P. 1
TURSKI Spomenici Vo Skopje, Filipova Snezana, 1999

TURSKI Spomenici Vo Skopje, Filipova Snezana, 1999

|Views: 245|Likes:
Published by Snezhana Filipova
Pregled na najvaznite turski spomenici vo Skopje
Pregled na najvaznite turski spomenici vo Skopje

More info:

Categories:Types, Research
Published by: Snezhana Filipova on Jul 06, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/26/2015

pdf

text

original

Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

1

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

2

85 m. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata. Komnenovskiot period (12 v. ari i arhitektonski delovi od rimski period. travertinski kvaderi.. iznesuva 9 m. Skopje". koja bila zasvodena. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova. {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. 3 . Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija. navnatre od postarata. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova. Najstarite elementi od 10 v. rimski steli. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid.45 m. mo`ebi glavnata gradba vo gradot. 1967. a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m.e oblo`ena so mnogu stotina spolii. izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi. vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11. zidovite se debeli 2. 48-50. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa. ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini. ~ij ~elen zid e vovle~en za 0. A P 9. Od 1953 godina ovde bil 4 Boško Babić. Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija. a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula.10 m..95 m. "Kale. vo "kiklopski stil". Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot.. dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova. Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg. verojatno vo tekot na 13 v. verojatno patroni na gradot. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid. a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. Ivan Mikulčić.

a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot. Na zapadniot kraj na predzidot. Na 60 m. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis. kade stojat 3 kuli. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot. sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto. no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata. koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid. kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. 3 m. a se odnesuvaat na gradewe 4 .smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period. Predzidot nemal kuli. koj denes e izvaden i e dosta o{teten. ju`no od toga{ postavenite mali poterni. pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta. na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi. Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot.

6 Kumbaraxi. Osmanliski Spomenici vo Skopje. na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most.Bogoevi}. 224-5.(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari.Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad. dvojni bedemi.6 Lidija Kumbaraxi. (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto). Skopje 1998. drven most na ~ekrk. Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot. ". Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija. 5 5 .. posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak.Bogoevi}. Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H ’vzi-pa{a. a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata. 224-5. koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850"." 5 Kao {to rekovme pogore. Osmanliski Spomenici vo Skopje.

po golemiot po`ar od 1689 godina. rabotele tajfi na rezbari. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari. kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je. 6 .. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v. {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti. Ima mala visina. Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Treson~e. graditeli. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno. trobrodnata pravoslavna crkva Sv. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla. zografi i konopisci od malorekanskiot kraj. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj.Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori. za da se dobie dekorativen izgled. Spas vo Skopje. i vo 17 v. a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. sredniot brod e zasveden. a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v. a osobeno vo prvite decenii na 19 v. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. Vo 15-16 v. CRKVA SVETI SPAS Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje. Ima mnogu ednostaven izgled. koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. Od krajot na 16 v. odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. Vo 2/2 na 18 v. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. zografi. a vo celiot 19 v.

`itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni..) i {irok 6 m. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. Prvo se pravoagolnite tabli..5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m. pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva. koja 7 . (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari. a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i. prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata. Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10. vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824. izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v. plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina . Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat. ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica.Spored edno predanie. 2 m. pod zemja. pogolema i od dene{nata. potoa malite }itabii. visok 4." Sprotivno na crkovnite kanoni. koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata. ~i~ko \or|i. Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je. dene{nata crkva ja gradele tajno. me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. dekorirani so sceni od Boblijata. }itabii. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata.

Na primer. pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v. Adam i Eva vo rajot. Ro`destvo. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. Tancot na Saloma. Blagove{tenie. bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata. isto taka nosi vakva nosija. Begstvo vo Egipet. krupna po vrednost". Gozba na carot Irod. Vleguvawe vo Erusalim i drugi. kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. Saloma koja igra na Irodovata Gozba. 7 8 .)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del. osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa. originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi. Prviot Grev. so {amov~e v raka. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina. Gospod mu vdahnuva du{a na Adam. Legenda za hananskiot grozd. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. vo @rtva Avramova. reporta`a "Sitna za oko. i negovite sorabotnici. @rtva Avramova. Pla~ot pred rajskite porti. Ve~er. Vovedenie. a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. 7 i 8 februari 1998 g. Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient.verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini. slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata. Sozdavaweto na sonceto i mese~inata. Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot.

9 9 . Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295. smokvi. barokizirana vo duhot na t. Skopje 1994. Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. dinamika i barokna razigranost.rezbari na italijanski.n. Makedonskata rezba. ~ii majstori rabotele vo Grcija.Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski. 27. kalinki. a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii. koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni. majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi. Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija. rozi i ptici. Zoe Li~enoska. Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja. italo-kritski rabotilnici. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba. Skopje 1984. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov. 2-ro izdanie. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost. Od 18 i 19 v. ~ove~ki i pti~ji figuri so 8 Dimitar ]ornakov. silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri. vo izvedenata plasti~nost na formite.

kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti. Sv.10 Hustref Redzich. a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa. potoa vo Lesnovo. Sv. Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost.golemina od 15-25 sm. (eleni. kozi. Jovan Bigorski. Pri{tina. figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani. zaednicko izdanie. ovci i dr. Scenite se logi~no komponirani. \or|i vo Prizren). {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva. edicija Umetnost na tlu Jugoslavije. 1982. srni. Vladarskiot dvor. Islamska Umetnost. 39 10 10 . Nikola. Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka.

{to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh. Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. 11 . kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje. kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata. 30 m. za~uvani samo vo urnatini.11 @ivopisniot izgled na 11 vrz postar Ibid. Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). 76. koi denes ne postojat. ovde toa ne e slu~aj. Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti. Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot.MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. kako medresa i imaret. Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor. Nejzin legator e Mustafa Pa{a. za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata. zapovednik na Skopje i vezir na Selim I.

Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. Vkupnata visina na portalot e 10 m.. 12 . Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata. od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak. kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18.. koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt. Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi. ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka. 80 m. Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26. Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m.xamijata e postignat so toa {to yidovite. 10 m. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali.

vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena. i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na 13 . nasproti vlezot se nao|a mihrabot. odnosno mali poligonalni formi. kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi. ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer. Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. postavena na {est stolb~iwa. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni. Vo vnatre{nosta na xamijata. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot.Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kündekâri. {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata. pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci. Slikanata dekoracija. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma. koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb. izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa.

se nao|a vo dvorot na xamijata. vo blizina na turbeto na tatko $. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak. koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. vramen vo pravoagolna ramka. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi. Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata. Xamijata opustela po 1912 godina. Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista. Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer.gradeweto na objektot. 14 . a nad ovaa zona se triagolni zapci. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis. sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti. edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a. malakâri. postavena vrz nizok osumstran tambur. istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba.n. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin.

so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo. tuku samo mislewe. denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot.KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr. pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot. no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe. 15 . spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most. se odr`al do den denes. . koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija. Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika. Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko. stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. vo Prilep). Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period. Kumbaraxi. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev. odnosno od epohata na Justinijan Veliki. Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most. na~inot na gradewe. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. Spored L. Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto. a nitu od periodot na srpsko vladeewe. Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje.

odnosno od periodot na 6 v. na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12. mostot go izgradil sultanot Murat Vtori. 123-147. po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba. mo`no e da bila i graditel na mostot.12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina.80 m. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan. pronajden na okolu 4 m. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v. Kumbaraxi. vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot.700. 206. 1986. ktitorka na mnogu objekti vo gradot. Osmanliski Spomenici. koja vo 15 v. od najstarata faza. Spored Iqov..Bogoevi}. zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot). a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot. a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0.13 Spored Iqov. Vasil Iqov. izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum. li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo.). Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~.terminus ante quem non. 12 Kumbaraxi. dlabo~ina vo kosa polo`ba. 32 m. Kulturno Nasledstvo. So ova mislewe se slo`uva i L. "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa". kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v. mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe.terminus post quem non se do 1469 godina. 13 16 .beg vo Skopje. zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 .Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina vo dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa . Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0.

taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb.iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen. Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli. Zna~i. Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi. 48 m. 05 do 13. koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici. so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva. ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4. kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot. 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br. 30 m. 17 .n. vtemeleni vo koritoto na rekata. Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11. 75 m. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6. t. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. 14 Blago na putevima Jugoslavije. nad koj. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki. Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb. Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka. stolbovi i klunovi.14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak). 563. 8 (centralniot so ni{ata). a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka).

Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. 28. 208.. kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. a drugata od sprotivnata strana. a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost.16 15 16 Kumbaraxi.Bogoevi}. otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina . koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi.n. ednata od nizvodnata strana. Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii. ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v.. pe~ati i t. oddeleni po dol`ina so pregraden zid. 5 spored V. karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta. petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk. od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let. Nad nego. star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost.. ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale. Tie imaat po dva otvori-pu{karnici. 18 . 15 Na ~elniot zid na stolbot br. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. no i java~ na kow. Ibid. Spored ^ulpan.mamuzi na mostot. a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot. motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot. fusnota br. In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). Osmanliski Spomenici. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. kako i drugi `ivotni.

17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 . zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan. 1734 i 1817/18. No.Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. 17 Iqov. Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588). Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot. {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled. "Kameniot Most". poto~no vo 1579 godina . 19 . 131. fusnota 26. i 1890 godina.

monumentalnost. no i cvrstina. Zna~i. prizemje i sprat. a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje. Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini. 20 .18 Anot pleni so svoite proporcii. Al Madini. so vnatre{en dvor. Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar . Tajnata na najpoznatiot an. a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori. Nova Makedonija.Du}anxik xamijata. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa. Muezin. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj. koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). uka`uva deka bil rudar. Imeto na legatorot. Ima pravoagolen oblik. Vtoriot del od imeto. koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam. Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina. upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul. estetika. odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego. podignata od kazanxiite-baakrxii. funkcionalnost. od koj e ostanat samo eden del. no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot.KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat. Vo nego 18 Danilo Kocevski. poznata kako Du}anxik xamija. odnosno na Alah.

bokali i sl. kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi.maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{. odnosno tapison na podot. Sekoja prostorija imala svoj kamin. kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija. Anot. pomali predmeti. koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. za `al. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er. bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata.n. a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot. kako i od dvorot na glavniot del. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. Denes. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata. Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata. od kade anot 21 . a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka. pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled. koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t. vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite.

Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an. Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot. namesto ograda. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek. Vodata vo nea. kako na primer vo 2/2 na 19 v. kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. Vo dvorot se nao|a fontana. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana.mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej. objektot dobival razli~ni nameni. a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite. koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. a potoa anot bil prepokrien so keramidi. se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi. Angliskiot arheolog Artur Evans. po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an. desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot.{adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a. koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor.. kako i na severnata strana. koga nivniot an nastradal vo po`ar. a od 1924 godina stanal 22 . zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi. preku koj minuvale mnogu karvani. Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje.

Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar. a od 1976 godina. vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii. kako i po zemjotresot od 1963 godina. 23 . slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period. Pred i po Vtorata Svetska Vojna. koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija. Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija.lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->