You are on page 1of 35

PRIRA^NIK ZA OBUKA NA NASTAVNICI

VREDNUVAWE NA ZNAEWATA I POSTIGNUVAWATA NA U^ENICITE

Septtemvri 2007

SODR@INA : 1. Voved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . ...... . . . . . . . . . .. . . . . . . 3 2. Definirawe na poimot sledewe, proveruvawe i ocenuvawe. . . . . . . . 4 3. Potreba od proveruvawe na postigawata na u~eni~kite znaewa i umeewa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 3.1. Koj i {to e predmet na proveruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 3. 2. Koga da se vr{i proveruvaweto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 3.3. Proveruvawe soglasno celta i vremeto na izveduvawe . . . . . . . . 7 3.4. Proveruvawe soglasno na~inot na koj se izveduva . . . . . . . . . . . . 9 3.5. Proveruvawe soglasno toa koj go izveduva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 3.6. Vklu~uvawe na u~enicite vo proveruvaweto i ocenuvaweto . . .14 4. Izbor na metodi, tehniki i postapki na proveruvawe. . . . . . . . . . . . 15 5. Ocenuvawe na u~eni~kite postigawa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 5.1. Relacija pome|u proveruvawe i ocenuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 5.2. Skali za ocenuvawe (broj~ani, skali od bukvi, kombinacija na prvite dve) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 5.3. Opisno ocenuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 6. Kriteriumi za ocenuvawe - spored strukturata i spored na~inot na utvrduvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 6.1. Kriteriumi za ocenuvawe spored strukturata . . . . . . . . . . . . . . . 24 6.2.Kriteriumi za ocenuvawe spored na~inot na nivnoto utvrduvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 7. Sporeduvaweto kako eden segment vo ocenuvaweto . . . . . . . . . . . . . . 27 8. Portfolio i kako da se oceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 9. Primer za samoocenuvawe - Ezero. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 10 . Koristena literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . 35

1. VOVED

Denes `iveeme vo vreme na tranzicii i promeni vo obrazovanieto, koi ponaglaseno ja aktualiziraat potrebata od napu{tawe na tradicionalnata nastava i preminuvawe kon sovremena nastava . Vrednuvaweto i ocenuvaweto na postignuvawata na u~enicite vo u~ili{tata e predmet na sledewe i analiza od MON 1 i BRO 2 a koi se sostaven del na najnovite dokumenti vo osnovnoto obrazovanie.3 Vo Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto stoi deka vo u~ili{tata dominira sumativnoto ocenuvawe, namesto kontinuiranoto i razvojno analiti~ko sledewe na napreduvaweto na u~enicite. So preminot od tradicionalnata vo aktivna nastava na povr{ina se istaknuva i aktivnosta na u~enikot, a bidej}i procesot na pou~uvawe ne mo`e da se odvoi od proveruvaweto i ocenuvaweto mora da sledi promena i vo toj segment od obrazovniot proces Fakt e deka promenite koi se slu~uvaat vo obrazovanieto baraat menuvawe na stilot na rabotata na nastavnicite . Baraat nastavnik koj vo svojata nastavna praktika }e primenuva najraznovidni metodi, tehniki, instrumenti... za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na u~eni~kite postignuvawa. Baraat nastavnik koj kontinuirano }e go sledi i bele`i napredokot na sekoj u~enik. Nastavnik koj pri proveruvaweto, pokraj kognitivnite procesi }e gi sledi, proveruva i vrednuva i nekognitivnite elementi. Nastavnik koj vo procesot na ocenuvaweto }e gi vklu~i i u~enicite i }e gi nau~i kako sebe si pravilno da se proverat i ocenat.

Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija 2 Biro za razvoj na obrazovanieto 3 Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija 2005-2015 so pridru`ni programski dokumenti.(2006); Koncepcija za devetgodisno osnovno vospitanie i obrazovanie.(2007) i Osnovi na planirawe na sodr`inite i organizacijata na vospitnobrazovnata dejnost na osnovnoto u~ili{t.e(2006),
1

2. DEFINIRAWENA POIMOT SLEDEWE, PROVERUVAWE I OCENUVAWE Sledeweto e edna od najstarite postapki za sobirawe na informacii za predmetot, pojavata, procesot i sostojbata {to se sledi. Sledeweto se smeta za ve{tina {to mo`e da se nau~i i da se usovr{uva vo tekot na praktikata. Pod sledewe na u~enikot se podrazbira sistematsko bele`ewe na zapazuvawa za razvojot na negovite interesi, motivacijata i sposobnostite, negovite postignuvawa vo usvojuvaweto na vospitnoobrazovnite sodr`ini na nastavniot predmet ili vospitno-obrazovnoto podra~je , negoviot odnos prema rabotata i postavenite zada~i. Pod proveruvawe se podrazbira sistematsko sledewe, ispituvawe i vrednuvawe na u~en~kite postignuvawa i uspehot vo ostvaruvawe na zada~ite na nastavniot predmet ili vospitno-obrazovnoto podra~je. Proveruvaweto naj~esto vo praksata e aktivnost ili postapka vo nastavniot proces kade:nastavnikot postavuva pra{awa ili zada~i i od u~enicite bara da odgovorat.Proveruvawe e i koga nastavnikot nabquduva i sledi kako se odnesuvaat u~enicite vo odredeni situacii. Pra{awata ~esto se postavuvani usno ili pismeno , a ponekoga{ se postavuvani vo vid na sliki ili grafi~ki.U~enikot potoa podgotvuva odgovor (re{enie). Za odgovorite i postigawata na u~enicite nastavnikot pribira podatoci,fakti ili drug vid na dokumentacija (testovi,pismeni raboti), vrz osnova na koi potoa }e vr{i ocenuvawe.So toa zavr{uva procesot na proveruvawe. Ocenuvaweto e postapka na vrednuvawe na site va`ni fakti za u~enikovite postignuvawa pri sledeweto , proveruvaweto i ispituvaweto, a se izrazuva so ocenka.

3.POTREBA OD PROVERUVAWENA POSTIGAWATA NA U^ENI^KITE ZNAEWA I UMEEWA Za uspe{no vodewe na nastavniot proces, kako i za uspe{no pou~uvawe, nastavnikot mora da kontrolira kako se odviva nastavata, kakvi rezultati postignuvaat u~enicite, a voedno da vr{i proveruvawe i ocenuvawe na nivnite znaewa, umeewa, naviki, stavovi, sposobnosti , kako i razvojot na nivnata li~nost vo celina. So toa toj dobiva povratna informacija za efikasnosta na svoeto rabotewe so u~enicite.Kolku e pocelosna informacijata, kolku e pogolem brojot na u~enicite opfateni so proverkata i kolku proverkata e pokontinuirana, tolku pogolemi se {ansite za pouspe{no vodewe na nastavniot proces. Povratnata informacija treba da e potpolna, so {to }e mu ovozmo`i na nastavnikot da dobie jasna pretstava za toa kakov e kvalitetot i kvantitetot na znaewata na u~enicite. Od druga strana pak, povratnata informacija }e bide potpolna toga{ koga nastavnikot }e doznae kako u~enicite prio|aat kon problemite, kako doa|aat do odgovorot, dali i kolku se zainteresirani i motivirani za nastavata po odreden predmet sli~no. Povratnata informacija treba da bide navremena t.e kontinuirana.A,toa zna~i nastavnikot postojano da dobiva informacija za napredokot na u~enicite i za nivnite gre{ki i pote{kotii. Za `al,vo tradicionalnata nastava, proveruvaweto ne e kontinuirano, pa u~enicite se ostaveni sami na sebe da se spravuvaat so pote{kotiite i nejasnotiite vo sovladuvaweto na nekoja materija.Nastavnikot vo takov slu~aj prodol`uva so nastavata, kako istoto da ne se slu~ilo. Bez povratnata informacija za tekot i rezultatite od nastavata nastavnikot nea ja vodi ,,slepo,, bez mo`nosti da ja prilagodi na realnata sostojba.Toga{ nastavata ne e planski, organiziran i upravuvan proces tuku fluiden, koj vo oddelni etapi se odviva stihijno.

3.1.Koj i {to e predmet na proveruvawe Spored toa koj go vr{i proveruvaweto , toa mo`e da bide: interno proveruvawe (go vr{i nastavnikot) ; eksterno proveruvawe (go vr{at institucii nadvor od u~ili{teto) ; samoproveruvawe (go vr{at samite u~enici) .

Spored V.Poqak, predmetot na proveruvawe i ocenuvawe proizleguva od osnovnite zada~i na nastavata. Tie zada~i se: materijalni (steknuvawe na znaewa) ; funkcionalni (razvivawe na psihofizi~kite sposobnosti) i vospitni (usvojuvawe na vospitni vrednosti). Zna~i treba da se proveri i oceni : obemot i kvalitetot na usvoenite znaewa ; stepenot na razvienost na sposobnostite i kvalitetot na formiranite vospitni vrednosti. Spored Andrilovi} i ^udina ima soznajni celi, psihomotorni i afektivni celi (stavovi,interesi,vrednosti itn.).Pa, spored ovie celi treba da se vr{i proveruvawe i ocenuvawe. Iako me|u pove}eto avtori ima visok stepen na soglasnost vo pogled na predmetot na proveruvawe i ocenuvawe, sepak vo praktikata ne e lesno ostvarlivo. Imeno vo nastavnite programi i u~ebnicite mnogu malku vnimanie se posvetuva na funkcionalnite i vospitnite zada~a (spored Poqak) , pred se zaradi nivnata slo`ena priroda. Pove}e vnimanie se posvetuva na obrazovnite celi, pa zatoa i nastavnicite gi proveruvaat i ocenuvaat niv. 3.2.Koga da se vr{i proveruvaweto Spored vremeto koga se izveduva, proveruvaweto mo`e da bide: pred ili na po~etok na nastavata (prethodno ili inicijalno proveruvawe) ; vo tekot na nastavata (tekovno proveruvawe) ; po zavr{uvaweto na nastavata(zavr{no proveruvawe).

Ovaa podelba uka`uva na toa deka so inicijalnoto proveruvawe se vr{i proverka na predznaewa, so tekovnoto se vr{i proverka na postigawata na nekoja etapa na nastavata, a pak so zavr{noto se vr{i proverka na vkupnite postigawa.

3.3.Proveruvawe soglasno celta i vremeto na izveduvawe Dijagnosti~ko proveruvawe Proveruvawe kade za cel se ima utvrduvawe na predznaewata na u~enicite, a od {to }e zavisi uspe{nosta vo sovladuvaweto na novite sodr`ini se narekuva dijagnosti~ko proveruvawe. Ova proveruvawe e nameneto za nastavnikot, kade toj procenuva koi sodr`ini nedovolno se znaat i koi (kolku) u~enici ne poseduvaat solidni predznaewa. Eden vid na dijagnosti~ko proveruvawe e proveruvawe na po~etokot na u~ebnata godina.Ova se pravi,osobeno po onie predmeti koi u~enicite gi izu~uvale prethodno, no se prepora~uva i toga{ koga za prv pat u~enicite treba da zapo~nat so izu~uvawe na nekoja nauka. Dijagnosti~koto proveruvawe se izveduva i vo tekot na u~ebnata godina ,pred da se zapo~ne so obrabotka na nekoja nova tema ili programska celina. Vo ovoj vid na prethodno proveruvawe spa|aat i odredeni organizirani ispiti kako: o priemni ispiti, so koi se vr{i izbor na kandidati za nekoj vid na obrazovanie; o kvalifikacioni ispiti , so koi se proveruva dali kandidatite poseduvaat odredeni znaewa, ve{tini ili sposobnosti za natamo{no obrazovanie; o diferencijalni ispiti, so koi se proveruvaat odredeni znaewa, koi kandidatot ili ne gi u~el ili nedovolno gi u~el vo prethodnoto obrazovanie, a se neophoden uslov za idnoto obrazovanie. Vo site dijagnosti~ki proveruvawa mnogu e pobitna procenkata na nastavnikot {to i kolku }e mo`at u~enicite da nau~at ne{to novo, otkolku procenkata za toa {to nau~ile dotoga{.

Formativno proveruvawe Formativno ili tekovno proveruvawe prestavuva kontinuiran proces na sledewe i kontrolirawe na rabotata na u~esnicite vo nastavata (nastavnikot i u~enicite), zaradi pribirawe podatoci za rezultatite od nivnata rabota (tradicionalna definicija). Sekoe proveruvawe koe mu pomaga na u~enikot da u~i (nau~i) i da se razviva e formativno (sovremena definicija). Formativnoto proveruvawe se vr{i: na samiot po~etok na obrabotkata na nekoja nastavna sodr`ina (preku sogleduvawe na neohodnite predznaewa) ; vo tekot na nastavata (preku naso~uvawe na soznajnite, emocionalnite i socijalnite procesi kaj u~enicite) i na krajot od nastavnata celina, kade formativnoto dobiva belezi i na mikrosumativno vrednuvawe.

Formativnoto proveruvawe go akcentira procesot na steknuvawe na znaewata, a ne na rezultatot , kako {to e vo tradicionalnata nastava. Spored toa, mora da ima pro{iruvawe na predmetot na proveruvawe kade pokraj kognitivnite procesi gi opfa}a i vrednuva i nekognitivnite elementi (brzinata i preciznosta vo rabotata, interesot, me|usebnata sorabotka itn).Pro{iruvaweto na predmetot na proveruvaweto doveduva i do pro{iruvawe i na na~inite i postapkite na proveruvawe . Pa taka pokraj usnoto i pismenoto proveruvawe potrebna e i primena na drugi postapki kako: ~ek-listi, skali na procenka, nabquduvawe i dr. Proveruvaweto }e ja ostvari svojata formativna funkcija toga{ koga nastavnikot i u~enicite postojano }e imaat povratni informacii za kvalitetot na nivnata aktivnost i efektite od nea. Sodr`inata na povratnata informacija treba da bide objektivno interpretirana, no mnogu pova`no e subjektivnoto do`ivuvawe na povratnata informacija od strana na u~enikot. Ako kaj u~enikot ostane somnevaweto vo objektivnosta i korektnosta na informacijata toga{ povratnata informacija ja gubi svojata funkcija, a toa e pozitivnoto vlijanie na idnata rabota na u~enikot.

Sumativno proveruvawe Ova proveruvawe se vr{i na krajot na u~ebnata godina ili na polugodie. Isto taka, ovde mo`e da se vbrojat i proveruvawata po realiziraweto na pogolemi tematski celini. Ovde se vbrojuvaat i site vidovi na godi{ni ispiti ili ispiti po odreden ciklus (stepen) vo obrazovanieto kako: polumaturski, zavr{ni, maturski, diplomski i dr. Ova proveruvawe ima za cel celosno i iscrpno sogleduvawe na rezultatite od nekolkumese~no ili ednogodi{no rabotewe, kako i formirawe na oficijalni sumativni ocenki. Zavr{noto sumativno proveruvawe i ocenuvawe ja ostvaruva administrativata funkcija na ocenuvaweto.Imeno, vrz osnova na takvoto ocenuvawe se registriraat oficijalni ocenki vo u~ili{nata dokumentacija, koi potoa mo`at da se iskoristat za razni analizi, za donesuvawe na odluki za napreduvawe, nagraduvawe, stipendirawe itn.

3.4.Proveruvawe soglasno na~inot na koj se izveduva Usno proveruvawe Usnoto proveruvawe e postapka na neposredna komunikacija, vo koja nastavnikot usno postavuva pra{awa, a u~enikot, isto taka, usno odgovara. Nastavnikot treba da gi izbere sodr`inite, koi }e gi proveruva kako i da go izbere na~inot kako }e go pravi toa. Eden vid na usno proveruvawe e kateheti~kiot (dirigiran) razgovor, kade nastavnikot postavuva pra{awa, a u~enikot odgovara so ve}e gotovi, napamet nau~eni odgovori.Ovde se bara bukvalna reprodukija na definicii, zakoni,podatoci i sl. Drug vid na usno proveruvawe e t.n.euristi~ki razgovor.Toa e dijalog kade preku pra{awata {to nastavnikot gi postavuva vsu{nost toj gi vodi u~enicite do novi soznanija i zaklu~oci.Nastavnikot gi koristi prethodnite znaewa i go pottiknuva logi~koto razmisluvawe kaj u~enicite. Tret vid na usno proveruvawe se slobodniot razgovor i diskusijata, kade u~enicite mo`at da iska`at svoi stavovi i svoi mislewa. Rasprostranet oblik na usno proveruvawe e i koga od u~enicite se bara ne{to da objasnat ili da opi{at odredeni nastani , pojavi.

Usnoto proveruvawe ima svoi prednosti kako: o steknuvawe na potemelen uvid vo toa {to znae u~enikot ; o mo`e da mu se postavat pove}e pra{awa i da se baraat pove}e odgovori; o sledewe na u~enikot na toa kako pristapuva vo re{avaweto na problemite,zada~ite i mo`nost da intervenira nastavnikot ; o ne bara obemni podgotovki, materijali i drugo; o polesno se pottiknuva kriti~nosta i originalnosta kaj u~enicite; o go pomaga razvojot na usnoto izrazuvawe kaj u~enicite; o ovozmo`uva individualizacija vo izborot na sodr`inite , kako spored obem, taka i spored slo`enosta itn. Nedostatoci na usnoto ispra{uvawe se : o nedovolna objektivnost vo ocenuvaweto ; o neekonomi~nost(bara mnogu vreme) ; o nemo`nost da se proverat pogolem del od sodr`inite; o sozdavawe na klima na ispitna ,,treska,, ; o ne e pogodna za u~enicite so slabi govorni sposobnosti,srame`livi i nesigurni u~enici; o odgovorite na u~enicite ne se registriraat pa i ne podle`at na proverka; o ne se ostvaruva vo objektivno isti uslovi (sekoj u~enik ocenuvan e za razli~ni sodr`ini) itn. Usnoto proveruvawe ne mo`e da se zamisli bez pra{awata na nastavnikot. Pa tie vrz osnova na toa koi soznajni procesi pottiknuvaat se delat na dve grupi: pra{awa od nisko nivo (od u~enicite baraat reprodukcija) i pra{awa od visoko nivo (go pottiknuvaat logi~koto i kriti~koto mislewe). Vo ispra{uvaweto ima ~etiri etapi: o postavuvawe na pra{aweto (direktno ili indirektno) ; o pauza (vreme na is~ekuvawe na odgovorot) ; o povikuvawe da se dade odgovor (selekcija na u~enicite koi }e dadat odgovor na postavenoto pra{awe) ; o povraten odgovor (reagirawe na odgovorot na u~enikot) .

10

Pismeno proveruvawe Ova proveruvawe se sostoi vo toa {to nastavnikot postavuva pra{awa ili dava zada~i na u~enicite vo pismena forma, a tie , isto taka, odgovaraat pismeno.Postojat razni vidovi na pismeno proveruvawe me|u koi: pismenite raboti po oddelni predmeti ; doma{ni raboti ; testovi na znaewa ; kontrolni zada~i ; pra{awa od esejski tip itn. Prednosti na pismenoto proveruvawe se slednive: o dava mo`nost za posloboden, pokreativen pristap ; o u~enicite sami odlu~uvaat po koj redosled i so koe tempo }e gi re{avaat zada~ite; o u~enicite imaat pomalku trema; o pogodno e za proverka na celite na nastavata koi se odnesuvaat na razvojot na t.n.povisoki mentalni procesi; o u~enicite imaat pove}e vreme za koncentracija, razmisluvawe i podgotvuvawe na odgovorite; o od pismenoto proveruvawe ostanuva dokumentacija za odgovorite na u~enicite, koi potoa mo`at pove}epati da se pregledaat. Nedostatoci na pismenoto proveruvawe se: o nedovolno e objektivno ; o opfa}a mal del od nastavnata materija, pa ne mo`e da se govori za reprezentativna proverka na sodr`inata na predmetot; o ocenuvaweto na odgovorite ne e dovolno dosledno ; o ~esto u~enicite mnogu docna gi dobivaat rezulatite od pismenata proverka, {to negativno se odrazuva na nivnata motivacija itn. Nastavnikot treba da se rakovodi od slednive pravila pri davaweto na povratnata informacija na u~enicite : sekoja pozna~ajna tvorba ili test treba da e prosleden so kus komentar ; komentarot da zapo~ne so ona {to e dobro napraveno ; vo komentarot treba da se uka`e na gre{ki i nasoki kako da gi otstrani vo idnina ; komentarot treba da zavr{i so optimisti~na poraka do u~enikot ; komentarot treba da motivira i treba da e konkreten, a ne op{t.

11

Vo edno sprovedeno istra`uvawe od u~enicite e pobarano da ka`at koi dve od ponudenite povratni informacii se najprifatlivi, a koi dve najneprifatlivi.Rezultatite poka`ale deka mnogu popovolno se prifa}aat porakite koi indirektno go spomenuvaat neuspehot i iska`uvaat nade` deka idnite raboti }e bidat podobri (na pr.Veruvam deka mo`e{e podobro) , a relativno dobro minale i porakite koi tragaat po objasnuvawe i opravduvawe za neuspehot na u~enikot (na pr.Mo`ebi ova za tebe e prete{ko, pa zatoa ne ispadnalo dobro). Najneprifatlivi za u~enicite se porakite so koi direktno se klasifikuva neuspehot (na pr.Slabo ili Lo{o si go napravil). Prakti~no proveruvawe Prakti~noto proveruvawe se realizira toga{ koga od u~enicite se bara: da izvedat nekoja fizi~ka aktivnost ; da napravat odreden predmet ; da se slu`at so odreden alat, pribor ; da izvedat, sledat i kontroliraat nekakov proces ili odredeni operacii ; da odigraat nekakvo povedenie (roqa vo balet i sl.)

Vo site nastavni predmeti ima sodr`ini koi mo`at prakti~no da se proveruvaat. Na primer: po maj~in jazik toa se ve{tinite na pismeno i usno komunicirawe, rakuvawe so pribor vo nastavata po matematika, razni sportski aktivnosti, razni ve{tini vo nastavata po osnovi na tehnikata i proizvodstvoto itn. Nastavnikot vr{i procenka na postigawata na u~enicite preku: nabquduvawe na odredeni fizi~ki, psihomotorni aktivnosti i preku nabquduvawe na izrabotkata na u~enicite. Vo prakti~noto proveruvawe i ocenuvawe neophodno e da se zemat vo predvid izrabotkite, trudovite (portfolija) na u~enicite. Prakti~noto proveruvawe i ocenuvawe doprinesuva da se: o posveti pogolemo vnimanie i na onie aktivnosti {to imaat prakti~en karakter; o da se sfati deka prakti~nata strana na nastavata e isto taka va`na kako pismenite i usmenite proverki na znaeweto; o da nastavnicite i roditelite imaat pojasna pretstava za napredokot na u~enicite; o da uka`e na slabostite vo nastavata od zna~ewe za prakti~nata osposobenost na u~enicite; o da po~uvstvuvaat u~enicite deka se aktivni vo nastavata i da do`iveat zadovolstvo od izrabotkite.

12

3.5.Proveruvawe soglasno toa koj go izveduva Interno proveruvawe Interno proveruvawe e ona kade nastavnikot vr{i proverka i ocenuvawe. Vo nastavata se vklu~eni i nastavnikot i u~enicite, pa zaradi toa pokraj ocenuvawe na u~enicite e potrebno ocenuvawe i na rabotata na nastavnikot. A, pak od druga strana vo ocenuvaweto treba da se vklu~at i u~enicite (preku samoproveruvawe ili me|usebno ocenuvawe). Eksterno proveruvawe Poradi nedovolna objektivnost na internoto ocenuvawe, neizedna~enite kriteriumi kaj razli~ni nastavnici i u~ili{ta, kako i zaradi drugi faktori, se javuva potreba od nekoj nadvore{en, nezavisen ocenuva~.Toj bi gi kontroliral postigawata na generaciite koi se {koluvaat ili zavr{uvaat odreden ciklus ili stepen na obrazovanie (polagawe na matura, priemni ispiti i dr.). Postojat razli~ni na~ini na eksterno proveruvawe i ocenuvawe, kako i nadle`ni institucii(Ministerstvo za obrazovanie,Biro za razvoj na obrazovanieto i dr.) Toa isto taka, se pravi na razli~ni na~ini, preku masovni testirawa, so prisustvo na nadvore{ni ovlasteni ocenuva~i na ispitite itn. Rezultatite od takvite kontroli slu`at kako oficijalni informacii , istite se dostapni na po{irokata javnost, a ~esto slu`at i za ocenuvawe na rabotata na nastavnicite, direktorite , pa i u~ili{tata vo celina. Prednosti na eksternoto proveruvawe se slednive: o pogolema objektivnost vo ocenuvaweto ; o primena na izedna~en kriterium ; o doveduva do pogolema mobilnost na u~enicite i nastavnicite vo tekot na {koluvaweto ; o se ima uvid vo stepenot na realizacija na postavenite celi na odredeni stepeni na obrazovanie itn. A, negovi nedostatoci se: o ne se vodi smetka za uslovite vo koi rabotat oddelni u~ili{ta ; o go pottiknuvaat u~eweto napamet za ispitot ;

13

o se zapostavuvaat sodr`inite koi ne se predmet na eksterno ispituvawe od strana na u~enicite; o nivnata primena e skapa itn. 3.6.Vklu~uvawe na u~enicite vo proveruvaweto i ocenuvaweto Samoproveruvaweto i samoocenuvaweto imaat nekolku svoi prednosti. Koga u~enikot aktivno u~estvuva vo ocenuvaweto na svoite znaewa toga{ i soznanieto za negovata uspe{nost vo u~eweto, za tempoto na napreduvawe e poto~no. So samoocenuvaweto se zgolemuva negovata odgovornost za sopstvenoto u~ewe , kako i pozitivno vlijae na negovata motivacija.Isto taka, u~enicite se naviknuvaat i osposobuvaat za samoproveruvawe i samoocenuvawe. U~enicite od pomala vozrast se vklu~uvaat pove}e vo opi{uvawe na postigawata (koj {to mo`e, {to znae), a pomalku vo ocenuvaweto, dodeka povozrasnite se vklu~uvaat i vo ocenuvaweto. Koga u~enikot vr{i samoproveruvawe i samoocenuvawe va`no e kako go pravi toa, kakov kriterium koristi i so {to go sporeduva svoeto znaewe. U~enicite mo`at postigawata da gi sporeduvaat so sopstvenite porane{ni rezultati (sami da ocenat kolku postignale) , kako i so oficijalno utvrdeni kriteriumi. Edna druga mo`nost e da u~enicite me|usebno se ocenuvaat i da diskutiraat za ocenkite {to gi dava nastavnikot ili samiot u~enik.Toga{ mnogu pove}e se zemaat vo predvid mo`nostite na u~enikot, pa i ocenuvaweto e popravi~no. Pri vakvoto ocenuvawe uspehot na sekoj u~enik se povrzuva so uspehot na celata paralelka i obratno, so {to se razviva ~uvstvoto na odgovornost za zaedni~kiot (ne)uspeh. Nastavnikot treba da im pomaga na u~enicite da se samoproveruvaat i ocenuvaat taka {to: }e im gi objasni na~inite kako toa se pravi; }e im objasni kako da go analiziraat poka`anoto znaewe; }e im gi objasni kriteriumite za ocenuvawe na znaewata.

14

4. IZBOR NA METODI, POSTAPKI I TEHNIKI NA PROVERUVAWE Nastavnikot odlu~uva sam na koj na~in, so koi metodi, postapki i tehniki }e gi proveruva znaewata. Izborot na postapkite, tehnikite zavisi od pove}e faktori i toa od: vidot na sodr`inite {to se proveruvaat(predmet na ocenuvawe) ; od celta na proveruvaweto(koi i kakvi informacii treba da se priberat) ; kakov stepen na objektivnost treba da se postigne ; kolku vreme se ima na raspolagawe ; od vozrasta na u~enicite ; od toa koi tehni~ki i drugi uslovi se obezbedeni za primena na odredena tehnika itn. Ima nekolku pravila pri izborot na metodi, postapki i tehniki. Edno od tie pravila e: nastavnikot so pogolema sigurnost }e donese ocenka za uspe{nosta na u~enikot dokolku informaciite za znaeweto se priberat od razni izvori, so pomo{ na razni metodi i tehniki. Osobeno e va`no metodite da se soodvetni na sodr`inite, celite i vozrasta na u~enicite. Za proveruvawe e va`no da se ocenat site tri aspekti na odnesuvaweto na u~enikot ( kognitivniot, afektivniot i psihomotorniot) . Ima dve grupi na metodi i postapki za proveruvawe na postigawata na u~enicite. Prvite se onie koi se naso~eni kon rezultatot od kvantitativnite pokazateli na uspehot i go proveruvaat reproduktivnoto znaewe. Ovie postapki se poobjektivni , povalidni.Tuka spa|aat testovite na znaewa, anketi,~ek listi, struktuiranite esejski zada~i. Vtorite se onie naso~eni kon procesot i kvalitativnite aspekti na uspehot.Tie se pomalku validni i objektivni, a ja procenuvaat celinata na li~nosta.Ovde spa|aat nabquduvaweto, nestruktuiraniot esej i drugi zada~i, koi ne se reproduktivni ,tuku istra`uva~ki i kreativni. Spored toa, vo zavisnost od celite na proveruvaweto i drugi faktori, nastavnikot }e izbere na~ini i tehniki, kako }e go pravi toa.

15

5. OCENUVAWE NA U^ENI^KITE POSTIGAWA Ocenuvaweto voop{to podrazbira postapka na opredeluvawe ili pridavawe na broj~ana (numeri~ka) ili kvalitativna (kategorijalna) vrednost (ocenka) na ona {to se ocenuva. Vo sovremenata pedago{ka praksa ocenuvaweto e edna od nevralgi~nite to~ki na procesot na pou~uvawe. U~ili{noto ocenuvawe, (dokimologijata), e edna relativno mlada nau~na disciplina, koja se pojavila vo triesetite godini na XX vek vo razvienite zemji na Evropa i Amerika. Taa se pojavuva kako potreba za ocenuvawe na postignuvawata. Thordike u{te vo 1910 izrabotuva kvalitativna skala za rakopisi, sli~na na nea napravil i Hillegas 1912. Bujas , vo 1937 dr`i zna~ajno predavawe za ocenuvaweto. U~ili{noto ocenuvawe ili dokimologijata : se zanimava so prou~uvawe na ispituvaweto i procenuvaweto na u~eni~kite postignuvawa, ocenkite i ocenuvaweto ; go identifikuva i prou~uva vlijanieto na site faktori koi gi rasipuvaat metriskite vrednosti na u~ili{nite ocenki ; pronao|a na~ini i postapki za {to poobjektivno, poverodostojno i podobro ispituvawe i merewe na u~eni~kite znaewa. Skalite za ocenuvawe, kaj nas i vo okolnite zemji, ve}e so decenii se povrzuvaat so ocenki: nedovolen (1), dovolen (2), dobar (3), mnogu dobar (4) i odli~en (5). Obele`jeto na navedenata skala e toa {to taa poka`uva dali e ne{to pogolemo od drugoto, no ne i za kolku. Preku razni istra`uvawa utvrdeno e deka rasponot na znaewe koe go pokrivaat nominalno istite ocenki vo razli~ni oddelenija e mnogu golem i razli~en. Od tuka mo`e da se zaklu~i deka ocenkata e procenka na znaeweto, no ne i negovata vistinska merka. Kako {to e ka`ano pogore osnovniot sistem za vrednuvawe na u~eni~kite znaewa se potpira na broj~anoto ocenuvawe. Broj~ano se ocenuvaat kako tranzitivnite taka i finalnite sostojbi. Tranzitivnite sostojbi se ocenuvaat so usmeni i pismeni proverki, a vo soglasnost so legislativata nekoi predmeti se procenuvaat i so testovi na znaewe kako alatki so definirani merni karakteristiki. Na krajot na polugodieto, site dobieni ocenki po razli~ni elementi se sobiraat i se izveduva zaklu~na ocenka. Site zdravi u~enici na krajot, verojatno, }e gi postignat svoite celi, no se postavuva pra{aweto dali tie celi gi postignuvale vo sostojba na uve`buvawe, koga se procenuvale nivnite postignuvawa. Mo`ebi vo toj period bile malku pospori, mo`ebi toga{ se vratile od boleduvawe, mo`ebi ne se sna{le, mo`ebi gi bolela glava. Navistina ima mnogu mo`ebi. No taa edinica ili dvojka vo sostojba na mo`ebi }e vlijae na krajot na kone~nata ocenka.

16

5.1. Relacija pome|u proveruvawe i ocenuvawe Proveruvaweto e osnova na ocenuvaweto, a ocenuvaweto e epilog na proveruvaweto. Ovie postapki terminolo{ki i pojmovno se odvojuvaat , no vo nastavniot proces tie se edinstveni, zatoa {to so proveruvaweto se sobira potrebnata dokumentacija za realizacijata na nastavata, vrz osnova na {to se izveduva i ocenka so koja se ozna~uva stepenot na realizacija na zada~ite. Ova se dva vida aktivnosti koi sekoga{ se odvivaat po istiot redosled, sekoga{ proveruvaweto mu prethodi na ocenuvaweto. Ako proveruvaweto zavr{i bez ocenuvawe toga{ toa nema nikakva smisla. Ne sekoga{ vo praktikata po proveruvaweto sledi oficijalna ocenka za u~enikot, {to vnesuva odredena zabuna kaj nego. Ocenka ima, no taa vo slu~ajot mo`e da e tekovna, formativna so cel da se utvrdi kolkavo e otstapuvaweto od o~ekuvanoto. Isto taka mo`no e posle nekolku vakvi proveruvawa u~enikot da ne bide povtorno ispra{an, a da mu bide registrirana oficijalna ocenka vrz osnova na prethodnite tekovni proverki i oceni. Ova poka`uva deka ocenuvawe ima i toga{ koga nema registrirana ocenka, a i deka na sekoe ocenuvawe mu prethodi proveruvawe dali na samiot ~as koga se registrira ocenkata ili na prethodni ~asovi. Sledeweto na napredokot na u~enicite ne e mo`no bez kontinuirano ocenuvawe. 5.2. Skali za ocenuvawe (broj~ani, skali od bukvi, kombinacija na prvite dve) Ve}e pogore spomnavme deka ocenuvaweto e postapka na opredeluvawe ili pridavawe na broj~ana (numeri~ka) ili kvalitativna (kategorijalna) vrednost (ocenka) na ona {to se ocenuva. Toa vsu{nost zna~i deka ocenuvaweto e eden vid na klasirawe na ona {to se ocenuva vo odredeni kategorii koi mo`at da se ozna~at na pove}e na~ini. Tie kategorii, odnapred opredeleni, vo koi se klasiraat u~enicite vrz osnova na na nivnite postignuvawa se narekuvaat skali za ocenuvawe. Za da se razberat ocenkite na u~enicite potrebno e da se znae skalata na ocenuvawe na koja tie i pripa|aat. Na primer , edno zna~ewe ke ima ocenkata zadovolitelen uspeh ako skalata na koja pripa|a ima samo dva kategorii (zadovoluva i ne zadovoluva), a drugo ako taa pripa|a na skala od pet kategorii, vo koja dadenata ocenka e najniskata pozitivna. Vo razni obrazovni sistemi se koristat razli~ni skali na ocenuvawe, Nekade se koristat broj~ani skali, nekade skali od bukvi, a nekade kategorizacijata se iska`uva so zborovi. Isto taka se upotrebuvaat i kombinacii od razli~ni skali. 17

Broj~ani skali Vo svetot najzastapeni se broj~anite skali za ocenuvawe na uspehot na u~enicite. Broj~anite skali se razlikuvaat me|u sebe spored utvrdeniot broj na kategorii, pa taka tie mo`at da bidat skali od 1-5 , kade {to 5 e najvisoka ocenka, a 1 najniska ili pak sosema sprotivno, kade {to 5 e najniskata , a 1 najvisoka ocenka. Se sre}avaat skali od 1-6, od 0-6, od 0-10, od 1-10, od 3-6, od 4-10. Nekade broj~anite skali se prosledeni so zborovni ekvivalenti (kako {to e slu~aj kaj nas), 5-odli~en, 4-mnogu dobar i t.n. Vo nekoi zemji pak broj~anata ocenka e prosledena so dodaten opis za postigawata na u~enicite. Skali od bukvi Prili~no za~estena vo svetot e upotrebata i na skalite od bukvi. Obi~no se zemaat bukvite od abecedata A, B, C, D, E, kade {to A e so najvisoka, a E so najniska vrednost, kako i sosem sprotivno. Mo`e da bide skala od tri bukvi, mo`e da se zgolemi brojot na stepenite so dodavawe na dopolnitelni znaci na sekoja bukva (na pr. + ili -). Nekade se dodavaat opisi pokraj bukvata ili se dodavaat rezultati od testirawa so standardizirani testovi izrazeni vo procenti. Kombinacija od broj~ani skali, skali od bukvi i opisno ocenuvawe Kombiniraweto na skalite mo`e da bide napraveno na nekolku na~ini. Vo nekoi zemji kombinacijata podrazbira istovremeno koristewe na brojki i bukvi. Na primer 5A, 5V, 5S, kade {to bukvata pridru`ena na brojkata odreduva stepen, nijansa na barawa utvrdeni so obrazovnite standardi. Ovie vidovi skali se koristat samo na odredena vozrast i samo za predmeti koi se izu~uvaat na nekolku nivoa. Drugi vid na kombinacija e koga kategorijata ozna~ena so bukva ili broj mo`e da bide prosledena so sosema sloboden opis od strana na nastavnikot za rabotata, povedenieto, postigawata, pote{kotiite i voop{to za li~nosta na u~enikot. Treta kombinacija koje e prisutna vo pove}e zemji, a od pred nekolku godini i kaj nas, e upotrebata na eden na~in na ocenuvawe vo prvite godini od {koluvaweto, a drug vo ostanatite godini. Vsu{nost se raboti za opisno ocenuvawe vo prvite tri godini, a potoa se prodol`uva so broj~ano ocenuvawe vo ostanatite godini od obrazovanieto. Kombinacija pretstavuva i ocenuvaweto na znaewata so brojka, a ocenuvaweto na povedenieto so opis.

18

5.3. Opisno ocenuvawe Od pred nekolku godini vo na{iot obrazoven sistem dojde do promena vo na~inot na proveruvawe i ocenuvawe na u~enicite od prvo do treto oddelenie vo osnovnite u~ili{ta. Promenata voglavno se sostoe{e vo promena na broj~anoto ocenuvawe so opisno ocenuvawe, kako i vo na~inot na sledewe i proveruvawe na u~enicite. Toa dojde kako neminovno po preminot od tradicionalna vo aktivna nastava, kade {to pri pou~uvaweto se istaknuva ne samo aktivnosta na nastavnikot tuku i aktivnosta na u~enikot. Bidej}i procesot na pou~uvawe ne mo`e da se odvoi od proveruvaweto i ocenuvaweto jasno e deka mora{e da sledi promena i vo toj segment od obrazovniot proces. Pova`ni stavovi koi ja gradat novata paradigma za ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, koi proizleguvaat od teoriskite i prakti~nite soznanija za u~eweto, pou~uvaweto i znaeweto i nivnata povrzanost so ocenuvaweto, kako i onie za motivacijata i za razvojot na li~nosta na u~enicite, se slednite: Pro{iruvawe na podra~jata (predmetot) na sledewe, proveruvawe i ocenuvawe. Ne se sledi samo znaeweto tuku se stava akcent i na kognitivnite procesi, socio-emocionalnite, motivaciskite i psihomotornite aspekti na li~nosta na u~enikot. Sledeweto, proveruvaweto i ocenuvaweto se odvivaat vo pomalku formalni okolnosti. Sega toa se pravi sekojdnevno, bez da se sozdava posebna ispitna situacija koja predizvikuva strav i blokirawe na u~enicite. Se ovozmo`uva slobodna interakcija me|u nastavnikot i u~enikot i pri toa ne se bara edinstveno to~en rezultat, tuku najdobar mo`en rezultat vo dadeniot kontekst. Se koristi {iroka paleta na aktivnosti, razli~ni postapki i na~ini na sledewe, proveruvawe i ocenuvawe, so koi vo dadenite okolnosti za dadenata sodr`ina mo`e da se dobie najdobar mo`en rezultat. Tuka osoben akcent se stava na kvalitativnite zapisi koi ovozmo`uvaat razbirawe na postigawata na u~enikot vo odnos na negovite mo`nosti, vo odnos na prethodnite postigawa, kako i vo odnos na kontekstot vo koj se postignati. Pogolem akcent se stava na dijagnosti~koto i formativnoto proveruvawe i ocenuvawe, odnosno na nivnata kombinacija. Se zalaga za pogolema vklu~enost na u~enicite i roditelite vo sledeweto i (samo)ocenuvaweto, {to podrazbira i nivna zgolemena odgovornost za sopstveniot napredok.

19

Ocenuvaweto e vo funkcija na organizirawe na u~eweto i jakneweto na samodoverbata na u~enicite. Izmenite koi gi vnese koncepcijata za opisno ocenuvawe se odnesuvaat na slednoto: Postigawata na u~enicite vo vospitno-obrazovniot proces kontinuirano se sledat, proveruvaat, opi{uvaat i opisno ocenuvaat, namesto dosega{nite broj~ani ocenki; Vo tekot na nastavnata godina za postigawata se vodat analiti~ki opisi i za niv se iska`uvaat tekovni usni ili pismeni komentari; Periodi~no na krajot od tromese~ijata i prvoto polugodie se formiraat mikrosumativni (sinteti~ki) ocenki; Na krajot na u~ebnata godina se pi{uva zavr{na sumativna ocenka za postigawata vo tekot na godinata ; Vo treto oddelenie se vr{i postepen premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe, a na krajot na istoto oddelenie u~enicite se ocenuvaat so broj~ana ocenka. Koncepcijata na analiti~koto opisno ocenuvawe se ostvaruva preku soodvetni aktivnosti strukturirani vo slednive elementi: 1. Spoznavawe na sostojbite - dijagnosti~ko ocenuvawe. 2. Sledewe, proveruvawe i formativno ocenuvawe na napredokot na u~enicite. 3. Sumativno ocenuvawe i zavr{na (sumativna) opisna ocenka. 4. Premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe. Prviot element se sostoi od najraznovidni aktivnosti na nastavnikot so koi toj sistematski pribira podatoci za predznaewata na u~enikot, negovite sposobnosti, ve{tini, motivacijata, interesite, socijalizacijata i fizi~kata sostojba. Celta na ovie aktivnosti e nastavnikot da go utvrdi stepenot na psihofizi~kata podgotvenost na u~enicite za sledewe na nastavniot proces. Odnosno da go utvrdi obemot i kvalitetot na predznaewata i eventualnite praznini, slabosti, {to }e mu pomogne vo prognoziraweto na ponatamo{niot razvoj na u~enikot, kako i vo planiraweto na idnite aktivnosti. Kako predmet na spoznavawe pred nastavnikot se postavuva: Kognitivniot razvoj, odnosno predznaewata {to gi poseduva u~enikot (fakti, termini, primenata na znaewata, mislovnite operacii). Afektivniot (socio-emotivniot) razvoj, odnosno kakvi interesi, stavovi, veruvawa imaat u~enicite, kako gi manifestiraat, sorabotkata vo grupa, me|usebnata komunikacija i komunikacijata so vozrasnite i sli~no.

20

Psihomotorniot razvoj, odnosno kakvi motorni i manipulativni ve{tini poseduva u~enikot.

Dijagnosti~koto proveruvawe se primenuva koga nastavnikot prv pat se sre}ava so odredena grupa u~enici ili pred po~etokot na obrabotka na nova sodr`ina. Toa ne se pravi so cel da se ocenat prethodnite znaewa so koi u~enikot do{ol, tuku da se proceni koi sodr`ini nedovolno gi poznavaat i koi u~enici ne poseduvaat dovolno predznaewa. Nastavnikot mo`e da dojde do ovie informacii na dva na~ini i toa: Neposredno - preku pribirawe podatoci od nabquduvawe na rabotata, odnesuvaweto, izrabotkite, razgovori so u~enikot i sli~no. Posredno - preku pribirawe podatoci od drugi izvori (roditel, u~ili{en pedagog/psiholog, drug nastavnik i drugi subjekti). Za da gi zabele`i odgovorite, podatocite {to gi sogledal nastavnikot mo`e da koristi evidentni listi, pra{alnici, skali na procenka, testovi na znaewa i sl. Ako nastavnikot saka da dobie validni podatoci treba da sozdade klima vo koja u~enicite slobodno, spontano }e go iska`at ona {to go znaat i umeat. Vtoriot element od opisnoto ocenuvawe go so~inuvaat sledeweto, proveruvaweto i formativnoto ocenuvawe na u~enicite. Tie se tesno povrzani me|u sebe i se integralni elementi na nastavniot proces. Sledeweto na napredokot na u~enicite nastavnikot mo`e da go realizira preku nabquduvawe, nadgleduvawe, kontrolirawe, snimawe, razgovarawe, ispra{uvawe, bele`ewe i sl. pri {to pribira, bele`i, sreduva, obrabotuva podatoci i drugi informacii za tekot na aktivnostite i rezultatite {to gi postignuva u~enikot. Samoto sledewe svateno vo po{iroka smisla sodr`i i elementi na proveruvawe, no nastavnikot praktikuva i posebni aktivnosti na proveruvawe kako {to se usno ispra{uvawe, pismeno odgovarawe, testirawe, prakti~ni raboti i sl. Osnovna cel na tekovnoto sledewe i proveruvawe e da se priberat dobri i kvalitetni povratni informacii koi }e poslu`at kako indikatori za procesot na u~ewe na u~enicite, za rezultatite {to gi postignuvaat, kako i drugi informacii koi }e pomognat pri formativnoto i mikrosumativnoto ocenuvawe na nivniot napredok. Ako ocenuvaweto treba da deluva motivira~ki na u~enikot, toga{ formativnoto ocenuvawe e tokmu takvo. Toa se izveduva kontinuirano, preku celata nastavna godina i pred se e naso~eno kon korekcija na na~inite na steknuvawe na znaewe, a ne kon korekcija na rezultatite. Pri ova ocenuvawe va`en e kvalitetot na povratnata informacija {to nastavnikot im ja dava na u~enicite. Kvalitetnata povratna informacija gi zadovoluva razvojnite potrebi na u~enikot bidej}i mu pomaga da go postigne ona nivo za koe poseduva potencijal. Taa treba da bide specifi~na za sekoj u~enik, analiti~na, objektivna, celosna i prifatena od nego.

21

Od formativnoto proizleguva mikrosumativnoto ocenuvawe na postigawata na krajot na tromese~ijata i polugodieto i sumativnoto ocenuvawe na krajot na celiot nastaven period. Mikrosumativnoto ocenuvawe mo`e da bide neformalno, odnosno da nema oficijalen karakter, oficijalna ocenka, tuku samo zapisi koi nemaat odnapred utvrdena forma i koi nastavnikot gi oformuva vo zavisnost od okolnostite i u~enikot za koj se odnesuvaat. Dodeka pak formalnoto mikrosumativno ocenuvawe nastavnikot go izveduva na krajot na opredeleni nastavni periodi i tie zavr{uvaat so zbiren prikaz na postigawata na u~enicite, koj mo`e da bide sporeden so zaedni~kite celi utvrdeni so programata. Za da se organizira i izvede sistematsko formativno sledewe, proveruvawe i ocenuvawe potrebno e toa dobro da se isplanira. Planiraweto podrazbira izbor i operacionalizacija na celite ~ija postignatost treba da se proveri i oceni, opredeluvawe na izvorite na informacii (procesot na u~ewe i rezultatite), izbor na u~enici koi }e se sledat, planirawe na vremeto, opredeluvawe na kriteriumi, planirawe na u~estvoto na u~enicite i roditelite i izbor na metodi, tehniki i instrumenti za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe. Pri sobiraweto na podatocite za postigawata na u~enicite nastavnicite naj~esto koristat : o Anegdotski bele{ki - toa se objektivni opisi od namerni ili nenamerni nabquduvawa na nastani so zabele`livi reakcii na nekoj u~enik. Pokraj sodr`inata na odnesuvaweto se bele`i i vremeto i mestoto. Ne sodr`at ocenki ili bilo kakvi vrednosni iskazi i komentari. o U~eni~ko dosie - zbirka na podatoci za u~enikot za koi nastavnikot smeta deka se va`ni za razbirawe na napredokot na u~enikot. o Tekovno analiti~ko bele`ewe na postigawata na u~enicite vo oddelni vospitno-obrazovni podra~ja (kusi opisi, registrirawe na podatoci i rezultati od testirawa i drugi proverki, te{kotii, postignati celi i sl.). o Tekovni komentari - kusi iskazi na nastavnikot vo vrska so izrabotkite, izvedbite i odgovorite na u~enicite koi mo`at da bidat dadeni usno i pismeno. o Kompleksni analiti~ko-sinteti~ki zapisi - sumativni ocenki koi nastavnikot gi pravi za oddelni periodi od nastavnata godina. Tretiot element na opisnoto ocenuvawe e sumativnata zavr{na opisna ocenka. Sumativnoto ocenuvawe e slo`en proces vo koj treba da se sumiraat site soznanija od sledeweto i proveruvaweto na sekoj u~enik vo tekot na u~ebnata godina, sporedeni so programskite barawa. Seto toa nastavnikot treba da go iska`e vo opisna forma kako zavr{na sumativna opisna ocenka. Zavr{nata opisna ocenka pretstavuva sintetiziran, sloboden zbiren zapis od iskazi, sudovi, mislewa so koi se izrazuvaat vrednosnite karakteristiki na postigawata na u~enikot vo tekot na

22

u~ebnata godina. Ovaa ocenka se oformuva na krajot na nastavnata godina i pretstavuva oficijalna opisna ocenka. Nejzinata sodr`inska struktura e sledna: Zainteresiranosta na u~enikot za nastavata i za ostanatite obvrski vo u~ili{teto. Postigawata po oddelnite nastavni predmeti, odnosno znaewata, kognitivnite procesi i ve{tini i sposobnostite na u~enikot. Socijalizaciskite aspekti koi se relevantni za postigawata na vospitno-obrazovnite celi. Posebnostite na u~enikot koi imaat vlijanie vrz rezultatite od rabotata. Preminot od opisno kon broj~ano ocenuvawe e ~etvrtiot element na opisnoto ocenuvawe. Celta na ovoj element e da obezbedi postapen premin od opisno kon broj~ano ocenuvawe, a toa e potrebno da se napravi od slednive pri~ini: Ocenuvaweto ne mo`e vo potpolnost da go izbegne elementot na sporeduvawe, a toa pouspe{no se pravi so broj~ani ocenki, pa poradi toa u~enicite mora da bidat podgotveni i za toj na~in na ocenuvawe. Vo predmetnata nastava broj~anoto ocenuvawe e mnogu po~esto prisutno vo site obrazovni sistemi i toa poradi prakti~ni pri~ini. Predmetniot nastavnik predava na golem broj u~enici vo razli~ni oddelenija i vremeto {to go pominuva so niv e pokuso od ona vreme na oddelenskiot nastavnik. Poradi toa toj nema mo`nost dovolno dobro da gi zapoznae decata i da pi{uva zapisi za nivnite postignuvawa. Otkako u~enicite pominale niz iskustvoto so opisnoto ocenuvawe, nivnata samodoverba e zajaknata i tie se osposobile za samoocenuvawe, a so toa e sozdadena dobra osnova za pouspe{no funkcionirawe i na broj~anoto ocenuvawe na u~enicite. Koncepcijata za opisno ocenuvawe predviduva ovoj premin da se napravi vo tekot na tretoto oddelenie, za da na kraj na ova oddelenie u~enicite bidat oceneti so brojki. Pri preminot mnogu e va`no da se sledat reakciite na u~enicite i roditelite vo odnos na broj~anite ocenki, kako nivnite emocionalni reakcii, taka i odnesuvaweto na u~enicite vo vrska so nivnoto u~ewe i napreduvawe. Soznanijata {to }e gi dobijat }e im pomognat na nastavnicite ovoj premin da go napravat {to pobezolen za da ne se odrazi nepovolno vrz natamo{noto u~ewe na u~enicite.

23

6. KRITERIUMI ZA OCENUVAWE SPORED STRUKTURATA I SPORED NA^INOT NA UTVRDUVAWE Kako najslo`en problem pri ocenuvaweto na postignuvawata na u~enicite se javuva postavuvaweto na kriteriumite. Ako kriteriumite, koi se eden vid merka na uspehot, ne se dobri, ne se sigurni, toga{ i ocenkite izvedeni od niv nema da mo`at da ja prika`at vistinskata sostojba i postigawata na u~enicite. Kriteriumot pretstavuva odredena, propi{ana vrednost, odnosno objektivna merka so koja treba da se meri ne samo kvalitetot i kvantitetot na znaewata, izvr{uvaweto na odredeni aktivnosti, odnesuvaweto na u~enicite, tuku i postigawata vo opredeleni situacii. Goleminata na merkata {to e opredelena kako kriterium se smeta za cel (minimalno barawe, standard) {to treba da ja postignat u~enicite i toj e osnova za utvrduvawe na nivnata uspe{nost spored elementite {to se ocenuvaat. Kriteruimot mo`e da se definira i kako merka za efikasnosta na edinkata vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite na vospitno-obrazovniot proces vo koj taa e vklu~ena. Ottamu proizleguva deka kriterium za ocenuvawe na u~enicite vo nastavata ne mo`e da bide ona {to tie go postignuvaat, tuku ona {to od niv se o~ekuva da postignat, odnosno ona {to e postaveno kako cel vo nastavnata programa. Koga se postavuvaat kriteriumite treba da se vodi smetka za dve va`ni pra{awa: 1. {to da se proveruva i ocenuva, {to treba u~enicite da znaat i umeat; 2. do koj stepen treba ne{to da znaat i mo`at. Prvoto pra{awe se odnesuva na strukturata na elementite na kriteriumot, a vtoroto na kvantitetot i kvalitetot {to treba da se poka`e za sekoj element.

6.1. Kriteriumi za ocenuvawe spored strukturata Pri ocenuvaweto na uspehot na u~enicite mo`at da se primenuvaat dva vida kriteriumi i toa: eden op{t ili kompoziten (koj mo`e da sodr`i pove}e elementi) i multipli kriterium ili pove}e posebni kriteriumi koi ne se spojuvaat vo eden. Kompozitniot kriterium gi zema predvid site oddelni elementi na uspehot, no istite ne gi prika`uva posebno, tuku preku eden edinsteven, zbiren rezultat,osobeno koga stanuva zbor za broj~ano ocenuvawe. Na primer pri ocenuvaweto na uspehot po maj~in jazik treba da se zemat predvid pove}e elementi: pismeno i usno izrazuvawe, jazik, literatura itn. Da se zemat zbirno i da se prika`at so edna ocenka. Nedostatokot so ovoj 24

kriterium e toj {to zbirnata ocenka ne poka`uva koi se postignuvawata na u~enikot pooddelno po elementi. Mo`ebi toj pove}e postignuva vo jazikot, a pomalku vo literaturata, no toa nema da mo`e da se vidi od krajnata ocenka. Ova e u{te poizrazeno koga se sobiraat ocenkite od site predmeti za da se izvede prose~na ocenka. Taa prose~na ocenka vsu{nost ne poka`uva po koi predmeti u~enikot pove}e postignal, a po koi pomalku i taa ne mo`e da bide relevantna vo prognoziraweto na ponatamo{niot uspeh na u~enikot. Ovoj kriterium ima opravduvawe samo koga poedine~nite elementi se vo visoka korelacija, {to ne e taka ~est slu~aj kaj nastavnite predmeti. Multipli kriteriumot gi ima vo predvid site posebni komponenti na uspehot po nekoj predmet, pa zatoa i nudi pove}e kriteriumi za negovo ocenuvawe. So ovoj kriterium posebno se ocenuvaat komponentite na eden predmet. Na primer, po predmetot maj~in jazik u~enikot }e dobie posebna ocenka za pismeno izrazuvawe, a posebna za usno izrazuvawe, pritoa tie dve ocenki nema na krajot da se sobiraat i da se izveduva prosek, tuku }e stojat kako zasebni ocenki. Vo nekoi dr`avi posebno se ocenuva jazikot i posebno literaturata, ili po predmetot matematika posebno se ocenuvaat algebrata, odnosno aritmetikata i geometrijata. Da se utvrdat kriteriumi za ocenuvawe na postigawata na u~enicite e mnogu slo`ena rabota, zatoa {to i predmetot na ocenuvawe e mnogu slo`en i opfa}a brojni, raznorodni komponenti. Kriteriumot mora da bide odraz na site relevantni komponenti. Zaradi toa kriteriumite obi~no se izgraduvaat vo dve etapi: 1. analiza na celite i na sodr`inite {to se predvideni so programata, pri {to se identifikuvaat site komponenti ( znaewe na fakti, generalizacii, sposobnost za analiza, interpretirawe na fakti, sposobnost za prakti~na primena na znaewata, osposobenost za koristewe na razni izvori za samou~ewe) {to se relevantni za uspe{nosta vo sovladuvaweto na programata; 2. utvrduvawe na konkreten indikator za sekoj element, odnosno kriteriumska merka so koja }e se iska`e uspe{nosta.

6.2.Kriteriumi za ocenuvawe spored na~inot na nivnoto utvrduvawe Poradi nedostatok na pojasno definirani obrazovni standardi i kriteriumi za ocenuvawe, proveruvaweto i ocenuvaweto se najslabite strani vo na{iot obrazoven sistem. Bidej}i ne postojat op{toprifateni kriteriumi sekoj nastavnik gradi sopstveni kriteriumi koi ne se sosem jasno definirani i ne im se poznati na u~enicite. Najgolema slabost e toa {to i samite nastavnici ~esto od razli~ni pri~ini gi menuvaat kriteriumite koi samite gi utvrdile. Spored na~inot na utvrduvawe, vo na{ite u~ili{ta se primenuvaat aprioristi~ki i statisti~ki kriterium.

25

Aprioristi~kiot kriterium, kako {to ka`uva i samoto negovo ime, e odnapred utvrden kriteruim vrz osnova na opredeleni standardi. Toa zna~i deka u{te pred da se pristapi kon proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite se utvrduva koe nivno znaewe }e se smeta za zadovolitelno, koi i kakvi stepeni na uspe{nost i so koi ocenki }e se ocenuvaat. Ova se pravi vrz osnova na teoretski i prakti~ni soznanija za toa {to e neophodno da znaat u~enicite i {to mo`at da nau~at na opredelena vozrast. Ovie kriteriumi se utvrduvaat za ocenuvawe samo na oddelni elementi od programata po nekoj predmet i toga{ se tie konkretni i mnogu jasni. Na primer kriterium za ocenuvawe na brzinata na ~itaweto na krajot od prvo oddelenie kade {to ocenkata se opredeluva spored brojot na pro~itani zborovi za edna minuta. Aprioristi~ki kriterium mo`e da se opredeli i na znaeweto na nekoj nastaven predmet vo celost. Iako vakviot kriterium e relativno globalen sepak jasno mo`e da gi razgrani~i nijansite i kvalitetot na baranoto znaewe za sekoja ocenka. Ako ume{no se definira, aprioristi~ki kriterium mo`e da se utvrdi za ocenuvawe na postigawata na u~enicite po site predmeti, so {to bi se izbegnale mnogu nedostatoci i subjektivizmi. Aprioristi~kiot kriterium ima svoi pozitivni i negativni strani. Pozitivni strani Isti normi za ocenuvawe za site ocenuva~i {to ja zgolemuva objektivnosta Se bara izedna~eno znaewe u~enicite za ista ocenka od Negativni strani Ne gi zema predvid objektivnite uslovi vo koi u~enikot gi steknuva svoite znaewa kako vo u~ili{te, taka i doma Ne ja zema vo predvid aktivnosta na u~enikot niz tekot na nastavniot proces Ne go zema predvid napredokot na u~enikot i negovite postignuvawa i oscilacii niz samiot tek na nastavata

Obezbeduva pogolema validnost na u~ili{nite ocenki i pogolema sigurnost deka zad ista ocenka stoi i pribli`no isto znaewe po obem i kvalitet od razli~ni u~enici Nema sporeduvawe u~enik-u~enik, Bidej}i aprioristi~kiot kriterium tuku se sporeduva uspehot so e globalen, vo negovata ponatamo{na kriteriumot razrabotka mo`e da se pojavat subjektivizmi od strana na nastavnicite

Statisti~kiot kriterium se temeli vrz zakonot za verojatnost, spored distribucijata na u~enicite vo odnos na prosekot. Vsu{nost se poa|a od pretpostavkata deka vo pogolema grupa u~enici najgolemiot broj otpa|a na prose~nite, a kolku pove}e se oddale~uva od prosekot, bez ogled dali vo pozitivna ili negativna smisla brojot opa|a. Spored ova najgolem broj u~enici bi bile so ocenka 3, pomalku so ocenka 4 i 2 i najmalku so ocenka 5 i

26

1. Ottuka proizleguva deka statisti~kiot kriterium ne e odnapred opredelen, tuku dovolno e da se napravi edno potemelno proveruvawe na znaewata za da se vidi koj u~enik vo koja grupa pripa|a. Va`no kaj ovoj kriterium e toa {to grupata u~enici treba da bide dovolno golema (stotina u~enici), da `iveat vo pribli`no isti uslovi, da bidat ispitani na ist na~in i za isti sodr`ini so test na znaewe. Ova zna~i deka statisti~kiot kriterium e izveden kriterium vrz osnova na ve}e dobieni podatoci za uspehot na pogolema grupa u~enici. Nekoi nastavnici go primenuvaat ovoj kriterium pri ocenuvaweto na pismeni raboti ili testovi na znaewe. Tie, za da postignat {to pogolema objektivnost vo ocenuvaweto, prvo gi pregleduvaat site pismeni raboti ili testovi za da vidat {to srabotile u~enicite pa potoa go utvrduvaat kriteriumot za da gi ocenat. Ova pretstavuva nekoj vid na normativno ocenuvawe, zatoa {to nastavnikot sam formira normi vrz osnova na strukturata na u~enicite so koi raboti vo paralelkata ili u~ili{teto. Ovoj kriterium kako nedostatok ja ima promenlivosta vo zavisnost od sostavot na grupata. Mo`e da se slu~i vo paralelki so pogolem broj na u~enici da se utvrdat povisoki normi i obratno, {to mo`e da dovede i do premnogu nizok kriterium.

7. SPOREDUVAWE KAKO EDEN SEGMENT VO OCENUVAWETO Vo osnovata na sekoe ocenuvawe stoi nekoj vid na sporeduvawe. Sporeduvaweto ne mora zadol`itelno da poseduva edinici na merewe iako toa e po`elno. Vo sporeduvaweto obi~no se utvrduva dali eden objekt e podobar od drug, a ne i za kolku merni edinici. Pri sporeduvaweto na postigawata na u~enicite vo na{ite osnovni i sredni u~ili{ta mo`ni se slednive vidovi na sporeduvawe: me|usebno sporeduvawe na uspehot na eden u~enik so uspehot na ostanatite u~enici vo paralelkata ili oddelenieto; sporeduvawe na postigawata na u~enikot so barawata na normite, odnosno standardite utvrdeni so programata; sporeduvawe na postigawata na eden ist u~enik vo razli~ni etepi od nastavata (na po~etokot, polugodieto, krajot na u~ebnata godina); sporeduvawe na uspehot na u~enikot so negovite psihofizi~ki mo`nosti i uslovite vo koi raboti.

27

8. PORTFOLIO I KAKO DA SE OCENI Portfolio e ograni~en zbir od dela (izraboteni zada~i) na u~enikot {to se koristi prvenstveno za da gi pretstavi najdobrite dela na u~enikot i za da go demonstrira negoviot obrazoven napredok so tek na vreme. Od samata definicija proizleguva deka portfolioto se koristi za: - da gi pretstavi najdobrite dela na u~enikot; - da go demonstrira obrazovniot napredok na u~enikot. Portfolijata mo`at da se koristat i za: - da gi pretstavat omilenite dela na u~enikot; - da dokumentiraat nekoj proces (na pr. dolgotraen proekt); - da go demonstriraat grupniot uspeh na pove}e u~enici. Va`no e nastavnikot i u~enikot da se potrudat da ne go pretvorat portfolioto vo album na se {to rabotel u~enikot. Portfolioto mo`e da bide vo forma na papka, kutija so predmeti ili bilo kakva druga forma neophodna za smestuvawe na elementite/ nau~enoto {to se ocenuva. a) Portfolio na najdobri dela (na omileni dela) Op{ta cel 1: Najdobrite dela na u~enikot se izbiraat kako o~igleden pokazatel deka u~enikot gi postignal konkretnite krajni celi na u~eweto. Konkretni celi: Da dade pokazateli za izvonrednite poznavawa na temata i u~eweto; Da dade pokazateli deka e postignat visok uspeh vo oddelna oblast, na primet umetnost ili pi{uvawe; Da dade pokazateli deka e postignata makar minimalna kompetentnost po oddelen predmet; Da dade pokazateli za uspehot na nekoe u~ili{te ili oblast. Op{ta cel 2: Komunikacija (spodeluvawe) Konkretni celi: Da se pretstavat delata na u~enikot pred negovite roditeli; Da mu se prenesat informacii za u~enikot na sledniot nastavnik; Da se pretstavat talentite vo u~ili{teto. b) Portfolio za napredok i u~ewe Konkretni celi: Nastavnikot i/ili u~enikot pravat pregled na napredokot i promenite vo uspehot; 28

U~enikot treba da gi pregleda svoite dela za da ja sogleda vkupnata slika za ona {to go postignal.

Osnovni elementi na edno portfolio: 1. Bele{ka na koricata. Za avtorot i {to poka`uva portfolioto za napredokot vo u~eweto ( se pi{uva na kraj, no se stava napred). Bele{kata na koricata gi sumira pokazatelite za u~ewe i napredokot na u~enikot. 2. Sodr`ina so broevi na stranicite. 3. Elementi zadol`itelni ({to mora da se opfatat) i nezadol`itelni (elementi po izbor na u~enikot). Zadol`itelnite elementi mora da bidat zastapeni kaj site u~enici bidej}i davaat zaedni~ka osnova spored koja }e se odlu~uva pri ocenuvaweto. Nezadol`itelnite elementi ovozmo`uvaat portfolioto da gi pretstavi posebnite kvaliteti na sekoj u~enik. 4. Datumi koga se vklu~eni elementite, za da se olesni sledeweto na napredokot so tek na vreme. 5. Nacrti za usni i pismeni produkti i preaboteni verzii, na pr. prv nacrt i popraveni verzii. 6. Razmisluvawa koi mo`at da se pojavat vo razli~na faza od procesot na u~ewe. a) Za sekoj element treba da se dade kuso obrazlo`enie zo{to e odbran pritoa odgovaraj}i na slednive pra{awa: [to nau~iv od ova? [to srabotiv najdobro? Zo{to go odbrav ovoj element? [to sakam da podobram vo elementot? [to mislam za mojata prakti~na osposobenost? Kade imav problemi? b) Za celoto portfolio (bele{ki na koricata) Fazi vo razvivaweto sistem na portfolija i karakteristiki na dobrite portfolija [est ~ekori za razvivawe sistem na portfolija: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Utvrdete gi celta i gokusot na portfolioto Utvrdete gi op{tite krajni celi za uspehot {to treba da se oceni Utvrdete ja soodvetnata organizacija Re{ete kako }e se koristi portfolioto vo praktikata Vrednuvajte go portfolioto i negovite elementi Vrednuvajte gi listite za analiti~ko ocenuvawe

29

Karakteristiki na dobro portfolio: Jasno definirana cel i krajni celi na u~eweto Sistemska i organizirana zbirka na produkti na u~enikot Prethodno definirani nasoki za toa {to }e opfa}a Nekoi elementi {to }e bidat opfateni se po izbor na u~enikot Samoanaliza i samovrednuvawe od strana na u~enikot Napredokot se dokumentira so konkretni produkti ili vrednuvawa Jasni i soodvetni kriteriumi za vrednuvawe na produktite na u~enicite Diskusii za portfolijata me|u u~enicite i nastavnicite Vklu~uvawe na roditelite vo procesot na izrabotkata na portfolioto.

Tri soveti za ocenuvawe na portfolijata: 1. Vklu~ete avtenti~ni dela na pr., vo portfolioto po prirodni nauki, u~enikot treba da raboti na vrednuvawe na dokazite, da koristi nau~ni objasnenija vo potkrepa na podatocite, ili da pribira podatoci za da gi potvrdi ili da gi pobie objasnenijata onaka kako {to pravat vistinskite nau~nici. 2. Vodete evidencija za konceptualniot razvoj portfolijata treba da opfa}aat objasnenija na u~enicite, bele{ki za toa {to razbrale. Portfolioto treba ~esto da se a`urira kako {to u~enikot napreduva vo proektot ili vo re{avawe na problemot, za da se vidat promenite vo konceptualnata ramka i vo razmisluvaweto na u~enikot so razvojot na proektot. 3. Razmisluvajte zaedno so u~enikot u~enikot go koristi portfolioto kako osnova za diskusii so nastavnikot vo odnos na svoeto razbirawe na osnovnite koncepti, principi i teorii za toa {to raboti. Nastavnikot ja naso~uva diskusijata i mu pomaga na u~enikot.

30

Povrzuvawe na krajnite celi na u~eweto so sodr`inata na portfolijata Krajna cel na u~eweto U~enikot go vrednuva sopstveniot napredok so tek na vreme [to vleguva vo portfolioto U~enikot go pregleduva portfolioto; u~enikot odgovara na pra{awa od nastavnikot za svojot razvoj U~enikot dokumentira deka u~estvuval vo izveduvaweto na eksperimentite i gi bele`i zaklu~ocite Nastavnikot i u~enikot izbiraat pismeni zada~i {to }e bidat vklu~eni vo portfolioto U~enikot izbira klu~ni aspekti na proektot {to }e gi opfati U~enikot gi dokumentira klu~nite rezultati na proektot Za~estenost na elementot i na ocenuvaweto Dvapati godi{no ili po~esto

U~enikot u~estvuva vo izveduvaweto na nau~ni eksperimenti i gi bele`i otkritijata i zaklu~ocite U~enikot efikasno gi prenesuva svoite idei vo pismena forme U~enikot gi dokumentira klu~nite ~ekori vo proektot Rezime na glavnite rezultati na proektot

^etiri do pet pati vo edno polugodie

Dva ili tri pati vo edno polugodie

Tri ili ~etiri pati vo tekot na proektot Edna{ na proektot krajot od

Sodr`ina na razvojnoto portfolio Krajna cel na u~eweto [to vleguva vo portfolioto U~enikot poka`uva razbirawe za Opis od strana na nastavnikot za matemati~kite koncepti aktivnosta na u~enikot koj poka`al razbirawe za nekoj matemati~ki koncept U~enikot re{ava slo`eni Nacrt, prerabotena i kone~na problemi verzija na zada~ata na u~enikot za slo`enite problemi U~enikot si zadava i re{ava zada~i Zada~i po algebra {to gi kreiral po algebra u~enikot U~enikot gi analizira strategiite Pismeno obrazlo`enie za za re{avawe problemi i gi sodr`inata na portfolioto 31

utvrduva slabosti

pozitivnite

strain

Drugi primeri za sodr`ina na portfolio Portfolio po biologija Portfolio po istorija - Laboratoriski izve{taj - Lista na pro~itani zapisi - Dnevnik za re{avawe - Mapi problemi - Istra`uvawa - Esej na nekoja tema - Video zapisi od prezentacii - Istra`uvawe - Vrednuvawe na portfolioto so pomo{ na analiti~ki - Snimen razgovor so listi avtoritet - Samovrednuvawe na - Ocenuvawe od strana na portfolioto sou~enicite Vrednuvawe na portfolijata Pokazateli i datumi Bele{ka na kricata Nacrt, prerabotena i kone~na verzija na zada~ata na u~enikot za slo`enite problemi Ve{tina/ krajna cel planirawe U~enikot re{ava slo`eni problemi Komentari Ocenka od Ocenka nastavnikot od u~enikot % 5% 10%

Holisti~ko ocenuvawe na portfolio 4 boda (odli~no) 3 boda (dobro) 2 boda (dovolno) 1 bod (nedovolno)

Portfolioto ne dava nikakvi ili re~isi nikakvi pokazateli deka se postignati krajnite celi na u~eweto. U~enikot oddeluva malku vreme za samoanaliza. Vo portfolioto nedostigaat nekolku zadol`itelni komponenti.

32

Vo sorabotka so partnerot razmislete koi sodr`ini mo`e da vklu~ite vo portfolioto po va{ite predmeti povrzani so krajnata cel na u~eweto.

Krajna cel na u~eweto

[to vleguva vo portolioto

Krajna cel na u~eweto

[to vleguva vo portolioto

33

9. Primer za samoocenuvawe-
1. ___ ., . . : 1) ? _____________________________________________________________ 2) , ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ 3) , ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ 4) ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ 5) ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ 6) ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ 7) ? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ____________ , . :______________
34

10. KORISTENA LITERATURA

1. Poposki K. :,,Sovremeni sfa}awa za proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite,, Skopje, 1996 god. 2. Minoski J. i \or|ievska G.,Sledewe i analizirawe na nastavata,, Skopje, 1997 god. 3. Petrovska-Be{ka V. ,,Izrabotka i primena na objektivni testovi na znaewe,, Filozofski fakultet, Skopje, 1993 god. 4. Grupa avtori ,,Opisno ocenuvawe,, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 2000 god. 5. Naceva B., Mickovska G. i Poposki K. ,,Opisno ocenuvawe na postigawata na u~enicite od I,II i III odd. na osnovnoto u~ili{te,, Skopje, 2001 god. 6. ,,Nacionalnaprograma za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija 2005-2015 so pridru`ni programski dokumenti, Ministerstvo za obrazovanie i nauka na RM.

Ovoj prira~nik e namenet za obuka na nastavnici za vrednuvawe na znaewata i postigawata na u~enicite .

Prira~nikot go izgotvija : - Vera Stanojevi} diplomiran pedagog - Branka Markovi}-dipl.psiholog, specijalist za ge{talt sovetuvawe i terapija - Faik Ademi diplomiran pedagog - Bajram Selmani diplomiran pedagog - Margarita Ga{evska diplomiran psiholog

35

You might also like