `enskiot harem, kade {to }e se vqubi vo najubavata devojka
(Verkovi}, 4, 1985, pr.br. 1); potoa motivot "virxina" - kade {to vo silno
izrazeniot patrijarhalen svet majkata mora da go pretvori nejzinoto devoj~e
vo ma{ko dete (varijanti na AT 514), i koe navistina potoa se transformira
vo ma{ko; ili pak slu~ajot koga devojkata - adolescent se pretvora vo ma{ko
za da raboti kako kelner vo edna kafeana /AT 883A/), vo site niv otkrivame
eden arhetip, ~ii{to tragi ili odblesoci seu{te `iveat vo na{eto narodno
raska`uvawe. Zna~i, bez ogled dali e dobrovolno ili nasilno izvr{en ovoj
transvestizam, toj ni go olicetvoruva momentot od inicijacijata koja{to
na{ite adepti ja pominuvaat.
Vo ramkite na ovie na{i sogleduvawa treba da go navedeme i stavot
na psihijatrot Kristijan [pic, koj analiziraj}i go fenomenot na
"adolescncijata" kako eden osobeno zna~aen moment od `ivotniot ciklus na
individuata, zabele`uva pojava na transseksualnost i seksualen ambigvitet.
Prvata pojava toj ja vrzuva tokmu za prisvojuvawe na atibutite na
sprotivniot pol, dodeka vo vtoriot slu~aj jasno stanuva zbor za
prisvojuvawe na atributite od obata pola (v. Spitz, 1994).
Kako u{te eden dokaz i prilog kon postoeweto na transvestizmot,
makar da e toa preneseno na planot na analiti~kite spekulacii, vo ovaa
prilika bi navele i edno metafori~no preru{uvawe, inaku spored Mandel
okarakterizirano na sledniot na~in:
Vo svoite analizi posveteni na "Mostot na Arta", Mandel ja
argumentira Levi-Strosovskata opozicija: priroda - kultura. Taka, spored
nea, osobeno, nekreativnata ma{ka kultura se oslonuva kon prisvojuvawe na
`enskata priroda (Mandel 1983:180).
Spomnatata referenca od trudot na Mandel samo ni ja poka`uva
nastroenosta na folkloristite - teoreti~ari vo poslednite 2 dekadi od 20
vek, koi se premnogu naso~eni kon distinkcijata: ma{ko i `ensko ~itawe, od
{to proizleguvaat isforsiranite karakterizacii koi mu pripa|aat na
edniot i na drugiot pol. Vo sekoj slu~aj, vakvata interpretacija na
"Baladata za vgradenata nevesta" samo ni gi otvara horizontite kon
razrabotkata na na{iot fenomen: transvertizmot; {to so drugi zborovi bi
zna~elo deka re~isi vo site domeni na ~ovekovoto postoewe na izvesen
na~in se manifestiraat razni preru{uvawa i prepletuvawa na ma{kite
ulogi od strana na `enata i obratno - prisvojuvawe na `enskite osobenosti
od strana na ma`ite. Sogledano na eden po{irok, interkulturalen plan
transvestizmot se manifestira kako edna nu`na dadenost.
Smetame deka rasuduvawata do koi do{ol Betelhajm, eden od
pozna~ajnite istra`uva~i na pubertetskata inicijacija se isto taka
zna~ajni vo ovoj na{ kontekst. Analiziraj}i gi decata (od 11-13 godi{na
vozrast) za vreme na eden od najgolemite detski praznici vo Amerika,
poprecizno, za vreme na maskenbalot, toj zabele`al dosta ~esta pojava na
transvestizam. Poto~no, na toj den devoj~iwata obi~no se preoblekuvaat vo
isklu~ivo ma{ka obleka insistiraj}i na isklu~ivo ma{kite atributi, koi
se dobivaat so razni predmeti: pu{ki, jadici, sabji, me~evi itn. Od druga pak
strana, kaj mom~iwata e zabele`ena pojavata na imitiraweto na poslednata
faza od bremenosta. Spored Betelhajm, maskata koja{to ja koristat
mom~iwata, ja pretstavuva `elbata da se bide `ena i da se otkrie kako nekoj
se ~uvstvuva kako `ena. No ova isto taka ja prestavuva i neprijatelskata
karikatura na `enata, koja sodr`i i doza na strav (1979:35-36).

***
 Sega e moment da se navratime na na{eto ispituvawe vo koe zapravo
transvestizmot i androginijata gi ~uvstvuvame kako univezalni odrednici
na arhetipot nare~en inicijacija (osobeno vo ramkite na pubertetskata
inicijacija). Pred se' }e se navratime na prikaznite od tipot AT 514, koi
spored Holbek se okarakterizirani na sledniot na~in: protagonistot na
ovoj tip prikazna e devoj~e koe se preru{uva vo ma{ko /se oblekuva vo
ma{ko/, za da podocna navistina bide transformirano vo ma{ko. 1 Vo
prodol`enie }e gi prika`eme paradigmati~nite modeli na transvestizmot
vo funkcija na uspe{no sproveduvawe na inicijaciskiot ~in, po {to
neofitot go zadr`uva svojot imanenten pol.

3.1. Promena na polot (AT 514)

Vo prikaznava pred se' stanuva zbor za motivot "virxina"- t.e. slu~aj
koga tatkoto ne mo`e da se pomiri so toa deka ima }erka, taka {to istata ja
pretvoraat vo ma{ko dete. No, bidej}i vo slu~ajov stanuva zbor za tipi~na
vol{ebna prikazna, normalno, glavniot moment vo prikaznata e fokusiran
na sozrevaweto na "momi~eto - t.e.mom~eto", koe tatkoto saka da go o`eni,
kako {to mu dolikuva na edno bogato semejstvo. Po dolgoto kolebawe, pod
izgovor deka mom~eto seu{te ne e zrelo za `enewe, tatkoto sepak nao|a
nevesta i pravat svadba. No, kako {to e normalno, nevestata sosem
nezadovolna od zetot, mu se `ali na svekorot, a toj - tatkoto na momi~eto,
koj ne znae vo {to e rabotata, go pra}a sinot na izvor da go izedat lamji,
zmejovi i edna kobila. Vo oblik na glavni inicijaciski isku{enija se
javuvaat nekolkukratnite isprobuvawa na "herojot/heroinata" od strana na

1
Varijanti na ovoj tip prikazna vo makedonskata folkloristika ima vo izobilstvo. Nie }e
gi navedeme pozna~ajnite: Vroclavski, 1984, pr. br.15 (I-III) "Kako momi~eto se stori dete",
[apkarev, 5, 1976, pr.br.95, "Devojka prestorena na junak", str.178-180; Verkovi}, 4, 1985,
pr.br.37, ("Carskata }erka {to se pretvori vo mom~e") str.196-202; pr.br.69; SbNU, 11,
str.145-153; Vra`inovski, 1986a, pr.br.27 "Begot {to sakal `ena mu ma{ko dete da rodi";
pr.br.28 "^upata {o ojde askerlija". Istata prikazna ja sre}avame i vo Tureckie narodnìe
skazki, br.22, str.144-145.
Inaku momentot koj go naveduvame i koj e najparadigmati~en za prikaznite od tipot
AT 514, - "metamorfozata na polot", isto taka se javuva i vo AT 435 K i 512 A. Normalno,
stanuva zbor za toa deka promenata na polot na protagonistot (heroinata) se javuva kako
rezultat na prokolnuvaweto od strana na orlicata i sl. (vidi BFP:146).
lamjata, zmejot i sl., koi vo kontekstot na prikaznata zavr{uvaat so
uspe{niot inicijaciski ishod - transformacija na devojkata vo ma{ko kako
rezultat na prokolnuvaweto od strana na lamjata 2 .

2
Iako varijantite na ovoj tip prikazna se re~isi istovetni, sepak poso~enoto rezime e
navedeno spored varijantata od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.15). [to se odnesuva
do glavnite inicijaciski isku{enija /koi mo`eme da gi okvalifikuvame kako bra~ni
ispiti - isku{enija/ i koi protagonistot od ovaa prikazna mora da gi pomine, otstapuvaat
vo nezna~itelni dimenzii: taka vo prikaznata od [apkarev, pr.br.95 junakot - devoj~eto
mora da dojde do vodata koja e ~uvana od dva divi kowa. Potoa kako premre`ija se javuvaat
samodivskata tikva koja visi na neboto i zaka~ena e na sinxir. Kone~no kletvata koja }e gi
re{i site inicijaciski prepletuvawa e realizirana i sprovedena od strana na najmalata od
trite samodivi. Vo varijantata od Verkovi}, pr.br.37 kako motivi se javuvaat `ivata voda,
osedluvaweto na divata kobila i donesuvawe na zlatnoto jabolko od gradinata na lamjata.
Vsu{nost, vo ovaa varijanta promenata na polot e realizirana kako rezultat na
prokolnuvaweto od strana na lamjata, na koja{to protagonistot i' gi krade zlatnite
jabolki: "Ah, bo`e, koj iskina dalot sos desete jabl'lki, ako e `ena, m'` da se ~ini, ako e
m'`, `ena da se ~ini!" (4, 1985:201). Vo vtorata prikazna od Zbornikot na Verkovi}, -
pr.br.69 se javuvaat ~udesniot kow dobien kako podarok od carot na zmiite kako i zlatnoto
jabolko koe e ~uvano od zmii. Vo ovaa verzija, sli~no na prethodnata, metamorfozata e
rezultat na kletvata, ovoj pat od strana na zmijata, na koja{to herojot/heroinata i' go
krade zlatnoto jabolko: "Ah, jaze ima devet stotini godini, {to sum ~uvala zlatnata
jabalka, da sega da mi ja otkradat! Koj ja otkrade, ako e m'`, `ena da se ~ini, i ako e `ena,
m'` da se ~ini!" (4,1985:331).
Zna~aen pregled na varijantite na ovoj tip prikazna, dava ve}e Jir`i Polivka vo
negoviot trud "Dve pripovetke o metamorfozi spola iz okoline Soluna" (1927:1-22), kade
{to pokraj osnovnite dve varijanti od Verkovi}, koi gi prezentira vo celost, naveduva
golem broj internacionalni varijanti, pred se' od prostorot na Balkanot, potoa od
evropskiot kontekst, kako i od oddale~eniot istok (ostrovot Celebes). Osobeno e
interesno rezimiraweto na si`eto od Malajskata prikazna, vo koja vdovicata go
prokolnuva svojot zet /devojka-mlado`enec/ zatoa {to go jade nejziniot oriz: "Prokleti da
se tie {to go izedoa mojot oriz. Ako se ma`i, neka se storat `eni; ako se `eni, neka stanat
ma`i!" (Polivka, 1927:19). Po izlo`enite varijanti od narativniot folklor, Polivka se
navra}a na analogniot motiv, vr{ej}i edna rekapitulacija na najzna~ajnite primeri od
istorijata na svetskata kni`evnost, frlaj}i ogromen akcent na starata isto~na
kni`evnost (indiska), potoa klasi~niot period (Ovidievite Metamorfozi - slu~ajot so
Ligidus, koj shodno na na{ite primeri i' se zakanuva na `enata deka }e ja ubie dokolku mu
rodi `ensko dete, pa ottamu i nivnoto devoj~e e imenuvano Ifis, i odgledano e kako
ma{ko. Polovata metamorfoza e ovozmo`ena od strana na edna bo`ica. Potoa Polivka
preminuva na primerite od zapadnoevroskata srednovekovna kni`evnost, vo koja poinaku
motivirano, no sepak prepoznatlivo go sre}avame ovoj motiv (v. Polivka, 1927:19-22).
Inaku, navedenite varijanti od zapadnoevropskata srednovekovna kni`evnost, vsu{nost
mnogu se dobli`uvaat do tipovite prikazni (AT 881 A, 883 A, 510 B), zatoa {to vo niv
preoblekuvaweto na devojkata vo ma{ko e obusloveno od perverznosta na nejziniot
incestuozen tatko. Vo ednata varijanta, vo sklad so srednovekovniot dualisti~ki koncept
za dobroto i zloto, se javuva figurata na an|elot koj javuva deka Bog so pomo{ na negovata
milost go menuva polot na devojkata, i na toj na~in se razre{uva ovaa inicijaciska
kolizija. Vo srodnata italijanska varijanta, pri proverkata na polot na devojkata -
mlado`enec, vo bawata se javuva lavicata, koja{to ja vodi heroinata vo {uma i vo angelsko
obli~je ja vr{i ovaa metamorfoza. Vo francuskata srodna pesna se javuva beliot elen -
arhan|elot Mihailo (1927:21-22). Seto ova ni dava u{te edna potkrepa vo na{iot stav za
univerzalno rasprostranetiot fenomen za koj zboruvame. Pri naveduvaweto na brojnite
varijanti samo bi uka`ale na biblografijata od Viktor [oven, V. Chauvin, Bibliographie des
 Varijantata od SbNU 11, naslovena kako "Za momata prÓvrnÎta vÍ
momÍkÍ", vo ~ij podnaslov stoi Croissance - crescens, dovolno ni svedo~i za
inicijaciskiot simbolizam. 3 Poso~eniot izraz "rasnewe - ra|awe" mo`e
najdobro da ja otrkie simboli~nata dimenzija na ovaa prikazna koja ja
otkriva str`ta na na{eto istra`uvawe - i koja de fakto vidovme deka se
krie vo najsu{tinskata dimenzija na fenomenot inicijacija - ra|awe -
rasnewe. Od ve}e pose~enite varijanti, sogleduvame deka vo ovaa prikazna
stanuva zbor za edno devoj~e koe e prinudeno od samoto ra|awe da bide
pretvoreno vo ma{ko dete. Fantasti~noto brzo rasnewe i rzvivawe na
"ma{koto dete" vo ovaa varijanta e iska`ano so pribli`no inicijaciski
odrednici - koi ne' potsetuvaat tokmu na pubertetot i periodot na
adolescencijata.

"Momi~eto {o se rodilo mnogu bilo napredno, zdravo i jako. Koga bilo na

edna godina, se gledalo kako da je na pet; koga stanalo na dve, se gledalo kako na
deset, a koga bilo na tri, kako na 18 godi{en junak. "
(SbNU, 11, str.146)

Navra}aj}i se na motivot na preoblekuvaweto i zdobivaweto na

ma{kosta, t.e. ma{kite atributi, slobodno mo`eme da go inkorporirame
momentot koga caricata, t.e. majkata na heroinata/herojot od ovaa prikazna
go prigotvuva svoeto ~edo za da se sretne so svojot tatko, koj se vra}a po
~etirigodi{noto otsustvo pominato vo nekoe si drugo carstvo:

"Caricata, koga razbrala, ali si idet carot, go promenila momi~eto vo

najubavi ma{ki ali{ta, mu dala oru`e i eden kon ubav i mu ispratila so nego tri

ouvrages arabes, Vol.1-12, Paris, 1892-1922, koja za `al ni be{e nedostapna i koja ja naveduvame
preku trudot na Polivka. Vo ovoj kontekst isto taka bi navele eden od najnovite trudovi na
Penu{liski posveten na istra`uva~kata dejnost na J. Polivka vo domenot na makedonskite
prikazni, vo koj, navra}aj}i se na spomnatata stuija na Polivka, gi naveduva dvete spomnati
varijanti od Zbornikot na Verkovi} (v. Penu{liski, 1998).
3
Ovaa prikazna poteknuva od s. Gali~nik, debarsko i zapi{ana e od strana na Tr. Atanasov.
~etvorica verni ~oveci, za da mu ka`et, koj e tatko mu (carot), i oti{le da go
sre}avaat.... Carot koga go pre~ekal, se izbacile i mnogu se zaradval, koga videl
pret sebe sina si, ama, po{~o mu se videl mnogu sno`en i ubav, ne mu se veruvalo,
ali e negov sin."
(isto, str.146)

Mo`ebi najvpe~atliviot moment pretstavuva detaqot koga mom~eto

soboruva cela vojska, na svoja trigodi{na vozrast, po {to tatko mu
navistina dobiva `elba da proveri dali toa ubavo i silno mom~e e
navistina sin. Tatkoto re{ava da go proveri svoeto ~edo dodeka spie no}no
vreme, no toga{ devoj~eto, ispla{eno od toa deka }e bide otkrieno se
oblekuva vo ma{ki ali{ta zima oru`je i bega daleku od roditelskiot dom,
vo nekoe novo carstvo kade {to sre}ava carsko semejstvo so edna ubava
carska }erka.
Po pat se javuvaat tipi~nite elementi na vol{ebnata prikazna koi vo
inicijacijata gi okvalifikuvavme kako "`ivotno-pomo{nik". Vo dadeniot
slu~aj stanuva zbor za edno `drebe koe junakot go nao|a po pat, po {to
usleduva ispolnuvawe na te{kite zada~i, od tipot: preskoknuvawe ogromen
endek", po {to junakot biduva povikan vo carskiot dvor kako zet. Ovaa
situacija go pretstavuva kulminacioniot moment od fazata na
marginalnost, vo koja neofitot e opasen i za sebe, no i za drugite, faza vo
koja inicijantot ne e ni vamu ni tamu. Taa nastapuva vo momentot koga
na{iot ambivalenten junak (devoj~e) se `eni za ubavata carska }erka.
Shemata na inicijaciskiot proces vo ovaa prikazna e donekade izmestena,
taka {to so izvesni otklonuvawa e pre~ekoreno scenarioto - preod od
detstvo vo pubertet i adolescencija kako priprema za brak. Ovaa klasi~na
shema se premestuva vo prvite nekolku dena od brakot koga na{iot heroj
treba da go do`ivee najte{koto inicijacisko isku{enie - t.e. da bide
poguben i toa od slednite neprijateli: po prvata no} toj e praten vo edna
dale~na planina kaj ~etiriesetmina divi lu|e koi gi ~uvaat ~etiriesette
virovi, ko bo`emski da mu donese lekovita voda na carot, a vsu{nost tie
treba da go ubijat, od ednostavna pri~ina {to mladata carska }erka ne bila
zadovolna od mlado`enecot prvata bra~na no}. Po vtorata neuspe{na
bra~na no} toj e praten na vtora planina kaj divata kobila, koja go ~uva
kladenecot so voda, od koja nikoj ne ostanal `iv. Po uspe{noto izvr{uvawe
na dadenite naredbi, i so ogromnata pomo{ na negoviot veren pridru`nik -
`drebeto Velitija, namesto da bide ubien, toj se vra}a kaj carot kako u{te
pogolem junak. Kone~no, po tret pat, carot go pra}a da odi do dve dale~ni
planini edna do druga me|u koi te~e eden izvor so lekovita voda, koja{to e
~uvana od lamjata koja gi usmrtuva site koi }e dojdat tamu, povtorno pod
obrazlo`enie deka mu e potrebna `iva lekovita voda zatoa {to bil bolen.
Po ovoj tret obid, lamjata go prokolnuva momi~eto so slednata kletva:

"ako si mo{ko da se stori{ `ensko, ako si `ensko da se stori{ mo{ko". I

za uner, momi~kata {o be{e izbegala od tatko mu go dala {i{eto so `ivata voda, i
carot pak se po~udil, koga go videl zeta si `if".
(SbNU, 11, str.152)

Vsu{nost, vistinskata inicijacija na junakot od ovaa vol{ebna

prikazna se odviva prvite tri dena pominati vo brak, koi kone~no
rezultiraat so uspe{nata promena na polot. Interesno, vo ovoj kontekst,
kletvata dobiva pozitivni kvalifikativi. Inaku, simboli~no, samata
inicijacija i nejzinite voobi~aeni premre`ija koi doveduvaat do sozdavawe
vistinki junak i ma` gi sogleduvame i vo obra}aweto na carskata }erka do
nejziniot tatko po uspe{no pominatata no} so nejziniot ma`:

"tatko, ja do sega vistina su ti velela'go nej}u mu`a mi' i su ti se molila za

da go zagubi{, sade za da mu vidime juna{stvoto, a pak sega, koga vidof, ali je tolku
junak: divite ~oveci gi donese `ivi, divata kobila `iva i naj-posle donese i `iva
voda, {o do sega nikoj junak takvo juna{tvo ne napravil, za toa od sega ovamo si go
saka ma`a mi". Carot koga ~ul toa od }erka mu, mnogu se zaradval i sobral odnovo
svatovite za da se veselit."
(SbNU, 11, str.152-153)
 Spored ka`uvaweto na Vroclavski, a pred se' vrz baza na
minucioznoto naveduvawe na ovoj motiv od strana na Polivka (1927:1-22),
zaklu~uvame deka prikaznata e {iroko rasporostraneta na Balkanot, a
spored istra`uvaweto na Ben Holbek koe se odnesuva na interpretacijata na
evropskite vol{ebni prikazni gledame deka taa e isto taka mo{ne prisutna
i vo evropskiot kontekst. Verzijata koja ja sre}avame kaj Vroclavski e
pribli`no ista, ne otstapuva od onaa na Verkovi} i [apkarev, so toa {to e
samo ispu{ten motivot na potekloto kowot - pomo{nik.
Najva`niot detaq od ovaa prikazna, vo ramkite na ova na{e
istra`uvawe e soznanieto deka neofitot so pomo{ na lamja, zmija, samovila
itn., navistina go menuva, namesto da go zadr`i svojot vistinki pol, po
vostanoveniot seksualen ambigvitet vo negovata marginalna faza vo
procesot na inicijacijata.
Vo ovaa nasoka na razmisluvawe, bi se navratile povtorno na
spekulaciite na Horalek. Posvetuvaj}i mu se na fenomenot na
staroegipetskata prikazna za dvajcata bra}a vo kontekst na sovremenite
folklorni prikazni, toj zaklu~uva deka najsroden moment do prikaznata AT
514 koja ja karakterizira kako "promena na polot" pretstavuva vtoriot del
od staroegipetskata verzija, koja go sodr`i motivot na sebekastrirawe.
Inaku, ovoj motiv prvobitno bil izrazen vo oblik na nasilna kastracija
kako kazna za kobo`emska prequba (Horalek, 1968:203).
Vo edna od pouspe{nite verzii od Zbornikot na Vroclavski (1984,
pr.br.15 I-III), nazna~enata promena na polot kako rezultat na
prokolnuvaweto e dosta dramati~no izvedena. Ednostavno, na{iot
heroj/heroina uspeva da gi re{i site postaveni zada~i, osven ednata - da ja
zadovoli mladata nevesta vo prvite no}i od nivniot bra~en `ivot. Zatoa,
prokolnuvaweto i dobiva pozitivni kvalifikativi:

"Ako si `ena, - re~e - da se stori{ ma`! - lamjava go prek'lna - ako si pak

ma`, da se stori{ `ena!
 Se stori ma`! Gotov e! Ojde doma mu. ^are sekade vide. Ni{to ne go izede. I
mu velit sega na tatka mu:
Sea nemat strav ~ovekov. A! Si dojde na mesto!
-Slu{aj, - re~e - umot da ti doit, - re~e - nevesta da ne e teram.
-Ajde nemaj gajle! Kak }e si ja teral nestata - re~e -sega? I mene mi trebit -
re~e - nestava sega.
....................
Nestata od toj sat natamo nasmeana, radosna, metit, ~istit, lele majko! Ne e
taa!
E, vaka, more sinko."
(Vroclavski, 1984:105)

Vo ovoj kontekst bi mo`ele da navedeme edno veruvawe koe se

odnesuva tokmu na promenata na polot dokolku se pomine pod vino`ito
dodeka vrne do`d. 4
Analiziraj}i ja nazna~enata prikazna, povtorno mo`eme da gi
otkrieme onie obrasci koi go konstruiraat t.n. patrijarhalnoto ustrojstvo
vo edna zaednica. Sli~no na analiziranite prikazni od pod`anrot na
nevino progonetata heroina ([apkarev, 5, 1976, pr.br.102 - AT 310, i
Verkovi}, 4, 1985, pr.br.86 - AT 403), i vo ovoj tip prikazna (AT 514)
naiduvame na analognata podredena statusna pozicija na `enskiot rod. Po
uspe{no sprovedeniot ishod na inicijaciskoto scenario, realizirano so
pomo{ na uspe{nata promena na polot, na{iot heroj/heroina nao|a dobar
povod da mu se ispoveda na svojot tatko i voedno da go iskara za negovoto
gre{no odnesuvawe kon majkata i detenceto - koe moralo da se preprava vo
ma{ko:

4
AIF, m.l.3594, Snimil: Bone Veli~kovski vo s.Dovezence, Kumanovsko, na 4.11.1996,
Informator: Rada Trajkovska, rodena vo Makre{, Kumanovsko, 1933. " Aj stvori ga ki{u
bez boga. Tak kad yune, aj stvori ga ti ki{u bez boga?
S: A ako pomine{ preku yunuca (vino`ito) {to }e ti se slu~i?
I: Pa vikav, preku yunuca kude pivne vodu, ti ako pomine{ }e se stori{ ili `ensko, ako si
ma{ko, ili ako si mu{ko, devoj~e }e bide{. Slu{ala sam, ne sam videla."
 "Ti - re~e - majka - re~e - da e koli{ oti momi~e }e rodila? - re~e. Majka
otkej go kupi momi~evo? Gre{ila nekade? Ti - re~e - da e izgubi{ majka, be, i olku
mene da me ma~e{e. Ja' momi~ka bev! - re~e.
-Kako be du{man?
Lamjana me stori ma`. Neka mi sedit momi~kava sega. I mene mila mi e, -
re~e - ne saj tebe.
-E, - re~e - {to e ova ~udo?
-E, taka, - re~e. - Be{e prava majka, zatva dojde."
(Vroclavski, 1984:105)

Sogledano od najnovite tendencii vo istra`uvawata na

antropologijata na rodot, vakvata osuda ne' vodi kon edna zadol`itelna
revizija, uka`uvaj}i na istoriski kompleksnite kulturni formi na
razdvojuvaweto na ma{kiot i `enski svet, poka`uvaj}i deka zad
apstraktniot poim - ~ovek (koj prirodno go podrazbira ma`ot) stojat dve
razli~ni, no vo ~ove~nosta isti bitija - ma`ot i `enata (Papi}, 1997:16).
Me|utoa, pri bilo kakvite ocenki morame da go imame pred se' soznanieto
deka kategorijata na ma`ot i `enata ne e nitu homogena, nitu pak stati~no
univerzalna, tuku pretstavuva heterogena, sloevita kategorija, koja
sinhroniski i dijahroniski mo`e da poprima razli~ni oblici i da zazema
razli~ni polo`bi i ulogi. Seto ova ni uka`uva na specifi~nata istoriska
dinamika na odnosite na polovite kade {to odnosot na podredenosta i
dominacijata mo`e da varira vo sklad so razli~nite kulturni obrasci na
ma{kosta i `enskosta (v. Papi}, 1997:20-21).
Dokolku sakame da gi otkrieme vistinskite valeri i dimenzii na ovoj
tip prikazna, toga{ }e morame da ja prodlabo~ime analizata na fenomenot
koj se javuva vo nea. Imeno, za razlika od obrednite scenarija, kade {to
transvertizmot pretstavuva samo privremena sostojba na isku{enikot, i
kade {to po izvesen period isku{enikot povtorno se vra}a vo svojot pol, vo
ovaa vol{ebna prikazna isplivuva na povr{ina magi~niot moment - koga
lamjata go pretvara momi~eto vo mom~e. Zna~i ovde stanuva zbor za edna
vistinska promena na habitusot. Spored toa, sekvencata na promenata na
polot ne' upatuva na izvornite momenti od inicijaciskoto scenario.
Edna od poeksplicitnite manifestacii na "androginitetot", koj se
javuva to~no vo pubertet, ja sogleduvame vo varijantata od Verkovi}
(pr.br.69) vo diskusijata koja ja vodat majkata i }erkata (mlado`enec):

"Deteto kato se ~ini 12 godini, tatko mu go e godil od goduvawe. Dojde red za

svadbata.
-Oh, d'{tero, .... dek se e ~ulo moma sos moma da se vzemat?
Ja ta na majka i' veli:
-Male, mila male, jas kako }e vjahna tatkova mi kowa, i }e opa{a s tatkova
mi ostra sabja, i da kinisam za nevesta, togaj }e pobegnam; ...setne gospod kako i{te,
taka }e bide mojata rabota."
(Verkovi}, 4, 1985:324)

Nazna~enata varijanta vo potpolnost ni svedo~i za ontolo{kata i

statusnata promena na neofitot, koi vidovme deka gi pretstavuvaat
osnovnite uslovi na pubertetskite obredi vo primitivnite zaednici, a
istata specifika e odrazena i vo vol{ebnite prikazni. Normalno, so
pomo{ na inicijaciskite isku{enija koi rezultiraat so promenata na
polot, protagonistot od ovaa prikazna uspeva da gi ostvari site neophodni
preodi od poniskiot (priroden) vo povisokiot (kulturen) na~in na
postoewe. Ovde mo`eme da se navratime na Elijadeovata i Jungovata
koncepcija za androginitetot, koja e vo nivnite konteksti specifizirana
kako odredena prirodna sostojba na postoeweto. Ili, kako {to ve}e
poso~ivme vo vovedniot del, spored Elijade, ovaa pubertetska inicijacija
pretstavuva nadminuvawe na prirodniot na~in na postoewe /inkarniran
preku detstvoto/ i prifa}awe na kulturniot na~in, {to }e re~e - deka
neofitot e voveden vo spiritualnite vrednosti (Eliade, 1965:2-3). Uspe{nata
transformacija vo "obusloveniot ma{ki rod" mu ovozmo`uva na na{iot
protagonist ostvaruvawe na glavnite statusni promeni: toj stanuva
primeren mlado`enec, po {to usleduva stapuvaweto na carskiot prestol,
koi inaku gi pretstavuvaat osnovnite obrednopreodni momenti vo
vol{ebnata prikazna.

"Utrinata nevestata se zaraduva, otide na majka i' na tatka i' i r'ka bakna, se
zaraduvaha site. Toga{ junakot mu prikaza na carot si~ko {to e prominalo prez
negovata glava, i carot se po~udi i go prominal nego na stolninata."
(Verkovi}, 4, 1985:332)

3.2. Transvestizam (AT 881 A, 883 A, 884B)

Neretko transvestizmot go sogleduvame kako punktualen moment vo
procesot na inicijacijata na glavniot heroj/heroina. Pred se', vo
prikaznite od tipot AT 881 A, 883A i 884 B junacite gi otkrivame vo
obli~je na sprotivniot pol. Analiziraj}i go motivot na nevino
naklevetenata devojka vidovme deka istiot ovoj transvestizam dobiva
dimenzii na edna prinuda, vo smisla na prikrivawe i privremeno begstvo od
smrtnata zakana upatena kon nevino naklevetenata heroina. Vo prikaznite
od AT 881 ovoj ~in dobiva ne{to poinakov karakter. Vo varijantata "Qubov
pome|u evrejskoto mom~e i carskata }erka" (Verkovi}, 4, 1985:417-420,
pr.br.96), mladite protagonisti me|usebno si gi zamenuvaat svoite
garderobi, no motivot na transvestizmot vo ovaa prikazna dobiva karakter
na edna simboli~na reminiscencija na ovoj psiholo{ki ambigvitet. Vo
spomnatoto si`e, preoblekuvaweto, t.e. imitiraweto na sprotivniot pol
ima samo karakter na re{avawe na pre~kite za da se realizra svadbata
pome|u evrejskoto mom~e i carskata devojka, koja{to inaku bila spre~uvana
od naselenieto. Da rezimirame, vo na{ata narodna tradicija, konkretno vo
narativniot folklor, transvestizmot mo`e da dobie i simboli~na
dimenzija, ednostavno kako se}avawe na nekoga{nite ritualni ~inovi vo
koi ova bilo glavna cel.
 Vo kontekst na ovie na{i razmotruvawa, ja izdvojuvame "Prikaznata
za Kuluf" (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.1), zatoa {to vo nea ima dosta pre~ki koi
moraat da se izvr{at za da se dojde do postavenata cel, t.e. ven~avkata. Edna
od pointeresnite sceni koi go zadr`uvaat privilegiranoto mesto vo
inicijaciskite isku{enija e tokmu transvestizmot, koj e vo prikaznata
prika`an i iskorsten vo slednava smisla: sinot Kuluf, koj saka da vleze vo
`enskiot hram, spored sovetot na babata mo`e da vleze vnatre edinstveno
ako se preoble~e vo `ensko, t.e. kako devojka. Toj toa go pravi i tamu se
vqubuva vo edna ubavica. Osven navedenata scena, vo prikaznata se
prezentirani i drugi inicijaciski isku{enija, kako na pr.: Kuluf bil
otpu{ten od carskiot dvor, i za da se prehrani trgnal da prosi. Prosej}i
stasal do gradot kade {to `iveela negovata ubavica. Nejziniot biv{ soprug
posakal odnovo da se o`eni za nea. Za da ja ostvari svojata `elba, toj bi
trebalo so `enata da prespie nepoznat vo sosema temna prostorija. Za taa
cel bil izbran prosjakot (Kulufot). Tie se prepoznaavaat i re{avaat da se
o`enat i `iveat zaedno do krajot na `ivotot.
Vtor zna~aen moment vo tolkuvaweto na ovaa pojava pretstavuvaat
si`eata od tipot AT 884 B 5 - motivot na "Momata vojnik", kade {to ja
otkrivame simbiozata na tipi~no ma{kite i `enski isku{enija.
Karakteristi~no za ovoj tip prikazni e soznanieto deka heroinata
(najmalata sestra - [apkarev, 5, 1976, pr.br.3), gi izvr{uva site ma{ki
raboti mnogu podobro od ma`ite. Pred se', preliminarnite zada~i koi gi
re{ava na{ata heroina vo prviot del od prikaznata, se isku{enija
specifi~ni za ma{kata inicijacija, od kade {to i poteknuvaat somnevawata
okolu rodot od strana na carskiot sin:

5
Varijanti na moma-vojnik - SbNU 15, str.107, No.4, Prilep; [apkarev 5, 1976, pr.br.3, "Tri
sestri i tatko im - najmalata carica"; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.19 "Moma vojnik", str.127-
131; Cepenkov, 3, 1989, pr.br.244, "Moma vojnik", str.42-44.
Golem broj od varijantite na ovoj motiv se vo poetski oblik - da se vidi SbNU 60,
No.926-931. Nekoi pak verzii imaat karakter i na pesna i na prikazna - vidi SbNU 58, s.406,
No.413. Za raznite poetski varijanti na fenomenot "devojka vojnik" da se vidi Indeksot na
Krsti}, pod odrednicata J 2,4 - "junak devojka".
 "Ako se ka~it na kru{ana, je mo{". Taa se ka~ila. Odele, odele, velit carev
sin: "Aj da 'i pu{~ime kowive; ako me nattor~at, je mo{; ako ne me nattor~at, je
`ena." Taa go nattor~ala. Odele, odele, pak velit carev sin: "]a go klajme
trondafiqon; ako rascutit, je mo`; ako ne rascutit, je `ena." Momi~kata isko~ila
isko~ila na eden rid i mu vikat caru: "Care, care! Momi~ka bef, pak su' momi~ka!"
Carev sin vikat: "]a a grabam" i o{ol po nea, da a grabit. "
([apkarev, 5, 1976:10)

Kako {to ve}e spomnavme, karakteristi~niot beleg vo ovaa prikazna

e spojot na tipi~no ma{kite isku{enija (koi{to sega gi prezentiravme) i
karakteristi~nite `enski isku{enija od tipot zatvorena i zaspana devojka
vo kov~eg, potoa nemosta na nevestata ili mladata devojka eden izvesen
period (obi~no 2-3 godini), kako i re{avaweto na neizvodlivite zada~i
specifi~ni za `enskite prikazni (AT 4801-5, 510 A,B, 709). Zna~i, vo vtoriot
del od prikaznata, isku{enijata se karakteristi~ni za `enskata
inicijacija:

"(Momata) sedela do dvete godini nema. Ja naterale da donesit voda

v're{eto. Taja fatila da pla~it. Se nabrale nad neja vrani i ja pra{ale; '[~o
pla~i{', - 'Ori, mili sestrici, im rekla taja, aq se nosit voda v're{eto?' Tie go
naleale re{etoto, ta mu odnesla voda v're{eto. Carev sin velit: ']a a naterame
d'izmetit ugaron so kosata.' ...Taja po{la tamo i fatila da pla~it. Pak se nabrale
vrani nad neja. '[~o pla~i{, 'ori nevestice'? je rekle. "Aq se metit, im rekla, ugar
so kosa? Tije je velet: 'Nemaj gajle, mije }e g'izmetime.'
(isto:11)

Po izvr{enite preliminarni, osnovni i dopolnitelni isku{enija,

na kraj na{ata heroina se zdobiva so pravoto da bide vistinska `ena na
carskiot sin - i da ja ostvari stale{kata promena na statusot: da stane
carica. Analognata simbioza na tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite
isku{enija gi sre}avame i vo varijantata "Moma vojnik" kaj Verkovi} (4,
1985, pr.br.19).
 Ovde bi gi navele i teoretskite sogledbi na Paulin Grinhil, koja se
osvrnuva na transvestitnite heroini vo domenot od narodnoto tvore{tvo,
definiraj}i go domenot na nejzinoto istra`uvawe kako: "cross dressing
ballads". Taa smeta deka po izvr{eniot transvestizam, kade {to gi
zapoznavame heroinite od tipot "moma vojnik, moma mornar" i sl., heroinata
go osoznava svojot vistinski rod, {to i' dava viza za ma`ewe (Greenhill,
1995:162). Vo istata taa nasoka se dvi`i i na{eto razmisluvawe, deka
privremeniot transvestizam slu`i isklu~ivo za zapoznavawe na sopstvenata
priroda.

***

Istra`uvaj}i go na{iot heroj/heroina, bi se osvrnale na nekoi

pozna~ajni sogleduvawa na dvopolnosta, ili mitskata androginija, vo smisla
na uka`uvawe na odredeni univerzalii vo domenot na svetskata kultura.
Interesno e da se spomene deka ve}e Herman Bauman 6 izvr{il najopse`no
istra`uvawe na dvopolnosta vo mitologijata i religijata - pretstavnik na
germasnakta {kola na kulturnata istorija. Toj pronajde biseksualni bogovi
i drugi mitski bitija vo zaednicite na drevnite zemjodelci na site
kontinenti pa duri i vo Ju`niot Pacifik i Indonezija, kako i vo
povisokite kulturi kako {to se kulturite na starite Germani, Egip}anite,
Vaviloncite, Kinezite, Irancite, Grcite i Astekite, potoa vo
gnosticizmot i vo evropskata alhemija. Spored negovoto sfa}awe,
mitsktata androginija pretstavuva obid da se nadmine seksualniot sudir na
polovite do koj doa|a vo momentot koga patrijarhatite doa|aat vo sudir so
matrijarhatskite sistemi. Duri, spored nego, simbolot na androginijata
~esto gi opfa}a site polarnosti (E@R, 1981:38).
Od druga pak strana, ona {to e za nas mnogu pova`no, i {to se
naso~uva kon individuata, t.e. kon nejzinata ritualna proekcija, tuka bi
mo`ele da gi spomneme brojnite primeri na ritualnata dvopolnost vo
raznite plemenski zaednici. Na pr., poznatite inicijaciski obredi na
subincizijata vo nekoi srednoavstraliski plemiwa mo`at da se
protolkuvaat kako mo`nost na ma`ite da im se podari simboli~na vagina.
Sli~no na ova, simboli~nata preobrazba na mom~iwata vo "`eni" i obratno
so pomo{ na transvestizmot za vreme na inicijacijata, zabele`ena e vo
nekolku afri~ki plemiwa (Masaj, Nandi, Nuba i Soto) kako i vo plemiwata
od Nova Gvineja i moreuzata Tores. Interesno i blisko do na{ite
koncepcii e tolkuvaweto na Elijade za vakvata pojava: toj smeta deka
religiskoto zna~ewe na ritualnata androginija se sostoi vo toa {to
inicijantot ima pove}e mo`nosti da dostigne odreden na~in na bivstvuvawe
dokolku prethodno bil vo situacija simboli~ki da ja dostigne taa celina
(E@R, 1981: androginija).
Taka na primer vo mitovite i obredite vo ju`na Afrika,
androginijata kako motiv e dosta frekfentna kako vo mitskite pretstavi na
nivnite bo`estva, taka i vo domenot na ritualnoto dejstvie. Na pr., spored
veruvawata koi se aktuelni vo plemeto Dogon, na sekoe dete pri ra|awe mu e
dadena biseksualna du{a za da se nadoknadi toa {to ne e androgin. Za vreme
na nivnoto rastewe, vo periodot na pubertetot nivnata nedominantna du{a
se odvojuva od nivnoto telo preku obrezuvaweto ili pak ekscizijata. No,
duri i po ovoj inicijaciski obred, navodno, ostanuva "senkata" od izgubenata
du{a. Vo ovaa smisla M. L. Rikets veli deka e te{ko da se pronajde nekoj
posoodveten i pojasen izraz na nivnata navodna nostalgija po androginata
celovitost (M. L. Ricketts, 1981:38). Interesen e faktot deka
paradigmati~nite momenti koi{to ja odreduvaat edna plemenska,
pubertetska inicijacija se ozna~eni so hirur{kite intervencii koi ve}e gi
poso~ivme: obrezuvawe i subincizija. Vo ovoj kontekst bi gi navele
najdisparantnite tolkuvawa na ovie dva obredni ~ina 7 , pri {to na{iot stav

6
H. Baumann, Das doppelte Geschlect, 1955.
7
Vo ovaa smisla, samo popatno bi gi navele tolkuvawata na @. Diran, koj vo svojata studija
Antropolo{kite strukturi na imaginarnoto (1989) vakvata hirur{ka intervencija ja
tolkuva vo smisla na "razdvojuvaweto na ma{koto od `enskoto". Analognoto gledi{te go
zastapuva i M. Zahan. Potoa treba da se spomnat i tolkuvawata od strana na Betelhajm
(1979), kako i na istaktaniot etnolog i psihoanaliti~ar Geza Rohajm, Héros phallique et
ostanuva dosleden na toa, deka preku ovie praktiki, neofitot stanuva na
izvesen na~in aseksualen, prenatalen, pretstavuvaj}i istovremeno
opredelen modalitet na bivstvuvawe simboli~no pretstaven kako
androginitet (Eliade, 1959:65; Vierne, 1987:27). Imaj}i gi vo predvid
spekulaciite dobieni od Elijade i Simon Vjern okolu mo`nata
"aseksulnost" i eventualnata implikacija na "androginijata", se navra}ame
na na{ite heroi/heroini koi, kako {to navedovme gi ~ivstvuvame
istovremeno "i kako ma{ko i `ensko", no i kako "nitu ma{ko, nitu `ensko".
I povtorno vo smisla na edno isklu~ivo fenomenolo{ko tolkuvawe na
inicijacijata, Elijade smeta deka vakvite obrasci vo pubertetskite
rituali, na izvesen simboli~en na~in go pretstavuvaat usmrtuvaweto na
neofitot, kako bi mo`el potoa potorno da bide roden. Vo taa nasoka,
androginitetot na na{ite heroi go tolkuvame kako faza na nivnata
privremena smrt, po {to usleduva nivnoto povtorno ra|awe vo "vistinskiot
rod/pol".
Naveduvaj}i gi site ovie primeri ednostavno od pri~ina za
sogleduvawe na univerzalnata prisutnost na ovoj fenomen vo domenot na
mitsktoto i ritualno dejstvie, smetame deka iznesenite primeri od
makedonskata narodna literatura nadopolneti so momentite od obi~ajnata i
ritualna praktika vo Makedonija, na sli~en na~in go pretstavuvaat
kopne`ot po nedovitlivata i nedofatlivata celovitost na ~ovekovoto
bitie, osobeno koga e vo pra{awe fazata na polovoto sozrevawe. Mnogu
zna~ajno za otkrivaweto na univerzalnata priroda na ovoj fenomen,
pretstavuvaat ve}e poso~enite primeri, koi {to Jir`i Polivka gi naveduva
kako komparativna podloga na dvete prikazni od Verkovi}, okvalifikuvani
kako "metamorfoza na polot".
Sega povtorno }e se navratime na univerzalniot moment na
nazna~eniot transvestizam, koj go sre}avame vo inicijaciite niz koi
pominuvaat najpoznatite svetski heroi: dovolno e da se setime na Ahil i na

symboles maternels dans la mytholoqie australienne, (Roheim, 1970). Sepak, soglasuvaj}i se so S.

Vjern, zaklu~uvame deka pra{aweto okolu smislata na vakvite praktiki spa|a vo edno od
negoviot prestoj na mominskiot ostrov, kade {to `iveel eden dolg period
me|u tie devojki, pa duri i samiot bil oble~en kako devojka, {to e vo sklad
so posebnite obi~ai na nekoi drevni pubertetski inicijacii (Eliade,
1959:237; T. H. Gaster, 1987, ER, vol.6:304).
Ahileeviot devetgodi{en prestoj na ostrovot Skir, kade {to ja
otkrivame inicijaciskata paradigma na transvestizmot rezimirano ni
svedo~i za slednoto: predanijata ni govorat za toa kako "im e pretska`ano
na Pelej i na Tetida deka Ahil }e go izgubi `ivotot pred Troja. [tom
zapo~naa prigotvuvawata za Trojanskata vojna, roditelite go pratija Ahil,
preoble~en vo `ensko zdolni{te, na dvorot kaj Likomed, kralot na ostrovot
Skir. Ovde Ahil, pod imeto Pira, minuva celi 9 godini vo dru`ewe so
kralskite }erki. Imeno, toj ovde prestojuval se' dodeka Odisej ne go
prona{ol, vpro~em, bez kogo ne mo`ela da bide osvoena Troja." (Apollodori,
Bibliotheca, III, 13, 8; Ovidius, Metamorphoses, XIII, 162 i natamu; Hygini, Fabulae,
96). (RGRM, 1979:72; Schönbeck, 1977:61-65 - EM, v. Achilleus).
Mitskiot ekvivalent na ovoj transvestizam, vo smisla na objasnuvawe
na inicijaciskite rituali vo Anti~ka Grcija ni go predo~uva i Burkert vo
negovata studija Greek Religion (1985). Toj ne' potsetuvaa na nekolku analogni
sceni na transvestizmot, koi se vo kontekst na pubertetskata inicijacija.
Tuka e na pr., prikaznata za devoj~eto koe naedna{ se pretvorilo vo eden
mo}en efeb. Ova scenario se javuva kako paralelizam na nazna~enata
epizoda od Ahileeviot `ivot, kade {to negovata vistinska ma{ka priroda
ni se otkriva vo momentot na istrelot na oru`jeto i glasot na trubata.
Istiot ovoj paralelizam go otkrivame vo prikaznata za Tezej koj,
pristignuvaj}i vo Atina, vo hramot na Apolon Delfiski, be{e ismejan kako
devoj~e se' do onoj moment koga ja soble~e svojata obleka i go frli
`rtveniot bik visoko vo nebo (Burkert, 1985:261).
Pokraj spomnatite sceni od pubertetskiot transvestizam, sogledan
pred se' vo anti~kiot svet, naiduvame i na zna~ajni sliki na androginite
su{testva vo nekoi Vavilonski tekstovi, kade {to mo`eme da naideme na

najkontroverznite podra~ja na istra`uvawe (Vierne, 1987:27).

t.n. "~ovek-`ena". Potoa, na ostrovot Kos sve{tenikot na Herakle e
oble~en vo `enska obleka, a istiot ovoj svet transvestizam e potvrden i
pome|u severnoamerikanskite indijanci. Ponatamo{ni refleksii na
pojavata na transvestizmot sre}avame i vo prikaznata za Dionis, koj be{e
oble~en vo `enska obleka od strana na bo`icata Rea (T. H. Gaster, 1987, ER.
vol.6:304). Androginite pretstavi na brojnite anti~ki junaci od tipot na
Zevs, Afrodita, Venera, Dionis i drugi, i vsu{nost voveduvaweto na
androginite bo`estva i ritualnata androginija spored Mari Delkur ima za
cel zgolemuvawe na plodnosta. ^arls Long (1963), vo svojata studija
posvetena na kosmogoniskite mitovi, smeta deka vo brojnite mitologii vo
koi na nasilen pat se razdvojuvaat neboto (tatko) i zemjata (majka), istite se
nao|aat na pragot od vistinskata androginija. Tie ni go pretstavuvaat
spojuvaweto na matrijarhalnite i patrijarhalnite kulturi.
Isto taka bi mo`ele da se osvrneme na mitologijata na
severnoisto~nite paleoazijati, kade {to kulturniot heroj, prapredok
Gavran isto taka se javuva i kako medijator pome|u ma{koto i `enskoto
(prevashodno vo negovite obidi da go smeni polot) (Meletinski, 1981:189).

***

Sepak, ne oddale~uvaj}i se premnogu od na{eto istra`uvawe na

androginijata i transvestizmot kako inicijaciski fenomen, }e rezimirame
deka istata pojava prosledena vo makedonskite primeri pred se' dobiva
kvalifikativ na inicijacisko isku{enie, vo smisla na edno dragoceno
iskustvo koe mu ovozmo`uva na herojot/heroinata da go zdobie svojot
sopstven integralen identitet, i so toa da stapi vo svetot na vozrasnite.
Ednostavno, mo`eme da zaklu~ime, deka vo odredeni nekoi i kulturi, kako
{to toa go voop{ti Betelhajm, transvestizmot pretstavuva zadol`itelen
element vo pubertetskata inicijacija na mladite neofiti (v. Betelhajm,
1979).
4. ZAKLU^OK
Vo oblik na zaklu~ok, mo`eme da konstatirame deka vo ramkite na
pubertetskata inicijacija, koja{to ja analiziravme pred se' od aspekt na
protagonistot od vol{ebnata prikazna, nazna~eniot premin od detstvo vo
svetot na vozrasnite be{e analiziran od prizma na antropologijata na
rodot. Go sogledavme tipi~noto ma{ko inicijacisko isku{enie, koe
proizleze od karakteristi~nite ma{ki prikazni (onie koi zboruvaat za
potragata, t.e. avanturata na herojot: AT 300, 301, 326, 551) i vo niv go
otkrivme tradicionalniot binaren blok: borba - pobeda, zada~a - re{enie,
potoa go analiziravme isto taka specifi~niot slu~aj na transformacijata
na herojot, analizirana preku varijantata na AT 554, kako i specifi~niot
slu~aj "Siljan {trkot", kade {to ja otkrivme simbiozata na avanturata i
transformacijata na herojot.
Vtoriot zna~aen moment vo ova na{e istra`uvawe pretstavuva{e
analizata na tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, koja vo ramkite na
edna ma{ki-dominantna kultura go dobiva svojot obrazec preku likot na
nevino progonetata heroina.
No, vo ramkite na vaka odredenite tipi~no ma{ki i tipi~no `enski
ulogi, vo nazna~eniot preod, kako delikatni ni se pojavija izvesni tipovi
prikazni, koi gi narekovme "slu~ai na me|a", i kade {to zapravo preku
fenomenot na androginijata i transvestizmot, kako specifi~na forma na
inicijacisko isku{enie gi analiziravme dadenite slu~ai (AT 514, 881, 883
A, 884B).
Vo oblik na zaklu~ok mo`eme da go izneseme stavot koj se odnesuva na
toa deka bez ogled na tipot na isku{enieto, site analizirani heroi i
heroini uspe{no go ostvaruvaat svojot premin od neznaewe i nezrelost vo
duhovnoto doba na zrelosta, realiziraj}i go trokratnoto otkritie: ona koe
se odnesuva na svetoto, seksualnosta i kulturata.
 IV

HEROJSKA INICIJACIJA

Definiraweto na t.n. "herojska inicijacija" be{e obusloveno od

herojskite ~inovi koi{to gi sproveduvaat golemite epski heroi. Smetame
deka glavnite inicijaciski ~inovi i isku{enija niz koi minuvaat epskite
heroi se fokusiraat na slednite momenti: posledovatelno odvivawe na
inicijaciskite borbi koi se rasporedeni vo krucijalnite momenti od
`ivotniot ciklus: ra|awe, detstvo, pubertet, svadba i smrt. Vtoriot moment
koj ja specificira vakvata inicijacija pretstavuvaat ~inovite na
otkrivawe ili zaposednuvawe na novi teritorii, gradovi, kuli, tvdrini,
mostovi i sl. koi se neposredno usloveni od nekoi prethodno pominati
isku{enija. Ova ne' naveduva na idejata za vospostavuvawe izvesni
reminiscencii so kultunite heroi. Kon popreciznoto odreduvawe na ovoj
vid "specijalna inicijacija" }e ni poslu`at i golemite dvoboi koi se
realiziraat pome|u svetcite i ~udovi{tata, so ~ija pobeda se ostvaruva
blagosostojbata vo celata zaednica. Navedenite momenti ne' vodat kon
definitivnoto odreduvawe na vakvata inicijacija kako "nadli~na", zatoa
{to vo nea gi sogleduvame implikaciite na makrokosmi~kiot uspeh, uspeh
koj se odnesuva na celiot socium od kade {to poteknuva izbraniot heroj, za
razlika od pubetetskata inicijacija (od vol{ebnite prikazni) vo koja
herojot go postignuva svojot mikrokosmi~ki, t.e. li~en uspeh.
Vo soglasnost so site vostanoveni tipovi inicijacija (pubertetska,
herojska i svadbena), i vo ovaa inicijacija go otkrivame simbolizmot na
smrtta i povtornoto ra|awe, izrazen preku poznatata tripartitnost na
inicijaciskite fazi.

272
 Vo prviot del, koj e posveten na op{tite specifiki na herojskata
inicijacija, najprvin so pomo{ na etimolo{kite tolkuvawa }e se obideme
da ja otkrieme prirodata i potekloto na ovoj vid su{testva, za da potoa niz
prizma na raznite teoretski sogledbi uka`eme na postoeweto na raznite
vidovi heroi i herojstva. Toa }e ne' naso~i kon definiraweto na tipi~no
epskata herojska inicijacija, koja {to }e bide sogledana vo vtoriot del
isklu~ivo vrz brojnite podvizi na najgolemite heroi od makedonskata epska
produkcija.
Ottamu, vo vtoriot del }e se zadr`ime na slednite momenti: 1.
otkrivawe na biografskiot model na herojot Krali Marko, 2. otkrivawe na
tragite od kulturniot heroj izrazeni preku zaposednuvawe na novite
teritorii od strana na Krali Marko i borbata na svetcite protiv
~udovi{tata, vo smisla na podobruvawe na `ivotot na celata zaednica. 3.
Isto taka }e se osvrneme na specifi~nite heroi od internacionalen
karakter - deteto i `enata-junak.

I. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija

1. Potekloto i prirodata na herojot

I den denes postojat opredeleni kolizii okolu vostanovuvaweto i
kone~noto definirawe na poimot "heroj", pred se' vo smisla na "koja
kategorija su{testva" pripa|a ovoj izraz, kako i vtoroto nere{livo
pra{awe koe se odnesuva na eventualnoto negovo etimolo{ko odgatnuvawe.
Istra`uvawata na najuglednite teoreti~ari ni pru`aat razni divergentni
podatoci okolu navedenite dva momenta. Isto taka va`en problem pri
odreduvaweto na specifikite na herojot pretstavuva i multipliciraweto
na raznite vidovi heroi, t.e. herojstva.
Spored Meletinski herojot kako univerzalna kategorija na lica, koja
se javuva vo site mitologii, retko mo`e da bide oddelena terminolo{ki
tolku jasno kako {to e toa slu~ajot so gr~kata mitologija. Vo arhai~nite
mitologii, herojot e mnogu ~esto klasificiran zaedno so golemite pretci,

273
dodeka pak vo porazvienite mitologii se podrazbiraat legendarnite drevni
carevi ili pak slavnite vojskovodci, nosej}i pritoa istoriski imiwa
(1980:296-297).
Sovremenite etimolozi mu davaat razli~ni tolkuvawa na ovoj zbor
izdvojuvaj}i ja od edna strana funkcijata na za{titata, pokrovitelstvoto
(indoevropskiot koren *ser-, varijantata *swer-, *wer-, lat. servare "da se
~uva", "da se spasi"), dodeka pak od druga strana, etimolo{koto re{enie se
javuva na relacijata heros - Hera /$Hra/ (Taho-Godi, 1980:294).
Vo ovoj kontekst mo`eme da go poso~ime istra`uvaweto na Kazanski
(1989:54-58), koj vo trudot "K Ìtimologii teonima Gera"se zadr`uva tokmu na
relacijata Hera, heros i Herakle, uka`uvaj}i go pritoa osnovnoto
sovpa|awe pome|u "Herakle" i "Jaroslav", {to mu dava pravo da zboruva za
izvesno indoevropsko poteklo na ovie teonimi (1989:56-58). Toj zaklu~uva
deka i.e. koren *Zor-/ Zor-, osven vo brojnite li~ni imiwa se javuva i vo
redica teonimi (na pr. Ârovit; lat. Gerovitus; slovenskoto bo`estvo na
proletnoto plodorodie Ârilo, sr.rus. Ârila, belor. Ârìlo, srpskohrv.
Jarilo). Spored nego, od korenot *Zor-/ Zor-, se obrazuvaat vo osnova
imiwata na slovenskite ma{ki bo`estva. Vo gr~kata tradicija istovremeno
so "herojot" se javuva i ma{koto bo`estvo ¥rwV, koe e potvrdeno ve}e vo
mikenskite tekstovi: ti-ri-se-ro-e /tris-herohei/ - trojniot heroj (Kazanskij,
1989:56).
Vsu{nost, svesen za nevozmo`nosta da se izvede soodvetna
etimologija od samiot teonim, toj ja otvara mo`nosta kon re{avaweto na
ova pra{awe so pomo{ na slo`enoto ime koe go nosi golemiot gr~ki heroj -
Herakle. Mikenskoto poteklo na Herakle ni dava mo`nost za slednoto
sogleduvawe: vnatre{nata forma na imeto ($HraklÚV - $Hra+klŒoV)
ostanuva jasna niz site natamo{ni vekovi, makar {to zna~eweto na
"slavniot Heroj" ili pak na "herojot koj stanuva slaven blagodarenie na
Hera" se oslonuva edinstveno na mitot koj zboruva za srxbata na Hera kon
Herakle. Zna~i, kako {to naveduva Kazanski, pred nas e u{te edna
voobi~aena anti~ka etimologizacija od tipot lucus a non lucendo (1989:55-56).

274
 Dosta smela potkrepa vo tolkuvaweto na Kazanski pretstavuva i ve}e
spomnatata analogija pome|u Herakle i op{teslovenskoto li~no ime
Jaroslav. Brojot na primerite koi {to Kazanski gi naveduva e preobemen,
{to mu dozvoluva da ja oformi svojata teza za indoevropskite izvori na
dvete imiwa: Herakle i Jaroslav. I tokmu blagodarenie na ovie
paralelizmi, avtorot go vospostavuva i indoevropskoto poteklo na
teonimot Hera (1989:56-57).
Vo sklad so ve}e poso~enite sogleduvawa na Kazanski, okolu
etimolo{koto odreduvawe na herojot, i spomnatata relacija so Hera,
Herakle i op{toslovenskiot izraz Jaroslav, bi go navele i Toporov. Toj, vo
eden od svoite ponovi trudovi posveten na "trakiskiot kownik vo
balkanskata i indoevropska perspektiva" (1992:3-32), isto taka mu obrnuva
golemo vnimanie na istoriskoto poimawe na gr~kiot heros, spomnuvaj}i ja
vo toj kontekst i izlo`enata ideja na Kazanski (1992:18-20), so edno dosta
va`no ufrluvawe na temata na trakiskiot ¥rwV, vo kontekst na t.n.
"osnoven" mit. Inaku, navedeniot "osnoven" mit ni zboruva za borbata na
Gromovnikot i protivnikot, koj e naj~esto htonsko ~udovi{te (1992:20).
Podetaqno na ovoj segment }e se navratime vo delot posveten na "Svetecot
koj ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj".

***
Vo gr~kata mitologija, pod heroj se podrazbira sin ili potomok na
bo`estvo i smrten ~ovek. Vo Homerovata Ilijada, so ovoj kvalifikativ se
imenuvani golemite borci, dodeka vo Odiseja, pod ovoj poim e imenuvan
blagorodniot ~ovek koj ima slavni pretci.
Istorijata na gr~kiot heroj se odnesuva na t.n. klasi~en, ili
olimpiski period na gr~kata mitologija (II milenium p.n.e.), koj e inaku
povrzan so vtemeluvaweto na patrijarhatot i rascutot na mikenskata Grcija.
Olimpiskite bogovi vo borbata so doolimpiskiot svet na ~udovi{nite
pora|awa na zemjata-majka Gea, sozdavaat pokolenija nare~eni heroi, kako
rezultat na nivnata bra~na vrska so smrtnicite.

275
 Ponekoga{, herojot ne go poznava svojot tatko, vospituvan e samo od
negovata majka i trgnuva vo nekakva potraga koja naj~esto dobiva karakter
na podvig, kako na pr. vo slu~ajot na Tezej.
Obi~no herojot poseduva neograni~ena sila i nad~ove~ki mo`nosti,
me|utoa sepak toj e li{en od besmrtnosta, koja ostanuva isklu~ivo
privilegija na bo`estvata. Za toa najdobro ni svedo~at mitovite vo koi
bogovite se obiduvaat da go napravat herojot besmrten, {to za `al zavr{uva
so neuspeh. Vo na{iot trud ve}e gi poso~ivme analognite sudbini na decata
Ahil i Demofont. Ednostavno, i vo obata slu~aja vo bo`estveniot obid da se
napravi deteto besmrtno, se vme{uva glupavosta i ograni~enosta na
smrtniot, obi~en ~ovek, vo klu~niot ~as na "obesmrtuvaweto". Vo taa
smisla postavuvame odredena analogija pome|u Tetida i Demetra, kako i
srodnost - vo slu~ajot pome|u Pelej (tatkoto na Ahil) i Metanira (majkata
na Demofont).
Dosta ume{na psiholo{ka prezentacija na gr~kiot heroj ni dava Taho-
Godi, potsetuvaj}i ne' na dramati~niot karakter na li~nosta na herojot, vo
smisla na toa {to celiot negov `ivot ne e dovolen za da se otelotvori
bo`estveniot karakter (1980:295).
Osven toa, ne smeeme da go zaobikolime razdvojuvaweto na raniot i
docniot heroizam, vo ramkite na gr~kata mitologija. Pod prviot tip
herojstvo ja podrazbirame paradigmata na borbata i uni{tuvaweto na
~udovi{teto (borbata na Persej so Gerion; Belerofont so himera; potoa
cela niza podvizi {to gi prezema Herakle; borbata na Zevs so Tifon itn).
Vtoriot, t.e. docniot heroizam e povrzan so intelektualizacijata na
herojot, so negovite kulturni funkcii (~ija{to paradigma sre}avame vo
likot na iskusniot majstor Dedal). Vo kategorijata "heroi" se vbrojuvaat i
muzi~arite i peja~ite od tipot na Orfej, potoa prorocite (Tiresij,
Kalhant, Trofonie), odgatnuva~i na zagatkata (Edip), zakonodavcite (Tezej)
itn. No, ona {to e mo{ne zna~ajno, {to go uo~uvaat site avtori koi se
zanimavaat so fenomenot na herojot i herojstvoto, go zabele`uva i
minucioznata i prodlabo~ena Taho-Godi. Imeno, bez ogled na karakterot na

276
heroizmot, podvizite na heroite sekoga{ se sproveduvaat so pomo{ na
bo`estveniot roditel (Zevs, Apolon, Posejdon), ili pak so pomo{ na nekoj
bog ~ija funkcija e sli~na na onaa na herojot (mudrata Atena mu pomaga na
umniot Odisej). Razvitokot na heroizmot i samostojnosta na herojot se
sveduvaat na negovoto protivstavuvawe na bogovite, na negovata drskost i
prestapite, koi se nagomiluvaat vo pokolenijata na herojskite dinastii, koi
vodat kon pogibijata, propasta na herojot (Taho-Godi, 1980:295-96).
Vo po~etokot na prviot milenium p.n.e. golema aktuelnost dobiva
kultot kon umrenite heroi, koi se inaku sosem nepoznati od aspekt na
homerovskite poemi, no zatoa se mnogu poznati vo ramkite na mikenskite
pogrebni ceremonijali. Vo kultot na herojot e odrazena idejata za
bo`estvenata nagrada po smrtta, vera vo prodol`uvaweto na za{titata na
herojot i pokrovitelstvo na negovite lu|e (Taho-Godi, 1980:295).
Koga sme vo potraga po etimolo{koto odgatnuvawe na ovoj poim, ne e
lo{o da se osvrneme na negoviot sinonimen izraz, koj e specifi~en za
ju`noslovenskoto jazi~no podra~je - junak. Imeno, kako {to ne' upatuva
Petar Skok (1971:785-786), izrazot junak poteknuva od latinskiot izraz
"juvenis" vo zna~ewe na mlad junak, t.e. heroj, {to vo potpolnost
korespondira so na{ata tema. Ovaa kovanica poteknuva od seslovenskata i
praslovenska pridavka junq , {to zna~i mlad, od kade {to pak Skok ne' vra}a
na indoevropskiot koren *ieu- koj isto taka upatuva na nazna~enite momenti:
mlad, mlado mom~e. Isto taka bi se navratile i na RMJ, kade {to e izrazot
objasnet so sintagmata "hrabar ~ovek".
Vo smisla na uka`uvawe na etimolo{koto poteklo na poimot "heros -
heroj", po`elno e da se navratime na istra`uvawata na P. Hr. Ilievski, koj
go izveduva od mikenskiot troen heroj ti-ri-se-ro-e /tris-herohei/, (1991:47-53). Toj
uka`uva na vrskata pome|u mikenskite li~ni imiwa i homerskite herojski
imiwa, istaknuvaj}i ja va`nosta na mikenskata civilizacija koja vo
"Temniot vek" poslu`ila kako osnova i inspiracija za gr~kata mitologija i
epska poezija. Vo tekot na na{ata analiza, }e vidime deka ovoj avtor
vospostavuva interesna analogija pome|u navedeniot istoriski moment od

277
mikenskata civilizacija i istorijata na ju`noslovenskite narodi, za vreme
na turskata dominacija, koga epskata poezija e vo svojot najgolem podem.
Inaku, bi morale da navedeme deka vo Homerovata Ilijada herojot
ozna~uval borec, koj `ivee i umira, baraj}i ja svojata ~est i slava, so {to se
~uvstvuva edno bitno otklonuvawe od tradicionalnoto poimawe na "kultot
na herojot", kogo vidovme deka go ozna~uvale kako kult kon pokojnikot. Za
vreme na `ivotot toj se istaknuval so osobeni kvaliteti vo korist na
negovata zaednica. Vakvoto sfa}awe gi odreduva heroite - pokojnici kako
mo}ni - silni i dejstvitelnii i po nivnata smrt. Nazna~enata nocija ne'
upatuva na nivnata besmrtnost. Spomnatiot kvalifikativ na "herojot" go
sre}avame vo slu~ajot na Agamemnon vo Eshilovite @rtvoprinesuva~i,
kako i vo Sofokleoviot Edip na Kolon, dodeka pak Homerovite junaci ni se
predo~uvaat kako smrtni heroi (v. Schein, 1989:59-61). Mo`ebi na eden
spekulativen plan interesna simbioza na besmrtnen i smrten heroj
sogleduvame vo epskite tvorbi za Krali Marko. ]e zabele`ime edna
interesna pojava: besmrtnosta na Krali Marko e isklu~ivo prika`ana vo
predanijata, dodeka vo epskite pesni ne e zabele`an nitu eden vakov primer.
Narednata mo`nost vo odgatnuvaweto na misterioznata etimologija
na gr~kiot heros, bi pretstavuvalo istra`uvaweto na V. Pot{er (W.
Pötscher, Hera und Heros, 1961), spored kogo etimolo{ki herosot e vo vrska so
zborot ¬rh, "godi{no vreme", obrnuvaj}i vnimanie na slednata analognost vo
odnos na izvorniot heros. Mo`ebi e to~no gledi{teto deka izvorniot heros
bil "sezonski" vo smisla na negovoto minuvawe niz ciklusot na godi{nite
vremiwa, so {to se realizira nocijata na negovata besmrtnost - sogledana
isklu~ivo preku regeneracijata, t.e. povtornoto javuvawe. Sepak, navra}aj}i
im se na Homerovite junaci, Set [ejn smelo ne' potse}a deka kaj Homer, hore
zna~i "prolet", pa ottamu, toj go izveduva zaklu~okot (mo`bi presmel i
proizvolen) deka homeroviot heroj e sezonski, koj doa|a do vrvot na svojata
mo} kako cve}eto vo prolet. Spored nego, rastitelnata metaforika ja
izrazuva pretstavata na Ilijada za herojot kako smrtnik, koj se bori i umira
bez nikakva nagrada vo zadgrobniot `ivot, osven slavata koja e opeana vo

278
epskata pesna (Schein, 1989:82-83). Ovaa zabele{ka ja ~uvstvuvame kaj
brojnite heroi od na{ata epska produkcija.
Najgolem broj dokazi za ova na{e pra{awe dobivame od anti~kata
kultura. Na primer, vo pi{anite anti~ki izvori, zborot heros mnogu ~esto
se koristi vo smisla na "junak". Spored Pirson (Pearson, 1913, ERE), ova ime
im se dava na onie pokojnici, od koi {to se bara za{tita, pomo{ i
naklonost. Vo svoite istra`uvawa Fukar i Rode gi smetaat herosite kako
stari bogovi koi se li{eni od nivnoto dostoinstvo. Me|utoa, Hejdon
pravilno go definira herosot kako du{a na pokojnikot, koj `iveel kako
smrtnik me|u smrtnite lu|e i koj umrel onaka kako {to mu odredila
sudbinata, vleguvaj}i potoa me|u htonskite bitija (v. B. Gavela, 1953:99-109).
Vo prodol`enieto na svoeto istra`uvawe posveteno na anti~kiot kult na
herosot, Gavela go istaknuva tvrdeweto koe podocna }e mu pomogne da go
dooformi svojot stav a propo ova pra{awe. Zna~i, podatocite od anti~kite
pisateli poka`aa deka kultot na herosot e vrzan za veruvaweto vo
zagrobniot `ivot. Spored postarite religiozni koncepcii na prostiot
narod sekoj pokojnik stanuval heros. Vo sklad so vakvata koncepcija i
Gavela go iznesuva svojot zaklu~ok deka anti~kiot "kult na herosot", kogo go
poistovetuva so kultot na pokojnikot, go smeta kako nasledstvo na
preistoriskata zaednica (Gavela, 1953:104-109). So ova negovo gledi{te, toj
se oddale~uva od tvrdeweto na Pikar deka istoto poteknuva od mikenskiot
period (Gavela, 1953:108).
Po`elno bi bilo, samo rezimirano da dademe osvrt na ova pra{awe,
koe ve}e Elijade go razmotruva vo negovoto poglavje posveteno na "gr~kite
heroi". Ve}e Pindar prave{e razlika pome|u tri kategorii na `ivite
bitija: bogovi, heroi i lu|e (Olimpiski epinikii, 2, 1). Kategorijata na
heroite, kako {to gledame postavuva zna~ajni problemi vo smisla na
slednoto: kakvo e potekloto i ontolo{kata struktura na gr~kite heroi, i vo
koja mera mo`at da se sporeduvaat so drugite vrsti koi posreduvaat pome|u
bogovite i lu|eto? Osven toa, za nas e mnogu zna~ajna relacijata pome|u
poimaweto na "gr~kiot heroj" i na{iot epski heroj, vo smisla na negovoto

279
definirawe. Zatoa {to, vo najgolem broj slu~ai, glaven orientir pri
definiraweto i okvalifikuvaweto na ju`noslovenskiot epski heroj
pretstavuvaat tokmu gr~kite epski heroi.
Pratej}i go veruvaweto vo pretcite, E. Rode smeta deka heroite se, od
edna strana "tesno povrzani so htonskite bogovi, a od druga strana, so
preminatite, umrenite lu|e. Vsu{nost, tie samo pretstavuvaat duhovi na
umrenite koi prestojuvaat vo vnatre{nosta na zemjata, i tamu `iveat ve~no,
kako i bogovite, na koi im se sli~ni spored mo}ite" (Rode, 1991:96-126).
Mo`ebi e zna~ajno da se navede i negovoto gledi{te deka idejata za heroite
ne e nastanata od poetskite sliki i prikazni, tuku od ostatokot na edno
staro, predhomerovsko veruvawe, koe e so~uvano vo oblik na eden lokalen
kult (Rode, 1991:103).
Vo kontekst na Rodeovoto sfa}awe na herojot i herojstvoto, a {to e
vo najtesna vrska so na{ata tema - "poimawe na herojot vo epskata narodna
produkcija", treba da go poso~ime negoviot stav deka kako heroi bile
po~ituvani re~isi site likovi od legendite i juna~kata poezija (1991:110).
No, Nasproti Rodeovoto tolkuvawe, se javuva H. Uzener (H. Usener so deloto
Götternamen, 1896), kade {to go podr`uva bo`estvenoto poteklo na heroite:
isto kako i demonite, heroite poteknuvaat od "momentalnite" ili
"posebni" bo`estva (Sondergötter), t.e. od bo`estvenite bitija koi imaat
posebni funkcii (Elijade, I,1991:241).
Za ova na{e istra`uvawe e osobeno va`na pojavata na L. R. Fernel,
koj vo 1921 godina predlo`i edna kompromisna teorija koja se' u{te u`iva
odreden ugled. Spored ovoj avtor, site heroi nemaat isto poteklo; toj
razlikuva 7 kategorii, pri {to se za nas osobeno zna~ajni: 1. heroi od
bo`ensko ili obredno poteklo (kade {to go svrstuvame "svetecot koj se
bori so ~udovi{teto");
2. li~nosti koi navistina `iveele (voini, borci ili sve{tenici) - ciklusot
na Krali Marko.

280
3. heroi koi se izmisleni od poeti ili u~eni - (ovaa kategorija bi ja
pro{irile vo slednata nasoka: heroi koi se izmisleni od narodot, kade{to
go svrstuvame deteto-junak 1 (Elijade, 1991:241).
Vo obidot da go definirame herojot /naj~esto vrz paradigmata na
gr~kiot heroj, a poretko vrz paradigmata na heroite od svetskite epopei/ ne
bi smeele da go zapostavime istra`uvaweto na A. Brelih, koj mo`ebi
najblisku do na{eto sfa}awe, gi korelira dvete nocii: herojstvo i
inicijacija. Vo svojata kniga Gli eroi greci (1958), Brelih ni ja opi{uva
morfolo{kata struktura na heroite: toa se lica ~ija smrt ima posebna
veli~ina i koi se tesno povrzani so borbite, agonistikata, mantikata i
medicinata, pubertetskata inicijacija i misteriite; tie gi zasnovuvaat
gradovite i nivniot kult e pred se' od gra|anski karakter; tie se pretci na
grupite na krvnite srodnici i "prototipski pretstavnici" na nekoi
osnovni ~ove~ki dejnosti. Osven toa, heroite poseduvaat posebni, duri i
~udovi{ni osobenosti, a isto taka i ekscentri~no odnesuvawe, {to ja oddava
nivnata nad~ove~ka priroda (A. Brelich,1958:313; Elijade, 1991, I, :241-242).
Vo ovoj kontekst bi go navele i stavot na Elijade, spored kogo site
gr~ki heroi go delat egzistencijalniot modalitet sui generis (nad~ove~ki, no
nikoga{ bo`estven), i deka nivnite potfati se vrzani za prvobitnata epoha,
tokmu onaa koja sledi po kosmogonijata i Zevsoviot triumf (1991, I:242).
Sega bi go navele i produhovenoto sogleduvawe na M. Pavlovi},
spored kogo dale~noto poteklo na herojot se nao|a vo dionisiskoto bitie.
Junakot, toa e Dionis koj uspeal da se ottrgne od majkata i od ciklusot koj e
diktiran od nejzinata `ivotna sila (Pavlovi}, 1987:109).
Spored Pavlovi}, postojat pove}e tipovi na juna{tvo i junaci, koi vo
eden istoriski ciklus naj~esto se javuvaat po sledniot redosled: 1. koj e
posilen (gi `rtvuva drugite). Ovaa paradigma ja sre}avame vo Stariot zavet
(David i Golijat), potoa vo Hesiodovata Teogonija, kade {to naiduvame na
uni{tuvawe na prethodnite generacii bogovi; isto taka paradigmati~en

1
Sepak, postojat i takvi avtori (A. Gavrilovi} i E. K. Teodorov) koi vo decata junaci
gledaat epsko oblikuvawe na realni istoriski li~nosti (v. Petrovski, 1992:81).

281
primer na ovoj tip juna{tvo pretstavuva i postarata Eda, kade {to se
sre}ava uni{tuvaweto na divovite; vo Ilijada toa e slu~ajot so Ahil i
Ajaks, dodeka pak na nivoto na narodnata poezija na balkanskite Sloveni,
ova juna{tvo se realizira preku likot na Jovan i divskiot stare{ina. 2.
Onoj koj e poplemenit - se `rtvuva sebesi. (pr. Pesna za Rolan, Kralot
Artur; Kosovskiot ciklus na srpskata narodna poezija, Ilijada (vo
relacijata: Hektor - Patroklo); Epot za Nibelunzite (Zigfrid). i sl. 3. onoj
koj{to e popameten gi nad`ivuva ostanatite (Odisej, Kalevala, Krali
Marko, Jov, kako i pogolemiot broj od ajdu~kite pesni) (Pavlovi}, 1987:111-
112).
Razmotruvaj}i gi razli~nite aspekti, t.e. teoretski modaliteti okolu
ovoj fenomen, isto taka bi se osvrnale i na stavovite koi gi izlo`uva
Teodor Gaster. Vo svoeto so`eto, no iscrpno obrazlagawe na fenomenot na
"herojot", ovoj avtor vsu{nost ne' voveduva vo najdlabinskite i
najsu{testvenite herojski podvizi i sudbini na golemite heroi od svetskata
kultura. Tuka se spomnuvawata na Gilgame{, Herakle, Persej, Demofont,
potoa Beovulf, Vejnemejnen, Ilmarinen i sl., (ER, 1987:302-305), za da na
kraj od svoeto izlagawe dojde do dene{nite "sovremeni - no neistoriski,
fikcionalni" heroi, koi gi sre}avame vo amerikanskite komi~ni stripovi
i crtani filmovi - Betmen i Supermen (Gaster, 1987; ER:305).
Kako prilog kon ova na{e istra`uvawe bi go navele konceptot na
Violet Moren, koja, zadr`uvaj}i se na prostorot na anti~ka Grcija,
razlikuva tri tipa na heroi: epski, tragi~en i dramski. Zadr`uvaj}i go
na{eto vnimanie isklu~ivo na opisot na epskiot heroj, go naveduvame
nejzinoto mislewe: "Sekoj od navedenite tipovi heroi mo`e da bide
interpretiran kako edna imaginarna faza vo koja ~ovekot ja prezentira
svojata sopstvena sostojba: epopejata pretstavuva vreme vo koe pobedata
mora da prevagne vo odnos na nadvore{nosta. Epskiot heroj stanuva simbol
na edna gigantska borba na ~ovekot protiv prirodata videna niz tragite na
sudbinata" (Morin, EU, 1992:373).

282
 ***
Razgrani~uvaweto na tipovite heroi i herojstva ni e osobeno
zna~ajno, pred se' od pri~ina {to vo folklornoto tvore{tvo, moraat da se
razgrani~at dvete osnovni kategorii: herojot od vol{ebnite prikazni, kogo
go okvalifikuvavme kako neofit koj minuva niz svojata pubertetska
iniiajcija i epskiot heroj - kade {to ja otkrivame paradigmata na herojskata
inicijacija.
Vo ovoj kontekst bi navele nekolku zna~ajni istra`uva~i na
fenomenot na herojot, vo smisla na definirawe na nivnata pretstava za
ovaa kategorija na su{testva, no isklu~ivo vo domenot na narodnata
kni`evnost. Fon Han vo modelot na herojot otkriva edna unificirana
biografija koja varira i se adaptira vo zavisnost od tradicionalnata
narativna formula. Oto Rank ja sogleduva paradigmata na herojot kako
edinstvo na ~ovekovata psihologija. Lord Raglan go definira i sogleduva
ovoj model pred se' kako edinstvo, spoj na psevdoistorijata i ritualot,
dodeka pak Kembeloviot model za herojot e izgraden i definiran kako
edinstvo na originalnata mitolo{ka i psiholo{ka formula, koja se razviva
vo sklad so kulturnite razvivawa i promeni (Taylor, 1964:119-120). Ona {to
bi mo`ele da prifatime od Kembelovoto poimawe na herojot i herojstvoto,
koi gi voobli~uva vo idejata za "monomitot", e vsu{nost sogleduvaweto so
koe otide eden ~ekor ponapred od prethodnicite fon Han i Rank. Toa e
otkrivaweto na istoriskiot razvoj vo verziite na edinstveniot monomit.
Vo knigata na poznatiot Jungov sledbenik [. Boduen Triumfot na
junakot. Psihoanaliti~ka rasprava za mitot za junacite vo golemite
epopei 2 , raznite epski spomenici (Gilgame{, Ilijada, Ramajana) se smetaat
kako varijanti na eden ist mit za junacite, koj se zasnovuva na kompleksot na
smrtta i povtornoto ra|awe i motivot na dvojnikot, zamenikot i sl., koi se
povrzani so niv. Herojskata borba isto taka se tolkuva kako eden od
simbolite "na povtornoto ra|awe" (Meletinski, 1981:69-70).

2
Ch. Baudouin, Le triomphe du héros, Paris, 1952.

283
 Na{ite sogleduvawa, shodno na ve}e uka`anite fenomenolo{ki
modaliteti, kako i na univerzalno prifatenata tripartitnost na
inicijacijata, sosema korespondiraat so spomnatite pogledi od strana na
[. Boduen. Ednostavno, vo paradigmati~niot obrazec na epskiot heroj ~ij
inicijaciski kvalifikativ e sogledan preku borbite i isku{enijata so
protivnikot, go sogleduvame fenomenot na smrtta i povtornoto ra|awe, koe
vodi kon sozdavawe u{te pogolem heroj.
Bez ogled na koliziite okolu otkrivaweto na etimologijata,
prirodata i su{tinata na "herojot", za ova na{e pra{awe e dosta zna~ajna
procenkata koja {to vo vovednite eksplikacii na "Mikenskiot troen
heroj" ja dava prof. Ilievski: zna~i, eden od mnogubrojnite termini,
nasledeni od antikata vo slovenskite i vo site evropski jazici e zborot
heroj. Vo zavisnost od stepenot na razvojot na ~ove~kata svest niz vekovite
zna~eweto na ovoj zbor bilo razli~no. Edno, me|utoa e zaedni~ko za site
vremiwa. Vo site op{testveni sredini na bilo koj stepen od
intelektualnoto nivo, od sekoga{ lu|eto kon heroite se odnesuvale so
osobena, dlaboka po~it, nezavisno od toa kako bila taa izrazuvana
(Ilievski, 1991:47).
Ili, kako {to smeta Teodor Gaster, karakterizacijata na eden heroj
varira vo zavisnost od razli~niot stepen na ~ovekovite vrednosti i ideali
vo sekoja poedine~na epoha 3 . Vo srednovekovniot svet, na pr. kako {to e toa
egzemplificirano vo poemite na francuskiot trouvère 4 , glavnite
karakteristiki na herojot bea kurtoaznosta i vite{tvoto. Po primerot na
Arturijanskite legendi, toj pretstavuva obrazec na hristijanskiot kvalitet
(Gaster, 1987:304). Vo kontekst na spomnatoto gledi{te na Gaster, povtorno
se navra}ame na Kembel, ~ie gledi{te mo`e da go dopolni odgovorot na
kompleksniot poim kako {to e herojot i herojstvoto: herojskiot ~in denes,

3
Vsu{nost, na ova ramni{te se fokusira i Kembelovata koncepcija za "transformacijata
na herojot". Transformaciite na herojot go trasiraat patot na legendarnata istorija na
~ovekovata rasa niz nejzinite tipi~ni stadiumi. Herojot stapuva na scena vo
najraznovidni formi, vo sklad so izmenetite potrebi na rasata (1968:315-364).
4
Severnofrancuski poet i peja~ vo sredniot vek.

284
ne e isto {to i vo vremeto na Galilej. Sovremeniot herojski ~in denes
pretstavuva obid - povtorno da se iznese na svetlosta na denot izgubenata
Atlantida na koordiniranata du{a.

2. Epskata herojska inicijacija

So uka`uvaweto na faktot deka inicijacijata go pretstavuva
osnovniot model pred se' vo vol{ebnite prikazni, no i vo epskite tvorbi 5 ,
bi sakale da ja vostanovime su{tinskata razlika pome|u niv. Pred se', za
herojot od vol{ebnata prikazna (koj minuva niz pubertetskata inicijacija),
e karakteristi~no toa {to go postignuva doma{niot, t.e. mikrokosmi~ki
triumf, dodeka pak mitskiot heroj, spored Kembel, a nie bi dodale i epskiot
- go do`ivuva istorisko-svetskiot, t.e. makrokosmi~ki triumf (v. Campbell,
1968:37-38). Dodeka herojot od vol{ebnata prikazna, (najmaloto i
otfrlenoto dete) koe stanuva gospodar na ekstraordinarnite mo}i - uspeva
da go pobedi negoviot li~en ugnetuva~, dotoga{, vtoriot - t.e. epskiot heroj
vra}aj}i se od svojata avantura donesuva so sebe sredstva koi se odnesuvaat
na obnovata, ili blagosostojbata na negovata zaednica vo celost. 6
Sledej}i gi dostignuvawata na Jung i Kembel, se slo`uvame so stavot
deka heroizmot mo`e da se odigra kako vo prvata, taka i vo vtorata polovina
od `ivotot, {to kako nocija isto taka ni slu`i za razgrani~uvawe na dvata
prototipa heroizmi. Vsu{nost, preku uka`uvaweto na vakvite

5
Sintagmata "epski tvorbi" koja ja koristime isklu~ivo vo kontekst na ozna~uvawe na
epskata herojska iicijacija, nikako ne ja ograni~uvame na epskite /juna~ki/ pesni, koi se,
inaku prioritetni. Vsu{nost, kako {to e toa ve}e dosta dobro vostanoveno vo
folkloristikata, obrazecot na epskata sodr`ina go sre}avame vo odredeni pesni od
obredno-kalendarskiot ciklus. Isto taka zna~aen del pretstavuvaat oblicite od
narativniot folklor, pred se' shodnite predanija, legendi, kako i transformiranite epski
pesni koi dobile oblik na vol{ebni prikazni. Vo na{ata folkloristika vakvite tvorbi
obi~no se narekuvaat preraska`ani epski pesni, ili pak vol{ebni prikazni so epska
sodr`ina. Vo ovoj narativen oblik osven epskata sodr`ina, naj~esto i stihovnata forma
/na pr. deseterecot/ uka`uvaat na poso~eniot fakt - deka stanuva zbor za epska narodna
pesna. Inaku, na fenomenot na preodnite oblici, pogolemo vnimanie mu posvetivme vo
oddelot "Inicijacija i vol{ebna prikazna".
6
Vo vrska so ovaa na{a koncepcija, po`elno e da se vidi Kembelovata, ve}e poso~ena
distinkcija pome|u mitskiot heroj i onoj od vol{ebnata prikazna (Campbell, 1968:38).

285
determinanti, go dobivame psiholo{koto zna~ewe na heroizmot. I na eden
vakov na~in, vo herojskata inicijacija, ovaa vremenska determiniranost ne e
odlu~uva~ka. Ili u{te poprecizno, dodeka na{ite protagonisti od
vol{ebnite prikazni, koi minuvaat niz svojata mlade{ka (= pubertetska,
t.e. adolescentna) inicijacija, svoite isku{enija gi pre`ivuvaat tokmu vo
prvata polovina od nivniot `ivot, heroite od epskite tvorbi se skloni da
vr{at razni herojski podvizi za vreme na celiot svoj `ivot. Pred se' tuka
gi imame impozantnite deca-junaci, potoa mladite i silni voini, heroi,
borci, isklu~itelniot slu~aj na transvestitnite heroi izrazeni preku
nocijata "devojka-borec"; mudrite svetci - kaj koi dlaboko se ~ustvuva
vtorata polovina od nivniot `vot, kako i herojskite podvizi na poznatite
junaci od tipot na Krali Marko, kade{to go prepoznavame biografskiot
model na herojot. Vo posledniot poso~en tip, slu~ajot na biografskiot
model gi prepoznavame herojskite podvizi koi se odvivaat vo najkriti~nite
preodni momenti od `ivotniot ciklus: ra|awe, detstvo, pubertet, brak,
smrt.
Zna~i, edno od osnovnite obele`ja na ju`noslovenskata herojska
inicijacija, e predo~eniot stav deka podvizite se odigruvaat za vreme na
celiot `ivot. Vo ovaa smisla, ~uvstvuvame edno su{tinsko nesoglasuvawe so
stavot na Brelih, spored kogo "gr~kiot heroj" e isklu~ivo povrzan so
pubertetskata inicijacija.
Vo smisla na iznesenite stavovi, nazna~enata "herojska inicijacija"
mo`eme slobodno da ja uvrstime vo t.n. specijalni inicijacii "initiations
particulaires", koja ne e zadol`itelna za site ~lenovi, kakov {to e slu~ajot so
pubertetskata, tuku se odnesuva samo na onie poedinci koi se spremni da ja
podnesat, i vo toj slu~aj istite mo`at da imaat cela serija posledovatelni
herojski podvizi, okvalifikuvani kako herojska inicijacija.
Na{ata distinkcija vopspostavena pome|u nocijata na herojot od
vol{ebnata prikazna i epskiot heroj (sogledana isklu~ivo blagodarenie na
nivnata inicijacija), ja nadovrzuvame so karakteristi~niot moment vo
epskata produkcija, a toa e otkrivawe na epskata biografija na herojot.

286
 Vo ovoj kontekst bi navele nekolku zna~ajni folkloristi koi mu se
posvetija na ovoj fenomen vo folklorot. Pred se' bi go spomnale
istra`uvaweto na Ar~er Tejlor "The Biographical Pattern in Traditional
Narrative" (1964:114-129), kade {to avtorot pokraj svoite koncepcii, isto
taka diskutira i okolu teoriite na fon Han, Alfred Nut, Oto Rank, Xozef
Kembel i Prop. Osven Tejlor, nedvosmisleno morame da go spomneme i Jan de
Fris, koj vo negovata studija posvetena na herojskite pesni, predanija i
legendi (1959b; osobeno vo 11 i 12 poglavje) go opi{uva modelot na herojot
po~nuvaj}i od negovoto ra|awe pa se' do negovata smrt. Toj go istaknuva
stavot deka herojskite prikazni, koi spored nego pretstavuvaat storii za
obi~ni smrtnici, vsu{nost vodat poteklo od mitovite, koi se odnesuvaat na
bogovite. Vo sklad so negovata koncepcija toj zaklu~uva deka herojskite
~inovi zra~at so onoj ist stravopo~it koj go ~uvstvuvame kaj bogovite. Vo
kontekst na ovie de Frisovi sogledbi, bi go navele negovoto odlu~no
razgrani~uvawe pome|u herojskata i vol{ebnata prikazna. Glavnata razlika
e sodr`ana vo faktot {to vol{ebnite elementi ja igraat glavnata uloga vo
vol{ebnite prikazni, dodeka pak vo herojskite istite se svedeni na
minimum, kako i vtoriot zna~aen razgrani~uva~ki moment koj se odnesuva na
zavr{etokot na dvata oblika na tvore{tvo. Vol{ebnite prikazni
zavr{uvaat so dobro vostanoveniot hepi end, dodeka pak herojskite prikazni
zavr{uvaat tragi~no (v. Holbek, 1987:330).
Isto taka treba da se navratime na kriti~kite pogledi na herojstvoto
protolkuvano od strana na X. Kembel. Spored ovoj avtor, "herojstvoto"
dobiva pred se' psiholo{ki i metafizi~ki karakter. Naso~uvaj}i go svoeto
istra`uvawe na patuvaweto na herojot vo drugiot svet, za da uspee da go
dobie ona {to }e ja izmeni idninata na negovata zaednica, Kembel vsu{nost
se dobli`uva do idejata za mitot za kulturniot heroj (Campbell, 1968).
Eden opstoen pregled na fenomenot nare~en "heroj" dava i Ben
Holbek, spomnuvaj}i gi ve}e nazna~enite sogleduvawa na fon Han, Nut,
Rank, Raglan, Kembel, de Fris, A. Tejlor i Dandes. Sepak, (sosem opravdano
od prizma na negovata studija Interpretation of Fairy Tales), Holbek go fokusira

287
svoeto izlagawe na skazo~niot heroj, sogledan isklu~ivo preku Propoviot
koncept, kako i preku kritikata na istiot (1987: 328-389).
Pri uka`uvaweto na osnovnite specifiki na epskata herojska
inicijacija ne bi smeele da gi propu{time stavovite na M. Pavlovi} spored
kogo vistinskiot epski heroj nema karakteristiki, tuku atributi. I pesnite
gi vospostavuvaat tie negovi atributi, naj~esto sekoj atribut posebno. Ovoj
istra`uva~ ume{no zaklu~uva deka pome|u razli~nite atributi ne postoi
nikakva psiholo{ka uslovenost. Ednostavno, tie se prisutni samo za da go
zgolemat stepenot na juna{tvoto, isto kako {to i bo`estvenite atributi,
koi se vneseni preku teologijata slu`at da go zgolemat stepenot na
bo`estvenosta na boga. Analogno na toa, pogolem junak e onoj koj poseduva
pogolem broj na juna~ki atributi. Vo taa smisla, Krali Marko pretstavuva
odli~en primer na junak za ~ii atributi ni peat i govorat negovite pesni.
Vo toj kontekst, pak, Pavlovi} go naveduva i Strahini} Ban, koj spored nego
pretstavuva izvonreden primer za toa kako se formira eden psiholo{ki
junak koj mo`e da ima svoj lik (Pavlovi}, 1987:113).
Na eden spekulativen plan, kako {to ve}e spomnavme, herojot spored
M. Pavlovi} e potomok na bogot Dionis, pretstavuvaj}i go na toj na~in
maj~iniot sin koj izniknuva od zemjata. Ednostavno, za vreme na svojata prva
inicijacija, junakot i' se sprotivstavuva i se odvojuva od nea. ^uvaj}i go
svoeto juna{tvo, toj ja odbiva svadbata ili pak prestojot so `enata (Pavlovi},
1987:108). No koga stapuva na scena negovoto zrelo doba, toj se simnuva vo
podzemjeto. Vtorata inicijacija, Pavlovi} ja povrzuva so jakneweto na
junakot, no i so negovoto pristanuvawe da se sploti so `enata. Ova, spored
nas bi pretstavuval odreden spoj na juna~kata i svadbenata inicijacija,
koja{to Pavlovi} odli~no ja be{e prika`al vo svojata studija "Junaci se
`ene i `ene-junaci" (1987:122-128). Na{eto eksplicitno prifa}awe na
vakvoto opredeluvawe na epskiot heroj (t.e. epsko herojstvo), ve}e go
razmotrivme vo vovedniot del, posveten na gr~kite prototipni
inicijaciski heroi: Tezej i Odisej, uka`uvaj}i na stavot deka kaj vakviot
tip heroi stanuva zbor za edna posledovatelnost od pove}e inicijacii.

288
Najo~igledno ova }e go analizirame preku epskata biografija na Krali
Marko.
Raznite herojski podvizi se povrzani, me|u ostanatoto i so
zasnivaweto ili pak zazemaweto na razni teritorii (gradovi, tvrdini, itn.),
koe go do`ivuvame kako traga ili reminiscencija na paradigmata na
kulturniot heroj. Ovoj oblik na herojstvo, kako {to znaeme e povrzano so
Krali Marko, i nego }e go analizirame vo ramkite na mitot za kulturniot
heroj.
Ona {to mo`eme da go istakneme vo ramkite na istra`uvaweto na
herojskata inicijacija e faktot deka samoto herojstvo pretstavuva
svoevidna institucija, koja e sli~na me|u mnogute narodi. Zna~i, toa stanuva
svoevidna podvi`na ustanova koja me|u raznite narodi poseduva opredelen
kodeks na odnesuvawe: na pr.: 1. se o~ekuva svoevidna ramnopravnost na
protivnicite, koja se smeta kako neophodna za goleminata na juna~koto delo,
no pred se' za zna~eweto na epot koj go opevuva; 2. juna{tvoto ja poka`uva
vrednosta na herojstvoto kako takvo, go podiga moralot, ja manifestira
vnatre{nata vrednost na ~ovekot koj e vtemelen vo verbata vo sebe. Od
pove}eto predo~eni momenti, koi spred Pavlovi} go karakteriziraat
juna{tvoto, izdvojuvame nekolku koi se specifi~ni za na{eto podnebje: taka
na pr., junakot ima korisna socijalna uloga, toj za{tituva i pravoqubiv e.
Ova go naglasuvame od aspekt na toa {to vo sprotivnost, junakot so svojata
sila koja {to ja poseduva ne bi bil junak, tuku ~udovi{te. Ili, da se
navratime na sogledbite na Violet Moren (v. EU, 1992:373, heroes et idoles),
koja tvrdi deka vo toj slu~aj herojstvoto bi se transformiralo vo tipi~no
nasilstvo. Osven toa, junakot e gord, toj ja saka svetlinata na denot
(`ivotot). Isto taka, toj poseduva dobro oru`je, no i dobro odnesuvawe
(Pavlovi}, 1987:110-111).
Vo kontekst na na{eto sfa}awe na "epskiot" heroj, osven spomnatite
fakti, treba da go navedeme i istra`uvawto na Meletinski (1981), ~ii
stavovi }e bidat poopse`no prezentirani vo delot posveten na mitot za
kulturniot heroj. Meletinski, koj minuciozno i prodlabo~eno gi ima

289
obrabotuvano site oblasti od narodnata kni`evnost, pred se' vol{ebnata
prikazna i herojskiot ep, mo`ebi najfundamentalno gi otkriva
specifikite na dvata poso~eni tipa heroi, t.e. herojstva (Meletinskij, 1969,
1971; 1981).
Vo zaklu~okot samo bi go potvrdile na{iot stav od vovedot deka
epskata herojska inicijacija ja opredeluvaat slednite momenti: 1.
`ivotniot ciklus na herojot, kade {to otkrivame cela niza od inicijacii,
(koj }e bide analiziran vo delot "biografskiot model na herojot"), za
razlika od pubertetskata inicijacija, koja e specifi~na za protagonistot
od vol{ebnata prikazna; 2. otkrivawe na tragite na kulturniot heroj koi gi
~uvstvuvame vo si`eata povrzani so otkrivaweto na novi teritorii
(gradovi, kuli, tvrdini, yidini - sogledani preku Krali Marko), i si`eata
vo koi svetecot, ubivaj}i ja lamjata, vsu{nost ja ostvaruva blagosostojbata
vo dadenata zaednica, vtor zna~aen kvalifikativ koj gi karakterizira
kulturnite heroi.

II. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost

1. [to e toa naroden junak

Po iznesenite momenti koi{to se odnesuvaa na istoriskoto sfa}awe
na herojot, i odreduvaweto na specifikite na t.n. herojska inicijacija, sega
}e se zadr`ime na odreduvaweto na specifikite na na{iot naroden heroj.
Stavot koj go predo~ivme vo vovedniot del, imeno deka na{iot
naroden junak ima dosta sli~nosti so heroite od gr~kata mitologija, e
potvrden od strana na pove}e istra`uva~i. Eden od niv e P. @. Petrovi}, koj
ne' potse}a na slednite momenti: na pr., golemiot broj istoriski li~nosti,
narodnoto predanie ili legenda gi preoblikuva i im pripi{uva
natprirodno poteklo, potoa im pripi{uva odredena vrska so demonite, taka
{to vo nekoi slu~ai duri i gi demonizira. Spored golem broj predanija ili
epski tvorbi, odredeni junaci nastanale kako plod na qubovnata vrska
pome|u zmej i vila, potoa zmej i obi~na `ena, a ne{to poretko se sre}ava i

290
relacijata ovozemen ma` i vila. Osven poso~enite momenti, bi navele eden
internacionalen motiv - koj se odnesuva na zadojuvaweto na maloto dete ili
novoroden~e od strana na nekoe `ivotno ili pak samovila. Vo na{ata
narodna kni`evnost, ovoj motiv e odli~no iskoristen vo slu~ajot na
zdobivaweto na prvoto herojstvo na Krali Marko.
Vtoriot moment koj e isto taka dosta karakteristi~en za na{ata
folklorna tradicija e relacijata, t.e. drugaruvaweto na herojot so vilite
(samovilite) koi im se vo funkcija na posestrimi, a inaku preneseno na
jazikot na inicijaciskata logika istite se vo slu`ba na inicijaciski
pomo{nici i dariteli, tokmu vo onoj presuden ~as koga na{ite "heroi"
ostanuvaat bespomo{ni, i se nao|aat na rabot na svojata egzistencija.
Shodno na "slu~kite od vol{ebnite prikazni", taka i vo ovie si`ea, vo
presudniot, dramati~en ~as se javuvaat ovie pomo{ni~ki koi go spasuvaat
junakot.
Najrezimirano, kako {to ni e pretstaven narodniot junak od strana na
Petrovi} (vo: SMR, 1970:161-162), kako tret punktualen moment se javuva
borbata na ovaa kategorija su{testva so lo{ite sili i demonite, koi{to
narodnata fantazija naj~esto gi pretstavuva preku likovite na Crna
Arapina, tur~inot ili pak likot na Kralot Latinanin. Vo svoeto
monografsko istra`uvawe na fenomenot na makedonskiot juna~ki epos, i
tokmu vo smisla na uka`uvaweto na bitnite momenti vo negovoto
transformirawe, B. Petrovski (1992), go uka`uva tokmu momentot na
transformiraweto na protivnicite na glavniot heroj. Dodeka vo epskite
sodr`ini so mitolo{ka sodr`ina protivnicite se pretstaveni preku
likovite na zmejot, lamjata, alata i sl., pod dejstvo na novite ekonomski,
politi~ki i dr. uslovi, vakvite protivnici go dobivaat gore spomenatiot
kvalifikativ (toa se li~nosti od istoriskoto minato). Ili, dovolno e da
upatime na klasifikacionata shema, spored koja epskite si`ea se delat na
onie so fantasti~no-istoriska i juna~ko-istoriska tematika (v. B.
Petrovski, 1992:37-84).

291
 Me|utoa, nie i vo ovoj kontekst ne smeeme da ja zaobikolime pojavata
na ambivalentnosta, koja vo nekoi slu~ai e pretstavena na nivo na
protivre~nost ili paradoksalnost. Na pr., vo si`eata vo koi vo duel
stapuvaat Krali Marko i deteto - junak (so negovite alternacii: Dete
dukatin~e, Sekula detence itn.), obi~no kako kone~en junak proizleguva
deteto-junak koe ja pobeduva neprikosnovenata (dotoga{) sila i mo} na
padnatiot heroj. Zna~i, ne se sekoga{ i apsolutno - narodnite heroi
nesoborivi. Vo nekoi si`ea go gledame Krali Marko kako najgolem heroj,
dodeka pak vo vakvite si`ea toj e porazen. Ovde povtorno bi go navele B.
Petrovski, koj osobeno vnimanie im posvetuva na ovie dva momenta: deteto
junak (1992:81-84) i Krali Marko koj vo si`eata od ovoj tip se nao|a vo
situacija na proveruvawe na sopstvenata sila, {to na impliciten na~in go
indicira gubeweto na negovata neprikosnovena mo}. Slednata
ambivalencija koja ja ~uvstvuvame vo na{ite herojski si`ea (naj~esto vo
oblik na epski pesni i predanija), vsu{nost se odnesuva na nocijata:
smrtnost ili besmrtnost na herojot. Kako {to }e vidime i vo samata
analiza, izvesni si`ea se naso~eni kon pretstavuvawe na Krali Marko kako
besmrten junak, dodeka pak vo nekoi varijanti se soo~uvame so negovata
smrtnost.
Isto taka bi ja istaknale i slednata zabele{ka od strana na
Petrovi}, koj smeta deka narodnite junaci obi~no im prkosat na bogovite,
gi pobeduvaat vilite, a`derite i sli~nite demoni; izdr`uvaat najrazli~ni
inicijaciski maki, dodeka pak pred ubavite devojki potkleknuvaat
(Petrovi¢, SMR, 1970:162).
Vo samite vovedni eksplikacii, bi sakale da uka`eme deka shodno na
site postoe~ki oblici na inicijacija, i site onie koi gi otkrivame vo
makedonskata narodna kni`evnost, i ovoj tip inicijacija }e bide analiziran
od aspektot na negovata tripartitna struktura: separacija, marginalizacija
i povtorno priklonuvawe vo nov socium, koi inaku mo`eme da gi
preimenuvame kako: preliminalna, liminalna i postliminalna faza. Inaku,

292
i ovaa inicijacija prevedena na eden fenomenolo{ki jazik ni zboruva za
misterijata na `ivotot, smrtta i povtornoto ra|awe.
Za razlika od pubertetskite isku{enija, vo koi stanuva zbor za
polovo sozrevawe na mladite neofiti, celta na ovoj vid inicijacija
pretstavuva jaknewe na borenata i voinstvenata mo} i etika na junakot, a
~ij{to paradigmatski obrazec ni se javuva vo legendarniot lik na Krali
Marko, potoa raznite svetci, `enata-junak, ili pak vo likot na Sekula
detence, dete-golome{e i sl., koi mo`eme da gi generalizirame vo deca-
junaci. Ili, kako {to smeta B. Petrovski, osnovata na juna~ko-istoriskite
pesni se sostoi vo veli~eweto na junakot. Site elementi {to gi so~inuvaat
se prisposobeni za da go ubedat slu{atelot vo neobi~nite juna{tva. Junakot
obi~no sovladuva najneobi~ni zada~i, toj go pobeduva onoj junak {to
dotoga{ od nikogo ne bil pobeden. Od edna strana vakvite kvalifikativi
ne' asociraat na podvizite koi gi prezemaat heroite od vol{ebnite
prikazni. No kako {to pravilno smeta B. Petrovski, vo osnova vakvite
podvizi nemaat avanturisti~ki karakter, tuku se sproveduvaat po sopstvena
inicijativa ili od zateknatata situacija, naj~esto za za{tita na
obespravenite na nivnoto semejstvo, rodniot grad ili celata zemja (1992:60).
Zna~i, ovde u{te edna{ go zabele`uvame stavot koj go iznesovme vo
vovedniot del, vo smisla na diferencijacija na herojskata inicijacija, vo
odnos na pubertetekata koja e prika`ana vo vol{ebnite prikazni. Ovde go
~uvstvuvame t.n. makrokosmi~ki uspeh, kogo heroite go postignuvaat zaradi
spasuvawe i za{tita na celata zaednica. Za razlika od obi~nata - "li~na"
inicijacija, koja {to ja pre`ivuvaat protagonistite od vol{ebnite
prikazni, na{ite epski heroi minuvat niz t.n. "nadli~na" inicijacija,
~ij{to epilog vodi kon blagodetosta na celiot socium. Specifi~nite
inicijaciski isku{enija }e bidat sogledani tokmu vo juna~kite podvizi i
raznite premre`enija koi gi pre`ivuvaat ovie na{i heroi. Vo svetot na
epskoto tvore{tvo, vojnata go pretstavuva mediumot na ~ovekovata
egzistencija i dostignuvawe. Hrabrosta i sovr{enstvoto vo bojot slu`at za
steknuvawe na ~esta i slavata so {to na `ivotot mu davaat edna osobena

293
smisla. Heroite ja potvrduvaat svojata golemina isklu~ivo so svojata
izvonredna ve{tina i efikasnost vo ~inot na ubivaweto. Bleskaviot ~in na
pobedata na borecot ja pretstavuva najpotpolnata realizacija na ~ovekoviot
potencijal, nasproti bolkata i gubitokot za `rtvata (Schein, 1989:80-81).
Povtorno ja sogleduvame dvosmislenosta na ubivaweto, ~ij pozitiven
kvalifikativ se sogleduva vo nocijata na edna uspe{na herojska inicijacija.
Samo bi uka`ale deka i vo dvata tipa juna~ki pesni (si`ea so
mitolo{ki i istoriski motivi) - sodr`inata se bazira na fizi~kata mo} na
junakot (B. Petrovski, 1992:60), {to na najekspliciten na~in ni ja potencira
idejata deka vo ovoj vid herojstvo stanuva zbor pred se' za inicijaciski ~in.
Vo zaklu~niot del od odreduvaweto na fenomenot na narodniot heroj
vo makedonskata folklorna produkcija, isto taka bi se osvrnale na edno
zna~ajno sogleduvawe na glavnite obrasci na "herojot-kowanik" koj vo
celata ju`noslovenska narodna tradicija ima ogromno zna~ewe. Vo ovoj
kontekst pred se' }e se osvrneme na dvete paradigmati~ni figuri: Krali
Marko i Sv. \or|i, me|u koi vospostavuvame ogromna analogija tokmu vo
nivnoto povrzuvawe so trakiskiot kowanik.
Kako {to smetaat nekoi istra`uva~i, kowanikot Krali Marko vodi
poteklo od trakiskiot kowanik (v. Srejovi}, 1958:75-97; Toporov, 1992:3-32).
Spored istra`uvaweto na Srejovi}, Krali Marko - sin na Volka{in
(nacionalen heroj na site ju`noslovenski narodi), vo osnova pretstavuva
heroj-kowanik od vremiwata pred doseluvaweto na Slovenite na
Balkanskiot Poluostrov, koj e do`ivean vo svesta na Balkanskite narodi
mnogu porano odo{to istoriskiot kral Marko. Nazna~eniot heroj gi nosi
atributite na eden mo}en spasitel koj ja donesuva slobodata, utehata i
odnovo ja dava nade`ta (1958:96). Slovenskite narodi, koi{to se bea
naselile mnogu podocna na teritorijata na Balkanskiot Poluostrov, pod
vlijanie na avtohtonoto naselenie, ja bea prifatile legendata za herojot-
kowanik, koja mu pripa|a na trakiskiot i ilirskiot panteon. Ovie pak, koi
bea pod vlijanie na mnogu porazvienite religii od tipot na anti~kata
gr~ka, orientalnata i romanska, bea vo mnogu posuperiorna pozicija vo

294
odnos na nejasnite i re~isi primitivinte religiozni predstavi na
slovenskite doselenici (Srejovi}, 1958:96).
Hristijanizmot na svoite teritorii go pretrpe vlijanieto od site
prethodni religii, dodeka vo svoite {iroki narodni izvori `iveea starite
trakiski i ilirski mitovi, vo koi herojot-kowanik go zazema glavnoto
mesto. Ovaa slika na herojot-kowanik ne be{e otfrlena se' do na{eto
sovremie, vo ramkite na oficijalnite umetnosti, vo vremeto na va`nite
etni~ki transformaii, isto taka kako i vo prvite vekovi vo {ireweto na
hristijanizmot, me|utoa povtorno iskrsna vo prv plan pod uslovi na
nacionalna katastrofa, otkatko bogot na crkvata i dr`avata ne mo`e{e da
pritekne na pomo{. Adaptiraj}i se so svojata sodr`ina, analogno vo svesta,
herojot-kowanik se transformira vo Krali Marko, koj{to vedna{ be{e
prifaten kako nacionalen heroj. Na toj na~in, legendata za Krali Marko ja
ima vrednosta i zna~eweto na golem nacionalen mit. Samo na edna takva
po~va, bogata so tradicija, posle edno istorisko iskustvo, koga svetloto
nedostasuva na celiot horizont, prvata mitologija na ju`nite sloveni be{e
realizirana vo na{ata narodna poezija. Krali Marko e centralna li~nost
na taa mitologija (1958:96-97).
Vo studijata na Toporov, a pred se' vo onaa na Srejovi}, nao|ame na
izvonredni analogii vospostaveni pome|u dvata tipa heroi: Krali Marko i
Sveti \or|i vo smisla na otkrivaweto na nivnoto poteklo ~ij obrazec bi
bil likot na trakiskiot heroj-kowanik. Ova osobeno se odnesuva na si`eata
vo koi stanuva zbor za borbata so ~udovi{teto i negovoto uni{tuvawe. Na
pr., kaj Srejovi} dosta decidno go sogleduvame vakvoto gledi{te.
"Analogijata pome|u ovie dva heroja ni dozvoluva da zabele`ime dve
hipotezi: prvo, vo brojnite narodni pesni i vo nivnata primitivna forma ja
sre}avame figurata na edna postara narodna tradicija koja e mnogu bliska
do hristijanskiot sv. \or|i, i vtorata hipoteza deka Krali Marko verojatno
pretstavuva podocne`na hipostaza na ovoj star balkanski heroj-kowanik, koj
ja ima dobieno vo figurata na sv. \or|i svojata interpretatio christiana. Ottuka
proizleguva i edinstvenata mo`nost za umetni~ka konkretizacija vo edna

295
ikonografska i literarna smisla, nastanata po oficijalnoto preobrnuvawe
vo hristijanstvoto" (Srejovi}, 1958:84).

2. Biografskiot model na herojot

Vo ramkite na ovaa tema posvetena na biografskiot model na herojot,

najrezimirano bi mo`ele da go definirame kako cel eden sled od
pove}ekratni inicijaciski isku{enija. Sli~no na mnogute mitski
paradigmi koi so samiot ~in na nivnoto ra|awe, preku nivnoto "~udesno
najrano detstvo", adolescencija, svadba, starost i smrt ni gi poka`uvaat
paradigmati~nite inicijaciski obrasci, i na{iot heroj (Krali Marko)
`ivotot go minuva isprepleten so cela niza isku{enija, dueli, pobedi, a
ponekoga{ - porazi i smrt.

2. 1. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko

Vo ramkite na vakvite razglabawa morame da gi zememe predvid
si`eata (pred se' predanijata) koi ni govorat za ve}e spomnatiot fenomen
na napu{tenite deca koi gi odgleduvaat `ivotni. Vo slu~ajot so Krali
Marko stanuva zbor za edna mala transpozicija na vakviot moment. Imeno,
vo negoviot slu~aj stanuva zbor za doewe od strana na vilata (Vila Raviojla,
samovila i sl.), po {to ovoj dobiva izvonredna sila i mo} i stanuva najsilen
junak.
Inaku, ovie predanija obi~no se nasloveni kako "Marko Krale stanal
junak", "Prvoto juna{tvo na Marko Krale" i sl.

"Krali Marko ko bil male~ok pasel telci tamka u gorata. Pasej}i gi

telcite, tie negovite drugari se' go tepale i Marko zimal da pla~e. U gorata go
sretnala edna samovila i go pitala:
-[to pla~e{, bre?
-Tepame decata!
-Koi deca, bre?

296
 -Tie na{ite, drugarite tamu.
-Saka{ li da im nadvie{ ti na niv?
-Sakam, ama ne mo`am.
-Odi vam! - re~ela.
Izvadila cickata, mu dava:
-Cicni -vika - mleko, ta da vidi{!
On cicnal tamu od nea, pa posle ko im se vrnal Marko, fani go ajde, fani go
ajde. I stanal junak. [to }e fane se mo`e da svr{i.
(Vra`inovski, 1986b:38; pred.br.9). 7

Podatocite koi }e gi izlo`ime sega se dosta interesni od

perspektiva na toa kako junacite u{te kako deca, vedna{ po nivnoto ra|awe
se napu{teni, dodeka pak vo nekoi slu~ai niv gi dojat razni `ivotni, ~ija
najadekvatna alternacija pretstavuva spomnatiot slu~aj so Krali Marko,
kogo go zadojuva vila.
Paralelizmot na ovaa sekvenca, zadojuvawe na Krali Marko od vila,
vo smisla na steknuvawe na negovoto ogromno herojstvo, vsu{nost e re~isi
univerzalno. Ovoj tip steknuvawe na juna{tvo se javuva vo raznite mitski,
obredni i folklorni si`ea.
Na pr., nekoi heroi (od tipot na Ahil, Tezej itn.), se povrzani so
obredite na inicijacijata na mom~iwata, vo smisla na toa {to herojskiot
kult ~esto go sproveduvaa efebite. Eden broj epizodi od sagata za Tezej,
vsu{nost pretstavuvaat inicijacisko isku{enie: taka na pr., ekvivalentot
na patuvaweto na onoj svet, e pretstaven preku Tezeevoto obredno nurkawe

7
Varijanti na ovoj motiv vo makedonskata narodna kni`evnost ima premnogu. Od taa
pri~ina }e navedeme samo nekolku: Vra`inovski, 1986b, pred.br.7 i 8; K. Vroclavski,
1984:405-406, pr.br.10; potoa prikazna br. 67 "Marko Kralevi}i kako dete malo", str.325-
326. Stanuva zbor za istoto predanie pretvoreno vo prikazna. Vo vrska so ovaa prikazna
Vroclavski go veli slednoto: "Toa e poznat motiv od predanijata {to se sre}ava vo mnogu
sli~na forma vo oddale~enite krai{ta na Slovenskiot jug. (na pr. vo zbornikot na
Valjavec, 63 "Vila Kraljevi}u Marku jakost dala"). Potoa brojni varijanti sre}avame vo na{ite
najnovi terenski istra`uvawa: AIF, m.l. 3573 - snimila L. Stojanovi}, 5.11. 1996, vo s.
Koko{iwe (Kumanovsko); informator: Serafimovski Vladimir od s. Koko{iwe;
varijanta: Krali Marko go zadojuva Vila Raviojla, snimila L. Stojanovi}, 8.11. 1996, vo
Banovo trlo (Kumanovo), raska`uva: Cvetanovski Trajko, roden vo s. Strnovac AIF, m.l.
3580; isto taka da se vidat: AIF, m.l.3575; AIF, m.l.3576.

297
vo moreto, i toa pravo vo podmorskata palata na Nereidite - t.e. vili koi se
kurotrofni (hranitelki na junakot). Tuka ja sogleduvame analognosta na
vakvite mitolo{ki su{testva: vili, nereidi i sl., koi i vo gr~kata, no i vo
na{ata kultura dobivaat kvalifikativ na odgleduva~ na herojot. Osven toa,
spomnatoto Tezeevo vleguvawe vo lavirintot i negovata borba so Minotaur,
isto taka pretstavuva primerna tema na herojskite inicijacii. Istoto se
slu~uva i so grabnuvaweto na Arijadna, edna od brojnite epifanii na
Afrodita, kade {to Tezej po pat na hierogamija ja ostvaruva sopstvenata
inicijacija (Eliade, 1959:235-236). Vsu{nost, preku navedenite ise~oci,
povtorno se sre}avame so eden vlijatelen biografski model na herojot, so
taa razlika {to vo niv otkrivame mitski model.
Od druga strana, mo`eme da go navedeme i Ahil 8 , Zevsoviot pravnuk,
koj e okarakteriziran kako najgolem junak vo trojanskata vojna.
Specifi~nata epizoda od biografskiot model na herojot, koja se odnesuva
na zdobivaweto mo} i juna{tvo vo najranoto detstvo, analogno na
poso~eniot slu~aj so zadojuvaweto na Krali Marko, vo slu~ajot na Ahil
zvu~i vaka: Pelej go odnese Ahil na Pelion, kaj kentaurot Hiron... Ovde
Ahil go hranea i neguvaa Hironovata majka Filira i soprugata Hariklo.
Hiron go hrane{e Ahil samo so utrobite na lavovite i divi veprovi, so cel
Ahil da se zdobie so silata na ovie `ivotni, kako i so med, za da bide blag i
re~it. Mudriot kentaur mu go dade ova ime Ahil, namesto prethodnoto
Ligiron (spored Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 6; vidi: RGRM, 1979:72). Ovoj
podatok ni svedo~i za eden pubertetski inicijaciski prestoj i inicijacisko
vospituvawe par exellence.

8
Spored na{eto gledi{te Ahil mu pripa|a na onoj tip heroi ~ij `ivoten tok e isprepleten
i ispolnet so nekolku posledovatelni inicijaciski isku{enija. Kako {to e poznato, pred
se' toa e sekvencata od negovoto najrano detstvo koga negovata majka Tetida se obidela da go
napravi besmrten, ma~kaj}i go dewe so ambrozija, a no}e - stavaj}i go vo ogan. Za `al, ovoj
obid zavr{uva bezuspe{no, zatoa {to negoviot tatko Pelej go spre~uva ovoj ~in. Inaku,
ovde go otkrivame simbolizmot na ognot koj e tolku poznato inicijacisko isku{enie, a
vakviot ~in na postignuvawe na besmrtnost, vsu{nost prekinatata inicijacija na Ahil
mnogu ne' potse}a na onaa na Demofont od strana na Demetra, ili pak Tetie od strana na
Izida, kako i analognata postapka vr{ena od Medeja vrz nejzinite deca. Site ovie slu~ki
na izvesen na~in ni svedo~at za edna neuspe{na, prekinata inicijacija.

298
 Vsu{nost, specifi~na crta za golemiot broj gr~ki heroi e toa {to se
tie napu{teni vedna{ po ra|aweto (Edip, Persej, Res, itn), i niv gi dojat
`ivotni. Paris e odgledan od edna me~ka, Egist od edna koza, Hipot - od
kobila, itn. (Elijade, I, 1991:242).
Soodveten primer sre}avame i vo religijata na Ahemenidite: imeno
preku mitot za osnovaweto na dinastijata Ahemenidi, otkrivame eden
sli~en (avtoritatieven) slu~aj na herojska iicijacija, t.e. na napu{teno dete
od samoto negovo ra|awe: "Spored Herodot (I, 107-117), kralot na Medejcite
Astijag, po dva sona, koi vra~evite gi protolkuvaaa kako lo{ predznak za
negoviot prestol, ja oma`i svojata }erka za eden Persijanec ({to vo
kontekstov zna~i ~ovek od ponizok rang), i koj se vika{e Kambiz, a koga taa
rodi mom~e po ime Kir, Astijag be{e naredil da go ubijat. Me|utoa, deteto
be{e spaseno; go is~uva edna `ena od nekoj govedar Mitridat9 . Kir do svoite
mlade{ki denovi `iveel me|u ov~ari, no nego go oddavalo prin~evskoto
odnesuvawe, taka {to negoviot identitet bil otkrien. Kone~no, posle mnogu
slu~ki, toj gi pobedi Medejcite, go simna od prestol svojot dedo i go osnova
carstvoto na Ahmenidite 10 (Elijade, I, 1991:270-271).
Ovde bi mo`ele da ja navedeme i temata od filmuvanata "Kniga za
"Xunglata"- od Kipling, inaku sega vo forma na crtan film, kade {to
glavniot junak Mogli e isto taka edno bebence frleno nasred xungla, i
ostaveno da se gri`at za nego `ivotnite koi vladeat vo xunglata. Nego isto
taka go doi "vol~ica". I ovoj mitski lik, vpro~em kako i ostanatite
navedeni, tokmu blagodarenie na ovoj `ivot, dobiva izvonredni mo}i i
stanuva mnogu silen junak, koj sli~no na prethodnite spomnati primeri,
svoeto detstvo i mladost gi pominuva vo xunglata "analogon za {umata".
Potoa, i toj se vqubuva vo edna ubava devojka koja ja sre}ava vo xunglata.

9
Spored Justin (I, 4) ov~arot pronajde edno napu{teno dete tokmu dodeka go doela edna ku~ka
({to e karakteristi~na crta na mitovite za heroite na vrvnite vladetetli). Herodot
soop{tuva deka `enata na Mitridat se vikala Spako, {to na medejskiot jazik zna~i
"ku~ka"; sporedi: Widengren, "La légende royale", str.226.
10
Vo vrska so inicijaciskoto scenario koe mo`e da se prepoznae vo Sagata za Kir, da se
vidi Gerhard Binder; Die Aussetzung des Königskindes: Kyros und Romulus (Beiträge zur klassischen

299
 I da go spomneme u{te edna{ Elijade koj veli deka mitskata tema na
herojot koj e napu{ten i progonet, vsu{nost se sre}ava kaj mnogu narodi. Za
na{ite potrebi treba da gi imame na um slednite motivi: 1. site isku{enija
niz koi pominuva Kir, od momentot koga bil napu{ten, i' odgovaraat na
inicijacijata od vojni~ki tip (Elijade, I, 1991:271). Vsu{nost, ona {to
Elijade go analizira kako vojni~ka inicijacija, najmnogu korespondira so
idejata za na{ata epska herojska inicijacija.

2.2. Inicijaciski isku{enija - svoeviden agon

Vo {irokiot raspon na protivnicite koi se dvi`at vo domenot na
raznite mitolo{ki su{testva (~udovi{ta), preku likot na Arapot, za da
preminat vo sferata na istoriskite li~nosti, mo`eme da ja zememe predvid
nazna~enata klasifikacija koja ja naveduva B. Petrovski. Imeno, si`eata na
makedonskiot juna~ki epos, glavno se delat vo dve grupi: juna~ki pesni so
fantasti~no-istoriska tematika, i 2. juna~ki pesni so juna~ko-istoriska
tematika (B. Petrovski, 1992:37). Vo ramkite na prvata grupa, avtorot gi
smestuva si`eata i motivite svrzani so borbi za razni natprirodni
su{testva (samovili, zmejovi, lamji i sl.), potoa za ~udesnite ra|awa,
dobivawe i gubewe na sila i sl. Vtorata grupa opfa}a motivi i si`ea od
semejniot `ivot na junacite (junakot i negovite roditeli, rodnini, negovata
`ena i sl.), za odnosite so drugi junaci ili razni neprijateli (osloboduvawe
na robje i sl.), za juna~koto svatovstvo, za epskite natprevari kako i za
negovata smrt (Petrovski, 1992:37-38). Vo ovoj kontekst bi go navele
decidniot stav na Meletinski 11 , koj smeta deka voop{to ne e mo`na nekakva
mehani~ka podelba na dvata nazna~eni tipa si`ea, od ednostavnata i
razbirliva pri~ina {to nekoi tipovi junaci se sozdadeni ve}e vo
arhai~nata epika i vo tekot na mnoguvekovniot razvitok vo ramkite na

Philologie, sv.10, Majzenhajm na Glanu, 1964), da se vidat osobeno str.17-39, 58 i natamu, 116 i
natamu (v. Elijade, I, 1991:392).
11
E. M. Meletinski‘, Narodnì‘ Ìpos, "Teori® literaturì. Osnovnìe problemì v
istori~eskom osveÈenii. Rodì i `anrì literaturì", t. 2, Moskva, 1964, 50-96.

300
`anrot dobile istoriska i umetni~ka konkretizacija (v. Petrovski,
1992:59).
Imaj}i gi vo predvid poso~enite podatoci, a so cel da go ispitame
herojskiot ~in na na{iot naroden heroj Krali Marko, ~ii protivnici se
dvi`at vo rasponot od zmejovite, samovilite i a`derite, preku crna
Arapina, pa se' do najnovite alternacii na istoriskite li~nosti, istite
mo`eme da gi univerzalizirame vo nocijata: antagonist - protivnik, koj vo
edna strukturalno-semioti~ka smisla dobiva kvalifikativ na 'izvr{uvawe
soodvetna funkcija na neprijatel'. Tuka, neosporno stanuva zbor za
stadijalno razli~nite varijanti, vo koja ~uvstvuvame edna dijahrona
heterogenost.
Vo taa smisla, na nivo na si`eata so fantasti~no-istoriska tematika
gi sre}avame shodnite inicijaciski dueli so natprirodnite su{testva.
Me|utoa, istite tie mo`at da bidat i vo funkcija na pomo{nici, dariteli
na junakot.
Najtipi~no isku{enie vo domenot na makedonskite juna~ki pesni e
"zmejoubistvoto", ili poprecizno ubivawe na razni natprirodni su{testva
sli~ni na zmejot: lamja, a`der, juda, samovila i sl. Taka na primer, vo
zbornikot na [apkarev, 1; 1976, pesna br.8, Krali Marko se bori protiv
samovila koja go ras~ere~uva, no na kraj sepak toj ja ubiva i izleguva kako
oformen junak i pobednik vo ovoj duel. Dejstvieto vo pesnata "Krali Marko
Meta kamen" (Penu{liski 1968 str. 91-93), se sveduva na slednoto: od
tristate momci edinstveno Krali Marko ja poseduval taa mo} i samodoverba
da go frli kamenot, koj pa|a tokmu vo samodivskiot dvor. Razlutenata
samodiva re{ava da mu se odmazdi. Taa se obiduva da go ustreli, no posle tri
neuspe{ni obida, Marko uspeva so svojata sila i juna{tvo da se spasi sebesi
i svojot kow, po {to samodivata od zavist puknuva. Zna~i ovoj tip na
primeri ni uka`uva za primarnoto inicijacisko isku{enie vo koe
neofitot gi izdr`uva site opasnosti i premre`enija, i od kade {to spored
shemata na herojskata inicijacija izleguva kako pobednik.

301
 Isto taka vo pesnata "Marko Krale i Vida Samovila", (Penu{liski,
1968b:89-91), se javuva eden inicijaciski duel vo koj se isku{uva silata i
mo}ta na Krali Marko. Toj e podlegnat, spored pravilata na arhajskata
logika na tipi~nite inicijaciski maltretirawa:

Go za~ula Vida samovila

ta fatila edin suri elen,
em fatila do tri quti zmii;
dvete zmii uzdi mu gi gi klade,
a ednata kam{ik ja napravi.
Skoro Marko taja go dostigna;
mu se frli Marku na ramena,
da m isk'lka juna{kite o~i.

Posle dolgi previrawa, Marko go re{ava ovoj agon so toa {to ja ubiva
samovilata:

"Marko izvadi sabja od pazuva,

ta ise~e Vida, bre samovila,
ja ise~e k'{ej po k'{eja."
(str.90-91).

Istata inicijaciska borba Marko ja do`ivuva i vo tipot na pesnite

"Krali Marko i trite nare~nici", kade {to vo uloga na pomal dever uspeva
da go ubie ~udovi{teto i da ja spasi nevestata na patot za svadba.

***

Me|utoa, sega povtorno bi morale da obratime vnimanie na

ambivalentniot karakter {to go poseduvaat ovie mitolo{ki su{testva.
Dodeka vo prethodno spomnatite primeri, tie se javuvaat vo funkcija na
isklu~itelen neprijatel na herojot, sega }e navedeme slu~aj na edna epska

302
pesna vo koja samovilata se javuva tokmu kako pomo{nik na Krali Marko, so
{to toj ja osvojuva svojata cel spored scenarioto na edna uspe{na
inicijacija - t.e. pobeda.
Vo pesnata naslovena kako "A {to be{e Marko Kralevi}i i brata mu
Milo{ Obili}i" 12 , Krali Marko i bratot Milo{ Obili} odat so svoite
kowi da se pro{etaat. Mu se zdosaduva na Krali Marko i go moli Milo{ da
mu zapee nekoja pesna, za da ne zaspie. No, tokmu niz prizvucite na taa pesna
- od milost Marko pridremnuva. I toga{ se pojavuva vilata koja e vo
funkcija na pomo{nik na Krali Marko. Ednostavno taa mu zaboduva strela i
sabja vo grloto na Milo{ 13 . Potoa kako pomo{nik se javuva i negoviot kow
[arko koj po~nuva da isfrla od ustata crven ogan, plamen itn.
Vo sekoj slu~aj, ona {to smetame deka e opredeluva~ko vo
biografskiot model na ovoj epski heroj sekako e fokusirano na razli~nite
modaliteti na izdvojuvanite pobedi, koi variraat od opsegot na najsilnoto
juna{tvo, preku pomo{ta koja ja dobiva junakot vo presudniot ~as, koga ja
do`ivuva svojata marginalna faza, pa zaklu~no so slu~kite vo koi ovoj heroj
gi do`ivuva svoite porazi, koi{to }e gi prika`eme podocna.
Alternacii na herojstvoto na Krali Marko, sre}avame i vo
narativnite oblici, kako na pr., vo narodnata prikazna "Krali Marko i
Bolen Doj~in" (Reiter, 1964:255-256), kade {to Marko otepuva cela vojska od
300 turci, po {to biva zatvoren od carot vo "apsanata" celi tri godini. Vo
funkcija na pomo{nik se javuva negovoto "pile sokolovo" koe doletuva kaj
nego, i so ~ija pomo{ Marko go povikuva pobratimot Bolen Doj~in da go

12
AIF 3451, snimila L. Stojanovi} vo P~iwa, Kumanovsko na 29.10.1992, informator
Golubovska Danica od P~iwa.
13
Vo ovoj kontekst e interesno da uka`eme na misleweto na samite informatori od
terenot koi smetaat deka vilite mu pomagaat na herojot koga e vo nevolja. Sporedi, AIF,
m.l.3576; Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, s. Sopot, Kumanovsko, informator Atanasovi}
Qubomir, od s. Sopot.
Informatorot ne' informira kako se samovilite mladi ubavi devojki koi vo
nevolja im pomagaat na lu|eto. Vo taa smisla e navedena tokmu spomnatata prikazna "Krali
Marko i Milo{ Obili}" vo koja to~no se gleda deka vo momentot koga junakot se nao|a vo
nekakva kriza, vo pomo{ uskoknuva Vila Raviojla i go izbavuva junakot od nevoqa.

303
spasi, {to de fakto i se realizira vo ishodot od prikaznata (Reiter,
1964:256).

- Kalu|ersko oro
Sednal Marko sas majku da ve~era
(Juna{tvoto na Krali Marko)

Sednal Kraqevi} Marko sos maju da ve~era, i i' veli: mamo ka`i mi {to da
pravam kaj da odam: imam tri pisma 1. treba da bidam kum na svadba, 2. treba da
krstam dete i 3. carot me vika u carsku vojsku.
Majkata mu odgovara:
"Sinko, u svadbu se ide po obi~aj, na kr{tewe se ide spored vera, a {tom te viknal
carot u carsku vojsku, tamo }e ide{ da se bori{"
(AIF, m.l. 3576) 14

Ovaa replika mo`eme da ja smetame kako najparadigmati~na vo

inicijaciskite scenarija, osobeno koga stanuva zbor za herojskata
inicijacija. Zatoa {to preku vakvite borbi, podvizi, go sogleduvame
junakovoto rasnewe. So sekoja naredna borba junakot se zdobiva so u{te
pogolemo juna{tvo, ili spored pravilata na teorijata na ovoj obred na
premin, na nazna~eniot na~in se ostvaruva modalitetot na ostvaruvawe
povisok status. I navistina, vo ishodot na prikaznata, Krali Marko odi da
izigra edno kalu|ersko oro ({to vo re~nikot na na{iot naroden jazik zna~i
dvoboj so site protivnici), od kade {to izleguva kako pobednik.
Rezimirano }e go poso~ime opisot na t.n. "kalu|ersko oro", vo smisla
na predsvadbeno inicijacisko isku{enie.

"... Sednale da pijat, arno ama, on reknaja: - "Idi da mu darujemo na kalu|era,

ka`e "tuj sabju da mu dademo bak{i{"
A Marko {tom videja tatkova sabja, kako ne }e gu poznaja.

14
Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, s. Sopot, Kumanovsko; raska`uva: Atanasovi} Qubomir,
od s. Sopot,

304
 - Re~e mu, donesi mu pare.
I Marko se diga - re~e: "Gospodin Mina od Kostura, mogu li da zaigram
sitno kalu|ersko oro", - ka`e, "da se okrenem tri-~etiri puti, nadesno da se
okrenem".
-E ka`e, "crna kalu|erine, kako da nije slobodno. Zaigraj neka se zaquqa
moje dvori{te".
Marko, ka`e, sko~i na noge, kad zaigra, pa okrene se levo - desno, mane sabju,
pa mu otse~e glavu. I vikne iz grlo : "Navalite turci jani~ari." Sve to zavr{ilo, i
on si uzme `enu, si se vrati pa u Prilep, i takoj je `iveja u Prilep sve do kraj.
(isto)

Koga beja skapite godini

..........................................
Pa govori Kralevi}u Marko:
-Oj ti tebe Crni Arapine,
Ka`i mene {to ja da ti platam,
Sum si navr{il lepota devojka.
-Pa zar u{te ne si se nau~il,
Koj je junak sakat da se `eni
]e si plati pedeset i `etiri dukati,
Koja moma saka da se ma`i
}e si plati pedeset dukati,
A kako tebe koj je dobar junak,
Mo`e da platit {eset i ~etiri.

Marko po~nuva da si zbie {ega so crna Arapina i zatoa:

Koga vide Arap takvi podsmevki

trgna Arap na Marka da mavne,
Ali ko zamavna Krali bre si Marko,
Pa go udri me|u dvete o~i,
Mu isko~ija Arapu o~ite,
Mu isko~ija kako dva filxana,

305
arap padna mrtov na zemnata,
Taka Marko Skopje g' oslobodi,
Od crni zulumkar Arapin.
AIF, m.l.762 15

Navedeniot citat pretstavuva u{te eden dokaz za osvojuvaweto na

nadli~nata inicijacija, t.e. preku nazna~enata pobeda realizirano e
osloboduvaweto na celo Skopje, {to vo kontekstot na herojskite podvizi e
vo rang na eden makrokosmi~ki triumf, koj izleguva od domenot na li~niot,
mikrokosmi~kiot.

- Duel: Krali Marko i Musa Kesexija

Informatorot na na{eto sledno epsko ostvaruvawe se zadr`uva na

opisot na duelot pome|u Krali Marko i Musa kesexija.

Oblagali se Marko i Musa ko }e koga da pobedi. Zavrne Marko Musu tri put i ne
uspeja da ga obori. Musa obori Marka od tre}i put. I onda Marko povikaja: " Gde si
vilo, posestrimo Raviojlo da me spasi{".
A ona mu rekla: "Neli sam ti kazala u nedequ da ne pravi{ svadbu. A gde ti je guja
ostala, pa rasderi Musu od {kura do bijela grla." To je no` iz ~izmu da izvadi."
I dva dana se ispome{aja kod Musu. A Musa imao tri srca, edno se borilo,
drugo zamorilo, a u tre}o quta guja spava. E Marko da sam se ja probudila u tebe
trista jada da bide. A Kraqevi} Marko ise~e na Musu glavu, pa odnese kod cara. Pa
gu frli car, od stolicu sko~i. - "E care, kamo da se ratuje{ s wega, a ne od mrtve
glave da se boji{."
AIF, m.l.3578 16

Vo delot vo koj govorime za najgolemite juna~ki podvizi na Krali

Marko, bi go navele i motivot na juna~koto svatovstvo, koj kako svoeviden

15
Snimil: Milan i Lazar Risteski vo s. Topolnica - Pore~e; pee: Lefterie Jandrioski.

306
agon i pobeda se odnesuva na brojnite heroi koi gi sre}avame vo
makedonskata narodna epika. Vo tie ramki se javuvaat interesni si`ea vo
koi inicijaciskata borba mu e dodelena na Krali Marko -pomal dever. Na
pr., za svadbata na Reqo [estokrilo (SbNU, XVI-XVII, 177), postariot dever
Grujo, spored obi~ajot go pokanil za pomlad dever Marko Krale, ~ija
funkcija e dobro poznatoto ~uvawe na nevestata. Normalno, koga na patot
im izlegla stra{na "yveretina so tri glavi" site se ispla{ile, izbegale, a
edinstveniot hrabar junak bil Krali Marko koj i' se sprotivstavil i vlegol
vo svojot nov inicijaciski duel. Po osvoenata pobeda, Marko ja odvel
nevestata vo ku}ata na zetot, kade {to prodol`ila svadbata (v. B.
Petrovski, 1992:75) 17 .

- Padot na herojot - od junak pojunak

Spored sledot na epskata biografija na junakot, se javuva i krizniot
period od negoviot `ivot, vo koj herojot ne raspolaga ve}e so
ekstraordinarnite mo}i, tuku se javuva posilen protivnik. Vo vakvite
si`ea se javuva noviot prototip na heroj, koj e naj~esto izrazen preku
nocijata "dete-junak".

"Predanie za Marka Kralevi} i Sekula detence koga si delele carstvoto"

(Cepenkov, 7, 1972, pred.br.590,str.106-109).
Ova predanie, spored Penui{liski pretstavuva kontaminacija od dve
oddelni narodni tvorbi: epska pesna {to se transformirala vo predanie i
predanie. Inaku, od na{iot aspekt na sogleduvawe, primarno e centralnoto
si`e koe zboruva za natprevarot pome|u Marko i Sekula. Tokmu za nego
Penu{liski smeta deka poteknuva od epska pesna, kade {to kako specifika
se javuva "itrosta" kako glavna osobenost na Marko vo makedosnkoto epsko

16
Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, vo s.^etirce, Kumanovsko; ka`uva: Savko Tasi} , od s.
^etirce.
17
Iako koncizno, sepak rezimiranite primeri okolu fenomenot na juna~koto svatovstvo gi
naveduva B. Petrovski, (vidi, 1992:73-76).

307
tvore{tvo, za razlika od pesnata "Uro{ i Mrwav~evi¢i" vo koja{to Marko
se javuva kako ~uvar na legitimnosta na srpskiot prestol (1965a:998).
Kako {to e ve}e dobro vostanoveno, sonot pretstavuva edno od
najgolemite isku{enija vo inicijaciskite scenarija. I dotolku pove}e {to
istiot gi predizvikuva golemite neuspe{ni inicijacii. Na pr., Gilgame{ ne
uspeva da ja postigne svojata besmrtnost, tokmu zaradi bezuspe{niot obid da
ostane vo budna sostojba. Fa}aweto dremka sogledano vo istava ovaa nasoka e
dosta frekfentno inicijacisko isku{enie i vo razni epski sodr`ini, koi
}e gi analizirame, kako na pr., obrednata pesna "Oblagal se Junak Denko",
"Krali Marko i Milo{ Obili}i" i dr. No, vo kontekst na spomnatoto
predanie, doa|a do edna inverzija vo smisla na slednoto: junakot Krali
Marko ne uspeva da se razbudi to~no na vreme (koga petlite peat) {to go
pretstavuva i uslovot za negoviot poraz, t.e. pad vo duelot so vnuk mu Sekula
detence.

"Dojdi Marko, dojdi moj mil striko, ali vaka }e delime zemja? Eve jas dojdov
do tvoeto kale i ela da turime kol da si ja povelam zemjata do kaj {to ja pregaziv.
Koa ~u Marko tie zboroi od vnuka si Sekula, golema maka be{e mu padnalo...
-Prokleti da ste vie, petli, {to ne propeavte, za da me skornite da delam zemja so
vnuka mi, ami me ostaivte da se uspijam i da dojdi vnuk mi pod kale da mi zemi seta
dr`aa i da bidam za stramota!"
(Cepenkov, 7, 1972:109)

Eden morni~av moment od duelot na Krali Marko, sogledan vo

ramkite na tematskiot krug "od junak pojunak" sre}avame i vo na{iot
nareden primer. Kako {to mo`e da se zabele`i, naj~esto Krali Marko e
sovladan od "deteto - junak", koe e pretstaveno kako negov rodnina. Noviot
junak - protivnik raspolaga so ekstraordinarnata mo} i sila, {to
pretstavuva seriozna zakana za dotoga{ neprikosnovenata herojska mo} na
Krali Marko. Vo ovaa varijanta protivnikot na Krali Marko e
sedmogodi{no dete od negovata sestra Zdravka, kogo toj od zavist go ubiva,
t.e. go prepolovuva teloto na dva dela.

308
 Za Kralevi} Marko

Edin den Kralevi} Marko izlegnal na ulica ama videl zvezda Danica deka
gree. Toj se obidel da pita dali ima od nego pojunak. Ej, Zvezdo Danice, dali ima od
mene nekade pojunak da se javi na ovoj svet? Zvezdata rekla ima. Pojunak e od tebe
na sestra ti Zdravka sinot sedmogodi{no, sedum pati e pojunak od tebe.
No po pat go sre}ava Crna Arapina koj mu go prepre~uva patot i tamu
nastapuva poznatiot duel:
"Po~nale tie dvajcata borba da vodat. Se borele i dva dena. Nikoj ne mo` da
padne. Ama prevari se Kralevi} Marko padna pod Crna Arapina. Crna arapina
pritisna pod arapinsko koleno."
Toga{ Krali Marko i' se obrea}a na sestra mu Zdravka da mu pritekne vo
pomo{. I navistina, so nejzina pomo{ i so prevara, Krali Marko uspeva da se
izvle~e od pod arapinskoto koleno. Toga{, Zdravka mu ja se~e glavata na Crna
Arapina. Vo prodol`enieto na ova predanie koe e pretvoreno vo prikazna, na
Krali Marko mu usleduva vtora borba, t.e. vtor ispit i toa so poznatiot vo
svetskata literatura lik : "dete- junak". Navistina toa e sedumgodi{niot sin na
sestra mu Zdravka koj:
"Sednali da pijat vino. Kralevi} Marko pie od dve ~a{i vino a deteto pie
od pet ~a{i vino.
Usetil Kralevi} Marko deka ima juna{tvo tuka u tova dete."
AIF, m.l.784 18

Po ovaa proba Krali Marko go povikuva deteto nadvor na pro{etka

kade {to nastapuvaat i slednite za nego iznenaduvawa:

"Izleznali na poleto. Imal edna ~e{ma {to te~e voda. Od ~e{mata tekli
pet ~epovi. Navi`da se Kralevi} Marko od dve pie voda a drugite te~at. Navi`da
se deteto da pie voda od site pet ~epovi voda pie. Ama ka se navelo deteto na
Kralevi} Marko ne mu se svidi oti e pojunak. Izvadi sabjata i go udari na

18
Snimil Dimitar Uzunski, vo Trabotivi{te 1969 god, Informator: Usein Demirov od
Trabotivi{te.

309
polovinata. Deteto razigralo kone po poleto i deteto padnalo na dva trupa. I
deteto reklo: "E, Kralevi} Marko, ti moj vujko, opasno me udri ama, moite dva
groba neka se znaat vo Kosovo pole, a tvoe grob nigde i nikade da se ne znae".
(isto)

Vo ovaa posledna sekvenca, vo zaklu~niot del od prikaznata, go

sogleduvame povtorno zna~ajniot moment koj{to se odnesuva na fenomenot
"heroj". Kako {to ne' informira ve}e Rode, najzna~ajno vo
okvalifikuvaweto na herojot, bila postavenosta na grobot po smrtta na
herojot. Iako ova se povrzuva so nocijata za lokalnosta, sepak postoel
ogromen kult kon grobot na herojot. Vo slu~ajot ova ni se predo~uva preku
prokolnuvaweto na Krali Marko od maloto detence, koe Marko nasilni~ki
go ubiva. Vo ovoj inicijaciski duel ve}e se nagovestuva stravot na Krali
Marko od gubeweto na negovata sila, koja {to brutalno ja re{ava so
nazna~eniot nasilni~ki ~in na ubivaweto na negovoto vnu~e.
Iako ovoj fragment izleguva od analizata na biografskiot model
sogledan preku herojot Krali Marko, samo nakratko }e se osvrneme na
smrtta na negoviot protivnik, sedmogodi{noto vnu~e. Smrtta ja potvrduva i
objavuva izvonrednata priroda na heroite. Iako ne se besmrtni kako
bogovite, sepak heroite se razlikuvaat od ~ove~kite bitija po toa {to
prodol`uvaat da dejstvuvaat i po nivnata smrt. Posmrtnite ostatoci od
heroite imaat zna~ajna magisko-religiska mo}. Nivnite grobovi, nivnite
posmrtni ostatoci, kenotafite, dejstvuvaat na `ivite dol` dolga niza
godini. Duri, mo`e da se ka`e deka heroite im se pribli`uvaat na
bo`estvata tokmu preku nivnata smrt: tie u`ivaat neograni~ena
postegzistencija, koja ne e nitu larvalna, nitu ~isto duhovna, tuku se sostoi
od pre`ivuvawata sui generis, so ogled na toa deka zavisi od ostatocite,
tragite ili pak simbolite na nivnite tela (Elijade, I, 1991:243-244).

2.3. Smrt ili imortalizacija

310
 Osobeno zna~aen i karakteristi~en moment za heroite, pokraj
herojskite podvizi, toa e momentot na nivnata smrt, koja isto taka se
razlikuva od kategorijata na obi~nite lu|e.
Ovde bi go navele podatokot koj go izlo`uvaat ju`noslovenskite
folkloristi deka vo ju`noslovenkiot folklor postojat brojni predanija
koi se odnesuvaat na besmrtnosta na heroite, dodeka vo poetski oblik ne e
zabele`an nitu eden primer (v. B. Petrovski, 1992:79) 19 .
Interesno od aspektot i slikite na imortalizacijata e predanieto
"Za Marko Krale smrt nemalo", (Vra`inovski, 1986b:39; pred.br.10), vo koe
se pojavuva su{tinskiot motiv na vodata na `ivotot - "besmrtna voda", do
koja mora da se dojde so pomo{ na poznatite inicijaciski isku{enija, ili
pak so pomo{ na pticite pomo{nici, kako vo slu~ajot golap~e:

"Nekoe vreme imalo me|u nekoi dve planini nekoa vodi~ka - izvor. Taka se
vikala Besmrtna Voda. Koj }e se napie od taa voda i za toga smrt nemalo. Toa vreme
Kralevi} Marko imal galap~iwa. (Ednoto galap~e) koga padnue na vodata i u toa
crp~eto fa}a voda i preletue, donesue kaj Kralevi} Marka."
(Vra`inovski, 1986b:39; pred.br.10)

Krali Marko prv liznuva od taa voda i stanuva besmrten, kako i

negovata sestra Angelina, po {to {i{enceto pa|a, se kr{i, a vodata se
rastura. Begaj}i od negovite drugari, Angelina ripnuva vo moreto, i bidej}i
e besmrtna, ne se davi tuku se transformira vo su{testvo:
poluriba/poludevojka. Predanieto zavr{uva spored normativite na edno
herojstvo, i steknatata imortalizacija, od tipot na Herakle:

"I taka ostanalo da Kralevi} Marko je `iv i sestra mu Angelina pola riba,
pola devojka u more `ivee".

19
Vo ovoj kontekst B. Petrovski gi spomnuva istra`uvawata na Penu{liski i C. Romanska.
vidi: K. Penu{liski, "Macedonian Lokal Traditions of Prince Marko", in: JFI, vol.III, No.3, 1966, pp.331-
340; ______ . "Dijalog za Krale Marko", str.36-37; Cveta Romanska, "Predani®ta za Krali
Marko vÍv folklora na ¥`nite slav®ni", vo: Slavisti~ni studii. Sbornik po slu~a‘ V
me`dunaroden slavisti~en kongres v Sofi®, Cofi®, 1963, str.379-391.

311
 (isto)

Momentot na postignuvawe besmrtnost, znaeme deka pretstavuva

krajna cel vo uspe{nite inicijaciski podvizi, po koi kopneele, no ne
uspeale da gi ostvarat svoite `ivotni soni{ta heroite od tipot na
Gilgame{.
Vtor interesen moment koj ne' upatuva na fenomenot na
imortalizacijata se onie predanija vo koi smrtta na Krali Marko e
pretstavena kako oblik na privremen prestoj vo nekoja pe{tera. Prestojot
go do`ivuvame kako svoevidna faza na marginalizacija, izop{tenost na
herojot, koj e vo slu~ajot usloven od pojavata na oru`jeto (v. Vra`inovski,
1986b:53-54; pred.br.27;28). Vo na{iot primer, smrtta, t.e. povlekuvaweto od
javnosta e pretstavena vo oblik na ve~en son:

"- Eh, Krali Marko i za vas ve}e dojde vreme da ne postoite ve}e kako junaci!
- Za{to bre mom~e?
Pa eve so ova mo`am da te ubijam jas tebe!
- [to e tova?
- Pa toa e nare~en pi{tol. ....
- Ee - re~e - kolku e malecko! Za nas nema ve}e `ivot ovdeka!
I togaj Krali Marko vleze vo edna pe{tera, e zaka~i sabjata vo karpata, e nabi vo
karpata sabjata, go simna sedloto na kowot [arca i legna da spije. I si re~e: "Koga
sabjava }'ispadne od karpata i sedlovo ko }e se ka~i na [arca, na kowa, togaj jaze da
se razbudam i pak da ispadnam da caruvam po zemwava"!
Arno, ama toa koga ~ovek }e legne vo ve~niot son, ne se vra}a nazad."
(isto:53)

Potvrda i potkrepa na veruvaweto vo besmrtnosta na ovoj heroj e

vtoroto predanie "@iv e Marko Krale", ~ie{to si`e go prenesuva eden
vojnik od Prilep: "u ~ameco se ka~ue i eden veter koga go grabnue ~ameco,
edna frtuna i preko moreto go odnesue u svet", kade {to se nasukuva vo edna
karpa vo koja: "Koa gleda eden ~ovek sedi. Ama ~ovek nekako krupen, so

312
golema glava, ne e kako obi~en ~ovek " (Vra`inovski, 1986b:53-54).
Normalno vo vakvata korpulentna figura mo`e da se prepoznae samo Krali
Marko, koj prestojuva na negovoto mesto se' dodeka ne is~ezne oru`jeto."
Ambivalentnosta na uka`aniot fenomen: smrt ili imortalizacija na Krali
Marko vo slu~ajot se re{ava preku iska`uvawata na vojnikot:

Drugari, jas be kaj Kralevi}a Marko i Kralevi} Marko je `iv i pak }e se

vrati nekoj vek koa }e nestane oru`jeto!"
(Vra`inovski, 1986b:54)

Ovie situacii ne' asociraat na generalnite poimawa i definirawa

na inicijaciskiot mit, sogledan pred se' od strana na ruskata semioti~ka
folklorna {kola (v. Levinton, 1980, MNM; Meletinski, 1981).
Analiziraj}i gi analognite si`ea od golemite svetski epovi, Levinton i
Meletinski go naso~uvaat na{eto soznanie kon edno par~e nade` vo
vra}aweto na ovie heroi od sferata na "privremenata" smrt. Na eden
spekulativen plan, smeeme da si dozvolime vospostavuvawe paralela na
na{iot epski heroj Krali Marko (vo konterkst na fenomenot na
imortalizacijata) so golemite epski heroi od svetskata kni`evnost.
Opisot i pregledot na varijantite vo koi e prika`ana smrtta ili pak
besmrtnosta na Krali Marko go dava Bla`e Petrovski vo negovata spomnata
monografija posvetena na makedonskiot juna~ki epos (1992:78-81). Vo sekoj
slu~aj, vo odnos na fenomenot na smrtta (kako krucijalen kamen na
sopnuvawe vo inicijaciskite istra`uvawa) mo`eme da gi navedeme
gledi{tata na Brelih koj smeta deka tokmu smrtta ja opredeluva
natprirodnata mo} na heroite. Sepak, bez ogled dali vo na{iot folklor
posledniot obred na premin e pretstaven preku nocijata na smrtnosta ili
pak besmrtnosta na herojot, nie go sogleduvame i analizirame ovoj ~in kako
posledna inicijaciska borba na herojot. Mo`ebi, bi trebalo da go navedeme
u{te edna{ kvalifikativot koj proizleze od kultot na anti~kiot heros,
kade {to istiot, prodol`uva da dejstvuva i po svojata smrt. Analogija i

313
umetni~ka transpozicija na ovoj kvalifikativ, verojatno deka e izrazena
preku spomnatite predanija koi vo oblik na nekakvo "is~eznuvawe" ni ja
prezentiraat besmrtnosta na Krali Marko.
Navra}aj}i se na smrtta na herojot, bi mo`ele da navedeme nekoi
momenti od anti~koto gr~ko nasledstvo. Na pr.: nekoi od heroite
is~eznuvaat pod zemja (Trofonie, Amfijaraj). No, ogromen broj pretrpuvaat
nasilna smrt vo vojnata (kako na pr. heroite za koi zboruva Hesiod, koi
padnale pod Teba i Troja), vo poedine~nite borbi, ili pak zaradi predavstvo
(Agamemnon e ubien od Klitemnestra, Edip od Laj). ^estopati nivnata smrt
e dosta dramati~na: Orfej i Pentej se ras~ere~eni, Akteon e rastrgnat od
ku~iwa, Diomed i Hipolit se rastrgnati od kowi; nekoi od niv gi ima
kasnato zmija (Orest, Mops itn) (Elijade, I, 1991:243).
Od druga pak strana, morame da go imame vo predvid i tolkuvaweto na
Meletinski (1981) i Levinton (1980), spored koi smrtta na herojot nikoga{
ne smeeme da ja sfatime kako kone~na. Sekoga{ mora da postoi nade` vo
nivnoto o`ivuvawe, t.e. vra}awe. Spored Meletinski, smrtta na kulturniot
junak obi~no se smeta kako nekone~na, zatoa {to sekoga{ ostanuva nade`
deka toj }e se vrati od carstvoto na mrtvite, deka }e o`ivee vo idnina.
Proverkite niz koi mora da pomine junakot, obi~no se tolkuvaat kako
osobeni misteriski "strasti", stradawa koi junakot mora da gi izdr`i, kako
bi mo`el da se zdobie so sila i mudrost - kako za sebe, taka i za celoto
~ove{tvo (1981:232).
Vo ispituvaniot kontekst koj se odnesuva na smrtnosta na herojot, bi
navele eden impozanten moment koj se odnesuva na Homerovite heroi, i koj
smetame deka mo`e da zvu~i univerzalno. Ne postoi besmrtnost po smrtta za
Ahil ili za bilo koj drug homerski junak, osven onaa za koja, so pomo{ na
svoite juna~ki podvizi }e se izbori samiot heroj vo epskiot stih (Shein,
1989:60-61).

***

314
 Ne izleguvaj}i od ramkite na inicijaciskata tema, na{iot interes e
skoncentiran i na sogleduvawe na edna druga dimenzija. Soglasuvaj}i se so
tvrdewata na Ar~er Tejlor, i navra}aj}i se na teoretskite postavki na fon
Han samo bi go nagovestile momentot koj gi intrigira dvata nau~nika:
zo{to prika`uvanata ili ispeanata istorija is~eznuva od kolektivnata
memorija, dodeka pak tradicijata koja e isto taka opeana ili raska`ana se
odglasuva zasekoga{. Spored Ar~er Tejlor, odgovorot e mnogu ednostaven -
zatoa {to tradicijata sepak pretstavuva ne{to drugo od istorijata,
uka`uvaj}i deka stanuva zbor za primitivnat poetska vera na ~ove{tvoto
(gläubige Urdichtung) (Taylor, 1964:114-115). Inaku, Johan Georg fon Han 20 vo
svojot trud zema vo predvid 14 primeri za da go argumentira svojot stav deka
site "arijski" herojski prikazni ja pratat istata biografska shema. Vo sekoj
od negovite analizirani slu~ai, herojot e roden ilegitimno, i sprotivno od
verata vo negovata idna veli~ina, toj e otfrlen od strana na negoviot tatko,
~uvan e o odgledan od `ivotnite i vospitan vo eden takov duh, toj se vra}a
triumfalno vo negovoiot dom, kade {to ja osloboduva majka mu, potoa
stanuva kral, gi osniva gradovite i umira mlad. Me|utoa, kako {to
zabele`uvaat ostroumnite istra`uva~i (Campbell, 1968; Archer Taylor, 1964),
fon Han ednostavno ja vospostavuva nazna~enata shema, bez potreba istata da
ja analizira. Ovde bi trebale da ja navedeme i studijata na Alen Dandes, koja
spored nau~noto mislewe pretstavuva odli~no rezime na site dotoga{
vospostaveni, no i analizirani studii za herojot i herojstvoto, vo smisla na
vospostavuvawe na osnovnite modeli na herojot (Dundes, 1980:223-261).
Vrz osnova na vakvoto soznanie, a pred se' vrz osnova na negovoto
istra`uvawe na biografiite na 14 heroi i nivnata transpozicija vo
literarnite sferi, fon Han pretpostavuva deka formulata kompletno gi
menuva istoriskite figuri i nivnite do`ivuvawa /vo na{iot slu~aj
inicijaciski isku{enija/, stavaj}i gi vo ramkite na noviot narativen svet.
Edinstveno, zabele`uva fon Han, ostanuvaat neizmeneti nivnite imiwa
(Taylor, 1964:114). Zna~i, svesni za edna nu`na transformacija vo odnos na

20
Johann Georg von Hahn, Sagwissenschaftliche Studien, Jena, Mauke, 1976.

315
biografijata na "herojot" od sferata na istorijata vo sferata na
tradicijata 21 , gi smestuvame i analiziranite segmenti koi se odnesuvaat na
herojskite podvizi koi se dvi`at od "~udesnoto detstvo - zadojuvawe od
samovila", preku herojskite podvizi vo zreloto doba, se' do fenomenot na
smrtta i imortalizacijata na Krali Marko. Inaku, poslednoto isku{enie -
steknuvawe besmrtnost, vidovme deka pretstavuva edno od su{tinskite
podvizi za koi{to se borat heroite od svetskata mitologija i kni`evnost,
no za `al koja dosta ~esto zavr{uva bezuspe{no.
Analiziraj}i ja inicijacijata na Krali Marko, isto taka bi se
potsetile na ve}e klasi~nite 7 tipolo{ki odrednici na vidovite heroi,
vospostaveni od strana na Farnel, spored kogo na{iot Krali Marko bi go
zastapuval t.n. heroj so istorisko poteklo (kade spored nego pred se'
pripa|aat voini i sve{tenici) 22 . Sega, barem rezimirano bi go uka`ale
stavot koj go poso~uva Petar Hr. Ilievski, analiziraj}i go mikenskiot
troen heroj. Vo negovata studija preku lingvisti~kata analiza i so pomo{
na kontekstualniot metod, avtorot ja prosleduva formata i zna~eweto na
mikenskiot teonim ti-ri-se-ro-e, kako i na drugi li~ni imiwa. Ona {to e za
nas zna~ajno, toa e negovoto uka`uvawe na vrskata pome|u mikenskite li~ni,
i homerskite herojski imiwa, pri {to se istaknuva va`nosta na mikenskata
civilizacija koja vo "Temniot vek" poslu`ila kako osnova i inspiracija za
gr~kata mitologija i epska poezija. Osobeno e bitno vospostavuvaweto na
edna kulturna paralela od kulturnata istorija na ju`noslovenskite narodi,
kade {to za vreme na turskata dominacija epskata poezija se nao|a vo svojot
najgolem podem, i istovremeno se glorificiraat li~nosti od sredniot vek
(v. Ilievski, 1991:47-53).

21
Ovde samo nakratko bi se osvrnale na poznatite odrednici koi ni govorat za relacijata
vospostavena pome|u biografijata na realnata istoriska li~nost i onaa koja e
transponirana vo sferata na narodnata umetnost. Imeno, vo folkloristikata e poznat
faktot deka Krali Marko od narodnata poezija nema re~isi nikakvi zaedni~ki crti so
istoriskiot kral Marko. Za vakvoto nesovpa|awe da se vidi: Vuk, S. Karaxi¢, Srpski
rije~nik , v. Marko Kraqevi¢; Tomi¢ (1909); S. Stojkovi¢ (1922); Srejovi} (1958:75-76).
22
Od druga pak strana, spored tipologijata vospostavena od Pavlovi}, Krali Marko spa|a
vo redot na tretata negova odrednica koja rezimirano se odnesuva na slednoto: onoj koj {to

316
 Vo periodot na dorskata okupacija, poznata kako "Temen vek" nemalo
uslovi za kulturen i tehnolo{ki progres. No, tokmu vakviot period bil
pogoden za razvoj na legendi za heroi...Gr~kata epska poezija za legendarnite
li~nosti od mikensko vreme zapo~nuva da cveta vo tekot na "Temniot vek".
Prilog kon pravilnosta na stavot na fon Han i prifa}aweto na istata
ideja od strana na Ar~er Tejlor, a koja se odnesuva na relacijata -
is~znuvawe na istorijata od kolektivnata memorija i vostanovuvawe valeri
vo domenot na narodnata traicija koi `iveat zasekoga{, mo`e da poslu`i
analizata na Petar Hr. Ilievski, spored kogo paralelno gi uo~uvame dvata
momenta: 1. mikenskite li~nosti, iako mnogu od niv - obi~ni lu|e, bile
sekoga{ smetani kako voda~i i rodona~alnici na nivnite plemiwa.
Narodnata imaginacija vo "Temniot vek" gi idealizirala niv pridavaj}i im
natprirodna sila. 2. Na sli~en na~in, ju`noslovenskite narodi vo
nazna~eniot period idealizirale nekoi srednovekovni li~nosti. Normalno,
me|u niv bile i takvi koi kako istoriski lica ne se odlikuvale nitu so
svojata hrabrost, nitu so nekoi isklu~itelni podvizi. No, sepak, podocna
niv gi smetale za golemi heroi. Taka i Krali Marko, poznat vo istorisko
vreme kako turski vazal, koj umrel borej}i se zaedno so turcite protiv
hristijani vo Romanija, podocna znaeme na kakov na~in e proslavuvan - toj
dobiva atributi na za{titnik na hristijani od turskoto naselenie
(Ilievski, 1991:52). Zna~i, vo potpolno pravo e fon Han koga smeta deka
edinstveno neizmeneti ostanuvaat imiwata na heroite. Shodno na ovaa na{a
tema posvetena na herojstvoto, Ilievski uka`uva deka sekoe vreme ima svoi
potrebi i bara soodvetno herojstvo - homerskite heroi se idealizirani
mikenci, dodeka pak balkanskite narodi koi kopneele po sloboda, svoite
najintimni `elbi gi ovaplotile vo herojskiot lik na Krali Marko
(1991:52).

3. Mitot za kulturniot heroj

e popameten gi nad`ivuva ostanatite (Odisej, Kalevala, Krali Marko, Jov, kako i

pogolemiot broj od ajdu~kite pesni) (Pavlovi}, 1987:111-112).

317
3.1.Herojski mit
Pri analiziraweto na herojskata inicijacija }e morame da obratime
vnimanie i na nocijata "herojski mit". Osnova na herojskiot mit e obredot
na inicijacijata, kako obred na premin, potoa privremenata smrt, prestojot
vo druga zemja (obi~no "dolna zemja" naselena so zli mitolo{ki su{testva),
brojnite isku{enija, otkrivawe na patot za o`ivuvawe, uni{tuvawe na
starata sostojba i novo ra|awe (Tasevska, 1983:35). Vo poglavjeto posveteno
na odnosot "Mit i narodna prikazna", Violeta Tasevska gi zima vo predvid
su{tinskite momenti za herojskata inicijacija. Toa se pred se' herojskiot
mit, a vo tesna vrska so nego stojat i mitovite za kulturnite heroi. Taka,
junakot mora da se podvrgne na raznovidni isku{enija vo podzemnoto
carstvo, ili na neboto, vo druga zemja, za da se zdobie so va`ni pridobivki
za rodot, plemeto i ~ove~koto op{testvo. Kako {to }e vidime, a istoto toa
ubavo go predo~uva i Tasevska Violeta, mitovite za kulturnite heroi
osobeno se izrazeni vo kategorijata kulturno-istoriski predanija za
potekloto na odredeni kulturni pridobivki na ~ove~kiot kolektiv
(1983:36).
Heroite gi karakterizira eden poseben vid kreativnost, koja mo`e da
se sporedi so kreativnosta na heroite koi ja nosat civizacijata vo drevnite
op{testva. I tie go menuvaat pejsa`ot kako {to toa go pravat
avstraliskite mitski pretci, se smeta deka se toa "avtohtoni" (t.e. prvi
`iteli na nekoja oblast), i isto taka deka se pretci na opredeleni rasi,
narodi i poedinci (Argivjanite poteknuvaat od Arg, Arka|anite od Arkad
itn.). Tie "zasnovuvaat" t.e. "otkrivaat" opredelen broj na ~ove~ki
institucii: zakonite na gradot i pravilata na gra|anskiot `ivot,
monogamijata, metalurgijata, peeweto, pi{uvaweto, taktikata, itn. Vo ovaa
niza bi mo`ele da go spomeneme i otkritieto na zanaetite i raznite
ve{tini. Tie se vo prv red osniva~i na gradovite, a istoriskite li~nosti
koi gi osnovaa koloniite po smrtta isto taka stanuvaa heroi (Elijade, 1991,
I:242).

318
 Vo ovoj kontekst bi gi spomnale i golemite kulturni heroi od
Kalevala, zemjata na {amanot Vejnemejnen, kova~ot i borecot Ilmarinen i
sl.

3.2. Osnivaweto na gradovi od Krali Marko

Vo kontekst na spomnatite kvalifikativi, koi ni ja poso~uvaat
atributivnosta na kulturnite heroi, vo na{iot folklor pred se' }e gi
zememe predvid predanijata za postanokot na razni teritorii: gradovi, kuli,
yidini, kako i vostanovuvawe novi dejnosti, koi se normalno svrzani so
likot za Krali Marko. Vsu{nost ovie negovi atributi ni davaat za pravo da
go tretirame kako svoeviden slu~aj na kulturen heroj.
Vo ramkite na ovie osnivawa i zaposednuvawa na teritorii koi
spa|aat vo redot na civilizaciskite dostreli, }e gi spomneme predanijata
od tipot "Gradot i portata" (Vra`inovski, 1986b, pred.br.20) "Dolna porta"
(isto, pred.br.21), potoa "Kaleto na Marko Krale" (pred.br.22); "Markovi
kuli vo [tip" (pred.br.24); "Marko gradi kula, a sestra mu most"
(pred.br.25); "Marko Krale go gradi Isarot vo {tip (pred.br.26).

"Nad selo Ve{je ima edno mesto {o se vika Gradot. Sakam da ka`am kako
postanalo toa mesto da se vika Gradot. Toa postanalo vaka: toa e edno visoko mesto
i den deneska postojat zidini, takvija raboti, od toga{ {o imalo ku}i. Tamo
`iveel Kralevi} Marko. Imalo gore na visinata ku}i napraveno, {o `ivejala
negovata vojska, {o `ivejal kralot. Dolu napraveno kao porta, {o vlevala voskata,
{o vleval Kralevi} Marko tamo. Ka }e se ka~i gore na visokoto, nikoj ni{to ne
mo`e, ni{to da mu naprave. Portata se zatvore i nema kaj da vlezi{ da go vani{,
da go zakoli{.(...) Ka sleval uf Demir Kapija sos kowot, toa mesto deneska {o se
vika Klisura, seto e voda ka ezero. Seto od tija kraj na nija sos kamewa. I on sos
negovata sabja go presekol toa ne{to, tija kamewa. Go presekol i po~nal da iste~ue
voda i deneska se vika Klisura. Toa mesto {o go presekol Kralevi} Marko sega
vrve vardar, vodata."
(Vra`inovski, 1986b:48; pred.br.20)

319
ili pak, koga skokal Marko so kowot duri do Demirkapijskata klisura:

"kaj {o stapnuele kopitta ostaval znaci na kamewata i za toa tamo eden

kamew se vika Markova noga."
(isto:49)

"Me|u selata Gre{nica i Slatina, Pore~e na edna ri~ka ima edni yidi{ta
soyidani od Krali Marko. Ovie yidi{ta pore~ani i vikaat Markovo Kale.
(pred.br.22:49)

"Ne znam jas koe vreme je `iveal on. On je pravil tija kuli Markovi Kuli se
vikaat, do [tip, na onoj vrv gore. Toj naredil svet eden do drug od Bregalnica da
nosat kamen od raka na raka, od raka na raka i ~ak gore da isko~i."
(pred.br.24:51)

"Imam slu{nato od lu|e da Kralevi} Marko go gradel Isarot, a imal sestra

Marija. Marija pa gradela go mosto na Bregalnica na klisurata."
(pred.br.26:52)

Po izlo`enite primeri, bi navele nekoi osnovni paradigmi na

"kulturniot heroj" od svetskata mitologija i folklor, sogleduvaj}i go
istiot vo uloga na inicijaciski pokrovitel ili pak vo uloga na inicijant.
Baraj}i nekakvi univerzalii so na{ite inicijanti, bi gi navele glavnite
likovi od Kalevala - Vejnemejnen i Ilmarinen koi se tipi~ni kulturni
heroi.
Vo poetskata karelo-finska mitologija, koja go poznava nebeskiot
bog Uko, glavni lica se kultrnite junaci Vejnemejnen i Ilmarinen;
Vejnemejnen e arhai~en kulturen junak koj gi ugrabuva od Gospodarkata na
Severot - nebeskite svetila i vol{ebniot Sampo; toj go pronao|a ognot vo
vnatre{nosta na ribata, a Ilmarinen e demijurg - kova~ koj gi izrabotuva
ovie isti ili sli~ni predmeti od prirodata i kulturata (nebeskite svetila,
sampo, plug, itn.) (v. Haavio, 1991; Meletinski, 1981:190, Sto®novi~, 1996:433-

320
438). Naveduvaj}i gi Vejnemejnen i Ilmarinen, doa|ame do slednoto
stanovi{te: samiot kulturen heroj vo svojot ~in na sozdavawe vsu{nost ja
do`ivuva svojata inicijacija, za razlika od slu~aite koi gi spomnavme vo
kontekst na istra`uvawe na relacijata: mit - kosmogonija - inicijacija.
Imeno, ovie poslednite, ~ii{to paradigmatski obrasci sre}avame vo
pove}eto svetski mitologii i kulturi (Avstralija, Nova Gvineja,
Melanezija, Afrika), se pretstaveni kako vostanovuva~i i "glavni
pokroviteli" na obredot na posvetuvawe vo samite mugri na kosmi~koto
sozdavawe. Vo ovaa smisla ja naveduvame osnovnata opaska vo poimaweto na
"fenomenot na kulturniot heroj". Prviot tip na kulturen heroj
(Vejnemejnen, Ilmarinen, Krali Marko), go do`ivuvame kako inicijant -
neofit, koj pokraj, ili za vreme na svoite kulturni /kosmi~ki/ otkritija ja
do`ivuva svojata inicijacija, dodeka pak vtoriot paradigmatski obrazec, ~ij
odblesok ili ednostavno aluzija nao|ame vo likot na Sveti Ilija
(Miladinovci, 1983, p.br.40), najjasno ni uka`uva za vostanovuvawe na
obredot na inicijacijata, na nivo na primarnite kulturni otkritija, i vo
~ii ramki, istiot "otkriva~" e pretstaven vo uloga na inicijaciski
pokrovitel.

3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj

Vo analizata na makedonskata herojska inicijacija morame da go
zememe predvid i delot so herojskite podvizi koi se ekvivalent na edno
inicijacisko isku{enie, vo oblik na agon koj go vr{at raznite svetci vo
nivniot duel so ~udovi{tata /naj~esto lamjata/. Spored V. Moren, herojot
koj se javuva kako paradigmatski za hristijanskiot svet, spored nea go
pretstavuva t.n. solaren heroj, koj neprikosnoveno ja poka`uva svojata sila
(Morin, 1992: 373).
Ova si`e, kako {to toa go predo~ivme vo na{iot prethoden trud
(1996a), go vrzuvame za eventualnata kosmogoniska tema. Inaku, vo ramkite
na istra`uvaweto na mitovite za sozdavaweto, koe go vr{i Meletinski, i

321
kade {to distincira 8 paradigmati~ni slu~ai, nie bi se nadovrzale so
slednata opaska:
Vo na{iot kontekst, osobeno ni e podatliv i interesen IV tip na
sozdavawe koj spored Meletinski gi opfa}a slednite aktivnosti:
"Ponekoga{ bogovite ili heroite ne vadat predmeti od sebe, tuku gi vadat
od zemja, ribi, `ivotni, ili pak od drugi bogovi i demonski su{testva; na
pr. oganot go nao|aat vo stomakot od ognenata riba, a slatkata voda ja vadat
od divovskata `aba, nebeskite svetlila gi vadat od kov~eg i sl. Demonskoto
bitie mo`e tajno da go ~uva prvobitniot predmet ne vo sebe, tuku vo kov~eg,
karpa ili na drugo mesto. Vo vakviot slu~aj, ~inot na sozdavawe - "vadewe",
prvo, se nadopolnuva so prikaznata kako na pr., `abata, porano ja progoltala
seta voda ili deka nekoj go sokril Sonceto i Mese~inata vo kov~eg, a drugo,
samiot toj ~in se preobrazuva taka {to mitskiot kulturen heroj pronao|a
prirodni ili kulturni predmeti na nekoe mesto, na drugiot svet. Vakvoto
zadobivawe, koe e usloveno od sovladuvawe na razni pre~ki, uslovno mo`e da
se izdvoi vo poseben, i toa najva`en tip na si`eata za sozdavawe (Meletinski,
1981:198-199). Vo makedonskiot folklor toa e slu~ajot na svetecot koj ja
ubiva lamjata od koja izleguvaat tri reki: zlatno `ito, rujno vino, med i
maslo 23 .

"Trgnal e cveten \or|i da obidi niven sonor;

Na pat sre}ava sura lamja;
pat mu pre~i, hod ne dava;
zatvorila {est planini, zaklu~ila {est izvori,
ta ne dava kapka voda.
Izvadil si ostra sabja,
ta pose~e sura lamja,
troglava, {estokrila, dvenajs opa{ata.

23
Varijanti na ovoj motiv sre}avame vo slednite zbornici: SbNU IV:8; VIII:15; IX:6;
XXVIII:211,258, 440-441, 451; XLII:4, p.br.2. Isto taka da se vidi na{iot trud posveten na
`rtvuvaweto, kade {to odnosnata tema ja analizirame od aspekt na prvobitnoto
kosmogonisko `rtvuvawe (1996a:33-37). Na prostorot na balkanskite Sloveni, po`elno e da
se vidi Krsti}, 1984, pod odrednicata: 5,8,23.

322
Otsekol i' do tri glavi - ta potekli do tri reki:
edna reka `olto `ito po ora~i,
druga reka rujno vino po kopa~i,
treta reka med i maslo po ov~ari."
(SbNU, XXVIII:258)

Ova si`e, kako i negovite alternacii gi analizirame kako

inicijaciska borba so ~udovi{teto i pridobivawe na kulturni ili
prirodni dobra: voda, vino, `ito, med maslo itn., koi ja inkarniraat
blagosostojbata. Spored Meletinski, dvobojot so ~udovi{teto zaradi
pridobivawe razni prirodni i kulturni predmeti spa|a vo poseben vid, kade
{to pokraj vostanovenite tri ulogi - predmet, izvor i subjekt na sozdavawe,
toj ja dodava i ~etvrtata uloga za si`eata vo koi so izvorot ili gra|ata
raspolaga nekoj drug subjekt (ne demijurgot, tuku nekoj demon, a`der), koj
~esto dobiva crti na protivnik koj{to treba da se pobedi za da se ovozmo`i
pristapot do baraniot predmet (isto:200). Spored nazna~enovo, vo na{iot
slu~aj Sv. \or|i bi bil vo pozicija na "kulturen heroj", a lamjata bi go
pretstavuvala a`derot koj gi grabnuva i raspolaga so kulturnite predmeti.
Kolku i da deluva dale~na sporedbata so karelo-finskiot kulturen
heroj Vejnemejnen, sepak analogijata me|u nego i na{iot svetec se sostoi vo
inicijaciskata borba kako preduslov za zdobivawe na kulturnite
pridobivki.
I vo ova si`e go prepoznavame t.n. herojski podvig. Inaku spored
Farnel, ovoj tip heroj mu pripa|a na t.n. heroi koi imaat bo`estveno ili
obredno poteklo.
Sega bi se navratile na tezata na Toporov (1992:20), koja se odnesuva
na voveduvawe na trakiskiot heroj vo kontekst na t.n. "osnoven" mit za
borbata na gromovnikot (i negovite poniski dvojnici vo izrodenite
varijanti na ovoj mit) so protivnikot, koj e obi~no pretstaven kako htonsko
su{testvo. Ova osobeno ne' interesira koga se vo pra{awe si`eata so Sv.
Ilija, koj znaeme deka pretstavuva hipostaza na Perun. Spored Toporov,

323
izvr{uvaweto na ~inot na `rtvuvaweto /obi~no vo si`eata kade {to kako
spasitel se javuva Sv. \or|i/ e povrzano so raspar~uvaweto na yverot, koe
isto taka pretstavuva zavr{en del od "osnovniot" mit, opi{uvaj}i go potoa
vostanovuvaweto na noviot `ivot, novata godina, novata `ivotna sila i sl.
Poslednite varijacii, povrzani so prodol`uvaweto na slikata na herosot
od trakiskata kompozicija, isto taka ja proizveduvaat osnovnata si`etna
nitka na "osnovniot" mit. Upatuvaj}i ne' na osnovniot moment kaj
najpoznatite heroi od tipot na sv. \or|i ili pak Krali Marko, koi gi
zapoznavame isklu~ivo kako kowanici, koi ~esto se borat so htonskiot
protivnik, Toporov vo niv otkriva tragi, a pred se' osnovni belezi na
trakiskiot kowanik. Isto taka, ve}e navedeniot primer koga sv. \or|i se
bori so a`derot, koj gi zadr`uva site vodi, Toporov go povrzuva so borbata
na Indra i Vritra, {to mu pretstavuva u{te edna potkrepa vo
definiraweto na "osnovniot" mit.

Normalno, epskite si`ea koi go pratat spomnatoto scenario od

"osnovniot" mit, nie gi tolkuvame isklu~ivo kako inicijaciski duel, borba,
vo koja svetecot go otkrivame kako spasitel. Preku ovoj tip na t.n.
"nadli~na inicijacija", naselenieto se osloboduva od raznite oblici na zlo
i nasilstvo, inkarnirani vo likot na ~udovi{teto. 24
Vo ova na{e istra`uvawe, bi go navele tradicionalniot motiv koga
blagodarenie na uspe{nata pobeda na Sv. Ilija nad a`derot, na zemjata
po~nuva da pa|a dolgo o~ekuvaniot do`d, {to ne' asocira na idejata za
vospostavuvawe na klimata, t.e. regulirawe na vremenskite uslovi, {to
naselenieto go doveduva do izvesna blagosostojba.

"fala bogu, fala jedinome!

Tri godine ki{a ne vrnula,
..........

324
Ja }u a`du quto gromonisat,
te}e mrtva na obalu izi}i,
............
Tad uz mora oblak je izi{a,
od oblaka na~ini se ki{a,
ta pokvasi tu veselu zemqu."
(ÂstrebovÍ, 1886:237-239)

Kako {to sogleduvame, pokraj sozdavaweto na ~ovekot i obu~uvaweto

na istiot vo razni zanaeti i ve{tini; vostanovuvaweto na obi~aite;
re`imot na rekite i moriwata; vospostavuvaweto na klimata i sl., - kako
edna od najva`nite funkcii na kulturniot heroj se izdvojuva tokmu negovoto
uni{tuvawe na demonot - t.e. ~udovi{teto (vidi: Meletinski, 1981:201). Zna~i,
vo ovie na{i si`ea, vo koi go sogleduvame nazna~eniot kvalifikativ, ne ni
preostanuva ni{to drugo do vospostavuvawe edna smela analogija pome|u
tradicionalnite kulturni heroi i na{ite svetci. Paradigma na spomnatite
atributivnosti na eden kulturen heroj sre}avame vo pesnata "Sveti Ilija i
devet lamii" (Miladinovci, 1983, p.br.40) 25 .

Vo ova si`e, Sveti Ilija koj e vo funkcija na inicijaciski

pokrovitel, vsu{nost mu pomaga na ma{koto dete posmr~e da gi ubie devette
lamji; poto~no, Sv. Ilija ja ubiva devettata lamja. Sogleduvaj}i edna smela
interferencija na pubertetskata inicijacija niz koja pominuva ma{koto
dete i herojskoto inicijacisko isku{enie koe go pominuva Sv. Ilija,

24
Varijantite na ova si`e mo`at da se vidat vo: Miladinovci, 1861, p.br.11; 31; 38; 40;
[apkarev, 1, p.br.11; Verkovi}, 4, pr.br.125; SbNU I:30; XVII-XVIII:206, p.br.21; XXXV:338,
p.br.408; XXXVI:113, p.br.113; IlievÍ, 1889, p.br.198.
25
Nakuso bi mo`ele u{te edna{ da se navratime kon delikatniot problem na
klasifikacijata vo domenot na narodnata poezija. Imeno, kako {to ve}e uka`avme vo
vovedniot del - su{testveniot del od herojskata inicijacija go so~inuvaaat epskite tvorbi,
kako {to e i ovaa pesna od Zbornikot na Miladinovci. Me|utoa, tokmu pesnite od ovoj tip -
t.e. neistoriskite epski pesni, vo koi {to gi sre}avame mitolo{kite su{testva i
hristijanskite svetci, zadavaat izvesni kolizii vo smisla na slednoto: nazna~enata
si`etika gi pravi ovie pesni mo{ne sli~ni so mitolo{kite i religiozno-legendarnite.
No, vo ovoj slu~aj ja imame vo predvid decidnata odluka na T. Sazdov, spored kogo tokmu

325
povtorno se nao|ame vo situacija da gi okvalifikuvame atributite na
herojstvoto od tipot na tradicionalniot "kulturen heroj". Osobeno vo
nazna~enata dimenzija, ja ~uvstvuvame potrebata od naglasuvaweto na ednoto
mo`no etimolo{ko poteklo na herojot koe go poso~ivme ve}e vo samiot
voved. Tuka mislime na istaknuvawe na funkcijata na za{titata,
pokrovitelstvoto izvedena od indoevropskiot koren *ser-, varijantata *swer-
, *wer-, lat. servare "da se ~uva", "da se spasi".
Sega bi mo`ele da ja nazna~ime distinkcijata pome|u li~nata
(pubertetska) i nadli~nata (herojska) inicijacija vo dadeniot sluu~aj
inkarnirana preku likovite na deteto - posmr~e i svetevcot Ilija, na koja
{to podetaqno }e se navratime vo prodol`enieto na ova poglavje.

"A egidi dete povojni~e,

Ali ubi devet ku~ki lamji?"
Govore{e dete povojni~e:
"A egidi star sveti Ilia,
osum ku~ki lamii zagubiv,
a devetta lamja mi pobegna,
mi pobegna crkva Aran|ela."
Sam se pu{~i s dete od ruleka,
i devetta lamja ja zagubi.
I go zede dete male~koo,
Go odnese na sirota vdoica.
Si ja najde sirota zaspana,
Si ja toga sirota razbudi:
"Stani, stani, sirota vdoice!
Nacicaj si tvoe ma{ko dete,
Oti ti je dete umoreno;
Od damna ne si go nacicala."
(Miladinovci, 1983:51).

epskata ekspresija gi pravi ovie na{i pesni da gi opredelime kako neistoriski epski

326
 Pesnata ne' upatuva na analognoto veruvawe koe go sre}avame vo
zbornikot na Miladinovci (1983:500), no koe ni e isto taka va`no od aspekt
na sovremenata sostojba na terenot vo Makedonija 26 . Imeno, spomnatoto
veruvawe vo Zbornikot nasloveno kako "Grmewe", ne' navra}a na
konstitutivnite momenti koi se vo domenot na analiziranite kulturni
heroi. "Koga grmit se veqat ~e sveti Ilija tr~at so ognenata kola po
lamjite, koi jadat `itoto. Ako ne be{e sv. Ilija da gonit i ubivat lamjite,
ne ke imahme nikakov beri}et (`ito ili drugo). Koga grmit site posmr~iwa
spijat (vidi Miladinovci, 1983, p.br.40), a duhot im hodit na pomo{~ na sv.
Ilija protiv lamjite (Miladinovci, 1983:500). Ova veruvawe, tokmu niz
analiziranata pesna ni go uka`uva arhetipot na soedinuvaweto na
pubertetskata i herojskata inicijacija. Sogleduvaj}i go Sv. Ilija vo
funkcija na inicijaciski pokrovitel, na izvesen na~in ni se zasiluva
analognosta so idejata za kulturniot heroj, od onoj tip koj go sre}avame vo
zaednicite i kulturite na Avstralija, Nova Gvineja, Melanezija, Afrika 27 .
U{te edno smelo poklopuvawe mo`e da se vospostavi pome|u na{iot Sv.
Ilija i Odin - kulturniot heroj od edskata mitologija. Odin go zapoznavame
i vo svojstvo na inicijant, koj minuvaj}i niz svoite te{ki inicijaciski
isku{enija, go zdobiva statusot na "{aman", dodeka pak isto taka go
zapoznavame i vo uloga na paradigmati~en incijaciski pokrovitel, koj ja

pesni (Sazdov, 1976:106-107).

26
A propo izlo`enata varijanta na ovoj motiv isklu~ivo vo domenot na narodnata poezija,
bi ja navele varijantata na spomnatoto veruvawe, koja{to ja dobivme od na{ite najnovi
terenski istra`uvawa nasloveno kako Sv. Ilija ja ubiva lamjata (AIF, m.l.3575. Snimila
L. Stojanovi} na 5.11.1996 vo s. K'{awe, Kumanovsko. Informator: Zorka \o{evska, rodena
vo s.Pezovo).
Vo svoeto ka`uvawe za lamjite, informatorkata Zorka \o{evska uka`a na toa deka
gromot koj ja ubiva lamjata e vsu{nost Sv. Ilija, zatoa {to koga na neboto m'lska (grmi)
vsu{nost se pojavuva sv. Ilija i ja ubiva lamjata koja pravi sekakvi {teti na naselenieto,
pred se' gi uni{tuva posevite.
Vsu{nost, go navedovme ova veruvawe, pred se' od soznanieto deka vo sovremenata
sostojba na terenot, mnogu e pofrekfenten slu~ajot - ova si`e makar i vo forma na nekoi
fragmentarni ise~oci (kako vo navedeniot slu~aj) da go sre}avame vo oblik na "veruvawe",
odo{to vo nekoj `anr od narodnata kni`evnost. No, za nas e isto taka mnogu va`no {to
navedeniot ise~ok od motivot "svetecot go ubiva ~udovi{teto" se' u{te postoi na na{iot
teren.
27
Za ovie karakteristiki i specifi~ni obele`ja na kulturnite heroi ve}e govorevme vo
voedniot del posveten na relacijata: inicijacija, kosmogonija, mit.

327
uslovuva privremenata smrt na svoite isku{enici, po koja tie postignuvaat
nad-`ivot. Kako pokrovitel na inicijacijata Odin ja dopu{ta smrtta na
"svoite", no taa smrt e "privremena" vo ritualot i uslovuva nad-`ivot na
einheriite vo mitot (Meletinski, 1981:257-58).
Vsu{nost, zo{to da ne gi prifatime ovie na{i svetci kako nekakov
vid hipostaza na paradigmati~niot tip "kulturen heroj?".
Sepak, ona na {to morame da obrneme vnimanie, toa e sogleduvaweto
na distinkcijata pome|u inicijacijata na kulturnite heroi i onaa na
obi~nite lu|e (koja ja ~uvstvuvame pred se' na planot na pubertetskata i
svadbenata inicijacija).
Spored Meletinski, site kulturni heroi i bogovi, koi preku
inicijacijata steknuvaat sopstvena golemina, pred se' na nadli~en plan, a ne
na planot na psihologijata na poedine~nata li~nost - (na pr. Buda i Hrist,
ili pak slu~ajot so na{ite svetci), do`ivuvaat soveviden tip na nadli~na
inicijacija. Toa bi bil slu~ajot so site kulturni heroi i bogovi, dodeka pak,
od druga strana site ordinarni slu~ai, kade {to se raboti za psihologijata
na poedine~nata li~nost, mo`eme da konstatirame deka do`ivuvaat li~na
inicijacija.
Vo kontekst na svetskata mitologija i folklor, bi gi navele
paradigmite na kulturnite heroi - koi svojot kulturen pridones go
realiziraat isklu~ivo preku sintagmata "borba i pobeda nad ~udovi{teto",
i koe dobiva dimenzii na inicijaciska borba i duel. Analogon na vakvoto
si`e sre}avame vo na{ite si`ea, od koi na nivo na kulturni heroi, ili
spasiteli gi izdvojuvame spomnatite "svetci".
Vo Zapadna Polinezija, kulturniot junak Maui gi projavuva svoite
juna~ki crti tokmu kako pobednik nad ~ovekojadecot i ~udovi{teto.
Vakvoto juna{tvo zaradi za{titata na `ivotot se javuva kako vtor
su{tinski aspekt na dejnosta na kulturnite junaci (Meletinski, 1981:187).
Vo Severna Amerika se javuva i ulogata na kulturnite junaci -
bliznaci. Preriskite i jugozapadnite plemiwa gi prika`uvaat junacite -
bliznaci koi patuvaat po zemjata i zaedno uni{tuvaat razni ~udovi{ta koi

328
go zagrozuvaat mirniot i spokoen `ivot na lu|eto. Vo ovoj prostran areal
neobi~no e popularen mitolo{kiot ciklus za bliznacite - "mladi~ot od
vigvam" i "mladi~ot od {iprag" (otfrleniot mladi~ od potokot) (Meletinski,
1981:191-192).
Vo staroiranskata mitologija reliktniot kompleks na prapretcite -
kulturnite junaci se zapazuva vo likovite na prvite kralevi (Jima-Xem{id,
sporedi: ind. Jam, Traetaon -Feridun, Kerrsasp), koi gi sproveduvaat
kulturnite dejnosti i se pojavuvaat kako herojski borci protiv a`derite
(A`i-Dahak, Sruvar itn). Vo indiskata mitologija, kade {to, isto kako i vo
Egipet, bogot-sozdava~ gi potisna arhai~nite likovi na prapretcite,
kosmogoniskiot aspekt donekade e so~uvan vo Indrinata herojska aktivnost
(Meletinski, 1981:194).
Vo skandinavskata mitologija vo likovite na vrvniot bog Odin i
itriot Loki vo nivniot me|useben odnos, (a delumno i vo odnosot pome|u
gromovnikot Tor i Loki), mo`e da se rekonstruira modelot na "bra}ata-
demijurzi, kulturniot junak i mitskiot la`livko". Odin e prviot "{aman",
tatko na drugite asi (vol{ebni prapredmeti), pronao|a~ na svetiot med, koj
zaedno so Loki go zavr{i procesot na sozdavaweto na lu|eto, dodeka pak
Loki e tatko na htonskite ~udovi{ta, vinovnik za pojavata na smrtta. Tor
pred se' e predstaven kako borec so divovite i svetskiot zmej, no, negovata
borba ima i kosmogoniska smisla (digawe na "zmejot od srednata zemja" od
okeanot) (Meletinski, 1981:195).

***

Me|utoa, ona {to bi sakale da go izvle~eme kako posebno zna~ajno, na

krajot na na{eto izlagawe za kulturinite heroi, ili poprecizno
odblesocite na nivnite borbi i zadobivawe na odredeni kulturni
dragocenosti, spored Meletinski e sodr`ano vo sledniot negov stav:
prikaznite koi govorat za toa kako kulturnite junaci "zadobivaat" razni
predmeti ne slu~ajno stanaa osnovna nitka (zametok) na podocne`noto

329
si`ejno razvivawe vo narodnata prikazna i vo juna~kiot ep (1981:200).
Vsu{nost, ova sogleduvawe e osobeno zna~ajno zatoa {to najeksplicitnite
formi na inicijaciskite si`ea vo folklornoto tvore{tvo ni se prika`uva
tokmu niz dvata kni`evni `anra. Vo taa smisla ne mo`eme a da ne go
navedeme negoviot stav, koj e tolkupati potvrduvan vo literaturata deka vo
kontekst na navedenite mitski si`ea "zadobivaweto" na predmetot mo`e da
iziskuva osobeni napori, magiski znaewa, raspolagawe so ritualni
predmeti i sl., kako i uspe{na borba so protivnikot. Vo toj slu~aj, pred
"zadobivaweto" se voveduva epizoda na "proverka", naj~esto spored
obrazecot na obredot na inicijacijata. Ovoj kompleks, "isku{enie (proba)
+ zadobivawe" mo`e da stane osnova i za ponatamo{noto razvivawe na mitot
vo narodnata prikazna ili epot (isto:200). 28
Osven navedenite punktualni momenti, bi ja navele i osnovnata
razlika pome|u kosmogoniskiot i herojskiot mit.
Postoi dlaboka sli~nost pome|u kosmogoniskite mitovi i
mitologijata na preodnite (sekoga{ ritualizirani) momenti vo `ivotot na
poedinecot, so ogled na toa {to sekoj premin pretstavuva obnovuvawe, a
obnovuvaweto sekoga{ se zamisluva i ritualno se prika`uva kako smrt i
povtorno ra|awe, t.e. nekakvo reproducirawe na mitskoto (vo osnova
kosmogonisko) ishodi{te - na li~en plan. Koga stanuva zbor za nekoj heroj
ili bog, ovaa kosmogoni~nost ne e samo metafori~ka. Me|utoa, temelot na
mitologijata sepak go pravi kosmogoniskiot, a ne herojskiot mit, t.e.
sozdavaweto a ne potragata (quest) (Meletinski, 1981:233).
Smela potkrepa vo na{ata odluka inicijaciite da gi tipologizirame
na ve}e predo~eniot na~in: (pubertetska uo~ena vo vol{ebnite prikazni, i
herojskata - vo domenot na epikata), pretstavuva ve}e tradicionalnata
podelba na inicijaciite vostanovena od Elijade vo Naissance mystiques (1959).
Spored nego, herojskite inicijacii ~ie eho ~uvstvuvame vo sagite, naj~esto
se vrzuvaat so otkrivaweto na blagoto, dragocenostite koi se vo racete na

28
Vo ovaa smisla po`elno e da se pregleda celoto poglavje od Poetika na mitot
nasloveno kako Mit, narodna prikazna i ep (1981:266-281).

330
krvolo~niot yver (1959:177). Ovaa paradigma, kako {to ve}e vidovme vo
na{iot folklor e pretstvena vo si`eata so motivot "svetecot koj go ubiva
~udovi{teto". Isto taka, sogledano od eden specifi~en kni`even aspekt, i
S. Vjern vr{i analogna distinkcija pome|u pubertetskta i herojskata
inicijacija. Spored nea, paradigmi~nata osnova na vtoriot tip e
olicetvorena vo heroite od tipot na Gilgame{, Jason i Herkul. Sepak, taa ja
izdvojuva vo preden plan sagata za Tezej pretstavena preku negovoto
lavirintsko pate{estvie (Vierne, 1987:31-35).

4. @eni - heroi
U{te eden interesen i univerzalen lik vo herojskata inicijacija e
pojavata na `enata-heroj, koja se javuva vo pesnite od tipot "devojka - junak".
Voobi~aeno, ovoj tip heroina e vpletkana vo situacii vo koi edinstveno
"taa" ja poseduva ogromnata sila da gi izvr{i raznite ma{ki raboti.
Naj~esto, taa mu pomaga na mladiot junak koj e vo opasnost "Denika devojka i
junaci" (SbNU, 2, 1890, str.114; Debarsko, Makedonija), so {to se realizira
eden suptilen premin i interesna simbioza: kaj devojkata ja uo~uvame i
analizirame nejzinata herojska inicijacija, dodeka pak, vo slu~ajot na
mladiot heroj, negovite inicijaciski isku{enija (koi ni ja karakteriziraat
negovata liminalna faza) gi tolkuvame kako svadbeni ispiti. Podetaqno na
ovoj motiv }e mu se navratime vo poglavjeto posveteno na Svadbenata
inicijacija, vo delot nasloven kako premin od herojskata vo svadbena
inicijacija.
Vo kontekst na ispituvawe na ovoj tip heroina, bi se navratile na
eden moment koj e povrzan so zdobivaweto na nejzinite ma{ki osobini, i koj
vo domenot na narodnite vol{ebni prikazni go anazliziravme od aspekt na
transvestitnata pubertetska inicijacija.
Ma{kata obleka i ostanatite simboli~ni ma{ki predmeti koi
`enata obi~no gi prisvojuva, spa|aat vo redot na zadol`enijata i obvrskite
koi taa samata gi odbira. Ili, za da bide pojasno, ma{kite ali{ta i
ma{kata uloga ne se edinstvenite ma{ki asocirani atributi koi `enata gi

331
prisvojuva; tie slobodno gi upravuvaat simbolite na ma{kosta i na ma{kata
sila i privilegija. "Siniot `aket i belite pantolani" se oble~eni od
strana na `enata-mornar, a pak "`enata-razbojnik" odbira 2 pi{tola i
drugi rekviziti, za da bide dobro naoru`ana i opremena za vojna (Greenhill,
1995:160). Spored avtorkata na "preoble~enite baladi" istite go
pretstavuvaat slednoto: tie go pretstavuvat `enskoto pravewe na 'ma{kite'
raboti, oblekuvaweto na ma{kata obleka i prisvojuvawe na ma{kite
predmeti (Greenhill, 1995: 160). Smetame deka vo ovaa definicija se opfateni
site su{tinski momenti na baladite, koi go tretiraat transvestizmot. Vo
ovaa smisla bi mo`ele da gi ufrlime analogiite i paralelizmite koi gi
~uvstvuvame vo na{iot folklor. Na pr., {to se odnesuva do ovaa posledna
odrednica - prisvojuvawe na tipi~no ma{ki predmeti, kako na pr. pi{toli,
oru`je i sl., ovde bi gi poso~ile na{ite mladi lazarki koi se preoblekuvaat
vo ma{ki lazari i odat so jatagani ili sabji vo racete. Inaku, avtorkata
kako paradigmati~en moment na ovie primeri go uka`uva i slu~ajot koga
neretko `enata e taa koja e isto tolku sposobna kako i ma`ot da ja izvr{i
izbranata uloga i funkcija. Nie bi dodale ne{to {to e specifi~no za
na{eto folklorno tvore{tvo (osobeno za pesnite od tipot 'moma-vojvoda').
Imeno, vo vakvite tvorbi `enata e taa koja e edinstvena me|u site ma`i {to
mo`e da ja vr{i taa funkcija - vodewe vojska: po {to i ja dobiva
zaslu`enata odrednica "moma-vojvoda". Zna~i, vo navedeniot motiv: moma
vojvoda - otkrivame dobivawe na ma{ki atributi vo vojni~ki celi, i na eden
izvesen na~in se dobli`uvame do t.n. vojni~ka inicijacija (Verkovi}, 1985,
5, p.br.5, str.59-60). Od site 70 vojnici, edinstveno momata:

"Stojanka mi pu{ka nap'lni,

ta mi e pu{ka frlila
ta mi odari ni{enu.
.....................................
Stojanka mi e frlila,
ta mi prstene prokara.

332
Te {ta mi bide vojvoda
na sedemdeset sejmene,
na osemdeset dru`ina:
ba{ haramie da bidet
u Negu{kite Planini,
pu nezi gori zileni
..........................................
mladi junaci da gubet.
(Verkovi}, 5,p.br.5, str.59-60)

Realizacijata na ovoj ~in mo`eme da ja smetame kako edna uspe{no

sprovedena inicijacija vo vojni~kite pohodi 29 .
Srodnosta koja ja ~uvstvuvame pome|u ovoj vid `enski figuri koi se
javuvaat vo ma{ko obli~je i ve}e analiziraniot fenomen na transvestizmot
i androginijata vo sklop na pubertetskata inicijacija e nesomnena.
Me|utoa, bi trebale povtorno da go naglasime na{eto bitno razgrani~uvawe
me|u dvete nocii vo smisla na obvrskite koi gi prevzemaat na{ite
protagonisti. Fundamentalnata razli~nost pome|u transvestizmot koj go
analiziravme vo vol{ebnite prikazni od tipot AT 514, 881 A, 883 A, 884 B,
i onoj koj e specifi~en za epskata produkcija od tipot pesni "moma-
vojvoda", i voop{to "devojka-junak" po~iva tokmu vo prirodata na obvrskite.
Kako {to ve}e nagovestivme, herojot/heroinata od vol{ebnite prikazni,
koja ja minuva svojata pubertetska inicijacija, vsu{nost minuva niz t.n.
li~no, sopstveno rasnewe, i preod od detstvo vo zrelo doba, dodeka pak
"momata vojvoda" ja do`ivuva svojata nadli~na inicijacija, vo smisla na
do`ivuawe na dobrobitosta na celata nejzina zaednica, {to e vsu{nost i
osnovna specifika na herojskata inicijacija.

29
Vidovme deka herojstvoto sogledano vo epskite tvorbi pred se' dobiva obli~je na
vojni~ka, bore~ka inicijacija. Spored toa, nakuso }e gi rezimirame si`ejnite obrasci vo
koi devojkata - junak ja zapoznavame vo najrazli~nite varijacii na dvoboi, osvojuva~ki
pohodi i sl. kade {to re~isi postojano uspeva dostoinstveno da se izbori za svojata pobeda:
Verkovi}, 1, 1985, p.br.123; Verkovi}, 2, 1985, p.br.69 "Devojka aramija"; p.br. 70 "Moma
vojvoda", Verkovi}, 3, 1985, p.br.79, str.286; Ka~anovski, 149; itn. Vo domenot na narodnata

333
 Srodno si`e sre}avame i vo domenot na narativniot folklor - vo
izvesni predanija, za koi smetame deka pretstavuvaat preraska`ani epski
pesni. Predanieto "Kapidan Devojka" (Vra`inovski, 1986b:61, pred.br.33) ni
ka`uva za mnogu silnata moma -"devojka vojvoda" koja imala {eeset du{i
~eta. I ovija ne a znaeja demek oti e devojka." Vo spomnatiot primer, ne e
prika`an nekoj poseben agon, tuku edinstvenata osobina koja ja gledame e
nejzinata ma{ka atributivnost, i de fakto ve}e dodelenata funkcija, koja
najverojatno usledila po predvidenite inicijaciski probi. 30

5. Deca - junaci
Sledniot impozanten lik koj ni svedo~i za herojskata inicijacija e
likot na "deteto-junak". Epskite pesni vo koi kako najhrabar i najsilen
junak se isktaknuva "dete-male~kovo" povtorno ne' nadovrzuvaat na
inicijaciskite obredi koi se odvivale vo primitivnite op{testva. Ili
pak, poprecizno, ne' naveduvaat na idejata za disparantnosta na
fiziolo{kiot i socijalniot pubertet. U{te van @enep be{e zabele`al
deka psiholo{koto i socijalno-religioznoto sozrevawe ne moraat nu`no da
se sovpadnat (1981:91-163). Ovaa ideja e podocna prifatena i razrabotena od
Rut Benedikt, Bastid i @an Kaznev.
Na na{iot prostor, Penu{liski ja otkriva istata ovaa dimenzija.
Imaj}i ja vo predvid vozrasta na "decata-junaci", toj gi kategorizira vo 2
tipa: novoroden~iwa, detenca i grupa adolescenti, konstatiraj}i deka
"nivnoto prisustvo vo narodnite pesni mo`ebi i e povrzano so
inicijacijata kako naroden obi~aj za stapuvaweto na mom~iwata vo ma{ka
zrelost (Penu{liski, 1983:88).

poezija na ju`nite Sloveni da se vidi Indeksot na Krsti}, pod odrednicata J 2,4, junak
devojka, kako i p.v. 71,74.
30
Prilog kon vakvata ma{ka osobenost koja ja poseduvaat t.n. `eni-junaci sre}avame i vo
Vra`inovski, 1986b, pred.br.11 "Sestrite na Marko Krale", str.40, kade {to najstarata
sestra Deva korespondira so nagovestenite osobenosti. Taa `iveela vo edna kula i tamu ja
dr`ela seta vojska.

334
 Sepak, nie smetame deka vakvoto sogleduvawe e sosem opravdano od
etnolo{ka gledna to~ka. No, vo ramkite na brojnite kni`evni i
folkloristi~ki istra`uvawa, kako {to vidovme, osnovnata divergencija
le`i tokmu vo razgrani~uvaweto na pubertetskata inicijacija od
vol{ebnite prikazni i herojskata, koja ja sogleduvame vo ramkite na
epskoto narodno tvore{tvo. Po uka`anite momenti koi ni pomognaa da go
odvoime herojot od vol{ebnata prikazna, so epskite heroi koi poseduvaat
ekstraordinarna mo} i se izdvojuvaat so nivnite podvizi koi gi
okvalifikuvavme kako zna~ajni za celata zaednica, sosem ni dava za pravo
ovie deca - junaci da gi uvrstime vo kategorijata "herojska inicijacija".
Vo ramkite na ovaa na{a tema treba da go poso~ime trudot na A.
Sterjovski "Decata junaci vo makedonskata narodna pesna" (doktorska
disertacija).
No, za nas e dosta srodno i zna~ajno potsetuvaweto na stavovite na A.
[maus koj gi smestuva decata-junaci vo mitolo{kiot ili "primarniot sloj"
na epikata, definiraj}i gi kako kulturni junaci so arhai~no poteklo
(1967:6-7).
Isku{enijata niz koi minuvaat na{ite "mali-golemi heroi"
vsu{nost se sveduvaat na dvoboi koi re~isi sekoga{ slavno zavr{uvaat so
"zmejoubistvo". Varijantite na ovie borbi se sre}avaat kaj slednite na{i
junaci: dete vo peleni - Miladinovci, p.br.59, ili pak dete doen~e -
Miladinovci, p.br.40; dete vo srebreni lulki - [apkarev,1, 1976:p.br.7, ili
pak dete-golome{e do mi{ki v pesok zapretano - Miladinovci, p.br.173, i
sli~no. Na primer, varijantite na pesnata "Marko, Sekula i Kral
Latinina", koi pretstavuvaat vistinska herojska inicijacija niz koja
minuva Sekula detence, gi sre}avame vo slednite zbornici: (Miladinovci,
p.br.145, [apkarev 372; Ka~anovski 76,143,191).
Brojot na varijantite na motivot: Krali Marko i dete Dukadin~e e
isto taka impozanten 31 . No, so ogled na toa {to vo oddelot posveten na

31
Da se vidat slednite zbornici: Miladinovci, 1961; p.br.121, str.159-161; 122 (?);

335
biografskiot model na Krali Marko ve}e poso~ivme nekolku dueli so
deteto-junak, sega }e se zadr`ime na svetiot moment koga deteto-junak
(Sekula) ja vodi mladata Sekulica do nejzinoto rodno mesto, za da gi poseti
bra}ata i majkata. Sekula - detence, po pat do`ivuva cela niza isku{enija,
borbi, pre~ki, za da so uspe{noto nadminuvawe na pre~kite, stasaat do
postavenata cel. Vo sklad so svojata izvonredna herojska mo}, deteto gi
pominuva isku{enijata od tipot:

"Koga dojdoa tije do pol pati,

na drumoi beli {atori izrasnati,
a f {atori silna vojska ispolneto,
f sedum {atori, sedum pa{i pod nif,
se}i pa{a po sedum iljadi vojska;
Sekula go ~ekaat, Sekula da zagubat,
|uzel Angelina da mu ja poplenat.
([apkarev, 2, 1976, p.br.273, str.113).

i spored o~ekuvawata, deteto uspe{no gi soboruva site protivnici:

"Si izvadi sabja od no`nica,

i nazad se Sekula povrati,
mi pose~e brate, seta vojska;

- Kuzman [apkarev, Izbrani dela, Skopje, 1976, kn.2, br.310, str.209-210: "Krali Marko saka
so izmama da go ubie dete Dukadin~e".
- Makedonska pesnarka ot Georgija Pulevski, Sofija, 1879 (za ova da se vidi trudot na T.
Sazdov, Zapisot na \or|ija Pulevski na narodnata pesna za Marko Krale i Dete
Dukadin~e", vo: Spektar, br.27, 1996, str.119-123;
Verkovi},3, p.br.29, str.145-148; p.br.77,str.282-283; Verkovi}, 2, p.br.85, str.161-164;
Jastrebov str.64; A. Petrovi} II, 25; III,5;IV, 6; Tahov str.36; P. Mihajlov 349; Ka~anovski
151, 152, 153, 155, 156. na nivo na varijantite od ju`noslovenskiot folklor, da se vidi
Indeksot na B. Krsti}, 1984, p.v.64.
Varijanti na "Sekula detence, Sekulov kow, surij elen, lamja i Marko Krale", da se vidi
vo: [apkarev, 1976, 2, p.br.275 str.121 - da se sporedi so: Miladinovci, p.br.113,
Ka~anovski, p.br.148.
Osven ova, po`elno e da se vidat i varijantite na pesnite koi svedo~at za borite pome|u
Krali Marko i dete Golome{e: Miladinovci, p.br. 173; Verkovi}, 2, 1985, p.br.151;
[apkarev, 1891, p.br.366; A. Petrovi} I, p.br.20; Mihajlov 362.

336
site sedum pa{i `ivi vati;
im potse~e noyi do kolena,
im potse~e race do ramena
i 'i naredi na beli drumoi:
-Da ~ekate Sekula detence,
da ~ekate koga }e pominit,
da pominit so ubaa neesta,
hubaa neesta, |uzel Angelina"
(isto:114).

Po uspe{noto izvr{uvawe na cela niza inicijaciski isku{enija

postaveni na relacijata: nivniot dom - domot na roditelite od nevestata, vo
zaklu~okot na ovaa pesna se javuva i poslednata proverka na negovata sila i
juna{tvo:

"Angelina..si otide Sekula go vikna,

mi go vikna Sekula od igrawe:
-Daq me ~ue{, Sekula stopane,
hajde pojdi, kamen kaj {~o vrlaat
i ti kamen, Bogme, da mi vrli{;
koga kamen prvin ti }e vrli{,
ti ponazad malu da ostani{;
a pak posle, kolku {~o }e mo`i{! -
Mi otide kamen da mi vrlat,
i mi vrli, nazad mi ostana;
posle, koga vrli, ne se vide kaj otide!
([apkarev, 1976, 2:119)

Osvrnuvaj}i se na fenomenot dete-junak, bi navele odredeni

univerzalni odrednici koi se odnesuvaat na sfa}aweto na deteto vo
mitologijata i narodnata kni`evnost. Pred se', kako {to ne' informira
Klift (1987:243), simbolizmot na deteto ja imlicira vrskata so
mitologijata na herojot. Potencijalot na deteto e uka`an vo mnogute mitski

337
si`ea vo koi {to herojskata priroda e ve}e odnapred predodredena, (na pr.,
slu~ajot so nare~nicite i sl.). Re~isi invarijantno, herojot sekoga{ e
opi{an kako li~nost koja e obdarena so ekstraordinarnite mo}i u{te od
momentot na negovoto ra|awe (Clift, 1987:243), {to kako zakonomernost
osobeno go ~uvstvuvame vo na{ite "deca-junaci". Istite izleguvaat kako
pobednici, i obi~no se okvalifikuvani kako dete vo peleni, dete-doen~e,
dete vo srebreni lulki i sl. Normalno, onaka kako {to se projavuvaat i ovie
na{i si`ea za decata junaci, vo sklad so univerzalnite i analogni pretstavi
{irum svetot, deteto ni go simbolizira patot kon vistinskoto sozrevawe.
Sogledano kako proizvod na dvata opozitni principa, ma{koto i `enskoto,
deteto ni ja predo~uva slikata za edna celovitost. Mitologijata na deteto-
junak koja e re~isi poistovetena so idejata za bo`estvenoto dete ni gi
ilustrira problemite koi se odnesuvaat na psiholo{koto rasnewe i
sozrevawe, od edna strana, kako i idejata za razvivaweto koe se stremi da ja
postigne celovitosta. Iako sogledano od edna psiholo{ka perspektiva,
deteto ja ozna~uva fazata vo koja mnogute te{kotii i pre~ki moraat da se
nadminat so cel da se dostigne psiholo{koto edinstvo i integracija (Clift,
1987:244), sepak na{ite junaci se ozna~eni kako ve}e formirani heroi,
borci.
Vo prodol`enie }e navedeme eden interesen inicijaciski moment koj
se odnesuva na kategorijata dete-junak, i koj ve}e pretstavuva{e predmet na
analiza od strana na Lenka Tatarovska. Vo vtoriot naveden primer,
povtorno se vospostavuva korelacijata: son - inicijacija, no vo ne{to
poinakva funkcija. Vo slu~ajov, deteto - junak, po uspe{nite borbi so
yverot ("sura me~ka"), legnuva da si odmori. Vakviot kiks vo inicijaciskite
dueli i isku{enija e ~estopati povtoruvan niz istorijatana svetskata
mitologija. Vo na{iot primer, svatovite go koristat momentot koga maliot
- junak (dever) spie za da go pretepaat: - "Zaradi toa, na spiewe, "tie go sa
zagubili, ' par~eta go napraviha". Vo prodol`enieto, Krali Marko so
pomo{ta na mladata nevesta go vr{at o`ivuvaweto na maliot dever - deteto
- junak. I toa go vr{at so pomo{ na "bilka potikliva" i "studna voda"

338
donesena od angelot, kako i negov zdiv i plunka, kako {to e vpro~em dadeno
vo analizata na Tatarovska (1996:23-24). Ovde bi trebale da go spomneme i
tolkuvaweto koe doa|a od strana na Tatarovska, imeno deka navedenite
stihovi uka`uvaat na postoeweto na povisok i porazvien religiski sistem
vo koj e inkorporirana edna inicijaciska faza na regeneracija na neofitot.
O`ivuvaweto ovde e izvedeno so pomo{ na "bilka potikliva", "studna voda"
donesena od angelot, kako i negov zdiv i plunka (Tatarovska, 1996:24).

ZAKLU^OK
Vo oblik na zaklu~ok bi mo`ele da se navratime na onie su{tinski
momenti koi ja odreduvaat herojskata inicijacija. Pred se', me|u brojnite
nere{ivi dilemi okolu okvalifikuvaweto i definiraweto na "herojot",
nie go razgrani~uvame epskiot, od ostanatite heroi (pr. herojot od
vol{ebnite prikazni), tokmu niz prizmata na inicijaciskite isku{enija.
Inicijaciskite borbi i pobedi na epskiot heroj se makrokosmi~ki, t.e. gi
do`ivuvame kako dobrobit za celata zaednica. Od taa pri~ina, "herojskata
inicijacija" ja okvalifikuvavme kako "nadli~na". Trgnuvaj}i od Krali
Marko, preku raznite alternacii na epskiot heroj, potoa decata - junaci,
`enata-junak, se' do svetecot koj go ubiva ~udovi{teto gi otkrivame
osnovnite paradigmi na makedonskata herojska inicijacija. Vo analizata na
makedonskiot heroj, go otkrivme modelot na epskata biografija na herojot,
so koja ovaa kategorija su{testva ni stanuva poeksplicitno priem~iva. Za
razlika od pubertetskata inicijacija niz koja minuva herojot od vol{ebnata
prikazna, i koja e karakteristi~na isklu~ivo za periodot na preodot od
detstvo vo zrelost, ovoj "specijalen vid" inicijacija, go karakterizira
posledovatelnoto ispolnuvawe na inicijaciskite isku{enija. Zna~i, vo ovoj
slu~aj, herojot za vreme na celiot svoj `ivot gi do`ivuva svoite
pove}ekratni inicijacii. Paradigmatskiot obrazec be{e sogledan preku
`ivotniot ciklus na Krali Marko.

339
 Ekstraordinardosta na ovoj vid inicijacija ja sogledavme i vo
funkcijata i ulogata koja ja ispolnuvaat t.n. "deca-junaci". Za razlika od
deteto-junak od vol{ebnata prikazna, koj pretstavuva samo odredena faza
kon dostignuvaweto na ma{kata zrelost (AT 326), i kade {to povtorno
stanuva zbor za postignuvawe na individualniot, li~en, t.e. mikrokosmi~ki
uspeh, vo domenot na epskite sodr`ini, ovaa figura go osvojuva uspehot koj
se odnesuva na celata zaednica.
Sledniot zna~aen moment vo epskata herojska inicijacija e
fenomenot na smrtnosta i imortalizacijata. Pretstavite na dvata momenta
uka`uvaat na posebnata kategorija su{testva so nad~ove~ki mo}i, koi se
karakteriziraat za vreme na `ivotot so izvonredni uspesi, mo}i i
pridobivki vo korist na celata zaednica.
Vo kontekst na opredeleni specifi~ni situacii, reaktualiziran e
mitot za kulturniot heroj, ~ii tragi ili ednostavno sliki sre}avame vo
~inot na izgradbata i zaposednuvaweto na novi teritorii. Ovaa
specifi~nost ja sogledavme pred se' vo soodvetnite predanija za Krali
Marko. Vo istiot ovoj kontekst be{e sogledana i pobedata nad ~udovi{teto
od strana na svetecot, kade {to isto taka se do`ivuva zna~ajniot
kvalifikativ na kulturniot heroj - spasuvawe na zaednicata od nekoe zlo.
Tragite od arhai~niot obrazec na herojot-kowanik se sogledani preku
figurite na Krali Marko i Sv. \or|i. Nazna~enite dva heroja gi
definiravme kako odredeni hipostazi na trakiskiot heroj-kowanik.
Vo sekoj slu~aj, karakteristi~no svojstvo i za ovoj tip inicijacija,
pretstavuva nejzinata univerzalna tripartitna struktura. Na
fenomenolo{ki jazik nea ja izrazivme preku separacijata, privremenata
smrt (inkarnirana preku ~inot na borbata) i povtornoto ra|awe
(inkarnirano vo ~inot na pobedata) so {to se ostvaruva povisokiot status,
koe go definiravme kako steknuvawe povisok stepen na herojstvo.

340
 V

SVADBENA INICIJACIJA

Vo ramkite na svadbenata inicijacija }e bidat analizirani

specifi~nite slu~ai od makedonskata narodna kni`evnost, vo koi
otkrivame sovpa|awe na inicijaciskite isku{enija so momentot na
odr`uvawe na svadbeniot ceremonijal. Ova e zna~ajno vo taa smisla {to
vakvata inicijacija, po svojata poriroda najmnogu se dobli`uva do
pubertetskata, vo koja vidovme deka site isku{enija i proverki im se
postavuvaat na protagonistite (heroi - heroini) za da se vidi nivnata
spremnost za brak. Sepak odlu~uva~kata distinkcija pome|u niv e sodr`ana
vo toa {to vo pubertetskite isku{enija ne e zadol`itelno prika`ana i
svadbata, dodeka vo ovoj tip inicijacija stanuva zbor za neposrednoto
odvivawe na dvata krucijalni momenti: proverka i ven~avka.
Vo taa smisla, pred da premineme na prika`uvaweto na paradigmite
na vakviot vid inicijacija vo makedonskiot folklor, }e se osvrneme na
pozna~ajnite istra`uva~i, koi vo domenot na nivnoto istra`uvawe se
zadr`aa na spomnatata relacija. Najprvin }e gi izlo`ime postavkite na
ruskite semioti~ari od tipot na Bajburin, Levinton i Meletinski, potoa
isto taka }e bide neminovno i navra}aweto na Propovoto gledi{te, a na
kraj }e poso~ime i nekolku zna~ajni istra`uvawa od na{iot prostor.
Navra}aweto na ovie folkloristi, vsu{nost }e bide vo funkcija na
definiraweto na na{iot stav deka svadbnata inicijacija pretstavuva eden
tipi~en slu~aj na t.n. preodna inicijacija. Imeno, vo ovie tekstualni
prikazi doa|a do preminot od puberteska vo svadbena inicijacija.

1. Odnos: inicijacija - svadba

 Opse`na razrabotka i prodlabo~uvawe na Propovata misla nao|ame
vo deloto na Bajburin i Levinton koi go posvetija svoeto vnimanie tokmu na
relacijata: vol{ebna prikazna - svadba (1972). Normalno, vo ovoj kontekst
treba da spomeneme deka naracijata mo`e da bide analizirana i od
geneti~ki (Prop), no i od semanti~ki aspekt (Levinton, Bajburin,
Meletinski, R. Beker). Strukturata na narativnite tekstovi, spored
navedenite avtori pretstavuva opis na edno vistinito zbidnuvawe. Toa ja
pretstavuva denotativnata osnova na naracijata. Vsu{nost, preku ova
doa|ame do vostanovuvaweto na zna~eweto, koe {to ve}e Prop go be{e dal vo
negovata geneti~ka analiza: "skaznata vo celost ja opi{uva svadbata"
(Becker, 1990:45).
Svadbata i inicijacijata se javuvaat kako dva osnovni korena od koi
{to poteknuva vol{ebnata prikazna. Ednostavno, prikaznata pretstavuva
edna invarijanta na inicijaciskite rituali so nivniot obrednopreoden
kompleks: smrt - povtorno ra|awe. Svadbata i inicijacijata ovde se javuvaat
kako varijanti (Levinton, 1970:35) 1 .
Vo ovoj kontekst bi mo`ele da gi naglasime samite vovedni
uka`uvawa na Levinton od negovata studija posvetena na pra{awata na
izu~uvaweto na svadbeniot obred (1982:95-102), vo koja - distinciraj}i go
ma{kiot i `enskiot tekst vo ramkite na samiot obreden ~in, toj ja uka`uva
mo`nosta za poklopuvawe na svadbeniot pat koj go prezema mlado`enecot i
isku{enijata koi{to mora da gi pomine za vreme na toa negovo svadbeno
pate{estvie. Iako go fokusira svoeto istra`uvawe isklu~ivo na
svadbeniot obred, sepak Levinton uo~uva vidni analogii i dobli`uvawa
pome|u ritualnoto dejstvie i vol{ebnata prikazna. Vo negovata semanti~ka
analiza gi sogleduvame poznatite simbolizmi: na pr., pri zaminuvaweto na
mlado`enecot od svojot dom nakaj mladata, toj mora da go napu{ti seloto, da

1
Navedeniot trud na Levinton "Nekotorìe obÈie voprosì izu~eni® svadbenogo obr®da",
objaven vo Tezisì dokladov 4 letne‘ {kolì po vtori~nìm modeliru¥Èim sistemam,
Tartu 1970, i' e dostapen i na na{ata javnost blagodarenie na tematskiot broj na
Raskovnik posveten na tartusko-moskovskata {kola i nivnite istra`uvawa vo domenot na
pomine niz {umata i da navleze vo seloto na negovata devojka. Ovaa pojava
toj ja povrzuva so opozocijata ovoj - onoj svet, kade {to {umata go
pretstavuva grani~niot prostor, t.e. pretstavuva ekvivalent na smrtta. Ve}e
vidovme deka vo tipi~no pubertetskite isku{enija, t.e. vo vol{ebnite
prikazni protagonistite moraat da go pominat toj pat. Isto taka Levinton
go tolkuva zimaweto na mladata od strana na mlado`enecot, na toj na~in
{to za mladata toa pretstavuva zaminuvawe na onoj svet - t.e. smrt,
nagovestuvaj}i ja pri toa sli~nosta na svadbeniot i pogrebniot obred
(1982:95-96). Inaku, toa e onoj moment za koj nie, kako {to ve}e nagovestivme
}e govorime vo ova na{e poglavje vo delot "svadbena i pogrebna povorka".
Bi sakale da potsetime deka ve}e Olga Frejdenberg gi be{e poistovetila
svadbeniot i pogrebniot ~in.
Zna~i, sr`ta na na{iot interes pretstavuva sovpa|aweto na momentot
na isku{enijata so momentot na odvivaweto na samiot svadben ceremonijal.
Takvite karakteristi~ni isku{enija, koga e vo pra{awe domenot na
vol{ebnata prikazna, ve}e Meletinski gi be{e okvalifikuval kako
prikazni so "svadbeni proverki" (1969:104). Kako {to }e uka`eme ne{to
podocna, vo ovoj slu~aj }e mora da bideme dosta pretpazlivi, zatoa {to na
primer, Meletinski svadbata voop{to ne ja doveduva vo nezaobikolen
kontekst so inicijaciskite isku{enija, tuku vo ramkite na istoriskoto
poimawe na dvete spomnati institucii, normalno, toj i' dava prednost i
prioritet na inicijacijata (pubertetska) - kako vo mitolo{kite, taka i vo
domenot na narativnite folklorni tekstovi.
Vo taa smisla sega e vistinskiot moment da se naglasi razlikata vo
metodite koi gi koristat Meletinski od edna, i Bajburin i Levinton od
druga strana. Kako prv, bi go navele Meletinski 2 , koj ima posveteno cela

folkloristikata, pod uredni{tvo na Qubinko Radenkovi}. Da se vidi: Raskovnik, 1982,

br.31, Beograd, str.95-102.
2
Spomnuvaj}i go Meletinski, bi bilo po`elno da uka`eme ne{to pove}e za negovata uloga
koja ja zastapuva vo sferata na folkloristikata, iako i' e ve}e dosta dobro poznat na
na{ata publika preku studijata posvetnena na Poetikata na mitot. Inaku, toj e poznat
sovetski stru~wak za narodnata kni`evnost, mitologija i religija. Vo svoeite dela toj gi
prodol`uva smernicite na Prop, makar {to negovata silno strukturalisti~ki
studija na "Bra~nata dvojka" vo prikaznite, kade {to e istoto prezentirano
kako posebno si`e. Od negoviot trud proizleguva deka vo arhai~nite mitovi
kako i vo narodnite prikazni na primitivnite narodi, bra~nata tematika
ima samo sporedna uloga, i deka inicijacijata e taa koja ja ima ulogata na
glavnata i najva`na ceremonija vo `ivotot na edna zaednica (Becker, 1990:45-
46). Normalno, nie se slo`uvame so ova negovo razmisluvawe, no ne gledame
pri~ina zo{no toa posebno si`e posveteno na svadbenite isku{enija ne bi
dobilo svoj odreden prostor, osobeno koga e vo pra{awe sovremenata
sostojba na folklornoto tvore{tvo. Ovde isto taka treba da gi spomeneme i
negovite ostanati razmisluvawa koi se analogni na izneseniot stav. Na
primer, kako {to ve}e spomnavme vo oddelot za pubertetskata inicijacija,
Meletinski opravdano tvrdi deka vo sklad so obredniot ekvivalent,
"su{testveniot" - jadrovniot del na vol{ebnata prikazna se javuva kako
ritual na inicijacijata, a "ramkovniot" - kako svadba. Me|utoa, takvoto
sprotivstavuvawe na dvata stadijalno-raznorodni dela na vol{ebnata
prikazna seu{te ne pretstavuva odlika na nejzinata vnatre{na `anrovska
struktura. Kako {to uka`a samiot Prop, poslednata se projavuva vo
linearen redosled na funkciite, t.e. vo tipskite odnesuvawa koi odgovaraat
na opredelenite ulogi na junakot (Meletinski, 1982:51).
Vo studijata posvetena na "bra~nata tematika" e zemen vo predvid
odnosot na mitskata naspram klasi~nata prikazna, {to cvrsto go postavuva

orientirana mislovna koncepcija dosta potsetuva na onaa na Levi-Stros. Od negovite

brojni studii }e navedeme nekoi negovi pozna~ajni dela: Gero‘ vol{ebno‘ skazki.
Proisho`denie obraza, Moskva 1958; Proisho`denie geroi~eskogo eposa. Prannie formì i
arheologi~eskie pam®tniki, Moskva 1963. Poetika mifa, Moskva 1976; Semiotika i
hudo`estvennoe tvor~estvo, Moskva, 1977; Paleoaziatski‘ mifologi~eski‘ epos. Cikl
Vorona, Moskva 1979. Inaku, toj e avtor na brojni strudii od koi bi navele nekoi zna~ajni
za ova na{e istra`uvawe: "Problemì strukturnogo opisani® vol{ebno‘ skazki", vo: TZS,
IV, Tartu, 1969, str.86-135; potoa trudot posveten na "bra~nata tematika": "Die Ehe im
Zaubermärchen, ihre Funktion und ihr Platz in der Sruktur der Märchen", in: Acta Etnographica 19, 1970,
S. 281-292; kako i trudot posveten na pra{aweto za genezata na karelo-finskiot ep, so
poseben osvrt na likot na Vejnemejnen: "K voprosu o genezise karelo-finskogo Ìposa",
Sovetska® Ìtnografi®, 4,1960, Moskva, str.64 - 79; vo koj go poreknuva stavot za
{amanskoto poteklo na Vejnemejnen, i go zastapuva stavot za kulturniot heroj. Vo ovoj trud
isto taka ima vidni dobli`uvawa do pra{aweto za {amanskata inicijacija, koi {to mu se
pripi{uvaat na Vejnemejnen.
Meletinski, tvrdej}i deka ne e `enidbata, tuku tokmu inicijacijata taa koja
e tretirana vo mitskite i ritualnite dejstvija (Becker, 1990:46).
Od druga pak strana, Bajburin i Levinton 3 otkrivaat deka vrskata
pome|u prikaznite i ritualite se nao|a vo nivniot obrednopreoden
karakter. Bitno e toa {to preku nego se ostvaruva promenata na statusot i
toa vo slednata smisla: od poniskiot star status so pomo{ na socijalniot
premin se navleguva vo noviot status. Ovaa promena ja sogleduvame preku
opozicijata: nisko/visoko; mlado/staro (Becker, 1990:46).
Opozicijata nisko/visoko, dosta ~esto se javuva obratno
proporcionalno: vo tekot na si`eto "niskoto" se pretstavuva samo kako
maska na herojot (ili pak ja pretstavuva su{nosta na la`niot heroj), ili pak
so pomo{ na vol{ebnite sili, vo finaleto se menuva vo visoka sostojba i
status (Meletinski‘, 1969:103). Ovaa karakteristika mnogu ~esto se javuva vo
skazo~nite si`ea, a vo tekot na na{ata analiza osobeno }e ja uvidime vo
prikaznite od tipot AT 437, vo delot od dejstvieto koga glavnata heroina se
javuva vo uloga na "izme}arka", dodeka pak la`nata heroina ja pretstavuva
carskata nevesta, vo t.n. privremen brak.
Transfiguracijata nisko/visoko sfatena kako otkrivawe na
povisokata priroda na herojot/heroinata treba da bide sogledana kako
specijalna funkcija na obredot na prmin vo prikaznite. Ostanatite
premini se realiziraat vo funkciite na svadbata i stapuvaweto na carskiot
prestol. Kako {to smetaat Bajburin i Levinton, "svadbata, stapuvaweto na
carskiot prestol i transfiguracijata go opi{uvaat preminot na herojot"
(Becker, 1990:46). Otkrivaweto na ovoj troen obrednopreoden kompleks ne'
navra}a na Propovoto istra`uvawe, vo koe ja ~uvstvuvame osnovata na
vakvata koncepcija. "Ispolnuvaweto na te{kite zada~i, `enidbata i
steknuvaweto na vlasta so~inuvaat eden nerazdelen kompleks" (Prop,
1990:506).

3
Za `al studijata na Bajburin i Levinton "Tezisy k probleme 'vol[ebnax skazka i svadba'",
objavena vo zbornikot Quinquagenario. Sbornik statej molodyh filologov k 50-let\ prof. |. M.
Lotmana, Tartu 1972, pp.67-85. ne ni be{e dostapna, taka {to nivnite izvadoci gi naveduvame
preku istra`uva~kiot potfat na Riharda Beker.
 Ovie tri nazna~eni obrednopreodni momenti ne moraat nu`no da mu
pripa|aat na eden tekstualen prikaz, {to go potvrduvaat i analiziranite
primeri od makedonskata narodna kni`evnost. No sepak, istite ne' vodat
tokmu kon na{ata tema naslovena kako "svadbena inicijacija".
Ostanatite ramni{ta na istra`uvaweto se dadeni preku analizata na
prostornata struktura vo pravecot na dvi`ewe: ovde i obratno. Ovaa forma,
koja mo`e da bide interpretirana kako smrt i povtono ra|awe vo onoj svet, e
povrzana so mitolo{koto i ritualno zna~ewe na obredot na premin.
Bajburin i Levinton vo nivnata studija doa|aat do sli~ni zaklu~oci
kako i onoj na Prop, no so edinstvena razlika {to tie namesto pretstavite
za smrtta i povtornoto ra|awe kako osnovi na inicijacijata, vo prikaznite
go otkivaat i poentiraaat svadbeniot obred.
Dvete gledi{ta go akcentiraat obrednopreodniot karakter na
starata sosotjba na prikaznite, pri {to tie cvrsto go zaklu~uvaat
me|usebniot opozitiv. Preku istra`uvawata na semanti~kiot domen tie
opi{uvaat eden nov pat koj ni ja obrazuva su{tinata na prikaznata. Bajburin
i Levinton vo prikaznata ja postavuvaat strukturata na ritualot i mitot,
otkrivaj}i gi na toj na~in, preku semanti~kata analiza na inicijacijata i
svadbata, dvata osnovni korena od koi {to proizleguva vol{ebnatta
prikazna (Becker, 1990:46).
No, da se navratime na nekoi podetaqni naso~uvawa koi {to gi dava
Levinton vo odnos na na{ata relacija: svadba - inicijacija. Razdvojuvaj}i gi
ma{kiot i `enskiot tekst toj smeta deka, analogno na ritualot mo`e da se
postavi odredena vrska i so vol{ebnata prikazna. Na pr., sekoja vol{ebna
prikazna obi~no zavr{uva so brak (pri {to svadbata mo`e da bide svedena
na nivo na gozba). Ova Levinton go objasnuva so faktot deka i elementi od
drugite obredi vlegoa vo samoto si`e na vol{ebnata prikazna. Ponatamu,
kako specifika na "ma{kite" vol{ebni prikazni se javuva zaminuvaweto i
vra}aweto na herojot, dodeka pak vo "`enskite" vol{ebni prikazni -
osobeno onie koi zavr{uvaat so brak - ne postoi vra}awe na heroinata, tuku,
spored logikata na patrilokalnoto op{etstvo - `enata zaminuva kaj ma`ot
(toa e obi~no negovoto carstvo i sl.).
Vo kontekstot na relacijata "svadba - inicijacija", sogledana preku
diferencijacijata na mitot i vol{ebnata prikazna, povtorno se navra}ame
na Meletinski, koj pravilno zaklu~uva deka semejno - bra~nite odnesuvawa,
mnogu pove}e se sre}avat vo vol{ebnite prikazni, odo{to vo mitot. Tie se
javuvaat kako jadro na nekoja op{ta armatura, vo ~ii ramki doa|a do izvesni
strukturno - semanti~ki pomestuvawa i si`ejni transformacii (Meletinskij,
1971:64). Fokusiraj}i go istra`uvaweto na osnovnite razliki koi
proizleguvaat pome|u mitot i arhai~nata prikazna od edna, i vol{ebnata
prikazna od druga strana (1969,1971), Meletinski zaklu~uva u{te edna
osobenost na vol{ebnata prikazna koja se sovpa|a so na{ata analiza na
svadbenata inicijacija. Imeno, prikaznata vo koja, namesto plemenskiot
uspe{en ishod, stanuva zbor za li~nata sre}a i uspeh, bra~nata "razmena", se'
pove}e se oddeluva od svojata "komunikativna" funkcija i dobiva poinakvo
zna~ewe. Karakteristi~niot "~udesen" nastap za individuata od sogolenite
socijalni kolizii, se manifestira vo forma na vnatresemejnite odnesuvawa
(pri {to skazo~noto semejstvo vo izvesna mera se javuva kako obop{tuvawe
na golemoto semejstvo, t.e. patrijarhalnoto obedinuvawe od polurodovski
tip). Vo vol{ebnite prikazni, `ivite konflikti na nivo na semejstvoto
(koi dosta ~esto gi zamenuvaat fundamentalnite mitski sprotivstavenosti:
`ivot - smrt) se razre{uvaat ne so posredstvo na progresivnata medijacija,
tuku na toj na~in {to herojot eskivira, bega od konfliktot, preo|aj}i
pritoa vo povisok socijalen status. Vakvata izmena na socijalnata polo`ba
se realizira so stapuvaweto vo brak (Meletinskij, 1971:64-65), a primeri za
vakviot slu~aj vo makedonskata narodna kni`evnost ima dosta i istite }e
bidat prezentirani vo delot kade {to se osvrnuvame na paradigmati~nite
slu~ai od makedonskata narodna kni`evnost.
Sogledano na eden teoriski plan, ne sme daleku od prifa}aweto na
Levintonoviot stav, koj, svadbata od vol{ebnite prikazni ja vklu~uva vo
op{tiot zbir na izomorfnite obredi (inicijacija, pogreb, itn). Vo ramkite
na vakvoto vostanovuvawe, Levinton samo im se priklu~uva na Prop 4 ,
Toporov i Ivanov 5 koi ve}e bea vostanovile soodvetni analogii no za
poniskite nivoa (Levinton, 1982:97-98). Od druga pak strana, ovde bi go
spomnale fenomenolo{kiot stav deka inicijacijata ne pretstavuva eden
oddelen obred na premin, tuku deka e istata prifatena kako op{to svojstvo
za site ostanati obredi na premin 6 .
Kako potvrda na ovie na{i vovedni teoretski premisi okolu
raspravaweto i opravdanosta na sintagmata "svadbena inicijacija" ni dava i
V. Stojan~evi}, koja svojot trud "Obredi na voveduvawe /inicijacija/ vo
svadbenite obi~ai kaj srbite, makedoncite i kosovsko-metohiskite albanci"
(1972:17-31) 7 go posveti tokmu na navedenata relacija. Spored nea, sosem
opravdano, vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko semejstvo, i od tamu
proizlezenata patrijarhalna bra~na zaednica, prvobitnoto poimawe na
inicijacijata na mladite ~lenovi vo primitivnite zaednici, se
transformiralo i preminalo vo inicijacija vo svadbenite obredi i obi~ai
(1972:17-31). Zna~i, reliktite od arhai~nite inicijaciski obredi podocna se
prezemeni i preminale vo razvien svadben ceremonijal. Niv gi
evidentirame i den-denes vo oddelni fazi na svadbenite i predbra~ni
obredi kaj narodite vo svetot, pa i vo na{ite narodni svadbeni obi~ai
(1972:18). Ednostavno, nie smetame deka uslovite vo koi {to se razviva
na{ata folklorna produkcija, kako odraz na edna realna sostojba, so pravo
gi udvojuva inicijaciskite momenti: pred se' toa se inicijaciskite
premre`ija vo pubertetot, i vtoriot oblik go pretstavuvaat predbra~nite i
br~nite inicijaciski isku{enija i proverki. Ne slu~ajno, vo materjalite od
svoite terenski istra`uvawa V. Stojan~evi} zabele`uva deka eden va`en

4
Prop, Historijski korijeni ~arobne bajke. Sarajevo, 1990 /1946/.
5
V. N. Toporov - V®~. Vs. Ivanov, Slav®nskie ®zìkovìe semioti~eskie modeliru¥Èie
sistemì.
6
Vo ovoj kontekst treba osobeno da se vidi zbornikot Initiation, Leiden, 1965, ed. by C. J.
Bleeker, vo koj se objaveni materjalite od konferencijata organizirana od strana na I.A.H.R
(International Association for the History of Religions), Strasburg, 1964.
7
Ovoj trud na Vidosava Stojan~evi} be{e prezentiran na 12 me|unaroden simpozium za
balkanski folklor, vo sekcijata pod naslov: "Svadbeni obredi, igri i pesni kaj narodite
na Balkanot", Ohrid, 7-8. juli 1971 godina.
detaq prisuten vo obrednata inicijacija kaj devoj~iwata - dupnuvawe u{i i
stavawe obetki go pretstavuva to~no ovoj udvoen ~in. Na pr., prvoto
dupnuvawe na u{i se javuva na vozrast od prvata do petata godina od `ivotot,
koga devoj~iwata nosat "hal~ici", vrbli~i", "oboci" - isklu~ivo kako
obele`je na pubertetot, a pak, koga "}e stasaat" za ma`ewe i koga "}e se
zamomat", namesto niv, na u{ite stavale vistinski obetki (specifi~no za
srpskite devoj~iwa), kako znak na mominstvo i na prigotvuvawe za brak. Na
toj na~in, ovoj vid na ritualnoto voveduvawe vo pubertet se povrzuvalo so
mominstvo i so predbra~nite podgotovki na devojkite za ma`ewe, kako
arhai~en ostatok od obredot na inicijacijata. Vo Makedonija e poznat
sli~en obi~aj, so edinstvena razlika {to za vreme na mominstvoto obetkite
bile zamenuvani so "u{nici" (Stojan~evi}, 1972:19-20).
Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor pred se' za odlukata okolu vakvoto
terminolo{ko opredeluvawe. Miodrag Pavlovi} vo svoite trudovi zboruva
za t.n. "svadbena inicijacija". Od druga pak strana gi sogleduvame
Meletinski, Bajburin i Levinton, koi pravat razlika pome|u dvata obreda
na premin, bez nekoja potreba od vostanovuvawe opredelena nivna simbioza.
Isto taka ne smeeme da go zaobikolime Prop, spored kogo vol{ebnite
prikazni so tipi~no svadbeni inicijaciski isku{enija pretstavuvaat
mimi~ko povtoruvawe na obrednata pubertetska inicijacija: "tatkoto na
nevestata, koj be{e platil za inicijacijata na mlado`enecot ima{e pravo
na prethodnata proverka na istiot, taka {to neposredno pred brakot se
prireduvala ceremonija koja mimi~ki ja povtoruvala samata inicijacija, i
pri koja mlado`enecot poka`uva deka uspe{no gi pominuva site propi{ani
isku{enija (Prop, 1990:502).
Me|utoa, fenomenolo{koto stanovi{te spored koe glavnite obredi
na premin od `ivotniot ciklus pretstavuvaat svoevidna inicijacija, ni
pretstavuva u{te edna smela potvrda za ova na{e istra`uvawe.
Na{ata globalna teza vo ovoj kontekst se odnesuva na osoznavaweto
deka vo vakviot slu~aj stanuva zbor za edna isklu~itelna preodna forma na
inicijacija, vo slednata smisla: vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko
semejstvo, i od tamu proizlezenata patrijarhalna bra~na zaednica,
prvobitnoto poimawe na inicijacijata na mladite ~lenovi vo primitivnite
zaednici, se transformiralo i preminalo vo inicijacija vo svadbenite
obredi i obi~ai. Isklu~ivo vo edna vakva smisla se soglasuvame so
stavovite na Bajburin i Levinton, koi pravilno go sogledaa primatot na
svadbata nad pubertetskata inicijacija vo domenot na opredeleni vol{ebni
prikazni, koi }e bidat analizirani vo delot koj sleduva.

2. Paradigmi na svadbenata inicijacija vo makedonskata narodna

kni`evnost
Od aspekt na analizata na makedonskite primeri, na{eto vnimanie
}e go zadr`ime na specifi~nite situacii vo koi otkrivame inicijaciski
isku{enija kaj dvajcata glavni protagonisti: potencijalniot mlado`enec i
potencijalnata nevesta, koe e mnogu ~esto izrazeno preku postoeweto na dva
braka, edniot privremen, a vtoriot - vistinski, preku koj se zasnovuva
semejstvoto. Vakviot vid isku{enie e najparadigmati~no za skazo~nite
si`ea od tipot AT 437 "momata umren ma` {to zela", kako i
tradicionalnata prikazna AT 425 "Amor i Psiha". Nazna~enite situacii gi
okvalifikuvavme kako: dve inicijacii - dve svadbi. Od druga pak strana,
isto taka }e im obrneme vnimanie i na slu~aite vo koi e prika`ana
inicijacijata samo na edniot od mlado`encite, pri {to, vo nekoi
tekstualni prikazi, vo koi brakot se sklu~uva so nekoe mitolo{ko
su{stestvo, istiot go tolkuvame kako vostanovuvawe na "privremen brak".
Kako posebno interesni gi izdvojuvame i slu~aite so "nare~nicite", koga
istite prorekuvaat smrt na neofitot tokmu na denot na svadbata. Vo niv,
proro{tvoto na denot na svadbata gi dobiva slednite kvalifikativi: 1.
istoto dobiva dimenzii na privremena inicijaciska smrt, po koja neofitot
o`ivuva i uspe{no stapuva vo novata bra~na zaednica, ostvaruvaj}i go
pritoa neophodniot obrednopreoden kompleks; 2. preku ~inot na
proro{tvoto se ostvaruva magi~noto begstvo, pri {to namesto samiot
protagonist, vo nazna~enata opasnost vleguva eden od najbliskite ~lenovi
od semejstovoto. Izvonreden baladi~en primer za vakvata opcija
pretstavuva pesnata Todora }erka (Miladinovci, p.br.17), dodeka pak na
nivo na narativniot folklor naslovenoto `rtvuvawe go imame vo
prikaznite od tipot AT 934 B. Kako osobeno interesni gi izdvojuvame i
si`eata vo koi mladata nevesta mu podaruva polovina `ivot na svojot mrtov
mlado`enec, kako edinstvena mo`nost za negovo povtorno o`ivuvawe (AT
934 B2).
Ponatamu, }e se osvrneme i na t.n. preoden oblik na inicijacija, vo koj
epskiot junak ne ja do`ivuva svojata "nadli~na" herojska inicijacija, tuku
isku{enijata pretstavuvaat negova proverka i spremnost da stapi vo bra~na
zaednica so negovata idna sopruga.

2.1. Dve inicijacii - dve svadbi

2.1.1. @enidba so mrtovec (Svadbena i pogrebna povorka)
Analiziraj}i eden pospecifi~en motiv vo makedonskata narodna
kni`evnost, koj ni go otvara podra~jeto na svadbenata inicijacija, morame
vo samiot voved da uka`eme na nekolkute truda {to go tretirat nazna~eniot
fenomen. Pred se' toa e statijata na Penu{liski (1965b:1063-1068), kako i
istra`uvaweto na Tatarovska, koja nazna~eniot topos go istra`uva vo
ramkite na nejzinata doktorska disertacija Metamorfozite vo
makedonskite narodni umotvorbi (1996:110-129). Vo kontekst na na{ata
tema, bi ja uka`ale va`nosta od uo~uvaweto na `enskata inicijacija vo
tvorbite posveteni na "mrtviot mlado`enec", koi{to pravilno gi
sogleduva Tatarovska. Takviot stav go smetame kako osobeno interesen, pred
se' od na{iot aspekt na sogleduvawe, zatoa {to za realizacijata na
vistinskiot brak, neophono e iniciraweto na dvajcata mlado`enci.
Varijantite na vakvite svadbeni inicijaciski isku{enija }e gi
prezentirame vo sklad so tripartitnata inicijaciska shema: izolacija,
marginalizacija (privremena inicijaciska smrt) i povtorno ra|awe vo
oblik na steknuvawe na nov status - brak. Glavniot akcent sekako }e bide
staven na fazata na privremenata smrt, koja e mnogu ~esto izrazena preku
najeksplicitno utvrdenite simbolizmi kako {to se: smrt predizvikana od
ubod od zmija, ispivawe krv od vampir i sl., pri {to nema da go zapostavime
i tolkuvaweto na Levinton, spored kogo vidovme deka samiot pat postaven
pome|u domot na mlado`enecot i onoj na nevestata simboli~ki ni ja
pretstavuva pozicioniranosta na ovoj i onoj svet. Kako {to }e vidime,
tu|oto sekoga{ ja implicira idejata za carstvoto na smrtta. Dosta ~esto toa
e vodata, {umata, ili ednostavno patot koj mlado`enecot mora da go pomine
za da stasa do mladata.
Vo eden takov kontekst se otvara mo`nosta za sogleduvawe analogija
pome|u svadbenata i pogrebna povorka, ~ij kone~en ishod, spored logikata na
inicijaciskoto scenario pretstavuva uspe{niot svadben ceremonijal.
Nie gi izdvoivme primerite vo koi kako glaven inicijant mo`e da se
pojavi ili mladata ili mlado`enecot. Vo morni~aviot primer "Za
vampirite" (AIF, m.l.464 8 ), nevestata na denot na svadbata umira od vampir
koj i' ja pie krvta. Podocna, se javuva najmaliot dever - poznatata figura na
spasitel, koj uspeva da go opijani vampirot, od ~ija povratena te~nost
nevestata o`ivuva. Potoa usleduva uspe{nata svadba. Vo nazna~eniot
narativen tekst, sogleduvame edna interesna prozaizacija na poznatiot
poetski motiv. 9

8
Snimil: G. Pajtonxiev, vo Lopatica , 1967g, oblast - Bitolsko; informator: Para Tasevska
od Lopatica.
9
Vo kontekst na ovaa na{a analiza bi mo`ele da navedeme edna analogna slu~ka od
albanskiot folklor. Vo epskata pesna "Martesa e Mujës" (@enidbata na Mujo) - koja zboruva
za svatovskata povorka, ja sre}avame dvojnata inicijacija: onaa na mladata devojka vo oblik
na grabnuvawe, kako i iniciajciskiot predsvadben ispit na mlado`enecot iska`an vo
oblik na duelot so samovilata, koja e vo funkcija na grabnuva~. Svatovskata povorka
trgnuva po nevestata. Mlado`enecot im uka`uva deka na izvesen del od patot se javuva edna
samovila, i deka vo taa delnica tie ne smeat da peat. No, svatovite, vedna{ po zimaweto na
nevestata, zaboravat na predupreduvaweto, taka {to doa|a do realizacija na nesre}ata.
Site svatovi se skameneti, a nevestata e grabnata od samovilata i zato~ena vo nejzinata
pe{tera. Mlado`enecot vedna{ se upatuva kon pe{terata, kade {to se sre}ava so negovata
draga. Otkako doznava deka silata na samovilata se krie vo tri divi kozi, toj, so pomo{ na
ngoviot kow i zagarite stignuva do kozite, so {to ja odzima silata na samovilata.
Obesmo}ena, samovilata e prinudena da gi o`ivee skamenetite svatovi, po {to e ubiena od
strana na mlado`enecot. Duri po navedenite inicijaciski isku{enija, nastapuva
vistinskata, uspe{na svadba. Da se vidi: Anton Çetta (1974:4-9).
 Zna~ajno e toa {to vedna{ na samiot po~etok na dejstvieto se javuva
nepo~ituvaweto na upatstvoto od strana na nejziniot tatko, koj gi
predupreduva svatovite da vnimavaat na patot na koj mo`e da im se pojavi
stra{niot vampir. Inaku toa e onaa poznata opasnost, koja e kaj Levinton
izrazena preku nocijata na samiot "pat".
Sli~na situacija sre}avame vo u{te nekolku varijanti, koi isto taka
pretstavuvaat preraska`ani epski pesni. Vo varijantata od AIF, "Dim~o,
leven Dim~o" (AIF, m.l.498 10 ), mlado`enecot na pat za svadba umira od ubod
od zmija 11 . Potoa istata go o`ivuva i usleduva nivnata svadba. Spored Tanas
Vra`inovski, ovaa prikazna e preraska`ana epska pesna. Ova soznanie go
dobivame ve}e kaj Cepenkov, koj za istata prikazna naslovena kako "Devette
sestri {to imale eden brat. Zmijata go izede i pak zmijata go o`ive"
(Cepenkov, 1989, pr.br.50), nazna~uva deka tvorbata pretstavuva epska pesna,
no e raska`ana od informatorot vo oblik na prikazna. Okolu
interferiraweto na dvata `anra, t.e. okolu uka`uvaweto na prisutnosta na
ovoj motiv kako vo proznoto taka i vo epskoto narodno tvore{tvo ni svedo~i
i varijatnata {to ja izlo`uva Penu{liski "Rodi ma}a devet {~erki",
izvonredna epska tvorba ispeana vo ~ist osmerec (4+4), koja poteknuva od
male{evskoto selo ^iflik (Penu{liski, 1965b:1064-1067).
Varijantata na koja {to }e se zadr`ime "Dim~o leven Dim~o" (AIF,
m.l.498) ima svoi otklonuvawa vo odnos na ostanatite dve (Cepenkov,

10
AIF, m.l. 498; Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo s. Gabalavci, Bitolsko; informator:
Mitra Sekulova od s. Gabalavci.
11
Interesna varijanta, ~ie si`e e isprepleteno so nekolkukratni inicijaciski premre`ija
pretstavuva vol{ebnata prikazna od AIF, m.l. 498 "Za volot i zmijata so tri glavi". Ovaa
varijanta ja naveduvame od pri~ina {to vo nea ne go otrkivame stereotipot koj go
pretstavuva fokusot na na{ata analiza, tuku naiduvame na edno malo otklonuvawe. Vo ovaa
tvorba, isku{enieto {to go postavuva troglavata zmija dobiva dimenzii na edna nezgodna
zakana. Imeno, troglavata zmijata koja{to mu pomaga na mladoto dete koga e vo rasnewe,
kako revan{ bara da bide pokaneta na denot na negovata svadba. Zaradi neispolnuvawe na
dadenoto vetuvawe, zmijata navistina se pojavuva vo dadeniot suden ~as pod zakana deka }e
go usmrti mlado`enecot, no namesto da nastapi periodot na negovata privremena
inicijaciska smrt, taa sepak pronao|a na~in da ne go usmrti, i svadbeniot ceremonijal se
odviva besprekorno.
"I na kraj, zmijata stanala, mu se poklonila na lebot, na siot narod i na zetot i mu
veli: "-Prostum da e zetot vamu, kaj da odit i pred mene i zad mene nikade nema da se
pla{it. Za ater na lebo mu pro{tevam" (AIF, m.l.498).
pr.br.50 i Penu{liski, 1965b), no sepak su{tinata na ovoj motiv - koj go
okarakteriziravme kako svadbeno inicijacisko isku{enie ostanuva
primarna i invarijantna vo site niv. Vsu{nost, vo site tri spomnati verzii
se raboti za edna svadbena povorka koja se transformira vo pogreben ritual,
pri {to mladata devojka pristanuva da bide `iva zakopana so nejziniot
sakan. Istoto (pretstaveno kako eden vid ispituvawe na qubovta i verata
kon sakaniot) go interpretirame kako nejzina inicijaciska smrt, po {to
nastapuva realizacija na nivnata uspe{na svadba. 12
Dejstvieto od nazna~enata prikazna vo potpolnost se sovpa|a so
na{ata tema i zatoa }e dademe eden rezimiran osvrt kon nejzinite
supstancijalni momenti. Dim~o se posvr{il so Kata Katrani~ka. Dodeka ja
posvr{il mladata potro{il 3 {inika zlato. I oti{ol da gi kani svatovite
za svadba, me|u koi i Krali Marko. Koga trgnale po nevestata, toj zaboravil
da gi obue ~izmite i go kasnala zmija za noga - po {to umira. I taka ta`ele,
pla~ele pi{tele devet sestri i majka deseta. Koga stignale po nevestata,
ovie pra{uvaat "Kade e Dim~o da ne' poveseli. Ka`vat so kaval svirel i
pesni peel?" Vo toj ~as Marko gi la`e velej}i im deka Dim~o imal mnogu
naporni 6 nedeli i deka momentalno spie i ne treba da se razbudi. Taka veli
Marko: "Spremajte ja nevestata poskoro de, dale~en pat da si ojme pobrgu, -
da ne go setat oti e umren." Koga razbrala mladata deka e Dim~e umren, mu
rekla na Marko: "Zo{to me zede od krevetine bra}oski od majka od tatko za
umren". Koga minale po te{kiot pat, niz jasenovi {umi, koga site
konstatirale za smrtta na Dim~e, najmile tri grobari, iskopale grob za da
go zakopaat, no nevestata re{ava i nea da ja zakopaat. I navistina,
"Napraile grob, ko da sedit tamu i da i nosat jadewe. I zakopale dvajcata."
Vo prodol`enieto, istata zmija koja go umre Dim~eta sega go o`ivea:
Zmijata do{la kaj dvajcata mladi i i' rekla na mladata Kata: "Zatni go -

12
Varijantite na motivot "`enidba so mrtovec" sre}avame vo slednite zbornici:
Verkovi}, 2, p.br.55; p.br.145; 4, pr.br. 80 (AT 425); Rusi¢, 1940, p.br.4; Petrovi¢ I, 14; III, 2;
IV, 5. Za poetskite varijanti na nivo na ju`noslovenskiot folklor, da se vidi Krsti}, p.v.
129 "Kata Katrani~ka (nevesta po svojoj `eqi `iva sahrawena sa mrtvim mlado`ewom".
re~e - Kata Katraki~ke kavalo da mu dunam v usta na Dim~o }e stani. Go
zatnala kavalo i mu dunal i se razbudil." Vsu{nost ova e formulata za
o`ivuvawe na inicijantot. O`ivuvawe na mrtviot neofit zna~i negovo
simboli~no povtorno ra|awe i steknuvawe povisok status, vo slu~ajot
izrazen preku stapuvaweto vo bra~na zaednica. Isto taka simboli~en i
zna~aen moment vo prikaznava e vsu{nost zaedni~kata inicijacija, koja ne ja
do`ivuva samo umreniot mlado`enec, tuku i nevestata koja `iva vleguva vo
grob i pominuva nekoe vreme tamu. Navra}aj}i se na Levinton, mo`eme da
ka`eme deka vo prikaznite od ovoj vid, dosta eksplicitno se uo~uvaat
ma{kiot i `enskiot tekst, ~ii inicijaciski simbolizmi ni se eksplicitno
prika`ani preku nocijata na jasenovata {uma, periodot na privrmenata
smrt na dvata mlado`enci, koj e vo negoviot slu~aj prezentiran kako smrt
predizvikana od ubod od zmija, a vo nejziniot slu~aj - kako solidarnost
izrazena preku nejzinata soglasnost `iva da bide zakopana so nejziniot drag.
Logi~no, prikaznata sre}no zavr{uva so toa {to po 6 nedeli ovie dvajca
navistina pravat svadba. Periodot od 40 dena u{te pove}e ni ja zasiluva
simbolikata na privremenata smrt koja vo ovoj slu~aj ja do`ivuvame kako
svadbeno isku{enie.
Vo kontekstot na spomnative tri varijaniti, samo bi uka`ale deka
varira periodot na privremenata smrt: vo izlo`eniot primer toa e
periodot od {est nedeli, dodeka pak vo epskata pesna "Rodi ma}a devet
{~erki", lutata zmija im pristapuva na mlado`encite vo grob na samo tri
ve~eri po izvr{enoto inicijacisko umirawe (Penu{liski, 1965 b:1066).
Okolu problemot na difuzijata pome|u epskoto tvore{tvo i
vol{ebnite prikazni kako dva oblika na izrazuvawe, koi koincidiraat so
isti motivski si`ea, i koi{to Murko gi be{e narekol "stihuvani skazni",
M. Bo{kovi} Stuli ima svoe viduvawe koe e dosta zna~ajno za sogleduvaweto
na prirodata na inicijaciskite isku{enija i tragawa. Spored nea postoi
edna fino nijansirana razlika pome|u privle~nata ubavina na samata
pustolovina vo vol{ebnata prikazna i juna~kiot podvig kako mera na
fizi~kata sila i delijskata neustra{ivost vo epskata pesna, iako
nadvore{niot tek na zbidnuvawata izgleda mnogu sroden i blizok (Bo{kovi} -
Stulli, 1962:19).
Sega }e se zadr`ime na eden primer koj isto taka impresivno ni gi
uka`uva su{tinskite momenti za ova na{e istra`uvawe. Vsu{nost,
prikaznata "Za samovilite {to go umrea mom~eto" (Cepenkov, 1, 1989,
pr.br.59) ima dosta golemi sli~nosti so AT 425, inaku si`e koe{to }e go
analizirame vo prodol`enieto na ovaa tema. Vo ovaa varijanta stanuva zbor
za devoj~e koe se ma`i za umreno mom~e. Mom~eto e usmrteno od strana na
tri samovili, a negovoto o`ivuvawe e ovozmo`eno so pomo{ na devoj~eto,
koe odi kaj son~evata majka, od kade {to so pomo{ na tri tro{ki uspeva da
go o`ivee mom~eto. Potoa nastapuva nivnata svadba i usleduva fazata od
nivniot sre}en `ivot (Cepenkov, 1, 1989:237-241).
Od celata prikazna }e go izdvoime periodot na privremenata smrt na
mom~eto, koja e ekvivalent na negovata pubertetska inicijacija:

"Si bilo edno mom~e vo toj grad {to bilo najli~no vo gradot; arno ama toa
mom~e go miluaa tri sestri samovili, i duri be{e `ivo, ne mo`ea da si go zemat v
planina za da se raduaat so nego. ...-E umre mom~eto, umre - site {to go vidoa rekoa
i majka mu go krena ta si go odnese vo grobnicata i bea mu povratile du{ata, ta bea
si go zele v planina, kaj {to `iveele tie. Tie kaj {to `iveele, imalo najubai
liva|e so tie ubai senki, {adrvani so najbeli mermeri - o~i ~oe~ki {to ne
videle!"
(Cepenkov, 1, str.238)

No, koga doa|a denot da se `eni mom~eto, vsu{nost toa go bendisuva

devoj~eto, na koe {to i' bilo sudeno umren ma` da zemi. I navistina tie se
zimaat. Kone~no, devoj~evo odi kaj son~evata majka i nao|a lek za da go
o`ivee nejzinoto mom~e, so {to zavr{uva negovata privremena smrt, a isto
taka zavr{uva i nejzinoto svadbeno isku{enie pretstaveno vo oblik na
potraga po sredstvo za o`ivuvawe na nejziniot mlado`enec.

***
 Vo ramkite na temata posvetena na motivot "`enidba so mrtovec" }e
go navedeme i tipot na prikaznite AT 437 "zamenetata nevesta", koja na
na{iot kulturen prostor go ima mnogu popoeti~niot izraz: "moma umren
ma` {to zela". Ovoj tip skazo~no si`e e dotolku pointeresno {to i vo nego
gi otkrivame inicijaciskite implikacii {to se odnesuvaat na dvata glavni
lika. Po periodot na nivnite isku{enija pretstaveni vo oblik na "dolg
son" (kaj mom~eto) i vo oblik na dolgotrajno bdeewe i ~uvawe na "umrenoto
mom~e" (kaj devoj~eto), i po nadminuvaweto na prviot "privremen" brak na
mom~eto, nastapuva uspe{niot ishod od nivnata zaedni~ka inicijacija
pretstavena preku ~inot na nivnata uspe{na ven~avka.
Iako ovoj tip prikazna AT 437, spored Xons mu pripa|a na
pod`anrot na nevino progonetata heroina, sepak nie se odlu~ivme da go
analizirame vo ova poglavje, od ednostavna pri~ina {to gi razdvoivme
si`eata so tipi~no pubertetskite isku{enija i onie koi gi
okvalifikuvavme kako "svadbeni". Isku{enijata {to gi prepoznavame kaj
glavnite protagonisti se odnesuvaaat na periodot okolu nivnata ven~avka.
Ve}e spomnatoto isku{enie, izrazeno vo oblik na dolgotrajno bdeewe "nad
umrenoto mom~e", kako i poznatiot negativen ishod na vakviot tip
inicijaciska proverka, koj obi~no zavr{uva so sovladuvawe na umorot i
sonot, vo prikaznata e iskoristen so pojavata na negativnata figura -
izme}arka (SbNU 13, pr.br.6. str.223 13 ), ili ciganka (AIF, m.l.498 14
;
15
[apkarev, 5, 1976, pr.br.165 ), koja vo ~asot na "o`ivuvaweto na mom~eto"
ja zamenuva iscrpenata heroina vo bdeeweto nad mom~eto. Negativnata
figura go koristi momentot na budeweto na mladiot protagonist za da mu se
pretstavi kako negov ~uvar, so {to go zdobiva pravoto da stane negova

13
SbNU 13, str.223, No.6, "Momata kojato vzela mrtov ma`", od Ohrid; zapi{ano od E.
Sprostranov.
14
"]erkata umren ma` {to zela". AIF, m.l. 498, Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo
Bitola. Informator: Trajan Sekulovski, na 77 god. od s. Oblakovo, Bitolsko.
15
[apkarev, 5, 1976; pr.br.165 "^upata, {~o se oma`ila za umreno mom~e", str.359-360.
(Bitolsko). Varijanti na ovoj tip prikazna: SbNU 6, str.108, pr.br.6, od Prilep. AT 437 +
*425E*.
sopruga. Od druga pak strana, mladoto devoj~e gi prodol`uva svoite svadbeni
isku{enija, koi se vo dadenata faza od dejstvieto pretstaveni preku
nejzinata devalvirana statusna pozicija - vo oblik na izme}arka. Po
neophodniot period na marginalnata faza od inicijacijata, mom~eto ja
osoznava vistinata, ja zima za sopruga glavnata heroina, a la`nata nevesta ja
proteruva od nivniot dom, ili pak ja zadr`uva kako sluginka:

"-'Ti zaslu`uva{ da bide{ moja kralica, taa ako saka sluginka neka bijt'. I si ja
pregrna i si ja pomilva i mu podari nejze krunata i carskata obleka".
(AIF, m.l.498)

Nazna~enite momenti od prikazne~noto si`e ni svedo~at za

inicijaciski isku{enija od najparadigmati~en vid. Vo varijantata AIF,
m.l.498, isku{enieto na heroinata e pretstaveno vo oblik na "bdeewe", t.e.
~uvawe na mrtviot ma` vo period od tri godini. Vo varijantata od
Sprostranov (SbNU, 13, pr.br.6) svadbenata proverka e pretstavena vo oblik
na neprekidno peewe vo period od 6 nedeli:

"Vo tie lepi sarai, ko se ka~ila kerkava, na{la vo edna odaa eden mrtof, na
krevet le`el i kniga dr`el vo rakata. Toj bil car Kostadin. Vo knigata pi{elo:
'toj {o }e mi peit {es nedeli esalet 16 , so ne }e si se zeme'."
(SbNU, 13, 1896, str.223)

Od kontekstot na samoto si`e, ni se uka`uva prepoznatliviot

inicijaciski ambient: dejstvieto se odviva vo najmarkantniot supstitut na
"golemata ku}a" vo koja se odviva periodot na privremenata smrt. Stanuva
zbor za "eden palat, nekoj carski dvorec, ama pust" (AIF, m.l.498), ili pak
kale (SbNU 13, pr.br.6). Od druga pak strana, umrenoto mom~e koe se budi od
svojata privremena smrt, pretstavuva u{te eden od bezbrojnite slu~ai koga
inicijacijata e poistovetena so sonot, t.e. povtorno ja vospostavuvame

16
psaltir
analogijata: son = smrt. Vo varijantata {to ja sre}avame kaj [apkarev
najuo~livo ni se uka`uva poso~eniot moment:

"Imalo tamo devet odai; (devojkata) vlegla od odaa v'odaa, na{la edno mom~e
umreno... Sedela tamo, go pregledvala ~etirieset dni i ~etirieset no}i. Sednem,
taman nablizalo vremeto za da stanit mom~eto, slegla taja dolu.... Koga mu do{lo
vremeto na mom~eto da stani, edno stanalo i ja na{lo \upkata"
([apkarev, 5, 1976:360)

Po otkrivaweto na tajnata, t.e. po neophodniot period na la`niot,

privremen brak, protagonistite ja osoznavaat vistinata i nastapuva nivnata
zaedni~ka svadba.
Istra`uvaweto na posledniov tip si`ea ne' potsetuva na Propovata
pravilna interpetacija na ovoj moment naslovena kako "`enata na svadbata
na svojot ma`"(1990:203-206). Spored negovite rasuduvawa, pojavata na dvata
spomnati braka povtorno ne' navra}a na obrednata inicijacija vo koja
mom~iwata ili pak devoj~iwata obi~no imale dva braka: edniot bil
privremen i se odvival vo t.n. "golema ku}a", a vtoriot bil postojan,
regularen vo smisla na sozdavawe na semejstvo, i koj se odvival po vra}aweto
vo svojot dom (1990:203). I navistina, ve}e uka`aniot moment deka
dejstvieto vo vakvite si`ea se odviva vo osamenite carski palati, zamoci,
tvrdini i sl., dovolno svedo~i za analognosta so "obrednata golema ku}a",
koja vo obredniot kontekst, a i vo domenot na narodnata prikazna ni go
uka`uva prostorot na privremenata inicijaciska smrt.
Vo zaklu~niot del bi ja navele i Tatarovska, koja ispituvaj}i gi
tvorbite so nazna~eniot motiv "`enidba so mrtovec" 17 , isto taka ja
sogleduva prisutnosta na `enskata inicijacija, {to za nas pretstavuva dosta
va`en moment vo si`eata vo koi stanuva zbor za svadbena inicijacija.

17
Brojni varijanti na motivot "`enidba so mrtovec" dava Tatrovska vo nejzinata
doktorska disertacija "Metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi" (1996:129,
f.n.17). Interesno od nejzin aspekt na sogleduvawe e tokmu vzaemnata obuslovenost na
dvata momenta - metamorfozzata i inicijacijata, {to e sosem opravdano. Spored nas,
transformacionata mo} ja pretstavuva osnovnata sr` vo inicijaciskiot proces.
Smetame deka dvojnata inicijacija e neophodna pred se' zatoa {to, sledej}i
go Kagarov, i nie go svrstuvame svadbeniot obred vo t.n. sindezmi~ki,
soedinuva~ki obredi (v. Prop, 1990:205). Vsu{nost, vzaemnata, udvoenata
inicijacija im ovozmo`uva na mladite protagonisti polesno da go nadminat
t.n. privremen brak (onamu kade {to e toj neophoden), i da dojdat do ishodot
na svadbenata inicijacija, zna~i da stpat vo vistinski brak.
Interesno bi bilo da go navedeme semanti~kiot stav na Levinton, vo
koj povtorno ~uvstvuvame opredelena ambivalencija vo odnos na poimaweto:
svoe-tu|o. Ovde mislime isklu~ivo na domenot na vol{ebnata prikazna,
kade {to toa mo`e da se objasni so pomo{ na "simetrijata" - t.e. so
pretstavata za tu|oto kako obratno "svoe". Pritoa, sosem se slagame so
odrednicata "hipoteti~ko tu|o" koe funkcionira isto onaka kako i
vistinski tu|oto, kako "popaten tekst", kako obratna orientacija. Levinton
ja definira vakvata pojava kako preorientacija na junakot vo skazo~nite
si`ea, vo koi brakot ne se povrzuva so vra}awe vo svojata teritorija, tuku go
pretstavuva modusot "prisvojuvawe na tu|oto" (Levinton, 1982:100-101).

2.1.2. AT 425 - Amor i Psiha 18

18
Vo kontekst na analiziraweto na prikaznite od tipot AT 425, treba da se navede i trudot
na a. Popvasileva "Prikaznite od tipot AT 425 kaj Vuk Karaxi} vo zostavninata na
Stefan Verkovi}, vo:Problemi na narodnata proza, Skopje, Institut za folklor, 1997,
str.37-43, kade {to avtorkata tipolo{ki go odreduva ovoj tip prikazna vo zbornikot na
Ju`nomakedonskite prikazni od Verkovi}, tvrdej}i deka najgolemiot broj varijanti od
eden tip prikazna vo navedeniot zbornik na Verkovi} e tipot AT 425 "Amor i Psiha", so
vkupno 12 verzii: pr.br.12,26,39,46,71,80,90,94,96,98,115 i 131. Vo svojot trud avtorkata gi
sporeduva ovie prikazni so dvete sli~ni varijanti koi se sre}avaat vo zbirkata na Vuk
Stefanovi} Karaxi}, Srpske narodne pripovjetke, Beograd 1972.
Inaku, varijanti na AT 425 vo makedonskata narodna literatura sre}avame vo:
Cepenkov, 2, 1972, pr.br.53, i tom 3, pr.br.131, dodeka pak brojot na varijantite registriran
vo AIF e impozanten: AIf, m.l.335, "Devoj~eto i smukot"; Snimil: G. Pajtonxiev vo
Xepi{ta, Debarsko, raska`uva: Radka Etemoska od Xepi{ta, Debarsko; AIF, m.l.498,
"Majka i }erka", Snimil: G. Pajtonxiev vo Bitola 1967, Raska`uva Trajan Sekulovski od
Oblakovo, Bitolsko. AIF, m.l.607 "Ma`ot smok", Snimil: A. Popvasileva vo Raotince,
Tetovsko, 1968, raska`uva: Kosta Josifovski od Raotince, Tetovsko.; AIF, m.l.605,
"Carskiot sin", Snimil: Leposava Spirovska vo Kosel, ohridsko, 1968 god. Raska`uva:
[ana Celeska od Kosel.; AIF, m.l.778, "Rusen beg" - AT 425 + 720, Snimil: Dimitar
Uzunski vo Trabotivi{te, 1968 god. Raska`uva Mara Jovan~ova od Trabotivi{te,
Del~evsko.; AIF, m.l.688 "Sega edna dejka Elena se vikala, Snimil: Pece Jovanov
Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko, 1968; raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od
 Naredniot del od na{eto prosleduvawe go posvetuvame na
tradicionalnata prikazna "Amor i Psiha", koja e vo ramkite na
sovremenata folkloristi~ka klasifikacija ozna~ena kako tip skazo~no
si`e AT 425.
Spored uka`uvawata na Megas, ovaa prikazna e rasprostraneta re~isi
niz celiot svet. Nejziniot shematski prikaz e sledniot: stanuva zbor za
`enidba na edna devojka so misteriozno bitie, ~ie opstojuvawe /na brakot/ e
sekoga{ povrzano so nekakva zabrana. Mladata devojka ja prekr{uva ovaa
zabrana i mlado`enecot is~eznuva. Taa trgnuva na pat, za da go pronajde
povtorno svojot ma`. Po mnogu peripetii sepak usleduva ~asot na nivnata
uspe{na ven~avka (Megas, 1977:464).
Pred da premineme na varijantite od makedonskiot folklor, bi se
potsetile na faktot deka "Amor i Psiha" pretstavuva edna od
malkubrojnite prikazni koja e kaj nas od postarite vremiwa prenesena po
pismen pat. Ja sre}avame ve}e vo Apuleevite Metamorfozi. Filolozite i
istroi~arite na religiite se soglasuvaat so toa deka, vo svoeto
raska`uvawe Apulej sme{al prikazna so eden prethoden mit za Eros i Psiha
i se obidel po umetni~ki pat da go preraboti i da ni go dolovi ovoj mit
(isto:464) 19 .

Orlanci.; AIF, m.l.688, "Si bile trojca bra}a", Snimil: Pece Jovanov Stefanovski vo
Orlanci, Ki~evsko 1968 god. Raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od Orlanci. AIF,
m.l.718, "Dvajca starci", Snimil: Branko Stojanoski vo Re{tani, Ki~evsko, 1968,
Raska`uva: Fidanka \or|ija Trajkoska od Lazarovci, Ki~evsko. AIF, m.l.718, "Milo{
ov~ar~eto", Snimil: Dragan Mi{koski vo Ki~evo, 1968, raska`uva: Trena Stamenkova
Mir~eska od Drenovo, Ki~evsko. AIF, m.l.626 "Ov~ar~eto i samovilite", Snimil: Al.
Linin vo D. Sedlarce, 1968, raska`uva: T. Jakimovski od Brvenica, Tetovsko. AIF, m.l.605,
"Ov~arot i trite samovili", Snimil: Leposava Spirovska, vo Kosel , Ohridsko, 1968 god.
Raska`uva: Stefan Petrovski od Kosel. AIF, m.l.604, "Carot i trojcata sinovi", Snimil:
Leposava Spirovska vo Velgo{ti, Ohridsko, 1968 god. Raska`uva \o{e \o{evski od
Velgo{ti. (Vovedot na ovaa prikazna mu pripa|a na tipot AT 300). AIF, m.l.604, "Carot i
dvata sina", Snimil: Leposava Spirovska vo Velgo{ti, Ohridsko, 1968 god. Raska`uva
\o{e \o{evski od Velgo{ti. AIF, m.l.791, "Dobro za dobro", Snimil: Peco Jovanov
Stefanovski vo Br`dani, 1968 god. Raska`uva: Marika Nedelkoska od Br`dani, Ki~evo.
AIF, m.l.777, "Vezi ne vezi ku~e }e zeme{", Snimil: Dimitar Uzunski vo Trabotivi{te,
Del~evsko, 1969 god. Raska`uva: Bota Stojmenova od Trabotivi{te. AIF, m.l.425, "Trite
samovili", Snimil: Al. Linin vo Volklovija, Raska`uva: Zlate Mihajlovski od Voklovija.
19
Vo ovoj kontekst bi gi navele dvete klasi~ni studii koi go razrabotuvaat ovoj topos:
Swahn, J. Ö, The Tale of Cupid and Psyche (AT 425 +428). Lund, 1955, i Georgios Megas, Das Märchen
von Amor und Psyche in der griechischems Volksüberlieferung. Athen, 1971.
 Od na{iot aspekt na sogleuvawe, ovoj tip na si`e go tretirame kako
eden od najparadigmati~nite vo koi stanuva zbor za kompleksot: dve
inicijacii - dve svadbi.
Vo samata su{tina, vo niv stanuva zbor za dve posledovatelni
inicijacii: prvo na mom~eto koe ja bara carskata }erka, i koe e obi~no
pretstaveno vo forma na zmija, zmej, magare{ka glava i sli~no, po {to se
pravi prvata nivna svadba, no za `al neuspe{na. Neuspe{nosta e rezultat na
prekr{uvaweto na zabranata od strana na devojkata. Po otkrivaweto na
preoblikuvanoto misteriozno su{testvo vo oblik na silen junak i ubavo
mom~e (obi~no vo prvata bra~na no}), svadbata, t.e. brakot se rastura.
Mlado`enecot is~eznuva, a mladata nevesta trgnuva na svojot inicijaciski
pat, t.e. trgnuva po te{kite isku{enija za da go pronajde svojot sakan. Po
izvr{eniot period na nejzinata potraga i negovoto is~eznuvawe, tie
povtorno se sre}avaat i doa|a do povtornata - uspe{na svadba. Kako {to }e
vidime vo samata analiza umetni~ki najoformeno ovoj motivski kompleks go
sre}avame vo prikaznite od Verkovi} (1985, 4, pr.br.46 AT 425 B i pr.br.26
AT 425 D).

AT 425 A - carskata }erka oma`ena za zmija (zmej)

Interesna varijanta na ovoj podtip pronajdovme vo materjalite od
najnovite terenski istra`uvawa: prikaznata "Dete - zmija" (AIF,
m.l.3576 20 ), ni svedo~i za eden interesen spoj na nekolkukratni isku{enija.
Pred se', kralicata koja ne mo`e da rodi dete, sepak ra|a "dete - zmija", koe
po dvaesetgodi{na gri`a i ~uvawe, bara od roditelite da go o`enat. Po
makotrpnoto barawe nevesta, `elbata e realizirana. Eden od osnovnite
zapleti se slu~uva prvata bra~na no}, vo koja mlado`enecot - zmija, ja
soblekuva svojata zmijska ko{ula, ja krie pod pernica i dobiva
kvalifikativi na najubavo mom~e na svetot. Sre}na poradi ovoj ~in, majka
mu ja gori ko{ulicata vo ogan, po {to za `al, mlado`enecot bega od

20
Snimila: Lidija Stojanovi} na 6.11.1996, vo s. Sopot. Informator: Atanasovi} Qubomir,
od s. Sopot.
negovata nevesta. Glavnoto svadbeno isku{enie niz koe minuva nevestata e
skoncentirano na eden od mitskite arhetipi na inicijacijata pretstveno
preku dolgata potraga. Destinaciite se prepoznatlivi za ovoj podtip
prikazna: nevestata koja e bremena se upatuva kon son~evata, mese~evata i
vetrovata majka, kade {to kone~no go nao|a svoeto mom~e, inaku, pre`eneto
za nekoja druga `ena. Patot kon negovoto povtorno osvojuvawe ne e nimalku
lesen i protkaen e so karakteristi~nite za ova si`e premre`ija. So pomo{
na dobienite podaroci, taa steknuva pravo da preno}i edna no} so svojot
soprug. No, duri so ~inot na ra|aweto na nivnoto dete so zlatna kosa,
mlado`enecot - zmija povtorno i' se vra}a na prvata `ena, so {to smetame
deka e ostvaren ishodot na edna uspe{na svadbena inicijacija. Nazna~eniot
epilog vo katalogot na narodnite prikazni e ozna~en kako povtorno
vostanovuvawe na brakot (BFP:145).
Vo slu~ajot e isto taka va`no da se spomene atributot na `enskata
polova inicijacija, na koja i' obrnavme vnimanie i vo oddelot za
pubertetskata inicijacija. Imeno, ovde mislime na tipi~no `enskite
rekviziti, simbolizmi na `enskoto polovo sozrevawe. Za vreme na svoeto
inicijacisko pate{estvie, (koe nevestata go prezema pod isklu~itelno
te{ki okolnosti: so gvozdeni opinci re{ava da go mine celiot svet se'
dodeka ne go najde svojot ma`), vsu{nost, taa gi dobiva trite navesteni
podaroci od son~evata, mese~evata i vetrovata majka:

"zlaten razboj i zlatno tkaivo da tkae, potoa kudequ zlatnu, sas zlatnu `icu i
vreteno, kako i piliwa sas zlatni kva~ki."
(AIF, m.l. 3576)

Simbolizmot na ovie rekviziti ve}e go analiziravme vo kontekst na

`enskata pubertetska inicijacija. Fenomenot na privremeniot brak, koe
mom~eto-zmija go vospostavuva so nekoja druga `ena vo neodredeniot
prostor, okvalifikuvan kako "kaj vetrovata majka", isto taka go
razotkrivme analiziraj}i gi varijantite od AT 437. Vidovme, deka ve}e
Prop go otkri inicijaciskiot simbolizam na vakvite privremeni brakovi,
koi se specifi~ni za si`eata od AT 425.

AT 425 B - mom~eto so kowska glava (zmej)

Izvonredna varijanta na ovoj podtip otkrivame vo prikaznata
"Carskata }erka i mom~eto - zmej" (Verkovi}, 4, 1985:231-233; pr.br.46).
@elbata na mom~eto-zmej da se o`eni so najgolemata carska }erka e
uslovena so ispolnuvaweto na ovie te{ki zda~i postaveni od samata nevesta:

"Ako mo`e da go pokrie konakot sos edno platno i pak platnoto da go izbere
vo edna le{ka netre i, pak ako mo`e da ~ini eden kaldrm od negov konak dur na
na{iot od karagro{i, toga{ }e go zemam.
Zmejot zema edno mnogu tenko platno, konakot go pokri i pak platnoto vo
le{kata natre go spbra, i kaldr'm napravi od karagro{a od negov konak dur na
carov. I ja zema carovata i pogolemata mu moma..."
(Verkovi}, 4, 1985:231)

Vo prodol`enieto, carskata }er}a (nevestata), ja otrkiva tajnata na

mom~eto - ja otkriva negovata zmejska ko`a, koja e potoa izgorena od
prisutnite lu|e. Po ovaa sekvenca mom~eto-zmej is~eznuva. Za da go pronajde,
carskata }er}a mora da gi ispolni slednite te{ki uslovi:

"Tate, da mi napravi{ ~izmi od `elezo i stap od `elezo! jaze }e idam da go

teram moj qubovnik."

Po ispolnuvaweto na nejzinata `elba, mo`eme da ka`eme deka

nastapuva nejzinata inicijacija:

"Tatko i' gi napravi ~izmi od `elezo i stap od `elezo, i tjanika nadena

~izmite, zema i `elezni i stap na r'ka, kinisa qubovnikot da go tera. [etala poli
i gori m'ra - mnogu do tri godini, duri ve}e si raskapa `elezni ~izmi na noyite i
`elezniot stap ostana kolko iglen vrh. Toga{ otide na edna gora: ima{e edna
~e{ma, otide na ~e{mata voda da pie, tamo najde i qubovnikot i go fati."
(Verkovi}, 4, 1985:232)

Po nazna~enoto skitawe sledi nejziniot prestoj kaj samovilata,

majkata na mom~eto-zmej, koja od devojkava bara da gi ispolni slednite
te{ki zada~i:

"da ja izmete k'{tata, ama da e nitu metena, nitu nemetena. Pak na drugi den
por'~aa leb da mesi, da go pe~e, ama da e nitu pe~eno, niti nepe~eno." I poslednoto
barawe: "da nap'lni dve kade s'lzi deneska!
(Verkovi}, 4, 1985:233)

So pomo{ta na trikovite na zmejot, carskata }erka uspe{no gi

re{ava postavenite zada~i {to voedno pretstavuva i nivna viza za brak:

"Toga{ zmejot ja zema nevestata i otidoha na tatko i' carot, i ~iniha povtor
edna svadba, se o`eniha dvata. "
(Verkovi}, 4, 1985:233)

Na{ata ideja za neophodnosta od izvr{uvawe na ma{kata i `enskata

inicijacija vo smisla na realiziraweto na svadbeniot ~in, kako eden
isklu~itelen spojuva~ki moment, dosta eksplicitno ni se uka`uva i vo
navedenata varijanta od Verkovi}. Kako {to vidovme i mom~eto-zmej i
carskata }erka se postaveni pred te{kite isku{enija koi uspe{no gi
re{avaat, po {to uspevaat da go realiziraat preodot od ponizok vo povisok
status. Duri po izvr{enite te{ki isku{enija od mladi uspevaat da
preminat vo statusot na ven~ani. Vo smisla na ispolnuvawe na dvete
inicijacii - onaa na mladi~ot, kako i na devojkata, interesen e detaqot vo
epilogot na prikaznata, kade {to se nazna~uva deka e napravena povtorna
svadba. Spored na{eto tolkuvawe, sosem e opravdana vakvata pojava, zatoa
{to, vo prikaznite od ovoj tip - obi~no prvata svadba se pravi kako rezultat
na ispolnuvaweto na ma{kata inicijacija, dodeka kako uslov za edna
kompletna, uspe{na svadba, nu`no e ispolnuvaweto i na devoj~inskata
inicijacija, koja e vo ovoj na{ slu~aj dosta jasno poka`ana. Nesomneni se
aluziite so primitivnite devoj~inski inicijacii vo koi mladite za vreme
na nivniot obred na inicijacija se izolirani pod tutorstvo na nekoja stara
`ena, koja e vo funkcija na inicijaciski voda~. Takvata `ena gi podu~uva
devoj~iwata vo izvr{uvaweto na doma{nite manufakturni ve{tini koi
edna zrela `ena mora da gi znae. So pomo{ na analizata na ovaa prikazna
povtorno se pribli`uvame do `enskata inicijacija, koja kako najmarkantna
ja ispitavme vo poglevjeto posveteno na nevino progonetata heroina. Ne
slu~ajno, vo t.n. liminalen period Sne`ana, Pepela{ka i drugite srodni
heroini u~at da gi izvr{uvaat site doma{ni aktivnosti: miewe, ~istewe,
gotvewe, spremawe itn. Heroinata vo ovaa na{a prikazna kako zada~a gi
dobiva soodvetnite zadol`enija: da izmete, da izmesi leb - poga~a i sl.
Edinstveno vo posledniot predviden del od ovoj tip prikazna, vo
navedenata varijanta od Verkovi}, (pr.br.46), ne se javuva nikakvo magi~no
begstvo, tuku povtornata svadba me|u dvajcata mladi e realizirana
najnormalno.

425 D 21
Vo ramkite na ovoj podtip }e ja prezentirame prikaznata od
Zbornikot na Verkovi} (pr.br.26, str.156-164), naslovena kako "Popski sin -
magare{ka glava".
Bezdetna `ena (popadija) mu se moli na boga da rodi dete, ta neka e
magare{ka glava! I navistina, taa ra|a dete so magare{ka glava, koe de
fakto pretstavuva zmej preru{en vo magare{ka glava. Na vozrast od okolu

21
Varijanti na AT 425 D: AIF,m.l.412 "Devojkata i magare{kata glava", Snimila Vera
Pankova vo Ko~ani 1963, raska`uva: Cena Jankova.; AIF, m.l. 777 "Carski sin" - AT 425 D
II, Snimil: Dimitar Uzunski vo Trabotivi{te, 1969 god. Raska`uva: Rifat Useinov od
Trabotivi{te, Del~evsko; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.26.
sedumnaeset godini 22 mom~eto ja obavestuva majka mu za negovata `elba - da
se o`eni so carskata }erka. Pritoa toj ja pra}a majka mu da go izvesti carot
za negovata `elba. Carot pristanuva da ja dade negovata }erka na bilo koj
pod uslov da gi ispolni te{kite zada~i:

"Tova ne e ni{to popadijka. Jaze mojta }erka ja davam na koj da e, qu ako

mo`e da stori, jaze {to sakam. Idi da mu ka`e{ na tvoj sina magare{ka glava, ako
mo`e na neboto, {to yvezda ima, sos sl'nceto i sos mese~inata, da gi izbere na edno
kadro kato na edna le{ka! I pak, {to ima na zemjata drva, k'tki cvete i drugo
ne{to, da gi izvadi na edno kadro i da go izbere vo oreho netre! I pak na moreto
netre, {to ima gimii, ribi, pilca i drugi raboti, da gi ~ini edno kadro i da gi
izbere netre vo migdalo! Da mu ka`e{, ako mo`e da gi ~ini tie, setne }e mu ja
dadam mojta }erka. I o{te da mi ~ini eden takim drehi kato bez r'ka fateni!"
(Verkovi}, 4, 1985:158)

So pomo{ na Boga, otkako se pretvora vo zmej i leta na neboto, gi ispolnuva

postavenite od carot zada~i: pravi fotografija na sonceto, yvezdite i na
mese~inata, koi{to se sobiraat vo le{nik; fotografii na zemjata i na
moreto, koi{to se sobiraat vo orev i badem; ja {ie oblekata bez da ja fati
so raka. Vra}aj}i se kaj carot so ispolnetite zada~i, herojot pra}a i edno
pismo do carskata }erka vo koe i' pi{uva:

"Carova }erka, harna devojka, moja qubov! Tinaka da znae{, oti jaze ne sum
magare{ka glava, tuku sum junk haren, ama srceto mi na drug ne go ka`uvam, sal na
tebika, i tinaka, ti se molam na drug da ne ka`e{, sama da znae{!"
(Verkovi}, 4, 1985:160)

Shodno na `enskite zanaeti i obvrski koi devoj~iwata gi usvojuvaat

za vreme na nivnata inicijacija, taka i mom~iwata za vreme na svojata obuka
gi u~at najgolemite, najparadigmati~nite ma{ki zanaeti. Vo takva edna

22
Vsu{nost toa e periodot koj spored van @enep go ozna~uva preminot - izlez od detstvoto
i vlez vo adolescencija.
smisla, re{avaweto na neizvodlivite zada~i, kako vo ovoj na{ slu~aj, mo`at
da pretstavuvaat edna svoevidna aliuzija na vospriemawe, t.e. obuka na
takvite ma{ki aktivnosti, kako znak na jaknewe na ma{ka priroda.
Vo tekot na narativniot prikaz, interesno e interpoliran
svadbeniot ~in:

"I dojde vreme svadba da ~inat, da idat za nevesta, carovata moma da ja zemat.
Magare{kata glava ja zdignaha na ramoto, zet go ~inile; kinisaha, za nevesta
otivat, na p'to si~ki se ~udet, kakva rabota taja }e bide; otidoha na carov konak.
Kako vide carot magare{kata glava, treska go vtrese od sram. I si~ki junaci se
po~udiha i veleha:
-'Tju bre! Tolku carot ne e mo`al za momata mu da najde eden junak da ja daj,
ta na magare{ka glava }e ja daj!'"
Na caro mnogu lo{o mu padna...Toj ve}e se razedi, ne saka{e da ja znae za
negova }erka.
(Verkovi}, 4, 1985:160)

Vo su{tina, opozicioniot par: nisko/visoko, t.e. grdo/ubavo vo

navedeniot slu~aj ni se prika`uva vo soglasnost so postavkite na
Meletinski (1969). Toj uka`uva deka navedenata opozicija vsu{nost e
pretstavena vo svojot paradoksalen oblik. Ne sekoga{ ubavoto ili
vozvi{enoto odgovaraat so vnatre{nosta, su{nosta na herojot. Taka i ovoj
na{ heroj, kako {to }e vidime samo e pretstven pod maska na magare{kata
glava. Zna~i, negoviot nizok socijalen status e vo kontradiktornost so
visokoiot status na carskiot zet koj {to uspeva da stane po izvr{enite
svadbeni ispiti. Niskiot status na herojot mo`e da bide organski, pri {to
vo finaleto nastapuva negovata ~udesna transformacija (Meletinskij,
1969:103), odnosno, kako {to }e vidime - obelodanuvaweto na negovata
vistinska priroda.
U{te poimpozantno e transponiran momentot na prvata bra~na no} vo
koja:
 "...fati da grmi stra{no i da l'ska, zemjata se zatrese stra{no, magare{kata
glava pukna i ispadna od nea edno mom~e li~no kato angel i sos nevestata e legnal.
Utrinata vo ponedelnik carot napravi dunama za radost..."
(Verkovi}, 4, 1985:161)

Od poso~eniot detaq to~no go gledame transponiran obi~ajot na

ven~avawe koj vo na{iot kulturen prostor go zadr`uva navedeniot redosled:
odewe po nevesta, prva bra~na no}, i sobirawe na blaga rakija po prvata
bra~na no}.
No, tretiot den od svadbata, carskata }erka ne izdr`uva i ja ka`uva
tajnata na nejzinoto mom~e, i vo toj moment nastapuva poznatoto scenario:
devojkata ja otkriva tajnata na nejzinoto mom~e, a toj se pretvora vo pile i
is~eznuva.
Vo prodol`enieto sledi delot koga se odviva `enskata inicijacija,
t.e. carskata }erka bara od tatko i':

"Od boga da najdete, tate, male, i si~ki moi rodnini, {to me odelihte od
k'smetot!. Tuku sega na vas se molam, da mi dade{ edna hazna alt'ni i da mi ~ini{
eden stap od `elezo: jaze }e da idam da go najdam."
(Verkovi}, 4, 1985:162)

Dobivaj}i gi potrebnite sretstva, taa se preobrazuva vo eden dervi{in i

odi vo potraga po svojot sakan. Po trogodi{no talkawe, heroinata
pristignuva vo edna gora kade {to so pomo{ na dvajca prosjaci (eden slep i
eden kriv starec), uspeva da go najde nejzinoto mom~e transformirano vo
pile. I kone~no:

"Dervi{ino pak se preobrazi, se ~ini pak carova }erka, i stapot ve}e be{e
ostanalo kato iglen vrh; i se iskrila tamu vo edna jama. I od m'ra setne dojde
piloeto tamo, se ~ini ~ovek i nevidena trpeza mu se polo`i pred nego; i dva angela
mu prestoeha"
(Verkovi}, 4, 1985:163)
 Vo ovoj ise~ok gi sogleduvame nekoi od osnovnite dimenzii na
inicijacijata: preobrazba od ~ove~ki vo ponizok - `ivotniski oblik, kako
oblik na ponizok stepen na egzistencija. Ve}e go poso~ivme zna~eweto i
inicijaciskiot simbolizam na ovaa transformacija, pred se' od aspekt koj go
koristi V. Uro{evi} vo analizata na Siljan {trkot i Zlatnoto magare od
Apulej. Osven spomnatiot oblik na metamorfoza, vo pogled na
devoj~inskoto sozrevawe, t.e. nejzinata inicijacija, go sogleduvame i
vtoriot mo`en oblik na preru{uvawe - a toa e transvestizmot, za {to ve}e
govorevme. Inaku, glavniot ishod na svadbenata inicijacija vo ovoj tip
prikazna e prika`an vo samiot epilog, vo koj, site privremeni anomalii,
otklonuvawa, metamorfozi, preru{uvawa i sli~no se vra}aat vo svojot
normalen vid; inicijantite go vra}aat svojot ~ove~ki oblik, {to vo
kontekstot na vakviot simbolizam pretstavuva iska~uvawe na povisok
stepen na egzistencija. Kako i vo site analogni primeri, i vo ovaa prikazna
na{ite heroi - zaqubenici "Amor i Psiha" zavr{uvaat kako oformeni
inicijanti na koi {to im e ovozmo`eno po vtor pat uspe{no da se ven~aat.

"Toga se zemaha ta otidoha, pak vtora svadba ~iniha na carovi konaci i se

miluvaha si~ki."
(Verkovi}, 4, 1985:164)

*425 E* Ov~ar svira~ i samodivi 23

Slednata interesna varijanta koja povtorno ni doa|a od Zbornikot na
Verkovi} "Svora~ot Kostadin i samovilata" (4, 1985:399-401; pr.br.90),
pretstavuva u{te edno zna~ajno sogleduvawe na dvete inicijacii - na
vqubenite potencijalni mlado`enci. Kako po nekoj vostanoven red, i vo

23
varijanti: SbNU 3, str.151, No.4, Voden, nedostasuva III del, a protagonistot vo ovaa
prikazna se vika Dimitar, grabnat od samovili - koi se vo slu`ba na re{avaweto na
negovoto inicijacisko sozrevawe; SbNU 6, str.108, No.6, Prilep AT 437+*425E*;
Verkovi}, 4, 1985, pr.br.90.
ovoj slu~aj prvo nastapuva isku{uvaweto na ma{kosta i silinata na
mom~eto - "svira~ot Kostandin" vo prikaznata motivirano preku sledniot
trik predizvikan od starata samovila:

"I samovilata kato ~ovek se ~ini ta otide na negovata porta, ta fatila da

vika radosno:
-Ej, gospodin Kostandin, ajde ela da pojme, na edno mesto se sobraha junacite,
te sakat da im sviri{."
(Verkovi}, 4, 1985:399)

Neretko, fazata na izolacija i marginalizacija trae so godini, taka i

vo ovoj slu~aj, stanuva zbor za trogodi{na osama i izop{tenost:

"I taka go izmami starata samovila, go zema, go zanese na samovilinite

ka{ti, go zatvoriha netre, dewa praeha {to praeha samovilite, ve~er toj svire{e
od netre: samovilite igraeha vunka. Taja rabota ja praeha tokmu tri godini. "
(Verkovi}, 4, 1985:399)

Po ovoj period od tri godini, so pomo{ na boga toj se pretvora vo

pile i doa|a do negovata sakana doma i i' se obra}a so t.n. nemu{tiot,
`ivotinski jazik:

"Jaze sum Kostandin, tvoj prv qubovnik, {to me zemaha judite samovili
prede tri godini, tuku ako me qubi{ prvo qubov, i ti ela sos mene" i taja od mnogo
qubov, {to imala na nego, stana otide sos nego, i ona pile se ~ini, sedeha tamo v
samovilinite ka{ti o{te edna godina i pak se moliha na boga ~oveci da se ~inat i
se ~iniha. Ona stana te{ka od nego, dojde vreme, rodila ma{ko dete."
(Verkovi}, 4, 1985:399-400)

Vo navedeniot primer, kaj dvajcata protagonsti od prikaznata - i kaj

mom~eto i kaj devoj~eto doa|a do ista transformacija od ~ove~ki vo pti~ji
oblik. Dvajcata se pretvoraat vo pile i zaedno odat vo samovilskiot svet
koj jasno ni gi implicira site va`ni momenti koi upatuvaat na
inicijaciskoto isku{enie.
Ne e ni{to ~udno vo ramkite na ovoj tip prikazna (AT 425), da
naideme na donekade naru{eniot, t.e. izmesteniot tradicionalen red vo
izvr{vaweto na inicijaciskoto i svadbenoto scenario. Zna~i ponekoga{
naiduvame na t.n. svadbeni ceremonijali ili pak ra|awe na dete kako vo ovoj
na{ primer, po {to dopolnitelno usleduvaat zadol`itelnite inicijaciski
proverki i ve`bi, koi se preduslov za edna uspe{no realizirana svadbena
ceremonija. Svadbata kako ~in dosta ~esto ja sre}avame kako kulminacionen
moment na edna uspe{na inicijacija. Vo taa smisla i ovaa prikazna donekade
uka`uva na poremeteniot redosled vo edno inicijacisko obredno scenario.
Analognata situacija, i vpro~em univerzalnata rasprostranetost na ovaa
pojava ni ja predo~uva ve}e Prop (1990). Vo na{iot slu~aj, devojkata prvo go
ra|a ma{koto dete, potoa uspeva da se spasi od samovilskoto ugnetuvawe, i
na kraj uspeva da go oslobodi Kostadin, so {to zavr{uva negovata
inicijacija i usleduva nivnata svadba:

"Si~kite samovili puknaha od jadovi. I toga{ vikna Konstandin nunkoto mu

i popove, se e ven~al, i malkoto go e krstil, i ~inil golema gozba, i gostil si~kite
pobratimi negovi i junacite, i pak so svirkata mu e storil mnogo aheng na gostite
negovi."
(Verkovi}, 4, 1985:401)
AT *425 H*
Posledniot podtip koj go sre}avame vo makedonskite vol{ebni
prikazni *425 H* "Soprug-ptica", go naveduvame spored varijantata od
Verkovi} (4, 1985:423-425; pr.br. 98), naslovena kako "Bezdetna `ena {to
rodila {trk" 24 . Bezdetna `ena se moli na gospoda da dobie dete, makar bilo
i pile. I navistina taa ra|a ~opqak /{trk/. Majkata i tatkoto, bez ogled na

24
Za `al, ovaa prikazna od zaostav{tinata na Verkovi} ne e zavr{ena, no spored
tipolo{kata klasifikacija odgovara na poso~eniot tip *425 H*. Od gledna to~ka na
ispituvawe na inicijaciskite premre`ija na protagonistite od prikaznite, veruvame deka
i ovaa prikazna bi go imala onoj shematiziran sled na nastani, shodno na toa i ispolnuvawe
na zada~ite koi korespondiraat na nejzinite varijanti.
toa {to nivnoto dete bilo {trk, mnogu si go sakale. No koga do{lo vreme po
Ilinden site ~opqaci se sobrale da odat na vilaetot, taka {to i nivnoto
dete - ~opqak oti{lo isto taka.

"Stana i toj, letna, sos nih otide, ostavi majka mu u doma osomnajset godina,
se zagubi ~opqakot. "
(Verkovi}, 4, 1985:423-424)

I vo ovoj slu~aj e eksplicitno prika`ano prisustvoto na

incijaciskiot simbolizam. Ednostavno, deteto-~opqak se vra}a doma kaj
majka mu to~no koga e stasan periodot za svadba. Po osumnaesetgodi{no
otsustvo - zna~i na vozrast od 18 godini (adolescencija) deteto ja moli majka
mu da odi da ja zaprosi carevata }erka. Kako vo voobi~aeniot tek na
prikaznite od tipot AT 425, i vo ovoj slu~aj ~udniot, transformiran
mlado`enec, za da ja dobie carevata }erka mora prethodno da gi re{i
zada~ite postaveni od carot:

Toj gi dobiva postavenite zda~i od carot: "tri ni{ani sakam, veli carot -
ako gi stori, }e mu ja dam momata mi, neka e ~opqak."
(Verkovi}, 4, 1985:425)

***
Naveduvaweto na varijantnite oblici na vakviot tip inicijaciski
premre`ija, se nadevame deka poslu`i kako dobra potkrepa vo
definiraweto na na{iot stav: dve inicijacii - dve svadbi. Pred se' bi go
povtorile zna~ajniot moment deka tipi~nite puberteski "inicijaciski"
isu{enija, vo vakviot kni`even korpus se premesteni vo periodot koga se
odviva svadbeniot ceremonijal. Kako osobeno va`en moment koj go
sretnavme vo ovoj tematski blok be{e tokmu prezentiraweto na onie slu~ai
vo koi za uspe{noto sproveduvawe na svadbata e neophodno iniciraweto na
dvata isku{enika: potencijalniot mlado`enec i potencijalnata nevesta. Vo
prviot del vidovme deka nivnoto voveduvawe vo svadba e obusloveno od t.n.
pogreben simbolizam (At 437 i drugite navedeni primeri), vo koi devojkata
`iva ja zakopuvaat so svojot sakan. Vo vtoriot del, kade {to se zadr`avme na
varijaciite na temata "Amor i Psiha", isto taka eksplicitno be{e uka`ano
prisustvoto na dvojnite proverki: na misteriozniot mlado`enec, no i na
mladata nevesta koja ne go po~ituva tabuto na zboruvaweto. Vo sekoj slu~aj,
vo site niv ja otkrivame sre}nata pogre{ka, so ~ija pomo{ na kraj doa|a do
realizacija na uspe{nata i pred se' "vistinska" svadba.
Po nazna~enite momenti, sega }e premineme na edno drugo podra~je
koe se odnesuva na vostanovuvaweto na privremeniot brak, isklu~ivo kako
nu`na faza vo realizacijata na vistinskiot brak.

2.2. Privremen brak

(Qubovno grabnuvawe od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo)
Temata posvetena na qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na
nekoe mitolo{ko su{testvo dosega vo folkloristikata be{e obrabotuvana
od najrazli~ni aspekti. Tokmu od taa pri~ina, ovde }e ja prika`eme
qubovnata vrska od malku poinakov agol. Pokraj ve}e dobro utvrdenata
ambivalentna priroda na grabnuva~ite, i shodno na toa - ambivalentniot
karakter na samiot prestoj na neofitot vo nazna~enoto zato~eni{tvo, sega
}e se zadr`ime na nocijata "privremen brak". Primeri za vakvo
inicijacisko isku{enie sre}avame re~isi vo site literaturni `anrovi.
Pred se' go ima vo prikaznite, predanijata, a mo`ebi najvpe~atlivo e ispean
vo pesnite vo koi go ~uvstvuvame ovoj baladi~en motiv.
Vo ovaa smisla }e navedeme nekolku predanija koi gi sre}avame vo
Zbornikot na Vra`inovski (1986b:195-204): "Zmejot i devojkata od s.
Staravina"; "Zmeova pe{tera", "Zmevot i Stojna", "Zmevot i devojkata
"Zmeojca" i "Zmejot i devojkata {to ja grabnal" /pred.br.204-209/. Inaku
vakviot tip predanija se fokusira okolu sledniot moment: zmej grabnuva
devojka, i toa obi~no na Veligden, na sredselo koga mladite igraat oro. Toj
sozdava semejstvo so devojkata. Nejzinata majka doznava za mestoto na
prestojot na svojata }erka i ja posetuva.
Obi~no vo vakvite si`ea, vo koi vo oblik na inicijacisko isku{enie
se javuva qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na nekoe mitolo{ko
su{testvo i kade {to se sklu~uva nekakov si brak, mo`eme da konstatirame
deka stanuva zbor za t.n. privremen brak, od tipot na onie {to bile
realizirani vo "golemite ku}i" za vreme na odvivaweto na obredot na
inicijacijata. Fenomenot na samoto grabnuvawe, kako i prestojot na
neofitot na takvite "zafrleni mesta" od tipot na zmejovite pe{teri,
zmejovi dupki i sli~no, ve}e go protolkuvavme kako supstitut na carstvoto
na smrtta. No, akcentot sega ne go stavame samo na fazata na privrmenata
smrt, tuku e va`no utvrduvaweto na privremeniot brak, kako neminoven
uslov za realizacijata na vistinskiot brak, koj vo vakvite prikazi mo`e, no
i ne mora da bide prika`an.
Osnovnata inicijaciska funcija koja {to ja ima spomnatata figura
na zmejot-grabnuva~, vo kontekst na devojkite koi se vo periodot "stasani za
ma`ewe" ja sogleduva i Rosica Angelova vo svojot trud posveten tokmu na
ovoj baladen motiv vo proletnite pesni kaj Ju`nite Sloveni (1973:25-29).
Taa, isto taka go povrzuva nazna~eniot motiv so drevniot institut na
inicijacijata. Za nas e zna~ajna nejzinata konstatacija deka ovoj motiv e
prisuten pred se' vo ciklusot na proletnite, a vo izvesna mera i vo ciklusot
na svadbenite obi~ai (Angelova, 1973:25). Vo ovaa smisla treba da ja
navedeme i Benovska-Subkova, koja isto taka se zadr`uva na nazna~eniot
erotski kvalifikativ na zmejot (1992:147-159), naveduvaj}i deka temata
posvetena na grabnuvaweto na devojkata od strana na zmejot spa|a vo redot na
osnovnite veligdenski motivi (1992:148).
Kako {to ve}e poso~ivme vo na{iot prethoden trud (1996a:101-105), vo
analizata na pesnite od tipot "Koga da hodat v crkov na ven~awe"
(Miladinovci, p.br.527), vo preden plan go istaknavme arhetipot na
soedinuvaweto na `ivotot i smrtta preku postapkata identifikuvawe na
svadbeniot i pogrebniot ritual. Odej}i vo ista nasoka, istiot toj kompleks
sega go analizirame od aspekt na privremeniot brak, ~ij{to simbolizam i
zna~ewe ve}e go poso~ivme.
Vo prilog na na{eto sogleduvawe bi go navele stavot na Angelova
spored koja, motivot na ven~avaweto na mladata devojka so dva ili pove}e
zmejovi pretstavuva edna od brojnite zamagleni reminiscencii na
nekoga{noto `iveewe na devojkite vo domot na ma{kite, kade{to
prestojuvaa mladite vo periodot po izvr{eniot obred na inicijacijata se'
do momentot na stapuvaweto vo brak, naglasuvaj}i deka vo takvata zaednica
site se oslovuvaat kako drugari (1973:28). Zna~i, povtornata asocijacija so
navedenoto zaedni~ko `iveewe, koja{to ja uo~i ve}e Prop, navistina mo`e
da pretstavuva slika na eden privremen brak, isklu~ivo kako priprema za
realizacijata na vistinskiot brak.
Vo samata nocija na zmejot-grabnuva~, ne{to sli~no na ve{terkite i
lo{ite ma}ei, ja prepoznavame onaa ambivalentna osobenost, zatoa {to pod
primarniot negativen kvalifikativ ja otkrivame nivnata pokrovitelska
priroda. Neretko, vo si`eata so ovoj motiv zmejot go prepoznavame kako
daritel, t.e. pomo{nik na mladata devojka. Simetrijata e o~igledna: sosem
ni e podatliv i obratniot proces, kade{to mom~eto - mlado`enec e grabnato
od strana na samovilite, judite i sl.
Dobrovolnoto predavawe na grabnuva~ot ni ja otkriva mitskata
dimenzija na soedinuvawe na erosot i tanatosot:

"Odam mamo u pustiwa;

tamo qubam posestrima
posestrima, samovila."
([apkarev,1, p.br.3, s.89) 25

25
Interesna varijanta na ovoj motiv sre}avame vo Zbornikot na Miladinovci: "Angelina i
morska Samovila" (s.6-7): "Angelino Samovilska zolvo! / ..../ Pod drvoto sedit morska
Samovila/ Na skutot i le`it tvoi mili brat/ ..../"Judo Samovilo! Otpu{ti mi brata/ Ti
{to go qubi{ do devet godini!".
Sega bi se nadovrzale na stavot na Levinton (1982:96), koj sosem pravilno
zaklu~uva deka grabnuva~ot na mladata devojka (nevesta) ne mora nu`no i
sekoga{ da bide nasilnik. Ponekoga{ "neofitot" dobrovolno pristanuva na
vakvoto grabnuvawe. Ovoj stav go potvrduvaat i na{ite primeri "Zmejot od
planinata Pelister" (Cepenkov, 5, pr.br. 758).
Ponekoga{, kako {to ni e prika`ano vo prikaznata "Momata i
ogneniot zmej" (Verkovi}, 4, pr.br.103), grabnuvaweto na momata od strana na
antropomorfiziraniot ognen zmej i nejziniot prestoj vo negovata pe{tera
na Stara Planina, ni e prika`an vo soglasnost so na{ite pretpostavki za
t.n. privremen brak. Po nazna~enoto zato~eni{tvo, devojkata uspeva da se
spasi, po {to navistina zasnovuva svoe semejstvo:

"I setne momata se ogodi za eden drug od seloto i se o`eni i porodi do tri
sina, {toto sega ~ovek kato teh nema na junasto, {to se vredni da digat do
petstotin oki i se `ivi o{te, oti tova skoro stana. I sinovete se: prvie e na 50
godin, a vtorite na 45 i tretie na 40 godini, a zanajat imat, dolgere se."
(Verkovi}, 4, 1985:439).

Vo sklad so na{ite sogleduvawa na "grabnuvaweto kako realizacija

na t.n. privremen brak" mo`e da poslu`i i primerot "Karamfiqa i zmej"
([apkarev, 1, 1976, p.br.9), kade {to mladata Karamfiqa uspeva da se spasi
od qubovnata vrska so zmejot, po {to steknuva legitimno pravo da stapi vo
brak.

2.3. @enidbata na sonceto

Si`eto posveteno na `enidbata na sonceto so edna mnogu ubava
devojka e dosta frekfentno vo Makedonija. Nego go sre}avame glavno vo
poetska forma, no istiot motiv }e go prezentirame i preku edna interesna
prikazni~na varijanta od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.64). 26

26
Vo samiot voved bi ja navele klasi~nata studija na D. Matov Bele`ki vÍrhu blgarskata
narodna slovesnostw (1894:278-323), kade{to se analizirani ogromen broj ju`noslovenski
i op{toslovenski varijanti na dadeniot motiv. Osven nego, bi go navele i Vroclavski, koj
Inkorporirani vo samoto dejstvie se javuvaat trite interesni inicijaciski
momenti: 1. ni{awe na |ur|ovden, 2. guveewe i 3. privremen brak od tipot
"`enata na svadbata na svojot ma`".
Ve}e D. Matov opse`no i sestrano mu se posvetuva na nazna~eniot
motiv (1894:278-323). Vo ramkite na razli~nite motivski si`ea koi go
postavuvaat problemot na son~evata `enidba, ovoj avtor se zadr`uva i na
na{iot predmet na istra`uvawe, nazna~uvaj}i izvonreden broj varijanti vo
ramkite na op{tata slovenska kultura, spomnuvaj}i gi vo taa prilika trite
za nas va`ni momenta: |ur|ovdenot, guveeweto na nevestata (317-319) i
fenomenot na svadbata na sonceto vo prisustvo na negovata nevesta (319-
320). Normalno, vo sklad so teoretskite postavki od krajot na 19 vek,
spomnatite momenti se analizirani vo toj duh, pri {to ni eden od
navedenite momenti ne e vnesen vo kontekst na inicijaciskiot simbolizam.
Vo sekoj slu~aj, za folkloristite e mnogu va`na negovata studija pred se' od
aspekt zatoa {to se zemeni vo predvid i protolkuvani ogrmniot broj
slovenski varijanti, pri {to se komparirani so motivite od gr~kata
mitologija.
Ednata od mo`nite interpretacii na |ur|ovdenskiot proleten obi~aj
"ni{awe", niz koja{to se sogleduva simboli~nata slika na `enidbata na
sonceto so mlada devojka, vo narativniot prikaz e najo~igledno prika`ana.
Na teoretski plan, Ivani~ka Georgieva go obrazlo`uva navedeniot spoj vo
slednata nasoka: ovoj obi~aj na poeti~en na~in ja pretstavuva svadbata na
sonceto i mladata, simboli~ki pretstaveni preku ja`eto koe gi simbolizira
son~evite zraci. Avtorkata doa|a do vakviot simbolizam prvenstveno od
faktot deka \ur|ovden kako praznik koj go ozna~uva letniot solsticij
vsu{nost pretstavuva i nadoa|awe na letoto i na sonceto 27 .

vo Zbornikot posveten na makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski isto taka se

osvrnuva na najpoznatite varijanti na ovoj motiv. Da se vidi isto taka i Miladinovci, p.br.
16 "Jana i sanceto". Od iznesenite fakti zaklu~uvame deka verzijata na Stenkovski ne e
osamena (vidi: Vroclavski, 1984:457).
27
Vo sklop na samiot obi~aj "\ur|ovdensko ni{awe" }e navedeme nekolku obredni pesni
koi se ispolnuvaat za vreme na obi~ajot, vo koi isto taka go otkrivame nazna~eniot
simbolizam: vidi: AIF, m.l. 3575, "Janko se lula, Neda ga gleda", snimila: L. Stojanovi} na
 Sli~no na poetskite varijanti, verzijata na Stenkovski (Vroclavski,
1984, pr.br.64), ni ja prika`uva nazna~enata sekvenca na sledniot na~in:
sonceto, otkako dobiva dozvola od gospod da se o`eni za devojka, po~nuva da
razmisluva na koj na~in }e mo`e da ja realizira svojata `elba. Taka, toa
re{ava da pu{ti edna pozlatena frtoma na den \ur|ovden, za da se ni{aat
site na nea, a koga }e dojde red na devojkata, sonceto }e ja povle~e frtomata
i na toj na~in }e ja povle~e, t.e. grabne devojkata.

"E, ama kako }e ja zemit sancevo, ne }e doit so svatoi? Ne mo`it da

doit so svatoi. I sanceto {o naprai? Zapu{ti kni|i ozgora, bilet~ina,
zapu{ti po narodot da ~itat. Koga fa{taet - kni|i padvet odzgora -
fa{taet knigive: "E, gospod }e pu{tal ozgora frtoma na \ur|evden na denot
da se zani{vit sekoe: malo bilo, golemo bilo, `ensko, ma{ko, staro, mlado
sve da se ni{at". E, po red sega }e doet i nevestava {o e sakat sncevo. I togaj
da e trgat ugore so frtoma.
E, stana narodot, koga mu dojde \ur|ovden denot i se zadade ozgora
frtoma udolu, pozlatena frtoma. E, ~inelo da se zani{ale, od gospod bila
ovaa frtoma. I oit narodot, se zani{vet. I si e zede momi~kava majka mu
alabra~eta i }e si oit i taa da se zani{at. Adet! Se ni{at narodot, vrvet:
edno zani{aj se - slezi, drugo zani{aj se - slezi. Mu dojde redot na
momi~kava - sega }e sednit na ja`evo da se ni{at. Sega e ~ekat sancevo za da
e vatit. I momi~kava kolku ojde, se namesti da se zani{at - i sanceto e sobra
frtomava ugore. Ko ja sobra, taa odbega ugore i varde{e da se dr`it, da ne se
pu{tit. "
(Vroclavski, 1984:316-317)

Vo toj ~as se nagovestuva vtoroto zna~ajno inicijacisko isku{enie -

guveewe. Toga{ majkata na devoj~eto se dosetuva i i' uka`uva na spomnatiov

5.11.1996 vo s. K'{awe, Kumanovsko; informator: Zorka \o{evska, od s. Pezovo; na istoto

mesto: "Quqa mi se Jordanka", snimila Lidija Stojanovi}, 5.11.1996, s. Koko{iwe, pee:
Trajanka Jordanovska.
zavet - da mol~i 9 godini od po~it kon svekorot, svekrvata i ma`ot -
sonceto.

"Slu{aj - re~e - }erko: tri godini - re~e - da ne zborvi{, - ~es' da mu

dr`i{ za svekorot, za tatko mu od sanceto: tri godini - re~e - za svekrvata,
za majka mu od sanceto, zbor da ne progoori{, sve da rabota{, zbor - ne. I
tri godini - re~e - za sanceto. Aj, mi so zdravje! - re~e."
(Vroclavski, 1984:317)

Vo kontekst na spomnatiot zavet, koj devojkata najrevnosno go

ispolnuva celi devet godini otkako stapuva vo brak, bi go navele stavot na
V. Stojan~evi} spored koja obi~ajot na guveewe, t.e. mol~ewe na nevestata
eden izvesen period otkako }e stapi vo brak pretstavuva traga i relikt na
nekoga{nite morni~avi inicijaciski rituali (1972:30). Isto taka, vidovme
vo brojnite klasi~ni studii za primitivnite inicijacii deka zavetot na
mol~ewe navistina go pretstavuva edniot od najuzornite momenti vo ovoj
~in.
Spomnatoto inicijacisko isku{enie, vo navedeniot tip si`ea ne'
nadovrzuva na ve}e razgleduvanata opcija na postoeweto dva braka. Vo
na{iot slu~aj, vtoriot brak od tipot "`enata na svadbata na svojot ma`", e
motivirano na sledniot na~in:

"I e zede sanceto ugore, zagina ve}e si e zede tamo. Sedet edna godina,
dve, tri, ~etiri, pet...Koga dojde, krajbli`a za devetive godini, po tri - ne
zborvit....
I {o mu rekoa tatko mu, majka mu na sancevo:
-Sinko, - re~e - ubaa e preubaa, ama so nezborvejweno - re~e - da si
bara{ ~are. Da e ostai{."
(isto:317)
 Vo takvata konstelacija, sonceto se re{ava da se pre`eni za yvezda
Denica, a heroinata od prikaznata, preubavata devojka e vo svojstvo na kuma,
pre`ivuvaj}i go na toj na~in periodot od svadbenoto isku{enie, koe mnogu
potsetuva na analiziranite slu~ai od AT 437, 425 i 450 28 .

"Stana sanceto, se svr{i, se `ena za yvezdata Denica {o se velit. I ja

zede yvezdava, Denicava."
(isto)

Premre`jata i neprijatnite isku{enija, mladata nevesta uspeva da gi

re{i vo sopstvena korist vo momentot na istekot na zavetot postaven od
majka i', koj koincidira so odr`uvaweto na vtoriot svadben ~in. So toa,
vtoriot brak se ukinuva, i sonceto ja donesuva svojata odluka:

"Majkata! re~e (sanceto) - Progoori `enata.... Za{to...?

Mu velit na yvezdata sanceto:
- Odi pak da si sveti{, - re~e. - Ne mi trebvi{, - Ovaa }e si e zemam, -
re~e. 29
(isto:318).

2.4. Zeta amaneta

28
Tipot AT 450 go analiziravme vo sklop na nevino progonetata heroina, kade {to
uka`avme deka sekvencata na "privremeniot brak" e samo pretstavena kako del od edno
si`e koe vo celost go prika`uva pubertetskiot preod: od devoj~e vo zrela `ena.
29
Navedeniot motiv dozvoluva da bide nadopolnet so poetskata varijanta koja ja sre}avame
vo Zbornikot na Miladinovci:
"Nema nema~ka, slepa spela~ka;
Nema nema~ka guski mi pasit,
Yvezdodenice, brgozbornice,
Brgozbornice, ostrono`ice!
Koga mi dojde, koga prese~e?
Jas ne sum nema, nito slepa...
Toga si zborvit na svojot stopan:
"Ta ne bev nema, ta ne bev slepa!"
(Miladinovci, 1983:26).
 Temata posvetena na motivot: "zeta amaneta" (podmetnat zet), kako
scenario se realizira na sledniot na~in: obi~no za svadba e predvideno
nekoe grdo mom~e, koe pred samiot ~in go zamenuvaat so nekoe ubavo i
reprezentativno. Na na{iot prostor, teoretski ova go razrabotuva Lenka
Tatarovska vo nejziniot trud "Transformacii na obrednite strukturi"
(1994:249-274). Zna~i, vo ramkite na ovaa tematska celina, }e bidat zemeni
vo predvid onie pesni vo koi namesto vistinskiot mlado`enec se javuva
zamenikot, la`niot mlado`enec koj e obi~no najubavoto mom~e ili pak
dete-junak. Analiziraj}i gi dvete figuri doa|ame do nivnite osnovni
parametri izvedeni od kontesktot na inicijaciskiot simbolizam. La`niot
zet (ubavoto mom~e ili pak deteto-junak), vo sklad so tekstualnite prikazi
minuva niz izvesni isku{enija, dodeka pak vo figurata na vistinskiot, no
grd mlado`enec, go prepoznavame fenomenot koj u{te Betelhajm go
naslovuva kako "izbegnuvawe na inicijacijata".
Vo kontekstot na ova tematsko podra~je, mo`eme da se navratime na
su{tinskite semioti~ki razmisluvawa koi se dvi`at vo podra~jeto na
opoziciite. Razmotruvaj}i go problemot na strukturnata analiza na
vol{ebnite prikazni od aspekt na raznite postaveni opozicioni parovi,
Meletinski ja voveduva i slednata opozicija kako edan do pova`nite vo
vol{ebnite prikazni: vistinit/la`en; javen/taen. Vostanovuvaweto na
vistinskiot i la`en heroj vo forma na demaskiraniot, izobli~en
samozvanec ili pak vo forma na podmetnatata nevesta - ni se projavuvaat
kako osnovna smisla na dopolnitelnoto isku{enie koi se odnesuvaat na
nocijata: identifikacija na junakot, makar {to vistinskiot i la`niot
heroj jasno se projavuvaat ve}e vo preliminarnoto isku{enie (Meletinskij,
1969:104). Me|utoa, ona {to e interesno za temata "zeta amaneta" e sekako
faktot deka pojavata na vistinskiot i la`en protagonist se javuvaat i vo
domenot na narodnata poezija, kade {to i poteknuva likot "zeta amaneta". 30

30
Vo ovaa smisla treba da uka`eme na trudot na Maja Bo{kovi} Stuli (1962), vo koj{to se
osvrnuva na motivot na la`niot junak AT 513 ([apkarev, 1976, pr.br. 9), kako i na
analogniot motiv vo narodnata epska poezija, vo ~ij kontekst ja naveduva pesnata od Vuk
"@enidba Du{anova" (Vuk St. Karaxi}, 2, 1953, p.br.28) . Pritoa morame da ja imame na um
 Vo Re~nikot na makedonskata narodna poezija sintagmata "zeta
amaneta" - t.e. mom~e vo uloga na la`en mlado`enec e opi{ana preku
nekolku izvonredni izvadoci: "da me prosti{ (sinko) ne{to }e ti ka`am,/
sum te kanil, a ne sum ti kazal:/ ali mo`i{, sinko, da mi odi{, / da mi odi{
zeta amaneta? (Miladinovci, 1961, p.br.84); kniga dojde od krala Sinoga, / toj
me kani zeta amaneta, /toj }e `eni sina grdomasna (IF); Marko nej}el zeta
da mu bidi, ami pratil sina si da odi, / da si bidi zeta amaneta (SbNU XVI-
XVII, 175) (vidi: RMNP, I:27).
Sogledano od aspekt na teorijata na inicijacijata, pred se' ne'
interesira koj e vistinskiot inicijant, t.e. koj e vistinskiot protagonist
vo ovie folklorni tvorbi. Dokolku se dvi`ime vo nasoka na ve}e utvrdenata
folkloristi~ka logika, vo smisla na spomnatite odrednici: protagonist -
antagonist, zamenik, trikster, vo edna takva konstelacija po se' izgleda deka
se ostvaruva gorespomnatata opaska na Betelhajm "obred bez premin", koja ja
uo~uvame vo varijantata od Miladinovci, kade{to go sre}avame deteto
Ognen koj e vo funkcija na "zeta amaneta". Po prelagata do`iveana od
Kralot Latinanin, Ognen razo~aran se vra}a doma po uni{teniot svadben
ceremonijal:

"Jas ne trebit da sum naquteno,

tuku trebit sabja da istrgna.
........................................
Ne me klade ~esna kuma{ina
tuk me klade zeta amaneta,
i mi taksa se' beli daroi,
daroj mene, neestata nemu.
(Miladinovci, 1983:120)

nejzinata pretpazlivost koja poteknuva od Jan de Fris: vakvite motivi ne svdo~at za

zaedni~ka osnova (Stulli, 1962:17). Vo ramkite na ovaa na{a tema bi ja spomnale Tatarovska
koja vo svojot trud posveten na Transformaciite na obrednite strukturi (1994) go
analizira fenomenot "zeta amaneta" kako vo skazo~nata produkcija, taka i vo domenot na
ve}e uka`anata narodna epika.
Vo eden ispovedni~ki ton Ognen go intepretira neuspe{niot ishod od
svadbenata sve~enost, koja se transformira vo tragi~en ~in:

"I isfrliv v ona crno more

i daroi i mlada neesta;
Jas ti dojdov nazod bez daroi,
Toj pobegna nazod bez neesta;
ispat storiv na{a juna{~ina."
(isto:121)

Sepak, vo celiot uspe{en pohod, kaj deteto Ognen prepoznavame

steknuvawe na edno golemo juna{tvo. Slu~ajot so grdomasniot zet, koj ne se
pojavuva na sopstvenata svadba, mo`eme uslovno da go nadovrzeme so
uka`uvawata na Betelhajm koi se odnesuvaat na "izbegnuvaweto na
inicijacijata". Takvata pojava e zabele`ana vo odredeni plemenski
zaednici so onie kandidati koi se isklu~itelno srame`livi, emocionalno
ili pak intelektualno nezreli, pri {to e mo`no prolongirawe, ili pak
potpolno izostavuvawe na inicijaciskiot obred (1979:71).
Prezentiraj}i edna druga varijanta (Cepenkov, 1, 1972, p.br.22),
doa|ame do edna interesna transfiguracija na poso~enoto si`e od
Miladinovci (p.br.84). Vo slu~ajot, deteto junak, sinot na Krali Marko
dobrovolno pristanuva da ja odigra ulogata na "zeta amaneta", pri {to
celiot svadben ceremonijal slu`i kako podgotovka za odvivaweto na
vistinskata svadba, koja }e se realizira po izvr{enoto grabnuvawe na
ubavata nevesta:

Koga ~ulo Markooto dete

..........................................
Progovori i na [arca reklo:
- Oj ti [arca, [arca pelivana,
 Ja si sakam nevesta da grabam,
Dali mo`e{ dvata da ne' nosi{
................................
Togaj dete nevesta grabnalo,
.....................................
Ovde, onde, po beli drumoi
I oti{ol u Soluna grada.
(Cepenkov, 1, 1972:123-124)

So pomo{ na ispovesta na Krali Marko, rezimirano se zapoznavame

so celata situacija:

Dete nie na svadba pu{tivme,

Da si bidi zeta amaneta,
Toa bilo zeta amaneta,
Zeta bilo, bogme do pol pato,
Od pol pato nevesta grabilo,
Vo Soluna grada toa o{lo.
(isto:124)

Kone~no, svadbenata inicijacija i ostvareniot obrednopreoden kompleks na

dvajcata protagonisti gi sogleduvame vo samiot epilog od poso~enata pesna:

Pokanile kiteni svatoi

I si po{le vo Soluna grada,
ta si zele ubava nevesta
I si do{le vo Varo{a grada
[to praile tri nedeli svadba.
(isto:124).
 Ispituvaj}i go fenomenot na grdomasniot zet, koj nema sila da se
pojavi na svojata svadba, i za kogo utvrdivme deka ja izbegnuva inicijacijata,
mo`eme da zaklu~ime deka vo domenot na narodnata poezija ne e vozmo`na
opcijata "premin bez obred" (passage sans rite), koja {to ja vostanovuva
Betelhajm vo ramkite na svoite ispituvawa na puberteteskata inicijacija.
Imeno, vo vakviot tip pesni, ovoj lik ne mo`e da go postigne statusot na
"ven~an", bez prethodno pominatite inicijaciski procesii. Vo dvete
poso~eni varijanti, negoviot epilog dobiva dimenzii na tragi~en ~in. Vo
verzijata od Miladinovci, deteto Ognen od gnev ja pogubuva nevestata,
dodeka vo vtoriot slu~aj, grabnuvaweto na nevestata pretstavuva u{te eden
dokaz za dobro poznatata vistina, koja ja spomnavme i vo kontekstot na
lo{ite polusestri od tipot AT 480 1-5 , a koja se odnesuva na sledoto: ne e
sekoj i vo sekoe vreme sposoben da ja pomine svojata inicijacija.
Grdomasniot Ognen e prekoren od negovata predvidena nevesta, {to
eksplicitno ne' navra}a na obrednopreodniot karakter na vakvite
manifestacii:

"-Bog te ubil, Ognen grdomasen,

Za{to, more, ti ne se ka`ua{?
Oti ti si zet {to }e me zema{,
Ami si klalo zeta amaneta?
Ti treba{e sam zet da dojdi{,
Ako ima{ lice grdomasno,
Jas ne baram lice grdomasno,
Ne se gleda na ma` li~no lice,
Li~no lice na na moma se gleda.
(Cepenkov, 1, 1972:123).

Normalno, statusot "ven~an mlado`enec" go zdobiva onoj junak koj }e

go pomine predvidenoto isku{enie.
2.5. Nare~nici
Vo tematskata razrabotka na medijatorskata funkcija i uloga na
nare~nicite (koi mu ja odreduvaat sudbinata na novoreden~eto, t.e. go
odreduvaat denot na smrtta), bi mo`ele da go spomeneme S. Ze~evi}
(1965:1215-1221) koj gi odreduva istite kako bo`ici na sudbinta. Toj gi
analizira jun`noslovenskite su|enici, nare~nici, sudnici, usudi i sli~no,
stavaj}i gi vo kontekst so ostatanite analogni figuri na drugite evropski
narodi. Ze~evi} go naveduva podatokot deka vakvite su{testva imaat
funkcija da go odredat ponatamo{niot tek na `ivotot na sekoe
novoroden~e, kako i momentot na negovata smrt. So pravo zaklu~uva Ze~evi}
deka sudbinata ima najgolem udel vo dva klu~ni momenti od `ivotot: brak i
smrt. Smrtta e najva`niot moment koj se doveduva vo vrska so sudbinata
(1965:1216), pritoa zemaj}i gi vo predvid isklu~ivo onie primeri od
ju`noslovenskata kultura (veruvawa, obi~ai, narodni prikazni) vo koi
doa|a do realizacija na vakvoto predviduvawe (1965:1217, n.4). Me|utoa, vo
ramkite na negovoto prosleduvawe ne e zemen vo predvid momentot na t.n.
o`ivuvawe, ili pak eskivirawe na protagonistot od predvidenoto
pretska`uvawe.
Ottamu, fokusot na ovoj na{ interes pretstavuvaat onie kni`evni
ostvaruvawa vo koi nare~nicite ne uspevaat do kraj da go ispolnat svoeto
pretska`uvawe, i vo koi doa|a do o`ivuvawe na neofitot kako rezultat na
uka`anata pomo{ od strana na negovite najbliski, koi se vo funkcija na
inicijaciski pomo{nici. Zna~i, kako {to }e imame mo`nost da prosledime
niz primerite od makedonskata narodna kni`evnost, }e stane zbor za
momentot vo koj sestrata vo sudniot ~as umira namesto mom~eto, ili pak
eden izrazito umetni~ki moment koga nevestata mu podaruva na umrenoto
mom~e polovina od nejzinite godini, po {to ovoj o`ivuva, i tie pravat
prekrasna svadba.
Povtorno }e se navratime na nekoi razmisluvawa od strana na
Ze~evi}, osobeno koga smeta deka voglavno vakvite figuri (bo`ici na
sudbinata) se javuvaat kako trojstvo. 31 Nekoi bliskosti pome|u gr~kite
moiri i na{ite nare~nici mo`at da se vospostavat vo smisla na slednoto:
"Kloto na edno vreteno ja predela `ivotnata nitka na sekoe ~ove~ko
su{testvo, Lahezis mu dosuduvala na ~ovekot se' {to }e mu se slu~i vo
`ivotot, dodeka pak Atropos seto toa go zapi{uvala i so no`ici ja
presekuvala `ivotnata nitka. Ne slu~ajno, Hesiod ja smetal Atropos za
najmo}na od site tri moiri" (Ze~evi}, 1965:1216). Analognosta na na{ite tri
nare~nici so moirite ja sogleduvame vo nivnata manifestacija i funkcija
vo narodnite prikazni. Obi~no tretata nare~nica e dominantna, ~ija {to
naredba i proro{tvo se ispolnuvaat. 32 Vo prikaznite od tipot AT 934 B,
tretata nare~nica mu predviduva smrt na novoroden~eto na denot na
svadbata, {to na razni na~ini se realizira, ili pak ne.
Za na{tata tema se osobeno interesni onie tekstualni prikazi vo
koi doa|a do neo~ekuvan dramatur{ki presvrt, kade {to go uo~uvame t.n.
"razo~arano o~ekuvawe". Imeno, namesto predvidenata smrt na mom~eto -
mlado`enec, vrz sudbinata uspeva da dejstvuva nekoj od najbliskoto
semejstvo, so {to toj uspeva da bide spasen 33 . Takov izvonreden slu~aj
sre}avame vo morni~avata balada "Todora }erka" (Miladinovci, p.br.17,
str.16-17), kade {to naiduvame na izvonredniot slu~aj na `rtvuvawe na

31
Osven spomnatoto trojstvo na bo`icite na sudbinata, Ze~evi} isto taka go akcentira i
slu~ajot "Usud, Upis, Uris" koe e pretstaveno kako edno bo`estvo. Prekrasen primer za
vakvoto bo`estvo koe{to ja odreduva sudbinata se sre}ava vo srpskata nardona prikazna za
Usudot, sobrana od Vuk Karaxi}.
32
Spored istra`uvaweto na Penu{liski, naiduvame na sli~ni opisi. Toj ne' potsetuva deka
spored narodnite veruvawa, nare~nicite svoite nare~uvawa gi zapi{uvale vo knigi -
"tefteri", itn. (Penu{liski, 1968:304).
33
Ve}e Penu{liski vo negoviot trud posveten na nare~nicite vo makedonkoto narodno
tvore{tvo go analizira ovoj moment (1968:305), pri {to poso~uva nekolku varijanti na t.n.
intervenirawe vrz proro~enata sudbina i smrt na junakot, koi {to gi sre}avame vo
Zbornikot na Cepenkov. Inaku, niv gi smetame za varijanti na analiziranata balada od
Miladinovci. Da se vidi: Cepenkov, 1958-1959, t.2, pr.br.53 "Nare~nicite i `enata so
devette devoj~iwa", kade{to naiduvame na u{te edno uspe{no sprovedeno inicijacisko
si`e. Me|utoa, za smetka na takviot uspeh, sestrata koja se `rtvuva ostanuva bez raka (od
ubodot na zmijata) koja {to trebalo da go usmrti bratot za vreme na prvata bra~na no}.
Pred nas e i vtoriot primer: Cepenkov, t.2, 1958-1959, pr.br.52 "Trite nare~nii i deteto",
vo koja isto taka najmalata sestra go spasuva svojot brat od smrt na denot na svadbata,
predizvikana od ubod od zmija. I vo vtoriot slu~aj naiduvame na `rtvuvawe na sestrata,
manifestirana preku nejzinoto "skamenuvawe", koe, za sre}a zavr{uva so nejzino
o`ivuvawe.
najmalata sestra Todorica koja preoble~ena vo zet umira. Toa e
izvonrednata balada vo koja Momirica ima 9 }erki i koga "na desetoto
te{ka ostanala", usleduva prepoznatlivata zakana od strana na ma`ot i' -
sogledano od aspekt na silno izrazenoto patrijarhalno ustrojstovo:

"Ako stigne{ deseto momi~ka,

Ke ti istam noye ot kolena,
Ke ti istam r'ce ot ramena,
Ke t'otvrtam o~i ot globoi".

Me|utoa, vo pesnata se slu~uva eden neo~ekuvan, presvrtni~ki

dramatur{ki efekt: `enata vo gora ra|a ma{ko dete, na koe nare~nicite
tretata no} ja prorekuvaat negovata sudbina: prvata predlaga vedna{ da go
zemat, vtorata "dava izin" do 7 godini, a tretata - dodeka ne stasa za
`enidba, na denot na svadbata koga }e vleguva vo crkvata, toga{ da go zemat.
Go naveduvame prikazot na nivnoto proro{tvo:

"Prva velit, aj do go zemime;

vtora velit da go ne zemame,
duri da se dete storit,
dete storit do sedum godini;
tre}a velit neka rasnit dete,
da se storit junak za `enewe,
}e mu svr{it ubaa neesta,
}e mu svr{it i ke go zemeet;
ko ke odit v crkov na ven~awe,
toga junaak da si go zemime."
Nara~a'e i si pobegna'e.
(Miladinovci, 1861:17)
 I vo ova baladno si`e go naslutuvame tipi~no inicijaciskoto
scenario. Me|utoa, ovde naiduvame na edna interesna supstitucija vo smisla
na slednoto: najmalata }er}a Todora, koja go be{e ~ula prore~uvaweto na
nare~nicite na tretata ve~er od ra|aweto na nejzinoto brat~e, ne dozvoluva
bratot da odi za zeta{ina, i preoblekuvaj}i se vo negovata svadbarska
obleka, go ispolnuva ~inot na svadbenata povorka: odi po nevestata, pri {to
vo toj ~as silno nevreme i stra{ni viulici ja digaat visoko na nebo. Vo ova
si`e mo`eme da ja definirame sestrata Todora kako pomo{nik na nejziniot
brat, koj potoa uspe{no se zima so predvidenata nevesta. No, vo celiot ovoj
~in sogleduvame i moment vo koj sestrata Todora se `rtvuva za svojot brat -
edinec (Miladinovci, 1861:18-19).
Spomnatiot motiv e mnogu frekfenten vo proznoto folklorno
tvore{tvo, kako AT 934 B (pretska`uvawe na smrtta od nare~nicite na
denot na svadbata). Interesna varijanta na tuku{to spomnatata balada
sre}avame vo zbornikot na [apkarev (1976, 5, pr.br.106) naslovena kako
"Nar'~nicite ili '{~o je pisano, to'a }e bidit'", so edinstvena razlika {to
vo ovaa prikazna navistina doa|a do umirawe na protagonistot, kako
rezultat na ubod od zmija, pri {to obidot na negovata sestra da se `rtvuva
namesto nego, zavr{uva bezuspe{no. Odovde mo`eme da zaklu~ime deka vo
prikaznata ne doa|a do realizacija na t.n. svadbena inicijacija, tuku ni se
predo~uva edna morni~ava slika na neuspe{na "svadbena inicijacija" koja se
finalizira so raspadnata svadba:

"Toga site rekle na tatka je, oti pisanoto si je pisano i ne e ~are -

to'a }e se ispolnit; tije si o{le doma si, a nevestata si se vratila nazad; u
tatka si."
([apkarev, 5, 1976:214)

Vo sklop na prou~uvaweto na nare~nicite so nivnoto pretska`uvawe

na sudbinata, vo procesot na inicijacijata na protagonistot od prikaznata,
bi morale da ja spomneme i Nada Milo{evi} (1968:339-344), koja posvetuva
dragoceno vnimanie na ispituvawe na strukturata na predanijata i
prikaznite koi govorat za navedenata tema na prorekuvaweto na sudbinata
pri ra|aweto. Vo svojot trud taa se zadr`uva na momentot na nivnoto
prepletuvawe. Vo taa smisla, taa gi doveduva vo neposredna vrska navedenite
dva narativni oblika so veruvawata vo sudbina, istaknuvaj}i ja isto taka
te{kotijata pri nivnoto me|usebno razgrani~uvawe. Osvrnuvaj}i se' na
najspecifi~nite formi na vakvata tematika (AT 934, 934A, 934B, 899, 930,
930A, 930C i 931), Nada Milo{evi} gi svrstuva AT 934, 934 A i 934B vo
predanija, imaj}i go pred nea iskustvoto na golemite folkloristi i nivnata
klasifikacija (1968:339). Prifa}aj}i go stavot deka navedeniot tip AT 934,
934A, 934B, pretstavuva spored svojata struktura vistinsko predanie, Nada
Milo{evi} sepak ostanuva vnimatelna vo celosnata procenka iznesuvaj}i go
stavot deka celoto dejstvie dobiva kvalifikativi na vol{ebna prikazna.
Pritoa, veruvaweto vo sudbina stanuva sosem neva`no, a neminovnosta od
ostvaruvawe na proro{tvoto e potisnato od mo`nosta vo eventualno
spasuvawe na protagonistot, izrazeno preku nocijata - ispolnuvawe te{ki
zada~i. Za taa cel, Milo{evi} poso~uva eden paradigmati~en primer od
Zbirkata na Vaqavec 34 , vo koj mom~eto odi vo potraga po vilata, kako bi ja
izbegnalo proro~enata smrt, {to pak uslovuva, predanieto da se razvie i
zavr{i kako vol{ebna prikazna (1968:340).
Me|utoa, vo analizata na ovaa tema morame da se osvrneme na motivot
vo koj mladata nevesta ja podaruva polovinata od svojot `ivot, po {to
umrenoto mom~e od pretska`uvaweto na nare~nicite o`ivuva i tie uspevaat
da ja realiziraat nivnata svadba (AT 934 B2). Ovde se soo~uvame so
mlado`enecot - neofit koj preminot od fazata na smrtta vo fazta na
povtornoto ra|awe (o`ivuvawe) uspeva pravilno da go realzira isklu~ivo
so pomo{ na negovata sakana. Toa i ni dava za pravo negovata smrt uslovena
od nare~nicite da ja protolkuvame isklu~ivo kako svadbeno-inicijaciska.

34
Matija Kra~manov Valjavec, Narodne pripovjesti u Vara`dinu i okolici, Zagreb 1890 (II izd.,
str.76-80).
Vo vovedniot del od tekstualniot prikaz nare~nicite na tretata ve~er mu
pretska`uvaat na novorodenoto dete:

"Detevo da rastit i da se storit junak za `enejne. Ko ke se `enit, da

prefrlit so nevestata nis edna reka, i tuka kojnot da si nakvasit opa{kata,
da go prsnit detevo i ot to da umrit."
(SbNU, 13:138, pr.br.2) 35

Tokmu nare~uvawata od spomnatiot tip: "deteto koga }e stane

najsilen junak, za `enewe, toga{ da umrit" , vsu{nost ni dava za pravo da
konstatirame deka stanuva zbor za svoevidna simboli~na svadbeno-
inicijaciska smrt.
Penu{liski (1968:307) naveduva dve varijanti vo koi stanuva zbor za
poso~enata tema: podaruvawe na godinite od nevestata, koi go o`ivuvaat
umrenoto mom~e - mlado`enec, po {to doa|a na red izvonreden svadben
ceremonijal (SbNU 8, str.189, kako i analiziranata prikazna od SbNU 13,
str.138). Navedenite primeri detaqno }e bidat analzirani, zatoa {to vo niv
otkrivame nekoi interesni aspekti vo izu~uvaweto na inicijaciskata
simbolika.
Vo funkcija na duh-pomo{nik vo prikaznata se javuva i sv. Ilija -
prestoren vo obi~en patnik, inaku pokanet na denot na svadbata na mladiot
protagonist na prikaznata. Vo prodol`enieto na prikaznata gi uo~uvame
specifi~nite momenti koi go odrazuvaat tipi~noto inicijacisko scenario:

"Detevo zdravo, `ivo raslo i si poraslo, duri stanalo junak za

`enewe. Ko do{lo vreme da go `enat, go pokanile i sv. Ilija. Toga sveti
Ilija do{ol so u{~e dvajca angeli, ama i tie bile kako nego prestoreni na
patnici. Toga o{le svatoive so zetot da je zemet nevestata, Ko se vra{~ale
so nevestaatta, trebelo da pomineet na edna reka. Tuka sveti Ilija so
angelive go vardet, prevardvet, duri naj-setne go pominale: kojnot ne go
prsnal. Arno ama, za da bidit re~enoto od nare~nicite, detevo na krajot ot
rekata puknalo. Toga svatoite go zanesvet detevo i nevestava doma. Sega ne
znaet sami, {o da praet: da je pratet nevestata pri tatka je - ne ~init."
(SbNU, 13, str.138, pr.br.2.)

Vo funkcija na pomo{nici za pravilno odvivawe na inicijaciskiot

ceremonijal, t.e. za nadminuvawe na fazata na smrtta se javuvaat dvata
an|ela koi odat kaj Gospod, baraj}i sovet od nego. Vo kulminacioniot
moment, se iznao|a pravilnoto re{enie vo koe edinstveno mladata nevesta
mo`e da go o`ivee svoeto mom~e, davaj}i mu ja polovinata od svojot `ivot:

"Toga, ko je rekle nejze (nevestata), ta im rekla: "od stote godini

poloinata negoi da se i trite, {o prestanvet."
Mu kazale taka na Gospoda, i Toj go o`ivil.
I navistina deteto umrelo tri godini po-setne od nevestata, a
nevestata pret trite godini".
(SbNU, 13, str.139, pr.br.2.)

Vo ovaa konstelacija samo bi ja dodale prikaznata od Rajter (1964:229-

231; pr.br.5) naslovena kako "Sveti Ilija vo uloga na svadben kum" (Der
hl.Elias als Trauzeuge), kade {to na najuo~liv na~in ni se predo~uva smrtta na
mlado`enecot vo momentot koj spored inicijacisko-svadbenata simbolika
go pretstavuva najte{kiot i najopasen moment, i de fakto go pretstavuva
ekvivalentot na smrtta, a toa e preminuvaweto preku rekata:

"Taman oti{le, u nekoja reka imalo nekoa zmija. I zmijata go vrlila

jadot vo voda. Konite so opa{kata jadot go zaka~ile, koa go otfrlile, g'
udril mom~et' ovde, po ~elo, i toga{ umrelo smesta. "
(Reiter, 1964:231).

35
Zapi{al E. Sprostranov vo Ohrid.
 Pri toa, celiot ovoj svadbeno-inicijaciski ko{mar zavr{uva so
izvonrednata solucija:

"(Sv. Ilija) oti{ol kaj gospoda: 'Vaka i vaka', re~e; 'momata dava
trista nemu, trista za nea, za da mu dade{ du{a.' Mu dal du{a toga{. Koga
po{ol svet' Ilija kaj pajtonot, kaj {to gi ostavil, i mom~eto stanal, i si
prodol`ile so svadbata."
(Reiter, 1964:231).

Ovde bi go navele misleweto na R. Brednih spored kogo predanijata

koi ja vrzuvaat smrtta za denot na svadbata pretstavuvaat pomladi izdanoci
na temata na Alekestinata `rtva. Isto taka, ^ajkanovi} smeta deka vakviot
tip prikazna, t.e. analognite primeri od Srbija, pretstavuvaat razrabotka
na spomnatiot motiv. Vo taa smisla, Nada Milo{evi} ni dava eden sroden
primer vo koj kako duh pomo{nik koj dejstvuva preku kontraakciite da ne
dojde do ispolnuvawe na proro{tvoto se javuva sv. Sava, i kade {to kone~no,
mladata nevesta go o`ivuva mom~eto, podaruvaj}i gi nejzinite godini od
`ivot (inaku primer od etnografskata zbirka od Arhivot na SANU)
(Milo{evi¢, 1968:342). Sogledano od aspekt na samata struktura na
predanijata i prikaznite, vakviot motiv na `rtvuvaweto go dopolnuva i
pro{iruva ednostavnoto predanie okolu neminovnosta na predvidenata
smrt, davaj}i mu na toj na~in pogolemo eti~ko zna~ewe. Od na{iot pak
aspekt ja sogledavme i analiziravme ulogata i funkcijata na nazna~enite
promeni od vostanovenoto stereotipno dosledno sproveduvawe na
pretska`anata sudbina. Ednostavno, vakvata smrt ja ozna~ivme isklu~ivo
kako inicijaciska.
Vo ramkite na posledniot tekstualen prikaz ni se uka`uvaat i nekoi
drugi momenti koi se vo folkloristikata vostanoveni kako elementi -
simbolizmi koi direktno ne' povrzuvaat so brakot. Toa e onoj simbolizam vo
koj e svadbata sogledana kako premin preku voda.
 Osvrnuvaj}i se na spomnatata metafori~na relacija: preodot preku
voda pretstavuva metafora za brak, bi trebale da gi spomneme
istra`uva~kite potfati na Potebwa i Levinton. Sledej}i gi
istra`uvawata na Potebwa, koj ima posveteno trud nasloven kako "Preodot
preku voda kako pretstava za brakot", mo`eme da go izlo`ime otkrivaweto
na negoviot simbolizam vo smisla na slednoto: site vidovi preod preku most
de fakto pretstavuvaat simnuvawe na nebesniot mlado`enec i mlada, koi
preku toj ~in se transformiraat vo zemni, sveduvaj}i go seto toa na preodot:
nebo-zemja. Od druga pak strana, Levinton predlaga ne{to poprifatlivo
tolkuvawe spored koe vodata ja pretstavuva granicata pome|u dvata sveta, vo
~ii ramki e poznata grani~nata funkcija na rekata, moreto i sl. (Levinton,
1982:98). Vo smisla na vakvoto izlo`uvawe mo`eme slobodno da
vospostavime analogija pome|u vodata i {umata kako grani~ni predeli koi
vodat kon tu|iot svet, t.e. zonata, odnosno seloto na bra~niot partner. Vo
sekoj slu~aj, pretstavata za preminot preku voda kako bra~en simbol ne'
naveduva da gi poso~ime site srodni primeri koi gi sre}avame vo na{ata
narodna kni`evnost. Samo popat bi go navele slu~ajot od ruskiot folklor:
"Ne da¥t Ma{e molodca l¥bitÝ, // Ne da¥t Ma{e molodca l¥bitÝ," 36 kade
{to dvata stiha se istovetni po svojata smisla (Levinton, 1982:99).
Ovoj poso~en primer pretstavuva u{te eden dokaz za tolku poznatata
relacija vospostavena pome|u svadbata i pogrebot, t.e. za predvidenata zona
koja ja do`ivuvame kako prostor na smrtta, vo koja treba da se sozdade
povtornoto ra|awe na junakot - stasan za `enewe.
Edna mo{ne interesna varijanta na ovoj motiv nao|ame vo (SbNU 8,
str.189-190), naslovena kako: "Nare~nicitÓ, sveti Ilij® i bulkata, ko®to
podarila na mom~eto si polovinata otÍ svo® `ivotÍ". Vo ovaa varijanta, vo
koja ne naiduvame na nekoi su{tinski razliki vo odnos na prethodno
izlo`enata prikazna, vsu{nost sre}avame eden interesen moment - koj
mislime deka e dosta zna~aen vo odnos na `enskoto sozrevawe. Vo finaleto
na ovaa prikazna, kade {to sveti Ilija i' se obra}a na mladata nevesta so

36
Ne i' davaat na Ma{a da odi preku reka // ne i' davaat na Ma{a mladiot da go qubi.
pra{aweto - dali taa bi mu podarila na umrenoto mom~e polovina od
nejzinite dni, taa mu se obra}a so slednata intonacija:

"Kolku godini imam da `ivejam? - pra{ala nevestata. I sveti Ilija

i' ka`al. Togaj kosata na nevestata im pokrivala liceto. I ona si fanala so
obete raci kosata, ja razdelila na polu i rekla: "polovinata dni moi neka
bidat, polovinata - negovi". Posle o`ivelo mom~eto.
Od togaj ostanalo `enite da si pravat patec na glavata.
(SbNU 8:190) 37

Smetame deka frlaweto akcent na deleweto na kosata na dva dela,

kako oznaka na `enskata atributivnost, za razlika od devoj~inskata
proizleguva od obi~ajnata praktika, kade {to e to~no izvr{ena
distinkcijata na ~e{laweto koe go vr{at devoj~iwa, potoa onie "stasani za
ma`ewe" i kone~no ~e{laweto koe go vr{at ma`enite `eni. Zna~i ovoj
moment go povrzuvame so obrednite i obi~ajnite aktivnosti na koi `enite
moraat da obrnuvaat vnimanie vo zavisnost od statusot koj go zazemaat. Na
eden metafori~ki plan nazna~enoto razdvojuvawe na kosata na dva dela (od
koi simboli~no edniot del i' pripa|a na `enata a vtoriot na nejzniniot
ma` go povrzuvame so nejzinata samopo`rtvuvawe vo bra~nata zaednica
sogledano vo patrijarhalnite uslovi). Poopse`no i detaqno uka`uvawe
tokmu na ovoj moment vo `enskata inicijacija ni dava V. Stojan~evi}
(1972:21) koja ne' potsetuva deka kosata, t.e. raznite supstancijalni momenti
vo vrska so nea: "stri`eweto, se~eweto, ~e{laweto, kako i pokrivaweto na
glavata" pretstavuvaat glavna odlika na mom~iwata i devi~iwata vo
nivniot preoden period od pubertet pa se' do stapuvaweto vo brak. Spored
nea, ova e u{te eden od zna~ajnite relikti - ostatoci na arhai~nite obredi
na voveduvaweto. Direktno povrzan so ovoj na{ slu~aj ekscerpiran od
prikaznata (od D. Matov - T. Veles) pretstavuva momentot koj taa go nao|a vo

37
Sobral D. Matov vo Veles. Varijanti na ovaa tema sre}avame i vo: @iva® starina, II,
str.155 (prilepska varijanta), kako i Kni`. za pro~. I 30 (od Vodensko).
Prizren, kade {to ritualnata uloga na voveduvaweto na devoj~iwata vo
redot na devojkite do skoro imala polo`bata na patecot, {to tamu go vikaat
"putac"(V. Stojan~evi}, 1972:21) 38 . Bez ogled na eventualnite sovpa|awa ili
otstapki vo odnos na ovoj na{ prozen primer i ona {to go dobivame od
etnolo{kite analzi, sakame samo na eden golbalen plan da uka`eme deka
vrskata pome|u prika`anoto vo prikaznata i ona {to go sre}avame na nivo
na narodnite obi~ai ne e prekinata, tuku naprotiv, tie se nadovrzuvaat i
nadopolnuvaat.

2.6. Preod od herojska vo svadbena inicijacija

Edno osobeno vnimanie vo ramkite na svadbenata inicijacija
zaslu`uva i nasloveniot fenomen, koj e kaj Miodrag Pavlovi} dosta
impresivno uka`an. Vo tipot na pesnite vo koi junakot zapa|a vo nekakva
opasnost, pri {to negovata dru`ina go ostava na cedilo, kako poseben lik se
javuva `enata-nevesta so izvonrednata sila, koja mu pomaga na junakot da se
spasi. Vo takviot slu~aj Pavlovi} go otkriva izvonredniot preod od
herojska vo svadbena incijacija.

38
Konceptualizacijata i funkcijata na ~e{laweto na kosata i odreduvaweto na patecot
videni pred se' od etnolo{ki aspekt dobivame preku studijata na V. Nikoli¢, "Srpska
`enska no{wa na glavi u Srete~koj `upi", vo: Glasnik Etnografskog instituta SANU"
I, 1-2, Beograd, 1952, 146-147. Sosem e prirodna analogijata i so ma{koto ~e{lawe, t.e.
pokrivawe na glavata kako odraz na preminot od detstvo, mom~e{tvo, zamom~uvawe
(be}arstvo) i kone~no statusot na o`enetiot ma`. Poopse`no za vakvite naznaki kako
specifi~nosti na ma{kata i `enska inicijacija da se vidi spomnatiot trud na V.
Stojan~evi}, (1972:20-22). Vo sklad so spomnatoto ma{ko obele`je "pokrivawe glava",
neminovno mora da se navratime na istra`uvaweto na S. Tanovi} (1928:102-103) posveteno
na tipi~no svadbeno - inicijaciskiot moment: "Zo{to mlado`enecot ne ja simnuva kapata
pri ven~avaweto". Avtorot go objasnuva ovoj moment ednostavno kako "za{tita na
mlado`enecot od zlite duhovi", vo smisla na slednoto: Se veruva deka toga{ site mo`ni
zli duhovi se vrzmaat okolu mlado`enecot i gledaat na bilo koj na~in da mu na{kodat na
negovata ma{kost. A so ogled na toa {to e toj obvitkan so velot na roditelskiot
blagoslov, se smeta deka ovie ne mo`at da mu na{kodat (1928:103). Normalno, nie otkrivame
eden od arhai~nite inicijaciski simbolizimi. Jasno, po uka`anite paradigmatski
objasnuvawa, inaku specifika na prvata ~etvrtina od ovoj vek, Tanovi} zaklu~uva: "Od ovie
pri~ini, nitu zetot (mlado`enecot) nitu pak mladata pri ven~avkata ne simnuvaat ni{to
od sebe se' do vlezot vo bra~nata soba" (1928:103). Mnogu poblisku do na{ite sfa}awa
pretstavuva sogleduvawto na Prop. Spored nego, slu~aite kako {to se "}elavost" i
"pokrivawe na glavata" na mlado`enecot, vo vol{ebnite prikazni se doveduva vo genetska
vrska so obredot na inicijacijata (Prop, 1990:214).
 Vo vakvite pesni ja otkrivame slednata transformacija na junakot:
"nema somnevawe deka ona za {to zboruvaat epskite pesni so temata
'`enidbata na junakot' vsu{nost svedo~at za toa deka so negovata `enidba,
junakot izleguva od edna prethodna herojska inicijacija. Negovata vrska so
juna~kata dru`ba e zameneta i e potisnata vo vtor plan. Navedenata herojska
inicijaciska grupa ja zamenuva `enata, kako i obvrskite kon idnoto
semejstvo. No, ona {to e za nas mnogu va`no se sostoi vo slednoto otkritie.
Ednostavno, `enata vo navedeniot tip pesni ne go zastapuva samo `enskoto
na~elo, epifanijata na `enskata ubavina i mo`nosta za plodnost. Vo ovoj
tekstoven i misloven kontekst nea ja otkrivame kako nova i korisna
mo`nost na eden juna~ki sojuz. Taa pretstavuva nekakva slika na junakovata
bezbednost. Vakvite teksualni prikazi zavr{uvaat so slednata sekvenca:
mlado`enecot i nevestata vo dadenata "opasnost" me|usebno i telesno se
spoznavaat. Me|utoa, otkako e nadminata smrtnata opasnost, mlado`enecot e
de fakto izlezen od negovata herojska inicijacija, i ja do`ivuva svojata
vtora inicijacija; toj do`ivuva edno novo ~uvstvo na svetot koe se ostvaruva
vo zaednica so `enata, a ne sprotivno, vo sprotivstavuvaweto na `enskoto
na~elo koe se javuva kako tipi~no i osnovno vo herojskoto ostvaruvawe. Vo
ovaa smisla Pavlovi} naveduva: dvoboite i natprevaruvawata na toj plan se
ve}e nadminati i nepotrebni. Sega nastapuva novata etapa vo koja se o~ekuva
zacvrstuvawe na domot i zaednicata - koi pretstavuvaat naredni obvrski na
edna bra~na dvojka (1987:122-128). I povtorno se navra}ame na Jungovata i
Kembelovata koncepcija na herojstvoto koe permanentno se odviva za vreme
na celiot `ivot, t.e. gi opfa}a srazmerno etapite od prvata i vtorata
polovina od ~ovekoviot `ivot.

Denika devojka i junaci 39

39
Varijanti na ovaa pesna sre}avame kaj Jastrebov, str, 219-220; 322-323; Verkovi}, 2, 1985,
p.br.66 Angelina i aramii". Interesno, i vo varijantata od Verkovi}, go nagovestuvame t.n.
preod koj e predmet na ova istra`uvawe. Ednostavno, junakot, kogo go fa}a dremka vo
gorata, biduva zaroben od trista aramii, a negovata prva quba Angelina, pristignuva na
mestoto na inicijaciskoto isku{enie, za da go spasi svoeto mom~e: "Aj da se borime, mlada
Sobrale mi se nabrale,
do trista, dveste junaci;
Sobrale mi se nabrale,
gore, na vrv na planina.
Pa mi slegoe dolu, f selata,
dolu, f selata, na ladna meana,
Sluga i slu`it Denika devojka.
....................................................
Denika im velit, govorit:
"Ej, junaci, dobri junaci!
.............................................
Koj je junak, Dunaf da preplivat,
toj }e zemat Denika devojka!"
Site mi se v zemi opulie,
Sade eden ne mi se opuli;
Toj mi be{e Stojan delia:
"Jas }e plivam belego Dunafa."
Mi preplival dostrede Dunafa,
Ot mi vikna Stojan, da mi vikat:
"Ej vi vami verna dru`ino!
Me pogoltna riba do kolena!"
Site mu se nemu posmejae.
Ot mi skokna Denika Devojka,
Da mi fatit Stojana delia.
Aj ti tebe, Deniko devojke!
Ne me pogoltna riba do kolena;
Da vidime mojana dru`ina,

Angelino,// ako mo`e{ da kurtulisa{ prvo qube? // Ta iskara ostra sabja, // te zavrte na
levo, na desno // te pogubi trista du{i, // trista du{i haramii. (Verkovi}, 2,1985:266); isto
taka da se sporedi i Miladinovci, 1983, p.br.204. Na nivo na ju`noslovenskiot foklor da se
vidi trudot na M. Pavlovi} (1987:122-128), kako i Indeksot na Krsti}, pod odrednicata J
2,5 "Devojka oslobaÚa momka (junaka) i p.v. 182.
Da vidime {~o vera imaet!"
SbNU, 2, 1890:114 40

Nazna~enoto motivsko si`e to~no go opredeluvame onaka kako {to go

navesti Miodrag Pavlovi} vo smisla na preod od herojska vo svadbena
inicijacija. Osven inicijaciskite predsvadbeni isku{enija koi{to moraat
da gi pominat i mladiot junak, no i negovata mlada koja {to go bara za ma`,
povtorno go sogleduvame pogore analiziraniot moment deka vodata
pretstavuva vistinska metafora na brak. Zatoa, ne slu~ajno zada~ata na
proverka koja mu e postavena na mladiot junak "Stojan delia" e postavena
tokmu vo vakviot oblik: preplivuvawe na Dunav.
Vo ovaa pesna se javuvaat poznatite isku{enija (od tipot: goltawe na
neofitot od strana na nekoe ~udovi{te ili mitolo{ko su{testvo vo
funkcija na predsvadbeno inicijacisko isku{enie), pri {to ne doa|a do
nivna realizacija, tuku se javuvaat samo vo svojstvo na ispituvawe na
prijatelskata vera. No, spored misleweto na M. Pavlovi} ispituvaweto na
verata poprvo se odnesuva na mladata devojka - idnata nevesta, odo{to na
dru`inata. Zatoa, mo`eme da ka`eme deka ovoj tip pesni ni govorat
istovremeno za ma{kata i `enskata inicijacija pred svadbata, i zatoa gi
svrstuvame vo t.n. svadbena inicijacija. Makedonskiot, i voop{to celiot
ju`noslovenski folklor izobiluva so isku{enija od ovoj tip.
Vo kontekst na ispituvawe na preodot od herojska vo svadbena
inicijacija, bi go navele i tematskiot krug koj se odnesuva na svadbenite
isku{enija na "herojot-mlado`enec", pri {to vo funkcija na negov
pomo{nik se javuvaat mitolo{ki su{testva. Varijantite na ovoj tematski
krug, kade {to obi~no samovilata mu pomaga na junakot vo borbata protiv
~udovi{teto, i od kade {to mlado`enecot se proizveduva vo junak spremen
za svadba nao|ame vo stihovi kaj: A. Petrovi¢, II, 9; Ka~anovski, II, 148, 197;
Draganov, 163, 180; Verkovi}, 3, p.br.14 ([etba {eta Petre mlado`en~e) itn.
Vakvata borba ja smetame kako edna od formite na sozrevawe na junakovata
individua. Preku ovie borbi (koi voedno se javuvaat kako su{tinska zada~a
vo herojskite mitovi) go sogleduvame razvojot na individualnata samosvest,
t.e. negovata svest za sopstvenite mo}i i slabosti, i toa na takov na~in {to
}e go prisposobi za te{kite zada~i so koi se soo~uva vo `ivotot.

***

Ponekoga{, borbata na devojkata-junak dobiva dimenzii na

predsvadbeno isku{enie vo slednata smisla: taa }e se oma`i za onoj junak koj
}e uspee da ja pobedi:

"Koj }e moma da sobori,

da sobori da ga zeme;
{to }e moma da sobori da gi porobi.
( Verkovi}, 3, 1985, p.br.63, str.258)

Po soboruvaweto na trista borci, se javuva Deqo pelivano koj uspeva

da ja pobedi na{ata devojka-junak, i na toj na~in da ja zeme za `ena
(Verkovi}, 3, 1985:258). Na izvesen na~in, ova ne' navra}a na odrednicite na
Grinhil. @enata-borec gi zastapuva ma{kite ulogi samo zaradi podobro
zapoznavawe na sopstvenata priroda, za da po odredenata marginalna faza se
vrati vo sopstvenata prirodna pozicija, vo oblik na ven~ana `ena.
Pretstavuvaj}i dvojno isku{enie, kako za potencijalnata mlada
nevesta "junak-devojka", taka i za potencijalniot mlado`enec "Deqo
pelivano", vakviot tekstualen prikaz pretstavuva u{te eden jasen slu~aj koj
uka`uva na preminot od herojska vo svadbena inicijacija. Navra}aj}i se na
razmisluvawata na Pavlovi}, zaklu~uvame deka mladite heroi gi ostavaat
svoite mo}ni herojski isku{enija, preoblikuvaj}i gi vo tipi~no
predsvadbeni ispiti.

40
Pesnata poteknuva od Debarskiot kraj na Makedonija.
3. Zaklu~ok
Vo oblik na zaklu~ok bi mo`ele povtorno da se navratime na
stavovite na Levinton, koj na eden spekulativen plan otide eden ~ekor
podaleku od sogledbite na Prop i Meletinski, spored koi vol{ebnite
prikazni vo prv plan zboruvaat za inicijacija kako najsve~en ceremonijal od
`ivotniot ciklus, a ne za svadbata. Levinton go nadopolnuva ova gledi{te,
tvrdej}i deka istata mo`e da se tretira i kako zapis na svadbata. Normalno,
vo smisla na edna stroga pretpazlivost i metodolo{ka konsekventnost toj
smeta deka vakvoto gledi{te e sosem neobjasnivo vo kontekst na bukvalnoto
"biolo{ko" tolkuvawe na genetskite odnosi, me|utoa na eden semanti~ki
plan toj predlaga edno novo tolkuvawe: so poimot geneza mo`e da bide
nare~eno seto ona {to vo eden daden tekst koj se nao|a na prethodniot ili
pak na istiot stadium se sporeduva so drugi tekstovi (`anrovi i sl.).
Pritoa, vakvite nivni odnosi mo`at da se odredat kako odnosi na
ozna~uvaweto. Vo taa smisla e sosem prirodno i prifatlivo postoeweto na
pogolem broj tekstovi, koi se projavuvaat kako razli~ni semanti~ki
planovi na eden ist tekst. Razbirlivo, ne se isklu~uva mo`nosta od
postoewe samo na edniot plan (na pr. samo inicijacija ili pak samo svadba),
no isto taka se otvara mo`nosta od sozdavawe i poseduvawe "mnogu
zna~ewa" na sekoj element poedine~no sogledan vo nizata na semanti~kite
planovi (Levinton, 1982:101-102).
Slo`uvaj}i se so vakvata mislovna koncepcija nie i gi izdvoivme
najmarkantnite slu~ai na t.n. "svadbena inicijacija" vo makedonskata
narodna kni`evnost, ~ij spoj go dovedvome pred se' vo relacija i uslovenost
od temporalniot plan. Zna~i, u{te edna{ da rezimirame: pod svadbena
inicijacija gi ozna~ivme onie slu~ai vo koi momentot na inicijaciskoto
isku{enie se sovpa|a so periodot na odr`uvaweto na svadbeniot
ceremonijal, za razlika od pubertetskite inicijaciski isku{enija vo koi
ednostavno se nagovestuva spremnosta za brak, a ne i nu`no negova
realizacija. Vakviot oblik na inicijacija go izdvoivme i mu posvetivme
osobeno vnimanie pred se' od faktot {to vo makedonskiot folklor vakvite
pojavi se dosta karakteristi~ni. Osven toa, ovoj oblik go smetame kako eden
vid preodna inicijacija, vo koja su{testvuva preodot od pubertetskata vo
svadbena inicijacija. Sosoem logi~no, zatoa {to svadbeniot ceremonijal go
prevzima primatot nad nekoga{nite pubertetski obredni proslavi,
stanuvaj}i na toj na~in najsve~en ~in vo ~ove~kiot `ivotnen ciklus.
Prv zna~aen moment koj go istaknavme vo ova istra`uvawe
pretstavuva sovpa|aweto na dvete inicijacii: na mlado`enecot i na
mladata. Uspe{nata svadba od analiziranite primeri go dobiva svojot
definitiven oblik duri po izvr{enite dvojni proverki od dvata neofita.
Vo takvite prikazi obi~no se vospostavuva analogijata pome|u svadbeniot i
pogrebniot ritual, koe e iskoristeno kako eden efektiven moment za
izrazuvawe na isku{enijata, koi neretko dobivaat kvalifikativ na
privremena inicijaciska smrt. Vtor moment koj go opfativme bea slu~aite
na t.n. "privremen brak", koj e definiran isklu~ivo kako priprema za
vostanovuvawe na vistinskiot brak. Nazna~enata pojava be{e sogledana vo
prikaznite od tipot AT 437 i 425, kako i vo specifi~nite literarni
prikazi vo koi go sogleduvame spojot na neofitot so nekoe mitolo{ko
su{testvo. Prostorot kade {to se odviva nazna~eniot brak obi~no
pretstavuva nekoj karakteristi~en simbol koj go inkarnira carstvoto na
smrtta: zamok, kula, zmejova dupka, zmejova pe{tera, planina itn.
Isto taka, vo ovaa tematska celost posvetivme nu`no vnimanie i na
t.n. preodni inicijaciski oblici. Imeno, pred se' mislime na domenot na
epskata produkcija, kade {to herojot, vo nazna~eniot period od `ivotot
(okolu negovata ven~avka), izleguva od t.n. herojska inicijacija, i ja
zamenuva so novata svadbena, vo koja normalno, namesto jaknewe na negovite
voinstveni ekstraordinarni mo}i gi sogleduvame proverkite koi se
odnesuvaat na negovata spremnost da stapi vo zaednica so negovata idna
nevesta.
 ZAKLU^OK

Vo oblik na nekoi zaklu~ni rezimirani konstatacii, bi se navratile

na onie momenti od ova na{e istra`uvawe preku koi se obidovme da dademe
odgovor na fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna
kni`evnost.
Uka`uvaj}i na faktot deka sekoja epoha sozdava svoj imanenten
obrazec na inicijacija, preku anti~kiot i srednovekovniot svet, postapno
doa|ame do na{iot sovremen svet vo koj globalno inicijacijata ja
definirame kako "potraga po inicijaciskiot arhetip". Bidej}i arhetipot
na inicijacijata ni se rasvetluva blagodarenie na antropolo{kite
istr`uvawa na plemenskite pubertetski rituali, mo`eme da zaklu~ime deka
noviot inicijaciski model go pretstavuva tokmu plemenskata obredna
inicijacija.
Isklu~ivo vo eden vakov ramkoven kontekst mo`eme da ja prifatime
klasifikacijata na Elijade, spored kogo site vidovi inicijacii mo`at da se
klasiraat vo dve glavni kategorii: 1. pubertetska inicijacija 1 i 2.
specijalni inicijacii, koi gi prezemaaat opredeleni individui so cel da ja
transcendiraat svojata ~ove~ka sostojba (1959:271).
Ottuka mo`eme da go izvedeme na{iot zaklu~ok deka i vo domenot na
narodnata kni`evnost kako najprimaren tip se javuva pubertetskata
inicijacija, od kade {to ponatamu gi otkrivame drugite varijacii.
Vo kontekst na ova na{e istra`uvawe, pred se' izvr{ivme tipologija
na najzna~ajnite manifestacii na inicijaciskiot ~in, po {to preminavme
na nivna analiza. Vo taa smisla, kako prioritetna ja nazna~ivme tokmu
pubertetskata inicijacija, ~ii specifiki bea isklu~ivo istra`uvani vo
domenot kade {to e taa najuo~liva - vol{ebnite prikazni. Kako vtor
markanten slu~aj ja nazna~ivme herojskata inicijacija, koja ja sogledavme i
analiziravme od aspekt na epskite podvizi i isku{enija {to im se
postavuvaat na golemite heroi. Tretiot vid inicijacija vo ramkite na
makedonskata narodna kni`evnost pretstavuva svadbenata, koja ja
prosledivme vo onie si`ea vo koi doa|a do poklopuvawe na ~asot na
inicijaciskite proverki i svadbeniot ceremonijal.
Navedenata tipologija proizleze kako odgovor na na{eto pra{awe
dali e pravilno istra`uvaweto na edna edinstvena inicijacija vo ramkite
na celiot domen od narodnata kni`evnost, ili pak e neohodno dopolnitelno
doprecizirawe, vo smisla na otkrivawe na samiot kni`even kontekst.
Sledej}i gi istra`uva~kite potfati od sferata na raznite
humanisti~ki nauki, pred se' fenomenologijata na religiite,
antropologijata i etnologijata, kade {to se najdecidno utvrdeni raznite
formi na inicijacijata, dojdovme do stanovi{te deka i vo sferata na
narodnata kni`evnost bi bila pogodna opredelena tipologija.
Vo taa nasoka, analiziraj}i gi spomnatite tri toposa vo ramkite na
makedonskata kni`evnost, pred se' uka`avme na specifikite na sekoja
inicijacija poedine~no.
Vo pubertetskata inicijacija kako karakteristi~ni gi izdvoivme
ma{kata i `enskata potraga po zrelosta, koi vo ramkite na edna ma{ki-
dominantna kultura ni se predo~uvaat preku dvata karakteristi~ni
momenta: ma{kata inicijacija ni se predo~uva isklu~ivo preku uspe{noto
sovladuvawe na neprijatelot (AT 300; 301), kako i preku metaforikata na
dolgata potraga (AT 551, 554).
@enskata pateka na sozrevaweto be{e paradigmati~no ocrtana preku
figurata na nevino progonetata heroina, kade {to heroinata - preku
nevinoto stradawe, progonstvo, naklevetenost, trpewe i mol~ewe - go
ostvaruva svojot premin od detstvo vo t.n. zrelo doba (AT 310, 403, 450, 4801-5,
510 A,B, 709 itn.).

1
Pubertetskata inicijacija, preku koja adolescentot izleguva od detstvo i vleguva vo
svetot na vozrasnite, pretstavuva trokratno otkritie: sveto, soznanie i seksualnost.
 Me|utoa, kako problemati~ni ni se pojavija izvesen broj prikazni~ni
si`ea {to gi okvalifikuvavme kako slu~ai "na me|a", i vo koi nazna~eniot
inicijaciski preod e realiziran isklu~ivo preku arhajskiot simbolizam na
adnroginijata i transvestizmot (AT 514; 883 A, 884 B).
Herojskite ~inovi {to gi vr{at golemite borci gi nazna~ivme kako
paradigmati~ni obrasci na herojskata inicijacija. Vsu{nost,
specifi~nosta na ovaa inicijacija e sodr`ana vo nocijata deka ne e sekoj
predodreden da ja pomine, {to zna~i deka e rezervirana samo za onie
poedinci {to ja ~uvstvuvaat taa nat~ove~ka borbena mo}. Vtoriot
karakteristi~en znak za herojskata inicijacija pretstavuva{e otkrivawe na
nejzinata "nadli~na" priroda. Vsu{nost, protagonistite koi minuvaat niz
svojata pubertetska ili svadbena inicijacija gi okvalifikuvavme kako
kandidati {to minuvaat niz sopstvena, individualna inicijacija. Za
razlika od niv, golemite heroi, od tipot na Krali Marko, ili pak svetecot
{to go ubiva htonskoto ~udovi{te, kako i izvonrednite podvizi od strana
na deteto-junak, vsu{nost vo svojata osnova go imaat osvojuvaweto na
blagosostojbata na celata nivna zaednica. Ottamu, ovaa inicijacija ja
okarakteriziravme kako "nadli~na".
Svadbenata inicijacija ja sogledavme kako eden isklu~itelen primer
na preoden vid inicijacija, zatoa {to vo nea gi otkrivme tragite od
nekoga{nite pubertetski isku{enija {to se prefrleni vo sosem drug
kontekst - toa e periodot koga se odviva svadbata. Smetavme deka napolno
prirodno do{lo do edna vakva simbioza, pred se' od edna dosta logi~na
pri~ina. Vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko semejstvo, svadbata sosem
opravdano go zazema primatot nad pubertetot, steknuvaj}i go atributot na
najzna~ajna ceremonija od `ivotniot ciklus. Smetame deka e toa edna od
pri~inite {to dovela do toa - "inicijaciskite isku{enija" da bidat
premesteni tokmu vo periodot koga se odviva svadbata.
Sepak, mora da nazna~ime deka vo sferata na narodnoto tvore{tvo
paralelno egzistiraat si`ea so isklu~ivo pubertetsko, no i so specifi~no
svadbeno scenario.
 Otkako gi nazna~ivme su{tinskite razliki pome|u trite poso~eni
vida inicijacija, bi mo`ele da se navratime na fenomenolo{koto
definirawe na inicijacijata. Site razli~ni formi na inicijacija,
smetame, gi obedinuva ~uvstvoto preku koe se stanuva ne{to sosem novo,
sosem razli~no od ona {to bilo prethodno. Na eden vakov plan mo`eme da
govorime za univerzalnoto poimawe i definirawe na fenomenot
inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost.
Vtoriot karakteristi~en beleg vo fenomenolo{kite istra`uvawa e
sfa}aweto deka inicijacijata ne pretstavuva eden opredelen obred na
premin, tuku naprotiv - site obredi na premin se do`ivuvaat kako svoevidna
inicijacija. Ova stanovi{te be{e osobeno zna~ajno za na{ite istra`uvawa
posveteni na si`eata koi se fokusiraat na svadbata kako isku{enie i koi gi
definiravme kako svadbena inicijacija.
Potragata po iznao|awe razni novi oblici na iicijacija, kako i
redefinirawe na ve}e dobro vostanovenite istoriski modeli na
iicijaciskiot ~in, go sogleduvame kako edno od svojstvata na homo ludens -
imaj}i go vo predvid pred se' obrazlo`enieto na istori~arot Huizinga
(1937). Spored nego, "vo procesot na nastanuvaweto na site golemi oblici na
kolektivniot `ivot se nao|a krajno aktivniot i ploden - faktorot na
igrata.... Poezijata e rodena vo igrata i prodol`uva da `ivee od oblikot na
igrata. Mudrosta i naukata se projavija (ispoqile su se) vo svetite igri na
natprevarot. Pravilata na vooru`enata borba, konvenciite na
aristokratskiot `ivot bea osnovani na nekoi oblici na igrata. So eden
zbor, vo svoite prvi fazi - kulturata be{e igrana. Taa ne se ra|a od igrata
kako `iv plod (vo}ka) koja se odvojuva od svojata majka rastenie (odvaja se od
matere biqke), taa se razviva vo igrata, ili pak samata pretstavuva eden
oblik na igra" (Huizinga, 1937; Mari}, 1965:9). Spored Huizinga, kulturata se
ra|a niz samata igra, zatoa {to igrata pretstavuva sozdava~ki impuls,
pretstavuva sloboda, ma{ta i disciplina vo isto vreme (Mari}, 1965:9).
Ottuka proizleguva na{iot kone~en stav deka dvaesetiot vek vo koj ja
otkrivame ve}e poso~enata enormna `elba kon povtornoto navra}awe kon
fenomenot "inicijacija", najmnogu izrazen preku domenot "interpretacija i
tolkuvawe", smetaj}i go samiot heuristi~ki ~in na tokluvaweto na odredeni
pojavi kako edno bitno svojstvo na homo ludens od 20 vek.
 SKRATENICI

AEIM - Arhiv na Etnografski® institut i muzej pri BAN (Sofi®)

AIF - Arhiv na Institutot za folklor (Institut za folklor "M. Cepenkov" - Skopje)
AT - Aarne -Thompson
BFP - BÍlgarski folklorni prikazki - Katalog (Sofi® 1994).
DÉLG - Chantraine, P. Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. (Éd.
Klincksieck, Paris, 1968-1980)
EB - Eberhard, W. und P.N. Boratav. Typen türkischer Volksmärchen (Wiesbaden).
EM - Enzyklopädie des Märchens (Walter de Gruyter, Berlin)
ER - Encyclopedia of Religion (ed. Eliade, New York).
ERE - Encyclopaedia of Religion and Ethics (ed. by J. Hastings, 1908-26)
EU - Encyklopaedia Universalis (Paris, 1992 vol.1-23)
E@R - Enciklopedija `ivih religija
FFC - Folklore Fellow Communications (Academia Scientiarum Fennica, Helsinki).
FILLM - Fédération Internationale des Langues et Littératures Modernes
GEM - Glasnik Etnografskog Muzeja (Beograd)
I.A.H.R. - International Assocition for the History of Religions
ISFNR - International Society for Folk Narrative Research
JAF - Journal of American Foklore (Journal of the American Folklore Society, Pennsylvania)
JAZU - Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti (Zagreb)
JFI - Journal of Folklore Institute (Indiana University Folklore Institute. Bloomington,/1964-1982/
Vol. 1-19)
JFR - Journal of Folklore Research (Indiana University Folklore Institute. Bloomington, /1983-1998/ Vol.
20-35)
MNM - Mifi narodov mìra (Moskva, 1980, gl. redaktor Tokarev)
MPr. - Makedonski pregled. Spisanie za nauka, literatura i obÈestven `ivot (Sofija)
MF - Makedonski Folklor (Institut za folklor "M. Cepenkov" - Skopje)
PUF - Presses Universitaires de France (Paris)
PUG - Presses Universitaires de Grenoble (Grenoble)
RAN ³ Rossijskax akademix nauk (Moskva)
RGRM - Re~nik gr~ke i rimske mitologije
RHR - Revue de l'Histoire des Religions (Paris)
RKT - Re~nik knji`evnih termina
RMJ - Re~nik na makedonskiot jazik (Skopje, red.B. Koneski)
RMNP - Re~nik na makedonskata narodna poezija, (Institut za makedonski jazik "Krste
Misirkov", Skopje).
RS - Rje~nik simbola (Chevalier)
SbNU - Sbornik na narodni umotvoreni®
SEZ - Srpski etnografski zbornik (Beograd)
SMR - Srpski mitolo{ki re~nik (Kuli{i}, ...)
TZS - Trudy po znakovym sistemam (Tartu, otvets. redaktor. |.M.Lotman)
WF - Western Folklore. (Publishd by the California Foklore Society, California)
@S - @iva® starina
Skratenici koi se odnesuvaat na naveduvanite primeri od narodnata kni`evnost

leg.br. - legenda broj

p.br. - pesna broj
pr.br. - prikazna broj
pred.br. - predanie broj
Primarna bibliografija (Izvori, Zbornici)

Verkovi}, S. I.
1985. Makedonski narodni umotvorbi, 1-5. Skopje, Makedonska kniga.
Vra`inovski, Tanas,
1986a. Makedonski narodni vol{ebni prikazni. Institut za folklor, kn.2. Skopje.
1986b. Makedonski narodni predanija. Inst. za folklor, kn,1, Skopje.
Vroclavski, K{i{tof,
1984. Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski, II, Institut za
folklor, Skopje.
1989. "Tipolo{ki indeks na motivite po AT", vo: Cepenkov, Makedonski narodni
prikazni, kn.5; str.301-306.
IlievÍ, A.
1889. SbornikÍ otÍ narodni umotvoreni®, obi~ai i dr., 1. Sofi®.
Karaxi}, Vuk, St.
1953. Srpske narodne pjesme, I-II, Beograd, Prosveta.
1972. Srpske narodne pripovijetke. Nolit, Beograd.
Ka~anovski‘, V.
1882. SbornikÍ zapadno-bolgarskihÍ pesenÍ, I-II, Tipografi® Imperatorsko
Akademii NaukÍ, S.-PeterburgÍ.
Kosti}, Stanko,
1959. Male{evski narodni pesni, Skopje.
Miladinovci, K. D.
1861. BÍlgarski narodni pesni. Zagreb. Isto taka se konsultirani i makedonskite
izdanija od 1961 i 1983 godina.
Miha‘lov, P.
1924. BÍlgarski narodni pesni otÍ Makedoni®. Sofi®.
Penu{liski, Kiril,
1968 b. Vol{ebni narodni prikazni. Makedonska kniga, Skopje.
1968, Obredni i mitolo{ki pesni, Mak. kniga, Skopje
1971, Qubovni narodni pesni, Mak. kniga, Skopje.
Popvasileva, Aleksandra,
1996. Makedonski narodni prikazni od Kostursko. Institut za folklor "Marko
Cepenkov", kn.25.
Reiter, Norbert
1964. Der dialekt von Titov Veles. Berlin. Band 32, Berlin.
Rusi¢, Branislav,
1940. Prilepski guslar Apostol, Beograd.
TahovÍ, N.
1895. SbornikÍ otÍ makedonski bÍlgarski narodni pesni, Sofi®.
Cepenkov, Marko
1972. Makedonsko narodno tvore{tvo (kn.1-10), Makedonska kniga, Skopje.
1989. Makedonski narodni prikazni, 1-5. Skopje.
Çetta, Anton,
1974. Këngë kreshnike, I, Prishtine.
[apkarev, K.
1892. Sbornik od blgarski narodni umotvoreni®, Sofi®, kn.8-9.
1976. Izbrani dela, 1-5. Misla, Skopje.
ÂstrebovÍ, I. S.
1886. Obì~ai i pesni tureckihÍ serbov. S.-PeterburgÍ.

416
Bibliografija

AARNE & S. THOMPSON

1964, The Types of the Folktale. A Classification and Bibliography, FFC, No.184,
Helsinki.
AJDA^I], Dejan
1991. "Demonski hronotopi u usmenoj knji`evnosti", vo: Makedonski folklor, br.47,
str.289-301.
ALLEN, Douglas,
1987. "Phenomenology of religion", in: Enc. of Religion, vol.10, Ed. Eliade, pp.272-284.
ANGELOVA, R.
1960. "Lazaruvane v s. Bo®novo". Ezikovedsko-ethografski izsledvani® v pamet na
akadem. St. Romanski. Sofi®, str.709-730.
1973. "Odin iz balladnyh motivov v vesennih pesnxh \-nyh slavxn", vo: Makedonski folklor,
12, str.25-29.
ANTWEILER, A.
1965. Religion als Einweihung, in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J.
Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.232-260.
ARNAUDOV, M.
1905. BÍlgrskite narodni prikazki. OpitÍ za klasifikaci®, vo: SbNU, 21. Sofi®;
str.1-110.
1969. O~erci po blgarskix folwklor. Sofix.
APO, Satu,
1980. (da prepi{am od Fabula, 1982)
1995. The Narrative World of Finnish Fairy Tales. Structure, Agency, and Evolution in
Southwest Finnish Folktales. FF Communications No. 256, Pp.322.
ATWOOD MASON, Michael
1994. "I Bow my Head to the Ground": The Creation of Bodily Experience in a Cuban
American Santeria Initiation", in: Journal of American Folklore, vol.107, 1994, pp.23-39.
BACCHILEGA, Cristina
1992. "The Fruit of the Womb: Creative Uses of a Naturalizing Tradition in Folktales". In:
Creativity and Tradition in Folklore, ed. Simon Bronner, pp.153-166. Logan, Utah: Utah
State University Press.
1993. "An Introduction to the 'Innocent Persecuted Heroine' Fairy Tale". In: Western
Folklore, vol.52, No.1,1993, pp.1-12.
BAJAR, @an-Pjer,
1981. "Inicijati~ki hodnik: Podzemni lavirint", vo: Delo, br.1-2, str.33-48.
BALU[OK, VasilÝ,
1994. "Elementi davnÝoslov'®nsÝkih ˆnˆcˆaˆ‘ v ukraˆnsÝomy vesˆllˆ", vo: Nar.
tvor~ˆstÝ ta etnografˆ®, No.1, str.31-36.
BARTH, John
1968. Lost In The Funhouse. Bantam Books, Inc. New York.
BASTIDE, Roger
1992. "Initiation", in: Encyclopædia Universalis, Paris, vol.12. pp.350-355.
BAUSINGER, Hermann,
1955. "Aschenputtel. Zum Problem der Märchensymbolik", in: Zeitschrift für Volkskunde, Bd.52,
S.144-155.
BECKER, Richarda
1990. Die weibliche Initiation im ostslawischen Zaubermärchen. Berlin.
BELMONT, Nicole.
1989. De Hestia à Peau d'âne: le destin de Cendrillon. Cahiers de Littérature Orale 25:11-31.
BENOVSKA - SÎBKOVA, Milena
1992. Zme®t v bÍlgarski® folklor. Izd. na BAN, Sofi®.

417
BERG, William,
1974. "Eleusinian and Mediterranean Harvest Myths", in: Fabula, Band 15, S.202-211.

BETTELHEIM, Bruno.
1976. The Uses of Enchantment: The Meaning and Importance of Fairy Tales. New York:
Knopf.
1979. Simboli~ne rane. Beograd.
1979a. Zna~enje bajke. Beograd.
BIANCHI, A.
1965. "Initiation, mystère, gnose. Pour l'histoire de la mystique dans le paganisme gréco -
oriental", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J.
Brill, pp.154-171.
BLACKER, Carmen
1965. "Initiation in the Shugendo: the Passage through Ten States of Existence", in: Studies in
the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.96-111.
BLEEKER, C.J.
1965a: " Some Introductory Remarks on the Significance of Initiation", in: Studies in the History
of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.15-20.
1965b: "Initiation in Ancient Egypt", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation.
(Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.49-58.
BO[KOVI]-STULLI, Maja
1962. "Si`ei narodnih bajki u hrvatskosrpskim epskim pjesmama", vo: Narodna
umjetnost, 1, str.15-36.
1965. "Grimov zapis Vukove Pepeljuge", vo: Narodno stvarala{tvo Folklor, sv.15-
16, str.1197-1204.
BOTTIGHEIMER, Ruth
1988. From Gold to Guilt: The Forces Which Reshaped Grimms' Tales. In The Brothers Grimm
and Folktale, ed. James McGlathery, pp.192-204. Urbana: University of Illinois Press.
BRELICH, Angelo
1958, Gli Eroi Greci, Roma.
1961, Le iniziazioni. Edizioni dell'Ateneo, 1961, Roma.
1965, Initiation et histoire, in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J.
Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.222-231.
BROWN, Paula
1987. "Cannibalism", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York; vol.3, pp.60-62. (j'ai)
BRULÉ, Pierre
1987. La fille d'Athènes. La religion des filles à l'époque classique. Mythes, cultes et société.
Annales Littéraires de l'Université de Besançon, Paris.
BURKART, Dagmar,
1982. "Aspekte des Weiblichen im bulgarischen Tier - und Zaubermärchen", in: Fabula, Bd.23,
Hf.3-4; S.207-220.
BURKERT, Walter
1972. Homo Necans. ...
1985, [1977] Greek Religion, Harvard University Press. Massachusetts.
1987a: "The Problem of Ritual Killing", in: Violent Origins. Ritual Killing and Cultural
Formation. Stanford University Press, Stanford.
1987b: Ancient Mystery Cults. Harvard University Press, London.
1987c: "Omophagia", in: ER, vol. vol.10, pp.70-73; ed. M. Eliade,. McMillman, New York.
CALVETTI, Anselmo,
1980, "Tracce di riti di iniziazione nelle fiabe di Cappucetto rosso e delle tre ochine", in: Lares,
Bd.46, pp.487-96.
1995. Alle origini di miti, fiabe e leggende. Teoderico e altri protagonisti. Ravenna: Longo
(Mondo popolare 9).
CALVINO, Italo

418
 1978. Discussione sulla comunicazione di Pierre Maranda "Cendrillon et la théorie des
ensembles, essai de définition structurale." In: Strutture e generi della litteratrua etnica, ed.
Janne Vibaek, pp.386-387. Palermo: Flaccovio.
CAMPBELL, Jozeph
1968 [1949]. The Hero with a Thousand Faces.Princeton University Press, Princeton.
1959-1970 , The Masks of God. I-IV, The Viking Press, New York.
1987, This business of the Gods in conversation with Fraser Boa. Published by Windrose Films
LTD, Ontario.
CAZENEUVE, J.
1971. Sociologie du rite, PUF, Paris.
CHANTRAINE, Pierre,
1968-1980. Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. Vol.1-4. Éditions
Klincksieck, Paris.
CHEVALIER, - GHEERBRANT
1987, Rje~nik simbola, Zagreb.
CIVÃÂN, T.V.
1989. "Obraz i smìsl `ertvì v anti~no‘ tradicii (v kontekste osnovnogo mifa)",
vo: Paleobalkanistika i anti~nostÝ. Institut slav®novedeni® i balkanistiki.
Moskva; str. 119-131.
COHEN, Yehudi A.
1964. The transition from childhood to adolescence. Cross-cultural studies of initiation
ceremonies, legal systems and incest taboos. Adline Publishing Co., Chicago.
DAGLAS, Meri,
1986, "Udaqavawe od rituala", vo: Gradina, XXI, br.10, str.109-125.
D'ALVIELLA GOBLET
1981. The Mysteries of Eleusis. The Secret Rites and Rituals of the Classical Greek Mystery
Tradition. The Aquarian Press, Wellingborough, Northamptonshire, Amsterdam .
DANIÉLOU Jean
1959. "Phenomenology of Religions and Philosophy of Religion", in: The History of Religions,
University of Chicago Press, Chicago, pp.67-85. (Ed. by Eliade and J.M. Kitagawa).
DAN, Ilana,
1977. "The Innocent persecuted Heroine. An Attempt at a Model for the Surface Level of the
Narrative Structure of the Female Fairy Tale", in: Jason, H. /Segal, D., edd.: Patterns in Oral
Literature, Den Haag / Paris, pp.13-30.
DACOSTA, Yves
1991. Initiations et sociétés secrètes dans l'antiquité gréco-romaine. Berg International editeurs,
Paris.
de LAURETIS, Teresa
1984. Alice Doesn't. Feminism, Semiotics, Cinema. Bloomington: Indiana University Press.
1987. Technologies of Gender: Essays on Theory, Film, and Fiction. Bloomington: Indiana
University Press.
DETIENNE Marcel
1979. "Pratiques culinaires et esprit de sacrifice", in: M. Detienne et J. P. Vernant, La cuisine du
sacrifice en pays grec. Gallimard, Paris. pp.7-35.
1981, "Dionysos", in: Dictionnaire des mythologies et des religions des sociétés
traditionnelles, sous la direction de Yves Bonnefoy, Flammarion, Paris., vol.1.
de VRIES, Jan,
1954. Betrachtungen zum Märchen, besonders in seine Verhältnis zu Heldensage und Mythos,
FFC, No,150, Helsinki.
1957. Untersuchung über das Hüpfspiel, Kinderspiel-Kulttanz, FFC, No.173, Helsinki.
1959a. "Märchen, Mythos und Mythenmärchen", in: Internationaler Kongreß der
Volkserzählforscher, Kiel.
1959b. Heldenlied en heldensage, Utrecht.
1961. Forschungsgeschichte der Mythologie. Freiburg - München.
DIRKEM,

419
 1982 [1912]. Elementarni oblici religijskog `ivota, Beograd.

DUMÉZIL, Georges
1924. Le Festin d'immortalité. Esquisse d'une etude de mythologie comparée indo-européenne.
Paris.
DUNDES, Alan,
1980. Interpreting Folklore. Bloomington, Indiana University Press.
ed. 1983. Cindarella: A Casebook. New York: Wildman Press.
1995. "How Indic Parallels to the Ballad of the 'Walled-Up Wife' Reveal the Pitfalls of the
Parochial Nationalistic Folkloristics", in: JAF, 1995,vol.108; no.427; pp.38-53.
\URI], M.
1987, Istorija helenske etike. Beograd.
EBERHARD, W. und P.N. Boratav.
1953. Typen türkischer Volksmärchen. Wiesbaden.
ELIADE, Mircea,
1956. "Les savants et les contes de fées", in: La Nouvelle Revue Française, Mai, 1956, pp.884-
891.
1959, Initiation, Rites, sociétés secrètes. Naissances mystiques. Gallimard, Paris.
1965, "L'initiation et le monde moderne", in: Studies in the History of Religions. X.
Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.1-14.
1968. Myths and Fairy Tales, Appendix 1 kon: Myth and Reality, Harper Torchbook, New York.
1983, Kova~i i alhemi~ari, GZMH, Zagreb.
1986a, "Bo`anski uzori rituala", vo: Gradina, XXI, br.10, str. 13-17.
1987, "Initiation: An Overview", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade),
Macmillan publishing Company, New York 1987; vol.7, pp.225-229.
1990 [1951]. [amanizam i arhajske tehnike ekstaze. Izdava~ka knji`arnica Zorana
Stojanovi}a, Sremski Karlovci.
1991, Istorija verovanja i religijskih sistema. I-III. Beograd.
1995 [1963?]. Méphistophélès et l'androgyne, Gallimard, Paris.
ENCIKLOPEDIJA @IVIH RELIGIJA, Nolit, Beograd, 1990.
ENCYCLOPÆDIA OF RELIGION AND ETHICS, Ed. by James Hastings. New York: Charles Scribner's
sons, Edinburgh, 1915.
FILIPOVI›, Milenko, S.,
1932. "Be¢arice i ku¢arice u Skopskoj Kotlini", vo: Zbornik radova na III
kongresu slovenskih geografa i etnografa u Jugoslaviji 1930, Beograd, str.250-254.
FIRTH, R. W.,
1992. "Ethnologie générale", in: EU, vol.8, Paris.
FOUCART Paul (François)
1975 [1914]. Les Mystères d'Eleusis. Arno Press, New York.
FRENZEL, Elisabeth,
1963. Stoffe der Weltliteratur. Ein Lexikon dichtungsgeschichtlicher Längsschnitte, Alfred
Kröner Verlag, Stuttgart.
GASTER, Theodor H.
1987. "Heroes", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing
Company, New York ; vol.6, pp.302-305.
GAVAZZI, M.
1939. Godina dana hrvatskih narodnih obi~aja. I. Zagreb.
GAVELA, B.B.,
1953. "Anti~ki kult Herosa kao nasle|e preistoriskog dru{tva", vo: @iva antika, god.
III, br.1-2, str.99-109.
GESCH, F. Patrick
1985. Initiative and Inititation. A Cargo Cult - Type Movement in the Sepik Against Its
Background in Traditional Village Religion. Studia Instituti Anthropos, 33, Freibourg.
GIMBURTAS Marija

420
 1987. "Slavic religion" (see:Baba Yaga), in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade),
Macmillan publishing Company, New York ; vol.13, pp.359-361.
GINZBURG, Carlo,
1966. I Benandanti. Stregoneria e culti agrari tra cinquecento e seicento. Torino.
GIRARDOT, N.J.
1977. "Initiation and Meaning in the Tale of Snow White and the Seven Dwarfs", in: Journal of
American Folklore, vol.90, pp.274-300.
GRAF, Fritz
1974. Eleusis und die orphische Dichtung Athens in vorhellenisticher Zeit. Walter de Gruyter,
Berlin.
GRAMBO, Ronald,
1975. "Traces of Shamanism in Norwegian Folktales and Popular Legends. Religious Beliefs
Transmuted into Narrative Motifs", in: Fabula, Bd.16, pp.20-46.
GREENHILL, Pauline
1995. "Neither a Man nor a Maid": Sexualities and Gendered Meanings in Cross-Dressing
Ballads, in: Journal of American Folklore, vol.108, no.428, pp.156-177.
GREIMAS, A. J.
1966. Sémantique structurale. Recherche de méthode, Paris.
GROSS, Rita, M.
1987. "Couvade", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing
Company, New York; vol.4, pp.132-133.
GROTTANELLI, Cristiano
Dragons, in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing
Company, New York 1987; vol.4, pp.431-436.
GUENON, René
1964. Initiation et réalisation spirituelle, Paris, Éditions traditionnelles.
GUSI], M.
1967. Narodni obi~aj Ljelje - Kraljice kao histirijski spomenik. Zagreb.
–URI›, Milo{, N.
1953. "Homerova Odiseja u ogledalu na{ih narodnih pesama", vo: @iva antika,
god.III, br.1-2, str.21-44.
HAAVIO, Martti,
1991 [1952]. Väinämöinen. Eternal sage, FFC, 144, Helsinki.
HALL, James,
1991. Rje~nik tema i simbola u umjetnosti, AC, Zagreb.
HATZOPOULOS, M. B.
1994. Cultes et rites de passage en Macedoine. Meletnmata, 19, Athens.
HEMPEN, Daniela
1997. "Bluebeard's Female Helper: The Ambiguous Role of the Strange Old Woman in the
Grimms' "Castle of murder" and "The Robber Brideroom" - in: Folklore, (London) vol.108,
pp.45-48.
HEUCHER, Julius E.,M.D.
1963. A Psyciatric Study of Fairy Tales: Their Origin, Meaning and Usefulness.
Springfield, Illinois: Charles C. Thomas Publishers.
HOLBEK, Bengt
1987. Interpretation of Fairy Tales. Danish Folklore in a European Perspective. FFC 239,
Academia Scientiarum Fennica. Helsinki.
HORALEK, Karel
1968. "Kompozicijata na narodnite prikazni", vo: Makedonski folklor, I, br.2,
str.197-206.
1969. "Le conte des deux frères (Anoubis et Bata). Un coup d'oeil rétrospectif et la revue des
variantes orientales", in: Folklorica Pragensia I, Les relations entre l'Europe et l'Orient. Réd. K.
Dvorak et K. Horalek, Prague, pp.7-74.
HOUSTON, Jean

421
 1992. The Hero and the Goddess. The Odyssey as Mystery and Inititation, Ballantine Books,
New York.
HOWITT, A.W.
1884. "On some Australian Beliefs", in: Journal of the Anthropological Institute of Great
Britain and Ireland, vol.13, London, pp.185-198.
1885. "The Jerail, or Initiation Ceremonies of the Kurnai tribe", in: Journal of the
Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, vol.14, London, pp.301-325.

ILIEVSKI, Petar, Hr.

1991. "Mikenskiot troen heroj i homerskite herojski imiwa", vo: @iva antika,
pos. izdanija, br.9; str.47-53.
INITIATION
1965. Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Contributions to the theme of the
study - Conference of the international association for the history of religions held at Strasburg,
September 17th to 22th 1964). Ed. by C. J. Bleeker. Leiden E. J. Brill.
ITEN, Ser`,
1990. Tajna dru{tva, Beograd.
JASON, Heda,
1982. "Osvrt kon knigata: Honko, Lauri / Voigt, Vilmos, edd.: Genre, Structure and
Reproduction in Oral Literature. Budapest: Akadémiai Kiado (Bibliotheca Uralica, 5). in:
Fabula, Bd.23, 1-2, S.131-134.
JASON, H. / SEGAL, D. edd.:
1977. Patterns in Oral Literature. Den Haag / Paris.
JEANMAIRE, Henri
1939. Couroi et Courètes. Paris
1951. Dionysos. Histoire de culte de Bacchus: l'orgiasme dans l'antiquité et dans les temps
modernes. Paris, Payot.
JEREMINA, V. I.
1990. "Istorijski korijeni ~arobne bajke" i njezino zna~enje za suvremeno istra`ivanje
bajke, vo: V. J. Prop, Historijski korijeni bajke, Sarajevo; str.9-30.
JONES, Steven, Swann,
1986. "Structural and Thematic Applications of the Comparative Method: A Case Study of 'The
Kind and Unkind Girls' ", in: Journal of Folklore Research, Vol.23, No, 2-3, pp.147-161.
1990. The New Comparative Method: Structural and Symbolic Analysis of the Allomotifs of
"Snow White", FFC, No.247, Helsinki.
1993. "The Innocent Persecuted Heroine Genre: An Analysis of Its Structure and Themes", in:
Western Folklore, vol.52, no.1, pp.13-41.
’ORDANOVA, L.
1966. "Za obi~a® lazaruvane v BÍlgari®", vo: Izvesti® na Etnografski®
institut i muze‘, Sofi®, kn.9, str.107-162.
JOVANOVI›, Bojan
1986, "Arhajski obrazac utopije i ideologije", vo: Gradina, XXI, br.10,
str.5-12.
JUNG, C.G.
1984, Psihologija i alkemija, Naprijed, Zagreb.
JUNG, C.G. & K. KERENYI,
1941. Einführung in das Wesen der Mythologie. Amsterdam.
KAELBER, O. Walter
1987. Men's Inititation, in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York ; vol.7, pp.229-234.
KANDI], Dragana,
1981. "Simbol lavirinta u svetlu mita inicijacije", vo: Delo, 1-2, str.49-60.
KAZANSKI’, N.N.
1989. "K Ìtimologii teonima Gera", vo: Paleobalkanistika i anti~nostÝ.
Institut slav®novedeni® i balkanistiki. Moskva; str.54-58.

422
KARANOVI], Zoja & KATI], Vesna,
1989. "The Kraljicas in Vojvodina. Ritual Practice and Folklorism", Folklore and Historical
Process, Institute of Folklore Research, Special Issue 12, Zagreb, pp.171-185.
KERÉNYI, K.
1965. Voraussetzungen der Einweihung in Eleusis, in: Studies in the History of Religions. X.
Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.59-64.
KLANICZAY, Gabor,
1990. Heilige, Hexen, Vampire. Vom Mutren des Übernatürlichen. Berlin.

KOCH, Klaus-Friedrich
1974, "Sociogenic and Psychogenic Models in Anthropology: The Functions of Jalé Initiation",
in: Man, vol.9, no.3, pp.397-422.
KOLEVA, Tatiana,
1973a. "Institut des initiations en Bulgarie", in: Ethnologia Slavica, t.V, Bratislava, pp.163-185.
1973b. "Proisho`denie vesennih devi=wih oby=aev u nekotoryh \-noslavxanskih narodov", vo:
Makedonski folklor, 12, str.63-66.
KRSTI], B.
1984, Indeks motiva narodnih pesama balkanskih Slovena, SANU, Beograd.
KULI[I›, [piro; @. P. PETROVI›,
1970. Srpski mitolo{ki re~nik. Beograd.
LEEMING David Adams
1987. "Quests", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing
Company, New York 1987; vol.12, pp.146-152.
LEVI STRAUSS, Claude
1966-1971, Mythologiques, I-IV, Paris.
LEVINTON, G. A.
1980. "Iniciaci® i mifì", vo: Mifì narodov mira, Moskva, str.543-544.
1982 [1970], 'Neka op{ta pitawa izu~avawa svadbenog obreda", vo: Raskovnik,
br.31, Beograd, str.95-102.
LINCOLN, Bruce
1987. "Women's Inititaiton", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York; vol.7, pp.234-238.
LONG, Bruce J.
1987. "Underwold", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York; vol.15, pp.126-134.
LONG, Charles, H.
1963. Alpha. The Myths of Creation, New York, G. Braziller.
LOTMAN, Á. M.
1969. "O meta®zike tipologi~eskih opisanii kulÝtuì". Vo: Trudi po znakovim
sistemam, 4, str.460-477.
LÜTHI, Max.
1970. Once Upon a Time: On the Nature of Fairy Tales, New York: Frederick Ungar Publishing
Co.
1980. Der Aschenputtel-Zyclus. In: Vom Menschenbild in Märchen, ed.H. Janning, H. Geherts,
and H. Ossowski, pp.39-58. Kassel: Roth.
MAJERHOF, Barbara,
1986. "Obredi prelaza: proces i paradoks" vo: Gradina, XXI, br.10, str.18-39.
MAJSTOROVI›, Mili¢,
1928. "Kraqice", vo: Glasnik etnografskog muzeja u Beogradu, sv.3, str.103-104.
MANDEL, Ruth.
1983. "Sacrifice at the Bridge of Arta: Sex Roles and the Manipulation of Power". Journal of
Modern Greek Studies 1:173-183.
MARI], Sreten,
1965. "Igre i zbilja", vo: R. Kajoa, Igre i ljudi. Maska i zanos, Beograd, Nolit; str.9-28.

423
MATI], Vojin
1978, Psihoanaliza mitske pro{losti II, Beograd.
MATOV, D.
1894. "Bele`ki vÍrhu brskata narodna slovesnostw" . Vo SbNU X, str. 278-323.
MEGAS, A. Georgios,
1977. "Amor und Psyche", in: EM, Band 1, pp.464-472.
MEHAUDEN, M.
1965. "Le secret central de l'initiation aux mystères d'Eleusis", in: Studies in the History of
Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.65-70.

MELETINSKIJ, E. M.
1960. "K voprosu o genezise karelo-finskogo /posa", vo: Sovetskax /tnografix, 4,
Moskva, str.64-79.
1970. "Die Ehe im Zaubermärchen, ihre Funktion und ihr Platz in der Sruktur der
Märchen", in: Acta Etnographica 19, S. 281-292.
1970. "Mif i skazka". Vo: Folwklor i etnografix, Leningrad.
1980. "Geroj", vo: MNM, t.1, Moskva, str.296-297.
1981 [1976] Poetika mita. Nolit, Beograd.
1982. "Pitawe primene strukturno-semioti~kog metoda u folkloristici", vo:
Raskovnik, br.31, Beograd, str.49-67.
MELETINSKIJ, E.M., S.|. NEKL\DOV, E.S. NOVIK, D.M. SEGAL
1969. "Problemy strukturnogo poisanix vol[ebnoj skazki", vo: TZS, IV, Tartu; str.86-
135.
1971. "E]e raz o probleme strukturnogo opisanix vol[ebnoj skazki", vo: TZS, V, Tartu,
str.63-91.
MENDELSON, E.M.
1965. "Initiation and the Paradox of Power: a Sociological Approach", in: Studies in the History
of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.214-221.
MILO[EVI›, Nada,
1968. "Struktura predawa i pripovedaka o proricawu sudbine pri roÚewu", vo:
Rabotata na XIII kongres na Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija vo Dojran
1966 godina, Skopje, str.339-344.
MLADENOVI›, Olivera,
1963. Proigravawe devojaka u okolini Beograda. Sarajevo.
1972. "Dobranke - "kraqice". vo: Glasnik Etnografskog Instituta. Beograd,
str.19-20.
MLADENOVSKI, Simo,
1973. "Lazarici vo Kozja~ijata (Kumanovsko)", vo: Makedonski folklor, 12, 1973,
str.233-236.
MORIN, Violette,
1992. "Héros et idoles", in: EU, vol.11, Paris, pp.373-376.
NICOLAISEN, W. F. H.
1993. "Why Tell Stories About Innocent, Persecuted Heroines?", in: Western Folklore, vol.52,
no.1, pp.61-71.
NIEM, Christina,
1998. "Lily Weiser-Aall (1898-1987). Ein Beitrag zur Wissenschaftsgeschichte der Volkskunde",
in: Zeitschrift für Volkskunde, I, S.25-52.
NI^E, Fridrih
1983, Ro|enje tragedije, BIGZ, Beograd.
NOVEVSKA, Zvezda
1975. "Ku}aricite vo Skopska Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 15-16, str.347-
352.
1990. "Obi~ai svrzani so u~eweto na `enskata ra~na rabota vo selata na Skopska
Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 46, str.145-149.

424
NOVIKOV, V. Nikolaj,
1974. Obrazi vosto~noslav®nsko‘ vol{ebno‘ skazki, Leningrad.
1977. Baba - Jaga. in: Enzyklopädie des Märchens, Band 1, Her. vod K. Ranke. Walter de
Gruyter, Berlin, New York; pp.1121-1123.
OTTO Rudolf
1982 [1917]. The Idea of the Holy. An inquiry into the non-rational factor in the idea of the
divine and its relation to the rational. Oxford University Press. New York.
PANTTAJA, Elisabeth
1993. Going Up in the World: Class in "Cindarella", in: Western Folklore, vol.52, no.1, pp.85-
104.

PAPI], @arana
1997. Polnost i kultura. Telo i znanje u socijalnoj antropologiji. Prosveta, XX vek.
Beograd.
PAVLOVI], M.
1985. Obredno i govorno delo. Beograd.
1986. "Junaci se `ene i `ene-junaci", vo: Narodno stvarala{tvo - Folklor. Beograd, str.
1987. Poetika `rtvenog obreda. Nolit, Beograd.
PEARSON, A. C.,
1913. "Heroes and Hero-gods Greek and Roman, in: ERE, Edinburg, pp.652.
PENU[LISKI, Kiril,
1965a. "Nepoznato predanie za Marko Kralevi} i Sekula Detence", vo: Narodno
stvarala{tvo. Folklor, sv.13-14; str.991-999.
1965 b. "@enidba sa mrtvacem u makedonskom folkloru", vo: Narodno
stvarala{tvo - Folklor, sv.13-14; str.1063-1068.
1968 a. "Nare~nicite vo makedonskoto narodno tvore{tvo", vo: Rabotata na XIII
kongres na Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija vo Dojran 1966 godina,
Skopje, str.303-309.
1968 b. Juna~ki narodni pesni. Makedonska kniga, Skopje.
1983. "Marko Krale - legenda i stvarnost", Skopje.
1987. "Motivot 'Devojka bez race' vo makedonskata literatura i folklorot", vo:
MF, br.39-40, str.5-21.
1988, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Mak. kniga, Skopje.
1998. "Instra`uvawata na J. Polivka na makedonskite prikazni", vo: Spektar,
br.30; (vo pe~at).
PERCO, Daniela,
1993. "Female Initiation in Northern Italian Versions of 'Cindarella' ", in: Western Folklore,
vol.52, no,1. pp.73-84.
PETROVI›, @. P.
vidi: Kuli{i¢ [piro
Petrovi}, Svetozar,
1965. "Rje~nik knji`evnih termina i pojam knji`evne terminologije", in: Umjetnost rije~i, 9,
br.1, str.3-49.
PETROVSKI, Bla`e,
1992. Transformiraweto na makedonskiot juna~ki epos, Institut za folklor, "M.
Cepenkov", Skopje.
1997. "Makedonskiot naroden epos. Kontinuitet i promeni", vo: Narodnoto
tvore{tvo na po~vata na Makedonija. Makroproekt "Istorija na kulturata na
Makedonija", kn.6, MANU, Skopje; str.91-94.
PETTAZZONI, Raffaele
1959. "The Surpreme Being: Phenomenological Structure and Historical Developement",
in: The History of Religions, University of Chicago Press, Chicago, pp.59-66. (Ed. by Eliade
and J.M. Kitagawa).
POCS, Éva,
1986. Tündér és boszorkany Délkelet - és Közép-Europa hataran, Budapest.

425
 1989. "Hungarian Taltos and his European Parallels", in: Uralic Mythology and Folklore, ed. by
M. Hoppal - J. Pentikäinen, Budapest - Helsinki, (Ethnologica Uralica 1), pp.251-276.
1992. "Nyers és fött": Halal és élet. A kulturalis vivmanyok helye az Europai parasztsag
archaikus vilagképében", in: Kultura és tradicio I-II. Tanulmanyok UJVARY ZOLTAN
tiszteletére. Miskolc, pp.l1-21.
1995. "Traces of Indo-European Shamanism in South East Europe", in: Folk Belief Today, Ed.
by Mare Koiva and Kai Vassiljeva, Tartu, pp.366-373.
POLIVKA, Jir`i,
1927. "Dve pripovetke o metamorfozi spola iz okoline Soluna", vo: Prilozi za
kwi`evnost, jezik, istoriju i folklor, VII, Sv. 1-2, Beograd, str.1-22.
POPVASILEVA, Aleksandra,
1983. "Prikaznata Siljan [trkot" spored na{ite nao|awa na terenot", vo:
Makedonski folklor, br.32, str.55-73.
1997. Problemi na narodnata proza, Inst. za folklor, Skopje.

POPOVI›-PERI[I›, Nada
1989. "Dve politike tela: ve{tica i vila". Pogovor vo: T. R. –orÚevi¢, Ve{tica i
vila u na{em narodnom verovawu i predawu. De~je novine, Beograd.
PROKOPIEV, Aleksandar,
1994. "Opredeluvawe na terminot skazna, bajka ili vol{ebna prikazna?",
Spektar, 23-24, str.197-204.
1997. "Skaznata i magijata. (Vrz primerot na makedonskata skazna)". Vo:
Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija. Makroproekt "Istorija na
kulturata na Makedonija", kn.6, MANU, Skopje; str.71-84.
PROP, V. JA.
1976. FolÝklor i de‘stvitelÝnostÝ, Moskva, Izd. Nauka.
1990 [1946], Historijski korijeni ~arobne bajke. Svijetlost, Sarajevo.
RADENKOVI›, Qubinko
1982. "Ruska istra`ivawa folklora - Tartusko-moskovska {kola", vo: Raskovnik,
br.31. Beograd, str.41-48.
RADIN, Paul
1957. Primitive Man as Philosopher. Dover Publications, inc. New York.
RANK, Otto
1957 [1909]. The Myth of the Birth of the Hero. Robert Brunner, New York.
RANKE, Kurt,
1967 [1966]. "Kategorienprobleme der Volksprosa", in: Fabula, Bd.9, S.4-12.
RENFROE, Cheryl,
1998. "Initiation and Disobedience: Liminal Experience in Angela Carter's 'The Bloody
Chamber' ", in: Marvels & Tales. Journal of Fairy-Tale Studies, Vol. 12, No.1, pp.82-94.
RE^NIK NA MAKEDONSKATA NARODNA POEZIJA,
1983. Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje. t.I.
RICKETTS, M.L.
1981. "Androginija", vo: Enciklopedija `ivih religija, Nolit, Beograd., str.37-39.
ROBERTS, Warrren,
1958. The Tale of the Kind and Unkind Girls. Suplement-Serie zu Fabula. Berlin.
RODE, Ervin
1991. Psyche. Kult du{e i vera u besmrtnost kod Grka. Izd. knji`. Z. Stojanovi}a, Sremski
Karlovci - Novi Sad.
ROHEIM, Geza,
1953. "Dame Holle: Dream and Folk Tale (Grim No.24)", in: Robert Lindner, ed., Explorations
in Psychoanalysis. New York; Julian Press.
1970. Héros phallique et symboles maternels dans la mythologie australienne. Paris, Gallimard.
RÖRICH, L.
1964. Märchen und Wirklichkeit. Franz Steiner verlag GMBH, Wiesbaden.
RUBINSTEIN, Ben.

426
 1982 [1955].The Meaning of the Cindarella Story in the Developement a Little Girl. In
Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A. Dundes, pp.219-228. NY: Garland Publishing Co.
RUDOLPH, Kurt
1987. "Mystery Religions", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York; vol.10, pp.230-239.
SAZDOV, Tome
1976. Makedonskata narodna poezija. Kultura, Skopje.
1988. Makedonska narodna literatura, Skopje.
1996. "Zapisot na \or|ija Pulevski na narodnata pesna za Marko Krale i Dete
Dukadin~e", vo: Spektar, br.27, str.119-123.
SANTARCANGELI, Paolo,
1979. Le lyvre des labyrinthes. Histoire d'un mythe et d'un symbole.NRF, Gallimard, Paris.
SBORNIK NA NARODNI UMOTVORENIJA, Sofija, br.1-50.
SCHEIN, Seth,
1989 [1984]. Smrtni junak. Globus, Zagreb.
SCHÖNBECK, Hans-Peter,
1977. "Achilleus", in: EM, Band. 1; Walter de Gruyter, Berlin; pp.61-65.

SCHROEDER Roger
1992, Initiation and Religion. A Case Study from the Wosera of Papua New Guinea. Studia
Instituti Anthropos, 46, Fribourg.
SCHURTZ Heinrich,
1902, Alterslassen und Männerbünde. Berlin.
SENC, Stjepan,
1988 [1910]. Gr~ko - hrvatski rje~nik, Zagreb.
SEGAL, Robert A.
1987, Joseph Campbell. An Introduction, Garland Publishing, Inc, New York.
SENN, Doris,
1997. "Osvrt kon knigata na Calvetti, Anselmo: Alle origini di miti, fiabe e leggende. Teoderico
e altri protagonisti. Ravenna: Longo 1995", in: Fabula Bd.38, 1-2, S.136-138.
SIIKALA, Anna-Lena,
1978. The Rite Technique of the Siberian Shaman, FFC, 220; Helsinki.
SKOK, Petar,
1971. Etimologijski rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. T.1, JAZU, Zagreb.
SPENCER, Baldwin and GILLEN, F.J.
1904. Northern Tribes of Central Australia. Macmillan and Co., London.
SPITZ, Christian
1994. Questions d'adolescents, Ed. O. Jacob, Paris.
SREJOVI], D.
1958. "Les anciens éléments balkaniques dans la figure de Marko Kraljevi}", in: @iva antika,
VIII, sv.1, Skoplje; pp.75-97.
SREJOVI›, D. i CERMANOVI›, A.
1979. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Beograd.
STOJANOVIC, Lidija
1993. "L'institut d'inititation envisagé dans le cadre de "Globale Village", XIX FILLM Congrès,
Brasilia.
1996. "The Archetype of Initiation on the Threshold of the Third Millennium", in:
Contemporary Folklore: Changing world view and tradition. Tartu, pp.195-210.
1996a. Tanatolo{kiot pravzor na `ivotot. Fenomenot `rtvuvawe vo
makedonskata narodna kni`evnost. Institut za folklor, kn.23, Skopje.
1996b. "Ossobenosti {amanizma v Kalevale ...", in: FU8, str.433-438.
STOJAN^EVI], Vidosava,

427
 1972. "Obredi na voveduvawe (inicijacija) vo svadbenite obi~ai kaj srbite,
makedoncite i kosovsko-metohiskite albanci", vo: Makedonski folklor, 9-10,
str.17- 31.
STONE, Kay
1985. The Misuses of Enchantment: Controversies on the Significance of Fairy Tales. In
Women's Folklore, Women's Culture, eds. Rosan Jordan and Susan Kal~ik. Philadelphia:
University of Pennsylvania Press.
1975. Things Walt Disney Never Told Us. Journal of American Folklore 88:42-49.
SPIROVSKA, Leposava,
1974. "Ku}aricite vo Skopska Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 14, str.251-252.
SVETIEVA, Aneta,
1995. "Novogodi{ni obi~ai vo Kratovsko", vo: Etnolog, God. IV br. 6, Skopje,
str.99- 111.
[MAUS, A.
1967. "Neomitologizmot" i jugoslovenskata narodna epika", vo: Literaturen zbor,
XIV, br.19. Skopje. br.3,
TAHO-GODI, A.A.
1980. "Geroj", vo: MNM, Moskva, t.1, str.294-296.

TANOVI›, Stevan,
1928. "Za{to mlado`ewa ne skida kapu pri ven~awu", vo: GEM, kw.3, str.102-103;
Beograd.
TARNER, Viktor,
1986, "Varijacije na temu liminalnosti", vo: Gradina, XXI, br.10, str.40-56.
TARNER, Terens
1986, "Transformacija, hijerarhija i transformacija: jedna preformulacija van
Genepovog modela strukture obreda prelaza", vo: Gradina, XXI, br.10, str.57-73.
TASEVSKA, Violeta,
1983. Mitovi i mitolo{ki elementi vo makedonskite narodni prikazni. Skopje,
(magisterska teza).
1985. "Mitot za sleguvawe vo 'Dolna zemja' vo makedonskite vol{ebni
prikazni", vo: Kulturen `ivot, XXX, br.9-10, str.45-50.
1996. "Mitot na makedonskata narodna prikazna", Studii za makedonskiot jazik,
literaturz i kultura, Zbornik referati od Vtorata makedonsko-
severnoamerikanska slavisti~ka konferencija za makedonistika, Skopje, str.311-
319.
TATAR, Maria.
1987. The Hard Facts of the Grimms' Fairy Tales. Princeton, NJ: Princeton University Press.
TATAROVSKA, Lenka
1994. "Transformacii na obrednite strukturi", vo: Spektar, 23-24, str.249-274.
1996. Metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi (Metafizika na
sinkretizmot) - doktorska disertacija. Skopje.
TAYLOR, Archer,
1964. "The Biographical Pattern in Traditional Narrative", in: Journal of Folklore Institute, I,
pp.114-129.
TESTART, Alain,
1990, L'Australie, in: Le grand Atlas des Religions. Ed. par Charles Baladier et comp.,
Encyclopædia Universalis France S.A., pp.81-82.
1992, De la nécessité d'être initié. Société d'éthnologie. Nanterre.
1993. "Des Rhombes et des tjurunga", in: L'Homme, 125, XXXIII (1), pp.31-65.
THOMAS, Susane Sara,
1995. " 'Cinderella' and the Phallic Foot: The Symbolic Significance of the Tale's Slipper Motif",
in: Southern Folklore, Vol.52, no.1, pp.19-31.
THOMPSON, Stith,

428
 1951. The Folktale. New York: The Dryden Press .
1958. Motif-Index of Folk Literature, vol.1-6, Copenhagen.
TOPOROV, V. N.,
1992. "E]e raz o frakijskom vsadnike v balkanskoj i indoevropeiskoi perspektive",
vo: Obraz mira v slove i rituale. Balkanskie =tenix ³ I, Institut slavxnovedenix i balkanistiki
RAN, Moskva; str.3³32.
TURCAN, Robert,
1963, " 'Le roman initiatique': A propos d'un livre récent", in: RHR, pp.149-199.
TURKALJ, Nenad,
1972. Enciklopedijski leksikon - Mozaik znanja. Muzi~ka umetnost. Interpres, Beograd.
URO[EVI], Vlada,
1993. Mitskata oska na svetot, NIO "Studentski zbor", Skopje.
UTHER, Hans-Jörg,
1979. Crescentia in: EM, sv.3, pp.167-171.
VAKARELSKI, Christo,
1970. "Jeux et coutumes théâtrales chez les Bulgares". Ethnologia Slavica, t.I, pp.121-142;
Bratislava.
van GENNEP, Arnold,
1981 [1909] Les rites des passage, Picard, Paris.
VERNANT, Jean - Pierre
1979. "A la table des hommes", in: M. Detienne et J. P. Vernant, La cuisine du sacrifice en pays
grec. Gallimard, Paris.
VIERNE, Simone
1987 [1973]. Rite. Roman. Initiation, PUG, Grenoble.
von BEIT, Hedwig,
1952, Symbolik des Märchens, Berne.
1956. Gegensatz und Erneuerung im Märchen. Berne.
VROCLAVSKI, K.
1989. "Tipolo{ki indeks na motivite po AT", vo: Cepenkov, Makedonski narodni
prikazni, 5, str.301-306.
WEBSTER HUTTON
1908. Primitive Secret Societies. A Study in Early Politics and Religion. Macmillan
Company, New York.
WECKMAN, George
1987. "Secret societies", in: Encyclopedia of Reloigion, (ed. M.Eliade), Macmillan
publishing Company, New York; vol.13, pp.151-154.
WEHSE, Rainer
1979. Cindarella (AT 510 A, B). In Enzyclopädie des Märchens. Band 3, Lief.1, Berlin - New
York: Walter de Gruyter.
WEISER, Lily,
1926. "Germanische Hausgeister und Kobolde". In: Niederdeutsche Zeitschrift für Volkskunde, 4,
S.1-19.
1927. Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde. Ein Beitrag zur deutschen und
nordischen Altertums - und Volkskunde. Bühl (Baden).
WESTERN FOLKLORE,
1993. Perspectives on the Innocent Persecuted Heroine in Fairy Tales. Vol.52, No.1. ed. by C.
Bacchilega and S. S. Jones.
WHITING, John W. M., KLUCKHOLM, Richard, and ANTHONY, Albert
1958. The Function of Male Initiation Ceremonies at Puberty. In: Eleanor Maccoby, Theodore
Newcomb, and Eugene Hartley (eds.), Social Psychology (3d ed.); pp.359-370. New York: Holt,
Reinhart & Winston.
WIDENGREN, G.
1965. "Some Reflections on the Rites of Initiation" (in the Light of Papers presented at
Strasburg). in Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E.
J. Brill, pp.287-309.

429
WINTERSTEIN, Alfred,
1928. "Die Pubertätsriten der Mädchen mit deren spuren im Märchen", in: Imago 14, pp.199-
274.
WISSOVA, Paulys,
1903. Realencyclopädie der classischen altertumwissenschaft, Stuttgart.
XANTNAKOU, Margarita
1988. Cendrillon et les soeurs cannibales. De la Stakhtobouta maniote (Grèce) à l'approche
comparative de l'antropophagie intraparentale imaginaire. Cahiers de l'homme, vol. XXVIII,
Paris: Éditions de l'École des Hautes Études en Sciences Sociales.
YOUNG Frank W.
1965. Initiation Ceremonies. A Cross-Cultural Study of Status Dramatization. The Bobbs-Merrill
Co., Inc. New York,.
ZE^EVI], Slobodan
1965. "Odre|ivanje sudbine pri ro|enju u Ju`nih Slovena", vo: Narodno stvarala{tvo
Folklor, IV, sv.15-16, str.1215-1221.
ZIPES, Jack,
1983. Fairy Tales and the Art of Subversion: The Classical Genre for Children and the Process
of Civilization. New York: Methuen.
1987. ed. and trans.The Complete Fairy Tales of the Brother Grimm. New York: Bantam Books.
1987a: "On Analyzing Fairy Tales: 'Little Red Riding Hood' Revisted", in: Western Folklore,
vol.46, no.2, pp.97-106.
1993. "Spinning with Fate: Rumpelstiltskin and the Decline of Female Productivity", in: Western
Folkore, vol.52, no.1, pp.43-60.
1993a. The Trials & Tribulations of Little Red Riding Hood. New York: Routledge.
ZUMWALT, Rosemary Lévy
1988. THE ENIGMA OF ARNOLD VAN GENNEP (1873-1957):
Master of french Folklore and Hermit of Bourg -la-Reine, FFC No.241, Helsinki.

430