OGLEDALCE

U~estvuvaat: zajak, ververi~ka, ptica, dve golemi me~ki, dve mali me~iwa PISATELOT: Na edna {irinka vo {umata le`elo edno ogledalce. Koj go izgubil ne se znae: mo`ebi ov~arot koj ovde pominal so stadoto, mo`ebi lovecot koj ovde prilegnel da se odmori, mo`ebi deca koi edna{ bile ovde, koj bi znael? Ogledalceto le`elo i na nego se ogleduvale sega grankite, sega neboto, pa sonceto, pa oblakot... ZAJAKOT: (Go zema ogledalceto od trevata i se ogleduva vo nego.) O, pa toa e mojata slika! Samo ne mo`am da se setam koga sum ja izgubil! VERVERI^KATA: (Skoka od drvoto.) [to e toa {to si na{ol! ZAJAKOT: Ja najdov svojata slika. Samo nikako ne mo`am da se setam koga sum ja izgubil. VERVERI^KATA: Te molam, daj mi da ja vidam! (Se ogleduva vo ogledaloto.) Zajaku, pa zar ne gleda{ deka toa e mojata slika? Eve pogledni podobro! ZAJAKOT: Hm! Ti ne si pri sebe! Zar ne gi gleda{ moite ubavi i golemi u{i na ovaa slika? PTICATA: [to se karate? ZAJAKOT: Ja najdov svojata slika, a ververi~kata tvrdi deke e nejzina! Sigurno vidot ne i e vo red! VERVERI^KATA: Mojot vid e vo najdobar red, no vo zaja~kata glava ne{to se mati koga mo`e da tvrdi ne{to {to ne e. Toa e mojata slika, eve pogledni i ti ptico! PTICATA: Eh, e ba{ i vie dvajca ste mi bile pametni! Kako mo`ete da se karate, koga ova e mojata slika? [to vi e vam? Zar ne gledate klun na ovaa slika i dali nekoj od vas ima klun? ME^KATA: [to se slu~ilo? [to e taa vikotnica?

ZAJAKOT: Jas ja najdov svojata slika, dojde ververi~kata i tvrdi deka e nejzina, a potoa i pticata veli deka toa e nejzina slika. Eve, pogledni ti medo! ME^KATA: Ha, ha! Pa vie se karate za mojata slika! Toa e mojata slika i ja nosam vo svojot dom! (Izleguva nosej}i go ogledaloto.) ZAJAKOT: ^udno! (Izleguva.) VERVERI^KATA: Uh, uh! (Izleguva.) PISATELOT: I taka medo zaminuva vo svojata ku}a. Tamu go do~ekale negovata sopruga-me~ka i nivnite dve me~iwa. „Gledajte” - vikna vedna{ od pragot! „Ja na{ol zajakot mojata slika na trevata vo {umata, pa nastanalo karanica me|u nego, ververi~kata i pticata. Sekoj od niv tvrdi deka slikata e negova se dodeka ne dojdov jas i ne vidov deka slikata e moja. Eve, poglednete i vie! ” Gleda negovata sopruga-me~ka i veli: „Pa se razbira toa e me~kina glava! ” Gledaat me~iwata i velat: „Toa si ti tato koga si bil mal kako nas!” „Taka e, taka e! Vie ste u{te mali pa vi se gleda smaleno, no se gleda deka ste pametni na mene”, re~e me~kata i go zaka~i ogledalceto na yid.

PRIKAZNA ZA TRITE ME^KI

Ima{e edna{ tri me~ki: edna golema me~ka - tatkoto me~ok, edna ni golema ni mala - majkata me~ka i edno ubavo male~ko me~e - deteto. Tie `iveeja site zaedno, vo edna me~kina ku}i~ka vo gorata. Vo ku}i~kata ima{e tri stola: eden golem i {irok stol - za tatkoto me~ok, eden stol ni golem ni mal - za majkata me~ka i eden male~ok i ubav stol - za deteto me~e. Tamu, vo ku}i~kata, ima{e i tri kreveta: eden golem i {irok krevet - za tatkoto me~ok, eden krevet, ni golem ni mal - za majkata me~ka i edno malo i ubavo krevet~e - za deteto me~e. Edno utro majkata me~ka napravi ~orbi~ka za pojadok. Taa napolni edna golema i dlaboka ~inija za tatkoto me~ok, edna ~inija, ni golema ni mala - za majkata me~ka i edno male~ko ubavo ~ini~e - za maloto me~e. No, ~orbi~kata be{e mnogu topla za da se jade vedna{ i trite me~ki izlegoa na pro{etka vo {umata. Toa utro edno male~ko devoj~e, so zlatna kosi~ka, se {eta{e vo {umata.Toa dojde do ku}ata na trite me~ki, ~ukna na vratata: ^uk, ~uk, ~uk! Nikoj ne i odgovori . I taa si vleze sama. Devoj~eto vide tri stola i bidej}i be{e umorna, saka{e da sedne. Golemiot stol be{e mnogu tvrd. Stolot {to be{e ni golem ni mal - be{e mnogu mek, a maloto stol~e be{e tokmu kako {to treba. No koga devoj~eto so zlatna kosi~ka sedna na nego, toa se skr{i na par~iwa. Na masata devoj~eto so zlatna kosi~ka ja vide ~orbi~kata.Toa be{e i gladno i `edno. Vo golemata ~inija ~orbi~kata be{e mnogu topla.

Vo ~inijata ni mala ni golema,~orbi~kata be{e skoro studena, a vo ubavoto male~ko ~ini~e, taa be{e tokmu kako {to treba. Toga{ taa ja izede celata. Potoa devoj~eto so zlatna kosi~ka vleze vo drugata soba. Tamu vide tri kreveti. Nemu mu se spie{e i toa go pofati golemiot i {irok krevet, a toj be{e mnogu tvrd. Krevetot {to be{e ni golem ni mal be{e mnogu mek. No ubavoto male~ko krevet~e be{e tokmu kako {to treba. Toga{ devoj~eto so zlatna kosi~ka legna, gi zatvori o~ite i zaspa. Familijata od trite me~ki se pro{eta niz {umata i se vrati doma. Koga vlegoa, tie zabele`aa deka nekoj doa|al vo ku}i~kata. „Hum!” - re~e tatkoto me~ok, so svojot debel i silen glas. „Nekoj sedel na mojov stol.” „Da” - re~e majkata me~ka so svojot glas, ni silen ni slab. „Nekoj sedel na mojot stol!” „Oh!” - izvika maloto me~e so svoeto male~ko i slabo glas~e. „Nekoj sedel na moeto stol~e i go iskr{il na par~iwa.” Potoa ... tie poglednale na masata. „Da, i od mojata isto!” - re~e majkata me~ka. „A mojata e sosema izedena!” -re~e maloto me~e. Toga{ trite me~ki trgnaa na spiewe. „Nekoj legnuval na mojot krevet!” - re~e tatkoto so svojot golem i silen glas.” „Nekoj legnuval vo mojot krevet! “ - re~e majkata me~ka so svojot glas, ni silen ni slab. „Oh!” - izvika maloto me~e so svoeto tivko glas~e. „Nekoj legnuval na mojot krevet i vo nego sega spie! “

me~eto Mi{ko i ververi~kata Caca. babo Mecano. a toj za kru{ata. Toa be{e mnogu ispla{eno. Natamu-navamu. rastela i porasnala mnogu golema. Navamu-natamu. doa|am! Raska`uva~ot: Taka se fatile: Mi{ko za baba Meca. kru{ata ne se korne. Dedo Medo: Babo Mecano. Do{ol dedo Medo na pomo{ ja i viknal baba Meca. doa|am dedo. doa|am babo . Na esen. nikoga{ pove}e. kru{ata ne se korne. dojdi da ni pomogne{ da ja iskorneme kru{ata! . Me~eto Mi{ko: Verver~ke Caco! Ververi~ke Caco. grankite nate`nale od zreli kru{i. posadil dedo Medo kru{a. Baba Meca go viknala na pomo{ vnukot Mi{ko. a toj za kru{ata. baba Meca. skokna niz prozorecot i silno zatr~a kon svojata ku}i~ka.izvika devoj~eto so zlatnata kosi~ka. Baba Meca: Me~ence Mi{ko. dojdi da ni pomogne{ da ja iskorneme kru{ata! Me~eto Mi{ko: Eve. dojdi da ja iskorneme kru{ata! Baba Meca: Eve. DEDO MEDO I KRU[ATA Lica: Raska`uva~. baba Meca za dedo Medo . I trite me~ki dolgo go gledaa od prozorecot i nikoga{ pove}e ne go vidoa vo svojata ku}i~ka vo {umata.„O!” . dedo Medo. Kru{ata rastela. budej}i se. Raska`uva~ot: Posadil. doa|am vedna{. Raska`uva~ot: Do{la baba Meca i se fatila za dedo Medo.

.Ververi~kata Caca: (Doa|a ovde!? i se ~udi. Raska`uva~ot: Taka. a nie }e ti pomogneme da sobere{ mnogu orevi. obereme kru{ite. no kru{ata ne se da ni pomogne{. Ververi~kata Caca: Navistina vie me~kite ste neznajkovci. Idnata godina }e rodi pove}e kru{i i poubavi kru{i. a vie }e gi sobirate i }e gi redite vo ko{nica. Zo{to da ja iskornete kru{ata koga mo`ete da gi oberete zrelite kru{i. a drvoto kru{a }e si ostane da `ivee i ponatamu. le{nici. Te povikavme Me~eto Mi{ko: Dedo mi posadi golema. Potoa site zaedno }e gi odneseme doma vo pe{terata. Dedo Medo: Pa nie ne sme go znaele ova. `eladi i pe~urki za na zima. {to pravite vie kru{a. a dedoto zajko go korne golemiot morkov. pregolema. le{nici i pe~urki za na zima. Potoa me~kite i pomognaa na ververi~kata Caca da sobere `eladi. Nie gledame deka sekoja esen dedoto ja korne golemata repa. Ververi~kata Caca: Jas i Mi{ko }e se ka~ime gore i }e gi bereme zrelite kru{i.) Pa. Te molam ververi~ke Caca. da gi obereme zrelite kru{i. Site iskorna. Taa porasna se rodija zreli kru{i. site zaedno gi obraa zrelite kru{i bez da ja kornat kru{ata. orevi. Ovaa esen ni Dojdovme da ja iskorneme i da gi kornevme zaedno.

)^i~ko.) Daj mi ja topkata koga ti velam! (Po~nuva da pla~e. a toj ne mi ja dava! Petelot: Taka li e? Po~ekaj. Mu ja pobarav. Prase .Sednuva na klupata do Zoran.VOL[EBNIOT ZBOR Kukli: Zoran-dete . daj mu ja topkata na Zoran! (Nikakov odgovor. a-a. ~i~ko daj mi ja topkata! (Nikoj ne odgovara. . Vleguva petelot. Odedna{ topkata skoknuva visoko i pa|a zad ogradata. Ma~e . Petel . Eden ~i~ko ja zede i ne ni ja dava. yirka niz ogradata i vika. ja }e ja pobaram! (Se ka~uva na klupata. [arko (Dvor.a?! (Po~nuva da pla~e.) Zoran: Ej. klupa. yirka niz ogradata.) Zo{to ne ni ja dava{ topkata. ograda.) Petelot: Zo{to pla~e{ Zorane? Zoran: Topkata mi padna vo drugiot dvor.Toj se ka~uva na klupata. Eden ~i~ko mi ja zede.) Daj mu ja topkata. gluv li si!? (Nikakov odgovor. Vo toj moment vleguva ma~eto i gleda za~udeno). Ma~eto: Mjau! Zo{to pla~e{? Petelot: Topkata na Zoran padna vo drugiot dvor. Zoran si igra so topka.

) Daj ja topkata-a-a! (Po~nuva da tupka so {epite i da pla~e. gi gleda eden moment. Eden ~i~ko ja zel.) Site: Daj mi ja topkata-a-a-a! [arko: (Vleguva tr~aj}i. Eden ~i~ko ne saka da ja dade-e-e! Praseto: Zatoa li ste dignale tolkava vreva? Eve. Zoran i petelot se pridru`uvaat). Mu ja barame. }e se slu~i ne{to lo{o. Zo{to pla~ete? Praseto: Topkata na Zoran padnala vo drugiot dvor. da se obideme site! (Ka~eni na klupata.) Decata treba da mi spijat.) Ej. sega jas }e mu ja pobaram. pla~ej}i vo eden glas.) Site: Kakov vol{eben zbor? [arko: Pa. Ajde. mene sigurno }e mi ja dade! (Se ka~uva na klupata i vika. {to e li~no moja. Ma~eto: (pla~ej}i) Na Zoran topkata mu padnala vo drugiot dvor. taa topka e na na{iot Zoran! Daj mu ja! (Nikakov odgovor. Kakov e toj koncert! Tolkava vreva ste krenale. Zoran pla~e! Mjau! (Nikakov odgovor. a toj ne ni ja dava i tolku! [arko: Taka li? A mu go rekovte li vol{ebnoit zbor? (Site se vrtat kon [arko. Gruv. Zoran: Toj ne mi ja dade mene. ta decata ne mo`at da zaspijat.Ma~eto: Ne mo`e toj mene da ne mi ja dade! (Se ka~uva na ogradata. ~i~ko.) Daj mu ja koga ti velam. so grb kon publikata. a tuka site pla~at po topkata.) ^i~ko daj mi ja mene topkata! (Nikoj ne odgovara.) [to? Ne ~uv {to re~e! (Nikoj ne odgovara. koga me nema. gruv. navednati na ogradata. pa }e ti ja dade tebe! Petelot: Naprazno }e bara{! Ma~eto: Da ne misli{ deka toj pove}e }e te slu{a tebe od nas? Praseto: A mo`ebi ~ovekot e gluv!? . gruv. Praseto (Vleguva tr~aj}i zadi{ano). zar ne go znaete?Jas }e se obidam da ja zemam.) [to e ova {to se slu~ilo ovde? Sekoga{.

eve ja topkata! Ma~eto: Najposle. obidete se i vie. Me~kite da go izedat. razbravte li koj e toj zbor? Da! Vol{ebniot zbor e „Molam”. Ve molam! (Odedna{ topkata skoknuva. lo{ dedo bre.. Me~kite da go izedat.) Eve ja! Petelot: Da.[arko: ]e vidime. Zoran: (Skoknuva radosno. navistina. pred klupata). pa }e se uverite! (ZAVESA) Narodna pesna Go pratile dedo na planina. Zoran: Pa. Praseto: (Se vrti kon [arko. bre.) Vie. koj e toj zbor? [arko: (Se vrti kon publikata. . (Se ka~uva na klupata. bre.)^i~ko dajte mi ja topkata . deca. Eh.) Zo{to tokmu tebe ti ja vrati? [arko: Mi pomogna vol{ebniot zbor. Go pratile dedo na planina. Eh. lo{ dedo bre..

lo{ dedo bre. decata ne igraat so nea.) . bre. grmu{ki i poto~e. A taa sekoga{ ja fali. drugoto . Kaj potokot e nejzinataa dobra drugarka.neuredno so ne~e{lana kosa. Ku~eto i ma~eto begaat koga taa }e im se pribli`i. pol`av. nemiena i ne~e{lana. NE^ISTA RU[KA (Teatar so senki) FIGURI: Dve devoj~iwa (ednoto . sviwa. SCENA: Poljanka so cve}iwa. sivata sviwa. Eh. krpata go grebela liceto! Ne~ista.ubavo oble~eno i so is~e{lana kosa). Polna mu torba so me~iwa. Eh. Bega od niv i {eta sama po nivite. (Na scena vleguvaat Ru{ka i sviwata.Ete go dedo kaj ide. 1 Slika RASKA@UVA^OT: Ru{ka ne saka da se mie: studena bila vodata! Bega od ~e{elot: ja kornel kosata! Go mrazi sapunot: {tipel vo o~ite! I s# taka: ~etkata bockala. lo{ dedo bre. pa nikoj ne ja saka. kopriva i petle. bre. A i Ru{ka ne gi saka ~istite deca i `ivotnite. majka. I koko{kite ne sakaat da se sretnat so nea. Ete go dedo kaj ide. e`. se krie vo grmu{kite. igra vo kalta kraj potokot. Polna mu torba so me~iwa.

I edna{. daleku od site. Koga lice }e si mie{. tamu dru{ka taa ima: debelata siva sviwa {to le`i vo kal. doa|am! SVIWATA: Ti si Ru{ke najubava od site devoj~iwa! RASKA@UVA^OT: Na Ru{ka i se dopa|aat ovie pofalbi i se trudi i taa da bide kako debelata siva sviwa. RASKA@UVA^OT: Pesnava site ja nau~ija i site ja peat. ti so mene da go trie{! . da si poigrame vo kalta! Grugru! RU[KA: Eve me. tebe Ru{ke da te vidam. Kako da ja ~ue koga sekoga{ e sama. Toj se izraduva koga ja vide. mie. od majka se Ru{ka krie. Ru{ka go sretna pol`avot Vle~ko. gi krena visoko rogovite i izvika: POL@AVOT: Sedum dena jas se vle~am. da ti re~am: sapun sakam da ti bidam. Samo Ru{ka nikoga{ ne ja ~ula. Eden den petelot Crvenko-Zdrvenko ispea za Ru{ka vakva pesna: PETLETO: Ku-ku-ri-gu-u-u! Za da ne se ~e{la. Za Ru{ka razbraa i `ivotnite po nivite i po grmu{kite.SVIWATA: Gru-gru! Ela Ru{ke. vo nivata. Da te vidam. Kaj potokot mal.

dolgo se trese{e. of. celata rastreperena. KOPRIVATA: Iskorni me mene Ru{ke. a so bosite izvalkani noze zgazi vo koprivata {to raste{e vo senka. stana brzo i potr~a doma. ja krena svojata mala dolgnavesta glava i veselo re~e: E@OT: Jas sum E{ko bocliv Me{ko! Poln grb tenki bocki nosam. za{to be{e upla{en od brzite ~ekori. RASKA@UVA^OT: Se ispla{i Ru{ka u{te pove}e koga si zamisli kako e`ot se ka~il na nejzinata glava i i gi zabil svoite ostri bocki vo ne~e{lanata kosa.Toj be{e sklop~en kako topka. A Ru{ka. Koga si pomisli kako po liceto i te~e ligava pena od pol`avot i kako negovite rogovi se lepat na nejzinote obrazi. so polno crni dolgi igli. ja skri svojata glava vo maj~iniot skut. Vo tr~aweto za malku }e padne{e vrz e`ot E{ko-Me{ko. Ru{ke. No.Tr~a. olcka{e i niz solzi govore{e: . tr~a i piska. „Of. se zgrozi i po~na da bega.zastenka Ru{ka i od bolka sedna na zemja i po~na da gi ~e{a nozete. Dolgo. Ne pomina ni desetina ~ekori. kako perce jas sum lesna }e ti bidam krpa ~ista! RASKA@UVA^OT: Koga go slu{na ova Ru{ka.RASKA@UVA^OT: Se strese Ru{ka koga gi slu{na Vle~kovite zborovi. Ispiska silno i potr~a brzo. za tvojata crna kosa. kako da stapnala vo ogan. da ti slu`am. Mnogu sakam so tebe da dru`am. A koprivata se zani{a i prozbore. zemi me so tebe Dru{ke. kako ~e{el. tr~a kolku {to mo`e. Nozete vedna{ i se vcrvea. koga i go slu{na. glasot E{ko-Me{ko se odvitka. of!” . RU[KA: Lele mamo! Lele mila mamo! RASKA@UVA^OT: Majka i go ~u nejzinoto pla~ewe i brzo izleze od ku}ata.

Sakam i jas da bidam kako site deca. ~ista i ubava.RU[KA: Ne sakam mamo pol`av da me mie.) RASKA@UVA^OT: I od toj den Ru{ka be{e sekoga{ izmiena. Gru-gru! RASKA@UVA^OT: „Za tebe i ne sakam da su ubava!” . ne begaa od nea ~istite doma{ni `ivotni i site velea: „Ru{ka e mnogu ubavo devoj~e”.i odgovori Ru{ka. sakam sapun i voda ~ista. SVIWATA: Sega Ru{ke ne si mi ubava. (Povtoruva nekolku pati. le-le-e! RASKA@UVA^OT: Majka i se ~ude{e na nejzinite zborovi i samo ja gale{e ne`no po grbot. da me ~e{la{ i da me bawa{. RU[KA: Da me mie{ mamo. se svrti brzo i otide kaj drugite deca. Ne pla~i mila Ru{ke! RASKA@UVA^OT: Se smiri malku pa potoa i raska`a na majka si za s# {to stana denes na nivata. Samo sviwata naluteno gruvna koga ja vide takva. O. is~e{lana. MAJKATA: Ne te dava mama. . ne te dava na tie gnasni ne~isti `ivotni. Ja zasakaa decata. Ne sakam e`ot da me ~e{la i koprivata da mi bide krpa ~ista.

Zabele`alo deka kon nego ide edna ma~ka {to prodava sladoled. Me~eto: Nema ve}e stud i mraz. od jagoda sladoled! Me~eto: (Se svrtuva kon ma~eto. Izleglo me~eto da se pro{eta.) Molam.) . a ma~eto si go pribira sanda~eto i si zaminuva.) Raska`uva~ot: Sednalo me~eto na trevata da se odmori. ~okoladen. Zemi si go sanda~eto i parite! (Me~eto stanuva. prijatno! Mojot sladoled e vkusen! Me~eto: ^udesen sladoled! @alam {to e malku! Mo`am da izedam pet takvi porcii.) Ma~eto: Kasni si me~e. Me~eto odi kon ridot. bez ~evli si odam jas! (Pesni~kata se povtoruva nekolku pati. (Go otvora sanda~eto. sladoled! Koj saka sladoled? Mle~en.BOLNOTO ME^E Raska`uva~ot: potskoknuva i pee. daj mi sladoled! Ma~eto: ]e ti dadam. Ma~eto: Sladoled prodavam. Odi. ja stava muckata vo nego. Kolku saka{? Me~eto: Daj mi go celo sanda~e. {lapka od zadovolstvo i jade sladoled od sanda~eto.

i grloto me boli! More.Ma~eto: Do gledawe. le`i i stenka. me~e! Da ozdravi{ brzo! ]e dojdam da te vidam! (Zaminuva. jas }e vozam bavno. {to te boli!? Me~eto: Grloto me boli! . pristignuvaat pred Zaja~eto: Doktor [arko. bez ~evli si odam jas! [to mi stana? Studeno mi e (ka{la). me~e! ]e te odnesam vo bolnica.) Nema ve}e stud i mraz.Tamu brzo }e te izlekuvaat. me~e! Me~eto: Do gledawe.tu. Sleguva zaja~eto od avtomobilot. (Zaja~eto i [arko mu pomagaat na me~eto da legne na krevet. Go vozi avtomobilot i sviri „tu. mnogu jadev. Stanuvaj! Me~eto: Oh .) Raska`uva~ot: Pominalo ottamu zaja~eto so avtomobil. Raska`uva~ot: Zaja~eto i me~eto bolnicata kade gi ~eka doktorot [arko. primi go ovoj bolen. Me~eto stenka od bolki).) [arko: Koj e bolen? Zaja~eto: Me~eto e bolno. tu. tu!”. ma~e! (Pee.) [arko: Ka`uvaj me~e. (So maka go kreva i go ka~uva vo avtomobilot.tu”. [arko: Dobro e {to si go dovel. A me~eto. (Legnuva i stenka. se pribli`uva do ma~eto i go pra{uva. se razbolev! Mnogu mi e lo{o! Zaja~eto: (Go gali me~eto. Zaja~eto: (Sednuva vo avtomobilot. (Zaja~eto i me~eto izleguvaat od avtomobilot i im se pribli`uva doktorot [arko.) Do gledawe.) Le`i mirno. se razbolev! Sigurno od sladoledot.) Ne pla{i se. Zapira i sviri u{te posilno: „tu. Jas }e go izle~am brzo. ne mo`am da stanam! Zaja~eto: Jas }e ti pomognam. Zaja~eto: [to ti e me~e? Me~eto: Oh.

aj. aj. toa e ma~eto. ispij go ovoj lek! Me~eto: Uf.. iako e gor~liv.. bez ~evli si odam jas! “ [arko: Kako si me~e? U{te li te boli grloto. sigurno od tvojot lek. Samo edno sanda~e. [arko sednal do krevetot . no nemalo {to da pravi. Lo{o e da si bolen! Me~eto go ispilo lekot. da po~nam da te lekuvam. [arko: Ubavo si napravila Maco! Samo tivko. zdrava sum! Zaja~eto mi ka`a deka me~eto le`i bolno i jas dojdov da go vidam.[arko: Ti. Ajde. da ne go razbudi{ me~eto. Me~e. ima{ visoka temperatura. Ma~eto: Me~e saka{ li u{te sladoled? . koj u{te bara bolnica? A. (Mu stava na me~eto toplomer pod mi{ki. [arko: Aj. [arko: [to ima Maco. ba{ mnogu. doktor [arko. Raska`uva~ot: Sednalo ma~eto da po~eka da se razbudi me~eto. Raska`uva~ot: Me~eto ne sakalo da pie gor~liv lek. Da stavime toplomer. No. [arko: Taka. Eve. sega spij! Raska`uva~ot: I me~eto zaspalo. sigirno si jadel mnogu sladoled? Me~eto: Ne. ne. pij.) Poka`i mi go grloto! Ka`i: a-a-a! [arko: Dobro. da ne si se razbolela? Ma~eto: Ne. se istegnalo i zapealo: „Nema ve}e stud i mraz. me~e. me~e. Daj go toplomerot! Ti. Doktor [arko go pokril so }ebiwa. Me~eto nabrgu se razbudilo. ama gor~i! [arko: Ako saka{ da ozdrave{. Me~eto: S# mi pomina.

avtomobilot se rasipal i ne mo`el da se pomrdne. u. toa }e te odnese doma! Zaja~eto: (Izleguva od avtomobilot.. Dedoto: E. Eve go avtomobilot na zaja~eto. da go zapametam. .. Treba da go dadam vo rabotilnica na popravka. ako si ve}e zdravo. Izleglo zaja~eto i legnalo pod avtomobilot da go poprava. no ne znam kako da go odnesam. Simon i dedo mu se {etaat vo parkot. ti mi pomogna mene. Simone mnogu mi nabroi. gustite {umi. za tatkovinata? [to e toa tatkovina? Simon: (mnogu seriozno) E. Me~eto: Ne gri`i se zaja~e. visokite vrvovi na planinite. zelen~ukovite i ovo{nite gradini. Site }e ve odnesam. Zar seto toa treba. ti. pesnata na pticite. No. glavniot grad Skopje i drugite gradovi i sela. Dedoto: U. mo`e{ da si odi{. Ka~ete se site vo avtomobilot. I {to nau~i Simone. vidi vaka dedo. zemjata na koja go sadime i `neeme `itoto. Tatkovina ti e sonceto {to ni gree. Me~eto go turka avtomobilot odzadi i ja pee svojata pesna. {to u~evte denes v u~ili{te? Simon: Denes u~evme za na{ata tatkovina. Me~e. u . Ohridskoto. [arko: E. jas. Dedoto: Simon. a jas }e ti pomognam tebe. pa.) Avtomobilot mi se rasipa.) Tatkovina Rano esensko popladne. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. qubovta i dobrinata na narodot. (Site se ka~uvaat. Mnogu seriozna tema. star ~ovek.Me~eto: Ne blagodaram! Napolno sum sit! Raska`uva~ot: Vo toa vreme zaja~eto stignalo do avtomobilot. a najmnogu od s# detskiot xagor i smea.

I mene mojata majka me lula{e kako bebe. tatkovina . Potoa bev li~na moma.Simon: Dedo. so eden zbor. Site {to se rodile mene stasaa. BABA I VNU^E Vnu~eto: Zo{to babo ima{ pobelena kosa na tvojata glava? Zo{to babo odi{ so navednata stava? Babata: Godinite milo vnu~e ve}e me vjasaa. pa sopruga na tvojot dedo. vidov deka godinite nate`nale ve}e.toa e Makedonija. . tr~av isto kako tebe. toa e mnogu ednostavno. pa bezgri`no skokav. Se rodi tvojot tatko. go odgledav ko rosno cve}e i koga mislev deka }e zdivnam malku.

Sonceto zao|a i celiot zapad ima rumena boja.Se stemni. ve}e ni{to ne gleda{e pred sebe. Ja slu{na edna svetulka i poita da i pomogne na mravkata.Kolku sum umorna. Sega ne znae{e kako da se vrati doma. Go simna svojot tovar i se namesti pod ven~eto na mirizlivoto cve}e. No nabrgu se stemni i koga se razbudi.Toplo e i cvetot go {iri opojniot miris. U`ivaj}i vo prirodata. .Zdravo prijatel~e! [to se slu~ilo? . a go slu{am i `uborot na potokot vo blizina. .Ne se jadosuvaj! Jas }e ti pomognam! So svojata svetlina }e ti go osvetluvam patot. . mravkata zaspa. . stavaj}i gi racete pod glava.Kolku ubava kve~erina. dodeka sonceto mravkata. koja cel den rabote{e. Taa po~na da vika na pomo{. pa zalutav.PRIJATELSTVO Edna prikve~erina. . Sega ne znam da se vratam doma. ]e se odmoram malku pod ovoj cvet. si re~e: poleka zao|a{e.

Ni{to bez pomo{.Of. prijatel~e . prijatelke. igra.Vlezi prijatel~e! zablagodaram. Jovica \uri} Zada~i: Opi{i go svoeto drugar~e! Pra{aj go drugar~eto za negovata omilena igra~ka.No toa e mnogu. Prijatelstvoto e najgolemoto bogatstvo. .re~e svetulkata. I taka mravkata i svetulkata stanaa golemi prijateli. Izumiv deka ne znae{ da leta{ re~e svetulkata i go zabavi svojot let. . a mravkata po nea. prikazna! [to ti se dopa|a kaj tvoeto drugar~e? . Nabrgu stignaa do mravjalnikot. . . no i se gostea od slatkata ve~era.Poleka prijatel~e. jadewe. Sedea razgovaraj}i. ni{to ne e toa . Svetulkata trgna napred.re~e mravkata vo eden moment.. Sakam da te nagostam i da ti Mravkata i svetulkata ostanaa do dolgo vo no}ta. . .Of. Jas ne mo`am tolku brzo da se dvi`am vikna mravkata.Ti blagodaram prijatelke! Ne znam {to }e storev bez tvojata pomo{. izvini me.

tuku rabotliv zajak. SONCE . Denes sakam da vi raska`am edna slu~ka {to ja imav videno. Nabquduvam interesni raboti. Vo po~etokot na ovaa prolet. DOMAT^IWA . E[KO.Ka`i ne{to ubavo za nego! Raska`i slu~ka vo koja ti pomognalo ili ti si pomognal na nekoe drugar~e! ZDRU@ENA RABOTA Lica: ZAJKO. koj re{i da si napravi zelen~ukova gradina. ZELKI DEVOJ^IWA. visoko na neboto od kade {to ja gledam celata zemja. patot po koj minuvam sekoj den jas se nao|a visoko. Po~nuva da raska`uva.) Dragi deca. Zede motika i trgna da si odbere plodna zemja kraj gorskata reka.TRI DE^IWA I DEVOJ^IWA.[EST DE^IWA. (Poleka se kreva . Taka se vika i ne e kakov bilo. MORKOV^IWA . vo edna gora go vidov Zajko Bajko.GLASOT NA RASKA@UVA^OT TRI [EST (Pred zavesata se slu{a sonceto.

trop. Pla{livo i nedoverlivo si ja podava glavata. trop.) Zajko jas sum E{ko star. kop. kop. ti primi me za drugar. Sednuva. trop.zavesata i se gleda {umska poljanka. trop. Po taktot na pesnata Zajko doa|a so ritmi~ki figurativni potskoknuvawa. imam mnogu vredni race. Na sredina od prvata lea ~uvstvuva umor. jas si kopam vezden vaka: kop. Pokraj reka. sadam zelki. trop.Se umoriv. Vo prviot moment Zajko Bajko se krie zad penu{ka. da si imav pomo{nik! (Od grmu{kata se slu{a glas. kop. kop. sadam luk. a u{te do sredinata na prvata lea ne sum do{ol! Te{ko e sam da raboti{. Izleguva E{ko so motikata i pee. bar. . (Kopa.) . trop. pokraj lea. E.) Jas sum zaj~e kokoraj~e. kop. Kopam kako nikoj drug. Izleguva vslu{an vo pesnata na E{ko.

Pogledni E{ko. U{te mnogu treba da se potime.) .Pogledni. Trudot dru`en. Daj gi semiwata! . . Primete me da rabotam so vas! Trojcata }e ja zaseeme gradinata. no plodovite na esen }e gi delime bratski. . Vreme e da seeme. Zajko.Semiwa li veli{? Jas sosema zaboraviv deka nema semiwa.Samo od kade }e zememe semiwa? . . . za na gozbi i de~iwa za vas. E{ko nekoj doa|a kaj nas. Eh. . (Gleda kon neboto). radosen. kolku lesna i prijatna e zdru`enata rabota! . nosi sre}a. za esen.Mravkata! .Zemi me za drugar E{ko! Soglasen sum dvajcata da rabotime i zelen~ukot da si go delime po ramno. zaedno }e delime. E{ko. Zajko! Go slu{nav va{iot razgovor i re{iv da Vi pomognam. dobar den.Doma}inka sum Mravka. nosi den. (Na pesni~kata br.Zaedno }e plevime. si sobiram seme jas.Se soglasuvame. Se soglasuvate li? . 2 Zajko Bajko i E{ko ja prekopuvaat gradinata.Dobar den.Taka li e? Popusto rabotevme! . ubava }e stane na{ata gradinka.Samo ja po~navme.

a po te{kata rabota sednuvaat da se odmorat. mnogu. mnogu slatki. Zajko. E{ko. jas sakam. I domati se ovde.) . Zajko i E{ko yirkaat vo nea. I morkov~iwa }e ima. . SITE: S# }e delime bratski. Nema ve}e za nas zima. MRAVKATA: Naesen bogat plod }e se rodi tuka. jadri zelki srede lea zreat. Rastat zelki.) ZAJAKOT: Zaedno rabotevme trojcata.Pobrgu dajte gi sestri~ke. drugar~iwa slatki. da rabotam so vas. veselo se smeat. (Ja otvara torbi~kata. E[KO: Zaedno }e polevame i }e plevime. za{to vremeto ne ~eka! (Ja posejuvaat gradinata.Osamena e te{ko da tr~am sekoj ~as.Semiwa! .

Ajde. sednala do }umbeto i izvikala: . Ostanala Lisa bez ku}i~kata. . Odelo po patot i pla~elo.[to stoi{ tuka.Te molam. zaja~e.Dobro Liske! . {to ne odi{! Izleguvaj! Ku}i~kata e moja! Zaja~eto zaplakalo i izleglo od svojata ku}i~ka. Eden den Lisa mu rekla na zaja~eto: . a lisicata ku}i~ka od mraz. Ogrealo sonceto i ku}i~kata od mraz se stopila. zaja~e da napravime dve ku}i~ki edna do druga i da `iveeme ubavo kako prijateli. Go sretnalo ku~eto i go pra{alo: . pu{ti me da preno}evam vo tvojata ku}i~ka! Zaja~eto se slo`ilo i ja pu{tilo da preno}i.se soglasilo zaja~eto. a lisicata vlegla vo ku}i~kata. LISICATA I PETLETO Si bile edna lisica i edno zaja~e. Do{lo prolet.ZAJA^ETO. Taa oti{la kaj zaja~eto i go zamolila: . Zaja~eto sobralo kora od drvja i si napravilo drvena ku}i~ka.

Ne.jas vedna{ }e ja izbrkam. . av! Izleguvaj Liso nadvor od ku}i~kata na zaja~eto! A lisicata odvnatre mu odgovorila: .Imav drvena ku}i~ka.Ne.mu reklo ku~eto . .Ne pla~i zaja~e .Av. ne mo`e{. }e ja izbrkam! Do{le do ku}i~kata i me~kata silno zamumlala: .Kako da na pla~am .Zo{to pla~e{ zaja~e? . .jas vedna{ }e ja izbrkam.]e vidi{. ne me luti. . Ne }e mo`e{ ni ti! . Me zamoli Lisa da ja pu{tam vnatre da preno}eva.mu odgovorilo zaja~eto. ku~eto ja brka{e. a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka. a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka.Ne me vikaj.]e vidi{. . Zaja~eto prodol`ilo da pla~e.Imav drvena ku}i~ka. a Lisa od mraz..mu odgovorilo zaja~eto.Zo{to pla~e{ zaja~e? . a Lisa od mraz.Kako da na pla~am . ne }e mo`e{ da ja izbrka{! . Na patot go sretnala me~kata i go pra{ala: . no ne mo`e{e da ja izbrka. jas }e ja izbrkam! Do{lo ku~eto do ku}i~kata i po~nalo da lae: . Lisa me zamoli da ja pu{tam vnatre da preno}eva. oti ako stanam ni vlakno nema da ti ostane na ko`ata! Ku~eto se ispla{ilo i izbegalo vo {umata.Ne pla~i zaja~e .M-m-m! Izleguvaj od ku}i~kata na zaja~eto! . Jas ja pu{tiv.av. .rekla me~kata . Jas ja pu{tiv.

Jas ja pu{tiv. Silno izvikalo: .ne ja izbrka. da pleska so kriljata. so crveno bajra~e i so kosa na ramo. pa ne }e mo`e{ ni ti da ja izbrka{? . nadvor! Lisicata se ispla{ila i rekla: . Odedna{ se ~ulo: „Kukurigu!” Toa bilo petleto so `olti ~izmi~iwa. ne pla~i zaja~e! Jas vedna{ }e ja isteram. }e ja izbrkam! . Liso.Zo{to pla~e{. -Imav drvena ku}i~ka. da gi obujam ~evlite! Petleto u{te posilno izvikalo: . a Lisa od mraz. Koga se dobli`ilo do ku}i~kata.E.go pra{alo petleto. jas. tebe Liso }e te kosam! Izleguvaj.Sega. nadvor! A lisicata odgovorila: . Me zamoli Lisa da ja pu{tam vnatre da preno}eva. me~kata ja brka{e. ne me luti . taa Lisa! Smiri se.Eve. sednalo na edno trup~e i nata`eno razmisluvalo. petleto po~nalo da udira so nozete. Zaja~eto ostanalo samo.reklo petleto. ne mo`e{: ku~eto ja brka{e . tebe Liso }e te kosam. . sega.Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam. zaja~e? . a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka! . vlakno nema da ti ostane na ko`ata! Me~kata se ispla{ila i pobegnala. da go oble~am ko`uv~eto! . -Kako da na pla~am -mu odgovorilo zaja~eto.Ah.Ne me vikaj .A lisicata odvnatre i odgovorila: . . Izleguvaj. no i taa ne mo`e{e da ja izbrka. oti ako ti stanam. Liso.Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam.Ne.

Peperutkite zabele`aa crveno lale. Koj se obidel da ja izbrka lisicata? 4. . .no crvenata i `oltata ne mo`am.Belata peperutka }e ja primam . Do`dot s# posilno vrne{e. nadvor! Lisicata se ispla{ila. ti blagodaram na gostoprimstvoto . [to se dogovorile lisicata i zaja~eto? 3. gi fati do`d na livadata.bela.Ako ne gi primi{ i moite sestri~ki. crvena i `olta. I taka zaja~eto i petleto ostanale da `iveat zaedno vo ku}i~kata.Bel krinu. Pobrzaa kaj nego i qubezno go zamolija: . tebe Liso }e te kosam.Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam. Izleguvaj. otvori ni gi liv~iwata da se skrieme od do`dot! .re~e belata peperutka. Koj ja izbrkal lisicata od ku}i~kata na zaja~eto? TRITE PEPERUTKI Tri peperutki .Petleto izvikalo u{te posilno: . I odletaa.Tie brzo odletaa kon krupnite cvetovi na laleto vo gradinata. Liso. ripnala od prozorecot i izbegala daleku vo {umata. (ruska narodna prikazna ) Odgovori na pra{awata: 1.re~e laleto . Za kogo se raska`uva vo prikaznata? 2.

za tvoite sestri~ki nema mesto.Mo`e da vleze{ samo ti. (germanska prikazna) Odgovori na pra{awata: 1. I site tri letnaa. slatko zaspaa. tvojata za{tita ne ni e potrebna.Ako ne n# primi{ site tri. Koga sonceto zajde si se vratija doma i izmoreni.Toplo ogrea i im gi isu{i krilata na peperutkite. . za belata i `oltata nema mesto.Tie odnovo letnaa kon livadata. Se pribli`ija do `oltoto lale i `oltata peperutka go pra{a.Dobro lale. otkolku da gi ostavam svoite sestri na do`dot navredeno odgovori `oltata peperutka. Za kogo se raska`uva vo prikaznata? 2. Trite peperutki prodol`ija da letaat. dozvoli ni da se zasolnime vo tvojata ku}i~ka! Do`dot }e n# namokri. . ti blagodaram na gostoprimstvoto. . dozvoli ni da se zasolnime vo tvojata ku}i~ka! Do`dot }e ne namokri! .Ako ne gi primi{ i moite sestri~ki. Vedna{ gi rastera oblacite. A do`dot s# posilno vrne{e. Podobro zaedno da umreme. Si igraa do ve~erta. [to se slu~ilo so peperutkite koga zavrnalo do`d? .Dobro lale. .Neka vleze crvenata. Ovoj razgovor go slu{na sonceto..

U~enicite igraa so kuklite. . Vo sekoja u~ilnica be{e veselo i interesno. Sonceto se ogleda na ~istoto staklo na akvariumot vo koj se brkaa dve crveni nemirni rip~iwa i go pozdravi male~koto papagal~e vo kafezot. razgovaraa i peeja. koe sami go nasadile. Toa gi pogali kosite na u~enicite {to navednati nad zelenoto sanda~e vo prirodnoto kat~e. Sonceto se nasmevnuva{e na mom~iwata koi zaedno gradea kuli od drveni kocki. kade obi~no igrite stanuvaa veseli. Potoa son~evite zraci trgnaa kon kuklenoto kat~e. gri`livo gi popravaa krevkite liv~iwa na cve}eto.SKR[ENATA KUKLA Sonceto veselo gree{e i yirka{e vo {irokiot otvoren prozorec na u~ili{teto.

.. Sigurno videlo ne{to neprijatno. Po nekolku minuti taa se vrati vo u~ilnicata so golema kutija vo racete i nabrzina ja otvori. U~itelkata izleze. ja zede skr{enata kukla i ja zaklu~i vo {kafot. i ripkite se brkaa vo akvariumot. tres.se izraduvaa u~enicite i veselo gi prodol`ija zanemarenite igri.. kako {to se grabaa. Toga{ vleze nastavni~kata. koga sonceto pak yirna vo prozorecot na u~ilnicata.Moja e. Naedna{ nekoj tropna na vratata.No naedna{ nasmevkata na sonceto ja snema od liceto. moja e. daj mi ja. Rozovata kukla ja nema{e. racete na kuklata se skr{ija! Ednata ostana kaj Qupka.. gi iskara dvete nemirni u~eni~ki. Naedna{. gi sobra ve|ite i se skri zad najbliskiot oblak.Na{ata kukla! . trgaa dvete namurteni devoj~iwa. Navistina grade`noto kat~e be{e tamu i prirodnoto kat~e se zelenee{e. tamu stoeja Qupka i Verka namurteni. kuklata padna na podot. Navamu-natamu. mu se pri~ini u~ilnicata nekako izmeneta. Navistina. Verka uspea da ja fati ednata raka na kuklata i da ja zavrti so seta sila. Qupka ja grabna kuklata i vikna: . taa e moja! I.. navamu-natamu. No . a Qupka i Verka ne smeeja da gi krenat glavite od sram. Qupka ja stisna u{te pojako drugata raka na kuklata i ja zavrte kon sebe.Na{ata kukla! . Vo u~ilnicata ostanaa samo Qupka i Verka. . nema da ti ja dadam! A Verka kloca{e so nogata i vika{e: -Ne e tvoja. Decata ta`no poglednuvaa natamu.se poglednaa Qupka i Verka. Drugiot den. se navedna. . drugata kaj Verka. vo kuklenoto kat~e be{e pusto. i papagalot veselo skoka{e niz kafezot. doterana isto kako nova kukla. bu{avi i luti... Potoa gi naredi u~enicite za pro{etka i gi odvede vo park~eto. . Od kutijata izleze popravenata rozova.

No. [to se dogovorile dvete drugarki sledniot den? PRVOTO KOKI^E Zimata ve}e ne mo`e{e da ostane. pa ne saka{e da se razdeli. zatoa {to tie se od korist i za radost na site. tie cela zima i zboruvaa mnogu ubavi raboti za sonceto i zatoa posaka da go vidi toj princ na kogo tolku mnogu . Doa|a{e sonceto i i se zakanuva{e deka }e ja stopi. Osven toa. kako svoite o~i. go javna severecot i zamina vo postudenite predeli. [to se slu~ilo so kuklata ? 4. gri`livo ja stavija vo kuklenoto kat~e i si vetija deka zaedni~kite predmeti i igra~ki vnimatelno }e gi ~uvaat. Okolu {to se skaraa Qupka i Verka? 3.Tie ja zedoa vnimatelno. Vo tekot na zimata taa se sprijateli so eden suv list i so eden `elad. Zatoa gi pribra partal~iwata od zaostanatiot sneg. na edna snegulka ne i se ode{e. Za {to se raska`uva vo prikaznata ? 2. Odgovori na pra{awata: 1.

.. ja dopre snegulkata i taa se pretvori vo ne`no cvetno yvon~e.i vikna zimata.voodu{eveno vozdivna snegulkata . koga ja vidov ovaa ubavina. koga lu{pata se otvorila.. Ottoga{ mnogu sitni beli cvetovi na krajot od sekoja zima prvi go pre~ekuvaat i go pozravuvaat sonceto. .i se javi sonceto. . No snegulkata ne saka{e da izleze.Ti mi se izraduva i zatoa }e te nagradam! Zrakot izgovori nekolku vol{ebni zborovi. .Kolku li boi ima tuka? . No ~etvrtoto nikako ne izleguvalo od jajceto. Kakvo . . Izvela tri ubavi paj~iwa. [totuku zimata se podgotvi neposlu{nosta da ja kazni so severecot. Odgovori na pra{awata: 1. . }e mu naredam na severecot sosema da te zaledi! .mu se raduvaa i mu se voshituvaa listot i `eladot.Ne..prodol`i da se zakanuva. Najposle. od nea se pojavilo edno golemo. grdo paj~e.Ne `alam {to }e se stopam sega. Koga zimata po~na da go sobira partalaviot sneg.. [to raska`uva legendata za nastanuvaweto na koki~eto? 2. [to najmnogu ti se dopadna vo raskazot? GRDOTO PAJ^E Edna pajka le`ela na jajca. taa se skri pod suviot list. nema da umre{! .Ako ne me poslu{a{. blagodarno i sre}no od pofalbata. sonceto yirna niz grankite i ja natera da bega.Izleguvaj ottuka! .

Grdoto paj~e bilo ta`no i osameno. go miluvale i go hranele. Vremeto minuvalo. Se izraduvalo. koi vo barata doa|ale da lovat pajki. Tamu }e bide so divite pajki koi. za da go svrti vnimanieto na sebe. nasekade go izbegnuvale poradi negovata grdost. Umiralo od stud i od glad.Jas sum lebed. Toa bile najubavite lebedi {to gi videlo toa nekoga{ i se zasramilo poradi svojata grdost. Majkata se nadevala deka toa so tekot na vremeto }e se razubavi i }e zali~i na drugite. re{ila da go odvede daleku od barata.izvikalo toa presre}no. Ma|utoa. bel kako sneg! Sekoja ptica e najsre}na so svoeto jato. Eden den paj~eto se navednalo nad vodata i go zdogledalo svojot dolg bel vrat i otmenata glava. kako {to toa go pravat site deca so svoite. . osobeno voobrazeniot misir. go zaboravile i go zamenile so druga zabava. Doma}inkata go iskarala. Paj~eto upla{eno pobegnalo vo barata za da `ivee tamu samo. pomalku }e go preziraat. Do{la zimata. Go stoplile paj~eto. go zabele`al eden selanec koj minuval tuka i go odnesol vo svojata ku}a. skrieno i daleku od site. Site go ismejuvale i pravele {ega. Selanecot imal dve deca. no paj~eto i natamu bilo osameno. samo i bez dom. Nikoj ne go gibal.razo~aruvawe! Toa paj~e bilo sosem poinakvo od svoite bra}a. . Do{la i proletta. a paj~eto stanalo dvapati pogolemo i pogrdo od drugite. Edna{ paj~eto zabele`alo dostoinstveni lebedi. Divite zajaci se kriele. . tie go viknale i toa zaplivalo po niv. i ku~iwata.Jas ve}e ne sum grdoto paj~e! . Za negova sre}a. Site begale od nego. Vo barata s# trgnalo po staro. Tie vo po~etokot mnogu se raduvale. verojatno. koe padnalo vo bra{noto prigotveno za leb. Koga majkata pajka videla deka nejzinoto kutro paj~e do`ivuva tolku navredi. no nabrgu. iako plivalo isto kako niv i nasekade ja pridru`uvalo majka si. paj~eto po~nalo da pravi {teta niz ku}ata. Sekoga{ srame`livo i ispla{eno. Taka ta`no i poti{teno go zanemaruvale duri i lovcite. a kutroto paj~e. Kade i da trgnelo. go nahranile. Jatoto divi pajki ne go primilo. Stanalo plenik na re~niot mraz. Eden den slu~ajno udrilo vo vedroto mleko.

Zo{to paj~eto bilo ta`no? 3. Za {to se raska`uva vo prikaznata? 2.Odgovori na pra{awata: 1. Kako se ~uvstvuvalo paj~eto koga gi zapoznalo drugite lebedi? 5. a kakvo vo prolet. [to se slu~ilo koga do{la zimata? 4. Opi{i go paj~eto kako izgledalo vo zima. DEDOVATA RAKAVICA .

koj `ivee vo tebe? Videlo gluv~eto nemalo nikogo.Jas .Vlezi. . koj `ivee vo tebe? .Jas . }e `iveeme zaedno! Sega stanale ~etvorica vo rakavicata. I.Jas sum `abata Kekerana.Rakavico. rakavico. }e `iveeme zaedno! . rakavico. koj si? .Rakavico.Vlezi.Jas gluv~eto Gricko.Vlezi. -Jas . sega bile trojca vo rakavicata. .`abata Kekerana. koj `ivee vo tebe? . }e `iveeme zaedno! I taka sega bile dvajca vo rakavicata.Odel dedo niz {umata. -Jas .Rakavico. itrica.gluv~eto Gricko.`abata Kekerana.Jas . koj `ivee vo tebe? . . Do{la `abata. . itrica.Jas sum Kum~o Vol~o. Dotr~alo gluv~eto i pra{alo: . -Jas .Vlezi.gluv~eto Gricko.Kuma Lisa.Jas sum Kuma Lisa. .Jas . koj `ivee kaj tebe? .A ti.A ti.Rakavico. koj si? . koj si? . op-op-op. . rakavico. vleglo vo rakavicata i ostanalo da `ivee vo nea.gluv~eto Gricko. skok. ete. Skokalo zaja~eto vo {umata.Jas . rakavico.A ti. rakavico.zaja~eto Kuso opav~e. . skok i pra{alo: .A ti. Odel dedo. -Jas .Jas sum zaj~eto Kuso opav~e. . Dotr~ala Lisa: . nekoj tr~a kon rakavicata i pra{uva: . }e `iveeme zaedno! I taka. . koj si? . .Rakavico. i pra{ala: . odel i ja zagubil rakavicata. a po nego tr~alo ku~eto Murxo.`abata Kekerana.zaja~eto Kuso opav~e.

Hu.Kum~o Vol~o.`abata Kekerana. av. Naedna{ se zatresle grankite: odela me~kata. koj si? .A ti. nemalo kade da se svrtat. .Jas . A vnatre bilo tesno: samo {to ne prsnala rakavicata. ja zel rakavicata i trgnal so ku~eto na lov vo {umata.Jas . koj `ivee kaj tebe? . a vnatre bilo tesno.Kuma Lisa. Vlegla me~kata. zaja~eto.Jas zaja~eto Kuso opav~e. Koj ja prona{ol rakavicata vtor. mnogu ste bile. .Vlegol i volkot i stanale petmina. `abata. A tokmu toga{ dedoto zabele`al deka mu ja nema rakavicata. lisicata. }e `iveeme zaedno. . Dedoto se navednal. Kade dedoto ja izgubil rakavicata? 3. Jas sum Baba Meca. a koj tret? 5. Odgovori na pra{awata: 1. rakavico. av! Se ispla{ile gluv~eto.Jas . Koj prv ja prona{ol? 4.Vlezi. Tr~a. Za kogo se zboruva vo prikaznata? 2. huuu. . [to se slu~ilo na krajot? 8.gluv~eto Gricko. rakavicata le`i i se mrda. Ku~eto Murxo tr~alo napred. Se vratil da ja bara. Stanale {estmina. volkot i me~kata.Jas . Koja na red bila lisicata? 6. .Rakavico. itrica. . izlegle od rakavicata i se razbegale vo {umata. do{la do rakavicata i silno zamumlala: . Ku~eto zalajalo: av. tr~a i gleda. Nacrtaj go toj {to do{ol posleden! . Koj do{ol posleden? 7.

za `al. No. Ja oble~e vre}ata i zapo~na da go sledi zmejot. . no denes izedov cel dvorec.Vistina li e deka mo`e{ da izgori{ duri deset {umi so svojot ognen zdiv? .Odi si! Jas sakam da jadam princezi. Treba{e da se ma`i za princot koj sa vika{e Ronald. za{to zmejot zad sebe ostava{e izgoreni {umi. Dojdi utre! . kako {to # dolikuva na princeza. . Nasekade bara{e {to da oble~e. ne edinstveno {to najde be{e edna hartiena vre}a.PRINCEZATA OD HARTIENA VRE]A Elizabeta be{e prekrasna princeza. zmejot go sma~ka nejziniot dvorec. . Na krajot Elizabeta dojde do pe{terata so ogromna vrata i zapo~na da ~uka na nea. taka! Princeza! . Elizabeta re{i da go najde zmejot i da si go vrati Ronald. Zmejot go provle~e svojot nos niz vratata i re~e: .Toa ne be{e te{ko. Elizabeta po~na povtorno da ~uka na vratata. no denes izedov cel dvorec.Vistina li e deka ti si najpametniot i najogneniot zmej na celiot svetot? . Dojdi utre! Toj ja tresna vratata tolku brzo {to Elizabeta odvaj go spasi nosot.vikna Elizabeta. Zmejot go provle~e svojot nos niz vratata i re~e: -A. So negoviot ognen zdiv ja izgore nejzinata obleka i go odnese princot Ronald.Da.re~e zmejot.^ekaj! . @ivee{e vo ubav dvorec i ima{e skapa obleka.Sakam da jadam princezi.

Legna nazemi i zaspa.Zmeju! Ej! Zmeju!. i tolku dlaboko vdi{i i isfrli tolku mnogu ogan. Skokna i go preleta svetot za samo deset sekundi. . . Elizabeta go zaobikoli zmejot i ja otvori vratata od pe{terata. Tamu be{e nejziniot princ Ronald! Toj ja pogledna i re~e: . Tie nikoga{ ne se ven~aa.Ronald . Ti izgleda{ kako vistinski princ. Taa mu go podigna uvoto i vikna glasno kolku {to mo`e{e: ..Da. i tvojata kosa e mnogu ~ista. zmejot u{te edna{ zede zdiv i isfrli ogan tolku mnogu {to izgore sto {umi.Zmeju! Zmejot povtorno ne se pridvi`i.Fantasti~no . {to izgore ne deset tuku pedeset {umi.re~e zmejot. Koga se vrati. . Vrati se koga }e bide{ oble~ena kako vistinska princeza! . . da.Zmeju. Elizabeta re~e: . kosata ti e celata razbu{avena i nosi{ na sebe valkana hartiena vre}a. be{e tolku umoren {to ne mo`e{e ni da zboruva. .O.re~e Elizabeta. Zmejot povtorno dlaboko zede zdiv. Elizabeta mu {epna tivko: .re~e Elizabeta.Tvoite ali{ta se navistina ubavi. vistina li e deka mo`e{ da go preleta{ svetot za samo deset sekundi? . no ti si glupav.Elizabeta.potvrdi zmejot.Fantasti~no . . Sakaj}i da se poka`e. Zmejot voop{to ne se pomrdna. ti si tolku valkana! Mirisa{ na pepel.re~e Elizabeta. da. no ovoj pat od nego ne izleze ni{to.

eee.Vistina e toa {to veli kowot . .Koj }e go razbudi nautro stopanot ako ne sum jas. drugari moi. a toa e polno so vitamini. beee.se javi prv kowot. .KOJ E POVA@EN Vo eden selski dvor se prepiraa: kowot.Kukurikuu . . Zatoa kowu ne mo`e{ da re~e{ deka si pova`en od mene.Jas mu nosam na stopanot jajca i od moite jajca se izveduvaat mali pilenca. Ja ~uvam ku}ata od neprijateli. I sega da ve pra{am jas ima li ne{to pova`no od toa?! U{te ne be{e zavr{ilo petleto koga od nekade se raskokodaka koko{kata: . a ima li ne{to pova`no od toa? Ova go ~u stopanot. ovcata. Duri i moeto meso mo`e da se upotrebi za jadewe. a i lisicata mo`e da posaka pile ili koko{ka?! E.[to }e se slu~i ako nekoga{ lo{iot volk se nastravi i posaka da si kasne mevce. . Site vie podednakvo ste va`ni. petleto i koko{kata .se javi ovcata.zakukurika petleto od edna granka. Zna~i.se javi ku~eto. jas sum najva`en. pa re~e: . rabotite ostanuvaat nesraboteni. jas sum va{iot najveren drugar.Jas ja vle~am kolata polna so drva i siot tovar go nosam na mojot grb. ku~eto.Golemi falbaxii ste vie . Bez mene ni{to ne se mo`e. a od moeto mleko lu|eto pravat polno mle~ni proizvodi. . beee! .No {to bi pravele lu|eto bez mene? Jas im davam mleko. a jas gi ~uvam i gi u~am. . . Auuu .Jas sum najva`en . Sekoj od vas vr{i va`na rabota i jas ne bi mo`el bez vas ni{to da rabotam. a ako ne se stane navreme. e. a i mojata volna tie ja koristat za topla obleka i pokrivka.zar`a ostro na krajot ku~eto.Bez potreba se raspravate. bez mene tie ne mo`at da `iveat. .

[TURECOT I MRAVKATA Dodeka be{e leto. mravkite ne znaeja za odmor: sobiraa semiwa. Letoto mina. primi me vo tvojot dom i daj mi ne{to da kasnam za da pre`iveam do prolet. go pra{a: . Vrednite mravki si `iveeja sre}no i veselo vo svoite topli domovi. . koja so golem trud rabotela za da prezimi. bobinki i tivko.A {to prave{e letoska? .izusti [tur~o Mrzlivko. ostavaj}i go nadvor da yemne gladen. gi nosea vo svoite podzemni domovi. Mravkata. nekoj tropna na vratata na edno semejstvo mravki. {arena i vo letnata `ega nasekade se slu{a{e crcoreweto na {turcite koi ja peeja svojata `ivotna radost. V leto }e ti se odol`am .Ako e taka .Te molam. [tur~oto Mrzlivko gi gleda{e rabotlivite mravki i im se smee{e mislej}i deka ne znaat da u`ivaat vo `ivotot i vo letoto koe sekomu daruva toplina i zreli plodovi. pa dojde zima.mu re~e mravkata . mina i esenta.toga{ zimava igraj! . A. bez vreva.Taka e.@ivotnite se poglednale i rekle: . zrnca. prirodata be{e ubava. Zavrna i sneg. Eden studen zimski den. dolu. u`ivaj}i vo plodovite na svojata neumorna rabota od celo leto. na zemjata.Letoska? Svirev i peev! . bez da zdivnat.i mu ja tresna vratata pred nos.odgovori [tur~o Mrzlivko. Majkata mravka otvori i na pragot go vide izglednetiot i izyemnat [tur~o Mrzlivko. tro{ki. i nie ne bi mo`ele da `iveeme bez tebe. . . onoj istiot koj celo leto svire{e po livadata i se potsmeva{e.

Deteto: A koga }e go vidime pak? Tatkoto: Sega }e dojde proletta. tato kade otide Sne{ko {to go pravevme pred nekoj den? Tatkoto: Otide vo zemjata da gi povika cve}iwata. ]e padne sneg i povtorno }e napravime Sne{ko... site rastenija. po letoto zlatnata esen. . A sega pojdi nadvor! Mi se ~ini deka na vratata tropa tvoeto drugar~e. vetreto Razvigor~e. no sega sonceto po~na posilno da gree. po nea letoto. a na Sne{ko mu stana toplo. a po zlatnata esen }e dojde zimata. trevkite.ZIMATA ZAVR[UVA Deteto: Tato. Deteto: Zo{to? Zar ne be{e zadovolen vo na{iot dvor? Zar ne mu bevme dovolni jas i brat mi? Tatkoto: Mu bevte. mirizliva.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful