OGLEDALCE

U~estvuvaat: zajak, ververi~ka, ptica, dve golemi me~ki, dve mali me~iwa PISATELOT: Na edna {irinka vo {umata le`elo edno ogledalce. Koj go izgubil ne se znae: mo`ebi ov~arot koj ovde pominal so stadoto, mo`ebi lovecot koj ovde prilegnel da se odmori, mo`ebi deca koi edna{ bile ovde, koj bi znael? Ogledalceto le`elo i na nego se ogleduvale sega grankite, sega neboto, pa sonceto, pa oblakot... ZAJAKOT: (Go zema ogledalceto od trevata i se ogleduva vo nego.) O, pa toa e mojata slika! Samo ne mo`am da se setam koga sum ja izgubil! VERVERI^KATA: (Skoka od drvoto.) [to e toa {to si na{ol! ZAJAKOT: Ja najdov svojata slika. Samo nikako ne mo`am da se setam koga sum ja izgubil. VERVERI^KATA: Te molam, daj mi da ja vidam! (Se ogleduva vo ogledaloto.) Zajaku, pa zar ne gleda{ deka toa e mojata slika? Eve pogledni podobro! ZAJAKOT: Hm! Ti ne si pri sebe! Zar ne gi gleda{ moite ubavi i golemi u{i na ovaa slika? PTICATA: [to se karate? ZAJAKOT: Ja najdov svojata slika, a ververi~kata tvrdi deke e nejzina! Sigurno vidot ne i e vo red! VERVERI^KATA: Mojot vid e vo najdobar red, no vo zaja~kata glava ne{to se mati koga mo`e da tvrdi ne{to {to ne e. Toa e mojata slika, eve pogledni i ti ptico! PTICATA: Eh, e ba{ i vie dvajca ste mi bile pametni! Kako mo`ete da se karate, koga ova e mojata slika? [to vi e vam? Zar ne gledate klun na ovaa slika i dali nekoj od vas ima klun? ME^KATA: [to se slu~ilo? [to e taa vikotnica?

ZAJAKOT: Jas ja najdov svojata slika, dojde ververi~kata i tvrdi deka e nejzina, a potoa i pticata veli deka toa e nejzina slika. Eve, pogledni ti medo! ME^KATA: Ha, ha! Pa vie se karate za mojata slika! Toa e mojata slika i ja nosam vo svojot dom! (Izleguva nosej}i go ogledaloto.) ZAJAKOT: ^udno! (Izleguva.) VERVERI^KATA: Uh, uh! (Izleguva.) PISATELOT: I taka medo zaminuva vo svojata ku}a. Tamu go do~ekale negovata sopruga-me~ka i nivnite dve me~iwa. „Gledajte” - vikna vedna{ od pragot! „Ja na{ol zajakot mojata slika na trevata vo {umata, pa nastanalo karanica me|u nego, ververi~kata i pticata. Sekoj od niv tvrdi deka slikata e negova se dodeka ne dojdov jas i ne vidov deka slikata e moja. Eve, poglednete i vie! ” Gleda negovata sopruga-me~ka i veli: „Pa se razbira toa e me~kina glava! ” Gledaat me~iwata i velat: „Toa si ti tato koga si bil mal kako nas!” „Taka e, taka e! Vie ste u{te mali pa vi se gleda smaleno, no se gleda deka ste pametni na mene”, re~e me~kata i go zaka~i ogledalceto na yid.

PRIKAZNA ZA TRITE ME^KI

Ima{e edna{ tri me~ki: edna golema me~ka - tatkoto me~ok, edna ni golema ni mala - majkata me~ka i edno ubavo male~ko me~e - deteto. Tie `iveeja site zaedno, vo edna me~kina ku}i~ka vo gorata. Vo ku}i~kata ima{e tri stola: eden golem i {irok stol - za tatkoto me~ok, eden stol ni golem ni mal - za majkata me~ka i eden male~ok i ubav stol - za deteto me~e. Tamu, vo ku}i~kata, ima{e i tri kreveta: eden golem i {irok krevet - za tatkoto me~ok, eden krevet, ni golem ni mal - za majkata me~ka i edno malo i ubavo krevet~e - za deteto me~e. Edno utro majkata me~ka napravi ~orbi~ka za pojadok. Taa napolni edna golema i dlaboka ~inija za tatkoto me~ok, edna ~inija, ni golema ni mala - za majkata me~ka i edno male~ko ubavo ~ini~e - za maloto me~e. No, ~orbi~kata be{e mnogu topla za da se jade vedna{ i trite me~ki izlegoa na pro{etka vo {umata. Toa utro edno male~ko devoj~e, so zlatna kosi~ka, se {eta{e vo {umata.Toa dojde do ku}ata na trite me~ki, ~ukna na vratata: ^uk, ~uk, ~uk! Nikoj ne i odgovori . I taa si vleze sama. Devoj~eto vide tri stola i bidej}i be{e umorna, saka{e da sedne. Golemiot stol be{e mnogu tvrd. Stolot {to be{e ni golem ni mal - be{e mnogu mek, a maloto stol~e be{e tokmu kako {to treba. No koga devoj~eto so zlatna kosi~ka sedna na nego, toa se skr{i na par~iwa. Na masata devoj~eto so zlatna kosi~ka ja vide ~orbi~kata.Toa be{e i gladno i `edno. Vo golemata ~inija ~orbi~kata be{e mnogu topla.

Vo ~inijata ni mala ni golema,~orbi~kata be{e skoro studena, a vo ubavoto male~ko ~ini~e, taa be{e tokmu kako {to treba. Toga{ taa ja izede celata. Potoa devoj~eto so zlatna kosi~ka vleze vo drugata soba. Tamu vide tri kreveti. Nemu mu se spie{e i toa go pofati golemiot i {irok krevet, a toj be{e mnogu tvrd. Krevetot {to be{e ni golem ni mal be{e mnogu mek. No ubavoto male~ko krevet~e be{e tokmu kako {to treba. Toga{ devoj~eto so zlatna kosi~ka legna, gi zatvori o~ite i zaspa. Familijata od trite me~ki se pro{eta niz {umata i se vrati doma. Koga vlegoa, tie zabele`aa deka nekoj doa|al vo ku}i~kata. „Hum!” - re~e tatkoto me~ok, so svojot debel i silen glas. „Nekoj sedel na mojov stol.” „Da” - re~e majkata me~ka so svojot glas, ni silen ni slab. „Nekoj sedel na mojot stol!” „Oh!” - izvika maloto me~e so svoeto male~ko i slabo glas~e. „Nekoj sedel na moeto stol~e i go iskr{il na par~iwa.” Potoa ... tie poglednale na masata. „Da, i od mojata isto!” - re~e majkata me~ka. „A mojata e sosema izedena!” -re~e maloto me~e. Toga{ trite me~ki trgnaa na spiewe. „Nekoj legnuval na mojot krevet!” - re~e tatkoto so svojot golem i silen glas.” „Nekoj legnuval vo mojot krevet! “ - re~e majkata me~ka so svojot glas, ni silen ni slab. „Oh!” - izvika maloto me~e so svoeto tivko glas~e. „Nekoj legnuval na mojot krevet i vo nego sega spie! “

me~eto Mi{ko i ververi~kata Caca. doa|am dedo. DEDO MEDO I KRU[ATA Lica: Raska`uva~. Do{ol dedo Medo na pomo{ ja i viknal baba Meca. Baba Meca go viknala na pomo{ vnukot Mi{ko. grankite nate`nale od zreli kru{i. Dedo Medo: Babo Mecano. Baba Meca: Me~ence Mi{ko. babo Mecano.izvika devoj~eto so zlatnata kosi~ka. dedo Medo. doa|am vedna{. I trite me~ki dolgo go gledaa od prozorecot i nikoga{ pove}e ne go vidoa vo svojata ku}i~ka vo {umata. skokna niz prozorecot i silno zatr~a kon svojata ku}i~ka. Navamu-natamu. dojdi da ja iskorneme kru{ata! Baba Meca: Eve. nikoga{ pove}e. Raska`uva~ot: Do{la baba Meca i se fatila za dedo Medo. dojdi da ni pomogne{ da ja iskorneme kru{ata! . kru{ata ne se korne. Toa be{e mnogu ispla{eno. baba Meca. Me~eto Mi{ko: Verver~ke Caco! Ververi~ke Caco. baba Meca za dedo Medo . a toj za kru{ata. Raska`uva~ot: Posadil. Kru{ata rastela. Na esen. a toj za kru{ata. rastela i porasnala mnogu golema.„O!” . budej}i se. dojdi da ni pomogne{ da ja iskorneme kru{ata! Me~eto Mi{ko: Eve. doa|am babo . doa|am! Raska`uva~ot: Taka se fatile: Mi{ko za baba Meca. posadil dedo Medo kru{a. kru{ata ne se korne. Natamu-navamu.

Nie gledame deka sekoja esen dedoto ja korne golemata repa. a vie }e gi sobirate i }e gi redite vo ko{nica. no kru{ata ne se da ni pomogne{. a drvoto kru{a }e si ostane da `ivee i ponatamu. Ververi~kata Caca: Navistina vie me~kite ste neznajkovci. Potoa site zaedno }e gi odneseme doma vo pe{terata.Ververi~kata Caca: (Doa|a ovde!? i se ~udi. le{nici i pe~urki za na zima. obereme kru{ite. orevi. a dedoto zajko go korne golemiot morkov. Te povikavme Me~eto Mi{ko: Dedo mi posadi golema. le{nici. {to pravite vie kru{a. `eladi i pe~urki za na zima. site zaedno gi obraa zrelite kru{i bez da ja kornat kru{ata. Ververi~kata Caca: Jas i Mi{ko }e se ka~ime gore i }e gi bereme zrelite kru{i. Ovaa esen ni Dojdovme da ja iskorneme i da gi kornevme zaedno. Site iskorna. a nie }e ti pomogneme da sobere{ mnogu orevi. Dedo Medo: Pa nie ne sme go znaele ova. da gi obereme zrelite kru{i.) Pa. pregolema. Raska`uva~ot: Taka. Te molam ververi~ke Caca. Idnata godina }e rodi pove}e kru{i i poubavi kru{i. . Zo{to da ja iskornete kru{ata koga mo`ete da gi oberete zrelite kru{i. Potoa me~kite i pomognaa na ververi~kata Caca da sobere `eladi. Taa porasna se rodija zreli kru{i.

Vo toj moment vleguva ma~eto i gleda za~udeno). Eden ~i~ko mi ja zede. a toj ne mi ja dava! Petelot: Taka li e? Po~ekaj.)^i~ko.a?! (Po~nuva da pla~e. . Vleguva petelot.) Petelot: Zo{to pla~e{ Zorane? Zoran: Topkata mi padna vo drugiot dvor. Zoran si igra so topka.Sednuva na klupata do Zoran. ~i~ko daj mi ja topkata! (Nikoj ne odgovara. Eden ~i~ko ja zede i ne ni ja dava. gluv li si!? (Nikakov odgovor.) Zoran: Ej. ja }e ja pobaram! (Se ka~uva na klupata. Mu ja pobarav. Prase . Ma~e . yirka niz ogradata i vika.) Daj mu ja topkata. Ma~eto: Mjau! Zo{to pla~e{? Petelot: Topkata na Zoran padna vo drugiot dvor. daj mu ja topkata na Zoran! (Nikakov odgovor. a-a. Odedna{ topkata skoknuva visoko i pa|a zad ogradata. [arko (Dvor.) Zo{to ne ni ja dava{ topkata. Petel . ograda. yirka niz ogradata.) Daj mi ja topkata koga ti velam! (Po~nuva da pla~e.VOL[EBNIOT ZBOR Kukli: Zoran-dete .Toj se ka~uva na klupata. klupa.

) Decata treba da mi spijat.Ma~eto: Ne mo`e toj mene da ne mi ja dade! (Se ka~uva na ogradata. {to e li~no moja.) Site: Daj mi ja topkata-a-a-a! [arko: (Vleguva tr~aj}i.) [to e ova {to se slu~ilo ovde? Sekoga{. mene sigurno }e mi ja dade! (Se ka~uva na klupata i vika. pa }e ti ja dade tebe! Petelot: Naprazno }e bara{! Ma~eto: Da ne misli{ deka toj pove}e }e te slu{a tebe od nas? Praseto: A mo`ebi ~ovekot e gluv!? .) Ej. gruv. Gruv. taa topka e na na{iot Zoran! Daj mu ja! (Nikakov odgovor.) Site: Kakov vol{eben zbor? [arko: Pa. pla~ej}i vo eden glas.) ^i~ko daj mi ja mene topkata! (Nikoj ne odgovara. Zo{to pla~ete? Praseto: Topkata na Zoran padnala vo drugiot dvor. }e se slu~i ne{to lo{o. gruv. navednati na ogradata. Eden ~i~ko ja zel.) Daj mu ja koga ti velam. so grb kon publikata. Mu ja barame. ~i~ko.) Daj ja topkata-a-a! (Po~nuva da tupka so {epite i da pla~e. zar ne go znaete?Jas }e se obidam da ja zemam. Zoran: Toj ne mi ja dade mene. koga me nema. Praseto (Vleguva tr~aj}i zadi{ano). sega jas }e mu ja pobaram. Ma~eto: (pla~ej}i) Na Zoran topkata mu padnala vo drugiot dvor. gi gleda eden moment. Eden ~i~ko ne saka da ja dade-e-e! Praseto: Zatoa li ste dignale tolkava vreva? Eve. ta decata ne mo`at da zaspijat. a tuka site pla~at po topkata. Ajde. Zoran pla~e! Mjau! (Nikakov odgovor. Kakov e toj koncert! Tolkava vreva ste krenale.) [to? Ne ~uv {to re~e! (Nikoj ne odgovara. a toj ne ni ja dava i tolku! [arko: Taka li? A mu go rekovte li vol{ebnoit zbor? (Site se vrtat kon [arko. da se obideme site! (Ka~eni na klupata. Zoran i petelot se pridru`uvaat).

Eh. pa }e se uverite! (ZAVESA) Narodna pesna Go pratile dedo na planina. . Zoran: Pa. bre. deca. razbravte li koj e toj zbor? Da! Vol{ebniot zbor e „Molam”.) Zo{to tokmu tebe ti ja vrati? [arko: Mi pomogna vol{ebniot zbor.. pred klupata). lo{ dedo bre. (Se ka~uva na klupata. koj e toj zbor? [arko: (Se vrti kon publikata.) Eve ja! Petelot: Da. eve ja topkata! Ma~eto: Najposle.. Zoran: (Skoknuva radosno.[arko: ]e vidime. lo{ dedo bre. Me~kite da go izedat. Eh. Me~kite da go izedat. bre. navistina. obidete se i vie. Praseto: (Se vrti kon [arko.)^i~ko dajte mi ja topkata .) Vie. Go pratile dedo na planina. Ve molam! (Odedna{ topkata skoknuva.

Eh. A i Ru{ka ne gi saka ~istite deca i `ivotnite. Ku~eto i ma~eto begaat koga taa }e im se pribli`i. sivata sviwa. igra vo kalta kraj potokot. bre. decata ne igraat so nea. NE^ISTA RU[KA (Teatar so senki) FIGURI: Dve devoj~iwa (ednoto .) . A taa sekoga{ ja fali. pol`av. 1 Slika RASKA@UVA^OT: Ru{ka ne saka da se mie: studena bila vodata! Bega od ~e{elot: ja kornel kosata! Go mrazi sapunot: {tipel vo o~ite! I s# taka: ~etkata bockala. (Na scena vleguvaat Ru{ka i sviwata. Kaj potokot e nejzinataa dobra drugarka. lo{ dedo bre. kopriva i petle. Bega od niv i {eta sama po nivite. Ete go dedo kaj ide. sviwa. Eh. drugoto . krpata go grebela liceto! Ne~ista. grmu{ki i poto~e. Polna mu torba so me~iwa.ubavo oble~eno i so is~e{lana kosa). SCENA: Poljanka so cve}iwa. pa nikoj ne ja saka. bre.neuredno so ne~e{lana kosa. Polna mu torba so me~iwa.Ete go dedo kaj ide. nemiena i ne~e{lana. e`. majka. I koko{kite ne sakaat da se sretnat so nea. se krie vo grmu{kite. lo{ dedo bre.

daleku od site.SVIWATA: Gru-gru! Ela Ru{ke. Ru{ka go sretna pol`avot Vle~ko. gi krena visoko rogovite i izvika: POL@AVOT: Sedum dena jas se vle~am. ti so mene da go trie{! . od majka se Ru{ka krie. da ti re~am: sapun sakam da ti bidam. Toj se izraduva koga ja vide. Eden den petelot Crvenko-Zdrvenko ispea za Ru{ka vakva pesna: PETLETO: Ku-ku-ri-gu-u-u! Za da ne se ~e{la. mie. doa|am! SVIWATA: Ti si Ru{ke najubava od site devoj~iwa! RASKA@UVA^OT: Na Ru{ka i se dopa|aat ovie pofalbi i se trudi i taa da bide kako debelata siva sviwa. RASKA@UVA^OT: Pesnava site ja nau~ija i site ja peat. Da te vidam. Kaj potokot mal. I edna{. tebe Ru{ke da te vidam. vo nivata. Kako da ja ~ue koga sekoga{ e sama. Za Ru{ka razbraa i `ivotnite po nivite i po grmu{kite. Samo Ru{ka nikoga{ ne ja ~ula. Koga lice }e si mie{. da si poigrame vo kalta! Grugru! RU[KA: Eve me. tamu dru{ka taa ima: debelata siva sviwa {to le`i vo kal.

Ne pomina ni desetina ~ekori. koga i go slu{na. RASKA@UVA^OT: Se ispla{i Ru{ka u{te pove}e koga si zamisli kako e`ot se ka~il na nejzinata glava i i gi zabil svoite ostri bocki vo ne~e{lanata kosa. „Of. Dolgo. No. glasot E{ko-Me{ko se odvitka. a so bosite izvalkani noze zgazi vo koprivata {to raste{e vo senka. tr~a i piska. ja skri svojata glava vo maj~iniot skut.RASKA@UVA^OT: Se strese Ru{ka koga gi slu{na Vle~kovite zborovi. da ti slu`am. tr~a kolku {to mo`e.Tr~a. RU[KA: Lele mamo! Lele mila mamo! RASKA@UVA^OT: Majka i go ~u nejzinoto pla~ewe i brzo izleze od ku}ata. dolgo se trese{e. Ru{ke. Vo tr~aweto za malku }e padne{e vrz e`ot E{ko-Me{ko. Nozete vedna{ i se vcrvea. kako perce jas sum lesna }e ti bidam krpa ~ista! RASKA@UVA^OT: Koga go slu{na ova Ru{ka. kako da stapnala vo ogan. A Ru{ka. of!” . olcka{e i niz solzi govore{e: . celata rastreperena. zemi me so tebe Dru{ke. Koga si pomisli kako po liceto i te~e ligava pena od pol`avot i kako negovite rogovi se lepat na nejzinote obrazi. stana brzo i potr~a doma. ja krena svojata mala dolgnavesta glava i veselo re~e: E@OT: Jas sum E{ko bocliv Me{ko! Poln grb tenki bocki nosam. Mnogu sakam so tebe da dru`am. KOPRIVATA: Iskorni me mene Ru{ke. za{to be{e upla{en od brzite ~ekori. za tvojata crna kosa. A koprivata se zani{a i prozbore. se zgrozi i po~na da bega. so polno crni dolgi igli. Ispiska silno i potr~a brzo. of. kako ~e{el.Toj be{e sklop~en kako topka.zastenka Ru{ka i od bolka sedna na zemja i po~na da gi ~e{a nozete.

.) RASKA@UVA^OT: I od toj den Ru{ka be{e sekoga{ izmiena. Ja zasakaa decata. da me ~e{la{ i da me bawa{. ne te dava na tie gnasni ne~isti `ivotni.i odgovori Ru{ka. MAJKATA: Ne te dava mama. Sakam i jas da bidam kako site deca. O. le-le-e! RASKA@UVA^OT: Majka i se ~ude{e na nejzinite zborovi i samo ja gale{e ne`no po grbot. is~e{lana. sakam sapun i voda ~ista. SVIWATA: Sega Ru{ke ne si mi ubava. Ne pla~i mila Ru{ke! RASKA@UVA^OT: Se smiri malku pa potoa i raska`a na majka si za s# {to stana denes na nivata. RU[KA: Da me mie{ mamo. (Povtoruva nekolku pati. Samo sviwata naluteno gruvna koga ja vide takva. ~ista i ubava.RU[KA: Ne sakam mamo pol`av da me mie. Gru-gru! RASKA@UVA^OT: „Za tebe i ne sakam da su ubava!” . ne begaa od nea ~istite doma{ni `ivotni i site velea: „Ru{ka e mnogu ubavo devoj~e”. se svrti brzo i otide kaj drugite deca. Ne sakam e`ot da me ~e{la i koprivata da mi bide krpa ~ista.

a ma~eto si go pribira sanda~eto i si zaminuva. ~okoladen. Izleglo me~eto da se pro{eta.) Raska`uva~ot: Sednalo me~eto na trevata da se odmori. {lapka od zadovolstvo i jade sladoled od sanda~eto. daj mi sladoled! Ma~eto: ]e ti dadam. prijatno! Mojot sladoled e vkusen! Me~eto: ^udesen sladoled! @alam {to e malku! Mo`am da izedam pet takvi porcii. sladoled! Koj saka sladoled? Mle~en. ja stava muckata vo nego.BOLNOTO ME^E Raska`uva~ot: potskoknuva i pee. Ma~eto: Sladoled prodavam. Zabele`alo deka kon nego ide edna ma~ka {to prodava sladoled. (Go otvora sanda~eto. bez ~evli si odam jas! (Pesni~kata se povtoruva nekolku pati. Kolku saka{? Me~eto: Daj mi go celo sanda~e. Odi. Zemi si go sanda~eto i parite! (Me~eto stanuva. od jagoda sladoled! Me~eto: (Se svrtuva kon ma~eto.) .) Ma~eto: Kasni si me~e. Me~eto: Nema ve}e stud i mraz.) Molam. Me~eto odi kon ridot.

ma~e! (Pee. me~e! Da ozdravi{ brzo! ]e dojdam da te vidam! (Zaminuva.Tamu brzo }e te izlekuvaat. pristignuvaat pred Zaja~eto: Doktor [arko. [arko: Dobro e {to si go dovel. Zaja~eto: [to ti e me~e? Me~eto: Oh. Raska`uva~ot: Zaja~eto i me~eto bolnicata kade gi ~eka doktorot [arko. se razbolev! Mnogu mi e lo{o! Zaja~eto: (Go gali me~eto. tu. mnogu jadev.Ma~eto: Do gledawe.) Do gledawe. Go vozi avtomobilot i sviri „tu. Jas }e go izle~am brzo.tu. (Legnuva i stenka. tu!”. le`i i stenka. se razbolev! Sigurno od sladoledot. A me~eto. primi go ovoj bolen.) [arko: Koj e bolen? Zaja~eto: Me~eto e bolno. i grloto me boli! More. se pribli`uva do ma~eto i go pra{uva. {to te boli!? Me~eto: Grloto me boli! . me~e! Me~eto: Do gledawe. ne mo`am da stanam! Zaja~eto: Jas }e ti pomognam. bez ~evli si odam jas! [to mi stana? Studeno mi e (ka{la). (Zaja~eto i [arko mu pomagaat na me~eto da legne na krevet. Me~eto stenka od bolki). Sleguva zaja~eto od avtomobilot.tu”. Zapira i sviri u{te posilno: „tu. me~e! ]e te odnesam vo bolnica. Stanuvaj! Me~eto: Oh .) Le`i mirno.) Ne pla{i se. Zaja~eto: (Sednuva vo avtomobilot. (Zaja~eto i me~eto izleguvaat od avtomobilot i im se pribli`uva doktorot [arko. (So maka go kreva i go ka~uva vo avtomobilot. jas }e vozam bavno.) [arko: Ka`uvaj me~e.) Nema ve}e stud i mraz.) Raska`uva~ot: Pominalo ottamu zaja~eto so avtomobil.

[arko: [to ima Maco. Da stavime toplomer.. da po~nam da te lekuvam..[arko: Ti. no nemalo {to da pravi. da ne si se razbolela? Ma~eto: Ne. ama gor~i! [arko: Ako saka{ da ozdrave{. sigurno od tvojot lek. sega spij! Raska`uva~ot: I me~eto zaspalo. me~e. sigirno si jadel mnogu sladoled? Me~eto: Ne. se istegnalo i zapealo: „Nema ve}e stud i mraz. ne. aj. Samo edno sanda~e. pij. [arko: Aj. [arko: Taka.) Poka`i mi go grloto! Ka`i: a-a-a! [arko: Dobro. koj u{te bara bolnica? A. Daj go toplomerot! Ti. Doktor [arko go pokril so }ebiwa. bez ~evli si odam jas! “ [arko: Kako si me~e? U{te li te boli grloto. Raska`uva~ot: Sednalo ma~eto da po~eka da se razbudi me~eto. Eve. [arko: Ubavo si napravila Maco! Samo tivko. [arko sednal do krevetot . Ma~eto: Me~e saka{ li u{te sladoled? . doktor [arko. toa e ma~eto. da ne go razbudi{ me~eto. Me~eto: S# mi pomina. Me~e. Ajde. ima{ visoka temperatura. Lo{o e da si bolen! Me~eto go ispilo lekot. aj. ispij go ovoj lek! Me~eto: Uf. me~e. zdrava sum! Zaja~eto mi ka`a deka me~eto le`i bolno i jas dojdov da go vidam. (Mu stava na me~eto toplomer pod mi{ki. iako e gor~liv. Me~eto nabrgu se razbudilo. Raska`uva~ot: Me~eto ne sakalo da pie gor~liv lek. No. ba{ mnogu.

gustite {umi. mo`e{ da si odi{.) Tatkovina Rano esensko popladne. Me~e. (Site se ka~uvaat.Me~eto: Ne blagodaram! Napolno sum sit! Raska`uva~ot: Vo toa vreme zaja~eto stignalo do avtomobilot. toa }e te odnese doma! Zaja~eto: (Izleguva od avtomobilot. zemjata na koja go sadime i `neeme `itoto. I {to nau~i Simone. Prespanskoto i Dojranskoto Ezero. avtomobilot se rasipal i ne mo`el da se pomrdne. visokite vrvovi na planinite. Ka~ete se site vo avtomobilot. zelen~ukovite i ovo{nite gradini. Me~eto: Ne gri`i se zaja~e. Izleglo zaja~eto i legnalo pod avtomobilot da go poprava. pa. Me~eto go turka avtomobilot odzadi i ja pee svojata pesna. u . pesnata na pticite. Zar seto toa treba. Simon i dedo mu se {etaat vo parkot. [arko: E. vidi vaka dedo. ti. da go zapametam. star ~ovek. Dedoto: Simon. Ohridskoto. Site }e ve odnesam. Treba da go dadam vo rabotilnica na popravka. Mnogu seriozna tema. Simone mnogu mi nabroi.. . glavniot grad Skopje i drugite gradovi i sela. No. {to u~evte denes v u~ili{te? Simon: Denes u~evme za na{ata tatkovina. Eve go avtomobilot na zaja~eto.. Dedoto: U. ti mi pomogna mene. a jas }e ti pomognam tebe. Tatkovina ti e sonceto {to ni gree. no ne znam kako da go odnesam. Dedoto: E. ako si ve}e zdravo. a najmnogu od s# detskiot xagor i smea. jas. u. qubovta i dobrinata na narodot.) Avtomobilot mi se rasipa. za tatkovinata? [to e toa tatkovina? Simon: (mnogu seriozno) E.

toa e mnogu ednostavno. Site {to se rodile mene stasaa. so eden zbor. BABA I VNU^E Vnu~eto: Zo{to babo ima{ pobelena kosa na tvojata glava? Zo{to babo odi{ so navednata stava? Babata: Godinite milo vnu~e ve}e me vjasaa. tr~av isto kako tebe. Se rodi tvojot tatko.toa e Makedonija. I mene mojata majka me lula{e kako bebe. pa sopruga na tvojot dedo.Simon: Dedo. . go odgledav ko rosno cve}e i koga mislev deka }e zdivnam malku. vidov deka godinite nate`nale ve}e. pa bezgri`no skokav. Potoa bev li~na moma. tatkovina .

PRIJATELSTVO Edna prikve~erina. U`ivaj}i vo prirodata. ve}e ni{to ne gleda{e pred sebe.Sonceto zao|a i celiot zapad ima rumena boja. si re~e: poleka zao|a{e. stavaj}i gi racete pod glava. . mravkata zaspa. koja cel den rabote{e. No nabrgu se stemni i koga se razbudi. Sega ne znae{e kako da se vrati doma. Go simna svojot tovar i se namesti pod ven~eto na mirizlivoto cve}e. Ja slu{na edna svetulka i poita da i pomogne na mravkata. a go slu{am i `uborot na potokot vo blizina. ]e se odmoram malku pod ovoj cvet.Kolku sum umorna. Taa po~na da vika na pomo{.Toplo e i cvetot go {iri opojniot miris. . . .Se stemni. dodeka sonceto mravkata.Ne se jadosuvaj! Jas }e ti pomognam! So svojata svetlina }e ti go osvetluvam patot.Zdravo prijatel~e! [to se slu~ilo? .Kolku ubava kve~erina. pa zalutav. Sega ne znam da se vratam doma. .

prijatelke.Of.No toa e mnogu.Of. . . Jovica \uri} Zada~i: Opi{i go svoeto drugar~e! Pra{aj go drugar~eto za negovata omilena igra~ka. no i se gostea od slatkata ve~era.Poleka prijatel~e. ni{to ne e toa . Izumiv deka ne znae{ da leta{ re~e svetulkata i go zabavi svojot let. Jas ne mo`am tolku brzo da se dvi`am vikna mravkata.Vlezi prijatel~e! zablagodaram. . I taka mravkata i svetulkata stanaa golemi prijateli.Ni{to bez pomo{. a mravkata po nea. .re~e svetulkata. Nabrgu stignaa do mravjalnikot. prijatel~e . prikazna! [to ti se dopa|a kaj tvoeto drugar~e? . jadewe. Svetulkata trgna napred.re~e mravkata vo eden moment. izvini me.. Sedea razgovaraj}i. .Ti blagodaram prijatelke! Ne znam {to }e storev bez tvojata pomo{. Prijatelstvoto e najgolemoto bogatstvo. . Sakam da te nagostam i da ti Mravkata i svetulkata ostanaa do dolgo vo no}ta. igra.

GLASOT NA RASKA@UVA^OT TRI [EST (Pred zavesata se slu{a sonceto. MORKOV^IWA . DOMAT^IWA . Zede motika i trgna da si odbere plodna zemja kraj gorskata reka. Nabquduvam interesni raboti. Vo po~etokot na ovaa prolet. Denes sakam da vi raska`am edna slu~ka {to ja imav videno. ZELKI DEVOJ^IWA. Po~nuva da raska`uva. E[KO. tuku rabotliv zajak. SONCE .[EST DE^IWA.TRI DE^IWA I DEVOJ^IWA. koj re{i da si napravi zelen~ukova gradina. Taka se vika i ne e kakov bilo. vo edna gora go vidov Zajko Bajko. visoko na neboto od kade {to ja gledam celata zemja.) Dragi deca.Ka`i ne{to ubavo za nego! Raska`i slu~ka vo koja ti pomognalo ili ti si pomognal na nekoe drugar~e! ZDRU@ENA RABOTA Lica: ZAJKO. (Poleka se kreva . patot po koj minuvam sekoj den jas se nao|a visoko.

) Jas sum zaj~e kokoraj~e. trop. sadam zelki. Kopam kako nikoj drug. ti primi me za drugar. Pla{livo i nedoverlivo si ja podava glavata. Sednuva. Vo prviot moment Zajko Bajko se krie zad penu{ka. Izleguva vslu{an vo pesnata na E{ko. kop. trop. kop. kop. da si imav pomo{nik! (Od grmu{kata se slu{a glas. jas si kopam vezden vaka: kop. . Na sredina od prvata lea ~uvstvuva umor. sadam luk. a u{te do sredinata na prvata lea ne sum do{ol! Te{ko e sam da raboti{. (Kopa. trop. kop. Pokraj reka. Izleguva E{ko so motikata i pee.) . bar. pokraj lea.) Zajko jas sum E{ko star.zavesata i se gleda {umska poljanka. trop.Se umoriv. Po taktot na pesnata Zajko doa|a so ritmi~ki figurativni potskoknuvawa. trop. imam mnogu vredni race. kop. E.trop.

Zemi me za drugar E{ko! Soglasen sum dvajcata da rabotime i zelen~ukot da si go delime po ramno. Eh. (Gleda kon neboto).Pogledni E{ko. Zajko. za esen.Dobar den. . .Samo ja po~navme. Primete me da rabotam so vas! Trojcata }e ja zaseeme gradinata. E{ko nekoj doa|a kaj nas.) . Zajko! Go slu{nav va{iot razgovor i re{iv da Vi pomognam. U{te mnogu treba da se potime. E{ko.Zaedno }e plevime. (Na pesni~kata br. si sobiram seme jas. dobar den.Samo od kade }e zememe semiwa? . .Semiwa li veli{? Jas sosema zaboraviv deka nema semiwa. nosi sre}a. ubava }e stane na{ata gradinka. 2 Zajko Bajko i E{ko ja prekopuvaat gradinata. no plodovite na esen }e gi delime bratski.Taka li e? Popusto rabotevme! .Se soglasuvame.Pogledni. radosen. . Vreme e da seeme. nosi den. Se soglasuvate li? . Daj gi semiwata! .Mravkata! . . za na gozbi i de~iwa za vas. zaedno }e delime. Trudot dru`en.Doma}inka sum Mravka. kolku lesna i prijatna e zdru`enata rabota! .

) ZAJAKOT: Zaedno rabotevme trojcata. mnogu. a po te{kata rabota sednuvaat da se odmorat. E{ko.Pobrgu dajte gi sestri~ke.) . da rabotam so vas. Zajko i E{ko yirkaat vo nea. veselo se smeat. I morkov~iwa }e ima. (Ja otvara torbi~kata.Semiwa! . drugar~iwa slatki. Rastat zelki. I domati se ovde. . mnogu slatki. Nema ve}e za nas zima.Osamena e te{ko da tr~am sekoj ~as. SITE: S# }e delime bratski. jas sakam. E[KO: Zaedno }e polevame i }e plevime. MRAVKATA: Naesen bogat plod }e se rodi tuka. jadri zelki srede lea zreat. za{to vremeto ne ~eka! (Ja posejuvaat gradinata. Zajko.

Te molam. a lisicata vlegla vo ku}i~kata. Odelo po patot i pla~elo. Ogrealo sonceto i ku}i~kata od mraz se stopila. {to ne odi{! Izleguvaj! Ku}i~kata e moja! Zaja~eto zaplakalo i izleglo od svojata ku}i~ka. pu{ti me da preno}evam vo tvojata ku}i~ka! Zaja~eto se slo`ilo i ja pu{tilo da preno}i.se soglasilo zaja~eto. Do{lo prolet. .Ajde. LISICATA I PETLETO Si bile edna lisica i edno zaja~e. zaja~e da napravime dve ku}i~ki edna do druga i da `iveeme ubavo kako prijateli.Dobro Liske! . a lisicata ku}i~ka od mraz. Go sretnalo ku~eto i go pra{alo: .ZAJA^ETO. sednala do }umbeto i izvikala: . Eden den Lisa mu rekla na zaja~eto: . zaja~e. Ostanala Lisa bez ku}i~kata. Taa oti{la kaj zaja~eto i go zamolila: . Zaja~eto sobralo kora od drvja i si napravilo drvena ku}i~ka.[to stoi{ tuka.

Ne }e mo`e{ ni ti! . ne mo`e{.jas vedna{ }e ja izbrkam.av. oti ako stanam ni vlakno nema da ti ostane na ko`ata! Ku~eto se ispla{ilo i izbegalo vo {umata.Zo{to pla~e{ zaja~e? . ne me luti.rekla me~kata .]e vidi{.Ne pla~i zaja~e .Imav drvena ku}i~ka.Ne. Me zamoli Lisa da ja pu{tam vnatre da preno}eva. ku~eto ja brka{e.. Jas ja pu{tiv.M-m-m! Izleguvaj od ku}i~kata na zaja~eto! .Av.Ne. . ne }e mo`e{ da ja izbrka{! .Ne pla~i zaja~e . a Lisa od mraz. av! Izleguvaj Liso nadvor od ku}i~kata na zaja~eto! A lisicata odvnatre mu odgovorila: . jas }e ja izbrkam! Do{lo ku~eto do ku}i~kata i po~nalo da lae: .Kako da na pla~am . a Lisa od mraz. . Jas ja pu{tiv. . a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka.Imav drvena ku}i~ka. no ne mo`e{e da ja izbrka. .jas vedna{ }e ja izbrkam.Kako da na pla~am .Ne me vikaj.mu odgovorilo zaja~eto. Zaja~eto prodol`ilo da pla~e. }e ja izbrkam! Do{le do ku}i~kata i me~kata silno zamumlala: . .mu reklo ku~eto .Zo{to pla~e{ zaja~e? .]e vidi{. Lisa me zamoli da ja pu{tam vnatre da preno}eva. Na patot go sretnala me~kata i go pra{ala: . . a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka.mu odgovorilo zaja~eto.

da pleska so kriljata. Me zamoli Lisa da ja pu{tam vnatre da preno}eva. Izleguvaj.A lisicata odvnatre i odgovorila: . nadvor! A lisicata odgovorila: .go pra{alo petleto. no i taa ne mo`e{e da ja izbrka. -Imav drvena ku}i~ka. a Lisa od mraz. taa Lisa! Smiri se. tebe Liso }e te kosam. pa ne }e mo`e{ ni ti da ja izbrka{? .Eve. ne mo`e{: ku~eto ja brka{e . zaja~e? . jas. me~kata ja brka{e. Silno izvikalo: . sednalo na edno trup~e i nata`eno razmisluvalo. a taa vleze i me istera od mojata ku}i~ka! . Zaja~eto ostanalo samo. ne pla~i zaja~e! Jas vedna{ }e ja isteram.reklo petleto. so crveno bajra~e i so kosa na ramo.Sega.Ah. da go oble~am ko`uv~eto! .E. da gi obujam ~evlite! Petleto u{te posilno izvikalo: .Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam. Koga se dobli`ilo do ku}i~kata.Zo{to pla~e{.Ne me vikaj . ne me luti . Liso. nadvor! Lisicata se ispla{ila i rekla: . Liso. tebe Liso }e te kosam! Izleguvaj. sega. vlakno nema da ti ostane na ko`ata! Me~kata se ispla{ila i pobegnala.Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam. . oti ako ti stanam. petleto po~nalo da udira so nozete. Jas ja pu{tiv.Ne. . Odedna{ se ~ulo: „Kukurigu!” Toa bilo petleto so `olti ~izmi~iwa.ne ja izbrka. }e ja izbrkam! . -Kako da na pla~am -mu odgovorilo zaja~eto.

ripnala od prozorecot i izbegala daleku vo {umata.re~e laleto . Pobrzaa kaj nego i qubezno go zamolija: . otvori ni gi liv~iwata da se skrieme od do`dot! . Do`dot s# posilno vrne{e. Koj ja izbrkal lisicata od ku}i~kata na zaja~eto? TRITE PEPERUTKI Tri peperutki . . I odletaa. Za kogo se raska`uva vo prikaznata? 2. Peperutkite zabele`aa crveno lale.re~e belata peperutka. .Petleto izvikalo u{te posilno: .bela. nadvor! Lisicata se ispla{ila.Ako ne gi primi{ i moite sestri~ki. crvena i `olta.Belata peperutka }e ja primam .no crvenata i `oltata ne mo`am.Tie brzo odletaa kon krupnite cvetovi na laleto vo gradinata. [to se dogovorile lisicata i zaja~eto? 3.Kukurigu! Jas na ramo kosa nosam.Bel krinu. Izleguvaj. ti blagodaram na gostoprimstvoto . tebe Liso }e te kosam. (ruska narodna prikazna ) Odgovori na pra{awata: 1. Liso. gi fati do`d na livadata. Koj se obidel da ja izbrka lisicata? 4. I taka zaja~eto i petleto ostanale da `iveat zaedno vo ku}i~kata.

Mo`e da vleze{ samo ti. Vedna{ gi rastera oblacite. [to se slu~ilo so peperutkite koga zavrnalo do`d? . .Dobro lale. otkolku da gi ostavam svoite sestri na do`dot navredeno odgovori `oltata peperutka.Dobro lale. Si igraa do ve~erta. Trite peperutki prodol`ija da letaat. Koga sonceto zajde si se vratija doma i izmoreni. slatko zaspaa.Neka vleze crvenata. Ovoj razgovor go slu{na sonceto.. dozvoli ni da se zasolnime vo tvojata ku}i~ka! Do`dot }e n# namokri. dozvoli ni da se zasolnime vo tvojata ku}i~ka! Do`dot }e ne namokri! . ti blagodaram na gostoprimstvoto. . za tvoite sestri~ki nema mesto.Toplo ogrea i im gi isu{i krilata na peperutkite. . Za kogo se raska`uva vo prikaznata? 2. . Se pribli`ija do `oltoto lale i `oltata peperutka go pra{a. tvojata za{tita ne ni e potrebna. (germanska prikazna) Odgovori na pra{awata: 1.Tie odnovo letnaa kon livadata. A do`dot s# posilno vrne{e.Ako ne n# primi{ site tri. I site tri letnaa. Podobro zaedno da umreme.Ako ne gi primi{ i moite sestri~ki. za belata i `oltata nema mesto.

U~enicite igraa so kuklite. . Toa gi pogali kosite na u~enicite {to navednati nad zelenoto sanda~e vo prirodnoto kat~e. gri`livo gi popravaa krevkite liv~iwa na cve}eto. koe sami go nasadile. Potoa son~evite zraci trgnaa kon kuklenoto kat~e. Vo sekoja u~ilnica be{e veselo i interesno. razgovaraa i peeja. Sonceto se ogleda na ~istoto staklo na akvariumot vo koj se brkaa dve crveni nemirni rip~iwa i go pozdravi male~koto papagal~e vo kafezot. kade obi~no igrite stanuvaa veseli. Sonceto se nasmevnuva{e na mom~iwata koi zaedno gradea kuli od drveni kocki.SKR[ENATA KUKLA Sonceto veselo gree{e i yirka{e vo {irokiot otvoren prozorec na u~ili{teto.

No . se navedna. doterana isto kako nova kukla. Toga{ vleze nastavni~kata. Sigurno videlo ne{to neprijatno. U~itelkata izleze. koga sonceto pak yirna vo prozorecot na u~ilnicata. i papagalot veselo skoka{e niz kafezot. vo kuklenoto kat~e be{e pusto. Qupka ja grabna kuklata i vikna: . . Navistina grade`noto kat~e be{e tamu i prirodnoto kat~e se zelenee{e. Drugiot den. Qupka ja stisna u{te pojako drugata raka na kuklata i ja zavrte kon sebe. taa e moja! I... gi sobra ve|ite i se skri zad najbliskiot oblak. Navamu-natamu. racete na kuklata se skr{ija! Ednata ostana kaj Qupka..Moja e. . Potoa gi naredi u~enicite za pro{etka i gi odvede vo park~eto. Naedna{.. daj mi ja. ja zede skr{enata kukla i ja zaklu~i vo {kafot.No naedna{ nasmevkata na sonceto ja snema od liceto. tres. bu{avi i luti. a Qupka i Verka ne smeeja da gi krenat glavite od sram. Vo u~ilnicata ostanaa samo Qupka i Verka. Od kutijata izleze popravenata rozova. nema da ti ja dadam! A Verka kloca{e so nogata i vika{e: -Ne e tvoja. moja e. mu se pri~ini u~ilnicata nekako izmeneta.Na{ata kukla! .se poglednaa Qupka i Verka. gi iskara dvete nemirni u~eni~ki. Naedna{ nekoj tropna na vratata. Decata ta`no poglednuvaa natamu. i ripkite se brkaa vo akvariumot. . navamu-natamu. Po nekolku minuti taa se vrati vo u~ilnicata so golema kutija vo racete i nabrzina ja otvori.. Verka uspea da ja fati ednata raka na kuklata i da ja zavrti so seta sila. Navistina.. kuklata padna na podot.se izraduvaa u~enicite i veselo gi prodol`ija zanemarenite igri. drugata kaj Verka. trgaa dvete namurteni devoj~iwa. kako {to se grabaa.. Rozovata kukla ja nema{e.Na{ata kukla! . tamu stoeja Qupka i Verka namurteni.

tie cela zima i zboruvaa mnogu ubavi raboti za sonceto i zatoa posaka da go vidi toj princ na kogo tolku mnogu . gri`livo ja stavija vo kuklenoto kat~e i si vetija deka zaedni~kite predmeti i igra~ki vnimatelno }e gi ~uvaat. kako svoite o~i.Tie ja zedoa vnimatelno. Doa|a{e sonceto i i se zakanuva{e deka }e ja stopi. zatoa {to tie se od korist i za radost na site. No. Za {to se raska`uva vo prikaznata ? 2. Zatoa gi pribra partal~iwata od zaostanatiot sneg. [to se slu~ilo so kuklata ? 4. [to se dogovorile dvete drugarki sledniot den? PRVOTO KOKI^E Zimata ve}e ne mo`e{e da ostane. go javna severecot i zamina vo postudenite predeli. pa ne saka{e da se razdeli. Odgovori na pra{awata: 1. Vo tekot na zimata taa se sprijateli so eden suv list i so eden `elad. na edna snegulka ne i se ode{e. Osven toa. Okolu {to se skaraa Qupka i Verka? 3.

. ja dopre snegulkata i taa se pretvori vo ne`no cvetno yvon~e. Kakvo .i se javi sonceto. koga lu{pata se otvorila. od nea se pojavilo edno golemo. [to raska`uva legendata za nastanuvaweto na koki~eto? 2.Ne `alam {to }e se stopam sega.. . Odgovori na pra{awata: 1.mu se raduvaa i mu se voshituvaa listot i `eladot.i vikna zimata. Izvela tri ubavi paj~iwa. koga ja vidov ovaa ubavina.Kolku li boi ima tuka? .voodu{eveno vozdivna snegulkata .. Najposle. . }e mu naredam na severecot sosema da te zaledi! . . . No snegulkata ne saka{e da izleze.Ne. sonceto yirna niz grankite i ja natera da bega.Ako ne me poslu{a{.Izleguvaj ottuka! . .. [to najmnogu ti se dopadna vo raskazot? GRDOTO PAJ^E Edna pajka le`ela na jajca. Ottoga{ mnogu sitni beli cvetovi na krajot od sekoja zima prvi go pre~ekuvaat i go pozravuvaat sonceto. [totuku zimata se podgotvi neposlu{nosta da ja kazni so severecot. No ~etvrtoto nikako ne izleguvalo od jajceto. grdo paj~e. Koga zimata po~na da go sobira partalaviot sneg. taa se skri pod suviot list..prodol`i da se zakanuva.Ti mi se izraduva i zatoa }e te nagradam! Zrakot izgovori nekolku vol{ebni zborovi. blagodarno i sre}no od pofalbata. nema da umre{! .

Eden den slu~ajno udrilo vo vedroto mleko. Koga majkata pajka videla deka nejzinoto kutro paj~e do`ivuva tolku navredi. Jatoto divi pajki ne go primilo. Selanecot imal dve deca. samo i bez dom. . no paj~eto i natamu bilo osameno. paj~eto po~nalo da pravi {teta niz ku}ata. .izvikalo toa presre}no. Vo barata s# trgnalo po staro. skrieno i daleku od site. Se izraduvalo. nasekade go izbegnuvale poradi negovata grdost. Kade i da trgnelo. Toa bile najubavite lebedi {to gi videlo toa nekoga{ i se zasramilo poradi svojata grdost.Jas ve}e ne sum grdoto paj~e! . tie go viknale i toa zaplivalo po niv. Sekoga{ srame`livo i ispla{eno. Grdoto paj~e bilo ta`no i osameno. Edna{ paj~eto zabele`alo dostoinstveni lebedi. Tamu }e bide so divite pajki koi. Ma|utoa. a paj~eto stanalo dvapati pogolemo i pogrdo od drugite. . Umiralo od stud i od glad. Site begale od nego. go miluvale i go hranele. iako plivalo isto kako niv i nasekade ja pridru`uvalo majka si. Do{la i proletta. go nahranile. za da go svrti vnimanieto na sebe. bel kako sneg! Sekoja ptica e najsre}na so svoeto jato. Vremeto minuvalo. Go stoplile paj~eto. Doma}inkata go iskarala. go zabele`al eden selanec koj minuval tuka i go odnesol vo svojata ku}a.razo~aruvawe! Toa paj~e bilo sosem poinakvo od svoite bra}a. verojatno. Eden den paj~eto se navednalo nad vodata i go zdogledalo svojot dolg bel vrat i otmenata glava.Jas sum lebed. Do{la zimata. Nikoj ne go gibal. pomalku }e go preziraat. koe padnalo vo bra{noto prigotveno za leb. Divite zajaci se kriele. Paj~eto upla{eno pobegnalo vo barata za da `ivee tamu samo. kako {to toa go pravat site deca so svoite. Tie vo po~etokot mnogu se raduvale. no nabrgu. osobeno voobrazeniot misir. koi vo barata doa|ale da lovat pajki. Majkata se nadevala deka toa so tekot na vremeto }e se razubavi i }e zali~i na drugite. Stanalo plenik na re~niot mraz. Taka ta`no i poti{teno go zanemaruvale duri i lovcite. Site go ismejuvale i pravele {ega. re{ila da go odvede daleku od barata. Za negova sre}a. i ku~iwata. go zaboravile i go zamenile so druga zabava. a kutroto paj~e.

Kako se ~uvstvuvalo paj~eto koga gi zapoznalo drugite lebedi? 5. [to se slu~ilo koga do{la zimata? 4. Opi{i go paj~eto kako izgledalo vo zima. Zo{to paj~eto bilo ta`no? 3.Odgovori na pra{awata: 1. Za {to se raska`uva vo prikaznata? 2. a kakvo vo prolet. DEDOVATA RAKAVICA .

Jas sum Kum~o Vol~o. koj `ivee vo tebe? .gluv~eto Gricko. rakavico. I. koj si? . koj `ivee vo tebe? Videlo gluv~eto nemalo nikogo.A ti. rakavico. koj `ivee vo tebe? .Jas sum zaj~eto Kuso opav~e.zaja~eto Kuso opav~e. . Odel dedo. -Jas .zaja~eto Kuso opav~e.Odel dedo niz {umata.A ti. . koj `ivee vo tebe? . . . .Vlezi. koj si? .A ti. .Jas .Vlezi. vleglo vo rakavicata i ostanalo da `ivee vo nea.`abata Kekerana. .Jas sum Kuma Lisa. Dotr~alo gluv~eto i pra{alo: .Kuma Lisa. itrica. }e `iveeme zaedno! I taka sega bile dvajca vo rakavicata.Rakavico.`abata Kekerana. op-op-op. rakavico. koj si? .gluv~eto Gricko.Jas . koj `ivee kaj tebe? . skok i pra{alo: . a po nego tr~alo ku~eto Murxo. Do{la `abata.Jas . koj si? .`abata Kekerana. rakavico.Vlezi. ete. -Jas . .Rakavico. }e `iveeme zaedno! I taka.Jas .gluv~eto Gricko. -Jas .A ti. itrica.Rakavico.Jas gluv~eto Gricko. odel i ja zagubil rakavicata.Rakavico. nekoj tr~a kon rakavicata i pra{uva: . .Jas . }e `iveeme zaedno! .Jas sum `abata Kekerana. rakavico.Vlezi. Skokalo zaja~eto vo {umata. sega bile trojca vo rakavicata. }e `iveeme zaedno! Sega stanale ~etvorica vo rakavicata. -Jas . Dotr~ala Lisa: . i pra{ala: . .Rakavico. skok.

Koj do{ol posleden? 7.Kuma Lisa.`abata Kekerana. rakavico. Se vratil da ja bara.Hu.Jas . Jas sum Baba Meca. A tokmu toga{ dedoto zabele`al deka mu ja nema rakavicata. rakavicata le`i i se mrda. Koja na red bila lisicata? 6.Vlezi. A vnatre bilo tesno: samo {to ne prsnala rakavicata. zaja~eto. Za kogo se zboruva vo prikaznata? 2.Jas . huuu. Odgovori na pra{awata: 1. . Kade dedoto ja izgubil rakavicata? 3.gluv~eto Gricko. a koj tret? 5. koj `ivee kaj tebe? . [to se slu~ilo na krajot? 8. av.Jas . . koj si? . ja zel rakavicata i trgnal so ku~eto na lov vo {umata.Kum~o Vol~o. do{la do rakavicata i silno zamumlala: .Rakavico. tr~a i gleda. Koj prv ja prona{ol? 4. Dedoto se navednal.Jas . Ku~eto zalajalo: av. `abata. av! Se ispla{ile gluv~eto. Nacrtaj go toj {to do{ol posleden! . Naedna{ se zatresle grankite: odela me~kata.Vlegol i volkot i stanale petmina. volkot i me~kata. . Tr~a. . }e `iveeme zaedno. Vlegla me~kata. Koj ja prona{ol rakavicata vtor. Ku~eto Murxo tr~alo napred. lisicata.A ti. . nemalo kade da se svrtat. . Stanale {estmina.Jas zaja~eto Kuso opav~e. mnogu ste bile. izlegle od rakavicata i se razbegale vo {umata. a vnatre bilo tesno. itrica.

Vistina li e deka mo`e{ da izgori{ duri deset {umi so svojot ognen zdiv? . Elizabeta po~na povtorno da ~uka na vratata. kako {to # dolikuva na princeza. Treba{e da se ma`i za princot koj sa vika{e Ronald. Zmejot go provle~e svojot nos niz vratata i re~e: -A.re~e zmejot. Dojdi utre! Toj ja tresna vratata tolku brzo {to Elizabeta odvaj go spasi nosot.Odi si! Jas sakam da jadam princezi. zmejot go sma~ka nejziniot dvorec.Vistina li e deka ti si najpametniot i najogneniot zmej na celiot svetot? . taka! Princeza! . ne edinstveno {to najde be{e edna hartiena vre}a. Na krajot Elizabeta dojde do pe{terata so ogromna vrata i zapo~na da ~uka na nea. Nasekade bara{e {to da oble~e.^ekaj! .vikna Elizabeta. no denes izedov cel dvorec.Da.PRINCEZATA OD HARTIENA VRE]A Elizabeta be{e prekrasna princeza.Sakam da jadam princezi. So negoviot ognen zdiv ja izgore nejzinata obleka i go odnese princot Ronald.Toa ne be{e te{ko. No. . . za{to zmejot zad sebe ostava{e izgoreni {umi. Zmejot go provle~e svojot nos niz vratata i re~e: . no denes izedov cel dvorec. za `al. @ivee{e vo ubav dvorec i ima{e skapa obleka. Dojdi utre! . . Ja oble~e vre}ata i zapo~na da go sledi zmejot. Elizabeta re{i da go najde zmejot i da si go vrati Ronald.

Sakaj}i da se poka`e. Elizabeta mu {epna tivko: . . Elizabeta re~e: .Fantasti~no . . .Da. be{e tolku umoren {to ne mo`e{e ni da zboruva. Tamu be{e nejziniot princ Ronald! Toj ja pogledna i re~e: . Skokna i go preleta svetot za samo deset sekundi.potvrdi zmejot. Vrati se koga }e bide{ oble~ena kako vistinska princeza! . vistina li e deka mo`e{ da go preleta{ svetot za samo deset sekundi? .re~e Elizabeta.Tvoite ali{ta se navistina ubavi. Zmejot voop{to ne se pomrdna.Zmeju. no ti si glupav. da. Zmejot povtorno dlaboko zede zdiv. kosata ti e celata razbu{avena i nosi{ na sebe valkana hartiena vre}a. Tie nikoga{ ne se ven~aa..re~e Elizabeta.re~e Elizabeta.Zmeju! Zmejot povtorno ne se pridvi`i.Zmeju! Ej! Zmeju!. da.O. Koga se vrati.re~e zmejot. .Fantasti~no . Legna nazemi i zaspa.Elizabeta. i tolku dlaboko vdi{i i isfrli tolku mnogu ogan. Elizabeta go zaobikoli zmejot i ja otvori vratata od pe{terata. {to izgore ne deset tuku pedeset {umi. zmejot u{te edna{ zede zdiv i isfrli ogan tolku mnogu {to izgore sto {umi. i tvojata kosa e mnogu ~ista. Taa mu go podigna uvoto i vikna glasno kolku {to mo`e{e: . . . no ovoj pat od nego ne izleze ni{to. Ti izgleda{ kako vistinski princ. ti si tolku valkana! Mirisa{ na pepel.Ronald .

a i mojata volna tie ja koristat za topla obleka i pokrivka. rabotite ostanuvaat nesraboteni.zar`a ostro na krajot ku~eto.KOJ E POVA@EN Vo eden selski dvor se prepiraa: kowot.se javi ku~eto.se javi prv kowot. e. petleto i koko{kata .Jas sum najva`en . Sekoj od vas vr{i va`na rabota i jas ne bi mo`el bez vas ni{to da rabotam. beee.Kukurikuu . a ima li ne{to pova`no od toa? Ova go ~u stopanot.Jas ja vle~am kolata polna so drva i siot tovar go nosam na mojot grb. Auuu . Duri i moeto meso mo`e da se upotrebi za jadewe.se javi ovcata. . drugari moi.Golemi falbaxii ste vie . .Vistina e toa {to veli kowot .[to }e se slu~i ako nekoga{ lo{iot volk se nastravi i posaka da si kasne mevce. Zna~i. . ku~eto. Zatoa kowu ne mo`e{ da re~e{ deka si pova`en od mene. a toa e polno so vitamini. Ja ~uvam ku}ata od neprijateli. bez mene tie ne mo`at da `iveat. a ako ne se stane navreme.Jas mu nosam na stopanot jajca i od moite jajca se izveduvaat mali pilenca. . jas sum va{iot najveren drugar.Koj }e go razbudi nautro stopanot ako ne sum jas. Site vie podednakvo ste va`ni. beee! . a od moeto mleko lu|eto pravat polno mle~ni proizvodi. . . I sega da ve pra{am jas ima li ne{to pova`no od toa?! U{te ne be{e zavr{ilo petleto koga od nekade se raskokodaka koko{kata: .No {to bi pravele lu|eto bez mene? Jas im davam mleko. jas sum najva`en.zakukurika petleto od edna granka. . . ovcata. eee. Bez mene ni{to ne se mo`e. a i lisicata mo`e da posaka pile ili koko{ka?! E. pa re~e: . a jas gi ~uvam i gi u~am.Bez potreba se raspravate.

mravkite ne znaeja za odmor: sobiraa semiwa. i nie ne bi mo`ele da `iveeme bez tebe. Eden studen zimski den.izusti [tur~o Mrzlivko. . pa dojde zima. gi nosea vo svoite podzemni domovi.@ivotnite se poglednale i rekle: .A {to prave{e letoska? . Letoto mina. . [TURECOT I MRAVKATA Dodeka be{e leto. Mravkata. koja so golem trud rabotela za da prezimi. u`ivaj}i vo plodovite na svojata neumorna rabota od celo leto. na zemjata. bez da zdivnat. . V leto }e ti se odol`am .i mu ja tresna vratata pred nos.Ako e taka .mu re~e mravkata . {arena i vo letnata `ega nasekade se slu{a{e crcoreweto na {turcite koi ja peeja svojata `ivotna radost. ostavaj}i go nadvor da yemne gladen. primi me vo tvojot dom i daj mi ne{to da kasnam za da pre`iveam do prolet.Letoska? Svirev i peev! . nekoj tropna na vratata na edno semejstvo mravki. Zavrna i sneg. Vrednite mravki si `iveeja sre}no i veselo vo svoite topli domovi. A. bobinki i tivko.toga{ zimava igraj! .Te molam. go pra{a: . tro{ki. zrnca.Taka e. [tur~oto Mrzlivko gi gleda{e rabotlivite mravki i im se smee{e mislej}i deka ne znaat da u`ivaat vo `ivotot i vo letoto koe sekomu daruva toplina i zreli plodovi. Majkata mravka otvori i na pragot go vide izglednetiot i izyemnat [tur~o Mrzlivko. bez vreva. onoj istiot koj celo leto svire{e po livadata i se potsmeva{e. mina i esenta. dolu. prirodata be{e ubava.odgovori [tur~o Mrzlivko.

tato kade otide Sne{ko {to go pravevme pred nekoj den? Tatkoto: Otide vo zemjata da gi povika cve}iwata. ]e padne sneg i povtorno }e napravime Sne{ko.. trevkite. a na Sne{ko mu stana toplo. a po zlatnata esen }e dojde zimata. vetreto Razvigor~e. no sega sonceto po~na posilno da gree. mirizliva. A sega pojdi nadvor! Mi se ~ini deka na vratata tropa tvoeto drugar~e. Deteto: Zo{to? Zar ne be{e zadovolen vo na{iot dvor? Zar ne mu bevme dovolni jas i brat mi? Tatkoto: Mu bevte. .ZIMATA ZAVR[UVA Deteto: Tato. site rastenija. po letoto zlatnata esen.. Deteto: A koga }e go vidime pak? Tatkoto: Sega }e dojde proletta. po nea letoto.