Univerzitet Sv.

,,Kliment Ohridski,, Bitola Visoka Medicinska [kola

Tema: Alkoholizam

Izrabotile: Trajkovska Tawa- 3616 Apostolova Liljana-3617 Budimovska Ana-3618 Bo`inovska Irena-3624

Mentor

Prof. Dr. Tome Naumov

Bitola 2007 noemvri

Sodr`ina

1. Voved

2. Alkohol 2.1 Etanol 3 Istorijat na alkoholizmot 4 Op{testvena ramka 5.Epidemiologija 6.Razvoj 6.1 Rizik faktori 6.2 tipologija po Jelinek

6.3 Dijagnoza 6.4 Fazi na alkoholizmot 6.5 Vlijanie 7 Organski i psihi~ki poremetuvawa 7.1 Dipsomania 7.2 Patolo{ko pijana sostojba 7.3 Delirium tremens 7.4 Alkoholna halucinoza 7.5 Psihoza na qubomora 7.6 Alkoholna demencija i depresivna sostojba 7.7 Alkoholot i crniot drob 7.8 Vlijanie na alkoholot na nervniot sistem 7.9 Fetaleni alkoholen sindrom - FAS 8. Alkoholizmot i semejstvoto 9.Posledici od alkoholizmot 10. Lekuvawe 11. Borba protiv alkoholizmot 12. Zaklu~ok 13. Referenci

1.Voved:

Alkoholizam predstavuva hroni~na zavisnost od alkoholni pijaloci. Se manifestira niz silna `elba za pijalok, gubewe na kontrolata za vreme na pieweto so simptomi na fizi~ko odviknuvawe i zgolemena tolerancija na alkohol. Alkoholnata zavisnost e te te{ko psihi~ko poremetuvawe, zatoa {to doveduva do patolo{ki proces koj go menuva na~inot na funkcionirawe na mozokot. Alkoholizmot podolgoro~no predizvikuva cel niznaserioznizdravstveniproblemi kako {to se ciroza nacrniotdrob, alkoholno truewe, srcevi bolesti, bubre`ni bolesti i cela niza na psihi~ki poremetuvawa od koi najpoznata e Korsakovlevata psihoza. Kaj deca ~ii majki se alkoholi~ari zgolemen e rizik faktorot za pojava na malformacii kaj novoroden~eto. Brojni se i posredni posledici od alkoholizmot vo oblika na soobra}ajni nesre}i, nesre}i na rabotno mesto, zgolemena stapka na kriminalitet zaradi ~esta zloupotreba na alkohol. I pokraj toa {to konzumacijata na alkoholni pijaloci e del od ~ovekovata kultura na skoro sekoe ~ove~ko op{testvo, duri so pojavata na industriskata revolucija alkoholizmot po~nal da se prifa}a kako seriozen op{testven problem. Toa pottiknalo sozdavawe na antialkoholni dru{tva koi od vladite izdejstvuvale cela niza na zakonski i drugi merki za suzbivawe na alkoholizmot, od koi najpoznata e Prohibicijata vo SAD. 2. Alkohol

Alkoholot po svojot molekulski sostav i primena i pripa|a na organskata hemija. Vo svojot sostav ima vodorod i kislorod koi zaedno so~inuvaat hidroksila grupa po {to e i prepoznatliv. Op{tata formula e R-OH.

2.1.Etanol Od site alkoholi, vo alkoholnite pijaloci se nao|a Etanol formulata C2H5OH te~nost so silen i specifi~en miris poznata kako {piritus ili priroden alkohol. Prirodno se dobiva po pat na fermentacija od plodovite na ovo{kite i `itaricite koi sodr`at {e}er so pomo{ na enzimite na kvasnite gabi koi slu`at kako katalizator. Primer surovini za dobivawe etanol i pijalak koj se sozdava od istite:

grozje = vino r`, ja~men ili p~enka = Viski kompir= Vodka oriz = Sake ja~men, p~enica, hmeq = pivo agava = Tekila {ekerna trska = Rum

3. Istorijat na alkoholizmot Magnus Hus vo 19 vek napravil koncept na alkoholizmot kako bolest koga za prv pat edna bolna sostojba ja narekol alcobolismus. Svetskata Zdravstvena organizacija vo 1952 god alkoholizmot go definirala kako bolest i spored taa definicija:| Alkoholizmot e bolest, a alkoholi~arot pacient kaj koj zaradi prekumerna i dolgotrajna upotreba na alkoholni pijalaci se pojavuva psihi~ka i fizi~ka zavisnost, zdravstveni problemi, semejni i op{testveni poremetuvawa.Desetata revija na Me|unarodnata klasifikacija na bolestite i srodni zdravstveni problemi (MKB-10) go klasificira alkoholizmot vo poglavjeto Mentalni poremetuvawa i poremetuvawa vo odnesuvaweto zaradi upotreba na psihoaktivni supstanci (F10.x). Posledicite od alkolizmot se o~igledni i vo mnogu granki od medicinata kako {to se: internisti~ka, traumatologija, nevrologija, hirurgija, psihijatrija. 30-40% od internisti~kite slu~ai se dol`at na alkoholizmot i 30% na hospitalizacii vo psihijatriskite institucii se alkoholi~ari.

4. Op{testvena ramka I pokraj toa {to alkoholizmot stana bolest ili poremetuvawe, vo sekojdnevniot `ivot toj se smeta samo za stil na `ivot i ni{to pove}e. Niz istorijata do denes se oblikuval mentalitet vo koj pieweto e ne{to sosema normalno, duri i ~ove~koto op{testvo izgradilo niza obi~ai i naviki pa alkoholizmot dlaboko se vkorenil vo stvarnosta kako voobi~aena pojava, negledajki gi pritoa posledicite koi gi ostava alkoholizmot vo stvarnosta. Alkoholizmot ve}e ne predstavuva bolest na poedinecot, tuku bolest na semejstvoto i op{testvoto. Denes imame dva stava vo vrska so alkoholizmot. Edniot e liberalen, a drugiot go osuduva. 5. Epidemiologija Mal e procentot na onie koi nemaat probano alkoholni pijaloci-tie se primarni apstinenti, sekundarni apstinenti nastanuvaat po lekuvawe na alkoholizmot. Naodite poka`uvva deka starosnata granica za po~etna konzumacija na alkohol e vo period od 14-16 godini, a vo posledno vreme se pove}e `eni ima me|u alkoholi~arite. Od 1983-1990 pa|a procentot na alkoholna potro{uva~ka osobeno vo najrazvienite zemji zaradi nacionalnite programi za spre~uvawe na alkoholizmot. Evropska statistika za alkoholi~ari.
Zemja Hrvatska Avstrija Broj na `iteli/mil. 4.7 7.5 Broj na alkoholi~ari /mil. 0.20-0.24 1.5 0.5

Germanija 82

[vajcarija

0.12

Vo SAD- 18.000,000 alkoholi~ari ja ~ini dr`avata 100 bilioni dolari, a godi{no umiraat 50.000- 200.000 alkoholi~ari koi ~esto se i mnogu mladi lu|e. Vo Obedinetoto Kralstvo toj broj se dvi`i okolu 25.000 alkoholi~ari godi{no.

6. Razvoj Pri~initelite na alkoholizmot se delat na: biolo{ki, psiholo{ki i sociolo{ki.

Biolo{ki:od biolo{kite pri~initeli naj~esti se geneti~kite teorii, koi go razgleduvaat alkoholizmot kako nasledna bolest. Razni genetski pri~initeli deluvaat na razlikata vo reakcijata na alkoholot, razli~na osetlivost na mozokot, brzinata na eliminacijata na alkoholot, steknata tolerancija i fizi~ka zavisnost. Psiholo{ki: psiholo{kite teorii gledaat na alkoholizmot kako na individualen psiholo{ki problem, a sociolo{kite pri~initeli mo`at da imaat pomalce ili pove}e vlijanie na razvojot. Se spomnuvaat oralna fiksacija i zastoj vo razvojot na li~nosta kako glavni obele`ja na primarniot alkoholizam. Tie fiksacii pokasno rezultiraat vo infantilizam, zgolemena zavisnost, narcisoidnost i pasivnost. Sociolo{ki:vo sociolo{kiot pogled na alkoholizmot se razgleduvaat poimi t.e. teorii kako primarni i sekundarni semejstva na alkoholi~ari ( semeen alkoholizam).

Nitu edna od navedenite teorii nemo`e da se isklu~i, alkoholizmot e komplesen problem koj gi opfa}a pri~initelite od razli~ni oblasti, t.e. alkoholizmot nikoga{ ne e rezultat na samo eden pri~initel. 6.1 Rizik faktori Sklonosta kon alkoholizam mo`e da se vidi i po odredeni faktori na rizik, a tie se: pol (ima pove}e ma`i alkoholi~ari),

semejna sklonost,
nekoi profesii (kelneri, pisateli, akteri, rabotnici vo fabriki za alkohol), religijski, etni~ki i geografski (Muslimanite i Evreite rijetko pijat, Francuzite, Fincite i [ve|anite pijat pove}e) Li~nostite so nisko nivo na serotonin se poskloni na alkoholizam, isto taka zavisi i od visinata na na nekoi enzimi kako {to se : ADH i ALDH. 6.2. Tipologija na alkoholizmot spored Jelinek E. Morton Jellinek (1960) predlo`il tipologija na alkoholizmot spored
etiologijata, motivacijata i epilogot na zavisnosta vo koja se razlikuvaat pet tipovi na zavisnost : alfa, beta, gama, delta i ipsilon.

Alfa-alkoholi~ar go koristi alkoholot za da se ~uvstvuva podobro vo konfliktni situacii zavisen od alkohol no ne ja gubi kriti~nosta i kontrolata Beta-alkoholi~ar gi koristi sociokulturolo{kite pri~ini za konzumirawe alkohol Gama-alkoholi~ar strastveno go posakuva pijalakot, psihi~ki e zavisen od alkoholot, ja gubi kontrolata, kriti~nosta pri pieweto Delta-alkoholi~ar (alkoholi~ar po navika) se sozdava vo odredeni socioekonomski i kulturni uslovi, kaj deltaalkoholi~ari psihi~kite pri~initeli nemaat zna~ewe Ipsilon-alkoholi~ar e povremen periodi~en, "kvartalen" oblik na sklonost kon alkoholot.

6.3. Dijagnoza Alkoholizmot nastanuva koga e zgolemena tolerancijata kon alkoholnite pijaloci, koga li~nosta ja gubi kontrolata i pie do opijanuvawe. Prvi znaci za alkoholizam mo`at da bidat zgolemuvawe na voobi~aenite dozi na alkohol;

zabele{ki od semejstvoto, okolinata, kolegite, kako i nevnimanie vo semejstvoto no i na rabotnoto mesto. Testovi za alkoholizam:

ADDQ - Alcohol Dependence Data Questionnaire (Pra{alnik za alkoholna tolerancija) MAST - Michigan Alcohol Screening Test (Test za otkrivawe alkoholizam) AUDIT - Alcohol Use Disorders Identification Test (Test za identifikacija na poremetuvawata predizvikani od alkoholizmot) PAT - Paddington Alcohol Test (Padington alkoholen test) DSM-IV - dijagnoza na alkoholna tolerancija

Testot na urinata i krvta ja poka`uva momentalnata sostojba na li~nosta i ne go razlikuva alkoholi~arot od li~nost koja e vo momentot pod dejstvo na alkohol. No kaj alkoholi~arite postojat i nekoi indikacii kako {to se: makrocitoza, zgolemeno nivo na gama (GGT - gama glutamil transpeptidaza), zgolemeni AST i ALT i nivniot razmer AST:ALT=2:1, visoko nivo na CDT Na EEG mo`e da se vidi deka alkoholi~arite imaat zgolemena frekvencija na beta-branovite (13-30Hz) i celoto EEG e desinhronizirano. 6.4. Fazi na alkoholizmot

Faza na op{testvena potro{uva~ka - Organizmot se priviknuva na alkohol. Povtoruvanata konzumacija ja zgolemuva tolerancijata na organizmot na alkohol pa konzumentot zema se pogolemo koli~estvo za da go dostigne istiot efekt. Faza na alkoholizam - Alkoholnata zavisnost e obele`ana so prisila za postojana konzumacija na alkohol kako bi se postignal istiot efekt ili bi se izbegnala apsinencialna kriza

Faza na nepovratni o{tetuvawa- Organizmot se poslabo podnesuva alkohol. Dovolni se i mali koli~estva alkohol, koi dovoduvaat do faza na opienost.

Sleduvaat razni zdravstveni i op{testveni ~uvstva ( promena vo li~nosta i odnesuvaweto na alkoholi~arot). 6.5. Vlijanie Vo po~etokot na akutnata sostojba se javuva promena vo odnesuvaweto no e te{ko prepoznatliva. So zgolemuvawe na alkoholot vo krvta se javuvaat ataksija, nistagmus,pro{iruvawe na zenicite, crvenilo na liceto , povra}awe, alkoholen zdiv i dr. Potoa nastapuva poremetuvawe na svesta do komatozna sostojba, a pri zgolemeni koncentracii nastapuva smrt zaradi poremetuvawe vo di{eweto. Alkoholot predizvikuva prodol`en efekt na refleksite i gi namaluva setilata kako vid i sluh, deluva lo{o na ramnote`ata i koordinacijata. Dobrata raspolo`enost preminuva vo euforija, se pomestuvaat eti~kite granici, se dobiva iskrivena slika za realnosta i za samiot sebe. So sebe precenuvawe li~nosta se izlo`uva na opasnost. Odnesuvaweto kon sebe i ostanatite stanuva se poneodgovorno, se gubi mo`nosta za pravilno reagirawe, a pri zgolemeni koncetracii i sposobnosta za razmisluvawe. 7. Organski i psihi~ki poremetuvawa Alkoholizmot ~esto predstavuva neposreden pri~initel na psihopatolo{kata slika na mozo~niot sindrom so demencija i alkoholniot amnesti~ki sindrom. Tuka se i psihijatriskite poremetuvawa kako depresija, anksioznost, nevroti~ni poremetuvawa, delirium i dr. 7.1.Dipsomania

Dipsomanijata kako klini~ki oblik na alkoholizmot vsu{nost predstavuva neodoliva `elba za piewe i intenzivno konzumirawe alkohol vo traewe od nekolku dena. Nivnata alkoholna tolerancija e izrazito golema pa i koli~estvoto na konsumiran alkohol e ogromno. Vistinskata dipsomanija e mnogu retka, pozastapena e pseudodipsomania ( povremeno konzumirawe na pogolemo koli~estvo alkohol). Se smeta deka vakvata sostojba ja predizvikuvaat depresivnite sostojbi.

7.2.Patolo{ko pijana sostojba Patolo{ko pijana sostojba e reakcija na li~nosta na malo koli~estvo alkohol pri koja doa|a do brzo poremetuvawe na svesta. Vakvata sostojba nastapuva brzo so poremetuvawe na svesta, nemir, vozbudenost, agresija i dr. Vo takva sostojba li~nosta mo`e da izvr{i mnogu zlostorstva bez pri~ina, da skita bez cel, ili da se odnesuva neprimerno. Ovaa sostojba trae od nekolku minuti do nekolku dena po {to zavr{uva so son po koj ~esto sledi amnezija. Patolo{kata pijana sostojba e predmet na Sudskoto psihijatrisko ve{ta~ewe. 7.3.Delirium tremens Delirium tremens e ~esta akutna psihoza kaj alkoholi~arite. Pri~initel pokraj telesnite traumi, hirur{ki intervencii, infekcii, psihi~ki traumi e i zabrzanata apstinencija. Se manifestira kako kvantitativno poremetuvawe na svesta, poremetuvawe na sposobnosta za orientacija vo vreme i prostor. Se javuvaat i halucinacii ( ~esto kako mali insekti so koi li~nosta e opkru`ena ili mu pominuvaat po ko`ata). Se javuva op{ta slabost, tremor, zgolemeno potewe {to doveduva do dehidratacija i poremetuvawe na elektrolitnata ramnote`a.Ima pote{kotii vo govorot. Po nekolku denovi vo

delirium pacientot zapa|a vo dlabok son od koj se budi bez zna~itelni tegobi i ~esto so amnezija za pove}eto od slu~uvawata. 7.4.Alkoholna halucinoza Toa e sindrom i mu pripa|a na grupata alkoholni psihozi. Se pojavuvaat halucinacii pri {to svesta i orientacijata vo vreme i prostor e o~uvana. Halucinaciite naj~esto se slu{ni i traat od nekolku denovi do nekolku meseci. 7.5. Qubomorna psihoza Predstavuva psihoza na pomatuvawe na mislite vo oblik na patolo{ka qubomora, se javuva vo podocne`nite fazi na alkoholizmot i skoro sekoga{ kaj alkoholi~ari od ma{ki pol. Alkoholi~arot so svojata qubomora i paranoidnite idei e ~esto mnogu agresiven i ja terorizira soprugata i semejstvoto. 7.6.Alkoholna demencija i depresivna sostojba Predstavuva pote{ko organsko o{tetuvawe, vo najlo{ slu~aj mozo~no pri {to nastanuva negova difuzna atrofija. Depresivnata sostojba ~esto mo`e da bide pri~initel za zgolemena konzumacija na alkohol, a alkoholizmot pri~initel na depresijata. Kaj tie koi {to bile primarno depresivni ili stanale depresivni za vreme na alkoholizmot ~esto se javuvaat suicidalni idei a ~esto i suicidot se sproveduva. 7.7.Alkoholot i crniot drob Bolesta na crniot drob predizvikana od alkohol e naj~esta bolest. 90% od alkoholot se razgraduva vo crniot drob i toa 0,1 promil na ~as. Seriozen oblik na poremetuvawe e alkoholen hepatitis,

karakteriziran so postojani vospalitelni promeni i ciroza koja se manifestira so progresivno sozdavawe luzni na tkivoto na crniot drob. 1035% od alkoholi~arite razvivaat alkoholen hepatit, a 10-20% dobivaat ciroza. Vo tek na metabolizmot na alkohol vo crniot drob se sozdava {tetna materija acetaldehid i slobodni radikali koi gi uni{tuvaat zdravite kletki na crniot drob. Alkoholot go zabrzuva proa|aweto na endotoksini koi pak aktiviraat proizvodstvo na citokin. Citokinot sozdava simptomi sli~ni na alkoholniot hepatit. Se sozdava eden magi~en krug vo koj se sozdava vospalenie, kleto~na smrt i sozdavawe na luzni na crniot drob. Pri ciroza citokinite gi napa|aat kletkite vo koi se skladira Vitamin A, pri {to se gubat rezervite vo kletkite, na nivno mesto se sozdavaat luzni, a takvoto tkivo gi pritiska krvnite sadovi pri {to se namaluva dovodot na kislorod vo crniot drob. 7.8.Vlijanieto na alkoholot na nervniot splet Vo pove}e studii se obrabotuva problemot na alkoholizmot vo koi se prika`uva na povrzanosta pome|u namaleniot mozo~en razvoj kaj alkoholi~ari so istorija na alkoholizam vo semejstvoto. Decata na alkoholi~arite imaat vo prosek za 4% pomal intrakranijalen volumen, a koeficientot na intelegencija vo prosek im e ponizok za 5,7 bodovi , no ~esto e vo normalni vrednosti. Alkoholot vlijae na nervniot splet so toa {to go zgolemuva dopaminot i noradrenalinot, ja namaluva transmisijata na acet-kolin,ja zgolemuva transmisijata na GABA, ja zgolemuva produkcijata na beta-endorfin vo hipotalamusot. Mo`e da se razvie sindrom na Verni~kova encefalopatija zaradi nedostatok na Vitamin B vo organizmot, so karakteristiki na poremetuvawe na memorijata, zbunetost i nedostatok na koordinacija.

7.9. Fetalen alkoholen sindrom - FAS Fetalniot alkoholen sindrom se sretnuva kaj majki koi za vreme na bremenosta konzumiraat alkohol. O{tetuvawata na plodot mo`at da bidat fizi~ki vidlivi kako i o{tetuvawa na nervite. Alkoholot zaedno so krvta na majkata doa|a do fetusot koj seu{te nemo`e da go metabolizira alkoholot, pa koncentracijata na alkohol vo krvta na fetusot e mnogu pogolema od koncentracijata na alkohol kaj majkata. Ako o{tetuvawata se slu~at vo prvite 6 nedeli od bremenosta govorime za alkoholna embriopatija, ako se slu~at potoa toa e alkoholna fetopatija. O{tetuvawata vo rastot se vo vid na nesrazmernost pome|u visinata i te`inata koi ne mora da se vidlivi vedna{ pri ra|aweto. Abnormalnostite na liceto mo`at da se manifestiraat kako mikrocefalija, golemo rastojanie pome|u o~ite, nerazviena gorna vilica, spleskan nos. Na racete mo`e da se vidi mala deformacija na najmaliot prst. Vidlivite malformacii na liceto mo`at da ne upatat i na o{tetuvawe na mozokot kade {to mo`e da se sretne lesna do te{ka mentalna retardacija. O{tetuvawata mo`at da bidat od strukturen, nevrolo{ki i funkcionalen karakter. Doen~e so FAS ima zna~itelno pomal i deformiran mozok. Vo prvata faza na bremenosta alkoholot mo`e da go poremeti rasporedot na kletkite, {to vlijae na strukturnata deformacija. Vo vtorata polovina na bremenosta mo`e zna~itelni da se o{teti centarot za memorija, u~ewe, emocii, i kodirawe na slu{ni i vidni informacii. Vo nevrolo{ki pogled mo`e da dojde do o{tetuvawe na periferniot nerven sistem i avtonomniot nerven sistem. Pote{ko o{tetuvawe koe mo`e da se pojavi e epilepsija i sli~ni sindromi. Drugi simptomi se poremetuvawe vo motorikata, o{tetuvawe vo detekcijata na zvukot, o{tetuvawe na senzornite nervi. Funkcionalno gledano mo`at da se sretnat kognitivni poremetuvawa i poremetuvawa vo odnesuvaweto. Problemi vo u~eweto, kontrolirawe na impulsite, socijalnata percepcija i komunikacija, matemati~ki sposobnosti, memorija, rasuduvawe, poremetuvawe na vnimanieto i hiperaktivnost, mentalna retardacija, ne razlikuvawe na

stvarnosta od imaginacijata, zbunetost pod pritisok i mnogu drugi funkcionalni poremetuvawa. 8. Alkoholizmot i semejstvoto Mestoto kade {to pred se se manifestira alkoholizmot e semejstvoto. Za semeen alkoholizam mo`e da se govori koga i sopru`nicite i decata se alkoholi~ari. Pogolemiot broj na alkoholi~ari koi se lekuvaat se vo brak, poretko se lekuvaat tie {to se razvedeni i naj~esto toa se mladi li~nosti. 9. Posledici od alkoholizmot:

1/3 od brakovite se raspa|a zaradi alkoholizmot. Alkoholizmot doveduva do zanemaruvawe na roditelskite dol`nosti i negri`a za decata, a najlo{ slu~aj e koga i dvajcata roditeli se alkoholi~ari Alkoholizmot doveduva do osiroma{uvawe na semejstvoto kako materijalno taka i emocionalno. Alkoholizmot doveduva do nasilstvo vo semejstvoto kade naj~esti `rtvi se decata. Alkoholizmot doveduva do psihi~ki poremetuvawa vo semejstvoto, a najmnogu i naj~esto kaj decata. Alkoholizmot e problem na celoto semejstvo i okolinata, vo toj problem mnogu te{ko mo`at da se snajdat decata osobeno ako se vo faza na razvoj i pubertet.

10. Lekuvawe Lekuvaweto na alkoholizmot se odviva vo dve fazi: medicinsko i psihoterapisko lekuvawe.Psihoterapiskoto lekuvawe opfa}a: grupna psihoterapija, semejna terapija, edukacija, menuvawe na navikite na li~nosta, zgolemuvawe na emocionalnata zrelost, razre{uvawe na `ivotnite problemi. Za realizacija na ovaa metoda

potrebni se stru~no osposobeni specijalisti koi po pat na razgovor i psihoanaliza }e proniknat vo korenot na pri~inata za alkoholizam , }e pomognat vo podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na bolniot, }e go vodat niz apstinencijalnite krizi i }e mu pomognat da ostane trezen. Za taa cel vo mnogu Evropski i svetski zemji se formiraat klubovi na anonimni alkoholi~ari vo koi ~lenuvaat lu}e koi go nadminale problemot na alkoholizmot i lu}e koi re{ile da prestanat da pijat. Site ~lenovi si davaat vzaemna poddr{ka vo borbata protiv alkoholizmot.Lekuvaweto na alkoholizmot e dolgotrajno nekoga{ i do 5 godini. Medicinskoto ( bolni~ko) lekuvawe na alkoholizmot se sproveduva vo bolni~ki ustanovi. Pri lekuvaweto se upotrebuvaat apomorfein i emtin ili antabus koi go imaat efektot da konzumacijata na alkohol doveduva do te{ki nuspojavi kako {to se: crvenilo na liceto,gu{ewe, tahikardija, glavobolka, ma~nina, povra}awe,vazodilatacija, pad na krvniot pritisok,a mo`e da dojde i do smrtni komplikacii. Isto taka se dodava Vitamin B, ovo{je zelen~uk i sl. Vo Republika Makedonija e pozastapeno medikamentoznoto lekuvawe na alkoholot zatoa {to seu{te ne postojat klubovi na le~eni alkoholi~ari ili klubovi na anonimni alkoholi~ari, postoi samo telefonska linija za pomo{ od alkohol na koja rabotat volonteri. Lekuvaweto na alkoholi~arot e kompleksen problem koj {to opfa}a ne samo fizi~ka i psihi~ka rehabilitacija na alkoholi~arot tuku i negova povtorna resocijalizacija, vrabotuvawe i organizirawe na slobodnoto vreme na korisen na~in. 11. Borba protiv alkoholizmot Poznavaj}i gi posledicite od alkoholizmot site zemji od svetot imaat izraboteno nacionalni strategii za borba protiv alkoholizmot.Vo pove}e zemji od svetot e donesen zakon za

borba protiv alkoholizot koj {to vo sebe ima inkorporirano pove}e segmenti na deluvawe. Vo Rusija planski se opfateni site podra~ja vrz koi treba da se deluva protiv alkoholizmot. Prva grupa merki ograni~uvawe na mestata na koi se to~i alkohol kako i zabrana za to~ewe na alkohol na maloletni lica. Vtora grupa merki se odnesuvaat na ilegalno proizvodstvo na alkohol. Treta grupa merki protiv onie koi go naru{uvaat javniot red i mir pod dejstvo na alkohol ( vo SAD im se izrekuva pari~na i zatvorska kazna). ^etvrta grupa: postrogo kaznuvawe za onie koi }e izvr{at zlostorstvo pod dejstvo na alkohol Petta grupa: pro{iruvawe na mre`ata na zdravstveni ustanovi za borba protiv alkoholizmot, antialkoholi~arska propaganda. [esta grupa: aktivnost na komisii, vospitna rabota preku radioto i televizijata. Vo Makedonija borbata protiv alkoholizmot se vodela od sekoga{ preku specijalizirani vesnici i spisanija. Po osloboduvaweto vo 1954 vo Crveniot krst e osnovana komisija za borba protiv alkoholizmot. Vo ponovo vreme e donesen zakon so koj se zabranuva to~ewe i proda`ba na alkohol na maloletni lica. Borbata protiv alkoholizmot se vodi i na me|unaroden plan preku me|unarodni zdru`enija, preku sorabotka, izdavawe literatura, publikacii i dr. Sredstva. Me| unarodnata sorabotka se ostvaruva pod parolata: lekuvawevospituvawe-preventiva-istra`uvawe-koordinacija.

12. Zaklu~ok

Makedonija treba da se vklu~i vo globalnata borba protiv alkoholizmot. Iako se zapo~nati prvite ~ekori so donesuvawe na zakonot za zabrana na to~ewe i proda`ba na alkohol na maloletnici potrebno e i prevzemawe na niza merki kako formirawe na klubovi za lekuvani i anonimni alkoholi~ari a ne samo nivno bolni~ko lekuvawe. Isto taka treba da se izrekuvaat porigorozni kazni za upravuvawe na vozilo pod dejstvo na alkohol, kazni za naru{uvawe na javniot red i mir, kazni za predizvikuvawe na nesre}i ili ubistva pod dejstvo na alkohol kako i kazni za pri~initelite na semejnoto nasilstvo koi istoto go sproveduvaat pod dejstvo na alkohol. Se na se potrebno e podobruvawe na pravniot no i zdravstveniot sistem.

13. Referenci: 1. T.Naumov; Defendologija; D-r.Tome Naumov; dekemvri 2003; 119-129 2.www. Wikipedija.com 3. www.About.com 4. C.Knapp; The Glass Half Empty; The Ney York Times Magazine; 9 may 1999; page 19 5. J.Valles; Social Drinking and Alcoholism; Texas Alcohol and Narcotics Educational Councile, 1965; page 14.