Professional Documents
Culture Documents
Evropska komisija
Generalen direktorat za komunikacii
Publikacii
B-1049 Brisel
ISBN 978-92-79-04818-0
EVROPA!
Zdravo! Dobre dojde vo Evropa - na{iot dom.
Dojdi so nas da ja istra`uvame Evropa zaedno! Toa }e bide pat poln so avanturi niz
prostorot i vremeto i }e otkrie{ mnogu interesni raboti.
1
[to sodr`i ovaa kniga?
stranica
Kontinent za otkrivawe 3
Pro{etka 6
Klima i priroda 8
Zemjodelstvo 11
More 14
Jazici vo Evropa 30
Semejstvo na narodi 31
Zbli`uvawe na semejstvoto:
prikaznata za Evropskata unija 32
[to pravi EU 36
Utre . . . i potoa 44
2
Kontinent za otkrivawe
Najvisokata
Naj planina vo Evropa e planinata
Elbrus, vo Kavkaskite Planini, {to se nao|a
Elb
na granicata me|u Rusija i Gruzija. Nejziniot
najvisok vrv dostignuva 5 642 metri
na
nadmorska viso~ina.
na
o Evropa.
isokata planina v
Elbrus, najv
ch
dlabo~ina od 310 metri i sodr`i 89 trilioni i
ss-image.
litri voda..
ne: ST/swi
ism By-li
land Tour
© Switzer
@enevsko
to ezero
, na Alpi
te.
ka.
aima, vo Fins
Ezeroto S
3
4
© Map: Lowell Johns Ltd. Bathymetry: The British Oceanographic Data Centre
manija.
unavskat a delta, Ro
Pe likani na D
is
Media/Corb
© Van Parys
Dolinata
na rekata
Loara e pozn
ata po uba
vite zamoc
i.
ajna.
uva po rekata R
o va re n brod pat
Nat
5
Pro{etka
Za pro{etka niz Evropa, pati{tata i `eleznicite se mnogu
pokorisni
r otkolkuu rekite.
r
Dali
Da znae{ deka `elezni~kite linii za
prv
pr pat bile postaveni vo Evropa? Xorx
Stivenson
St go vovel prviot patni~ki voz vo
1825
18 godina. Vozot bil nare~en “Raketa” i
dostignuval
d brzina od 25 kilometri na ~as
- brzina koja za toa vreme bila navistina
golema.
g
is
Media/Corb
© Van Parys
ata”
z – “Raket
t i va za p atni~ki vo
omo
Prvata lok
ve n so n.
na Sti
Dene{nite brzi elektri~ni vozovi se mnogu porazli~ni od prvite parni ma{ini.
Sovremenite vozovi se mnogu udobni i se dvi`at so brzina do 330 km/~ na specijalno
konstruirani {ini. Postojano se gradat novi linii, so cel da im se ovozmo`i na lu|eto da
patuvaat {to e mo`no pobrzo od eden do drug golem grad vo Evropa.
Vozovite
“Evrosta
r” na sta
nicata V
aterlo (
London).
6
Najvisokiot most na svetot (dostignuva viso~ina od 245 metri) e Viaduktot Milo vo
Francija. Pu{ten e vo upoteba vo dekemvri 2004 godina.
Dvata
Dv najdolgi mosta vo Evropa se: Oresund,
paten
pa i `elezni~ki most (dolg 16 km) me|u
Danska
Da i [vedska, i Vasko de Gama, paten
most
m (nad 17 km dolg) preku rekata Tagus vo
Portugalija.
P Mostot Vasko de Gama go dobil
imeto
i spored slavniot istra`uva~, a za
nego
n mo`e{ da pro~ita{ pove}e vo [estoto
s
Media/Corbi
poglavje.
© Van Parys
t – Via duktot
so ki o t m o st vo sveto
Najvi
ija).
Milo (Franc
Corbis
rys Media/
A380”, proektiran taka {to mo`e da prenesuva 840
patnici.
c Prv
r pat poletal vo april
r 2005 godina.
© Van Pa
Najgolem
iot pat
“Erbas A3 ni~ki av
80”. ion vo sv
etot -
“Konkord”,
“Kon najbrziot avion izgraden dosega, bil proektiran
od strana
s na tim od francuski i britanski in`eneri. Toj
mo`e{e
mo` da leta so brzina od 2 160 km/~ - dva pati pogolema
brzina
brz od brzinata na zvukot - i mo`e{e da go mine
Atlantikot za pomalku od tri ~asa! (Na pove}eto vidovi
Atl
avioni im treba okolu osum ~asa.)
av
nsira
“ Ar i ja na 5” la istra`uvawa i drugo. Pove}eto sateliti vo svetot denes
a
Raketat o vselenata. se lansiraat so pomo{ na ovie evropski raketi.
e l i t iv
sat
Uspesite na ovie letala, “konkord”, “erbas” i “Arijana” poka`uva {to s$ mo`e da se postigne
koga sorabotuvaat razli~ni evropski zemji.
7
Klima i priroda
Pogolemiot del od Evropa ima umerena klima - nitu e premnogu toplo
nitu e premnogu studeno. Najstudenite mesta se nao|aat na dale~niot
sever i na visokite planini kade {to temperaturite zime mo`at da padnat
i do -40 stepeni Celziusovi. Najtoplite mesta se nao|aat na jug i jugoistok, kade {to
dnevnite temperaturi vo tekot na letoto mo`at da dostignat i do +40 stepeni Celziusovi.
Spravuvawe so zimata
Divite `ivotni vo studenite predeli obi~no imaat debeli krzna ili gusti perduvi za da im
bide toplo, a nivnite krzna ~esto se beli za da se prikrijat vo snegot. Nekoi od niv zimata
ja minuvaat vo spiewe za da za{tedat energija. Ovaa pojava se narekuva hibernacija.
orbis
© Van Parys Media/C
s
Media/Corbi
© Van Parys
...i sne`niot bu
v mo`at dobro da
a... kamufliraat. se
Arkti~kata lisic
© Van Parys Media/Corbis
s
ia/Corbi
rys Med
© Van Pa
8
Mnogu vidovi ptici se hranat so insekti i sitni vodni `ivotni, ili so druga hrana do koja
ne mo`at lesno da dojdat vo tekot na studenite zimski meseci. Zatoa tie naesen se selat
na jug i ne se vra}aat s$ do proletta. Nekoi od niv minuvaat iljadnici kilometri, preku
Sredozemnoto More i pustinata Sahara, za da ja minat zimata vo Afrika. Ova sezonsko
patuvawe se narekuva migracija.
orbis
© Van Parys Media/C
Corbis
rys Media/
© Van Pa
ite livadi.
o e prijatno na planinsk
Letot
9
Ladnokrvnite `ivotni, kako {to se
vle~ugite, imaat ista takva potreba od
sonceto koe im dava energija. Vo letoto,
osobeno vo ju`na Evropa, ~esto mo`ete da
vidite kako se son~aat gu{teri i da
slu{nete pesna na {turci i skakulci.
ck
Speybroe
© Jeroen
me.
loto vre
aat top
te go sak
Gu{teri
ia/Corbis
so nivnata berba. I le{nicite zreat naesen, a
ververi~kite gi sobiraat i gi skladiraat za vo
vo zima.
bira at le{nici za
Ververicite so
Esenta gi prekri
10 va {umite so ra
znovidni boi.
Zemjodelstvo
e{ka.
vo Bergen, Norv
Drveni ku}i
© Getty Images
Portokalite se
odgleduvaat vo
kako {to e [pa topli zemji
nija. Tie se dobr
zdravje bidej}i i za na{eto
se bogati so vi
tamin C.
Onamu kade {to ima mnogu son~evi denovi i
re~isi nema slana (blizu do Sredozemnoto More,
na primer), zemjodelcite odgleduvaat portokali,
limoni, grozje i maslinki. Maslinkite sodr`at
bogato maslo {to mo`e da se iscedi od niv, a
potoa da se koristi za prigotvuvawe hrana.
Grozjeto se gme~i za da se dobie sok od koj potoa
mo`e da se napravi vino. Evropa e poznata
L
R ZAVORA
publika.
r vo Чe{kata Re
Grozdobe
© Getty Images
Od ova grozje }e se do
bie crveno vino. 11
Zemjodelcite od Sredozemnomorskite zemji
odgleduvaat i mnogu drugi vidovi ovo{je i
zelen~uk. Domatite, na primer, mo{ne dobro vireat
na ju`noto sonce. No, zelen~ukot bara mnogu voda,
zatoa zemjodelcite vo toplite, suvi oblasti ~esto
moraat da gi navodnuvaat svoite kulturi. Toa
zna~i deka pravat kanali za navodnuvawe od
rekite ili crpat voda od dlabo~inata na zemjata.
Corbis
rys Media/
© Van Pa
e predeli
lturi vo su{nit
ku
elskite
Na zemjod no navodnuvawe.
reb
im e pot
orbis
no od niv se koristat i volnata i ko`ata.
va at vo
`at da se ~u
Sviwite mo
rostorija.
zatvorena p
© Zefa
Koko{kite
proizveduv
mnogu prot aat jajca, k
eini i ni p oi sodr`at
omagaat da
bideme zdr
avi.
12
Vo Evropa farmite se so razli~ni golemini, od mnogu
golemi do mnogu mali. Nekoi od niv poseduvaat
golemi poliwa, a za tolkavi golemi obrabotlivi
povr{ini potrebni im se golemi ma{ini {to }e
ovozmo`at da se sobere `etvata. Drugi, na primer
vo ridestite predeli, mo`e da imaat mali poliwa.
So postavuvaweto yidovi ili ogradi me|u nivite
se ovozmo`uva da se spre~i vetrot i do`dot da ja
odnesat zemjata, a tie se dobri i za divite `ivotni
is
{to `iveat vo tie predeli.
Media/Corb
© Van Parys
Kola` od r
aznobojni p
oliwa vo E
vropa.
da
site da mo`at
t a e s o z dadena za
Priroda
vo nea.
u`ivaat
13
Moreto
Evropa ima iljadnici kilometri prekrasno morsko krajbre`je,
{to prirodata go oblikuvala na razni na~ini. Ima visoki kameni
ridovi i prekrasni pla`i so pesok ili raznoboen ~akal {to moreto go formiralo so
mnoguvekovno zaplisnuvawe na vodata.
s
Media/Corbi
a.
valo ovie karpi od kred
Moreto gi obliku
Gle~erite go izrezbale ovoj fjord.
– Pila.
vo Evropa
© Bios
n a d i n a
at a peso~
Najvisok Edno od najretkite `i
votni vo
Evropa – fokata “Monk”
– `ivee vo
Sredozemnoto more.
14
Mnogu vidovi morski `ivotni i ribi `iveat vo vodite na evropskoto krajbre`je. Tie se
hrana za morskite ptici i cica~i, kako {to se fokite. Onamu kade {to rekite dotekuvaat
vo moreto, koga nastapuva oseka, jata barski ptici doa|aat da se hranat so `ivotnite {to
`iveat vo kalta.
es.com
© Bill Paton/www.rspb-imag
images.com
© Andrew Ross/www.rspb-
ngvin) se vgnezduva
“Puffin” (poseben vid pi
ulovi riba.
vo karpite i nurka za da Jata barski ptici baraa
t hrana vo re~nite predel
i.
Lu|eto i moreto
Moreto e va`no i za lu|eto. Sredozemnoto More bilo mnogu va`no i za starite Rimjani {to
go narekuvale Mare nostrum: Na{e More. Vra}ajki se niz vekovite, Evropejcite plovele
po moriwata na svetot, gi otkrivale drugite kontinenti, gi istra`uvale, ja razvivale
trgovijata i gradele svoi domovi tamu. Vo poglavjeto “Patuvame niz vremeto” mo`e{ da
pro~ita{ pove}e za ovie golemi patuvawa i otkritija.
Brodovi kont
ejneri nosat st
Evropa. oka vo i nadvor
od
15
Nekoi od najdobrite brodovi na svetot see
gradat vo Evropa. Eden od niv e i brodott
“Kvin Meri 2”- najgolemiot patni~ki brodd
na svetot. Ovoj brod go realizira{e svoeto
prvo prekumorsko patuvawe vo januari 2004
godina.
© Andrew Ross
Najgolemiot pa
tni~ki brod na
– Kralica Mer svetot
i 2.
Evr
Evropskite krajbre`ni letuvali{ta se odli~ni mesta
za odmor. Mo`e{ da u`iva{ vo razni vidovi vodeni
sp
sportovi, od surfawe i plovewe do skijawe na voda i
nurkawe.
nu Ili, ednostavno, mo`e{ da se opu{ti{ - da se
son~a{
s na pla`ite i da se razladuva{ vo moreto.
Corbis
rys Media/
© Van Pa
Malta.
e`nite vodi na
u r k awe vo krajbr
N
Ribolov
nivnite semejstva.
© Van Parys Med
Evropjanite ja
dat razni vido
Tunata e edna od vi riba.
najgolemite!
(Holandija).
r i k a vo Roterdam
brod-fab
Moderen
16
Drug na~in da se obezbedi ribniot fond e ribata da se odgleduva. Na krajbre`jata na
Severna Evropa lososot se odgleduva vo golemi kafezi postaveni vo moreto. Nekoi mekoteli
i lu{parite, kako {kolkite, ligwite i rakovite, mo`at da se odgleduvaat na ist na~in.
Corbis
rys Media/
© Van Pa
Mo`ete
da odite
na ribolo
v i bez br
od!
© Zefa
losos vo [kotska.
Odgleduvawe na
Portugal
ija – na za
padniot
kraj na Ev
ropa.
17
Patuvawe niz vremeto
Vo tekot na iljadnici godini Evropa zna~itelno se izmenila.
Toa e fascinantna prikazna! No e i mnogu dolga, pa zatoa ovde davame samo nekoi glavni
momenti od nea.
Kameno doba
Pr
Prvite Evropejci bile lovci i `iveele vo
pe{teri.
pe Na yidovite od nekoi pe{teri ima
prekrasni crte`i na sceni od lov. So tekot
p
na
n vremeto, toe nau~ile i da odgleduvaat
`ivotni,
` rastenija i po~nale da `iveat vo
naselbi.
n
ia/Corbis
© Van Parys Med
{tera vo
e` i vo prai storiskata pe
Цrt
ja.
Lasko, Franci
Podocna bil otkrien u{te pocvrst metal: `elezoto. Najdobroto `elezo bil ~elikot, koj bil
cvrst i ne se kr{el lesno, i od nego se pravele mnogu dobri me~ovi. No, bilo mo{ne te{ko
da se dobie ~elikot, pa zatoa dobrite me~ovi bile retki i skapoceni!
18
Stara Grcija - nekade od 2.000 do 200 pred n. e.
postoi
Hram od anti~ka Grcija koj i denes
(vo Atina).
ia/Corbis
© Van Pa
got
a na bo
© Van Parys Med
slik
r ~ k a vazna so
a g
Anti~k
Eros .
Platon, eden
od najgolemit
svetski mislit e
eli.
19
Rimskata Imperija - od okolu 500 godina pred n. e do 500 god. od n. e.
(n.e. ozna~uva na{a era)
Anglija
A do pustinata Sahara i od Atlantskiot
Okean do Azija.
e
Del od stariot Rim – i kako izgledal
rimskite vojnici.
ia/Corbis
© Van Parys Med
Rimski akvedu
s
kt koj postoi
Media/Corbi
itologijata.
i mozaik so li~nost od m
Rimsk
20
Sreden vek - od okolu 500 do 1.500 godina od n. e.
Koga Rimskata Imperija propadnala, razli~ni delovi na Evropa bile prezemeni od razli~ni
plemiwa. Na primer od...
ia/Corbis
© Van Parys Med
Keltska umet
nost od 700-t
godina od n.e. a
Scena so borbi
prika`ana na
tapiserijata
Bajo.
2211
Slovenite se naselile vo mnogu delovi od Isto~na Evropa i se predci na dene{nite
narodi {to gi zboruvaat slovenskite jazici. Me|u niv se: belorusite, bugarite, hrvatite,
makedoncite, poljacite, ~esite, rusite, srbite, slovacite, slovencite i ukraincite.
Corbis
rys Media/
© Van Pa
Srednove
kov
za{tita nite zamoci bil
od nepri e gradeni
jateli. za
tektura (kako vo
“Gotskata” arhi m izum
artr) be{e gole
katedralata [
na Sredniot vek.
Del od golema
ta srednoveko
([panija). vna xamija vo
Kordoba
22
Renesansa - okolu 1.300 do 1.600 godina od n. e.
ia/Corbis
Evropa (1445 godina) - i tie se vqubile vo Stara Grcija
Nebare povtorno se rodil eden izguben svet na ubavina i mudrost. Tokmu zatoa ovoj period
nie go narekuvame renesansa ({to zna~i “povtorno ra|awe”). Taa na svetot mu dala:
is
Media/Corb
© Van Parys
Edna od na
ovoj “helikopter” jpoznatit
nacrta Boti~eli. e renesansn
Leonardo da Vin~i go i sliki: V
enera od
pred 500 godini.
23
Golemi otkritija i novi idei - od 1500 do 1900 godina od n. e.
Vo vremeto na renesansata trgovijata so dale~nite zemji
stanala mnogu va`na dejnost za evropskite trgovci.
Tie prodavale dobra vo Indija i ottamu nosele vredni
za~ini i skapoceni kamewa. No, patuvaweto po kopno
bilo mnogu te{ko i traelo mnogu dolgo, taka {to
trgovcite sakale da pronajdat na~in da odat vo Indija
preku more. Problemot bil vo toa {to Afrika im bila
na patot - i bila mnogu golema!
is
Media/Corb
kon zapad. Taka, vo 1492 godina, Kristofer Kolumbo
i negovite mornari isplovile od [panija i go
© Van Parys
minale Antlantskiot Okean. No, namesto da stignat
vo Indija, tie gi otkrile Bahamskite Ostrovi Kopija na
brodovite
(ostrovi vo Karipskoto More, blizu krajbre`jeto na Kolumbo. na Kristo
fer
Amerika).
k {to
– prviot ~ove
Vasko de Gama
ia/Corbis
ropa vo I nd ij a.
otplovil od Ev
© Van Parys Med
orbis
rastenijata ‘evoluirale’- se menuvale od eden vo drug vid vo
^arls Darvin ja ob
javi svojata teor
za evolucijata vo ija
1859 godina.
teli od
er, ed en od golemite pisa
Vo lt voto.
osvetitelst
periodot na pr
ia/Corbis
vo prodavnici i po{ti, banki i osiguritelni
© CERN
niz svetot vo 1960-tite godini.
Tim Berners-L
Henri Bekerel Francuzin Nau~nik: toj ja otkril radioaktivnosta vo 1896. i
orbis
© Van Parys Media/C
Robert Bojl Irec Nau~nik: poznat po svoite eksperimenti so
gasovi i otkrivaweto na Bojloviot zakon.
Salvador Dali [panec Umetnik: poznat po svoite ~udni sliki, sli~ni Marija Kiri
na sonovi vo nadrealisti~ki stil.
27
Ime Nacionalnost [to napravile
ia/Corbis
Marlen Ditrih Germanka Akterka: taa igrala vo mnogu filmovi,
Antonin Dvor`ak ^eh Kompozitor: me|u negovite golemi dela e Marlen Ditrih
Novata svetska simfonija.
orbis
Federiko Felini Italijanec Filmski re`iser: me|u negovite golemi
is
Olimpiskite igri vo 2004 godina.
Media/Corb
Herge (Xorx Remi) Belgiec Umetenik i pisatel: toj gi sozdade avanturite
© Van Parys
na Tintin i mnogu drugi stripovi.
Federiko F
Hajnrih Herc Germanec Nau~nik: vo 1888 doka`al deka postojat elini
radiobranovite.
vselenata.
Franc List
28
rbis
Ime Nacionalnost [to napravile
Erki Nol Estonec Sportist: osvoil zlaten medal vo dekatlon na Pablo Pikaso
Olimpiskite igri od 2000 godina.
orbis
© Van Parys Media/C
Pablo Pikaso [panec Umetnik: poznat po svoite sliki vo
kubisti~ki stil, me|u niv Gospo|icite na
Aviwon.
rbis
sliki e i slikata “Bdeewe”.
U[TE EDEN:
MOJOT IZBOR
Mojot izbor
29
Jazici vo Evropa
Lu|eto vo Evropa zboruvaat mnogu razli~ni jazici. Pove}eto
od niv im pripa|aat na tri golemi grupi ili semejstva: germanska,
slovenska i romanska. Jazicite vo sekoja grupa imaat odreleni sli~nosti zatoa {to
poteknuvaat od ista grupa jazici. Na primer, romanskite jazici poteknuvaat od latinskiot
jazik {to go zboruvale Rimjanite.
Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici.
Slovenski
Ne e te{ko da se vidi sli~nosta na ovie jazici preku dadenite primeri. No, ima i drugi
evropski jazici koi ne se tolku bliski ili nemaat nikakvi sli~nosti me|u sebe.
Eve kako se veli “Dobro utro” ili “Zdravo” na nekolku od ovie jazici.
Na jazikot na Romite, koi `iveat vo mnogu delovi od Evropa, “Dobro utro” e Lasho dyes.
U~eweto jazici mo`e da bide mnogu zabavno i va`no na eden kontinent kako na{iot.
Mnogumina od nas u`ivaat da odat na odmor vo drugi evropski zemji, da gi zapoznavaat
lu|eto {to `iveat tamu. Toa e odli~na mo`nost za praktikuvawe na izrazite {to sme gi
nau~ile na razli~nite jazici.
30
Semejstvo na narodi
Zna~i, nie u`ivame vo ona {to e razli~no i posebno za na{ata zemja i region oddelno, no
isto taka u`ivame vo ona {to go imame zaedni~ko kako Evropejci.
Vojna i mir
Za `al, imalo i mnogu raspravii vo ramkite na evropskoto semejstvo. ^esto tie izbuvnuvale
poradi sporovite {to se vodele okolu toa koj treba da upravuva so nekoja zemja, ili okolu
toa koja zemja {to poseduva. Ponekoga{ nekoj vladetel sakal da se zdobie so pogolema mo}, a
toa go pravel preku osvojuvawe teritorii na svoite sosedi.
45 godina.
Evropa vo 19
31
Zdru`uvawe na semejstvoto:
prikaznata za Evropskata unija
Vtorata svetska vojna zavr{ila vo 1945 godina. Toa bilo vreme
na stravotni razurnuvawa i ubivawa, a zapo~nala vo Evropa.
Kako mo`ele voda~ite na evropskite zemji da spre~at takvi u`asni ne{ta povtorno da se
slu~at? Im bil potreben navistina dobar plan, kakov {to nemalo dotoga{.
@an Mone
Taka, @an Mone do{ol do edna nova i mnogu smela ideja. Negovata ideja bila vladite
na Francija i Germanija - a mo`ebi i drugi evropski zemji - da ne gi vodat sami svoite
industrii za jaglen i ~elik. Namesto toa, ovie industrii da bidat organizirani od strana
na lu|e od site zemji, i tie da sednat na masa, da diskutiraat i da gi re{avaat rabotite
zaedno. Na toj na~in vojna me|u niv bi bila nevozmo`na!
Rober [uman
32
Odr`aniot govor gi ubedil ne samo francuskite i germanskite voda~i tuku i voda~ite na
Belgija, Italija, Luksemburg i Holandija. Tie site re{ile da gi zdru`at svoite industrii
na jaglen i ~elik i da formiraat klub {to go narekle Evropska zaednica za jaglen i ~elik
(EZJ^). Se zalo`ile taa da raboti za miroqubivi celi i da pomogne da se obnovi Evropa od
razurnuvawata na vojnata. EZJ^ bila formirana vo 1951 godina.
Zaedni~ki pazar
[este zemji tolku dobro sorabotuvale {to re{ile da osnovaat drug klub, nare~en Evropska
ekonomska zaednica (EEZ). EEZ e formirana vo 1957 godina.
‘Ekonomski‘ zna~i ‘vo vrska so ekonomijata‘ - so drugi zborovi: vo vrska so pari, biznis,
rabota i trgovija.
Edna od glavnite idei bila zemjite na EEZ da
delat ‘zaedni~ki pazar‘ so cel da si ja olesnat
trgovijata me|u sebe. Dotoga{ kamionite,
vozovite i {leperite prevezuvale stoka
od edna do druga zemja i sekoga{ morale
da zapiraat na grani~nite premini, im se
proveruvale patnite dokumenti i se pla}ale
dava~ki nare~eni ‘carina‘. Ova gi zabavuvalo
rabotite, a proizvodite od stranstvo
poskapuvale.
© Keystone
Vtorata svetska vojna dovela do toa da bide mnogu te{ko da se proizveduva hrana vo Evropa
ili, pak, da uvezuva od drugite kontinenti. Evropa imala nedostig od hrana u{te vo ranite
pedesetti godini. Taka, EEZ odlu~ila da sklu~at dogovor so zemjodelcite da proizveduvaat
pove}e hrana, i vo isto vreme da im obezbedi mo`nost da ostvarat pristojna zarabotuva~ka
od zemjata {to ja obrabotuvaat.
poliwata.
© Van Parys
Ma{inita
ka
upotrebuv ko kombajnot na sli
aat za `n kata se
kulturi. eewe `it
o i drugi `
itni 33
Od EEZ do Evropska unija
©EC
Danska i Irska se priklu~ile vo 1973 Priklu~uv
awe na klu
godina. Potoa, vo 1981 godina se priklu~ila D anska se p bot. Na ov
otpi{uva aa slika,
za ~lenst
Grcija. Po nea, vo 1986 godina se priklu~ile vo vo EU.
Portugalija i [panija, a Avstrija, Finska i [vedska vo 1995 godina.
Taka, klubot dostignal 15 ~lenovi.
esuva i
sr e d ina se odn
a na `ivot
n a t a t – na
na vozduho
Za{titat eto na zagadenosta oristi za
vaw o`e da se k
na namalu dv e t e rot m
ergijata o nergija.
primer, en na elektri~na e
dst vo
proizvo
Nakuso, klubot stanal mnogu porazli~en i poobedinet, taka {to vo 1992 godina re{il da si
go smeni imeto vo ‘Evropska unija‘ (EU).
34
Zbli`uvawe na semejstvoto
Podelbata na Istok i Zapad bila tolku silna {to ~esto bila opi{uvana i kako ‘`elezna
zavesa‘. Na mnogu mesta granicata bila obele`ana so visoki ogradi ili visok yid, kako onoj
{to bil podignat niz gradot Berlin i ja delel Germanija na dve. Bilo mnoguu te{ko da se
dobie dozvola za preminuvawe na ovaa granica.
© Reuters
Pred da & se pridru`i edna zemja na Evropskata unija,
nejzinata ekonomija mora dobro da funkcionira. Taa,
isto taka, mora da bide demokratska - so drugi zborovi, 1989 godina: ur
ivawe na Berlin
skiot yid.
nejzinite lu|e mora da imaat sloboda da izbiraat koj }e
upravuva so niv. Mora i da gi po~ituva ~ovekovite prava. (^ovekovite
prava vklu~uvaat pravo da se ka`e {to se misli, pravoto da ne se bide staven vo zatvor bez
pravedno sudewe, pravoto da ne se bide izma~uvan, i mnogu drugi podednakvo va`ni prava).
Zemjite-kandidatki naporno rabotele na site ovie ne{ta, i po nekolku godini deset od niv
bile podgotveni. Tie & se priklu~ile na EU na 1 maj 2004 godina. Tie se: Kipar, ^e{kata
u
Republika, j Ungarija,
Estonija, r j Letonija,
j Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija.
Ni
Nikoga{ prethodno tolku mnogu zemji ne & se
pr
priklu~ile na EU vo isto vreme, zatoa ovoj nastan
se smetal za poseben. Lu|eto bile osobeno sre}ni
za
zatoa {to toa bilo vistinska ‘semejna sredba‘, na
ko
koja kone~no se zdru`ile isto~nite i zapadnite
ddelovi od Evropa.
© Reuters
a na eden
004 godina: proslav
1 maj 2
n.
poseben de 35
[to pravi EU
EU se obiduva da go podobri `ivotot na `itelite na razni na~ini.
Eve nekoi od niv...
@ivotna sredina
icite, zatoa
et o gi preminuva gran a
Zagaduva w na za{titat
it e od EU ra botat zaedno
zemj
a sredina.
na `ivotnat
Rabotni mesta
rabota.
Obu~uvaweto
Sloboda! za novi rabot
mesta e mnogu ni
va`no.
i~ni zemji
enti te od razl
ga na stud
EU im poma o.
aat zaedn
da studir
36
Evroto
Vo tekot na izminatite godini sekoja zemja vo Evropa imala svoi sopstveni pari ili
‘valuti‘. Sega ima samo edna valuta, a toa e evroto, koja site zemji na EU mo`at da ja kori-
stat dokolku sakaat. So voveduvaweto na edna valuta se olesnuva raboteweto, patuvaweto i
trgovijata niz celata Evropska unija, a pritoa nema potreba da se menuvaat parite od edna
vo druga valuta.
ia/Corbis
© Van Parys Med
Evroto se kori
sti vo mnogu
zemji na EU.
Pomo{ za regionite {to imaat pote{kotii
@ivotot ne e podednakvo lesen za site `iteli vo Evropa. Vo nekoi mesta nema dovolno
rabotni mesta za lu|eto, zatoa {to se zatvoraat rudnici ili fabriki. Vo nekoi oblasti zem-
jodelstvoto e nerazvieno poradi klimata, ili trgovijata te{ko se realizira zatoa {to nema
dovolno pati{ta ili `eleznici.
{ta.
na novi pati
zgradba
dava pari za i
EU
37
Pomo{ za siroma{nite zemji
to na
m d e l i hrana na lu|e
EU i a.
e potrebn
koi taa im
Mir
Taka, sonot na @an Mone i Robert [uman se ostvari: EU donese mir me|u svoite ~lenki.
Raboti i na traen mir so svoite sosedi i po{iroko vo svetot. Na primer, vojnici i policaj-
ci na EU pomagaat da se odr`i mirot vo zemjite na porane{na Jugoslavija, kade {to ne mnogu
odamna ima{e `estoki vojni.
Ova se samo nekoi od rabotite {to gi pravi Evropskata unija, no ima u{te mnogu drugi.
Vsu{nost, da se bide vo Evropskata unija nosi mo`nost za napredok vo site sferi na na{iot
`ivot.
Evropskot
o zname.
38
Evropskata unija i
nejzinite sosedi
Klu~:
Oboenite zemji se zemji-~lenki na Evropskata unija (EU).
Zemjite so linii & se priklu~ija na Evropskata unija vo 2007 godina.
Drugite zemji, vklu~uvaj}i gi i onie {to se prika`ani so mal krug, se sosedi na EU.
To~kite poka`uvaat kade se glavnite gradovi.
39
Zemjite na evropskata unija
Zemjite se dadeni po azbu~en red, vo zavisnost od toa kako zemjata se narekuva na nejziniot
jazik ili jazici (kako {to e prika`ano me|u zagradite).
40
Zname Др`ава Glaven grad Население
(*) Celosnoto ime na ovaa zemja e ‘Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska‘, no pove}eto lu|e
ja narekuvaat skrateno Britanija, Obedinetoto Kralstvo ili UK (jukej).
41
Kako EU donesuva odluki?
Kako {to mo`ete da si zamislite, potrebni se golemi napori od
mnogumina za da se organizira EU i da se ovozmo`i s$ da funkcionira. Koj go pravi toa?
Evropskata komisija
Vo Brisel, 27 `eni i ma`i (po eden pretstavnik od sekoja zemja na EU) se sre}avaat sekoja
sreda za da prodiskutiraat {to treba natamu da se pravi. Ovie lu|e se vikaat ‘komesari‘, i
zaedno tie ja so~inuvaat Evropskata komisija. Nivnata rabota se sostoi vo toa da razmis-
luvaat za toa {to e najdobro za EU kako celina i da predlagaat novi zakoni {to }e se
sproveduvaat nasekade vo EU. Vo nivnata rabota im pomagaat stru~waci, pravnici, sekretari,
preveduva~i itn.
Otkako
Ot edna{ }e se soglasat okolu toa koj
zakon
za da se predlo`i, svojot predlog go
ispra}aat
i do Evropskiot parlament i do
Sovetot
S na Evropskata unija.
© EC
atel na
ja , } e b i d e Pretsed
ugali
so, od Port 2009 godina.
G-din Baro ja do
a komisi
Evropskat
Evropskiot parlament
Otkako
Otk }e prodiskutiraat za nekoj opredelen
predlog,
pre Sovetot glasa za nego. Ima pravila za
toa kolku glasovi ima sekoja zemja, no i kolku
glasovi se potrebni za da bide donesen eden
gl
zakon. Vo nekoi slu~ai pravilata velat deka
za
eden zakon se usvojuva samo so soglasnost na
ed
ssite ~lenovi na Sovetot.
n Union
the Europea
Sudot na pravdata
europa.eu.int/comm/publications/booklets/
eu_glance/53/index_en.htm
que Cour de
~itawe.
Sudot se gr
i`i site
tretman da imaat
vo ramkit podednako
e na zakon v
ite na EU.
43
Utre.. . i potoa
Svetot denes so soo~uva so mnogu golemi predizvici. Na primer:
ia/Corbis
Za idninata treba nie da donesuvame odluki - zaedno!
44
Drugi informacii vo vrska so Evropskata unija
45
MK
Evropa e prekrasen kontinent so fascinantna istorija. Od nea poteknuvaat mnogu svetski poznati
nau~nici, inovatori, umetnici i kompozitori, kako i popularni peja~i i uspe{ni sportisti.
Mnogu vojni i podelbi so vekovi ja pusto{ele Evropa. No, vo poslednite {eesetina godini zemjite
na ovoj star kontinent kone~no se splotuvaat vo mir, prijatelstvo i zaedni{tvo, i rabotat zaedno za
podobra Evropa i podobar svet.
Zabavuvajte se vo istra`uvaweto!
ISBN 978-92-79-04818-0
NA-59-04-540-MK-C