P. 1
Green Pack MK

Green Pack MK

|Views: 207|Likes:
Published by dinomkd

More info:

Categories:Types, School Work
Published by: dinomkd on Sep 24, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/07/2015

pdf

text

original

Prira~nik za nastavnici

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

Prira~nikot za nastavnici e podgotven od Regionalniot centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (REC) vo sorabotka so golem broj bugarski, ungarski i polski edukatori i ekolozi. Toj e del od edukativniot paket od oblasta na `ivotnata sredina „Zelen paket", izraboten so finansiska poddr{ka od Avstriskata sorabotka za razvoj (ADA). „Zeleniot paket" e besplaten za site osnovni u~ili{ta vo Republika Makedonija. Avtor na dilema igrite: Robert Atkinson Prevod na makedoski jazik: Emilija Jovanova Editori: Svetlana Bra{narska I Ivica Gievski I Vesna Veljanovska - Miladinova Lektura: Nikolina Popovska, Olivera Joveska Ilustracii: Laszlo Falvay I Neli Marinova I Stojan Nikolov Dizajn: Sylvia Magyar Rakovoditel na proektot: Kornelija Radovanovi} Pe~atewe: Typonova Kft. Avtori na lekciite: Agnes Boddi Schroth I Andras Keri I Anna Gajer I Anna Schindler I Anna Talik I Atanaska Margaritova I Barbara Kekusz I Elena U{eva I Gyorgy Bertalan I Honorata Waszkiewicz I Ivelina Angelova I Izabela Majstruk I Jacek Schindler I Jerzy Sadowski I Jozefa Magdalena Ciszkowska I Judit Heszlenyi Szaszne I Justyna Jedrzejewska I Kliment Mind`ov I Malgorzata Cydeyko I Malgorzata Podkanska I Marija Pirgova I Miroslawa Sliwka I Tatjana Miteva I Urszula Osmolska-Jung Adaptacija: Beti Trajkovska I Bo{ko Nikov I Valentina Nedelkovska Vesna Veljanovska - Miladinova I Vlado Matevski I Vladimir Kendrovski I Vladimir Stavri} I Jordan Lukarevski I Kornelija Radovanovi} I Liljana Peeva I Mitko Kostadinovski I Sa{o Serafimovski I Sa{o Sekulovski I Svetozar Petkovski I Stefanka Haxi Pecova
I

Za nekoi delovi od knigata se zajmeni materijali i informacii od: I Connections,Teachers manual, ECO Education, Saint Paul, MN, USA. I The Green School Program,Center for Environmental Education, Pacific Palisades, CA, USA. I Environment and Development Kit – the Global Perspective, Visual inform, A.S., Oslo, Norway. I State of the World, Lester Brown, World Watch Institute Reports, 1995-2000. I 101 Ideas for Environmental Activities, Borrowed Nature, Bulgaria, 2000. I The Frog and the Ox, Borrowed Nature and Living Earth (UK), 1999. I Caring for our Future, Action for Europe’s Environment, European Commission, 1999. I Europe’s Environment: the Dobris Assessment, European Environmental Agency, 1995. I Europe’s Environment: the Second Assessment, European Environmental Agency, 1998. I Environment in the European Union at the Turn of the Century, European Environmental Agency, 1999. I Living in the Environment, Ninth Edition, G.Tyler Miller, Jr., 1996. 2008 Regionalen centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (REC) ISBN 978-963-9638-35-8 Postojat tri vida ekolo{ka hartija

Sodr`ina

Predgovor Priznanija Koristewe na prira~nikot Komponenti na `ivotnata sredina
Vozduh Voda Po~va Biolo{ka raznovidnost 11 17 27 32

4 6 7 9

Zakani i pritisoci
Urbanizacija Bu~ava Otpad Hemikalii 71 77 83 100

69

^ovekovi aktivnosti
Energija Transport/prevoz Industrija Zemjodelstvo [umarstvo Turizam 107 116 125 129 143 147

105

Globalni predizvici
Klimatski promeni Osiroma{uvawe na ozonot Zakiseluvawe Moriwa i okeani 155 161 166 169

153

Vrednosti
Odr`liva potro{uva~ka Zdravjeto i `ivotnata sredina Gra|anski prava Planetata Zemja vo idnina 177 197 211 215

175

Rezime - tabela na planovite na lekciite Diploma

221 223

3

Predgovor

I Denes mnogu te{ko mo`eme da go izbegneme pra{aweto za odr`liviot razvoj na na{ata planeta: toa se odnesuva re~isi na sekoj del od op{testvoto, po~nuvaj}i od obrazovanieto, iskoristuvaweto na resursite, politikata i praktikuvaweto na gra|anskata sloboda. Denes, i pokraj ogromniot porast na naselenieto, nedostasuva univerzalna svest za serioznosta na problemite za opstanok na naselenieto: za toa kako treba da se pristapi, koj e ili treba da bide odgovoren za pra{awata {to se odnesuvaat na naselenieto na planetata Zemja. ^ovekovata aktivnost ja menuva planetata, nametnuvaj}i í edna neprirodna situacija koja doveduva do naru{uvawe na ramnote`ata: pove}e lu|e od koga i da e gi koristat resursite so sé pogolem intenzitet, pritoa ostavaj}i se pogolem beleg na Zemjata. Do 2025 godina }e treba da se duplira proizvodstvoto na hrana i da se podobri nejzinata distribucija, da prisposobi i podobri ishranata na pribli`no 8 milijardi lu|e {to se o~ekuva da `iveat na Zemjata. Ekspertite, isto taka, predviduvaat deka do 2050 godina }e se pojavi vrvniot nedostig od pivka voda. Ona {to e jasno od dosega{noto iskustvo na site onie {to rabotat na pra{awata povrzani so za{titata na `ivotnata sredina e deka rabotata vo ovaa problematika ne mo`e da se izveduva oddelno (izolirano), tuku so razbirawe na zaemnite vrski pome|u prirodata, ekonomskiot i kulturniot razvoj na ~ove{tvoto. „Zeleniot paket" e tokmu eden takov obid - vo svesta na narodot da bidat vre`ani na~elata za za{tita na `ivotnata sredina preku odr`livo koristewe na prirodnite resursi, racionalno nosewe odluki za razvoj na op{testvoto i na ekonomskite aktivnosti. Katarina Stojkovska direktor na Regionalniot centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa, Kancelarija vo Makedonija I „Zeleniot paket" e vozbudlivo ~etivo i vozbudliva igra vo koja u~enicite imaat mo`nost ne samo da se zapoznaat tuku zaedno so svoite nastavnici da sorabotuvaat na otkrivaweto na poimite i sostojbite so `ivotnata sredina. Tie, isto taka, imaat mo`nost niz primeri da soznaat re{enija za odr`liviot razvoj. Koncipiran ednovremeno i kako u~ebnik i kako igra, „Zeleniot paket" ovozmo`uva da se sogledaat zaemnite vrski me|u prirodata i aktivnostite na ~ovekot i da se otkrijat pri~inite za naru{uvawata i zakanite za `ivotnata sredina. Na ednostaven na~in, so mnogu aktuelni primeri, vo paketot sistemati~no i seopfatno se prezentiraat komponentite na `ivotnata sredina. Ako imame predvid deka mnogumina `ivotnata sredina ja poednostavuvaat samo na nekolku aspekti, kako {to se za{titata na prirodnite ubavini ili problemite povrzani so otpadot, toga{ so sigurnost mo`e da se ka`e deka multidisciplinarniot priod kon `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj na „Zeleniot paket" e praviot na~in za razjasnuvawe na poimite i relaciite. Vistinskiot na~in da se sogleda na{ata uloga vo promenite vo prirodata i svetot. Negovata najgolema vrednost le`i vo pro{iruvawe na horizontite, menuvawe na aspektite na viduvawe i menuvawe na svesta. Veruvam deka nabrzo }e se po~uvstvuvaat promenite i deka generaciite {to }e ja sledat programata na „Zeleniot paket" }e bidat poodgovorni i popodgotveni da donesat odluki i da prezemat merki, zatoa {to }e nau~at da gi sogledaat razvojot i `ivotnata sredinata vo nivnata seopfatnost, kompleksnost i povrzanost. U{te pove}e veruvam deka i za nastavnicite i za u~enicite „Zeleniot paket" }e bide predizvik i za razmisluvawe i za dejstvuva˙e. Stefanka Haxi Pecova prof. na „Sv. Kiril i Metodij", Skopje, Makedonija, Fakultet za zemjodelstvo i hrana I Nacionalniot prioritet vo oblasta na obrazovanieto i vospituvaweto na mladite e fokusiran vo progresivna modernizacija na uslovite za ostvaruvawe na nivnoto pravo za kvalitetno obrazovanie, vo kontekst na faktot {to obrazovanieto na mladite pretstavuva neiscrpen izvor za odr`liv razvoj na na{ata zemja. Vo prilog na ovaa zalo`ba e i voveduvaweto i primenata na „Zeleniot paket" vo nastavniot predmet po vospituvawe na u~enicite za okolinata. „Zeleniot paket" e izraboten so cel da gi zadovoli potrebite na vospituvaweto na u~enicite za okolinata vo obrazovniot sistem na Makedonija. Paketot celosno gi opfa}a obrazovnite celi i sodr`ini za odr`liviot razvoj na okolinata.

4

Strukturata na paketot e metodsko-didakti~ki sovremena i stru~no relevantna, a sekoj od obrazovnite materijali (prira~nikot za nastavnici, CD, DVD, dilema-igrite, posterite i pe~atot) im dava golemi mo`nosti na nastavnicite, zaedno so u~enicite i nivnite roditeli, kreativno da ja planiraat i da ja realiziraat sovremenata nastava. Podatocite za nacionalnite belezi na site sodr`ini od paketot se od isklu~itelno zna~ewe kako stru~na poddr{ka na nastavniot proces i pretstavuvaat dopolnitelen nov izvor na soznanija za sostojbite i za odr`liviot razvoj vo na{ata zemja. Svetlana Bra{narska sovetnik po biologija vo Biroto za razvoj na obrazovanieto na R. Makedonija

I Duri i so relativno kratkiot ~ove~ki vek, za{titata i za~uvuvaweto na prirodata se klu~ni celi na ~ovekot. Ova e polesno da se razbere i po~uvstvuva koga sme na {estgodi{na vozrast, koga li~no mo`eme da ja po~uvstvuvame {tetata vrz `ivotnata sredina predizvikana od ~ovekot. Kako tinejxeri, se naso~uvame kon problemite {to se odnesuvaat na na{iot li~en identitet: razmisluvawa za smislata na postoeweto, za identitetot ili kolku sme si privle~ni sebesi i na drugite. Vsu{nost, kako {to stareeme taka stanuvame sé pozapletkani vo detalite na na{ite sopstveni `ivoti: studiite, rabotata, na{iot op{testven status, semejstvata, itn. I dokolku ne sme vo mo`nost da gi oformime sopstvenite stavovi i aktivnosti na na~in koj preku primer }e poka`e deka sme sposobni da se gri`ime za `ivotnata sredina (i deka sme najsre}ni koga go pravime toa), toga{ zborovite nema nikomu da mu zna~at ni{to. Filmovite i CD-romite davaat novi mo`nosti za komunikacija i tie, o~igledno, imaat vlijanie vrz na~inot na koj se razbira svetot. Mladite lu|e koi porasnale naviknati na televizija i kompjuteri ponekoga{ o~ekuvaat duri i knigite i spisanijata da izgledaat kako TV-programa ili kompjuterska igra: so malku tekst, so mnogu sliki - mo`ebi duri i so nekoi specijalni efekti. Ponatamu, televiziskite tekstovi naj~esto davaat komentari za slikite {to se emituvaat - retko se sretnuva obraten slu~aj. Dokolku sakame da gi preneseme na{ite najva`ni poraki, se ~ini, nikoga{ nema da bideme dovolno efikasni ako ne sme vo mo`nost na odreden na~in da go naslikame/opi{eme ili ilustrirame ona {to sakame, vsu{nost, da go ka`eme. Jacek Schindler Asocijacija „Ekoideja", Vroclav, Polska

I Pretstavata/poimot za odr`liv razvoj ne mo`e lesno da se definira. ]e se dobijat razli~ni pretstavi za negovoto zna~ewe dokolku poimot go definira ekonomist, ekolog - odnosno nekoj {to se gri`i za `ivotnata sredina, sociolog ili hidrolog. Odr`liviot razvoj e seopfaten koncept, dolgoro~na cel, na~in na `iveewe - duri i sistem na vrednosti. Predizvikot da se bide kolku {to e mo`no poefikasen vo ovoj proces stanal pogolem prioritet od potrebata za paralelno obrazovanie vo oblastite na `ivotnata sredina i razvojot. Kako cel si postavuvame postignuvawe razli~ni rezultati preku lekciite od „Zeleniot paket": dobivawe znaewe, razvivawe ve{tini za pravewe proceni i donesuvawe odluki i razvivawe odgovoren stav i odnesuvawe. I ja imame mo`nosta da go napravime toa preku atraktiven i vozbudliv na~in na podu~uvawe na decata od razli~na vozrast. „Zelenite lekcii" se zabavni, tematski, ilustrativni i informativni. Ne samo {to tretiraat golem broj o~igledni problemi tuku, isto taka, gi stavaat nastavnikot i u~enicite na isto ramni{te. Lekciite poka`uvaat deka sekoj ima ne{to va`no da nau~i, deka sekoj treba da donesuva odgovorni odluki i deka sekoj mo`e da nau~i pove}e za sebe preku prou~uvawe na svetot nadvor. Vo sekoj slu~aj, u~enicite nema da ostanat nepristrasni. Naprotiv, tie }e stanat odgovorni za idninata. Tatjana Miteva Asocijacija „Zemjata zasekoga{", Svi{tov, Bugarija

5

Priznanija

I Realizacijata na „Zeleniot paket" e ovozmo`ena vo sorabotka i so dobra volja na mnogu poedinci i organizaciii koi u~estvuvaa vo podgotvuvaweto na negovite sodr`ini. I Bi sakale da im se zablagodarime na makedonskite nastavnici, profesori i ekolozi: Beti Trajkovska, Bo{ko Nikov, Valentina Nedelkovska, Vesna Veljanovska - Miladinova, Vlado Matevski, Vladimir Kendrovski, Vladimir Stavri}, Jordan Lukarevski, Kornelija Radovanovi}, Liljana Peeva, Mitko Kostadinovski, Sa{o Serafimovski, Sa{o Sekulovski, Svetozar Petkovski i Stefanka Haxi Pecova {to rabotea na adaptacijata na makedonskata verzija na „Zeleniot paket". Isto taka, im se zablagodaruvame na bugarskite, ungarskite i polskite nastavnici i edukatori za golemiot pridones {to go dadoa vo prilog na scenarijata na lekciite. Posebna blagodarnost im izrazuvame na Sa{o Sekulovski, odgovorno lice za sproveduvawe na proektot od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija, kako i na sovetnicite od Biroto za razvoj na obrazovanieto na Republika Makedonija Svetlana Bra{narska, Ivica Gievski i Re{at Ramadani za nivnoto nesebi~no anga`irawe pri izrabotkata na „Zeleniot paket". I Bi sakale da im se zablagodarime na trojcata umetnici Laszlo Falvay (Ungarija), Neli Marinova (Bugarija) i Stojan Nikolov (Bugarija), ~ii ilustracii ni pomognaa vo vizuelnoto pretstavuvawe na na{ite interesi i poraki za idnite korisnici na „Zeleniot paket". I Bi sakale da izrazime najsrde~na blagodarnost do golem broj organizacii i institucii koi ni obezbedija razli~ni edukativni i dokumentarni filmovi: • Maja Pandeva i Ekolo{kiot mediumski centar za izrabotka na filmovite „Ohridska Pastrmka", „Molika" i „Patot na Jagulite", kako i za kompletna izrabotka na DVD-izdanieto za makedonskiot „Zelen paket" na makedonski i na albanski jazik Makedonskata radio-televizija za davawe na pravoto na koristewe na filmovite „Mi{ko" i „Voskresnuvawe" Sovetot za radiodifuzija na Republika Makedonija za davawe na pravoto na koristewe na filmot „Den vo Makedonija" Gra|anskoto zdru`enie OHO za pravoto na koristewe na animiraniot film „Ozi Ozon" Televizijata za za{tita na `ivotnata sredina - za dragocenite edukativni filmovi „Eden Shorts" i videoklipovite koristeni vo DVD-izdanieto i CD-romot Asocijacijata „Ekoideja", Vroclav (Polska) - za predizvikuva~kite edukativni serii i filmovi „Pove}e ili podobro" Asocijacijata Zajmena priroda (Bugarija) - za izvonrednite videovpe~atoci i za filmot „Pogledni gore" Resursniot Centar na Institutot za za{tita na `ivotnata sredina i za{tita pri rabota) - U~ili{teto za javno zdravstvo - za dragocenite edukativni filmovi „@iveewe so toksini", i „Gradskata dilema: rabota ili zdravje?" WWF Televizijata i Filmskiot centar za nivniot predizvikuva~ki film „Kralstvoto".

• • • • • • •

I Upatuvame i iskrena blagodarnost do na{ite donatori od Avstriskata sorabotka za razvoj (ADC) preku nivnata operativna edinica Avstriskata agencija za razvoj (ADA). Nivnoto razbirawe i doverba vo ona {to go rabotime né pridru`uvaa i ohrabruvaa vo tekot na mesecite naporna rabota vlo`ena vo „Zeleniot paket". I Isto taka, posebna blagodarnost im upatuvame na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija za nivnata bezrezervna poddr{ka i vlo`uvawe vo proektot, pred sé, so nezamenlivi ~ove~ki resursi, kako i so nemonetarni sredstva vo tekot na sproveduvaweto na proektot. Vi blagodarime.

6

Koristewe na prira~nikot

Ovoj prira~nik e del od „Zeleniot paket", namenet prvenstveno za nastavnicite od osnovnite u~ili{ta i za nivnite u~enici, me|utoa isto taka mo`e da se koristi i na drugi nivoa na obrazovanie. Se fokusira na oddelnite aspekti na za{titata na `ivotnata sredina i se prepora~uva za koristewe vo kombinacija so ostanatite komponenti na „Zeleniot paket": DVD-izdanieto, CD-romot i dilema-igrata. Prira~nikot e podelen vo pet poglavja: I Komponenti na `ivotnata sredina - vozduh, voda, po~va i biodiverzitet I Zakani i pritisoci - urbanizacija, bu~ava, otpad i hemikalii I ^ovekovi aktivnosti - energetika, transport, industrija, zemjodelstvo, {umarstvo i turizam I Globalni predizvici - klimatski promeni, osiroma{uvawe na ozonot, zakiseluvawe, moriwa i okeani I Vrednosti - potro{uva~ko op{testvo, ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina, gra|anski prava i na{ata odgovornost za idninata na planetata Zemja Sekoja tema od oblasta na `ivotnata sredina e pokriena so po eden ili pove}e planovi na lekcii. Planovite se strukturirani na na~in koj na korisnicite im dava informacii za glavniot koncept, relevantnite predmeti, potrebnite materijali, vremeto i mestoto, celite i metodologijata. Vovedot gi obezbeduva osnovnite informacii za temata, a na korisnicite im se prepora~uva da pobaraat pove}e informacii vo relevantnite delovi od CD-romot. Aktivnostite ja formiraat sr`ta na planovite na lekcijata. Nivniot karakter e naso~uva~ki, a ne obvrzuva~ki. Nameneti se da ja pottiknat imaginacijata na nastavnikot i vodat kon organizirawe na nastani koi se sli~ni na predlo`enite, me|utoa koi }e gi ispolnuvaat konkretnite potrebi i mo`nosti na u~enicite. Korisnicite na krajot od sekoja lekcija mo`e da najdat najrazli~ni nastavni liv~iwa i {emi, koi mo`e da se fotokopiraat i podelat pred zapo~nuvaweto na aktivnosta. Na krajot na prira~nikot e vklu~ena i tabela, vo koja preku {ematski prikaz se pretstaveni temite za `ivotnata sredina, planovite na lekciite i nivnata kompatibilnost so razli~nite u~ili{ni predmeti, kako i prepora~ani videoklipovi i filmovi. Prira~nikot go naglasuva oformuvaweto na novi vrednosti kaj u~enicite i postavuvaweto nov model na odnesuvawe vo u~ili{tata, vo domot i op{testvoto, a ne samo ~isto akumulirawe na znaewe za odredeni pra{awa od oblasta na `ivotnata sredina. Vo ovoj kontekst, u~enicite, pred sé, se partneri so nastavnicite vo ispolnuvaweto na razli~nite aktivnosti, vo diskusiite, igraweto ulogi i procesi na odlu~uvawe. Preku nastavnicite i u~enicite, glavnite poraki od prira~nikot se prenesuvaat i do ostanatite ~lenovi na nivnite semejstva i do op{testvoto. Kliment Mind`ov Regionalen centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa

7

Vozduh Voda Komponenti na `ivotnata sredina Po~va Biolo{ka raznovidnost

Vozduh
Kvalitet na vozduhot 11 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Vozduh"

Voda
Voda: su{tinata na `ivotot 17 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „^ista voda" „Voskresnuvawe"

Po~va
Po~va: na{eto bogatstvo 27 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Po~va: na{eto bogatstvo"

Biolo{ka raznovidnost
Potreba od priroda 32 Biolo{ka raznovidnost vo re~na dolina Bogatstva na {umata 50 @ivot na livada 56 Dali sme sami vo golemiot grad? 62

41

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Biolo{ka raznovidnost i izumirwe na vidovite" „Ohridska pastrmka" „Patot na jagulite"

Nastavno liv~e
Atmosfera 16 Soleni (morski) i slatki vodi 24 Kako da za{tedite voda vo domot 25 Fazi na pre~istuvawe na otpadnite vodi 26 [to znaeme za ... 36 Mo~uri{ni `iveali{ta 40 Sostojba na biolo{kata raznovidnost vo vodnite `iveali{ta 44 Kvalitet na vodata 46 Rastitelna raznovidnost pokraj reka 47 Raznovidnost na `ivotni pokraj reka 48 Vlijanie na ~ovekot 49 Ekolo{ki faktori 54 Raznovidnost na {umskite rastenija 54 Raznovidnost na {umskite `ivotni 55 Prezemawe akcija 59 Zna~ajni faktori 60 Raznovidnost na rastenija vo trevesti ekosistemi 60 Raznovidnost na `ivotni vo trevesti ekosistemi 61 Sostojba na urbanata `ivotna sredina 65 Sostojba na urbanata biolo{ka raznovidnost 66 Biolo{ka raznovidnost vo domot 67

Vozduh

1

Kvalitet na vozduhot
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Beti Trajkovska, Liljana Peeva

Glaven koncept Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Kvalitetot na vozduhot e va`en za ~ovekovoto zdravje 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri i DVD „Zelen paket" Hemija, biologija, fizika • Obezbeduvawe informacii za kvalitetot na vozduhot i zapoznavawe so postapki koi se koristat vo praktikata za podobruvawe na negoviot kvalitet vo otvoren i zatvoren prostor Predavawe, diskusija, davawe idei, filmovi

Metodi

Voved
Vozduhot e smesa na azot (78%), kislorod (21%), jagleroden dioksid CO2 i nekoi inertni gasovi. Vozduhot sodr`i i vodna parea ~ie koli~estvo se menuva vo zavisnost od geografskata {iro~ina na oblasta, bliizinata na povr{inskite vodi i dr. Vozduhot, isto taka, sodr`i golem broj {tetni supstancii: prirodni zagaduva~ki supstancii kako {to se pra{inata i vulkanskata pepel i zagaduva~ki supstancii koi se sozdavaat kako posledica na ~ovekovata aktivnost. Lu|eto smetaat deka ~istiot vozduh e najva`en za dobro zdravje. Navistina se vo pravo! Sepak, vnimanieto na javnosta ~esto se naso~uva kon va`nosta na kvalitetot na vozduhot vo otvoren prostor (nadvore{en vozduh), dodeka kvalitetot na vozduhot vo zatvoren prostor se potcenuva ili, pak, sosema se zaborava.

Kvalitet na vozduhot

11

1

Vozduh

Postojat sigurni dokazi deka vozduhot vo zatvorenite prostorii ~estopati e mnogu pozagaden od nadvore{niot vozduh. Ova zagaduvawe e opasno za zdravjeto, bidej}i .lu|eto najgolemiot del od svoeto vreme go pominuvaat vo zatvoren prostor. ^istiot vozduh e posebno va`en za decata. Vo sporedba so vozrasnite, tie vdi{uvaat pogolemo koli~estvo vozduh vo odnos na nivnata telesna te{`ina, a so toa se zgolemuva i opasnosta od vdi{uvawe na pogolemi koli~estva zagaduva~ki supstancii {to se akumuliraat vo nivnite tela.

Aktivnosti

1 2

Po~nete da im postavuvate pra{awa na u~enicite kolku dolgo ~ovekot mo`e da pre`ivee bez di{ewe. Zamolete nekolku dobrovolci da vdi{at vozduh i da go zadr`at zdivot okolu 30 sekundi. Dozvolete im da objasnat kako se ~uvstvuvaat potoa. Prezentirajte im na u~enicite informacii za gasovite od koi e sostaven vozduhot. Potsetete gi za menuvaweto na sostavot na vozduhot kako posledica na procesot na di{ewe. So di{eweto, koli~estvoto na kislorodot vo vozduhot se namaluva, a na jaglerodniot dioksid, se zgolemuva. Sostavot na vozduhot se menuva kako rezultat na mnogu ~ovekovi aktivnosti. Taka, vozeweto avtomobil predizvikuva ispu{tawe na golem broj mnogu {tetni supstancii koi go zagaduvaat vozduhot. Pove}e informacii mo`ete da najdete vo poglavjeto „Vozduh" od CD-romot.

Zagaduvawe na vozduhot vo otvoren prostor

1

Objasnete im na u~enicite deka koga sonceto gree, gasovite koi gi ispu{taat avtomobilite - kako na primer azotnite oksidi (NOx) i isparlivite organski soedinenija, reagiraat me”usebe, pri {to se sozdava ozon. Iako vo povisokite sloevi na Zemjinata atmosfera prisustvoto na ozon e po`elno, negovoto prisustvo vo prizemniot sloj (blisku do Zemjinata povr{ina) predizvikuva {tetni posledici. Potvrdeno e deka vo Evropa {tetnoto vlijanie na ozonot go po~uvstvuvale pove}e od 100 milioni lu|e. Bidej}i na{ata zemja se karakterizira so golem broj son~evi denovi, {tetnoto vlijanie na ozonot go ~uvstvuvaat i `itelite na Republika Makedonija. Zimski smog se sozdava koga masa laden vozduh koj lebdi nad eden del od Zemjinata povr{ina gi zarobuva zagaduva~kite supstancii (osobeno SO2, NOx i cvrstite ~esti~ki). Zagaduva~kite supstancii koi se pri~ina za pojavata na zimskiot smog vo najgolema mera poteknuvaat od procesite na sogoruvawe na fosilnite goriva (vo termoelektranite, gradskite toplifikacii, doma{noto greewe, motornite vozila) i od industrijata. Pojavata na zimskiot smog naj~esto se javuva vo gusto naselenite mesta, gradovite ~ij broj i golemina raste kako posledica na sovremenoto `iveewe. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo gradovite `iveat dva od sekoi tri Evropejci. Zgolemuvaweto na gradovite i na gustinata na naselenieto od den na den stanuva sé poprisutna i vo na{ata zemja Taka, vo periodot od 1971 do 2002 godina, brojot na `iteli vo Skopje se zgolemil za okolu 20 %, vo Bitola za okolu 12 %, a vo Tetovo i vo Gostivar za okolu 33 %. Vo gusto naselenite oblasti na Centralna i Isto~na Evropa (na primer, Republika ^e{ka, Germanija i Polska) zimskiot smog e mnogu ~esta pojava, no zimskiot smog ~esto se javuva i vo na{ite pogolemi gradovi, a osobeno vo onie smesteni vo kotlini opkru`eni so planini kako, na primer, Bitola i Skopje.

2
12

Pretstavete im ja na u~enicite ja snimkata od prilogot „Na{iot vozduh" od DVD.

Kvalitet na vozduhot

Vozduh

3 4 5

Otvorete diskusija za okolu pri~inite za pojava na smog: (transportot, greeweto vo doma}instvata, industrijata, proizvodstvoto na energija). Koristete gi dopolnitelnite informacii dadeni vo tekstot „Vidovi zagaduvawe na vozduhot" na stranica 14. Poka`ete im ja na u~enicite videosnimkata „Kako da go za~uvame na{iot vozduh od zagaduvawe". Objasnete deka ova e samo eden od mo`nite na~ini da se za~uva vozduhot ~ist. Pobarajte od niv da dadat pove}e primeri. Objasnete deka zagaduvaweto na vozduhot vo svetot, a i vo na{ata zemja prete`no e predizvikano od sogoruvaweto na fosilnite goriva vo motornite vozila kako i od proizvodstvoto na energija. So cel da se spre~i zagaduvaweto, se sproveduvaat strogi zakonski propisi so {to se ograni~uva ispu{taweto na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot. Nacionalnite vlasti, isto taka, redovno ja informiraat javnosta za va`e~kite standardi za kvalitetot na vozduhot. So cel da gi ispolnat ovie standardi zagaduva~ite (industrijata, termocentralite, gradskite toplifikacii) vgraduvaat oprema so koja se spre~uva ispu{taweto na zagaduva~kite supstancii vo `ivotnata sredina, a vo ponovo vreme gi preorientiraat svoite proizvodstva kon „po~isti tehnologii" koi go spre~uvaat sozdavaweto na zagaduva~kite supstancii.

1

Zagaduvawe na vozduhot vo zatvoren prostor

1 2 3 4

Objasnete deka mnogu materijali ispu{taat otrovni gasovi i ~esti~ki. ^adot od cigarite e edna od pri~inite za zagaduvawe na vozduhot vo zatvoren prostor. Idei: „Koi materijali i/ili aktivnosti predizvikuvaat zagaduvawe na vozduhot vo zatvoren prostor (razli~ni sredstva za ~istewe vo doma}instvoto, grade`ni materijali, boi, razreduva~i, parfemi i kozmeti~ki proizvodi, hemikalii koi se koristat kaj aparatite za pe~atewe i fotokopirawe, razli~ni sinteti~ki materijali, laboratoriski aparaturi i hemikalii, materijali za crtawe/slikawe/modelirawe, itn.)?" Napi{ete gi odgovorite na tabla. Tema za davawe idei: „Koi se mo`nite negativni vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje od podolgotrajna izlo`enost na ovie hemikalii (problemi so organite za di{ewe, pojava na alergii, nevrotoksi~ni reakcii, namaluvawe na imunitetot)?" Napi{ete gi odgovorite na tabla. Pretstavete nekolku pomalku poznati zagaduva~ki supstancii na vozduhot kako {to se formaldehidot i azbestot. Koristete go tekstot za „Opasni supstancii" na stranica 15.

Kako da se spravime so vlijanijata na zagaduva~kite supstancii {to se ispu{taat vo vozduhot?
U~enicite neka dadat predlozi za toa kako mo`e da se namalat zdravstvenite rizici povrzani so zagaduvaweto na vozduhot (koristewe na pove}e prirodni materijali vo domot, stroga kontrola na zagaduvaweto na vozduhot i pristap na gra|anite do to~ni, navremeni i va`ni informacii, redovno provetruvawe na zatvorenite prostorii). Napi{ete gi odgovorite na tabla.

Sledni aktivnosti
• Ka`ete im na u~enicite da razgovaraat so svoite semejstva za toa {to nau~ile za kvalitetot na vozduhot vo zatvoren prostor. Neka sostavat spisok na aktivnosti koi mo`at da gi sprovedat so cel da go podobrat kvalitetot na vozduhot i da gi namalat rizicite za zdravjeto. Koja od ovie aktivnosti bi mo`ela da se primeni i vo u~ilnicata? Napi{ete gi najdobrite predlozi na tabla. Izberete go najdobriot predlog, obele`ete go, prodiskutirajte zo{to e toa najdobriot predlog i zaka~ete go predlogot (tekstot) na tablata.

Kvalitet na vozduhot

13

1

Vozduh

Vidovi zagaduvawa na vozduhot

Zagaduvawe na vozduhot vo gradski (urbani) sredini
Gradovite niz svetot postojano se zgolemuvaat, brojot na `iteli i nivnata gustina raste, a so toa se zgolemuva i zagaduvaweto na vozduhot. Evropa na primer, e visoko urbaniziran kontinent; pove}e od 70 procenti od naselenieto `ivee vo gradovite. Vozilata, zagrevaweto na prostoriite i industrisikoto proizvodstvo ispu{taat zagaduva~ki supstancii vo vozduhot. Ova zagaduvawe predizvikuva niza problemi od razli~en karakter: zagrozuvawe na zdravjeto na lu|eto, zabrzano o{tetuvawe na grade`nite materijali, osobeno materijalite na istoriskite spomenici i o{tetuvawe na vegetacijata vo i okolu gradovite.

Soobra}ajot kako pri~ina za zagaduvawe na vozduhot
Patniot soobra}aj e zna~aen izvor na emisii na {tetni supstancii vo vozduhot kako {to se: olovo, benzen, ~esti~ki i benzopiren. Posledicite se pojava na smog i dolgotrajni zgolemeni koncentracija na ovie supstancii vo vozduhot. Pove}e od 50 % od emisiite na NOx i 35 % od emisiite na isparlivite organski supstancii poteknuvaat od patniot soobra}aj. Vozilata {to koristat dizel gorivo ispu{taat mnogu sitni ~esti~ki koi{to se osobeno {tetni za ~ovekovoto zdravje.

Zagaduvawe na vozduhot od industrijata
Industrijata, isto taka, e eden od glavnite zagaduva~i na vozduhot. Vlijanieto na industriskite izvori na emisii zavisi od visinata na oxacite od kade {to se ispu{taat zagaduva~ki supstancii i od ru`ata na vetrovi (pravcite na vozdu{nite dvi`ewa) karakteristi~na za lokacijata na industriskiot kapacitet. Najzastapeni primarni zagaduva~ki supstancii koi se ispu{taat od industriskite procesi se: • SO2, NOx i amonjak koi so vodata od vozduhot vo atmosferata formiraat kiselini i predizvikuvaat zakiseluvawe na mediumite na `ivotnata sredina (kiseli do`dovi, zakiseluvawe na vodite i po~vata) • supstanciite koi formiraat aerosoli, kako {to se pra{inata, te{kite metali i nerazgradlivite organski zagaduva~ki supstancii

@ari{ta
Izrazot `ari{te se koristi za oblast koja se karakterizira so kratkotrajna, visoka koncentracija na zagaduva~ki supstancii vo nekoj od mediumite na `ivotnata sredina. @ari{ta na zagaduvawe na vozduhot se pojavuvaat vo gradovite, na ulicite so gust soobra}aj i okolu oxacite na industriskite kapaciteti i toplifikaciite locirani vo gradovite. Naselenieto koe prestojuva podolgo vreme vo blizina na `ari{tata e izlo`eno na visok zdravstven rizik.

14

Kvalitet na vozduhot

Vozduh

Opasni supstancii Formaldehidot e bezboen, toksi~en gas so specifi~en neprijatnen miris,
rastvorliv vo voda. Se koristi vo mnogu sredstva za dezinfekcija, sredstva za za{tita na razni materjali (na pr. za za{tita na predmeti izraboteni od drvo), vo hemikalii za zemjodelstvoto, kako lepilo vo industrijata za proizvodstvo na mebel, kako sredstvo za zgolemuvawe na ognootpornosta na nekoi materijali i dr. Tragovi od formaldehid mo`at da se najdat i vo {amponite, pastite za zabi, pivoto, vinoto, tapetite, boite, tutunot, vnatre{nosta na avtomobilite. Vo materijalite, formaldehidot ne e sekoga{ celosno hemiski vrzan, taka {to dolgo vreme po is~eznuvaweto na negoviot zabele`liv neprijatnen miris, toj sé u{te mo`e da se osloboduva od materijalot i da preminuva vo vozduhot, a so toa i da go zagaduva. Negovata parea vlijae negativno na di{nite organi, ko`ata i srceto.

1

Azbestot se sostoi od grupa minerali koi se sre}avaat vo odredeni vidovi karpesti formacii. Toj e odli~en toplinski izolator i se odlikuva so visoki ognootporni i antikorozivni svojstva. Poradi vakvite svojstva, azbestot be{e mnogu cenet materijal i dolgi godini be{e {iroko upotrebuvan bidej}i lu|eto bavno gi otkrivaa rizicite za zdravjeto povrzani so vdi{uvaweto na azbestnite vlakna. Koga }e se vdi{at, ~esti~kite od azbest zasekoga{ ostanuvaat zarobeni vo belite drobovi i digestivniot sistem pretstavuvaj}i seriozen rizik za zdravjeto, koj mo`e da dovede do pojava na rak. Negativnite posledici za zdravjeto mo`at da ostanat nezabele`livi niza godini po izlo`uvaweto. No dokolku so azbestot i proizvodite koi sodr`at azbest se postapuva pravilno, tie ne pretstavuvaat opasnost za zdravjeto na lu|eto. Mrsni boi se koristat za boe˙e prozorci,
vrati, mebel, yidovi, itn. Tie sodr`at razli~ni hemikalii, vklu~uvaj}i i rastvoruva~i, i re~isi site se {tetni za `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje. Dokolku se vdi{uvaat podolgo vreme, mo`at da predizvikaat su{e˙e na ko`ata, glavobolki, gadewe, zamor i vrtoglavica. Dolgotrajnata izlo`enost na isparuvawata od masnite boi mo`e da dovede do zdravstveni problemi so bubrezite, crniot drob ili krvta. Sekoga{ pred upotreba, pro~itaj go upatstvoto. ^uvaj gi daleku od izvori na toplina i vlaga i od dofat na deca koi ne mo`at da go pro~itaat i da go razberat upatstvoto.

Lateks-boi se koristat za boewe yidovi, vrati, mebel, itn. Vodata e naj~esto
koristeniot rastvoruva~ za ovoj vid boi. Vo odredeni slu~ai, lateks-boite koi se koristat za fasadi sodr`at bioaktivni sostojki (uni{tuvaat bakterii i muvla) {to mo`at da bidat {tetni za `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje. Lateks-boite {to obi~no se koristat vo prostoriite se pomalku {tetni, no dolgotrajnata izlo`enost na nivnite isparuvawa mo`e da predizvika glavobolka. Pred nivna upotreba, pro~itaj go upatstvoto i vnimatelno sledi gi navedenite merki za bezbednost.

Sprejovi protiv insekti se koristat za da se is~isti domot od mravki, p~eli, krle`i, pajaci, osi i drugi insekti. Insekticidite mo`at da se najdat vo razli~ni formi - sprejovi, te~nosti, pra{oci, stap~iwa (kredi). Postojat razli~ni vidovi insekticidi i zatoa e mnogu va`no pred da po~nat da se upotrebuvaat da se pro~ita upatstvoto dadeno od proizvoditelot (etiketa otpe~ateno na pakuvaweto i sl.). Nekoi insekticidi smeat da se upotrebuvaat samo nadvor od domot. Insekticidite ne smeat da dojdat vo kontakt so hranata, sadovite ili krpite. Insekticidite mo`at da gi o{tetat tvoite o~i ili da mu na{tetat na tvoeto zdravje dokolku gi vdi{uva{ isparuva~kite gasovi. Vedna{ po upotrebata, zadol`itelno izmij gi racete.

Kvalitet na vozduhot

15

Vozduh

Nastavno liv~e

Atmosfera

Atmosferata se sostoi od ~etiri sloevi koi ja pokrivaat Zemjata. Najniskiot sloj e nare~en troposfera. Iako se protega na viso~ina od samo 8-11 kilometri nad Zemjinata povr{ina, troposferata sodr`i 95 procenti od site atmosferski gasovi. Vo troposferata, zagaduva~kite materii se me{aat i stapuvaat vo me|usebna reakcija i so prirodno zastapenite sostavni delovi na atmosferata. Troposferata ima osobeno va`na uloga vo odr`uvaweto na `ivotot na Zemjata.

Sledniot sloj koj se protega do viso~ina od 30-50 kilometri nad Zemjinata povr{ina, e nare~en stratosfera. Dve tretini od stratosferata (gledano od nejzinata nadvore{na strana) se so~ineti od ozon (ozonska obvivka na Zemjata) koj vsu{nost pretstavuva filter za ultravioletovoto zra~ewe na Sonceto. Bez ovoj sloj, ne bi postoel `ivot na Zemjata. Preminuvaj}i od troposferata vo stratosferata, nekoi zagaduva~ki gasovi stasuvaat do ozonskata obvivka i ja o{tetuvaat, sozdavaj}i takanare~ena ozonska dupka.

Dvata sloja na atmosferata {to se najoddale~eni od Zemjata se nare~eni mezosfera i termosfera. Iako prirodnite atmosferski procesi se samoregulira~ki, supstanciite koi se ispu{taat kako rezultat na ~ovekovite aktivnosti, mo`at da predizvikaat nepovratni promeni vo atmosferata {to vodi do zabele`livi klimatski promeni.

16

Voda

1

Voda: su{tinata na `ivotot
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Vesna Veljanovska - Miladinova, Vladimir Stavri}

Glaven koncept

Site nie koristime voda i poradi toa sekoj od nas nosi odgovornost za nejzino za~uvuvawe i za{tita 7 ~asa Koj bilo U~ilnica ^a{a za voda, mal poslu`avnik, pesok, mala koli~ina osve`itelen pijalak vo prav (ili nekolku kristali kalium permanganat), dva 3-litarski sada za voda (lonci ili ~a{i), inka, 1,5-litarsko plasti~no {i{e, pesok, mali kamen~i˙a ~akal, filc, rabotni listovi Hemija, biologija, geografija, fizika • Da se objasni zna~eweto na vodata • Da se poka`e kako ednostavnite promeni na navikite mo`e da za{tedat voda • Da se zgolemi znaeweto za zagaduvaweto na vodata i da se demonstriraat metodi vo doma}instvata za spre~uvawe na zagaduvaweto

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, eksperiment, diskusii, davawe idei

Voda: su{tinata na `ivotot

17

1

Voda

Voved
Vodata e sostaven del na povr{inata na planetata Zemja i izobilstvoto od voda e pri~ina zo{to na{iot svet se narekuva i Sina planeta. I pokraj vakvoto izobilstvo, najgolem del od vodite im pripa|a na okeanite i moriwata i samo 0,6 % od vkupnite koli~ini voda se pogodni za piewe. Povr{inskite i podzemnite vodi se va`ni elementi na hidrolo{kiot ciklus na Zemjata. Vo povr{inskite vodi spa|aat rekite, ezerata i gle~erite. Podzemnite vodi ostanuvaat eden od najmalku prou~enite vodni resursi koi se najte{ki za odreduvawe. Vodata se koristi vo zemjodelstvoto (navodnuvawe), industrijata (kako sredstvo za ladewe i zagrevawe) i za doma{na upotreba (piewe, li~na higiena, miewe, rekreacija, itn.). Vo dene{no vreme, otpadnite vodi i zagaduvaweto na vodite se mnogu seriozni problemi koi mo`e da go dovedat ~ove{tvoto na rabot na katastrofa. Bidej}i site ja koristime vodata, site sme odgovorni za nejzino za~uvuvawe. Dvata osnovni principa koi stojat zad odr`uvaweto na vodnite resursi se: za~uvuvawe i za{tita.

Aktivnosti
Voden ciklus
Pra{ajte gi u~enicite dali znaat kolu e stara vodata na na{ata planeta. Objasnete im deka starosta na vodata e okolu 4,5 milijardi godini (stara kolku i na{ata planeta) i e vo postojano dvi`ewe pome|u po~vata i atmosferata. Sonceto i veterot predizvikuvaat isparuvawe na vodata od po~vata, listovite na rastenijata, telata na `ivotnite i od povr{inite na rekite, ezerata i okeanite. Na ovoj na~in, vodata se transformira vo parea. Pod odredeni uslovi, pareata kondenzira i povtorno se vra}a nazad na Zemjata vo forma na do`d, slana ili sneg. Taka vodata stignuva vo potocite i rekite koi ~esto nosat drugi razli~ni materii so sebe i se narekuvaat „iste~ni vodi". Na ovoj na~in vrne`ite gi polnat rekite i ezerata i rekite potoa se vlevaat vo okeanite. Del od vrne`ite, me|utoa, navleguvaat vo zemjata, sozdavaj}i na toj na~in podzemni rezervoari. Za demonstracija, koristete ja prezentacijata na vodniot ciklus vo CD-romot.

Soleni (morski) i slatki vodi
Podelete im na u~enicite kopii od nastavnoto liv~e za soleni (morski) i slatki vodi na strana 24 i napravete analiza na sli~nostite i razlikite me|u ovie dva vida vodi. Poso~ete deka, iako pokriva 70 % od Zemjinata povr{na, solenosta ja pravi morskata voda beskorisna za piewe, gotvewe ili navodnuvawe. Slatkite vodi se samo 2 % od vkupnite rezervi voda na Zemjata i poradi toa treba da bidat za{titeni od zagaduvawe.

Ne mo`eme da `iveeme bez voda

1 2

Prezentirajte im gi na u~enicite informaciite sodr`ani vo vovedot, zaedno so dopolnitelnite podatoci od poglavjeto „Voda" od CD-romot. Objasnete im na u~enicite deka svetot se soo~uva so globalna vodna kriza: • • Pove}e od 1 milijarda lu|e nemaat pristap do ~ista voda za piewe. Pove}e od 2,4 milijardi lu|e `iveat vo lo{i sanitarni uslovi (t.e. bez kanalizaciona mre`a, bez sovremeni uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi od doma}instvata). Predviduvawata poka`uvaat deka do 2025 godina 2/3 od naselenieto na Zemjata }e se soo~uva so problemot na nedostig od voda.

3

Prezentirajte im go na u~enicite videozapisot za slatki vodi od DVD, a potoa diskutirajte so u~enicite po slednive pra{awa: • • Kolku voda dnevno koristi vozrasen ~ovek? (pribli`no 80 litri dnevno) Kolku lu|e umiraat sekoj den kako rezultat na zagadena voda za piewe? (pribli`no 25.000 - najmnogu od niv deca).

18

Voda: su{tinata na `ivotot

Voda

4

Obidete se da odgovorite na pra{awata postaveni na krajot na obrazovniot videozapis: • • • • Zo{to e tolku va`no soodvetno da se upravuva so vodnite resursi? Kakvi problemi predizvikuva zagadenata voda? Kako mo`e da ja za{titime vodata? Kako mo`e da pomogneme? (koristete gi informaciite pretstaveni vo tekstot Kako da za{tedime voda).

1

Kako da za{tedite voda vo domot
Objasnete im na u~enicite deka duri i mali promeni na na{ite sekojdnevni naviki mo`e da za{tedat voda. Miewe na zabite

1 2 1 2 3

Pra{ajte gi u~enicite kolku ~esto gi mijat zabite. Potoa pobarajte od nekoj dobrovolec da ja demonstrira negovata tehnika na miewe na zabite. Pretpostavka e deka u~enikot }e odi do mijalnikot }e ja pu{ti vodata da te~e i }e po~ne da gi mie zabite. Dokolku u~enikot go napravi ova, mo`nostite za za{teda na voda }e bidat jasni. Vo sprotivno, dobrovolecot dal dobar primer. Zabele{ka: ako mijalnikot ne e soodveten za demonstracija, dobrovolecot mo`e da dade usno objasnuvawe. Diskutirajte dali postoi nekoj drug, poekonomi~en na~in za miewe zabi. Na primer, mo`e da ja pu{time vodata da te~e samo dodeka ja mieme ~etkata ili gi plakneme zabite, a da ja zatvorime slavinata dodeka gi ~etkame zabite. Kolku voda mo`e da se za{tedi na ovoj na~in?

Bri~ewe Zamolete edno mom~e od oddelenieto da demonstrira kako se bri~i negoviot tatko ili brat (ako toj samiot ne se bri~i). U~enikot odi do mijalnikot, ja pu{ta slavinata i improvizira deka se bri~i. Dokolku ja ostavi vodata da te~e vo tekot na celata demonstracija, poentata }e bide jasna. U~enikot mo`e ednostavno samo da go objasni procesot. Diskutirajte dali postojat drugi, poekonomi~ni na~ini na bri~ewe: na primer, da ja navla`nite ~etkata ili da go izmiete no`eto za bri~e˙e vo ~a{a ili vo sad so voda. Pra{ajte gi u~enicite dali nekoga{ videle nekoj od nivnite povozrasni rodnini da se bri~i na ovoj na~in. Objasnete im na u~enicite deka ovie dve demonstracii na prv pogled mo`ebi nema da izgledaat kako mnogu efikasni na~ini za za{teda na voda. Me|utoa, mali promeni od vakov vid mo`e da imaat ogromen efekt dokolku gi praktikuvaat site. So cel da se razubedat onie {to se somnevaat, podelete go nastavnoto liv~e „Za{teda na voda vo domovite" i zamolete gi u~enicite da gi re{at matemati~kite problemi pretstaveni tamu. Mo`e da organizirate natprevar so cel da vidite koj najbrzo }e najde re{enie i nagradete gi site koi }e dadat to~en odgovor. Odgovori: Kako gi mijam zabite? A. 131.400.000 litri; B. 21.900.000 litri; V. 109.500.000 litri Kako se bri~am? A. 43.800.000 litri; B. 3.650.000 litri; V. 40.150.000 litr

4 5

Dajte im na u~enicite vreme da razmenat komentari ili nivni sogleduvawa po presmetkite. Organizirajte sesija za davawe idei za razli~nite na~ini na koi doma}instvata mo`e da ja koristat vodata na poekonomi~en na~in. Diskutirajte za sovetite za za{teda na vodata vo domovite od tekstot na stranica 25. Napi{ete gi predlozite na tabla i potoa odlu~ete koi od niv se ostvarlivi i mo`e da se upotrebat za podgotvuvawe plan za za{teda na voda vo domovite.

Voda: su{tinata na `ivotot

19

1

Voda

6

Ohrabrete gi u~enicite da gi vklu~at ~lenovite na nivnite semejstva vo: • • • re{avawe na matemati~kite problemi od nastavnoto liv~e otkrivawe na na~inite za za{teda na voda vo domovite podgotvuvawe na semeen plan za za{teda na voda

Kako da ja za{titite vodata vo doma}instvata od zagaduvawe

1 2 3

Upatete gi u~enicite vo period od eden do dva meseca da sobiraat pakuvawa i sadovi (so etiketi) od razli~ni sredstva za ~istewe i detergenti. Podocna, u~enicite mo`e vo u~ilnicata da go donesat ona {to go sobrale. Organizirajte sesija za davawe idei naslovena „Kako ja zagaduvame vodata vo domot (koristewe na toaletot, koristewe na razli~ni hemikalii za miewe i ~istewe vo ku}ata, itn.)?" Objasnete deka ~ove~kiot otpad vsu{nost ne pretstavuva golema zakana za prirodata. Razli~nite mikroorganizmi se prisposobile za razgraduvawe na organskiot ~ove~ki otpad. Vsu{nost, najgolemite problemi se predizvikani od sovremnenite hemiski supstancii {to se koristat za miewe i ~istewe i detergentite vo doma}instvata. Otkako }e stignat vo vodata, tie se me{aat so otpadot i vleguvaat vo kanalizacionata mre`a (septi~ka jama ili preku odvodniot sistem vo pre~istitelna stanica za otpadni vodi). Hemikaliite gi uni{tuvaat mikroorganizmite koi go razlo`uvaat organskiot ~ove~ki otpad; na toj na~in, za vozvrat, go uni{tuvaat vnimatelno uramnote`eniot sistem. Poso~ete deka sé u{te ne postoi sredstvo za ~istewe ili detergent koj e sosema bezopasen za `ivotnata sredina. Site takvi hemikalii pridonesuvaat kon zagaduvaweto vo razli~en stepen i poradi ova e najdobro da gi koristime na razumen i soodveten na~in i po mo`nost, da kupuvame proizvodi koi se obele`ani (na koi stoi etiketa) deka se ekolo{ki pobezbedni. Druga mo`nost e nekoi od zaboravenite soveti za ~istewe da se upotrebuvaat mnogu po~esto.(Videte go tekstot „Kako da ja za{titite vodata od kontaminacija" na str. 23).

4

Temelno ispitajte gi pakuvawata od razli~ni sredstva za ~istewe i detergenti doneseni vo oddelenieto i prou~ete ja sodr`inata na etiketite. Dali na niv postojat etiketi „ekolo{ki povolni"? Kontaktirajte so roditelite na u~enicite i so eksperti za dopolnitelni razjasnuvawa. Poso~ete im go na u~enicite faktot deka razli~nite nafteni derivati (masla i goriva za avtomobili) se posebno opasni. Direktnoto ispu{tawe na ovie proizvodi vo kanalizacionata mre`a e neprifatlivo i treba da se ispu{taat samo na posebno odredeni mesta (avtoservisi i benzinski stanici), kade {to nivnoto sobirawe, transport i tretman se strogo regulirani.

Koj ja zagaduva vodata?

1 2
20

Organizirajte sesija za davawe idei za na~inite kako ~ovekovite aktivnosti gi zagaduvaat vodnite slivovi (zemjodelstvo, industrija, grade`ni{tvo, nezgodi so slu~ajno isturawe otpad i istekuvawe na opasni supstancii, neregulirano deponirawe otpad od doma}instvata, itn.). Napi{ete gi site odgovori na tablata. Zamolete gi u~enicite da gi izberat onie {to mo`e da bidat vistinski pri~ini za zagaduvawe na vodnite slivovi vo va{iot region. Objasnete im na u~enicite deka ~ove{tvoto frla otpad ve}e podolgo vreme. Mnogu od ovie divi deponii mo`e da se razvijat vo „to~kesti izvori na zagaduvawe" na podzemnite i povr{inskite vodi. So cel da go ilustrirate efektot, izvedete ja slednava demonstracija:

Voda: su{tinata na `ivotot

Voda

• •

Vo plasti~en poslu`avnik stavete 2-3 cm suv pesok. Napravete mala dupka vo pesokot na edniot kraj od poslu`avnikot i napolnete ja so mala koli~ina na osve`itelen pijalak vo prav (suv, oboen koncentrat od sok) ili kristali na kalium permanganat. Objasnete deka simulirate podzemen sklad so otpad na diva deponija. Vakvata lokacija se narekuva izvor na zagaduvawe. Podignete go poslu`avnikot na krajot na koj se nao|a „otpadot" i objasnete deka vodata ne odi sekoga{ direktno dolu vo po~vata. So cel da simulirate do`d, po~nete da ja prskate „to~kata na skladirawe na otpad" so voda.

1

• •

Pobarajte od u~enicite da nabquduvaat kako se menuva bojata na pesokot. Kakvi zaklu~oci mo`e da se donesat?

3 4

Poso~ete deka zagaduvaweto na `ivotnata sredina se {iri na sli~en na~in. Vodata gi sobira zagaduva~kite materii dodeka pominuva niz po~vata i gi prenesuva do podzemnite vodni depoziti, bunari, reki, ezera i drugi mesta od koi dobivame voda za piewe. Upatete gi u~enicite ona {to go videle vo ovaa demonstracija da go raska`at vo svoite semejstva i da porazgovaraat so niv na koj na~in da gi deponiraat site stari ili beskorisni gradinarski hemikalii.

Pre~istuvawe na otpadnite vodi od doma}instvata
Sozdavawe i pre~istuvawe

1 2

Ilustrirajte go sozdavaweto na otpadni vodi vo doma}instvata so me{awe na mali koli~ini razli~ni sredstva za ~istewe, detergenti, talog od kafe i ~aj, par~iwa toaletna hartija, vodeni boi, itn. so okolu litar voda stavena vo 3-litarski staklen sad. Podgotvete filter so koristewe na sledniot metod (videte go crte`ot): ise~ete go dnoto na 1,5-litarsko plasti~no {i{e i iskoristete go gorniot del. Svrtete go obratno so cel da dobiete inka. Napravete filter vo vnatre{nosta na inkata so postavuvawe na naizmeni~ni sloevi od mali/sitni kamen~iwa, kamewa, ~akal, filc i na krajot pesok. Postavete go otvorot na inkata vo drug prazen 3-litarski sad (kako {to e poka`ano na crte`ot). Sega ste re~isi podgotveni da simulirate mehani~ko pre~istuvawe na otpadna voda od doma}instvata so bavno isturawe na sodr`inata od prviot vo vtoriot sad. Po nabquduvaweto na procesot na filtracija na voda, pobarajte od u~enicite da odgovorat na slednive pra{awa: • • Dali vodata po filtriraweto e pro~istena? Dali e mo`no ovaa voda po filtriraweto da se pie?

3 4 1 2

Temi za diskusija Objasnete deka vodata za piewe od vodovod vo domovite prethodno pominuva niz pove}ekraten proces na pre~istuvawe vo pre~istitelni stanici. Ovoj tretman vklu~uva filtrirawe so pesok, sledeno so dezinfekcija (pr. hlorirawe). Potoa, vodata mo`e da se prosledi do potro{uva~ite. Podelete im go na u~enicite nastavnoto liv~e za fazite na tretman/pre~istuvawe na otpadni vodi. Objasnete deka vo selskite i prigradskite oblasti, otpadnite vodi od doma}instvata obi~no se ispu{taat vo septi~ki jami. Za da se izbegne zagaduvawe na podzemnite vodi, septi~kite jami na sekoi tri do ~etiri godini treba da gi ~isti kompanija specijalizirana za taa namena.

Voda: su{tinata na `ivotot

21

1

Voda

Vo golemite gradovi, otpadnite vodi obi~no preku kanalizacionata mre`a se prenesuvaat do pre~istitelni stanici za otpadni vodi. Tuka, vodata prvo pominuva niz mehani~ka faza za filtrirawe na krupniot cvrst otpad. Potoa slediuva vtorata (biolo{ka) faza, vo koja se koristat aerobni mikroorganizmi i kislorod za da se sozdadat uslovi za aerobno razlagawe na organskiot otpad. Po ovaa faza, otpadnite vodi sé u{te sodr`at organski soedinenija, suspendirani cvrsti ~esti~ki, fosfati, nitrati i te{ki metali. Od tie pri~ini, vo nekoi zemji se koristi i treta faza: taa se sostoi od serija hemiski i fizi~ki procesi za otstranuvawe na site zagaduva~i preostanati vo vodata posle prethodnite dve fazi. Ovaa voda, relativno ~ista, se ispu{ta nazad vo vodotecite. Ovoj metod na trifazen tretman ne e dostapen vo site evropski zemji, me|utoa brojot na vakvite stanici postojano raste. Naglasete im na va{ite u~enici deka edna od najva`nite zada~i za zemjite od Centralna i Isto~na Evropa na nivniot pat kon pristap vo EU e izgradbata na pre~istitelni stanici za otpadni vodi vo site zaednici so naselenie, koi nadminuvaat 10.000 `iteli.

3

Prou~ete gi i diskutirajte gi so u~enicite slednive pra{awa: • • • Od kade doa|a vodata za piewe vo va{iot grad? Kako se pre~istuva? Dali vo va{eto naseleno mesto postoi kanalizacionen sistem i pre~istitelni stanici za otpadni vodi? Dokolku vodata ne se pre~istuva, dali postojat planovi za eventualna izgradba na pre~istitelna stanica?

Sledni aktivnosti
• Posetete postrojka za pre~istuvawe na voda i pre~istitelna stanica za otpadni voda. So odgovornite za vodosnabduvawe vo op{tinata diskutirajte za namerite na va{eto semejstvo da za{tedi voda i da ja za{titi od zagaduvawe. Informirajte se za op{tinskite planovi za ponatamo{no podobruvawe na kvalitetot na vodata za piewe i tehnikite za spre~uvawe na zagaduvaweto. Istra`ete gi site izvori na zagaduvawe vo regionot vo koj `iveete i otkrijte kakvi merki prezele lokalnite vlasti. Podgotvete informativen „zelen" yid na vidlivo mesto vo va{eto u~ili{te. Organizirajte „den na vodata" ili „nedela na vodata" za da ja istaknete neophodnosta od za{teda i za~uvuvawe na vodnite resursi. Kontaktirajte so lokalnite mediumi i zapo~nete inicijativa koja }e stane prepoznatliva vo lokalnata zaednica.

Kako da za{tedite voda vo domot
• • • • • • • • • • • Pred miewe, otstranete gi pogolemite par~iwa hrana od sadovite Ne mijte go priborot za jadewe pod mlaz voda, tuku napolnete go sadoperot so voda. Vaka }e za{tedite polovina od vodata koja voobi~aeno bi se upotrebila Iskoristete go ~epot za da go zatnete mijalnikot koga miete ovo{je i zelen~uk Razladuvaweto na topli predmeti pod mlaz voda koja te~e e rasipni~ki Vklu~uvajte ja ma{inata za perewe ali{ta samo koga e polna Potopete gi mnogu valkanite ali{ta vo legen napolnet so voda i detergent pred da gi stavite vo ma{inata za perewe Koristete sredstva i edna kofa voda za ~istewe/miewe na avtomobilot: koristete crevo samo na krajot za plaknewe ^istete gi i mijte gi terasite i balkonite koga vrne Sobirajte listovi so greblo namesto da gi izmivate so crevo Nemojte da ja navodnuvate gradinata so voda za piewe. Koristete voda od bunar ili sobrana do`dovnica Izbegnuvajte da navodnuvate pri silen veter ili jako sonce: vo takvi uslovi vodata najbrzo isparuva

22

Voda: su{tinata na `ivotot

Voda

Kako da ja za{titite vodata od kontaminacija

1

Te~ni sredstva i pra{oci za mie˙e sadovi Sredstvata za mie˙e sadovi koi se prodavaat se otrovni i nagrizuvaat. Namesto niv, mo`e da se upotrebi ocet, voda ili rastvorena soda bikarbona. Sredstva za ~istewe prozorci Komercijalnite sredstva za ~istewe na prozorci se isto taka otrovni i nagrizuvaat. Proizvodite koi ~esto se koristat vo doma}instvata - kako topla voda ili ocet (vo razmer 11:1) se pobezbedni metodi. Sredstva za ~istewe odvodni cevki Ovie proizvodi obi~no sodr`at
silni bazi, otrovni se, nagrizuvaat i predizvikuvaat pe~ewe. Mo`e da koristite pumpa ili crevo za otina˙e na odvodot. Pri redovno ~istewe, koristete ~etvrt ~a{a ocet i ~etvrt ~a{a soda bikarbona; potoa isplaknete so vrela voda.

Rastvori za bele˙e Ovie proizvodi se otrovni i nagrizuvaat. Namesto niv,
kako zamena mo`e da upotrebite polovina ~a{a ocet ili soda bikarbona.

Gelovi i pra{oci za ~istewe rerni Generalno sodr`at silni bazi i se otrovni i nagrizuvaat. Namesto so niv, redovno ~istete ja rernata so soda bikarbona.

Kako da za{tedite voda
Nau~nicite tvrdat deka pri primena na sovremeni tehnologii, potro{uva~kata na voda vo doma}instvata se namaluva za 1/3, vo zemjodelstvoto za 1/2, a vo industrijata za 90 %! Neophodno e: • da se popravat vodovodnite cevki so cel zagubata na voda pri prenesuvawe da se svede na minimum • da se vovede metodata za navodnuvawe „kapka po kapka" vo zemjodelstvoto so cel da se zgolemi efikasnosta vo koristeweto na voda so namaluvawe na zagubite od isparuvawe • da se izgradat pre~istitelni sistemi za otpadni vodi, koga e mo`no toa • da se vovede zatvoren - proto~en sistem na koristewe na industriska voda • da se prifati ekolo{ki danok koj }e gi pokrie site tro{oci za isporaka, upravuvawe i pre~istuvawe

Voda: su{tinata na `ivotot

23

Voda

Nastavno liv~e

Soleni (morski) i slatki vodi

Dokompletirajte gi re~enicite Solena (morska) voda: opfa}a % od povr{inata na Zemjata Slatka voda: opfa}a samo % od vkupnite vodni rezervi mo`e da se sretne/najde vo ne sodr`i napi{i gi imiwata na nekolku bliski reki, ezera ili bari, mo~uri{ta:

mo`e da se sretne/najde vo sodr`i napi{i gi imiwata na najgolemite okeani:

koi moriwa se nao|aat vo blizina na tvoeto mesto na `iveewe?

Popolnete ja slednava tabela so DA ili NE
Solena (morska) voda Da Ovoj vid voda se koristi za: soobra}aj po vodnite pati{ta brodarstvo ribolov relaksacija i zabava vadewe na sol i drugi minerali navodnuvawe piewe i gotvewe Ovoj vid na voda se zagaduva od: otpadni vodi otpad/|ubre hemikalii/te{ki metali pesticidi/|ubriva ti˙a radioaktiven otpad ribarski mre`i i oprema plasti~ni proizvodi nanosi kako rezultat na erozija drugo Ne Slatka voda Da Ne

24

Voda

Kako da za{tedite voda vo domot

Nastavno liv~e

Zada~a: Kako gi mijam zabite?
Uslovi Naselenieto vo va{iot grad e 30.000 `iteli. Da pretpostavime deka najgolem broj od lu|eto gi mijat zabite so pu{tena ~e{ma (vodata od slavinata te~e), a ostanatite (pomal broj) ja pu{taat samo koga gi plaknat ~etkite za zabi i ustata. Koli~inata voda koja te~e e 2 l/min, a vo prosek na sekoj ~ovek mu trebaat 3 minuti za miewe na zabite. So vtoriot pristap (povremeno isklu~uvawe/pu{tawe na vodata samo za plaknewe) se prepolovuva koli~inata (pribli`no 1 litar) na upotrebena voda. Pra{awa A. Kolku voda godi{no }e se koristi dokolku site vo gradot ja pu{taat ~e{mata (vodata od slavinata te~e) celo vreme dodeka mijat zabie dvapati dnevno? B. Kolku voda godi{no }e se koristi dokolku site vo gradot ja pu{taat ~e{mata (vodata od slavinata te~e) samo koga gi plaknat ~etkite za zabi i ustata? C. Kolku voda godi{no }e se za{tedi ako site go sledat vtoriot primer?

Zada~a: kako se bri~am?
Uslovi Da pretpostavime deka naselenieto vo va{iot grad e 40.000. Pretpostavka e deka polovinata se ma`i i polovina od niv se bri~at sekoe utro. Najmnogu od niv se bri~at dodeka ~e{mata (vodata od slavinata te~e) celo vreme, dodeka ostanatite ja pu{taat ~e{mata (vodata od slavinata te~e) samo za da gi isplaknat ~etkite, no`i˙ata za bri~e˙e i liceto. Prose~no bri~ewe trae okolu 6 minuti. Koli~inata na voda koja te~e od otvorenata slavina e okolu 2 litra vo minuta. Prose~nata koli~ina na voda koja se koristi samo za plaknewe e 1 litar vo minuta. Pra{awa A. Kolku voda se koristi godi{no, ako sekoe utro, site lu|e {to se bri~at gi ostavat ~e{mite da te~at dodeka se bri~at? B. Kolku voda se koristi ako istite tie lu|e ja ostavat vodata da te~e samo dodeka gi ~istat aparatite za bri~ewe i go mijat liceto? C. Kolku voda mo`e da se za{tedi sekoja godina ako site lu|e {to se bri~at go sledat vtoriot primer?

25

Voda

Nastavno liv~e

Fazi na pre~istuvawe na otpadnite vodi

2

Vtora faza na pre~istuvawe otpadni vodi e biolo{ki proces vo koj se koristat aerobni bakterii za otstranuvawe do 90 % na biorazgradliviot organski otpad na koj mu e potreben kislorod za procesot na razlo`uva˙e. Odvodnite vodi obi~no se ispumpuvaat vo golem rezervoar i nekolku ~asa se me{aat so ti˙a bogata so bakterii i kislorodni meur~iwa so cel da se olesni raspa|aweto na mikroorganizmite. Vodata potoa odi vo talo`nik, kade {to najgolem del od suspendiranite cvrsti ~esti~ki i mikroorganizmi se talo`i kako ti˙a. Ti˙ata koja se sozdava pri prvoto i vtoro pre~istuvawe se neutralizira so anaerobno razgraduvawe, potoa se sogoruva i se frla na deponija ili, pak, se koristi kako |ubrivo za zemji{teto. Vo sekoj slu~aj, duri i po vtoroto pre~istuvawe, otpadnite vodi sé u{te sodr`at otpad na koj mu e potreben kislorod za procesot na razlo`uva˙e, suspendirani cvrsti ~esti~ki, 70 % od fosforot od niv (najgolem del vo vid na fosfati), nekoi nitrati i golem broj otrovni metalni soedninenija.

1
26

Prva faza na pre~istuvawe otpadni vodi e mehani~ki proces vo koj se koristat re{etki za filtrirawe na krupnite otpadoci kako kamewa, granki i krpi.

Tretata faza na pre~istuvawe otpadni vodi pretstavuva serija specijalizirani hemiski i fizi~ki procesi {to otstranuvaat specifi~ni zagaduva~ki materii {to ostanale vo vodata po prvoto i vtoro pre~istuvawe. Poradi visokite tro{oci za izgradba i odr`uvawe, tretata faza na pre~istuvawe retko se koristi. Me|utoa, i pokraj tro{ocite, toa pre~istuvawe se koristi za pove}e od edna tretina na naselenieto vo Finska, porane{na Zapadna Germanija, [vajcarija, [vedska i pomalku vo Danska i vo Norve{ka.

3

Po~va

1

Po~va: na{eto bogatstvo
Avtori: Jerzy Sadowski, Malgorzata Podkanska Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haxi Pecova

Glaven koncept Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Po~vata e osnovata na `ivotot na Zemjata 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica, laboratorija ^etri stakleni cilindri, dve sita so mali otvori, primeroci po~va/zemja, sredstvo za boewe, DVD „Zelen paket" Biologija, geografija • Da im se pomogne na u~enicite da gi cenat razli~nite funkcii koi po~vata gi ima vo prirodata Predavawe, eksperiment, diskusija

Predmeti Celi

Metodi

Voved
Po~vata e gorniot sloj na Zemjinata povr{ina, osnovata vrz koja se razviva `ivotot na na{ata planeta. Se smeta deka po~vata e `iva, bidej}i e naselena so mnogu `ivi organizmi. Pokraj toa, taa sekoga{ e vo proces na formirawe ili uni{tuvawe (erozija). Po~vata e osnovna komponenta na site kopneni ekosistemi. Za razlika od zagri`enosta i interesot za atmosferata i za hidrosferata, potrebata da se za{titi po~vata po~nala da se razgleduva od neodamna. Po~vata e slo`en sistem i dejstvuva kako ogromen priemnik za site vidovi na zagaduva~ki materii koi mo`at da se sozdadat od

Po~va: na{eto bogatstvo

27

1

Po~va

razli~ni aktivnosti (kako zakiseluvaweto) i da se ispu{tat vo `ivotnata sredina. Bidej}i ovie supstancii mo`e da ostanat vo po~vata mnogu podolgo vreme otkolku vo vozduhot ili vodata, negativnite efekti koi gi predizvikuvaat mo`e da ostanat nezabele`ani podolg vremenski period. Po~vata mo`e da se poseduva kako li~en imot. Ova mo`e da predizvika te{kotii pri za{tita na po~vata i pri sproveduvawe na merkite za za{tita od strana na sopstvenicite i upravitelite na zemji{teto. Po~vata slu`i kako: • osnova za sozdavawe na biomasa i izvor na hrana za `ivotnite, rastenijata i lu|eto (isto taka i mesto kade {o se odviva razlo`uvaweto na `ivotnite i rastenijata) • filter, ubla`uva~ i transformator (po~vata gi osve`uva i pro~istuva podzemnite vodi i ima uloga na priroden filter i stabilizator) • `iveali{ta i genetski rezervoar (mnogu rastenija i `ivotni `iveat i se razvivaat vo po~vata) • osnova (t.e. povr{ina vrz koja se gradat zgradi/objekti i infrastrukturni mre`i) • izvor na surovini za gradba i za domuvawe; izvori na obnovliva energija (pr. seno, slama, treset, drvo) • kolepka na arhitekturno i istorisko nasledstvo Za `al, po~veniot sloj na Zemjata postojano se namaluva i na mnogu mesta negoviot kvalitet se vlo{uva. Potrebni se pove}e gri`a i napor da se zapre procesot na uni{tuvawe na po~vata za da mo`e taa i ponatamu normalno da gi izvr{uva site svoi funkcii. Najserioznite problemi i zakani za po~vata se povrzani so erozijata, zakiseluvaweto, zagaduvaweto, nabivaweto i zasoluvaweto.

Aktivnosti
Voved

1 2 3 1 2 3
28

Zapo~nete go ~asot so barawe u~enicite da napi{at na tabla nekolku imiwa na organizmi koi ja naseluvaat po~vata. Kolku u~enici znaat {to `ivee vo po~vata, sporedeno so formi na `ivot koi `iveat na drugo mesto? Zapoznajte gi u~enicite so informacijata prezentirana na CD-romot. Naglasete go faktot deka, za razlika od za{titata na vozduhot i vodata, potrebata od za{tita na po~vata po~nala da se razgleduva od neodamna. Isto taka, naglasete deka po~vata ~esto pretstavuva del od li~en imot/posed, {to mo`e da predizvika te{kotii vo soodvetnoto regulirawe i sproveduvawe na merkite za za{tita na po~vata sporedeno so merkite za za{tita na vozduhot i na vodata. Poka`ete im go na u~enicite videoklipot „Po~va: na{eto bogatstvo" i pobarajte od u~enicite da opi{at kako se formira po~vata. Koi se nejzinite glavni funkcii? Koi se najgolemite zakani za po~vata?

Funkcii na po~vata: filter i ubla`uva~ (ve`ba)
Postavete dve sita so mali otvori (mo`e da poslu`i i fino platno/{tof) nad dva stakleni cilindra. Vrzete gi sitata ili spojte gi so cilindrite so gumeni lenti. Postavete edna grutka ilovica (vid glina) na edno od sitata i podednakva koli~ina pesok na drugoto. Sipete ednakvi koli~ini voda vo dvata mali cilindra.

Po~va: na{eto bogatstvo

Po~va

4 5 6

Dodajte kapka svetla boja (pr. mastilo) vo sekoj od niv.

1

Vklu~ete hronometar i vnimatelno isturete go oboeniot rastvor na primerocite po~va. Zamolete gi u~enicite da go merat vremenskiot period dodeka gledaat kako se menuva bojata vo pogolemite cilindri. Oboenata voda brzo pominuva niz pesokot, zadr`uvaj}i ja bojata. Na rastvorot mu treba pove}e vreme da pomine niz ilovicata, a dodeka pominuva, golem del od bojata se su{i. Po~vite koi sodr`at ~estici od glina, ti˙a/kal funkcioniraat kako prirodni filtri, dodeka pesoklivite, karpestite i ~akalestite po~vi pridonesuvaat kon obnovuvawe na podzemnite vodi. Istovremeno, poradi nivnata gustina i sposobnost da gi zadr`at razli~nite supstancii, glinenite po~vi se poplodni i pobogati so mineralni supstancii. Potencirajte im na u~enicite deka na karpestite povr{ini na planinite, na primer, mo`e da se najdat pomalku rastenija. Mnogu pove}e rastenija ima vo potplaninskite regioni i na ramninite. Izdr`livite vidovi koi postojat vo planinskite oblasti se prisposobile na posurovite klimatski uslovi i polo{ite po~veni uslovi i najgolem del od niv se za{titeni so zakon.

Davawe idei
Postavete im gi na va{ite u~enici slednive pra{awa: koi sekojdnevni predmeti se napraveni od glina (tuli, plo~ki, saksii za cve}e) i {to drugo mo`e da se napravi od nea? (porcelan od bela glina, kaolin ili kineska glina i glina koja se koristi za izrabotka na keramika i skulpturi)? Obrnete vnimanie na izborot na glina i kaolin za razli~ni nameni i metodite koi se koristat za prerabotka na materijalite (modelirawe-boewe-pe~ewe; su{ewe-pe~ewe-glazirawe).

Diskusija
Pro~itajte go izvadokot od Platonoviot „Kritijas" i prodiskutirajte za negovata va`nost vo dene{no vreme. Postavete im gi na u~enicite slednive pra{awa: • Dali erozijata i uni{tuvaweto na po~vata stanalo problem samo vo poslednite 100 godini? • Dali po~vata se o{tetuva po priroden pat ili od ~ovekovoto vlijanie? • Vo prastara Grcija, pred 2.500 godini, bila postavena zabrana za obrabotka na zemji{teto na kosite tereni. Vo isto vreme, selanite bile pottiknuvani da sadat maslinovi drvca. Koja bila logikata na seto ova? • Kakvo e vlijanieto od uni{tuvaweto na po~vata vrz vodnite rezervi? • Dali smeta{ deka sporedbata na Zemjata so bolen ~ovek koja ja napravil Platon e soodveten prikaz/ilustracija? • Kako bi gi opi{ale nekoi od industriskite sredini/predeli? • So koi opasnosti za po~vata se soo~uvame denes? Dali se zabele`uva deka nekoi predeli vo na{ata zemja zali~uvaat na pustina? • Kako mo`e da pomogneme vo borbata protiv sé poizrazenoto uni{tuvawe na po~vata?

Sledni aktivnosti
• Podelete im na u~enicite kopija od tekstot od Vislava ©imborska na stranica 31 i otkako }e go pro~itaat, neka gi zapi{at svoite vpe~atoci i/ili neka napi{at kratok esej. Pottiknete gi u~enicite da gi ka`at nivnite mislewa. Razgovarajte za lokaliteti kako Vodno vo Skopje, Gorica i Samuilovite kuli vo Ohrid, koi pred pedesetina godini bile goli ridovi, a danes se po{umeni i slu`at kako rekreativni mesta. Pottiknete gi u~enicite da najdat stari fotografii na koi se gleda kako izgledale nekoga{ ovie lokaliteti.

Po~va: na{eto bogatstvo

29

1

Po~va

Izvadok od „Kritijas"
Uni{tuvaweto na `ivotnata sredina bil problem koj go razgleduvale vladetelite na stara Grcija u{te vo po~etokot na {estiot vek pred na{ata era Zakonodavecot Solon predlo`il da se stavi zabrana na obrabotkata na padinite so cel da se spre~i erozijata. Vladetelot Pisistratus gi nagraduval selanite koi sadele maslinovi drvca namesto da gi se~at {umite i pasi{tata. Po dveste godini, Platon pi{uval za opusto{uvaweto na zemjata vo Atika: „I taka, kako {to se slu~uva i na malite ostrovi, na{ata zemja vo dene{no vreme, sporedena so zemjata vo minatoto, po~na da li~i na koski od bolen organizam: celata masnotija i mekost na zemjata se izgubi i ostana samo gol skelet. Vo minatoto na{ata zemja be{e nedoprena, so visoki ridovi, a kamenitite ramnini izobiluvaa so bujno zelenilo, planinite bea pokrieni so prostrani {umi. (...) Pome|u na{ite planini sega postojat zemji{ta koi mo`e da gi nahranat samo p~elite, sé u{te postojat golini koi se napraveni od neodamna ise~eni drvja (...), a zemjata im davala bogati pasi{ta na stadata `ivotni. Vodata koja Zevs ja ispra}al bila plodonosna, a sega is~eznuva bez da se iskoristi, te~ej}i niz poliwata na golata zemja".
Platon, od „Kritijas"

Za{tita na po~vata
Sekoj od nas mo`e da pridonese za za{tita na po~vata dokolku gi sledi ovie ednostavni primeri: • Prvo, pomognete da se namali koli~inata na otpad. Kupuvajte proizvodi samo vo pakuvawa koi se za pove}ekratna upotreba ili mo`e da se recikliraat, potoa vratete go pakuvaweto za povtorno koristewe ili reciklirawe. • Koga odite na odmor ili na pokratok pat, ponesete sadovi i {olji/~a{i za pove}ekratna upotreba namesto predmeti za edna upotreba napraveni od hartija, plastika ili karton. • Koga ste na izlet, po jadeweto ras~itete. • Koga se nao|ate vo divina, dr`ete se do obele`anite pateki i obidete se da ne sozdavate novi pateki. • Palete ogan samo vo oblasti koi se specijalno odredeni za taa namena.

30

Po~va: na{eto bogatstvo

Po~va

Vislava ©imborska: Odvratnost kon |ubreto/otpadot

1

Se soo~uvame so site problemi povrzani so neizbe`noto {irewe na gradovite, okruzite i industriskite centri. Vo ovoj proces, za{titata na prirodata ne treba da bide samo razmisluvawe koe treba da se zeme predvid, tuku treba da bide zadol`itelna. Vo sprotivno, nie }e stradame, }e se izma~uvame, gazime, trueme i zadu{uvame. Me|utoa, prethodno }e poludime, a pred toa }e se udavime vo otpad. Ve}e e prolet i zapo~nuva sezonata na vikend-izleti, turizam, odmori, itn. Kako i sekoja godina, na na{ite livadi, {umi, re~ni bregovi i ezera povtorno }e se najdat izobilstvo hartija, {i{iwa, konzervi, koski, lu{pi i povtorno {i{iwa, i povtorno konzervi, plasti~na ambala`a, kutii od kremovi, gumeni proizvodi, izvalkani xebni no`iwa i krpi. Eden od izvorite na seto ova }e bidat istite lu|e koi, pre~ekoruvaj}i go svojot ku}en prag, vedna{ }e gi obujat svoite vle~ki istite lu|e koi }e gi plesnat svoite deca duri i za najmalata damka na ~ar{afot na masa. Me|utoa, vo zakrilata na prirodata tie se zaboravaat, t.e. sé {to }e padne od nivnite race ostanuva tokmu tamu. Koga zaminuvaat, ne se ni zavrtuvaat da go poglednat |ubreto {to go ostavaat zad sebe. Ovoj fenomen ne e ne{to novo, me|utoa stanuva se pozastra{uva~ki sekoja godina. Koga odam na eksurzija, moja prva rabota e da ja ras~istam livadata vo radius od okolu dveste metri. Sobiram neverojatni koli~ini |ubre i go stavam vo specijalno iskopana jama. Za nekolku dena prirodata me nagraduva so svojata ubavina. No, koga doa|am vo sabota i nedela, se potsetuvam deka ve}e ne postoi tolku osameno mesto na koe preku vikendot nema da vidi{ barem dva privatni avtomobila i avtobus poln so ekskurzijanti. I, eve sme pak, vo ponedelnik. Povtorno zapo~nuvam da ~istam i ciklusot se povtoruva. Za `al, frlaweto |ubre na trevata ne e najlo{iot vid nered koj ~ovekot mo`e da go sozdade vo dene{no vreme. Nekoi lu|e poka`uvaat pove}e fantazija i go frlaat svoeto |ubre vo voda. Ako zboruvame za stakleni sadovi/ambala`a, tie posebno se zainteresirani da go vidat sadot kako se kr{i. A ne{to {to me tera da se zapra{am sekoja godina e problemot so izmetot. So ovoj problem se sretnuvam mnogu ~esto na otvoreno, kako predizvik na sinoto nebo i vetrovite od ~etirite glavni nasoki. Toaletnata hartija frlena vo blizina ne ostava prostor za somne` deka e toa ~ove~ki izmet. Nemojte da se lutite poradi toa {to jas - kako {to e i prirodno za eden poet - pi{uvam za vakvi raboti namesto da pobaram psiholo{ki tretman. Vsu{nost, ovde se fokusiram to~no na problemite na duhot! Go opi{uvam negovoto otsustvo.
Vislava ©imborska, Krakov, 1996, Nobelova nagrada za literatura

Po~va: na{eto bogatstvo

31

1

Biolo{ka raznovidnost

Potreba od priroda
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Svetozar Petkovski

Glaven koncept

Sekoj vid ima pravo na `ivot, ili barem na borba za `ivot, ednostavno zatoa {to postoi. 1-2 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD od „Zelen paket" Biologija, geografija, za{tita na `ivotnata sredina • Da se soznae isklu~itelnoto zna~ewe na biolo{kata raznovidnost i da se uka`e na opasnosta od zabrzana zaguba na vidovite Predavawe, diskusija, inicirawe na idei, videoprezentacija

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Site `ivi organizmi na Zemjata se grupiraat vo vidovi. Vidovite se grupi organizmi koi imaat sli~en na~in na `iveewe i odnesuvaw i zaedni~ka geneti~ka osnova. Organizmite na daden vid me|u sebe sozdavaat brojno potomstvo.

32

Potreba od priroda

Biolo{ka raznovidnost

Eden od najzna~ajnite i najdragoceni resursi na Zemjata e raznovidnosta na biolo{kite vidovi, poznata kako biolo{ka raznovidnost (biodiverzitet). Ovoj resurs se sostoi od tri komponenti: • geneti~kata raznovidnost e raznovidnost na edinki vo ramkite na eden ist vid • raznovidnosta na vidovi spored biolozite, momentno vklu~uva me|u 15 i 40 milioni vidovi na Zemjata (iako nau~nicite uspeale da utvrdat samo 1,75 milioni) • raznovidnosta na ekosistemi vklu~uva raznovidnost na {umite, pustinite, poliwata, rekite, moriwata, okeanite i ostanatite biolo{ki zaednici koi me|usebno vlijaat edni vrz drugi, kako i vrz ne`ivata priroda Sekoj `iv organizam e samiot po sebe izvor na genetski informacii, koi mu ovozmo`uvaat da se prisposobi kon promenite vo negovata `ivotna sredina. Vo tekot na milioni godini se pojavuvale novi vidovi, dodeka onie koi ne uspeale da se prisposobat, is~eznale. Izumiraweto na vidovite e priroden proces. Me|utoa, brzinata na ovoj proces naedna{ se zgolemila so porastot na urbaniot razvoj i so {ireweto na ~ovekovite aktivnosti.

1

Aktivnosti
[to obezbeduva prirodata

1 2 3 4 5 1

Objasnete im na u~enicite za izvonrednoto zna~ewe na raznovidnosta na `ivotnite i rastenijata. Koristete go tekstot „^ovekot i biolo{kata raznovidnost", kako i dopolnitelnite informacii od CD-romot. Ilustrirajte na koj na~in lu|eto zavisat od biolo{kata raznovidnost. Rastenijata i `ivotnite obezbeduvaat raznovidni hrana, materijali, energija i hemiski supstancii. Odr`ete sesija na koja }e se pottiknat idei na koj na~in prirodata obezbeduva osnova za na{ata ekonomija i op{testvo. Zapi{ete gi razli~nite primeri na tabla. Otkako }e zavr{ite so ve`bata, diskutirajte za tekstot daden podolu - „[to obezbeduva prirodata". Prezentirajte go obrazovniot film „Biolo{ka raznovidnost i zaguba na vidovite", vklu~en vo DVD. Organizirajte diskusii za pra{awata postaveni na kraj: • • • Zo{to e va`na biolo{kata raznovidnost za lu|eto? Koi se pri~inite za is~eznuvawe na vidovite? [to mo`eme da napravime za da gi za{titime rastenijata i `ivotnite?

Gledajte go filmot „Vremeto istekuva" od DVD, i diskutirajte za porakata {to toj ja nosi. U~enicite mo`at da napi{at i kratok esej vrz osnova na ona {to go videle vo filmot i vrz osnova na diskusijata.

[to znaeme za ...
Podelete gi u~enicite vo oddelenieto vo mali grupi i dajte í na sekoja grupa kopija od nastavnoto liv~e so naslov „[to znaeme za ..." {to sodr`i informacii za devet vida `ivotni {to se od golema va`nost kako za Makedonija, taka i za Evropa. Dajte im desetina minuti vreme za samostojna rabota: da ja primat informacijata, da gi razmenat me|u sebe znaewata i informaciite {to ve}e gi slu{nale vo sli~ni situacii, itn.

Potreba od priroda

33

1

Biolo{ka raznovidnost

2

Zamolete ja sekoja grupa da go prezentira `ivotnoto za koe ja dobila informacijata pred celoto oddelenieto, so toa {to }e vnimvaat na: • • • mestata kade {to naj~esto se sretnuva negovata va`nost opasnostite za negoviot opstanok i merkite {to mora da se prezemat za negova za{tita

3

Pro~itajte go i diskutirajte za nastavnoto liv~e „Mo~uri{ni `iveali{ta".

Sledni aktivnosti
Dajte im na u~enicite zada~a da pobaraat dopolnitelni informacii za specifi~nite zakani za biolo{kata raznovidnost vo va{ata zemja. Dozvolete im da go koristat CD-romot i razli~ni izvori od Internet.

Prirodata obezbeduva
• Prirodata ni obezbeduva surovini - hrana, riba, drvena gra|a i grade`ni materijali, {umski proizvodi, sto~na hrana, genetski rezervi, lekovi, boi, kau~uk, itn. Prirodata ni obezbeduva zdrava `ivotna sredina (`iveali{ta). Prirodata ovozmo`uva opra{uvawe. Prirodata obezbeduva biolo{ka kontrola na bolestite i na {tetnicite. Prirodata gi obnovuva prirodnite otpadoci, go ubla`uva zagaduvaweto i ja odr`uva po~vata. Prirodata go regulira ciklusot na hranlivite materii i organskite supstancii. Prirodata gi regulira atmosferskite procesi, vodniot ciklus i prirodnite katastrofi. Prirodata e mesto za po~inka i osve`uvawe, kako i izvor na kulturni, obrazovni i nau~ni istra`uvawa.

• • • • • • •

34

Potreba od priroda

Biolo{ka raznovidnost

^ovekot i biolo{kata raznovidnost
Denes, kako nikoga{ porano, prirodnite ekosistemi i biolo{kata raznovidnost se vo seriozna opasnost: • Okolu 50.000 biolo{ki vida se istrebuvaat sekoja godina. Prv pat vo istorijata na prirodata, eden specifi~en vid ~ovekot - stanal mo}en faktor vo uni{tuvaweto na ekosistemite. • Tropskite do`dovni {umi i ostanatite prirodni ekosistemi is~eznuvaat ili trpat promeni poradi {ireweto na zemjodelstvoto, razvojot na transportot, {ireweto na gradovite, prenaso~uvaweto na rekite za navodnuvawe i zagaduvaweto. • Brojot na vidovi ptici vo svetot se namaluva, dodeka 1/4 od site vidovi cica~i se soo~uva so seriozna zakana od istrebuvawe. Vo tekot na evolucijata, rastitelnite i `ivotinskite vidovi se pojavuvale i is~eznuvale - nekoi ostanale nepromeneti, dodeka pak drugi se razdvoile (evoluirale) vo podvidovi. Klimatskite promeni, posebno vo ledenoto doba, najverojatno bile odgovorni za razvoj na edinstvenite evropski podvidovi. So isklu~ok na pogolemite geolo{ki ili kosmi~ki nastani (kako {to se vulkanskite erupcii ili sudirite so meteori), is~eznuvaweto i pojavuvaweto na vidovite obi~no se slu~uvalo vo vremenski razmeri koi opfa}ale celi geolo{ki periodi. Sepak, najsilnite vlijanija vrz `ivotnata sredina vo izminatite 10.000 godini, se slu~ile kako rezultat na relativno brzite i nasekade prisutni ~ovekovi aktivnosti. Denes e mo{ne diskutabilno dali vo Evropa voop{to postoi mesto na nadmorska viso~ina pod 2.000 metri, koe ne e izmeneto od lu|eto na ovoj ili onoj na~in. ^oveekovoto vlijanie predizvikuva silni promeni vo `ivotnata sredina. Najgolem del od ovie promeni se slu~uvaat premnogu brzo za da im dozvolat na vidovite da se prisposobat, {to doveduva do zabrzano namaluvawe na brojot na rastitelni i `ivotinski vidovi. Vo Evropa, vo sporedba so ostanatite delovi od svetot, mnogu pove}e vidovi is~eznale ili se promenile. Na primer, 80-90 % od vkupnata povr{ina na evropskiot kontinent nekoga{ bile pokrieni so {umi. Sega zafa}aat samo 30 %. Prirodnite karakteristiki na rekite se gubat i tie se vo golema opasnost. Golem broj kopneni blata i treseti{ta postepeno is~eznuvaat. Iberiskiot Poluostrov, na primer, izgubil okolu 60 % od svoite vodni `iveali{ta. Pribli`no 6 % od celiot kontinent e pod za{tita, no prezemenite merki se daleku od strogi ili dovolno efikasni nasekade. Vo momentov, okolu 53 % od vidovite ribi, 45 % od vle~ugite, 40 % od pticite, 40 % od cica~ite i 21 % od 12.500 evropski rastenija se seriozno zagrozeni ili se pred istrebuvawe. Gubeweto na prirodnite `iveali{ta, raspar~uvaweto na zemji{teto, zagaduvaweto, prekumernoto iskoristuvawe i vnesuvaweto na tu|i vidovi se smetaat kako glavni zakani za biolo{kata raznovidnost.

1

Potreba od priroda

35

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

[to znaeme za ...
Kafeava me~ka (Ursus arctos)
Opis: cica£ od redot na yverovi (Carnivora), so dol∞ina na teloto do 2 m i te∞ina do 350 kg. Ima krupno telo, prakti~no bez opa{ka, so {iroki ramni tabani so po pet prsta. Muckata e dobro razviena. Ima mali no uo~livi u{i. Bojata na krznoto varira vo nijansi od temna do svetlokafena. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva divi planinski predeli obrasnati so listopadni, me{ani i iglolisni {umi. Vo minatoto, me£kata bila rasprostraneta niz cela Evropa. Denes sé u{te se sre}ava vo Skandinavija, na Pirineite, Alpite, Karpatite i na povisokite planini na Balkanskiot Poluostrov. Vo Makedonija naseluva listopadni, me{ani i iglolisni {umi na planinite Korab, De{at, Stogovo, [ar Planina, Jakupica, Pelister, Gali~ica i Bistra. Naviki i ishrana: se pari vo juli i toga{, ma`jakot ja napu{ta `enkata. Bremenosta trae od 180 do 250 dena. Sekoja vtora godina, `enkata ra|a po dve mladi, vo period od januari do februari, za vreme na zimskiot son. @ivoten vek e do 34 godini. Aktivna e prete`no no}e, {to e u{te poizrazeno vo pogusto naselenite regioni. Setilata za sluh i miris í se silno razvieni, dodeka setiloto za vid e slabo razvieno. Me~kata spa|a vo grupata na se{tojadi, {to zna~i deka koristi kako rastitelna taka i `ivotinska hrana. Glavno se hrani so rastitelna hrana (korewa, gabi, dabovi i bukovi `eladi, ∞itni rastenija), no jade i sitni cica£i, ribi, jajca od ptici, srni, doma{ni ∞ivotni i med, koj í e omilena hrana. Me~kata e najgolem kopnen yver pokrin so gusto krzno. Populacijata na me~kata vo Evropa se procenuva na pove}e od 10.000 edinki, dodeka vo Makedonija gi ima okolu 100.

Ris (Lynx lynx)
Opis: cica£ od redot na yverovi (Carnivora), so dol∞ina na teloto do 130 cm i te∞ina do 40 kg. Risot e krvolo£en yver, so skladno gradeno telo, dolgi noze, kratka opa{ka i izdol∞eni vlakna na vrvot na u{ite. Damkavosta e mnogu promenliva. Krajot na opa{kata e crn, a stoma~nata strana bela. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva stari, gusti listopadni, me{ani i iglolisni {umi. Risot vo minatoto bil {iroko rasprostranet niz cela Evropa, a denes e mnogu redok i se sre}ava vo mali populacii vo Skandinavija, na Alpite i na Balkanot. Populacijata na risot vo jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov (Makedonija, Albanija, Crna Gora i Srbija), pripa|a kon poseben podvid balkanski ris (Lynx lynx martinoi). Vo Makedonija se sre}ava na [ar Planina, Korab, Stogovo, Karaorman, Jakupica, Bistra, Gali~ica i na Pelister. Naviki i ishrana: se pari rano naprolet. Bremenosta trae od 60 do 76 dena. @enkata se okotuva edna{ godi{no, pri {to ra|a 2-3 mladi, koi ostanuvaat so majkata i slednata zima. Glaven plen mu se zajacite, mladite srni, eleni, divi prasiwa. @rtvata ja napa|a od zaseda i ja davi za vrat. Aktiven e preku cela no}. Vkupnata populacija na balkanskiot ris ne nadminuva pove}e od 100 edinki. Od tie pri~ini balkanskiot ris e vklu~en vo grupata na zagrozeni vidovi.

36

Biolo{ka raznovidnost

[to znaeme za ...
(prodol`uva)
Stobolka (Spermophilus citellus)
Opis: pretstavnik na rodot prizemni ververici (Spermophilus), koj se odlikuva so relativno malo telo, kratki noze i opa{ka i mali zaobleni u{i. Sivo-kafenikavo krzno ponekoga{ e pro{arano so beli damki. Stoma~nata strana e bela do `oltenikava. Dol`inata na teloto zaedno so glavata dostignuva do 220 mm, a te`inata od 240 do 340 gr. @iveali{te i rasprostranuvawe: tipi~en `itel na suvite stepski predeli. Se sre}ava vo livadite i vo visokoplaninskite pasi{ta. Rasprostraneta e vo Isto~na i Centralna Evropa, a na jug doa|a do Egejskoto More. Vo Makedonija ima dve populacii na ovoj vid od koi ednata e na Begovo Pole (pod Solunska Glava), a vtorata pokraj Dojranskoto Ezero. Naviki i ishrana: kopa dupki, ili slo`eni podzemni hodnici vo koi `ivee vo zaednica. ^esto mo`e da se vidi kako yirka i stoi pred eden od pove}eto vlezovi. Preku zima prespiva. Aktivna e dewe, koga se hrani so insekti, semiwa i bobinki {to gi skladira pod zemjata, nosej}i gi vo vnatre{nite kesi pod obrazite. Opstanokot na ovoj vid e povrzan so odr`uvaweto na trevestite ekosistemi. So transformacija na stepskite predeli vo zemjodelski povr{ini, kako i so napu{taweto na tradicionalniot na~in na pasewe na stokata, se gubat prirodnite `iveali{ta na ovoj vid. Stobolkata e vklu~ena vo grupata na globalno zagrozeni vidovi.

Nastavno liv~e

Divokoza (Rupicapra rupicapra)
Opis: parnokopiten cica~ od familijata Praznorogi (Bovidae), so dol`ina na teloto do 130 cm i te`ina do 60 kg. Dvata pola poseduvaat kratki vertikalni rogovi, koi na vrvot se malku izvieni kon nazad. Krznoto e temnokafeno (vo zimskiot period), so beli {ari na glavata i grloto, kako i bela podopa{na povr{ina. Letnoto krzno e posvetlo. Stoma~nata strana e ne~isto bela. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva karpesti predeli so strmni padini po planinite, vo i nad {umskiot pojas. Vo Evropa e rasprostraneta na Alpite, Karpatite, Tatrite i pogolemite Balkanski planini. Na Balkanskiot Poluostrov e prisuten podvidot Balkanska divokoza (Rupicapra rupicapra balcanica). Vo Makedonija ja ima na [ar Planina, Korab, Jakupica, Bistra, De{at, Stogovo, Gali~ica i na Pelister. Naviki i ishrana: ima izostren oset za ramnote`a. Mo`e da preskokne bezdni so {iro~ini do 6 m i da se prizemji na tesna karpa so {iro~ina od 30 cm. Se pari od oktomvri do dekemvri. Bremenosta trae od 153 do 180 dena. Mladite se ra|aat vo periodot od april do juni. Se hrani so treva, lisja, li{ai, duri i mladi fidanki od iglolisni rastenija. Aktivna e preku den. Stadoto mo`e da broi i do nekolku stotini edinki. Najgolemata populacija na balkanskata divokoza se sre}ava na planinata Korab i broi pove}e od 1000 edinki.

37

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

[to znaeme za ...
(prodol`uva)
[aren do`dovnik (Salamandra salamandra)
Opis: pripadnik e na klasata vodozemci (Amphibiae). Vozrasnite edinki dostignuvaat dol`ina do 20 cm (so opa{kata). Toj e edinstven evropski vid, ~ija grbna strana e crno oboena, so vpe~atlivi `olti ili portokalovi damki, koi se nepravilno rasporedeni. Vakvite {ari se prisutni i kaj mladite tuku{to metamorfozirani edinki. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva vla`ni listopadni {umi, kade {to se krie pod izgnieni stebla, kamewa, dupki, a mnogu poretko se sre}ava vo iglolisni {umi. Toj e isklu~ivo no}no `ivotno, no mo`e da bide aktiven i preku den, po silni do`dovi. Rasprostranet e vo Zapadna, Centralna i Ju`na Evropa. Vo Makedonija e {iroko rasprostranet vo vla`ni dabovi i bukovi {umi. Naviki i ishrana: mnogu bavno se dvi`i i ne se oddale~uva daleku od svoeto dnevno skrivali{te. [est do osum meseci po oploduvaweto, `enkata ra|a 8-70 larvi so dol`ina od 2,5 do 3 cm, koi gi polaga vo {umski potoci. Larvite `iveat na dnoto od potocite i di{at so `abri. Po 2 do 4 meseci nastapuva metamorfoza i mladite do`dovnici izleguvaat na kopno. Se hranat so sitni bezrbetnici; crvi, pol`avi, insekti. [areniot do`dovnik vo priroda mo`e da `ivee do 20 godini, a vo zarobeni{tvo i do 50 godini.

Siriska lukova `aba (Pelobates syriacus)
Opis: pripa|a vo klasata vodozemci (Amphibiae). Po izgledot mnogu li~i na zelenata krastava `aba, zaradi relativno kratkite noze i {arite na teloto. No, se razlikuva od nea po pogolemiot ~erep, vertikalnata zenica i lopatkite na zadnite noze, koi i slu`at za zakopuvawe vo zemja. Imeto go dobila od mirisot na sekretot (na luk) koj go la~i od ko`nite `lezdi, dokolku se najde vo opasnost. @iveali{te i rasprostranuvawe: toa e isklu~ivo no}no `ivotno, osven vo sezona na parewe i vo periodi po obilni do`dovi. Naseluva podra~ja so peso~na podloga, kade {to mo`e lesno da se zakopuva, kriej}i se preku den i vo periodi na su{a. Mnogu redok vid, koj e rasprostranet samo na tesno ograni~eni mesta vo Srbija, Makedonija, Grcija, Bugarija i Romanija, kako i vo jugozapadna Azija. Vo Makedonija e pronajdena samo na nekolku mesta. Naviki i ishrana: se pari na prolet, koga `enkite polagaat od 2000 do 4000 jajca. Nejzinite polnoglavci se edni od najkrupnite pome|u `abite (10 cm). Za 3 do 4 meseci, polnoglavcite metamorfoziraat i se razvivaat vo mladi `ap~iwa so dol`ina od okolu 2,5 cm. Se hrani glavno so sitni bezrbetnici. Na Balkanskiot Poluostrov e prisuten podvidot balkanska lukova `aba (Pelobates syriacus balcanicus) opi{ana od okolinata na Dojransko Ezero. So presu{uvaweto na mo~uri{tata, blatata i ostanatite povremeni vodni biotopi, se namaluvaat prirodnite mrestili{ta na ovoj vid, poradi {to e zagrozen od is~eznuvawe.

38

Biolo{ka raznovidnost

[to znaeme za ...
(prodol`uva)
Beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus)
Opis: krupna grabliva ptica so dol`ina na teloto do 100 cm i raspon na kriljata do 280 cm. Glavata i vratot mu se obrasnati so beli perduvi poradi {to i go dobil imeto. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva karpesti podra~ja so klisuri i bezdni od nizinite do najvisokite planini. Vo Evropa gnezdi samo vo [panija i na Balkanskiot Poluostrov, kade {to se zadr`uva preku cela godina. Najgolemata kolonija vo Makedonija se gnezdi vo klisurata na Vardar kaj Demir Kapija. Naviki i ishrana: gnezdata gi pravi na nepristapni karpi, naj~esto vo kolonii od 15 do 25 para. @enkata nosi edno jajce, koe se ispiluva po 52 dena. Se hrani isklu~ivo so mr{i od krupni cica~i, pri {to gi jade vnatre{nite organi i mesoto. Ko`ata i koskite ne gi jade. Brojnosta na populaciite nasekade e vo postojano opa|awe, koe se dol`i na nedostig od hrana, zaradi napu{taweto na tradicionalniot na~in na odgleduvawe na stoka i indirektni truewa. Od tie pri~ini vo Makedonija se izgradeni dve ve{ta~ki hranili{ta (Vita~evo i Matka), kade {to orlite redovno se prihranuvaat.

Nastavno liv~e

Le{tarka (Bonasa bonasia)
Opis: le{tarkata e na{ najmal pretstavnik na familijata na tetrebi so dol`ina na teloto od 35 do 37 cm i raspon na kriljata od 48 do 54 cm. Od ostanatite tetrebi se razlikuva po svojata golemina i {arenata boja na perjata. @iveali{te i rasprostranuvawe: naseluva gusti {umi so bogata prizemna vegetacija. Le{tarkata e sibirski vid, {iroko rasprostraneta od Norve{ka na zapad do bregovite na Ohotskoto More, na istok. Vo Sredna Evropa e poretka, a vo Makedonija zavr{uva najju`nata to~ka na rasprostranuvawe na ovoj vid. Kaj nas gi naseluva povisokite planini, do gornata granica na {umite. Naviki i ishrana: `ivee vo parovi, osven preku zima koga se grupiraat vo mali jata. Na prolet `enkata nosi 7-11 jajca, koi se ispiluvaat po 25-30 dena. Se hrani so sitni {umski plodovi, semiwa, pupki i lisja od breza i leska, insekti, nivni larvi i crvi. So prekumerno se~ewe na {umite se naru{uvaat prirodnite `iveali{ta na ovoj vid, poradi {to brojnosta na populaciite e vo postojano opa|awe.

39

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Mo~uri{ni `iveali{ta
Blatata i mo~uri{ta obi~no se formiraat vo kotlinite, na mesta od porane{ni ezera ili vo dolinite na rekite. Vakvi blata i mo~uri{ta se sre}avaat vo pove}e kotlini vo Republika Makedonija: Strumi~ka (s. Bansko, s. Monospitovo), Gevgeliska (Negore~ka Bawa), Pelagonija (s. ^epigovo, s. Novaci), Prespanska (s. Ezerani, s. Stewe), Ohridsko-Stru{ka (Studen~i{te, Stru{ko Blato) i drugi. Vo niv se razvivaat mo~uri{ni rastenija i `ivotni. Edno od najzna~ajnite mo~uri{ni rastenija pretstavuva trskata (Phragmites australis), koja ~esto vo krajbre`jeto na ezerata navleguva i vo nivnite poplitki delovi. Treba da se znae deka trskata e mo~uri{no, a ne vodno rastenie. Na teritorijata na Republika Makedonija se prisutni i planinski blata (mo~uri{ta) koi se razvivaat vo planinskiot i visokoplaninskiot pojas. Vo niv dominiraat movovi od rodot sphagnum, zaedno so drugi movovi, kako i pretstavnici na familijata na kiseli trevi (Cyperaceae) i drugi trevesti rastenija. Vakvi zaednici sre}avame na [ar Planina, Korab, Jakupica, Pelister, vo okolinata na Peh~evo i drugi. Vo blatata vo Republika Makedonija `iveat golem broj vidovi bezrbetni `ivotni od grupite na: prstenesti crvi (Annelida), samovilski rak~iwa (Anostraca), vodni bolvi (Cladocera), ostrakodi (Ostracoda), kopepodi (Copepoda), {kolki i vodni pol`avi (Mollusca), kako i golem broj insekti, koi samo del od `ivotot (vo stadium na larva) ili celiot `ivoten ciklus go pominuvaat vo vodna sredina. Od ’rbetnicite, najkarakteristi~ni `iteli na blatata se vodozemcite (Amphibia), vo koi se vklu~eni mrmorcite (Urodela) i `abite (Anura). Od vle~ugite tipi~ni `iteli se mo~uri{nata `elka (Emys orbicularis) i vodnata zmijabelou{ka (Natrix natrix). Pome|u pticite, golem broj vidovi se povrzani so mo~uri{niite `iveali{ta, kako {to se: {trkovi, {atki, ~apji, mo~uri{ni koko{ki, mo~uri{ni lastovici, sabjarki, guski, eji, `eravi i drugi. Pome|u niv }e gi spomeneme: beliot {trk (Ciconia ciconia), divata {atka (Anas platyrhynchos), ribar~eto (Alcedo atthis), sivata ~apja (Ardea cinerea) i mo~uri{nata eja (Circus aeruginosus). Od cica~ite naj~esto se sre}avaat mo~uri{nata rov~ica (Neomys anomalus), mo~uri{nata poljanka (Avicola terrestris), bizamskata poljanka (Ondatra zibethicus) i vidrata (Lutra lutra). Blatata i mo~uri{tata vo Republika Makedonija vo minatoto bile podlo`eni na postojan proces na isu{uvawe. Do Vtorata svetska vojna vakvite aktivnosti bile povrzani so spre~uva˙e na malarijata, a po Vtorata svetska vojna so zgolemuvaweto na zemjodelskite povr{ini. Vo poslednive godini Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe pravi golemi napori za za~uvuvawe na ostatocite od porane{nite blata i mo~uri{ta. Edinstveno blato koe e za~uvano vo svojata izvorna forma vo Republika Makedonija e Bel~i{koto Blato, koe se nao|a kaj seloto Bel~i{te vo blizina na Ohrid.

40

Biolo{ka raznovidnost

Biolo{ka raznovidnost vo re~na dolina
Avtori: Malgorzata Cydeyko, Izabela Majstruk, Barbara Kekusz, Honorata Waszkiewicz, Tatjana Miteva Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Svetozar Petkovski

2

Glaven koncept

Neodgovornite ~ovekovite aktivnosti mo`e seriozno da gi o{tetat re~nite ekosistemi • Vovedna lekcija; zavr{na lekcija 1-2 ~asa • Nastava vo priroda 2-4 ~asa

Vremetraewe

Period od godinata Mesto

Prolet (april-juni) • U~ilnica • Dve lokacii za zemawe probi po dol`inata na rekata: prvata vo dobro za{titena zona, daleku od naseleni mesta i industriski izvori na zagaduvawe, a vtorata vo zona koja e mnogu izmeneta so ~ovekovite aktivnosti (vo blizina na nasip, dol` betonski regulirano korito ili blisku do ispust na otpadni vodi) • Biolo{ka laboratorija

Materijali

Pribor za pi{uvawe i crtawe, topografska karta, lupa, mikroskop, kasetofon, fotoaparat, terenski prira~nici (determinatori) za opredeluvawe na rastenija i `ivotni, stakleni tegli, epruveti, mre`i za sobirawe na vodni organizmi, sita, pinceti, test - rastvor od metilensko sino, metar, kratki ja`iwa za ograduvawe na probni povr{ini - sekoja od po 1 m2 rabotni listovi. Biologija, hemija, za{tita na okolinata • Da se zapoznaat u~enicite so biolo{kata raznovidnost na rekata • Da gi razberat slo`enite i dinami~ni zaemni odnosi pome|u biolo{kata raznovidnost i sostojbata na `ivotnata sredina • Da razvijat ve{tini za primena na prakti~ni metodi za procenka na sostojbata na `ivotnata sredina i biolo{kata raznovidnost • Da ja razberat potrebata od za{tita na biolo{kata raznovidnost

Predmeti Celi

Metodi

Igra na asocijacii, predavawe, diskusija, nabquduvawe, terensko istra`uvawe, rabota vo mali grupi

Voved
Biolo{kata raznovidnost vo Evropa e zagrozena od {ireweto na gradovite. Edna od oblastite koja{to e mnogu zagrozena, no mo{ne ~esto e zaboravena, se vodnite `iveali{ta - blata, mo~uri{ta, plitki krajbre`ni podra~ja i zalivi. Golem broj kopneni mo~uri{ta i blata vo Evropa postepeno is~eznuvaat. Vodnite (vla`ni) `iveali{ta i rekite se osnovni elementi za ramnote`a vo prirodata, koi slu`at kako odgleduvali{ta za mnogu razli~ni vidovi vodni rastenija i `ivotni. Tie, isto taka, pretstavuvaat prirodna sredina za algite i za planktonskite organizmi, koi se osnovna hrana za mnogu `ivotni, kako {to se ribite, vodnite `elki, rakovite i ~apjite.

Biolo{ka raznovidnost vo re~na dolina

41

2

Biolo{ka raznovidnost

Aktivnosti
Vovedna lekcija

1

Zamolete gi u~enicite da gi popolnat praznite mesta vo slednite re~enici: • • • • • • • Ako bev drvo pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev trevka pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev riba vo rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev vodozemec pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev vle~uga pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev ptica pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ................... Ako bev cica~ pokraj rekata, }e bev .................. bidej}i ...................

2 3

Pobarajte od u~enicite da gi objasnat nivnite izbori. Razjasnete kako sekoe od izbranite rastenija i `ivotni se prisposobilo na `ivotot vo ili pokraj rekata. Diskutirajte so u~enicite za slednive temi: • • • Koi faktori ja uslovuvaat biolo{kata raznovidnost? (dostapnost na hrana, voda, kislorod, soodvetno `iveali{te) Zo{to grani~nite zoni pome|u vodata i kopnenite `iveali{ta (blatni vla`ni ekosistemi) sodr`at pove}e idovi od ostanatite `iveali{ta? Koi se zakanite za biolo{kata raznovidnost vo re~nite ekosistemi? (uni{tuvawe na `iveali{tata, zagaduvawe na vodata i po~vata, promena i betonirawe na re~noto korito) Koe e zna~eweto na biolo{kata raznovidnost na rekite za prirodata? Za ~ovekot?

4 5

Naglasete deka razli~nite organizmi vo sekoj ekosistem se povrzani edni so drugi. Vlijanieto vrz eden od niv mo`e da vlijae i vrz ostanatite. Koristete dopolnitelni informacii od poglavjeto „Biolo{ka raznovidnost" od CD-romot. Podgotvete gi u~enicite za pretstojnite aktivnosti od nastavata vo priroda: • • Objasnete gi aktivnostite. Podelete go oddelenieto vo pomali grupi na sledniov na~in: – eksperti za ~istota na voda – eksperti za biolo{ka raznovidnost na vodi – eksperti za vodni i mo~uri{ni rastenija – eksperti za vodni i mo~uri{ni `ivotni – ekopolicija Podelete soodvetni informativni liv~iwa na sekoja grupa i objasnete go procesot. Obezbedete gi site potrebni instrukcii, rabotni listovi, materijali, alatki i dopolnitelna literatura (terenski prira~nici - determinatori).

• •

Nastava vo priroda
Organizirajte nastava vo priroda na dve razli~ni mesta po dol`inata na rekata koi imaat razli~na biolo{ka raznovidnost, opredelni karakteristiki i nivoa na zagaduvawe na vodata. Primenete ja istata metodologija za ocenka na: • biolo{kata raznovidnost • kvalitetot na vodata (vrz osnova na nabquduvawe) • raznovidnosta na rastenijata • raznovidnosta na `ivotnite • vlijanieto na ~ovekot

42

Biolo{ka raznovidnost vo re~na dolina

Biolo{ka raznovidnost

Zavr{ni aktivnosti

1 2
• •

Povikajte gi timovite da gi prezentiraat rezultatite od nivnite istra`uvawa na teren. Izvle~ete zaklu~oci za sostojbata na biolo{kata raznovidnost vo re~nite ekosistemi i nejzinata zavisnost od ~istotata na vodata i ~ovekovite aktivnosti. Podgotvete predlozi za podobruvawe na ~istotata na vodnite baseni i za{tita na nivnata biolo{ka raznovidnost. Pomognete ja rabotata na u~enicite so informacii od tekstot podolu „Sekoj od nas mo`e". Razmislete kako rezultatite od ve`bata mo`e da se prenesat na po{irokata javnost.

2

Sledni aktivnosti
Organizirajte ekoakcija za ~istewe na delovi od re~niot breg ili za zakrepnuvawe na ogolenite delovi od bregot so sadewe drvja. Ispratete prikazi od rezultatite od ve`bata, kako i predlozi do nadle`ni organizacii i institucii (pr. op{tinski ekolo{ki ekspert i/ili gradona~alnik, podra~ni kancelarii za `ivotna sredina i vodi, ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe). Organizirajte izlo`ba, na primer zelen informativen yiden vesnik ili podvi`na izlo`ba. Stapete vo kontakt so lokalni novinari i organizirajte radio ili TV - emituvawe. Ispratete izve{taj za lokalnata biolo{ka raznovidnost na Internet.

• •

Sekoj od nas mo`e...
Sekoj od nas mo`e da gi za{titi vodnite `iveali{ta: • ako ne ja tro{ime vodata zaludno • ako ne frlame otpad/|ubre vo vodnite `iveali{ta • ako ne gi se~eme drvjata i grmu{kite na bregot • ako ne gi palime krajbre`nite rastenija • ako ne upotrebuvame nepotrebni hemiski proizvodi vo doma}instvata ako ne go voznemiruvame divite `ivotni na vodnite `iveali{ta ako ne gi koristime neodgovorno resursite na vodnite `iveali{ta ako ne ~ekame nekoj drug da nasadi drvo na bregot

• • •

Zaedno mo`eme: • da insistirame na nov/poinakov odnos kon vodnite `iveali{ta, vklu~uvaj}i gi i zakonodavnite merki i ekonomskite praktiki • da pobarame strogi kontroli na koristeweto na vodnite resursi i zagaduvaweto na vodata • da apelirame za itna zakrepnuvawe na izgubenite vodni `iveali{ta • da ja za{titime krajbre`ite rastenija
BirdLife International, 2002

Biolo{ka raznovidnost vo re~na dolina

43

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Sostojba na biolo{kata raznovidnost vo vodnite `iveali{ta
(za eksperti po biolo{ka raznovidnost na vodite)
A. Soberete i napravete analiza na nekoi organizmi od dnoto na vodnoto `iveali{te, od ti˙ata i od povr{inata. Primenete go sistemot na biolo{ki pokazateli za procena na kvalitetot na povr{inskite vodi:

1 2 3

Soberete `ivotni koi se sre}avaat na i pod nekolku (3-5) golemi kamewa, koristej}i mre`i za sobirawe na vodni organizmi, sita i pinceti. Stavete gi vo staklen sad. Nabquduvajte go sekoe `ivotno oddelno i opredelete ja negovata sistematska pripadnost. Vnimatelno vratete gi site organizmi vo rekata. Zemete tri do pet probi na ti˙a od dnoto. Izmijte gi probite preku sito sé dodeka ne ostanat samo organizmite i pogolemite kamen~iwata. Zabele`ete gi rezultatite i potoa vratete sé nazad vo rekata. Soberete gi `ivotnite {to plivaat na povr{inata na vodata so dvi`ewe na mre`ata vo forma na brojot 8 (otvorot na mre`ata treba da bide vertikalen vo odnos na re~noto dno). Zemete tri do pet probi. Opredelete gi organizmite otkako }e gi stavite vo tegla, a potoa vratete gi nazad vo vodata. Biolo{ki sistem za odreduvawe na kvalitetot na povr{inskite vodi

@ivotinski grupi

Indeks na odredena grupa `ivotni

Rasprostranuvawe na `ivotinskata grupa spored nivniot afinitet kon odreden kvalitet na voda * ^ista voda Prili~no ~ista voda
G

Zagadena voda

1. Larvi od samovilski kow~iwa (Odonata) 2. Larvi od opnokrilci (Cantharididae) 3. Larvi od ednodnevki (Ephemeroptera) 4. Re~en rak (Astacus sp.) 5. Spleskani crvi, planarii (Tricladida) 6. Larvi od golemokrilci (Megaloptera) 7. Vodomerki (Hydrometridae) 8. Vodni bolvi (Cladocera) 9. Larvi od vodni mu{i~ki (Trichoptera) 10. ^erupki od {kolki (Bivalvia) 11. Vodni tvrdokrilci 12. Amfipodno rak~e — gamarus (Gammarus sp.) 13. Malku~etinesti crvi — tubifeks (Tubifex sp.) 14. Pijavici (Hirudinea) 15. Pol`avi (Gastropoda) — mo~uri{ni pol`avi (Limnaeidae) 16. Izopodno rak~e — azelus (Asellus aquaticus)

8 8 10 10 4 4 5 5 5 6 5 6 1 2 3 3

I L I I

I I G L L L I

G G

I I L L G G G G I I I I

*Zabele{ka Simbolite poka`uvaat koja e verojatnosta za nao|awe na dadenoto `ivotno vo odredeni vidovi voda. G Mala verojatnost I Sredna verojatnost L Golema verojatnost

44

Biolo{ka raznovidnost

Sostojba na biolo{kata raznovidnost vo vodnite `iveali{ta
(prodol`enie)

Nastavno liv~e

B. Odredete go kvalitetot na vodata vrz osnova na slednive kriteriumi: • Koja grupa organizmi e naj~esta? • Koi drugi grupi se prisutni? • Kolkav e brojot na edinki po grupi i vo koi od navedenite vidovi voda mo`e da se sretnat? V. Presmetajte go bioti~kiot indeks, koj mo`e da se odredi so mno`ewe na brojot na organizmi koi se sretnuvaat vo sekoja grupa so soodvetniot grupen indeks zemen od tabelata. Presmetajte go vkupniot rezultat (soberete gi poedine~nite rezultati od oddelnite `ivotinski grupi) i najdete ja srednata prose~na vrednost so delewe na vkupniot rezultat so brojot na organizmi koi se sobrani od vodata. Bioti~kiot indeks varira od 0 (nema nikakov `ivot) do 10 (razli~ni formi na `ivot). Povisokiot indeks poka`uva ~ista voda, sredniot indeks prirodna voda, a niskiot indeks poka`uva zagaduvawe. Nula vrednosti retko se sretnuvaat. Koj `ivee vo vodata

1
Larvi od samovilsko kow~e (Odonata)

2
Larvi od opnokrilci (Cantharididae)

3
Larva od ednodnevki (Ephemeroptera)

4
Re~en rak (Astacus sp.)

5
Spleskani crvi, planarii (Tricladida)

6
Larvi od Golemokrilci (Megaloptera)

7
Vodomerki (Hydrometridae)

8
Vodni bolvi (Cladocera)

9
Larvi od vodni mu{i~ki (Trichoptera)

10
^erupki od {kolki (Bivalvia)

1 1
Vodni tvrdokrilci

12
Amfipodno rak~e — gamarus (Gammarus sp.)

13
Malku~etinesti crvi — tubifeks (Tubifex sp.)

14
Pijavici (Hirudinea)

15
Pol`avi (Gastropoda) — mo~uri{ni pol`avi (Limnaeidae)

16
Izopodno rak~e — azelus (Asellus aquaticus)

45

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Kvalitet na vodata
(vrz osnova na nabquduvawe)

A. Napravete kvalitativna procena na vodata so nabquduvawe i procena na nejzinite fizi~ki karakteristiki. Vo formularot za procena na voda, {tiklirajte gi kvadrat~iwata so soodvetnata/realna sostojba na vodata koja ste ja utvrdile. Brojot na pozitivni odgovori vo sekoja poedine~na kolona }e ja odredi kategorijata na voda ~ista, prirodna ili zagadena.

Formular za procena na vodata Rezultati 1 4 7 10 13 16 Vkupno Fizi~ki karakteristiki na vodata O~ekuvano nivo na biol. raznovid. O~ekuvan broj (brojnost na populacijata) od odreden vid ^ista Prose~no Prose~en Prirodna Visoko Visok Zagadena Nisko Nizok 2 5 8 11 14 17 3 6 9 12 15 18

Pra{alnik 1. Vodata e ~ista. 2. Vodata e malku zamatena. 3. Vodata e mnogu zamatena. 4. Vodata e bezbojna. 5. Vodata ima sino-zelena boja. 6. Vodata e temnosiva ili `olto-kafeava. 7. Nema nikakov miris. 8. Ima miris na po~va ili algi. 9. Ima miris na rasipana materija ili kanalizacionen otpad. 10. Dnoto e ~isto. 11. Dnoto e pokrieno so lizgava ili sjajna ti˙a. 12. Dnoto e pokrieno so temna ili crna ti˙a. 13. Na karpite i kamewa vo vodata nema nikakov sloj. 14. Na nekoi karpi i kamewa vo vodata razvien e sloj od sina, zelena ili zelenkavo-kafeava boja. 15. Na nekoi karpi vo vodata razvien e sloj od sivo-zelena ili `olto-kafeava boja, koja vo osnovata e crna. 16. Povr{inata na vodata e ~ista. 17. Na povr{inata na vodata se prisutni listovi, insekti i larvi. 18. Povr{inata na vodata e zagadena so otpad, nanos, masni damki ili pena.

B. Zemete mostra na voda i stavete ja vo epruveta. Dodajte rastvor od metilensko-sino. Ako bojata se promeni od sina vo jasna, ova e siguren znak za prisustvo na organski soedinenija. Bledooboena pena na re~niot breg, isto taka, e indikator (pokazatel) za organska aktivnost.

46

Biolo{ka raznovidnost

Rastitelna raznovidnost pokraj reka
(za eksperti za vodni i mo~uri{ni rastenija)

Nastavno liv~e

A. Ispitajte gi razli~nite rastitelni `iveali{ta - livada, poplavena {uma, breg na eden del od rekata. B. Istra`ete ja raznovidnosta na rastitelnite zaednici na rabotna povr{ina od 1 m2 za trevesti zaednici na otvoreni tereni, a za podra~ja obrasnati so {umi i grmu{ki na povr{ina od 10 m2.

Br. 1. 2. 3.

Vid zaednica

Rastitelni vidovi

Broj primeroci

Vkupno

Prose~en broj vidovi

Prose~en broj primeroci na m2

1. 2. 3. ......

Instrukcii • Koristete terenski prira~nici (determinatori) so cel da gi identifikuvate razli~nite vidovi rastenija. • Podgovete topografska karta pred ~asot i vnesete gi ispituvanite rabotni povr{ini. • Ako odreden vid ne mo`e da se identifikuva, ednostavno zabele`ete go kako treva, grmu{ka ili drvo i zabele`ete gi negovite fizi~ki karakteristiki. • Fotografirajte razli~ni rastitelni `iveali{ta i oddelni primeroci.

V. Napravete analiza na rastitelnata raznovidnost so prebrojuvawe na vidovite vo sekoja zaednica. Presmetajte go prose~niot broj vidovi za celata prou~ena rabotna povr{ina. Odredete koi se dominantni (najmnogubrojni) rastitelni vidovi. Presmetajte go pribli`niot prose~en broj rastenija na kvadraten metar i po zaednica. Napravete sporedba na rezultatite dobieni od razli~nite zaednici.

47

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Raznovidnost na `ivotni pokraj reka
(za eksperti za vodni i mo~uri{ni `ivotni)

A. Nabquduvajte razli~ni `iveali{ta na ispituvanoto podra~je pokraj rekata krajbre`na linija, breg, livada, poplavena {uma, nasip, itn. B. Istra`ete ja raznovidnosta na `ivotinskite vidovi i zabele`ete gi va{ite naodi vo tabelata.

Br.

Vid na zaednica

Registrirani `ivotinski vidovi

To~en ili pribli`en broj na edinki

1. 2. 3. Vkupno Prose~en broj vidovi Prose~en broj edinki kvadraten metar (m2)

1. 2. 3. ......

Instrukcii • Koristete terenski prira~nici (determinatori) so cel da gi opredelite razli~nite vidovi `ivotni. • Podgovete topografska karta pred ~asot i vnesete gi ispituvanite rabotni povr{ini. • Ako odreden vid ne mo`e vedna{ da se opredeli, ednostavno zabele`ete go negovoto prisustvo i opi{ete gi negovite karakteristiki, za da mo`e da bide opredelen podocna. • Fotografirajte razli~ni zaednici i nekoi karakteristi~ni `ivotni. • Opi{ete gi zvucite koi gi ispu{taat razli~nite `ivotni i snimete gi so kasetofon. Ova }e vi pomogne pri ponatamo{no opredeluvawe. • Pobarajte tragi od `ivotni. Zapi{ete go brojot na `ivotni i vidovi koi gi ostavile tragite. Nacrtajte gi konturite na tragite vo prirodna golemina, ova }e vi pomogne pri ponatamo{no opredeluvawe.

V. Napravete analiza na `ivotinskata raznovidnost so prebrojuvawe na vidovite vo sekoja zaednica. Presmetajte go prose~niot broj vidovi za celoto ispituvano podra~je. Odredete koi se dominantni (najmnogubrojni) `ivotinski vidovi. Presmetajte go pribli`niot prose~en broj `ivotni za sekoja zaednica. Napravete sporedba na rezultatite dobieni od razli~nite zaednici.

48

Biolo{ka raznovidnost

Vlijanie na ~ovekot
(za ekopolicija)

Nastavno liv~e

Ispitajte ja `ivotnata sredina pokraj rekata i zabele`ete gi slednive informacii:

1 2 3 4 5 6 7

Prisustvo na lu|e i nivna aktivnost vo momentot

Znaci na direktno vlijanie na ~ovekot (zabele`ete gi aktivnostite - lov, ribolov, napasuvawe, palewe ogan, se~ewe drva, itn., zaedno so dokazite)

Tragi od indirektno vlijanie na ~ovekot (pr. zagaduvawe so otpadoci od doma}instvata ili drug vid otpad).

Mrtvi ili raneti `ivotni (vidovi, broj i pri~ina)

O{tetena vegetacija (vidovi, broj i pri~ina)

Dali vodata i re~niot breg se zagadeni so otpad od doma}instvata? Odredete go ova i napravete procena na stepenot na zagaduvawe - nizok, sreden ili visok

Op{ta procena na va{iot del od rekata

Podgotvete izve{taj.

49

3

Biolo{ka raznovidnost

Bogatstva na {umata
Avtori: Anna Gajer, Miroslawa Sliwka, Honorata Waszkiewicz, Tatjana Miteva Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Svetozar Petkovski

Glaven koncept

Pokraj toa {to obezbeduvaaat `iveali{ta za divite rastitelni i `ivotinski vidovi, {umite imaat klu~na uloga vo odr`uvaweto na ekolo{kata ramnote`a vo svetot • Vovedna lekcija 2 ~asa • Nastava vo priroda 2-4 ~asa • Zavr{na lekcija 2 ~asa

Vremetraewe

Period od godinata Mesto

Prolet, leto, esen • U~ilnica • 2 lokaliteta za istra`uvawe - eden vo priroden {umski ekosistem, drug vo po{umena oblast • Dr`avno {umarstvo

Materijali

Topografska karta od ispituvanoto podra~je, dvogled, kasetofon, fotoaparat, prira~nici za terensko odreduvawe na rastenija i `ivotni, metro, rabotni listovi Biologija, geografija • Da se prou~i biolo{kata raznovidnost i ekosistemite vo bliskata {uma • Da se razvijat prakti~ni ve{tini za prou~uvawe na `ivotnata sredina • Da se pomogne vo za{titata i obnovuvaweto na {umskite resursi, pri toa zemaj}i ja predvid potrebata od za~uvuvawe na biolo{kata raznovidnost

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, nabquduvawe, terensko istra`uvawe, igra

Voved
[umite ni obezbeduvaat zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi, kako {to se drvena gra|a, drvo za ogrev, hrana i lekovi. Pokraj obezbeduvawe na `iveali{ta za rastenijata i `ivotnite, prirodnite {umi isto taka igraat va`na uloga vo odr`uvaweto na biolo{kata raznovidnost i zdravjeto na ekosistemite. Drvjata, kako karakteristi~en element na sekoja {uma, se neophodni za `ivotnata sredina. Tie go filtriraat vozduhot od zagaduvawe i patogeni mikroorganizmi, go reguliraat vodniot ciklus, produciraat kislorod i baktericidni materii i obezbeduvaat ozon vo atmosferata. Me|utoa, {umata ne e samo prost zbir na drvja; {umite se dinami~ni, kompleksni ekosistemi na koi im e potreben dolg vremenski period za da se formiraat. Za{titata na {umite e mudar na~in na investirawe vo idninata na na{ata `ivotna sredina.

Aktivnosti
Vovedna aktivnost

1
50

Prezentirajte go materijalot od vovedot zaedno so dopolnitelnite informacii od poglavjata na CD-romot za biolo{kata raznovidnost i {umarstvo i tekstot za {umite na krajot na lekcijata.

Bogatstva na {umata

Biolo{ka raznovidnost

2

Organizirajte igra so u~enicite. Neka odglumat scena vo {uma kade {to se razre{uvaat konfliktite okolu {umskite resursi. U~enicite treba da napi{at scenario i da go odglumat za oddelenieto. Dodelete im gi slednive ulogi: • • • • • • lovec (lovokradec) sobira~ na {umski rastenija od koi se koristat korewata sobira~ na pe~urki koj gi korne pe~urkite, namesto da gi se~e turisti novinar dr`aven inspektor za {umi

3

Prodiskutirajte za pra{awata {to se postaveni vo scenata i kako reagiral sekoj od likovite. Dali celata situacija e prika`ana realno? Kako se otslikani likovite (pr. dali dr`avniot inspektor za {umi bil poln so razbirawe, ili pak pretstavuval avtoritet)?

3

Podgotvete go oddelenieto za aktivnostite za nastava vo priroda: • • Pretstavete im gi na u~enicite lekciite i nastavnite liv~iwa. Podelete go oddelenieto vo pomali grupi (timovi) na sledniot na~in: – eksperti za ekosistemi – eksperti za rastenija – eksperti za `ivotni – ekopolicija Dajte im gi na u~enicite soodvetnite instrukcii, rabotni listovi, materijali, alatki i terenski prira~nici za opredeluvawe.

Nastava vo priroda: prirodna {uma ili po{umena oblast

1 2

Organizirajte pro{etka vo prirodna {uma ili vo po{umena oblast za industrisko proizvodstvo na drvena gra|a. Odete na pro{etka vo prirodna {uma. Opredelete nekoi od rastitelnite vidovi koi naj~esto se sretnuvaat vo dadeniot {umski ekosistem. Vnimavajte na raznovidnosta na rastitelnite zaednici i odredete ja nivnata uloga vo za{titata na prirodniot predel, kako i vo odr`uvaweto na biolo{kata ramnote`a na ekosistemot. Objasnete deka ima nekolku rastenija koi funkcioniraat kako bioindikatori, bidej}i obezbeduvaat informacii za `ivotnata sredina. Pobarajte od u~enicite da gi navedat faktorite koi vlijaat vrz razvojot na rastitelnite zaednici. Ovie rastenija se razvivaat vo uslovi soodvetni na nivnite potrebi - vo smisla na hranlivi soedinenija, razmena na voda, opra{uvawe, itn. Pobarajte od u~enicite da poso~at rastenija {to poka`uvaat: • • • • • • • • • ~etiri strani na svetot (sever, jug, istok i zapad) naj~estata nasoka na veterot podra~je koe redovno dobiva son~eva svetlina podra~je koe ne dobiva redovno son~eva svetlina godi{no vreme pribli`uvawe na do`d vla`na po~va neplodna po~va vreme koga p~elite treba da sobiraat nektar

3

Bogatstva na {umata

51

3

Biolo{ka raznovidnost

4

Pretstavete im na u~enicite nekoi od rastitelnite vidovi - bioindikatori: • Kiselecot (Rumex acetosella), crvenata detelina (Trifolium pratense), obi~nata mirislivka (Anthoxanthum odoratum), mekata medovica (Holcus mollis) i. trobojnata temjanu{ka (Viola tricolor) poka`uvaat kiselost na po~vata. Koprivata (Urtica) poso~uva deka po~vata e bogata so azot. @ednikot (Sedum) e znak za neplodna po~va. Evlata (Alnus) poka`uva deka po~vata e vla`na.

• • •

5 6

Pobarajte sekoj od u~enicite da napravi svoja lista na rastitelnite vidovi bioindikatori. Organizirajte terensko istra`uvawe na prirodnata {uma i na ve{ta~ki po{umenite podra~ja. Primenete voobi~aena metodologija za popolnuvawe na rabotnite listovi za: • • • • ekolo{ki faktori (za eksperti za ekosistemi) na str. 54 raznovidnost na {umski rastenija (za eksperti za rastenija) na str. 54 raznovidnost na {umski `ivotni (za eksperti za `ivotni) na str. 55 vlijanie na ~ovekot (za ekopolicija) na str. 49

Zavr{ni aktivnosti

1

Diskutirajte za slednive pra{awa so u~enicite, koristej}i gi rezultatite od terenskoto istra`uvawe: • • • • Koi faktori ja odreduvaat i reguliraat biolo{kata raznovidnost? (dostapnost na hrana, voda, kislorod, soodvetno `iveali{te) Zo{to postoi pogolema raznovidnost na vidovi na rabot od {umata? Zo{to prirodnite {umi se pobogati so vidovi od ve{ta~ki po{umenite podra~ja? Koi se opasnostite za biolo{kata raznovidnost vo {umskite ekosistemi? (uni{tuvawe na `iveali{tata, zagaduvawe, {umski po`ari, nekontrolirana se~a na drvja, itn.) Kakvo e zna~eweto na {umskata biolo{ka raznovidnost za prirodata i ~ovekot? ({umite proizveduvaat 100 milijardi toni kislorod i apsorbiraat 160 milijardi toni jagleroden dioksid godi{no) Poso~ete deka razli~nite organizmi vo eden ekosistem se me|usebno povrzani. [tetata/povredata koja }e ja pretrpi eden vid mo`e za vozvrat da ima vlijanie vrz ostanatite vidovi. Koristete gi dopolnitelnite informacii od poglavjeto za Biolo{ka raznovidnost od CD-romot.

2

Organizirajte sesija za davawe idei kako da se za{titi {umskata biolo{ka raznovidnost, koristej}i gi informaciite sodr`ani vo tekstot na str. 53.

Sledni aktivnosti
Zamolete gi u~enicite da realiziraat zada~i, samostojno ili vo pomali grupi, so cel da nau~at pove}e za prakti~nite pra{awa. Na primer: • Posetete ja najbliskata {uma (vo dr`avna sopstvenost) za da nau~ite ne{to pove}e za glavnite pre~ki vo za{titata na {umskata biolo{ka raznovidnost vo regionot. Razmenete infomacii za toa {to ste napravile. U~estvuvajte vo aktivnostite za po{umuvawe. Istra`ete gi mo`nostite za drugi prakti~ni aktivnosti na koi mo`e da im se pridru`ite. • Posetete stanica za odgleduvawe na {umski vidovi, ili selekciona laboratorija. Otkrijte go patot na rastenijata od laboratorijata i rasadnikot do {umata. • Napravete izlo`ba na fotografii i informativni materijali.

52

Bogatstva na {umata

Biolo{ka raznovidnost

[umata
Iako ~ovekot uni{til zna~itelen del od prastarite {umi, sepak to,j isto taka, posadil golem broj drvja. [umskata industrija transformirala mnogu prirodni {umi vo podra~ja za proizvodstvo na drvna gra|a. Onie vidovi drvja koi ne pretstavuvaat potencijalen prihod za drvnata industrijata se ise~eni. Namesto niv, se sadat vidovi koi rastat brzo i koi nudat pogolema zarabotka. [umite vo Germanija pretstavuvaat odli~en primer. Pred samo 150 godini, listopadnite {umi zafa}ale 2/3 od site {umi, a iglolisnite {umi edna tretina. Denes soodnosot e obraten, bidej}i iglolisnite {umi rastat pobrzo. Da navedeme u{te eden primer: vo Mediteranskiot region, vidovite topoli se zameneti so tropski eukaliptus ili tikovi {umi, koi slu`at kako izvor za dobivawe drvena gra|a. Nesakanite insekti vo ovie (ednovidovi) {umi se uni{tuvaat so pesticidi. Poradi toa, ima ostanato mal broj `ivotinski vidovi i ne e mo`no da se zboruva za biolo{ka raznovidnost. Me|utoa, postojat i drugi metodi za po{umuvawe. Vo poslednite godini, zasaduvaweto na me{ani {umi so razli~ni vidovi drvja stanuva mo{ne popularno. Iako {umite se se~at i opo`aruvaat 7 pati pobrzo otkolku {to se obnovuvaat, sepak postoi nade`. Lu|eto vo svetot po~nuvaat da razbiraat deka drvjata i vodata se osnovata za plodnost na po~vata i `ivotot voop{to i deka zapiraweto na opusto{uva˙eto }e ima korisen efekt vrz klimata. Od tie pri~ini, nasekade se sadat novi {umi.
Barbara Veit, Christine Wolfrum, Kniga za {umata, PKE, Krakow, 1995

3

Za{tita na {umskata biolo{ka raznovidnost
Slednive nasoki mo`e da vi pomognat da ja za{titite biolo{kata raznovidnost vo {umata: • pri po{umuvawe ili obnovuvawe na {umi, dajte im prednost na lokalnite vidovi i varieteti na drvja • svedete ja „golata se~a" na najmala mera i usvojte planovi za se~a koi se bliski na prirodnite {umski procesi • dozvolete {umite prirodno da se obnovuvaat • dozvolete mrtvite drvja, bez razlika dali se ispraveni ili padnati, da ostanat tamu kade {to se • koristete gi samo onie metodi za proizvodstvo na drvena gra|a koi vodat smetka za biolo{kata raznovidnost • koristete pomalku ~uvstvitelni ekolo{ki {umski oblasti za rekreacija i turizam • ograni~ete go masovniot turizam vo {umite • u~ete za tehnologiite za proizvodstvo na drvena gra|a kade {to se sozdava pomalku otpad
„Za~uvuvawe na prirodnite `iveali{ta"... BirdLife International, 2002

Bogatstva na {umata

53

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Ekolo{ki faktori
(za eksperti za ekosistemi)
A. Napravete sporedba me|u faktorite koi ja odreduvaat `ivotnata sredina vo prirodnite i vo ve{ta~kite {umi (planta`i). Popolnete gi tabelite so va{i odgovori. Br. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Ekolo{ki faktori Svetlina/toplina Dvi`ewe na vozduhot (veter) Vlaga Hranliva osnova @iveali{ta Drugo Prirodna {uma Po{umena oblast

B. Zemete ja predvid ulogata koja ja imaat ekolo{kite faktori vo sozdavaweto i odr`uvaweto na biolo{kata raznovidnost vo {umata.

Raznovidnost na {umskite rastenija
(za eksperti za rastenija)
A. Odredete go brojot i tipot na {umskite katovi vo sekoe od prou~enite podra~ja. B. Istra`ete ja biolo{kata raznovidnost na rastenijata po katovi i popolnete ja tabelata podolu. Br. Kat Rastitelni vidovi To~en ili pribli`en broj na primeroci

Vkupno:

Prose~en broj vidovi

Prose~en broj na kvadraten metar (m2)

Upatstvo • Opredelete gi rastenijata so pomo{ na terenskiot prira~nik (determinator). Ako ne mo`ete da opredelite odreden vid, ednostavno zabele`ete go kako treva, grmu{ka ili drvo (me|utoa, sepak zabele`ete gi negovite op{ti karakteristiki za da go opredelite podocna). • Obele`ete gi istra`uvanite podra~ja na topografska karta. • Fotografirajte razli~ni zaednici i nekoi karakteristi~ni rastenija.

V. Ako ste vr{ele istra`uvawe na drugi ekosistemi, napravete sporedba na rezultatite.

54

Biolo{ka raznovidnost

Raznovidnost na {umskite `ivotni
(za eksperti za `ivotni)
A. Odredete go brojot i vidot na {umski katovi vo sekoe od istra`uvanite podra~ja. B. Ispitajte ja biolo{kata raznovidnost na `ivotnite po katovi i popolnete ja tabelata podolu. Br. Kat Vidovi `ivotni To~en ili pribli`en broj edinki

Nastavno liv~e

Vkupno:

Prose~en broj vidovi

Prose~en broj na kvadraten metar (m2)

Upatstvo • Opredelete gi `ivotnite so pomo{ na terenskiot prira~nik (determinator). Ako ne mo`ete da opredelite odreden vid, ednostavno zabele`ete gi negovite op{ti karakteristiki i obidete se da go opredelite podocna. • Obele`ete gi istra`uvanite podra~ja na topografska karta. • Fotografirajte razli~ni `ivotni.

V. Opredelete gi `ivotnite spored nivnite glasovi. Snimete gi `ivotinskite glasovi na kasetofon za da gi iskoristite podocna. G. Pobarajte tragi od `ivotni. Zapi{ete go brojot na `ivotni i vidovi koi gi ostavile tragite. Nacrtajte gi konturite na tragite vo nivnata prirodna golemina. D. Ako ve}e ste vr{ele istra`uvawa na drugi ekosistemi, napravete sporedba na rezultatite.

55

4

Biolo{ka raznovidnost

@ivot na livada
Avtor: Tatjana Miteva Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Svetozar Petkovski

Glaven koncept

So prekumernoto iskoristuvawe na pasi{tata i livadite se zasegnati `ivotnite i rastenijata koi tamu `iveat • Vovedna lekcija 2 ~asa • Nastava vo priroda 2-4 ~asa • Zavr{na lekcija 2 ~asa

Vremetraewe

Period od godinata Mesto

Prolet, leto • U~ilnica • 2 mesta za istra`uvawe - edno vo priroden trevest ekosistem, drugo vo ve{ta~ki ekosistem (zemjodelska povr{ina)

Materijali

Pribor za pi{uvawe i crtawe, topografska karta na podra~jeto, lupi, mikroskop, kasetofon, fotoaparat, terenski prira~nici za identifikacija na rastenija i `ivotni, metro, rabotni listovi Hemija, biologija, fizika • Da se zapoznaat u~enicite so biolo{kata raznovidnost na livadite i pasi{tata, kako i so principite na funkcionirawe na trevestiot ekosistem • Da se razvijat ve{tini za prou~uvawe na `ivotnata sredina • Da se razbere va`nosta za za{tita na trevestite zaednici • Da se napravi sporedba na biolo{kata raznovidnost vo prirodniot ekosistem so onaa vo ve{ta~kiot ekosistem • Da se pottikne odgovorno odnesuvawe za za{tita i koristewe na zaednicite vo trevestite ekosistemi

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, nabquduvawe, terensko istra`uvawe, tematska studija

Voved
[umskata vegetacija e potisnata nasekade vo svetot. Vo takvite regioni, se razvivaat tipi~ni zaednici na trevesti ekosistemi. Vo Isto~na Evropa ovie regioni, poznati kako stepi, zafa}aat zna~itelni povr{ini. Nivnite istureni jugozapadni delovi zavr{uvaat vo Bugarija i vo Romanija - delovi od Dunavskata Ramnina i ju`na Dobruxa. Kontaktnite to~ki na ovaa grani~na zona so tipi~na {umska vegetacija, kombinirani so razli~nite lokalni uslovi, go uslovuvaat razvojot na preodnite {umski i stepski ekosistemi, koi se odlikuvaat so edinstveni kombinacii. Kako dopolnenie na tipi~nite zaednici postojat i golemi atipi~ni podra~ja na dobro razvieni livadi i pasi{ta so trevesti ekosistemi, klasificirani vo dve glavni grupi: • Primarna - vo {umskite ekosistemi postojat mesta kade {to mikrouslovite ne se pogodni za razvoj na drvja, poradi {to tie se obrasnati so trevesti rastenija. Vakvite povr{ini, isto taka, mo`e da se najdat na morskite bregovi i re~nite peso~ni bregovi. • Sekundarna - tie obi~no gi zamenuvaat uni{tenite, opo`arenite, iskornatite {umi i {umite kaj {to se praktikuva „gola se~a", ili napu{tenite, prethodno obrabotlivi povr{ini.

56

@ivot na livada

Biolo{ka raznovidnost

Aktivnosti
Pretstavuvawe na trevestite ekosistemi

4

1 2

Pretstavete go karakterot na zaednicite vo trevestite ekosistemi i mestata kade {to tie se razvivaat. Koristete gi informaciite od vovedot i od tekstot „Pasi{ta" na str. 58. Poso~ete deka prekumernoto iskoristuvawe na pasi{tata i livadite gi zasega nivnite ekosistemi direktno (fizi~ko uni{tuvawe) i indirektno (zaguba na `iveali{tata, mesta za kriewe i za ishrana). Zamolete ~etvorica dobrovolci da izberat po edna od tematskite studii na str. 59. Sekoj dobrovolec na glas neka ja pro~ita temata i zaedno so oddelenieto neka gi prodiskutira mo`nite re{enija. Potrudete se u~enicite da gi potkrepat svoite re{enija so argumenti.

Nastava vo priroda
Podgotvete gi u~enicite za nastava vo priroda:

1 2

Pretstavete gi aktivnostite i nastavnite liv~iwa od str. 49, 60 i 61. Podelete go oddelenieto vo pomali grupi (timovi) na sledniot na~in: • • • • eksperti za trevesti ekosistemi eksperti za rastenija eksperti za `ivotni ekopolicija

3 4

Obezbedete im na u~enicite soodvetni upatstva, rabotni listovi, materijali, alatki i dopolnitelna literatura (prira~nici i determinatori). Organizirajte nastava vo priroda na dve mesta - edno vo priroden trevest ekosistem, a drugo vo ve{ta~ki ekosistem (zemjodelska povr{ina) - koristej}i gi slednive nastavni liv~iwa: • • • • zna~ajni faktori (za eksperti za trevesti ekosistemi) raznovidnost na trevesti rastenija (za eksperti za rastenija) raznovidnost na `ivotni (za ekspertite za `ivotni) vlijanie na ~ovekot (za ekopolicijata)

Zavr{na aktivnost

1

Diskutirajte za slednive pra{awa so u~enicite, koristej}i gi rezultatite od terenskoto istra`uvawe: • • Koi faktori ja odreduvaat i reguliraat biolo{kata raznovidnost? (dostapnost na hrana, voda, kislorod, soodvetno `iveali{te) Opi{ete ja biolo{kata raznovidnost vo trevestite ekosistemi. Pobarajte od u~enicite da napravat spisok na imiwa na drugi rastenija i `ivotni za koi znaat deka se `iteli na livadite. Zo{to se prirodnite trevesti zaednici pobogati so vidovi otkolku ve{ta~kite planta`i (zemjodelski povr{ini)? Koj/{to ja zasega biolo{kata raznovidnost na trevestite ekosistemi? Koristete gi informaciite od tabelata za aktivnostite na ~ovekot i biolo{kata raznovidnost na trevestite rastenija na str. 58. Kakvo e zna~eweto na biolo{kata raznovidnost na livadata za prirodata i za ~ovekot?

2

Napi{ete gi odgovorite na tabla. Organizirajte sesija za davawe idei naslovena: „[to mo`eme da napravime za za{tita na biolo{kata raznovidnost na livadite i pasi{tata"? Koristete gi informaciite sodr`ani vo tekstot na str. 58.

@ivot na livada

57

4

Biolo{ka raznovidnost

Sledni aktivnosti
• Podelete gi slednive zada~i: - Istra`ete gi lokalnite zagrozeni i/ili retki rastenija i `ivotni koi gi naseluvaat trevestite ekosistemi. - Napravete spisok na lekoviti bilki koi rastat vo toj region. - Istra`ete gi eventualnite slu~ai na direktni ili indirektni {teti predizvikani na zaednicite vo trevestite ekosistemi. Mo`nite izvori na informacii vklu~uvaat napisi od lokalnite vesnici, eksperti (ekologisti, biolozi, itn.), protivpo`arna edinica, novinari i lokalni `iteli. Podgotvete „zelena" informativna tabla so rezultatite.

Pasi{ta
Prekumernoto iskoristuvawe gi uni{tuva pasi{tata. Pribli`no dvapati pogolemi od celokupnoto obrabotlivo zemji{te vo svetot, pasi{tata i livadite hranat 1,32 milijardi grla krupen dobitok i 1,72 milijardi grla ovci i kozi. Zaradi uni{tenite pasi{tata stokata se hrani ve{ta~ki, {to pak za vozvrat go aktivira iskoristuvaweto na obrabotlivo zemji{te na globalno nivo.
Adaptirano od Sostojba na planetata, 1998, L.R. Brown et al.

Aktivnosti na ~ovekot i raznovidnosta na trevesti ekosistemi
Aktivnosti na ~ovekot Intenzivno zemjodelstvo Upotreba na pesticidi Napu{teno zemji{te Po{umuvawe Obrabotka na zemji{te Zemjodelska aktivnost Rekreacija i turizam Gradewe na infrastruktura Urbanizacija Su{a i kontrola na navodnuvawe
Legenda: G nezna~itelno vlijanie I malo vlijanie

stepa
N N N L L I G G I G

planinska livada
G G I I G G G G G G

vla`na livada
I G G G G G G G G I

L sredno vlijanie

N zna~itelno vlijanie

Za~uvuvawe na trevestite `iveali{ta
Vo za~uvuvawe na trevestite `iveali{ta pomagaat slednive nasoki: • Izbegnuvawe na rizik od po`ari, intenzivno koristewe na pasi{tata, masovno sobirawe na lekoviti bilki i drugi aktivnosti koi imaat silno vlijanie. • Izbegnuvawe na upotreba na hemiski supstancii (|ubriva, pesticidi, itn.). • Odr`uvawe i obnovuvawe na elementite koi obezbeduvaat me{an sostav na trevestite ekosistemi (me|i na poliwata, {umski pojasi, mali ezerca, itn.) koi pomagaat za za~uvuvawe na biolo{kata raznovidnost. • Poddr{ka na razvojot na neintenzivno (organsko) zemjodelstvo.
„Za~uvuvawe na prirodnite `iveali{ta...", BirdLife International, 2002

58

@ivot na livada

Biolo{ka raznovidnost

Prezemawe akcija
Slu~aj 1: palewe
Odej}i pe{, vo blizina na va{iot dom zabele`uvate deka zemjodelskite rabotnici gi palat poliwata so strni{ta vo blizina na {uma i livada. [to }e napravite? • ]e zastanete i }e im objasnite deka paleweto na strni{teto ima lo{ efekt vrz po~vata i mo`e da dovede do po`ar vo sosednata {uma ili livada. • ]e povikate policija ili po`arna brigada. • ]e go povikate gradona~alnikot. • Ogor~eni ste od nivnata neodgovornost, no ne se obiduvate da napravite {to bilo. • Ne{to drugo (objasnete).

Nastavno liv~e

Slu~aj 2: lekoviti bilki
Sretnuvate sobira~ na lekoviti bilki koj sobira, na primer, lincura (Gentiana lutea) ~ii koreni se koristat vo farmacevtskata industrija. ^ovekot gi korne rastenijata so cel da za{tedi vreme i napor. [to }e napravite? • ]e mu objasnete deka negoviot metod gi uni{tuva zna~ajnite pove}egodi{ni bilki. • ]e go pra{ate dali misli deka }e mo`e povtorno da ja sobira ovaa bilka na istoto mesto slednata godina. • ]e povikate policija ili gradona~alnikot na najbliskiot grad. • ]e napi{ete statija vo lokalniot vesnik so preporaki za pravilno sobirawe na lekoviti bilki. • ]e ostaneti ogor~eni od negoviot neodgovoren odnos, no nema da prezemete ni{to osven {to }e im se po`alite na va{ite prijateli i semejstvoto. • Ne{to drugo (objasnete).

Slu~aj 3: pesticidi
Gledate kako va{iot sosed primenuva silen pesticid na pole nasadeno so kompir, napadnato od kompirova zlatica. Poleto e vo blizina na prirodna livada so p~elini ko{nici. [to }e napravite? • ]e mu objasnite na sosedot deka ovoaa metoda ne samo {to gi uni{tuva kompirovite zlatici tuku, isto taka, pretstavuva zakana i za site insekti i drugi `ivotni vo okolinata. • ]e go potsetite deka ja zagaduva po~vata, {to bi mo`elo da ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na zemjodelskoto proizvodstvo i ~ovekovoto zdravje. • ]e mu predlo`ite da se obide so druga metoda za kontrola na {tetnici. • ]e napi{ete statija vo lokalniot vesnik vo koja }e opi{ete drugi tehniki za kontrolirawe na {tetnici. • Nema da napravite ni{to. • Ne{to drugo (objasnete).

Slu~aj 4: zemjodelsko zemji{te
Za vreme na procesot na denacionalizacija na zemjodelsko zemij{te, dobivate par~e zemja - 5 hektari na planinska livada. [to }e napravite potoa? • ]e go prodadete ili najmite zemji{teto. • ]e ja izorate livadata i }e ja pretvorite vo obrabotlivo zemji{te. • ]e ja koristite za sobirawe na seno ili }e postavite nekolku ko{nici za p~eli. • ]e izgradite mala ku}i~ka za vas i }e ja koristite zemjata za odmor. • Nema da se obidete da napravite ni{to i }e ~ekate podobri vremiwa. • Ne{to drugo (objasnete).

59

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Zna~ajni faktori
(za eksperti za ekosistemi)
A. Napravete sporedba me|u faktorite koi ja odreduvaat `ivotnata sredina na dvete istra`uvani povr{ini - prirodnata livada i zemjodelskoto zemji{te - i popolnete ja slednata tabela Br. 1. 2 3. 4. 5. Ekolo{ki faktori Svetlina/toplina Dvi`ewe na vozduhot (veter) Vlaga Mo`nost za ishrana Dostapnost (prisustvo) na zasolni{ta Drugo Prirodna livada Zemjodelsko zemji{te

6.

B. Zemete ja predvid ulogata koja ja imaat ekolo{kite faktori vo sozdavaweto i odr`uvaweto na biolo{kata raznovidnost na trevestite ekosistemi.

Raznovidnost na rastenija vo trevesti ekosistemi
(za eksperti za rastenija)
A. Istra`ete ja raznovidnosta na rastenijata so popolnuvawe na slednata tabela. Br. Rastitelen vid To~en ili pribli`en broj na primeroci

Prose~en broj vidovi

Prose~en broj na kvadraten metar (m2)

Upatstvo • Opredelete gi rastenijata so pomo{ na terenskiot prira~nik (determinator). Ako ne mo`ete da opredelite odreden vid, ednostavno zabele`ete go kako treva, grmu{ka ili drvo (me|utoa, sepak zabele`ete gi negovite op{ti karakteristiki za da go opredelite podocna). • Obele`ete gi istra`uvanite lokaliteti na topografska karta. • Fotografirajte oddelni zaednici i nekoi karakteristi~ni rastenija.

B. Odredete go postoeweto na vegetaciski katovi vo trevestiot ekosistem. V. Ako ste vr{ele istra`uvawe na drugi ekosistemi, napravete sporedba na rezultatite.

60

Biolo{ka raznovidnost

Raznovidnost na `ivotni vo trevesti ekosistemi
(za eksperti za `ivotni)
A. Istra`ete ja biolo{kata raznovidnost na `ivotnite so popolnuvawe na tabelata podolu. Br. @ivotinski vid To~en ili pribli`en broj edinki

Nastavno liv~e

Prose~en broj vidovi

Prose~en broj na kvadraten metar (m2)

Upatstvo • Opredelete gi `ivotnite so pomo{ na terenskiot prira~nik (determinator). Ako ne mo`ete da opredelite odreden vid, ednostavno zabele`ete go negovoto prisustvo (me|utoa, sepak zapi{ete gi tipi~nite karakteristiki i obidete se da go opredelite podocna). • Obele`ete gi istra`uvanite lokaliteti na topografska karta. • Fotografirajte oddelni `ivotni.

V. Opredelete gi `ivotnite spored nivnite glasovi. Snimete gi `ivotinskite glasovi na kasetofon za da gi iskoristite podocna za utvrduvawe na razli~nite vidovi. G. Pobarajte tragi od `ivotni. Zapi{ete go brojot na `ivotni i vidovi koi gi ostavile tragite. Nacrtajte gi konturite na tragite vo nivnata prirodna golemina - ova }e vi pomogne vo ponatamo{noto opredeluvawe. D. Ako ste vr{ele istra`uvawa na drugi ekosistemi, napravete sporedba na rezultatite.

61

5

Biolo{ka raznovidnost

Dali sme sami vo golemiot grad?
Avtori: Anna Talik, Honorata Waszkiewicz, Tatjana Miteva Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Svetozar Petkovski

Glaven koncept

@ivotnite i rastenijata `iveat nasekade, duri i vo golemite gradovi • Vovedni aktivnosti 2 ~asa • Aktivnosti na teren 2-4 ~asa • Zavr{ni aktivnosti 2 ~asa

Vremetraewe

Period od godinata Mesto

Koj bilo • U~ilnica • 4 mesta - park, ulica so gust soobra}aj, privatna ku}a i stanbena zgrada

Materijali

Pribor za pi{uvawe i crtawe, topografska karta na naselbata, dvogled, kasetofon, fotoaparat, terenski prira~nici (determinatori) za opredeluvawe na rastenija i `ivotni, pinceti, metro, rabotni listovi, samolepliva lenta, kartonska kutija Nauki povrzani so `ivite organizmi (medicina, veterina, farmacija, {umarstvo, hortikultura itn.) biologija, hemija, za{tita na `ivotna sredina • Da se istra`i biolo{kata raznovidnost na golemiot grad i da se osoznae zna~eweto za nejzina za{tita • Da se razbere kompleksnata i dinami~na vrska pome|u biolo{kata raznovidnost i sostojbata vo koja se nao|a `ivotnata sredina • Da se razvijat ve{tini za procen na `ivotnata sredina i biolo{kata raznovidnost

Predmeti

Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, nabquduvawe, terensko istra`uvawe, davawe novi idei, igra na asocijacii

Voved
^ovekovite op{testva vo golema mera ja potisnale prirodata koja nekoga{ postoela na mestata kade {to sega se nao|aat gradovite. Iako mnogu rastenija i `ivotni is~eznale ili se potisnati vo novi `iveali{ta, nekoi organizmi uspeale da se prisposobat kon izmenetite uslovi i sega `iveat zaedno so lu|eto. Ovie organizmi poka`ale izvonredna snaodlivost vo nivnata potraga po zasolni{te, voda i hrana.

Aktivnosti
Pogodete gi gradskite vidovi
So u~enicite organizirajte igra „Koj sum jas"?

1 2 3
62

Na list hartija napi{ete ime na `ivotno ili rastenie koe mo`e da se sretne vo gradskata `ivotna sredina. Zamolete eden dobrovolec da zastane pred oddelenieto i da go stavi listot hartija na negoviot/nejziniot grb. Sega pobarajte od dobrovolecot da mu postavuva na oddelenieto da-ili-ne pra{awa, i vrz osnova na dobienite odgovori da se obide da go pogodi imeto na `ivotnoto ili rastenieto.

Dali sme sami vo golemiot grad?

Biolo{ka raznovidnost

4 1 2 3 4

Povtoruvajte ja igrata sé dodeka na u~enicite im e interesno.

5

Aktivnosti na teren
Podgotvete go oddelenieto za pretstojnite aktivnosti na teren. Pretstavete gi planiranite aktivnosti na teren i nastavni liv~iwa od str. 65, 66 i 67. Podelete go oddelenieto vo pomali grupi (timovi) na sledniot na~in: • • • eksperti za urbanisti~ki razvoj eksperti za biolo{ka raznovidnost ekopolicija

Obezbedete im na u~enicite soodvetni upatstva, rabotni listovi, materijali, alatki i dopolnitelna literatura (terenski prira~nici za opredeluvawe determinatori). Organizirajte terenski istra`uvawa na ~etiri razli~ni lokaliteti vo naselenoto mesto - gradski park, ulica so gust soobra}aj, privatna ku}a i stanbena zgrada (istra`uvawata na poslednoto mesto mo`e da se dadat kako doma{na zada~a vo forma na pra{alnik za sosedite). Bi bilo zgodno terenskite aktivnosti da se realiziraat vo razli~ni godi{ni vremiwa. Na sekoe mesto primenuvajte ja istata metodologija, koristej}i gi nastavnite liv~iwa za: • • • sostojbata na gradskata `ivotna sredina na str. 65 sostojbata na gradskata biolo{ka raznovidnost na str. 66 biolo{kata raznovidnost vo domot na str. 67

Zavr{na aktivnost

1 2

Povikajte gi timovite da gi prezentiraat rezultatite od nivnite terenski istra`uvawa. Izvle~ete op{t zaklu~ok za sostojbata na gradskata biolo{ka raznovidnost, nejzinata zavisnost od kvalitetot na `ivotnata sredina i ~ovekovite aktivnosti. Organizirajte diskusija, pottiknuvawe na novi idei ili rabota vo mali grupi na slednive temi: • Koi drugi `ivotni i rastenija mo`e da se sretnat vo ~ovekovite naselbi? Koristete gi dopolnitelnite informacii dadeni vo tekstot za sinantropski rastenija na str. 64. Koi faktori vlijaat vrz gradskata biolo{ka raznovidnost? Koj/{to gi zasega rastenijata i `ivotnite vo gradot? Kako vlijae gradskata biolo{ka raznovidnost (pozitivno i negativno) vrz lu|eto? Poglednete go tekstot za urbano zelenilo. Obidete se da razgledate pove}e aspekti (pr. aspekt na `ivotna sredina, estetski, emocionalen, moralen). Dali e mo`no vo idnina da se sozdadat odr`livi naselbi koi bi bile naseleni samo so lu|e?

• • •

3

Sostavete moralni pravila za gradskite `iteli, zavr{uvaj}i gi slednive re~nici: • • • • • Lu|eto vo gradot `iveat so ... Rastenijata i `ivotnite imaat pravo na ... Bez ostanatite `ivi organizmi ... Idnite generacii imaat pravo na ... So cel da `iveeme vo harmonija i razbirawe ...

Dali sme sami vo golemiot grad?

63

5

Biolo{ka raznovidnost

Sledni aktivnosti
• Najdete i istra`ete gi slu~aite kade {to lokalnata biolo{ka raznovidnost bila zasegnata. Pro~itajte napisi (statii) vo dnevniot pe~at, pra{ajte eksperti, vraboteni vo op{tinata i lokalni `iteli. Istra`ete gi „konfliktite od so`ivotot" me|u lu|eto i gradskite rastenija ili `ivotni kako {to se alergogeni rastenija i drvja, doma{ni milenici - skitnici, komarci, lebarki/buba{vabi i krle`i. Pobarajte od u~enicite da soberat podatoci za mo`nite re{enija na ovie problemi vo va{ata zaednica ili na drugo mesto. Dali ima nekoi negativni posledici od ovie metodi? Dali postoi mo`nost da se predlo`at drugi re{enija? Ponudete idei/proekti za idno odr`livo obnovuvawe na zaednicata, za~uvuvawe i zgolemuvawe na urbanata biolo{ka raznovidnost. Koristete gi rezultatite dobieni od terenskoto istra`uvawe, kako i ponudenite idei za da napravite „zelena" informativna tabla vo u~ili{teto.

• •

Sinantropski rastenija
Toa se rastenija {to ne se zasegnati od prisustvoto na ~ovekot i sekoga{ se pojavuvaat blisku do negoviot dom ili na mesta izmeneti so ~ovekovite aktivnosti. Od taa pri~ina gi narekuvame sinantropski rastenija (od gr~kite zborovi syn = so i anthropos = ~ovek). Vo grupata na sinantropski rastenija se vklu~eni mnogu domorodni vidovi koi na{le pogodni `iveali{ta ne samo vo poliwata i me|ite tuku i vo blizina na naselbite. Sinantropskite rastenija go osvojauvaat i najmaloto par~e zemja. Od aerodromite i `elezni~kite stanici tie se {irat preku ulicite i plo{tadite. So ekonomskiot razvoj, otkrivaweto na novi zemji, razvojot na vodnite pati{ta i napredokot vo kopneniot transport, se slu~uvaat promeni na prvobitniot rastitelen sostav. Mnogu vidovi domorodni rastenija, pa duri i celi zaednici is~eznale kako rezultat na istrebuvaweto predizvikano od ~ovekot. Na nivno mesto se naseluvaat novi vidovi, nadoa|aj}i od site strani. Tie gi koristat site formi na transport, se zaka~uvaat na obuvkite na patnicite, patni~kite torbi, oblekata. Zaedno so ~ovekot, gi preminuvaat i okeanite. Tie, isto taka, se zaka~uvaat na paketite so ju`ni ovo{ja, pti~jite noze, semenskiot materijal, ovo{jata i semiwata na maslodajnite rastenija, svinskite vlakna, ov~ata volna i drvenite trupci.
Szofia Schwartz, Janina Schober, Rastenijata sosedi na ~ovekot, za i protiv, Var{ava)

Gradsko zelenilo
Ne~ist oblak od ~esti~ki pra{ina koi gi nadraznuvaat o~ite i gasovi koi go spre~uvaat vertikalnoto dvi`ewe na vozduhot se sobiraat visoko (80-90 metri) nad golemite gradovi, osobeno vo `e{kite letni denovi. Spored presmetkite, normalniot godi{en talog na pra{ina na kvadraten kilometar iznesuvaat 7,6 toni, no vo gradovite ovaa vrednost e mnogu pogolema. Zeleniloto stanuva se pozna~ajno. Toa ni pomaga so produkcija na kislorod, zgolemuvawe na vla`nosta na vozduhot, zadr`uvawe na ~esti~kite od pra{ina na listovite i apsorbirawe na {tetnite gasovi, koi pak ponatamu se pretvoraat vo organski soedinenija potrebni za ~ovekot. Edno desetogodi{no drvo (breza ili topola) proizveduva kislorod dovolen za potrebite na eden ~ovek. Me|utoa, rastenijata izumiraat koga pra{inata i {tetnite emisii na gasovi se pojavuvaat vo visoki koncentracii. ^uvstvitelnosta na zagaduvaweto na vozduhot varira kaj razli~ni rastenija, i poradi toa se koristi za merewe na sostojbata na gradskata `ivotna sredina. Ovie rastenija se nare~eni bioindikatori. Na primer, li{aite, koi rastat na drvjata, se osobeno ~uvstvitelni na koncentraciite na sulfur dioksid vo vozduhot i kako rezultat na toa, ni poka`uvaat kakov e kvalitetot na vozduhot vo odredeno podra~je.

64

Dali sme sami vo golemiot grad?

Biolo{ka raznovidnost

Sostojba na urbanata `ivotna sredina
(za eksperti za urbanisti~ki razvoj)
A. Pra{ina 1. Podgotvete probi za testirawe na koli~inite pra{ina vo vozduhot so se~ewe na podednakvi par~iwa na proyirni, samoleplivi lenti i fiksirajte gi vo horizontalna polo`ba so pomo{ na {penadli ili patenti, so leplivata strana svrtena nagore. Postavete gi na razli~nite lokaliteti koi gi istra`uvate. Sekoja proba treba da se obele`i. 2. Ostavete gi lentite da stojat eden do dva ~asa. Potoa zape~atete gi probnite lenti so prilepuvawe na ~isti lenti od istiot tip i dol`ina kako i probnite lenti, so cel da go spre~ite nivnoto o{tetuvawe za vreme na transportot. Soberete gi vo kutija. 3. Postavete gi lentite na predmetno staklo so leplivata strana nagore. Izbrojte gi ~esti~kite pra{ina koi mo`e da gi vidite na mikroskop. 4. Pomestete go predmetnoto staklo so cel da se analiziraat razli~ni delovi od lentata i povtorete go procesot. Vnesete gi rezultatite vo tabelata podolu: Br. Istra`eni lokaliteti Proba I 1. 2. 3. 4. Gradski park Ulica so gust soobra}aj Privatna ku}a - dvor ili vnatre{na prostorija Stanbena zgrada - u~ilnica ili dnevna soba Broj na ~esti~ki pra{ina Proba II Prose~na vrednost

Nastavno liv~e

5. Napravete sporedba na dobienite rezultati i objasnete gi site varirawa na rezultatite.

B. Bu~ava 1. Pronajdete gi izvorite na bu~ava na mestata koi gi istra`uvate. 2. Presmetajte go brojot na izvorite na bu~ava za vreme od 10 minuti i odredete gi tipovite na bu~ava. 3. Napravete procena na stepenot na bu~ava so klasificirawe kako nisko, sredno i visoko nivo na bu~ava. Vnesete gi rezultatite vo tabelata podolu: Br. Istra`eni lokaliteti Izvori na bu~ava Vid 1. 2. 3. 4. Gradski park Ulica so gust soobra}aj Privatna ku}a - dvor ili vnatre{na prostorija Stanbena zgrada u~ilnica ili dnevna soba Broj Nivo na bu~ava lokaliteti (nisko, sredno, visoko)

5. Podgotvete kratok zaklu~ok vrz osnova na istra`uvawata za pra{ina i bu~ava vo va{ata naselba. Prezentirajte gi va{ite soznanija za vreme na zavr{nite aktivnosti.

65

Biolo{ka raznovidnost

Nastavno liv~e

Sostojba na urbanata biolo{ka raznovidnost
(za eksperti za biolo{ka raznovidnost)
A. Istra`uvawe vo gradska sredina 1. Istra`ete ja biolo{kata raznovidnost na tri razli~ni mesta vo va{eto naseleno mesto. Nabquduvajte gi mestata direktno i procenete go stepenot do koj sekoj od vidovite e zagrozen vo urbani uslovi, kako i stepenot na vlijanieto na sekoj od vidovite vrz `ivotnata sredina. Popolnete ja slednata tabela so dobienite rezultati: @ivotni i rastenija Istra`uvan lokalitet Vidovi Broj Zakana od istrebuvawe Vlijanie na vidovite vrz `ivotnata sredina sredna visoka niska

sredna

Gradski park

... ... ... ... ...

Ulica so gust soobra}aj

... ... ... ... ...

Privatna ku}a dvor ili vnatre{na prostorija

... ... ... ... ...

2. Pobarajte povredeni ili mrtvi `ivotni ili rastenija, ise~eni drvja ili granki, ili izgoreni povr{ini. Fotografirajte gi specifi~nite primeri.

B. Vo sosedstvoto 1. Napravete anketa me|u va{ite sosedi za brojot na `ivotinski vidovi (ne samo doma{ni mileni~iwa) vo nivnite domovi. Obezbedete dovolen broj ispitanici.

66

visoka

niska

Biolo{ka raznovidnost

Biolo{ka raznovidnost vo domot
A. Koi `ivotinski vidovi ste gi videle vo ili okolu va{iot dom? Kolku? Kade naj~esto mo`at da se sretnat?

Nastavno liv~e

@ivotni

Pribli`en broj i/ili ~estota

Kade mo`at da se sretnat?

B. Kakvi merki koristite protiv nepo`elnite `ivotinki koi se pojavuvaat vo va{iot dom? • Za{titni mre`i • Fizi~ko eliminirawe • Hemiski sredstva za direktno istrebuvawe • Hemiski sredstva za odbivawe • Biolo{ki neprijateli (doma{ni ma~ki ili drugi `ivotni)

V. Procena 1. Napravete sporedba na dobienite rezultati. Kako }e ja procenite biolo{kata raznovidnost vo va{iot grad - nezadovolitelna, prose~na, dobra ili mnogu dobra? Povtorete go va{eto istra`uvawe vo drugo godi{no vreme. 2. Podgotvete kratok zaklu~ok vrz osnova na va{eto istra`uvawe za biolo{kata raznovidnost vo va{eto naseleno mesto. Prezentirajte gi va{ite soznanija za vreme na zavr{nite aktivnosti.

67

Urbanizacija Bu~ava Zakani i pritisoci Otpad Hemikalii

Urbanizacija
Na{ata zaednica - minato i sega{nost FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Gradski senki"

71

Bu~ava
Bu~avata e nasekade

77

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Bu~ava"

Otpad
Materijali i otpad 83 Upravuvawe so otpad 90 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Zagaduvawe i otpad"

Hemikalii
Hemikaliite okolu nas

100

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „@iveewe so otrovi"

Nastavno liv~e
Po tragite na ~ovekot 76 Pristapi za namaluvawe na zagaduvaweto na `ivotnata sredina so bu~ava 81 Razli~ni nivoa na bu~ava 82 „Masa" Julijan Tuvim (1894-1953) 88 Koi materijali se dobri? 89 Pogre{ni razmisluvawa 98 Mesto za kompostirawe 99 Nekoi proizvodi {to sodr`at opasni supstancii 103

Urbanizacija

1

Na{ata zaednica minato i sega{nost
Avtori: Atanaska Margaritova, Elena U{eva, Kliment Mind`ov Adaptacija: Jordan Lukarevski, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

^ovekovite aktivnosti vlijaat vrz urbanata `ivotna sredina 4 posebni aktivnosti po eden u~ili{ten ~as i ekskurzija od 2 do 3 ~asa Koj bilo U~ilnica, okolina/blizina na grad/selo Fotografii, sliki, videoklip „Ekvilibrium" (ramnote`a), rabotni listovi 1 i 2 Istorija, geografija, umetnost • Da se istra`i i proceni kolku se menuva zaednicata • Da se predlo`at idei kako zaednicata da se napravi poprivle~na

Vremetraewe

Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Diskusija, davawe idei, rabota vo grupi, igra, videoprezentacija

Na{ata zaednica - minato i sega{nost

71

1

Urbanizacija

Voved
Dovolnite koli~ini hrana, voda, kislorod i zasolni{te pretstavuvaat dobri uslovi za `iveewe. Otsustvoto na neprijateli, divi `ivotni i prirodni katastrofi davaat dobra osnova za gradewe dom. Ova e eden od na~inite na koj na{ite predci razmisluvale koga naseluvale novi teritorii. Postepeno, nekolku ku}i formirale sela, potoa selata prerasnuvale vo grat~iwa, a grat~iwata vo pogolemi gradovi. Pove}e od 2/3 od naselenieto vo Evropa sega `ivee vo gradovite. Prvite urbani oblasti se pojavile pred 8.000 godini vo Jugozapadna Azija. Prv pat vo istorijata, lu|eto se grupirale zaedno vo postojani naselbi i gi iskoristile pridobivkite od specijaliziraniot trud. Me|utoa, najgolem del od lu|eto, sepak, prodol`ile da `iveat vo selskite oblasti. Pred nekolku veka, napredokot vo zemjodelstvoto dovel do zna~itelno zgolemuvawe na proizvodstvoto na hrana. Lu|eto se preselile od selata vo gradovite, bidej}i na selo imalo pomalku rabota, a gradovite nudele vrabotuvawe. Denes, kako {to gradovite se se {irat, se postavuvaat seriozni pra{awa za efektite koi urbanite oblasti gi imaat vrz `ivotnata sredina vo i nadvor od gradskite granici. Eden grad na mnogu na~ini li~i na ekosistem, so svoja sopstvena struktura, dinamika i metabolizam. Kako {to vozduhot i po~vata vo {umite se oblikuvani od rastenijata i `ivotnite koi `iveat vo niv, taka i promenite vo urbanata `ivotna sredina poteknuvaat od vidot na urbanite aktivnosti. Urbanata gustina, podvi`nosta i na~inot na `ivee˙e direktno vlijaat vrz pobaruvawata za prostor i vrz protokot na resursi. Poradi koncentracijata na lu|e i aktivnosti na ograni~en prostor se nametnuvaat golemi pobaruvawa od lokalnite prirodni `iveali{ta. Nieden grad ne se odr`uva samo vo ramkite na sopstvenite granici. Energijata, vodata i ostanatite resursi se vnesuvaat vo urbaniot sistem, kade {to se prerabotuvaat ili se koristat. Golemata koncentracija na lu|e i aktivnosti gi pravi gradovite glavni vinovnici za promenite vo `ivotnata sredina na lokalno, regionalno i globalno nivo. Od druga strana, vo gradot postojat edinstveni mo`nosti za efikasno koristewe na energijata i na resursite. Ottuka proizleguva deka mnogu od problemite na `ivotnata sredina vo gradovite mo`e da se sogledaat i da se razre{at na efikasen na~in. Za pove}e informacii, pogledajte go nastavnoto liv~e: „Urbanite mesta denes".

Aktivnosti
Na{ata zaednica - minato i sega{nost

1 2 3

Zamolete gi u~enicite da pobaraat od svoite roditeli ili rodnini stari fotografii od nivnata zaednica/naseleno mesto i da gi donesat na ~as. Vovedeto go oddelenieto vo temata so postavuvawe pra{awa kolku dolgo `iveat vo nivnata zaednica/naseleno mesto. Organizirajte diskusija za slednive pra{awa: • • • • • Dali ste zabele`ale nekakvi promeni vo `ivotnata sredina - novi gradbi, grade`na rekonstrukcija ili promeni na zelenite oblasti? [to poka`uvaat starite fotografii? Dajte gi va{ite komentari za promenite koi gi zabele`uvate. Dali vi se dopa|aat promenite {to se slu~ile? Koi od tie promeni gi olesnuvaat, a koi gi popre~uvaat rekreativnite aktivnosti i igri? Dali postojat promeni za koi smetate deka se negativni? Zo{to? [to mo`e da se napravi za da se spre~i vo idnina da se slu~uvaat gre{ki, i na koj na~in mo`e da ja za{titime ubavinata na na{ata zaednica?

72

Na{ata zaednica - minato i sega{nost

Urbanizacija

Davawe idei na tema „Kade da igrame"

1 2

Podelete go oddelenieto vo grupi i na sekoja grupa zadadete í tema za razmisluvawe i davawe idei: kade vo na{ata zaednica mo`e da se anga`irame/vklu~ime vo rekreativni aktivnosti? Pobarajte od sekoja grupa da napravi analiza i da dade opis na prednostite i na nedostatocite na sekoja rekreativna oblast. Izvestete za dobienite rezultati i diskutirajte po slednive pra{awa: • • Dali postojat dovolno rekreativni oblasti? Ako ne, zo{to? Koj se obiduva da gi koristi i da ja promeni funkcijata na ovie mesta? Dokolku toa go pravat vozrasnite, dali tie voop{to imaat potreba od rekreativni oblasti? [to mo`e da se napravi?

1

Reklamni agenti
Varijanta I

1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3

Podelete gi u~enicite vo tri grupi.

Ednata grupa treba da go nabquduva ruralniot predel. Drugata grupa treba da go nabquduva urbaniot predel. Dvete grupi treba da ja pretstavat nivnata znamenitost kako da e turisti~ka destinacija. Zamolete ja tretata grupa da bide sudija i da odlu~i koj e pobednik, obrazlo`uvaj}i go nivniot izbor so argumenti. Koja od ovie dve znamenitosti e poprivle~na i zo{to?

Varijanta II Zamolete gi u~enicite da razmisluvaat za nivnite omileni mesta vo gradot ili vo regionot. Pobarajte da popolnat tabela so dve koloni: • prirodni karakteristiki (rastenija, voda, karpi, div svet, bu~ava, miris) • karakteristiki sozdadeni od ~ovekot (industrija, zemjodelstvo, kapaciteti za relaksacija, spomenici, pati{ta, vozila, bu~ava) Pra{ajte gi u~enicite {to bi sakale da promenat za da ja podobrat `ivotnata sredina i {to mo`at da postignat sami ili so pomo{ na drugite. Sekoj u~enik treba samostojno da odlu~i kako da go pretstavi svoeto omileno mesto. Otkako }e zavr{i diskusijata za promotivnite kampawi, napravete rezime na dadenite predlozi za podobruvawe na `ivotnata sredina

Po tragite na ~ovekot (aktivnosta e podobna za zaednicite {to se nao|aat pokraj reka ili ezero)
Organizirajte ekskurzija so cel da ja nabquduvate oblasta kade {to rekata pominuva niz gradot. Poglednete ja kartata na oblasta i, zaedno so u~enicite, otkrijte od kade izvira rekata. Niz kolku naseleni mesta pominuva rekata? Organizirajte pro{etka pokraj rekata (pominete niz nekoe naseleno mesto). Nabquduvajte go re~noto korito i vodata koja vleguva i izleguva od toa naseleno mesto. Zamolete gi u~enicite da zapi{at:

Na{ata zaednica - minato i sega{nost

73

1

Urbanizacija

• • •

koi pretprijatija postojat tamu i na koj na~in ja zagaduvaat vodata kakov vid doma{en otpad frlaat lu|eto na bregovite na rekata i vo vodata dali ima prisustvo na nekakvi vodni rastenija, `ivotni, itn.

4

Zastanete na pogodno mesto i prodiskutirajte za slednovo: • • • Na koj na~in se menuva kvalitetot na vodata kako {to minuvate niz sekoe naseleno mesto? Dali postoi razlika vo kvalitetot na vodata pred i po nejzinoto pominuvawe niz urbanata oblast? Dali zagaduvaweto na rekata se dol`i, glavno, na ~ovekovata aktivnost?

5 6

Otkako }e se vratite vo u~ilnica, zamolete gi u~enicite da go popolnat pra{alnikot: „Po tragite na ~ovekot" na str. 76. Podelete go oddelenieto vo tri grupi i od sekoja grupa pobarajte: • • • Grupa 1 - da nacrta sé {to videla. Grupa 2 - da predlo`i aktivnosti koi }e go namalat zagaduvaweto na rekata. Grupa 3 - da predlo`i lice/institucija na koi treba da im se pristapi za da dadat poddr{ka.

Ramnote`a
Poka`ete go videoklipot „Ekvilibrium" (ramnote`a) od DVD. Odr`ete otvorena oddelenska diskusija za nejzinite poraki, ili pobarajte od u~enicite da napi{at kratok esej vo koj }e gi izlo`at svoite vpe~atoci.

Sledni aktivnosti
• • • • • • • • • • • Zamolete gi u~enicite da gi pra{aat svoite roditeli kako se promenila nivnata zaednica/naseleno mesto so tekot na godinite. Organizirajte specijalna ve~er posvetena na va{ata zaednica/naseleno mesto. Pokanete lokalni `iteli i pretstavnici od lokalniot sovet. Pred sredbata, organizirajte izlo`ba na fotografii i sliki koi ste gi sobrale. Porazgovarajte nakratko za va{ite nabquduvawa i diskusii, kako i za ona {to ste go nau~ile od va{ite roditeli. Zamolete nekoj od postarite/povozrasnite da gi podeli svoite se}avawa za zaednicata/naselenoto mesto. Raska`ete za brojni nao|ali{ta na stari naselbi od razli~ni periodi - neolitski, anti~ki, rimski, vizantisiki, srednovekovni naselbi Pred gostite pro~itajte del od najdobrite esei, inspirirani od videozapisot. Diskutirajte za va{ite vizii za zaednicata so pretstavnicite od sovetot. Pottiknete gi u~enicite da razmislat i da predlo`at naselbi vo okolinata koi bi mo`ele da imaat turisti~ki razvoj; Razrabotete plan na aktivnosti, baraj}i na~ini za vklu~uvawe na lokalnite novinari. Zamolete gi u~enicite da napi{at esej odgovaraj}i na slednive pra{awa: - Kade saka{ da `ivee{ - vo ku}a ili vo stan i zo{to? - Koe e tvoeto omileno rekreativno mesto? Odi{ li ~esto? Saka{ li da u~estvuva{ vo aktivnosti na po{umuvawe, ili ~istewe na tvoeto omileno mesto? - Opi{i {to ti se dopa|a, a {to ne vo tvojot gradski park. - Opi{i gi predelite vo neposrednata okolina na tvoeto mesto (naselba); mo`e li da se vidi kakvi vlijanija izvr{il ~ovekot?

74

Na{ata zaednica - minato i sega{nost

Urbanizacija

Urbanite mesta denes

1

Dvete krajnosti na urbaniot razvoj mo`e jasno da se vidat vo mnogu zemji od Centralna i Isto~na Evropa. Od edna strana, postojat golemi urbani sredini so gusta koncentracija na lu|e, proizvodstveni kapaciteti, aktivnosti i, posledovatelno, ekolo{ki problemi. Od druga strana, postojat periferni, nedovolno razvieni zemjodelski regioni sostaveni od mali naselbi, naselenie vo opa|awe i industrii vo is~eznuvawe. So cel da se podobri gradskata infrastruktura i prostornoto/fizi~ko opkru`uvawe, treba da se prezemat slednive merki: • prenamena i renovirawe na postojnite industriski zoni vo gradovite, so cel da se vovedat novi proizvodstveni tehnologii i da se podobri izgledot na ovie zoni • podobruvawe na gradskite transportni mre`i i javnite komunalni uslugi • za{tita na javnite zeleni zoni preku zakonskata regulativa, planovi za upravuvawe i razvoj na zeleni mre`i vo gradovite i predgradijata • za{tita i propagirawe na kulturnoto i istoriskoto nasledstvo • prodol`uvawe i zavr{uvawe na blokiranite grade`ni raboti na kulturnite, edukativnite objekti i na onie za za{tita na zdravjeto vo gradovite

Na{ata zaednica - minato i sega{nost

75

Urbanizacija

Nastavno liv~e

Po tragite na ~ovekot
^esto barame `ivotinski tragi. Poglednete gi otpe~atocite od ~ove~kite stapala. Poglednete gi primerite podolu koi se {tetni za rekite, i obidete se da najdete drugi sli~ni primeri vo va{ata zaednica/naseleno mesto. Opi{ete gi.*

Grade`ni{tvo Most

Nova zgrada

Industrija

Postrojka/kapacitet

Sviwarska farma

Pilana

Transport

Gara`a

Benzinska pumpa

Turizam

Hotel

Restoran

Drugo

* Dali samo rekite se zagaduvaat kako rezultat od ~ovekovite aktivnosti?

76

Bu~ava

1
Bu~avata e nasekade
Avtori: Marija Pirgova, Kliment Mind`ov Adaptacija: Vesna Veljanovska - Miladinova, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Lu|eto postojano se izlo`eni na razli~ni nivoa na bu~ava, od koi nekoi mo`e da bidat opasni za nivnoto zdravje 2 ~asa Koj bilo U~ilnica, aktivnosti na otvoreno Tabla, DVD od „Zeleniot paket" Fizika, biologija • Da se podigne svesta za sé pobu~noto opkru`uvawe; • Da se nau~i za nivoata na razli~nite vidovi bu~ava, nivnite izvori i pristapite za namaluvawe na zagaduvaweto so bu~ava

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, videoprezentacija, diskusija, ekskurzija na otvoreno, davawe idei

Voved
Sposobnosta da se slu{aat zvuci e va`na funkcija za ~ovekoviot opstanok i komunikacija. Me|utoa, ne se site zvuci po`elni. Nesakanite zvuci, za koi obi~no se koristi terminot bu~ava, poteknuvaat od ~ovekovite aktivnosti, kako na primer transportot, industrijata i rabotata vo doma}instvata.

Bu~avata e nasekade

77

1

Bu~ava

Naj~estiot efekt od bu~avata e voznemiruvaweto. Ova ~uvstvo rezultira ne samo od popre~uvawe na komunikaciite i naru{uva˙e na sonot, tuku i od nejasnoto ~uvstvo na voznemirenost za vreme na razli~ni aktivnosti, kako i za vreme na periodite za odmor. Naru{uva˙e na sonot Naru{uv˙eto na sonot, verojatno, e najo~igledniot efekt od bu~avata {to generalno go namaluva kvalitetot na spieweto. So cel da se obezbedi nepre~en son, sekoj poedine~en nastan koj predizvikuva bu~ava (kako na primer preletuvawe na avion ili pominuvawe na avtomobil) ne treba da ja nadmine granicata od 55 dB. Naru{uva˙e na komunikaciite Stepenot na popre~uvawe od bu~ava koja ja predizvikuva govor ili muzika zavisi od nivoto na bu~ava vo odnos na nivoto {to ja prenesuva sakanata informacija. Zgolemenoto nivo na bu~ava im nalaga na govornicite da ja zgolemat ja~inata na svojot glas i/ili da se dobli`at do slu{atelot so cel da bidat razbrani. Nivoto na bu~ava od okolu 35 dB ja popre~uva govornata komunikacija. Normalnata govorna komunikacija stanuva nevozmo`na na nivoa od okolu 70 dB. Psihofiziolo{ki efekti Naj~estite efekti vrz lu|eto se fiziolo{ki stres i pri povisoki nivoa na bu~ava pojava na kardiovaskularni problemi. Istra`uva~ite, isto taka, zabele`ale i dokumentirale negativni vlijanija vrz mentalnoto zdravje, raboteweto i produktivnosta. Mo`e da se zaklu~i deka izlo`enosta na silna bu~ava pretstavuva stres-faktor zatoa {to vodi do merlivi promeni vo krvniot pritisok i srcevite ot~ukuvawa. Efektite od bu~avata vrz diviot svet sé u{te ne se celosno ispitani.

Aktivnosti
Voved

1

Postavete gi slednive pra{awa: • • Dali mo`e da gi slu{nete zvucite okolu nas? Zo{to ponekoga{ gi opi{uvame zvucite kako „muzika za u{ite", a ponekoga{ kako „zaglu{uva~ka bu~ava?" [to definirame kako „zvuk" i {to se kvalifikuva kako „bu~ava (Zvukot e forma na energija koja patuva vo branovi. Bu~avata mo`e da se definira kako silen nesakan, voznemiruva~ki ili bolen zvuk koj go ote`nuva slu{aweto, ja namaluva koncentracijata i ja namaluva efikasnosta na liceto za vremetraewe na odredena aktivnost, ili predizvikuva stres ili bolesti.)?" Kakvi zvuci ili bu~ava mo`at da ve ispla{at?

2 3 4

Poka`ete im go na u~enicite videoklipot „Bu~ava" i pobarajte od niv vo edna re~enica da ja rezimiraat porakata od filmot. Napi{ete nekoi od najdobrite odgovori na tabla. Napravete rezime na informaciite dadeni vo vovedot na poglavjeto „Bu~ava" od CD-romot. Podelete go nastavnoto liv~e „Razli~ni nivoa na bu~ava" i obidete se da gi razjasnite razli~nite nivoa na bu~ava, predizvikani od razli~nite zvuci okolu nas. Objasnete deka intenzitetot (glasnosta) na bu~avata se meri vo decibeli (dB). Pokraj toa, zvucite imaat frekvencija (na isto nivo na intenzitet zvucite so povisoka frekvencija se poneprijatni otkolku onie na poniski frekvencii). Intenzitetot na zvucite od okolu 75 dB mo`e da bidat opasni za sluhot na lu|eto. Zaguba na sluhot se registrira vo slu~ai na prodol`ena izlo`enost na bu~ava nad 85 dB. Bu~ava so ja~ina od okolu 120 dB e bolna, a zvucite koi nadminuvaat 180 dB mo`e da bidat smrtonosni.

78

Bu~avata e nasekade

Bu~ava

Aktivnost na otvoreno

1 2 3 1

Odete na frekventna raskrsnica ili na drugo frkventno mesto vo grad/selo. Zabele`ete gi karakteristi~nite zvuci i specifi~natata atmosfera na mestoto. Pro{etajte vo priroda (tivok park ili mesto nadvor od grad/selo, idealno bi bilo vo {uma). Zamolete gi u~enicite da gi zatvorat o~ite i da se koncentriraat na ona {to go slu{aat. Tie treba da iskomentiraat kakva e harmonijata na zvucite.

1

[to da se pravi
Otkako }e se vratite vo u~ilnicata, zapo~nete so sesija za davawe idei: • Koi se glavnite izvori na bu~avata? (soobra}aj, `eleznici, industriska aktivnost, i nekoi aktivnosti povrzani so relaksacija - koncerti, tancuvawe, motorni sportovi, itn.) • Napi{ete gi odgovorite na tabla. • Koi se najbu~nite mesta vo va{iot grad/selo i zo{to se bu~ni? Napi{ete gi odgovorite na tabla. Objasnete deka brojot na lu|e {to stradaat od bu~avata e mnogu golem. Koristete gi primerite od tekstot „Bu~avata vo Evropa" i od CD-romot. Naglasete deka bu~avata vo golema mera se zanemaruva kako ekolo{ki problem. Edna od pri~inite e faktot deka ~ove~koto uvo e sposobno da se prisposobi na razli~ni nivoa na bu~ava. Vo sekoj slu~aj, ovaa sostojba postepeno vodi kon ogluvuvawe i nemo`nost za primawe golem spektar na zvuci. Pobarajte od u~enicite da predlo`at merki za namaluvawe na bu~avata. Pomognete im so informacii od tekstot „Pristapi za namaluvawe na bu~avata vo `ivotnata sredina". Napi{ete gi odgovorite na tabla.

2 3 4

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~eniciteda gi iska`at svoite vpe~atoci od mestata so razli~ni vidovi/nivoa na bu~ava: • U~enicite so akterski talent mo`e da izvedat „zvu~ni sliki" pred klasot so mimiki, akterski performans, itn. • U~enicite so talent za pi{uvawe mo`e da gi opi{at svoite vpe~atoci vo pismena forma. • Slikarite mo`e da gi naslikaat zvucite {to gi slu{nale. • U~enici nadareni za muzika mo`e da napi{at pesni. Organizirajte javen nastan na koj u~enicite mo`e da gi poka`at svoite tolkuvawa. Pokanete roditeli, pretstavnici od op{tinata i novinari i videte dali mo`e da podgotvite plan za dejstvuva˙e.

Bu~avata e nasekade

79

1

Bu~ava

Bu~avata vo Evropa

Bu~avata ostanuva seriozen problem vo oblasta na `ivotnata sredina vo Evropa. Proceneto e deka: • okolu 450 milioni lu|e vo Evropa (65 % od naselenieto) se izlo`eni na visoki nivoa na bu~ava (po 24 ~asa na 55 dB), {to predizvikuva prepreki i voznemirenost • okolu 113 milioni lu|e (17 %) se izlo`eni na nivoa na bu~ava nad 65 dB, nivo na koe se zabele`livi seriozni vlijanija od bu~avata • okolu 10 milioni lu|e se izlo`eni na neprifatlivi nivoa na bu~ava (po 24 ~asa na 75 dB) Vo golemite gradovi procentot na lu|e {to se izlo`eni na neprifatlivi nivoa na bu~ava e dva do tri pati pogolem od nacionalniot prosek. Postoi konsenzus deka nadvore{nite nivoa na bu~ava ne treba da nadminuvaat 65 dB vo tekot na denot, dodeka pak vo novite oblasti za domuvawe ne treba da nadminuvaat 55 dB.

80

Bu~avata e nasekade

Bu~ava

Pristapi za namaluvawe na zagaduvaweto na `ivotnata sredina so bu~ava

Nastavno liv~e

1

Tehni~ki/in`enerski merki • • Planirawe na koristeweto na zemji{teto i grade`na orientacija. Namaluvawe na emisiite na bu~ava so promena na izvorot (razvoj na proizvodi koi ne sozdavaat mnogu bu~ava). Merki za spre~uvawe na patekata na bu~ava (za{titni pregradi/paravani, ogradi okolu ma{inerijata). Merki za za{tita na javnosta od bu~avata (dvojno ili trojno glazirawe, proektirawe na fasadite). Pronao|awe na novi vidovi patni povr{ini koi ne sozdavaat mnogu bu~ava i reducirawe na bu~avata predizvikana od gumite na vozilata. Novi motorni tehnologii. Poefikasni {emi za upravuvawe so soobra}ajot.

• • • •

2

Zakonski/pravni merki • • • Definirawe na granici za nivoata na izlo`enost na bu~ava. Voveduvawe zoni na bu~ava po dol`inata na soobra}ajnicite i okolu aerodromite. Zakonska specifikacija na maksimalnoto nivo na emisii na bu~ava od razni vidovi proizvodi. Minimum uslovi za zvu~nite karakteristiki. Lokalna kontrola na bu~avata od rekreativnite objekti preku nivno licencirawe. Ograni~uvawa na brzinata na vozeweto vo soobra}ajot.

• • •

3

Obrazovanie i informirawe • • • • Podobrena kontrola na bu~avata vo urbanite oblasti. Zgolemuvawe na brojot na kvalifikuvani eksperti za bu~ava. Zapo~nuvawe na soodvetno istra`uvawe i razvoj. Podignuvawe na javnata svest vo odnos na bu~avata preku obezbeduvawe na informacii poddr`ani so fakti. Vlijanie vrz odnesuvaweto na lu|eto so cel da se izbegne sozdavawe na bu~ava.

81

Bu~ava

Nastavno liv~e

Razli~ni nivoa na bu~ava

^uvstvo na potpolna ti{ina

0-20 dB

Lesno {u{kawe na listovi Tivki urbani oblasti vo gradovite vo periodot pome|u 2 i 4 ~asot nautro Normalen razgovor vo zatvoren prostor

30 dB

40 dB 50 dB

Prazen od na patni~ki avtomobil

50 dB

Patni~ki avtomobil (50 km/h)

60-80 dB

Kamion (50 km/h)

78-92 dB

Motor (50 km/h)

75-100 dB

Voz (100 km/h)

100 dB

Diskoteka

85-103 dB

Ekspresen voz vo najgolema brzina (300 km/h)

110 dB

Poletuvawe na xet-avion

110 dB

Voeni borbi/aktivnosti so nisko nivo na bu~ava 105-120 dB

Mo`no o{tetuvawe na sluhot
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110

120-140 dB
120 130 140 150

Nivo na bu~ava izrazeno vo decibeli (dB)

82

Otpad

1

Materijali i otpad
Avtori: Jacek Schindler, Kliment Mind`ov Adaptacija: Vesna Veljanovska - Miladinova, Valentina Nedelkovska, Liljana Peeva

Glaven koncept

Zagaduvaweto i otpadot ne treba da se vnesuvaat vo `ivotnata sredina pobrzo od vremeto koe }e í bide potrebno na `ivotnata sredina da gi razlo`i i reciklira, ili da gi napravi bezopasni 4 nezavisni aktivnosti, 1 ~as za sekoja Koj bilo U~ilnica DVD „Zelen paket", razli~ni predmeti ili pakuvawa napraveni od eden materijal ili od pove}esloen materijal Hemija, biologija, fizika • Da se sfati serioznosta na problemite povrzani so otpadot • Da se prou~at `ivotnite ciklusi na razli~nite materijali • Da se nau~i ne{to pove}e za ednostavnite (ednokomponentnite) ili pove}eslojnite materijali koi se koristat vo na{iot sekojdneven `ivot

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, videoprezentacija

Materijali i otpad

83

1

Otpad

Voved
Vo prirodata, otpadniot materijal od eden organizam obi~no stanuva obrok ili resurs za drug organizam. Na primer, pticite gi koristat iskr{enite granki ili padnatite listovi za da gi izgradat svoite gnezda; mikroorganizmite i crvite vo po~vata gi pretvoraat listovite i mrtvite `ivotni vo humus, koj pak stanuva hrana za rastenijata, a organskite materii vo vodata, kako {to e `ivotinskiot otpad ili listovite vo raspa|awe, obezbeduvaat hrana za vodnite mikroorganizmi. Ogromnite koli~ini energija i materijali {to gi tro{i op{testvoto sozdavaat mnogu otpad (|ubre), koj gi zagaduva vozduhot, vodite i po~vata. Ova zagaduvawe, predizvikuva seriozni zakani za globalnata `ivotna sredina. Lu|eto sozdavaat otpad vo koli~ini so koi sé pote{ko mo`at da se spravat na soodveten na~in, pa naskoro mo`e da se soo~at so sostojba da se zatrupaat so otpad. Vo sovremenoto op{testvo 80 % od vkupniot otpad poteknuva od zemjodelskite, industriskite ili rudarskite aktivnosti. Ostanatite 20 % poteknuvaat od doma}instvata. Golem del od ona {to go frlame od domot (plastika, metal, hartija, staklo i organski materijali) mo`e da se reciklira.

Aktivnosti
Istra`uvawe za otpadot

1 2

Prezentirajte im gi na u~enicite informaciite od vovedot. Objasnete deka ~ovekovite aktivnosti sozdavaat ogromni koli~ini cvrst otpad. Zapostavuvaweto na problemot i negri`ata ~esto predizvikuvaat u{te pogolemi problemi. Pokraj toa {to vizuelno ja nagrduva `ivotnata sredina, toj ja zagaduva, a mo`e da bide i izvor za {irewe na zarazni bolesti. Pobarajte od u~enicite da go prou~at otpadot od svojot dom. • Stavete gi site materijali na kup. Dodajte gi otpadocite od ko{nicata za hartieni otpadoci od u~ilnicata, i podelete go kupot spored vidot otpad: hartija, metal, staklo, plasti~en otpad, organski otpad, itn. Izmerete gi. Kakva e zastapenosta na razli~nite vidovi otpad? Povedete diskusija: koj bi mo`el da gi frli razli~nite vidovi otpad?

@ivoten ciklus na materijalite

1 2

Objasnete deka pra{awata povrzani so otpadot mo`e podobro da se razberat so ispituvawe na `ivotniot ciklus na materijalite od koi toj e sostaven, po~nuvaj}i od nivnoto dobivawe do krajnoto otstranuvawe (na pr. so deponirawe). Materijalite stanuvaat otpad kako posledica na razli~nite proizvodni procesi i upotrebata. Pokraj toa {to ispu{taat odredeni zagaduva~ki materii vo vozduhot i vodata (nare~eni emisii), proizvodnite procesi re~isi sekoga{ sozdavaat i nekoi neupotreblivi ostatoci koi zavr{uvaat kako otpad. Podelete ja poemata „Masa" od Julian Tuvim na str. 88. Pro~itajte ja zaedno i utvrdete gi razli~nite fazi {to se potrebni da se napravi masata. Dopolnete so informacii za fazite koi ne se spomnati vo poemata.

3

Podgotvete sli~na {ema za klupite vo u~ilnicata. Vo najgolem broj u~ili{ta se koristat klupi napraveni od metalna konstrukcija pokriena so iverka ({per-plo~a), presvle~ena so laminat. [perplo~ite obi~no se izraboteni od presuvani drveni struganici, koi se me|usebno povrzani so lepilo. Obi~no povr{inata na {perplo~ata ne e oboena, tuku e pokriena so laminat, t.e. na nea se lepi ve{ta~ki materijal, naj~esto PVC, koj dava podobar izgled i go prodol`uva `ivotniot vek na klupata.

84

Materijali i otpad

Otpad

4

Prika`ete im go na oddelenieto edukativniot film „Zagaduvawe i otpad" od DVD. Diskutirajte zaedno. Obidete se da odgovorite na slednive pra{awa: • Zo{to koli~inata na sozdaden otpad postojano se zgolemuva? • Koj pridonesuva za toa? • Koj, spored filmot, mo`e da pomogne vo razre{uvawe na problemite?

1

Koi materijali se poprifatlivi?

1 2 3 4 5

Edna sedmica pred realizacijata na planiranata lekcija, dajte im na u~enicite zada~a da ja procenat koli~inata na polietilenski kesi koi vleguvaat vo nivnite domovi so proizvodite koi gi kupuvaat vo period od edna sedmica. Presmetajte go brojot na kesite koi se upotrebeni pri kupuvawa vo va{iot grad ili selo vo period od edna godina, koristej}i gi podatocite koi vi gi dale u~enicite, kako i brojot na lu|e koi `iveat tamu. Obidete se da najdete sli~ni informacii od prodavnicite i iskoristete gi za da gi sporedite va{ite presmetki. Diskutirajte so u~enicite za metodot na presmetuvawe. Rezultatot od presmetkite - golemiot broj distribuirani kesi za ednokratna upotreba, najverojatno }e gi iznenadi u~enicite. Pra{ajte gi u~enicite {to mo`e da se napravi za da se namali ovaa koli~ina.

Objasnete deka koga treba da izbereme me|u predmetite napraveni od razli~ni materijali, a se dvoumime koj od niv e podobar od gledna to~ka na `ivotnata sredina, dobro e da se zapameti deka, kako op{to pravilo, najdobar izbor e proizvodot napraven od prirodni materijali. Ovoj pristap treba da se praktikuva sekoga{ koga e mo`no toa, iako e o~igledno deka `ivotot denes e nezamisliv bez ve{ta~ki proizvodi. Mnogu predmeti koi sekojdnevno gi koristime mo`e da se napravat samo od ve{ta~ki materijali. Vo mnogu slu~ai, ve{ta~kite proizvodi se popogodni za koristewe vo sporedba so tradicionalnite, od pri~ina {to se higienski (pr. {pricovite), podolgotrajni, pofunkcionalni (na pr. mebel za gradina koj izlo`en na nadvore{ni atmosferski vlijanija i koj lesno se odr`uva). Razgledajte go tekstot Otpad i... otpad. Podelete go nastavnoto liv~e „Koi materijali se podobri". Objasnete gi oznakite za materijalite koi se upotrebeni. Pobarajte od oddelenito da ispita od koi materijali se (ili bi mo`ele da bidat) napraveni predmetite dadeni vo po~etokot na informativnoto liv~e. Na dolniot del od listot napi{ete gi imiwata na drugi predmeti predlo`eni od u~enicite i dozvolete im da prodol`at da diskutiraat vo pomali grupi. Re{enieto vo nekoi slu~ai nema da bide problem, me|utoa nekoi odgovori mo`e da se poka`at kako prili~no te{ki.

6

Vnimavajte! Laminati!

1

Pobarajte od u~enicite da donesat razli~ni pakuvawa od mleko: stakleno {i{e, plasti~no {i{e; „kartonsko" (tetrapak) pakuvawe od pasterizirano mleko (so vnatre{na strana napravena od folija, a nadvore{na od karton); „kartonsko" (tetrapak) pakuvawe so znakot UHT (sostaveno od: plasti~na folija, aluminiumska folija, siv karton, bela pe~atarska hartija). Analizirajte ja strukturata na pove}eslojnite pakuvawa. Polesno e da se vidat site sloevi na „kartonskite" (tetrapak) kutii dokolku gi prese~ete/skinete dijagonalno. Po~nete ja lekcijata so aktivnost na nekolku u~enici so cel da vidite kako }e gi oddelat sloevite na „kartonskoto" (tetrapak) pakuvawe so znakot UHT (pove}e informacii za ovaa oznaka }e najdete vo primerot „Ednostavni i laminirani materijali". Ova e natprevar bez pobednik.

2

Materijali i otpad

85

1

Otpad

3

Objasnete deka ednostavnite materijali kako: drvo, metal, hartija i plastika sé pove}e se zamenuvaat so materijali koi se sostojat od nekolku razli~ni sloevi. So toa se podobruva kvalitetot na krajniot proizvod. Vakov primer e klupata spomenata pogore. Koga iverkata se pokriva so sloj od ve{ta~ki materijal, se dobiva povr{ina koja e istovremeno cvrsta kako drvo i mazna kako ve{ta~ki materijal. Slu~ajot so UHT „kartonskoto" (tetrapak) pakuvawe za mleko e sli~en. Toa e napraveno od nekolku sloevi: karton, hartija, aluminiumska folija i folija napravena od ve{ta~ki materijal. Kako rezultat na ovaa kombinacija na materijali, se dobiva pakuvawe koe gi ima karakteristikite na site ovie materijali: pakuvaweto e cvrsto kako kartonot, neproyirno kako aluminiumskata folija, otporno na toplina i nepropustlivo za voda kako ve{ta~ki materijal, i na nego mo`e da se pe~ati kako na hartija. Obrnete vnimanie deka, pokraj o~iglednite prednosti, postojat i nekoi lo{i strani. Vakvite pove}eslojni (laminirani) materijali ne mo`e da se recikliraat po nivnata upotreba, odnosno otkako }e bidat frleni kako otpad. Pri~inata za toa e {to tehnologijata za nivno reciklirawe e skapa i poneisplatliva od tehnologiite za reciklirawe na ednostavnite materijali. Pretstavete mu gi na klasot dopolnitelnite informacii dadeni vo tekstot „Ednostavni i laminirani materijali". Pobarajte od u~enicite da napravat sporedba kolku otpad se sozdava od kartonski pakuvawa od mleko i sok, a kolku od u~ili{na klupa. I vo dvata primera, laminiraweto go prodol`uva `ivotniot vek na predmetot. Vo slu~ajot so mlekoto, kartonskata kutijata obezbeduva negova trajnost vo period od 1 do 2 dena. Vo slu~ajot so u~ili{nata klupa, laminiraweto zna~ajno go prodol`uva nejziniot `ivoten vek.

4

Sledni aktivnosti
• Postavete im na u~enicite zada~a da go analiziraat `ivotniot ciklus na razli~nite materijali: hartija, staklo, organski materijali, razli~ni metali i plastiki. Ohrabrete gi da gi podelat svoite novi soznanija so nivnite semejstva.

Otpad i... otpad
Vo edno oddelenie se javi problem pri analizata i ocenata na nekoi ednostavni u~ili{ni pomagala. Nastavnikot se po`ali deka iako negovite u~enici znaele deka drvenite linijari se pomalku {tetni za `ivotnata sredina, tie sepak pove}e sakale da koristat plasti~ni, bidej}i pove}e im se dopa|ale. Da napravime sporedba pome|u u~ili{nite pomagala napraveni od dvata razli~ni materijala. Ne postoi seriozno ograni~uvawe pri izborot na ednostavnite u~ili{ni pomagala kako {to se linijarite. Drveniot linijar, ne sozdava problem kako otpad. Duri i ako ne vodime premnogu gri`a za drveniot linijar i go frlime, toj vo `ivotnata sredina se razlo`uva brzo i bez {tetni posledici. Od druga strana, brojot na plasti~ni linijari koi se frlaat e tolku nezna~itelen, pa mo`e da se smeta deka i tie ne predizvikuvaat seriozni problemi kako otpad. Linijarite mo`e da se koristat so godini pred tie da stanat otpad. Procenata za plasti~nite {i{iwa vo koi se pakuvaat razli~ni vidovi pijalaci, pak, e sosema razli~na situacija. Ova stanuva o~igledno ako se vidi {to sodr`i eden kontejner za otpad. Da se bara plasti~en linijar vo kupovite plasti~ni {i{iwa e isto kako da se bara igla vo stog seno. Kupuvaweto na plasti~ni u~ili{ni pomagala ~esto se opravduva so toa deka taka, vsu{nost, gi za{tituvame {umite. Ova opravduvawe ne mo`e da bide prifateno, bidej}i plastikata se proizveduva od nafta, a eksploatacijata na nafta e {tetna za `ivotnata sredina. Iako plasti~nite linijari ne se problem kako otpad, toa ne zna~i deka treba sosema da se napu{ti upotrebata na drvo i drugi prirodni materijali. Toa {to vo dadenite primeri nema golema razlika kako otpad, ne go menuva faktot deka koristeweto na predmeti napraveni od drvo ili drugi biorazgradlivi materijali od prirodno poteklo, pretstavuva zna~aen element na `ivotniot stil naso~en kon za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Poentata e da se formiraat ne samo odredeni stavovi kaj u~enicite, tuku i da se gradi estetski vkus, spored koj, drveniot linijar }e bide poatraktiven.

86

Materijali i otpad

Otpad

Hartija i ambala`a/pakuvawa UHT
Znakot UHT na kartonskata ambala`a za mleko e kratenka od angliskiot izraz „ultravisoka temperatura." Ova zna~i deka mlekoto e spakuvano vo kutijata pri temperatura od okolu 130ºC i pod pritisok. Visokata temperatura gi ubiva site mikroorganizmi koi mo`at da go rasipat mlekoto. Pritisokot go spre~uva navleguvaweto na bakteriite od nadvor, vo mlekoto i vo pakuvaweto. Ovaa tehnologija go prodol`uva vekot na traewe na mlekoto.

1

(Ne)ekolo{ka hartija
Izrazot „ekolo{ka hartija" se koristi tolku ~esto {to doveduva do toa da se zaboravi koja hartija e navistina „ekolo{ka", t.e. ne ja zagrozuva `ivotnata sredina vo koja bilo faza od nejzinoto proizvodstvo, upotreba i reciklirawe. Nekoi procesi za proizvodstvo na hartija, sepak, voop{to ne pretstavuvaat zakana za `ivotnata sredina. Otpad Otpadot koj se sozdava pri proizvodstvo na hartija od celuloza e eden od naj{tetnite vidovi otpad za `ivotnata sredina. Belewe Hartijata koja ne e izbelena se smeta za „siva". Hartijata se izbeluva od ~isto estetski pri~ini. Vo minatoto, za izbeluvawe se koristele soedinenija koi sodr`at hlor, me|utoa denes se koristi kislorod (vo forma na vodoroden peroksid), koj se smeta za pomalku {teten za `ivotnata sredina. Mo{ne e va`no hartijata koja se koristi za direktno pakuvawe na hrana (na pr. hartija za zavitkuvawe na gricki, filtri za kafe) da ne se izbeluva! Namaluvawe na poroznosta na hartijata Neobrabotenata hartija ima rapava, neramna povr{ina. Za da se dobie mazna povr{ina, na hartijata í se dodavaat polnila (na pr. kaolin-eden vid bela glina), pa potoa se vitka vo rolna. Sekoga{ koga namenata na hartijata dozvoluva, a vo interes na `ivotnata sredina, ovoj proces se izostavuva. Proizvedenata hartija e pogruba/porapava, so vidlivi prekr{uvawa, koi pe~atarite gi narekuvaat pori. Nanesuvawe prevlaki vrz hartijata Hartijata mo`e da se proizvede so osobeno mazna povr{ina so nanesuvawe prevlaki. Vakov vid hartija naj~esto se koristi za pe~atewe na propagandni materijali. Otpadot od ovoj vid hartija pretstavuva golem problem, bidej}i procesite za negovo reciklirawe se komplikuvani i skapi. Polirawe Za nekoi specifi~ni nameni, po pe~ateweto, hartijata se polira ili duri i se presvlekuva so ve{ta~ki materijal kako dopolnitelen zavr{en proces. Ova razubavuvawe na hartijata sosema go onevozmo`uva recikliraweto na sozdadeniot otpad.

Materijali i otpad

87

Otpad

Nastavno liv~e
88

„Masa" Julijan Tuvim (1894-1953)
Vo {umata raste{e drvo tolku visoko {to negovata mo}na kro{na dostiga{e do neboto. A drvose~a~ite po~ustvuvaa koj e kral na {umata, i im treba{e cel den da zavr{at so svojata namera. Nivnite kowi te{ko go vle~ea ise~enoto steblo, no uspeaja da stignat do prodavnicata vo gradot. Ostrite pili glodaa po korata na drvoto, se~ea i se~ea - dolgo po samrakot. Drvoto se pretvori vo trupec, a potoa vo {tici dovolno dobri za da gi kupi eden zanaet~ija. Ovoj ~ovek be{e od Var{ava, Adam be{e negovoto ime, i be{e poznat po svoeto drvodelsko majstorstvo. Toj mere{e i se~e{e so golem elan i ne zastana sé duri ne ja sklopi novata masa. Ete kolku rabota, pot i potro{eno vreme mo`e da ~ini edna ednostavna masa.

„Masa" Julijan Tuvim (1894-1953)
Vo {umata raste{e drvo tolku visoko {to negovata mo}na kro{na dostiga{e do neboto. A drvose~a~ite po~ustvuvaa koj e kral na {umata, i im treba{e cel den da zavr{at so svojata namera. Nivnite kowi te{ko go vle~ea ise~enoto steblo, no uspeaja da stignat do prodavnicata vo gradot. Ostrite pili glodaa po korata na drvoto, se~ea i se~ea - dolgo po samrakot. Drvoto se pretvori vo trupec, a potoa vo {tici dovolno dobri za da gi kupi eden zanaet~ija. Ovoj ~ovek be{e od Var{ava, Adam be{e negovoto ime, i be{e poznat po svoeto drvodelsko majstorstvo. Toj mere{e i se~e{e so golem elan i ne zastana sé duri ne ja sklopi novata masa. Ete kolku rabota, pot i potro{eno vreme mo`e da ~ini edna ednostavna masa.

Iskopirajte go nastavnoto liv~e i podelete go na u~enicite taka {to }e go prese~ete listot na polovina. Na toj na~in }e za{tedite hartija!

Otpad

Koi materijali se dobri?
Materijal Staklo, kamen, beton Ve{ta~ki Metali materijali (vklu~uvaj}i i sinteti~ki vlakna) PET?? aluminium Materijali od rastitelno poteklo 0

Nastavno liv~e

Proizvod {i{e za bezalkoholni pijalaci

stakleno za pove}ekratna upotreba stakleno za edna upotreba staklo staklo 0 staklo (+ metal)?? staklo -

~a{a prozorec linijar {pric {i{e za pesticidi {i{e za motorno maslo LP-plo~a ceda~ za ovo{je velosipedski gumi prikolki za kampuvawe kesi za kupuvawe maici, pantaloni hulahopki mijalnici

razli~no staklo razli~ni materijali?? razli~ni materijali plastika PET PE + 0 aluminium, ~elik ~elik (+ staklo) aluminium, ~elik -

0 0 drvo 0 0 0 0

Podvle~eno ime na materijalot ?? Pra{alnici po imeto Imeto e precrtano Bez ime Ime na surovinata (+ druga surovina) 0 -

Najsoodvetniot materijal od ponudenite vo konkretniot slu~aj. Materijal koj ima zna~itelni negativni posledici vo konkretniot slu~aj. Materijal koj e sosema nessodveten za ovoj proizvod. Izborot na materijal ne e va`en vo smisla na vlijanie vrz `ivotnata sredina. Proizvod koj sodr`i elementi napraveni od razli~ni surovini. Koristeweto na ovoj vid materijal e nevozmo`no (pr. koristewe na materijali od rastitelno poteklo za pravewe {pricovi). Koristeweto na ovoj vid materijal e vozmo`no, no ne se koristi bidej}i postojat drugi posoodvetni materijali.

89

2

Otpad

Upravuvawe so otpad
Avtori: Jacek Schindler, Kliment Mind`ov Adaptacija: Vesna Veljanovska - Miladinova, Valentina Nedelkovska, Liljana Peeva

Glaven koncept

Procesot na pristapuvawe kon Evropskata unija vklu~uva nekoi radikalni promeni vo stavot kon otpadot vo Centralna i Isto~na Evropa 5 nezavisni aktivnosti, 1 ~as za sekoja Koj bilo U~ilnica, diva deponija (ako e izvodlivo) Posteri Hemija, biologija, fizika • Da se zapoznaat u~enicite so na~elata i dobrite praktiki vo upravuvaweto so otpadot Predavawe, diskusija, davawe idei

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Dinami~niot razvoj na industrijata i zgolemuvaweto na potro{uva~kata se pri~ina za sozdavawe na sé pogolemi koli~ini otpad. Okolu 80 % od otpadot koj se sozdava e rezultat na zemjodelskite, industriskite i rudarskite aktivnosti. Ostatokot od 20 % e otpad sozdaden od doma}instvata, od koj golem del mo`e povtorno da se upotrebi ili preraboti (plastika, metal, hartija, staklo, biorazgradlivi organski materii). Efikasnoto upravuvawe so otpadot ovozmo`uva da se izbegne zastra{uva~kata perspektiva za idnite generacii - da bidat zatrupani so kupi{ta otpad. Evropskata unija vovela strogi zakoni koi se odnesuvaat na postapuvaweto so otpad. Otstranuvaweto na otpadot na deponii bez prethodna selekcija e diskriminacija za onie vidovi otpad {to mo`at povtorno da se upotrebat ili prerabotat. Samo onie vidovi otpad koi ne mo`at da se prerabotat, na primer so reciklirawe, smeat da se deponiraat.

Aktivnosti
Na~ela na upravuvawe so otpadot

1 2 3

Zapo~nete go ~asot so objasnuvawe na su{tinata na upravuvaweto so otpadot koristewe na surovinite i otstranuvawe na otpadot. Koristete gi informaciite od vovedot i od poglavjeto „Otpad" od CD-romot, kako i planot za lekcijata „Materijali i otpad". Pretstavete gi ~etirite na~ela na dobroto upravuvawe so otpadot, koristej}i gi informaciite od str. 97 i potkrepete gi so soodvetni primeri. Objasnete deka postojat nekolku pristapi pri upravuvaweto so otpadot: • namaluvawe na koli~inata otpad koj se sozdava zna~i namaluvawe na potro{uva~kata na energija i materijali. Ova e najefikasniot pristap, bidej}i sekako doveduva do namaluvawe na koli~inite na sozdaden otpad, a ottuka i do namaluvawe na tro{ocite i naporite za spravuvawe so otpadot;

90

Upravuvawe so otpad

Otpad

• •

• •

povtorno koristewe - pokraj mnogu pridobivki, isto taka {tedi pari; selekcija (odvoeno sobirawe) na odredeni vidovi otpad - mnogu vredni materijali mo`at povtorno da se koristat, a pri koristeweto na reciklirani materijali se tro{i pomalku energija otkolku koga se koristat surovini; kompostirawe - vrednite organski materijali se vra}aat vo prirodniot proces na kru`ewe na materijata; gore˙eto na otpadot vo specijalni postrojki ja iskoristuva energijata sodr`ana vo otpadot i go namaluva nagoviot obem - metod koj mnogu se koristi vo razvienite zemji, no koj, dokolku se sprovede na na~in so koj ne se zagrozuva `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, e mnogu skap. deponirawe - otpadot se skladira nad ili pod (na pr. vo napu{teni rudnici) povr{inata na zemjata

2

4 5 6 7 1 2

Pred lekcijata, napi{ete gi slednive zborovi so golemi bukvi na list hartija (sekoj zbor na poseben list): otpad, |ubre, otpadok, upravuvawe so otpad, frlawe na otpad, zakoni i propisi, postapuvawe so otpad, postrojka za gorewe otpad, selekcija (odvoeno sobirawe) na otpad, privremeno skladirawe otpad, reciklirawe, kompostirawe, izme{an otpad, gorewe otpad i zagaduva~ot pla}a. Zamolete 15-mina dobrovolci da izberat eden od listovite hartija. Pobarajte da se podelat vo dve grupi: prvata grupa za izrazite povrzani so na{ite stari idei, a vtorata grupa za izrazite povrzani so sovremenite idei za upravuvawe so otpadot. Dali postojat izrazi koi mo`e da se primenat kaj dvete grupi? Pobarajte od dobrovolcite da se opredelat i da ka`at na koja grupa í pripa|aat.

Dozvolete i ostanatite u~enici da u~estvuvaat vo diskusijata.

Da se bide ili ne...
Pretstavete mu go na oddelenieto sledniov slu~aj: Sakate da kupite nov TV-aparat, iako stariot sé u{te raboti. [to mo`e da napravite so stariot TV? Zamolete eden dobrovolec da gi napi{e mo`nite na~ini na postapuvawe na tabla. Eve nekoi od tipi~nite na~ini na postapuvawe: • Odlo`ete go kupuvaweto na nov TV dodeka stariot sé u{te raboti. • Dajte go stariot TV-aparat na nekoj koj nema, ili ne mo`e da si dozvoli da kupi. • Najavete deka }e go podarite ili }e go prodadete za mnogu mala suma. • Odnesete go stariot TV-aparat vo prodavnica za polovna stoka. • Od kutijata na TV-aparatot napravete saksija, a rezervnite delovi odnesete gi vo servis za popravka na TV. • Vrz nego stavete prekrivka i koristete go kako masi~ka vrz koja }e stoi noviot TV-aparat. • Odnesete go TV-aparatot vo podrum i ~uvajte go tamu „za sekoj slu~aj". • Odnesete go TV-aparatot vo druga soba, za da mo`e da go koristite vo isto vreme so noviot. • Odnesete go TV-aparatot na deponija.

Upravuvawe so otpad

91

2

Otpad

3

Otkako }e gi zapi{ete site mo`nosti na tablata, pobarajte od u~enicite da gi procenat spored slednive kriteriumi: • Dali }e go spre~ite sozdavaweto na otpadot, a so toa i negovoto deponirawe so namaluvawe na potro{uva~kata (odlukata da ne kupite nov TV-aparat)? 1 poen • Dali }e go spre~ite sozdavaweto na otpadot so obidot da se prodol`i `ivotniot vek na TV-aparatot koj pove}e ne vi e potreben ? 2-4 poeni • Dali mo`ete da mu najdete nova primena na TV-aparatot? 5-6 poeni • Dali noviot TV-aparat pridonesuva kon zgolemuvawe na potro{uva~kata (podolgo vreme pominato pred TV, ve pravi pozavisni od TV)? 7-8 poeni • Dali smetate deka stariot TV-aparat e otpad? 9-10 poeni dokolku va{iot odgovor e „da". Najdobri predlozi se onie so najmal broj poeni. Naso~ete im go vnimanieto na u~enicite na u{te dva kriteriuma (bez da im davate poeni). Dali ovie mo`nosti mo`at da se realiziraat vo ramkite na lokalnite uslovi (na primer, dali vo blizina postoi mesto kade {to mo`e da gi prodadete starite TV-aparati)? Dali ovaa ideja e inovativna? Ovde bi mo`ele da poso~ite nekoi netradicionalni idei koi, isto taka, se interesni i kreativni.

4 5

Na kraj, podredete gi mo`nostite spored nivnata podobnost za `ivotnata sredina, mo`nost za realizira˙e i originalnost. Razmislete za drugi sli~ni primeri koi }e mu gi pretstavite na oddelenieto.

Organski (biorazgradliv) otpad podarok za prirodata

1 2

Pretstavete im go na oddelenieto sledniov slu~aj: se~eweto/potkastruvaweto na ovo{nite drvca ili potkastruvaweto/kalemeweto na vinovite lozi sozdava golemi koli~ini organski otpad. [to mo`e da napravime so nego?

• • • • • • • •

Zamolete eden dobrovolec da gi napi{e mo`nostite na tabla. Eve nekoi od tipi~nite mo`nosti. Organskiot otpad mo`e da bide: transportiran do oddale~eno mesto, kade {to nema nikomu da mu pre~i (pr. dlaboko vo {umata) transportiran na deponija za otpad ise~en na par~iwa i iskoristen kako prekrivka na po~vata, so cel da ja zadr`i vlagata i da ja za{titi po~vata od su{ewe ili za smrznuvawe ise~en na par~iwa, spakuvan, staven vo vre}i i prodaden kako prekrivka za po~vata ise~en na par~iwa i potoa kompostiran prodaden na fabrika za prerabotka na drvna gra|a za proizvodstvo na iverki ili {per-plo~i prodaden na fabrika za da bide preraboten vo hartiena masa i iskoristen za pravewe pakuvawa (pr. kartonska ambala`a za jajca) isu{en i sogoren kako ogrevno drvo

3

Otkako }e gi napi{ete site idei na tabla, pobarajte od u~enicite da gi ocenat soglasno slednite kriteriumi. Kako se tretira otpadot: • kako |ubre (1-2 poena) • kako biorazgradliv materijal (3-5 poeni) • kako industriski materijal (6-8 poeni)

92

Upravuvawe so otpad

Otpad

Najdobri predlozi se onie so najgolem broj poeni. Poso~ete drugi dva kriteriuma (bez da im davate poeni): • Dali ovie sugestii mo`e da se realiziraat vo ramkite na lokalnite uslovi (na primer, dali u~enicite ja zemale predvid fabrikata vo okolinata, koja koristi drven otpad, ili prodavnicata vo koja se prodava prekrivka za po~vata ili kompost, itn.)? • Dali ovaa ideja e inovativna? Ovde bi mo`ele da poso~ite nekoi netradicionalni idei koi, isto taka, se interesni i kreativni.

2

4

Na kraj, podredete gi sugestiite spored nivnata podobnost za `ivotnata sredina,, mo`nosta da se sprovedat i originalnost. Razmislete za drugi sli~ni slu~ai koi }e mu gi pretstavite na klasot. Objasnete deka organskiot otpad e mnogu zastapen vo doma{noto |ubre/otpad. Ova e va`no od gledna to~ka na negova ponatamo{na prerabotka, glavno, preku kompostirawe. Pravilnoto kompostirawe nema negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina; naprotiv, na prirodata í go vra}a mnogu va`niot organski materijal, koj inaku bi bil ostaven na deponija za otpad. Kvalitetot na kompostot zavisi od toa kolku dobro sme go odvoile biorazgradliviot otpad od ostatokot doma{en otpad. Dokolku organskite supstancii se stavat vo ist kontejner so ostanatiot otpad, tie stanuvaat beskorisni. Od edna strana, tie ne mo`at da se koristat za gradinarski celi, bidej}i se izme{ani so drug vid otpad (na pr. so skr{eno staklo ili otpad koj sodr`i toksi~ni supstancii). Od druga strana, kvalitetot na ostanatiot del od otpadot, koj mo`e, isto taka, da se koristi, }e se vlo{i. Pretstavete im gi na oddelenieto postapkite za pogotvuvawe kompost, so koristewe na nastavnoto liv~e za kompostirawe Pottiknete gi u~enicite koi `iveat vo ku}i so gradini da po~nat da go kompostiraat organskiot otpad {to go frlaat nivnite semejstva.

Otpadot vo na{iot grad ili selo

1

Ispratete nekolku u~enici vo komunalno pretprijatie {to se zanimava so upravuvawe so otpad (sobirawe, transportirawe, skladirawe, deponirawe itn.), pokanete eden od nivnite vraboteni da go posetat va{eto oddelenie ili sretnete se so niv vo nivnite prostorii. Razgovarajte so pretstavnik od lokalnoto komunalno pretprijatie za upravuvawe so otpad. Razgovarajte kako se postapuva so otpadot vo va{iot region. Diskutirajte za slednive pra{awa: • Dali se pokrivaat tro{ocite povrzani so sobiraweto i transportiraweto na otpadot? • Dali taksata zavisi od koli~inata otpad koj go prezema komunalnoto pretprijatie? • Dali sostojkite koi mo`e da se recikliraat se sobiraat odvoeno? Dokolku e ova slu~aj, dali tro{ocite za selektivnoto sobirawe i transport vlijaat vrz visinata na taksite? • Dali postojat divi deponii? Zapoznajte gi u~enicite so primerot: Gradot nare~en „nesovesen", na str. 96. Sporedete go ovoj primer so sostojbata vo va{iot grad ili selo. Diskutirajte dali vospostaveniot sistem e efikasen. Dali gi stimulira gra|anite da ja namalat koli~inata sozdaden otpad? Kako mo`e da se podobri ovoj sistem? Razgledajte nekoi mo`nosti za podobruvawe na upravuvaweto so otpadot vo va{iot region. Napi{ete gi na tabla. Izberete nekolku u~enici koi vo ime na celoto oddelenie }e napi{at pismo do op{tinskoto komunalno pretprijatie.

2

3

Upravuvawe so otpad

93

2

Otpad

Gore˙e
Objasnete deka mnogu lu|e smetaat deka goreweto e efikasno re{enie za problemot so otpadot. Ovie se nekoi od naj~estite pridobivki koi neopravdano (bez da se zemat predvid {tetnite posledici) se pripi{uvaat na goreweto: • Vo domovite, gore˙eto na |ubreto vo pe~ki pomaga vo zagrevaweto na domovite vo zimskiot period. Pokraj toa, ne se pla}a za negovoto sobirawe i prevoz • Goreweto na industriskiot otpad vo fabrikite „gi spasuva" od pla}awe za negova prerabotka. • Goreweto na slamata na poliwata go eliminira problemot na nejzinoto sobirawe i transport.

Pakuvawe

1 2

Za vreme na pauzata obezbedete edno pakuvawe gumi za ˇvakawe. Pretpostavete deka pakuvaweto zaedno so sodr`inata e del od otpadot koj bil deponiran. Sekako deka, nikoj ne frla neupotrebena guma za ˇvakawe, a u{te pomalku celo pakuvawe. No, vo na{iov slu~aj frlaweto na pakuvaweto zaedno so gumite sodr`ani vo nego e dobar hipoteti~ki primer, bidej}i se napraveni od razli~ni materijali (hartija, celofan, aluminiumska folijata, i organska materija), t.e. od razli~ni komponenti, sli~ni na |ubreto koe go frlame od domovite. Pakuvaweto na gumite za ˇvakawe podelete go na negovite sostavni materijali. Pra{ajte gi u~enicite {to mo`e da se napravi so niv. Tie treba da znaat deka hartijata i kartonot treba da se ispratat na reciklirawe, celofanot i aluminiumskata folijata mo`at da se recikliraat, a gumata za ˇvakawe da se kompostira. Sega, zamislete deka vo va{iot region postoi pe~ka za gorewe na doma{niot otpad. U~enicite neka pogoduvaat koi sostojki od pakuvaweto na gumite za ˇvakawe bi mo`ele da gorat i {to bi ostanalo kako rezultat na goreweto. Obrnete im vnimanie na pepelta koja sekako }e se dobie kako ostatok od goreweto, na ~adot koj }e se emituva vo vozduhot i koj }e go zagadi vozduhot, a mnogu vredniot materijal, aluminiumska folijata, }e ostane vo ostatokot zaedno so pepelta i potoa, te{ko }e mo`e da se reciklira. Razjasnete koja e razlikata me|u otpadot od doma}instvata i otpadot dobien kako rezultat na selektira˙eto na pakuvaweto na gumite za ˇvakawe. Poso~ete deka nekoi sostojki od neselektiraniot otpad koj go frlame od domovite sodr`at mnogu voda. Za da se sogori ovoj otpad potrebno e golemo koli~estvo energija, bidej}i: prvo, ovaa voda treba da se otstrani, t.e. da ispari, a potoa da sogori samiot otpad, t.e. na razli~ni temperaturi da sogori negovata heterogena masa

3 4 5

Ma|epsan krug

1

Razgledajte eden hipoteti~en primer za selo ili grad {to go gori svojot otpad. Pred lekcijata, zamolete {est dobrovolci da razmislat kakvi bi bile stavovite/mislewata na eden gra|anin, pretstavnik na firmata {to ja ispora~ala postrojkata za gore˙e, rabotnik, sosed, zemjodelec i po`arnikar.

94

Upravuvawe so otpad

Otpad

2

Davajte idei i argumenti „za" i „protiv" gore˙eto i zapi{ete gi na tabla. Tie bi mo`ele da bidat: Argumenti „ZA" gore˙e • Goreweto na otpadot }e go namali negovoto koli~estvo. • Ostatokot od gore˙eto na otpadot - pepelta ima mnogu pomala masa vo sporedba so otpadot koj bil podlo`en na gorewe {to go olesnuva transportot do deponijata za otpad. • Gore˙eto e priroden proces. Vsu{nost, sogoruva˙eto se odviva i vo na{ite tela kako del od negovite normalni funkcii. Od tie pri~ini, gore˙eto e proces koj ne pretstavuva zakana za `ivotnata sredina. • Gore˙eto na doma{niot otpad e eden vid reciklirawe. Se razlikuva od recikliraweto koe ovozmo`uva iskoristuvawe na materijata na otpadot kako sekundarna surovina, po toa {to gore˙eto vsu{nost ovozmo`uva iskoristuvawe na energijata sodr`ana vo otpadot. Goreweto, vsu{nost, e „reciklirawe na energijata". Argumenti „PROTIV" gore˙eto • Goreweto na rastitelnite ostatoci (strni{ta) na poliwata gi ubiva `ivotnite i mikroorganizmite, po~vata stanuva pomalku plodna, postoi rizik od po`ari, i ako vo blizina nema pat, mo`e da se slu~i nesre}a. Ovaa praktika naj~esto e rezultat na neznaewe ili, vo najdobar slu~aj, nedostig od idei. ]e bide mnogu poprofitabilno ako slamata prvo se sobere i se upotrebi za drugi nameni/celi, a potoa poliwata na koi ostanale ostatoci od rastenijata da se izoraat. • So frlawe otpad koj sodr`i sintetski materijali (osobeno PVC), lepila ili drugi hemikalii vo pe~kata, ili so negovo gorewe na otvoreno (na deponii, vo kontejneri), predizvikuvame sozdavawe na opasni hemiski soedinenija, vklu~uvaj}i i sozdavawe na visokokancerogenite soedinenija - dioksini. • Istite argumenti va`at i za gore˙eto na industriskiot otpad vo fabrikite. Koli~inite na opasnite produkti na goreweto mo`at da se svedat vo dozvoleni granici edinstveno so primena na sovremeni tehnologii, koi zna~at i visoki tro{oci. • Otpadot, isto taka, mo`e da bide povtorno upotreben ili recikliran.

2

3 4
• •

U~enicite, verojatno, }e donesat zaklu~ok deka ovoj metod ne e voop{to podoben za `ivotnata sredina. Poso~ete deka goreweto ne go uni{tuva otpadot. Goreweto, vsu{nost, e proces so koj se sozdavaat novi supstancii, a ottuka, i novi problemi. Podelete im ja na u~enicite tabelata koja gi prika`uva emisiite i otpadot od naj~esto koristenite procesi za postapuvawe so otpadot.

Sledni aktivnosti
Pobarajte informacii i materijali za lekcijata za selekcija/odvoeno sobirawe i reciklirawe otpad - mo`at da se najdat vo mnogu sovremeni tekstovi. Predlo`ete im na u~enicite da napravat plan za namaluvawe, povtorna upotreba i reciklirawe na razli~ni vidovi otpad. Ovoj plan mo`e da se objavi kako model vo u~ili{niot vesnik, ili da se postavi kako yiden poster na soodvetno mesto vo u~ili{teto. Napi{ete informacija za va{ata inicijativa i zamolete nekoi od novinarite da vi pomognat da ja objavite vo vesnicite. Najavete ja inicijativata preku lokalnata radiostanica.

Upravuvawe so otpad

95

2

Otpad

Emisii i otpad
Emisii i otpad od naj~estite procesi za gorewe otpad Proces Zgura (kg/t) Pra{ina Proizvodi na Otpadni (kg/t) neutralizavodi cijata (kg/t) (kg/t) 22,5 9,2 25,0 32,5 41,1 3,0 – – 500 Otpadni gasovi (emisii) (Nm3) 5.280 4.500 5.000

Suv Polusuv Vla`en

267 295 296

Zaklu~ok: goreweto ne go uni{tuva otpadot. Toa duri vodi do formirawe novi supstancii, a ottuka i novi problemi.

Gradot nare~en „nesovesen"
Vo gradot „nesovesen", be{e donesena odluka da se is~istat site divi deponii, a na gra|anite da im se obezbedat potrebnite sredstva za sobirawe i otstranuvawe/ deponirawe na otpadot {to sekojdnevno go sozdavaat. Gradskiot sovet kupi kontejneri, gi postavi na soodvetni mesta i potpi{a dogovor so kompanija od op{tinata da gi prazni kontejnerite. Sovetot odlu~i da gi ukine taksite za sobirawe na otpadot za da gi pottikne gra|anite da sorabotuvaat i da postapuvaat soodvetno so otpadot {to go sozdale. Divite deponii is~eznaa. Po odreden vremenski period, se ustanovi deka koli~inite otpad koi gi sozdavaat gra|anite od den na den stanuvaat sé pogolemi. Gra|anite bezobyirno frlaa vo kontejnerot sé {to ne im treba{e, duri i biorazgradliv otpad od kujnite i gradinarski otpad, kako listovi, slama i granki koi porano gi kompostirale. Gradskiot sovet mora{e da donese odluka gra|anite da pla}aat taksi srazmerno na koli~inata koja ja sozdavaat, t.e. spored brojot na kontejneri i kanti za otpad {to gi napolnile. Po voveduvaweto na taksite ~ija visina se odreduva{e spored koli~inata na sozdadeniot otpad, koli~inata na otpadot se namali. Ova mo`e da e rezultat na dobroto upravuvawe so otpadot. Od druga strana, pak, mo`ebi e rezultat na faktot {to gra|anite ednostavno go izgorele vi{okot otpad. Kako re{enie bila donesena odluka da se stavat kontejneri za selektivno/odvoeno sobirawe na otpadot koj mo`e da se reciklira. Ovie kontejneri gra|anite mo`ele da gi koristat besplatno.

96

Upravuvawe so otpad

Otpad

Na~ela vo bitkata so otpadot

2

Na~elo za spre~uvawe(prevencija) na sozdavawe otpad
Poefikasno e da se namali koli~inata sozdaden otpad otkolku da se podobrat metodite za postapuvawe so otpadot. Primer: pri gorewe na cvrstite fosilni goriva se sozdava otpad - zgura i leta~ka pepel, koi mo`at da ja zagadat po~vata, podzemnite vodi, da odzemaat del od prostorot koj bi mo`el da ima korisna namena i go nagrduvaat izgledot na predelot. Dokolku cvrstoto gorivo se zameni so priroden gas, zgurata i leta~kata pepel nema da se sozdadat.

Na~elo „zagaduva~ot pla}a"
Sekoj {to sozdava otpad mora da gi plati tro{ocite za bezbedno postapuvawe so otpadot {to go sozdal. Primer: ako vo okolinata na va{iot grad ili selo se nao|a fabrika koja sozdava otpad, site tro{oci za postapuvawe so ovoj otpad (sobirawe, transportirawe, otstranuvawe so deponirawe ili gorewe), treba da gi pokrie zagaduva~ot, t.e. fabrikata-sozdava~, a ne da gi pla}aat dano~nite obvrzanici.

Na~elo na pretpazlivost
Treba dobro da se predvidat site posledici koi vo idnina mo`at da bidat predizvikani od otpadot, pa iako sé u{te nema nau~ni dokazi deka ovie posledici }e se slu~at, treba da se prezemat neophodnite merki vedna{, bez da se ~eka da se slu~at mo`nite posledici. Primer: ova na~elo mo`e da se primeni vo procesot na podgotvuvawe proekti i diskusija za predlo`eni proekti i aktivnosti {to bi mo`ele da i na{tetat na `ivotnata sredina, so sproveduvawe na postapka za procena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina”. Gra|anite imaat pravo da u~estvuvaat vo vo javnite raspravi i da gi izrazat svoite mislewa i somne`i.

Na~elo na bliskost
Otpadot treba da se otstrani na deponijata koja e najblizu do mestoto kade {to se sozdava otpadot. Primer: najdobro e ekstrakcijata na surovinite (na pr. metalite) od rudite da se pravi vo okolinata na rudnicite/oknata, a sozdadeniot otpad odnovo da se vrati vo rudnicite. So ova se namaluvaat transportnite tro{oci do i od proizvodstvenite kapaciteti (transport na jalovina do deponii).

Upravuvawe so otpad

97

Otpad

Nastavno liv~e
98

Pogre{ni razmisluvawa
Gra|aninot Jas zemam industriski otpad od najbliskata fabrika za mebel. Zna~i, iverki i {per plo~i. Da, navistina malku mirisa koga gi goram, no ne pla}am za greewe. Koksot i jaglenot se mnogu skapi i od tie pri~ini ova za mene e najpogodno re{enie. Biznismenot Taksata za transportirawe otpad se zgolemi vo izminative nekolku godini. So gorewe na otpadot, jas vsu{nost gi namaluvam moite tro{oci. Rabotnikot Vistina e deka gazdata go gori ovoj plasti~en otpad, no toj ni obezbeduva rabota. Sosedot Mojot sosed vo negovata pe~ka gori otpad {to sodr`i plastika i lepila. Toa e apsolutno nepodnoslivo! Morame da gi zatvorame prozorcite za da se za{titime od gustiot ~ad koj izleguva od negoviot oxak. No, {to mo`e da napravime? Toj go pravi ova vo negoviot dom i sekoga{ koga }e mu pristapam da porazgovarame za problemot, mi veli da ne si go pikam nosot vo rabotite na drugite lu|e. Selanecot Sekoja godina ja goram slamata na poliwata i plevelot vo endecite. Ova e brz i evtin na~in da se oslobodam od nepotrebnata slama i da go spre~am {ireweto na plevelot. Po`arnikarot Sekako, goreweto na rastitelnite ostatoci na poliwata i plevelot vo endecite, kako i goreweto na otpadot doma, e nezakonsko. Treba da gi opomenuvame lu|eto koi go pravat toa, pa i da gi prijavime vo policija. No, jas `iveam tuka. Nema da gi potka`uvam lu|eto koi gi sretnuvam sekoj den.

Otpad

Mesto za kompostirawe
Kompost mo`e da se pravi od rastitelen otpad: slama, kompirovi lu{pi, listovi, mlad plevel (plevel koj nema seme), granki, ostatoci od hrana, treset, drveni delanki i drveni struganici, sa|i od drvo ili od treset (kompostni materijali). Kvalitetot na kompostot zavisi od vidot na sostojkite i nivniot soodnos, kako i od postapkata na kompostirawe. Kompostiraweto na organski otpad vo sad (komposter) e najednostavniot i najefikasniot na~in. Koga se izrabotuva komposter od {tici, mre`a, cigli ili drugi ekolo{ki materijali za `ivotnata sredina, ne zaboravajte deka sekako treba da obezbedite provetruvawe na materijalot koj se kompostira. Mestoto za kompostirawe treba da bide suvo i sen~esto, so {irina od okolu 1,5 m i dol`ina onolku kolku {to e potrebno. Komposterot treba da bide postaven vrz po~va (po`elno e vo vdlabnatina od 20 cm), koja se polni so isitneti granki, a po mo`nost i so treset (okolu 20 cm). Na ovaa podloga, koja }e gi zadr`i hranlivite supstancii navla`neti od kompostot, se stavaat otpadnite materijali, vo sloevi so debelina od 20 cm, i sekoj sloj se me{a so zemja. Gorniot del se oformuva vo piramida (prizma) so blaga kosina na stranite i koga }e dostigne visina od 1 do 1,5 m, se pokriva so 10 cm debel sloj zemja. Po dol`inata na vrvot na prizmata se pravi `leb koj, vo to~no odredeno vreme, se polni so voda so cel da se obezbedi potrebnata vlaga za kontinuirano razlo`uva˙e na kompostnite materijali. Sodr`inata na komposterot treba da se prevrti nekolku pati godi{no, no ne po~esto od sekoi dva meseca. Kompostniot materijal treba da se me{a taka {to gornite i dolnite sloevi stanuvaat sredi{ten sloj. Po poslednoto esensko me{awe, kompostot treba da se pokrie so listovi ili slama koi }e go za{titat od mrznewe. Humusot {to }e se dobie kako proizvod na kompostiraweto, }e bide gotov za edna godina. Pokraj kompostirawe na otvoreno, toa mo`e da se napravi i vo zatvoreni, izolirani sadovi vo koi, na odredeno vreme, se ufrluva vozduh. Ovoj vid komposteri ne dozvoluva gubewe na toplinata koja se sozdava vo procesot na kompostirawe kako rezultat na metabolizmot na mikroorganizmite koi go razgraduvaat materijalot. Otpadot, kompostiran so ovoj metod, sozreva mnogu pobrzo. „Sozreaniot" kompost e homogena masa. Kompostot dejstvuva pobrzo od prirodniot humus, t.e. rastenijata polesno ja apsorbiraat negovata sodr`ina. Se koristi vo esen ili prolet (20-40 kg na kvadraten metar nasad).

99

Nastavno liv~e

1

Hemikalii

Hemikaliite okolu nas
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Vesna Veljanova - Miladinova, Liljana Peeva

Glaven koncept

Sovremeniot na~in na `ivot bi bil nezamisliv bez hemikalii, no nivnoto proizvodstvo i upotreba treba da bidat prosledeni so postojana gri`a i odgovornost za `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket", razli~ni podvi`ni aparati koi rabotat na baterii Hemija, biologija, geografija • Da se ispitaat razli~nite na~ini na koi hemikaliite vlijaat vrz `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje • Da se nau~i kako se ~uvaat i kako bezbedno se rakuva so hemikaliite vo doma}instvata

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, davawe idei, filmovi

Voved
Nau~nicite otkrile pove}e od 10 milioni hemiski soedinenija (prirodni ili napraveni od ~ovekot). Okolu 100.000 od niv se vo proda`ba (za sekojdnevna upotreba i za industriski nameni), Sekoja godina, 200 do 300 novi hemikalii se voveduvaat na pazarot.

100

Hemikaliite okolu nas

Hemikalii

Procenite poka`uvaat deka sega{noto godi{no proizvodstvo na hemikalii vo celiot svet e okolu 400 milioni toni. Evropa e eden od najgolemite proizvoditeli na hemikalii vo svetot, bidej}i obezbeduva 38 % od potrebite na svetskiot pazar. Hemikaliite se pri~ina za zagri`enost. Golem del od niv go nao|aat svojot pat do milionite proizvodi koi gi koristat potro{uva~ite, a ottamu vo `ivotnata sredina. Mnogu hemikalii direktno se ispu{taat vo `ivotnata sredina ili se frlaat po nivnata upotreba. Otrovni hemikalii mo`at da se najdat vo vozduhot, vodata, po~vata, biosferata i hranata koja ja jademe.

1

Aktivnosti
[to znaeme?

1 2 3

Pretstavete gi informaciite za hemikaliite {to lu|eto gi koristat vo dene{no vreme, a koi se navedeni vo vovedot na tekstot i vo delot „Hemikalii" od CD-romot. Pottiknete gi u~enicite da razmisluvaat za vidovite hemiski supstancii koi se zastapeni vo naj~esto upotrebuvanite industriski proizvodi (lekovi i ostanati farmacevtski proizvodi, kozmetika, plastika, sapuni, detergenti, sintetski/ve{ta~ki |ubriva i drugi proizvodi koi se koristat vo zemjodelstvoto, sintetski vlakna, sintetska guma, boi, itn.). Napi{ete gi odgovorite na tabla. Iskoristete gi informaciite od CD-romot (navedenite brojki i podatoci) za da se dobie pocelosna slika za hemikaliite. Obrnete vnimanie na podatokot deka sovremeniot `ivot e nezamisliv bez hemikalii. Objasnete mu na oddelenieto deka i, pokraj nespornite prednosti, mnogu hemikalii imaat eden biten nedostatok nivniot negativen efekt vrz `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje.

Baterii: pozitivni i negativni strani

1 2

Zamolete gi u~enicite da donesat razli~ni elektri~ni i elektronski uredi (radioaparati, elektronski igri, CD-pleer, plamenici, itn.). Pottiknete go interesot na u~enicite so slednive pra{awa: • Kolku e ~asot? Dali e va{iot ~asovnik mehani~ki ili raboti na baterii? Koja e razlikata me|u dvata vida ~asovnici i so kolkav broj se tie zastapeni ? • Koj e izvorot na energija {to ja ovozmo`uva rabotata na ~asovnicite? Objasnete deka bateriite ~esto se koristat kako izvori na energija i deka mo`at da bidat opasni za ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. Dodeka se vo upotreba, ne pretstavuvaat problem, no otkako }e se istro{at i frlat, stanuvaat opasni. Nekoi baterii sodr`at te{ki metali (kadmium, olovo, `iva, i drugi) koi mo`at da mu na{tetat na ~ovekovoto zdravje duri koga se prisutni i vo mali koncentracii. Koga bateriite se frlaat, nivnata metalna obvivka korodira i se raspa|a, ispu{taj}i te{ki metali vo `ivotnata sredina. Vodata od vrne`ite se vpiva vo po~vata i pri toa mo`e da gi prenese ovie metali do rekite, ezerata ili do podzemnite vodi {to se koristat vo nekoi doma}instva. Eden od najopasnite metali - `ivata, mo`e da navleze vo teloto direktno preku vodata za piewe, ili indirektno, so akumulirawe vo `ivotnite ili rastenijata {to lu|eto gi koristat kako hrana. Pra{ajte gi u~enicite {to pravat nivnite roditeli so iskoristenite akumulatori od vozilata. Koi delovi od akumulatorite se {tetni za `ivotnata sredina (kiselinata, olovoto, plastikata)? Razgledajte gi bateriite koi gi donele u~enicite i pobarajte odgovor na pra{aweto: kade gi koristime bateriite vo sekojdnevniot `ivot? Napi{ete gi odgovorite na tabla.

3

4 5

Hemikaliite okolu nas

101

1

Hemikalii

6 7

Objasnete koga bateriite stanuvaat opasni. Gra|anite treba da bidat svesni deka naj~esto upotrebuvanite proizvodi mo`at da sodr`at opasni supstancii. Pottiknete gi u~enicite da razmislat {to bi mo`ele da napravat za da se razre{i problemot so bateriite. Napi{ete gi odgovorite na tabla. Nekoi od mo`nite odgovori se slednive: a) Koristewe baterii koi mo`at povtorno da se polnat. Na toj na~in, mnogu pomalku baterii }e se upotrebat i frlat. b) Sobirawe na site stari/iskoristeni baterii vo poseben sad, a potoa da se predadat na specijalizirana kompanija za ponatamo{no postapuvawe. Objasnete im na u~enicite deka dokolku ne postojat takvi kompanii vo oblasta kade {to `iveat, tie bi mo`ele da iniciraat (barem vo ramkite na nivnata op{tina) sobirawe baterii i nivno skladirawe.

Hemikaliite vo domot
Pretstavete razli~ni hemiski proizvodi koi semejstvata sekojdnevno gi koristat vo doma}instvata. Varijanta 1 Iskoristete go interaktivniot del „Hemikalii vo domot" od CD-romot za da zapo~nete diskusija. Obidete se da utvrdite koi opasni hemikalii bi mo`ele da se ~uvaat na posebni mesta, zaedno so starite/iskoristeni baterii. Fokusirajte se na slednive pra{awa: • Koi hemikalii naj~esto mo`at da se najdat vo domot? • Zo{to i koga hemikaliite pretstavuvaat zakana za ~ovekovoto zdravje i za `ivotnata sredina? • Kakvi preventivni merki bi mo`ele da se prezemat? Varijanta 2

1 2 3

Pu{tete go filmot „@iveewe so otrovi".

Zamolete gi u~enicite da diskutiraat za trite dela na filmot po sledniov redosled: • hemikalii koi mo`at da se najdat vo gara`ite • hemikalii koi se koristat vo kozmetikata • hemikalii koi mo`at da se najdat vo domovite Postavete im gi na u~enicite slednive pra{awa so cel da zapo~nete diskusija: • • • Koi hemikalii naj~esto se koristat? Zo{to i koga hemikaliite pretstavuvaat zakana za ~ovekovoto zdravje i za `ivotnata sredina? Kakvi preventivni merki treba da se prezemat?

Sledni aktivnosti
• • • Organizirajte sredba so ~lenovite na Sovetot na op{tinata ili so pretstavnici na op{tinskiot ili Dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina. Ka`ete im za va{ata inicijativa za sobirawe stari/iskoristeni baterii i zamolete gi da odredat posebni mesta vo op{tinata za nivno sobirawe. Napi{ete ne{to za inicijativata i obratete im se na novinarite so cel da napi{at ne{to za inicijativata vo mediumite. Obidete se inicijativata da bide pretstavena i preku lokalnata radiostanica.

102

Hemikaliite okolu nas

Hemikalii

Nekoi proizvodi {to sodr`at opasni supstancii

Nastavno liv~e

Nekoi plastiki sodr`at organohlorni soedinenija i organski rastvoruva~i.

Najgolem broj pesticidi sodr`at organohlorni i organofosforni soedinenija.

Nekoi lekovi sodr`at organski rastvoruva~i i tragi od te{ki metali.

Mnogu boi sodr`at te{ki metali, pigmenti, rastvoruva~i i organski soedinenija.

Bateriite sodr`at te{ki metali.

Gasot i proizvodite na naftata sodr`at masla, fenoli i drugi organski soedinenija, te{ki metali, amonijak i kiselini.

Mnogu metalni proizvodi sodr`at te{ki metali, pigmenti, masla i fenoli.

Ko`ata od koja se izrabotuvaat obuvki, ~anti, obleka i dr. mo`e da sodr`i te{ki metali.

Nekoi tekstilni proizvodi sodr`at te{ki metali.

Kakov vid hemikalii i opasni proizvodi mo`at da se najdat vo domot? br. Hemikalija/proizvod Za {to se koristi?

103

Energija Transport/prevoz Industrija ^ovekovi aktivnosti Zemjodelstvo [umarstvo Turizam

Energija
Ne mo`eme bez energija 107 Svetilki {to {tedat energija 112 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Komercijalni formi na energija" „Kako da se za~uva toplinata"

Transport/prevoz
Lu|eto i avtomobilite 116 So velosiped kon idninata

123

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Transportni sredstva, energija i `ivotna sredina"

Industrija
Da se napravi industrijata „pozelena" FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Ekolo{ka revizija"

125

Zemjodelstvo
Od zrno `ito do leb 129 Od mleko do sirewe 134 P~eli: zuewe so aktivnost 138 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Zemjodelstvo i evolucija"

[umarstvo
O, {umo moja! O, ubavino moja!

143

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Se~ewe drva" „Reciklirawe" „Molika"

Turizam
Turisti~ka invazija

147

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Den vo Makedonija"

Nastavno liv~e
Obnovlivi izvori na energija 111 Sporeduvawe razli~ni vidovi svetilki 115 Matemati~ki problem 115 Instrukcii za Studiskite grupi 120 Ekoavtomobili za idninata? 121 Izvadok od „Maliot princ" od Antoan de Sent Egziperi 122 „Pagadilo!" 133 Istorijatot na sireweto „bri" 137 P~elini proizvodi 142 Dodeka {etate niz {umata 146 Sporedba me|u masovniot i selskiot turizam 151

Energija

1

Ne mo`eme bez energija
Avtori: Kliment Mind`ov, Andras Keri Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Lu|eto denes zavisat od energetskite resursi, no proizvodstvoto na energija e {tetno za `ivotnata sredina. Poradi toa treba da gi koristime energetskite resursi na razumen i ekonomi~en na~in 3 nezavisni aktivnosti, po 1-2 ~asa za sekoja Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Fizika, hemija, biologija • Da se poka`e kako eksploatacijata na energetskite izvori i proizvodstvoto na energija imaat negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina • Da se zapoznaat u~enicite so obnovlivite izvori na energija i da se razvijat ve{tini za kriti~ka procena na nivnite prednosti i nedostatoci • Da se potenciraat sredstvata za ekonomski isplatliva i efikasna eksploatacija i koristewe na energijata

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Debata, davawe idei, rabota vo grupi, igra, videoprezentacija

Ne mo`eme bez energija

107

1

Energija

Voved
Energijata e prisutna re~isi vo sekoja ~ovekova aktivnost: slu`i za zagrevawe na na{ite domovi, kako gorivo za avtomobilite, za orawe na po~vata i za pridvi`uvawe na ma{inite. Koristeweto na svetskite rezervi na energija ovozmo`ilo podobruvawe na kvalitetot na `iveewe do stepen {to ne mo`el da se zamisli pred toa. Tolku sme naviknati na koristeweto na energijata {to nikoj od nas ne bi mo`el da zamisli kako se opstanuvalo vo vremiwata pred nejzinoto postoewe. Son~evata (solarnata) energija e osnovnata pri~ina za sozdavawe izvori na energija bez koi sovremeniot `ivot ne bi bil vozmo`en. Postojat nekolku vidovi izvori na energija: • fosilni goriva (jaglen, priroden gas i nafta) • nuklearna energija • obnovlivi izvori na energija (hidroenergija, energija na veter, sonce, geotermalna energija, biomasa, itn.) Proizvodstvoto na energija ima zna~itelno negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina. Sogoruvaweto na fosilnite goriva e pridru`eno so osloboduvawe/ispu{tawe kiseli gasovi, pra{ina, ~ad i drugi zagaduva~ki supstancii. Rudarskite aktivnosti mo`e da rezultiraat so izmeni i uni{tuvawe na prirodnite predeli. Rabotata na nuklearnite elektrani mo`e da bide rizi~na, a skladiraweto i tretmanot na radioaktivniot otpad tehni~ki sé u{te se nere{en problem. Vo poslednite godini, lu|eto se sé pozagri`eni za globalnite ekolo{ki pra{awa, kako {to se kiselite do`dovi i klimatskite promeni. Iako energijata mo`e da se proizveduva na na~ini koi se pomalku {tetni za `ivotnata sredina (so koristewe obnovlivi resursi, kako {to se sonceto, veterot, vodata, geotermalnite vodi i biomasata), ne postojat metodi koi imaat ~isto neutralen efekt vrz `ivotnata sredina. Ova e pri~ina zo{to eden od na{ite najgolemi predizvici vo dene{no vreme e efikasnoto koristewe na energijata i vo sekojdnevniot `ivot i vo proizvodstvoto na stoki i uslugi.

Aktivnosti
Proizvodstvoto na energija i `ivotnata sredina

1

Postavete mu gi na oddelenieto slednive pra{awa: P: Od kade doa|a energijata koga pe{a~ite, tr~ate ili vozite velosiped? O: Energijata doa|a od sogoruvaweto na hranata vo organizmot. P: Koi izvori na energija vi se poznati? O: Nekoi od primerite se: jaglen, nafta, elektricitet, drvo, hidroenergija (voda), sonce i veter. P: Koja e prvobitnata pri~ina za site vidovi izvori na energija? O: Son~evata energija, odnosno sonceto.

2 3 4

Objasnete zo{to vo dene{no vreme energijata e pridru`nik na site ~ovekovi aktivnosti i zo{to sovremeniot `ivot bi bil nezamisliv bez nejzinata eksploatacija. Vo tekot na proizvodstveniot ciklus - od ekstrakcija do gotov proizvod - site vidovi energija do odreden stepen vlijaat vrz `ivotnata sredina. Pu{tete go videoklipot „Komercijalni formi na energija" i diskutirajte za nego.

Odr`ete sesija na koja }e se davaat idei za negativnite efekti vrz `ivotnata sredina od razli~ni aktivnosti {to go pridru`uvaat proizvodstvoto na energija, vklu~uvaj}i: • otvoreno rudarsko okno (mo`e da dovede do izmena i uni{tuvawe na predelot) • sogoruvawe na fosilni goriva (ispu{tawe kiseli gasovi, pepel, sa|i i drugi zagaduva~ki materii)

108

Ne mo`eme bez energija

Energija

nuklearni centrali (pretstavuvaat rizik od havarii/nezgodi - kako {to e ^ernobil - i sé u{te nerazre{eni problemi vo odnos na skladiraweto i tretmanot na radioaktivniot otpad) • gigantski brani i hidroelektri~ni centrali (vklu~uvaat premestuvawe i zaguba na izvorite za opstanok na mnogu lu|e, zaguba na {umi i obrabotlivo zemji{te, imaat negativen efekt vrz ribite i diviot svet i go menuvaat i uni{tuvaat okolniot predel) Napi{ete gi odgovorite na tabla. Pomognete im na va{ite u~enici so obezbeduvawe informacii od delot „Energija" od CD-romot. •

1

5

Poso~ete deka na~inite za namaluvawe na negativnite efekti vrz `ivotnata sredina od eksploatacijata i proizvodstvoto na energija se povrzani so: • eksploatacija na obnovlivi izvori na energija • ekonomi~na i efikasna eksploatacija na energijata

Koi izvori na energija gi izbirate kako prifatlivi?
Podgotovka

1 2 3

Edna sedmica pred lekcijata, objasnete deka celta na pretstojnata debata e da se pretstavat i diskutiraat razli~nite gledi{ta za toa koi obnovlivi izvori na energija se najpogodni vo va{ata zemja. ]e vi bidat potrebni petmina dobrovolci koi }e ja pretstavuvaat vladata i u{te petmina drugi koi }e gi branat gledi{tata na „zelenite" organizacii. Podelete go oddelenieto na ~etiri grupi i dajte í na sekoja grupa informacii za eden od ~etirite obnovlivi izvori na energija (vetar, son~eva/solarna, geotermalna i biomasa) od tekstot za obnovlivi izvori na energija. Zada~a na sekoja grupa e da se ubedat i gra|anite i vladata deka e neophodno da se napravat zalo`bi za investirawe vo koristewe odreden izvor na energija i soodvetno da se vlijae vrz idnata strategija za energija na zemjata. Pottiknete gi da baraat i drugi informacii i fakti so koi }e go poddr`at svojot stav vo diskusijata. Zada~a na „zelenite" organizacii e da gi pretstavat faktite so koi }e ja poddr`at zamenata na voobi~aenite izvori na energija so obnovlivi. Od druga strana, zada~a na vladata e usvojuvawe realna i stabilna strategija za energija. Obezbedete informacii od tekstot „Nedostatoci na obnovlivite izvori na energija" za vladinite pretstavnici i za pretstavnicite na „zelenite" organizacii.

4 1 2 3 4

Zamolete ja sekoja grupa da razmisli za pogodnite informacii i promotivni materijali (logoa, crte`i, sliki, fotografii) {to bi se koristele vo debatite.

Debata Postavete gi u~ili{nite klupi vo krug. Potsetete gi u~enicite deka pravilata nalo`uvaat u~tivo odnesuvawe za vreme na diskusiite. Vle~ete `drepki za redosledot po koj grupite }e gi prezentiraat svoite argumenti. Dajte í na sekoja grupa vreme od pet minuti. Po prezentacijata, vladinite pretstavnici i pretstavnicite na „zelenite" organizacii mo`e da postavuvaat pra{awa. Odgovorite treba da bidat kratki i jasni. Pobarajte od vladinite pretstavnici i od pretstavnicite na zelenite organizacii da glasaat za toa koja sugestija e najsoodvetna za na{ata zemja. Mo`e da gi pottiknete da se usoglasat za donesuvawe na slo`ena odluka, vklu~uvaj}i kombinirawe razli~ni izvori na energija, no vo ovoj slu~aj treba da se utvrdi koi razli~ni izvori na energija se najsoodvetni za razli~nite regioni vo zemjata.

Ne mo`eme bez energija

109

1

Energija

Kako da se za{tedi energija

1 2 3 4 5 6
• • •

Pra{ajte gi u~enicite kakov vid greewe koristat vo svojot dom. Napravete spisok na razli~ni vidovi greewe. Povedete diskusija na koja }e gi razgledate slednive pra{awa: • • • Koi se prednostite i nedostatocite na razli~nite vidovi greewe? Dali e skapo zagrevaweto na va{iot dom, u~ilnicata ili na rabotnoto mesto? Koi se lo{ite primeri za prisposobuva˙e na temperaturata (na primer, otvorawe na prozorcite)?

Organizirajte sesija na koja }e se davaat idei za toa koi se naj~esto upotrebuvanite grade`ni materijali za izgradba na domovite. Koi se termoizolacioni materijali (drvo, plastika, tkaenina, vozdu{en sloj)? Koi materijali se sprovodnici na toplina (beton, tuli, staklo, cirkulacionen vozduh)? Postavete pra{awa i diskutirajte za slednovo: • • • Koja e namenata na duplite prozorci, kaj koi pome|u dvete prozorski okna ima sloboden prostor? Zo{to koristime zavesi? Na koj na~in mo`e da se podobri izolacijata?

Poglednete gi dvata videoklipa: „Kako da se za{tedi elektri~na energija" i „Kako da se za{tedi toplina". Diskutirajte za glavnite idei od filmovite. Pobarajte od u~enicite da opi{at kade ja gledaat povrzanosta na ovie idei so praktikata {to ja imaat vo svoite domovi.

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite da podgotvat plan za za{teda na toplina i podobruvawe na izolacijata vo domot. Planot mo`e da se nare~e: „Energetska efikasnost vo domot". Diskutirajte koi se najdobrite planovi i predlozi. Pobarajte od u~enicite da gi podelat ideite {to gi imaat so roditelite. Napravete poster na koj }e gi pretstavite najdobrite idei ili objavete gi vo u~ili{niot vesnik.

Nedostatoci na obnovlivite izvori na energija
I pokraj prednostite, obnovlivite izvori na energija imaat i nekoi negativni efekti vrz `ivotnata sredina. Vo idnina, eksploatacijata na elektranite zasnovani na obnovlivite izvori na energija }e opfa}a golemi povr{ini i }e ima negativno vlijanie vrz izgledot na predelite (generatori na energija na veter, solarni plo~i/kolektori, itn.), }e bide prili~no bu~na (generatori na energija na veter) ili }e go vlo{i kvalitetot na vozduhot (geotermalna energija, sogoruvawe biomasa).

110

Ne mo`eme bez energija

Energija

Obnovlivi izvori na energija

Nastavno liv~e
111

Energijata od veterot e mehani~ka energija koja, vsu{nost, poteknuva od son~evata energija. Se koristela od sredniot vek kaj vodenicite-veternici i brodovite-edrenici. Sovremenite veterni turbini efikasno ja preobrazuvaat mo}ta/silata na veterot vo elektri~na energija. Elektri~nata energija {to e dobiena na ovoj na~in e nezna~itelno poskapa od energijata proizvedena vo termoelektranite. Od 1980 godina, globalniot kapacitet na postrojkite {to ja koristat energijata na veterot se zgolemil za pove}e od 3.000 % - posebno vo Severna Amerika i vo Zapadna Evropa. Veternite turbini ne go zagaduvaat vozduhot, me|utoa mo`e da predizvikaat zagaduvawe so bu~ava. Koncentriraweto na pove}e turbini na edno mesto e isplatlivo od ekonomska gledna to~ka, me|utoa nekoi veruvaat deka ova mo`e da predizvika negativno „vizuelno vlijanie", odnosno promena na predelot. Pridobivkata od turbinite e pogolema pri silni vetrovi, no silnite buri i uragani mo`at lesno da gi uni{tat postrojkite.

Son~evata energija e najmo}en izvor na energija. Nejzinoto koristewe vo pogolem obem e ograni~eno poradi faktot {to za postavuvawe solarni tabli/kolektori se potrebni golemi povr{ini, kako i golemi promeni vo koli~inata son~evo zra~ewe. Postojat dve glavni metodi za iskoristuvawe na ovoj izvor na energija. Prvata vklu~uva instalirawe son~evi bojleri. Vo niv vodata vrie, a potoa isparuva kako rezultat na son~evata energija, koja se naso~uva so podvi`ni ogledala. Pareata koja se sozdava od bojlerot se koristi vo parna turbina. Potrebni se ogromni povr{ini za da se smestat vakvite son~evi bojleri: na primer, edna elektrana od 80 MW se sostoi od 852 bojlera, od koi sekoj zafa}a povr{ina od 100 m vo dijametar. Vtorata metoda vklu~uva koristewe solarni }elii, koi direktno ja pretvoraat son~evata energija vo elektri~na. Solarnite tabli ne ja zagaduvaat `ivotnata sredina, no pretstavuvaat potencijalen seriozen ekolo{ki problem, bidej}i po nivnoto iskoristuvawe tablite stanuvaat otpad. Solarnite tabli mo`e da se prisposobuvaat, {to gi pravi pogodni za upotreba vo doma}instvata. Tie se posebno efikasni vo nenaseleni oblasti.

Geotermalna energija se sozdava koga toplata voda se preobrazuva vo elektri~na energija so koristewe na generatori pridvi`eni od turbini. Eksploatacijata na geotermalnata energija predizvikuva „termalno zagaduvawe". Koristeweto topla voda predizvikuva mnogu problemi so korozija na opremata - {to ja pravi ovaa mo`nost poskapa.

Energija na biomasa mo`e da se sozdava i so sogoruvawe na rastitelnata masa. Ovaa metoda ne e {tetna za `ivotnata sredina, bidej}i emisiite na jagleroden dioksid vo atmosferata se nezna~itelni. Ova e od pri~ina {to koli~inata jagleroden dioksid {to go primaat rastenijata za vreme na procesot na fotosinteza e ista kako i koli~inata koja se ispu{ta vo procesot na sogoruvawe na biomasata. Me|utoa, pri sogoruvawe na biomasata se sozdavaat jagleroden monoksid i sa|i. Efikasnosta na turbinite e nedovolna, {to ja pravi ovaa metoda prili~no skapa, a potro{uva~kata na biomasata neopravdano golema. Edno alternativno re{enie e razgraduvawe na rastitelnata masa vo gas (kako {to e metanot), koj potoa se sogoruva vo gasni turbini i raboti poefikasno. Ovaa metoda mo`e da se primenuva vo oblasti kade {to ima golemi koli~ini otpad od zemjodelstvoto. Metanolot i etanot {to se sozdavaat od fermentiranata biomasa mo`e da se koristat direktno kako gorivo za vozila. Vo Brazil, na primer, otpadnata masa od prerabotkata na {e}ernata trska se podlo`uva na fermentirawe i alkoholot - koj e rezultat na ovoj proces, se koristi kako gorivo za vozilata {to imaat motori specijalno prisposobeni za ovaa namena.

2

Energija

Svetilki {to {tedat energija
Avtor: Justina Jedrzejewska Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Svetilkite {to {tedat energija ~esto se najekonomi~en i ekolo{ki najsoodveten na~in za osvetluvawe na domovite 30-minutna podgotovka na u~enicite pred da prisustvuvaat na ~as; 1-2 ~asa Koj bilo U~ilnica Kalkulatori, posteri i umetni~ki materijali Fizika, biologija • Da se potenciraat efikasnosta i ekonomskata isplatlivost na svetilkite {to {tedat energija Rabota na teren, matemati~ki problemi, diskusija, igrawe ulogi

Vremetraewe

Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Tradicionalnite svetilki naj~esto se koristat poradi niskata cena i relativnata dostapnost, no svetilkite koi {tedat energija se podobar izbor. Svetilkite koi {tedat energija izgledaat i rabotat na sli~en na~in kako i „obi~nite", me|utoa, za razlika od niv, se poefikasni i traat podolgo. Bidej}i svetilkite {to {tedat energija se relativno ponovi na pazarot i poskapi, tie doprva treba da stanat popularni vo Centralna i Isto~na Evropa. Vo sekoj slu~aj, pove}e lu|e bi bile podgotveni da investiraat vo kupuvawe svetilki koi {tedat energija dokolku ja razberat korista od nivnata primena. Obi~nite svetilki sogoruvaat 95 % od energijata od `are~koto vlakno, a pretvoraat samo 5 % od energijata na svetilkata vo svetlina. Svetilkite {to {tedat energija tro{at {est pati pomalku energija i rabotat osum pati podolgo od obi~nata svetilka. Kupuvaweto svetilka {to {tedi energija e samo eden od na~inite za namaluvawe na koli~inite potro{ena energija, za koi treba da se obvinuva najgolem del od naselenieto na Zemjata. Sepak, pove}eto lu|e se nesvesni za prednostite i sé u{te kupuvaat obi~ni svetilki ili od navika ili, pak, poradi cenata. Me|utoa, „za{tedata denes" ponekoga{ mo`e da se poka`e kako podobra investicija na dolgoro~en plan - i za na{iot xeb i za `ivotnata sredina.

112

Svetilki {to {tedat energija

Energija

Aktivnosti
Istra`uvawe

2

1 2

Edna sedmica pred planiranite lekcii, na u~enicite podelete im go pra{alnikot za svetilki i proizvoditeli. Podelete go oddelenieto vo grupi i dajte im zada~a da napravat istra`uvawe. Nivnata zada~a e da soberat informacii od prodavnicite za razli~nite vidovi svetilki {to se prodavaat na pazarot. Zamolete gi u~enicite da diskutiraat za naodite od istra`uvaweto, odgovaraj}i na slednive pra{awa: • Koi svetilki se poskapi? Kolku se poskapi? • Koi svetilki se poekonomi~ni? • Koi svetilki pove}e se upotrebuvaat, a koi se podobro izreklamirani (atraktivno pakuvawe, korisni informacii, poznati za{titni znaci)? Dali na pakuvaweto ima istaknato informacii za nivnite kvaliteti za za{teda na energija? • Dali semejstvata na u~enicite, nivnite prijateli i sosedi koristat svetilki koi {tedat energija? Diskutirajte za slednovo pra{awe: zo{to tradicionalnite svetilki se koristat pove}e od svetilkite koi {tedat energija? Zamolete gi u~enicite da gi napi{at pri~inite na tabla. Pome|u pri~inite se: navika, nedovolno informacii za efikasnosta na svetilkite koi {tedat energija, nezainteresiranost za pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina i cenata.

3 4 1

Diskutirajte koja od ovie sostojbi mo`e da se nadmine so ubeduvawe.

Ve`ba za reklami
Pobarajte od u~enicite da smislat reklami za svetilkite koi {tedat energija. Podelete go oddelenieto vo grupi i sekoja grupa neka smisli reklami koi se nameneti za razli~ni tipovi potro{uva~i ili celni grupi (pr. pretpazlivi, {tedlivi, neinformirani, itn.). Ovie reklami mo`e da se razvijat kako vizuelni ili umetni~ki prikazi ili, pak, da se odglumat so podelba na ulogi. Otkako sekoja od grupite }e ja dade svojata prezentacija, diskutirajte koi reklami se najefikasni i/ili najubedlivi.

2 1 2 3

Matemati~ki problem
Pobarajte od u~enicite da go re{at sledniov matemati~ki problem koristej}i gi podatocite od istra`uvaweto i formulata dadena vo primerot „Matemati~ki problem". Diskutirajte za rezultatite. Koja svetilka e poisplatliva i poefikasna? Kolku pati pove}e? Na klasot pretstavete mu go primerot „Principi za ekonomi~no koristewe na osvetluvaweto".

Svetilki {to {tedat energija

113

2

Energija

Sledni aktivnosti
• • • Pobarajte od u~enicite da gi zapi{at site izvori na osvetluvawe vo svoite domovi. Tie treba da gi presmetaat koli~inite energija {to gi tro{at ovie izvori. Sporedete gi rezultatite so zamislena situacija vo koja site nivni svetilki se zameneti so svetilki {to {tedat energija. Kolku tradicionalni svetilki mo`e da se upotrebat so energijata koja ja za{tedile so koristeweto na svetilki {to {tedat energija?

Principi za ekonomi~no koristewe na osvetluvaweto
• • • • • • • Koga e mo`no, koristete svetilki {to {tedat energija. Izbegnuvajte koriste˙e svetilki vo boja, bidej}i tie tro{at pove}e energija. Koristete rasvetni uredi koi dobro ja reflektiraat svetlinata (aba`uri i lusteri). Koga rabotite, koristete direktno osvetluvawe namesto tavansko. Redovno bri{ete ja pra{inata od svetilkite. Maksimalno iskoristete ja son~evata svetlina so obojuvawe na yidovite vo svetli boi i postavuvawe na mebelot vo blizina na prozorcite. Koga e mo`no, isklu~uvajte go svetloto, pa makar i samo nakratko.

114

Svetilki {to {tedat energija

Energija

Sporeduvawe razli~ni vidovi svetilki

Nastavno liv~e

Proizvoditel

Vid svetilka

Cena

Efikasnost

Reklamirawe i informacii za pakuvaweto

Matemati~ki problem
p1 - mo}nost na svetilka koja {tedi energija [W] p2 - mo}nost na tradicionalna svetilka [W] t1 - vek na traewe na svetilka {to {tedi energija [h] t2 - vek na traewe na tradicionalna svetilka [h] t - vreme na merewe (povrzano so potrebite na problemot: t = t1) c1 - cena na svetilka {to {tedi energija [evra] c2 - cena na tradicionalna svetilka [evra] a - cena za 1kWh [evra/kWh] S- efikasnost na svetilka {to {tedi energija

t t S = 0.001 ta (p2 – p1) + — c2 – — c1 t2 t1

Statisti~ki podatoci za svetilki Vid svetilka Prose~na cena Prose~na mo}nost 60 vati Prose~en vek na traewe 1.000 ~asa

Tradicionalna svetilka Svetilka {to {tedi energija

0,50 evra

5 evra

11 vati

8.000 ~asa

115

1

Transport/prevoz

Lu|eto i avtomobilite
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

Sovremenite transportni sredstva se klu~ni za sekojdnevniot `ivot, kako {to znaeme, no koristeweto na avtomobilite ~esto e mnogu neprakti~no i ima seriozni posledici za `ivotnata sredina • 3 u~ili{ni ~asa • Terenski studii od okolu 2-3 ~asa

Vremetraewe

Period od godinata Mesto

Koj bilo U~ilnica, oblasti so gust soobra}aj koi se bezbedni za nabquduvawe Posteri, DVD „Zelen paket", kompjuter i pristap do Internet Geografija, hemija, za{tita na `ivotnata sredina

Materijali

Predmeti

Celi

• Da se razberat negativnite efekti od transportot vrz `ivotnata sredina • Da se nau~i pove}e za mo`nostite za podobruvawe na ekolo{kata podobnost na avtomobilite preku tehni~ki i organizacioni sredstva

Metodi

Predavawe, diskusija, terenska rabota, davawe idei, videoprezentacija

116

Lu|eto i avtomobilite

Transport/prevoz

Voved
Svetot kakov {to go znaeme denes i standardot na `iveewe {to go imame bi bile nevozmo`ni bez sovremenite transportni sredstva. Efikasen transporten sistem e klu~en za ekonomski razvoj. Li~nata mobilnost/podvi`nost za rabota, u~ewe i odmor se smeta za klu~na karakteristika na sovremeniot `ivot. Integracijata na nacionalnite pazari, op{tiot ekonomski porast i povisokite nivoa na prihodi go napravile transportot najgolem razvoen sektor. Za korista od sovremeniot transport ne treba da se diskutira, no taa doa|a so visoka cena. Eden od glavnite problemi so sovremeniot, motoriziran transport e toa {to potro{uva~ot pla}a samo del od tro{ocite, dodeka op{testvoto go pla}a ostatokot preku indirektnite efekti, kako {to se zagaduvaweto na vozduhot i soobra}ajnite nezgodi - poznati kako vonredni tro{oci. Transportot ~esto se spomenuva kako faktor koj ima najgolemo vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz tro{ocite na sekoja zemja. Izgradbata i odr`uvaweto na soobra}ajnata infrastruktura pretstavuvaat zna~itelna stavka vo vladinite tro{oci. Tro{ocite predizvikani od soobra}ajnite nesre}i, neprijatnostite od bu~avata, zagaduvaweto na vozduhot i energijata, kako i potro{uva~kata na prirodni resursi, isto taka, mora da se vklu~at vo ovie vonredni tro{oci. Nieden oblik na motoriziran transport ne e povolen za `ivotnata sredina.

1

Aktivnosti
Transport, energija i `ivotna sredina

1 2

Prika`ete go obrazovniot film „Transport", energija i `ivotna sredina, koj e na DVD. Diskutirajte za slednive pra{awa: Zo{to svetot tolku se potpira na sovremenite transportni sredstva? • Za {to se koristi transportot? • Vo {to se razlikuva sektorot transport kaj razli~nite zemji? • Kolku novi avtomobili se proizveduvaat sekoj den (okolu 100.000)? • Dali e mo`no avtomobilskoto proizvodstvo postojano da se zgolemuva? • Kakva e idninata na javniot transport? Dodajte dopolnitelni podatoci kon diskusijata, koristej}i gi informativnite formulari od vovedniot del i od delot „Transport" od CD-romot. •

3 4

Podgotvete gi u~enicite za pretstojnata terenska rabota.

Podelete go oddelenieto vo ~etiri ekspertski grupi i objasnete ja celta na formirawe na sekoja grupa. Naslovete gi: • Komisija za soobra}aj • Komisija za parkirawe • Komunalno-sanitarna komisija • Komisija za `ivotna sredina

Terenska rabota
Podelete go biltenot so instrukcii za grupite i izvedete ja terenskata rabota spored niv.

Lu|eto i avtomobilite

117

1

Transport/prevoz

Ramnote`a

1 2

Zamolete gi pretstavnicite na grupite da gi izlo`at rezultatite od svojata rabota. Dajte í na sekoja grupa okolu pet minuti za kratko izlagawe i okolu dve - tri minuti za pra{awa koi }e gi postavat ostanatite grupi. Koristete gi podatocite od oblasta na `ivotnata sredina i ostanatite specifi~ni informacii od CD-romot za da gi poddr`ite argumentite na sekoja grupa. Davajte idei na slednava tema: „Kako da go podobrime transportot vo na{iot grad?" Napi{ete gi odgovorite na tabla. Pobarajte od oddelenieto da izvle~e zaklu~oci za rezultatite; vo me|uvreme dodajte i sugestii/predlozi za podobruvawe i podgotvuvawe plan za dejstvuvawe.

„Samo decata znaat {to baraat ... "

1

Objasnete mu na oddelenieto deka transportot vlijae vrz `ivotnata sredina (prirodnata i urbanata), kako i vrz ~ovekovoto zdravje. Otvoraweto na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa i razvojot na soodvetni trgovski vrski ja zgolemile pobaruva~kata za transport na stoki i patnici. Se predviduva porast na patniot transport me|u Zapadna i Isto~na Evropa za okolu ~etiri pati, a na `elezni~kiot transport za okolu tri pati. Podelete go tekstot „Maliot princ" na str. 122. Pobarajte od u~enicite da prokomentiraat za tekstot na Sent-Egziperi i sporedete gi negovite razmisluvawa so na~inot na koj razli~nite transportni sredstva se koristat vo svetot vo dene{no vreme. Zapo~nete diskusija so postavuvawe na slednive pra{awa: • • • Dali se neophodni dolgite patuvawa? [to }e se slu~i so `ivotnata sredina dokolku sekoj bi rabotel vo neposredna blizina na svojot dom? [to bi se slu~ilo dokolku, namesto da transportiraat jabolka od nekoj oddale~en del na zemjata, lu|eto bi po~nale da konsumiraat jabolka koi se odgleduvaat lokalno - vo nivniot reon?

2 3

4 5 1

Pottiknete gi u~enicite da dadat drugi primeri za neefikasen prevoz na stoki i patnici vo va{iot region ili zemja. Napi{ete gi na tabla ili na poster. Ohrabrete gi u~enicite da ja pro~itaat knigata „Maliot princ". Kakvi drugi ekolo{ki i eti~ki poraki mo`e da najdete vo knigata? Napi{ete gi na poster.

Vo potraga po ekoavtomobil na godinata
Koristej}i go CD-romot, demonstrirajte ja neefikasnosta na najpopularnite modeli na avtomobili so prika`uvawe interaktivna ilustracija na energetskite zagubi od razli~nite delovi na voziloto.

118

Lu|eto i avtomobilite

Transport/prevoz

2 3

Organizirajte diskusija na slednava tema: „Kako mo`e da go namalime {tetnoto vlijanie od avtomobilite vrz `ivotnata sredina?" Pomognete im na va{ite u~enici podeluvaj}i go tekstot „Vo potraga po ekoavtomobil na idninata". Potencirajte go faktot deka tehni~kite podobruvawa nema da bidat dovolni za nadminuvawe na problemite so koi se soo~uvame od sovremeniot transport. Mnogu raboti, isto taka, zavisat od odnesuvaweto na sovremenite voza~i, kako i od ostanatite koi na nekoj na~in pridonesuvaat kon sovremeniot transport. Posetete ja Internet-adresata: <www.motoros-friends.hu/gyozo/fahrschule/> i zabavuvajte se malku so ironi~niot DYS-edukativen videoklip „Da i ne". Pobarajte od u~enicite da ja diskutiraat izjavata od krajot na filmot: „Ka`i mi kako vozi{ i }e ti ka`am kolkav idiot si...".

1

Sledni aktivnosti
• • Pobarajte od u~enicite da porazgovaraat so svoite semejstva za ona {to go nau~ile na ~as i pri nivnata terenska rabota. Organizirajte sostanok pome|u u~enicite, nivnite roditeli, pretstavnici na op{tinata i novinari so cel da razmenite informacii/razmisluvawa kako da se napravat ekolo{ki pozitivni promeni vo odnos na transportot vo va{iot grad.

Lu|eto i avtomobilite

119

Transport/prevoz

Nastavno liv~e

Instrukcii za studiskite grupi
Komisijata za soobra}aj treba da ja nadgleduva sostojbata na frekventnite soobra}ajnici vo vremetraewe od 30-ina minuti i da se obide da odgovori na slednovo: • Kolku vozila (avtomobili, kamioni, avtobusi) pominale vo poslednite 30-ina minuti? • Kolkav procent od tie vozila se avtomobili? • Kolku od tie avtomobili imaat samo po eden patnik? Vo kolku od niv se vozat dve ili pove}e lica? Pobarajte od grupata da go izlo`i svoeto mislewe za najrazumniot i najefikasen na~in na koristewe na avtomobilite.

Komisijata za parkirawe treba da ja nadgleduva sostojbata so parkiraweto vo centralnata gradska oblast. Obidete se da odgovorite na slednovo: • Kade i kako se parkiraat avtomobilite? • Dali parking-povr{inite go popre~uvaat dvi`eweto na pe{acite, sozdavaat problemi za motorniot soobra}aj ili navleguvaat vo igrali{tata, parkovite, itn? Pobarajte od u~enicite da opi{at/da dadat nekoi primeri. • Dali postojat mesta/povr{ini kade {to avtomobilite ne se parkirani vo soglasnost so pravilata i propisite? Kolku voza~i se pridr`uvaat na propisite za parkirawe?

Komunalno-sanitarnata komisija treba da poseti edna razviena oblast vo okolinata na u~ili{teto i da otkrie: • Kolku napu{teni vozila ima vo va{iot reon? • Vo kakva sostojba se napu{tenite vozila? Kakov vizuelen efekt predizvikuvaat (napravete fotografii ili nacrtajte skici od va{ite impresii)? • Dali postojat mesta nadvor od va{iot grad ili selo kade {to mo`e da se najdat napu{teni vozila? • Dali postoi nekoja kompanija koja e odgovorna za otstranuvawe i/ili popravka na starite vozila? Dali va{iot grad pravi sé {to mo`e da go re{i problemot so frlenite ili napu{tenite vozila?

Komisijata za `ivotna sredina treba da ja nadgleduva sostojbata na frekventnite soobra}ajnici, avtobuskata stanica i gara`ata i da go proceni slednovo: • kvalitetot na vozduh • nivoto na bu~ava • opasnosta za motociklistite, velosipedistite, pe{acite, patnicite {to se prevezuvaat so javen transport Pobarajte od grupata da izvle~e zaklu~oci za svoite nabquduvawa.

120

Transport/prevoz

Ekoavtomobili za idninata?
[vajcarija eksperimentira so zaedni~kiot vozen park
Vo [vajcarija postojat okolu 36.000 lu|e koi se kosopstvenici na okolu 1.400 avtomobili i 800 rezervirani parking-mesta. Okolu 250 od ovie avtomobili se nao|aat na mesta koi se lesno dostapni do `elezni~kite stanici. Ovaa privle~na inicijativa e rezultat na sorabotkata so javnite vlasti odgovorni za `elezni~ki transport.

Nastavno liv~e

Hibriden avtomobil
Proizvodstvoto na nova generacija hibridni avtomobili e vetuva~ka mo`nost. Hibridniot avtomobil gi kombinira motorot na benzin i elektri~niot motor, so {to se zgolemuva efikasnosta na potro{uva~ka na gorivoto i vo golema mera se namaluva ispu{taweto na izduvni gasovi. Koga voziloto }e sopre, motorot se gasne avtomatski, a dodeka se dvi`i ili se koristat ko~nicite, se koristi mehani~kata energija za polnewe na baterijata. Edna od najgolemite prednosti na hibridniot avtomobil e toa {to ne bara nova infrastruktura za polnewe na gorivoto (pumpi).

Novi goriva
Koristeweto na novite vidovi goriva, kako {to se etanol ili vodorod, nameneto e za postignuvawe po~ist proces na sogoruvawe. Etanolot sozdava izduvni gasovi sostaveni od vodna parea i CO2, a vodorodnoto gorivo, pak, sozdava samo vodna parea. Glavniot nedostatok na ovie avtomobili e neophodnosta za voveduvawe nova infrastruktura za gorivo. Problemot povrzan so bezbedno koristewe na vodorodot kako gorivo treba da se razre{i. Motorite {to se dvi`at na priroden gas, koi uspe{no gi zamenuvaat zastarenite zagaduva~ki dizel-motori, ve}e se koristat vo vozniot park na avtobusi vo mnogu zemji na Centralna i Isto~na Evropa.

Ekonomi~na potro{uva~ka na gorivo
Pred nekolku godini bi zvu~elo neverojatno deka mo`e da se napravi avtomobil koj koristi samo 3 litri gorivo na 100 km. ^lenovite na „Grinpis" go doka`ale sprotivnoto koga so odredeni tehni~ki podobruvawa ja namalile negovata potro{uva~ka za polovina. Sega na pazarot postojat nekolku modeli na avtomobili koi imaat efikasna potro{uva~ka na gorivo.

121

Transport/prevoz

Nastavno liv~e
122

Izvadok od „Maliot princ" od Antoan de Sent-Egziperi
„Dobro utro", re~e Maliot princ. „Dobro utro", odgovori `elezni~arot-svrtni~ar. „[to pravi{ ovde?", pra{a Maliot princ. „Gi razmestuvam patnicite vo grupi od po iljada", odgovori svrtni~arot. „Gi manevriram vozovite {to gi prevezuvaat patnicite, sega nalevo, sega nadesno". I toga{ eden mnogu osvetlen ekspresen voz, koj tatne{e kako grom, ja zatrese signalnata kutija pominuvaj}i pokraj nea. „Tie mnogu se brzaat", re~e Maliot princ. „[to baraat?" „Ni voza~ot na lokomotivata ne znae", odgovori svrtni~arot. I vtoriot mnogu osvetlen ekspresen voz protatne vo sprotivnata nasoka. „Dali ve}e se vra}aat nazad?", pra{a Maliot princ. „Ne se istite", odgovori svrtni~arot. „Ova e razmena". „Ne bea zadovolni od mestoto kade {to bea?" „Nikoj nikoga{ ne e zadovolen onamu kade {to e", odgovori svrtni~arot. Slu{naa gromoglasno tatnewe na mnogu osvetlen ekspresen voz. „Dali gi baraat prvite patnici?", pra{a Maliot princ. „Ni{to ne baraat", odgovori svrtni~arot. „Spijat tamu ili se proyevaat. Samo decata gi lepat nosiwata na prozorskite okna". „Samo decata znaat {to baraat", re~e Maliot princ. „Si igraat so kuklite od krpi, koi im se mnogu va`ni, pa ako im gi odzeme{, pla~at". „Sre}ni se", odgovori svrtni~arot.

Transport/prevoz

So velosiped kon idninata
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haˇi Pecova

2

Glaven koncept Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Velosipedot e najekonomi~no transportno sredstvo 2 ~asa Prolet, leto, esen U~ilnica, nadvor (na otvoreno) Tabla, posteri ili listovi hartija Istorija, fizika, fizi~ko obrazovanie • Da se objasni na koj na~in rabotnata sila e odgovorna za najgolemiot broj sredstva za privaten transport • Da se objasni zna~eweto na velosipedot za patuvawa na pomali rastojanija

Metodi

Eksperiment, davawe idei, diskusija

Voved
Svetot tolku mnogu se promenil poradi postoeweto na avtomobilot {to samo malku lu|e sfa}aat do koja mera ~ove~kata podvi`nost sé u{te zavisi od fizi~kiot napor {to go pravime koga odime pe{ ili so velosiped. Pred triesetina godini, proizvoditelite na avtomobili predvidele deka avtomobilite }e gi zamenat velosipedite kako sredstvo za li~en prevoz, me|utoa se slu~ilo sprotivnoto. Deneska, brojot na velosipedi vo svetot dvapati go nadminuva brojot na avtomobili i skoro trojno pove}e velosipedi se proizveduvaat sekoja godina. Samo vo Azija, velosipedite slu`at kako osnovno transportno sredstvo za tolkav broj lu|e kolku {to ima avtomobili vo celiot svet. Vo Danska, Francija, Germanija, [vedska i vo Holandija vozeweto velosiped vo gradovite se promovira u{te od ranite 1970-ti godini. Denes, 33 % od holandskoto naselenie go upotrebuva velosipedot kako transportno sredstvo. Brojot na velosipedisti vo gradovi kako {to se Odin i Kopenhagen (Danska), Bazel ([vajcarija) i Hanover (Germanija) e okolu 20-25 % od vkupnoto naselenie. Vo javniot prevoz, avtomobilite i velosipedite se dvi`at skoro so istata prose~na brzina. Dokolku ima posebna velosipedska pateka, eden velosipedist ~esto mo`e da go zavr{i patuvaweto na rastojanie pomalo od 10 kilometri pobrzo od eden avtomobil.

Aktivnosti
[to znaeme za velosipedot?

1

Zagrejte go oddelenieto so slednive pra{awa: • • • Dali vozite velosiped? Kolku ~esto i koga go koristite velosipedot? Dali vi e potrebna energija za da go pridvi`ite va{iot velosiped? Od kade doa|a taa energija?

So velosiped kon idninata

123

2

Transport/prevoz

2

Objasnete deka celokupniot transport bara odredena vid energija. Postavete gi slednive pra{awa: • So kakov vid gorivo se dvi`at avtomobilite (gas, dizel)? • [to gi pridvi`uva tramvaite i trolejbusite (elektrika)? • So kakov vid gorivo se dvi`at vozovite (jaglen, dizel, elektrika)? • Kakov vid gorivo gi pridvi`uva avionite (kerozin)? Objasnete deka za pe{a~eweto isto taka e potrebna energija, koja se dobiva preku hranata. Izberete edna odredena lokacija vo va{ata zaednica na rastojanie od dva do tri kilometri od kade {to se nao|ate vo momentot i zamolete nekolku dobrovolci da zamislat deka stignuvaat na toa mesto so razli~ni transportni sredstva (pe{ak, velosipedist, patnik vo avtobus ili patnik vo helikopter). Objasnete deka vo site navedeni slu~ai za dvi`eweto e potrebna energija. Zamolete gi u~enicite da gi navedat transportnite sredstva po redosled spored potrebnata energija za sekoe sredstvo. Nau~nite presmetki prika`ani vo tabelata podolu ja poka`uvaat koli~inata energija {to e potrebna edno lice da pomine rastojanie od eden kilometar (presmetkite se vo kalorii, me|utoa mo`e da prika`ete i bukvalno - kako zalaci). Kakvi zaklu~oci mo`e da se donesat?

3 4 1 2 3

Kako im pomagame na velosipedistite?
Diskutirajte za slednovo i napi{ete gi va{ite odgovori na tabla: koi faktori pretstavuvaat prepreki za vozeweto velosiped (lo{i vremenski uslovi, gust soobra}aj, aerozagaduvawe, cena na velosipedot, itn.)? Vozeweto velosiped ima golem broj prednosti koi lu|eto retko gi cenat. Koi bi bile tie? Napi{ete gi sugestiite na u~enicite na tabla. Davajte idei {to bi mo`elo da se napravi za nadminuvawe na ovie prepreki? Napi{ete gi odgovorite na tabla. Diskutirajte koi se bezbedni velosipedski pateki vo va{ata zaednica.

Sledni aktivnosti
• Izlezete nadvor i organizirajte trka „zajak i `elka". Pobarajte nekolku dobrovolci, od koi nekoi }e pe{a~at do odredena cel so normalna brzina. Drugata grupa }e patuva do istoto mesto so velosiped. Otkrijte kolku pati velosipedistite mo`e da go pominat rastojanieto za istoto vreme koe }e im bide potrebno na pe{acite da stignat do celta samo edna{. Organizirajte velosipedska ekskurzija do sosednoto naseleno mesto. Zabele`ete gi i zapi{ete gi site promeni na pati{tata ili postavenosta/planot na gradot koi bi go napravile vozeweto velosiped pobezbedno i poprakti~no. Prika`ete gi va{ite predlozi i ispratete gi do op{tinskite vlasti ili organizirajte sredba so niv na koja }e gi izlo`ite va{ite predlozi.

124

So velosiped kon idninata

Industrija

1

Da se napravi industrijata „pozelena"
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Postojat mnogu na~ini da se napravi industrijata „pozelena" - lu|eto igraat va`na uloga vo ovoj proces 2 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Geografija, hemija • Da se najdat na~ini za podobruvawe na ekolo{kata podobnost na industriskite aktivnosti • Da se sfati va`nata uloga na poedincite vo ovoj proces

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, videoprezentacija, davawe idei

Voved
Industriskata revolucija go promenila tekot na ~ovekovata istorija. Zgolemenata upotreba na ma{ini dovela do eksplozija na materijali, vozila i sredstva za za{teda na trudot. Zemjodelcite zabrzano gi naseluvale gradovite vo potraga po podobri plati, a zemjodelskite ma{ini ja vr{ele nivnata rabota mnogu podobro i pobrzo. @ivotniot standard se podignal do nezamislivi granici. Vo pove}eto evropski zemji industrijata obezbeduva skoro polovina od nacionalniot prihod.

Da se napravi industrijata „pozelena"

125

1

Industrija

Celta na industriskata aktivnost e proizvodstvo na dobra/stoki za krajna ili za posredna potro{uva~ka. So koristeweto na energijata i surovinite, sekoja proizveduva~ka industrija do izvesen stepen ima vlijanie vrz `ivotnata sredina. Vlijanieto vrz `ivotnata sredina e pogolemo dokolku tie materijali se neobnovlivi. Ispu{tenite materii od industriskite kapaciteti isto taka imaat vlijanie vrz `ivotnata sredina. Me|utoa, ovoj vid zagaduvawe mo`e da se namali so ekolo{ki ~isti tehnologii (tehnologii koi go spre~uvaat zagaduvaweto, a ne go ~istat) ili tehnologii za namaluvawe na zagaduva~kite materii poznati kako tehnologii na krajot na procesot, odnosno „end-of-pipe" tehnologii. Aktivnosti

Voved

1 2 1

Po~nete go predavaweto so postavuvawe na slednive pra{awa: • • Koi predmeti vo va{ata u~ilnica se industriski proizvedeni? Kolkumina imaat roditeli koi rabotat ili rabotele vo fabriki?

Kombinirajte gi informaciite od vovedniot del so nekoi od informaciite od delot „Industrija" od CD-romot.

Diskusija
Poglednete go filmot „Revizija na vlijanieto od industrijata vrz `ivotnata sredina" na DVD. Diskutirajte i odgovorete na slednive pra{awa: • Kakvo vlijanie imaat industriskite aktivnosti vrz `ivotnata sredina (aerozagaduvawe, zagaduvawe na po~vata, zagaduvawe na vodite, sozdavawe otpad, potro{uva~ka na otpadni vodi, zazemawe golemi povr{ini, itn.)? Napi{ete gi odgovorite na tabla. • Dali odredeni industriski nezgodi/havarii mo`e da gi zagrozat `ivotite i zdravjeto na lu|eto? Zamolete gi u~enicite da dadat takvi primeri. Diskutirajte za primerite od filmot, vklu~uvaj}i go i primerot za istekuvaweto vo Baja Mare opi{ano na stranica 128. Objasnete deka razli~nite proizvodstveni industrii imaat zna~itelno vlijanie vrz klimatskite promeni: Samo industriskite aktivnosti vo Evropa ispu{taat okolu 30 % od jaglerodniot dioksid na svetsko nivo i okolu 7 % od azotnite oksidi na svetsko nivo. Nekolku industriski aktivnosti vlijaat vrz zgolemuvawe na kiselinite vo `ivotnata sredina, koi pak sozdavaat kiseli do`dovi: Evropa ispu{ta 1/4 od sulfurniot dioksid na svetsko nivo i pove}e od 1/5 od emisiite na azotnite oksidi na svetsko nivo. Evropa e odgovorna za okolu 1/3 od ispu{taweto na hloro-fluoro-jaglerodi (CFCs) i drugi hemikalii koi ja uni{tuvaat ozonskata obvivka. Industrijata isto taka vlijae vrz `ivotnata sredina i na drugi na~ini: taa u~estvuva so okolu 57 % vo potro{uva~kata na voda i poradi prisustvoto na fosfati i nitrati pridonesuva za zagaduvawe na vodata. Okolu 30 % od vkupnata koli~ina otpad vo Evropa poteknuva od industrijata. I, kone~no, no ne i pomalku va`no, industrijata e izvor na okolu 10 % od bu~avata okolu nas.

2

126

Da se napravi industrijata „pozelena"

Industrija

Davawe idei

1 2 3

Potencirajte ja va`nata uloga na industrijata vo razre{uvaweto na ekolo{kite problemi i objasnete im na u~enicite deka postojat mnogu na~ini za nejzino preminuvawe vo „zelena" industrija. Davajte idei za mo`nite na~ini za podobruvawe na ekolo{kata prifatlivost na industriskite aktivnosti (izmisleni se po~isti tehnologii i proizvodi; se pottiknuvaat nau~nicite i biznismenite da istra`uvaat novi ekolo{ki prifatlivi tehni~ki re{enija; podobreni se upravuvaweto i kontrolata na proizvodstvenite procesi; mnogu banki i osiguritelni kompanii sakaat da sorabotuvaat so „~isti" fabriki i industrii; sé pove}e i pove}e potro{uva~i baraat ekolo{ki ~isti proizvodi, itn.). Napi{ete gi odgovorite na tabla. Objasnete deka sekoj poedinec (isto taka i potro{uva~) mo`e da ima mo{ne va`na uloga za podobruvawe na ekolo{kata prifatlivost na industriskite aktivnosti: • ako sorabotuva samo so kompanii koi proizveduvaat ekoproizvodi (pr. besfosfatni detergenti, aerosoli bez CFCs, reciklirana hartija, proizvodi koi mo`e povtorno da se upotrebat, itn.) • dokolku aktivno u~estvuva vo lokalnata procena na vlijanieto na industrijata vrz `ivotnata sredina vo svojot region • ako gi alarmira vlastite i sopstvenicite na fabriki za site tekovni ili mo`ni opasnosti za `ivotnata sredina ili za ~ovekovoto zdravje

1

Sledni aktivnosti
• • Napravete spisok na najva`nite fabriki vo va{iot grad. Obidete se da otkriete koi od niv ja zagrozuvaat `ivotnata sredina. Dali ima ~lenovi od va{eto semejstvo koi rabotat vo fabrika? Razgovarajte so vrabotenite od edna ili pove}e fabriki koi se zadol`eni za odnosi so javnosta i zaka`ete sostanok so niv. Izvr{ete nekoi podgotovki za sostanokot. Treba da znaete deka pretstavnicite na golemite zagaduva~i se „podu~eni" kako da ja odbranat svojata negri`a za `ivotnata sredina. Mo`e da odgovorite na ovie argumenti so informaciite {to gi imate za zagaduva~kite materii i da predlo`ite na~ini za spravuva˙e so problemite. Poso~ete deka ste se sretnale so niv kako sogovornik so dobra volja i bi sakale da pomognete vo razre{uvaweto na problemite. Pobarajte od niv da sponzoriraat nekoi od va{ite aktivnosti, koi bi mo`ele da bidat od zaedni~ka korist. Ne e neophodno da barate pari: vo mnogu slu~ai, materijalite ili transportot {to mo`e da go obezbedat delovnite lu|e }e bidat sosema dovolni.

Da se napravi industrijata „pozelena"

127

1

Industrija

Istekuvaweto vo Baja Mare
Na 30 januari 2000 godina vo Baja Mare, Romanija, se slu~i pukawe na branata {to go opkru`uva jalovi{niot basen na postrojkata za proizvodstvo na zlato na firmata „Aurul SA". Rezultatot be{e istekuvawe na okolu 100.000 m3 te~nost i rastvoren otpad koj sodr`i okolu 50-100 toni cijanid, kako i bakar i drugi te{ki metali. Pukaweto na branata najverojatno bilo predizvikano od kombinacija na gre{ki vo proektot na postrojkata izgradena od „Aural", neo~ekuvanite rabotni uslovi i lo{ite vremenski uslovi. Zagadeniot iste~en materijal pominal vo rekite Sasar, Lapus, Somes, Tisa i Dunav pred da stigne vo Crno More okolu 4 nedeli podocna. Okolu 2.000 kilometri od slivnoto podra~je na Dunav bile pogodeni od istekuvaweto. Vo Romanija istekuvaweto predizvikalo prekini vo vodosnabduvaweto na 24 op{tini i tro{oci za popravka na postrojkite i industriite poradi prekinuvaweto na nivnite proizvodstveni procesi. Romanija izvestila deka koli~inata izumreni ribi ne e golema. Me|utoa, Ungarija ja procenila koli~inata izumreni ribi na svoja teritorija na 1.240 toni. Srpskite vlasti izvestile za golemi koli~ini izumreni ribi vo srpskiot del na rekata Tisa, dodeka vo rekata Dunav nemalo pogolem pomor na ribi. Procenata koja e napravena podocna poka`ala deka koncentraciite na cijanidi i te{ki metali brzo se namalile kako {to se zgolemuvala oddale~enosta od mestoto na istekuvawe. Vo odnos na cijanidot, se pojavilo momentalno zagaduvawe po dol`inata na re~niot sistem nadolu do to~kata vo koja Tisa se vleva vo Dunav. Vodniot plankton bil sosema uni{ten od pominuvaweto na cijanidniot bran, a ribite izumrele vo nego ili vo branot po nego.

128

Da se napravi industrijata „pozelena"

Zemjodelstvo

1

Od zrno `ito do leb
Avtori: Jerzy Sadowski, Malgorzata Podkanska Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

Lebot i proizvodite od `itni rastenija se glaven izvor na hrana za lu|eto vo svetot 2 ~asa Koj bilo U~ilnica, umetni~ko studio ili biblioteka Etiketi od razli~ni pakuvawa od leb, DVD; Za ~asovite po umetnost: Kola`/mozaik: klasovi p~enka; 150 gr zrna `ito (p~enica, 'r`, oves, proso, ja~men, oriz) so razli~na golemina na zrnoto; oves/zob vo lu{pa, griz, trici, nikulci, itn; lepak napraven od bra{no; okolu 20 tabaci karton; bezboen, akrilen lak na vodena baza Ekonakit i modni dodatoci: razli~ni zrna od `ita i plodovi od me{unki; plastelin, hartieno pire ili kaolin (mo`e da se nabavat vo specijalizirani prodavnici); tenki stap~iwa (za modelirawe |erdani ili kop~iwa); bezbednosni igli za bro{evi, {tipki za obetki, akrilen lak na vodena baza. Biologija, istorija, religija/etika, umetnost • Da se poka`at ulogata, istorijata i tradiciite vo ~ovekovata kultura povrzani so lebot, tipovite leb i `itnite rastenija {to se koristat za negova podgotovka • Da se objasni ulogata na lebot od prekrupa i na kola~ite

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Diskusija, ~itawe, ~asovi po umetnost, filmovi

Od zrno `ito do leb

129

1

Zemjodelstvo

Voved
Lebot e najpopularniot vid hrana vo svetot, postoi vo sekoja kultura i na sekoj kontinent. Istorijatot na lebot datira od pred 12.000 godini. Se pretpostavuva deka vo prastari vremiwa, lu|eto koi imale postojani `iveali{ta nau~ile kako da odgleduvaat `itni rastenija, {to pak ovozmo`ilo `itata da stanat pogodni za ishrana i skladirawe. @itnite rastenija se melele pome|u trkalezni kamewa do supstancija sli~na na dene{nite p~eni~ni trici. Isitnetite/izmelenite `ita potoa se me{ale so voda i se mesele; se formiralo testo vo vid na tenka vekna, koe se pe~elo na prethodno zagreani kamewa. Na~inot na pe~ewe leb vo forma na cvrsti, tenki vekni mo`e da se vidi duri i vo dene{no vreme vo mnogu aziski i afrikanski zemji. Bra{noto koe se koristelo za prigotvuvawe na ovoj vid leb naj~esto e od ja~men, proso p~enka i nieden od ovie tipovi bra{no ne sodr`i gluten. Lebot se prigotvuva so dodavawe na pivski ili pekarski kvasec na bra{nata koi sodr`at gluten (p~eni~no ili 'r`eno bra{no) i se ostava da raste. Ovaa tehnika im ja dol`ime na prastarite Egip}ani, koi po~nale da pe~at vakov leb pred okolu 4.500 godini, iako bil podgotvuvan od ne mnogu sozreani `ita i bra{noto ne bilo someleno tolku sitno kako na{eto. Prastarite Egip}ani, isto taka, prvi izgradile furni, a arheolo{kite iskopuvawa poka`uvaat deka tie proizveduvale okolu 50 vida kola~i, prelieni so razli~ni prelivi. Vo nekoi zemji, lebnoto `ito so~inuva edna polovina od dnevnoto vnesuva˙e hrana po ~ovek. Latinoamerikanskite p~enkarni tortilji, arapskata trkalezna vekna, indiskite ~apati i razli~nite aziski i afrikanski tenki vekni se prethodnici na lebot, a lebot prigotven so kvasec so celata svoja raznovidnost - od 'r`an do bel, krckav leb - poteknuva od Egipet. Vo sekoj slu~aj, bez ogled na vremeto i mestoto, lebot i `itata sekoga{ bile i sé u{te se simbol na `ivotot i prosperitetot. Za prastarite mediteranski civilizacii lebot bil osnovna hrana, a vo isto vreme i sinonim za „jadewe". Muslimanite imaat dobra pogovorka: mo`e{ da stapne{ na Koranot da go dofati{ lebot, no ne smee{ da stapne{ na lebot da go dofati{ Koranot. Od druga strana, hristijanskata kultura mu dala na lebot simboli~no zna~ewe. Lebot se smetal za svet i bilo zabraneto so nego da se hranat `ivotnite. Potoa sleduvala tradicijata deka lebot treba da se skr{i so raka, a ne da se se~e so no`. Ovaa tradicija se po~ituva i do denes na bo`i}nata ve~er. Vo Bugarija, bo`i}niot leb se narekuva bogovica (Gospodov/Bo`ji) i e obi~no trkalezen, so dekoracija od testo vo forma na krst. Kako {to e napi{ano vo Biblijata: „I Isus go zede lebot i se zablagodari, go raskr{i na par~iwa i im razdeli nekolku, velej}i: 'Ova e moeto telo, koe e dadeno za vas; napravete go ova za da me zapametite'". Vo patrijarhalnite francuski semejstva, glavata na ku}ata go kr{i lebot i mu dava na sekoj na masata - pred i za vreme na obrokot. @itnite rastenija mo`e da se jadat celi (vareni ili pr`eni) kako orizot, koj e osnoven prehranben proizvod na Dale~niot Istok; pe~eni kako p~enkata; po dopolnitelna prerabotka, vo forma na razli~ni ka{i, kako eldata koja e tipi~na za polskata kujna; ili kako ruskata gre~iha, italijanskiot homini ili {panskata palenta napraveni od p~enkarno bra{no; severnoafrikanskiot kuskus, tabule so p~eni~en griz; i turskiot pilav. @itata, isto taka, mo`e da se jadat surovi, kako popularnoto alpsko zadovolstvo - muslite. @itnite zrna imaat nekolku kvaliteti koi dozvoluvaat nivna sporedba so ostanatite prehranbeni proizvodi: • Po su{eweto, mo`e da se skladiraat podolg vremenski period vo forma na `ita, cerealii ili bra{no. • Za prigotvuvawe na hranliv obrok e dovolna samo mala koli~ina od ovie `ita, cerealii ili bra{no. • @itata i obrocite od niv sodr`at mnogu osnovni hranlivi materii i celuloza. • @itata mo`e da se jadat surovi, vareni, pr`eni ili da se dodadat na razli~ni vidovi ka{i ili jatkesti plodovi; pe~enite i meleni `ita se osnova za razli~ni vidovi `itno kafe (pr. popularnoto polsko kafe „inka"). Otkako `itnite rastenija }e se somelat, mo`e da se koristat za prigotvuvawe na razli~ni proizvodi od leb, testenini i slatki.

130

Od zrno `ito do leb

Zemjodelstvo

Lu|eto gi koristat ovie kvaliteti na `itnite rastenija, no, za `al, ne se trudat premnogu za nivno „podobruvawe". Sepak, kako {to ve}e znaeme od iskustvo, sekakov vid masovno proizvodstvo na hrana, ~ija cel e odredeni proizvodi da stanat dostapni za sekogo, se vr{i na smetka na kvalitetot na proizvodot. Lebot denes i pokraj raznovidniot izbor, nema golema sli~nost so lebot na prethodnite generacii. Mnogu lebni proizvodi i kola~i se pravat od bra{no. Toa e tolku fino someleno {to osven glutenot, nema nikakvi ostatoci od `itnite rastenija. Vakviot vid hrana lesno se rasipuva i nema golema hranliva vrednost, bidej}i osnovnite hranlivi materii se izgubile vo procesot na prerabotka na bra{noto. Sepak, kolku {to e positno i pobelo bra{noto tolku pomalku vredni sostojki sodr`i (celuloza i vitamini). Spored nekoi ispituvawa, golemiot porast na rak na crevata me|u evropskoto selsko naselenie vo vtorata polovina na 20 vek se dol`i na promenata na prehranbenite naviki i dostapnosta na razni vidovi leb i kola~i napraveni od fino someleno bra{no. Vo posiroma{nite zemji, lebot so~inuva skoro 50 % od dnevnata hrana, a proizvodite od belo bra{no so godini bile simbol na prosperitet i blagosostojba. Sega se slu~uva lu|eto da vnesuvaat pomalku celuloza, bidej}i, osven crniot leb, retko konsumiraat celuloza od drug izvor.

1

Aktivnosti
Kako se pravi lebot?

1 2 3

Zapoznajte gi u~enicite so informaciite od Vovedot. Po~nete diskusija za prehranbenite naviki na u~enicite postavuvaj}i pra{awa kakov vid leb najmnogu sakaat, kakov leb jadat, kakov vid leb bi sakale da jadat i zo{to. Lebot se pravi so me{awe na bra{no, voda, kvasec i sol. Napravete sporedba me|u nekolku razli~ni vidovi pakuvan leb. Dali ima dodatoci koi obi~no gi nema vo tradicionalniot leb? Poso~ete deka dodatocite od ostanatite `itni rastenija (pr. son~ogledovi ili afionovi zrna) ne se smetaat za „tu|i" dodatoci. Dodatoci, vsu{nost, se razli~nite materii za „podobruvawe" i boewe, antioksidansi, {e}er i vitamini. Pra{ajte gi u~enicite {to mislat zo{to ovie supstancii se dodadeni vo testoto?

4

Pretstavete gi dvata teksta: „Samo leb" i „Pagadilo" na stranicite 131 i 132. Po~nete diskusija za lebot so postavuvawe na slednive pra{awa: • Kakva e ulogata na bra{noto i lebot vo na{iot `ivot? • Kolku ~esto gi koristime? • Dali mo`e da si go zamislime denot bez leb, kola~i, slatki, testenini i ka{a?

^asovi po umetnost

1 2 3

Soberete gi potrebnite materijali, koi se navedeni vo po~etokot na ovoj plan na lekcijata. Pobarajte od u~enicite da napravat mozaik od `ita, od zrna od razli~ni `itni rastenija. Treba da napravat ne{to {to e povrzano so naslovot na lekcijata. Za pravewe ekonakit i modni dodatoci, videte koi materijali vi se potrebni vo po~etokot na ovoj plan na lekcijata. U~enicite mo`e da napravat |erdani, kop~iwa, bro{ovi, obetki (so i bez {tipki) i amajlii vo forma na klasovi/ko~ani p~enka, liv~i˙a i semiwa so koristewe kaolin ili plastelin. Mo`e da gi dekoriraat so razli~ni `itni zrna. Izlo`ete gi delata vo u~ili{teto.

Od zrno `ito do leb

131

1

Zemjodelstvo

Prodol`uvawe na aktivnostite
• Prika`ete go videoklipot „Zemjodelstvoto i evolucijata" od DVD „Zelen paket". Postavete gi slednitve pra{awa: – Kako se promenilo zemjodelstvoto so tekot na vremeto? – Koi se prednostite i nedostatocite na sovremenoto zemjodelstvo? – Vo {to se razlikuvaat potro{uva~kata i zemjodelskoto proizvodstvo kaj razli~nite zemji vo svetot? Opi{ete go zemjodelstvoto vo va{ata zemja (obidete se da najdete i soberete soodvetni materijali.).

Samo leb
Vo mnogu zemji, lebot opfa}a duri 1/2 od sevkupnoto vnesuva˙e hrana na naselenieto. Vo najbogatite zemji, postoi golema raznovidnost, a lebot opfa}a samo 15 % od vnesuva˙eto na kalorii. Duri i vo takvi ograni~eni koli~ini, lebot sodr`i 20 % proteini, 26 % tiamin (vitamin B1), 24 % niacin, 14 % riboflavin (vitamin B2), 34 % `elezo i 17 % kalcium - i sekoj od ovie elementi pretstavuva hranliva „neophodnost".

Umetnosta na pe~ewe leb
Pe~eweto leb bilo edna od najdragocenite i na najpo~ituvani doma}inski zada~i na selskite `eni. Ovaa tehnika se prenesuva od generacija na generacija, od majka na }erka. Mladite devojki koi sakale da se oma`at trebalo da go znaat majstorstvoto na pe~ewe leb kako del od gotvarskite ve{tini. Majkite i celata selska zaednica go o~ekuvale toa od niv. Nemalo nekoj to~no odreden den za pe~ewe leb. Vo zavisnost od goleminata na semejstvoto, ovaa aktivnost mo`ela da se pravi edna{ nedelno ili na sekoi dve nedeli. Pe~eweto traelo okolu 18-20 ~asa. Za pe~ewe se koristele korito za mesewe, sukalo, matalo, ko{nica za testoto, specijalen ~ar{af za razvlekuvawe na testoto, pekarska lopata i furna za pe~ewe (~esto zemjena/napravena od glina). Za da mo`e testoto da raste, bil potreben ne samo kupe~ki kvasec tuku i doma{no napraven vinski kvasec. Vinskiot kvasec se pravel so sobirawe na penata od tuku{to fermentiraniot grozdov sok-{ira i se mesel so p~eni~ni trici. Koga izmesenoto testo }e narasnelo, se se~elo i se su{elo na su{a~ za kvasec. Vinskiot kvasec se pravel vo esen i se podgotvuvale koli~ini koi mo`ele da traat do slednata esen. Testoto za leb mo`e da se koristi na razli~ni na~ini. Na primer, od nego mo`e da se napravat pr`eno testo (slonovi u{i), torti~ki sovanka, vekni~ki i kifli~ki ili zemi~ki. Pr`enoto testo se pravelo na otvorot na furnata koja po~nuvala da se ladi, blisku do ognot. Pr`enicite se jadele so mast, kisel krem, so xem. Torti~kite sovanka, vsu{nost, se par~e testo izramneto na 2-3 santimetarski pleh. Na nego se posipuva sol, se za~inuva so crven piper (ponekoga{ i so semki od kim), a potoa se pe~e na dnoto na furnata/rernata. Malite vekni se pravele so golemina na kifli~ki i obi~no im se davale na decata. Kifli~kite i zemi~kite se pravele od ostatocite testo zemeni od koritoto za mesewe. Tie isto taka se pe~ele na dnoto na furnata/rernata.
Edit Ranky, Taplalkozas [Nutrition]. Egeszsegvirag Egyesulet, Budimpe{ta, str. 129.)

132

Od zrno `ito do leb

Zemjodelstvo

„Pagadilo!"
Koga se vra}am nazad so mislite na voenoto vreme vo Lavov, sekoga{ se potsetuvam na lu|eto bez ~ija pomo{ nema{e da pre`iveeme. Obi~no ne se se}avam na nivnite imiwa, ~esto ne se se}avam nitu na nivnite lica, no nikoga{ nema da gi zaboravam nivnite dela. Stanuva{e zbor mo`ebi za sitni raboti, no toga{ i tamu - vo tie uslovi, na{iot opstanok ~esto zavise{e od niv. Nema{e ni{to za jadewe, duri i koga ima{e pari da se kupi hrana. Se ~ine{e kako oficijalnite sleduvawa da se potsmevaat na ~ovekovite potrebi. Ne mo`evme da zapalime ogan vo furnite ili pak da ja zagrevame ku}ata i nikoj ne pamete{e postudeni zimi od onie za vreme na vojnata. Gladuvavme i se smrznuvavme do smrt. Mnogu pati nemavme staveno ni{to v usta i po dva dena, bidej}i i dvajcata bevme zafateni da ja obezbedime ka{ata na na{eto dete napravena od mleko, bra{no i {e}er. Mlekoto go nose{e edna stara `ena od selo blizu Lavov. Go krie{e mlekoto vo {i{e koe í vise{e na konec vrzan pod zdolni{teto. Celoto sleduvawe na {e}er - 250 gr za ~ovek, go koristevme za da ja napravime ka{ata. Najte{ko be{e da se najde bra{no. (...) Gladuvavme, gi razbirame gladnite lu|e. Tuka ne zboruvame za zdrav, fin glad koga ~ovek }e ka`e deka e „gladen kako volk i bi izel kow sose kopita". Dobro e da se ~uvstvuvate gladni pred da sednete na masata. No, postojanoto gladuvawe, ovoj poluglad so denovi i nedeli, neprestajnata opsednatost na mozokot so hrana, sekoga{ prisutnata `elba da se jade ne{to... ]e ja videv `ena mi kako go ostava nastrana svoeto par~e leb za na{eto dete i ne mo`ev da prestanam da gledam vo lebot al~no, borej}i se so celata moja mo} na voljata, so `elbata, predizvikot, gorej}i od `elba da go izedam. (...) Tatko mi sekoga{ ima{e dobar apetit; toj saka da se hrani dobro (...). Vo toa vreme sekoga{ be{e gladen. Obi~no so izraz na lice kako volk koj bara po hrana - {to ima da se izede? Toj sekoga{ }e otide{e vo kujnata, }e go zapale{e gasot i }e zgotve{e ne{to. Se specijalizira vo pr`ewe pala~inki napraveni od {to bilo i ispr`eni na {to bilo. Be{e dobro koga vo ku}ata mo`e{e da se najde malku bra{no. Ako nema{e, tatko mi be{e vo sostojba da ispr`i i izede pala~inki napraveni od talog od kafe od cikorija ispr`eni vo ricinusovo maslo. Edna{ gi probav - bea odvratni. Eden den tatko mi sede{e vo kujnata i pr`e{e ne{to koga na{iot mal sin Endru, koj samo {to napolni edna godina, po~na da zboruva na nekoj neobjasniv jazik. Probavme da pogodime {to saka, no ne mo`evme. Toj pla~e{e, besno podavaj}i se nakaj nas: „Pagadilo daj! Pagadilo daj!" No, ne mo`e{e da ni objasni {to e pagadilo - deteto ima{e samo edna godina. No, se podava{e nakaj kujnata - kaj deda si. @ena mi go podigna i go odnese tamu. Go podade ra~eto kon ubavata, p~enkarna pala~inka koja {to se pr`e{e vo tavata i re~e: „Pagadilo!" (...) Ottoga{ negoviot na~in na ishrana se promeni - kako na vozrasen. A del od taa ishrana be{e i pagadilo. (...) No, za da se napravi pagadilo, be{e potrebno bra{no... I eden den, dojde edna milosrdna du{a od ~ovek, vnimatelno gi islu{a na{ite poplaki i na izleguvawe ni ja dade adresata na „zlatna raka", koj za dobra suma pari mo`e{e da konstruira melnica za `ita. Ova vsu{nost be{e pogolema kutija so golema ra~ka. Treba{e da go stavi{ `itoto vnatre, da ja svrti{ ra~kata i od predniot del po~nuva{e da izleguva najfinoto bra{no {to mo`e{e da se zamisli! Na{iot `ivot se promeni kako na son. Se menuvavme na dol`nost vo kujnata, kade {to melnicata stoe{e za{rafena na masata. Ja vrtevme ra~kata na melnicata od utro do mrak, sé dodeka racete ne ni oslabea tolku {to ne mo`evme da prodol`ime. Jas kupuvav p~enica od selanite od sosednite sela na pazarot vo predgradieto. Moravme da go seeme bra{noto so gusto sito, no dobivavme visokokvalitetno bra{no za proda`ba, a od druga strana, krupen vkusen griz za doma{ni potrebi. Finoto, sne`nobelo bra{no go prodavavme na crniot pazar - vo edna male~ka prodavnica. (...). I naskoro po~navme da pr`ime pala~inki i duri da pe~eme i svitkani/prepleteni formi od testo, leb i kola~i. Kone~no, maliot Endru dobi onolku pagadilo kolku {to posakuva{e. (...)

133

Nastavno liv~e

2

Zemjodelstvo

Od mleko do sirewe
Avtori: Jerzy Sadowski, Malgorzata Podkanska Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

Mlekoto i mle~nite proizvodi spa|aat vo grupata osnovni prehranbeni proizvodi vo na{ata sekojdnevna ishrana. Me|utoa, dene{nite mle~ni proizvodi stanuvaat sé pove}e i pove}e neadekvatni 1-2 ~asa Koj bilo Hemiska laboratorija, tehni~ka laboratorija Eden litar mleko, ~a{a pasterizirano mleko (UHT tretirano/obraboteno na ultratoplina/temperatura), kvasec (ili nekoj priroden jogurt), stakleni tegli, gaza, lon~e za zagrevawe na mlekoto, gusto sito, razli~ni pakuva˙e od jogurt i mle~ni proizvodi Biologija, hemija, istorija • Da se naglasi ulogata na mlekoto i mle~nite proizvodi vo sekojdnevniot `ivot i da se demonstriraat prednostite na tradicionalnite metodi za proizvodstvo so koristewe samo na mala koli~ina preraboteno mleko Ve`ba, eksperiment, diskusija, analiza na tekst

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Voved
Najgolem del od nas, koga zboruvame za mleko, mislat na kravjo mleko: najgolem broj od grlata mle~ni kravi se odgleduvaat tokmu za ovaa namena. Me|utoa, vo razli~ni zemji vo svetot, vidot mle~ni proizvodi {to se konsumiraat zavisi od dostapnosta i zastapenosta na odredeni `ivotinski vidovi. Vo Italija ili vo Indija, na primer, zna~itelen procent od mle~nite proizvodi poteknuvaat od bivoli. Ov~oto mleko i sirewe se popularni vo Evropa, dodeka pak vo mediteranskite zemji lu|eto konsumiraat kozjo mleko i sirewe. Lu|eto vo Laponija pijat mleko od irvas; mlekoto od lama se pie vo Peru; nekoi arapski plemiwa koi `iveat vo pustina pijat mleko od kamila; a Mongolcite se nasladuvaat so mleko od kobili. Sostojkite na mlekoto od razli~ni `ivotni se razlikuvaat po sostavot i sodr`at razli~ni koli~ini voda, masti, jaglerodni hidrati, proteini i minerali. Ovie promenlivi proporcii vsu{nost se ona {to vlijae vrz vkusot na mlekoto i negovata hranliva vrednost.

Aktivnosti
Vidovi mleko

1

Objasnete im na u~enicite deka `ivotinskoto mleko stanuva del od ~ovekovata ishrana od pred okolu 11.000 godini - pribli`no vo vremeto koga lu|eto po~nale da odgleduvaat `ivotni kako {to se kravite, ovcite i kozite. Najverojatno toga{ slu~ajno bil otkrien prirodniot proces na zakiseluvawe na mlekoto. Isto taka, bilo otkrieno deka zagrevaweto na mlekoto sozdava mle~ni grutki, {to pak otvorilo pove}e mo`nosti. So tek na vremeto, belite sirewa bile ~uvani vo solilo, ostavani da dobijat oblik i bile podlo`eni na topewe, su{ewe i ~ade˙e

134

Od mleko do sirewe

Zemjodelstvo

(videte go istorijatot na sireweto „bri" na krajot na lekcijata). Izgleda neverojatno, no Tatarite otkrile na~in kako da go pretvorat mlekoto od kobila vo gusta masa (kondenzirano mleko) u{te vo po~etokot na 13 vek.

2

2

Podgotvete ~etiri tegli so kapacitet 0,3-0,5 litri. Vo razli~ni tegli sipete po okolu edna ~a{a od sekoe od slednive vidovi mleka/mle~ni proizvodi i soodvetno obele`ete/etiketirajte gi teglite: • Tegla 1 (nevareno mleko) • Tegla 2 (mleko so kvasec ili polna la`ica jogurt) • Tegla 3 (mleko so kefir*) • Tegla 4 (pasterizirano mleko) Pokrijte gi teglite so gaza i tri dena ostavete gi na toplo temno mesto.

3 4 5 1

Sega sporedete ja sodr`inata na teglite: kakvi se mirisot i strukturata na zakiselenoto/kiseloto mleko, jogurtot, kefirot i pasteriziranoto mleko? Po {to se razlikuvaat? Poleka varete go zakiselenoto/kiseloto mleko vo soodvetno lon~e sé dodeka ne se formiraat grutki. Kakov efekt ima visokata temperatura vrz zakiselenoto/kiseloto mleko?

Podatoci za mlekoto
Objasnete mu na oddelenieto deka mlekoto i mle~nite proizvodi stanale klu~ni vo ishranata na lu|eto vo celiot svet. Za nekoi narodi (Afrikancite Masai, na primer) mlekoto e osnovna hrana. Ostanatite narodi, kako {to Kinezite i Japoncite, smetaat deka mlekoto e u`asno i za niv toa pretstavuva samo nesakano `ivotinsko izla~uvawe/sekrecija. Crvenoko`ite Indijanci, domorodnite `iteli na amerikanskiot kontinent, ne piele `ivotinsko mleko: ovaa tradicija ja zapo~nale evropskite osvojuva~i. Za mnogu zemjodelski nacii, mlekoto e simbol na prosperitet - na primer, bibliskata „zemja na mleko i med". Poso~ete deka, i pokraj golemata dostapnost, kvalitetot na mlekoto i mle~nite proizvodi od hranliva gledna to~ka vo celina sé pove}e se vlo{uva. Industriskoto odgleduvawe na `ivotni koi davaat mleko, nivnoto hranewe so ve{ta~ka sto~na hrana - kako i transportiraweto, obezmastuvaweto, homogenizacijata, pasterizacijata i hemiskite aditivi neophodni za prodol`uvawe na rokot na traewe na proizvodot dovele do sé poneadekvatni proizvodi i zgolemuvawe na alergii. Edno re{enie e da se konsumira kolku {to e mo`no pomalku preraboteno mleko, no najdobroto mo`no scenario e da se kupuva od organski mlekarnici/farmi.

2

Poka`ete im na u~enicite razli~ni pakuvawa od jogurt, kefir i drugi mle~ni proizvodi. Naterajte gi da gi ispitaat/proverat etiketite i potoa postavete gi slednive pra{awa: • Koi sostojki se aditivi? • Dali vo jogurtot, na primer, ima bra{no ili `elatin? • Koi se prednostite od praveweto jogurt, kefir i urda doma? Od kupuvaweto mleko od organska mlekarnica/farma? Ili da ne se kupuva pasterizirano mleko? • Koi se „prakti~nite" pri~ini pri kupuvawe jogurt od prodavnici ({tedi vreme, pakuvaweto ovozmo`uva polesen transport, itn.)? • Spomenete deka sé pove}e lu|e vo dene{no vreme go zamenuvaat kravjoto mleko i industriski prerabotenoto sirewe so mleko i mle~ni proizvodi od bafalo, ovci i kozi, konsumirawe mle~ni proizvodi od organski mlekarnica i farmi ili zamena za mleko napraveno od soini zrna (soino mleko ili tofu). • Objasnete deka nekoi vegetarijanci ne jadat ka{kaval (`olto sirewe). Dali va{ite u~enici znaat zo{to (enzim ekstrahiran od tele{kiot stomak se koristi kako potkvasuva~ za proizvodstvo na ovoj vid sirewe.)?

Od mleko do sirewe

135

2

Zemjodelstvo

3

Potoa pra{ajte gi u~enicite: • Dali mo`e da napravat razlika pome|u razli~nite vidovi sirewa (so muvla/gabi~ki, belo, homogenizirano, topeno, `olto/ka{kaval, itn.)? Koi od niv ne sodr`at aditivi? Od {to zavisat nivnite kvaliteti za hranlivost? Pro~itajte go tekstot za istorijatot na sireweto „bri". Vo kontekst na ovoj opis, kolku e va`no praveweto sirewe vo istorijata na ~ove{tvoto?

• •

Sledni aktivnosti
• • Predlo`ete im na u~enicite da se obidat da proizvedat i da gi izedat doma{no napraveniot jogurt i urda. Ako imate mo`nost, posetete ja bliskata organska mlekarnica/farma.

*kefir: fermentiran mle~en pijalak koj sodr`i 1 procent lakti~na kiselina, golemo koli~estvo jagleroden dioksid i zna~itelna koli~ina alkohol (0,1-0,6%).

136

Od mleko do sirewe

Zemjodelstvo

Istorijatot na sireweto „bri"
Vo 774 godina, dodeka se vra}al od kampawata protiv Langobard, kralot na Frankite, Karlo Veliki, zastanal na platoto nare~eno „bri", vo blizina na opatijata Mo. Kalu|erite tamu go poslu`ile so nekakvo sirewe, nastojuvaj}i da go izede celoto, zaedno so kori~kata. Ottoga{ kralot naredil kalu|erite sekoja godina vo negoviot glaven grad Ahen da ispra}aat po dva tovara od sireweto „bri". Negoviot sekretar Ajnhard zabele`al sli~en nastan, koj se slu~il ~etiri godini podocna vo ju`na Francija, za vreme na vojnata protiv Saracenite. Karlo Veliki zastanal vo regionot Ruerg, kade {to bil voshiten od sinoto ov~o sirewe so muvla/gabi~ki koe se proizveduvalo tamu. Toa sozrevalo vo varovni~kite pe{teri na Rokfort, a receptot za ova sirewe e poznat od rimsko vreme. Sireweto „bri" od Mo (Brie de Meau), eden od 500-te poznati vidovi francuski sirewa, datira od periodot na ranite po~etoci na zemjodelstvoto i odgleduvaweto `ivotni od strana na kalu|erite. Po dodavaweto enzimi i su{eweto na otvoren vozduh, se stavaat na ramna povr{ina, pokrieni so slama, i se ostavaat da se su{at na nakosena kamena polica. Surutkata se su{i 24 ~asa, potoa sireweto se posoluva, su{i i na odredeni intervali se prevrtuva. Potoa se nosi vo pe{tera i se ostava da zree od ~etiri do sedum nedeli. Krajniot proizvod ima golemina od 37x3,5 santimetri i te`i tri kilogrami. Za prigotvuvawe na ova sirewe e potrebno neobrano/neobezmasteno mleko, najdobro kravjo mleko koe postoi vo Normandija. Sireweto e pokrieno so zlatno-rozenikava kori~ka, negovite gorni sloevi se elasti~ni i so boja na slama, dodeka sredi{niot del e so~en, so boja na slonova koska. Sireweto treba da se se~e na tenki par~iwa ili da se stavi na tost. So vekovi sireweto se transportiralo preku rekata Marna do Pariz, kade {to uli~nite prodava~i go najavuvale negovoto pojavuvawe izvikuvaj}i: „Sirewe od Bri!" („Fromage de Brie!"). Ova bilo omilenoto sirewe na kralevite ^arls VIII i Henri IV, a Luj XVI go platil sireweto so svojot `ivot. Bil zate~en vo ku}ata na bakalot, koja ne uspeal da ja napu{ti navreme, bidej}i sakal da dovr{i so jadeweto na par~eto sirewe. Sireweto „bri" stanalo me|unarodno poznato na Vienskiot kongres, koga avstriskiot kancelar Meternih go proglasil za „princ na sirewata". Vo avgust 1792 godina, koga mnogu kalu|eri od Mo bile ubieni za vreme na revolucionernoto „Vladeewe na terorot", eden od kalu|erite na patot kon Anglija zastanal vo Normandija. Toj zastanal vo edno selo nedaleku od Vimutie. Tamu ostanal dovolno dolgo za da ja podu~i sopstveni~kata na stanot kade {to prestojuval sé {to znael za praveweto sirewe. Imeto na ova selo bilo Kamember. Zemjodelskata politika na EU gi uni{tuva tradicionalnite na~ini za pravewe sirewe na selskite farmi. Vo poslednite godini, proizvedeni se 6.000 toni godi{no od sireweto „bri" so „garantirano" poteklo i okolu 18.000 toni „industrisko" sirewe „bri" so somnitelno poteklo.
Norman Davis, Evropa, objaveno od Znak, Krakov, 1999, (pp. 332-333)

137

Nastavno liv~e

3

Zemjodelstvo

P~eli: zuewe so aktivnost
Avtori: Jerzy Sadowski, Malgorzata Podkanska Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

Za da opstanat, p~elite i rastenijata zavisat edni od drugi 2 ~asa April - juni; septemvri U~ilnica, zelena povr{ina ili gradina vo blizina na u~ili{teto Za nadvor: lupa, kasetofon i kaseta Za vo u~ilnica: snimka od „Bumbaroviot let" na RimskiKorsakov, prazna ramka od p~elina ko{nica i del od ramka so sa}e, voso~na sve}a, primeroci med, propolis (p~elin vosok) vo cvrsta i rastvorena forma i polen Biologija, ekologija, muzi~ko vospituva˙e • Da se potencira golemiot broj vidovi p~eli i korisnata uloga {to ja igraat vo prirodata, kako i da se dadat objasnuvawa za namaluvaweto na populaciite p~eli. ]e bidat pretstaveni i razli~ni p~elini proizvodi Predavawe, nabquduvawe, voved, diskusija

Vremetraewe Period od godinata Mesto

Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Voved
Pokraj proizvodstvoto na med i sa}e, edna od najva`nite aktivnosti na p~elite e opra{uvaweto na rastenijata. Spored edna procena, vo SAD, od 1984 godina, mednite p~eli i ostanatite srodni insekti so~inuvale pribli`no edna tretina od vkupnoto godi{no zemjodelsko proizvodstvo vo zemjata. Vrednosta na proizvodite (19 milijardi amerikanski dolari) o`neani kako rezultat od opra{uvaweto na posevite bila pove}e od 140 pati pogolema od sumata koja ja zele p~elarite od proda`bata na med i p~elin vosok/sa}e. Brojkite od Kanada i od Evropa bea sli~ni: p~elite so~inuvale 2 milijardi kanadski dolari i 4,7 milijardi evra, za sekoja poedine~no, kon zemjodelskata ekonomija 12 pati od vrednosta na p~elinite proizvodi. Osven {to se ceneti poradi proizvodstvoto na med, p~elite se poznati i po nivnata dobra organiziranost, ~istota, hrabrost i neverojatna aktivnost (videte go tekstot za ~istota vo p~elinata ko{nica). P~elata isto taka e edinstveniot insekt koj si go nao|a svoeto mesto na heraldi~niot pe~at na evropskite blagorodni `ivotinski semejstva, a Napoleon Bonaparta mu dal duri i povisoka po~est na ovoj insekt so vklu~uvawe na p~elata na carskiot pe~at. Dali slu~ajno znaete deka medot bil edinstveniot op{todostapen zasladuva~ sé do 18 vek?

138

P~eli: zuewe so aktivnost

Zemjodelstvo

Aktivnosti
Diskusija

3

1

I pokraj golemata korist od p~elite, nivniot broj sekoja godina se namaluva. Nekoi vidovi sosema izumiraat, a drugi pak se soo~uvaat so istrebuvawe. Razgledajte gi pra{awata navedeni podolu i diskustirajte gi so u~enicite. P: Zo{to se namaluva p~elinata populacija? O: Izvorite na hrana za p~elite is~eznuvaat: vo gradovite postojat sé pomalku zeleni povr{ini, zgolemeno e aerozagaduvaweto i pro{iruvaweto na pati{tata. Vo zemjodelstvoto: pome|u poliwata postoi sé pomalku zelenilo, zgolemeno e palewe/gorewe na poliwata so strni{ta, zgolemena e upotrebata na insekticidi i pesticidi i mo{ne e rasprostraneta praktika na odgleduvawe „monokulturi". P~elite, isto taka, pretstavuvaat plen za drugite insekti. P: Koi se mo`nite posledici od is~eznuvaweto na p~elinite populacii? O: Vo mnogu regioni, postojat samo mal broj p~eli za pravilno/soodvetno opra{uvawe na rastenijata. Odredeni zemjodelski posevi isto taka se zagrozeni (t.e. semeto od repka, lucerkata i detelinata), kako i mnogu od hortikulturnite rastitelni vidovi. Izumiraweto na odredeni rastitelni vidovi koi zavisat od opra{uvaweto, isto taka, pretstavuva ponatama{na zakana za `ivotnata sredina. P: [to mo`e da se napravi? O: Nekoi rastitelni vidovi koi se odgleduvaat vo oran`erii ili rasadnici (osobeno piperkite i domatite) mo`e da se pokrijat so polietilen i da bidat opra{eni od p~eli. Zemjodelcite i gradinarite mo`e da se dogovaraat so p~elarite za doveduvawe p~eli do poliwata ili gradinite za vreme na cvetaweto. Vo odredeni periodi vo godinata, odgleduva~ite na p~eli mo`e da transportiraat p~elini semejstva do regionite koi obiluvaat so medonosni rastenija (od koi mo`e da se proizveduva med).

2

Potrudete se oddelenieto da ja razbere izvonredno va`nata uloga na p~elite vo zemjodelstvoto. Poso~ete deka celiot ekosistem ima korist od p~elite, bidej}i pridonesuvaat za reprodukcija na golem broj rastenija i pretstavuvaat del od prirodniot biodiverzitet. Tie se nezamenliv del od prirodniot ciklus i bez niv bi bile mnogu posiroma{ni.

[to znaeme za p~elite
Po vovedot i diskusijata, zamolete gi u~enicite da gi ka`at svoite razmisluvawa/opservacii i iskustva povrzani so p~elite. Potoa postavete gi slednive pra{awa: P: Kade i koga naj~esto mo`at da se vidat p~elite? P: Dali nekoga{ ste videle p~eli na po~vata, vo prazninite ili steblata/trupcite na drvjata, vo stogovite seno ili plevnite, pod streite/nastre{nicite? Kakvi bile? Koi se prirodnite neprijateli na ovie p~elini semejstva? O: Insektite koi pretstavuvaat prirodni neprijateli na p~elite se {trklite i osite. Pticite i cica~ite isto taka pretstavuvaat opasnost. Op{to zemeno, pogolemite `ivotni pretstavuvaat pogolema zakana za p~elinite ko{nici. P: Dali u~enicite nekoga{ bile vo p~elarnik (ili farma za p~eli), dali ja imaat videno vnatre{nosta na ko{nicata ili dali mo`ebi nabquduvale kako p~elite vleguvaat vo ko{nicata (na vlezot ima „~uvari", a tancot na p~elata poka`uva deka ima ko{nica bogata so nektar)? Dali ste videle kako se „isterani" tu|ite tela od ko{nicata ili kako p~elite-~uvari sobiraat i vadat med?

P~eli: zuewe so aktivnost

139

3

Zemjodelstvo

Na livada

1

Izberete son~ev den vo prolet za poseta na livada koja cveta, prirodna zelena povr{ina, gradina ili park - oblast kade {to rastat divi postari orevovi drva, limonovi drvja ili bagremi. Predupredete gi u~enicite da ne gi zapla{uvaat ili zarobuvaat p~elite - rabotni~ki. Podelete gi u~enicite vo parovi ili vo grupi od po trojca. Izberete mesta/lokacii za nabquduvawe. Vnimatelno nabquduvajte kako p~elite sobiraat polen i nektar: koristete lupi samo za poblisku da gi poglednete nivnite tela. Obidete se da identifikuvate kolku {to e mo`no pove}e p~eli, pravej}i razlika pome|u mednite p~eli i drugite vidovi p~eli. (Se razlikuvaat po golemina, forma i boja.) Obidete se da go ustanovite brojot na p~eli koi rabotat vo oblasta {to ja nabquduvate. Koi rastenija pove}e sakaat da gi posetat? Dali cvetovite na ovie rastenija imaat jak „meden" miris ili mo`ebi se svetlo oboeni? Vnimatelno poglednete gi ko{ni~kite na zadnite noze na p~elite. Dali se prazni ili na niv imaat zaka~eno zrna polen? Obidete se da gi zabele`ite razli~nite vidovi zvuk koj go ispu{taat p~elite. Koga }e se vratite na ~as, pu{tete gi zvucite {to od insektite koi ste gi snimile, a potoa pu{tete ja snimkata od „Bumbaroviot let". Kolku vreme im e potrebno na u~enicite da otkrijat koi od snimenite zvuci se zvuci od insekti, a koi se od muzi~ki instrumenti? Pobarajte od u~enicite da napravat sporedba na dvete snimki i da gi spodelat svoite vpe~atoci.

2

Dali imate ostro oko?

1

Nabquduvajte ja vnatre{nosta na sa}eto so u~enicite i postavete gi slednive pra{awa: • Kolku }elii ima vo 100 kvadratni santimetri od sa}eto? Kakva forma imaat }eliite? • Zo{to na nivniot presek se gleda {estoagolnik, a ne na primer, kvadrat ili krug? Dali e toa poradi najoptimalno iskoristuvawe na prostorot i materijalot za sa}eto i dali go olesnuva pristapot do samite }elii? Na koj na~in se povrzani ovie dva fakta? • Nacrtajte skica/slika od povr{inata na sa}eto. Vedna{ do nea, nacrtajte kako bi izgledalo sa}eto dokolku poedine~nite }elii se so kvadratna ili kru`na forma. Dali na p~elite }e im treba pove}e ili pomalku gradben materijal za da dobijat ista koli~ina povr{inski prostor? Pro~itajte go tekstot „^istota vo p~elinata ko{nica", a potoa razdelete go biltenot „P~elini proizvodi" na str. 142.

2

Sledni aktivnosti
Ako e mo`no, organizirajte poseta na najbliskiot p~elarnik vo va{ata okolina.

140

P~eli: zuewe so aktivnost

Zemjodelstvo

^istota vo p~elinata ko{nica
P~elinoto semejstvo se sostoi re~isi od 50.000 individui, koi `iveat zaedno vo golemi koncentracii koi nadminuvaat sekakvo ~ove~ko opkru`uvawe. Sepak, na nekoj na~in, p~elinoto semejstvo ja odr`uva svojata okolina vo postojan dobar red. Gi regulira toplinata i vla`nosta, go ventilira vozduhot, se osloboduva od mrtvite tela, a i u{te ne{to mo{ne va`no ne dozvoluva da se razvijat mikrobi, koi ne samo {to gi napa|aat p~elite, tuku i rezervite hrana vo p~elinata ko{nica. (...) P~elite skladiraat med kako rezerva za periodite koga nema cvetovi od koi mo`e da sobiraat nektar. Medot e osnovna hrana na p~elite i edna p~elina kolonija sekoga{ ~uva okolu 7-45 kilogrami med vo rezerva. Za da prezimat, na p~elite im se potrebni okolu 20-25 kilogrami med. Proteinski izvor, sepak, pretstavuva polenot, ~ii rezervi vo prosek iznesuvaat okolu 0,5-7 kilogrami. Medot i polenot se edinstvenata hrana koja e skladirana vo }eliite na sa}eto. Medot, koj se sostoi glavno od {e}er i polen, bogat e so masti i proteini i pretstavuva isto taka pogoden/dobar izvor na hrana i za ostanatite su{testva. Od taa pri~ina, za{tituvaweto na rezervite od pogolemite `ivotni i parazitite e od golema va`nost za p~elinata kolonija. Drug metod na odbrana e p~elinoto osilo. Duri i vo zima, koga e premnogu ladno da letaat, p~elite mo`e da gi poka`at svoite osila. Roj p~eli, sobrani vo klop~e i so izvadeni osila koi str~at kako igli/bocki od e`, }e go natera duri i najpregladnetiot napa|a~ da se povle~e i u{te edn{ da razmisli za svojata namera. Ako stavime/vneseme strak treva ili slama/slamka preku pokrivot vo p~elinata ko{nica, toj povtorno }e se pojavi po okolu pet minuti. A ako pak, tu|oto telo e dovolno male~ko za da mo`e edna p~ela da go nosi dodeka leta, taa }e go odnese na oddale~enost od okolu 15 ili 20 metri pred da go ispu{ti. Ako e premnogu te{ko, p~elata }e se obide da go premesti barem nekolku metri podaleku, vle~ej}i go po zemjata. Obi~no, tu|oto telo go isfrlaat nekolku p~eli po principot na relej. Za p~elite, odr`uvaweto na ko{nicata ~ista i uredna e prioritet, i site aktivnosti }e bidat prekinati dokolku treba da se is~isti ne{to. P~elite isto taka prezemaat i drugi sanitarni merki na pretpazlivost: tie sobiraat smola od {i{arkite ili topolite. Ovaa supstancija, koja odgleduva~ite ja narekuvaat propolis, slu`i da ja za{titi ko{nicata na nekolku na~ini. Prvo, smolata sodr`i terpentin {to gi ubiva mikrobite ili ednostavno go spre~uva nivnoto razvivawe. (...) Vtoro, propolisot se koristi za zape~atuvawe na puknatinite i izramnuvawe na neramnite povr{ini vo ko{nicite kade {to mo`at da se vgnezdi i razmno`at bakterii, gabi ili mali insekti. Ovaa tehnika, isto taka, go pravi poudoben `ivotniot prostor na p~elite. @ivotniot vek na p~ela-rabotni~ka iznesuva okolu {est meseci. Stapkata na smrtnost na edna p~elina kolonija vo aktivnata sezona mo`e da nadmine 1.000 p~eli dnevno. Sepak, nitu na po~vata nitu pak vo blizina na vlezot na ko{nicata, nema da najdeme pove}e od edna do dve mrtvi p~eli dnevno. Najgolem broj p~eli umiraat na otvoreno: tie ne do`ivuvaat „starost", tuku ednostavno rabotat do posleden zdiv. Laboratoriskite istra`uvawa poka`uvaat deka vozrasnite p~eli mo`e da stanat `rtvi na razli~ni bolesti - vklu~uvaj}i gi i zaraznite bolesti. Dokolku golem broj p~eli umiraat daleku od ko{nicata verojatno e u{te eden odbranben mehanizam za kolonijata. Koga p~elata umira vo ko{nicata, toga{ mrtvoto telo se smeta samo za u{te edno „tu|o" telo: p~elata-rabotni~ka go odvle~kuva mrtvoto telo do izlezot, a potoa edna od p~elite go nosi na zna~itelna oddale~enost od ko{nicata i go ispu{ta. P~elite ne se premnogu zainteresirani da is~istat okolu ko{nicata, tuku da si ja zavr{at rabotata vo samata ko{nica tokmu toa e pri~inata zo{to ja odr`uvaat ko{nicata ~ista. (...)
Wladislaw Kopalynski, Ma~ki vo vre}a; ili izvadoci od istorijata i zabele{ki za odredeni objekti; WP, Warsaw, 1993, pp. 439-441

3

P~eli: zuewe so aktivnost

141

Zemjodelstvo

Nastavno liv~e
142

P~elini proizvodi
P~eliniot vosok/sa}eto e proizvod od `lezdite na p~elite-rabotni~ki. Ova e osnovnata supstancija od koja se pravi sa}eto. P~eliniot vosok so godini se koristel za pravewe sve}i, a i denes se koristi za za{tita na povr{inite na mebelot, kako i za konzervacija/za{tita na istoriskite spomenici. Medot mo`e da bide monocveten (eden cvet) ili policveten (kombiniran ili pove}ecveten). Eldata, semeto od repka i bagremot se primeri od monocveten med. Cvetniot nektar ne e edinstvenata surovina za proizvodstvo na med. P~elite proizveduvaat mnogu blagoroden vid med od „medna rosa" - slatki kapki rastitelen sok koi se formiraat na lisjata ili ostanatite meki delovi na odredeni rastenija pri toplo vreme. „Musa" se formira na rastenijata od rastitelnite vo{ki (lisni vo{ki), koi go cicaat slatkiot sok od rastenijata, no, ne uspevaj}i celosno da go iskoristat, go izla~uvaat na cvetnite latici vo forma na slatki kapki. Med se dobiva od p~elite i so pomo{ na ~ovekot: odredeni p~elini semejstva se treniraat da go iskoristat {e}erniot sirup i razli~nite rastitelni sokovi. Kvalitetot na medot ne zavisi samo od vidot na nektarot, tuku i od ekstraktot na propolisot i polenot, {to se rastvora vo voda. So cel da se za~uva negoviot vkus i hranlivata vrednost, medot ne treba premnogu da se zagreva (55 Celziusovi stepeni). Koga se dodava na topli pijalaci, medot gubi mnogu vitamini i enzimi i slu`i samo kako zasladuva~. Propolisot (p~elin lepak) e smolesta masa, obi~no so `olto - zelena ili kafeava boja i rastvorliv. Dokolku glu{ec ili `aba ja imaat taa nesre}a da bidat ubieni vnatre vo ko{nicata, p~elite }e go pokrijat trupot so ovaa specijalna supstancija (propolis zna~i „za za{tita na lu|eto") pred da se raspadne teloto. Ova gi odbiva neprijatnite mirisi i go spre~uva {ireweto na bakteriite me|u p~elinite populacii. Ako kapnete nekolku kapki propolis na par~e staklo ili list hartija i ostavete da se isu{at, po izvesno vreme i stakloto i hartijata }e izgledaat kako da se pokrieni so tanok film na `olto - kafeav lak. Obidete se da go izmiete so voda. [to se slu~uva so filmot od propolis na sekoja od ovie dve povr{ini?
Lu|eto go koristat propolisot kako priroden antibiotik: elasti~en e, nerastvorliv vo voda, se koristi kako flaster za tretman na povr{inski rani, modrinki, izgorenici, ubodi od insekti, itn., no ne se prepora~uva za lu|e koi se alergi~ni na p~elini proizvodi.

P~eliniot prav se formira od polenovite tro{ki zaglaveni vo teloto i nozete na p~elite. P~elite gi trkalaat ovie tro{ki vo med i nektar, pravat mali top~iwa od smesata i gi ispu{taat vo polenovata ko{nica na zadnite noze. Bogat e so proteini i vitamini, no negovoto biolo{ko vlijanie vrz ~ovekot, sepak, e predmet na diskusija vo medicinskiot svet. Mati~en mle~ e sekrecija/izla~uvawe koe se ispu{ta od gornite (vili~ni) `lezdi
na p~elite-neguvatelki (p~eli koi ne letaat, na vozrast od 5 do 15 dena). Ima golema hranliva vrednost i sodr`i vitamini i hormoni. P~elite-neguvatelki gi hranat larvite i trutovite na p~elite-rabotni~ki za vreme na prvite nekolku dena od nivniot `ivot, kako i larvata na maticata (p~elata-kralica) za vreme na prvite pet dena. Hraneweto prodol`uva, duri i dodeka taa polo`uva jajca.

[umarstvo

1

O, {umo moja! O, ubavino moja!
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vlado Matevski, Mitko Kostadinovski

Glaven koncept

Bidej}i {umite imaat mnogu va`ni funkcii za `ivotnata sredina i za ~ovekot, op{testvoto treba da posveti posebno vnimanie na nivnata za{tita i upravuvawe 3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Biologija, geografija • Da se zbogati znaeweto na u~enicite za funkciite i zna~eweto na {umite • Da se privle~e vnimanieto na u~enicite kon opasnostite za `ivotnata sredina predizvikani od eksploatacijata na {umite za ekonomski celi i relaksacija

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawa, diskusija, davawe idei, videoprezentacija

Voved
[umite imaat mnogu funkcii. Najva`ni od niv se sozdavaweto i za~uvuvaweto na prirodnite bogatstva. Preku procesite na fotosinteza, {umite go obnovuvaat kislorodot vo atmosferata, a so apsorbirawe na atmosferskiot jagleroden dioksid go namaluvaat efektot na staklena gradina. Kako `iveali{te na mnogu rastitelni i

O, {umo moja! O, ubavino moja!

143

1

[umarstvo

`ivotinski vidovi, {umite pomagaat vo za~uvuvaweto na biolo{kata raznovidnost. [umite go podobruvaat kvalitetot na `ivotnata sredina so pridu{uvawe na bu~avata, smiruvawe na silnite vetrovi i so zadr`uvawe na pra{inata i gasovite. Tie pomagaat da se regulira istekot na povr{inskite vodi, gi ubla`uvaat visokite i niskite temperaturi i ja spre~uvaat erozijata na po~vata. So izvr{uvaweto na ovie funkcii, {umite ja stabiliziraat klimata i vlijaat vrz izgledot na predelot. [umite, isto taka, se mesto za odmor i rekreacija.

Aktivnosti
Za {to se koristat drvjata?

1 2

Pobarajte od u~enicite na tablata da nacrtaat drvo so dobro razgraneta kro{na. Zamolete gi da go nacrtaat korenoviot sistem na drvoto. Odgovorete gi slednive pra{awa kako grupa: • • [to koristime od drvjata (plodovi, med, puter, lekovi, itn.)? Za {to se koristat drvjata (grade`en materijal, ogrevno drvo, pravewe ra~ki za raznovidni alatki, `iveali{ta na `ivotnite, kulturni i ritualni ceremonii na nekoi narodi, itn.)? Na {to u{te ne pomislivme (tie obezbeduvaat mesto za odmor ili zasolni{te, vo esen listovite im pa|aat i se pretvoraat vo humus)?

3

Potsetete gi u~enicite deka: • Preku procesot na fotosinteza, zelenite rastenija apsorbiraat jagleroden dioksid od atmosferata, a osloboduvaat kislorod koj go di{eme. Pomalku drvja }e zna~at pove}e jagleroden dioksid vo atmosferata, a toa }e predizvika zgolemuvawe na efektot na staklena gradina. Preku korenoviot sistem, drvjata, grmu{kite i trevata ja {titat po~vata od erozija. Rastenijata ja vpivaat do`dovnata voda, spre~uvaj}i na toj na~in pojava na poplavi. Nivnite korewa zadr`uvaat voda i nekoi elementarni supstancii i na toj na~in go spre~uvaat odnesuvaweto na po~vata. Prisustvoto na rastenijata ja odreduva vla`nosta na regionot.

• • • •

4 1

Kako zaklu~ok, poso~ete deka za{titata i zgolemuvaweto na zelenite povr{ini e najefikasen na~in za spre~uvawe na opusto{uva˙eto i erozijata. Tie, isto taka, pretstavuvaat va`en faktor vo borbata so klimatskite promeni.

[umite i industriskite aktivnosti
Objasnete deka {umite se izvor na zna~itelni prihodi od drvena gra|a za doma}instvata, biomasa za drvena gra|a, surovina za proizvodstvo na hartija (pulpa), sostojki za lekovi i mnogu drugi proizvodi. Mnogu {umski povr{ini, isto taka, se koristat i za rudarstvo, napasuvawe i odgleduvawe dobitok. Na svetsko nivo, okolu polovina od koli~inata drvena gra|a koja se se~e sekoja godina se koristi kako gorivo za zatopluvawe i gotvewe, posebno vo pomalku razvienite zemji. Del od ova gorivo se koristi direktno kako ogrevno drvo, dodeka ostanatiot del se prerabotuva vo drven jaglen, koj na{iroko go koristat urbanite `iteli i nekoi industrii. Edna tretina od svetskoto godi{no proizvodstvo na drvna gra|a se sostoi od trupci koi treba da se prerabotat vo grade`ni materijali, kako na primer, {perplo~i, {tici i iverki. Edna {estina se preobrazuva vo pulpa koja se koristi vo mnogu proizvodi od hartija.

144

O, {umo moja! O, ubavino moja!

[umarstvo

2 3 4 5 1

Prika`ete go videoklipot „Se~ewe drva" od DVD „Zelen paket".

1

Diskutirajte za filmot vo kontekst na nezakonskoto se~ewe drvja. Pobarajte od u~enicite da navedat sli~ni slu~ai na koi bile svedoci ili za koi slu{nale od mediumite. Pomognete im na u~enicite da zaklu~at deka preteranoto eksploatirawe na {umite mo`e da donese brza zarabotka vo dene{no vreme, no }e ja uni{ti mo`nosta za stabilen prihod vo idnina. Diskutirajte i napi{ete na tabla koi se ostanatite vidovi zaguba za lu|eto koi mo`e da nastanat kako rezultat na nerazumniot stav kon {umite (zgolemena erozija na po~vata, zaguba na ubavinite na predelot, zaguba na turizmot, negativno vlijanie vrz raznovidnosta na {umite itn.). Za pove}e informacii, prosledete go poglavjeto „[umi" od CD-romot. Prika`ete mu go na klasot videoklipot „Reciklirawe" i diskutirajte za va`nosta na drvenata pulpa vo proizvodstvoto na hartija.

[umite i rekreacijata
Objasnete deka va`nosta na {umite kako prostor za rekreacija dobila sé pogolemo vnimanie vo Evropa vo poslednive dve decenii. [umite ovozmo`uvaat zna~itelna nematerijalna korist koja im e potrebna na lu|eto, posebno na onie {to `iveat vo stresnite sredini na sovremenite industrijalizirani zemji. Vlijanieto od rekreativnite aktivnosti vo isto vreme e i korisno i {tetno za {umite. Od edna strana, se pravaat napori za za{tita na raznovidnosta na {umite, pottiknuvaj}i gi za~uvuvaweto i za{titata na diviot svet i pomagaj}i da se zapre zagubata na {umite predizvikana od urbanoto {irewe na gradovite i izgradbata na pati{ta. Od druga strana, koga za~estenosta na posetiteli i turisti stanuva pregolema, mo`e da se pojavi erozija na po~vata po dol`inata na pe{a~kite pateki. Diviot svet isto taka mo`e da bide voznemiren, mo`e da dojde do o{tetuvawe ili uni{tuvawe na rastenijata, a se nasobiraat i golemi koli~ini otpad.

2 3 4

Odete na zamislena pro{etka vo nekoja od najpoznatite planinski oblasti vo va{ata zemja. Navedete gi imiwata na tabla i zabele`ete gi nivnite karakteristi~ni osobini; efektite vrz {umskite ekosistemi od se~ata na drvena gra|a, turizmot, zimskite sportovi, napasuvaweto na dobitokot, izgradbata na domovi i pati{ta, itn. Organizirajte sesija na koja }e se davaat idei za {tetata predizvikana vrz `ivotnata sredina dodeka {etate niz {umata. Napi{ete gi odgovorite na tabla. Podelete go nastavnoto liv~e „Dodeka {etate niz {umata".

Sledni aktivnosti
Organizirajte natprevar za najdobrite posteri koi ja poka`uvaat ulogata na drvjata. Organizirajte izlo`ba od najdobrite posteri.

O, {umo moja! O, ubavino moja!

145

[umarstvo

Nastavno liv~e

Dodeka {etate niz {umata
Koga {etate niz {umata, sledete gi ednostavnite nasoki za da go namalite va{eto vlijanie vrz `ivotnata sredina.

• •

Sledete gi vospostavenite pateki vo mali grupi. Izbegnuvajte ~uvstvitelni oblasti, posebno vodni `iveali{ta i nesigurnite strmni padini.

Zastanete da se odmorite samo vo oblasti vo koi va{eto prisustvo nema da gi o{teti rastenijata.

Kampuvajte samo vo soodvetno nazna~eni oblasti, po mo`nost vo kampovi odredeni za taa cel.

• • •

Nau~ete ne{to za lokalnite `ivotni i izbegnuvajte da gi voznemiruvate. Ne prodol`uvajte da im pristapuvate na `ivotnite otkako tie stanale svesni za va{eto prisustvo. Ostavete gi `ivotnite da ja jadat svojata prirodna hrana. Ako im davate hrana prigotvena od ~ovek, toa mo`e da go naru{i nivniot na~in na ishrana i odnesuvawe.

• •

Odgovorno koristete go ognot. Dozvolete oganot da izgori dodeka ne se dobie bela pepel i ostavete sosema da se izladi.

• •

Mieweto vr{ete go na oddale~enost od najmalku 100 m od najbliskiot izvor na voda. Sapunot upotrebuvajte go samo kolku {to e neophodno.

• •

Soodvetno deponirajte gi otpadot i otpadnite vodi. Odnesete go otpadot doma.

Vozdr`ete se od sobirawe/kinewe cve}iwa.

146

Turizam

1

Turisti~ka invazija
Avtori: Anna Schindler, Kliment Mind`ov Adaptacija: Beti Trajkovska, Stefanka Haˇi Pecova

Glaven koncept

Turistite koi se odnesuvaat neodgovorno mo`e da ja uni{tat prirodata koja, vsu{nost, doa|aat da ja vidat • Nekolku razli~ni periodi od u~ebnata godina vo zavisnost od celite na ekskurzijata; • 1 ~as vo u~ilnica

Vremetraewe

Period od godinata Mesto Materijali

Eden ubav den, koja bilo sezona Planini, {umi ili park; u~ilnica Plasti~ni kesi, listovi hartija, fotoaparat, izvadoci od vesnici i bro{uri od turisti~ki agencii, DVD „Zelen paket" Geografija, biologija • Da se nau~i za {tetata koja turizmot mo`e da í ja nanese na `ivotnata sredina • Da se nau~i da se postapuva pravilno so `ivotnata sredina za vreme na ekskurzija vo priroda

Predmeti Celi

Metodi

Ekskurzija, nabquduvawe, diskusija

Turisti~ka invazija

147

1

Turizam

Voved
Turisti~kite celi obi~no se koncentrirani vo ili okolu bliskite planini ili vodi ili vo gradovite so istorisko zna~ewe. Golemiot broj hoteli, ugostitelski/gostinski ku}i, restorani, kafuliwa i prodavnici za suveniri ja so~inuvaat edinstvenata i originalna turisti~ka infrastruktura na ovie mesta. Vakviot razvoj, vo celina, vodi kon zagaduvawe na prirodnata sredina vo planinskite i krajbre`nite regioni i na mnogu na~ini potsetuva na uni{tuvaweto koe mo`e da go zabele`ime vo gradovite. Masovniot turizam ja zgolemuva pobaruva~kata za elektri~na energija, voda, razli~ni proizvodi i uslugi, kapaciteti kako {to aerodromi, pati{ta, parkinzi i razrabotena mre`a na turisti~ki objekti. Rezultatot na toa e zgolemen porast na opasni supstancii bu~ava i zagaduvawe na `ivotnata sredina. Poradi site ovie karakteristiki masovniot turizam se smeta za agresiven turizam, a frazite kako {to se invazija ili invazija na ordi, koi ~esto se koristat vo sekojdnevniot govor, ja odrazuvaat atmosferata {to preovladuva za vreme na sezonata na odmori vo popularnite turisti~ki mesta. Za dopolnitelni informacii razgledajte go poglavjeto „Turizam" od CD-romot.

Aktivnosti
Pro{etka

1 2 3 4 5 6 7 8
148

Organizirajte pro{etka do selo vo okolinata. Objasnete im na u~enicite deka odmorot vo priroda e va`en del od `ivotot na mnogu lu|e. Evropejcite tro{at zna~itelno mnogu vreme i pari na patuvawe. Od tie pri~ini, turizmot stanal mo{ne va`en ekonomski sektor i resurs za golem broj lu|e koi `iveat vo turisti~kite regioni. Zabele`ete deka na mnogu turisti im nedostasuva odgovoren stav kon `ivotnata sredina, {to rezultira so golemi {teti vrz nea. Naberete strak treva i stutkajte list hartija. Frlete gi na zemjata. Pra{ajte gi u~enicite dali vakvite postapki imaat vlijanie vrz `ivotnata sredina. Ka`ete im na u~enicite da se rasporedat vo site nasoki na okolu 100 m i da najdat primeri na zagaduvawe na `ivotnata sredina. Treba da gi opi{at rezultatite i da odgovorat na slednive pra{awa: • Koj treba da se obvini za vakviot vid zagaduvawe? • [to mo`e da se napravi za da se spre~i toa? Pobarajte od u~enicite da gi otvorat svoite ~anti i na drugite da im ja opi{at nivnata sodr`ina. Pra{ajte gi koi predmeti nema da im trebaat po ekskurzijata i {to }e pravat so niv. Za vreme na ekskurzijata pobarajte od u~enicite da nabquduvaat i da zaklu~uvaat koj e naj~estiot vid otpad. Koj go frlil? • Pobarajte od u~enicite da gi soberat otpadocite na koi }e naidat. • Pra{ajte gi u~enicite {to }e pravat so otpadocite {to gi sobrale. Dali }e gi frlat vo kantite za otpadoci pred svoite domovi? Ka`ete im deka to~no toa go pravi mladinata vo mnogu evropski zemji. Za vreme na ekskurzijata pobarajte od u~enicite da gi nabquduvaat sostojbata vo regionot i nivoto na zagaduvawe. Tie mo`e duri i da napravat fotografii ili da naslikaat crte`i od najo~iglednite primeri. Zamolete gi da zapo~nat diskusija zasnovana vrz nivnite nabquduvawa i da organiziraat izlo`ba. Diskutirajte za mo`nosta za postavuvawe informativni tabli na po~etnite to~ki na turisti~kite mesta, koi }e sodr`at informacii za interesnite prirodni lokacii, sredstvata za javen prevoz, kako i za prodavnicite, restoranite i drugi informacii koi bi bile interesni za turistite. Poka`ete im gi na u~enicite nekoi od najserioznite opasnosti za za{titenite teritorii koristej}i gi informaciite od „Tragi od noze" na str. 150. Davajte idei za nekoi od mo`nite re{enija.

Turisti~ka invazija

Turizam

Masoven, me|unaroden i selski turizam

1 2 3 4

Edna nedela prethodno, zamolete gi u~enicite da najdat turisti~ki oglasi vo vesnicite - koi oglasuvaat patuvawa do poznatite odmorali{ta/turisti~ki mesta vo zemjata i stranstvo. Za vreme na predavaweto, analizirajte gi bro{urite koi gi sobrale u~enicite. Zabele`ete {to smetaat u~enicite za turisti~ka atrakcija. Dali ovie atrakcii se povrzani so prirodnite karakteristiki na odredeni regioni ili, pak, pretstavuvaat standard, ozna~en so odreden broj svezdi koi gi vrednuvaat hotelskiot komfor i kvalitetnata hrana? Zabele`ete dali ima razliki me|u razli~nite bro{uri. Podelete go biltenot „Sporedba me|u masovniot i selskiot turizam" i pobarajte od u~enicite da go ka`at svoeto mislewe. Po~nete sesija za davawe idei na slednive temi: • • Koj e efektot od masovniot turizam vrz `ivotnata sredina? [to mo`e da se napravi so cel da se pottikne masovniot turizam koj ima pomalo vlijanie vrz `ivotnata sredina?

1

Vikend
So u~enicite poglednete go filmot „Vikend" na DVD. Diskutirajte za sodr`inata i formulirajte gi najva`nite poraki od filmot.

Sledni aktivnosti
• Objavete spisanie ili bro{ura so tekstovi, fotografii i crte`i {to gi opi{uvaat porakite koi u~enicite gi nau~ile za vreme na predavawata.

Turisti~ka invazija

149

1

Turizam

Tragi od noze

Opasnosti so koi se soo~uvaat za{titenite oblasti
Prirodata i nacionalnite parkovi se zagrozeni od zgolemeniot broj posetiteli, pobaruva~kata za aktivnosti vo priroda i razvojot na turisti~kite kapaciteti. Brojot na turisti se zgolemuva vo vrvot na sezonata (obi~no juli i avgust). Najgolem del od posetitelite na za{titenite oblasti se dnevni patnici koi pristignuvaat so avtomobili, sozdavaj}i na toj na~in soobra}ajni i parking-problemi, kilometarski redici od soobra}aen zastoj i mete` i zagaduvawe. Divata priroda privlekuva turisti. Ova go voznemiruva diviot svet (nedostatok na mirni mesta za odgleduvawe na nivnite mladi) i vodi do namaluvawe na brojot na `ivotinski vidovi. U{te eden seriozen problem se erozijata {to se slu~uva vo turisti~kite mesta i uni{tuvaweto na rastenijata i nivniot rast kako posledica na pe{a~eweto i planinskiot velosipedizam.

Fakti i brojki za turisti~kata industrija
Sekoja godina pove}e od 500 milioni lu|e patuvaat na odmor vo stranstvo, {to pretstavuva okolu 8 % od naselenieto na Zemjata. Okolu 7 % od naselenieto e vraboteno vo sektorot turizam. Turizmot sozdava okolu 6 % od svetskiot bruto-prihod.

Benidormizacija
Ovoj izraz se odnesuva na preteranoto rasprodavawe na mirnite, izolirani oblasti poznati po svoite zna~ajni prirodni i klimatski karakteristiki. Imeto doa|a od {panskoto ribarsko selo Benidorm vo provincijata Alikante, vo zalivot Kosta Blanka na Mediteranot. Pobaruvawata na masovniot turizam go pretvorile ova mesto vo ~udovi{te so pove}ekatni hoteli, trgovski centri, barovi, diskoteki, prodavnici za brza hrana i apsurdno prepolni pla`i.
Wladislaw Kopalinski, Slownik Wydarzen I pojec XX wieku (Re~nik na nastani i izrazi od 20 vek), Wydawnictwo Naukowe PWN, Warsaw 1999

150

Turisti~ka invazija

Turizam

Sporedba me|u masovniot i selskiot turizam
MASOVEN TURIZAM SELSKI TURIZAM Patuvawe do odmorali{teto
• Od nekolku stotici do nekolku iljadnici kilometri. Vo najgolem broj slu~ai, nekolku desetici kilometri • Prevoz: avion, avtomobil, voz • Patuvawe so avtomobil ili so javen prevoz

Nastavno liv~e

Smestuvawe
• Vo najgolem broj slu~ai, klimatizirani hoteli nadvor od gradot • Skapo • Smestuvawe vo selski ku}i/domovi • Pomalku skapo

Hrana
• Hranata se prenesuva do odmorali{teto od oddale~eni regioni • Del od hranata se proizveduva lokalno, mnogu ~esto vo soglasnost so principite na ekolo{koto zemjodelstvo

Turisti~ki mesta
• Standardna oblast vo soglasnost so zadol`itelnite urbani normi. Najvrednite oblasti vo odnos na prirodata se uni{teni od infrastrukturata koja ovozmo`uva ogromen broj lu|e da prestojuvaat na edno mesto i da u~estvuvaat vo aktivnostite {to gi uni{tuvaat ekosistemite (pr. skijawe, vodni motorni sportovi) • Prirodna selska sredina so edinstven ekolo{ki i socijalen karakter na seloto

Na~ini za pominuvawe na slobodnoto vreme
• Varira vo zavisnost od mestoto • Odmor, vozewe velosiped, javawe kowi, sobirawe pe~urki, zemjodelski aktivnosti...

Organizator
• Hotelite i kapacitetite naj~esto gi poseduvaat golemite korporacii. U~estvoto na lokalnoto naselenie vo profitot e ograni~eno. Turisti~kite agencii, isto taka, se poddr`ani od masovniot turizam • Investitor i sopstvenik na turisti~kiot kapacitet e sopstvenikot na objektot. Nema protekuvawe na profitot nadvor od konkretniot region

Kontakti so lokalnoto naselenie
• Turistite se tretiraat kako klienti • Turistite se tretiraat kako gosti

Informativni prednosti
• Poblisko/podobro zapoznavawe so prirodata i lokalnite obi~ai i naviki

151

Klimatski promeni Osiroma{uvawe na ozonot Globalni predizvici Zakiseluvawe Moriwa i okeani

Klimatski promeni
Eden stepen pove}e 155 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Klimatski promeni"

Osiroma{uvawe na ozonot
Poglednete nagore

161

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Ozi ozon"

Zakiseluvawe
Kiseli do`dovi

166

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Kiseli do`dovi"

Moriwa i okeani
Spasuvawe na Mediteranot

169

FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Morski vojnici"

Nastavno liv~e
Tuvalu: Prvata `rtva na klimatskite promeni 159 Son~evata svetlina i rizikot za zdravjeto 165 [to mo`e da napravi op{testvoto 168 Fakti za Mediteranskoto More 173

Klimatski promeni

1

Eden stepen pove}e
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Beti Trajkovska, Vladimir Stavri}

Glaven koncept

Hemiskite supstancii {to se ispu{taat vo atmosferata kako rezultat na ~ovekovite aktivnosti mo`e da predizvikaat nepovratni promeni vrz klimata na Zemjata 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Poster, DVD „Zelen paket"; Za eksperimentot: dva golemi plasti~ni sada ili lon~iwa, kocki mraz, dva termometra, tenok polietilenski list ili celofan, dve lambi so svetilki so ednakva mo}nost Hemija, biologija, fizika • Da se demonstrira i diskutira na koj na~in atmosferata ja regulira temperaturata na Zemjata • Da se nau~i pove}e za klimatskite promeni i za posledicite koi ovoj proces im gi nanesuva na lu|eto i na `ivotnata sredina • Da se razbere ulogata koja sekoe lice mo`e da ja odigra vo nadminuvaweto na ovaa opasnost

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, davawe idei, filmovi

Eden stepen pove}e

155

1

Klimatski promeni

Voved
Efektot na staklena gradina postoel otsekoga{, odr`uvaj}i ja Zemjata potopla otkolku {to bi bila bez atmosferata. Energijata od Sonceto stignuva do Zemjata i ja zagreva. Zemjata ja reflektira ovaa energija, a vo isto vreme ja menuva vo infracrvena energija (toplina). Poradi prisustvoto na stakleni~ki gasovi vo atmosferata koi ja obvivaat Zemjata kako }ebe, del od reflektiranata energija e zarobena i nikoga{ ne ja napu{ta Zemjata. Na toj na~in Zemjata ostanuva mnogu potopla vo sporedba so drugite planeti bez atmosfera. Vo 1896 godina {vedskiot hemi~ar Svante Arenius predvidel deka industriskite aktivnosti najverojatno }e imaat vlijanie vrz globalnata klima. Ottoga{ golem broj laboratoriski eksperimenti, kako i atmosferski merewa, go potvrdile negovoto predviduvawe. Pred industriskata revolucija, koja zapo~nala vo sredinata na 18 vek, ekonomijata zavisela prvenstveno od zemjodelstvoto, a vo mal obem i od trgovijata. Od druga strana, napredokot vo tehnologijata, izgradbata na golemi fabriki, masovnoto proizvodstvo i mehaniziranoto, intenzivno zemjodelstvo dovele do zgolemeno zagaduvawe i sozdavawe stakleni~ki gasovi, kako {to se jagleroden dioksid, azotni oksidi, freon i metan, koi ja zarobuvaat son~evata energija, a na toj na~in i ja zgolemuvaat temperaturata na Zemjinata atmosfera. Ovoj fenomen e nare~en efekt na staklena gradina.

Aktivnosti
Efekt na staklena gradina
Objasnete go efektot na staklena gradina koristej}i gi informaciite navedeni pogore i informaciite od poglavjeto „Klimatski promeni" od CD-romot.

Model na Zemjata
Konstruirajte model na Zemjata osvetlen od Sonceto vo koj reflektiranata toplina ja apsorbiraat delovi od atmosferata.

1 2 3 4 5

Soberete gi predmetite koi se potrebni za eksperimentot: tegli, lamba i polietilenska folija. Postavete termometar vo sekoja tegla. Pokrijte edna od teglite so folija (ova }e ja pretstavuva zgolemenata koncentracija na stakleni~ki gasovi koi ja pokrivaat Zemjata). Osvetlete gi dvete tegli na ist na~in, koristej}i dve lambi so ednakva mo}nost postaveni na oddale~enost od 20-30 santimetri (ova }e go pretstavuva Sonceto). Bele`ete go poka~uvaweto na temperaturata na sekoi pet minuti vo tek na polovina ~as. Sporedete gi rezultatite i komentirajte. Povtorete go eksperimentot otkako }e postavite ednakov broj kocki mraz vo dve tegli. Isto taka, mo`e da dodadete nekolku kamen~iwa za da simulirate podignuvawe na vodnoto nivo koe e rezultat na topeweto na polarnite santi mraz. Diskutirajte za uo~enite razliki vo dvete tegli. Eksperimentot e prezemen od prira~nikot za nastavnici Connections, Saint Paul, USA.

156

Eden stepen pove}e

Klimatski promeni

Filmovi

1 2 1 2

Prika`ete go filmot „Klimatski promeni" od DVD. Diskutirajte i odgovorete na slednoto pra{awe: • Koi }e bidat mo`nite posledici za Zemjata dokolku globalnoto zatopluvawe prodol`i i ponatamu (topewe na santite mraz na polovite i na visokite planini, podignuvawe na vodnoto nivo na svetskite okeani, zgolemen broj poplavi, prirodni nesre}i/katastrofi, itn.)? Napi{ete gi odgovorite na tabla. Podelete kopii od nastavnoto liv~e „Klimatski promeni". Zamolete eden dobrovolec da go pro~ita tekstot. Potoa zamolete gi u~enicite da gi ka`at svoite mislewa i ~uvstva.

1

[to da se pravi?
Organizirajte sesija za davawe idei. Koi se mo`nite na~ini za namaluvawe na opasnosta od globalnoto zatopluvawe i klimatskite promeni (povtorno po{umuvawe, so {to bi se namalil vi{okot jagleroden dioksid, pretvorawe na organskiot otpad vo kompost namesto negovo sogoruvawe, razumno koristewe na avtomobilite i davawe prednost na velosipedite i javniot prevoz, efikasna upotreba na energijata vo domovite, itn.)? Pobarajte pove}e informacii na CD-romot. Napi{ete gi ideite na tabla.

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite da go prenesat ona {to go nau~ile na u~ili{te vo svoite semejstva. Dozvolete im na semejstvata da razmisluvaat za mo`nite na~ini za podobruvawe na efikasnata upotreba na energijata vo domovite, za razumnoto kupuvawe i koristewe na prevoznite sredstva, itn. Organizirajte aktivnosti (na pr. sadewe drvca) i isplanirajte kako }e se gri`ite za niv vo idnina.

Eden stepen pove}e

157

1

Klimatski promeni

Nastavno liv~e „Klimatski promeni" Fakti:
• • • • • • Srednite temperaturi na povr{inata na Zemjata se zgolemile za 0,4-0,6ºC vo sporedba so 19 vek. Desette najtopli godini vo 20 vek se zabele`ani vo poslednite 15 godini od vekot. 2003 bila evidentirana kako najtopla godina. Vrne`ite na zemji{teto na svetsko nivo se zgolemilo za okolu 1 %. Sne`nite pokrivki vo severnata hemisfera i santite mraz koi plivaat vo Arkti~kiot Okean vo poslednive godini se zna~itelno namaleni. Globalnite morski nivoa se poka~ile za 15-20 cm vo izminatiot vek. Okolu 2-5 cm od poka~uvaweto rezultiraat od topeweto na gle~erite, a ostanatite 2-7 cm od zgolemuvaweto na okeanskoto nivo, kako rezultat na povisokite temperaturi vo okeanite.

Vlijanija vrz zdravjeto
Poka~uvaweto na globalnite temperaturi mo`e da ima negativen efekt vrz ~ovekovoto zdravje. Povisokite temperaturi mo`e da predizvikaat razmno`uvawe na komarci koi prenesuvaat bolesti vo novi oblasti, a ova pak bi mo`elo da dovede do {irewe zarazni bolesti, kako {to se encefalitis, malarija i denga-treska. Natamu, povisokite temperaturi vo letniot period najverojatno }e dovedat do pogolem broj smrtni slu~ai povrzani so toplinata. Bi mo`elo da dojde do zgolemuvawe na ekstremnite vremenski nepogodi, kako {to se poplavite i su{ite. Vo posiroma{nite zemji, neishranetosta i gladot bi mo`ele da se zgolemat poradi su{ite i drugite promeni na uslovite za odgleduvawe na zemjodelskite kulturi.

Vlijanija vrz `ivotnata sredina
Promenata na temperaturata i vrne`ite najverojatno }e go izmeni sostavot na {umite. Nekoi {umski ekosistemi mo`e da is~eznat, predizvikuvaj}i is~eznuvawe na nekoi vidovi. Mnogu rastitelni i `ivotinski vidovi koi ne mo`at brzo da se prisposobat na promenlivite uslovi }e bidat zagrozeni ili }e is~eznat. Natamu, se predviduva deka klimatskite promeni }e dovedat do poka~uvawe na morskoto nivo. Povisokite temperaturi pridonesuvaat za topewe na gle~erite i na morskiot led, kako i {ireweto na okeanite, {to predizvikuva poka~uvawe na morskoto nivo. Poka~uvaweto na morskoto nivo mo`e da predizvika uni{tuvawe na pla`ite, {teti od branovite od burata, da dovede do zaguba na vodnite `iveali{ta i da gi zagrozi rezervite na voda za piewe. Nekoi ostrovski nacii }e is~eznat. Efektite od klimatskite promeni vrz zemjodelstvoto mo`e da bidat razli~ni. Predvideno e zgolemuvawe na produktivnosta vo nekoi oblasti i namaluvawe vo drugite. Direktniot efekt od zgolemeniot rod na nekoi zemjodelski kulturi bi mo`el delumno da gi nadomesti negativnite efekti od klimatskite promeni vrz odredeni oblasti. Vo sekoj slu~aj, golemi povr{ini na Zemjata bi mo`ele da se soo~at so umereno do seriozno isu{uvawe.

Ekonomski vlijanija
Ekonomskite vlijanija od klimatskite promeni e te{ko da se predvidat i }e se razlikuvaat vo golema mera kaj razli~nite nacii i regioni. Nekoi oblasti mo`e da imaat zgolemen rod vo zemjodelstvoto, drugi mo`e da imaat namaluvawe na rodot. Negativnite ekonomski vlijanija }e bidat predizvikani od dopolnitelni tro{oci za namaluva˙e na vlijanijata od klimatskite promeni.

158

Eden stepen pove}e

Klimatski promeni

Tuvalu: Prvata `rtva na klimatskite promeni
HONOLULU Sega e premnogu docna za Tuvalu, mala ostrovska nacija vo Pacifikot. Deset iljadi lu|e, celokupnoto naselenie na Tuvalu, gi pakuvaat svoite torbi bidej}i nivnite domovi na devette niski atoli poleka gi golta moreto ~ie nivo se poka~uva. Ova se faktite na `ivotot: Zemjata se zatopluva, morskoto nivo se poka~uva, a Tuvalu poleka e izbri{an od povr{inata na Zemjata. Ostrovite Tuvalu se samo prvata `rtva na klimatskite promeni. Me|uvladinata konferencija za klimatski promeni predviduva deka vo ovoj vek morskoto nivo }e se poka~i od 50 cm do 1 m. Spored Ramkovnata konvencija za klimatski promeni na Obedinetite nacii, porastot od eden metar }e stavi pod voda 17,5 % od teritorijata na Banglade{, 6% od Holandija i 80 % od atolot Majuro na Mar{alskite Ostrovi. Krajbre`nite zoni na razvienite zemji koi se na mala nadmorska viso~ina i malite ostrovi, isto taka, mo`at da bidat seriozno zasegnati. Iako nekoi protivnici ne se soglasuvaat so ovie predviduvawa, misleweto na ovaa avtoritativna grupa od pove}e od 1.000 eksperti preovladuva. Poka~uvaweto na morskoto nivo e samo del od problemite predizvikani od klimatskite promeni. Poka~uvaweto na temperaturata od 1,4 do 5,8 ºC vo ovoj vek }e pridonese, isto taka, i za zgolemuvawe na brojot i goleminata na poplavite, intenzitetot na burite i su{ite vo Azija i Afrika. Ova }e go promeni i rasporedot na vrne`i. Ovie promeni se samo del od o~ekuvanite ili pretstavuva samo vrv na bregot mraz koj prebrzo se topi. Is~eznuvaweto na Tuvalu e samo voved vo ostanatite pra{awa koi treba brzo da se razre{at. [to }e se slu~i so narodnite teritorijalni vodi na Tuvalu? [to }e se slu~i koga }e is~eznat pove}e od ovie ostrovski nacii, potencijalno premestuvaj}i 7 milioni lu|e? Kakvi se ekonomskite i bezbednosnite posledici od is~eznuvaweto na razvienite ekonomski zoni? Postoi li nekakov mo`en nadomest za zagubata na zemjata, nejzinata istorija, nejzinata kultura, nejziniot na~in na `ivee˙e? Kako se odreduva cenata na ova? Koj }e ja plati taa cena?

159

Nastavno liv~e

Klimatski promeni

Nastavno liv~e
160

Tuvalu: Prvata `rtva na klimatskite promeni
(prodol`uva)
Dodeka razvienite nacii se raspravaat za detalite na Protokolot od Kjoto, ostrovjanite od Tuvalu bukvalno gi gubat svoite domovi. Za Soedinetite Amerikanski Dr`avi i ostanatite razvieni zemji, ova e pra{awe na pravi~nost. Tie se fokusiraat na pra{aweto kako me|usebno da go raspredelat tovarot za odgovor na ovaa globalna zakana. Razvienite zemji uka`uvaat na toa deka zemjite vo razvoj, kako {to se Indija i Kina, }e bidat vode~ki sozdava~i na stakleni~ki gasovi za edna ili dve decenii. Spored pregovara~ite od Soedinetite Amerikanski Dr`avi, site ramki koi ne go zemaat predvid vakviot razvoj se nepravi~ni i nefer. Klimatskite promeni ne se problemi koi }e se pojavat vo idnina, tie pretstavuvaat sega{na i momentalna zakana za nacionalnata bezbednost. Posledica se golemiot broj begalci. Me|utoa, te{ko e da se razbere {to zna~i ova. Lu|eto od Tuvalu treba da izgradat novi domovi za sebe na nekoe novo zemji{te. Avstralija i Nov Zeland po~nale da primaat ekolo{ki begalci, no tie }e mora da se prisposobat na kulturite koi }e gi opkru`uvaat. Po `ivotot vo relativna izdvoenost, te{kotiite }e bidat neizbe`ni. Tuvalu e mala, prili~no edinstvena nacija. Nejzinoto naselenie e 96 % polinezisko, od koi 97 % pripa|aat na Crkvata na Tuvalu. Tamu nema mobilni telefoni, ima edna radiostanica i eden Internet-provajder. Najza~uduva~ki od sé, ne postojat redovni armiski sili na ovaa ostrovska nacija. Ovaa zemja e tolku bezbedna i tolku mala {to ne predvidela deka mo`e da ima potreba od odbrana na svojata teritorija. Tie }e vlezat vo eden svet koj ne e nivni. Vrz niv }e bide postaven tovarot za odr`uvawe na nivnata kultura i religija bez geografski centar. Od druga strana, Tuvaluancite }e treba da go za~uvaat svoeto minato. Zaedni~koto se}avawe na maloto op{testvo }e se rascepka kako {to lu|eto }e bidat prinudeni da odat vo begalstvo vo drugi zemji. A se}avaweto e sé {to }e im ostane na Tuvaluancite za nivnite doma{ni ogni{ta. Nivnite grobi{ta, nivnite u~ili{ta, nivnite domovi, nivnite crkvi }e bidat progoltani od okeanot. Tuvaluancite nikoga{ pove}e ne }e mo`at da se vratat doma. Mora da se potrudime Tuvalu da ostane edinstvenata na{a `rtva. Klimatskite promeni i poka~uvaweto na morskoto nivo bi trebalo da né nateraat site nas da se soo~ime so sou~esni{tvo vo uni{tuvaweto na kulturite i potrebata za prifa}awe na odgovornosta koja }e ovozmo`i bezbednost na lu|eto. Treba da formirame fondovi za onie {to gi gubat svoite domovi. Ve}e e krajno vreme da sfatime: „Klimatskite promeni ... ne se ni{to drugo, tuku edna forma na bavno umirawe".
Eun Jung Cahill Che, The Japan Times: 26 avgust 2001

Osiroma{uvawe na ozonot

1

Poglednete nagore
Avtori: Kliment Mind`ov, Ivelina Angelova Adaptacija: Vesna Veljanovska - Miladinova, Vladimir Stavri}

Glaven koncept

Isten~uvaweto na ozonskata obvivka pretstavuva zna~itelna opasnost za ~ovekovoto zdravje 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Hemija, biologija, fizika • Da se pretstavat informaciite za problemite predizvikani od isten~uvaweto na ozonskata obvivka, kako dopolnuvawe na potrebnite merki za za{tita Predavawe, diskusija, test, videoprezentacija

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Ozonskata obvivka se nao|a pome|u 20. i 40. kilometar nad Zemjinata povr{ina. Nejzinata najva`na funkcija e da gi za{tituva rastenijata, `ivotnite i lu|eto od ultravioletovoto (UV) zra~ewe. Vo 1985 godina, nau~nicite otkrile deka ozonskata obvivka po~nala da se isten~uva. Ova bilo posebno o~igledno na Antarktikot, nad koj se pojavila dupka vo ozonot. Ova dovelo do opasno zgolemuvawe na UV-zra~eweto. Na sredna geografska {irina nad Evropa, namaluvaweto na ozonskata obvivka iznesuva okolu 6-8 %.

Poglednete nagore

161

1

Osiroma{uvawe na ozonot

Nabquduvawata od Zemjata i satelitite poka`ale namaluvawe na ozonot vo zimskiot period vo severnata hemisfera. Isten~uvaweto na ozonskata obvivka e predizvikano od supstancii koi go osiroma{uvaat ozonot (SOO), ispu{teni kako rezultat na ~ovekovite aktivnosti. Tie vklu~uvaat: freon (se koristi kaj razladnite tehnologii i fri`iderite), halogeni (se koristat kaj sredstvata za gasnewe po`ari), metil-bromid (se koristi vo zemjodelstvoto) i razli~ni rastvoruva~i i pesticidi. Edna{ ispu{teni vo atmosferata, SOO poleka se {irat i po~nuvaat da ja razgraduvaat ozonskata obvivka pri kontaktot so nea. Edna molekula SOO predizvikuva uni{tuvawe na iljadnici molekuli ozon. Ovoj proces e baven, no so tekot na vremeto ozonskata za{tita od UV-zra~eweto }e bide uni{tena.

Aktivnosti
Son~awe

1 2

Pra{ajte gi u~enicite dali sakaat da se son~aat vo leto. Kade se son~aat: na planina, na more, vo park? Dali e mo`no da se dobie temen ten so son~awe preku prozorecot doma? Objasnete deka ozonskata obvivka, smestena vo stratosferata, dejstvuva kako prozorsko okno bidej}i go reflektira UV-zra~eweto, dozvoluvaj}i samo mal del od nego da stigne do Zemjinata povr{ina. @ivotot na Zemjata ne e prisposoben da se spravi so nivoata na zra~ewa koi bi ja pogodile Zemjata dokolku prestane da postoi ozonskata obvivka.

Osiroma{uvawe na ozonot

1 2 3

Prika`ete mu go na oddelenieto filmot „Vnimavaj" na DVD.

Postavete gi slednive pra{awa: • • • Koja e funkcijata na ozonskata obvivka? [to zna~i izrazot ozonska dupka? [to go predizvikuva osiroma{uvaweto na ozonskata obvivka?

Objasnete deka najgolem del od SOO ne se {tetni za Zemjinata povr{ina - na primer, razli~nite tipovi freoni i halogeni. Nivnata upotreba e povrzana so nekoi predmeti koi se smetaat za neophodni za sovremeniot ~ovek, kako {to se fri`iderite, klimatizerite i sredstvata za gasnewe po`ari. Vo sekoj slu~aj, koga SOO se iska~uvaat vo atmosferata i stignuvaat do stratosferskiot ozon, tie reagiraat so molekulite na ozonot. Kako rezultat na ova, ozonskata obvivka postepeno se uni{tuva i opasnite UV-zraci sé pove}e nepre~eno dopiraat do Zemjinata povr{ina.

Rizici za zdravjeto

1 2

Privle~eto go vnimanieto na u~enicite kon opasnite posledici od zgolemuvaweto na UV-zra~eweto za ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. Na tabla napi{ete gi posledicite prika`ani vo filmot. Pomognete im na u~enicite so ponatamo{ni informacii od tekstot „Posledici za lu|eto" i delot od CD-romot za uni{tuvaweto na ozonskata obvivka. Potencirajte deka sekoj treba da znae i da zapameti deka: • Vo slednite 10-15 godini, i pokraj merkite koi ve}e se prezemeni, ozonskata obvivka kriti~no }e se namali. Samo po vakva kriza mo`eme da go predvidime nejzinoto postepeno obnovuvawe, koe najverojatno }e trae nekade do sredinata na 21 vek.

162

Poglednete nagore

Osiroma{uvawe na ozonot

Za vreme na ovoj period, od najgolemo zna~ewe }e bide da se za{titi ko`ata od son~evi izgorenici, posebno vo leto, i da se nosat o~ila za sonce koi se napraveni da gi {titat o~ite od opasnoto UV-zra~ewe.

1

3

Podelete go pra{alnikot „Koi se zdravstvenite rizici". Vo nego se definira koi tipovi na lu|e se izlo`eni na pogolem rizik od dobivawe rak na ko`ata kako rezultat na prodol`ena izlo`enost na sonce. Ubedete gi u~enicite koi dobile najvisok broj poeni deka pra{alnikot e samo indikator na rizikot i deka vo nikoj slu~aj ne pretstavuva pri~ina za nekakov seriozen alarm.

Da ja spasime ozonskata obvivka

1

Ka`ete im na u~enicite deka svetskata zaednica prezela merki za obnovuvawe i sanacija na ozonskata obvivka. Nau~nicite, biznismenite, politi~arite, pretstavnicite na dr`avnite organizacii i na mediumite sednale zaedno i zapo~nale so pregovori. Bile usvoeni va`ni dokumenti, kako {to se Vienskata konvencija i Montrealskiot protokol. Tie ja reguliraat, postepeno ja namaluvaat i kone~no ja eliminiraat upotrebata na SOO. Pove}e od 160 zemji ve}e gi potpi{ale ovie dokumenti. Vo 1991 godina, razvienite i pobogatite zemji formirale me|unaroden fond nare~en Globalen fond za `ivotna sredina (Global Environmental Facility - GEF) so cel da im se pomogne vo naporite na zemjite vo razvoj. Naporite na GEF vklu~uvaat klasifikacija na proizvodite vrz osnova na nivoata i tipovite na SOO koi gi sodr`at. Mnogu zemji ve}e ja sproveduvaat Nacionalnata programa za ograni~uvawe na upotrebata na SOO. Otkrijte dali va{ata zemja sproveduva nekoja sli~na programa. Naglasete deka sekoj mo`e da pomogne vo ovie napori so izbirawe proizvodi {to ne ja zagrozuvaat ozonskata obvivka.

2

Napi{ete gi na tabla naj~estite/najpoznatite ekolo{ki podobni etiketi (pr. „ozonski-podobni", „bez SOO", itn.).

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite da gi ispitaat proizvodite {to se prodavaat vo prodavnicite koi se vo blizina na u~ili{teto ili na nivnite domovi. Dali tie proizvodi se ozna~eni so simboli koi poka`uvaat deka ne sodr`at SOO? Pottiknete gi u~enicite da diskutiraat za ova so prodava~ite ili sopstvenicite na prodavnicite, kako i so svoite roditeli.

Poglednete nagore

163

1

Osiroma{uvawe na ozonot

Posledici za lu|eto
Rezultatot od namaluvaweto, t.e. postepenoto razgraduvawe na ozonskata obvivka e {teten za ~ovekovoto zdravje. UV-zra~eweto mo`e da predizvika rak, o~na katarakta, son~evi izgorenici, sne`no slepilo, stareewe na ko`ata i opa|awe na imunolo{kiot sistem. Rakot na ko`ata e edna od naj~estite formi na rak kaj lu|eto i se pretpostavuva deka postoi povrzanost na negovoto pojavuvawe so UV-zra~eweto. Nekoi individualni faktori za rizik od rak na ko`ata se: • svetol ten na ko`ata • sini, zeleni ili o~i so boja na le{nik • svetla boja na kosata • tendencija kon gorewe namesto kon dobivawe temen ten • porane{ni seriozni son~evi izgorenici • golem broj benki • damki/benki • semeen istorijat za rak na ko`ata Razli~ni populacii imaat razli~na ~uvstvitelnost kon UV-zra~eweto. Vo Evropa naj~uvstvitelnite lu|e doa|aat od sever, dodeka, pak, najotpornite `iveat vo mediteranskite zemji. Svetskata zdravstvena organizacija prepora~uva: • sekoga{ da gi ~uvate bebiwata pomali od 12 meseci vo senka • da go ograni~ite vremeto na prestoj na decata na sonce vo pladnevnite ~asovi • da se pokriete so za{titna obleka, kapa/{apka i o~ila za sonce • da ne {tedite pri nanesuvaweto sredstva so {irok za{titen spektar i so za{titen faktor SPF 15+ • da izbegnuvate koriste˙e son~evi svetilki i solariumi • da ne zaboravite deka za{titata od sonceto e neophodna sekoga{ koga se nao|ate na otvoreno

164

Poglednete nagore

Osiroma{uvawe na ozonot

Son~evata svetlina i rizikot za zdravjeto
(Koi lu|e se podlo`ni na visok rizik od dobivawe rak na ko`ata)

Nastavno liv~e

Odgovorete gi pra{awata i soberete gi poenite: 1. Kakva boja e va{ata kosa? I rusa/crvena I kostenliva I crna 2. Kakva boja se va{ite o~i? I sini/zeleni I boja na le{nik I kafeavi 3. Dokolku vo leto sedite na sonce eden ~as: I na ko`ata vi se pojavuvaat son~evi izgorenici i plikovi (mali meur~iwa) I prvo ko`ata vi gori, a potoa potemnuva I potemnuvate 4. Dali imate damki/benki? I mnogu I nekolku I ne 5. Dali rabotite: I nadvor (na otvoreno) I nadvor i vnatre (na otvoreno i vo zatvorena prostorija) I vnatre (vo zatvorena prostorija) 6. Dali nekoj od va{eto semejstvo stradal od rak na ko`ata? I da I ne 7. Kade `iveete? I vo region so ladna klima I vo region so umerena klima I vo region so topla klima 4p 3p 2p 5p 1p 4p 3p 1p 5p 3p 1p 4p 3p 1p 4p 3p 1p 4p 3p 1p

Rizikot od dobivawe rak na ko`ata e: Minimalen - 10-15 p. • prose~en - 16-22 p. • visok - 23-25 p. • mnogu visok - 26-30 p.

165

1

Zakiseluvawe

Kiseli do`dovi
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vladimir Stavri}

Glaven koncept

Zakiseluvaweto e seriozen ekolo{ki predizvik na sovremenoto op{testvo koj mo`e da se razre{i na razli~ni na~ini 2 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Hemija, biologija, fizika • Da se dadat pove}e informacii za karakterot i pri~inite za zakiseluvawe na `ivotnata sredina • Da se podigne javnata svest za merkite {to treba da se prezemat za namaluvawe na zakiseluvaweto

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, davawe idei, filmovi

Voved
Zagaduvaweto na vozduhot, vsu{nost, zna~i prisustvo na hemikalii vo atmosferata vo koli~ini i so traewe koi se {tetni za ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. Vo sovremenite industrijalizirani zemji zagaduvaweto na vozduhot naj~esto poteknuva od tri grupi primarni zagaduva~ki materii: jaglerodni oksidi, sulfurni oksidi i azotni oksidi.

166

Kiseli do`dovi

Zakiseluvawe

Dodeka ~istiot vozduh pominuva preku Zemjinata povr{ina, toj gi sobira primarnite zagaduva~ki materii kako {to se pra{inata (predizvikana od burite i vulkanskite erupcii) i emisiite od ~ovekovite aktivnosti (avtomobili, industrisko proizvodstvo, sozdavawe energija, itn.). Primarnite zagaduva~ki materii ~esto se me{aat so vozduhot {to strui i mo`e da reagiraat edni so drugi ili so osnovnite komponenti na vozduhot (kislorod, azot, vodna parea, itn.) za da formiraat novi zagaduva~ki materii, nare~eni sekundarni zagaduva~ki materii. Eden od najtipi~nite primeri e kiseliot do`d.

1

Aktivnosti
Pove}e za zakiseluvaweto

1

Objasnete deka zakiseluva~kite supstancii, kako {to se sulfurot i azotnite oksidi, mo`e da ostanat vo vozduhot so denovi i mo`e da se prenesuvaat na golemi rastojanija (nekoga{ duri i preku iljadnici kilometri). Za toa vreme mo`at da stapat vo reakcija so vlagata vo vozduhot, formiraj}i kiselini (sulfurni i azotni). Bez razlika dali pa|aat kako kiselini ili ednostavno kako suva pra{ina, ovie zagaduva~ki materii pa|aat na Zemjata i predizvikuvaat promeni vo hemiskiot sostav na po~vata i na vodata. Prisustvoto na amonijak, produkt na `ivotinskiot izmet, go ima istiot efekt vrz po~vata i vodata. Ovoj proces mo`e da vlijae vrz ekosistemite i doveduva do zakiseluvawe. Izumiraweto na {umite vo Centralna i Isto~na Evropa, zaedno so postoeweto na mnogu „mrtvi" ezera vo Skandinavija i na Alpite, mo`e direktno da mu se pripi{at na zakiseluvaweto. Na krajot na 1970-tite, zakiseluvaweto bilo priznato kako fenomen koj seriozno í se zakanuva na `ivotnata sredina. Kako rezultat na ova, bile podgotveni op{irni istra`uva~ki programi da go ispitaat celiot ovoj proces. Prika`ete go obrazovniot film „Kiseli do`dovi" na DVD. Postavete gi slednive pra{awa: • Koi se posledicite od kiseliot do`d (zagaduvawe na vodata vo slivovite, uni{tuvawe na zgradi, itn.)? Koristete gi i ostanatite informacii od tekstot „Pove}e za zakiseluvaweto". • [to go predizvikuva kiseliot do`d (sulfurnite i azotnite oksidi emituvani od soobra}ajot, industrijata i proizvodstvoto na energija)? • Zo{to e neophodno da se spre~i zakiseluvaweto (za{tita na zdravjeto na lu|eto i `ivotnite, spomenicite na kulturata, zgradite, metalnite konstrukcii, itn.)?

2

Kako da se nadmine problemot

1 2 3

Objasnete deka treba da se prezemat aktivni merki za da se ograni~at kiselite zagaduva~ki materii od avtomobilite, aviotransportot, proizvodstvoto na energija, industriskite aktivnosti i intenzivnoto zemjodelstvo. [ireweto vakov tip informacii }e pomogne da se promenat navikite i }e dovede do poefikasno koristewe na energijata i industriskiot kapacitet. Ova, isto taka, }e pomogne da se vovede poodr`liv pristap vo zemjodelstvoto. Podelete go nastavnoto liv~e „[to mo`e da napravi op{testvoto".

Organizirajte sesija na koja }e se davaat idei {to mo`e da se napravi za da se spre~i zakiseluvaweto. Napi{ete gi odgovorite na tabla.

Sledni aktivnosti
Ilustrirajte go sozdavaweto kisel do`d i negovoto vlijanie vrz razli~nite komponenti na `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje so prika`uvawe na interaktivnata ilustracija za kisel do`d vklu~ena vo CD-romot. Zamolete gi u~enicite da istra`uvaat vo svojot grad ili selo i okolinata, baraj}i dokaz za {tetata predizvikana od zakiseluvaweto (o{teteni drvja, zgradi, spomenici na kulturata, metalni konstrukcii itn.).

Kiseli do`dovi

167

Zakiseluvawe

Nastavno liv~e

[to mo`e da napravi op{testvoto
Slednive merki }e pomognat da se spre~i pojavata na kisel do`d:

Racionalno koristewe amonija~ni |ubriva i nivno vnimatelno skladirawe

• •

Promovirawe i razvoj na elektri~ni i hibridni vozila so cel da se namalat emisiite Koristewe priroden gas namesto cvrsto gorivo

Podobruvawe na izolacijata vo zgradite i kaj opremata

Pro{iruvawe na upotrebata na obnovlivi izvori na energija son~eva, veter, voda, biomasa, geotermalni izvori, plima, itn.

Instalirawe kataliti~ni konvertori na motornite vozila i opremuvawe na industriskite pretprijatija i termoelektrani so pre~istitelni sistemi so cel da se namali atmosferskoto zagaduvawe Otstranuvawe na celiot sulfur od gorivoto pred negova upotreba

• •

Promovirawe tehnologii za za{teda na energija i javen transport Sproveduvawe strogi odredbi za transportnite sredstva

Davawe prednost na koristeweto na `elezni~kiot ili vodniot transport vo odnos na patniot transport

Pottiknuvawe na koristeweto velosipedi za kratki i srednodolgi rastojanija vo urbanite oblasti

Voveduvawe emisioni ograni~uvawa za avionite na me|unarodno nivo (fosilnoto gorivo {to go koristat avionite ispu{ta zna~itelni koli~ini azotni oksidi i sulfur dioksid vo gornite sloevi na atmosferata)

168

Moriwa i okeani

1

Spasuvawe na Mediteranot
Avtori: Kliment Mind`ov Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vladimir Stavri}

Glaven koncept

Opstanokot na ~ovekoviot vid zavisi od odr`uvaweto na moriwata i okeanite `ivi i nivnata rasprostranetost niz celiot svet. Okeanot e pojasot za spasuvawe na na{ata planeta, @ak Kusto 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Geografija, biologija, hemija • Da se nau~i za ekolo{kite zakani vrz moriwata i okeanite • Da se diskutira za ekolo{kata sostojba na Mediteranskoto More i da se naglasi potrebata za me|unarodna sorabotka okolu toa pra{awe

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, davawe idei, igra so ulogi, filmovi

Spasuvawe na Mediteranot

169

1

Moriwa i okeani

Voved
Okeanskite vodi se vo postojano dvi`ewe pod dejstvo na son~evata toplina, Zemjinoto vrtewe i privle~nata sila na Sonceto i na Mese~inata. Golemite okeani momentno gi me{aat toplite vodi od tropite so ledenite vodi na polarnite moriwa. Ovaa kombinacija od topla i ladna voda igra va`na uloga za klimata na Zemjata, sistemite za odr`uvawe na `ivotot vo okeanite i svetskite ribni rezervi. Zaemnite dejstva na atmosferata so okeanite i moriwata ima golemo vlijanie vrz klimata. Okeanite pridonesuvaat za namaluvawe na efektot na staklena gradina so vpivawe ogromni koli~ini gasovi, posebno jagleroden dioksid. Godi{no vo okeanite se sozdavaat 200 milijardi toni plankton, glavno vo krajbre`nite oblasti. Planktonot e klu~na alka vo sinxirot na ishrana, koj hrani me|u 200 i 400 milioni toni riba godi{no. Ne`ivite elementi na okeanite isto taka se va`ni. Morskata voda i morskoto dno se bogati so minerali. Solenata voda mo`e da se pro~istuva so cel da se obezbedi voda za piewe. Iljadnici godini ~ovekot go koristel moreto za ribolov, prevoz i trgovija. Denes koristeweto prodol`uva, no od krajbre`nite vodi se vadat i drugi resursi nafta, gas i minerali. Za `al, na{ite okeani slu`at za krajno skladirawe na ~ovekoviot otpad, vklu~uvaj}i gi i kanalizacionite vodi, otpadot od doma}instvata i nuklearni otpad. Site ovie vidovi upotreba po~nuvaat da vlijaat vrz morskata `ivotna sredina.

Aktivnosti
Informacii za Mediteranot

1 2 3

Pretstavete ja temata so informacii za op{tata uloga na moriwata i okeanite navedeni vo vovedniot del i vo poglavjeto „Moriwa i okeani" od CD-romot. Objasnete deka Mediteranskoto More e del od pogolemiot svetski okeanski sistem, no poradi negovata re~isi celosna izolacija, toa ima specifi~ni ekolo{ki problemi. Zamolete trojcsa dobrovolci da postapuvaat kako eksperti za Mediteranot. Podelete im go dijagramot/grafikonot za Mediteranot i pobarajte da im gi prezentiraat informaciite na drugite u~enici. Na sekogo dodelete mu razli~en del za razrabotka. Po prezentaciite, poso~ete deka edna zemja sama ne mo`e napolno da ja popravi ekolo{kata sostojba na Mediteranot. Naprotiv, potrebni se zaedni~ki napori od vladite i poedincite koi imaat vlijanie vrz nea.

U~ili{na konferencija za Mediteranot
Podgotvuvawe na konferencijata

1

U~enicite }e u~estvuvaat na me|unarodna konferencija „Da go spasime Mediteranot". Diskutirajte dali }e treba da se pokanat pretstavnici od: • zemjite koi se na mediteranskiot breg • zemjite koi pridonesuvaat za negovo zagaduvawe - zemjite koi nemaat direkten izlez na bregot, kako {to se Makedonija i Srbija, ili podunavskite zemji Germanija, Avstrija, Slova~ka, Republika ^e{ka, Ungarija, Romanija, Moldavija i Bugarija • evropskite i svetskite organizacii koi rabotat vo oblasta na za{tita na `ivotnata sredina, preselnite vidovi ptici, itn. • kompaniite ~ii aktivnosti vklu~uvaat pomorski prevoz, turizam, ve{ta~ki |ubriva i proizvodstvo na nafta/maslo, itn. Na tabla napi{ete gi imiwata na site pretstavnici koi treba da bidat pokaneti.

2 3
170

Pobarajte od u~enicite da izberat dobrovolci koi }e ja odigraat ulogata na ovie pretstavnici i koi }e gi branat svoite stavovi i interesi. Vo pokanata treba da vklu~ite trojca eksperti, kako i pretstavnici od nevladinite organizacii (NVO) i gra|anskite zdru`enija koi }e gi branat interesite na konzervatorite, ribarite, malite hoteli i restorani, i site drugi koi se od nekakva va`nost.

Spasuvawe na Mediteranot

Moriwa i okeani

Prva runda diskusii

1 2 3

Postavete gi klupite vo krug, so {to }e predo~ite deka na site u~esnici im se davaat ednakvi mo`nosti za u~estvo. Na tabla nacrtajte tri paralelni koloni i zamolete eden ili dvajca od dobrovolcite da bide sekretar/ka {to }e gi zapi{uva glavnite poenti na u~esnicite. Postavete gi slednive pra{awa kako pojdovni to~ki za prviot del od konferencijata: • Koi se specifi~nite karakteristiki na Mediteranskoto More (koristete gi informaciite obezbedeni od ekspertite.)? • Za {to se koristi Mediteranot (transport, ribolov, vadewe sol, pesok i nafta, turizam i rekreacija, deponira˙e otpad, itn.)? • Koi se izvorite i formite na zagaduvawe na Mediteranot (nafteni proizvodi, te{ki metali, razli~ni hemiski zagaduva~ki materii, pesticidi i otpad od gradovite i selata, pristani{ni aktivnosti, industriski fabriki, transport na lu|e i dobra/stoki, itn.)? Diskutirajte i na koj na~in vlevaweto vo moreto pridonesuva za zagaduvawe. • Koi drugi specifi~ni aktivnosti mo`e da ja zagrozat raznovidnosta na mediteranskite moriwa (prekumeren ribolov, koristewe odredeni nezakonski metodi - lovewe so ribarski mre`i, voveduvawe nepoznati vidovi ribi, isu{uvawe na vla`nite krajbre`ni zoni, itn.)? Zamolete gi sekretarite/kite da go vnesat ovoj del od informaciite vo prvata kolona.

1

Vtora runda diskusii

1 2 3

Preminete na vtoriot del od konferencijata so zapi{uvawe na kontramerkite koi mo`e da se prezemat za olesnuvawe na problemite navedeni vo vtorata kolona. Napi{ete gi najsoodvetnite merki nasproti sekoja od pri~inite za ekolo{kata sostojba na Mediteranot (prvata kolona). Diskutirajte za site predlo`eni merki, dozvoluvaj}i im na site u~esnici da go izrazat svoeto mislewe, bez ogled na faktot {to pretstavuvaat razli~ni zemji, me|unarodni i biznis - organizacii ili NVO. Poso~ete im na u~esnicite deka iznao|aweto na konkretni i prifatlivi re{enija ne e lesna zada~a. Za toa se potrebni vreme, trpenie i zaemno po~ituvawe me|u site u~esnici. Na krajot na konferencijata zamolete gi site u~esnici da odgovorat na pra{aweto: „{to mo`am kako poedinec da napravam za da pomognam za za{tita na Mediteranot?" Napi{ete gi naj~estite odgovori vo tretata kolona. Diskutirajte kolku se tie sli~ni ili razli~ni od predlozite od vtorata kolona.

Sledni aktivnosti
• • Poka`ete im go na u~enicite videoklipot „Morski voini" na DVD. Upatete gi u~enicite da dadat predlozi za apel koj soodvetno }e ja prenese porakata od filmot. Napi{ete gi najdobrite predlozi/sugestii na tabla.

Spasuvawe na Mediteranot

171

Moriwa i okeani

Nastavno liv~e
172

Fakti za Mediteranskoto More
Op{ti informacii
Mediteranot e edno od najgolemite me|unarodni svetski moriwa. Skoro celosno e zagraden so kopno: na sever so Evropa, na jug so Afrika i na istok so Azija. Negovata prirodna vrska so ostatokot od svetskite moriwa e so Atlantskiot Okean preku Gibraltarskata Tesnina pome|u Evropa i Afrika. Mediteranot e povrzan i so Mramornoto i Crnoto More preku Dardanelskata i Bosforskata Tesnina vo Turcija. Sueckiot Kanal, izgraden od ~ovekot, go povrzuva Mediteranot so Crvenoto More i ponatamu so Indiskiot Okean. Mediteranot pretstavuval najva`en pomorski pat za trgovcite i patnicite od najstari vremiwa, obezbeduvaj}i so toa trgovija i kulturna razmena pome|u prvite civilizacii vo regionot: mesopotamiskata, egipetskata, semitskata, persiskata, fenikiskata, kartaginskata, gr~kata, levantskata i rimskata. Istorijata na Mediteranot e klu~na za razbirawe na korenite i razvojot na mnogu moderni op{testva. Za 21 dr`ava bregot na Mediteranot e zaedni~ki, vo Evropa (od zapad kon istok): [panija, Francija, Monako, Italija, Malta, Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Albanija, Grcija i Turcija; vo Azija (od sever kon jug): Turcija, Sirija, Kipar, Liban i Izrael; vo Afrika (od istok kon zapad): Egipet, Libija, Tunis, Al`ir i Maroko. Makedonija, Portugalija, San Marino, Srbija i Vatikan, iako ne izleguvaat na more, se smetaat za mediteranski zemji vo po{iroka smisla, poradi mediteranskata klima, rastenijata i `ivotnite, kako i poradi kulturnata bliskost so drugite mediteranski zemji. Mediteranskoto More se sostoi od pove}e moriwa. Pozna~ajni se Tirenskoto, Jadranskoto, Jonskoto i Egejskoto More. Pogolemi ostrovi vo Mediteranot se: Kipar, Krit, Rodos, Lezbos, Hios, Kefalonija i Krf vo isto~niot del, Sardinija, Korzika, Sicilija i Malta vo centralniot del i Balearskite Ostrovi vo zapadniot del.

Fizi~ki i biolo{ki karakteristiki
Klimata na Mediteranot voobi~aeno e so vla`ni zimi i `e{ki, su{ni leta. Karakteristi~ni proizvodi od regionot se maslinki, grozje i agrumi (limon, portokal, mandarina). Karakteristi~ni za regionot se mediteranskite {umi, kako i regioni so niskosteblesti drvja, grmu{ki i treva. Isparuvaweto vo Mediteranot daleku gi nadminuva vrne`ite i dotekot od rekite. Toa vlijae vrz cirkulacijata na vodata vo moriwata. Negovata povr{ina iznesuva okolu 2,5 milioni kvadratni kilometri. Prose~nata solenost se zgolemuva kon istok. Prose~nata dlabo~ina na Mediteranot e 1.500 m, a najdlabokata to~ka e na 5.267 m vo Jonskoto More. Dol`inata na bregot e 46.000 km. Poradi slabata povrzanost so svetskoto more, plimata i osekata se relativno blagi. Vakvata poluzatvorena konfiguracija na Mediteranot, zaedno so klimata i dlabo~inata na moreto, klu~na za cirkulacijata na vodata i za sostojbata na `ivotnata sredina. Morskiot `iv svet vo Mediteranot e sli~en so onoj vo Atlantskiot Okean, iako poradi pomalata koncentracija na hranlivi materii vo vodite na Mediteranot, vidovite se prisposobile na uslovite. Grebenite i re~nite delti se va`ni mrestili{ni lokacii za ribnite vidovi. Krajbre`nite vodni `iveali{ta i mo~uri{ta se va`ni za preseluvaweto i razmno`uvaweto na golem broj retki i zagrozeni evropski ptici. Mediteranot e proglasen za `e{ka to~ka na biolo{kata raznovidnost poradi postoeweto na duri 22.500 endemi~ni vidovi.

Moriwa i okeani

Nastavno liv~e

Fakti za Mediteranskoto More
(prodol`uva)
Zakani za Mediteranot
Vo poslednite nekolku veka, ~ovekovite aktivnosti, kako {to se izgradba na hidrotehni~ki objekti (brani, kanali, sistemi za navodnuvawe) i zgolemuvawe na gradovite gi promenile prirodnite procesi. Golemiot broj brodovi go zgolemuvaat zagaduvaweto i ja menuvaat prirodnata hemiska ramnote`a na vodata. Prekumernoto koristewe na pla`ite, no i na ostanatite prirodni resursi, ostanuva tekoven problem. Otvoraweto na Sueckiot Kanal vo 1869 godina ovozmo`ilo vrska pome|u povisokoto Crveno More i Mediteranot. Morskite rastenija i `ivotni od Crvenoto More zapo~nale da go koloniziraat Isto~niot Mediteran. Sli~nosta vo sostavot na hranlivite materii (nutrienti) vo vodata pomognale vo ovoj proces na voveduvawe na invazivni vidovi, koi gi zagrozuvaat endemi~nite mediteranski vidovi (dosega okolu 300 vida koi poteknuvaat od Crvenoto More se pronajdeni vo Mediteranot). Najavata na egipetskata vlada za pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na kanalot gi zajaknuva stravuvawata na morskite biolozi deka toa }e ja zajakne invazijata so drugi vidovi. Sekoja godina okolu 1.000.000 toni kanalizacionen otpad se vleva vo Mediteranot. Zagaduvaweto kako rezultat na urbanizacijata zagrozuva mnogu rastitelni i `ivotinski vidovi. Na primer, mediteranskata mona{ka foka e kriti~no zagrozena i e proglasena za eden od desette najzagrozeni vidovi vo svetot. Upotrebata na ve{ta~ki |ubriva i pesticidi vo zemjodelstvoto dramati~no e zgolemena, kako i vo sto~arskoto proizvodstvo. Zgolemenoto ispu{tawe fosfor i azot od zemjodelstvoto, kako i od industriskoto proizvodstvo i od domovite, kone~no zavr{uva vo Mediteranot. Vo nekoi delovi na Mediteranot morskite trevi i algi ne mo`at da go primat zgolemenoto optovaruvawe so fosfor i azot. Kako rezultat na toa koli~inite fitoplankton se zgolemuvaat i ja blokiraat svetlinata za pogolemite rastenija podolu, doveduvaj}i do izumirawe na morskite trevi. Pri raspa|aweto na ovie organski materii bakteriite go iskoristuvaat celiot kislorod rastvoren vo vodata i so toa se zagrozuva opstanokot na ostanatiot morski svet. Ovoj proces, nare~en eutrofikacija, rezultira so takanare~eno cvetawe na zeleni algi i e glavna pri~ina za izumiraweto na odredeni vidovi i za namaluvaweto na biolo{kata raznovidnost. Globalnoto zatopluvawe mo`e da predizvika klimatski promeni i pojava na uragani na Mediteranot.

173

Odr`liva potro{uva~ka Zdravjeto i `ivotnata sredina Vrednosti Gra|anski prava Planetata Zemja vo idnina

Odr`liva potro{uva~ka
Zo{to da kupuvate pove}e? 177 Pakuvawa 183 Etiketi i reklamirawe 187 Sopstvenost 190 Ku~iwata i lu|eto 193 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Pove}e ili pomalku: pove}e" „Pove}e ili pomalku: izbor" „Pove}e ili pomalku: reklami"

Zdravjeto i `ivotnata sredina
Dali hranata sekoga{ e zdrava? 197 Lekoviti rastenija 201 Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata 206 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Homo Chemicus"

Gra|anski prava
Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika? 211 FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Dilema na eden grad - zdravje ili rabota"

Planetata Zemja vo idnina
Na{ata odgovornost sprema idnite generacii FILM POVRZAN SO OVAA LEKCIJA: „Odnesuvajte se gri`livo" „Kralstvo" „Mi{ko"

215

Nastavno liv~e
Kako da kupuvate aparati 180 Dilemata glasi: vistinska ili plasti~na elka? 181 Kupuvame li pove}e otkolku {to ni e potrebno? 182 Procena na pakuvawata 185 Primeri za procena na pakuvawata 186 Sozdava~i na nevolji i re{ava~i na problemi 192 Dali ku~eto e najdobriot prijatel na ~ovekot? 195 Metodi na prirodno lekuvawe 204 Osobini na vodata 210 Veligdenski Ostrovi 218 Glavni principi na odr`liviot razvoj 219 Samitot vo Johanesburg 2002 220

Odr`liva potro{uva~ka

1

Zo{to da kupuvate pove}e?
Avtor: Jacek Schindler Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Potro{uva~koto odnesuvawe ima golemo vlijanie vrz kvalitetot na ~ovekoviot `ivot i vrz `ivotnata sredina 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket" Biologija • Da se poka`e na koj na~in potro{uva~kata mo`e da ima negativno vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina Videoklipovi, diskusija, natprevar

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Za najgolem broj lu|e kupuvaweto stanalo normalen del od sekojdnevniot `ivot. Me|utoa, lu|eto nao|aat na~ini kako da ja pretvorat duri i najobi~nata aktivnost vo poseben nastan, kako na~in za o`ivuvawe i dodavawe {arm na nivnite `ivoti. Na primer, ako ni se potrebni leb, moliv, svetilka ili {to bilo, ednostavno, odime vo prodavnica i go kupuvame toa {to ni treba: me|utoa, ~esto ne razmisluvame tolku mnogu za ona {to vsu{nost treba da go kupime, tuku mnogu pove}e vnimanie í posvetuvame na samata aktivnost kupuvawe.

Zo{to da kupuvate pove}e?

177

1

Odr`liva potro{uva~ka

Dali ~esto kupuvame fabri~ki leb vo supermarket namesto vo na{ata omilena pekarnica? Ako otidete do prodavnicata za kancelariski materijali nadolu po ulicata, mo`e da najdete prekrasni kompleti penkala ili molivi za koi ne ste ~ule ili ne ste gi videle na drugo mesto. U{te pokonkretno, koga }e oddelite del od svoeto vreme (sekoga{ koga mo`ete) za da najdete i kupite svetilki koi {tedat energija, prezemate odlu~en ~ekor kon za{tita na `ivotnata sredina na Zemjata. Me|utoa, naj~esto ne razmisluvame za svoite nabavki tolku vnimatelno. Mnogu ~esto vleguvame vo prodavnica ili supermarket bez da znaeme prethodno {to }e kupime. Mo`e da vlezeme za da se relaksirame, da se dru`ime, da gi ispitame novite trendovi ili, ednostavno, da ja zadovolime potrebata da kupime ne{to. Koga vakvoto iskustvo zazema mnogu va`na uloga vo na{ite `ivoti, se soo~uvame so eden od najrasprostranetite primeri na potro{uva~ka. Koga kupuvaweto }e stane va`na osnovna aktivnost, go oblikuva na~inot na koj gledame na svetot i na na{ite `ivoti. Site nie, vsu{nost, go iskusuvame ova vo pomala ili pogolema mera. Predmetite i kupovnata mo} za mnogu lu|e pretstavuvaat najva`ni klasni i statusni simboli i da se ima povisok status ~esto zna~i da se bide povrzan so naj~esto i najmnogu reklamiranite proizvodi. Vakviot stav ima negativen efekt vrz kvalitetot na `iveewe. I namesto ednostavno da go kupime ona {to ni treba (i naj~esto ona {to e najzdravo i so najdobar kvalitet), nie se obiduvame da ja zadovolime psiholo{kata potreba da se vpu{time vo nepotrebno, nezdravo i rasipni~ko kupuvawe. Vakvoto odnesuvawe ima {tetni posledici i za `ivotnata sredina. Koga najgolem del od naselenieto e pod vlijanie na potro{uva~kata, sozdavame cela proizvodna i proda`na {ema na kolku {to e mo`no pove}e i za kolku {to e mo`no pogolem broj lu|e.

Aktivnosti
Voved

1 2 3 4

Zapoznajte gi u~enicite so konceptot na potro{uva~ki naso~enoto op{testvo, koristej}i gi informaciite od vovedot i od delot „Potro{uva~ko op{testvo" od CD-romot. Poglednete go filmot „Pove}e" na DVD.

Prodol`ete so otvorena diskusija na ~as i pobarajte od u~enicite da gi ka`at svoite iskustva koi go ilustriraat stereotipot „pove}e e podobro". Kakvi se posledicite za `ivotnata sredina ako lu|eto se pottiknuvaat da kupuvaat i da koristat kolku {to e mo`no pove}e? Podelete gi rabotnite listovi „Principi za odgovorno kupuvawe". Diskutirajte za slednovo: • Kako mo`e da se za{titime od potrebata za kupuvawe? • Kakvo e vlijanieto vrz `ivotnata sredina dokolku gi primenuvame principite od rabotnite listovi?

Natprevar

1 2

Organizirajte natprevar me|u u~enicite na koj tie }e davaat primeri za najskapite i najbesmisleni podaroci za koi voop{to slu{nale. Pro~itajte go tekstot „Kako da kupuvate aparati" na str. 180, so cel da im pomognete da po~nat so natprevarot (druga varijanta e da zamolite nekoi od u~enicite da gi opi{at konkretnite predmeti so mimika ili drugi neverbalni metodi). [to e ona {to go pravi podarokot ili predmetot besmislen? Izberete gi najdobrite primeri od u~enicite i napi{ete gi na tabla vo prvata od dvete koloni.

178

Zo{to da kupuvate pove}e?

Odr`liva potro{uva~ka

3 4

Za vtoriot krug od natprevarot, pobarajte od u~enicite da dadat primeri za najubavite podaroci za koi ~ule, a koi ne se kupuvaat so pari - na primer, izlet, poema, ra~no izrabotena ~estitka/karti~ka, itn. Izberete gi najdobrite primeri od u~enicite i napi{ete gi na tabla vo vtorata kolona. Napravete sporedba me|u primerite navedeni vo dvete koloni. Uo~ete gi nivnite razliki.

1

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite od doma da donesat cvrsta torba za kupuvawe. Dokolku roditelite na u~enicite odat vo kupuvawe po rabota, pobarajte od niv da gi zamolat svoite majka ili tatko torbata nautro da ja ponesat so sebe. Ubedete gi u~enicite da steknat navika da pravat spisok pred da odat vo prodavnica. Na ovoj na~in, semejstvata mo`e mnogu polesno da ja nadminat navikata od premnogu kupuvawe. Pro~itajte gi tekstovite „Dilemata glasi: vistinska ili plasti~na elka" i „Kupuvame li pove}e odtkolku {to ni e potrebno?" na krajot od ovaa lekcija so cel da im se pomogne na u~enicite podobro da gi razberat predizvicite na kupuvaweto.

Principi za razumno kupuvawe
• Podgotvuvam spisok za kupuvawe pred da odam vo prodavnica, du}an, supermarket, itn. Ova ne samo {to mi pomaga da se potsetam {to mi treba tuku i me spre~uva da kupam skoro sé {to }e vidam. Koga odam da kupuvam, zemam platnena torba ili ko{nica. Tie se popogodni za `ivotnata sredina i traat podolgo od plasti~nite }esi. Go prou~uvam pakuvaweto na proizvodot. Izbiram proizvodi koi sozdavaat najmalku otpad po nivnata upotreba. Kupuvam proizvodi koi se ekolo{ki pogodni; ne samo onie koi se mnogu reklamirani ili voobi~aeni. Ne gi vklu~uvam decata vo „kupuvaweto kako zabava". Ako sakam navistina da gi raspolo`am, oddeluvam vreme za posebni aktivnosti - odewe vo kino, na bazen, vo park ili gi nosam na pro{etka.

• • • •

Zo{to da kupuvate pove}e?

179

Odr`liva potro{uva~ka

Nastavno liv~e
180

Kako da kupuvate aparati
Pro~itajte go sledniot izvadok od italijanskiot avtor Umberto Eko: „Samo pomislete, na primer, kolku e dosadno da se spravite so sprej za nos, edno od onie mali farmacevtski {i{iwa {to gi pritiskate so dva prsta za da mo`e blagotvorniot aerosol da navleze vo va{ite nozdri. Me|utoa, postoi polesno re{enie! Samo vnesete go {i{enceto vo ma{ina viralizer (4,95 dolari) i taa }e go pritisne tolku efikasno {to sprejot }e dostigne do site delovi na va{ite di{ni pati{ta. Sekako, ma{inata treba da ja dr`ite v raka, i toa na slikite izgleda kako da pukate od ‘kala{nikov’, me|utoa sé si ima svoja cena. ...Spice Track (36,95 dolari) e elektri~na ma{ina opremena so cev~iwa polni so site mo`ni za~ini koi }e gi posakate. Vo obi~nite doma}instva za~inite obi~no se ~uvaat na polica nad {poretot i koga, na primer, semejstvoto }e posaka malku cimet vo dnevniot obrok, tie mora da posolat od za~inot so prsti. No, kako ~len na bogato semejstvo, samo ednostavno }e vnesete eden algoritam (mi se ~ini vo Turbo-Pascal) i za~inot koj ste go izbrale }e pote~e od cev~eto. …Cool Sound e prenosen fri`ider za izlet, no so vgraden TV… Coin Changer (razmenuva~ na sitni pari) ve po{teduva od makata da prebaruvate po svoite xebovi pred da kupite vesnik. Za `al, zafa}a isto tolku prostor kolku i kov~e`eto vo koe se nao|a butnata koska na nekoj svetec. Nema informacii kade }e najdete tolku sitni pari za da ja napolnite celata ma{ina. Za ~ajot, ako e kvaliteten, potrebni vi se samo sad za vrela voda, la`ica i ako sakate, cedalka. Tea Magic (9,95 dolari) e mo{ne kompliciran aparat so koj prigotvuvaweto ~aj e ednakvo te{ko kako i prigotvuvaweto tursko kafe. Trap-Ease e izvonredna dokolku vo domot imate gluvci. ]e stavite par~e sirewe i }e ja namestite stapicata, a potoa mo`e da si izlezete i da odite duri i vo opera. Kaj normalna stapica, glu{ecot na samoto vleguvawe ja dopira spiralata koja ja aktivira metalnata pra~ka {to }e go ubie. Sosem sprotivno, Trap-Ease e dizajnirana vo forma na tap agol. Ako glu{ecot se motka vo nadvore{nata komora, }e bide po{teden (no nema da mo`e da go izede sireweto). Ako grizne od sireweto, predmetot se svrtuva za 94 stepeni i kapakot se spu{ta. Ovaa naprava (koja ~ini osum dolari) e proyirna. ...Isto taka, bi gi spomenal i avtomatskiot rasejuva~ na hrana za ptici, li~niot sad za pivo so velosipedsko yvon~e (zayvonete za da pora~ate sledna tura pivo), sauna za lice, fontana od koja te~e ‘koka-kola’ vo oblik na benzinska pumpa i Bicycle Seat: dvojno velosipedsko sedi{te, po edno za sekoja polovina od zadnikot".
Izvadok od esejot na italijanskiot avtor Umberto Eko Kako da kupuvate aparati, spored prevodot na angliski na William Weaver.

Odr`liva potro{uva~ka

Dilemata glasi: vistinska ili plasti~na elka?
Vo vreme koga site nie u~ime da razmisluvame „zeleno" i da se odnesuvame odgovorno i vo soglasnost so principite na odr`liviot razvoj, se postavuva pra{aweto: dali e v red da se posadi drvo za potoa da se ise~e i na krajot, po edna nedela, da se frli? Ili mo`ebi e podobro da se koristi plasti~no drvo koe mo`e povtorno da se iskoristi slednata godina. Pogodivte, stanuva zbor za bo`iknata elka. Sekoja godina pred Bo`ik treba da ja doneseme istata odluka. No, taa treba da bide zasnovana na fakti, a ne na reklamni taktiki. Da razmislime na ovoj na~in: site zboruvaat deka se~eweto drvja ne e dobro za prirodata i deka treba {to e mo`no pomalku da go pravime toa. No, {to zna~i kupuvaweto plasti~na elka? Taa e napravena od polivinil hlorid (PVC), plasti~en materijal {to se dobiva, pred sé, od petroleum, sostojka {to ja ima vo najgolem del vo naftata. Otkako elkata }e ja koristime nekolku godini, kone~no, sepak }e sakame da ja zamenime za pogolema i poubava. Starata plasti~na elka }e ja frlime vo otpad i taa }e zavr{i na deponija kade {to }e ostane so godini, bidej}i polivinil hloridot ne e biorazgradliv materijal. Idnite generacii }e treba da se spravuvaat so na{ata postapka. Da vidime sega {to se slu~uva so vistinskata elka u{te pred da ja kupime. Elkite, nameneti za se~ewe i za prodavawe, naj~esto se odgleduvaat na neplodno zemji{te na koe zemjodelskite kulturi ne bi uspeale. Ako ne se nasadi zemji{teto, zemjata i ponatamu }e prodol`i da se ispostuva i duri mo`ebi da erodira. Koga }e posadime elki, pokraj toa {to predelot e prijatna gletka, posadenite drvja go koristat jaglerodot od vozduhot i proizveduvaat kislorod. Go pre~istuvaat vozduhot {to go di{eme, a istovremeno im obezbeduvaat hrana i dom na pticite i na drugite `ivotni vo taa oblast. Bo`iknata elka mo`e da se kupi so koren i po zavr{uvaweto na praznicite da í se vrati na prirodata. Vo toj slu~aj odnapred treba da isplanirame kade }e ja zasadime. Ako ja kupime ve}e ise~ena, po praznicite elkata povtorno mo`eme da ja upotrebime. Dokolu imame dvor, grankite }e im poslu`at na cve}iwata kako za{tita od zamrznuvawe, a ostatokot od stebloto mo`e da se kompostira. Ako `iveete vo stan, dogovorete se so prodava~ot od kade {to ja nabavuvate elkata, mo`ebi }e mo`e da ja vratite nazad po praznicite za povtorno da go iskoristat drvoto za druga namena. I poslednata pridobivka koga }e kupite vistinska elka: mirisot na prirodnata elka u{te dolgo }e ve potsetuva na ubavite praznici. No, zapomnete, drvoto sekoga{ se kupuva od specijalno nameneti prodavnici za taa cel. Nikoga{ nemojte sami da se~ete drvja vo {umata.
Avtor: Kornelija Radovanovi}

181

Nastavno liv~e

Odr`liva potro{uva~ka

Nastavno liv~e
182

Kupuvame li pove}e otkolku {to ni e potrebno?
Denes, koga `iveeme vo potro{uva~ko op{testvo kade {to ponudata ne e uslovena od potrebite na gra|anite, tuku od potrebata za postojano pro{iruvawe na pazarot, se postavuva pra{aweto: zo{to da kupuvame pove}e otkolku {to ni e potrebno? Za da gi zadovolime osnovnite potrebi ili za da go zadovolime okoto? Kupuvame sé i se{to, od nepotrebni predmeti {to nabrgu }e zavr{at vo otpad do par~iwa obleka {to }e ja oble~eme edna{ ili mo`ebi niedna{. No, zgolementa potro{uva~ka mo`e da bide i opravdana vo slu~ai koga ne gi zadovoluvame samo svoite potrebi i potrebite na potesnoto semejstvo, tuku i na onie na koi pomo{ta im e neophodna. Primer za vakva opravdana i namenska potro{uva~ka e potro{uva~kata za Fiter-bajram (Golem bajram). Na ovoj praznik, eden od najgolemite vo islamot, obi~aj e da se deli milostina, hrana i obleka za siroma{nite. Pobogatite gra|ani kupuvaat i gotvat golemi koli~estva hrana, koja za vreme na praznikot im ja delat na siroma{nite. So ovoj ~in barem edna{ vo godinata se otstranuvaat razlikite me|u lu|eto i negovata su{tina e dlaboko humana. No, islamot ednovremeno povikuva da ne se pravat pregolemi i neumesni tro{oci. Preku daruvaweto hrana na siroma{nite i preku drugite obi~ai, kako {to se pravewe dobri dela, kultot kon ~istotata, izleguvawe vo priroda i ~uvawe na `ivotnata sredina na praznikot Fiter-bajram se slavat mirot, blagosostojbata i razbiraweto me|u lu|eto. Isto taka, se slavat u~eweto i znaeweto i harmonijata so prirodata. Ubavo e da mu se pomogne na onoj {to e vo nevolja. Ubavo e da se podeli sofrata so gladniot i oblekata so onoj {to nema. Bajram, sekako, e praznik od koj site nie mo`eme pone{to da nau~ime.
Avtor: Kornelija Radovanovi}, Stefanka Haxi Pecova Tekstot e napi{an vrz osnova na materijali dobieni od Fakultetot za islamski nauki, Skopje

Odr`liva potro{uva~ka

Pakuvawa
Avtor: Jacek Schindler Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

2

Glaven koncept

Pakuvawata se osnovniot izvor na otpad od doma}instvata i golem odreduva~ na potro{uva~kiot izbor 1-2 ~asa Koj bilo Prodavnici, doma, u~ilnica Tabla, DVD „Zelen paket", potro{uva~ki proizvodi Gra|ansko obrazovanie, ekologija • Da se ispita kako potro{uva~kite izbori vlijaat vrz `ivotnata sredina Marketing, davawe idei, videoprezentacija, ve`ba za procena

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi Metodi

Voved
Industijata za pakuvawe e edna od ekonomskite granki so najdinami~en razvoj. Proizvodite vo sovremeni pakuvawa imaat podolg vek na traewe i se popogodni za transport. Tie prekrasno ja ispolnuvaat svojata namena - da go pretstavat proizvodot i da go privle~at vnimanieto na potro{uva~ite; ponekoga{ se poprivle~ni duri i od sodr`inata. Me|utoa, glamuroznata „kariera" na pakuvawata ponekoga{ e pridru`ena so fenomenot na neprijatelstvo kon `ivotnata sredina. Pakuvawata pretstavuvaat pove}e od polovina od koli~inite otpad od doma}instvata. (Ova dava pretstava za koli~inite surovini i energija, koi se koristat za proizvodstvo na ambala`ata i za problemot povrzan so upravuvaweto so otpad - treba da se napomene deka pakuvawata se mo{ne nerazgradliv vid otpad.) Vo prirodata, prirodnoto raspa|awe na ambala`ata napravena od ve{ta~ki materijal trae stotici godini.

Aktivnosti
Sobirawe informacii

1

Edna sedmica pred lekcijata, podelete gi u~enicite vo osum grupi i na sekoja grupa dajte í spisok so razli~ni proizvodi, vklu~uvaj}i: • mleko • slatki, bonboni, ~okolada • trici i oriz • no`ici, penkala, molivi • detergent i te~en sapun • pasta za zabi i losion za posle bri~ewe Zamolete gi u~enicite doma i vo prodavnicite da soberat informacii za ambala`ata na ovie proizvodi.

2

Pakuvawa

183

2

Odr`liva potro{uva~ka

Davawe idei

1 2 3 1 2

Zapo~nete diskusija dali izbranite proizvodi vo konkretna ambala`a mo`e da vlijaat vrz `ivotnata sredina. Napi{ete gi mislewata na u~enicite na tabla.

Prika`ete mu go na oddelenieto obrazovniot film „Izborot" na DVD i pobarajte od u~enicite da diskutiraat za namenata na ambala`ata. Dali izgledot na ambala`ata mo`e da manipulira so kupovnite odluki na lu|eto? Koja e ekolo{kata cena koja }e treba da ja platime ako mu podlegneme na nivniot {arm?

Procena na ambala`ata
Zamolete gi osumte grupi da gi prezentiraat rezultatite od svoeto istra`uvawe. Na tabla napi{ete gi imiwata na prou~enite proizvodi; a sproti niv, napi{ete vo kakov tip pakuvawa mo`e da se najdat tie na pazarot. Podelete go biltenot „Algoritam za procena na pakuvawata" i prezentirajte gi slednive fakti: • Sé mo`e da se spakuva, duri i pakuvawata. No, koga ne e neophodno, sekoe pakuvawe pretstavuva dopolnitelno optovaruvawe za `ivotnata sredina. • Vo slu~aj na povtorno upotreblivi pakuvawa - kako za poedine~ni taka i za grupni proizvodi - problemot so otpadot se minimizira. Ovie vidovi pakuvawa, isto taka, go poddr`uvaat potro{uva~kiot model, spored koj zadovolstvoto od poseduvaweto odreden proizvod ne e direktno srazmerno so koli~inata na nabavenite proizvodi. • Postojat ~etiri metodi za podobruvawe na relacijata pome|u koli~inata na sodr`inata i pakuvaweto: 1) da se napravi edno pogolemo, edinstveno pakuvawe namesto grupni poedine~ni pakuvawa; 2) koncentrirawe na proizvodot; 3) izbegnuvawe dopolnitelna vnatre{na ambala`a; i 4) da se ponudi proizvodot vo trajni pakuvawa pogodni za korisnicite, koi mo`e povtorno da se polnat i povtorno da se upotrebat. • Najgolem del od materijalite mo`e da se obnovuvaat ili prerabotat, no ova ne e sekoga{ logi~no re{enie. Recikliraweto e dobro re{enie otkako otpad ve}e se sozdal, no samo dokolku potoa ne mo`e ponatamu da se namali ili povtorno da se upotrebi. Recikliraweto e dolg proces za koj se potrebni energija i drugi resursi. • Biolo{koto razgraduvawe na pakuvawata e isplatlivo onamu kade {to nema upravuvawe so otpad. • Materijalot {to se koristi i izgledot na pakuvaweto treba da bidat ednostavni. Odli~en primer za ova se pakuvawata koi naj~esto se koristat za suvite dezodoransi. Tie imaat ednostaven dizajn i obi~no se pravat od materijali so sli~no poteklo. Prodol`ete so procenata na pakuvawata na osum vida proizvodi. Dokolku se soo~ite so nekoja te{kotija, iskoristete gi informaciite od „Primeri za procena na pakuvawata".

3

Sledni aktivnosti
• Zamolete gi u~enicite da gi koristat novite informacii doma i zaedno so svoite roditeli da diskutiraat i da go planiraat kupuvaweto, so cel proizvodite {to }e gi kupat da bidat popodobni za `ivotnata sredina (poekolo{ki).

184

Pakuvawa

Odr`liva potro{uva~ka

Procena na pakuvawata
Napravete procena na pakuvaweto na sekoj proizvod spored {emata dadena podolu. Zapo~nete so prvoto pra{awe. Ako odgovorot e „ne", toga{ prodol`ete so slednoto pra{awe. Kolku pobrzo se dojde do odgovor „da" tolku pakuvaweto e posoodvetno za `ivotnata sredina (poekolo{ko). Pove}e informacii za stepenite na naj~esto upotrebuvanite pakuvawa mo`e da se najdat vo „Primeri za procena na pakuvawata" na str. 186.

Nastavno liv~e

1. Dali proizvodot mo`e da se prodade bez pakuvawe?

Ne

Da

Najdobroto pakuvawe e ako, vsu{nost, nema ambala`a.

2. Dali proizvodot mo`e da se prodade vo pakuvawe koe mo`e povtorno da se upotrebi?

Ne

Da

Pakuvawata koi mo`at povtorno da se upotrebat gi namaluvaat tro{okot i vlijanieto vrz `ivotnata sredina sekojpat koga povtorno }e se upotrebat.

3. Dali pakuvaweto e napraveno od eden ili od pove}e materijali?

Ne

Da

Kolku e pomal brojot na materijali upotrebeni za odredena koli~ina proizvod tolku podobro.

4. Dali pakuvaweto e napraveno od recikliran materijal ili dali toa mo`e da se reciklira?

Ne

Da

Recikliraniot materijal gi namaluva upotrebata na surovini i koli~inata otpad.

5. Dali pakuvaweto e biorazgradlivo?

Ne

Da

Biorazgradlivite pakuvawa imaat mnogu pomalo vlijanie vrz `ivotnata sredina.

6. Dali dizajnot na pakuvaweto e relativno ednostaven?

Ne

Da

Za ednostavnite pakuvawa se potrebni pomalku materijal i energija.

185

Odr`liva potro{uva~ka

Nastavno liv~e

Primeri za procena na pakuvawata
MLEKO Ako imame izbor pome|u mleko vo {i{e koe mo`e povtorno da se upotrebi, plasti~na }esa ili tetrapak-ambala`a (t.e. kombinacija od hartija i metal), toga{: • {i{eto go zadovoluva pra{aweto br. 2 od {emata • kesata go zadovoluva pra{aweto br. 4 od {emata • tetrapak-materijalite odgovaraat so „ne" na site pra{awa [i{eto o~igledno e najefikasniot sad, po nego e plasti~nata kesa koja mo`e da se reciklira, a posledna doa|a pove}eslojnata ambala`a.

BONBONI Ako treba da izbirame pome|u slatki/bonboni koi se prodavaat na kilogram (t.e. se pakuvaat vo samata prodavnica vo hartieni ili plasti~ni }esi), slatki/bonboni vo plasti~na ambala`a, vo foliopaket~iwa ili kartonski kutii, toga{ site ovie vidovi pakuvawa }e gi stavime pod to~ka 2 od {emata.

TRICI, ORIZ Ako napravime sporedba na trici vo folio-paket~iwa so trici vo kartonski kutii i }esi~ki, vo posledniot slu~aj imame vi{ok edno pakuvawe - kartonskata kutija. Od tie pri~ini, za to~ka 2 odgovorot za prviot vid ambala`a bi bil „da". Mo`eme da kupime trici vo kesa bez kartonska kutija (osven toa, ako se gotvat na tradicionalniot na~in, }e bidat mnogu povkusni i pozdravi). Ako napravime sporedba na trici i oriz spakuvani vo plasti~ni i hartieni }esi, toga{ za to~ka 4 i vo dvata slu~aja odgovorot }e bide „da", no za to~ka 5 odgovorot }e bide „da" samo za hartienite }esi.

PENKALA, MOLIVI Po~nuvaj}i od to~ka 1, odgovorot e „da" za proizvodite koi se prodavaat bez pakuvawa.

SOKOVI Ako treba da izbirame pome|u {i{iwa koi mo`e povtorno da se upotrebat i kartonski kutii, toga{ vo prviot slu~aj odgovorot }e bide „da" za to~ka 2.

DETERGENT Ako napravime sporedba na pakuvawa od ist materijal, no so razli~na golemina (mali i golemi kartonski kutii, mali i golemi }esi), toga{ to~ka 3 }e se podeli me|u vidovite pakuvawa na ekolo{ki nepodobni i ekolo{ki podobni; ako napravime sporedba na kartonski kutii so folio-kesi, toga{ za to~ka 6 odgovorot }e bide „da" za kesite i „ne" za kartonskite kutii.

PASTA ZA ZABI Po~nuvaj}i od to~ka 1, }e ja oddelime pastata za zabi vo tubi samo od pastata za zabi vo tubi koi se smesteni vo kartonski kutii. Vo ovoj slu~aj kartonskata kutija e vi{ok ambala`a, koja ne e neophodna.

186

Odr`liva potro{uva~ka

Etiketi i reklamirawe
Avtor: Jacek Schindler Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

3

Glaven koncept

Etiketite i reklamiraweto se faktori {to ja voveduvaat potro{uva~kata kako na~in na `iveewe 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Ise~oci od vesnici i spisanija, etiketi, posteri, DVD „Zelen paket" Etika, gra|ansko obrazovanie, umetnost • Da im se pomogne na u~enicite da sfatat {to stoi zad tekstot na reklamite • Da se razvie kriti~ki pristap kon informaciite na etiketite

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Diskusija, videoprezentacija, pravewe kola`

Voved
Reklamite za razli~ni proizvodi se nasekade. Tie se sretnuvaat na u~ili{nite panoa, na televizija, pakuvawa, radio, vo vesnicite, prodavnicite i na avtobuskite postojki, duri i vo domovite. Ja o`ivuvaat ulicata, né iznenaduvaat i sloganite stanuvaat del od na{iot sekojdneven govor. Etiketite na raznite pakuvawa imaat cel da go informiraat potro{uva~ot za nivnata sodr`ina. Me|utoa, od gledna to~ka na proizvoditelot, pova`no e tie da go privle~at vnimanieto na potro{uva~ot i da go ubedat deka nivniot proizvod e podobar od ostanatite. Mnogu ~esto informativnata funkcija na etiketite e izostavena i vo nekoi ekstremni slu~ai informacijata ne né informira, tuku né dezinformira. Celta na dezinformacijata e da go navede potro{uva~ot da go grabne proizvodot i vedna{ da go kupi, pri {to toj mo`e da poveruva vo ona {to e napi{ano na etiketata ili da pobara nekoj drug proizvod. Od druga strana, potro{uva~ite ne se `rtvi samo na izmamite koi se pravat so reklamite i etiketite. Reklamite, etiketite, kako i celiot proizvod, se predmet na zaedni~koto pravilo deka treba da se zadovolat vkusot i o~ekuvawata na potro{uva~ite. Ako potro{uva~ot saka da kupi stoprocenten priroden sok od portokal, na etiketata jasno treba da stoi „100 procenti", a ambala`ata treba da bide ukrasena so ubav, so~en portokal. Lu|eto gi izbiraat proizvodite vo atraktivna ambala`a, jasno ozna~eni so etiketi i so ubavi sliki, koi ne im davaat mnogu informacii za nivnata sodr`ina, a zada~a na proizvoditelot e da gi ispolni ovie o~ekuvawa. Posebno vnimanie treba da im se posveti na informaciite izneseni preku reklami ili napi{ani na etiketite, koi koristat ekolo{ki natpisi i logoa. Lu|eto ne treba da bidat ramnodu{ni vo vrska so toa dali ova e napraveno od vistinska gri`a kon prirodata ili proizvoditelot samo gi navel simbolite za da vlijae na gra|anskata sovest.

Etiketi i reklamirawe

187

3

Odr`liva potro{uva~ka

Aktivnosti
Etiketi i reklamirawe

1

Edna sedmica pred planiranite lekcii, pobarajte od u~enicite da najdat i da ise~at izvadoci od vesnici i spisanija za koi imaat cvrst stav/mislewe (pozitivno ili negativno). Zamolete gi da posvetat najmnogu vnimanie na reklamite naso~eni kon mladite lu|e i reklamite za elektronski uredi. Zamolete gi i da soberat etiketi i pakuvawa so tekstualni ili grafi~ki informacii (sliki, fotografii) koi apeliraat direktno za za{tita na `ivotnata sredina (pr. so naslov „ekolo{ki podoben proizvod") ili indirektno (so slika na pejza` od priroda). Predlo`ete im na u~enicite da pobaraat takvi etiketi ne samo vo domot tuku da posvetat vnimanie na niv i vo prodavnicite i da se obidat da gi kopiraat ili da gi opi{at. Prika`ete go videofilmot „Reklamirawe" na DVD. Zapo~nete ja diskusijata so slednive pra{awa: • Zo{to se zabraneti reklamite nameneti za malite deca? • Zo{to postojat odredeni ograni~uvawa na reklamite za alkohol i cigari? Na tabla nacrtajte tabela so dve koloni i napi{ete gi odgovorite na pra{awata dadeni pogore vo levata kolona. Potoa postavete gi slednive pra{awa: • Dali vozrasnite nekoga{ reagiraat na reklamite kako malite deca? • Koi se posledicite za vozrasnite i kakva e sostojbata na prirodata kako rezultat na „`estokoto" reklamirawe? Napi{ete gi zaklu~ocite vo desnata kolona.

2 3

4 1

Zamolete gi u~enicite da gi poglednat site etiketi {to gi sobrale. Dali mo`at da gi vidat znacite i informaciite koi se odnesuvaat na za{titata na `ivotnata sredina? Zamolete nekolku dobrovolci da gi nacrtaat na tabla.

Izbirawe „yvezda"
Pobarajte od u~enicite samostojno da napi{at, na poseben list hartija, kogo go smetaat za svoj najdobar drugar i zo{to (ve`bata e anonimna). Ka`ete im da navedat dve ili tri pri~ini za svojot izbor, ne samo da se ograni~at na frazite „mi se dopa|a toj/taa bidej}i e kul" tuku da dadat objasnuvawe zo{to toj/taa e kul. Soberete gi listovite i otkrijte koj dobil najmnogu glasovi. Na tabla nacrtajte tabela so dve koloni i vo levata kolona navedete gi karakteristikite na „yvezdata" na klasot spored dobienite glasovi.

2 3

Sega razgledajte gi sobranite reklami nameneti za mladite lu|e. Vo desnata kolona od tabelata navedete gi karakteristikite na idealniot pretstavnik na mladata generacija spored porakite od reklamite (pr. za nekoi pijalaci, gumi za xvakawe). Sporedete gi karakteristikite navedeni na tablata. Vo {to e sli~na „yvezdata" so idealnite lu|e vo reklamite? Dali bi ja sakale „yvezdata" pove}e dokolku bi bila pove}e ili pomalku sli~na so ovie idealni lu|e?

188

Etiketi i reklamirawe

Odr`liva potro{uva~ka

Kola`

1 2 3

Podelete gi u~enicite vo grupi.

3

Ise~ete gi reklamnite izvadoci i etiketite, taka {to slikite da bidat oddeleni od reklamnite slogani i naslovi. Kombinirajte gi sloganite i naslovite so slikite i fotografiite na na~in na koj tie }e bidat vo golem kontrast. Isto taka, mo`e da ise~ete i reklamni slogani i da gi kombinirate vo novi. Zalepete gi proizvodite od va{ata rabota na karton i postavete gi vo u~ilnicata ili nekade vo u~ili{teto. Dali „reklamite" koi vie ste gi napravile se ponevozmo`ni od originalnite? Dali pove}e ve privlekuvaat nesoodvetnite kombinirawa? Dali nekoi od reklamite, vsu{nost, ja koristat ovaa ideja?

Sledni aktivnosti
• Dodeka razlistuvate vesnici i spisanija, zamolete gi u~enicite da odredat kolkav procent reklami ima vo niv. Postavete gi slednive pra{awa: – Zo{to vesnicite go odobruvaat reklamiraweto? – Dali znaete koi izdava~ki ku}i se izdr`uvaat sebesi samo so objavuvaweto reklami? – Dali znaete drugi primeri na proizvodi koi lu|eto gi dobivaat besplatno ili po namaleni ceni poradi posebnite reklami ili kuponi vo vesnicite/spisanijata? – I proizvodite i spisanijata se finansirani od oglasuva~i, no od kade samite oglasuva~i nao|aat pari za reklamiraweto? Pomognete im na u~enicite da sfatat deka reklamiraniot proizvod e poskap, ne samo zatoa {to e pokvaliteten tuku zatoa {to i tro{ocite za negovo reklamirawe se vklu~eni vo negovata cena.

Etiketi i reklamirawe

189

4

Odr`liva potro{uva~ka

Sopstvenost
Avtor: Jacek Schindler Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

Glaven koncept

Sopstvenosta, osobeno na zemji{te, igra golema uloga vo odreduvaweto na povrzanosta na op{testvoto so `ivotnata sredina 1-2 ~asa Koj bilo U~ilnica Nema Gra|ansko obrazovanie, religija/etika, biologija • Da se stane svesen za ulogata na imotot vo na{iot stav kon prirodata Diskusija, davawe idei

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved Sovremenoto op{testvo vo golema mera se temeli na jasno definirani zakoni koi go reguliraat li~niot imot. Za pove}eto lu|e predmetite {to gi poseduvaat se vistinsko merilo na nivniot uspeh. Od tie pri~ini, te`neeweto kon materijalni dobra e glavna dvi`e~ka sila na ~ovekovoto odnesuvawe kon `ivotnata sredina i izobilstvoto koe taa go nudi. Nekoi materijali, kako {to se nafta i drvo, slu`at za prakti~ni celi vo na{ite `ivoti i sopstveni~kite prava se klu~niot element na pazarno naso~eniot sistem koj gi nosi do na{ite pragovi. Me|utoa, mnogu od ~ovekovoto bogatstvo ne e neophodno. Celi vidovi i ekosistemi, na primer, se uni{tuvaat vo potragata na ~ovekot po materijali, kako {to se slonovata koska i dijamantite, so koi ~ovekot }e mo`e da se pravi va`en. Konceptot na li~nata sopstvenost ima dve lica. Od edna strana, koga op{testvoto edna{ }e priznae nekogo za sopstvenik, toa lice, pove}e ili pomalku, mo`e da pravi {to saka so svojot imot. Me|utoa, od druga strana, sopstvenosta bez sopstvenik mo`ebi e na pogolem rizik, bidej}i vo toj slu~aj nikoj nema pravo da ja brani od zloupotreba.

Aktivnosti
Be{e edna{...

1 2 1 2
190

Pretstavete mu ja na oddelenieto kratkata prikazna „Poljanata".

Podelete gi u~enicite vo ~etiri grupi. Na prvata grupa dajte í ja ulogata na poleto; na vtorata - na ~ovekot; na tretata - na krtot; na ~etvrtata grupa - ulogata na pticata {to `ivee na drvoto lipa. Pobarajte od sekoja grupa da go opi{e svojot imot/posed, a potoa site zaedno da gi vospostavite vrskite so imotot.

Sopstvenost i odgovornost
Zamolete dvajca dobrovolci da im gi pretstavat na u~enicite tematskite studii od tekstovite: „Vo na{iot blok stanovi..." i „Vo na{eto sosedstvo...". Diskutirajte {to se slu~uva vo dvata primera. Obidete se da gi ubedite u~enicite deka pri~inata za nedostatok na odgovornost na lu|eto vo dvata primera e nedostatokot na jasno definiran sopstvenik na mestata i sostojbata na neizvesnost vo koja se nao|aat.

Sopstvenost

Odr`liva potro{uva~ka

[to }e bide so {umata

1 2

Objasnete deka vo mnogu zemji vo Centralna i Isto~na Evropa se vodi `estoka rasprava {to da se pravi so {umite koi bile nacionalizirani po Vtorata svetska vojna. Nivnoto vra}awe na porane{nite sopstvenici se opravduva samo od pravna/zakonska gledna to~ka: imotot koj vladite go odzele od lu|eto potoa moral da im se vrati na zakonskite sopstvenici. Voda~ite na sprotivnata pozicija gi izrazuvaat svoite stravovi za {umite koi, po vra}aweto vo privatna sopstvenost, }e bidat ise~eni za dobivawe drvena gra|a. Pobarajte od u~enicite da zamislat deka {umata im e vratena kako akt na vra}awe na imotot. Pretpostavete deka taa se nao|a daleku od nivnoto mesto na `iveewe. Eve nekolku mo`nosti koi bi mo`ele da proizlezat vo tekot na diskusijata: • [umata mo`e da se koristi za rekreacija i turizam. • [umata }e mu bide prodadena na nekogo {to e zainteresiran da kupi {uma, ne za dobivawe drvena gra|a, tuku zaradi samata {uma. • [umata }e se zadr`i i bogatstvata na {umskiot ekosistem }e bidat ceneti zaradi nivnite ubavini. • So {umata se vospostavuva emocionalna povrzanost poradi faktot {to toa mesto so generacii bilo sopstvenost na va{eto semejstvo. • Drvjata }e bidat ise~eni i prodadeni. Pra{ajte gi u~enicite {to i pod koi uslovi mo`e da ja spasi {umata od uni{tuvawe. Kakvi zaklu~oci mo`e da se donesat?

4

3

Sledni aktivnosti
Ako vo blizina na u~ili{teto postoi diva deponija, odnesete gi u~enicite tamu i razmislete kako mo`e da se promeni nejzinata sostojba. Kako mo`e da se odredi sopstvenikot na ovaa „ni~ija zemja"? Prvo, treba da se najde zakonskiot sopstvenik. Zabele`ete go stereotipot na razmisluvawe, tipi~en za mnogu lu|e: ako e sopstvenost na dr`avata, toga{ e ni~ija, kako i faktot deka za del od op{testvoto zemji{teto koe e zaedni~ka sopstvenost se smeta za eden vid napu{teno mesto bez sopstvenik, koe mo`e rasipni~ki da se koristi, zagaduva i da se uni{tuva.

Sopstvenost

191

Odr`liva potro{uva~ka

Nastavno liv~e

Sozdava~i na nevolji i re{ava~i na problemi
Poljanata Si be{e edna{ edna prekrasna poljana. Na sredinata na poljanata ima{e stara lipa - vistinski raj za pti~jite semejstva. Potoa dojde eden ~ovek i ja kupi poljanata, bidej}i saka{e da go pominuva svoeto slobodno vreme daleku od bu~avata, vo pazuvite na prirodata i vo svoja sopstvena ku}a, kade {to nikoj i ni{to nema da go voznemiruva. Toj zede moderna kosilka za treva, gi ise~e site divi xbunovi i trevki i namesto niv zasadi izbrani, najdobri vidovi treva. Najgolem problem mu bea krtovite, koi go uni{tija negoviot prekrasen trevnik. Toj izgradi vikendi~ka direktno vrz krte~inite, bidej}i saka{e da se odmora vo nejzinata senka, a mu treba{e i zasolni{te od do`d.

Vo na{iot blok stanovi nekoj ja ukrade svetilkata od liftot. Koristeweto na temniot i ne~ist lift be{e u`asno. No, kako mo`e da se najde kradecot me|u 40 stanari koi `iveat tamu i site go koristat istiot vlez? Otkako novata svetilka be{e stavena vo metalna re{etka, odreden period be{e mirno i tivko i taka be{e sé do popravkite, koga dobivme nov prekrasen lift so vgradeno ogledalo, klupa i zeleni svetle~ki kop~iwa. A svetilkata? Svetilkata sega e postavena vo sne`nobel dr`a~ i nikoj ne se obidel da ja skr{i ili da ja ukrade.

Vo na{eto sosedstvo ima slepa ulica, zad koja se nao|a pole. Nikoj ne znae{e koga i kako, no nekoj go frla{e svoeto |ubre tamu - natrupuvaj}i smet, prazni konzervi, ne~ista obleka i drug otpad. Im se javivme na lokalniot sovet i na policijata, no bez nikakov efekt. Eden den se pojavi sopstvenikot, koj go is~isti celoto mesto i tuka po~na da gradi. Problemot so divata deponija is~ezna vo retkiot vozduh.

192

Odr`liva potro{uva~ka

Ku~iwata i lu|eto
Avtori: Kliment Mind`ov, Judit Heszlenyi Szaszne Adaptacija: Jordan Lukarevski, Bo{ko Nikov

5

Glaven koncept

Ku~iwata-skitnici se op{testven problem koj postojano raste i kolku pove}e se zanemaruva tolku }e bide poskapo negovoto razre{uvawe Eden ~as Koj bilo U~ilnica Nema Biologija • U~enicite da stanat svesni za problemite povrzani so ku~iwata-skitnici • Da se nau~i ne{to pove}e za problemite {to proizleguvaat od `ivotnite koi `iveat vo ~ovekovoto opkru`uvawe • Da se diskutira za odgovornostite na sopstvenicite na ku~iwa

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Diskusija, re{avawe problemi

Voved
Niz celiot svet, ekonomskite te{kotii naterale mnogu semejstva da se otka`at od svoite sakani doma{ni mileni~iwa. Problemot so ku~iwata-skitnici stanuva seriozen, osobeno vo urbanite podra~ja: tie zna~itelno ja zgolemuvaat op{testvenata napnatost, predizvikuvaat problemi vo soobra}ajot i go zagrozuvaat ~ovekovoto zdravje. Kolku podolgo go zapostavuvame problemot tolku }e bide poskapo negovoto razre{uvawe.

Aktivnosti
Ku~iwa-skitnici

1 2

Zamolete gi u~enicite da go pro~itaat tekstot „Ku~iwa-skitnici" od biltenot „Najdobriot prijatel na ~ovekot". Na ~as diskutirajte za slednive pra{awa: • Zo{to ku~iwata-skitnici pretstavuvaat problem koj se zgolemuva? [to dovelo do zgolemuvawe na nivniot broj? Koj e odgovoren za problemot? [to mo`e da se napravi vo ovaa situacija (izgradba na zasolni{ta za `ivotni, sterilizacija, nivno organizirano eliminirawe)? Koi se prednostite i nedostatocite na predlo`enite re{enija?

• • •

3

Naterajte gi u~enicite da gi pro~itaat i da razgovaraat za pra{awata opi{ani vo tekstot „Problem so ku~iwata".

Ku~iwata i lu|eto

193

5

Odr`liva potro{uva~ka

4 5 6

Sega u~enicite neka ja pro~itaat statijata za dvete ku~iwa „Froj i Vili Sigmund nenadminati detektori na `iva". Razmenete mislewa kako ku~iwata mo`e da im pomognat na lu|eto (pomagawe na slepite, ~uvawe imoti, spasuvawe lu|e, itn.). Razgovarajte kako mo`e da im se pomogne na `ivotnite-skitnici. Koi ~ekori mo`e da gi prezememe za da se re{i problemot so ku~iwata-skitnici? Napi{ete gi odgovorite na tabla. Ka`ete im na u~enicite za nevladinite organizacii za za{tita na `ivotnite i veterinarnite centri koi rabotat na vakviot vid problemi. Ova vsu{nost se mesta kade {to se vr{i sterilizacija, vakcinirawe i ~istewe na ku~iwata. Isplanirajte sproveduvawe kampawa za pomo{ vrz osnova na dosega nau~enoto. Podelete gi u~enicite vo grupi za da napravat posteri na izbrani temi.

Situacija

1

Diskutirajte za slednovo scenario na ~as: odite po prazna ulica. Odedna{ pokraj vas pominuva avtomobil so mnogu golema brzina. Neo~ekuvano, avtomobilot udira ku~e. Voza~ot ne zako~uva, duri ne ja namaluva ni brzinata da vidi dali ku~eto sé u{te e `ivo ili ne. [to }e napravite, pod pretpostavka deka va{ite roditeli nikoga{ ne bi vi dozvolile da ~uvate ku~e? • ]e go odnesete povredenoto ku~e doma, rizikuvaj}i da si napravite problem so roditelite. • ]e go odnesete ku~eto vo zasolni{te za `ivotni i }e go ostavite tamu. • ]e go odnesete ku~eto vo ku}ata na va{iot prijatel/prijatelka i }e vidite dali toj ili taa }e se pogri`i za ku~eto. • ]e go ostavite ku~eto. Na krajot na krai{tata, toa {to se slu~i ne e va{a gre{ka. Odigrajte go sekoe od navedenite scenarija (dobro e da se podelite vo grupi, kade {to sekoj }e mo`e da odigra edna od situaciite).

2
• • •

Sledni aktivnosti
Pottiknete gi u~enicite da gi razmenat svoite mislewa/stavovi so roditelite. Sostanete se so lokalnite NVO i razgovarajte za za{titata na `ivotnite so niv. Soberete informacii za ku~e{kite rasi i najdete od kade poteknuvaat. Koi se najpoznati ku~e{ki rasi od va{ata zemja? Pretstavete gi na poster.

Odgovornost za `ivotnite
@ivotnite se ~uvstvuvaat najdobro koga ne stradaat od nedostatok na hrana, te~nost ili dom, koga nivnite `ivoti ne se zagrozeni, koga ne se bolni ili koga ne stradaat, koga ne se nervozni ili ispla{eni i koga mo`at da se odnesuvaat na priroden na~in. ^uvajte doma{ni mileni~iwa samo ako mo`ete da prezemete odgovornost za niv vo tekot na celiot nivni `ivot. Imajte razbirawe za nivnite problemi i zapametete deka site tie ponekoga{ sakaat slobodno da se dvi`at naokolu. Pu{tajte gi da tr~aat kolku {to e mo`no pove}e. Sekoe `ivotno e edinka: prifatete gi nivnite naviki i karakteristiki i nemojte da gi povreduvate ili da gi poni`uvate. Nikako nemojte da gi zapostavuvate starite ili bolni doma{ni mileni~iwa.

194

Ku~iwata i lu|eto

Odr`liva potro{uva~ka

Dali ku~eto e najdobriot prijatel na ~ovekot?
Ku~iwa-skitnici
Ekspertite za `ivotna sredina tvrdat deka za razre{uvawe na problemot so ku~iwata-skitnici na eden prose~en grad mu se potrebni najmalku dve ili tri zasolni{ta za ku~iwa, od koi sekoe bi trebalo da bide vo mo`nost da vdomi 50 ku~iwa. Isto taka, zakonite za za{tita na `ivotnite treba da se sfatat poseriozno. Protivnicite velat deka mnogu lu|e nemaat dovolno hrana za sebe, deka ku~iwata-skitnici kasaat deca i deka e krajno voznemiruva~ki da se slu{aat ku~iwa koi laat cela no}. Ku~iwata, isto taka, predizvikuvaat mnogu soobra}ajni nesre}i. I pokraj seto ova, ekspertite za `ivotna sredina sakaat da gi za{titat ku~iwata. Nikoj ne mo`e da go izbegne problemot so ku~iwata-skitnici, me|utoa nikoj ne saka da ja prezeme odgovornosta za iznao|awe re{enie. Op{testvoto se soo~uva so slednive problemi: dali ovie ku~iwa treba da se uspijat ili ne? Dali treba da gi prezirame ili da gi `alime ovie ku~iwa? Dali treba da gi hranime ku~iwata-skitnici ili da gi ostavime sami da se pogri`at za sebe, sé dodeka najverojatno ne pregladnat do smrt? Ovie dilemi poka`uvaat deka problemot so ku~iwata-skitnici e op{testven problem. Ako go odlo`uvame iznao|aweto re{enie, }e bide sé poskapo da se razre{i problemot. Sopstvenicite na ku~iwa, ekologistite ili filozofite vo celiot svet se soglasuvaat deka postoi samo eden eti~ki i human na~in za razre{uvawe na problemot so ku~iwata-skitnici pred da stane premnogu golem: prepora~uvaat sterilizacija.

Nastavno liv~e

Problemot so ku~iwata vo Ungarija
Se procenuva deka vo Ungarija ima okolu tri milioni ku~iwa. Od ovoj broj, 300.000 se ku~iwa-skitnici. Zasolni{teto za `ivotni vo Budimpe{ta sekoja godina nao|a novi sopstvenici za 700.000 ku~iwa. Tie prodavaat 350.000 ku~iwa na istra`uva~ki firmi, a 2.200 od ku~iwata gi uspivaat. Vo Budimpe{ta ima nad 700.000 ku~iwa. Sekoj den tie zad sebe ostavaat 30 t cvrst izmet i 70.000 l urina. Ku~e{kata urina gi uni{tuva ~uvstvitelnite rastenija i nivnite fidanki. Rastenijata so podebeli lisja, kako i dabot, brezata, amerikanskiot javor i papratestite zeleni rastenija, mo`at podobro da go podnesat ku~e{kiot izmet. Odnesete go va{eto ku~e da izvr{i nu`da na odredenite povr{ini ili na rastenijata {to go podnesuvaat toa. Sopstvenikot na ku~eto ima odgovornost da go otstrani ku~e{kiot izmet od ulicite ({to gi voznemiruva lu|eto i gi tera da ne gi sakaat ku~iwata i nivnite sopstvenici). Stavete plasti~na kesa na rakata, soberete go i otstranete go ku~e{kiot izmet.

195

Odr`liva potro{uva~ka

Nastavno liv~e
196

Dali ku~eto e najdobriot prijatel na ~ovekot?
(prodol`enie)
Froj i Vili Sigmund - nenadminati detektori na `iva
@ivata e edna od najopasnite zagaduva~ki materii, koja pretstavuva dolgoro~na zakana za `ivotnata sredina. Ne mo`e da se razlo`i i ne postoi hemiska reakcija {to mo`e da ja uni{ti. Mikroorganizmite vo po~vata mo`e da go pretvorat otrovniot metal vo duri poopasno soedinenie na `iva, koe se natrupuva vo sinxirot na ishrana. Edinstveniot na~in da se za{titi `ivotnata sredina od `ivata e taa da se sobere i da se skladira na sigurno mesto. Dve izvonredni {vedski ku~iwa igraat golema uloga vo bitkata protiv zagaduvaweto so `iva. Froj e germanski ov~ar, a Vili Sigmund e labrador. Tie pominale niz bolnici, stomatolo{ki ordinacii, industriski zoni i niz site {vedski u~ili{ta, univerziteti i studentski/u~eni~ki domovi. Ku~iwata go prepoznavaat mirisot na `iva vo odvodnite cevki, puknatinite vo podovite, ostavenite ~a{i, laboratoriskite plakari i kanalizacionite sistemi. Bidej}i ku~iwata mo`at da pominat na nekolku lokacii dnevno i bidej}i se ispra}aat samo na mesta kade {to postoi somnevawe za prisustvo na `iva, tie {tedat golemi sumi pari. Ne postoi tehni~ka oprema koja mo`e da se sporedi so nosovite na ku~iwata. Za period od tri godini ku~iwata na{le 3 t `iva i í za{tedile na [vedska okolu 20 milioni {vedski kruni. Otkrivaweto na `ivata e vozbudlivo za ku~iwata: tie se natprevaruvaat me|u sebe koe prvo }e ja najde. Najdobrite rezultati {to gi postignale ku~iwata stanale golema senzacija: prikazni za ku~iwata mo`e da se pro~itaat, da se slu{nat i da se vidat na televizija, radio, vesnici, spisanija i na veb-stranicite.

Zdravjeto i `ivotnata sredina

1

Dali hranata sekoga{ e zdrava?
Avtori: Jerzy Sadowski, Malgorzata Podkanska Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vladimir Kendrovski

Glaven koncept

Treba da í se dade prednost na zdravata i ekolo{ki ~ista hrana 1-2 ~asa Koj bilo U~ilnica Proizvodi od supermarket i od prodavnica za ekohrana Biologija, hemija • Da se podigne svesta na u~enicite za razlikata me|u ekolo{ki ~istata i zdravata hrana • Da se postigne razbirawe za/da se sfati potro{uva~kata

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Diskusija, izlo`ba so primeroci, davawe idei, videoprezentacija

Voved
Izrazot „ekolo{ki ~ista" se koristi za hrana koja e odgledana vo prirodna i ~ista sredina. Po~vata e oslobodena od hemikalii i sodr`i brojni hranlivi sostojki koi se sozdavaat kako rezultat na ekolo{ki ~istata sredina.

Dali hranata sekoga{ e zdrava?

197

1

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Proizvodite {to se opi{uvaat kako zdravi vo isto vreme ne se i ekolo{ki ~isti. Odreden vid hrana koja naj~esto se smeta za zdrava, kako {to se na primer p~eni~nite zrna i minimalno prerabotenite proizvodi (trici, `ita, leb od celi `itni zrna), crniot leb, ovo{jeto i zelen~ukot, mle~nite proizvodi i medot, nemaat sekoga{ dobro vlijanie vrz na{eto zdravje. Ponekoga{ e tokmu sprotivnoto - ako bile izlo`eni na negativno vlijanie od zagadenata sredina, vo na{iot organizam mo`e da se pretvorat vo otrovni materii. Kaj hranata od rastitelno poteklo koja se proizveduva od kulturi intenzivno na|ubruvani so pesticidi ili odgledani vo zagadeni regioni, vo blizina na prometni pati{ta ili blisku do industriski zoni, mo`e da se najdat nekolku elementi koi zagri`uvaat: • te{ki metali, koi stignale preku po~vata • prekumerni koli~ini ve{ta~ki |ubriva koi ne se celosno razlo`eni • razli~ni hemiski za{titni sredstva Postojat nekolku faktori koi ja rasipuvaat hranata {to ja jademe: • odgleduvawe posevi i napasuvawe dobitok na industriski lokacii, ~esto pridru`eno so dodavawe antibiotici i hormoni vo sto~nata hrana • somnitelni metodi na prehranuvawe na dobitokot (pr. epidemijata na kravjo ludilo be{e predizvikana koga delovi od zarazeni `ivotni bile koristeni kako hrana za dobitokot) • odgleduvawe intenzivni posevi vo zemjodelstvoto • prekumerno na|ubruvawe i koristewe pesticidi • kisel do`d • industrisko zagaduvawe na vozduhot Dopolnitelni izvori na opasnost, ~ii posledici ne se temelno prou~eni, se geneti~ki modificiranite rastenija i `ivotni koi se reklamiraat kako izlez od svetskiot nedostatok na hrana.

Aktivnosti
Homo chemicus

1 2 3 4

Prika`ete go videoklipot „Homo chemicus" i povedete otvorena diskusija vo oddelenieto. Koristete gi informaciite od CD-romot (poglavjeto „Zdravjeto i `ivotnata sredina") za da pronajdete podlaboka povrzanost me|u zdravjeto i sostojbata na `ivotnata sredina. Pra{ajte gi u~enicite dali nivnite bliski vnimavaat na hranata {to ja jadat - ne samo vo odnos na vkusot ili momentalniot izgled tuku i vo odnos na nivnoto zdravje. Kakva e motivacijata za izbirawe na hranata? Pretstavete gi izrazite od Re~nikot na prehranbeni naviki. Pra{ajte gi u~enicite dali poznavaat nekoj {to e vegetarijanec, itn. Zapo~nete sesija za davawe idei za maksimata „Ti si ona {to go jade{". Probajte da gi podelite u~enicite vo grupi vo zavisnost od nivnite omileni vidovi hrana. Tie treba da sfatat deka kaj lu|eto postoi golema raznovidnost na vkusovi. Vnimavajte ne samo na fakti~kite ili procenlivite argumenti tuku i na filozofskite, estetskite i kulturnite.

198

Dali hranata sekoga{ e zdrava?

Zdravjeto i `ivotnata sredina

5

Objasnete deka zgolemeniot interes za kvalitetot na hranata, koj zapo~nal so za~etnicite vo makrobiotikata i dobrovolnite vegetarijanci kako potro{uva~i na ovo{je, zelen~uk i `ita vo razli~ni formi, dovel do potro{uva~ko vlijanie vo golem broj zemji. Kako rezultat na ova, se pojavile mnogu farmi koi proizveduvaat hrana soglasno so strogo definiranite ekolo{ki standardi. Iako ovoj vid hrana e poskap, taa ima uverenie za potekloto i kvalitetot, koj potvrduva deka taa hrana poteknuva od ekolo{ki ~isti regioni i se proizveduva vo soglasnost so principite na dobrata ekolo{ka praktika. Proizvoditelite, isto taka, poka`uvaat deka ja izbegnuvaat upotrebata na hemiski ve{ta~ki |ubriva, pesticidi, za{titni sredstva i dodatoci. Na tabla nacrtajte ja piramidata od Vodi~ot na zdrava ishrana razvien od Svetskata zdravstvena organizacija i usvoen od Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija. Stanuva zbor za hrana koja e prifatena od mnozinstvoto dieti~ari kaj nas, a gi koristi boite na semaforot. Ova e ishrana kon koja ~ovekoviot organizam se prisposobil so tekot na godinite: • Vo osnovata na piramidata se nao|a zelenata zona vo koja e prepora~ano konsumirawe golemi koli~ini `ita vo razli~ni formi, crn leb od celo zrno, a tuka spa|aat i sve`o, pe~eno ili vareno ovo{je i zelen~uk. Bidej}i proizvodite od rastitelno poteklo se osnovna hrana za mnogu lu|e, od golemo zna~ewe e tie da poteknuvaat od ~isti regioni i od kontrolirani kulturi. • Na vtoroto nivo, koe ja pretstavuva portokalovata zona, se nao|aat razli~ni proizvodi bogati so belkovini - mleko i mle~ni proizvodi, jajca, mesni proizvodi i proizvodi od riba. Za proizvodite od ovaa zona e potrebna vnimatelnost pri nivnoto konsumirawe vo odnos na koli~inata i ~estotata. • Na vrvot na piramidata (crvenata zona) se nao|aat mastite, maslata i {e}erite, koi treba retko da se konsumiraat i vo ograni~ena koli~ina. Postojat dopolnitelni prehranbeni elementi - kako {to se razli~nite bilki, za~ini i solta, koja mora da se upotrebuva vo ishranata, no vo prepora~ani dnevni koli~ini. Objasnete deka zdravata ishrana vklu~uva hrana od site razli~ni nivoa na piramidata, me|utoa hranata od podolnite nivoa bi trebalo da se konsumira vo pogolemi koli~ini otkolku prehranbenite proizvodi {to se nao|aat na vrvot na piramidata.

1

6

Ekoprodavnica i supermarket

1 2

Pobarajte od u~enicite da donesat eden prehranben proizvod koj im se dopa|a (pr. nekoj vid ovo{je, zelen~uk, zemi~ka/kola~, krem-banana, jogurt, itn.). Neka gi nabavat ovie primeroci od razli~ni mesta, na primer, od maalskata prodavnica, od supermarket, specijalizirana prodavnica za organska hrana ili od gradina. Aran`irajte dva {tanda vo u~ilnicata: ekoprodavnica i supermarket, i podelete gi proizvodite kaj sekoj od {tandovite vo zavisnost od metodata na proizvodstvo i potekloto. U~enicite se podeleni vo dve grupi i stojat zad {tandot na koj se naredeni nivnite omileni proizvodi. Sekoja grupa neka gi ka`e svoite vpe~atoci za proizvodite i neka se obide da go opravda izborot za kupuvawe na tie proizvodi.

Dali hranata sekoga{ e zdrava?

199

1

Zdravjeto i `ivotnata sredina

3 4

Napravete sporedba so toa {to sekoja grupa }e gi proba proizvodite na drugata grupa. Kakvi zaklu~oci mo`e da se donesat (proizvodite koi se nudat vo ekoprodavnicite mo`ebi ne se tolku privle~ni na izgled, me|utoa tie sekako ne sodr`at hemiski dodatoci i poteknuvaat od kontrolirani kulturi, odgledani vo ekolo{ki ~isti regioni)? Potsetete gi u~enicite na zlatnoto pravilo: kolku pomalku se prerabotuva tolku hranata e pozdrava.

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite da napi{at {to jadat tri dena po red. Do koj stepen nivnite prehranbeni naviki se usoglaseni so piramidata od Vodi~ot za zdrava ishrana?

Re~nik na prehranbeni naviki
Geneti~ki modificirani organizmi (GMO) i hranata proizvedena od niv se golema potencijalna opasnost za `ivotnata sredina i za ~ovekovoto zdravje. Vistinata e deka nau~nicite nemale dovolno vreme da gi prou~at dolgoro~nite efekti od GMO. Makrobiotika - uramnote`ena dieta (na~in na ishrana) bazirana vrz prirodni proizvodi - minimalno preraboteni `ita, ovo{je i zelen~uk koi odgovaraat na potrebite na sekoj poedinec. Vegetarijanstvo - vid na bezmesna dieta (na~in na ishrana) od zdravstveni pri~ini i spored li~en izbor. Vegetarijanstvoto se {iri vo Evropa i vo SAD kako rezultat na interesot za isto~nite filozofii, protestot protiv zapadnite civilizacii, razvojot na ekolo{kite dvi`ewa i povikot za vra}awe kon `ivotot vo harmonija so prirodata. Vegan - ekstremen vegetarijanec koj odbiva da konsumira ne samo meso i riba tuku i site vidovi hrana od `ivotinsko poteklo: mleko i mle~ni proizvodi, jajca i med. Ovoj izraz e sozdaden za da se napravi razlika pome|u niv i obi~nite vegetarijanci. Vo soglasnost so nivnata stroga logika i uveruvawa, veganite ne nosat krznena ili ko`ena obleka i dopolnitelni detali.

200

Dali hranata sekoga{ e zdrava?

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Lekoviti rastenija
Avtor: Judit Heszlenyi Szaszne Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vladimir Kendrovski

2

Glaven koncept

Prirodnite metodi za lekuvawe, a kako rezultat na toa i medicinskite rastenija, stanuvaat sé pove}e popularni Eden den nastava vo priroda ili vo kamp Koj bilo Nadvor, vo {uma Hartija, molivi i penkala, karton, lepak, ise~eni sliki, hartija vo boja, materijali za identifikacija na rastenijata, karta/mapa na oblasta na ispituvawe, no`ici Biologija • Da se nau~i za lekovitite rastenija i za nivnata upotreba • Da se prepoznaat rastenijata koi mo`e da se jadat i da se soznae vrskata pome|u divite rastenija i nivnite soodvetni kultivirani vidovi {to se odgleduvaat • Da se zapoznaat rastenijata koi mo`e da se jadat i na~inot na koj site proizvedeni rastenija vsu{nost se odgledani od rastenija koi se sretnuvaat vo divinata

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, kreativna rabota so mediumite, diskusija

Voved
Vo dene{no vreme sé pove}e lu|e se zainteresirani za rastenijata {to se sretnuvaat vo divata priroda, a mo`e da se jadat. Poradi zagri`enosta od nezdravite dodatoci i ve{ta~ki proizvedenata hrana, raste brojot na lu|eto koi baraat prirodni sostojki. Bilkite od prirodata {to mo`e da se jadat rastat i go davaat svojot rod bez ve{ta~ki |ubriva, hemikalii i vlijanija od ~ovekot. Mnogu odamna vo ~ovekovata istorija, nekoi od niv poslu`ile kako mo{ne va`na hrana. Nekoi istra`uva~i otkrile deka divite rastenija {to mo`e da se jadat sodr`at korisni hranlivi sostojki koi celosno izostanuvaat od na{iot dene{en na~in na ishrana. Divite rastenija igraat va`na uloga vo na~inot na ishrana na ovie lu|e koi duri i denes prodol`uvaat da `iveat blisku do prirodata. Botani~arite i istra`uva~ite na rastenija ~esto go koristat geneti~kiot materijal od vakvite rastenija, so cel da se podobrat karakteristikite na ve{ta~ki odgledanite rastenija. Divite rastenija mo`e da pretstavuvaat osnoven materijal za novi vidovi hrana i lekovi. Zgolemenata stapka na izumirawe na rastenijata i `ivotnite pretstavuva zakana za ovie rastenija. Divite rastenija ne slu`at samo za razvivawe novi vidovi hrana i lekovi tuku i za proizvodstvo na nekoi drugi korisni materijali. Ve`bite od ovaa lekcija se naso~eni kon rastenijata koi rastat vo divinata, koi lu|eto mo`e da gi konsumiraat kako hrana. Bidete pretpazlivi za vreme na terenskata rabota i sobirajte gi samo onie rastenija za koi ste sosema sigurni deka mo`e da se jadat. Sosema e mo`no deka vo pole }e sretnete i nekoi divi otrovni ili opasni rastenija. Pogri`ete se da gi za{titite retkite ili za{titeni rastenija. Razmislete koi `ivotni se konsumenti od I red (trevojadi), a koi se konsumenti od II red (mesojadi).

Lekoviti rastenija

201

2

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Aktivnosti
Ishrana vo {umite

1 2 3

Kako podgotovka, soberete fotografii od rastenija {to mo`e da se jadat.

Podelete gi u~enicite vo grupi od po petmina ili {estmina. Sekoja grupa neka podgotvi spisok na divi rastenija koi mo`e da se jadat, a se sretnuvaat na taa lokacija, a potoa neka otkrijat koi rastenija mo`e da se konsumiraat za vreme na razli~nite sezoni vo godinata. Pobarajte od grupite da podgotvat kalendari so golemina na poster, na koi }e bidat prika`ani godi{nite vremiwa. Neka gi zalepat slikite od rastenijata na poster vo zavisnost od toa koga rastenieto ili negovite delovi stanuvaat zreli za konsumirawe. Odredeni rastenija mo`e da se jadat vo tekot na celata godina. Ako nema sliki, zamolete gi u~enicite da go nacrtaat rastenieto. Pokraj fotografijata ili slikata pobarajte da napi{at kolku {to e mo`no pove}e informacii za: • Vo koi oblasti naj~esto mo`e da se najdat? • Koj del (delovi) od rastenieto mo`e da se jadat? • Kakov efekt(i) ima vrz ~ovekoviot organizam? Ova e najdobriot na~in da se identifikuvaat otrovnite rastenija. • Koi `ivotni se ishranuvaat so rastenieto (dali me|u niv ima i nekoi opasni `ivotni)? • Koi dene{ni rastenija se odgledani od diviot vid? • Koja/kakva e upotrebata na rastenieto (hrana, lek, sok, itn.)? Grupite treba da izvestat za svoite rezultati. Tie treba da ja naglasat upotrebata na divite rastenija i nivnoto zna~ewe za lu|eto i `ivotnite vo divinata.

4 1 2 3

[umsko meni
Soberete gi slednive materijali: karton, lepak, pribor za pi{uvawe, no`ici, knigi i soodvetna literatura. Pobarajte od u~enicite da se prepravaat deka se zaglaveni vo oblast vo koja mora da pre`iveat nekolku dena. Zamolete gi da pobaraat rastenija koi mo`e da se jadat vo taa oblast i da navedat koi se. Pobarajte od grupite da napravat meni od rastenijata: vo menito treba da vklu~at supi, glavni obroci, prilog i deserti. Sekoja od grupite neka go pretstavi svoeto meni.

202

Lekoviti rastenija

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Prirodata kako lekar

1

Soberete gi slednive materijali: soodvetna literatura, sliki od lekoviti rastenija i srodni proizvodi, ~aj, ~ajnik i {olji za ~aj. Podelete gi u~enicite vo grupi. Pobarajte da ispitaat koi lekoviti rastenija mo`e da se sretnat vo taa oblast i neka podgotvat spisok so niv. Grupirajte gi rastenijata spored: • nivnite efekti • delovite {to mo`e da se iskoristat • taksonomijata (pripadnost kon rod) Zamolete gi grupite da gi prezentiraat svoite naodi.

2

2

3 1 2 3 4

Prigotvete razli~ni vidovi ~aj za proba i podelete go ~ajot dodeka grupite rabotat - ova mo`e da pomogne za popularizacija na lekovitite rastenija.

Lekoviti mirisi
Soberete razli~ni vidovi mirislivi bilki, podgotvete sve}i i isparuva~i. Podelete gi u~enicite vo grupi. Razdelete go nastavnoto liv~e na str. 204 i pobarajte od u~enicite da go pro~itaat tekstot za prirodnite metodi na lekuvawe. Na sekoja grupa dajte í po eden isparuva~ i eden vid maslo. Dajte im opis na mirislivoto/lekovitoto maslo i negovite efekti. Zamolete gi grupite da podgotvat prezentacija za rastenieto od koe e ekstrahirano masloto. Pobarajte od niv me|usebno da se informiraat za ovaa tema.

Sledni aktivnosti
Pobarajte od u~enicite da napi{at materijal vo forma na javen oglas za onie rastenija vo oblasta koi mo`e da se jadat ili lu|eto mo`e da gi iskoristat na nekoj drug na~in. Neka go napomenat potekloto na bilkite i osigurajte se da gi identifikuvaat rastenijata koi izgledaat sli~no, me|utoa se opasni ili otrovni. Zamolete gi u~enicite da gi napi{at efektite na rastenijata koi mo`e da se jadat/nivnoto vlijanie vrz ~ovekoviot organizam. Isto taka, pobarajte da napi{at i drugi korisni informacii povrzani so ovie rastenija.

Lekoviti rastenija

203

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Nastavno liv~e

Metodi na prirodno lekuvawe
Aromaterapija
Aromaterapijata e vid fizioterapija, koja go koristi eden od najefikasnite i kompleksni rastitelni proizvodi - isparlivi i mirislivi (aromati~ni) masla za lekoviti celi. Masloto e te~nost koja ispu{ta miris na sobna temperatura. Isparlivite/aromati~ni masla gi ima vo razli~ni delovi od rastenieto: cvetovite, lisjata, korenot, plodovite i semeto. Rastenijata imaat razli~ni na~ini za skladirawe na aromati~nite masla: vo masleni torbi~ki, `lezdi itn. Maslata ekstrahirani od razli~nite delovi na edno rastenie mo`e da imaat razli~ni efekti. Na primer, aromati~no maslo od portokalite, cvetovite na portokalovite drvja i lisjata na portokalovite drvja imaat razli~ni efekti.

Kako funkcioniraat isparlivite/aromati~nite masla?
Nervite odgovorni za miris ja prenesuvaat informacijata do delot na mozokot {to ja prepoznava. Toa zna~itelno vlijae vrz na{ite `ivotni funkcii, na{eto ~uvstvo na dobrosostojba i na{eto odnesuvawe. Ponatamu, doka`ano e deka maslata se antisepti~ki, bidej}i né {titat od vnatre{ni i nadvore{ni infekcii. Site isparlivi/aromati~ni masla gi ubivaat bakteriite, a ima odredeni vidovi koi gi uni{tuvaat i virusite (eukaliptus) i gabite (nane, maj~ina du{i~ka). Nekoi od niv vlijaat i vrz la~eweto na hormonite (anis, kim, lavanda), dodeka pak nekoi - ako se zemaat vo golemi koli~ini -mo`e da predizvikaat gr~evi. Poradi toa, isparlivite/aromati~ni masla ne treba da gi koristat lu|eto koi stradaat od epilepsija (maj~ina du{i~ka, ruzmarin, `alfija).

204

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Metodi na prirodno lekuvawe
(prodol`enie)
Korisni doma{ni recepti
Recept 1: Za nastinka i srodni bolesti Maj~ina du{i~ka (Herba thymi), koreni od bozel (Radix sambuci nigri), cvet od lipa (Flores tilia), pelin (Herba absinthii), liv~iwa od malina (Folia rubus idaeus), koreni od bel oman (Radix inula helenium), koreni od jaglika (Radix primulae officinalis), liv~iwa od tegavec (Folia plantago lanceolata), liv~iwa od podbel (Folia tussilago farfara), liv~iwa i koreni od kopriva (Folia, Rhizoma urtica dioica), cvet od vol~a opa{ka (Flores verbascum thapsiforme), steblo na majoran bez cvrstata osnova (Origanum vulgarae). Stavete po edna ~ajna/mala la`ica od site vidovi liv~iwa vo ~ajnik i polijte so eden litar vrela voda. Pokrijte go ~ajnikot so kapak i ostavete go da otstoi eden ~as. Potoa iscedete go ~ajot i upotrebuvajte go na sledniov na~in:

Nastavno liv~e

Novoroden~iwa na ednogodi{na vozrast od 1 do 3-godi{na vozrast od 3 do 7-godi{na vozrast od 7 do 14-godi{na vozrast 14 godini i postari

7 x 1 la`ica 7 x 2 la`ici 5 x 0,5 dl 5 x 1 dl dnevno 5 x 2 dl (se slu`i topol, zagrean na 50-60°C, vo tek na 1 sedmica)

Recept 2: Za adolescentski akni Cvet od lipa (Flores tilia), steblo od kowska opa{ka (Herba equisetum arvense), liv~iwa od melisa (Folia melisse officinalis), liv~iwa od breza (Folia betulae albae), liv~iwa od kopriva (Folia urtica dioica), kantarion (Herba hypericum perforatum). Stavete po edna ~ajna/mala la`ica od site vidovi liv~iwa vo ~ajnik. Polijte gi so 6 dl vrela voda, pokrijte go ~ajnikot so kapak i ostavete go da otstoi eden ~as. Potoa iscedete. Dozirawe 3 x 1 dl 30 minuti pred obrok, vo period od 3 meseci

Recept 3: Za gnojni adolescentski akni Pupki, cvet i steblo od ajdu~ka treva (Herba achillea millefolium), bosilek, kowska opa{ka (Herba equisetum arvense), trobojna qubi~ica (Viola tricolor). Stavete po dve ~ajni/mali la`ici od site vidovi liv~iwa vo ~ajnik i polijte so 5 dl votka. Izme{ajte ja te~nosta, potoa preturete ja vo tegla i zatvorete ja. Ostavete ja teglata {est dena na temno mesto, potoa iscedete ja te~nosta. Primena Bri{ete gi aknite na liceto i okolnite povr{ini so te~nosta tripati dnevno vo period od 3 meseci

205

3

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata
Avtor: Agnes Schroth Adaptacija: Valentina Nedelkovska, Vladimir Kendrovski

Glaven koncept

Kako posledica na ~ovekovite aktivnosti (industrisko i zemjodelsko proizvodstvo, kako i vodewe doma}instvo) se sozdavaat razli~ni hemiski i zarazni te~nosti vo povr{inskite i podzemnite vodi. Poradi toa, vodata stanuva nepogodna za upotreba od strana na ~ovekot. Ponatamu, uslovite za prirodnite `ivotni procesi vo vodata se seriozno zagrozeni 2-3 ~asa Koj bilo za vo u~ilnica; od prolet do esen na otvoreno U~ilnica, laboratorija, pole Tetratka, hemikalii za testirawe voda, test-lenti, brzi testovi, tabela za ocena na kvalitetot na vodata Biologija, hemija • Da se nau~i za ~ovekovite aktivnosti koi mo`e da dovedat do zagaduvawe na vodata preku opasni hemikalii i zo{to vakvite hemikalii se opasni za lu|eto i za vodnite ekosistemi • Da se izvede ednostavno testirawe na hemiskiot sostav na vodata i da se utvrdi kvalitetot na vodata spored hemiskite parametri na prirodnata voda

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali

Predmeti Celi

Metodi

Eksperiment, rabota na teren, diskusija, davawe idei

Voved
Prirodnata voda se zagaduva od industriskite i zemjodelskite aktivnosti glavno preku hemiskite |ubriva, pesticidite i insekticidite i od aktivnostite vo doma}instvata (perewe, miewe, ~istewe, sanitarna voda, kako i ~ove~ki izmet). Tri problemi koi se predizvikani od zagaduvaweto na vodata: • Koli~inata kislorod vo vodata pa|a pod optimalnite nivoa (od visoki temperaturi, hemiski |ubriva, detergenti {to sodr`at fosfati, itn.), a kako rezultat na ova, mo{ne mal broj `ivi organizmi mo`e da opstanat vo vodata. • Vodata mo`e da predizvika bolest dokolku, na primer, vo nea se nao|aat bakterii, virusi, sodr`ini od metal, nitrati, pesticidi. • Rekreativnata vrednost na vodata se namaluva poradi bojata, mirisot ili otrovite. Povr{inskite vodi mo`e da se klasificiraat spored nivnite kislorodni svojstva (sodr`ina na kislorod), sodr`inata na hranlivi materii (azot i fosfor), mikrobiolo{kite karakteristiki, mikrozagaduvaweto (metali, sredstva za ~istewe, fenoli) i drugi karakteristiki (pH-vrednost, nivoa na zasitenost, sodr`ina/koli~ina na `elezo). Spored ova, vodata mo`e da se klasificira vo slednive kategorii: odli~na, dobra, mo`e da se tolerira, zagadena ili mnogu zagadena. Kvalitetot na prirodnata voda postojano se meri i se sledi.

206

Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Aktivnosti
Testirawe na vodata

3

1

Za da go nadgradite znaeweto koe u~enicite ve}e go imaat, zamolete gi da razmislat za: • kakov vid zagaduva~ki materii im se zakanuvaat na prirodnite vodi • na koj na~in mo`e da se izbegne vakvoto zagaduvawe • kako to~no vakvite zagaduva~ki materii navleguvaat vo vodata i kakov efekt imaat vrz `ivotnata sredina Zamolete gi u~enicite da napravat testovi i eksperimenti so cel da go utvrdat kvalitetot na primerocite voda spored hemiskite parametri. Najdobro e ovie aktivnosti da se izvr{at na teren, me|utoa mo`e da bidat napraveni i vo u~ilnica so sobranite primeroci voda.

2 1 2 3 4 1 2 3 1 2

Pregled
Pobarajte od u~enicite da gi pregledaat tekstovite „Patot na doma{niot otpad od sozdavawe do pre~istuvawe" i „Kako mo`e da ja za{titime vodata?". Podelete gi u~enicite vo grupi od po trojca. Na karti~ki napi{ete gi temite od prethodnospomnatite lekcii. Sekoja grupa neka odbere karti~ka, a potoa neka napi{e po tri pra{awa za temata od karti~kata {to ja izbrala. Po slu~aen izbor, odberete na kogo grupite bi mo`ele da mu gi postavat pra{awata. Boduvajte gi odgovorite na pra{awata i dodelete nagradi vrz osnova na rezultatite od natprevarot (zaslu`eni poeni, nagradi). Zada~a na edna od grupite neka bide da gi rangiraat rezultatite.

Brzi pra{awa
Vrz osnova na lekcijata „Osobini na vodata i ostanatite soodvetni materijali", napravete u~ili{na pismena rabota za komponentite na vodata koi }e gi ispituvate (stilot, dol`inata i stepenot na detali navedeni vo u~ili{nata pismena rabota }e zavisat od vozrasta i od nivoto na znaewe na va{ite u~enici). Pred da zapo~nete so ispituvawe na vodata, diskutirajte za najva`nite fizi~ki i hemiski osobini na kvalitetot na prirodnata voda. Pobarajte od grupite da ja pro~itaat u~ili{nata pismena rabota i da mu ja prezentiraat na ostatokot od oddelenieto. Sekoj neka podgotvi zabele{ki zasnovani na ovie kratki prezentacii.

Nabquduvawe na bregovite i fizi~ki osobini na vodata
Pobarajte od u~enicite da gi pregledaat tekstot od lekcijata „Dali sme sami vo golemiot grad?" i rabotnite listovi so rezultati od ve`bata za testirawe na vodata (grupni rabotni listovi za odreduvawe na kvalitetot na vodata). Zamolete gi u~enicite da rabotat samostojno. Pred hemiskite merewa, pobarajte od u~enicite da podgotvat mala studija zasnovana na materijalite od lekcijata „Dali sme sami vo golemiot grad?" Nadopolnete ja studijata so rezultati od merewata na temperaturata na vodata i ostanatite karakteristiki za vodata (pr. mesto, neiste~ni vodi, iste~ni vodi, karakteristiki, itn.) i bregot (pr. priroden, napraven od ~ove~ka raka, karpest, peso~en, {umovit, itn.). Sumirajte gi va{ite nabquduvawa vo tabelata podolu.

Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata

207

3

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Prikaz na karakteristikite na mestoto Vreme Mestoto Opkru`uvawe na mestoto Breg Izvor na zagaduva~ki materii

Prikaz na fizi~kite osobini Boja Miris Zastoenost/ neiste~nost Providnost Temperatura

Ispituvawe na hemiskite osobini na vodata

1 2 3

Pri podgotvuvaweto na ve`bata, soberete gi site neophodni hemikalii i instrumenti. Podelete gi u~enicite vo grupi. Dokolku na lokacijata ima pove}e merni mesta, pobarajte od u~enicite da merat razli~ni parametri na razli~ni lokacii. Pobarajte od u~enicite da gi koristat instrumentite koi im se na raspolagawe (laboratoriski hemikalii, test-lenti, ednostavni testovi, merni instrumenti) za da go utvrdat prisustvoto na odredeni joni vo vodata. Pobarajte od niv da gi utvrdat koncentraciite. (Vo u~ilnica ova mo`e da se izvede preku demonstrativen eksperiment so razli~ni stepeni.) Stepenot na detali koj }e go barate od va{ite u~enici vo nivnata ve`ba za merewe }e zavisi od nivnata vozrast i od nivoto na znaewe. Prika`ete gi va{ite rezultati vo tabelata podolu. Edinica na merewe Kvantitet Metod Kvalitet

Soedinenie pH Sloboden kislorod Zasitenost so kislorod Amonijak Nitriti Nitrati Fosfati Tvrdost

Merewata poka`uvaat deka vodata e so .......................... kvalitet.

208

Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Zaklu~na diskusija

1 2

Zavr{ete ja lekcijata so zbirna diskusija. Pomognete im na u~enicite da napravat analiza na rezultatite od mereweto, vklu~uvaj}i: koj e najverojatniot izvor na sekoja od zagaduva~kite materii? Soberete gi preporakite na u~enicite kako da se zapre zagaduvaweto. Sostavete lista/spisok na preporaki na tablata. Diskutirajte za op{tite mo`nosti za zapirawe na zagaduvaweto na prirodnite vodi. Kako zaklu~ok, sostavete lista/spisok za toa {to bi mo`ele da napravat poedincite za da go zaprat zagaduvaweto na vodite.

3

Sledni aktivnosti
• Ovaa lekcija e tesno povrzana so lekciite „Raznovidnosta vo re~nata dolina", „Dali sme sami vo golemiot grad?", „Kako mo`e da ja za{titime vodata?" i „Tretman na doma{niot otpad". Sprovedete povremeni merewa na istata lokacija. Napravete sporedba na sobranite rezultati i sledete gi nivnite promeni.

• •

Hemikalii {to ja zagaduvaat vodata

209

Zdravjeto i `ivotnata sredina

Nastavno liv~e

Osobini na vodata
Temperatura Zgolemuvaweto na temperaturata na vodata mo`e da predizvika namaluvawe na nivoto na sloboden kislorod, koj e zna~aen faktor za ribite, rastenijata i bakteriite. Temperaturnite poka~uvawa ~esto se rezultat na rabotata na elektranite vo okolinata. pH-vrednost Prirodnata voda mo`e da se zakiseli od kisel do`d, koj e rezultat
na industriski aktivnosti vo okolinata. Zgolemuvaweto na koncentraciite na vodorodni joni mo`e da dovede do izumirawe na ribite, na mekotelite (pol`avi i {kolki) i na ~lenkonogite (rakovi i insekti) so koi se hranat ribite. Kiselite vodi ne mo`at da gi apsorbiraat metalnite joni i fosfati, koi se otrovni za lu|eto.

Sloboden kislorod Nivoto
na sloboden kislorod vo vodata vo golema mera odreduva kakov vid `ivi organizmi mo`e da opstanat vo prirodnite vodi. Dvi`eweto na vodata, nejzinata temperatura i atmosferskiot pritisok se usloveni od sodr`inata na sloboden kislorod. Toj, isto taka, vlijae i vrz rastitelniot svet vo vodata. Dokolku vo vodata nema dovolno kislorod, mo`e da po~ne proces na skapuvawe, koj }e ja napravi vodata nepogodna za piewe, za druga upotreba i rekreacija.

Sodr`ina na fosfor Sodr`inata na fosfor vo prirodnite vodi mo`e da se zgolemi kako rezultat na ve{ta~kite |ubriva, visokite koli~ini detergenti vo komunalniot otpad i zgolemenata kiselost na vodata. Visokata sodr`ina na fosfor mo`e da dovede do prekumerno rastewe na algite vo vodata (eutrofikacija). Kako rezultat na ova, vodnata povr{ina obrasnuva, se zape~atuva, {to ja spre~uva soodvetnata razmena na kislorod i ja pravi vodata nepogodna za ~ove~ka upotreba. Sodr`ina na azot Hemikaliite koi sodr`at azot vleguvaat vo vodata so
upotrebata na ve{ta~ki |ubriva i preku komunalniot odvoden/kanalizacionen sistem. Nekoi od niv (pr. amonijakot) se otrovni za ~ovekoviot organizam. Visokata sodr`ina na azot vo vodata za piewe mo`e da dovede do bolest na krvta kaj malite deca, nare~ena methemoglobinemija. Azotot koj vleguva vo `eludnikot mo`e da predizvika rak. Visokata sodr`ina na azot vo prirodnata voda isto taka mo`e da dovede i do povisok stepen na zagaduvawe.

Tvrdost Tvrdosta na vodata e rezultat na sodr`inata/nivoata na sloboden magnezium
i kalcium. Nekoi od ovie (pr. kiselite joni) mo`e da se neutraliziraat so prevrivawe na vodata, dodeka, pak, ostanatite (hlorid, sulfati, azot i fosfat) - ne mo`at. Tvrdosta na vodata isto taka vlijae i vrz po~vata (karpite). Varovni~kite organizmi i lu|eto baraat soodvetno nivo na kalciumovi soedinenija vo vodata. Sposobnosta na vodata da gi zasiti metalnite joni se namaluva ako vodata e premnogu tvrda. Mnogu tvrdata voda ne e pogodna za industriska i doma{na upotreba, bidej}i naslojkite varovnik vo ma{inerijata/aparatite mo`e da bidat opasni.

210

Gra|anski prava

1

Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika?
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Kornelija Radovanovi}, Sa{o Sekulovski

Glaven koncept

Vo edno demokratsko op{testvo lu|eto imaat pravo na pristap do informacii i u~estvo vo odlukite {to se odnesuvaat na pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica DVD „Zelen paket" Ekologija, odr`liv razvoj, gra|ansko op{testvo • Da se ilustrira pravoto na u~estvo vo procesot na odlu~uvawe vo odnos na pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina Diskusija, davawe idei, igrawe ulogi/scenario

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Voved
Vie, kako ~len na op{testvoto, imate pravo da pomognete vo opredeluvawe na sostojbata na `ivotnata sredina vo koja `iveete.

Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika?

211

1

Gra|anski prava

Bez razlika dali ste kancelariski rabotnik, zemjodelec, nastavnik, voza~ na avtobus ili u~enik, vie, kako i site ostanati, ste opkru`eni i `iveete vo `ivotna sredina ~ii uslovi vlijaat vrz va{eto zdravje, rabotnite sposobnosti i estetskite ~uvstva. So odredeni, ograni~eni isklu~oci, vie imate pravo na pristap do informacii, u~estvo vo procesot na odlu~uvawe vo odnos na pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina, kako i pravo da povedete sudska postapka vo slu~aj ovie prava da vi bidat odbieni. Imate pravo da znaete, na primer, dali ekonomskite aktivnosti vo va{ata zaednica }e vlijaat vrz va{eto zdravje. Koga se donesuvaat odluki koi mo`e da vlijaat vrz `ivotnata sredina, imate pravo da u~estvuvate vo procesot na odlu~uvawe. Vo 1998 godina, evropskite ministri za `ivotna sredina vo Arhus, Danska, ja potpi{ale Konvencijata za pristap do informacii, u~estvo na javnosta vo procesot na odlu~uvawe i pristap do pravdata za pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina. Arhuskata konvencija mu dava na op{testvoto silno sredstvo za oblikuvawe i realizacija na soodvetna politika od oblasta na `ivotnata sredina. Taa, isto taka, ja podobruva op{testvenata stabilnost i doverba, davaj}i im na gra|anite potvrda deka nivniot glas e va`en del od procesot na odlu~uvawe.

Aktivnosti
Pravo da se znae

1 2

Objasnete mu na oddelenieto deka vo edno demokratsko op{testvo lu|eto imaat pravo na pristap do informacii od oblasta na `ivotnata sredina. Me|utoa, so godini, uslovite vo `ivotnata sredina i vlijanieto od razli~nite aktivnosti bile ~uvani vo tajnost. Denes, zakonskata regulativa vo mnogu evropski zemji im go garantira pravoto na gra|anite na pristap do takov vid informacii. Osven toa, samite vladi se odgovorni da go olesnat takviot pristap. Zadol`ete eden u~enik da ja prezentira detalnata studija za alergiite i zagaduvaweto na `ivotnata sredina dadena vo primerot na str. 214. Objasnete deka, spored Arhuskata konvencija, lokalnite vlasti se obvrzani da mu gi obezbedat na d-r Dimovski dostapnite informacii za prirodata i koli~inata ispu{teni zagaduva~ki materii od fabrikata vo rok od eden mesec. Dokolku Op{tinata ne poseduva takvi informacii, tie bi trebalo da go naso~at kon instituciite koi gi poseduvaat informaciite. Postojat nekolku isklu~oci - vlastite mo`e da odbijat da dadat informacija dokolku taa e povrzana so nacionalnata bezbednost ili nadvore{nite raboti na zemjata. Vo sekoj slu~aj, ova mora da mu se objasni na d-r Dimovski, zaedno so faktot deka ako toj ne e zadovolen od odgovorot na vlastite, ima pravo da se obrati na sud. Vo odnos na informacijata za sosedna zemja, Konvencijata isto taka go garantira pravoto za pristap do vakviot vid podatoci, pod pretpostavka deka dvete zemji se potpisni~ki na Konvencijata. Konvencijata zabranuva diskriminacija na lu|e ili organizacii vrz osnova na nivnoto dr`avjanstvo, nacionalnosta ili mestoto na prestoj. Lokalnite vlasti isto taka se obvrzani da sobiraat informacii za `ivotnata sredina zaradi za{tita na ~ovekovoto zdravje. Tie treba navremeno da gi objavat informaciite preku lokalnite mediumi. Objavuvaweto periodi~ni bilteni ili dnevnoto objavuvawe podatoci od oblasta na `ivotnata sredina treba da stane postojana praktika na lokalnite i nacionalnite vlasti.

3 4

Pravo da se u~estvuva

1
212

Objasnete im na u~enicite deka vo minatoto imalo mnogu slu~ai - politi~ki, ekonomski i socijalni - koi go spre~uvale u~estvoto na javnosta vo procesot na odlu~uvawe za pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina. Vo dene{no vreme,

Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika?

Gra|anski prava

principot na u~estvo na javnosta e eden od glavnite preduslovi za odr`liv razvoj, bidej}i mu pomaga na op{testvoto vo donesuvaweto podobri odluki koi se odnesuvaat na realnite potrebi na lu|eto i `ivotnata sredina. Gra|anite i gra|anskite organizacii treba da imaat mo`nost da gi izrazat svojata zagri`enost i razmisluvawata vo odnos na `ivotnata sredina pred vlastite, koi tie treba da gi zemat predvid potrebite na lu|eto. Zamolete drug u~enik da ja prezentira detalnata studija „Nov avtopat" dadena vo primerot na str. 214.

1

2

Objasnete mu na oddelenieto deka vo site proekti i aktivnosti povrzani so metalurgijata, upravuvaweto so otpad, industriskoto proizvodstvo, izgradbata na brani i pati{ta, rudarstvoto, proizvodstvoto na energija i hemikalii i ostanati sli~ni aktivnosti vlastite se dol`ni da ja vklu~at javnosta vo procesot na odlu~uvawe. Od taa pri~ina, vlastite treba da gi najavat svoite nameri i planovi preku navremeno objavuvawe informacii vo format koj e lesen za razbirawe, so {to }e obezbedat razumen vremenski period za odgovor. Ovie informacii treba da vklu~at temelni analizi na vlijanieto koe idnata aktivnost mo`e da go ima vrz `ivotnata sredina. Procedurata na podgotvuvawe vakov vid informacii se narekuva ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Osven toa, vlastite se dol`ni da organiziraat javna diskusija za sekoj proekt. Lokacijata, datumot i vremeto na sredbata treba da se objavat odnapred. Javnata diskusija se organizira pred donesuvaweto na odlukata. Vlastite se dol`ni da gi zemat predvid razli~nite prezentirani pogledi i razmisluvawa. Samata odluka treba da se zasnova na principot na generalno soglasuvawe, koe }e go odrazuva maksimalniot broj perspektivi i }e go svede na minimum potencijalnoto vlijanie koe proektot mo`e da go ima vrz ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. U~estvoto na javnosta ne se odnesuva samo na slu~aite na novi gradbi i proizvodstvo tuku i na razvoj/podgotovka na planovi, programi ili politiki koi se odnesuvaat na `ivotnata sredina.

3

Objasnete im na u~enicite deka za da bidat vo mo`nost da gi sproveduvaat svoite prava za pristap do informacii i u~estvo vo procesot na odlu~uvawe vo odnos na pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina, gra|anite treba da imaat u{te edno pravo - pravo da kontaktiraat, koga e potrebno, so koj bilo administrativen ili praven organ. Dokolku lu|eto ~uvstvuvaat deka ne im e ovozmo`eno pravoto na pristap do baranite informacii, tie mo`e da baraat da se zadovoli pravdata. Vo takov slu~aj, vlastite mora da ovozmo`at besplaten ili mnogu evtin pristap do baranite informacii.

Rabota ili zdravje?
Pogledajte go obrazovniot film „Gradska dilema: rabota ili zdravje?" Diskutirajte za navedenite pra{awa po sledniov redosled: • Kakva neposredna opasnost za prirodata i ~ovekovoto zdravje }e pretstavuva izgradbata na nova fabrika? • [to dobivaat lu|eto od otvoraweto na novata fabrika? • Na koj na~in u~esnicite vo filmot go sproveduvaat svoeto pravo na informirawe i aktivno u~estvo?

Sledni aktivnosti
• • • Otkrijte dali ima sli~ni slu~ai tamu kade {to `iveete vie. Diskutirajte za slu~aite i analizirajte go sudirot na razli~nite interesi na javnosta. Obidete se da gi ubedite u~enicite deka usoglasenoto re{enie, koe }e gi zeme predvid interesite na site, iako te{ko, vsu{nost, e najdobriot pristap vo vakvi slu~ai.

Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika?

213

1

Gra|anski prava

Alergiite i zagaduvaweto na `ivotnata sredina

D-r Dimovski raboti vo malo grat~e vo blizina na hemiska fabrika. Toj so godini vnimatelno ja sledel zdravstvenata sostojba na svoite pacienti. D-r Dimovski veli: „Po detalno nabquduvawe, otkriv verojatna povrzanost pome|u alergiskite bolesti na moite pacienti i zagaduvaweto {to go predizvikuva hemiskata fabrika vo blizina. Se slu{a deka aktivnostite na fabrikata mo`e naskoro da se pro{irat i lokalnoto naselenie e mnogu zagri`eno. Bi sakal da pomognam, me|utoa, za da donesam precizni zaklu~oci, potrebni mi se pove}e informacii za prirodata na zagaduva~kite materii koi izleguvaat od fabrikata i za nivnite koncentracii. Mi treba pristap do soodvetni to~ni informacii. Osven toa, vo sosednata dr`ava, desno od granicata, se nao|a u{te edna fabrika ~ii aktivnosti, isto taka, imaat vlijanie vrz na{iot grad. So cel da ja zavr{am svojata rabota to~no i celosno, potrebni mi se najnovi informacii za zagaduvaweto {to go predizvikuva taa fabrika. Vo sekoj slu~aj, mi be{e ka`ano deka ne mo`am da dobijam takov vid informacii, bidej}i sum stranec. Ne mo`am da razberam kakva vrska ima toa so mojata nacionalnost, koga se znae deka zagaduvaweto ne e ograni~eno so granicite..."

Nov avtopat
Semejstvoto Arsovski poseduva farma vo blizina na edna soobra}ajnica. Tie bi sakale na svojata farma da razvijat efikasno odgleduvawe na dobitok, no nekoi informacii koi neodamna gi slu{nale za odredeni planovi za promena na patnata infrastruktura mnogu gi zagri`ile. G. Arsovski: „Mnogu sum zagri`en za obemot i brzinata na izgradbata. Od tivkiot i miren selski pat ne ostana skoro ni{to. Sega planiraat da go rekonstruiraat patot i tuka da izgradat nov avtopat. Ova }e go zgolemi soobra}ajot i }e dovede do povisoki nivoa na bu~ava i zagaduvawe, {to pak }e ima negativno vlijanie vrz produktivnosta na mojot dobitok". „Planovite za izgradba na mo}na prenosna lenta isto taka se alarmantni", dodava g-|a Arsovska. „I slu{nav deka elektromagnetnite branovi imaat negativen efekt vrz zdravjeto na lu|eto i `ivotnite i deka duri go zadu{uvaat normalnoto rastewe na rastenijata. [to }e se slu~i so na{iot biznis toga{?"

214

Dali edna li~nost mo`e da napravi razlika?

Planetata Zemja vo idnina

1
Na{ata odgovornost sprema idnite generacii
Avtor: Kliment Mind`ov Adaptacija: Sa{o Serafimovski, Stefanka Haxi Pecova

Glaven koncept

Za{titata i za~uvuvaweto na `ivotnata sredina treba da smetaat za neizbri{liv del od razvojot 2-3 ~asa Koj bilo U~ilnica Posteri, DVD „Zelen paket", CD-rom Geografija, biologija • Da se diskutira za specifi~nite slu~ai na odr`liviot razvoj • Da se podigne svesta na u~enicite za osnovnite principi na odr`liviot razvoj • Da se razgledaat predizvicite so koi se soo~uvaat `ivotnata sredina i razvojot na Zemjata vo pretstojniot period

Vremetraewe Period od godinata Mesto Materijali Predmeti Celi

Metodi

Predavawe, diskusija, videoprezentacija

Na{ata odgovornost sprema idnite generacii

215

1

Planetata Zemja vo idnina

Voved
Konferencijata za `ivotna sredina i razvoj na Obedinetite nacii, odr`ana vo Rio de @aneiro vo juni 1992 godina, bila izvonreden nastan. Pretsedateli na 179 dr`avi i pretstavnici na golem broj zemji, me|unarodni organizacii i gra|anski zdru`enija prisustvuvale na ovoj nastan. Ovaa konferencija poka`ala deka ~ove{tvoto ne smee i ponatamu da prodol`i pra{awata od oblasta na `ivotnata sredina da gi razgleduva odvoeno od pra{awata za ekonomskiot razvoj. Konferencijata dovela do prifa}awe na svetskiot Akcionen plan nare~en Agenda 21, koj pretstavuva programa za vremenski period od slednite sto godini. Agenda 21 se stremi kon postignuvawe dve celi od globalen razmer: visokokvalitetna `ivotna sredina i stabilna ekonomija za site nacii vo svetot. Ovoj istoriski dokument e neiscrpen pogled na odr`liviot razvoj. Deklaracijata od Rio de @aneiro gi sodr`i osnovnite principi koi mora da bidat zemeni predvid pri idnite dr`avni odluki i politiki. Ovie principi mo`e da se najdat na str. 217. Edna decenija podocna, Svetskiot samit za odr`liv razvoj vo Johanesburg sobral na edno mesto pove}e od 50.000 u~esnici, vklu~uvaj}i pretsedateli na dr`avi i vladi, lideri i pretstavnici na me|unarodni NVO i biznis-grupi. Vnimanieto bilo naso~eno kon potrebata za otstranuvawe na barierite za odr`liviot razvoj vo sovremenite op{testva, namaluvawe na siroma{tijata i bolestite, racionalno upravuvawe so prirodnite resursi, promovirawe razumna potro{uva~ka i proizvodstvo i koristewe na blagodatite od globalizacijata so cel da se postigne ramnote`a me|u razvojot i `ivotnata sredina.

Aktivnosti
Veligdenski Ostrovi

1 2 3 4 1 2

Objasnete deka prirodnite procesi na Zemjata se reguliraat eden so drug i deka kako rezultat na toa, prirodata sama se obnovuva. Nasilnite i neobmisleni ~ovekovi aktivnosti mo`e da ja naru{at ramnote`ata na prirodnite procesi, predizvikuvaj}i nepovratni promeni na ekosistemite. Na ~as pro~itajte go tekstot i porazgovarajte za Veligdenskite Ostrovi.

Objasnete deka toa e primer na ekosistem koj celosno e izoliran od ostatokot na svetot i deka ova op{testvo propadnalo, bidej}i naselenieto gi potro{ilo raspolo`livite resursi. Porazgovarajte za paralelite me|u Veligdenskite Ostrovi i `ivotnata sredina na Zemjata denes.

Idni generacii
Objasnete deka odr`liviot razvoj zna~i koristewe resursi na na~in koj ovozmo`uva nivno celosno obnovuvawe, ovozmo`uvaj}i im na idnite generacii pristap do istite resursi koi nie gi imame denes. Ova, vsu{nost, zna~i predavawe/prenesuvawe na svetot vo istata sostojba vo koja sme go nasledile. Pobarajte od u~enicite sami da definiraat {to e toa odr`liv razvoj. Pomognete im so toa {to }e im ponudite i }e porazgovarate za nekoi od slednive iskazi: • Vkupnoto uloveno koli~estvo ribi ne treba da ja nadmine odr`livata obnova na ribnicite. • Koli~inite voda ispumpani od podzemnite izvori ne treba da go nadminat nivoto na povtorno polnewe na izvorot. • Erozijata na po~vata ne treba da go nadmine prirodnoto nivo na formirawe nova po~va. • Se~ata na drvja ne treba da go nadminuva brojot na novoposadenite drvja. • Ispu{taweto jaglerod ne treba da go nadmine kapacitetot na prirodata za atmosferskiot jagleroden dioksid. • Rastitelnite i `ivotinskite vidovi ne treba da is~eznuvaat pobrzo od vremeto koe dozvoluva evolucija na novi vidovi.

216

Na{ata odgovornost sprema idnite generacii

Planetata Zemja vo idnina

3 4 1 2 3 1 2 1 2

Navedete i razgovarajte za drugi tvrdewa sli~ni na navedenite.

1

Kako sledna aktivnost, pobarajte od u~enicite da oformat sopstvena definicija za konceptot „odr`liv razvoj". Napi{ete del od definiciite na tabla i porazgovarajte za nekoi od niv.

Principi na odr`liviot razvoj
Podelete im gi na u~enicite rabotnite listovi so osnovnite principi na odr`liviot razvoj i porazgovarajte za niv. Prou~ete gi informaciite za Svetskiot samit vo Johanesburg spomnati vo primerot. Porazgovarajte za osnovnite predizvici so koi se soo~uvaat lu|eto vo 21 vek i najva`nite merki, poso~eni od pretstavnicite na vladi, NVO i me|unarodni organizacii i biznis-grupi. Porazgovarajte za sekoj od predizvicite spomnati vo tekstot i odlu~ete koi se ili }e bidat va`ni vo/za va{ata zemja vo pretstojniot period. Koristete gi dopolnitelnite informacii od CD-romot.

Vnimatelno rakuvajte
Prika`ete go videoklipot „Vnimatelno rakuvajte" i porazgovarajte za nego vo vrska so prethodnite aktivnosti. Pobarajte od u~enicite da napi{at sostav, da nacrtaat slika, da napi{at kratki poemi ili stihovi koristej}i gi temite od videoklipot i diskusijata za odgovornosta za `ivotnata sredina kon idnite generacii.

Sinxir na `ivot
Prika`ete go videoklipot „Kralstvoto".

Porazgovarajte za dobro poznatata angliska prikazna vo vrska so odr`liviot razvoj: „Za barawata na nokotot, be{e zaguben ~evelot; Za barawata na ~evelot, be{e zaguben kowot; Za barawata na kowot, be{e zaguben java~ot; Za barawata na java~ot, be{e zagubena bitkata; Za barawata na bitkata, be{e zagubeno kralstvoto; A sé se slu~i zaradi potrebite na nokotot". [to misli starecot koga veli: „... da se prekine sinxirot?" Kakvo e vlijanieto na ~ovekovite aktivnosti? Dali starecot e vo pravo koga pra{uva: „Zo{to mudrosta ni doa|a so pla}awe tolku visoka cena?" Po gledaweto, pottiknete gi u~enicite da napi{at esej za svoite vpe~atoci, misli ili ~uvstva.

3 4 5

Sledni aktivnosti
Zamolete gi u~enicite da najdat dopolnitelni informacii za idninata na Zemjata i predizvicite so koi se soo~uvaat `ivotnata sredina i razvojot. Obezbedete im pristap do CD-romot i do Internet.

Na{ata odgovornost sprema idnite generacii

217

Planetata Zemja vo idnina

Nastavno liv~e
218

Veligdenski Ostrovi
Veligdenskite Ostrovi se locirani vo Pacifi~kiot Okean, okolu 3.200 km zapadno od Ju`na Amerika. Prvite lu|e {to se naselile stignale na ostrovot pred okolu 15 veka, tie bile Poline`ani. Ostrovot ima polusuva klima, no bil obezbeduvan so voda od zelenite {umi koi ja sobirale i zadr`uvale vodata. Negovite 7.000 `iteli odgleduvale `ita i koko{ki, lovele ribi i `iveele vo mali sela. Nasledstvoto na `itelite na Veligdenskite Ostrovi mo`e da se vidi vo masivnite, 8-metarski statui od obsidijan koi bile preneseni niz ostrovot so upotreba na drveni stebla kako valjaci. Vo vremeto koga evropskite naselenici stignale na Veligdenskite Ostrovi, vo 17 vek, ovie kameni statui, poznati kako Moai, bile edinstvenite ostatoci od nekoga{nata vpe~atliva civilizacija koja is~eznala samo za nekolku decenii. Is~eznuvaweto na ova op{testvo bilo pottiknato od uni{tuvaweto na negovite ograni~eni resursi. Kako {to se zgolemuvalo naselenieto na Veligdenskite Ostrovi, taka negovite `iteli gi se~ele {umite i sé pogolemi povr{ini zemja bile prenamenuvani za zemjodelski potrebi. Drvjata se koristele za ogrev, izgradba na ku}i i ~amci i za religiozni nameni (transport na statuite Moai). Do{lo vreme koga od ostrovot is~eznalo i poslednoto drvo. Pove}e ne mo`ele da se gradat ribarski ~amci i kako rezultat na toa, rezervite na hrana stanale nedovolni. Uni{tuvaweto na {umite dovelo do erozija i ponatamo{en nedostatok na hrana. Lu|eto postepeno se preselile vo pe{teri. Sleduvale vooru`eni konflikti, bilo o`iveano ropstvoto, a nekoi lu|e stanale duri i kanibali (~ovekojadci) za da pre`iveat. Bidej}i ostrovite se izolirana teritorija, otkako naselenieto gi potro{ilo resursite, ne mo`elo na druga strana da najde na~in za izdr`uvawe i za `ivot. Zatoa Veligdenskite Ostrovi davaat celosna slika na ona {to mo`e da se slu~i koga ekonomijata se pro{iruva, ne vodej}i smetka za ograni~enite resursi. So sozdavawe me|usebno povrzana globalna ekonomija, ~ovekoviot rod stigna do edna presvrtna to~ka koja `itelite na Veligdenskite Ostrovi ja dostignale vo 16 vek.

Planetata Zemja vo idnina

Glavni principi na odr`liviot razvoj
(Deklaracija za `ivotna sredina i razvoj, Rio de @aneiro, 1992 godina)
• • • • • • • • • • • • • • Sekoj ima pravo na zdrav i produktiven `ivot vo harmonija so prirodata. Sega{nite i idnite generacii imaat ednakvo pravo na ova pravo. Za{titata na `ivotnata sredina mora da se razgleduva kako integralen del od site razvojni procesi. Sekoja zemja ima pravo da gi koristi svoite sopstveni resursi, bez da vlijae vrz `ivotnata sredina nadvor od nejzinite granici. Zagaduva~ot mora da ja kompenzira {tetata predizvikana vrz `ivotnata sredina princip „Zagaduva~ot pla}a". Ekonomskite aktivnosti se kombiniraat so principot na donesuvawe preventivni merki za za{tita na `ivotnata sredina. Dr`avite treba da sorabotuvaat vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina. Olesnuvaweto na siroma{tijata i `ivotnite standardi koi se neednakvi vo razli~ni delovi od svetot se integralen del na odr`liviot razvoj. Dr`avite treba da gi ograni~at i napu{tat neodr`livite modeli na proizvodstvo i potro{uva~ka i da ja zgolemat soodvetnata demografska politika. Najefikasniot na~in za re{avawe na problemite vo oblasta na `ivotnata sredina e vklu~uvawe na site zainteresirani strani. Dr`avite treba da podgotvat i pottiknat informirano u~estvo na naselenieto vo procesot na odlu~uvawe. Dr`avite treba da podgotvat i implementiraat efikasna zakonska regulativa za za{tita na `ivotnata sredina. Za{titata na `ivotnata sredina treba da gi vklu~i site socijalni grupi. Mirot, razvojot i za{titata na `ivotnata sredina se me|usebno zavisni i nerazdelni.

219

Nastavno liv~e

Planetata Zemja vo idnina

Nastavno liv~e
220

Samitot vo Johanesburg 2002
Svetskiot samit za odr`liv razvoj sobral na edno mesto desetici iljadi u~esnici, vklu~uvaj}i pretsedateli na dr`avi i vladi, nacionalni delegati i lideri od NVO, biznis-sektorot i drugi pova`ni grupi. Vnimanieto bilo fokusirano na potrebata od otstranuvawe na preprekite za odr`liviot razvoj vo sovremenite op{testva, namaluvawe na siroma{tijata i bolestite, racionalno upravuvawe so prirodnite resursi, promovirawe razumna potro{uva~ka i proizvodstvo i koristewe na blagodatite od globalizacijata zaradi postignuvawe ramnote`a me|u razvojot i `ivotnata sredina. Osnovnite predizvici i posledicite od niv se: • Naselenie: vo po~etokot na 21 vek brojot na `iteli na Zemjata stignal do 6 milijardi i vo slednite 50 godini se o~ekuva da dostigne pome|u 10 i 11 milijardi. Osnovni predizvici }e bidat nedostatokot na voda za piewe i na obrabotlivo zemji{te za proizvodstvo na hrana. • Siroma{tija i neednakvost: skoro 25 % od naselenieto `ivee so pomalku od 1 dolar dnevno. Bidej}i neednakvosta prodol`uva da bide seriozna pre~ka za odr`liviot razvoj, Konferencijata se zalo`uva za namaluvawe na ovoj broj za polovina, zaedno so brojot na lu|eto koi stradaat od neishranetost. • Hrana i zemjodelstvo: padot na cenite na hranata vo izminatite 30 godini mo`ebi pridonel za zgolemuvawe na potro{uva~kata, no vo mnogu regioni vo svetot obrabotlivite povr{ini se ograni~eni, a sozdavaweto novi ima zagrozuva~ki efekt vrz preostanatite ekosistemi. Vo idnina, porastot na proizvodstvoto na hrana ne treba da bide na smetka na uni{tuvawe na prirodata. Do 2010 godina sega{noto tempo na zaguba na raznovidnosta bi trebalo zna~itelno da se zabavi. • Voda za piewe: nedostatokot na voda za piewe vo mnogu regioni vo svetot e glavna prepreka za odr`liv razvoj. Se o~ekuva deka, so sega{noto tempo na razvoj, do 2025 godina sekoe vtoro lice }e strada od nedostatok na voda. Konferencijata se zalo`uva do 2015 godina da se prepolovi brojot na lu|eto koi nemaat pristap do ~ista voda za piewe i osnovni higienski potrebi. • ^ovekovo zdravje: smrtnite slu~ai vo zemjite vo razvoj ~esto mo`at da se izbegnat. Vo pretstojniot period, ~ove{tvoto treba da posveti pove}e vnimanie i pari vo borbata protiv bolestite. Neposredna zada~a do 2015 godina e da se namali smrtnosta na decata pod pet godini za 2/3 i smrtnosta na mladite majki za 75 %. • Energija: potro{uva~kata na site formi na energija postojano raste. Podobruvaweto na pristapot do sigurni, odr`livi i ekolo{ki povolni energetski izvori i uslugi, kako i sozdavaweto nacionalni programi za energetska efikasnost, e isklu~itelno va`na zada~a za slednite 10-15 godini. • [umi: svetskite {umi se namaluvaat glavno poradi {ireweto na zemjodelstvoto. Vo pretstojnite godini od najgolemo zna~ewe }e bide po{umuvaweto. • Klimatski promeni: potro{uva~kata na benzin postojano se zgolemuva. Konferencijata ja naglasuva potrebata za realizacija na odlukite od Protokolot od Kjoto za postignuvawe dogovor za normite za ispu{tawe stakleni~ki gasovi vo razvienite zemji. Samitot gi proglasil slednite zada~i za ~ove{tvoto kako imperativ: • potrebata za podobro razbirawe na konceptot na odr`liviot razvoj i vospostavuvawe na nadle`ni institucii na internacionalni, regionalni i nacionalni nivoa i • ponatamo{noto odobruvawe na ulogata na gra|anskoto op{testvo i promovirawe na partnerskite inicijativi pome|u privatniot i javniot sektor.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->