Aleksandar Prokopiev

77 Antiupatstva

1. Ne postojat umetnosti od prv, vtor i nekoj drug red. Sovremenata umetnost bara presvrti, eksperimentatori i buntovnici. Literaturata treba da se nahrani so fotografijata, filmot, stripot, rok-muzikata, televizijata. ^itaweto erotska literatura i nau~na fantastika ja vra}a verbata vo ka`uvaweto.

2. Bidi pristrasen. Navivaj za svojata rabota. Izostri go vnatre{niot vid. Ne osiguruvaj go svojot uspeh. Ona {to vo opredelena aktivnost se ~ini periferno, vo nekoja druga aktivnost mo`e da bide klu~no.

3. Od pismata napravi brot~iwa. Dozvoli im da bidat odneseni od branovite. Seti se na prozorecot na gorniot kat na petkatnicata so izvalkana fasada od drugata strana na ulicata, rakata {to, sred razbudeniot grad, vnimatelno i ne~ujno ja poliva saksijata so belo cve}e. Seti se na denot, navidum kako i sekoj drug (ulicata sosem obi~na, malku kalliv sneg, zamis-leni minuva~i), koga spokojna ja navedna glavata vrz tvoeto ramo. Seti se na neboto, ozelenetoto nebo na tvoeto detstvo. Koga nemavme ni{to tu|o me|u sebe, vo carstvoto na malata proletna ti{ina.

4. Ne deklariraj se sekoga{ kako protivnik na obi~ai, pred nekoi od niv ponekoga{ treba da simne{ kapa. Li~nite odnosi za tvojata li~na kulturna politika se malku ili nimalku va`ni. MAGOR 3

Sovladuvaj go stravot od mo`ni protivnici. Avtoritetot priznavaj go po buntovnosta, a ne po funkcijata. Zakotvi se pred yidinite na tajnata.

5. Otvoraj gi portite, pa makar potoa bil i porazen. Gledaj kako `enite gi predavaat tivko svoite tela na moreto, dodeka gi vpivaat poslednite rumeni solzi na denot, nepovratno sami vo svoeto mirno ~ekawe. Oslu{kuvaj kako na policata nad tvojot krevet budilnikot gi ot~ukuva ~ekorite na vre-meto. Vo nivniot topot minuvaat vozovi. Odnovo baraj go, na ra{irenite dlanki, staroto ~uvstvo na prva sredba so ~udoto.

6. Muzikata, gospodarka snena, neka te zaplenuva sekoj pat odnovo. I vo sonot oslu{nuvaj kako niz tebe strui. Zasramen lovec bidi, {to zdivot nejzin }e go seti, niz lakot {to treperi i strelata {to ~eka. Baraj da ima nasmevka na devoj~e i mekost na `ena vo belinata na qubovnata postela. Vtisni beleg vo nutrinite na nejzinata mekost.

7. Koga go zapoznava{ Gradot, imiwata, spomenicite i istorijata ostavi gi za kraj. Talkaj po tu|inata na Gradot, a topol. Ne ispu{taj ja `e{tinata od o~ite. Neka ostane vnatre da se razgoruva vo tebe. Pomini niz mol~alivite studeni predeli na senkata i za~uvaj ja svojata skapocena toplina. Zad svojata mol~alivost, i natamu tragaj.

8. Dali se raboti za nova avtorska vizija? Ili pobunata e pove}e na podra~jeto na izmenetiot senzibilitet, protiv eden vospostaven i priznat pejsa` {to ve}e nema odglasi. Izbegnuvaj go bremeto na preterana literarnost. Zo{to da doa|a formata nazad, a ne na-pred? 4 MAGOR

Govorot neka bide vo slu`ba na upotrebata. Momentot e nepovtorliv. Ja zapirame kamerata i go gledame {totuku snimeniot kadar. Ima ne{to privle~no vo nego, duri plenuva~ko, no ve}e navleguvaat zvuci, imiwa, nekoj drug kadar, nekoe drugo vreme.

9. Navlezi vo tekot na vremeto - vnimavaj na signalot {to se javuva vo odredeni intervali, na simetriite i povtoruvawata, konektorite {to go vrzuvaat krajot na prethodniot so po~etokot na noviot ~in. Vnimavaj na vremenskata kompozicija. Raspolagaj so sopstven izbor vo priodot na sopstvenoto do`ivuvawe. Preobrazuva{ edna, sama po sebe neumetni~ka materija vo poetski oblik, vo konkretna slikovna pretstava. Po~etokot neka nosi naboj na navestuvawa. Podocna, samo zasiluvaj ja slikata. Sposobnosta da se pogodi vistinskata slika e sposobnost za pronao|awe vistinsko gorivo. Slikata e mnogukrak yvezdest organizam {to pulsira od vnatre{nosta kon nadvor. Slikata ne smee da bide samo likovna, setilna, taa pod svojata povr{ina mora da sodr`i ne{to# {to ja nadvladuva samodovolnosta. Pod svetloto, pod vpe~atokot, se nao|a dramati~noto - iskazot.

10. Bidi pristrasen ~itatel. Slu`i se so pro~itanoto kako so dokazen materijal. Vnimavaj na rasporedot, arhitektonskata postapka, instrumentalizacijata, no pleni se od vozbudlivosta i uverlivosta na napi{anoto. Zamisluvaj gi predelite {to gi ~ita{. Povrzi gi so onie {to neposredno si gi iskusil. Bidi ~itatel-sou~esnik.

11. Soo~uvawe so maskata: pretstavata e zaprena. Sekoe lice e gr~ okamenet pred posledniot izvik. Ma|epsani od mo}ta na nepodvi`noto, vo mig go razbirame nemirot {to se probiva niz tesnite procepi. Potseti se na toplite denovi. Sparni, te{ki denovi koga gi miluvavme telata so malku zborovi na ispotenite usni... kako ja kreva{e toga{ glavata kon Severot, ~ekaj}i go studeniot bran. Le`e{e vrz mene kako vrz kamen, so potkrenata glava, polna so netrpenie, goltaj}i go voz-duhot so celoto telo, a nozdrite se {irea vdi{uvaj}i go ostriot miris, mamliv i poznat... MAGOR 5

Isku{enijata na neobi~niot tovar, za onie {to patuvaat so nego, ~esto se pregolemi.

12. Vidovit da bev, }e zamolknev pred tebe, no}, pred tvojata bezglasna sila, pred hodnicite tvoi {to go goltaat mojot nemir kako iljadnici drugi, i tajnata kako iljadnici tajni {to mol~at vo tebe. Slu{am - niz no}ta preleta pla~. Go vpivam osameniot vrisok. So telo prete{ko za odgovor. So race pla{livi za dopir. Gi zatvoram prozorcite i stutkan mrmoram - vremeto e lo{o. Piskotot vo mene s u{te e~i i treperi. Mo`ebi i nie sme izmameni brodari. Zarobeni od vodite. Nespokojni pred dale~inite i no}ta {to nadoa|a...

13. Ne e li poprivle~no taka? Samo prviot poteg - razigrano dete {to mudrosta ja pretopi vo nasmevka. Ne sakam koga oznakata nadrealno se upotrebuva kako klasifikacija. Zvu~i suvo, aptekar-ski. Migot, vistinskiot mig e sekoga{ i nadrealen. Negovoto registrirawe ne se zape~atuva vo {i{ence. Den, leto, godina - kratkove~ni posetiteli, sepak zaneseni od svetlinata na migot, od ne-dopirlivata prisutnost na fragmentite. Zagubata na naivnata slika, nejzinata zastarenost vo odnos na ironi~niot, intelektual-iziran stav verojatno go ozna~uva kone~niot prekin so ve}e dovolno pomestenata harmonija pri-rodadelo, no ne samo {to e premnogu rizi~no, tuku za pisatelot e umetni~ki neuspe{no tra-gaweto po izgubenata naivnost onakva kakva {to nekoga{ bila#. Mo`ebi eden od izlezite e novata fragmentacija. Principot na organizacija e inakov, pristapot isto taka, no novi se i iskustvoto# i prirodata#. Mesto kam~iwata da gi slo`uvame vo mozaik, gi ostavame tamu kade {to sme gi na{le - vo novata fragmentacija, navidum rascepkana i rasfrlana, materijata ja sledi svojata preobrazba od zvuk vo vibracija. Zarem toa ne e na{iot vistinski lik? Par~iwa sr~a, rasfrlani po trotoarot. Ne sme se ni vdomile vo sebe, a ve}e pogodeni, se razbivame vo del~iwa, vo mali odblesoci pod no}noto sonce.

MAGOR

14. Otsekoga{ sum me~tael da ja pretopam metafizikata vo igra, spontano, bez napor. No, izvedbata e ne{to sosem drugo. Deluva funkcionalno, ja razbiva intimnosta na nepos-rednata inspiracija. Tehnologijata na procesot - da se napi{at opredeleni situacii na opre-delen na~in, podrazbira preobrazba na tie situacii vo literatura. Kako da ja odbranam prvobitnata vibracija? Na zborot mu dozvoluvam prostor. Negovata ekspresivnost raste so negovata podzemnost. Povrzuvam tainstveno so ednostavno. Vnesuvam igra vo sivata ednonaso~nost na sekojdne-vieto.

15. Igrata kako molitva#. Krik po izgubeniot raj. Na scenata, tri bledi figuri - Majstorot, Mom~eto, @enata. Mo`na li e sintezata bez zaraza, bez virusi? Ili sme ostaveni trajno sekoj vo svojata ko-lipka. Zlatniot vek - skladnosta me|u bo`estvenoto i ~ove~koto, me|u zakonot i buntot, me|u sud-binata i slobodata - odamna e rasprsnat, od eksplozijata na Super-Novata, vo pomali ili pogo-lemi svetlosni branovi {to lutaat po prazninata. No, zo{to da ne se veruva vo povtorna kon-trakcija? Zarem toj ishod ne e barem isto tolku mo`en kolku i onoj so kone~noto raspa|awe. Koj demne zad agolot - angelot ili |avolot?

16. Dodeka se migolam po finite nitki na `ivotot, istovremeno pajak i `rtva, najsilno go ~uvstvuvam protestot kon Vremeto. Na samiot prag na otu|enosta, stanuvam priem~iv za sekoj nov detaq, za sekoja kapka zadovolstvo. Taa bolna intimnost, so ra|aweto i smrtta na migot, taa ot-vorenost kon najsitnata energija, kako da doa|a od nemo}ta pred postojanoto umirawe. Ja otkrivam slikata od perspektiva na detskata melanholija - dedo tivko se dvi`i niz so-bata, poglednuvaj}i me, potoa go raskriluva prozorecot, bu~avata od ulicata dopira do mene, postepeno, neumolivo gubej}i se, tie proyirni momenti {to postojat samo vo eden segment na na{eto minuvawe, a ~ii tragi se odblesoci, odzivi na na{ata taga. Zaedni~kata taga na kulturata {to izumira se rasprsnuva vo mali edine~ni tagi, vo par~enca semeen `ivot, vo mirisi na stariot mebel, vo krevki impresii za misterijata na individualnoto, vo pretopeni simboli na izgubenata sila, vo dekadentni bludni~ewa i idili~no-sentimentalni opisi na prirodata. Konfuzen, farsi~en, is~eznuva prestareniot ise~ok na kulturnata istorija. Vo sekoj slu~aj, vizuelizacijata na raspa|aweto e efektna. MAGOR 7

17. A sepak, kolku pove}e mi se slu~uva, s pomalku me privlekuva stati~kata mudrost. Ne mo`am da ne ja setam prazninata na zborot. Duri o`ivuvaweto na zamislenoto mi ja otkriva Janusovata priroda na zborot, negovata su{nost, negovata neophodnost. Se ottrga od lu{pata (du{ata na zborot si go otkriva de-monstvoto). Kako Gradot, taka i Zborot ima svoe detstvo. Prodol`enoto detstvo na Zborot opstojuva vo dvi`eweto.

18. Voop{to zemeno, razlikuvam dve grupi vernici. S u{te bogati i siroti. I grupa - gospo|i obvieni so krzno, }erki {to veselo crcorat. Nivnite mol~alivi pridru`nici za koi igrata pretstavuva re{avawe na krstozbor (so polunasmevka, sigurni vo svojata {ema). @enite vo igrata go nao|aat zadovolstvoto na flertot, navestuvaweto na zabranetoto ovo{je. Ironijata im e nezlobna, meka; tie, so {irum otvoreni o~i, gledaat nadvor kon `ivotot kako kon ubavo seni{te. II grupa - amorfniot bran ambiciozni, snaodlivi do{laci. Se odbiva od navidum neza-interesiranite karpi na gra|anite, no i natamu uporno bu~i i dlabi. Duri toga{ se zabele`uva deka nadmo}nosta na prvite e prividna. Tie se oddeleni ne od ramnodu{nosta, tuku otse~eni vo osamenosta - stravot. So gor~livi iluzii, pro{tavawa, mrtvite. Finiot gospodin so dolg, bel {al i mazno lice zali~uva na klo{ar, `enata vo godini, so pla{liva nasmevka, na zapla{ena stu-dentka. Sve~enata liturgija zapo~nuva.

19. Dali navistina postoela onaa samovilska atmosfera na igrata, so prekrasnite androgini igra~i, potpolno predadeni na migot, dodeka vol{ebniot prav se istura vrz glavite na zbunetite dvorjani, amateri, voajeri {to yirkaat od stranite, zaludeni od fantazmite na magijata i meta-morfozata? Kade se nekoga{nite magovi, tolku ume{ni vo igrite so maskite, erotikata, deliri-umite? Sovremeniot igra~, zarobenik na `estokoto tempo, go pla}a danokot na svojata al~nost i neblagodarnost. No qubovta pove}e se roni od vremeto otkolku od qubovnicite. Igrata sama se menuva, 8 MAGOR

neminovno... A postojano neuspe{ni obidi da se doprat golemite majstori na igrata. I pokraj sovr{enata tehnika, novata verzija e neuverliva kopija, redewe sceni, virtuoznost bez op-sednatost, bez vqubeniot |avol. A tuka kopiraweto ne e dozvoleno, sekoj vo sebe go pu{ta roga-toto bo`estvo da `ivee, da se kikoti, da potskoknuva me|u bukvite na kirilicata i vo toj bezoby-iren, neodoliv samoubistvenik koj za igrata bi odel po se~iloto na bri~ot, go prepoznava sopstvenoto telo, sopstvenoto srce.

20. Muzikata se ~ini poneophodna od koga bilo. Vo svetot na Haosot i bu~avata, ~istiot signal na muzikata vo najminimalnoto sredstvo ja koncentrira najgolemata mo}. Sonot se preleva vo ~ista supstancija. Na rabot na setilnosta, na rabot na razumot, muzikata e isto taka na rabot na Vremeto. Taa najdolgo, najuspe{no si poigruva so nego, za{to i vo najorganskite momenti e idealizirana, nadmo}na nad materijata. Odnovo se opsednuvam od nesogledliviot trezor na sliki i poraki {to gi sodr`i kreativ-niot zvuk. Kolku i da im se potsmevame na nostalgijata i pateti~nosta, ne prestanuvame da se hra-nime so niv. No, dodeka vo zborot, tie ~esto se ~inat nesmasni, vo muzikata nivnata mo} e direktna, pred nea nemame odbrana. Tuka ironijata e bespomo{na. Muzikata strui, popravo treperi, religiozna kolku i paganska, kolektivna kolku i intimna. Pleni vo dopirot, vo `enstvenata mekost pri ra|aweto na novata forma. Mo}ta kon meta-morfozata - da se bide nasilen, drzok, potoa bez napor ranliv, krevok - vo muzikata e vrodena i poradi toa {to taa, vo seta svoja valentnost, ostanuva `enstvena, nejzinite vizii sonuvani. ^udoto na muzikata e {to kaj nea i raspa|aweto e celosno. Neophodnosta od dopirot proizleguva od nejzinata aktivna idealizacija. Kako zrak od svet-lina, ili kapkata do`d, muzikata se podava, se {iri vo protokot, ne dozvoluvaj}i mu na iskust-voto da ja zadr`i. Nitu sonot, nitu me~tata ne miruvaat. 21. Igrata navestuva postoewe na eden drug svet vo koj ne samo formata, tuku i bojata ima svoja nova aktivna melodija. Opti~kata pojava ja svlekuva sivata nametka, se otkriva vo svojata pul-sira~ka polifoni~nost. Dali toj mo}en, primamliv svet od koj ne mo`e da se oddeli pogledot (kako obzemeniot Nar-cis od svojot odraz vo vodata) }e go nare~eme ~udo, fantazija ili postoewe? Ako sekoj mig na igrata go prifatam kako supstitut na `ivotot vo koj e skoncentrirano soznanieto za minlivosta i nepovtorlivosta, mo`ebi }e uspeam, sovladuvaj}i gi razli~nite staMAGOR 9

diumi na Igrata, mojata sopstvena igra vo isto vreme da e op{ta, i toa sosem spontano, prirodno. Poznavaj}i ja dvojnata priroda na igrata, fanati~no vquben vo preobrazbata, mo`ebi }e se oslobodam od lu{pata na vremeto i prostorot, za da se otkrivam, sekoga{ odnovo, vo oslobodeniot svet na imaginarnoto. Kako vo igra~ite da ima ne{to od nekoga{niot dvorski {ut vo najblagorodnata smisla na zborot. [utot e opa~ina na kralskata gordost, samoqubivost. So sve~en ton toj gi ukrasuva neva`nostite, a so {egovit najserioznite vistini, razbivaj}i ja so toa tvrdokornosta na kral-skoto mojata vistina e ve~na#. Igraj}i go zamisleniot `ivot, nekoga{nite, sega{nite i idnite majstori na Igrata, mu poka`uvaat na negovoto veli~estvo `ivot deka i prividot e negova sovest.

22. Otsekoga{ mi se ~inelo privle~no tolkuvaweto na stimulira~kata tvore~kata fantazija kako plodotvoren nadomest na izgubenata sloboda. Kamufliraj}i gi zabranetite izvori na svoite fantazii, igra~ot-begalec pred studot postignuva dvoen u~inok: uspeva za sebe da zdobie tolku zadovolstvo barem privremeno da ja sovlada potisnatosta i im ovozmo`uva na drugite sami od nesvesnoto da crpat uteha i olesnuvawe. Ubavinata na begstvoto pred studot e tokmu vo povtornoto vra}awe, koga studot, nemo}ta se premavnuvaat vo toplina, radost. Site ~ekaat ostareniot, mnogu star igra~ da zamine vo svetot na predcite. Toj samiot s po~esto ja sonuva smrtta. Taa se provlekuva niz sonot - tu riba, tu breza, tu `ena, tu tatko. Ponekoga{ prodira vo negoviot lik i toj se gleda kako mrtovec {to ~ekori. Na centralnata sve~enost, dodeka `drepcite potskoknuvaat po taktot na tapanite, vedna{ gi zabele`uvaat dvajcata prastari igra~i, obajcata bez maska, bez ukrasi, samo so zavitkano par~e belo platno vo racete. Se znae deka edniot e igra~ot, drugiot Smrtta. No koj e koj? Dvajcata starci pretpazlivo se pribli`uvaat eden kon drug, s dodeka vo sredinata na kru-got ne se doprat so platnata. Toga{, edniot go osloboduva srpot ~ie se~ilo bleska na sonceto - neumorniot Kosa~ nasekade go nosi svoeto oru`je. Drugiot vnimatelno ja odvitkuva svojata bov~a. Ja otkriva magi~nata igra~ka. Ishodot ne e poznat, duri e neva`en. Tuku ona, {to vo neizbe`nosta na ovoj sudir polujave-poluson, svesno-nesvesno, Eros-Tanatos, se pojavuva kako klu~ - magi~nata igra~ka.

23. Ako ~udesnite transformacii, koga, pred zakanuva~kata potera, frleniot ~e{el izrasnuva vo trwe kako korija, solta vo planina od pe{teri i karpi, vrapcite vo zmii i smokovi, kapkata 10 MAGOR

maslo vo masleno ezero (vo koe gonitelot se udavuva) se do`iveat kako prekrasni poetski sliki, toa ne mi brani vo ovoj ubav bajkoviden detaq da go pobaram sopstvenoto tolkuvawe, ne samo zatoa {to poetikata ja sfa}am kako poetika, tuku za{to i samiot sum vo pozicija na frustriran begalec, progonet od vistinski ili od voobrazeni stra{ila. Za razlika od begstvoto koe, barem fizi~ki, e sekoga{ oddale~uvawe od nesakanoto, poterata opsednuva so postojanata svest za blizinata na gonitelot. Dodeka begstvoto opstojuva i po-radi mo`nosta da se dostigne do tamu, vo poterata edinstvenata cel e da se oslobodi{ od uni{tuva~kata vistina deka si loven, deka neumolivite lovci ti se zad petici... ...zatoa poterata e tolku podatliva za vmetnuvawe na mitskoto vo sekojdnevnoto. Nejzinata zakana e isto tolku vistinita vo Istorijata kako i vo sni{tata, vo qubovta kako i vo omrazata... ...vo poterata i plenot i gonitelot igraat spored obredno-magiskata logika - nivnata neizbe`na vrska e energetska - silata {to ja tro{i lovecot za da go dofati plenot, bara i bega-lecot da ja vnese barem istata sila i itrina za da se izmolkne. @rtvata, izlo`ena na postojan atak, odgovara, a vo toa e eti~kata uteha i ohrabruvawe, nadvi{uvaj}i ja realnata premo} na go-nitelot. Vo zbienite ~asovi na poterata, begalecot ja isfrla poslednata, i za sebe neo~ekuvana, karta...

24. Temnite igra~ki sudbini - nekolku neprovereni podatoci, imeto, smrtta i... Igrite. Otfrleni po }o{iwata na oficijalnite muzei, enciklopedii, istorii, tie opstojuvaat vo de-taqot, vo zrakot. Dodeka talkam po nepoznatite prostorii na nivnite li~ni drami, na nivnite neuspesi, na nivniot kopne` kon prepoznavaweto, bezimenoto star~e-epizodist me do~ekuva vo edna od perifernite galerii na Igrata. Uredno me provlekuva niz albumot so temnocrveni korici, ki~erski pozlateni, me|u koi neznajnite Majstori se smeat, se pregrnuvaat, razgovaraat, pijat so pro~uenite Majstori. Site tie sakaa od eksperimentot, od buntot, da napravat zakon. Sega, nekoi se institucija, nekoi zabo-raveni. No, veli star~eto, sekoja nova etapa go sledi istiot red. Samo {to ne sum siguren dali novata etapa navistina zapo~na?

25. Pi{uvam u{te edna prikazna, ili pismo, za qubovta. Pred mene, nabreknatoto kube na Dautpa{iniot amam go prepolnuva re~isi celiot prozorec. A vo restoranot na ~etvrtiot kat: kolku se nejasni ovie lu|e okolu masite so izmrseni ~ar{afi, kolku magli~esti, odminlivi nivnite glasovi nasproti polnata kamena dojka. Sepak, ova e edinstvenata prostorija vo zgradata {to ne MAGOR 11

e prazna. Site ~etiri kata se gluvi, so pra{livi sali i kancelarii so pra{livi fotografii na po~inatiot pretsedatel, koj nabquduva od sredinata na valkaniot yid. Velat, tuka rabotele lu|e. Jas ne gledam nikogo. Skr{enite stakla na vratite se prekrieni so stari vesnici. Gi kinam: na masata pepelnik, vo pepelnikot dogor~e. I s drugo: uredno podvrzani dokumenti po policite, fotelja, tepih i dr. Sednuvaat na mojata masa trojca; napnati, ubavi, so kosi odzadi sobrani vo opav~iwa, so prazni lica. Nabrgu me napa|a nivniot ednoslo`en mrmor, prosleden od muzikata {to spiralno zaviva. Se obiduvam da im se nasmevnam, ne mi vozvra}aat. Eve go qubezniot Arapin - vo metalniot poslu`avnik mi nosi {olja `e`ok, temen, gust ~aj. Sepak, ne e tolku lo{o: mo`am da pi{uvam, krepej}i se odvreme navreme so ~ajot i so pogledot na amamot. A na sosedniot prozorec - mostot. Minuva~ite gi menuvaat licata. Samo dolgovlaknestiot {kotski ov~ar ostanuva ist. Sekoga{, {tom }e poglednam ozgora od restoranot, ku~eto e tamu. Neguvano ku~e, koe so ~udesna lesnotija se sprotina me|u tolpata. Lesi mi zali~uva na eden od onie porcelanski suveniri, a gledan od ~etvrtiot kat e u{te i pokrevok. Kako da pristignal od francuskata detska pesni~ka: Un tout petit chien, dans la vitrine, av, av, un tout petiit chien a loreille blanche, av, av. Taa figura taka gordelivo i bez strav {eta, pa ne izdr`uvam i na nam}orestite mom~aci im predlagam da ja vidat. Edniot so maka ja podiga glavata, potoa mrzlivo proceduva: Od kade ti pes vo onaa turkanica. Jasno e - mom~eto ne e sposobno da gleda. Lesi se slu~uva kako i site vidlivi pojavi: arapskiot restoran na ~etvrtiot kat vo ispraznetata zgrada, goltkite topol pijalak od {arenata {olja na izvalkaniot kafeanski ~ar{af, onaa `ena vo kafeavo palto i so dolg bel {al vrz nego, koja go pripila do sebe svoeto dete sred uli~niot mete`, trkaleznata ku-pola na amamot zaprena vo migot pred tresok. S e onaka kako {to mora da se slu~i, i moeto u~estvo e sosem predvidlivo: ostanuvam na masata, ja pi{uvam prikaznata za qubovta, a minuvam tamu, gerilec namalen do goleminata na vistinska porcelanska figurinka, razlean niz desetina prizmati~ni ogledala. 26. Indigo lu|e vleguvaat i izleguvaat od zgradite ~itaat isti vesnici gledaat ista programa spijat vo isto vreme jadat ista hrana so indigo deca vo indigo stanovi so indigo Novi Godin i rodendeni i `ivoti i smrt... 12 MAGOR

(^arls Bukovski) Ne gi podiga roletnite, za{to dnevnata svetlina ja pravi nervozna. Naj~esto, vrz pi`amata navlekuva xemper. Ja pali sobnata lamba, postavena vrz edna debela enciklopedija. Mojata psi-hoterapija mo`e da po~ne. Vakov den e neophoden barem edna{ mese~no: go slu{a edinstveno tivkiot zvuk od nekolkute kaseti so stari, dobri hitovi. Koga }e ja ugasi lambata, nadvor e ve}e no}. Toj kopne` po najmale~koto, no sopstveno par~e prostor, e vroden kaj sekoj od nas! Kako deca, n {tite{e zakrilata na ku}ata-{ator, vsu{nost }ebe prefrleno preku trpezariskata masa. Vo taa, samo na{a ku}a, gi vnesuvavme svoite najsakani igra~ki. Kolku lesno male~kiot bu-kvalen prostor se preobrazuva{e vo beskrajno, a za{titeno metafizi~ko kat~e. Migovno, dolgo patuvawe niz zemjata Fantazija. Sli~no na prepolnetata soba na Rej Bredberi vo no}nata TV serija, kade {to predmetite, predmet~iwata i prikaznite izniknuvaat od sekoj kuben santimetar vozduh. Vo TV serijata, pisatelot doa|a vo sobata po potreba - da pi{uva. Sosema amerikanski, se iska~uva so lift do sobata i po zavr{enata rabota, otkako na starinskata ma{ina }e go is~uka raskazot, si zaminuva, pak so liftot. Figurinkata na dinosaurusot mo`e slobodno da rikne i da pojde vo potraga po vozbudi niz nepredvidlivata, misteriozna soba. Vo taa soba, kako i pod det-skiot {ator, Sonceto stanuva kocka, Mese~inata jajcevidna... ^udesnoto e efikasna za{tita od kjerkegorovskiot strav pred is~eznuvaweto vo bezdu{noto mno{tvo. ^udesnoto vo nedelnata po~inka vo sopstvenata soba-oaza e retka mo`nost povtorno da tragame po na{ite fioki, knigi, po sebe vo toplite otpe~atoci na predmetite i ~uvstvata. I {ansa, barem za den, barem za ~as, da ja ispereme od sebe zakanuva~kata indigo-inficiranost od kolektivnoto i ednonaso~no vospriemawe na ne{tata {to `ivot zna~at. A `ivotot, so toa site se sudirame, kako petnaeset ili sedumdesetgodi{nici, ne e samo onoj odnad-vor, po koj slepo i pokorno odime, `ivotot e vo nas, i za nas.

27. Otsekoga{ me fascinirala fizi~kata i du{evnata raznoobraznost na prijatelite na tatko mi: i flegmati~ni debelkovci, i borbeni xinki, i {trklesti osamenici, i krotki i crvulci, drdorkovci i mol~alivci, frustrirani intelektualci i slavoqubivci, mom~aci i penzioneri. Fakt e - site se dru`ea so nego. Veruvam, tatko mi umee{e so lu|eto i poradi toa {to be{e xentlmenski {irokograd ala Gari Kuper vo To~no na pladne# ili vo Za kogo bijat kambanite#. No, ne retko, inaet~iski }e gi stisne{e usnite i uporno go tera{e svoeto. Ne{to drugo be{e vo pra{awe: poseduva{e darba za sozdavawe prikazni. Postoe{e nekoja ritmi~na bodrost vo negovoto ka`uvawe, poigruvawe so sopstveniot somne`. Pa, i edna igriva naivnost. Ponekoga{, zali~uva{e na moj razbu{aven vrsnik, ponekoga{ na melanholi~en Prustovski juMAGOR 13

nak so ogromno me~tatelsko iskustvo. A umee{e najvozvi{enata ili najzakanuva~kata tema da ja osve`i so anegdota. Pa, da aterirame toga{, ima{e obi~aj da ka`e. ]e ja smene{e napregnatosta so nasmevka... U{te od mojot prv raskaz, go vovedov likot na Majstorot na Igrata, pri`elkuvan igra~ od visok kvalitet, koj, normalno, poprimi nekoi od tatkovite osobini. No, po tretata kniga, Plovidba kon Jug#, koga ostareniot, besku}en Majstor zaminuva, vo topla prikve~er, po kejot na beskone~nata Reka, znaev deka pove}e ne }e mo`am da pi{uvam za takov, premnogu tvrdoglav, nam}orest i beznade`no uporen igra~. Tatko mi po~ina; negoviot nemiren duh spontano i mo}no navleguva{e vo moite raskazi za detstvoto, za qubovta, za tagata. Sepak, iako se povle~e od stranicite na idnite knigi, Majstorot na Igrata ostavi o~evidno prazen prostor za sebe... Prostor za sogovornikot. Za eden aktiven, ~ove~en, duhovit sogovornik. Za eden rasprika`an, no umen Votson, mo`en i sakan prijatel, i za tatko mi, i za mene. [armanten drdorko so {irok vkus za zemnite zadovolstva, no i so neosporna prirodna ot-menost. Taka se sozdade Horacio Cvikalo, akterot. Ma|epsan od tajnite na srcevite lavirinti i nepredvidlivosta na prikaznite koi se oploduvaat vo potraga po izlezot. Toj izlez e nekoga{ nedofatliv, nekoga{ sosem ednostaven, {to voop{to ne go naru{uva zadovolstvoto vo pri-kaznata, koja za raska`uva~ot Horacio ita beskrajno. Za nego, i Gradot, i Igrata se prikazni, nevini vo svojata grozomora, bla`eni vo svojata plodnost. Nalik na bajkata, koja tato tolku ja saka{e, seta predadena na sopstvenoto slu~uvawe...

28. Dodeka od kasetofonot se izviva opivniot zvuk na gitarata na Rej Kuder od Vendersoviot Pariz - Teksas, gi povrzuvam prethodnite dve bele{ki, zapi{ani popladnevo, vo delovi od edna ista prikazna. Ete, nekolku stihovi od Bukovski, kogo inaku premnogu ne go sakam, najdeni na stranicite na edno pravlivo spisanie, stanaa nenadeen, no o~ekuvan zavr{etok na knigata koja{to sega ~eka vo fiokata na izdava~ot. Vo Vendersoviot film, osamenikot, po dolga potraga, }e ja pronajde prekrasnata blondinka, za nekolku zbieni migovi ti{ina. Prijatelkata ja odbra sobata so spu{teni roletni. Tatko mi - knigite i prijatelite. Hora-cio Cvikalo - muabetite i patuvawata. Site tie se gerilci protiv indigo - svetot. Jas samo zapi{uva~, makar delumen, na nivnite prikazni. Kaj Dante, du{ite na onie na koi strasta im go zapletkala razumot, na zabranetite qubov-nici (Semiramida, Didona, Kleopatra, Elena i Paris, Fran~eska i Paolo - izvonredno dru{tvo!) plovat kako ~apji. Let na nevidlivite krilja: zborot, ~apjata - ardea, ka`an, pod pesok i knigi, kojznae koga, vo ne~ie strastno qubovno kre{endo ili vo vnatre{niot monolog na nepoznatiot, 14 MAGOR

doletuva, po misterioznata, muzi~ka analogija, vo ona {to go zapi{uvam. S drugo e belina.

29. - A zo{to tigarot? - Stra{no potsetuva na orientalen gospodar. Na Xingis-han ili na nekoj hunski po-glavar. Navidum ohola nadmo}, zad nea neproyirnost. Ima i u{te ne{to posilno. Toj dominira otsutno, bez dopir so drugo telo - ako toa ne mu poslu`i za hrana ili za parewe. I ednoto i drugoto gi vr{i bez pompa, za razlika od nametliviot, predvidliv lav. Nedostapen e i koga go gledame na TV ekranot ili vo zoolo{kata gradina (eden kuc posetitel glupavo besno treska{e po re{etkite, obiduvaj}i se so stapot da go nadrazni tigarot, koj so prezirno polur`ewe, ramnodu{no se povle~e vo agolot na kafezot, do kade stapot ne mo`e{e da stigne). Dvaeset godini po ova, ~itav vo Dreamtigers#: Obi~no beskrajno dolgo se zadr`uvav pred eden kafez vo zoolo{kata gradina#. Poetot, bilo da se imenuva Blejk, Valeri, Borhes, zar ne e opsednat od tigrovata samodovolnost, i poradi sopstveniot neostvarliv kopne` - gospodstveno da se izdvoi od prevrtlivite, povr{ni ~ove~ki merila?

30. Yvonlivite kapki na ti{inata, taa treperliva vedrina na protokot: vo pre~isteno eho, cikli~no patuvawe na zdivot niz dve spoeni tela koi ne stareat. Patem, eden zbor zaskitan, min-liv, krevok - povlekuva u{te eden: no}ni peperutki vo nostalgi~no letno intermeco (ve}e potkrepen so temniot tembr na violon~eloto). Bavno odlepuvaj}i se, naslu{nuvame, s u{te razne`eni, nekakov spoj na glasovi rodeni od sintisajzer i detska smea. Mo`ebi toa sme se nas-meale nie, zdogleduvaj}i go drvenoto kaj~e, naedna{ vidlivo, vo koe adolescentnite qubovnici go pu{taat tranzistorot. Luznikavo pulsirawe na tapanite. Ekspresivna vertikala na solo-gitarata. Temnooka, temnove|a `ena ja navlekuva bluzata; zad nea, na sprotivniot breg od ezeroto, svetilkite na gradot yirkaat vo mene, kako sekoga{ budnite o~i na Argus.

31. Sosem mo`no: gnevnite gra|ani na Kroton, koi vo 501 godina pr. n.e. go zapalile Pitagoro-voto u~ili{te, bile nemuzikalni. Kako i razbesnetite Majnadi: nivnata kasapska histerija kon onoj {to so zvucite na svojata lira gi razdvi`uva i najzakotvenite (karpite, drvjata), a gi razne`uva i MAGOR 15

najneumolivite (yverovite, kone~no i nepotkupliviot Ad) e instinktivna odmazda na izmamenata `enka kon muzikalnata anima, koja vo po`elnoto ma{ko telo gi usoglasila kosmosot i metamorfozata. I obratno - Orfejevata okrvavena glava peej}i doplivala do Lezbos, kade {to podocna Safo im ja osoznavala qubovta na svoite {titeni~ki preku igrata, solo peeweto, hor-skoto peewe i harmonijata na lirata.

32. Zo{to qubovni pisma pi{uvame naj~esto no}e? Toga{, poseano so `oltenikavata ma-gli~avost od no}nata lamba, i par~enceto od na{ata dobro poznata soba zali~uva na ostrov, a predmetite gi obviva misterioznata aura na toplata osamenost. Krevetot - galija, bibliotekata - riznica na drevni rakopisi, fikusot vo agolot - ~udnikav izdanok od neispitana tropska gradina. Vovle~eni sme vo spiralata na pol`avot, na{eto di{ewe dobiva eho, se oslu{nuvame, ubeduvaj}i se deka zborot zapi{an vo ova carstvo na posvetenata ti{ina, dragite usni }e go izgo-vorat kako svoj... A nadvor: Terra incognita. No, za razlika od sobata, iako arsenalot na maniristi~ki motivi e o~ekuvan: no}, dvojnik, lavirint, son... nakitenata baroknost e izbegnata, pa tainstvenite i nepredvidlivi nastani se ka`uvaat ednostavno, kako mali prikazni. Svetilkite dol` sokakot se kako bukvi od proret~ena reklama. ^istata studena svetlina na Mese~inata e vpiena vo trepetlivite krugovi okolu metalnite stebla. Temnicata, navidum neispitana, se stopluva od novootkrienite detali: padnatoto lisje po trotoarot, {arenata izdi{ana topka i tamu, na rabot na osvetleniot krug pod svetilkata otsprotiva - gu{nata dvojka (a ne ona poluslepo star~e koe, pomagaj}i se so stap, pretpazlivo ja minuva ulicata). Naedna{ vozdi{ka, sitno romorewe. Kapka po kapka. Devojkata i mladi~ot, ne razdeluvaj}i se od pregratkata, poglednuvaat kon neboto, pa za~ekoruvaat von svetlosniot krug, vo temninata. Po nekolku miga, sega pozabrzani, se vo sledniot krug, pak vo temninata, i taka, s dodeka ne se izgubat, von pogledot, zad levata ramka na prozorecot. Na listot hartija, otrgnat od tetratka, molivot meandrira me|u toplinata i neizvesnosta. Pi{uvam novo qubovno pismo.

33. Velat, bebeto naslu{nuva u{te vo maj~inata utroba - mo`ebi ottamu telefonot e me|u najomilenite i najkorisni igra~ki na tehni~kata civilizacija. Nekoga{, neophoden: glasot izdivnat direktno, po ne`nata ko`i~ka na u{nata {kolka, ja izleva spontano iskrenata ~ove~na pelte~avost na vqubeniot. No, i pokraj seta svoja poroznost, toj e ~esto presilen za telefons16 MAGOR

kata slu{alka. Zborot podzapira vo grloto, se presvrtuva vo banalna {ega. Telefonot dozvoluva ras-kop~uvawe na ko`ata samo so dve-tri kop~iwa, pove}e bi bilo pateti~no, odnosno, spored ak-tuelnata terminologija, neprimerno na kodot. Vo pauzite, pak, me|u dvete qubovni pisma, me|u dvata dopira na vqubeniot napi{an zbor, vo toa napregnato otsustvo, e onaa neophodna nadmo} na pismoto nad telefonot. Posveteno, predadeno na Drugiot, qubovnoto pismo e i samopredavawe i samopro~istuvawe. Ponekoga{, toa stanuva retka mo`nost da se ispi{uva belinata {to, podatliva za slobodno budewe na zborot, mo`e da se preobrazi vo zakanuva~ka osamenost, pred koja zborovite se spa-sonosna `rtva. Da se pi{uvaat pisma zna~i da se razgoluva pred duhovite. Napi{anite bakne`i nikoga{ ne stigaat na svoite mesta, tuku po patot gi ispivaat duhovite o~ajuvaat poslednite re~enici od zavr{enoto poglavje na epistolarniot roman na Kafka Pismata do Milena#. Rezigniranosta e razbirliva: Milena Jesenska so gordeliv aris-tokratski ~ekor go ostava hipersenzibilniot qubovnik vo negoviot lavirinten zamok (inaku Kafka, koj i na Maks Brod mu se `alel poradi nedovolnosta na pismoto, gi pi{uval po tri na den). Interesna e za~estenosta na dvojkata: toj osamen - taa, pomalku nesre}no, oma`ena ([arlota fon [tajn, Eva Hanska, Tereza Gvi~oli, @or` Sand, Lujza Kole, Lu Salome, Milena Jesenska, Lili Brik, Lu de Koliwi [atijon...). Zlobnikava zabele{ka: po~ituvanite sopruzi-rogonosci se naj~esto imotni grofovi, baroni, industrijalci i sli~no. I u{te pozlobnikavo: qubenata e naj~esto povozrasna od vqubeniot. No, ...eve go cvetot od sneg i mraz. Kako mojata qubov od mrazot i burite na `ivotot (Gete do [arlota). Kakva e bojata na tvojot son? (Flober do Lujza). Niz tebe da go gledam svetot, za{to taka }e vidam, no ne tolku svetot, tuku samo tebe, tebe, tebe (Rilke do Lu). Na kraj, tebe odnekade te zafati ogan, se setiv deka plamenot se gu{i so krpi, dofativ nekoj star kaput i te udirav so nego. No, preobrazbite povtorno zapo~naa... ni ti ve}e ne be{e tuka, tuku jas bev toj koj gori i toj koj se udira so kaputot (Kafka do Milena). Molkum, prepro~ituvaj}i gi po`oltenite stranici od tie slavni prepiski, ja do`ivuvame istata neobi~na obi~nost na qubovta, isto kako koga ~itame nekoe bezimeno qubovno pismo pre-danost na ve~niot Mig, vla`ni tragi od dopi{uvawata (bakne`ite), melanholi~ni vibracii. Qubovnicite srodno go ~uvstvuvaat minuvaweto niz predvorjata i odaite na qubovta, so nade` deka toa patuvawe }e bide dolgo i prekrasno is~ekuvawe, kako kaj golemite isto~ni Majstori na Erotikata. Izlezot od carskata palata e nevidliv, i se osmeluvam da ka`am, nesakan, kako vo beskone~noto talkawe niz stranicite na Knigata. A mudruvawata? Tie, i koga doa|aat, se s u{te topli od {totuku ispraznetoto gnezdo, a zborot, i onoj najumniot, e zaskitana ptica, vo potraga po svojata pridru`ni~ka. Pa zarem nekoj mo`e da dade kone~en odgovor, da donese pravila, dodeka qubi, dodeka protekuva niz qubovta? [to s ~inevme nie, sive ovie meseci so belite i sini pisma, koi go prebroduvaa patot od Venecija do Pariz, od Pariz do Venecija, tie pisma koi n soedinuvaa, go soedinuvaa tvoeto telo so moeto, tvoite usni so moite, tvoite kosi so moite kosi, tie pisma koi tolku gi bara{e, tie zborovi koi povtorno n vrzuvaa i n razdeluvaa? Ah, site tie pisma, site tie pisma. Dal siot svoj `ivot }e go mineme vo pismata? Ti, Alfrede, da, ti si sozMAGOR 17

daden za toa, jas ne, jas sum `ena (@or` Sand do Alfred Mise). Budeweto, sepak, se slu~uva. No, magijata e zabele`ana vo sonot. Vo lavirintot bleskoti i bla`enstvoto i strad-aweto. Ubeden sum vo no}nosta na qubovnite pisma, i koga se tie sozdadeni pod trepetlivoto pla~ewe na petrolejkata, i u{te porano, na sve}ata. I koga se pi{uvani nautro, qubovnite pisma se isto tolku no}ni: skri{ni, tainstveni, ispolneti so kopne`!

34. Za razlika od prethodniot, ovoj tip vqubenik samo ponekoga{ se manifestira niz pi{uvaweto. Sosem uspe{no mu le`i ulogata kavaler (spored Erik Bern vo popularnoto, du-hovito kni`e Koja igra ja igra{#: {armanten, so merka za dobar vkus, nikoga{ vulgaren). No, vo tie ramki, toj im prepu{ta na svojata fantazija, originalnost i razigranost... Vna-tre{nata socijalna prednost le`i vo zadovolstvoto koe go ima `enata od ova nevino umeewe i od po~itta {to ja uka`uva kon ve{tinata na kavalerot. Vo osobeno povolni situacii koga obajcata dobro ja ~uvstvuvaat prirodata na igrata, tie mo`at da ja rastegnat, na zaemno zadovolstvo, do to~ka koga ve}e preo|a vo ekstravagantnost#. Zavidlivcite, ~esto i zad grb, go nabeduvaat kavalerot deka e la`go - bezobyirna laga kon negovata magiska mo} da go transformira iskustvoto vo vpe~atlivi prikazni, preku koi posto-jano se sre}avame so nepredvidliviot Eros. Sepak, prikaznite na kavalerot samo uslovno mo`at da se nare~at erotski, za{to nivnoto senzualno otkrivawe na svetot e samo edna, makar prili~no efikasna, mo`nost za opstanok vo minlivosta. Svesen deka qubovta korodira, ako ne se hrani od prikaznite, kavalerot spontano gi splotuva pasusite od sakanite kni`evni dela ili scenite od filmovite so `ivotnite anegdoti, {to postojat ili postoele vo negovoto retko i edinstveno iskustvo. Mo`ebi paradoksalno: na vqubeniot kavaler, koj ~esto oddava vpe~atok na odlepen so-ben sonuva~, prikaznite vo `ivotot obilno mu se slu~uvale. Ovde bi se soglasil so Bern, deka kavalerot e naj~esto povozrasna li~nost, no ne zatoa {to elegantno se povlekol vo monogamija ili celibat, tuku zatoa {to ubeden vo minlivosta na sekoe do`ivuvawe, duhovno ili telesno, ako se ostavi samo na sebe, ima neophodna potreba od riznicata fascinacii da sozdava prikazni vo zavodlivo ruvo. Kako prodol`en quboven ~in. Vo mladosta, toj mo`ebi bil nalik na Kanetieviot Maestrozo, koj vo sekoj hram zad sebe ostava po edna `ena koja go ~eka; kako vo dobrite, stari vremiwa#. No, spored Kaneti, Maestrozo znae deka }e ostari, toj e svesen za svoite godini#. Zatoa, vo esenta, toj mo`e da nalikuva na bajkoka`uva~ ili duri na sokratovec. Negoviot izlez e vo nemerlivosta: i najgolemata kniga, i najstrastvenata qubov se - nedovr{eni. Re~isi oralnoto zadovolstvo, koga knigata se golta od prvata do poslednata stranica, se intenzivira, koga koricite }e se zaklopat, i prikaznite i natamu izviraat (vakviot vqubenik, ni malku ~udno, ~esto e filmofil: u`iva koga tekstot isfrla sceni, kadri, se vizuelizira). 18 MAGOR

Toj bi mo`el da se poistoveti so re`iser, isto tolku uspe{no kako so eseist ili so kozer. Vo isku{enie sum ponekoga{ da go sporedam so monta`er, ili duri so kamera. Iako e lesno da se zamisli zad masata prenatrupana so knigi, zgu`vani rakopisi, {i{e retka marka viski ili bom-boniera Mocart# (tuka se i prazniot list hartija, starinskoto naliv pero i ma{inata za ~ukawe), sepak }e nedostasuva najva`noto: sogovornikot ili podobro, sogovorni~kata. Vo dene{nive matni, vol~i vremiwa, koga nespokojot navleguva niz site na{i pori kako crniot tu{ razlean po porozniot list hartija, se zagaduva prostorot za fantazirawe, prostorot za iluzija. Neophodnosta toj da se so~uva e pra{awe na opstanok za vqubeniot kavaler, ottamu vo posledno vreme, tolku vpe~atlivi knigi esei. Kavalerite, da ne se zaboravi, ponekoga{ i pi{uvaat. Zamoreni od preciznite nau~ni studii {to literaturnoto delo ~esto go tretiraat kako ne~uvstvitelnata elektronika filigranskata rakotvorba, sme za`eleni za su{tinska afirmacija na ~itaweto kako dinami~en, primordijalen ~in na qubopitniot, nezavisen duh. Da go soslu{ame kavalerot za kogo knigata vo isto vreme e praznik na logosot i bajkovidna igra, vqubenikot so otvoreni o~i, bdea~ot sposoben za samopreobrazbi koj ne samo {to vo zborot ja do`ivuva slasta, tuku ne ostanuva sebi~no, za sebe so ona {to go ~ita ili go ispi{uva. Kako vis-tinski kavaler, toj go pregrnuva sogovornikot, voveduvaj}i go vo skapocenite svetovi na Drugosta kade {to na najzavodliv na~in se afirmira nesobirlivosta, no i kreativnata osmoza, a mno{tvo li~nosti se prepletuvaat vo edno do`ivuvawe.

35. Po smrtta, ka`uvaat Eskimite, kaznetite moraat da kle~at, so obeseni race, vo glad i zdo-devnost i samo koga nekoja peperutka }e proleta, tie gi podigaat glavite (kako {to mladite ptici beskorisno gi otvoraat rozenikavite usti pred komarecot) i koga }e ~krapnat so zabite, oblaci pra{ina izleguvaat od nivnite suvi grla#. Go nema ~udovi{niot stud, go nema duri ni snegot. Peperutka, komarec, prav... stravot se {iri od opozitnoto, od ona {to ne mo`e da se vidi, ne mo`e da se opipa, od ona {to i vo sonot e neulovlivo. Ve~nata, poznatata zima zna~i i vkusna hrana, dar vo lik na foka, {to iznurnuva od vodata, zbivtaj}i uf, uf, vaka, uf, uf#, zna~i i qubovna slast vo igloto, so podatlivi, topli tela pod `ivotinskite krzna, zna~i so`iveanost, prepoznatlivost vo prirodata (i koga e najne-gostoqubiva), vo klimata (i koga e najsurova). Zamisluvaj}i go vremeto {to najmalku se poznava, ona po smrtta, ponekoga{ i snaodliviot Eskim i u~eniot filozof go konkretiziraat, vo na-jdale~noto, vo najnedostapnoto. U{te ne{to za eskimskite prikazni - nema tolku ~udesni elementi, kolku edno posebno vol{epstvo na situacijata: sjajot na neboto {to ~ini da se zaboravi s, pa i onoj {to neposredno pomognal toj sjaj da se do`ivee; sinot koj davej}i ja majka si, samiot se udavuva; strastvenata qubov na nerodilkata kon larvata; snegot {to gori vo lambite i ku}ata {to se dvi`i niz vozduMAGOR 19

hot ...pojavi navidum nadrealni, a voop{to ne begaat od prirodniot tek na ka`uvaweto - ~udesnoto ne kako ramka vo koja se odviva dejstvieto, tuku stvarnost {to pleni niz toa dejstvie. Prijatelot koj, vo seta svoja pijana pristrasnost na za~adenata kafeanska masa, me nare~e Eskim, a potoa vedna{ mi se izvini, ne ni pretpostavuva{e kolkav kompliment mi dodelil.

36. Vo vrvnoto haiku se ~uvstvuva spontanoto nomadstvo na duhot, {to ne bega od lucidnoto nabquduvawe na predmetniot svet, a uspeva da dojde do Apsolutot. Svesen sum za iskustvenata ve{tina na haiku poetite, a ne mo`am, soo~en so sublimnite trosti{ja, da se odbranam od vpe~atokot za prirodnosta so koja tragikata na minlivosta se voobli~uva vo ubavina na ve~niot protok. Poezija na preminot, na patuvaweto, vo sloga so oblacite, haikuto im se predava na za-konite na lisjata i pticite preselnici, ~inej}i go bez napor vistinskiot napor - i vo najslo-bodoumniot mig ne se zaborava deka site ne{ta mu pripa|aat na Univerzumot, ~ija harmonija ne smee da se uni{ti# (Hokusai). Koegzistencijata na privatnoto i op{toto, na neposrednoto i nevidlivoto, koncizno go sugerira neminovnoto dvi`ewe po stranicite na `ivotot; {u{kaweto na ~ekorite po padnatite lisje ja zasiluva razdelbata, koga zdivot mirisa na esen, a racete, zatskrieni vo kaputot, se ved-nat kako bledi senki kon po~vata. Si odam ti ostanuva{ Dve eseni ([iki) Kolkav samo pat se izminuva vo haikuto za vreme od 17 ili ne{to pove}e slogovi (on|i, ja-ponski zvu~ni simboli, rasporedeni vo tri stiha 5/7/5)! Do sekoja porta proletta stasuva so kal na nalanite (Isa) Nekoga{, patuvaweto e so vremeplov: Dodeka vrne esenski do`d sega{nosta kako da minala odamna 20 MAGOR

(Buson) Vo haikuto veli~inata na zamislata nikoga{ ne povlekuva prenaglasuvawe na emociite. Izrazot ne e samo zbien, tuku otmen. Ne zaboravaj go nikoga{ samotniot vkus na belata rosa (Ba{o) Bleskotna Mese~ina! A deteto posega: Daj mi ja! Daj!... (Isa) U{te vo ednostavnosta na prvi~niot poteg, neposreden i izve`ban vo istiot tren, mudrecot se integrira vo dete so {irum otvoren vnatre{en vid. Ako okoto i gi zabele`uva granicite, toga{ mislata bleskotno gi premavnuva. Mese~ino nad srtot, osvetli go, te kolnam, onoj {to krade cve}e! (Isa) Pra{aweto kade (komu) jas pripa|am? ne se postavuva so romanti~arski patos, no sonot e prisuten, vpien vo ubavinata i tu|inata na `ivotot. Prekusoto `ivotno patuvawe e sepak do-volno dolgo da se prifatat najraznovidnite vizuelni pottici i tie da se pretopat vo mentalna energija. Vidovitost? Poetski probiv vo misterioznata, beskone~na sfera na preselbite? Ne e ~udo {to golemite haiku majstori se patnici ili slikari (Ba{o, Isa, Buson). Vo haiku patuvaweto, stapalata se pomalku va`ni od glavata, geografijata od geopoetikata. Lesno e da se odrekne{ od ~ekoreweto, mnogu pote{ko e da ~ekori{ bez da ja dopre{ po~vata#, veli edna taoisti~ka izreka. Toa e retkiot, inicijaciski kvalitet na haikuto - svetot da se nabquduva vnimatelno, no oddeleno, bez direkno da se u~estvuva vo negovite akcii, no, da se sploti, lebdeej}i, vo negovoto dvi`ewe. Vo Kjoto sum, no so pesnata od kukavicata sonuvam za Kjoto (Ba{o) MAGOR 21

37. Od bolni~kata postela, me|u dve dijalizi, tato ni podava{e liv~iwa, ispi{ani so negoviot poznat, a s u{te voedna~en i razigran rakopis. Vo ednoto, upateno kon mene: Moram da ti preraska`am ne{to za Pasternak. Koga padnal vo nemilost, nekoj Bezimenski (kakvo neslu~ajno prezime!) go obvinil deka ne im se pridru`uva na javnite ~itawa. Tie#, odnosno trudo-qubivite sovetski pisateli, toga{, vo 36-ta, patuvale, taka bilo pravilno, po celata zemja i ~itale svoi tvorbi na brojnite kni`evni priredbi. Pasternak odgovoril vaka nekako: A {to ako jas - sprotivno na Bezimenski - gledam vo toa svoja zasluga. A {to ako mene me osvojuva kako patuvale i prodol`ile da patuvaat Pu{kin i Tjut~ev vo svoite dela, i ako site du{evni sili sum gi koncentriral na te{kotiite na takvite patuvawa, za smetka na lesnotijata na es-tradnite izleti?#. Ete, takov bil Pasternak, za kogo mnogumina smetaat deka se upla{il. I lirikata go otslikuva, otvorena, produhovena, stroga kon sebe si. Vo porakite {to gi dobivav za vreme na vizitite, podolgi i redovni - koga mu be{e podobro, kusi i lakonski - koga mu be{e te{ko, mislata ne mu dozvoluva{e na bolnoto telo da ja optovari: Vo salata za dijaliza, dvajca bledi kom{ii#, legnati na krevetite, burno go komentiraa poka~uvaweto na cenata na benzinot. Zlobnikavo si pomisliv: Nie go kritikuvame vremeto, a toa n zakopuva#. No dvajcata voobra`enkovci si go prodol`ija razgovorot so nesmalena strast (i me nateraa da gi na~ulam u{ite), pa po izvesno vreme se po~ustvuvav zasrameno... Do-bro, mo`ebi ne sum ba{ najzdrav no inaku sum spokoen i smiren. Ti najmnogu pridonesuva{ za toa. Bilo da ja nosi{ mai~kata Alan Ford#, bilo da si oble~en vo braon kompleg, so novi ~evli, braon ~orapi, vo sivite pantoloni i somotskoto palto - deluva{ i seriozno i vedro. I vo des-niot agol na liv~eto zbieno: ne gri`i se za knigata. ]e bide. Najsigurno! Plovidba kon Jug# ve}e vtora godina ~eka{e kaj izdava~ot. Tatko mi gi znae{e site ras-kazi od rakopisot i vo sekoj od niv be{e vgnezdena po nekoja negova sugestija. Mu gi ~itav vo onie beskone~ni esenski popladniwa vo dnevnata, dodeka na prozorcite kon trite strani na svetot, `oltiot den bavno rumenee{e. Zapadot be{e skrien od Manastirskata vrata# na Mazev i najneispitaniot del od bibliotekata, onoj od U do [. Tatko mi pedantno gi podreduva{e knigite po azbu~en red i vo kartoteka uredena za primer, no zatoa pak Igra~ot vo nego ja podeli bibliotekata vo nekolku sobi. Vo male~kata rabotna be{e D-L, na koja mojot spiritualen elan be{e skoncentriran po vra}aweto od studiite: Darel, Direnmat, Diras, Egziperi, Erenburg, @id, Zam-jatin, Zvevo, Jursenar, Kalvino, Kastaneda, Ki{, Kjerkegor, Konfu~ij, Landolfi, Lorens... U-[ be{e nekako zapostaveno par~e lektira, so isklu~ok na onie zadol`itelnite#, koi po~nav da gi ~itam mnogu porano: ^ehov, [ekspir, [olohov. No, toga{, poslednata esen pred da go napadne bolesta, tato i jas minuvavme dolgi, razvle~eni ~asovi vo dnevnata (toj vo foteljata, nagrnat so doma{noto palto, s u{te bez potreba da se odmora po naporniot raboten den iako zenicite po~naa da mu patuvaat kon gore, {to na pogledot mu dava{e nekoja zamislena otsutnost) i glavno - ~itavme. Prvata kniga {to, bez razmisluvawe, ja izvlekov od bibliotekata be{e ^udnikavata 22 MAGOR

istorija na Peter [lemil#, {to pred desetina godini, kako samoubeden gimnazijalec, ja pretr~av brzaj}i kon Lolita i Raskoqnikov. - Koja ja zede? - Bajkata za Peter [lemil. - Za odzemenata senka? Si pomislil li nekoga{ deka senkata, na{iot temen pridru`nik, najdobro `ivee na sonce. I deka nekoi mladoqubivi Petarpanovci si ja brkaat za da si go pov-ratat vitalniot transfer so svetlinata. [lemil ja trampi za da se vturne vo temnata, zgusnata magla na tajnoto soznanie, {to, kako i sekoj neskrotliv faustovski traga~, bolno go kopka. A tamu, nitu na senkata ne treba senka. Toj, pak, mislam, si ja ~uva{e sopstvenata senka. Ne samo zatoa {to poslednata molba mu be{e da ja podignam roletnata. Toj ne mo`e{e bez zrakot na komunikacijata. Nasproti besko-risni zborovi, zborovi {to nosat qubopitstvo, zborovi {to dejstvuvaat. I ottamu, tolku negovi `ivi fragmenti vo mene. Vtisnati a rastr~ani poraki, dofrleni so polunasmevnatiot bariton-ski tembr. Neuni{tiviot duh na tatko mi, zamisleniot son~ev ~ovek. I kolku da zvu~i sentimen-talno, ja imav sudbinskata sre}a {to me odbra ne samo da mi bide roditel, tuku i patron. Vo onaa najneophodna smisla koja ja istaknuva i Virxinija Vulf: Nikade patronot ne mo`e pokorisno da dejstvuva otkolku koga go ohrabruva pisatelot protiv sentimentalnosta od edna strana, i kukavi~kiot strav od izrazuvaweto na sopstvenite ~uvstva, od druga#.

38. Zapi{ano e: gi krasi gradinite na Eden, Vavilon, Persija; gi omekna gri`ite na umnite ~ela na kalifite omeidski i abasidski, a s u{te e tajna kako so negibnata sve`ina gi prebrodi dolgite plovidbi vo korabite na vol~ite, marsovski osvojuva~i, za da im gi oblagorodi pobedni~kite orgii i gozbi. Tatkovinata e sepak kaj padnatite Amonovi sinovi, ~ii la`ni bradi, svetiot ureus, vladetelskite `ezla so glavata na semo}niot Set se ve}e plen na snaodlivite kradci. A tokmu vo postela od iljadnici nejzini mirisni latici, poslednata princeza od ptolomejskata dinastija mu go razotkri srceto na Mark Avrelij, gordeliviot pravnuk na vol~icata. Ricerite, pak, na Lankaster i Jork, me|u sebe nepomirlivi i surovi megdanxii, pokorno slu`ea, sprotivstavuvaj}i samo dve najpredvidlivi i najjasni od nejzinite brojni koloristi~ki varijanti. Prepletena niz mrazot na Aljaska, okolu so~nite tela na kama-tancuva~ite, taa ne se pot~inuva duri ni na voshitot na Maliot Princ, koj ja pripitomi i Lisicata, a nea, sprotivno na seta netrpelivost na svoite godini i karakter, pokorno ja is~ekuva - da raspupi. No, taa ne se brza. Ars amatoria#: nikako da go dovr{i razubavuvaweto vo zasolni{teto na svojata ze-lena soba. Zarem da bide stutkana kako bulkata? A koga }e si dozvoli da se razbudi, elegantno prozevaj}i se: Ah! [totuku se razbudiv...prostete, ve molam, u{te ne sum ~e{lana#, zamelu{eniot princ mo`e samo da propelte~i: Kolku ste ubavi!#, za da bide udostoen so MAGOR 23

non{alanten odgovor: Zarem ne... rodena sum vo isto vreme kako i sonceto. No, dali Rozata sekade mo`e da go koristi svoeto vrodeno pravo na kapric? Kaj Japoncite - sigurno ne! Za niv ne va`i onaa zgodna latinska izreka sub rosa dictum za doverlivoto {epkawe pod senkata na rozite. Za Japonecot e te{ko sfatliva predadenosta na Evropeecot kon Rozata, za{to: taa ne pa|a od stebloto dodeka s u{te e vo svojata polna ubavina, tuku prethodno }e svene i }e se isu{i na nego, odlagaj}i go zaminuvaweto, borej}i se (zaludno) protiv smrtta, kako klasi~niot ~ovek na Zapad koj, potsvesno, mo`ebi, zatoa tolku istrajno ja saka# (Vladi-mir Devide: Japonija - minato i idnina vo sega{nosta#). Minatoto e s u{te pred nas, pi{uva Cvetaeva na marginata od pismoto do Rilke na umirawe - magi~na re~enica {to mo`e slobodno da se prifati vo poimaweto na celovitosta na Vremeto {to isto~niot duh go napoilo so prekrasna verba vo reinkarnacijata. Rosa aeterna, sepak premnogu samoubedena i svoja, ostanuva nadvor od mo}nata isto~na simbolika na povlastenite rastenija od Prijatelskoto Trojstvo: bambusot (go pretstavuva Buda, Budniot), slivata (oznaka na Konfu~ij) i borot (obele`je na Lao Ce). Izborot na cvetot go potvrduva izborot na svetot.

39. Koga pi{uvam za tato, naj~esto e stutkan vo foteljata, vo ku}noto palto, ili, pokrien, le`i vo postelata - od smalenoto, pod jorganot, re~isi nevidlivo telo, izniknuvaat kon nadvor kov~estite prsti na racete, iskriveni od revmatizmot. Zo{to mnogu poretko go opi{uvam vo ne-miren od, vitok, so zdrava nasmevka, koga e o~igledno (saka{e da fotografira i da bide foto-grafiran) deka, osven vo poslednite pet godini na `ivotot, bil tokmu takov? Kako {to bolesta nagrizuva{e del po del od organizmot, fotografiite se proret~uvaa, a nepomirlivo qubopit-niot, pameten i duhovit postar brat se preobrazuva{e vo starec, nena~nat vo `ivosta na inteli-gencijata i ironijata, no s ponepodvi`en i pomol~aliv. Be{e ograni~en na zatemnetata spalna, so `oltenikava, bolna boja na liceto i proret~ena kosa so ra{trkani prameni (kako oskubana koko{ka, se {eguva{e). Nalik na nekoj prustovski Noe vo svojot kov~eg, koj gleda vo beskrajniot, voden horizont, pod koj, potonat, po~iva negoviot nekoga{en svet. Pred sebe ima{e samo u{te edna listopadna promena na brezata, drvoto {to, vo ramkata na prozorecot, edinstveno iznurnuva{e od taa is~eznata, vozbudliva i brza~ka realnost, vo koja nekoga{ tolku dobro se snao|a{e. Znaev deka zad zatvorenite klepki negovata memorija `ivo pulsira, no {tom }e zabele`e{e deka go nabquduvam, toj bavno go vrte{e zbr~kanoto, `olto lice kon mene, gi otvara{e o~ite so podignati zenici i se obiduva{e, skoro zbuneto, da mi se nasmevne. Vo ku}ata prepolna so prozorci, toj za svoja posledna soba ja odbra onaa so samo eden pro-zorec - slika, kako da saka{e iznemo{tenoto telo, oslobodeno od nadvore{noto dvi`ewe, da ne go optovaruva so gletki pobrzi od niknuvaweto, trepetot, `olteeweto i pa|aweto na lisjata. Po-gledot 24 MAGOR

kone~no be{e naso~en kon vnatre{noto telo, kade {to patuvawata ne zavisat od materi-jata, a curriculum vitae, kako kaj uroborot, so zavr{etokot na prethodnata, zapo~nuva nova kru`na etapa. Takov e tatko mi za kogo pi{uvam, ~ovek koj po intenzivnoto ~itawe na knigite i `ivotot, pojde, bestelesen i oddale~en, da se soo~i so Golemata Tajna. Tatkoto zaminuva{e, no U~itelot, toj {to re~isi tri decenii me napojuva{e so intelektualna energija i qubopitstvo, ostana da mi ja odr`i poslednata lekcija - onaa za neophodnosta na Patot.

40. Bi sakal da ja prezemam gletkata od Devojkata so raspleteni kosi# na Renoar, so onaa tivka, senzualna otmenost na poluaktot pri utrinska toaleta, prosledena so vedra, no zabavena igra na svetlinata (preku filtrite na reflektorot) - `olta, zelena, bela. Kako i na platnoto, nedostasuva karakteristi~nata Renoarovska, violetova. Devojkata sedi na obi~no, drveno stol~e; vo polusenka, se nayira profilot na dolgokosiot flejtist: Popladneto na eden faun#. Pomisluvam na slikarot: navistina, tuka e, na ~ekor od modelot, prili~no pomlad od ~etirieset i petgodi{niot Renoar. Neprikrieno vozbuden, nani{anuva so ~etki~kata kon razgolenata devojka: {lap, po svet-kaviot krepsaten na svle~eniot kombinezon, pod desnata pazuva, se razleva violetova damka. Za ~udo, taa ne reagira, tuku mirno prodol`uva da si ja ureduva pletenkata. [lap, {lap, u{te dva violetovi bakne`i se vtisnuvaat me|u naborite na kombinezonot - edniot kaj samiot papok, vto-riot od nazad, tokmu vo to~kata kade {to strukot se izviva vo cvrstiot, ispaknat zadnik. Nekoj od publikata {epnuva deka ramnodu{nata devojka e moderniziran eksponat od muzejot na Mme Tisaut. Duri i koga slikarot po~nuva da ja prema~kuva so violetovi linii, ne samo po tkaeninata, tuku i po teloto, taa i natamu e nepodvi`na, so podignati race, obvitkani okolu pletenkata gusta, ogneno crvena kosa so zlatest otsjaj. Slikarot go iscrtuva liceto, no kosata ne ja dopira - taka, taa s pove}e zali~uva na neskrotliv vulkanski potok. Odvreme navreme, vo rastreperenata melodija na flejtata, se vmetnuva blag odek na yvono, kako od vrvot na nekoj oddale~en hram. Najposle, s stivnuva. I slikarot e zaminat zad scenata. Pod difuznoto svetlo od pravec na publikata, devojkata bavno go svlekuva islikaniot kombine-zon i zaedno so nego, od glavata nadolu, i ko`ata. Postepeno, se otkriva nova, bela i mazna ko`a, vrz koja se vtisnati znaci. Na ~eloto - P, na vratot - Q, kaj napupenite gradi se zbile KQBA i S, dol` racete R, kaj papo~eto U, podolu, nad temnata {umi~ka na seksot W, pod kolenata Z i najdolu, na polni~kite stopala a. Sle~ena, no ne i gola, devojkata sosem non{alantno ja otfrla ne-koga{nata ko`a i go vrti grbot kon publikata: V dol` rbetot, X na butovite, a na ispaknatoto gaze, blizu anusot - . Nasproti ostanatite nedvi`ni znaci, okolu teloto kru`at iskri~avi L. A nad scenata, lesno kako meur od sapunica, lebdee, lebdee I. MAGOR 25

41. Slikarot, vnimatelno, vo crveniot krug iscrtuva rozov kvadrat. Potoa, kako niz prozorec, se vovlekuva vo kvadratot i is~eznuva. Regtajm pijano. Na scenata e Dunivetre, ve}e uredno spastren vo crna ko{ula, krem-kostum~e i isto takva vratovrska, so potkastreni musta~iwa i `ivi o~i, so koi postojano se podglednuva vo pana|urskoto ogledalce. Na zadnata strana na ogledalceto e prilepena retu{irana fotografija na ciclesta `ena, potprena vrz haubata na crn mercedes. Bleskaviot, metalen amblem na avtomobilot e ispr~en me|u nabreknatite dojki. Detaqot e, sepak, premnogu siten vo odnos na nametlivata rastr~anost na Dunivetre - iskle{ten, gragorliv, zabrzan, ner-vozno si gi podmaznuva musta~iwata i zulufite, se ~e{ka, podripnuva. Onaka, po pat, ne{to }e potkasne, ve{to zadr`uvaj}i ja nasmevkata i koga xvaka (zamisluvam kako nepokanet se ufrlil na nekoja promocija so bogata zakuska). Gradot, po navika, bu~i. Eksplozija: dupnata guma na prepolnetiot GSP avtobus ili male~ka pekolna ma{ina vo pretstavni{tvoto na Air France? Na Dunivetre o~igledno ne mu e gajle, pa nitu zavivaweto na kolata za brza pomo{ ne mu na{tetuva na zabestata nasmevka. So kle{tewe, tr~kawe i ~e{kawe stiga do platnoto so crveniot krug i rozoviot kvadrat. Raseano go poglednuva i ita natamu, no, po nekolku brzi ~ekori, se sepnuva i s u{te ozaben, se vra}a pred slikata. Ne minuva ni mig, a usnite po~nuvaat da mu se krivat, da se ~epatat i poroj osakateni zborovi, {to toj trevo`no se obiduva da go spre~i, navaluva od nego. Dunivetre se trese, drdori, vika kako izbezumen TV izvestuva~, koj r`i i lae na kamerata. Zmijolika devojka, vo stegnata kaki# uniforma, so svetnati ~izmi do kolena, re{itelno mu prio|a, ve{to mu stava lisici na racete i go sproveduva zad scenata, od kade {to se slu{aat u{te nekolku otkinati samoglaski od negovoto nekontrolirano vikawe.

42. Vo {totuku zapo~natite do`dlivi minuti na edno oktomvrisko popladne, godina po zavr{uvaweto na Taa go saka ^ehov#, gi pronao|am imiwata na glavnite junaci Ida i Valentin vo La vie des prenoms, tvrdo vkori~ena, zatskriena kniga, na gorniot kat na Francuskiot kulturen centar. Se odr`uva promocija, edinstven sloboden agol pred turkanicata e tokmu onoj kade {to e policata so leksikonot. ^itam: Ida (Ide, Idchen, Iken, Ita, Itchen, Itte) boja: sina etimologija: od germ. idis, `ena broj: 5 Slavni: edna svetica, majka na sv. 26 MAGOR

pridru`en horoskopski Gertruda i sv. Be` i sopruga na Pepen znak: Oven de Landen: ruskata za{titni~ka na praznik: 13 april tancot Ida Rubin{tajn (so koja, pi{uva [agal vo Ma vie:...D Anuncio, mal po rast, so fini musta~iwa, milno flertuva). Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na A ili D, ili Da.

Boja: sina Broj: 7 i 3 Pridru`en horoskopski znak: Terezija Praznici: 13 fevruari, 25 juli

Valentin, Valentina (Bailintin, Balint, Lalensia, Val, Valeda, Valence, Valens, Valensia, Valente, Valentia, Valentik, Vallentina, Valentino, Valention, Valika, Vallatina, Vallie, Valtin, Valti) Etimologija: od lat. valens, silen Slavni: egipetskiot gnostik Valentin; eden papa, Valentin (@an de Bulow), francuski slikar od XVII vek; Valentin Haj (1745-1822), koj go formira{e zavodot za mladi slepi i gi izmisli ispaknatite bukvi za da mo`at da ~itaat, pisatelkata Valentina Igo, vnukata na Viktor; astrologot Valentina Tesie.

Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na In, Tin, N, Ti. Vo dopolnitelnite tolkuvawa, karakterot na Valentin (ima 14 svetci so toa ime, od koi ne se znae to~no koj i kako stanal pokrovitel na vqubenite) se opredeluva kako ne`en i ~uvstvitelen, edno su{testvo svrteno kon sebe i hiperintuitivno {to nekoga{ deluva neodlu~no, zo{to tolku gi premeruva za# i protiv# pravilnoto i pravednoto. Ida, pak, vo isto vreme e gorda i velikodu{na, suetna i blagorodna. @enskata strana kaj nea mo`ebi e skriena vo edna druga terminologija, onaa na jogata: ida go ozna~uva mese~evoto di{ewe, niz levata nozdra (na-sproti pinMAGOR 27

gala, son~evoto di{ewe niz desnata). Energijata {to te~e po ida-nasokata e anaboli~na, odvodna i inhibitorna, a koga di{eweto prodol`uva samo niz mese~evata nozdra, metaboli~kata aktivnost na teloto se namaluva, predizvikuvaj}i letargija i soni{ta. Otsekoga{ sum ~uvstvuval izvesna pla{livost pri imenuvaweto na likovite od svojata proza. Toj, likot, e ve}e vo tekstot (bez ogled kolku formalno e zapi{an) i ottamu e prili~no neprilagodliv (baraweto po telefonski imenici bi bilo nategnato, i u{te pove}e, vo odnosot kon literaturata za koja se zalagam, poeti~ki neadekvatno). Ida i Valentin, kako i prezimeto Aleksandrov, me|utoa, gi prifativ lesno, duri spontano. Osobeno Ida. U{te od prvata stranica, toa ime ja emancipira{e potisnatata `estokost na likot, zasolneta pred banalizira~koto urbane tribe vo tajnata odaja so Anton Pavlovi~. Zad letargi~nata (etim. - otsutna, nemarna) pojavnost, naslu{nuvav povredena, strasna `ena, sposobna da ja potisne stvarnosta vo polza na metaforata. Edno od su{tinskite obele`ja na Idinata heroinska svest, kolku e mo`no pove}e, e kopne`ot do svojot ^ehonte, do svojot arhetipski junak. Kade e tuka mestoto na Valentin? La vrai vie des pren-oms# povtorno me potkrepuva: nasproti ~estata, pottiknuva~ka opozicija na astrolo{kata oska `ena Oven - ma` Terezija, prezimeto Aleksandrov e od onie {to, poradi prvata azbu~na bukva, Ida treba da gi izbegnuva. Kaj ^ehov, takvata pretpazlivost e nepotrebna: vo sferata na ideal-noto, odgovorite se dadeni u{te tamu, vo selceto Melihovo i na Jalta, kade {to ovaa misti~na vrska e edinstvena, realna. Valentin, za `al, ne pi{uva pisma (epistolarnata nedofatlivost e dobra oaza za Idinata neskrotliva `ed po otmenata predadenost), pa mu preostanuva edinstveno ona vo {to barem za malku mu se pribli`il na ^ehov - pi{uvaweto. Mo`ebi zatoa novelata zavr{uva so Idinoto pismo do izdava~ot za nezavr{eniot raskaz na Valentin. Nasproti znalecot, epistemonot ^ehov, koj blagata ironija na mudrosta ja prepletuva so {armantna pravednost, Valentin za Ida ostanuva nedovolen, neskladen, nezavr{en. Ako na ovoj obid za reinterpretacija na sopstven rakopis mu se odzeme o~ekuvanata i na-glasena nota na pretencioznost, toa ne go namaluva mojot voshit kon vnatre{niot, podzemen, mis-teriozen identitet na imeto, kon negovata ezoteri~na vrzanost za idejata na razlikuvawe i pre-poznavawe.

43. Za bolnoto dete, sepak zasega ne mo`am da pi{uvam. Ne{to e zapo~nato, na dva prili~no is~krtani lista: imeto na deteto - Borjan, negovata kadrava smea, hobito na tatkoto (biv{ rokenroler) - smisluvawe haiku, no... Literaturata ne mo`e da bide pofantasti~na od `ivotot, no mo`e da bide popateti~na. Vo prikaznite za Ida i Mutter, privatnoto be{e samo posakuvan, neophoden pottik (malku li~i, no mnogu ne li~i, bi re-kol Borjan). No, vo nenapi{aniot raskaz, intimniot tovar e s u{te prete`ok. Zborovite nemo}ni da go sovladaat. 28 MAGOR

Eden star, sega ve}e po~inat, kom{ija, na site vo maaloto sekojdnevno i nastoj~ivo ni zboruva{e za }erkata i vnu~kite koi `iveeja vo stranstvo. A koga na leto tie }e go posetea, pris-tignuvaj}i vo golemata, crvena limuzina, {to zafa}a{e polovina od {iro~inata na uli~kata i }e se istovarea so mnogu kuferi, glasna vreva i smea, star~eto zamolknuva{e. Od dvorot nadoa|aa, yvonlivi i preglasni, stranskite zborovi, {to, niz detska igra, gi nadglasuvaa inaku drdorlivite konverzacii na }erkata i nejzinite drugarki od mladosta. Stariot ne se slu{a{e. Samo pone-koga{, glasno }e si go izbri{e{e nosot. Dedo Trajko, pa zo{to pla~e{ koga ti dojdoa? - go pra{uvavme, - podnasmeani kako i negovite vnu~iwa. - Za{to znam deka }e si zaminat. Ne uspeav da ja zavr{am nitu prvata glava od prikaznata za Borjan, no sepak mi ostana mo-toto pozajmeniot pasus od Lavengro#, gospodar na ognot od Xorx Borou, pametniot ~udak so pedigre, za kogo pi{uva Kenet Vajt vo Lesprit nomade#: - [to mislite za smrtta, gospodine Petulengro? - Moeto mislewe za smrtta e sli~no na ona, brate, od starata pesna na Faraonot {to ja pee{e baba mi: Canna marel o manus chivios andre puo Ta rovel pa leste o chavo ta romi Koga nekoj ~ovek }e umre, go frlaat vo zemja, a `enata i deteto pla~at nad nego. Ako nema ni `ena ni dete, toga{, pretpostavuvam, pla~at tatko mu i majka mu. A ako e sosem sam na sve-tot, e toga{ go frlaat vo zemja i tolku. - Mislite li deka e toa kraj za ~ovekot? - Toa e kraj za ~ovekot, brate, i navistina e {teta. - Zo{to go velite toa? - @ivotot e mil, brate. - Navistina mislite taka? - Dali mislam! Tuka se no}ta i denot, brate, mili ne{ta se i dvete; tuka se sonceto, mese~inata, yvezdite, brate, site mnogu mili ne{ta; a tuka e i vetrot {to duva po pusta-rata. @ivotot e mnogu mil, brate, koj bi sakal da umre?... - Duri i ako e bolen? - Tuka se sonceto i yvezdite, brate. - Duri i ako e slep? - Tuka e vetrot {to duva po pustarata, brate. Koga bi mo`el da go po~uvstvuvam toa, bi sakal da `iveam ve~no.

44. MAGOR 29

- Mene mi li~i na ne{to ne`no. Mo`e i na srni~ka, so tie slabnikavi granki kako no`iwata na Bambi - re~e mladata `ena. - A mene na zebra! - se ufrli devoj~eto... Po nekolku dena, edno drugo devoj~e, obzemeno od prikaznata za elenite {to nekoga{ odamna `iveele na Elen kamen#, dodeka ottamu ne gi isterale lovcite, vozbudeno me dopra{uva: - Volcite? Iako belo-crnata igra na ko`ite# na zebrata i brezata nasproti, na primer, nivnata geografska oddale~enost, e sosem nejasen komparativen argument za eden seriozen, vozrasen analiti~ar, prvi~nata bliskost po zvu~nost na ovaa spontano spoena dvojka, povikuva, kako i kaj lovci - volci#, na poskriena, podlaboka i povozbudliva srodnost me|u pojavite i vpe~atocite. Asocijativnata dvobrojnost na zna~ewata ne izgleda voop{to nasilna, ne samo zatoa {to niedna bukva ne se zapostavuva (a kamoli da se poni{tuva), tuku pred s, za{to ja ka`uva dete. Ne-govoto glas~e, detski smelo i bezgri`no, povtorno gi sostavuva rasklopenite par~enca - bukvite vo nova slagalka - zborot, a pritoa da se za~udi, mo`ebi, samo od na{ata za~udenost. Ovaa igra, so nesomnen {arm, ja praktikuvaat i nekoi inteligentni vozrasni, no nivnata kombinatorika - obmislena, tendenciozna - kako da go izabila prostorot na spontanoto detsko vkrstuvawe na zborovite, vo koe, v~udonevideni, gi otkrivame destini incrociati. Bez namera da gi naluti ve}e namurtenite lingvisti, eden ba{larovski sonuva~ tuka, vo detskata lucidnost, sigurno bi go prona{ol preminot kon carstvoto na izme~taenite mo`nosti. ^itatelot-talka~ posakuva da patuva niz predelite na Knigata so predadenosta i zanesenosta na deteto, za razlika od objektivniot ~itatel-kriti~ar koj nastojuva da ja zadr`i racionalnata procenka na neu-tralen nabquduva~ (iako neutralnosta ~esto mo`e da bide prividna, eden vid alibi {to pod maskata na proklamiranata objektivnost go {titi ~itateloviot tvrd# stav). Deteto veli - Smrtta smrdi - radikalna, dlaboka eliptika za eden mra~en# poet; deteto si potpevnuva - Makedoncite se borat za svoite praznici - ubistven aforizam spored satiri~arot. No, deteto ne e ni mra~no, nitu ironi~no i ne podlegnuva na smislenata kontrola na vozras-nata fantazija ili dosetlivost. Toa, za razlika od ba{larovskiot ~itatel, duri nema ni potreba da go neguva deteto vo sebe - toa e dete!

45. Ovie gradovi ja nemaat privilegijata na golemite svetski metropoli: Pariz, London, Wu-jork ili Rim - da bidat inspirativen predizvik za mnogubrojni, pove}e ili pomalku uspe{ni, kni`evni ambicii. Tie ne pripa|aat nitu na onie sela i grat~iwa kako Markesovoto Makondo, Foknerovata Joknapatavla ili Kukulino na Janevski, {to, duri i koga bi im go videle imeto na nekoja detalno zgole30 MAGOR

mena geografska karta, ni se ~inat izmisleni. Ne, ovie gradovi imaat svoja jasna, pre-poznatliva topografija. Sepak, samo koga se vo knigata na eden ~ovek, razotkrieni vo ogledaloto na li~noto vreme, tie stanuvaat Dablin na Xojs, Trst na Zvevo, Aleksandrija i Aviwon na Darel Lisabon na Pesoa. Gradot mu pripa|a# na pisatelot, no ne onaka neprikosnoveno kako {to toj go poseduva imaginarnoto mesto; tuku, blagodarenie na umetnikovata predadenost, postoe~kiot grad stanuva poslo`en, potajnovit, poedinstven. Vo slu~ajot na Skopje, pretopuvaweto na factum-ot vo oazata na fantazijata, i sprotivno prase}avaweto za Atlantida transplantirano vo neopolisot od neboderi i smog, izdol`eni niz desetina kilometri, ima svoja retka potkrepa: gradot na detstvoto, poradi is~eznuvaweto vo zem-jotresot (to~no po prvata dekada od mojot `ivot), prerasnuva vo nevidliv, kalvinovski grad - ba-jka. Tekstot za Skopje mo`e da bide sozdavan preku nekoj vid animograf, koga sredbite i zbogu-vawata na dvata grada - onoj nekoga{niot na deteto i ovoj sega{niot na vozrasniot - se oddol`uvaat, imaginiziraat ili ironiziraat niz nepredvidlivite meandrirawa i rast na du{ata. Tamu kade ku}ata preminuva, se pripojuva so druga ku}a, mostot so drug most, ulicata so druga ulica - memorijata, kako kaj Zvevo, Pesoa, Darel ili Xojs, }e bide samo pomo{en svedok. Sosem e mo`no, vo seto ~uvstveno talo`ewe, ona za {to se pi{uva - nekoga{ da se slu~ilo. Ako pak ne, Gradot e tuka, opipliv i dvosmislen vo svojata minata idnina - skriptor ante portas.

46. Maki so jajceglaviot# - voobi~aeno duhovit naslov vo nedelnikot na tuku{to odr`anata trkalezna masa na tema odnosot intelektualec-vlast. Ottoga{, svedo~at za toa i iskinatite stranici na vesnikot, minati se pove}e od ~etiri meseci. Diskusijata ja zapo~nav so navra}awe na Platonovata dr`ava: politeia e od `enski rod, nasproti ma{kiot polis - Gradot. Platonovata dr`ava mo`e da se sogleda i niz parabola za `enata, koja, gri`ej}i se za svoeto potomstvo, se gri`i za sebe. Potoa, podednostaveno, gi potenciram glavnite Sokratovi na~ela za upravuvaweto so dr`avata od mudrite znalci - onie {to imaat stav i se oslobodeni od `estokost. Sokratoviot prv protivnik, Trazimah, kako {to mu ka`uva i imeto, e surov ~ovek, za kogo silata e edinstvena pravda, a zdobienata vlast - edinstvena mudrost. Sokratovite protivargumenti se indikativni: pravednosta pretpostavuva znaewe, a neznaeweto e ve}e samo po sebe nepravedno (Kamo sre}a tolpata da znae {to e zlo. Toga{ bi mo`ela da znae {to e dobro#). Predvidlivo e deka zdru`uvaweto na lu|e koi ne znaat, odnosno - na nepravednite, spored Sokrat, rezultira so obraten proces od blagosostojbata - so paraliza na dr`avata. Vtoriot Sokratov oponent vo diskusijata, Glaukon, inaku eden od negovite privrzani prijateli (u{te eden dokaz za neophod-nosta na borben srodnik vo kristalizacijata na mislata), vistinskata opasnost ja sogleduva vo... prividnata pravednost. Hipokritot e pozol od despotot, za{to beskrupuloznosta ja zamagluva so nasmevka, al~nosta so blagore~ivost. MAGOR 31

Porano vo literaturata me interesiraa slu~kite, sega mnogu pove}e situaciite. Pone-koga{, najromanti~no, posakuvam da se zasolnam vo nekoe osameno, skri{no mesto, so mnogu slo-boden prostor naokolu, oddale~en od `ivotnata bu~ava i nemir. Ednostavno, za da pi{uvam. Toga{, ubeden sum, ne e samo poelasti~en, tuku i su{tinski poblizok dopirot so vistinata. No, isto taka sum svesen deka prakti~niot eksperiment mo`e da bide poguben za osameniot pisatel, barem za onoj so karakter sli~en na mojot. Baraweto na Drugiot vo sebe, ako potragata se vlee vo literatura, podrazbira druga misla, drug govor. Idealnata sfera, i koga e pogalena od misti~niot zdiv, trpi, no i se hrani od stvarnosta. Zna~i, Sokratovite sogledbi za pravednosta, stavot i `estokosta, ostanuvaat mo`nosti za izbor - nametliv ili prikrien (so mol~alivo zaminuvawe kon nekoj svoj Nepal). Vo taa smisla, najgrubo re~eno, intelektualecot pripa|a na dva osnovni tipa: javen i alter-nativen. Javniot intelektualec e pragmati~no snaodliv, racionalen, po potreba relativist ili sprotivno, demago{ki ubedliv. Stavot go prilagoduva, nagonot za vlast go poka`uva, so pravednosta ne se optovaruva, iako ima oset koga i kako da ja obrazlo`i, ako mu pritreba. Alternativniot intelektualec e anksiozen, potisnat, koketira so tajnosta kako javniot so vlasta. Subjektiven e, adogmati~en; kriti~en, a konfuzen. Saka da ima stav, nagonot za vlast go mimikrira vo protest, stepenot na pravednost varira (vo osnova, sepak e povisok od onoj kaj jav-niot). Bez ogled dali e javen ili alternativen, intelektualecot stanuva opasen, za drugite i za sebe, koga }e se ubedi deka e Avtoritet. Avtoritetniot intelektualec se ~uvstvuva dol`en da deli lekcii, da dr`i monolozi, da se rasfrla so kovanici, neologizmi i velelepizmi. Nabrgu, poradi avtoritetot, prestanuva da bide intelektualen. Intelektualcite po~nuvaat da mu pre~at. Gi vrednuva na onie {to go po~ituvaat negoviot Avtoritet i negovite avtoriteti (mentalnite sposobnosti se aktiviraat za uslu`ni dejstva) i na onie drugite - mlaki, nepotrebni i po mo`nost - gilotinirani. Periklovata misla kaj Tukidit, parafrazirana i od Moris Meterlink vo @ivotot na p~elite#: Poedinecot, duri i koga strada, e posre}en vo zakrilata na dr`avata koja napre-duva, otkolku koga toj samiot napreduva, a dr`avata propa|a#, bi mo`ela da se varira i niz dvata ekstrema. Prviot - utopiski (kaj Platon ili vo carstvoto na p~elite, sosema nesre}nite trutovi): dr`avata + poedinecot - intelektualec vzaemno si napreduvaat. Vtoriot, prili~no ~est vo sovremenata praktikaa: dr`avata propa|a, a odvoeno od nea, propa|a intelektualecot. Kako ubeden eskimofil, na kogo dr`avata ne mu obrnuva vnimanie, a ni toj na nea, mi preo-stanuva ponekoga{ da glumam avtoritet pred sakanata `ena. No, za sre}a, nabrgu sfa}am deka namesto cvrstite ledeni blokovi na igloto, okolu nas ima trevki, koi, ba{larovski do`iveano, go prisvoile svojot oblik preku dopirite na gradite, preku dopirite na srceto.

32

MAGOR

47. Nekoga{, spored mitovite i bajkite - mnogu odamna, koga zborovite s u{te bea edinstveni i poseduvaa magiska mo} da gi pridr`uvaat predmetite i koga bea zaedni~ki vo govorot na lu|eto i `ivotnite - nekoga{ koga imenuvaweto be{e s u{te sakralen ~in, postoeja golemite U~iteli. Onie koi denes gi narekuvame `reci, vol{ebnici, ma|epsnici, onie na koi im be{e dovereno da gi neguvaat zborovite. Zborovite se sozdavaa od prvata glina, od koja bea sozdadeni i o~ite, i u{ite, i ustata... Rakuvaweto so zborovite se u~e{e najli~no, od eden u~itel na eden u~enik, i na-jtajno, spored zakonite na kosmi~kata energija. U~itelot, golemiot majstor, ja koncentrira{e energijata vo bogatata nevidliva stvarnost na zborot (~esto najprvin ~ujna vo sonot) i ottamu ja naso~uva{e kon nadvor. Denes sme opsednati od negovata smisla za iluzija, od alhemiskata sposobnost so koja gi spojuval sprotivnite elementi, za{to sme ja zaboravile spiritualnata mo} na transmutacijata i ni se ~ini ~udo ona {to nekoga{ be{e o~ekuvano. No, spored neumolivite zakonitosti na rodnata planeta Zemja, lu|eto, zborovite i jazicite se mno`ea progresivno, a `recite se proret~uvaa i snemo`uvaa. Knigite {to gi ostavija zad sebe bea namerno misteriozni - da se spre~i zloupotrebata na primamlivite mo`nosti. Postepeno, nekoga{nite magovi ostanaa osameni i malubrojni vo tesnite periferii na civilizaciite, vo rasisti~ki opredelenite, primitivni zaednici. Sepak, i me|u prenaselenite veni na golemite gradovi, vo nekoja skri{na arterija s u{te }e se sretne ponekoj ~udnikav, marginalen lovec na nevidlivoto, koj na svoite sogra|ani im izgleda kako otpadnik ili kako Aborixin. ^esto, toj e onoj naludni~av pisatel#, onoj {to go tro{i vremeto povtorno da ja razotkriva ~ustvenosta na zborovite, {to, spored negovite nebulozni izjavi, zatapila vo izvetvenoto ruvo na pre~estata upotreba. Lovecot na nevidlivoto, i me|u svoite realisti~ni kolegi, e naj~esto ozna~uvan kako fantast, nerazbirliv drdorko, a podvi`nosta, zatr~anosta na negovata imaginacija se kvalifikuva kako anarhisti~ka vo odnos na dominantniot (diktatorski) diskurs - kni`even, eti~ki, politi~ki. Sepak, knigite na ovie traga~i po izgubenata energija na zborot go dopiraat qubopitstvoto na nekoi mladi ~itateli vo senka#, mo`ebi idni lovci na nevidlivoto. Pisatelot - lovec na nevidlivoto postojano se soo~uva so iznemo{tuvaweto na univerzal-nite supstancii vo disharmoni~ni smesi, rasfrleni nasekade po materijalniot svet. Tolku neso-glasnosti, tolku kompromisi, tolku strav! Zanesen talka~ po dale~ni iskustva, lovecot na nevidlivoto ne mo`e da ja otfrli svojata vidliva, valkana urbana Xungla. I koga bi ja ignoriral so najdlaboka joga-meditacija, taa }e mu se vovle~e vo sonot. Begstvoto e mo`en odgovor, no toj, sepak, ja odbira knigata, prifa}aj}i ja Paracelzusovata maksima - Idninata mo`e da se predvidi samo so pomo{ta na knigite od minatoto#. Znaeweto samo po sebe ne e dovolno da se postigne vidovitosta, no knigata nudi pove}e od znaewe. Taa ja pridvi`uva imaginarnata potkrepa, neophodna za sekoj lovec na nevidlivoto. Navistina, nesonliviot sonuva~ ~ita so otvoreni, budni o~i, i od pismoto na prethodniot sonuva~ ja vcicuva toplinata za svoite idni plovidbi niz nevidlivoto. Kako {to na `icata e MAGOR 33

potrebno da zatreperi za da go sozdade tonot, taka i na lovecot na nevidlivoto kopne`ot mu e najdobriot traga~ i - knigite: tie {to mu pomagaat da zatreperi.

48. Gradeweto na Vavilonskata kula, mitskata prikazna za heteroglosijata, za mete`ot na jazicite kako bo`ja kazna poradi teomahijata na gordite Nimrodovi podanici, koga Jahve go po-brka jazikot na celiot rod ~ove~ki i podeli eden narod na sedumdeset#, e mo`ebi u{te vo Stariot Vek i izraz na podozrenijata, so koi se gledalo na onie {to zboruvaat na tu| jazik. Ot-tamu, vo svoeto provokativno delo, Pofalba na disharmonijata#, Xilo Dorfles ja istaknuva zabele{kata na [eling za analogijata na korenot na zborot barbados so balbus balbutiens, babeln, babiller - draori, zboruva nerazbirlivo. Tu|osta na varvarinot, zakanuva~ka i opasna, proizleguva poradi nemo`nosta da se komunicira so nego, a prokletstvoto na neprijatelstvoto e za~nato tokmu od nemo`nosta toj da se vdomi vo na{iot, maj~in jazik. Mo`ebi ottamu inteligentnite ko-lonizatori, po~nuvaj}i od najgolemiot, Aleksandar, ja poddr`uvale utopijata za ednojazi~nata Imperija. Koin glossa bila efikasna, ostvarliva mo`nost za `itelot na elinisti~kite carstva, bez ogled dali bil podanik na Ptolomejcite, Selevkidite ili Antigonidite, bez ogled dali bil Makedonec, Grk, Persiec, Egip}anec ili Evrein - bez problem da komunicira so nekoj, oddale~en iljadnici kilometri, kako da e ~ovek od negovoto rodno mesto. Vo taa smisla, denes, vo dobata na planetarnata heteroglosija, merkurovskata uloga na preveduva~ot se zdobiva so ne{to pove}e od transmisionata izvedba. Koga se raboti za Knigata, vo ~inot na preveduvaweto se sodr`i i ona za {to pee Vitman: ...ne e ova samo kniga / Koj ja dopre, go doprel ~ovekot. Vo prevodot na knigata e vtkaen i kopne`ot kon homoglosijata, kon mitskiot period na op{tata soglasnost, koga ne samo lu|eto, tuku i bilkite i karpite, neboto peele i raska`uvale.

49. Ponekoga{ od prepolnetata gorna fioka na rabotnata masa, }e ispadne liv~e so zapi{an telefonski broj, za koj ne mo`am da se setam na kogo mu pripa|a, ili so nekolku zabrevtani polure~enici, {to vo kusiot mig na voobli~uvaweto, me|usebno se natprevaruvale za predimstvo, pa nemo`ej}i da se odlu~at, na hartijata ostanale sudreni i osakateni, ili so sepak voobli~ena misla, {to, pokraj seta svoja povr{ina mo`e i sega da zaintrigira (kako onaa od 80-tata, vo vremeto koga po~nav da gi bele`am Anti-upatstvata: ...taka i }e gi sre}avam - zaneseni devoj~iwa, izgubeni sestri, tainstveni qubovni~ki, koi znaat, pove}e od mene, deka nikoga{ ne sme bile zaedno, i gledaat, pojasno od mene, vo nevidlivoto, a me pozdravuvaat beglo, iako so simpatija; ili zabele{kata za Ibis, onoj {to prv go opi{al kopne`liviot pogled kako posrednik me|u qubov34 MAGOR

nicite i koj, iako sogra|anin, `itelite na Regija, sakale da go izberat za tiranin, zami-nal od gradot i talkal niz Elada, dodeka ne go ubile razbojnici. Umiraj}i, gi povikal `eravite da go osvetat i kako {to ka`uva i [iler vo Ibikovite `eravi#, taka i se slu~ilo: dodeka ubijcite podocna gledale nekoja negova pretstava, odedna{ sletalo golemo jato `eravi i upla{enite razbojnici brzo bile fateni; ili aforizmot, verojatno prezemen od nekoja kniga: Vo prirodata na `enata e da ra|a sinovi, no mnogu ~esto odnosot majka - sin e nepriroden.... Se nao|aat i istrgnati stranici od pisma, {to tokmu poradi svojata nekone~nost, predizvi-kuvaat reakcii. Na primer, mi pi{uva mojot prijatel Bugarin: Ne znam dali sm prav, no na-starite pisateli svsem sa se skapali. Estestveno, ~e takava literatura ne mo`e da se ~ete. Kakto niko ne iska da gleda selskite baladi v kino, taka i niko ne iska da ~ete edni takiva bbrivi, bavni mudni, liri~ni tekstove. Zabravih da dopln i slzlivi#!? Privrzanik sum na Muzilovoto mislewe deka za pisatelot ne e po`elno da se natprevaruva so realnosta. Otsekoga{ mi bilo pretenciozno i tu|o preslikuvaweto na `ivotot# - i vo slikarstvoto, i vo literaturata. Gogen i Munk, vo seta me|usebna razli~nost, gi ~uvstvuvam najbliski vo nivnata svest za senkata - vo najv`e{tenata boja vme{ana e senkata na vnatre{niot zastra{uva~ki, potisnat, nijansiran svet. Kle, pak, mi e neodolivo simpati~en vo duhovitoto po-digruvawe so detaqot, no ona {to kaj nego navistina me privlekuva e smislata za stilizacija i suptilnoto prepoznavawe na nijansite. A kade e tuka, Bahtinovski re~eno `iviot `ivot#, grmoglasno bi se vklu~il cenetiot akademik i prosleduva~ na makedonskite kni`evni dostoin-stva. Vo takvi momenti pomisluvam deka ona privatno ~uvstvo na Nessie the Loch Ness monster {to mnogu retko go ima me|u nekoi kolegi pisateli go opravda stavaweto na kolegite pod navodnici. Sepak, za razlika od mojot prijatel Bugarin, ubeden sum deka poeti~kite razminuvawa se pomalku generaciski, a pove}e - karakterni.

50. - Kolku godini ima{, nano? - se {eguvam ponekoga{ so baba mi Nevena. - Eden den pove}e od v~era, eden den pomalku od utre. Vo 1924 ili 25, nana Nevena be{e proglasena za mis na [tip. Nejzinata pobedni~ka fotografija, so buketot beli rozi, s u{te go krasi yidot nad krevetot vo nejzinata soba. Prikaznata za izborot na mis, kako i sekoja va`na `ivotna storija, ima{e svoe prodol`enie vo koe idealiziranoto i realnoto ostro se sudiraat. Nana kako sve`a, blagonade`na mis, dobila grst pokani od golemiot svet, me|u koi i najvpe~atlivata, od poznatata pariska fabrika za kozmetika i sapuni. No qubovta kon dedo mi bila posilna: ne dozvolila da pojde po patot na slavata i bo-gatstvoto, tuku bez razmisluvawe da go prifati makotrpniot `ivot kraj sakaniot ~ovek. Me|u moite najrani spomeni od dedovata ku}a (na nekoga{nata ulica Mara Josifovska broj 6, vo nekoga{noto Pajko-maalo), se vre`ani muabetite {to nana so ~asovi gi vode{e vo kujnata MAGOR 35

so svoite prijatelki. Tie `enski razgovori so sosetkite i rodninite poseduvaat, vo moeto magli~esto se}avawe, jasno kalokagatsko nastroenie - ne samo {to vospitanite i blagorodnite moraat da bidat ubavi lu|e (a dedo i tato bea o~igledno takvi, a tuka, bez la`na skromnost, nana na sebe si oddava{e visoko mesto), tuku postoi i edna sudbinska vistina - dobrite i pravednite, po site do`iveani nepravdi, izleguvaat u{te popravedni i po~isti (mojot pacifisti~ki dedo po vojnata odle`a izvesno vreme vo zatvor, a tatko mi, poradi verbalniot delikt#, be{e isfrlen od gimnazija). Poluzapametenite starovremski filxan-razgovori na nana mi i na nejzinite prijatelki za nepravdite vo zemniot, valkan `ivot i nasproti toa, za onaa drugata, povisoka pravda, so vremeto dobija kaj mene mo`ebi najsilna potvrda tokmu vo `ivotot na mojot tatko. Sudirot so bespogovornata tapost na politi~kata pragma, i pokraj seta najdirektna suro-vost, a mo`ebi i tokmu poradi nea, be{e za tatko mi inicijalno isku{enie - s u{te golobradoto mom~e stana izop{tenik, kaznet, i so toa, prinuden da se soo~i so posu{tinskiot del od sebe si, i podocna, po pretrpenoto iskustvo, da stane poprecizen, potemelen vo misleweto i dejstvuvaweto. I {to e u{te pointeresno, taa promena voop{to ne mu na{tetuva{e na negovoto vrodeno u`ivawe vo fantaziraweto. Najdetski se vnesuva{e vo sakaniot film ili kniga. Poznatata isto~na parabola na gospodarot i slugata koi preku no}ta, vo sonot, si gi menuvaat ulogite, vo negoviot brz i bogat `ivot si ja zdobi svojata najblagodarna opravdanost - dvete polovinki na zemnoto postoewe, dnevnoto i no}noto, se vklopija vo edno za da ja otkrijat negovata kvintesen-cija.

51. Prvite pedeset! Pi{uvani neredovno, neplanski, popatno, najprvin otstrana vo odnos na raskazite i eseite, potoa s poizvesni i popotrebni kako posakuvan sou~esnik vo patuvaweto. Vo Mladiot majstor na Igrata# imaa funkcija na poeti~ka najava, so namera da bidat manifestno gnevni, za potoa postepeno da minat vo nekoj vid dnevnik, patuva~ka ko{nica vo koja spontano se sobiraa i vo seta formalna hibridnost, se talo`ea fragmenti, me|usebno oddale~eni i bliski kakvi {to se epizodite, pomalku ili pove}e va`ni, na eden zabrzan, a nepovtorliv ~ove~ki `ivot. Osobeno vo podocne`nite zapi{uvawa, tie pokraj toa {to go bele`at aktuelniot stav ili sostojba, ostavaat mesto za koavtorot, onoj {to }e go doraboti, }e go doukrasi, }e go fermentira tekstot. Nekoi toa so pravo go narekuvaat avtorska samosvest. Kolku i staromodno da zvu~i, ovie marginalii nastanale od nekoja odgovornost kon sopstveniot zanaet, kon praktikata na pi{uvaweto. Vo mentalniot sklad na sekoj ~ovek se natrupuvaat misli - nekoga{ za~udni, nekoga{ razmetlivi, nekoga{ s u{te sklop~ani vo sebe - no vo glavata na onoj {to pi{uva tie se raspredeluvaat, sakal toj ili ne, po odredeni mislovni korita, {to neumolivo dejstvuvaat pri tekstualnoto oblikuvawe. 36 MAGOR

Anti-upatstvata, i koga sum najiskren, ne mo`am da gi poistovetam samo so intimni bele{ki. S pove}e gi ~uvstvuvam kako alternativna struja vo odnos na mojata vistinska# proza. Vo niv e poprisuten ne samo na~inot na koj razmisluvam i procenuvam, tuku e poneobvrzan i onoj na koj zamisluvam. Osven toa ovie fragmenti spontano se prepletuvaat so moeto ~itatelsko qubopitstvo pomalku kon knigite, pove}e kon Svetot (osloboduvaj}i i mo`nosti za obnoveno ~itawe na sebesi vo toj svet). Kako neskrotlivi par~iwa ispadnati od dolga konver-zacija, tie go prodol`uvaat svojot samostoen `ivot dopi{uvaj}i se samite sebe.

52. Po u{te edna ko{marna prikazna na mojot postar prijatel za negovite kazneni~ki godini na Goli Otok, ne mo`am da ja izbegnam paradoksalnata pomisla deka mnogu od tie stradalnici, istol~eni vo logorite na smrtta, sega se krepki sedumdesetgodi{nici, a nasproti niv, nekoi od mojata generacija, sigurno desetina moi gimnaziski sou~enici, koi nikoga{ direktno vrz svoeto telo i du{a ne po~uvstvuvale tolkava bolka i krajno isku{enie, ve}e se po~inati. Nesoglasu-vaweto me|u privatnite `ivotopisi i op{tite istoriski hronologii se ~ini se plod kolku na tajnite Gospodovi nameri, tolku i na li~nata strategija vo opstanuvaweto. Se slu~uva da stignam prv vo kancelarijata. Vo prostorijata 4 na 5, s u{te se ~uvstvuva zra~eweto na ~etirite kompjuteri od prethodniot den. Preku tenkiot yid ve}e se probiva no-vokomponiranata muzika od sosednata kafeana. [irum gi otvoram prozorcite kon dvorot na gimnazijata, trevnik so nekolku rahiti~ni drvca i xbun~iwa. Me|u neuredenata treva yirkaat sve`o violetovite petunii, a okolu xbun~iwata s u{te treperat polukru`ni vino`ita {to re~isi se topat pred pogledot. Tamu negde, vo ova navidum zapusteno par~e gradski prostor, se dvi`at svetlinata, mravkata, cvetot - sekoj so svoja brzina i po svoj ritam. I sekoe utro, s po~nuva od po~etok, bez ogled na opasniot nedostig na elementarna ekolo{ka kultura kaj gimnazijalcite i mno`eweto na plasti~nite ot-padoci niz dvorot. Istiot prijatel, biv{iot golooto~ki robija{, koga na utrinskoto kako si#, voobi~aeno }e mu odgovoram dobro#, zadol`itelno dodava da ne se kurtuli{ od dobro!# Mo`ebi ovoj se-kojdneven pozdrav, kako i kusozdivnata osve`uva~ka gletka kon dvorot na gimnazijata, se dobar na~in da se po~ne utroto. Ako vo neuni{tliviot optimisti~en izblik na Skarlet O Hara: Utre e nov den!#, ja vklopime i vrodenata, narodska varijanta Po utroto se poznava denot#, toga{ dolgove~nosta i izdr`livosta se vo mo`nost da se krepat i preku sekojdnevni, navidum sitni obnovuvawa.

53. MAGOR 37

Na sredbata so u~enicite od gimnazijata im ja ka`uvam svojata gimnaziska epizoda so de-voj~eto od sosedniot klas {to go nose{e imeto na majka mi. Mo`ebi toa be{e i male~ok pottik za na{eto zbli`uvawe; glavniot be{e potvrda na poznatata maksima za privlekuvawe na sprotivnostite. Prebrgu izrasnat, so dominanten nos i mozol~iwa po ~eloto, bev tipi~en primer na nesmasen pubertetlija, postojano na {trek da ne mu zaskita glasot vo piskavite sferi. Taa, pak, prili~no bega{e od stereotipot seriozna odli~na u~eni~ka: ne nose{e o~ila, tuku {areni hipi ko{uli, ne sede{e vo prvata klupa, nitu pripa|a{e na getoto na naduenkite#. Nejzinata u~eni~ka kecela - zelena, nad kolenata, so zakop~uvawe odzadi i so {iroki xebovi, kade {to ponekoga{, potprena vrz nekoj stolb ili drvo, mangupski gi odmora{e racete - se odvo-juva{e od drugite, sini i standardni uniformi i pove}e nalikuva{e na slikarska nametka. Eden proleten den, koga gubevme ~asovi, S. i jas ot{etavme do parkot {to ni be{e blizu, preku ulica. Pokraj patekata {to minuva{e do nadvore{nite kafezi na ZOO gradinata, onie so trevopasni `ivotni - so srni, zebri i so obi~ni kowi - se iska~ivme na `eleznata ograda i po~navme, zaka~eni za nea, da se ni{ame napred-nazad. Sega mislam deka toa ni{awe (koe pona-tamu na ist na~in i so u~esnici# na ista vozrast se odviva po ogradite na gradot) e koketno, duri erotizirano, no toga{, i taa, i jas, sosema spontano, so vrvovite od patikite vmetnati vo otvor-ite me|u dve {ipki, vo eden mig gi pu{tivme celite tela nanazad, so optegnati noze, kako pru`ina, i so isto taka ispru`eni race. Celata te`ina padna na dolniot del od grbot, potoa, po mig na opu{tawe, po~navme da se vra}ame kon po~etnata zgr~enost, kon ogradata. Vo niedna od polo`bite na ova povtoruva~ko, dinami~no dvi`ewe ne ostanuvavme podolgo, iako taa, se se}avam, sepak dvi`eweto go prave{e poodlo`eno, ponekoga{ pu{taj}i ja ednata raka. Eden od starite iskubani nereprezentativni kowi, zagraden edinstveno za da poslu`i, vo bliska idnina, kako hrana za mesojadcite, ni se pribli`i i ta`no n zagleda. - Vidi go kakov e, kutriot - re~e taa so`alivo. - [to da pravi? Sudbina - odgovoriv taka ili so nekoja sli~na, od onie va`ni re~enici {to gi tro{evme vo ona vreme. Prodol`ivme da se ni{ame, ne prekinuvaj}i go razgovorot. - Si gi ~ital li Podrumite na Vatikan# - me zapra{a. - Od @id? S u{te ne. - [teta. Ima tamu eden stra{no privle~en, |avolest lik. Lafkadio. Zboruvavme i, kako {to rekov, vo isto vreme se ni{avme, zaka~eni za metalnata ograda. Verojatno dinami~nite dvi`ewa napred-nazad ja olabavuvaa kontrolata na karlicata i samo {to go izgovori imeto na glavniot junak na @idoviot roman, S. - prdna. Se stapisavme. Pomisluvam deka s mo`e{e da se re{i pobezbolno - na primer, deka vinata e na kowot, ili pak, ednostavno, so nasmevka. No bevme neiskusni, o~igledno zbuneti i zasrameni. Ottoga{ ne samo {to dolgo ne mo`evme da se pogledneme v o~i, tuku od toj den naglo se povlekovme eden od drug, prestanavme da razgovarame i s do krajot na gimnazijata, uporno se izbegnuvavme. Vtorata slu~ka se nadovrzuva na prethodnata vo sli~nata trevo`na sosredoto~enost vo mi-gov38 MAGOR

nata puknatinka na odlukata me|u hrabrosta i stravot, {to otposle se ~ini minlivo, duri i sme{no, no {to toga{, vo taa puknatinka, mo`e da bide mnogu va`no, duri i presudno. No, za razlika od slu~ajot# so S., tuka ishodot be{e sprotiven. Ve}e podolgo vreme, sigurno pove}e od godina, nemav dovolno sigurnost da ja zavr{am zapo~natata kniga proza. Zamislata postoe{e, kako i naslovot, parafraziran od Ovidij - Ars amatoria#, ispi{av desetina i desetina stranici, no prikaznite ne se zaokru`uvaa, tuku str~ea necelosni, nevkori~eni, delovite im se raspa|aa, se lizgaa eden vo drug, dodeka i samiot ne se zamoriv i ne se svrtev kon drugi rakopisi. Podocna, po mnogu meseci, edno bezbojno nedelno utro, pod rabotnata masa nagaziv na sivo izbledena papka. Vo nea, stutkan, se krie{e raskazot za Ida, najdolgiot od zamislenata kniga. Po~nav da go prelistuvam i na edna od is~krtanite stranici naidov na ...sitna, `iva bubalka. Kojznae kako, toj neugleden insekt se be{e vovlekol vo papkata, mo`ebi za{to be{e sig-uren deka tamu e dobro mimikriran i za{titen. Mo`am da zamislam kolkav be{e negoviot {ok koga od bezbedniot, temen mir odedna{, protiv svojata volja, se najde izlo`en na opasnata zaslepuva~ka, neverojatno bolna svetlina. Mo`ebi toa be{e najgolemoto isku{enie vo negoviot `ivot. No taa siva sma~kana buba~ka reagira{e instinktivno i bestra{no. Otkako ja sogleda situacijata (sekoga{ me zbunuva kade li im se tie izostreni o~i na bubalkite?), go izbra na-jkusiot pat do krajot na listot, zaitano go sovlada i bez premisluvawe, skokna kon podot (adek-vatno na skok od osumkatnica bez padobran) za da is~ezne dolu, vedna{, so istata, to~na brzina, vo nekoe bezbedno, skri{no }o{e. Po nekolku minuti, gi sobirav, raseani po razni fioki i me|u nesredenite kup~iwa hartija, poluzavr{enite tekstovi, fragmenti, zapisi - ostatoci od onoj nekoga{en eufori~en polet vo sozdavaweto na knigata za Qubovta. I za ~udo, ne be{e s onaka obeshrabruva~ki kako porano. Sprotivno, me|u ovie zapreni, podzaboraveni rakopisi ne samo {to novelata za Ida be{e re~isi oformena ( falea sedmata i osmata stranica bezgri`no rekonstruirani# u{te istoto nedelno popladne), tuku i eden drug ambiciozno zapo~nat raskaz, Mutter#, potoa o~ajni~ki prekinat, vo inspirativen kolaps, sega mi izgleda{e sosem ednostaven, podgotven za dorabotka. Nimalku suetno, sepak so poeti~ka i so ~ove~ka ohrabrenost, gi prepro~ituvav ostanatite nedopi{ani tekstovi i nivnata nekoga{ nepremostliva rascepkanost ve}e ne gi otu|uva{e kako porano, tuku, naprotiv, gi zbli`uva{e so eden zaedni~ki kopne`, kako del~iwa od ista zamislena slagalka, od ist taen mozaik. S u{te opstojuva{e uporniot somne` vo napi{anoto od koj pak, sosem spontano i brzo, se osloboduvav tokmu preku pi{uvaweto. Mo`ebi anegdotata za istrajnosta na hrabroto bubal~e e privatna, somnitelna mitema, kakvi {to naj~esto se simuliraat da se poheroi~i# sopstvenoto re{enie. No, od ovaa perspektiva, koga knigata se sozdava, i male~kiot insekt, najden me|u stranicite na rakopisot, stanuva ramnopraven sou~esnik vo za~uduva~kata protivre~na avantura nare~ena pi{uvawe. I kako {to toa dlaboko i ne`no go sogledal stariot kineski poet Lu ^i: Pi{uvaweto samo po sebe e radost, MAGOR 39

Na listot hartija e sodr`ano Beskone~noto I beskrajna panorama izniknuva od male~koto srce.

54. Spomenarot so {areni korici i pozlateno katan~e (i so zadol`itelno klu~e) ima{e pos-veta na prvata stranica: na Sa{o, za 14-tiot rodenden, od drugarite Branko i Boro#. Ne mis-lam deka takviot izgled na podarokot e prigoden za pubertetlija od prv klas gimnazija, {okiran od brzite promeni na sopstveniot lik i glas i ottamu posebno ~uvstvitelen slu~ajno da ne bide pribli`en do ismejuva~kiot `enski Petko. No bliznacite Temelkovski, Branko i Boro, bea me|u moite najdobronamerni {kolski drugari i nivniot podarok be{e iskrena potkrepa na moite pred niv ~itani prvi tvorbi. I navistina, vedna{, od sledniot den, po~nav da gi ispolnuvam stranicite na spomenarot so re~enici {to treba{e da nalikuvaat na stihovi ili raskazi, a nabrgu se nafrliv vrz sozdavaweto na po~etnata glava od romanot Ra|aweto na eden volk#, ap-sorbiran od romanite na Hese i @an Kristof# na Romen Rolan. Za nepoln mesec, re~isi tri ~etvrtini od spomenarot bea ispolneti. I toa nezaklu~eni, za{to, osven prviot ili vtoriot pat, mi be{e glupavo da go zakatan~uvam# bele`nikot preku koj, na nekoj na~in, vleguvav vo literaturata. Prv pat, u`ivav vo slasta na pi{uvaweto, ostanu-vaj}i buden sekoja polno}, navednat nad spomenarot, so moliv vo rakata. Udarot dojde od stranata od koja najmalku go o~ekuvav. Od majka mi, poznat skopski gimna-ziski profesor po literatura, strav i trepet podednakvo za dobrite i za lo{ite u~enici (ottamu prekarot Krvopieva). Edno popladne, koga ne bev doma, go iskinala spomenarot na sitni par~iwa (duri i tvrdite korici) i go frlila vo korpata za |ubre. Nejziniot podarok, daruvaweto na `ivotot, mi objasnuva{e me|u moite vikawa, udirawa so kloci po mebelot i treskawa na vratite, e mnogu pogolem od edno {areno bele`ni~e, a i taka vo nego, kolku {to mo`ela da vidi, bile zapi{uvani samo gluposti, bez nikakov koncept i smisla, a sekoja vistinska literatura se sozdava po temelna podgotovka i re~isi sekoga{ po detalna podgotovka. Po edna nedela, po~nav da zboruvam so nea. No s u{te bev mnogu, mnogu navreden. Koga dojde letniot odmor, otidov (prv pat) so ferijalcite vo Makarska. I re{iv da ne se javuvam. Napi{av samo edna razglednica, do tatko mi, adresiraj}i ja na ohridskiot hotel kade {to bea smesteni. Toa be{e mojata male~ka, sme{na odmazda za iskinatiot bele`nik. No, taa povtorno me nadigra. Od zgradata na Ferijalnoto, preku zvu~nicite, objavija deka sum dobil pismo. Vedna{ znaev deka e od majka mi. Pismoto po~nuva{e so mojot deminutiv: Dragi Sa{ko, Pred edna nedela, tuka, vo hotelot, dobivme nekoja razglednica od tebe. O~ekuvavme deka }e ni se 40 MAGOR

javi{ so podolgo pismo - znae{ kolku ni zna~i sekoja vest od tvoeto prvo samostojno letuvawe. Na{eto letuvawe se pribli`uva kon krajot. Se vra}ame vo Skopje vo ponedelnik, 9 av-gust, a tebe te ~ekame na 12-ti ve~erta. Za definitiven dogovor javi ni se v sreda izutrina, po 9 ( nie ne znaeme na koj broj da te barame). Se vra}ame doma po malku nestrplivi za{to kolku i da e ubavo tuka ni nedostigaat site onie navidum bezna~ajni raboti {to ja davaat toplinata na domot. Ne znam kako ti toa go ~uvstvuva{, no na tatko ti i na mene, domot, i pokraj site obvrski vo nego, mnogu ni zna~i. Osven {to se son~avme i se kapevme, najgolem del od slobodnoto vreme ~itavme. Osven Filozofskite studii# na Balzak, so tatko ti go pro~itavme romanot na sovremeniot (angliski ili amerikanski) pisatel Robert Pen Voren Site lu|e na kralot# koj iako be{e za-nimliv, ne mo`e{e da n voodu{evi kako Balzak. Od nas drugi novosti nema - voobi~aeniot tek na `ivot kaj lu|e na na{a vozrast e monoton, duri i koga letuvame. Kako i za sekoj roditel, najgolema qubov i gri`a za nas se decata, pa zatoa taka uporito, sekoe utro, pra{uvavme na re-cepcijata dali do{lo pismo od tebe. No, ni{to. Po malku n razo~ara. Znae{ kolku n intere-sira s za tebe, duri i ona najbezna~ajnoto - {to si jadel, ili vo {to si bil oble~en, ili kakvi se igrankite kaj ferijalcite. Kako se snao|a{ so parite? Dali ti bea dovolno? No, vo red. Kako {to se dogovorivme, }e go ~ekame tvojot telefonski povik v sreda pret-pladne. Ako slu~ajno ne si vo mo`nost da n dobie{, tatko ti }e pra{a koga pristiga vozot, pa v ~etvrtok ve~er }e te ~ekame na `elezni~ka. mnogu, mnogu te sakaat tvoi tato i mama So male~ki promeni poradi poroznosta na se}avaweto (vo ovoj slu~aj bezna~ajna), nejzinoto pismo izgleda{e vaka. Ponekoga{ i mene mi e ~udno zo{to govorot ( i pi{uvaweto) na majka mi go reproduciram ubedlivo najlesno otkolku na site drugi lu|e. Pritoa, pak, re~isi sekoga{ me pogoduva faktot deka taa slu{nost vo svoeto pi{uvawe ne ja koristam so najfer nameri, i deka so navidum bezna~ajni izmeni go potenciram onoj rivalitet me|u nas {to sekoga{ me prave{e besen ili navreden. Ispa|a deka slu~kata so spomenarot e ednata od onie {to se ukotvile vo mojata potsvest kako emituva~i na negativni impulsi. Inaku, slu~kata ja obnovuvam i poradi sonot od pred nekoja no}. Sonuvav kako eden postar ~ovek mi go vra}a odamna iskinatiot spomenar so istite {areni korici i katan~eto. Vo sonot znaev deka ~ovekot e profesor - so o~ila bez ramki, neguvano prosedo bradi~e i ko`eni zakrpi na laktovite od paltoto. Stereotipot na likot go dopolnuvaa farmerkite i kariranata ko{ula. Mi se ~ini deka spored izgledot i egzaltiranite dvi`ewa, toj mo`e{e da zali~i na kopija na Robin Vilijams od Dru{tvoto na mrtvite poeti#. Profesorot, i pokraj nekonvencionalnata obleka, se odnesuva{e sve~eno, kako da mi dodeluva nagrada, no od druga strana, neobi~no za takvi prigodi, zboruva{e brzo (predvidlivo, na angliski), so isto taka brzi pauzi me|u isprekinatite re~enici: MAGOR 41

OK, Aleksandar, thats for you...once again, I think you have done an excellent job...and your writing is very exciting in many places...I am really looking forward to your next book...(tuka se ufrlam so edno ili dve thank you). Potoa toj se nadovrza, sega na makedonski, so nekolku me|usebno nepovrzani kom-plimenti (deka sum kako male~ka enciklopedija koja za sekoj poim znae po nekolku zbora, deka igram {ampionski ping-pong, deka sum se poka`al dobar proizvoditel vo fabrikata za ~orapi, deka e prekrasno {to pove}e gi sakam ma~kite i Modiljani otkolku ku~iwata i Van Gog), me gu{na i mi go vra~i spomenarot. Eve, tokmu sega mi se nadovrzuva u{te edna slika, mo`ebi za prikaznata ra{omonski da se zaokru`i. Edna{, godina ili dve po spomenarot#, kon krajot na avgust, dodeka bevme na docen odmor vo Grcija, jas i majka mi sedevme vo pesokot na polupraznata pla`a, u`ivaj}i vo blagata toplina na sonceto. Mi`urkav nakaj horizontot kade {to vo sivoto sinilo neboto i moreto se pretopuvaa edno vo drugo. Vo moreto, prili~no daleku od bregot, se gleda{e samo eden kapa~, legnat na du{ek. Vidi go onoj sine, re~e majka mi, kako da ne plovi na du{ek. Kako da leta na vol{eben kilim.

55. Vo ~est na @oao Gimareas Roza: Rekata po koja se vle~e nivniot brod e troma i nedovolno dlaboka, pa koga klunot }e za-rinka vo pesoklivoto dno, toj od potpalubata go izvlekuva dolgiot stap ({to go prikrpi od pad-natata breza po tatkovata smrt) i go potturnuva brot~eto kon podlabokoto. Taa ima edinaeset, mo`ebi dvanaeset godini. Toj e nejzin vrsnik i pokraj pobelenite vlakna vo kosata i crvenikavata luzna {to mu dava ne{to gusarsko vo nasmevkata. S u{te ne ja zadr`al nejzinata raka vo svojata, duri ni za vreme na onie dolgi samraci koga, sred zabaveniot povik na krajbre`nite ptici, ~uvstvuvaat kako krvta im strui poinaku. Edna{ zdogledaa splav so nabrzina napravena drvena kolipka vrz nego. Od vlezot yirkaa ne~ii stopala, golemi kako da se broj 45. O~igledno ~ovekot gi odmora{e mislite vo senka. Go pu{tija splavot da otplovi bez pozdrav. Edna{ gi prestigna kajak dvosed, vo koj ramnomerno brzo veslaa dvajca crnomurni bliznaci vo sini sportski mai~ki so violetovi linii preku gradite. Na profilite na mom~iwata so crni kosi vrzani vo opav~iwa ne mo`e{e da se zabele`i nitu kapka pot, a i mai~kite im bea suvi. - Haj hoj - doviknaa gromoglasno, ne prekinuvaj}i go ramnomerniot ritam na krevawe i spu{tawe na veslata, a tie im vozvratija so aplauz. Taa razveseleno potskokna i nejzinoto bravo# se strkala po povr{inata na rekata kako dobro frleno kam~e. Edno popladne, im se nabli`i sve`o bojadisan bel parabrod. Vo kabinata od lakirano bre-zovo drvo, zad kormiloto stoe{e ~ovek so asketsko lice. Svetlozelenoto majmun~e so srebren |erdan 42 MAGOR

veselo gi otpozdravi od negovoto desno ramo. - Tatko mi. Ova e tatko mi - {epna. - Vikni go. - Nema da slu{ne. Toj ne slu{a. Ne saka da slu{ne. Parabrodot zaminuva{e tivko, iako obla~iwata ~ad nemirno se izdigaa od negoviot oxak. Tatkovoto lice be{e mirno, kako da lebdee nad vodnata povr{ina me|u ednodnevnite peperutki. - Kolku e zgoden - re~e taa. - Otsekoga{ bil takov - ja dopolni, a luznata za nijansa mu potemne. Majmun~eto povtorno im mavna, dodeka tatkoto, povle~en vo sebe, zaminuva{e sprotivodno na tivkiot bel parabrod. ^u~nat, go slede{e tatkovoto postepeno oddale~uvawe. Taa klekna do nego: Ajde da si igrame! Blago ja potturna: Ne mo`am sega. - Obidi se - i vedna{ mu dofrli: Ma`jak od ovca? - Oven. - Od koza? - Pr~. - A od muva? - ...muvator? - Studeno, studeno. A od bolva? Od riba? Od `elka? Se zbuni i toa stana zabavno. Ne e tolku lo{ ovoj nesmasen avanturist {to gi br~ka sta-palata vo rekata, so dlankite piknati pod kolenici. Ne treba mnogu da mu zabele`uva. Raste tuka na brodot, ne broej}i gi sezonite, bez da znae od kade po{ol, spre~en, i toa bez da znae zo{to, ed-nostavno da ja prekine plovidbata i da si zamine kon nekoj grad so zgradi, avtomobili i lu|e. Da ne be{e nejzinata |avolska majka, u{te odamna }e mu ja podade{e rakata i }e go povede{e po kopnoto. Mo`ebi ne kon gradot, tuku kon planinskata kolipka sred borovi, kade {to se slu{a ~istoto `uborewe na poto~eto. Daleku od rekata, vo sekoj slu~aj. Vaka, i taa e ostavena na brodot, vko~aneta za {to bilo drugo osven za podigruvawa i zaka~ki so nego. - Ajde, ne luti se. Cel `ivot }e bideme studenti - mu se nasmevna: ]e igrame ne{to drugo. Va`i? - A {to toa? - Ne{to. Da re~eme, nabroj mi gi vesnicite na proletta. Jaglenka...dren...temjanu{ka... - Ne sum klinec - promrmore, ne krevaj}i go pogledot od vodata: Zo{to ne prejdeme na seks? Ako ja gleda{e v o~i, verojatno }e se prese~e{e na polovina pra{awe. Iako so denovi sedea eden kraj drug na predniot del na korabot, iako srkaa ~orba od edno isto kotle, a ponekoga{ duri se budea so grba i zadnik topli od blizinata na drugiot, toj se u{te ne ja pipna, nitu ja bakna. ^uva{e re~isi presuvana kutija evtini cigari vo leviot xeb od fustanot. Izvle~e edna od stutkanite cigari: - Ima{ ogan? Nema{e, normalno. Toga{ od istiot xeb izvadi kutija kibrit. Go zadr`a zapalenoto ~kor~e me|u MAGOR 43

palecot i pokazalecot, onaka kako {to prave{e majka . - Znae{, se naviknav na tvojata luzna. Ne bi mo`ela da te zamislam bez nea. Brodot i natamu plove{e, baven, no nekako bodar (toa se vide po blagite dvi`ewa na drvjata na bregot, ~ii lisja yvonea kako trepetu{ki na zarumenetite u{i na devojki vo tanc). Ima ne{to vo toj blag, trepeten yvon na zlatnite lisja i ti{inata {to vladee okolu nego. Palubata na brodot mo`e lesno da se pretvori vo trkalezna kupola na ostrov, na ~ij vrv taa, vo kafeavo palto i pantaloni vovle~eni vo ~izmite, go nabquduva bregot. Tuka nekade e blizu i ona zaripnato mom~e, onoj bo`emski gusar. No, toj sepak e samo ma{ko i zatoa dovolno pokoren koga taa bi go posakala toa. Koga sonuva{e, gi stega{e racete vo tupanici. Ili odedna{ }e se frle{e vo rekata i pliva{e glasno udiraj}i po vodata, naporedno so brodot. Brzata v`e{tenost brgu se ladi. Brodot i taka ne mo`e da go zgre{i patot. Ako voop{to stanuva zbor za patuvawe. Go pogali po luznata so vrvovite na prstite na levata raka, ve{to i nebre`no kako {to majka umee{e da gali, dodeka desnata ja pribli`i do ustata, za da povle~e u{te edna{ - Dojdi - go povika.

56. U{te pri prvata sredba so haiku, preku male~kiot izbor vo sklopot na obemnata, te{ka Antologija svjetske lirike# vo izdanie na zagrepskata Kultura# (podarokot, od roditelite, za mala matura, be{e samo nekolku meseci pred spomenarot od prethodnoto anti-upatstvo) po~uvstvuvav silna simpatija# (toga{ taka zaedni~ki ja imenuvavme privle~nosta kon devojkata {to ni se dopa|a{e ili kon najnoviot hit) - ne tolku poradi egzoti~nosta (iako i taa ima{e, niz prikaznite za gej{ite i samuraite, nezanemarliva uloga), kolku poradi neposrednoto, zatoa i najprirodno dejstvo {to go vr{i eden opredelen tip literatura vrz pubertetskiot ~itatel. Taka, trosti{jata na Ba{o, Buson, Isa i [iki vlegoa vo {arenoto dru{tvo na favoriziranata lektira zaedno so Esenin, crne~kata poezija, Dostoevski, Golemiot Mon# i desetina to~no fiksirani tekstovi na Mileroviot Sexus#. Sega, po ~etvrt vek, osven Dostoevski, haiku majstorite se edinstvenite od toga{nite favoriti# {to gi ~itam so podednakvo zadovolstvo. So godinite postepeno stanuvav svesen deka vo sozdavaweto haiku u~estvuvalo edno povisoko spokojstvo, {to go smiruva i ~itatelot. I samiot toj, na nekoj na~in , se osloboduva#, se razvedruva. Kakva ti{ina! Vo karpata e skrien na {turecot glas. Haiku mo`e da se prifati i da se zasaka i kako svoevidna mentalna ve`banka za izostru-vawe na 44 MAGOR

mo}ta za asocijativno voo~uvawe na vnatre{nata soglasnost me|u ne{tata {to tvrdokor-nite klasifikatori gi ozna~uvaat kako dale~ni. Site, pa i onie navidum potskrieni `ivotni mi-govi stanuvaa zabele`livi i va`ni. Vo haiku, prirodata se otvora do beskraj, osve`uvaj}i gi nevinosta na setilata i bleskavosta na umot kaj sekoj poedinec. Kako {to veli Xon Kuper Povis, filozofot so nasmevka: Svetlinata na neboto, trepetot na lisjeto, patuvawata na obla-cite, vrvovite na pokrivite nasproti otsjajot na son~eviot zaod i senkite, toa se ne{tata vrz koi gi zadr`uvame o~ite - svesno kako i nesvesno - borej}i se da zazememe ostar i stoi~ki pogled, a ne samoso`aliv, kon na{ata poedine~na tragedija. Moralistite ni pribli`no ne go iskoristile vlijanieto {to ovie ne`ivi objekti go imaat vrz na{ite raspolo`enija. Voo~uvawata na razlikite me|u zapadnata i isto~nata misla se mo`ebi naj{armantni preku anegdoti. Produktivniot skribofil Hrizipos (280 - 207 god. pr. n.e.), koj napi{al duri 750 knigi, so dnevna doza od 500 redovi, umrel od smeewe dodeka gledal eden majmun kako jade smokva. ^ovekot o~igledno se zatvoril vo svojata privatna pi{uva~ka fabrika, {tom prirodata smrtno go zbunila. Nasproti trudoqubiviot Hrizipos, edna grupa indiski budisti~ki sve{tenici bezbroj pati doka`anata isto~na po~it kon prirodata ja potvrduvaat i vo denovite na krajna glad, koga od neboto im pa|a podarok. Debela, golema diva guska. Za da ja izrazat svojata blagodarnost, sve{tenicite namesto da ja izedat, ja zakopale guskata i podocna na toa mesto izgradile hram, Pagoda na golemata diva guska#. Zad ranlivosta i ne`nosta na tuku{to raspupen cvet {to se ~ini deka cuti sam od sebe, haiku sodr`i koncentrirana duhovna budnost, nenametliva i nevidliva, kako {to e nevidliv ko-renot {to mu ovozmo`uva na cvetot da iznikne pred na{iot pogled i da n razgali so svojata nevina ubavina. Vilino kow~e! Nad potokot ja lovi Svojata senka. (Tijo) Haiku vo krevkoto go ~uvstvuva silnoto, vo mignovenoto postojanoto, i toa bez kon-frontacija, bez neramnote`a. Kako {to ne`niot morski pol`av od rodot bagrajanki# vo male~kata `lezda ja ~uva tajnata na najskapata boja na svetot - purpurot, so koja vladetelite u{te od drevnite Egipet i Fenikija gi ukrasuvale svoite sve~eni nametki, taka i vo nekolkute obi~ni zbor~iwa, dobroto haiku mo`e da go oslobodi na{eto, inaku potisnato, ~uvstvo na Golemata Zaemnost na sevkupnoto postoewe, bez ogled vo kakov oblik toa su{testvuva pred na{ite o~i. Ovaa buba~ka ne skoka ba{ daleku zatoa e pomila! MAGOR 45

(Isa)

57. Od ovoj septemvri, po~nav da zapi{uvam bele{ki (im dadov duri i zaedni~ki mo`en pod-naslov osmozi, kalemewa, larvi#), za koi sega, koga narasnaa, gledam deka bez problem }e se vklo-pat vo Anti-upatstvata#. Nikoga{ ne sum bil, nitu sum mo`el da bidam kni`even nau~nik, i toa od samiot start, kako student, a i potoa, sledej}i gi, prili~no temelno poradi baraweto na profesijata, site onie naporni teoretski studii, kon 90% od niv sum se odnesuval kako vni-matelen, no nimalku zagrean# ~itatel. Pri {to s po~esto ja ~uvstvuvam opasnosta od onoj sin-drom {to nekoi sovremeni germanski sociolozi go narekuvaat Pilatov, poradi otu|enosta na ekspertot (teoreti~arot) od predmetot (literaturata) {to toj so najsovremeni tehnologii go teoretizira, a vo isto vreme e s pomalku zainteresiran za nego. Toa pak sosema se razlikuva od vnesenosta i ~estoto voodu{evuvawe dodeka ~itam nekoja le`erna kniga esei, patopisi ili dobra krimi prikazna. Ova ne zna~i deka gi potcenuvam strukturalnite sekcirawa. Naprotiv. Za va`nosta na strukturata se uveriv mnogu vreme pred predavawata za v~udoneviduva~kiot struk-turalizam na studiite po teorija. Kako gimnazijalec, vo tandem so Salis Taxer, u~estvuvav na site gradski, republi~ki i so-juzni natprevari po biologija i, bez falewe, gi dobivavme site mo`ni pofalbi i nagradi. Pri izrabotkata na na{ite ambiciozni temi, ~esto gledavme pod mikroskop: Salis temelno i to~no, kako iden medicinar od visok rang, jas dolgo i zaneseno, kako pubertetlija koj me~tae{e (toa i go ka`av vo intervjuto za zagrepskata revija Svijet#, po povod dobivaweto II sojuzna nagrada) vo svojata idna profesija da prezeme del od ~ehovskiot umetni~ko-lekarski spoj. Koga se gleda kletkata pod mikroskop, bilo da e vo grupa so drugi kletki ili fiksirana, sama, brgu vi stanuva jasno deka taa ima mnogu kompleksna struktura. Vedna{ vi pa|a v o~i deka, vnatre, vo kletkata, ne{to postojano se dvi`i i se slu~uva. Vo gustata masa plivaat nekoi ne-mirni partikuli, a koga }e go prepoznaete jadroto, kako najkrupna partikula, }e vidite deka i vo nego ne{to se mrda i se premestuva. Profesorot [arac, u{te postrog poradi negoviot nepred-vidliv pogled kompir gleda, meso vadi#, n u~e{e deka site tie supstancii imaat zna~ewe za `ivotot na kletkata i za nejzinoto funkcionirawe, i deka vo negovoto razotkrivawe zaemno si pomagaat biohemi~arot i citologot (ako dobro pametam: citolozite moraat da gi identifiku-vaat izdvoenite strukturi, za potoa biohemi~arite da gi prou~at nivnite enzimati~ni oso-bini). No, za mene ubavinata na zgolemenata kletka se razotkriva{e von formulite i mikrospe-cijalistite. Ednostavno, gletkata be{e fantasti~na! Mislam deka taa impresionisti~ka crta vo mojot karakter e vklopena i vo neprifa}aweto na doslednata primena na suvata nauka# vo tolkuvaweto na literaturata... Pretpostavuvam deka toa neprifa}awe na sistemati~noto, vospostavenoto, specijalisti~koto nasproti difuznoto, 46 MAGOR

in-cidentnoto, asocijativnoto ima vrska i so odnosot sprema granicite voop{to, odnosno so ube-denosta deka, sli~no kako vo mikrokosmosot na kletkata, svesta istovremeno se pothranuva i se premavnuva so potsvesta, kako {to i vremeto se {iri i se kompenzira so podvremeto. Izgleda prifatlivo so vakov stav da imam pogolema sklonost i radost kon pi{uvaweto esei (ili antiupatstva) otkolku nau~ni studii. Toga{ i pi{uvaweto bi mo`el da go prifatam kako nekoj vid rabno testirawe na pottiknuva~kata literatura ili na stvarnosta, ili, poto~no re~eno, kako neprekinata potraga po proto~niot identitet niz natalo`uvawe na sitni{ot, {to tolku bezobyirno se izbegnuva vo tn. stvarnosna# proza, pa ottamu se nagraduva# so totalna neeroti~nost na napi{anoto. Nie go u~ime Svetot, no i Svetot se u~i preku jas#, bez ogled kolku e toa, moeto jas# sitno me|u mnogute, drugi jas# i kolku e razli~no od niv. Kako {to veli eden vistinoqubiv maturant: Za mene sum jas#, no i ti sebesi isto taka se narekuva{ jas#. I sekoj drug si ima svoe jas#. Znae{ li kolku mnogu ne{ta se sobrani vo toa obi~no zbor~e? Ona {to me vozbuduva vo literaturata, i kako ~itatel i kako pi{uva~, e vpivaweto na in-timnoto vo re~enicite, induciraweto vnatre{na toplina vo tekstot. Pri dopirot na plazmata so nadvore{nata situacija, kni`evnata energija se osloboduva sama od sebe, bez nastoj~ivoto pravilno slo`uvawe na rabotite, tuku lesno, avtonomno. Opi{uvaweto ne e pova`no od ona {to se opi{uva, zatoa {to od nego izbiva radikalnata vistina za do`iveanoto, vo i von tekstot.

58. Papagalite se perjani majmuni. Do toj zaklu~ok doa|a ne samo laikot, tuku, mora da se priznae, i istra`uva~ot. Ako `ivotnite od eden vid mo`at voop{to da se sporeduvaat so onie od drug, ova zaedni~ko svojstvo e sosem opravdano. (Brem: Egzoti~ni ptici#) Onoj {to go saka Harms verojatno }e zabele`i deka so natamo{noto intelektualizirawe# sekoja dosetka stanuva izve{ta~ena. So pravo - ostranenie, vo negoviot slu~aj, najefi-kasno e koga se ka`uva kako vic (i vedna{ montipajtonovski se vizuelizira). U{te so prvata re~enica, {ticata na `ivotot e potkrenata, spremna za op#. Na Dostoevski mu e zatnat nosot, Gogoq, kako i obi~no, se preoblekol vo Pu{kin, Tolstoj, kako i obi~no, gi qubi decata, a zad grbot dr`i paterica. Sekoj itrec ne e bistar, sekoj bistar ne e pameten, no kaj Danil Ivanovi~ Juva~ov ovie tri mentalni kvaliteti odli~no si se dopolnuvaat. Ova osobeno gi impresionira za{titenite, bezbedni ~itateli koi katarzi~no se kikotat, dodeka Harmsoviot junak go ga|aat so kamewa, mu go obrabotuvaat# liceto so ve{ta~ki vilici, mu go kr{at nosot, nozete, zabite ili toj samiot si gi kr{i liznuvaj}i se na ulica ili pa|aj}i od prozorec. Za Harms riskantniot zas-tra{uva~ki `ivot stanuva potpora za adolescentski oslobodenata, nepredvidliva i zafrkantska literatura. MAGOR 47

Ne znam kolku go gledal ^aplin, no evidentno e deka filmskite burleski obiluvaat so otka~eni, harmsovski gegovi. Vo zavr{niot (dali montiran?) kadar na crnohumornata burle-ska, glavniot junak (Harms li~no ili Aleksej Alekseevi~ Alekseev?) vo pi`ami i so vle~ki, vo pridru`ba na trojca gra|ani vo sivi kostumi, vleguva vo marica, so koja is~eznuva vo nepoznat pravec. Za razlika od Harms, pedeset godini pred nego, Oskar Fingal O Flaerti Vils Vajld, dendi i kozer, ja oddeluva{e literaturata od `ivotot, vo koj inaku najsmelo gi negira{e vospostave-nite pravila i odbojnata pristojnost. Siot genij go vlo`iv vo `ivotot, vo svoeto delo go vne-sov samo talentot, e edna od najcitiranite izjavi na ovaa fascinatna li~nost, {to postojano se barala me|u sentimentalnosta i zavodlivosta na teatralizacijata i maskiraweto, me|u ne`nosta i sarkazmot, me|u misticizmot i perverzijata ( protivre~nosti ~ie sodejstvo vo `ivotnata prak-tika sepak ne e retko). Spored Andre @id, Vajld ne razgovara{e: toj raska`uva{e... Raska`uva{e tivko, bavno; duri i negoviot glas be{e prekrasen. Izvonredno zboruva{e francuski, no malku se preprava{e kako da gi bara zborovite, pred onie {to saka{e da go ~ekaat. Re~isi nema{e naglasok, ili samo onolku kolku mu se dopa|a{e da za~uva od nego {to ponekoga{ na zborovite im dava{e nekoe novo i ~udno zna~ewe. Namesto francuskiot sceptisisme, toj pove}e saka{e da izgovori skeptisisme...#. Aktiviraweto na mislata vo anegdota, sigurno edna od najprepoznatlivite manifestacii na lucidniot duh za Vajld be{e o~igledno prirodna pojava, duri i koga na mnogute nedostojni svedoci im izgleda{e pretenciozno ili nadmeno, a na viktori-janskite braniteli, nastrveni vrz negoviot nemoral - kako perroquet enchain#, prikovan papagal, koj se prpelka vo svoite salonski paraboli, a zad grb (sepak nedovolno skrien od nivnite budni o~i) se valka vo sramni dela. Sepak, najpovr{no i sosema pogre{no e negovata ume{nost vo monologizacijata da se nare~e pozerska. Eden drug prekrasen govornik, Xon Kuper Povis, toa ostroumno }e go naglasi, izbiraj}i gi delata na Vajld vo svojata lista na Sto najdobri knigi#: Da go nare~e{ toj pozer#, so implikacija deka se prepraval ili deka glumel nekoj manir, e isto tolku apsurdno kako tigarot da go nare~e{ prugast#, so implikacija deka yverkata namerno si ja oblekla svo-jata ko`a#. Vo eden obid, inspiriran od studiskite crte`i na [arl Le Brin, da se pogodat zoofrenolo{kite karakteristiki na omilenite pisateli (Pasternak - angliski kow, Virxinija Vulf - `irafa, Vitkaci - okapi, Prust - indisko prase) Vajld so nakitenata, inteligentna zborlivost be{e vedna{ prepoznaen vo papagalot ara. Duri i za @id, fasciniran od negovata hrabrost, Vajld nerazumno ja predava{e svojata mudrost na fluidnoto pametewe na lu|eto i kako da ja zapi{uva{e na voda. Mo`eme da go zamislime kako malku blaziran, ekstravaganten (i vo sekoj slu~aj, poubav) Sokrat. Idejata o`ivuva, animira, stanuva polucidna koga se aktivira niz prikazna: za Narcis i rekata {to se vqubuva vo nego za{to go gleda otsjajot na svojata voda vo negovite o~i; za mladi~ot {to kako Isus koj go vra}al vidot na slepite, gi kreval paraliziranite i gi voskresnuval mrtvite, a sepak ostanal bezimen; za ~ovekot {to mo`el da misli samo niz bronza i ~ija misla za radosta {to go ispolnila vo eden nepovraten mig, ja oblikuval istopuvaj}i ja bronzenata statua od grobot na edinstvenata `ena {to ja qubel i vo koja bila vselena do`ivotna 48 MAGOR

taga; za onoj {to sakal da gi raska`uva naj~udesnite prikazni za sirenite i faunite, a koga navistina gi sretnal, na pra{aweto {to mu se slu~ilo, odgovoril: ne sum videl ni{to...- odli~na ilustracija na sopstveniot stav na Vajld, citiran povtorno preku @id, deka nasproti realniot svet, za koj nema potreba da se zboruva za da bide viden, postoi svetot na umetnosta, onoj za koj treba da se zboruva, za{to bez toa ne bi ni postoel. No @id, i pokraj seta svoja nabquduva~ka lucidnost, i pokraj voshitot kon virtuozniot {arm na Vajld, ne ja poseduva Platonovata vernost, a nitu Vajld, osven ogromniot oratorski tal-ent, ne nalikuva na Sokrat. Dendievskiot fin de sicle ne e, vo nikoj slu~aj, kopija na Sokratovata Atena, iako filozofot bil obvinet i osuden na smrt poradi dve glavni pri~ini, od koi Vajld verojatno samoqubivo bi si ja pripi{al ednata: deka ne veruva vo ona vo {to veruva dr`avata, dodeka za vtorata verojatno negovite sudii bi go tovarele kako Sokratovite: deka ja rasipuva mladinata. No Sokratovata gra|anska neposlu{nost i postojanite dijalo{ki provokacii i ko-risteweto na ironijata imaat poinakva cel od Vajldovata kulminacija na estetizmot, ekstrava-gantnosta na stilot i prenaglasenata artificielnost. Sokrat e obzemen od patot do vistinata so doslednost na nepotkupliv doktrinar, koj samousovr{uvaweto, samospoznanieto gi prifa}a kako najva`ni preduslovi da se stigne do povisokite doblesti. Vajld, pak, od egocentri~nata preter-anost na gestot, prikaznite, oblekuvaweto, vo naglaseno proklamiranata seksualna sloboda, so `elba da se zbuni malogra|aninot, prividno stabilniot `itel na Imperijata, po sudeweto spored strogite zakoni na taa Imperija, }e po~ne da go sudi sopstvenoto prkosewe kako koketi-rawe so |avolovata strana na li~nosta, kako grev. Za razlika od pokajni~kiot, monolo{ki gre{nik od De profundis#, monolo{kiot, no niz dijalog, Sokrat ostanuva dosleden na svojot ot-por do poslednite zborovi na sudiite: No, ve}e e vreme da se odi, jas vo smrt, vie vo `ivot. Koj od nas odi kon podobroto, nikomu ne mu e jasno, osven na boga! No, i pokraj pokajanieto (vpro~em i toa nedosledno), Vajld, najslobodno }e go para-fraziram Sokrat, zaminuva kon podobrata prikazna, onaa za {armantniot, neodoliv perroquet enchain, vo koja osven kako zborlest animator {to gi pottiknuva ambicioznite, vnimatelni slu{ateli od tipot na @id da pi{uvaat podobro, poseduva dovolno kreativna energija da go oblagorodi sopstveniot, vnatre{en nered i melanholijata vo Bajkite, Dorijan Grej, Saloma, Va`no e da se vika{ Ernest..., vo podarok na svoite idni konsumenti, koi ~itaj}i go, mo`ebi }e go dolovat negoviot prekrasen, mek (pretpostavuvam) bariton na zavodliv raska`uva~. Da se vratam kon onaa lucidna sporedba na Brem za papagalot i majmunot. Zaedni~ki oso-bini im se dru`equbivosta, qubopitnosta i glasnosta, `ivata me|usebna komunikacija i gesti-kulacija (Brem gi spomnuva i izrazitite proniklivi o~i), kako i kapricioznosta i promen-livoto raspolo`enie. I vo ropstvo, tie ja zadr`uvaat svojata komunikativna provokativnost i inteligencija vo odnosot kon gospodarot. Brem duri naveduva primer na nivno me|usebno nadi-truvawe - edno doma{no {impanzo u`ivalo da gi pla{i site `ivotni vo ku}ata, me|u koi bil i eden siv papagal : Tivko se prikradnuva okolu kafezot i odedna{ gi diga racete, pretvaraj}i se deka saka da go prestra{i svojot sostanar. Papagalot, me|utoa, ve}e naviknat, mu odgovara samo so pst, MAGOR 49

pst#, {to go ~ul od ~uvarot koga saka da mu gi zabrani natamo{nite {egi. Me|u site ptici, vklu~uvaj}i gi {trkovite, lastovi~kite, vrapcite, pa i koko{kite, egzoti~niot papagal stanuva najbliskata, najdofatliva sobna ptica za `itelot na sovremeniot grad. Nasproti kanarinkata (serinus canaris domestica), edinstvenoto pile {to so rajska melodija n udostojuva so doma{en koncert, a sepak, i koga e najneguvana i pripitomena, ostanuva pla{liva i dale~na, papagalot ne samo {to brzo se sprijateluva so svoite ~ove~ki doma}ini, tuku i im gi raspredeluva poedine~no koli~estvata simpatii i razgovori#. Znaej}i deka najobi~nite ne{ta ka`ani na neobi~en na~in imaat silno dejstvo i obratno, deka molkot naj~esto ubiva#, najspontano se soglasuvame so Sokratovoto izedna~uvawe na mizologot so mizantropot: Da vnimavame da ne staneme jazikomrasci, kako {to drugite sta-nuvaat ~ovekomrasci. Jazikoqubiviot Vajld, osuden poradi homoseksualnosta, u`ival, na radost na svoite erotski srodnici, da ka`uva so~ni, valkani prikazni, sosem razli~ni od negovite so~ni, prefineti paraboli. No, i toga{, negovite nakiteni so male~ki gadosti prikazni dejstvu-vale na op{to zadovolstvo na prisutnite. Kako {to papagalot, inteligentnata ptica-majmun, ne-sebi~no gi daruva svoite monolo{ki talenti za qubov na drugite, no i za toj da bide quben, taka i zborlestite, blagoglagolivi, pametni {armeri od tipot na O.F. OF. V. Vajld, perroquet en-chain, go sledat su{tinskiot energetski princip - kolku pove}e se tro{i{, tolku pove}e se osna`uva{.

59. Esenva e inspirativna#, mi dofrla kom{ijata, silno vdi{uvaj}i go osve`eniot vozduh, {to vo na{ite dve gradini, razdeleni samo so niska `iva ograda, zaedni~ki i obilno go pro~istuvaat elkite i brezite. Vrskata so fiziologijata e najneposredna - prvata faza vo procesot na di{eweto, koga so {irewe na gradniot ko{ se vnesuva vozduh vo belite drobovi, e nare~ena tokmu inspirium. Od onie, pak, doktori specijalizirani za ~ovekovata du{a, koi se na-glaseno nakloneti da gi nabquduvaat umetnicite, osobeno mrtvite, kako svoi inspirativni pa-cienti, poteknuva opredelbata na inspiracijata kako edna od onie# sostojbi koga kutriot umet-nik se ottrgnuva od vlasta na svesta ({to se potkrepuva so niza, od svedoci zabele`ani, nemo-tivirani motorni aktivnosti kaj spomnatiot). Psihoanalizata, sigurna vo sebe, gi objasnuva ovie pridru`ni manifestacii kako posledica na silnata koncentracija na eden del na Jas kon glavnata sodr`ina, a na smetka na ostanatite koi se potisnuvaat vo perifernite regioni na svesta. Taka, avtorot dobiva alibi za svojata opijanetost, za gra|anskata nepretpazlivost. ^uvstvoto na vina (samocenzurata) slabee i avtorot, duri i onoj pod tvrdata socrealisti~ka pri-nuda, se osloboduva vo odnos na tabu-temite. Vo Fedar#, Platon e ubeden deka umetnikot koga sozdava ubavina e pod najaktivno dejstvo na bo`enstvenoto vdahnovenie (a pod konkretno dviga-telstvo na zavodlivite Muzi, koi neslu~ajno se tie {to go vodat kon Eros do nadnebesniot svet na ideite, kon besmrtnosta). Koga umetnikot }e klapne, odnosno }e go potro{i bo`estveniot zdiv (da ne se zaboravi, toj sepak e samo ~ovek) 50 MAGOR

neminovno pak se vra}a vo prose~nosta. Vo Ion#, Platon e u{te pokonkreten: poetot ne sozdava razumski, tuku edinstveno vo sostojba na in-spiracija, i toa nezavisno od sebe, samo po volja na nepredvidlivite vi{i# sili. Spored Pla-ton, poetite ja govorat vistinata koga velat deka svoite pesni gi vcicale od medonosnite gradini na Muzite i gi nosat kako p~elite polenot. Na poetot kriljata mu rastat duri koga }e bide pone-sen od zanesot i koga }e se oslobodi od razumot. Istiot proces se prenesuva i na onoj {to ja re-citira pesnata, i na onoj {to ja slu{a - tuka ubedlivo i poetski se vmetnuva slikata na magnetot: za prirodniot magnet se dr`i metalen prsten, koj ponatamu gi privlekuva drugite prsteni, a sli~no na ovaa povrzana niza Muzite go (za)plenuvaat poetot, koj so mo}ta dobiena od niv gi privlekuva rapsodiite, koi, pak, so silata prenesena preku poetot gi privlekuvaat slu{atelite, koi mora da se zadovolat so ulogata na tret prsten vo nizata. Mnogumina se pra{uvale (i odgovarale) zo{to najpoetskiot zapaden filozof, inspiriran od misti~nata, nesomneno poetska isto~na mudrost vo sozdavaweto na Dijalozite, tolku im se potsmeval na inspiriranite poeti. Ako se prifati deka vo Dr`avata# negovite pri~ini se moralisti~ki, vo Ijon# poezijata e napadnata na sopstven teren. Srodno na nekoi arhonti vo sovremenata psihijatrija, Platon poetite gi smetal za slabaci, koi se sepak nekoj vid odbrani#, za{to samo preku niv mo`e da govori bo`enskiot zanes. Vo magnetnata veriga, prviot prsten e onoj neophodniot, site drugi visat na nego, no da se fati{ prv do orovodecot ne e mala privilegija. Darbata da mo`e{ da bide{ inspiriran ne ja odrekuva, ete, ni lutiot na poetite Platon, koj i samiot najdobro umeel da ja iskoristi taa inspiriranost vo sovr{enoto estetsko oblikuvawe na svoite filozofski spisi. Od druga strana, vo Platonovata reakcija, veruvam, dejstvuval i eden ~isto ~ove~ki aspekt: samoqubivosta jas, pa jas# na opredelen tip poeti ~esto mo`e da go iznervira razumniot sogovornik (iako vo tie momenti nemotiviranite poetski aktivnosti na poetus extasis se prosledeni i so tipi~na zaguba za onoj na kogo mu se besedi). Pretpostavkata deka vakvi narcisoidni stihotvorci postoele i vo vremeto na Sokrat i Platon e sosema izvesna. Navidum bezna~ajnite iskustva ~esto mo`at da go izostrat ~ovekoviot stav sprema golemite ne{ta. Platon veruval deka vidlivata stvarnost e nedovolna, a deka poetskata inspiracija go razgoruva kopne`ot po besmrtnite sferi, no {to ako toj vo obi~niot, sekojdneven `ivot navistina pre~esto sre}aval i slu{al dave`i ubedeni deka so eden svoj stih ja sobrale seta mudrost na Kosmosot? Da se vratam na po~etnata, inspirativna re~enica na kom{ijata {to ja pottikna ovaa bele{ka. Prosvetlenite, za ~ii do`ivuvawa se pi{uvaat knigi (ili tie samite gi pi{uvaat) na-jlesno go nao|aat svojot inspirium vo Prirodata, so dovolno mno`estvo prostor i kislorod okolu sebe za da se pretopat vo besmrtnosta. No, i mnozinstvoto drugi smrtnici, ~ii mo`nosti i volja ne se tolku nepokoleblivi, gi pro~istuvaat belite drobovi {etaj}i se po parkovite ili po za{umenite ridovi nad gradot. Za razlika od svetcite, kako i od vdahnovenite umetnici, vakvata inspiracija mo`ebi se ~ini samo fiziolo{ka, no i toga{, zarem ne e poprijatno na sve`ata misla da iznedri od osve`eno telo? MAGOR 51

60. - Dali se poetite dobri prijateli? - me pra{uvate, mlada damo, so interesna iskra (zele-nooka?) vo pogledot zad o~ilata. Iako sum zate~en od va{eto nedovolno poznavawe na mojata tvore~ka osobenost = raska`uva~ + eseist (taka si se ozna~uvam vo biografskite bele{ki, ranite stihovi namerno gi podzaboravam, a igraweto so haiku e zadovolstvo bez poetski ambi-cii), }e se obidam da vi odgovoram, koristej}i go svoeto iskustvo na prijatel so nekolku (sepak pomalku od prstite na ednata raka) poznati poeti, zbogateno so sre}avawata so stotici drugi po-poznati i ponepoznati avtori na stihovi, so koi prijatel (no i neprijatel) ne sum. Koga }e sretnete tipi~en poet, tipi~en ne spored toa kolku e golem ili mal, uspe{en ili vo senka, tuku po sopstvenoto dlaboko uveruvawe deka e Poet, mo`ete da se izla`ete na prv pogled. Postojat poeti {to ja neguvaat svojata impresivna nadvore{nost. Sprotivno, nekoi poeti izgledaat spokojno, duri nenametlivo. No otkako }e ve udostoi so pozdrav i vie, po~esteni, }e sednete na negovata masa, nabrgu }e se soo~ite so navistina osobeniot temperament {to se potskriva zad srame`livoto ili, pak, zad markantnoto lice. Zna~i: ako, spored va{iot li~en vkus, vi se dopa|a kapricioznosta - nea i kaj prose~niot poet ja ima visoko nad prosek. Promenlivosta na raspolo`enieto toplo - studeno# e primerno tokmu na ovaa profesija. ^ovekot {to minatata no} najdoverlivo i najdolgo vi go preraska`uval svojot najnov son ili vi ja odrecitiral svojata najnova zbirka so oddelni i iscrpni komentari za sekoja pesna, sledniot den blednikavo ve gleda i ne vi veli dobar den#. Kaj Poetot, sekojdnev-nata samopotvrda na identitetot gi podzaborava tu|ite identiteti. Prepora~livo (kako izvesna pretpazna merka), a istovremeno vozbudlivo e da se ~itaat istorijatite# na prijatelstvata me|u poetite, koi ponekoga{, zaradi zaedni~ki poeti~ki celi se prinudeni# da se zdru`at, a ponekoga{ ednostavno ne mo`at da odoleat na zaemnata privle~nost. Vedna{ se zabele`uva: `iviot poet polesno komunicira so mrtov, otkolku so drug `iv poet. - Toga{, simpati~na gospo|ice, bi vi parafraziral edna izjava od Leonard Koen, koj sigurno e eden od va{ite omileni kantavtori. - Pogodivte. I toj, i @ak Brel, i Bulat Okuxava, i Arsen Dedi}...Site gi sakam. Tie se moderni trubaduri. Nomadi. Prekrasni gubitnici. - E, tokmu toj va{ omilen Koen veli: Ne razmisluvam za sebe nitu kako za pisatel, nitu kako za peja~, nitu kako za ne{to sli~no na toa. Da se bide ~ovek e mnogu povisok povik#. Isk-reno ka`ano, toj i ne e nekakov peja~. No priznavam, vo negoviot ednoli~en glas ima nekoja magija. I toplina, onakva ~ove~ka, iako e nasnimena so najprecizna tehnika. A mo`ebi i zatoa. Estradnite poeti, vi go ka`uvam ova so nesomnena doza zavist, spojuvaat dve te{ko spoivi ne{ta. Ednoto podrazbira ti{ina, osamenost, introvertnost. Vtoroto, sprotivno, ek-sponiranost, javni nastapi, estrada. - No ima poeti {to ostanuvaat verni na svojata osama. Eden Kavafis, eden Malarme, ili, ve molam, eden Blok... 52 MAGOR

- Izvinete {to povtorno }e ve prekinam i povtorno }e vi go citiram spomnatiot poet, odnosno Blok. Agilniot izdava~ Aljanski imal namera da gi objavi vo edna edicija Blok, Beli i Vje~eslav Ivanov, ne pretpostavuvaj}i kolku se tie razli~ni lu|e . Blok mu odgovoril vaka ne-kako: Za mene najgolemoto pra{awe e treba li voop{to da n obedinuvaat#. - Znam, znam. Blok i Beli bile vqubeni vo ista `ena. - Imate pravo, no iako nemam namera da ja namalam neminlivata uloga na qubovta vo tvore~koto zreewe, bi dodal deka ovie trojca poeti imale u{te po nekoe srodno iskustvo. Na primer, kosmi~kata i psiholo{ka kataklizma od koja ne se sozele do krajot na `ivotot. A da ne go spomnuvam ona su{tinskoto vo nivnata poetika - privrzanosta kon simbolizmot. - Jas sum sepak ubedena deka `enata... - Qubov. Da, taka e imeto. Qubov Dmitrievna Mendeljeeva. Taa navistina im gi smati odnosite. Site tie neverni `eni so dvoslo`ni imiwa - Gala, Lili, Elza, dvete Lu...gospodarea so isten~enite nervi na golemite evropski poeti od po~etokot na na{iot vek. - Mislam deka nemale ni{to protiv da bidat gospodareni...Ni~e tolku so`iveano ja vle~e dvokolkata so Lu. - To~no, i toa vo zapre`na kombinacija so Pol Re, nejziniot soprug. Senzibilniot ~ovek, iako ne e poet, ne e pretpazliv koga se vqubuva. A ako pak e Poet, qubovta bezuslovno dobiva status na izdvoeno ~udo. - Zar vie ne ste na sli~no mislewe? - Cantefable. Pesna vo proza. Mo`ebi toa e dobra odredba za qubovta. Vo odnos na eteri~nata, rafinirana poezija, prozata mo`e da se ~ini nesmasna, gruba i sekojdnevna. Kako {to i qubovta e eden prili~no prozen produkt so poetski tragi. - A sega, dozvolete mi jas vam ne{to da vi ka`am. Znaete li koja e vistinskata pri~ina zo{to im se potsmevate na poetite? Zatoa {to ne mo`ete da gi razberete. Poetite vi iz-gledaat sebi~ni, posveteni na svoite opsesii. - Tokmu taka! - Ne bidete cini~en. Poetite najdobro znaat kolku e kuso vremeto. I kolku sme site nie siraci pred zaminatite denovi i no}i. - Poetski re~eno, mila gospo|ice. Slu~ajno i vie da ne pi{uvate stihovi? - Pi{uvam, pa {to? Pred strasniot (zelenook?) pogled zad o~ilata, i ne sakaj}i, ~uvstvuvam izvesna doza sram. Mo`ebi svetot na oblacite, kako i onoj pred lu|eto so dioptrija ponekoga{ se ~ini magli~av i konfuzen, no odblizu, vo nego, toa eden ~esen prozen pisatel treba da go priznae, vladee nekoj taen poetski red.

61. MAGOR 53

Koga ne bi bila muzikata, dali uvoto bi se ~uvstvuvalo najmalku setilno od pette setila? Se veli: o~igledno#, ja dopira smislata#, du{kalo#, so~no telo# i najbanalno - ne~ujno dojde esenta#. Za sre}a, ovaa esen pristiga vo gradot postepeno i ne tolku o~igledno. \upskoto leto s u{te trae, na zadovolstvo na dobronamerniot voajer koj od terasata na Dal Fufo# gi nabquduva {areno# oble~enite skopski ubavici - vo bluzi bez rakavi, a so dlaboki ~evli~ki, ili vo crni xemperi, a na bosite noze - sandali so remen~iwa. [umskite piliwa, od Vodno ili od kojznae kade, ateriraat vo s u{te bujnite kro{ni na gradskite drvja i ottamu peat vo najrazli~ni varijanti, jasni ili zasipnati, glasni ili pridu{eni, pove}etonski ili monotoni. Oslu{nuvaj}i gi, u{lestiot posetitel na gradskiot park gubi potreba da zboruva. Raspeaniot pti~ji svet go budi negovoto zapostaveno auditivno setilo. Privle~nosta na odol`uva~kite preodni vremenski periodi vo skopskiot park, docnata prolet i ranata esen, se naslu{nuva i preku pti~jata pesna. Kolku sme nepravedni i zgrozeni pred vleka~ite, osobeno koga }e se soo~ime so niv od-blizu, tolku sme rastrepereni i voshiteni pred pticite, osobeno koga go slu{ame nivniot poj. Bliskata sredba so pticata i so nejziniot vko~anet pogled mo`e da bide neprijatna za onie po~uvstvitelnite, sli~no kako presretnuvaweto od strana na nekoj pogolem gu{ter, no vo viso~inite, vo vozduhot, pticata e sakan oblik na na{eto me~taeno vra}awe kon slobodata. Vo nejzinata pesna, pak, zaveduvaweto e neposredno, bez strategijata na dopirot ili na pogledot. Pti~jiot poj nema potreba od posrednik, {to bi se me{al ili bi go dopolnuval do`ivuvaweto. Od skri{no mesto, pileto-peja~ mo`e za mig da ni go ispolni srceto kako koga slu{ame arija vo izvedba na Pavaroti ili na Plasido Domingo. Na obi~niot ~ove~ki smrtnik, duri i ako e so potprose~na muzikalnost, ne mu se potrebni pove}e od nekolku auditivni sredbi so pti~jata pesna (za taa cel se koristat diskovi so najprecizno registrirani i soodvetno rasporedeni glasovi na ptici) za da se po~uvstvuva ekolo{ki povikan. Vo ova iskreno i pozitivno ekolo{ko nastroenie, zad mototo ^ovekot - za{titnik na Prirodata, onoj {to e podgotven da ja spasuva, da ja obnovi ranetata, bolna priroda, yirka Su-permenot (spastren i vo simpati~niot crtan lik na Captain Planet), povikaniot {to ja re{ava sevkupnata sudbina na planetata. A taa, planetata Zemja, e samo zrnce prav, velat astronomite, vo beskone~nite prostori na vselenata. No site na{i ra|awa i umirawa se slu~uvaat na toa zrnce. Vo toj kontekst, u{te poporazuva~ki izgleda to~nosta na idejata za Supermenot: samo silata i zakonite, a ne sovesta, mo`at da go smenat poni`uva~kiot odnos kon prirodata. Iako celite na prirodata se pova`ni i podolgotrajni od celite na politikata, a od druga strana, i mo{ne razli~ni, vo takov, navidum nepriroden# spoj, ekologijata, koristej}i tokmu politi~ki sredstva, se poka`uva efikasna. Fakt e deka vo gradovite u`ivame vo instant priroda, od tipot: - restoran so terasa i so fontana (a na 2 m. od nego brm~at avtomobili), ili - tn. zeleni oazi, ~ie zelenilo e prekrieno so otpadoci, a po pe{a~kite pateki se trkalaat (me|u pe{acite) `estokite i pred s, bu~ni motociklisti, ili - buket sve`o cve}e , odgledano vo nekoj staklenik, a pred privatnite stanbeni trikatnici, drv54 MAGOR

jata i cve}eto se bri{at so beton kako nikoga{ i da ne postoele. No, ako go pottikneme uvoto da slu{a podlaboko - toga{ od taa prinau~ena fontana }e go ~ueme glasot na vodniot element. Mnogu polesno e da se dofati `uboreweto na rekata, u{te polesno {umot na moreto (koga po sedum godini pauza povtorno se soo~iv so moreto, navistina me iznenadi, duri me v~udonevidi glasnosta na negoviot zdiv), no i tuka, vo toa slabnikavo {u{kawe na ve{ta~koto poto~e, mo`ebi, vo nekoj dobar moment, se krie predizvik za na{eto vnatre{no jas# koe tokmu so pomo{ na uvoto mo`e da se posveti na svojata najblagorodna manifestacija - zamisluvaweto. Na{ata imaginativna priem~ivost kon vodata mo`ebi doa|a i od faktot deka ~ovekovoto telo sodr`i 65% voda. Ne e te{ko da se zamislime ili da sonuvame vo vodniot element. Ako vo akvariumot, pred na{i o~i, se slu~i malata ripka da bide progoltana od pogolemata ili umrtvena od ubodot na vodnata skorpija, verojatno }e pomislime, kako i japonskiot poet Ooka, deka, i pokraj eventualnata neprijatnost na gletkata, rip~eto ne ~uvstvuva bolka. Kolku ima{e sre}a / vo migot na smrtta taa male~ka ripka / da ja mine so tolku lesnina / granicata {to go deli nadvore{noto od vnatre{noto / I sega legnata vo mekata postela / kade {to ja ~eka{e gust sloj od `elude~ni sokovi / ne se zakanuva opasnosta voop{to nekoga{ da se raz-budi. No koga ribarot }e istrgne nekoja male~ka riba od vodata i }e ja tresne od zemja ostavaj}i ja polumrtva, izmaltretirana da se prpelka vo pravta#, jasno ni e deka taa strada. Osnovnata pri~ina za vakvata pomisla e {to vtorata ripka, za razlika od prvata, e von svojata prirodna sredina, vodata, i sli~no na `aba vo zaklopena tegla ili na ptica vo pretesen kafez ili na ma~e frleno vo besna reka ili na bela me~ka vo ispraznetiot, valkan ZOO bazen, taa na suvo, vo tu|iot element, e osudena na stradawe. Nesomnenata, istaknuvanata `enskost na Vodata kaj ~ovekot, koj i pokraj tolku voda vo svo-jot organizam, prifatil da ja igra ulogata na nesporen suvozemen dvono`ec, e naj~uvstvitelna koga toj, sepak, e na letuvawe kraj more ili ezero ili, u{te pove}e, so ogled na skaposta na pre-thodnoto, v kada. Zamenata na do`dot so tu{, koga vodata {to go dopira teloto e meka, osve`uva~ka i topla, mo`e lesno da n pribli`i kon nejzinoto do`ivuvawe kako `ensko. No soo~en so nejziniot nemir, vo male~kata lotka srede branovitoto ezero ili more, upla{eniot hommo sapiens, ako e se u{te hrabar da dogleda, }e ja vidi ogromnata, muskulesta figura na Posejdon i negovoto gnevno, so diva brada zapletkano lice. Zaboravaj}i napolno deka kako fetus voop{to ne gi koristel belite drobovi za di{ewe, vozrasniot ~ovek pred za-kanuva~kiot voden titan nekontrolirano go podgoltnuva vozduhot kako riba na suvo. Toga{ voop{to ne ja prepoznava vodata kako svoj element, iako znae deka taa e najgolemiot del od sodr`inata na negovoto telo, iako ~esto e `eden po nejzinata zakrepnuva~ka sve`est, iako se so-nuva kako brodi, pliva ili nurka vo nea, iako {umoleweto na morskite branovi, na rekata ili duri na ve{ta~kata fontana go lulu{ka vo vnatre{no spokojstvo (da ne zboruvame za ri-bolovcite). Spokojniot i u`asnatiot ne se samo so edno telo, tuku i so edna du{a. Samo Vodata e razli~na! Ambivalentnosta na ~uvstvoto kon Vodata (od voda na `ivotot# do Stiks) e na-jubedliva i najkrajna me|u ~ovekovite odnoMAGOR 55

si sprema Elementite. Interesno e {to i vo slu~ajot so prijatnata olabavenost, i vo onoj napolno sprotivniot - na trevo`na napnatost, ~ovekot zasileno slu{a. Vo prviot slu~aj, od `elba da mu se prepu{ti na vodniot zdiv, vo vtoriot, od raste~kiot strav od nego. Koga ova anti-upatstvo rabotno go ozna~iv kako Oslu{nuvawe na Vodata#, mislev isklu~ivo na dobrata voda, onaa svetlata, pro~istuva~kata, `ivotvornata, koja ja sakame i koja n saka, ~ij {epot ni e tolku potreben vo in-ficiraniot grad. No Vodata znae i da r`i, i da vika, i da grmi. Mo`ebi zatoa za da n potseti kolku e mo}na, va`na i neophodna (duri i koga gi trueme izvorite, gi zagaduvame rekite, gi presu{uvame ezerata) na na{ava planeta. A kolku sme, pak, nie - zavisni, krevki, minlivi...

62. ...i kato stignal na kraj moreto, naturil po suho p~enicata, meda, prosoto, pak konete sosjahal, rafrlil gi po suho i po vodata, ta se sobrali piletata, p~elite, mrafkite, najali sa i po moreto ribite, tamu reklo edno pile: - Ela da ta prenesa pris moreto! (Stefan I. Verkovi}: Ju`nomakedonski narodni prikazni, 102) Vo aktuelnite komentari za kompliciranite i konfliktni balkanski situacii, na{ata dr`ava vo zapadnite vesnici e ~esto ozna~uvana kako a land-locked country#, kako zemja zaklu~ena v kopno. Na{iot nesomnen kopne` kon Golemite Vodi, sublimiran vo odnosot kon Ezeroto (osobeno Ohridskoto) {to vo sebe vdomuva ~udesni morski# prikazni, e prepoznatliv ne samo kako ~uvstvo, tuku i kako izvedba na ba{larovski ozna~enata materijalna imaginacija#. Konti-nentalcite kon svoeto ezero imaat re~isi mitski odnos kako kon vol{eben voden prostor. Neo-damna, Nova Makedonija# ja prenese vesta za sredbata na dvajca nurka~i so ~udovi{te so viso~ina od 15 metri i so te`ina od eden ton# vo dlabo~inite na avstriskoto ezero Toplic. Ungarcite go imaat Balaton, [vajcarcite @enevskoto Ezero. Makedoncite Ohrid. Samovil-skiot kow na [opov vo edna od negovite posledni narativni pesni pa|a iznemo{ten na ezerskiot breg, za okrepen od ~udotvornata voda, povtorno da se vivne kon viso~inite. Nemirnoto mom~e Siljan od s. Malo Kowari, po brodolomot koga gemijata e progoltana od razbesnetoto more, a toj edinstven se spasuva, veruva kako da et vo Oricko pole i Stru{ko, ~unki tamo imalo ezero, da mo`i moreto da ja doneslo gemijata vo ezeroto i tamo mo`i da se skr{i#. Imaginacijata umee da gi spoi bliskoto i dale~noto, ezeroto i moreto. Imaginacijata {to ja nudat Golemite Vodi e ogromna, taa se hrani od ~udoto kade {to toa ~udo evidentno postoi. Lengo, i Save, i moreto#, Suvo zad nas, more zad nas, suvo pred nas# se vol{ebni zborovi so koi glavniot junak mo`e da na-pravi s {to }e posaka, pa duri i carskata }erka da zabremeni od pogled, a zlatnata ~a{a da se najde vo carevite ga}i. Golemata dobronamerna riba ja poseduva mo}ta {to junakot ja nema, nejzi-nata perka ili 56 MAGOR

struganka e zalog za pomo{ta {to }e stigne to~no navreme. Kontaktnata vrska minuva vo kontagiozna - dale~inite stanuvaat neva`ni. I koga e hrana, ribata e pri~ina za ~udesnoto za~nuvawe, so nejzinata golema sposobnost za razmno`uvawe preku bezbrojnite jajca na ikrata. Misterijata na vodnite dlabo~ini se prenesuva vo teloto na nivniot `itel. Ovaa o~igledna priem~ivost na narodnata imaginacija kon Golemite Vodi ne mo`ela da bide potkrepena so eden sovremen, op{topoznat zbir na geografski znaewa za Evropa i sve-tot#, koi gi poseduva denes prose~no izvesten osnovec. No kopne`ot da se stigne na onaa strana od moreto, po pati{tata neznajni {to vodat kon prebogatite carstva, za junakot na bajkata e inicijaciski predizvik, edinstvena mo`nost da se nadvladeat sopstvenata siroma{tija i potis-natost. Za razlika od herojskite mitski Argonauti: Jason, Herakle, Tezej, Kastor i Polideuk, Orfej, Asklepij i drugite natprose~no nadareni junaci, bezimenoto mom~e vo bajkata ima mnogu poskromno poteklo i mo`nosti, no ne mo`e da se ka`e deka mu nedostasuvaat hrabrosta i inici-jativnosta. Toj i nema vreme da bide dovolno pretpazliv vo izborot na svoite prijateli i nepri-jateli. Tie sami mu se nametnuvaat. Dejstvoto e akcija, a od akcijata proizleguva nova akcija. Soo~en so morskata {ir, mladiot }ele{ ne poka`uva ni strav, ni zbunetost. No, iako za toa ba-jkata ne pi{uva, pretpostavka e deka toj e barem malku vozbuden. I za najiskusniot moreplovec, detalno nacrtanata mapa po koja poznava~ki go {eta pokazalecot, e podistanciran predizvik od sredbata so kit ili so nekoe sosema male~ko, na mapata neprisutno ostrovce. Iako e prakti~no vselen# vo svetot na golemite vodi u{te od najranata mladost, moreplovecot vo dolgite godini na plovidbite mo`ebi stanuva solen# i mol~aliv, no i ostanuva kolumbovski rastreperen pred sekoe novo patuvawe. ]ele{ot, pak, pred da se soo~i so moreto za nego slu{al samo prikazni sli~ni na onaa vo koja toj e junakot. Vo tie prikazni so vol{eben {mek#, moreto e pretstaveno prili~no tajnovito i nepredvidlivo. Poradi toa, a i poradi svojata naglasena prakti~nost, }ele{ot ~esto go preletuva moreto na mo}niot grb na verniot orel ili na nekoe malo, no vredno pile. Iako navidum potsetuva na prethodnik na moderniot globtroter, koj vo metalna ptica gi preletuva najdlabokite okeani, koristeweto na pticata-pomo{nik za da se izbegne dopirot so golemite vodi osetno ja namaluva na{ata simpateti~ka identifikacija (da go upotrebam dobro odbraniot termin na Hans Robert Jaus) sprema }ele{ot. Zad naivnoto, prostodu{no lice otkrivame silna nota na presmetlivost i tezata za bajkovitiot traga~ po deep blue odedna{ dobiva pragmati~na, pe~albarska varijanta. Moreto e samo prostor {to mora da se pomine. So kolku e mo`no pomalku maka (bez otpor#, spored Liha~ov). Vistinskata cel e zad moreto, kade {to ~ekaat bogatstvoto i bogatata ubavica - bingo!# za mom~eto bez skr{ena pari~ka. I za `al, ete ja, vo slu~ajot so mom~eto od makedonskata skazna, su{tinskata razlika me|u }ele{ot i moreplovecot. ^ovekot i Elementot ne se vo sklad. ]ele{ot i the deep blue i po sredbata si ostanuvaat tu|i eden na drug. Duri i kaj pravnucite na toj }ele{, koj patuval# preku okeanot i ottamu, po trieset godini, se vratil ostaren i zbogaten za da izgradi najgolema ku}a vo seloto, pe~albarskiot ko-pne` go nadvladuva nomadskiot. Nivnoto poznavawe na geografskata raspredelba na kopnoto i vodata e sigurno podetalno i poto~no od ona na uporniot predok. No ekonomskoto i socijalnoto nezadovolMAGOR 57

stvo e sli~no: izlezot od besperspektivnosta e Nov Zeland, zemja preku devet moriwa# i stra{no bogata. Dene{niot }ele{, tehnolo{ki mnogu poobrazovan od svojot pradedo, e svesen deka tamu#, mnogu pove}e od tuka# vladeat utvrdeni {emi na odnesuvawe i deka e opasno da se otstapi od normiranata pristojnost na rabotliv do{lak. Dale~nata ostrovska zemja na jugozapadot od Tivkiot Okean ne e carstvo na beskone~ni mo`nosti; veruvam deka i tamu va`i dilemata na slikarot Titoreli za osloboduvaweto: vistinsko, prividno ili {to e re~isi iz-vesno vo slu~ajot so }ele{ot - odol`eno. Postepeno zbogatuvaj}i se, tie, }ele{ite so diplomi, }e navra}aat ponekoga{, s poretko i poretko, vo svojata land-locked country. Posuptilnite, dodeka so videokamerite go ovekove~uvaat prostorot na svoeto varvarsko# detstvo za svoite civilizirani# deca, mo`ebi }e zabele`at, kako i patopisecot Predrag Matveevi}, deka vo crkvata Sveta Sofija, vo stariot Ohrid, na freskite e naslikana neobi~no sina boja. Pelagonija, koga }e se razbranuva, li~i na morska {ir i imeto go dobila po nea. Vo samrak e modrikava (takvi se i u{te nekoi makedonski ramnici i rtovi), potoa stanuva temna, kako Homerovoto no}no more. Mnogu mesta vo vnatre{nosta bile gumna od skameneta sol, nare~eni solo|i# ili solo~nici#, i tuka nekoga{ imalo more, nekade iste~eno, u{te odamna, zasekoga{...#. Daddy, look! What a tiny, small bird!#. Sepnat od probivniot glas na svojot potomok, tatkoto - nekoga{niot }ele{ ja svrtuva kamerata kon vrap~eto, no zaludno: praznata granka s u{te blago treperi, a vrap~eto e ve}e kojznae kade, kojznae kolku daleku....

63. Iako vo poslednive {eesetina godini pticite se prili~no zbuneti, se ~ini deka i pokraj site padobranci, supersoni~ni avioni i vselenski brodovi, tie se s u{te gospodari na neboto. Sigurno e deka porano nivniot let bil posloboden i pobezbeden. A toa porano trae{e mnogu dolgo, re~isi od najodamna, koga praroditelite na dene{nite ptici, krajno vozbudeni, prv pat letnaa kon viso~inite. Neboto, golemo i beskrajno, gi prifati kako najsvoi. Sekoja ptica, spored toa kakov pogled na svetot izbra, si go pronajde svoeto mesto na neboto: vrap~iwata - nisko, lastovi~kite - sredno, `eravite - povisoko, orlite - najvisoko... Podocna, a toa podocna be{e pred iljadnici, iljadnici godini, odnekade se pojavi i ~ovekot. Prizemen za zemjata, so napor i nesmasno toj proode, teteravej}i se od kamen do penu{ka, za vedna{ da sedne malku da zdivne. Nekoi ptici, onie {to letaa visoko, ne go ni za-bele`aa, ili barem taka se pravea. Nekoi drugi, dru`equbivi po priroda, posakaa da se sprijate-lat so ~ovekot, pa se spu{tija dolu i postepeno, klukaj}i trevi~ki i zrnca po po~vata, zaboravaa da letaat. Tolku se prisposobija na `ivotot na zemjata {to guskite, na primer, nau~ija da ja minuvaat ulicata najvnimatelno od site `ivotni. Vo me|uvreme, se poka`a deka ~ovekot e prili~no ambiciozno su{testvo. Nau~i kako da pali ogan, odnosno - kako da go za~adi vozduhot. Nau~i deka trkaloto mo`e da mu poslu`i za vozewe i 58 MAGOR

po~na da pravi - soobra}ajki. No, toj saka{e pove}e. Saka{e da stane ptica! Si zalepi krilja, zamavta nekolku pati, poleta i...padna. Se ka~i na karpa, se zatr~a, zam-avta nekolku pati, poleta i...padna od povisoko. ^ovekot ne be{e samo ambiciozno, tuku i tvrdo-glavo su{testvo. Iako od silnite pa|awa glavata mu be{e celata so xumki, toj uporno se obiduva{e da letne, skokaj}i, nasproti Zemjinata te`a, kon viso~inite. Stariot, mudar buv Sok-rat, avtoritet kaj pticite, tvrdi deka mitot za dvajcata bestra{ni poletuva~i#, tatkoto Dedal i sinot Ikar, koi kone~no uspeale da se vivnat kon neboto, e vistina. I deka e smesten vo tn. iz-mislica tokmu od onie lu|e na koi stravot pove}ekratno im ja zgolemuva i onaka pregolemata te`ina. Sprotivno, umetnikot Dedal, izumitel i graditel na Lavirintot, spored Sokrat, znael deka neboto, kako i vodata, ima svoja dlabo~ina i deka kriljata, kako i perkite na ribite, se samo oblik {to pomaga da se zanurka vo taa dlabo~ina. Su{tinskoto gorivo, mo}ta za letawe, doa|a od ~istiot elementaren ogan {to gori od oslobodenite srca na pticite.Srcata na Dedal i na Ikar bea obzemeni od toj nepodmitliv ognen kopne` po slobodata i koga majstorot od najlesnite, dolgnavesti perduvi gi sostavi dvata para krilja i so vosok gi zalepi na svojot i na grbot na si-not, tie ednostavno zaplivaa niz vozduhot. Praangelite Dedal i Ikar, nalik na Gospodovite mi-lenici kako {to gi opi{uva g-cata Vilet vo Angelot vo zapadnata umetnost# (citirana od Ba{lar) - so iskoseni tela, ispravena bista, so optegnati race i malku potkrenati noze - brazdea niz vozdu{nite branovi od Knosos na sever kon ostrovot Par, a potoa nenadejno kon is-tok za{to kopne`ot kon rodniot grad vo letot se poni{tuva so neumoliviot fakt deka Dedal vo Atena go ~eka smrtna kazna. Sleduva najte{kiot moment vo vozdu{noto pate{estvie: vo beskra-jnata slast na mladiot leta~, toj zaborava na opasnata Son~eva pregratka. Son~evite zraci go to-pat vosokot so koj se slepeni Ikarovite krilja i toj, kako peperutka spalena od svetilkata, se urnuva vo moreto. Nesre}niot Dedal prodol`uva da leta sam, s do Sicilija, kaj prijatelskiot vladetel Kokal. Nesoborliv argument na buvot Sokrat za vistinitosta na letot na Dedal i Ikar e i bro-jnosta na pametni i u~eni studii od drugi lu|e za ovoj nastan. Eden od tie mnogubrojni tolkuva~i so ime kako da e izlezeno od strip, a ne kako da mu pripa|a na ugleden likoven teoreti~ar na transavangardata, Akile Bonito Oliva - ima svoja verzija za Ikaroviot pad, spored Sokrat, tro-gatelno poetizirana: Ikar strmoglavo se uriva, bez nieden krik, go privlekuva zemjata, za{to ve}e nema oprema za letawe. Kriljata otpa|aat, opojnosta na rastojanieto i pogledot od viso~inite se iscrpuva vo eden edinstven mig. Ikar ne go slede{e prira~nikot za letawe, ne ja upotrebi prirodnata itrina na umetnosta. Dedal, umetnikot, nemo prisustvuva na Ikaroviot pad. Oliva go vrzuva Dedalovoto ime so glagolot daidallein = da se gradi, da se dejstvuva preku ume{nosta na racete. Gradeweto na Lavirintot e triumf na techn#, a pri toa ...techn# ne e vo slu`ba na ishodot, tuku na samata postapka oddale~ena od sekakva kone~nost, obzemena so zadovolstvoto na apstraktnata, mislovna primena#. Vo zagatnuvaweto na smrto-nosnata tajna na Lavirintot, Dedal go koristel svoeto doka`ano graditelsko iskustvo, no i ona na vrven rezbar na sliki vo drvo - ottamu iznenaduvaweto na detaqot, postojanoto zapletkuvawe na patekata, vnesenosta vo vnatre{nosta. Dedal ja osoznava svojata umetni~ka mo} vo procesot na sozdavaweto na Lavirintot. NajneposredMAGOR 59

no vgraden vo gradeweto, a cvrsto so nozete na zemja, toj, superiorniot tvorec, e edinstveniot {to znae kade e patot kon izlezot. Otporniot fantazer Dedal i kon letaweto prio|a kako kon graditelski proekt: so podgo-tovka, planovi, nacrti, a potoa i so vnimatelna ve{tina (neophodnata techn#) vo izrabotkata. Dedal go uva`uva neboto, kako {to ja uva`uval zemjata pri gradbata na Lavirintot (A zo{to toga{ ne letale no}e? - itro pra{uva Sokrat). Osoznavaj}i gi granicite na potencijalnata i prakti~nata sloboda vo rizi~nata igra so Elementite, Dedal gi opredeluva, gi planira i gi iz-veduva inovantnite idei na svojata neograni~ena imaginacija. A kade e tuka Ikar? So temperament najblizok do muzi~kiot (a postoe~ki vo site sferi na umetnosta), toj nestrplivo is~ekoruva, brgu se sudira i gi re{ava konfliktite i ne do~ekuvaj}i go re{enieto, ita (leta) kon sledniot predizvik. Prikrieniot antagonizam tatko - sin go raz-graduva labavoto edinstvo graditel - muzi~ar vnatre, vo samiot umetnik (mnogu pove}e od ona umetnik - kriti~ar na koe insistira Oliva), pa od toj aspekt, ignoriraweto na stapalata kaj Ikar i negoviot nekriti~en voshit kon sevkupnoto carstvo na viso~inite, rezultira so eden vid samoubistvo koe dioniziskiot leta~ go izvr{uva vo opivnost, ne po~ituvaj}i gi zakonite na toa nebesno, navidum totalno oslobodeno carstvo. Nasproti drugite samoubijci, Ikar nema po-modreno lice, nitu nagrdeno telo. Toj e plamena topka, meteor ~ija ogromna radost oti go po~uvstvuval mitolo{kiot bo`eski prostor mu go zapaluva teloto. Krevkata granica me|u itri-nata i spontanosta, me|u konkretnosta i zanesot, me|u svesta i natsvesta e dvojno podvle~ena me|u tatkoto Dedal i sinot Ikar. No dali se `rtvuva samo edniot i dali e toj navistina samo `rtva? Najsve`ite i najbuk-valni primeri so Ikarite na Rokenrolot - Morison, Lenon, Hendriks, Xoplin...- u{te edna{ ja potvrduvaat poinakvata, nomadska perspektiva na ikarstvoto. Al~noto vreme gi golta mo`nostite, no mladolikosta pazena za ogledaloto e dorijangrejovska uteha so u`asno ra-zotkrivawe na krajot. Ako Umetnosta, spored samo nejze poznatite zakonitosti, go bara rizi~niot is~ekor, taa za vozvrat mo`e da sozdade ~udo! For love that knows no season. And for joy that knows no end - so vozdi{ka komentira Sokrat. No bez ogled dali letot na Dedal i Ikar e vistina ili mit (a stariot buv Sokrat, kutri~kiot, e malku senilen - na primer, ubedeno ka`uva deka nekoga{ vo Makedonija `iveele lavovi, krokodili i beli me~ki), toj, 1500 kilometri dolg let, e najdobar dokaz (zaedno so patuvaweto niz nebeskite viso~ini na mesopotamskiot junak Etan, koj javal na orel, ili na istanbulskiot fantazer koj otfrlaj}i se od najvisokata xenoveska kula ja preletal celata prestolnina, ili na leta~ot vo Rubqov#, ili na na{iot }ele{, koj, pak so pomo{ na verniot orel, od visokite viso~ini se spu{ta vo dolnite carstva) deka ~ovekot, kako i pticata, ne samo {to ima pravo na svoe par~e nebo, tuku i na svoj let niz celoto nebo. Astrolo{ka dobele{ka: vo knigata Le zodiaque, cl de l homme et l univers# beliot mag Omraam Ivanov go povrzuva letot so erata na Vodolijata: Za vreme na erata na Ribite, pros-transtvata na vodite se, pred s, onie {to se istra`uvaat - so plovidbi. So Vodolijata, se vleguva vo 60 MAGOR

sferata na vozduhot - telekomunikaciite (telefon, televizija), avionite, raketite...#. O~igledno e deka Lavirintot, zaedno so Minotavrot, pripa|a na erata na Bikot, onaa na Piramidite i setilnata kravolika Hator, na Uruk na Gilgame{ (ponekoga{ pretstaven so rogovi) i negoviot stra{en sopernik, nebesniot bik na I{tar, na mo}niot Rudra od Rig-Vedite i na Vrishabha, dvigatelot na kosmi~koto trkalo, na bikovite na glinenite pe~ati od Mohenxo - Daro, predvodeni od itifali~en lik so gopemi rogovi {to sedi krsnoze...Spored toa, Dedal i Ikar preku svojot let preskoknale 4000 godini, odnosno dve kosmi~ki eri. Ottamu, ne e ~udno {to astronomite male~kiot, strelovito brz meteor, {to na sekoi dve decenii minuva pok-raj Zemjata (no nikoga{ ne ja dopira, prodol`uvaj}i go neprikosnoveno svojot nadvozdu{en pat) go narekle tokmu Ikar. A Dedal (kako i site nesfateni uranovski pronao|a~i, vozdivnuva Sokrat), duri po svojata smrt e proglasen za heroj, polubo`estvo od sonarodnicite. Vo 432 godina pr. n. e, Atenskiot sud osuduva eden skulptor za{to se osmelil na {titot na Atena Partenos da go prika`e svojot av-toportret vo likot na Dedal. Skulptorot e Fidija li~no, prviot najgolem umetnik na site vekovi {to mu prethodea i na onie po nego, kako {to go otslikuva Helderlin, koj i samiot so ustrem da odleta do gorniot svet na ~istoto ve~no sozdavawe, ikarovski }e padne vo va{iot pon-izen Skardaneli, dobrovolen zato~enik vo kulata bez izlez (namesto Minotavrot, ~uvarot be{e dobrodu{en stolar, no portata kon svetot zasekoga{ zaklu~ena). Kako {to pi{uva na edno mesto vo Upani{adite#: Od smrtta odvedi me do besmrtnosta#. No, da mu se vratime na Dedal. Si razmisluvam kako eden ist ~ovek mo`e da bide arhitekt i na Lavirintot i na Letot - prodol`uva da si drdori Sokrat buvot - Od kade tem-niot `rtvenik (kade {to {ansite da se izbegne od naju`asnata varijanta na Tanatos, da se bide hrana vo `eludnikot na drugo `ivo i ne ba{ privle~no su{testvo, se merat so iljadit procent) da bide delo na istiot Majstor koj so Letot ja ostvaruva najerotskata `elba na ~ovekot - da se bide nedofatlivo sloboden? Sepak, ~inot si ima svoja pri~ina, i toa ne samo edna - Sokrat vleguva vo svojata omilena uloga na (nediplomiran) psihoanaliti~ar - Dedal be{e ubeden, kako i mnozinstvoto umetnici od povisok i ponizok kalibar, deka e predodreden da sozdava ^UDA! Deka i Erosot i Tanatosot se vo slu`ba na sozdavawe na ~udoto! No, za razlika od drugite, negovata umetni~ka kariera, od po~etocite pa do krajot, e prepolna so dokazi za takva vrvna umetni~ka ve{tina. Toj be{e prv od skulptorite {to kako nekoj prapradedo na Mikelanxelo, napravi negovite kipovi da progledaat i da po~nat da se dvi`at. Pred toa, kipovite imaa zatvoreni o~i, a racete i nozete im bea vko~aneti. Toj napravi kamenot da gleda i da odi. Rendgenski se vovle~e vo nego i mu gi daruva setilata. Seto ona {to vo Dedalovata mladost be{e gre{no - slavoqubivosta, egoizmot, ubistvoto na Tal poradi zavist - dojde poradi ranoto soznavawe na neograni~enata mo} od spojot talent + techn#. Smrtta na Ikar go zate~e Dedal vo negovata zenitna umetni~ka zrelost, no sredove~niot genij ima{e pred sebe u{te dolgo vreme za da ja prifati u`asnata `ivotna lekcija i kone~no da stane nesebi~en u~itel {to so qubov }e ja daruva dar-bata svoja... I tuka Sokrat gi okokori o~ite, kako {to taka mo`e blizu polno} eden buv vo svoite na-jdobri MAGOR 61

pedeseti. No jas, iako ponekoga{ sklon kon mese~arewa, naju~tivo se prostiv od nego i kolku {to e mo`no pobrgu, se vrativ vo svojata osvetlena rabotna soba, za vedna{ da sednam da go pi{uvam ova anti-upatstvo.

64. Eden od Borhesovite likovi, Karlos Arhentino Danedi od kultniot raskaz Alef#, go zamisluva sovremeniot ~ovek ...vo negoviot raboten kabinet, na primer vo agolnata kula na nekoja tvrdina, opremena so telefoni, telegrafi, fonografi, radiofonski uredi, kinokameri, vol{ebni lambi, glosari, pregledi na vozniot red, prira~nici, bilteni...#. Kako ovaa pri`elkuvana zamisla za svetot dojden vo sobata da se sovpa|a so pristigaweto na kompjuterot doma? I dali e toa ba{ taka? Borhesovata ideja za Bibliotekata {to }e go vklu~i vo sebe Svetot i za beskrajnata Kniga {to }e gi vnese vo sebe site knigi e plod na eden kreativen kni`even um, koj osven toa e obilno kni{ki nahranet, kolku so literarni, tolku i so filozofski i re-ligiozni dela. Vakviot u~en, misloven pisatel ~esto gradi svoj sopstven, osoben, na mesta biza-ren ~itatelski vkus ({to kaj Borhes e pove}e od o~evidno), no nikoga{ ne mo`e da bide neu-tralen sprema sofisticiranite ~itatelski zadovolstva. Zna~i, od edna strana, mo`no e Vorholovoto multiplicirawe na slikata na M. M. da se prifati kako post-modernisti~ki ~in par exellence, vo smisla na koristewe gotovi par~iwa od postari dela {to sega se produciraat vo nov kontekst, so {to ne samo {to se ru{at vospostave-nite kodovi na visoka# i na poniska# umetnost, tuku i vrednuvaweto na deloto gi menuva ar{inite. Vakvata postapka na Endi Vorhol e vpe~atlivo navestuvawe na idnoto {irewe na mo}ta na kompjuterot, proces {to postmodernizmot go predvestuva i preku, vo toj proces neod-minlivata, smrt na visokata umetnost#. Umberto Eko duri duhovito go sporeduva izborot na kompjuterskata programa so izborot na religioznata doktrina: DOC e protestantski (za{to doz-voluva slobodno tolkuvawe na Svetoto pismo# i bara donesuvawe li~ni odluki), WINDOWS 3,1 e anglokatoli~ki, WINDOWS 95 ~ist katolicizam... Impresivniot probiv {to go pravi Internet vo informaciskata razmena e vidliv porada faktot deka toj sekoj mesec raste po nekolku procenti, postojano i brzo pro{iruvaj}i ja i taka ogromnata baza na informacii. Internet se pove}e se nametnuva so svojata demokratska adaptabilnost kako model za (do)u~ewe na oddale~enost, so globalna povrzanost {to go zajaknuva silnoto ~uvstvo na povrzanost me|u korisnicite. No, vo slu~ajot so Borhes, duri i ako se ignorira bespogovorniot fakt deka bil poluslep, te{ko bi mo`elo da se zamisli kako si igra so kompjuterite pove}e od nekolku dena. I najinven-tivniot kompjuterxija se soo~uva so eden mo}no izgraden tehnokratski sistem vo koj e domi-nantno ekonomskoto pravilo malku tro{i, mnogu koristi. Ma{inata go slu{a svojot progra-mer, no i toj e prinuden da go slu{a# nejziniot univerzalen jazik. Borhes, pak, sprotivno od ova, gi isku{uva, 62 MAGOR

gi slo`uva, gi osna`uva zborovite spored, da upotrebam eden kvalifikativ na De-rida za stilot na Ni~e, nivnata apotropejska mo} : zborot dobiva eden vid amajliska obvivka od optegnati, otporni tkaewa, platna, opni, edra i prevezi koi se izdignati, zamotkani i ob-motani okolu nego#. Borhes e postojano svesen deka jazikot e pole na beskrajni mo`nosti i podednakvo svesno toj go vnesuva toa pole vo Knigata - knigite na prethodnicite {to tolku vne-seno gi ~ital i {to, na nekoj na~in, obezbeduvaat deka i negovite knigi }e bidat ~itani. Se ~ini neprili~no taa edinstvena cikli~na borhesovska Kniga da se sporeduva so kompjut-erskiot Internet kako idealen katalog na site napi{ani knigi#. Eden biblioman od tipot na Borhes nikoga{ ne bi se opredelil za nametnat (kolku toj da e objektiven#) izbor. Vo pozicija na aristokratski ~itatel, Borhes mo`e le`erno da si ja neguva sopstvenata biblioteka i vo toj neprikosnoveno svoj prostor strplivo da gi razlistuva stranicite na sopstvenite knigi. Ot-tamu zbienata tajnost vo izrazot, taa, povtorno da ja upotrebam, apotropejska mo} na eden {ifru-van, magiski jazik, kade {to ~itatelskata oslobodenost e tesno povrzana so izvonrednata kon-trola vo raska`uvaweto. Iako Borhesovoto delo pretstavuva samo eden (navistina sofisticiran i zgusnat) od na~inite na postmoderno pi{uvawe i nudi samo nekoi od mo`nostite za postmod-erno ~itawe, ovoj avtor, koj ponekoga{ ja mistificira{e svojata osama, e najomilen i najpoznat kaj {irokata publika od pisatelite vo vtorata polovina na 20 vek. I pove}e, toj e olicetvorenie i obrazec za post-modernisti~ki kni`evnik koj e s u{te zagatka i pottik za ~itatelskite gurmani, podednakvo kako i za najegzaktnite teoreti~ari.

65. Umno`uvaweto na poimot tranzicija# (otslikan i vo simpati~niot primer na poznatoto pra{ko spisanie Transition# koe go modifikuva{e imeto vo Transitions#) poka`uva ve}e vospostavena svesnost deka su{tinskite promeni se odvivaat na razli~en na~in vo zavisnost od toa kade se slu~uvaat. Od druga strana, ovoj poim kako da e geografski naso~en kon postkomu-nisti~kite zemji od nekoga{niot evropski Isto~en Blok, odnosno ubedlivo naj~esto se upotre-buva za politi~ko-op{testvenite i za ekonomskite procesi vo tie zemji. Onie tranziciski procesi {to se slu~uvaat vo afrikanskite, aziskite ili latinoamerikanskite zemji mnogu poretko se podveduvaat pod terminot {to tolku uporno se upotrebuva za neminovnite i barani slu~uvawa vo postkomunisti~kite delovi na Evropa. Od kade toa? Insistiraweto na tranzicijata, kako vpro~em i na site procesi so zvu~no internacionalno pedigre (kako na primer, demokratijata#) najprvin doa|a odnadvor, a potoa s po~esto i pone-selektivno se koristi kaj politi~kite faktori vo sopstvenata zemja. Gra|anite, pak, na edna tranziciska zemja si nalikuvaat sebesi na patnici vo tranzit#, ostaveni i zate~eni na nekoj golem aerodrom (vo na{iot slu~aj, pod svoevidna opsada od sekojdnevni mo`ni posledici od utnuvawata# i ponekoja pukotnica od sosedstvoto), kade {to stutkani na stol~e vo ~ekalnata, so pogledi MAGOR 63

vpereni vo najavnata tabla i baga`ot sobran okolu sebe, go ~ekaat letot kon svojata opredelena destinacija. Tie bi sakale, sli~no na emigrantite i begalcite, eden avion nekoga{, kolku {to e mo`no poskoro, da gi odvede tamu kade {to }e im bide podobro, iako ba{ ne im e jasno koj }e bide toj avion, kolku }e mora da go ~ekaat, a koga }e stigne na aerodromot, koga }e poleta? I taka, tie ne se pomrdnuvaat od ~ekalnata, a ne im e ni dozvoleno da izlezat von aero-dromot. Geopoliti~kata podelba na svetot, vo slu~ajot na Evropa, na onie {to mora da ja izvr{at tranzicijata i na onie {to go baraat izvr{uvaweto, vo sledniot poteg se smestuva delikatno no re{itelno vo razli~ni civilizaciski konteksti (iskustva). Vo ova opredeluvawe (imenu-vawe) na razli~nite civilizaciski konteksti mo`e ubavo da se vidi kako oddeluvaweto na pros-tornoto, odnosno geografskoto e argument da se razgrani~at sprotivstavenite stavovi (od koi, edniot, normalno, e zna~itelno podobar od drugiot). Urivaweto na Berlinskiot yid gi obedini dvete Germanii, no ja razdvoi ^ehoslova~ka i gi podeli Sovetskiot Sojuz i Jugoslavija na niza dr`avi koi vedna{ se soo~ija so tranzicijata. Taka, nasproti Zapadniot Svet, postkomunisti~ka Evropa stana poligon za ispituvawe mo`nosti za vnesuvawe ponapredni modeli na ekonomsko, pravno i op{testveno odnesuvawe. Iako ona {to vo ovie sferi se slu~uva vo razli~ni zemji, na primer vo edna Belorusija, vo edna Romanija, vo edna Srbija ili vo edna Makedonija me|usebno prili~no se razlikuva. Toa grupirano imenuvawe na eden prostor {irok, raznolik i menliv vo politi~ka, sociolo{ka i kulturolo{ka smisla e isto tolku globalno# neto~no kako i ona po-rane{noto vo pogled na tranzicijata (kade {to barem dojde do pluralisti~kata# izmena na terminot). Pomagaj}i si so mo}nata informativna mre`a (i taka koristej}i gi zakonitostite na globalnoto svetsko selo), zapadnata strana# bi mo`ela poopstojno da gi opredeli i da gi anal-izira parcijalnostite i specifikite na ogromniot tranziciski prostor. Mo`ebi nekoi od tie otkritija }e bidat prifateni kako onie na Livingston, Stenli ili Barton (tuka ironijata e sepak namerna). No mo`ebi vo taa raznoobrazna teritorija, i nie }e gi razotkrivame sopstvenite tranzicii na poinakov na~in i poto~no }e gi ozna~uvame, }e gi potvrduvame ili }e gi negirame. So Ri~ard, dolgogodi{en profesionalec vo filmskiot biznis, razgovarame za uspe{niot teror na sovremenata holivudska produkcija. Po obilniot ru~ek vo restoranot Las Vegas# (vo centarot na Skopje), Ri~ard raspolo`eno i so pomo{ na mnogu, za mene nerazbirlivi, brojki, mi doka`uva deka holivudskiot film e najimperijalisti~ki od site produkti {to nosat (bo`emna) umetni~ka pakovka, pa reklamiraweto i distribucijata na amerikanskite filmovi od treta kategorija se nesomneno poglasni i poefikasni otkolku na edno remek-delo od gruziskata, ungar-skata ili od makedonskata kinematografija. Politikata, zarem ponekoga{ ne li~i na film (od onie polo{ite, sekako)?

64

MAGOR

66. Na{ite strasti se vistinskite skici za na{ite knigi, a odmorot gi pi{uva vo me|uvreme. ( Marsel Prust, fusnota vo Povtorno najdenoto vreme#) S po~esto gi sre}avame vo gradot, na plo{tadot, vo kafuliwata, na Vodno. Gi pre-poznavame i koga ne se vo uniforma. Strancite vo Skopje. Se obiduvame da gi pogodime preku stereotipi, svetlooki, so barem edna raka v xeb, so mali nosevi, O noze. Nekoga{, koga se so crna ili `olta ko`a, se prepoznavaat lesno. Se slu~uva da n pozdravat, so naglaseno r# na dobarden#. Mnogu po~esto, voop{to ne n pozdravuvaat, tuku samodovolno i arogantno ~ekorat po skopskite trotoari, kako {to i vozat po ulicite i pravat soobra}ajki po nivna vina, a bez ~uvstvo na vina. Strancite vo Skopje. Do pred pet godini, retko, preku leto, imavme mo`nost da gi vidime kako turisti~ka grupa, na primer Holan|anite. Denes, od atrakcija stanuvaat re~isi navika. Sepak, osven preku UNPREDEP, NATO i najrazli~ni humanitarni, diplomatski i ekonom-ski pretstavni{tva, doa|aat i poedinci po svoj }ejf#. So qubopitstvo, barem za opredeleno vreme, da go smenat svojot vospostaven pejza` so poinakov. Zimava imav sre}a da se zapoznaam so trojca od ovie poedine~nite. Prviot, Kristijan Butemi, e eden od onie tipovi lu|e so promenlivo raspolo`enie, koi gi narekuvaat nezgodni#, no koi barem edna{ dnevno, ako gi na~ekate, stanuvaat `elni za podolg razgovor. Pred nekolku meseci, zaedno so Patrik Devil, be{e vo Skopje, za da go dogovorat kolokvijot posveten na makedonskata literatura {to se odr`a vo Sen-Nazer, na bregot na Atlantikot. Taka, na{eto dru`ewe od Skopje prodol`i vo ovoj francuski pristani{ten grad. Sedime vo salonot na Hotel de la plage#, istiot onoj vo koj se slu~uvaat otka~enite sceni od filmot na @ak Tati Odmorot na gospodinot Ilo# i niz stakleniot yid gledame kon apsolutniot Okean i ogromnoto sino, nisko nebo. Te impresionira prostorov? A mene ba{ ne. Me tera na piewe. Mo`ebi zatoa {to nosam italijansko prezime. Moite se ekonomski emigranti od Sicilija. Tamu moreto e potoplo, ama `ivotot posen. Tuka dobro se `ivee, no vodata e mraz. Posleden pat sum se iskapel pred pet godini. Sepak se ~uvstvuvam kako voden ~ovek. Kako da ne bidam takov, koga imam olkavi vodi okolu sebe. Okeani, reki mo~uri{ta... Minatata godina, koga bev kaj vas, vo Makedonija, prviot vpe~atok, kako na ~ovek {to siot `ivot go minuva na bregot na Okeanot, be{e deka e toa geografski zatvorena zemja, opkru`ena so granicite na tu|i dr`avi. No toj nedostig na fizi~ki kontakt so beskone~noto ubedlivo go prevladuvate vo imaginacijata, vo va{ata muzika, vo va{ata literatura. Osven toa, patuvaj}i, mi se otkri vo prostorna smisla edna druga Makedonija, osobeno koga gi posetiv Ohrid i Struga i koga mi ka`aa deka i tamu ima jaguli, kako i tuka, vo mo~uri{tata. Koi, kako i tuka, ~ekaat da porasnat za da se vratat vo Sargaskoto More. Se obiduvam tuka, sred raska{avenata po~va i nepreglednite vodi, da ja najdam sli~nosta me|u dvete geografii, dodeka Kristijan, vo soglasnost so svojata zborlesta faza, prodol`uva: MAGOR 65

Ne bi se precenuval. No dol`nost mi e da se dvi`am. Vo potraga po nepoznati predeli, kni`evni, a i ~ove~ki, normalno. Eve, 12 godini sum svoeviden prvi~en posrednik, aktivist vo organiziraweto na kolokviumite tuka, vo MEET. Drugoto e slu~uvawe samo po sebe {to vie go sozdavate. Od na{a strana nudime prestoj, sredbi i stranici vo spisanieto, vie ste tie {to go ispolnuvate. Ona {to mene me interesira - toa e literaturata. Vo prviot broj na spisa-nieto bea pretstaveni argentinskite pisateli, vo ovoj broj vie i Urugvajcite. Za mene li~no, vie ste otkritie. Va{ata literatura e ~udesna, raznovidna. Kakvi {to ste i vie kako lu|e. Svatete go ova samo kako po~etok. Po~etok na edno patuvawe na makedonskata literatura niz francuskiot svet. Kako {to veli urugvajskiot pisatel Huan Karlos Mondragon, ~ij ras-kaz e pe~aten vo ovoj, va{iot broj na spisanieto. Tuka, vo MEET, se zapi{uva eden tekst {to postojano se razviva i ne se znae koga }e zavr{i. Eden vid palimpsest. Vie tuka go zapi{avte, a kako }e se razviva toa, znae samo prostorot. Ispa|a, pomisluvam, deka povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. Kolku e toj poblisku, razlikite stanuvaat s postresni, odbranbeniot stav kon tu|oto s poizra-zen, sozdavaweto negativni stereotipi za Drugiot s polesni. Kako {to veli Piter Grej vo ese-jot Frojd, Evreite i ostanatite Germanci#: Poslednive godini, psihoanaliti~arite i et-nolozite iznesoa dovolno dokazi vo polza na staroto tvrdewe, voobi~aeno za teoreti~arite na politikata i diplomatite, deka najbliskiot sosed e sekoga{ najopasen. Anksioznosta, a pokraj nea, i neprijatelskite ~uvstva, se manifestiraat najmnogu koga ona {to ni e poznato }e se pojavi vo nepoznat oblik: sakanata figura na majkata vo izmeneta roba ili verno napra-venata kukla vo prirodna veli~ina se mnogu pogolema zakana otkolku celosniot stranec ili nekoja male~ka kukli~ka#. Kolku e stranecot geografski podale~en, ponezainteresiran#, Sve-tot na Drugiot - nasproti onoj me|u eden `itel na Makedonija so drug `itel vo ista dr`ava, a so razli~na jazi~na, nacionalna, verska i obi~ajna osnova - e bukvalno daleku preku granicite#, kade {to ne samo spomnatite kategorii (jazikot, nacionalnosta, verata, obi~aite, tradicijata), tuku naj~esto i Istorijata, se razlikuvaat od ovie tuka. Ako, pak, vo taa poinakva, dale~na is-torija, prepoznaeme nekoja pribli`na pozicija vo marginite na sopstvenata biografija, toga{ stranecot go prifa}ame u{te podoma{no. Kolku i da e kni{ka zabele{kata deka zapoznavaweto i razbiraweto na tu|oto go obogatuvaat procesot na samospoznavaweto i samorazbiraweto, evo-ciraj}i ja su{tinskata ~ove~nost, koja e imanentna i postoi, barem vo miligrami, i kaj najkrvolo~niot pretstavnik na ~ovekovata rasa - vo sredbite so dale~niot stranec toj proces naj~esto se slu~uva. Koga, pak, kaj stranecot }e po~uvstvuvame nekoe rabno iskustvo, li~en sudir so negovata sredina, kako vo prethodniot i vo sledniot primer, kontaktot o~igledno ra|a voz-buda. Vo slu~ajot broj 2, stanuva zbor za Kornelija Marks, germanska poetesa, koja prestojuva{e {est meseci vo Makedonija. Pesnata Kabinet so ogledala# e napi{ana vo prvite denovi od nejzinata sredba so Skopje.

66

MAGOR

KABINET SO OGLEDALA @ivotot mi se ~ini nadrealen, kako vo kabinet so ogledala: sekoja slika iskrivena. Toa jas go ~uvstvuvam tuka, kade {to na lu|eto toa ne im e ~udno. Ponekoga{ pomisluvam, a kako li im e nim kaj nas koga }e dobijat viza da vlezat vo na{ata zemja: dali im e logi~noto nelogi~no, ispravenoto - navaleno, dali pre~istiot dvor - tolku ~ist kako da e izli`an im e apsurden, ne~ove~ki? Mo`ebi im e ~uden na{iot sekojdneven stres, tr~anicata bez po~inka, na{iot brak so televizijata, na{ata nata`ena osama, samo so ~a{a vino, i zo{to ne, na{ata nesposobnost da mu pogledame v o~i na nepoznatiot na ulica ili vo kupeto na vozot koj ni se nasmevnuva. Tu|i sme i samo nie. I taka se ~uvstvuvame ne samo vo Skopje - nasekade vo svetot! Ama jas - otkade dojde ova jas# od koj kabinet so ogledala ispadna sr~ata {to lakomo go vpiva neboto daleku od doma, ama {to zna~i doma, ako ne toa: od Kaleto da gledam visoko nad gradot (nad sekoj grad vo svetot) vo dale~nite planini i o~ekuvam more, kade {to more nema! Do svojata dvaeset i nekoja godina, Kornelija `ivee{e vo edna, a potoa se preseli vo druga dr`ava, iako ostana vo ist grad, Erfurt. Prvata dr`ava vo imeto go nose{e epitetot Demokratska#, iako Kornelija svoeto detstvo pominato vo nea go povrzuva so edna tipi~no an-tidemokratska sila so inaku simpati~en prekar [tazi#. Vistinskoto ime na [tazi e STAATSMAGOR 67

SICHERHEIT, vo prevod - Dr`avna Sigurnost. Magi~na formula za kontrola na vnatre{nata sta-bilnost vo zemjite na nekoga{niot Var{avski Dogovor. Ponekoga{ bev sigurna, ponekoga{ ne. Gi ima{e nasekade. Sekoja institucija, sekoj di-rektor, sekoe u~ili{te mora{e da sorabotuvaat so [tazi. Bea privilegirani - so televizori, letuvawa vo Balaton ili na Krim, stipendii za decata. Gi ima{e vo sekoja bran{a, mnogumina od niv, na primer, bea umetnici ili peja~i. Ne bi mo`el da poveruva{ koj s# be{e {tazi. Dobri, obi~ni lu|e. Na primer, eden Tomas, moj dobar prijatel, koj otposle samiot mi prizna deka bil {tazi i deka me|u drugite, me {pioniral i mene. Bev {okirana. Tomas za celo vreme me cinka-rel, a jas nitu za mig ne sum se posomnevala vo nego. Rabote{e v teatar kako re`iser i drama-turg, a vo podgotvuvaweto nekoi pretstavi duri me zema{e za pomo{nik. Po obedinuvaweto na Germanija, Kornelija, kako i site isto~ni Germanci, be{e zafatena so euforija. Bev presre}na. Najprvin se urna Berlinskiot Yid, onoj za koj n u~ea deka e postaven tamu, na sred Berlin, kako prirodna pojava, kako nekoj rid {to }e ostane doveka. Sloboda! Sloboda! Site nie, isto~nite Germanci, se raduvavme kako sira~iwa {to povtorno se vra}aat kaj svoite nevideni sestri i bra}a. Taa dolgo o~ekuvana, povtorno najdena tatkovina be{e kone~no na{a. Potoa dojde osvestuvaweto. Poradi parite, normalno. Sira~iwata bea navis-tina siroma{ni. A nivnite pronajdeni bra}a i sestri bogati i skr`avi. Odedna{ go imavme kapitalizmot. Na{ite lu|e u{te sonuvaa za rajot, no problemite ve}e zapo~naa. Na primer, lu|eto vedna{ kupija ogromni avtomobili, a potoa nemaa pari da go otplatat kreditot. Fabrikite, dr`avnite i kulturnite institucii se zatvoraa poradi nerentabilnost. Vo bibliotekata od 60 n smalija na 15 vraboteni. Kornelija promeni nekolku rabotni mesta. Edna godina izdr`a vo spomenatata biblioteka, istovremeno nave~er studiraj}i vo ve~erno u~ili{te, potoa polovina godina be{e u~itelka po germanski na decata i na vozrasnite potomci na Russlanddeutsche (ruskite Germanci) od Kavkaz, kade {to svoevremeno gi proteral Stalin, a koi sega, znaej}i stotina zborovi od maj~iniot jazik, ~ekaa germansko dr`avjanstvo, potoa se vraboti kako novinarka za lokalni nastani vo vesnikot Thuerlinger#. I toga{ posaka da zamine vo Indija. Morav da ~ekam do mart koga mojot prijatel be{e podgotven za patuvaweto. Ja proda-dovme kolata, go izdadovme stanot, dadovme otkaz na rabota. Patuvavme so avtostop do Italija, stignavme vo Firenca, Venecija, a potoa preku Jugoslavija vo Grcija. Dotoga{ ne sum bila vo ovie zemji i zatoa s me fascinira{e: mediteranskata atmosfera, venecijanskata arhitektura so arabeskni elementi, potoa pravoslavnite crkvi, xamiite - ne{to {to za mene dotoga{ be{e dale~en svet. Ni trebaa tri meseca dodeka stignavme vo Bombaj. Be{e no}, no mnogu `e{ko. 40 stepeni. Zedovme avtobus do centarot. Se vozevme niz ogromni predgradija, koga voza~ot zastana. [to e ova?, se zapra{av. Na {irokata poljana, po zemjata, le`ea zaspani lu|e, taksistite spieja vrz svoite koli i edna ogromna Mese~ina gi osvetluva{e licata na zaspanite deca i vozrasni, i rastr~anite staorci koi edinstveno ne spieja. Nosot mi be{e is-polnet so mnogu razli~ni mirisi. Toa be{e centarot na Bombaj. 68 MAGOR

Ottoga{ Kornelija sekoja godina patuva niz svetot. Vo Makedonija dojde edna oktomvriska ve~er, ne znaej}i kolku dolgo }e ostane. Ostana ~etiri meseci. Se preseli vo prizemna ku}i~ka so dvor vo Dolno Lisi~e. Samo na eden metar od ku}ata, `iveat i dve sviwi i nekolku tuku{to rodeni prasiwa. Od sviwite, prvata rodi samo ~etiri prasiwa, a vtorata osum. Pred da se porodat, bea stra{no debeli, so retki beli ~etini, {to im gi pokrivaa debelite nabr~kani rozikavi ko`i. I taka trudni, postojano ne{to rovkaa po po~vata, rasteruvaj}i popat nekoe pile. Pone-koga{, petelot koj isto taka se mota{e po dvorot, }e gi kolvne{e po uvo, i tie }e otskoknea so kvi~ewe. Ednata se odyiva{e na imeto Belka#. Belka, Belka#, }e ja viknev, a taa }e zas-tane{e i }e me pogleda{e so is~ekuvawe so svoite sitni o~i. Toga{ }e ja po~e{av so nekoj stap od ednata strana i taa grovkaj}i, }e se svrte{e na drugata i u`iva{e vo ~e{aweto. Koga }e stane{e zdodevno, }e ripne{e na site ~etiri i }e prodol`e{e da rie po dvorot. Poroduvaweto se slu~i edna dekemvriska no} koga be{e retko studeno. Zaedno so svoite doma}ini, Dragica i Jovan, izlegov vo dvorot. No tie ne mi dadoa da bidam do samite sviwi, zatoa {to spored veruvaweto, za s u{te nema`enite devojki ne e dobro da prisustvuvaat na poroduvaweto. Se rastr~av okolu. Bev vozbudena kako da sum vo ~ekalna na porodilno. Prvo se porodi Belka. Edno, dve, tri, ~etiri prasiwa. [tom praseto }e se rode{e, skokav od radost. Ja zamisluvam Kornelija so volneni rakavici, debel {al, so {titnici za u{ite i siwak posean po kosata, kako skoka, vikaj}i, vo studenata polno} so yvezdi. Slu~aj treti: Patrik Devil, prozaist. Za razlika od dvajcata prethodnici, s u{te neadap-tirani na svojata rodna zemja, toj so gordost i postojano istaknuva deka e Francuzin. No, spored blesokot vo o~ite dodeka neumorno raska`uva za svoite patuvawa me|u Eskimite ili kaj `itelite na Andite, negoviot nomadski poriv e neosporen. Negovite skopski impresii, pe~ateni kako vovednik vo spisanieto MEET# br. 2, se otvoraat preku naslovot De Balcanes y Volcanes (Za Balkanite i vulkanite), zemen od nikaragvanskiot romanopisec Serxo Ramirez, dobitnik na na-gradata za najdobro latinoamerikansko delo prevedeno na francuski za 1998 godina. Skopje vo srceto na Balkanot, kako {to Managva e vo senkata na vulkanite, na svojata geografska krevkost & pridodava istoriska nesigurnost: gradot go uni{ti zemjotres vo 1963 godina vo vreme koga Makedonija be{e federativna republika vo titoisti~ka Jugoslavija. Nad portata na polusru{enata `elezni~ka stanica, onamu kade {to `elezni~kite pra~ki r|osuvaat pod sne`noto nebo, ~asovnikot vrz is~eznatiot kamen yid ve}e trieset i pet godini go ozna~uva to~noto vreme na potresot, tokmu nasproti nedopreniot mal hotel Bristol# poznat i po toa {to vo nego po~inal Zorba Grkot. Makedonskata dr`ava denes e nezavisna, a Grcija i natamu negoduva poradi nejzinoto ime i nasleduvaweto na slavata na Aleksandar, makedonskiot kral {to ja pobedi Persija. Planinite odokolu go gledaat Skopje, podostareniot rezultat na me|unarodniot natprevar po arhitektura, redot paviljoni postaveni za nekoja univerzalna izlo`ba koi potoa zaboravile da gi demontiraat, Skopje koe so svoite eden na drug sprotivstaveni stilovi se ~ini so predumisla saka da deluva ne-dovr{eno i krevko... MAGOR 69

Za onoj {to svoite rani godini gi pro`iveal vo predzemjotresnoto Skopje, ova sega{novo navistina izgleda nesredeno. No krevko? Jas navistina nemam katastrofi~no iskustvo od takov vid. No pred triesetina godini, brodogradili{tata na Sen Nazer bea polni so rabotnici. Sega nema ni ~etvrtina od taa bro-jka. Sega mladite nemaat obezbedena rabota i se selat vo drugi gradovi. A nekoga{ doa|ale od-daleku za da se vrabotat tuka. Ottamu, kako {to ti ka`a Kristijan, tolku italijanski prezimiwa. No mene, iako mo`e da zvu~i egoisti~no, mene mi e dobro. Mo`am mirno da se {etam po bregot, da frlam kam~iwa vo vodata i da razmisluvam za slednoto {to }e go pi{uvam. No moite vrsnici, a osobeno pomladite, se stra{no nervozni. A kaj vas, i pokraj toa {to za-kanata od vojnata vi e pod grlo, `ivotot e po~uvstvitelen, pobogat, poranliv, podo`ivean. Mislam deka e potrebno golemo koli~estvo prkosen hedonizam za takvo ne{to. Dali i Kristijan, i Kornelija, i Patrik ja menuvaat dioptrijata vo svoeto soo~uvawe so Skopje, so Makedonija i so nas koi `iveeme tuka, poradi prethodnata svesnost za sopstvenata civilizaciska nesovr{enost, pa ottamu doa|a slepiloto za na{ite nesovr{enosti, tolku o~igledni za nas? Nivnite ka`uvawa toa go potvrduvaat. Kolku {to razlikite me|u dva sveta, realni ili zamisleni, se pogolemi, tolku se zgolemuva i me|usebnata privle~nost. Zarem na{ite sredbi so Zapadot ne se potvrda za edna obratna fascinacija so sli~ni pri~ini, no ~esto so po-nesmasni i pokomi~ni posledici? No postoi i vtorata, neosporno svetla strana na sredbata: koga dale~niot# stranec gi ~ita mojot grad i moite sogra|ani, i pred mojot pogled se bri{e golem del od problemati~nosta, siviloto i tvrdosta na `iveeweto tuka, dozvoluvaj}i mi ja mo`nosta i samiot na nekoj na~in pove}e da se sakam i da se cenam. Vo ova e mo`ebi i najdobrata konkretna provokacija {to na{ata razli~nost, sogledana od agolot na dale~niot stranec, ja dobiva seta bo`emna i stvarna marginalnost, i pokraj site entuzijasti~ki napori da se globalizirame ekonomski, politi~ki i kompjuterski. P.S. - Zarem ne e indikativno {to ova anti-upatstvo go zabele`uvam na nekolku dena pred patuvaweto za Wujork i mojata prva sredba so Noviot Svet?

67. Tuka ~ovek ne mo`e da ima strav od viso~ina. Od 40-tiot kat na Paramount Plaza, pravoa-golnite sredbi na soobra}ajot me|u vdol`nite avenii i horizontalnite ulici zali~uvaat na dvi`ewa niz hodnicite na mravjalnikot od kompjuterski animiraniot film Mravki# {to ni go proektiraa za vreme na letot preku Atlantikot. Gleda~ot od viso~inite e osloboden od vrtogla-vica, pred nego se samo fasadi, malku pokusi ili malku povisoki (- + 10 kata, onie poniskite so ku}i~ki na pokrivot), poubavi ili pogrdi, no sli~ni edna na druga kako lego kockite {to se od-deluvaat samo poradi raznobojnosta. Vakviot pogled na mnogubrojni, predvidlivi objekti na stesneto mesto ima 70 MAGOR

{ansa da vi ja pottikne `elbata da si poigrate so ednostavnata kombina-torika na uto~nuvaweto. Na primer, kade to~no se nao|a Time Squere, ili Empire State Building (po-dolu), ili General Electric Building (desno) ili par~enca od rekata Hudson (levo). No oddolu, od trotoarot, vo koja bilo od ulicite me|u 80-tata i 40-tata, mo`ete slobodno da se zarazite so strav od nizina#. Pogledot kon neboto vi otkriva deka toa nebo e re~isi zatemneto od xinovskite betonski Goyili. Vedna{ stanuvate svesni za malenkosta, sopstvenata, kako i na drugite sitni, brojni dvono`ni su{testva okolu vas. Vpe~atokot e za{emetuva~ki, pa vedna{ imate potreba da sednete vo najbliskoto kafule i da nara~ate duplo kafe. No, niz izlo-got, turkanicata po trotoarite i ulicite izgleda u{te pohisteri~no, osobeno koga }e pomislite deka i ovoj den voobi~aenite 5 milioni dojdenci na Menhetn od pravecot na Bruklin i na Wu Xersi mora da bidat primeni vo Gradot za{to vo nego rabotat. Ekspresno go piete kafeto i preku podzemniot premin se prefrlate na drugata strana od ulicata, za da pobegnete vo kni`arnicata, kade {to, pretpostavuvate, s u{te na vlast e tivkoto carstvo na knigite. No, vedna{ se soo~uvate so turkanicata pred desetina kasi-blagajni na dvokatnata kni`arnica Barnes and Nobles# (so zadol`itelna gordeliva dodavka booksellers since 1873#). So pome{ano ~uvstvo na voshit i sklet se probivate do dolgite raftovi so knigi, go pronao|ate oddelot za proza i gi kupuvate knigite na svoite omileni amerikanski raska`uva~i Karver, Apdajk i Belou. I go ~itam ova na mojata kole{ka, a taa nasmeano reagira: Si gi zabele`al istite raboti kako i Kalvino (nejziniot omilen pisatel), no ~uvstvata vi se sprotivni. Potoa, mi ja citira re~enicata na Kalvino, ka`ana po negoviot ~etirimese~en prestoj: Jas go sakam Wujork. A qubovta e slepa i gluva. U{te pove}e: In fondo, non si mai capito bene perch# Stendhal amasse tanto Milano. Faro scrivere sulla mia tomba, sotto il mio nome, newyorkese#?#(Kone~no, nikoga{ ne stana premnogu jasno zo{to Stendal tolku go saka{e Milano. ]e dadam da mi se napi{e na grobot, nad moeto ime, wujor~anec#). Neo~ekuvana no ~ove~ki spontana izjava od inaku precizniot, no, da ne se zaboravi, toga{ o~igledno entuzijasti~kiot Kalvino (zgoden ergen na 37 godini + Na{ite predci# se ve}e napi{ani). Pokraj toa, mo`nosta ~ovek da bide impresioniran, duri i kni`evno inspiriran od preciznata mravjalna geometriska struktura i postojanata dinamika na dvi`ewata vo Wujork e nesporna (osobeno ako e toa idniot avtor na Nevidlivite gradovi#). Vo Wujork, re~isi sekojdnevno, mnogu po~esto otkolku vo Skopje, se dru`ev so Igor To{evski, umetnik {to vo `ivotot, kako i vo svoite crte`i, sliki i instalacii, se dvi`i nepredvidlivo i mo`e so podednakva {ansa da se sretne vo gradski avtobus i vo avion. @ivee{e na posledniot kat vo edna stara petkatnica bez lift na Soho. Toa be{e negovoto treto ili ~etvrto mesto# za pola godina prestoj vo Wujork. Ovoj kvart zali~uva na evropsko grad~e. Za-toa najmnogu go sakam - mi veli Igor dodeka pieme kafe vo Space Untitled# - iako e prepolno so turisti, a galeriite stanuvaat prodavnici na ki~ot. Velat kreativnite raboti se selat vo Chelsea... nekoi vo Brooklyn... no mene tuka mi se dopa|a... nebare sum vo Pariz... Docna nave~er, na kabelskiot Chanel E go gledame {outo na Hauard Stern. So izgled na zadocnet MAGOR 71

hipik i so mnogu temni o~ila, Stern razgovara so edna sinooka blondinka so dolg izrez na pripieniot fustan {to ja otkriva oblosta na nejziniot desen but. Nabrgu, v~udoneveni, sfa}ame deka stanuva zbor za nekoj vid porno kviz, a privle~nata gostinka e edna od najpoznatite amerikanski porno yvezdi. Taa, odnosno no}ta so nea, be{e glavnata dobivka, a izborot na sre}nikot#, {to se odviva{e pred o~ite na TV gleda~ite, be{e prosleden so poni`uva~ki ko-mentari za garderobata, socijalnata polo`ba i izgledot na kandidatite od doka`aniot (i na filmsko platno ovekove~en) brutalen {arm na Stern. Na krajot ostanaa u{te dvajca kandidati, od koi, po izvr{eniot sidatest, glumicata treba{e da go izbere qubovnikot. Xo, i toa e Amerika! Vo Wujork, me|u dojdencite od Tretiot Svet, naj~esto gi sre}avav onie od latinoamerikan-skite zemji, a blagodarenie na slovenofilskiot sluh, mnogumina i od slovenskite, isto~ni, za-padni i ju`ni. Site glavnite gradovi na svoite tatkovini ve}e gi ~uvstvuvaa kako provincijalni prestolnini nasproti Wujork kako prestolnina na svetot. Koga zboruvaa za situacijata vo svoite mati~ni dr`avi, vo nekolku izbrzani re~enici zad recepcijata, zad {ankot ili pred vo-lanot (za{to re~isi site rabotea vo uslu`ni dejnosti -kelneri, prodava~i, portiri, taksisti), na svojot o~igledno pe~albarski egzil zadol`itelno mu dodavaa politi~ki oreol. Site, pomalku ili pove}e, ispa|aa begalci pred diktaturite i politi~kata prinuda, a `ivotot vo Wujork ni~eovski go prika`uvaa kako nov na~in na ona {to (im) nedostasuva#. A govorot, na nedo-volno nau~en angliski, be{e doukrasuvan i razubavuvan so so~no izgovoreni zborovi na maj~in jazik (Slovenite razbiraj}i od kade sum, kompletno i brzozborno minuvaa na svojot maj~in, iako, na primer, za slova~kiot ili ukrainsko-ruskiot ni bea potrebni mnogu novi gestikulacii), pot-pomognat so mani~en sjaj vo o~ite, koj, pridvi`uva{e nenadeen bran srde~nost, {to isto taka ne-nadejno se gube{e koga doa|a{e nov mu{terija ili koga taksi mar{utata be{e zavr{ena. Vo Wujork me vnese taksist Tur~in, me iznese taksist Poljak. Imiwata na obajcata po~nuvaa so prvata bukva od abecedata - Ahmed i And`ej. Prvo i posledno so {to se sretnav i se zboguvav od gradot na patot od i kon aerodromot X. F. K.# be{e Jamaica Town, ne{to kako maksi romsko maalo so posiveni i izlupeni ku}i~ki me|u koi se vrtkaa siroma{nite rodnini na Bob Marli. I Ahmed, koj sladostrasno zboruva{e za vidovite baklavi, i And`ej, koj zaneseno go opi{uva{e centarot na Krakov, go prekinaa svojot monolog za da ja prokomentiraat bedata na rege-gubitnicite. Za niv, `itelite na Jamaika Town bea complete loosers, ispadeni od Golemiot Grad, vo getoto na neuspe{nosta, nasproti niv, pobednicite Ahmed i And`ej, eve, ne samo {to imaat sopstveno taksi, tuku go obezbedile i semejstvoto (And`ej sestra mu, Ahmed nekolku bra}a i pove}emina bratu~edi) da se vdomi i da raboti vo Wujork. - Koga gi vozam turistite kon aerodromot, za da se vratat nazad vo svoite zemji - veli And`ej - si mislam kolku od niv bi sakale da bidat na moe mesto. Aluzijata e o~igledna. Sakav, kako bukvalen turist, da mu pojasnam deka rabotite ne se tolku ednostavni i deka moite misli imaat poinakov tek: koga ovie odoma}eni dojdenci vo Wu-jork gi sporeduvam so nekoi moi sonarodnici koi stareat vo na{ata dr`avi~ka, a poseduvaat retki potencijali za kontaktirawe so svetot, ne mo`am sosema da gi prifatam pottiknuva~kite sugestii 72 MAGOR

na Delez i Gatari, ili na mojot postar prijatel Kenet Vajt ili na afirmatorite na Internet nomadizmot deka {ansite na nomadot, ako poseduva dovolno `elba i izdr`livost, se nasekade podednakvi. Vo ju`no-balkanskite prostori, granicite se mnogu potemni i poopasni, paso{ite davaat mnogu pomala propustlivost. Vojnite i stravot od niv se postojani. Ako me|u Prviot i Tretiot Svet i postojat obidi da se vodat nekoi border dialogues, pri toa Tretiot Svet naj~esto krvavi. Vo Wujork, pak, doselenicite se zabele`itelen del od gradskata panorama, prifateni, no izdvoeni, so`iveani# a tu|i. Sekoj so svojata karma-sarma. U{te ne{to od Wujork. Me|u onie knigi {to gi kupiv vo Barnes and Nobles# be{e, kako {to ka`av, i edna od Sol Belou. Knigata raskazi Him with his foot in his mouth and other stories#, kojaja pro~itav po nekolku meseci, vo Skopje. Vo taa kniga ima eden raskaz, edinstven nedovr{en, a pe~aten pod naslov Zetland: svedo{tvo za negoviot karakter#. O~ekuvano, glavniot junak na raskazot e Elijas Zetland-Zet, na~itan ~ika{ki Evrein so `abe{ka dolna usna; neo~ekuvano, `enata vo koja toj bezuslovno }e se vqubi, paganskata ubavica so slez vo zabite#, koja po prvata kavga, vo znak na pomiruvawe, }e gi nama~ka dojkite so med# e ...Makedonka! [arlota-Loti, }erka na pravoslavni makedonski pe~albari. Mladata, postojano erotski nadrazliva dvojka zaminuva od inhibiraniot# ^ikago vo Gradot na mo`nostite, vo edno studio na Brodvej, niz koe nabrgu, me|u rasfrlanite knigi i spisanija, se vovlekuva mirisot na makedonskite manxi. Pokraj toa {to go hrani so seksualni rariteti i nacionalni specijaliteti, ispa|a, spored Belou, deka Loti go izdr`uva Zet. So diplomata po sociologija taa lesno se vrabotuva i dobro zarabotuva, dodeka Zet studira so pauzi i zastankuvawa poradi pojasnuvawe {to e vistinskiot predmet na ne-govite studii. Godinite minuvaat. Ovaa nevoobi~aena makedonsko-evrejska kombinacija i natamu odli~no funkcionira setilno i emotivno, se selat vo Grini~ Vilix, kade {to stanuvaat poznati kako boemi, nakloneti kon kni`evnata avangarda i radikalnata politika. Po~nuva vojnata, im se ra|a sin, Konstantin, za{to Loti saka{e da dobie balkansko ime#. Tuka nekade raskazot se prekinuva ili, pak, zavr{uva za da prodol`i vo nov, ako, taka naso~uva i negoviot naslov, se sfati kako fragment od `ivotot na edna me{ana wujor{ka dvojka, pred polovina vek, a mo`ebi i denes, a mo`ebi i utre. Once a year go some place youve never been before - veli edna od aktueliziranite instant pogovorki za posre}en `ivot vo haoti~noto sovremie. Sekoe novo mesto, pa toa da se narekuva i Wujork, toa go sugerira i raskazot na Belou, bara vo nego, niz svoevidno intimno foto-safari, da se vpijat na{ite li~ni dopiri, misli i ~uvstva, za da mo`eme (delumno) da go prisvoime.

68. Vremeto e va`no, no prostorot e pova`en#, ima{e obi~aj u{te pred 20-tina godini, koga ja formiravme USTA (Univerzalna Samostojna Tvore~ka Asocijacija - kakvo entuzijasti~ko ime!) da mi povtoruva mojot prijatel so izbri~ena glava i britka misla Vangel Bo`inovski. Mu potvrMAGOR 73

duvav, bez da razmisluvam, ponesen od zaedni~kiot alternativen prkos (osven toa, Vangel e arhitekt, {to podrazbira graditelska opsednatost od prostorot). No ottoga{, osobeno na leto, najneposredno ja do`ivuvam vistinitosta na negovata de-finicija, zemaj}i si privaten antiteroristi~ki period sred agresivniot, sekoga{ zamoruva~ki istoriski mig#. Navistina, i tuka e potreben mal prethoden napor: {oferot na avtobusot i ova leto do daska pu{ta novokomponiran folk, a novokomponiranite voza~i na gliserski vespi brm~at kako uporni hausmajstori i, {to e mnogu poopasno, slalomiraat me|u glavite na bespomo{nite kapa~i. No, razlikite se o~igledni. Osobeno ako, kako Henri Miler vo Kolosot od Marusija# us-pee{ da mol~i{ cel bo`ji den, da ne ~ita{ vesti, da ne slu{a{ radio, nitu ozboruvawa, da bide{ sosema i apsolutno bezdelni~en, sosema i apsolutno ramnodu{en sprema sudbinata na svetot#. Ako pak saka{ da se dru`i{, zaka`uva{ sostanok kaj gornata pla`a#, ili kaj dvata bora# (koi ne se ime na kafeana, tuku vistinski drvja), a ne kaj benzinskata na Partizanska# ili Zavodot za platen promet#. Mislam deka vakvi 15 dena se zadol`itelni za sekoj gra|anin na sekoja dr`ava, na na{ava specijalno, fizi~ki i mentalno da zakrepne. Pomalku op{testvo, pove}e priroda! Mislata se odmora, no i se hrani od neposrednata gletka, od neposredniot dopir so {umata, vodite, svetlinata, Mese~inata, od obilnite i sve`i porcii prana. Ispolneta osame-nost - Sonceto ili vodite ve gu{kaat dr`ej}i go vo istata pregratka celiot svet. Edna obo`avatelka na Kejx ja ispolnila negovata, 4 minuti i 33 sekundi dolga ti{inska kompozicija na balkonot od svojata ku}a, a za toa vreme po neboto minal avion, vo gradinata crcorele ptici, a eden sosed gi poleval svoite cve}iwa. ^ujnosta na polevaweto na sosedovite cve}iwa, zar toa ne vredi da se do`ivee! Vo takvi, prostorni migovi, i razmisluvawata se {etkaat neobvrzano i interesno: za ka-linkata {to raste na tolku krevko drvce, za vodata {to na zajdisonce pomaslinuva... no i za nekoi seriozni vremenski motivi. Taka, pred polovina godina, vo Sen-Nazar, opkolen od Okeanot i mo~urlivite predeli na Loara (tamu, dominacijata na prostorot e navistina najfakti~ka!), mi pomina niz umot deka tokmu od ovie predeli, ili sosema blizu do niv, poteknuvaat Plantagenetite, kralevite na Anglija od 1154 do 1399 (godinite podocna gi proveriv vo enciklopedija). Koi, normalno, na svoite dvorovi zboruvale starofrancuski (nasproti staroangliskiot na narodot svoj#). Me|u Plantagenetite bea i pitoreskniot Ri~ard Lavovsko Srce (koj ima{e ubedlivo povlastena uloga vo moite detski pajkomaalski Robin Hud performansi, za koj, zamislete, nekoi sovremeni istra`uva~i na istorijata tvrdat deka bil homoseksualec!) i negoviot rasipan brat Xon (kogo nikoj od decata ne saka{e da go glumi#, a koj istoriski bil poprisuten vo zemjata od avanturistot Ri~ard). A pokraj niv, i, spored op{toto istoriografsko priznanie, eden od na-jsposobnite angliski kralevi: Henri (Anri) II. Ovoj An`uec e eden od vpe~atlivite primeri na odoma}eni stranci po nacionalnite istorii: Korzikanecot Bonaparta, Vikingot Rober Giskar, krivonogiot `oltoras Asparuh, Ermenecot Samoil...poumni, pohrabri i podalekuse`ni od brojnite predvidlivi domorodni diktatori. I najgolemiot me|u niv - Aleksandar Makedonski. Ovie golemi nomadi, vo potraga po potragata, za ~ii osvojuvawa i sega ~itate so vozbuda na dete, ja 74 MAGOR

rastresuvaa Istorijata vo mo`nosti, pravej}i ja prostorna, poinakva od onaa kakva {to ja opredeluva{e vremenskoto pravolinie. I so ovaa vozbudliva pomisla, se frlate, pohrabro od obi~no, me|u osve`itelnite branovi. A pretsedatelskata trka i ostanatite sekojdnevni politi~ki bombi? Tie neka po~ekaat... barem do vra}aweto od odmorot.

69. Nekoga{, ne mnogu odamna, postoele dve kom{iski carstva - Leva ^e{lagija i Desna ^e{lagija. So Leva ^e{lagija vladeel imperatorot Amos IV, a so Desna ^e{lagija Samo VI. Omilena boja na levo~e{lagistite bila violetovata za{to mirisa ubavo i crnata za{to e seriozna, a ne ja sakale belata za{to mnogu se valka. Desno~e{lagistite ja sakale rozovata za{to e kako balerina i belata za{to e naj~ista, a bile site protiv crnata za{to go rasta`uva vremeto. Lesno e da se pretpostavi deka odnosite me|u dvete sosedni dr`avi bile promenlivi nakaj studeni. Koga tie prili~no }e zastudele, diplomatite od Leva ^e{lagija zadol`itelno obleku-vale crni, a onie od Desnata beli (topli) kostumi. Ponekoga{, {to e i normalno za vakvi geopoliti~ki situacii, poedinci emigrirale od Levata kon Desnata strana, i obratno, od Desnata kon Levata, i pritoa, sosema dobrovolno, im gi menuvale patecot i bojata na oblekata soobrazno so novite uslovi na `iveewe. Na onie pak, {to poradi skr`avata majka priroda stanale }elavi, sekoga{ im stoele na usluga periki vo razni boi, so razni dol`ini na kosata i so soodveten patec. Pokraj ovie son~ogledni gra|ani, postoela u{te edna grupa poedinci, koi, spored stepenot na kritikata od obete Strani, bile narekuvani koleblivci#, mativodi#, teoreti~ari# ili fantazeri#. Fantazija ne e da si gi pretstavuva{ ne{tata takvi kakvi {to ne se, tuku takvi kakvi {to }e bidat. Ili, ne{to {to }e mo`e od niv da se napravi - se branele tie ~apekovski kako zabele{kata da e najdobronamerna, no i toga{ bile brgu zamol~uvani od bro-jnite, dinami~ni desni i levi aktivisti. Se obiduvale, bez vidliv uspeh, da gi upotrebuvaat starite isprobani recepti na Konfu~ij, Buda, Horacij i u{te mnogu drugi za umerenosta, za pot-rebata od nijansirawe, za po~itta kon individualnata vrednost, za sredniot pat, no nikoj nemal trpenie da gi doslu{a. [to?! Amos IV i Samo VI bile 100 % ubedeni deka se centar na svetot, a sega so nekojsi tamu vonpartiski slabak da vodat dijalog? Ne doa|a predvid. I obete Strani barale cvrsta opredelba da# ili ne#, za# ili protiv#. Pokraj toa, nere{itelnive osobeno im odele na nervi zatoa {to nemale nikakov red vo oblekuvaweto. Zamislete, nosele i bela (od mle~na, krem, drap) i crna (yift crno,}umur crno, ~ad crno, modro crno) obleka, i naj~esto gi kombinirale?! A na leto pak, violetovi maici so roze {arki! I toa so kusi pantaloni! Prikaznava e bez vistinsko naravou~enie, za{to najva`niot faktor, glasa~koto telo, ja pravi, MAGOR 75

barem dosega i na ovoj prostor, nepodatliva . No, dovolno e dobra za da se povrze so edna druga zabele{ka od fantazijata, na tema: Buvot i Sinoto. Buvot e edinstvenata ptica {to mo`e da ja vidi sinata boja - pro~itav vo edna rubrika za bizarnosti. Kako sekoja bizarnost od vakov tip, i ovaa e podlo`na na proverka, koja, spored istata rubrika, ja vr{at 30% od ~itatelite. Sepak, pripa|am na onie drugite 70%, koi neobi~nite osobenosti na proizvodite na Majkata Priroda gi prifa}aat fantazerski. Na primer: buvot e, kako {to e op{topoznato, no}na ptica. Edna od retkite {to no}e mnogu pove}e se slu`i so o~ite otkolku dewe. I {to mo`e tamu, vo {umata, kade {to dominiraat zelenata i kafeavata, i toa koga e mrak, da vidi sino? Mo`ebi edinstveno nekolu divi sinoli~ki raseani po {umskata poljanka, nekoja mov {to odi kon sina nijansa, sinite bop~iwa od grmu{kite i ako mu se pogodi pogolema reka, bojata na vodata {to te~e. Sitni{, }e re~ete, no i toa se ve}e izvesni prednosti nad drugite ptici. Bez da ja spomeneme najgolemata i nesomnena privilegija: NEBOTO! Buvot ima mo`nost da go gleda neboto od prikve~ernoto sinilo kon violetovoto pri zaodot, pa kon ve}e spomnatoto modro sino na polno}, koe daltonistite go narekuvaat crno, a koe e dlaboko kako no}en okean. Pritoa, drugite ptici, za koi site ne{ta se crno-beli, veruvaat deka za kutriot buv nema nade` - toj, ednostavno, e frlen da go pre`ivee svojot `ivot vo najmra~niot mrak.

70. U{te edna nova kniga? Bravo Prokopiev. Se raspi{avte ovie godini. Koja vi e po red? ^etirinaesetta? Bravo. Jas mislev trinaesetta. Pa dobro, lu|eto imaa obi~aj da ja odbegnu-vaat trinaestkata, bo`emski e baksuzna. Vie ne ste takov? Veruvam deka ne ste. No sekoj od nas e po malku sueveren, zar ne? Od kade ve poznavam? Mo`ebi e podobro da me pra{ate - od koga? Od dete, ili poto~no, od bebe. ^esto ve gledam na televizija, pa si velam, vidi go ti sinot na Sveto. Stanal pisatel. Tatko vi, Gospod da go prosti, be{e stra{en talent za fudbal. U{te od male~ok, be{e glaven za mali gol~iwa# dol` cela Ilindenska#. [teta, navistina {teta. Ubav ~ovek so tolku talenti, a si zamina mlad. Izvinete me, jas s u{te ne sum vi se pretstavil. Pa, ete. Jas sum Vremeto. Mister Time, kako {to velat novive generacii klukani so amerikanski filmovi. Se ~udite kako izgledam? Me zamisluvavte postar? Ne znam zo{to. Vremeto leta! To~no, no za drugite, ne za mene. Vpro~em, va{iot izbor e onoj {to samiot ste go izbrale. Jas, ne smetajte me za sueten, pretpo~itam da se pretstavuvam na ovaa vozrast. Bi ja narekol - relativna. Relativno pom-lad, relativno povozrasen. Zavisi koj me gleda. Za nekoi {to nestrplivo ~ekaat na avto-buskite stanici ili `elezni~ki peroni, jas sum baven, star vle~ko, no mnogu po~esto mislat deka sum bezobyiren, deka tr~am i gi pretr~uvam godinite. A kako {to gledate, jas sum sre-dove~en ~ovek so pristoen izgled, barem takov bi sakal 76 MAGOR

da bidam. Zatoa ve molam i ovaa moja poseta da ne ja sfatite kako nametliva. Vi dojdov za{to ~esto me spomnuvate vo posledno vreme. Ete, i knigata vi po~nuva so utro#, a vi zavr{uva so ve~er#. Gledam vo nea ima ~asovnici, vozovi, taksi, prikazni od detstvoto, roditeli, ro-diteli na roditelite... Ako ne se la`am, napolnivte ~etirieset i pet. Mora da vi se priznae, dobro se ~uvate od br~ki. Mo`ebi va{ata bujna kosa e malku pro{arana so beli vlakna, a i stomakot izdajni~ki vi skoknal nad remenot. I se lutite, Prokopiev, ~esto se lutite. Mis-lam deka imate pravo. Tie va{i bezobyirni vrsnici, a u{te pove}e onie pomladite, si gi gra-baat poziciite i parite, a kriteriumot ednostavno, ne postoi. O tempora, o mores! Slobodno sfatete go ova kako samokritika. Nekoga{, na izlezniot prag od va{ite dvaesetti, kolku vremeto brgu si vrvi, smislivte edna poluhit pesni~ka: Nekoga{ bev simpati~en, nekoga{ bev romanti~en, o je. Sega sum debel kancelariski tip, o je. Jas se vrtam, ti se vrti{, s se vrti, da, da, da#. Se se}avate? Kolku veselo ja peevte pesni~kata, ubeden vo svojata simpati~nost i romanti~nost. Toga{ ne bevte debel, tuku vi-tok. Si goltavte ~okolado, padobranci, rozen torti, tulumbi kolku {to du{ata vi saka{e. I ne rabotevte vo zbutkana kancelarija so u{te petmina zgu`vani kolegi. A ete, sega, samo desetina godini podocna, uporno se obiduvate da se hranite vegetarijanski, si mestite nas-mevka na liceto pred ogledaloto, no {to da se pravi - vie ste debel! Kako toga{ da ne mu se voshituvam na pret~uvstvoto kaj vas umetnicite! Vie ednostavno si se vidovte vo idninata. Ne murtete mi se. Ne sakav da ve navredam. Vpro~em, simpati~ni ste mi, Prokopiev. Ja zadr`avte istata za~udenost i entuzijazam sprema literaturata kako koga ja sozdavavte prvata kniga. S u{te, so ist `ar, vodite vo sebe polemiki so zamisleniot protivnik, sekako pogrd i postar od vas. Ako sega ste malku ponervozen, i toa e normalno. I najveselite pedese-togodi{nici pa|aat vo kriza. Poradi dlabokoto zagazuvawe vo popladneto na `ivotot. Iz-vinete, vie imate fora u{te ~etiri godini, no na va{a vozrast - ~etiri kako dve. Sleguvate na slednata stanica? Kaj Pretputnik#? Stanicata, velat poradi duhot na vremeto, ja premestija pedeset metri pogore, no imeto & ostana isto. Pretputnik. [to gle-dano lokaciski i ne e ba{ gre{ka, za{to pretstavni{tvoto na Putnik# i taka nekade e na pol pat me|u nekoga{nata i sega{nata stanica. U{te eden male~ok dokaz, Prokopiev, deka po-nekoga{ imiwata se potrajni, pomalku tro{ni od lu|eto. Iako, pravo da vi ka`am, malku e po-zagadeno, pa i porasiplivo vo poslednive godini, no takov ni e gradot, takva ni e dr`avata, takvo ni e vremevo. Prostete mi na izrazot, ama i vnatre, vo avtobusot, mirisa na xi-novskiot prde` od sulfur dioksid {to sno{ti go ispu{ti Ohis#. Ve}e pristignavte? Mi be{e drago {to se podru`ivme. Siguren sum deka povtorno }e se vidime. Slednive godini. Znaete, pati{tata Gospodovi ne se ba{ tolku tainstveni. Dovidu-vawe, Prokopiev, doviduvawe. I bidete mi zdrav.

MAGOR

77

71. Moeto prvo haiku go sostavi i go otpe~ati 93 Radomir Videnovi} nare~en Buco, profesor po filozofija i dobar poznava~ na zenot. Buco od knigata Slovo za Zmijata# izvadi nekolku re~enici i gi soobrazi na formulata 5/7/5. Vtoroto haiku go sozdade, vo esenta 94, tatkoto na Borjan, vo po~etnata scena od eden moj {totuku po~nat raskaz. Raskazot se oddol`i i s u{te ne e zavr{en (sekoja godina go pro-dol`uvam za prose~no tri stranici). Tatkoto na Borjan, lik od toj raskaz, po profesija po{tenski slu`benik i pokraj toa, haixin - amater, i natamu smisluva trosti{ja. Nezavisno od tatko mu na Borjan, i samiot po~nav da zapi{uvam haiku. I zaedno so negovite, da gi objavuvam. Na mojata adresa po~naa da pristignuvaat haiku spisanija i zbirki. Od po{tenskoto sanda~e postojano me iznenaduvaa srde~nite glasovi od haiku bratstvoto, mnogu pobrojno i poor-ganizirano otkolku {to mo`ev da zamislam. Se zapoznav so poetot Petko Dabeski koj ja hrane{e zamislenata antologija S e haiku# so prepevi na haiku biseri od poznati i nepoznati japonski majstori. Na edna od na{ite sredbi vo teatarskoto bife me pra{a: Koga }e izdade{ svoja haiku kniga?. Odgovorot, kolku i da be{e izbrzan, ne be{e lo{: Koga }e napi{am 175 haika. 5 po 7 po 5. Znaev deka za tolkav broj se pot-rebni barem desetina godini. Sepak, vo 97 se osmeliv da u~estvuvam vo sozdavaweto balkanska renga, zaedno so dvajca iskusni i poznati haixini, Dimitar Anakiev od Tomlin (Slovenija) i Dimitar Stefanov od So-fija (Bugarija). A vo letoto 98, dodeka vo Jezersko, od terasata na edna slovene~ka planinska ku}a, u`ivav vo gletkata na beskrajno ~istiot predel, povremeno ~itaj}i po nekoj stih od knigata The soul of tne world# (moderna verzija na srednovekovnata Kniga na ~asovite#, so izvonredni fotografii na Erik Lauton na mestoto od nekoga{nite iluminacii) pomisliv a zo{to da ne?#. Iako nemav napi{ano 175, tuku 60 haiku. Vedna{ si najdov opravdanie (5+7) h 5. Nabrgu, taka malubrojnite haiku gi povrzav vo asocijativna niza: Dete - Nebo - Ptici - Ma~ki - Grad - Ulici - Reki - Pejza`i - @ena - Cvet. I kako {to ponekoga{ se slu~uva pri vakvi pomisli, smelosta be{e potkrepena so stihovite na Antonio Ma~ado na bo`em slu~ajno odbranata stranica od Du{ata na svetot#: Patniku, tvoite ~ekori se edinstveniot pat, nema drug... Nema drug pat. Ti go sozdava{ patot, ~ekorej}i. 78 MAGOR

Po pe~ateweto na Slika-trkalo# se sozdadoa u{te nekolku haiku zrnca, me|u koi i ovie: Me kasna osa. - Koga? - V~era. - Te boli? - Koga }e mi tekne. Nad oblacite ni{to, osven po nekoj povisok oblak. Na sred reka izniknal aglest ostrov. Frlen {poret. Poroj po pistata pred poletuvawe. A gore - Sonce. Dupnata topka. Nikoj da ja zasolni pred letnoto sonce.

72. Po~ituvan moj, Kako {to gleda{, zbornikot od Molika se otpe~ati, a naskoro }e bide gotovo (se nadevam, i pokraj s) izdanieto na angliski. Fenomenot Qubov vo balkanskite literaturi i kulturi#. Bi sakal da se nasmevne{ ako mo`e{, barem so krajot na usnite. Vo znak na poddr{ka. Definitivno, ovde situacijata e prili~no zaebana. No, se obiduvam, ~ove~ki e toa, kako vpro~em i mnogumina drugi, da ne podlegnam na op{tata rastrevo`enost, a toa e mo`no i preku sme{ki so opa{ki. Na primer: paradoksalnosta na ve~erata {to mi ja priredi Ri~ard od CTW, po povod zavr{uvaweto na prviot draft od po~etnata epizoda za me|uetni~kite kon-fliktni re{enija, mo`e{e, poradi nejzinoto re~isi bukvalno sovpa|awe so po~etokot na-padite na NATO vrz Jugoslavija, da se prifati montipajtonovski (so opa{ki), no samo za prviot polovina ~as. Podocna, s stana temnikavo. I zalacite na vkusno podgotvenoto in-disko jadewe (vo koe, osven kari prelivot, s drugo nalikuva{e na na{ata janija so oriz). I pla-novite za scenarioto kako Makedon~eto, Alban~eto, Tur~eto i Rom~eto }e gi prebrodat site `ivotni nesoglasuvawa i te{kotii i }e stanat najdobri prijateli. A osobeno imeto na zgradata, glavnata heroina vo serijata, koe MAGOR 79

treba{e da bide - Glorija! So seta nasobrana ner-voza se fativ za toa ime i sledniot polovina ~as go ubeduvav iznenadeniot (dali?) Ri~ard deka namerata na predzemjotresnata skopska zgrada da se dade imeto Glorija e, vo najmala raka, cini~no. Normalno, prifati da ja nare~eme Roza ili Stefka. Nasmevkata, s u{te li ti e na usnite? Ispadna (za{to taka be{e odnapred dogovoreno) u{te slednoto pladne da se odr`i promocijata na zbornikot za qubovta. Na pokanata, me|u trojkata promotori be{e najaven i Aleksandar Jerkov, koj prethodnata nedela se podgotvuva{e da dojde vo Skopje, a i tuka mu be{e sredeno s, od hotel do dnevnica. Toa {to site hoteli bea prepolni ne e ni{to ne-voobi~aeno za Skopje vo posledniov mesec, okupirano od stranski vojnici, novinari i na-jrazli~ni humanitarci. Sepak, najdovme mesto, za nabrgu Sa{a da najavi deka doa|aweto e nemo`no. Sledniot den zapo~naa bombardirawata. No na promocijata na Fenomenot Qubov...#, sepak, se sobra dosta narod. Vo nastapot na recenzentite, soglasno so kontekstot, se ~uvstvuva{e male~ka doza na rasprika`ana pa-tetika. Po promocijata, kako {to e voobi~aeno, se razgovara{e beglo i glasno, so ~a{a sok vo ednata i kikiritki vo drugata raka. Toga{, dodeka i samiot nepristojno gi me{av goltkite sok so poluizdrobenite kikiritki vo ustata, popat rakuvaj}i se i razgovaraj}i so ~etvorica, mi padna na um re-frenot od edna pesna {to pred petnaesetina godini ja ispolnuvavme so Usta na usta#: ^ovekot so crna aktn-~anta se nabli`uva (4 pati) / Trevogaaaa! Istiot den koga se odr`a promocijata, zna~i vedna{ po vestite za bombardirawata, {e}erot be{e bukvalno razgraban od prodavnicite. No}e se naviknuvam (za sekoja navika e potrebno vreme, a toa tuka po~na da trae so ne-deli!) na brm~eweto na nevidlivite avioni i vidlivite helikopteri. Ti{ina!#, im dovikuva mojot kom{ija ribolovec, iako o~igledno ne (sakaat da) go slu{aat. Po ulicite na gradot ima se pove}e xipovi na stranski humanitarni organizacii - mr{ojadci so dobri nameri! Kole{kite za~esteno si menuvaat fotokopii od romanite na Og Mandino i Paolo Kueqo. Na yidovite na zgradite vo centarot stojat demodirani, neduhoviti grafiti od tajvanskata epizoda od tipot Tajvan e na{ata idnina# ili Tutunarite i ste~ajcite ne gi interesira dali Tajvan e Kina ili Brazil#. V~era, vo slatkarnicata Stela#, eden od stranskite izvestuva~i me pra{uva me|u dva golemi zalaci ovo{en sladoled: Do you always dislike foreigners or is this only one of those days? Inaku, gazdata na slatkarnicata e Grk. Vo me|uvreme, ~uv deka hit na edna poznata kafeana vo Maxari e @aklina, prvata peja~ka Crnkiwa na novokomponiraniot srpski turbo - folk. Sega glavniot problem se begalcite. 150 000, i pove}e? Kolku pove}e? Dva napregnati, somni~avi grada, vlezeni vo zemjata za edna nedela. A kolkav e brojot na onie {to doprva }e doa|aat? Preselbata na narodite prebrgu se povtoruva na ovie prostori: Srbite od Hrvat-ska, Albancite od Srbija. A na{ite egejski deca- begalci? Osven {to ~esto zboruvam na TV (toa e, se pravdam, poradi silniot Uran vo natalniot horoskop) 80 MAGOR

i se ma~am so scenarioto na CTW za me|uetni~kite konflikti (toa e, pak, poradi nekoja naglaseno slaba planeta vo horoskopot), gi sobiram prethodnite (pred vojnata#) anti-upatstva# za vo kniga. Sme{ka? So opa{ka? A {to ako onaa pubertetska re~enica ponatamu ne }e mo`am da razmisluvam za `ivotot kako dosega# ne e ba{ tolku glupava? Pismoto ti go pi{uvam od dvorot, vo son~eva, veligdenska nedela. Neboto nad mene e sino, ogromno i trkalezno. Dobar argument za me~tatelskata pretpostavka deka svetot e plo~a, a nad nas e nebesnata kupola, od koja yirkaat zagri`enite svetci. No koga e vedro, kaznenite avionski ekspedicii za~estuvaat. Od tolku opasno jato i najhrabriot svetec, vero-jatno }e se preseli na posigurno mesto. Kako si ti? Pi{i mi. Kakvo e neboto nad Berlin? Vrne, pretpostavuvam. Tvoj Sa{o vo vonredna# situacija.

73. Ve~erva, kaznenata eskadrila povtorno leta kon nekoj drug nespokoen grad (mo`ebi samo pedesetina kilometri podaleku), no vo Skopje ve}e retko koj poglednuva nagore. Vo prvite de-novi na bombardirawata, decata od mojata ulica so vperen pokazalec pukaa kon neboto. Sega, po dva meseca, brm~eweto na voenite avioni stanuva voobi~aeno kako bu~avata od gradskiot soo-bra}aj. S stanuva navika. Osven toa veseliot no}en `ivot e vo tek. Vo prepolnetite kafuliwa sre}avate galerija od faci, govori, obleki i gestikulacii kako od nekoj strip na Korto Malteze. Prividot na velegradot e tuka. Poluzgasnatiot vulkan stanuva turisti~ka atrakcija. Vo sekoj slu~aj, strancite odli~no se zabavuvaat. Seto ova me potsetuva na krle`ijanska meana. Vo koja ponekoga{ }e snema svetlo i tepa~kata }e zapo~ne. Ne se znae koj bie, u{te pomalku koj }e pla}a. A samo desetina metri po-daleku eden golem buldo`er poa|a da ja urne meanata. Negovata bu~ava e zakanuva~ka, no nikoj vo meanata ne prestanuva so tepaweto, duri i koga taa se ru{i i buldo`erot po~nuva podednakvo da gi gme~i razbesnetite protivnici. Ova mo`e da zali~i na scena od drama na apsurdot, koga odne-suvaweto na likovite e nespoivo so kontekstot vo koj tie se nao|aat. Dramati~nosta e zadr`ana, no nejzinata tragika re~isi minuva vo groteska. Tuka nekade, vo ovaa rizi~no sme{na situacija, stisnat pod masa, ~u~i upla{eniot intelektualec. Mo`ebi e eden od retkite koj ja naslu{nuvaat bu~avata na buldo`erot. No toa go pravi u{te podepresiven. Pa koj e toj da se buni? @itel na Tretata, ^etvrtata ili Kojznae koja meana, sma~kan od presilnata presija na Silite na vlas-todr`niot Prv Svet. Tepa~kata vnatre dopolnitelno go voznemiruva. Dobro znae kolku se ovde{nite kavgaxii odmazdoqubivi ako zabele`at deka ne e na nivna strana. A tuka stranite, poradi nenadejnite zamra~uvawa i stesnetiot prostor, se izvonredno menliva kategorija. Buldo`erot, pak, si go tera svoeto. Naredeno mu e da ja sru{i starata baraka, na ~ie mesto, velat planerite, }e se izgradi sovremena, zapadna i komforna zgrada. Normalno, kako i vo sekoj MAGOR 81

demokratski proekt, obrazlo`enieto za ru{eweto mora da bide javno, da bide osudena seta sma~kanost na prethodniot (isto~en) objekt i da bidat istaknati site prednosti na novata gradba. Vo taa pozitivno-informativna smisla, Igor Xambazov vaka go opi{uva eden od prilozite na seznae~kata CNN za Makedonija: ...prevrten traktor, mrtov kow, edna Albanka, zabradena, kal i frleno |ubre po nekoi sokaci i grad~iwa za koi ne znaev deka postojat vo Make-donija#. Pred poslednata sopirka na 23# - ta, vo prazniot avtobus se vozime samo {oferot i jas, slu{aj}i gi vestite na glasno pu{tenoto radio. Komentarite na {oferot koj na `olto go prov-lekuva avtobusot kon bulevarot Kliment Ohridski#, se vikani do daska# (za da go nadvika spi-kerot od radioto). Sekojaaa vladaa stanuvaa mafijaaa!#, Kako da nee, vo znak na doverbaa, ka-koo ~ovekojadcitee }e si goo pu{at eden na druug !#. Sepak pred da mi ka`e eden od ponovite vicevi na voena tema, go sti{uva radioto. Vicot pribli`no, so izgubenata presna so~nost (go ka`uvam dva dena po slu{aweto), odi vaka nekako: [vajcarec, Srbin, Rusin i Amerikanec treba da ja preminat rekata Sava za da razgovaraat okolu podrobnostite za edna od mnogute idni verzii na mirovniot dogovor. No, site mostovi {to vodat preku rekata se razurnati. [vajcarecot vedna{ od xebot vadi pove}efunkcionalno no`e i zabrzano go delka najbliskoto steblo za da napravi ~amec. Srbinot se zaletuva vo studenata reka, hrabro pliva i po~nuva da se davi. Rusinot preku voki-toki# povikuva grade`na brigada da izgradi brana so cel da se prekine vodniot tek. Amerikanecot preku mobilniot vrti eden broj, ne{to slu{a, potvrduva, pa im se obra}a na drugite: Gospoda, ostanuvame tuka#. - ^ekaj, }e sredime da pomine{ bez da se namokri{ - mu se obra}a Rusinot (pretpostavuvam deka vo me|uvreme Srbinot se udavil, a [vajcarecot, kako i obi~no, se zanel vo rabotata). - Nema potreba. A i vie xabe se trudite. CNN }e soop{ti deka ovaa strana (potcrtano so crveno) e drugata strana na rekata. Normalno, cel svet }e poveruva vo toa. Normalno, i nie.

74.

Nikoj ne izbegal Nadvor od svoeto detstvo. Zatoa }e trae na{ata nedoverba Kon ogromnite bombi. Fazil Hisni Daglarxa: Detelina so ~etiri lista Toj ja nose{e svojata uniforma na vodnik od prva klasa isto tolku dobro kako i temnite kuferi pod o~ite. Dvete omileni re~enici vo komunikacijata so nas vojnicite mu bea: Jeba}u ti ~vorka u le|a# i Razbi}u ti dno pi~ke#. - Kade e toa dno? - se osmeli da go pra{a{. - Tuka! - te yvekna po ~eloto - Tuka! 82 MAGOR

Postariot vodnik Dimitrievi} be{e ubeden deka e izvonreden poznava~ na bednata regrut-ska du{a i (normalno) na nejzinite izkrivokol~uvawa. Ve}e po prvite petnaeset dena, site vo ed-inicata (normalno) imavte pomalku ili pove}e strav od nego i site go mrazevte. Eden den, vo kasarnata be{e najaveno deka sledniot petok na pladne generalot Toj i Toj, komandant na celata armiska oblast, }e ja poseti kasarnata i }e izvr{i smotra. Postariot vod-nik Dimitrievi} stana histeri~en. Vikaj}i so piskav glas, ve tera{e po stopati od rano nautro do docna nave~er da go ve`bate stroeviot ~ekor, da ja rasklopite i da ja sklopite poluavtomatskata pu{ka, da pukate brzo i to~no vo levi i desni meti, pod polna oprema da se ka~ite na vrvot od ridot za 15 minuti, a potoa, bez pauza, za 7 da se vratite (dotrkalate) nazad. Koga so podueni noze i izgrebani dlanki }e se dovle~kavte do spalnata, ve ~eka{e novo zadol`enie - ~istewe na pu{kata, dodeka cevkite ne blesnat kako {totuku izlezeni od proizvodstvo. Kone~no vo petok, izbezumen kako i site vojnici, kako i postariot vodnik Dimitrievi}, ti paradira{e, pod polna oprema, pred eden nasmean ~i~ko vo generalska uniforma. Potoa, postariot vodnik so glas mutira~ki od trema mu raportira{e na generalot deka vojnicite se podgotveni da ja osvojat neprijatelskata kota xy (na vrvot od ridot). No zo{to? - se za~udi generalot - Dovolno gi iznama~ivme Ajde da go proverime oru`jeto, pa site da odime na marenda. Taka li e, drugari vojnici?#. - Taka e!# - odgovorivte kako eden. Gi rasklopivte pu{kite za pre-gled. Generalot, so nesimnata nasmevka, za kratko zastanuva{e pred sekoj vojnik, }e frle{e po-gled vrz bleskavite delovi na oru`jeto i glasno pofaluva{e: - Bravo, vojniku! - Mu slu`am na narodot! - se oglasuva{e pofaleniot. Dojde i tvojot red. Za mig, generalot se zaledi, se zgr~i, se iskrivokol~i, se izlo{i, ed-nostavno od dobrodu{en ~i~ko se preobrazi vo zbesnato `ivotno - [to e ova?! Ne e ~isteno so meseci! \ubre! Diverzant! Subverziven element! - Zabrana od eden mesec za izleguvawe v grad! - solidarno drekna Dimitrievi}. - Dva meseca! - go nadvikna generalot. - Dva meseca! - povtori Dimitrievi}: - Mar{ nazad vo zgradata! Edna polno}, na polovina od izdr`uvaweto na kaznata, dodeka go sonuva{e postariot vod-nik Dimitrievi} kako te tera da se ka~uva{ pod polna oprema, sose {lem i ~izmi po eden beskra-jno visok rid (barem dva pati povisok i postrm od onoj vo tvoeto stradalni~ko jave), te razbudi podlizurkoto redar i ti ja izrecitira, kako da si osudenik pred strelawe, zapovedta vedna{, vo ovoj moment, da se javi{ kaj de`urniot oficer. De`urniot be{e, to~na pretpostavka, li~no postariot vodnik Dimitrievi}. Propisno salutira{e, vo istiot mig pomisluvaj}i deka so golemo zadovolstvo bi go bapnal sred lice. No za tvoe ~udo, toj ti se nasmevna, te pokani da sedne{, ti ponudi ~a{ka rakija. Ona so pu{kata, ha, ha, ha!# - prsna vo smea - Dobro mu poka`a! Go vide kako {izna, ha, ha, ha#. Kade e sega Dimitrievi}? Sosema e mo`no deka zaginal vo edna od krvavite post-jugoslovenski vojni i deka potoa deka posthumno e proizveden vo postar vodnik od prva klasa. Ne e neverojatno i deka cirozata na crniot drob e pri~ina za negovoto zaminuvawe od militantniot svet. Sepak ti naviva{, poradi ona negovo sou~esni~ko smeewe no}ta vo kasarnata na Avala, deka sega vo `olta MAGOR 83

vindjakna protestira po ulicite na Belgrad. Duri ti se ~ini deka vo TV dnevnikot go prepozna vo prvite redovi na demonstrantite. Svesen si, ako poseduva{ dovolno koli~estvo zdrav razum, deka odnosniot minister ~ii izjavi gi ~ita{ po vesnici ili gi slu{a{ po TV dnevnicite, e totalen nasilnik. Kolku te vadi od takt negovata despotska nekorektnost? Deset, petnaeset minuti. I taka vesnicite i TV dnev-nicite se nabieni so aktuelni, politi~ko-estradni kiksovi od istok i od zapad, od levo i od desno, pa slednata vest ve}e ja bri{e prethodnata. Od druga strana, po kavgata so {alterskiot slu`benik, isto taka o~igleden nasilnik no odblizu, tvoeto popladne, verojatno i no}ta (oso-beno ako e skopsko `e{ka i glasna) se upropasteni. Neposrednata grubost sekoga{ povreduva po-silno od oddale~enata, kaj nea ekstremnosta stanuva ekstremitetnost, odnosno se slu`i so kloci i tupanici. Arogancijata i bezobrazlakot na glavniot terminator ostanuvaat vo senka#, a besot go tro{i{ na voza~ot {to ti go zema mestoto pred semaforot (ili ti go zema{ negovoto, a toj ti odi na nervi so agresivnoto trubewe), na kasierkata vo samoposlugata za{to nema sitno da ti vrati, na ve}e spomenatiot {alterski slu`benik ...i drugi sli~ni iznervirani edinki, koi kako i ti, zaboravile deka subjektivnata komunikacija mo`e da se unapredi so nasmevka ili male~ka duhovitost. Za E. navistina ne mo`e da se ka`e ni{to lo{o#, mu velite na svojot kolega, a toj: Toga{, menuvaj ja temata na razgovorot#. Kako vo slu~ajot so postariot vodnik Dimitrievi}, sarkazmot i osudata na bliskiot# odvreme navreme ja kompenziraat tvojata egzis-tencijalna tekobnost. A {to da se pravi so generalite#? Ne se somnevam deka politi~kata vlastoqubivost otse-koga{ manipulira so ispla{enosta na sitniot# gra|anin i ja pothranuva negovata neizves-nost pred polo{oto. Eve, pred izborite partiskite demagozi gi isfrlaat svoite glavni aduti vo korist na nivnite izbranici kako spasiteli od narasnuva~kata opasnost za tvojata dr`ava, vo (ne daj bo`e) slu~aj da se re{i{ da glasa{ za nivniot konkurent. Dobro znae{ deka tie {estmina spasiteli# se lu|e kako i ti, so svoi (o~igledni) slabosti kako i vrednosti, i so (o~igledno) naglaseni ambicii, no vo slu~ajov toa ba{ i ne e tolku va`no. Tvojata uloga vo seta ovaa golema Igra e da bide{ poslu{en vojnik, odnosno da go dade{ glasot za svojot general, vo polza, nor-malno, na pobedata na negovata armija. Za{to, dadeno e jasno do znaewe: izbira~ite se delat na protivni~ki armii od bezimeni naviva~i - brojki. Vladeja~kiot mehanizam na odnesuvawe e opredelen od slepo navivawe (za svoite) do paranoja (kon drugite), duri i kaj mnozinstvoto prat-enici, iskriveni potomci na patres, tatkovcite na dr`avata#. No ne zaborava{ deka tokmu generalisimusot Gaius Julius Caesar i negovoto posvoj~e Oktavij Avgust se prvite {to individual-nosta na senatorite ja svedoa na anonimnost. Sepak, ti, od kojznae kakvi pri~ini, ne ja is~isti cevkata na svojata pu{ka pred smotrata. Prividno glupav gest, koj, zaedno so svojot rokenrol anarhizam, denes go smeta{ za eden od zarodi{ite na tvojata gra|anska samosvest. Koga po~na da gi razlikuva{ lojalnosta i neposlu{nosta spored nivnata upotrebna vrednost. Koga zapo~na da go jakne{ ~uvstvoto na solidar-nost nasproti nasilstvoto. Koga vo ispeglanata maska na generalot ja vide pogolemata opasnost otkolku vo izbr~kanoto, so temni podo~nici lice na postariot vodnik Dimitrievi}. 84 MAGOR

75. Mladiot majstor na Igrata# ne e ba{ delo na mladosta. Kratkite prozi vo knigata po~nav da gi pi{uvam od svojata 25-ta, a taa e objavena koga napolniv 30. Iskreno re~eno, pomalku se trudev da pi{uvam tvorbi# koga bev student otkolku kako gimnazijalec: osven nekolkute zadol`itelni seminarski, pette pesni so naglasena erudicija prenesena od aktuelnite predavawa po anti~ka kni`evnost i u{te pet so naglasena buntovnost poradi zadocnetiot erotski start, tuka bea, normalno, samo stihovite za rok-kompoziciite {to sekojdnevno gi proizveduvavme vo podrumot na Proleterskih brigada# 52. Za toa vreme, osven {to so Vlado, Zdenko i kompanija ve`bav rokenrol i igrav ping-pong vo istite prostorii, vo spomenatiot podrum i vo mesnata zaednica (so blagonaklonetost na Dragan, platen slu`benik na Socijalisti~kiot Sojuz), nasta-puvav i kako pijanist vo no}niot bar Top~iderska no}# (kade {to striptizetite me pozdravuvaa i otpozdravuvaa so mjaukawe), bev platen ~ita~ na vesnici na poluslepata g-|a Nikoli{, sestra na pro~ueniot partizanski lekar i memoarist Gojko (koja otkako edna{ vo parkot go izgubiv pari~nikot, me posovetuva: Sekoga{ koga stanuva{ od klupa, zavrti se da ka`e{ do gle-dawe#), honorarno davav ~asovi po francuski vo osnovnoto u~ili{te \uro \akovi}#, kade {to na krajot na godinata, u~enicite od VIa mi ja podarija najnovata plo~a od Polis# so korica ukrasena so nivnite potpisi), a vo nekoi mladinski vesnici, pod psevdonimot Bibi de Prok, se pojavija desetina astrolo{ki prognozi. Taa moja naklonetost kon paralelni zanimacii#, {to podocna mi podari u{te nekoi interesni iskustva, na primer kako prodava~ na novogodi{ni ~estitki, proizvedeni od li~nata fantazija na grupa prijateli, ili voditel vo pionerskite pri-vatni radija Mega# i Ravel# ili sostavuva~ na pra{awa za kvizot Sepak se vrti#, mnogu ~esto ima i poneubava posledica - vremenski cajtnot, koga si prireduvam iscrpuva~ki, trevo`ni trki so minutite, po koi sum nalik na trka~ na sto metri koj se obidel da tr~a na maraton. Mo`ebi zatoa ne nosam ~asovnik, za da ne si gi kinam `ivcite u{te pove}e. Sepak ponekoga{, koga ve}e ne sum sposoben da rakovodam so teloto i mislite, uspevam da se pra{am dali e pameten ~ovekot {to pove}e saka da tr~a po sledniot mig, otkolku da se vdomi vo sega{niot? Pritoa, onaka to-talno iscrpen i nezadovolen, se te{am deka nezavisnosta ne smee da bide priopa{ka na kakva bila predvidlivost i deka zajazuvaweto so premnogu zadol`enija mi e, vsu{nost, vrodena oso-bina. Ako osnovnata energetska logika e deka produktivnosta = ist vlog + pogolema dobivka ili pomal vlog + ista dobivka, toga{ jas, u{te od bruco{kite godini, obi~no sum vo bankrot - so po-golem vlog dobivam ista ili pomala dobivka. Vo studentskite denovi, toj poriv kon razli~nosta mi nametnuva{e mnogubrojni potfati od simpati~en, iako efemeren tip. Namno`uvaweto na aktivnostite, ve}e rekov, ne mi ostava{e dovolno vreme za da stanam pisatel#. No, vo seta taa tr~anica sepak postoe{e eden moment koga se smiruvav, go zemav penkaloto v raka i mrtov seriozen }e zapi{ev nekolku va`ni re~enici. Stanuva{e zbor za deponirawe#, odnosno zakotvuvawe opredelena `elba vo zalepeno pliko za odreden period (do 31 dekemvri taa godina ili do istiot datum slednata), koja, otkako }e MAGOR 85

pomine{e dadenoto vreme, ja vadev od plikoto za da proveram dali i kolku se ispolnila. @elbite bea od najrazli~en vid: na primer, elektri~no pijano ({to ne se ostvari), kirili~na ma{ina za ~ukawe (se ostvari), patuvawe vo Rusija (ne se ostvari, iako {ansite bea odli~ni - tatko mi so svoite grade`ni proekti cela godina prestojuva{e tamu), i o~ekuvano, nekoi specifi~ni seksualni fantazii (od koi pove}eto, isto taka o~ekuvano, ostanaa samo zamisluvani). Vo tie so energija spontani, so rezultati oscilira~ki studentski godini, redovno go posetuvav op{tiot seminar#, eden vid sostanok me|u nastavnicite i sega{nite i biv{ite stu-denti od Katedrata za komparativna kni`evnost, {to se odr`uva{e sekoj petok vo 18 ~asot vo centralnata predavalna na ulica Takovska#. Toa be{e retka mo`nost za bruco{ot da sedne na drvenata klupa vedna{ do nekoj od postarite profesori, kako \uri}, ili do nekoj ve}e poznat pisatel, kako Ki{ ili Peki}, i duri, ako e dovolno smel, i da diskutira so niv. Na drugite pre-davawa s pomalku i pomalku odev (pa zar ne go `iveev rokenrolot!), no seminarot ne go propu{tav. I ~esto, prili~no rokerski, zemav zbor. Tokmu seminarot, edna laga {to proizleze od nego i deponiraweto# {to proizleze od nego bea direktna pri~ina za da po~nam da ja pi{uvam svojata prva kniga. Bev toga{ student na treta godina, a temata za koja diskutiravme be{e novata latino-amerikanska literatura. Tuku{to be{e objaven srpskiot prevod na Sto godini samotija#, delo od koe site bevme op~ineti. Pred srpskiot Markes, ve}e go pro~itav beliot makedonski Borhes od 73-ta, a Asturijas i Sabato bea me|u najomilenite sovremeni pisateli na tatko mi od doma{nata biblioteka, taka {to bez gram~e trema se vpu{tiv vo strastveno izlagawe za magi~nata oslobodenost na ju`noamerikanskite raska`uva~i. Mislam deka ostaviv opredelen vpe~atok. Po seminarot mi prijde edna poznata poetesa, biv{a studentka po komparativa i do-bitni~ka na nekoi od op{to jugoslovenskite kni`evni nagradi: Prokopiev, Prokopiev.. .poznato mi e prezimeto. Sum videla nekoi tvoi raskazi po spisanijata#. So {iroka nasmevka potvrduvav so glavata, iako dotoga{ nemav objaveno nieden raskaz vo spisanie. A nemav ni napi{ano, osven onie podzaboravenite vo gimnaziskiot spomenar. Podgotvuva{ kniga?#, Slednata godina, mo`ebi#, odgovoriv mrtov laden, mi treba u{te nekoe vreme da gi proveram#. Istata ve~er, deponirav nova `elba vo pliko - za osum meseci, do krajot na godinata, 76, da bide gotov rakopisot na mojata prva zbirka raskazi. @elbata, normalno, ne mo`e{e da bide is-polneta. No vo taa godina, od obvrska napi{av desetina kusi raskazi, od koi pove}eto do~ekaa da bidat objaveni vo knigata po nekolku godini. Po~nav da pi{uvam. Navistina.

76. U{te za edna igra, koja za razlika od deponiraweto# s u{te ja praktikuvam, neredovno, na sekoja vtora, treta godina, koga vr{am ~istewe na bibliotekata. Knigite {to se na-jneuredni#gi vadam od policite, gi ~istam od nasobraniot prav i gi redam po azbu~en red. Ne-koga{ nao|am 86 MAGOR

korici od nevratenite pozajmeni knigi, se potse}am koj gi zel i mu telefoniram za da go potsetam na pozajmenoto. Taka uspevam da vratam ~etvrtina do tretina od knigite. Drugite me|u koi, na primer. Muzi~kiot leksikon# od Kasper Heveler, ili Gradot vo istorijata# od Luis Mamford, ili prviot del od Manovata Legenda za Josif#, ili prviot i vtoriot del od Dareloviot Aleksandriski kvartet# se nepovratno izgubeni (iako to~no znae{ koj e sega za~udeniot, nevin pozajmuva~). Gi premestuvam na po{iroko mesto onie knigi {to vo me|uvreme premnogu se stesnile - bo`emski va`na rabota, {to naj~esto si ja zasladuvam so igrata Koj ti se dopa|a pove}e?#. Otsekoga{ mi bile interesni za ~itawe listite na naj-knigi, kaj @id, Povis, Hamva{, neo-damna kaj Harold Blum vo Zapadniot kanon#. ^esto so prijatelite, vo razgovor na kni`evni temi, iniciram pravewe rang-listi od tipot koi se tvoite deset najsakani romani?#, koi de-set evropski pisateli vo 20 vek gi smeta{ za najzna~ajni?#. Mo`nosta za igra tuka e otvorena - neopasnite nesovpa|awa se podrazbiraat, kako i izvesnoto srodni~ko ~uvstvo, {to mi e vistinska potkrepa vo tvrdeweto deka vo Makedonija postoi soliden broj ~itateli so strast. Mesteweto na bibliotekite, pak, mi e dobra mo`nost da si pravam rangirawa vo sebe, do-deka gi raspredeluvam knigite po kup~iwa i spored azbu~niot red kaj pisatelite. Vsu{nost, se-koe mestewe go koristam za po eden natprevar. Minatiot pat, toa bea francuskite prozaisti (bez Rable i Montew, koi, se podrazbira, se vo me|unarodna konkurencija). Rezultatot: Prust, Sten-del, Flober, Mopasan, @id, Selin... Godinava, dodeka gi premestuvav [pancite i Makedoncite, vo igrata K. t. s. d. p.# na red dojde i makedonskiot raskaz. Knigite od {panskite avtori, zaedno so ekspanzivnite Ju`noamerikanci, go prepolnija kusiot raft nad gramofonskite plo~i vo oddelot A# (taka ja vikam najstarata biblioteka, delo na pro~ueniot skopski stolar Quben, furnirana so svetlo jasenovo i temno oreovo drvo). Vo istiot oddel A, dvete gorni polici bea poplaveni od delata na makedon-skata kni`evnost. Po premestuvaweto, [pancite se raskomotija, duri imaa i vi{ok slobodno mesto za da im otstapat polovina polica na Norve`anite. No, za makedonskite dela samo u{te edna polica be{e pretesna. Gi premestiv vo polira-niot oddel K# (so `oltenikavo-peso~na boja i so stakleni vitrini, kupeni vo Lesnina#), a po-maliot ispraznet prostor vo oddelot A mi ostana tokmu tolkav za vo nego da gi smestam knigite proza. Dodeka gi bri{ev so meko krp~e malku natopeno vo kolonska voda, K. t. s. d. p.# neosetno se vklu~i vo dejstvo. Najprvin, go reducirav materijalot. Se otka`av od romanite, potoa od antologiite, iako ednata, i toa vo prevod na hrvatski, Gospodari na lavirintot# na Boro Pavlovski, za mene e sigurno me|u odbranite za ~itatelski zadovolstva. Ostana raskazot i onie knigi so kusi prozi me|u esejot i naracijata. Principot eden avtor - edna kniga mi se ~ine{e sosema OK., dokaz deka i vo najspontaniot izbor opstoi male~ka nota pretpazlivost. Mislam deka od sli~ni pri~ini go pro{iriv brojot od 10 na 14 knigi (spored azbu~en red): MAGOR 87

Andonovski Venko - Freski i groteski# Andreevski M. Petre - Skakulci# Vladova Jadranka - Skarbo vo mojot dvor# \uzel Bogomil - Ku}a cel svet# (ova e edinstveniot izgon od `anrot, no {to mo`am - kni-gava mi se dopa|a poradi raska`uvaweto) Duracovski Dimitrie - Crni proroci# Kocevski Danilo - Patot za Arka{on# Lafazanovski Ermis - Polovina bo`ilak# Maxunkov Mitko - Me|ata na svetot# Mihajlovski Dragi - Tripolskata kapija# Muhi} Ferid - [tit od zlato# Solev Dimitar - Promena na sistemot# Uro{evi} Vlada - Mojata rodnina Emilija# ^a~anski Krste - Pisma# ^ingo @ivko - Paskvelija#

77. Prikaznata e navistina banalna, za ~ovek vquben vo svojata maloletna kom{ivka, koja zaginuva vo soobra}ajka. Edinstvena zanimlivost e deka toj ima voajerski sklonosti. Zatoa }e go upotrebam mototo od pesnata Molitva# na Xojs: Zaslepi me so svojata temna blizina/ O smilu-vaj se / du{maninu quben na mojata volja. Da se pretopi vo sliki temnata blizina, nespokojstvoto na strasta, e predizvik i rizik na ovoj predizvik. Odime! - si gi zapi{uvam na liv~e ovie re~enici i, po kuso razmisluvawe, go bele`am i datumot, 20. 10. 99, do koga raskazot, so ve}e o~ekuvan raboten naslov Voajer#, treba da bide zavr{en. Vakvite male~ki rituali, koi se pov-toruvaat pred sekoj moj poambiciozen pi{uva~ki anga`man se nekoj vid relikt od nekoga{noto deponirawe, so zadol`itelno ohrabruva~ki glagol vo prvo lice (~esto vo plural) i izvi~nik na krajot. Principot e ist: `elbata, koga ima dovolno koli~estvo gorivo vo sebe, stanuva sestra blizna~ka na ispolnuvaweto. Nekoi dobronamerni prijateli mi laskaat deka sum stanal majstor na Igrata, iako e mnogu poto~no, ako se upotrebuvaat atributi, deka sum kandidat za majstor, za{to vo literarnata arena, kako i vo gladijatorskata na Felinieviot Satirikon#, ~ovek mora da si priznae, i koga pred nego ne zjapaat ~elustite na lavot: Jas sum samo student ! Ed-instveno {to vo odnos na studentskata igra, sega `elbite i rokovite se pomale~ki (nedelava da ispratam pisma do toj i toj, da go zavr{am do vtornik tekstot za Dnevnik#, da ja platam do petok smetkata za struja od predminatiot mesec, da go potpi{am startot i da go prognoziram datumot na zavr{uvaweto na noviot raskaz). Se slu~uva, ~esto, kako nekoga{ vo deponiraweto#, da utnam. Odnosno, rabotite i sega ne gi zavr{uvam navreme - od ~etirite planirani pisma ispra}am edno, tekstot za Dnevnik# 88 MAGOR

e napi{an, no ne onoj {to sum go planiral, ja pla}am smetkata od predmina-tiot mesec, no za telefon, za{to e poevtina od onaa za struja, najavata za {totuku po~natiot raskaz prerasnuva vo anti-upatstvo br. 77, a mo`ebi i po~etna epizoda od tn. podolga proza, na koja ne e fer na nekakvo istrgnato liv~e da ja predviduva{ dol`inata ili vremeto na sozda-vaweto. No zatoa - eve {ansa! Zarem 77 ne e dobar broj za da se zaokru`at Anti-upatstvata# vo nova kniga? [to najdolgo si napi{al dosega - me potpra{uva so blaga ironija prijatelot {to so godini me potsetuva deka krajno vreme e da napravam vistinski roman. Pa... - mu odgovaram po kuso premisluvawe - Anti-upatstvata. I }e bidat u{te po-dolgi.

MAGOR

89

STRATEGIJA NA VIRUSOT (kriti~ko anti-upatstvo za Aleksandar Prokopiev )

Dali mo`e, dali smee - vo vrska so eden tekst, najprvin da se ka`e/nabroi - seto ona, {to toj, vsu{nost, ne e - i dali, preku taa negacija, prirodno navira svesta, za ona {to toj e?

1. [to s ne e ovoj Tekst? Ovoj tekst, pred s, ne e oble~en vo nekakov pristoen, vostoli~en, legitimen `anrovski kostum. Najnapred, u{te vo naslovot, toj se samopretstavuva vo svoeviden, buntovni~ki, prkosen antimanir: ete, ne e upatstvo (a, {to, vpro~em, vo kni`evnata teorija, voop{to, i ozna~uva ovaa opredelba? Iako, vo farmakologijata, na primer, rabotata stoi sosema poinaku; vo nea, sekoja otstapka od upatstvoto#, stanuva indikativna, bilo za nedovolnata, perceptivna bistrina ili koli~ina na um kaj korisnikot, bilo za nesoodvetniot nagon za samoodr`uvawe, ili, za hipohon-driskata navle~enost# na hiper-korisnikot). A, i, kako da bide `anrovsko upatstvo#, ili uloveno, kni`evno-teorisko `ivotin~e, koga, denes, niz ovaa epohalna vreva, nitu samiot `ivot pove}e nema, nitu bi mo`el da ima nekakov `anrovski pred - ili pod-znak??? Zna~i, si imame rabota so sindromot- samonegacija na `anrot! Taka {to, tie se, em anti- (zna~i, protiv-) upatstva, em za li~na (ili, intimna, neobvrzna) upotreba. No, vnimavajte, toa e negacija samo na `anrot, ne i na tekstot, ili, ne daj bo`e, na literaturata...Toa, nikako - ovoj av-tor, nare~en Prokopiev, za belja, nikako ne spa|a vo onaa, s pomnogubrojna grupa (ili, mo`ebi, ve}e metastazirana partija) na kni`evnite samoubijci! ^itaweto na negovata proza, naprotiv, }e vi go ras{tima i najserioznoto apokalipti~no mr~ewe i najdeprimira~koto razmisluvawe, za denes aktuelnata tema: krajot na umetnosta#... Nema, nema da ve ponesat romanti~nite krilja na apsurdot, sled koi samo prezrivo }e pluknete vrz pi{uvaweto i zlonamerno }e se ute{ite so soznanieto, deka (ve}e) e gotovo, svr{eno so literaturata... [to, prirodno (?), ete, ve vklu~uva i neodolivo- eroti~niot, podnapien ili iznaduvan, morbidno-samozadovolen avtor, t.e. Vas li~no... I, {to Drugo ne e ovoj tekst? Pa, ete, ne e razvrska na si`eto (iako, povremeno, don`uanski /kako, vpro~em, i negoviot avtor/ si koketira so fabulite). A zo{to, pak, sega, fabulite, i toa vo mno`ina? Prvo, za{to toj , samiot `ivot, niv mnogu gi sodr`i (zarem `ivotot ne e edna golema Fabula so redoven, iako fatalen Kraj), a, pak, Prokopiev istite tie fabuli promiskuitetno gi koristi i vklopuva vo svoite bizarni, intelektualni iskustva ili asocijacii. No, namesto tekstot da slu`i na nivnata libidinalna razvrska, poprvo Tie, fabulite, li-bidinalno gi potsiluvaat negovite meandri~ni, asocijativni i intelektualni bravuri . Bezobra-zie, tipi~no za eden post-moderen, demek, kni`even, a, vsu{nost, pove}ekraten mangup, od in-tertek90 MAGOR

stualen (ili, u{te polo{o!- intermedijalen) kalibar. Toj vid iscicuvawe na najraznovidnite, nadvore{ni pottici i sokovi od neprijatelot# - `ivot, slu~aj, anegdota, ispoved, lektira itn. - i potem, nivnoto pretvorawe vo sopstvena gra|a, vo materijalno, umetni~ko alibi; toa lagodno (na momenti- eklekti~ko, na momenti- drsko i nevideno)-pa sepak, neporeklivo umetni~ko posegawe po s {to e tu|o (za, potoa, istoto da se pripitomi kako svoe); toa difuzno plovewe niz razli~nite `ivotni i kreativni predizvici, kako i, bo`em krajpatnoto i slu~ajno, proglasuvawe na proto~nosta za svoe poeti~ko kredo (ma-kar i pod astrolo{kiot izgovor, deka avtorot ni e Riba)- zarem seto toa, ne n potse}a na strategijata na virusot#: koj `ivee taka, {to ja zaposednuva i se hrani tokmu so teritorijata na svojot doma}in? Ako okolinata na Prokopiev, ja so~inuvaat reklami; stripovi; tranzicii; Nato-bombi; haiku pesni; prde`i od Ohis; politi~ari od Leva ili Desna ^e{lagija; bubalki vo stari pisma; erotizirani detski spomeni - virusot# na Anti-upatstvata...# niv nepogre{livo }e gi vplete vo svoeto narativno tkivo, i }e gi za~ini so tolku {armantni citati, bizarni izvadoci , retki knigi, duhovitost i humor - {to, i ne sakaj}i, }e se iznenadite (i }e mu ~estitate): oti umee i sekojdnevieto taka neodolivo, taka egzoti~no da go skocka#! Ili, pak, da n ubedi, deka toa e egzoti~no, zanimlivo, provokativno - tokmu za{to e sekojdnevie; na{e, odnosno, negovo; sekojdnevie na toa Virusi{te, koe s si vpiva i vovlekuva vo sebe. Ona {to me vozbuduva vo literaturata, i kako ~itatel, i kako pi{uva~, e vpivaweto na intimnoto vo re~enicite, induciraweto na vnatre{na toplina vo tekstot# - taka se oglasuva, bo`em nedol`niot zapisni~ar na sop{tite zadovolstva vo i od tekstot, {to e pred nas.

2. A, sepak, da ka`eme {to tekstot e? Pa vaka, nakuso, nalikuva na eden work-in-progres, koj, spored moeto mislewe (i na moja ra-dost), }e go sledi tvore~kiot pat i sozrevaweto na svojot avtor, s dodeka e toj (tvore~ki) `iv; zna~i, postojano (i }e mu di{e no}e na vrat, za da mora da go do-zapi{e). Ova e vistinsko ot-voreno delo#, {to ne si go poznava svojot kraj, isto taka, kako {to ne si gi poznava svoite `an-rovski granici i ograni~uvawa. Pokraj drugoto, ova se (kaj nas, no, i voop{to) retki tekstovi - od i za zadovolstvo; litera-tura, {to so slast se konsumira, kni`evna hrana, od koja ne se prejaduva{ i nikako ne ti presed-nuva; gurmanski specijalitet za estetski sladokusci... ~itatelsko u`ivawe, par ekseleans (ne po slu`bena, medicinsko-dijagnosti~ka ili kriti~ka; tuku, po intimna, nenasitna dol`nost i potreba). Literatura, izedna~ena so eroti~nosta - i zatoa, privle~na, posakuvana, totalno nepred-vidliva, zavodliva, elokventna, pikantna, so~na, perfektno stilizirana. Protkaena so avtenti~ni, `ivotni situacii, neretko i sme{ki; a, sepak, nesvodliva na bilo kakva banalnost ili od-biven, vko~anet realizam#: ovaa kniga ja potvrduva retkata duhovna, no i perceptivna rasloe-nost, imagMAGOR 91

inativnata superiornost na avtorot; odnosno, negovata aleksandriska# darba, za polifoni~no prepletuvawe na razli~nite, duhovni i kulturni registri; intertekstualni igri; poliretori~ki strategii na pismoto - vo koi, na prv pogled, paradoksalno, svoe mesto si nao|a i ikonografijata na popularnata kultura, masovnite mediumi, internet. Ova e, vo vistinskata smisla na zborot, polifoni~na proza, tekst-kontrapunkt; nastanat i natopen so muzikalnost, verojatno, blagodarenie i na dlabokata privrzanost i predanost na Prokopiev kon muzikata: ne samo kon nejzinoto pasivno, konsumentsko slu{awe i sledewe; tuku i kon nejzinoto aktivno, tvore~ko sozdavawe, izvedba, ili komponirawe. Kako odli~en, klupski- xez i bluz - pijanist, ovoj avtor, isto taka umee, visoko da ja ceni; da ja so~uva vrednosta i dostrelite na improvizacijata, slobodnata igra na tonovite i neobvrznoto prepletuvawe na ritmovite- ne samo vo domenot na muzikata, tuku i vo literaturata, kade{to mnogu pomalku ja o~ekuvame i za-toa, u{te posenzualno, ~itatelski ja do`ivuvame. A tokmu toj, polifoniski princip na strukturirawe na tekstot, se sovpa|a so edno drugo poeti~ko na~elo, za prvpat imenuvano, od strana na etnologot Levi Stros, kako brikola`. Praveweto tekst-lepenka, pa~vork tekst, sostaven od pove}e raznorodni fragmenti, proglasuvaweto na novata fragmentacija# kako sopstveno esteti~ko poa|ali{te, od edna strana, korespondira so specifi~niot senzibilitet na avtorot i od nego otporano osoznaenata proto~nost# na samoosoznavaweto. Od druga strana, fragmentacijata e i vistinski epohalen i kulturolo{ki simptom na edna civilizacija, koja izlegla nadvor od ramkte i od sigurnosta na sentencioznoto# (Homi Baba). Vo toj pogled, pripa|aj}i na edna od marginalnite, lokalni (balkanski) kulturi i literaturi; Prokopiev, na najsoodveten na~in, i vo domenot na egzistencijalnoto iskustvo; go ~uvstvuva i do`ivuva predizvikot na vonsentencioznoto#, nepredvidlivoto, kola`noto, decentriranoto. Ne slu~ajno, del od ovie zapisi im se posveteni tokmu na vozbudlivite osoznavawa i soo~uvawa so kulturnata Drugost- sopstvenata, vo odnos na Zapadot; i obratno, zapadnata, vo od-nos na Sebesi. Toa zavzemawe na edna, neosporno anga`irana#, duri i post-kolonijalna#, pozicija, ili, pak, glas- koj se napojuva od za{emetuva~koto bogatstvo na kulturnite geografii; bez pri toa, da ja zagubi kriti~kata distanca kon niv i nivnoto mo`no, ugnetuva~ko vlijanie; svedo~i za vistinskata kompleksnost na duhovniot profil na Prokopiev, koj, ete, odbiva samozadovolno da se skameni vo Bibliotekata. Tuka e i vistinskiot moment da ja spomeneme osobenata pe{a~ka retorika# (Mark O`e) na Prokopiev; negovata, s ponaglasena `elba, literaturata do koska# da se nurne vo magmata na neposrednoto, li~no do`ivuvawe. Blizok do duhovnite zalo`bi na, denes kowukturniot, duhoven horizont na nomadizmot; prijatel na pove}e nomadski intelektualci i pisateli; Prokopiev, vo vistinskata smisla na zborot, crpi od talka~kata energija na Gradot, no i od difuznata, lavirintska energija na Bibliotekata. Ne retko, avtorot ottamu izleguva so bogat ulov na post-prikazni#; prikazni-ve}e ~ueni ili pribrani od nekogo drug, no potoa, prilagodeni i adaptirani na sopstvenite avtorski proekcii. Otade, na momenti, ovaa kniga se ~ita i vo najblagorodniot i, denes mo{ne aktuelen, manir na 92 MAGOR

edna nepretenciozna teoriska avtobiografija# (M. [uvakovi}), ili li~no svedo{tvo, napi{ano vo stilot na dnevni~kiot zapis, koj gi dolovuva etapite i modalitetite na sopstvenoto, duhovno sozrevawe i evolucija. Ne{to kako {armanten, rolan-bartovski aperitiv za polesno varewe na ambicioznata kni`evno-teoriska erudicija. Gradot-sredba, gradskiot mete` i vreva, za nego se pove}e od naturalisti~ki detal, tie se asocijativen most, koj vodi kon dale~nite soglasja i sporedbi so nastanite od istorijata, literaturata, kulturata. Ottamu, pak, yirkaat vistinski bizarni detali, su{testva, fakti; koi infantilnata qubopitnost na avtorot, nepogre{livo gi pomni i uspe{no gi vklopuva vo sosema nepredvidlivi i slo`eni duhovni kombinacii, eseisti~ki poenti ili refleksii. Opredelbite za novata fragmentacija i nomadizmot, od druga strana, kako svoi legitimni, kreativni postapki i kvaliteti, gi podrazbiraat entropijata, ne(p)odredlivosta, difuznosta, igrata, slu~ajot. Stanuva zbor za postapkata na hibridizacija, ili, vkrstuvawe pome|u slu~ajot (intuicijata) i simbolot (univerzalizacijata). Takva e, vsu{nost, samata strategija na viru-sot#, koja{to kni`evnite kriti~ari mu ja pripi{uvaat na najnovoto struewe vo amerikanskata proza na 90-tite, avant-pop. ^edo na eden nevozmo`en brak, pome|u visokata i potro{uva~kata kultura, aktuelnoto preispituvawe na amerikanskata proza, vo izvesna smisla, mo`e da se dovede vo vrska (ili komparativen pro~it) tokmu so ovie, `anrovsko-retori~ki bastardni zapisi na Prokopiev. Pri toa, da ne zaboravime na faktot, deka me|u voobi~aenite osve`itelni dezodoransi vo ovaa proza, e i astrologijata; ne samo voobi~aenata, individualnata, tuku i mundanata, New age astrologija na epohite i duhovnite periodi - koja nedvosmileno go zaokru`uva vpe~atokot za dlaboko intuitivniot, neizle~ivo qubopitniot i neskroteniot duhoven predizvik na avtorot. Tuka, svoe mesto nao|a i nju-ejx ekologijata: gri`ata za prirodata, {to is~eznuva i se pretvora vo bedni, instant supstituti; ili, pak, ba{larovskata opienost i ponesenost od prirodnite elementi i zvucite na prostorot. Namesto da se vtopi vo u~eni, naj~esto sterilni mudruvawa; naratorot e, pove}e od bilo koga, pikanten- duhovit, poln humor, no i-aforisti~en, molskavi~no mudar. Vo edna tipi~no postmodernisti~ka negri`a kon patetikata i panikata, Prokopiev e, pred s, ubeden hedonist; vo potraga po u`ivawata i ubavinite na `ivotot i na tekstot. Vo edno od svoite intervjui, toj otvoreno }e potvrdi, deka kon literaturata treba da se prijde so nasmevka#; za{to, taa ne e stradawe, koe e cel, samoto na sebesi; tuku , ne{to pove}e- kreativno pro~istuvawe, transforma-cija i oblagoroduvawe na iskustvoto, bez ogled kolku e toa traumati~no.

3. Ima li nekakov sistem vo ova ludilo? ({to bi rekol Polonij) Ima, ima, ima, sinko Zlaten i maten. Na primer, sistemot# e, nad s, pra{alen! Kako {to i @anrot e, isto taka, pra{alen. Kako {to i identitetot, vo sekoj pogled (seksualen, nacionalen, kulturen itn.) - ostanuva, pov-torno, MAGOR 93

pra{alen. Pa {to ? [to, ako zaradi umiraweto na si`eto#; toj skot, detalot, skoka ugore na kni`evno-umetni~kite berzi? [to, ako osporuvaweto na narativniot kontinuitet i tematskata ko-herencija#, odi vo prilog na privilegiranosta na li~nata gledna to~ka? Zo{to digresijata i fragmentot niedna{ ne bi smeele sami da sednat na estetskiot prestol? I, zo{to, kako {to si posakuval Flober, si`eto da ne stane nevidlivo#... Zo{to Nie da se jadosuvame okolu toa, koga ovie Anti-upatstva#, se pove}e od ~itki, pitki, slatki, jatki? I- ultra-post moderni i avant-pop gardni? Zna~i - take it - or leave (love) it!

Doktor za ~itatelski recepti Elizabeta [eleva

94

MAGOR

BELE[KA ZA AVTOROT

Roden 1953 vo Skopje, kade {to den denes `ivee i sozdava, iako se po~esto ima potreba da patuva, za da se osve`i so iskustva na drugi gradovi i geografii i da se oslobodi od pritisocite na lokalnosta. Pi{uva namenski i `anrovski raznorodni tekstovi (haiku, scenarija za TV filmovi i kvizovi, prikazni za deca...), no za najva`ni gi smeta raskazite (pe~ateni vo desetina knigi do-sega, me}u koi Mladiot majstor na igrata, ...ili..., Plovidba kon Jug, Slovo za Zmijata, Ars amatorxia) i eseite (Dali Kalimah be{e post-modernist?, Patuvawata na skaznata). So gordost gi ~uva svoite rokenrol godini, kako i onie {to gi pro`ivea so alternativnite patuva~ki scenski dru`ini. Prozata mu e preveduvana na angliski, francuski, germanski, polski i na site blakanski jazici.