Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

1

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

2

Skopje". navnatre od postarata. Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii. vo "kiklopski stil". Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija.10 m. ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini.95 m. iznesuva 9 m. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova. a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. "Kale. rimski steli. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. ari i arhitektonski delovi od rimski period. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa. 85 m. Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. Najstarite elementi od 10 v. vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3. Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija. Komnenovskiot period (12 v. a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid. izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi.45 m. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova.e oblo`ena so mnogu stotina spolii. koja bila zasvodena. a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula. 48-50.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid. verojatno patroni na gradot. A P 9.. ~ij ~elen zid e vovle~en za 0.. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11. {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. Ivan Mikulčić. travertinski kvaderi.. zidovite se debeli 2. dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova. 1967. verojatno vo tekot na 13 v. Od 1953 godina ovde bil 4 Boško Babić. 3 . Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot. mo`ebi glavnata gradba vo gradot. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata.

smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta. kade stojat 3 kuli. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis. ju`no od toga{ postavenite mali poterni. Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot. 3 m. izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid. Na 60 m. na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi. koj denes e izvaden i e dosta o{teten. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata. a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. Na zapadniot kraj na predzidot. ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada. kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta. sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. a se odnesuvaat na gradewe 4 . Predzidot nemal kuli.

na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most. Osmanliski Spomenici vo Skopje. (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto). tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari. ". Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija.Bogoevi}.6 Lidija Kumbaraxi. Osmanliski Spomenici vo Skopje. 5 5 .. drven most na ~ekrk. koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850". a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata.(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak. Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot. Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H ’vzi-pa{a." 5 Kao {to rekovme pogore.Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad. 224-5.Bogoevi}. Skopje 1998. 224-5. 6 Kumbaraxi. dvojni bedemi.

6 . Ima mala visina. odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. Vo 2/2 na 18 v. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno. a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. Ima mnogu ednostaven izgled. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori. a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. rabotele tajfi na rezbari. i vo 17 v. a osobeno vo prvite decenii na 19 v. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. zografi i konopisci od malorekanskiot kraj. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. zografi. kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je. po golemiot po`ar od 1689 godina. ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v. Vo 15-16 v. Treson~e. Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj. a vo celiot 19 v.. koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. Spas vo Skopje. {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla. CRKVA SVETI SPAS Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje. sredniot brod e zasveden. graditeli. trobrodnata pravoslavna crkva Sv.Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18. Od krajot na 16 v. za da se dobie dekorativen izgled.

pod zemja. koja 7 . 2 m. }itabii.. Prvo se pravoagolnite tabli.Spored edno predanie.) i {irok 6 m. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata. vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. `itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari. (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v. ~i~ko \or|i. potoa malite }itabii. plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina . izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni." Sprotivno na crkovnite kanoni. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824. ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica. pogolema i od dene{nata. Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je. dene{nata crkva ja gradele tajno. koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata. visok 4.. Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten. a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i.5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m. prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata. dekorirani so sceni od Boblijata. pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat. Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10.

Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. isto taka nosi vakva nosija. Sozdavaweto na sonceto i mese~inata. Saloma koja igra na Irodovata Gozba. i negovite sorabotnici. Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot. vo @rtva Avramova. slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata. bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata.)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del. Pla~ot pred rajskite porti. so {amov~e v raka. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba.verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini. Na primer. Ve~er. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Legenda za hananskiot grozd. Adam i Eva vo rajot. Tancot na Saloma. @rtva Avramova. Gozba na carot Irod. Blagove{tenie. krupna po vrednost". Prviot Grev. Ro`destvo. kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. Gospod mu vdahnuva du{a na Adam. Vleguvawe vo Erusalim i drugi. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v. pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. reporta`a "Sitna za oko. 7 8 . 7 i 8 februari 1998 g. Begstvo vo Egipet. Vovedenie.

Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski. 27. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov.Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite. dinamika i barokna razigranost. 9 9 . Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en. vo izvedenata plasti~nost na formite. Zoe Li~enoska. Skopje 1994. barokizirana vo duhot na t. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi. silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata.n. koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka. 2-ro izdanie. rozi i ptici. Makedonskata rezba. a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii. ~ove~ki i pti~ji figuri so 8 Dimitar ]ornakov. ~ii majstori rabotele vo Grcija. i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. italo-kritski rabotilnici. smokvi. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba. Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija. Skopje 1984. Od 18 i 19 v. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost. " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295. Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. kalinki.rezbari na italijanski.

Pri{tina. Scenite se logi~no komponirani. 1982. Sv. kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti. zaednicko izdanie. Islamska Umetnost. \or|i vo Prizren). Nikola.golemina od 15-25 sm.10 Hustref Redzich.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa. 39 10 10 . a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti. Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka. Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost. figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani. ovci i dr. potoa vo Lesnovo. edicija Umetnost na tlu Jugoslavije. Jovan Bigorski. Vladarskiot dvor. kozi. (eleni. srni. Sv. {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva.

Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. ovde toa ne e slu~aj.MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). {to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh. za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata. so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata. Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor. Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti. 11 . kako medresa i imaret. koi denes ne postojat. 30 m. za~uvani samo vo urnatini. kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. 76. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot. zapovednik na Skopje i vezir na Selim I. Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna. Nejzin legator e Mustafa Pa{a. Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur.11 @ivopisniot izgled na 11 vrz postar Ibid. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata.

Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. 12 . 80 m. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m. 10 m. Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba. Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18. Vkupnata visina na portalot e 10 m. Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta. koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka. Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i. a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak. kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb.xamijata e postignat so toa {to yidovite. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali.. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi.. od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki.

Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na 13 . nasproti vlezot se nao|a mihrabot. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni. Slikanata dekoracija. Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot. odnosno mali poligonalni formi. postavena na {est stolb~iwa. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. Vo vnatre{nosta na xamijata. kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi. izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi. pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci.Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kündekâri. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma. ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer. a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme. na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb.

se nao|a vo dvorot na xamijata. vo blizina na turbeto na tatko $. istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t.n. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis.gradeweto na objektot. Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. malakâri. a nad ovaa zona se triagolni zapci. Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag. postavena vrz nizok osumstran tambur. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba. edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola. sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti. vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista. Xamijata opustela po 1912 godina. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi. Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. 14 . vramen vo pravoagolna ramka. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin.

Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko. 15 . no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe. pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot. a nitu od periodot na srpsko vladeewe. so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo. vo Prilep). Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most. Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika. denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje. spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most. tuku samo mislewe. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. se odr`al do den denes. . Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period. Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot.KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr. Spored L. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev. koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija. Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most. Kumbaraxi. na~inot na gradewe. stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. odnosno od epohata na Justinijan Veliki. Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto.

mo`no e da bila i graditel na mostot.13 Spored Iqov. li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo. zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 . Osmanliski Spomenici. Kulturno Nasledstvo.Bogoevi}. po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba. a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0.terminus ante quem non. Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0. vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot. "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa". So ova mislewe se slo`uva i L.). Vasil Iqov. mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v. na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12. Kumbaraxi. zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot. 32 m. 13 16 . a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot. Spored Iqov.12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina. dlabo~ina vo kosa polo`ba. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan. odnosno od periodot na 6 v.beg vo Skopje. 1986. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot).80 m.Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina vo dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa . ktitorka na mnogu objekti vo gradot. od najstarata faza. koja vo 15 v. mostot go izgradil sultanot Murat Vtori.700. pronajden na okolu 4 m. 12 Kumbaraxi. kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v. izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum. 206.terminus post quem non se do 1469 godina. 123-147.. Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~.

t. koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici. Zna~i. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. 30 m. Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi.iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. 8 (centralniot so ni{ata). Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb.14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. 75 m. taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb.n. 14 Blago na putevima Jugoslavije. Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11. kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak). Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen. a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka). Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka. ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4. so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva. vtemeleni vo koritoto na rekata. nad koj. 563. 05 do 13. Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli. 17 . Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot. 48 m. stolbovi i klunovi. 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br.

Ibid. 208. pe~ati i t. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot.. ednata od nizvodnata strana.mamuzi na mostot. Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. oddeleni po dol`ina so pregraden zid.. kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let. 5 spored V. Nad nego.Bogoevi}. motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina . Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii. karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi. a drugata od sprotivnata strana. In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. kako i drugi `ivotni.16 15 16 Kumbaraxi.. karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. Spored ^ulpan. 28. 15 Na ~elniot zid na stolbot br. ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v. star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost. Tie imaat po dva otvori-pu{karnici. a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot. fusnota br. 18 . Osmanliski Spomenici.n. a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost. petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk. no i java~ na kow. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta.

Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 . No. 131. "Kameniot Most".Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. 17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan. Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot. poto~no vo 1579 godina . {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled. 19 . fusnota 26. 1734 i 1817/18. 17 Iqov. i 1890 godina. Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588).

Vtoriot del od imeto. Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini.Du}anxik xamijata. no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. podignata od kazanxiite-baakrxii. no i cvrstina. Nova Makedonija. Zna~i. a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje.18 Anot pleni so svoite proporcii. so vnatre{en dvor. koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam. Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina.KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. Al Madini. Tajnata na najpoznatiot an. monumentalnost. funkcionalnost. uka`uva deka bil rudar. od koj e ostanat samo eden del. Imeto na legatorot. a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori. Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot. Ima pravoagolen oblik. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj. Vo nego 18 Danilo Kocevski. estetika. anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego. odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija. prizemje i sprat. Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar . Muezin. poznata kako Du}anxik xamija. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa. Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat. koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul. odnosno na Alah. 20 .

zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata.maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. bokali i sl. Denes. Anot. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. za `al. kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka. pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled. a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata. koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat. koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. kako i od dvorot na glavniot del. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er. od kade anot 21 . odnosno tapison na podot. vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite.n. kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija. pomali predmeti. Sekoja prostorija imala svoj kamin. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi. a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot. Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot.

zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an. koga nivniot an nastradal vo po`ar.. koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor.{adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a. Angliskiot arheolog Artur Evans. Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje.mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej. Vo dvorot se nao|a fontana. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana. a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite. namesto ograda. kako na primer vo 2/2 na 19 v. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an. desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot. a od 1924 godina stanal 22 . koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi. Vodata vo nea. a potoa anot bil prepokrien so keramidi. koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi. preku koj minuvale mnogu karvani. kako i na severnata strana. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot. Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor. objektot dobival razli~ni nameni. se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an. Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek.

lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija. Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar. vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii. koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija. Pred i po Vtorata Svetska Vojna. a od 1976 godina. 23 . Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija. kako i po zemjotresot od 1963 godina. slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period.