Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

1

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

2

a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula.95 m.. Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid. iznesuva 9 m. 48-50. ari i arhitektonski delovi od rimski period.10 m. vo "kiklopski stil". {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. 1967. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid. a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. Komnenovskiot period (12 v. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova. Skopje". Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii. verojatno vo tekot na 13 v. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11. ~ij ~elen zid e vovle~en za 0. zidovite se debeli 2. rimski steli. 85 m. Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija. vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3. 3 . Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot. verojatno patroni na gradot.. Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. koja bila zasvodena. Ivan Mikulčić. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova. ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini. travertinski kvaderi. A P 9. a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m.e oblo`ena so mnogu stotina spolii. dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova. izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi. Najstarite elementi od 10 v. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa.. navnatre od postarata. "Kale.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg.45 m. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata. Od 1953 godina ovde bil 4 Boško Babić. mo`ebi glavnata gradba vo gradot.

koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. a se odnesuvaat na gradewe 4 . ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada. na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi. sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto.smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period. kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7. Predzidot nemal kuli. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. koj denes e izvaden i e dosta o{teten. gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot. Na zapadniot kraj na predzidot. kade stojat 3 kuli. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. 3 m. Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot. izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid. branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata. ju`no od toga{ postavenite mali poterni. pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. Na 60 m. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot.

224-5. Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H ’vzi-pa{a.6 Lidija Kumbaraxi. 5 5 .Bogoevi}. (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto). tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari. posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak." 5 Kao {to rekovme pogore. na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most. drven most na ~ekrk. Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija. "..(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot. Skopje 1998. Osmanliski Spomenici vo Skopje. dvojni bedemi. 6 Kumbaraxi. Osmanliski Spomenici vo Skopje.Bogoevi}. 224-5. a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata.Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad. koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850".

zografi i konopisci od malorekanskiot kraj. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. Vo 2/2 na 18 v. a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. CRKVA SVETI SPAS Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje. trobrodnata pravoslavna crkva Sv. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v. koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla.. sredniot brod e zasveden. Ima mala visina. kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je. a vo celiot 19 v. Ima mnogu ednostaven izgled. Vo 15-16 v. graditeli. 6 . Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi. ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. rabotele tajfi na rezbari. zografi. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v. Treson~e. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. po golemiot po`ar od 1689 godina. a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. a osobeno vo prvite decenii na 19 v. za da se dobie dekorativen izgled. Spas vo Skopje. i vo 17 v. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj.Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18. {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti. odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori. Od krajot na 16 v. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari.

a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i. me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. ~i~ko \or|i.Spored edno predanie. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824. potoa malite }itabii. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata. izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. dene{nata crkva ja gradele tajno. Prvo se pravoagolnite tabli. dekorirani so sceni od Boblijata. prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata. koja 7 . ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica. Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10.. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. visok 4. plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina . pod zemja. (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret.5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m.) i {irok 6 m. pogolema i od dene{nata.." Sprotivno na crkovnite kanoni. 2 m. Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten. }itabii. Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je. `itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata. pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v. vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata.

Begstvo vo Egipet. krupna po vrednost". Gospod mu vdahnuva du{a na Adam. osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata. originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient.)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del. 7 8 . Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot. Vovedenie. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina. Prviot Grev. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. Saloma koja igra na Irodovata Gozba. bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata. pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v. @rtva Avramova. kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. Tancot na Saloma. Na primer. a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Ro`destvo. Sozdavaweto na sonceto i mese~inata. Blagove{tenie. isto taka nosi vakva nosija. Pla~ot pred rajskite porti. Vleguvawe vo Erusalim i drugi. so {amov~e v raka. Adam i Eva vo rajot. Gozba na carot Irod. Ve~er.verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini. slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. vo @rtva Avramova. i negovite sorabotnici. 7 i 8 februari 1998 g. Legenda za hananskiot grozd. reporta`a "Sitna za oko.

Od 18 i 19 v. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi. 2-ro izdanie. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost. smokvi. dinamika i barokna razigranost. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov. Skopje 1994.n. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni.Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite. majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe. 9 9 . Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii.rezbari na italijanski. italo-kritski rabotilnici. koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka. vo izvedenata plasti~nost na formite.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski. rozi i ptici. " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost. Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. ~ii majstori rabotele vo Grcija. Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. ~ove~ki i pti~ji figuri so 8 Dimitar ]ornakov. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata. kalinki. barokizirana vo duhot na t. Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija. Zoe Li~enoska. Makedonskata rezba. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja. silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri. 27. Skopje 1984.

golemina od 15-25 sm. {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva. so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost. Jovan Bigorski. Sv. Vladarskiot dvor. kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti. (eleni. Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka. Pri{tina. srni. a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti. figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani. Scenite se logi~no komponirani.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa. \or|i vo Prizren). 1982. Nikola.10 Hustref Redzich. 39 10 10 . zaednicko izdanie. kozi. Islamska Umetnost. edicija Umetnost na tlu Jugoslavije. Sv. Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. potoa vo Lesnovo. ovci i dr.

Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. koi denes ne postojat. Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata. kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje. zapovednik na Skopje i vezir na Selim I.MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. kako medresa i imaret. Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520).11 @ivopisniot izgled na 11 vrz postar Ibid. {to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh. Nejzin legator e Mustafa Pa{a. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti. 30 m. 11 . Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata. kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot. za~uvani samo vo urnatini. ovde toa ne e slu~aj. Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16. za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata. 76.

xamijata e postignat so toa {to yidovite. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali. a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik.. Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata. Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m. ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi. kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki. Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba. 10 m. od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb. koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt. 80 m.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka. 12 .. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18. Vkupnata visina na portalot e 10 m. Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj.

Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. odnosno mali poligonalni formi. ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer. i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na 13 . Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot. pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci. Slikanata dekoracija. a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija. postavena na {est stolb~iwa. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. nasproti vlezot se nao|a mihrabot. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme. na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata.Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kündekâri. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni. izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi. Vo vnatre{nosta na xamijata.

edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi. postavena vrz nizok osumstran tambur. Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba. 14 . Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata. Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak.gradeweto na objektot. se nao|a vo dvorot na xamijata. sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti. istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer. vramen vo pravoagolna ramka. koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. a nad ovaa zona se triagolni zapci. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin. malakâri. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika.n. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. Xamijata opustela po 1912 godina. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t. vo blizina na turbeto na tatko $.

kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr. vo Prilep).KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. tuku samo mislewe. pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot. stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. 15 . Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most. so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje. Kumbaraxi. Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika. Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot. se odr`al do den denes. . Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period. na~inot na gradewe. denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most. Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most. a nitu od periodot na srpsko vladeewe. Spored L. odnosno od epohata na Justinijan Veliki. no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev. Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko. Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto. koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija.

12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina.beg vo Skopje. 13 16 .Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina vo dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa . od najstarata faza. 12 Kumbaraxi. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v. mostot go izgradil sultanot Murat Vtori.terminus ante quem non.Bogoevi}. dlabo~ina vo kosa polo`ba. na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12. 206. Osmanliski Spomenici. "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa". 32 m.terminus post quem non se do 1469 godina.80 m. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan. a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot.. izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum. mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe. zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot. po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba.700. vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot. Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0. Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~. koja vo 15 v. 123-147. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot). Kumbaraxi. li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo. Kulturno Nasledstvo. odnosno od periodot na 6 v. mo`no e da bila i graditel na mostot. Spored Iqov. pronajden na okolu 4 m. zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 . So ova mislewe se slo`uva i L. kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v. ktitorka na mnogu objekti vo gradot. 1986. a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0. Vasil Iqov.13 Spored Iqov.).

kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. 8 (centralniot so ni{ata).14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot. Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4. so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva. 30 m. Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen. koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici.iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. vtemeleni vo koritoto na rekata. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina. nad koj. a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka). Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka. 563. ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec. 75 m. 14 Blago na putevima Jugoslavije. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6. stolbovi i klunovi. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb.n. t. 17 . Zna~i. 05 do 13. 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br. 48 m. Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki. Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak). Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11. Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb.

a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost.. 18 . pe~ati i t. Spored ^ulpan. karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. Nad nego. Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk. ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale..16 15 16 Kumbaraxi. od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot. motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot. a drugata od sprotivnata strana.Bogoevi}. Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii. 5 spored V. ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v. 208. Tie imaat po dva otvori-pu{karnici..n. a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot.mamuzi na mostot. karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta. Ibid. koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi. otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina . In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). Osmanliski Spomenici. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. 28. fusnota br. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost. kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. ednata od nizvodnata strana. 15 Na ~elniot zid na stolbot br. no i java~ na kow. kako i drugi `ivotni. oddeleni po dol`ina so pregraden zid.

i 1890 godina. Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588). Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot. 17 Iqov. {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled. poto~no vo 1579 godina . 17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan.Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 . 131. 19 . 1734 i 1817/18. "Kameniot Most". fusnota 26. No.

Tajnata na najpoznatiot an. monumentalnost. Ima pravoagolen oblik. Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot. podignata od kazanxiite-baakrxii. odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa. od koj e ostanat samo eden del. Nova Makedonija. no i cvrstina. Zna~i. 20 . Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina. Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj.18 Anot pleni so svoite proporcii. upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija. Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar . prizemje i sprat. Al Madini.KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. Vo nego 18 Danilo Kocevski. koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori. a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje. anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego. no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. odnosno na Alah. Vtoriot del od imeto. Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini. estetika. so vnatre{en dvor. koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam. Imeto na legatorot. funkcionalnost. uka`uva deka bil rudar. Muezin.Du}anxik xamijata. poznata kako Du}anxik xamija.

bokali i sl. koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata. za `al. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er. Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka. a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot. kako i od dvorot na glavniot del. zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. od kade anot 21 . odnosno tapison na podot.maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{. a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t. vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite. a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. pomali predmeti.n. koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija. Anot. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata. bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata. Sekoja prostorija imala svoj kamin. kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. Denes. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat.

Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje. koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi. kako na primer vo 2/2 na 19 v. koga nivniot an nastradal vo po`ar. desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot. kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an. kako i na severnata strana. Angliskiot arheolog Artur Evans. zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite. se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor. Vo dvorot se nao|a fontana. preku koj minuvale mnogu karvani.. koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. a od 1924 godina stanal 22 . Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor. po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an. a potoa anot bil prepokrien so keramidi. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. objektot dobival razli~ni nameni. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana.{adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a. Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek.mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. namesto ograda. Vodata vo nea. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot.

slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period. Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar. a od 1976 godina. vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii.lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija. Pred i po Vtorata Svetska Vojna. 23 . koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija. kako i po zemjotresot od 1963 godina. Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful