REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET "Sv.

KIRIL I METODIJ"-SKOPJE

EKONOMSKI INSTITUT - SKOPJE

POSTDIPLOMSKI STUDII OD OBLASTA NA ME\UNARODNA EKONOMIJA

SOSTOJBI VO NADVORE[NO-TRGOVSKATA RAZMENA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA seminarska rabota od predmetot: Me|unarodna trgovija

Student:

Nastavnici:

Skopje, 2010 godina SODR@INA VOVED..............................................................................................................................2 Strate{ki opredelbi vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija.........................................................................................................................5 2. Sostojba vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija......................7 2.1. Izvoz i uvoz po zemji .....................................................................................................7 2.2. Izvoz i uvoz spored ekonomskata grupacija na zemjite................................................10 2.3. Izvoz i uvoz spored ekonomskata namena na proizvodite...........................................12 3. Pri~ini koi vlijaat na sostojbata na nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija.......................................................................................................................15 4. Mo`nosti za podobruvawe na sostojbata vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija.......................................................................................................................18 ZAKLU^OK.....................................................................................................................22 SUMMARY......................................................................................................................24 BIBLIOGRAFIJA............................................................................................................25

VOVED Vo sovremeni uslovi ekonomskata aktivnost na bilo koja zemja ne mo`e da se zamisli bez odreden stepen na integriranost vo svetskata 2

ekonomija. Ova zna~i deka nacionalnite ekonomii ne mo`at da opstanat bez ekonomska sorabotka so drugite nacionalni ekonomii. Me|unarodnata trgovija pretstavuva hronolo{ki najstara, a istovremeno i najmasovna i najrazviena forma na ekonomska sorabotka so stranstvo. Taa ostvaruva zna~ajni funkcii, kako od aspekt na nacionalnata ekonomija, taka i od aspekt na globalnata ekonomija. Imeno, taa vo uslovi na sovr{ena konkurencija ja regulira ramnote`ata na vnatre{niot pazar preku uvoz na deficitarna stoka i izvoz na suficitarnite proizvodi, pridonesuvaj}i na toj na~in za usoglasuvawe na odnosite na proizvodstvo i potro{uva~ka i ovozmo`uvaj}i podobra i poefikasna alokacija na raspolo`livite resursi. No samiot proces na liberalizacija na trgovijata e korisen do odreden stepen, odnosno se dodeka ne zapo~ne da go zagrozuva razvojot na doma{nata ekonomija. Vo toj kontekst so primenata na protekcionisti~kite merki i instrumenti se pomaga i {titi nacionalnoto stopanstvo i se odreduva politikata svetskoto stopanstvo. Me|utoa, mo`nostite za praktikuvawe na protekcionizam so koj bi se za{titile doma{nite proizvoditeli se determinirani od pozicijata na zemjata vo svetskiot stopanski sistem. Razvienite zemji imaat mnogu pove}e mo`nosti za upotreba na najrazli~ni za{titni merki, koi odamna ja nadminaa formata na kvoti i carinski ograni~uvawa. U{te vo 1970-te godini, razvieniot svet ja prifati {irokata lepeza na necarinski barieri, so koi na posuptilen na~in se {titi doma{nata ekonomija.1 Po{irokite implikacii od me|unarodnata trgovija se odnesuvaat na: unapreduvaweto na ekonomskite i politi~kite odnosi na oddelnite zemji i regioni; me|usebnata razmena na znaewa i iskustva, kako i nivna primena vo forma na novi tehni~ko-tehnolo{ki postapki; prifa}aweto na novi i poefikasni na~ini na organizacija na raboteweto; pottiknuvawe na konkurencija me|u stopanskite subjekti so cel postignuvawe povolni proizvodni efekti preku specijalizacija na raboteweto, selektivnost na na vklu~uvawe vo

Mojsovska S., "Marketingot kako mehanizam na globalizacijata", del od zavr{en proekt: "Ulogata na marketing konceptot vo internacionalizacijata na makedonskoto stopanstvo", Ekonomski institut - Skopje, 2004, str. 9

proizvodstvoto i sl., {to vodi kon ekonomski i op{testven prosperitet na zemjite.2 Tokmu so s pogolemoto zna~ewe {to go dobiva svetskiot globalen pazar, pra{aweto za vklu~uvawe na zemjite vo me|unarodnata trgovija preku internacionalizacijata na firmite e od ogromno zna~ewe, bidej}i najgolem del od niv preku nea gledaat mo`nost za uspe{en rast, razvoj i opstanok. Obemot i karakteristikite na u~estvo na edna zemja vo me| unarodnata trgovija se iska`uvaat so pomo{ na pove}e indikatori. Eden od bazi~nite pokazateli e indeksot na otvorenost, koj se opredeluva vrz osnova na u~estvoto na izvozot vo BDP i go iska`uva stepenot na trgovska otvorenost na zemjata.3 Trgovskata otvorenost na edna zemja e eden od najdobrite na~ini za pro{iruvawe na pazarot. Spored podatocite na Svetskata banka (World Developement Indicators, 2002) kaj zemjite {to bele`at pobrz ekonomski rast, trgovijata so pogolem procent u~estvuva vo BDP, otkolku vo zemjite {to pobavno se razvivaat. Imeno zemjite {to se otvoreni, izvozno orientirani, imaat mo`nost za pobrz razvitok, zatoa {to nivnoto pole na dejstvuvawe go nadminuva doma{niot pazar, a firmite se razvivaat spored pravilata i kriteriumite na me|unarodniot pazar. Vo taa smisla, evidentno e deka postoi naglasena tendencija kon se pogolema otvorenost na ekonomiite, odnosno ostvaruvawe na po{iroka trgovska sorabotka, kako edna komponenta od procesot na liberalizacija na ekonomskata sorabotka so stranstvo. Celta na istra`uvaweto e preku opse`na analiza na strate{kite opredelbi i sostojbi vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija, da se identifikuvaat mo`nostite i na~inite za podobruvawe na istata. Predmet na istra`uvawe se izvozot i uvozot vo Republika Makedonija po zemji, spored ekonomskata grupacija i spored ekonomskata namena na proizvodite, potoa pri~inite koi vlijaat na sostojbata vo nadvore{no trgovskata razmena na zemjata, kako i mo`nostite za nejzino podobruvawe.

2 3

Ro~eska S., "Me|unarodna trgovija", Ekonomski fakultet-Prilep, Prilep, 2003, str.6 Isto

Strate{ki opredelbi vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija Potpi{uvaweto na brojni bilateralni spogodbi za slobodna trgovija, sklu~uvaweto na Spogodbata za Stabilizacija i Asocijacija so EU i dobivaweto na polnopravno ~lenstvo vo STO se osnovnite institucionalni ~ekori so koi R. Makedonija se pribli`i kon svetskite pazari. Osnovnite principi na Svetskata trgovska organizacija (STO) se principot na celosna liberalizacija na me|unarodnata razmena (koj treba da obezbedi otstranuvawe na site carinski i necarinski barieri od me| unarodnata razmena na stoki), kako i principot na nediskriminacija na trgovskite partneri ({to obezbeduva ednakov tretman na site trgovski partneri, a se ostvaruva preku primena na klauzulata za najpovlastena nacija koja treba obezbedi ednakvi konkurentski pozicii za site firmi (doma{ni i stranski) {to nastapuvaat na eden pazar). Vo ramki na STO preku po~ituvawe na gorenavedenite principi se sklu~uvaat dogovori na bilateralna i multilateralna osnova, kako pravni akti so koi se reguliraat trgovskite odnosi pome|u dogovornite strani. Na toj na~in se izbegnuva mo`nosta za trgovska diskriminacija, od edna strana, a od druga se sozdavaat povolni uslovi za pristap na makedonskite stoki i uslugi na pogolem broj nacionalni pazari. So ~lenstvoto vo STO, R. Makedonija se stekna so pravo na klauzulata za najpovlastena nacija, no i so obvrska za liberalizacija na svojot pazar, {to dovede do golema zagri`enost izvozna kaj doma{nite na proizvoditeli, Eden tokmu poradi nepovolnata struktura

makedonskoto stopanstvo, kako i vo visokata uvozna zavisnost na istoto. od najzna~ajnite faktori vo definiraweto na pozicijata na zemjata vo me|unarodnite ekonomski odnosi e nejzinata golemina. Jasno e deka malite ekonomii kako {to e Republika Makedonija nemaat zna~ajno u~estvo vo me|unarodnite trgovski tekovi. Se soo~uvaat so golem trgovski rizik, naj~esto nemaat uslovi za razvivawe na ekonomii od obem, so {to izvoznata ponuda im e prili~no ograni~ena. No bidej}i trgovijata e vitalna za malite ekonomii, so toa {to im obezbeduva brz

ekonomski rast, liberalizacijata na pazarot e nivniot vistinski ~ekor, {to voedno pretstavuva strate{ka opredelba i na Republika Makedonija. Imeno, preku liberalizacijata na pazarite, odnosno otvorenite trgovski re`imi, malite ekonomii kako {to e Republika Makedonija gi zgolemuvaat trgovskite i investicionite mo`nosti, pottiknuvaj}i specijalizacija i izvoz na onie proizvodi za koi zemjata ima komparativni prednosti, i pridonesuvaj}i na toj na~in za poefikasna alokacija na resursite i podobruvawe na razvojnite perspektivi. Tokmu zaradi ograni~enosta na pazarniot potencijal, Republika Makedonija, se opredeli za izvozna orientacija na ekonomijata, {to e istaknato i vo Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj na R. Makedonija4, kade se potencira neophodnosta od liberalizacija i pro{iruvawe na nadvore{nata trgovija, a poseben akcent e staven na ekspanzijata na izvozot na stopanstvoto. Pritoa, ne se insistira na redukcija na uvozot, tuku vnimanieto e naso~eno kon ekspanzija na izvozot, i negovo intenzivirawe vo odnos na uvozot, so {to bi se postignala pogolema izbalansiranost vo razmenata na stoki i uslugi so stranstvo. Vakvata strate{ka opredelba proizleguva od osnovnite karakteristiki na makedonskata ekonomija i od faktorite koi go uslovuvaat nejzinoto funkcionirawe, a poradi koi taa mo`e da se oceni kako strategija bez alternativa. Pri~inite poradi koi se dava takva ocenka se slednive:5 makedonskata ekonomija e mala i kako takva e vo kriti~na zavisnost od otvorenosta kon svetskite ekonomski tekovi; apsorpcionata mo} na doma{niot pazar e mala poradi {to objektivno smisla; postoi dolgogodi{en raste~ki deficit vo trgovskata razmena i relativno visoka zadol`enost na zemjata kon stranstvo;
4

postoi

golemo

nesovpa|awe

me|u

ponudata

pobaruva~kata, kako vo kvantitativna, taka i vo kvalitativna

MANU, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, razvoj i modernizacija, Skopje, 1997 5 Kusakatov R., Aktuelnite sostojbi so izvozot od R.Makedonija i strate{kite opredelbi, Ekonomski razvoj br. 2-3, Skopje, 2002, str.59

problemite {to ve}e podolg period se prisutni vo makedonskata ekonomija se vo tesna vrska so {okovite i problemite vo trgovskata razmena so stranstvo.

2. Sostojba vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija Republika Makedonija e zemja so mo{ne ograni~en vnatre{en pazaren potencijal (2 milioni `iteli, BDP od 3,7 milijardi dolari vo 2002 godina, bruto nacionalen dohod po `itel od 1700 $, stapka na nevrabotenost nad 30%).6 Zatoa, za nejziniot opstanok prifa}aweto na izvoznata orientacija na ekonomijata pretstavuva osnoven preduslov i izlezna to~ka za ostvaruvawe na razvojnata strategija na zemjata. Vo ramki na ovoj trud nadvore{no-trgovskata razmena e analizirana spored nekolku osnovi: sostojba po zemji, sostojba spored ekonomskata namena na proizvodite i po grupi na proizvodi i sostojba spored ekonomskata grupacija na zemjite. 2.1. Izvoz i uvoz po zemji Analiziraj}i ja sostojbata so izvozot na Republika Makedonija po oddelni zemji, osnoven zaklu~ok e deka glavni uvoznici na makedonski proizvodi se mal broj na zemji, od koi samo nekoi se smetaat za strate{ki partneri (Germanija, Grcija, Italija i porane{nite jugoslovenski republiki). Podatocite vo tabela 1 poka`uvaat deka pove}e od 90% od vkupniot makedonski izvoz se realizira samo vo 15 zemji. Vakvata koncentracija na makedonskiot izvoz vo mal broj na zemji nosi zna~aen stepen na rizik, bidej}i ako, zaradi bilo kakva pri~ina dojde do naru{uvawe na trgovskite odnosi so ovie zemji, toga{ se naru{uva trgovskiot integritet na zemjata, {to vo uslovi na nepovolen (deficiten) trgovski bilans bi predizvikalo negativni posledici. Druga opasnost od maliot broj na strate{ki partneri e ograni~enosta na mo`nostite za diverzifikacija i specijalizacija vo ramkite na nacionalnata ekonomija,
6

www.devdata.worldbank.org/external

zaradi nedovolnata raznovidnost na pobaruva~kata koja proizleguva od relativno maliot broj pazari kade se izvezuva. Za nadminuvawe na ovie problemi, neophodno e definirawe na ofanzivna strategija za promocija na zemjata, za ~ija realizacija e potrebno anga`irawe na site ekonomski subjekti na mikro i makro nivo, kako i kompletna poddr{ka od strana na makedonskite institucii za sproveduvawe na reformite i funkcioniraweto na pazarnata ekonomija.7 Spored podatocite vo Tabela 1 najgolemi zemji uvozni~ki na makedonski proizvodi vo 2002 godina bile: SR Jugoslavija so 22,1%, Germanija so 21,0%, Grcija so 10,4%, Italija 7,1 i SAD so 7,0% od vkupniot izvoz na R. Makedonija.
Tabela 1 Vrednost i struktura (vo %) na izvozot na R. Makedonija, po zemji, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Red. br. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Zemji Germanija SR. Jugoslavija Grcija Italija SAD Holandija Hrvatska [vajcarija V. Britanija Slovenija Bugarija [panija Bosna i Hercegovina Rusija Francija Drugi zemji Vkupen izvoz 2000 2002 Vrednos % Vrednost % Vrednost % t 257,49 19,47 238,74 20,63 233,33 20,97 335,1 25,34 267,01 23,07 245,91 22,10 84,11 6,36 101,13 8,74 116,09 10,43 90,77 6,86 91,20 7,88 78,52 7,06 165,65 12,52 99,44 8,59 77,41 6,96 36,01 2,72 45,41 3,92 44,66 4,01 47,69 3,61 58,49 5,05 59,05 5,31 35,17 2,66 35,84 3,10 29,57 2,66 27,24 2,06 26,69 2,31 28,84 2,59 26,42 2,00 20,98 1,81 21,63 1,94 26,94 2,04 20,80 1,80 21,72 1,95 13,24 1,00 21,45 1,85 14,55 1,31 23,2 1,75 16,28 1,41 18,29 1,64 10,35 0,78 13,94 1,20 14,43 1,30 15,96 1,21 15,96 1,38 24,7 2,22 127,28 9,62 84,15 7,27 84,03 7,55 100,0 100,0 100,0 1322,62 0 1157,51 0 1112,73 0 Izvoz 2001

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Sostojbata vo izvozot na R. Makedonija, vo 2002 godina, vo odnos na prethodnite godini, po oddelni zemji e razli~na. Izvozot e zgolemen vo
7

Mojsovska S., "Marketingot kako mehanizam na globalizacijata", str.11

Grcija, Hrvatska, V. Britanija, Francija, dodeka vo Germanija, SR Jugoslavija, Italija, SAD, Slovenija i Bugarija poka`uva zna~itelno namaluvawe. Namaluvaweto na izvozot e osobeno karakteristi~no za SR Jugoslavija, vo koja vo 2000 godina R. Makedonija ostvarila izvoz od duri 335 milioni amerikanski dolari, dodeka vo 2002 godina okolu 100 milioni amerikanski dolari pomalku. I vo odnos na izvozot, koj se ostvaruva vo Bugarija vo poslednite godini se zabele`uva ogromen pad vo odnos na periodot 1994/95 godina koga R. Makedonija ostvaruvala prose~no okolu 240 milioni amerikanski dolari. Najgolemiot uvoz vo 2002 godina Republika Makedonija go ostvaruva od mal broj na trgovski partneri ~ie vkupno u~estvo e pove}e od 80%. Od toj procent na Germanija otpa|a 14,31%, na Grcija 12,07% i na SR Jugoslavija 9,4%, dodeka uvozot od drugite zemji se dvi`i vo interval od 6,6% od Slovenija do 1,67% od V.Britanija. (Tabela 2).
Tabela 2 Vrednost i struktura (vo %) na uvozot na R. Makedonija po zemji, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Red. br. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Zemji Germanija Grcija SR.Jugoslavija Rusija Bugarija Slovenija Italija Ukraina SAD Francija Holandija Turcija Hrvatska Avstrija V.Britanija Drugi zemji Vkupen uvoz 2000 2002 Vrednos % Vrednost % Vrednost % t 253,28 12,10 214,96 12,69 280,76 14,31 201,60 9,63 184,63 10,90 236,90 12,07 190,36 9,09 158,02 9,33 184,38 9,40 191,88 9,16 139,71 8,25 102,79 5,24 97,64 4,66 103,33 6,10 128,23 6,54 144,18 6,89 118,91 7,02 129,49 6,60 111,12 5,31 107,83 6,37 117,98 6,01 205,77 9,83 86,20 5,09 72,19 3,68 83,08 3,97 51,61 3,05 57,98 2,95 38,61 1,84 30,30 1,79 52,98 2,70 45,33 2,16 45,75 2,70 51,44 2,62 52,43 2,50 46,61 2,75 59,15 3,01 57,86 2,76 46,39 2,74 54,93 2,80 41,71 1,99 43,88 2,59 53,25 2,71 32,04 1,53 26,25 1,55 32,74 1,67 346,98 16,57 289,22 17,08 346,92 17,68 100,0 100,0 100,0 2093,87 0 1693,60 0 1962,11 0 Uvoz 2001

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Uvozot na R. Makedonija vo 2002 godina vo odnos na prethodnite godini, ima tendencija na negovo zgolemuvawe od Germanija, Grcija, Bugarija, Italija i Francija, a namaluvawe od Rusija, Slovenija i Ukraina. Izrazito zgolemen uvoz e karakteristi~en za Grcija, od koja uvozot vo 1994 godina iznesuval okolu 23 milioni amerikanski dolari, dodeka vo 2002 godina duri 236 milioni amerikanski dolari. Ova se dol`i na faktot {to vo 1994 godina Makedonija be{e pod gr~ko embargo kako rezultat na problemot okolu nepriznavaweto na imeto na R.Makedonija od strana na gr~kite vlasti, dodeka vo poslednive tri-~etiri godini zna~itelno e zgolemen brojot na gr~kite investicii, {to pridonesuva i za zgolemen uvoz. I za Bugarija e karakteristi~no zgolemuvaweto na uvozot, koj vo 1998 godina iznesuval 86 milioni dolari, a vo 2002 godina okolu 128 milioni SAD dolari. 2.2. Izvoz i uvoz spored ekonomskata grupacija na zemjite Koga se analizira nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija so oddelnite ekonomski grupacii vo predvid se zemaat: grupata na razvienite zemji, zemjite od Evropskata unija, EFTA, isto~noevropskite zemji, zemjite vo razvoj, porane{nite Jugoslovenski republiki i grupata na ostanati zemji. Sostojbata so izvozot po oddelnite ekonomski grupacii e prika`ana vo Tabela 3.
Tabela 3 Vrednost i struktura (vo %) na izvozot na R. Makedonija po ekonomski grupacii, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Red Ekonomska grupacija . na zemji br. 1. Razvieni zemji 2. Evropska unija 3. EFTA 4. Isto~no evropski zemji 5. Zemji vo razvoj 6. Porane{ni JU republiki 7. Ostanati zemji Vkupno Izvoz 2000 2001 2002 Vrednost % Vrednost % Vrednost % 190,29 14,39 115,92 10,01 94,29 8,47 565,65 42,77 566,49 48,94 564,92 50,77 35,74 2,70 39,03 3,37 30,33 2,73 58,54 4,43 54,28 4,69 57,88 5,20 33,78 2,55 13,78 1,19 17,23 1,55 432,41 32,69 362,76 31,34 344,89 30,99 6,22 0,47 5,23 0,45 3,19 0,29 100,0 100,0 1322,62 0 1157,51 0 1112,73100,00

10

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Kako {to mo`e da se zabele`i od tabelata izvozot vo razvienite zemji (Japonija, SAD, Turcija i dr.) vo 2002 godina, poka`uva tendencija na namaluvawe, osobeno vo odnos na 2000 godina. Imeno, vo 2002 godina izvozot iznesuva 8,47%, dodeka vo 2000 godina 14,39% od vkupniot izvoz. Nasproti ova, pak, izvozot vo zemjite od Evropskata unija u~estvuva so najgolem procent vo vkupniot izvoz na R. Makedonija, 42,77% vo 2000 godina, 48,94% vo 2001 godina i 50,77% vo 2002 godina. Ovie brojki poka`uvaat deka glaven izvozen strate{ki partner na R. Makedonija e Evropskata unija, odnosno nejzinite zemji ~lenki. So potpi{uvaweto na Vremenata spogodba za trgovija so EU, na Makedonija i se otvori EU pazarot za najgolem broj od nejzinite proizvodi. Ovaa spogodba treba da ovozmo`i postepeno prilagoduvawe na makedonskata ekonomija kon barawata na evropskiot pazar i nejzino uspe{no vklu~uvawe vo trgovskite tekovi. Podatocite za izvozot koj go ostvaruva Makedonija vo porane{nite JU republiki, za poslednite tri godini, poka`uvaat negovo zna~ajno u~estvo vo vkupniot izvoz, koe se dvi`i respektivno 32,69%, 31,34% i 30,99%. Vo odnos na sostojbata so uvozot na R. Makedonija, povtorno najgolemo u~estvo vo vkupniot uvoz imaat zemjite ~lenki na Evropskata unija i toa posledovatelno po godini: 38,23%; 42,49% i 45,28%, so toa {to ova u~estvo gledano nanazad vo godinite poka`uva postojan izrazen porast. (Tabela 4)
Tabela 4 Vrednost i struktura (vo %) na uvozot na R. Makedonija po ekonomski grupacii, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Red Ekonomska grupacija . na zemji br. 1. Razvieni zemji 2. Evropska unija Uvoz 2000 2001 2002 Vrednost % Vrednost % Vrednost % 179,85 8,59 134,74 7,96 163,19 8,32 800,53 38,23 719,57 42,49 888,44 45,28

11

3. 4. 5. 6. 7.

EFTA Isto~no evropski zemji Zemji vo razvoj Porane{ni JU republiki Ostanati zemji Vkupno

29,91 1,43 376,87 18,00 101,39 4,84 397,73 18,99 207,59 9,91 100,0 2093,87 0

26,06 1,54 305,7 18,05 90,19 5,33 327,47 19,34 89,87 5,31 100,0 1693,60 0

29,92 1,52 306,16 15,60 113,00 5,76 383,09 19,52 78,32 3,99 1962,11100,00

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Od druga strana pak, i uvozot koj se ostvaruva od isto~no evropskite zemji ima zna~ajno u~estvo vo celokupniot uvoz na zemjata. (vo 2000 godina ostvareni se 18,00%, vo 2001 godina 18,05% i vo 2002 godina 15,60%). Vo odnos na ostanatite ekonomski grupacii, sostojbata so uvozot za poslednite tri godini vo najgolema mera poka`uva konstantno nivo, so nekoi mali varirawa od godina vo godina. Sepak, zna~ajno e da se zabele`i deka na smetka na intenzivnoto zgolemuvawe na u~estvoto na zemjite od Evropskata unija vo sevkupniot izvoz odnosno uvoz na R. Makedonija, namaleno e u~estvoto na drugite razvieni zemji, vo koi spored klasifikacijata na Direkcijata za platen bilans na NBRM i Zavodot za statistika vleguvaat slednive dr`avi: SAD, Japonija, Turcija i drugi. Ova se dol`i na faktot deka so potpi{uvaweto na Spogodbata za trgovija so EU, na Makedonija i se otvorija vratite na evropskiot pazar i se dadoa mo`nosti za zgolemuvawe na trgovijata. 2.3. Izvoz proizvodite i uvoz spored ekonomskata namena na

Analizata na sostojbata na izvozot i uvozot spored ekonomskata namena na proizvodite se sveduva na podatoci za ostvareniot izvoz odnosno uvoz na proizvodite za reprodukcija, na sredstvata za rabota, kako i na stokata za {iroka potro{uva~ka. Za `al postojnata trgovska struktura na R. Makedonija analizirana spored ekonomskata namena na proizvodite e isklu~itelno nepovolna. Od tabela 5 jasno se gleda deka proizvodite za reprodukcija u~estvuvaat so mnogu visok procent vo vkupniot izvoz vo periodot 2000-2002, vo prosek 12

okolu 50%, (respektivno po godini 54,43%, 49,50%, 45,77%). Izvozot pak na kapitalno intenzivnite proizvodi e mnogu mal vo odnos na izvozot na ostanatite proizvodi i iznesuva okolu 2,5% za trite nabquduvani godini. Isto taka, zna~ajno e i u~estvoto na stokite za {iroka potro{uva~ka osobeno vo izvoznata struktura i se dvi`i vo interval od 42,72% vo 2000 godina do 51,58% vo 2002 godina, no sepak za nekolku procentni poeni e pomalo vo odnos na u~estvoto na proizvodite za reprodukcija.

Tabela 5 Vrednost i struktura (vo %) na izvozot na R. Makedonija spored ekonomskata namena na proizvodite, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Izvoz Red. Proizvodi spored 2000 2001 2002 br. ekonomskata namena Vrednos % Vrednost % Vrednost % t Proizvodi za 1. 719,91 54,43 573,01 49,50 509,34 45,77 reprodukcija 2. Sredstva za rabota 33,65 2,54 29,03 2,51 26,76 2,40 Stoka za {iroka 3. 564,97 42,72 554,43 47,90 573,91 51,58 potro{uva~ka 4. Nepoznato 4,09 0,31 1,03 0,09 2,72 0,24 100,0 100,0 100,0 1322,62 1157,51 1112,73 Vkupno 0 0 0
Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Sepak izvozot na proizvodite za reprodukcija poka`uva tendencija na namaluvawe, vo 2002 godina, nasproti zgolemuvaweto za okolu 9% na izvozot na stokata za {iroka potro{uva~ka vo taa godina. Kaj izvozot na sredstvata za rabota ne postojat nekoi pozna~ajni dvi`ewa po godini. Za Republika Makedonija e od osobeno golemo zna~ewe zgolemuvaweto na izvozot na proizvodite so pogolem stepen na finalizacija, koi imaat pogolema vrednost za celokupnata nadvore{no trgovska razmena.

13

Vo odnos na uvozot na proizvodite spored nivnata ekonomska namena koj go ostvaruva Republika Makedonija, proizvodite za reprodukcija imaat najgolemo u~estvo, duri preku 60% za trite godini (2000-2002), a nivniot uvoz e skoro pet odnosno tripati pove}e respektivno od uvozot na sredstvata za rabota i stokite za {iroka potro{uva~ka. Od tabelata se gleda deka sredstvata za rabota (kapitalno intenzivnite proizvodi) se mnogu pove}e zastapeni vo uvoznata otkolku vo izvoznata struktura, {to se dol`i na toa {to Makedonija nema dovolno kapaciteti i uslovi za nivno proizvodstvo, dodeka stokite za {iroka potro{uva~ka imaat mnogu pomal uvoz otkolku izvoz. (Tabela 6) Pri analiza na sostojbata na uvozot po godini, zabele`itelna e tendencijata na negovo namaluvawe kaj proizvodite za reprodukcija od 67,64% na 62,98%, nasproti zgolemuvaweto na uvozot kaj stokite za {iroka potro{uva~ka koj se dvi`i vo interval od 19,52% vo 2000 godina, do 23,93% vo 2002 godina.
Tabela 6 Vrednost i struktura (vo %) na uvozot na R. Makedonija spored ekonomskata namena na proizvodite, sostojba 2000-2002 godina
(vo mil. SAD dolari) Red. Proizvodi spored br. ekonomskata namena 1. Proizvodi za reprodukcija 2. Sredstva za rabota Stoka za {iroka 3. potro{uva~ka 4. Nepoznato Vkupno 2000 Vrednost % 1416,34 67,64 263,3 12,57 408,68 19,52 5,55 Uvoz 2001 Vrednost % 1124,37 66,39 209,27 12,36 355,43 20,99 2002 Vrednost % 1235,77 62,98 252,88 12,89 469,48 23,93

0,27 4,53 0,27 3,97 0,20 100,0 100,0 100,0 2093,87 1693,60 1962,11 0 0 0

Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci na NBRM-Direkcija za platen bilans i Dr`aven zavod za statistika

Navedenite podatoci poka`uvaat deka proizvodite so nizok stepen na obrabotka dominiraat vo izvoznata struktura, dodeka makedonskata ekonomija e uvozno zavisna od kapitalnite dobra. Kako rezultat na vakvata sostojba trgovskiot bilans na na{ata zemja bele`i deficit podolg vremenski period (razlika me|u ostvareniot izvoz i uvoz).

14

Inaku, najgolem del od izvozot na Republika Makedonija (nad 95%) otpa|a na sedum grupi industriski proizvodi (tekstil, metali, leguri i metalski proizvodi, ma{ini i transportni uredi, hemiski proizvodi, ko`ni proizvodi, elektro materijali i nemetalni prerabotki), a ostanatoto go ~inat proizvodi od agrokompleksot vo koi dominiraat tutunot i prerabotkite od tutun, ovo{jeto i zelen~ukot, jagne{koto meso i vinoto. Od druga strana, stopanstvoto na zemjata e zavisno od inputi kako {to se naftata, gasot i dr., koi sozdavaat visoki ceni na doma{noto proizvodstvo.8 Vakvata trgovska struktura e rezultat na nepovolnata proizvodna struktura na makedonskata ekonomija, koja se karakterizira so trudovointenzivni, tehni~ko-tehnolo{ki zastareni industrii, golem del od proizvodite se nestandardizirani, promenliv kvalitet na proizvodite, slaba iskoristenost na kapacitetite, kako i nesoodvetnoto sproveduvawe na zacrtanite reformi od me|unarodnata zaednica. Za nadminuvawe na vakvite nepovolni sostojbi vo nadvore{notrgovskata razmena neophodno e da se formulira politika i da se postavi strategija koja }e vodi kon ostvaruvawe na postavenite celi. 3. Pri~ini koi vlijaat na sostojbata na nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija Vrz nepovolnata sostojba na nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija, vlijaat brojni vnatre{ni i nadvore{ni ograni~uva~ki faktori. Tie pred s, doa|aat do izraz kaj izvozot na stoki i uslugi, no vo zna~itelna mera go determiniraat i obemot i strukturata na uvozot na stoki i uslugi, a vlijaat i vrz dvi`ewata na tekovnite i kapitalnite transakcii vo platniot bilans na zemjata. Od vnatre{nite faktori, sekako najzna~aen i osnoven ograni~uva~ki faktor e nepovolnata struktura na na{eto industrisko proizvodstvo, vo koja dominantno u~estvo imaat kapitalno-intenzivnite, energetsko-intenzivnite i trudo-intenzivnite industriski granki, a ne posotjat ili se minimalno zastapeni industriski sektori ~ij razvoj se temeli
Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik, razli~ni godini.
8

15

vrz tehni~ko-tehnolo{ki istra`uvawa i visoko stru~en i kreativen trud. Poseben problem pretstavuva relativno visokoto u~estvo na industriski kapaciteti koi se golemi potro{uva~i na uvozni energenti, surovini i reprodukcionen materijal. 9 Ovaa sostojba direktno se odrazuva i na sostojbata na nadvore{notrgovskata razmena. Drug vnatre{en ograni~uva~ki faktor se merkite na tekovnata ekonomska politika za poddr{ka i pottiknuvawe na izvozot, kako i za za{tita na doma{noto proizvodstvo, koi ne bile realizirani dosledno vo funkcija na podinami~en i stabilen razvoj na nadvore{no-trgovskata razmena na R. Makedonija. Od eksternite ograni~uva~ki faktori kako mnogu va`en se izdvojuva silnata konkurencijata na pazarite na razvienite zemji, na{i najzna~ajni nadvore{no - trgovski partneri, so toa {to istata se pove}e se zaostruva i na pazarite na porane{nite socijalisti~ki zemji i vo zemjite vo razvoj. Ovie problemi delumno se nadminuvale so prifa}awe na t.n. lon raboti, so prifa}awe na ponepovolni uslovi za pla}awe ili poniski ceni, so preorientirawe na drugi pazari i sl. Seto toa doveduvalo do nestabilnost vo tekovite na razmenata i do poniski finansiski efekti.10 Mnogu nepovolno vlijanie vrz izvozot na stopanstvoto imaat i protekcionisti~kite merki, posebno vo razvienite zemji. Merkite na carinskata, kako i na necarinskata za{tita (uvozni kvoti, antidamping merki, normi na kvalitet, sertifikati, transportni taksi itn.), {to gi primenuvaat ovie zemji, }e dejstvuvaat kako dolgoro~en ograni~uva~ki faktor za zgolemuvawe na izvozot na tie pazari. Samo za ilustracija, na vrvot na listata na STO spored brojot na vovedeni fito-sanitarni merki vo 2000 godina bea SAD so 341 merka, EU-170, Meksiko-165, Avstralija-120 itn.11 Dodeka pak, merkite na trgovska za{tita {to gi primenuva EU dostignuvaat duri 7% od nejziniot BDP. Poradi taa pri~ina, neophodno e dr`avnite organi da se anga`iraat mnogu pove}e vo reguliraweto na odnosite so STO i so Evropskata unija, za sklu~uvawe na novi bilateralni
MANU, Strategija za izvoz na Republika Makedonija, str.112 Isto., str.113 11 WTO Annual Report 2001 (http:www.wto.org)
9 10

16

dogovori, za otstranuvawe na pre~kite vo primenata na ve}e sklu~enite spogodbi za slobodna trgovija so porane{nite jugoslovenski republiki i za sklu~uvawe na takvi spogodbi so drugi zemji. Poseben ograni~uva~ki faktor za intenzivirawe na izvozot pretstavuva nestabilnosta na regionot, koja povlekuva nesigurnost vo investiciite i nemo`nost da se odgovori na barawata na svetskiot pazar. Istotaka i nepovolnata geografska polo`ba vo odnos na glavnite stranski pazari, kako i visokite transportni tro{oci pri izvozot vo evropskite zemji, koi se na{i strate{ki trgovski partneri, se pri~ina pove}e za nedovolen izvoz. Niskoto nivo na izvozot e rezultat i na nepovolnata stopanska struktura vo koja dominiraat kapacitetite od primarnite fazi na prerabotka i so visoka kapitalna intenzivnost. Osven toa, doma{nite prirodni resursi, osobeno energetski se relativno oskudni. Postojnata struktura na stopanstvoto, posebno na industrijata, se karakterizira so tehni~kotehnolo{ka zaostanatost, nedovolna izvozna orientiranost, visoka uvozna i energetska zavisnost, niska profitabilnost i relativno mala zastapenost na proizvodi so povisoki fazi na prerabotka. Poradi {irokata disperziranost na izvozot, golem broj proizvodi se javuvaat so mali koli~ini i nepostojano. Eden od ograni~uva~kite faktori za ekspanzija na izvozot na zemjata e faktot {to glavnite izvozni industriski proizvodi spa|aat vo grupata na "~uvstvitelna kategorija na proizvodi" (kade se vbrojuvaat zemjodelskite proizvodi koi se za{titeni so zaedni~kata zemjodelska politika na EU) koi vo pogled na tretmanot {to go imaat od strana na Evropskata unija, se podlo`ni na povisoki carini otkolku {to e zaedni~kata carinska stapka na unijata.12 Isto taka ne se dovolni i aktivnostite za prezentacija na makedonskoto stopanstvo i negovite izvozni mo`nosti vo pooddelni zemji vo svetot. Imeno, potencijalnite partneri vo nadvore{no - trgovskata razmena ne se dovolno i soodvetno informirani za izvoznite mo`nosti na R. Makedonija. Zna~eweto i ulogata na instituciite za trgovskata
12

MANU, Strategija za izvoz na R. Makedonija, str.54

17

promocija na zemjata e ogromno, no Republika Makedonija nema soodvetni i koordinirani institucii koi bi im go olesnile nastapot na makedonskite firmi na stranskite pazari. Vo poslednite tri-~etiri godini Ministerstvoto za ekonomija pravi napori za promocija na makedonskite proizvodi na ovie pazari, preku organizirano pretstavuvawe na saemi, no problemite so koi se soo~uvaat makedonskite firmi na stranskite pazari seu{te ostanuvaat nere{eni.13 Me|utoa, sostojba vo bez ogled na ograni~uva~kite razmena e faktori, osnovna na pretpostavka za zgolemuvawe na izvozot i podobruvawe na celokupnata nadvore{no-trgovskata dinamiziraweto proizvodstvoto i negovoto prestruktuirawe vo nasoka na tehni~kotehnolo{ko osovremenuvawe. Toa podrazbira promena vo nose~kite stopanski dejnosti, preku implementacija na visoka tehnologija i pogolema zastapenost na gotovi proizvodi so povisok stepen na obrabotka, {to e osnoven preduslov za pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj. Tehni~ko-tehnolo{koto unapreduvawe na makedonskoto stopanstvo treba da bide vo nasoka na razvivawe na propulzivnite granki koi se karakteriziraat so relativno mala energetska i uvozna zavisnost, so visok stepen na fleksibilnost, visoka inovativnost itn.14 4. Mo`nosti za podobruvawe na sostojbata vo nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija Osnoven princip koj e neophoden za podobruvawe na sostojbata na nadvore{no-trgovskata razmena, koj va`i vo razvienite pazarni ekonomii, i treba da e {iroko prifaten i vo R. Makedonija, e deka dr`avata treba da razviva konkretni merki za unapreduvawe i promocija na izvozot, pomagaj}i im na stopanskite subjekti za ostvaruvawe na pogolemo i pokvalitetno proizvodstvo nameneto za izvoz.

13 14

Mojsovska S., "Marketingot kako mehanizam na globalizacijata", str.15 Mojsovska S., "Republika Makedonija na patot kon EU", del od nastaven materijal za predmetot "Ekonomija na evropskata integracija", podgotven vo ramkite na TEMPUS proekt za razvivawe na postdiplomski studii po me|unaroden menaxment, Ekonomski institut 2003 god, str. 11

18

Imeno, dr`avata treba da sozdava povolno makroekonomsko okru`uvawe, no i direktno da im pomaga na stopanskite subjekti vo nivnite napori za ostvruvawe na proizvodstvenite i izvoznite planovi. Od taa pri~ina neophodno e kreirawe na konkretna i precizna nadvore{no trgovska politika, kako zbir na na~ela, principi, stavovi i kriteriumi koi gi determiniraat odlukite vo nadvore{no - trgovskata razmena. Od svoja strana vakvata politika treba da ima pozitivno vlijanie vo privlekuvaweto na stranskite investitori od edna strana, dodeka od druga da se obezbedi popovolen ambient i pogolema sigurnost i za doma{nite izvoznici. Dosega{nata sostojba poka`uva deka nadvore{no - trgovskata politika na R. Makedonija se sveduva na parcijalni i povremeni merki i aktivnosti, {to sekako ne e dovolno za izlez i uspeh na svetskiot pazar. Vo ramki na Strategijata za izvoz na Republika Makedonija se istaknuvaat merkite koi se del od nadvore{no - trgovskata politika, a se neophodni za ekspanzijata na izvozot i podobruvawe na celokupnata nadvore{no trgovska razmena: vospostavuvawe na sistemska regulativa vo nadvore{no trgovskata razmena (preku donesuvawe na niza zakoni i podzakonski akti so koi se reguliraat nadvore{no - trgovskite odnosi, kako i preku potpi{uvawe na dogovori za slobodna trgovija so pove}e zemji); poddr{ka na izvozot preku: podobruvawe na generalnite ekonomski uslovi, namaluvawe na tro{ocite po edinica trud, vklu~uvaj}i gi dano~nite obvrski i pridonesite, namaluvawe na tro{ocite na kapitalot, adekvatna politika na devizniot kurs i podobruvawe na infrastrukturata (telekomunikacii, informacii, finansiski institucii); zadol`uvawe vo funkcija na izvozot zaradi obezbeduvawe na srednoro~en i dolgoro~en kapital od doma{ni ili stranski izvori namenet za finansirawe na proizvodstvo za izvoz, za zatvorawe na finansiskata konstrukcija do naplatata na prodadenite stoki od stranskite kupuva~i i garancii koi bi gi pokrivale dogovornite obvrski na izvoznicite vo polza na uvoznicite; 19

organizirawe na nadvore{no - trgovska mre`a vo nasoka na koordinirano pokrivawe na celnite pazari od strana na nadle`nite organi i institucii, kako i od subjektite koi u~estvuvaat vo realiziraweto na izvozot zaradi {to pouspe{no postignuvawe na strate{kite celi;

poddr{ka na kooperacijata so transnacionalnite kompanii so {to bi se sozdale mo`nosti za zbogatuvawe na formite na me| unarodnata delovna sorabotka i za zaedni~ki nastap na treti pazari;

obezbeduvawe

na

razli~ni

instrumenti

institucionalna

organiziranost za privlekuvawe na stranski direktni investicii koi }e ovozmo`at transfer na novi tehnologii, }e go olesnat nastapot na stranskite pazari, }e stimuliraat novi sovremeni formi na upravuvawe i organizacija kaj na{ite izvoznici, }e pridonesat za zgolemuvawe na konkurentnosta na izvoznite proizvodi itn. Ne postoi razviena zemja, odnosno zemja koja ima dobro organiziran izvoz, a vo koja ne postoi soodveten sistem za poddr{ka i kreditirawe na izvozot. Obezbeduvaweto na povolno okru`uvawe za pottiknuvawe na razvojot na uspe{ni i efikasni firmi, koi }e bidat konkurentni kako na doma{niot taka i na stranskite pazari, podrazbira postoewe i na lojalna pazarna konkurencija. Visokorazvienite zemji vo svetot vodat politika na za{tita na nacionalnoto stopanstvo od stranskata, pred s nelojalna konkurencija. Vo na{ata zemja, liberalizacijata na nadvore{no-trgovskata razmena be{e premnogu bukvalno sfatena, vo smisla, se koristea zna~itelno namaleni carinski stapki za golem broj proizvodi, dodeka dobar del od proizvodite bea oslobodeni od bilo kakvi carinski dava~ki. Seto toa dovede do napliv na stranski stoki nameneti pred s za {iroka potro{uva~ka, so nesoodveten kvalitet i damping ceni, {to vlijae{e na pottiknuvawe na nelojalnata konkurencija na makedonskiot pazar, a so toa dojde do uni{tuvawe na mnogu doma{ni firmi. Od druga strana, pak, gledano na dolg rok i administrativnite ograni~uvawa na uvozot 20

sozdavaat

nepovolna

reakcija

kaj

me|unarodnata

zaednica,

{to

podrazbira ograni~uvawe na uvozot vo istite tie zemji. No, fakt e deka nitu edna zemja vo svetot, osobeno ne razviena zemja, ne dozvoluva nekontroliran i {teten uvoz koj predizvikuva nelojalna konkurencija i uni{tuvawe na doma{nite proizvodni potencijali. Poradi ovie pri~ini, za Republika Makedonija e neophodno:15 to~no da definira kakov uvoz i e potreben na zemjata, za da mo`e stopanstvoto normalno da funkcionira i da se sozdade konkurentski pazaren ambient, a kakov uvoz nepotrebno go optovaruva bilansot na pla}awa na zemjata; za{titata na stopanstvoto da se vr{i osven preku carinite i so voveduvawe na drugi merki i instrumenti vo nadvore{notrgovskiot sistem na zemjata, kako {to se uvoznite taksi, antidampin{kite merki itn.; prifa}awe i primena na standardite za kvalitet na stokite {to se plasiraat na doma{niot pazar, so {to od edna strana se za{tituvaat doma{nite potro{uva~i od upotrebata na stoki koi mo`at da bidat od {tetni nelojalna po nivnoto zdravje, a doma{nite se proizvoditeli konkurencija, indirektno

obezbeduva i za{tita na bilansot na pla}awata na zemjata. Me|utoa za edna zemja, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija od osobeno golemo zna~ewe za pottiknuvawe i realizacija na izvozot e iskoristuvawe na postoe~kite, no i kreiraweto na novi konkurentski prednosti. Zaradi op{tite karakteristiki na makedonskata ekonomija, odnosno lo{ata po~etna osnova za prestruktuirawe (nerazviena infrastruktura i nedovolen tehni~ko-tehnolo{ki razvoj), steknuvaweto na nejzinite konkurentski prednosti ne mo`e da bide naso~eno kon razvoj na visoko-tehnolo{ki, skapi industrii, tuku naporite treba da bidat naso~eni kon investicii koi }e obezbedat vertikalna integracija vo svetskiot stopanski sistem, koja bavno, no sepak }e mo`e da dovede do ekonomski razvoj.16
Kikerkova I., Sostojbi vo nadvore{no - trgovskata razmena na Republika Makedonija, Godi{nik na Ekonomski fakultet - Skopje, Skopje, 1999, str. 237 16 Mojsovska S., "Marketingot kako mehanizam na globalizacijata", str.24
15

21

ZAKLU^OK Sostojbata vo nadvore{no-trgovskata razmena, a osobeno

sostojbata so izvozot vo Republika Makedonija e izrazito nepovolna. Taa proizleguva od prethodniot sistem na ureduvawe na dr`avata, kako rezultat na nepovolnata proizvodstvena struktura i nesoodvetniot pazar. Od druga strana, pak vo ovoj period kako negativni faktori se javuvaat i lo{ite bezbednosni uslovi vo regionot i op{tata ekonomska sostojba vo zemjata. Spored evidentiranite podatoci Makedonija izvezuva makedonski proizvodi vo mal broj na zemji, od koi samo nekoi se smetaat za strate{ki partneri (Germanija, Grcija, Italija i porane{nite jugoslovenski republiki). Vo kontekst na ova e karakteristi~no namaluvaweto na izvozot vo razvienite zemji, nasproti negovoto zgolemuvawe vo zemjite od Evropskata unija (55,77% vo 2002 godina). Od toa mo`e da se zaklu~i deka glaven izvozen strate{ki partner na R. Makedonija e Evropskata unija, odnosno nejzinite zemji ~lenki. Vo odnos pak na nadvore{no - trgovskata razmena spored ekonomskata namena na proizvodite, zabele`itelni se nekoi pozitivni

22

dvi`ewa vo nasoka na namaluvawe na izvozot na sredstvata za reprodukcija, a zgolemuvawe na izvozot na stokata za {iroka potro{uva~ka. No, od druga strana i uvozot na sredstvata za reprodukcija e so tendencija na opa|awe, za smetka na zgolemuvaweto na uvozot na stokite za {iroka potro{uva~ka. Osnoven zaklu~ok e deka za R. Makedonija od osobeno golemo zna~ewe e zgolemuvaweto na izvozot na proizvodite so pogolem stepen na finalizacija, koi imaat pogolema vrednost za celokupnata nadvore{no trgovska razmena. Nadminuvaweto na aktuelnite nepovolni sostojbi so izvozot ne mo`e da se o~ekuvaat na kratok rok so ogled na slo`enosta i mnogubrojnosta na determinira~kite faktori ~ie deluvawe s u{te ne mo`e da se oceni kako povolno. Tuka pred s se misli na op{tata ekonomska sostojba vo zemjata, slabata investiciona aktivnost, zastarenosta na proizvodstvenite kapaciteti, zostanuvaweto vo tehni~kotehnolo{kiot razvoj, niskata produktivnost, silnata konkurencijata na pazarite na na{ite najzna~ajni nadvore{no - trgovski partneri. Sekako, mnogu nepovolno vlijanie vrz izvozot na stopanstvoto imaat i razli~nite protekcionisti~ki merki, koi se primenuvaat osobeno vo razvienite zemji, kako {to se merkite na carinskata i na necarinskata za{tita (uvozni kvoti, antidamping merki, normi na kvalitet, sertifikati, transportni taksi itn) itn. Edna od mo`nostite za sanirawe na sostojbite e preku sinhronizirano deluvawe na site akteri vo kreiraweto i realizacijata na politikata i strategijata na nadvore{no - trgovskite odnosi na zemjata, {to podrazbira vospostavuvawe na sistemska regulativa vo nadvore{no - trgovskata razmena; poddr{ka na izvozot preku podobruvawe na generalnite ekonomski uslovi; zadol`uvawe vo funkcija na izvozot zaradi obezbeduvawe na srednoro~en i dolgoro~en kapital od doma{ni ili stranski izvori namenet za finansirawe na proizvodstvo za izvoz; organizirawe na nadvore{no - trgovska mre`a vo nasoka na koordinirano pokrivawe na celnite pazari od strana na nadle`nite organi i institucii; poddr{ka na transnacionalnite kompanii so {to bi se sozdale mo`nosti za pro{iruvawe na me|unarodnata delovna sorabotka i za zaedni~ki nastap 23

na

stranski

pazari;

kako

kreirawe

na

razli~ni

instrumenti

za

privlekuvawe na stranski direktni investicii koi }e ovozmo`at transfer na novi tehnologii, }e go olesnat nastapot na stranskite pazari i }e pridonesat za zgolemuvawe na konkurentnosta na izvoznite proizvodi.

SUMMARY

Republic of Macedonia is a country that has very limited market potential. Thats why, for the survival of the economy, the export orientation is main presumption and factor for realization of the development strategy of the country. In order to improve the foreign exchange in our country, it is necessary to develop concrete measures to promote the export and help the firms to produce and export quality products. The analysis in this work is made by countries, by products and their economic use and by the economic integrations of the countries. Also, main fields in which the government can act are explained, according to the instructions specified in the Exporting strategy of Republic of Macedonia. 24

BIBLIOGRAFIJA 1. Babi} M., "Me|unarodna ekonomija", Privredni vjesnik, Zagreb, 1986 godina. 2. Godi{nik na Ekonomski fakultet -Skopje, tom 34, Skopje, 1999 godina. 3. Kusakatov R., Aktuelnite sostojbi so izvozot od R.Makedonija i strate{kite opredelbi, Ekonomski razvoj br. 2-3, Skopje, 2002 godina 4. MANU, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, razvoj i modernizacija, Skopje, 1997 godina. 5. Mojsovska S., "Marketingot kako mehanizam na globalizacijata", del od zavr{en proekt: "Ulogata na marketing konceptot vo internacionalizacijata na makedonskoto stopanstvo", Ekonomski institut - Skopje, 2004 godina. 6. Mojsovska S., "Republika Makedonija na patot kon EU", del od nastaven materijal za predmetot "Ekonomija na evropskata integracija", podgotven vo ramkite na TEMPUS proekt za razvivawe na 25

postdiplomski studii po me|unaroden menaxment, Ekonomski institut, 2003 godina. 7. Ro~eska S., "Me|unarodna trgovija", Ekonomski fakultet-Prilep, Prilep, 2003 godina. 8. Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija - 2002 godina, Dr`aven zavod za statistika, Skopje, 2003 godina. 9. Strategija za izvoz na R. Makedonija, (istra`uva~ki proekt), MANU, Skopje, 1999 godina. 10. godina. 11. 12. www.nbrm.gov.mk (Direkcija za platen bilans) www.wto.org Todorov T., "Na{ poredok", Prosvetno delo, Skopje, 1998

26