Dr. Filipova Sne`ana Tekst za Proekt Turski spomenici vo Skopje realiziran 1999 g.

SKOPSKO KALE Lokalitetot Kale - Skopje le`i vo centarot na gradot, pokraj leviot breg na rekata Vardar. Ima forma na triagolnik, odgore e zaramnet, so izrazit pad kon jug. Se izdiga do 45 m. nad nivoto na Vardar. Zapadnata strana mu e najvisoka i re~isi vertikalna. Ju`nata e poniska i pomalku strmna, a dolnata severo-isto~na strana e najniska i lesno pristapna, zatoa na taa strana vo site periodi bile gradeni najsilni odbrambeni zidovi. Vaka prirodno za{titeno, mestoto bilo pogodno za smestuvawe na utvrdena naselba. Kaleto za prv pat bilo naseleno vo docniot Neolit, na preminot od 4-ot vo 3-ot mileum pred n.e. So arheolo{kite iskopuvawa prevzemeni vo tekot na 1953 i 1967 godina se konstantirani tragi od ova vreme, so obele`ja na kulturata SalkucaBubaw-Hum. "Vnatre{niot zid" otkrien vo celost pri iskopuvawata vo 1967 godinane se gleda odnadvor. Toa e vsu{nost glavniot gradski zid vo site etapi od postoeweto na Skopje, skrien od pogledite so dominantniot nadvore{en zid so golemi neramni povr{ini graden vo docnoturski opus, koj bil samo pomo{en fortifikacionen element predzid.1 Kaleto povtorno e zaposednato nekade vo 7 - 6 v. pred n.e., i ovaa naselba traelea se do preminot od 4-ot vo 3-ot vek pred n.e. Vo postarata faza naselbata se {irela preku celoto plato zavzemaj}i povr{ina od okolu 2 ha. Vo pomladata faza, obnovena verojatno vo klasi~niot period, vo sredinata ili vo doceniot 5 i 4 vek pred n. e. , zidovite se povle~eni samo okolu najvisokiot del (okolu severnata polovina). Ovoj zid e graden vo nova tehnika, prifatena od Egeja i
1

Ivan Mikul~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje 1982, 120.

1

helenskiot svet. Povtorno }e bide zaposednato duri vo 10 v. kako srednovekoven vizantiski grad.2 Sepak ima i poinakvi mislewa, spored koi tvrdinata e obnovena za vreme na vizantiskiot car Justinijan. Spored zastapnicite na ova mislewe, gradskiot bedem dolg 121 m., izgraden od golemi blokovi kamen najverojatno nastanal vo tekot na 6 i 7 vek, vo vreme na kontinuiranite vojni na Vizantija so Pe~enezite, Uzite, Kumanite, Normanite, Bugarite i Slovenite. 3 Ostatocite od za~uvanata kru`na severo - isto~na kula se od 11 v. ^elniot "kiklopski" zid so monumentalnata faza so golemi kamewa e od 11 v. Pod nego e zabele`liva postara faza so zid od kr{en kamen. Zapadnata kula e od 13-14 v., i vo nea se najdeni ostatoci od freski. Od srednovekovnite ostatoci, najmarkanten e severo-isto~niot gradski zid, za~uvan vo severnata polovina na nekoga{niot poteg. Toa e ~elniot zid, postaven na najlesno pristapnata strana. Prednata strana
2

Od naseluvaweto na Slovenite pa se do krajot na 10 v. gradot Skopje ne se spomnuva vo izvorite, a nemame ni arheolo{ki naodi od podra~jeto od ovoj period. Negovata istorija po~nuva so vladeeweto na carot Samoil, vo ramkite na ~ie carstvo Skopje pretstavuvalo edna od pova`nite strategiski to~ki-tvrdini-gradovi. Po sudirot so vizantiskata vojska kaj Skopje, gradot bil predaden na Vasilij Vtori vo 1014 godina Od 1018 godina koga Vizantija kone~no go pobedila carot Samoil i negovite naslednici, Skopje e obnoveno i stanuva sedi{te na edna pogolema teritorijalna upravna vizantiska edinica tema. 11 vek. e mnogu buren period za gradot, koga se organizirani dve vostanija (v0 1040 i 1072 godina ), zavzemawe od strana na normancite vo 1082 godina -1088 godina , i pak vo 1097 godina , pusto{ewe (1093 ra{kiot `upan Vukan). Vo tekot na 12-ot vek vladee dolg mir, a od krajot na ovoj vek i niz celiot 13 v. centralnata vizantiska vlast e razni{ana {to ja koristat sosedite Srbi i Bugari pa Skopje preminuva od srpski vo bugarski race, potoa despotot od Epir i Bugarite naizmeni~no vladeat so nego, a istotaka i carevite od Nikeja, naslednici na centralnata vizantiska vlast, ne propu{tile da go stavat svojot pe~at. Od 1282 se do doa|aweto na Turcite vo 1391 godina gradot e vo sklop na Srpskata dr`ava. Blago na putevima Jugoslavije (Enciklopedisko-turisti~ki vodi~), Jugoslavija Pablik, 1983, 562.
3

2

e oblo`ena so mnogu stotina spolii. a sekako so pokrivnata drvena konstrukcija imala plus okolu 3-4 m. Vo severo-zapadniot agol na gradot e otkriena golema prostorija. ~ii vnatre{nost bila malterisana i ukrasena so freski na sveti voini. {to po funkcija i forma potsetuva na sobornite ili prestolni (vite{ki) sali od toa vreme. Skopje". ari i arhitektonski delovi od rimski period. Najstarite elementi od 10 v. koja bila zasvodena. Zidi{tata pred kulata se pro{ireni i formiraat ~etvrtesta prostorija. zidovite se debeli 2. Na mestoto na najstarata fortifikacija prvobitno se nao|ala kula so ovalna osnova. Na nejzinata ju`na strana se nadovrzuvale drugi prostorii. a vo turskiot period bila razurnata i zameneta so kru`na topovnica. travertinski kvaderi. 3 . 85 m. Od 1953 godina ovde bil 4 Boško Babić. iznesuva 9 m. dodeka kulata na jugo-isto~niot agol na gradot ima nepravilna sedumagolna osnova. Zatoa Bo{ko Babi} smetal deka mo`ebi severo-isto~nata kula bila slu`ben stan na zapovednikot na gradot. A P 9. izvle~eni delumno od urnatinite na Skupi. navnatre od postarata. se konstatirani na severo-isto~niot i ju`niot zid.. 48-50. Za~uvani se i dve triagolni kuli i edna kula so kvadratna osnova na severo-isto~niot zid.) opfa}a delovi od severo-zapadniot i ju`niot ziden poteg. rimski steli. Pred zidot na severo-zapadniot poteg e izgradena i nova kula so ~etvrtesta osnova postavena isto~no od starata. ~ij ~elen zid e vovle~en za 0.45 m. mo`ebi glavnata gradba vo gradot. vnatre{nata prostorija ima dijametar od 3. Vnatre{niot prostor na kulata bil podelen na 3 kata. Ivan Mikulčić..10 m. Upotrebenite blokovi formiraat pravilni vodoramni nizi vo tehnika na opus kvadratum. "Kale. Komnenovskiot period (12 v. ]e ja spomneme i kulata na severniot zid koja ima trapezna osnova. 4 Prvobitnite gr~ko-vizantiski natpisi na svetcite podocna bile prekrieni so staroslovenski imiwa. verojatno patroni na gradot. 1967. vo "kiklopski stil".95 m.. a po nejzinoto urivawe e izgradena kru`na kula. Dijametarot na kulata za~uvana vo visina od 11. verojatno vo tekot na 13 v.

koj denes e izvaden i e dosta o{teten. ja otvarale portata i so nenadeen ispad vo rovot vnesuvale zabuna me|u napa|a~ite. gore zasvodena i so podvi`en most preku rovot. Na zapadniot kraj na predzidot. Najvpe~atliv e zidot okolu ju`nata porta. Delovite od ju`niot gradski zid poteknuvaat od 13 i 14 v. 3 m. pred nekoga{nata porta e izgradena nova porta. a se odnesuvaat na gradewe 4 . na koj mo`e da se pro~itaat poslednite zborovi. pod nivoto na me|ubedemskiot prostor. Toga{ e zazidana i ispadnata porta. branitelite po drveni skali sleguvale od me|ubedemskiot prostor vo {ahtata. Predzidot nemal kuli. Na 60 m. ju`no od toga{ postavenite mali poterni. kade nekoga{ izleguval zid kon dolniot grad. Predzidot (nadvore{niot zid) e visok od 6-12 m. a vo 1965 godina pri ras~istuvawe na terenot na ova mesto so bageri bil sramnet i zapadniot gradski zid na toj sektor. sega bila oformena mala polukula da go kontrolira vlezot od ju`nata strana na Kaleto. koga glavniot gradski zid ja zagubil svojata dotoga{na uloga. So toa sosema se uni{teni srednovekovnite sloevi. izgradena na zapadniot kraj od ovoj zid. Taa stanala glaven vlez na Kaleto vo turskiot period. Skopskiot goren grad (Kale) vo turskiot period po~nuvaj}i od osvojuvaweto na gradot vo 1392 godina s# do 1951 godina slu`el za smestuvawe na gradskiot garnizon. Toj dobil pogolema funkcija vo turskiot period. Duri vo docnoturskiot period namesto jugoisto~nata kula-topovnica bila izgradena golema kru`na kula so topovski otvori na jugo-isto~niot del od predzidot. no zemjotresot vo 1963 celosno ja razurnal muzejskata zgrada. Takanare~enata {ahta za protivnapad-ispadna porta e vkopana 7. Koga neprijatelot juri{al i nasleguval vo odbrambeniot rov pred predzidot.smesten Arheolo{kiot Muzej i Republi~kiot Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. kade stojat 3 kuli. Na tvrdinata vo 1699/1700 godina bil postaven natpis.

posledniot upravnik (nazir) na Skopskiot sanxak. na isto~nata strana na Kaleto se nao|a porta kon koja se pristapuva preku drven most. 6 Kumbaraxi. koj go spomenuva i ^elebija: "Murad sin na Mehmed-han vo godinata 850".(obnova) na tvrdinata vo navedenata godina. Skopje 1998.Bogoevi}. Me|u objektite koi bile izgradeni vo sklop na tvrdinata se nao|ala i upravnata zgrada i stanot na H ’vzi-pa{a. a vo lakot na portata e vgraden natpis {to se odnesuva na vremeto koga e obnovena kapijata. drven most na ~ekrk.Bogoevi}. Za izgledot na gradot i tvrdinata iscrpen opis so voodu{evuvawe od izgledot dava patepisecot Evlija ^elebija. Evlija ^elebija naveduva duri 70 bastioni koi postoele pri negovata poseta na gradot. dvojni bedemi. 224-5. Osmanliski Spomenici vo Skopje. ". (odnosno 1446 godina spored pravoslavnoto smetawe na vremeto).Tolkava prefinetost i umetnost vo obrabotkata na kamenot ne mo`e da se vidi vo nitu eden drug grad. 5 5 .6 Lidija Kumbaraxi." 5 Kao {to rekovme pogore. Osmanliski Spomenici vo Skopje.. 224-5. tri visoki kapii svrteni na jugo-isto~nata strana so predvorja ~uvani od mnogu stra`ari.

graditeli. po golemiot po`ar od 1689 godina. Treson~e. odnosno objekti {to gi nadvi{uvaat muslimanskite duhovni hramovi. sredniot brod e zasveden. i vo 17 v. {to e rezultat na toga{nata zabrana na turskite vlasti da se podignuvaat visoki hristijanski objekti. koi trebalo da dobijat vnatre{na dekoracija. kako i site hristijanski gradbi od toa vreme na ova podra~je. a osobeno vo prvite decenii na 19 v. a brojot na majstori se zgolemuval spored potrebite. Vo 2/2 na 18 v. trobrodnata pravoslavna crkva Sv. CRKVA SVETI SPAS Isto~no od skopskata tvrdina se nao|a eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata na gradot Skopje. Vo 15-16 v. zografi.Ekonomskiot podem na naselenieto na Balkanot od krajot na 18. za da se dobie dekorativen izgled. Gradena e od kameni blokovi kombinirani so cigla. ikonopisci i rezbari {to se organizirale vo tajfi spored disciplinite.. a vo celiot 19 v. taa stanuva glaven centar na sakralnoto rezbarstvo. Od krajot na 16 v. Ima mala visina. Spas vo Skopje. Dene{niot izgled go dobila vo 19-ot v. na Sveta Gora monasite intenzivno rabotat na drvorezot i vo 18 v. Eden od najstarite rodovi koi se zanimavale so ovoj zanaet bil rodot Renzovci-Zografski od s. i ostanatite politi~ki okolnosti sozdale mo`nosti za pojava na prerodbata. Vo tie tajfi -rabotilnici zanaetot se predaval od koleno na koleno. Zapo~nal proces na podigawe novi crkvi. rabotele tajfi na rezbari. 6 . a na zapadnata strana e podignata galerija za `enite verni~ki. postoi centar na rezbarskata aktivnost vo Prilepsko-slep~anskiot kraj. Toa baralo anga`irawe na pove}e majstori. Najverojatno e izgradena kon krajot na 17 ili po~etokot na 18-ot v. rezbarstvoto vo Makedonija se vrzuva za mija~kite rezbari. Ima mnogu ednostaven izgled. zografi i konopisci od malorekanskiot kraj.

dene{nata crkva ja gradele tajno. izpi{an vrz lenta nad nivnite likovi. Prvo se pravoagolnite tabli. ~i~ko \or|i. koristej}i gi tajnite hodnici na tvrdinata izleguvale do rekata Lepenec i od tamu go nosele kamenot za da ja obnovat crkvata. Po 1963 godina pri vr{ewe na hidroizolacija na ju`niot zid koj bil delumno razurnat. ~etvrtiot prazni~nite ikoni i posledniot Raspetieto so Bogorodica. Toj glasel : "Pervi majstor Petre Filipovi~ od Gari..5 (vo sredi{niot del krstot so Hristovoto Raspetie koj go nadvi{uva dostignuva 7 m. (zavr{en vo 1824 godina ) ovie majstori go izvajale svojot kolektiven avtoportret. }itabii. prenesenio od posledniot sega pokoen klisar na crkvata. 2 m." Sprotivno na crkovnite kanoni. `itelite na toga{noto Kuri maalo pod tvrdinata. Dene{nata kambanarija e izgradena vedna{ po zaminuvaweto na Turcite posle Balkanskite vojni. vo 1926 godina Angli~anite ponudile 200 000 funti da go prenesat vo Anglija za da go prezentiraat vo nekoi muzei kako remek delo vo umetni~ka izrabotka na drvo. pod zemja. potoa malite }itabii. plod na dolgogodi{na rabota na bra}ata Petar (Garkata) glaven majstor i Marko Filipovski(i~) i Makarie Fr~kovski od Gali~nik od 1812-1824 godina . Vo eden agol na filigranski raboteniot ikonostas dolg 10. dekorirani so sceni od Boblijata.Spored edno predanie.. visok 4. Makaria od Gali~nik Marko od Gari Debrani od Mala Reka 1824. me|u religioznite sceni se vmetnati i kompozicii od profan karakter. pod nego e pronajden drug zid od postara mala crkva ili paraklis na golema crkva. a del od prestolnite ikoni se izraboteni vo 1867 godina Spored klisarot \or|i.) i {irok 6 m. pogolema i od dene{nata. Golemiot ikonostas e eden od najubavite i najdobri primeri na makedonskiot umetni~ki drvorez vo 19 v. Tretiot del go so~inuvaat prestolnite ikoni. Sovremeni na ikonostasot se i pove}eto ikoni koi se ~uvaat vo crkvata. Za ova doznavame od natpisot na ikonostasot koj podocna bil uni{ten. Po svojata konstrukcija ikonostasot se deli na 5 horizontalni dela. koja 7 . Sveti Jovan i zmejovite vo negovoto podno`je.

osnova~ na prvata mija~ka rezbarska tajfa. Pri toa se otkrieni 4 kvadratni metri od fresko`ivopis (od 16 v. Bugarskata vlast vo 1943 godina go demontirala i spakuvala vo sandaci ikonostasot so namera da go prenese vo Bugarija. Vo dvorot na crkvata e polo`en kameniot kov~eg na Goce Del~ev. Gospod mu vdahnuva du{a na Adam. Saloma koja igra na Irodovata Gozba. Blagove{tenie. Vleguvawe vo Erusalim i drugi. bidejki se zatskrieni so drvenata konstrukcija na galerijata. originalnost i lokalna boja vo makedonskata rezba. reporta`a "Sitna za oko. Adam i Eva vo rajot. a po 1945 godina e vraten i montiran ikonostasot vo crkvata. Legenda za hananskiot grozd. Pla~ot pred rajskite porti.)7 Denes tie se gledaat samo vo dolniot del. Gozba na carot Irod.verojatno izgorela vo golemiot po`ar od 1689 godina predizvikan od avstriskiot general Pikolomini. Tancot na Saloma. Ro`destvo. @rtva Avramova. 7 i 8 februari 1998 g. slugata na Avram {to go dr`i kowot nosi mija~ka nosija. so {amov~e v raka. i negovite sorabotnici. krupna po vrednost". 7 8 . kako {to e voobi~aeno vo na{ite narodni ora. Vovedenie. isto taka nosi vakva nosija. Prviot Grev. pretstavuvaj}i nekoi bibliski li~nosti vo narodni nosii od mija~kiot kraj. Isto takva obleka nosat i lu|eto {to rabotat na lozjeto vo kompozicijata Gospodovoto lozje. Na nekoi drugi kompozicii se izvajani svira~i so tapani i zurli. Sceni i kompozicii: vo pravoagolni poliwa skutevi pod prestolnite ikoni se pretsaveni slednite bibliski temi: Sozdavaweto na svetot. Sozdavaweto na sonceto i mese~inata. Begstvo vo Egipet. Ve~er. Ikonostasot e i vrvno dostigawe vo tvore{tvoto na Garkata. Vo religioznite sceni majstorite vnesuvaat elementi od narodniot `ivot i ambient. Ova me{awe na bibliski i narodni elementi vnesuva sve`ina. Dolgo vreme sandacite stoele vo trezorite na Narodnata Banka vo Skopje od kade kri{um se zemeni i zasolneti vo ku}ata na Papateodosi. Na primer. vo @rtva Avramova.

Umetni~ko Bogatstvo na Makedonija. Od Atoskite majstori na{ite majstori gi prevzele kako motiv akantusovite i lozovi lisja. smokvi. Silnoto vlijanie na italijanskata barokna umetnost. 9 9 . silno se ~uvstvuva kaj mija~kite rezbari koi bile narekuvani i teladuri. dinamika i barokna razigranost. ~ii majstori rabotele vo Grcija. ~ove~ki i pti~ji figuri so 8 Dimitar ]ornakov.8 So golemo majstorstvo i virtuoznost oreovoto drvo e izrezbareno vo dlabok reqef i isten~ena a`urna rezba. vo izvedenata plasti~nost na formite.Golemata umetni~ka vrednost se sogleduva vo ne`nosta na liniite. Zoe Li~enoska. Se smeta deka ova tvore{tvo e stilski srodno u{te od 17 v. i e varijanta na isto~no pravoslavnata umetnost ~ii majstori rabotat vo duhot na docnovizantiskata umetnost.rezbari na italijanski. Kaj Makarie tie se izdol`eni i bez ona dvi`ewe {to go sre}avame kaj Garkata. kalinki.9 Ona {to makedonskata rezba ja oddeluva od obi~en dekorativen zanaet i ja izdignuva na stepen na umetnost e vmetnuvaweto na `ivotinski. Skopje 1984. rozi i ptici.n. 27. a od italijanskite nau~ile da ja izrabotuvaat ~ove~kata figura posebno i vklopena vo kompozicii. Vlijanieto na Atos vo rezbata e najizrazeno po~nuvaj}i od 17 v. i koi glavno se zadovoluvale so izrabotka na floralni i motivi od faunata. italo-kritski rabotilnici. po~nuva da se ~uvstvuva i zapadno vlijanie preku italokritski zografi koe gi zafatilo ju`nite delovi na Balkanskiot poluostrov. Vo oblikuvaweto na figurite Garkata e nedosti`en. majstorstvoto vo izrabotkata na ~ove~kite figuri i vo nivnoto komponirawe. barokizirana vo duhot na t. Ova e karakteristi~no samo za prvite mija~ki rezbarski tajfi. Makedonskata rezba. Od 18 i 19 v. koja dava vpe~atok na prefineta filigranska izrabotka. " Makedonskata rezba od 18-19 vek"295. Skopje 1994. 2-ro izdanie. Floralnata ornamentika e raznovidna i realisti~na. Retki se drugi mija~ki rezbari koi se nafatile na komponirawe sceni.

Sv. {to se dol`i pred s# na verskiot propis za zabrana na slikarsko i vajarsko pretstavuvawe na bo`estvoto i drugite `ivi su{testva. Nikola. kade isto taka gi izrabotile svoite avtoportreti.) izvajani so mnogu smisla za nabquduvawe na nivnite oblici i dvi`ewa.golemina od 15-25 sm. \or|i vo Prizren). so edna mala doza na nesvesen primitivizam {to im dava osobena privle~nost.10 Hustref Redzich. potoa vo Lesnovo. Pri{tina. Islamska Umetnost. srni. Jovan Bigorski. figurite sigurno iscrtani i plasti~no ekspresivno izvajani. Arhitekturata vo site islamski zemji bila najrazviena umetni~ka granka. ovci i dr. Scenite se logi~no komponirani. kozi. Vladi~kiot tron i celivalno za ikoni e izraboteno vo 1867 godina Istite majstori rezbari ostavile vredni dela vo u{te nekolku makedonski manastiri i gradbi nadvor od zemjata (Sv. edicija Umetnost na tlu Jugoslavije. zaednicko izdanie. Vladarskiot dvor. Sv. 39 10 10 . (eleni. 1982. a mnogu pove}e institucijata vakuf pretstavuvale glavni nositeli na arhitektonskite aktivnosti.

ovde toa ne e slu~aj. {to sporedeno i so istovremenite gradbi vo Carigrad pretstavuva golem konstruktiven uspeh. Vo sklop na kompleksot na xamijata imalo pove}e objekti. Ovoj stil ozna~uva jasno izrazena tendencija za golemi prostori vo koi blago po~nuva da se naglasuva tendencijata za tektonsko ras~lanuvawe. Pri toa ukrasot e {rt i podreden na dejstvoto na samiot prostor. Nad vlezot vo xamijata e za~uvan natpisot vo proza na arapski jazik koj zboruva za vremeto na izgradbata. Iako vo ovoj stil preovladuva longitudinalen molitven prostor. so harmoni~ni proporcii na formite i e izraz na ranocarigradskiot stil. Umrel vo 1519 godina i e pogreban vo turbeto izgradeno pokraj severniot zid na xamijata. za~uvani samo vo urnatini. kako medresa i imaret. Nejzin legator e Mustafa Pa{a. Toj zavzemal visoka pozicija vo Osmanliskata dr`ava vo vremeto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i Selim I (1512-1520). kako {to e ozna~eno na natpisot na turbeto. zapovednik na Skopje i vezir na Selim I. Kvadratniot molitven prostor preku pandantifi preminuva vo dvanaestostran tambur.11 @ivopisniot izgled na 11 vrz postar Ibid. za koi se pretpostavuva deka se nao|ale pokraj ju`nata i zapadnata strana od dvorot na xamijata. kako na primer vo [arenata xamija vo Tetovo i Gazi Isa Begovata xamija vo Skopje. Monumentalnata kupola postavena vrz nego ima dijametar od 16. 76. koi denes ne postojat. Se nao|a na mesto koe dominira so okolinata.MUSTAFA PA[INATA XAMIJA Najubavata i najimpozantna skopska xamija Mustafa Pa{inata Xamija podignata e vo 1492 godina vo blizina na tvrdinata Kale. 11 . 30 m. Vo 1933 godina {edrvan e izgraden postoe~kiot. Arhitekturata na Mustafa Pa{inata Xamija e ednostavna i skladna.

12 . Portalot na xamijata pretstavuva bogato profilirana mermerna pravoagolna ramka koja postepeno se vovlekuva navnatre. Okolu ovaa galerija e postavena bogato perforirana kamena ograda. ukraseni so rastitelni motivi nalik na slikanata zidna dekoracija vo vnatre{nosta.. od koi sredniot se nao|a tokmu nasproti glavniot vlez. Dvata sredni stolba od tremot vo delot nad bazite imaat dekorativni metalni obra~i. koe pretstavuva vertikalen akcent na celiot objekt. kako i tamburot se izvedeni so naizmeni~ni redovi na kamen i cigla. 80 m. Vo sklop na minareto se izraboteni 138 spiralno postaveni skali. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. Vo gornata polovina e izraboten nadvore{en ostar lak so tipi~en troen prevoj. Vkupnata visina na portalot e 10 m. 10 m. Kapitelite na stolbovite se so stalaktitni ukrasi karakteristi~ni za klasi~niot period od razvojot na osmanliskata arhitektura. Od desnata strana na xamijata e postaveno vitko i inzvonredno proporcionalno minare visoko 47 m. Levo i desno od dovratnicite na vlezot vo ramkite na krajnoto vdlabnuvawe na ramkata na portalot se izraboteni po eden poligonalen polu-stolb.. Vo negoviot goren del se nao|a izdadeno {erefe pod koe se ni`e dekoracija so stalaktitni ukrasi.) e podignat otvoren trem so tri ostri laka. Vkupnata visina do temeto na kupolata iznesuva 26. Tremot izraboten vo celost od mermer e zasvoden so tri mali kupoli postaveni na niski tamburi noseni od 4 stolba. a vo dolnata polovina nad vratite mal polukru`en lak.xamijata e postignat so toa {to yidovite. Pred centralniot del na xamijata po celata {irina (18. Otvoreniot trem nasproti zatvorenata glavna arhitektonska masa pretstavuva efekten kontrapunkt. a na vrvot e izrabotena dekoracija od formi koi potsetuvaat na polu-snegulki. Vo prostorot me|u dvata laka e postaven spomenatiot natpis koj zboruva za vremeto na podignuvawe na xamijata.

postavena na {est stolb~iwa. nasproti vlezot se nao|a mihrabot. Konstrukcijata na dene{niot mahvil e drvena. Nivniot dene{en izgled vo golema mera go izgubil prvobitniot efekt zaradi naknadni prema~kuvawa so masna boja. izvedena prete`no za vreme na popravkata vo 1933 godina Slednata golema popravka e izvr{ena vo 1968 godina zaradi o{tetuvawata nastanati pri zemjotresot vo 1963 godina Pri toa. Vo pravoagolnite poliwa na gorniot kraj se izdlabeni zapisi od kuranot. odnosno mali poligonalni formi. vo najgolema mera zastapena na pandantifite e od ponovo vreme. Vnatre{nosta na xamijata e osvetlena od pove}e la~ni prozori so tranzeni. Slikanata dekoracija. na severo-isto~niot i jugoisto~niot pandantif e otkriena postarata slikana dekoracija koja ima razli~na ornamentika i kolorit od postoe~kata. Ne e poznato kako izgledal prvobitniot mahvil. ~ija ni{a e smestena vo profilirana pravoagolna ramka od mermer. Dolnata polovina od levata i desnata strana na ni{ata zavr{uva kako i portalot so po eden tenok polu-stolb. Vo vnatre{nosta na xamijata. pa edna re~enica napi{ana dva pati vo dvete poliwa mo`e da se ~ita 4 pati vo razni pravci. a nad nea levo i desno se izraboteni dve dekorativni rozeti. Vo enterierot na xamijata e zastapena pred se floralna ornamentika. Vo gorniot del vdlabnatinata na ni{ata zavr{uva so stalaktitni ukrasi. i za koja se smeta deka e prvobitnata od vremeto na 13 . koja na vrvot zavr{uva so venec od ornamenti vo vid na 4 laka dekorirani so listovi. Minberot e istotaka izraboten od mermer i e postaven na voobi~aenata strana desno od mihrabot. Gelenderot i plo~ite {to ja formiraat ogradata na gornata platforma.Drvenite porti bile izraboteni vo posebna reqefna tehnika nare~ena kündekâri. {to doveduva mnogu svetlina i ventilacija. ~ij dolen i goren zavr{etok li~i na peso~en ~asovnik. kako i po edna plo~a pod platformata se ukraseni so ednostaven geometriski reqef od isprepleteni krugovi.

Zasega ova e edinstven orientalen spomenik vo koj e primeneta ovaa tehnika. Turbeto na Mustafa Pa{a se nao|a pokraj jugoisto~nata strana na xamijata.n. Po sredinata na dvete podolgi strani te~e natpis na persiski jazik. Vo eden period slu`ela i kako voen magacin. a nad ovaa zona se triagolni zapci. istotaka dekoriran so rastitelna ornamentika. Od nadvore{nata strana e oblo`eno so mermer. Tehnikata vo koja e izrabotena dekoracijata e t. 14 . Vo vnatre{nosta e negoviot sarkofag. vo blizina na turbeto na tatko $. postavena vrz nizok osumstran tambur. edna od ~etirite }erki na Mustafa Pa{a. ^etirite strani na sarkofagot se dekorirani so mnogu plitko izraboten reqef so floralna ornamentika. Ubavo izraboteniot sarkofag koj go odbele`uba grobot na Umi. koja se sostoi od reqefno izraboteni i potoa naslikani ornamenti. vo vtoriot od palmeti-drvca i tretiot cvet so dva dolgnavesti lista. vramen vo pravoagolna ramka. Sekoja strana ima otvor (prozor) koj zavr{uva so tipi~en ostar lak. sostaveni vo prviot red od sinxir ispolnet so ornamenti.gradeweto na objektot. Samite rastitelni motivi se predadeni vo stilot rumi. malakâri. istotaka ukraseni so cvetna dekoracija. Ormanetite so~inuvaat arabeska na isprepleteni i stilizirani gran~iwa. Toa e {estostrano i pripa|a na tipot na zatvoreni turbiwa so kupola. Nad vlezot se nao|ala plo~a so natpis. Xamijata opustela po 1912 godina. Nad pandantifite po rabot na tamburot se izraboteni tri friza vo malakari tehnika. Bila o{tetena i vo nea ne se slu`ela slu`ba. se nao|a vo dvorot na xamijata.

spored koja pretpostavka go dobil i epitetot Du{anov Most. So vekovi Kameniot Most ja ovozmo`uval komunikacionata vrska na najprometnoto mesto vo Skopje. Nedostigaat konkretni istoriski izvori za to~noto vreme na gradeweto. no i pokraj toa se sre}avaat kontradiktorni mislewa za datiraweto koe ne se baziraat na nau~no sogleduvawe ili istra`uvawe. kako {to nekoi srednovekovni zidini se imenuvaat so Markovi Kuli (na pr.KAMENIOT MOST Vo centarot na Skopje rekata Vardar ja premostuva star most nare~en Kamen Most. Kameniot Most gi ima site elementi na osmanlisko-turski most. Se sre}ava duri i ideja deka mostot e izgraden od Krali Marko. Kumbaraxi. Pri arheolo{kite ispituvawa prevzemeni od Zavodot za Za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje vo 1972-3 godina ne se pronajdeni dokazi ili indicii za postoewe na postara gradba na ova mesto. 15 . Toj e eden od najva`nite urbanisti~ki motivi na Skopje koj so svojata imponzatnost i ubavina stana i eden od simbolite na gradot. denes plo{tadot Makedonija i Starata ^ar{ija. odnosno od epohata na Justinijan Veliki. Spored L. Od 1971 godina so izgradbata na sosedniot most Goce Del~ev. . Izgraden e so inzvonredna grade`na tehnika. Za Lidija Kumbaraxi e neprifatlivo deka najstarata faza e od Rimski period. stilskite osobenosti i karakteristi~nite dekorativni elementi uka`uvaat deka se raboti za periodot na golemoto osmanlisko graditelstvo od 15-16 v. so o~igledni arhitektonski i dekorativni elementi {to se karakteristi~ni za turskoto graditelstvo. tuku samo mislewe. vo Prilep). pa i pokraj pove}eto nepogodi vo oblik na zemjotresi i poplavi koi go zafa}ale gradot. a nitu od periodot na srpsko vladeewe. se odr`al do den denes. na~inot na gradewe. koga i Skopje do`ivuva najgolema urbanizacija. Kameniot Most e rastovaren od masoven soobra}aj i stana isklu~ivo pe{a~ki most.

po zemjotresot od 518 godina poteknuvaat semite i sintagmatsklite celini na dvata krajbre`ni stolba. Zna~i pribli`na data bi bila sredinata na 15 v. 13 16 . Kulturno Nasledstvo.80 m.12 Vasil Iqov smeta deka mostot e rekonstruiran od 1444-1446 godina.terminus post quem non se do 1469 godina. mostot go izgradil sultanot Murat Vtori. mnogu se gri`ela za ispravnosta na mostot i zave{tala mnogu golem imot za negovo odr`uvawe.700. li~nost so najvisoko blagorodni~ko poteklo. koja vo 15 v. Spored dokumenti doznavame deka Huma [ah Sultan.Mostot za prv pat se spomenuva vo izvori vo 1469 godina vo dokument {to e vakafname na zadu`bini na Isa . kakov {to e primenet na "Kiklopskiot zid" od Kaleto (koe Ivan Mikul~i} go datira vo 11 v. 32 m. ktitorka na mnogu objekti vo gradot. dlabo~ina vo kosa polo`ba.). od najstarata faza. pronajden na okolu 4 m. izvedeni so obloga od grubo obraboteni blokovi od travertin spojuvani so varov malter vo opus quadratum. 1986.Bogoevi}. Patepisecot Evlija ^elebija spomnuva deka mostot go izgradil sultanot Mehmed Osvojuva~. Spored Iqov.. Osmanliski Spomenici. 12 Kumbaraxi. na ovaa faza i pripa|a i del od originalniot temel na stolbot broj 12. "Kameniot Most vo Skopje vo svetlinata na najnovite prou~uvawa". vo vremeto koga sultanot Murat II se povlekol od prestolot vo korist na svojot sin Mehmed Osvojuva~ot. odnosno od periodot na 6 v. 206. a vo odnos na fasadnite platna na rampite se izdadeni za 0. a spored plo~a koja bila postavena vo 1909 godina vo ni{ata na mostot po pro{iruvaweto na istiot. `iveela i po~inala vo Skopje (pogrebana e vo blizina na mostot).terminus ante quem non. Temelite na ovie stolbovi izraboteni od siten re~en kamen i delumno travertinski blokovi so varov malter se visoki od 0.beg vo Skopje. mo`no e da bila i graditel na mostot. zaradi {to i nastanala kontradiktornosta vo izvorite za graditelot na mostot. zna~i mo`e da bil graden vo periodot od osvojuvaweto na gradot od Turcite vo 1392 .13 Spored Iqov. Vasil Iqov. Kumbaraxi. So ova mislewe se slo`uva i L. 123-147.

48 m. Do 1971 godina od jugo-zapadnata strana bil celosno zasipan samo eden svod (lak). Upotrebeni se masivni pravoagolni temeli. stolbovi i klunovi. 14 Blago na putevima Jugoslavije. so {to se sozdava visinska linija koja na sredinata se prekr{uva.iskoristen naknadno kako temel vo edna od podocne`nite fazi. Od 1896 godina 1897 godina pa se do denes mostot ima samo 11 laka. kako za{tita na minuva~ite bila postavena ograda izrabotena od vertikalno postaveni kameni plo~i. Prose~nata {irina me|u ~elnite zidovi na stolbovite e 6. so postojano zgolemuvawe na rasponot na arkite kon sredinata na objektot od 4. Na stolbovite od dvete strani vo visina od temelite pa skoro do sredinata se nao|aat kako kontrafori izdadeni napred delovi od kamen. Vo 1905 godina mostot e pro{iren taka {to na `elezni traverzi (nosa~i) se izgradeni pe{a~ki pateki. Standardnite arhitektonskite elementi od koi e komponiran mostot bile prisposobeni na terenot. 17 . Zna~i. Najgolemata visina na mostot po~nuvaj}i od gornata povr{ina na temelite zavr{no so portalot iznesuva 11. taka {to mostot ja dobil svojata specifi~na fizionomija. vtemeleni vo koritoto na rekata. koi vo horizontalniot presek formiraat triagolnici ili poliagolnici. 563. Od ovoj period se i masivnite pravoagolni temeli vo potegot od 1-8 stolb. ^elnite zidovi od mostot vo visina na kolovozot zavr{uvaat so profiliran kamenen venec. 8 (centralniot so ni{ata). Najmonumentalen e sredi{niot 8-mi stolb.n.14 Osnovnata koncepcija e sli~na so pove}eto osmanliski kameni mostovi gradeni na pove}e laci. 7 jugozapadno (desno) i 4 severoisto~no (levo) od stolbot br. Ritamot na lacite od kraevite raste kon sredinata so goleminata na rasponite i po visina. Konstrukcijata na mostot le`ela na 13 stolba vo rekata i na dva bre`ni zida. t. 30 m. Kameniot Most spa|a vo grupa na kameni mostovi so pove}e laci (13) {to se potpiraat na stolbovi. a od severo-isto~nata strana i den denes se poluzasipani samo 2 svoda (laka). 05 do 13. nad koj. 75 m.

Tie imaat po dva otvori-pu{karnici.16 15 16 Kumbaraxi. ~esto zastapeni na pove}e mostovi od 17-18 v. od dvete strani na mostot bile izgradeni ni{a za postavuvawe na natpisi vo forma na mihrab koj se nadvi{uva nad stolbot i nivoto na kolovozot. Osmanliski Spomenici. 28. motiv {to ~esto se sre}ava na golem broj islamski objekti vo gradot. Na mamuzata od ~etvrtiot stolb od sprotivvodnata strana (klun br. Ibid.. koi slu`ele da go {titat mostot od urivawe. kako i drugi `ivotni. star dekorativen motiv poznat u{te od egipetskata umetnost. 6 od nizvodnata strana se nao|a proekcija na ptica vo let. In situ se nao|aat samo 8 kameni konzoli (ednata od niv e o{tetena pri pro{iruvaweto na mostot). Vo vnatre{nosta na centralniot stolb postojat dve mali prostorii. Nad nego. 5 spored V. petiot i ~etvrtiot lak od sprotivvodnata strana i drugi dekorativni elementi vo forma na disk. Iqov) e pretstavena reqefna rozeta. 18 . pe~ati i t..n.mamuzi na mostot. oddeleni po dol`ina so pregraden zid. Spored ^ulpan. 15 Na ~elniot zid na stolbot br. fusnota br. karakteristi~ni za osmanliskata dekorativna plastika. a na {estiot lak od nizvodnata strana i {estiot.Bogoevi}. Nekoi od niv imaat forma na basamaci (skali) i za niv se smeta deka go opredeluvale nivoto na vodata pri nadojduvaweto i povlekuvaweto. Sredi{niot stolb na mostot e osobeno interesen so plasti~nata razrabotenost i zavr{nite detali. Ni{ata e postavena od nizvodnata strana na mostot pod koja se nao|a bogata dekoracija od stalaktitni ukrasi. karakteristi~ni za osmanliskata umetnost vo 15 i 16 v. a drugata od sprotivnata strana. a pokraj toa i kako zasolni{tite na minuva~ite vo slu~aj na opasnost. kako i balkon kade umornite minuva~i mo`ele da sednat i da se odmorat. no i java~ na kow. Balkonot bil postaven nasproti ni{ata i denes ne postoi. ednata od nizvodnata strana. ovie prostorii slu`ele za za{tita na mostot i na slu`benite lica koi go ~uvale. otkrieni pri arheolo{kite istra`uvawa vo 1972/3 godina . 208..

1734 i 1817/18. Vo tek se konzervatorsko-restavratorski intervencii na mostot koi me|udrugoto predviduvaat i vra}awe na avtenti~nata kamena ograda na mostot. poto~no vo 1579 godina . Nekoi od popravkite se izvr{eni za vreme na velikiot sultanov glaven graditel Hoxa Siann (1489-1588).Vo tekot na svoeto postoewe mostot bil o{tetuvan od prirodni nepogodi i drugi faktori. 17 Po zemjotresot vo 1963 godina se urnala ni{ata so plo~ata so natpis od 1909 godina. 131. 17 Iqov. Od dokumenti i zapisi poznati ni se nekolku popravki -vo 2/2 na 16 . i 1890 godina. No. {to vo golema mera vlijaelo na promenata na negoviot izgled. "Kameniot Most". fusnota 26. 19 . zaradi svojata va`nost postojano bil odr`uvan i popravan.

Du}anxik xamijata. odnosno na Alah. estetika. Tajnata na najpoznatiot an. no i cvrstina. Ima pravoagolen oblik. Anot bil del od golemiot vakaf na ovoj legator koj imal svoi zadu`bini vo pove}e mesta na Rumelija. Nova Makedonija. podignata od kazanxiite-baakrxii. od koj e ostanat samo eden del. anot bil zave{tan za xamijata podignata od nego. Muezin.18 Anot pleni so svoite proporcii. Vo nego 18 Danilo Kocevski. odnosno sopstvenik na golemite rudnici vo Makedonija i na Kosovo. prizemje i sprat. Abdul Gani pak vo prevod zna~i rob na najbogatiot. Al Madini. a zaedno so ostanatiot negov imot vo Skopje. Kur{umli An e izgraden kako kompleks vo koj spa|ale i Kazanxilar . koj bil sin na poznatiot turski nau~nik Abdul Gani (1550 godina ). so vnatre{en dvor. Ne e poznata to~nata godina koga anot e podignat. Vo po~etok slu`el kako karavan saraj. Vtoriot del od imeto. Lidija Kumbaraxi naveduva deka negovoto ime e Muslihudin Abdul Gani poznat kako Muezin -oxa Al-Ma 'dini. Toa e edna od retkite gradbi vo Skopje koja celosno odoleala na golemiot po`ar predizvikan od Pikolomini vo 1689 godina. no vo dokumentot -vakafnameto na Muezin oxa koe e legalizirano vo 1549/50 godina anot se spomnuva kako ve}e izgraden. a se naveduva deka bil vo slu`ba kaj sultanot Selim Vtori. Spored odredeni izvori e graden so sredstva na nekoj Mula Musledin Hoxa. funkcionalnost. 20 .KUR[UMLI AN Kur{umli An se nao|a vo starata skopska ~ar{ija i spa|a vo najimpozatnite objekti na starata islamska profana arhitektura. Imeto na legatorot. upatuva deka bil muezin i profesor vo nekoja carska xamija vo istambul. koja e urnata i [en|ul \ur~iler amam. uka`uva deka bil rudar. Zna~i. poznata kako Du}anxik xamija. monumentalnost.

a drugiot go so~inuvala {talata i pomo{nite prostorii (za slugite i t. Vo desnoto krilo na portata e vklopena edna pomala vrata (yavru kapi) niz koja mo`e da vleze ili izleze samo eden ~ovek. Prostoriite nameneti za odsednuvawe na gostite vo anot se izgradeni vo niza okolu celiot objekt i toa 28 vo prizemjeto i 32 na katot. zaradi olovniot pokriv so koj bil pokrien. bidej}i ovozmo`uvala kontrolirano vleguvawe vo vnatre{nosta na objektot. kako i od dvorot na glavniot del.) Glavniot vlez se nao|a od stranata na ~ar{ijata. Sekoja prostorija imala svoj kamin. Nad glavniot vlez se nao|ala prostorija nameneta za anxijata. pa ne mo`e da se dolovi originalniot izgled. odnosno tapison na podot. Anot. kako i mali ni{i vo zidovite za ostavawe na gazija. Ovaa vrata se upotrebuvala osobeno koga anot }e se zatvorel nave~er. a Kazanxilar xamijata kako xamija na Bakrxiite. Postoela i edna tajna soba so vnatre{ni skali koi izleguvale nadvor od objektot. a vo {talata i pomo{nite prostorii mo`elo da se pristapi od isto~nata strana na anot.maaloto vo koe e izgraden objektot se nareluva Tanri Vermi{. Edniot imal namena za smestuvawe na trgovcite-patnici i nivnata stoka. vnatre{nosta na ovaa soba e modernizirana za da slu`i kako kancelarija i nalepena so nutifeder po zidovite. Niz golemata porta se vleguva vo anskiot dvor. pomali predmeti. Glavniot arhitektonski del na anot ima skoro pravilna kvadratna osnova so prizemje i kat. Svodnata konstrukcija na tremovite se potpira na masivni stolbci koi se superponirani i kako i kaj ostanatiot del od anot e sostavena od ednostavni ~etiridelni krstesti svodovi. od kade anot 21 . za `al. Denes. koi na pravite agli na spratot preminuvaat donekade vo izdol`eni polucilindri~ni svodovi. kako i drugite nemu srodni objekti ima dva dela. Vo vnatre{nosta e vklopen kvadraten dvor opkru`en so 4 trema na arkadi koi se otvaraat na dvata sprata.n. koj odovde imal uvid nad posetitelite na anot. bokali i sl. Svoeto sega{no ime anot koj bil imenuvan kako an na Muezin oxa go dobil vo 19 v.

{adrvan so ubavo izrabotena kamena ~a{a.. kako na primer vo 2/2 na 19 v. Otkako prestanal da se upotrebuva kako an. Interesno e deka Evlija ^elebija ne go spomnuva ovoj an. koga bil pretvoren vo vilaetski zatvor.mo`el nezabele`ano da se napu{ti pri opasnost vo pravec kon parkingot na dene{niot Muzej. koj prestojuval vo Skopje vo 185 godina naveduva deka na zidovite na anot mo`ele da se vidat ispi{ani so crveni bukvi imiwata na mnogubrojni trgovci od Dubrovnik. Kur{umli An odigral va`na uloga vo razvojot na trgovskiot `ivot vo Skopje. zatoa {to portite nave~er se zatvarale so golemi sinxiri. po Prvata Svetska Vojna slu`el kako magacin za oru`je. Vodata vo nea. se izdlabeni po nekolku {iroki otvori na vnatre{nata strana. objektot dobival razli~ni nameni. Izgradbata na vakov objekt vo ovoj del na gradot jasno zboruva za intenzivnoto {irewe na Skopskata ~ar{ija vo 16 vek. kako i na severnata strana. Vkupnata povr{ina na anot iznesuva 2800 kvadratni metri. koi sekako slu`ele za sedewe vrz poslani kilimi. Angliskiot arheolog Artur Evans. a edno vreme vo nego bile smesteni i }ur~iite. desno pokraj vlezot za ekonomskiot del na anot. Prvobitniot oloven pokriv na anot bil simnat vo tekot na Prvata Svetska Vojna i upotreben za voeni celi. kako i za {adrvanot na Du}anxik xamijata se doveduvala preku vodovodot {to go izgradil istiot Muezin oxa. preku koj minuvale mnogu karvani. Imeto go dobil spored turskiot zbor kur{um {to zna~i olovo od koj bil izraboten pokrivot. a potoa anot bil prepokrien so keramidi. a od 1924 godina stanal 22 . koga nivniot an nastradal vo po`ar. Na katot se pristapuva preku strmni ednokraki kameni skali od ju`nata strana levo i desno od vlezniot koridor. Nekade se spomnuva i kako Sinxirli an. Vo dvorot se nao|a fontana. namesto ograda. Vo po~etokot na 20 vek povtorno slu`el kako an. Na izdignatite povr{ini so koi zavr{uva podot na tremovite kon nadvore{nata strana.

Denes Kur{umli An slu`i povremeno i kako scena -koncerten podium na manifestaciite Skopsko kulturno leto i Mlad Otvoren Teatar. 23 . Vo 1955 godina vo nego e otvoren lapidarium na Arheolo{kiot Muzej na Makedonija. slu`i kako depo na kameni spomenici od antikata do islamskiot period. a od 1976 godina. Pred i po Vtorata Svetska Vojna. koga vo blizinata e podignata zgradata na Muzei na Makedonija.lapidarium na Muzejot na Ju`na Srbija. kako i po zemjotresot od 1963 godina. vrz Anot se prevzemeni pomali konzervatorsko-restavratorski intervencii.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful