Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

1

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

2

mo`ebi glavnata gradba vo gradot. dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova. zidovite se debeli 2. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata.10 m. Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova. verojatno patroni na gradot. a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m. Ivan Mikulčić. 3 . a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula. Najstarite elementi od 10 v. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. travertinski kvaderi. 1967. Skopje". Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa.e oblo`ena so mnogu stotina spolii. Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot. {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova. vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3. rimski steli. Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii.. 48-50. Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid.. Od 1953 godina ovde bil 4 Boško Babić. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11. ~ij ~elen zid e vovle~en za 0. koja bila zasvodena. verojatno vo tekot na 13 v. Komnenovskiot period (12 v. A P 9. izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi. ari i arhitektonski delovi od rimski period. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid. iznesuva 9 m. "Kale. 85 m.45 m. navnatre od postarata. ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini. a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. vo "kiklopski stil"..95 m.

So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis. pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. Predzidot nemal kuli. a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad. izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid. Na zapadniot kraj na predzidot. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot.smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. a se odnesuvaat na gradewe 4 . Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. 3 m. Na 60 m. no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot. kade stojat 3 kuli. branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period. na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi. sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7. koj denes e izvaden i e dosta o{teten. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. ju`no od toga{ postavenite mali poterni.

Skopje 1998. ". Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot. drven most na ~ekrk. Osmanliski Spomenici vo Skopje. Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija. 6 Kumbaraxi. koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850".. dvojni bedemi. 5 5 .6 Lidija Kumbaraxi. 224-5." 5 Kao {to rekovme pogore.Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad. Osmanliski Spomenici vo Skopje. a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata. Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H ’vzi-pa{a.Bogoevi}. 224-5. tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari.Bogoevi}.(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most. posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak. (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto).

Vo 2/2 na 18 v. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno. a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla. za da se dobie dekorativen izgled. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. a vo celiot 19 v. Od krajot na 16 v. Ima mnogu ednostaven izgled. ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v. Ima mala visina. 6 . i vo 17 v. Treson~e. trobrodnata pravoslavna crkva Sv. a osobeno vo prvite decenii na 19 v. a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj. odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je. po golemiot po`ar od 1689 godina. graditeli. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. CRKVA SVETI SPAS Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje. koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari. Vo 15-16 v. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. sredniot brod e zasveden. rabotele tajfi na rezbari. {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti. zografi. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Spas vo Skopje.. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v.Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18. zografi i konopisci od malorekanskiot kraj. Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi.

vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10. dene{nata crkva ja gradele tajno. a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v. `itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata. me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. pogolema i od dene{nata. Prvo se pravoagolnite tabli. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat.) i {irok 6 m. ~i~ko \or|i. Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je." Sprotivno na crkovnite kanoni. pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva.Spored edno predanie. (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni. koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata. prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata. izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina .5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m.. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824. pod zemja. 2 m. }itabii. dekorirani so sceni od Boblijata. Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten. ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica.. potoa malite }itabii. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. visok 4. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata. koja 7 .

so {amov~e v raka. originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba. reporta`a "Sitna za oko. Begstvo vo Egipet. slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. 7 8 . krupna po vrednost". Ve~er. Gospod mu vdahnuva du{a na Adam. isto taka nosi vakva nosija. pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. @rtva Avramova. bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata.verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini.)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del. Prviot Grev. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. Tancot na Saloma. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina. 7 i 8 februari 1998 g. Vleguvawe vo Erusalim i drugi. Na primer. Gozba na carot Irod. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa. Adam i Eva vo rajot. Legenda za hananskiot grozd. Saloma koja igra na Irodovata Gozba. a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot. i negovite sorabotnici. Blagove{tenie. Pla~ot pred rajskite porti. Ro`destvo. vo @rtva Avramova. Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient. Vovedenie. Sozdavaweto na sonceto i mese~inata. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi.

Skopje 1984. 27. Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija. " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295. rozi i ptici. Makedonskata rezba. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost. italo-kritski rabotilnici. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja. dinamika i barokna razigranost.rezbari na italijanski. silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba.n. barokizirana vo duhot na t. 9 9 . Skopje 1994. Zoe Li~enoska. Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi. Od 18 i 19 v. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni. i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. vo izvedenata plasti~nost na formite. ~ove~ki i pti~ji figuri so 8 Dimitar ]ornakov. koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en. kalinki. Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. ~ii majstori rabotele vo Grcija. a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost. majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe. smokvi. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov. 2-ro izdanie.Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite.

Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka. 39 10 10 . Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. Islamska Umetnost. {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva. \or|i vo Prizren). so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost. kozi. figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa. Sv. ovci i dr. Vladarskiot dvor. a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti. 1982.golemina od 15-25 sm. srni. Sv. Scenite se logi~no komponirani. potoa vo Lesnovo. Jovan Bigorski. kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti. Nikola. edicija Umetnost na tlu Jugoslavije. zaednicko izdanie.10 Hustref Redzich. Pri{tina. (eleni.

30 m. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna. 11 . Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16.11 @ivopisniot izgled na 11 vrz postar Ibid. ovde toa ne e slu~aj. za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata. Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata.MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. za~uvani samo vo urnatini. Nejzin legator e Mustafa Pa{a. {to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti. kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot. kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. 76. so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. koi denes ne postojat. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor. kako medresa i imaret. Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur. zapovednik na Skopje i vezir na Selim I.

Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. 12 . Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt.. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m.. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj. 80 m. a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki. od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. 10 m. ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta. Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata. Vkupnata visina na portalot e 10 m. Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka.xamijata e postignat so toa {to yidovite. a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18.

Slikanata dekoracija. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata. Vo vnatre{nosta na xamijata. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na 13 . kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni. postavena na {est stolb~iwa. ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer. nasproti vlezot se nao|a mihrabot. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma. Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa. koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci. {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija.Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kündekâri. vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme. Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot. odnosno mali poligonalni formi. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi.

Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. se nao|a vo dvorot na xamijata. sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti.n. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba. Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi. vo blizina na turbeto na tatko $. vramen vo pravoagolna ramka. Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag. Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak. koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a. istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. a nad ovaa zona se triagolni zapci. postavena vrz nizok osumstran tambur. Xamijata opustela po 1912 godina. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t. malakâri. istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer.gradeweto na objektot. 14 . vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista.

odnosno od epohata na Justinijan Veliki. pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot. . koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija. Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko. a nitu od periodot na srpsko vladeewe.KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. na~inot na gradewe. Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period. Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto. Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most. Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev. Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika. denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot. vo Prilep). stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje. no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe. 15 . tuku samo mislewe. so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. Spored L. Kumbaraxi. se odr`al do den denes. kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr. spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most.

12 Kumbaraxi. izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum. po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba.12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina. vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot. dlabo~ina vo kosa polo`ba. a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0. Spored Iqov. Kumbaraxi.beg vo Skopje. Osmanliski Spomenici. odnosno od periodot na 6 v. a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot.13 Spored Iqov. zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 . pronajden na okolu 4 m. koja vo 15 v.80 m.Bogoevi}. mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe. li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot).).Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina vo dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa . Vasil Iqov. na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12.. 206. mostot go izgradil sultanot Murat Vtori. "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa". So ova mislewe se slo`uva i L. kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v. 13 16 .terminus ante quem non. Kulturno Nasledstvo. 1986. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan. Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~. zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot. mo`no e da bila i graditel na mostot. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v.700. 32 m. 123-147. Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0. ktitorka na mnogu objekti vo gradot. od najstarata faza.terminus post quem non se do 1469 godina.

Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb. so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva. 17 . kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6. a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka). Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen. 05 do 13. Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli. 563. Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi. Zna~i. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina.14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. nad koj. stolbovi i klunovi.iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. 14 Blago na putevima Jugoslavije. vtemeleni vo koritoto na rekata. Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka. taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak). ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec. 75 m. 48 m. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki.n. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb. koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici. 30 m. 8 (centralniot so ni{ata). t. 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br. Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4. Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot.

otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina . Spored ^ulpan. a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. oddeleni po dol`ina so pregraden zid.n. Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta.Bogoevi}.. 208. 15 Na ~elniot zid na stolbot br. Ibid. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. Tie imaat po dva otvori-pu{karnici. a drugata od sprotivnata strana. kako i drugi `ivotni.. Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale. pe~ati i t. a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot.mamuzi na mostot. karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. Nad nego. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let. karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot.. 18 . 5 spored V. ednata od nizvodnata strana. ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v. 28. kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk. In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot.16 15 16 Kumbaraxi. koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. no i java~ na kow. star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost. fusnota br. Osmanliski Spomenici.

17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled.Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588). No. Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot. "Kameniot Most". 19 . fusnota 26. 131. Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 . 17 Iqov. 1734 i 1817/18. zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan. i 1890 godina. poto~no vo 1579 godina .

Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot. estetika. Nova Makedonija. odnosno na Alah. Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina. uka`uva deka bil rudar. Imeto na legatorot. a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori.Du}anxik xamijata. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj. prizemje i sprat. anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego. Ima pravoagolen oblik. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija. funkcionalnost. Muezin. koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam. a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje. odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. Vo nego 18 Danilo Kocevski. Zna~i.18 Anot pleni so svoite proporcii. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa. poznata kako Du}anxik xamija. no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar . Vtoriot del od imeto. Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini. koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat. upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul. podignata od kazanxiite-baakrxii.KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. monumentalnost. 20 . Al Madini. no i cvrstina. Tajnata na najpoznatiot an. od koj e ostanat samo eden del. so vnatre{en dvor.

odnosno tapison na podot. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot. pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled.n. bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. Anot. a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v. bokali i sl. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er. za `al. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi. koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat. kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata. kako i od dvorot na glavniot del. vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka. Denes. Sekoja prostorija imala svoj kamin. pomali predmeti.maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata. a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot. a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t. od kade anot 21 . Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot.

Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek. Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor. koga nivniot an nastradal vo po`ar. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an. koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor. Vo dvorot se nao|a fontana. a od 1924 godina stanal 22 . koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana. Vodata vo nea.mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej.. Angliskiot arheolog Artur Evans. kako i na severnata strana. kako na primer vo 2/2 na 19 v. kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot. desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot. se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. namesto ograda. po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je. preku koj minuvale mnogu karvani.{adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a. Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. a potoa anot bil prepokrien so keramidi. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an. objektot dobival razli~ni nameni.

Pred i po Vtorata Svetska Vojna. slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period. 23 .lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija. kako i po zemjotresot od 1963 godina. Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar. koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija. vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii. a od 1976 godina. Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful