Prof. d-r Zoran Sulejmanov Redoven profesor na Univerzitetot "Sv.

Kiril i Metodij" - Skopje KRIVI^NO PRAVO - OP[T DEL

ZORAN SULEJMANOV

KRIVI^NO PRAVO
OP[T DEL

Skopje, 2005

RECENZENT

Prof. d-r Jovan Proevski

CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 343. 2 (075.8) 343. 2 (497.17) (075.8) SULEJMANOV, Zoran Krivi~no pravo/ Zoran Sulejmanov. - Skopje: Grafohartija, 2001. - 770 str. ; 24 sm a) Krivi~no pravo - U~ebnici b) Krivi~no pravo - Makedonija - U~ebnici ISBN

PREDGOVOR Samo nekolku godini po prvoto izdanie na u~ebnikot Krivi~no pravo, op{t del (2001) se sozdade potreba od negovo novo izdanie. Iscrpenosta na prethodnoto izdanie i promenite {to vo krivi~noto zakonodavstvo se slu~ija so novelata na KZ od 2004 se edinstvenite motivi koi me navedoa na ovoj ~ekor so koj, se nadevam, povtorno }e go predizvikam interesot vo nau~nata i stru~nata javnost za ovaa prolematika. Pritoa, i ovoj pat se obidov izlo`enata materija da ja prika`am na na~in koj e vo funckija na {to poednostavno sovladuvawe na osnovnite poimi i instituti na krivi~noto pravo. Toa osobeno ottamu {to vo prv red se raboti za u~ebnik {to im e namenet na studentite koi za prv pat se sre}avaat so ovaa materija. Pri takvata opredelba, moite poinakvi viduvawa na teorijata i praktikata, kako i kriti~kite zabele{ki na opredeleni krivi~nopravni instituti se svedeni na najnu`nata mera i toa samo tamu kade {to so ogled na nivnoto zna~ewe ne be{e mo`no da se prenebregne problematiziraweto na nivnata sodr`ina.

Skopje, juli, 2006

Avtorot

SODR@INA

_________________________________________________________________ I DEL UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO

GlavaI POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PRAVO

I. POIM NA KRIVI^NOTO PRAVO .................................................... 19 II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 20 III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KRIVI^NOTO PRAVO .......................................................................... 23 IV. METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 27
G l a v a II KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO

I. ODNOS NA KRIVI^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI DISCIPLINI ......................................................................................... 31 1. Odnos so krivi~noto procesno pravo (krivi~nata postapka) ..... 31 2. Odnos so krivi~noto izvr{no pravo - penologijata ...................... 32 3. Odnos so prekr{o~noto pravo............................................................. 33 II. ME\UNARODNO KRIVI^NO PRAVO ............................................ 34 1. Poim na me|unarodnoto krivi~no pravo .......................................... 34 2. Razvoj na me|unarodnoto krivi~no pravo ......................................... 35 3. Me|unarodni krivi~ni dela................................................................. 36 4. Na~ela na me|unarodnoto krivi~no pravo ....................................... 36 5. Me|unarodni konvencii ........................................................................ 37
G l a v a III ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KRIVI^NOTO PRAVO

I. PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA ..................................... 41 II. PERIOD NA STARIOT VEK ............................................................... 42 III. PERIOD NA SREDNIOT VEK ........................................................... 43 IV. PERIOD NA NOVIOT VEK ............................................................... 45 1. Razvoj na krivi~noto zakonodavstvo .................................................. 45 2. Krivi~nopravni {koli......................................................................... 46 2.1. Klasi~na {kola ............................................................................ 46 2.2. Antropolo{ka {kola ................................................................. 48 2.3.. Pozitivisti~ka {kola .............................................................. 49 2.4. Sociolo{ka {kola ...................................................................... 51 2.5. Neoklasi~na {kola ..................................................................... 52 2.6. [kolata na novata op{testvena odbrana ............................... 53

V. KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO NA MAKEDONIJA ......... 57 II DEL KRIVI^EN ZAKONIK

GlavaI OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

I. NA^ELO NA ZAKONITOSTA ............................................................ 61 II. POIM I STRUKTURA NA KRIVI^EN ZAKONIK ................... 65 III. IZVORI NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO ..................... 68
G l a v a II TOLKUVAWE I. POIM NA TOLKUVAWETO ................................................................. 71 II. VIDOVI TOLKUVAWE ......................................................................... 71

1. Tolkuvawe spored subjektot................................................................. 71 2. Tolkuvawe spored obemot ..................................................................... 72 3. Na~in na tolkuvawe ............................................................................... 73 4. Analogija .................................................................................................. 75 5. Praviloto in dubio pro mitius ............................................................... 76
G l a v a III VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK

I. VREMENSKO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK ........... 77 II. PROSTORNO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK .......... 80 III. EKSTRADICIJA .................................................................................... 89 1. Poim i vidovi na ekstradicija............................................................ 89 2. Pravna priroda i izvori na ekstradicijata .................................... 92 3. Na~ela na ekstradicijata ..................................................................... 94 4. Pravni pretostavki za ostvaruvawe na ekstradicija .................... 98 III DEL KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST
GlavaI KRIVI^NO DELO

I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO ........................ 109 1. Poim na krivi~noto delo ................................................................... 109 2. Elementi na krivi~noto delo (Op{t poim na krivi~noto delo) ............................................................................... 110 3. Zakonsko bitie na krivi~noto delo (Poim na posebno krivi~no delo) ................................................................................... 115 8

4. Uslovi na inkriminacija.................................................................... 116 5. Objekt na krivi~noto delo ................................................................. 117 6. Subjekt na krivi~noto delo ............................................................... 118 7. Podelba na krivi~nite dela .............................................................. 120 II. POVEDENIE NA ^OVEKOT ............................................................. 122 1. Dejstvie ................................................................................................... 122 2. Dejstvie na izvr{uvawe ...................................................................... 127 3. Nestoruvawe (propu{tawe) ............................................................... 129 4. Posledica ............................................................................................... 135 5. Pri~inost............................................................................................... 138 III. PROTIVPRAVNOST (DEJSTVIETO KAKO PROTIVNOST NA ZAKONSKA NORMA) .................................... 144 1. Poim i zna~ewe na protivpravnosta ............................................... 145 2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta .................................. 149 2.1. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od Op{tiot del na krivi~niot zakonik ...................................... 150 a) Delo od malo zna~ewe ................................................................ 151 b) Nu`na odbrana (sudir na pravo i nepravo) .......................... 153 v) Krajna nu`da (sudir na dve prava) .......................................... 161 2.2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od Posebniot del na krivi~niot zakonik ................................... 164 a) Prekinuvawe na bremenosta .................................................... 164 b) U~estvo vo tepa~ka ..................................................................... 165 v) Neovlasteno otkrivawe tajna .................................................. 165 g) Navredlivo izrazuvawe za drug ............................................... 165 d) Naredba na pretpostaveniot .................................................... 165 2.3. Osnovi zqa isklu~uvawe na protivpravnosta nadvor od krivi~niot zakonik ..................................................................... 166 a) Dela izvr{eni vo slu`bena funkcija ................................... 167 b) Dozvolen rizik ............................................................................ 167 v) Akti izvr{eni vrz osnova na pravoto na vospituvawe ..... 167 g) Soglasnost na o{teteniot ........................................................ 168 d) Rabotewe vo inetres na o{teteniot i pretpostavena soglasnost.................................................................................. 171 IV. STADIUMI NA IZVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO DELO (ITER CRIMINIS) ........................................... 171 1. Donesuvawe odluka za izvr{uvawe na krivi~no delo .................. 172 2. Podgotvitelni dejstvija ..................................................................... 172 3. Obid za krivi~no delo......................................................................... 177 4. Nepodoben obid ..................................................................................... 181 5. Dobrovolno ottka`uvawe ................................................................... 183 V. EDINSTVO NA KRIVI^NITE DELA OD STOJALI[TE NA KAZNIVOSTA .................................................. 188 1. Stek na krivi~ni dela ......................................................................... 188 2. Prividen stek ........................................................................................ 189 9

2.1. Slu~aite na prividen stek koi proizleguvaat od me|usebniot odnos na oddelni apstraktni ............ i konkretno ostvareni zakonski bitija na krivi~nite dela ..................... 191 2.2. Slu~ai na prividen stek koi se odnesuvaat na vklu~uvawe na edno krivi~no delo vo drugo isklu~ivo vrz osnova na konkrtnata ocenka na nastanite (Inkluzija na krivi~ni dela) .............................................................................. 194 2.3. Slu~aite na zakonsko ili pravno edinstvo na pove}e krivi~ni dela ................................................................................ 195
G l a v a II KRIVI^NA ODGOVORNOST

I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST ... 205 1. Poim na krivi~nata odgovornost ..................................................... 205 2. Elementi na krivi~nata odgovornost ............................................. 205 II. PRESMETLIVOST ................................................................................ 207 1. Poim na presmetlivost i nepresmetlivost ................................... 207 2. Osnov na presmetlivosta .................................................................... 208 3. Elementi na nepresmetlivosta ......................................................... 210 3.1. Metodi za utvrduvawe na nepresmetlivosta ........................ 210 3.2. Utvrduvawe na nepresmetlivosta spored KZ....................... 211 3.3. Poim i kalsifikacija na du{evnite rastrojstva .............. 213 a) Trajna du{evna bolest ............................................................... 213 b) Privremeno du{evno zaboluvawe ........................................... 221 v) Privremena du{evna rastroenost .......................................... 223 g) Zaostanat du{even razvoj .......................................................... 226 d) Drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki ................................... 230 3.4. Nesposobnost za rasuduvawe i odlu~uvawe .......................... 230 4. Namalena presmetlivost .................................................................... 232 5. Actiones liberae in cusa .......................................................................... 239 III. VINOST................................................................................................... 242 1. Poim i teorii za vinata ..................................................................... 243 2. Oblici na vinata .................................................................................. 248 2.1. Umisla (Dolus) ............................................................................. 249 a) Direktna umisla (Dolus directus) .............................................. 253 b) Eventualna umisla (Dolus eventualis) ....................................... 255 v) Posebni oblici na umisla ........................................................ 257 2.2. Nebre`nost (Culpa) .................................................................... 259 a) Svesna nebre`nost (Luxuria)..................................................... 262 b) Nesvesna nebre`nost (Negligentia) .......................................... 264 3. Svest za protivpravnosta ................................................................... 266 IV. Zabluda (error) .......................................................................................... 268 1. Poim i vidovi na zabluda ................................................................... 268 2. Stvarna zabluda .................................................................................... 269 10

2.1. Zabluda za bitieto na deloto .................................................. 269 2.2. Zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta ........................................................................... 272 2.3. Krivi~nopravno dejstvo na stvarnata zabluda .................... 273 3. Pravna zabluda ..................................................................................... 274 3.1. Zabluda za zabranetosta na deloto ......................................... 274 3.2. Zabluda za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ........................................................................... 277 V. POSEBNI SLU^AI NA KRIVI^NA ODGOVORNOST ......... 278 1. Odgovornost za pote{ka posledica ................................................. 278 2. Odgovornost za krivi~ni dela storeni preku sredstvata za informirawe...................................................................................... 282
G l a v a III U^ESTVO NA POVE]E LICA VO IZVR[UVAWETO NA KRIVI^NO DELO

I. POIM I OBLICI.................................................................................. 285 II. IZVR[ITELSTVO I SOIZVR[ITELSTVO ............................. 286 1. Izvr{itelstvo ...................................................................................... 286 2. Soizvr{itelstvo .................................................................................. 290 III. SOU^ESNI[TVO ............................................................................... 305 1. Poim i pravna priroda........................................................................ 305 2. Pottiknuvawe ........................................................................................ 308 3. Pomagawe ................................................................................................ 313 IV DEL KRIVI^NI SANKCII
GlavaI SISTEM NA KRIVI^NI SANKCII

I. POIM I VIDOVI KRIVI^NI SAKNCII ................................. 321 II. CELI NA KRIVI^NITE SANKCII ........................................... 323 III. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NITE SANKCII ................................................................................................ 339 IV. INDIVIDUALIZACIJA NA KRIVI^NITE SANKCII ................................................................................................ 341 1. Zakonska individualizacija .............................................................. 342 2. Sudska individualizacija................................................................... 346 3. Izvr{na individualizacija............................................................... 348

11

G l a v a II KAZNI

I. POIM NA KAZNI.................................................................................. 353 II. TEORII ZA OPRAVDANOSTA NA KAZNATA ......................... 354 1. Idealisti~ki teorii ........................................................................... 354 2. Teorii na op{testveniot dogovor ................................................... 356 3. Pravni (normativni teorii) ............................................................. 356 4. Sociolo{ki teorii ............................................................................. 357 III. BITIE, SU[TINA NA KAZNATA ............................................... 359 IV. TEORII ZA CELITE NA KAZNATA........................................... 362 1. Apsolutni (retributivni) teorii ................................................... 362 1.1. Teorii za bo`jata pravda ......................................................... 363 1.2. Teorii za moralnata pravda..................................................... 363 1.3. Teorii za zakonskata pravda .................................................... 364 2. Relativni (utilitaristi~ki teorii) .............................................. 365 2.1 Teorii na generalnata prevencija .......................................... 366 2.2. Teorii na specijalnata prevencija ........................................ 367 2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii.............................................. 369 V. OCENKA ZA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA ........... 369 VI. VIDOVI KAZNI ................................................................................. 373 1. Kazna li{uvawe od sloboda ............................................................... 373 2. Pari~na kazna........................................................................................ 377 3. Zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost .................. 383 4. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo..................................... 385 5. Proteruvawe stranec od zemjata ....................................................... 387 VII. ODMERUVAWE NA KAZNITE ...................................................... 388 1. Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznite...................................... 389 2. Posebni pravila za odmeruvawe na kaznite................................... 400 2.1. Ubla`uvawe na kaznata ............................................................. 403 2.2. Osloboduvawe od kazna ............................................................. 408 2.3. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek .............. 413 2.4. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice ............................... 420 2.5. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nata kazna .......... 422 VIII. KAZNUVAWE NA PRAVNO LICE ............................................. 423
Glava III NOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO I KAZNENATA POLITIKA

I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA I RACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI .................... 427 II. DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA, DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA .................... 432 1. Dekriminalizacija............................................................................... 432 12

2. Depenalizacja i dejuridizacija ......................................................... 439 3. Inkriminalizacija .............................................................................. 440 III. UNIFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA ....................................... 443 1. Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda ............................ 443 1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznata li{uvawe od sloboda ................................................................... 444 1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata................................ 445 2. Deinstitucionalizacija na kaznata li{uvawe od sloboda (Alternativi na kaznata li{uvawe od sloboda) ....................... 448 2.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto ili izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda (predsudski alternatrivi) ......................................................... 451 2.2. Merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznata li{uvawe od sloboda (sudski alternativi) ........................... 456 2.3. Merki so koi se modificira izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi) ................... 464
G l a v a IV ALTERNATIVNI MERKI

I. POIM I SU[TINA NA ALTERNATIVNITE MERKI ........... 449 II. VIDOVI NA ALTERNATIVNI MERKI ...................................... 480 1. Uslovna osuda ........................................................................................ 480 2. Uslovna osuda so za{titen nadzor.................................................... 472 3. Uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka ............................. 474 4. Op{tokorisna rabota ......................................................................... 475 5. Sudska opomena...................................................................................... 476 6. Ku}en zatvor .......................................................................................... 478
GlavaV MERKI NA BEZBEDNOST

I. MERKITE NA BEZBEDNOST I NIVNIOT ODNOS SO KAZNATA ................................................................................................. 479 II. VIDOVI MERKI NA BEZBEDNOST ............................................. 483 1. Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova......................................................................... 483 2. Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ..................... 486 3. Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ............. 488

13

G l a v a VI KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST I ODZEMAWE NA PREDMETI

I. POIM I OSNOVNI KARAKTERISTIKI ............................... 491 II. KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST ........... 492 III. ODZEMAWE NA PREDMETI ...................................................... 495
G l a v a VII GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII

I. OSNOVI ZA GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII ........ 499 II. SMRT NA STORITELOT NA KRIVI^NOTO DELO................. 499 III. ZASTARENOST ..................................................................................... 499 IV. AMNESTIJA I POMILUVAWE ................................................... 505 1. Poim i zna~ewe ..................................................................................... 505 2. Amnestija................................................................................................ 506 3. Pomiluvawe ........................................................................................... 510
G l a v a VIII PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA I REHABILITACIJA

I. PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA .......................................... 515 II. REHABILITACIJA ............................................................................ 516

G l a v a IX KRIVI^NI SAKCII SPREMA MALOLETNICI

I. VOSPITNI MERKI .............................................................................. 521 1. Vovedni razgleduvawa ......................................................................... 521 2. Vidovi na vospitni merki .................................................................. 524 2.1. Disciplinski merki .................................................................. 524 2.2. Merki na zasilen nadzor........................................................... 526 2.3. Zavodski merki ........................................................................... 530 3. Izmena na odlukata za vospitnite merki i zapirawe na nivnoto izvr{uvawe ......................................................................... 533 II. MALOLETNI^KI ZATVOR .............................................................. 535 III. KRIVI^NI SANKCII SPREMA POMLADI POLNOLETNI LICA .......................................................................... 538 1. Poim na pomladi polnoletni lica .................................................. 538 2. Vospitni merki za pomladi polnoletni lica ............................... 539 3. Sudewe na polnoletno lice za krivi~ni dela izvr{eni vo maloletstvo ........................................................................................ 539

14

APPEDNDIX

KRIVI^EN ZAKONIK ....................................................................... 543 ODLUKI NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ................................................................................. 703 ZAKON ZA MALOLETNI^KA PRAVDA ...................................... 713 KORISTENA LITERATURA.............................................................. 765

15

16

I DEL UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO

17

18

GlavaI POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PRAVO I. POIM NA KRIVI^NOTO PRAVO 1. Terminot krivi~noto pravo voobi~aeno se upotrebuva za da se ozna~i edna od grankite na pozitivnoto zakonodavstvo i edna od grankite na pravnite nauki. Ottamu, krivi~noto pravo se javuva kako posebna granka na pozitivnoto zakonodavstvo i kako posebna pravna nau~na disciplina. 2. Krivi~noto pravo kako posebna granka na pravoto vo zakonodavstvoto na edna dr`ava se sostoi od niza krivi~nopravni propisi za krivi~nite dela, nivnite storiteli i krivi~nite sankcii. Ili, poinaku, toa e zbir (sistem) na pravni propisi sodr`ani vo Krivi~niot zakonik so koi se opredeluvaat krivi~nite dela i krivi~nite sankcii protiv storitelite na tie dela. Navedenata definicija, soglasno negovite formalni elementi, krivi~noto pravo go opredeluva kako pravna pojava (kako pojava isklu~ivo od pravna priroda, kako praven izraz) i ottamu e necelosna. Taa e formalna definicija na krivi~noto pravo, za{to so nea krivi~noto pravo se opredeluva samo kako postoewe na sistematizirani i usoglaseni pozitivni krivi~nopravni propisi koi se sodr`ani vo zakonot. Spored nea, krivi~noto pravo e sistem na zakonski propisi so koi opredeleni povedenija na lu|eto se kvalificiraat kako krivi~i dela, a za nivnite storiteli se propi{uva krivi~na sankcija, ili pokratko, zbir na propisi za krivi~nite dela i sankciite za storitelite na tie dela. Toa e formalna, juridi~ka definicija koja ne ka`uva koja e sodr`inata na ova granka na pravoto, negovata cel i socijalna funkcija. So nea ne se vodi smetka za krivi~noto pravo kako pojava na op{testveniot `ivot zad koja stojat opredeleni pri~ini (kako proizvod na opredeleni op{testveni odnosi). Ottamu, nu`no e opredeluvaweto i na materijalnata definicija na krivi~noto pravo kako za{tita na opredeleni dobra, vrednosti, odnosi i interesi na op{testvoto i poedinecot. Me|utoa, i materijalnata definicija, so koja se opredeluva krajnata pri~ina na nastanuvaweto na krivi~noto pravo (odreduvawe na krivi~noto pravo od sociolo{ko stojali{te), ne e celosna. Toa proizleguva ottamu {to taa uka`uva na krivi~noto pravo kako na op{testvena pojava i na celta na koja toa pravo slu`i, me|utoa, ne i na obemot i natamo{niot na~in na za{titata na navedenite dobra, vrednosti, odnosi i interesi, so ogled na toa {to i ostanatite granki 19

na pravoto deluvaat vo nasoka na takva za{tita. 3. So ogled deka i formalnata i materijalnata definicija na krivi~noto pravo sami za sebe ne se dovolni da go izrazat poimot na krivi~noto pravo, voobi~aeno se pravi nivno spojuvawe i ottamu spored materijalno-formalnata definicija mo`e da se ka`e deka krivi-

~noto pravo e sistem na pravni propisi so koi poradi za{tita na osobeno va`ni op{testveni i poedine~ni dobra, vrednosti, odnosi i interesi, se odreduvaat krivi~nite dela, krivi~nite sankcii i uslovite za nivnata primena protiv storitelite na krivi~nite dela.
II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO 1. Od analizata na poimot na krivi~noto pravo kako granka na pozitivnoto zakonodavstvo, proizleguva deka predmet na krivi~noto pravo e odreduvaweto na krivi~nite dela, propi{uvaweto na krivi~nite sankcii, kako i opredeluvaweto na uslovite za primena na krivi~nite sankcii (a ottamu {to me|u krivi~nite sankcii najzna~ajnoto mesto im pripa|a na kaznite, vo prv red na krivi~nata odgovornost, kako osnova za nivnata primena). Ottamu, vo pravo e Zlatari} koga veli deka "predmetot na naukata na krivi~noto pravo e sistemot na krivi~nopravnite pravila koi va`at vo opredelena dr`ava vo odredeno vreme, zna~i sistemot na pozitivnite propisi. Spored toa, pogre{no e da se tvrdi, a toa ponekoga{ se pravi, deka predmetot na naukata na krivi~noto pravo e kriminalitetot kako op{testvena pojava. Predmet na taa nau~na disciplina se pravnite normi, t.e. utvrduvaweto na nivnata sodr`ina i smisla kako i povrzuvaweto vo nau~en sistem. So ogled pak na toa deka kriminalitetot kako negativna op{testvena pojava so krivi~nopravnite normi e pravno fiksiran, mo`e uslovno da se ka`e deka naukata na krivi~noto pravo se zanimava so kriminalitetot od praven aspekt."1 Od izlo`enoto proizleguva deka krivi~noto pravo kako granka na pravoto na edna dr`ava za predmet na svojata regulativa go ima: 10 odreduvaweto koi op{testveno {tetni povedenija na ~ovekot se smetaat za krivi~ni dela, 20 odreduvaweto koi krivi~ni sankcii spored vidot i merata treba da im se izre~at na storitelite na krivi~nite dela i, 30 odreduvaweto osnovite i uslovite za izrekuvawe na krivi~nite sankcii i vo tie remki, na krivi~nata odgovornost kako osnova za primena na kaznite. 2. Krivi~noto pravo me|utoa ne e samo granka na pravniot sistem (na zakonodavstvoto na edna dr`ava), tuku i nau~na disciplina, odnosno granka na pravnite nauki. Krivi~noto pravo kako nau~na disciplina se zanimava so prou~uvawe na op{testvenite odnosi koi gi regulira pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo. So ogled na toa deka
1

Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 23.

20

krivi~noto zakonodavstvo gi regulira op{testvenite odnosi po pat na odreduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za storitelite na tie dela i krivi~noto pravo se zanimava so prou~uvawe na navedenite poimi i instituti koi go so~inuvaat predmetot na nejzinata regulativa.2 Zaedni~ka osobina na tie poimi i instituti e deka ne se stati~ni i nepromenlivi, tuku kategorii podlo`ni na postojani promeni kako so ogled na nivnata forma, taka i spored nivnata sodr`ina vo zavisnost od promenite koi nastanuvaat vo op{testvoto. Istorijata na krivi~noto pravo vo toj pogled vpro~em, ni dava eklatantni primeri na nepresteno menuvawe na oddelni krivi~ni dela i krivi~ni sankcii od kade mo`e da se vidi na koj stepen od razvojot se nao|a opredeleno op{testvo. Ili, poinaku, promenite koi nastanuvaat poradi razvojot na op{testvoto nu`no se odrazuvaat kako vrz formata taka i vrz sodr`inata na krivi~noto pravo. Ottamu, vo svoeto pru~uvawe na navedenite elementi, naukata na krivi~noto pravo ne e samo juridi~ka, tuku i nauka koj nastojuva da ja otkrie i objasni nivnata sodr`ina kako realni pojavi (nastani) vo `ivotot, poa|aj}i kako od nivnata pravna, taka i od nivnata op{testvena priroda i zna~ewe. Nakratko, krivi~noto pravo ne se zanimava samo so pravna analiza na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii, tuku i so prou~uvawe na nivnata sodr`ina, uslovite na nivnata pojava i razvoj kako i nivnata povrzanost so drugite op{testveni pojavi.3 Spored toa, krivi~noto pravo
Naukata na krivi~noto pravo e pred s pravna nauka. Nejzinata glavna zada~a e studirawe i unapreduvawe na pozitivnoto krivi~no pravo na edna zemja. Nejzinata pojdovna osnova e pozitivnoto pravo. Taa treba da go objasni toa krivi~no pravo, da gi razjasni negovite instituti, nivnite me|usebni odnosi, da gi utvrdi, da gi izvede od zakonot osnovnite principi na krivi~noto pravo, i seto toa da go povrze i da go krene na onoj stepen na usoglasenost {to se narekuva sistem (krivi~nopravna dogmatika). Site stavovi na naukata na krivi~noto pravo treba da se zasnovaat na zakonot ili da proizleguvaat od nego, {to ne go isklu~uva kriti~kiot stav na naukata sprema zakonot." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i deo, Informator Zagreb, 1978, str. 28. 3 So cel krivi~nite zakoni da bidat sovremeno i uspe{no sredstvo na odbrana na op{etstvoto od kriminalitetot, naukata na krivi~noto pravo, koja go inspirira zakonodavecot, treba da poa|a od vistinskoto poznavawe na kriminalitetot, prestapnikot i spoznanieto za uspe{nosta na krivi~nite sankcii (ontolo{ki pristap). I natamu: krivi~nopravnite normi ja izrazuvaat svesta i poredokot na osnovnite vrednosti na opredeleno op{etstvo, negovite socijalnoeti~ki stavovi i kategorii. Naukata na krivi~noto pravo mora i toa da go integrira vo svojata teorija na va`e~koto krivi~no pravo. Nejzinoto objasnuvawe na krivi~noto pravo mora da bide vo soglasnost so vrednosniot kosmos (aksiolo{ki pristap). Toa e preduslov krivi~noto pravo da se so~uva od pozitivizmot i da bide pove}e odo{to obi~en instrument na dr`avnata kaznena prisilba." Ibid, str. 29.
2

21

kako nau~na disciplina e zbir na principi, instituti i poimi, koi

postaveni vo edinstven, funkcionalno povrzan sistem, go ovozmo`uvaat prou~uvaweto, razbiraweto i primenata na krivi~noto pravo, kako i negoviot razvoj.4
3. Krivi~noto pravo e samostojna (avtonomna) pravna disciplina, koja, ednakvo na krivi~noto zakonodavstvo, voobi~aeno e podelena na op{t i poseben del. Vo Op{tiot del krivi~noto pravo gi obrabotuva op{tite poimi i instituti vrz koi toa se zanova, osnovnite na~ela i nivnata sistematizacija. Vo Posebniot del toa se zanimava so zakonskite opisi na oddelnite krivi~ni dela, oblikot na vinosta so koi tie se izvr{uvaat i krivi~nite sankcii {to mo`at da se primenat sprema nivnite storiteli. Vakvata podelba, me|utoa, vo nikoj slu~aj ne zna~i naru{uvawe na negovata edinstvenost, za{to se raboti za dve sodr`inski nerazdelno povrzani celini. 10 Sistem na Op{tiot del na krivi~noto pravo. Vo odnos na poimite i institutite koi vleguvaat vo sistemot na Op{tiot del na krivi~noto pravo postojat dve sfa}awa: a) sistem na biparticija i b) sistem na triparticija. Razlikite me|u ovie dva sistemi e zasnovana na razli~noto sfa}awe na op{tiot poim na krivi~noto delo. a) Spored sistemot na biparticija (dihotomen ili dvodelben sistem) koj poteknuva od klasi~nata {kola (Anselm Foerbah, 1801), vo Op{tiot del na krivi~noto pravo postojat samo dva poimi: krivi~no delo i krivi~na sankcija. Ovoj sistem poa|a od objektivno-subjektivno sfa}awe na poimot krivi~noto delo (vo poimot na krivi~noto delo pokraj objektivnite se vnesuvaat i subjektivnite elementi). Toa zna~i deka storitelot na krivi~noto delo se smeta kako sostaven del na poimot na krivi~noto delo. So drugi zborovi, storitelot na krivi~noto delo nema status na samostoen osnoven poim vo krivi~noto pravo. Ottamu, krivi~noto zakonodavstvo se definira kako zbir na pravni propisi so koi za krivi~noto delo se nadovrzuva kaznata (krivi~nata sankcija) kako pravna posledica. b) Sistemot na triparticija (trihotomni ili trodelben sistem) poa|a od sfa}aweto deka vo krivi~noto pravo postojat tri osnovni poimi: krivi~noto delo, storitelot i krivi~nata sankcija (T. @ivanovi}, 1909). Ovoj sistem poa|a od objektivnoto sfa}awe na krivi~noto delo (vo negoviot poim vleguvaat elementi samo od objektivna priroda, a elementite od subjektivna priroda se izlo`uvaat vo ramkite na u~eweto za storitelot na krivi~noto delo). So ogled deka krivi~noto delo se sfa}a objektivno, storitelot ne e negov sostaven del, tuku samostojno pravo bitie koe pretstavuva poseben osnoven poim vo krivi~noto pravo. Spored ova sfa}awe, krivi~noto zakonodavstvo pretstavuva zbir na pravni propisi so koi za krivi~noto delo se odreProevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986. str. 17.
4

22

duva kazna (krivi~na sankcija) protiv storitelot. I pokraj toa {to i za dvata sistemi postojat argumenti pro i contra, vo krivi~nopravnata literatura, a toa e usvoeno i vo na{iot krivi~en zakonik, dominira stavot vo prilog na sistemot na biparticija, odnosno sfa}aweto na krivi~noto delo kako objektivno-subjektiven poim. So nego, me|utoa, ne se vr{i mehani~ko izdvojuvawe na deloto i storitelot, tuku nivno posmatrawe vo edinstvo {to ne zna~i deka pri nivnata analiza ne mo`at da se izdvojat i oddelno da se prou~uvaat.5 20 Sistem na Posebniot del na krivi~noto pravo. Soodvetno na toa {to Posebniot del na krivi~noto zakonodavstvo sodr`i sistem na krivi~ni dela i krivi~ni sankcii, funkcijata na Posebniot del na krivi~noto pravo se sostoi vo prou~uvawe na zakonskite bitija na oddelnite krivi~ni dela, objasnuvawe na nivnite elementi i nivna klasifikacija vo ramkite na toj ili drug pousovr{en sistem. 3. Ovde e neophodno posebno da se naglasi deka koga na narednite stranici zboruvame za poimot krivi~no pravo kako granka na pozitivnoto pravo, sekoga{ go upotrebuvame terminot krivi~no zakonodavstvo, a terminot krivi~no pravo samo za poimot krivi~no pravo kako posebna pravna nauka. Pritoa, zaradi izbegnuvawe na dopolnitelni zabuni, poso~uvame deka poimot krivi~no zakonodavstvo treba da se sfati vo soglasnost so ~l. 122 st. 1 KZ - "Pod krivi~no zakonodavstvo na Republika Makedonija se podrazbiraat odredbite na ovoj krivi~en zakonik i odredbite sodr`ani vo drugite zakoni," {to zna~i i zakonite koi sodr`at krivi~nopravni materijalni odredbi (koi, na primer, odreduvaat krivi~ni dela i sankcii za storenoto delo, pravni posledici od osuda i sl.). Za razlika od ovoj poim, vo teorijata postoi i po{iroko zna~ewe na poimot krivi~no zakonodavstvo koj se odnesuva na materijalnoto, prosecnoto i izvr{noto zakonodavstvo zaedno. III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KRIVI^NOTO PRAVO 1. Vr{eweto krivi~ni dela ne e samo poedine~na minliva pojava vo `ivotot na oddelen poedinec, tuku i trajna i masovna pojava vo `ivotot na opredeleno op{testvo koja se narekuva kriminalitet. So nego im se nanesuva {teta na poedinecite i na op{testveniot poredok na opredelena zaednica. Ottamu, krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo na edna dr`ava imaat zada~a da gi za{titat poedinecot i op{testvoto od kriminalitetot. Taa za{tita se ostvaruva taka {to so predviduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii, krivi~noto
Poinaku: Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo (osmo izdanje), Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 25.
5

23

zakonodavstvo gi opredeluva granicite na dozolenoto povedenie i slu~aite koga tie granici se pre~ekoreni, odnosno koga se ispolneti uslovite za krivi~na odgovornost i primena na krivi~na sankcija. Toa e za{titna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo i ednovremeno na krivi~noto pravo. 10 Takvata funkcija vo prv red se odnesuva na li~nosta, pravata i slobodite na gra|anite. Vo taa smisla e i postavena vo ~l. 2 KZ kade se naveduva: "Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i na drugite osnovni vrednosti i primenuvaweto na krivi~nopravnata prisilba koga e vo mera vo koja e toa nu`no za spre~uvawe na op{testveno {tetni dejsvija, pretstavuva osnova i garancija za opredeluvawe na krivi~nite dela i propi{uvawe na krivi~nite sankcii." So ogled deka so krivi~nite dela im se nanesuva {teta i na op{testvenite odnosi na opredelena dr`ava, krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo ja imaat i taa zada~a da go za~uvaat nejzinoto op{testveno i dr`avno ureduvawe (op{testveniot poredok). Ili zaedno so prethodnoto, za{tita na celokupnoto op{testvo od kriminalitetot, odnosno obezbeduvawe opstanok na konkretnoto op{testvoto i negoviot natamo{en razvoj. 20 Krivi~nopravnata za{tita ima sekundaren (supsidijaren) karakter. Za{titata na op{etstvoto ne se ostvaruva samo po pat na krivi~noto zakonodavstvo, tuku i so posredstvo na drugite granki na pravoto. Za{titata koja se ostvaruva preku drugite granki na pravoto ima op{t i primaren, a krivi~nopravnata za{tita specijalen i sekundaren karakter. Mehanizmot na krivi~nopravnata za{tita stapuva vo dejstvo duri otkako se poka`e deka mehanizmot na za{titata na nekoja druga granka na pravoto ne e dovolen da se obezbedi nekoe va`no dobro, vrednost, odnos ili interes na poedinecot i op{tetsvoto. Vo taa smisla krivi~noto zakonodavstvo se pojavuva kako ultima ratio (krajno sredstvo) na pravniot poredok, kako negov posleden i najva`en za{titnik. Toa zna~i deka krivi~nite sankcii kako najte{ki prisilni merki na pravniot poredok se primenuvaat samo toga{ koga so drugi pravni sredstva ne mo`e da se obezbedi zadovolitelna za{tita na va`nite vrednosti na poedinecot i op{testvoto. 30 Krivi~nopravnata za{tita e od fragmentaren karakter. Navedenata za{tita na op{testvoto se ostvaruva na toj na~in {to se opredeluva koi op{testveno opasni dela pretstavuvaat krivi~ni dela i {to se propi{uvaat krivi~ni sankcii koi }e se primenat sprema onie koi gi vr{at takvite krivi~ni dela. Pritoa, kako {to ve}e naglasivme, treba da se raboti za osobeno va`ni dobra, vrednosti, odnosi i interesi na poedinecot i zaednicata. Toa zna~i deka za{titnata funkcija na krivi~noto zakonodavstvo ne e seopfatna tuku, delumna. Krivi~noto zakonodavstvo ne gi za{tituva site dobra, vrednosti, odnosi i interesi vo edno op{testvo, tuku samo onie koi se najva`ni

24

za opstanokot i razvojot na poedinecot i zaednicata.6 Pritoa, i na ovie dobra, vrednosti i interesi krivi~noto zakonodavstvo im pru`a za{tita od parcijalen, fragmentaren karakter, odnosno samo za{tita od opredeleni napadi koi pretstavuvaat posebna opasnost za niv.7 Takvata fragmentarna za{tita e opravdana ottamu {to insistiraweto kon sevkupna za{tita bi dovelo do negacija na slobodite na ~ovekot i onevozmo`uvawe na razvojot so {to bi se negirala celta na za{titata. 40 Krivi~nopravnata za{tita e specifi~na. Za krivi~noto zakonodavstvo e karakteristi~no i toa deka za{titata na op{testvenite odnosi se ostvaruva so propi{uvawe na krivi~nite sankcii sprema licata {to ne gi po~ituvaat op{testvenite pravila na odnesuvawe - takvata za{tita ja ostvaruva isklu~ivo so propi{uvawe na krivi~nite sankcii. Krivi~noto pravo ne sodr`i kako drugite granki na pravoto pravila za toa na koj na~in lu|eto treba da se odnesuvaat vo op{testvoto, nitu pak taka {to gi opredeluva nivnite prava i obvrski. Negova specifi~nost e vo toa {to toa ne propi{uva pravila na povedenie, tuku opredeluva sankcii za nepo~ituvawe na postojnite pravni pravila na povedenie. 50 Krivi~nopravnata za{tita ne zna~i samo retribucija tuku i prevencija. Toa {to krivi~nopravnata za{tita na op{testvoto se ostvaruva so posredstvo na krivi~nite sankcii, i toa glavno na kaznite kako glavni krivi~ni sankcii, ne zna~i me|utoa deka taa se ostvaruva isklu~ivo preku retribucija (odmazda), tuku so prevencija kade dominira resocijalizacija na prestapnicite. Sovremenoto pravo nastojuva preku prilagoduvaweto na krivi~nite sankcii (zakonska, sudska i penitencijarna individualizacija) sprema li~nite karakteristiki na storitelite, da vlijae vrz izgradaba na nivnata socijalnoeti~ka odgovornost za idnoto po~ituvawe na op{testvenite pravila na povedenie. 60 Krivi~nopravnata za{tita se ostvaruva post factum. Na prethodnite karakteristiki na za{titnata uloga na krivi~noto zakonodavstvo nu`no se nadovrzuva i toa deka krivi~nopravnata za{tita se ostvaruva post factum, {to zna~i toga{ koga za{titenoto dobro, vrednost, odnos ili interes ve}e se zagrozeni, povredeni ili o{teteni. Sprotivnoto stojali{te, odnosno usvojuvaweto na prisilnite preddeliktni merki kako institut na krivi~noto zakonodavstvo, pretstavuva golema opasnost za slobodite i pravata na ~ovekot i negovoto dostoinstvo.
Taka, na primer, Krivi~niot zakonik ne go kaznuva nebre`noto o{tetuvawe na tu| predmet (~l. 243 KZ), ili nebre`noto vleguvawe vo tu| dom privatna ku}a, stan, deloven prostor (~l. 145 KZ). 7 Na primer, vo ~l. 203 KZ se kaznuva samo gruboto zapostavuvawe na zakonskite i semejnite obvrski vo pogled na gri`ata za ~len na semejstvoto; vo ~l. 402 st. 1 KZ, ne se kaznuva sekoe neovlasteno preminuvawe na dr`avnata granica, tuku samo izvr{eno od vooru`eno lice ili so primena na nasilstvo.
6

25

2. Garantna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo. Napred vidovme deka krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo se sredstvo na dr`avnata politika vo sferata na za{titata na poedinecot i op{testvoto od kriminalitetot. Me|utoa, toa ne e i nivnata edinstvena funkcija - krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo ednovremeno se i instrument na samoograni~uvawe na dr`avata vo pogled na kaznuvaweto na gra|anite.8 Ottamu {to so niv se zavleguva vo najdlabokite dobra na ~ovekot kako {to se pravata, slobodite, ~esta i drugo, "krivi~noto pravo i kako zakon i kako nauka mora da izgradi sopstven mehanizam na za{tita od samovolieto vo odnos sprema slobodite na ~ovekot. Krivi~noto pravo na pravnata dr`ava mora da poseduva silen sistem na formalni garancii kako brana protiv arbitrernostite, a poradi za{tita na individualnite prava i slobodi na ~ovekot. Bez toa krivi~noto pravo go gubi epitetot na liberalen i demokratski krivi~nopraven sistem."9 Na toj na~in so krivi~noto zakonodavstvo (ius poenale) dr`avata go ograni~uva i go stava vo zakonski ramki svoeto suvereno pravo na kaznuvawe (ius puniendi). Garanatata funkcija na krivi~niot zakonik se ostvaruva so pomo{ na na~eltoto na zakonitosta. Toa zna~i deka dr`avata garantira deka krivi~nopravnoto kaznuvawe nema da zavisi od samovolieto na sudovite, tuku }e bide propi{ano so zakonite koi gi donesuva demokratski izbrano sobranie. So drugi zborovi, so na~eloto na zakonitosta se potvrduva na~eloto na podelbata na vlasta, za{to za toa {to treba da bide kaznivo ne odlu~uva sudskata, tuku zakonodavnata vlast i voedno na gra|anite im se garantira pravna sigurnost, za{to na sekogo mu se ovozmo`uva da znae {to e zabraneto i na kakva sankcija se izlo`uva ako ja prekr{i taa zabrana.10 3. Vo literaturata se zboruva i za normativna funkcija na krivi~niot zakon(ik). Ova funkcija krivi~nito zakon ja postignuva na toj na~in {to vlijae na povedenieto na gra|anite, {to go regulira, {to go normira.11 Taa mo`e da se definira kako ostvaruvawe na trajno dejstvo na krivi~nopravnite normi i ispolnuvawe na baraweto za uso8

"Celta na krivi~niot zakon ne e samo vo toa da se ostvaruva spomnatata za{tita na odredeni vrednosti, tuku i da se ostvaruva na odreden na~in so koj }e se postigne najgolema mo`na sigurnost na gra|anite od samovolieto i arbirtrernite postap}i. Krivi~niot zakon spored toa ima za zada~a i da im garantira na gra|anite deka }e se primenuva najgolema mo`na sigurnost. Vo taa smisla zboruvame za garantna funkcija na krivi~niot zakon. Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 81 9 Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i deo, Informator, Zagreb, 1978, str. 3. 10 Horvati} - Novoselac, Kazneno pravo, op}i deo, Ministarstvo unutra{njih poslova Republike Hrvatske, Policiska akademija, Zagreb, 1999 str. 104. 11 Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 81

26

glasuvawe na povedenieto na gra|anite so postojnata regulativa.12 4. Krivi~niot zakon ima zada~a ne samo da vlijae na nadvore{noto povedenie na gra|anite, tuku da vlijae i vrz formiraweto na nivnata svest, kon izgraduvawe i jaknewe na nivniot op{testven moral. Vo taa smisla se zboruva za socijalno-eti~ka funkcijana krivi~niot zakon.13 5. Zada~a na krivi~noto pravo e prou~uvawe na pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo zaradi obezbeduvawe negovo rabirawe i poefikasna primena. Pritoa, naukata na krivi~noto pravo ne se ograni~uva samo na krivi~noto zakonodavstvo kakvo {to vo momentot e (de lege lata), tuku i na istaknuvaweto na negovite nedostatoci so ednovremeno davawe predlozi za izgradba na idnoto krivi~no zakonodavstvo (de lege ferenda) koe vo sebe }e sodr`i poprecizni i poefikasni odedbi. Nakratko, funkcijata na krivi~noto pravo e utvrduvawe i objasnuvawe na sodr`inata na va`e~kite krivi~nopravni propisi, uka`uvawe na nivnoto dejstvo, celi i zna~ewe za nivna pravilna i efikasna primena, kako i otkrivaweto na nedostatocite vo sistem na tie propisi i uka`uvawe na na~inite na nivnoto otstranuvawe, a s zaradi za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. IV. METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO 1. Zada~ata na naukata na krivi~noto pravo e vsu{nost da gi prou~uva osnovnite instituti na krivi~noto pravo (krivi~noto delo, storitelot na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii) od aspekt na nivnata smisla i socijalno zna~ewe, so cel da gi voo~uva nivnite nedostatoci i da dava predlozi za nivno unapreduvawe, kako uslov za pravilna primena na krivi~noto zakonodavstvo vo efikasnata borba protiv kriminalitetot. Za taa cel krivi~noto pravo se slu`i so dva osnovni metodi: 10 pravniot (dogmatski) i 20 sociolo{kiot . 10 Krivi~no pravo e pravna nauka koja {to vo soglasnost so principite {to gi nalaga pravoto nastojuva da iznajde najefikasni re{enija za represivno suzbivawe na kriminalitetot. Od tie pri~ini, taa nu`no se koristi so pravniot (dogmatski) metod so koj treba da se otkrie i objasni sodr`inata i zna~eweto na krivi~nopravnite propisi. Dogmatskiot metod se zasnova vrz tri metodolo{ki tehniki: a) tolkuvawe na zakonot, b) opredeluvawe na oddelni poimi i instituti i v) izgradba na osnovnite na~ela vrz koi treba da se zasnova sistemot na krivi~noto pravo. a) So tolkuvaweto na zakonot se otkriva smislata i zna~eweto na toj zakon. Ovaa postapka ne samo {to e pojdovna to~ka, tuku i
Proevski, J, Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986, str. 113. 13 Taka: Zlatari}, B. op. cit. str. 81 i 89 i Proevski, J, op. cit. str. 114.
12

27

osnova na krivi~nopravnata dogmatika, ottamu {to zakonite se osnovnata materija koja treba da se prou~uva, a prou~uvaweto ne e mo`no ako ne se poznava prethodnata smisla i dosegot na ona {to se prou~uva.14 b) Slednata metodolo{ka tehnika slu`i za formirawe na osnovnite poimi i instituti na krivi~no pravo. Samata postapka zapo~nuva so analiza na site propisi zaradi pronao|awe i izdvojuvawe na onie {to sodr`at zaedni~ki elementi (generalizacija) i otfrlawe na onie {to nemaat takov karakter. Zbirot na zaedni~kite elementi go dava poimot na eden op{t institut na krivi~no pravo. Pritoa, treba da se ima vo vid deka ako samiot zakonodavec izvr{il voop{tuvawe na oddelni instituti na krivi~no pravo, toga{ samo so analiza na zakonskite poimi treba da se utvrdat negovite elementi, a potoa istite da se utvrdat po logi~en red i najposle, da se formuliraat nau~ni definicii na oddelni instituti.15 v) Poslednata postapka za primena na dogmatskiot metod e izgradba na na~elata na sistemot na krivi~noto pravo vrz osnova na logi~ko i mislovno povrzuvawe na ve}e grupiranite poimi i instituti. 20 Primenata na vakviot klasi~en pravnodogmatski metod e nesomnena potreba za prou~uvawe i prakti~na realizacija na krivi~no pravo, no ne i dovolna za postignuvawe na sovremenite zada~i {to se postavuvaat pred nego. So ogled na toa deka ovde ne se raboti za zakosteneti, zasekoga{ dadeni pravni instituti, tuku za op{testveni pojavi {to se ispolneti so materijalna sodr`ina i se nao|aat vo postojan razvoj i menuvawe, nu`no e nivnoto razgleduvawe i od sociolo{ki aspekti. Ottamu i potrebata, pokraj dogmatskiot vo krivi~no pravo da se primenuvaat i niza drugi nau~ni metodi i tehniki. So nivna pomo{ se vr{i seopfatno posmatrawe i prou~uvawe na krivi~nopravnite problemi ne samo od pravno stojali{te, tuku i od aspekt na nivnata op{testvena i individualna uslovenost. Ottamu, karakteristi~no e tvrdeweto deka vo prou~uvaweto na krivi~noto pravo treba da bide osnoven sociolo{kiot metod so ogled na toa {to negovite instituti se proizvod na opredeleni op{testveni odnosi {to izviraat od samoto op{testvo. Vo taa smisla se forsira primenata na dijalekti~kiot metod i vrz nego nadovrzanite posebni sociolo{ki metodi i metodolo{ki tehniki na nabquduvawe, anketa i intervju, eksperiment, sporeduvawe i sl. Vo istra`uvawata ~esto se koristat i statistikata i statisti~kata metodologija vo funkcija na objasnuvawe na sociolo{kite aspekti na krivi~noto delo, storitelot
Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija Beograd, 1961, str. 37. 15 Vidi: @ivanovi}, T. Krivi~no pravo, op{ti deo, kwiga I, Beograd, 1935, str. 24-25.
14

28

i krivi~nite sankcii. Vo site ovie slu~ai doa|a do prilagoduvawe na metodite vrz edna specifi~na populacija na lica, zaradi nivno prou~uvawe ne kako prost zbir na izvr{iteli na krivi~ni dela, tuku kako eden specifi~en op{testven fenomen. Vrz taa osnova se doa|a do bogata gra|a za krivi~nopravnite problemi od koja mo`at da se izvle~at zna~ajni teoretski soznanija i objasnuvawa. 2. Na krajot, mora da se istakne deka problemot na mestoto, karakterot i primenata na pravniot metod ne e pra{awe {to treba da se posmatra vo sprotivstavenost i sudir so metodite od drugite nau~ni oblasti. Negovoto zna~ewe }e bide sekoga{ prisutno i aktuelno za{to se raboti za nauka {to ne mo`e da se oddeli od svojata osnovna predmetna opredelenost. Na toj na~in ne se negira faktot deka naukata na krivi~no pravo e zavisna od drugi nauki vo pogled metodite so koi se slu`i, no ednovremeno ne se negira ni negovata samostojnost, za{to na toj na~in postapuvaat i mnogu drugi nauki. Vo uslovi na isprepletenost i zaemna povrzanost na site pojavi vo op{testvoto, vsu{nost, i te{ko mo`e da se najdat nau~ni disciplini {to nemaat ednakvi ili pribli`no ednakvi metodi na istra`uvawe. Ottamu i potrebata od prilagoduvawe na tu|i metodi kon sopstveniot predmet {to vo su{tina zna~i izgradba na posebni tehniki vo ramkite na edni isti metodi. Spored toa i metodite so koi krivi~noto pravo ja ostvaruva svojata zada~a mo`at da bidat razli~ni, no i originalni so ogled na toa {to sekoga{ se zavisni od prirodata na krivi~noto delo, krivi~nata sankcija i li~nosta na storitelot.

29

30

G l a v a II KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO Me|u krivi~noto zakonodavstvo i ostanatite granki na pravoto postojat zaemni vrski i dopirni to~ki. Takvite vrski i odnosi postojat osobeno me|u krivi~noto zakonodavstvo, od edna, i krivi~noto procesno pravo, krivi~noto izvr{no pravo i prekr{o~noto pravo. Zaemnite vrski i odnosi nu`no se multipliciraat me|u krivi~noto pravo i nau~nite discilini koi se vo vrska kako so ovie, taka i so ostanatite pravni, no i vonpravni nau~ni disciplini. I . ODNOS NA KRIVI^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI DISCIPLINI
1. ODNOS SO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO (KRIVI^NATA POSTAPKA)

1. Za pravilno utvrduvawe na odnosot na krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto procesno pravo mora vedna{ da se zabele`i deka u{te od po~etokot na XIX vek, krivi~noto zakonodavstvo se deli na materijalno i formalno krivi~no zakonodavstvo, iako se raboti za dva sistemi na propisi koi vo osnova pretstavuvaat samo delovi na edno edinstvenoto krivi~no zakonodavstvo ~ija zaedni~ka cel e uspe{na borba protiv kriminalitetot. Ottamu, sosema e normalna i nivnata tesna zaemna povrzanost. Taka, dodeka so materijalnoto krivi~no pravo (so propi{uvaweto na krivi~nite dela i opredeluvaweto krivi~ni sankcii protiv nivnite storiteli) se ovozmo`uva za{tita na poedine~nite i op{testvenite dobra, odnosi, vrednosti i interesi, so formalnoto pravo (krivi~noto procesno pravo) se ostvaruva taa za{titata na toj na~in {to doa|a do primena na krivi~nite sankcii od strana na sudot vo so zakon utvrdena postapka.16 Ottamu, krivi~noto
"Krivi~nopravnite propisi od procesen karakter gi reguliraat odnosite koi nastanuvaat zaradi primena na krivi~nopravnite sankcii i koi se razvivaat me|u istra`nite organi i sudot, me|u ni`ite i povisokite sudovi, a osobeno koi nastanuvaat me|u sudot od edna, i tu`itelot, obvinetiot, branitelot, o{teteniot i ostanatite u~esnici vo krivi~nata postapka (svedoci, ve{taci, preveduva~i), od druga strana." Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 10.
16

31

procesno pravo vsu{nost doveduva do primena na krivi~noto zakonodavstvo. Od druga strana, materijalnoto krivi~no pravo se pojavuva kako pretpostavka na krivi~noto procesno pravo, ottamu {to so predviduvaweto na krivi~nite dela, storitelite i krivi~nite sankcii go ovozmo`uva formiraweto na predmetot na procesnoto pravo. Soglasno toa, osnovnite na~ela na materijalnoto krivi~no pravo dobivaat svoj izraz i vo procesnoto krivi~no pravo, za{to postapkata e samo forma na ostvaruvawe na krivi~niot zakonik. Razlikuvaweto na materijalnite od procesnite propisi ne e samo od teoretsko zna~ewe. Toa ponekoga{ ima i prakti~na vrednost na primer, kaj utvrduvawe na poblagiot krivi~en zakon, pri sporeduvaweto doa|aat predvid samo propisite na materijalnoto, a ne i propisite od procesen karakter. Isto taka, ~estopati i vo samata postapka e potrebno da se razlikuvaat ovie propisi, za{to karakterot na propisite mo`e da bide od vlijanie na izvesni procesni dejstvija - `albi, odluki itn.17 2. Soodvetno na prethodnoto, re~isi napolno ednakvo se ostvaruva i odnosot me|u krivi~noto poravo i krivi~nata postapka kako posebni nau~ni disciplini.
2. ODNOS SO KRIVI^NOTO IZVR[NO PRAVO - PENOLOGIJATA

1. Suzbivaweto na kriminalitetot kako op{ta cel na propi{uvaweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii se ostvaruva i so nivnoto izvr{uvawe. Zgora na toa, od na~inot na izvr{uvaweto, osobeno na kaznata, zavisi dali }e se postigne nivnata cel. Celta na propi{uvaweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii i celta na nivnoto izvr{uvawe se edinstveni, {to uka`uva na sodr`inskata povrzanost na materijalnoto i izvr{noto zakonodavstvo. Od tie pri~ini, Krivi~niot zakonik (vo natamo{niot tekst KZ) sodr`i op{ti odredbi od na~elen karakter za izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, a so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite (vo natamo{niot tekst ZIS), tie na~elni odredbi na KZ se razrabotuvaat vo podrobnosti. Pritoa, vo ramkite na sistemot na izvr{uvaweto na oddelnite krivi~nite sankcii posebno mesto zaema sistemot na propisi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda, vo koi do osoben izraz doa|a uva`uvaweto na pravilata na me|unarodnoto pravo za postapuvawe so osudenite lica. 2. Za odnosot na krivi~noto pravo i penologijata treba da se znae deka penologijata samo delumno se poklopuva so izvr{noto krivi~no zakonodavstvo. Pokraj ostanatoto, penologijata go prou~uva tretmanot vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda i pritoa nu`no gi zafa}a problemite koi se javuvaat vo uslovite na
17

Ibid, str. 11.

32

zatvorskiot `ivot kako {to se psihi~kite deprivacii, zatvorskite konflikti, potrebite na socijalnata adaptacija i resocijalizacijata na osudenite lica i sl. Ottamu penologijata, osven so krivi~noto pravo e tesno povrzana i so niza drugi nau~ni disciplini kako {to se sociologijata, psihologijata, psihijatrijata, andragogijata, pedagogijata, medicinata, i sl.
3. ODNOS SO PREKR[O^NOTO PRAVO

1. Za odnosot me|u krivi~noto zakonodavstvo i prekr{o~noto pravo e va`no utvrduvaweto na razlikite me|u krivi~nite dela i prekr{ocite. Kako zna~aen kriterium za toa razlikuvawe se javuvaat tri stojali{ta. Spored prvoto, me|u krivi~nite dela i prekr{ocite postoi kvalitativna razlika ottamu {to krivi~nite dela se op{testveno opasni dela so koi se nanesuva povreda na op{testvenite odnosi od pogolemo zna~ewe, dodeka prekr{ocite, ne se op{testveno opasni dela,18 tuku povredi na javniot poredok i kako takvi pretstavuvaat povreda op{tata op{testvena disciplina na koja se podlo`ni site gra|ani. Spored vtoroto stojali{te, me|u niv ne postoi su{tinska tuku kvantitativna razlika, {to }e re~e deka prekr{ocite se samo polesni (pomalku op{testveno opasni) kaznivi dela od krivi~nite dela.19 Vo taa smisla prekr{ocite se vklu~eni vo sistemot na krivi~nite dela kako nivni polesen oblik, Toa e slu~aj vo nekoi osobeno postari krivi~ni zakonodavstva koi, vo ramkite na krivi~nite dela spored nivnata te`ina, pravea trodelba me|u zlostorstva (crimes: krivi~ni dela zakaneti so najte{ki kazni), prestapi (delits: krivi~ni dela zakaneti so polesni kazni i istapi (contraventions: krivi~ni dela zakaneti so najlesni kazni).20 I najposle spored tretoto, agnosti~ko stojali{te, se smeta
Taka: Horvati}, @, Krivi~no i prekr{ajno reagovanje na pona{anja koja opravdavaju ka`njivost, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 13. 19 Taka: Mihajlovski, A. Razgrani~avanje krivi~nog dela i prekr{aja, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 218. 20 Podelbata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i istapi za osnova ja ima te`inata na predvidenata kazna vo zakonot i za prv pat se sre}ava vo francuskiot krivi~en zakonik od 1791, a potoa i vo onoj od 1810. "Trojnata podelba e pogodna za utvrduvawe na nadle`nosta na sudovite, opredeluvawe na rokot na zastarenosta na krivi~nite dela i ekstradicijata. Taa, me|utoa ima i seriozni nedostatoci. Taka, na primer, taa ne vodi smetka za te`inata na krivi~ite dela i nivnata priroda pri nivnoto konkretno manifestirawe. Od tie pri~ini nekoi zemji ja napu{tija trojnata i preminaa na dvojna podelba, usvojuvaj}i samo postoewe na prestapi i istapi. Jovanovi}, Lj. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1980. str. 93.
18

33

deka teoretski ne e mo`no odnapred da se postavi razlika me|u krivi~nite dela i prekr{ocite. Nivnata razlika mo`e da se odredi samo spored formalen kriterium, {to zna~i samo vrz osnova na sporeduvawe na propisite i sankciite so koi tie se odredeni. Ova osobeno ottamu {to trgnuvajki od ovoj kriterium, razgrani~uvaweto na krivi~nite dela od prekr{ocite vo sudskata praktika ne pretstavuva nikakva te{kotija. Na{ stav e deka ova stojali{te e ispravno,21 bez ogled na teoretskite opredelbi i oddelnite odredbi od Krivi~niot zakonik i zakonot za prekr{ocite koi mo`at da se navedat vo prilog (no i protiv) dvete prethodni stojali{ta. 2. [to se odnesuva do materijalnopravnite propisi za prekr{ocite, koi se originalni i nezavisni od krivi~no zakonodavstvo, treba da se spomne deka vo osnova se zasnovani na istite na~ela koi va`at i za krivi~noto zakonodavstvo. Vo taa smisla se identi~ni i redica instituti i na~ela na dvete zakonodavstva, kako na primer: odgovornost za delo na presmetliv storitel, nu`na odbrana, krajna nu`da, odmeruvawe na kaznata, stek na dela, na~eloto na zakonitost, na~eloto na retroaktivnost i sl. 3. Za odnosot na krivi~nata i prekr{o~nata odgovornost treba da se naglasi i toa deka zaemno se isklu~uvaat (isklu~uvawe na paralelna odgovornost). Ako edno lice bide kazneto za nekoe delo vo krivi~na postapka, toga{ za istoto delo ne mo`e da se kazni i vo prekr{o~na postapka. Ovde se pretpostavuva deka krivi~noto delo go apsorbira prekr{okot, i ottamu deka e besmisleno storitelot da se kaznuva dva pati za edna ista rabota (ne bis in idem). Ova pravilo se primenuva i toga{ ako storitelot za krivi~noto delo e proglasen za vinoven, me|utoa e osloboden od kazna ili mu e izre~ena sudska opomena. Dokolku pak, nekoe lice porano bilo osudeno za prekr{ok, a duri potoa za krivi~no delo, toga{ vo izre~enata kazna za krivi~noto delo zadol`itelno se presmetuva izdr`anata kazna koja bila izre~ena za prekr{okot. II. ME\UNARODNO KRIVI^NO PRAVO
1. POIM NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

1. Poimot me|unarodnoto krivi~no pravo dolgo vreme be{e ograni~uvan na pra{aweto na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni i vostanovuvawe na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ (i toa najprvin na ekstradicijata, a potoa i na "malata" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, otstapuvaweto na krivi~no gonewe na stranska dr`ava i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda). So ogled deka oddelni dr`avi, vo nedostig na me|unarodni propisi samostojno go oprede21

Taka i Komentar, str. 50.

34

luvaat va`eweto na svoite krivi~ni zakoni vo odnos na delata izvr{eni vo stranstvo i vo odnos na strancite kako izvr{iteli na krivi~ni dela, me|unarodnoto krivi~no pravo se ograni~uva{e na re{avaweto na sudirite na krivi~nite zakoni na razni dr`avi. Podocna, poimot na me|unarodno krivi~no pravo e pro{iren i na propisite so koi se opredeluvaat krivi~ni dela, odnosno na takvite odnesuvawa so koi se naru{uvaat me|unarodnite spogodbi i ottamu se zagrozuva me|unarodniot mir i bezbednosta na ~ove{tvoto, ili so koi se naru{uvaat voenite pravila i zlostorstvata sprema voenite zarobenici, ranetite i civilnoto naselenie, ili pak so koi se naru{uvaat biolo{kite ekonomskite i drugi uslovi neophodni za postoewe na eden narod ili etni~ka grupa. Vrz osnova na navedenoto denes me|unarodnoto krivi~no

pravo pretstavuva zbir na propisi sodr`ani vo multilateralnite i bilateralnite dogovori na dr`avite so koi se opredeluvaat krivi~ni dela i sankcii zaradi za~uvuvawe na me|unarodniot mir i bezbednosta na ~ove{tvoto i zbir na propisi so koi se pru`aat uslovi za pru`awe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
2. So ogled deka vo site dr`avi denes se pojavuvaat golem broj ednakvi oblici na krivi~ni dela, kon krajot na XIX vek se postavi pra{aweto na unifikacija na krivi~nite zakonodavstva so {to bi se do{lo do takvo krivi~no pravo {to bi bilo zadol`itelno za site gra|ani vo site dr`avi vo svetot. Vakvata intencija me|utoa, ne be{e realizirana poradi razlikite vo op{testveno-ekonomskite ureduvawa, stepenot na razvojot, tradicijata i razlikite vo pravnite sistemi na oddelni dr`avi. Od tie pri~ini denes re~isi e napu{tena idejata za sozdavawe na edno kompleksno me|unarodno krivi~no pravo, no ne i intencijata opredeleni osobeno opasni povedenija da bidat utvredni kako krivi~ni dela vo site dr`avi. Toa vo prv red se voenite zlostorstva, zlostorstvata na genocid i nekoi krivi~ni dela protiv me|unarodnite odnosi. Fakt e me|utoa deka sankcioniraweto na krivi~nite dela i nivnoto izvr{uvawe vo najgolema mera zavisi od voljata na dr`avite ~lenki na me|unarodnata zaednica, {to zna~i od internoto krivi~no pravo.
2. RAZVOJ NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

Po~etocite na razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo voobi~aeno se vrzuvaat za krajot na Vtorata svetska vojna, koga seriozno se postavi pra{aweto za krivi~na odgovornost na agresorskite dr`avi i nivnite dr`avni funkcioneri i voeni komandanti za vodewe agresorska vojna i zlostorstvata storeni za vreme na vojnata. Za taa cel sojuzni~kite sili so spogodbata od 8. VIII 1945 vo London, re{ija da se vostanovi Me|unaroden voen sud za sudewe na voenite zlostornici. Kon spogodbata be{e prilo`en i Satut na Me|unarodniot voen sud so koj bea opredeleni sostavot, nadle`nosta i funkcijata na sudot. 35

Vrz osnova na navedenite akti be{e i osnovan Me|unarodniot voen sud koj postapuvaj}i po obvinenieto na Komitetot na glavnite obviniteli i vrz osnova na pretresot voden vo Ninberg (20. XI 1945) donese presuda so koja dvaeset voeni zlostornici na ~elo so Gering bea osudeni na smrt, sedummina bea osudeni na do`ivoteno ili vremenski odredeno li{uvawe od sloboda, a samo trojca bea oslobodeni od obvinenieto. So istata cel be{e donesena Deklaracija na glavnite komandanti na zdru`enite sili na 19. I 1946 godina, so koja be{e osnovan Me|unaroden voen sud so sedi{te vo Tokio. Ovoj sud zasedava{e na 28. IV 1946 godina, a svojata presuda ja donese na 12. XI 1948 godina. Poseben sud pretstavuva Me|unarodniot sud za krivi~na posta-

pka protiv odgovrnite lica za te{ki kr{ewa na me|unarodnoto humanitarno pravo na podra~jeto na porane{na Jugoslavija, od 1. I 1991
godina (Rezolucija na Sovetot za bezbednost br 808 od 1992). I najposle po dolgogodi{ni usoglasuvawa vo 1998 godina e osnovan Me|unarodniot krivi~en sud so sedi{et vo Hag
3. ME\UNARODNI KRIVI^NI DELA

Vo krivi~nopravnata literatura se smeta deka Statutot na Me|unarodniot voen sud vsu{nost pretstavuva prv (privremen) me|unaroden krivi~en zakonik. Vo nego se naveduvaat tri vida zlostorstva. Toa se: a) zlostorstvata protiv mirot, kako {to se planirawe, podgotvuvawe, zapo~nuvawe i vodewe agresivna vojna ili vojna so koja se naru{uvaat me|unarodnite dogovori, spogodbi ili garancii ili u~estvuvawe vo nekoj zaedni~ki plan ili zavera za izvr{uvawe na koe i da e od navedenite dela, b) voeni zlostorstva, t.e. povredi na voenite zakoni i voenite obi~ai kako {to se ubistva, zlostavuvawe ili odveduvawe na prisilna rabota ili za koja i da e druga cel na civilnoto naselenie na okupiranata teritorija, ubistva ili zlostavuvawe na voeni zarobenici ili lica na more, ubivawe na zalo`nici, grabe` na javen ili privaten imot, namerno razoruvawe na gradovi, pomali mesta ili sela ili pusto{ewa neopravdani so voena potreba, v) zlostorstva protiv ~ove~nosta, kako ubistva, istrebuvawa, porobuvawa, deportacija i ostanati ne~ove~ni dela izvr{eni protiv koe i da e civilno naselenie pred ili za vreme na traeweto na vojnata ili progonuvawe vrz osnova na politi~ka, rasna ili verska osnova pri izvr{uvaweto ili vo vrska so koe i da e zlostorstvo koe spa|a vo nadle`nost na Sudot, bez ogled dali so toa se vr{i povreda na zakonot na zemjata kade{to se izvr{eni zlostorstvata.
4. NA^ELA NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO

Opredeleni na~ela zna~ajni za natamo{niot razvoj na kodifikacijata me|unarodnnoto krivi~no pravo za prv pat dojdoa do izraz vo 36

Satutot na Me|unarodniot voen sud i vo presudata na Ninber{kiot sud. Tie na~ela bea potvrdeni so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON od 11. XII 1946 godina i ottamu be{e povikana Komisijata za kodifikacija na me|unarodnoto krivi~no pravo da gi formulira vo ramkite na op{ta kodifikacija na zlostorstvata protiv mirot i bezbednosta na ~ove{tvoto ili vo ramkite na me|unaroden krivi~en kodeks. So taa odluka na ON, na~elata koi bea usvoeni so navedenite akti stanaa na~ela na me|unarodnoto pravo. Me|u niv posebno mesto dobiva na~eloto za nadmo}nost na me|unarodnoto pravo nad nacionalnoto pravo, {to vo prv red zna~i deka izvr{uvaweto na delo po naredba na svojata vlada ili svojot pretpostaven ne ja isklu~uva odgovornosta na storitelot za me|unarodno zlostorstvo, me|utoa mo`e da se smeta kako pri~ina za ubla`uvawe na kaznata. Zna~ajno e i na~eloto za individualna odgovornost (poedinecot odgovara za povreda na me|unarodnoto pravo, dodeka krivi~nata odgovornost na dr`avata kako pravno lice se otfrla).
5. ME\UNARODNI KONVENCII

1. Sledniot ~ekor vo razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo se dvi`i vo ramkite na Generalnoto sobranie na OON koe vo ovaa sfera donese redica zna~ajni me|unarodni konvencii. Vo taa smisla vo prv red e zna~ajno usvojuvaweto na Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe zlostorstvata na genocid, od 1948, vo sila od 1951 godina. Na diplomatskata konferencija od 12. VII 1949, sleduva{e donesuvaweto na poznatite ~etiri @enevski konvencii: Konvencijata za postapuvawe so voenite zarobenoci, Konvencijata za za{tita na civilnite lica za vreme na vojna, Konvencijata za podobruvawe na polo`bata na ranetite, bolnite i brodolomnicite na vooru`enite pomorski sili i Konvencijata za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo vooru`enite suvozemni sili za vreme na vojna. Iako se raboti za konvencii koi spa|aat vo me|unarodnoto voeno pravo, tie se od golemo zna~ewe i za me|unarodnoto krivi~no pravo ottamu {to sodr`at krivi~nopravni odredbi. Spored tie odredbi site dr`avi potpisni~ki se obvrzani vo svoite krivi~ni zakoni da odredat krivi~ni sankcii protiv licata koi so svoite dela gi povreduvaat propisite na navedenite konvencii. Vo naredniot period od strana na ON se doneseni redica dokumenti od zna~ewe za natamo{niot razvoj na me|unarodnoto krivi~noto pravo. Me|u niv ovde poso~uvame samo na nekoi od pova`nite, kako na primer: Konvencija za suzbivawe na trgovija so lu|e i eksploatacija na tu|a prostitucija, od 1950, Konvencija za za{tita na kulturnite dobra za vreme na voeni sudiri, od 1954, Dopolnitelnata konvencija za

ukinuvawe na ropstvoto, trgovija so robovi i ustanovi i praktika sli~na na ropstvoto, od 1956, Edinstvenata konvencija za drogite, od
37

1961, Deklaracijata na ON za ukinuvawe na site oblici na rasna diskriminacija, od 1963, Konvencijata za ukinuvawe na site vidovi na rasna diskriminacija, od 1965 (vo sila od 1969), Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, od 1966, Konvencija za neprimenuvawe na

zakonskata zastarenost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto, od 1968, Konvencijata za psihotropnite supstancii, od 1971, Konvencijata za suzbivawe na zlostorstavata na aparhejdot, od 1973, Konvencijata za suzbivawe na nezakonsko odzemawe na vozduhoplovi (Ha{ka konvencija od 1970), Konvencija za suzbivawe na nezakonski akti protiv civilnoto vozduhoplovstvo (Montrealska konvencija od 1971), Konvencijata za psihotropnite supstancii, od
1971.22 2. Vo prilog na unapreduvaweto na megunarodnoto krivi~no pravo zna~ajni se i pogolem broj konvencii doneseni od strana na Sovetot na Evropa kako na primer: Evropskata konvencija za neprimen-

livosta na rokovite za zastaruvawe na krivi~nite dela protiv ~ove{tvoto i na voenite zlostorstva, od 1974, br. 82, Evropskata konvencija za nadomest na {teta na `rtvite od nasili kaznivi dela, od 1983, br. 116, Evropskata konvencija za krivi~nite dela naso~eni protiv kulturnoto nasledstvo, od 1985, br. 119, Konvencijata protiv perewe pari, pretres, zaplenuvawe i konfiskuvawe na prihodi od kriminal, od 1990, br, 141. Vo ramkite na Sovetot na Evropa za
materijalnoto krivi~no pravo od isklu~itelna va`nost se i brojnite rezolucii i preporaki na Sovetot na Evropa so koi podrobno se regulirat zna~ajni krivi~nopravni instituti.23 Najgolemiot broj od spomnatite konvencii se ratifikuvani od strana na na{ata dr`ava, a vo krivi~niot zakonik se vneseni soodvetni krivi~ni dela, kako na primer, grabnuvawe na vozduhoplov ili brod (~l. 302 KZ), terorizam (~l. 313 KZ), predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netpelivost (~l. 319 KZ), kako i site dela od glava trieset i ~etvrta: krivi~ni dela protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo.24
Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997, str. 16-73. Vidi i Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999, str. 815 i natamu. 23 Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, str. 77-83. 24 Za krivi~nite dela so me|unaroden element vidi podrobno: Dimitrijevi}, V. Aktuelna pitanja terorizma, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1974/1-3, Strugar, S. Me|unarodna krivi~na dela u sistemu na{eg Krivi~nog zakonika, Jugoslovenska advokatura, 1957/3-4, Vasilijevi}, V. Me|unarodna krivi~na dela u nacionalnim krivi~nim zakonima i zna~aj takvog njihovog propisivanja u otsustvu me|unarodnog krivi~nog kodeksa, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1967/1-3 i Poku{aj odre|ivanja terorizma kao me|unarodnog zlo~ina, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1973/1-2; Filipovi}, B. Nova ko22

38

Pokraj navedenite konvencii postojat i brojni bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija i drugite vidovi na me|unarodna pomo{ sklu~eni od strana na na{ata dr`ava so drugi dravi.25

nvencija protiv otmice vazduhoplova, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1971/1; Babovi}, B. Konvencija o spre~avanju i ka`njavanju zlo~ina protiv me|unarodno za{ti}enih osoba, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1964/1-3; Vukovi}, \. Krivi~na dela s me|unarodnim elementom u internom i me|unarodnom pravu, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, 1978/3-4; Peri}, O. Me|unarodnopravno regulisanje pitaja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj oblasti, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd; 1971/3, Zlatari}, B. Ha{ka konvencija od 1907 godine i individualna odgovornost za ratne zlo~ine, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd,, 1958/2; Tokiska konvencija o krivi~nim delima u avionima, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/3-4; Problem zastare me|unarodnih zlo~ina u usporednom i me|unarodnom pravu, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/1 i dr. 25 Vidi: Sulejmanov, Z. Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, kade se pomesteni site na{i konvencii od ovoj vid.

39

40

G l a v a III ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KRIVI^NOTO PRAVO I. PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA 1. Vo krivi~nopravnata literatura postoi op{to uveruvawe deka u{te pred nastanuvaweto na dr`avata i pravoto postoele izvesni povredi na opredeleni po~etni nepi{ani pravila na `ivotot i deka protiv istite bile prezemani razni prisilni merki. Tie povredi se narekuvaat ekscesi ottamu {to vo prvobitnata zaednica bile retka pojava. Tie se javuvale so ograni~eno dejstvo, a za nivnoto suzbivawe bila potrebna reakcija od samiot povreden ili od ~lenovite na negoviot rod (period na op{testveno rea|irawe na ekscesnite povedenija), za razlika od podocne`nite klasni op{testva organizirani vo oblik na dr`ava, koga za suzbivaweto na negativnite povedenija bea vovedeni posebni instrumenti kako {to se pravoto i zasebniot aparat - policija i sudstvo (period na javno i dr`avno reagirawe na kriminalitetot). Pritoa, nu`no e da se spomne deka postoi su{tinska razlika me|u reakcijata vo prvobitnata zaednica ottamu {to taa se zasnova na nagonot na samoodr`uvaweto, na srodni~ki i religiozni ~ustva, a reakcijata vo klasnite op{testva poradi za{tita na vladea~kata klasa. 2. Oblicite na reagirawe protiv ekcesnite povedenija vo prvobitnoto op{testvo se: odmazda, kompozicija i progonstvo od zaednicata. 10 Odmazdata se sostoela vo nanesuvawe povreda vrz storitelot na deloto ili ~lenovite na negovata zaednica (rod, pleme) od stana na povrednoto lice ili ~lenovite na negovata zaednica. Taa odmazda bila instinktivna, kolektivna, nezastariva, gruba i nesrazmerna so toa {to vo podocne`nite periodi se voveduva i izvesna srazmernost (na~elo na talionot). Vr{eweto na odmazdata bilo ne samo pravo, tuku i dol`nost na povredniot, odnosno grupata na koja i pripa|al. 20 Kompozicijata (otkupnina ili pomiruvawe) se razvila od odmazdata kako izmiruvawe na zavedenite strani so pla}awe na izvesen nadomest, najprvin vo natura, a potoa i vo pari. Su{tinata na kompozicijata se sostoi vo toa {to storitelot na prestapot ili negovite soplemenici mu davale srazmeren nadomest na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj nadomest se formiral po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen dogovor, no ponekoga{ mo`el da se izdejstvuva i so borba. Sli~no kako kaj odmazdata i kompozicijata 41

vo po~etokot be{e vr{ena samo me|u inoplemenicite, a duri podocna i me|u samite srodnici. 30 Progonstvoto od zaednicata se primenuvalo sprema pripadnicite na ista zaednica i vo toga{nite uslovi na `iveewe bila merka ramna na smrtna kazna, ottamu {to progonetiot ostanuval bez pomo{ta i za{titata na svoeto pleme. Ova prisilno sredstvo bilo naso~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se povreduvale obi~ajnite pravila na gentilnoto ureduvawe.26 II. PERIOD NA STARIOT VEK 1. So pojavata na robovladetelstvoto ulogata na goneweto i kaznuvaweto preo|a vo racete na dr`avata so {to nastanuva periodot na tn. javno reagirawe na krivi~nite dela. Zaostanatite oblici na rea|irawe od prvobitnata zaednica, dr`avata gi zamenuva taka {to na mestoto na odmazdata se javuvaat telesnite i smrtnite kazni, na mestoto na kompenzacijata - pari~nata kazna, a na mestoto na progonuvaweto od zaednicata - progonuvaweto od dr`avata (deportacijata). 2. Zaedni~ka karakteristika na zakonodavstvoto od ovoj period e postoeweto register na surovi i nehumani kazni. Natamo{na karakteristika e postoeweto ostri razliki me|u slobodnite lu|e i robovite vo pogled na krivi~nata odgovornost i za{titata na nivnata li~nost. So is~eznuvaweto na odmazdata, od edna strana, sprema slobodnite lu|e s pove}e se primenuva{e talionot, pa i kompozicijata. Od druga strana, robovite se kaznuvale surovo i nesrazmerno i za najsitni krivi~ni dela. Robovite ednostavno ne bile smetani za lu|e, tuku za predmeti i ottamu ne u`ivale nikakva krivi~nopravna za{tita. 3. Od pravnite izvori na toa vreme posebno treba da se istaknat: Hamurabieviot zakonik,27 Zakonot na 12 tabli~ki vo Rim i Justinijanoviot kodeks - Corpus iuris od 528 god. p.n.e. Vo ovie pravni propisi koi ne se so~uvani vo celost, krivi~nopravnite odredbi za krivi~nite dela i kaznite bile pomesteni bez kakva i da e sistematika. 4. Na planot na krivi~nopravnata nauka od ovoj period ne se poZa ovoj period podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 53-64. 27 Ovoj zakonik koj e pronajden vo Elam - Iran (nekoga{en Vavilon) vo 1902 god. e napi{an so klinesto pismo na kamen blok visok 2,5 m. Sodr`i 282 paragrafi so koi bea regulirani odnosite vo vrska so vol{ebni{tvoto, prava i dol`nosti na vladetelite, dvorjanite i slugite, izdavaweto zemja pod zakup, kupoproda`ni odnosi, bra~ni i semejni odnosi, usvojuvaweto, statusot na robovite, kako i negativnite povedenija i nivnoto suzbivawe. Vo nego bile predvideni okolu 60 krivi~ni dela, od koi za 34 bila predvidena smrtna kazna, a za ostanatite glavno sakatewe i kam{ikuvawe.
26

42

znati zna~ajni dela iako u{te Protagora (481-411 p.n.e), Platon (428347 p.n.e.) i Aristotel (348-322 p.n.e.) vo Grcija, kako i Ulpijan, Paulus, Ciceron, Seneka (4-65) i dr. vo Rim, dopirale opredeleni pra{awa od ovaa oblast. III. PERIOD NA SREDEN VEK 1. Feudalnoto krivi~no zakonodavstvo glavno se razvi od obi~ajnoto pravo i potpiraweto vrz rimskoto i kanonskoto pravo vo periodot od V do XVIII vek. Me|u krivi~nite dela osobeno se istaknuvaat krivi~nite dela protiv imotot, protiv dr`avata, religijata i li~nosta. Kaznite i natamu se surovi i nehumani, a nivnata cel zastra{uvawe i stradawe na storitelot. Me|u niv dominirale smrtnite i telesnite kazni koi se sveduvaa na razni vidovi ma~ewe i sakatewe (vadewe o~i, otsekuvawe na delovi od teloto itn.) pri {to glavnata uloga ja ima{e kanonskoto pravo. Kanonskoto pravo sozdadeno od katoli~kata crkva, vo po~etokot va`e{e samo za crkovnite lica (za krivi~ni dela: blasfemija (kudewe na Gospod, bogohulewe), simonija (trgovija so crkovni predmeti, funkcii i slu`bi), ateizam, kra`ba i oskvernuvawe na crkovni predmeti, magija, vra`bini, eres (hereza, krivo veruvawe, sekoe ubeduvawe {to e vo sprotivnost so slu`benata teologija), mnogubo`tvo, {uruvawe so |avolot i sl.), no so vreme se pro{iri i vrz svetovnite lica (za imotni, politi~ki i krivi~ni dela protiv moralot). Zardi so~uvuvawe na svojata vlast, od polovinata na XIII vek crkvata }e ja sozdade i inkvizicijata (istar`en i kaznen organ na katoli~kata crkva za borba protiv mislewata na licata koi bea vo sprotivnost so stavovite na nejzinata religija) koja gi vovede na~elata na odgovornost za gre{ni misli, priznanieto kako glavno dokazno sredstvo i negovoto iznuduvawe so ma~ewe, a celta na kaznata ja povrzuva{e isklu~ivo so stradawe i iskupuvawe na grevovite zaradi pomiruvawe so Gospod.28 2. Op{ta karakteristika na zakonodavstvoto na feudalnite dr`avi e negoviot religiozen karakter i neskriena za{tita na feudalnoto plemstvo, nasproti zavisnite selani (neednakvost vo kaznuvaweto), kako i otsustvo na zakonitost vo pogled na krivi~nite dela i kaznite {to sozdava{e golem prostor za samovolie i arbitrernost na sudiite vo odmeruvaweto na kaznite. Slednata pozna~ajna karakteristika na ova zakonodavstvo e surovosta na kaznite, osobeno za krivi~ni dela protiv dr`avata i religijata i nivnata zasnovanost na idejata na javna op{testvena odmaVidi podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 64-106. Ba~i} F. Op}i pogled na srednjovekovno krivi~no pravo XI - XIV vjek, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1888/5, str. 683-709.
28

43

zda i zastra{uavawe (kaznite se propi{uvaat i izvr{uvaat za da predizvikaat strav i so svojata svirepost da im slu`at na drugite kako primer). 3. Me|u pravnite izvori od periodot na raniot feudalizam (VXI vek) se pomestuvaat: Lex Salica (Saliskiot zakon, V vek), Lex Ribuaria (VI vek), Lex Alamanorum (VII vek), Lex Saxonum (IX vek) i drugi zakonski zbornici vo koi bile pomesteni i krivi~ni propsi, a koi bile nare~eni "leges barbarorum" ili "narodni pravdi." Od ovoj period e zna~aen i bugarskiot Zakon sudni qudem od X vek, koj va`e{e i za Makedonija, a koj pretstavuva{e kompilacija na vizantiskoto pravo. Me|u pravnite izvori od periodot na razvieniot feudalizam (XI - XV vek) treba da se istaknat: Ruskata pravda (XI vek), Saksonskoto ogledalo (XII vek) i Du{noviot zakonik (1349), Od periodot na raspa|aweto na feudalizmot (XVI-XVIII vek) datiraat: Op{tiot gremanski krivi~en zakonik (Contitutio Criminalis Carolina, na Karlo V od 1532), Kodeksot na Filip II [panskiot (Nueva Recopilacion, od 1566), francuskiot Ordonnance criminelle, (1670), italijanskiot Leggi e constituzioni (1723), bavarskiot Codex iuris bavarici criminalis (1751), avstriskiot krivi~en zakonik (Constitutio Criminalis Teresiana, 1768) i pruskiot krivi~en zakonik (1794). 4. Opredelen razvoj na planot na krivi~noto pravo }e se pojavi duri kon krajot na XI vek, so osnovaweto na glosatorskata {kola vo Italija. Od glosatorskite trudovi od podra~jeto na krivi~noto pravo obi~no se spomenuvaat: "De ordine maleficiorum" od Rolandinus de Romanicis, "Suma codicis" od Azo, i Glossa ordinaria od Accursius. Ova deluvawe od sredinata na XIII do sredinata na XV vek go prodol`ija i postglosatorite me|u koi kako najzna~ajni se naveduvaat: Albertus Candinus ("De maleficis"), Cinus de Pistoj (1270-1336), Bartolus (1314-1357), Baldus de Ubaldis (1327-1406) i Angelus Aretinus (Tractatus de maleficiis). Krivi~nopravnata nauka od toa vreme stoi pod isklu~ivo vlijanie na katoli~kata crkva i nejzinite dogmi so naglasena intolerancija i register na surovi kazni.29 Od XVI vek nau~nata obrabotka na krivi~noto pravo zapo~nuva da se osloboduva od stegite koi gi nametnuvaa glosatorite i postglosatorite so nivniot egzegeti~ki metod i vrzanosta za crkovnite avtoriteti. Se zgolemuva i brojot na pravnicite koi se zanimavale so primena na sintetiti~ki metod vo obrabotkaat na krivi~noto pravo. Od toa vreme voobi~aeno se spomenuvaat: italijanite - Hipolit Marcillius, Egidius Bosius, Julius Clarus (1525-1575), Prosper Ferinacius (1544-1618), francuzite - Tiracvelus, Rousseau de Lacombe, Muyart de Vouglans, Jousse (XVII i XVIII vek) i Pierre Aureault, {panecot - Covarruvias, holan|anite - Damhuder i Anton Mateus, germancite - Benedict Carpzov (1595-1666, so Practica nova imperialis Saxsonica rerum criminalium od
29

Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 39.

44

1635), Bemer (J. S. F Bohmer, Elementa iurisprudentiae criminalis, 1732). [esnaesetiot i sedumnaesetiot vek se vrzuva i pojavata na golemite umovi kako na primer: Bekon (Francis Becon, 1561-1626), Hobs (Thomas Hobbes, 1588-1679), Grocius (Hugo Grotius, 1583-1645), Lok (John Locke, 1632-1704), koi so svoeto materijalisti~ko sfa}awe na prirodata, pokraj toa {to ja osporuvaa feudalnata skolastika i misticizmot, mu dadoa i novi filozofski osnovi na krivi~noto pravo. Iako ne se zanimavaa so sistematska razrabotka na krivi~noto pravo, mo{ne zna~ajni se nivnite zalo`bi za ograni~uvawe na kaznuvaweto na razumna mera, za srazmernost vo kaznuvaweto soglasno te`inata na krivi~noto delo i voop{to za sproveduvawe opredeleni reformi na krivi~noto zakonodavstvo. Vo osumnaesetiot vek svoj pridones kon razvojot na krivi~noto pravo }e dadat i francuskite prosvetiteli i enciklopedisti: Monteskie (Charle Montessqieu, 1689-1755), Volter (1694-1778), Ruso (Jean Jeaques Rousseau, 1712-1778), Pol Holbah (1732-1789) i drugi. Vo nivnite dela dominiraa ideite za osloboduvawe na pravoto od teologijata (oddeluvawe na svetovnite od bo`enskite zakoni i potisnuvawe na krivi~nite dela od religiozna priroda), za potisnuvawe na samovolieto na sudot, za tolerancija na sovesta i mislata, za za{tita na ~ovekovite prava (za sloboda i ednakvost na lu|eto pred zakonot), za proporcionalnost na deloto i kaznata, za humanizacija na kaznite i nivno sfa}awe kako sredstvo za za{tita na poedincite i op{testvoto od kriminalnite povedenija. Za ovoj period me|utoa sekako deka se najzna~ajni razmisluvawata i delata na golemiot Bekarija (Cezare Beccaria, 1738-1794), Anselm Foerbah (Anselm Feuerbach, 1755-1833) i Bentam (Jeremy Bentham, 1748-1832).30 IV. PERIOD NA NOVIOT VEK
1. RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO

1. Po francuskata revolucija (1789) radikalno bea izmeneti niza op{testveni odnosi koi ostvarija soodveten odraz i vo krivi~noto zakonodavstvo. Najdlabok izraz na tie reformi be{e donesuvaweto na Francuskiot krivi~en zakonik od 6. X 1791 godina (Code de Delits et des Peines), zasnovan na na~elata na zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata, na ednakvost na site gra|ani vo pogled na kaznuvaweto, humanost na kaznata i nejzina srazmernost so krivi~noto delo. Vo nego za prvpat e napravena i podelbata na op{t i poseben del na krivi~noto zakonodavstvo. Me|utoa, po splasnuvaweto na prviot revolucioneren zanos, sleduva donesuvaweto na napoleonoviot Code pnale od 1810, vo
30

Vidi: Slejmanov, Z. Penologija, str. 114-122.

45

koj se napu{taat golem del od progresivnite idei vneseni vo prethodniot zakonik.31 Napoleonoviot kodeks zavede pove}e svirepi kazni kako {to se `igosuvaweto, otsekuvawe na raka pred izvr{uvaweto na smrtnata kazna za ubistvo na roditel, do`ivotni kazni i dr. Vo nego be{e zna~itelno zgolemen brojot na krivi~nite dela, osobeno za politi~ki delikti koi bile zakaneti so smrtna kazna. Progresivna novina vo ovoj zakon e me|utoa toa {to so nego za prv pat se vovedeni relativno opredeleni kazni, za razlika od zakonot od 1791 vo koj predviduva{e apsolutno opredeleni kazni za oddelnite krivi~ni dela. Ovaa i nekoi drugi karakteristiki na ovoj zakon, sepak, pridonesoa da va`i vo Francija s do 1994 godina, i da poslu`i kako primer za donesuvawe na site modernite gra|anski zakoni. 2. Osnovnata karakteristika na zakonodavstvoto od ovoj period e negovata zasnovanost vrz na~elata na zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata i na~eloto na ednakvost na site gra|ani vo pogled na kaznuvaweto, nasproti nepostoeweto zakoni, arbitrernosta i neednakvosta vo feudalizmot. Natamo{na karakteristika na ova zakoniodavstvo e deka pokrj kaznite koi se izrekuvaat srazmerno na te`inata na krivi~nite dela i stepenot na odgovornosta, za odbrana na postoe~niot op{testven poredok se vovedenii merkita na bezbednost i e sozdaden poimot na opasna sostojba za oddelni kategorii storiteli na krivi~ni dela. 3. Pokraj franscuskiot, od ovoj period se poznati i slednite krivi~i zakonici: bavarskiot (1813), pruskiot (1851), avstriskiot (1852), srpskiot (1860), germanskiot (1871), italijanskiot (1890), norve{kiot (1902), jugoslovenskiot (1929), polskiot (1932), danskiot (1933) i {vacarskiot (1937). Po Vtorata svetska vojna se doneseni angliskiot Criminal Justice Act (1948), gr~kiot od 1950, i mnogu drugi zakonici.
2. KRIVI^NOPRAVNI [KOLI

2.1. Klasi~na {kola

1. Period: Od vtorata polovina na XVIII vek do sedumdesetite godini od XIX vek. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Bekarija, Foerbah i Bentam (kako napredno krilo) i Henke, Zacharia, Kostlin, Halscher, Merkel i dr (kako reakcionerno krilo) na ovaa {kola. 3. U~eweto na ovaa {kola. Poa|aj}i od filozofskite osnovi na Kant (Emanuel Kant, 1727-1807) i Hegel (Georg Wilchelm Fridrich Hegel, 1770-1831), osobeno od filozofskata postavka deka ~ovekovata volja
Za karakteristikite na ovie dva zakoni podrobno: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit.str. 44-46.
31

46

od ni{to ne e uslovena (~ovekot sekoga{ slobodno izbira me|u dobroto i zloto - apsoluten indeterminizam), klasi~nata {kola smeta{e deka krivi~noto delo e rezultat na taa slobodna volja i deka li~niot osnov za krivi~nata odgovornost za deloto se nao|a vo moralnata odgovornost (vinata) na storitelot. Ottamu i stavot deka kaznata treba da bide srazmerna na deloto, kako i toa deka site storiteli vo pogled na opredeleno delo se ednakvi pred zakonot i spored toa treba da bidat ednakvo kazneti. So ogled deka poa|a{e od isklu~ivo posmatrawe na krivi~noto delo, klasi~nata {kola ne se intresira{e za ispituvawe na storitelot (za negovite pozitivni i negativni individualni karakteristiki, za razli~nosta na ~ovekovata priroda i razli~nite kategorii storiteli), pa ottamu nitu za pri~inite na kriminalitetot. So drugi zborovi, ako krivi~noto delo e izraz na slobodnata volja, pri~inite na kriminalitetot ne treba da se baraat nadvor od li~nosta na ~ovekot, odnosno nadvor od negovata od ni{to neuslovena slobodna volja. [to se odnesuva do borbata protiv kriminalitetot ovaa {kola smeta{e deka taa mo`e da se vodi isklu~ivo so zakana i primena na kaznite koi mo`at da imaat vlijanie vrz voljata na ~ovekot. Toa zna~i deka reakcijata na kriminalitetot mora da se zasnova na zakonot koj storitelot mora da go sfati i razbere. So ogled deka borbata protiv kriminalitetot se iscrpuva so primena na kaznenata represija, negovoto rastewe i opa|awe se tolkuva{e kako pozitiven ili negativen rezultaat na taa represija. Celta na kaznata se tretira{e kako odmazda i ne se pridava{e osobeno vnimanie. Kaznata se tretira kako zastra{uva~ka merka koja treba da bide proporcionalna na nanesenata povreda, odnosno {teta (kaznata e represivna merka zavisna od te`inata na deloto i vinata). Taa treba da se vre`e vo svesta na potencijalnite prestapnici i da gi odvra}a od vr{eweto krivi~ni dela (generalna prevencija po pat na kolektivno zastra{uvawe). 4. Zna~ewe. Klasi~nata {kola gi postavi temelite na sovremenata nauka na krivi~noto pravo ottamu {to ostro im se sprotivstavi na nedostatocite na feudalnoto krivi~no pravo, osobeno na nedostatokot na zakoni, samovolieto i arbitrernosta na sudot. Nejze go dol`ime i vospostavuvaweto na sovremenite na~ela: na~eloto na zakonitosta na krivi~noto delo i kaznite, li~na i subjektivna odgovornost na storitelot, srazmernosta na kaznite na te`inata na krivi~noto delo i stepenot na krivi~nata odgovornost, kako i donesuvaweto na re~isi site sovremeni zakoni vo ovaa oblast. Taa e zaslu`na i za logi~nopravnoto (dogmatskoto) prou~uvawe i postavuvawe na osnovnite instituti na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii. 5. Kriti~ki zabele{ki. So toa {to do maksimum ja razvi krivi~nopravanata dogmatika, klasi~nata {kola go previde faktot deka krivi~noto delo, negoviot storitel i krivi~nata sankcija se realni 47

op{testveni pojavi i kako takvi usloveni od niza objektivni i subjektivni faktori. Ova osobeno se odnesuva na storitelot na krivi~noto delo koj se posmatra{e kako apstraktna kategorija, kako sostojka na krivi~noto delo, taka {to voop{to ne se vode{e smetka za negovata konkretna li~nost, za negovite li~ni svojstva i okolnostite koi dovele do krivi~noto delo.32

2.1. Antropolo{ka {kola

1. Period: Od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Cesare Lombroso (1835-1909). 3. U~eweto na ovaa {kola. Antropolo{kata {kola koja se razvi pod vlijanie na pozitivisti~kata filozofija na Ogist Kont se zalaga za nau~no prou~uvawe na kriminalitetot. Taa se interesira{e za prou~uvawe na pri~inite na kriminalitetot so primena na metodite na pozitivnite nauki (posmatrawe i eksperiment) so cel da se iznajdat merki za nivno predupreduvawe. Pritoa, vo prv red se poa|a{e od storitelot na krivi~noto delo soglasno stavot deka vo negovata li~nost se nao|aat glavnite pri~ini za vr{eweto krivi~ni dela (storitelot na krivi~noto delo se odlikuva so posebna biokonstitucionalna struktura koja e poinakva od lu|eto {to ne se prestapnici). Tie pri~ini se od biolo{ka (mal ~erep, ispaknata vilica, golemi u{i i sl.), fiziolo{ka (nedostig na odredeni setila i ~uvstvo na bolka, daltonizam, levu~arstvo i sl.) i psiholo{ka (nedostig na moralni ~uvstva i so~ustvo ili preterana gordost, suetnost i sl) priroda. Nakratko, individualnite faktori se osnovna pri~ina na kriminalitetot, za{to site storiteli na krivi~ni dela se ili rodeni zlostornici ili abnormalni lica (poseben tip lu|e koi so samoto ra|awe se opredeleni da stanat zlostornici). Od tezata deka zlostorstvata se prirodna pojava kako {to se ra|aweto i smrtta (determiniranost na zlostorstavata od silata na ~ovekovaat struktura), reakcijata na kriminalitetot treba da se ostvaruva so otfrlawe na vinata i kaznata i vospostavuvawe odgovornost vrz osnova na opasnosta na zlostornikot so primena na medicinski merki koi treba da gi eliminiraat ili neutraliziraat stigmatite na degeneracija kaj storitelot na deloto. Celta na kaznata e za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. 4. Zna~ewe. Osnovnata zasluga na {kolata e vo uka`uvaweto na potrebata od prou~uvawe na storitelot na krivi~noto delo kako konkretno i realno, a ne kako apstraktno su{testvo. 5. Kriti~ki zabele{ki. Glavniot prigovor {to se upatuva na ovaa {kola se sostoi vo toa deka e ednostrana, ottamu {to individuPodrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2003, str. 157-174.
32

48

alnite faktori gi smeta za isklu~iva pri~ina na kriminalitetot (biologizam).33

2.3. Pozitivisti~ka {kola

1. Period: Od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Enriko Feri (Enrico Ferri, 1856-1929) i Rafaele Garofalo (Raffaele Garofalo, 1851-1934). 3. U~eweto na ovaa {kola. Pojdovnata filozofska osnova na ovaa {kola e apsoluteniot determinizam, izrazen vo stavot na Feri: "Kako {to vo odredeno koli~estvo voda, na odredena temperatura se rastopuva odredeno koli~estvo hemiska supstanca, nitu atom pove}e ili pomalku, taka i vo opredelena socijalna sredina pri opredeleni fizi~ki ili individualni uslovi, se slu~uvaat opredelen broj zlostorstva, nitu edno pove}e ili pomalku." Spored pozitivistite site pri~ini na kriminalitetot mo`at da se podelat vo tri grupi: antropolo{ki (faktori od organska, psihi~ka i li~na priroda), fizi~ki (geografskoto podra~je, klimata, godi{noto vreme, temperaturata i sl.) i socijalni (siroma{tija, bezrabotica, ekonomskite krizi, gustina na naselenieto, ekonomskiot i politi~kiot sistem, religijata, alkoholizmot i drugite sociopatolo{ki pojavi). Prestapnikot ne e slobodno su{testvo, {to zna~i deka krivi~noto delo e determinirano od vlijanieto na li~nite i socijalnite faktori. So ogled na toa {to ne raspolaga so svoja volja, zlostornikot ne e podoben da bide presmetliv, pa spored toa nitu krivi~no odgovoren. Ottamu, pozitivistite ja otfrlaat vinata kako moralna odgovornost na ~ovekot i ja zamenuvaat so kategorijata - socijalna, odnosno zakonska odgovornost. Osnovata za takvata odgovornost se op{testvenite dol`nosti {to gi ima sekoj ~ovek bez ogled na negovata du{evna sostojba i opasnosta (temibilit) kako li~na karakteristika na storitelot. Soglasno negiraweto na vinata, reakcijata na kriminalitetot ja zamisluvaat bez kazni (storitelot ne e vinoven za izvr{enoto delo, pa ottamu ne mo`e ni da se kazni). Kaznata se zamenuva so tn. merki na socijalna za{tita (storitelot e samo opasen za op{testvoto i zatoa sprema nego treba da se primenat bezbednosni merki) koi sami po sebe ja smaluvaat mo`nosta za vr{ewe na krivi~ni dela. Kriteriumot za primena na razgranetiot sistem merki na socijalna za{tita e opredelen od kategorijata na zlostornicite vo koja e pomesten storitelot (klasifikacija na zlostornicite kako osnova za primena na merkite na socijalna za{tita). Ottamu se predlaga{e du{evno bolnite da se upatuvaat vo specijalni zavodi zaradi podlo`uvawe na specijalen tretman, a pove}ekratnite zlostornici i onie od navika do`ivo33

Poop{irno: Ibid, str. 188 -210.

49

tno ili na neopredeleno vreme da se eliminiraat od op{testvoto i sl. Celta na merkite na socijalnata za{tita se eliminacija, lekuvawe ili neutralizacija na storitelot. Op{testvoto mora da se brani od kriminalitetot kako {to se brani i od elementarnite nesre}i i opasnite `ivotni, zaradi latentnite nagoni za vr{ewe krivi~ni dela koi se dlaboko vsadeni vo prirodata na storitelot i opasni za op{testvoto. Ottamu, namesto kazni, Feri gi predlaga slednite merki: 10 preventivni merki protiv opasnite zlostornici, 20 reparatorni merki (merki so koi se otstranuvaat posledicite na krivi~nite dela, na primer nadomest na {teta na `rtvata), 30 represivni merki koi se upotrebuvaat na neodredeno vreme, i 40 eliminatorni merki za nepopravlivi zlostornici. 4. Zna~ewe. Zna~aen pridones na ovaa {kola vo oblasta na krivi~noto pravo e zajaknuvaweto na zna~eweto na li~nosta i potrebata od nejzino prou~uvawe kako individua koja se formira i deluva pod vlijanie na niza endogeni i egzogeni faktori. So svrtuvaweto kon li~nosta na zlostornikot i potrebata od negovo prou~uvawe, se zamenuva sfa}aweto na klasi~arite na individualizacijata zaradi pravednost i generalna prevencija so individualizacija iznikanata od potrebata za za{tita na op{testvoto od opasnite kriminalci koja poa|a od kategorijata na zlostornicite, a ne od kategorijata na krivi~nite dela. Takvata individualizacija za svoja osnova ja zema tipologijata na zlostornicite preku prethodno prou~uvawe na sekoj oddelen storitel i negovata opasna sostojba zaradi opredeluvawe adekavatni merki na socijalna za{tita prilagodena na negovite psihofizi~ki osobenosti. Pokraj toa, pozitivistite istaknaa deka kaznata ne e, i ne mo`e da bide edinstveno spasonosno sredstvo protiv kriminalitetot i deka postojat niza drugi socioekonomski i individualni merki {to treba da gi izle~at kriminalnite sklonosti na zlostornikot ili na drug na~in da gi napravat bezopasni za op{testvo. 5. Kriti~ki zabele{ki. Pokraj zabele{ki {to ve}e bea upateni na antropolo{kata {kola, na pozitivistite mo`e da im se prefrli nivnoto negirawe na slobodnata volja na ~ovekot, kako i nau~nata nevizdr`anost na klasifikacijata na zlostornicite, ne samo zaradi nejzinata necelosnost, tuku i zaradi usilenoto zna~ewe na li~nosta na zlostornikot. Mo`e da im se prefrli i toa deka so istaknuvawe na storitelot vo preden plan otidoa vo druga krajnost, za{to vo celost go zapostavija krivi~noto delo i so toa dlaboko zavlegoa vo subjektivizam pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost koja {to se poka`uva isto tolku {tetna kako i objektivizmot na klasi~nata {kola. Ovaa ideja konsekventno sprovedena, vsu{nost, ja negira vinata, ja negira kaznata, go negira krivi~noto delo kako osnovna pretpostavka na represijata, zna~i gi negira osnovite na krivi~noto pravo, pa spored

50

toa i samoto krivi~no pravo.34

2.4. Sociolo{ka {kola

1. Period: Od 1889 do po~etokot na Prvata svetska vojna 1914. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Franc fon List (Franz v. Liszt), Adolf Prins (Adolphe Prins) i Van Hamel (Van Hamel). 3. U~eweto na ovaa {kola. Po odnos na pri~inite na kriminalitetot se zalaga za nau~no ispituvawe vo prv red na op{testvenite, no ne gi zapostavuva i li~nite faktori. Re{ava~kata uloga im ja pridava na socijalnite faktori ottamu {to tie, me|u drugoto, su{testveno vlijaat i vrz formiraweto na samata li~nost. Od me|usebenoto dejstvo na individualnite, socijalnite i fizi~kite faktori zavisi karakterot na kriminalitetot koj mo`e da se javi kako akuten i hroni~en. Akutniot kriminalitet e rezultat na prete`noto vlijanie na nadvore{nite faktori (slu~ajni ili akutni zalostornici), a hroni~niot kriminalitet nastanuva poradi li~nite svojstva na storitelite, so taa napomena {to razvojot na ovie svojstva e zavisen od op{testvenite uslovi na `ivot (zlostornici od navika). Spored Prins postoi i tip na abnormalen zlostornik kaj kogo dominiraat vnatre{nite faktori (posledica na abnormalni sostojbi ili momentni psihi~ki dispozicii), no ne i tip na roden zlostornik. Vo pogled na osnovot na krivi~nata odgovornost ovaa {kola zastapuva indiferentisti~ko stojali{te (pra{aweto na slobodnata volja e bez zna~ewe za odgovornosta). Vo borbata protiv kriminalitetot i ovde se poa|a od potrebata za eliminirawe na opasnata sostojba na prestapnikot - l'tat dengereux, sfatena kako biosociolo{ka, za razlika od temibilit na pozitivisti~kata {kola, sfatena isklu~ivo kako biolo{ka kategorija. Vo borbata protiv kriminalitetot se poa|a od poterabata za eliminirawe na opasnata sostojba na prestapnikot, no so dualisti~ki sistem na krivi~ni sankcii: kazni - sprema krivi~no odgovorni storiteli i merki na bezbednost sprema krivi~no neodgovorni storiteli na krivi~ni dela kaj koi postoi opasna sostojba. Pokraj kaznite koi treba da imaat specijalnopreventiven karakter i merkite na bezbednost koi se primenuvaat post delictum, socioplo{kata {kola predlaga{e i merki na preventivna higiena. Celta na sankciite se popravawe na popravlivite, zastra{uvawe na slu~ajnite i neutralizacija na nepopravlivite prestapnici so primena na individualizirani merki na lekuvawe i tretman koi treba da traat tolku dolgo, kolku {to e potrebno da se za{titi op{testvoto od nivnata opasnost.
34

Vidi podrobno: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 192- 205.

51

4. Zna~ewe. Za odbele`uvawe e toa deka pod vlijanie ovaa {kola vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo e usvoen dualitetot na krivi~nite sankcii. Zna~ajni se i nejzinite zalo`bi prou~uvawe na kriminalitetot kako masovna op{etstvena pojava, za koristewe {irok sistem na preventivni merki vo borbata protiv kriminalitetot, za individualizacijata na krivi~nite sankcii i zamena na kratkite kazni li{uvawe od sloboda so poprikladni merki so koi mo`at da se ostvarat nivnite celi. 5. Kriti~ki zabele{ki. Na ova {kola se prigovara deka proizvolno go opredeluva li~niot osnov na krivi~nata odgovornost, deka gi me{a kaznite i merkite na bezbednost, deka nepravedno se zalaga za primena na sankcii ante delictum i deka dava necelosna klasifikacija na vinovnicite35

2.5. Neoklasi~na {kola

1. Period: Od krajot na XIX vek pa s do denes. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Garo (R. Garraud) i Garson (E. Garon) od Francija i Majer (Mayer) i Birkmajer (Birmayer) od Germanija. 3. U~eweto na ovaa {kola. Nejzinata osnovna koncepcija e nastojuvaweto kon pomiruvawe na socijalno-eti~kite i utilitaristi~kite barawa vo krivi~noto pravo i ottamu e poznata i pod nazivot eklekti~ka {kola. Neoklasi~nata {kola smeta deka vo krivi~noto pravo kako socijalni realnosti od prvostepeno zna~ewe i kako osnovni primesi za efikasnosta na krivi~noto pravo mora se so~uvaat - vinata (kako moralna odgovornost) i kaznata (kako javen op{testven prekor) na koja ne se tu|i ni specijalnopreventivnite funkcii. Taa gi prifa}a i merkite na bezbednost kako ~isto preventivni sankcii glavno za du{evno bolnite, opasnite nepresmetlivi i namaleno presmetlivi prestapnici. Natamo{ni karakteristiki na ovaa {kola se insistiraweto za voveduvawe kazni so opredeluvawe na nivnoto minimalno i maksimalno traewe, priznavawe na olesnuva~kite i ote`nitelnite okolnosti, isklu~uvawe na odgovornosta za krivi~ni dela storeni od strana na deca i mentalno bolni lica. Pri~inite na kriminalitetot spored ovaa {kola se od individualna, socijalna i fizikalna priroda. Osnovot na krivi~nata odgovornost se izveduva od stavot za relativnata sloboda na voljata (relativen indeterminizam), a vo pogled reakcijata na kriminalitetot pokraj kaznata za du{evno bolnite storiteli na krivi~ni dela se prifa}aat i merkite na bezbednost. Krivi~nata odgovornost zasnovana vrz presmetlivosta i vinosta e osnova za primena na kaznata, a opasnosta na storitelot za primena na merkite na bezbednost.
35

Podrobno: Ibid, str. 234-246.

52

Celta na krivi~nite sankcii se generalna i specijalna prevencija. 4. Zna~ewe. Me|u zaslugite na ovaa {kola vo prv red treba da se istakne voveduvaweto trijalisti~ki sistem na krivi~ni sankcii (vospitnite merki, pokraj kaznite i merkite na bezbednost) i pridavaweto golema va`nost na principot na zakonitosta. Va`na e i nejzinata zalo`ba za voveduvawe na institutot bitno namalena presmetlivost kako preodna sostojba me|u presmetlivosta i nepresmetlivosta (sostojba koja mo`e da pretstavuva osnova za ubla`uvawe na kaznata i eventualno za paralelna primena na kaznata i merkite na bezbednost). Za nea e zna~ajno i naglasuvaweto na subjektivnite svojstva i okolnosti na storitelot za sudskata individualizacija na kaznata.36

2.6. [kolata na novata op{testvena odbrana

1. Period: Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. 2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Mark Ansel (Marc Ancel, 1902-1990), @an Graven (Jean Graven), Pol Kornil (Paul Cornil), Stefen Urvi~ (Stephan Hurwitz), Torsten Selin (Thorsten Sellin) i dr. 3. U~eweto na ovaa {kola. Novata op{testvena odbrana na Ansel, poznata kako umerena nasoka,37 e protiv idejata za ukinuvawe na krivi~noto pravo, odnosno taa e za zadr`uvawe na postojnite instituti na krivi~noto delo, storitel, odgovornost, pa duri i kazna, koi vo noviot sistem na op{testvena odbrana treba da bidat zna~itelno modificirani i obnoveni (transformacija na krivi~noto pravo). Od ova se nalo`uva potreba za preispituvawe na nivnata sodr`ina so postojano vnesuvawe novi nau~ni soznanija za ~ovekot i negovoto povedenie. Toa e poznatoto barawe za dejuridizacija na krivi~noto pravo vo smiPodrobno: Ibid, str. 246-248. Za ovaa {kola ili dvi`ewe vo krivi~noto pravo se karakreisti~ni dve nasoki: prvata, ekstrena i vtorata umerena. Osnovnite stavovi {to ja karakteriziraat ekstremnata nasoka na op{testvenata odbrana se izlo`eni vo delata na Filipo Gramatika. Spored nego, tradicionalnoto krivi~no pravo treba da se zameni so nov sistem na op{testvena odbrana vo koja celosno bi bile eliminirani poimite: krivi~no delo, zlostornik, krivi~na odgovornost i kazna i zameneti so poimite - antisocijano povedenie, subjektivizam i kurativni i prevospitni merki. Zatoa mora da se izmenat osnovnite instituti na postojnoto krivi~no pravo i da im otstapat mesto na novite institucii na op{testvenata odbrana. Pravosudstvtoto na op{testvenata odbrana bi mu go obezbedilo "na sekogo dobroto {to mu e potrebno." Nenormalniot protivop{testveno nastroen poedinec bi bil medicinski tretiran, a kaj drugiot bi bila sozdadena volja da se pridr`uva na op{testvenite pravila preku ona {to ja zamenuva kaznata i {to ne bi smeelo da mu pri~ini nikakva {teta na protivop{testveno nastroeniot poedinec.
37 36

53

sla na nadminuvawe na apstraktnite pravni formuli, poimi i fikcii (pravna metafizika) koi nedovolno ja odrazuvaat stvarnosta. Vrz taa osnova se istaknuva deka poimite nulla poena sine lege, umislata, sou~esni{tvoto i obidot na krivi~no delo, smalenata odgovornost i sl. treba da se usoglasat so dostigawata vo oblasta na medicinata, psihologijata, sociologijata i drugite nauki so cel da se oslobodat od preteraniot juridicizam. Vo odnos na pri~inite na kriminalitetot od celokupnite iska`uvawa na Ansel proizleguva deka kriminalitetot e rezultat na dejstvoto na socijalnata sredina i biopsiholo{kata konstitucija na li~nosta, so toa {to vlijanieto na vnatre{nite kriminogeni faktori po~esto se naglasuva. Zna~ajno za ovaa {kola e i toa {to e protiv konstituiraweto na krivi~noto delo kako ~isto praven poim {to se posmatra nezavisno od storitelot i se stava vo nekakvi aprioristi~ki ramki. Za nea deloto pretstavuva izraz na posebnosta, "manifestacija na li~nosta na storitelot" koja individualno postoi. Toa vo prv red e kriminolo{ki problem {to treba da se istra`uva za da se dojde do etiolo{ki objasnuvawa, zo{to poedinecot pri opredeleni okolnosti, so opredeleno minato i opredelena biolo{ka konstitucija izvr{il konkretno delo. No takvoto delo za nea i natamu ostanuva i krivi~nopraven poim. Vrz osnova na predhodnoto, ne storenoto delo tuku li~nosta na storitelot treba da stoi vo preden plan na obnovenata kriminalna politika. Ovde ne stanuva zbor za opredelen gre{nik koj e povikan da strada za storenoto ili za neodgovorno lice koe spored svojata priroda e predopredeleno za zlostor, tuku za ~len na op{testvoto koe {to toj ~len treba da go sfati preku utvrduvawe na negovite motivi i otkrivawe na pri~inite na negovoto povedenie. Toa e ~ovek {to, bilo da rabotel dobro ili lo{o, sekoga{ e posebna edinka ~ii {to postapki mo`at da se objasnat samo toga{ ako pravilno se sfati negovata li~nost. So vakviot stav korelira i ignoriraweto na tipolo{kite klasifikacii na zlostornicite kako nepraveden tradicionalizam. Namesto proizvolnoto i apriorno razvrstuvawe na storitelite na krivi~nite dela vo razni kategorii za ova dvi`ewe e mnogu pova`no insistiraweto vrz tn. "dinamika na zlostorot" {to zna~i istra`uvawe na individualnite pri~ini {to vo momentot na deloto vlijaele za negovo izvr{uvawe. Taa ne be{e nitu za isfrluvawe na krivi~nata odgovornost od krivi~noto pravo, no kon ovoj poim gleda so somnevawe i nastojuva da mu dade poinakva smisla i zna~ewe. Nejzin stav e deka nema namera da gi o`ivee filozofskite sudiri od minatiot vek za problemot na determinizmot so toa {to {iroko ja dopu{ta slobodata na ~ovekovoto povedenie. Vrz taa sloboda se zasnova vinata na ~ovekot, me|utoa ne kako ~isto moralna odgovornost na klasicizmot ili kako apstraktna presumpcija na neoklasi~arite, nitu pak kako zakonska i objektivna odgo54

vornost na pozitivizmot. Poimot na odgovornosta ovde se razgleduva od stojali{teto na ~ovekot kako poedinec {to nu`no vodi kon ispituvawe na negovoto ~uvstvo na moralna obvrska. Odgovornosta e fakt na op{testveniot `ivot, a ~uvstvoto na vina psiholo{ka stvarnost. Spored toa stanuva zbor za odgovornost kako psiholo{ki fakt ili "sostojba vo koja poedinecot stanuva svesen za svojata li~nost vo onaa mera vo koja toj se potvrduva vo svoeto delo. Takvata odgovornost ne e teoretska podologa na kaznata, tuku bitno sredstvo ili, podobro re~eno, impuls za ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na storitelot i negovo vra}awe vo op{testvoto. Borbata protiv kriminalitetot vo prv red treba da se da se ostvaruva na preventiven plan so davawe socijalna pomo{, suzbivawe na alkoholizmot, nepismenosta, lekuvawe na mentalno bolnite lica i drugi merki na za{tita na op{testvoto od negovite {tetni posledici. Toga{ pak koga se izvr{eni krivi~ni dela, op{testvenite usilbi treba da se naso~at kon resocijalizacija na nivnite storiteli so celosno po~ituvawe na nivnata li~nost i nivnite prava zaradi sozdavawe li~nost na koja }e i bidat tu|i antisocijalnite streme`i. Ottamu i celta na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto od kriminalietot. Toa se postignuva so prevencija (radikalna socijalna politika) i resocijalizacija na prestapnicite (krenata vo rang na nivno pravo) so primena nau~no zasnovan i individualiziran tretman i adekvatna gri`a po izdr`anata kazna, zaradi normalna i korisna reintegracija vo op{testveniot `ivot. Pritoa, zna~ajno e da se istakne deka ova u~ewe energi~no mu se sprotivstvuva na dualitetot na krivi~nite sankcii i predlaga nivna radikalna reorganizacija vo edinstven sistem na op{testvena odbrana (monizam na krivi~nite sankcii) vo koj bez zaemno sprotivstavuvawe }e bidat vklu~eni i kaznite i merkite na bezbednost. Vo toj edinstven sistem na raznovidni merki naso~eni kon ostvaruvawe na individualiziran tretman ima mesto samo za onie kazni {to se sfateni kako za{titni merki {to go izgubile svoeto retributivno zna~ewe. Od nego treba da se isklu~at eliminatornite kazni, a onie kazni {to }e se zadr`at treba mnogu poretko da se primenuvaat i da se zamenuvaat so drugi merki {to se od terapeutska priroda. Takvi se kratkite kazni li{uvawe od sloboda {to ostvaruvaat funkcija na tn. "{ok terapija." Za opredeleni dela i opredeleni storiteli treba da se zadr`at i dolgite kazni li{uvawe od sloboda ako pri nivnoto izvr{uvawe po{iroko se koristat rabotata na sloboda, specijalizirani tretmani i uslovniot otpust. No sepak, glavnata orientacija treba da bide svrtena kon supstitutite na kaznata li{uvawe od sloboda so stavawe osoben akcent vrz pari~nite kazni i insistiraweto vrz sovremenite procesi na dekriminalizacija i depenalizacija. Vo toa se gleda "specifi~no nerepresivniot karakter na op{testvenata odbrana. Se raboti za toa sprema storitelot na krivi~noto delo da se primeni eden preventiven tretman {to ne vodi 55

zadol`itelno kon toa storitelot da izbegne sekava neprijatna merka ili sekakvo vlijanie vrz negovata li~nost ili vrz negovite prava. Toa vo su{tina zna~i deka za opredeleni kategorii lica i kaznata mo`e da poslu`i kako prikladna kriminolo{ka merka za borba protiv kriminalitetot. 4. Zna~ewe. Me|u zaslugite na ovaa {kola treba da se istaknat silnata afirmacija na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na storitelot, negovata individualizacija i tretman zaradi resocijalizacija vo op{testvoto. Iako, vsu{nost, tuka ne se raboti za nekoi napolno novi idei so nivnoto prodlabo~uvawe se sozdade golem prostor za razvivawe i unapreduvawe na kriminolo{kata i penolo{kata teorija i praktika. Pod nejzino vlijanie vo mnogu zemji dojde do izgradba i usovr{uvawe na maloletni~koto krivi~no pravo, voveduvawe poseben krivi~nopraven status i poseben institucionalen tretman sprema pomladite polnoletni lica, izgradba na poluotvoreni i otvoreni kaznenopopravni ustanovi, po{iroka primena na supstitutite na kaznata li{uvawe od sloboda, voveduvawe novi vonzavodski merki so socijalno vospiten karakter i sl. 5. Kriti~ki zabele{ki. Na ovaa doktrina najprvin treba osnovano da se prefrli deka vo koncipiraweto na borbata protiv kriminalitetot ne vodi dovolno smetka za otstranuvawe na op{testvenite faktori koi {to prioritetno go uslovuvaat kriminalnoto povedenie. Od nejzinata posredna naso~enost kon ubla`uvaweto na socijalnite posledici so opredeleni profilakti~ki merki i dominantno svrtuvawe kon resocijalizacijata na storitelot na krivi~noto delo zaradi negovo vra}awe vo isti uslovi na sistemot mo`e da se sogleda nejzinata idealisti~ka filozofska podloga i nerealnosta na najzinata humanisiti~ka pozicija. Slednite prigovori {to nesomneno dr`at proizleguvaat od nedoslednosta i protivre~nosta na nekoi od nejzinite osnovni koncepti zaradi {to taa ne mo`e da se voobli~i vo eden cvrst i jasen sistem na celesoobrazna kriminalna politika. Taka, idejata za krivi~nata odgovornost kako ~uvstvo na vina, {to ima vlijanie samo vrz razdvi`uvaweto na resocijalizacijata, a ne i vrz opredeluvaweto na sankcijata, so pravo se ocenuva kako ednostrano stojali{te {to vodi kon kraen subjektivizam vo krivi~noto pravo, kon izedna~uvawe na odgovornosta i opasnosta, {to mo`e da bide pogubno za pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Vo toj red se svrstvuva i sfa}aweto za opasnata sostojba i opravdaniot strav od nivno zalagawe za sankcii {to bi se izrekuvale ante deliktum, so ogled na malata garancija {to ja nudat uslovite predvideni kako brana od mo`nite zloupotrebi.38

38

Poop{irno: Ibid, str. 345-356.

56

V. KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO NA MAKEDONIJA 1. Po~etocite na na{eto zakonodavstvo se vrzuvaat neposredno po Vtorata svetska vojna vo ramkite na toga{nata jugoslovenska zaednica. Po osloboduvaweto najprvin se doneseni: Zakonot za suzbivawe nedopu{tena {pekulacija i stopasnka sabota`a (23. IV 1945), Zakonot za za{tita na narodnite dobra i nivnoto upravuvawe (24. V 1945), Zakonot za zabrana na predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza i razdor (24. V 1945) i Zakonot za krivi~nite dela protiv narodot i dr`avata (25. V 1945), kako i Zakonot za vidovite na kazni (5. VIII 1945) so koj e vospostaven kazneniot sistem. Po donesuvaweto na Ustavot na FNRJ od 31. I 1946, e izvr{eno usoglasuvawe na spomenatite zakoni so Ustavot i se prezemeni dejstvija za sistemska obrabotka i kodifikacija na krivi~noto zakonodavstvo. Na toj na~in na 4. XII 1947 e donesen Krivi~niot zakonik - op{t del (OKZ vleze vo sila na 12. II 1948), a vo me|uvreme dodeka be{e vo tek rabotata na kodifikacijata na celokupnoto krivi~no zakonodavstvo bea doneseni: Zakonot za krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost (16. X 1948) i Zakonot za voenite krivi~i dela (11. XII 1948). Sledniot ~ekor be{e donesuvaweto na Krivi~niot zakonik od 1. III 1951 koj vleze vo sila na 1. VII 1951 godina. So ovoj zakonik be{e zavr{ena kodifikacijata na na{eto krivi~no zakonodavstvo. Po ova sleduva{e period na negoviot razvoj {to jasno se gleda od donesuvaweto na pove}e zakoni za negovi izmeni i dopolnuvawe.39 Vo natamo{niot period, vo soglasnost so Ustavot na SFRJ od 1974 i ustavite na socijalisti~kite republiki i socijalisti~kite avtonomni pokraini, a vo smisla na ~l. 281 st. 1 od Ustavot na SFRJ i ~l. 17 na Ustavniot zakon za negovoto sproveduvawe na 28. IX 1976 be{e donesen i prviot Krivi~en zakon na toga{nata Socijalisti~ka Republika Makedonija koj vleze vo sila na 1. VII 1977, a vo soglasnost so podelenosta na zakonodavna nadle`nost i prviot Krivi~en zakon - Op{t i poseben del na SRM od 1977,40 koj be{e noveliran sedum pati.41 Po osamostojuvaweto i donesuvaweto na Ustavot od 1991 godina Krivi~niot zakon na SFRJ najprvin be{e prezemen kako republi~ki, a ve}e na 10. VI 1992 izmenet i preimenuvan vo Krivi~en zakon na RM Op{t i poseben del, so toa {to pokraj nego ostana da va`i i Krivi~nito zakon na SRM. Vakvata sostojba trae{e do donesuvaweto na Krivi~niot zakonik od 23. VII 1996 ("SV RM," br. 37/1996), koj vleze vo sila na 1. XI 1996, so izmeni i dopolnuvawa objaveni vo "SV RM," 80/1999, 4/2002, 43/2003 i 19/2004.
Se raboti za novelite od: 10 (30. VII 1959), 20 (22. VII 1962), 30 (4. IV 1965), 4 (29. III 1967), 50 (26. IV 1969), i 60 (30. I 1973). 40 "SV SRM" br. 25/1977. 41 "SV SRM," 23/1984, 50/1987, 7/1990 i 28/1991, 24/1992, 49/1993.
0 39

57

58

I DEL KRIVI^EN ZAKONIK

59

60

GlavaI OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NIOT ZAKONIK I. NA^ELO NA ZAKONITOSTA 1. Krivi~niot zakon propi{uva koe delo mo`e da bide kaznivo i na~inot na koj toa mo`e da se stori, i na toj na~in go brani ne samo op{testvoto i pravniot poredok, tuku i interesite na izvr{itelot na deloto kogo go {titi od omnipotencijata (semo}ta) na dr`avata, postavuvaj}i zakonski granici preku koi vlasta ne smee da pomine nitu vo prezemaweto na goneweto, ni vo kaznuvaweto. Na~eloto na zakonitosta se javuva: kako garancija na pravnata sigurnost (za{tita od samovolieto i arbitrernosta na pravosudnite organi) i kako samoograni~uvawe na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (za{tita od samovolieto na dr`avnata vlast). Ottamu, toa pretstavuva osnova za za{tita na pravata i slobodite na ~ovekot, za{to opredeluvaweto na krivi~nite dela i sankciite za niv vo krivi~niot zakonik ne zna~i samo ograni~uvawe na pravata i slobodite na gra|anite, tuku i garantirawe na nivnite prava i slobodi preku oddeluvaweto na ona {to e zabraneto i kaznivo od ona {to e dopu{teno, nekaznivo, {to pretstavuva sfera na slobodno povedenie na gra|anite (seto ona {to ne e zabraneto, pretstavuva podra~je na slobodno, nekazneno povedenie). Sumarno ka`ano, so nego se opredeluva op{testvenata polo`aba na ~ovekot i gra|aninot i prostorot na negovoto slobodno deluvawe. So ogled na toa {to vo osnova zna~i sprotivstavuvawe na sekakvo samovolie, na~eloto na zakonitosta povrzno so na~eloto na ustavnosta pretstavuva neizbe`na maksima na sekoja pravna dr`ava - edno od osnovnite na~ela na demokratskoto ureduvawe na op{testvoto i funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Toj princip vo isto vreme e i brana protiv proizvolnata, samovolnata i arbitrerna prisilba sprema ~ovekot. Na~eloto na zakonitost e garancija za op{testvenata stabilnost i uslov za demokrati~nost na sekojdnevniot `ivot, za kulturno deluvawe i komunicirawe. Ili, nakratko, na~eloto na zakonitosta gi {titi slobodite i pravata na poedinecot i pretstavuva potvrda na postoeweto i nu`nosta na vladeeweto na pravoto nasproti arbitrernosta i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti na ~ovekot i op{testvoto.42
Taka: ^ubinski, M. op. cit. str. 20, Srzenti}, N. Principi krivi~nog zakonodavstva - osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sa42

61

2. Ova na~elo kako zna~ajna pridobivka na sovremenoto krivi~no zakonodavstvo43 e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani vo Ustavot i vo Kravi~niot zakonik. 10 Na~eloto na zakonitost vo krivi~noto zakonodavstvo vo prv red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata storiteli na krivi~ni dela mo`at da se izrekuvaat i izvr{uvaat samo onie kazni, alternativni merki, merki na bezbednost i vospitno-popravni merki {to se propi{ani so zakon - Nullum crimen, nulla poena sine lege (nema krivi~no dela i kazna bez zakon).44 Na~eloto na zakonitosta izrazeno preku maksimata nullum crimen nulla poena sine lege, sodr`i dve garancii: na gra|anite im se garantira deka mo`at da bidat sudeni i kaznuvani samo za onie povedenija koi vo zakonot se predvideni kako krivi~no delo i toa pred deloto da bide storeno (zakonitost na krivi~noto delo), i da bidat kazneti samo so kazna koja so zakon e predvidena za toa delo (zakonitost na kaznata). Toa e fundamentalen princip na sovremenoto krivi~no pravo koj, od edna strana, za gra|anite pretstavuva va`na garancija na nivnata pravna sigurnost (zacvrstuvawe na ~uvstvoto deka se `ivee vo op{testvo vo koe vladee praven poredok so propi{ani i garantirani prava i dol`nosti), a od druga strana, brana od sekakvo arbitrerno odnesuvawe na dr`avnite organi (za{tita od samovolieto i zloupotrebata na organite na krivi~noto pravosudstvo i nositelite vlasta).45 Me|utoa, zna~eweto na ova na~elo ne mo`e da se svede samo na zakonitosta vo propi{uvaweto na delata i sankciite. Toa, mora da se
rajevu, Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4, str. 9. 43 Za voveduvaweto na ova na~elo vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo najgolemata zasluga im pripa|a na francuskite enciklopedisti i na Cezare Bekarija. Negovata latinska formulacija poteknuva od Anselm Foerbah, a prviot akt vo koj be{e proklamirano e francuskata Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1791 godina. 44 Ova na~elo e sodr`ano vo ~l. 14 st. 1 od Ustavot na RM (SV RM 52/ 1991) i ~l. 1 KZ. So ogled na svoeto zna~ewe ovoj princip e pomesten i vo najrazli~ni me|unarodni deklaracii i konvencii. Za nego skoro identi~ni formulacii sodr`at: Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 (~l. 11 st. 2), Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi od 1950 (~l. 7 st. 1, prva re~enica), Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 (~l. 15 st. 1) i sl. 45 Samovolieto i arbitrernosta vo primenata na pravoto mo`e da proizleze poradi nepravilna primena na pravoto (poradi necelosnost na normativniot sistem, nepoznavawe na propisite, nivna nepreciznost ili nivno pogre{no tolkuvawe) ili poradi svesno i namerno kr{ewe na zakonot.

62

zame vo po{iroko zna~ewe, taka {to negovata primena treba da zadovoli pet barawa (pet poedine~ni na~ela): nullum crimen sine lege scripta; nullum crimen sine lege certa; nullum crimen sine lege praevia; nullum crimen sine lege stricta i nulla poena sine lege.46 - Nullum crimen sine lege scripta (nema krivi~no delo bez pi{an zakon: barawe zakonot da bide izvor na krivi~noto pravo) - samo so zakon mo`at da se propi{uvaat krivi~ni dela i krivi~ni sankcii za niv. - Nullum crimen sine lege stricta (nema krivi~no delo bez tesen zakon: barawe za zabrana na analogijata) - analogijata kako sredstvo za sozdavawe na krivi~ni dela, ne e dozvolena vo edno demokratsko krivi~no pravo. - Nullum crimen sine lege praevia (nema krivi~no delo bez prethoden zakon: barawe za zabrana na retroaktivno dejstvo na krivi~nite zakoni). - Nullum crimen sine lege certa (nema krivi~no delo bez odreden zakon: barawe za jasni i cvrsti opisi na zakonskite bitija na krivi~nite dela) - zakonodavecot e obvrzan da dade jasni i precizni opisi na kaznivite povedenija vo krivi~niot zakonik: barawe za odredenost na krivi~nopravata norma, odnosno nedopu{tenost na neodredeni i nejasni zakonski bitija.47 Pri postavuvaweto na zakonskite bitija mora da se vodi smetka i za toa, so ogled na bogatstvoto na situaciite vo praktikata, tie opisi vo izvesen stepen zadol`itelno da bidat voop{etni.48
Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 9. 47 "Ako se {iroki i difuzni bitijata na krivi~nite dela, ako od niv ne se gleda jasno {to se kaznuva i zo{to se kaznuva, ako tie ostava {iroko pole za slobodno, diskreciono ocenuvawe od strana na sudijata, toga{ niz takvite odredbi na Posebniot del vsu{nost e anulirana odredbata od Op{tiot del za zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972, str. 159. "Zakonskite opisi na deloto traba da bidat takvi {to }e pretstavuvaat dovolno sigurna osnova za sudskata praktika, so redovnite metodi na tolkuvawe taa da mo`e da ja odredi nivnata smisla, sodr`ina i domet, da ovozmo`i ednoobrazno sudsko tolkuvawe." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 14-15. 48 "Vo teorijata na krivi~noto pravo ve}e od poodamna se istaknuva deka vo ovaa rabota zakonodavecot se nao|a me|u Scila i Haribda. Od edna strana e opasnosta da se zapadne vo kazuistika, a sepak da ne se opfatat site slu~ai od `ivotot, a od druga strana opasnosta na tn. "kau~uk paragrafi," vo tolkava mera apstraktni, voop{teni, generalizirani, {to da ne im se znae vistinskata smisla." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 159. "[to se odnesuva do baraweto za odredenost na normata, zakonot mo`e da se oceni kako uspe{en legislativen akt, ako najde vistinska mera me|u tehnikite na
46

63

- Nulla poena sine lege (barawe samiot zakon da mora da ja propi{e kaznata za sekoe krivi~no delo) - mo`e da bide kaznivo samo ona povedenie {to mu odgovara na odreden zakonski opis, no istovremeno i toa samata sankcija mo`e da se vrzuva isklu~ivo so krivi~noto delo (ne e dozvolena sankcijata ante delictum).49 20 Sekako deka ne smee da se zaboravi deka postoeweto na na~eloto na zakonitosta vo krivi~niot kodeks ne zna~i deka so samoto toa i navistina e obezbedena zakonitosta, istaknuva Ba~i}. Istiot avtor natamu prodol`uva: "Istorijata ni nudi mnogu primeri deka ova na~elo ~esto bilo samo praven ukras, mrtva bukva. To~no e deka ima malku nedemokratski zakoni, me|utoa ima mnogu nedemokratska praktika. Vistinskite izvori na zakonitosta se vo celokupnata priroda na op{testvoto i pravniot poredok, vo intenciite na politi~kite i dr`avnite organi, vo nivnite koncepcii za demokratijata, vo mestoto i polo`bata na gra|anite vo op{testvoto. Zna~eweto na tie momenti koi se nadvor od krivi~noto pravo, i op{tata demokratska klima, za na~eloto na zakonitosta e dotolku pogolemo {to samo vo ograni~ena mera mo`e da se proceni na~eloto na opredelenosta na zakonskoto bitie na deloto i {to primenata na krivi~niot zakon se ostvaruva so {iroko ovlastuvawe na sudot. Za zakonitosta mora da se bori celokupniot narod, za{to narodot koj se bori za zakonite, se bori za svojata sloboda. O`ivotvoruvaweto na na~eloto na zakonitosta zavisi od homogenosta na op{testvoto, od negovata kohezija, od toa na koj na~in vo op{testvoto se re{avaat temelnite pra{awa na ~ovekot, na koj na~in se po~ituvaat humanite i moralnite normi koi mu slu`at na op{tiot ~ove~ki napredok, kakva e op{tata demokratska klima i po~ituvaweto i avtoritetot na zakonite. Osven pette istaknati krivi~nopravni barawa, koi ja obezbeduvaat ispolnetosta na na~eloto na zakonitosta, za negovata vistinska egzistencija, pokraj ve}e navedenoto, potrebno e u{te i slednoto: ova na~elo da se vrzuva za zakonot kako najvisok praven akt na demokratski izbraniot pretstavni~ki organ, krivi~nite sudovi da se vistinski nezavisni, da postoi demokratski konstruirana krivi~na postapka, da ne se dozvoluvaat prisilni zafa}awa sprema
kazuistika i apstrakcija. Kazuistikata e opasna, za{to nu`no ostava pravni praznini i onevozmo`uva ispravna odluka vo grani~ni slu~ai, za{to toga{ ovde sudot e vrzan za na~eloto na zabrana na analogija. Generalizacijata bara vozdr`anost, vodewe smetka merata na voop{tuvaweto da ne dovede do neodredenost." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 15. 49 Faktot deka mo`e da se predvidi ne~ie kriminalno povedenie ne zna~i deka toa delo nu`no }e se slu~i, osobeno ako se napravat prakti~ni usilbi za otstranuvawe na neadekvatnite uslovi za negovoto manifestirawe. Ottamu, voveduvaweto na preddeliktni merki poradi nivnata golema opasnost za poedincite i op{testvoto te{ko prodira vo krivi~noto zakonodavstvo, osven vo nekoi zemji i toa vo specijalni slu~ai.

64

osnovnite prava na ~ovekot kako sankcii vo nekoja vonsudska postapka."50 3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden princip naso~en kon onevozmo`uvawe na zloupotrebite na organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na represijata, odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na storitelite na krivi~ni dela od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dr`avnite organi vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. So ova na~elo vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni normi od strana na dr`avnite organi, odnosno zakonsko postapuvawe kako eden od su{testvenite uslovi za ostvaruvawe na pravdata, a kaj opredelen vid na sankcii i za uspe{nosta na resocijalizacijata. Nastojuvaweto da se izvr{uva samo onaa sankcija {to zakonski e izre~ena zna~i ednakvo da se po~uvstvuva op{testveniot prekor za storenoto, a ne ne{to {to e drasti~no pote{ko ili polesno od toa. Onamu pak, kade {to toa e mo`no, primenata na ovoj princip mo`e da gi obezbedi vistinskite pretpostavki {to vodat kon vospituvawe i prevospituvawe na osudenite lica. 4. Na~eloto na zakonitosta me|utoa ne e edinstven princip na krivi~noto pravo. Me|u ostanatite, isto taka, mo{ne zna~ajni na~ela na krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo sigurno treba da se pomestat: na~eloto na legitimitet, na~eloto na humanost, na~eloto na ednakvo i pravedno postapuvawe, na~eloto na individualziazcija i na~eloto na vodewe na ednakva kaznena politika. Site ovie na~ela se zaedni~ka karakteristika i na procesnoto i izvr{noto zakonodavstvo i ottamu na kriminalnopoliti~kata opredelba na na{ata dr`ava.51 Za niv me|utoa, kao {to vpro~em toa e voobi~aeno vo krivi~noto pravo, nema da zboruvame na ova mesto, tuku tamu kade {to veruvame deka e }e bide polesno nivnoto razbirawe. II. POIM I STRUKTURA NA KRIVI^EN ZAKONIK 1. Spored brojot na pravnite propisi {to gi sodr`at se razlikuvaat dva vida krivi~ni zakoni: 10 krivi~ni zakoni koi sodr`at redica pravni propisi koi reguliraat oddelni pra{awe so krivi~nopravna sodr`ina, i 20 krivi~ni zakoni koi sodr`at celosen sistem na krivi~nopravni propisi sobrani vo eden zbornik, odnosno koi pretstavuvaat zbir na krivi~nopravni propisi vo edna sistematska celina vo eden zbornik. Vo vtoriot slu~aj se raboti za krivi~en zakon koi se
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 13. Za ovie na~ela podrobno: Sulejmanov Z. Kriminalna politika, Grafohartija, Skopje, 2001, str. 51-78.
51 50

65

narekuva krivi~en zakonik i pretstavuva kodifikacija na materijalnoto krivi~no zakonodavstvo na edna zemja.52 Takov slu~aj e i so na{iot sega{en krivi~en zakonik koj kako sistematiziran zbornik (kodeks) na krivi~ni propisi se deli na op{t i poseben del. 2. Vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik se opredeluvaat osnovnite na~ela, poimi i ustanovi vo pogled na krivi~noto delo, krivi~nata odgovornost i krivi~nata sankcija. Propisite (normite) na Op{tiot del na krivi~niot zakonik sodr`at samo dispozicija.53 Dispozicijata e od op{t karakter i mo`e da bide od deklaratorna ili konstitutivna priroda. Od deklaratorna priroda se onie krivi~ni normi koi pretstavuvaat na~ela od op{to zna~ewe za krivi~noto zakonodavstvo na edna dr`ava (odredbi koi vr{at funkcija na op{ti principi vo krivi~noto zakonodavstvo). Takvi se, na primer, ~l. 1 KZ vo koj se opredeluva na~eloto na zakonitosta ili ~l. 32 KZ vo koj se opredeluvaat celite na kaznuvaweto. Od konstitutivna priroda se onie propisi koi opredeluvaat oddelni op{ti ustanovi na krivi~noto zakonodavstvo, kako na primer, ~l. 12 KZ so koj se opredeluva presmetlivosta ili ~l. 13 i 14 KZ so koj se opredeluva vinata (umislata i nebre`nosta). 3. Vo Posebniot del se opredeluvaat oddelnite krivi~ni dela i krivi~nite sankcii protiv nivnite storiteli. Propisite od Posebniot del se od specijalen karakter, za{to se primenuvaat pri presuduvaweto na edno konkretko krivi~no delo. Ovie propisi koi imaat konstitutiven karakter, sodr`at dispozicija (koja ~esto se narekuva i opis na deloto) i sankcija. Dispozicijata e onoj del na normata54 vo koj se naveduvaat posebnite elementi (obele`ja) na oddelnite krivi~ni dela, a sankcijata onoj del od normata so koja se odreduva vidot i merkata na krivi~nata sankcija.

Spored Jovanovi}, krivi~niot zakon mo`eme da go definirame kako sistem na krivi~nopravni propisi so koi se odreduvaat uslovite na odgovornosta, krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za edna celokupna krivi~nopravna oblast, a krivi~en zakonik e sistematiziran zbornik na site krivi~nopravni propisi na edna zemja koi go so~inuvaat materijalnoto krivi~no pravo na taa zemja, izzemajki gi oddelnite krivi~nopravni odredbi koi se nao|aat vo dopolnitelnoto i sporedebnoto zakonodavstvo. Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 142. Vo taa smisla i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Op}i deo, str. 64. 53 Spored sodr`inata, dispozicijata se javuva kako imperativna (nareduva~ka), prohibitivna (zabranuva~ka) i permisivna (dozvoluva~ka), a poretko i kako kombinacija na ovie razli~ni sodr`ini. 54 Normite se pravni pravila so koi ne{to se zabranuva ili nareduva (zapoveda, nalo`uva). Toa se pravila na povedenie za{titeni so dr`avna prisilba.

52

66

10 Dispozicijata go pretstavuva prviot del na normata vo koj se opredeluvaat elementite na bitieto na krivi~noto delo.55 Taa mo`e da bide obi~na, opisna, upatuva~ka i blanketna. - Obi~na (ednostavna) dispozicija e onaa koja krivi~noto delo go odreduva samo spored negoviot naziv bez podlaboko objasnuvawe vo {to toa se sostoi, kako na primer, navredata od ~l. 173 KZ - "Toj {to }e navredi drug." Obi~ata dispozicija se upotrebuva retko i toa samo vo pogled na onie krivi~ni dela {to se mnogu poznati. Natamo{noto odreduvawe na bitieto na toa krivi~no delo im se prepu{ta na teorijata i praktikata. - Opisna dispozicija e onaa koja gi opredeluva elementite i site obele`ja na edno krivi~no delo, kako na primer, kra`ba od ~l. 235 KZ, tortura od ~l. 142 st. 1 KZ, ubistvo od ~l 123 ("Toj koj{to drug }e li{i od `ivot"), i kaj najgolemiot broj od drugite krivi~ni dela. - Upatuva~ka e dispozicijata koja vo pogled na oddelni obele`ja (pretpostavkata za kazna ili vo pogled na samata kazna) upatuva na nekoj postoen propis sodr`ana vo istiot krivi~nen zakonik, kako na primer, ~l. 236 KZ - te{ka kra`ba, ~l. 292 KZ - te{ki dela protiv op{tata sigurnost, itn. - Blanketna e onaa dispozicija koja krivi~noto delo go opredeluva samo vo op{ti crti (prva norma), dodeka negovoto podrobno odreduvawe mu e prepu{teno na drug zakon ili podzakonski akt na dr`avnite organi (vtora norma). Takvi se, na primer, dispoziciite na krivi~noto delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot od ~l. 297, prenesuvawe na zarazna bolest od ~l. 202 KZ, pusto{ewe na {umi od ~l. 226 KZ. Egzistencijata na blanketnata, e zavisna od postoeweto na vtorata norma (dokolku ne postoi vtorata, toga{ ne postoi ni prvata norma). Site navedeni dispozicii mo`at da bidat prosti i slo`eni. Prosta dispozicija e onaa koja sodr`i samo eden oblik na nekoe krivi~no delo, kako, na primer, kra`ba od ~l. 235 KZ, razbojni{tvo od ~l. 237 KZ itn. Slo`enata dispozicija vo sebe sodr`i bitija na pove}e krivi~ni dela (na primer, te{ka kra`ba od ~l. 236 KZ, falsifiku"Dispozicijata go sodr`i opisot na kaznivoto povedenie, ona {to zakonot go zabranuva ili go nareduva. Vo sekoja dispozicija zadol`itelno se odreduva koj e izvr{itel na deloto i vo {to se sostoi samoto nedozvoleno povedenie. Spored svojata kompozicija, dispoziciite se mo{ne raznovidni. Kaznivoto povedenie mo`e da bide opi{ano so niza podrobnosti: vo pogled na samoto dejstvie, na~inot na izvr{uvaweto, sredstvata na izvr{uvaweto, objektot na dejstvieto, posledicata, mestoto i vremeto na izvr{uvaweto, kako i vo pogled na subjektivnite elementi. I samiot subjekt mo`e poblizu da bide odreden, taka {to krivi~noto delo mo`e da go izvr{i sekoj ili samo odredeno lice (na primer, slu`beno lice, odgovorno lice, voeno lice, sudija, roditel i dr.)." Ba~i}, F. op. cit. str. 96.
55

67

vawe pari od ~l 268 KZ) ili pove}e oblici na edno krivi~no delo (obi~no se primenuva kaj krivi~nite dela koi, pokraj obi~niot, imaat i polesen i pote`ok oblik, kako, na primer, zatajuvaweto od ~l. 239 KZ). Kako posebna slo`ena dispozicija se pojavuva alternativnata dispozicija koja sodr`i pove}e oblici na nekoe krivi~no delo, me|utoa, za postoewe na toa delo e dovolno ako se ostvari samo eden od pove}eto mo`ni oblici (na primer, oddavawe dr`avna tajna od ~l 317 ili krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353 KZ, koe mo`e da se izvr{i ili so iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, ili so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno ovlastuvawe, ili so neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost). 20 Sankcijata e vtoriot del na krivi~nopravnata norma so koj obi~no se odreduva vidot i visinata na kaznata za storenoto krivi~no delo. Spored na~inot na nejzinoto odreduvawe (zakonsko odmeruvawe na kaznata) taa mo`e da bide: a) apsolutno neopredelena b) apsolutno opredelena, i v) relativno opredelena. 4. Op{tiot i Posebniot del na krivi~nito zakonik se nao|aat vo zaemna uslovenost {to zna~i deka propisite na Op{tiot del se javuvaat kako nu`na pretpostavka za primena na propisite od Posebniot del. Toa, so drugi zborovi zna~i, za da mo`e da se izre~e krivi~na sankcija za opredeleno krivi~no delo predvideno vo Posebniot del, prethodno e nophodno da se primenat redica propisi od Op{tiot del na krivi~nito zakonik vo koi se opredeluva krivi~nata odgovornost i kaznivost na storitelite na krivi~nite dela i se odreduva na~inot na koj treba da se odmeri krivi~nata sankcija kako i uslovite za nivnoto izvr{uvawe i nivnoto gasnewe. III. IZVORI NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO 1. Pod izvori na krivi~noto zakonodavstvo se podrazbiraat site pravni akti vo koi se sodr`ani krivi~nopravni normi so koi se opredeluvaat krivi~i dela i krivi~ni sankcii. Vo taa smisla kako neposredni izvori na krivi~noto zakonodavstvo kaj nas se javuvaa Krivi~niot zakonik i me|unarodnite dogovori, me|utoa vo izvesni slu~ai kako izvori mo`at da se javat i normativnite akti na dr`avnite organi, obi~aite i sudskaat praktika. Toa se posredni izvori, ottamu {to kako takvi se javuvaat samo ako niv se povikuva Krivi~nito zakonik. 2. Krivi~niot zakonik e neposreden, glaven i osnoven izvor na krivi~noto zakonodavstvo, za{to se pojavuva kako najdobra za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot. Krivi~noto delo mo`e da se predvidi i za nego da se opredeli krivi~na sankcija samo so normativen akt donesen vo forma na zakon i so karakter na krivi~en zakonik. 3. Me|unarodni dogovori. Me|unarodnite dogovori se izvor na krivi~noto zakonodavstvo toga{ koga reguliraat opredelena krivi~68

nopravna materija. Kako neposreden izvor tie mo`at da se pojavat toga{ koga se ratifikuvani i objaveni so poseben zakon. 4. Normativni akti na dr`avnite organi. Normativnite akti na dr`avnata vlast mo`at da se pojavat kako izvori na krivi~noto zakonodavstvo samo ako na niv upatuva Krivi~niot zakonik ili vo nego se sodr`ani sankcii za nivnata povreda. Toa e slu~aj kaj tn. blanketni krivi~ni odredbi - koga pri opredeluvaweto na krivi~nite dela Krivi~nito zakonik se slu`i so propis na organite na dr`avnata vlast. Vo toj slu~aj postoeweto na krivi~noto delo zavisi od povredata na spomenatiot praven propis. Taka, na primer, prenesuvawe zarazna bolest (~l. 205 KZ), nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi za vreme na epidemija (~l. 206 KZ), neotstranuvawe opasnost (~l. 294 KZ). Ovie krivi~i dela }e postojat ako do{lo do naru{uvawe na zakonskite i podzakonskite propisi. 5. Obi~ajnoto pravo. Obi~ajnoto pravo slu`e{e kako izvor na krivi~noto zakonodavstvo pred pojavata na pi{anite izvori od ovaa oblast. Osven vo angliskoto pravo (Common Law), so usvojuvaweto na pi{anite izvori i na~eloto na zakonitosta na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii, vo sovremeni uslovi obi~ajnoto pravo ne e pove}e izvor na krivi~noto zakonodavstvo. Me|utoa, toa ne zna~i deka vo opredleni isklu~itelni slu~ai ne mo`e i obi~ajot da se javi kako dopolnitelen izvor na krivi~noto zakonodavstvo. Toa e slu~aj "kaj utvrduvaweto na zna~eweto na oddelni poimi, osobeno na onie koi se reguliraat so uzansi, a koi mo`at da bidat od zna~ewe kaj utvrduvaweto na okolnostite pod koi mo`at da bidat izvr{eni nekoi dela protiv imotot, odnosno stopanstvoto."56 6. Sudskata praktika ~esto se javuva{e kako izvor na krivi~noto pravo pred pojavata na pi{anite pravni izvori. Denes me|utoa, vo najgolemiot broj dr`avi i kaj nas taa pove}e ne pretstavuva izvor na krivi~noto zakonodavstvo, za{to sudovite ne go sozdavaat, tuku go primenuvaat pravoto (sudovite ne mo`at da sudat vrz osnova na porane{ni sudski presudi, tuku samo vrz osnova na zakon). Vo sovremeni uslovi taa s u{te se sre}ava samo vo anglosaksonskoto precedentno pravo (Case Law).

Jovanovi}, Lj. Krivi~no pravo, op{to deo, ~etvrto izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1980, str. 141.

56

69

70

G l a v a II TOLKUVAWE I. POIM NA TOLKUVAWETO Tolkuvaweto (interpretacija, egzegeza) pretstavuva mislovna operacija so koja se utvrduva vistinskata smisla i zna~ewe na zakonskite propisi toga{ koga ne e dovolno jasna nivnata sodr`ina. Potrebata za tolkuvawe proizleguva ottamu {to tekstot na oddelni odredbi od zakonot ponekoga{ mo`e razli~no da se sfati poradi dinami~kite promeni vo site sferi od `ivotot, nesovr{enosta na jazikot, upotrebata na neadekvatni izrazi ili izrazi so pove}e zna~ewa, poradi neopredelenosta na oddelni poimi ili visokiot stepen na nivnata voop{tenost (apstraktnata forma na pravnite propisi). So tolkuvaweto mu se dava vistinskata smisla na zakonot (ratio legis), t.e. se utvrduva voljata na zakonodavecot zaradi opredeluvawe na domenot na negovata primena. Granicite na tolkuvaweto se opredeleni od principot na zakonitosta i se vo funkcija na negovoto zacvrstuvawe. II. VIDOVI TOLKUVAWE
1. TOLKUVAWE SPORED SUBJEKTOT

Spored subjektot, odnosno organot koj go vr{i tolkuvaweto, se razlikuva: avtenti~no, sudsko i doktrinarno tolkuvawe. 1. Avtenti~noto tolkuvawe go vr{i Sobranieto na Republika Makedonija, t.e. organot koj go donel zakonot. So ogled na toa {to ova tolkuvawe e zadol`itelno za organite, kako {to vpro~em e i samiot zakon, istoto se narekuva i zakonsko ili zadol`itelno tolkuvawe. Vo takov slu~aj protolkuvaniot zakon ne pretstavuva nov tekst na zakonot, tuku samo negovo objasnuvawe. Soglasno toa se smeta deka zakonot va`i ex tunk (od toga{) {to zna~i od momentot koga e izdadena normata koja se tolkuva, a ne ex nunk (od sega) - od momentot koga e dadeno tolkuvaweto. Avtenti~noto tolkuvawe se objavuva kako i zakonot. Poseben vid avtenti~no tolkuvawe pretstavuva slu~ajot koga pri negovoto donesuvawe vo istiot zakon se pomesteni tolkuvawa (objasnuvawa) na oddelni izrazi i poimi na toj zakon (legalni definicii). Takov e primerot so ~l. 122 od na{iot krivi~en zakonik. 2. Sudsko e ona tolkuvawe {to go vr{i sudot vo primnata na za71

knot vrz opredelen konkreten slu~aj. Vo osnova sekoja sudska presuda zasnovana vrz opredelen zakonski propis, pretstavuva sudsko tolkuvawe na toj propis. Toa e sudsko tolkuvawe vo po{iroka smisla. Vo potesna smisla sudsko tolkuvawe e ona {to go dava Vrhovniot sud vo forma na na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa. So niv se objasnuvaat opredelni sporni pra{awa koi se javuvaat vo praktikata, se davaat nasoki za natamo{na rabota na sudovite i se obezbeduva edinstvena primena na zakonot. Soglasno navedenoto sekoj sud mo`e da vr{i tolkuvawe vrz konkretniot slu~aj za koj odlu~uva, me|utoa takvoto tolkuvawe ne gi obvrzuva drugite sudovi duri ni toga{ koga poteknuva od Vrhovniot sud, za{to poniskite sudovi mo`at da zazemat sosema sprotivno stojali{te po pra{aweto na koe se odnesuva sudskoto tolkuvawe. 3. Doktrinarno (nau~no) tolkuvawe se vr{i od strana na oddelni nau~ni rabotnici. Toa ne e zadol`itelno me|utoa, vo nekoi slu~ai, isto kako i tolkuvaweto {to go vr{i Vrhovniot sud, so silata na svojata argumentiranost i uverlivost mo`e da vr{i opredeleno vlijanie vrz praktikata.
2. TOLKUVAWE SPORED OBEMOT

Upotrebenite izrazi i poimi so koi se izrazuvaat odredbite vo krivi~niot zakonik mo`at da imaat opredeleno redovno, jasno i precizno zna~ewe (koga utvrdenata smisla na zakonot se poklopuva so voljata na zakonodavecot), no ponekoga{ nivnoto zna~ewe mo`e da bide i po{iroko ili potesno. Ottamu, se pravi razlika na redovno i vonredno tolkuvawe, a vo ramkite na vtoroto i na ekstenzivno (po{iroko) i restriktivno (potesno) tolkuvawe. Ekstenzivno tolkuvawe zna~i pro{iruvawe na zna~eweto na eden izraz ili poim (koga na potesnoto zna~ewe na propisot mu se dava po{iroko zna~ewe). Do nego se doa|a koga, posle gramati~ko tolkuvawe, od propisot {to se tolkuva proizleguva pomalku od ona {to zakonodavecot sakal da go ka`e (minus dixist quam voluit). Primer na vakvo tolkuvawe kaj krivi~noto delo kra`ba pretstavuva pro{iruvaweto na poimot podvi`en predmet i vrz telefonski impulsi, elektri~nata ili toplinskata energija. Restiktivno tolkuvawe zna~i stesnuvawe na zna~eweto na eden izraz ili poim (koga na po{irokoto zna~ewe na propisot mu se dava potesno zna~ewe). Do nego se doa|a koga, posle gramati~ko tolkuvawe, od propisot {to se tolkuva proizleguva pove}e od ona {to zakonodavecot sakal da go ka`e (plus dixist quam voluit).

72

3. NA^IN NA TOLKUVAWE

Spored na~inot na tolkuvaweto se razlikuvaat: gramati~ko, logi~ko, istorisko, sistematsko i sporedbeno tolkuvawe 1. Gramati~koto (literarno) tolkuvawe se sostoi vo toa {to smislata na eden zakonski tekst se pronao|a so pomo{ na pravilata na gramatikata i sintaksata (pravila za izrazuvawe na mislite na opredelen jazik). Toa obi~no se vr{i so analiza na oddelni poimi i delovi na tekstovi so cel da se dojde do vistinskata smisla na sodr`inata na celiot tekst (otstranuvawe na nejasnata smisla na zakonskiot tekst). 2. Logi~koto tolkuvawe pretstavuva utvrduvawe na smislata na zakonot so pomo{ na pravilata na misleweto, rasuduvaweto i zaklu~uvaweto. Logi~koto tolkuvawe e tesno povrzano so gramati~koto tolkuvawe i voobi~aeno se primenuvaa zaedno so nego. Toa osobeno doa|a do izraz kaj restriktivnoto i ekstenzivnoto tolkuvawe. Kako specifi~ni metodi na logi~koto tolkuvawe se primenuvaat: argumentum a contrario, argumentum a fortiori i argumentum ad absurdum. 10 Argumentum a contrario (dokaz od sprotivnost) e metod na logi~ko zaklu~uvawe so koj primenata na eden propis ne va`i vo odnos na ostanatite mo`ni slu~ai, ako toj propis pretstavuva isklu~ok od op{tite propisi koi ja reguliraat taa materija. Taka, na primer, ako za krivi~noto delo kra`ba inkriminacijata bara predmetot da bide tu| i podvi`en, sprotivni na niv se poimite svoj i nedvi`en predmet. Logi~ki sud e deka kra`bata ne mo`e da se izvr{i nad sopstven i nedvi`en predmet.57 Ili, pak, spored ~l. 194 KZ za krivi~noto delo rodoskvernavewe se odgovorni srodnicite vo prva linija ili brat, odnosno sestra. So primena na argumentum a contrario se zaklu~uva deka srodnicite po strani~na linija, posvoenik ili posvoitel ne mo`at da bidat storiteli na ova delo. 20 Metodot argumentum a fortiori (dotolku pove}e) se ras~lenuva na: argumentum a maiore ad minus (dokaz od pogolemo kon pomalo) i argumentum a minore ad maius (dokaz od pomalo kon pogolemo). Argumentum a maiore ad minus zna~i ako mo`e pove}e, mo`e i pomalku. Zaklu~uvawe deka ne{to va`i vo pomal, polesen slu~aj koga va`i vo pogolem, pote`ok slu~aj. Na primer, dobrovolno otka`uvawe od kazniv obid se odnesuva i na dobrovolno otka`uvawe od kaznivo podgotvitelno dejstvie. Ili pak, ako kaj nekoe krivi~no delo e dopu{teno osloboduvawe od kazna, dotolku pove}e e dopu{teno ubla`uvawe na kaznata (taka, na primer, ottamu {to vo ~l. 25 st. 2 KZ stoi deka sou~esnicite koi dobrovolno go spre~ile izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`at da se oslobodat od kazna, logi~no e deka sudot, ako ne gi oslobodi od kazna, mo`e poblago da gi kazni).
57

Proevski, V. op. cit. str. 120

73

Argumentum a minore ad maius zna~i ako mo`e pomalku, mo`e i pove}e. Zaklu~uvawe deka ne{to va`i za pote`ok slu~aj, koga va`i vo polesen slu~aj. Na primer, ako nekoe delo se kaznuva od nebre`nost, dotolku pove}e se kaznuva ako e storeno so umisla. 30 Argumentum ad absurdum se koristi za da se doka`e neispravnosta na eden zaklu~ok od apsurdnosta na rezultatot {to bi se dobil so negovoto prifa}awe. Poradi dejstvoto na na~eloto na zakonitosta nitu eden od ovie specifi~ni metodi na logi~ko zaklu~uvawe nema nekoja pozna~ajna primena vo krivi~noto zakonodavstvo. Tie metodi mo`at da bidat primeneti samo isklu~itelno i toa sekoga{ vo korist na storitelot na krivi~noto delo. 3. So teleolo{koto tolkuvawe (od gr~iot zbot telos, koj zna~i cel) se nastojuva da se utvrdi celta na odreden propis, pri {to posebna vrednost ima utvrduvaweto na objektot na za{titata. Teleolo{kiot metod ovozmo`uva dinami~ko, progresivno i evolutivno tolkuvawe. Kaj ova tolkuvawe, poradi nastanatite promeni (ekonomski, socijalni, moralni, tehni~kotehnolo{ki i nau~ni) oddelni izrazi ili poimi se podrazbiraat spored nivnoto zna~ewe vo vreme na tolkuvaweto. Na primer, dokolku poradi razvojot na psihijatrijata nekoe zaboluvawe denes se sfa}a kako du{evna bolest, toa mo`e da poslu`i kako okolnost za opredeluvawe na nepresmetlivosta, iako toa porano ne bilo slu~aj. So tekot na vremeto po{iroko ili potesno zna~ewe mo`at da dobijat i mnogu drugi poimi i izrazi kako na primer: podvi`ni predmeti, soobra}aj, soobra}ajni znaci, oru`je, sredstva za informacija i komunikacija, vospituvawe, navreda, `ivoten standard i sl. 4. Istorisko tolkuvawe na zakonot pretstavuva tolkuvawe na sodr`inata na eden zakon vrz osnova na analizata na uslovite i okolnostite pod koi e donesen toj zakon. Za toa se koristat materijali kako {to se: prednacrtot, nacrtot, predlog zakonot, amandmani, stenogrami od sobraniskata sednica na koja e donesen zakonot i sl. 5. Sistematsko tolkuvawe se sostoi vo sporeduvawe na propisot ~ie zna~ewe treba da se utvrdi so drug propis na istiot zakon, drugi zakoni ili so celokupniot praven sistem na dr`avata. Vo ovaa smisla za pravilno sfa}awe na propisot so koj e vostanoveno nekoe krivi~no delo va`no e vo koja glava od Posebniot del e pomesteno istoto. 6. Sporedbeno (komparativno) tolkuvawe pretstavuva sporeduvawe na dva ili pove}e avtenti~ni tekstovi na eden ist zakon, zaradi utvrduvawe na zna~eweto na oddelni izrazi i poimi. Ova tolkuvawe e aktuelno za zakonite doneseni na pove}e jazici, ili za koi kako egzemplar poslu`il strenski zakon pa treba da se utvrdi soodvetnosta na prevodot.58
58

Proevski, V. op. cit. str. 122.

74

4. ANALOGIJA

Analogijata vo pravoto ima dvokratno zna~ewe. Taa se pojavuva kako eden od na~inite na tolkuvawe na zakonot (dozvolena analogija), ili kako izvor na pravoto (zabraneta analogija). 1. Analogijata kako na~in na tolkuvawe na zakonot (interpretation analogique). Pod analogija se podrazbira objasnuvawe na zna~eweto na krivi~nopravnite odredbi vrz osnova na sli~nost so nekoi drugi krivi~nopravni odredbi. Vo ovaa smisla taa zna~i tolkuvawe na zakonot (vrz osnova na sli~nost se re{ava konkreten slu~aj vo ramkite na zakonot - intra legem) so posredstvo na logi~kiot metod argumetum a simile (zaklu~uvawe po sli~nost). Takvata analogija pretstavuva dopu{ten na~in na tolkuvawe na krivi~nite zakoni - dozvoluvawe edna pravna norma, primenliva vrz opredelen slu~aj, da mo`e da se primeni vrz nekoj drug slu~aj, koga ovoj su{tinski se poklopuva so prviot.59 Primer za takva analogija e koristeweto na brojni zakonski opisi na dejstvieto na izvr{uvawe od tipot: "ili na drug na~in" (na primer, ~l. 12 st. 3, 22, 140 st. 1 KZ); "od drugi (niski) pobudi" (na primer, ~l. 123 st. 2 t. 3, 409 st. 2 KZ); "drugo lice" (na primer, ~l. 142 st. 1, 150 st. 1 KZ) i sl. 2. Analogijata kako izvor pravoto (creation analogique). Soglasno na~eloto na zakonitosta, analogijata kako izvor na pravoto (kako sredstvo za sozdavawe na krivi~ni dela i krivi~ni sankcii) vo krivi~noto zakonodavstvo ne e dopu{tena bez ogled dali se raboti za pravna analogija (analogia iuris) - koga smislata na zakonot se izvlekuva od pravnito poredok vo celina, ili za zakonska analogija (analogie legis) - koga smislata na zakonot se izvlekuva od oddelen propis. Zabranata na analogija vo krivi~noto zakonodavstvo prakti~no zna~i deka vrz osnova na sli~nost e zabraneto: 10 sozdavawe novi krivi~ni dela, 20 pro{iruvawe na bitijata na postojnite krivi~ni dela, 30 pro{iruvawe na poimot na kvalifikatornite okolnosti na krivi~noto delo (sozdavawe novi kvalificirani oblici na edno osnovno krivi~no delo), 40 sozdavawe novi krivi~ni sankcii, kako i 50 poo{truvawe i izrekuvaweto pote{ka kazna. So drugi zborovi, vo krivi~noto zakonodavstvo e zabraneta analogija so koja se ote`nuva polo`bata
"Takvata analogija e bliska na ekstenzivnoto tolkuvawe i se nao|a na preodot od ekstenzivno tolkuvawe na eden postojan zakonski tekst kon analogija so koja se sozdava pravo. Me|u ekstenzivnoto i analognoto tolkuvawe nema ostra granica, za{to dvete tolkuvawa principielno se dvi`at vo granicite na izrazenata zakonodavna misla i volja, so toa {to pri ekstenzivnoto tolkuvawe se ostanuva vo ramkite na upotrebenite zborovi i termini (so nivnoto po{iroko zna~ewe), dodeka analogijata so logi~ka operacija na utvrduvawe na sli~nosta, se oddale~uva od vistinskite zna~ewa na upotrebenite izrazi i termini, so nastojuvawe da se ostane vo soglasnost so zakonodavnata volja i negovite intencii." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 106.
59

75

na storitelot na krivi~noto delo - analogija in malam partem. Od navedenoto pravilo postoi isklu~ok - analogijata mo`e da bide dozvolena samo toga{ koga so nea se olesnuva polo`bata na storitelot na krivi~noto delo - analogija in bonam partem. Toa mo`e da bide slu~aj: 10 koga se raboti za osnovite koi go isklu~uvaat postoeweto na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost, 20 za osnovite koi ja isklu~uvaat kaznivosta i slu`at za poblago odmeruvawe na kaznata, kako i, 30 toga{ koga se raboti za koja i da e okolnost so {to storitelot na krivi~noto delo se doveduva vo popovolna polo`ba,60 so edna na{a dodavka, dokolku seto toa ne e vo sprotivnost so na~eloto na pravdata i pravednosta. Takvata analogija ima osnova vo na~eloto in dubio pro reo.
5. PRAVILO IN DUBIO PRO MITIUS

Postoeweto pove}e metodi za utvrduvawe na vistinskata smisla na zakonot go otvora problemot na eventualnata kolizija na rezultatite do koi mo`e pritoa da dojde. Za nadminuvawe na takvata sostojba e izgradena pravnata aksioma "in dubio pro mitius" - "vo slu~aj na somnenie treba da se bide poblag," odnosno vo slu~aj na dvoumewe treba da se prifati tolkuvaweto {to e najpovolnoto za storitelot. Praviloto me|utoa, treba da se razlikuva od praviloto in dubio pro reo, koe vo procesnoto zakonodavstvo zna~i deka somnenieto vo odnos na vinata odi vo prilog na storitelot. Za razlika od nego, praviloto in dubio pro mitius nema pravna osnova i ne e vo funkcija na pretpostavkata na nevinost na obvinetiot, tuku eden zaobikolen pat za zloupotreba na tolkuvaweto vo korist na storitelot. Ottamu, osnovani se mislewata deka vo krivi~noto zakonodavstvo ova pravilo ne treba da se primenuva.61
60

Taka, Tahovi}, J. op. cit. str. 136, Horvati}-Novoselac, Kazneno pravo, op}i dio, Zagreb, 1999. 61 Spored Zlatari}, smislata na ova pravilo e vo slu~aj na somnenie koe tolkuvawe vo krivi~noto pravo e ispravno, treba da se izbere ona tokluvawe koe e popovolno za storitelot. Ova pravilo na sudot mu dava brzo i lesno re{enie vo slu~aj na somnenie i vo nekoja raka go destimulira vo natamo{nite usilbi da go pobara ispravnoto re{enie. Lesniot izbor na popovolnoto tolkuvawe za storitelot mo`e da dovede do slabeewe na za{titnata funkcija na krivi~niot zakon. Spored toa ne treba da se raboti na baraweto povolnoto ili nepovolnoto re{enie, tuku na iznao|aweto ispravno tolkuvawe koe sudot e dol`en sekoga{ da go pronajde makar i so pogolemi usilbi. . Od tie pri~ini na{eto pravo treba da go otfrli toa pravilo. Zlatari}, B. Krivi~no pravo, op}i dio, I Svezak, str, 98. Taka i Proevski, V. op. cit. str. 124 i Ba~i}, F, op. cit. str. 108-109.

76

G l a v a III VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK I. VREMENSKO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK 1. Po~etok i prestanok na va`eweto na krivi~iot zakonik. Zaradi doslednoto sproveduvawe na na~eloto na zakonitosta, vo ~l. 3. st. 1 KZ se opredeluva "Vrz storitelot na krivi~noto delo se primenuva zakonot {to va`el vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo." Ottamu, se postavuva pra{aweto na va`nosta na krivi~niot zakonik, odnosno pra{awata za vremeto na vleguvaweto vo sila (po~etok na va`eweto) i vremeto koga toj prestanuva da va`i. 10 Spored pravilata za po~etokot i prestanokot na va`eweto na krivi~niot zakonik, koi glavno se ednakvi kako i za site drugi zakoni, krivi~niot zakonik vleguva vo sila osmiot den od negovoto objavuvawe vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija (~l. 52 st. 3 od Ustavot), dokolku so samiot zakonik ne e poinaku opredeleno. Imeno, so ogled na toa {to se raboti za zakon ~ii propisi se od represivna: imperativna i prohibitivna priroda, naj~esto se ostava podolg period od denot na negovoto objavuvawe vo slu`ben vesnik do negovoto vleguvawe vo sila (vacatio legis) so cel gra|anite podobro da se zapoznaat so negovite odredbi. Krivi~niot zakonik prestanuva da va`i: a) koga }e izmine vremeto za koe e izdaden (temporalni zakoni), i b) koga }e bide ukinat so drug podocne`en zakon. Ova ukinuvawe mo`e da bide izre~no (vo preodnite odredbi na na noviot ili vo poseben zakon) ili molkum (ako podocne`niot zakon sodr`i poinakvi propisi za istata materija). Krivi~niot zakon ne mo`e da prestane da va`i poradi negovo neprimenuvawe (non use, desuetudine), za{to obi~ajnoto pravo ne e neposreden izvor na sovremenoto krivi~no pravo, i spored toa, ne mo`e da go derogira pi{aniot zakon. Me|utoa, krivi~niot zakon mo`e fakti~ki da prestane da va`i, zna~i i bez formalno ukinuvawe (izre~no ili molkum) so nov zakon, ako stane bespredmeten (opsoleten).62 2. Vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Utvrduvaweto na vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo e zna~ajno za opredeluvawe na: 10 krivi~niot zakon {to }e se primenuva na oddelno krivi~no delo, 20 primenata na poblagiot zakon, 30 utvrduvaweto na zastarenosta na krivi~noto delo (zastarenosta zapo~nuva da te~e od denot koga kri62

Zlatarei}, B. Krivi~no parvo, str. 102.

77

vi~noto delo e storeno, ~l. 108 st. 1 KZ). 40 vozrasta i statusot na storitelot, 50 presmetlivosta i vinosta na storitelot, i 60 postoeweto na krivi~nite dela koga vremeto se pojavuva kako element na nivnoto bitie. Vo pogled na utvrduvaweto na vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo postojat nekolku teorii; Spored teorijata na dejnosta, va`en e momentot na prezemaweto na dejstvieto na krivi~noto delo, spored teorijata na posledicata, va`en e momentot na nastanuvaweto na posledicata na krivi~noto delo, a spored teorijata na edinstvoto, se smeta deka krivi~noto delo e izvr{eno kako toga{ koga e prezemeno dejstvieto, taka i toga{ koga nastanala posledicata na krivi~noto delo. Na{iot krivi~en zakonik pravilno ja prifa}a prvata teorija i vo ~l. 30 opredeluva: "Krivi~noto delo e storeno vo vremeto koga storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, bez ogled koga nastapila posledicata." Ottamu {to ovde e re{ava~ko vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto, kako vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo treba da se smeta celoto traewe na dejstvieto, so toa {to kako re{ava~ki moment za utvrduvawe na vozrasta na storitelot, zakonot koj treba da se priemni, kako i za presmetuvawe na zastarenosta, se zema momentot na zavr{uvaweto na dejstvieto, odnosno poslednoto dejstvie.63 Kaj krivi~nite dela na storuvawe od zna~ewe e vremeto na prezemaweto na dejstvieto, a kaj krivi~nite dela na nestoruvawe (propu{tawe), vremeto koga storitelot bil dol`en da go prezeme dejstvieto, bez ogled koga nastapila posledicata. Kaj prodol`enoto i kolektivnoto krivi~no delo vo pogled na vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo od zna~ewe e prezemeweto na koe i da e dejstvie na izvr{uvaweto (sekoe vreme vo koe e prezemeno oddelno dejstvie), koe vleguva vo sostav na prodol`enoto (odnosno kolektivnoto) krivi~no delo, (zastarenosta zapo~nuva da te~e od vremeto na prezemeweto na poslednoto dejstvie). Kaj trajnoto krivi~no delo, kako vreme na izvr{uvawe se smeta celoto vreme na traeweto na protivpravnata sostojba (zastarenosta po~nuva da te~e od momentot na prestanokot na takvata sostojba). Kaj sou~esni{tvoto kako vreme na izvr{uvaweto se smeta vremeto na dejstvieto na krivi~noto delo vo koe se u~estvuva.64 3. Povratno dejstvo na krivi~niot zakonik. Vo krivi~noto pravo postoi pravilo deka krivi~nite zakoni nemaat povratno (retroaktivno) dejstvo, odnosno deka ne va`at za delata izvr{eni pred negovoto donesuvawe, odnosno vleguvawe vo sila. Ova pravilo e rezultat na usvoenoto na~elo na zakonitosta na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii. So drugi zborovi, so retroaktivna primena na zakonot se naru{uva principot na zakonitosta, se naru{uva garancijata deka se
63 64

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 195. Vidi: Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 106.

78

{to ne e zabraneto e dozvoleno (~l. 8 st. 2 od Ustavot), se vnesuva pravna nesigurnost, gubewe na doverbata na gra|anite kon pravniot poredok, jaknewe na samovolieto i arbitrernosta na sudskite organi, se ovozmo`uva kaznuvawa duri i za povedenija koi nemale karakter na krivi~ni dela, osobeno toga{ koga se vodi presmetka na onie koi ja osvoile vlasta so politi~kite protivnici za nivnite dejnosti koi vo vremeto na nivnoto vr{ewe bile dozvoleni. Praviloto e pomesteno vo ~l. 14. st. 1 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot, i ~l. 1 i ~l. 3 st. 1 KZ. Od ova pravilo postoi samo eden isklu~ok predviden vo ~l. 3 st. 2 KZ - spored koj ako po izvr{uvaweto na krivi~noto delo e izmenet zakonot, edna{ ili pove}e pati }e se primeni zakonot {to e poblag za storitelot. Toa zna~i deka Krivi~niot zakonik se primenuva i na dela koi se izvr{eni pred negovoto vleguvawe vo sila samo ako e poblag za storitelot. So ovoj isklu~ok voveden od kriminalnopoliti~ki pri~ini ne se naru{uva na~eloto na zakonitosta, za{to vo soglasnost so na~elto na pravdata ne e pravilno nekoj da se kazni postrogo odo{to toa go bara noviot zakon. 4. Utvrduvawe na poblagiot zakon. Pra{aweto za primena na poblagiot zakon go postavuva pra{aweto za na~inot na koj treba da se postapi za da se utvrdi koj zakon e navistina poblag za storitelot. Za taa cel e potrebno konkretniot slu~aj, zamaj}i gi predvid site okolnosti na negovoto izvr{uvawe, da se razgleda od strana na sudijata spored zakonot koj bil vo sila vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i spored noviot zakon. So takvoto sporeduvawe treba da se sogleda polo`bata na storitelot in concreto spored dvata zakoni i kako poblag da se oceni onoj zakon ~ija{to primena vo dadeniot slu~aj e popovolna za storitelot na krivi~noto delo. Pritoa, potrebno e navedenite zakoni da se primenat vo celost, taka {to nema da se spojuvaat poblagite odredbi od edniot so poblagite odredbi od drugiot zakon. Sudot ne mo`e da primeni nekoi odredbi od stariot, a nekoi od noviot zakon, za{to na toj na~in bi se sozdal nekoj nov tret zakon.65 Pri ocenata na poblagiot zakon, smeat da se zemat predvid me|uzakoni ili interimni zakoni (zakoni koi se izdadeni po zakonot za ~ie vremeva`ewe e storeno krivi~noto delo, a pred zakonot spored koj se vodi postapkata za konkretnoto krivi~no delo). Po takvata sporedba na dvata zakoni kako poblag }e se smeta onoj krivi~en zakon: 10 {to konkretnoto dejstvie ne go predviduva kako krivi~no delo, 20 a ako spored dvata zakoni izvr{enoto dejstvie se predviduva kako krivi~no delo, onoj {to ja isklu~uva krivi~nata odgovornost, ili voveduva nova osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta, ili go isklu~uva goneweto, ili go uslovuva so predlog ili privatna tu`ba, 30 isto taka, poblag e onoj zakon {to ja isklu~uva kaznivosta, 40 a ako spored dvata zakoni postoi kaznivost: onoj {to predvi65

Vidi: Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik, str. 307.

79

duva osloboduvawe od kaznata; {to ovozmo`uva izrekuvawe poblag vid kazna ili pomal iznos na kaznata; {to ne predviduva zgolemuvawe ili poostruvawe na kaznata poradi povrat; {to za konkretniot slu~aj dava mo`nost za ubla`uvawe na kaznata; spored koj mo`e da se izre~e alternativna merka, kako i onoj spored koj ne mo`e da se izre~e sporedna kazna.

Primenata na poblagiot zakon ne doa|a predvid po pravosilnosta na presudata za konkretniot slu~aj, osven ako po negovoto
donesuvawe e vo tek postapka vo koja se re{ava po `alba na prvostepena presuda. Poinaku ka`ano, ako po donesuvaweto na prvostepenata presuda bide donesen nov zakon {to e poblag za storitelot, po povod `albata mora da se obezbedi negovata primena.66 Vo slu~aj pak koga vo noviot zakon e izvr{ena dekriminalizacija na nekoe krivi~no delo (so noviot zakon se ukinuva ve}e presudeno delo kako krivi~no delo), dekriminalizacijata nema vlijanie vo odnos na ve}e presudenite dela, osven ako vo preodnite i zavr{nite odredbi na noviot zakon ne e predvidena revizija, odnosno ukinivawe ili ubla`uvawe na kaznata izre~ena so pravosilnata presuda za takvite dela. Dokolku noviot zakon ne sodr`i takva odredba, soobrazuvaweto na pravosilnite presudi so noviot poblag zakon, po pravilo se vr{i so primena na institutite amnestija ili pomiluvawe.67 Isklu~ok od ova pravilo postoi ako vrz osnova na usvoen vonreden praven lek podnesen protiv pravosilnata presuda, do{lo do obnovuvawe na postapkata. Toga{, vo obnovenata postapka }e se primeni noviot zakon koj vo me|uvreme vlegol vo sila i e poblag za storitelot. II. PROSTORNO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK 1. Krivi~nite zakoni na edna dr`ava po pravilo va`at na teritorijata na dr`avata vo koja se doneseni. Me|utoa, poradi uspe{noto suzbivawe na kriminalitetot koj ima me|unarodni razmeri, vo opredeleni slu~ai tie imaat dejstvo i nadvor od teritorijata na koja se doneseni. Poradi toa se pojavuva potreba od {to poprecizno opredeluvawe na prostorot na edna i ostanatite dr`avi na koj se protega va`nosta na ovie zakoni so cel da se izbegne kakov i da e sudir na ovoj plan. Pritoa, so ogled deka do denes ne e donesen me|unaroden krivi~en akt, sekoja dr`ava samata go opredeluva prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni po~ituvaj}i opredeleni na~ela na me|unarodnoto pravo. 2. Teritorija na Republika Makedonija. Spored ~l. 122 st. 2 KZ,
Ba~i}, F. op. cit. str. 118-119. "Vo takov slu~aj mo`e eventualno da dojde do amnestija ili pomiluvawe, me|utoa samata izmena na zakonot, vo princip, ne ja tangira pravosilnosta na presudata." Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 105.
67 66

80

pod realna dr`avna teritorija na Republika Makedonija se podrazbiraat suvozemnata teritorija, vodenite povr{ini vnatre vo nejzinata granica, kako i vozdu{niot prostor nad niv. Nivnata povr{ina i doseg se opredeluva so me|unarodni spogodbi i propisi na pozitivnoto zakonodavstvo. Postoi me|utoa, op{to usvoeno sfa}awe deka po pat na pravna fikcija, dr`avnata teritorija treba da se pro{iri i na doma{nite brodovi i vozduhoplovi. Ottamu, soglasno ~l. 116 st. 2 KZ, bez ogled dali se raboti za civilni ili voeni, i bez ogled dali se nao|aat na otvoreno more ili vo teritorijalnite vodi i pristani{ta na oddelni dr`avi (princip na znameto), brodovite sekoga{ se smetat kako doma{na teritorija. Vo pogled pak, na vozduhoplovite se pravi razlika dali se civilni ili voeni (~l. 116 st. 3 KZ). Civilnite vozduhoplovi se smetaat kako doma{na teritorija dodeka se vo let nad doma{na ili stranska teritorija ili nad slobodnoto more, a voenite vozduhoplovi se smeatat kako doma{na teritorija duri i toga{ koga se prizemni bez ogled na ~ija teritorija (aerodrom) se nao|aat (princip na registracija). 3. Mesto na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Pra{aweto za toa koga mo`e da se ka`e deka deloto e izvr{eno na na{a teritorija, go regulira ~l. 31 KZ. Spored taa odredba: "Krivi~noto delo e izvr{eno kako vo mestoto kade {to storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, taka i vo mestoto kade {to nastapila posledicata. Podgotvuvaweto i obidot na krivi~no delo se smetaat za izvr{eni kako vo mestoto kade {to storitelot rabotel, taka i vo mestoto kade {to spored negovata umisla posledicata trebalo da nastapi ili mo`ela da nastapi."68 Ova re{enie, koe e vo soglasnost so teorijata na edinstvoto (ubikvitetot), najde primena vo najgolemiot broj zakonodavstva ottamu {to sekoga{ ovozmo`uva primena na internoto pravo (nadle`nosta na doma{niot sud se priznava koga dejstvieto e izvr{eno na doma{na teritorija i koga samo posledicata nastapila na doma{nata teritorija). Na toj na~in najdobro se {titat interesite na oddelnite dr`avi pri primenata na me|unarodnoto krivi~no pravo. Pra{aweto, vpro~em, vo prv red e zna~ajno za utvrduvawe na primenata na makedonskoto vo odnos na stranskoto krivi~no zakonodavstvo, ottamu {to, iako poretko, posledicata na nekoe krivi~noto delo mo`e da se slu~i da ne nastapi na teritorijata kade {to e prezemeno dejstvieto na izvrKaj prodol`enoto i kolektivnoto krivi~no delo vo pogled na mestoto na izvr{uvaweto, e bitno sekoe mesto na dejstvieto na storitelot i sekoe mesto na kade{to nastapila koja i da e posledica. Kaj trajnoto krivi~no delo, kako mesto na izvr{uvawe se smeta sekoe mesto vo koe traela protivpravnata sostojba. Kaj sou~esni{tvoto kako mesto na izvr{uvawe se smeta mestoto na dejstvieto i mestoto na posledicata na deloto vo koe se u~estvuva. Vidi: Ibid, str. 112.
68

81

{uvaweto (distancioni krivi~ni dela). Taka, na primer, storitelot stavil eksploziv vo `elezni~ki vagon vo stranstvo, a posledicata nastapila na teritorijata na na{ata dr`ava. Pra{aweto na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, me|utoa nesomneno e va`no i od gledi{te na: 10 utvrduvawe na postoeweto na krivi~noto delo koga mestoto e element na negovoto bitie, 20 vnatre{noto procesno zakonodavstvo, zaradi utvrduvawe na mesnata nadle`nost na osnovnite i apelacionite sudovi. 4. Principi na prostornoto va`ewe na krivi~niot zakonik. Vo pogled na prostorot na koj va`i krivi~iot zakonik na na{ata dr`ava postojat slednive ~etiri principi: 10 teritorijalen, spored koj podra~jeto na primenata na krivi~niot zakonik e ograni~ena so teritorijata na dr`avata ~ii zakon e obvrzuva~ki za site koi se nao|aat na taa teritorija, bez ogled na nivnoto dr`avjanstvo, 20 realen, spored koj na storitelot na krivi~noto delo treba da se primeni zakonot na onaa dr`ava na koja i pripa|a o{teteniot, 30 personalen (aktiven i pasiven), spored koj na sekoj storitel na krivi~no delo treba da se primeni zakonot na dr`avata ~ii{to gra|anin e toj storitel, i 40 univerzalen princip, spored koj krivi~niot zakonik treba da se primeni na site storiteli na krivi~ni dela, bez ogled kade se nao|aat. Pritoa, kako {to mo`e da se zabele`i, za opredeluvawe na prostornoto va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo (koga mo`at da se primenat zakonite na na{ata zemja so ogled na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo) od zna~ewe se tri elementi: 10 dr`avnata teritorija na koja e storeno krivi~noto delo, 20 dr`avjanstvoto na storitelot i 30 na ~ija {teta e izvr{eno krivi~noto delo. So ogled na ovie elementi na{eto krivi~no zakonodavstvo va`i (mo`e da se primeni) za krivi~ni dela storeni: 10 vo na{ata zemja...

- od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo, bez ogled kade se nao|a negovot postojano `iveali{te (na {teta na na{i i stranski pravni dobra) - Teritorijalen princip (~l. 116 KZ).
Principot se sostoi vo toa krivi~noto zakonodavstvo na dr`avata (vo smisla na materijalnoto krivi~no pravo) da se primenuva na sekoj koj na podra~jeto na odnosnata dr`ava stori krivi~no delo predvideno so toa zakonodavstvo i bez ogled na toa dali storitelot e dr`avjanin na taa dr`ava, dr`avjanin na nekoja druga dr`ava ili e lice bez dr`avjanstvo (apatrid, apolit). Represivnata vlast na dr`avata zna~i se protega na site lica bez ogled dali se nao|aat na nejzinoto podra~je. Ako nekoi lica se izzemeni od nejzinata jurisdikcija (na primer, diplomatski imuniteti), so toa ne e ukinata represivnata vlast na taa dr`ava nad niv. Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip e sodr`an vo suverenitetot, nezavisnosta i ednakvosta na dr`avite (sekoja dr`ava ima isklu~ivo pravo i dol`nost da se gri`i za redot, bezbe82

dnosta i za{titata na op{testvenite i individualnite vrednosti na svojata teritorija), vo idejata za generalnata prevencija (krivi~nata sankcija mora da se po~uvstvuva tamu kade {to deloto e storeno), kako i vo barawata na procesnata ekonomija (utvrduvaweto na faktite e polesno pred sudot na mestoto na izvr{uvaweto na deloto). Spored ovoj princip ako se utvrdi deka krivi~noto delo e storeno na teritorijata na Republika Makedonija ili na doma{en brod (bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto na deloto) ili doma{en voen vozduhoplov (bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto na deloto) ili na doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let, se primenuva na{iot krivi~en zakonik. Toa zna~i primarna na makedonskoto krivi~no zakonodavstvo nezavisno od toa dali za storenoto delo se vodi krivi~na postapka, ili deloto e ve}e pravosilno presudeno ili pak, e izvr{ena kaznata vo nekoja druga dr`ava (otstapuvawe od primena na na~eloto ne bis in idem). Teritorijalniot princip e osnoven, primaren i samostoen princip vo primenata na na{eto zakonodavstvo, dodeka site ostanati principi se od dopolnitelna (supsidijarna) priroda. Ovoj princip vo me|unarodnite odnosi, po pravilo, ne gi uva`uva principite ne bis in idem i baraweto za identitetot na normata. Toa zna~i deka toj vo na~elo ja isklu~uva primenata na bilo kakvo stransko pravo vo reguliraweto na pravnite odnosi so stranski elementi koga krivi~noto delo e storeno na na{ata teritorija, bez ogled dali bilo storeno od stranec ili od doma{en dr`avjanin i bez ogled na toa da li se raboti za povreda ili zagrozuvawe na doma{ni ili na stranski pravni dobra. Me|utoa, ova isklu~ivost ima svoi ograni~uvawa, {to zna~i deka i vrz osnova na ovoj princip vo izvesna mera se uva`uva primenata na stranskoto pravo na pravniot odnos so stranski elementi. Imeno, poradi odbegnuvawe na konflikti so stranskoto krivi~no zakonodavstvo i od pri~ini na pravednost, od ova pravilo KZ predviduva dva isklu~oci. Za prviot slu~aj, ako postapka za krivi~no delo e povedena ili dovr{ena vo stranska dr`ava, krivi~noto gonewe vo na{ata dr`ava (neposredna primena na doma{niot krivi~en zakonik) }e se prezeme otkako }e se dobie odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija (~l. 120 st. 1 KZ). Drugiot oblik na tolerirawe na stranskoto pravo se gleda vo obvrskata na doma{niot sud, vo kaznata {to ja izrekuva za krivi~noto delo so stranski element za koe va`i doma{noto krivi~no pravo spored teritorijalniot princip, da go zasmeta pritvorot i kaznata, osnosno merkata na bezbednost {to se sostoi vo li{uvawe od sloboda koja {to e izdr`ana vo stranstvo (~l. 121 KZ). Posebno zna~ajno ograni~uvawe na teritorijalniot princip (zna~ajno uva`uvawe na stranskoto pravo) se sostoi vo mo`nosta za otstapuvawe na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava na stranec, koj krivi~noto delo go storil na teritorijata na na{ata dr`ava, na doma{en brod, vo doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let ili vo doma{en voen vo83

zduhoplov (~l. 120 st. 5 KZ). Na toj na~in od opredeleni krivii~nopravni, kriminalnopoliti~ki i penolo{ki pri~ini se zasiluva personalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~noto pravo za smetka na teritorijalniot princip. 20 vo stranstvo... - od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo (na {teta

na na{i pravni dobra ili na{i dr`avjani, navedeni vo ~l. 117 KZ) Realen princip ili za{titen (odbramben) princip (~l. 117 KZ).
Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip se potvrduva so okolnosta deka stranskata dr`ava, po pravilo, ne dava dovolno efikasna krivi~nopravna za{tita koga se vo pra{awe dela izvr{eni na nejzina teritorija, a se naso~eni protiv interesite na druga dr`ava (vo nadle`nost na nacionalniot krivi~en zakon doa|aat opredeleni osobeno te{ki krivi~ni dela izvr{eni vo stranstvo so koi se napa|aat va`ni interesi na taa zemja). So ovoj princip, vsu{nost se {titat osnovnite interesi na samata dr`ava: za{tita od napad na nejzinata nadvore{na i vnatre{na bezbednost, vrednosta na parite i sl. Spored ovoj princip na{eto krivi~no zakonodavstvo va`i apsolutno za sekoj koj vo stranstvo }e stori krivi~no delo od ~l. 305 do 326 KZ ili od ~l. 268 KZ, ako falsifikuvaweto se odnesuva na doma{ni pari (~l. 117 KZ). Na ovie krivi~ni dela }e se primeni na{eto krivi~no zakonodavstvo, iako protiv storitelot vo stranstvo e povedena krivi~na postapka, storitelot za tie dela ve}e bil suden ili ja izdr`al kaznata (otstapuvawe od primena na na~eloto ne bis in idem), ili deloto ne e kaznivo spored pravoto na dr`avata kade bilo izvr{eno (otstapuvawe od primena na na~eloto na dvostrana kaznivost). Za primena na ovaa odredba ne se predvideni nikakvi posebni uslovi za krivi~no gonewe. Nakratko, za navedenite krivi~ni dela isklu~ivo se primenuva doma{noto pravo. Tokmu zaradi prirodata na tie dela stranskoto pravo i stranskata presuda najmalku se toleriraat. Vo vakvi slu~ai krivi~nata postapkata kaj nas mora sekoga{ da se vodi i sekoga{ mora da se primenuva doma{noto pravo. Stranskoto pravo se tolerira samo vo pogled na zasmetuvaweto na pritvorot i kaznata {to e izdr`ana vo stranstvo vo kaznata {to ja izrekuva doma{niot sud (~l. 121 KZ). 30 vo stranstvo ... a) - od na{ dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili

na{i dr`avjanini, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) Princip na aktiven personalitet ili princip na li~en status ili nacionalen princip (~l. 118 KZ). Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip, e, so ogled na ustavnata zabrana za neekstradirawe na doma{en dr`avjanin, vo obezbeduvaweto da ne ostane nekaznet na{ gra|anin koj vo stranstvo izvr{il krivi~no delo, a potoa se

84

zasolnil vo na{ata zemja.69 Spored ovoj princip makedonskoto krivi~noto zakonodavstvo se primenuva na makedonski dr`avjanin koga vo stranstvo }e stori nekoe krivi~no delo, na primer, kra`ba, siluvawe, ubistvo, {to zna~i koe i da e krivi~nodelo osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117, ako se zate~e na teritorijata na na{ata dr`ava ili ni bide ekstradiran (~l. 118 KZ). b) - od stranski dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili

na na{i dr`avjani, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) Princip na pasiven personalitet ili individualen za{titen princip (~l. 119 st. 1 KZ). Ovoj princip se javuva kako dopolnuvawe na
realniot princip. "Sprotivno na principot na aktiven personalitet, principot na pasiven personalitet ne e op{to prifaten vo krivi~nite zakonodavstva, a i nekoi avtori go osporuvaat. Idejata kaj ovoj princip e vo nekoja zasilena za{tita na doma{nite dr`avjani koga vo stranstvo se izlo`eni na kriminalni akcii od stranci." Vo teorijata se naveduvaat pove}e pri~ini za opravduvawe na ovoj princip. Taka, se istaknuva deka pretstavuva derivat na suverenitetot na dr`avata koja ima pravo i dol`nost da gi za{tituva svoite dr`avjani vo stranstvo, pa zatoa mo`e da im nalo`uva povedenija vo soglasnost so nacionalnite zakoni. Osven toa, nivnoto lo{o povedenie vo stranstvo mu na{tetuva na ugledot na dr`avata ~ii dr`avjani s (res publica interest habere bonos subditors). Potoa, se tvrdi deka ve}e samata mo`nost za kaznuvawe na doma{en dr`avjanin za krivi~ni dela {to }e gi izvr{i vo stranstvo posredno pridonesuva kon zacvrstuvawe na nacionalniot zakon pa ottamu i na za{titata na vrednostite {to gi uka`uva. Natamu se tvrdi deka ovoj princip, vo nekoja raka, e izraz na solidarnosta sprema dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo, za{to so kaznuvaweto na storitelot na toa delo vo negovata dr`ava se pridonesuva za ostvaruvawe na pravniot poredok na dr`avata na mestoto na izvr{uvaweto na deloto. So ogled pak deka vo pogolemiot del na dr`avi postoi zabrana za ekstradicija na doma{ni dr`avjani, ovoj princip ovozmo`uva tie doma da ne dobijat azil za krivi~ni dela storeni vo stranstvo. I kone~no, ovoj princip vo sovremenoto krivi~no pravo, koj posvetuva posebno vnimanie na resocijalizacijata na delinkventite, osobeno dobiva na zna~ewe, za{to ja olesnuva tokmu taa resocijalizacija koja najdobro mo`e da se ostvari vo sredinata na koja {to osudenikot pripa|a i kade {to redovno `ivee.70 Spored odredbatana ~l. 119 st. 1 KZ makedonskoto krivi~no zakonodavstvo va`i i za stranec koj nadvor od na{ata dr`ava sprema nea ili sprema nejzini dr`avjani }e stori krivi~no delo i koga ne se vo pra{awe krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117 KZ, ako se zate~e na te69 70

Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, Zagreb, 1979, str. 129. Zlatari}, B. op. cit, str. 134.

85

ritorijata na Republika Makedonija ili ni bide ekstradiran. Primenata na principite na aktiven i pasiven personalitet e mo`na pod slednite uslovi: 10 storitelot da ne ja izdr`al celosno kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 20 storitelot vo stranstvo so pravosilna presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena ili prostena, 30 da e podneseno barawe na o{teteniot ako za storenoto krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot, i 40 za storenoto krivi~no delo da se kaznuva i spored zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno. Isklu~ok od ova pravilo e ako spored zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno za toa delo ne se kaznuva, goneweto mo`e da se prezeme samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija (~l. 120 st. 2 i 3 KZ). Ova zna~i deka ovde postoi daleku poliberalen odnos vo pogled na uva`uvaweto na stranskoto pravo. Imeno, za navedenite krivi~ni dela krivi~noto gonewe nema da se vr{i, pa spored toa nema da se primenuva doma{noto krivi~no pravo, ako storitelot vo celost ja izdr`al kaznata na koja bil osuden vo strenstvo, ako vo stranstvo so pravosilna presuda e osloboden ili kaznata mu zastarela ili mu e prostena, ili ako za krivi~noto delo spored stranskiot zakon se goni po barawe na o{teteniot a takvo barawe ne e podneseno. Osven toa, ovde se uva`uva (osven isklu~itelno) i principot na identitetot na normata. 40 vo stranstvo ... - od stranec (na {teta na stranski pravni dobra ili nejzini

dr`avjani) - Univerzalen princip ili princip na apsolutna eksteritorijalnost, kosmopolitski princip ili princip na pravednost (~l.
119 st. 2 KZ). Kriminalnopoliti~kata osnova na ovoj princip e so negovata primena da obezbedi da ne ostane nekaznet stranec, koj vo stranstvo storil pote{ko krivi~no delo protiv stranski pravni dobra, spored aforeizmot "ne maleficia manent impunita," za{to toj so primena na teritorijalniot, realniot i personalniot princip ne bi mo`el da se kazni. Ovoj princip, iako mnogu retko, nao|a svoja potvrda osobeno vo dene{ni uslovi na intenzivna sorabotka na planot na suzbivaweto na voenite zlostorstva, genocidot i drugi dela protiv ~ove{tvoto, terorizmot, proizvodstvoto i prometot na opojni drogi, trgovijata na belo robje i drugite formi na organizirani transnacionalen kriminalitet. Toj e izraz na me|unarodna solidarnost vo borbata protiv kriminalitetot. Spored univerzalniot princip makedonskoto krivi~no zakonodavstvo }e se primeni na stranec koj sprema stranska dr`ava ili sprema stranec }e stori vo stranstvo krivi~no delo za koe spored toa zakonodavstvo mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda od pet godini ili pote{ka kazna, koga }e se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija, a nema da bide ekstradiran na stranskata dr`ava. Makedonskoto krivi~no zakonodavstvo }e bide primeneto pod istite uslovi od ~l. 120 st. 2 i 3 KZ: 10 storitelot da ne ja izdr`al ce86

losno kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 20 storitelot vo stranstvo so pravosilna presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena ili oprostetna, i 30 da e podneseno barawe na o{teteniot ako za storenoto krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot. Pokraj toa, primenuvaj}i go makedonskoto krivi~no zakonodavstvo, ako so KZ ne e poinaku opredeleno, doma{niot sud ne smee da izre~e pote{ka kazna od kaznata koja e propi{ana so zakonot na dr`avata vo koja krivi~noto delo e storeno (~l. 119 st. 2 KZ). Od postavenite uslovi KZ predviduva isklu~ok opredeluvaj}i deka samo po odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija vo na{ata zemja mo`e da se prezeme gonewe na stranec za krivi~no delo storeno vo stranstvo na {teta na stranec ili na stranska dr`ava, bez ogled na zakonot na dr`avata vo koja e storeno krivi~noto delo, ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznaeni od strana na me|unarodnata zaednica (~l. 120 st. 4 KZ).71 Za takvo delo mo`no e krivi~no gonewe po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija i vo slu~aj storenoto delo da ne e kaznivo spored zakonot na dr`avata vo koja e storeno. Za takvo delo, spored makedonskoto krivi~no zakonodavstvo mo`e da se izre~e i postroga kazna od onaa koja e propi{ana so zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno. 5. Krivi~nopraven imunitet. Op{to pravilo e deka krivi~niot zakon va`i za site lica koi }e izvr{at krivi~no delo na teritorijata na opredelena dr`ava. Me|utoa, od ova pravilo na teritorijalno va`ewe na krivi~niot zakon (na~elo na teritorijalitet), postoi isklu~ok od dr`avnopravni i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled na izvesni lica koi vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv ne se primenuva krivi~noto zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven imunitet. 10 Taka od dr`avnopravni pri~ini makedonskoto krivi~no zakonodavstvo ne mo`e da se primenuva sprema pretsedatelot na republikata (~l. 83 st. 2 Ustav), premierot i ministrite na Vladata (~l. 89 st. 3 Ustav), pratenicite vo sobranieto (~l. 64 Ustav), sudiite na ustavniot sud (~l. 111 st. 2 Ustav), ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet (~l. 104 st. 4), sudiite na osnovnite, apelacionite i vrhovniot sud (~l. 100 Ustav) i sudiite porotnici (~l. 103 st. 4 Ustav).

Apsolutnniot (materijalnopraven imunitet, indemnitet ili ednostavno krivi~en imunitet) se sostoi vo nevozmo`nost na kaznuvawe za delo koe edno lice go storilo vo vr{eweto na funkcijata koja e za{titena so imunitetot, a koe gi ima site obele`ja na krivi~no delo. Takviot imunitet na ovie lica ja isklu~uva krivi~nata odgovornost i kaznivost i pretstavuva apsolutna pre~ka za poveduvawe na
Ovaa odredba e vo soglasnost so ~l. 15 st. 2 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 godina.
71

87

krivi~na postapka, odnosno obvrzuva na zapirawe na krivi~nata postapka ako dopolnitelno se utvrdi deka e vo pra{awe toj vid na imunitet. Takvoto trajno dejstvo ima i po prestanokot na mandatot na funkcionerot, no samo za dadeno mislewe i glasawe (za tn. verbalni krivi~ni dela). Apsolutniot imunitet ja isklu~uva samo kaznivosta, a ne i postoeweto na krivi~noto delo. Ova e zna~ajno ottamu {to krivi~noto delo postoi, taka {to e mo`no licata {to se javuvaat kako sou~esnici vo deloto na funkcionerot, da odgovaraat za istoto.

Relativniot (procesnopraven ili krivi~noprocesen) imunitet

se sostoi vo nevozmo`nost na pritvorawe ili gonewe na liceto {to e nositel na opredelena funkcija dodeka za toa ne se dade odobrenie od soodveten organ. Ovoj imunitet prestavuva pre~ka za poveduvawe ili sproveduvawe na krivi~nata postapka dodeka toj imunitet trae i na podra~jeto kade va`i. Toj zna~i, go isklu~uva goneweto bez soodvetno odobrenie na soodvetniot organ za bilo koe krivi~no delo no, samo za vreme na traeweto na mandatot. Islu~itelno od ova pravilo, funkcionerot mo`e da bide pritvoren i bez soodvetnoto odobrenie samo ako e zatekna vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda vo traewe podolgo od pet godini. Za razlika od prethodniot, ovoj imunitet se odnesuva na site krivi~ni dela. Isto taka, dodeka apsolutniot imunitet trajno ja isklu~uva krivi~nata odgovornost za verbalnite krivi~ni dela, dejstvoto na relativniot imunitet e vremenski ograni~eno za periodot dodeka trawe mandatot na funkcionerot. 20 Krivi~nopraven imunitet od me|unarodnopravni pri~ini u`ivaat tn. eksteritorijalni lica (pretstavnici na na edna dr`ava ili na me|unarodna organizacija koi svojata funkcija ja vrat vo druga dr`ava), i toa: {efovi na stranski dr`avi, pretsedateli na dr`avi, ministri za nadvore{ni raboti i drugi li~nosti od visok rang, diplomatski pretstavnici i administrativno tehni~kiot personal na diplomatskite misii (dr`avni delegacii) i visoki funkcioneri na nekoi pova`ni me|unarodni organizacii (na primer, generalniot sekretar na ON i negovite pomo{nici, {efovi na specijalizirani agencii). Ovie lica ne mo`at krivi~no da bidat goneti nitu sudeni za krivi~ni dela izvr{eni na teritorijata ~ie gostoprimstvo go u`ivaat, tuku spored pravilata na me|unarodnoto pravo pripa|aat pod jurisdikcija na svojata dr`ava. Toa zna~i deka tie nemaat krivi~nopraven, tuku samo procesen imunitet {to gi {titi od gonewe samo vo akreditiranata dr`ava i toa samo za vreme dodeka im trae svojstvoto na eksteritorijalni lica, no ne i od goneweto vo sopstvenata dr`ava.

88

III. EKSTRADICIJA
1. POIM I VIDOVI NA EKSTRADICIJA

1. Ekstradicijata e najva`en akt na me|unarodnata pravna pomo{72 vo krivi~nite predmeti. Nejziniot op{t poim e daden vo pravnata doktrina, a pozitivnite pravni tekstovi i me|unarodnite dogovori go sledat takvoto sfa}awe. Se sostoi vo toa {to dr`avata na ~ija teritorija se nao|a storitelot na krivi~noto delo (zamolena dr`ava), vr{i negovo predavawe, poradi sudewe ili izvr{uvawe na krivi~na sankcija, na dr`avata koja toa go bara (dr`ava molitel), ako postojat neophodnite uslovi predvideni so dogovor ili so zakon. So ekstradicijata se ovozmo`uva ostvaruvawe na teritorijalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni toga{ koga storitelot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo }e prebega vo stranstvo so cel da go izbegne sudeweto i kaznuvaweto ili izvr{uvaweto na kaznata po izre~enata pravosilna presuda. Vo takov slu~aj dr`avata vo koja storitelot na deloto izbegal, uka`uva pravna pomo{ na dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo so toa {to go predava storitelot na deloto poradi sudewe i kaznuvawe ili poradi izvr{uvawe na kaznata. Do ekstradicija doa|a i toga{ koga stranski dr`avjanin }e izvr{i krivi~no delo vo nekoja dr`ava protiv druga dr`ava ili protiv stranski dr`avjanin, pa se zate~e na teritorijata na treta dr`ava. Vo takov slu~aj dr`avata na ~ija teritorija se nao|a storitelot na krivi~noto delo mo`e da go predade poradi sudewe i kaznuvawe na dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice. Najposle, postoi mo`nost da dojde do ekstradicija i toga{ ako dr`avata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo so koe se zagrozuva nekoja nejzina vrednost da se otka`e od pravoto na kaznuvawe i storitelot da go predade na dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice poradi sudewe i kaznuvawe. Ovaa mo`nost na postoewe na ekstradicija vrz osnova na otka`uvawe od pravoto na kaznuvawe spored teritorijalniot princip koga se raboti za zagrozuvawe na vrednostite na taa dr`ava, nema skoro nikakvo prakti~no zna~ewe, osven vo oblasta na soobra}ajnite delikti.73 2. Ekstradicijata za prv pat zakonski e regulirana vo francuskiot revolucionerten krivi~en zakonik od 1791 godina, iako se istaknuva deka najstariot so~uvan pismen izvor vo koj taa se spomnuva e dogovorot za mir me|u egipetskiot faraon Ramzes II i hetitskiot kral
Postojat ~etiri vidovi me|unarodna krivi~nopravna pomo{: 1. ekstradicija, 20 "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, 3 0 otstapuvawe na krivi~no gonewe na stranska dr`ava, i 4 0 izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda. Za site niv podrobno: Sulejmanov, Z. Krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999. 73 Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 165.
72

89

Hatusilie III od 1820 godina p.n.e. Najgolemiot pridones za razvojot na pravnata misla vo vrska so ekstradicijata i voop{to me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ go dal Hugo Grocius (1583-1645) vo svoeto delo De iure belli et pacis, od 1624 godina. 3. Soglasno okolnostite vrz koi se zasnova, ekstradicijata mo`e da bide dogovorna ili zakonska. 10 Dogovornata ekstradicija mo`e da se vr{i vrz osnova na formalen dogovor za predavawe na storiteli na krivi~ni dela ili vrz osnova na deklaracija za reciprocitet. a) Vo prviot slu~aj taa se vr{i vrz osnova na dvostrani i pove}estrani dogovori sklu~eni me|u dr`avite.74 So dogovorot se opredeluvaat (nabrojuvaat) krivi~nite dela za koi }e se vr{i ekstradicijata (metod na enumeracija) ili se odreduvaat krivi~nite dela za koi taa nema da se vr{i (metod na eliminacija). Vo sovremenite me|unarodni dogovori me|utoa, naj~esto se primenuva metodot na generalna klauzula, spored koj se opredeluva vidot i iznosot na propi{anata ili izre~enata kazna, kako minimum na kazna za koja se vr{i predavaweto (se opredeluva najblagiot vid, odnosno najniskiot iznos na kazna kako uslov za predavawe na storitelite na opredeleni krivi~ni dela). Sklu~uvaweto na ovie dogovori go vr{at organite koi se nadle`ni za sklu~uvawe na me|unarodnite dogovori voop{to. Istoto va`i i vo odnos na ratifikuvaweto na dogovorite, a so ogled na toa deka ratifikuvaweto na me|unarodnite dogovori se vr{i so zakon, slobodno mo`e da se ka`e deka dogovornata ekstradicija e, vsu{nost, poseben vid na zakonska ekstradicija. b) Vo vtoriot slu~aj se primenuvaat zakonskite propisi za ekstradicija. Deklaracijata za recioprocit e na~in na koj dr`avite go reguliraat me|usebnoto predavawe na storiteli na krivi~ni dela do sozdavaweto na site uslovi za sklu~uvawe na formalen dogovor za ekstradicija. Zainteresiranite dr`avi, vsu{nost, sklu~uvaat spogodba vrz osnova na koja me|usebno }e go vr{at predavaweto na storitelite na krivi~ni dela. Od deklaracijata na reciprocitet treba da se razlikuva formalniot reciprocitet kade se raboti za fakti~ka
Formalniot dogovor za ekstradicija pretstavuva spogodba so koja dr`avite potpisni~}i prezemaat obvrska deka me|usebno }e vr{at ekstradicija na storiteli na krivi~ni dela dokolku za toa se ispolneti uslovite predvideni so nea. Formalniot dogovor za ekstradicija, kako poseben vid na me|unaroden dogovor, stanuva zadol`itelen za edna dr`ava otkako taa }e go prifati na opredelen na~in, odnosno otkako }e go ratifikuva. Dogovorite za ekstradicija mo`e da bidat bilateralni (sklu~eni me|u dve zainteresirani dr`avi), regionalni (sklu~eni me|u dr`avi od opredeleno podra~je) i multilateralni (sklu~eni me|u pogolem broj dr`avi ili site dr`avi). Multilateralnite dogovori mo`at da se ostvarat osobeno preku univerzalnite me|unarodni organizacii kako {to se, na primer, Obedinetite nacii.
74

90

ekstradicija, koja postoi toga{ koga me|u zainteresiranite dr`avi ne postoi nikakva spogodba (formalen dogovor ili deklaracija), a sepak se vr{i predavawe na storiteli na krivi~ni dela samo vrz osnova na zakon. Ovde treba da se istakne razlikata me|u dr`avite vo koi otsustvoto na dogovori za ekstradicija se smeta za apsolutna pre~ka za predavawe. Vo niv se vbrojuvaat dr`avite na Common Law sistemot (SAD, Velika Britanija i sl.) vo koi predavaweto na storitelite na krivi~ni dela e usloveno so postoewe na me|unaroden dogovor, nezavisno od postoeweto na nacionalnite propisi. Na druga strana se dr`avite na kontinentalnoto pravo, vklu~itelno i na{ata, (so isklu~ok na Holandija, Norve{ka i Turcija) vo koi se praktikuva stojali{teto deka ekstradicijata mo`e da se dozvoli i bez postoewe na me|unaroden dogovor. Vo niv e mo`no da se dozvoli ekstradicija spored nacionalnoto zakonodavstvo i koga ne e sklu~en me|unaroden dogovor, ili pak, spored uslovite opredeleni so me|unaroden dogovor. 20 Zakonskata ekstradicija se vr{i vo soglasnost so propisite predvideni vo zakon. Tie propisi vo oddelni dr`avi mo`e da bidat vneseni vo poseben zakon za ekstradicija, i/ili da bidat sodr`ani vo krivi~en zakon ili zakon za krivi~na postapka. Kaj nas propisite za ekstradicija se sodr`ani vo ~l. 29 st. 3 Ustav i ~l. 509 - 525 Zakonot za krivi~nata postapka (vo natamo{niot tekst ZKP). Ovoj vid na ekstradicija se primenuva supsidijarno, {to zna~i, toga{ koga me|u dr`avata molitel i zamolenata dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija. Imeno, vo sekoj konkreten slu~aj mora da se proveri dali opredeleno pra{awe e re{eno vo ZKP i (dokolku so konkretnata dr`avata postoi) vo va`e~kiot me|unaroden dogovor. Ako re{enijata se razli~ni, toga{ }e se primeni dogovorot, {to zna~i deka toj zakon }e se primeni samo vo slu~aj koga ne postoi me|unaroden dogovor ili koga nekoe pra{awe vo postoe~kiot dogovor ne e regulirano. Nakratko, ekstradicijata kako akt na me|unarodna krivi~nopravna pomo{, vo prv red se vr{i vrz osnova na dogovor, a duri vo nedostig na takov dogovor, vrz osnova na zakon. 4. Ekstradicijata natamu mo`e da se razlikuva na aktivna i pasivna. Aktivna e onaa ekstradicija koga doma{na dr`ava go bara predavaweto (koga se bara od nadle`en organ na stranska dr`ava da ni se ekstradira opredeleno lice), a pasivna koga doma{nata dr`ava go odobruva predavaweto (koga se ekstradira opredeleno lice na barawe na stranska dr`ava). 5. Ekstradicijata, isto taka, mo`e da bide privremena ili kone~na (definitivna). Ekstradicijata e privremena ako se dozvoluva sprema stranec vo stranstvo za da se sprovede postapka ili vo stranstvo za da izdr`i kazna, a potem istiot da bide vraten vo dr`avata koja go ekstradirala, poradi toa tamu da se prodol`i postapkata koja bila vo tek za nekoe drugo krivi~no delo ili da se pristapi kon izvr91

{uvawe na kaznata koja vo taa zemja treba da ja izdr`i.

2. PRAVNA PRIRODA I IZORI NA EKSTRADICIJATA

1. Osnovot na ekstradicijata se nao|a vo zaemnata korist na dr`avite da se kazni storitelot na krivi~noto delo od strana na dr`avata kade {to deloto e izvr{eno (da go ostvari svoeto pravo na kaznuvawe sprema lica koi ne se nao|aat na nejzina teritorija). So ekstradicijata, vsu{nost, dr`avata se otka`uva od sopstvenata represivna vlast vo interes na efektuirawe na represivnata vlast na dr`avata koja bara ekstradicija. Vo sovremenata teorija za pravoto na ekstradicija se smeta deka ekstradicijata pridonesuva i za ostvaruvawe na funkcijata na krivi~niot zakonik voop{to, ottamu {to so nea se obezbeduva prisustvoto na obvinetiot kako osnoven uslov za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka. Taa, isto taka, slu`i za suzbivawe na krivi~nite dela so element na nadvore{nost i pridonesuva za ostvaruvawe na me|unarodnata solidarnost vo borbata protiv kriminalitetot. Vo kontekstot na ovie osnovni celi, so ekstradicijata, me|u drugoto se pridonesuva i kon toa zamolenata dr`ava da se oslobodi od nepo`elni lica od svojata teritorija. Kone~no, toga{ koga spored krivi~niot zakon na dr`avata vo koja obvinetiot se sokril ne se kaznuvaat krivi~ni dela storeni vo stranstvo ili izvr{eni od stranec, so ekstradicijata se postignuva da ne izostane negovoto kaznuvawe. Ottuka, proizguva deka ekstradicijata e neposredno vrzana za pra{aweto na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni. Taa prakti~no, vo prv red ovozmo`uva primena na teritorijalniot princip na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni, no mo`e da ovozmo`i i primena na nekoj drug princip, na primer, na realniot i personalniot. So ogled deka na primenata na ekstradicijata se odnesuvaat pravilata na me|unarodnoto pravo vo vrska so zaklu~uvaweto na me|unarodni pravni raboti, ekstradicijata e vid na me|unarodna pravna dejnost. Me|utoa, ottamu {to spa|a vo ramkite na sredstvata so koi dr`avite me|usebno se pomagaat vo vodeweto na krivi~nata postapka i (ili) vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, ekstradicijata spored svojata pravna priroda e i ustanova na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. 2. Multilateralni dogovori kako pravni izvori na ekstradicijata. Vo pogled na ovoj institut Sovetot na Evropa ja usvoi Evropskata konvencija za ekstradicija. Ovaa konvencija e potpi{ana na 13. XII 1957 vo Pariz, a vleze vo sila na 18. IV 1960 godina. Ratifikuvana e re~isi od site ~lenki na Sovetot na Evropa osven, od strana na Velika Britanija, Belgija i Portugalija koi samo ja imaat potpi{ano. Konvencijata dosega e nadopolnuvana so Protokolot od 15. X 1975 (vo sila od 20. VII 1979) i so Vtoriot Protokol od 17. III 1978 (vo sila od 5. VII 1983). So ovie protokoli, me|u drugoto, od krugot na politi~kite krivi~ni dela se isklu~eni zlostorstvoto na genocid, voe92

nite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto, zasileno e dejstvoto na na~elot ne bis in idem, a otvorena e i mo`nost za ekstradicija na fiskalni delikti.75 Konvencijata, kako povekestran akt, gi zamenuva odredbite na porano sklu~enite dvostrani dogovori na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Konvencijata me|utoa, ne e ius cogens,76 za{to sepak, vo ~l. 28 na dr`vite im dozvoluva so izjava dadena pred podnesuvaweto na ratifikacionite instrumenti, da go zadr`at na sila porane{noto pravo, odnosno koga gi vrzuva poseben model na zakonodavstvoto za ekstradicija, svoite odnosi da gi reguliraat na poinakov na~in. Zna~ajni rezultati vrz planot na ekstradicijata se postignati na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an vo Rim 1969 godina. So Rezolucijata na ovoj kongres e prepora~ano izedna~uvawe na re{enijata vo odnos na klu~nite pra{awa: reciprocitetot, dvostranata kaznivost, pri~inite za odbivawe na ekstradicijata zavisno od prirodata na krivi~nite dela, primenata na na~eloto ne bis in idem, zastarenosta na goneweto i sl. Vredno e da se odbele`i i razmisluvano za ubla`uvawe na nekoi zakosteneti na~ela kako {to se reciprocitetot i nepredavaweto na sopstveni gra|ani.77 Za ekstradicijata i voop{to za problemite na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ be{e raspravano i na XII Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an 1984 godina vo Kairo, kade {to e donesena i zna~ajna rezolucija za unapreduvawe na me|unarodnata i regionalnata sorabotka vo ovaa oblast. Vo ovaa smisla sekako treba da se spomne i Me|unarodniot seminar za ekstradicija {to od 6 do 10 VII 1983 be{e odr`an vo Noto (Italija) vo organizacija na Me|unarodniot institut za krivi~nopravni nauki78
Vo funkcija na unapreduvaweto na primenata na Evropskata konvencijata za ekstradicija, Sovetot na Evropa donese pove}e zna~ajni rezolucii i preporaki. Toa se: Rezolucija (75) 12 za prakti~no sproverduvawe na Evropskata konvencija za ekstradicija, Rezolucija (78) 43 za rezervite podneseni kon Evropskata konvencija za ekstradicija, Preporaka (80) 7 za prakti~no sproveduvawe na Evropskata konvencija za Ekstradicija, Preporaka (80) 9 za ekstradicija vo odnos na dr`avite koi ne se potpisni~ki na Evropskata konvencija za ~ovekovite prava, Preporaka (80) 10 za merkite protiv prenosot i ~uvaweto na sredstvata od kriminalno poteklo, Preporaka (82) 1 za me|unarodnata sorabotka vo oblasta na obvinuvaweto i kaznuvaweto na teroristi~ki dela i Preporaka (96) 9 za prakti~na primena na Evropskata konvencija za ekstradicija. 76 Ius cogens = prisilen zakon, prisilno pravo. Pravni pravila koi ne mo`at da se menuvaat so volja na strankite (sprotivno - ius dispositivum). 77 V. Coti}, D. Desti me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 574-577. 78 V. Krapac, D. Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3, str. 421-434.
75

93

Republika Makedonija prezela i po~ituva pove}e multilateralni konvencii kako i drugi dokumenti so koi se ureduva pra{aweto na ekstradicijata. Takov, na primer, e dogovorot za mir so Italija, Ungarija i Bugarija od 1947 godina, so koi e regulirano pra{aweto na ekstradirawe na voenite zlostornici na dr`avite vo koi gi izvr{ile zlostorstvata. Republika Makedonija ja ratifikuv{e Evropskata konvencija za ekstradicija.79 3. Bilateralni dogovori kako pravni izvori. Vo pogled na bilateralnite dogovri Republika Makedonija sklu~ila ili gi prifatila porano sklu~enite dogovri so Albanija, Avstrija, Belgija, Velika Britanija, ^ehoslova~ka, Francija, Holandija, Italija, Slovenija, Soedinetite Amerikanski Dr`avi, SR Germanija, [vajcarija i Ungarija. Dogovori ili konvencii za me|unarodna krivi~nopravna pomo{ vo ~ii ramki e uredeno pra{aweto na ekstradicijata postojat so: Belgija, Bugarija, Grcija, Mongolija, Polska, SSSR, Turcija, [panija i Ungarija. 80 4. Vnatre{ni pravni izvori. Odredbite {to ja reguliraat ekstradicijata vo na{eto pozitivno pravo se pomesteni vo Ustavot (~l. 29 st. 3), Krivi~niot zakonik (~l. 116-121) i Zakonot za krivi~nata postapka (~l. 509-525). Ovie odredbi se od supsidieren karakter vo odnos na odredbite od me|unarodnite dogovori vo koi Republika Makedonija e edna od dogovornite strani. Me|utoa, i pokraj nivnata supsidierna priroda, nekoi od tie odredbi se primenuvat toga{ koga opredeleni pra{awa ne se regulirani ili voop{to ne se reguliraat so me|unarodnite dogovori. Toa, vo prv red e slu~aj vo odnos na postapkata na odlu~uvaweto po barawe za ekstradicija, po odnos na opredeluvaweto na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i po odnos na dejstvoto na osudata na doma{niot sud za istototo delo, donesenata osloboditelna presuda i povedenata krivi~na postapka vo na{ata dr`ava za istoto delo storeno sprema dr`avjanin na Republika Makedonija.
3. NA^ELA NA EKSTRADICIJATA

Vo Preambulata na Konvencijata za ekstradicija se naveduva deka celta na Sovetot na Evropa vo pogled na postignuvaweto na pogolemo edinstvo na svoite ~lenki, nastojuva da se postigne so prifatlivi uniformni pravila za ekstradicijata. Tie pravila, ili podobro ka`ano na~ela se: 1. Zadol`itelnost na ekstradicijata. Ako se ispolneti osnovnite pretpostavki za ekstradicijata, zamolenata dr`ava e obvrzana
79 80

Vidi: "SV RM," 32/1999. Vidi: Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, str. 435-

793.

94

da go predade baranoto lice. Taa, vsu{nost, pretstavuva pravo i dol`nost na dr`avata, za{to na toa e obvrzana spored svoite zakoni i spored sklu~enite me|unarodni dogovori. 2. Non bis in idem. Ova na~elo se odnesuva na op{toprifatenata zabrana za predavawe na lice koe za istoto delo e ve}e pravosilno osudeno, oslobodeno ili ja izdr`alo kaznata vo zamolenata dr`ava. Na~eloto go prifa}a i na{iot ZKP vo ~l. 510 st. 5. 3. Na~elo na reciprocitet. Zakonska ekstradicija po pravilo se vr{i vrz osnova na reciprocitet (nekoi dr`avi baraat zadol`itelno ispolnuvawe na ova na~elo). Raciprocitetot mo`e da bide fakti~ki i praven. Fakti~kiot reciprocitet se manifestira vo okolnosta deka vo sli~ni slu~ai dra`vata molitel porano ve}e odobrila ekstradicija. Pravniot reciprocitet se zasnova: a) vrz ad hok izjava na dr`avata molitel prilo`ena kon baraweto za ekstradicija, so koja taa se obvrzuva deka vo idnite analogni slu~ai }e donese ista takva odluka, b) ili vrz spogodba izrazena so razmena na diplomatski noti, deka vo soglasnost so svoeto doma{no zakonodavstvo, vo idnina dvete dr`avi }e gi razgleduvaat i re{avaat me|usebnite barawa za ekstradicija. Makedonskoto pravo ne go predviduva na~eloto na reciprocitet kako uslov za ekstradicija, {to zna~i deka i koga so opredelena dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija, od taa dr`ava nema da se bara obvrska za recipro~no postapuvawe. Me|utoa, vo ramkite na diskrecionata odluka na ministetot za pravda, koj ja odobruva ekstradicija, se ostava prostor vo konkretno opredelen slu~aj, na{ata dr`ava da se povikuva na ova na~elo (~l. 519 ZKP). Ministerot za pravda bi mo`el da ne dozvoli ekstradicija ako odnosnata stranska dr`ava, na primer, postojano i neopravdano gi odbiva na{ite barawa za ekstradicija. 4. Na~elo na ekstrabilitet. Poimot na krivi~noto delo se opredeluva spored metodot na eliminacija. Spored ovoj metod za ostvaruvawe na ekstradicija ima prostor kaj site krivi~ni dela, osven kaj opredelena kategorija na dela koi se isklu~eni poradi svojata priroda (prestapi i istapi) ili poradi svoeto malo zna~ewe (obi~no dela za koi e propi{ana pari~na kazna ili kratkotrajna kazna li{uvawe od sloboda). Spored takvata opredelba so ekstradicija mo`e da bidat opfateni samo onie krivi~ni dela koi se zakaneti so kazna vo visina od najmalku edna godina odnosno, samo pote{ki krivi~ni dela koi tokmu zatoa se smetaat za estradibilni. Vo dene{ni uslovi ovoj metod dominira poradi ekonomi~nosta (ne bara dolgotrajna legislativna procedura i polesno se prilagoduva na promenite vo krivi~noto pravo). Vo primenata na ovoj metod voobi~aeno e minimumot na zakanetata kazna da se opredeluva ponisko za ekstradicija poradi sudewe, odo{to za ekstradicija poradi izvr{uvawe na kazna. Taka Evropskata konvencija za ekstradicija dozvoluva ekstradicija poradi sudewe kaj 95

krivi~nite dela zakaneti so kazna li{uvawe od saloboda od najmalku edna godina, a predavawe poradi izvr{uvawe na kaznata, kaj krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna od najmalku ~etiri meseci. Te`inata na deloto kaj ekstradicijata poradi sudewe se ocenuva bilo spored zakonodavstvoto na dr`avata koja bara ekstradicija, bilo spored zakonodavstvoto na dvete dr`avi. Koga e vo pra{awe predavaweto poradi izvr{uvawe na kaznata relevantna e izre~enata kazna vo dr`avata koja bara ekstradicija. Drugiot mo{ne poredok metod - metod na enumeracija, se sostoi vo taksativno nabrojuvawe vo bilateralnite dogovori na krivi~nite dela koi podle`at na ekstradicija, {to zna~i site ostanati (nenabroeni) krivi~ni dela se isklu~eni od mo`nost za ekstradicija. Na{eto pravo gi koristi metodot na eliminacija i metodot na enumeracija. Postarite dogovori koi gi sklu~ila biv{a Srbija i biv{a Jugoslavija go koristea metodot na enumeracija. Ponovite dogovori sklu~eni od 1945 godina navamu, se slu`at so metodot na eliminacija. Toj metod e predviden i spored ~l. 518 st. 2 ZKP kaj zakonskata ekstradicija. Spored taa odredba ekstradicijata mo`e da se odbie ako se raboti za krivi~no delo za koe vo na{eto pravo e predvidena kazna li{uvawe od sloboda do tri godini ili ako stranskiot sud izrekol kazna li{uvawe od sloboda do edna godina. Me|utoa, vo na{ite bilateralni dogovori za ekstradicija tie limiti se ponisko postaveni. 5. Na~eloto na dvojna inkriminacija (na~elo na identitet na normata ili na~elo na dvojna kaznivost) isto taka e predvideno kako pojdovno i osnovno na~elo vo vnatre{noto pravo na najgolem broj dr`avi, vo ~l. 510 st. 3 na na{iot ZKP, vo me|unarodnite dogovri kako i vo Konvencijata za ekstradicija. Spored ova na~elo za primena na ekstradicijata ima mesto samo toga{ ako krivi~noto delo za koe se

bara predavaweto e predvideno kako takvo vo zakonite na dr`avata molitel i vo zamolenata dr`ava. Ottamu, kon baraweto za ekstradicija dr`avata molitel sekoga{ mora da se prilo`i izvod od tekstot na svojot krivi~niot zakonik so odredbi koi treba da se primenat ili koi ve}e bile primeneti. Toj izvod slu`i kako dokaz deka ova na~elo e ispolneto. Vo pogled na dr`avata molitel, se pretpostavuva deka deloto, poradi koe taa bara ekstradicija, e kaznivo spored nejziniot krivi~en zakonik, i toa ne samo da e predvideno vo toj zakonik, tuku i da ne postojat okolnosti koi vo konkretniot slu~aj bi mo`ele da go isklu~at krivi~noto gonewe ili vodeweto na krivi~nata postapka. Dokolku zamolenata dr`ava ne bara razre{uvawe na odnosnite okolnosti, dr`avata molitel ne treba da doka`uva deka ne postojat ovie pre~ki. Sporno e me|utoa do koi granici zamolenata dr`ava ja proveruva kaznivosta na deloto (dali vo konkretniot slu~aj postoi identitet na normata) za koe se bara ekstradicijata. Pra{aweto se re{ava na dva na~ini. Spored na~inot na tn. ispituvawe na dvojna kaznivost in 96

abstracto, zamolenata dr`ava go ispituva samo postoeweto na istovetnosta na inkriminaciite na dejstvieto vo zakonodavstvata na dvete dr`avi. Drugiot, na~in na ispituvawe na dvojnata kaznivost in concreto, pretpostavuva ne samo ispituvawe na identi~nosta na inkriminaciite, tuku i na okolnostite koi ja isklu~uvaat protivpravnosta, krivi~nata odgovornost, li~nite pri~ini koi ja isklu~uvaat kaznata (na primer, imunitet) ili poni{tuvaweto na kaznata (na primer, osloboduvawe od kaznata poradi dobrovolno otka`uvawe, pomiluvawe, amnestija i sl.), nadle`nosta na dr`avata molitel za sudewe vo opredelen krivi~nopraven predmet kako i uslovite za vodewe na krivi~nata postapka (odobrenie za gonewe, tu`ba na ovlasten obvinitel i sl.). Se razbira deka opredmetnuvaweto na pristapot na dvokratna kaznivost in concreto vo zna~itelna mera go stesnuva podra~jeto na primenata na ekstradicijata. Toa e osnovnata pri~ina za opredelbata za restriktiven pristap, spored koj apstraktnoto barawe za dvojna inkriminacija mo`e da bide pro{ireno samo vrz nekoi modaliteti na konkretno utvrduvawe na kaznivosta. Taka, spored edno stojali{te, treba da postojat razli~ni, postrogi i poblagi kriteriumi vo dr`avata koja bara ekstradicija i vo zamolenata dr`ava: vo prvata treba da se ispituva dali e deloto, pokraj toa {to e predvideno vo zakonot, u{te i kaznivo in concreto, dodeka vo zamolenata dr`ava treba da va`i samo kriteriumot na negovata predvidenost vo zakonot, so edinstveniot dopolnitelen uslov - da ne nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili izvr{uvaweto na kaznata. Vo ekstradicionata praktika i bilateralnite dogovori ne postojat, sepak, do kraj unificirani solucii. Taka, vo nekoi ponovi bilateralni dogovori, pre~ka za ekstradicija pretstavuva i amnestijata vo zamolenata dr`ava, {to vo teorijata se kritikuva od pozicijata na stojali{teto deka amnestijata ne mo`e da ima ekstrateritorijalno dejstvo, za{to e akt na milost. Na{iot ZKP se potpira vrz primenata na dvata na~ini, za{to pokraj proveruvaweto na identi~nosta na inkriminaciite predviduva i proveruvawe na okolnostite koi ja isklu~uvaat kaznivosta (obi~no zastarenosta). 6. Na~elo na specijalitet. Spored ova na~elo dr`avata molitel e ovlastena krivi~no da goni i kazni predadeno lice samo za onie krivi~ni dela storeni pred podnesuvaweto na baraweto za ekstradicija za koi e odobreno predavaweto od strana na zamolenata dr`ava. Ili poprecizno, dr`avata na koja e predaden storitelot ne mo`e da go goni ili da ja izvr{uva kaznata za nekoe drugo krivi~no delo, izvr{eno pred predavaweto i razli~no od ona na koe se odnesuvalo baraweto za ekstradicija, nitu mo`e da mu bide predadeno na druga dr`ava zaradi krivi~no delo izvr{eno pred predavaweto. Vo sprotivno dr`avata molitel bi mo`ela da go zloupotrebi postoeweto na ovoj institut, ottamu {to bi podnela barawe za opredeleno ekstradibilno krivi~no delo, a predadenoto lice bi go sudela za drugo ekstradibilno 97

ili duri i za neekstradibilno krivi~no delo. Nakratko, so po~ituvawe na ova na~elo na zamolenata dr`ava vistinski se garantira pravoto da utvrdi dali se ispolneti site uslovi za ekstradicija (obezbeduvawe na kontraktualniot karakter na ekstradicijata), a na liceto koe se predava, deka vo dr`avata molitel nema da bide goneto za dela za koi toa ne go o~ekuva (spre~uvawe na eventualni zloupotrebi). Na{ata dr`ava go prifa}a na~eloto na specijalitet kako vo vnatre{noto pravo taka i vo nejznite me|unarodni dogovori za ekstradicija.
4. PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA OSTVARUVAWE NA EKSTRADICIJA

Ispituvaweto na pravnite pretpostavki za ekstradicija e, vsu{nost, ispituvawe na site uslovi i pre~ki za ekstradicija, ili poinaku ka`ano, na pravnite ograni~uvawa koi proizleguvaat od postoeweto ili nepostoeweto na opredeleni okolnosti. Kako pravni ograni~uvawa na ekstradicijata Konvencijata za ekstracicija na Sovetot na Evropa gi vostanovuva dr`avjanstvoto na zamolenata dr`ava, na~eloto na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik (~l. 7), vidot na krivi~noto delo (politi~ki i voeni krivi~ni dela (~l. 3 i 4), i opredeleni procesni pre~ki kako {to se: ne bis in idem (~l. 9), litispendencija (~l. 8) i zastaruvawe na goneweto ili izvr{uvaweto na kaznata (~l. 11). 1. Dr`avjanstvo. Kako i site dr`avi so kontinentalno pravna tradicija taka i na{ata, soglasno ~l. 510 st. 1 t. 1 ZKP ne ekstradira sopstvaeni dr`avjani.81 Za vakvata opredelba se iznesuvaat niza opravduvawa, kako na primer: deka dr`avata na svoite dr`avjani e dol`na da im uka`uva za{tita spored svoite zakoni, deka poedinecot komu mu se sudi vo stranstvo e izlo`en na niza te{kotii od napoznavaweto na jazikot i pravoto na taa dr`ava, do razni opasnosti koi proizleguvaat od nedostig na sredstva, odnosot i nenaklonetosta, odnosno predrasudite kon stranci vo tu|a dr`ava, pomalite izgledi za uspe{na resocijalizacija pri izvr{uvaweto na kaznata li{ivawe od sloboda itn. Doma{en dr`avjanin ne se ekstradira bez ogled na toa kade e izvr{eno deloto: na doma{na teritorija ili deloto go storil vo stranstvo, pa ottamu podocna se vratil na doma{na teritorija. Isklu~en e i tranzitot na doma{en dr`avjanin od nekoja stranska dr`ava preku doma{na teritorija poradi negovo predavawe na treta dr`ava (~l. 525
Zabranata za predavawe na sopstveni dr`avjani ne postoi vo dr`avite koi im pripa|aat na tn. Common Law sistem. Ottamu, samo vo na{ite dogovori so SAD i Velika Britanija se predviduva deka za zamolenata dr`ava ne postoi obvrska za predavawe na sopstveni dr`avjani (~l. 5 od dogovorot so SAD), odnosno deka zamolenata dr`ava mo`e po svoe nao|awe da odbie predavawe na sopstveni dr`avjani na drugata strana (~l. III od dogovorot so Velika Britanija).
81

98

ZKP). Poradi zabranata za predavawe na doma{en dr`avjanin dr`avata koja ja bara ekstradicijata, pokraj zamolnicata, mora da prilo`i uverenie ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na obvinetiot (~l. 511 st. 3 t. 2 ZKP). So me|unaroden dogovor, sepak mo`e da se otstapi od principot na nepredavawe na doma{ni dr`avjani. Taka, na primer, soglasno ~l. 118 od Ustavot na RM i ~l. VI od Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot, Republika Makedonija e dol`na, da predade i sopstven dr`avjanin, ako toj vo dr`avata koja go bara storil zlostorstvo na genocid. 2. Humanitarni pri~ini. Opredeleni dr`avi ja odbivaat ekstradicijata toga{ koga taa bi bila vo sprotivnost so vozrasta, zdravstvenata sostojba, semejnite priliki, du{evniot i telesniot razvoj na baranoto lice, dolgotrajniot prestoj vo zamolenata dr`ava i drugi humanitarni pri~ini. Taa nasoka ja sledat i del od na{ite dogovori ottamu, {to predviduvaat mo`nost organite na zamolenata dr`ava da ja ispitaat celishodnosta na ekstradicijata na liceto koe vo momentot na izvr{uvaweto na deloto bilo maloletnik ili pomlad polnoletnik i gi upatuvaat na konsultirawe so organite na dr`avata molitel. 3. Azil.82 Ekstradicijata ne mo`e da se vr{i vo pogled na lica koi u`ivaat pravo na azil. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi ne se vr{i ekstradicija. Vo ~l. 29 Ustav, zagarantirano e pravoto na azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo koi se progoneti poradi svoite zalo`bi za demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe. Vo ~l. 423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda nema da dozvoli ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija u`iva pravo na azil. Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe na liceto na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na Republika Makedonija bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na stranska dr`ava i bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za storeno delo. Pravoto na azil se razlikuva od nepredavaweto na storiteli na krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe na storitel na krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata dr`ava sama go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva spored svoite zakoni. Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na koe edna dr`ava mu uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva za delata za koe mu se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija na lice koe e
Pod azil se podrazbira pravo na storitelot na krivi~no delo ili na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe zaradi izvesna dejnost {to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni mesta da ja u`iva za{titata na onoj na koj toa mesto mu pripa|a. Tahovi}, J. op. cit. str. 163. Vidi i Ibrahimpa{i}, Besim, Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85, Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1973, str. 204-205 i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 119.
82

99

pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na azil. [to se odnesuva do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i azilot pri odlu~uvaweto za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena dr`ava }e mu se odobri azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva stojali{teto83 deka tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe za koi va`at opredeleni pravni ramki koi se nao|aat vo brojni propisi na me|unarodnoto pravo,84 i propisite na vnatre{noto pravo koi se odnesuvaat na azilot.85 Pritoa, lice na koe mu e priznaen azil, ako storilo politi~ko krivi~no delo, tomu zardi toa nema da bide ekstradirano. Me|utoa, sosema e ispravo stojali{teto, deka toga{ koga se raboti za storitel na obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne treba da e isklu~ena, za{to e mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo azilot za da ja izbegne krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo koja go storil deloto. 4. Vid na krivi~noto delo. Bez razlika na osnovot vrz koj se zasnova i vr{i ekstradicijata, nacionalnite zakonodavstva naj~esto naveduvaat krivi~ni dela za koi ne e dozvolena ekstradicijata. Toa se vo prv red politi~ki i voeni krivi~ni dela. Vo nekoi dogovori ekstradicijata e isklu~ena i za nekoi fiskalni i krivi~ni dela i krivi~ni dela storeni preku pe~atot. 10 Politi~ki krivi~ni dela.86 Poimot na politi~kite krivi~ni dela e dosta kontroverzen i ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i samostojno go opredeluva. Vo teorijata pak voobi~aeno e tie se odreTaka: Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987, str. 31. 84 Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat na statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoliti), kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na na begalcite od 1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so protokol od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava od 1966. Vo ovaa smisla treba da se spomne i Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina koja vo ~l. 14 predviduva deka sekoj ima pravo da bara zasolni{te od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet i delata koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON. 85 Vidi: Zakon za azil ("SV RM," br. 49/2003). 86 Me|u brojnite podelbi na krivi~nite dela, vo krivi~noto pravo e pomestena i podelbata na op{ti (krivi~ni dela koi imaat relativno potraen karakter vo site dr`avi, nezavisno od nivnoto ureduvawe i voobi~aeno go so~inuvaat tn. op{t kriminalitet, kako na primer, krivi~nite dela protiv `ivotot, protiv ~esta i ugledot, itn.) i politi~ki krivi~ni dela. Ovaa podelba denes e zna~ajna edinstveno od stojali{te na ekstradicijata kao eden od oblicite na pru`awe na me|unardona krivi~nopravana pomo{. Za oddelni aspekti na politi~kite krivi~ni dela podrobno: Sulejmanov, Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija, 2000, str. 545-555.
83

100

duvat kako dela izvr{eni od politi~ki motivi naso~eni protiv op{testveno-politi~koto i dr`avnoto ureduvawe na opredelena dr`ava i vo osnova se pravi razlika me|u ~isti politi~ki krivi~ni dela i tn. relativni (me{oviti) krivi~ni dela. a) ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela se onie kaj koi objekt na dejstvieto e dr`avata i instituciite na politi~kiot sistem, a objektot na za{tita isklu~ivo nekoe politi~ko dobro (oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe, suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro ili pravo.87 Tie se pojavuvaat samo kako politi~ki krivi~ni dela. Tipi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {piona`ata. Site avtori se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija. b) Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni dela se delat na kompleksni i koneksni. - Kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda) koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en (op{t) kriminal. Nakratko, kompleksnite krivi~ni krivi~ni dela se definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni

krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se naveduva ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na
pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi (na primer: so namera za podrivawe na vlasta). Napadot vrz pretsedatelot i pretstavnicite na vlasta od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto od `ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo. Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite na objektivnata teorija (politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to se naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena dr`ava: re{ava~ka e prirodata na tie dela), ovie dela sekoga{ doa|aat predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite na subjektivnite teorii (politi~ko e sekoe delo {to e sto^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zakonici vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII - Krivi~ni dela protiv dr`avata.
87

101

reno od politi~ki pobudi: re{ava~ki e motivot na storitelot), ni kompleksnite krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za ekstradicija. Ottamu se pravi obid da se najde prifatlivo kompromisno re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn. sistem na prete`nost (predominacija)88 kaj ovie krivi~ni dela. Spored ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva koe delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt (ako vo krivi~noto delo dominiraat obele`ja od politi~ka priroda), toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde do predavawe. Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni dela, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija ~esto e vklu~en i atentatorski princip (atentatorskata klauzula).89 Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite da se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata za ekstradicija na delata na terorizam.90 Principov me|utoa ima i
Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost (predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno e da se ispolnat tri uslovi: 10 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi, 20 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo nekoja zemja, i 30 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal. Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni so povredata na napadnatoto dobro. 89 Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so potrebata da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se {titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi. Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot, guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. Razlikata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 613. 90 Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i
88

102

brojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki.91 - Koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{iroki diskusii me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe) ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe).92 Takvi, na primer, se razni ubistva, razoruvawa, pale`i, nasilstvata i sli~no, za vreme na bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo.93 Vo pogled na ekstradicijata, koneksnite krivi~ni dela se tretiraat kako ~istite politi~ki krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e da se vr{i ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi dela koi vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite obi~ai spored pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi se sostojat vo izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi slu~ai koneksnoto krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko krivi-

imaat za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela spored mnogu pove}estrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to zna~ewe ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot na Evropa. 91 "So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv poniski funkcioneri. Od druga strana, isto taka, se smeta deka atentatorskiot princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil duri i toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra|anska vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in da se dojde do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613614. Vo ovaa smisla i Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87. 92 "Koneksni krivi~ni dela se obi~ni krivi~ni dela storeni vo vreme na politi~ki borbi, prevrati, buntovi, gra|anski vojni, pri {to tie dela se javuvaat ili kako sredstvo za da se izvr{i napad vrz nekoe politi~ko dobro ili kako posledica od takov napad ili pak negova podgotovka (na primer, obivawe trgovski du}an so oru`je zaradi odzemawe na oru`jeto potrebno za bunt ili ubistvo na politi~ki protivnik vo vreme na bunt)." Ba~i}, F. op. cit. str. 165-166. 93 Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.

103

~no delo i se tretira kako obi~no delo.94 Na toj na~in zna~itelno e stesnet poimot na politi~koto krivi~no delo. Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat predmet na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).95 Vo nego se predlaga konstrukcijata na tn. socijalen zlostor (politi~ko-socijalno krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no

delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto) za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu kako delo povrzano so nego. Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto, voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na politi~kiot karakter (primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na
Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno za relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na ovoj sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna vlada na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz niv ne gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibid, str. 88. 95 Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto politi~ki zlostorstva i delikti" (~l. 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva, telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe po`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so upotreba na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata izvr{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana anga`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat predmet na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam, koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na buntot ili na gra|anskata vojna" (~l. 3).
94

104

zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere, aut punire (ili se predava ili se kaznuva) za voeni zlostorstva, odnosno opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo.96 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva, nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija za ekstradicija ne gi vklu~uva vo podra~jeto na primenata na ovaa zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni dogovori.97 Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii vo zakonite na opredeleni dr`avi se predviduva mo`nost i za edno ograni~uvawe na ekstradicijata. Stanuva zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba da ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za predavawe za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu dr`avata molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni, religiozni ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo ~l. 3. st. 2 na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto se opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe na lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak, mo`e da se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored koi so odbivaweto na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka`uva nedoverba i somnenie kon pravosudstvoto na drugata dr`ava i deka pretstavuva ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki.98 Na{ata zemja ne go prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite dogovori. I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi. Takvata zabrana e sodr`ana vo ~l. 29 st. 3 od Ustavot, ~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija. 20 Vo me|unarodnite dogovori i vnatre{noto pravo ~esto se
Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44. Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost vo Skopje, Skopje. 1985, str. 103. 98 Pove}e za ovaa problematika Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218.
97 96

105

odbiva ekstradicija za tn. ~isti voeni krivi~ni dela (otka`uvawe na poslu{nost, begstvo od oru`enite sili i sl.) ottamu, {to ovie dela pretstavuvaat vnatre{na rabota vo koja zamolenata dr`ava naj~esto ne saka da se me{a. Klasi~nata podelba na pravi i nepravi voeni krivi~ni dela (delicta militaria propria, delicta militaria inpropria) nao|a svoj odraz i vo regulativata na ovaa materija niz op{to usvoenata solucija na odbivawe na baraweto koe se odnesuva na delo {to se sostoi edinstveno vo kr{ewe na voeni obvrski (taka i na{iot ZKP ~l. 518 st. 2 zabranuva ekstradicija na storiteli na voeno delo, dogovorot so SR Germanija ~l. 3 zabranata ja stesnuva na pravite voeni krivi~ni dela). Nepravite voeni krivi~ni dela (op{ti dela na koi svojstvoto na izvr{itelot kako voeno lice im dava kvalificiran vid) ostanuvaat na~elno nadvor od ovaa zabrana.99 30 Nekoi me|unarodni dogovori ja isklu~uvaat ekstradicijata i za ekonomskite (carinski, fiskalni, devizni i dr.) krivi~ni dela so ogled deka od razlikite vo ekonomskiot poredok na dr`avite, ~esto mo`at da proizlezat zna~itelni razliki vo inkriminaciite vo odnos na ovie dela. Me|utoa, denes mora da se ima vo vid, deka sovremenite procesi na postojano ekonomsko povrzuvawe me|u dr`avite, go stesnuvaat podra~jeto na ova ograni~uvawe. Vo ovaa smisla se izjasnuva i Vtoriot dopolnitelen Protokol na Konvencijata za ekstradicija.100 Spored pozitivnite propisi i bilateralnite dogovori za ekstradicija {to gi prifatila i sklu~ila na{ata zemja, ekonomskite krivi~ni dela ne se predvideni i ne se zemaat kako osnova za isklu~uvawe na ekstradicijata. 40 Takanare~enite "pe~atarski dela" (dela izvr{eni po pat na sredstvata na javno informirawe i komunicirawe) naj~esto se opfateni so poimot na politi~kite krivi~ni dela, i vrz taa osnova potpa|aat i pod zabranata za ekstradicija na nivnite storiteli. Spored nekoi od na{ite dogovori tie se duri i izre~no podvoeni pod taa zabrana.101 Me|utoa, vo dene{ni uslovi ograni~uvawata na ekstradicijata poradi krivi~ni dela storeni preku pe~atot i kako i religioznite krivi~ni dela, go gubat svoeto nekoga{no zna~ewe. Ottamu i vo na{eto poziitivno zakonodavstvo pe~atarskite krivi~ni dela ne pretstavuvaat osnova za isklu~uvawe na ekstradicijata.

Ibid, str. 105 Vidi: ~l. 2 st. 2 na Protokolot. 101 Taka ~l. 72 od dogovorot so Bugarija, ~l. 51 od dogovorot so Grcija, ~l. 5 od dogovorot so Italija i ~l. 90 od dogovorot so Ungarija.
100

99

106

III DEL KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST

107

108

GlavaI KRIVI^NO DELO I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO

1. POIM NA KRIVI^NOTO DELO

Vo teorijata na krivi~noto pravo se sre}avaat pove}e razli~ni obidi za odreduvawe na poimot na krivi~noto delo koi vo osnova mo`at da se pomestat vo dve osnovni grupi: na onie koi opredeluvaat za formalna, i onie koi se za materijalnata definicija na krivi~noto delo. Kako treto, se javuva eklekti~koto stojali{te, koe se zalaga za materijalno-formalna definicija na krivi~noto delo. 1. Spored formalnata (zakonska, pravna) definicija krivi~noto delo e povedenie na ~ovekot {to zakonot go proglasil za krivi~no delo predviduvaj}i krivi~na sankcija za negoviot izvr{itel. Od vakvata formalna opredelba proizleguva deka krivi~noto delo e praven fenomen, odnosno praven okolnost koj predizvikuva opredeleni pravni posledici (normativisti~ka koncepcija - Binding), ili realen nastan vo nadvore{niot svet koj se projavuva kako protivpravno, vinovno i kaznivo ~ovekovo povedenie (realisti~ka koncepcija - List). Negova karakteristika e deka spa|a vo kategorijata na zabranetite povedenija, i deka pretstavuva delo koe povlekuva krivi~na sankcija, odnosno deka od formalna strana se razlikuva od site ostanati zabraneti povednija so pravni posledici.102 Glavnata intencija na opredeluvaweto na formalniot poim, vsu{nost i proizleguva od potrebata za opredeluvawe na razlikite me|u krivi~noto delo i ostanatite vidovi nepravo. Na vakvoto opredeluvawe na poimot na krivi~noto delo, karakteristi~no za klasi~nata {kola, po~nuvaj}i so sociolo{kata {kola mu se sprotivstavuva stavot deka za negovoto opredeluvawe e potrebno da se sogleda negovata materijalna sodr`ina: negovoto socijalno zna~ewe, odnosno pri~inite na negovoto op{testveno neodobruvawe. 2. Ottamu, spored materijalnata (sociolo{ka) definicija krivi~noto delo e op{testveno opasno povedenie na ~ovekot so koe se zagrozuva opstanokot na socijalniot poredok. Vakvata opredelba na poimot na krivi~noto delo, koja se javuva vo najrazli~ni varijanti, vo osnova go zadovoluva baraweto za objasnuvawe na krivi~noto delo od
102

Vidi: Tahovi}, J. op. cit. str. 85

109

aspekt na sodr`inata na krivi~noto delo me|utoa, ja zapostavuva negovata pravna opredelba - negovata forma. 3. Zatoa e najden kompromis vo odreduvaweto na materijalnoformalen poim na krivi~noto delo spored koj: krivi~nite dela se op{testveno opasni povedenija na lu|eto so koi se povreduvaat (o{tetuvaat ili zagrozuvaat) dobrata, vredostite, interesite i odnosite na poedinecot i zaednicata {to zakonodavecot gi proglasil za osobeno zna~ajni i zaradi toa gi stavil pod krivi~nopravna za{tita. Ovaa definicija e prifatliva ottamu {to uka`uva deka krivi~noto delo e fizi~ka realna pojava vo nadvore{niot svet (zakonski, praven element) no, ednovremeno i op{testvena pojava od koja se gledaat pri~inite zo{to edno ~ovekovo povedenie se smeta za krivi~no delo i {to se {titi so reakcijata sprema nego (sociolo{ki element). Na toj na~in formalniot i materijalniot poim ovozmo`uvaat krivi~noto delo da se sogleda kako od aspekt na negovata forma, taka i od aspekt na sodr`inata, odnosno vo nivnoto edinstvo i me|usebna uslovenost.103
2. ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO (OP[T POIM NA KRIVI^NOTO DELO)

1. Od realisti~kiot poim proizleguva deka osnovnite elementi na krivi~noto delo se povedenieto na ~ovekot, protivpravnosta, vinosta i kaznivosta.104 Ottamu, se veli deka krivi~noto delo e 10 povedenie na ~ovekot {to e 20 protivpravno, 30 vinovno i 40 kaznivo. Toa, so drugi zborovi zna~i, deka krivi~noto delo mora da se pojavi kako dejstvie (storuvawe ili propu{tawe), so koe se naru{uva krivi~niot zakonik na dr`avata, od strana na poedinec komu mo`e da mu se prefrli za storenoto i za koe e predvideno da postoi kazna vo zakonot. Toa se osnovnite elementi (obele`ja) {to postojat kaj sekoe krivi~no delo. Vo otsustvo na koj i da e od niv, ne mo`e da se zboruva za krivi~no delo, {to zna~i deka krivi~noto delo vo sebe mora da gi sodr`i site navedeni elementi. Pritoa, zaradi vistinsko razbirawe na celata krivi~nopravna problematika, od osobeno zna~ewe e da se potencira deka od posebno zna~ewe e redosledot na navedenite elementi, za{to bez postoewe na prethodniot, iluzorno e da se utvrduva kakvo i da e postoewe na narednite elementi na krivi~noto delo. Poinaku ka`ano, ako ostustvuva prviot element (povedenieto na ~ovekot), nema nikakva razumna pri~ina da se utvrduvaat ostanatite tri elementi, ili natamu, dokolku otsustvuva vtoriot (protivpravnosta), ostanatite dva elementi, odnosno ako izostanuva tretiot element (vinosZa poimot na krivi~noto delo vidi podrobno: Srzenti}, N. Prilog pitanju pojma krivi~nog dela, Arhiv, Beograd, 1951, Jovanovi}, Lj. Odre|ivanja pojma krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 53-62. 104 Taka: Ba~i}, F. op. cit. str. 137.
103

110

ta) utvrduvaweto na kaznivosta na deloto. Ili, nakratko, sekoj nareden element go pretpostavuva postoeweto na prethodnite elementi. 2. A eve {to vo osnova pretstavuvaat ovie elementi: 10 Povedenie na ~ovekot pretstavuva samo ona {to se manifestira vo nadvore{niot svet. ^ovekot doa|a vo sudir so krivi~noto zakonodavstvo toga{ koga }e zapo~ne da gi realizira svoite planovi vo nadvore{nito svet. Pred toa, negovite planovi, idei, nameri kolku i da bile nemoralni, {tetni ostanuvaat nadvor od sferata na interesiraweto na krivi~noto zakonodavstvo, za{to samo dejstvijata kako akti manifestirani vo nadvore{niot svet, mo`at da gi naru{at socijalnite odnosi vospostaveni so pravoto, samo na toj na~in mo`at da bidat zagrozeni ili o{teteni odnosite i dobrata {to se za{titeni so krivi~noto pravo. So toa samo se potvruva staroto na~elo od rimskoto pravo (Ulpijan): Cogitationis poenam nemo patitur (Za mislite ne se kaznuva).105 20 Protivpravnosta vo formalna smisla zna~i protivnost na opredelena impretativna ili prohibitivna norma koja se sodr`i vo krivi~nopravnite propisi na edna dr`ava. Protivpravnosta vo materijalna smisla se ozna~uva kako op{testvena opasnost na krivi~noto delo. Protivpravnosta i op{testvenata opasnost, vsu{nost, se dva poimi za edno isto obele`je na krivi~noto delo koi samo se posmatraat od dva razli~ni aspekti: od fomalen i sodr`inski (materijalen) aspekt. Takvata podelba se vr{i za da se sogleda i uka`e na razlikite koi mo`e da se javat toga{ koga me|u niv postoi opredelena nevoedna~enost. Protivpravnosta na edno delo se izrazuva kako dejstvie {to mu e sprotivno na zakonot, naru{uvaweto na edna imperativna ili prohibitivna krivi~nopravna norma. So nea se odgovara na pra{aweto {to pretstavuva naru{uvawe na krivi~nopravanata norma. Taa e ocenka za protivpravnosta na deloto kako povreda ili zagrozuvawe na za{titenoto dobro. Op{testvenata opasnost na edno delo pak se izrazuva vo toa {to so nego se nanesuvaa povreda ili zagrozuvawe na osnovnite dobra, vrednosti, odnosi ili interesi na op{testvoto i poedinecot koi soglasno sfa}awata na edno op{testvo se od zna~ewe za negoviot `ivot i opstanok. So nea se odgovara na pra{aweto koi se pri~inite poradi koi edno delo se smeta za krivi~no delo. Vo krivi~nopravnata teorija ~esto e prisutna i koncepcijata spored koja kako op{t element na krivi~noto delo treba da se smeta i negovata zabranetost (odredenost vo zakonot). Vo ovoj u~ebnik se prifa}a stojali{teto spored koe ako edno delo protivpravno so samoto toa se podrazbira deka e i zabraneto. Pritoa, treba da se znae deka za edno delo da bide odredeno vo zakonot kako krivi~no delo (formalna
105

Ibid, str. 137.

111

protivpravnost), toa mora da bide protivno na op{testvenite interesi koi stojat zad tie normi (materijalna protivpravnost). Ottamu, mo`e da se ka`e deka krivi~nite dela se odredeni vo zakonot, zatoa {to protipravni, a ne obratno deka tie se protivpravni, zatoa {to se odredeni vo zakonot. Protivpravnosta e sud za nekoe delo kako objektivno i subjektivno zbidnuvawe koe mu se protivstavuva na pravniot poredok. Toa e ~isto inpersonalna ocena t.e. ocena koja ne poa|a od konkretniot storitel kako poedinec, tuku vredi za sekogo. Koga zakonot ja propi{uva ili isklu~uva protivpravnosta, na primer, taka {to go zabranuva ubistvoto ili go dopu{ta vo nu`na odbrana, toga{ toa vredi za sekogo bez ogled na negovite individualni mo`nosti i sposobnosti. Kriterium na protivpravnosta e apstrakten, prose~en ~ovek.106 30 Vinosta (vina) pretstavuva ocena za toa dali na storitelot mo`e da mu se prefrli deka rabotel ne{to nedopu{teno, deka im se sprotivstavil na barawata na op{testvoto (ocena za odgovornosta na storitelot za storenoto protivpravno delo). Bez vina nema krivi~no delo. Samata vina pak se sostoi vo odgovornost na ~ovekot za odredeno delo, a ne vo nekoi negativni osobini na samata li~nosta kako takva. Vinata kako sud za subjektivniot odnos na storitelot sprema deloto go ima vo vid konktretniot, poedine~niot ~ovek kako lice od krv i meso. Vo ramkite na vinata se pra{uva dali na toj konkreten ~ovek mo`e da mu se izre~e prekor, dali spored svoite individualni mo`nosti toj mo`el da go izbegne krivi~noto delo. Ottamu, mo`no e edno delo da bide protivpravno, t.e. na~elno zabraneto, me|utoa ne i skriveno, za{to vo toj slu~aj na konkretniot storitel ne mo`e da mu se upati prekor. Vo slu~aj nekoe nepresmetlivo du{evno rastroeno lice da ubie drugo lice, deloto ostanuva protivpravno, me|utoa toj konkreten storitel ne e vinoven i ottamu nema da mo`e da se kazni. Me|utoa, tokmu zatoa {to protivpravnosta vo toj slu~aj ostanuva, za toa }e mo`e da odgovara nekoj drug u~esnik koj e presmetliv i vinoven, na primer toj koj zaedno so nepresmetlivoto lice izvr{il ubistvo ili kon istoto go pottiknal.107 40 Kaznivosta e ocena na zakonodavecot deka vrz edno odredeno nepravo treba da se nadovrze krivi~na sankcija. "Kaznivosta kako osnoven element na krivi~noto delo zna~i predvidenost na kazna, zakana so kazna, no ne deka kaznata mora i navistina da bide izre~ena."108 3. So ogled na toa deka celokupnata krivi~nopravna zgrada se temeli tokmu vrz ovie ~etiri elemetni i nivnoto pravilno razbirawe, ovde go istaknuvame i toa deka samiot zakonodavec gi re{il praHorvati} - Novoselac, Kazneno pravo, op}i dio, Policiska akademija, Zagreb, 1999, str. 249. 107 Ibid, str. 249. 108 Ba~i}, F. op. cit. str. 139.
106

112

{aweto na nivnoto postoewe, odnosno otsustvo (nepostoewe). Za toa podrobno }e zboruvame na narednite stranici me|utoa, od pri~ini toa nikoga{ da ne se izgubi od vid, dol`ni sme posebno da naglasime deka sekoga{ treba da se vnimava barem na slednoto: - kaj povedenieto na ~ovekot - deka se raboti za dejstvie na ~ovekot vo op{testvoto koe ima negativen efekt {to se sostoi vo predizvikuvawe na odredena posledica, - kaj protivpravnosta - za osnovite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta, - kaj vinosta - za osnovite {to ja isklu~uvaat vinata, i - kaj kaznivosta - za objektivnite uslovi na inkriminacijata koi, kako {to pravilno se konstatira, se delovi na zakonskiot opis, na obele`jeto na krivi~noto delo, {to ne se odnesuvaat na opredeluvaweto na nepravoto i vinata, no od koi zavisi kaznivosta na odnosnoto delo. Ako tie ne postojat nema ni delo (na primer, bez niv nema nitu uslovi za primena na merkite na bezbednost, ni na vospitnite merki; od nivnoto nastapuvawe te~e rokot na zastarenost na krivi~noto gonewe). Toa se inaku okolnosti od materijalna krivi~nopravna priroda i razli~ni spored sodr`inata. Nivnata smisla naj~esto e vo toa {to - baraj}i (pokraj nepravoto i vinata) dopolnitelni elementi za kaznivost - zna~at ograni~uvawe na kaznivosta i represijata. 109 4. Site osnovni elementi se od objektivna priroda, osven vinosta koja se javuva kako element od subjektivna priroda. Za niv e me|utoa zna~ajno i toa deka site tie se od op{ta priroda, ottamu {to se zaedni~ki za site krivi~ni dela i site zaedno go davaat op{tiot poim na krivi~noto delo. Oddelni krivi~ni dela me|utoa, pokraj op{tite elementi imaat i svoi posebni elementi (obele`ja). Tie posebni elementi, vsu{nost, se ona {to me|u sebe gi razlikuva oddelnite krivi~ni dela, Tie se razli~ni kaj oddelnite dela i ottamu go obrazuvaat poimot na sekoe od niv poedine~no (na primer, ubistvo, telesna povreda, kleveta itn.). Tie vo osnova pretstavuvaat konkretizacija ili nadopolnuvawe na oddelni op{ti elementi110 i se odnesuvaat na dejstvieto na izvr{uvaweto (konkretno odredeno dejstvie), na posledicata na krivi~noto delo (konkretno predizvikuvawe odredna posledica) ili na drugi okolnosti koi se javuvaat kako obele`je na oddelni krivi~ni dela.
Ibid, str. 139. "Op{tite obele`ja na op{tiot poim na krivi~noto delo, isto taka se zastapeni i vo poimot (bitieto) na sekoe krivi~no delo me|utoa na eden poseben na~in, ozna~uvaj}i go na~inot na nivnata konkretizacija vo sekoe poedine~no krivi~no delo ili osnovno krivi~no delo na edna grupa na krivi~ni dela. Sprotivno, elementite (ili obele`jata, kako {to u{te se veli) na poedine~nite krivi~ni dela (t.e. bitija na krivi~nite dela) ne vleguvaat vo op{tiot poim na krivi~noto delo." Tahovi}, J. op. cit. str. 95
110 109

113

Konkretizacijata na dejstvieto na izv{uvaweto se projavuva na razli~ni na~ini. Taka, na primer, kaj opredeleni dela za izvr{uvawe na negovite dejstvija se naveduvaat opredelen na~in (ubistvo izvr{eno na svirep na~in od ~l. 123 st. 2 t. 1 KZ), ili opredeleni sredstva (na primer, krivi~noto delo lesna telesna povreda od ~l. 133 KZ, koe mo`e da se izvr{i koga lesnata povreda e nanesena so oru`je, so opasno oradie ili nekoe drugo sredstvo podobno teloto te{ko da go povredi ili zdravjeto te{ko da go naru{i), kaj drugi e potrebno dejstvieto da e prezemeno vo opredeleno vreme (na primer, krivi~noto delo ubistvo na dete pri pora|awe od ~l. 127 KZ, koe mo`e da se izvr{i smo vo vreme dodeka traele porodilnite bolki), ili mesto (na primer, krivi~noto delo odzemawe predmeti od ubieni i raneti na boi{te od ~l. 410 KZ, koe mo`e da se izvr{i samo na boi{te), kaj nekoi dela se bara opredeleno li~no svojstvo na storitelot (na primer, krivi~noto delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353 KZ, koe mo`e da se izvr{i samo od slu`beno lice), ili li~ni odosi me|u storitelot i o{teteniot (na primer, krivi~noto delo povreda na semejnite obvrski od ~l. 203 KZ, ili rodoskvernavewe od ~l 194 KZ koi mo`e da se izvr{at samo od lice koe se nao|a vo opredelen odnos sprema `rtvata na krivi~noto delo). So konkretizacija na posledicata, na primer, kaj krivi~noto delo kra`ba, mo`e da se razlikuvaat pove}e vidovi kra`ba: obi~na kra`ba (~l. 235 st. 1 KZ), te{ko delo kra`ba (~l. 236 st. 2 KZ) i razbojni{tvo (~l. 237 KZ) kako kvalifikuvan oblik. So konkretizacija na dejstvieto i posledicata ne se pravi razlikuvawe samo me|u oddelni krivi~ni dela tuku, i me|u razli~ni oblici na isto krivi~no delo. I konkretizacijata na drugite okolnosti koi se javuvaat kako obele`je na oddelni krivi~ni dela mo`e da se projavi na razli~ni na~ini. Toa e osobeno slu~aj pri postoewe na odredeni li~ni svojstva (ma{ko lice, slu`beno lice, sudija, lekar, maloletnost, presmetlivost i sl), li~ni odnosi (srodstvo po krv vo prava linija, staratelstvo, slu`beni~ki odnos) i li~ni okolnosti (dvobra~nost) neophodni za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo. Konkretizacijata na protivpravnosta se vr{i isklu~itelno. Taa, ne samo {to se javuva kako op{t element, tuku mo`e da bide poseben element na primer, kaj krivi~noto delo protivpravno li{uvawe od sloboda od ~l. 140 KZ. Spored toa, ne sekoe li{uvawe od sloboda e krivi~no delo, tuku samo ako e storeno na protivpraven na~in kako {to e toa slu~aj vo navedenata odredba. Konkretizacijata na vinosta voobi~aeno se vr{i na toj na~in {to za izvr{uvaweto na oddelni dela se bara da se izvr{eni so opredelena namera, pobudi, cel, kako, na primer, krivi~noto delo sabota`a od ~l. 315 KZ.

114

Site ovie se objektivni okolnosti od stvarna priroda. Za razlika od niv postojat i objektivni okolnosti od pravna priroda, na primer, menica, ~ek, tu| podvi`en predmet, brak, javna isprava i sl.
3. ZAKONSKO BITIE NA KRIVI^NOTO DELO ( POIM NA POSEBNO KRIVI^NOTO DELO)

Napred vidovme deka treba da se pravi razlika me|u op{tiot poim na krivi~noto delo i poimot na odredeno krivi~no delo. Op{tiot poim na krivi~noto delo go ozna~uva zbirot na site op{ti i osnovnite obele`ja koi se zaedni~ki za site krivi~ni dela (op{tiot poim na krivi~nite dela e zaedni~ki za site krivi~i dela). Poimot na odredeno krivi~no delo (ili bitie na krivi~noto delo) ozna~uva zbir na posebnite elementi na oddelno krivi~no delo. Poimot na oddelnite krivi~ni dela e razli~en i zavisi od posebnite elementi111 na sekoe krivi~no delo oddelno. Na toj na~in, pokraj op{tiot poim na krivi~noto delo, postojat poimi (bitija) na posebni krivi~ni dela, na primer, kra`ba, ubistvo, falsifikat na isprava. Zakonsko bitie, koe vo teorijata mo`e da se sretne i pod nazivite telo, korpus, sostav na edno krivi~no delo, e opis na nepravoto, opis na nedozvolenoto (nedopu{tenoto, zabranetoto, protivpravnoto) povedenie, t.e. na kaznivoto povedenie. Toa e zbir na posebnite elementi (obele`ja) {to go karakteriziraat odredeno krivi~no delo, i ottamu, kako {to vidovme, slu`i za opredeluvawe na poimot tokmu na opredeleno krivi~no delo na edno, a ne na site krivi~ni dela). Taka, na primer, op{tite elementi na krivi~noto delo kra`ba (kako vpro~em i na sekoe drugo krivi~no delo) se povedenieto na ~ovekot, protivpravnosta, vinosta i kaznivosta. Tie elementi go uslovuvaat postoeweto na sekoe krivi~no delo voop{to, pa ottamu i na krivi~noto delo kra`ba. Posebnite elementi ili bitieto na krivi~noto delo kra`ba pretstavuva konkretizacijata na op{tite elementi koja ovde se izrazuva kako 10 odzemawe, 20 na tu| podvi`en predmet, 30 so namera so negovoto prisvojuvawe da se pribavi protivpravna imotna korist. Pritoa, odzemaweto mo`e da bide izvr{eno na pove}e na~ini, podvi`niot predmet mo`e da bide razli~en, a prisvojuvaweto mo`e da bide izvr{eno za da se ostvari protivpravna korist za sebe ili za drug. Tie elementi go uslovuvaat postoeweto na tokmu na edno odredeno krivi~no delo, vo konkretniov slu~aj krivi~noto delo kra`ba.
"Posebni elementi na krivi~noto delo se narekuvaat onie negovi elementi koi ne se zaedni~ki za site krivi~ni dela, tuku se javuvaat kaj oddelni krivi~ni dela i go razlikuvaat edno od drugo krivi~no delo. Ovie elementi se narekuvaat i obele`ja na krivi~noto delo. Srzenti}, Sati}, Lazarevi}, op. cit. str. 156.
111

115

Koga ne postoi, koe i da e od posebnite obele`ja, {to se javuva kako poseben element na krivi~noto delo, toga{ ne postoi ni konkretnoto krivi~no delo. Nivnoto pak utvrduvawe, zna~i utvrduvawe na zakonskoto bitie na krivi~noto delo, odnosno vr{ewe klasifikacija na krivi~noto delo.
4. USLOVI NA INKRIMINACIJA

1. Za odelni krivi~ni dela, pokraj objektivnoto nepravo i subjektivnoto bitie, karakteristi~no e prisustvoto i na opredeleni objektivni okolnosti koi se javuvaat kako uslovi na inkriminacija. Iako se sodr`ani vo zakonskiot opis, ovie okolnosti ne vleguvaat vo sostavot na zakonskoto bitie, tuku se nao|aat nadvor od nego. Zatoa, kaj tie krivi~ni dela zakonskiot opis e po{irok od zakonskoto bitie. Imenuvaweto na ovie okolnosti kako uslovi na inktiminacija nao|a opravduvawe vo nivnata funkcija, so ogled na toa {to bez niv, tamu kade {to tie se baraat, ne mo`e da postoi krivi~no delo. Taka, kaj krivi~noto delo naveduvawe na samoubistvo i pomagawe pri samoubistvo (~l. 128 KZ) uslov na inkriminacijata e samoubistvoto da bide izvr{eno; za krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132 KZ), uslov na inktiminacijata e nanesuvaweto te{ka telesna povreda; za krivi~noto delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ), uslov na inkriminacijata e nanesuvawe na lesna telesna povreda ili predizvikuvawe zna~itelna imotna {teta."112 Uslovite na inkriminacija (objektivnite uslovi na kaznivosta) se pozitivna pretpostavka na kaznivosta, za{to nivnoto postoewe e uslov za postoewe na krivi~noto delo. Vo nivno otsustvo deloto voop{to ne bi bilo kaznivo ili vo najmala raka ne bi bilo kaznivo vo granicite {to gi predviduva zakonot. 2. Za ova pra{awe od zna~ewe e i toa deka uslovot na inkriminacija ne treba da bide opfaten so svesta na storitelot, {to zna~i deka za postoeweto na krivi~noto delo ne se bara svest za uslovot na inkriminacijata. Tie se materijalna pretpostavka na kaznivosta: ne spa|aat ni vo protivpravnosta nitu vo vinata (i ottuka ne mora da bidat opfateni nitu so umislata nitu so nebre`nosta). Ottuka, na primer, za postoeweto na krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132 KZ) e sosema bezna~ajno dali kaj storitelot postoela svest deka u~estvuva vo tepa~ka vo koja "nekoj e li{en od `ivot ili na drug na~in mu e nanesena te{ka telesna povreda." Dovolno e postoeweto svest deka se u~estvuva vo tepa~ka. 3. Od uslovite na inkriminacija treba da se razlikuvaat uslovite na goneweto. Toga{ koga uslovite na goneweto kaj odelni krivi~ni dela se predvideni vo KZ, goneweto mo`e da se prezeme samo pod
112

Proevski V, op. cit, str. 162

116

tie posebno predvideni uslovi, iako e ostvareno bitieto na odnosnoto krivi~no delo. Toa se uslovi {to imaat karakter na procesni pretpostavki. Dodeka nepostoeweto na uslovite na inkriminacija doveduvaat do donesuvawe osloboditelna presuda zaradi nepostoewe krivi~no delo, posledica na nepostoeweto uslovi za gonewe e zapirawe na postapkata.
5. OBJEKT NA KRIVI^NOTO DELO

Po odnos na pra{aweto na objektot na krivi~noto delo, vo krivi~nopravanata teorija naj~esto se pravi razlikuvaweto na objekt na za{tita i objekt na dejstvieto na krivi~noto delo. 1. Objekt na za{tita pretstavuva opredelenoto dobro, vrednost, odnos ili interes na koi im se pru`a za{tita od napad so krivi~nite dela. Kako takvi, na primer, se javuvaat: `ivotot, pravata, slobodite, sopstvenosta, ~esta, bezbednosta na ~ovekot, op{testvenopoliti~koto ureduvawe na dr`avata i sl. Za objektot na za{tita so sinonimno zna~ewe se uporebuva i izrazot pravno dobro. Dokolku odredeni objekti se {titat od site krivi~ni dela se narekuvaat op{ti objekti na za{tita (na primer, ~ovek), a koga tie objekti se {titat od oddelni gupi krivi~ni dela (na primer, krivi~nite dela protiv `ivotnata sredina od Glava XXII KZ ili krivi~ni dela protiv imotot od Glava XXIII KZ) - grupni za{titni objekti. Objektot na za{tita na edna grupa krivi~ni dela ednovremeno e objekt na za{tita na sekoe krivi~no delo od taa grupa. Postojat me|utoa, krivi~ni dela koi imaat pove}e objekti na za{tita. Taka, na primer, krivi~noto delo razbojni{tvo e naso~eno protiv imotot, no i protiv slobodata i pravata na gra|anite, pa duri i protiv nivniot `ivot, ili pak krivi~noto delo iznuda, protiv slobodite i pravata na ~ovekot i protiv slu`benata dol`nost. Takvite krivi~i dela se pomestuvaat vo onie glavi na Posebniot del na KZ, so ogled na ocenkata na zakonodavecot za toa koj od tie objekti e pozna~aen. 2. Objekt na dejstvie e predmetot (predmetite vo vistinska smisla na zborot, kako i `ivotni, ~ovek) vrz koj treba da se prezeme dejstvieto za da se napadne za{titniot objekt na krivi~noto delo. Taka, na primer, objekt na za{tita kaj krivi~noto delo ubistvo e `ivotot na ~ovekot, a objekt na dejstvieto samiot ~ovek, ili objekt na za{tita kaj krivi~noto delo kra`ba e sopstvenosta, a objekt na dejstvieto podvi`niot predmet (sat, pari, avtomobil i sl.). Objektot na dejstvieto, po pravilo, pretstavuva element na bitieto na krivi~noto delo. Utvrduvaweto na objektot na dejstvieto e od osobeno zna~ewe za postoeweto obid na krivi~no delo: obidot postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto e zapo~nato vrz objektot na dejstvieto na krivi~noto delo. Od postoeweto, odnosno od osobinite na objektot na dejstvieto, 117

zavisi i razlikuvaweto na podoben i nepodoben obid.

6. SUBJEKT NA KRIVI^NOTO DELO

Vo krivi~noto pravo treba da se pravi razlika me|u aktiven i pasiven subjekt na krivi~noto delo. 1. Aktiven subjekt na krivi~noto delo mo`e da bide samo ~ovek. Toa e lice koe so svoe povedenie ja ostvaruva posledicata na krivi~noto delo. Po pravilo aktiven subjekt na krivi~noto delo mo`e da bide sekoe fizi~ko lice. Postojat me|utoa, odredeni krivi~i dela koi mo`at da bidat izvr{eni samo od strana na opredeleni lica. Toa e slu~aj koga za posteweto na krivi~noto delo, samiot zakon postavuva barawe storitelot da poseduva opredeleni li~ni svojstva (da e voeno, slu`beno, medicinsko ili drugo odgovorno lice, lice na odredena vozrast ili lice od opredele pol, vozrast, srodstvo). Stanuva zbor za podelba na krivi~nite dela na op{ti (delicta comunia) i posebni (delicta propria). Pritoa, op{ti se onie krivi~ni dela {to mo`e da gi izvr{i sekoe lice, vo zakonskiot opis ozna~eno so izrazot "toj {to..." a posebni (specijalni ili krivi~ni dela so specijalen subjekt), onie ~ii{to storitel mo`e da bide samo opredeleno lice, koe posebno e opredeleno vo samiot zakonski opis na krivi~noto delo. Specijalnite krivi~ni dela natamu se delat na pravi i nepravi. Pravi specijalni se onie krivi~ni dela kaj koi svojstvoto na aktivniot subjekt na deloto e konstitutiven element na bitieto na deloto, {to zna~i deka toa mo`e da se izvr{i samo od stana na lice so opredeleno svojstvo. Kaj nepravite specijalni krivi~ni dela, posebnoto svojstvo na storitelot ne e konstitutiven element na deloto tuku, samo kvalifikatorna okolnost - okolnost {to na deloto mu dava pote`ok vid (na primer, krivi~noto delo naru{uvawe na nepovredivosta na domot od ~l 145 KZ, vo negoviot osnoven oblik mo`e da go izvr{i sekoj me|utoa, ako go izvr{i slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e postoi kvalificiran vid na deloto). Specijalnite krivi~ni dela imaat posebno zna~ewe kaj soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto. [to se odnesuva na pravnite lica, vo teorijata dominira stojali{eto deka tie ne mo`at da se pojavat kako aktiven subjekt na krivi~noto delo. Vo taa smisla obi~no se naveduvaat slednive argumenti: 10 deka krivi~noto delo se vr{i so telesni dvi`ewa ili propu{tawa koi mo`at da bidat prezemeni samo od ~ovek, a ne i od pravno lice, 20 deka na pravnite lica im nedostasuvaat svest i volja koi se osnova za vinata, 30 deka nivnoto kaznuvawe e vo sprotivnost so celite na kaznuvaweto, 40 deka nivnoto kaznuvawe zna~i voveduvawe kolektivna odgovornost vo krivi~noto pravo, {to od svoja strana vodi kon kaznuvawe na lica {to nemaat nikakva vrska so izv{uvaweto na krivi~noto delo. Ova stojali{te e karakteristi~no za tn. teorija na fikcijata koja se potpira na na~eloto na rimskoto pravo - societas delinquere non potest 118

(pravno lice ne mo`e da stori krivi~no delo). Nasproti prethodnoto stojali{te, spored teorijata na realnosta pravnoto lice ne e fikcija, tuku realno bitie koe ima pretstavnici koi gi donesuvaat odlukite i organi {to tie odluki gi izvr{uvaat. Nivnata volja e volja i na pravnoto lice. Vo prilog na krivi~nata odgovornost na pravnoto lice se istaknuva i toa deka kaznata nitu kaj fizi~kite lica ne e do kraj od li~na priroda, za{to nu`no gi pogoduva ~lenovite na nivnoto semejstvo. Najposle, spored teorijata na kompromisot, na pravoto lice vo isklu~itelni slu~ai, {to bi gi opredelile praktikata i zakonodavstvoto, terba da mu se priznae svojstvoto na subjekt na krivi~noto delo. Na{eto pozitivno krivi~no zakonodavstvo e na stojali{te deka pravnoto lice e aktiven subjekt na krivi~noto delo. Fakt e deka vo uslovi na bespo{tedna konkurencija, pravnite lica prezemaat razni aktivnosti koi imaat kriminalen karakter, kako na primer, proizvodstvo na zabraneti i {tetni proizvodi, promet so takvi proizvodi, izigruvawe na finansiskite i fiskalnite propisi, zagrozuvawe na ekolo{kata sredina i lu|eto so opasni sredstva i otpadni materii i sl. Od tie pri~ini najgolemiot broj avtori ne ja nergiraa nivnata socijalna odgovornost, me|utoa priznavaa deka vo osnova na nepriznavaweto na nivnata krivi~na odgovornost le`at ~isto teoretski pri~ini. Fakt e me|utoa i toa deka najgolemiot broj evropski zakonodavstva ja priznavaat prekr{o~nata odgovornost na pravnite lica. Takov slu~aj so novelata od 2004 godina e i so na{ata zemja. 2. Pod pasiven subjekt ili `rtva na krivi~noto delo se podrazbira liceto koe e povredeno ili o{teteno so deloto. @rtva na krivi~noto delo mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice. Kaj edno krivi~no delo mo`e da se javat pove}e `rtvi, na primer navreda nanesena na pove}e lica. Pove}e pasivni subjekti mo`at osobeno da se javat kaj tn. neopredeleni krivi~ni dela (koi spored svojata priroda doveduvaat do povreda ili zagrozuvawe na pove}e lica) kako na primer, predizvikuvawe po`ar, soobra}ajna ili `elezni~ka nesre}a. Pove}e `rtvi, isto taka, se javuvaat kaj krivi~nite dela koi ednovremeno povreduvaat ili zagrozuvaat pove}e pravni dobra, kako na primer, la`no obvinuvawe, kade se povreduva la`no obvinetoto lice i interesite na pravosudstvoto. Isto lice ne mo`e da bide ednovremeno i aktiven (storitel) i pasiven (`rtva) subjekt na krivi~noto delo. Od pasivniot subjekt (`rtvata), treba da se razlikuva objektot na dejstvieto (lice, `ivotno ili predmet), iako ~esto se slu~uva edno lice da bide i objekt na dejstvieto i `rtva na krivi~noto delo. Toa e, potrebno za utvrduvawe na liceto koe ima pravo na nadomest na {teta od izvr{enoto krivi~noto

119

delo.113
7. PODELBA NA KRIVI^NITE DELA

Vo krivi~noto pravo postojat pove}e kriteriumi za podelba na krivi~nite dela na oddelni grupi. Kako naj~esti me|u niv se oddeluvaat kriteriumite: svojstvoto na storitelot na krivi~noto delo, grupniot za{titen objekt, te`inata na krivi~noto delo, prirodata na krivi~noto delo, vidot na posledicite, traeweto na posledicite, stadiumite na izvr{uvaweto, sostavot na krivi~nite dela, postoeweto na posledicata vo zakonskito opis na krivi~noto delo i so ogled na momentot na dovr{uvaweto na deloto. 10 Spored svojstvoto na storitelot na krivi~noto delo se vr{i podelba na op{ti (delicta communia) i specijalni (delicta propria) krivi~ni dela.114 20 Spored grupniot za{titen objekt se vr{i podelbata na krivi~nite dela vo Posebniot del na krivi~niot zakoniik. 30 So ogled na te`inata na krivi~nite dela vo nekoi zakonodavstva se vr{i podelbata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Na{eto krivi~no zakonodavstvo ne pravi nikakva (terminolo{ka ili sodr`inska) razlika na krivi~nite dela so ogled na zakanetite kazni. Me|utoa, od druga strana, pokraj krivi~nite dela, kaj nas postojat i prekr{oci kako poseben vid kaznivi dela. Prekr{ocite, vsu{nost se onie dela koi vo oddelni zakonodavstva se narekuvaat istapi. Tie kaj nas celosno se oddeleni od oblasta na krivi~noto i se pomesteni vo prekr{o~noto zakonodavstvo. Me|utoa, posmatrani zaedno, krivi~nite dela i prekr{ocite vo na{ata teorija se narekuvaat kazneni delikti. Ottamu, napolno pogre{no e isistiraweto krivi~nite dela da se narekuvaat kazneni dela i soodvetno na toa krivi~noto pravo - kazneno pravo, a krivi~noto zakonodavstvo - kazneno zakonodavstvo.115 40 Vrz osnova na prirodata na krivi~ite dela se vr{i podelbata na op{ti i politi~ki krivi~ni dela. Na{eto krivi~no zakonodavstvo ne pravi nikakva razlika me|u op{tite (obi~nite) i politi~kite krivi~ni dela vo pogled na kaznuvaweto i re`imot na postapuvaweto pri izvr{uvaweto na kaznata, kako {to e toa slu~aj, na primer, vo Francija. Me|utoa, kako {to imavme prilika da vidime, ova razli113

Za opredeleni viktimolo{ki apekti vidi: Slejmanov, Z. Kriminologija, 2003, str. 380-390. 114 Vidi: str. 118. 115 Vidi: Sulejmanov, Z. Za nazivot na krivi~noto pravo, za kaznata li{uvawe od sloboda i za smrtnata kazna, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994, str. 134-147.

120

kuvawe ima zna~ewe kaj ekstradicijata.116 50 Spored na~inot na ostvaruvawe na dejstvieto krivi~nite dela se delat na krivi~ni dela na storuvawe i propu{tawe.117 60 So ogled na vidot na posledicite se vr{i podelba na krivi~ni dela na povreda i krivi~ni dela na zagrozuvawe.118 70 So ogled na protivpravnata sostojba kako element za utvrduvawe na dovr{uvaweto na deloto na trajni i krivi~ni dela na sostojba. Trajni se onie krivi~ni dela vo ~ie {to zakonsko bitie e vneseno i traeweto na protivpravnata sostojba na dejstieto na izvr{uvaweto. So drugi zborovi, kaj ovie dela se dodeka trae dejstvieto na izvr{uvaweto so koe se sozdava protivpravnata sostojba, krivi~noto delo ne e dovr{eno. Nivnata smisla e da se inkriminira ne samo dejstvieto, tuku i traeweto na protivpravnata sostojba predizvikana so toa dejstvie. Ottamu, dovr{uvaweto kaj ovie krivi~ni dela se vrzuva za momentot na prestanuvaweto na protivpravnata sostojba. Takvi, se na primer, krivi~noto delo protivpravno li{uvawe od sloboda od ~l. 140 KZ, ili delata od ~l. 135, 145, 197, 396, 344 KZ. Kaj ovie krivi~ni dela za seto vreme na traeweto na protivpravnata sostojba mo`no e da pristapat novi soizvr{iteli ili sou~esnici. Zastruvawe na goneweto zapo~nuva da te~e od momentot na prestanuvaweto na protivpravnata sostojba. Dodeka trae protivpravnata sostojba (protivpravniot napad) mo`no e i prezemaweto na akti na nu`na odbrana, odnosno nu`na pomo{. Za razlika od prethodnite, krivi~ni dela na sostojba, isto taka, doveduvaat do ostvaruvawe na opredelena protivpravna sostojba, samo {to nejzinoto traewe ne e sostaven del na zakonskoto bitie na deloto. Kaj niv krivi~noto delo e dovr{eno so ostvaruvaweto na negovoto zakonsko bitie, t.e vo momentot koga e sozdadena protivpravnata sostojba, bez ogled na toa {to posledicata kako protivpravna sostojba, s u{te trae. Nivnata smisla i ovde e da se inkriminira ne samo dejstvieto, tuku i traeweto na protivpravnata sostojba predizvikana so toa dejstvie, no za nepravoto e bez zna~ewe samoto traewe na protivpravnata ostojba. Takvi, se na primer, krivi~nite dela dvobra~nost od ~l. 195 KZ, promena na semejnata sostojba na deteto od ~l. 199 KZ, kako i delata od ~l. 170, 214, 243 KZ. Od momentot na sozdavaweto na protivpravnata sostojba ne e mo`no soizvr{itelstvo nitu sou~esni{tvo vo deloto, tuku samo sou~esni{tvo po izvr{enoto delo, t.e. prikrivawe od ~l. 261 KZ ili pomagawe na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo od ~l. 325 KZ. Zastaruvaweto na krivi~noto gonewe zapo~nuva da te~e so nastapuvaweto na protivpravnata sostojba. Takvata protivpravna sostojba me|utoa, ne
116 117

Vidi: str. 100-105. Vidi: str. 129-135. 118 Vidi: str. 136-138.

121

mo`e da se ozna~i kako protivpraven napad i protiv nea ne e dopu{tena nu`na odbrana. 80 Spored stadiumot na izvr{uvaweto na krivi~nite dela se vr{i podelba na dovr{eni i krivi~ni dela vo obid.119 90 Spored sostavot (konstrukcijata) na krivi~nite dela se vr{i podelba na prosti, slo`eni, prodol`eni i kolektivni krivi~ni dela.120 100 So ogled na postoeweto na posledicata vo zakonskito opis na na krivi~noto delo na formalni i materijalni.121 Ovie, i drugi podelbi oddelno, gi razgleduvavme ili }e gi razgleduvame tamu kade{to se projavuva nivnoto pomalo ili pogolemo zna~ewe za naukata na krivi~noto pravo ili za prakti~nata primena na materijalnoto krivi~no zakonodavstvoto. II. POVEDENIE NA ^OVEKOT Napred vidovme deka povedenieto na ~ovekot go so~inuva prviot osnoven i op{t element na krivi~noto delo. Toa sodr`i tri obele`ja: 10 dejstvie na izvr{uvawe na krivi~noto delo, 20 posledica na krivi~noto delo, i 30 pri~inski odnos me|u dejstvieto na izvr{uvaweto i posledicata na krivi~noto delo.
1. DEJSTVIE

1. Poim na dejstvieto. Vo sovremenoto krivi~noto pravo re~isi nema razijduvawe vo stavot deka dejstvieto na krivi~noto delo e sostaveno od dve komponenti: povedenie na ~ovekot koe predizvikalo opredelena promena vo nadvore{niot svet i koe e volevo prezemeno. 10 Povedenieto na ~ovekot mora da se izrazi vo nadvore{niot svet, da prestavuva fizi~ki nastan koj vidlivo e manifestiran vo nadvore{niot svet. Toj nastan mo`e da se javi vo dva vida: kako opredeleno storuvawe ili nestoruvawe. Soglasno toa, ne mo`e da pretstavuvaat dejstvie psihi~kite akti na ~ovekot koi ostanuvaat vo sferata na vnatre{nite zbidnuvawa vo ~ovekot, kako {to se opredeleni misli, `elbi, nameri, i sl. 20 Povedenieto na ~ovekot mora da bide prezemeno volevo. Spored toa, nevoloevoto prezemawe na nekoe dejstvie ne se smeta za dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Nevolevi akti se: refleksnite dvi`ewa, instinktivnite dvi`ewa, dejstvijata izvr{eni pod vlijanie na vi{a sila i dejstvija izvr{eni pod vlijanie na apsolutna sila. Refleksni dvi`ewa pretstavuvaat najednostanite nevolevi
119 120

Vidi: str. 177 i natamu. Vidi: str. 195-199. 121 Vidi: str. 135-136.

122

dvi`ewa {to se predizvikani od nadvore{ni drazbi . Instinktivnite dvi`ewa se vrodeni na~ini na rea|irawe predizvikani od nadvore{ni drazbi ili od vnatre{ni organski potrebi (kako na primer, dvi`ewata na ~ovek {to se davi, gr~ewe na muskulite, dvi`ewa pri son, kivawe). Od refleksnite i instinktivnite dvi`ewa treba da se razlikuvaat avtomatskite dvi`ewa (koi {to so ~esto povtoruvawe stanale mehani~ki) i impulsivnite dvi`ewa (nagonski reakcii), koi vo krivi~nopravna smisla se tretiraat kako volevi dvi`ewa. Koncepcijata za dejstvieto kako volev, psihi~ki motiviran akt (objektivno-subjektivno sfa}awe na dejstvieto) e vladea~ka vo teorijata na krivi~noto pravo, za razlika od objektivnoto sfa}awe na dejstvieto (T. @ivanovi}), spored koe za dejstvieto vo krivi~nopravna smisla e va`no da e prezemeno telesno dvi`ewe bez ogled dali toa e storeno volevo ili nevolevo, ili pak od finalisti~koto sfa}awe (Velcl) spored koe za postoewe na dejstvieto vo krivi~nopravna smisla pokraj voljata, potrebno e da postoi i cel na telesnoto dvi`ewe (storitelot da sakal so prezemenoto dejstvie da ja postigne zabranetata posledica). 2. Osnovi {to go isklu~uvaat dejstvieto. Pokraj ve}e navedenite refleksni i instinktivnite dvi`ewa, osnova za isklu~uvawe na dejstvieto e prisilbata koga se javuva vo vid na apsolutna sila. Prisilbata mo`e da se javi i vo vid relativna sila i zakana, me|utoa toga{ ne e osnova {to go isklu~uva dejstvieto, tuku osnova {to ja isklu~uva vinata. Prisilbata pretstavuva nadvore{en pritisok na edno lice koj vlijae na negovata volja i ja naso~uva vo odreden pravec. Vo na{iot krivi~en zakonik prisilbata ne e predvidena kako op{t institut, me|utoa sepak ima op{to zna~ewe, osobeno ottamu {to se javuva kako obele`je na oddelni krivi~ni dela (na primer, kaj krivi~nite dela od ~l. 139, 319 st. 1, 322, 375, 422 KZ). Po svoeto dejstvo prisilbata mo`e da bide 10 fizi~ka sila i, 20 psihi~ka sila (zakana). 10 Sila (fizi~ka psisilba) mo`e da bide predizvikana od prirodnen nastan (na primer, nekoj se lizne na mraz ili bide turnat od silen veter) ili od `ivotno (na primer, nekoj e turnat od kow) pri {to pri pa|aweto se povreduva drugo lice. Ovde stanuva zbor za prirodna vi{a sila. Spored toa vi{a sila (vis mior) postoi koga edno dejstvie e predizvikano poradi vlijanie na nadvore{na prirodni sili ili od `ivotni. Me|utoa, pod sila ili fizi~ka prisilba se podrazbira i upotreba na fizi~ka sila od strana na edno sprema drugo lice (na primer, nekoj turne edno lice koe pri pa|aweto povredi drugo lice ili taa se primenuva so cel nekoe lice da se navede na opredeleno povedenie, odnosno storuvawe ili propu{atawe). So primena na sila se deluva na telesniot, no posredno i na psihi~kiot integritet na edno lice so toa {to negovata volja se naso~uva vo odreden pravec. Fizi~123

kata prisilba ili sila se sostoi vo vlijanie na fizi~kata strana na li~nosta na storitelot, na negoviot telesen integritet, poradi {to storitelot prezema opredeleno dejstvie koe doveduva do ostvaruvawe na zabraneta posledica. Taa sila mo`e da bide a) apsolutna i b) relativna. a) Apsolutna sila (vis apsoluta) postoi toga{ koga edno lice e prisileno da prezeme opredeleno dejstvie pod pritisok na fizi~ka nezapirliva sila, na primer, koga nekoj turne drugo lice vo bazen, a toa pri pa|aweto povreduva treto lice ili koga hirurgot nemo`e da prodol`i so zapo~nata operacija poradi prekin na strujata i bolniot umre).122 Taa sila mo`e da se sostoi i vo vrzuvawe, hipnoza, davawe droga i drugi zamajni sredstva i sl. So nea liceto sprema koe se primenuva vo celost (apsolutno) se li{uva od sposobnosta slobodno da odlu~uva za svoeto povedenie. Vo takvi slu~ai prisileniot ne e vo sostojba da sozdade ili da ostvari sopstvena volja i zatoa ne e storitel na deloto prisileniot: kaj nego ne postoi dejstvie vo krivi~nopravna smisla, tuku kaj liceto {to ja primenilo silata. So drugi zborovi za delo izvr{eno pod dejstvo na vi{a sila ne postoi krivi~no delo poradi nepostoewe na dejstvie pa ottamu, ne postoi nitu subjektivniot element na krivi~noto delo - ne postoi vina nitu vo odnos na dejstvieto ni vo odnos na posledicata. b) Relativna sila (vis compulsiva) e sila so koja liceto sprema koe se primenuva ne se li{uva vo potpolnost od svojata sloboda za odlu~uvawe, no taa e od takva priroda (podobna da ja smali sposobnosta za odlu~uvawe) {to mo`e da go navede na odredeno storuvawe ili propu{tawe.123 Na primer, nekoj se dr`i zatvoren ili se izma~uva so
Silata e apsolutna vo slu~aj ako poradi upotrebenata snaga onoj sprema kogo e upotrebena silata celosno bil li{en od mo`nosta da donese odluka za storuvawe ili nestoruvawe ili ako bil spre~en da ja realizira svojata odluka. Silata e apsolutna samo toga{ koga prisileniot ne mo`el da se sprotivstavi, {to se procenuva vo sekoj konkreten slu~aj so zemawe predvid na objektivnata situacija i subjektivnite mo`nosti na prisileniot da se sprotivstavi na silata. Srzenti}, Stai}, Lazarevi}. op. cit. str. 177. 123 Silata e kompulzivna koga poradi nejzinata upotreba prisileniot ne bil li{en od mo`nosta da donese odluka, me|utoa so dejstvoto na silata negovata odluka bila iznudena. So upotrebata na kompulsivnata sila zna~i ne e isklu~eno odlu~uvaweto na prisileniot, me|utoa donesenata odluka e formirana pod vlijanie na upotrebata na nadvore{na, fizi~ka sila. Kompulsivnata sila mo`e da bide neposredan i posredna. Neposredna e onaa sila koja se upotrebuva sprema liceto koe se prisiluva na opredeleno storuvawe ili propu{tawe. Posredna e onaa sila koja neposredno se upotrebuva sprema nekoe treto lice (obi~no sprema blisko lice na prisileniot), a isklu~itelno i sprema predmeti, so cel na toj posreden na~in da se vlijae na voljata na liceto koe se prisiluva. Ibid. str. 177. Taka i Radovanovi}, M. op. cit. str. 208.
122

124

tepawe za da odade nekakva tajna ili da zapali ne~ija ku}a ili pak nekoj vperuva pi{tol vo blagajnik baraj}i od nego da mu gi predade parite od kasata. Vo takov slu~aj postoi volevo dejstvie i soglasno toa, dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Tuka stanuva zbor za primena na sila koja nema dovolno dejstvo, za{to kaj prisileniot postoi mo`nost za odlu~uvawe vo pogled na prezemaweto na dejstvieto i pokraj toa {to e isklu~en voleviot odnos vo pogled na posledicata. Takov e slu~ajot i so serioznata zakana. Na serioznata zakana i kompulsivnata sila im e zaedni~ko toa {to ne ja isklu~uvaat mo`nosta za odlu~uvawe, tuku samo vlijaat vrz donesuvaweto na odlukata vo opredelena nasoka. Ottamu, nekoi avtori vr{at izedna~uvawe na poimot na kompulsivnata sila so zakanata.124 Me|utoa, me|u niv postoi i zna~ajna razlika koja se sostoi vo toa {to so kompulsivnata sila zloto ve}e se ostvaruva, a so zakanata toa zlo samo se nagovestuva. Za da ima krivi~nopravno dejstvo (da ja isklu~i vinata) kompulzivnata sila mora da bide nezapirliva (od takva priroda {to liceto sprema kogo bila primeneta ne mo`elo da ja zapre, da ja otstrani, da i se sprotivstavi, odnosno da ja izbegne so begstvo, so povikuvawe na pomo{, so nu`na odbrana). Dokolku ne postoel nekoj od na~inite da se izbegne zakanata, a prisileniot ne gi upotrebil poradi nebre`nost, }e odgovara kako nebre`en storitel na deloto, se rabira dokolku za istoto e predvideno kaznuvawe i od nebre`nost. 2. Zakanata pretstavuva predo~uvawe (najava, nagovestuvawe) na nekoe zlo na edno lice {to e podobno da vlijae vo nasoka na prezemawe ili propu{tawe na odredeno dejstvie. So drugi zaborovi, na edno lice mu se predo~uva nanesuvawe na odredena neprijatnost {to e od takva priroda i zna~ewe da mo`e da vlijae na voljata (na slobodata na odlu~uvaweto) na toa lice.125 Vo takov slu~aj negovoto dejstvie e vo soglasnost so voljata na onoj koj se zakanuva, a ne vo soglasnost na sopstvenata volja. Kaj zakanata e potrebno liceto {to se zakanuva da predo~i deka samoto }e go nanese ili }e pridonese za nastanuvawe odredeno zlo. Ako zakanuva~ot nanesuvaweto na zloto ne si go pripi{uva sebesi, tuku predo~uva deka izvr{itel na toa zlo }e bide nekoe drugo lice, toga{ ne postoi zakana tuku se raboti za opomena. Samata zakana mo`e da bide izvr{ena usmeno, pismeno ili so konkludentni dejstvija. Psihi~kata prisilba ili zakana se sostoi vo deluvawe na psiTaka Ba~i}, F. op. cit. str. 171. Zakana e izjava, storena usmeno, pismena ili so konkludentni dejstvija, so koja na edno lice mu se predo~uva opredeleno zlo {to e podesno da vlija vrz negovoto odlu~uivawe vo odredena nasoka. Ottamu, liceto komu mu e upatena zakanata se nao|a pred alternativa da ostvari opredleno povedenie (storuvawe ili propu{tawe), ili da go prifati zloto koe (nemu li~no ili na negovite bliski) mu se zakanuva.
125 124

125

hi~kata strana na li~nosta na storitelot, negoviot psihi~ki integritet, poradi {to toj prezema opredeleno dejstvie. I ovaa prisilba mo`e da proizleguva od prirodni sili (na primer, nekoe lice poradi strav od grmotevica provali vo tu|a ku}a so cel da se zasolni), ili od strana na ~ovek. Vo ovie slu~ai storitelot poseduva fizi~ka, no ne i psihi~ka sloboda, za{to deluva pod vlijanie na prisilba koja ja naso~uva negovata volja vo odrede pravec. Ottamu i ovde nema vina na storitelot vo pogled na dejstvieto i posledicata, pa spored toa nitu krivi~no delo ni krivi~na odgovornost. Zakanata i primenata na kompulzivna sila, osobeno ako so toa se predizvikuva opasnost po `ivotot i teloto, sozdavaat strav i drugi psihi~ki sostojbi koi za osnova go imaat nagonot za samoodr`uvawe, a vo takva sostojba sposobnosta za rasuduvawe i odlu~uvawe se iskluva ili namaluva. Vo slu~aj na zakana so neposreden napad vrz `ivotot ili teloto, liceto postapuva nagonski, instinktivno zaradi odbrana na svojata li~nost. Od ovie pri~ini vo nekoi slu~ai zakanata isto taka mo`e da ja isklu~i vinata, pa i presmetlivosta, a vo nekoi slu~ai ja ograni~uva sposobnosta za psihi~ki aktivnosti koi slu`at kako osnova za vinata.126 Me|utoa, za da bide osnova za isklu~uvawe na vinata, zakanata vo prv red treba da pretstavuva predo~uvawe na serioznao zlo (da se raboti za opasnost po `ivotot, teloto, slobodata, polovata ~est i dr.), da se raboti za predo~uvawe so sega{na opasnost ili opasnost koja neposredno pretstoi. Zakanata, isto taka, mora da e i nezapirliva (neotstranliva). Za postoeweto na zakanata, me|utoa, ne e potrebno liceto koe se zakanuva so odredeno zlo i navistina da go sprovede zloto so koe se zakanuval, nitu e potebno zloto navistina da bie ostvarlivo, za{to zakanata mo`e da se izvr{i duri i so prazen pi{tol, pa durii so pi{tol igra~ka. Pritoa, treba da se znae deka dejstvoto na psihi~kata prisilba, kako i na fizi~kata prisilba vpro~em, ne se ceni na objektiven na~in, tuku subjektivno spored li~nite osobini na prisileniot, na primer, spored toa dali se raboti za sna`no ili slabo lice, za maloletnik, vozrasno lice ili za starec, ma` ili `ena i sl. Izvr{uvaweto na krivi~no delo poradi dejstvo na zakanata ima sli~nost so izvr{uvaweto na delo vo krajna nu`da. Me|utoa za razlika od krajnata nu`da, koja ja isklu~uva protivpravnosta na deloto kako element od objektivna priroda, zakanata ja isklu~uva vinata t.e. subjektivniot element na krivi~noto delo. 3. Vidovi dejstvie na krivi~ite dela. Samo gorniot poim na dejstvieto kako ~ovekovoto povedenie so odredeni kvaliteti: kako opredelen volev akt (storuvawe) ili volevo propu{tawe (nestoruvawe) na odredeno telesno dvi`ewe koe se manifestiralo kako pojava vo nadvore{niot svet e dejstvie od zna~ewe za krivi~noto zakonodav126

Tahovi}, J. op. cit. str. 190-191. Taka i Radovanovi}, M. op. cit. str. 209.

126

stvo i krivi~noto pravo (dejstvie vo krivi~nopravna smisla). Takvoto dejstvie, soglasno svojot pridones vo nastanuvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se pojavi kako: 10 dejstvie na izvr{uvawe, 20 dejstvie na pottiknuvawe, 30 dejstvie na pomagawe i 40 dejstvie na organizirawe.
2. DEJSTVIE NA IZVR[UVAWE

1. Poim na dejstvieto na izvr{uvawe. Dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto delo e ona dejstvie so koe se ostvaruva posledicata na krivi~noto delo. Toa e element na krivi~noto delo i voobi~aeno e sodr`ano vo zakonskoto bitie na krivi~noto delo vo forma na zabrana (prohibitivna norma) ili naredba (imperativna norma) za opredeleno storuvawe, odnosno propu{tawe. Toa e to~no odredeno dejstvie i krivi~noto delo mo`e da se izvr{i samo so toa dejstvie. Me|utoa, kaj nekoi krivi~i dela dejstvieto na izvr{uvaweto ne e ozna~eno vo zakonskoto bitie na krivi~noto delo i toga{ se iznao|a so tolkuvawe.127 Taka, na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo e opredelena samo posledicata (li{uvawe od `ivot), no ne i dejstvieto na izvr{uvaweto koe mo`e da se izvr{i na pove}e na~ini, odnosno na koj i da e na~in. Vo drugi slu~ai, pokraj dejstvieto na izvr{uvaweto e opredleno i sredstvoto so koe se ostvaruva dejstvieto, a ponekade toa e storeno i so na~inot na izvr{uvaweto na dejstvieto. Taka, na primer, kaj krivi~noto delo predizvikuvawe op{ta opasnost od ~l. 288 KZ, kako sredstvo na dejstvieto na izvr{uvaweto se navedeni po`ar, poplava, eksplozija, otrov, otrovni gasovi, jonizira~ko zra~ewe, motorna sila itn, a kaj te{kata kra`ba od ~l. 236 KZ, se opredeluvaat posebni na~ini na izvr{uvawe na dejstvieto kako {to se: kr{ewe ili provaluvawe, drzok na~in i dr. Vo ovie slu~ai za postoewe na krivi~noto delo e potrebno dejstvieto na izvr{uvaweto da bide ostvareno so navedenite sredstva ili na odredeniot na~in. Vo sprotivno krivi~noto delo ili voop{to ne postoi, ili pak ne se raboti za toa, tuku za drugo krivi~no delo. 2. Dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`e da bide odredeno 10 kumulativno ili, 20 alternativno. 10 Kaj kumulativnoto opredeluvawe na dejstvieto, za postoewe na krivi~noto delo e potrebno site dejstvija sodr`ani vo opisot na deloto da se ostvareni, za{to duri site zaedno pretstavuvaat edno dejstvie na izvr{uvaweto. Toa e povekeaktivno dejstvie. Taka, na priToa e osobeno slu~aj kaj onie krivi~ni dela kaj koi dejstieto na izvr{uvaweto ne e to~no poimno opredeleno, taka {to podle`i na ocena od strana na sudot za toa dali edno fakti~ko povedenie pretstavuva dejstvie na izvr{uvawe. Takvi se, na primer, krivi~nite dela kaj koi dejstvieto na izvr{uvaweto e odredeno kako "nesovesno postapuvawe", "nesovesno lekuvawe" i sl. Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 139.
127

127

mer, kaj krivi~noto delo izlagawe na opasnost od ~l. 134 KZ, potrebno e dejstvieto na izvr{uvawe da se sostoi vo izlagawe na opasnost za `ivotot na nekoe lice i ostavawe na toa lice bez pomo{. Ili, na primer: razbojni{tvoto - koe se sostoi vo upotreba na sila ili zakana i odzemawe na tu| podvi`en predmet, ili pak siluvaweto - koe se sostoi vo upotreba na sila ili zakana i polov odnos. Takvite krivi~ni dela kaj koi vo nivniot opis se predvideni dve ili pove}e dejstvija na izvr{uvawe, a za izvr{uvawe na dejstvieto e potrebno da se izvr{at site tie dejstvija se narekuvaat pove}eaktivni krivi~ni dela. Nivnoto zna~ewe se sostoi vo toa {to za postoewe obid i soizvr{itelstvo kaj niv e dovolno storitelot da zapo~nal so izvr{uvaweto na prvoto dejstvie, na primer, kaj razbojni{tvoto izvr{itelot, odnosno soizvr{itelot da zapo~nal so primena na sila, a ne i so odzemaweto na predmetite. Nasproti pove}eaktivnite, stojat ednoaktivnite krivi~ni dela koi se sostojat samo od edno dejstvie: na primer, ubistvoto kaj koe se bara samo dejstvieto na usmrtuvawe. 20 Postojat me|utoa slu~ai koga zakonodavecot predviduva pove}e dejstvija na izvr{uvaweto na krivi~noto delo alternativno. Vo tie slu~ai krivi~noto delo postoi ako e ostvareno koe i da e dejstvie na izvr{uvaweto (dovolno e da e izvr{eno edno od pove}eto alternativno predvideni dejstvija na izvr{uvawe), za{to sekoe od niv zemeni samostojno pretstavuva dejstvie na izvr{uvawe. Taka, na primer, krivi~noto delo {piona`a od ~l 316 KZ, }e postoi ako e izvr{eno samo soop{tuvawe ili predavawe ili samo pribavuvawe na doverlivi voeni, ekonomski ili slu`beni podatoci ili dokumenti so cel za nivno predavawe na nekoja stranska izvestitelna slu`ba. Takov e slu~ajot i so krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353 KZ, koe mo`e da se izvr{i so iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe ili so pre~ekoruvawe na granicite na svoite slu`beni ovlastuvawa, ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost, {to zna~i so koe i da e od navedenite dejstvija na izvr{uvawe. Takvite krivi~ni dela kaj koi vo nivniot opis se predvideni pove}e alternativni dejstvija na izvr{uvawe, a za izvr{uvaweto na deloto e dovolno da e prezemeno bilo koe od predvidenite alternativni dejstvija, se narekuvaat krivi~ni dela so me{ovito bitie. 3. Dejstvieto kako kompleksen akt. Ve}e vidovem deka vo svoeto konkretno ostvaruvawe dejstvieto mo`e da se pojavi kako prezemawe (volev akt) ili propu{tawe (volevo propu{tawe) na edno telesno dvi`ewe. Tuka se raboti za edno dejstvie vo prirodna smisla, na primer, eden udar so no` e ostvareno ubistvo. Vo toj slu~aj imame edno dejstvie vo prirodna smisla koe se smeta za edno dejstvie vo krivi~no pravna smisla (edno dejstvie na izvr{uvawe), za{to edno dejstvie vo prirodna smisla sekoga{ pretstavuva edno dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Kaj eden volev akt ili edno volevo propu{tawe sekoga{ se 128

raboti za edno dejstvie na izvr{uvawe, bez ogled na brojot na posledicite. Drugo e me|utoa pra{aweto dali tuka se raboti za edno ili pove}e krivi~i dela {to se opredeluva so u~eweto za stekot na krivi~ni dela. Me|utoa, vo svoeto konkretno ostvaruvawe mo`e da se pojavi prezemawe ili propu{tawe na pove}e telesni dvi`ewa (pove}e dejstvija vo prirodna smisla), a sepak da ne se raboti za pove}e dejstvija vo krivi~nopravna smisla, tuku za edno dejstvie na izvr{uvawe. Na primer, ubistvoto e ostvareno so pove}e udari so no`. Vo toj slu~aj zna~i imame pove}e dejstvija vo prirodna smisla koi se smetaat za edno dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Spored toa, dejstvieto na izvr{u-

vaweto kako kompleksen akt postoi koga pove}e ~ovekovi dejstvija vo prirodna (obi~na, ontolo{ka) smisla se tretiraat kako edno dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Dejstvieto kako kompleksen akt se javuva kaj: 10 slo`enoto krivi~no delo, 20 kolektivnoto krivi~no delo, 30 prodol`enoto krivi~no delo i 40 krivi~nite dela so takvi zakonski bitija vo koi poimno se bara ostvaruvawe na pove}e dejstvija (na primer, maltretirawe,
tepa~ka, se zanimava). Takvata konstrukcija ima prakti~na vrednost za razgrani~uvawe na dejstvieto kako kompleksen akt od vistinskoto mno{tvo (pluralitet) na dejstvijata, {to e od posebna va`nost kaj realniot stek na krivi~nite dela (kade{to pove}e dejstvija vo prirodna smisla pretstavuvaat pove}e dejstvija vo krivi~nopravna smisla i, po pravilo, se raboti za pove}e krivi~ni dela). Ottamu, za ovoj problem povtorno }e zboruvame kaj materijata za stekot. 4. Od dejstvieto na izvr{uvaweto treba da se razlikuvaat podgotvitelnite dejstvija so koi krivi~noto delo ne se izvr{uva, tuku samo se sozdavaat uslovi za prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto. 5. Dejstvieto na izvr{uvaweto voop{to e od zna~ewe ottamu {to se pojavuva kako poseben element kaj sekoe krivi~no delo i pridonesuva za nivnoto me|usebno razlikuvawe. Dejstvieto na izvr{uvawe e od zna~ewe i za odreduvaweto na mestoto i vremeto na izvr{uvaweto kako i na krivi~nite dela vo obid.
3. NESTORUVAWE (PROPU[TAWE)

1. Volevoto povedenie na ~ovekot mo`e da se izrazi vo nadvore{niot svet na dva na~ini: vo opredeleno storuvawe (aktivno povedenie) ili vo nekakvo nestoruvawe (pasivno povedenie). Pod storuvawe se podrazbira volevo prezemawe telesno dvi`ewe, kako na primer, istrel od ogneno oru`je vo nekogo so namera da se predizvika negovo li{uvawe od `ivot. Pod nestoruvawe se podrazbira volevo propu{tawe na telesno dvi`ewe kako na primer, nedavawe hrana od strana na majkata na deteto so namera da se predizvika negovo li{uvawe od `ivot. Spored toa, postojat dva vida na dejstvija na izvr{uvawe na 129

krivi~noto delo: storuvawe i nestoruvawe i soglasno toa site krivi~ni dela se delat na krivi~ni dela so storuvawe i krivi~ni dela so nestoruvawe. 2. Krivi~ni dela so storuvawe (komisivni krivi~ni dela, delicta commissivum) se izvr{uvaat so volevo prezemawe na telesno dvi`ewe. Tie im se protivni na normite koi zabranuvaat opredeleno povedenie (prohibitivni normi) - liceto se kaznuva zatoa {to storilo ne{to {to ne smeelo da go stori. Vo praktikata, po pravilo, ne e te{ko da se utvrdi dali edno povedenie e storuvawe ili nestoruvawe: na primer koga nekoj "krvni~ki" pretepa drugo lice, a potoa propu{ti da povika lekar. No, mo`ni se opredeleni situacii koga odgovorot na toa pra{awe ne e ednostaven. Toa e osobeno slu~aj kaj nebre`nite dela kade {to aktivnoto dejstvie ~esto e sledeno i so odredeno propu{tawe: na primer, koga voza~ no}e parkira kamion neobele`an so propisen znak na rabot od patot, na koj so svoe vozilo naletuva i zaginuva drug voza~, koga tatkoto ostavi napolnet pi{tol, a propu{ti da go zaklu~i ormanot poradi {to negoviot maloleten sin vo igra ubie svoe drugar~e ili koga doa|a do vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na bolniot od nesovesno postapuvawe na lekarot. Vo odgovorot na pra{aweto dali vo navedenite primeri se raboti za storuvawe ili nestoruvawe prioritet treba da mu se dade na storuvaweto, a duri koga aktivnoto dejstvie ne e protivpravno i skriveno doa|a predvid propu{taweto. 3. Krivi~ni dela so nestoruvawe (omisivni krivi~ni dela, delicta ommissionis) se izvr{uvaat so volevo propu{tawe na telesno dvi`ewe. Tie im se protivni na normite koi nalo`uvaat (nareduvaat) opredeleno povedenie (imperativni normi) - liceto se kaznuva zatoa {to nestorilo ne{to {to bilo dol`no da go stori.128 Kaj ovie dela, vo prv red e va`no da ne e prezemeno opredeleno telesno dvi`ewe za koi postoi opredelena obvrska (dol`nost) da bid prezemeno, no i mo`nost da bide prezemeno. Taka, na primer, profesionalniot spasitel e dol`en da ne se udavi nekoj od kapa~ite. No, dokolku toj spasuva eden nepliva~, ne mo`e da odgovara za propu{taweto da spasi drug nepliva~ {to ednovremeno se davi vo bazenot. Ovie krivi~ni dela natamu se delat vo dve grupi: 10 na pravi krivi~ni dela so nestoruvawe i, 20 nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe. 10 Pravi krivi~ni dela so nestoruvawe se onie krivi~ni dela {to mo`at da bidat izvr{eni samo so nestoruvawe, t.e. so neizvr{uvawe na opredelena obvrska ili dol`nost. So niv se ikriminira
"Krivi~noto delo mo`e da bide izvr{eno so nestoruvawe samo koga storitelot go propu{til storuvaweto {to bil pravno dol`en da go izvr{i, a propu{taweto ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto na posledicata na deloto so storuvawe" ~l. 29. st. 2 KZ.
128

130

neprezemaweto na dejstvieto opredleno vo zakonskoto bitie na deloto. Nivnoto dejstvie na izvr{uvawe vo KZ e odredeno kako propu{tawe na odredena dol`nost. Tie dela zna~i, postojat koga KZ ili nekoj drug zakonski propis na odredeni lica im nalo`uva da prezemat nekoe dejstvie, koe dokolku tie ne go prezemat, vr{at krivi~no delo (na primer, so ~l. 363 KZ se nalo`uva na sekoe lice da prijavi podgotvuvawe na izvr{uvawe na pot{ki krivi~ni dela dokolku znael za podgotvuvaweto: vo sprotivno vr{i krivi~no delo). Od takvata nivna priroda proizleguva deka so nivnoto storuvawe se povreduvaat imperativni normi. Vo krivi~niot zakonik ovie krivi~ni dela se predviduvaat isklu~itelno. Vakvite krivi~ni dela postojat so samoto neizvr{uvawe na dol`nosta, bez ogled na toa dali so izvr{uvawe na dol`nosta mo`ela ili ne mo`ela da se otstrani posledicata. Toa zna~i deka kaj ovie dela storitelot odgovara samo za svojata pasivnost: samo za nestoruvaweto (za neprezemaweto na dejstvieto opredeleno vo zakonskoto bitie), a ne i za posledicata {to eventualno proizlegla od negovata pasivnost. Pravite krivi~ni dela so nestoruvawe (delicta ommissiva) se iscrpuvaat vo neprezemaweto (propu{taweto) na dejstvieto koe go nalo`uva zakonot. Tie dodu{a, slu`at da se spre~i opredelena posledica, me|utoa od storitelot ne se bara da mora da ja otstrani posledicata. Dovolno e storitelot da ne go storil ona {to bilo vo negova mo`nost i na toj na~in poka`al deka mu nedostasuva solidarnost sprema drugite. So drugi zborovi, se kaznuva samoto propu{tawe, a posledicata e nadvor od bitieto na krivi~noto delo.129 Taka, ako nekoj ne mu uka`al pomo{ na davenik, iako mo`el toa da go stori bez opasnost za sebe ili za drug, pa davenikot se udavil, }e odgovara samo za svojata pasivnost spored ~l. 136 KZ, a ne i za smrtta {to poradi taa pasivnost ne bila spre~ena. So ogled pak na toa {to posledicata kaj ovie krivi~ni dela e nadvor od bitieto na krivi~noto delo, kaj niv ne se postavuva pra{aweto na pri~inosta. Takvi se, na primer, krivi~nite dela: neuka`uvawe pomo{ (~l. 136 KZ), neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda (~l. 301 KZ), napu{tawe nemo}no lice (~l. 135 KZ), napu{tawe nemo}no dete (~l. 200 KZ) neotstranuvawe opasnost (~l. 294 KZ), neuka`uvawe medicinska pomo{ (~l. 208 KZ), neu~estvo vo otstranuvawe op{ta opasnost (~l. 296 KZ), neprijavuvawe podgotvuvawe na krivi~no delo (~l. 363 KZ), neprijavuvawe krivi~no delo ili storitel (~l. 363 KZ) i sl. Ovie krivi~ni dela po pravilo mo`e da gi izvr{i sekoe lice. Kaj niv, od samoto zakonsko bitie jasno proizleguva vo {to se sostoi dol`nosta na storuvawe i koj e dol`en da go prezeme odnosnoto dejstvie.
129

Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 178. .

131

20 Nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe (krivi~ni dela na storuvawe so nestoruvawe, delicta commissivum per omissionem) se onie dela koi redovno se izvr{uvaat so storuvawe, no vo nekoi slu~ai mo-

`at da se izvr{at i so nestoruvawe. So niv se ikriminira nespre~uvawe na nastapuvaweto na posledicata so neizvr{uvawe (propu{tawe) na dol`noto dejstvie od strana na opredeleno lice. Na primer, ubistvoto po pravilo se vr{i so storuvawe, me|utoa, toa mo`e
da se izvr{i i so nestoruvawe (so nedavawe hrana na dete ili lekarstva na bolno lice). Ili pak, svrtni~ar, koj mo`el da predizvika sudir na dva voza so prenaso~uvawe na svrtnicata vo nedovolen pravec (so storuvawe), istata posledica ja ostvaruva so neprenaso~uvawe na svrtnicata (so nestoruvawe, vozdr`uvawe od storuvawe, propu{tawe). Ottamu, ovie dela se narekuvaat i krivi~ni dela na storuvawe so nestoruvawe (komisivno-omisivni: komisivni vo zakonskiot opis, omisivni vo realizacijata) ili garnatno omisivni krivi~ni dela. Vo ovie slu~ai storitelot ne go prezema ona {to trebal da go prezeme i poradi toa predizvikuva posledicata {to ne trebal da ja predizvika. Toa zna~i deka ovie dela proizleguvaat od obrskata na storitelot da ja otstrani posledicata od nekoe za{titeno dobro. Ottamu, proizleguva deka storitelotot na ovie dela odgovara za posledicata {to mu se prepi{uva na nestoruvaweto (za nespre~uvawe na nastanuvaweto na posledicata so neizvr{uvaweto na dol`nosta), a ne i za samoto nestoruvawe i mo`e da bide samo opredeleno lice nare~eno garant - liceto {to ima dol`nost da ja spre~i posledicata sprema za{titenoto dobro. Kaj ovie krivi~ni dela posledicata e sostaven del na zakonskoto bitie na deloto. Karakteristika na ovie krivi~ni dela e deka ne postojat kako samostojni dela (tie ne se posebno predvideni vo KZ), tuku samo kako soodvetni oblici na krivi~nite dela na storuvawe.130 Od takvata priroda proizleguva deka so nivnoto storuvawe se povreduvaat i prohibitivni i imperativni normi. Na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo so storuvawe - se povreduva prohibitivnata norma (koja zabranuva da se odzema tu| `ivot), a kaj ubistvoto so nestoruvawe - imperativnata norma (koja nareduva prezemawe na opredeleno dejstvie, koe koga bi bilo prezemeno, bi go spre~ilo nastapuvaweto na zbranetata posledica). Za ovie dela e potrebno da postoela pravna dol`nost (opredelen praven osnov) na odredeno lice za prezemawe na dejstvieto zaradi otstranuvawe na {tetnite posledici (povreda ili opasnost) od za{tietnoto dobro: takvoto dejstvie da ne bilo prezemeno, a mo`elo da
Za volja na vistinata postojat nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe {to direktno se opi{ani i vo KZ. Toa e slu~aj, na primer, so kriv~nite dela: nesovesno lekuvawe bolni (~l. 207 st. 1 KZ), o{tetuvawe na za{titni uredi, (290 st. 2 KZ), neobezbeduvawe pri voeni ve`bi (340 st. 1 KZ).
130

132

bide prezemeno i da nastapila {tetnata posledica. Tuka se nao|a i osnovnoto pra{awe na nepravite omisivni krivi~ni dela - koj e dol`en da prezeme dejstvija so cel da ne dojde do povreda na za{titenoto dobro (do posledicata) i ottamu koj e izvr{itel na ovie dela. Ili poinaku koj e garant za toa deka nema da dojde do posledicata (koj e dol`en da ja spre~i posledicata), za{to za niv odgovara samo onoj koj pravno e obvrzan da ja spre~i istata. Takvata pravna obvrska ili dol`nost na storuvawe, kaj nepravite krivi~nite dela so nestoruvawe, spored nas, mo`e da se zasnova samo vrz slednive osnovi: a) Zkonski propis. Taka, na primer, od Zakonot za odnosite me|u roditelite i decata proizleguva dol`nosta za ~uvawe, gri`a i vospituvawe na decata. Ottamu, roditelot bi odgovaral za ubistvo dokolku do smrtta na deteto do{lo zaradi izgladnuvawe, ili na novoroden~eto poradi negovo nedoewe od strana na majkata ili poradi negovo ostavawe nadvor ili vo ladna prostorija. Direktor na kazneno-popravna ustanova bi odgovaral za protivpravno li{uvawe od sloboda so propu{tawe, ako ne otpu{ti liceto {to ja izdr`alo kaznata. Direktorot pak, na ruiniran stadion bi odgovaral ako dozvolil odr`uvawe fudbalski natprevar pri {to do{lo do urivaweto na tribinite. Ili pak, dol`nosta na svrtni~ar na vozovi proizleguva od dogovor za raboten odnos i ottamu toj e odgovoren za dokolku poradi propu{tawe na negovata obvrska do{lo do sudar na vozovi. Od ist takov dogovor ~uvarot e dol`en da spre~i kra`ba. Vo site ovie slu~ai na odnosnite lica im bila opredelena pravna obvrska da prezemat opredeleni dejstvija, no tokmu poradi nivnata pasivnost do{lo do nepopre~uvawe na nastanuvaweto na zabranetata posledica. b) Li~no prezemena obvrska. Taka, poradi propu{tawe na dol`nosta od dogovor za do`ivotna izdr{ka na slepo lice pri {to do{lo do negova pote{ka povreda }e odgovara toj {to ja prezel obvrskata na ~uvawe. Takva odgovornost postoi i pri nastanuvaweto na posledici poradi propu{tawe na obvrskite na u~itelot po plivawe vo odnos na svoite u~enici ili na planinarskiot vodi~ vo odnos na turistite {to gi vodi. v) Prethodna opasna dejnost. Odgovornosta poradi opasna dejnost, na primer, pa|a vrz hirugot koj ja zapo~nal, no ja prekinal operacijata, za{to toj e dol`en da ja dovr{i istata. Posledicite na deloto }e mu se prepi{at i na lice {to predizvikalo soobra}ajna nesre}a, a propu{ti da im uka`e pomo{ na povredenite ili na lice {to predizvikalo po`ar, a ne raboti na negovoto gasnewe. Tuka spa|aat i slu~aite na propu{tawe na nadzorot vo pogled na izvori na opasnost: neosvetluvawe prostorii, ostavawe ottvoreni jami, dr`ewe opasni `ivotni, neodr`uvawe vo ispravna sostojba na vozila i postroj}i. Odgovornosta proizleguva ottamu {to sekoj {to so svoe dejstvie sozdal opredelena opasna situacija e dol`en da prezeme dejstvie so koe }e go spre~i nastanuvaweto na zabraneta posledica. Pritoa, vo odnos na 133

prethodnoto dejstvie na storitelot ne smee da postoi umisla, nitu nebre`nost. Me|utoa, odgovorot na pra{aweto koj e garant (koj e dol`en so svoe dejstie da go spre~i nastapuvaweto na posledicata) vo ponovata krivi~nopravna teorija se bara nadvor od samoto pravo preku uva`uvaweto na odredeni socijalnoeti~ki kategorii. Na{ stav e deka garantot za nenastanuvawe na posledicata mora da bide opredelen samo so nekoja pravna norma, a ne so moralnata sfera (solidarnosta, me|usebnoto pomagawe me|u bliskite i zaedni~ki vrski, kako i drugi bliski `ivotni odnosi i eti~ki dol`nosti) i pritoa na gra|anite ne smeeat da se opredluvaat pre{iroki i proizvolni obvrski so koi se vo osnova se naru{uva principot na zakonitosta. Vpro~em, i samiot zakonodavec vo pogled na ova pra{awe se ograni~il na toa deka storitelot odgovara samo ako propu{til "storuvawe {to bil pravno dol`en da go izvr{i." 4. Klauzula na ednakva vrednost. Za postoeweto na nepravo krivi~no delo na nestoruvawe ne e dovolno samo da ima garantna obvrska, tuku zakonot bara "propu{taweto da ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto na posledicata na deloto so storuvawe." Taka, spored nekoi avtori kaj krivi~nite dela vo ~ii zakonski bitija e predvideno samo predizvikuvaweto na posledicata bez posebno da e opi{ano dejstvieto na izvr{uvaweto (na primer kaj obi~noto ubistvo), dovolno e da se utvrdi samo garantnata obvrska, pa toga{ klauzulata na ednakva vrednost se odnesuva samo na onie krivi~ni dela vo koi na~inotot na izvr{uvaweto e poblisku opi{an. Takov poblizok opis postoi kaj ubistvoto "na svirep ili podmolen na~in" pri {to svireposta se sostoi vo zadavawe na `rtvata na du{evni ili telesni bolki koi spored ja~inata ili traeweto gi nadminuvaat bolkite karakteristi~ni za sekoe ubistvo. Zakonot smeta deka vo takvi slu~ai nestoruvaweto ne mora sekoga{ da ja ima onaa kriinalna sodr`ina koja ja ima storuvaweto, t.e. deka svireposta kaj ubistvoto so nestoruvawe, po pravilo, sepak e od pomal stepen od svirepoto ubistvo so storuvawe. Dokolku sudot na toj na~in go oceni nestoruvaweto, na storitelot nema da mu se stavi na tovar posebniot na~in na storuvawe kako kvalifikatorna okolnost, tuku }e odgovara samo za osnovniot oblik na krivi~noto delo (obi~no ubistvo).131 Vo teorijata i praktikata na koi im e ostaveno ocenuvaweto na ovaa pre{iroka odredba, postoi mislewe deka klauzulata ne treba da se sfati taka {to za postoeweto na nepravoto krivi~no delo sekoga{ e potrebno da se utvrdi ednakva vrednost na propu{taweto i storuvaweto, za{to na toj na~in bi mu se davala pregolemo ovlastuvawe na sudijata so {to bi se dovela vo pra{awe pravnata sigurnost. Vo ovoj pogled me|utoa postoi mislewe, koe{to i nie go delime, deka vovedu131

Horvati~-Novoselac, op. cit. str. 186-187.

134

vaweto na ovaa klauzula nema nekoe osobeno teoretsko, nitu prakti~no zna~ewe. 5. Sposobnost za dejstvie. [to se odnesuva do sposobnosta za dejstvie, kaj ovie dela najprvo treba da postoi op{ta sposobnost za dejstvie, pa spored toa storitelot nema da odgovara ako nikoj drug na negovo mesto ne bil vo sostojba da go prezeme aktivnoto dejstvie: vrzan svrtni~ar ili stra`ar ne mo`e da ja svrti nasokata na {inite ili da ja spre~i kra`bata ili pak, toj {to e vo nesvest ne mo`e da prezeme kakvo bilo dejstvie {to mo`e da mu se stavi na tovar. Vakvo krivi~no delo, soglasno na~eloto ultra pose nemo tenetur, nema da postoi ni toga{ koga nedostasuva individualna sposobnost za opredeleno dejstvie: od nepliva~ ne mo`e da se bara da spasi davenik, no mo`e da se bara da povika pomo{. 6. Subjektivna odgovornost za propu{tawe. Bez ogled dali se raboti za pravo ili nepravo krivi~no delo na nestoruvawe, kaj storitelot mora da postoi i vina so toa {to umislata i nebre`nosta ovde imaat nekoi specifi~nosti. Kaj umislata storitelot so nestoruvawe mora da bide svesen za postoeweto na situacijata koja postavuva barawe za storuvawe (svest za svojata dol`nost deka treba da prezeme dejstvie) kako i za sopstvenata mo`nost za prezemawe na dejstvieto (svest za sposobnosta i mo`nosta da bide aktiven). Toj, isto taka, mora da go saka ostvaruvaweto na bitieto na krivi~noto delo ili barem da se sogasuva so toa. Sodr`inata na sakaweto kaj umislata na ovie dela e storitelot da saka da ostane pasiven: da se pomiruva so nastapuvaweto na posledicata poradi negoviot pasiven stav. Taka, nema da postoi umisla na stranata na tatkoto koj ne znael deka majkata ne go hrani deteto, no vo taa situacija e mo`no postoewe na svesna ili nesvesna nebre`nost. Dokolku ne postoi takva svest, se raboti za zabluda za protivpravnosta. Kaj nepravite krivi~i dela na nestoruvawe za usmislata se bara i svest na storitelot za postoeweto na okolnosti koi go pravat garant (svest za okolnostite vrz koi se temeli negovata dol`nost za aktivnost: deka, na primer, toj e ~uvar, tatko i sl.). Dokolku ne postoi takva svest, se raboti za zabluda za bitieto na krivi~noto delo koja ja isklu~uva umislata.
4. POSLEDICA

1. Poim na posledica na krivi~noto delo. Posledicata pretstavuva opredelena promena vo nadvore{niot svet koja nastanuva vrz objektot na dejstvieto, kako rezultat od dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo teorijata na krivi~noto pravo dominira stojali{teto deka sekoe krivi~no delo mora da ima posledica. Nema krivi~no delo bez posledica. Taka na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo posledicata e 135

smrt na nekoe lice, kaj protivpravnoto li{uvawe od sloboda - sostojbata na li{enost od sloboda, kaj navredata - ~uvstvoto na bolka poradi povredenata ~est itn. Ottamu, ispravno se smeta deka e nesoodvetna, nitu pak deka ima nekoja prakti~na vrednost podelbata na krivi~nite dela na formalni (krivi~ni dela koi nemaat posledica) i materijalni (krivi~ni dela kaj koi postoi posledica).132 To~no e deka sekoe krivi~no delo ima posledica i pokraj toa {to taa kaj opredeleni dela ne e posebno vnesena vo zakonskiot opis i vo objektivnata stvarnost ne e fizi~ki vidliva i setivno-~uvstvena (na primer, kaj navredata, klevetata, davaweto la`en iskaz, falsifikuvaweto pari, neprijavuvaweto storitel na krivi~no delo, nepropisen prevoz na eksploziven materijal i sl.). 2. Soglasno predivikanata posledica koja mo`e da se javi kako povreda (uni{tuvawe ili o{tetuvawe na nekoe dobro) ili zagrozuvawe (sozdavawe sostojba na opasnost za opredeleno dobro) se pravi i razlika na krivi~ni dela na povreda i krivi~ni dela na zagrozuvawe. Kako primeri za krivi~ni dela na povreda mo`at da se navedat: ubistvo (~l. 123 KZ), lesna (~l. 130 KZ) i te{ka telesna povreda (~l. 131 KZ), kra`ba (~l. 235 KZ), a kako krivi~ni dela na zagrozuvawe: neprezemawe merki za za{tita pri rabota (~l. 170 KZ), zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ), zagaduvawe na dobito~na hrana ili voda (~l. 223 KZ), itn. 3. Posledicata zagrozuvawe na nekoe dobro od svoja strana mo`e da se javi vo dva vida: 10 kako konkretna i 20 apstraktna opasnost na krivi~noto delo. 10 Konkretna opasnost postoi koga so prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto nastapila opasnost za nekoe dobro, odnosno koga postoela bliska mo`nost za nastapuvawe na posledicata kako povreda na objektot na dejstvieto. Konkretnata opasnost, vsu{nost, postoi koga e izbegnato nastapuvawe na povredata poradi vlijanieto na opredeleni faktori (ne{to navistina dovedeno vo opasnost, me|utoa od opredeleni pri~ini ne do{lo do povreda). Takvata opasnost e predvidena vo zakonskoto bitie na oddelni krivi~ni dela, na primer, kaj krivi~noto delo predizvikuvawe op{ta opasnost (~l. 288 KZ) ili zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ). Za postoeweto na ovie dela, vo sekoj slu~aj mora da se doka`e

nastapuvaweto na konkretnata opasnost. 20 Za apstraktna opasnost se raboti toga{ koga opasnosta od

povreda na opredeleno dobro vo konkretniot slu~aj ne nastapila, me|utoa postoela opredelena mo`nost taa da nastapi (op{to zemeno moRazlikata me|u materijalnite i formalnite dela doa|a do izraz samo vo ramkite na utvrduvaweto na pri~inosta, za{to problemot na pri~inosta, kako odnos na dejstvieto i posledicata, mo`e da se postavi samo kaj materijalnite krivi~ni dela, a ne i kaj formalnite krivi~ni dela kaj koi takov odnos ne postoi. Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 171.
132

136

`ela da nastapi). Kaj krivi~nite dela na apstraktno zagrozuvawe, opasnosta ne e element na zakonskoto bitie na tie krivi~ni dela. Kaj niv, taa e zakonski motiv na inkriminacijata (pri~ina poradi koja odnosnite dejstvija se pojavuvaat kako krivi~ni dela) i nastapuvaweto na posledicata pretstavuva nesoborliva pretpostavka so samoto izvr{uvawe na dejstvieto. Toa zna~i deka, za razlika od krivi~nite dela so konkretna opasnost kade nastapuvaweto na taa opasnost vo sekoj slu~aj treba da se doka`uva, kaj krivi~nite dela so apstraktna opasnost, ne mo`e da se doka`uva deka vo konkretniot slu~aj voop{to ne postoela opasnost. Taka, na primer, kaj krivi~noto delo od ~l 231 st. 1 KZ, ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se isklu~i odgovornosta za neovlastenoto prevezuvawe na nuklearni materii so doka`uvawe deka pri transportot ne postoela neposreda opasnost. Kako primer na krivi~ni dela kaj koi posledicata e izrazena so apstraktna opasnost, mo`at da se navedat: nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi za vreme na epidemija (~l. 206 KZ), o{tetuvawe brani (~l. 293 KZ), o{tetuvawe na za{titni uredi (~l. 290 KZ). Kaj ovie krivi~ni dela se trgnuva od toa deka izvesna sostojba sama po sebe e opasna i deka traba da se kazni ve}e sozdavaweto na takvata sostojba bez ogled dali vo dadeniot slu~aj dovela do vistinska opasnost. Dostatno e da postoi mo`nost za stvarna opasnost. Kaj tie krivi~ni dela se raboti za inkriminirawe na dejstvija {to inaku spored `ivotnoto iskustvo se tipi~ni nositeli na opasnost, {to sami po sebe se podobni da proizvodat vistinska opasnost. 133 Soglasno vakvata podelba na posledicata vo krivi~noto pravo se sre}ava podelbata na pravi ili konkretni krivi~i dela na zagrozuvawe (koga se raboti za konkretna opasnost) i nepravi ili apstraktni krivi~ni dela na zagrozuvawe (koga se raboti za apstraktna opasnost). Inaku, samiot poim opasnost se zasnova na poimot na mo`nosta. Spored objektivnoto sfa}awe na mo`nosta (Hertz) so izvr{uvaweto na nekoe dejstvie ne{to e mo`no edinstveno ako toa i navistina se slu~ilo. Spored toa opasnosta kako vid posledica od objektivno gledi{te ne postoi. Za{to, ako dejstvieto ne predizvikalo nekoja posledica, toga{ posledicata ne se sostoi vo opasnosta, tuku vo povredata na edno dobro. Me|utoa spored subjektivnoto sfa}awe na mo`nosta (Liszt, T. @ivanovi} i drugi) se smeta deka so izvr{uvaweto na nekoe dejstvie ne{to e mo`no koga spored iskustvoto mo`e da se o~ekuva deka }e nastapi. Ova sfa}awe e dominantno i zastapeno vo zakonodavstvata na site zemji kade {to kako krivi~ni dela se naveduvaat delata ~ija posledica se sostoi vo predizvikuvawe na opasnost. Spored toa, opasnosta e sostojba na mo`nost od nastapuvawe na nekakov {teten nastan, a vo krivi~nopravna smisla opasnosta e sostojba na mo`nost od
133

Ba~i}, F. op. cit. str. 156.

137

povreda na opredeleno pravno dobro. Kako takva, opasnosta e posledica na krivi~noto delo, za{to kako i povredata pretstavuva edna promena vo nadvore{niot svet.134 Kriminalnopoliti~kata smisla od postoeweto krivi~ni dela na zagrozuvawe e prevencijata. So niv zakonodavecot obezbeduva odredeno krivi~no delo da se smeta za dovr{eno i pred da nastanala povredata na za{titenoto dobro. 4. Utvrduvaweto na posledicata na krivi~noto delo e od pove}ekratno zna~ewe. Taka, od posledicata zavisi to~nata kvalifikacija na krivi~noto delo i razlikuvaweto na dovr{enoto od krivi~noto delo vo obid. Posledicata ima zna~ewe i kaj utvrduvaweto na mestoto i vremneto na krivi~noto delo, kako i kaj opredeluvaweto na stekot na krivi~nite dela.
5. PRI^INOST

1. Pri~inost (kauzalen odnos) postoi koga }e se utvrdi deka opredelena posledica nastanala poradi dejstvieto na izvr{uvaweto so koe e ostvareno bitieto na nekoe krivi~no delo. Vo toj slu~aj posledicata mo`e da mu se pripi{e na nositelot na toa dejstvie i velime deka toj e izvr{itel na konkretnoto krivi~noto delo. Sprotivno od toa, ako se utvrdi deka posledicata ne nastanala kako rezultat na opredeleno dejstvie na nekoe lice, toga{ ne mo`e da mu se pripi{e na toa lice daka e izvr{itel na krivi~noto delo. Spored toa, ovde se postavuva pra{aweto dali dejstvieto na ~ovekot e pri~ina na nastanuvaweto na posledicata. Od odgovorot na ova pra{awe zavisi postoeweto ili nepostoeweto na krivi~noto delo. 2. Utvrduvaweto dali postoi pri~inost ne prestavuva sekoga{ te{kotija. Na primer, koga liceto A, strela od pu{ka vo liceto X i go li{uva od `ivot, toga{ dejstvieto na liceto A e pri~ina za smrtta na liceto X. Problemi me|utoa nastanuvaat koga posledicata ne se javuva neposredno i samo poradi dejstvieto na izvr{uvaweto, tuku i poradi dejstvoto i na drugi uslovi koi pomalku ili pove}e pridonesuvaat za nejzinoto nastanuvawe. Na primer, liceto A strela od pu{ka vo liceto X i samo go povreduva, a liceto B so ne~ist zavoj ja previtkuva ranata na liceto X, po {to ranata se inficira i liceto X umira, ili pak, ranetoto lice padnalo vo besoznanie i vo takva sostojba bilo pregazeno od avtomobil (slu~ai koga vo kauzalniot tek se vme{alo drugo lice). Mo`ni se i slu~ai koga vo kauzalniot tek se vme{ani osobinite na povredeniot, na primer lesen udar predizvikuva negova smrt, poradi toa {to ne mo`elo da se zapre krvareweto (hemofilija) ili
Radovanovi}, M. op. cit. str. 80. Ili, u{te poprecizno: "Opasnosta e takva sostojba od koja proizleguva bliska i neposredna mo`nost od nastapuvawe na posledicata kako povreda na objektot na dejstvieto."
134

138

zatoa {to samiot povreden sosema nebre`no postapil so ranata. Ako pak vo sudir na dva avtomobili zaginuvaat pove}e lica ottamu {to dvata voza~i vozele nepropisno, imame slu~ai na zaedni~ko predizvikuvawe na posledicata. Vo realnosta se isklu~eni nitu takvi slu~ai koga posledicata bi nastapila i bez vlijanie na prezemenoto dejstvie, koga na primer, nadrilekar li{uva od `ivot lice {to boleduva od neizle~iva bolest. 3. Za re{avawe na vakvite i sli~ni slu~ai vo teorijata na krivi~noto pravo se sozdadeni pove}e teorii od koi pozna~ajni se slednite: 10 Teorija na kvalitativno razlikuvawe na uslovite. Ovaa teorija poa|a od su{tinskoto razlikuvawe na pri~inite i uslovite, odnosno deka samo pri~inite imaat mo} (sila) da ja predizvikaat posledicata (pri~inita se javuva kako najdelotvoren uslov). Taka, spored Koler (Kohler), silata na pri~inata ja opredeluva kvalitetot na posledicata, dodeka uslovite go ovozmo`uvaat deluvaweto na pri~inata: na primer, pri~ina na nastanuvaweto na rastenieto e semeto, dodeka vlagata, toplinata i svetlinata se samo uslovi koi pridonesuvaat za razvojot na rastenieto. Kriteriumov me|utoa ne e siguren ottamu {to vo otsustvo na eden od uslovite nema da dojde do posledicata (vo gorniot primer, do niknuvawe na semeto). 20 Teorja na adekvatnata pri~inost. I ovaa teorija nastojuva da gi razlikuva pri~inite od uslovite, no poa|a od postavkata deka kako pri~ina na odredena posledicata se javuva onoj uslov koj zemeno

voop{to e adekvaten (prikladen), t.e. dovolen vo sodejstvo so drugite uslovi sekoga{ da predizvika takva posledica. Spored toa, adekvatna
pri~inost postoi samo ako opredelen uslov redovno (normalno) doveduva do opredelena posledica ili barem deka postoi takva verojatnost za ~ija ocenka se slu`ime so iskustvoto i zakonite na prirodata. Na toj na~in, pri~inosta stanuva vrednosna ocena za verojatnosta od nastanuvaweto na posledicata. Za nejzinoto utvrduvawe ne se zemaat stvarnite kauzalni vrski, tuku tipi~ni kauzalni vrski kaj koi spored op{toto iskustvo, po pravilo, doa|a do posledicata. Spored ovaa teorija se zapostavuvaat site onie isklu~itelni slu~ai koi mo`at da se javat vo `ivotot kako pri~ini na odredena posledica. 30 Ekvivalentna teorija (teorija conditio sine qua non ili teorija na ednakvost na site uslovi). Spored ovaa teorija site uslovi imaat podednakva va`nost. Sekoj uslov e pri~ina, sopri~ina, uslov bez koj ne mo`e da se javi posledicata. Spored toa, ako ~ovekovoto dejstvie vleglo vo kauzalniot sinxir {to dovel do posledicata, toga{, bez ogled na stepenot na negoviot pridones i toa se javuva kako ekvivalentna pri~ina za nastanuvaweto na posledicata. Taa ekvivalencija se ogleda vo toa {to i dejstvieto e nu`en uslov za nastapuvaweto na posledicata, i toa takov uslov, koj ne mo`e da se izostavi a so toa da ne se isklu~i nastapuvaweto na konkretnata posledica. Ottamu, za da se 139

utvrdi kauzalitetot, vo smisla na ovaa teorija mo`e da se pojde od odreden hipoteti~ki sud: kauzalitetot na strana na ~ovekot postoi toga{ koga negovoto dejstvie e uslov za posledicata {to ne mo`e da se isklu~i, a so toa da ne se dovede vo pra{awe nastapuvaweto na posledicata. Pritoa, ne e va`no dali toj uslov pove}e ili pomalku e odale~en, pove}e ili pomalku delotvoren, dali dejstvuva sam ili go sledat drugi uslovi, dali kon nastapuvaweto na posledicata pridonela i samata `rtva so svojata dejnost ili poradi nekoi svoi osobini.135 10 Prednostite na teorijata na ekvivalencija mo`at da se pomestat vo slednovo: a) Ovozmo`uva lesno doa|awe do re{enie vo slu~aite koga so

dejstvieto na storitelot ednovremeno deluvala i nekoja druga pri~ina koja {to mo`e da bide dejstvie na treto lice ili na `rtvata. Takvite
pri~ini ne ja isklu~uvaat pri~inosta na storitelot. Taka, nitu eden u~esnik vo soobra}ajna nesre}a ne mo`e da se pravda so pridonesot na drugiot u~esnik vo nesre}ata, ako i samiot e sopri~initel na nezgodata. b) Po pravilo, ovozmo`uva da ne bide isklu~ena pri~inosta vo slu~ai na dopolnitelno deluvawe na drugi pri~ina. Toa zna~i, ako za nastanuvaweto na posledicata pridonele i drugi prirodni pri~ini, tie ne ja isklu~uvaat pri~inosta na dejstvieto na storitelot: treba da se zeme deka kako pri~ina mo`e da se smeta ne samo neposredniot uslov, tuku i posredniot uslov Na primer, poradi udar zadobien od liceto A, liceto X pa|a, pritoa udira vo trotoar i zadobiva povredi na glavata poradi koi po odreden prestoj vo bolnica i umira. Vo ovoj slu~aj smrtta na liceto X ne ja isklu~uva pri~nskata vrska so udarot od strana na liceto A. Ednakva situacija e i ako liceto A mu nanesuva telesna povreda na liceto X, a taa telesna povreda go vlo{uva postojnoto zaboluvawe na liceto X od {to toa umira. v) Po pravilo, ovozmo`uva da ne bide isklu~ena pri~inosta vo slu~ai na dopolnitelno deluvawe na treti lica: na primer, otstapuvaweto na avtomobil na lice koe ne znae da vozi pri {to e pregazen pe{ak, ne ja iklu~uva pri~inskata vrska i na liceto {to go otstapilo voziloto ili pak, na samata `rtva. g) Ovozmo`uva dejstvieto na izvr{uvaweto se smeta kako pri-

~ina i toga{ koga samo go zabrzuva nastanuvaweto na posledicata.

Taka, na primer, pogre{noto davawe inekcija na te{ko bolno lice, koe neposredno potoa umira e pri~na na smrta na bolniot, iako spored
Ba~i}, F. op. cit. str. 182. Taka i spored Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 119, hipotetskata postapka na eliminacija se sostoi vo toa {to vo mislite (hipoteti~ki) se isklu~uva (eliminira) dejstvieto na storitelot i se postavuva pra{aweto {to bi se slu~ilo ako storitelot ne go prezel dejstvieto, dali i toga{ bi nastapila posledicata. Ako posledicata bi nastapila nema pri~nost, ako pak ne bi nastapila - pri~inosta ne postoi.
135

140

prirodata na zaboluvaweto negovata smrt ne bila isklu~ena i bez ubrizuvaweto na inekcijata. Isklu~ok od na~eloto deka dopolnitelnite pri~ini ne gi poni{tuvaat prethodnite pretstavuvaat slu~ite vo koi treto lice ili samata `rtva, nezavisno od prethodnoto dejstvie na storitelot, otvori nov kauzalen sinxir so koj se poni{tuva u~inokot na prethodnoto dejstvie. Taka, vo slu~ajot koga liceto A mu dalo otrov na X {to treba da deluva duri naredniot den, a liceto X zaginalo vo soobra}ajna nesre}a (ili ne znaej}i deka e orueno izvr{ilo samoubistvo) istiot den, stanuva zbor za prekinuvawe na kauzalnot odnos i ottamu liceto A }e odgovara samo za obid za ubistvo. Me|utoa, ne stanuva zbor za prekinuvawe na kauzalniot odnos dokolku liceto X zagine vo soobra}ajna nesre}a, ottamu {to poradi zemeniot otrov lo{o se ~uvstvuval i na patot kon bolnicata vozel prebrzo ili ako go izvr{il samoubistvoto, zatoa {to znael deka e otruen. Vo takov slu~aj liceto A }e odgovara za podmolno ubistvo. So nastapuvaweto na eden podocne`en uslov pri~inskiot odnos ne sekoga{ se prekinuva, osobeno n ako toj uslov nastanal bez dejstvo od strana. Taka, na primer, ako liceto A. telesno go povredi liceto X, a poradi negova nebre`nost dojde do inficirawe na ranata i nastapi negova smrt, inficiraweto na ranata ne doveduva do prekin na kauzalniot odnos, me|utoa, kauzalniot odnos se prekinuva ako povredenito namerno ja inficira ranata za da ostvari predvremeno pravo od socijalno osiguruvawe. Ako pak podocne`niot uslov e dejstvie na nekoe treto lice (povredenoto lice na pat kon bolnica go pregazuva i usmrtuva nesovesen voza~) ili nekoja elementarna nepogoda (povredenoto lice na pat kon bolnicata go usmrtuva udar od grom), dejstvijata na tretite lica ili takvite nastani go prekinuvaat postoe~kiot i zasnovaat sopstven kauzalen odnos.136 20 Me|utoa teorijata na ekvivalencija ima i svoi nedostatoci. Me|u niv osobeno se izdvojuvaat: a) Teorijata ima vo vid deka sekoja posledica pove}e pri~ini i deka e dovolno dejstvieto na storitelot da e edan od pri~inite na posledicata. Pritoa, se odi premnogu daleku, taka {to se zema vo vid {irok krug na pri~ini (sekoja pri~ina) i premnogu oddale~eni pri~ini. Na primer, kaj ubistvoto se odi premnogu daleku so toa {to za negova pri~ina se zema ne samo istrelot od oru`jeto, tuku i negoto nabavuvawe, pa duri i negovoto proizvodstvo. Za nea i ra|aweto na ubiecot e pri~ina na ubistvoto.137 b) Teorijata ima vrednost samo kako dopolnitelen metod toga{ koga pri~inata e ve}e poznata. Me|utoa, zatajuva koga toa ne e slu~aj.
136 137

Tahovi}, J. op. cit, str. 111-112. Vidi: Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 191-195.

141

Taka, na primer, ako ne e poznato dali nekoe lekarstvo go predizvikalo o{tetvaweto na zdravjeto, na hipoteti~koto pra{awe dali o{tetuvaweto na zdravjeto bi nastapilo koga `rtvata ne bi go primila lekarstvoto, odgovorot ostanuva nepoznat. Ili, ako voza~ot A go pregazil pe{akot X koj ve}e prethodno le`el soboren na patot od voziloto na drug voza~, po {to e utvrdena negovata smrt, teorijata na ekvivalencijata ostanuva bespomo{na vo odgovorot na pra{aweto dali pe{akot vo momentot na pregazuvaweto s u{te bil `iv. Vo takvi slu~ai ne preostanuva ni{to drugo osven primena na na~eloto in dubio pro reo i da se zeme deka ne postoi kauzalitet. v) Teorijata na ekvivalencija vodi kon apsurden rezultat i kaj tn. kumulativen kauzalitet, odnosno koga posledicata e predizvikana so pove}e ednovremeni dejstvija od koi sekoja sama za sebe e dovolna da ja predizvika. Na primer, vo slu~ajot na ubistvoto na Julie Cezar so 23 ubodi so no`, formulata conditio sine qua non vodi kon paradoksalen rezultat: deka site storiteli treba da odgovaraat za obid na ubistvo, za{to dejstveijata nitu na eden od niv ne e pri~ina na smrtta. So drugi zborovi, site 23 ubodi mo`at da se isklu~at vo mislite, a posledicata da ne bide otstraneta. g) Formulata conditio sine qua non se sre}ava so pote{kotii i kaj hipoteti~kiot kauzalitet koj operira so nastani {to realno ne vlijaele na opredelena posledica, me|utoa bi ja predizvikale dokolku taa ne nastanala poradi deluvaweto na druga pri~ina. Taka, se doa|a do neprifatlivi rezultati koga, na primer, storitelot na eutanazija ili ubistvo na osudenik na smrt bi se branel so toa deka istata posledica bi nastanala i toga{ koga toj ne bi ja ubil `rtvata. Ne navleguvaj}i vo natamo{na podrobna eksplikacija na navedenite teorii, od koi sekoja ima i odredeni nedostatoci,138 na{ stav e deka najblisku do realnosta i mo`nosta od prakti~en pridones vo re{avawe na pra{aweto {to ovde se postavuva, sepak go nudi teorijata na ekvivalencijata.139 3. Pri~inosta kaj krivi~nite dela na propu{tawe. Vo teorijata postoi spor okolu pra{aweto dali kaj krivi~nite dela na nestoruvawe (i toa samo nepravite dela na nestoruvawe, za{to samo tie vo svoeto zakonskoto bite sodr`at posledica) mo`e da se govori za pri~inost, t.e. dali nestoruvaweto mo`e da se smeta kako pri~ina za nastanuavawe na posledicata. Ovde vsu{nost, se postavuva pra{aweto dali voop{to mo`e so nestoruvawe bilo {to da se predizvika, za{to ex nihilo nihil fit (od ni{to ne nastanuva ni{to). Pri~inata kako ne{to {to , kako kategorija na bitieto, podrazbira nekoj izvor na energija
138

Za nekoi od tie nedostatoci, vidi: Horvati} - Novoselac, op. cit. str.

193-198. Taka: Tahovi}, J, op. cit. str. 111, Ba~i}, F. op. cit, str. 181. Proevski, V. op. cit. str. 184. Poinaku: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 144-147.
139

142

koj deluva vo realniot svet (causa efficiens), za toa te{ko mo`e da se zboruva kaj nestoruvaweto. Storitelot na krivi~noto delo so propu{tawe ne se kaznuva, zatoa {to ja predizvikal posledicata, tuku zatoa {to ne ja otstranil.140 Me|utoa, i pokraj toa, postarata teorija se obiduva{e kaj nestoruvaweto da pronajde vistinska pri~ina. Taka, do polovinata na XIX vek se smeta{e deka kaj ovie dela pri~inosta se nao|a nadvor od propu{taweto i deka kaj niv kaznivosta ne se zasnova na postoeweto na pri~inosta, tuku na postoeweto na protivpravnosta. Podocna zapo~nuva nau~na obrabotka na pri~inosta kaj ovie dela od {to proizlegoa pove}e razli~ni teorii. 10 Taka, spored teorijata na drugoto dejstvie (aluid agere), se smeta deka propu{taweto ne mo`e da bide pri~ina, tuku samo aktivnosta {to ~ovekot ja manifestira so propu{taweto na dejstvieto so koja bi mo`elo da se spre~i nastanuvaweto na posledicata. Taka, kaj krivi~noto delo neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda od ~l. 301 KZ, pri~inata ne bi se nao|a vo neuka`uvaweto na pomo{ta, tuku vo oddale~uvaweto od mestoto, ili vo ladnokrvnoto posmatrawe na nastanot. 20 Spored teorijata za prethodnoto dejstvie, pri~inata ne se nao|a vo propu{taweto, tuku vo dejstvieto na prezemaweto na obvrkata na storuvawe: pri~ina e dejstvieto koe mu prethodelo na propu{taweto so koe so koe nekoe lice se obvrzalo na nekoe storuvawe, a koe mo`e da go spre~i nastapuvaweto na posledicata, na primer, prezemaweto na dogovornata obvrska za neguvawe na bolniot. 30 Teorijata na interferencija poa|a od toa deka pri~inata se sostoi vo samoto propu{tawe. Imeno, vo momentot koga se javuva potrebata za storuvawe kaj storitelot na deloto se javuvaat dva nagoni: prviot, da se spre~i nastanuvaweto na posledicata (koj poteknuva od svesta za dol`nosta i go tera storitelot na opredeleno storuvawe), i vtoriot, koj go potisnuva prviot nagon i ovozmo`uva da dojde do propu{atweto i nastapuvawe na posledicata. Toa potisnuvawe na nagonot se javuva kako psihi~ka pri~ina na posledicata. Vo sudirot na sprotivnite nagoni (interferencija na nagonite), nadvladuva nagonot za propu{tawe (vozdr`uvawe, nestoruvawe) koj go ovozmo`uva nastapuvaweto na posledicata na konkretnoto krivi~noto delo. 40 Spored teorijata na zakonska fikcija, propu{taweto ne mo`e da bide pri~ina za nastanuvawe na posledicata, za{to so toa ne mo`e da se ostvari nikakva posledica vo nadvore{niot svet. So ogled deka kaj propu{taweto ne postoi pri~inost, toa pretstavuva zakonska fikcija, za{to postoi obvrska na storuvawe, pa spored toa propu{taweto e protivpravno i kaznivo. 50 Vo sovremenoto krivi~no pravo najzastapena e teorijatata na pravna pri~inost spored koja propu{taweto e pri~ina vo slu~aite
140

Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 198.

143

koga postoi pravna obvrska na storuvawe, t.e. na spre~uvawe na posledicata. Taa obvrska postavuva barawe da se prekine prirodniot tek na nastanite, t.e. da se prese~e kauzalniot sinxir koj zakonomerno vodi kon posledicata. Nakratko, propu{taweto se javuva kako pri~ina: a) ako postoela obvrska (dol`nost) za storuvawe, b) ako bilo mo`no da se prezeme dejstvieto so koe bi se spre~ilo nastapuvaweto na posledicata, i v) ako so takvoto dejstvie navistina mo`elo da se spre~i nastapuvaweto na posledicata. Ako se ispolneti ovie uslovi, toga{ mo`e da se zboruva deka propu{taweto na liceto dol`no na storuvawe e navistina pri~ina na posledicata od gledi{te na krivi~noto zakonodavstvo (pravna pri~inost), iako nepostoi pri~inost vo prirodna smisla na zborot.141 Takvata dol`nost proizleguva od posebnite propisi i e potvrdena vo ~l. 29 KZ. 60 Vo sovremenoto krivi~no pravo se sre}ava i teorijata na hipoteti~ki kauzalitet. Kaj nepravite krivi~ni dela na nestoruvawe e mo`en samo hipoteti~ki kauzalitet, t.e. mo`e samo da se tvrdi deka propu{taweto i posledicata se zakonito povrzani toga{ koga dol`noto povedenie bi ja otstranilo posledicata. Na toj na~in na ova podra~je se primenuva formulata conditio sine qua non, me|utoa vo ne{to vidoizmeneta varijanta: ne kako hipoteti~ka postapka na eliminacija na vistinski prezemenoto dejstvo, tuku kako hipoteti~ka postapka na dodavawe na propu{tenoto dejstvie. Ovde se postavuva pra{aweto {to bi se slu~ilo koga bi bilo prezemeno dol`noto dejstvie, pa ako se utvrdi deka vo toj slu~aj posledicata nema da nastane, toga{ taa }e mu se presmeta na storitelot, a ako posledicata sepak bi nastanala, taa nema da mu se presmeta. Taka vo primerot so majkata koja go usmrtuva svoeto dete na toj na~in {to ne mu dava hrana, "pri~inosta" }e postoi ako deteto bi ostanalo `ivo, a ne postoi ako vo toj slu~aj deteto bi umrelo.142 III. PROTIVPRAVNOST (DEJSTVIETO KAKO PROTIVNOST NA ZAKONSKA NORMA) Materijalnite elementi na krivi~noto delo (dejstvieto, posledicata i pri~inskiot odnos) go odreduvaat krivi~noto delo vo prirodna smisla. Od ova gledi{te, krivi~noto delo se pojavuva kako predizvikuvawe na posledica so ~ovekovo povedenie. Me|utoa, za da mo`e da se ka`e deka edno ~ovekovo povedenie ima karakter na krivi~no delo, potrebno e toa da bide i protivpravno.

141 142

Tahovi}, J. op. cit. str. 113. Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 199.

144

1. POIM I ZNA^EWE NA PROTIVPRAVNOSTA

1. Poim na protivpravnost i utvrduvawe na protivpravnosta. Napred vidovme deka protivpravnosta pretstavuva op{t i osnoven element na krivi~noto delo i deka bez prisustvo na protivpravnost ne postoi nitu krivi~no delo. Toa e i razbirlivo so ogled deka krivi~noto delo se pojavuva kako povedenie so koe se povreduva pravniot poredok. A tokmu ova protivnost na krivi~noto delo na pravoto se ozna~uva kako protivpravnost, nedopu{tenost, protivnost na zakonot, nepravo. Toa ottamu {to, za postoeweto na krivi~no delo ne e dovolno samo odredeno povedenie na ~ovekot, tuku takvoto povedenie da mu se protivi na odredena norma od zakonot, za{to nitu edno povedenie ne mo`e da mu bide prefrleno na negoviot storitel ako vo zakonot ne e predvideno kako krivi~no delo. Ovaa protivnost na povedenieto na normata sodr`ana vo pravoto, vo zakonot e protivpravnost. Krivi~niot zakonik ne sodr`i op{ta odredba za protivpravnosta: ne ja opredeluva (definira) protivpravnosta, nitu ja vnesuva vo zakonskite bitija na oddelni krivi~ni dela. So samoto toa {to se predvideni vo zakonot kako krivi~ni dela, tie se protivpravni, a kako {to }e vidime podocna i op{testveno opasni dela. Vo takvi slu~ai, s dodeka ne se doka`e sprotivnoto, postoi pretpostavka deka odnosnoto delo e protivpravno (soborliva pravna pretpostavka). Ottamu, sudot nema pravo da ispituva dali edno povedenie {to e odredeno kako krivi~no delo e protivpravno (i op{testveno opasno).143 Me|utoa, toa ne zna~i deka ne postojat zakonski bitija vo koi ovoj element ne e posebno nazna~en (pretstavuva posebno obele`je na zakonskoto bitie na krivi~noto delo). Toa se pravi taka {to vo odredeni zakonski bitija se vnesuvaat zborovite, kako na primer, protivpravno, na protivpraven na~in (~l. 140 i 388 KZ), neovlasteno (~l. 145, 148, 150, 151, 152, 215), protivzakonito (~l. 146, 343, 347, 359 KZ). Vo takvi slu~ai sudot ima posebna obvrska da go utvrduva postoeweto na ovoj element, odnosno dali edno dejstvie e protivpravno ili dopu{teno. Za vakvite slu~ai zna~ajno e i toa deka, protivpravnosta kako poseben element na krivi~noto delo, mora da bide opfatena so umislata na storitelot na krivi~nite dela 2. Protivpravnost ili formalna strana na protivpravnosta e sprotivstavuvawe na pravoto, na negovite prohibitivni i imperativni normi. Protivpravnosta e element {to na edno povedenie mu dava karakter na nepravo: protivpravno e ona ~ovekovo povedenie so koe se naru{uva opredelena pravna norma. Velime se naru{uva, za{to normiProtivpravnosta kako op{t element na krivi~noto delo (ottamu {to ne e posebno obele`je na krivi~noto delo), sekoga{ se pretpostavuva, dokolku ne se utvrdi deka postoi nekoja osnova {to ja isklu~uva (nekoja norma {to vo dadniot slu~aj toa povedenie go opravduva).
143

145

te se naru{uvaat (prekr{uvaat), tie nemo`at da se povredat ili da se zagrozat - mo`e da se povredi ili zagrozi samo objektot na za{tita, odnosno objektot na dejstvieto koe se za{tituva so odredeni normi. Spored toa, protivpravno (nedopu{teno, protivzakonito, protivno na pravoto, nepravo) e ona ~ovekovo povedenie koe mu e sprotivno na normite na pravniot poredok, a vo krivi~noto zakonodavstvo - ona povedenie so koe se ostvaruva zakonskoto bitie na edno krivi~no delo, dokolku vo konkretniot slu~aj ne postoi nekoja permisivna (dozvoluva~ka) norma {to toa povedenie go pravi dopu{teno i ottamu se javuva kako osnova {to ja isklu~uva protivpravnosta. Pritoa, treba da se znae deka normite ne mora izre~no da bidat formulirani vo krivi~niot zakonik, tuku, dokolku vo KZ e odredena krivi~na sankcija za nivnoto naru{uvawe, mo`at da bidat sostaven del na dru|ite granki na pravoto ili da mu pripa|aat na celokupniot praven sistem na edna dr`ava. Taka, na primer, vo slu~ajot na krivi~noto delo nepla}awe izdr{ka od ~l. 202 KZ poradi povreda na norma od oblasta na gra|anskoto pravo. 3. Subjektivni elementi na protivpravnosta. Ocenata za protivpravnosta sekoga{ se odnesuva na deloto, a ne na storitelot, odnosno negoviot stav za nedopu{tenosta na deloto, za{to deloto e vo sprotivnost so pravniot poredok. Ottuka, protivpravnosta kako odnos me|u povedenieto i normite na pravniot poredok se ocenuva na objektiven na~in: so stavawe na povedenieto na ~ovekot vo relacija so pravnite normi se dava ocenka dali toa e vo soglasnost (dopu{teno) ili ne e vo soglasnost (nedopu{teno, protivpravno) so normite na pravniot poredok. Me|utoa, toa ne zna~i deka protivpravnosta ne mo`e da opfati i odredeni subjektivni elementi. Toa e naj~est slu~aj, koga vo samoto zakonsko bitie na krivi~noto delo e vnesen elementot na protivpravnosta na ~ovekovoto povedenie. Takvi subjektivni momenti se tendenciite, namerite, celta i sl. Taka, na primer, kaj krivi~nite dela falsifikuvawe pari od ~l. 268 KZ i kra`ba od ~l. 235 KZ, namerata go odreduva nivnoto nepravo, kaj krivi~noto delo davawe la`en iskaz od ~l 367 KZ, subjektiven element na protivpravnosta e storitelot da znae deka la`no prijavuva drugo lice kako izvr{itel na krivi~no delo, itn. 4. Materijalnata strana na protivpravnosta e op{testvenata opasnost. Taa uka`uva na pri~inite poradi koi edno ~ovekovo povedenie e zabraneto (so prohibitivna norma), a drugo obvrzuva~ko, zadol`itelno (so imperativna norma). Povedenijata koi se vo soglasnost so normite se op{testveno korisni dela. Sprotivno, povedenijata koi se protivni so normite i pravoto se op{testveno opasni. Op{te-

stveno opasno e ona povedenie na ~ovekot {to, dokolku bide ostvareno kako odredeno storuvawe (protivno na prohibitivna norma se pravi ne{to {to e zabraneto) ili propu{tawe (protivno na imperativna norma se propu{ta ne{to da se pravi), spored ocena na zakonodavecot mo`e da bide {tetno za dobrata, odnosite, vrednostite i interesite
146

{to opredeleno op{testvo nastojuva da gi za{titi od izvesen napad.

Nakratko, protivpravnosta i op{testvenata opasnost se samo dve strani na eden poim, poim ~ija{to forma e izrazena kako protivpravnost (naru{uvawe na normite), a sodr`inata kako op{testvena opasnost na povedenieto na ~ovekot (povreda ili zagrozuvawe na objektot na dejstvieto vo koj e materijaliziran objektot na za{tita, odnosno dobrata, vrednostite, odnosite i interesite {to se za{tituvaat so tie normi). Toa e poim vo koj e izrazeno edinstvo na formata i sodr`inata, za{to, sprotivstavuvaweto na normite od zakonskoto bitie, ne zna~i ni{to drugo, tuku povreda ili zagrozuvawe na objektot na dejstvieto, a ottamu na pravoto dobro. Spored toa, koga zboruvame deka edno ~ovekovo povedenie e protivpravno, ednovremeno ja imame vo vid i negovata sodr`ina, odnosno deka toa e, op{testveno opasno povedenie. Toa vo prv red ottamu, {to po pravilo, sekoe povedenie {to e op{testveno opasno ednovremeno e i protivpravno, i obratno, sekoe protivpravo povedenie e, ili treba da bide i op{testveno opasno. 5. Odnos na op{testvenata opasnost i protivpravnosta. Napred vidovme deka protivpravno mo`e da bide samo ona povedenie {to mu odgovara na zakonskiot opis na odredeno krivi~no delo. Toa zna~i, deka edno dejstvie, ottamu {to e op{testveno opasno e predvideno kako krivi~no delo, na primer, ubistvo, siluvawe, kra`ba itn. Me|utoa, mo`ni se situacii koga vo op{testvoto se pojavile novi op{testveno opasni dela {to s u{te ne se inkriminirani, ili obratno, situacii koga vo krivi~niot zakonik se inkriminirani dela koi poradi izmenetite op{testveno ekonomski i kulturni priliki prestanale da bidat op{testveno opasni. Vo tie slu~ai postoi sudir (konflikt) me|u protivpravnosta i op{testvenata opasnost. Takov e, slu~aj, na primer, postoi koga edno povedenie koe bilo op{testveno opasno i protivpravno pri donesuvaweto na krivi~niot zakonik, so tekot na vremeto prestanalo da bide op{testveno opasno. Vo ovie slu~ai se smeta deka krivi~noto delo postoi se dodeka zakonodavecot ne go ukine (dekriminalizira) kako krivi~no delo. Osven toa, `ivotot mo`e da se slu~i nekoe povedenie koe porano ne bilo op{testveno opasno da dobie zna~ewe na op{testveno opasno delo (novo op{testveno opasno delo {to s u{te ne e pravno regulirano, {to ne e inkriminirano vo KZ kako krivi~no delo). Vo ovie slu~ai se smeta deka krivi~noto delo ne postoi, za{to za negovoto postoewe e neophodna formalna protivpravnost (naprosto, edno dejstvie ne mo`e da bide protivpravno se dodeka ne postoi norma kako konstrukcija na zakonskoto bitie na toa delo vo krivi~niot zakonik), a ne samo negovata materijalna protivpravnost. 6. Stepenuvawe na materijalnata strana na protivpravnosta. Op{testveno opasno e ona krivi~no delo {to e opasno za opredeleno op{testvo vo opredeleno vreme, {to zna~i deka ocenata za toa {to se smeta za op{testveno opasno zavisi od materijalnite uslovi na 147

`ivotot i potrebite na edno konkretno op{testvo na opredelen stepen od negoviot razvoj. Takvata opasnost koja ja opredeluva zakonodavecot144 e supstrat na sekoe krivi~no delo, ili vo sekoe zakonsko bitie na krivi~no delo e sodr`ana odredena opasnost od povreda ili zagrozuvawe na odredeni objekti na dejstvie vo koi e materijaliziran objektot na za{tita (pravnoto dobro). Taa opasnost e pogodna za stepenuvawe, ottamu {to so ogled na razli~noto socijalno zna~ewe na odredeni povedenija, taa ne mo`e da bide ista kaj razli~ni krivi~ni dela (na primer, kaj ubistvo, siluvawe, telesna povreda), nitu pak, od druga strana, pri konkretnoto ostvaruvawe na zakonskoto bitie na edno isto delo (edno delo, na primer, kaj ubistvoto, vo svoeto konkretno ostvaruvawe mo`e da ima razli~en intenzitet na op{testvena opasnost). Nasproti toa, protivpravnosta ne mo`e da se stepnuva, ottamu {to go izrazuva odnosot povedenie - norma: so edno povedenie normata mo`e da se naru{i ili da ne se naru{i i ni{to pove}e od toa. A dali so toa povedenie, ne{to {to e za{titeno, e ili mo`e da bide pove}e ili pomalku povredeno ili zagrozeno, mo`e da se oceni samo so navleguvawe vo materijalnata strana na protivpravnosta, so navleguvawe vo sodr`inata na ona {to se za{tituva. Ottamu, mo`e da se ka`e deka ako op{testvenata opasnost na edno povedenie padne pod opredeleno nivo, iako so toa povedenie doa|a do celosno ostvaruvawe na zakonskoto bitie na edno krivi~no delo, ne se raboti za krivi~no delo. Deloto {to vo smisla na krivi~noto pravo e od malo zna~ewe (od nezna~itelna op{testvena opasnost), ne e ve}e krivi~no delo za{to ne e protivpravno. Takvite situacii na~elno gi re{ava ~l 8 KZ, soglasno kriminalnopoliti~kata opredeleba deka krivi~nite sankcii se poslednoto sredstvo (ultima ratio) so ~ija pomo{ op{testvoto se bori protiv op{testveno opasnite dela i spored formulata de minimis non iudicat praetor (sudijata ne sudi za sitnici). Nakratko, smislata na ~l. 8 KZ e da mo`at kako krivi~i dela da se ozna~at samo op{testveno opasnite dela. Pritoa, zna~ajno e deka kaj sekoe krivi~no delo op{testvenata opasnost mo`e da padne pod nivoto pod koe toa ve}e ne mo`e da se smeta za krivi~no delo, a toa zna~i deka kaj nitu edno krivi~no delo ne mo`e odnapred da se isku~i primenata na ~l. 8 KZ. Taka, delo od malo znaKoga zakonodavecot go vr{i stepenuvaweto, toj poa|a od procenkata na op{testvenoto zna~ewe na dobrata vo sistemot na drugite dobra i od apstraktnata procenka na mo`niot obem i prose~en intenzitet na posledicata, dodeka sudot go utvrduva obemot i intenzitetot na sekoe krivi~no delo vo konkretniot slu~aj, t.e. negovata stvarna op{testvena opasnost. So stepenuvaweto na op{etstvenata opasnost se odreduva te`inata na krivi~noto delo. Dokolku krivi~noto delo e pove}e opasno, dotolku e pote{ko i obratno. Za najte{kite dela se predviduva i najte`ok vid kazna. Spored toa, intenzitetot na op{testvenaat opasnost na krivi~noto delo go dobiva svojot izraz vo te`inata na kaznata spored vidot i merata." Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 114.
144

148

~ewe mo`e da bide i razbojni{tvoto kaj koe, na primer, so primena na sila na nekoe dete mu e odzemen sladoledot ili odgleduvawe na edno steblo marihuana (vo saksija) za sopstveni potrebi, za{to toga{ e isklu~ena zloupotrebata na opojni drogi so proizvodstvo soglasno ~l. 215 KZ. Za celosno rabirawe na stepenuvaweto na op{etstvenata opasnost va`no e da se istakne i razlikata me|u kvalificirani i priviligirani krivi~ni dela. Imeno, pri toa stepenuvawe zakonodavecot poa|a od tipi~i slu~ai na oddelni povedenija koi imaat odreden stepen na op{testvena opasnost. Tokmu poradi toj stepen na op{testvena opasnost na takvite povedenija, zakonodavecot i gi opredeluva kako krivi~i dela. Ovde stanuva zbor za opredeluvawe na op{testvenata opasnost utvrdena spored osnovnite elementi koi se narekuvaat bitni elementi (obele`ja) na bitieto krivi~noto delo. Me|utoa, zakonodavecot ~estopati predviduva deka vo slu~aj na konkretnoto ostvaruvawe na opredeleni zakonski bitija na krivi~ni dela mo`e da se raboti za pogolem stepen na op{testvena opasnost od prose~niot tipi~en slu~aj. Za niv zakonodavecot predviduva kvalificirani (pote{ki) oblici na oddelni krivi~ni dela. Toj, isto taka, predviduva deka vo slu~aj na konkretnoto ostvaruvawe na opredeleni zakonski bitija na krivi~ni dela mo`e da se raboti za pomal stepen na op{testvena opasnost od prose~niot tipi~en slu~aj. Za niv zakonodavecot previduva privilegirani (polesni) oblici na oddelni krivi~ni dela. Vo ovie slu~ai stanuva zbor za opredeluvawe na op{testvenaat opasnost utvrdena spored dopolnitelni elementi (obele`ja) na bitieto na krivi~noto delo. Za razlika od ~l. 8 KZ, kaj kvalificiranite i priviligiranite krivi~ni dela, ocenkata na nivnata op{testvena opasnost se dvi`i vo ramkite na onoj intenzitet {to spored stavot na zakonodavecot e uslov za nivno postoewe kako krivi~ni dela.
2. OSNOVI ZA ISKLU^UVAWE NA PROTIVPRAVNOSTA

1. Napred spomnavme deka vo konkretnata realizacija na zakonskoto bitie na nekoe delo mo`e da se javi nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta. Taka, na primer, ako edno lice ubie drugo, so toa go ostvarilo krivi~noto delo ubistvo, me|utoa negovoto dejstvie nema da bide protivpravno ako e storeno vo nu`na odbrana, za{to nu`nata odbrana e eden od tie osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta. Ili poinaku, edno dejstvie e protivpravno dokolku pretstavuva ostvaruvawe na zakonskoto bitie na deloto i dokolku ne postoi nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta. 2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta se vsu{nost, onie okolnosti poradi ~ie dejstvo ne e protivpravno povreduvaweto ili zagrozuvaweto na objetot na dejstvieto vo koe e materijalizirano pra149

vnoto dobro so ostvaruvaweto na zakonskoto bitie na edno delo. Vo nivno prisustvo, ostvaruvaweto na zakonskoto bitie ja gubi op{testvenata opasnost, svojot op{testveno opasen karakter vo odnos na pravnoto dobro opfateno so zakonskoto bitie. Ili, kako {to toa ubavo go veli Ba~i}, toa se vo krivi~noto pravo izre~no priznaeni, ili od krivi~noto pravo, vo ramkite na negovata za{titno-preventivna funkcija, uva`uvani normi od drugi pravni oblasti, so koi vo konkreteniot slu~aj se opravduva edno povedenie {to, inaku, so normata na zakonskoto bitie na nekoe krivi~no delo e proglaseno za zabraneto. Tuka se raboti za posebni normi so ~ija sila se dopu{ta ne{to, {to inaku so normite sodr`ani vo zakonskite bitija na krivi~nite dela e zabraneto. Isklu~uvaweto na protivpravnosta zna~i deka edno dejstvie so koe e ostvareno zakonskoto bitie na deloto e opravdano so deluvaweto na druga pravna norma, koja takvoto dejstvie go dopu{ta, a ponekoga{ i go bara, pa toa vo tie uslovi ne pretstavuva op{testveno opasno delo. Sekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta se zasnova vrz edna takva posebna norma. Tie normi ponekoga{ tokmu i nalagaat prezemawe dejnosti {to formalno pretstavuvaat ostvaruvawe na zakonskoto bitie na krivi~noto delo, a po~esto gi dozvoluvaat, opravduvaat. Seto toa na takvite dela mu go odzema karakterot na op{testveno opasni dela.145 3. Osnovite za isklu~uvawe na protivpravnosta se delat vo tri grupi: 10 osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta istaknati vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik, 20 osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta navedeni vo Posebniot del na krivi~niot zakonik i 30 osnovi na protivpravnosta nadvor od krivi~nito zakonik.

2.1. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od op[tiot del na krivi~niot zakonik

Osnovite za isklu~uvawe na protivpravnosta istaknati vo Op{tiot del na Krivi~niot zakonik se okolnostite izre~no navedeni kako: a) delo od malo zna~ewe, b) nu`na odbrana i v) krajna nu`da. Toa se op{ti osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta, ottamu {to pri nivno postoewe ne postoi krivi~noto delo, iako postojat site elementi od zakonskoto bitie na edno takvo delo. Vo ovie slu~ai sudot donesuva osloboditelna presuda zaradi nepostoewe na krivi~no delo.
a) Delo od malo zna~ewe

1. Poim na delo od malo zna~ewe. Napred vidovme deka sudot nema pravo da ispituva dali edno povedenie {to e odredeno kako krivi~no delo e protivpravno i op{testveno opasno. Toj ne mo`e da mu ja
145

Ba~i}, F. op. cit. str. 202.

150

negira op{testvenata opasnost na nitu edno krivi~no delo. Me|utoa, sudot vo sekoj konkreten slu~aj e ovlasten da ceni dali odredeno povedenie {to mu odgovara na zakonskoto bitie na edno krivi~no delo go ima dostignato intenzitetot na op{testvena opasnost {to e potreben za postoewe na krivi~noto delo.146 Toa proizleguva ottamu {to zakonskoto bitie na nekoe delo, za da bide krivi~no delo, pri negovata konkretna realizacija, mora da dostigne odreden intenzitet na povreda na za{titenoto dobro. Ottamu, ocenuvaj}i ja op{testvenata opasnost koja edno delo ja ima vo konkretniot slu~aj, sudot mo`e da najde deka, so ogled na site okolnosti pod koi e izvr{eno, storenoto delo vo dadeniot slu~aj vo sebe ne sodr`i dovolen intenzitet na op{testvena opasnost za da mo`e da se smeta kako krivi~no delo.147 Vo vakvi slu~ai, deloto gi ima site obele`ja na krivi~no delo predvideno vo zakonot, no toa samoto e od nezna~itelna op{testvena opasnost (go nema neophodniot stepen na op{testvena opasnost za edno povedenie da mo`e da se smeta za krivi~no delo). Vo vakvite slu~ai zakonot go ovlastil sudot da mo`e da donese odluka deka ne postoi krivi~no delo, iako toa gi ima site obele`ja na krivi~no delo odredeni vo zakonot. Ova ovlastuvawe e dadeno vo ~l. 8 st. 1 KZ kade se veli "Ne e krivi~no delo ona delo {to, iako sodr`i obele`ja na krivi~no delo pretstavuva delo od malo zna~ewe poradi otsustvoto ili nezna~itelnosta na {tetnite posledici i niskiot stepen na krivi~nata odgovornost na storitelot." Na toj na~in samiot zakonodavec pretposatvuva deka mo`e da dojde do nevoedna~enost me|u op{testvenata opasnost, kako materijalen element, i protivpravnosta kako formalen element na krivi~noto delo, i taa nevoedna~enost sosema opravdano ja re{ava preku voop{tena formulacija so koja uka`uva na dolnite granicite pod koi edno konkretno delo go gubi karakterot na op{testveno opasno delo, a so samoto toa i na krivi~no delo.148
Na sudot ne mu e dozvoleno da rasprava dali na primer kra`bata e op{testveno opasno delo ili ne, za{to toa ve}e go storil zakonodavecot so nejzinoto pomestuvawe me|u krivi~nite dela (so nejzinoto vnesuvawe vo krivi~niot zakonik). Me|utoa, ona {to sudot mora da go utvrduva e stepenot na op{testvenata opasnost na sekoja konkretno izvr{ena kra`ba. 147 "Treba sekoga{ da se ima vo vid deka sudot vo takvi slu~ai ne ja ceni op{testvenata opasnost na krivi~noto delo kako takvo, tuku samo op{testvenata opasnost na oddelniot slu~aj na toa krivi~no delo koj e predmet na rasprava." Tahovi}, J. op. cit. str. 121. 148 Vo ovaa smisla i vo ~l. 146 ZKP se veli: "Javniot obvinitel ne e dol`en da prezeme krivi~no gonewe, odnosno mo`e da se otka`e od goneweto ako: 1. Vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka sudot mo`e storitelot na krivi~no delo da go oslobodi od kazna i javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni deka samata presuda bez krivi~na sankcija ne e potrebna, 2. Vo Krivi~niot zakonik za krivi~noto delo e propi{ana ka146

151

Kako takvi, mo`at da se javat, na primer, slednite slu~ai: koga nekoj mu odzema na drug cigara ili hemisko penkalo za da pribavi protivpravna imotna korist, vr{i krivi~no delo kra`ba ili istoto lice nao|a na ulica eden dinar i so toa {to go prisvojuva, vr{i krivi~no delo zatajuvawe. Vo navedenite primeri, iako dejstvieto na storitelot gi sodr`i site obele`ja na navedenite dela od ~l. 235 i 239 KZ, ne mo`e da bide kazneto, za{to ne postoi opp{testvena opasnot na tie dela: nivnata op{testvena opasnost se spu{tila pod minimumot (pod dolnata granica) za postoewe na krivi~no delo, a so toa i pod granicite vo koi negovoto kaznuvawe bi imalo kakva i da e smisla. Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo deloto od malo zna~ewe e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ottamu {to so formalnoto ostvaruvawe na nekoe zakonsko bitie e realizirano bagatelno, sitno povreduvawe na za{titenoto dobro koe e od malo op{etstveno zna~ewe so {to se gubi smislata na samata inkriminacija za toa delo. So ogled na toa deloto od malo zna~ewe se razlikuva od ostanatite osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta kaj koi se raboti za posebni normi {to {to go isklu~uvaat va`eweto na normata sodr`ana vo zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Naprosto, dokolku se ispolneti odredeni uslovi, protivpravnosta ovde se negira na planot na samoto zakonsko bitie na deloto.149 2. Uslovi za postoewe na delo od malo zna~ewe. Za da mo`e da se zboruva za delo od malo zna~ewe kako osnova za isklu~uvawe na protivpravosta, treba kumulativno da se ispolneti dva uslovi {to se utvrduvaat vo sekoja konkretna situacija. Tie uslovi se da se raboti za: 10 posledica {to e otsutna ili nezna~itelna, i 20 nizok stepen na krivi~na odgovornost. 10 Otsutnot ili nezna~itelnost na {tetnite posledici. Kako delo od malo zna~ewe mo`e da se javi koe i da e krivi~no delo so ogled na toa deka sekoe delo ja poseduva mo`nosta negovata apstraktna op{etstvenata opasnost da se stepenuva i pri negovoto izvr{uvawe vo konkretniot slu~aj da se pojavi so otsutnost ili nezna~itelnost na {tetni posledici. Me|utoa, so novlata od 2004 godina, zakonodavecot izre~no go go ograni~il krugot na zakonskite bitija ~ie so ostvaruvawe mo`e da se pojavi delo od malo zna~ewe. Imeno, isklu~eni se pote{kite dela za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda nad tri gozna ili kazna zatvor do tri godini, a osomni~eniot poradi vistinsko kaewe go spre~il nastanuvaweto na {tetnite posledici ili ja nadomestil seta {teta, i javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni deka krivi~nata sankcija ne bi bila osnovana." 149 "Vo vakvi slu~ai se zama deka nema krivi~no delo za{to ja nema op{testvena opasnost pa so samoto toa ni materijalnata sodr`ina na protivpravnosta. Ako toa se utvrdi na glavniot pretres, se donesuva osloboditelna presuda poradi nepostoewe na krivi~no delo." Tahovi}, J. op. cit. str. 121.

152

dini. So drugi zborovi negovata kazna doa|a predid samo za polesni dela: za dela koi se zakaneta so pari~na kazna ili kazna li{uvaw od sloboda do tri godini (~l. 8 st. 2 KZ). 20 Nizok stepen na krivi~nata odgovornost. Za ocenata dali se raboti za delo od malo zna~ewe va`na uloga ima stepenot na krivi~nata odgovornost na storitelot na deloto, {to }e re~e site subjektivni okolnosti na krivi~noto delo (presmetlivosta, vinata, motivite, namerite, likot na storitelot). Pritoa, se razbira, ne smee da se izgubi od vid deka za taa oceka, pokraj otsutnosta ili nezna~itelnosta na {tetnite posledici i subjektivnite okolnosti na deloto, zna~ajna uloga ostvaruvaat i objektivni okolnosti vrz ~ija osnova mo`e da se zaklu~i deka izvr{enoto delo gi ispolnuva navedenite uslovi. Ovde spa|aat vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, sredstvoto so koe krivi~noto delo e izvr{eno kako i na~inot na izvr{uvaweto i prilikite vo koi e storeno deloto. Pritoa, vo teorijata e dominantno stojali{teto deka za ocena na maloto zna~ewe na deloto treba da se imaat predvid site okolnosti od subjektivna i objektivna priroda koi postoele vo vreme na izvr{uvaweto na deloto, a ne i onie koi nastanale po negovoto izvr{uvawe. Taka, okolnostite kako {to se otstranuvawe na posledicite, nadomest na {tetata, vra}awe na predmetite, izvinuvawe i sl., ne mo`at da bidat od zna~ewe za utvrduvaweto na faktot deka deloto e od malo zna~ewe, me|utoa mo`at da vlijaat na odmeruvaweto na kaznata.150 Otstapuvawe od ova pravilo mo`e da postoi vo odnos na okolnosta spre~uvawe na nastanuvawe na posledicata. Dejstvoto na ovaa okolnost ne e bez zna~ewe za postoeweto na op{testvenata opasnost, za{to tokmu so prezemaweto na takvata dejnost ~esto se ostvaruva prviot uslov na ovoj institut.151
b) Nu`na odbrana (sudir na pravo i nepravo)

1. Poim i praven osnov na nu`nata odbrana . Nu`na odbrana e onaa odbrana {to e neophodno potrebna storitelot da odbie od sebe ili od drug, istovremen protivpraven napad (~l. 9. st. 2 KZ). Takov e, na primer, slu~ajot koga nekoj vo odbrana na svojot `ivot go ubiva napa|a~ot. Ovde se raboti za situacii koga eden protivpraven napad se odbiva na na~in {to zna~i ostvaruvawe na zakonskoto bitie na krivi~no delo. Me|utoa, toa krivi~no delo ne postoi dokolku pri odbivaweto na protivpravniot napad postoele site zakonski uslovi za nu`nata odbrana. Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo nu`nata odbrana e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ("ne e krivi~no delo
Taka: Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 41, Ba~i}, F. op. cit. str. 199. Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 120. 151 Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 120.
150

153

ona delo {to e storeno vo nu`na odbrana," ~l. 9. st. 1 KZ). Pravnot osnov na nu`nata odbrana se nao|a: 10 vo na~eloto na potvrduvawe na pravoto: so nea se regulira problemot na za{tita od protivparven napad, toga{ koga taa za{tita ne mo`e da ja obezbedi socijalniot poredok (so priznavaweto na pravoto na nu`na odbrana se obezbeduva prevlast na pravoto nad nepravoto), i 20 vo prirodata na ~ovekot, vo negoviot nagon za samoodr`uvawe (nikoj ne e dol`en da ja trpi povredata na svoite pravni dobra i ottamu e ovlasten so sila da go odbie napadot od niv). Kaj nu`nata odbrana "napadnatiot ne brani samo svoe i tu|o individualno dobro, tuku go brani i pravniot poredok vo celost i zatoa go pretstavuva pravoto. Ottuka, nu`nata odbrana sodr`i poraka deka pravoto ne treba da se povle~e pred nepravoto i soodvetno na toa praviloto - deka od napadnatiot nikoga{ ne smee da se bara da se spasuva so begstvo (turpis fuga)"152 2. Elementi na nu`nata odbrana. Od zakonskata odredba proizleguva deka za nu`nata odbrana, od edna strana e potrebno postoewe na: 10 napad (aktuelen i protivpraven napad), i od druga, 20 odgovor na napadot (neophodnost na odbranata kako odgovor na toj napad). 10 Napad. Napadot pretstavuva sekoe povedenie naso~eno kon povreda ili zagrozuvawe na objektot na dejstvieto. Napadot po pravilo se sostoi vo storuvawe. Samo isklu~itelno napadot mo`e da se sostoi i vo propu{tawe. Toa e slu~aj kaj nepravite krivi~ni dela na nestoruvawe koga nu`nata odbrana mo`e da postoi sprema lice koe e obvrzano (dol`no) na odredeno storuvawe, dokolku go propu{ti (odbie) takvoto storuvawe (na primer, pravoto na nu`na odbrana bi go imal i osudenikot {to preku vreme e zadr`an vo zatvor; napad vrz pravoto na nepovredlivosta na domot bi postoel i toga{ koga nekoj neovlasteno ostanuva vo tu| stan, svrtni~arot koj ne saka da ja pomrdne svrtnicata, mo`e sekoj so sila da go prinudi da ja izvr{i svojata do`nost).153 Napadot mo`e da bide i verbalen. Za postoeweto na napadot e potrebno da bidat ispolneti slednive uslovi: a) Kako napad mo`e da se pojavi samo povedenie od strana na ~ovek, za{to ako se raboti za napad od `ivotno ili prirodan sila, toga{ bi mo`elo da se raboti samo za krajna nu`da. Napadot mo`e da poteknuva od koe i da e lice bez ogled na negovata vozrast, presmetlivost i vinost i da e izvr{en so upotreba na kakva i da e fizi~ka sila ili sredstvo (hemisko sredstvo, dresirano `ivotno). b) Napadot mo`e da e naso~en kon bilo koe pravno dobro: `ivotot, teloto, imotot, slobodata, ~esta ili koe i da e drugo pravno dobro na napadnatoto lice.
Horvati}- Novoselasc, op. cit. str. 207 Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 124, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 170, Ba~i}, F. op. cit. str. 205.
153 152

154

v) Napadot mora da bide protivpraven. Napadot e protivpraven koga koga napa|a~ot nema nikakvo pravno ovlastuvawe za svojata dejnost, koga negovata dejnost objektivno go povreduva pravniot poredok.154 Ottamu, pravoto na nu`na odbrana postoi bez ogled na toa dali liceto koe go prezema napadot e svesno za protivpravnosta na napadot. Va`no e deka napadot e protivpraven vo objektivna smisla, {to zna~i od napa|a~ot ne se bara da e presmetliv i vinoven. Za protivpraven napad vo objektivna smisla zna~i mo`e da se zboruva samo toga{ koga nepostoi praven osnov {to toj napad go pravi dopu{ten (koga napadot ne se vr{i vrz osnova na nekoe zakonsko ovlastuvawe). Spored toa, napadot {to e prezemen vrz nekoj praven osnov ne e protivpraven i protiv takov napad ne e dozvolena nu`na odbrana. Taka, na primer, ne e dozvolena nu`na odbrana protiv policaec koj li{uva od sloboda edno lice vrz osnova na nalog za apsewe. Me|utoa, ako policaecot gi pre~ekori granicite na zakonskoto ovlastuvawe, toga{ i toa pre~eoruvawe se pretvora vo protivpraven napad i protiv toj napad e dozvolena nu`na odbrana. Napadot e protivpraven i toga{ koga napadnatoto lice go predvidelo ili go skrivilo napadot (koga samoto e vinovno za napadot). Pritoa, ne smee da se raboti ze iscenirana nu`na odbrana, odnosno za takov napad {to e isprovociran od nekoe lice tokmu zatoa da prezeme odbrana so koja }e mu se povredi ili zagrozi nekoe pravno dobro na provociraniot napa|a~. Pri isprovociran napad se mo`ni dve situacii: 10 situacija vo koja napadnatiot koj namerno go predizvikal napadot, celosno go gubi pravoto na nu`na odbrana i, 20 situacija vo koja napadnatiot koj namerno go predizvikal napadot no, ne so namera da go povredi napa|a~ot, ima pravo samo na ograni~ena nu`na odbrana. Vo prviot slu~aj, napadnatiot go gubi pravoto da se {titi sebesi za{to opasnata situacijata ja opfatil so svojot plan i se podgotvil za istata (teorija astio illicitae in causa: dejstvie nedozvoleno vo pri~inata),155 i ottamu {to ne mo`e da se pojavi kako branitel na pravniot poredok (teorija za zloupotreba na pravoto).156 Vo vtoriot slu~aj, provoBa~i}, F. op. cit. str. 205. Spored ovaa teorija povredata koja provokatorot mu ja nanesuva na napa|a~ot e opravdana so nu`na odbrana in actu, me|utoa stanuva kazniva poradi protivpravnosta na provokacijata, t.e. in causa. Novoselac, P. Ograni~enje prava na nu`nu odbranu u slu~aju provociranog napada, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/3, str.89. Vidi i Zlatari} - Dama{ka, op. cit. str. 13. 156 Spored ovaa teorija provokatorot go zloupotrebuva pravoto koga predizvikuva sostojba na nu`na odbrana za pod izgovor na nu`na odbrana da go povredi ili ubie napa|a~ot, za{to vo toj slu~aj se koristi so edno pravo bez opravdan interes edinstveno so namera na drug da mu nanese {etta. Novoselac, P, op. cit. str. 90. Vidi i Ba~i}, F. op. cit. str. 208, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}. op. cit. str. 170 i Jovanovi}, Lj, op. cit. str. 122.
155 154

155

katorot, isto taka go gubi pravoto da se pojavi kako branitel na pravniot poredok, me|utoa ima pravo na ograni~ena nu`na odbrana: od nego se bara da se ograni~i na defanzivna odbrana (na parirawe na udarite), da se istavi od napadot (me|utoa, ne i da bega), pa duri i da pretrpi polesni povredi. Duri otkako takvaat odbrana ne bi mo`ela da mu pru`i sigurna za{tita, ima pravo na koja kako neophodno potrebna mu se priznava na lice {to neskriveno e napadnato157 Od ovoj uslov natamu proizleguva deka ne e dozvolena nu`na odbrana na nu`na odbrana, dodeka trae napadot, so ogled na toa deka sekoja nu`na odbrana mora da ima svoj praven osnov. Taka, na primer, ako liceto A so ogneno ili ladno oru`je go napadne liceto X, pa liceto X prezeme protivnapad vo nu`na odbrana, liceto A ne mo`e da se povikuva na nu`na odbrana, za{to napadot na liceto X ve}e se zasnova vrz nu`na odbrana, {to zna~i ima svoj praven osnov. Toa {to napadot mora da bide protivpraven me|utoa ne zna~i deka napadot treba da bide ostvaruvawe na zakonskoto bitie na nekoe krivi~no delo, za{to ne sekoe protivpravno povedenie e i krivi~no delo. Od toa {to napadot ne mora da se javi kako krivi~no delo, proizleguva deka nu`na odbrana e dopu{tena sprema lica koi ne mo`at da bidat storiteli na izvesni dela. Nu`na odbrana e dopu{tena i sprema licata koi u`ivaat krivi~nopraven imunitet.158 g) Najposle napadot mora da e vistinski, t.e. neposredno da pretstoi ili ve}e da se vr{i. Ako edno lice pogre{no smeta deka e napadnato, pa vo takva nestvarna, objektivno i realno nepostoe~ka situacija prezeme odbrana pri koja go povredi liceto {to se zamisluva kako napa|a~, toga{ ne se raboti za vistinska nu`na odbrana, tuku za putativna nu`na odbrana (voobrazena ili bo`emna nu`na odbrana). Putativna nu`na odbrana, na primer, }e postoi ako liceto A go ubie liceto X, za{to koga go videlo kako no}e ja preskoknuva ogradata na negovta ku}a mislilo deka se raboti za razbojnik, a vsu{nost, liceto X bilo samo {valer na negovata `ena. Ili, na primer, liceto A so pi{tol - igra~ka (nepodobnost na sredstvoto) so cel da se po{eguva go napadnalo liceto X (neserioznost na napadot), a liceto X smetaj}i deka napadot e stvaren go ubie napa|a~ot, nema da se raboti za nu`na odbrana. Drugo e me|utoa pora{aweto za krivi~nata odgovornost na liceto X, koja vo vakvi slu~ai treba da se ceni vo smisla na propisite za zabludata. Putativnata nu`na odbrana ne ja isklu~uva protivpravnosta, me|utoa mo`e da bide osnov za isklu~uvawe na vinosta. Imeno, mo`e da dojde do osloboduvawe na liceto X od krivi~na odgovornost dokolku se ispolneti uslovite za neotstranliva zabluda. 20 Odbivawe od napadot. Odbivaweto na napadot pretstavuva
Vidi podrobno: Novoselac, P. op. cit. str. 84-98. kako i Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 216 i 218-219. 158 Tahovi}, J. op. cit. str. 124.
157

156

sekoja dejnost naso~ena kon odbivawe na napadot i se sostoi vo povreda ili zagozuvawe na koe i da e pravno dobro na napa|a~ot. Napadot, po pravilo, se odbiva od sebe ili svoe pravno dobro. Me|utoa, vo nu`na odbrana mo`e da se najde i lice koe odbiva napad od treto lice so povreda na nekoe dobro na napa|a~ot. Na primer, ako liceto A go napadne liceto X, liceto B mo`e da se najde vo nu`na odbrana sprema liceto A za da go otstrani napadot koj bil naso~en kon liceto X. Ovoj slu~aj na nu`na odbrana vo teorijata e poznat kako nu`na pomo{.159 Me|u uslovite {to treba da se ispolneti za postoewe na nu`nata odbrana kaj odbivaweto na napadot se pomesteni: a) Odbivaweto na napadot, za razlika od samiot napad mora da pretstavuva ostvaruvawe na bitieto na nekoe krivi~no delo. Vo sprotivno odbranata ne e pravno relevantna. b) Odbivaweto na napadot mora da bide naso~eno protiv samiot napa|a~ (so odbivaweto na napadot se vr{i povreda na koe i da e pravno dobro na samiot napa|a~). Dokolku so odbivaweto na napadot se vr{i povreda na nekoe pravno dobro na treto lice nepostoi nu`na odbrana, tuku eventualno krajna nu`da. Me|utoa, se smeta deka postoi nu`na odbrana ako pri odbranata se povredeni pravni dobra na treti lica koi napada~ot gi iskoristil kako sredstva za napadot (na primer, napadnatiot za da se odbrani, vrz napa|a~ot zamavnal i pritoa skr{il tu|a skapocena vazna). v) Odbivaweto na napadot mora da bide ednovremeno so napadot. Ednovremenost postoi ako odbranata e prezemena vo vreme koga napadot: 10 neposredno pretstoel (edno lice mu se pribli`uva na drugo so motika v race i namera da go udri; edno lice vleguva vo tu| stan so vperen pi{tol vo sopstvenikot na stanot), 20 ve}e zapo~nal (edno lice mu udira boks na drugo lice so namera da prodol`i da go udira), ili 30 s u{te trae (napadot trae s dodeka trae opasnosta za pravnoto dobro koe e predmet na napadot ili dodeka povredaat ne e ve}e dovr{ena). Soglasno navedenoto nu`na odbrana od idni napadi ne e dozvolena. Me|utoa, se smeta za dozvoleno prezemawe na odredeni merki za za{tita (postavuvawe elektri~na struja na ogradata, opasni ku~iwa i stapici vo dvorot, ekplozivni materii koi se aktiviraat pri nasilno otvorawe na sefot i sl.) na svoe pravno dobro od nekoj napad koj treba da pretstoi, no samo pod uslov tie za{titni merki da ne gi preo|aat neophodnite granici i da zapo~nat so svoeto deluvawe duri vo momentot koga napadot }e zapo~ne. Toga{ koga napadot ve}e zapo~nal odbivaweto na napadot e dozvoleno samo dodeka napadot trae (dodeka e aktuelen), {to zna~i so prestanuvaweto na napadot prestanuva i pravoto na nu`na odbrana.
"Nu`nata pomo{ se odnesuva na koj i da e napad, bilo da e naso~en protiv fizi~ko lice, protiv dr`avata, op{testvenite dobra i voop{to dobrata na pravnite lica." Ba~i},. F. op. cit. str. 209.
159

157

Spored toa, nepostoi nu`na odbrana ako napa|a~ot mu nanel te{ka telesna povreda na edno lice i se odale~uva od mestoto na nastanot, a napadnatiot go pristigne i go ubie. Me|utoa, se smeta, deka protiv kradecot koj bega so odzemenite predmeti e dozvolena nu`na odbrana se dodeka ne go obezbedil vladeweto vrz istite.160 Pravoto na nu`na odbrana, me|utoa, ne se gubi ako napadot e samo privremeno prekinat, {to zna~i ako postoi mo`nost da bide prodol`en (na primer, napa|a~ot ostanal bez municija, pa prestanal so pukaweto za da go napolni {ar`erot, ili prestanal da frla so kamewa, zatoa {to se upatil da zeme drug kamen). Momentot na dovr{enosta na napadot e fakti~ko pra{awe (quaestio facti) {to se utvrduva vo sekoj konkreten slu~aj. g) Odbranata mora da e neophodno potrebna. Ili poinaku, odbivaweto na napadot mo`e da se vr{i samo so takva poveda ili zagrozuvawe na pravnoto dobro na napa|a~ot {to e nu`na (neophodna, dostatna) za odbivawe na napadot. Ovoj uslov se smeta za granica na nu`nata odbrana: ne postoi neograni~eno pravo na nu`na odbrana, {to zna~i deka me|u napadot i odbivaweto na napadot mora da postoi adekvatnost vo pogled na upotrebenite sredstva za odbrana i na~inot na odbranata vo odnos na sredstvata i na~inot koi se odnesuvaat na napadot, kako i opredelena srazmernost me|u vrednosta na dobrata na napadnatiot so onie na napa|a~ot, za navistina da mo`e da se re~e deka odbranata bila neophodna (nu`na). Procenkata na ovie okolnosti, isto taka, pretstavuva fakti~ko pra{awe koe se utvrduva od slu~aj do slu~aj. Pritoa, potrebno e sudot da gi zeme predvid i site okolnosti na konkretniot slu~aj, a osobeno intenzitetot na napadot i vidot na zakanetata posledicata, dr`eweto na napa|a~ot, li~nosta i sposobnostite (silata i ve{tinata) na napa|a~ot i napadnatiot i sl. Vo teorijata se davaat odredeni nasoki so koi mo`at da se razre{at opredeleni poslo`eni situacii. Taka vo pogled na sredstvata, odgovorot dali edno upotrebeno sredstvo e adekvatno ili ne naj~esto zavisi od mo`nosta za izbor vo konkretniot slu~aj. Ako ne postoela mo`nost za izbor, upotrebenoto sredstvo e adekvatno dokolku bez negova upotreba ne bi mo`el da se odbie prezemeniot napad. Dokolku pak postoela takva mo`nost, toga{ e adekvatno ona sredstvo so koe efikasno se odbiva napadot i mu se nanesuva pomala povreda na pravnoto dobro na napa|a~ot. Vo pogled na adekvatnosta na na~inot na odbranata, kako ispravni treba da se prifatat onie stavovi spored koi treba da se upotrebi takov na~in na odbrana so koj najsigurno mo`e da se odbie napadot i da mu se nanese najmalo zlo na napa|a~ot. Ispolnuvaweto na ovie uslovi me|utoa ne smee da odi na {teta na napadnatiot. Od nego ne mo`e da se bara da go otstrani napadot so `rtvuvawe na svoite interesi, na priTaka: Radovanovi}, M. op. cit. str. 100 i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 171.
160

158

mer, da otstapi od nekoe pravno zasnovano barawe, odnosno da ispolni nekoe nezakonito barawe kako {to e davawe pari itn. Isto taka, kako {to imavme prilika ve}e da vidime, ne mo`e da se bara ni uslovot napadnatiot da se spasuva so begstvo ili so povikuvawe na pomo{, osven vo slu~aite ako so begstvoto, bez kakov i da e rizik, so sigurnost bi se izbegnal napadot. Se raboti za baraweto da se ograni~i pravoto na odbrana koga e vo pra{awe napad od strana na deca, pijani, du{evno bolni i sl., a napadnatiot mo`e da se istavi pred napadot bez nekakvo sramno begstvo, odnosno koga mo`e da se po~eka so odbranata.161 Po odnos na srazmernosta na vrednosta na pravnoto dobro na napadnatiot i napa|a~ot treba da se prifati stavot deka takvata srazmernost treba da e samo pribli`na. Nerealno e da se bara celosna srazmernot, za{to napadnatiot ne sekoga{ e vo mo`nost da go odmeri intenzitetot na odbranata sprema intenzitetot na napadot, osobeno toga{ ako napadot doa|a neo~ekuvano. Vo kontekst na toa mora da se poa|a i od okolnosta deka ~ovekoviot `ivot sekoga{ e najgolema vrednost poradi koja mo`e da se `rtvuva sekoe drugo pravno dobro, no ne i obratno.162 Ottuka, proizleguva deka napadnatiot nema nu`na odbrana vo slu~aite koga zaradi za{tita na imotot se odzema tu| `ivot. Vo taa smisla postoi i jasna me|unarodna odredba koja mora da se po~ituva. Stanuva zbor za ~l. 2. st. 2 od Evropskata konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950, vo koja e propi{ano deka li{uvaweto od `ivot proizlezeno od upotreba na sila koja bila nu`no potrebna e dopu{teno samo pri odbrana na koe i da e lice od protivpravno nasilstvo. Toa zna~i deka li{uvaweto od `ivot na napa|a~ot kaj nu`nata odbrana e dopu{teno edinstveno zaradi odbrana na teloto, `ivotot i slobodata, no ne i na imotot. 3. Pre~ekoruvawe na granicite na nu`na odbrana. Dokolku odbivaweto na napadot bilo neophodno, {to zna~i dokolku napadot ne mo`el da se otstrani na drug na~in, se smeta deka postoi srazmernost me|u povredenoto dobro na napa|a~ot i za{titenoto dobro na napadnatiot. Vo sprotivno, takva srazmernost ne postoi, odnosno do{lo do pre~ekoruvawe (ekces na nu`nata odbrana). Na primer, za da ja spre~i kra`bata na nekolku jabolka od svojata gradina liceto A go ubiva liceto X. Toa se slu~aj na tn. pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana spored intenzitetot (intenziven ekces). Intenziven ekces postoi koga e upotreben takov na~in na odbrana {to ne e neophoden ili takvi sredstva koi vo odnos na prirodata i sredstvata na napadot se o~igledno nepotrebni taka {to se nanesuva povreda koja ne mo`e da se pravda so odbivaweto na napadot, ili ako mu se nanesat takvi povredi na napa|a~ot koi se daleku pogolemi od onie koi bile zakaneti so napadot. Postoi i
Taka: Ba~ii}, F. op. cit. st. 208 i Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 217. Vo ovaa smisla i: Komentar, str. 56, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 172, Proevski, V. op. cit. str. 202.
162 161

159

pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana spored obemot (ekstenziven ekces). Za ekstenziven ekces se raboti toga{ koga napadot prestanal a so odbranata se prodo`ilo taka {to e predizvikana nepotrebna povreda {to e nadvor od nu`nata odbrana ili koga e primeneta odbrana protiv napad {to ne zatpo~nal nitu pak neposredno pretstoel. Kaj intenzivniot i ekstenzivniot eksces deloto ostanuva protivpravno i }e se odgovara za storenoto delo. Me|utoa, iako deloto e izvr{eno vo pre~ekoruvawe na granicite na nu`na odbrana pretstavuva krivi~no delo, pre~ekoruvaweto na nu`nata odbrana spored intenzitetot (intenzivniot ekces) ne ostanuva bez dejstvo vo pogled na krivi~nata odgovornost na storitelot na takvoto delo. Imeno, spored izre~nata zakonska odredba: "Storitelot koj gi pre~ekoril granicite na nu`nata odbrana mo`e da se kazni poblago, a ako pre~ekoruvaweto go storil poradi silna razdraznetost ili uplav predizvikan so napadot, mo`e da se oslobodi od kazna" (~l. 9. st. 3 KZ). Spored ovaa odredba pre~ekoruvaweto na nu`nata odbrana mo`e da ima dvokratno dejstvo: da bide osnov za ubla`uavwe na kaznata i osnov za osloboduvawe od kazna. - Do ubla`uvawe na kaznata vo slu~aj na pre~ekoruvawe na granicite na nu`nata odbrana mo`e da dojde koga sudot zemajki gi predvid site okolnosti pod koi e izvr{eno deloto }e najde deka postojat pri~ini za ubla`uvawe na kaznata. Me|u tie pri~ini na prvo mesto e psihi~kata sostojba na storitelot so ogled deka zagrozenosta so napadot predizvikuva strav, kako i drugi prihi~ki sostojbi {to imaat osnov vo nagonot na samoodr`uvaweto. Vrz opredelbata na sudot za ubla`uvawe na kaznata mo`at da vlijaat i site drugi okolnosti. Koga sudot }e se opredeli za ubla`uvawe na kaznata, toj }e ja ubla`i kaznata vo granicite predvideni vo ~l. 41 KZ. - Mo`nosta za osloboduvawe od kazna doa|a do izraz toga{ koga do pre~ekoruvaweto na granicite na nu`nata odbrana do{lo poradi silna razdraznetost ili prepast predizvikan so napadot. Ovde se raboti za afektivni sostojbi {to mo`at da bidat predizvikani kaj storitelot na krivi~noto delo predizvikani so napadot. Spored toa, ovde ne se raboti za voobi~aena razdraznetost i stav {to po pravilo sekoga{ nastanuvaat koga odredeno lice }e se najde vo nu`na odbrana, tuku za sostojbi na silna razdraznetost i stav koi su{testveno vlijaat na postapkite na licata kaj koi postojat. Od tie pri~ini, takvite lica mo`at da se oslobodat od kazna za krivi~noto delo storeno so pre~ekoruvawe na granicite na nu`na odbrana (~l. 42 st. 1 KZ), odnosno kaznata neograni~eno da im se ubla`i (~l. 42. st. 2 KZ). Vo vrska so ovaa mo`nost, me|utoa, mora da se ima predvid deka silnite afektni sostojbi mo`at da predizvikaat nepresmetlivost kaj storitelot na krivi~noto delo, pa so samoto toa da dovedat do osloboduvawe od krivi~na odgovornost vrz osnova nepresmetlivost od ~l. 12 KZ, a ne vrz osnova na pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana od ~l. 9. st. 3 KZ. 160

v) Krajna nu`da (sudir na dve prava)

1. Poim i praven osnov na krajnaat nu`da. Krajna nu`da postoi koga deloto e storeno so cel storitelot da otstrani od sebe ili od drug, istovremena neskrivena opasnost {to na drug na~in ne mo`ela da se otstrani, a pri toa storenoto zlo ne e pogolemo od zloto {to se zakanuva (~l. 10. st. 2 KZ). Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo krajnata nu`da e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ("ne e krivi~no delo ona delo {to e storeno vo krajna nu`da" - ~l. 10. st. 1 KZ). Osnovnata razlika me|u institutite nu`na odbrana i krajna nu`da se sostoi vo toa {to kaj nu`nata odbrana se odbiva protivpraven napad so povreda na pravnite dobra na napa|a~ot, dodeka kaj krajnata nu`da sostojbata na opasnost po izvesno pravno dobro, se otstranuva so povreda na pravnoto dobro na nekoe drugo, nevino lice (edno pravno dobro {to e vo opasnost se spasuva so `rtvuvawe na tu|o pravno dobro). Ili poprecizno, dodeka kaj nu`nata odbrana postoi sudir na pravo i nepravo, ovde se vo sudir dve prava: pravo so pravo. Krajnata nu`da mo`e da se pojavi vo razli~ni situacii: edna od niv e koga se spasuva svojot `ivot so uni{tuvawe na tu| `ivot (za da ne se udavi samoto, edno lice otturniva od {tica drugo lice: tn. karneadesova {tica;163 za da se spasi od po`ar, edno lice povreduva drugo lice). Druga situacija e koga svojot ili `ivotot na drugo lice se spasuva so povreda na koe i da e drugo tu|o pravno dobro (edno lice go ubiva ku~eto {to go napadnalo; za da go izbegne sudirot so drugo vozilo, voza~ot svrtuva od kolovozot i pregazuva pe{ak ili go uni{tuva izlogot na nekoja prodavnica). Treta situacija e koga se spasuva svoe ili materijalno dobro ili interes na drugo lice, so povreda na pravnoto dobro na treto lice. Navedenite situacii mo`at da se javat i vo drugi kombinacii vo zavisnost od toa dali nekoe lice {to e vo opasnost nao|a izlez od opasnata situacija so povreda na nekoe pravno dobro od koe poteknuva opasnosta ili na ona od koe ne poteknuva opasnosta, itn. [to se odnesuva do pravniot osnov na krajnata nu`da i ovde }e go izbegneme parcijalnoto naveduvawe na razli~nite teorii koi mo`at da vnesat nepotrebni zabuni vo ona {to vistinski go opravduva ovoj krivi~nopraven institut. A odgovorot na pra{aweto od koi pri~ini ne treba da se kazni toj {to izvr{il krivi~no delo vo krajna nu`da e vo socijalnata opravdanost da se `rtvuva pomalo dobro zaradi odbrana na pogolemo dobro (op{testvoto ima interes da se za{titi pogolemoto dobro), a koga se raboti za dve dobra od ednakva vrednost, ottamu {to op{testvoto e indiferentno za ishodot vo sudirot na ednakvi interesi (diferencijalna teorija). Ili poednostavno, delata
Nare~ena spored gr~kiot filozof Karnead koj go postavil navedeniot problem.
163

161

storeni vo nu`na odbrana ne se protivpravni, za{to ne se op{testveno opasni, odnosno za{to se vo soglasnost so barawata na pravniot poredok. 2. Elementi na krajnata nu`da. Spored zakonskata definicija za krajnata nu`da se mora da postojat: 10 opasnost i, 20 otstranuvawe na opasnosta, koi od svoja strana mora da ispolnuvaat opredeleni uslovi. 10 Opasnost pretstavuva sostojba koga postoi bliska i neposredna mo`nost od nastapuvawe povreda na nekoe pravno dobro. a) Opasnosta mo`e da poteknuva kako od strana na `ivotni (edno lice go ubiva `ivotnoto koe go napadnalo) ili od prirodni sili (vo slu~aj na poplava, zemjotres i sl. se spasuva svoe dobro na smetka na tu|o dobro). Opasnosta mo`e isklu~itelno da doa|a i od ~ovek, no vo toj slu~aj za postoewe krajna nu`da, opasnosta mora da se otsranuva so povreda na pravnite dobra na treto lice, a ne na pravnite dobra na liceto od koe poteknuva opasnosta. b) Opasnosta mo`e da mu se zakanuva na koe i da e pravno dobro. v) Opasnosta ne smee da bide skrivena, da nastanala po vina na na liceto ~ii pravni dobra se nao|aat vo opasnost. Toa zna~i deka liceto koe so umisla ili od nebre`nost predizvikalo opasnost za pravnoto dobro, ne mo`e da se povikuva na krajna nu`da ako pri spasuvaweto na svoeto pravno dobro povredi tu|o pravno dobro. g) Opasnosta mora da bide vistinska: da postoi ili da pretstoi objektivna realna opasnost za nekoe pravno dobro. Ako storitelot voobrazil deka postoi opasnost i prezel dejstvija za nejzino otstranuvawe postoi putatina krajna nu`da. Vo toj slu~aj storitelot ne mo`e da se povikuva na krajna nu`da, no mo`e da se povikuva na zabluda za opasnosta. 20 Otstranuvawe na opasnosta pretstavuva sekoja dejnost koja se sostoi vo povreda ili zagrozuvawe na tu|o pravno dobro, a e naso~ena kon so~uvuvawe na nekoe svoe pravno dobro.164 Toa zna~i deka otstranuvaweto na opasnosta vo prv red se vr{i od sebesi. Dokolku otstranuvaweto na opasnosta se vr{i od drugo lice stanuva zbor za nu`na pomo{. a) Otstranuvaweto na opasnosta mora da gi ima site obele`ja na na krivi~no delo. Vo sprotivno ne e krivi~nopravno relevantna. b) Otstranuvaweto na opasnosta mora da bide ednovremeno so nastapuvaweto na opasnosta. Ne mo`e da se otstranuva opasnost koja pominala nitu idna opasnost (opasnost koja ne nastapila).
"Za razlika od nu`nata odbrana kade, isto taka, postoi opasnost (za{to napadot pretstavuva opasnost), kaj krajnata nu`da opasnosta se otstranuva so povreda na dobrata na drugi lica. Vo po{iroka smisla krajnata nu`da se pojavuva kako storuvawe pod vlijanie na prisilba. Od tie pri~ini vo nekoi postari zakoni, krajnata nu`da ne be{e predvidena kako samostoen institut." Tahovi}, J. op. cit. str. 127.
164

162

v) Krajnata nu`da postoi ako opasnosta ne mo`ela da se otstrani na drug na~in, tuku edinstveno so povreda na pravnite dobra na treto lice. Ispolnuvaweto na ovoj uslov e quaestio facti {to sudot go re{ava vo sekoj konkreten slu~aj cenej}i gi site okolnosti pod koi e izvr{eno otstranuvaweto na opasnosta. Pritoa, za razlika od nu`nata odbrana, ako storitelot mo`el da ja izbegne opasnosta so povikuvawe na pomo{ ili so begstvo, nema da postoi krajna nu`da.165 g) Pri otstranuvaweto na opasnosta ne smee da se nanese pogolemo zlo od ona {to se zakanuvalo (povreda koja pretstavuva pogolema vrednost od vrednosta na dobroto {to se za{tituva). Za razlika od nu`nata odbrana, kaj krajnata nu`da srazmernosta me|u za{titenoto i povredenoto dobro e izre~no barawe. Ocenkata pak na vrednosta na ovie dobra treba da se smeta kako fakti~ko pra{awe. Pritoa, nema somnenija deka koga se raboti za `rtvuvawe na pomalo dobro za da se spasi pogolemo dobro, imotot e pomalku vreden od `ivotot, za{to sekomu mu e (ili treba da mu e) jasno deka pri opasnost od potonuvawe na eden brod, kapetanot ne treba da gi `rtvuva patnicite, tuku tovarot duri i toga{ koga e so~inet, na primer, od eden ton zlatni polugi. Predmetite se predmeti i sekoga{ se javuvaat kako pomalo dobro vo odnos makar i na eden ~ove~ki `ivot. Ne{to pote{ki za re{avawe se me|utoa slu~aite kaj ocenkata na ekvivalencijata na povredenoto i za{titenoto dobro so ogled deka zakonot dozvoluva krajna nu`da i koga tie se od ednakvo zna~ewe: da se spasi eden predmet se `rtvuva tu| predmet, za `ivot - tu| `ivot. Za re{avawe na takvite situacii od mala korist se apstraktnite sporedbi opredleeni dobra bez da se procenat vrednosta na dobrata i site okolnosti od zna~ewe za nastanot vo konkretniot slu~aj. 3. Pre~ekoruvawe na granicite na krajnaat nu`da. Granicite na krajnata nu`da se opredeleni so uslovot storenoto zlo da ne e pogolemo od ona {to se zakanuvalo. Ako storitelot gi pre~ekori ovie granici, postoi krivi~no delo za koe se odgovara spored op{tite propisi. Me|utoa, sli~no kako i kaj pre~ekoruvaweto na granicite na nu`nata odbrana, pre~ekoruvaweto granicite na krajnata nu`da ima opredeleno dejstvo vo pogled na kaznuvaweto. Taka, spored ~l. 10. st. 3 KZ, storitelot koj sam predizvikal opasnost od nebre`nost ili gi pre~ekopril granicite na krajnata nu`da, mo`e da se kazni poblago, a ako pre~ekoruvaweto e storeno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti mo`e da se oslobodi od kazna. Vakvoto zakonodavno re{enie e opredeleno od posebnata sostojba vo koja se nao|a liceto koe ja otstranuva opasnosta i nemo`nosta vo opredeleni slu~ai pravilno da se ocenat granicite na dozvolenoto postapuvawe. 4. Dol`nost za izlo`uvawe na opasnost. Nema krajna nu`da ako storitelot bil dol`en da se izlo`i na opasnost (~l. 10. st. 4 KZ).
165

Taka: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 175.

163

Dolnosta na izlo`uvawe na opasnost mo`e da se zasniva: vrz zakon (pripadnicite na policijata i armijata se dol`ni da se izlo`uvaat na opasnost), vrz profesionalna dol`nost (lekarite se dol`ni da se izlo`uvaat na opasnost), ili vrz osnova na dogovor (~uvartot, po`arnikarot ili spasitelot koi zasnovale raborten odnos se dol`ni da se izlo`uva na opasnost pri ~uvaweto na objekti, pri gasneweto po`ari, odnosno spasuvawe na davenici). Me|utoa, za ovie lica ne postoi obvrska da se izlo`uvaat na opasnost vo site, tuku samo vo opredeleni konkretni situacii i pri postoewe na opredeleni okolnosti. Taka, ne bi bilo opravdano da se bara od navedenite lica da se izlo`uvaat na opasnost ako vo konkretniot slu~aj e o~igledno daka se izlo`uvaat na golem rizik po svojot `ivot, a pri toa postojat mali izgledi deka }e se uspee vo otstranuvaweto na opasnosta.

2.2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od Posebniot del na krivi~niot zakonik

Vo Posebniot del na krivi~niot zakonik postojat pove}e permisivni normi {to ja isklu~uvaat protivpravnosta na edna kazniva dejnost. Takvi odredbi se sodr`ani vo ~l. 129, 132, 150, 176 i 352 KZ.
a) Prekinuvawe na bremenosta

Krivi~niot zakonik vo ~l 129 go kaznuva prekinuvaweto na bremenosta sprotivno na Zakonot za prekinuvawe na bremenosta. A spored toj zakon, bremnosta mo`e da se prekine do istekot na deset nedeli od denot na za~nuvaweto, a po istekot na toj rok samo po barawe na bremenata `ena od slednive pri~ini: 10 koga }e se utvrdi deka bremenosta pretstavuva opasnost po `ivotot ili }e dovede do te{ko naru{uvawe na zdravjeto na `enata za vreme na bremenosta ili po poroduvaweto (medicinski indikacii), 20 koga vrz osnova na nau~ni soznanija mo`e da se o~ekuva deka deteto }e se rodi so te{ki telesni ili du{evni nedostatoci (eugeni~ki indikacii), 30 koga do za~nuvawe na deteto do{lo so izvr{uvawe krivi~no delo (kriminalni indikacii) i, 40 koga se utvrdi deka vo tekot na bremenosta ili po poroduvaweto, `enata bi mo`ela da dojde vo te{ki li~ni, semejni, materijalni ili drugi priliki, a osobeno do pote{ko naru{uvawe na bra~nite odnosi, postoewe asocijalni odnosi vo semejstvoto, te{ki stambeni uslovi, materijalna neobezbedenost, naru{uvawe na zdravstvenata sostojba na ~lenovite na semejstvoto (socijalni indikacii).
b) U~estvo vo tepa~ka

Kaj krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132. st. 2 KZ) posebno e predvideno deka nema da se kazni lice {to bez svoja vina bilo 164

vovle~eno vo tepa~ka ili samo razdvojuvalo drugi u~esnici vo tepa~kata.

v) Neovlasteno otkrivawe tajna

Nema krivi~no delo neovlasteno otkrivawe na tajna doznaena vo vr{eweto na svoja profesija {to se kaznuva spored ~l. 150 KZ, dokolku tajnata e otkriena vo op{t interes ili vo interes na drugo lice {to e poprete`en od interesot za ~uvawe na tajnata.
g) Navredlivo izrazuvawe za drug

Sporet ~l. 176 st. 1 nema da se kazni toj {to navredlivo }e se izrazi za drug vo nau~no, kni`evno ili umetni~ko delo, vo seriozna kritika, vo vr{ewe na slu`bena dol`nost, novinarska profesija, politi~ka ili druga op{testvena dejnost, vo odbrana na nekoe pravo ili pri za{tita na opravdani interesi, ako od na~inot na izrazuvaweto ili od drugi okolnosti proizleguva deka toa ne e storeno so namera za omalova`uvawe.
d) Naredba na pretpostaveniot

Naredbata na pretpostaveniot, vsu{nost, e poseben slu~aj na slu`beno ovlastuvawe koj se javuva kako osnov za isklu~auvawe na protivpravnosta. Pritoa, se pravi razlika me|u 10 naredba na pretpostaveniot vo vr{eweto javna slu`ba i 20 naredba na pretpostaveniot pri vr{eweto voena slu`ba. 10 Naredbata na pretpostaveniot pri vr{eweto na javna slu`ba mo`e da bide osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta dokolku se ispolnuva sledni ve uslovi: a) Sostojbata vrz osnova na koja edno lice se nao|a vo podredena polo`ba vo odnos na drugo pretpostaveno lice, mora da se zasnova na vr{eweto na javna slu`ba. b) Naredbata na pretpostaveniot e zadol`itelna za podredeniot samo ako e zasnovana vrz zakon kako vo formalna, taka i vo materijalna smisla. Zasnovanosta vo formalna smisla postoi koga postoi nadle`nost na pretpostaveniot da izdava odredeni naredbi, a povredeniot e nadle`en da gi izvr{uva takvite naredbi i ako naredbite se izdadeni vo zakonska forma. Vo materijalna smisla e neophodno postoewe na opredeleni zakonski uslovi koi uka`uvaat na potrebata za izvr{uvawe na naredbata na pretpostaveniot. Takvata naredba podredeniot e dol`en da ja izvr{i. Dokolku podredeniot smeta deka izdadenata naredba e nezakonita, toj e dol`en da go predupredi pretpostaveniot izdadenata naredba da se zadr`i od izvr{uvawe. Povtorenata naredba na pretpostaveniot, izdadena vo pi165

smena forma, podredeniot e do`en da ja izvr{i. Takata naredba na pretpostaveniot e osnov za isklu~uvawe na protivpravnosta. Me|utoa, ako izvr{uvaweto na takvata naredba pretstavuva krivi~no delo, podredenoto lice ne smee da ja izvr{i. Za takvata naredba podredeniot e dol`en da go izvesti povisokiot pretpostaven inokosen ili kolektiven organ od liceto {to ja izdalo naredbata. Isklu~itelno, izvr{uvaweto na nezakonita naredba na pretpostaveniot mo`e da bide osnov za isklu~uvawe na protivpravnosta dokolku podredeniot se najde vo izvinuva~ka zabluda, odnosno ako smeta deka takvata naredba na pretpostaveniot sepak bila zakonita vo formalna i materijalna smisla, a za takviot negov stav postoele opravdani pri~ini. 20 Naredbata na pretpostaveno voeno lice. Pri izvr{uvaweto na naredba na pretpostaveno voeno lice postojat posebni pravila na voenata slu`ba. Podredenoto voeno lice e dol`no da ja izvr{i naredbata na pretpostavenoto voeno lice. Pritoa, spored izre~nata zakonska odredba od ~l. 352 KZ podredenoto lice nema da se kazni ako stori krivi~no delo po naredba na pretpostaveniot, dokolku taa naredba se odnesuva na slu`bena dol`nost. Vo vakov slu~aj krivi~no }e odgovara pretpostaveniot kako posreden izvr{itel. Od ova pravilo postojat dva iklu~oci; ako naredbata na pretpostaveniot bila naso~ena kon izvr{uvawe na voeno zlostorstvo ili nekoe drugo te{ko krivi~no delo ili ako e o~igledno deka naredbata na pretpostaveniot pretstavuva krivi~no delo. Vo ovie slu~ai naredbata na pretpostaveniot ne e osnova koja ja islu~uva protivpravnosta na deloto. Spored toa, deloto na podredenoto voeno lice se smeta za krivi~no delo i liceto }e bide odgovorno za negovoto izvr{uvawe.

2.3. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta nadvor od krivi~niot zakonik

Pokraj dosega navedenite okolnosti koi ja isklu~uvat protivpravnosta, postojat i drugi {to ne se izre~no predvideni vo krivi~noto zakonodavstvo, tuku vo drugi granki na pravoto. Pri~inite za nivnoto prifa}awe kako osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta se nao|aat vo okolnosta deka vo edna dr`ava postoi edinstvo na pravniot poredok. Ottamu, deloto koe na edno podra~je na pravoto e dopu{teno (na primer vo gra|anskoto i upravnoto zakonodavstvo), vo drugo podra~je, vo konkretniov slu~aj vo krivi~noto zakonodavstvo, ne mo`e da bide utvrdeno kako protivpravno i op{testveno opasno delo.
a) Dela izvr{eni vo slu`bena funkcija

Slu`benoto ovlastuvawe koe na edno lice mu dava pravo da izvr{i opredeleno dejstvie, mu go odzema karakterot na protivpravnosta 166

na toa dejstvie. Taka, na primer, li{uvawe od sloboda, pretres na stan, odzemawe na predmeti na nekoe lice i sl. ne se protivpravni dokolku gi vr{i ovlasteno slu`beno lice. Koga takvite dejstvija bi se izvr{ile nadvor od slu`benoto ovlastuvawe ili bi go izvr{ilo drugo lice, tie dejstvija se smetaat za protivpravni i ottamu za krivi~no delo. Vr{eweto slu`benoto dejstvie ja isklu~uva protivpravnosta dokolku kumulativno se ispolneti slednive uslovi: 10 ako postoi posebno ovlastuvawe na slu`benoto lice za vr{ewe na odredeno dejstvie, 20 ako toa dejstvie slu`benoto lice go vr{i vrz osnova na zakon i vo slu~ai koi posebno se prevideni vo zakonot, 30 ako navedenoto dejstvie se vr{i vo interes na slu`bata. Vo ovaa smisla treba da se rasprava i slu~aite na upotreba na sredstva za prisilba i ogneno oru`je od strana na slu`beni lica.
b) Dozvolen rizik

Vo site oblasti na `ivotot (industrijata, soobra}ajot, medicinata) sekojdnevno se sre}avaat brojni dejnosti koi vo naj{iroka smisla pretstavuvaat odreden rizik (opasnost) za lu|eto i predizvikuvaat odredeni {tetni posledici. Me|utoa, korisnosta na takvite dejnosti (pogolema korist odo{to {teta) e ona {to na takvite dejnosti im go odzema krivi~nopravniot karakter. Takov, na primer, e slu~ajot so sportskite natprevari (unapreduvawe na fizi~kata kondicija i zdravjeto na lu|eto) kade {to kre{weto noga na drug fudbaler, gubeweto na `ivotot vo eden bokserski me~ ili avtomobilska trka, ne pretstavuvaat protivpravno dejstvie dokolku toa se slu~ilo vo ramkite na po~ituvaweto na pravilata na igrata za soodvetniot sportski natprevar.
v) Akti izvr{eni vrz osnova na pravoto na vospituvawe

Pravoto na vospituvawe podrazbira prezemawe opredeleni merki od strana na roditelite, staratelot i vospituva~ot koi se gri`at za razvojot na maloletnite lica. Postapkite na ovie lica, koi inaku, nadvor od navedenite odnosi mo`at da se smetaat da protivpravni, go gubaat toa svojstvo dokolku se ispolneti dva uslovi: 10 ako takvite akti se prezemaat vo interes na vospituvawe obrazovanie na mlaoletnikot i, 20 ako ne pretstavuvaat zloupotreba na pravoto na disciplinsko i vospitno kaznuvawe. Dokolku se ispolneti ovie uslovi, pravoto na vospitno i disiciplinsko kaznuvawe ja isklu~uva protivpravnosta na prezemenata postapka. Vo sporotivno postapkata na navedenite lica e protivpravna, odnosno pretstavuva krivi~no delo. Vo takvi slu~ai, po pravilo, se raboti za krivi~no delo zapu{tawe i zlostavuvawe na maloletnik od ~l 201 KZ, no mo`e da se raboti i za nekoe dru167

go krivi~no delo, na primer, za prisilba (~l. 139 KZ), protivpravno li{uvawe od sloboda (~l. 140 KZ), povreda na tajnosta na pisma i drugi pratki (~l. 147 KZ), navreda (~l. 173 KZ), odzemawe tu|i predmeti (~l. 241 KZ) i sl.
g) Soglasnost na o{teteniot

1. Pod soglasnost na o{teteniot se podrazbira izjava na volja na povredeniot so koja toj dava soglasnost na povreda ili zagrozuvawe na nekoe negovo dobro. Pritoa, se smeta deka, za da se raboti za pravno relevantna okolnost, izjavata treba da bide dadena pred ili barem za vreme, a ne i po izvr{uvaweto na krivi~noto delo i toa od strana na polnoletno i presmetlivo lice. Od druga strana, izjavata treba da bide dadena dobrovolno vo koja i da e forma (pismeno, usmeno, konkludentno), me|utoa taka {to mo`e da bide doka`ana."166 Soglasnosta na o{teteniot od povredi ili zagrozuvawe na negovite pravni dobra, kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta denes ima ograni~eno dejstvo,167 za razlika od porano koga soglasno principot volenti non fit iniuria (ne mu se pravi nepravda na onoj koj se soglasuva so nea) imal mnogu po{iroka primena, na primer, ubistvoto ili povreda vo dvoboj izvr{eni spored opredeleni pravila ne bile kaznivi. Osnovata na vakvoto sfa}awe le`i vo stavot deka objektot na za{tita pretstavuva privaten interes na poedinecot i so samoto toa {to toj ne ja saka negovata krivi~nopravna za{tita (se otka`uva od takva za{tita), krivi~nopravniot poredok nema potreba da intervenira taa nasoka. Tuka poedinecot vo izvesna smisla se otka`uva od za{titata {to op{testvoto mu ja dava na negovoto dobro, a samoto op{testvo vo takvi uslovi pak nema poseben interes da insistira vrz za{titata. 2. Vakvoto gledi{te vo sovremenoto krivi~no pravo vo osnova ne e prifatlivo ottamu {to poedine~nite dobra ne se samo dobra na opredelena individua, tuku na odreden na~in i pretstavuvaat i op{testvena vrednost. Za{tituvaj}i gi pravnite dobra na poedincite, pravniot poredok istovremeno ja za{tituva i celokupnata zaednica, a toa ne mo`e da se zamisli bez za{titata na oddelnite poedine~ni pravni dobra. Ottamu, vo zavisnost od stepenot vo koj e za{titen krivi~nopravniot interes na poedinecot kaj povredata na nekoe pravno dobro, a vo koj stepen interesot na op{testvoto, zavisi i zna~eweto na soglasnosta na o{teteniot vo konkretniot slu~aj. Ottamu, postoi sfa}awe deka za pove}eto povredeni dobra soTaka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 132 i Ba~i}, F op cit. str. 221. Na{iot krivi~en zakonik nitu na edno mesto izre~no ne ja predviduva soglasnosta na o{teteniot kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta.
167 166

168

glasnosta na o{teteniot e od neutralno zna~ewe, zatoa {to se raboti

za poprete`eni op{testveni interesi. Taka, na primer, samopovreduvaweto (telesna povreda, samoubistvoto, sopstvenoto li{uvawe od sloboda, i samokaznuvaweto) ne pretstavuva krivi~no delo, za{to so takvo dejstvie se povreduva sopstveno li~no dobro od materijalna (imot, telo i `ivot) ili nematerijalna priroda (~est, sloboda na dvi`ewe i sl). Me|utoa, ako toa se pravi za da se izbegne voena obvrska ili za ostvaruvawe na pravo od socijalno osiguruvawe, protivpravnosta nema da bide isklu~ena i liceto e odgovorno za krivi~no delo so koe se za{tituva drugiot pova`en op{testven interes: vo navedenite slu~ai: odbegnuvawe voena slu`ba so onesposobuvawe ili izmame (~l. 342 KZ), odnosno zloupotreba na pravata od socijalno osiguruvawe (~l. 167 KZ). Od navedenoto proizleguva deka samopovredata pretstavuva osnova koja samo delumno ja isklu~uva protivpravnosta, odnosno koga so nea ne se povreduva nekoj drug poprete`en op{testven interes. Samopovredata ne ja isklu~uva protivpravnosta i toga{ koga pokraj li~noto pravno dobro se povreduvaat i pravnite dobra na treti lica (na primer, nekoj uni{tuva svoj imot vrz koj nekoe drugo lice imalo odredeno pravo: ovde se raboti za krivi~no delo o{tetuavwe tu|i prava od ~l. 244 KZ). Soglasnosta na o{teteniot nema nikakvo zna~ewe i kaj onie dela {to se smetaat za krivi~ni dela i pokraj toa {to postoi soglasnost na o{teteniot so nanesenata povreda (na primer, kaj krivi~noto delo nedozvolen abortus so soglasnost na bremenata `ena od ~l. 129 KZ). Soglasnosta na o{teteniot nema zna~ewe nitu kaj krivi~nite dela koi so davawe na soglasnost na povredeniot prestanuvaat da bidat krivi~ni dela (na primer, kaj krivi~noto delo siluvawe od ~l. 186 KZ). Kaj siluvaweto, vsu{nost, se raboti za krivi~no delo ~ija{to sodr`ina na nepravoto e opredelena tokmu od soglasnosta na o{teteniot: protivpravnosta ovde ne postoi ako o{tetenata se soglasila so poloviot odnos, ili poprecizno so soglasnosat na o{tetenata ne e ostvareno bitieto na deloto. 3. Denes soglasnosta na o{teteniot kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta vo prv red mo`e da ima zna~ewe i kaj nekoi krivi~i dela protiv ~esta i ugledot, li~nite prava i slobodi i poloviot moral, so toa {to kaj poslednite dela protivpravnosta nema da bide isklu~ena ako so niv se navreduva javniot moral. Toa se onie dela koi se odnesuvaat na za{tita na dobrata na poedinci, kaj koi mo`e da se ka`e deka zakonot go respektira pravoto na raspolagawe od negoviot titularot (nositelot) na za{titenoto dobro, i deka toa pravo se stava pred na~eloto na za{tita na dadenoto dobro. Vo pra{awe se dobra koi se od takva priroda {to vo pogled na krivi~nopravnata za{tita se prepu{teni na dispozicija (raspolagawe) na poedincite.168 Taka, ako
168

Ba~i}, F. op. cit. str. 220.

169

klientot se soglasuva advokatot da ja iznese tajnata {to mu ja doveril, toga{ nema pri~ini da ne se uva`i ova barawe na strankata.169 Ovde treba da se pomestat situaciite na lekarski intervencii kade ne se raboti za spre~uvawe ili lekuvawe na odredena bolest, tuku za ostvaruvawe drugi celi: plasti~na hirurgija, menuvawe na pol, ve{ta~ko oploduvawe, pa duri i kaj sterilizacijata dokolku taa zakonski e dozvolena {to kaj nas ne e slu~aj. Kaj vakvite zafati soglasnosta na o{teteniot ima zna~ewe. Imeno, dokolku pri pri nivnoto realizirawe nastapila nekoja povreda na liceto dobrovolno se soglasilo na istata, negovata soglasnost pretstavuva osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta - soglasnosta na o{teteniot ja isklu~uva mo`nosta od postoewe krivi~no delo. Se razbira deka pritoa treba da bidat ispolneti uslovite: da se raboti za intervencija {to e izvr{ena spored pravilata na medicinskata nauka i od strana na kvalifikuvano lice. Soglasnosta na o{teteniot e neophodna i kaj presaduvaweto na organi i pokraj toa {to kaj transplantacijata se raboti za inrevencija koja e vo vrska so zdravjeto i `ivotot na o{teteniot.170 4. Soglasnosta na o{teteniot se pojavuva so odredeno zna~ewe, no ne kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta, i vo odredeni situacii predvideni vo Op{tiot del na KZ i toa: 10 kaj kaj pra{aweto dali postoi delo od malo zna~ewe (~l. 8 KZ), 20 kaj odmeruvaweto na kaznata kako olesnitelna okolnost (~l. 39 KZ), 30 kako okolnost za utvrduvawe dali postoi zabluda (~l. 16 KZ), 40 kako okolnost vrz osnova na koja sudot mo`e da izre~e uslovna osuda (~l. 50 KZ) i 50 kako okolnost vrz osnova na koja sudot mo`e da izre~ sudska opomena (~l. 59 KZ). Soglasnosta na o{teteniot vo Posebniot del na KZ, vo prv red se sre}ava kaj krivi~noto delo ubistvo od blagorodni pobudi, koe tokmu zaradi taa soglasnost kaj nas i se smeta za privilegiran vid na ubistvo (~l 124 KZ).
d) Rabotewe vo inetres na o{teteniot i pretpostavena soglasnost

Raboteweto vo interes na o{teteniot (vo gra|anskoto pravo poznato kako negotiorum gestio - nepovikano vr{ewe tu|i raboti), mo`e da bide osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta samo toga{ koga ostvaruvaweto na opredelen interes navistina ja opravduva povredata na za{titenoto dobro. Kako {kolski primeri za vakvi situacii se naveduvaat: povreda na drugo lice zaradi negovo spasuvawe od smrt, vleguvawe vo tu| stan za da se popravi puknatata vodovodna cevka i so toa da se spre~i nastanuvawe poplava. Kako rabotewe vo interes na
Ibid, str. 220. Vidi: Zakon za uslovite na zemawe, razmenuvawe i presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo zaradi lekuvawe, SV RM, 1984/28.
170 169

170

o{teteniot mo`e da da se tretira i vr{eweto lekarska dol`nost (itna hirur{ka intervencija po soobra}ajna nesreka bez soglasnost na o{teteniot). Pretpostavena soglasnost postoi toga{ koga pri prezemawe na opredeleno dejstvie se povreduvaat pravni dobra na opredeleno lice, za koe osnovano se pretpostavuva deka bi dalo takva soglasnost dokolku takva soglasnost od nego bila pobarana. Osnovanosta na zaklu~okot deka takvata soglasnost bi bila dadena se ceni vrz osnova na li~nite odnosi na storitelot i o{teteniot. Taka, na primer, nekoj go zema avtomobilot na svojot blizok (kum, brat, drugar) koj se nao|a vo stranstvo za itno da go prefrli svoeto bolno dete vo medicinska ustanova, so pretpostavka deka istiot bi go dobil i vo situacija koga bi imal mo`nost da go pobara. IV. STADIUMI NA IZVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO DELO (ITER CRIMINIS) Od donesuvaweto na odlukata na storitelot da izvr{i nekoe krivi~noto delo se minuva odreden pat na kriminalitetot (iter criminis), ili poinaku, do negovoto izvr{uvawe mo`at da postojat ~etiri stadiumi vo izvr{uvaweto: 10 donesuvawe odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo, 20 podgotvuvawe na izvr{uvaweto na krivi~noto delo (podgotvitelni dejstvija), 30 zapo~nuvawe so izvr{uvaweto so predizvikuvawe na zabranetata posledica na krivi~noto delo (dovr{eno krivi~no delo) i, 40 zapo~nuvawe so izvr{uvaweto bez predizvikuvawe na zabranetata posledica na krivi~noto delo (obid na krivi~no delo). Site navedeni stadiumi se mo`ni, me|utoa nemora site i da se nu`ni. Pritoa, od dostignatiot stadium zavisi kaznivosta. Ako storitelot ostane samo kaj donesuvaweto na odlukata, nema nikoga{ da se kazni, za{to nedostasuva dejstvieto kako prva pretpostavka na sekoe krivi~no delo. Dokolku storitelot vleze vo stadiumot na podgotvitelnite dejstvija, po prvilo nema da se kazni, dodeka obidot }e bide kazniv kaj krivi~ite dela od opredelena te`ina. Dovr{enoto delo sekoga{ e kaznivo. Pritoa, zna~ajno e da se naglasi deka podgotvitelnite dejstvija i obid na krivi~no delo mo`at da postojat samo pri vr{eweto na krivi~nite dela so umisla. Kaj nebre`nite krivi~ni dela, poradi smata nivna priroda, navedenite stadiumi ne se mo`ni. Nebre`noto krivi~no delo e mo`no samo kako dovr{eno krivi~no delo.
1. DONESUVAWE ODLUKA ZA IZVR[UVAWE KRIVI^NO DELO

Prviot stadium vo izvr{uvaweto na deloto e donesuvawe na odlukata za negovoto izvr{uvawe. Vo ovoj stadium se ostvaruva eden

171

vnatre{en nevidliv psiholo{ki proces pri koj se izbira krivi~nata dejnost i se naso~uva voljata kon nejzinoto ostvaruvawe. Za donesuvaweto odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo, ve}e vidovme, spored na{eto krivi~no zakonodavstvo ne se kaznuva. Nikoj ne mo`e da odgovara za samoto razmisluvawe i sozdavaweto odluka za toa dali }e izvr{i krivi~no delo (cogitationis nemo poenam patirur). Za{to, kolku i da e cvrsta taa odluka, taa so ni{to ne e izrazena (ne predizvikala nikakva posledica vo nadvorer{niot svet), te{ko mo`e se doka`e i zgora na toa, sekoga{ mo`e da se izmeni. Soop{tuvaweto na ovaa odluka na nekoe lice, isto taka ne se smeta kako kazniv stadium za izvr{uvawe na krivi~no delo.
2. PODGOTVITELNI DEJSTVIJA

1. Poim na podgotvitelnio dejstvie. Po donesuvaweto na odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo storitelot pristapuva kon realiziraweto na svojata odluka. Pritoa, ako e mo`no, toj vedna{ pristapuva kon dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, me|utoa vo odredeni slu~ai toj ne mo`e vedna{ da pristapi kon izvr{uvaweto na deloto, za{to mu nedostasuvaat bilo sredstva za negovoto izvr{uvawe ili na patot mu se ispre~eni odredeni te{kotii koi najprvin treba da se otstranat, pa ottamu treba da gi izvr{i neophodnite podgotovki. Vo tie slu~ai po donesuvaweto na odlukata se pojavuvaat podgotvitelnite dejstvija kako poseben stadium na krivi~nata dejnost. Ottamu, podgotvitelnite dejstvija mo`at da se definiraat kako sozdavawe pogodni uslovi za uspe{no izvr{uvawe na krivi~noto

delo: prezemawe na odredeni dejstvija koi na storitelot }e mu ovozmo`at krivi~noto delo da go izvr{i ili koi mu go olesnuvaat negovoto izvr{uvawe. Tie dejstvija mo`at da se manifestiraat vo razli~ni formi. Naj~esto se sostojat vo nabavuvawe ili prisposobuvawe sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo (oru`je, alat), vo otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto delo (truewe na pesot ~uvar, ostavawe otvoren prozor), vo opredeluvawe, razgleduvawe ili nadgleduvawe na objektot vrz koj }e se izvr{i dejstvieto, postavuvawe zaseda, vo dogovarawe, planirawe odnosno barawe na sou~esnici koi bi u~estvuvale vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo za koe postoi namera (se planira) da se izvr{i, vo sozdavawe prilika za izvr{uvawe na deloto (opivawe na `rtvata, namamuvawe na `rtvata da dojde na opredeleno mesto), prezemawe merki zaradi ote`nuvawe na otkrivawe na deloto i sl.171 Za navedenite dejstvija da se smetaat kako podgotvitelni, glaven uslov e da ne pretstavuvaat dejstvie so koe se izvr{uva planiranoto krivi~noto delo i da ne vleguvaat vo sostavot na onie dejnosti od
171

Vidi: ~l. 18 st. 3 KZ.

172

koi se sostoi dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i so nego da so~inuvaat edna celina.172 Ottamu podgotvitelnite dejstvija ne se obele`ja na bitieto na krivi~noto delo i ne vleguvaat vo dejstvieto na izvr{uvaweto, koe, od svoja strana, se smeta kako eden od elementite na bitieto na krivi~noto delo.173 Podgotvitelnite dejstvija, kako poseben stadium mo`at, no ne mora da postojat (kaj krivi~nite dela vo afekt, na primer). Toa zavisi od okolnostite koi postoele koga storitelot re{il da go izvr{i krivi~noto delo. 2. Kaznuvawe za podgotviteni dejstvija. Vo sovremenoto krivi~no zakonodavstvo, za podgotvitelni dejstvija po pravilo ne se kaznuva.174 Pri~inite za toa vo osnova mo`at da se pomestat na dve ramni{ta: 10 Poradi neodredenata priroda na ovie dejstvija koi s u{te ne sodr`at napad ili zagrozuvawe na objektot na za{tita, sekoe ~ovekovo povedenie mo`e da se protolkuva kako podgotvitelno, a toa e vo sprotivnost so na~eloto na zakonitosta. Taka, na primer, ako nekoj kupuva no`, te{ko e da se utvrdi dali toa go storil zatoa {to go zagubil onoj od kujnata, ili kako podgotvitelno dejstvie za izvr{uvawe na krivi~no delo ubistvo. Ottamu, so pravo se smeta deka inkriminiraweto na podgotvitelnite dejstvija bi pretstavuvalo otvarawe na golem
"Od konstrukcijata na zakonskoto bitie na odredeno krivi~no delo zavisi kade e gornata faza na podgotvuvaweto, kade prestanuva taa faza, a kade zapo~nuva izvr{uvaweto na krivi~no delo. Zatoa, mo`no e edna istata dejnost kaj edno krivi~no delo da spa|a vo fazata na negovoto izvr{uvawe, a kaj drugo delo da bide samo podgotvitelno dejstvie. Taka na primer, dejstvieto na provaluvawe e del od dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo provalna kra`ba (~l. 236 KZ), no ako dejstvieto na provaluvawe vo stan e prezemeno zaradi izvr{uvawe ubistvo na nekoe lice, toga{ toa dejstvie na provaluvawe spored KZ pretstavuva samo podgotvitelno dejstvie vo odnos na krivi~noto delo ubistvo." Ba~i}, F. op. cit. str. 297. 173 Vidi: ~l. 18 st. 3 KZ. 174 "Samo nekoi, sosema malubrojni krivi~ni zakonodavstva otstapuvaat od ovoj stav. Vo taa grupa, na primer, sa|aat ruskiot, bugarskiot, ~e{kiot i slova~kiot i danskiot KZ. Ovie zakonodavstva podgotvitelnite dejstvija gi kaznuvaat vo na~elo kaj sekoe krivi~no delo i toa vrz osnova na edna op{ta odredba od Op{tiot del. Podgotvuvaweto na krivi~noto delo ovde e redovna kazniva faza vo procesot na izvr{uvawerto na krivi~noto delo. I na{iot OKZ od 1947 predviduva{e odgovornost za podgotvitelni dejstvija i toa samo koga se rabote{e za pote{ki dela (~l. 20) Takviot stav be{e usloven od tehni~ki pri~ini: poradi toa {to ne postoe{e Poseben del na zakonot vo koj kaj odredeni krivi~ni dela bi mo`ele da se predvidi i kaznuvawe za podgotvitelni dejstvija, be{e neophodno vo samiot Op{t del da se predvidi i kaznivost za podgotvuvawe na krivi~noto delo". Ba~i}, F. op. cit. str. 296.
172

173

prostor za zagrozuvawe na slobodite na gra|anite i sudsko samovolie {to e sprotivno na na~eloto na zakonitosta kako edno od osnovnite barawa na pravnata dr`ava. 2. Nekaznuvaweto na podgotvitelnite dejstvija se opravduva i so toa {to po nivnoto prezemawe, storitelot s u{te e daleku od izvr{uvaweto na krivi~noto delo, s u{te ima vreme dobro da razmisli za svojata odluka i eventualno da se otka`e od nea. Nekaznuvaweto na podgotvitelnite dejstvija vo mnogu slu~ai mo`e da bide silen motiv vo taa nasoka: vlijanie na storitelot da go napu{ti planot i za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Denes me|utoa, vo re~isi site zemji postoi stav deka vo isklu~itelni slu~ai podgotvitelnite dejstvija podle`at na kaznuvawe. Pri~inite za toa vo osnova se sostojat vo golemiot stepen na op{etstvenata opasnost so ogled na posebnato zna~ewe na opredleni objekti na za{tita, vo prv red na onie so koi se za{tituva ustavniot poredok na dr`avata i vo posebno opasnite podgotvuvawa koi sozdavaat neopredelena mo`nost za izvr{uvawe brojni krivi~ni dela preku sozdavaweto grupi i organizacii za izvr{uvawe na krivi~ni dela.175 3. Podgotvitelnite dejstvija spored na{eto krivi~no zakonodavstvo. Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo, po pravilo, isto taka, ne se kaznuva za podgotvitelni dejstvija: vo Op{tiot del ne postoi odredba so koja se vospostavuva odgovornost za ovie dejstvija (podgotvitelnite dejstvija ne se inkriminirani kako op{t institut).176 Me|utoa, za podgotvitelnite dejstvija se kaznuva isklu~itelno, toga{ koga toa posebno e propi{ano vo Posebniot del od KZ. Vo Posebniot del, imeno se opredleni podgotvitelni dejstvija koi se inkriminirani

Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo takvi se: zlostorni~ko zdru`enie od ~l. 394 KZ, organizirawe mre`a na preprodava~i ili posrednici za promet na narkoti~i sredstva od ~l. 215 st. 2 KZ, organizirawe mre`a na preprodva~i ili posrednici za nedozvolena trgovija od ~l. 277 st. 2 KZ, organizirawe krium~arka banda, grupa ili drugo zdru`enie od ~l. 278 st. 2 KZ, organizirawe bunt na lica li{eni od sloboda od ~l. 370 KZ, organizirawe otpor ili neposlu{nost sprema zakoniti odluki ili merki na dr`avnite organi od ~l. 387 st. 1 KZ, pravewe, nabavuvawe, prodavawe ili davawe na upotreba sredstva za pravewe znaci za obele`uvawe na stoka, kako i la`ni merki i tegovi od ~l. 272 st. 3 KZ, pravewe nabavuvawe ili otru|uvawe na sredstva za falsifikuvawe od ~l. 271 KZ i sl. 176 Odredbata od ~l. 18. st. 1 KZ ("Toj koj{to so umisla podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo }e se kazni samo koga toa zakonot izre~no go opredeluva"), ne pretstavuva osnova za kaznuvawe na poedinecot za podgotvitelni dejstvija, tuku samo nasoka i kriterium na zakonodavecot koga saka da kaznuva za podgotvuvawe na krivi~no delo.

175

174

kako: 10 posebno krivi~no delo (delicta sui generis) 177 ili kako 20 podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo (delicta preparata). 10 Delicta sui generis (spored terminologijata od ~l. 18. st. 2 KZ posebno krivi~no delo) pretstavuvaat samostojni (avtonomni) krivi~ni dela koe spored svojot kvalitet se ne{to pove}e od obi~noto krivi~no delo (na primer, krivi~noto delo zlostorni~ko zdru`enie od ~l. 394 KZ). Kaj kaznuvaweto na ovie dela intencijata na zakonodavecot e za{tita na eden poseben op{testven interes, poinakov od onoj {to se za{tituva so "glavnoto" krivi~no delo (vo odnos na koe ova delo na nekoj na~in ima karakter na podgotvitelno dejstvie). Vo ovie slu~ai podgotvitelnite dejstvija ne se kaznuvaat kako poseben stadium na izvr{uvawe na krivi~noto delo, tuku kako samostojno krivi~no delo ~ie zakonsko bitie opfa}a kanuvawe na nekoi podgotvitelni dejstvija. Za deloto od ovoj vid posebnata krivi~na odgovornost ostanuva i toga{ koga storitelot izvr{il nekoe krivi~no delo vo odnos na koe ovoj prestap se javuva kako podgotvitelno dejstvie. Od navedeniot primer: ako pove}e lica se zdru`at zaradi vr{ewe opredelen vid krivi~ni dela i izvr{at nekolku dela od toj vid, tie }e se kaznat za izvr{enite krivi~ni dela, no posebno i za samoto zlostorni~ko zdru`enie, za{to ova delo e od samostojna, avtonomna priroda. Kaj ovie krivi~ni dela mo`en e obid kako i stek. 20 Delicta preparata (spored terminologijata od ~l. 18. st. 2 KZ kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo) nemaat karakter na samostojno krivi~no delo, toa se dela {to go imaat zadr`ano karaterot na podgotvitelni dejstvija - krivi~ni dela na podgotvuvawe, dela koi se javuvaat samo kako prethoden kazniv stadium na odredeno krivi~no delo (na primer, krivi~noto delo dogovor za izvr{uva-

Toa se slu~ai koga vo Posebniot del na KZ podgotvitelnite dejstvija celosno se opredeleni taka {to samo so niv mo`e da se izvr{i krivi~noto delo. Toa se dejstvijata od ~l. 271 KZ (pravewe, nabavuvawe, prodvawe ili davawe na upotreba sredstva za pravewe la`ni znaci na vrednost); ~l. 272 st. 3 KZ (pravewe, nabavuvawe, prodavawe ili davawe na upotreba sredstva za pravewe znaci za obele`uvawe na stoka, kako i la`ni meri i tegovi); ~l. 324 KZ (sozdavawe zagovor, banda, grupa ili drugo zdru`enie na lica zaradi vr{ewe na odredeni krivi~ni dela); ~l. 393 KZ (dogovor so drug za da se izvr{i krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor do tri godini ili pote{ka kazna); ~l. 394 KZ (sozdavawe grupa ili banda {to ima za cel vr{ewe na krivi~ni dela); ~l. 395 KZ (izrabotuvawe, nabavuvawe ili na drug na~in ovozmo`uvawe da se dojde do oru`je, rasprskuva~ki materii, ili sredstva potrebni za nivno pravewe, kako i otrovi nameneti za izvr{uvawe krivi~no delo) i ~l. 408 KZ (organizirawe grupa zaradi vr{ewe na krivi~ni dela od ~l 403 i 404).

177

175

we krivi~no delo od ~l. 393).178 Takvite podgotvitelni inkriminacii se najdirektno vrzani za samoto (glavno) delo, tie egzistiraat edinstveno i isklu~itelno kako prva etapa vo ostvaruvaweto na toa glavno delo: so po~etokot na ostvaruvaweto na zakonskiot opis na glavnoto delo otpa|a sekakva mo`nost za primena na ovaa podgotvitelna inkriminacija.179 Kaj kaznuvaweto na ovie dela intencijata na zakonodavecot e da ja pomesti kaznenata intervencija vo eden porane{na faza na izvr{uvawe na krivi~noto delo, t.e. da ja obezbedi za{titata na nekoe op{testveno dobro u{te vo fazata na podgotvuvaweto.180 Kaznuvaweto za podgotvuvawe delicta preparata krivi~niot zakonik naj~esto go odreduva na toj na~in {to propi{uva kazna i za samoto podgotvuvawe na deloto, pri {to ne gi odreduva i oddelnite podgotvitelni dejstvija koi se kaznivi. Na primer, vo ~l. 326 KZ e odredeno: "Toj {to podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo (~l. 18 stav 3) od ~lenovite 305 do 309, 312 do 315 i od ~l. 317 stav 1, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini." Kaj ovie dela izvr{uvaweto na krivi~noto delo se javuva kako primarnen i povisok stadium i so ogled na toa kaj niv ne mo`e da postoi ni obid, nitu pak stek. Stekot ne e mo`en, za{to izvr{enoto (ili obidenoto) delo go konsumira negovoto podgotvuvawe kako prethoden stadium. Od navedeniot primer: ako dve lica se dogovorat da izvr{at krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda od tri godini ili pote{ka kazna, pa toa delo go izvr{at, tie }e odgovataat za izvr{enoto delo, a ne i za dogovorot za negovoto izvr{uvawe, za{to ova delo e od nesamostojna priroda. Ili, na primer, liceto koe u~estvuvalo vo podgotvuvawe na oru`en bunt, vr{i samo edno krivi~no delo - u~estvuvawe vo oru`en bunt (~l. 312 st. 1 KZ), ili ako liceto u~estvuvalo vo podgotvuvawe na terorizam, a potoa i vo vr{eweto na akt na terorizam, go izvr{uva samo krivi~noto delo terorizam (~l. 313 KZ).
3. OBID ZA KRIVI^NO DELO

1. Poim na obidot. Koga storitelot }e ja donese odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo, a ne postoela potreba od prezemawe
"Delikta preparata se onie vo zakonot predvideni kaznivi podgotvitelni dejstvija so ~ija analiza doa|ame do zaklu~ok deka so nivnoto kaznuvawe se sakalo da se obezbedi krivi~nopravna intervencija ve}e vo porane{en stadium na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, t.e. vo fazata na podgotvuvaweto, odnosno gledano vo celost, deka se sakalo opredeleno dobro da se za{titi vo site stepeni na izvr{uvaweto na krivi~noto delo." Komentar, str. 98. 179 Ba~i}, F. O ka`njivim pripremnim radnjama, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/1, str. 161. 180 Vidi: ibid, str. 298
178

176

na podgotvitelni dejstvija, toj pristapuva kon izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ako pritoa, po zapo~natoto ili dovr{eno dejstvie na izvr{uvawe ne ja ostvari sakanata posledica, se smeta deka postoi obid na krivi~no delo. Obidot pretstavuva kazniv stadium vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo i se smeta za op{t institut na krivi~noto zakonodavstvo. Spored zakonskata definicija, obid na krivi~no delo postoi koga izvr{uvaweto na krivi~noto delo so umisla e zapo~nato, me|utoa ne e dovr{eno (~l. 19 st. 1 KZ). Od ovaa definicija proizleguva deka za postoewe na obid se potrebni dva elementi: 10 Da e zapo~nato izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo. Se smeta deka deloto zapo~nalo koga zapo~nalo dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, odnosno {tom e prezemena prvata dejnost koja pretstavuva element na bitieto na krivi~noto delo. Taka, na primer, kaj deloto ubistvo dejstvieto na izvr{uvaweto zapo~nalo vo momentot koga storitelot go naso~il oru`jeto kon objektot na dejstvieto. Me|utoa, deloto e zapo~nato i toga{, koga se prezemeni site dejstvija koi vleguvaat vo sostav na bitieto na krivi~noto delo, odnosno koga dejstvieto na izvr{uvaweto vo celost e ostvareno no izostanala posledicata (nema povreda na objektot na za{tita). Inaku, zapo~nuvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto e razli~no kaj razli~ni krivi~ni dela: a) Ako inkriminiranoto povedenie vo bitieto na krivi~noto delo e sostaveno od pove}e dejstvija (slo`ni krivi~ni dela), prezemaweto ve}e na prvoto dejstvie pretstavuva obid na odnosnoto krivi~no delo. b) Kaj krivi~nite dela kade vo zakonskoto bitie posebno e odredeno sredstvoto na izvr{uvaweto (na primer, sila, zakana), obidot postoi ve}e toga{ koga e zapo~nato so primena na tie sredstva. Taka, na primer, kaj krivi~noto delo siluvawe, ve}e samata upotreba na sila odnosno zakana pretstavuvaat obid na toa krivi~no delo. v) Kaj onie krivi~ni dela kaj koi kako del na zakonskoto bitie e opi{ano i nekoe podgotvitelno dejstvie, prezemaweto na toa dejstvie ve}e e obid na odnosnoto delo. Na primer, kaj provalnata kra`ba obid pretstavuva ve}e samiot akt na obivawe ili provaluvawe. g) Kaj posrednoto izvr{itelstvo, kade {to storitelot se slu`i so drugo lice kako so sredstvo za izvr{uvawe na krivi~noto delo, obidot postoi koga toa lice }e zapo~ne so prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto. d) Koga poslednoto dejstvie treba da go prezeme samata `rtva (na primer, da go ispie vinoto vo koe e turen otrov), ve}e samoto predizvikuvawe na taa situacija, koja neporedno mu pretstoi na dejstvieto na izvr{uvaweto, a ne dejstvieto na `rtvata pretstavuva obid na

177

odnosnoto krivi~no delo.181 20 Inaku, obidot }e postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto e prezemeno so direkna ili eventualna umisla: kaj nebre`nite krivi~ni dela obidot ne mo`e da postoi. Ottuka, treba da se naglasi deka obidot na krivi~no delo e kazniv samo ako deloto e prezemeno so direktna ili eventualna umisla. 30 Tret element e deloto da ne e dovr{eno. Se smeta deka deloto ne e dovr{eno ako dejstvieto na izvr{uvaweto zapo~nalo i bilo prekinato ili ako dejstvieto na izvr{uvaweto e dovr{eno, no ne nastapila zabranetata posledica. Tokmu vrz posledniov moment se zasnova razlikata me|u dovr{enoto i obidenoto krivi~no delo. Kaj obidot nikoga{ ne doa|a do nastapuvawe na posledicata, dodeka kaj dovr{enoto krivi~no delo doa|a do nejzino predizvikuvawe. Dokolku do{lo do nastapuvawe na posledica, toga{ ve}e ne se raboti za obid, tuku za dovr{eno krivi~no delo. Od izlo`enite elementi na obidot mo`e da se voo~i i razlikata me|u obidot i podgotvitelnite dejstvija.182 Taa razlika se sostoi vo toa {to podgotvitelnite dejstvija pretstavuvaat prezemawe na takvi dejstvija so koi samo se sozdavaat uslovi za efikasno izveduvawe na dejstvieto na izvr{uvaweto, dodeka obidot pretstavuva zapo~nuvawe, pa duri i celosno ostvaruvawe na dejstvieto na izvr{uvaweto. Dejstvijata koi vleguvaat vo poimot na podgotvitelnite dejstvija se nadvor od bitieto na krivi~noto delo, dodeka so obidot se ostvaruva eden element od bitieto na krivi~noto delo - dejstvieto na izvr{uvaweto. 183
181

Komentar, str. 103. Vo taa smsila vidi i Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~oj primeni, str. 64 i natamu. 182 Razgrani~uvaweto na podgotvitelnite dejstvija i obidot e pra{awe koe ima golemo kriminalnopoliti~ko, teoretsko i prakti~no zna~ewe. Negovoto kriminalnopoliti~ko zna~ewe e vo toa {to so nego se opredeluva granicata me|u nekaznivoto (zonata na podgotvuvaweto) i kaznivoto (zonata na izvr{uvaweto na krivi~noto delo), to~kata na po~etokot na kaznenata intervencija, dlabo~nata na frontot protiv kriminalitetot, {to e va`no politi~ko i kriminalnopoliti~ko pra{awe. Toa i za storitelot e od neposredan prakti~na vrednost so oglad na toa deka za podgotvitelni dejstvija po pravilo ne se kaznuva, a za obid po~esto se kaznuva. Ba~i}. F. op. cit. str. 302. 183 "Ne pretstavuvaat nikakov problem onie slu~ai na obid koi vo sebe sodr`at delumno ostvaruvawe na bitieto na odnosnoto krivi~noto delo. Taka, ni{aneweto kon nekogo so polna pu{ka ve}e zna~i delumno ostvaruvawe na bitieto na krivi~noto delo ubistvo. Kaj krivi~nite dela ~ie zakonsko bitie e sostaveno od pove}e dejnosti, prezemaweto na prvata dejnost ve}e go ozna~uva obidot na krivi~noto delo. Taka kaj kra`bata so obivawe, obivaweto ve}e pretstavuva obid za kra`ba, kaj siluvaweto, upotrebata na sila ili

178

Me|utoa, razgrani~uvaweto me|u obidot i podgotvitelnite dejstvija ne e sekoga{ ednostavno, ottamu {to postojat izvesni dejstvija koi ne se pojavuvaat kako delumno ostvaruvawe na bitieto na krivi~noto delo, no koi neposredno se povrzani so dejstvieto na izvr{uvaweto taka{to re~isi se slevaat vo nego i pravat edna celina. Taka, na primer, ako liceto A vo mra~na ulica so pu{ka go ~eka liceto X, se postavuva pra{aweto dali ~ekaweto vo zaseda so polna pu{ka treba da se smeta za podgotvitelno dejstvie ili za obid na ubistvo. Vo pogled na ova pra{awe postojat razli~ni mislewa. Spored objektivnata teorija podgotvitelnite dejstvija postojat koga tie ne vleguvaat vo dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a obid ako se prezemeni dejstvija koi vo zakonot se odredeni kako dejstvie na izvr{uvawe na krivi~no delo, a takvi se onie dejstvija so koi delumno se ostvaruva bitieto na krivi~noto delo. Spored subjektivnata teorija se smeat deka za obid se raboti {tom, so koe i da e dejstvie, pa makar i so podgotvitelno, se obelodenila voljata (se manifestirala zlostorni~kata volja) na storitelot za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo. Taka, na primer, ~ekaweto vo mra~na ulica da naide liceto so namera da se ubie spored ova teorija se smeta za obid na krivi~no delo, a ne za podgotvitelno dejstvie kako {to e toa slu~aj spored objektivnata teorija. Od navedenoto proizleguva deka objektivnata teorija dava precizni kriteriumi za razgrani~uvawe na podgotvitelnite dejstvija od obidot, me|utoa so toa go stesnuva poimot na obidot. Od druga strana subjektivnata teorija ne e dovolno precizna, a pokraj toa i premnogu go pro{iruva poimot na obidot kako i poimot na podgotvitelnite dejstvija. Za da se ubla`at krajnostite na dvete teorii e sozdadena objektivno-subjektivna teorija spored koja obid na krivi~no delo postoi koga voljata za izvr{uvawe na krivi~noto delo e obelodeneta (izrazena) so prezemeno dejstvie koe spored planot na storitelot neposredno vodi kon zagrozuvawe na objektot na za{tita. Spored ova teorija, za da postoi obid e va`no: 10 dejnosta na storitelot, naso~ena kon izvr{uvawe na krivi~noto delo {to ne e realizirano, da pretstavuva po~etok na izvr{uvawe na krivi~noto delo (po~etok na zakonskoto bitie na deloto), 20 da se pojde od toa kako dejstvija na izvr{uvawe da se smetaat i onie dejstvie koi se pojavuvaat kako priroden del na dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo poradi nu`nata povrzanost so nego (R. Frank),184 i 30 takvata dejnost mora da e proslezakana kon liceto {to se saka da se siluva, ili kaj upotrebata na sila ili zakana kaj razbojni{tvoto, iznudata i sl." Tahovi}, J. op. cit. str. 246. 184 "Taka na primer, potegnuvaweto na revolverot zaradi pukawe, ili ni{aneweto kon o{teteniot, ili krevaweto na raka so no` nad teloto (vratot) na o{teteniot e sosema prirodno da se smeta kako prirodan celina so dejstvieto na izvr{uvawe od zakonskoto bitie na krivi~noto delo ubistvo, so ogled na toa {to praktikata potvrduva deka ubistvoto so tie sredstva se

179

dena so volja na storitelot opfatena so planot na storitelot za izvr{uvawe na deloto. Spored toa, vo navedeniot primer se raboti za obid, a ne za podgotvitelno dejstvie. Na{eto krivi~no zakonodavstvo ja usvojuva ovaa teorija. 2. Nedovr{en i dover{en obid. So ogled na dejstvieto na izvr{uvaweto postojat nedovr{en i dovr{en obid. Nedovr{en obid (delictum imperfectum) postoi koga storitelot go zapo~nal dejstvieto na izvr{uvaweto, no ne go dovr{il. Na primer, nekoj zamavnuva so kamen kon nekoe lice, no ne go frla, tuku go zadr`uva vo raka. Dovr{en obid (delictum perfectum) postoi koga storitelot go zapo~nal i dovr{il dejstvieto na izvr{uvaweto, me|utoa posledicata ne nastanala. Taka, liceto od navedeniot primer, go frla kamenot, me|utoa ne go pogoduva (go proma{uva) drugoto lice. Ottamu, ovoj vid obid ne koi avtori go narekuvaat proma{eno krivi~no delo. Navedenoto razlikuvawe e od zna~ewe za utvrduvawe na dobrovolno otka`uvawe od obid (kaj dovr{eniot obid dobrovolno otka`uvawe ne e sekoga{ mo`no) i kaj odmeruvawe na kaznata (za nedovr{en obid po pravilo se kaznuva poblago). 3. Slu~ai koga ne e mo`en obid na krivi~no delo. Kaj oddelni krivi~ni dela obidot ne e mo`en. Toa e slu~aj kaj: 10 krivi~nite dela {to spored svojata priroda se dovr{eni ve}e so zapo~nuvaweto na deloto - verbalnite krivi~ni dela (kleveta od ~l. 172 KZ i navreda od ~l. 173 KZ) i u~estvo vo tepa~ka (~l. 136 KZ), i 20 krivi~nite dela koi mo`at da se izvr{at isklu~ivo so propu{tawe (pravite krivi~ni dela so propu{tawe, na primer neuka`uvawe pomo{ od ~l. 132 KZ). 4. Pravna priroda na obidot. [to se odnesuva do pravnata priroda na obidot isto taka postojat pove}e mislewa. Spored objektivnata teorija, su{tinata (opravduvaweto na kaznuvaweto) na obidot se nao|a vo postoeweto opasnost po opredeleno pravno dobro: vo napadot vrz za{titenite vrednosti, vo naso~enosta na dejstvieto kon nivna povreda. Tuka se raboti za napad vrz objektot na za{tita, a tokmu toa e ona {to ja opravduva su{tinata na nepravoto. Me|utoa, so ogled deka opasnosta predizvikana so obidot e pomala od od {tetata {to nastanuva so dovr{eno krivi~no delo, za obid treba zadol`itelno poblago da se kaznuva. Spored subjektivnata teorija, su{tinata na obidot e vo projavenata zlostorni~ka volja od strana na storitelot: vo opasnosta na storitelot. Tuka se raboti za re{itelnosta na storitelot da go ostvari svojot zlostorni~ki plan a toa e ona {to ja opravduva su{tinata na nepravoto. Spored ova teorija ne postoi razika me|u obid i dovr{eno krivi~no delo so ogled na toa {to i vo dvata slu~ai podednakvo postoi
vr{i spored taa hronologija."Proevski, J. op. cit. str. 222. Taka i Komentar, str. 104.

180

taa zlostorni~ka (prestapni~ka, kriminalna) volja {to zapo~nala da se ostvaruva vo nadvore{niot svet. Ottamu, za obid treba da se kazni isto kako i za dovr{enoto delo. Ili poednostavno, storitelot prezel dejstvie so cel da nastapi odredena posledica. A ottamu {to nejzinoto nastapuvawe ostanalo nadvor od negovata volja, nema pri~ini za negovo poblago kaznuvawe. Objektivno-subjektivnata teorija koja nastojuva da gi da gi soedini objektivnite i subjektivnite elementi kaj obidot e najprifatliva i ottamu dominantna vo teorijata na krivi~noto pravo. Spored nea, opravduvaweto na kaznuvaweto za obid na krivi~no delo se nao|a kako vo postoeweto na opasnosta, taka i vo izrazenata zlostorni~ka volja na storitelot. Ottamu i stavot deka za obid na krivi~no delo treba fakultativno poblago da se kaznuva. 5. Kaznuvawe za obid. Spored ~l. 19 KZ: Toj koj{to so umisla }e zapo~ne izvr{uvawe na krivi~no delo, no nema da go dovr{i, }e se kazni za obid na krivi~no delo za koe spored zakon mo`e da se izre~e zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, a za obid na drugo krivi~no delo samo koga zakonot izre~no propi{uva kaznuvawe i za obid (st. 1). Storitelot }e se kazni za obid vo granicite na kaznata propi{ana za krivi~noto delo, a mo`e da se kazni i poblago (st. 2)
4. NEPODOBEN OBID

1. Poim na nepodoben obid. Izostanuvaweto na posledicata kaj obidot na krivi~noto delo mo`e da se slu~i od najrazli~ni okolnosti. Ako toa se slu~i od poradi okolnostite {to se povrzani so sredstvoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili so objektot na dejstvieto, takviot obid se narekuva nepodoben (nevozmo`en) obid. Nema da se raboti za nepodoben obid ako sredstvoto za izvr{uvawe na krivi~noto delo bilo vo ispravna sostojba, me|utoa storitelot ne znael ili ne bil dovolno ve{t da go upotrebi (da rakuva so nego), na primer, da go akrivira mehanizmot na eksplozivna naprava, da go otko~i pi{tolot i sl. Spored zakonskata definicija nepodoben obid postoi koga storitelot se obide da izvr{i krivi~no delo so nepodobno sredstvo ili sprema nepodoben predmet (~l. 20 KZ). Ovde storitelot saka da ostvari edno krivi~no delo, no taa realizacija e nevozmo`na. Toj ima pogre{na pretstava za podobnosta na sredstvoto, odnosno za podobnosta na objektot na dejstvieto: toj veruva deka so takvoto dejstvie pravi ne{to {to ne e dozvoleno. Tuka, vsu{nost se raboti za sprotivna situacija od zabludata za bitieto na deloto, kade {to storitelot ima pogre{na pretstava deka ona {to go pravi e dozvoleno.185
Storitelot se nao|a vo zabluda, za{to smeta deka postojat site obele`ja na krivi~noto delo. Ottamu, nepodobniot obid, vsu{nost, e obratna za185

181

2. Apsolutno i realatino nepodoben obid. Vo naukata na krivi~noto pravo se razlikuva apsolutno i relativno nepodoben obid. 10 Apsolutno nepodoben obid postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto se prezeme so odredeno sredstvo ili vrz odreden objekt vrz koj so takvo sredstvo ili vrz takov objekt voop{to (vo nikoj slu~aj, pod koi i da e uslovi) ne bilo mo`no da se izvr{i krivi~no delo.186 Na primer, ako na nekoe lice za da se li{i od `ivot mu se stava neotrovna materija vo ~a{a so voda ili vo nego se puka od prazna pu{ka ili od dale~ina {to e nadvor od nejziniot domet (apsolutno nepodobno sredstvo), odnosno ako se puka vo ve}e mrtvo lice ili se vr{i pometnuvawe na `ena {to voop{to ne e bremena (apsolutno nepodoben objekt). 20 Relativno nepodoben obid postoi ako sredstvoto i objektot objektivno zameno bile pogodni za izvr{uvawe na krivi~noto delo, me|utoa poradi opredeleni okolnosti ne bile takvi vo konkretniot slu~aj. Na primer, za da se izvr{i li{uvawe od `ivot se stava malo koli~estvo otrov ili se puka od neotko~ena pu{ka (relativno nepodobno sredstvo), odnosno se puka na lice koe vo toj moment imalo vrz sebe pancirna obleka ili ne bilo na mestoto kade {to se vr{i napadot (relativno nepodoben objekt). 3. Pravna priroda na nepodobniot obid. Vo teorijata postoi spor okolu toa dali nepodobniot obid treba da se smeta kako obid i za istiot da se kaznuva. Vo ovaa smisla spored objektivnata teorija, koja su{tinata na obidot ja gleda vo opasnosta po odredeno pravno dobro poradi mo`nosta od negova povreda, nepodobniot obid ne se smeta za obid, za{to ne postoi navedenata opasnost. Toa va`i za apsolutniot nepodoben obid, me|utoa ne i koga se raboti za relativno nepodobniot obid, za koj privrzanicite na ovaa teorija smetaat deka treba da se kaznuva, za{to vo konkretniot slu~aj postoi o~igleda opasnost za napadnatoto pravno dobro. Subjektivnata teorija koja opravduvaweto na obidot go gleda vo izrazenata zlostorni~ka volja na storitelot, nepodobniot obid go smeta za obid, za{to kaj kaj nego zlostorni~kata volja se projavuva isto kako i kaj dovr{enoto krivi~no delo. Spored toa,
bluda za bitieto na krivi~noto delo (kaj zabludata za bitieto na krivi~noto delo storitelot pogre{no smeta deka ne postoi nekoe obele`je na krivi~noto delo. Za nepodobniot obid e zna~ajno deka storitelot ne e svesen za nepodobnosta na sredstvoto ili objektot, za{to ako takva svest postoi, nepostoi namera za dovr{uvawe na deloto, pa spored toa voop{to nitu obid. Horvati} - Novoselac. op. cit. str. 322. 186 Obidot e nepodoben ako so dadenoto sredstvo, sprema dadeniot objekt, vo dadenata situacija, nitu koj i da e drug {to bi postapil poume{no ne bi mo`el da go izvr{i krivi~noto delo. Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, str. 85. "Nepodoben obid sekoga{ }e postoi koga pod dadenite uslovi nitu storitelot ni koe i da e drugo lice ne bi mo`ele da go izvr{at nameravanoto delo. Ba~i}, F. op. cit. str. 310.

182

treba da se kaznuva kako za apsolutno nepodoben, taka i za relativno nepodoben obid. I najposle, objektivno-subjektivnata teorija se javuva so kompromisno re{enie koe go gleda vo pro{iruvawe na objektivnata teorija i smeta deka za relativno nepodobniot obid vo na~elo treba da se kaznuva, a apsolutno nepodobniot obid treba da se kazni samo toga{ koga e izvr{en pri takvi okolnosti koi uka`uvaat na negovata opasnost. 3. Kaznuvawe za nepodoben obid. Krivi~niot zakonik ne pravi razlika vo pogled na kaznuvaweto za apsolutno i relativno nepodoben obid. Spored toa za nepodoben obid na~elno se kaznuva isto kako i za obid na krivi~no delo: mo`e da se kazni poblago odo{to za dovr{eno krivi~no delo, me|utoa spored nao|awe na sudot mo`no e na storitelot kaznata neograni~eno da mu se ubla`i pa duri i da mu se izre~e osloboduvawe od kazna.
5. DOBROVOLNO OTKA@UVAWE

1. Poim na dobrovolno otka`uvawe. Ponekoga{ se slu~uva storitelot koj go zapo~nal izvr{uvaweto na krivi~noto delo, pred da go dovr{i, dobrovolno da se otka`e od izvr{uvaweto ili da go spre~i nastapuvaweto na negovite posledici. Spored ~l. 21 KZ, storitel koj podgotvuval ili se obidel da izvr{i krivi~no delo, no dobrovolno se otka`al od negovoto izvr{uvawe, mo`e da se oslobodi od kazna. Od navedenata definicija proizleguva deka postojat dva vida na dobrovolno otka`uvawe: dobrovolno otka`uvawe od podgovuvawe na krivi~no delo i dobrovolno otka`uvawe od obid na krivi~no delo. Od navedenata definicija natamu proizleguva deka i za dvata slu~ai na dobrovolno otka`uvawe e potrebno ispolnuvaweto na dva uslovi, a toa se: 10 otka`uvaweto da e dobrovolno, i 20 otka`uvaweto da e kone~no. 10 Otka`uvaweto e dobrovolno toga{ koga samiot storitelot, od koi i da e pri~ini, svoevolno re{il (odlu~il) da prekine so zapo~natoto podgotvitelno dejstvie ili so zapo~natoto dejstvie na izvr{uvawe na krivi~no delo. Ako na storitelot deluvale nekoi nadvore{ni okolnosti koi se nezavisni od negovata volja, toga{ nema da postoi dobrovolno otka`uvawe {to e relevantno od stojali{te na krivi~noto zakonodavstvo. Taka, nema dobrovolno otka`uvawe ako storitelot prekine so dejstvieto na izvr{uvawe, zatoa {to od nekogo fizi~ki bil spre~en da prekine so zapo~natoto podgotvitelno dejstvie ili da prodol`i so izvr{uvaweto na krivi~noto delo; ili poradi otporot na `rtvata; ili ako se pojavile pre~ki koi ja nadminuvaat negovata sila i fizi~ki mo`nosti za dovr{uvawe na deloto, i najposle, ako prestanal so dejstvieto

183

zatoa {to e otkrien.187 Nema dobrovolno otka`uvawe i toga{ ako storitelot e spre~en ili ako se otka`uva od natamo{noto sproveduvawe na dejstvieto poradi pojava na takvi te{kotii {to toj ne mo`e da gi sovlada. 10 Otka`uvaweto e kone~no toga{ koga storitelot definitivno se otka`al od konkretnoto delo. Nema dobrovolno otka`uvawe (nitu otka`uvawe voop{to), ako storitelot go prekinal dejstvieto poradi nepovolnite uslovi, so namera vo nekoja druga prilika (toga{ koga }e se steknat povolni uslovi), koristej}i se so sostojbata {to ja sozdal pri zapo~natoto izvr{uvawe od koe se otka`al, da go prodol`i i go dovr{i deloto. Vo toj slu~aj se raboti za prekin, za odlagawe na dejstvieto na izvr{uvaweto, a ne za otka`uvawe od izvr{uvawe na deloto.188 Pritoa, za dobrovolnoto otka`uvawe od deloto ne se od zna~ewe motivite na storitelot i tie ne mora da bidat od moralna priroda. Kako takvi, na primer, mo`at da bidat motivite: stav na storitelot da ne bide faten, strav od eventualnata kazna, so`aluvawe kon `rtvata, razo~aruvawe poradi malata korist koja mo`e da se dobie so dovr{uvaweto na deloto i sl. Toa zna~i deka motivite koi mo`at da bidat od zna~ewe kaj kaznuvaweto, ne se od zna~ewe kaj dobrovolnoto otka`uvawe. 2. Dobrovolno otka`uvawe od kaznivo podgotvuvawe na krivi~no delo postoi toga{ koga storitelot zapo~nal so prezemaweto na podgotitelnite dejstvija, pa svoevolno go prekinal nivnoto izvr{uvawe, ili koga gi dovr{il prezemenite podgotvitelni dejstvija, me|utoa ne pristapil kon prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto. Ovde postojat dva vida na dobrovolno otka`uvawe: 10 Prviot vid na otka`uvawe od podgotvitelni dejstvija se sostoi vo prekinuvawe na zapo~natoto dejstvie taka {to ne do{lo do

sozdavawe uslovi za izvr{uvawe na krivi~noto delo, t.e. za prezemawe na dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Taka, na primer, storitelot zapo~nal so izrabotka na tempirana bomba za izvr{uvawe na krivi~noto delo terorizam, pa vo tekot na nejzinata izrabotka se predomislil i ja prekinal natamo{nata izrabotka na bombata, ili zapo~nal so izrabotka na kli{e za falsifikuvawe pari, pa ja prekinuva rabotata i ne go dovr{il kli{eto.
Tahovi}, J. op. cit. str. 253. Vidi i Komentar, str. 111. Nema otka`uvawe od izvr{uvawe na krivi~noto delo, ako storitelot gi prekinal dejstvijata {to gi zapo~nal samo vo namera da gi zameni so drugi pocelishodni dejnosti (na primer, se otstapuva od namerata nekoj da se ubie so truewe, za{to na storitelot mu se storilo deka toa polesno mo`e da se izvede so upotreba na oru`je), ili ako otka`uvaweto se pravi vo namera izvr{uvaweto na konkretnoto delo da se prodol`i na drug na~in, vo drugo vreme i na drugo mesto. Tahovi}, J. op. cit. str. 253.
188 187

184

20 Vtoriot vid na otka`uvawe od podgotvitelni dejstvija se sostoi vo nepristapuvawe kon izvr{uvawe na dejstvieto na izvr{u-

vaweto iako podgotvitelnite dejstvija se prezemeni i se sozdadeni uslovite za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Na primer, storitelot
koj izrabotil ili nabavil tempirana bomba, odlu~i istata da ne ja upotrebi za vr{ewe na krivi~noto delo terorizam, ili nabavilo sredstva za obivawe na metalna kasa, no ne pristapilo kon obivaweto iako ne postoele pre~ki dejstvieto da se izvr{i i da se realizira krivi~noto delo. 3. Dobrovolno otka`uvawe od obid postoi koga storitelot go zapo~nal dejstvieto na izvr{uvaweto pa svoevolno se otka`al od negovoto dovr{uvawe, ili ako dejstvieto na izvr{uvaweto go dovr{il i svoevolno ja go spre~il nastapuvaweto na posledicata. Ottamu, se gleda deka i ovde postojat dva vida na dobrovolno otka`uvawe od obid: dobrovolno otka`uvawe od nedovr{en i dobrovolno otka`uvawe od dovr{en obid. 10 Dobrovolno otka`uvawe od nedovr{en obid postoi koga nema da se dovr{i zapo~natoto dejstvie na izvr{uvaweto, odnosno koga storitelot prekinuva so negovoto natamo{no sproveduvawe, iako mo`el do kraj da go sprovede. Otka`uvaweto se sostoi vo toa {to storitelot prestanal ponatamu da dejstvuva, ja zaprel natamo{nata dejnost. Na primer, nekoe lice go vadi pi{tolot i nani{anuva kon drugo lice, me|utoa ne go povlekuva orozot i se otka`uva od ubistvo {to nameraval da go izvr{i; ili provalnik {to vlegol vo tu| stan ne ukral ni{to, zatoa {to se premislil. Kaj nedovr{eniot obid mo`e sekoga{ da dojde do dobrovolnoto otka`uvawe. 20 Dovrovolno otka`uvaweto od dovr{en obid postoi koga po dovr{uvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo storitelot prezema opredelena dejnost so koja go spre~il nastanuvaweto na posledicata. Taka, na primer, storitelot turnal nekoe lice vo reka, a potoa go spasuva od davewe, ili pak liceto na koe mu staven otrov vo hranata, storitelot go spasuva so toa {to mu dava protivotrov ili {to povikal lekar. Za otka`uvawe od dovr{en obid e potrebno efikasno da e spre~eno nastapuvawe na posledicata so dejstvie na storitelot. Nema da postoi otka`uvawe ako storitelot prezel s vo taa nasoka, no posledicata sepak nastanala. Taa okolnost, me|utoa, mo`e da bide zemena kako olesnuva~ka pri odmeruvaweto na kaznata. Pritoa, ne se bara storitelot li~no da go spre~i nastanuvaweto na posledicata koja mo`e da ja otstrani i drugo lice no, toa treba da e storeno svesno i na inicijativa od strana na samiot storitel. Nema da se raboti za otka`uvawe ako storitelot go spre~il nastanuvaweto na posledicata od neznaewe ili slu~ajno. Za razlika od temporalni krivi~ni dela (dela kaj koi me|u 185

dejstvieto na izvr{uvaweto i nastapuvaweto na posledicata postoi odreden vremenski interval), nema dobrovolno otka`uvawe od obid kaj momentnite krivi~ni dela (kaj koi ne postoi takov interval, na primer, storitelot ne mo`e po ispaluvaweto na prviot metak od pu{kata so koj ja proma{il `rtvata da se otka`uva od ispaluvaweto na vtoriot metak). Isto taka, nema da se raboti za dobrovolno otka`uvawe ako negovoto delo ve}e bilo otkrieno. Dobrovolno otka`uvawe ne e mo`no nitu kaj onie krivi~ni dela kaj koi ve}e so samoto prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto e ostvareno dovr{eno krivi~no delo (kaj koi obidot e opfaten so poimot na dovr{enoto krivi~no delo, na primer kaj kleveta i navreda navreda). - Ako ne dojde do spre~uvawe na posledicata, toga{ nema ni dobrovolno otka`uvawe. Vo toj slu~aj se smeta deka postoi delotvorno kaewe. Delotvorno kaewe postoi koga storitelot po dovr{uvaweto na deloto rabotel vo nasoka na otstranuvawe na posledicata ({tetata) predizvikana so negovoto delo. Na tie slu~ai ne se odnesuva odredbata od ~l. 21 KZ, za{to se vo pra{awe dovr{eni krivi~ni dela, dodeka kaj dobrovolnoto otka`uvawe se raboti za otka`uvawe od delo {to e zapo~nato, no s u{te ne e dovr{eno. So odredbata od ~l. 262 KZ na pove}e mesta ja zema predvid ovaa okolnost vo Posebniot del so ogled deka se raboti za korisna dejnost na storitelot. Taka, na primer, vo ~l. 235 KZ ili ~l. 241 KZ e predvidena mo`nost za osloboduvawe od kazna ako storitelot mu go vrati ukradeniot, odnosno odzemeniot predmet na o{teteniot pred da doznae deka e otkrien. Sli~ni odredbi se sodr`ani vo ~l. 141 KZ; ~l 198 st. 4 KZ; ~l. 310 st. 2 i 3 KZ; ~l. 328 KZ; kaj odredena grupa krivi~ni dela soglasno ~l. 334 KZ; ~l. 382 st. 5 KZ; ~l. 383 st. 4 KZ; ~l. 341 st 5 KZ i ~l. 367 st. 5 KZ. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai na delotvorno kaewe, zakonodavecot predvidel i obligatorno osloboduvawe od kazna. Toa e slu~aj kaj krivi~nite dela od ~l. 324 st. 4 KZ; 358 st. 3; ~l. 370 st. 3 KZ; ~l. 394 st. 3 KZ i 408 st. 3 KZ. Delotvornoto kaewe ne zna~i kaewe vo moralno-eti~ka smila, toa postoi bez ogled od koi pobudi se vr{i. Glavno e da e storeno od li~ni pobudi i dobrovolno. Delotvortno kaewe postoi duri i toga{ koga otstranuvaweto ili ubla`uvaweto na posledicite po izvr{uvaweto na deloto e izvr{eno od treto lice, no poradi posebni zalo`bi i li~no po`rtvuvawe na storitelot na deloto.189 4. Kaznuvawe vo slu~aj na dobrovolno otka`uvawe. Napred vidovme deka storitel koj podgotvuval ili se obidel da izvr{i krivi~no delo, no dobrovolno se otka`al od negovoto izvr{uvawe, mo`e da se oslobodi od kazna. Osloboduvaweto od kazna e fakultativno. Toa zna~i deka za prezemenite podgotvitelni dejstvija (odnosno za obidot), sudot mo`e storitelot da go kazni, taka {to }e mu odmeri kazna vo granicite na kaznata koja e propi{ana za podgotvuvawe na toa delo,
189

Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 372.

186

(odnosno za toa delo), ili neograni~eno }e mu ja ubla`i kaznata i najposle mo`e da go oslobodi od kazna vo smisla na ~l. 42. st. 1 i 2 KZ. Takviot stav na zakonodavecot e opredelen od kriminalnopoliti~ki pri~ini: od vnatre{niot prestvrt kaj storitelot, od negovata dobrovolna odluka da go napu{ti dejstvieto na izvr{uvaweto. Ili poinaku, opravduvaweto na poblagoto kaznuvawe na dobrovolnoto otka`uvawe se nao|a vo subjektivniot moralen presvrt kaj storitelot koj treba da se nagradi (teorija na premija).190 No dokolku so obidot od koj storitelot dobrovolno se otka`al e storeno nekoe drugo samostojno krivi~no delo, toga{, se raboti za kvalificiran obid, i za odgovotnost za samostojno delo pri dobrovolno otkauvawe od obid . 5. Kvalificiran obid i odgovornost za samostojno delo pri dobrovolno otka`uvawe. Pod kvalificiran obid se podrazbira takov obid na krivi~no delo kade{to so prezemenoto dejstvie ne se ostvarilo planiranoto delo, tuku bitieto na drugo delo koe so zakon e opredeleno kako posebno krivi~no delo. Taka, na primer, edno lice puka vo nekogo so namera da go ubie, me|utoa samo mu nanesuva te{ka telesna povreda.191 Vo navedeniov i sli~ni slu~ai, dejstvieto na izvr{uvaweto }e se kvalificira spored sodr`inata na usmislata na storitelot - kako obid za odnosnoto krivi~no delo od ~l. 135 v.v. so ~l 19 KZ, a ne spored ostvarenata posledica, vo konkretniot slu~aj kako dovr{ena - te{ka telesnata povreda od ~l. 131 KZ. Vo vakvi slu~ai postoi obidenoto krivi~no delo, a okolnosta deka so toj obid e ostvareno nekoe drugo polesno krivi~no delo mo`e da bide zamena predvid kako olesnuva~ka okolnost kaj odmeruvaweto na kaznata za obidenoto krivi~no delo. Ako pak e napraven obid na polesno, a proizleglo nekoe drugo pote{ko krivi~no delo, toga{ }e postoi ili krivi~no delo kvalificirano so pote{ka posledica ili pak }e se raboti za stek, dokolku pote{koto delo ne go konsumira obidenoto krivi~no delo. Vo teorijata me|utoa, dominira sfa}aweto deka vo ~l. 21 st. 2 KZ ne se raboti za kvalificiran obid, tuku, za drug mo{ne blizok krivi~nopraven institut koj e od zna~ewe za odreduvaweto na odgovornosta za "samostojnoto delo" pri dobrovolnoto otka`uvawe od obid.192 Imeno, spored ~l. 21 st. 1 KZ e predvideno deka storitelot {to podgotvuval ili se obidel da izvr{i krivi~no delo, no dobrovolno se otka`al od negovoto izvr{uvawe, mo`e da se oslobodi od kazna. A toa
Za ostanatite stavovi vo vrska so blagonakloniot odnos kon dobrovolnoto otka`uvawe vidi: Komentar, str. 109.. 191 Takov }e bide, na primer i vo slu~aj na obid da se izvr{i te{ka kra`ba {to zavr{il so o{tetuvawe na predmeti pri provaluvaweto, obid za siluvawe {to zavr{il so telesna povreda na `rtvata i sl. 192 Taka: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 192, Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, str. 91, Proevski, J. op. cit. str. 230.
190

187

zna~i deka na sudot kako alternativi mu stojat na raspolagawe storitelot da go kazni vo granicite propi{ani za toa delo, neograni~eno da mu ja ubla`i kaznata i najposle, da go oslobodi od kazna. Spored ~l. 21. st. 2 pak, vo slu~aj na dobrovolno otka`uvawe (od podgotvuvawe na krivi~no delo ili)193 od obid storitelot }e se kazni za onie dejstvija {to pretstavuvaat nekoe drugo samostojno krivi~no delo. Pritoa, kako "samostojno krivi~no delo" ovde se podrazbira ona delo koe ne bi bilo konsmirano so krivi~noto delo koe e obideno, a ne nekoe posebno krivi~no delo predvideno kako samostojno delo od Posebniot del na KZ. Ili poprecizno, ovde se raboti za drugo "samostojno delo" koe spored u~eweto za prividniot stek, kako takvo postoi (ja zadr`uva svojata individualnost) i pri uspe{noto dovr{uvawe na obidenoto delo.194 Na primer, nekoj falsifikuval odredena isprava, no dobrovolno se otka`al od vr{eweto izmama ili pronevera, taka {to ne ja upotrebil falsifikuvanata isprava (falsifikuvaweto e dovr{enoto delo koe e vo stek so izmamata ili proneverata od koi storitelot dobrovolno se otka`al). Vo toj slu~aj "samostojno" e deloto falsifikuvawe na ispravata za koja storitelot e odgovoren, iako za krivi~noto delo izmama ili pronevera soglasno ~l. 21 st. 1 KZ (zaradi dobrovolnoto otka`uvawe od niv) mo`e da bide osloboden od kazna. V. EDINSTVO NA KRIVI^NITE DELA OD STOJALI[TE NA KAZNIVOSTA
1. STEK NA KRIVI^NI DELA

1. Stek na krivi~ni dela postoi koga storitelot: 10 so edno dejstvie storil pove}e krivi~ni dela (idealen stek) ili, 20 so pove}e dejstvija storil pove}e krivi~ni dela (realen stek), za koi istovremeno mu se sudi. Spored toa za stekot se va`ni dva momenti: prviot, da se raboti za pove}e krivi~ni dela {to s u{te ne se presudeni (procesnopraven element) i vtoriot, za site tie dela da se izrekuva edna zaedni~ka kazna (materijalnopraven element). Stekot na krivi~nite dela
"Taka bi se smetalo deka storitelot na kaznivo podgotvitelno dejstvie se otka`uva od krivi~noto delo ako so eden realen akt, na primer, so uni{tuvawe na sredstvata nabaveni za izvr{uvaweto na krivi~noto delo, projavil napu{tawe na odlukata za izvr{uvawe na podgotvuvanoto krivi~no delo." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 191. 194 Vo ova smisla Ba~i}, citira edna sudska odluka spored koja "Pod izrazot "drugo samostojno krivi~no delo" mo`e da se podrazbere samo takvo krivi~no delo {to ne e konsumirano so obidot, odnosno {to ne bi bilo konsumirano so storenoto krivi~no delo ni koga storitelot bi go dovr{il". Ba~i}, F, op. cit. str. 320.
193

188

kako institucija na materijalnoto krivi~no pravo ja dol`i svojata egzistencija tokmu na potrebata za pove}e krivi~ni dela na ist storitel da se izre~e edinstvena (zaedni~ka) kazna. Stekot na krivi~nite dela e institut od posebno zna~ewe za krivi~noto pravo i kriminalnata politika, za{to pluralitetot (mno`estvoto) na krivi~nite dela na edno lice e svedo{tvo deka toa lesno doa|a vo sudir so krivi~niot zakonik, pa mo`e da se raboti za poopasen prestapnik." 195 10 Kaj idealniot stek e mo`no so edno dejstvie196 pove}e pati da bide ostvareno bitieto na isto krivi~no delo (homogen idealen stek), ili so edno dejstvie da bidat ostvareni pove}e razli~ni bitija na krivi~ni dela (heterogen idealen stek). Primeri za homogen idealen stek: storitelot so frlawe edna bomba ubiva pove}e lica, so edna izjava navreduva pove}e lica. Primeri na heterogen idealen stek: storitelot siluval nekoe lice i mu prenel polova bolest pri siluvaweto, so eden istrel od pu{ka ubiva edno i ranuva drugo lice. Vo idealen stek mo`at da bidat samo onie krivi~ni dela {to imaat identi~no dejstvie na izvr{uvawe. 20 I realniot stek mo`e da bide homogen i heterogen. Primeri za homogen realen stek: storitelot izvr{il edno ubistvo, a po izvesno vreme drugo ubistvo. Primeri na heterogen realen stek: storitelot izvr{il siluvawe, a po izvesno vreme kra`ba. Pritoa, za postoeweto na realniot stek ne e od zna~ewe dali dejstvijata se prezemeni ednovremeno ili pak vremenski se razdeleni, nitu pak dali izvr{enite dela stojat vo nekakva zaemna vrska. Bitno e da se raboti za pove}e samostojni dejstvija za koi na storitelot mu se sudi istovremeno.
2. PRIVIDEN STEK

Za razlika od vistinskito stek na krivi~ni dela, prividen stek pretstavuva situacija koga nekoe ~ovekovo povedenie mo`e da se sumpsumira pod pove}e zakonski opisi na krivi~ni dela ili pove}epati pod ist zakonski opis, pa se ~ini deka postoi stek na krivi~ni dela, a sepak ne mo`e da se zboruva za stek, za{to postoi samo edno krivi~no delo.197 Ottamu {to tuka konkuriraat pove}e zakonski opisi
195 196

Ba~i}, F, op. cit. str. 358. Edno dejstvie me|utoa ne ozna~uva sekoga{ samo edna edinstvena dejnost, nitu edno edinstveno teleseno dvi`ewe, tuku samo edinstvo na dejstvija vo krivi~nopravna smisla (poim na dejstvie posmatrano vo celost) {to ne ja isklu~uva mo`nosta toa vo sebe da sodr`i i pove}e dejnosti (pove}e telesni dvi`ewa). Tahovi}, J. op. cit. str. 259. 197 Taka, na primer, koga nekoj provaluva vo tu| stan i izvr{uva kra`ba, negovata dejnost formalno mo`e da se podvede pod nekolku zakonski bitija: kako te{ka kra`ba so provaluvawe vo zatvoren prostor, kako o{tetu-

189

(ili pove}epati ist zakonski opis), takviot slu~aj ponekoga{ se narekuva i stek na zakoni. Kaj prividniot stek primenata na samo eden zakonski opis e isklu~iva, t.e. postoi tn. ekskluzivitet poradi koj e isklu~ena primenata na drugi zakonski opisi.198 Postoeweto na prividniot stek vodi kon doka`uvawe deka vo konkretniot slu~aj se raboti za edno krivi~no delo, a ne za pove}e krivi~ni dela, so {to se isklu~uva stekot na krivi~nite dela. Negovata smisla e vo krajna linija da se otstrani neopravdanoto dvokratno ili pove}ekratno kaznuvawe. I prividniot stek mo`e da se pojavi kako prividen idealen stek (koga pove}e krivi~ni dela predizvikani so edno dejstvie se smetaat kako edno krivi~no delo od gledi{te na krivi~noto pravo) i prividen realnen stek (koga pove}e krivi~ni dela predizvikani so pove}e dejstvija se ocenuvaat kako edno krivi~no delo bilo vo krivi~nopravna ili kriminolo{ka smisla). Koga postoi prividen (idealen ili realen) stek, se zema deka postoi samo edno krivi~no delo i kaznata, po pravilo, se odmeruva spored op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata.199 So ogled na toa {to krivi~niot zakonik ne sodr`i odredbi za prividniot stek, re{avaweto na pra{aweto za toa dali postoi vistinski ili prividen stek mu e ostaveno na teorijata i sudskata praktika, koi go toa go pravat preku analiza na me|usebnite odnosi na zakonskite bitija in abstracto ili in concreto.200 Ottamu, vo teorijata na krivi~noto pravo slu~aite na javuvaweto na prividen stek mo`at da se podelat na tri grupi: 10 su~ai kade prividniot stak proizleguva od mevawe na tu|i predmeti i kako naru{uvawe na nepovredivosta na domot, a vsu{nost se raboti samo za prvoto krivi~no delo. 198 Zlatari} - Dama{ka, Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966, str. 269. Sli~no i Tahovi}: "Prividen stek postoi toga{ ako so isto dejstvie ili so pove}e dejstvija se predizvikani pove}e posledici, ostvareni se bitijata na pove}e krivi~ni dela, no sepak ne postoi stek tuku edno krivi~no delo od pri~ini {to samo edno predizvikuvawe e relevantno od gledi{te na krivi~niot zakonik, iako prividno izgleda deka se ostvareni bitijata na pove}e krivi~ni dela." Tahovi}, J. op. cit. str. 262. 199 Ibid. str. 262. 200 "Ekskluzivitetot vo primenata samo na eden propis mo`e da se zasnova samo vrz eden od slednive temeli: a) na utvrduvaweto na me|usebnite odnosi na oddelni apstraktni zakonski opisi koi se vo igra, so drugi zborovi vrz osnova na smislata na samite apstraktni bitija na krivi~nite dela (do koi doa|ame so ispravno tolkuvawe na krivi~niot zakonik), ili b) vrz osnova na ocenkata na konkretniot nastan i zaklu~ocite koi proizleguvaat od taa ocena, da se uka`uva opravdana samo primenata na eden zakonski propis, dodeka primenata na drug ili na drugi zakonski propisi koi doa|aat predvid, ne bi imala nikakva smisla." Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, str. 169.

190

|usebniot odnos na oddelni apstraktni i konkretno ostvareni zakonski bitija na krivi~nite dela, 20 slu~ai koi se odnesuvaat na vklu~uvawe na edno krivi~no delo vo drugo, isklu~ivo vrz osnova na konkretnata ocenka na nastanite i, 30 slu~ai na zakonsko ili pravno edinstvo na pove}e krivi~ni dela.

2.1. Slu~ai na prividen stek koi proizleguvaat od me|usebniot odnos na oddelni apstraktni i konkretno ostvareni zakonski bitija na krivi~nite dela
Slu~aite na prividen stek koi proizleguvaat od me|usebniot odnos na oddelni apstraktni i konkretno ostvareni zakonski bitija na krivi~nite dela se: 10 odnos na specijalitet, 20 odnos na supsidijaritet, 30 odnos na konsumpcija i 40 odnos na alternativitet. 1. Prividen stek po osnov na specijalitet postoi koga zakonot pokraj osnovnoto krivi~no delo, koe ima op{t karakter, predviduva i krivi~i dela koi se posebni slu~ai na toa krivi~no delo. Tie posebni krivi~ni dela vo svoeto bitie sekoga{ gi sodr`at site elementi {to gi ima i op{toto krivi~no delo, so toa {to imaat u{te nekoe obele`je spored koe se razlikuvaat od op{toto.201 Vo takvi slu~ai primenata na op{atta odredba otpa|a soobrazno so maksimata lex specialis derogat legi generali. Prividniot stek po osnov na specijalitet sekoga{ se pojavuva kako prividen idealen stek. 2. Prividen stek po osnov na supsidijaritet postoi me|u krivi~nite dela od koi nekoi se prethoden stadiumna drugi.202 Ovde e
"Odnos na specijalitet postoi koga eden od zakonskite opisi (lex specialis) vo sebe gi sodr`i site elementi na drug opis ( lex generalis), me|utoa, vo nego eden ili pove}e od tie elementi se ili potesno (pospecijalno) postaveni ili toj opis sodr`i u{te i nekoi drugi elementi, koi vo negoviot opis na deloto vo odnos na deloto od drugiot opis go specificiraat." Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik... str. 170. "Taka, na primer, iznudata e specijalen oblik na prisilbata, a ucenata specijalen oblik na iznudata: ottuka vo slu~aite na iznuda sekoga{ se ostvareni i elementite na prisilba, a vo slu~aite na ucena, site elementi na iznuda i na prisilba. Komentar KZ SFRJ, str. 218. Vo takov odnos stojat, na primer, i obi~nata navreda i navredata na stranski vladetel, proneverata i zatajuvaweto, kra`bata i razbojni{tvoto, prisilbata i iznuduvaweto dokazi i sl. "Specijalitetot postoi i me|u osnovnoto krivi~no delo i pote{kite (kvalificiranite), odnosno polesnite (privilegiranite) oblici na isto krivi~no delo, na primer, me|u ubistvoto i te{koto ubistvo, ubistvoto i ubistvotona mig, potoa me|u kra`bata i te{kata kra`ba, kra`bata i sitnoto delo kra`ba itn." Tahovi}, J. op. cit. str. 263. 202 Supsidijaritetot mo`e da bide formalen i materijalen. Formalen ili izri~en supsidijaritet postoi koga direktno e izrazen vo samiot zakon (na primer, koga e propi{ano "dokolku ne postojat obele`ja na nekoe drugo
201

191

uslov isto lice da izvr{ilo kaznivo podgotvuvawe ili kazniv obid na krivi~no delo koe{to vo isto vreme ili podocna e izvr{eno.203 Vo takov slu~aj ne postojat pove}e krivi~ni dela, tuku samo edno i toa ona krajnoto koe e izvr{eno, za{to podgotvuvaweto odnosno obidot na krivi~noto delo ja gubaat svojata samostojnost kako krivi~ni dela ako do{lo do izvr{uvawe na deloto spored maksimata lex primaria derogat legi subsidiariae. So drugi zborovi kaznivoto podgotvuvawe, odnosno kazniviot obid mu se supsidijerni na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, za{to postojat kako samostojni dela samo ako ne do{lo do negovoto izvr{uvawe. Taka, na primer, krivi~noto delo nabavuvawe sredstva za falsifikuvawe na pari e supsidierno vo odnos na krivi~noto delo pravewe la`ni pari, za{to kako samostojno delo postoi samo ako ne do{lo do praveweto na la`ni pari. 204 Prividniot stek po osnov na supsidijaritet mo`e da se pojavi kako prividen idealen i kako prividen realen stek. 3. Prividen stek po osnov na konsumpcija postoi koga nepravoto na edno krivi~no delo e sodr`ano vo nepravoto na drugo. Dali postoi takov slu~aj se ocenuva so apstraktno sporeduvawe na samite zakonski opisi na krivi~nite dela pri {to se vr{i vrednosna ocenka na ostvarenite dela vo taa smisla {to se ocenuva dali ednoto delo (konkretnoto ostvaruvawe na toa delo) e sodr`ano vo drugoto, kako i dali e opfateno so nego (vo negovoto konkretno ostvaruvawe).205 Pritoa, pote{koto delo sekoga{ go konsumira polesnoto soobrazno maksimata lex consumens detogat legi consumptae, taka {to ostvaruvaweto na pote{koto delo go opfa}a i polesnoto delo koe e sodr`ano vo nego. Taka, na primer, ubistvoto na edno lice ja konsumira telesnata povreda {to pritoa mu e nanesena, krivi~noto delo kra`ba izvr{eno so obivawe go konsumira o{tetuvaweto na predmetite koe so obivaweto e ostvareno, a krivi~noto delo provalna kra`ba go konsumira naru{uvaweto na nepovredivosta na stanot izvr{eno so prodiraweto vo tu| stan zardi

krivi~no delo" ili "nadvor od slu~aite predvideni vo ~l. ..."). Materijalaniot ili molkumen supsidijaritet mo`e da se oceni samo so vrednosno ocenuvawe na odnosot na zakonskite bitija na delata. 203 "Odnos na supsidijaritet me|u dva zakonski opisi postoi koga prviot opis pretstavuva kriminalizirawe na prethodniot stadium vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo od drugiot opis. Imeno, vo takov slu~aj prethodniot stadium e posebno inkriminiran, ako kriminalnata dejnost se zapre vrz nego. Zlatari}, B. op. cit. str. 170. 204 Komentar KZ SFRJ, str. 218. 205 "Dodeka slu~aite na specijalitet i supsidijaritet gi utvrduvame so logi~ko rezonirawe, slu~aite na konsumpcija gi utvrduvame so vrednosno ocenuvawe, zna~i preku aksiolo{ki pat, me|utoa i ovde s u{te so in abstracto sporeduvawe na samite zakonski opisi." Zlatari}, B. op. cit. str. 170.

192

kra`ba.206 Ottamu, vo takvi slu~ai postoi samo prividen stek me|u konsumiranoto krivi~no delo i krivi~noto delo koe go konsumira. Odnosot na dve dela pri nivnoto konkretno ostvaruvawe mo`e da se javi vo tri vida: kako odnos na prethodno i glavno delo (nekaznivo prethodno delo), kako odnos na pridru`no delo i glavno delo (nekaznivo pridru`no delo) i kako odnos na glavno i dopolnitelno delo (nekaznivo dopolnitelno delo). a) Vo prviot slu~aj (nekaznivo prethodno delo) prethodnoto delo go ovozmo`uva ili olesnuva izvr{uvaweto na drugoto, glavnoto krivi~no delo, pri {to obete dela se naso~eni kon povreda na isto dobro. Taka na primer, nekoj pri pale` na edna zgrada prethodno }e ispokr{i pove}e predmeti od taa zgrada za da mu poslu`at kako materijal za potpaluvawe.207 Toga{ glavnoto delo go konsumira prethodnoto, za{to nepravato na glavnoto go konsumira nepravoto i na prethodnoto delo. Prividen stek po osnov na konsumcija postoi i toga{ koga nekoj so dva vida na sou~esni{tvo u~estvuva vo ostvaruvaweto na edno isto delo, na primer, pottiknuva i pomaga vo izvr{uvaweto na isto krivi~no delo, ili naprvin pottikne drug na izvr{uvawe na drugo krivi~no delo, a potoa zaedno so nego go izvr{i toa krivi~no delo kako soizvr{itel. Vo vakvi slu~ai pote{kiot oblik na sou~esni{tvo go konsumira polesniot pa postoi samo edno krivi~no delo storeno vo najte{kiot oblik na sou~esni{tvo. Spored toa, pottiknuvaweto go konsumira pomagaweto, a soizvr{itelstvoto gi konsumira site oblici na sou~esni{tvo vo istoto delo. Prividniot stek po osnov na konsumpcija mo`e da se pojavi kako prividen idealen i kako prividen realen stek. b) Vo vtoriot slu~aj (nekaznivo pridru`no delo) ostvaruvaweto na dve neprava te~e ednovremeno, pri {to fakti~ki i vrednosno, ednoto delo e pridru`na, sekundarna komponenta na realizacijata na drugoto, glavnoto delo (sostaven del od ostvaruvaweto na glavnoto delo). Pritoa, obete dela ne mora da povreduvaat isto dobro. Od druga strana, pridru`noto delo e bezna~ajno vo odnos na glavnoto. Taka, na primer, ubistvo na edno lice i o{tetuvawe na negovata zlatna taba}era, provalna kra`ba i o{tetuvawe na vleznaat vrata, siluvawe i lesna telesna povreda.208 v) Vo tretiot slu~aj (nekaznivo dopolnitelno delo) vo pra{awe e odnos na dve zakonski bitija vo koj dopolnitelnoto delo se javuva kako dejnost naso~ena kon zadr`uvawe, iskoristuvawe, obezbeduvawe na ona {to e dobieno so glavnoto delo. Na primer, izvr{itelot na kra`ba {to gi prikriva ukradenite predmeti, izvr{itel {to napra206 207

Komentar KZ SFRJ, str. 219. Ba~i}, F. op. cit. str. 365. 208 Ibid, str. 365.

193

vil la`na isprava zaradi nejzina upotreba, pa ja upotrebil.209 4. Prividen stek po osnov na alternativitet postoi koga storitelot izvr{i krivi~no delo taka {to postojat site elementi na dva oblici na isto krivi~no delo koi se so ista te`ina, t.e. za koi e predvidena ednakva kazna. Ova naj~esto e slu~aj koga zakonot predviduva pove}e kvalifikatorni okolnosti {to na edno osnovno delo mu davaat pote`ok vid, a vo dejnosta na storitelot }e se sretnat dve ili pove}e vakvi okolnosti. Taka, na primer, ako nekoj izvr{i ubistvo od koristoqubie i na svirep na~in gi ostvaril site obele`ja na krivi~noto delo ubistvo od koristoqubie i site obele`na na krivi~noto delo ubistvo na svirep na~in, me|utoa ne mo`e da se zeme deka deka se izvr{eni dve krivi~ni dela, tuku samo edno, za{to e izvr{eno samo edno ubistvo.210 Prividniot stek po osnov na alternativitet sekoga{ se pojavuva kako prividen idealen stek.

2.2. Slu~ai na prividen stek koi se odnesuvaat na vklu~~uvawe na edno krivi~no delo vo drugo isklu~ivo vrz osnova na konkrtnata ocena na nastanite (inkluzija na krivi~ni dela)
Prividniot stek po osnov na inkluzija postoi koga pri konkretnoto izvr{uvawe na edno ili pove}e krivi~ni dela (pozna~ajno, osnovno, glavno delo, odnosno dela) storitelot ostvari i dela koi vo odnos na niv se poka`uvaat vo tolkava mera bezna~ajni (bagatelni, od malo zna~ewe, sporedni dela)211 {to nivnoto kaznuvawe od aspekt na odmeruvaweto na kaznata se poka`uva neopravdano. Ili poinaku, tie dela i sami po sebe mo`at da bidat kaznivi, me|utoa vo stek so pozna~ajno krivi~no delo nema potreba nitu racionalno opravduvawe od nivno kaznuvawe.212 Vo toj slu~aj se smeta deka glavnoto krivi~no delo vo
Ibid, str. 366. Komentar KZ SFRJ, str. 219. 211 Toa se obi~no onie krivi~ni dela koi na storitelot mu go ovozmo`uvaat ili mu go olesnuvaat izvr{uvaweto na osnovnoto krivi~no delo, ili se vr{at popatno pokraj osnovnoto krivi~no delo. Takov bi bil na primer slu~ajot koga storitelot zaradi izvr{uvaweto ubistvo, najprvin ja vrze `rtvata (krivi~no delo prisilba i krivi~no delo protivpravno li{uvawe od sloboda), potoa nanese pove}e navredi (krivi~no delo navreda), pa pri vr{eweto na ubistvoto gi iskine ali{tata ili uni{ti ~asovnikot (krivi~no delo o{tetuvawe na tu|i predmeti). Ili pak, nesuvawe na lesna telesna povreda od nebre`nost pri siluvawe ili razbojni{tvo, naru{uvawe na nepovredivosta na domot pri siluvawe. Komentar KZ SFRJ, str. 220. 212 "Se raboti za primena na principot na zapostavuvawe na sporednoto i neva`noto koj treba voop{to da va`i vo krivi~noto pravosudstvo koe pretendira na ekonomi~nost, efikasnost i avtoritet (Toj princip postoel
210 209

194

sebe go inkludira (vklu~uva, opfa}a)213 sporednoto, taka {to kriminalnopoliti~ko stojali{te ne e opravdano na storitelot da mu se izre~e kazna i za sporednoto krivi~no delo.214 Ottamu, osnovna karakteristika na inkluzijata e vo toa {to se utvrduva vrz osnova na konkretno sporeduvawe na dve ili pove}e izvr{eni krivi~ni dela, odnosno na nivnite {tetni posledici, a ne vrz osnova na apstraktno sporeduvawe na nivnite zakonski bitija ({to inaku slu`i kako metod za utvrduvawe na najgolemiot broj na ostanatite oblici na prividen stek). Vtorata karakteristika se sostoi vo toa {to krivi~noto delo koe po osnov na inkluzija ne e zemeno predvid kako zasebno krivi~no delo (inkludiranoto, vklu~itelnoto, sporednoto krivi~no delo) mo`e da se zeme kako ote`nuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata za krivi~noto delo vo koe e inkludirano (glavnoto krivi~no delo). Slu~aite na inkluzija doa|aat predvid kaj prividniot idealen i kaj prividniot realen stek. Me|utoa, od pri~ini {to za opredeluvaweto na inkluzijata ne se dadeni dovolno opredeleni i precizni kriteriumi spored koi bi do{lo do nejzino jasno razgrani~uvawe od konsumcijata i nekazneto pridru`no delo, smetame deka se sosema vo pravo onie avtori koi inkluzijata kako oblik na prividen stek voop{to ne ja predviduvaat, odnosno tvrdat deka za nea nema dovolno opravduvawe i deka ottamu ne treba da postoi.215

2.3. Slu~ai na zakonsko ili pravno edinstvo na pove}e krivi~ni dela

Slu~aite na zakonsko ili pravno edinstvo na pove}e krivi~ni dela se: 1. slo`eno krivi~no delo, 2. kolektivno krivi~no delo, i 3. prodol`eno krivi~no delo. 1. Slo`enoto krivi~no delo postoi koga zakonskoto bitie na edno delo e takvo {to vo sebe sodr`i pove}e dejstvija na izvr{uvawe koi inaku se pomesteni vo bitijata na dve ili pove}e krivi~ni dela. Taka, na primer, bitieto na krivi~noto delo razbojni{tvo (~l. 237 KZ) gi sodr`i site elementi na krivi~no delo kra`ba (~l. 235 KZ) i
u{te vo rimskoto pravo - "minima non curat praetor"). Zlatari}, B. op. cit. str. 172. 213 Terminot inkludira poteknuva od latinskiot zbor inclusive {to zna~i vklu~ivo, vklu~itelno. 214 Toa zna~i deka javniot obvinitel za krivi~noto delo koe gi ispolnuva uslovite za inkluzija ne bi moral da pokrenuva krivi~na postapka iako postojat dokazi deka liceto go izvr{ilo toa krivi~no delo, ili dokolku krivi~nata postapka e pokrenata i sprovedena, deka sudot za toa krivi~no delo mo`e da donese osloboditelna presuda. 215 Taka Ba~i}, F. op. cit. str. 365. Lazin, \. Inkluzija krivi~ih dela, JRKKP, Beograd, 1980/3-4, str. 517, i dr.

195

krivi~noto delo prisilba (~l. 139 KZ). Vo slu~ajot na slo`enoto krivi~no delo ne postoi stek na krivi~nite dela koi vleguvaat vo negoviot sostav, tuku samo edno krivi~no delo, za{to samiot zakon gi spojuva vo edno edinstveno krivi~no delo.216 2. Kolektivno krivi~no delo e zakonska konstrukcija na edinstveno krivi~no delo kaj koe pove}eto povtoreni okolnosti na istoto krivi~no delo se smetaat za edno krivi~no delo zaradi posebniot psihi~ki odnos na storitelot sprema vr{eweto na tie dela.217 Kolektivnoto krivi~no delo se pojavuva vo tri oblici: 10 vo vid na zanaet (koga storitelot na isti ili istovidni krivi~ni dela u{te od samiot po~etok poka`al gotovnost so povtoruvawe na ovie dela vo namera da obezbedi zarabotuva~ka: takvo delo kaj nas e samo komarot), 20 vo vid na zanimawe (koga storitelot na isti ili istovidni krivi~ni dela u{te od smiot po~etok poka`al gotovnost za redovno povtoruvawe na ovie dela: kaj nas toa se deloto podveduvawe, nadrilekarstvo, nadripisarstvo) ili, 30 od navika (koga storitelot vr{i isti ili istovidni krivi~ni dela od sklonost).218 Ottamu, kaj ovie dela ve}e i samo prvoto dejstvie vo namera na prodol`uvawe, pretstavuva ostvaruvawe na kolektivnoto krivi~no delo. Takvoto delo, vsu{nost, pretstavuva slu~aj na prividen stek, za{to poedine~nite dejstvija se opfateni (konsumirani) vo edinstveno zbirno delo. Konsekvancija na pravnata priroda na kolektivnoto krivi~no delo e toa {to po odnos na neopfatenite dejstvija so presudata se primenuva praviloto res iudicata. Presuduvaweto na dopolnitelno otkrienite dejstvija e dozvoleno samo so povtoruvawe na pravosilno zavr{enata postapka (~l. 392 st. 1 t. 6 ZKP).219 3. Prodol`eno krivi~no delo postoi koga storitelot vo vremenski kontinuitet izvr{i pove}e istovidni dela koi, poradi elementite koi gi povrzuvaat vo edna celina, se pojavuvaat kako edno edinstveno delo.220 Konstrukcijata na prodol`enoto krivi~no delo (ili krivi~no delo {to postojano se vr{i - delictum continuanum) mu odgovara na baraweto na prakti~nosta (procesna ekonomija) i se zasnova na logikata na rabotite i pravednosta na osudata. Taka, na primer, ako blagajnik vo edna banka sekoj den vo tekot na edna godina zema od kasata po sto denari, toj storil prodol`eno krivi~no delo pronevera.
Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 257 i 266, Komentar KZ SFRJ, str. 220, Radovanovi}, M. op. cit. str. 148, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 199, Ba~i}, F. op. cit. str. 154, ^ejovi}, B. op. cit. str. 279. 217 Komentar KZ SFRJ, str. 224. 218 Konstrukcijata kolektivno krivi~no delo od navika ne mu e poznata na na{eto krivi~no zakonodavsto. 219 Vidi: Zlatari} - Dama{ka, Rje~nik... str. 132, ^ejovi}, B. op. cit. str. 283285, Proevski, V, op. cit. str. 267-268. 220 Komentar KZ SFRJ, str. 220.
216

196

Se smeta deka poradi povrzanosta i edinstvoto na ovie dela ne bi bilo logi~no, ni prakti~no da se zeme deka vo dadeniot slu~aj postojat 365 krivi~i dela na pronevera vo realen stek, nitu pak pravi~no ako za sekoe delo bi se odmeruvala kazna spored propisite za stekot. So ogled na toa {to na{ite porane{ni krivi~nopravni propisi ne sodr`ea odredbi za prodol`enoto krivi~no delo, toa vo sudskata praktika221 se izveduva{e spored propisite za stekot na krivi~ni dela vo taa smisla {to se zema{e deka vo slu~aj na prodol`eno krivi~no delo ne postoi realen stek, tuku prividen realen stek.222 Me|utoa, so krivi~niot zakonik od 1996, kaj nas za prv pat e vovedena odredba za uslovite za postoewe na prodol`enoto krivi~no delo i za na~inot na odmeruvaweto na kaznata za nego kako op{t institut na krivi~noto pravo - konstrukcija na prodol`eno krivi~no delo kaj site krivi~ni dela.223 Taka, vo ~l. 45 KZ izre~no e propi{ano deka ne postoi stek vo slu~aj na prodol`eno krivi~no delo, odnosno deka na storitelot koj

so umisla }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat pove}ekratno ostvaruvawe na isto delo, iskoristuvaj}i ist traen odnos, ista prilika ili drugi sli~ni okolnosti, sudot }e mu izre~e edinstvena kazna vo granicite na kaznata propi{na za toa delo (st. 1), a na storitelot {to pod uslovite od st. 1. }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat ostvaruvawe na istorodni dela, sudot }e mu izre~e kazna vo granicite na kaznata propi{nana za najte{koto delo (st. 2). Ako so dejstvijata (od st. 1 i 2) storitelot kako vkupna posledica ja ostvari posledicata na nekoe pote{ko krivi~no delo, }e se kazni so kaznata propi{ana za toa delo (st.
3 KZ). Odredbite (od st. 1 i 2) ne se primenuvaat na dejstvijata izvr{eni po podigawe na obvinenieto (st. 4) - po toj moment izvr{enite dela se tretiraat kako delo vo realen stek. Od navedeniot poim i zakonskata odredba proizleguva deka za ispolnuvawe na poimot na prodol`enoto krivi~no delo e potrebno da se ispolnat opredeleni postojani konstitivni elementi i opredeleni povremeni konstitutivni elementi. Se razbira deka za da dojde do proZa toa podrobno Zlatari}, B. op. cit. str. 197-217. Postojat me|utoa avtori {to ne go prifa}aat vladea~kiot stav na teorijata i praktikata deka prodol`enoto krivi~no delo e edno krivi~no delo, tuku deka pretstavuva realen stek na krivi~ni dela. Taka na primer spored Ba~i}, "Teorijata na prodol`enoto krivi~no delo nastana za da se izbegne nekoga{ rigoroznoto kaznuvawe na licata {to izvr{ile pove}e krivi~ni dela: vo pra{awe e fikcija sozdadena za da se izbegne primenata na propisite za realniot stek. Ba~i}, F. op. cit. str. 371. 223 So ogled na okolnosta deka pretstavuva op{t institut na krivi~noto pravo, prodol`enoto krivi~no delo mo`e da bide odredeno od strana na sudot, {to ne mo`e da bide slu~aj so slo`enoto i kolektivnoto krivi~no delo koi mo`at da bidat odredeni samo od strana na zakonot.
222 221

197

cenka na tie elementi najprvin treba da postojat pove}e krivi~ni dela - serija na krivi~ni dela izvr{eni so pove}e dejstvija na izvr{uvawe. Pritoa, fakt e deka vo praktikata konstrukcijata na prodol`enoto krivi~no delo naj~esto doa|a kaj krivi~nite dela kra`ba, pronevera i falsifikat,224 a treba da se znae i toa deka kaj opredeleni krivi~i dela prodol`enoto krivi~no delo ne mo`e da postoi poradi nivnata priroda (na primer, kaj ubistvoto, dvobra~nosta) i kaj onie krivi~ni dela kaj koi za poimot na krivi~noto delo e bez zna~ewe brojot na dejstvijata na izvr{uvaweto ({piona`a, nedozvolena trgovija, posreduvawe vo vr{eweto na prostitucija i sl).225 10 Postojani (konstantni) konstitutivni elementi se: a) Site slu~ai na izvr{uvawe na deloto da se pojavuvaat kako povtoreno vr{ewe na isto krivi~no delo (krivi~ni dela so isto zakonsko biti) ili pak razni oblici na isto krivi~no delo (na primer, edno delo te{ka kra`ba a, ostanatite obi~na kra`ba)226 - istovidnost na obele`jata na krivi~nite dela ili istovidnost na dejstvijata. Toa zna~i deka konstrukcijata na prodol`eno krivi~no delo ne mo`e da postoi me|u razli~ni krivi~ni dela (na primer, me|u kra`ba i siluvawe, pa duri i me|u razli~ni krivi~ni dela od ista glava na KZ, na primer, me|u kra`ba i zatajuvawe, ili navreda i kleveta). Pritoa, ako krivi~nite dela pretstavuvaat razni oblici na isto krivi~no delo, prodol`enoto delo spored ~l. 45 st. 2 se kvalifikuva spored najte{kiot oblik. b) Site krivi~ni dela od sostavot na prodol`enoto krivi~no delo treba da se izvr{eni od isto lice - identitet na storitelot. Za istovetnosta na storitelot ne e od zna~ewe dali kaj edni dela toa se javuva kako izvr{itel, a kaj drugite kako sou~esnik. v) Site krivi~ni dela od sostavot na prodol`enoto krivi~no delo treba da se izvr{eni vo pove}e navrati, me|utoa vo opredelen vremenski kontinuitet - vremenska povrzanost na dejstvijata. Postoeweto na vremenskata povrzanost e fakti~ko pra{awe {to se re{ava od slu~aj do slu~aj. Toa zna~i deka vo ovaa smisla ne treba da se postavuvaat nekoi strogi pravila, tuku toa da se procenuva zavisno od prirodata na deloto i relevantnite okolnosti na konkretnata situTaka: Zlatari}, B. op. cit. str. 199. Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 269. 226 Prodol`enoto krivi~no delo e vo pra{awe i ako nekoi dejstvija se osnoven, drugi kvalificiran i treti privilegiran vid na edno isto krivi~no delo. Site tie dejstvija od serijata }e se podvedat pod pravnata kvalifikacija relevantna za najte{kiot oblik na deloto ... Ne pretstavuva pre~ka {to pritoa nekoi dela od serijata ostanale vo faza na kaznivi podgotvitelni dejstvija ili vo obid bidej}i so nivnoto ostvaruvawe e obezbeden uslovot na istovetnost." Proevski, V. op. cit. str. 260-261. Taka i Zlatari}, B. op. cit. str. 205, Ba~i}, F. Krivi~no pravo, (str. 540. )
225 224

198

acija.227 Pokraj navedenite elementi za postoeweto na prodol`enoto krivi~no delo sekoga{ e potrebno i ispolnuvawe na subjektivna strana na prodol`enoto krivi~no delo - da postoi umisla kaj storitelot na deloto (~l. 45 st. 1 KZ). Site ovie elementi se nu`ni za postoewe na edinstvo me|u krivi~noto delo od sostavot na prodol`enoto krivi~no delo. Vo sprotivno ne postoi prodol`eno krivi~no delo. 20 Promenlivite (varijabilnite) se dopolnitelni konstitutivni elementi od koi e dostatno da postoi samo ispolnuvaweto na eden za da postoi prodol`enoto krivi~no delo. Toa se: a) Da postoi iskoristuvawe na ist traen odnos. Traen odnos obi~no se vospostavuva so vrabotuvawe, so doveruvawe vo opredelena funkcija ili so vospostavuvawe na opredeleni fakti~ki ili pravni odnosi. Taka, na primer, se iskoristuva polo`bata na magacioner za prisvojuvawe na stoka. 228 b) Da postoi iskoristuvawe na ista prilika. Pod ista prilika treba da se podrazbere iskoristuvaweto na ista situacija. Taka, na primer, iskoristuvawe na prilika pri napletuvawe na voda da se odzemat predmeti od razni stanovi.229 v) Da postoi edinstvo na prostorot. Taka, te{ki kra`bi izvr{eni vo ista prodavnica, vo razni prodavnici na ista ulica, vo ist region ili grad.230 g) Da postoi zbirnost na predmetite. Zbirnost na predmetite kako uslov e blizok na edinstvoto na prostorot i negovata obedinuva~ka uloga e vo toa {to aktuelizira izvesna kriminalna specijaliziranost za odzemawe na istovidni predmeti, naj~esto od isti prostorii. Taka, se odzemaat knigi od biblioteki, vozila od oddelni parkirali{ta ili oddelni delovi na vozila, ali{ta od prodavnici, ikoni od crkvi.231 Inaku, so presudata na sudot se opfa}aat site dela izvr{eni do sudeweto i ne mo`at da obrazuvaat prodol`eno krivi~no delo so delata koi dopolnitelno se otkrieni, za{to so toa bi se nanela povreda na principot non bis in idem. Brojot na krivi~nite dela izvr{eni vo serijata mo`e da se zeme kako okolnost kaj odmeruvaweto na kaznata.
*

Od dosega navedenoto za stekot i prividniot stek na krivi~nite dela mo`e da se sumira deka za utvrduvaweto na realniot i prividniot stek e od zna~ewe u~eweto za edinstvoto na dejstvieto kako ko227 228

Proevski, V. op. cit. str. 262. Ibid, str. 264. 229 Ibid, str. 264. 230 Ibid, str. 264. 231 Ibid, str. 264.

199

mpleksen akt i u~eweto za stekot na krivi~nite dela. Imeno, spored u~eweto za dejstvieto kako kompleksen akt pri izvr{uvaweto na krivi~nite dela se mo`ni pove}e situacii so edno ili pove}e dejstvija da bidat ostvareni edna ili pove}e posledici koi vo krivi~nopravna smila se tretiraat kako edinstvo na krivi~no delo. Tie najednostavno mo`at da se prika`at preku slednava {ema vo koja brojot 1 zna~i edno dejstvie,232 edna posledica233 ili edno krivi~no delo, dodeka, bukvata p - pove}e dejstvija, pove}e posledici ili pove}e krivi~ni dela.
dejstvie telsno dvi`ewe (volev akt) 1 1 1 p p p vo prirodn a smisla 1 1 1 p p p vo krivi~no pravna smisla 1 p edinstvo na dejstvieto p p posledica vo prirodna smisla 1 p p 1 p p vo krivi~no pravna smisla 1 p 1 1 p p

krivi~no delo

1 p - idealen stek 1 - prividen idealen stek 1 - prividen realen stek p - realen stek p

Edno dejstvie vo prirodna smisla postoi ako storitelot prezel edno telesno dvi`ewe. Edno dejstvie vo krivi~nopravna smisla postoi koga storitelot volevo prezel ili propu{til edno dejstvie vo prirodna smisla koe, vo krivi~noto pravo se smeta kako dejstvie na izvr{uvawe na krivi~no delo, no i toga{ koga edno dejstvie se sostoi ne samo od edno dvi`ewe, tuku od pove}e posebni dvi`ewa koi mo`at da bidat izvr{eni duri i vo razli~ni vremenski intervali, me|utoa samo pod uslov ako me|usebno se povrzani taka {to pretstavuvaat edna celina i edno edinstvo. 233 Edna posledica vo prirodna smisla pretstavuva ostvaruvaweto na edna, a pove}e posledici, pove}e promeni vo nadvore{niot svet. Edna posledica vo krivi~nopravna smisla pretstavuva ostvaruvawe na konkretnoto zakonsko bitie na edno krivi~no delo. Ostvaruvaweto na zakonskoto bitie na krivi~noto delo me|utoa mo`e da se slu~i so edna ili pove}e promeni vo nadvore{niot svet. Ottamu, koga }e se raboti za edna ili pove}e posledici vo krivi~nopravna smisla }e zavisni od smislata na zakonskoto bitie pri {to za takvoto utvrduvawe od zna~ewe se: 10 edinstvoto na voljata, 20 prostornata i vremenska povrzanost na dejstvijata so koi se predizvikani posledicite a, koga se raboti za povreda ili zagrozuvawe na dobra od li~na priroda (`ivot, telesen integritet, ugled), i 30 identitetot na li~nosta na `rtvata. Za toa podrobno Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op. cit. str. 359-562.

232

200

U~eweto za dejstvieto kako kompleksen akt dava odgovor na pra{aweto koga postoi edno krivi~no ili pove}e krivi~ni dela, a koga vistinski ili prividen stek na krivi~nite dela. Vo zavisnost od sfa}aweto za dejstvieto ovde, vsu{nost, se raboti za tri situacii: a) voobi~aeni situacii koga dejstvieto vo prirodna smisla se poklopuva so posledicata vo prirodna smisla, b) situacii koga se raboti za vistinski stek, i v) situacii koga se raboti za prividen stek na krivi~nite dela. a) Taka, ako storitelot so edno dejstvie predizvika edna posledica postoi edinstvo na dejstvieto i na posledicata, poradi {to postoi i edinstvo na krivi~noto delo. Na primer, koga storitelot so eden istrel od pu{ka predizvika smrt na edno lice, se smeta deka postoi edinstveno krivi~no delo (prviot red od {emata). Prili~no ednostavni se situaciite koga storitelot so pove}e dejstvija vo razli~ni vremenski intervali gi ostvari zakonskite bitija na pove}e krivi~ni dela za koi istovremeno ne mu se sudi ({estiot red od {emata). b) Vo vtoriot i petiot red od {emata se raboti za slu~aite na idelen i realen stek za koi se smeta deka postoi edinstvo na krivi~noto delo vo pogled na kaznuvaweto. v) Edinstvo na posledicata vo krivi~nopravna smisla postoi toga{ ako so edno dejstvie se predizvikani pove}e posledici (stek na posledici vo prirodna smisla), me|utoa site tie se smetaat kako posledica vo krivi~nopravna smisla, pa so samoto toa postoi i edinstveno krivi~no delo (tretiot red od {emata).234 Edinstvo na dejstvieto vo krivi~nopravna smisla postoi i koga so pove}e dejstvija vo prirodna smisla e predizvikana edna posledica (~etvrtiot red od {emata). Vo ovoj slu~aj postoi stek na dejnosti vo prirodna smisla, a edinstvo na dejstvieto vo krivi~nopravna smisla, edinstvo na posledicata i edinstvo na krivi~noto delo.235 Osven navedenite slu~ai vo {emata, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, postojat i izvesni krivi~ni dela kaj koi se izrazuva edinstvo na krivi~noto delo od gledi{te na kaznivosta kako zakonsko ili pravno edinstvo. Toa se navedenite slu~ai (slo`eno krivi~no delo, kolektivno krivi~no delo, prodol`eno krivi~no delo) koi kako poseben prividen stek jasno gi opredelil samiot krivi~en zakonik. Vo taa smisla, me|utoa, treba da se posmatraat i onie zakonski bitija kaj koi dejstvijata na izvr{uvaweto se na toj na~in opi{ani {to poimno baraat i opfa}aat pove}e dejnosti (na primer, kaj deloto genocid, kaj voenite zlostorstva, poimot maltretirawe, poimot tepa~ka, izrazot "se zanimava").236 Na krajot, treba da se spomne deka poa|aj}i od smislata na zakonskoto bitie mo`e da se dojde do zaklu~ok deka se raboti
234 235

Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 256 i Radovanovi}, M. op. cit. str. 141. Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 256 i Radovanovi}, M. op. cit. str. 141. 236 Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op. cit. str. 361.

201

za dejstvieto kako kompleksen akt, t.e. za edno dejstvie i vo situaciite kaj: trajnoto krivi~no delo, krivi~noto delo so indiferenten broj na ~inewa i predizvikuvawa, krivi~no delo so me{ovito bitie,237 i nekoi drugi krivi~ni dela, koi me|utoa ne pretstavuvaat osoben problem, ili pak, duri i voop{to nemaat kakvo i da e zna~ewe, za opredeluvaweto na stekot i prividniot stek. Ottamu, avtorite238 koi ovde
"Trajno krivi~no delo e takvo delo kaj koe predizvikanata posledica (protivpravnata sostojba) mo`e da trae pokratko ili podolgo vreme, a takvoto traewe na posledicata vleguva vo samiot poim na krivi~noto delo. Toa e slu~aj na primer so krivi~nite dela dvobra~nost, protivpravno li{uvawe od sloboda, dogovor, zavera i sl. ... Trajnoto krivi~no delo prestavuva edinstvo na krivi~no delo dodeka trae posledicata poradi dejstvieto koe dovelo do nea. Me|utoa, postoi stek {tom storitelot izvr{i nekoe drugo dejstvie so cel da go obezbedi traeweto na posledicata." Tahovi}, J. op. cit. str. 266. Taka i ^ejovi}, B. op. cit. str. 105. Poinaku i ispravno Ba~i}: "Dejstvieto so koe se sozdava protivpravnata sostojba i podocne`nite dejstvija so koi taa sostojba se odr`uva pretstavuvaat edno dejstvie, i seto toa e edno krivi~no delo." Ba~i}, Krivi~no pravo, op}i dio, str. 157. Taka i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}. op. cit. str. 204. "Krivi~no delo so indiferenten broj na ~inewa i predizvikuvawa e krivi~no delo ~ie zakonsko bitie e taka opredeleno {to e bez zna~ewe dali dejstvieto na krivi~noto delo, sfateno vo prirodna smisla, edna{ ili pove}epati e izvr{eno i so toa se ostvareni edno ili pove}e predizvikuvawa. Takvoto delo se sfa}a kako edno krivi~no delo, za{to spored svojata priroda toa se vr{i so povtoruvawe na dejstvija i spored toa so povtoruvawe na predizvikuvawata pri {to e od zna~ewe samo vkupnosta na takvite dejnosti ... Vo formulacijata na vakvite krivi~ni dela vo zakonot obi~no se upotrebuvaat trajni glagoli, na primer, "koj prodava", "proizveduva", "spre~uva", "nareduva", i dr., pa ottamu ovie izrazi treba da se sfatat vo smisla koj edna{ ili pove}epati go stori navedenoto dejstvie." Komentar KZ SFRJ, str. 226 Vidi i Tahovi}, J. op. cit. str. 267. "Krivi~no delo so me{ovito bitie e takvo krivi~no delo kaj koe vo zakonskoto bitie se opredeleni pove}e dejstvija na izvr{uvawe so toa {to e dovolno da se izvr{i samo edno od niv, za{to i edno e dovolno za predizvikuvawe na posledicata. Komentar KZ SFRJ, str. 226 "Kaj krivi~nite dela so me{ovito bitie postoi edno delo iako storitelot izvr{il pove}e dejstvija, ako nivnata posledica e ednakva. Taka, }e postoi edno krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawata, ako slu`benoto lice gi izvr{ilo site tri dejstvija (iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, pre~ekoruvawe na granicite na svoite ovlastuvawa, nevr{ewe na dol`nosta) za da mu nanese nekomu {teta, iako za postoewe na ova delo e dovolno prezemaweto na koja i da e od tie dejstvija." Radovanovi}, M. op. cit. str. 154. 238 Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 265-268, Radovanovi}, M. op. cit. str. 153 155 i dr.
237

202

ja pomestuvaat raspravata za niv, samo ja komplikuvaat i vnesuvaat zabuni vo ovaa problematika.

203

204

Glava II KRIVI^NA ODGOVORNOST

I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST

1. POIM NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST

Koga nekoe lice }e izvr{i krivi~no delo mo`e da mu se izre~e kazna samo ako najprvin se utvrdi negovata krivi~na odgovornost. Ottuka, krivi~nata odgovornost pretstavuva uslov (pretpostavka) za kaznivosta na edno krivi~no delo, odnosno zbir na objektivni i subjektivni elementi {to se neophodni sprema storitelot na krivi~noto delo da mo`e da se primeni krivi~na sankcija. Spored toa, krivi~nata odgovornost postoi: 10 ako e izvr{eno edno krivi~no delo (materijalen, objektiven element na krivi~noto delo) i, 20 ako negoviot storitel za vreme na izvr{uvaweto bil presmetliv i vinoven (subjektivni elementi na krivi~noto delo). Objektivniot element go ozna~uva ~ovekovoto povedenie, posledicata i pri~inskiot odnos koi doveduvaat do predizvikuvawe opredelena op{testveno {tetna posledica. Subjektivniot element zna~i odgovor na pra{aweto dali predizvikuvaweto na {tetnata posledica mo`e da mu se stavi na tovar na storitelot (dali toj bil presmetliv i vinoven). Sovremenoto krivi~no pravo se zasnova na sfa}awe za edinstvo na objektivnosubjektivniot poim na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost. Va`no e da se spomne i toa deka krivi~nata odgovornost na storitelot mora da postoi vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo za toa delo da mo`e nemu da mu se stavi na tovar i sprema nego da se primeni kazna.
2. ELEMENTI NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST

1. Vo krivi~nopravnata nauka se smeta deka storitelot na edno krivi~no delo e krivi~no odgovoren za istoto ako vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo imal odredeni psihi~ki svojstva i odreden psihi~ki odnos sprema svoeto delo vrz osnova na koi toa mo`e da mu bide staveno na tovar. Spomenatite psihi~ki svojstva na storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo se narekuva presmetlivost, a navedeniot psihi~ki odnos sprema storenoto krivi~no delo se narekuva vinost. Spored toa, storitelot na krivi~noto delo e 205

krivi~no odgovoren ako vo vreme na negovoto izvr{uvawe bil presmetliv i vinoven. Od toa proizleguva deka elementite na krivi~nata odgovornost se presmetlivosta i vinosta, odnosno deka krivi~nata odgovornost se sostoi od presmetlivost i vinost. Pokraj ovie dva elementi, po vnesuvaweto na odredbata od ~l. 11 st. 1 KZ - storietlot da "bil svesen ili bil dol`en i mo`el da bide svesen za zabranetosta na deloto" vo na{eto krivi~no zakonodavstvo, kako tret element na krivi~naat odgovornost se smeta i svesta za protivpravnosta. 2. Navedenite elementi se od subjektivna priroda, za{to se odnesuvaat na storitelot na krivi~noto delo. Me|utoa, za postoewe na krivi~nata odgovornost, pokraj ovie subjektivni elementi, kako {to spomnavme pogore, potrebno e da postoi i krivi~noto delo kako objektiven element, za{to bez postoeweto na krivi~noto delo, vsu{nost i ne mo`e da se postavi pra{aweto na krivi~nata odgovornost. Ova e po{iroko sfa}awe (objektivno - subjektivno sfa}awe) na krivi~nata odgovornost koe ednovremeno gi opfa}a negovite objektivni (krivi~noto delo) i subjektivni elementi (presmetlivosta, vinosta i svesta za protivpravnosta). Postoi, me|utoa i potesno sfa}awe na krivi~nata odgovornost koe kako negovi obele`ja gi istaknuva samo subjektivnite elementi. Poslednovo sfa}awe ima svoe opravduvawe, ottamu {to koga se zboruva deka nekoe lice e krivi~no odgovorno, sekoga{ se pretpostavuva deka e izvr{eno odredeno protivpravno i op{tesveno opasno delo i zatoa se naglasuvaat samo subjektivnite elementi na krivi~noto delo. Vo takov slu~aj krivi~nata odgovornost vo subjektivna smisla se poklopuva so poimite presmetlivost, vinost i svest za protivpravnosta. 3. Spored dosega navedenoto, mo`e da se zaklu~i deka presmetlivosta, vinata i svesta za protivpravnosta se elementi na krivi~nata odgovornost. Pritoa: 10 Presmetlivosta zna~i postoewe na takvi psihi~ki svojstva kaj storitelot na krivi~noto delo koi go pravat sposoben da go sfati zna~eweto na svoeto delo i da upravuva so svoite postapki. Taa e sposobnost za vina (doli et culpae capacitas). Presmetlivosta e ne{to {to mo`e da mu se presmeta (pripi{e) na storitelot na edno krivi~no delo. So nea se uka`uva na opredeleni psihi~ki svojstva na storitelot poradi koi krivi~noto delo mo`e da mu se stavi na tovar. Ottamu taa prestavuva uslov, pretpostavka za vinata. 20 Vnata pretstavuva postoewe na opredelen psihi~ki odnos na storitelot sprema svoeto dejstvie kako nadvore{na vidliva realizacija vo nadvore{niot svet. Taa e psihi~ki odnos na storitelot kon svoeto krivi~no delo poradi koj toa mo`e da mu se stavi na tovar (vrz osnova na koj mo`e da mu se upati prekor i da mu se izre~e kazna). Ili pokratko, taa e prekor za formiraweto na zlostorni~ka volja na sto-

206

ritelot ili moralna odgovornost za storenoto delo.239 30 Svest za protivpravnosta e tretiot subjektiven element na krivi~nata odgovornost, koj isto taka pretstavuva psihi~ki odnos na storitelot, zna~i deka za da bide vinoven, na storitelot treba da mo`e da mu se upati i prekor deka bil svesen (ili mo`el da bide svesen) za protivpravnosta na deloto, a sepak postapil sprotivno na prohibitivnata ili imperativnata norma na krivi~niot zakonik. Ako se utvrdi deka ne postoi ovoj element, nepostoi vina. Toj ne ja isklu~uva umislata odnosno nebre`nosta, me|utoa, kako {to }e vidime podocna, mo`e da isklu~i sekakva vina vo slu~aj na neostranliva zabluda za zabranetosta na deloto (zabluda za protivpravnosta).240 II. PRESMETLIVOST
1. POIM NA PRESMETLIVOST I NEPRESMETLIVOST

1. Za poimot na presmetlivosta vo naukata na krivi~noto pravo postojat dve stojali{ta. Spored klasi~no stojali{te koe e dominantno vo teorijata, pod presmetlivost se podrazbira zbir na intelektu-

alni i volevi sposobnosti vrz osnova na koi opredeleno povedenie mo`e da mu se stavi na tovar na ~ovekot. Pritoa, vo osnova, intelektualnite sposobnosti na ~ovekot se sostojat vo negovata sposobnost za svest za svoeto delo, odnosno vo negovata mo} za rasuduvawe, sfa}awe na karakterot i zna~eweto na svoeto delo. Volevite sposobosti na storitelot pak, se sostojat vo mo}ta za odlu~uvawe, odnosno za upravuvawe so svoite postapki soglasno sfa}aweto na prirodata i zna~eweto na svoeto delo. Ottamu, presmetlivosta e sposobnost za sfa}awe na zna~eweto na svoeto delo i upravuvawe so svoite postapki. Navedenoto sfa}awe presmetlivosta ja smeta kako osnova za vinosta, za{to vinosta, koja se sostoi vo psihi~kiot odnos na storitelot sprema svoeto dejstvie i nejzinata posledica, ne mo`e da postoi bez presmetlivosta. Za da mo`e storitelot da go ima spomenatiot psihi~ki odnos i da mo`e da bide vinoven, potrebno e da e sposoben za psihi~ki odnos, za normalen stav sprema dejstvieto i posledicata, odnosno negovite psihi~ki funkcii da se funkcioniraat pravilno. Tokmu zatoa, spored ova stojali{te, presmetlivosta se sfa}a kako pretpostavka, kako osnov za vinosta i se izlo`uva pred vinosta. Na{iot Krivi~en zakonik go usvojuva ova stojali{te za poimot na presmetlivosta iako ne go dava poimot na presmetlivosta, tuku istiot negativno go opredeluva kako nepremetlivost. Imeno, spored
Za vinata mo`at da se sretnat brojni izrazi so sinonimno zna~ewe, kako na primer: subjektiven element na krivi~noto delo, moralen element na krivi~noto delo, zlostorni~ka volja i sl. 240 Vidi: Ba~i}, F. op. cit. str. 276.
239

207

~l. 12 st. 1 KZ, nepresmetlivost e nesposobnost za svest i sfa}awe na zna~eweto na svoeto delo ili za upravuvawe so svoite postapki poradi trajno ili privremeno du{evno zaboluvawe, privremeno du{evno rastrojstvo ili zaostanat du{even razvoj. Ili obratno, presmetlivosta spored KZ pretstatvuva sposobnost za svest za sfa}awe na zna~eweto na svoeto delo ili za upravuvawe so svoite postapki. 2. Spored edno drugo ponovo stojali{te presmetlivosta ne se sfa}a samo kako osnova na vinosta, tuku i kako op{t prethoden uslov na krivi~nata odgovornost, pa sli~no kako kaj delovnata odgovornost vo gra|anskoto pravo se opredeluva kako sposobnost za krivi~na odgovornost. Soglasno ova stojali{te, presmetlivosta e svojstvo na li~nosta vrz osnova na koe taa mo`e da bide krivi~no odgovorna za krivi~noto delo. Spored toa, sposobnosta za rasuduvawe i odlu~uvawe se samo obele`ja {to mora da gi ima edno lice za da mo`e krivi~no da odgovara. Vrz osnova na presmetlivosta edno delo mo`e da mu se stavi na tovar na nekoe lice kako na negov storitel, pa ottamu presmetlivosta se sfa}a kako li~na osnova na krivi~nata odgovornost, kako op{ta pretpostavka za krivi~na odgovornost. Ottamu, nekoi avtori problematikata za presmetlivosta ja odvojuvaat od vinosta i oddelno ja izlo`uvaat i toa vo povrzanost so u~eweto za subjektot na krivi~noto delo.
2. OSNOV NA PRESMETLIVOSTA

1. Eden od najspornite problemi vo naukata na krivi~noto pravo pretstavuva pra{aweto za pravniot osnov na presmetlivosta za koj u{te od antropolo{kata {kola postojat brojni sfa}awa koi mo`at da se sumiraat na slednive: 10 Kako {to imavme prilika da vidime antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola se zalagaa za apsoluten determinizam. Spored ova sfa}awe ~ovekovata volja e napolno uslovena od konstitucionalnite, odnosno od konstitucionalnite i socijalnite faktori, taka {to na ~ovekot ne mu ostanuva nikakva sloboda vo izborot na svoeto povedenie. A so ogled deka negovoto povedenie celosno e iznudeno, nema osnova nitu za krivi~nata odgovornost sfatena kako moralna kategorija, tuku za socijalna, odnosno zakonska odgovornost koja se zasnova na toa {to storitelot `ivee vo op{testvo {to toj go zagrozuva so svojata opasna sostojba. Psihi~ki osnov na presmetlivosta ne postoi, za{to voljata e pot~ineta na fatalnoto dejstvo na pri~inosta. No zatoa, postoi objektiven osnov za krivi~nata odgovornost, koj se zasnova na fizi~koto izvr{uvawe na krivi~noto delo so koe se zagrozuva op{etstvoto. 20 Nasproti vakviot stav sfa}aweto za apsolutniot indeterminizam na klasi~nata {kola spored koe ~ovekovata volja e apsolutno slobodna od kakvi i da e vnatre{ni i nadvore{ni vlijanija. Ottamu, 208

izvr{uvaweto na krivi~noto delo sekoga{ e rezultat na slobodnoto odlu~uvawe na storitelot i so ogled na toa toj e moralno odgovoren za toa {to go izbral zloto (krivi~noto delo). A taa moralna odgovornost koja se zasnova na slobodnata volja e pravnata osnova za krivi~nata odgovornost. 30 Zaradi pomiruvawe na ekstremnite sfa}awa na prethodnite teorii, sociolo{kata teorija se javi so indiferentisti~kata koncepcija, spored koja problemot na slobodnata volja e bez zna~ewe za utvrduvaweto na osnovata na presmetlivosta i ottamu na krivi~nata odgovornost na storitelot. Pritoa, vo nastojuvaweto da pronajdat nekoja druga poprifatliva osnova na presmetlivosta, vo ramkite na ovaa {kola nastanaa: a) teoriite za normalnosta (Liszt), b) teorijata na li~niot identitet (Merkel, R. Franc), i v) teorijata na psihi~koto reagirawe na kaznata (Alimena). a) Spored teorijata na normalnosta, presmetlivosta e normalna sposobnost na ~ovekot da go prilagodi svoeto povedenie kon potrebite na zaedni~koto `iveewe vo op{testvoto. Taa sposobost ne zavisi od voljata, tuku od mo`nosta za rasuduvawe i procenkata sopstvenoto povedenie da se opredeluva so ogled na op{testvenite barawa i potrebi koi se sodr`ani vo pravoto, moralot i religijata. Spored toa,

presmetlivo e ona lice koe normalno rea|ira na svoite vnatre{ni i nadvore{ni pottici, a toa e samo ona lice koe e du{evno razvieno i zdravo. b) Spored teorijata na li~niot identitet, presmetlivosta postoi toga{ koga storitelot vo vr{eweto na krivi~noto delo ja izrazuva svojata li~nost, svoeto vnatre{no "Jas." Ako ne e vo sostojba da se identifikuva na navedeniot na~in, toga{ kaj storitelot nema presmetlivost. Presmetlivosta e zna~i, sposobnost na ~ovekot da go oceni

pottikot za deluvawe i na nego da reagira vo soglasnost so svojaat li~nost. v) Spored teorijata na psihi~ko reagirawe na kaznata (teorija na zastra{uvaweto) - presmetlivosta pretstavuva sposobnost da se po~uvstvuva strav od primenata na kaznata. Ako nepostoi takva psihi~ka reakcija kaj storitelot, toga{ nema nitu presmetlivost. 40 Denes mo`e da se ka`e deka nitu edna od navedenite teorii ne e prifatliva. Razvojot na naukata poka`a kako na neodr`ivosta na apsolutniot determinizam i apsolutniot indeterminizam, taka i na nemo`nosta da se negira voljata kako eden od osnovnite elementi na presmetlivosta {to neosnovano se negira{e od privrzanicite na indiferentisti~kata teorija. Sogleduva}i ja ovaa okolnost neoklasi~nata {kola ja vovede koncepcijata na relativniot determinizam. Spored ovaa koncepcija koja e najblisku do realnosta, voljata e relativno slobodna {to zna~i deka vo detrministi~kiot splet na kompleksnite vlijanija im se priznava ulogata kako na odredeni zakonitosti, taka i na sposobnosta na ~ovekot za samodeterminacija na svo209

eto odnesuvawe vo soglasnost so sopstvenata svest i volja zasnovani na soznavaweto i sfa}aweto na zakonomernostite na pojavite i odnosite vo prirodata i op{testvoto. Vo ovaa smisla zna~ajna potkrpa dade i marksiti~kata materijalisti~ka filozofija so stavot deka ~ovekovata volja e determinirana, no istovremeno i slobodna i toa vo onaa mera vo koja ~ovekot kako svesno i op{etstveno bitie uspeal da gi spoznae zakonite koi vladeat so nadvore{naat priroda, negovata vnatre{na priroda i op{testvoto i da gi prilagodi svoeto povedenie na nivnoto dejstvo. Ottamu, spored nekoi avtori "osnovot na presmetlivosta mo`e da se opredeli kako sostojba vo koja postoi mo`nost za svesno deluvawe na ~ovekot, a toa zna~i kade {to postoi mo`nost za pravilno sfa}awe na nastanite vo sebe i okolu sebe i mo`nost za prezemawe dejstvija vo soglasnost so svesno postavenite celi. Ovaa mo`nost postoi kaj sekoj ~ovek kaj kogo postoi mo} za pravilno, nepre~eno i celosno rasuduvawe i odlu~uvawe.241
3. ELEMENTI NA NEPRESMETLIVOSTA

3.1 Metodi za utvrduvawe na nepresmetlivosta

1. Vo krivi~noto pravo postoi prezumpcija na presmetlivost: pretpostavkata deka sekoe polnoletno lice na krivi~no delo e du{evno normalno, pa ottamu i presmetlivo lice. Toa zna~i deka vo krivi~nata postapka ne se utvrduva presmetlivosta na sekoj storitel na krivi~no delo, tuku samo kaj onoj vo ~ija presmetlivost sudot se posomneval vrz osnova na negovoto povedenie. Od toa proizleguva deka ne se utvrduva presmetlivosta, tuku nepresmetlivosta, odnosno dali kaj storitelot na krivi~noto delo vo ~ija normalnost postoi somnenie, postoi nekakvo du{evno rastrojstvo {to mo`e da vlijae na mo`nosta na rasuduvaweto i odlu~uvaweto i dali toa bilo od zna~ewe, i od kakvo zna~ewe, za izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 2. Pritoa, za utvrduvaweto na nepresmetlivosta se poznati tri metodi: 10 biolo{ki (etiolo{ki), 20 psiholo{ki i, 30 me{ovit (psiholo{ko-biolo{ki). 10 Spored biolo{kiot metod nepresmetlivosta se opredeluva vrz osnova na du{evnoto rastrojstvo (nenormalnite du{evni sostojbi) koi ja isklu~uvaat presmetlivosta. Ottamu, ako se utvrdi deka sto-

ritelot na krivi~noto delo bil du{evno rastroen, se smeta deka e nepresmetliv. Toa zna~i deka spored ovoj metod se utvrduva samo
abnormalnata du{evna sostojba, a ne se bara utvrduvawe na posledicite na ovaa sostojba vo oblasta na psihi~kite funkcii. Ovoj metod be{e koristen vo nekoi postari krivi~ni zakoni (francuskiot od
241

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 213.

210

1810, bavarskiot od 1813 i pruskiot od 1851). Vo niv se poa|a{e od nesoborliva pravna pretpostavka deka du{evnoto rastrojstvo go isklu~uva slobodnoto odlu~uvawe. Takviot metod ne e prifatliv, za{to postoeweto na nekoe du{evno rastrojstvo ne mora nu`no da vodi i kon nepresmetlivost. 20 Spored psiholo{kiot metod nepresmetlivosta se opredeluva vrz osnova na opredeleni psihi~ki pre~ki, me|utoa bez utvrduvawe na du{evnite rastrojstva koe pretstavuvaat nivna pri~ina. Spored ovoj metod nepresmetlivo e ona lice koe ne mo`elo da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so svoite postapki, bez ogled na pri~inite poradi koi nastanale takvite pre~ki. Ovoj metod ne be{e, nitu e primenet vo postojnite krivi~nite zakoni. 30 Spored me{ovitiot metod nepresmetlivosta se opredeluva so kombinirana primena na dvata prethodni metodi So biolo{kiot metod se utvrduvaat du{evnite rastrojstva, a so psiholo{kiot psihi~kite pre~ki kako posledica na ovie sostojbi. Toa zna~i deka za postoeweto na nepresmetlivosta ne e dovolno da se utvrdi samo nemo`nosta za pravilno ostvaruavawe na psihi~kite funkcii (rasuduvaweto i odlu~uvaweto), tuku i abnormalnite psihi~ki sostojbi kako pri~ina na psihi~kite pre~ki. Ovoj metod ima primena vo re~isi site sovremenite krivi~ni zakoni me|u koi i vo na{eto zakonodavstvo.

3.2. Utvrduvawe na nepresmetlivosta spored KZ

1. Za utvrduvawe na nepresmetlivosta, na{iot KZ go usvojuva me{ovitiot metod. Toa zna~i za utvrduvawe dali storitelot na krivi~noto delo e nepresmetliv, najprvin e potrebno da se utvrdi dali bil du{evno rastroena li~nost, dali kaj nego postoela du{evna rastroenost (biolo{ki osnov), a potoa dali poradi takvata sostojba bil vo mo`nost da go sfati zna~eweto na svoeto delo i da upravuva so svoite postapki (psiholo{ki osnov). Toa e smislata na ~l. 12. st. 1 KZ, spored koja: "Ne e presmetliv storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili ne mo`el da upravuva so svoite postapki poradi trajna ili privremena du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, ili drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki (nepresmetlivost)." Ottuka, proizleguva deka biolo{kata osnova za isklu~uvawe na presmetlivosta ja pretstavuvaat odredeni du{evni rastrojstva (odredeni abnormalni sostojbi) koi, spored navedenata odredba, mo`at da se pojavat vo slednive formi: 10 trajna du{evna bolest, 20 privremeno du{evno zaboluvawe, 30 privremeno du{evno rastrojstvo, 40 zaostanat du{even ravoj i, 50 drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki. Psiholo{kata osnova za isklu~uvawe na presmetlivosta ja pretstavuvaat psihi~kite pre~ki {to kaj storitelot se javuvaat kako po211

sledica na du{evnoto rastrojstvo: 10 nemo`nosta da se sfati zna~eweto na svoeto delo (nedostatok na intelektualna mo}, nedostatok na sposobnost za rasuduvawe) ili, 20 nemo`nosta da se upravuva so svoite postapki (nedostatok na voluntaristi~ka mo}, nedostatok na sposobnost za odlu~uvawe). Od izlo`enoto za nepresmetlivo i ottamu za krivi~no neogovorno se smeta ona lice za koe }e se utvrdi najprvin deka bilo du{evno rastroeno i potoa deka poradi takvata sostojba ne mo`elo pravilno da rasuduva i odlu~uva. Pritoa, za postoeweto na nepresmetlivosta ne e nu`no poradi du{evnoto rastrojstvo da bila isklu~ena mo`nosta za sfa}awe na zna~eweto na svoeto delo (intelektualnata komponenta, rasuduvaweto) i mo`nosta za upravuvawe so svoite postapki (voluntaristi~kata komponenta, odlu~uvaweto). Za utvrduvawe na nepresmetlivosta kaj storitelot, dovolno e da bila isklu~ena samo edan od navedenite komponenti. 2. Bitno e me|utoa nepresmetlivosta da postoela vo vreme na izvr{uvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto (storuvaweto ili propu{taweto) na krivi~noto delo. Ottamu, ako se utvrdi deka storitelot bil nepresmetliv pred da zapo~ne so izvr{uvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto ili po dovr{uvaweto na deloto, toa zna~i deka za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil presmetliv i ottamu }e bide krivi~no odgovoren za istoto. Ili, so drugi zborovi, nepresmetlivosta koja postoela pred ili po izvr{uvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto ne e od vlijanie na krivi~nata odgovornost. 3. Najposle, od zna~ewe e i toa deka presmetlivosta, odnosno nepresmetlivosta, sekoga{ se procenuva (utvrduva) vo odnos na konkretnoto delo, {to zna~i deka e mo`no edno isto lice vo odnos na edno delo da se javi kako presmetliv, a vo odnos na drugo, kako nepresmetliv storitel. 4. Soglasno navedenoto, nepresmetlivosta pretstavuva osnova za isklu~uvawe na krivi~nata odgovornost. Ottamu {to nepresmetlivoto lice ne e krivi~no odgovorno sprema nego ne mo`e da se primeni kazna nitu alternativna merka, za{to ovie sankcii mo`at da se izrekuvaat samo na krivi~no odgovorni storiteli. Me|utoa, toa ne ja isklu~uva primenata na merkite na bezbednost koi mo`at da se primenat i sprema krivi~no neodgovorni storiteli pod uslov tie da se opasni za svojata sredina. Vo prv red stanuva zbor za merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova od ~l. 63 KZ. Dokolku, me|utoa, sudot utvrdi deka storitelot e opasen za okolinata, no za otstranuvawe na taa opasnost e dovolno lekuvawe na sloboda, }e se primeni merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda od ~l. 64 KZ.

212

3.3. Poim i kalsifikacija na du{evnite rastrojstva

Pod du{evno rastrojstvo ili nenormalnost se podrazbira sekoja sostojba na naru{uvawe na psihi~kiot `ivot koja se projavuva vo zna~itelno otstapuvawe od prose~nito razvoj i funkcioniraweto na oddelni komponenti na psihi~kiot `ivot.242 Ili, takva du{evna sostojba na li~nosta vo koja nemo`at normalno da se ostvaruvaat psihi~kite procesi, tuku doa|aat do izraz razli~ni rastrojstva na nagonite, ~uvstvata, percepcijata, pomneweto, misleweto i povedenieto.243 Pri~inite na du{evnite rastrojstva mo`at da bidat od vnatre{na (endogeni, organski) i nadvore{na (egzogeni, psiholo{ko-socijalni, egzogena) priroda. Kako pri~ini od endogena priroda naj~esto se pojavuvaat: nasledstvoto, povredi za vreme na pora|aweto ili vo tekot na `ivotot, mozo~ni zaboluvawa, zaboluawa na endokrinite `lezdi, infektivni zaboluvawa kako i toksikacii so krvni i nervni otrovi. Kako pri~ini od egzogena priroda naj~esto se javuvaat du{evnite potresi koi nastanuvaat poradi sudiri vo socijalnata sredina. Ovde treba da se istakne deka vo psihijatrijata postojat brojni podelbi na du{evnite rastrojstva koi slu`at kako osnova za isklu~uvawe na presmetlivosta. Od tie pri~ini na{iot zakonodavec se opredelil za po{iroki poimi koi se odnesuvaat samo na op{tite vidovi na du{evni rastrojstva so {to se pru`a mo`nost utvrduvaweto na konkretnite i specifi~ni formi da se izvr{i spored sovremenite nau~ni dostigawa vo oblasta na psihijatrijata.
a) Trajna du{evna bolest

1. Du{evni zaboluvawa (psihozi) se zaboluvawa na centralniot nerven sistem (prvenstveno na mozokot), koi se manifestiraat vo patolo{ki oblici (rastrojstva i procesi) na pogolem broj psihi~ki funkcii.244 Toa se patolo{ki sostojbi koi doveduvaat do celosno du{evno rastrojstvo. So ogled na svoeto poteklo obi~no se klasifikuvaat na onie
Tahovi}, J. op. cit. str. 216. Za svesta i svesnosta podrobno: Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Beograd - Zagreb, 1960, str. 52-63, 82-100 i 109-131. 244 Pod du{evno zaboleni se podrazbiraat onie lica kaj koi postojat zaboluvawa (psihosomatski nenormalnosti) na centralniot nerven sistem (vo prv red na mozokot) koi se projavuvaat vo patolo{ki oblici (rastrojstva i procesi) na pogolemiot broj psihi~ki funkcii. Kaj psihoti~nite lica postojat promeni vo centralniot i vo avtonomniot nerven sistem, ponekoga{ i promeni vo hormonalnoto tkivo, odnosno vo nekoi drugi organi, me|uto zaboluvaweto vo prv red se projavuva vo rastrojstva na psihi~kite funkcii. Jevti}, D. op. cit. str. 7, 8 i 10.
243 242

213

{to poteknuvaat od organski bolesti i povredi na mozokot (organski psihozi) i onie {to se proizvod od raznovidni du{evni sudiri i nasledni osobini (funksionalni psihozi). So ogled na nivnoto vremetraewe tie mo`at da se podelat na trajni i povremeni du{evni bolesti. Pod trajni du{evni bolesti se podrazbiraat podolgovremeni psihi~ki zaboluvawa koi spontano ne mo`at da se izlekuvaat, odnosno koi i pokraj lekuvaweto so sovremeni medicinski metodi ostanuvaat neizlekuvani. Toa se vsu{nost te{ki du{evni zaboluvawa za koi vo obi~niot govor se upotrebuva poimot ludilo. Spored svoeto poteklo tie mo`at da bidat ogranski koi de sostojat vo organski promeni vo mozokot, osobeno vo sivata mozo~na kora, funkcionalni psihozi za koi se smeta deka poteknuvaat od promeni vo `lezdite so vnatre{no la~ewe i hemiski deluvawa preku krvta, kako i toksi~ni du{evni bolesti koi nastanuvaat poradi razni truewa. Me|u organskite psihozi voobi~aeno se pomestuvaat: progresivnata paraliza, senilnata demencija, arterioskleroza na mozokot, tumori na mozokot i traumatski povredi na mozokot, kako i zapalenija na mozokot (encepfalitis). Funkcionalnite psihozi se: {izofrenija, epilepsija, mani~no depresivni psihozi i abnormalno do`iveani reakcii kade {to osobeno se zna~ajni depresivnite reakcii na strav, zatvorskite psihozi, panika i sl. Me|u toksi~nite du{evni bolesti se pomestuvaat truewata kaj delirium tremens i sl. 2. Naj~esti vidovi na psihozi (du{evni zaboluvawa) se progresivnata paraliza, traumatski psihozi, senilnata demencija, epilepsijata, paranojata, mani~no depresivnata psihoza i {izofrenijata. 10 Progresivnata paraliza e du{evno zaboluvawe koe nastanuva obi~no me|u 40 do 50 godini od `ivotot kako posledica na zafa}aweto so sifilis na nervnite strukturi i korata na golemiot mozok. Tie o{tetuvawa imaat za posledica progresivno razoruvawe na psihi~kite funkcii taka {to doa|a do pre~ki vo pomneweto i se}avaweto, misleweto stanuva pomalku efikasno i ja gubi elasti~nosta. So napreduvaweto na bolesta slabeat site intelektualni funkcii {to bolniot go spre~uva vo vr{eweto na negovite dol`nosti, a mo`e da go odvede i vo vr{ewe na krivi~ni dela. Vo nejziniot po~eten stadium se vr{at kra`bi, izmami, falsifikati so zaprepastuva~ka otvorenost i nevnimatelnost. Nakratko, bolniot se odnesuva kako moralen ludak. 20 Traumatski psihozi koi vodat kon kriminalitet i skitni~ewe i koi povredeniot mo`at da go napravat posebno ~uvstvitelen na alkohol. 30 Senilnata demencija kaj koja doa|a do slabeewe na fizi~kite i mentalnite sposobnosti, do emocionalni naru{uvawa i do gubewe na kontrola nad seksualnite potrebi, do zgolemeno somnevawe vo drugite lu|e {to mo`e da dovede do nasilni~ki, seksualni i drugi krivi~i dela. 214

40 Epilepsija e sostojba na naru{eno funkcionirawe na mozokot koja ja sledat periodi~ni i povratni parosizmalni naru{uvawa na psihi~kite funkcii, odnosno soodvetni naru{uvawa na svesta, misleweto i povedenieto.245 Taa se razvrstuva na razni na~ini od koi mo{ne prifatliva e podelbata na koja uka`uva Hajdukovi} na: 10 generalizirani (centrocefalni) epilepsii vo koi spa|aat golemiot napad, maliot napad i varijanti na malite napadi i, 20 `ari{ni (fokalni) epilepsii, me|u koi se pomenuvaat xeksonovite napadi, psihomotorna i xipsova epilepsija i temporalna epilepsija.246 Nekoi oblici na epilepsija nemaat kriminolo{ko i krivi~nopravno zna~ewe, ottamu {to napadot doveduva do celosno gubewe na svesta na poedinecot i prakti~no toj ne e vo sostojba da stori krivi~no delo. Sosema e poinakov slu~ajot so somra~nite epileptini sostojbi, za{to doveduvaat do privremena du{evna rastroenost koja ja smaluva ili celosno ja isklu~uva odgovornosta za nivnite kriminalni povedenija. Takvite somra~ni sostojbi mo`at da se pojavat kako: a) Konfuzano somra~ni sostojbi posle golem napad. Ponekoga{ mo`at da nastanat periodi na silna psihomotorna vozbudenost vo traewe od nekolku minuti do nekolku dena. Toga{ mo`at da se prezemat opasni dejstvija sprema sebesi i okolinata. Koga napadot }e prestane bolniot go zafa}a celosna ili delumna amnezija za nastanite. b) Avtomatizam vo psihomotorniot napad. Krizata na povedenieto kaj psihomotornata epilepsija nastanuva vo tekot na napadot. Bolniot stanuva dezorientiran ili samo delumno orientiran i prezema akcii koi deluvaat zbrkano. Napadot trae 5-10 minuti. Dokolku e potraen bolniot mo`e da stane upla{en i agresiven i ako naide na otpor ili neprikladana postapka od okolinata, mo`e da stane isklu~itelno agresiven i da stori te{ko zlostorstvo. v) Konfuzno somra~ni sostojbi vo tekot na statusot na maliot napad se mnogu retki. Vo povedenieto dominira somra~nost i konfuznost. Se smeta deka epilepti~arite se skloni kon nagli izlivi na izgled na nemotivirano nasilstvo, prete`no ubistva, telesni povredi, siluvawa, pale`i kako i drugi krivi~ni dela kako {to se kra`bi i izmami. Tie ve}e spored svojata konstrukcija se razdrazlivi, eksplozivni, lesno navredlivi i spremni za kavgi i tepa~ki. Pri tepa~kite se brutalni (odgrizuvaat nos, kinat uvo, raskinuvaat usta) i upotrebuvaat sekira, no` i drugi opasni oradija. Po izvr{enoto delo sporo se smiruvaat taka {to duri i mu se zakanuvaat na ve}e ubieniot. Potoa begaat od mestoto na nastanot, neve{to se krijat i pru`aat otpor pri apseweto.
245 246

Vidi: Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 240-247. Vidi: ibid, str. 242-247.

215

50 Paranoja e du{evna bolest vo koja se istaknuva osobeno izgraden logi~en sistem na somra~ni idei koi dominiraat so umnite sposobnosti na bolniot, so negovoto emocionalno efektivno `iveewe i negovite dejnosti. Spored Jevti}, me|u osnovnite karakteristiki na paranokot se vbrojuvaat: 10 somra~nata, kako vrhovna, nepogre{iva i nepopravliva ideja, poradi {to sposobnosta za rasuduvawe postojano im e problemati~na, 20 celosno e vo slu`ba na somra~nata ideja i se upravuva spored parolata - celta gi opravduva sredstvata, 30 kako prenositel na somra~nite idei e samouveren i gi precenuva svoite kvaliteti, 40 site nastani kako i svoite se}avawa gi tokluva vo smisla na svoite somra~ni idei i otuka se karakterizira so konfabulacii. 50 paranoikot e pre~uvstvitelen (sprema potrebite na drugite koga nemaat vrska so negovata somra~na ideja), ~esto razdrazliv, ironi~en, cini~en i nedoverliv sprema nepoznati, 60 poka`uva nagli preodi od prijatelstvo (za prijateli gi smeta samo svoite obo`avateli i privrzanicvi) vo nepirijatelstvo. 70 paranoicite se jaki sugestori, a istovremeno se lekoverni, i 80 ~esto ja disimuliraat svojata patolo{ka sostojba. Paranoi~arite mo`at da se podelat na: 10 paranoici pronao|a~i koj naj~esto vr{at politi~ki delikti, 20 paranoici so idei za visko poteklo (carsko, aristokratsko i sl.) koi vr{at politi~ki i religiozni delikti, agresii i atentati, 30 bo`ji pratenici (proroci) so sli~ni prestapi kako i prethodite, 40 paranoici so idei od erotska sodr`ina t.e. deka seksualno se posakuvani od zna~ajni li~nosti (`enite), ili agresivno odnesuvawe kon nedorasnati devojki (ma`ite), 50 hipohondrici koi smetaat deka nivnata bolest e osobena ili voobrazuvaat bolest (naj~esto vr{at la`ni dostavi, kleveti, agresii i ubistva), 60 paranoici so somra~ni idei na qubomora koi vr{at agresii i ubistva na bra~niot drugar ili nejziniot zamislen qubovnik, 70 para-

noici so ideja za nepriznena li~na vrednost, golemina, odnosno dostoinstvo (poradi bezna~ajna navreda celiot svoj `ivot go naso~uvaat vo borba za svoja rehabilitacija), 80 paranoici so idei za neprizneno pravo, nedosudena pravda i nedodelena o{teta, se sudat so godini za bagatelni iznosi i, 90 paranoici so umisleni li~ni zaslugi za op{testvoto, odnosno dr`avata (biv{i funkcioneri i {efovi na ustanovi
koi za `al kaj nas gi ima premnogu ottamu {to sekoja partija so doa|aweto na vlast gi menuva starite i postavuva novi). Paranoikot mo`e da voobrazi deka ima neprijateli koi sakaat da go ubijat, deka go progonuvaat i napa|aat tajni organizacii, razni sili, stranski agencii, deka mu podvaluvaat i sl. ottamu {to pretstavuva posebna, sovr{ena li~nost koja treba da go odbrani svetot od golemi nesre}i (paranoja persecutoria). So cel da se spasi od progonitelite ~esto bara posebna za{tita od strana na vlasta i koga nema da ja dobie, se krie ili samiot gi napa|a umislenite progonuva~i. Naj~esti krivi-

216

~ni dela: la`ni dostavi, izmami, agresii i ubistva.247 60 [izofrenijata pretstavuva pomala grupa na te{ki zaboluvawa od oblasta na funkcionalnite psihozi.248 Poradi obemot na nejzinaat zastapenost, te{kite promeni vo li~nosta i povedenieto na {izofreni~arite i te{kotiite na nivnata adaptacija ovaa psihoza se istaknuva kako mnogu zna~aen i seriozen individualen i op{etstven problem.249 [to se odnesuva do pri~inite {to ja uslovuvaat, na dene{niot stepen od razvojot na psihijatrijata ne postoi edinstveno mislewe. Nekoi avtori etiogenezata na {izofrenijata ja baraat vo rastrojstvoto na mozo~noto tkivo, drugi vo disfunkcionalnosta na nervniot sistem i endokrinite `lezdi, a ne se retki ni onie {to objasnuvaweto go baraat vo konstitucionalnite i hereditnite faktori. Iako ne se bez svoja nau~na osnova, dosega{nite izolirani nabquduvawa na ovie faktori ne ja doka`aa svojata empiriska zasnovanost. Me|utoa, ako se ostavat na strana nesoglasuvawata po odnos na nejzinoto poteklo, lesno mo`e da se zabele`i soglasuvaweto okolu simptomite vo vrska so psihi~kite funkcii na patolo{koto povedenie na licata so ovaa psihoza. Taka, vo pogled na ~uvstvitelnosta kaj {izofreni~arite ~esto se manifestiraat iluzii, site vidovi halucinacii i telesni senzacii. Kaj niv se osobeno karakteristi~ni akusti~nite ~uvstvitelni obmani so neugodna imperativna i navredliva sodr`ina. Pokraj toa, kaj niv se mnogubrojni i organski halucinacii (~uvstvo deka gi udiraat, ma~at, gorat, im gi vadat o~ite, im ja pijat krvta i sl.); opti~ki halucinacii (gledaat raznovidni ~udni `ivotni ili samo oddelni nivni delovi, bizarni situacii i sl.); gustativni halucinacii itn. Ponekoga{ site
Nakratko, su{tinata na bolesta e vo pogre{noto rasuduvawe. Bolniot pogre{no go tolkuva sekoj nastan, duri i onie nezna~ajni nastani od sekojdnevniot `ivot, tolkuvaj}i gi kako u{te edna pri~ina vo prilog na svoeto veruvawe deka go mamat i progonuvaat. Kaj drugi dominiraat razni voshituvawa i zanosi na strast, po pravilo na tema odmazda, na primer, razni oblici na verski i politi~ki fanatizam. Ponekoga{ stanuvaat depresivni {to gi naveduva kon samoubistvo. Tahovi}, J. op. cit. str. 218. 248 Terminot {izofrenija vo psihijatriskata literatura za prv pat go upotrebil Eugen Bleuer. Toj termin pretstavuva kovanica od shizo, {to zna~i kinewe, rascepuvawe i fren, {to zna~i du{a. Nakratko, so ovoj termin najdobro se objasnuva su{tinata na ovaa du{evna bolest kako rascep na li~nosta ili du{evno rastrojstvo. 249 Spored psihijatriskite istra`uvawa se smeta deka {izofrenijata e najte{ka du{evna bolest koja se javuva kaj 1/4 od stacioniranite du{evno bolni lica. Se naveduva isto taka, deka 0,8% do 1% od populacijata ima endogeni predispozicii za ovaa bolest. Vidi: Lopa{i}, R, i dr. Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1969, str. 207. Spored Jevti}, na 1.000 lica ima 6-8 {izofreni~ari i toa pove}e `eni odo{to ma`i. Jevti}, D. op. cit. str. 196.
247

217

ili samo nekoi od navedenite halucinacii se do`ivuvaat istovremeno (kombinirano), a seto toa pridonesuva za naru{uvawe na percepciite i normalnoto izvr{uvawe na mislovnite i volevite procesi. Vo pogled na projavuvaweto na nivnite emocionalni osobini, kaj niv se javuvaat rastrojstva vo vid na afektivna tapost, vrzanost samo za edna emocija ili nenormalnost vo nivnoto izrazuvawe so ogled na kvalitetot, brzinata, ja~inata i nasokata na emocionalniot pottik. Taka, na primer, tie izrazuvaat golem strav, lutina, bes ili `alost iako za toa ne postoi realna pri~ina. Se smeat tamu kade {to treba da pla~at ili pak i pokraj intenzitetot na emocionalnoto do`ivuvawe, ostanuvaat emocionalno ramnodu{ni poradi sopstvenoto ograduvawe od lu|eto i nastanite od nadvorea{niot svet. Tie ja ignoriraat objektivnata realnost i `iveat vo svoj sopstven fantasti~en svet koj nema nikakva osnova vo stvarnosta (autizam). Pokraj toa, rastroenosta na nivniot emocionalen `ivot kaj niv ~esto predizvikuva depersonalizacija250 i ambivalencija251 vo li~nosta i povedenieto. Rastrojstvoto na svesta kaj niv se gleda i vo nivnata zatvorenost za do`ivuvawa od nadvore{niot svet i nivniot odraz vrz intrapsihi~kiot `ivot, {to gi ~ini osobeno nepogodni za prevospitni vlijanija. Procesot na misleweto kaj {izofreni~arite se odviva nenormalno i zbrkano. Toa se zabele`uva preku nivnoto verbalno, pismeno i slikovito izrazuvawe. Nivnite misli se apstraktni, nepovrzani i nerazbirlivi predizvikani od vnatre{ni do`ivuvawa pod dejstvo na halucinaciite i patolo{kiet idei. Nivnite misli i odnosot sprema okolinata se zasnovaat vrz ideite na odnos, ideite deka se progoneti, deka nekoj saka da gi ubie, deka boleduvaat od najrazli~ni i ~udni bolesti, ideite na barawe i o~ekuvawe od okolinata i sl. Vo site ovie idei bolniot veruva i pokraj nivnata nerealnost, koja e sfatliva i za edno prose~no du{evno zdravo dete, i so ni{to ne mo`at da se razubedat vo toa. Nivnite dejstvija (psihomotorikata) se karakteriziraat so: nemir (trkalawe po pod, postojano dvi`ewe, kinewe i sl), stupor (celosna nepodvi`nost na nadvore{ni drazbi), mutizam (uporno mol~ewe, neodgovarawe), paralogija (namerno pogre{no odgovarawe), katalepsija (uporno zadr`uvawe na opredelena polo`ba na teloto), stereotipija (uoporno povtoruvawe zborovi, gestovi ili drugi dvi`ewa),
"Sopstvenata li~nost na bolniot mu deluva tu|o, nevistinito i osobeno, a pretstavite za nadvore{nito svet se bledi i bezbojni. Bolnite se `alat na nedostig od emocii, se ~ustvuvaat od temel izmeneti, kako da se avtomati, kako da se mrtvi". Lo{pa{i}, R. i dr. op. cit. str. 214. 251 "Za ambivalencijata e karakteristi~no istovremeno zazemawe na sprotivni emocionalni stavovi sprema lu|eto, nastanite objektite, itn. Bolniot istovremeno se smee i pla~e. Istovremeno ne{to saka i odbiva. Toj sprema isto lice e agresiven i podlo`en". Lo{pa{i}, R. i dr. op. cit. str. 221.
250

218

paramimija (neadekvatno upravuvawe so mimikata).

So ogled na dinamikata i rasporedot na gorenavedenite simptomi kaj zabolenite lica, oddelni avtori252 {izofrenijata ja delat na {izofrenija simpleks, hiberfrenija, katatonija i paranoidna {izofrenija. Me|utoa, site se soglasuvaat so faktot deka poradi raznovidnosta na simptomite, nivnata postojanost i zamrsenost, kako i nere{enoto pra{awe na etiologijata na ovie psihozi, ovaa i sli~ni podelbi imaat ve{ta~ko no, i opredeleno prakti~ni zna~ewe. Vo taa smisla se veli deka ramnodu{nosta, nedostigot od sposobnosti i inicijativa se glavni simptomi na {izofrenijata simpleks. Ovoj vid {izofrenija se javuva na pomlada vozrast i se manifestira vo gubewe na interes za rabota, zabava i dru{tvo. Ottamu, bolniot se povlekuva vo osamenost i do zapostavuva svojot nadvore{en izgled. So podocne`niot razvoj na bolesta se javuva disocijacija vo misleweto i emocionalna ramnodu{nost. Karakteristi~no za ovaa {izofrenija e deka obi~no nema podobruvawe na bolesta. Katatonijata se karakterizira so epizodni i trajni rastrojstva vo psihomotorikata vo vid na stupor (zako~enost) ili nemir ili vozbuduvawe. Vo sostojba na stupor se zako~eni site funkcii, bolniot ne se dvi`i ili se dvi`i premnogu sporo, ne jade, ne pie, ne gi vr{i fiziolo{kite funkcii. Pritoa, negativisti~ki se odnesuva sprema okolinata i odbiva sekakov kontakt. Od druga strana, vo katatonata vozbudenost, bolniot e preterano aktiven, se trkala po podot, si ja kine oblekata bega i sl. Vo takva sostojba bolnite mo`at da bidat mnogu agresivni i opasni za okolinata. Poradi slo`enata simptomatologija, hiberfrenijata obi~no se izbegnuva da se definira, a za paranoidnata {izofrenija se istaknuva zna~eweto na paranoidnite misli sprema koi se soobrazuva celokupnoto povedenie na bolniot. Za ovoj oblik se karakteristi~ni halucinacii vo site ~uvstvitelni podra~ja. Imeno, bolnite gledaat, slu{aat i na drug na~in gi ~uvstvuvaat nastanite od svojata okolina i na toj na~in gi zasiluvaat i nadopolnuvaat svoite paranoidni stavovi. Se ~ini deka vo teoriskoto i prakti~noto prou~uvawe na paranoidnata {izofrenija se oti{lo najdaleku. Kaj ovaa grupa zaboleni preovladuvaat nesistematizirani i neliogi~i naludni~avi idei. Na po~etokot od bolesta poedinecot se somneva deka e izlo`en na ne~ie posebno vnimanie i po~nuva da se pla{i i na sopstven na~in da gi analiziara tie magloviti pojavi (osobeno so slu{ni halucinacii i telesni senzacii) doa|aj}i do fantasti~en zaklu~oci. Kaj bolniot se pojavuvaat idei na odnos i progonuvawe ~ija {to apsurdnost ne mo`e da se proceni. Bolniot smeta deka go progonuvaat razli~ni neprijatelski organizacii, razni sili, stranski agenturi itn. Toj ne jade, za{to mu e sosema jasno deka hranata e zatruena, itn. Vo site ovie sostojba liceto se povlekuva vo sebe so progresi252

Ibid, str. 221.

219

vni vlo{uvawa i naru{uvawa na mislite, situaciite i povedenieto, begstvo vo fantazija, nedostatoci vo rasuduvaweto, postavuvawe bizarni pra{awa, deluzii253 i halucinacii. Ovie lica se potencijalno opasni za izvr{uvawe na bilo koe krivi~no delo, osobeno za ubistvo. 70 Alkoholemii. Alkoholemiite ili alkoholomatski psihozi pretstavuvaat hroni~ni truewa. Me|u niv Jevti} gi pomestuva: 10 hroni~en alkoholizam, 20 delirium tremens potatorum, 30 parafronezija potatorum (za koja se karakteristi~ni: a) parafronezija potatorum persekutiva, b) parafronezija potatorum kverulatorija, i v) somra~na qubomora na alkoholomani), 40 epilepsija potatorum, 50 alkoholomanska halucinoza i 60 korsakoviot amnesti~ki sindrom. Spored Hudolin, du{evnite pre~ki {to mo`at da se javat vo vrska so upotrebata na alkohol (no koi ne mora da imaat vrska so hroni~niot alkoholizam) se: 10 "normalnoto" pijanstvo, 20 patolo{kata pijana sostojba i, 30 dipsomanija (neodoliva `elba za alkoholen pijalok kaj lica koi inaku ne pijat).254 Vo vtorata grupa se pomesteni onie psihi~ki naru{uvawa predizvikani so hroni~niot alkoholizam: 10 hroni~niot alkoholizam, 20 delirium tremens, 30 korsakovata psihoza na alkoholi~ari, 40 psihozata na qubomora, 50 akutnata halucinoza na alkoholi~ari i 60 ostanati du{evni bolesti na alkoholi~arite. Delirium tremens obi~no nastapuva kaj hroni~nite alkoholi~ari po 5-10 godi{na upotreba na alkohol. Se projavuva so intenziven strav i slu{ni halucinacii. Klasi~na pogovorka kaj ovaa rastrojstvo e deka bolniot gleda beli gluvci i liljaci. Bolnite mnogu ~esto gledaat stravi~ni sceni i slu{aat razgovori vo koi nivnite neprijateli se dogovaraat na koj najstra{en na~in da gi likvidiraat. Poradi toa se javuva silen strav i bolnite ponekoga{ vr{at te{ki napadi sprema svojata okolina ili poradi stravot vr{at samoubistvo. Za vreme na deliriumot mnogu ~esto se javuvaat i epilepti~ni napadi. Trepereweto na racete, zgolemenata temperatura i znaci na slabost na srceto, pokraj ostanatoto, se re~isi redovni sledovatelni pojavi na ovaa te{ka bolest. Deliriumot obi~no trae 3-7 dena. Bolesta naj~esto zavr{uva so dolg dlabok son, po koj bolniot se budi sosema pribran. Vo 5
Pod deluzii se podrazbiraat slu~ai na du{evni rastrojstva koi kako delirantni sostojbi izobiluvaat so sistematizirani halucinatorni pojavi, kako na primer, poradi truewe so pe~urki, truewe so `ivotinski otrovi i kaj infektivnite bolesti. 254 "Dipsomanite koga }e dobijat takov napad doa|aat vo sostojba na stesneta svest i pijat redovno sami. Napadot mo`e da trae do nekolku dena, a za toa vreme bolniot mo`e da izvr{i i krivi~ni dela. Po zavr{uvaweto na takvata sostojba bolnite mnogu bledo se se}avaat na nastanite za vreme na napadot. Napadite se javuvaat vo razli~ni intervali, a ponekoga{ samo nekolku pati vo tekot na `ivotot." Hudolin, V. Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2, str. 146.
253

220

do 25% slu~ai deliriumot zavr{uva so smrt, koja naj~esto nastapuva poradi slabosta na srceto.255 Najizrazeni simptomi kaj korsakovata psihoza se pre~kite na podra~jeto na inteligencijata koja se projavuva vo smaleno pomnewe. Bolnite ni{to ne mo`at da zapomnat, me|utoa sepak se se}avaat na nekoi raboti od pobliskata i podale~noto minato. So ogled na toa sega{nosta ja ispolnuvaat so naj~udni izmisleni sodr`ini (konfabulacii). Pritoa, karakteristi~no e deka sosema nepoznati lica gi smetaat za stari prijateli.256 Psihozata na qubomora e op{to poznata kaj alkoholi~arite. Alkoholi~arite koi zapadnale vo vakva sostojba gi napa|aat svoite soprugi na najneverojatni na~ini. Sekoe ma{ko lice koe na bilo koj na~in doa|a vo kontakt so neja, stanuva somnitelno. Naj~udno deka pritoa kaj poedinecot se so~uvani inteligencijata i kriti~nosta. Voop{to zemeno se smeta deka hroni~niot alkoholizam organski i psiholo{ki ja namaluva seksualnata potencija na alkoholi~arot, i poradi ~uvstvo na pomala vrednost na toa podra~je nastanuvaat ludite idei na qubomora.257 Akutnata halucinoza kaj alkoholi~arite e relativno retka du{evna bolest koja se karakterizira so opti~ki i slu{ni halucinacii, obi~no sledeni so silno ~uvstvo na strav od zamisleni progonuva~i. Bolnite vo ovaa sostojba mo`at da bidat mnogu opasni sprema sebe ili sprema svojata okolina.258
b) Privremeno du{evno zaboluvawe

1. Pod privremeno du{evno zaboluvawe se podrazbira psihi~ko zaboluvawe od pokratko (privremeno ili periodi~no) traewe koe mo`e spontano da prestane ili ili pak mo`e da prestane ili da se zale~i so sovremeno medicinsko lekuvawe.259 Pokraj polesnite oblici na {izofrenija i paranoja ovde vo prv red se pomesteni mani~no depresivnite psihozi. 2. Mani~no-depresivni psihozi se nasledn du{evni zaboluvawa koi naj~esto se javuvaat na vozrast me|u 30-40 godini i traat do krajot na `ivotot. Zaboluvaweto, od koe po~esto stradaat `enite, se sostoi od faza na bolest i od slobodni intervali koi se menuvaat povremeno ili periodi~no. Bolesta se javuva vo vid na melanholija ili manija. 10 Melanholijata se karakterizira so ta`no raspolo`enie predizvikano od endogeni pri~ini, so samoprefrluvawe i samoobvinuva255 256

Vidi: Ibid. str. 147-148. Vidi: Ibid. str. 148. 257 Vidi: Ibid. str. 148-149. 258 Ibid, str. 150. 259 Jevti}, D. op. cit. str. 10-11.

221

we za neskriveno povedenie, so usporeno sfa}awe i usporen tek na mislite, mimikata i gestovite, kako i so voleva nepodvi`nost. Kaj melanholi~arite preovladuvaat ~uvstvata na obeshrabrenost, dotol~enost, nedostig na nagonski streme`i i inicijativa. Nakratko, bolnite go gubat nagonot za zadovoluvawe na svoite potrebi. Pokraj toa, bolnite se ~uvstvuvaat pomalku vredni i s im se ~ini nevozmo`no i nevistinito. Tie se povlekuvaat od nadvore{niot svet, sedat vo agolot na sobata ili le`at vo postela so tragi~en izraz na liceto i so {epot odgovaraat na postaveni pra{awa. Sporo se hranat ili ja odbivaat hranata, poradi {to treba nasilno da se hranat. Krajno negativno go ocenuvaat sopstvenoto povedenie i postojano se vo nekakva gri`a smetaj}i, na primer, deka se vinovni zatoa {to sekoga{ bile lo{i kon roditelite, deka ne~esno se odnesuvale so svetot, deka se krivi za smrta na nekoj dale~en rodnina i sl. Vo ovie du{evni sostojbi se pojavuvaat sitni kra`bi, izmami i dela povrzani so konzumirawe na alkohol. Nasilni~kite presatpi i samoubistva glavno se vr{at vo depresivnata faza. Deprimiranite pacienti obi~no veruvaat deka `rtvata na ubistvoto ja spasuvaat od tortura. Vo taa smisla Eliot naveduva primer na majka koja go zaklala svoeto doen~e i ispekla vo pe~ka za da go "spasi od stradawa".260 20 Od druga strana, manijata se karakterizira so slabeewe na kontrolata na nagonite i afektite (so veselo eufori~no raspolo`enie, brblivost, bujni misli, zgolemena samouverenost, idei na mo} i golemina i bujna eroti~nost). Bolnite se ~uvstvuvaat zadovolni, sre}ni i polni so sila koja gi vodi kon zasileni aktivnosti. Me|utoa, na nivnata zasilena aktivnost nedostasuvaat inhibicii, normalni ko~nici i kriti~nost na postapkite. Poradi toa tie gi pre~ekoruvaat site granici vo odnesuvaweto i ottamu doa|aat vo sudir so okolinata. Mani~arite sekojdnevno pi{uvaat razni pisma, `albi, pritu`bi, im izjavuvat qubov na site lica od `enski pol, se me{aat vo se~ii raboti pa duri i vo tu|itot intimen `ivot, baraat priem kaj ministri i drugi visoki funkcioneri, se opivaat, pravat skandali ili se obiduvaat da ostvarat grandiozni planovi, se razbira, so tu|i pari. So seto toa za okolinata stanuvaat nepodnoslivi i doa|aat vo sudir sekade i so sekogo. Nakratko, manijata e sostojba vo koja se ~uvstvuva ekstremen stepen na raspolo`enie.261 Za mani~arite e karakteristi~no vr{eweto na navredi, kleveEliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962, str. 275. Vo ovaa smisla i Tahovi}, J. op. cit. str. 219. 261 Poblagiot oblik na povi{eno mani~no raspolo`enie se narekuva hipomanija. Dokolku fazite na mani~no i hipomani~no raspolo`enie se smenuvaat so fazi na depresivno raspolo`enie, vo psihijatrijata se zboruva za mani~no-depresivni ili cikloidni sostojbi koi isto taka pretstavuvaat periodi~ni raspolo`enija od razli~no traewe i intenzitet.
260

222

ti, zakani, telesni povredi, izmami, falsifikati i seksualni nasilstva perverzii.

v) Privremena du{evna rastroenost

1. Privremenata du{evna rastroenost pretstavuva privremeno naru{uvawe na pogolem broj psihi~ki funkcii na razumot koi traat dodeka trae dejstvoto na endogenite ili egzogenite pri~initeli na toa naru{uvawe ili dodeka ne se prekine so medicinka pomo{. Ovde vsu{nost stanuva zabor za: 10 privremeno, 20 povremeno ili 30 periodi~no pomatuvawe na svesta . 10 Privremeni du{evni rastrojstva se onie koi doveduvaat do ednokratno zaboluvawe po {to doa|a do izlekuvawe. Takvi se na primer, onie zboluvawa koi doveduvaat do delirantni sostojbi t.e. do sistematizirani halucinatorni pojavi poznati pod nazivot deluzii. Tuka spa|aat i truewata so pe~urki i `ivotinski otrovi, kako i nekoi infektivni zaboluvawa. 20 Povremenite du{evni rastrojstva se takvi zaboluvawa koi se javuvaat vo neednakvi vremenski intervali vo vid na delirantni sostojbi. Takvi zaboluvawa se: dipsomanijata, delirium tremens, alkoholna halucinoza i qubomora, somra~nite sostojbi kaj epilepti~arite itn. 30 Periodi~ni du{evni rastrojstva se onie koi se javuvaat vo pribli`no ednakvi vremenski intervali me|u koi postojat periodi na du{evno zdravje. Takvi zaboluvawa se manijata i melanholijata. Me|utoa, ako kaj manijata, odnosno melanholijata postojat ciklusi bez slobodni intervali, toga{ tie pretstavuvaat trajna du{evna bolest. Kako privremeni du{evni zaboluvawa mo`at da se javat i takvi zaboluvawa koi imaat traen karakter, kako na primer, {izofrenija i progresivna paraliza, osobeno vo nivnata po~etna faza i koga se javuvaat vo polesni oblici. 2. Privremenata du{evna rastroenost mo`e da dovede do slednive sostojbi: 10 Opredeleni fazi ili simtomi na oddelni du{evni zaboluvawa koi imaat akutni krizi. Tuka spa|aat osobeno fazite na mani~nomelanholi~no ludilo i epilepsijata vo fazata na gr~evi i treperewa. 20 Psihozi vo vrska so razni povredi i potresi na mozokot (traumatski psihozi). 30 Sostojbi na privremena pomatenost na svesta kako posledica na dejstvo na otrovi (truewa), dejstvo na sun~anica, premrznatost i dejstva na razni infektivni zaboluvawa so silno zgolemena temperatura ({arlah, tifus, malarija i sl).

223

40 Akuten alkoholizam (pijanstvo) 262 i sostojbi sli~ni na pijanstvo poradi upotreba na razni drogi. Upotrebata na alkohol mo`e da dovede do hroni~na alkoholiziranost263 koja sekoga{ e pri~ina na namalena presmetlivost, a ponekoga{ i na nepresmetlivost. Vo sekoe konsumirawe na alkoholni pijaloci lekarite vo medicinska smisla gledaat patolo{ka pojava, za{to sekoj dopir so nego pretstavuva intoksikacija koja ve}e kaj malite koli~ini doveduva do psihi~ki i drugi promeni kaj ~ovekot. Na toa se nadovrzuvaat psihijatriskite stojali{ta spored koi sekoja alkoholizirana sostojba treba ve}e spored stepenot na psihi~kite promeni da se odrazuva kaj ocenata na presmetlivosta na storitelot na deloto. Vo taa smisla se pravat i poznatite tablici na intoksikacija spored koncentracijata na alkoholot vo krvta koi glavno mo`at da se svedat na slednava podelba: - Gucnatost - koncentracija do 0,5 promili - ne postojat znaci na rastroenost, ne se manifestiraat nadvore{ni znaci, se javuva pogolema zborlivost. - Kefleisanost - koncentracija me|u 0,5 i 1,0 promili - popu{taat ko~nicite, se javuva mala opienost, promeni vo govorot, pre~ki vo odeweto i dvi`eweto, oslabeni oseti, labilnost na afektite. - Lesna opisenost - koncentracija od 1,0 do 1,5 promili - posilno izrazeni gre{ki vo odeweto i dvi`eweto, slabo ~uvstvitelnost, mo`no povra}awe, pre~ki vo povedenieto. - Sredna opisenost ili podnapienost - koncentracija od 1,5 do 2,0 promili - mo`no povra}awe i vrtoglavica, drskost, nepromislenost, smaleno vnimanie i sfa}awe. - Napienost - kocentracija od 2,0 do 3,0 promili - nemo`nost za vr{ewe na nekoi dejstvija (apraksija), nesposobnost na ekstremitetite za pravilno dvi`ewe (atraksija), te{ko di{ewe. - Prepienost (te{ko pijanstvo) - koncentracija od 3,0 do 4,0 promili - koma, nesvest. - Smrtonosna prepisenost (te{ki tuerwe) - koncentracija od 4,0 do 5,0 promili - mo`nost za smrt. Upotrebata na alkohol mo`e da dovede i so privremeno du{evno rastrojstvo koga se raboti za sostojbi na polupijanstvo i pija-

Pod akuten alkoholizam se podrazbira povremeno u`ivawe alkoholni pijaloci so povremeno ili ekscesivno opivawe koe ne ostanalo nezabele`ano od strana na sredinata {to go opkru`uva konkretnoto lice. 263 Hroni~en alkoholizam prestavuva u`ivawe na alkoholni pijaloci {to kaj opredeleno lice se manifestiralo vo vid na fizi~ka i psihi~ka zavisnost od alkohol i, kako {to vidovme pogore, so potrajni rastrojstva vo negovoto povedenie.

262

224

nstvo.264 So pijanstvoto predizvikano od upotreba na alkohol ponekoga{ se sli~ni i sostojbite na zamrenost na psihi~kite funkcii do koi doa|a poradi upotreba na razni narkoti~ni sredstva. Taka, na primer, upotrebata na morfium, kokain i opium mo`e da dovede do sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo. 50 Afektivni sostojbi od silen intenzitet koi ne se od patolo{ki karakter, no koi se vo sostojba celosno da gi prekinat psihi~kite procesi, t.e. da dovedat do prepast, strav, gnev i koi ja paraliziraat mo}ta za razmisluvawe. Ako afektivnite sostojbi se od patolo{ki karakter treba da se zeme deka se raboti za simptomi na soodvetnite psihozi. Nepatolo{kite afekti doveduvaat do smalena presmetlivost, me|utoa isklu~itelno mo`at da dovedat i do privremena du{evna rastroenost. Nakratko afektot mo`e da bide: a) okolnost koja ja isklu~uva ili bitno ja namaluva krivi~nata odgovornost, b) okolnost koja ja isklu~uva ili ubla`uva kaznivosta, v) okolnost koja doveduva do privilegirana krivi~na odgovornost i g) okolnost koja ja ubla`uva krivi~nata odgovornost.265 60 Somnabulizmot (mese~arstvo) i hipnoti~ka sostojba. Somnabulizmot e sostojba sli~na na sonot vo koja liceto mo`e da vr{i kriminalni dejnosti bez da ima kakva i da e svest i se}avawe za toa {to go storil. Hipnoti~kata sostojba e sozdadena sostojba, sli~na na somnabulizmot, vo koja na liceto pod hipnoza mu se sugerira izvr{uvawe na opredeleni dejstvija {to toj nesvesno gi prezema.266 Kaj hipnozata e karakteristi~no toa {to za vreme na sostojbata na somnabulizmot liceto go zaborava seto ona {to go do`ivealo vo sostojba na budnost, a vo sostojba na budnost, seto ona {to go do`ivealo vo sostojba na somnabulizam. Nevolevata hipnozata na{iot krivi~en zakonik ja izedna~uva so primenata na sila (~l. 122 st. 16 KZ). Ottamu, dokolku vo konkretniot slu~aj nekoe lice pod vlijanie na hipnoza (apsolutna sila) izvr{i krivi~no delo, treba da se zeme deka taa go isklu~uva
Spored ~l. 122 st. 22 KZ pod te{ko pijanstvo se podrazbira sostojba na alkohol vo krvta nad 1,5 promili. 265 Za ovoj problem podrobno: Buturovi}, J. Zna~aj afekta za krivi~nu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 27-44. 266 "Najdlaboki stadiumi na hipnoza pretstavuvaat somnabulizam i katalepsija. Somnabulizam e sostojba vo koja e prodlabo~en hipnoti~niot son taka {to hipnotizerot mo`e vo celost da upravuva so hipnotiziraniot, a katalepsija e takva sostojba vo koja organizmot na hipnotiziraniot se menuva i fiziolo{ki. Kaj katalepsijata nastapuva i uko~enost na celoto telo i takvoto lice ne dava vpe~atok na `ivo lice." Kokoq, M. O hipnozi i hipnotizmu s posebnim osvrtom na wihov krivi~nopravni tretman, Pravna misao, Sarajevo, 984/3-4, str. 30.
264

225

dejstvito, pa spored toa krivi~nata odgovornost i kaznivosta.

g) Zaostanat du{even razvoj

1. Pod zaostanat du{even razvoj (slaboumnost, oligofrenija) se podrazbira psihi~ka nerazvienost, odnosno du{evna nedorazvienost predizvikana od zakr`lavenost na centralniot nerven sistem (prvenstveno na mozokot i setilata) ili od nenormalnosta na endokrinite `lezdi ili od ne`iveewe vo socijalna sredina.267 Ovde vo prv red spa|aat 10 oligofrenite (slaboumnite) lica, i 0 2 licata so psihi~ki pre~ki poradi izvesni telesni nedostatoci (telesni invalidi, gluvi, nemi, gluvonemi i sl). Nekoi avtori vo ovaa grupa gi pomestuvaat i licata so nedostig na moralni ~uvstva (sostojbi na tn. moralno ludilo - molal insanity).268 2. Za oligofrenite e najsu{testveno toa {to ne se vo sostojba pravilno da rasuduvaat i da gi ocenuvaat op{testvenite pojavi i procesi i nedozvolenosta na svoite motivi i postapki. Ottamu, so pravo se istaknuva deka slaboumnite ne se dovolno svesni za posledicite od izvr{eniet krivi~ni dela, deka kaj niv ne postojat inhibicii {to mo`at da se najdat kaj inteligentnite lica. Smalenata inteligencija kaj niv go smaluva i dejstvoto na socijalizira~kite faktori i ja ote`nuva polo`bata na ~ovekot vo op{etstvoto.269 Poradi nesfa}aweto na nastanite i situaciite oligofrenite se egocentri~ni, povr{ni, lekoverni i lesno se naveduvaat na {to i da , bidej}i nemo`at da gi voo~at posledicite. Zatoa oligofrenite lesno im podlegnuvaat na sopstvenite i tu|i seksualni porivi i na alkoholot. Poradi niskata inteligencija i nesposobnosta za rasuduvawe, ne e ~udno {to sfa}aweto na moralot i etikata im e slabo. Afektite im se povr{ni i promenlivi. Izrazuvaweto na afektite obi~no e preterano i besmisleno. Bes~ustvitelni se pred problemite i situaciite na drugite, za{to ne gi sfa}aat tie situacii.270 3. Oligofrenijata (poznata i spored svoite eufemizmi: lica so pre~ki vo razvojot, psihi~ka zaostanatost i nedovolna mentalna razvienost) pretstavuva smaleno intelektualno nivo vo odnos na prose~niot intelektualen razvoj. Naj~esto se vr{i slednava kategorizacija na licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj: 10 Lica so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj koi postignale koeficient na inteligencija od 51-70 i na koe im se potrebni
Jevti}, D. op. cit. str. 9. Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 221. 269 Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1990 str. 426. 270 Lopa{i}, R, i dr. Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961, str. 323.
268 267

226

posebni uslovi za vospituvawe, obrazovanie, profesionalno, odnosno rabotno osposobuvawe. Vo psihijatrijata ovie lica se narekuvaat debili. Ovie lica ~esto se otkrivaat duri otkako }e trgnat na u~ili{te vo koe odat so najgolema maka i redovno povtoruvaat. Vo `ivotnata sredina vo koja ne se bara ni{to drugo osven primitivno iskustvo, uspe{no se odr`uvaat i so svoeto povr{no sfa}awe na moralot mo`at da postignat afirmacija koja e prikriena samo so dobro mehani~ko znaewe, bez vistinsko rabirawe na rabotite. Kaj nekoi nasledni oblici na ovoj vid mentalna retardiranost celokupniot `ivot ostava vpe~atok na nezrelost. Toa osobeno va`i za slu~aite na psihi~ki infantilizam koj se sogleduva vo du{evnata nedorazvienost i povr{no odnesuvawe, kako i detsko sfa}awe na `ivotot. Ovie lica vo sredinata mo`at socijalno da se odr`at, a da ne bidat otkrieni. Zgora na toa, mo`at da dostignat i opredeleni op{testveni i politi~ki pozicii stanuvaj}i silni intranzigentni privrzanici na nekoja ideja, bez da ja sfatat nejzinata vistinska podloga. Vo toa nekriti~no primawe pove}e na formata, odo{to na sodr`inata, so svoeto odnesuvawe mo`at da bidat mnogu nezgodni. Golem broj na skitnici, prostitutki i krminalci se regrutiraat tokmu me|u ovie lica.271 Za niv se veli i toa deka `iveat vo sega{nosta, deka te{ko izvlekuvaat pouki od prethodnoto iskustvo i deka ne se vo sostojba da gi kombiniraat i predviduvaat svoite postapki, {to zna~i deka ne se vo sostojba da pravat planovi za idninata, za{to glavno se anga`irani vrz neuspe{noto re{avawe na konkretnite problemi.272 20 Lica so umerena popre~enost vo psihi~kiot razvoj koi postignale koeficient na inteligencija od 36-50 i koi se vo sostojba da se steknuvaat so elementarni naviki i da se gri`at za svoite osnovni potrebi, da se osposobuvaat za poednostavna rabota i koi mo`at da se prilagoduvaat na osnovnite barawa na op{etstveniot `ivot. Ovie lica vo psihijatrijata se narekuvaat imbicili (koi ne mo`at da se vospituvaat, obrazuvaat i osposbuvaat za `ivot i rabota pod redovni uslovi i na koi im e potreben nadzor i gri`a). Decata i mladincite so stepen na umerena mentalna retardiranost zazemaat posebno mesto vo odnos na nivnata za{tita, korekcionovospitniot i elementarno obrazovniot tretman. Nivnite specifi~ni karakteristiki i ostatokot na sposobnostite nalo`uvaat poseben pristap vo specijalizirani zavodi. Vo ovie ustanovi postojat site mo`nosti za smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i rabotno osposobuvawe, kako i drugi povolni uslovi {to na ovie deca mo`at da im gi razdvi`at i razvijat preostanatite sposobnosti za elementarno komuniLopa{i}, R. i dr. op. cit. str. 324. Vidi: Hajdukovi}, ^. Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975, str. 102.
272 271

227

cirawe so sredinata, za razvivawe na nivniot govor, pravilno dr`ewe i razvoj na teloto, za korigirawe i ubla`uvawe na telesnite nedostatovi, za sozdavawe interes kon igrata i drugite aktivnosti, i steknuvaweto istrajnost pri manifestiraweto na poslo`eni dvi`ewa. 30 Lica so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignale koeficient na inteligencija od 21-35 i se so mnogu ograni~eni umstveni sposobnosti, no se vo sostojba da gi usvojuvaat elementarnite higienski naviki i navikite na samoposlu`uvawe, kako i da se vklu~uvaat vo nekoi najednostavni rabotni aktivnosti. Vo psihijatrijata toa se idioti (deca koi ne mo`at da nau~at da zboruvaat i da se gri`at za sebesi). Ovie lica nitu vo nadobar slu~aj ne mo`at da pominat ni edno oddelenie vo osnovnoto obrazovanie. Uspevaat da nau~at da zboruvaat so skromen re~nik. Na najvisokiot stepen od svojot razvoj mo`at socijalno da se odr`at vo krugot na semejstvoto, da rabotat najednostavni fizi~ki raboti kako ~uvari na dobitok, vo zemjodelieto i sli~ni raboti kad ne treba samite da odlu~uvaat i da gi odberat svoite `ivotni pati{ta. Niskata inteligencija, te{kotiite okolu rasuduvaweto, skromnosta na kombinatorno mislewe i nesfa}aweto na opredeleni situacii, kaj niv tolku se izrazeni {to obi~niot ~ovek vedna{ gi zabele`uva i prepoznava. Edna{ naviknati na zavodska disciplina i kontrola mo`at da vr{at nekoja korisna rabota.273 Tie nemaat nikakvi izgledi za {koluvawe i za niv e najdobro da bidat smesteni vo specijalni ustanovi za vakvi lica kade {to celokupnata gri`a za niv treba da ja prezemat soodvetni stru~ni slu`bi.274 Koga }e porasnat ovie lica obi~no dostignuvaat intelektualen razvoj koj soodvetstvuva na nivo na dete na vozrast od 3-7 godini. Pokraj umno zaostanati, ~esto ostanuvaat i fizi~ki nerazvieni, a mo`at da imaat i pre~ki vo govorot koi se projavuvaat vo nerazbirliv izgovor. Ako so niv sistematski se raboti, postojat mo`nosti vo tekot na rehabilitacijata da se osposobat za odr`uvawe na izvesni higienski i rabotni naviki.275 40 Lica so najte{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj koi postignale koeficient na inteligencija pomalku od 20 i krajno ograni~eni sposobnosti za aktivnosti i vo celost ili trajno e upateno na pomo{ i gri`a od strana na drugi lica. Ovie lica vo psihijatrijata se poznati kako kreteni. Decata od ovaa grupa naj~esto mnogu docna prooduvaat, edvaj nau~uvaat da ja prepoznaat najbliskata okolina, a najpove}e {to uspevaat da nau~at e izgovaraweto na po nekoj zbor, no i toga{ vo agramatiLopa{i}, R i dr. op. cit. str. 323-324. Za nivnata za{titata podrobno: Sulejmanov, Z. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, 1996. str. 45-49. 275 Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 104.
274 273

228

~ka forma. Tie ve}e spored svojot izgled, dr`ewe i dvi`ewe pa|aat v o~i. Sekoga{ se ne~isti i neuredni, od ustata im te~at ligi i vr{at nu`da kade }e stignat. Izgledot im e tap so bezizrazna i bez pri~ina napnata mimika koja pri promena na raspolo`enieto preo|a vo grimasi. Jadat al~no pikajki vo ustata kakva i da e hrana ili {to i da e, dokolku samo malku ima vkus na hrana. Dvi`eweto im e grubo i nezgrapno. So ogled na toa dali se mirni, tihi i dobronamerni ili pak nemirni, lesno vozbudlivi i divi, licata so najte{ka mentalna retardiranost se delat na apati~ni i torpidni od edna, i eroti~ni od druga strana. Ne se vo sostojba da se gri`at za sebe i obi~no mo`at da se najdat samo vo zavodi.276 Zavisno od stepenot na mentalnata retardiranost, nekoi poedinci od ovaa grupa mo`at da bidat sposobni da izvr{at samo nekoj gest koj se odnesuva na predmeti ili licata od pobliskata okolina. Vo ovaa grupa mo`at da postojat i takvi lica koi se vo sostojba do izvesen stepen da rea|iraat na usmeni naredbi i da odgovaraat samo na nekolku zbora ili gestovi. Osven toa, postojat i tolku te{ko mentalno retardirani lica koi samo vegetiraat, dodeka intelektualno skoro voop{to ne komuniciraat so sredinata. Takvite lica ~esto se napolno nepodvi`ni ili se so mnogu usporeni pokreti. Nivna rehabilitacija ne e mo`na, iako nekoi od niv, i toa samo onie so donekade so~uvana inteligencija mo`at da nau~at samo nekoja higienska navika. 4. Vo kriminologijata se smeta deka kriminalitetot na idiotite i imbicilite ne e golem so ogled deka nivnite barawa glavno se od vegetativna priroda. Od druga strana debilite vr{at razli~ni krivi~ni dela, osobeno od imotna i seksualna priroda, a ponekoga{ i nasilstva. Tuka doa|a do nedostig na kriti~nost, sugestibilnost, nestabilnost na vnimanieto, a ponekoga{ i na inteligencijata, taka {to nivoto na nivnite aspiracii redovno e povisoko od potencijalnite sili. Debilite ne se vo sostojba da si go predo~at subjektivnoto "jas" na drugite, nitu tu|ite stojali{ta, a toa ja uslova nivnata egocentri~nost. Tie, isto taka, ne se vo mo`nost da se otrgnat od neposrednata situacija i da gi predvidat posledicite na svojot akt. Slaboumnosta e karakteristi~na pri javuvaweto na opredeleni vidovi na kriminalitet i sociopatolo{ki odnesuvawa i spored Milutinovi}. Spored nego, toa e slu~aj so nekoi kategorii na profesionalni kriminalci, recidivisti, skitnici i prostitutki.277 Fakt e me|utoa deka nivnoto u~estvo vo nasilni~kiot kriminalitet, i osobeno vo izvr{uvaweto na ubistvata e nezna~itelno.278

276 277

Lopa{i}, R i dr. op. cit. str. 323. Milutinovi}, M. op. cit. str. 427. 278 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija. str. 221.

229

d) Drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki

Pod drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki se podrazbiraat privremeni ili dolgotrajni du{evni sostojbi {to ne mo`at da se podvedat pod du{evna bolest nitu pod rastroenost. Vo ovaa grupa du{evni sostojbi vo prv red treba da se pomesta site onie naru{uvawa na du{evnoto zdravje {to doveduvaat do bitno namalena ili do ednostavno namalena presmetlivost.

3.4. Nesposobnost za rasuduvawe i odlu~uvawe

1. Koga }e se utvrdi deka nekoe lice e du{evno rastroeno, so toa s u{te ne e utvrdeno deka e nepresmetlivo. Kako {to imavme prilika da vidime, pokraj toa e potrebno i da se utvrdi i dali zaradi du{evnoto rastrojstvo toa lice ne bilo vo mo`nost da rasuduva, odnosno da odlu~uva. Za{to, nepresmetlivo e ona lice {to ne mo`elo da go sfati zna~eweto na svoeto delo (nesposobnost za rasuduvawe) i da upravuva so svoite postapki (nesposobnost za odlu~uvawe). 2. Nesposobnosta za rasuduvawe. Mo`nosta za rasuduvawe, kako mo} za sfa}awe na zna~eweto na svoeto delo, opfa}a mo} za sfa}awe na op{etstvenoto i pravnoto zna~ewe na krivi~noto delo. Sfa}aweto na vistinskoto (realnoto, prirodnoto) zna~ewe na deloto se odnesuva na stvarnite okolnosti na krivi~noto delo koi se odnesuvaat dejstvieto na izvr{uvaweto, posledicite i nivniot pri~inski odnos. Za edno lice da mo`e da se smeta za presmetlivo, vo prv red treba da e vo mo`nost da da go sfati vistinskoto zna~ewe na svoeto delo (da mo`e da sfati deka so svoeto dejstvie predizvikuva odredena posledica). Sfa}aweto na op{etstvenoto zan~ewe na deloto se odnesuva na zna~eweto koe edno krivi~no delo go ima vo op{testvoto. Za edno lice da mo`e da go sfati op{testvenoto zna~ewe na svoeto delo, treba da e vo mo`nost da sfati deka negovoto delo e {etno za op{testvoto i deka toa ne go odobruva, tuku go osuduva takvoto povedenie. Vo teorijata postoi stav deka za postoewe na nepresmetlivosta pokraj nemo`nosta za sfa}awe na vistinskoto i op{testvenoto zna~ewe na svoeto delo potrebno e da postoi i nemo`nost za sfa}awe na pravnoto zna~ewe na deloto. Sfa}aweto na pravnoto zna~ewe na deloto go opfa}a zna~eweto {to toa go ima vo krivi~noto zakonodavstvo kako delo sprotivno na edna norma, kako protivpravno delo. Toa zna~i deka storitelot mo`el da bide svesen deka negovoto delo e protivpravno, odnosno deka e svesen za protivpravnosta na svoeto delo. Mnozinstvoto avtori me|utoa imaat pravilen stav deka za postoeweto na presmetlivosta ne e od zna~ewe mo`nosta za sfa}awe na pravnoto zna~eweto svoeto delo: dovolno e baraweto za stvarnoto i op{testvenoto zna~ewe na svoeto delo, a ne i sfa}aweto na pravnoto zna~ewe. 230

Edinstveno koga protivpravnosta e poseben element na nekoe krivi~nodelo, potrebna e i svest za protivpravosta, odnosno za sfa}awe na pravnoto zna~ewe. 3. Nesposobnosta za odlu~uvawe. Mo`nosta za odlu~uvawe, kako mo} za upravuvawe so svoite postapki, pretstavuva akt na volja koj se sostoi vo prezemawe volevo dejstvie. Toa e sposobnost da se postapi (volevo da se prezeme ili da ne se prezeme odredeno dejstvie) spored sopstvenoto sfa}awe na zna~eweto na deloto. Dokolku ne postoi mo} za rasuduvawe, nema potreba da se postavuva pra{aweto za sposobnosta za odlu~uvawe od ednostavna pri~ina {to odlu~uvaweto ne e mo`no, nitu mo`e da se zamisli, bez postoewe na rasuduvawe kaj li~nosta. Postojat, me|utoa, slu~ai koga kaj liceto postoi mo} za rasuduvawe, no sepak ne postoi mo} za odlu~uvawe. Toa se onie slu~ai na nemo`nost za odlu~uvawe do koi doa|a poradi edan od sostojbite na du{evno rastrojstvo {to mora posebno da se utvrdi.279 Dokolku se utvrdi deka du{evno rastroenoto lice e sposobno za rasuduvawe, no ne i za odlu~uvawe, toga{ toa ne e presmetlivo. Inaku, samoto volevoto dejstvie pretstavuva slo`en proces koj vo osnova se sostoi vo dva stadiumi: 10 podgotvitelen i 20 zavr{en. 10 Vo podgotvieteleniot stadium se formira svesta za celta, i se aktiviraat sposobnostite za sovladuvawe na vnatre{nite i nadvore{nite te{kotii za ostvaruvawe na celta. Vnatre{nite te{koti se sostojat vo borba na motivite, vo aktivirawe na silite za vladeewe so ~uvstvata, dodeka nadvore{nite te{kotii se sostojat vo otstranuvawe na razni objektivni pre~ki kako {to se nabavuvaweto sredstva, opredeluvaweto za na~inot na izvr{uvaweto na deloto, pronao|aweto na sou~esnicite i sl. 20 Vo zavr{nen stadium doa|a do izvr{uvawe na donesenata odluka. Pritoa, va`no e da se napomne deka spored Krivi~niot zakonik, mo}ta da se vladee so ~uvstvata (emociite) ne pretstavuva element na presmetlivosta. ^uvstvata me|utoa imaat isklu~itelno zna~ajno etiolo{ko dejstvo kako dvi`e~ki sili na ~ovekovite aktivnosti: kako pri~ina na ~ovekovite volevi dejnosti voop{to i na kriminalnite dejnosti posebno. ^ovekot imeno, naj~esto vlo`uva golemi usilbi so pomo{ na rasuduvaweto da gi usoglasi ~uvstvata na strav i
279

"Vo takvi slu~ai, bez ogled na eventualnoto postoewe na svesta za zna~eweto na deloto, kaj storitelot mo`e da nastane nemo`nost za upravuvawe so svoite postapki vo taa smisla {to toj ne mo`e volevo da gi kontrolira svoite postapki, da se vozdr`i od odredeni dejstvija ili da gi sovlada svoite streme`i koi go naveduvaat kon izvr{uvawe na krivi~noto delo. Toa e, na primer, slu~aj so kleptomanite ili piromanite vo pogled na vr{eweto kra`bi, odnosno predizvikuvawe po`ar, a mo`e da bide i vo oddelni slu~ai na alkoholiziranost, narkomanija i dr. Komentar, str. 71.

231

nade` so individualnite i op{testvenite potrebi.280

4. NAMALENA PRESMETLIVOST

1. Poim. Spored ~l. 12 st. 2 KZ namalena presmetlivost postoi koga kaj storitelot, poradi odredeno du{evno rastrojstvo sposobnosta da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili mo`nosta da upravuva so svoite postapki bile bitno namaleni. Poednostavno, namalena presmetlivost e bitno smalena presmetlivost na du{evno rastroen storitel na krivi~noto delo da rasuduva i odlu~uva za svoite postapki. Institutot namalena presmetlivost e usvoen pod vlijanie na nau~nite sogleduvawa i stavot na sociolo{kata {kola deka me|u celosnata nepresmetlivost i presmetlivosta postojat odredeni preodni sostojbi vo koi normalnoto funkcionirawe na psihi~kite funkcii pomalku ili pove}e e ograni~eno poradi razli~nito intenzitet na oddelnite sostojbi na du{evno rastrojstvo. Vakviot stav na sociolo{kata {kola koj e zna~aen za sudskata individualizacija na kaznata e opravdan i mo`e da se brani ottamu {to postojat takvi du{evni rastrojstva koi ja namaluvaat inteligencijata i ja namaluvaat voljata, no ne gi uni{tuvaat. Licata koi boleduvaat od takvi du{evni rastrojstva ne mo`at da se pomestat nitu vo potpolno zdravi, ni vo potpolno du{evno bolni lica, a dosledno na toa nitu vo potpolno presmetlivi, ni vo potpolno nepresmetlivi lica.281 Pri~inite za namalena presmetlivost se istite sostojbi koi doveduvaat do nepresmetlivost. Razlikata e samo vo nivnoto dejstvo vrz sposobnosta za rasuduvawe i sposobnosta za odlu~uvawe. Trajnite du{evni bolesti po pravilo imaat za posledica nepresmetlivost. Me280

Za toa podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, Skopje, str. 421 i

natamu. Stojat me|utoa prigovorite deka voveduvaweto na namalenata presmetlivost kako krivi~nopraven institut vodi kon niza opasnosti. Vo prv red stoi opasnosta deka so toa se otvora pat za samovolie koe mo`e da dovede do proglasuvawe na zdravi ili du{evno bolni za namaleno presmetlivi lica. Vo taa osnovan e i prigovorot, so ogled deka ne e vo mo`nost da ja ocenuva smalenaat presmetlivost na nekoe lice, sudot mora da se povikuva na stru~noto mislewe na psihijatri {to doveduva do psihijatrizacija na krivi~noto pravo i do donesuvawe na odluki od strana na psihijatri, a ne od strana na sudijata. Poinaku i pogre{no: ^ejovi}, B, op. cit. str. 303 i Srzenti}, Stai}, Lazarevi{, op. cit. str. 221, posebno ottamu {to poslednive, postavuvaj}i go pra{aweto koj e stepenot pod koj pove}e ne mo`e da se zboruva za presmetlivost, tuku za bitno namalena presmetlivost, istaknuvaat deka zakonot ne dava odgovor koga psihi~kite mo`nosti na nekoe lice se bitno namaleni, nitu deka toa vo naukata na krivi~noto pravo do denes e precizno odredeno, i priznavaat deka i tie ne mo`at da go odredat (str. 223).
281

232

|utoa, vo odelni fazi od nivniot razvoj i za izvesni krivi~ni dela, tie za svoja posledica mo`at da imaat i namalena presmetlivost. Privremenite du{evni zaboluvawa, osobeno onie koi se javuvaat povremeno, koga se vo sostojba na miruvawe, mo`at da se zemat kako nasoki za namalena presmetlivost. Privremenoto du{evno rastrojstvo vo oddelni slu~ai, isto taka, mo`e da se pojavi samo vo forma na namalena presmetlivost. Duri i kaj sostojbite na zaostanat du{even razvoj, koi po pravilo, sekoga{ doveduvaat do nepresmetlivost, ne se isklu~eni slu~ai na namalena presmetlivost toga{ koga se raboti za debilni lica so posvisok stepen na du{even razvoj. 2. Utvrduvawe. Namalenata presmetlivost vo na{eto krivi~no zakonodavstvo se utvrduva spored istiot me{ovit metod kako i nepresmetlivosta. Za edno lice da se smeta za namaleno presmetlivo vo pogled na biolo{kite osnovi e potrebno da se nao|alo vo nekoja od sostojbite na du{evno rastrojstvo. Me|utoa, za edno lice da bide namaleno presmetlivo vo pogled na psiholo{kite osnovi, potrebno e kaj nego da postoela bitno namalena sposobnost za rasuduvawe ili odlu~uvawe, poradi edno od spomenatite du{evni rastrojstva. Toa zna~i deka sekoja namalena presmetlivost nema isto krivi~nopravno zna~ewe. Vo soglasnost so ~l. 12 st. 2 KZ, kako osnova za poblago kaznuvawe doa|a predvid samo bitno namalenata presmetlivost. Odgovorot pak, na pra{aweto koga se raboti bitno namalena sposobnost za rasuduvawe i odlu~uvawe i ottamu za bitno namalena presmetlivost vo sekoj konkreten slu~aj ja utvrduva sudot. Do toa toj mo`e da se dojde samo vo sorabotka so psihijatari kako ve{ti lica. Psihijatarot vo svojot naod gi odreduva prirodata, vidot, stepenot i trajnosta na du{evnoto rastrojstvo, a potoa go dava svoeto mislewe za toa kakvo vlijanie takvata sostojba imala vrz rasuduvaweto i odlu~uvaweto na storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 3. Sostojbite {to mo`at da se javat kako namalena presmetlivost se brojni, pa ottamu, ovde }e gi izlo`ime samo onie koi se naj~esti i od gledi{te na sudskata praktika najproblemati~ni. Toa se: 10 psihopatiite, 20 hroni~niot alkoholizam, morinizam i sli~ni sostojbi, 30 neurozite i, 40 nekoi drugi sostojbi. 10 Edno od glavnite nedorazbirawa na psihijatrite se nao|a na podra~jeto {to se zanimava so opredeluvaweto na poimot, klasifikacijata i pri~inite za nastanuvawe na psihopatiite.282 Ottamu proizleguvaat i bojni te{kotii pri istra`uvaweto na ovaa pojava i nejziniot odnos so oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe. Me|utoa, vrz osnova na elementite za koi postojat izvesni soglasuvawa, ili barem pomalku sporovi me|u teoreti~arite i prakti~arite, sepak e mo`no
Mo{ne iscrpen prikaz na raznovidnite definirawa na ovoj poim mo`e da se najde kaj Kapama|ija, B. Ubistvo - psihopatija i sudska psihijatrija, Izd. Matice srpske, Novi Sad, 1981. str. 91-926.
282

233

izvlekuvawe opredeleni konstatacii za ovaa du{evno abnormalna sostojba. Taka naj~esto se veli deka psihopatijata pretstavuva psihi~ki devijacii koi se odnesuvaat na emociite, voljata i nagonite i ottamu se nao|aat na granicata mu normalnoto i nenormalnoto. Vo taa smisla se nadopolnuva deka psihopatijata e relativno trajna sostojba, te{ko podlo`na na korekcii. Psihopatiite (popularno poznati kako naumni~avi, nastrani lu|e, ili prosto kako "~uknati", "udreni") se grani~ni slu~ai283 me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija glavno e so~uvana, a obrascite na nivnoto nenormalno povedenie se projavuvaat, pred s, na planot na voljata, nagonite i emocionalno afektivniot `ivot.284 [to se odnesuva do pri~inite za pojavata na psihopatiite, tie mo`at da se najdat kako vo dejstvoto na biolo{kite faktori (nasledni i vrodeni rastrojstva i za`ivotno steknati povredi i traumi), taka i vo socijalnite uslovi i odnosi, odnosno vo socijalnata sredina. Vo nastanuvaweto na opredelena psihopatija ovie faktori naj~esto deluvaat zaemno i povrzano {to ne zna~i deka nekoi od niv ne mo`at da projavat i primarno, odnosno dominantno vlijanie. Vo slu~aj koga pove}e do{lo do izraz vlijanieto na prvite faktori, nekoi avtori go upotrebuvaat poimot psihopatii, a vo drugiot slu~aj sociopatii. Ako se nastojuva da se najdat opredeleni psiholo{ki osobini ili karakteristi~ni crti na li~nosta na psihopatite, toga{ slobodno mo`at da se navedat slednive: psihopati se abnormalni li~nosti od ~ie{to asocijalno i antisocijalno povedenie stradaat samite tie, nivnite semejstva kako i op{testvoto vo celost. Tie poseduvaat namalena podobnost za rasuduvawe, odnosno ostvaruvawe uvid vo sopstvenoto povedenie. nemo`at da se otka`at od kratkotrajni zadovoluvawa na svoite potrebi i vo toa poka`uvaat slaba inhibitornost i nerazvieno ili slabo ~uvstvo na strav. Nivnoto povedenie ~esto e nedovolno motivirano, prili~no agresivno i povrzano so nivnata emocionalna labilnost, nekriti~ost, netolerantnost, neuramnote`enost i razdrazlivost. Vo nivnite prete`no impulsivni postapki se ~uvstvuva nepromislenost, otsustvo na sovest i bezobyirnost vo odnos na mo`nite posledici. Od druga strana, za ona {to go storile kaj niv postoi sosema slabo ili nikakavo ~ustvo na odgovornost i vina. Zabele`ana e i nesposobnost na ovie lica za formirawe na trajni emocionalni vrski so drugi lica, kako i izrazena egocentri~nost, samoprecenuvawe i neEliot, M. op. cit. str. 278. Za psihopatite (koi vo ponovo vreme po~esto se narekuvaat sociopati) se veli deka se nao|aat me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija po pravilo e so~uvana (prose~na ili blizu granicata na prose~noto), so toa {to me|u niv se zabele`itelni nekoi promeni vo oblasta na ~uvstvitelnosta (nedostig na moralni ~uvstva) i karakterot (naru{uvawa vo karakterernite osobini).
284 283

234

dostig na opredeleni celi i planovi. Za niv isto taka se veli deka vo svoeto odnesuvawe so okolinata ~esto se razdrazlivi i pre~uvstvitelni na navredi i deka ottamu mo`at da bidat opasni za okolinata. Od druga strana, nekoi prihopati se tromi, nesamostojni i sugestibilni taka {to pod tu|o vlijanie ~esto zapa|aat vo kriminal.285 Psihopatite se izvr{iteli na relativno golem broj krivi~ni dela, ~esto vr{at nasilni~ki zlostorstva, {ansite za uspeh vo nivnoto lekuvawe se nezna~itelni kako, vpro~em, i nivnite {ansi za prevospituvawe i promeni vo povedenieto. Tie pretstavuvaat tovar za ustanovite vo koi se nao|aat, ~esto zapa|aat vo povrat itn. Ovde nafrlivme samo nekoi od brojnite osobenosti na psihopatite,286 koi, so ogled na nivniot negativen predznak, mo`at da imaat kriminalno zna~ewe. Me|utoa, kako {to vo psihijatriskata teorija i praktika ne postoi op{toprifatena klasifikacija na psihopatite, taka i vo krivi~nopravnata i kriminolo{kata teorija nemo`e da se zboruva za nekoja "kriminalna tipologija," iako nekoi psihopatski grupi poka`uvaat pogolema tendencija kon kriminalno povedenie. Krivi~nopravnoto zna~ewe na psihopatiite vo prv red e vrzano so sudskopsihijatriskoto ve{ta~ewe na presmetlivosta na licata {to bile vo takva sostojba. Vo taa smisla sekoj slu~aj bara posebna analiza {to ne trpi generzalizcii od tipot na onie so koi se tvrdi deka site psihopati se namaleno ili bitno namaleno presmetlivi storiteli na krivi~ni dela.287 Od druga strana, kriminolo{koto zna~ewe na psihopatiite e povrzano so otkrivaweto na nivnoto etiolo{koto dejstvo vo pojavuvaweto na oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe, a penolo{koto zna~ewe e vo vrska so te{kotiite {to se javuvaat pri sproveduvaweto na tretmanot na ovie lica vo penitencijarniet ustanovi.288 20 Hroni~en alkoholizam, morfinizam i drugi sli~ni sostojbi. Zloupotrebite na alkohol i drugi drogi se od kriminogeno zna~ewe, vo prv red poradi akutnata sostojba na alkoholiziranosta i drugite
Vo literaturata se naveduvaat i niza drugi osobini na psihopatite. Za nekoi od niv vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 428. 286 Vidi: [eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet, Zagreb, 1981, str. 266 287 Vo krivi~noto pravo se smetaat za presmetlivi i krivi~no odgovorni. Denes sepak, preovladuva misleweto deka psihopatite se smaleno presmetlivi, a vo slu~aj na te{ki psihopatii deka se raboti za bitno smalena presmetlivost. Vo kombinacija so drugi devijacii (na primer, so alkoholizam), psihopatite mo`at da bidat i celosno nepresmetlivi. [eparovi}, Z. op. cit. str. 266. Pove}e za ovoj problem: Kapama|ija, B. op. cit. str. 97. 288 Povedenieto na psihopatite te{ko se korigira pod vlijanie na vospitni merki i kazni. Vo taa smisla H. M. Klekli veli: "Se ~ini deka kaznuvaweto na psihopatite ima isto tolku efekt kolku {to e mo`no imbicilot da nau~i matematika. Navedeno spored Kapama|ija, op. cit. str, 93.
285

235

sli~ni sostojbi na pijanstvo kako pri~ini na momentni naru{uvawa na svesta. Nivnata trajna upotreba me|utoa vodi do hroni~ni patolo{ki sostojbi koi se pri~ina na namalena presmetlivost, a ponekoga{ predivikuvaat i nepresmetlivost. 30 Pod neurozi ili psihoneurozi se podrazbiraat psihopatolo{ki promeni na li~nosta koi na poedinecot mu sozdavaat pote{kotii vo negovoto prilagoduvawe kon okolinata. Kaj niv nema organski nitu kakvi i da e drugi patogeni komponenti koi bi mo`ele da bidat pri~ini na naru{uvaweto. Tie, nastanuvaat kako posledica na frustraciite narasnati do stepen {to mo`e da dovede do psihopatolo{ki promeni na li~nosta.289 Neuroti~arot e svesen deka ima problemi so svoeto povedenie, pri~inite na takvoto povedenie ne mu se jasni, me|utoa ne go gubi kontaktot so stvarnosta, prete`no normalno misli i se odnesuva i negovata li~nost glavno ne se menuva290 Op{ti pojavi kaj neuroti~arite se: zlovoqnost, razdrazlivo rapolo`enie, glavobolki, zamorlivost, raseanost, naru{uvawe na vitalnite ~uvstva (glad, `ed), na sonot i sl. Postojat golem broj vidovi na neurozi, i so ogled na toa se pravat golem broj na nivni podelbi. Taka na primer, spored Jevti}, tie mo`at da se podelat na: 10 neurozi predizvikani od povredi na organizmot (zadesni, postraumatski, voeni i pravobaratelni), 20 neurozi predizvikani so psihi~ki povredi (so prirodni katastrofi i voeni do`ivuvawa), 30 neurozi predizvikani so intrapsihi~ki konflikti (profesionalni, neurozi na vrabotuvawe, organski, seksualni, neurozi na is~ekuvawe, neurozi na strav od smrt i neurozi na strav) i, prisilni kompulsivni neurozi (prisilni misli, fobii i prisilni misli so prisilno dejstvuvawe). Pritoa, istiot avtor, pravi razlika me|u neurozite i psihoneurozite kade ja pomestuva histerijata. Betlhajm (S. Betlheim) za kogo ne postoi razlika me|u neurozite i psihoneurozite (i dvata poimi se identi~ni) zboruva za: 10 histerija, 20 psihogena depresija, 30 ganzerov sindrom (zatvorska psihoza), 40 somra~ni sostojbi, 50 seksualni neuroti~ni pre~ki (impotencija i frigidnost), 60 fobii, 70 prisilni neurozi, 80 neurostenija, 90 profesionalni neurozi, 100 rentna, i 110 voena neuroza. Rot, koj isto taka ne pravi razlika me|u niv, neurozite i psihoneurozite gi posmatra kako posledica na frustraciite i gi klasificira spored predizvikanite reakcii na: 10 anksiozni, 20 fobi~ni, 30 opsesivno kompulsivni (razni oblici na fiskni idei povtoruvawe na opredeleni besmisleni dejstvija), 40 neurosteni~ni (trajno ~uvstvo na zamor iscrpenost) i 50 konverzioni reakcii
"Neuroza e blago nervno rastrojstvo vo koe nema nitu intelektualna dezorganizacija ni sistematski prividuvawa. Neuroti~arot koj }e stane zlostornik spored misleweto na Blomberg (Walter Blomberg) deluva na simboli~en na~in za da zadovoli nesvesen nagon. Eliot. M. op. cit. str. 278. 290 Horvati}, @. op. cit. str. 141.
289

236

(javuvawe na organski pre~ki i organski zaboluvawa koi me|utoa, nemaat orgnanski, tuku psihi~ki pri~ini). Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka neurozite ne se vo osobeno bliska vrska so kriminalitetot i se veruva deka nivniot odnos vo prv red e od alternativen odo{to od kumulativen karakter, za{to prestapnikot vr{i nesvesen izbor me|u neurozite i kriminalitetot.291 Fakt e me|utoa, deka nekoi od navedenite neurozi vlijaat na kriminalitetot. Me|u niv se mnogu ~esti neurotskite pre~ki izrazeni kako psihostenii me|u koi se pomesteni fobiite, prisilnite dejstva i nekoi drugi rastrojstva. So ogled na nejzinoto zna~ewe nakratko }e se zadr`ime i na histerijata. Fobiite pretstavuvaat strav bez pri~ina. Poedinecot se pla{i od niza predmeti i situacii iako i samiot znae deka nema nikakva vistinska pri~ina za toa. Prisilnite dejstvija pretstavuvaat takvi aktivnosti za koi ~ovekot ~uvstvuva deka e prisilen da gi vr{i, iako mu e jasno deka tie nemaat nikakva smisla. Takvite dejstvija mo`at da imaat razli~ni formi, od bezlobni (poedinecot, na primer, ima nezadr`liva potreba da pogledne pod krevet pred spiewe), do opasni povedenija, kakvi {to se prisilna potreba da se podmetne po`ar (piromanija), prisilna potreba da se kradat nepotrebni predmeti (kleptomanija) i sli~no. Histerijata se karakterizira so pojava na razni telesni simptomi kako {to se: naru{uvawe na povr{inskiot i dlabinskiot senzibilitet (pre~uvstvitelnost ili ne~uvstvitelnost na dopir, bolka, toplina ili polo`bata na ekstremitetite), povremeni senzorni naru{uvawa (vid, sluh, miris i vkus), naru{uvawa na psihomotornite funkcii (treperewe na racete, parliziranost ili uko~enost na nekoj del od teloto, nemo`nost ili nesigurnost vo dvi`eweto, nemo`nost za zboruvawe, dtkawe i sl.) i naru{uvawa vo seksualnata sfera. Me|u psihi~kite obele`ja na histeri~nite lica se naveduvaat promenlivosta na nivnite osobini, emotivna labilnost (bezna~ajni povodi predizvikuvaat eksplozija na vozbuduvawa, pla~ewe, bes i strav za sopstveniot `ivot), nedovolna koncentracija, bujna fantazija, prisustvo na iluzii, egoizam, egocentri~nost i sugestibilnost. Ottamu, nivnoto nepromisleno povedenie koe vo prv red e opredeleno od ostvaruvaweto na nekoja li~na korist, se manifestira so impulsivno i afektni eksplozii. ^esto gi maltretiraat soprugot i decata i se skloni kon samopovredi i teatralni samoubistveni obidi pri koi podrobno presmetuvaat eventualno da ne zavr{at tragi~no. Za niv se me|utoa, osobeno karakteristi~ni malite (pla~ewe, vikawe, ikawe, gu{ewe, zboruvawe) i golemite (pa|awe, trkalawe, zazemawe na posebni polo`bi) histeri~ni napadi, koi vo zavisnost od brojot na prisutnite lica {to gi so`aA~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savreemna administracija, Beograd, 1976, str. 50.
291

237

luvaat, mo`at da trajat od nekolku minuti do eden ~as i podolgo, po {to naglo se vra}aat vo prisebna sostojba. Samiot histeri~en napad pretstavuva protest ili ucena za ispolnuvawe na nekoe barawe. Histeri~nite lica mo`at da gi vr{at site krivi~ni dela, no naj~esto toa se: la`no obvinuvawe i svedo~ewe, krivokletstvo, la`no pretstavuvawe, izmami, ucenuvawe, iznuduvawe, kra`bi i zatajuvawa, ubistva naj~esto na podmolen i svirep na~in, (obi~no od strana na lica od `enski pol sprema sakaniot, zaradi odbivawe na qubovna ponuda, kako i sprema svoite sopruzi, svekrvi, posineti i svoi deca, naj~esto so truewe), deteubistvo itn.292 Opsesivno-kompulsivnite neurozi ponekoga{ mo`at da bidat vo vrska so egzebicionizam i feti{izam, kleptomanija i piromanija. Na ova mesto od poseben interes se i neurozi na strav. Nadvore{nite pri~ini za nivnoto javuvawe se dolgotrajni neuspesi vo vr{eweto na profesijata, bra~ni spletki i nesoglasuvawa, podolgovremeni somnevawa vo vernosta na bra~not drugar i seto ona {to od nadvor predizvikuva ma~ni i zagri`uva~ki psihi~ki sostojbi. Poznato e deka stravot pominuva me|utoa, kaj neuroti~noto lice ostava prikriena konstelacija na se}avawa na takvoto do`ivuvawe i ottamu neuroti~noto lice vnimatelno gi odbegnuva site mo`nosti i site situacii vo koi mo`e da do`ivee povtoren psihi~ki potres.293 Pra{awe e, me|utoa, vo sovremenite uslovina `iveewe vo koja mera mo`e toa da go stori. Kaj neuroti~arite rasuduvaweto i moralnite ~uvstva ne se o{teteni i ottamu sepak se vo sostojba da go izbegnat izvr{uvaweto na krivi~nite dela. 40 Iako isklu~itelno, kako pri~ini na namalena presmetlivost mo`at da se javat i takvi sostojbi kako {to se stare~ka senilnost, zatvorska psihoza kako i izvesni fiziolo{ki sostojbi kako {to se menstruacija, poroduvawe, klimakterium i sl. 4. Vlijanie na krivi~nata odgovornost. Licata kaj koi e utvrdena sostojba na bitno namalena presmetlivost se presmetlivi lica. Namalenata presmetlivost zna~i ne e osnova za isklu~uvawe na krivi~nata odgovornost: taa ne ja isklu~uva krivi~nata odgovornost kako celosnata nepresmetlivost. Ottamu, tie se krivi~no odgovorni, so taa razlika {to poradi takvata sostojba mo`e da im se izre~e poblaga kazna. Spored toa, bitno namalenata presmetlivost vo na{eto zakonodavstvo e fakultativna osnova za ubla`uvawe na kaznata. Ubla`uvaweto na kaznata pak, mo`e da se vr{i vo granicite odredeni so pravilata od ~l. 41 KZ. Osven toa, sprema licata kaj koi e utvrdena bitno namalena
Jevti}, M. D. Histeri~ne osobe u kriminalitetu, Narodna milicija, Beograd , 1954/3, str. 33-38. 293 Vidi: Jevti}, D. Sudska psihopatologija, str. 165.
292

238

presmetlivost, pod odredeni uslovi se primenuvaat i merki na bezbednost (~l. 63 i 64 KZ). Ostanatite sostojbi na namalena presmetlivost za koi ne mo`e da se ka`e deka e bitno smalena presmetlivost, mo`at da se zemat predvid samo kako okolnosti kaj odmeruvaweto na kaznata soglasno ~l. 39 KZ.
5. ACTIONES LIBERAE IN CUSA

1. Poim. Spored ~l 12. st. 3 KZ, krivi~no odgovoren e storitelot na krivi~no delo koj so upotreba na alkohol, drogi ili na drug na~in se dovel vo sostojba vo koja ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so svoite postapki, ako pred da se dovede vo taa sostojba, deloto bilo opfateno so negovata umisla ili vo odnos na krivi~noto delo kaj nego postoela nebre`nost, a zakonot za takvo delo predviduva krivi~na odgovornost i za nebre`nost. Su{tinata na odredbata e deka storitelot izvr{uva krivi~no delo vo nepresmetliva sostojba za koe spored op{tite pravila za nepresmetlivost ne bi bil krivi~no odgovoren. Me|utoa, okolnosta {to samiot se dovel vo sostojba na nepresmetlivost dava osnova za konstituirawe na negovata krivi~na odgovornost. Imeno, toj treba da se krivi~no odgovoren, za{to ve}e vo vremeto na stavaweto na sebesi vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo, kaj nego postoel psihi~ki odnos (vina) sprema deloto koe vo takva sostojba mo`e da se izvr{i. So ovaa odredba vsu{nost e reguliran slu~ajot na actiones liberae in causa, sive in libertatem relatae (dejstvija slobodni vo odlukata, no ne i vo izvr{uvaweto),294 a toa e krivi~nopraven institut {to pretstavuva isklu~ok od praviloto deka presmetlivosta mora da postoi vo vreme na izvr{uvaweto na deloto. Na primer, voza~, svrtni~ar, bolni~ar, lekar i dr. se smetaat deka se krivi~no odgovorni ako so upotreba na alkohol ili na drug na~in, samite se stavat vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo,295 iako bile svesni deka vo takva sostojba mo`at
To~niot prevod na ovoj latinski izraz e - dejstvija slobodni vo pri~inata ili vrzani za slobodnata sostojba. Toa zna~i deka storitelot ja ostvaril pri~inata (stavaweto vo sostojba na nepresmetlivost e pri~inata) na odredena posledica (izvr{enoto krivi~no delo). Ili, dejstvie koe e smisleno vo slobodna sostojba (dejstvie koe se zasnova na slobodnata volja vo sostojba na presmetlivost, vo momentot koga storitelot zapo~nal da se stava sebesi vo sostojba na provremeno du{evno rastrojstvo), no se ostvaruva vo sostojba na nepresmetlivost (vo vreme koga dejstvieto ne bilo slobodno). 295 Ovde se raboti za sostojbi na privremeno du{evno rastrojstvo ottamu {to storitelot ne se doveduva sebesi vo sostojbi na du{evna bolest i zaostanat du{even razvoj. Me|utoa, osven vo sostojbite na privremeno du{evno rastrojstvo, storitelot mo`e sebesi da se dovede i vo sostojba na son, koja
294

239

da storat krivi~no delo, pa toa delo i go izvr{at. Vo navedeniot primer, voza~ot poradi opivaweto predizvika soobra}ajna nesre}a, svrtni~arot ne ja namesti svrtnicata i vozot se isklu~uva od {inite, bolni~arot ili lekarot nepravilno ja dadat inekcijata poradi {to bolniot umira itn. 296 Spomenatite dela kaj koi doa|a do primena na ovoj institut mo`at da se izvr{at so storuvawe ili so propu{tawe, so umisla ili od nebre`nost, a vo praktikata se naj~esti kaj krvnite prestapi i kaj krivi~nite dela protiv op{ata sigurnost na lu|eto i imotot vo soobra}ajot. Kako na~ini na doveduvawe vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo vo koe storitelot ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so svoite postapki zakonodvecot gi naveduva upotrebata na alkohol i upotrebata na drogi, no toa mo`e da bide i nekoj drug na~in, na primer, zemaweto ap~iwa za spiewe ili smiruvawe, koristewe na psihotropni supstancii, avtohipnoza i sl. 2. Odgovornost. Kaj actiones liberae in causa liceto vo nekoja raka se upotrebuva sebesi kako sredstvo (istrument) za izvr{uvawe na krivi~noto delo i zatoa mora da bide krivi~no odgovorno.297 Ottamu, za krivi~na odgovornost vo slu~aj na actione liberae in causa spored na{eto zakonodavstvo potrebni se slednive uslovi: 10 Storitelot samiot da se stavil vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo (vo nepresmetliva sostojba) so upotreba na alkohol ili na nekoj drug na~in. Dejstvieto so koe storitelot (koj bil presmetliv vo momentot koga se staval vo nepresmetliva sostojba) se stavil vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo (vo nepresmetliva sostojba) se smeta kako dejstvie na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 20 Storitelot da bil svesen ili da bil dol`en i mo`el da bide svesen deka vo takva sostojba mo`e da izvr{i krivi~no delo. Toa zna~i deka storitelot pokraj toa {to treba da bil presmetliv vo vremeto na stavaweto vo sostojba na nepresmetlivost, potrebno e u{te da bil i vinoven vo pogled na posledicata, odnosno kaj nego da postoela umisla
iako ne e sostojba na rastrojstvo, ednakvo e zna~ajna ottamu {to vo takva storitelot ja gubi mo}ta za da rasuduva i odlu~uva. Sostojbata na son e ~est slu~aj kaj voza~i na motorni vozila koi zaspivaat zad volanot. Takvite voza~i se krivi~no odgovorni, za{to vo sostojbata koga zapo~al da go sobladuva zamorot, prodol`ile uporno da vozat i dopu{tile da gi sovlada sonot. 296 Tahovi}, J, op. cit. str. 229, Radovanovi}, M. op. cit. str. 178. 297 Odgovornosta za delata od ovoj vid izvr{eni so storuvawe i umisla List ja opravduva na sledniov na~in: "Kako {to mo`eme da go koristime ludiot i pijaniot za na{i celi, za{to kaj niv opredeluvaweto so pretstavi iako dodu{a e nepravilno ne e i isklu~eno, taka mo`eme da se iskoristime sebesi vo sostojba na du{evno rastrojstvo ili napnatost za izvr{uvawe na planot {to porano e podgotven." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 226.

240

(direktna ili eventualna), ili nebre`nost (svesna ili nesvesna). Vinata postoi ako storitelot za vreme na doveduvaweto na sebesi vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo bil svesen deka vo takva sostojba mo`e da izvr{i odredeno krivi~no delo (umisla), ili bil dol`en da bide svesen i mo`el da bide svesen deka vo takva sostojba mo`e da stori odredeno krivi~no delo (nebre`nost). Vo vtoriot slu~aj krivi~nata odgovornost mo`e da postoi samo za ona nebre`no delo {to kako takvo e kaznivo spored KZ. 30 Storitelot vo sostojba na nepresemetlivost da izvr{il krivi~no delo sostoruvawe ili so propu{tawe. Pritoa, potrebno e da se istakne deka svesta na storitelot za krivi~noto delo sodr`i svest za dejstvieto, posledicata i nivniot kauzalen odnos, {to zna~i svest za bitnite obele`ja na edno delo.298 Poradi toa, vinosta kaj actio liberae in causa se odnesuva na edno odredeno krivi~no delo, a ne na koe i da e delo.299 Na primer, ako se opie eden svrtni~ar, toj treba da e svesen deka vo takva sostojba mo`e da predizvika soobra}ajna nesre}a (sudir na dva voza), a ne deka }e stori koe i da e delo (kra`ba, ubistvo i sl.). Ili na primer koga lekarot, {to znae deka vo odredeno vreme mora da izvr{i odredena hirur{ka intervencija, bi se stavil vo privremeno du{evno rastrojstvo so namera da ne ja izvr{i taa svoja dol`nost, izvr{i siluvawe. Spoglasno navedenite uslovi odgovornosta za actio liberae in causa postoi samo ako storitelot na krivi~noto delo bil presmetliv i
Mo`nosta i dol`nosta za takva svest se utvrduva so ogled na site okolnosti na konkretniot slu~aj, a ~esto i od porane{nite ekcesi na storitelot vo sli~na sostojba. Kaj dejnostite koi baraat posebno vnimanie (na primer hirur{ki intervencii, vozewe na motorno vozilo vo javniot soobra}aj) dol`nosta i mo`nosta za takva svest postoi kaj sekoj normalen ~ovek koj znae deka go ~eka vr{ewe na takvata dejnost, a sepak zapo~nuva so zloupotreba na alkoholot {to go doveduva do privremeno du{evno rastrojstvo. Zlatari} - Dama{ka, op. cit. str. 14. 299 Krivi~nata odgovornost kaj actiones liberae in causa postoi toga{ koga storitelot bil svesen ili bil dol`en i mo`el da bide svesen deka vo sostojba na privremeno du{evno rastrojstvo mo`e da stori tokmu takvo krivi~no delo kakvo {to storil. Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~oj primeni , str. 41. Toa zna~i deka za odgovornost spored ~l. 12 st. 3 KZ se bara da postoi poklopuvawe me|u deloto {to storitelot go imal vo svesta dodeka bil vo presmetliva sostojba i deloto {to go izvr{il vo nepresmetliva sostojba. Pritoa ne se bara nekoe apsolutno poklopuvawe. Bi trebalo da se zeme deka toa poklopuvawe }e postoi ako se rabotelo, na primer, za svest za te{ka telesna povreda, a bila predizvikana smrt. Nema da postoi odgovornost vo slu~aj na apsolutno nepoplopuvawe t.e. ako e storeno sosema drugo krivi~no delo od ona {to storitelot go imal vo svojata svest dodeka bil presmetliv. Ba~i}, F. op. cit str. 250.
298

241

vinoven vo vremeto koga sebesi se staval vo nepresmetliva sostojba. Toa zna~i deka odgovornosta za actio liberae in causa e postavena na istite na~ela vrz koi se zasnova i krivi~nata odgovornost voop{to. 3. Actio liberae in causa i namalena presmetlivost. Odredbata od ~l. 12. st. 3 KZ se primenuva samo ako krivi~noto delo e storeno vo nepresmetliva sostojba (vo sostojba na celosna privremena nepresmetlivost). Me|utoa, so upotrebata na alkohol, morfium, kokain i drugi sredstva pokraj privremena nepresmetlivost mo`e da se predizvika i privremena namalena presmetlivost. Pritoa, ottamu {to svoevolno predizvikanata (skrivena) privremena nepresmetlivost ne ja isklu~uva krivi~nata odgovornost i kaznivost za deloto predizvikano vo takva sostojba, dotolku pove}e (argumentum a fortiori) }e postoi krivi~na odgovornost i kaznivost za delo izvr{eno vo slu~aj na namalena presmetlivost. Vo takvi slu~ai odredeni zakonodavstva predviduvaat poblago kaznuvawe. Me|utoa, toa ne e slu~aj so na{iot krivi~en zakonik, za{to bi bilo nelogi~no poblago da se kazni lice koe samoto se stavilo vo sostojba na namalena presmetlivost, od liceto koe samoto se dovelo vo sostojba na celosna nepresmetlivost. Taka, na primer, ako svrtni~arot se opie i vo sostojba koja celosno ne mu ja odzela sposobnosta za rasuduvawe i odlu~uvawe (nepresmetlivost), tuku samo delumno (namalena presmetlivost), propu{ti da ja pomesti svrtnicata i poradi toa dojde do sudar na vozovi, ne samo {to }e bide krivi~no odgovoren, tuku namalena presmetlivost ne mo`e da mu bide zemena ni kako okolnost koja mo`e da dovede do ubla`uvawe na kaznata. III. VINOST Za postoewe krivi~no delo ne e dovolno da postoi samo povedenie na ~ovekot koe e protivpravno, tuku i subjektiven element koj izrazuva odreden psihi~ki odnos na storitelot sprema izvr{enoto krivi~no delo - {to }e re~e vinost (vina) na storitelot. Vinosta e subjektiven element na poimot na krivi~noto delo i nu`en element na krivi~nata odgovornost. Ottamu, proizleguva i va`noto krivi~nopravno na~elo - nullum crimen nulla poena sine culpa. Ovoj subjektivnen element e sodr`an vo ~l. 11 KZ, kade se veli deka e krivi~no odgovoren storitelot koj krivi~noto delo go storil so umisla ili od nebre`nost. Stanuva zbor za mo{ne va`no na~elo koe e edna od najdlabokite osnovi za opravduvawe na krivi~noto pravo, na~elo koe se pojavuva kako garant za zakonitosta (kategorija koja podobna da go ograni~i dr`avnoto pravo na kaznuvawe, da go za{titi prestapnikot od sudskoto samovolie i da gi razgrani~i slu~ajnite {teti povedenija na ~ovekot od onie {to imaat karakter na krivi~ni dela) i garant pravednosta.300
300

Za zna~eweto na ova na~elo podrobno kaj Ba~i}, op. cit. str. 222 -230.

242

Toa ne zna~i deka vo naukata na krivi~noto pravo ne postojat somnenija vo pogled na vinosta kako osnova na subjektivnata odgovornost. Stanuva zbor za pove}e prigovori koi vo osnova se sveduvaat na slednite: 10 deka razvojot na kriminologijata vodi kon stavot za determiniranosta na ~ovekovoto povedenie, stav koj, od svoja strana, ne ostava prostor za subjektivna odgovornost, 20 deka kaj psihijatrite dominira stavot za nemo`nosta od definirawe na kategoriite kakvi {to se presmetlivosta i vinata i, 30 deka vo sovremeni uslovi koga akcentot na op{testvenata reakcija se stava na specijalnata prevencija, nu`na posledica od toa mora da bide napu{tawe na vinata ili barem nejzino potisnuvawe vo vtor plan.301 Fakt e me|utoa deka so vnesuvaweto na vinata vo poimot na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost vo po~etokot na XIX vek, e napraven zna~aen ~ekor kon sistemot na subjektivna odgovornost namesto sistemot na objektivna odgovornost, spored koj krivi~nata odgovornost sleduva{e samo za predizvikuvaweto na posledicata bez ogled na postoeweto na svesta i voljata kaj storitelot na krivi~noto delo. Spored sistemot na subjektivna odgovornost, storitelot mo`e da bide krivi~no odgovoren samo ako imal sposobnost za vina (ako bil presmetliv) i ako imal opredelen psihi~ki odnos (ako bil vinoven). Nakratko, vo sovremenoto krivi~no pravo e usvoeno na~eloto deka bez presmetlivost i vinost nema krivi~na odgovornost.
1. POIM I TEORII ZA VINATA

1. Poim na vinata. Zakonot ne dava definicija na vinata, tuku samo gi zasnova nejzinite oblici. Me|utoa, toa go pravi krivi~nopravnata teorija koja vinata ja podrazbira kako psihi~ki odnos na stor-

itelot na krivi~noto delo sprema svoeto delo vrz osnova na koj mo`e da mu se upati prekor i na toj na~in da stane krivi~no odgovoren. Toj odnos se sostoi vo svest na storitelot za svoeto delo, odnosno vo
pretstava za dejstvieto, posledicata i pri~inskiot odnos me|u niv (intelektualna kompomenta) i volja, odnosno vo sakaweto na zabranetata posledica ili vo soglasuvawe na nejzinoto nastanuvawe (voluntaristi~ka komponenta). Treba da se razlikuva vinosta vo pogled na dejstvieto i vinosta vo pogled na posledicata na krivi~noto delo. Vo pogled na dejstvieto, vinata sekoga{ ozna~uva svest i sakawe na odredeno telesno dvi`ewe ili pak svest i volja za propu{tawe na telesno dvi`ewe. Koga telesnoto dvi`ewe ne e volevo, toga{ mo`e da postoi ili slu~aj ili deloto e storeno pod dejstvo na vi{a sila. Vinata vo pogled na posledicata se sostoi vo svesen i volev
301

Vidi: ibid, str. 228.

243

odnos na storitelot sprema posledicata, so taa razlika {to kaj umislata, toj odnos se izrazuva vo postoewe na svest i volja, kaj nebre`nosta vo nepostoewe na volja, a kaj nesvesnata nebre`nost nepostoewe i na svest). Za storitelot da mo`e da se proglasi za krivi~no odgovoren za izvr{enoto krivi~no delo, potrebno e da se utvrdi postoeweto na spomnatiot psihi~ki odnos (vinata ne se pretpostavuva, tuku vo sekoj konkreten slu~aj se doka`uva od strana na sudot) i da se odredi negoviot intenzitet, za{to od toa zavisi te`inata, stepenot na krivi~nata odgovornost i vidot i visinata na kaznata. Vinata kaj storitelot treba da postoi za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Psihi~kiot odnos na storitelot sprema ve}e izvr{enoto delo, kako odobruvawe ili `alewe na ona {to ve}e e storeno, ne e od zna~ewe za utvrduvawe na vinosta, tuku pretstavuva dr`ewe na storitelot po deloto {to mo`e da se zeme predvid pri odmeruvaweto na kaznata kako olesnuva~ka ili ote`nuva~ka okolnost. 2. Teorii za sodr`inata na vinata. Vo krivi~nopravnata nauka poimot na vinata e sporna kategorija. Ottamu, postojat pove}e teorii me|u se najzna~ajni psiholo{kata i normativnata teorija. 10 Spored psiholo{kata teorija koja vo krivi~noto pravo dominira{e do krajot na XIX vek, vinosta e isklu~ivo psihi~ki odnos na storitelot sprema svoeto delo, koj se sostoi vo negovata svest i volja sprema svoeto delo vrz osnova na {to istoto i mu se stava na tovar. Na ovaa teorija se prefrla deka go zapostavuva pravniot karakter na vinata, odnosno deka projavuvaweto na voljata na storitelot ednovremeno pretstavuva i svesno postapuvawe protiv dol`nostite {to gi nalo`uvaat pravnite propisi. Toa zna~i deka za ovaa teorija e bez zna~ewe okolnosta dali storitelot bil svesen za toa kako pravniot poredok gleda na negovoto povedenie (ne se bara svest na storitelot za protivpravnosta, zabranetosta, nedopu{tenosta na negovoto delo). Soglasno toa, psiholo{kata teorija pretstavuva konsekventna primena na na~eloto ignorantium juris nocet (nepoznavaweto na pravoto ne opravduva), {to }e re~e, kaj storitelot ne se uva`uva nepoznavaweto na krivi~nite zakoni. Toa ima za posledica da se proglasi za vinovno lice {to prezelo ili propu{tilo odredeno dejstvie vo uveruvawe deka toa {to go pravi ne e protivpravno ({to nemalo svest deka toa {to go pravi e zabraneto). Navedenoto sfa}awe osven toa, ne ka`uva ni{to za pravnata priroda (sodr`inata) na vinata. 20 Spored normativnata teorija (ili poprecizno: psiholo{konormativnata teorija), vinosta ne e samo psiholo{ki odnos so odredena sodr`ina, tuku i svest za protivpravnosta (zabranetosta) na deloto. Svesta za protivpravnosta zna~i: svest na storitelot deka se odnesuva sprotivno na normativnoto i socijalnoto zna~ewe na deloto; svest na storitelot deka negovoto delo e protiv dol`nostite {to gi nalo`uvaat pravnite propisi; na~in na projavuvawe na voljata spro244

tiven na ona {to pretstavuva dol`nost na storitelot na krivi~noto delo; protivdol`nosno povedenie sprotivno na pravilata na organiziranoto op{testvo; protivdol`nosno projavuvawe na voljata koe doveduva do povedenie koe mu odgovara na bitieto na odredeno krivi~no delo; svest na storitelot deka se raboti za delo protivno na pravnite pravila na edno konkretno op{testvo, odnosno deka pravniot poredok negovoto delo go ima inkriminirano kako krivi~no delo. Pritoa, bez razlika koj od navedenite izrazi }e se upotreben, toa zna~i deka za da bide vinoven, na storitelot treba da mo`e da mu se upati prekor deka bil svesen (ili bil dol`en i mo`el da bide svesen) za protivpravnosta na deloto, a sepak postapil sprotivno na prohibitivnata ili imperativnata norma na krivi~niot zakonik. Ako takov prekor ne mo`e da mu se upati, za{to ne bil svesen, nitu bil dol`en i mo`el da bide svesen za protivpravnosta na svoeto povedenie, ne postoi nitu prekorlivost za formiraweto na negovata volja (storitelot ne e vinoven, i ottamu ne mo`e da bide kaznet).302 Vo prilog na ova sfa}awe mo`at da se navedat brojni argumenti. Vo prv red e logi~no deka svesta i sakaweto na svoeto delo, odnosno dejstvieto i posledicata od strana na presmetliv storitel, vo isto vreme ja opfa}a i svesta za toa deka toa delo e opasno za odredeno op{testvo. Poinaku ne mo`e ni da se zamisli, za{to onoj koj krade, ubiva, vr{i proneveri, grabe`i i sli~no, toa naj~esto go pravi kri{um, za{to se pla{i deka }e bide otkrien i osuden. Toa zna~i deka normalen storitel, vo isto vreme dodeka go vr{i deloto e svesen za op{testvenoto zna~ewe na svoeto delo. No toa ne zna~i deka toj sekoga{ ima i svest za protivpravnosta (za protivnosta na deloto na pravoto). Ottamu, se bara i negova svest za protivpravnosta, zo{to sosema e mo`no nekoj, koj e svesen za op{testvenoto zna~ewe na svoeto delo (normalna li~nost koja e svesena za okolnostite na svoeto povedenie redovno e svesena i za negovoto op{testveno opasno zna~ewe), vo uslovi na inflacija na inkriminacii da ne e svesen i za negovata pravna nedopu{tenost.303 Vo ovaa smisla eden stranec, pa duri i na{ "gra|anin
Za sodr`inata na svesta za protivpravnosta podrobno: Ba~i}, F. op. cit. str. 274-276. 303 Radovanovi}, M. op. cit. str. 183. Vo taa smisla i Ba~i}, F. op. cit na str. 233-234 veli: "Vo najgolem broj slu~ai storitelot koj e svesen za svoeto delo, koj ima jasna pretstava za ona {to go pravi (na primer, znae deka ima polov odnos so edna `ena protiv nejzinata volja, so upotreba na sila), so samoto toa e svesen i za socijalnoto zna~ewe na toa povedenie. Ima mnogu takvi zakonski bitija na krivi~ni dela za koi storitelot pri svoeto povedenie e svesen za site fakti~ki okolnosti koi go so~inuvaat, a so samoto toa i za samoto op{testveno opasno zna~ewe na toa {to go pravi: onoj koj ostvaruva edno takvo delo so toa e svesen deka pravi ne{to nedopu{teno. Koga site zakonski bitija bi bile takvi, voop{to ne bi bilo potrebno kako element na
302

245

od selo," mo`e da se povika deka nemal pojma (svest) oti nedavaweto hrana na svojot pit bul terier ili pretepuvaweto na svoeto "mentalno govedo" (tvrdoglavo magare) koe ne sakalo da pomine preku most, pretstavuva nedozvoleno povedenie: krivi~no delo ma~ewe `ivotni od ~l. 233 KZ. Opredeluvaj}i ja nejzinata sodr`ina kako socijalnoeti~ka kategorija, normativnata teorija dava i uspe{en odgovor na pra{aweto za pravnata priroda na vinata. Vinata e socijalnoeti~ka kategorija: socijalna - za{to, nejziniot izvor se nao|a vo op{testoto i me|usebnite odnosi na lu|eto kade se formira smislata na poedinecot za socijalno adekvatno povedenie, eti~ka - za{to, nejziniot izvor se nao|a i vo moralnite barawa, vo moralnite vrednosti kako neophodna osnova za usoglasuvawe na individualnosta na poedinecot so barawata na zaedni~kiot `ivot.304 Pritoa, treba da se znae deka vinata kako socijalnoeti~ka kategorija pretpostavuva makar ograni~ena sloboda na ~ovekot: deka ~ovekot mo`el i poinaku da postapi odo{to postapil, odnosno deka ne moral da postapi onaka kako {to postapil. Bez taa mo`nost nema osnova za ocena za nevrednosta na ~ovekovoto povedenie - bez sloboda na ~ovekot nema ni negova vina. Poradi seto toa, na{iot zakonodavec vo ~l. 11 st. 1 KZ, ja prifa}a normativnata koncepcija na vinata. Toa se gleda i ottamu {to svesta za protivpravnosta ja pomestil vo regulativata za pravnata zabluda kako osnova za isklu~uvawe na vinata na storitelot. 3. Odnosot na presmetlivosta i vinata. Ottamu {to elementite na vinosta se istite onie za koi govorevme kaj presmetlivosta, a toa se svest i volja, logi~no se postavuva pra{aweto za odnosot me|u presmetlivosta i vinata. Vo ova smisla, razlikata se sostoi vo toa {to presmetlivosta, se pojavuva kako psihi~ko svojstvo na storitelot na krivi~noto delo vrz osnova na koe toj bil vo mo`nost voop{to da go sfati zna~eweto na svoeto delo i da upravuva so svoite postapki. Od druga strana, vinata pretstavuva psihi~ki odnos na storitelot sprema konkretno izvr{enoto delo, koj se izrazuva vo negovata svest i volja vo odnos sprema nastapenata posledica. Kaj presmetlivosta se raboti za toa dali storitelot voop{to (apstraktno) bil sposoben za normalni psihi~ki manifestacii, odnosno za sfa}awe na svoeto delo i upravuvawe so svoite postapki, dodeka kaj vinata se ispituva i
krivi~noto delo da se istaknuva svesta za protivpravnosta, za{to taa ve}e bi bila inkorporirana vo samata svest za deloto kako vistinski nastan. Me|utoa, site zakonski bitija ne se takvi, pa zatoa e potrebno, ako se saka vinata da bide vistinska vina, prekorot da e vistinski zasnovan - svesta za protivpravnosta da bide poseben element na vinata. Zatoa, svesta za protivpravnosta e poseben samostoen element na vinata." 304 Za toa podrobno: Ba~i}, F. op. cit. str. 223-224. Vo taa smisla i Tahovi}, op. cit. str. 166.

246

utvrduva kakov bil negoviot psihi~ki odnos sprema konkretnoto krivi~no delo.305 4. Vinata kako odgovornost za konkretno delo. Vinata e prekor na storitelot za odredeno, za konkretno krivi~no delo. Taa e psihi~ki odnos na storitelot kon svoeto delo koj se izrazuva vo postoewe svest za dejstvieto, posledicata i pri~inskiot odnos me|u niv, kako i vo postoeweto volja: sakawe ili soglasuvawe so proizvedenata posledica na konkretno krivi~no delo. Storitelot odgovora samo za toa delo, a

ne za svojot karakter, za svoite uveruvawa, za celokupnata sostojba na svojata li~nost. ^ovekot e vinoven za ona {to go storil, a ne zatoa
{to kako li~nost e vakov ili onakov, {to ima vakvi ili onakvi uveruvawa, vakov ili onakov karakter. Takvite momenti, li~nostite vo svojot totalitet, ne mo`at da bidat osnova za zasnovawe na vinata: odnosno tie mo`at da bidat zna~ajni samo vo mera vo koja se aktuelizirale vo storenoto krivi~no delo.306 Ottamu, proizleguva deka na{eto krivi~no zakonodavstvo i krivi~no pravo se zasnovani na deloto, a ne na li~nosta, {to zna~i na resocijalizacijata. 6. Rezime za potsetuvawe. Od dosega{nite razgleduvawa na klu~nite instituti na krivi~noto pravo mo`e da se konstruira slednava uprostena {ema koja go opredeluva ne samo mestoto, tuku i zna~eweto na na sekoj od niv i slu`i za poednostavno pretstavuvawe na su{tinata na krivi~noto pravo. KRIVI^NA ODGOVORNOST OBJEKTIVEN ELEMENT SUBJEKTIVEN ELEMENT 1. dejstvie * presmetlivost 2. protivpravnost 3. vinost (umisla - nebre`nost) * svest za protivpravnosta 4. kaznivost

Dodeka kaj presmetlivosta se ispituva dali nekoe lice e sposobno za vina, kaj vinata kako prekor, kaj vinata kako umisla ili nebre`nost, se utvrduva konktretniot vnatre{en odnos na taa lice sprema deloto. Tuka vo izvesna smisla, postoi odnos na apstraktnoto i konkretnoto: presmetlivosta e sposobnost za vina, dodeka samata vina e konkretizacija na taa sposobnost. Ako vinata e svest i volja vo odnos na odredeno delo, presmetlivosta e sposobnost za takvata svest i takvata volja. Kaj presmetlivosta ja ispituvame ispravnosta na psihi~kiot aparat na storitelot, a kaj ispituvaweto na vinosta se trgnuva od toa deka psihi~kiot aparat e ispraven i se bara kakov e psihi~kiot odnos na storitelot sprema deloto." Ba~i}, F. op. cit. str. 244. Taka i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 244. 306 Ba~i}, F. op. cit. str. 235 i 232.

305

247

Objektivniot element na krivi~nata odgovornost go so~inuvaat dejstvieto i protivpravnosta. Subjektivniot element na krivi~nata odgovornost najprvin pretpostavuva deka storitelot kako li~nost bil presmetliv: sposoben da go sfati socijalnoto zna~ewe na svoeto delo, koj bil vo sostojba da go razlikuva "dobroto" od "zloto." Ottamu, se veli deka krivi~no odgovoren e onoj storitel koj deloto go ostvaril vo presmetliva sostojba. Vtoriot subjektiven element na krivi~nata odgovornost e vinata ~ii oblici se projavuvaat kako umisla i nebre`nost. Ottamu, se veli deka krivi~no odgovoren e onoj storitel koj e presmetliv, a deloto go ostvaril so umisla ili nebre`nost. Tretiot subjektiven element na krivi~nata odgovornost e svesta za protivpravnosta ili mo`nost za svest za protivpravnosta. Toj element e nezavisen od umislata. Svesta za protivpravnosta e poseben samostoen element na vinata, nadvor od umislata i vinata a ne nivni del307 Ottamu, se veli krivi~no odgovoren e onoj storitel koj e presmetliv, a deloto go ostvaril so umisla, pri {to bil svesen ili bil dol`en i mo`el da bide svesen za protivpravnosta (zabranetosta) na svoeto delo.
Spored toa za da se dojde do ocena za krivi~nata odgovornost kako pretpostavka za kaznivosta na edno krivi~no delo, potrebno e najprvin da se utvrdi presmelivosta, a potoa umislata, nebre`nosta, svesta za protivpravnosta (subjektivni slementi).
2. OBLICI NA VINATA

Psihi~kiot odnos na storitelot sprema dejstvieto ili propu{taweto i posledicata mo`e da se manifestira vo razli~ni oblici {to zavisi od kvalitetot na intelektualnite i volevite elementi koi ja so~inuvaat vinata. Sepak, vo re~isi site zakoni se zemaat dva oblici na vinata kako osnovni i za koi se vrzuvaat site drugi mo`ni varijacii na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Tie oblici na vinost se: umisla i nebre`nost. Umislata e pote`ok i redoven oblik na vina, a nebre`nosta polesen i isklu~itelen oblik na vina, za{to zasnova krivi~na odgovornost samo kaj onie krivi~ni dela kaj koi vo zakonot toa e izre~no predvideno.

2.1. Umisla (Dolus)

1. Poim. Spored ~l. 13 KZ, krivi~noto delo e storeno so umisla koga storitelot bil svesen za svoeto delo i go sakal negovoto izvr{uBa~i}, F. op. cit. str. 276 i Novoselac, P. Odredba o pravnoj zabludi u krivi~nom zakonu SFRJ i princip krivnje, JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 75-78.
307

248

vawe (direktna umisla) ili koga bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica, no se soglasil so nejzinoto nastapuvawe (eventualna umisla). 2. Pravna priroda na umislata. Umislata pretstavuva naj~est i najva`en oblik na vinata. Vakvoto sfa}awe vo celost e prifateno vo teorijata na krivi~noto pravo. Me|utoa, postoi spor vo odnos na nejzinata sodr`ina. Vo vrska so ova pra{awe raznite stojali{ta glavno mo`at da se pomestat vo tri teorii: 10 teorija na svesta, 20 teorija na voljata i, 30 kompromisna teorija. 10 Spored teorijata na svesta (teorija na pretstavata, intelektualisti~ka teorija, Listz, Kohler) umislata e svest (pretstava) na storitelot za perdizvikuvaweto na posledicata so svoeto dejstvie, odnosno svest za pri~inskiot odnos me|u dejstvieto i posledicata. Spored ovaa teorija umislata postoi koga storitelot bil svesen deka so svoeto dejstvie }e ja predizvika zabranetata posledica. Soglasno navedenoto, voljata na storitelot ne e bitna za postoeweto na umislata: umislata }e postoi sekoga{ koga storitelot go predvidel kako sigurno, mo`no ili verojatno nastapuvaweto na posledicata vo ramkite na drugite okolnosti, bez ogled dali go sakal ili ne go sakal nastapuvaweto na posledicata. 2 Spored teorijata na voljata (voluntaristi~ka teorija, R. Frank, Hippel, Garraund) umislata e sakawe na predvidenata posledica. Spored ovaa teorija umislata posti koga storitelot go sakal nastapuvaweto na zabranetata posledicata. Soglasno toa, svesta na storitelot ne e bitna za postoewe na umislata: umislata }e postoi ako storitelot go sakal nastapuvaweto na posledicata, za{to samoto postoewe na svesta ne e re{ava~ko za postoewe na umislata. Umislata pak nema da postoi i pokraj postoeweto na svesta za posledicata ({to zna~i iako posledicata bila predvidena od strana na storitelot), ako storitelot ne go sakal nastapuvaweto na posledicata. 30 Teorijata na kompromisot e me{ovita teorija so koja se nastojuva da se izbegnat nedoslednostite od isklu~ivata primena na prethodnite teorii. Imeno, na teorijata na svesta ispravno se zabele`uva deka go pro{iruva poimot na umislata, a go stesnuva poimot na nebre`nosta (nejzinot dosledno sproveduvawe go pravi sporno, pa duri i go negira postoeweto na nebre`nosta). Na teorijata na voljata i se prefrla deka poddr`uva obraten proces: deka go stesnuva poimot na umislata, a go pro{iruva poimot na nebre`nosta (nejzinoto dosledno sproveduvawe go pravi sporno, pa duri i go negira postoeweto na eventualnata umisla koja ja definira kako svesna nebre`nost). Na primer, ako nekoe lice mu ja zapali ku}ata na drugo lice, iako predviduva deka nekoj mo`e da bide vnatre i da izgori zaedno so ku}ata i toa protiv negova volja se slu~i, se postavuva pra{awe dali storitelot deluval so umisla. Spored teorijata na svesta vo slu~ajot postoi umisla, za{to postoi svest deka mo`e da nastapi posledicata, dodeka spo249

red teorijata na voljata ovde postoi nebre`nost, za{to ne postoi sakawe da nastapi posledicata. Re{enieto na vakvite slu~ai spored teorijata na kompromisot se nao|a vo prifa}aweto deka umislata postoi ako postoi svest i volja - vo prifa}aweto deka umislata postoi i koga se raboti za sakawe kako i za soglasuvawe (pristanuvawe) so predvidenata posledica so {to e sozdaden poimot na eventualnata umisla. Vo navedeniot slu~aj, spored privrzanicite na teorijata na kompromisot, postoi eventualna umisla. Odredbata od ~l. 13 KZ, jasno uka`uva na toa deka na{iot zakonodavec ja prifatil kompromisnata teorija. 3. Odgovornost za umisla. Za krivi~no delo izvr{eno so umisla sekoga{ se odgovora i kaznuva. Krivi~niot zakonik ne pravi nikakva razlika vo kaznuvaweto na delata so direktna i eventualna umisla iako, vo sporedba so direknata umisla, eventualnata umisla na~elno e poblag oblik na vina. Me|utoa, vo konkretnata manifestacija vo nadvore{niot svet, eventualnata umisla ne sekoga{ e poblag oblik na vina. Zgora na toa, postojat slu~ai koga taa e duri i pote`ok oblik od direktnata umisla, na primer, poradi projavenata ramnodu{nost na storitelot kon posledicata, negovata bezobyirnost, drskost i sl. Vo toa i se nao|a glavnata pri~ina {to krivi~niot zakonik ne pravi razlika vo nivnoto kaznuvawe. [to se odnesuva na zakonodavnata tehnika, krivi~nite dela po pravilo se konstruirani taka {to ne se pravi razlika dali se raboti za direktna ili eventualna umisla. Sepak, kako {to }e vidime ponatamu, iako isklu~itelno, krivi~niot zakonik predviduva deka krivi~noto delo mo`e da se izvr{i samo so direktna ili samo so eventualna umisla. 4. Namera, cel i motiv. Umislata kako psihi~ki odnos sprema deloto se izrazuva i iscrpuva preku svesta i voljata. Svesta i voljata, me|utoa, se sledeni so kompleks od ~uvstva i drugi psihi~ki procesi koi imaat dejstvo na formiraweto na umislata, pri {to vo krivi~noto pravo se smeta deka vo toa predni~at namerata, celta i motivot. Pritoa, treba da se znae deka samo namerata, i toa isklu~itelno, mo`e da se javi kako posebno obele`je na krivi~noto delo. Celta i motivite mo`at da imaat zna~ewe vo prv red kaj odmeruvaweto na kaznata. 10 Namerta e svesna naso~enost na dejstvieto kon ostvaruvawe na celta, posebna pretstava za zna~eweto na opredelena posledica na

krivi~noto delo za storitelot ili za nekoj drug, koja deluva kako dvi`e~ka sila za prezemawe na dejstvieto.308 So namera postapuva
Tahovi}, J. op. cit. str. 175. "Namerata natamu se karakterizira so toa {to pretstavata na storitelot za posledicata ne se ograni~uva samo na neposrednata posledica na deloto, tuku opfa}a i nekoi podale~ni (natamo{ni) posledici na deloto, koi vsu{nost ja so~inivaat vistinskata sodr`ina
308

250

liceto koe pod vlijanie na pretstavata za celta prezema odredeno dejstvie za da ja ostvari postavenata cel. Spored toa, za da postoi namerno dejstvie treba da postoi cel i pretstava za nea, pretstava koja go razdvi`uva ~ovekot za prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto i toa na odreden na~in i so odredeni sredstva. a) Sekoe dejstvie na ~ovekot, vsu{nost, se prezema so odredena namera me|utoa, stepenot na nejziniot intenzitet mo`e da bide razli~en. Vo krivi~noto pravo se smeta koga namerata pretstavuva najvisok stepen na svesna i voleva naso~enost na dejstvieto kon ostvaruvawe na posledicata, deka taa go pretpostavuva postoeweto na direktna umisla. Vo takvi slu~ai namerata ja izrazuva naso~enosta na dejstvieto kon neposredno ostvaruvawe na krivi~noto delo. Takov e slu~ajot kaj

krivi~nite dela kaj koi namerata pretstavuva posebno obele`je na nivnite zakonski bitija (krivi~ni dela so subjektivno bitie ili namerni krivi~ni dela), kako na primer: kra`ba (~l. 239 KZ), zatajuvawe (~l. 239 KZ), izmama (~l. 247 KZ). Kaj niv ako taa namera nepostoi, nepostoi nitu toa delo (namerata go konstituira krivi~noto delo), tuku nekoe drugo krivi~no delo (ako ne postoi namera za prisvojuvawe
ne postoi krivi~noto delo kra`ba, tuku eventualno krivi~noto delo odzemawe na tu|i predmeti od ~l. 241 KZ). b) Vo odredeni slu~ai namerata ne ja izrazuva samo naso~enosta na dejstvieto na izvr{uvaweto kon ostvaruvawe na posledicata {to bila neposreden pottik za negovoto prezemawe, tuku i kon ostvaruvawe na nekoja natamo{na posledica koja se nao|a nadvor od bitieto na krivi~noto delo i deluva kako posredna cel. Takvata namera ne samo {to ja pretpostavuva direktna umisla, tuku vo izvesna smisla i ja zasiluva, t.e. ja kvalifikuva umislata. Takvata namera postoi kaj nekoi krivi~ni dela protiv dr`avata (~l. 310, 311, 313 - 316, 318, 320 KZ) i nekoi drugi krivi~ni dela kako na primer kaj iznudata od ~l. 258 KZ.

Kaj navedenite krivi~ni dela postoeweto na namerata doveduva do pote`ok, kvalificiran oblik na umisla. Celta koja storitelot se stremi da ja ostvari so izvr{uvaweto na ovie krivi~ni dela le`i nadvor od nivnite zakonski bitija. Krivi~noto delo ovde }e postoi bez ogled

dali nameravanata cel i navistina e ostvarena: va`no e deka deloto e ostvareno so odredena namera, a ne i deka taa namera e ostvarena (na
primer, pribavuvaweto na protivpravna imotna korist kaj deloto iznuda. Me|utoa, ako namerata e i ostvarena, toa redovno se zema kako ote`nuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata. v) Najposle namerata kako posebno obele`je se javuva i kaj tn. dvoaktivni nerazvieni (zakr`laveni) krivi~ni dela. Toa se takvi dela kade {to nivniot prv del se inkriminira kako krivi~no delo ako
na negovoto sakawe vo vrska so toa krivi~no delo. Ottamu namerata go pretpostavuva postoeweto na direktnata umisla, koja zgora na toa e zasilena so pretstavata za nekoja natamo{na posledica na deloto" Ibid. str. 175.

251

e izvr{en poradi ostvaruvawe na edna natamo{na namera. Na primer,

kaj krivi~noto delo falsifikuvawe pari (~l. 268 KZ) so cel da se postigne korist ili falsifikuvawe isprava (~l. 378) so cel za nejzina upotreba. Krajniot zaklu~ok, sepak e deka namerata po pravilo ne vleguva vo poimot na umislata. Krivi~noto delo e izvr{eno so umisla so samoto toa {to kaj storitelot postoela svest i volja za krivi~noto delo. Ottuka, osven kaj navedenite slu~ai (pod a, b i v), namerata kaj

site drugi krivi~ni dela se zema samo kako okolnost pri odmeruvaweto na kaznata. 20 Celta e rezultatot koj storitelot saka da go ostvari so svoeto dejstvie (storuvawe ili propu{tawe). Pred da prezeme kakvo i
da e dejstvie sekoj normalen storitel mora vo svojata svest da ja ima pretstavata za celta koja saka da ja ostvari so toa dejstvie.309 Celta vo krivi~noto pravo ja ozna~uva posledicata (promenata koja storitelot saka da ja ostvari vo nadvore{niot svet) i ottamu, ako e ostvarena posledicata, ostvarena e i celta na krivi~noto delo. Taa sepak, ne e sodr`ana vo poimot na umislata, tuku se nao|a nadvor od nea. Taa, isto taka, ne e od vlijanie za postoeweto na krivi~nata odgovornost.310 Nejzinoto edinstveno dejstvo vo krivi~noto zakonodavstvo e {to mo`e da se zeme kako okolnost kaj odmeruvaweto na kaznata.311 30 Motivot (pobuda) e ona {to ~ovekot go pottiknuva kon 312 akcija. Toa vnatre{na dvi`e~ka sila na sekoja odluka na ~ovekot i po pravilo tesno e vrzan za namerata i celta. Motivot vr{i vlijanie kon postignuvaweto na celta (posledicata) i ottamu se nao|a vo osnovata na sekoe nameravano i celno dejstvie. Vo krivi~noto pravo me|utoa, sepak se smeta deka opredeleno dejstvie koe e prezemeno so nekoja namera i cel mo`e da postoi i bez motivot na storitelot. Toa e slu~aj koga motivite na storitelot ostanale nejasni ottamu {to liceto ne e vo sostojba da gi reproducira ili ne saka da gi iska`e.
"Razlikata me|u namerata i celta, me|u drugoto, e vo toa {to namerata ja odreduva nasokata na voljata i vo po{iroka smisla uka`uva na sodr`inata na sakaweto, dodeka celta go otkriva planot na storitelot vo ~ie ostvaruvawe pristapil so izvr{uvaweto na krivi~noto delo". Ibid. str. 176. 310 "Nepostoi nitu edno krivi~no delo kaj koe celta bi zasnovala samostojna ili posebna krivi~na odgovornost." Ibid, str. 176. 311 Za celta podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, str. 441-442. 312 "Motivot treba da se razlikuva kako od namerata, taka i od celta. Mo`no e nekoj da go prezeme izvr{uvaweto na krivi~noto delo so odredena namera iako kaj nego ne postojat opredeleni motivi od koi toa go pravi, ili se tie celosno neopredeleni. Mo`no e natamu da se ima pretstava za celta koja se saka da se postigne so izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a pritoa na samiot storitel s u{te da ne mu se jasni motivite od koi toa se saka." Tahovi}, J. op. cit. str. 176.
309

252

Motivot ne e osnova za postoewe na nekoj vid posebna krivi~na odgovornost, me|utoa ima golema uloga pri formiraweto na stepenot na vinata. Od tie pri~ini zakonodavecot i go predvidel kaj okolnostite za odmeruvawe na kaznata od ~l. 39 KZ. Vo odredeni, iako isklu~itelni, slu~ai, motivot mo`e da se javi kako kvalifikatorna okolnost (primer, motivite podmolnost, koristoqubie, bezobyirnost, niski pobudi kaj krivi~noto delo ubistvo od ~l. 123 KZ) ili kako privilegira~ka okolnost (ubistvo od blagorodni pobudi od ~l. 124 KZ).313 Motivot koristoqubie ima posebna uloga i kaj izrekuvaweto na pari~nata kazna.
a) Direktna umisla (Dolus directus)

1. Krivi~noto delo e storeno so direktna umisla koga storitelot bil svesen za svoeto delo i go sakal negovoto izvr{uvawe. Ottuka proizleguva deka direktnata umisla e sostavena od dva elementi: 10 od svest (intelektualna komponenta) i, 20 volja (voluntaristi~ka komponenta). 10 Svest (intelektualna komponenta na direktnata umisla). Svesta (pretstavata) za deloto vo prv red sodr`i svest za dejstvieto na krivi~noto delo (svest za dejstvieto vo prirodna smisla), potoa svest za posledicata i svest za pri~inskiot odnos me|u dejstvieto i posledicata. Osven toa treba da postoi svest i za ostanatite obele`ja na krivi~noto delo: za objektot nad koj se vr{i dejstvieto, mestoto, vremeto, na~inot i sredstvata za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Za nekoi krivi~ni dela potrebna e i svest za li~nite svojstva (na primer, kaj krivi~nite dela protiv slu`benite dol`nosti storitelot da ima svest deka e slu`beno lice) ili za opredelen odnos (na primer, kaj krivi~noto delo rodoskvernavewe storitelot da ima svest deka e vo krvno srodstvo so liceto so koe stapuva vo polov odnos), dokolku ovie elementi se sostaven del na bitieto na krivi~noto delo. Natamu, potrebna e svest za subjektivnite elementina na protivpravnosta (motiv, namera, cel) dokolku tie, isto taka, se sostaven del na zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Najposle, ottamu {to na{iot krivi~niot zakonik ja prifa}a normativnata koncecija za vinata, potrebna e i svest za protivpravnosta na deloto. Nakratko, svesta za deloto treba da sodr`i svest za site stvarni okolnosti (obele`ja) na krivi~noto delo zemeno vo celost. Koga storitelot e svesen za site ovie obele`ja, toga{ se smeta deka bil svesen za svoeto delo.
Za motivite podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, str. 866-882. Za motivite kaj krivi~noto delo ubistvo: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1995, str. 88-117
313

253

Stvarnite obele`ja na krivi~noto delo mo`at da bidat od fizi~ka (stvarna) ili pravna (kako, na primer, slu`ben pe~at, isprava, brak, tu| predmet, licenca i sl.) priroda. Za stvarnite okolnosti od pravna priroda (normativni obele`ja) ne e potrebna i svest za nivnata pravna kvalifikacija, tuku samo svest za toa na koj na~in tie se projavuvaat (manifestiraat) vo socijalniot `ivot. Ili, so drugi zborovi, za niv e dovolno storitelot da ima samo pravilna pretstava za nivnata socijalna funkcija. Taka, na primer, kaj krivi~noto delo dvobra~nost, storitelot mora da e svesen deka sklu~il nov brak iako ve}e e vo brak, no ne se bara i da go znae poimot na brak vo smisla na semejnoto pravo. Zna~ajno e da se spomne i toa deka za postoewe na direktnata umisla ne e potrebna svest za uslovite na inkriminacijata (za stvarnite okolnosti koi pretstavuvaat samo uslov na kaznivosta). Takva e na primer, okolnosta li{uvawe na `ivot, odnosno te{ka telesna povreda koja nastanala pri tepa~ka. U~esnicite vo tepa~kata se odgovorni za samoto u~estvuvawe vo tepa~kata pod uslov da se slu~ila navedenata posledica, me|utoa ne se bara i nivna umisla vo odnos na ovaa posledica. 20 Volja (voluntaristi~ka komponenta na direktnata umisla). Voljata za nastapuvawe na posledicata mo`e da bide takva storitelot da go sakal nastapuvaweto na posledicata (posilen stepen na volja), a mo`e da bide takva storitelot da se soglasil so nastapuvaweto na posledicata (poslab stepen na volja). Za direktnata umisla e potrebno storitelot da go sakal nastapuvaweto na posledicata, dodeka za eventualnata umisla se bara toj da se soglasil so nejzinoto nastapuvawe. Storitelot go saka nastapuvaweto na posledicata koga prezel dejstvie za da ja ostvari posledicata koja bila cel na negovata dejnost i koe vleguva vo bitieto na krivi~noto delo (na primer, nekoj puka vo drugo lice za da go li{i od `ivot i toa go ostvaruva). Me|utoa, pokraj taa glavna posledica na krivi~noto delo, mo`e da dojde do nastapuvawe i na drugi posledici. Ottamu, se postavuva pra{aweto dali saka-

weto na taa glavna posledica go opfa}a i sakaweto na drugite posledici. Pritoa se mo`ni pove}e situacii:
a) Vo krivi~noto pravo se smeta deka pokraj navedenata konkretno opredelena i glavna posledica, e voleva (storitelot ja sakal) i onaa posledica koja na storitelot mu slu`i kako stredstvo ostvaruvawe na glavnata posledica (nekoj izvr{uva ubistvo za da go nasledi ubieniot, drug ubiva stra`ar za da ograbi banka, ili nekoj falsifikuva isprava so nea da se izvr{i izmama, pronevera, i sl.). b) Kako sakana se smeta i onaa posledica koja nu`no }e se ostvari pokraj glavnata posledica (sporedna posledica). Na primer, za da mu se odmazdi na edno lice, storitelot mu stava otrov vo {i{eto so vino od koe istovremeno so nego pie i drugo lice, ili frla bomba za 254

da ubie edno lice koe se nao|alo vo dru{tvo so drugi lica. v) Najposle, kako voleva se smeta i onaa posledica koja }e nastapi kako dopolnitelna podale~na posledica po ostvaruvaweto na glavnata posledica (na primer, nekoj go ubie svrtni~arot vo momentot na doa|aweto na vozot pred toj da ja pomesti svrtnicata, svesen deka so toa }e dojde do sudir na vozovi ili go ubie bolni~arot koj neguva te{ko bolno lice svesen deka poradi otsustvoto na potrebnata nega }e umre i toa lice). Pritoa, vo site ovie slu~ai bez zna~ewe e dali kon posledicata koja se javila kako sredstvo za ostvaruvawe na celta: glavnata posledica (prethodna cel), sporednata (pridru`na ili grupna cel) ili dopolnitelnata posledica (posredna cel), storitelot bil ramnodu{en ili ja ~uvstvuva kako neprijatna. 2. Vo krivi~niot zakonik postojat krivi~ni dela koi mo`at da bidat izvr{eni samo so direktna umisla. Takvi se, na primer, krivi~nite dela: prisilba (~l. 139 KZ), siluvawe (~l. 186 KZ) odzemawe tu|i predmeti (~l. 241 KZ), la`no prijavuvawe na krivi~no delo (~l. 366 KZ), itn. Kaj nekoi krivi~ni dela zakonot bara posebno znaewe na nekoe obele`je na toa krivi~no delo ili znaewe deka mo`e da nastapi odredena opasnost (na primer, kaj krivi~nite dela od ~l. 196, 268 st. 4, 299 st. 2, 350, 395 KZ). Kaj tie krivi~ni dela se zema deka znaeweto ozna~uva direktna umisla. Samo so direktna umisla, isto taka, mo`at da bidat izvr{eni site onie dela kaj koi namerata ili streme`ot da se ostvari posebna (so namerata opfatena) cel se javuvaat kako konstitutiven element na zakonskoto bitie na deloto. Krivi~nite dela kaj koi zakonot bara znaewe vo pogled na opredleni okolnosti ili za posledicata na deloto (na primer, kaj krivi~nite dela od ~l. 261 st. 2, 273 st. 4, KZ), mo`at da se izvr{at so direktna i so eventualna umisla, ako zakonot vo pogled na ostanatite stvarni obele`ja bara samo svest za mo`nosta od nivno postoewe.
b) Eventualna umisla (Dolus eventualis)

1. Krivi~noto delo e storeno so eventualna umisla koga storitelot bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica, no se soglasil so nejzinoto nastapuvawe. Ottuka proizleguva deka eventualnata umisla e sostavena od dva elementi: 10 Svest za mo`nosta od nastapuvawe na posledicata (intelektualna komponenta na eventualnaat umisla). Stanuva zbor za svest na storitelot za toa deka od negovoto dejstvie mo`e da nastapi zabranetata posledica iako ne e siguren vo toa. Spored toa, eventualnata umisla postoi toga{ koga storitelot se soglasuva so nastapuvawe na posledicata koja toj ja predviduva samo kako mo`na. Taa svest za mo255

`nosta od nastapuvawe na posledicata, isto kako kaj direktnata umisla treba da sodr`i pretstava za site stvarni oble`ja na krivi~noto delo. Vo pogled na sodr`inata na svesta nema razlika me|u direktnata i eventualnata umisla. Razlikata se sostoi samo vo intenzitetot na ovaa svest vo odnos na posledicata na krivi~noto delo. Dodeka kaj direktnata umisla storitelot predviduva deka do posledicata relativno sigurno }e dojde (storitelot predviduva deka posledicata sigurno }e nastapi ili mo`e da nastapi), dotoga{ kaj eventualnata umisla, sekoga{ se raboti za storitel {to ne e siguren deka posledicata }e nastapi. So drugi zborovi, eventualnata umisla nema da postoi ako storitelot e siguren deka }e dojde do zabranetata posledica. Me|utoa, kako {to pravilno se zabele`uva vo teorijata, toj moment: dali nastanuvaweto na posledicata storitelot go predvidel kako sigurno ili samo kako mo`no e ne{to fluidno: predviduvaweto deka posledicata sigurno }e nastapi ~estopati e samo kalkulacija so visok stepen na verojatnost. Vo prakti~niot `ivot te{ko mo`e ne{to da se predvidi kako apsolutno sigurno. Poradi toa, mo`e da se ka`e deka na intelektualnata strana i nema ne{to {to su{tinski bi ja diferenciralo direktnata od eventualnaat umisla. Te`i{teto na razlikuvaweto na ovie dve formi na umisla le`i na volevata strana. 20 Soglasuvawe so nastapuvaweto na posledicata (voluntaristi~ka komponenta na eventualnata umisla). Ovde, za razlika od direktnata umisla kade se bara storitelot da go sakal nastapuvaweto na posledicata, se bara soglasnost so nastapuvaweto na predvidenata posledica - soglasuvawe na storitelot so mo`nata posledica, iako taa direktno ne se saka. Storitelot ne ja saka posledicata direktno, me|utoa so samoto toa {to se soglasuva so nejzinoto nastapuvawe, taa ne e protivna na negovata volja. Pokraj ponapred navedeniot primer so paleweto na ku}ata, kako drugi klasi~ni primeri za eventualna umisla obi~no se naveduvaat: - Liceto A postavuva eksplozivna naprava na mestoto kade {to treba da pomine liceto B, so volja (sakawe) da go ubie. Pritoa, predviduva deka poradi toa `ivotot mo`e da go zagubi i treto lice. No, iako ne ja saka smrtta na tretoto lice, sepak pristapuva kon izvr{uvawe na svoeto delo, {to zna~i deka se soglasuva so smrta na tretoto lice. - Lekarot pri lekuvawe na bolniot upotrebuva nekoj s u{te neisproban metod na lekuvawe. Toj ne saka da ja vlo{i bolesta na bolniot, me|utoa toa go predviduva kako mo`nost i sepak pristapuva kon toj na~in na lekuvawe, {to zna~i posredno se soglasuva so nastapuvaweto na predvidenata mo`na posledica. - Nekoe lice se oblo`uva deka sli~no kako Viliem Tel, so eden istrel od snajpersko oru`je }e go pogodi jabolkoto staveno vrz glavata 256

na drugo lice, no go pogoduva liceto i go ubiva. - Nekoe lice pri lov zabele`uva zajak vo blizina na gonitelot i puka vo zajakot iako ne ja isklu~uva mo`nosta da go pogodi gonitelot {to i se slu~uva. 2. Vo Krivi~niot zakonik postojat krivi~ni dela koi mo`at da bidat izvr{eni i samo so eventualna umisla. Takvo e, na primer, krivi~noto delo nesovesno lekuvawe bolni od ~l. 207 KZ. Vo vakvi slu~ai mora da postoi tokmu takov vid na umisla (eventualna). Dokolku toa ne e slu~aj takvite krivi~ni dela ne postojat, tuku eventualno nekoe drugo krivi~no delo, se rabira dokolku se ispolneti drugite okolnosti pod koi e izvr{eno.
v) Posebni oblici na umisla

Pokraj direktnata i eventualnata umisla vo naukata na krivi~noto pravo se zboruva i nekoi drugi oblici na umisla. Tie nemaat nikakvo dejstvo vrz oblikuvaweto na vinata spored na{iot krivi~en zakonik, no sepak se izu~uvaat ottamu {to nivnoto poznavawe mo`e korisno da poslu`i za podobro razbirawe na nekoi krivi~ni dela i dejstvoto na nekoi okolnosti kaj odmeruvaweto na kaznata. Me|u niv se pomesteni: 10 Dolus antecedens i dolus subsenquens (consequens). Dolus antecedens (prethodna umisla) e umislata koja mu prethodi na prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto. Ottamu {to sekoja umisla treba da postoi za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, formiraweto na ovoj oblik na umisla nema nikakvo zna~ewe, na primer, nema da odgovara za ubistvo nekoj koj odlu~il da ubie drugo lice, a podocna istoto lice sosema slu~ajno go pregazil vo soobra}ajna nesre}a. Dolus subsequens (dopolnitelna, naknadna umisla) e umisla koja se javuva po izvr{enoto delo, na primer, nekoj od nebre`nost pri lov te{ko telesno go povredi svojot politi~ki protivnik, a potoa ja saka negovaat smrt. I ovoj oblik na umisla nema nikakvo pravno zna~ewe ottamu {to dopolnitelnata umisla ne mo`e edno nebre`no delo dopolnitelno da go pretvori vo umisleno. Me|utoa, ottamu {to go ozna~uva dr`eweto na storitelot po izvr{enoto delo, taa mo`e da bide zemena predvid kako okolnost kaj odmeruvaweto na kaznata. 20 Dolus repentinus (impetus) i dolus praemeditatus. Dolus repentinus (nenadejna, migovna umisla) e umisla koja nastanuva bez prethodno razmisluvawe za dejstvieto na izvr{uvaweto i drugite stvarni okolnosti na deloto. Postoeweto na ovoj oblik na umisla na{iot krivi~en zakonik go zema kako privilegira~ka okolnost samo kaj ubistvo na mig od ~l. 125 KZ i telesnata povreda na mig od ~l. 131 st. 5 KZ. Ovoj oblik na umisla vo odredeni slu~ai se zema predvid kako osnova za izrekuvawe sudska opomena (na primer kaj delata od ~l. 172 - 175 i 177 KZ), kaj pre~ekoruvaweto na nu`nata odbrana kako osnova za osloboduvawe od 257

kazna (~l. 9 st. 3 KZ), kako i kaj ~l. 130 st. 2, 382 i 383. Vo site ostanati slu~ai toj mo`e da bide od zna~ewe samo kaj odmeruvaweto na kaznata. Dolus praemeditatus (predumisla) postoi koga odlukata za izvr{uvawe na deloto e donesena po dolgo podrobno razmisluvawe. Na{iot krivi~en zakonik ne predviduva nitu eden slu~aj kade {to predumislata mo`e da se zeme kako poo{truva~ka (kvalifikatorna) okolnost (kako {to toa e slu~aj vo nekoi drugi zemji, na primer Francija za krivi~noto delo ubistvo), tuku samo mo`nost da bide ceneta pri odmeruvaweto na kaznata kako eventualna ote`nuva~ka okolnost. 30 Dolus determinatus i dolus indeterminatus. Dolus determinatus (odredena umisla) e umisla koja postoi koga storitelot ja ostvaril posledica kako {to ja imal predvideno. Ovoj oblik kaj nas vo celost soodvetstvuva so direktnata umisla. Dolus indeterminatus (neodredena umisla) postoi koga storitelot ja predvidel posledicata samo vo op{ti crti (na primer, storitelot znae deka }e predizvika telesna povreda no ne znae dali toa }e bide lesna ili te{ka telesna povreda; storitelot znae deka so podmetnuvaweto ekploziv vo nekoj restoran nekoi lica }e gi ubie, a drugite samo }e povredi, no ne go znae i toa koi lica }e gi li{i od `ivot a koi }e gi povredi, ili slu~aj koga nekoj krade pari~nik bez da znae kolku pari ima vo nego). Dolus alternativus i dolus eventualis kako dva vida na dolus indeterminatus. Dolus alternativus postoi koga storitelot predvidel nekolku posledici so toa {to samo edan od niv mo`e da se ostvari (pove}e posledici koi me|usebno se isklu~uvaat: na primer, nekoj so eden istrel puka kon dve lica svesen deka samo edno od niv mo`e da ubie ili povredi). Dolus eventualis postoi koga storitelot predvidel pove}e posledici no taka {to samo edna od niv mo`e da se ostvari kako sigurna, a ostanatite kako mo`ni. Dolus eventualis vo ovaa smisla treba da se razlikuva od eventualnata umisla vo smisla na na{iot krivi~en zakonik. Ovde stanuva zbor za takva umisla {to sekoga{ pretpostavuva postoewe na pove}e posledici i toa edna kako sigurna, a drugite kako pomalku sigurni. Eventualnata umisla pak vo smisla na KZ postoi i toga{ ako se predviduva samo edna posledica kako mo`na pod uslov da postoi vtoriot element na ovaa umisla, a toa e soglasnost so posledicata. Tipi~en primer za dolus eventualis e koga nekoe lice nanesuva telesna povreda so oru`je za koe ne e napolno siguren dali so nego mo`e da se nanese samo telesna povreda ili mo`ebi mo`e da se predizvika i smrt.314 Vo navedeniot primer, spored na{eto zakonodavstvo liceto bi mo`elo da odgovara za ubistvo storeno so eventualna umisla ili za telesna povreda so smrtna posledica, vo zavisnost od toa dali vo pogled na pote{kata posledica postoi eventualna umisla ili nebre`nost. Dolus eventualis e poim od srednovekovnoto krivi~no pravo so koj vsu{nost se nastojuva{e da se iznajde re{enie za odgovornosta za po314

Tahovi}, J. op. cit. str. 177.

258

te{ka posledica. Toa vo su{tina e primena na teorijata versari in re illicita (dvi`ewe vo nedozvoleno)315 spored koja na storitelot sekoga{ mu se presmetuvaat site posledici koi proizleguvaat od toa delo (objektivna odgovornost vo pogled na pote{kite posledici). 40 Dolus generalis i dolus specialis. Dolus generalis (op{ta umisla) postoi koga storitelot pogre{no veruva deka so svoeto dejstvie ja predizvikal sakanata posledicata i zatoa prezema drugo dejstvie sprema istiot objekt me|utoa, so druga cel (na primer, za da gi otstrani tragite na deloto), pa duri so ova vtoro dejstvie ja ostvaril sakanata posledica. Na primer, nekoj so tap predmet udira drugo lice i vo uveruvawe deka go li{il od `ivot, a za da prika`e deka se raboti za samoubistvo, go frla liceto vo reka, kade toa navistina go gubi `ivotot poradi davewe. Spored sfa}aweto koe go priznava postoeweto na dolus generalis, i koe treba da se prifati kako ispravno, liceto }e odgovara za umisleno ubistvo, za{to za postoeweto na umislata ne e od zna~ewe toa {to posledicata ne e predizvikana na na~inot za koj kaj storitelot postoel dolus specialis (se raboti za nebitno otstapuvawe na vistinskiot od zamisleniot kauzalen tek).316 Dolus specialis (posebna umisla) postoi toga{ koga storitelot vo soglasnost so svojata pretstava ja predizvikal posledicata so prvoto dejstvie.

2.2. Nebre`nost (culpa)

1. Poim. Spored ~l. 14 KZ, krivi~no delo e storeno od nebre`nost koga storitelot bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica, no lekomisleno smetal deka }e mo`e da ja spre~i ili deka taa nema da nastapi (svesna nebre`nost) ili koga ne bil svesen za mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledica, iako spored okolnostite i spored svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da bide svesen za taa mo`nost (nesvesna nebre`nost). Nebre`nosta e ostvaruvawe na zakonskoto bitie na krivi~noto delo ~ija posledica bila predvidena ili predvidliva so povreda na nu`noto vnimanie od lice koe spored okolnostite i spored svoite li~ni svojstva bilo vo sostojba da gi uva`i barawata na nu`noto vnimanie. Taa pretstavuva nevolevo dejstvie, nevolevo ostvaruvawe na krivi~noPravilo spored koe kaj doloznoto protivpravno povedenie odgovornosta se pro{iruva i na site natamo{ni posledici koi proizleguvaat od toa. Praviloto vo celost se izrazuvalo: Versanti in re illicita imputantur omnia quae sequuntur ex delicto, ili qui in re illicita versatur, tenetur etiam pro casu (na lice koe se vpu{ta vo protivpravno povedenie }e mu se presmeta seto ona {to proizleglo od prestapot). Vidi: Zlatari}-Dama{ka, op. cit. str. 356 i Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, str. 47. 316 Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 178.
315

259

to delo (volevata komponenta vo pogled na posledicata e izrazen vo negativna forma: taa ne postoi, nema nitu sakawe ni soglasuvawe so posledicata), dodeka intelektualnata komponenta e so razli~en kvalitet vo zavisnost od oblikot na nebre`nosta. 2. Pravana priroda na nebre`nosta. Vo teorijata s u{te postoi spor vo odnos na sodr`inata (su{tinata, pravnata priroda) na nebre`nosta. Vo vrska so ova pra{awe postojat brojni teorii koi so ogled na pojdovnite kriteriumi te{ko mo`at dosledno se sistematiziraat. Ottamu i nie samo vo najop{ti crti }e navedeme nekoi od niv. Spored nekoi avtori nebre`nosta pretstavuva nedostig na svest (pretstava) za pri~inskata vrska me|u dejstvieto i posledicata, iako storitelot mo`el da ima takva svest. Ottamu, osnovata za krivi~na odgovornost za nebre`no delo se bara vo gre{ka na razumot, odnosno vo nepredviduvaweto na posledicata, vo neuvi|ajnosta, nesovesnosta. Spored drugi, nebre`nosta se sostoi vo toa {to ne se upotrebila svojata mo} za rasuduvawe za mo`nite {tetni posledici od prezemenoto dejstvie. Kako posledica na toa se javuva nepretpazlivost i nevnimanie. Ottamu, nebre`nosta e prekorlivo povedenie, za{to se smeta kako gre{ka na voljata i toa kako negativen oblik na voljata, kako inercija na voljata, koja se sostoi vo zapostavuvawe na pretpazlivosta. Spored List, su{tinata na nebre`nosta e vo nepredviduvaweto na predvidliva posledica. Spored drugi avtori, su{tinata na nebre`nosta se gleda vo opasnosta koja za op{tesvoto ja pretstavuva nevnimatelnoto povedenie. Za nekoi avtori pak, nejzinata su{tina e vo povreda na dol`nosta za vnimanie. Najblisku do realnosta e sepak stojali{teto spored koe kaj nebre`nosta vsu{nost se raboti za povedenie koe e rezultat na: 10 nepretpazlivost, imprudentia (nesmasnost, nedovolno rasuduvawe so redovno vklu~uvawe vo sebe na nedovolno obziri za potrebite na drugite), 20 nebre`nost, negligentia, (nedostig ili nedovolno vnimanie ili gri`livost), 30 nespretnost, imperitia, (poim koj pove}e se odnesuva na profesionalna nebre`nost i zna~i nedostig na volja da se deluva povnimatelno vo soglasnost so svoite profesionalni znaewa),317 kako i
Profesionalnata nebre`nost e nesvesna nebre`nost koja se manifestira od strana na lica koi spored svojata profesija ili zanimawe se dol`ni da bidat povnimatelni od drugite lica pri vr{eweto na svojata profesija ili zanimawe (na primer, profesionalni voza~i, lekari, apotekari i sl). Niv im se prefrla deka pri prezemaweto na dejstvieto ne go projavile onoj stepen na vnimanie vo pogled na predviduvaweto na posledicata koj se bara pri vr{eweto na odredna profesija, zanimawe ili dejnost. Tavata nebre`nost koja obi~no vo nekoi stranski zakonodavstva (Bugarija i Japonija, na primer) se smeta za pote`ok oblik na vina i postrogo se kaznuva, ne e predviden vo na{iot krivi~en zakonik. Toa sepak, ne zna~i deka ne mo`e da se zeme kako ote`nuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata.
317

260

40 zapostavuvawe na zakonot, na op{testvenite barawa, pravila, naredbi i disciplina. Seto toa izrazuva odreden stav na storitelot koj e protiven na dol`nostite i ottamu zaslu`uva prekor. Storitelot bil dol`en da bide pretpazliv i vnimatelen, me|utoa postapil nebre`no i lekomisleno. Vo ova le`i opravduvaweto za kaznuvawe za nebre`nost.318 Nasproti vakviot stav vo naukata na krivi~noto pravo postoele i s u{te postojat mislewa deka kaj nebre`nosta nema mesto za kaznuvawe, ottamu {to kaj storitelot nepostoi nitu pretstava, ni odobruvawe na ostvarenata {tetna posledica. Sovremeniot tehni~ko tehnolo{ki razvoj, me|utoa, celosno gi demantiraat vakvite razmisluvawa i upatuva na sosema sprotiven zaklu~ok. Denes koga stanuva zbor za izvonrednen napredok vo site oblasti na ~ovekoviot `ivot vo koj, bez soodvetno aktivirawe na ~ovekovite vnatre{ni sili koi zna~at povnimatelen odnos i pretpazlivost, ~esto ne mo`at uspe{no da se sledat sovremenite barawa, a kamoli da se sovladaat i na toj na~in da se izbegnuvat raznovidnite i osobeno te{ki posledici. Vo uslovi na takov sestran razvoj, svedoci sme na redovni pojavi koi nedozvoluvaat da se otstapi od kaznuvaweto za nebre`nite krivi~ni dela. Stanuva zbor za sekojdnevni situacii kako, na primer, urivaweto na stambeni objekti ili na tribini na sportski stadioni, po`ari nastanati vo u~ili{ta, stokovni ku}i ili {umski po`ari predizvikani od nebre`no isfrleni a neizgasnati dogor~iwa (pikavci) od cigari, truewa so rasipana "brza hrana," te{ki soobra}ajni, `elezni~ki i avionski nesre}i, raznovidni havarii poradi neispravno odr`uvawe na industriski i nuklearni pogoni i sl. 3. Odgovornost za nebre`nost. Za nebre`ni krivi~ni dela se odgovara isklu~itelno i toa samo toga{ koga zakonot toa posebno go odreduva (~l. 11 st. 2 KZ).319 Nebre`nosta e polesen oblik na vina od umislata. Ottamu, za nebre`no izvr{uvawe na krivi~no delo vo krivi~niot zakonik sekoga{ e propi{ana poblaga kazna odo{to za istoto delo storeno so umisla. Za nebre`nost se odgovara bez ogled dali deloto e storeno so svesna ili nesvesna nebre`nost, iako vo na~elo se smeta deka svesnata nebre`nost e pote`ok oblik od nesvesnata nebre`nost. Toa sepak, ne zna~i deka svesnata nebre`nost sekoga{ e pote`ok oblik od nesvesnata nebre`nost. Ottuka i razlikuvaweto me|u ovie dva oblici na nebre`nost mo`e da bide od zna~ewe samo kaj odmeruvaweto na kaznata. 4. Slu~aj (casus). Koga nekoe lice so storuvawe ili nestoruvawe predizvika {tetna posledica, no pritoa kaj nego ne postoela umisla nitu nebre`nost, postoi nebre`en slu~aj (casus fortuitus). Kaj slu~ajot
Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 179. Taka na primer: ~l. 126, 128 st. 4, 131 st. 4, 205 st. 4, 207 st. 3, 211 st. 2, 212 st. 2, 213 st. 2 KZ itn.
319 318

261

ne postoi subjektivna vrska (vinost) me|u dejstvieto na izvr{uvaweto i posledicata, tuku samo objektivna vrska - predizvikanata posledica. Ottuka, poradi nepostoeweto na subjektivniot element (vina) ovde ne postoi krivi~no delo, pa spored toa ni krivi~na odgovornost za storenoto. Kaj slu~ajot (casus ili slu~aj vo krivi~nopravna smisla), va`no e da se naglasi, se raboti za postoewe na dejstvie, posledica i kauzalen odnos me|u dejstvieto i posledicata, {to zna~i deka ovde ne se raboti za nekoj priroden nastan bez u~estvo na ~ovekovo dejstvie kako {to se na primer dejstvoto na grom, zemjotres i sl. Za slu~ajot e zna~ajno i toa deka se razlikuva od neotstranlivata zabluda i od tn. vis maior. Kaj neotstranlivata zabluda storitelot go naso~uva svoeto dejstvie kon edna posledica {to mu odgovara na bitieto na krivi~noto delo, so toa {to kaj nego ne postoi svest za prirodata na toa dejstvie. Kaj casus fortuitus, kaj storitelot u{te pri prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto ne postoi vina ne samo vo odnos na posledicata, tuku i vo odnos na dejstvieto. Taka, na primer, koga nekoj ne znaej}i deka pu{kata e polna, go povle~e orozot i telesno povredi ili ubie drugo lice, postoi zabluda. Dokolku pak nekoj dodeka ja ~isti pu{kata od nevnimanie go povle~e orozot i telesno povredi ili ubie nekoe lice postoi slu~aj. Kaj vi{ata sila pak, storitelot prezema dejstvie pod dejstvo na nekoe nadvore{no vlijanie, a kaj casus fortuitus ne se raboti za takvo dejstvo.
a) Svesna nebre`nost (Luxuria)

1. Svesnata nebre`nost (nebre`nost so predviduvawe, samouverenost) se smeta za isklu~itelen oblik na nebre`nost i vo praktikata retko se pojavuva (obi~no samo vo situacii na nejzinoto razlikuvawe od eventualnata umisla). Spored zakonskata definicija svesna nebre`nost postoi koga storitelot bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica, no lekomisleno smetal deka }e mo`e da ja spre~i ili deka taa nema da nastapi. Klasi~ni primeri za svesna nebre`nost: koga nekoj pali ogan smetaj}i deka lesno }e go izgasne i }e spre~i po`ar ili koga eden lekar vr{i opreacija ne primenuvaj}i gi site propi{ani merki za dezinfekcija smetaj}i deka i bez toa s dobro }e zavr{i, no doa|a do infekcija i smrt na bolniot. Svesnata nebre`nost se karakterizira so toa {to kaj storitelot postoi svest za dejstvieto, vku~itelno i svest za mo`nosta deka }e bide predizvikana zabraneta posledica, me|utoa kaj nego ne postoi volja vo pogled na nastapuvaweto na posledicata: ne ja saka nitu se soglasuva so nastapuvaweto na posledicata. Ottamu, svesnata nebre`nost sodr`i dva elementi: 10 svest za mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledica i, 20 pretstava na storitelot deka do posledicata sepak 262

nema da dojde. 10 Svesta za mo`nosta od nastapuvawe na posledicata treba da gi sodr`i site elementi koi se potrebni za umislata. Spored ovoj element ne postoi razlika me|u svesnata nebre`nost i eventualnata umisla za koja, isto taka, se bara svest za mo`nosta od nastapuvawe na {tetnata posledica. 20 Pretstavata na storitelot deka do posledicata sepak nema da dojde se dol`i na dve predviduvawa (veruvawa) na storitelot: a) deka spored logikata na odnosot na dejstvieto i posledicata i vrz osnova na site ostanati okolnosti e izvesno deka posledicata nema da nastapi, tuku postoi samo verojatnost deka taa }e nastapi i, b) deka samiot

storitel so potpirawe vrz sopstvenite sili, }e mo`e da go spre~i nastapuvaweto na posledicata. Pritoa, i dvete predviduvawa na storitelot treba da se zasnovani vrz izvesni realni, postoe~ki i na storitelot poznati okolnosti, a vrz slu~ajni nastani i veruvaweto deka nekoj nenadeen nastan }e go izmeni tekot na rabotite, a toa }e dovede do izostanuvawe na posledicata. Kon sevo ova storitelot postapuva lekomisleno {to zna~i deka storitelot so nedovolno vnimanie i pretpazlivost gi procenil site okolnosti pod koi go prezel dejstvieto: stanuva zbor za nevnimanie, nepretpazlivost, odnosno za gre{ki na storitelot koj mo`el da gi izbegne so pogolema pretpazlivost i gri`livost. Poinaku ka`ano, otsustvoto na mo`noto i dol`noto vnimanie e predopredelena od lekomislenosta na storitelot deka do posledicata nema da dojde ili deka }e mo`e da ja spre~i. Pogre{nata pretstava e rezultat na samouverenosta na storitelot predizvikana od subjektivni i objektivni okolnosti. Storitelot ednostavno gi precenil sopstvenite mo`nosti za spre~uvawe na predvidenata posledica ili ja potcenil verojatnosta od nejzninoto nastapuvawe. 2. Razgrani~uvawe na svesnata nebre`nost od eventualnata umisla. Vo praktikata e problemati~no utvrduvaweto koga }e se smeta deka storitelot na krivi~noto delo se soglasil so nastapuvaweto na posledicata (koga ja prifa}a, smeta na nea, koga se pomiruva so nastanuvaweto na mo`nata posledica) a koga se smeta deka posledicata nema da nastapi ili deka }e mo`e da ja otstrani (koga se nadeva vo izostanuvawe na mo`nata posledica). Pra{aweto e od zna~ewe ottamu {to od negovoto re{avawe zavisi dali vo konkretniot slu~aj }e se raboti za svesna nebre`nost ili za eventualna umisla so ogled na toa deka me|u ovie oblici na vina postoi razlika edinstveno vo pogled na ovaa voluntaristi~ka komponenta. Intelektualniot element, kako {to vidovme, kaj niv e ednakov: svest za mo`nosta od nastapuvawe na predvidena posledica. Vo literaturata se veli deka za re{avawe na problemot e mo{ne korisno praviloto {to go vospostavi Rajnhart Frank, poznato kako Frankova formula, koja se sostoi vo odgovorot na pra{aweto: 263

kako }e se odnesuval storitelot ako bil siguren deka posledicata }e se ostvari. Pritoa, treba da se zemat predvid site okolnosti na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo i da se sogleda dali storitelot bi se vozdr`al od dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ako nastapuvaweto na posledicata go predvidel kako sigurno. Dokolku se zaklu~i deka storitelot bi go prezel (ne bi se vozdr`al od) dejstvieto, toga{ se smeta deka toj se soglasil so posledicata. Vo toj slu~aj }e postoi eventualna umisla. Dokolku, pak, se utvrdi deka storitelot ne bi go prezel dejstvieto na izvr{uvaweto ako ja predvidel posledicata kako sigurna, toga{ se smeta deka ne se soglasuva so nastapuvaweto na posledicata. Vo toj slu~aj postoi svesna nebre`nost. Mnogu avtori ja prifa}aat ovaa formula kako prakti~no re{enie na problemot, no pritoa, kako {to pravilno zabele`uvaat Srzenti}, Stai} i Lazarevi}, zaboravaat na nejziniot golem nedostatok, a toa e deka ova razlikuvawe se izveduva od edna hipotetska okolnost koja re~isi voop{to ne mo`e da se utvrdi (doka`e).320
b) Nesvesna nebre`nost (Negligentia)

1. Nesvesnata nebre`nost (nebre`nost bez predviduvawe) e redoven i klasi~en oblik na nebre`nost koj naj~esto se javuva vo praktikata. Spored zakonskata definicija nesvesna nebre`nost postoi koga storitelot ne bil svesen za mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledica, iako spored okolnostite i spored svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da bide svesen za taa mo`nost. Na primer, nekoj povreduva ~ovek {to voop{to ne go poznava frlaj}i te`ok predmet preku prozorecot, nekoj pri lov ubiva ~ovek {to le`el zad nekoja grmu{ka, nekoj od svojata privatna apteka mu dade na bolniot otrov namesto lek). Nesvesnata nebre`nost se razlikuva od svesnata nebre`nost vo prv red ottamu {to kaj nea nedostasuva svest deka so svoeto dejstvie storitelot mo`e da se predizvika nastapuvawe na {tetna posledica. Osven toa, postoi razlika i vo voluntaristi~kata konponenta: kaj nesvesnata nebre`nost storitelot sprema okolnostite i svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da bide svesen za posledicata, za razlika od svesnata nebre`nost kade storitelot lekomisleno dr`el deka posledicata mo`e da ja spre~i ili deka taa nema da nastapi. Ottamu, kaj nesvesnata nebre`nost postojat slednive elementi: 10 nepostoewe svest za mo`nosta od nastapuvawe na posledicata i, 20 dol`nost i mo`nost da se ima takva svest. 10 Nepostoeweto svest za mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledicata, pretstavuva negativno odredena svest. Toa zna~i deka kaj storitelot ne postoi svest za krivi~noto delo kako celina, pa spored
320

Srzenti, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 243.

264

toa nitu svest za oddelnite obele`ja od zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Ednostavno ovde ne mo`e da se zboruva za pretstava, za stav na storitelot sprema posledicata (soglasuvawe ili nesoglasuvawe so posledicata). Ottamu, vinata kaj nesvesnata nebre`nost se zasnova vrz eden drug element - na dol`nosta i mo`nosta na storitelot da bide svesen za nastapuvaweto na posledicata, na nepo~ituvaweto (povredata) na dol`noto i mo`noto vnimanie. 20 Dol`nost i mo`nost da se ima takva svest proizleguva od okolnostite koi go sledele izvr{enoto delo i li~nite svojstva na storitelot: toj ne go predvidel nastapuvaweto na posledicata, me|utoa spored okolnostite i svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da ja predvidi taa mo`nost. Vo teorijata dominira stavot deka za procenuvawe na mo`nosta od nastapuvawe na posledicata treba da se pojde od individualnite sposobnosti na samiot storitel i kako merilo da se zeme kako se odnesuval odreden ~ovek vo konkretnata situacija, a ne nekakov idealen (~ovek so natprose~ni sposobnosti) ili prose~en ~ovek. Ovde se bara dali konkretniot storitel, vo konkretnata situacija mo`el da go ispolni baranoto vnimanie so koe }e go izbegnel nastapuvaweto na posledicata. Ova subjektivno merilo e vo soglasnost so rimskata maksima ultra posse nemo tenetur (nikoj ne e dol`en da stori, dade pove}e odo{to mo`e: nikoj ne e odgovoren preku svoite mo`nosti). Toa prakti~no zna~i deka kaj nesvesnata nebre`nost treba da se ispitaat slednite okolnosti: a) onie koi se odnesuvaat na storitelot i b) onie koi se odnesuvaat na okolnostite na slu~ajot. a) Za storitelot za kogo vo prv red se bara voop{to da ne bil svesen za nastapuvaweto na posledicata, treba da se utvrdi dali toj vo dadenata situacija se odnesuval onaka kako {to se o~ekuva od nego so ogled na negovite sposobnosti i na negovata sostojba. Pritoa, zavisno od situacijata mo`at da bidat od vlijanie: (1) negovite telesni osobini (na primer, vozrast, invalidnost, kusogledost, o{teten sluh, daltonizam, zamor), (2) negovite psihi~ki sposobnoti vo momentot na izvr{uvawe na deloto (na primer, intelektualni sposobnosti, du{evna razvienost, psihi~ka zamorenost, vozbudenost, afektivnost, ispla{enost), a vo odelni slu~i i, (3 negoviot profesionalen status odnosno zanimawe (na primer, posebna stru~nost, znaewa, ve{tini za rakuvawe so oru`je, opredeleni alati, tehni~ki sredstva i sl. - nakratko, za tn. profesionalna nebre`nost). b) Kaj ispituvaweto na okolnostite na slu~ajot, povtorno zavisno od konkretnata situacija, treba da se zamat predvid razni okolnosti od objektivna priroda pod koi se slu~ilo izvr{uvaweto na deloto (na primer, mestoto na izvr{uvawe na dejstvieto, slo`enosta na situacijata, vremenskite priliki kako {to se magla, no} i sl.). Dokolku na ovoj na~in se utvrdi deka deloto ne e ostvareno so povreda na dol`noto vnimanie, storitelot nema da bide odovoren za 265

nesvesna nebre`nost (na primer, vremenskite prili}i, sredstva so koi raspolaga storitelot, karakterot na situacijata i so nea povrzanata mo`nost od donesuvawe promislena ili brza odluka).
3. SVEST ZA PROTIVPRAVNOSTA

1. Za postoeweto na vinata i krivi~nata odgovornost ne e dovolno storitelot da bil presmetliv i vinoven (da postapuval so umisla ili od nebre`nost), tuku e potrebno kaj nego da postoela i svest za protivpravnosta. Svesta za protivpravnosta pretstavuva tretiot element na krivi~nata odgovornost koj se definira kako znaewe na sto-

ritelot deka so svoeto povedenie doa|a vo sudir so pravoto ili deka pravi ne{to {to ne e dozvoleno.321 Od storitelot imeno se bara da bil
svesen ili bil dol`en i mo`el da bide svesen deka negovoto delo e zabraneto (~l. 11 st. 1 KZ). Vakviot stav ima svoe teoretsko opravduvawe vo prifa}aweto na normativnata koncepcija na vinata kako sovremena koncepcija vo ovaa oblast. Svesta za protivpravnosta na deloto e svest za negovata pravna nedopu{tenost, zabranetost i spored toa se razlikuva od intelektualnata komponenta na umislata koja se sostoi vo svest za obele`jata na krivi~noto delo. Koga e storeno nekoe krivi~no delo, najprvin se pristapuva kon utvrduvawe dali storitelot postapil so umisla, a duri potoa dali kaj nego postoela i svest za protivpravosta na deloto. Taka na primer kaj krivi~noto delo polov napad vrz dete od ~l. 188 st. 1 KZ, postoi umisla koga storitelot bil svesen deka liceto so koe vr{i polov odnos ili drugo polovo dejstvo e dete (lice koe ne navr{ilo 14 godini), no so toa s u{te ne e opredelena i svesta za protivpravnosta. Svest za protivpravnosta kaj navedenoto delo }e postoi ako storitelot znel deka poloviot odnos ili drugo polovo dejstvie so dete e pravno zabraneto ili toa barem mo`el i bil dol`en da go znae. Dokolku storitelot ne bil svesen za protivpravnosta na deloto bil vo zabluda za zabranetosta na deloto, koja pak, od svoja strana pod opredeleni uslovi, mo`e da ja isklu~i ili barem da ja ubla`i vinata. 2. Afirmacijata na svesta za protivpravnosta kako obele`je na vinata e vrzana za normativnite teorii na vinata. Taa dodu{a mo`e da bide i psiholo{ka okolnost: toa e slu~aj koga storitelot znae deka negovoto delo e protivpravno (aktuelna svest za protivpravnosta). Sepak zna~eweto na svesta za protivpravnosta ni toga{ ne se iscrpuva vo nejziniot fakticitet, tuku se sostoi vo va`nosta koja taa ja ima za opravduvawe na prekorot: taa poka`uva deka storitelot se odlu~il za nepravoto, iako mo`el da se odlu~i za pravoto, pa na toj na~in uka`uva i na negovoto otvoreno neprijatelstvo sprema pravniot poredok. Me|utoa, spored normativnite teorii na vinata dovolna e i potenci321

Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 288.

266

jalna svest za protivpravnosta, t.e. svest koja ne postoela vo vreme na

izvr{uvaweto na deloto, me|utoa storitelot mo`el ili bil dol`en da ja ima. Vo toj slu~aj svesta za protivpravnosta ve}e voop{to ne e psiholo{ka okolnost, tuku izvesno normativno obele`je. Zna~i, svesta za protivpravosta vo sekoj slu~aj e normativna (vrednosna) kategorija, za{to sekoga{ ja pretpostavuva normata koja na storitelot mu nalaga kakov stav treba da zaeme sprema pravniot poredok.322 3. Sodr`ina na svesta za protivpravnosta. Pod sodr`ina na svesta za protivpravnosta se podrazbiraat okolnostite za koi storitelot mora da znae za da bide svesen za protivpravnosta. Vo teorijata najprvin postoi ednodu{nost vo pogled na ona {to storitelot ne mora da go znae, a sepak da mo`e da se tvrdi deka nekoj bil svesen za protivpravnosta na svoeto povedenie. Ottamu, se veli deka za postroeweto svest za protivpravnosta ne se dovolni samo: 10 svesta (znaeweto) za nemoralnosta na svoeto povedenie, 20 svest kako poznavawe na tekstot na samiot zakon so koj se zabranuva opredeleno povedenie, nitu 30 svesta deka edno delo e kaznivo. 10 Za svesta za potivpravnosta ne e dovolno samo postoeweto na svest za povredata na moralnata norma, ottamu {to vo krivi~noto pravo ne sekoga{ krivi~nopravnata ocenka se poklopuva so moralnata ocenka za deloto. 20 Za svesta za potivpravnosta, vsu{nost, voop{to ne se bara storitelot da e svesen deka so svoeto povedenie naru{uva opedelen praven propis, da znae deka raboti ne{to {to so zakonot e proglaseno za zabraneto. Imeno, sekoj ~ovek i bez poznavawe na zakonot i propisite mo`e da go oceni socijalnoto zna~ewe na deloto, a toj {to e svesen za socijalnoto zna~ewe na deloto, po pravilo, e svesen i za toa {to pretstavuva su{tina na eventualnata pravna zabrana. Ottamu, ne se ispravni tvrdewata spored koi kaj svesta za protivpravnosta storitelot mora da znae deka ona {to go pravi e pravno zabraneto.323 30 Za svesta za potivpravnosta ne e potrebna nitu svest za kaznivosta. Svesta za protivpravnosta ne ja sodr`i vo sebe sekoga{ i svesta za kaznivosta so ogled deka e mo`no storitelot da e svesen za protivpravnosta na svoeto povedenie, no ne i za negovata kaznivost. Taka, na primer, toj ne e svesen za kaznivosta koga naru{uva nekoja norma od oblasta na gra|anskoto pravo, a sepak e svesen za protivparvnosta na svoeto povedenie. Ona {to se bara za svesta za protivpravnosta, i {to se dovolno za da se utvrdi nejzinoto postoewe, kako {to pravilno istaknuva Ba~i}, e svesta za socijalnoto zna~ewe na deloto vo taa smisla {to storitelot treba da e svesen za op{testveno opasnoto zna~ewe na svoeto delo, deka raboti ne{to {to op{testvoto go ocenuva kako {tetno, ne322 323

Ibid, str. 289. Ibid, str. 291.

267

dopu{teno. Storitelot treba da e svesen deka so svoeto dejstvie im se sprotivstavuva na barawata na op{testvoto, na negovite normi koi se neophodni za socijalniot `ivot. Zna~i, ne svest za protivpravnosta vo formalna smisla, ne svest za toa deka se raboti protiv odreden zakonski propis, ne svest za juridi~koto zna~ewe na povedenieto, ne svest deka negovoto povedenie mu protivre~i na barawata na pravniot poredok i deka zatoa e pravno zabraneto. Toa bi bilo odvi{no i nepotrebno, a redovno i nevozmo`no324 Svesta za protivpravnosta e potrebna kaj onie inkriminacii kaj koi svesta na storitelot za deloto, za ona {to toj navistina go pravi ne doveduva do svest za negativno socijalno zna~ewe na toa delo. Ako storitelot na takvoto delo bil svesen za samoto delo kako nastan vo nadvore{niot svet, a ne bil svesen za protivpravnosta na deloto, nema da bide krivi~no odgovoren, ako se utvrdi deka toa neznaewe ne e prekorlivo. Tuka se raboti za onie krivi~ni dela {to nemaat pogolema tradicija kako vidovi na nedopu{teno povedenie, za krivi~ni dela koi se zasnovaat na normi koi s u{te ne stanale sostaven del na svesta na sekoj ~len na op{testvoto. Kaj tie dela tokmu poznavaweto na samiot zakon i pravoto se pretpostavka storitelot da mo`e da oceni dali ne{to e nedopu{teno.325 IV. ZABLUDA Pokraj objektivnite osnovi koi go isklu~uvaat krivi~noto delo (osnovi {to go isklu~uvaat dejstvieto i osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta) postojat i subjektivni osnovi za isklu~uvawe na krivi~noto delo. Toa se osnovi koi ja isklu~uvaat vinata. Ovde vsu{nost stanuva zbor za zabludata so nejzinite oblici i vidovi.
1. POIM I VIDOVI NA ZABLUDA

Poimot zabluda (error) vo su{tina pretstavuva neznaewe za odredena okolonost so ednovremena pogre{na pretstava za taa okolnost i postoewe uverenost kaj liceto vo to~nosta na pogre{nata pretstava (pogre{no znaewe za ne{to ili otsustvo na soodvetno znaewe). Za krivi~noto pravo e od zna~ewe samo vakviot poim na zabludata. Pritoa, od zabludata treba da se razlikuva somne`ot (somnevaweto) koj se sostoi vo toa {to kaj liceto postoi sudir na pretstavi i procenki {to liceto go spre~uvaat da ima uveruvawe za odredena okolnost. Se dodeka postoi somne` nepostoi zabluda, za{to kaj zabludata se bara uverenost vo to~nosta na pretstavata. Zabludata vo krivi~noto pravo mo`e da se javi vo dva osnovni
324 325

Ba~i}, F. op. cit. str. 274 Ibid, str. 276.

268

oblici: stvarna zabluda i pravna zabluda koi natamu se delat na oddelni vidovi. Zabludata po pravilo vlijae na voleviot proces, dokolku ja odreduva nasokata na voljata so pogre{nata pretstava. Zabludata me|utoa, isto taka, deluva i na svesta, za{to ja odreduva sodr`inata na svesta so svojata pogre{na pretstava za posledicata na deloto.326
2. STVARNA ZABLUDA

Spored ~l. 16 st. 1 KZ, postojat dva vida na stvarna zabluda: 10 koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon (stvarna zabluda za bitieto na deloto), i 20 koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored koi, dokolku tie navistina postoele, toa delo bi bilo dozvoleno (stvarna zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta). Kaj prvata, storitelot e vo zabluda vo pogled na okolnostite {to se sostaven del na zakonskoto bitie na deloto, a kaj vtorata za okolnostite {to se materijalen, fakti~ki supstrat na priznaenite osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta. Na dvete zabludi im e zaedni~ko toa {to se odnesuvaat na pogre{na pretstava za odredeni okolnosti {to se sostaven del na konkretnata fakti~ka situacija.

2.1. Zabluda za bitieto na deloto

Zabludata za bitieto na deloto ili poprecizno, zabluda za okolnostite na bitieto na deloto, pretstavuva defekt na intelektualnata komponenta na umislata (defekt na svesta, na pretstavata na storitelot za okolnostite za koi moral da bide svesen za da postoi umisla). Ottamu, se veli deka stvarnata zabluda e u~ewe za umislata posmatrano od negativno stojali{te. Taa postoi koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen (imal pogre{na pretstava) za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon, koga vo negovata pretstava za deloto ima ne{to pogre{no vo odnos na stvarniot tek na nastanot, a toa neznaewe se odnesuva na nekoja okolnost {to e del od zakonskoto bitie na nekoe krivi~no delo. Kaj ovaa zabluda, vsu{nost,

storitelot ostvaruva posledica na nekoe krivi~no delo iako nema pretstava deka toa go pravi, nitu pak saka da ostvari takva posledica.
1. Ovaa zabluda mo`e da se odnesuva na dejstvieto, na posledicata, kauzalniot odnos, na objektot na dejstvieto, na posebnite obele`ja i voop{to na sekoja okolnost {to e obele`je od stvarna priroda na zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Toga{ se raboti za zabluda za

bitieto na deloto vo pogled na stvarnite obele`ja vo vistinska smi326

Tahovi}, J. op. cit. str. 191.

269

sla.
Primeri za navedenata zabluda: - Nekoj mu dava na drugo lice otrov pogre{no smetaj}i deka mu dava lek (zabluda za dejstvieto). - Nekoj puka vo ~ovek smetaj}i deka e nekakov predmet ili `ivotno, ili nekoj ne znae deka e polovo zarazen, pa so vr{ewe na polov odnos zarazi drugo lice (zabluda za objektot na dejstvieto). Ovde e zna~ajno da se istakne deka relevantna e samo onaa zab-

luda koja se odnesuva na okolnostite koi se obele`je na bitieto na krivi~noto delo. Ottamu, zabludata koja se odnesuva na drugi okolnosti ne ja isklu~uva umislata, {to zna~i ne e pravno relevantna. Taka, na primer, irelevantna e zabludata za stvarnite okolnosti koi zakonot |i predviduva kaj nekoi krivi~ni dela kako uslov od koj zavisi postoeweto na krivi~noto delo (uslov na inkriminalcija) - bez zna~ewe e zabludata na u~esnikot vo tepa~ka deka nikoj nema da bide li{en od `ivot, nitu te{ko telesno povreden. Irelevantna e i zabludata za li~nite okolnosti na storitelot na deloto koi se od subjektivna priroda, na primer, vozrasta, presmetlivosta, vinosta, motivot na storitelot. So ogled deka za posledicata i za pri~inskata vrska me|u dejstvieto i posledicata ne se bara svest za podrobnostite na predizvikuvaweto kaj umislata, ottamu ni zabludata za tie podrobnosti nema zna~ewe, odnosno ne e pravno relevantna. Na primer, ne e od zna~ewe toa {to storitelot koga go daval otrovot smetal deka }e predizvika momentelna smrt na nekoe lice, a smrta nastapila po nekolku dena ili pak, toa {to storitelot imal pretstava deka liceto {to go turnal od mostot }e go zagubi `ivotot poradi davewe, a toa umrelo od povredi poradi udar vo konstrukcijata na mostot. Kaj krivi~nite dela kade{to nekoi okolnosti go davaat poimot na polesna ili pote{ka kvalifikacija, zabludata mo`e da se odnesuva i na tie okolnosti. Vo soglasnost so izlo`enoto se re{avaat i slu~aite na zabludata za objektot, zabludata za li~nosta i tn. proma{en udar. 10 Zabludata za objektot (error in objecto) postoi koga storitelot pogre{no smetal deka dejstvieto go vr{i sprema eden, a vsu{nost go vr{i sprema drug predmet. Na primer, nekoj krade vre}a za koja smeta deka e polna so bra{no, a taa bila polna so trici; nekoj krade pari~nik smetaj}i deka vo nego ima devizi, a vo nego ima samo denari ili nekoe lice vr{i kra`ba smetaj}i deka odzemeniot predmet e na liceto A, me|utoa predmetot bil vo sopstvenost na liceto B. Vo ovie i sli~ni slu~ai zabludata e irelevantna, t.e. krivi~nite dela se storeni so umisla, za{to za umislata ne e od zna~ewe dali svesta na storitelot se odnesuva na site podrobnosti za predmetot na krivi~noto delo. Me|utoa, ako me|u odnosnite objekti na za{tita postoi razlika vo pogled na odredeni karakteristiki taka {to kako obele`je na za270

konskoto bitie na krivi~noto delo se javuva nekoj specijalen objekt, takvata zabluda ima krivi~nopravno zna~ewe (relevantna zabluda). Taka, na primer, ako nekoj ukrade predmet od voena ustanova, za koj ne znael deka e borbeno sredstvo nema da odgovara za kra`ba od ~l. 348 KZ, tuku za obi~na kra`ba od ~l. 235 st. 1 KZ. 20 Zabludata za li~nosta (error in persona) kao zabluda za objektot, se odnesuva na krivi~nite dela kaj koi objekt na dejstvieto e ~ovek. Kaj ovie krivi~ni dela e va`no objekt na dejstvieto da e ~ovek, a ne dali storitelot pogre{no smetal deka dejstvieto go vr{i sprema edno lice, a vsu{nost se raboti za drugo lice. Zabludata e zna~ajna (relevantna) koga postoi pogre{na pretstava na storitelot za toa dali se puka vo ~ovek, `ivotno ili predmet, a ne koga nekoj smeta deka go li{uva od `ivot liceto A, a vsu{nost go li{uva od `ivot liceto B (irelevantno e toa {to namesto na eden bil odzemen `ivotot na drug ~ovek, za{to za umislata kaj krivi~noto delo ubistvo bitno e deka se ubiva ~ovek). Od istite pri~ini kako i kaj prethodnata i ovaa zabluda e od zna~ewe za isklu~uvawe na umislata toga{ koga se raboti za posebni svojstva na li~nosta odredeni so zakonskoto bitie na odnosnoto delo (na primer, }e otpadne krivi~nata odgovornost za deloto rodoskvernavewe od ~l. 194 KZ, ako storitelot nemal pretstava deka ima polov odnos so lice so koe e vo odredeno krvno srodstvo. 30 Proma{en udar (aberratio ictus sive impetus) postoi koga storitelot smeta deka dejstvieto go vr{i sprema eden predmet ili lice, a go vr{i sprema drug predmet ili lice. Vo slu~ajov se raboti za poinakov kauzalen tek od onoj koj bil zamislen pri prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto. Ovde vsu{nost ne se raboti za zabluda vo vistinska smisla, tuku za svrtuvawe na kauzalniot tek kon drug objekt na za{tita. Fakt e me|utoa deka ovaa situacija vo golem obem nalikuva na zabludata za objektot, odnosno na zabludata za li~nosta pa ottamu vo teorijata se razgleduva kako poseben slu~aj na stvarna zabluda. Takov e, na primer, slu~ajot koga nekoj puka vo liceto A, me|utoa poradi slabata vidlivost go proma{uva i go ubiva liceto B, iako nitu ja sakal ni se soglasil so negovata smrt. Vo takvi slu~ai e prifatlivo dominantnoto stojali{te vo teorijata i na{ata sudska praktika deka se raboti za obid za ubistvo na liceto A, eventualno vo idealen stek so nebre`no ubistvo na liceto B.327 Ako storitelot vo pogled na dvata objekti postapuval so umisla ne se raboti za aberratio ictus. Ako nekoj puka vo liceto A so namera da go ubie, a se soglasuva istovremeno da go pogodi i liceto B, koe se nao|a vo neposredna blizina, deloto mora da se kvalificira kako pove}ekratno ubistvo, ili, zavisno od rezultatot kako obid za takvo ubiTaka: Frank, S. op. cit. str. 115, Tahovi}, J. op. cit. str. 194, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 260, Ba~i}, F. op cit. str. 280, Komentar, str. 90.
327

271

stvo. Ako pak nekoj puka vo liceto A so namera da go ubie, a predviduva i se soglasuva so toa deka mo`e da go proma{i i namesto A da go pogodi liceto B, koe e vo blizina, pa toa i se slu~i, toga{ odgovara za edno delo ubistvo.328 20 Zabludata za bitieto na deloto, me|utoa, mo`e da se odnesuva i na stvarnite okolnosti od pravna priroda. Toga{ se raboti za stva-

rna zabluda za bitieto na deloto vo pogled na stvarnite obele`ja od pravna priroda.

Primeri za navedenata zabluda: nekoj zema tu| predmet pogre{no smetaj}i deka e negov ili deka e nepu{ten; dve lica ostvaruvaat polov odnos ne znaej}i deka se vo srodstvo vo prava linija (zabluda za odnosot).

1.2. Zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta

Zabludata za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta e pogre{na pretstava deka postoi nekoja okolnost {to e materijalen, fakti~ki uslov za nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta. Tuka mo`at da dojdat predvid site okolnostite koi se obele`je na site osnovi za protivpravnosta, kako na primer, nu`nata odbrana, krajnata nu`da, soglasnost na o{teteniot, naredba na pretpostaveniot, itn. Primeri za zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta: - nekoe lice udira i povreduva dete za koe pogre{no smeta deka toa e negoviot sin, - policaec li{uva od sloboda lice pogre{no smetajki deka toa e provalikot za kogo e raspi{ana poternica, - nekoe lice prodava vreden predmet {to mu bil pozajmen, pogre{no smetaj}i deka mu e podaren, - lekar vr{i operacija pogre{no smetaj}i deka postoi bolest za koja nu`no e potreben hirur{ki zafat, - nekoj telesno povreduva drugo lice pogre{no smetaj}i deka toa lice sprema nego vr{i protivpraven napad (putativna nu`na odbrana), - nekoj otstranuvaj}i opasnost {to ne postoela povreduva tu|i dobra (putativna krajna nu`da). Za site ovie slu~ai e bitno deka storitelot go ostvaril bitieto na krivi~noto delo so umisla, me|utoa vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored koi, koga tie navistina bi postoele, deloto bi bilo dozvoleno.

328

Zlatari}-Dama{ka, op. cit. str. 11.

272

1.3 Krivi~nopravno dejstvo na stvarnata zabluda

1. Stvarnata zabluda sekoga{ ja isklu~uva umislata, {to zna~i deka lice koe izvr{ilo delo vo takva zabluda, nemo`e da bide storitel na krivi~no delo so umisla. Pri~inata za toa e {to umislata pretstavuva postoewe na svest za stvarnite okolnosti na krivi~noto delo, dodeka stvarnata zabluda e nepostoewe na svest za tie okolnosti. Vo ovaa smisla sekoja takva zabluda e negacija na umislata. 2. Ovaa zabluda me|utoa, ne go isklu~uva sekoga{ postoeweto na nebre`nosta. Imeno, mo`no e zabludata da bide takva storitelot da ne mo`el da ima svest za stvarnite okolnosti na krivi~nite dela ili pravilna pretstava za okolnostite koi ja isklu~uvaat protivpravnosta. Me|utoa, mo`no e, isto taka, storitelot da bil vo zabluda poradi nebre`nost, zabludata da mu se pripi{uva poradi nebre`nost (toa se slu~ai koga toj imal pogre{na pretstava za okolnostite od zakonskoto bitie na krivi~noto delo ili okolnostite koi ja isklu~uvaat protivpravnosta iako bil dol`en i mo`el da ima pravilna pretstava za tie okolnosti). Toa vo vtoriov slu~aj zna~i, iako postoi zabluda, liceto ne moralo da bide vo zabluda (so ogled na okolnostite na izvr{enoto delo i spored svoite li~ni svojstva storitelot bil dol`en i mo`el da ima svest i pravilna pretstava vo smisla na stvarnata zabluda). So ogled pak na toa dali bil dol`en ili mo`el da ima pravilna pretstava za stvarnite okolnosti, ili ne bil do`en i nemno`el da ima pravilna pretstava za tie okolnosti stvarnata zabluda mo`e da bide otstranliva ili neotstranliva. Ako storitelot bil vo zabluda poradi nebre`nost, toga{ postoi otstranliva (nebre`na, neopravdana, skrivena ili neizvinuva~ka) zabluda.329 Kaj takvata zabluda storitelot nemal svest, odnosno pravilna pretstava vo smisla na stvarnata zabluda, me|utoa spored okolnostite na izvr{uvaweto na deloto i svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da ima takva svest i pravilna pretstava. Takvata zabluda ja isklu~uva samo umislata, no ne i nebre`nosta so koja vsu{nost se poklopuva. Vo takvi slu~ai, spored izre~nata zakonska odredba postoi nebre`no krivi~no delo koe se kaznuva dokolku spored zakonot e predvidena kaznivost i za nebre`nost. Ovde, vsu{nost, se raboti za nesvesna nebre`nost na storitelot, za{to svesnata nebre`nost pretMo`e da se ka`e deka storitelot bil vo vakva zabluda: "koga taa zabluda e rezultat na negovoto neopravdano nevnimanie, koga toj samiot e vinoven za taa pogre{na pretstava za deloto; koga mo`el, da postapuval kako {to treba, da ima pravilna pretstava za deloto; koga ne napravil s {to mo`el za da ima pravilna pretstava za odredena okolnost za koja bil vo zabluda; koga mo`e da mu se prefrli toa negovo neznaewe ili pogre{no znaewe; koga vo dovolna mera ne gi anga`iral site svoi sposobnosti, znaewe i iskustvo onaka kako {to taa go barala konkretna situacija." Ba~i}, F. op. cit. str. 281.
329

273

postvuva negova svest za site zakonski obele`ja na krivi~noto delo, a takva svest ne postoi koga storitelot e vo stvarna zabluda. Ako pak storitelot ne bil vo zabluda od nebre`nost toga{ postoi neotstranliva (ne nebre`na, opravdana, neskrivena ili izvinuva~ka) zabluda. Kaj takvata zabluda storitelot pod kakvi i da e okolnosti ne mo`el da ima svest za stvarnite okolnosti na deloto i pravilna pretstava za okolnostite koi go opravduvaat krivi~noto delo. Takvata zabluda sekoga{ ja isklu~uva i umislata i nebre`nosta. Spored toa, ne postoi subjektiven element vo nitu eden vid, a so samoto toa ne postoi nitu krivi~na odgovornost. Od izlo`enoto mo`e da se zaklu~i deka otstranlivata stvarna zabluda ja isklu~uva krivi~nata odgovornost samo za umisla, a ne i za nebre`nost, dodeka neotstranlivata stvarna zabluda ja isklu~uva krivi~nata odgovornost za umisla i nebre`nost.
3. PRAVNA ZABLUDA

Pravnata zabluda e pogre{na prestava na storitelot (nemawe svest, neznaewe) za zabranetosta na deloto. Zabranetosta na krivi~noto delo e opredelena so toa {to vo zakonot toa delo e utvrdeno kako krivi~no delo (zabluda za zabranetosta na deloto)330 i {to e protivpravno (zabluda za postoeweto nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta). Ottamu, dovolno e pogre{na pretstava na storitelot za eden od ovie elementi za da bide vo pravna zabluda.

3.1. Zabluda za zabranetosta na deloto

1. Poim. Zabludata za zabranetosta postoi koga kaj storitelot ne postoela svest za protivpravnosta na deloto, t.e storitelot ne znael deka negovoto delo e protivpravno (ne dozvoleno). Ova zabluda e regulirana so ~l. 17 st. 1 KZ, kade se veli: "ne e krivi~no odgovoren storitelot na krivi~noto delo koj od opravdani pri~ini ne znael i ne mo`el da znae deka toa delo e zabraneto." Ovaa odredba proizleguva od psiholo{ko-normativnata teorija za vinata spored koja za izvr{enoto krivi~no delo na storitelot mo`e da mu se upati prekor ako imal svest za protivpravnosta ili mo`nost za svest za protivpravnosta na dejstvieto. A uva`uvaweto na svesta za protivpravnosta (spored lapidarno sro~eniot tekst na eden uva`en avtor {to ovde vo celost go
Zaradi izbegnuvawe na odredeni zabuni ovde treba da se poso~i deka vo krivi~nopravnata literatura za obata poimi: pravna zabluda i zabluda za zabranetosta na deloto ~esto se upotrebuva i poimot zabluda za protivpravnosta za koj so pravo se smeta deka e poispraven. Za toa pove}e Novoselac, P. Odredba o pravnoj zabludi u krivi~nom zakonu SFRJ i princip krivnje, JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 82.
330

274

prenesuvame),331 zna~i napu{tawe na na~eloto error iuris nocet (ili nemo censetur ignorare legem) i sfa}aweto deka zabludata za protivpravnosta e irelevantna. Ako na~eloto error iuris nocet imalo smisla vo rimskoto pravo koe ne izobluvalo so krivi~nopravni zabrani i naredbi i vo koe postoele samo elementarni krivi~ni dela kaj koi zabludata za protivpravnosta prakti~no bila isklu~ena, neodr`ivo e insistiraweto na nego vo dene{niot svet so hipertrofirana pravna regulativa. Sovremenite propisi stanaa nepregledni i za pravnicite koi ne se specijalizirani vo odredeno podra~je. Ako kon toa dodademe deka odgovorite na mnogu pra{awa zavisat od odredeno tolkuvawe na zakonot, koi i me|u vrvnite stru~waci mo`at da bidat sporni, toga{ e o~igledno deka na~eloto error iuris nocet e fikcija koja e nespoiva so principot na vinata. Nedopu{teno e nekoj da se kazni za delo za ~ija protivpravnost ne bil svesen, nitu od nego mo`elo da se bara da se stekne so takva svest. Isto taka, nedopu{teno e da se prifati edna fikcija samo zatoa da mu se olesni rabotata na sudot koga obvinetiot se povikuva na nepoznavaweto na zakonot, {to i denes ponekoga{ se naveduva vo prilog na na~eloto error iuris nocet. Jasno e deka zabludata za protivpravnosta }e dojde predvid vo prv red kaj "mala prohibita", no taa nema da bide isklu~ena i kaj nekoi tradicionalni, osobeno seksualni krivi~ni dela. Za razlika od stvarnata zabluda kade {to storitelot nema pretstava za odredeni okolnosti koi go so~inuvaat bitieto na krivi~noto delo, kaj zabludata za zabranetosta na deloto storitelot e svesen za site okolnosti na deloto, me|utoa ne e svesen deka toa delo e krivi~no delo. Vo slu~aj na zabludata za bitieto na deloto storitelot ne znae {to pravi (pa zatoa ne znae ni deka toa {to go pravi ne smee da go pravi), a vo slu~aj na zabranetosta na deloto toj znae {to pravi, me|utoa ne znae deka toa {to go pravi e zabraneto (smeta deka toa e dopu{teno). Zabludata za zabranetosta na deloto postoi vo nekolku slu~ai: 10 Koga storitelot ne znae deka negovoto delo vo zakonot e predvideno kako krivi~no delo (na primer, nekoj ne znae deka spored na{iot krivi~en zakonik ma~eweto `ivotni e inkriminirano kako krivi~no delo ili deka vonbra~niot `ivot so maloletno lice na vozrast od 14 do 16 godini, spored ~l. 197 KZ, isto taka, e krivi~no delo). 20 Koga storitelot ne e svesen deka negovoto delo e protivpravno (na primer, policaecot koj vr{i li{uvawe od sloboda na nekoe lice, ne znae deka e doneseno protivzakonito re{enie za toa li{uvawe od sloboda) 30 Koga storitelot ne znae deka postoi norma koja upotrebuva blanketno bitie na krivi~noto delo (na primer, storitelot znae deka prenesuvaweto na zarazna bolest e krivi~no delo od ~l 205 KZ, no ne
331

Ibid, str. 74.

275

gi znae site zarazni bolesti). 2. Krivi~nopravno dejstvo. Zabludata za zabranetosta na deloto mo`e da bide neotstranliva i otstranliva. Kako {to mo`e{e da se zabele`i od navedenata izre~na odredba (~l. 17 st. 1 KZ), ne e krivi~no odgovoren storitelot na krivi~no delo koj od opravdani pri~ini ne znael i ne mo`el da znae deka toa delo e zabraneto. Neotstranliva zabluda postoi koga storitelot ne mo`el da ja otstrani zabludata vo koja se nao|al, odnosno koga postoele takvi okolnosti (opravdani pri~ini) pri koi toj navistina ne mo`el da gi znae propisite koi ja odreduvaat zabranetosta na deloto {to go izvr{il. Za da se dojde do odgovorot na pra{aweto koga storitelot od opravdani pri~ini ne znael deka deloto {to go izvr{uva e zabraneto treba da se oceni vo koja mera toj mo`el da gi znae pravnite propisi koi ja odreduvaat zabranetosta na konkretnoto krivi~no delo. Za taa cel naj~esto se ispituva samo mo`nosta za poznavaweto na zakonite vo zavisnost od psihi~kite svojstva na storitelot (na primer, za kakov vid na krivi~no delo se raboti, dali se raboti za op{topoznat propis za zabranetosta na odredeno delo, dali vo momentot na donesuvaweto na nekoj propis storitelot bil otsuten od zamjata i sl.),332 a ne i dol`nosta da se znaat propisite. A dali storitelot navistina mo`el da go znae pravnoto zna~ewe na deloto sekoga{ e fakti~ko pra{awe koe se re{ava vo sekoj konkreten slu~aj. Za toa vpro~em vo teorijata ne postojat (a so ogled na toa deka se raboti za subjektivna okolnost, nitu mo`at da se utvrdat) nekoi pocvrsti pravila. Me|utoa, nekoi avtori, od za nas nejasni pobudi, uporno nastojuvaat da vovedat nekoi op{tova`e~ki pravila. Taka, spored edno mo{ne dubiozno mislewe, bitno e kaj storitelot da se utvrdi dali se rakovodel od konfu~ijanskoto filozofsko na~elo - ne pravi mu go na drug ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat. Vakvoto mislewe nema nikakva vrska so krivi~noto pravo i naj~esto doveduva do apsurdni zaklu~oci. Spored ova formula, na primer, nikoga{ nema da bide vo neotstranliva zabludata seksualno normalen ma` {to vr{i nekakov zabranet polov odnos, za{to sekoga{ mu e kristalno jasno deka ne treba na drug da mu go pravi ona {to ne saka nemu da mu go pravat. Od druga strana taa privilegija redovno bi ja u`ivale homoseksualcite, za{to koga se raboti za seksualni prestapi, tie bez isklu~ok imaat pretstava deka mo`at na drug da mu go pravat ona {to sakaat i niv da im go pravat. A privilegijata voop{to ne e mala ako se znae deka ne-

otstranliva zabluda za zabranetosta na deloto vo celost ja isklu~uva vinata, a so toa i postoeweto na krivi~noto delo, odnosno krivi~nata
Treba da se ima vo vid deka kaj odlu~uvaweto za ovaa zabluda sekoga{ treba da se ceni za kakvi krivi~ni propisi se raboti, i ovaa zabluda da se zeme predvid samo toga{ koga mo`e da se primeni praviloto ad impossibilia nemo obbligatur (nevozmo`noto nikogo ne go obvrzuva). Tahovi}, J. op. cit. str. 195.
332

276

odgovornost. Vo takvi slu~ai sudot donesuva osloboditelna presuda. So ~l. 17 st 2. KZ se regulira otstranlivata zabluda za zabranetosta na deloto. Otstranliva zabluda postoi koga storitelot bil vo pravna zabluda, me|utoa so ogled na okolnostite koi postoele vo vremeto na izvr{enoto na krivi~no delo toj mo`el da ne bide vo pravna zabluda (ako storitelot na krivi~noto delo mo`el da znae deka deloto e zabraneto). Takvata zabluda ne ja isklu~uva vinata tuku e osnova za poblago kaznuvawe.

3.2. Zabluda za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta

1. Poim. Zabludata za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta postoi koga storitelot imal pogre{na pretstava (pogre{no smetal) deka nekoja postoe~ka okolnost ja isklu~uva protivpravnosta i negovoto delo go pravi dozvoleno, a taa okolnost koja navistina postoi, nema takvo dejstvo. Storitelot znae deka toa {to go pravi e voop{to zbraneto, me|utoa ima pogre{na pretstava deka vo negoviot slu~aj toa e dozvoleno. Takvi se, na primer, slednive slu~ai: koga po naredba na pretpostaveniot, nekoe voeno lice izvr{uva odredeno te{ko krivi~no delo pogre{no smetaj}i deka sekoe postapuvawe po naredba na pretpostaveniot ja isklu~uva protivpravnosta na negovoto delo; koga nekoj pove}e ~asovi dr`i zatvoreno tu|o dete od koe bil navreden, za{to smeta deka toa mu e dopu{etno kako na postar ~ovek ili koga dol`nikot koj isplatil nekakov dolg smeat deka ima pravo da go simne slu`beniot pe~at (~l. 389 KZ). Za razlika od zabludata za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta, kade {to storitelot ima pravilna pretstava za postoewe na nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta, no se nao|a vo zabluda za nekoja okolnost {to pretstavuva uslov za taa osnova, kaj zabludata za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta storitelot celosno e svesen za ona {to go pravi no pogre{no smeta deka postoi nekoja posebna osnova {to negovata dejnost ja pravi dozvolena. 2. Krivi~nopravno dejstvo. Odgovornosta za pravnata zabluda kako zabluda za nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta, ednakvo se procenuva kako i odgovornosta za zabludata za zabranetosta na deloto.

277

V. POSEBNI SLU^AI NA KRIVI^NA ODGOVORNOST

1. ODGOVORNOST ZA POTE[KA POSLEDICA

1. Pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo pokraj posledicata koja redovno nastapuva i e opfatena so umislata na storitelot ~estopati proizleguvaat i nekoi pote{ki posledici. Taka, na primer, koga nekoj }e prisili `ensko lice na polov odnos so upotreba na sila ili zakana, od toa delo kako pote{ka posledica mo`e da proizleze te{ka telesna povreda ili smrt na na toa lice. Vo toj slu~aj postoi krivi~no delo siluvawe kvalificirano so pote{ka posledica ili smrt od ~l 186 st. 2 KZ. Isto taka, koga nekoj te{ko telesno }e povredi edno lice mo`e da se slu~i poradi taa povreda liceto da umre. Toga{ postoi te{ka telesna povreda kvalificirana so smrt od ~l. 131 st. 3 KZ. Vo takvi slu~ai se postavuva pra{aweto na koj na~in treba da se regulira krivi~nata odgovornost na storitelite. Navedenite i drugi dela za koi zakonot propi{uva pote{ka kazna333 se narekuvaat krivi~ni dela kvalificirani so pote{ka posledica. Nivnata konstrukcija e tokmu i opredelena od potrebata za postrogo kaznuvawe na onie dejstvija na koi im e svojstvena zgolemena opasnost dokolku taa i navistina se ostvarila vo posledicata na deloto.334 Za takvite slu~ai vo ~l. 15 KZ se veli: "Koga od krivi~noto delo proizlegla pote{ka posledica za koja zakonot propi{uva pote{ka kazna, taa kazna mo`e da se izre~e ako storitelot vo odnos na posledicata postapuval od nebre`nost." Spored toa, za krivi~ni dela kvalificirani so pote{ka posledica postoi odgovornost samo ako nastapuvaweto na pote{kata posledica mo`e da mu se pripi{e na svesna ili nesvesna nebre`nost na storitelot. Dokolku pak pote{kata posledica nastanala poradi slu~aj (bez vina na storitelot), pote{kata kazna za taa delo ne mo`e da se izre~e bez ogled na toa {to postoi pote{kata posledica. Toga{ storitelot mo`e da bide kaznet so kaznata koja e odredena za osnovnoto krivi~no delo.
Pote{ka kazna e propi{ana vo ~l. 129 st. 4; 134 st. 2; 135 st. 2; 140 st. 4 i 5; 142 st. 2; 172 st. 3; 174 st. 3; 187 st. 2; 188 st. 4; 198 st. 2; 201 st. 3; 203 st. 2; 205 st. 3; 208 st. 2; 217; 219 st. 2; 220 st. 2; 222 st. 3; 223 st. 3; 231 st. 3 i 5; 234; 245 st. 2; 257 st. 3; 292; 300; 301 st. 2; 302 st. 2; 303 st. 2 i 5; 316 st. 5; 317 st. 3; 319 st. 2; 327; 332 st. 3; 336 st. 3 i 4; 337 st. 2, 3 i 5; 339 st. 2, 3 i 5; 340 st. 2, 3 i 5; 345 st. 3; 346 st. 3; 407 st. 3; 419 st. 2; 420 st. 2; 421 st. 2 i 422 st. 2 KZ. 334 Ovde se raboti za osnovni dela ~ie izvr{uvawe e potencijalen izvor za nastanuvawe na pote{ki posledici. So cel da go naglasi opasnoto zna~ewe na takvite dela i da vlijae kon izbegnuvawe na takvite povedenija, za niv zakonot predviduva postrogo kaznuvawe. Na toj na~in se odbegnuva primenata na stekot kaj vakvite dela so ogled deka odmeruvaweto na kaznata kaj stekot ~esto vodi kon poblago kaznuvawe. Vidi: Ba~i}, F. op. cit. str. 287.
333

278

Zna~eweto na ovaa odredba se sostoi vo toa {to vo nejzino otsustvo, sekoe nastapuvawe na pote{ka posledica bi vodelo kon postoewe na idealen stek me|u osnovnoto i krivi~noto delo kvalificirano so pote{ka posledica. So navedenata odredba se re{ava odgovornosta za preterintencionalna posledica. Spored nea, za pote{ka posledica mo`e da se odgovara samo dokolku pote{kata posledica mo`e da se pripi{e na nebre`nosta na storitelot. Vo ovoj pogled sli~ni odredbi sodr`at i najgolemiot broj na od sovremenite krivi~ni zakoni. Postarite zakonodavstva ne poznavaa vakva odredba i ottamu vo teorijata se zema{e deka postoi poseben vid umisla tn. dolus eventualis, koj, kako {to vidovme, postoi koga storitelot so krivi~noto delo predizvika pove}e posledici. Vo pogled na edna od niv toj e siguren deka }e nastapi, no ne i vo pogled na nastapuvaweto na ostanatite posledici {to toj gi predviduva. Vo takvi slu~ai spored teorijata versari in re illicita odgovornosta na storitelot za pote{kata posledica se konstruira{e dokolku osnovnoto delo e predizvikano so umisla bez ogled na postoeweto na vina vo odnos na pote{kata posledica, {to zna~e{e voveduvawe na objektivna odgovornost vo odnos na nastanuvaweto na pote{kata posledica.335 Ottamu, spored toa sfa}awe odgovornosta za pote{kata posledica postoe{e {tom e utvrdena vinata vo odnos na osnovnoto delo. Vinata vo odnos na pote{kata posledica se pretpostavuva{e i ottamu nema{e potreba posebno da se utvrduva. So cel vo ovaa oblast dosledno da se sprovede na~eloto na subjektivna odgovornost (odgovornost zasnovana na vinata), na Konresot na Megunarodnata unija za krivi~no pravo (Sent Petersburg, 1902), List, Van Hamel i Robert Garo go predlo`ile sega{noto re{enie za regulirawe na krivi~nata ogovornost vo slu~aj na nastapuvawe na pote{ka posledica ("nikoj ne mo`e da bide kaznet za posledicite na svoite dejstvija, osven za onie koi gi predvidel ili mo`el da gi predvidi"). Toa re{enie za prv pat be{e usvoeno vo norve{kiot Krivi~en zakonik od 1902. 2. Dosega{nite izlo`uvawa se odnesuvaa na konstrukcijata na kvalificirano krivi~no delo koga se raboti za situacii vo koi osnovnoto delo e izvr{eno so umisla a posledicata nastapila od nebre`nost - kombinacija: umisla - nebre`nost. Toa se klasi~ki krivi~ni dela kvalificirani so pote{ka posledica koi vo literaturata se narekuvaat preteintencionalni krivi~ni dela (od latinskiot izraz:
Soglasno ova stojali{te vo italijanskiot Krivi~en zakon od 1930 godina, pokraj umislata i nebre`nosta be{e prifaten i tret oblik na vina prterintencionalitet. Spored ovoj zakon za posledica pote{ka od umislenata za koja zakonot propi{uva pote{ka kazna, se odgovara vrz osnova na samiot kauzalitet. Atanackovi}, D. Krivi~na dela kvalifikovana te`om posledicom ili naro~itom okolno{}u, JRKKP, Beograd, 1972/3, str. 390.
335

279

praeter intencionem koj zna~i preku, nad umislata). Pokraj navedenite, takvi se, na primer, i slu~aite na protivpravnoto li{uvawe od sloboda ili protivpravnoto prekinuvawe na bremenost kvalificirani so naru{uvawe na zdravjeto na `rtvata, neuka`uvawe pomo{ koe dovelo do smrt na `rtvata i sl. Preterintencionalnite krivi~ni dela se naj~esti vo Krivi~niot zakonik. Kaj niv e zna~ajno da se doka`e nebre`nosta vo odnos na pote{kata posledica. Ocenata na nebrenosta prakti~no se sveduva na previdlivosta na pote{kata posledica, za{to ostanatite obele`ja na nebre`nosta ve}e se sodr`ani kaj storuvaweto na osnovnoto delo.336 Taka, na primer, storitelot koj te{ko telesno ja povredil `rtvata, i potoa ja ostavil onesvestena svrtena so liceto kon zemjata, mo`el i bil dol`en da ja predvidi mo`nosta deka `rtvata }e se zadu{i. 3. [to se odnesuva do osnovnoto delo nesporno e deka toa mo`e da bide izvr{eno kako so umisla taka i od nebre`nost, za{to zakonot vo oddelni slu~ai predviduva odgovornost za pote{ka posledica i koga osnovnoto krivi~no delo e storeno od nebre`nost. Re{avaweto na odgovornosta, koja kaj ovie dela ne e ednostavna zada~a. Da trgneme od kombinacijata: nebre`nost - nebre`nost (koga za osnovnoto delo i za pote{kata posledica e predvidena odgovornost od nebre`nost). Toa e osobeno slu~aj kaj brojni krivi~ni dela protiv zdravjeto na lu|eto, protiv op{tata sigurnost na lu|eto i imotot i protiv bezbednosta na javniot soobra}aj. Takov e na primer, voza~ot koj ja precenil brzinata na voziloto {to se dvi`elo na glavniot pat i poradi toa pogre{no ocenil deka mo`e da se vklu~i vo soobra}ajot, pa na toj na~in predizvikal sudar vo koi nekoe lice zaginalo, postapuval od nebre`nost kako vo pogled na zagrozuvaweto na bezbednosta na soobra}ajot, taka i vo pogled na smrta na `rtvata. Vo takvite slu~ai e zna~ajno samo toa pot{kata posledica da mo`e da se pripi{e na nebre`nosta na storitelot koja mo`e da bide svesna ili nesvesna. Pritoa, ako ne se utvrdi nebre`nost vo odnos na pote{kata posledica, ostanuva odgovornosta samo za osnovnoto nebre`no delo. 4. Dokolku pak postoi umisla kaj osnovnoto delo i vo pogled na pote{kata posledica: kombinacija umisla - umisla, mo`ni se dve situacii. Prvata, koga pote{kata posledica sama za sebe ne pretstavuva samostojno krivi~no delo, i vtorata, koga pote{kata posledica pretstavuva samostojno krivi~no delo. 10 Kombinacijata: umisla - umisla, po pravilo ne doveduva do konstrukcija na krivi~no delo kvalificirano so pote{ka posledica, za{to vo toj slu~aj ostvaruvaweto na pote{kata posledica bi pretstavuvalo samostojno krivi~no delo storeno so umisla. Taka, na primer, toj {to nekogo te{ko telesno }e go povredi so umisla na toj na~in da go li{i od `ivot, ne vr{i krivi~noto delo te{ka telesna povreda
336

Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 286.

280

kvalifikuvana so smrt, tuku ubistvo.337 Me|utoa, sepak postojat slu~ai koga i umislata vo odnos na pote{kata posledica vodi kon konstrukcijata na krivi~no delo kvalificirano so pote{ka posledica. Ottamu, koga se raboti za prvata situacija (koga pote{kata posledica sama za sebe ne pretstavuva samostojno krivi~no delo) sekoga{ se odgovara samo za kvalificiraniot vid na krivi~noto delo. Na primer, kaj krivi~noto delo od ~l. 131 st. 2 KZ (te{ka telesna povreda koja e kvalificirana za{to dovela do natamo{ni te{ki posledici, na primer, nagrdenost), deloto treba ednakvo da se tretira kako vo slu~aj koga nagrdenosta e predizvikana so umisla taka i od nebre`nost. Toa, ottamu {to ne postoi samostojno (posebno) krivi~no delo predizvikuvawe trajna nagredenost {to bi bilo oddeleno od krivi~noto delo te{ka telesna povreda. Razlikata megu umislenoto i nabre`noto predizvikuvawe na nagredenosta me|utoa mo`e i treba treba da dojde do izraz pri odmeruvaweto na kaznata. 20 Koga se raboti za vtorata situacija (koga pote{kata posledica pretstavuva samostojno krivi~no delo), toga{ spored zakonot e mo`no storitelot da odgovara samo za krivi~noto delo kvalificirano so pote{ka posledica ili pak, za osnovnoto krivi~no delo i za umislenoto predizvikuvawe na pote{kata posledica. Koja od ponudenite alternativi }e ja odbere sudot zavisi od odgovorot na pra{aweto dali vo konkretniot slu~aj postoi konsumpcija ili nekoj drug vid na prividen idealen stek: vo slu~aj na pozitiven odgovor na ova pra{awe - storitelot }e odgovara samo za krivi~noto delo kvalificirano so pote{ka posledica, a vo slu~aj na negativen odgovor - za idealen stek.338 Taka, vo ve}e navedenite primeri, dokolku storitelot pokraj ili zaedno so siluvaweto, sakal da predizvika i smrt na liceto, toga{ postoi idealen stek na siluvawe i ubistvo, a dokolku storitelot so te{kata telesna povreda, ne sakal da predizvika i smrt na liceto, }e se raboti samo za ubistvo, za{to te{kata telesna povreda e konsumirana so li{uvaweto od `ivotot.339 5. Na krajot, treba da se podvle~e deka krivi~nite dela kvalificirani so pote{ka posledica mo`at da bidat odredeni samo od zakonodavecot, a ne i od sudskata praktika. Nastanuvaweto na pote{ka posledica kaj krivi~nite dela kaj koi toa so zakon ne e izre~no predvideno, mo`e da pretstavuva ote`nuva~ka okolnost ili da zasnova postoewe na u{te nekoe krivi~no delo za koe se odgovara vo stek so prvoto delo. 6. Na ova mesto e zna~ajno da se uka`e i na razlikata me|u kvalificiranite oblici na krivi~ni dela kako samostojni inkrimina337 338

Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 287. Taka: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 253 i Jovanovi}, Lj. op. cit. Taka: Komentar, str. 87.

str. 247.
339

281

cii i krivi~ite dela kvalificirani so pote{ki posledici. Stanuva zbor za dva zasebni i oddeleni na~ini so koi zakonot vr{i zgolemuvawe na kaznata. Osnovnata karakteristika na krivi~nite dela kvalificirani so pote{ka posledica, za razlika od kvalificiranite oblici na krivi~ni dela, le`i vo toa {to pote{kata posledica ne vleguva vo poimot na nekoe posebno pote{ko krivi~no delo. Od niv zakonodavecot ne sozdava nova inkriminacija - novo bitie na krivi~no delo. I natamu, postoi osnovnoto krivi~no delo i za nego se kaznuva. Edinstveno {to za toa osnovno delo e predvidena pote{ka kazna, ako od nego proizlegla pote{ka posledica. Tie pote{ki posledici me|utoa ne se elementi na bitieto na nekoe posebno krivi~no delo kako {to toa e slu~aj kaj kvalificiranite oblici na krivi~nite dela. Toa se samo uslovi (pretpostavki) za pote{ko kaznuvawe za osnovnoto krivi~no delo. So ogled pak na toa {to ovie pote{ki posledici ne se sostaven element na bitieto na krivi~noto delo, ni vinosta na storitelot vo odnos na niv ne mora da bide identi~na so vinosta na storitelot vo odnos na elementite na bitieto na krivi~noto delo. Vo toa le`i celta i opravduvaweto na postoeweto posebni pravila na odgovornost za krivi~nite dela kvalificirani so pote{ka posledica. Edinstveno taka mo`e da se razbere zo{to zakonodavecot vo ~l 15 KZ zboruva za nepoklopuvawe na vinosta na storitelot vo odnos na elementite na samoto krivi~no delo i vo odnos na pote{kata posledica. 340
2. ODGOVORNOST ZA KRIVI^NI DELA STORENI PREKU SREDSTVATA ZA JAVNO INFORMIRAWE

1. So ogled na golemoto zna~ewe na sredstvata za javno informirawe i nivnata so Ustavot zagarantirana sloboda, kako i mo`no-sta od nivnata zloupotreba za vr{ewe brojni krivi~ni dela (predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost, oddavawe na dr`avna, voena i slu`bena tajna, kleveta, navreda itn.), poseben problem pretstavuva utvrduvaweto na krivi~nata odgovornost na storitelite za takvite dela preku ovie mediumi. Toa osobeno ottamu {to kaj sredstvata za javno informirawe se javuva golema niza na u~esnici od novinari, urednici, producenti, izdava~i, pe~atari itn., {to ~estopati predizvikuva zna~itelna te{kotija da se utvrdi izvr{itelot i ostanatite soou~esnici vo krivi~noto delo storeno so objavuvaweto na inkriminiranata sodr`ina. Seto ova doveduva do potrebata od izvesno otstapuvawe od op{tata i voveduvawe na posebna krivi~na odgovornost za ovie dela. 2. Krivi~niot zakonik ja odreduva supsidijarno posebnata odgovornost na odgovorniot urednik, pe~atarot i proizvoditelot i toa pod slednive uslovi odredenivo ~l. 26 st. 1 KZ:
340

Atanackovi}, D. op. cit. str. 393.

282

10 ako do zavr{uvaweto na glavniot pretres pred prvostepeniot sud avtorot ostanal nepoznat, 20 ako informacijata e objavena bez soglasnost na avtorot, i 30 ako vo vreme na objavuvaweto na informacijata postoele fakti~ki ili pravni pre~ki za gonewe na avtorot, {to traat i natamu. Pod navedeniet uslovi, odgovorniot urednik, odnosno liceto koe go zamenuvalo vo vreme na objavuvaweto na informacijata e odgovoren samo za krivi~i dela storeni preku vesnik ili druga periodi~na pe~atena publikacija, preku radioto, televizijata ili preku filmski vesnici, kako i izdava~ot za krivi~no delo storeno preku neperiodi~na pe~atena publikacija, a ako nema izdava~ ili ako postojat fakti~ki ili pravni pre~ki za negovoto gonewe pe~atarot koj{to znael za toa. Proizvoditelot e krivi~no odgovoren za krivi~no delo storeno preku gramofonska plo~a, magnetofonska lenta, film za javno i privatno prika`uvawe, dijapozitiv, fonogrami, videosredstva, auditivni sredstva ili sli~ni sredstva za komunicirawe, nameneti za po{irok krug lica. Ako izdava~ot, pe~atarot ili proizvoditelot e pravno lice ili dr`aven organ, krivi~no e odgovorno liceto koe e odgovorno za izdavaweto, pe~ateweto ili proizvodstvoto. 3. Od prethodnoto se izvlekuva zaklu~ok deka krivi~niot zakonik gi izdiferenciral sredstvata na javno informirawe i komunicirawe na onie za koi krivi~no odgovara urednikot, potoa izdava~ot, a duri supsidijano i pe~atarot i proizvoditelot. Pritoa, zna~ajno e deka za sekoe krivi~no delo storeno preku sredstvata za javno informirawe i komunicirawe najprvin odgovara avtorot spored op{tite pravila za krivi~nata odgovornost (~l. 28 KZ). Toa e slu~aj, dokolku avtorot e poznat, dokolku informacijata e objavena so negova soglasnost i dokolku ne postojat kakvi i da e pre~ki za negovoto krivi~no gonewe. Toa zna~i deka ovoj vid na krivi~na odgovornost ima sekundaren karakter vo odnos na op{tata krivi~na odgovornost, i nalikuva na tn. kaskadna odgovornost.341 Duri potoa, ako se ispolneti gorenavedenite uslovi, krivi~no se odgovorni odgovorniot urednik, izdava~ot, pe~aratot i proizvoditelot iako konkretno ne bile zapoznaeni so sodr`inata na informacijata koja pretstavuva krivi~no delo. Ottuka, tie ne mo`at da se povikuvaat na toa deka ne im bila poznata sodr`inaat na taa inforamcija. Vinata proizleguva tokmu od propu{taweto na nivnata dol`nost utvrdena so zakon da se zapoznaat so sodr`inata na informacijata. Toa zna~i deka vinata ne se sostoi vo izvr{uvawe na nekoe posebno krivi~no delo na propu{tawe, tuku vo neizvr{uvaweto na dol`nosta
Spored koncepcijata na kaskadnata odgovornost, odgovornosta se ostvaruva redosledno i so imenuvaweto na prethodniot, se ekskulpira naredniot u~esnik od odgovornosta.
341

283

ustanovena oddelno za sekoj od u~esnicite soglasno posebnite propisi.342 Nasproti toa ispravno stojali{te, ottamu {to soglasno ~l. 16 st. 7 od Ustavot, cenzurata e zabraneta i e sprotivna na slobodata na informirawe, postojat avtori koi tvrdat deka prirodata na krivi~nata odgovornost ne proizleguva od toa dali se isku~uva ne{to da se objavi ili ne, tuku od "dol`nosta na urednikot (izdava~it itn.) da ovozmo`i taa odgovrnost na avtorot da se efektuira. Ako ne go ovozmo`i toa ili ima ednostavno nebre`en odnos kon mo`nosta za gonewe na avtorot - samiot ja prezema odgovornosta za negovoto delo!"343 So ova objasnuvawe na vinata bi se soglasile dokolku o~igledno ne go prenebregnuva zna~eweto na odredbata ~l. 16 st. 6 od Ustavot vo koja izre~no se opredeluva deka vo sredstvata na javno informirawe se garantira pravoto na za{tita na izvorot na inforamacijata. Posebnite pravila za ovaa odgovornost va`at i za uvoznikot i distributerot na sredstva za javno informirawe. Taka ako krivi~noto delo e storeno vo sredstvo za javno informirawe {to se izdava, pe~ati, proizveduva ili emituva vo stranstvo, a se rastura vo zemjata pod uslovite od ~lenot 26, krivi~no e odgovoren uvoznikot ili distributerot na toa sredstvo (~l. 27-a st. 1 KZ). Ako uvoznikot ili distributerot e pravno lice ili dr`aven organ, krivi~no e odgovorno odgovornoto ili slu`benoto lice vo pravnoto lice ili dr`avniot organ (~l. 27-a st. 1 KZ). 4. Najposle, ottamu {to vo ~l. 26 st. 2 KZ e predideno deka ne e krivi~no odgovoren odgovorniot urednik, odnosno liceto koe go zamenuva, ako od opravdani pri~ini ne znael za nekoja od okolnostite odredeni vo ~l. 26 st. 1 KZ, proizleguva deka zabludata vo pogled na tie uslovi e izvinuva~ka. Toa zna~i deka taa ja isklu~uva krivi~nata odgovornost, a so ogled na odredbata od ~l. 27 KZ i krivi~nata odgovornost na izdava~ot, pe~atarot i proizvoditelot.

Proevski, V. op. cit. str. 317. Taka: Kambovski, V. Kazneno pravo, op{t del, str. 614. I natamu: "dol`nosta na urednikot (izdava~it itn. ne e da ja kontrolira sodr`inata na informaciite, tuku da obezbedi za koja bilo informacija da mo`e da se povika na odgovornost nejziniot avtor!" (str. 615).
343

342

284

G l a v a III U^ESTVO NA POVE]E LICA VO IZVR[UVAWETO NA KRIVI^NO DELO I. POIM I OBLICI 1. Poim. Edno krivi~no delo mo`e da bide izvr{eno kako od edno, taka i od pove}e lica. Vo vtoriot slu~aj, ako se ispolneti odredeni objektivni i subjektivni uslovi (neophodno e da bidat ispolneti i dvata uslovi), se raboti za u~estvo na pove}e lica (stek na pove}e lica) vo izvr{uvaweto na edno krivi~no delo. Objektivnite uslovi se ispolneti toga{ koga postoi krivi~no delo vo ~ie ostvaruvawe u~estvuvale pove}e lica so opredeleni dejstvija. Me|utoa, so ogled deka mo`at da se javat razli~ni dejstvija koi imaat i razli~en pridones vo ostvaruvaweto na deloto, nu`no e da se raboti za takvi dejstvija koi vo toj pogled pretstavuvaat edna celina. Nakratko, krivi~noto delo treba da e zaedni~ki rezultat na site oddelni dejstvija na u~esnicite vo deloto. Va`no e i toa deka u~estvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto na deloto treba da e ostvareno pred ili za vreme, a ne i po izvr{uvaweto na deloto. Subjektivnite uslovi se sostojat vo toa {to me|u u~esnicite treba da postoi svest za zaedni~koto u~estvo vo izvr{uvaweto na edno odredeno krivi~no delo. U~esnicite vo deloto treba da se svesni deka so svoeto dejstvie pridonesuvaat za izvr{uvaweto na deloto, no pokraj toa, tie treba da znat eden za drug deka se u~esnici vo edno isto zaedni~ko krivi~no delo. Me|utoa, toa ne zna~i deka tie mora li~no da se poznavaat. Va`no e deka sekoj od u~esnicite znae deka pokraj nego vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo u~estvuvaat i drugi lica i deka me|u niv spa|a i izvr{itelot na deloto. 2. Oblici. So ogled na razli~nata uloga koja ja ostvaruvaat pove}eto u~esnici vo edno krivi~no delo se razlikuvaat dve formi na takvoto u~estvo koi se narekuvaat: soizvr{itelstvo i sou~esni{tvo. Soizvr{itelstvoto postoi koga pove}e lica u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na krivi~noto delo na toj na~in {to zaedni~ki u~estvuvaat vo prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto na edno krivi~no delo ili so drug osoben pridones kon izvr{uvaweto na deloto. Sou~esni{tvoto ne zna~i u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvaweto na edno krivi~no delo, tuku samo odreden pridones vo realizacijata na tu|o delo. Sou~esni{tvoto se javuva vo dva vida: kako pottiknuvawe i kako pomagawe: Pottiknuvawe postoi koga me|u pove}eto 285

u~esnici vo edno krivi~noto delo, nekoj (edno ili pove}e od niv) naveduva drug (edno ili pove}e od niv), neposredno da go prezeme dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Pomagawe postoi koga me|u pove}eto u~esnici vo edno krivi~no delo, nekoj (edno ili pove}e od niv) samo pomaga vo krivi~noto delo {to go vr{i drug (edno ili pove}e od niv). II. IZVR[ITELSTVO I SOIZVR[ITELSTVO
1. IZVR[ITELSTVO

1. Poim. Izvr{itelstvoto postoi koga samo edno lice go izvr{uva krivi~noto delo. Ottuka, izvr{itel na krivi~noto delo e liceto koe go prezelo dejstvieto na izvr{uvaweto so koe se ostvaru zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Pritoa, kako izvr{itel na dejstvieto na izvr{uvaweto se smeta ne samo liceto {to prezelo opredeleno telesno dvi`ewe, tuku i liceto koe se poslu`ilo so `ivotno, so nekakva energija ili predmet, pa duri i so drugo lice za da ja ostvari posledicata na deloto. Kra`bata na primer, mo`e da se izvr{i so dresirano `ivotno ili ptica. Kaj krivi~noto delo ubistvo, mo`no e izvr{itelot da se poslu`i duri i so samata `rtva, na primer, so stavawe otrov vo te~nosta koja{to ubieniot samiot ja zema i ispiva. Za da se raboti za dejstvie na izvr{uvaweto zna~i e dovolno izvr{itelot da go stavil vo dvi`ewe ona {to treba neposredno da ja predizvika posledicata na deloto. Vo vrska so navedenoto vo teorijata se pojavuva spor koga za izvr{uvawe na krivi~noto delo nekoj se poslu`il so drugo lice. Sporot se sostoi vo toa koe lice treba da se smeta za izvr{itel na krivi~noto delo: liceto koe pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo se poslu`ilo so drugo lice (posredniot ili intelektualen izvr{itel na krivi~noto delo), ili liceto koe e neposredno go prezelo dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo (neposredniot ili fizi~kiot izvr{itel na krivi~noto delo). 2. Posredno izvr{itelstvo. Problemot na posrednoto izvr{itelstvo se razvi vo germanskoto pravo koe spored krivi~niot zakonik od 1871 ja ima{e usvoeno teorijata na ekstremna akcesornost. Spored ovaa teorija, pottiknuva~ot i pomaga~ot se kaznuvaat samo ako bil kazniv (presmetliv i vinoven) i izvr{itelot na krivi~noto delo. Ottamu, za da se izbegne nivnoto nekaznuvawe toga{ koga kaj izvr{itelot ne postoi presmetlivost i vina, sozdaden e poimot na posredniot izvr{itel. Spored toa, so voveduvaweto na institutot posreden izvr{itel, pottiknuva~ot i pomaga~ot se smetaat za posredni izvr{iteli i kako takvi se krivi~no odgovorni, bez ogled {to vo momentot na izvr{uvaweto na deloto kaj neposredniot izvr{itel ne postoi nekoj od subjektivnite elementi (presmetlivost, vinost). Vo ovie slu~ai 286

(slu~aite kade posredniot izvr{itel se javuva kako poseben vid na izvr{itelstvo), posrednoto izvr{itelstvo sekoga{ go zamenuva pottiknuvaweto, a ~esto i pomagaweto. Spored golem broj germanski avtori, pra{aweto na posrednoto izvr{itelstvo ostana zna~ajno i po voveduvaweto na konceptot na limitirana akcesornost so izmenite na germanskiot krivi~en zakonik od 1943 godina. Takvata opredelba se zasnova na stavot deka posrednoto izvr{itelstvo vo nekoi slu~ai (vo slu~ai kade posredniot izvr{itel mo`e da se kazni kako sou~esnik spored na~eloto na limitiranata akcesornost) treba da ostane, za{to se pojavuva kako paralelen institut pokraj pottiknuvaweto i pomagaweto. Imeno, spored konceptot ili na~eloto na limitiranata akcesornost, naj~esto nema potreba liceto koe se poslu`ilo so drugo lice za izvr{uvawe na krivi~noto delo da se smeta kako posreden izvr{itel, za{to pottiknuva~ot i pomaga~ot se krivi~no odgovorni iako neposredniot izvr{itel bil nepresmetliv ili ne bil vinoven (za pottiknuva~ot ili pomaga~ot ne se bara presmetlivost i vinost na neposredniot izvr{itel, tuku samo negovoto dejstvie na izvr{uvawe da bilo protivpravno). Postojat, me|utoa situacii vo koi postoeweto na posrednoto izvr{itelstvo pokraj sou~esni{tvoto e neizbe`no, ottamu {to na stranata na neposredniot izvr{itel (sredstvoto) ponekoga{ nema nitu protivpravno dejstvie, za{to: (1) toj so svoeto dejstvie ne go ostvaril bitieto na krivi~noto delo (slu~ai koga posredniot izvr{itel ja koristi zabludata ili ja prisiluva `rtvata smata sebesi da se povredi ili usmrti) ili, (2) zatoa {to postoela okolnost {to ja isklu~uva protivpravnosta (taka, na primer, liceto A e posreden izvr{itel koga so pi{tol go prisili lekarot protivpravno da ja prekine bremenosta na negovata prijatelka, za{to lekarot postapuva vo krajna nu`da koja ja isklu~uva protivpravnosta na negovoto povedenie). Vo tie slu~ai ne se raboti za sou~esni{tvo, tuku za posredno izvr{itelstvo. Zemeno vo celina, spored avtorite na ova gledi{te, kako posreden izvr{itel se pojavuva liceto koe za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo se poslu`uva so drug, pod uslov deloto da go saka kako svoe. Posredniot izvr{itel go koristi neposredniot izvr{itel kako sredstvo za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ili poprecizno, neposredni-

ot izvr{itel, vo racete na posredniot izvr{itel na krivi~noto delo, vsu{nost se javuva kako: 10 Nevolevo i nesvesno sredstvo. Toa e slu~aj koga za izvr{uvawe na krivi~noto delo posrediot izvr{itel se poslu`uva so lice koe e nepresmetlivo, koe ne podle`i na krivi~na odgovornost poradi vozrasta, koe krivi~noto delo go vr{i vo zabluda ili kaj koe postojat nekoi osnovi za isklu~uvawe na odgovornosta. Sledniot slu~aj od italijanskata sudska praktika e klasi~en primer za ova. Nekoe bogato lice koe doznalo za seksualnoto neverstvo na svojata sopruga so negov blizok prijatel i re{ilo da im se odmazdi i na dvajcata. Za taa cel ja 287

zalepil ustata so flaster i ja vrzal svojata sopruga zad zavesata vo edna pogolema prostorija. Potoa go viknal nejziniot qubovnik na natprevar vo ga|awe od pi{tol vo meta koja bila stavena na zavesata zad koja bila posmestena negovata sopruga. Od nego pobaral prv da ga|a vo celata {to toj i go storil, so {to bez da znae ja li{il od `ivot svojata qubovnica. Vo ovoj slu~aj soprugot koj go sozdal planot ne e izvr{itel, a ne e nitu pottiknuva~, za{to qubovnikot isto taka ne e izvr{itel: za nego deloto e samo nesre}en slu~aj, za{to kaj nego ne postoela subjektivna vrska so deloto - umisla ili nebre`nost. Ili poinaku, ako nema izvr{itel na krivi~noto delo, nema nitu pottiknuva~, za{to poimot na pottiknuvaweto e zavisen (aksesoren) od izvr{itelstvoto. So ogled na toa deka ovde postoi samo neposreden izvr{itel na deloto i avtorot na planot na deloto mora da se smeta za posreden izvr{itel i na toj na~in da odgovara za istoto. 20 Svesno i volevo sredstvo (dolozno sredstvo). Toa e slu~aj koga za izvr{uvawe na krivi~noto delo posredniot izvr{itel se poslu`uva so lice kaj koe postoi presmetlivost i vina, samo {to kaj nego nema animus auctoris (neposredniot izvr{itel na deloto go prezema dejstvieto na izvr{uvawe so umisla, no deloto ne go ostvaruva kako svoe), koj me|utoa postoi kaj posredniot izvr{itel. Na primer, koga nekoj falsifikuva isprava po barawe od drugo lice (od posredniot izvr{itel), me|utoa so cel da mu pomagne na toa lice za da dojde do prioritet pri kupuvawe na stan, ili koga lekar izdava uverenie so izmislena dijagnoza so cel na posredniot izvr{itel da mu pomogne vo steknuvaweto pravo na pari~en nadomest za pomo{ i nega. 30 Nenamerno dolozno sredstvo. Slu~aj koga za izvr{uvawe na krivi~noto delo, vo ~ie zakonsko bitie kako poseben element e istaknata namera, posredniot izvr{itel se poslu`uva so lice kaj koe ne postoi takva namera, dodeka taa postoi kaj posredniot izvr{itel. Na primer, koga liceto A go nagovori liceto B da izvr{i kra`ba i toa lice gi odzema tu|ite predmeti, no bez namera so toa da pribavi protivpravna imotna korist za sebe, dodeka takva namera postoi kaj liceto A, za kogo vsu{nost i se vr{i toa odzemawe. 40 Nekvalifikuvano dolozno sredstvo, koga za izvr{uvawe na krivi~noto delo, vo ~ie zakonsko bitie kako poseben element e istaknata odredeno svojstvo na izvr{itelot, posrediot izvr{itel se poslu`uva so lice kaj koe ne postoi takvo svojstvo, dodeka takvo svojstvo postoi kaj posredniot izvr{itel. Na primer, koga slu`beno lice za izvr{uvawe na edno slu`beno krivi~no delo se poslu`i so lice koe nema takvo svojstvo. 3. Posredno izvr{itelstvo vo na{eto zakonodavstvo. Iako za posrednoto izvr{itelstvo vo na{iot krivi~en zakonik ne postojat nikakvi odredbi, nesporno e deka pri ocenuvaweto na krivi~nata odgovornost sudijata mora da vodi smetka za ovoj institut. Posrednoto izvr{itelstvo e od zna~ewe ottamu {to koga vo konkretniot slu~aj se 288

oceni deka postoi posrednen izvr{itel, toj }e odgovara kako izvr{itel (soizvr{itel), kako storitel na krivi~noto delo, a ne kako sou~esnik (pottiknuva~ ili pomaga~). Posredniot izvr{itel e izvr{itel na krivi~noto delo. Ottamu, toj i se kaznuva kako storitel (izvr{itel, soizvr{itel) na krivi~noto delo, a ne kako sou~esnik, iako fakti~koto ostvaruvawe na deloto e akt na drugo lice koe se javilo kako neposreden izvr{itel i koe obi~no ne podle`i na krivi~na odgovornost (bilo poradi negovata vozrast, nepresmetlivost, otsustvo na vina ili drugi okolnosti predvideni vo Krivi~niot zakonik). Pritoa, od teoretsko stojali{te treba da se zeme deka posrednoto izvr{itelstvo postoi vo slednive slu~ai: 10 Posredno izvr{itelstvo postoi vo slu~ajot na nevolevo i nesvesno sredstvo, koga nekoj zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo }e se poslu`i so lice koe e nesposobno za vina: a) so nepresmetlivo lice, b) so dete (maloletnik koj ne navr{il 14 godini), i v) so lice koe krivi~noto delo go vr{i vo zabluda (na primer, koga lekarot na medicinskata sestra, namesto vistinskiot i dava smrtonosen lek ili presilna doza od vistinskiot lek so koj taa go usmrtuva bolniot). 20 Posredno izvr{itelstvo, isto taka, postoi koga nekoj }e se poslu`i so drugo lice kako so predmet ili mehani~ko sredstvo za izvr{uvawe na dejstvieto na krivi~noto delo - slu~aj na neslobodno sredstvo. Pokraj ve}e navedeniot primer koga nekoj so pi{tol go prisiluva lekarot da izvr{i krivi~no delo protivpravno prekinuvawe na bremenost od ~l. 129 KZ, takvi se i su~aite, koga nekoj }e turne drugo lice koe pri svoeto pa|awe }e povredi treto lice ili koga nekoj so upotreba na kompulsivna sila }e prisili nekogo na telesno dvi`ewe so koe se izvr{uva dejstvieto na izvr{uvaweto na nekoe krivi~no delo, da re~eme potpi{uvawe na nekakva isprava. 30 Kaj slu~ajot na dolozno sredstvo mo`e da postoi posreden izvr{itel samo toga{ koga vtoroto lice (neposredniot izvr{itel) so umisla pru`a tehni~ka pomo{ za izvr{uvawe na dejstvieto na edno krivi~no delo. Na primer, koga nekoj stru~wak za imitirawe na potpisi mu pomaga nekomu za falsifikuvawe na isprava. 40 Kaj slu~ajot na namernoto dolozno sredstvo, posreden izvr{itel postoi samo kaj krivi~nite dela za ~ie postoewe se bara odredena namera, koga vo konkretniot slu~aj neposredniot izvr{itel nemal takva namera, tuku ja imal samo posredniot izvr{itel. 50 Posreden izvr{itel postoi i vo slu~ajot na nekvalifikuvano dolozno sredstvo. Ova e slu~aj kaj pravite slu`beni ili voeni krivi~ni dela (delicta propria) kaj koi izvr{itel mo`e da bide samo lice so edno posebno li~no svojstvo. Vo ovie slu~ai, liceto koe nema svojstvo na slu`beno ili voeno lice ne mo`e da bide izvr{itel na pravoto slu`beno ili voeno krivi~no delo. Poradi toa, kako posredni izvr{iteli se smeta liceto koe go ima toa svojstvo. 4. Vo opredeleni situacii posrednoto izvr{itelsto ne mo`e da 289

postoi. Takva situacija se javuva kaj delicta propria kade va`i praviloto:

posreden izvr{itel mo`e da bide samo liceto koe mo`e da bide izvr{itel. Kaj ovie dela toa zna~i deka posreden izvr{itel ne mo`e
da bide liceto koe go nema baranoto svojstvo. Taka, liceto koe ne e slu`beno ili odgovorno lice {to }e navede slu`beno ili odgovorno lice vo zabluda da mu izdade slu`bena isprava so nevistinita sodr`ina, ne mo`e da bide posreden izvr{itel na krivi~noto delo falsifikuvawe na delovna isprava (~l. 280 KZ), za{to toa delo mo`e da go stori samo slu`beno i odgovorno lice. Posreden izvr{itel ne mo`e da postoi i kaj krivi~nite dela kade {to ne mo`e da postoi soizvr{itel. Toa e slu~aj kaj svoera~nite krivi~ni dela (delicta manu propria) koi, spored svojata priroda mo`e da gi izvr{i samo opredeleno lice i toa samo li~no, a ne preku drugo lice ili zaedno so drugo lice. Takvi se, na primer, krivi~nite dela: deteubistvo (~l. 127 KZ), siluvawe (~l. 186 KZ), rodoskvernavewe (~l. 194 KZ), dvobra~nost (~l, 195 KZ), davawe la`en iskaz (~l. 367 KZ), i sl. Kaj ovie dela e potrebno storitelot samiot li~no da go vr{i dejstvieto na izvr{uvaweto. Kaj niv me|utoa e mo`no da se javat pomaga~i ili pottiknuva~i.
2. SOIZVR[ITELSTVO

1. Poim i uslovi. Krivi~niot zakonik opredeluva: "Ako dve ili pove}e lica, so u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvawe ili so drug osoben pridones kon izvr{uvaweto na deloto, zaedni~ki storat krivi~no delo, sekoe od niv }e se kazni so kaznata propi{ana da toa delo" (~l. 22 KZ). Ottamu, soizvr{itelstvoto e svesno i volevo zaedni~ko izvr{uvawe na edno krivi~no delo vrz osnova na zaedni~ka odluka za deloto od strana na pove}e u~esnici. 10 Za postoewe na soizvr{itelstvo potrebno e site u~esnici da u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, sekoj da se pojavuva kako izvr{itel, {to vo takov slu~aj e soizvr{itel na krivi~noto delo. Ili, poinaku, kaj soizvr{itelstvoto va`i osnovnoto pravilo deka soizvr{itel mo`e da bide samo ona lice koe mo`e da bide i samostoen izvr{itel na deloto.344 Toa zna~i deka sekoj soizvr{itel mora da gi poseduva site svojstva koi spored zakonot se barat za izvr{itelot na deloto. 20 Za postoewe na soizvr{itelstvoto ne e nu`no site soizvr-

{iteli da u~estvuvaat vo site dejstvija od koi se sostoi izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Kaj slo`enoto krivi~no delo postoi soizvr{iteTaka: Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~oj primeni , str. 105, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, str. 278, \or|evi}, M. Saizvr{ila{tvo, JRKKP, Beograd, 1988/1. str. 36.
344

290

lstvo ako edni od soizvr{itelite vr{at edno dejstvie, a nekoi drugi dejstvija od koi se sostoi toa delo. Taka na primer, kaj razbojni{tvoto soizvr{itel e onoj koj upotrebuva sila ili zakana, ednakvo kako i onoj koj go vr{i odzemaweto na predmetite. Me|utoa, toa ne mo`e da bide slu~aj kaj siluvaweto iako toa e nepravo slo`eno krivi~no delo so ogled deka siluvaweto e i svoera~no krivi~no delo. Liceto koe ne go izvr{ilo poloviot kako li~en akt, ne mo`e da se smeta za soizvr{itel. So drugi zborovi, u~esnicite koi ne ja ostvaruvaat celta kaj ova krivi~no delo, a taa e poloviot akt, ili apsolutno ne mo`at da ja ostvarat, ne mo`at da bidat soizvr{iteli na deloto. Vo ovoj slu~aj ne e re{ava~ka sevsta za zaedni~koto deluvawe, tuku voljata (sakaweto) da se izvr{i poloviot akt. Spored toa u~esnikot koj po prethodna spogodba ja vr{i prisilbata bez namera da go ostvari poloviot akt (a toa mo`e da bide i `ensko lice), so cel nekoe drugo (ma{ko) lice da go izvr{i poloviot akt, ne e soizvr{itel, tuku samo pomaga~ vo deloto siluvawe. Soizvr{itelstvo ne postoi i kaj grupnoto siluvawe, za{to poloviot akt mo`e da se izvr{i samo kako svoj (cum animo auctoris), a ne "zaedni~ki" so drug. Za{to, ako dvajca, makar i so upotreba na sila izvr{at polov akt nad `ensko lice, toga{ spored zdravoto sfa}awe na obi~niot gra|anin, a sigurno i spored sfa}aweto na samata o{tetena, pretstavuvaat dve siluvawa, a ne edno.345 Vo teorijata, me|utoa, mo`at da se sretnat i sprotivni stojali{ta spored koi soizvr{itel e kako onoj {to ja izvr{il prisilbata, taka i liceto {to go izvr{ilo poloviot akt.346 30 Za soizvr{itelstvoto ne e nu`no site soizvr{teli da u~estvuvaat od samiot po~etok vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Taka, ako postojat subjektivni uslovi za postoewe na soizvr{itelstvoto, soizvr{itel e i onoj koj go prodol`uva dejstvieto na svojot prethodnik. Toa e sukcesivno soizvr{itelstvo. Soizvr{itelstvo postoi i toga{, koga nekoe lice mu se pridru`i na edno ili pove}e lica vo tekot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, dokolku postojat i drugite uslovi za soizvr{itelstvo. Toa e posledovatelno soizvr{itelstvo. 40 Eden od su{testvenite uslovi za postoewe na soizvr{itelstvoto e kaj site soizvr{iteli da postoi svest za zaedni~ko u~estvo, za zaedni~ka sorabotka vo izvr{uvaweto na edna povedenie. Ako ne postoi taa svest za zaedni~ka sorabotka, toga{ sekoj u~esnik se javuva
Taka: Zlatari}, op. cit. str. 107-109, Memedovi}, N. Probleme saizvr{ila{tva kod krivi~nog dela silovanja, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 73-82. \or|evi}, M. op. cit. str. 36. 346 Taka: Kambovski, V. Krivi~no pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997. str. 204. Inaku, doslednata primena na ova stojali{te vodi kon apsurden zaklu~ok: deka kako soizvr{itel na siluvaweto mo`e da se smeta duri i `ensko lice koe inaku ne mo`e da bide ni samostoen izvr{itel na ova delo.
345

291

kako izvr{itel, a ne kako soizvr{itel na krivi~noto delo. Taka, na primer, nema soizvr{itel ako edno lice provali vo edena prodavnica i izvr{i kra`ba, a potoa, nezavisno od nego, naide drugo lice i otkako ja vidi skr{enata vrata i toj izvr{i kra`ba od prodavnicata. Pritoa, ne e potrebno ovaa svest da postoela od samiot po~etok na deloto. Taka, kaj sukcesivniot soizvr{itel, mo`no e soizvr{itelot da zapo~nal so svojata dejnost duri ottkako doznal za dejnosta na svojot prethodnik. Za slu~ajniot soizvr{itel pak, da stane posledovatelen soizvr{itel, dovolno e ako toj doznal za sorabotkata na drugite vo tekot na svojata dejnost, i prodol`il so nea. 50 Svesta za zaedni~kata sorabotka kaj sozvr{itelstvoto ne e vinost, tuku e samo svest za zaedni~ka akcija. [to se odnesuva pak do vinata, taa kaj sekoj soizvr{itel mo`e da bide razli~na: direktna umisla, eventualna umisla, svesna ili nesvesna nebre`nost. Toa mo`e jasno da se vidi od primerot so licata A, B i V, koi kako rabotnici na nekoe gradili{te spu{taat edan greda od odredena viso~ina svesni deka toa go pravat so zaedni~ka dejnost. Vo taa situacija, A e svesen deka gredata mo`e da go pogodi minuva~ot X, i se soglasuva so takvata posledica, B e svesen deka gredata mo`e da go pogodi minuva~ot X, no pritoa ja saka negovata smrt, dodeka V ne e svesen za deka gredata mo`e da go pogodi minuva~ot X, me|utoa spored okolnostite i svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da bide svesen za takvata mo`nost. Vo slu~aj na smrt na liceto X, A }e odgovara za ubistvo storeno so eventualna umisla, B za ubistvo so direktna umisla, a V za nebre`no ubistvo. 2. Razgrani~uvawe na soizvr{itelstvoto od sou~esni{tvoto. Od zakonskata definicija vidovme deka proizleguva deka za soizvr{telstvoto vo prv red e va`no zaedni~ko u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvaweto (so {to vedna{ se isklu~eni pottiknuvaweto i pomagaweto koi ne pretstavuvaat dejstvija na izvr{uvawe od zakonskoto bitie na deloto). Taka, na primer, ako pove}e lica gi stavaat ukradenite predmeti vo vre}a, site se soizvr{iteli na krivi~noto delo kra`ba ili ako dve lica istovremeno zategnuvaat ortoma okolu vratot na `rtvata, tie se soizvr{iteli na krivi~noto delo ubistvo.347 Vo zakonskata definicija na soizvr{itelstvoto me|utoa e vklu~ena i mo`nosta od u~estvo so drug osoben pridones kon izvr{uvaweto na deloto, {to zna~i deka soizvr{itel mo`e da bide i lice ~ija dejstvie se nao|a nadvor do bitieto na deloto, koj ne u~estvuva vo samoto dejstvie na izvr{uvaweto na deloto. Ottamu, vedna{ se postavuva potrebata za razlikuvawe na soizvr{itelstvoto od sou~esni{tvoto (pottiknuvaweto i osobeno pomagaweto). Takvata potreba proizleguva ottamu {to poimot u~estvo so drug osoben pridones kon izvr{uvaweto na deloto, koj vpro~em korelira so `ivotnata realnost, opfa}a povedenija koi ne pretstavuvaat dejstvie na izvr{uvawe na
347

Horvati}-Novoselac, P. op. cit. str. 348.

292

krivi~noto delo, me|utoa se vo tesna vrska so nego. Takvi dejstvija se na primer: ~uvawe stra`a za vreme na dejstvieto na izvr{uvaweto, podr`uvawe na izvr{itelot da istrae vo ostvaruvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto, davawe upatstva za vreme na izvr{uvaweto na deloto, ostavawe otvoreni prozori ili nezaklu~eni vrati i sl. Takvite dejstvija formalno se nao|aat nadvor od zakonskoto bitie na deloto i imaat karakter na pridones (uslov), a ne na pri~ina za predizvikuvawe na posledicata, taka {to spa|aat vo podra~jeto na sou~esni{tvoto. Me|utoa, takvite dejstvija od funkcionalna strana imaat karakter na soizvr{itelstvo, za{to go osiguruvaat (obezbeduvaat) izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Ottamu, site ovie dejstvija mo`at da bidat dejstvija na pomagawe, me|utoa i dejstvija na soizvr{itelstvo. Zaradi formirawe pocvrsti kriteriumi za navedenoto razlikuvawe postojat: 10 formalno-objektivni teorii, 20 materijalno-objektivni teorii, 30 subjektivni teorii, 40 teorijata na podelba na trudot, i 50 teorijata na vlasta nad deloto. Prvite dve, kako {to i samite nivni naslovi toa go poka`uvaat, se objektivni teorii, a poslednite dve, me{oviti teorii. 10 Spored prvata od formalno-objektivnite teoriii (Liszt, R. Frank, T. @ivanovi}) koja poa|a od prirodta na dejstvieto, soizvr{itelstvoto postoi ako pove}e lica zaedni~ki u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na krivi~no delo, a toa e slu~aj toga{ koga go ostvaruvaat dejstvieto na izvr{uvawe na edno krivi~no delo (ili negov del). Ili, poinaku ka`ano, koga sekoj od u~esnicite celosno ili delumno go ostvaruva dejstvieto na izvr{uvaweto od zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Sou~esni{tvoto (osobeno pomagaweto) pak, postoi ako edno ili pove}e lica pridonesuvaat (pomagaat) vo izvr{uvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, taka {to nivnoto dejstvie se nao|aa nadvor od dejstvieto na izvr{uvaweto. Soizvr{itelskite dejstvija se nadvor od bitieto na deloto, bez ogled na zna~eweto na nivniot pridones vo ostvaruvaweto na posledicata na krivi~noto delo. Na primer, ako liceto A, mu dade izvesna koli~ina otrov na licata B. V i G, za ovie da go stavat vo hranata na liceto X so namera da go otrujat, toga{ kako soizvr{iteli na krivi~noto delo ubistvo se javuvaat licata B, V i G, za{to go ostvarile dejstvieto na izvr{uvawe na krivi~noto delo ubistvo, dodeka liceto A e pomaga~ vo ova delo, za{to negovoto dejstvie samo pridonelo (pomognalo) za samoto izvr{uvawe na krivi~noto delo. S zavisi od toa dali u~esnikot prezel dejstvie od, ili nadvor od bitieto na krivi~noto delo.348 Na ovie teorii ispravno im se prefrla deka ne gi sogleduvaat `ivotnite situacii koi ~esto uka`uvaat deka vo procesot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo va`na uloga mo`at da ostvaruvaat i onie u~esnici koi samite ne se nositeli na dejstvieto na izvr{uvaweto od negovoto bitie. Ottuka, proizleguvaat i nejzinite nelogi~nosti. Na
348

Ba~i}, F. O suizvr{ila{tvu, Na{a zakonitost, Zagreb , 1982/1, str. 18.

293

primer, koga nekoj ja dr`i `rtvata dodeka drug zabiva no` vo gradite, liceto {to ja dr`i `rtvata e samo pomaga~ vo deloto, za{to ne go prezema dejstvieto na izvr{uvaweto od zakonskoto bitie na deloto ubistvo. Formalno-objektivna e i teorijata na ednovremenost (ili teorija za u~estvo pred i za vreme na storuvaweto na deloto). Za nea e su{testveno vremeto na prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto i ottamu za soizvr{itel go smeta sekoe lice koe deluva za vreme na zapo~nuvaweto na dejstvieto, a deluvaweto pred zapo~nuvaweto na dejstvieto go smeta za sou~esni{tvo. Teorijata poteknuva od srednovekovnoto pravo koe razlikuva{e prethodno, ednovremeno i posledovatelno soizvr{itelstvo (concursus plurium ad delictum antecedens, concomitans et subsequens). Ovaa teorija se zadr`a i vo anglosaksonskoto pravo spored koe izvr{iteli (soizvr{iteli) se: (so)izvr{itelot koj deloto go storil li~no ili so posredstvo na drug (principals in the first degree) i liceto koe samo mu pomaga na izvr{itelot vo vreme na izvr{uvaweto na deloto (principals in the second degree), dodeka licata koi deluvaat pred zapo~nuvaweto na deloto se samo pomaga~i (accesories in the second degree). Kako primer za nedoslednosta na ovaa teorija mo`e da se navede situacijata koga nekoj ne deluva vo vreme na izvr{uvaweto na deloto, a sepak e opravdano da se smeta za soizvr{itel, da re~eme, ako ja namamil `rtvata vo zaseda kade {to drug ja ubiva. Za razlika od prethodnite stojali{ta kaj koi kako pojdoven kriterium za razgrani~uvawe slu`i prirodata na dejnosta, odnosno vremeto na u~estvo vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, nekoi avtori ja zemaat predvid i prostornata povrzanost i ottamu smetaat deka soizvr{iteli se samo onie lica koi u~estvuvaat na samoto mesto na izvr{uvaweto, dodeka site ostanati se samo sou~esnici vo deloto. 20 Spored materijalno-objektivnite teorii razrani~uvaweto me|u soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto treba da se vr{i spored kauzalnoto zna~ewe na dejnosta na u~esnicite. Osnovot za razgrani~uvaweto e kauzalniot pridones na dejstvieto. Taka, soizvr{itelstvoto postoi koga pove}e lica go prezele dejstvieto na izvr{uvaweto ili del od nego, no i dejstvija {to se nadvor od dejstvieto na zakonskoto bitie na deloto, dokolku se raboti za dejstvija od re{ava~ko zna~ewe za ostvaruvawe na deloto. Vo ovaa smisla kako soizvr{itel se smeta liceto ~ii pridones vo deloto mo`e da se ozna~i kako pri~ina (re{ava~ki uslov, conditio sine qua non), za razlika od sou~esnikot, ~ii pridones pretstavuva samo uslov (pridones {to ja zgolemuva uspe{nosta) na deloto. Na primer, ako liceto A nabavi alat za obivawe na kasa, a liceto B i V so toj alat ja obijat kasata, toga{ liceto A e pomaga~, a licata B i V, se soizvr{iteli na kra`bata. So dejstvieto na liceto A se sozdava samo mo`nost uspe{no da se izvede obivaweto i odzemaweto na predmetite i da se proizvede posledicaat na te{ka kra`ba, no samoto 294

toa dejstvie ne ja predizvikuva posledicata. Posledicata nastanuva so dejstvieto na licata B i V, koi so upotrebata na alatot go vr{at obivaweto i odzemawetona predmetite. Spored toa, so dejnosta na liceto A se ostvaruva uslovot, a so dejnosta na licata B i V, pri~inata na posledicata. Ovaa teorija denes nema nikakva vrednost nitu za naukata, ni za praktikata na soizvr{itelstvoto. Nejzinata nelogi~nost mo`e da se vidi od sledniov primer: ako A mu dava na V da ispie ~a{a vo koja B, po barawe na A, stavil otrov - A e izvr{itel, a B pomaga~. Me|utoa, ako A, od nevnimanie (nebre`nost, zabluda) mu dade na V ~a{a, vo koja B, po barawe na A, stavil otrov, toga{ B stanuva posreden izvr{itel. 30 Za subjektivnite teorii za utvrduvawe na soizvr{itelstvoto ne se od zna~ewe koi da e od gorenavedenite objektivni kriteriumi, tuku psihi~kiot odnos na soizvr{itelot sprema krivi~noto delo. Tie se zasnovaat na stavot za ednakvo zna~ewe na site uslovi za nastapuvawe na kaznivata posledica: pri~ina e sekoj uslov koj vo mislite ne mo`eme da go otstranime, a so toa da ne otpadne i posledicata vo nejziniot konkreten oblik (pri~inska teorija na ekvivalencija). Ottamu, spored niv sekoja pri~ina e podednakvo zna~ajna na objektiven plan za nastanuvawe na posledicata i spored niv ne mo`e da se pravi razlika me|u oddelnite u~esnici. Za takvoto razlikuvawe zna~i ostanuvaat samo subjektivnie kriteriumi. Taka, spored site subjektivni teorii (von Buri, Binding, Schnke-Schrder) soizvr{itelstvoto vo osnova postoi koga pove}eto u~enici vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo u~estvuvaat so umisla na izvr{itel i deloto go sakaat (go smetaat) kako svoe: koga postapuvaat cum animus auctoris (so izvr{itelska volja). Sou~esni{tvoto (osobeno pomagaweto) pak, postoi koga oddelni lica od pove}eto u~esnici vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, deloto go sakaat (go smetaat) kako tu|o: koga postapuvaat cum animus socii (so sou~esni~ka volja). Kriterium za razgrani~uvawe na (so)izvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto e nasokata na voljata. Dali nekoj raboti za drug, dali negovoto delo e samo del na tu|o delo mo`e da se opredeli samo spored nasokata na voljata. Za toa dali edno povedenie, koe ne vleguva vo bitieto na deloto, }e bide (so)izvr{itelstvo ili sou~esni{tvo, re{ava~ko e dali negoviot nositel ima ivr{itelska ili sou~esni~ka volja. Storitel (izvr{itel) i ottamu soizvr{itel e onoj koj ima izvr{itelska volja, bez ogled na toa kakov e negoviot pridones vo deloto. Od druga strana, sou~esnik e onoj u~esnik koj ima sou~esni~ka volja. Toa e teorija na animus, teorija na voljata.349 Taka, na primer, koga liceto A mu dade benzin na liceto B koe ja zapaluva kuDruga varijanta na ovaa teorija (re~isi vo s identi~na so prethodnata) e teorijata na interesot: dali nekoj go saka deloto kako svoe ili kako tu|o, zavisi od stepenot na negoviot interes za ostvaruvawe na deloto, pa toga{ izvr{itel e onoj koj ima neposreden interes da go ostvari deloto.
349

295

}ata na liceto X, kako izvr{itel na krivi~noto delo se smeta liceto A, ako deloto go sakal kako svoe, iako toj vsu{nost e pomaga~, dodeka kako pomaga~ }e se smeta liceto B, ako deloto go sakal kako tu|o, iako toj vsu{nost e izvr{itel na deloto. Ovaa teorija vodi do mo{ne nelogi~ni rezultati, za{to so nejzina dosledna primena mo`e da se slu~i i onoj koj samiot }e go ostvari bitieto na deloto da bide proglasen kako sou~esnik ako imal sou~esni~ka volja. A toa i se slu~uvalo. Taka, na primer, spored edna odluka na germanskiot Vrhoven sud, edna `ena koja samata go ubila deteto na svojata sestra, bila osudena kako sou~esnik, a ne kako izvr{itel, za{to deloto ne go sakala kako svoe, tuku go storila vo interes na svojata sestra.350 Osnovnite prigovori {to im se upatuvaat na ovie teorii se sostojat vo toa deka manipuliraat so poimi koi te{ki mo`at da se opredelat i deka, duri i koga toa bi bilo mo`no, kvalifikacijata na soizvr{itelot ili sou~esnikot ne zavisi od toa dali toj ima izvr{itelska ili sou~esni~ka volja, tuku prioritetno od zna~eweto na negoviot vistinski pridones vo izvr{uvaweto na deloto. Ovde e zna~ajno da se istakne deka subjektivnite teorii se zasnovani vrz ekstenzivnoto sfa}awe na izvr{itelstvoto. Spored ova stanovi{te, koe trgnuva od pri~inskata teorija na ekvivalencijata (koja site pridonesi vo edno delo gi smeta za ednakvo vredni: od ednakvo zna~ewe), sekoj od u~esnicite vo edno delo se smeta za izvr{itel. Takvoto stanovi{te ima za posledica da ne se pravi nikakva razlika me|u u~esnicie koi ostvarile razli~en pridones vo deloto, pa ottamu se poa|a od poimot na edinstveno izvr{itelstvo. Taka, ako liceto A, se po`ali pred licata B i V deka e maltretirano od liceto X, pri {to B mu sovetuva da go istepa X, a potoa A re{i toa da go stori, po {to za taa cel liceto B mu dava metalen "bokser" so koj A te{ko go povreduva liceto X, licata A, B i V, ostvarile izvr{itelski pridones vo edno delo te{ka telesna povreda na liceto X. Za ovoj i sli~nite slu~ai, vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik voop{to ne e potrebno da se ureduva soizvr{itelstvoto (pottiknuvaweto i pomagaweto), za{to site navedeni lica se izvr{iteli na deloto. Me|utoa, ako toa se napravi (ako se vnesat posebni odredbi za odreduvawe na krivi~nata odgovornost i kaznivosta na soizvr{itelite), tie odredbi

se pri~ina za privilegirawe, odnosno za stesnuvawe na kaznivosta na sou~esnicite. Ili, poinaku, takvite odredbi go pro{iruvaat poimot na (so)izvr{itelstvoto, na smetka na sou~esni{tvoto. Nasproti subjektivnite, objektivnite teorii se zasnovani vrz restriktivniot poim na izvr{itelstvoto, odnosno izvr{itelot. Spored ova stanovi{te, izvr{itel mo`e da bide samo liceto koe li~no u~estvuva vo ostvaruvaweto na edno krivi~no delo, a site onie koi
na drug na~in pridonesuvaat vo ostvaruvaweto na krivi~noto delo se
350

Ba~i}, F. Krivi~no pravo, str. 326.

296

smetaat za sou~esnici. Taka, vo navedeniot primer, izvr{itel e samo liceto A, za{to tokmu toa mu ja pri~inilo te{kata telesna povreda na liceto X, dodeka licata B i V se samo sou~esnici i toa B - pottiknuva~, a V - pomaga~. Spored toa, sou~esnikot voop{to ne mo`e da bide kaznet vrz osnova na odredbite od Posebniot del na krivi~niot zakonik, za{to tie odredbi se odnesuvaat samo na izvr{itelot (storitelot) na deloto. Ottamu, proizleguva deka za odreduvawe na krivi~na odgovornost i kaznivosta na sou~esnicite e potrebno da se vnesat posebni odredbi vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik. Vo toj slu~aj,

takvite odredbi se pri~ina za pro{iruvawe na kaznivosta na sou~esnicite, odnosno tie odredbi go stesnuvaat poimot na (so)izvr{itelstvoto.
40 So ogled deka objektivnite teorii go pro{iruvaat poimot na sou~esni{tvoto, a go stesnuvaat poimot na soizvr{itelstvoto, dodeka subjektivnite teorii go pro{iruvaat poimot na soizvr{ietlstvoto, a go stesnuvaat poimot na sou~esni{tvoto, se pojavija me{oviti teorii (objektivno-subjektivni teorii) so nastojuvawe da gi izbegnat navedenite ednostranosti i krajnosti. a) Spored prvata od niv - teorijata na podelba na trudot (S. Frank, Srzenti}-Stai}, Zlatari}, Tahovi}, Radovanovi}, Jovanovi}, ^ejovi}), za postoewe na soizvr{itelstvoto e potrebno ispolnuvawe na opredeleni objektivni i subjektivni elementi. Od objektivna strana za soizvr{itelstvo ne se bara dejstvieto na soizvr{itelot vo celost ili delumno da e dejstvie na izvr{uvawe na krivi~noto delo (se poa|a od materijalno-objektivnata teorija), me|utoa, neophodno e

toa dejstvie da e tesno povrzano so dejstvieto na izvr{uvaweto, taka {to pretstavuva negov sostaven del i so nego obrazuva edna celina.
Ova e slu~aj koga za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo u~esnicite prezemaat opredeleni dejstvija vrz osnova na prethodna spogodba (dogovor za zaedni~ka akcija), pri koja obi~no se opredeluvaat dejnostite (se podeluvaat ulogite) na sekoj u~esnik. Za postoewe na soizvr{itelstvoto od subjektivna strana, isto taka, ne se bara u~esnikot vo izvr{uvaweto na deloto da go saka deloto kako svoe, me|utoa, nu`no e kaj nego da postoi barem svest (pretstava) za zaedni~koto deluvawe, odnosno za pri~inuvaweto na zaedni~kata posledica.351 Poinaku ka`ano, soizvr{itel e sekoj koj (1) vrz osnova na do" Vo vakvi slu~ai doa|a do izvraz edinstvoto na objektivnite i subjektivnite barawa za postoewe na soizvr{itelstvoto. Objektiven uslov e postoewe na izvesen odnapred postaven plan ili podelba na trudot, odnosno podelba na ulogite na u~esnicite pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo, taka {to dejnosta na sekoj u~esnik se javuva kako izvr{uvawe na svojata uloga pri izvr{uvaweto na deloto. Subjektivniot uslov se gleda vo soglasuvaweto, vo dogovorot za na~inot na izvr{uvaweto na edno zaedni~ko delo, {to nu`no pretpostavuva svest i sakawe da se u~estvuva vo edno zaedni~ko delo, koe
351

297

govor deluval vo ostvaruvawe na zaedni~ka cel, (2) sakajki go deloto kako zaedni~ko (i spored toa kako svoe), i koj (3) pokraj toa ja izvr{il ulogata koja mu bila opredelena vo taa zaedni~aka kriminalna dejnost. Spored toa, dejstvieto so koe se pridonesuva vo deloto e zna~ajno samo ako se zasnova na prethodna soglasnost za podelba na ulogite i }e se smeta za soizvr{itelstvo duri i toga{ koga taa uloga, vrz osnova na podelbata na trudot, ne bi imala vistinski pridones za nastapuvawe na posledicata.352 Navedenite elementi vo celost treba da se posmatraat zaedno i vo me|usebna povrzanost pri re{avaweto na sekoj konkreten slu~aj. Ottamu, spored ova stojali{te, kako soizvr{itel }e se smeta liceto koe bilo svesno deka u~estvuva vo tu|o delo iako deloto ne go sakal kako svoe, me|utoa negovoto dejstvie bilo tolku tesno povrzano so dejstvieto na izvr{uvaweto {to so nego obrazuvalo edna celina. Taka, na primer, vo eden slu~aj, liceto A, koe mu ~uva stra`a na liceto B na prometno mesto i go izvestuva za dvi`eweto na minuva~ite i policijata, taka {to toa nepre~eno vr{i kra`ba vo nekoj magacin, }e se smeta kako soizvr{itel na krivi~noto delo kra`ba, iako deloto ne go sakal kako svoe. No, vo drug slu~aj, liceto A, nema da se smeta kako soizvr{itel, tuku kako pomaga~ iako deloto go sakal kako svoe, ako negovata uloga vo ~uvaweto stra`a ne bila tesno povrzana so dejstvieto na izvr{uvaweto i ne bila negov sostaven del, za{to toa lice ~uvalo stra`a na nekoe pomalku prometno (zapu{teno) mesto. Posmatrano od objektivnata strana, toa zna~i deka edno isto dejstvie vo eden slu~aj mo`e da bide prezemeno od soizvr{itelot, a vo drug od sou~esnkikot. Kon stojali{tata na ovaa teorija se priklonuva i na{ata sudska praktika. Edna od najva`nite zabele{ki {to i se upatuvaat na varijantite na ovaa teorija e deka tie vpro~em i ne uka`uvaat na razlikite me|u soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto, ottamu {to podelbata na trudot e mo`na i kaj dvata vida na u~estvo vo izvr{uvaweto na edno delo. Mo{ne zna~aen e i prigovorot deka i pokraj sprotivnite nastojuvawa, i
ednovremeno se javuva i kako svoe delo. Vo slu~aj na postoewe na ovie uslovi soizvr{itel e i onoj koj ne go izvr{uva dejstveito na izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo potesna smisla, me|utoa negovata dejnost logi~no i prirodno pravi celina so dejnostite na onie koi neposredno go izvr{uvaat dejstvieto na krivi~noto delo." Tahovi}, J. str. 299. 352 Tomi}, M. Razgrani~enje saizvr{ila{tva od pomaganja, Na{a zakonitost, Zagreb, 1986/6, str. 856. Spored ovaa teorija, vo na~elo, kakvo i da e dejstvie na u~esnikot, kakov i da e negov prilog, go pravi soizvr{itel, ako e toa realizirano vo rakite na dogovorot za podelba na trudot. Objektivno e dovolen i najnezna~itelen prilog vo ramkiete za podelbata na trudot (na primer, edno obi~no podgotvitelno dejstvie - nabavuvawe na oru`je ili oradie). Ba~i}, F. O suizvr{ila{tvu, str. 21.

298

ovie teorii neopravdano go pro{iruvaat poimot na soizvr{itelstvoto. Toa, ottamu {to ne go uva`uvaat vo dovolna mera samoto zna~ewe na dejstvieto na poedinecot, {to go miniminiziraat negoviot pridones vo deloto. Za{to, kako {to pravilno zabele`uva eden avtor, edno e da se zadavi nekoj so svoi race, a sosema drugo za toa vreme da se vnimava nekoj da ne naide. Nikakov prethoden dogovor, nikakva podelba na ulogite ne mo`at da gi izedna~at tie dve, tolku kvalitativno razli~ni dejstvija.353 b) Spored vtorata od me{ovitite teorii teorija na vlasta vrz deloto (Jascheck, Welzel, Mezger-Blei, Ba~i}), koja nie me|u ovde navedenite teorii ja smetame za najprifatliva, soizvr{itel na deloto e sekoe lice koe vrz osnova na zaedni~ka odluka (1) u~estvuva vo dejstvieto na izvr{uvaweto ili vo nekoj negov del, ili (2) vo nekoe drugo dejstvie {to e nadvor od bitieto na krivi~noto delo, me|utoa koe ima a) zna~ajno vlijanie za ostvaruvawe na celokupniot plan i b) vlast nad procesot na ostvaruvaweto na deloto. Soizvr{itelstvoto i spored ova stojali{te ima objektivna i subjektivna komponenta. Objektivnata komponenta se sostoi vo u~estvo na soizvr{itelot vo dejstvieto na izvr{uvaweto ili vo nekoe drugo dejstvie koe e nadvor od bitieto na krivi~noto delo, me|utoa koe funkcionalno e vrzano so dejstvieto na izvr{uvaweto i so nego pretstavuva edna celina. I tokmu u~estvoto vo takvoto dejstvie na toj u~esnik mu dava vlast nad deloto, vlast na lice mesto da upravuva so negovoto ostvaruvawe. Ili, poprecizno, toj se steknuva so polo`ba da rakovodi, upravuva, da go dr`i vo svoi race procesot na izvr{uvaweto na deloto. Pritoa, dejstvieto na izvr{uvaweto {to e nadvor od bitieto na deloto e potrebno da e su{testven del na procesot na izvr{uvaweto na samoto delo. Treba da se raboti za dejstvie od pogolemo zna~ewe i vrednost, dejstvie ~ii pridones e conditio sine qua non za ostvaruvawe na planiranoto delo, a ne za obi~na podr{ka, za obi~no olesnuvawe na izvr{uvaweto na deloto. Nakratko, soizvr{itel mo`e da bide samo onoj u~esnik koj prezema dejstvie koe pretstavuva seriozen pridones (pridones so opredelena te`ina) vo nastanuvaweto na deloto i ottamu mu ovozmo`uva zaedno so drugite da dominira (vladee) so procesot na izvr{uvaweto na deloto. Nasproti toa, sou~esnik e onoj u~esnik koj ne e vo pozicija da upravuva so deloto, onoj koj vo dadeniot proces na izvr{uvaweto nema dominantna uloga, ~ie dejstvie e od sporedno zna~ewe vo konkretnata situacija.354 Subjektivnata komponenta se sostoi toa {to kaj sekoj u~esnik postoi odluka i volja krivi~noto delo da se ostvari zaedni~ki taka {to, sekoj vo ramkite na planot na izvr{uvaweto, mora da go prezeme
353

Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, str. 328-329 i Ba~i}, F, O suizvr{ila{tvu, Ba~i}, F, O suizvr{ila{tvu, str. 10.

str. 23.
354

299

delot {to nu`en za negovata realizacija. Toa ja vklu~uva i podelbata na ulogite vo procesot na izvr{uvaweto na deloto, no na ulogite od prvostepeno zna~ewe.355 Stanuva zbor za svesna i voleva koordinacija zasnovana na zaedni~ka odluka za zaedni~ko izvr{uvawe na deloto, a toa gi isklu~uva ednostranite podr{ki na deloto za koi drugiot u~esnik ne znae. Me|utoa, toa nezna~i deka za soivr{itelstvoto sekoga{ se bara nekoja sosema odredena spogodba. Taa spogodba mo`e da bide ostvarena so molkum i so konkludentni dejstvija. Isto taka, ne e nu`no soizvr{itelite me|usebno da se poznavaat. Dokolku se ostvareni dvete komponenti: objektivnata (zna~aen pridones kon deloto od opredelena te`ina) i subjektivnata (vlast nad deloto) postoi soizvr{itelstvo, a ne sou~esni{tvo, za{to kaj sou~esni{tvoto ne postojat tie komponenti.356 Taka na primer, ako liceto A gi doveze licata B i V do menuva~nica, pri {to liceto B so vperen pi{tol go prisili sopstvenikot na menuva~nicata da mu gi predade, a V gi pribere patite, po {to dvajcata izbegaat so avtomobilot vo koj gi ~ekalo liceto A i zaedni~ki go podelat plenot, site se soizvr{iteli vo deloto razbojni{tvo. Site go storile deloto vrz osnova na podelba na ulogite i sekoj od niv imal funkcija koja bila su{testvena (od osoben pridones) za ostvaruvawe na nivniot plan, pa mo`e da se zboruva za funkcionalna vlast nad deloto na sekogo od niv. Vlasta nad deloto na soizvr{itelot se zasnova vrz okolnosta deka onoj koj vlaee so svojot pridones voedno vladee i so deloto kako celina. Ako koj i da e od soizvr{itelite propu{ti da ja izvr{i svojata uloga {to mu bila doverena, zaedni~kiot plan bi propadnal. Toa sepak, ne zna~i deka za soizvr{itelstvoto e nu`no bez sekoj od oddelnite pridonesi izvr{uvaweto na deloto voop{to da ne e mo`no, tuku samo deka toa ne bi mo`elo da se izvr{i vo onaa forma vo koja bilo planirano.357 3. Vidovi na soizvr{itelstvo. Me|u pove}eto vidovi na soizvr{itelstvo obi~no se pomestuvaat: 10 Sukcesivno soizvr{itelstvo i posledovatelno (naknadno) soizvr{itelstvo. Napred ve}e go spomnavme sukcesivnoto soizvr{itelstvo. Toa se javuva koga vo izvr{uvaweto na edno delo u~estvuvaat pove}e lica na toj na~in {to se smenuvaat vo vr{eweto na dejstvijata (koga se raboti za izvr{uvawe na dejstvieto vo etapi ili vo smeni). Za posledovatelno soizvr{itelstvo se raboti toga{ koga na edno lice koe go zapo~nalo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, no pred da e dovr{eno dejstvieto na izvr{uvaweto, mu se pridru`i drugo lice.
"I kaj ovaa teorija za soizvr{itelstvoto postoi izre~na ili molkumna soglasnost za zaedni~ko u~estvo, pri {to sekoj od soizvr{itelite so svoja volja i svoi dejstvija ja manifestira svojata vlast nad deloto koe site go vr{at." \or|evi}, M. op. cit. str. 33. 356 Podrobno: Ba~i}, F. op. cit. str. 329-332. 357 Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 346.
355

300

Kaj ovoj vid na soizvr{itelstvo se postavuva pra{aweto dali posledovatelniot soizvr{itel treba da odgovara i za deloto na izvr{enoto dejstvie pred negovoto priklu~uvawe, ili samo za onoj del na dejnosta vo ~ie izvr{uvawe u~estvuval. So ogled na toa deka se mo`ni razli~i situacii se javuvaat i razli~ni odgovori na ova pra{awe. Taka, na primer, edna situacija }e bide ako edno lice se pridru`i kon kra`bata na predmeti od samoposluga koja prethodno ja obilo drugo lice, a druga, koga zaedno, otkako gi odzele predmetite od samoposlugata, mu nanele te{ka telesna povreda na ~uvarot koj se pojavil pri nivnoto zaminuvawe. Vo prviot slu~aj, ako vrednosta na predmetite ne e golema, bi odgovaral za kra`ba, a vo vtoriot za razbojni~ka kra`ba.358 20 Prividno soizvr{itelstvo postoi koga pove}e lica u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na edno delo, nezavisno eden od drug bez kakva i da e svest i volja za zaedni~ko prezemawe na dejstvieto, taka {to sekoe lice se pojavuva kako samostoen izvr{itel. Toa e slu~aj, na primer, koga dve ili pove}e lica vo edna stokovna ku}a, sekoj za sebe vr{at kra`ba vo isto vreme, ili koga poradi nepo~ituvawe na soobra}ajnite propisi od dvajca ili pove}e voza~i, dojde do soobra}ajna nesre}a, pa duri i toga{ koga dve lica ne znaej}i eden za drug, mu davaat nekomu otrov i toa umre, iako samo koli~inata na otrovot {to ja dalo ednoto lice ne bila dovolna za nastanuvaweto na smrtta. Vakvite slu~ai koi ne pretstavuvaat soizvr{itelstvo, vo teorijata mo`at da se sretnat i pod imeto nepravo, slu~ajno soizvr{itelstvo ili paralelno izvr{itelstvo. 30 Pravo (fakultativno) soizvr{itelstvo i nu`no soizvr{itelstvo. Za pravo soizvr{itesltvo se raboti koga vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`at, me|utoa ne mora da u~estvuvaat dve ili pove}e lica. Toa e slu~aj kaj najgolemiot broj zakonski bitija na krivi~ni dela predvideni vo zakonot. Za nu`no soizvr{itelstvo (concursus necessarius) pak, se raboti toga{ koga vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo mora da postoi zaedni~ko u~estvo na dve ili pove}e lica. Toa e slu~aj so krivi~nite dela od zakonot koi ne mo`at da bidat izvr{eni od stana na edno lice, tuku vo nivnoto izvr{uvawe e potrebno da u~estvuvaat najmalku dve ili pove}e lica. Pritoa, sekoj od u~esnicite vo deloto go ostvaruva celoto zakonsko bitie na deloto. Postojat tri vida na nu`no soizvr{itelstvo. a) Kaj nekoi krivi~ni dela na nu`no soizvr{itelstvo dejstvijata na nu`nite soizvr{iteli se usoglaseni od razli~ni pozicii, zaradi postignuvawe na ista cel, kako na primer, kaj rodoskvernaveweto od ~l. 194 KZ. Toa se recipro~ni ili krivi~ni dela na sre}avawe. b) Kaj drugi krivi~ni dela dejstvijata na nu`nite soizvr{iteli se dvi`at edno sprema drugo vo ista nasoka (koga me|usebno se pribli`uvaat) vo ostvaruvawe na zaedni~ka cel, kako na primer, kaj krivi~nite dela bunt na lica li{eni
358

Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 272.

301

od sloboda od ~l. 370 KZ, oru`en bunt od ~l. 312 KZ, ili kaj zlostorni~koto zdru`enie od ~l. 394 KZ. Toa se konvergentni krivi~ni krivi~ni dela. v) Nu`no soizvr{itelstvo postoi i vo slu~aj koga interesite na u~esnicite se vo sudir (koga me|usebno se oddale~uvaat, razijduvaat), kako na primer kaj krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka od ~l. 132 KZ. Toa se divergentni krivi~ni dela. 40 Vo posebna grupa na krivi~ni dela spa|aat krivi~nite dela vo koi mora da u~estvuvaat dve lica, me|utoa krivi~nata ogovornost se odreduva samo za ednoto od niv, dodeka drugoto lice se za{tituva, kako na primer, krivi~noto delo vonbra~en `ivot so maloletno lice od ~l. 197 KZ, protivpravno prekinuvawe na bremenost od ~l. 129 KZ. Ovie krivi~ni dela treba da se razlikuvaat od nu`noto soizvr{itelstvo. Kaj niv nema soizvr{itelstvo. 50 Soizvr{itelstvoto ne e mo`no nitu kaj svoera~nite krivi~ni dela koi mo`e da gi izvr{i samo odredeno lice i toa samo toa li~no. Taka, (pokraj navedeniot primer so krivi~noto delo siluvawe) soizvr{itelstvoto ne e mo`no i kaj krivi~noto delo ubistvo na dete pri pora|awe od ~l. 127 KZ: drugi u~esnici vo ova delo se mo`ni no, ne kako sozivr{iteli na ovoj vid privilegerano ubistvo, tuku kako samostojni izvr{iteli na obi~no ubistvo. Takov slu~aj e i so krivi~nite dela: dvobra~nost (~l. 195 KZ), nepla}awe na izdr{ka (~l. 202 KZ), davawe la`en iskaz (~l. 367 KZ), neprijavuvawe krivi~no delo ili storitel (~l. 364 KZ), begstvo na lice li{eno od sloboda (~l. 371 KZ). Kaj svoera~nite dela ako pove}e lica sprema ist objekt istovremeno go vr{at dejstvieto na izvr{uvaweto na deloto, postojat tolku dela kolku {to ima i izvr{iteli. 60 Kaj krivi~nite dela so specijalen subjekt (delicta propria) soizvr{itelstvoto e mo`no samo ako vo negovoto izvr{uvawe u~estvuvaat pove}e lica od koi sekoe oddelno gi ima posebnite svojstva sodr`ani vo zakonskoto bitie na takvoto delo. Me|utoa, licata koi gi nemaat potrebnite svojstva koi se baraat kaj izvr{itelot, kaj ovie dela mo`at da se pojavat kako pottiknuva~i ili pomaga~i. 70 Soizvr{itelstvoto e mo`no i kaj posrednoto izvr{itelstvo: pove}e posredni izvr{iteli vo isto delo mo`at da bidat sozivr{iteli. Me|utoa, posredniot i neposredniot izvr{itel ne mo`at da bidat sozivr{iteli, za{to pri postoewe na celsono odgovoren neposreden izvr{itel, ne mo`e da posti i posreden izvr{itel: vo takov slu~aj posredniot izvr{itel mo`e da ima samo svojstvo na sou~esnik.359 4. Krivi~na odgovornost. Soizvr{itelot e odgovoren vo granicite na svojata umisla ili nebre`nost (~l. 25 st. 1 KZ). 10 Toa zna~i deka krivi~nata odgovornost e samostojna, odnosno deka: - soizvr{itelot ne odgovara za delo koe ne mo`e da mu se pri359

Taka: \or|evi}, M. op. cit. str. 36 i Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 343.

302

pi{e na negovata vina. - eden od soizvr{itelite ne odgovara za kvalitativnite ekcesi na drug soizvr{itel: taka, na primer, ako zaedni~ki se vr{i kra`ba pa pritoa, nekoj izvr{i ubistvo ili te{ka telesna povreda, ubistvoto, odnosno te{kata telesna povreda se dela na toa lice, a ne i na ostanatite soizvr{iteli. - soizvr{itelot ne e odgovoren nitu za delo {to drug soizvr{itel }e go stori nadvor od dogovorot: na primer, ako A, B i V se dogovorat da izvr{at kra`ba od ku}ata edna vdovica, koja za taa cel i ja zatvoraat vo edna prostorija, no pritoa, liceto B ne vr{i odzemawe na predmeti, tuku siluvawe. 20 Ako od zaedni~koto krivi~no delo proizleze pote{ka posledica, za pote{kata posledica odgovara samo soizvr{itelot na kogo taa posledica mo`e da mu se pripi{e od nebre`nost. 30 Vo oddelni slu~ai predvideni vo zakonot izvr{uvaweto na na krivi~noto delo od strana na pove}e lica se smeta za kvalifikatorna okolnost {to na osnovnoto delo mu dava pote`ok vid. Toa e slu~aj so delata: spre~uvawe na izbori i glasawe (158 st. 2 KZ), siluvawe (~l. 186 st. 2 KZ), obquba vrz nemo}no lice (~l. 187 st. 2 KZ), polov napad vrz dete (188 st. 4 KZ), neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstanci i prekursori (~l. 215 st. 2 KZ), te{ka kra`ba (~l. 236 st. 1 t. 2 KZ), kra`ba na oru`je ili del od borbeno sredstvo (~l. 348 st. 2) i, nasilstvo (386 st. 2 KZ). 40 Nebre`no soizvr{itelstvo. Od navedeniot ~l. 25 st. 1 KZ proizleguva deka soizvr{itelot e odgovoren vo granicite na svojata umisla ili nebre`nost. Vakvata opredelba za nebre`no soizvr{itelstvo ne e vo soglasnost so osnovnite odredbi za soizvr{itelstvoto, za{to zaedni~koto izvr{uvawe na deloto pretpostavuva svest i volja za zaedni~ko ostvaruvawe na celokupniot nastan koj mu odgovara na zakonskiot opis na deloto, a ne za zaedni~koto prezemawe na samoto dejstvie na izvr{uvaweto. Zaedni~koto izvr{uvawe na deloto zna~i svest i sakawe na deloto vo celost, a ne samo nekoja svest za zaedni~koto prezemawe na dejstvieto na izvr{uvawe, bez odluka za izvr{uvaweto na deloto. Ottuka, treba da se zeme deka nebre`noto soizvr{itelstvo, iako fakti~ki e mo`no, samo isklu~itelno e kaznivo, osobeno vo situacii koi na nekoj na~in se vrzani za umisleno izvr{uvawe na krivi~nite dela kvalificirani so pote{ka posledica, koga od osnovnoto delo, koe dve lica umisleno go izvr{ile, nastapila pote{ka posledica, ili koga eden storitel postapuval so umisla a drug od nebre`nost.360 Vpro~em, kako {to sosema pravilno se uka`uva vo teorijata,
Ba~i}, F. op. cit. str. 333. Poinaku Kambovski: "Soizvr{itelstvo od nebre`nost e mo`no (toa ne e nikakva teoretska izmislica) koga pove}e lica zaedni~ki }e prezemat edno dejstvie, a kaj niv postoi nebre`nost po odnos na posledicata (na primer, dvajca lekari vr{at zaedni~ki edna operacija). Mo360

303

pra{aweto za soizvr{itelstvo od nebre`nost nema pogolemo prakti~no zna~ewe. Toa proizleguva ottamu {to posledicata mu se zasmetuva na sekoj nebre`en storitel (izvr{itel) bez ogled na toa dali toj }e se smeta za paralelen storitel ili soizver{itel: vo primerot na sudarot na pove}e vozila (paralelno soizvr{itelstvo) i vo primerot so spu{taweto na gredata (soizvr{itelstvo), izvr{itelite }e odgovaraat za smrtta na `rtvata predizvikana od nebre`nost.361 5. Vlijanie na li~nite odnosi, svojstva i okolnosti. Soglasno ~l. 25 st. 3 KZ, li~nite odnosi, svojstva i okolnosti poradi koi zakonot ja isklu~uva krivi~nata odgovornost ili dozvoluva osloboduvawe od kazna, ubla`uvawe ili poostruvawe na kaznata, mo`at da se zemat predvid samo za onoj (so)izvr{itel kaj kogo postojat takvi odnosi, svojstva i okolnosti. Ova pravilo se odnesuva na dva vida li~ni odnosi, svojstva i okolnosti: 10 na onie od koi zavisi krivi~nata odgovornost, i 20 na onie koi deluvaat na kaznivosta (osloboduvawe od kazna, smaluvawe ili zgolemuvawe na kaznata). 10 Me|u okolnostite od koi zavisi krivi~nata odgovornost spa|aat presmetlivosta, vinata i okolnostite koi vlijaat na pote{kata ili polesnata kvalifikacija na deloto, a so toa i na krivi~nata odgovornost. Taka na primer, ako nekoj od soizvr{itelite ne e presmetliv ili ne e vinoven, vo toj slu~aj takvata okolnost ja isklu~uva samo negovata odgovornost, a ne i odgovornosta na drugite u~esnici. 20 Me|u okolnostite koi vlijaat na kaznivosta (okolnosti koi mo`at da dovedat do osloboduvawe od kazna ili poblago kaznuvawe, ili pak, do izrekuvawe na ponizok iznos na kaznata pri nejzinoto odmeruvawe vo ramkite na zakonskiot minimum i maksimum predviden za toa delo) spa|aat namalenata presmetlivost, pre~ekoruvaweto na granicite na nu`nata odbrana i na krajnata nu`da, dobrovolnoto otka`uvawe od obid itn. Poradi navedenite okolnosti doa|a do neednakvo postapuvawe sprema (so)izvr{itelite na edno krivi~no delo. Taka, nekoi mo`at da bidat oslobodeni od krivi~nata odgovrnost, nekoi oslobodeni od kazna, nekoi poblago, a nekoi pote{ko kazneti. III. SOU^ESNI[TVO
1. POIM I PRAVNA PRIRODA

1. So ogled na faktot deka so zakonskite bitija na krivi~nite

`na e pritoa, i kombinacijata: edniot da postapuva smisleno, a drugiot od nebre`nost, so toa {to, se razbira, kvalifikacijata na deloto za edniot i drugiot }e bide razli~na." Kambovski, V. Na marginite na noviot krivi~en zakon na SFRJ, Bezbednost, Skopje, 1977/3, str. 225-226. 361 Vidi: Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 437.

304

dela pod udar na krivi~nata odgovornost i kaznata se staveni samo izvr{itelite, bez posebni odredbi ne bi mo`ela da se zasnova odgovornosta na sou~esnicite. Ottamu, odredbi na Op{tiot del za sou~esnicite imaat za cel da ja pro{irat kaznivosta i vrz tie u~esnici vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Inaku, kako {to imavme prilika da vidime, sou~esni{tvoto e umisleno u~estvo vo forma na pottiknuvawe ili pomagawe na edno lice vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo ~ie zakonsko bitie go ostvaruva drugo lice kako negov izvr{itel, a toa delo navistina bide i izvr{eno.362 Ili, poprecizno, sou~esni{tvo e umisleno u~estvo na edno lice vo krivi~noto delo na drugo lice, delo {to toa lice go ostvarilo (ili barem se obidelo da go ostvari). 2. Pravna priroda. Vo vrska so pravnata priroda na sou~esni{tvoto na pove}e lica vo deloto postojat razli~ni stavovi koi vo osnova se izdiferencirani vo dve grupi na teorii: 10 monisti~ki ili teorii na akcesornosta (Mayer, Birkmayer i Kohler) i 20 pluralisti~ki

teorii ili teorii na samostojnata priroda na soou~esni{tvoto

(Nikoladoni, Foinitzky, Getz i dr.). 10 Monisti~kite teorii trgnuvaat od pretpostavkata deka so-

u~esni{tvoto ne e pri~ina, tuku samo uslov za posledicata na krivi~noto delo vo koe se u~estvuvalo. Ottamu, ovde se raboti za edno
edinstveno krivi~no delo na izvr{itelot vo koe svoj pridones dale i ostanatite u~esnici. Imeno, kaj sekoe krivi~no delo izvr{eno od pove}e lica vo prv red postoi edno principalno (glavno) dejstvie so koe se izvr{uva krivi~noto delo i dejstvija koi se akcesorni (sporedni, podredeni, nebitni, pridodadeni, pomalku va`ni) so koi se pridonesuva za izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Izvr{itel (soizvr{itel) mo`e da bide samo liceto koe go ostvaruva principalnoto dejstvie, a onie koi gi izvr{uvaat akcesortnite dejstvija se obi~ni u~esnici, odnosno sou~esnici (pottiknuva~i i pomaga~i).363 Poradi toa, sou~esni{tvoto e od akcesorna (sporedna) priroda, odnosno zavisno od izvr{uvaweto na krivi~noto delo, pa taka krivi~nata odgovornost na sou~esnikot vo deloto se zasnova na krivi~nata odgovornost na izvr{itelot. Ako izvr{itelot ne se ni obidel da go izvr{i krivi~noto delo nema ni sou~esni{tvo. Ili, poinaku, dejstvieto na sou~esnicite nama samostojna priroda: od aspektot na pri~inosta toa se javuva samo kako uslov, dodeka pri~inata na deloto e samo glavnoto dejstvie - dejstvieto na izvr{itelot. Nakratko, sou~esnikot vo deloto odgovara za tu|o delo (negovata krivi~na odgovornost zavisi od postoeweto na krivi~noto delo
Komentar, str. 119. Poradi istaknuvaweto na principalnoto dejstvie, od ~ie postoewe i kaznuvawe e usloveno (zavisi) postoeweto na site ostanati dejstvija na sou~esni{tvoto, ovaa teorija mo`e da se sretne i pod imeto principalna teorija.
363 362

305

vo koe toj sou~estvuva). Spored ovaa teorija, site u~esnici vo edno krivi~no delo odgovaraat za toa delo, so toa {to izvr{itelot (soizvr{itelot) odgovaraat za izvr{uvaweto (soizvr{uvaweto), dodeka pottiknuva~ot za pottiknuvaweto, a pomaga~ot za pomagaweto vo toa krivi~no delo. Teoriite na akcesornosta se javuvaat vo slednive varijanti: a) Teorija na minimalna akcesornost spored koja za krivi~nata odgovornost na sou~esnikot vo deloto e dovolno samo da e prezemeno dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo od strana na izvr{itelot. b) Teorija na limitiranata (ograni~ena) akcesornost spored koja za krivi~nata odgovornost na sou~esnikot vo deloto e potrebno prezemenoto dejstvie na izvr{uvaweto na storitelot na krivi~noto delo da e i protivpravno. So drugi zborovi, za postoewe na sou~esni{tvoto se bara storitelot da go ostvaril zakonskoto bitie na deloto protivpravno i pritoa da ne postoi nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta.364 v) Teorija na ekstremna akcesornost spored koja za krivi~nata odgovornost na sou~esnikot vo deloto e potrebno ne samo dejstvieto na izvr{uvaweto na storitelot na krivi~noto delo da e protivpravno, tuku i toj da bil presmetliv i vinoven. Spored ovaa teorija, koja vo najgolem obem ja stesnuva krivi~nata odgovornost, u~esnikot vo deloto ne e krivi~no odgovoren, pa spored toa ne mo`e da bide kaznet, ako ne e krivi~no odgovoren i izvr{itelot na krivi~noto delo (ako izvr{itelot ne bil presmetliv ili vinoven). Zaradi izbegnuvawe tokmu na ovie nezgodni posledici na ekstremnata akcesornost, koi vo praktikata im ovozmo`uvaat na kriminalcite vo vr{eweto na krivi~noto delo da se koristat so krivi~no neodgovorni lica, kako {to ve}e vidovme, e sozdaden institutot posredno izvr{itelstvo, spored koj pottiknuva~ot i pomaga~ot se krivi~no odgovorni lica. g) Teorija na hiperakcesorna akcesornost, spored koja za krivi~nata odgovornost na sou~esnikot vo deloto e potrebno ne samo dejstvieto na izvr{uvaweto na storitelot na krivi~noto delo da e protivpravno i toj da bil presmetliv i vinoven, tuku da postojat i site
Limitiranata akcesornost se sveduva na baraweto deka za postoewe na sou~esni{tvoto e potrebno glavniot storitel na protivpraven na~in da vlegol vo kaznivata zona, na protivpraven na~in da go dostignal kazniviot stadium na ostvaruvawe na konkretnoto krivi~no delo (kako kaznivo podgotvuvawe, kazniv obid ili celosno ostvaruvawe na zakonskoto bitie). Na toj na~in to~kata na vrzuvawe na sou~esni{tvoto i izvr{itelstvoto, odnosno to~kata na potpirawe za sou~esni{tvoto, koe samo po sebe s u{te ne e krivi~nopravno relevanten akt, e faktot deka so dejstvieto na glavniot storitel e ostvareno kretnoto nepravo, deka do{lo do napad, do zagrozuvawe ili do povreda na za{titenoto dobro. Ba~i}, F. O suizvr{ula{tvu, str. 6
364

306

okolnosti od objektivna i subjektivna priroda koi postojat kaj izvr{itelot, a koi mo`at da vlijaat na visinata na kaznata, ubla`uvaweto ili osloboduvaweto od kazna. 2. Pluralisti~kite teorii se zalagaat za nezavisna priroda na u~estvoto vo deloto. Tie trgnuvaat od pretpostavkata deka site uslovi se od ednakva va`nost za nastanuvaweto na posledicata i toa kako onie koi se odnesuvaat na izvr{itelstvoto (soizvr{itelstvoto), taka i onie koi se odnesuvaat na sou~esnikot vo deloto. Osnovot na odgovornosta ne mo`e da bide dejstvieto na izvr{itelot, tuku sekoj sou~esnik odgovara za sopstvenoto dejstvie koe pridonelo za izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Spored toa, ne postoi edinstveno delo kako osnova za odgovornosta na site sou~esnici (pottiknuva~i ili pomaga~i) vo deloto, tuku postojat tolku krivi~i dela kolku {to ima u~esnici vo izvr{uvaweto na istoto. Ottamu, sou~esnikot vo deloto e od samostojna, nezavisna priroda od izvr{itelstvoto, {to zna~i deka krivi~nata odgovornost na u~esnikot vo deloto e nezavisna od krivi~nata odgovornost na izvr{itelot na krivi~noto delo i se zasnova na samoto u~estvuvawe vo izvr{uvaweto na deloto. Nakratko, sou~esnikot vo deloto odgovara za svoe, a ne za tu|o delo (negovata krivi~na odgovornost ne zavisi od postoeweto na krivi~noto delo vo koe toj sou~estvuva). 3. Stav na zakonodavecot. Vo na{iot krivi~en zakonik, kako {to toa e vpro~em slu~aj i vo najgolemiot broj stranski zakonodavstva, vo na~elo e prifateno sfa}aweto na teorijata na limitirana akcesornost, {to proizleguva od sodr`inata na ~l. 23 st. 1, 24 st. 1 i 25 KZ. Toa zna~i deka za krivi~nata odgovornost na u~esnikot vo deloto se bara izvr{itelot na krivi~noto delo da go izvr{il ili barem da se obidel da go izvr{i protivpravnoto dejstvie, odnosno da go ostvaril objektivnoto bitie na edno krivi~no delo, a ne se bara izvr{itelot na istoto da e i krivi~no odgovoren (na primer, poradi otsustvo na subjektiven element na krivi~noto delo). So drugi zborovi, odgovornosta na sou~esnicite ne e samostojna, tuku vrzana za dejstvieto na izvr{itelot na krivi~noto delo: tie mo`at da odgovarat dokolku izvr{itelot go prezel dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, bez ogled dali deloto e dovr{eno ili ostanalo vo obid. Me|utoa, vo oddelni isklu~itelno predvideni slu~ai vo zako-

not se prifa}a i teorijata na samostojnata priroda na soou~esni{tvoto. Toa e slu~aj kaj neuspe{noto pottiknuvawe od ~l. 23 st. 2 KZ (op{t isklu~ok), vo pogled na krivi~nata odgovornost na pottiknuva~ot za
vo odnos na pote{ki krivi~ni dela, a izvr{itelot ne se obide da go izvr{i takvoto delo. Takvi isklu~oci se predvideni i kaj pottiknuvaweto kako samostojno delo (posebni isklu~oci). Vo ovie slu~ai soou~esnicite se odgovorni bez ogled dali odnosnoto krivi~no delo e izvr{eno ili obideno od strana na neposredniot izvr{itel.

307

2. POTTIKNUVAWE

1. Poim i uslovi. Pottiknuvaweto pretstavuva umisleno naveduvawe na nekoe lice kon izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo. Toa se pojavuva kako predizvikuvawe odluka na storitelot (izvr{itelot) da go prezeme dejstvieto na izvr{uvaweto i da ja ostvari posledicata na krivi~noto delo. ("Toj {to drug so umisla }e go pottikne da stori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot, ~l. 23 st. 1 KZ). Ottuka, proizleguva deka pottiknuva~ e liceto koe kaj izvr{itelot na deloto ja sozdava ili ja zacvrstuva odlukata za izvr{uvawe na deloto. Pottiknuva~ot ne u~estvuva vo izvr{uvaweto na dejstvieto na krivi~noto delo, tuku samo pridonesuva za negovoto realizirawe. Za postoewe na pottiknuvaweto e potrebno: 10 da postoi naveduvawe na nekoe lice za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo i 20 takvoto naveduvawe da e izvr{eno so umisla. 10 Naveduvawe. Pod naveduvawe se podrazbira dejnost na pottiknuva~ot naso~ena kon predizvikuvawe na odluka kaj pottiknatiot da izvr{i edno odredeno delo. Spored toa, nu`no e naveduvaweto da e naso~eno kon sozdavawe ili zacvrstuvawe na odlukata kaj nekoe drugo lice za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo. Ottamu, nema da postoi pottiknuvawe ako liceto koe se naveduva ve}e imalo doneseno odluka da go izvr{i krivi~noto delo. Vo toj slu~aj naveduvaweto mo`e da se pojavi kako neuspe{no pottiknuvawe, ili eventualno kako psihi~ko pomagawe. Me|utoa, ako pottiknatoto lice se dvoumelo (se kolebalo) vo pogled na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, {to }e re~e ako kaj nego postoela odluka za izvr{uvaweto na nekoe delo no, taa ne bila cvrsta, a so pottiknuvaweto negovata odluka se zacvrstena, i toga{ postoi pottiknuvawe. Zakonot ne sodr`i odredbi koi se odnesuvaat na dejnostite koi mo`at da smetaat za naveduvawe. Ottamu, se zeme deka pottiknuvaweto mo`e da se izvr{i so najrazli~ni dejnosti, kako na primer: so davawe podaroci ili so vetuvawe na odredana korist, so sovetuvawe, so obi~no nagovarawe, so molba, so oblo`uvawe, so upotreba na sila, zakana ili izmama, so iskoristuvawe (zoupotreba) na polo`bata ili poseben odnos sprema pottiknatiot, so doveduvawe vo zabluda ili odr`uvawe vo zabluda, itn. Vo teorijata se smeta deka ponekoga{ i prividnoto odvra}awe od storuvawe mo`e da se pojavi kako naveduvawe kon storuvawe. Pottiknuvaweto mo`e da se vr{i na razli~ni na~ini: usmeno, pismeno kako i so gestovi i mimika (konkludentni dejstvija). Pritoa, najgolemiot broj avtori smetaat deka pottiknuvaweto mo`e da se izvr{i samo so storuvawe, za{to naveduvaweto se sostoi vo aktivno dejstvie. Ako naveduvaweto e direktno naso~eno od strana na pottiknuva~ot kon pottiknatiot, toga{ postoi neposredno pottiknuvawe. Me308

|utoa, ako naveduvaweto od strana na pottiknuva~ot sprema pottiknatiot se vr{i preku nekoe treto lice, toga{ postoi posredno pottiknuvawe. Vo toj slu~aj postoi naveduvawe na edno lice da navede nekoe drugo lice da izvr{i krivi~no delo (pottiknuvawe na pottiknuvawe). Naveduvaweto e mo`no i od pove}e lica. Vo takvi slu~ai kaj site tie lica (sopottiknuva~i) potrebna e svest za toa naveduvawe. Naveduvaweto mora da se odnesuva na izvr{uvawe na odredeno delo, a ne voop{to na vr{ewe krivi~ni dela. 20 Naveduvaweto nekoe lice za izvr{uvawe na krivi~no delo mora da e storeno so umisla. Iako e mo`no da postoi pottiknuvawe od nebre`nost, spored KZ se odgovara samo za umisleno pottiknuvawe ottamu {to toa bi pretstavuvalo ekstremno pro{iruvawe na kaznenata zona na sou~esni{tvoto. Umislata na pottiknuva~ot treba da sodr`i svest za pri~inskata vrska me|u naveduvaweto i sozdavaweto (donesuvaweto) na odlukata na nekoe lice za izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo. Pottiknuva~ot treba da da saka odnosno da se soglasuva na toa deka so svoeto naveduvawe }e ja predizvika odlukata na pottiknatiot za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo, no koe od strana na pottiknatoto lice i navistina }e bide realizirano. Pokraj toa, pottiknuva~ot mora da ima i svest ima barem mo`nost za svest za nedopu{tenosta na svoeto povedenie i na deloto na koe{to pottiknuva. Natamu, sli~no na umislata na izvr{itelot na krivi~noto delo, umislata na pottiknuva~ot treba da sodr`i svest za site stvarni okolnosti na krivi~noto delo za koe se vr{i naveduvaweto (na primer, deka naveduva nekogo da izvr{i ubistvo na konkretno opredeleno lice ili kra`ba na to~no opredelen stan), me|utoa ne se bara nivna podrobna konkretizacija, kakva {to se bara kaj izvr{itelot (na primer, ubistvoto da bide izvr{eno na to~no opredeleno mesto, vo to~no opredeleno vreme, so to~no opredeleno sredstvo i sl.). Pottiknuva~ot, isto taka, ne mora to~no da znae koe lice }e bide navedeno kon izvr{uvawe na krivi~noto delo. Dovolno e da go znae krugot na licata, od koj mo`e da proizleze storitelot na krivi~noto delo kon koe toj pottiknuva. Od druga strana ne e nu`no pottiknatiot (storitelot, izvr{itelot) da e svesen deka e pottiknat za izvr{uvawe na deloto. Vo pogled na vinata na izvr{itelot na krivi~noto delo dovolna e i nebre`nost. Spored toa, pottiknuva~ot mora so umisla da navede nekoe lice koe so umisla ili od nebre`nost }e izvr{i edno odredeno krivi~no delo.365 Spored toa, oblikot na vinata kaj pottiknuva~ot
"Vo slu~aj na zabluda za li~nosta (error in persona), na primer, pottiknuva~ot go naveduva A da go ubie B, a ovoj vo zbluda go ubie V, mislej}i deka toa e B. Istoto toa va`i i kaj abetratio ictus (na primer, pottiknuva~ot go naveduva A da go ubie B, a ovoj puka vo B, me|utoa slu~ajno go pogoduva V, po365

309

mo`e da bide samo umisla, a kaj pottiknatiot ne samo umisla tuku i nebre`nost. 2. Krivi~na odgovornost. Spored ~l. 23 KZ, pottiknuva~ot se kaznuva kako samiot da go storil krivi~noto delo. Pri~inata za toa e {to vo su{tina pottiknuva~ot e avtor na krivi~noto delo. Spored toa, ako pottiknatoto lice go izvr{ilo krivi~noto delo, toga{ i pottiknuva~ot se kaznuva so kaznata koja e odredena za izvr{itelot. Ako krivi~noto delo ostanalo vo obid, toga{ pottiknuva~ot se kaznuva kako za obid, ako obidot na toa delo e kazniv. Vo ovoj slu~aj kako i storitelot na krivi~noto delo mo`e poblago da se kazni vo smisla na ~l. 19 st. 2 KZ. Krivi~nata odgovornost na pottiknuva~ot vsu{nost se zasnova na dva osnovni principi: (1) odgovornost vo granicite na svojata umisla, i (2) odgovornost vo ramkite na ona {to e ostvareno od strana na izvr{itelot. Toa zna~i deka pottiknuva~ot odgovara za posledicata koja ja ostvaril izvr{itelot na krivi~noto delo samo vo onaa mera kolku {to taa bila opfatena so negovata umisla. Ili, poinaku, pottiknuva~ot odgovara za ona {to pottiknatiot go storil, a ne za ona {to so pottiknuvaweto sakal da go postigne.366 10 Spored toa, ako storitelot izvr{i pote{ko istorodno krivi~no delo od ona koe bilo opfateno so umislata na pottiknuva~ot (pozitiven kvantitativen ekces), toj nema da odgovara za pote{kiot oblik, tuku za oblikot koj spored negovata umisla trebalo da se ostvari. Na primer, pottiknuva~ot go naveduva storitelot da izvr{i kra`ba, a ovoj izvr{i te{ka kra`ba. Isklu~itelno, potiknuva~ot }e odgovara za pote{kiot oblik kaj krivi~nite dela kvalificirani so pote{ka posledica, ako takvata posledica mo`e da se prepi{e na nebre`nosta na izvr{itelot (na primer, pottiknuva~ot naveduva kon izvr{uvawe na te{ka telesna povreda, a storitelot taa posledica ja ostvari, me|utoa, poradi telesnata povreda nastapila smrt). 20 Izvr{itelot na deloto mo`e da stori pove}e od ona {to pottiknuva~ot go sakal, no mo`e da stori i pomalku od toa. Vo slu~aj ako izvr{itelot stori pomalku od ona {to e opfateno so umislata na pottiknuav~ot (negativen kvantitativen ekces), toga{ i pottiknuva~ot }e odgovara za deloto koe storitelot go izvr{il ili se obidel da go izvr{i, a ne i za deloto koe bilo opfateno so negovata umisla. Ovde doa|a do izraz akcesornata priroda na sou~esni{tvoto, pri{to akcesornosta e vrzana za realiziranoto krivi~no delo. Taka, ako pottiknuva~ot go navede izvr{itelot da stori te{ka telesna povreda, no ovoj izvr{i lesna telesna povreda, toga{ i pottiknuva~ot }e odgovara za lesna telesna povreda. Poinaku ka`ano, ovde va`i praviloto: s {to izvr{itelot }e stori pomalku, treba da mu koristi i na sou~esttiknuva~ot }e odgovara samo za ubistvo na liceto B)." Tahovi}, J. op. cit. str. 303. 366 Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 286.

310

nikot. Isklu~ok od ova pravilo postoi samo kaj a) neuspe{noto pottiknuvawe i kaj, b) pottiknuvaweto predivideno kako samostojno krivi~no delo so ogled na toa deka vo ovie dva slu~ai odgovornosta na pottiknuva~ot ne se zasnova na koncepcijata za akcesornata priroda, tuku na koncepcijata na samostojnata priroda na deloto. a) Neuspe{no pottiknuvawe. Spored KZ nema krivi~na odgovornost za neuspe{no pottiknuvawe. Vo soglasnost so akcesornata priroda na soou~esni{tvoto usvoena od strana na na{eto zakonodavstvo, za postoewe na pottiknuvaweto e potrebno pottiknatiot da go izvr{il krivi~noto delo ili barem da se obidel da go izvr{i. Ottamu, za pottiknuvawe kon izvr{uvawe na krivi~no delo koe ne bilo duri ni obideno, nepostoi krivi~na odgovornost. Me|utoa, so cel da se ovozmo`i kaznuvawe na pottiknuva~ot i vo slu~ai koga krivi~noto delo ne bilo nitu obideno, kako i mnogu drugi, i na{eto krivi~no zakonodavstvo vo isklu~itelni slu~ai ja usvojuva i samostojnata priroda na pottiknuvaweto. Takvoto re{enie se opravduva so toa {to vo praktikata se mo`ni slu~ai na pottiknuvawe kon izvr{uvawe te{ki vidovi na krivi~ni dela. Takva odredba e sodr`ana vo ~l. 23 st. 2. KZ kade se veli "Toj koj{to drug so umisla go pottiknuva na izvr{uvawe krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~at pet godini zatvor ili pote{ka kazna, a nema da se napravi ni obid za delo, }e se kazni kako za obid na krivi~no delo." Inaku, neuspe{noto pottiknuvawe postoi vo dva slu~ai: (1) koga pottiknuva~ot, kaj pottiknatoto lice, ne uspeal da ja sozdade, ili koga neuspeal da ja zacvrsti odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo, i (2) koga pottiknuva~ot uspeal da sozdade ili da ja zacvrsti odlukata na pottiknatoto lice da izvr{i krivi~no delo, me|utoa toa lice od koi i da e pri~ini (se predomislilo, ne ja prona{lo `rtvata, bilo spre~eno vo izvr{uvaweto i sl) ne go izvr{ilo deloto, nitu se obidelo da go izvr{i. Poseben slu~aj na neuspe{no pottiknuvawe pretstavuva pottiknuvawe na lice koe ve}e donelo odluka da go stori deloto. Toa e omnimodo facturus (onoj koj sekako }e dejstvuva), za{to vo toj slu~aj ne postoi pri~inska vrska me|u dejstvieto na pottiknuvaweto i donesuvaweto na odlukata.367 b) Pottiknuvaweto kako samostojno delo. Vo oddelni slu~ai naveduvaweto na izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo vo krivi~niot zakonik e predvideno kako dejstvie na izvr{uvawe na posebno krivi~no delo. Toa se slednive krivi~ni dela: naveduvawe na samoubistvo (~l. 128 KZ), obquba so zloupotreba na polo`ba (~l. 189 st. 1 KZ), zadovoluvawe na polovi strasti pred drug (~l. 190 st. 2 KZ), posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija (~l. 191 st. 1 i 3 KZ), vonbra~en `ivot so maloletno lice (~l. 197 st. 2 KZ), zapu{tawe i maltretirawe na maloletno lice (~l. 201 st. 2 KZ), ovozmo`uvawe na upotreba narkoti~ki drogi (~l. 216 st. 1 KZ), izmama (~l. 247 st. 1 KZ), izmama pri
367

Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 351.

311

rabotewe so hartii od vrednost i udeli (~l. 275 st. 1 KZ KZ), vooru`en bunt (~l. 312 st. 2 KZ), pottiknuvawe na nasilna promena na ustavniot poredok (~l. 318 KZ), neodzivawe na poziv i odbegnuvawe na voena slu`ba (~l. 341 st. 4 KZ), odobruvawe ili opravduvawe na genocid, zlostorstva protiv ~ove~nosta ili voeni zlostorstva (~l. 407-a st. 2 KZ), pottiknuvawe na agresivna vojna (~l. 415 KZ), teroristi~ka organizacija (~l. 494-a st. 3 KZ), rasnna i druga diskriminacija (~l. 417 st. 3 KZ), zasnovawe ropski odnos i prevoz na lica vo ropski odnos (~l. 418 st. 1 KZ) i organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti (~l. 418-v st. 4 KZ). Vo ovie slu~ai pottiknuvaweto se pojavuva kako samostojno krivi~no delo, a ne kako sou~esni{tvo, pa spored toa kaj takvite dela ne se primenuvaat navedenite odredbi za pottiknuvaweto, tuku op{tite propisi za krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost. 30 Vo slu~aj koga storitelot }e ostvari nekoe drugo raznorodno krivi~no delo, a ne deloto koe bilo opfateno so umislata na pottiknuva~ot (kvalitativen ekces), ne postoi negova odgovornost, tuku odgovornost samo na izvr{itelot. Na primer, ako pottiknuva~ot naveduva nekoe lice na izvr{uvawe na lesna telesna povreda, a ovoj na istoto mu nanese samo navreda, ili nekoj pottiknuva~ot nekogo naveduval da izvr{i ubistvo, a ovoj izvr{il siluvawe. Ovde pottiknuva~ot ne mo`e da odgovara nitu vo granicite na svojata umisla, ni vo granicite na ostvarenoto, naprosto {to vo vakvi slu~ai toj i ne e ve}e pottiknuva~. Vo vakvi slu~ai pottiknuva~ot eventualno }e odgovara za naeuspe{no pottiknuvawe. 40 Li~nite odnosi, svojstva i okolnosti mo`at da mu odat vo polza ili na {teta samo na onoj pottiknuva~ kaj kogo }e se najdat (kaj kogo postojat), a ne i na drugite sou~esnici. Vo ovoj pogled va`i seto ona {to za ovoj problem be{e ka`ano kaj soizvr{itelstvoto. Me|utoa, ovde treba da se ima predvid deka postojat izvesni isklu~oci koga li~nite svojstva i odnosi koi postojat kaj izvr{itelot mo`at da bidat osnov za zasnovawe na krivi~na odgovornost na pottiknuva~ot. Toa e slu~aj koga li~noto svojstvo e element na bitieto na krivi~noto delo. Taka, na primer, golem broj krivi~ni dela protiv slu`benite dol`nosti i protiv oru`enite sili mo`at da gi izvr{at lica koi imaat svojstvo na slu`beno odnosno voeno lice. Me|utoa, ako takvo lice bide pottiknato kon izvr{uvawe krivi~no delo od strana na civilno lice, toga{ civilnoto lice }e odgovara kako pottiknuva~ vo izvr{uvaweto na slu`beno ili voeno krivi~nodelo. 3. Agent provokator. Poseben vid na pottiknuva~ pretstavuva tn. agent provokator. Toa e slu~aj koga nekoj naveduva na izvr{uvawe na krivi~no delo za da so toa izvr{itelot na deloto da bide izlo`en na krivi~na odgovornost i so samoto toa da bide kaznet. Vo vakvi slu~ai treba da se zeme deka pottiknuva~ot (agentot provokator) odgovara bez ogled na pri~inite od koi e izvr{eno naveduvaweto. Vo vakvi 312

slu~ai pottiknuva~ot }e odgovara i toga{ koga nekogo navel na izvr{i i obid na krivi~no delo.368 Dotuka nema sporovi vo krivi~nopravata teorija. Me|utoa, ovde se javuva golem problem koga kako pottiknuva~ - agent provokator se javuva policijata za da uapsi lice za koe pretpostavuva deka e kriminaliec ,a koe ne mo`e na drug na~in da go fati. Vakvite slu~ai, {to i ne se taka retki vo praktikata, navedenata cel, nitu koja i da e druga pri~ina, ne mo`e da gi opravda, taka {to i za policaecot {to se javil kako agent provokator treba da va`at istite na~ela za odgovornost kako i za obi~niot gra|anin.369 4. Stek. Vo edno krivi~no delo mo`at da postojat pove}e oblici na soou~esni{tvo. Taka, edno mo`e da pottikne drugo lice, potoa da mu pomaga vo vr{eweto na krivi~noto delo ili so nego da u~estvuva vo ostvaruvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo toj slu~aj postoi stek me|u odelnite oblici na sou~esni{tvo. Vakviot stek me|utoa, e samo prividen ottamu {to pote{kiot oblik na sou~esni{tvo sekoga{ go konsumira polesniot. Ottamu, pottiknuvaweto go konsumira pomagaweto, dodeka soizvr{itelstvoto i organiziraweto na zlostorni~ko zdru`enie od svoja strana go konsumiraat pottiknuvaweto. Vo slu~aj pak na idealen ili realen stek na pottiknuvawe, na pottiknuva~ot mu se odmeruva kazna spored pravilata na stekot. Idealan stek na pottiknuvawe postoi ako so edno pottiknuvawe e navedeno edno lice kon vr{ewe na pove}e krivi~ni dela ili ako pove}e lica se navedeni na vr{ewe na edno krivi~no delo. Realen stek na pottiknuvawe postoi ako so pove}e dejstvija na pottiknuvawe, se pottiknuva kon vr{ewe na pove}e krivi~i dela. Mo`no e prodol`eno pottiknuvawe.
3. POMAGAWE

1. Poim i uslovi. Pomagaweto pretstavuva umislen pridones na nekoe lice vo izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo. ("Toj {to na drug so umisla }e mu pomogne vo izvr{uvawe na krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot, a mo`e da se kazni i poblago, " ~l. 24 st. 1 KZ). Ottuka, proizleguva deka pomaga~ e liceto koe mu pomaga na drug (na izvr{itelot) koj ve}e donel odluka (re{il, naumil) da go izvr{i krivi~noto delo. Pomaga~ot ne u~estvuva vo izvr{uvaweto na dejstvieto na krivi~noto delo, tuku samo pomaga za negovoto realizirawe. Za postoewe na pomagaweto potrebno e da bidat ispolneti slednive uslovi: 10 da postoi pridones na nekoe lice za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo i 20 takvito pridones da e izvr{en so umisla.
368 369

Tahovi}, J. op. cit. str. 303. Vidi: Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 115-116.

313

10 Pod pridones na pomaga~ot se podrazbira povedenie naso~eno kon ovozmo`uvawe na dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili kon sozdavawe uslovi so prezemenoto dejstvie od strana na storitelot da se ostvari posledicata na deloto. Pridonesot na pomaga~ot (pomagaweto) ne smee da se pojavi nitu kako naveduvawe na izvr{uvawe na krivi~noto delo (pottiknuvawe), ni kako kakvo i da e u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvaweto (soizvr{itelstvo). Ottamu najprvin proizleguva deka va`en uslov za postoewe na pomagaweto e nekoe lice ve}e da donelo odluka da izvr{i edno odredeno krivi~no delo, taka {to pomaga~ot so svoeto dejstvie samo pridonesuva, odnosno ovozmo`uva toa delo da bide izvr{eno. Vo ova pomagaweto se razlikata od pottiknuvaweto koe, kako {to vidovme, mu prethodi na sozdavaweto na odlukata za izvr{uvaweto na deloto. Spored toa, pridonesot na pomaga~ot ne smee da se pojavi kako naveduvawe kon izvr{uvawe na krivi~noto delo. Za postoeweto na pomagawe, isto taka, e zna~ajno so dejnosta na pomaga~ot samo da se ovozmo`uva dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a ne i da se raboti za negov sostaven del, za{to vo sprotivno bi postoelo soizvr{itelstvo, a ne pomagawe. Spored toa, pridonesot na pomaga~ot ne smee da se pojavi ni kako u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvawe na deloto. Vo ~l. 24 st. 2 KZ se navedeni opredeleni dejnosti koi se smetaat kako pridones na krivi~noto delo na drug. Toa se: davawe soveti ili upatstva kako da se izvr{i krivi~noto delo, stavawe sredstva za raspolagawe na storitelot za izvr{uvawe na krivi~noto delo, otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto delo, kako i odnapred veteno prikrivawe na krivi~noto delo na storitelot, na sredstvata so koi e izvr{eno krivi~noto delo, na tragite na krivi~noto delo ili na predmetite pribaveni so krivi~noto delo. Navedenite dejnosti se spomnati samo egzemplarno. Toa zna~i deka i site ostanati dejnosti so koi na nekoe lice mu se ovozmo`uva izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako na primer, pronao|awe na objektot nad koj }e se izvr{i krivi~noto delo i sl. treba da se smetaat kako pomagawe. Za postoewe na pomagaweto e nu`no da postoi i odreden odnos me|u pomaga~ot i izvr{itelot na krivi~noto delo. Pomaga~ot, imeno mora da znae deka postoi lice koe }e izvr{i krivi~no delo na koe toj }e mu pru`i pomo{ so prezemawe na odredeni dejstvija {to go olesnuvaat izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Pritoa, ne e nu`no pomaga~ot i li~no da go poznava storitelot, dovolno e da znae deka toa }e bide nekoj poedinec od odreden krug na lica. Toa zna~i deka toj mora da znae deka postoi izvr{itel, no ne mora da znae to~no i koj e toj izvr{itel. Me|utoa, pomagaweto ednakvo kako kaj pottiknuvaweto, mora da se odnesuva na izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo. Dokolku pak krivi~noto delo ne e konkretno odredeno, ili pomagaweto se odnesuva na izvr{uvawe na krivi~ni dela voop{to (na vr{ewe kra`bi, siluvawa i sl), toga{ nema pomagawe. Takvoto pomagawe e kazni314

vo ako so zakonot e opredeleno kako posebno krivi~no delo. 20 I za pridonesot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo se bara umisla. Umislata na pomaga~ot se sostoi vo svest i sakawe (direktna

umisla), odnosno soglasuvawe (eventualna umisla) da se pridonese vo izvr{uvaweto na tu|o krivi~no delo. I ovde, sli~no na umislata na
izvr{itelot na krivi~noto delo (na pomaga~ot), umislata na pomaga~ot treba da sodr`i svest za site stvarni okolnosti od bitieto na krivi~noto delo za koe se vr{i pomagaweto, me|utoa ne se bara nivna podrobna konkretizacija, kakva {to se bara kaj izvr{itelot. Vo pogled na vinata na izvr{itelot na krivi~noto delo se bara umisla, no dovolna e i nebre`nost, {to zna~i deka pomaga~ot mo`e so umisla da pridonese za izvr{uvawe na krivi~no delo koe izvr{itelot go vr{i od nebre`nost. Izvr{itelot na krivi~noto delo ne mora da go poznava pomaga~ot, nitu e potrebno da znae za negovata dejnost na pomagawe. 2. Vidovi na pomagawe. Spored na~inot, pomagaweto mo`e da bide: fizi~ko (materijalno) i psihi~ko. 10 Fizi~koto pomagawe se sostoi vo otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto delo, stavawe na raspolagawe sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo, ~uvawe stra`a, nadgleduvawe na objektot nad koj }e se izvr{i krivi~noto delo, izviduvawe na mestoto na izvr{uvawe na deloto, pru`awe smestuvawe na storitelot pred izvr{uvaweto na krivi~noto delo, prevezuvawe na storitelot do mestoto na izvr{uvaweto na deloto i sl.). 20 Psihi~koto pomagawe se sostoi vo davawe soveti ili upatstva na koj na~in da se izvr{i krivi~noto delo ili vo odnapred vetena pomo{ zaradi prikrivawe na krivi~noto delo, na storitelot, na sredstvata so koi krivi~noto delo e izvr{eno ili predmetite pribaveni so krivi~noto delo. Dokolku psihi~koto pomagawe e izvr{eno pred izvr{uvawe na krivi~noto delo, potrebno e da se utvrdi dali vo toa vreme kaj izvr{itelot ve}e bila sozdadena odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ako odlukata s u{te ne bila sozdadena, psihi~koto pomagawe mo`e da ima karakter na pottiknuvawe. Spored vremeto, pomagaweto mo`e da bide: 10 prethodno, ako se vr{i pred zapo~nuvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto (na primer, ako pomaga~ot napravi nekakov duplikat od klu~ za izvr{itelot), ili 20 istovremeno, ako se vr{i vo isto vreme so dejstvieto na izvr{uvaweto (na primer, ako povika i primi na gosti nekoe lice, a za toa vreme izvr{itelot mu go krade avtomobilot). Ottuka, proizleguva deka pomagaweto mo`e da postoi pred i za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, no ne i po deloto. Isklu~itelno pomagaweto mo`e da postoi i po prezemenoto dejstvie na izvr{uvaweto, me|utoa pred da nastapila posledicata na deloto. Toa e tn. me|upomo{. Vo ostanatite slu~ai na pridones po izvr{uvaweto na deloto, na primer, pomagawe na storitelot da ne bide otkrien ili prikrivawe na korista pribavena so krivi~noto delo, ne se raboti za pomagawe, tuku za samostojno 315

krivi~no delo. Vo Krivi~iot zakonik tie slu~ai se inkriminirani kako zasebni krivi~i dela. Spored dejstvieto na izvr{uvaweto postoi: 10 pozitivno pomagawe, koga se vr{i so storuvawe, i 20 negativno pomagawe, koga se vr{i so propu{tawe. Toa zna~i deka pomagaweto, sprotivno na pottiknuvaweto, mo`e da se izvr{i i so propu{tawe. Pomagaweto so propu{tawe mo`e da bide ostvareno samo vo slu~aj koga postoi dol`nost na pomagawe so storuvawe: dokolku postoela obvrska na storuvawe so koja bi bilo spre~eno izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Takov slu~aj e na primer, koga ~uvarot na edna zgrada, znaej}i deka ke bide izvr{ena kra`ba, go ostava otvoren prozorecot, a provalnikot toa go iskoristuva i ja vr{i kra`bata. I kone~no, spored odnosot na u~esnicite postoi: 10 neposredno pomagawe, koga pomaga~ot direktno mu pru`a pomo{ na storitelot na krivi~noto delo, i 20 posredno pomagawe, koga pomo{ta na izvr{itelot na deloto pomaga~ot ja pru`a preku treti lica. 3. Krivi~na odgovornost. Soglasno so usvoenoto sfa}awe na akcesornata priroda na pomagaweto za negovoto postoewe e potrebno pomoganoto lice da go izvr{ilo krivi~noto delo ili barem da se obidelo da go izvr{i. So drugi zborovi, krivi~nata odgovornost i kaznivost na pomaga~ot zavisi od postoeweto na krivi~noto delo na izvr{itelot, vo ~ie ostvaruvawe pomaga~ot go dal svojot pridones. Dosledno na toa, za pomagawe na delo koe ne bilo nitu obideno nema krivi~na odgovornost. Nakratko, i vo odnos na krivi~nata odgovornost na pomaga~ot va`i seto ona {to be{e ka`ano za krivi~nata ogovornost na pottiknuva~ot. 10 Zna~ajno e me|utoa ovde da istakneme deka spored Krivi~niot zakonik nema krivi~na odgovornost za neuspe{no pomagawe iako takviot vid na pomagawe e mo`en. Neuspe{no pomagawe postoi: 10 koga pomaga~ot go ostvari dejstvieto na pomagaweto, me|utoa izvr{itelot, od koi i da e pri~ini ne go ostvari dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo (na primer, pomaga~ot napravi duplikat od klu~ot na avtomobil, a izvr{itelot ne pristapi kon kra`bata na voziloto) ili, 20 koga storitelot go izvr{i krivi~noto delo nezavisno od dejstvieto na pomaga~ot (na primer, pomaga~ot nabavil otrov, a storitelot go izvr{i ubistvoto so no` ili ogneno oru`je). 20 Kaj krivi~nite dela kaj koi se bara namera, za odgovornosta na pomaga~ot e dovolno taa namera da e ostvarena kaj izvr{itelot i toa na pomaga~ot da mu e poznato. Ako namerata postoi kaj pomaga~ot, a ne i kaj izvr{itelot, toga{ nitu pomaga~ot nema da odgovara za toa delo, tuku za ona za koe }e odgovara i izvr{itelot. 30 Spored ~l. 24 st. 1 KZ pomaga~ot se kaznuva kako samiot da go storil deloto, me|utoa, za razlika od pottiknuva~ot, mo`e da se kazni i poblago. Poblagoto kaznuvawe proizleguva ottamu {to pomaga~ot ne e nitu intelektualen ni fakti~ki avtor (nositel) na krivi~noto 316

delo, tuku lice koe samo pridonelo vo negovoto izvr{uvawe. Ako krivi~noto delo ostanalo vo obid (dovr{en ili nedovr{en obid), toga{ i pomaga~ot, dokolku i obidot za toa delo e kazniv, se kaznuva samo za obid, pri {to isto taka postoi mo`nost za negovo poblago kaznuvawe. Najposle, pomaga~ot mo`e da bide osloboden od kazna dokolku dobrovolno go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo (~l. 25. st. 2 KZ). 40 [to se odnesuva do li~nite odnosi, svojstva i okolnosti i ovde mo`at da mu odat vo polza ili na {teta samo na onoj pomaga~ kaj kogo }e se najdat. Taka, samo pomaga~ot {to dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se oslobodi od kazna (~l. 25 st. 2 KZ). Vo ovoj pogled va`i i seto ona {to za ovoj problem be{e ka`ano kaj soizvr{itelstvoto i pottiknuvaweto. 50 Za postoeweto pomagawe ne e od zna~ewe obemot na pridonesot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, me|utoa taa okolnost e od vlijanie pri odmeruvawe na kaznata. 4. Stek. Vo izvr{uvaweto na edno isto delo ne mo`e da postoi stek me|u pomagawe i (so)izvr{itelstvo, odnosno me|u pomagawe i pottiknuvawe, ottamu {to pomagaweto kako polesen oblik sekoga{ }e bide konsumirano od (so)izvr{itelstvoto, odnosno od pottiknuvaweto. Me|utoa, mo`en e idealen i realen stek kaj samoto pomagawe. Idealen stek }e postoi koga pomaga~ot so edno dejstvie pridonese za izvr{uvawe na pove}e krivi~ni dela bez ogled dali tie se izvr{eni vo idealen ili realen stek i bez ogled na toa dali se izvr{eni od edno ili pove}e lica. Realen stek postoi koga pomaga~ot so pove}e dejstvija pridonesuva za ostvaruvawe na pove}e krivi~i dela. Nepostoi me|utoa realen stek koga pomaga~ot prezel pove}e dejnosti na pomagawe vo izvr{uvaweto na edno krivi~no delo. 4. Pomagaweto kako samostojno delo. Vo opredeleni slu~ai pridonesot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo od strana na drugo lice vo zakonot e predvideno kako dejstvie na izvr{uvawe na nekoe samostojno krivi~no delo. Takvi se, na primer, slu~aite: pomagawe vo samoubistvo (~l. 128 KZ), protivpravno prekinuvawe na bremenosta (~l. 129 st. 1 KZ), krium~arewe (~l. 278 st. 4 KZ), {piona`a (~l. 316 st. 3 KZ), pomagawe na storitel vo izvr{uvawe na krivi~no delo (~l. 316 st. 3 KZ), pomagawe na neprijatelot (~l. 323 KZ), kriewe i pomagawe na storitel po izvr{eno krivi~no delo (~l. 325 st. 1 KZ), kaznuvawe za podgotvuvawe (~l. 326 KZ), pomagawe na storitel vo izvr{eno krivi~no delo (~l 365 KZ), protivzakonito osloboduvawe na lice li{eno od sloboda (~l. 373 KZ), spre~uvawe slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvie (~l. 382 st. 3 KZ), teroristi~ka organizacija (~l. 394-a st. 2 KZ) i, organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e i krium~arewe na migranti (~l. 418-v st. 2). Pomagaweto kako sou~esni{tvo i pomagaweto kako samostojno (posebno) krivi~no delo se isklu~uvaat i me|u niv ne mo`e da dojde do 317

stek. Taka, ako pomaga~ot na storitel na te{ka kra`ba odnapred mu vetil deka }e mu pru`i pomo{ po izvr{enoto delo i toa go stori, toga{ nema stek me|u pomagaweto vo krivi~noto delo te{ka kra`ba i krivi~noto delo pomagawe na storitel po izvr{eno krivi~no delo. Dokolku pomo{ta e vetena pa se ostvaruva po izvr{enoto delo }e postoi pomagawe kako sou~esni{tvo, a dokolku pomo{ta ne e odnapred vetena toga{ }e postoi pomagawe kako samostojno krivi~no delo od ~l. 325 st. 1 KZ. 5. Dobrovolno otka`uvawe od pomagawe. Pomaga~ite, a toa ednakvo va`i i za pottiknuva~ite i soizvr{itelite, mo`at da se oslobodat od kazna (fakultativna osnova) ako dobrovolno go spre~ile izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Ova pravilo e predvideno so ~l. 25 st. 2 KZ, kade se veli: "Soizvr{itelot, pottiknuva~ot ili pomaga~ot koj dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se oslobodi od kazna. Toa va`i i vo slu~aj na podgotvuvawe na krivi~no delo, bez ogled dali so zakon e opredeleno kako posebno krivi~no delo ili so zakon e propi{ano kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo (~l. 18 st. 2). Me|u dobrovolnoto otka`uvawe na sou~esnicite, odnosno soizvr{itelite i dobrovolnoto otka`uvawe na storitelot od obid na krivi~no delo postoi sli~nost. Toa zna~i deka site uslovi koi se baraat za dobrovolno otka`uvawe od obid, potrebni se i za dobrovolnoto otka`uvawe na soizvr{itelite, odnosno sou~esnicite za tie da mo`at da bidat oslobodeni od kazna.

318

IV DEL KRIVI^NI SANKCII

319

320

GlavaI SISTEM NA KRIVI^NI SANKCII I. POIM I VIDOVI NA KRIVI^NI SANKNCII 1. Vo teorijata na krivi~noto pravo voobi~aeno se opredeluva formalen i materijalen poim na krivi~nite sankcii. Formalniot poim se opredeluva vrz osnova na pravnite elementi na krivi~ite sankcii i se veli deka tie pretstavuvaat merki koi se prezemaat sprema storitelite na krivi~ni dela (poradi storenoto zlo), a koi gi izrekuva sudot pod uslovi {to se opredeleni so zakon. Od navedenata definicija proizleguva deka formalnata smisla na sankciite e da obezbedi po~ituvawe na pravnite normi, odnosno na onie formi na povedenie {to negativno se opredeleni so dispoziciite na tie normi. Spored materijalniot poim na krivi~nite sankcii koj se opredeluva vrz osnova na nivnata cel, krivi~nite sankcii pretstavuvaat merki na op{testveno reagirawe zaradi prevencija (za{tita) na op{testvoto od kriminalitetot. Materijalnata strana na krivi~nite sankcii se sostoi vo obezbeduvaweto na dobrata, interesite, odnosite i vrednostite koi se za{tituvaat so pravniot poredok, a spored svojata su{tina povreda (odzemawe i/ili ograni~uvawe) na izvesni prava na liceto sprema koe se primenuvaat. Povod za izrekuvaweto na krivi~nite sankcii e izvr{enoto krivi~no delo, a nivnata cel e odmazda (pravda) i deluvawe vrz storitelot na krivi~noto delo i drugite gra|ani vo idnina da ne vr{i krivi~ni dela. Materijalno-formalniot poim na krivi~nite sankcii pretstavuva spojuvawe na elementite od prethodnite dva poimi. Ottamu, proizleguva deka tie pretstavuvaat so pravni propisi predvideni prisilni merki {to se primenuvaat sprema licata koi so izvr{uvawe krivi~no delo poka`ale deka se odnesuvaat sprotivno na tie propisi, so cel sprema niv i sprema ostanatite gra|ani da se deluva kon vozdr`uvawe od takvi povedenija i otstranuvawe na {tetnite posledici {to ottamu mo`at da proizlezat. Ili, nakratko, tie se prisilni merki za

za{tita na poedincot i op{testvoto od kriminalitetot {to gi izrekuva nadle`en organ vo zakonito sprovedena postapka sprema storiteli na krivi~ni dela, vo slu~ai i pod uslovi opredeleni so praven propis. Krivi~nite sankcii se isklu~itelno vrzani za krivi~noto delo i negoviot storitel. Kako socijalna posledica na krivi~noto
delo tie pretstavuvaat sredstvo za vozdr`uvawe na potencijalnite 321

kriminalci od natamo{no vr{ewe na op{testveno {tetni dela. Tie se javuvaat kako socijalen imperativ na sekoe op{testvo za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot, kako nu`no zlo {to se nanesuva zaradi storenoto zlo (malum passionis quod infligitur propter malum actionis). No, vo sovremeni uslovi tie s pomalku se svrteni kon minatoto (kon deloto), a s pove}e kon idninanata (kon li~nosta na osudenoto lice), s pomalku se stradawe a s pove}e pomo{. Ottamu, se veli deka krivi~nite sankcii treba da se iskoristat vo granicite na mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i postapkite {to se primenuvaat za da se obezbedi pravda i resocijalizacija na storitelite na krivi~nite dela. Sumarno zemeno tie se merki na op{testvena reakcija protiv storitelot na krivi~noto delo koi imaat za cel da go za{titat op{testvoto od kriminalitetot i da go smalat negovoto idno javuvawe. Praven propis so koj se predvideni krivi~nite sankcii kaj nas mo`e da bide samo zakon, a nadle`en organ za nivno izrekuvawe samo sud. Nivnata prisilnost se sostoi vo nanesuvawe nekoe zlo na storitelot na krivi~noto delo, odnosno vo odzemawe ili ograni~uvawe na negovata sloboda na dvi`ewe, sopstvenosta i drugi slobodi i prava ili vo predupreduvawe deka negovite slobodi i prava }e mu bidat odzemeni ili ograni~eni dokolku go povtori krivi~noto delo. Sevkupnosta na ovie merki vo krivi~noto zakonodavstvo go so~inuvaat sistemot na krivi~nite sankcii. 2. Spored KZ postojat ~etiri vidovi na krivi~ni sankcii: 10 kazni, 20 alternativni merki, 30 merki na bezbednost i 30 vospitni merki. 10 Kanite mo`at da se primenat samo sprema polnoletni i krivi~no odgovorni storiteli na krivi~ni dela. Tie mo`at islu~itelno da se primenat i sprama postarite maloletnici kako poseben vid kazna - maloletni~ki zatvor. 20 Alternativnite merki, isto taka, se primenuvaat samo sprema polnoletni i krivi~no odgovorni storiteli na krivi~ni dela, me|utoa nivnata primena e vrzana za polesni krivi~ni dela i storiteli. Nivnoto nastapuvawe e povrzano so kaznata, odnosno tie se pojavuvaat kako zamena na represivnata priroda na kaznata toga{ koga se o~ekuva deka storitelot nema da izvr{i novo krivi~no delo. 30 Merkite na bezbednost mo`at da se primenat sprema site storiteli na krivi~ni dela bez ogled dali se raboti za krivi~no odgovorni ili za lica {to ne se krivi~no odgovorni. Sprema krivi~no odgovornite (bitno namaleno presmetlivi lica i alkoholi~ari i narkomani) tie se primenuvaat - zaedno (samo pokraj) so kaznite ili alternativnata merka, kako nesamostojni, sporedni sankcii, a sprema krivi~no neodgovornite (nepresmetlivi) storiteli na krivi~ni dela - samostojno. 40 Vospitnite merki se primenuvaat sprema maloletni storiteli na krivi~ni dela, a isklu~itelno i sprema pomladi polnoletnici. 322

II. CELI NA KRIVI^NITE SANKCII 1. Opredeluvaweto na celite na krivi~nite sankcii e bitna pretpostavka za nivnoto pravilno propi{uvawe, izrekuvawe i izvr{uvawe. Ottamu, sekoe krivi~no zakonodavstvo koe pretendira da bide vo funcija na ostvaruvaweto na ~ovekovite prava i slobodi mora jasno da gi definira i da sozdade uslovi za nivno ostvaruvawe. Sledej}i ja taa nasoka i na{iot zakonodavec si postavil za zada~a vo samiot krivi~en zakonik da gi precizira ovie celi i na toj na~in da ne dozvoli nikakvi dvoumewa vo vrska so elementite {to ja opredeluvaat represivnata kriminalna politika. Me|utoa, so ogled na toa {to razli~nata priroda na oddelnite sankcii go pravi osobeno te{ko opredeluvaweto na op{tite celi na site krivi~ni sankcii, na{iot zakonodavec se re{il za posebno definirawe na celta na kaznuvaweto, celta na alternativnite merki, celta na merkite na bezbednost i celta na vospitnite merki i maloletni~kiot zatvor. Vakvata opredelba, vsu{nost, e razumna i opravdana, za{to ovozmo`uva jasno voo~uvawe na razlikite vo punativniot pristap kon osudenite lica za storeni krivi~ni dela i na motivite {to tie razliki gi opravduvaat. 2. Spored ~l. 32 KZ pokraj ostvaruvawe na pravdata, cel na kaznuvaweto e: (1) spre~uvawe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i, (2) vospitno da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela. Od vakvata opredelba jasno proizleguva deka spored na{eto pozitivno krivi~no zakonodavstvo osnovna cel na kaznuvaweto e ostvaruvaweto na pravdata, {to zna~i deka pri propi{uvaweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite mora vo prv red da bide zadovolen elementot na pravdata - pravedna odmazda.370 Duri potoa, ili na vtoro mesto, doa|a baraweto da se postigne specijalnata i generalnata prevencija. Pritoa, zakonodavecot ostavil ovie mo{ne
Poinaku: Kambovski, V. Kazneno pravo, op{t del, str. 851. Spored nego, "Retribucijata, formulirana kako barawe za spravedliva i srazmerna, proporcionalna kazna, ne e definirana i ne mo`e da se definira kako cel na kaznuvaweto. Storitelot ne go kaznuvame za da mu naneseme zlo! Retribucijata e protkaena vo samata priroda na kaznata kako spravedlivo poramnuvawe so nanesenoto zlodelo." Na vakvite i sli~ni tvrdewa, smetam dovolno e samo kratko da se odgovori: ako ne{to se bara, baranoto ne e ni{to drugo tuku cel! Vo taa smisla, vpro~em, jasno se izrazil, a potem na toa zaboravil i samiot Kambovski. Taka na str. 25, toj veli: "Kako supstitucija, cel, ili praven ideal na krivi~noto pravo, sodr`inata na pravdata ja ispolnuvaat..." i "...ako pravdata e ne samo su{tina, tuku i cel na pravoto - toa zna~i priznavawe deka pravoto ima svoja cel." Ili, na str. 268 kade veli: "Baraweto za spravedliva kazna e izre~no predvideno so KZM (~l. 32) kako cel na kaznuvaweto: pokraj ostvaruvaweto na pravdata, cel na kaznuvaweto e i specijalnata i generalnata prevencija!"
370

323

rasteglivi i bogati so sodr`ina poimi da gi objasni teorijata, no vo ramkite na dadeniot redosled. Moj stav e deka zakonodavecot dobro postapil {to me|u celite na kaznuvaweto ja pomestil i pravdata, me|utoa ne i koga go otstapil prioritetnoto mesto vo uslovi na sovremeni op{testveni dvi`ewa koi se odlikuvaat so nedvosmislena verba vo ~ovekot, vo negovite potencijali i nau~no verificirani mo`nosti za negovo postojano menuvawe. Akcentiraweto na pravdata u{te pomalku e opravdano vo eden krivi~en zakonik {to istovremeno ne se otka`al od brojni instituti {to mu odat vo prilog na izneseniot stav. 3. Od prethodnata odredbata nesomneno proizleguva deka celta na kaznuvaweto voop{to, za toa zna~i celta na site krivi~ni sankcii vo osnova e postignuvawe na 10 pravdata, 20 specijalnata prevencija i 30 generalnata prevencija. 10 Pravdata. Za da se sfati pravdata kako cel na krivi~nite sankcii vo osnova treba da se trgne poimot na pravdata371 no, ednakvo i od na~eloto na ednakvost i pravednost na site pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii koj e sostaven od tri pravila: a) retribucija spored te`inata na deloto (reciprocitet, ednakvost), b) za ednakvi ili sli~ni storiteli - ednakva ili sli~na sankcija (srazmernost, ekvivalentnost), i v) neizbe`nost na retribucijata, ili poto~no, izbegnivawe na privilegiran odnos vo pogled na retribucijata. Od prvoto pravilo proizleguva deka pravedna e onaa sankcija {to vodi smetka za ednakvo delo da se primeni ednakva represija, od vtoroto, deka e pravedna onaa sankcija so koja poednakvo se postapuva so ednakvi (sli~ni) storiteli, odnosno osudenici i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva so razli~ni storiteli, odnosno osudenici i, od tretoto, deka retribucijata e pravedna samo dokolku ne doveduva do isklu~uvawe, odnosno priviligirawe na opredelni grupi gra|ani od krivi~nopravnata represija. a) Prvoto pravilo - retribucija spored te`inata na deloto se nadovrzuva na principot na zakonitosta i zna~i negovo natamo{no dopolnuvawe. Imeno, legalitetot na sankciite sfaten vo po{iroka smisla ne se sostoi samo vo zakonskata reguliranost na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite, tuku i vo ramnomerna, voedna~ena primena na site sankcii. So drugi zborovi, principot na pravednost sodr`i zabrana na razli~na primena na represijata ne samo pri izrekuvaweto, tuku i pri izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i ottamu e vo funkcija na legalitetot. Zakonitosta na izvr{uvaweto ne zna~i samo opredeluvawe na na~inot na izvr{uvaweto na sankciite (formalna zakonitost), tuku i ednakvo (sli~no) stradawe na ednakvi (sli~ni) slu~ai vo praktikata (materijalna zakonitost). Ako za ednakvi i sli~ni slu~ai, ako za krivi~ni dela od ist ~len i stav na krivi~niot zakon, izvr{eni pod isti ili sli~ni okolnosti, za koi od strana na sudovite
371

Vidi: Sulejmanov, Z, Penologija, str. 381-389

324

se izre~eni ist vid na sankcii vo pribli`no ednakvi ramki, vo praktikata na izvr{uvaweto ima neednakvo tretirawe, odnosno ako se pravat zna~ajni razliki vo pogled na primenetata represija, doa|a do golema neednakvost vo postapuvaweto so gra|anite, do nivno diskriminirawe od strana na nadle`nite izvr{ni organi {to sekako ne e pravedno. b) Ottuka, se izvlekuva vtoriot element na pravednosta vo izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Po odnos na praviloto: srazmernost na retribucijata (represijata) se zalagaa brojni misliteli u{te od najranite periodi na ~ovekovata istorija, kako na primer, Ciceron, Seneka, Horacie i dr. Horacie istaknuval deka podednakvoto kaznuvawe na krivi~nite dela od razli~na te`ina, i razli~ni kaznuvawe na podednakvi dela e {tetno i za moralot i za interesite na op{testvoto ("Sensus moresque repugnant atque ipsa utilitas"). Spored enciklopedistite, kako vrhoven kriterium se javuva korista za op{testvoto i slobodata na gra|anite. Vo vrska so toa se bara ednakvost voop{to, a osobeno pred zakonot (vo prv red krivi~niot) i se otvora borba protiv sekakov vid na samovolie i tiranija pri {to se proglasuvaat opredeleni neotu|ivi prava na sekoja li~nost, duri i toga{ koga li~nosta e zlostornik.372 Ovoj element ili pravilo, iako ne e izre~no vgradeno vo ZKP i ZIS, dobiva posebno mesto vo praktikata na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite. Toa e zna~ajno barawe koe zasega mu e ostaveno na svesniot pristap, na rasuduvaweto na subjektite nadle`ni za izrekuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. Me|utoa, toa ne zna~i deka vo toj pogled treba da ima tolku tolkuvawa kolku {to ima lica {to rabotat na ovie problemi. Vo rasvetluvaweto na ova pravilo, na koe, kolku {to mi e poznato, barem kaj nas ne mu e posveteno potrebnoto vnimanie, treba da se trgne od voop{tuvawe na konkretnoto iskustvo so dosledna pomo{ na teorijata, a dobienite soznanija treba da se prifatat kako zna~ajni eti~ki pravila koi, ako ni{to drugo, bi mo`ele da bidat voobli~eni i pomesteni vo nekakvo obi~ajno pravo. v) Praviloto na neizbe`nost na retribucijata (represijata) osobeno re{itelno go naglasuva Bekarija. Toj naveduva deka kaj postoeweto na osobeno slaba odgovornost na privilegiranite stale`i i te{kite kazni za prostiot narod se urivaat site poimi na pravednosta i dol`nostite i na nivno mesto doa|a pravoto na posilniot, koe podednakvo e opasno i za onoj koj go primenuva i za onoj koj od nego strada.373 Ova na~elo vo su{tina zna~i zabrana na razli~en tretman vo krivi~noto pravo {to ne e opravdan: zabrana na razli~na kriminalna politika vo krivi~noto gonewe, kvalifikacijata na delata i tretmanot za vreme na izdr`uvaweto na kaznata vo zavisnost od socijalnite sta372

373

^ubinski, M. op. cit. str. 71. Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 80.

325

vovi, nivoto na obrazovanieto nacionalnosta, verskata i nacionalnata pripadnost. Nakratko, na~eloto na ednakvost ne zna~i samo deka nikoj ne smee da bide kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (na~elo na legalitet), tuku i deka sekoj treba da bide kaznet za delo koe e opredeleno vo zakonot.374 Nepridr`uvaweto kon ova na~elo vodi kon samovolie i arbitrernost koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite merki, tuku vo otsustvo na nivna primena toga{ koga za toa ima zakonski osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano. Takvata kriminalna politka ("politika na nekaznuvawe") sprema mo}nite e nemo}na, a sprema slabite nemilosrdna: na privilegiranite im se pru`aat {iroki mo`nosti da se izvle~at od vistinskata, i {to e osobeno nepravedno, od kakva i da e kazna. Na toj na~in se naru{uva ustavnosta i zakonitosta, i se gubi sekakva doverba vo krivi~noto pravosudstvo. A poznato e deka "krivi~noto pravo, i koga e najdobro, sepak e samo nu`no zlo, a koga e lo{o, toa e nepodnoslivo zlo."375 Ili, kako {to veli eden avtor, stanuva zbor za takvi pojavi koi ja nagrizuvaat zakonitosta na kriminalnata politika, sozdavaat ~uvstvo na neednakvost na gra|anite pred zakonot, vo golema mera ja slabeat funkcijata na generalnata prevencija, osobeno vo onoj del so koj se ostvaruva socijalnoeti~kata funkcija na krivi~noto pravo.376 Ottamu, proizleguva pod ovoj princip da se podrazbira ne samo postoeweto na ustavnost i zakonitost, tuku i podveduvawe na site organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonite, odnosno pot~inetost na pravniot poredok. Toa zna~i vladeewe na pravoto, barawe koe mu se sprotivstavuva na samovolieto i gi pravi odgovorni i kaznivi postapkite nadvor od pravoto na site, pa i na nositelite na vlasta. Vladeeweto na pravoto vo ovaa smisla pretstavuva sprotivnost na apsolutizmot i arbitrernosta. So izlo`uvawe na sva}awata za pravdata mo`e da se odi vo beskone~nost za{to za nea postojat tolku definicii kolku {to ima i avtori {to makar malku se zanimavale so ovoj problem. So nu`en respekt kon nivnite stavovi za nas e sepak najbitno da gi izvle~eme samo onie elementi {to najdobro ja odrazuvaat su{tinata na pravdata kako cel na krivi~nite sankcii. Zatoa, istaknuvame deka pravdata e vrednosna kategorija, ideal kon koj se stremi pozitivnoto pravo voop{to, a vo tie ramki i krivi~noto pravo i penologijata. Pravdata me|utoa, ne
"... Ne e vo soglasnost so ova na~elo tn. selektivna politika na krivi~noto gonewe, odnosno izostanuvawe na krivi~no gonewe vo slu~ai koga za toa postojat i zakonski uslovi i op{testven interes..." Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 17. 375 Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5. str. 700. 376 Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska politika uoblasti represije, str. 40.
374

326

e prazna kategorija nitu pak nekoja vrednost sama po sebe i za sebe, tuku kako {to pravilno zabele`uva Radbruh "polarna vrednost na koja i e potreben otpor za su{tinsko ostvaruvawe."377 Ottamu, proizleguva deka nejziniot prv element e soznanieto deka postoi odreden poedinec (ili poedinci) {to go prekr{ile praviloto na postapuvawe koe vo odnosite me|u lu|eto moralno i pravno nalaga da ne mu se nanesuva zlo na drug, ili vo na{iot su~aj da postoi lice (ili lica) koe izvr{ilo krivi~no delo. Vo vtoriot element na pravdata e manifestirana `elbata za odmazda, `elbata za sankcionirawe na prekr{itelot na toa pravilo. Ovde me|utoa, ne se raboti za odmazda sfatena kako primitivna `ed za vra}awe so zlo na nanesenoto zlo, tuku za odmazda sfatena kako sociopsiholo{ka i eti~ka kategorija, kako fenomen koj proizleguva od: a) ~ovekoviot impuls za samoodbrana, b) negoviot impuls za odbrana na drugite i v) postignuvawe na opredelena satisfakcija. Ovie okolnosti {to prv genijano gi voo~il i na opredelen na~in gi formuliral Xon Stjuart Mil (D`on Stjuart Mil, 1806-1873)378 za nas se od osobena va`nost. So nivna pomo{ se ovozmo`uva nadminuvawe na idealisti~kite i metafizi~kite sfa}awa spored koi odmazdata zalo`ena vo sankcijata e bo`ja kategorija, kategori~ko barawe za postignuvawe na apsolutnata pravda (Kant), ili logi~ko-dijalekti~ka nu`nost (Hegel), tuku ~ove~ka tvorba opredelena od edno vnatre{no ~uvstvo i potrebata da se ostvari opredelena li~na ili op{testvena korist. So drugi zborovi, vakvoto poimawe na pravdata vo koe nejziniot vtor element e sociopsiholo{ki i eti~ki opredelen, go ovozmo`uva nejzinoto prifa}awe kako vrednost {to ne proizleguva od nekakvi transcedentni sferi, nitu od prirodnoto pravo (prirodna sostojba - prirodno pravo - pravda), tuku od `elbata da se postigne pozitivno pravo {to }e im odgovara na site. Pravdata ima svoe individualno, grupno i op{testveno zna~ewe {to e determinirano so na~inot na `ivot na lu|eto. Ottamu, prifatliva e konstatacijata deka "poedinecot, grupata ili celoto op{testvo mora da imaat koncepcija za toa {to e pravda, potoa kriterium za pravednoto {to proizleguva od taa koncepcija i najposle, uverenost vo opravdanosta na toj kriterium vo odnos na nekoi drugi mo`ni kriteriumi na pravednost."379 Na ovie konstatacii sekoj koj barem malku ja poznava su{tinata na utilitarizmot (relativnite teorii) i retributivizmot (apsolutnite teorii) mo`e vedna{ da ni zabele`i deka contradictio in adjecto e nastojuvaweto so pomo{ na utilitarizmot da se objasnuva i opravduva primenata na represijata (sankciite). Svesni za taa opasnost, ostanuvame pri tvrdeweto deka ovde nema ni{to protivre~no, odnosno deka sekoga{ mo`e da se zboruva samo za prividna kontradiktornost na ce377 378

Radbruh, G. Filozofija prava, Nolit, Beograd, 1980, str. 128. Vidi: Mil, D`. S, Utilirarizam, Kultura, Beograd, 1960, str. 58. 379 Vuja~i}, V. Sistem vrednosti i odgoja, Zagreb, 1987, str. 45.

327

lite na sankciite i toa samo toga{ koga nekoj e do kraj isklu~iv vo svoite pozicii. Realniot `ivot poka`uva deka interesot (korista) se zalo`eni i vo dvete sprotivstaveni teorii, za{to od sekoga{ bile i }e bidat vo prirodata na ~ovekovoto su{testvo glavna oska "okolu koja se vrti duri i zemjinata topka." Ottamu, tvrdeweto deka i pravdata e utilitaristi~ka kategorija. Toa {to pravdata ja po~ituva sekoj pa duri i onoj {to e osuden za izvr{ena nepravda (krivi~no delo) doa|a ottamu {to taa e od interes na negovata sopstvena sigurnost.380 Sekoj razumen, pa makar se vikal Kant ili Hegel, mora da se soglasi so vistinata deka pravdata e vtemelena vo interesot (korista), ako ne od drugo, barem zaradi faktot deka ni taa kako edna od vrvnite vrednosti na ~ovekot ne bi postoela vo uslovi {to ja ~inat beskorisna.381 Toa svojstvo na pravdata e tokmu ona {to go pomiruva duri i najekstremniot antagonizam me|u utilitarizmot i retributivizmot i ottamu pretstavuva zna~ajna okolnost {to ne gi obezvreduva usilbite na me{ovitite teorii za celite na sankciite. Naprotiv, taa im dava sila, koja {to vpro~em, i gi zacvrsti kako najprifatliv koncept vo sovremenata kriminalna politika i penologija. Celta na krivi~nite sankcii ne e da ja za{titat pravdata kako samovrednost,382 kako ideja sui generis,383 ili barem ne samo toa, tuku sodr`inata {to e vnesena vo taa vrednost. Toa zna~i: a) da se obezbedi individualnata egzistencija i sre}a, kako i da se prevenira revan{ot, b) da se eliminira nesigurnosta na site gra|ani i, v) da se obezbedi na `rtvata satisfakcija bilo so posredstvo na psiholo{kiot efekt {to subjektivno se do`ivuva kako zadovoluvawe na pravdata, bilo so materijalna nadomest na pretrpenata {teta. Ako pravdata e vsadena vo individualnata i op{testvenata svest na lu|eto kako retributivna

"Sigurnosta vo svojot najop{t vid ima svoja objektivna i subjektivna dimenzija. Objektivno, subjektivnosta go podrazbira nivoto na vistinska za{titenost na gra|anite od kriminalitetot i mo`e da bide izrazena so stapkata na kriminalitetot i stapkata na viktimizacijata. Subjektivno, sigurnosta ozna~uva mera vo koja gra|anite se ~uvstvuvaat za{titeni od kriminalitetot". Nikoli}-Ristanovi}, V. Pravo na sigurnost i krivi~no-pravna intervencija, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 159. Ili kako {to veli Kuson: "Sigurnosta po~iva vrz retkoto slu~uvawe na napadite vrz `ivotot ili imotot na lu|eto {to e nejzina objektivna dimenzija. Od toa proizleguva ~uvstvoto na mir i doverba - {to e nejzina subjektivna dimenzija." Cusson, M. Za{to ka`njavati, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 67. 381 Poinaku: Ko`ev, A. Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984, str. 206-213. 382 Cusson, M. op. cit, str. 66. 383 Ko`ev, A. op. cit, str. 242-243 i 248.

380

328

pravda, kako socijalnoeti~ki prekor384 (poinaku ne mo`e nitu da bide), toga{ preku nejzinoto pomestuvawe me|u celite na sankciite vo prv red mora da se dojde do postignuvawe na: a) Egzistencijata na poedinecot, {to zna~i da se so~uva individualnata sigurnost, `ivotot, imotot i drugite osnovni vrednosti (slobodata i pravata) {to vo edno organizarano op{testvo gi poseduva ~ovekot. Sekoe posegawe vrz niv ~ovekot go pravat `rtva na opredeleno samovolie, a so toa se predizvikuva negovata potreba ne samo od pravo, tuku i za opredelen kvantitet i kvalitet na pravda. Takvata pravda treba istovremeno da bide od takov karakter {to }e pridonesuva za eliminacija na revan{ot (privatnata odmazda), za{to sekoga{ koga ne se po~ituva pravdata postoi realna opasnost od nejzino zemawe vo svoi race. Eklatanten dokaz za toa e revan{ot za proliena krv (krvna odmazda) koj vo mnogu sredini, me|u koi i vo na{ata, s u{te egzistira od pri~ini na neusoglasenosta na pozitivnoto zakonodavstvo so barawata na pravdata. b) Vtorata cel proizleguva od ~uvstvoto na nesigurnost {to e vgradeno vo kolektivnata svest vo odnos na drugite i op{testvoto vo celost. Ova ~uvstvo dobiva na svojot intenzitet po izvr{uvaweto na krivi~noto delo osobeno toga{ koga so izre~enata sankcija ne e zadovolena pravdata.385 v) Satisfakcijata na `rtvata od aspekt na pravdata ima ednakvo zna~ewe kako i predhodnite celi. Za ostvaruvawe na pravdata ne e bez zna~ewe dali so izre~enata sankcija ili ne postignato ona {to doveduva do zadovoluvawe na subjektivnoto ~uvstvo na o{teteniot. Za `rtvata (o{teteniot) so krivi~noto delo osobeno va`na rabota e i toa dali ili ne nadomestena pri~inetata {teta. Ako op{tata cel
"Pod poimot pravda mora da se sfati ona {to e utvrdeno vo sekoj poedine~en slu~aj, ne samo spored stepenot na vina, tuku pred s {to e mo`no pocelosna ocenka na site elementi {to go opkru`uvaat izvr{uvaweto na krivi~noto delo". Ili, pokratko, "So pradata mu se dava mesto na prekornoto odnesuvawe, koe se manifestira vo sudskata presuda". Rey, M.L. Dana{nji kazneni zahtevi i suvremena kriminalna politika, Izbor, Zagreb , 1963/3, str. 302. 385 "Vo najgolem broj sovremeni studii stravot od kriminalitetot (nesigurnosta na gra|anite Z.S) e objasnuvan so biopsiholo{kite i sociodemografskite karakteristiki na lu|eto (pol, vozrast, rasa, bra~en status, obrazovanie i dohod), so direktnoto i indirektnoto iskustvo od viktimizacijata, so oficijalnata stapka na kriminalitetot i prika`uvaweto na kriminalitetot vo mas-mediumite, odnosno so stapkata na kriminalitetot onaka kako {to go gledaat gra|anite, so razlikite vo socijalizacijata, kako i so stepenot na doverbata vo policijata, a vo ponovo vreme i so strukturnite karakteristiki na gradovite, odnosno so oddelni delovi na ist grad". Nikoli}Ristanovi}, V. op. cit, str. 165. Kako {to mo`eme da zabele`ime od ovoj stav, sigurnosta ne se doveduva vo vrska so fenomenot pravda.
384

329

na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto i poedinecot od kriminalitetot za o{teteniot e od malo ili nikakvo zna~ewe toa {to dr`avata primenila sankcii ako ne odgovorila i na svojata obvrska za obe{tetuvawe. Za o{teteniot naj~esto ve}e e postignata pravdata dokolku e nedomestena {tetata. Vo takov slu~aj toj ve}e ne e duri ni zainteresiran za toa dali sprema storitelot }e bide primeneta krivi~na sankcija. Dr`avata e dol`na da ja obe{teti sekoja `rtva {to ne pridonela za izvr{uvaweto na krivi~noto delo i toa ne samo toga{ koga samiot delinkvent ne mo`e da ja plati ili odraboti, tuku i vo onie slu~ai koga storitelot ne bil nitu otkrien od organite na progonot. Taa dol`nost na dr`avata proizleguva kako od nejzinata soodgovornost za postoeweto na kriminalitetot, taka i od nejzinata neefikasnost vo negovoto konkretno spre~uvawe. Od iznesenoto proizleguva deka celta na krivi~nite sankcii ne e da se zadovoli pravdata kako samocel (pravda zaradi pravda), tuku ostvaruvaweto na ~ovekovata egzistencija i sre}a, kolektivnata bezbednost, psiholo{ko zadovoluvawe na `rtvata, nadomest na pretrpenata {teta i prevencija na revan{ot. Najdobro sredstvo za toa e vospostavuvawe na takvo pravo {to rakovodej}i se so principite na zakonitost, legitimitet, i pravednost }e se dobli`i do idealot na pravdata. Toa me|utoa, ni oddaleku ne zna~i deka vo ovaa nasoka nemaat zna~ewe i na~elata na individualizacijata i humanost koi od svoja strana vodat kon najdobro ostvaruvawe na prevencijata. Ednakvoto pridr`uvawe kon site ovie principi e sepak glavniot pat {to vodi kon postignuvawe na site celi na krivi~nite sankcii. So ovaa zabele{ka od terenot na celite nu`no se prefrlame vrz terenot na principite za nivnoto ostvaruvawe nezaborvaj}i ja nitu za eden moment nivnata neraskinliva povrzanost. Pritoa, dol`ni sme da go pojasnime deka koncipiranite celi na propi{uvaweto, izreknuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii go oblikuvaat sistemot na represivno reagirawe, odnosno kaznenata politika vo edna dr`ava. Ottamu, me|utoa, ne smee da se izvle~e zaklu~ok deka sekoja od tie celi zemena poedine~no nao|a svoja konkretna potvrda i realizacija kaj site vidovi na sankcii. Navedenite celi pretstavuvaat samo op{ta ramka od koja ne smee da se izleze. Taa ramka sodr`i dovolno elemti {to vo zavisnost od vidot na sankcijata mo`at da bidat celosno opfateni no, i zna~itelno reducirani vo onaa mera {to ja nalo`uva prirodata i namenata na izbranata sankcija. 20 Specijalnata prevencija kako cel na krivi~nata sankcija vo odnos na samiot storitel zna~i negovo spre~uvawe da vr{i novi krivi~ni dela. Ovaa funkcija na sankciite se ostvaruva so: a) zastra{uvawe na storitelot vo pogled na negovite idni kriminalni odnesuvawa, b) neutralizacija po pat na izolacija (vo nekoi dr`avi i eliminacija) na storitelot i, v) prevospituvawe i popravawe (resocijalizacija i socijalna adaptacija vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe 330

od sloboda, maloletni~kiot zatvor i zavodskite vospitni merki) ili lekuvawe (vo tekot na izdr`uvaweto na merkite na bezbednost). Smislata na specijalnata prevencija e deluvawe vrz storitelot kako poedinec zaradi negovo odvra}awe od izvr{uvaweto na novo krivi~no delo. So ogled na toa deka sekoj poedinec e razli~na li~nost, nejzinata realizacija pretpostavuva poznavawe na konkretniot poedinec kako neophodnost za soodvetno prilagoduvawe na sankcijata (zakonska, sudska i izvr{na individualizacija) vo soglasnost so negovite karakteristiki. So pomo{ na individualnoto zastra{uvawe, neutralizacijata, prevospituvaweto i popravaweto ili lekuvaweto se ostvaruva opredelena za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Ovde me|utoa, ne smee da se zaboravi deka so pomo{ na specijalnata prevencija se vlijae samo na storitelot na deloto, vrz menuvaweto na negovata li~nost, no ne i vrz socijalite pri~ini, uslovi i povodi na kriminalitetot ~ie {to negativno dejstvo mo`e da gi obezvredni ve}e postignatite rezultati. Ottamu, proizleguva kriminalnopoliti~kata zalo`ba specijalnata prevencija od oblasta na krivi~nopravnata represija za koja ovde, vsu{nost, stanuva zbor, nu`no da se povrze so prezemaweto op{ti preventivni merki od socijalen karakter. 30 Generalnata prevencija e cel na sankcijata kon drugite gra|ani ili poto~no kon "potencijalnite delinkventi" vo smisla na antikriminalno dejstvo vrz niv. Takvoto dejstvo na sankciite se ostvaruva so: a) zastra{uvawe i, b) vospitno-moralizatorsko vlijanije koe proizleguva od samoto postoewe na krivi~niot zakon i zakanite so sankcija, od efikasniot progon (otkrivawe i fa}awe) na storitelite na krivi~nite dela, kako i od efikasnoto izrekuvawe i izvr{uvawe na sankciite. a) Zastra{uvaweto (intimidacijata) e naso~eno kon odvra}awe na gra|anite od vr{ewe na krivi~ni dela. Toa e kolektivno zastra{uvawe koe se manifestira preku predo~uvawe na posledicite na zakanata i eventualnata primena na sankcija. Zastra{uvaweto se temeli vrz {iroko rasprostraneto sfa}awe na javnosta deka krivi~nite sankcii, a osobeno onie od najte`ok vid, vlevaat takov strav {to e dovolen site gra|ani da gi odvrati od vr{eweto na krivi~ni dela spored maksimata "Poena ad paucos, metus ad omnes perveniat" (Kaznata stignuva malubrojni, no zatoa stravot od kaznata gi stignuva site). Korenite na ova sfa}awe datiraat od podale~noto minato koga naivno se veruva{e deka stra{niot primer na kaznuvaweto na eden, e sposoben da go predupredi zlostorot na drug, i deka negoviot efekt se zgolemuva so zgolemuvaweto na ostrinata na zakanetata i primenetata represija. Ova sfa}awe koe za `al ni denes ne e napu{teno, duri od strana na vrvni krivi~ari, kriminolozi i penolozi, go pokrenuva pra{aweto za realniot dostrel na zastra{uvaweto. Odnapred svesni deka vo uslovi koga s u{te ne postojat nau~no 331

izgradeni i verificirani metodolo{ki postapki so koi mo`at da se dadat validni pokazateli za vistinskiot efekt na zastra{uvaweto386 i nie sme prisileni da se dvi`ime vo oblasta na zdravorazumski hipotezi. So niv, za razlika od ubedenite privrzanici na golemata mo} na zastra{uvaweto i zaostruvaweto na represijata, }e se obideme da go nadmineme monofaktorskiot princip izrazen niz avtomatizmot: opredelen intenzitet na strav - vozdr`uvawe od vr{ewe na krivi~ni dela. Kon neosnovanosta na ova tvrdewa, vpro~em, vodi psiholo{kata zasnovanost na ~ove~koto povedenie mnogupati potvrdeno vo realniot `ivot preku stavot deka najgolemiot broj delinkventi i kriminalci voop{to ne razmisluvaat za posledicite na svoeto odnesuvawe: tie re~isi sekoga{ poa|aat od pretpostavkata deka nema da bidat otkrieni, pa ottamu nitu kazneti. Na toa uka`uvaat i brojni nau~ni rabotnici so argumenti {to vo prv red se potvrdeni od samata antikriminalna praktika. Vo ovaa smisla naj~esto se uka`uva deka zastra{uvaweto zavisi od konkretniot op{testven sistem i skalata na vrednostite vo toj sistem. Ovde vlijaat i kulturnite aspekti, vode~kata pravna ideologija i povedenieto na naselenieto vo pogled na primenata na pravoto.387 od psihofizi~kite osobenosti na gra|anite,388 od stepenot na nivnata individualna zrelost i postignatata op{testvena polo`ba i ottamu, od subjektivnite stavovi i sfa}awa na potencijalnite storiteli na krivi~ni dela. Ottamu, opravdano se pretpostavuva deka socijalno i psiholo{ki zrelite i normalno adaptiranite gra|ani ne se vpu{taat vo kriminal ne zaradi stravot od sankcijata,389 tuku vo prv red poradi vnatre{no izgradeniot moralen kodeks, moralnite inhibicii i rezistentniot odnos kon nedopu{tenite odnesuvawa. Slednata okolnost {to go relativizira dejstvoto na zastra{uvaweto se sostoi vo nesposobnosta da se osoznae patot {to vodi kon stravot. Ako se raboti za du{evno bolno ili rastroeno lice kakvo e zna~eweto na predo~uvaweto na eventulanata represija {to ne mo`ela nitu da se pretpostavi, ne treba posebno da se doka`uva. ^esto se istaknuva i okolnosta deka profesionalnite prestaZa metodolo{kite problemi vo ovaa oblast vidi: Beyleveld, D. Generalnopreventivna strategija istra`ivanja kao osnova za generalnopreventivnu strategiju, JRKKP, Beograd, 1990/2, str. 113-123. 387 "Efektot na zastra{uvaweto mo`e da zavisi i od toa koj go donel zakonot i vo kakva procedura, na primer, dali so ednostaven dekret ili so zakonodavna akcija." Vouk, V. O zastra{uju~em u~inku kazne, Na{a zakonitost, Zagreb, 1963/7-8, str. 321. 388 Vidi: ibid, str. 321-322. 389 "... Generalnopreventivno dejstvo ne mo`e da ima celosno izvesna kazna od koja ne postoi nikakov strav ili kazna koja predizvikuva golem strav, no za koja ne postoi nikakva subjektivna verojstnost." Beyleveld, D. op. cit. str. 117.
386

332

pnici pretstavuvaat specifi~na kategorija lica so ogled na toa {to

ne vodat smetka za opasnosta od sankcionirawe na nivnite dela. Kriminalnata dejnost za niv e kako i vr{eweto na sekoja druga rabota, a nivnoto otkrivawe i fa}awe kako obi~en "deloven rizik" so koj svesno se kalkulira. Na isto ramni{te se i sfa}awata na ~lenovite na kriminalnite organizacii. Za niv e pogolema zakana ona {to proizleguva od nepo~ituvaweto na pravilata na grupata vo koja deluvaat odo{to postoeweto na bilo kakov zakon i zakana so sankcija od strana na dr`avata. Zastra{uva~koto dejstvo na sankciite vo zna~itelna mera se minimalizira so ja~inata na motivot na deloto.390 Vo ovaa smisla so pravo se istaknuva deka koga se prisutni silni ekonomski motivi, osobeno kaj onie {to se nao|aat na rabot na `ivotnata egzistencija, ni{to ne mo`e da go odvrati posegnuvaweto kon tu|ite dobra. Silnite motivi vo golema mera gi slabeat moralnite sopira~ki i kaj storitelite na provocirani krivi~ni dela, kaj delata poradi natalo`eni konfliktni odnosi i sl. dela {to se vr{at vo sostojba na afekt. Me|u niv naj~esti se ubistvata i toa onie ubistva kaj koi storitelot naj~esto ne razmisluva za posledicite na deloto i ona {to poradi odzemaweto na tu| `ivot go ~eka, tuku samo za toa kako da se rastovari od svojata emocionalna napnatost zaradi koja mu e sma~en duri i sopstveniot `ivot. Negovoto zastra{uvawe so smrtna kazna na {to naj~esto e nakloneta javnosta, bezmalku li~i na zakanata: }e bide{ osuden na smrt ako izvr{i{ samoubistvo. Vo ovaa smisla i Seneka: "Qui potest mori, non potest cogi" (Koj e spremen da umre ne mo`e da se zastra{i). A ako taka stojat rabotite so kapitalnata kazna, ne e te{ko da se pretpostavi kakvo dejstvo mo`e da se o~ekuva od zastra{uvaweto so primena na poblag vid na sankcija. Silnite motivi mu protivre~at na zastra{uvaweto i kaj licata {to nameravaat da izvr{at nekoe od tn. politi~ki ili religiozni krivi~ni dela. Nivnite motivi se formirani vrz cvrsto izgradena idejna podloga {to bilo kakva zakana te{ko mo`e da gi podrie.391 Faktorite {to vo zna~itelen obem go smaluvaat zastra{uva~koto dejstvo na sankciite mo`at da se najdat i vo silata i mo}ta na birokratiziranite elemeti na op{testvoto od najrazli~en vid. Stanuva zbor za tn. kriminalci so beli jaki koi poteknuvaat od visokite
"Morame sepak da prizmaeme deka kaznata sama po sebe ima samo pasiven i apstrakten generalnopreventiven u~inok. Zakanata so kazna zvoni oddaleku i ne zna~i mnogu koga nekoj se nao|a vo polo`ba {to go goni kon krivi~no delo." Bavcon Lj. Problemi na{e kriminalne politike, Pregled, Sarajevo, 1960/9, str. 141. 391 Vo taa smisla vidi: Cari}, A. O generalnopreventivnom delovanju krivi~nog zakona i njegove primene, Zbornik pravnog fakulteta u Splitu, Split , 1973, str. 139.
390

333

delovni i finansiski krugovi i politi~nite vrvovi. Od steknatite pozicii koi ne retko se povrzani so zloupotrebi od sekakov vid, pa duri i na opredleni funkcii, proizleguva nivnata sigurnost izrazena vo stavot deka zakonot e paja`ina ispletena za lovewe samo na sitni insekti (Anaharsid). Ottamu za niv bilo kakvo zastra{uvawe dobiva prizvuk na onaa narodnata: "Zastra{uva{ me~ka so re{eto." Doverbata vo zakonot mo`e zna~itelno da ja podrie negovata nedosledna primena, kako {to e {irokoto primenuvawe na na~eloto na oportunitetot, nevoedna~enite kriteriumi za gonewe na storitelite, kampawska primena na zakonot i sl. Osoebno poguben efekt za gra|anite ima nepoveduvaweto postapka sprema storitel koj e op{to poznat na {irokata javnost. Vo takov slu~aj gledaj}i ~isto od generalnopreventievn aspekt, pomalku e {tetno eden storitel pogre{no da se sudi odo{to voopp{to da ne se osudi."392 Zdraviot razum go postavuva i pra{aweto za efektot na zakanata so sankcija sprema lica kaj koi e atrofirano ~uvstvoto na vina, ili pak kaj onie {to zaradi "inflacija na inkriminaciite" ne gi poznavaat imperativnite normi. Vo tie ramki se pomestuva i postoeweto normi koi re~isi site gi kr{at: normite ~ija primena te{ko mo`e dosledno da se obezbedi go slabee nivniot zastra{uva~ki efekt. Ovde ne e bezna~aen i faktot na postoeweto brojni dela koj koi, zaradi

samata nivna priroda, e smalen rizikot od otkrivawe i kaznuvawe na storitelot. Me|u niv vo prv red spa|aat delata kaj koi otsustvuva
neposredniot dopir me|u storitelot i `rtvata (kra`bi, provalni kra`bi, o{tetuvawe tu|i predmeti i sl.), "konspirativnite dela" (rodoskrnavewe, nedozvolen abortus, primawe potkup i sl.), delata kaj koi `rtvata e opredeleno javno dobro ili javen interes (delikti protiv dr`avata, javniot red, komar, nedozvoleno nosewe oru`je) i sli~ni dela do ~ie otkrivawe prete`no se doa|a po slu`bena dol`nost.393 Vakvi i sli~ni primeri mo`at da se naveduvaat vo nedogled ottamu {to se raboti za brojni okolnosti {to vo golema mera go obezvrednuvaat zastra{uva~koto dejstvo na sankciite.394 Ovie okolnosti dobivaat razli~no zna~ewe so ogled na prostorot i vremeto vo koe se javuvaat i intenzitetot na nivnata povrzanost so kolektivnite stavovi na opredelena zaednica, potkulturna grupa pa duri i so ogled na psihosocijalnite obele`ja na poedinecot. Nivnata analiza poka`uva deka zastra{uvaweto kako del na generalnata prevencija vo golem broj
Ibid, str. 139. Vidi: Vouk, V. op. cit, str. 325. 394 Za nekoi od niv vidi: Milutinovi}, M. Kriminalna politka, str. 266-286, Ve{ovi}, M. Svrha ka`njavanja i sistem krivi~nih sankcija u Jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6, str. 14 i Beyleveld, D. op. cit. str. 121.
393 392

334

slu~ai ne go ostvaruva o~ekuvanoto dejstvo. Me|utoa, od samiot fakt {to kolektivnoto zastra{uvawe go pomestivme pome|u elementite na ovaa prevencija, proizleguva zaklu~ok deka i nie se priklonuvame kon onie stojali{ta {to ne mu go odzemaat vo celost negovoto zna~ewe. Vo ovaa smisla mora da se priznae deka dobar del od naselenieto sepak vodi smetka za zakanata, sudeweto i posledicite od izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Toa se glavno lica so opredeleni kriminalni sklonosti, emocionalni nestabilni li~nosti so nedovolno izgradeni socijalni i moralni stavovi i inhibicii, koleblivi lica i sl. Nesporna okolnost so koja teoreti~arite redum se soglasuvaat e i toa deka zastra{uvaweto dobiva svoja realna potvrda koga od terenot na strogosta se pravi pomestuvawe vrz terenot na sigurnosta na represijata. Toa zna~i, deka brzoto i sigurno otkrivawe i fa}awe i pokrenuvawe na krivi~nata postapka sprema sekoj izvr{itel na krivi~no delo, kaj najgolem broj gra|ani ja osvedo~uvaat opasnosta od vr{ewe na kriminalniot akt i rizikot od sankcijata. Vo soglasnost so izlo`enoto mo`e da se konstatira deka toa {to najgolemiot broj gra|ani ne vr{at krivi~ni dela ne e zaradi zastra{uva~koto dejstvo na zakonite i funkcioniraweto na organite na pravdata, no istovremeno i toa deka nitu vr{eweto na krivi~nite dela od strana na gra|anite ne e argument {to vo celost go isklu~uva nivniot zastra{uva~ki efekt. Vo ovaa smisla spored Bekarija: Kaznata treba da e neizbe`na za{to "neizbe`nosta makar i na blagata kazna sekoga{ posilno }e vlijae vrz ~ovekot odo{to stravot od pote{ka kazna ako toj strav e svrzan so nade` deka kaznata }e se izbegne."395 Sli~no e i stojali{teto na Monteskie. Spored nego: "Ako se razgleda pri~inata na site iskol~enosti }e se sogleda deka toa le`i vo nekaznivosta na zlostorot, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata."396 Vo prilog na toa zboruvaat i sovremenite teoreti~ari. "Ako bez predrasudi se analizira op{testvenata stvarnost," veli Ansel, "se zabele`uva deka vistinskoto zastra{uva~ko dejstvo ne poteknuva od sankciite predvideni so zakonot, tuku od dr`avnata intervencija koja nastapuva vedna{ po izvr{enoto delo."397 Pritoa, osobeno interesen e primerot na Midendorf spored koj iako zatvorskite ~uvari ne se naoru`ani i se okru`eni so zatvorenici dobro se za{titeni, ottamu {to {ansite da se izbeegne kaznata za ubistvo na stra`ar se minimalni: izgledite za begstvo se nezna~itelni, postapkata brzo se poveduva i dovr{uva, a izvr{uvaweto na kaznata e sigurno.398
Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 102. Monteskje, O duhu zakona, Tom I, Filip Vi{nji}, Beograd , 1989, str. 99. 397 Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, Institut za uporedno pravo, Beograd, 1963, str. 76. 398 Navedeno spored Cari}, A. op. cit. str. 138. Vidi i Vouk, V. op. cit. str. 323-326.
396 395

335

Ottamu, proizleguva potrebata od nau~noempirisko sledewe na ovaa problematika i nejzino osvetluvawe od pove}e aspekti vo koi sigurno treba da go najdat svoeto mesto i filozofijata, etikata i socijalnata psihologija. Na krajot, nu`no e da se podvle~e deka ovde govorevme za onoj neizvesen, nejasen i neopredelen strav {to so pomala ili pogolema verojatnost mo`e da se javi pri pomislata da se izvr{i krivi~no delo. Na sprotivnata strana le`i onoj strav {to se manifestira kako vistinski psiholo{ki efekt na sankcijata kaj ve}e otkrien i faten storitel na krivi~no delo. Toa e stravot {to se javuva kako realno, neposredno i neizbe`no ~uvstvo povrzano so opasnosta od izrekuvaweto i izvr{uvaweto na pretstojnata sankcija kaj sekoj {to makar i malku ima razvieno ~uvstvo na vina. Zastra{uvaweto od ovoj vid ima zna~ewe kaj specijanata prevencija za {to realno se preto~uva vo svesta na storitelot. Tokmu zatoa e i mnogu porealno o~ekuvaweto toj vid na zastra{uvawe da go odvrati od zapa|awe vo specijalen ili op{t povrat. Dosega{nite zaklu~oci me|utoa dobivaat celosna potkrepa dokolku se posmatraat vo soglasnost za pri~inite na kriminalitetot. Soglasno na{ata teorija za etiologijata na kriminalitetot,399 sosema nakratko istaknuvame deka pri~inite na kriminalitetot vo najgolem del se nao|aat vo nedostatocite na ureduvaweto i poredokot na socijalnata sredina, a mnogu pomalku vo moralnata rasipanost na zlostornicite. Odnosno vo prv red vo posledicite {to gi predizvikuvaat: op{testvenite te{kotii i ekonomski krizi, industrijalizacijata i urbanizacijata, socijalnata mobilnost, opa|aweto na op{testveniot standard, dominacijata potro{uva~kata psihologija, ru{eweto na op{testvenite i li~nite vrednosti, slabeeweto na vospitnata uloga na semejstvoto, neorganiziranoto i nekontrolirano koristewe na slobodnoto vreme, slabeweto na tradicionalnite oblici na socijalnata (neformalna) kontrola, slabostite vo oblicite i sodr`inata na formalnata kontrola, opa|aweto na obrazovnoto i kulturnoto nivo na naselenieto, moralnata erozija i sl. [to se odnesuva pak do individualnite pri~ini na kriminalitetot, moj stav e deka site endogeni pri~ini mo`at da se svedat na stravot i nade`ta koga ovie emocii kaj poedinecot se nao|aat vo protivre~nost (koga go zatemnuvaat) so razumot. Ili poprecizno, op{testvenite pri~ini na kriminalitetot se prekr{uvaat vo svesta na poedinecot kako opredelena strav ili nade` i tokmu tie doveduvaat do preminot kon izvr{uvawe na krivi~noto delo. Vo konkreten slu~aj toa zna~i ako stravot za sopstveniot interes (li~nata korist koja se sostoi vo izbegnuvawe na bolka i postignuvawe na zadovolstvo) e pogolem od stravot {to go predizvikuva zadocnetata kazna, nema da izostane izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Istoto se slu~uva i toga{ koga nade`ta deka }e ni se slu~i ne{to dobro e pogolema
399

Vidi: Sulejmanov: Z. Kriminologija, str. 421 i natamu

336

od ponesigurnata nade` deka mo`e da ni se slu~i ne{to lo{o (kazna). Vo takva situacija edinstvenata {ansa za generalnata prevencija ostanuva svrtuvawe kon filozofijata - "klin so klin se izbiva" koja vo osnova e identi~na so "principot na pogolema bolka" (ako ne saka{ da ~uvstvuva{ glavobolka, udri se silno so ~ekan po prstot od nogata). Toa so drugi zborovi zna~i izgradba na krivi~no pravo so takvi zakani {to neizostavno }e doveduvaat do "makasimalen strav" (pogolem strav od kaznata, odo{to od propu{taweto na o~ekuvanata korist) i takvo pravosudstvo {to }e gi zbri{e site drugi nade`i osven onaa vo nekaznivosta na koj i da e za storenoto. Vo taa smisla treba da se sfati duri i dobronamerniot stav na Bekarija: "Za da ja postigne svojata cel opredelena kazna, dovolno e so sebe da nosi zlo koe ja nadminuva korista {to so zlostorot bi mo`ela da se postigne. Vo toa zlo treba da se vkalkulira i neizbe`nosta na kaznata i gubitokot na korista koja zlostorot so sebe bi ja donel. Seto {to odi nad toa, e odvi{no i nosi znak na tiranija."400 Vo taa smisla i Fuko: Treba "da se smali `elbata koja zlostorot go pravi privle~en, da se zgolemi korista poradi koj raste stravot od kaznata: da se predizvika odnos na intenzitet, da se posatpi taka {to pretstavata za kaznata i nejzinite neugodnosti izgleda po`iva od pretstavata za zlostorot i negovite pogodnosti."401 Takvoto krivi~no pravo i pravosudstvo, me|utoa e zamislivo edinstveno na filmsko platno, za{to ne pretstavuva ni{to drugo tuku nau~na fantastika (od aspekt na mo`nosta da se zamisli negovoto vistinsko funkcionirawe) i horor (od aspekt na zadiraweto vo oblasta na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi). b) Generalnopreventivnite celi na sankciite ne se iscrpuvaat so nivnoto zastra{uva~ko dejstvo. Naprotiv, od nivnoto svojstvo da vr{at vospitno vlijanie i da vodat kon jaknewe na moralot i razvivaweto na op{testvenata disciplina na gra|anite proizleguva i nivnata vospitno-moralizatorska funcija. I ovaa cel na sankciite se ostvaruva so pomo{ na celokuniot fond na sredstva {to vleguvaat vo oblasta na krivi~nopravnata represija. Ovaa funkcija na generalnata prevencija vo sovremeni uslovi dobiva posebno zna~ewe so ogled na toa {to na mestoto na pasivnata za{tita na op{testvoto od kriminalitetot (zastra{uvaweto) se vnesuva aktiven i kreativen odnos kon gra|anite koj se sostoi vo podr`uvawe i formirawe na nivnite eti~ki sfa}awa za {tetnosta na krivi~nite dela. Vo ovaa nasoka nesomneno deluva samoto postoewe na krivi~niot zakon vo onaa mera vo koja negovite
Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 103. Zaradi opredeleno pojasnuvawe }e navedam samo edna dilema: kakvo i kolkavo zlo, spored ovaa logika, treba da nosi, na primer, kaznata za da spre~i eden roditel da ukrade skap lak so koj se nadeva deka }e go spasi `ivotot na svojot sin. 401 Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb, 1994, str. 107.
400

337

normi pretstavuvaat izraz na vladea~kiot op{testven moral. Denes, koga s pove}e preovladuvaat tendencii za izgradba na takvo krivi~no pravo {to nema da mu se sprotivstavuva na socijalnite i moralnite sfa}awa na gra|anite {to vladeat ne samo vo ramkite na edna zaednica, tuku i na onie {to se vklu~eni vo univerzalniot fond na ~ovekovite vrednosti, so sigurnost mo`e da se tvrdi deka stanuva zbor za normi {to se na linija na razvivawe na kolektivnoto ~uvstvo za nivno po~ituvawe. Vo potkrepa na ovoj koncept nesomneno se vklu~uvaat i sovremenite nastojuvawa za takvo krivi~no pravo koe {to ograni~uvaj}i gi pravata i slobodite na gra|anite ednovremeno gi garantira nivnite prava i slobodi od sekakov vid na prisilba, arbitrernost i samovolie. Ottamu, logi~no e da se o~ekuva deka normite na krivi~noto pravo treba da se po~ituvaat ne zatoa {to uka`uvaat {to e nedopu{teno i kako gra|anite ne smeat da se odnesuvaat, tuku za{to uka`uvaat deka s {to ne e zabraneto e dopu{teno i kako tie gra|ani smeat da se odnesuvaat. Seto toa poka`uva deka generalnata prevencija ima svoja dlaboka utilitarna podloga. Vo onaa mera vo koja krivi~niot zakon i zakanata so sankcija e opredelena od interesot na site, od za{titata na nivnata bezbednost, prava i slobodi, vo taa mera mo`at da go ostvaruvaat svoeto vospitno-moralizatorsko antikriminalno dejstvo. Ne smee me|utoa, da se zaboravi faktot deka ovaa funcija na generalnata prevencija ima i svoja retributivna potkrepa. Najdobar dokaz za toa e sekojdnevnata primena na represijata. Toga{ koga gra|anite se osvedu~uvaat deka nama da postojat "mo}ni bumbari {to vo let ja dup~at mre`ata na pajakot," deka sekoj storitel na krivi~no delo }e bide faten, izveden pred sud, deka }e go stigne zaslu`enata sankcija i deka nema da ima ~esti, pristrasni i spored svoite posledici drasti~ni skratuvawa ili komutacii na sankciite so primena na institutite amnestija i pomisluvawe, mo`e da se o~ekuva zacvrstuvawe na antikriminalniot stav na javnosta. Nakratko, od retributivno uslovenoto zacvrstvuvawe na op{testvenata i moralnata osuda sprema site vidovi kriminalni odnesuvawa i ednakviot pristap kon site nositeli na takvi povedenija zavisi moralizatorskiot efekt na generalnata prevencija. No toa se ve}e problemi na pravdata i pravednosta na koi posebno se zadr`avme. 3. Celta na alternativnite merki e opredelena so ~l. 48 KZ. Tamu se veli deka nivna cel e sprema krivi~no odgovorniot storitel da ne se primeni kazna za polesni dela koga toa ne e nu`no zaradi krivi~nopravna za{tita i koga mo`e da se o~ekuva deka celta na kaznuvaweto mo`e da se ostvari so predupreduvawe so zakana na kazna (uslovna osuda), samo predupreduvawe (sudska opomena) ili so merki na pomo{ i nadzor na odnesuvaweto na storitelot na sloboda. Od prilo`enata odredba jasno se gleda deka kaj alternativnite merki zakonodavecot smetal ako se dr`i samo do prviot element na specijalnata prevencija (zastra{uvaweto) toa }e bide dovolno za 338

odvra}awe na storitelot od izvr{uvawe na novo krivi~no delo. Od samata priroda na ovie sankcii nameneti za krivi~no odgovorni storiteli za polesni dela o~igledno e me|utoa, deka zakonodavecot smeta i na pravdata no, vo nikoj slu~aj ne i na nivniot generalnopreventiven efekt koj vo stvarnosta ovde re~isi i ne postoi. 4. Cel na merkite na bezbednost e da se otstranat sostojbite ili uslovite {to mo`at da vlijaat storitelot vo idnina da vr{i krivi~ni dela (~l. 60 KZ). Od ovaa mo{ne kratka formulcija ispa|a deka od celite kaj ovie sankcii osven del od elementite na specijalnata prevencija vo celost se isklu~eni generalnata prevencija i ostvaruvaweto na pravdata. 5. Najposle, spored ~l. 73 st. 1 KZ celta na vospitnite merki, na

maloletni~kiot zatvor i na alternativnite merki izre~eni sprema maloletnicci e so davawe za{tita i pomo{ na maloletnite storiteli
na krivi~ni dela, so vr{ewe nadzor nad niv, so nivno stru~no osposobuvawe i so razvivawe na nivnata li~na odgovornost, da se obezbedi nivnoto vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj. Ponatamu se precizira deka celta na maloletni~kiot zatvor e i vr{ewe zasileno vlijanie vrz maloletnite storiteli vo idnina da ne vr{at krivi~ni dela, kako i vrz drugi maloletnici da ne vr{at krivi~ni dela. Od edna povnimatelna analiza na ovie odredbi mo`e da se zaklu~i deka vo niv e vklu~eno o~ekuvanoto dejstvo na specijanata prevencija, generalnata prevencija i pravdata so jasno akcentirawe na prioritetot vrz prviot element kako kaj vospitnite merki taka i kaj maloletni~kiot zatvor. Pritoa, treba da se znae deka istaknuvaweto na generalnopreventivnoto dejstvo samo kaj maloletni~kiot zatvor vo nikoj slu~aj ne zna~i deka takvoto dejstvo ne se ostvaruva i so primenata na vospitnite merki, tuku samo toa deka kaj niv vrz toa dejstvo ne treba da se insistira nitu vo edna forma od pravorazdavaweto. III. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NITE SANKCII Vo teorijata se opredeluvaat izvesni uslovi {to za uspe{no ostvaruvawe na svojata uloga treba da se zadovoleni kaj sekoja krivi~na sankcija. Tie uslovi voedno gi pretstavuvaat osnovnite karakteristiki ili obele`ja na krivi~nite sankcii. 10 Krivi~nite sankcii treba da se od li~na priroda. Toa zna~i deka dejstvoto na sankcijata treba da e naso~eno kon toa da go pogodi samo storitelot na krivi~noto delo. Me|utoa, so ogled na toa {to sekoja sankcija na izvesen na~in pogoduva i drugi lica (~lenovite na semejstvo i srodnicite na storitelot) personalniot karakter na sankciite treba da se sfati kako intencija kon maksimalno otstranuvawe na

339

onie efekti {to od nivnata primena se reperkutiraat sprema nevinite lica. 20 Krivi~nata sankcija treba da bide humana, odnosno da ne se sostoi vo izma~uvawe na storitelot na krivi~noto delo. 30 Krivi~nata sankcija treba da bide moralna {to zna~i od takov karakter {to jasno ja izrazuva op{testvenata osuda za povredata na opredeleni moralni vrednosti i potrebata za nivna interiorizacija vo svesta na onoj komu mu e izre~ena. 40 Krivi~nata sankcija treba da bide srazmerna na te`inata na krivi~noto delo i stepenot na krivi~nata odgovornost na storitelot. So toa se postignuva nejzinata pravednost ottamu {to sekoj podednakvo ja ~uvstvuva op{testvenata osuda za storenoto. 50 Krivi~nata sankcija treba da e delliva: da e od takva priroda {to, vo zavisnost od karakteristikite na li~nosta i okolnostite na krivi~noto delo, ovozmo`uva da se izrekuva vo pogolema ili pomala mera. Dellivosta (prilagodlivosta, individualizacijata) na sankciite e takvo oble`je so koe vo celost e opredelen i pokrien postojniot sistem na krivi~nite sankcii vo na{ata zemja. 60 Edna od karakteristikite na krivi~nite sankcii e i nivnata zamenlivost. Vo slu~ai koga za toa postojat opravdani pri~ini ovaa karakteristika pru`a mo`nost odredena sankcija da se zameni so drug vid (komutacija). 70 Krivi~nata sankcija treba da e otpovikliva, odnosno od takva priroda (karakter) {to ovozmo`uva da se odbegnat posledicite do koi mo`e da dojde pordi nejzinoto pogre{no izrekuvawe (sudski samovolija, zabludi i gre{ki) i primena. Mo`no e da se otpovika i popravi sekoja sankcija {to vo celost ne e izvr{ena, a nekoi vidovi sankcii (pari~nata kazna, na primer) duri i po nejzinoto izvr{uvawe. 80 Posebno zna~ajno obele`je na krivi~nite sankcii se sostoi vo toa {to mo`at da se izrekuvaat samo po izvr{eno delo {to zna~i isklu~ivo post delictum. 90 Krivi~nata sankcija treba da bide neizbe`na. U{te anti~kite filozofi ja zabele`aa okolnosta deka nade`ta vo nekaznivosta se javuva kako eden od glavnite pri~ini na kriminalitetot. Ottamu, Ciceron, Bekarija i drugi, baraa kaznata da bide neizbe`na, kako zna~aen kriminalnopoliti~ki postulat koj do denes ne e ostvaren. Ednostavno krivi~nite sankcii "mora da bidat ednakvi kako za prviot taka i za posledniot gra|anin," i vo taa smisla neizbe`ni, za{to "neizbe`nosta na kaznata, makar i blaga, sekoga{ posilno }e deluva odo{to stravot od pote{kata kazna, ako toj strav e spoen so nade`ta deka kaznata }e se izbegne. Za{to i najmaloto zlo ako ne mo`e da se izbegne gi pla{i lu|eto, dodeka nade`ta, toj nebesen podarok koj ~estopati ni go nadomestuva seto ostanato, sekoga{ ja odale~uva pomislata na pote{ka kazna, osobeno ako se pothranuva so primerite na nekaznuvawe

340

koi potkupliviot i nodlu~en sudija ~esto gi prakticira."402 100 Krivi~nata sankcii treba da sleduvaat brzo (vedna{) po izvr{uvaweto na deloto. Vo ovaa smisla se ~ini e sosema dovolna argumentacijata na Bekarija koj tvrde{e deka kaznata {to sleduva vedna{ po izvr{enoto zlostorstvo e popravedna i pokorisna. Popravedna, za{to vinovnikot go po{teduva od svirepite i nepotrebni maki predizvikani so neizvesnosta, ma}ite koi se zgolemuvaat so silata na negovata fatazija i ~uvstvoto na sopstvenata nemo}, a i zatoa {to li{uvaweto od sloboda (pritvorot) e kazna (zlo, m. z.), pa zatoa treba da mu prethodi na osudata samo vo traewe koe e najnu`no. Pokorisna, za{to so pomaloto rastojanie me|u zlostortsvoto i kaznata, vo mislite e posilna i potrajna povrzanosta na tie dva poimi - zlostorstvoto i kaznata, taka {to i nezabele`ano zapo~nuva ednoto da se smeta kako pri~ina na drugoto, kako negova nu`na i neizbe`na posledica. Spored toa od najgolema va`nost e kaznata da sleduva {to pobrgu po zlostorot ako sakame kaj ~ovek so surov i prost duh zamenata na pretstavata za isplatliviot zlostor so toa vedna{ da predizvika pomisla na kazna. Kolku {to kaznata sleduva podocna, toklu pove}e se razdvojuvaat tie idei, pa bez ogled na predizvikaniot vpe~atok na kaznata za opredelen zlostor, takviot vpe~atok pove}e deluva kako nekakov prizor odo{to kako kazna, za{to toga{ ve}e i vo o~ite na posmatra~ite oslabilo ~uvstvoto na u`asuvawe od opredelen zlostor koj vsu{nost bi moral da poslu`i kaj niv da go zgolemi stravot od kaznata.403 VI. INDIVIDUALIZACIJA NA KRIVI^NITE SANKCII Pod individualizacija na krivi~nite sankcii se podrazbira prilagoduvawe na krivi~nite sankcii na te`inata na krivi~noto delo i sepenot na krivi~nata odgovornost na storitelot na krivi~noto delo. Istoriski gladano baraweto za individulizacija na krivi~nite sankcii zavise{e od sfa}aweto za pri~inite na kriminalitetot i usvoeniot koncept za celite na kaznuvaweto. Toa pridonese ovoj princip razli~no da se koncipira i da se prenaglasuva bilo negovata objektivna ili subjektivna strana, {to }e re~e, krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite na storenoto krivi~no delo - na negoviot vid i priroda, na okolnostite pod koi e storeno (mesto, vreme, sredstva i na~in na izvr{uvawe), na te`inata na posledicite i negovoto zna~ewe vo konkretnite `ivotni uslovi, ili pak - krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite na storitelot na krivi~noto delo, t.e. na svojstvata i okolnostite od subjektivna priroda. Na borbata na krivi~nopravnite {koli go dol`ime kristali402 403

Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 96 i 102. Vidi: Ibid, str. 94-95.

341

ziraweto na moderniot poim na objektivno-subjektivnata individualizacija kako princip pod koj vo naj{iroka smisla se podrazbira prilagoduvawe na krivi~nite sankcii na posebnite karakteristiki na storitelot na krivi~nosto delo za da se ostvarat celite na krivi~nite sankcii. Toa zna~i deka za sovremenite sfa}awa za individualizacijata se podednakvo zna~ajni objektivnite elementi na krivi~noto delo i li~nosta na storitelot. I na{eto krivi~no pravo trgnuva tokmu od edna vakva koncepcija i vo taa smisla gi izgraduva principite na zakonskata, sudskata i izvr{nata individualizacija.
1. ZAKONSKA INDIVIDUALIZACIJA

1. Poradi samata priroda na zakonskite pripisi, {to mora da bidat op{ti i apstraktni, vo literaturata se smeta deka zakonskata individualizacija ne e toa vo vistinska smisla na zborot, bidej}i se zasnova vrz konkretnite okolnosti na krivi~noto delo i storitelot.404 Pa sepak, krivi~niot zakonik pretstavuva osnov za individualizacijata na krivi~nite sankcii, za{to pri inkriminiraweto na opredeleni povedenija kako krivi~ni dela go odreduva vidot i visinata na krivi~nite sankcii i sodr`i niza instituti {to ovozmo`uvaat nivna modifikacija i prakti~no prilagoduvawe na konkretniot storitel. Taka, na primer, vo na{iot KZ se predvideni mnogubrojni mo`nosti za individualizacija na krivi~nite sankcii niz slednive instituti: grupirawe na krivi~nite dela po glavi spored objektot na za{tita; predviduvawe razli~ni krivi~ni sankcii: kazni, alternativni merki, merki na bezbednost i vospitni merki vo zavisnost od vozrasta, krivi~nata odgovornost i opasnosta na storitelot i celite na krivi~nite sankcii; propi{uvawe alternativni i kumulativni kazni; razli~no kaznuvawe za umisla i nebri`nost; za dovr{eni i krivi~no delo vo obid; za podgotvitelni dejstvija i dobrovolno otka`uvawe od niv i vo obid; predviduvawe odredbi za odgovornost za pote{ka posledica; predviduvawe razli~ni kazni za pote{ki (kvalificirani) i polesni (privilegirani) oblici na krivi~ni dela i sl. Me|utoa, za ostvaruvawe na principot na individualizacijata posebno zna~ewe imaat odredbite za odmeruvawe na kaznata i toa op{tite pravila kako i posebnite pravila {to se odnesuvaat na ubla`uvawe na kaznata, osloboduvawe od kazna, odmeruvawe na kaznata vo slu~aj na povrat, odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek i odmeruvawe na kaznata maloletni~ki zatvor. Na ovoj na~in krivi~niot zakonik apstraktno gi propi{uva oblicite na krivi~noto delo i se opredeluva za relativno opredeleni kazni za storitelite na tie dela, vo prv red poradi svojot normativen karakter (poradi samata priroda na zakonskite propisi), so koj ne e vo
404

Vidi: ^ejovi}, B. op. cit. str. 386 i Radovanovi}, M. op. cit, str. 245.

342

sostojba da ja dostigne nivnata konkretizacija vo site poedine~ni slu~ai. Me|utoa, krivi~nite dela se javuvaat vo razli~ni oblici, {to nu`no se razlikuvaat ne samo vo pogled na vidot na edno isto delo, tuku i po odnos na nivnite konkretni manifestacii vo ramkite na posebnite vidovi. Ottamu, proizleguva razli~nata op{testvena opasnost na konkretnoto delo. Od druga strana, mnogubrojnite socijalni, kulturni, moralni, psiholo{ki i drugi svojstva i oble`ja na li~nosta, {to na svoeviden na~in se prekr{uvaat vo izvr{enoto krivi~no delo ja izrazuvaat op{testvenata opasnost na storitelot na kriminalnite dejnosti. Nakratko, mnogubrojnite elementi {to go ~inat deloto i individualnite svojstva na negovite storiteli se razlikuvaat vo pogled na nivnata op{testvena opasnost i so ogled na toa, sosema razbirlivo, sprema razli~nite dela i storiteli ne mo`e da se o~ekuva ednakva op{testvena osuda i linearno primeneta kazna. Zatoa, so opredeluvaweto na konkretnata kazna vo ramkite na ona {to zakonot ja predvidel za apstraktno delo, ili podobro re~eno, so konkretizacija na zakonskite odredbi za kaznuvaweto se preminuva vrz sudskata individualizacija na kaznata. 2. So ogled na samoto opredeluvawe na kaznite vrz osnova na utvrdeniot stepen na op{etstvena opasnost na krivi~noto delo, vo krivi~nite zakonodavstva postojat dva na~ini na opredeluvawe na kaznite: apsolutno opredeluvawe i relativeno opredeluvawen, so toa {to prviot na~in natamu se deli na sistem na apsolutno neopredeleni i sistem na apsoluitno opredeleni kazni, a kaj vtoriot sistem se raboti za relativno opredleni kazni. a) Spored sistemot na apsolutno neopredeleni kazni (sistem na arbirtreni kazni) zakonodavecot mu ostava celosna sloboda na sudot samiot da ja opredeli kaznata za konkretniot slu~aj na izvr{enoto delo. Zakonodavecot se zadovoluva so toa da go opredeli samo vidot na kaznata, a koja kazna sudot konkretno }e ja izre~e zavisi od negovoto sfa}awe i nao|awe. Na sudot ne mu se postaveni nikakvi ograni~uvawa pri odmeruvaweto na sankcijata, tuku vo ramkite na celokupniot sistem za konkretniot slu~aj, sudot slobodno gi opredeluva vidot i visinata na sankcijata.405 Idejata na apsolutno neopredelena kazna ne mo`e da se prifati, ottamu {to e sprotivna so barawata na na~eloto na legalitetot. 406
Vo istorijata ima{e slu~ai koga zakonot go odreduva{e samo zabranetoto dejstvie, a vo pogled na kaznata mu ostava{e na sudijata da go odbre vidot i iznosot na kaznata, davaj}i samo op{ti upatstva na koj na~in treba da se postapi, na primer, "najstrogo, "primerno" itn. Ovoj sistem be{e zastapen vo najstarite zakoni, pa i vo srednovekovnoto pravo, s do pojavata na sovremenite kodifikacii. Tahovi}, J. op. cit, str. 142. 406 "Dr`ime deka idejata na apsolutno neopredelena presuda ne mo`e da se prifati. Taa ne mu odgovara na na~eloto na legalitetot koj prestavuva
405

343

b) Sistemot na apsolutno opredeleni kazni se pojavi kako reakcija na sistemot na apsolutno neopredeleni kazni, kako nastojuvawe da se izbegnat mo`nite samovolija i zloupotrebi od strana na sudovite. So nego za sekoe istovidno delo be{e predvidena ista (ednakva) kazna, a za prv pat be{e voveden so francuskiot krivi~en zakonik (Code de Delits et des Peines) od 6. X 1791 godina. Spored ovoj sistem, vo zakonot precizno se opredeleni vidot i visnata na kaznata koi se izrekuvaat vo site slu~ai na izvr{uvawe na edno krivi~no delo. Ovde zakonodavecot ja ima vo vid op{tata op{testvena opasnost na toa krivi~no delo i ne se vpu{ta vo mo`nosta edno isto krivi~no delo da se javi so razli~en stepen na op{testvena opasnost vo zavisnost od sekoj konkreten slu~aj na negovoto izvr{uvawe. Pritoa, zakonot ne mu dozvoluva na sudot da se vpu{ti vo takva ocenka. Na sudot ne mu ostanuva ni{to drugo, tuku bez kakvo i da e otstapuvawe, avtomatski da go podvede izvr{enoto krivi~no delo pod soodvetnata zakonska odredba i da ja izre~e kaznata koja e apsolutno opredelena za toa krivi~no delo: toj izrekuva ista kazna za razli~ni slu~ai na izvr{uvawe na isto krivi~no delo. Spored toa, apsolutno odredeni kazni se onie koi na sudot ne mu dozvoluvaat kakva i da e sloboda pri nivnoto odmeruvawe, za{to zakonot precizno gi opredeluva vidot i iznosot (visinata) na kaznata za sekoe krivi~no delo. Idejata na apsolutno neopredelena kazna ne mo`e da se prifati, ottamu {to e sprotivna na na~eloto na individualizacijata. v) Spored sistemot na relativno opredeleni kazni, za prv pat voveden so Napoleonoviot Code penal od 1810 godina, zakonot go opredeluva samo vidot i najmaliot (op{tiot minimum) i najgolemiot iznos (op{tiot maksimum) na sekoj vid na kazna, odnosno ramkite vo koi mo`e da se odmeri kaznata. Me|utoa, pokraj opredeluvaweto na op{tiot minimum i op{tiot maksimum na sekoj vid kazna, zakonot go opredeluva i najmaliot i najgolemiot iznos na opredelen vid na kazna za opredeleno krivi~no delo (poseben minimum i poseben maksimum). Na toj na~in zakonot go ima vo vid najniskiot i najvisokiot mo`en stepen na op{testvena opasnost na edno krivi~no delo, a vo koj stepen }e bide izrazena op{testvenata opasnost vo konkretniot slu~aj na izvr{enoto krivi~no delo i na koj na~in }e se odredi visinata na kaznata mu se prepu{ta na ocenka na sudot. Pritoa, dokolku pri odmeruvaweto na kaznata se slu~i sudot da najde za potrebno da izre~e kazna nadvor od posebniot minimum i posebniot maksimum, kaznata mo`e
osnova na pravosudstvoto. Poradi svojata celosna neodrednost taa nepovolno vlijae na vinovnikot, ja vlo{uva negovata psihi~ka sostojba, vodi kon beznade`nost i o~ajanie i ne dava garancii protiv samovolieto na administracijata na zavodot, osobeno vo dr`avite vo koi personalot na zavodite ne stoi na potrebnata visina i kaj koj zakonitosta mu e pot~ineta na samovolijata od sekakov vid. ^ubinski, M. op. cit. str. 278.

344

da se ubla`i odnosno da se spu{ti pod posebniot minimum, me|utoa samo do op{tiot minimum na taa kazna, odnosno da se zaostri i zgolemi nad posebniot minimum, no samo do op{tiot maksimum. Ovoj sistem se poka`a najpovolen ottamu {to ovozmo`uva prilagoduvawe na kaznata na karakteristikite na storitelot i na negovoto krivi~no delo - individualizacija na kaznata, kako i ottamu {to so odreduvaweto granicita kako na vidot na kaznata, taka i na samata kazna za krivi~noto delo se obezbeduva i ostvaruvaweto na~eloto na zakonitosta. Vo sistemot na relativno opredeleni kazni naj~est slu~aj e zakonodavecot da predviduva poseben minimum i poseben maksimum na kaznata za sekoe krivi~no delo. Me|utoa, mo`at da postojat i otstapuvawa od ova pravilo. Taka, na primer, mo`e da se slu~i za edno krivi~no delo da bide opredelen samo posebniot minimum na kaznata. Vo takov slu~aj posebniot maksimum na kaznata se poklopuva so op{tiot maksimum na kaznata. Mo`en e i sprotiven slu~aj, odnosno zakonodavecot da go opredeli samo posebniot maksimum na kaznata za edno krivi~no delo. Vo takov slu~aj, posebniot minimum na kaznata se pokolopuva so op{tiot minimum na taa kazna. I najposle, za edno krivi~no delo zakonodavecot mo`e da go predvidi samo vidot na kaznata bez da go opredeli nitu posebniot minimum ni posebniot maksimum na kaznata. Vo takov slu~aj posebniot minimum i posebniot maksimum se poklopuvaat so op{tiot minimum i op{tiot maksimum na kaznata. Posebniot maksimum e garancija na gra|anite deka nema da bidat pote{ko osudeni odo{to e toa propi{ano vo zakonot, a posebniot minimum e garancija na op{testvoto, deka sprema storitelot }e bide primeneta opredelena doza na represija koja spored kriteriumite na zakonodavecot navistina najmalu e mo`na so ogled na apstraktnata op{tetstvena opasnost na opredeleno kriminalno povedenie. Krivi~niot zakonik na Makedonija se opredeli za relativno opredeleni kazni. Zakonot gi opredeluva ramkite vo koi sudot mo`e da se odmeri konkretnata kazna taka {to: - go opredeluva samo posebniot minimum na opredelen vid kazna (na primer, na li{uvaweto od sloboda ili pari~nata kazna). Vo takov slu~aj, gornata granica na propi{anata kazna ja pretstavuva op{tiot zakonski maksimum na toj vid kazna (posebniot maksimum na kaznata se poklopuva so op{tiot maksimum na kaznata koj spored ~l. 35 st. 1 KZ e 15 godini kazna li{uvawe od sloboda, odnosno spored ~l. 38 st. 1 KZ, 5.000 evra vo denarska protivrednost kaj pari~nata kazna). - go opredeluva samo posebniot maksimum na opredelen vid kazna (na primer, li{uvawe od sloboda, a isklu~itelno i pari~nata kazna). Vo takov slu~aj, dolanata granica na propi{anata kazna op{tiot zakonski minimum na toj vid kazna (posebniot minimum na kaznata se pokolopuva so op{tiot minimum na taa kazna koj spored ~l. 35 KZ e 30 dena kaznata li{uvawe od sloboda). 345

- gi opredeluva i dolnata i gornata granica na kaznata (posebniot minimum i posebniot maksimum). Vo takov slu~aj, posebniot minimum i posebniot maksimum se poklopuvaat so op{tiot minimum i op{tiot maksimum na kaznata. Vo sistemot na relativno opredeleni kazni naj~est slu~aj e zakonodavecot da predviduva poseben minimum i poseben maksimum na kaznata za sekoe krivi~no delo. - go odreduva samo vidot na kaznata. Vo takov slu~aj, kaznata e propi{ana od op{tiot minimum do op{tiot maksimum na toj vid kazna. Vakviot na~in krivi~niot zakonik redovno go primenuva koga za nekoe delo opredeluva pari~na kazna (na primer, za krivi~noto delo navreda od ~l. 173 KZ).
2. SUDSKA INDIVIDUALIZACIJA

1. Efikasno ostvaruvawe na represivnata politika zaradi suzbivawe na krivi~nite dela vo golema mera e usloveno tokmu od pra{aweto za opredeluvaweto na visinata na kaznata {to treba da im bide izre~ena na nivnite storiteli. Toa zna~i za da mo`e da gi ostvari svoite polezni zada~i kaznata mora da bide izre~ena i prilagodena sprema karakteristikite na li~nosta na storitelot i okolnostite na nivnoto delo, za{to samo taka mo`e da ja postigne svojata so zakon zamislena funcija. Spored toa, sudskata individualizacija se sostoi vo

izbor na vidot i visinata na krivi~nata sankcija sprema konkretniot storitel na krivi~nosto delo od strana na sudot vo zavisnost od mo`nostite predvideni so krivi~niot zakon so intencija najdobro da se ostvarat celite na krivi~nite sankcii. Istaknuvaweto na potrebata
da se ostvarat site celi na krivi~nite sankcii zna~i deka, pokraj generalnata i specijalnata prevencija mora da se po~ituva i principot na pravednost, interesot na `rtvata i barawata na javnoto mislewe. Vo taa smisla smetam deka se pogre{ni onie definicii na sudskata individualizacija {to za nejzina cel ja istaknuvaat samo specijalnata prevencija.407 2. Na ovoj na~in se doa|a do podra~jeto na odmeruvaweto na kaznite, odnosno do mehanizmot na soobrazuvawe na krivi~nopravnata represija vo konkretno projavenata op{testvena opasnost na deloto i storitelot. Ovoj mehanizam e vo racete na sudot i kako takov se ostvaruva so dosledno po~ituvawe na brojnite pravila {to vo taa smisla, a i zaradi po~ituvawe na na~eloto na zakonitosta, gi izgradil zakonot. No, tokmu na ova podra~je se pojavuvaat mnogubrojni, s u{te nere{eni pra{awa {to ja ote`nuvaat rabotata na sudot vo izrekuvaweto na kazni {to vo najgolema mera }e bidat prilagodeni na celite na kaznuvaweto. A toa, od svoja strana ja nalo`uva potrebata od permanentno
Taka: Kobe, P. Nekoliko pogleda na individualizaciu krivi~nog postupka, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/11-12, str. 440.
407

346

sledewe na taa rabota so usilbi {to efikasno }e gi re{avaat problemite i }e gi nadminat slabostite vo vrska so odmeruvaweto na kaznata. Za ostvaruvawe na sudskata individualizacija, za konkretno izrekuvawe i prilagoduvawe na kaznata408 go istaknavme posebnoto zna~ewe na op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata kade {to, se nao|a i pojdovnata osnova za dobivawe celosen odgovor na najrazli~nite problemi so koi sudot se sre}ava vo ovaa oblast. Spored tie pravila sudot treba na storitelot na krivi~noto delo da mu ja odmeri kaznata vo granicite {to se propi{ani so zakonot za toa delo. Pritoa, sudot treba da ja ima predvid celta na kaznuvaweto i site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti), a osobeno stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, porane{niot `ivot na storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto delo, kako i drugi okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na storitelot. So ova pravilo zakonot mu dava bitni ovlastuvawa na sudot koj{to, otkako }e utvrdi deka liceto storilo opredeleno krivi~no delo, za nego mo`e da pristapi kon izbor na vidot i merkata na kaznata. Vo ostvaruvaweto na taa funcija pred sudot se nametnuva baraweto da gi zeme predvid site relevantni objektivni i subjektivni okolnosti, a osobeno onie {to izre~no se navedeni vo zakonot i da gi ima predvid site celi na kaznuvaweto. I, na krajot, sudot e obvrzan odmeruvaweto na kaznata da go vr{i vo ramkite na propi{anite kazni za konkretnoto delo koi, so ogled na toa {to vo na{iot sistem na relativno opredeleni kazni se dovolno {iroko postaveni, i ne pretstavuvaat nekoe bitno ograni~uvawe na sudot, no vo sekoj slu~aj se va`en element za opredeluvawe na granicite vo koi mo`at da se koristat navedenite okolnosti. Dokolku odgovorno se pridr`uva kon site pravila, sudot vo golema mera mo`e da uspee vo prilagoduvaweto na vidot i merkata na izre~enata kazna na storitelot na krivi~noto delo so ogled na negovata li~nost, te`inata na deloto i okolnostite pod koi toa e storeno, i na toj na~in da prodonese za pravilno sproveduvawe na kaznenata poPrincipot na sudskata individualizacija treba da se razlikuva od poimot sudsko odmeruvawe na kaznata. Ovie poimi ne se istovetni bidej}i so vtoriot se opfa}a odmeruvaweto na kaznata od strana na sudot vo predvidenite zakonski ramki za storenoto delo, ubla`uvaweto i osloboduvaweto od kaznata kako i nejzinata zamena so alternativni merki, vklu~uvaj}i go, pokraj kaznata i izrekuvaweto merki na bezbednost. Za razlika od vaka sfateniot poim na sudskoto odmeruvawe na kaznata, sudskata individualizacija e po{irok poim, koj vo sebe, pokaj odredbite za odmeruvaweto na kaznata ja vklu~uva i primenata na site mo`nosti {to vo taa smisla gi pru`aat napred navedenite krivi~nopravni instituti.
408

347

litika. Toa zna~i deka dokolku, so ogled na op{toto pravilo za odmeruvawe na kaznata, sovesno se ocenat i utvrdat site okolnosti {to se odnesuvaat na stepenot na vinata na karakteristikite na li~nosta na storitelot, a postojat vo fazata na podgotvuvaweto ili izvr{uvaweto na krivi~noto delo, e mo`no takvo odmeruvawe na kaznata {to }e bide najblisku do celite prifateni vo na{eto krivi~no pravo.
3. IZVR[NA INDIVIDUALIZACIJA

1. Izvr{nata individualizacija se sostoi vo toa {to izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, po predhodno ispituvawe na li~nosta na osudenikot, se prilagoduva sprema negovite potrebi od strana na organite {to gi izvr{uvaat krivi~nite sankcii so cel za resocijalizacija i reintegracija na prestapnikot. Od samiot poim na izvr{enata individualizacija vedna{ se zabele`uva deka najzinata edinstvena cel e resocijalizacija na prestapnicite. Takvoto sfa}awe vo ovaa faza na individualizacijata ovozmo`uva li~nosta na prestapnikot da se uva`uva neograni~eno za razlika od predhodnite fazi, kade, kako {to vidovme, pokraj nea mora da se uva`uvaat i drugi principi. Ovde princiot na individualizacijata doa|a do poln izraz i nemu, kako primeren, mu se podredeni site drugi principi na kaznata li{uvawe od sloboda. Me|utoa, i vo ovaa faza individualizacijata mora da ima izvesni granici {to }e pretstavuvaat garancija deka kaznata nema da go zagubi svojot karakter na op{testvena osuda za storenoto krivi~no delo. Imeno, spored sfa}awata na nekoi avtori, individualizacijata ne smee da dovede do spu{tawe na traeweto na kaznata li{uvawe od sloboda pod nejzinite dolni granici opredeleni so uslovniot otpust.409 2. Izvr{nata individualizacija se ostvaruva preku prodlabo~eno stru~no prou~uvawe na li~nosta na osudenoto lice vo specijalizairani kazneno-popravni ustanovi i toa vo ramkite na klasifikacioni grupi vo koi se prezemaat planirani i programirani merki na tretman i resocijalizacija. Taa se ostvaruva i so drugi sredstva kako {to se: pogodnostite i disciplinskite kazni, nagradite, uslovniot otpust itn. Me|utoa, od posebno zna~ewe e toa {to izvr{nata individualizacija se sproveduva niz klasifikacioni grupi, za{to prakti~no ne e izvodlivo da se obezbedi poseben individualizairan tretman za sekoe osudeno lice, nitu pak toa e potrebno, za{to postojat golem broj dobro prilagodeni lica za koi individualiziraniot tretman, odnosno prevospituvaweto ne e potrebno. Vo taa smisla klasifikacijata voop{to e pomo{en instrument i metod za prakti~no sproveduvawe na pri409

Pove}e za toa vidi: Kambovski, V. Neka razmi{ljanja o individualizaciji kazni li{enja slobode, Penologija, Beograd, 1976/2, str. 163-164.

348

ncipot na izvr{nata individualizacija.410 Ili, poinaku ka`ano, klasifikacijata go ograni~uva i racionalizira principot na individualizacijata. Od navedenoto proizleguva deka za ostvaruvawe na celite na kaznenata politika so primena na represivna merka od posebno zna~ewe e izborot i visinata na sankcijata. So individualizacijata vsu{nost, treba da se ostvari logi~na relacija me|u celite na op{testvenata reakcija i sredstvata za nejzinoto ostvaruvawe. Vo ovaa smisla e mo{ne zna~ajno i pra{aweto: dali i vo koja mera sudskata individualizacija (sudskoto odmeruvawe na kaznata) ja postignuva svojata cel so toa {to, utvrduvaj}i i cenej}i gi objektivnite i subjektivnite okolnosi go iznijansirala deloto i storitelot, a so ogled na toa, i visinata na kaznata. Odgovorot na ova pra{awe vrz teoretski plan mo`e lesno da se dobie ako se trgne od faktot deka so odmeruvaweto na kaznata ne zavr{uva i nejzinata individualizacija, za{to odmeruvaweto pretstavuva samo eden stadium na sudskata individualizacija i individualizacijata voop{to, {to i prethodat na izvr{nata (penitencijarnata) individualizacija, kade {to se zaokru`uva ocenkata za li~nosta na storitelot i negovoto delo, no, sega, pred s, so ogled na potrebite i mo`nostite od negovoto vospituvawe i prevospituvawe. 3. Da se potsetime. Zakonskata, sudskata i penitencijarnata individualizacija na kaznata ne se samostojni, odvoeni fazi na kaznuvaweto, tuku naprotiv - sekoja od niv zavisi od predhodnata i se nadovrzuva na nejzinite rezultati. Tie se organski i funkcionalno povrzani na toj na~in {to ostvaruvaweto na narednata faza vo prilagoduvaweto na kaznata pridonesuva da se po~ituva i da se ostane na zacrtanata linija na ostvaruvaweto na celite na kaznuvaweto. Vo taa smisla penitencijarnata individualizacija e samo prodol`enie na sudskata individualizacija koja se nadovrzuva i nadgraduva na seto ona {to vo nea e postignato. Ottuka, ako se trgne od idealnata pretpostavka deka sudot gi utvrdil i ocenil site okolnosti {to mu prethodele na deloto, bilo vo vrska so nego ili pak se steknale po nego, i go opredelil nivnoto mesto vo prilog ili protiv negovoto izvr{uvawe, kako i olesnuva~koto i ote`nuva~koto dejstvo na okolnostite za ostvaruvawe na prevospitnoto vlijanie na kaznata sprema storitelite na deloto, toj go na{ol zaedni~kiot imenitel preku koj mo`e da se sogledaat kako specifi~nostite na samoto delo, taka i egzogenite i endogenite faktori {to ja opredeluvaat strukturata na li~nosta na storitelot. Na toj na~in utvrdenite okolnosti pretstavuvaat edinstvena baza i so
"Sekoja klasifikacija e, vsu{nost, grupirawe na razli~ni li~nosti sprema koi bi mo`elo da se prezemaat sli~ni postapki na prevospituvawe. Toa zna~i ostvaruvawe od principot na individualizacijata {to od prakti~ni pri~ini e nu`no." Vodopivec, K. i dr. Kriminologija, I deo, Narodne novine, Zagreb, 1966, str. 154.
410

349

niv podednakvo mo`at da se slu`at kako sudiite pri utvrduvaweto na visinata na kaznata, taka i nadle`nite penitencijarni organi pri opredeluvaweto na re`imot na nejzinoto izvr{uvawe. Sudot, vsu{nost, sozdal monoliten materijal koj slu`i samo za razli~no fasadirawe na kaznata, edna{ vo fazata na izrekuvaweto, drug pat, pri izvr{uvaweto. Menuvaj}i go izgledot na kaznata so ogled na te`i{teto vo ostvaruvaweto na nejzinite celi, utvrdenite okolnosti ne smeat da ja menuvaat nejzinata su{tina. Preku utvrduvaweto na site okolnosti {to se odnesuvaat na deloto i storitelot mo`e da se opredelni adekvatna kazna {to }e im odgovara kako na celite na resocijalizacijata taka i na prevencijata. Okolnostite, vsu{nost, sekoga{ se odnesuvaat na storitelot: edna{ se vo vrska so li~nosta vo onaa mera vo koja {to taa se aktuelizira vo krivi~noto delo i na toj na~in ja izrazuvaat te`inata na deloto i vinata, a drug pat se odnesuvaat na pogolem broj osobini na li~nosta i ja izrazuvaat potrebata od prezemawe merki za negova resocijalizacija so opredelen intenzitet. Na toj na~in sudot ispituva dve grupi okolnosti - onie {to ja izrazuvaat op{testvenata opasnost na li~nosta i deloto i onie {to vlijaat vrz doziraweto na kaznata so ogled na potrebite za resocijalizacija. Vo ramkite na prvite okolnosti vleguvaat site onie {to se bitni za ocenka na te`inata na povredata i posledicite na deloto, za opasnosta na upotrebenite sredstva, izrazeniot intenzitet na zlostorni~kata volja, motivite na deloto, stepenot na krivi~nata odgovornost i sl. Ocenata na ovie okolnosti e zna~ajna za ostvaruvawe na retributivnata komponenta na kaznata i nejzinata pravednost. Vo ramkite na vtorata grupa mo`at da vlezat site gorenavedeni okolnosti dokolku se od zna~ewe za opredeluvawe na visinata na kaznata za potrebite od resocijalizacijata na storitelot, a, pred s, site onie okolnosti {to ne mora da stojat vo vrska so storenoto delo, a go osvetluvaat totalitetot na li~nosta na storitelot i se nao|aat vo funkcija na negovoto prevospituvawe. Toa se okolnostite {to gi prezentiraat negovite psihosocijalni karakteristiki, sredinata vo koja `ivee, stanbenite i materijalnite uslovi, negovoto porane{no povedenie, negovoto vospituvawe i socijalizacijata, negovata komunikativnost, adaptivnost, stavovi, naviki, vrednosti, interesi i drugi osobini {to se manifestiraat vo negovoto socijalno `iveewe, negovoto psihi~ko i fizi~ko zdravje, povedenieto po izvr{enoto delo i mnogu drugi elementi prikladni za sozdavawe realna slika vo vrska so dijagnozata i prognozata na negovoto idno povedenie. Site ovie okolnosti zaedno ja izrazuvaat negovata sposobnost za prevospituvawe i povtorno vra}awe vo op{testvoto. Vaka sfateni tie mo`at da bidat racionalna osnova za ostvaruvawe na nivnata funkcija vo realizacijata na resocijalizacijata i dokolku u{te na po~etokot ne bidat na toj na~in sogledani od strana na sudot, na organite za sproveduvawe na kaznata im se odzema pojdovnata osnova za edna razgraneta individu350

alizacija. Vo toj slu~aj kazneno-popravnite ustanovi treba da po~nuvaat se odnovo i da donesuvaat zaklu~oci {to ponekoga{ mo`at da bidat vo direktna sprotivnost so ona {to sudot go imal predvid pri ocenkata na olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti.

351

352

G l a v a II KAZNI I. POIM NA KAZNI 1. Kaznite se najte{kiot vid sankcii koi mo`at da bidat primeneti sprema polnoletni krivi~no odgovorni storiteli na krivi~ni dela. Samo isklu~itelno sprema postari maloletnici mo`e da se primeni i poseben vid na kazna - maloletni~ki zatvor. 2. Vo teorijata na krivi~noto pravo i krivi~noto zakonodavstvo postojat nekolku podelbi na kaznite koi se zasnovaat vrz razli~ni kriteriumi. 10 Spored na~inot na nivnoto izrekuvawe propi{anite kazni se delat na glavni i sporedni. Glavni se onie koi za izvr{enoto delo mo`at da se izre~at samostojno, a sporedni onie kazni koi mo`at da se izre~at samo pokraj nekoja od glavnite kazni, odnosno kako zasiluvawe na dejstvoto na glavnata kazna ili kako nejzino dopolnuvawe. 20 Spored dobroto {to na storitelot mu se odzema ili ograni~uva tie se delat na kazni protiv `ivotot, protiv teloto, protiv slobodata, protiv imotot, protiv ~esta i gra|anskite prava. Vo na{iot krivi~no praven sistem ne postojat kazni protiv `ivotot, kazni protiv teloto nitu pak kazni protiv ~esta i gra|anskite prava. 30 Spored svoeto traewe kaznite se delat na trajni i vremenski. Trajni se onie kazni koi se izrekuvaat do krajot na `ivotot na osudenoto lice. Takvi se, na primer, do`ivotnata kazna li{uvawe od sloboda ili trajno li{uvawe od opredeleni gra|anski prava. Vremenski kazni se onie koi se izrekuvaat vo opredeleno traewe, koi se ograni~eni so to~no opredelen period na vreme. Na{eto pozitivno pravo gi poznava samo vremenskite kazni li{uvawe od sloboda i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda. 40 Spored na~inot na propi{uvaweto kaznite se delat na kumulativno i alternativno opredeleni kazni. Kaznite se kumulativno opredeleni koga za izvr{noto krivi~no delo zakonot propi{al pove}e kazni taka {to tie mora da se izre~at zaedno. Takov, na primer, e slu~ajot koga za krivi~noto delo e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda i pari~na kazna. Kaznite se alternativno opredeleni koga za izvr{enoto krivi~no delo zakonot propi{al pove}e kazni od koi na storitelot mo`e da mu se izre~e samo edna: na primer, kazna li{uvawe od sloboda ili pari~na kazna.

353

3. Spored ~l. 33 st. 1 KZ postojat slednive vidovi kazni: 10 kazna li{uvawe od sloboda ("zatvor"), 20 pari~na kazna, 30 zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, 40 zabrana za upravuvawe so motorno vozilo i, 50 proteruvawe na stranec od zamjata, od koi prvite dve mo`at da se izre~at kako glavni, a ostanatite kako sporedni kazni. Opredelbata na na{iot zakonodavec od 2004 godina za navedenite vidovi kazni e vo soglasnost so tendencija na razvojot na sovremenoto krivi~no pravo naso~ena kon smaluvawe na brojot na kaznite i voveduvawe na alternativnite merki kako zamena vo prv red na kaznata li{uvawe od sloboda.411 II. TEORII ZA OPRAVDANOSTA NA KAZNATA Po odnos na pra{aweto za pravniot osnova na kaznata ili za osnovot na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (ius puniendi) postojat golem broj sfa}awa {to se zasnovaat na razli~ni pravnofilozofski pogledi na oddelni avtori. Vo literaturata naj~esto e nivnoto sveduvawe na slednite ~etiri osnovni teorii: 1. idealisti~ki teorii, 2. teorii na op{testveniot dogovor, 3. pravni teorii i 4. sociolo{ki teorii.
1. IDEALISTI^KI TEORII

Spored idealisti~kite (metafizi~i, spiritualisti~i) teorii so izvr{uvaweto na krivi~noto delo se naru{uva apsolutnata pravda (pravednosta) sfatena kako metafizi~ka, mislovna kategorija. So ogled na imperativot za povtorno vospostavuvawe na naru{enata pravda, pravniot osnov na kaznata se nao|a vo samata pravda (pravda zaradi pravda) koja {to edinstveno mo`e da se zadovoli so primena na kaznata. Ili, nakratko, kaznata i kaznuvaweto se opravduvaat so nu`nosta za vospostavuvawe na apsolutna spravedlivost koja {to e naru{ena so storenoto krivi~no delo. Toa e zaedni~ka pojdovna osnova na ovie teorii {to se javuvaat vo pogolem broj varijati. Kriteriumot za nivnata podelba e opredelen so razlikite vo sfa}awata za potekloto ili izvorot na apsolutnata pravda. Soglasno na toa se sre}avaat tri varijanti na ovie teorii: a) teorija na bo`ja pravda, b) teorija na moralna prada i v) teorija na zakonska pravda. 10 Teorija na bo`ja pravda. Spored ovaa teorija pravoto na dr`avata da go kazni storitelot na krivi~noto delo ima bo`jo poteklo. So sozdavaweto na dr`avata bogovite go delegirale svoeto pravo na kaznuvawe vrz organite na vlasta. Od tie pri~ini dr`avata go vr{i kaznuvaweto kako pratenik na boga i toa go pravi vo negova korist. Taa samo ja zastapuva negovata pravda, negovata volja i sila: gi spro411

Vidi: Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 331-351.

354

veduva negovite zapovesti. Pravniot osnov na kaznata, vsu{nost, se bara vo ve~nata bo`ja pravda, vo bo`enskoto pravo na kazna, vo negovite zapovesti {to mora da se izvr{uvaat od strana na dr`avata. Ovaa teorija se javi vo periodot na raspa|aweto na prvobitnata zaednica i pojavata na prvite dr`avi. Denes glavno e napu{tena i ima samo istorisko zna~ewe. 20 Teorija na moralna pravda. Spored teorijata na moralna pravda (Kant, Zaharie) osnovot na pravoto na kazna se zasnova na moralot. Kaznata e akt na spravedlivost ili barawe na moralniot zakon {to e vgraden vo srceto na ~ovekot. Spored Kant (1724-1804) koj najdlaboko ja razrabotil ovaa teorija, vo svetot postoi univerzalen sistem na moralni normi {to na ~ovekot mu se dadeni od samata priroda. Ovoj sistem na moralni normi e ve~en i nepromenliv, dlaboko vsaden vo svesta na sekoj poedinec i sekoj e dol`en da go po~ituva. Negovata osnova e zdraviot razum, odnosno vgradenoto svojstvo da go razlikuva dobroto od zloto ili koi povedenija se dozvoleni, a koi se nedopu{teni. Ottamu {to sekoj poedinec koj `ivee vo edno op{testvo go poznava toj moralen sistem, vo slu~aj na povreda na moralnite normi so izvr{uvawe na krivi~no delo, kaznata se javuva kako barawe na prakti~niot um i kako takva pretstavuva kategori~ki imperativ. Seto toa e mo`no, za{to spored Kant krivi~nite normi ne se ni{to drugo, tuku sankcionirani moralni normi. Ona {to na Kant vedna{ mu se prefrla e insistiraweto vrz stavot deka moralniot zakon bez ogled na iskustvoto e apriorno propi{an od na{iot um. Umot kako sposobnost da go sogledame ona {to e op{to na na{ata volja pretstavuva norma deka treba da se postapi taka {to na{eto deluvawe }e mo`at da go prifatat i site drugi. "Raboti taka {to maksimata na tvojata volja mo`e da stane univerzalen zakon"- toa e apriorniot zakon na sekoj um. Na ovoj zakon ne treba da mu se sprotivstavuvame za{to e zakon, za{to kategori~ki go postavuva na{iot um imajki ja vo vid vrednosta {to se ostvaruva so toa pokoruvawe. Toa zna~i deka dol`nosta treba da se vr{i zaradi dol`nosta, a so ogled na Kantovoto moralno izedna~uvawe na moralot so pravoto, ednovremeno i toa deka pravoto treba da se ostvaruva zaradi pravoto. Na toj na~in, Kant ja li{il kazanata od sekakva op{testvena funkcija i ja pretvoril vo pravnotehni~ki instrument so koj treba da se ostvari samo nekoja apriorna pravednost. 30 Teorija na zakonska pravda. Ovaa teorija ja izgradil Hegel (1770-1831). Spored nego, potekloto na apsolutnata pravda le`i vo samiot zakon, vo pozitivnoto pravo. Zakonot e nepovredliv pa spored toa sekoja negova povreda treba da se neutralizira so druga povreda. So narednata povreda se poni{tuva povredata storena vrz zakonot, a toa slu`i za povtorna afirmacija na negovata nepovredlivost. Na toj na~in se vospostavuva prvobitnata sostojba vo koja zakonot, odnosno pozitivnoto pravo bilo nepovredlivo. Krivi~noto delo e negacija na 355

pravoto sodr`ano vo zakonot, a kaznata e negacija na taa negacija (na krivi~noto delo). Spored toa, osnovot na pravoto na kazna e logi~ka dijalekti~ka nu`nost za vospostavuvawe na porane{nata ramnote`a na krivi~noto pravo koe spored samata svoja su{tina pretstavuva realizacija na idejata za apsolutna pravda vo opredelen period. Vo site ovie teorii mo`e da se vidi edna apstraktna, idealisti~ka podloga spored koja na dr`avata se opredeluva takva uloga {to ne vodi kon za{tita na op{testvenite interesi, tuku kon afirmacija na nekoja idealno zamislena bo`ja, moralna ili zakonska pravda.
2. TEORII NA OP[TESTVENIOT DOGOVOR

Spored teoriite na op{testveniot dogovor sozdavaweto na dr`avata se dol`i na spogodba {to bila sklu~ena me|u site ~lenovi na op{testvoto. Bez ogled na toa dali porano (vo prirodnata sostojba) poedincite bile egoisti i rasipani (Hobs), ednakvi i slobodni (Lok) ili ednostavno nedovolno silni za poedine~no sovladuvawe na pre~kite {to go ko~at nivnoto samoodr`uvawe (Ruso), su{tinata na op{testveniot dogovor e vo prenesuvaweto vrz dr`avata na pravoto da gi kaznuva storitelite na krivi~nite dela. So prenesuvaweto na individualnoto pravo za presmetka so zlostornicite, poedincite dobrovolno se podlo`ile na zakonite i ja ovlastile dr`avata da gi kaznuva so cel da go za{titat svojot opstanok, svoite dobra, interesi i drugi slobodi. Spored toa, osnovot na pravoto na kaznuvawe se izvlekuva od odredbite na ovoj dogovor, kako neophodnost za zaedni~ko `iveewe. Na teoriite na op{testveniot dogovor opravdano im se prefrla deka se nerealni, za{to istorijata ne go potvrduva postoeweto na vakva spogodba me|u op{testvoto i dr`avata. Vo vistinitosta na takviot dogovor se somnevaat diri i samite kontraktualisti. Vakvata mislovna konstrukcija za niv, vsu{nost, pretstavuva{e samo edna apstrakcija ili teoretska pretpostavka {to }e im poslu`i za opravduvawe na revolucionernite barawa kon radikalno ukinuvawe na feudalnite odnosi. Op{testveniot dogovor e zgodna fikcija so koja mo{ne uspe{no mo`e{e da se kritikuva bo`enskoto poteklo na apsolutisti~kata vlast i feudalnite neednakvosti na lu|eto {to imaa osobeno negativni posledici vrz planot na represijata. Vrz taa osnova be{e sozdadena prikladna forma so koja mo`e{e da se bara stesnuvawe na granicite na taa represija preku za{tita na li~nosta i imotot na sekoj ~len na op{testvoto.
3. PRAVNI (NORMATIVNI) TEORII

Spored ovie teorii, pravniot osnov na kaznata se bara i nao|a vo samoto pravo, odnosno vo pravnite normi od koi se crpi obvrskata na poedincite na poslu{nost kon dr`avata. Ako so krivi~nopravnite 356

normi se sozdava obvrska na gra|anite za poslu{nost, so izvr{uvawe na krivi~nite dela se kr{at i ovie normi, pa ottamu pravoto na poslu{nost se pretvora vo edno drugo pravo - vo pravo na kaznuvawe. Najzna~ajniot pretstavnik na ova stojali{te, so koe ne se navleguva vo pra{aweto za potekloto na samata dr`ava i pravo, be{e germanskiot teoreti~ar Karl Binding.412 Vo ramnite na normativnite teorii postojat i takvi sfa}awa deka pravniot osnov na kaznata ne se nao|a vo pravoto na poslu{nost tuku vo pravoto na nu`na odbrana. Koga e storeno nekoe zlostorstvo dr`avata se nao|a vo sostojba na nu`na odbrana i zatoa e prisilena da primeni kazna. I na ovie teorii im se zable`uva {to opravduvaweto na kaznata go vr{at vrz osnova na samoto pravo, nadvor od nejzinata op{testvena uloga.
4. SOCIOLO[KI TEORII

Privrzanicite na ovie teorii pravniot osnov na kaznata go baraat vo op{testvenata funkcija na krivi~noto pravo. Taka, spored utilitaristi~kata teorija na Bentam i Xon Stjuart Mil, kaznata se opravduva so nejzinata korisnost, odnosno nu`nost za za{tita na op{testvoto. Sli~no e i sfa}aweto na sociolo{kata {kola. Spored List pravoto na dr`avata da kaznuva proizleguva od nu`nosta za odr`uvawe na pravniot poredok i bezbednosta na op{testvoto. Spored italijanskata pozitivisti~ka {kola i dvi`eweto na op{testvenata odbrana, pak, pravniot osnov za primena na kaznata se nao|a vo odbranata na op{testvoto od kriminalitetot. Vo sovremenata literatura vladee uveruvawe deka vo ovie stavovi na sociolo{kite teorii e pronajden odgovorot na pra{aweto {to ovde se postavuva.413
412

"Prekinuvaj}i ja vrskata me|u krivi~noto pravo i etikata, Bindigovata teorija na pokoruvaweto sodr`i la`na pretpostavka deka stravot od kaznata e glavno na~elo koe go zadr`uva i spre~uva ~ovekot da ne izvr{i krivi~no delo. Kako {to odavna i perfektno zabele`al ruskiot nau~nik V. Spasovi}, "so grozewe i strav mo`e da se vladee samo nad robovite." Vo op{testvoto koe e na dosta visoko kulturno ramni{te, stravot od kaznata nikako ne stoi na prvo mesto vo nizata od pri~ini koi gi zadr`uvaat poedincite i mu popre~uvaat na izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Pravniot red mnogu pove}e se odr`uva so cvrstinata i ra{irenosta na moralnite principi, odo{to so kazni." ^ubinski, M. op. cit. str. 164. 413 Taka na primer: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit, str. 322, Proevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986, str. 375, Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet "Kiril i Metodij", Skopje, 1972,

357

Me|utoa, dali navistina e taka. Za da ne ni se prefrli za neopravdano problematizirawe na ona {to navidum ne e sporno i op{to usvoeno morame da se vratime na formulaciite od koi trgnuvaat site avtori vo potraga po odgovorot za opravdanosta na kaznata. Nie na po~etokot ve}e gi navedovme tie pra{awa. Smetame me|utoa, za potrebno na niv u{te edna{ da poso~ime, za{to nitu so eden stav na sociolo{kite teorii ne se dava direkten odgovor na ona {to napred se bara. So toa {to se veli deka pravoto na dr`avata nekogo da kazni proizleguva od korista i nu`nosta za odbrana na op{testvoto od kriminalitetot, vsu{nost, ne se odgovara na pra{aweto od kade e pravoto na dr`avata da kaznuva, tuku na pra{aweto za{to slu`i, odnosno koi se op{tite celi na kaznata. A toa e ve}e drugo pra{awe. Nakratko, so op{testvenata uloga na kaznata ne mo`e da se objasni nejziniot praven osnov tuku, efektite, celite na kaznuvaweto {to ne se predmet na ovie, tuku na narednite razgleduvawa za celite na kaznata. Od tie pri~ini smetam deka e neophodno da go izlo`am sopstvenoto viduvawe po odnos na opravdanosta ili pravniot osnov na kaznata. Moe mislewe e deka pravoto na kazna i kaznuvaweto dr`avata ne go dobila nitu mo`ela da go dobie od kade bilo i od kogo bilo, {to, vsu{nost, e tolku jasno i od argumentacijata {to se izlo`uva protiv teoriite na op{testveniot dogovor. Vo toj slu~aj preostanuva deka takvoto pravo dr`avata nasilno go ostvarila, go uzurpirala za da gi za{titi svoite interesi. A bilo koja uzurpacija, nezavisno od koi motivi i celi e napravena, ne mo`e da bide ni{to drugo osven nasilen akt (so koj se izrazuva mo}) {to dopolnitelno se opravduva. Od tie pri~ini vistinskiot odgovor na postavenoto pra{awe treba da se bara na druga strana - vo sferata na iracionalnoto podra~je na ~ovekovoto deluvawe {to e opredeleno so nagonite. Poradi svoite do kraj nemodificirani instinkti ~ovekot bil, i s u{te , vo onaa faza od svojot filogenetski razvoj koga na bilo kakov stvaren ili zamislen napad ili zagrozuvawe nej~esto reagira so posredstvo na instinktite za odr`uvawe na svojata poedine~na ili grupna egzistencija, sigurnost i sre}a. No, so za~estuvaweto na ostvarenite i vozvratenite zla, ~ovekovite nagoni postepeno se kultivizirale i modificirale kon povedenija vo koi s pove}e se vklu~uva{e i nivnoto racionalno i socijalno bitie. Na opredelen stepen od toj razvoj dominacijata na racionalnoto nad iracionalnoto i socijalnoto nad individualnoto, dovedoa do op{toprifaten moralen stav deka na sekoe dobro treba da se vozvrati so dobro i analogno na toa, na sekoe zlo treba da se odgovori so pravedno zlo. Vo tie ramki se iskristaliziraa poimite na nagrada i kazna. So ogled pak na toa deka kaznata vo svojata ~ista forma ja sre}avame so pojavata na dr`avata nu`no se javi i problemot za obemot,
str. 565, ^ejovi}, B. Krivi~no pravo, op{ti deo, str, 378, Radovanovi}, M. Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, str. 250, Kup~evi}-Mla|enovi}, R. op. cit, str. 62 itn.

358

intenzitetot i nasokite na nejzinata primena kako bitni kriminalnopoliti~ki pra{awa. A toa se, vsu{nost, problemite do koi niz vekovnoto postavuvawe na predhodnoto pra{awe saka{e da se dojde. Zatoa pri dopolnitelnoto racionalno objasnuvawe od tipot na onie {to kaznata ja opredeluvaat preku najzinata op{testvena funkcija treba da se vodi smetka za ovoj moment za da ne se zapadne vo ~esto povtoruvanata gre{ka spored koja pri~inite se tolkuvaat spored nivnite posledici. Pritoa, mora da se priznae deka sekoj neistoriski obid za objasnuvawe na pravniot osnov na kaznata odnapred e osuden na neuspeh. Pravniot osnov na kaznata, ~ija {to su{tina sakale toa da go priznaeme ili ne, ve}e odamna e dadena vo zaokru`ena (zavr{na) i nepromenliva forma, nepravedno se posmatra od edna premnogu bliska distanca {to ne nudi prostor za vistinsko sogleduvawe na faktot deka nikoj ne go izvlekuva svoeto pravo da kazni od toa {to so kaznuvaweto se sozdavaat dobri posledici, tuku od toa {to ima mo} toa da go pravi. Ottamu, izgledaat jalovi site argumenti {to za dr`avnoto pravo na kazna nekoj aposteriorno gi sozdal, otkako ve}e ja primenil. Vo taa smisla ima slaba vrednost opravduvaweto od tipot deka nekoj imal pravo da gradi samo zatoa {to zgradata e korisna za `iveewe. Seto toa n ubeduva vo zaklu~okot deka ne mo`e da se zboruva za pravniot osnov na kaznata nadvor od nagonski uslovenata potreba na ~ovekovata reakcija za samoodr`uvawe i mo}ta vo svoe ili tu|o ime da go pravi toa, kako i bez jasna distinkcija na ova pra{awe od celite na kaznata. Toa me|utoa, ne zna~i deka ovde ja osporuvame utilitaristi~kata naso~enost na sovremenite kazni, tuku samo sakame da istakneme deka so dobrite posledici i nameri ne mo`e da se brani ni~ie pravo, pa ni pravoto na dr`avata da primenuva kazna. Ili, poinaku re~eno, nejzinoto pravo ne mo`e da se izvlekuva od elementite {to gi oblikuvaat celite na kaznata, tuku od ne~ija mo} za nejzino pretvorawe vo legitimen akt. III. SU[TINA NA KAZNATA Od prehodno izlo`enite teoretski koncepti za dr`avnoto pravo na kazna mo`e{e da se zabele`i negovoto neuspe{no izvlekuvawe od nu`nosta za zadovoluvawe na nekakva nepromenliva pravda, od odredbite na dogovorot so koi se reguliraat odnosite vo op{testvoto, od obvrskata na poslu{nost kon dr`avata ili od nu`nosta za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Napred go vidovme i toa deka postavuvaweto na pra{aweto za pravniot osnov na kaznata sepak ne be{e zaludno, za{to vo vreme na javuvaweto na ovie teorii otvora{e izvesen prostor za vlijanie vrz preostrata dr`avna prisilba. Denes retko koj go negira pravoto na dr`avata da kaznuva (ius puniendi) pa so ogled na toa do granicite na kaznuvaweto se nastojuva da se dojde preku pravnoeti~ko opravduvawe na kaznata. Me|utoa, i tie nastojuvawa ponekoga{ 359

se spekulativno obremeneti zaradi obidot na poistovetuvawe na su{tinata na kaznata so nejzinata socijalna funkcija. Od tie pri~ini va`no e vedna{ da se napravi jasna poimnata razlika me|u kompontite na kaznata. Ovde, vsu{nost, i ne se raboti za nekoj vistinski problem ako nedvosmisleno se istakne deka odmazdata e ona {to ja so~inuva kaznata, ona {to e nejzina vnatre{na su{tina, ili nejzino organsko bitie. Odmazdata (retribucijata, represijata) e osnovniot element na kaznata, za{to spored svojata priroda zna~i odgovor na predhodno pri~ineto zlo, vra}awe milo za drago. Zaradi toa svojstvo odmazdata i mo`e da se oblikuva vo kazna, no i vo eden drug oblik za koj {to vo na{eto govorno podra~je s u{te nema adekvaten tretman, a zaradi poprecizno razlikuvawe }e go nare~am revan{. Imeno, vo obi~niot govor i zloto sodr`ano vo kaznata kako legitimen oblik i zloto sodr`ano vo nejziniot nelegitimen oblik kako zemawe na pravdata vo svoi race se ozna~uvaat so ist termin - odmazda. Ednakov e slu~ajot so nivnata primena i vo stru~na literatura so taa razlika {to zaradi pojavno razgrani~uvawe na su{tinata i formata na privatnata reakcija ponekoga{ pokraj terminot odmazda e vo optek i terminot osveta. Vakvata opredelba na odmazadta sozdava mo`nost da pristapime kon definirawe na navedenite pojavni oblici. Na svoeto najelementarno nivo kaznata e takov oblik na odmazda {to namerno se vr{i sprema nekoj {to storil zlodelo vrz osnova na zakonski normi od strana na ovlasteni dr`ani institucii. Taa e legitimen oblik na odmazda ili javna reakcija sprema onoj {to storil opredeleno zlo i zatoa {to go storil toa zlo. Od druga strana, revan{ot e oblik na odmazda {to ne mora da se vr{i sprema nekoj {to storil zlodelo nadvor od zakonskite normi od strana na poednec ili grupa na neovlasteni lica. Toa e nelegitimen oblik na odmazda ili privatna (individualna ili kolektivna) rekacija sprema onoj {to storil opredeleno zlo i zatoa {to go storil toa zlo. Na potrebata od vakvo razgrani~uvawe koe {to posuptilno ja prika`uva su{tinata na kaznata uka`uva{e Hegel. Spored nego, odmazdata se javuva vo dva vida: edna{ kako "osveta," drug pat kako "kazna." Osvetata (kaj nas revan{ot) ja vr{i onoj {to e povreden i toa e neophodno vo prirodnata sostojba. Vo tie uslovi taa e edinstveniot na~in da se zadovoli pradata so ogled na toa deka ne postoi dr`ava i sudstvo {to treba da ja ostvaruvaat. Me|utoa, taa ima su{testveni nedostatoci. Prvo, taa ~esto ne e odmerena i izvr{ena objektivno i nepristrasno spored merilata na pretrpenoto zlo, za{to se vr{i od povredenata strana koja si zela uloga na sudija vo sopstvenata rabota. Vtoro, bidej}i odmazdata nema forma na pravo, tuku se vr{i od subjektivni pobudi, ~uvstva i interesi, onoj na kogo mu se vra}a so zlo, toa ne go do`ivuva kako legitimen akt, tuku kako povreda na koja ottamu i vozvra}a so nova povreda.

360

Od navedenoto proizleguvaat dve va`ni karakteristiki. Prvo, odmazdata e ona zna~ajno svojstvo {to podednakvo e bitno za oblikuvawe na kaznata i revan{ot, i vtoro, samo od toa dali omazdata se vr{i vrz osnova na zakonski normi od strana na ovlasteni subjekti ili toa ne e slu~aj, zavisi nivnoto me|usebno razlikuvawe. Karakteristi~no e i toa deka vo ovie definicii namerno ne se vklu~eni celite {to treba da se ostvarat bilo so kaznata bilo so revan{ot. Toa ovozmo`uva da se doka`e deka kaznata si ostanuva kazna, a revan{ot - revan{, duri i toga{ koga so niv ne se odi kon postignuvawe na bilo kakvi korisni efekti. Za nivno postoewe dovolna e odmazdata so nejziniot nu`en produkt - stradaweto na onoj vrz koj e naso~ena bez ogled na toa dali poedinecot go ~uvstvuva toa stradawe ili pak, od nekoi sopstveni motivi toa duri i go posakuva. Taa odmazda ima svojstvo da go izrazi op{testvenoeti~kiot prekor koj e materijaliziran, otelotvoren vo nea i da slu`i na pravednosta, odnosno da ja zadovoli potrebata od pravda. Pritoa, mora da se znae deka pravdata (iusticia) pretstavuva vrednosna kategorija, na~elo spored koe sekomu treba da mu se dade ona {to mu pripa|a: sekomu spored zaslu`enoto. Pravdata ne ja propi{uva dr`avata, tuku ja sozdava javnoto mislewe. Pravednosta (aequitas) e poim so koj se ozna~uva soglasnosta so pravdata. Taa e moralna kategorija niz koja se izrazuva ~ovekovoto ~uvstvo za postignuvawe na ednakvost, ekvivalencija, srazmernost, reciprocitet vo odnosite me|u lu|eto. Duri po vakvoto poimno opredeluvawe se otvoraat mo`nostite za razre{uvawe na problemot na opravdanosta na zloto sodr`ano vo kaznata. Toa e, vsu{nost, pra{aweto za moralnoto i kriminalnopoliti~koto opredeluvawe na kaznata koe {to mora da se razlikuva od ona za prvniot osnov na kaznata. So drugi zborovi, edno e pra{aweto za pravoto na dr`avata da primenuva kazna (ius puniendi), a koga toa pravo ve}e e utvrdeno kako legitimen akt, sosema drugo e pra{aweto za osnovite so koi se opravduva odmazdata. So prvoto pra{awe se opredeluva dopu{tenosta na kaznata so ogled na pravoto na subjektot {to kaznuva, a so vtoroto pra{awe se sogleduva samoto zlo, opravdanosta na ona {to treba da se trpi od aspekt na moralot na lu|eto. Vo obidot da se odgovori na vtoroto pra{awe vo moralnata i prvnata filozofija i krivi~nopravnata teorija se izdiferenciraa dve osnovni i me|usebno sprotivstaveni mislewa. Spored retributivisti~koto stanovi{te vozvrateno zlo e opravdano za{to e zaslu`eno. Kaznata e pravedna (spravedliva) toga{ koga go zadovoluva ~uvstvoto deka e zaslu`ena, deka odgovara na te`inata na deloto i vinata na storitelot. Nasproti toa, utilitaristi~kiot pristap poa|a od toa deka vozvratenoto zlo e opravdano zaradi dobrite posledici {to gi ima. Za prvite kaznata e opravdana ako e pravedna odmazda, a za drugite toa e slu~aj samo toga{ ako so odmazdata se postignuvaat korisni efekti. Retributivistite trgnuvaat isklu~ivo od su{tinata na kaznata, a utilitaristite samo 361

od nejzinite celi. A tokmu od taa isklu~ivost proizleguvaat site problemi sodr`ani vo teorijata za celite na kaznata. IV. TEORII ZA CELITE NA KAZNATA Po odnos na pra{aweto za{to se kaznuva ili {to saka edno op{testvo da postigne so uni{tuvaweto (vo dr`avite kade {to s u{te postoi smrtnata kazna), so odzemaweto ili ograni~uvaweto na opredeleni dobra, slobodi i prava na storitelite na krivi~ni dela, ednakvo kako i kaj pra{aweto za osnovite na kaznuvaweto, se prisutni brojni mislewa. Trgnuvaj}i od nivnata pravno filozovska osnova pokraj navedenite dve (retributivni i utilitaristi~ki) se izdvoija i me{ovitite teorii.
1. APSOLUTNI (RETRIBUTIVNI) TEORII

Spored apsolutnite teorii celta na kaznata se sostoi vo spravedlivo vra}awe na zlo so zlo. Ova u~ewe se potpira vrz idealisti~kite teorii za pravniot osnov na kaznata. Ako kaznata e opravdana, za{to e zaslu`ena toga{ nejzinata cel treba da bide odevawe na storitelot vo mera koja adekvatno e opredelena od zloto naneseno so krivi~noto delo. Celta na kaznata e nanesuvawe zlo od stojali{teto na onoj {to kaznuva, a stradawe od stojali{te na onoj {to se kaznuva spored ve}e navedenoto na~elo: "Malum passionis quod infligitur propter malum actionis" (Kaznata e zlo na odevawe koe se primenuva poradi zloto na storuvawe) {to u{te vo XVII vek go formuliral Hugo Grocius. Ottuka, proizleguva deka kaznata e cel samata na sebe za{to nejzinata uloga se bara so samata kazna, vo nejzinata su{tina - odmazdata, vo zloto so koe se vozvra}a na storenoto zlo i odevaweto {to so toa treba da se postigne. Celta na kaznata se iscrpuva so samoto nanesuvawe na zloto koe kaznata so sebe go nosi. Taa, sama po sebe e nu`na i apsolutna, pa ottuka i nazivot na ovite teorii. Ovde ne se bara sredstvo so koe se saka postignuvawe na ne{to {to e naso~eno kon idninata, kon vlijanie vrz storitelot da ne vr{i krivi~ni dela. Naprotiv, kaznata e naso~ena kon minatoto (kon storenoto delo) i kon sega{nosta na vinovnikot (kon negovoto stradawe). Nakratko, devizata na ovie teorii e sodr`ana vo maksimata "Punitur quia paccatum est" - Se kaznuva zatoa {to se zgre{ilo, a ne za da ne se gre{i. Ovie teorii bea vladea~ki vo pravnata i moralnata filozofija na pretstavnicite na klasi~nata {kola, a osobeno prisutni vo u~eweto na Kant i Hegel spored koi so kaznuvaweto na storitelot mu se nanesuva zlo zaradi zadovoluvawe na nekakva apsolutna pravda. Vo zavisnost od razli~nite stavovi za potekloto na zamislenata apsolutna pravda i ovie teorii se delat na istite varijanti kako i apsolutnite 362

teorii za opravdanosta na kaznata.

1.1. Teorii za bo`jata pravda

Pretstavnicite na ovie u~ewa tvrdat deka krivi~noto delo e grev, a kaznata samo odevawe (stradawe) za toj grev i so ogled na toa ne treba da se te`nee kon nikakvi polezni efekti {to treba da proizlezat od nea. Kaznata e samo nu`nost za postignuvawe na apsolutna bo`ja spravedlivost. So nea treba da se vospostavi nekoj transcedentno opredelen iskonski red {to e naru{en so izvr{enoto krivi~no delo.

1.2. Teorii za moralnata pravda

Spored Kant, kako najmarkantna figura na ovie teorii, kaznata e kategori~ki imperativ na moralnata svest. Kako emanacija na prakti~niot um taa e akt na pravednost: slu`i za zadovoluvawe na moralnata pravda. Ovoj kategori~ki imperativ e vsaden vo ~ovekot, nezavisen od op{testvoto i bara kaznuvawe bez ogled na zna~eweto na takvoto kaznuvawe za onoj {to go vr{i. Vo taa smisla ~esto e citiran poznatiot stav na Kant vo koj se veli: "Duri i toga{ koga gra|anskoto op{testvo vrz osnova na soglasnosta na svoite pripadnici bi se raspadnalo (na primer, koga nekoj narod {to `ivee na nekoj pust ostrov bi re{il da se razijde i rasprsne niz celiot svet), pred toa bi moral i posledniot ubiec {to se nao|a vo zatvor da se eliminira, za sekogo da go snajde ona {to so svoeto delo go zaslu`il, i vinata za prolienata krv da ne ostane na narodot {to ne ja izvr{il taa kazna, za{to vo sprotivno bi mo`el da se smeta za sou~esnik vo ovaa javna povreda na pravdata." Od ovaa pretpostavka jasno se gleda Kantovata zalo`ba za vladeewe na principot "Fiat iustitia pareat mundus" (Neka bide pravda pa makar propadnal svetot). Spored Kant, kaznata e oblik na pravna prisilba koja nikoga{ ne mo`e da bide sredstvo za unapreduvawe na nekoe drugo dobro. Nejzina zada~a e da se vospostavi moralniot i pravniot poredok naru{en so izvr{enoto zlostorstvo, a toa mo`e edinstveno da se postigne so spravedliva odmazda. Taa omazda ja sproveduva sudot koj mo`e to~no da gi izedna~i tasovite na pravdata, da postigne ramnote`a me|u deloto i kaznata, i, osven vo slu~aite na izvr{eno ubistvo, ne mora da se povikuva vrz ~istoto talionsko na~elo. So ova Kant poka`uva razbirawe za toa deka nekoi prestapi imaat takva priroda {to go pravi nevozmo`no vozvra}aweto so napolno identi~en akt. Zatoa svesno se zalaga za takva odmazda {to spored svojot pridones }e go pogodi storitelot tokmu tolku kolku {to negoviot prestap ja pogodil `rtvata. Ottamu, za nego kastracijata e srazmerna, pa spored toa i pravedna kazna za deloto siluvawe.

363

1.3. Teorii na zakonskata pravda

Vo objasnuvaweto na svojata teorija na kaznata i nejzinite celi Hegel poa|a od osnovnata postavka deka ~ovekot e sloboden vo odlu~uvaweto, deka raspolaga so slobodna volja. Toj istaknuva deka ~ovekovata volja vo svojot odnos sprema nadvore{nite vlijanija e aktivna i deka tokmu taa e onoj re{ava~ki faktor od koj zavisi negovoto povedenie, odnosno deka nadvore{nite okolnosti vladeat so ~ovekot samo tolku, kolku {to toj samiot toa im go dopu{ta. Slobodata na voljata Hegel ja sfa}a kako "samovolja" (relativna, formalna sloboda) i kako "op{ta volja" (vistinska, apsolutna sloboda). Vo prviot slu~aj slobodata na voljata se odnesuva kon ne{to posebno, ograni~eno i dadeno od nadvor. Taa volja ima nekoj ograni~en interes i svoeto odreduvawe go nao|a vo ~ovekot, vo negovite nagoni i sklonosti. Taa e sloboda na ~ovekot zemen kako prirodno su{testvo koj kako takov e svrten kon sebe, kon svoite individualni `elbi i interesi. Za razlika od samovoljata kako subjektivna, empiriska volja, op{tata volja nema za svoj predmet ne{to realno, nadvore{no. Taa gi izrazuva uslovite spored koi e mo`en zaedni~kiot `ivot na poedincite kako subjekti na samovoljata. Taa e sloboda na poedinecot zemen ne kako prirodno su{testvo podlo`no na nagoni, strasti i drugi porivi, tuku kako duhovno, umno su{testvo. Ova e volja na site lu|e kako umni su{testva, no kako takva ne egzistira nadvor od poedinecite. Taa op{ta volja na lu|eto kako umni bitija se objektivizira vo zakonot i kako zaedni~ka taa e del od sekoj poedinec koj ja ~uvstvuva kako svoja.414 [to se odnesuva do zlostorstvata vo niv se izrazuva samovoljata na poedincite koja e naso~ena protiv op{tata volja, protiv zakonot. Prestap e, vsu{nost, gazewe na ne~ie pravo, naru{uvawe na nekoj zakon i vo taa smisla negacija na toa pravo, na toj zakon. Kaznata e drugata polovina na celinata ~ija {to prva polovina e prestapot. Taa pretstavuva negacija na zlostorot: negacija na negacijata. Ili so drugi zborovi, zlostorstvoto e nepravo (negacija na pravoto) vrz {to nu`no se nadovrzuva kaznata (kako negacija na taa negacija) zaradi povtorno vospostavuvawe na pravoto (afirmacija na pravoto).415 So kaznata, spored Hegel, se ukinuva, negira, poni{tvuva zlostorstvoto, odnosno zlostorni~kata volja na zlostornikot koja {to dovela do deVidi: Primorac, I. op. cit, str. 49-52. "Hegel vo kaznata gleda edna logi~ka dijalekti~ka nu`nost {to proizleguva od idejata za razumna dr`ava i razumno pravo. Zlostorstvoto e teza, kaznata antiteza, a vospostavuvaweto na redot sinteza. Kaznata e negacija na zlostorstvoto, a ovaa negacija na pravoto. Negacija na negacijata dava afirmacija". Zlatari}, B. i Dama{ka, M. Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966, str. 29.
415 414

364

loto. A toa mo`e da se postigne samo na onoj na~in so koj i samiot storitel so svoeto zlodelo go negiral pravoto na svojata `rtva i zakonot spored koj toa pravo postoi - so primena na prisilba. Ottamu, voljata na zlostornikot e ona {to treba da se potvrdi. So samoto toa {to storil zlodelo, istaknuva Hegel, zlostornikot zaslu`il da bide kaznet. Zaslugata e sodr`ina na aktot so koja e storeno deloto. Spored Hegel, vo kaznata edinstveno odmazdata e ona {to e umno. Odmazdata i nejzinata ednakvost so zlostorot se sveti na~ela na sekoja spravedlivost, princip vrz koja mora da se zasnova sekoj dr`aven poredok. Odmazdata e prisilba protiv prisilba, i kako reakcija na ve}e izvr{enata prisilba (kako vtora, sledovatelna prisilba), taa e akt na reciprocitet i ottamu onoj vrz kogo e naso~ena ja zaslu`il. Zatoa e opravdana, legitimna. Interesen e i retributivisti~kiot stav na Hegel deka toga{ koga e storeno zlodelo, ne samo {to postoi pravo za negovo ukinuvawe zaradi reafirmacija na pravoto i zakonot, tuku isto taka postoi i dol`nost tokmu na toj na~in da se postapi. Vo sprotivno, na mestoto na negiranoto pravo i zakon kako ne{to dopu{teno stapuva negovata negacija - nepravo, zlostor. Na krajot na ovaa kratka interpretacija na hegelovite osnovni postavki za kaznata, zna~ajno e da se spomne i negovata teza za kaznata kako pravo na prestapnikot. Ako kaznata proizleguva od op{tata volja na zlostornikot toga{ i samiot toj e pogoden od zlostorot pa kaznata ja izrazuva i negovata volja. Od druga strana, so svojata subjektivna volja storitelot proklamira na~elo deka negovoto zlodelo e pravo, pa zatoa se soglasuva i sprema nego da bide postapeno na ist na~in kako {to toj postapil sprema `rtvata.
2. RELATIVNI (UTILITARISTI^KI) TEORII

Spored privrzanicite na ovie teorii kaznata ne e odmazda za storenoto zlostorstvo, tuku celesoobrazen instrument za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Za niv taa ne e cel samata na sebe tuku preventivna merka {to se stremi kon ne{to idno i realno. Kaznata treba da deluva na lu|eto vo idnina da ne vr{at krivi~ni dela soglasno devizata "Punitur ne peccatur" - Se kaznuva za da ne se zgre{i, a ne zatoa {to se zgre{ilo. Nakratko, su{tinata na ovie teorii le`i vo istaknuvaweto na edna realna i korisna (polezna, utilitarna) cel za{tita (prevencija) na op{testvoto od opasni dejnosti, a ne vo odmazdata. Od toa vo kolkava mera kaznata e vo sostojba da ja ostvari taa za{titna uloga zavisi i nejzinata opravdanost. Nejzinite celi ne se od apsolutna, tuku od relativna priroda, za{to zavistat od toa vo koja mera kaznata doveduva do spre~uvawe na idnoto vr{ewe na krivi~ni dela. Ili poinaku ka`ano, celta na kaznata e zavisna, uslovena: taa treba da postoi samo so ogled na svojata funkcija i vo taa mera kolku 365

{to e polezno (potrebno) da se realizira. Ottamu, za ovie teorii se upotrebuva nazivot relativni teorii no, vo podednakva mera i nazivite - teorii na prevencijata i utilitarni teorii. Spored ovie teorii, kaznata ne mora sekoga{ da bide ekvivalentna na krivi~noto delo, tuku treba da bide opredelena od nejzinata korist vo ostvaruvaweto na za{titata od kriminalitetot. No i ovde vo zavisnost od toa dali te`i{teto se stava vrz korisnoto vlijanie vrz site gra|ani da ne vr{at krivi~ni dela ili pak, samo vrz korista za storitelot na deloto, se javuvaat dve osnovni varijati na ovie teorii: a) teorii na generalnata prevencija i b) teorii na specijalnata prevencija.

2.1. Teorii na generalnata prevencija

Osnovnata ideja na teoriite na generalnata prevencija e deka uspe{na borba protiv kriminalitetot mo`e da se ostvari samo ako so kaznata se deluva vrz site potencijalni storiteli za vozdr`uvawe od negativnite povedenija. Ovde se poa|a od zastra{uva~kiot karakter na kaznata, od nejziniot predupreduva~ki efekt. Me|utoa, site pretstavnici na ovie teorii ne se soglasni vo pogled na na~inot preku koj mo`e da se postigne odvra}aweto od vr{ewe krivi~ni dela. Od tie pri~ini se javuvaat tri varijanti na ovie teorii: 10 teorija na op{to zastra{uvawe so predviduvawe na kazna, 20 teorija na op{to zastra{uvawe so izvr{uvawe na kazni i, 30 teorija na opomena (predupreduvawe). 10 Teorija na op{to zastra{uvawe so predviduvawe na kazni. Spored Anselm Foerbah (1775-1833) kako glaven pretstavnik na ovaa teorija, povedenieto na sekoj ~ovek vo osnova e opredeleno od motivite {to se naso~eni kon zadovoluvawe na negovite ~uvstvitelni potrebi. Toa e slu~aj i so storitelite na krivi~ni dela koi vo svoeto odnesuvawe se motivirani od korista {to ja gledaat vo kriminalniot akt. Za da se odvratat od izvr{uvawe na deloto na ovie lu|e treba da im se predo~i nekoj silen kontramotiv. Takov kontramotiv e kaznata koja za potencijaniot zlostornik pretstavuva neprijatnost {to toj pove}e ja ~uvstvuva odo{to e toa slu~aj so porivot da izvr{i krivi~no delo. Soznanieto deka na opredeleno povedenie zakonot nadovrzuva ~uvstvitelno zlo vo vid na kazna, vrz nego deluva kako psiholo{ka prisilba da se otka`e od deloto.416
Ostvaruvaweto na takva cel na kaznata pretstavuva postoewe na nekolku uslovi. Prvo, propi{anite kazni bi morale da bidat strogi taka {to zloto so koe se zakanuva da bide pogolemo od korista {to storitelot bi ja ostvaril so izvr{uvaweto na deloto. Vtoro, zakanetata kazna mo`e zastra{uva~ki da deluva samo ako e izvesno deka kako takva }e bide i izre~ena vo slu~aj na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. I, treto, odlukata za izvr{uvawe na
416

366

20 Teorija na op{to zastra{uvawe so primena na kazni (Gmelin, Fillingieri, Meistr i dr.). Spored ovaa teorija zastra{uvaweto na potencijalnite storiteli na krivi~ni dela se vr{i so fakti~na primena na kaznata i toa na javen egzemplaren na~in. So ogled na toa {to kaznite denes ne se izvr{uvaat javno ovaa teorija go gubi svoeto nekoga{no zna~ewe 30 Teorija na predupreduvawe (Bauer). Spored ovaa teorija sli~no kako i kaj Foerbahovata teorija na psiholo{ka prisilba, so samoto predviduvawe na kaznata se postignuva i nejzinata cel. Me|utoa, idejata na predviduvawe na kaznata ovde ne e vo psiholo{kata prisilba, tuku vo predupreduvaweto na lu|eto deka op{testvoto ne go odobruva vr{eweto na krivi~ni dela. Na toj na~in se odi kon istaknuvawe na moralnoto dejstvo na kaznata, kon nejzinoto vlijanie vrz razvivawe na moralnata osnova na ~ovekovata li~nost preku izgradba na moralni vrednosti so antikriminalno dejstvo.

2.2. Teorii na specijana prevencija

Spored pretstavnicite na ovie teorii so kaznata se vlijae vrz konkretniot delinkvent. Toa zna~i deka celite na kaznata se baraat vo deluvaweto vrz individualniot zlostornik, vrz poedinecot, preku onevozmo`uvawe (neutralizacija), zastra{uvawe ili popravawe so {to vo idnina treba da se spre~i nivnoto povtorno vr{ewe na krivi~ni dela. Me|utoa, so ogled na toa deka pretstavnicite na ovie teorii ne se edinstveni okolu na~inot na ostvarenoto deluvawe vrz storitelite na krivi~ni dela, postojat i ~etiri varijati na teoriite na specijalnata prevencija. Tie varijanti se: 10 teorija na zastra{uvawe po pat na izvr{uvawe na kaznata, 20 teorija na staratelstvo, 30 teorija na popravawe i, 40 teorija na resocijalizacija. 10 Teorija na zastra{uvawe po pat na izvr{uvawe na kaznata (Grollmann). Spored ovaa teorija celta na kaznata se postignuva so nejzino strogo izvr{uvawe. So toa treba da mu se vlee strav na vinovnikot i da se natera kon postapki {to se vo soobraznost so pravoto. Od stravot deka povtorno mo`e da dojde vo situacija da strada zaradi ostrata primena na kaznata, storitelot vo idnina e motiviran da zapre so izvr{uvaweto na krivi~nite dela. 20 Teorija na staratelstvo (Massow, Jeger). So ogled na osnovnoto stojali{te spored koe preku izvr{enoto krivi~no delo se poka`uva nedorasnatosta na storitelot za op{testveno prifatlivo povedenie, so ovaa teorija se nalaga negovo stavawe pod staratelstvo. Dr`avnite organi nadle`eni za izvr{uvawe na kaznata treba da vr{at nadzor i gri`a nad poedinecot s do momentot koga }e se osposobi za
krivi~noto delo se zasnova vrz procenkata na poleznosta od izvr{enoto delo i {tetata od izre~enata kazna. Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit, str. 324-325.

367

kontrolirano povedenie so koe }e im se sprotivstavuva na okolnostite {to go vodat kon kriminal. Spored ovaa koncepcija toa prakti~no zna~i deka dol`inata na kaznata ne zavisi od te`inata na deloto i stepenot na krivi~nata odgovornost, tuku od vremeto {to e neophodno potrebno da se sozdade li~na rezistentnost sprema nadvore{nite i vnatre{nite vlijanija {to gi opredeluvaat nedozvolenite povedenija. 30 Teorija na popravaweto (Roder). Ovde se poa|a od pretpostavka deka postojat takvi lu|e kaj koi vo dovolna mera ne se razvieni moralnite ~uvastva {to e i osnovna pri~ina za vr{ewe na krivi~ni dela. Zatoa so kaznata kaj storitelot treba da se razvijat i zacvrstat moralnite inhibicii vo onaa mera {to }e bide vo mo`nost da gi odvrati od povtorno izvr{uvawe ne samo na istite, tuku i na site drugi krivi~ni dela. Kaznata treba da deluva za postignuvawe na moralno popravawe na storitelot i jaknewe na negovite moralni inhibicii. 40 Teorija na resocijalizacija. Iako e sli~na na teorijata na popravaweto ovaa teorija od nea se razlikuva spored nekolku zna~ajni obele`ja. Taa vo prv red poa|a od toa deka storitelot na krivi~noto delo ne e li{en od moralnite ~uvstva, od sposobnosta da go razlikuva dobroto od zloto. Toa e i osnovnata pri~ina {to akcentot na vlijanieto ne se stava vrz moralnoto popravawe, tuku vrz prevospituvaweto na li~nosta na vinovnikot. So ovaa teorija se otvara edna nova humanisti~ka alternativa {to poa|a od doverbata vo ~ovekot. Taa dovede osudenoto lice vo procesot na resocijalizacijata da ne se smeta za objekt vrz koja {to pasivno se sproveduva opredelen tretman, tuku za aktiven subjekt koj svesno i dobrovolno u~estvuva vo pronao|aweto i re{enieto na svoite intrapshi~ki i socijalni problemi {to go odvele kon kriminalitet. Pronao|aweto na sopstveni sili za nadminuvawe na ovie problemi i vra}aweto vo op{testvoto kako negov korisen ~len e osnovniot uslov za celosen uspeh na postavenite celi na kaznata. 50 Spoeni relativni teorii. So namera da se pomiri ednostranosta i isklu~ivosta na teoriite na generalnata i specijalnata prevencija se javi i edno sredno sfa}awe zastapuvano od Heftter, Binding, Mayer-Alfred i dr. Od niv be{e sogledana nemo`nosta da se postigne za{tita na op{testvoto kako krajna cel na kaznata samo so ednata ili drugata prevencija. Izlezot se najde vo spojuvaweto na obete prevencii koi zaedno i natamu ostanaa nasproti odmazdata. Taka se izgradeni spoeni relativni teorii so koi i pokraj sozdadeniot kompromis ne se izgubi mo`nosta za preferirawe na opredeleni poedine~ni celi vo ramkite na ednata, odnosno drugata prevencija.

368

2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii

Za razlika od apsolutnite teorii so koi vo celost se odre~uva{e preventivnata uloga na kaznata i relativnite teorii koi na kaznata ja negiraat odmazdata i stradaweto, me{ovitite teorii se spoj na odmazdata i prevencijata. Spored niv treba da se vodi smetka kako za su{tinata taka i za celite na kaznata. Formulata na ovie teorii e sodr`ana vo slednata kombinacija: "Punitur quia pecctum est, et ne peccatur" - Se kaznuva zatoa {to se zgre{ilo i vo idnina da ne se gre{i. Nakratko, taa e sinteza na apsolutnite i na spoenite realtivni teorii. Me|utoa, i kaj ovie teorii postojat vnatre{ni razliki vo zavisnost od toa na koja komponenta na kaznata se dava opredelena (pomala ili pogolema) prednost. Taka na primer, spored nekoi avtori kaznata po svojata su{tina nu`no e omazda no, spored svoite funkcii taa e od bitno preventiven karakter. Spored drugi, edinstvenata cel na kaznata kaj izvesni krivi~ni dela e odmazdata, a vo odnos na drugite dela toa e generalnata i specijalnata prevencija. Izvesni avtori smetaat deka krivi~nite zakoni se zasnovani vrz odmazdata, a izvr{uvaweto na kaznata vrz nejzinite preventivni celi. Nasproti seto ova postojat i takvi sfa}awa deka kaznata ima samo preventivni celi, a odmazdata se javuva samo isklu~itelno, toga{ koga toa go baraat samo nekoi posebni slu~ai. V. OCENKA NA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA 1. Na apsolutnite teorii za celite na kaznata mo`e da im se stavat golem broj zabele{ki, za{to, kako {to vidovme, za niv kaznata slu`e{e edinstveno za ostvaruvawe na idejata za apsolutna spravedlivost. So toa {to na storitelot mu se nametnuva opredelena nelagodnost {to odgovara na negovata vina se poni{tuva krivi~noto delo i povtorno se vospostavuva pravdata. Ovde, kako {to veli Kant, ne se raboti za toa od kaznata da se izvle~e bilo kakva polza za storitelot ili za negovite sogra|ani, tuku za nejzina primena vo srazmernost so ~istata pravda, vo soglasnost so na~eloto: "Ako propadne pravdata toga{ ve}e nema nikakva vrednost da se `ivee na zemjata." Vo sli~na nasoka bea razmisluvawata na Hegel. Kaj kaznata ne stanuva zbor za nikakva korist naso~ena kon spre~uvawe, zastra{uvawe ili popravawe, tuku za objektivno posmatrawe na pravdata i nepravdata. Osnovniot kriterium za postignuvawe na apsolutnata pravda e na~eloto na zasluga {to mo`e da se ostvari so odmazda. Ni Kant, ni Hegel, nitu pak drugite pretstavnici na ovie teorii voop{to i ne pra{uvaa za celite na kaznata. Tokmu zatoa i naj~estata kritika e upatena kon nivnata teorija na odmazda kako samocel, kako apsolutno zadovoluvawe na nekoja nepromenliva bo`ja, moralna ili zakonska pravda. Toa e prigovor protiv isklu~ivoto svrtuvawe kon minatoto kon zlostorstvoto, kon 369

zloto {to koga edna{ ve}e se slu~ilo ne mo`e da se popravi, a vrz koe sepak se dodava drugo zlo iako od toa ne proizleguaat nikakvi dobri posledici. Kaznata e opravdana ako e pravedna, a pravedna e ako e dosudena zatoa {to e storeno zlodelo i spored merkata na toa zlodelo, napolno nezavisno od toa kakvi se efektite. Ottamu i sosema ispravnata ocenka deka zad ovoj stav se krie samo filozofskata racionalizacija na odmazdoqubivosta, ~ovekoviot primitiven streme` kon odmazda. So eden od slednite prigovori {to i se upatuva na ovaa teorija osnovano se negira primenlivosta na kantovohegelijanskoto barawe za kaznata koja spored svojot pridones treba da go pogodi zlostornikot tolku kolku {to negovoto delo ja pogodilo `rtvata. Nedoslednosta na ova barawe mo`e da se vidi ne samo od toa {to vodi kon ekstremna individualizacija na kaznata, tuku i od postoeweto na tn. krivi~ni dela bez `rtvi (victimlles crimes) kade se poka`uva nemo`noto utvrduvawe na ona {to `rtvata go pretrpela.417 Apsurdno e i klasi~noto retributivisti~ko sfa}awe na kaznata kako pravo na zlostornikot, za{to samiot zlostornik se protivi da mu bide priznaeno takvo pravo.418 2. [to se odnesuva do relativnite teorii za celite na kaznata tie ja napu{taat idejata za odmazda i vo kaznata gledaat samo zgodno sredstvo za za{tita na op{testvoto. Spored niv, kaznata ne e cel na sebesi, ne e nekoja metafizi~ka ideja, tuku instrument so koj treba da se postigne nekoj realen efekt. Zloto sodr`ano vo kaznata se opravduva so negovite dobri posledici. Ako se trgne od korista za odr`uvawe na mirot i sigurnosta kaj lu|eto za niv spravedlivosta go gubi karakterot na skameneta kategorija i stanuva promenliva vrednost {to zavisi od o~ekuvnata korist. Vakvite idei ne bea dovolni za nivnata afirmacija kako dominantni teorii na kaznata. Vo toa gi spre~i nivnata ednostranost, nivnata isklu~iva pragmati~ka naso~enost kon prevencijata. Osnovnata slabost na relativnite teorii, vsu{nost, e vo razdeluvaweto na generalnopreventivnite od specijalnopreventivnite celi na kaznata. Ottuka, proizleguvaat i posebnite zabele{ki. Taka na primer, na isklu~ivite insistirawa kon generalnopreventivnite celi so pravo im se prefrla nevodeweto smetka za storitelot na deloto i mo`nostite za negovo popravawe i prevospituvawe. Od druga strana, naso~enosta na kaznata samo kon zastra{uvawe na potencijaVidi: Jankovi}, I. Smrt u prisustvu vlasti, Beograd, 1985, str. 7-8. Poinaku: Primorac, I. op. cit, str. 101-109. 418 Taka: Jankovi}, I. op. cit, str. 5. Sprotivnoto stojali{te spored koe so priznavaweto na ova pravo na zlostornikot toj se tretira kako svesno su{testvo zvu~i premnogu neubedlivo i deklarativno. Takvo stojali{te zastapuva Primorac, I. op. cit, str. 87-95.
417

370

lnite storiteli da ne vr{at krivi~ni dela neminovno vodi kon nejzino prilagoduvawe na ova edinstveno o~ekuvawe. A toa prakti~no zna~i deka storitelot ne se kaznuva za ona {to go storil i vo mera kolku {to za toa e vinoven, tuku zatoa da se zapla{at drugite. Takvoto kaznuvawe e sprotivno so ~uvstvoto za pravednost i mo`e da dovede do arbitrernost vo odmeruvaweto na kaznata, no i do mnogu pote{ki posledici - do kaznuvawe na sosema nevini lica. Sli~ni zabele{ki mo`at da im se upatat i na teoriite na specijalnata prevencija. Dokolku popravaweto i prevospituvaweto na osudenite lica pretstavuvaat isklu~itelni celi na kaznata toga{ nejzinoto odmeruvawe treba da zavisi samo od kvalitetot na li~nosta na zlostornikot. Toa me|utoa, ne e spravedlivo i op{testveno opravdano, za{to mo`e da vodi kon dve krajnosti. Edna{ bi mo`ele da se izvlekuvaat mnogu te{ki kazni i toa samo zaradi postoeweto na opredeleni moralni defekti kaj li~nosta, a drug pat da se odi kon bagatelni kazni, pa duri da se pomine i bez kaznuvawe za te{ki krivi~ni dela ako osobinite na li~nosta uka`uvaat na mala ili nikakva potreba za prevospitna intervencija. Vo prviot slu~aj kaznata e nespravedliva odmazda, a vo vtoriot go gubi karakterot na op{testveno eti~ki prekor i se izedna~uva so merkite na socijalna higiena zaradi postignuvawe na nekoi povisoki op{testveni celi. 3. Me{ovitite teorii se najblisku do sovremenite barawa na ona {to treba da se postigne so kaznata. Vo niv se kombiniraat pozitivnite jadra na predhodnite u~ewa i se sozdava takva orientacija koja poa|a i od krivi~noto delo i od ~ovekot sfaten kako subjekt {to e potreben na zaednicata. Nivniot najgolem pridones e idejata deka retribucijata ne treba da ja isklu~i prevencijata, odnosno spravedlivosta ne smee da i pra~i na korista. Ako odmazdata e ona {to e nepromenlivo vo kaznata i so ogled na toa ja ~ini neophodna reakcijata, toa ne zna~i deka treba da se zapre i ona {to vo kaznata postojano evoluira, nejzinat socijalna funkcija. Odmazdata e samo osnova vrz koja treba da se nadgraduvaat op{testveno uslovenite ili promenlivite celi na kaznata. Me|utoa, ima ne{to {to e neodr`livo i kaj oddelni pretstavnici na ovie teorii. Insistiraweto vrz enormna dominacija na generalnopreventivnite ili specijalnopreventivnite celi na kaznata e samo navidum ubla`ena zamena na nivnata isklu~ivost, a toa gi podrazbira i site slabosti {to ottamu proizleguvaat. 4. Vakvata koncizna ocenka na teoriite za celite na kaznata }e se obidam poreljefno da ja prika`am so edna neprozai~na sporedba. Se ~ini deka za toa e prikladno ako kaznata ja zamislime kako ogledalo koe go simbolizira ~ovekoviot odnos kon sebe i kon op{testvoto otkako }e se vidi izvalkan vo nego. Strukturata na ogledaloto ni gi dava site elementi za ispravnosta na izbranata sporedba. Taka, prednata, svetla strana na ogledaloto go so~inuva liceto ili preventivnite celi na kaznata, a zadnata, temnata strana, opa~inata ili su{ti371

nata na kaznata - odmazdata. Pretstavnicite na apsolutnite teorii go nudea ova ogledalo samo od negovata zadna strana, a onie na relativnite teorii, isklu~ivo od prednata strana. Na prvite ne im be{e bitno {to izvr{itelot na krivi~noto delo i potencijalnite zlostornici vo nego nema voop{to da go vidat svojot lik. Vtorite go svrtija ogledaloto od negovata predna strana za da na ovie lu|e im ovozmo`at da ja vidat i popravat svojata neurednost ili pak, da se upla{at od toa deka eventualno mo`at da se vidat neureni, smetaj}i deka nikoj nema da ja zabele`i zadnata strana na ogledaloto ako se ka`e deka taa ne postoi. I, na krajot, pretstavnicite na me{ovitite teorii ja ponudija vistinata uka`vaj}i na obete strani na ogledaloto. Storitelot sega mo`e{e da sogleda deka }e strada sekoga{ koga }e go pobara svojot lik na zadnata strana na ogledaloto, a koga }e go stori toa od prednata strana, }e ima pretstava {to treba da menuva vo svojata li~nost za povtorno da bide prifaten od op{testvoto. [to se odnesuva do sovremenite sfa}awa za celite na kaznata zabele`itelno e prifa}aweto na osnovnite idei na me{ovitite teorii. Me|utoa, nekoi teoreti~ari i tuka se obidoa da vnesat nekoi "mali" izmeni. Se otide kon podobruvawe na izgledot na kaznata so nerealna smetka deka na toj na~in }e se popravi i nejzinata su{tina. Se misle{e (i s u{te se misli) deka e dobro ako na zadnata strana na ogledaloto se zalepi sliki~ka so nekoj dobar "pana|urski pejza`" i deka toa e dovolno za da se ottrgnat mislite i da se tvrdi deka odmazdata e do taa mera ubla`ena kako i da ne postoi. Se ~ini deka nema da se zgre{i ako se ka`e deka vo ovoj pogled dominiraa teoreti~arite od porane{nite socijalisti~ki zemji.419 Od druga strana, me|u sovremenite teoreti~ari seto ova ne be{e dovolno ubedlivo pa se javija silni zalo`bi za sproveduvawe na edna nova ideja - ogledalce so dve lica. So lepeweto na dve ogledala od nivnite zadni strani na storitelot na krivi~noto delo mu se dade {ansa beskrajno da se gleda. Edinstveniot nedostatok na ovoj "genijalen izum" na pripadnicite na dvi`eweto na novata op{testvena odbrana e vo toa {to sekoj mo`e ne samo da go zabele`i, tuku i dobro da go po~uvstvuva i vo najdobri nameri sokrienoto stradawe, a ponekoj, vo neizvesnoto dolgo gledawe da ne zabele`i nitu edna damka na svojot moralen lik.420
419

Za kriti~nite zabele{ki {to im se upatuvaat na vakvite stojali{ta vidi pove}e kaj Proevski, V. op. cit, str. 371-372. 420 Mo`ebi ovde e interesno da se spomene deka onie koi go imaat proizvodstveniot monopol na ovie ogledala, obi~no ne gi koristat za sopstvena upotreba. [teta!, za{to i za niv tie bi ja imale istata polezna upotrebna vrednost. Op{testvoto e navistina pregolemo za da go vidi sopstveniot lik vo edno ogledalo. Neubedliv e me|utoa argumentot, deka toga{ koga se izva-

372

VI. VIDOVI KAZNI

1. KAZNA LI[UVAWE OD SLOBODA

1. Kaznata li{uvawe od sloboda (za koja na{iot zakonodavec pogre{no go upotrebuva terminot - zatvor) se sostoi vo ograni~uvawe na slobodata na dvi`ewe na storitelot na krivi~no delo na opredeleno vreme. Ovaa kazna e predvidena isklu~itelno kako glavna kazna (~l. 33 st. 2 KZ), so op{t zakonski minimum od 30 dena i op{t zakonski maksimum od 15 godini. Ottamu, prizleguva deka ovaa kazna e vremenski ograni~ena kazna koja se izrekuva na polni godini i meseci, a kaznata li{uvawe od sloboda do 6 meseci i na polni denovi. 2. Vo opredeleni slu~ai predvideni vo KZ mo`e da se izre~e i kazna do`ivotno li{uvawe od sloboda (~l. 35 KZ). Kaznata do`ivotno li{uvawe od sloboda (koja kaj nas za prv pat se pojavi so KZ od 1996, kako zamena za so Ustavot od 1991 godina ukinatata smrtna kazna) mo`e da se propi{e samo za te{ki formi na krivi~ni dela storeni so umisla za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda vo traewe od petnaeset godini (~l. 35 st. 2). So drugi zborovi, taa ne mo`e da se propi{e kako edinstvena glavna kazna (~l. 35 st. 3 KZ), tuku sekoga{ alternativno so kaznata li{uvawe od sloboda do petnaeset godini. Od nejzinoto alternativno propi{uvawe samo kon kaznata li{uvawe od sloboda vo traewe od 15 godini treba da se razlikuva, alternativata na samata kazna do`ivotno li{uvawe od sloboda. Imeno, namesto kaznata do`ivotno li{uvawe od sloboda, mo`e da se propi{e i izre~e kazna li{uvawe od sloboda vo traewe od 20 godini (~l. 35 st. 1 KZ): vo takov slu~aj kaznata li{uvawe od sloboda od 20 godini pretstavuva zamena na kaznata do`ivotno li{uvawe od sloboda. Pritoa, va`no e da se naglasi deka do`ivotnoto li{uvawe od sloboda i nejzinata komutacija - li{uvaweto od sloboda vo traewe od 20 godini se apsolutno odredeni kazni. Toa zna~i deka, ako se opredeli za nivno izrekuvawe, sudot ne mo`e da izbira nekoe drugo vremensko traewe na kaznata nad op{tiot zakonski maksimum od 15 godini (na primer, 45 godini, namesto do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, odnosno 17 ili 23 godini, namesto kaznata li{uvawe od sloboda od 20 godini). Kako edinstven korektiv na apsolutnata priroda na kaznata do`ivotno li{uvawe od sloboda e predvidena mo`nosta osudeniot da bide uslovno osloboden, no ne pred da izdr`i najmalku 15 godini od izre~enata kazna (~l. 36. st. 4 KZ). Va`no e da se istakne i toa deka kaznata do`ivoto li{uvawe od sloboda ne mo`e da se izre~e na storitel koj vo vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo ne navr{il dvaeseti i edna godina od `ivotot (~l.
lkani, toa ne mo`e da go storat negovite pretstavnici poedine~no ili grupno.

373

35 st. 4). 3. Ne navleguvaj}i vo podrobnosti, za koi{to vpro~em dovolno se govori i treba da se govori vo penologijata, ovde morame da istakneme deka ednakvo se izlo`eni na kritika kako premnogu kratkite taka i premnogu dolgite kazni li{uvawe od sloboda. Dolgotrajnite kazni li{uvawe od sloboda doveduvaat do toa osudenikot te{ko da se adaptira na op{testvoto koe mu stanuva tu|o, osobeno ottamu {to negovite godini vo momentot na pu{taweto na sloboda pretstavuvaat golema pre~ka da se vklu~i vo rabotniot proces. Vo taa smisla se veli deka pu{taweto na osudenikot na sloboda e podednakvo so pu{taweto od kafez na nekoe `ivotno koe vo nego pominalo opredelen broj godini.421 Osven toa, popravaweto i prevospituvaweto od osudeniot bara i negovi vistinski usilbi, {to ponekoga{ e re~isi nevozmo`no da se bara od ~ovek ~ija idnina e beznade`na ili ottamu {to osudenikot nema nikakvi {ansi naskoro da dojde na sloboda. Od druga strana, za kratkite kazni osnovano se tvrdi deka se dovolno dolgi za osudenikot da go izgubi rabotnoto mesto, prijatelite, a ~esto i semejstvoto, a premnogu kratki za negova resocijalizacija.422 Li{uvawe od sloboda e predvideno kako sankcija za najgolem broj krivi~ni dela vo krivi~nite zakoni na re~isi site zemji. Toa kako {to veli Kirajli, doveduva do zaklu~ok deka zakonite na~elno go podr`uvaat konceptot na li{uvaweto od sloboda. Me|utoa, praktikata na primenata na ova pravo vo pove}e zemji mu se sprotivstavuva na takviot zaklu~ok, za{to lepezata na sankciite se {iri osobeno na onie koi so sebe ne povlekuvaa li{uvawe od sloboda, ili klasi~nite sredstva na krivi~noto pravo se zamenuvaat so drugi sredstva. Vo isto vreme mo`e da se zabele`i deka naukata se pove}e ja gubi iluzijata vo odnos na kaznata li{uvawe od sloboda koja pretstavuva op{ta sankcija za re~isi site krivi~ni dela. Pritoa, istiot avtor iznesuva podatoci za opa|aweto na primenata na kaznata li{uvawe od sloboda, ocenuvaj}i deka vo mnogu zemji efikasnoto li{uvawe od sloboda dostignuva najpove}e do 1/3 od site dosudeni kazni, me|u koi dominiraat kratkite kazni.423 4. Krivi~niot zakonik opredeluva deka vremenski ograni~enata kazna li{uvawe od sloboda i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda se izdr`uvaat vo ustanovi za izdr`uvawe na kazna opredeleni so zakon (~l. 35 st. 7), me|utoa ne ka`uva ni{to za na~inot na nivnoto izvr{uvawe. Reguliraweto na taa materija so pravo mu e prepu{teno na ZakoZa nedostatocite na dolgite kazni li{uvawe od sloboda podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, str. 442-453. i Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb, 1994. str. 275-280 422 Sulejmanov, Z. op. cit. str. 453-461. 423 Kiraly, T. Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 396
421

374

not za izvr{uvawe na sankciite. Vo ovaa sfera, Krivi~niot zakonik se ograni~uva samo na opredeluvaweto na osnovite za izrekuvaweto i otpovikuvaweto na institutot usloven otpust (~l. 37 i 38 KZ). Uslovniot otpust mo`e da se opredeli kako krivi~nopraven i penolo{ki institut {to ima vlijanie vrz samoto traewe na kaznata li{uvawe od sloboda, eliminirawe na retributivnosta i nejzinite {tetni posledici i pottiknuvaweto na osudenite lica kon aktivno u~estvo na svojata resocijalizacija i pobrza reintegracija vo op{testvoto. Ovoj institut, osven vo KZ, kaj nas e reguliran i so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, so Ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustanovi, pa duri i na toj na~in {to na praktika i se dopu{ta sozdavawe na opredeleni kriteriumi za negovo sproveduvawe. 10 Spored pozitivnite krivi~nopravni propisi uslovniot otpust se sostoi vo otpu{tawe na osudenoto lice od izdr`uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda i maloletni~ki zatvor pred istekot na kaznata odredena so sudska presuda ili so akt na amnestija ili pomiluvawe, dokolku tie lica gi ispolnuvaat so zakon propi{anite formalni (vrzani za vremeto na izvr{uvaweto na kaznata) i materijalni (vrzani so kvalitetot na odnesuvaweto na li~nosta) pretpostavki. Vo ~l. 36 KZ se dadeni formalnite pretpostavki za usloven otpust: polovina, a po isklu~ok i edna tretina od izdr`anta kazna li{uvawe od sloboda odnosno maloletni~ki zatvor. Materijalnite pretpostavki za usloven otpust se vrzani so li~nosta i povedenieto na osudenoto lice. Toa zna~i deka osudenikot mo`e uslovno da se otpu{ti ako vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata se popravil taka {to osnovano mo`e da se o~ekuva deka na sloboda dobro }e se odnesuva, a osobeno deka nema da vr{i krivi~ni dela. Pri ocenata dali osudenikot uslovno }e se otpu{ta }e se zeme predvid negovoto povedenie za vreme na izdr`uvaweto na kaznata, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski so ogled na negovata rabotna sposobnost i drugite okolnosti {to poka`uvaat deka e postignata celta na kaznuvaweto. Ovie materijalni pretpostavki se vrzuvaat kumulativno so ispolnuvaweto i na formalnite pretpostavki, me|utoa pri uslovnoto otpu{tawe na osudenici {to izdr`ale tretina od kaznata primenata na uslovniot otpust se dozvoluva samo ako posebni okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na osudenikot o~igledno poka`uvaat deka e postignata celta na kaznuvaweto. Pokraj gorenavedenite pretpostavki vo vrska so primenata na uslovniot otpust, krivi~nopravnite propisi predviduvaat i ispolnuvawe na opredeleni uslovi koi istovremeno pretstavuvaat osnova za negovo otpovikuvawe. Za polnoletnite osudenici koi izdr`uvaat kazna li{uvawe od sloboda e predivden samo eden uslov - do istekot na vremeto za koe e izre~ena kaznata da ne se izvr{i novo krivi~no delo. Za osudenicite pak na kazna maloletni~ki zatvor postojat ne{to po{iroko postaveni uslovi - ako postignatiot uspeh vo vospituvaweto i 375

prevospituvaweto osnovano mo`e da se o~ekuva deka maloletnikot na sloboda dobro }e se odnesuva, }e go prodol`i {koluvaweto i rabotata i deka nema vo idnina da vr{i krivi~ni dela. Krivi~niot zakonik sodr`i samo na~elni odredbi za primenata na uslovniot otpust. Od tie pri~ini toj ne go opredeluva organot {to odlu~uva za usloven otpust osven koga se raboti za otpu{teni lica od zdravstveni ustanovi (~l. 63 st. 3 KZ). Od iznesenoto mo`e da se zabele`i deka Krivi~niot zakonik uslovniot otpust direktno go vrzuva za kaznata li{uvawe od sloboda, za kaznata maloletni~ki zatvor i merkata na bezbednost - zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvenata ustanova. Uslovniot otpust ne e predviden kaj vospitnite merki od institucionalen karakter. Slednata karakteristika na uslovniot otpust e deka ovoj institut kaj nas ne e predviden kako pravo na osudenite lica, tuku samo kako mo`nost za koja po slobodna procenka odlu~uva nadle`niot organ. Od krivi~noprevnite odredbi proizleguva i toa deka na usloven otpust mo`e da se pu{ti sekoe lice bez ogled na visinata na kaznata li{uvawe od sloboda, odnosno maloletni~ki zatvor na koja e osudeno, osven licata osudeni na kazna do`ivotno li{uvawe od slobodaen zatvor, vrz koi uslovniot otpust, kako {to ve}e vidovme, ne mo`e da se primeni dokolku ne izdr`ale najmalku 15 godini od izre~enata kazna. I na krajot, vo pogled na primenata na uslovniot otpust ne se pravi nikakva razlika na osudenicite vo pogled na prirodata i te`inata na nivnoto krivi~no delo, recidivizmot ili drugi kategorizacii na osudenicite. 20 [to se odnesuva do izvr{noto zakonodavstvo vo nego se regulira: pokrenuvaweto na postapkata za usloven otpust, sostavot i rabotata na organot {to odlu~uva za uslovniot otpust, na~inot na odlu~uvaweto i pretpostavkite pod koi direktorot na kazneno-popravna ustanova mo`e da odlu~uva za predvremeno otpu{tawe od izdr`uvaweto na kaznata. Postapkata za usloven otpust se pokrenuva vrz osnova na molba na osudenoto lice, ~len na negovoto potesno semejstvo ili po predlog na direktorot na kazneno-popravnata ustanova. Postapkata za odobruvawe na uslovniot otpust naj~esto se pokrenuva vrz osnova na molba na samiot osudenik bez mo`nosti za u~estvo i vlijanie na osudenite lica od tn. zatvorska zaednica. Pritoa, uslovite za baraweto se formalni (1/2 ili 1/3 od izdr`anata kazna). Ako se ispolnat tie uslovi osudenikot se steknuva so pravo da pobara, a toa zna~i da podnese molba za usloven otpust.424
424

Podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, str. 749-756 i Sulejmanov, Z. Komentar na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, str. 336-344.

376

2. PARI^NA KAZNA

1. Poim. Pari~nata kazna e sankcija od imoten karakter {to mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna kazna zaedno so kaznata li{uvawe od sloboda zatvor ili so uslovnata osuda so koja e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda (~l. 33 st. 3 KZ). Pari~nata kazna, vsu{nost, mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna vo zavisnost od toa kako e propi{ana za krivi~noto delo, odnosno dali voop{to e propi{ana za opredelno delo. Vo taa smisla va`at slednive pravila: 10 Ako pari~nata kazna e propi{ana alternativno pokraj kaznata li{uvawe od sloboda (koga so zakon e propi{ano deka storitelot }e se kazni so li{uvawe od sloboda ili so pari~na kazna), toga{, po pravilo, mo`e da se izre~e samo kako glavna kazna. Toa proizleguva od slednava zakonska formulacija: "ako za edno krivi~no delo se propi{ani kaznata li{uvawe od sloboda ili pari~nata kazna, kako glavna kazna mo`e da se izre~e samo ednata od niv, osven koga so zakon e propi{ano deka mo`e kumulativno da se izre~at i dvete kazni" (~l. 33 st. 4 KZ). Inaku, koga pari~nata kazna e izre~ena kako glavna kazna, va`i praviloto deka zaedno so glavnata kazna mo`e da se izre~at edna ili pove}e sporedni kazni, pod uslovite za nivnoto izrekuvawe predvideni vo zakonot. So zakon mo`e da se propi{e i zadol`itelno izrekuvawe na sporedna kazna (~l. 33 st. 5 KZ). 20 Za krivi~ni dela izvr{eni od koristoqubie sudot mo`e da izre~e pari~na kazna kako sporedna koga taa e alternativno propi{ana (koga so zakon e propi{ano deka storitelot }e se kazni so li{uvawe od sloboda ili so pari~na kazna) ako kako glavna ja izrekol kaznata li{uvawe od sloboda (~l. 34 st. 2 KZ). 30 Dokolku deloto e izvr{eno od koristoqubie, sudot na storitelot na krivi~noto delo mo`e da mu izre~e kako sporedna pari~na kazna i toga{ koga taa ne e propi{ana za krivi~no delo (~l. 34 st. 2 KZ). Vo smisla na gornite pravila treba da se ima predvid i op{toto pravilo pomesteno vo ~l. 35 st. 6 KZ, spored koe koga za krivi~nite dela e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda zatvor bez nazna~uvawe na najmalata mera, a najgolemata mera ne e pogolema od tri godini, pokraj taa kazna zadol`itelno se propi{uva i pari~na kazna. 2. Vo teorijata i praktikata na pari~nata kazna i se prepi{uvaat brojni nedostatoci. Vo taa smisla se veli: 10 Pari~nata kazna ne e od li~na priroda. Taa vo golema mera e li{ena od personalniot karakter, za{to ne go pogoduva samo storitelot na krivi~noto delo, tuku i ~lenovite na negovoto semejstvo osobeno toga{ koga tie se izdr`uvani od strana na storitelot. Na toj na~in so izrekuvaweto na ovaa kazna se pogoduvaat i lica {to voop{to ne se vinovni za deloto. Zgora na toa, ~lenovite na semejstvoto ponekoga{ 377

od izvr{uvaweto na ovaa kazna stradaat duri i pove}e od samiot storitel. Personalniot karakter na ovaa kazna se gubi ottamu {to ~esto se slu~uva nejzinata isplata da padne na tovar na nekoe drugo lice koe od bilo koi pri~ini saka ili e prisileno da mu pomogne na storitelot. Toa se obi~no najbliskite rodnini na storitelot. Privrzanicite na pari~nata kazna na ovoj prigovor vozvra}aat deka ni drugite kazni ne ja pogoduvaat isklu~ivo li~nosta na storitelot. Toa zna~i deka nitu drugite kazni ne se celosno individualni pa sepak se primenuvaat. Taka, na primer, kaznata li{uvawe od sloboda mnogu pote{ko gi pogoduva ~lenovite na semejstvoto na osudenikot odo{to pari~nata kazna i toa ne samo vrz ekonomski, tuku i vrz socijalen i psiholo{ki plan. 20 Natamu se istaknuva deka pari~nata kazna e nepravedna, za{to neadekvatno gi pogoduva storitelite na krivi~nite dela. Imeno, ovaa kazna sekoga{ pote{ko }e ja po~uvstvuva onoj so poslaba imotna sostojba odo{to dobro situiraniot osudenik. Ottamu, bez ogled na toa {to na dvajca storiteli za isto delo im se odmereni isti iznosi na pari~na kazna, so niv ne se postapuva pravi~no, za{to razlikite vo nivnata materijalna sostojba predizvikuvaat razli~ni posledici. Spored toa, so primenata na pari~nata kazna se naru{uva principot na ednakvost na gra|anite pred zakonot. Na ova se odgovara, deka dokolku pri odmeruvaweto na kaznata se vodi smetka za imotnata sostojba na storitelot, taa mo`e da bide pravi~na za site gra|ani. Vo toj slu~aj sudijata so opredeluvawe na razli~ni iznosi na kaznata vnimava sekoj storitel da bide pogoden vo ednakva mera. 30 Sledniot prigovor e deka izvr{uvaweto na pari~nata kazna mo`e lesno da se izbegne, odnosno da se izigra nejzinata naplata na toj na~in {to storitelot }e go sokrie, otu|i ili uni{ti svojot imot. Privrzanicite na pari~nat kazna potsetuvaat deka nejzinoto neisplatuvawe mo`e da se onevozmo`i ako taa bide zameneta so kazna li{uvawe od sloboda. 40 Pari~nata kazna ne go spre~uva recidivizmot, za{to so nejzinata primena ne e mo`no da se ostvari resocijalizacija na osudenikot. Taa e sankcija so izrazito retributiven karakter, li{ena od sekakvo vospitno-prevospitno i moralno vlijanie sprema storitelot. Osudenikot vo ovaa kazna gleda samo mo`nost za bogatewe na dr`avata {to kaj nego predizvikuva ~uvstvo na nepravda i revolt sprema op{testvoto vo celost. Na ovie argumenti im se sprotivstavuva stavot deka pari~nata kazna ima takva mo} da go spre~i recidivizmot. So nejzinata primena se zadira vo al~nosta i koristoqubivosta na onie lica, koi tokmu poradi takvite motivi posebno se ~uvstvitelni na pari~nata kazna. Tuka e i nestvarnoto tvrdewe spored koe, za razlika od kaznata li{uvawe od sloboda, pari~nata kazna ima takvo svojstvo poradi 378

koe osudenikot ne mo`e da se navikne na nea.425 Daleku od vistinata e i stavot za resocijalizaciskata mo} na ovaa kazna koga se znae deka resocijalizacijata e proces, a ne momentno udirawe po xepot na storitelot bez u~estvo na kakov i da e edukativen ili drug vid na tretman. 50 Pari~nata kazna ne e ekonomi~na sankcija, za{to tro{ocite za nejzinoto prisilno izvr{uvawe ~esto ja nadminuvaat vrednosta opredelena so kaznata. Na ova sleduva odgovor deka i drugite kazni ne se ni{to poekonomi~ni pa sepak se izrekuvaat i izvr{uvaat. 60 Pari~nata kazna ne e efikasna od aspekt na generalnata prevencija, odnosno nema nikakvo dejstvo vrz razvivaweto na op{testvenata disciplina na gra|anite koja {to vodi kon vozdr`uvawe od vr{eweto krivi~ni dela. Osobeno toga{ koga se izrekuva vo simboli~ni iznosi taa, po pravilo, nema ni zastra{uva~ko dejstvo. Toga{ pak koga e izrazena vo enormni iznosi i ne se vodi smetka za imotnite razliki na storitelite, pari~nata kazna voop{to ne vlijae vrz jakneweto na op{testveniot moral, tuku naprotiv, vodi vo sosema sprotivna nasoka so mo{ne negativni efekti. Ovie nedostatoci na pari~nata kazna se branat so stavot deka so nejzinata primena mo`at da se ostvarat celite na generalnata prevencija dokolu taa ne se izrazuva vo minimalni tuku vo povisoki iznosi. Me|utoa, i pokraj nizata kritiki {to se upatuvaa i s u{te upatuvaat na pari~ata kazna, od kriminalnopoliti~ko stojali{te dominira stavot deka taa stanuva se pova`na sankcija, a mnogumina duri ja smetaat i za sankcija na idninata. 3. Utvrduvawe na pari~nata, kako glavna kana. Za pari~nata kako glavna kazna vo na{iot praven sistem e prifaten sistemot na dnevni globi. Sistemot se sostoi vo toa {to kaznata se izrekuva vo den globi, pri {to brojot na dnevnite globi ne mo`e da bide pomal od 5, nitu pogolem od 360 den globi (~l. 38 st. 1 KZ). Najmalata vrednost na dnevnata globa e edno evro vo denarska protivvrednost, a najgolemata 5.000 evra vo denarska protivvrednost (~l. 38 st. 3 KZ). Postapkata na sudot za utvrduvawe na iznosot i izrekuvawe na pari~nata kazna se ostvaruva vo tri fazi vo koi: (1) se odmeruva brojot na dnevnite globi so pomo{ na op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata, (2) se opredeluva visinata na dnevnata globa, i (3) brojot na dnevnite globi se pomno`uva so utvrdenata vrednost na dnevnata globa. Taka, sudot: (1) spored te`inata na deloto i stepenot na vinata na storitelot, najprvin (vo ramkite na 5 i 360) go utvrduva brojot na dnevnite globi, na primer, na 100 dnevni globi, a potoa (2) vrz osnova na li~nite i imotnite okolnosti na storitelot go opredeluva iznosot na poedine~nata dnevna globa, da re~eme na 10 evra, (3) za na krajot, utvrdeniot broj dnevni globi - 100, da se pomno`uva so iznosot na dnevnata globa - 10, so {to se dobiva visina na pari~nata kazna od 1000 evra.
425

Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit, str. 361.

379

Odmeruvaweto na brojot na dnevnite globi se vr{i so primena na op{tite pravila za sudskoto odmeruvawe na kaznata od ~l. 39 KZ. Pritoa, sudot poa|a od krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto, zemaj}i gi predvid site olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti {to vlijaat brojot na dnevnite globi da bide pomal ili pogolem. Za opredeluvaweto na visinata na dnevnata globa, vo prv red e potrebno da se imaat predvid imotnite i li~nite okolnosti na storitelot na deloto. Ottamu, obvrska na sudot e da gi pribere tie podatoci, pri {to, po pravilo, treba da trgne od ~istiot dneven prihod {to storitelot go ostvaruva ili mo`e da go ostvaruva, kako i od semejnite i drugite obvrski na storitelot i negovata imotna sostojba vo vremeto na donesuvaweto na sudskata odluka (~l. 38 st. 3 KZ). Pritoa, spored ~l. 122 st. 29 KZ, pod ~ist dneven prihod se podrazbira neto nadomest na ime plata ili drugi nadomestoci od raboten odnos na ime plata, kako i drugi neto prihodi od vr{ewe dejnosti ili imot i imotni prava. ^ist dneven prihod se dobiva po odbivaweto na danocite ili drugite zakonski obvrski. Ako sudot i na toj na~in ne mo`e da go utvrdi ~istiot dneven prihod ili negovoto utvrduvawe bi predizvikalo zna~itelno oddolgovlekuvawe na postapkata, kako osnova za negovo utvrduvawe, se zema ednodnevnata zarabotuva~ka spored prose~nata plata vo stopanstvoto vo poslednite tri meseci vo vremeto na presuduvaweto. Inaku, zaradi utvrduvawe na vrednosta na dnevnata globa, KZ go predviduva i toa deka sudot mo`e da bara izvestuvawa od banki, finansiski i drugi ustanovi, dr`avni organi i pravni lica, koi se dol`ni da gi dostavat baranite izvestuvawa i ne mo`e da se povikaat na za{tita na delovna ili druga tajna (~l. 38 st. 5 KZ). 4. Utvrduvawe na pari~nata, kako sporedna kana. Za pari~nata kazna kako sporedna kazna izre~ena zaedno so kaznata li{uvawe od sloboda ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda (~l. 33 st. 3 KZ), se primenuva sistemot na fiksen pari~ern iznos. Spored ovoj sistem sudot ja utvrduva kaznata vo pari~en iznos koj ne mo`e da bide pomal od 20 evra vo denarska protivvrednost, nitu pogolem od 5.000 evra vo denarska protivvrednost (~l. 38 st. 5 KZ). Pri odmeruvaweto na kaznata sudot se rakovodi od op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata (~l. 39 KZ) i pritoa posebno treba da ja ima predvid imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski (39 st. 5 KZ). 5. Nepla}awe na pari~nata kazna. So presudata so koja se izrekuva pari~nata kazna sudot opredeluva rok za nejzino pla}awe. Toj rok ne mo`e da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od tri meseci, no vo opravdani slu~ai sudot mo`e da dozvoli osudeniot da ja isplati pari~nata kazna i vo otplati, so toa {to rokot na isplatata da ne mo`e da bide podolg od dve godini. Ako storitelot e stranec, sudot }e
380

odlu~i pari~nata kazna da se isplati bez odlagawe, ili da se obezbedi nejzinoto pla}awe na drug na~in (~l. 38-a st. 1) Nepla}aweto na pari~nata kazna se vr{i postapno, odnosno se sostoi od slednive ~ekori: 10 Ako osudeniot ne ja plati pari~nata kazna vo opredeleniot rok vo presudata, sudot mo`e da opredeli nov prodol`en rok za nejzinata naplata. 20 Me|utoa, ako sudot oceni deka osudeniot pari~nata kazna ne saka da ja plati, mo`e da naredi nejzino prisilno izvr{uvawe vo postapka utvrdena so zakon. Vo toj slu~aj, pari~nata kazna se izvr{uva od imotot na na osudeniot spored odredbite od Zakonot za izvr{nata postapka. 30 Ako davaweto nov rok (koj ne mo`e da bide podolg od tri meseci) ili prisilnoto izvr{uvawe ostanat bez uspeh, pari~nata kazna sudot }e ja izvr{i na toj na~in {to istata }e ja zameni so kazna li{uvawe od sloboda nare~ena supletoren zatvor. Zamenata se vr{i taka {to za sekoja dnevna globa sudot }e opredeli eden den supletoren zatvor ili, koga pari~nata kazna e izre~ena kako sporedna kazna, za sekoi zapo~nati 20 evra vo denarska protivvrednost }e opredeli eden den supletoren zatvor, so toa {to supletorniot zatvor ne mo`e da bide podolg od {est meseci. Pritoa, ako osudeniot isplati samo del od pari~nata kazna, ostatokot srazmerno }e se pretvori vo supletoren zatvor, a ako osudeniot go isplati ostatokot na pari~nata kazna, izvr{uvaweto na supletornot zatvor }e se zapre. 6. Zamenata na pari~anta kazna otvora kriminalnopoliti~ki problemi okolu spornata krivi~nopravna merka supletoren zatvor ~ija egzistencija denes s pove}e se doveduva vo pra{awe. Supletorniot zatvor e merka koja kako {to vidovme e predvidena vo ~l. 38 st. 3 KZ, koja e nameneta za onie storiteli na krivi~ni dela koi vo opredelen rok ne ja platile pari~nata kazna i kako takva vo praktikata se javuva kako mo{ne efikasno sredstvo za nejzinoto izvr{uvawe. Me|utoa, vo teorijata postojat seriozni prigovori koi ja osporuvaat nejzinata pravna priroda i ottamu nejzinata kriminalnopoliti~ka opravdanost. Vo ovoj pogled dominira sfa}aweto deka supletorniot zatvor vsu{nost pretstavuva kazna, a ne samo merka za iznuduvawe na pla}aweto na kaznata i vo taa smisla se poistovetuva so dol`ni~kiot zatvor koj vo opredeleni pravni sistemi e poznat kako institut na gra|anskoto pravo. Vakviot stav se potkrepuva so ispravnata zabele{ka deka supletorniot zatvor pravno stapuva na mestoto na pari~nata kazna, taka {to so negovoto izvr{uvawe se izvr{uva i pari~nata kazna. Toa zna~i deka koga supletorniot zatvor navistina bi bil samo prisilna merka, bi bilo logi~no osudenikot da se dr`i vo zatvor se dotoga{ dodeka ne ja plati patri~nata kazna. Pokraj toa, re`imot na izdr`uvaweto na kaznata voop{to ne se razlikuva od re`imot na izvr-

381

{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda.426 Nasproti gornite sfa}awa se iznesuva mislewe deka pari~nata kazna ne se transformira vo kazna li{uvawe od sloboda zatvor, ottamu {to supletorniot zatvor ima niza specifi~nosti: negovoto izvr{uvawe se zapira ako osudenikot go plati ostatokot na kaznata,427 ne povlekuva pravni posledici od osudata, mo`e da trae pomalku od 30 dena no, ne mo`e da bide podolg od 6 meseci, ne mo`e da se spojuva so drugi kazni zatvor vo edinstvena kazna. Me|utoa, kako {to pravilno istaknuva vo teorijata,428 seto toa ne zna~i deka supletorniot zatvor prestanuva da bide kazna li{uvawe od sloboda, i {to e najva`no, osudenikot da ne go do`ivuva na toj na~in i deka tokmu zatoa, stanuva kriminalnopoliti~ki problemati~en institut. A poradi toa {to vo supletorniot zatvor krajna linija sepak e samo li{uvawe od sloboda i po pravilo sekade vo svetot se izrekuva vo isklu~itelno kratko traewe, stojat i site prigovori {to redovno im se upatuvaat na kratkotrajnite kazni li{uvawe od sloboda. Me|utoa, sepak najva`niot problem na supletorniot zatvor se sostoi vo toa {to te{ko mo`e da se dovede vo soglasnost so principot na vinata, za{to kaznata li{uvawe od sloboda mnogu pote{ko go pogoduva storitelot odo{to pari~nata kazna. Imeno, ottamu {to pari~nata kazna e poblaga od kaznata li{uvawe od sloboda, taa se izrekuva toga{ koga sudot ocenil deka stepenot na vinata na storitelot e pomal. Soglasno toa, ako pari~nata kazna dopolnitelno se zameni so li{uvawe od sloboda, se dobiva sankcija koja pove}e ne mu odgovra na stepenot na vinata utvrdena vo pravosilnata presuda. Trgnuvaj}i od silata na navedenite i drugi argumenti postojat avtori na ~ii stavovi i nie se priklonuvame, deka supletorniot zatvor treba celosno da se napu{ti, no i takvi koi smetaat deka treba samo da se smali negovata primena.429
Vo ovoj pogled isklu~ok pretstavuva samo francuskoto krivi~no pravo koe supletorniot zatvor go tretira kako prisilna merka ( contrainte par corps). Vo ~l. 762 na francuskiot ZKP izre~no e propi{ano deka izdr`uvaweto na taa merka ne go osloboduva osudenikot od dol`nosta da postapi po osudata zaradi koja merkata bila primeneta. Novoselac, P. Izvr{enje nov~ane kazne i primena supletornog zatvora u kaznenom postupku, Na{a zakonitost, Zagreb , 1989/2-3, str. 277. 427 "Ako osudenikot isplati samo del od pari~nata kazna, ostatokot srazmerno }e se pretvori vo zatvor, a ako osudenikot go isplati ostatokot na pari~nata kazna, izvr{uvaweto na zatvorot }e se zapre (~l. 38-a st. 3 KZ). 428 Ibid, str. 277. 429 Vo ovaa smisla Novoselac: "I pokraj navedenite nedostatoci na supletorniot zatvor fakt e deka toj uspe{no go obezbeduva izvr{uvaweto na pari~nata kazna. Postojat izvesen broj osudenici koi iako mo`at, ne sakaat da ja platat pari~nata kazna i takvi koi uspe{no ja izbegnuvaat nejzinata
426

382

3. ZABRANA NA VR[EWE PROFESIJA DEJNOST ILI DOL@NOST

1. Poim. Kaznata se sostoi vo zabrana na vr{ewe na opredelena profesija (na primer: advokat, novinar, lekar, nastavnik i sl.), vo zabrana na vr{ewe samostojna dejnost (zanaet~iska, ugostitelska, trgovska) i vo zabrana na vr{ewe nekoja dol`nost koja na koj bilo na~in e vrzana so samostojno raspolagawe, koristewe, upravuvawe, rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot (smetkovoditel, blagajnik, magacioner i sl.). Sudot mo`e da ja izre~e ako storitelot ja zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili dol`nosta za izvr{uvawe na krivi~no delo i ako vrz osnova na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno vr{ewe krivi~no delo(~l. 38-b st. 1 KZ). Zabranata se sostoi vo vr{ewe opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot. 2. Uslovi za izrekuvawe. Ovaa kazna, kako i zabranata na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvaweto na stranec od zamjata, mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna. Site ovie kazni se izrekuvaat koga na storitelot kako glavna mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda ili pari~na kazna pod uslovite opredeleni so op{tite zakonski odredbi. So zakon mo`e da se propi{e i zadol`itelno izrekuvawe na sporedna kazna (~l. 33 st. 5 KZ). Kaznata zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, kako sporedna kazna, mo`e da se izre~e zaedno so kaznata li{uvawe od sloboda i so uslovna osuda ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda (~l. 33 st. 6 KZ). Kaznata zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost sudot mo`e da ja izre~e vo dva slu~ai: 10 ako storitelot zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili dol`nosta zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i, 20 ako vrz osnova na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno vr{ewe krivi~no delo. Zabranata za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost e so
prisilna naplata. Vo odnos na takvite osudenici supletorniot zatvor pretstavuva skapoceno sredstvo na obezbeduvawe na izvr{uvaweto na pari~nata kazna. Pritoa, po pravilo, dovolna e zakanata so supletoren zatvor, taka {to do negovoto izvr{uvawe doa|a po pravilo retko... Se ~ini de lege lata poprifatlivo e da se obezbedi takvo izvr{uvawe na pari~nata kazna koe supletorniot zatvor }e go svede na ultima ratio. Zatoa treba vnimatelno da se odobruvaat olesnuvawa vo pla}aweto na pari~nata kazna i da mu se posveti pogolemo vnimanie na prisilnata naplata na pari~nata kazna. De lege lata treba da se razgledaat i mo`nostite za voveduvawe na alternativite na supletorniot zatvor. Novoselac, P. op. cit. str. 278.

383

ograni~eno traewe od edna do deset godini.430 Nejzinoto traewe zapo~nuva da te~e od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo kazneno-popravna ustanova, odnosno vo zdravstvena ustanova za lekuvawe i ~uvawe ne se zasmetuva vo vremetraeweto na merkata (~l. 38-b st. 2 i 62 st. 2 KZ). Pri izrekuvaweto na uslovnata osuda, sudot mo`e da opredeli deka taa presuda }e se otpovika ako storitelot ja prekr{il zabranata na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost (~l. 38-b st. 3 KZ). 3. Izvr{uvawe. Pravosilnata presuda so koja e izre~ena kaznata nadle`niot sud ja dostavuva do nadle`niot organ za izdavawe dozvola ili odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, do nadle`nite organi na inspekcijata na trudot vo mestoto na `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice i do pravnoto lice ili druga institucija kade {to osudenoto lice e vraboteno. Nadle`niot sud e dol`en pravosilnata presuda da mu ja dostavi i na ogranot za vnatre{ni raboti vo mestoto na `iveewe odnosno prestojuvawe na osudenoto lice. Ako pak osudenoto lice pred istekot na vremeto za koe ovaa kazna e izre~ena go promeni `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto, vrz organite za vnatre{ni raboti le`i obvrskata za me|usebno izvestuvawe i vnesuvawe na kaznata vo kaznena ili druga evidencija. Izvr{uvaweto na kaznata zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost se ostvaruva na dva na~ini vo zavisnost od toa za kakva profesija, dejnost ili dol`nost se raboti vo konkretniot slu~aj. 10 Ako za vr{eweto opredelena profesija, dejnost ili dol`nost e potrebna dozvola ili odobrenie od nadle`en dr`aven organ ovaa kazna se izvr{uva so odzemawe na dozvolata odnosno odobrenieto ili so zabrana na nivno izdavawe dodeka trae kaznata. Vo toj slu~aj inspekcijata na trudot prezema dejstvija so koi na osudenoto lice mu se onevozmo`uva da vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost. Za site prezemeni dejstvija vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata inspekcijata na trudot e obvrzana da go izvesti nadle`{niot sud. 20 Ako osudenoto lice {to vr{elo opredelena profesija, dejnost ili dol`nost bilo vo raboten odnos kaznata se izvr{uva taka {to mu prestanuva rabotniot odnos vo momentot na donesuvaweto na pravosilnata odluka so koja e izre~ena kaznata. Vo ovoj slu~aj nadle`en
Od kaznta zabrana za vr{ewe odredena profesija, dejnost ili dol`nosto treba da se razlikuva posebnata merka {to sudot mo`e da mu ja odredi na storitel na koj mu izrekuva nekoja od medicinski merki na bezbednost. Vo toj slu~aj soglasno ~l. 62 st. 2 i 3 KZ, se raboti za privremena zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost {to trae dodeka trae primenata na izre~enata sankcija. Se raboti za merka koja nema zna~ewe na krivi~nopravna sankcija, tuku na privremena sudska merka (vidi: ~l. 478 st. 3 ZKP)."
430

384

organ za izvr{uvawe na kaznata e pravnoto lice ili druga institucija kade {to osudenoto lice bilo vraboteno.431 Nepo~ituvaweto na zabranata e inkriminirano kako posebno krivi~no delo izigruvawe na zabrani od izre~enite kazni i od pravnite posledici od osudata (~l. 376 KZ).
4. ZABRANA NA UPRAVUVAWE SO MOTRORNO VOZILO

1. Poim. Kaznata se sostoi vo zabrana na upravuvawe so motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija na storitelot na krivi~no delo so koe se zagrozuva javniot soobra}aj. Sudot mo`e da ja izre~e ako najde deka okolnostite pod koi e izvr{eno deloto ili porane{noto kr{ewe na soobra}ajnite propisi od strana na storitelot poka`uvaat deka e opasno toj da upavuva so motorno vozilo, odnosno deka mo`e povtorno da izvr{i takvo delo (~l. 38-v st. 1 KZ). 2. Uslovi za izrekuvawe. Napred vidovme deka zabranata na upravuvawe so motorno vozilo, po pravilo mo`e da se izre~e kako sporedna kazna. Me|utoa, za razlika od kaznata zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, ovaa kazna kako sporedna mo`e da se izre~e ne samo ako na storitelot mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda, tuku i pari~na kazna, uslovna osuda ili sudska opomena (~l. 33 st. 7 KZ). Kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo mo`e da se izre~e i kako edinstvena glavna kazna na storitel na nebre`no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda do edna godina, ako deloto go storil pod osobeno olesnuva~ki okolnosti (~l. 33 st. 8 KZ). Soglasno izlo`enata zakonska definicija za izrekuvaweto na ovaa kazna potrebno e da bidat ispolneti slednive uslovi: 10 da se raboti za storitel na krivi~no delo so koe se zagrozuva javniot soobra}aj i, 20 krivi~noto delo treba da e izvr{eno pod takvi okolnosti (okolnostite pod koi e storeno deloto ili porane{noto kr{ewe na soobra}ajnite propisi) koi spored uveruvaweto na sudot uka`uvaat deka postoi opasnost storitelot da upravuva so motorno vozilo od opredelen vidi ili kategorija. Stanuva zbor za sudsko uveruvawe {to treba da se zasnova vrz celosna ocena na subjektivnite (umislata, bezobyirnosta na storitelot) i objektivnite (te`inata na posledicite, alkoholiziranosta) okolnosti na deloto, a osobeno vrz toa deka storitelot i porano gi kr{el soobra}ajnite propisi. Vo ~l. 38-v st. 3 KZ propi{uva i zadol`itelno izrekuvawe na kaznata koga deloto e storeno vo sostojba na pijanstvo (sostojba na alkohol vo krvta nad 1,5 gram-promili - ~l. 122 st. 22 KZ). Kaznata se sostoi vo zabrana na upravuvawe na motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija, pri{to pod motorno vozilo se pod431

Za izvr{uvaweto podrobno: Sulejmanov, Z. op. cit, str. 395-397.

385

razbira sekoe soobra}ajno sredstvo na motoren pogon vklu~eno vo suvozemniot, vodeniot i vozdu{niot soobra}aj, {to zna~i od avtomobil, lokomotiva, brod pa se do avion (~l. 122 st. 18 KZ). Pri izrekuvaweto na kaznata, sudot mo`e da odredi da se odzeme voza~kata dozvola ili da se zabrani izdavawe na voza~ka dozvola na storitelot za vreme na traeweto na zabranata (~l. 38-v st. 2 KZ). Dokolku kaznata mu e izre~ena na lice {to ima stranska dozvola za upravuvawe na motorno vozilo, taa opfa}a zabrana za nejzino koristewe na teritorijata na Republika Makedonija (~l. 38-v st. 5 KZ). Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e da opredeli deka taa }e se otpovika ako storitelot ja prekr{i zabranata na upravuvawe so motorno vozilo (~l. 38-v st. 6 KZ). Zabranata na upravuvawe so motorno vozilo se izrekuva na opredeleno vreme koe ne mo`e da bide pokratko od tri meseci nitu podolgo od pet godini. Nejzinoto traewe zapo~nuva od denot na pravosilnosta na odlukata so toa {to vremeto pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo nejzinoto traewe (~l. 38-v st. 7 KZ). Pri odlu~uvaweto dali }e ja izre~e ovaa kazna, sudot }e go zeme predvid i toa dali storitelot po zanimawe e voza~ na motorno vozilo. Smislata na ovaa odredba e da go svrti vnimanieto na sudot deka so izrekuvaweto na ovaa kazna sprema profesionalni voza~i mo`e zna~itelno da im se zagrozi nivnata materijana polo`ba. Ottamu, koga storitelot po zanimawe e voza~ na motorno vozilo, traeweto na zabranata ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini (~l. 38-v st. 6 KZ). Kako samostojna kazna zabranata na upravuvawe so motorno vozilo se izrekuva za polesni dela na zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot za koi e propi{anapari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda do edna godina. Uslovite za nejzinoto izrekuvawe se: 10 da se raboti za storitel na nebre`no delo i, 20 deloto da e izvr{eno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti (~l. 33 st. 8 KZ). Pri izrekuvaweto na ovaa kako edinstvena kazna, sudot istovremeno zadol`itelno utvrduva pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda {to }e se izvr{i ako storitelot ja prekr{i zabranata (~l. 38v st. 7 KZ), so toa {to utvrdenata kazna ne mo`e da bide pogolema od kaznata propi{ana za konkretnoto delo (kazna li{uvawe od sloboda do edna godina). So ogled deka i ovaa kazna mo`e da se izre~e i zaedno so merkite zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe vo zdravstvena ustanova ili zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (~l. 62 st. 2 KZ), i ovde treba da se ima predvid deka se raboti za privremena merka koja ne treba da se poistovetuva so kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo. Vo takov slu~aj so odlukata za izrekuvawe na merkata sudot mo`e da odredi privremena zabrana na vr{ewe zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, koja trae dodeka tre primenata na merkite. Odlukata na sudot se dostavuva do nadle`niot organ ili pravnoto 386

lice vo koe storitelot e vraboten, do registerskiot sud ili do organot koj e nadle`en za vr{ewe na nadzor nad sproveduvaweto na zabranata na upravuvawe so motorno vozilo (~l. 62 st. 3 KZ). Na pomladi polnoletnici storiteli na krivi~ni dela ovaa kazna mo`e da im se izre~e zaedno so vospitna merka (~l. 72 st. 2 KZ). Posebno treba da se podvle~e deka ovaa kazna mo`e da se izre~e i kon odluka so koja storitelot se osloboduva od kazna (~l. 42 st. 2 KZ) 3. Izvr{uvawe. Za izvr{uvawe na kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo e nadle`en organot za vnatre{ni raboti spored `iveali{teto odnosno prestojuvali{iteto na osudenikot. Od tie pri~ini nadle`niot sud pravosilnata presuda so koja e izre~ena kaznata ja dostavuva do toj organ. Kazna se izvr{uva na toj na~in {to na osudenoto lice mu se ovozmo`uva upravuvawe so motorno vozilo od odreden vid ili kategorija na opredeleno vreme utvrdeno so odlukata i toa bilo so odzemawe na voza~kata dozvola ili so zabrana na nejzino izdavawe.
5. PROTERUVAWE NA STRANEC OD ZEMJATA

1. Poim. Proteruvaweto na stranec od zemjata e kazna koja mo`e da se izre~e na stranec koj go zloupotrebil prestojot vo Republika Makedonija so toa {to izvr{il krivi~no delo. Taa ne mo`e da se izre~e na storitelot koj u`iva za{tita vo soglasnost na ratifikuvan me|unaroden dogovor (~l. 38-g st. 3 KZ). 2. Uslovi za izrekuvawe. Kaznata proteruvawe na stranec od zemjata e sporedna kazna, koja ednakvo kako i zabranata na upravuvawe so motorno vozilo, mo`e da se izre~e ako na storitelot mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda ili pari~na kazna, uslovna osuda ili sudska opomena (~l. 33 st. 7 KZ). Izrekuvaweto na ovaa kazna e fakultativno dokolku sudot oceni deka prestojot na stranec vo na{ata zemja bi bil {teten so ogled na pobudite od koi e storeno krivi~noto delo, na~inot na izvr{uvaweto na deloto i drugite okolnosti {to uka`uvaat na nepo`elnosta na negoviot natamo{en prestoj vo zemjata (~l. 38-g st. 1 KZ). Proteruvawe na stranec od zemjata mo`e da se izre~e samo ako na stranecot za storenoto krivi~no delo mu e izre~ena glavna kazna ili uslovna osuda, a na pomladi polnoletni storiteli zaedno so izre~ena vospitna merka (~l. 72 st. 2 KZ). Proteruvaweto mo`e da bide izre~eno za vreme od edna do deset godini ili zasekoga{ (~l. 38-g st. 2 KZ). Koga ovaa kazna e izre~ena vo opredeleno traewe, toga{ vremeto na traeweto na proteruvaweto se smeta od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo kazneno-popravna ustanova ne se zasmetuva vo vremetraeweto na ovaa kazna.

387

3. Izvr{uvawe. Izvr{uvaweto na kaznata proteruvawe na stranec od zemjata e vo nadle`nost na organot za vnatre{ni raboti komu {to nadle`niot sud mu ja dostavil pravosilnata presuda so koja e izre~ena. Organot za vnatre{ni raboti kaznata ja izvr{uva spored odredbite na Zakonot za dvi`ewe i prestoj na stranci (ZDPS).432 Na stranec na kogo mu e izre~ena kaznata proteruvawe od Republika Makedonija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so re{enie go utvrduva rokot vo koj e dol`en da ja napu{ti dr`avata. @albata protiv re{enieto ne go odlaga negovoto izvr{uvawe. (~l. 33 ZDPS). Stranecot koj nema da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija vo opredeleniot rok, ovlastenoto lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go sprovede do dr`avnata granica ili do diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dr`avata ~ii dr`avjanin e, ili }e bide sproveden do dr`avnata granica i predaden na pretstavnicite na stranskata dr`ava ~ii dr`avjanien e (~l. 35 ZDPS). Vo slu~aj na pritvorawe na maloleten stranec koj do{ol vo Republika Makedonija bez va`e~ka patna isprava ili bez znaewe, odnosno dozvola na negovite zakonski zastapnici, obezbeduvawe i sredstva za izdr`uvawe, ili ne postapi spored propisite na Republika Makedonija, ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ go izvestuvaat diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dr`avata ~ii dr`avjanin e, a dokolku e dr`avjanin na sosedna dr`ava se vra}a vo mati~nata zemja. Ako maloletniot stranec od objektivni pri~ini ne mo`e da se predade na organot na dr`avata ~ii dr`avjanin e, }e se smesti vo prifatili{te za stranci (~l. 36 ZDPS). Dokolku na stranecot mu bila izre~ena kazna li{uvawe od sloboda najprvin se izdr`uva kaznata, a potoa mu se opredeluva vremenski rok vo koj mora da ja napu{ti zemjata. Ako osudenoto lice nama patni ispravi organot za vnatre{ni raboti dol`en e istite da mu gi obezbedi u{te za vremeto na izvr{uvaweto na kaznata. VII. ODMERUVAWE NA KAZNITE So voveduvaweto na sistemot na relativno opredeleni kazni sudot dobiva aktivna uloga kako nositel na odmeruvaweto na kaznite. Negovata uloga vo prv red se sostoi vo utvrduvawe, odnosno doka`uvawe deka edno lice navistina storilo krivi~no delo, a potoa vo utvrduvawe na site ostanati okolnosti koi se od zna~ewe za odmeruvaweto na kaznata.433 Pritoa, se postavuvaat pravila so koi sudot se rakovodi pri
("SV RM," br, 36/1992, 66/1992, 26/1993). "Okolnostite se fakti {to se zemaat predvid pri individualizacijata na krivi~nite sankcii, a pretstavuvaat uslov na krivi~noto delo koi gi karakteriziraat poedine~ni elementi i povedenieto na obvinetiot, kako i fakti koi se sretnuvaat po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a vo koi, isto
433 432

388

odmeruvaweto na kaznata koi mo`at da se podelat vo dve grupi. Vo prvata grupa spa|aat pravilata vrz ~ija osnova se vr{i redovnoto odmeruvawe na kaznata (odmeruvawe na kaznata vo potesna smisla). Tuka se raboti za za odmeruvawe na kaznata vo ramkite na posebniot minimum i maksimum na propi{anata kazna.434 Od tie pri~ini ovie pravila se narekuvaat op{ti pravila za odmeruvawe na kaznata. Vo vtorata grupa spa|aat onie slu~ai koga se raboti za isklu~itelno odmeruvawe na kaznata nadvor od granicite propi{ani so posebniot minimum i maksimum na kaznata, no vo ramkite propi{ani so op{tiot minimum i maksimum na kaznata (odmeruvawe na kaznata vo po{iroka smisla). So ogled na toa {to ovie pravila se primenuvaat samo vo posebni slu~ai se narekuvaat posebni pravila za odmeruvawe na kaznata.
1. OP[TI PRAVILA ZA ODMERUVAWE NA KAZNATA

1. Op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata pretstavuvaat nasoki za odmeruvawe na kaznata vo ramkite na posebniot minimum i maksimum na kaznata predvidena za opredeleno delo. Vo taa smisla vo KZ postoi posebna odredba vo koja se veli deka "sudot }e mu odmeri kazna na storitelot na krivi~noto delo vo granicite {to se propi{ani so zakon za toa delo, imaj}i gi predvid krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto" (~l 39 st. 1 KZ), i zemaj}i gi site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti) (~l. 39. st. 2 KZ). Vrz osnova na tie okolnosti sudot otkako go utvrdil stornoto krivi~no delo i krivi~nata odgovornost na storitelot, ja odmeruva kaznata za toa delo vo granicite na posebniot minimum i maksimum na kaznata. So toa sudot prakti~no vr{i individualizacija na kaznata taka {to ja izrekuva onaa kazna koja spored svojot vid i visina dava najgolemi izgledi za ostvaruvawe na celta na kaznata. Ona {to e su{testveno kaj op{tite pravila za odmeruvaweto na kaznata e toa {to sudot ja odmeruva kaznata vrz osnova na svoeto slobodno sudisko uveruvawe, imaj}i gi pritoa vo vid site okolnosti, no sekoga{ vo funkcija na celite na kaznata - za{tita na op{testvoto i prevospituvawe na storitelot na
taka se ogleda te`inata na krivi~noto delo, opasnosta na obvinetiot i negoviot stav sprema izvr{enoto krivi~no delo i prestapni{tvoto voop{to, i preku niv stepenot na podobnosta na obvinetiot za resocijalizacijata." Pe{i}, V. Funkcija okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih sankcija, Zbornik IKSI, Beograd, 1972. str. 118. 434 Vo na{iot krivi~nopraven sistem sudovite gi utvrduvaat okolnostite vo smisla na ~l. 39 KZ kaj kaznite i ~l. 75 KZ kaj vospitnite merki, dodeka za opredeluvawe na merkite na bezbednost ne postojat op{ti nitu posebni propisi vo ovaa smisla.

389

krivi~noto delo. Za ostvaruvawe na sudskata individualizacija, za konkretnoto izrekuvawe i prilagoduvawe na kaznata,435 od posebno zna~ewe se op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata, i spored na{e mislewe, tuka e pojdovnata osnova za dobivawe celosen odgovor na najzna~ajnite problemi so koi sudot se sre}ava vo ovaa oblast. Spored tie pravila od ~l. 39 st. 1 i 2 KZ, sudot treba na storitelot na krivi~noto delo da mu ja odmeri kaznata vo granicite {to so zakon se propi{ani za toa delo. Pritoa, sudot treba da ja ima predvid celta na kaznuvaweto i site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti), a osobeno stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto, porane{niot `ivot na storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, kako i drugite okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na storitelot. So ovie pravila sudot mu dava su{testveni ovlastuvawa na sudot koj{to, otkako }e utvrdi deka liceto storilo opredeleno krivi~no delo i deka e krivi~no odgovorno za nego, mo`e da pristapi kon izbor na vidot i merata na kaznata. Vo ostvaruvaweto na taa funkcija pred sudot se nalo`uva baraweto da gi zeme predvid site relevantni objektivni i subjektivni okolnosti,436 a osobeno onie {to se izre~no navedeni vo zakonot i da gi ima predvid site celi na kaznuvaweto. Sudot e natamu obvrzan odmeruvaweto na kaznata da go vr{i vo ramkite na propi{anite kazni za konkretnoto delo koi, so ogled na toa {to vo na{iot sistem na relativno opredeleni kazni se dovolno {iroko postaveni, i ne pretstavuva nekoe bitno ograni~uvawe na sudot, no vo sekoj slu~aj e va`en element za opredeluvawe na granicite vo koi mo`at da se koristat navedenite okoPrincipot na individualizacija treba da se razlikuva od poimot sudsko odmeruvawe na kaznata. ..."Odnosot pome|u nea i sudskoto odmeruvawe na kaznata se sveduva na odnos pome|u sodr`ina i forma, pri {to prvata e vnatre{na sodr`ina, koheziona sila {to treba da ja dade neophodnata, racionalnata i celno-poleznata kazna, a vtorata vr{i funkcija na ovlastuvawe i na mehanizam za preobrazuvawe na apstraktno propi{anata vo konkretna sudska kazna." Proevski, J, op. cit. str. 412. 436 "Okolnostite se fakti {to se zemaat predid pri individualizacijata na krivi~nite sankcii, a pretstavuvaat uslovi na krivi~noto delo ili gi karakteriziraat nivnite poedine~ni elementi i povedenieto na obvinetiot, kako i fakti {to se sre}avaat po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, vo koi isto taka, se gleda te`inata na krivi~noto delo, opasnosta na obvinetiot i negoviot stav sprema izvr{enoto krivi~no delo i prestapni{tvoto voop{to, i preku niv stepenot na podobnosta na obvinetiot za resocijalizacija." Pe{i}, V. op. cit. str. 118.
435

390

lnosti. Nakratko, so formulacijata od ~l. 39 KZ, zakonodavecot go opredelil odnosot me|u specifi~nite barawa koi se postavuvaat pred organot koj neposredno ja odmeruva kaznata, a toa se slednite barawa: 10 sudot da mo`e da se dvi`i samo vo granicite na propi{anite kazneni ramki, 20 pri odmeruvaweto na kaznata sudot mora da vodi smetka za celite na kaznuvaweto, i 30 pri odmeruvaweto na kaznata sudot mora da gi uva`i site okolnosti koi mo`at da vlijaat kaznata da bide pogolema ili pomala. Zna~aen e i vo praktikata izgradeniot stav za isklu~uvawe na dvojnoto vlijanie na edna ista okolnost pri zakonskoto i sudskoto odmeruvawe na kaznata. Spored nego konstitutivnite, privilegira~kite i kvalifikatornite okolnosti ne mo`at da se zemat kako olesnuva~ki osnosno ote`nuva~ki okolnosti za istoto delo. Ovaa zabrana ne go isklu~uva poslabiot odnosno poizrazeniot intenzitet na sekoja okolnost da vlijae vo soodvetna nasoka.437 Ona {to natamu e su{testveno e deka postavuvaj}i gi op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata zakonodavecot ne opredelil vo koi slu~ai edna okolnost mo`e da se pojavi kako olesnuva~ka, odnosno ote`nuva~ka. Taa zada~a ja vr{i sudot procenuvaj}i go nejzinoto dejstvo, nekoga{ kako olesnuva~ko, a drug pat kako ote`nuva~ko vo zavisnost od projavenoto zna~ewe vo konkretniot kriminalen akt.438 2. Olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti. Olesnuva~ki se onie okolnosti {to na konkretnoto delo i na storitelot mu davaat polesen vid. Nivnoto prisustvo vlijae na storitelot da mu se izre~e poblaga kazna vo propi{anite kazneni ramki (do posebniot zakonski minimum). Ote`nuva~ki se onie okolnosti onie {to na konkretnoto delo i na storitelot mu davat pote`ok vid. Tie vlijaat vrz izrekuvaweto na pote{ka kazna (do posebniot zakonski maksimum). Koi okolnosti }e bidat zemeni kako olesnuva~ki, a koi kako ote`nuva~ki e fakti~ko pra{awe {to e predmet na doka`uvawe od strana na sudot, zaProevski, V. op. cit, str. 419. Vo taa smisla i Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, str. 136 i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 381. Pritoa, kako primer od praviloto na otstapuvawe od navedenoto pravilo se naveduva kvalifikatorniot oblik na krivi~noto delo zagrozuvawe na javniot soobra}aj. Kvalifikatornata okolnost "smrt na pove}e lica" vo svojata konkretizcija mo`e da opfati smrt na tri, pet, deset ili pove}e lica, a toa kolku lica nastradale vo soobra}ajnata nesre}a mo`e da deluva kako ote`nuva~ka okolnost. 438 "Odmeruvaweto na kaznata (sankcijata) koe denes go vr{i sudijata vo nikoj slu~aj ne e nekoja prosta matemati~ka operacija, nekoja mehani~ka primena na zakonskata tarifa, nitu e toa zbir na pravila koi zakonot gi predviduva za odmeruvawe na kaznata, tuku sekoga{a pretstavuva kriminalnopoliti~ko ocenuvawe na deloto i na storitelot." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, str. 426.
437

391

{to zakonot odnapred ne go opredeluva nivnoto olesnuva~ko, odnosno ote`nuva~ko dejstvo. 10 Stepen na krivi~nata odgovornost. Preku stepenot na krivi~nata odgovornost se izrazuvaat onie subjektivni okolnosti {to neposredno se vrzani za deloto i preku intenzitetot na vinata i presmetlivosta ja odrazuvaat negovata te`ina, odnosno kvalitetot na zlostorni~kata volja na storitelot. So ogled na toa {to krivi~nata odgovornost na storitelot se sostoi vo negovata presmetlivost i vinost, stepenot na krivi~nata odgovornost zavisi od intenzitetot preku koj }e se projavat negovite elementi. Od toa kolkav }e bide stepenot na presmetlivosta preku koj se izrazuva sposobnosta da se sfati zna~eweto na storenoto delo i da se upravuva so svoite postapki i od stepenot na vinata kako psihi~ki odnos kon deloto, }e zavisi i stepenot na krivi~nata odgovornost. Poinaku ka`ano, vo zavisnost od toa vo koja mera storitelot mo`e da go razlikuva dobroto od zloto i od stepenot na razvienosta na negovata svest i volja da mo`e da go sfati zna~eweto na svoite postapki i nivnite posledici se opredeluva i merata na kaznata {to vo ramkite na svoite ovlastuvawa ja odmeruva sudot. Ispituvaweto i utvrduvaweto na stepenot na presmetlivosta vo smisla na ~l. 39 st. 2 KZ, se dvi`i vo ramkite na ednostavno namalenata presmetlivost (toga{ sudot mo`e da izre~e poblaga kazna, me|utoa samo vo zakonskite ramki), dodeka pak bitno namalenata presmetlivost e ubla`uva~ka okolnost koja vo smisla na ~l. 12 st. 2 KZ vlijae vrz ubla`uvaweto na kaznata (toga{ sudot mo`e da izre~e kazna pod zakonskiot minimum).439 Vo vrska pak so opredeluvaweto na stepenot na vinata va`no e da se istakne deka tuka ne stanuva zbor za stepenuvawe na vinata vo smisla na umisla i nebre`nost, za{to toa stepenuvawe ve}e go izvr{il zakonot (samo zakonot utvrduva koi krivi~ni dela mo`at da se izvr{at so umisla, a koi od nebre`nost). Zakonot imeno propi{uva povisoka ili poniska kazna za deloto vo zavisnost od toa dali e storeno so umisla ili od nebre`nost i zatoa ne mu dozvoluva na sudot da odlu~uva od ovoj aspekt za vidot i merata na kaznata. Ona {to vleguva vo domenot na ovlastuvawata na sudot se sostoi vo ocenka na stepenot na vinata koga se raboti za negovoto vlijanie vo ramkite na edniot ili drugiot nejzin oblik. Sudot e toj {to na ova mesto treba da odlu~i dali se raboti za direktna ili eventualna umisla (prviot oblik) i da dade ocenka za toa koj od niv se projavuva kako poblag ili pote`ok oblik na vina i so ogled na toa vodi kon poblag ili pote`ok socijalnoeti~ki prekor na storitelot, komu treba da mu se izre~e poniska ili povisoka kazna vo ramkite na posebniot minimum i maksimum na
Pove}e za toa: Atanackovi}, D. Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, 1970. str. 113-114.
439

392

kaznata predvidena za konkretnoto delo. Ili pak, dali svesnata ili nesvesnata nebre`nost (vtoriot oblik) se izrazile so opredelen intenzitet koj zaslu`uva da bide zemen predvid kako olesnuva~ka ili ote`nuva~ka okolnost. I najposle, koga stanuva zbor za stepenot na krivi~nata odgovornost, sudot treba da vodi smetka i za nekoi drugi objektivni okolnosti {to ne vleguvaat vo presmetlivosta i vinata a sepak se zna~ajni za odmeruvaweto na kaznata. Se raboti za razni sostojbi vo koi se nao|al storitelot pri izvr{uvaweto na deloto, kako na primer, sostojbi na strav, bes, omraza, drskost, bezobyirnost, lutina, psihi~ka labilnost, moralni karakteristiki na negovata li~nost, nervoza i sl. 20 Pobudi od koi e storeno krivi~noto delo. Od psiholo{ko stojali{te sekoe, pa i kriminalnoto dejstvie ili propu{tawe koe go prezema poedinecot ima nekakva opredelena cel i streme`ot kon taa cel se javuva kako motiv, odnosno kako svesna pobuda za izvr{uvawe na deloto. Vo otsustvo na motivi ne mo`e da postoi svesna odluka i svesno ~ovekovo dejstvie. A toa dejstvie zavisi od osnovnite ~uvstva i naklonetosta kon subjektot ili objektot so koi nu`no e povrzano ostvaruvaweto na potrebite so koi se saka da se izbegne bolka ili da se postigne zadovolstvo, sekoga{ individualno proceneti kako opredelena va`na vrednost. [to se odnesuva pak do vrednostite, tie kaj opredelen poedinec mo`at da bidat najrazli~ni, a se formiraat pod vlijanie na op{testvenata sredina i li~nite karakteristiki na poedinecot i ottamu povratno vlijaat vrz sozdavaweto na motivite. Ottamu, dokolku sakame vo celost da go rasvetlime krivi~noto delo i najpravedno i najcelishodno da ja opredelime kaznata za toa delo, ne mo`eme toa da go storime ako ne go najdeme i ne go ocenime motivot na toa delo. Ili poednostavno, pobudite pretstavuvaat vnatre{ni psihi~ki sostojbi {to go pokrenale storitelot za izvr{uvawe na deloto.440 Ovaa o~igledno subjektivna okolnost {to se ocenuva spored vladea~kite merila na edno op{testvo mora da bide predmet na ocenka od strana na sudot pri odmeruvaweto na kaznata, za{to pretstavuva faktor od osobeno zna~ewe vo osvetluvaweto na moralniot lik na storitelot. Pobudite voobi~aeno se delat na onie od niska priroda (negati"Pobudite (motivite) na izvr{enoto delo po pravilo ne vleguvaat vo umislata, osven isklu~itelno, kako na primer, kaj krivi~nite dela izvr{eni od koristoqubie, kade {to koristoqubieto e obele`je na umislata, potoa odmazdata, niskite pobudi i sl. kaj nekoi krivi~ni dela (na primer, kaj te{koto ubistvo). Vo site ovie slu~ai toa se zakonski obele`ja na umislata, pa ottamu ne se zamaat povtorno kako posebna okolnost kaj odmeruvaweto na kaznata. Me|utoa, sovremenoto krivi~no pravo na pobudite na izvr{enoto krivi~no delo gleda kako na va`na okolnost kaj site krivi~ni dela, osobeno od stojali{te na sovremenoto dvi`ewe na kriminalnata politika na op{etstvenata odbrana." Tahovi}, J. Krivi~no pravo, str. 333.
440

393

vni, neblagorodni) i onie od humana priroda (pozitivni, blagorodni). Ottamu, koga ne se element na bitieto na deloto, kako ote`nuva~ki okolnosti mo`at da se pojavat omrazata, odmazdata,441 qubomorata, koristoqubieto, pakosta, zlobata, zavista i sl. Kako olesnuva~ki mo`at da se javat, na primer, altruizmot, roditelskite ~uvstva, patriotizmot, ~uvstvo na dol`nost, so`aluvawe, qubov i sl. Preku niv mo`e da se sogleda sozdavaweto na odlukata za deloto. 30 Ja~ina na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro. Zemaj}i ja predvid ovaa okolnost od objektivna priroda pri odmeruvawe na kaznata sudovite go utvrduvaat stepenot na zagrozuvaweto i obemot na o{tetuvaweto na za{titenoto dobro, odnosno te`inata na posledicite od izvr{enoto delo (stepenot na op{testvenata {tetnost na deloto) i zna~eweto (vrednosta) na objektot na za{tita kaj deloto. Kaj krivi~nite dela na povreda, ovaa okolnost se izrazuva vo toa {o za{titenoto dobro mo`e da bide sosema uni{teno, potoa pomalku ili pove}e o{teteno, a kaj krivi~nite dela na zagrozuvawe, vo toa {to predizvikanata opasnost mo`e da bide podale~na ili pobliska od onaa opasnost koja e obele`je na toa krivi~no delo.442 40 Okolnosti pod koi e storeno deloto. Ovie okolnosti se zna~ajni za ocenka na te`inata na storenoto krivi~no delo i li~nosta na storitelot. Tie mo`e da bidat od objektivna i od subjektivna priroda i se pojavuvaat vo razli~ni vidovi i oblici pred ili za vreme na izvr{uvaweto na deloto. Vo objektivni okolnosti pod koi e storeno deloto spa|aat onie okolnosti koi se odnesuvaat na krivi~noto delo, a koi sudot ne gi razgleduval pri utvduvaweto dali postoi krivi~noto delo. Takvi se: vremeto, mestoto i na~inot, odnosno sredstvoto na izvr{uvaweto, koristewe na nekoja situacija koja go olesnuva izvr{uvaweto na krivi~noto delo (po`ar, poplava, zemjotres i sl.), kako i site drugi sli~ni okolnosti koi ne vleguvaat vo bitieto na krivi~noto delo kako negovi konstitutivni obele`ja. Vo subjektivnite okolnosti pod koi e storeno deloto spa|aat site drugi okolnosti od subjektivna priroda koi sudot ne gi zel predvid vo ramkite na nekoi od
[to se odnesuva do odmazdata, bez da go opredeli sopstveniot stav, Zlatari} naveduva dve protivre~ni sudski odluki. Spored prvata, sudot se izjasnil deka krvnata odmazda kaj krivi~noto delo ubistvo ne mo`e da se zame kako ote`nuva~ka okolnost, nitu odmazdoqubivosta mo`e da se kvalifikuva kako niska pobuda. Vo vtorata odluka sudot se izjasnil deka okolnosta {to o{teteniot pred 24 godini go ubil tatkoto na obvinetiot ne mo`e da se zeme kako olesnitelna okolnost, za{to stvarno nemala nikakvo neposredno vlijanie na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a da se uva`i taa okolnost pod konkretni uslovi, bi zna~elo da se honorira kako olesnuva~ka okolnost odmazdata kako motiv na deloto i so toa indirektno da se usvojat komponentite na krvnata odmazda. Zlatari}, B. op. cit. str. 142. 442 Tahovi}, J. op. cit. str. 332.
441

394

ve}e navedenite subjektivni okolnosti. Toa mo`at da bidat: izvr{uvaweto na krivi~noto delo po dolgo razmisluvawe i podgotvuvawe ili spontano bez podgotvitelni dejstvija, raznovidni psihi~ki sostojbi na storitelot pod ~ie vlijanie e storeno krivi~noto delo, na primer radost ili `alost na storitelot, panika, strav i sl., no samo pod uslov i ovie okolnosti da ne vleguvaat vo bitieto na krivi~noto delo. 50 Pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto. Okolnosta - pridones na `rtvata vo izvr{uvaweto na delto, pod vlijanie na brojnite viktimolo{ki barawa443 me|u koi se pomesteni i onie na avtorot na ovoj u~ebnik,444 za prv pat e vovedena so KZ od 1996 godina. Pred toa sudovite ne mu posvetuvaa dovolno vnimanie na udelot na `rtvata vo krivi~noto delo. Imeno, nejziniot pridones sudovite go zemaa vo nezna~itelen obem ottamu {to vo ocenkata na op{testvenata opasnost na odnosot: storitel - `rtva, bea prinudeni da ja baraat vo pre{irokata formulacija "okolnostite pod koi e storeno deloto" od ~l. 41 KZ SFRJ. Vo taa legalna formulacija vleguvaa ocenkata na sudot za sredstvata, na~inot, vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na deloto, razli~nite svojstva na storitelot kako i svojstvata i pridonesot na `rtvata i nejziniot odnos so storitelot. Site tie okolnosti bea zemani predvid pod pretpostavka deka ne se vneseni vo bitieto na deloto. Zatoa sudovite projavuvaa odreden povr{en odnos koj se sostoe{e vo propu{tawe da se zafati so doka`uvawe na nekoi od ovie elementi, a toa be{e naj~est slu~aj so onie koi se odnesuvaat na `rtvata. Ottamu, se ~ini sosema prifatlivo novoto re{enie koe vo sebe opfa}a mo`nost za odvoena, i ottamu za povnimatelna ocenka na slednite okolnosti: - pridonesot na `rtvata vo izvr{enoto krivi~noto delo (povedenie na storitelot sprema obvinetoto lice) koe se sostoelo vo upatuvawe navredi, poni`uvawe, predizvikuvawe, maltretirawe i sl. - svojstvoto na `rtvata, ili pokonkretno bespomo{nata situacija na `rtvata koja pridonela ili obvinetiot ja iskoristil pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo, i - odnosot na storitel `rtva koj vo osnova mo`e da se projavi preku izvr{uvawe na krivi~noto delo protiv lica sprema koi obvinetiot imal posebni dol`nosti (roditel) i iskoristuvawe na pot~inetosta ili situacijata na `rtvata (u~enik, {titenik, sin, }erka, usvoenik, bolno lice, povredeno lice) Edinstvenoto {to ovoj pogled mo`e da mu se zabele`i na zakonodavecot e toa {to ne ja prifati formulacija na eden avtor koja glase{e: "li~osta na `rtvata, nejzinoto povedenie i odnosot so stori443

Cari}, A. Viktimologija i krivi~no pravo, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1969-1970, str. 85 i 91-92. 444 Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 170.

395

telot."445 60 Porane{niot `ivot na storitelot. Ovde se raboti za utvrduvawe na pozitivnoto ili negativnoto minato na storitelot preku sevkupna ocenka na negoviot porane{en `ivot. Preku utvrduvaweto ovie okolnosti sudot, vsu{nost, treba da dojde do soznanie dali izvr{enoto delo pretstavuva slu~ajna epizoda vo `ivotot na storitelot ili pak rezultat na negovoto op{to asocijalno povedenie. Vo zavisnost od toa dali od porano poka`uval socijalno usoglaseno ili antisocijalno povedenie, kakov bil negoviot odnos sprema semejstvoto i drugite lu|e od negovata potesna i po{iroka socijalna sredina, kakov bil negoviot odnos sprema trudot i negovite sevkupni obvrski zavisi dali ovie okolnosti kaj nego bile zemeni kako olesnuva~ki ili ote`nuva~ki. Vo toj kontekst sudovite treba da ja ocenuvaat i negovata porane{na osuduvanost (kade, zo{to i kako e osuduvan), odnosno neosuduvanost. Pritoa, porane{nata neosuduvanost na storitelot mo`e da bide tretirana kako olesnitelna okolnost samo dokolku pretstavuva odraz na negovo sevkupno porane{no dobro povedenie i na toj na~in da uka`uva na li~nost ~ie delo navistina pretstavuva samo slu~ajna epizoda vo negoviot `ivot. 70 Li~nite priliki na storitelot. I ovaa okolnost e od subjektivna priroda, a se odnesuva na ekonomskite, socijalnite, semejnite i drugite prili}i na storitelot. Me|u niv mo`at da se zemat - predvid vozrasta na storitelot, negovite op{ti i socijalni sposobnosti, negovoto obrazovanie i zanimawe, profesija, negovite uslovi na vospituvawe, privatniot `ivot, negovata op{ta zdravstvena sostojba, invaliditet, semejnata sostojba (brojot na ~lenovite na semejstvoto, osobeno na decata i nivnata vozrast i zdravstvena sostojba) i odnosite vo semejstvoto, materijalnite i stambenite uslovi, i mnogu drugi li~ni svojstva {to na opredelen na~in ja osvetluvaat li~nosta na storitelot. Toa se okolnosti {to, kako i prethodnite, se odnesuvaat na porane{niot `ivot na storitelot i niv sudot mo`e da gi koristi bez ogled na toa dali stojat ili ne vo odreden odnos so storenoto delo.446
445 446

Cari}, A. op. cit. str. 92. "Vo krivi~nopravnata teorija ne postoi edinetveno mislewe za toa dali ovie okolnosti treba da se zemaat predvid pri odmeruvawerto na kaznata, posebno ako se prifa}aat kako olesnuva~ki. Se smeta deka storitelot ne e nitu "zaslu`en", ni "vinoven" za postoeweto na li~nite priliki i deka ovie okolnosti treba da se imaat vo vid samo ako mo`at da se dovedat vo nekakva kauzalna vreska so izvr{enoto delo i so prognozata za idnoto odnesuvawe na storitelot. Zakonot me|utoa go obvrzuva sudot, pri odmeruvaweto na kaznata da gi zema predvid i ovie okolnosti, ostavaj}i mu sloboda na sudot na koj na~in }e gi ceni. Me|utoa, treba da se ima precvid deka li~nite priliki na storitelot mo`at da imaat golemo zna~ewe kaj odmeruvaweto na kaznata, bez

396

80 Dr`ewe na storitelot po izvr{enoto delo. Dr`eweto na storitelot po izvr{enoto delo mo`e vo zna~itelna mera da vlijae vrz ocenkata za li~nosta za storitelot i negoviot odnos sprema storenoto krivi~no delo, uka`uvaj}i na negovite osobini i negoviot odnos sprema po~ituvaweto na op{testvenite pravila na povedenie i op{testvenite vrednosti koi krivi~nopravno se za{tituvat. I ovaa okolnost od subjektivna priroda opfa}a golem broj najrazli~ni elementi {to ne mo`at odnapred sekoga{ da se predvidat, a imaat vidno mesto pri odmeruvaweto na kaznata. Imeno, dr`eweto na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo se manifestira na raznovidni na~ini {to mo`at da bidat vo vrska so deloto: nastojuvawe da se nadomesti {tetata, da se otstranat ili ubla`at posledicite od deloto, neuspe{no nastojuvawe da se dovr{i deloto, prijavuvawe na storenoto delo od strana na samiot storitel i na sebesi kako storitel na toa delo, predavawe na organite na vnatre{ni raboti i sl.447 Povedenieto na storitelot na izvr{enoto krivi~no delo ne mora da stoi vo vrska so deloto, a sepak da sodr`i zna~ajni elementi {to treba da se uva`at pri odmeruvaweto na kaznata. Na primer: izlo`uvaweto na storitelot na nekoja opasnost za da spasi drugo lice pri elementarna nepogoda, soobrea}ajna nesre}a, po`ar i sl., ili pak prodol`uvawe so vodeweto na porane{niot asocijalen `ivot, i sl. Vo oddelni slu~ai navedeni vo Krivi~niot zakonik, dr`eweto na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo koe vo teorijata se narekuva delotvorno kaewe mo`e da ima dejstvo na ubla`uvaweto, pa duri i na osloboduvaweto od kazna. Na{eto krivi~no zakonodavstvo ne go predviduva delotvornoto kaewe kako op{t institut, tuku samo kaj
ogled dali mo`at da se dovedat vo kauzalen odnos so izvr{enoto delo." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 379. 447 Prijavuvaweto na storenoto krivi~no delo, na sebesi kako storitel na toa delo i predavaweto na organite na vnatre{ni raboti mo`e da bidat tretirani kako zna~ajni olesnuva~ki okolnosti za{to uka`uvaat na opredelen pozitiven stav i karakter na poedinecot. So takvite dejnosti liceto pridonesuva za otkrivawe na vistinata, za olesnuvawe na pokrenuvaweto na krivi~nata postapka i nejzinoto uspe{no zavr{uvawe. Me|utoa, za da mo`at da bidat oceneti kako olesnuva~ki, ovie okolnosti treba da se manifestirani pred da e otkrieno deloto ili barem dodeka izvr{itelot ne doznal za negovoto otkrivawe ili o~iglednoto skore{no otkrivawe i negovoto svojtvo vo istoto. Od zna~ewe e, isto taka, i dali prijavuvaweto e celosno, odnosno dali go opfa}a i predavaweto na storitelot, za{to e mo`no prijavuvawe na deloto bez prijavuvawe na storitelot ili samo prijavuvawe na ostanatite soizvr{iteli ili sou~esnici. Od druga strana neprijavuvaweto na storitelot na deloto i nepredavaweto na organite na vlasta, ne mo`at da se zemat kako ote`nuva~ka okolnost, za{to storitelot ne e pravno obvrzan da deluva vo nasoka na svojata osuda.

397

oddelni krivi~ni dela448 kade {to prestavuva osnov za ubla`uvawe na kaznata ili za sloboduvawe od kaznata. Me|utoa, institutot na delotvornoto kaewe ne e sprotiven na op{tite na~ela, osobeno na na~eloto na individualizacijata na kaznata. Ottamu, postoi op{toprifateno sfa}awe delotvornoto kaewe da se podveduva pod dr`ewe na storitelot po izvr{enoto delo, pa vo taa smisla se zema kako olesnuva~ka okolnost.449 I na krajot, povedenieto na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo mo`e da se procenuva vo vrska so negovoto celokupno dr`ewe vo tekot na krivi~nata postapka i na samiot pretres pred sudot. Tuka mo`e da dojde do izraz li~noto i iskreno kaewe, ramnodu{nosta ili zadovolstvoto od izvr{enoto delo, soglasuvaweto so deloto i popre~uvawe na postapkata {to se manifestira preku aroganten odnos na storitelot sprema sudot, uverlivoto vetuvawe deka vo idnina nema da vr{i krivi~ni dela, samostojnoto priznavawe na deloto ili negovo poreknuvawe i pridonesot (pomagawe ili ote`nuvawe) za celokupnoto utvrduvawe na materijalnata vistina i sl.450 90 Drugi okolnosti koi se odnesuvaat na li~nosta na storitelot. Za ovie okolnosti koi te{ko mo`at da se predvidat, vo teorijata se bara opravduvawe vo potrebata na sudovite da im stojat na raspolagawe i drugi okolnosti od subjektivna priroda, dokolku nekoi od niv mo`at da bidat oceneti kako zna~ajni za odmeruvaweto na kaznata. Od druga strana, postojat avtori koi ispravno smetaat deka predviduvaweto na ovaa okolnost od strana na zakonodavecot e nepotrebno, za{to pokraj drugite okolnosti nema {to u{te da se istra`uva vo vrska so li~nosta na storitelot. "Mi se ~ini," veli Atanackovi}, "ova voveduvawe na li~nosta u{te pove}e }e vlijae vo nasoka na oslabuvawe na
Krivi~nopravniot institut delotvorno kaewe, t.e. dobrovolno otstranuvawe na posledicite na storenoto krivi~no delo od strana na negoviot storitel ne e predviden vo Op{tiot del na KZ. Krivi~niot zakonik duri ne go naveduva pri nabrojuvaweto na okolnostite {to sudot e dol`en da gi zeme predvid pri odmeruvaweto na kaznata, taka {to e mo`no da se zeme previd samo vo ramkite na dr`eweto na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo kako edna od vo zakonot navedenite olesnuva~ki odnosno ote`nuva~ki okolnosti. Vidi: \or|evi}, M. \, Stvarno kajanje, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 31 i natamu. 449 Taka: \or|evi}, M. \, op. cit. str. 35, \or|evi}, M. \, Dr`anje u~injioca u krivi~nom postupki i odmeravanje kazne, JRKKP, Beograd, 1983/1-2, str. 129-132, Radovanovi}, M. op. cit. str. 227, Komentar, str. 201, i dr. 450 Priznavaweto mo`e da bide zemeno kako olesnuva~ka okolnost ako preku nego se izrazuva delotvorno kaewe na storitelot i ako pridonesuva za celosno ili delumno utvrduvawe na vistinata. Nepriznavaweto pak ne mo`e da bide zemeno kako ote`nuva~ka okolnost, za{to obvinetiot vo krivi~nata postapka nema obvrska da dava iskazi nitu pak da ja zboruva vistinata.
448

398

represijata, za{to sudovite }e zemaat predvid najraznovidni olesnuva~ki okolnosti koi se vrzani za li~nosta na storitelot, a koi nemaat nikakva vrska so storenoto krivi~no delo i odgovornosta na storitelot za storenoto krivi~no delo. Sekako tuka postoi i obratna opasnost, li~nosta na storitelot da se zema predvid nezavisno od krivi~noto delo kako ote`nuva~ka okolnost, pa kaznata da mu se odmeruva ne poradi storenoto krivi~no delo i krivi~nata odgovornost, tuku poradi negoviot op{t antisocijalen stav i negativnoto opredeluvawe sprema op{testvenite vrednosti. Nepotrebno e da se naglasuva kolku e toa opasno od stojali{te na za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot."451 Sudijata e obvrzan vo tekot na dokaznata postapka da gi utvrduva faktite od koi zavisi izborot i odmeruvaweto na sankciite {to proizleguva od realnata potreba odlukata na kaznata da bide zasnovana vrz sigurni okolnosti. Vo taa smisla vo ~l. 314 st. 2 ZKP e navedeno deka doka`uvaweto gi opfa}a site fakti za koi sudot smeta deka se va`ni za pravilnoto presuduvawe.452 Takvite fakti se predmet na raspravawe bez ogled dali se predlo`eni od strankite ili toa sudot go pravi po slu`bena dol`nost. Edinstveno vrz takvi okolnosti koi se ragleduvani na glavniot pretres sudot mo`e da gi zasnova svoite odlu}i, {to proizleguva i od odredbata na ~l. 339 st. 1 ZKP. Dokolku ovie odredbi se sporedat so posebnite odredbi od ~l. 348 st. 8 ZKP (koi se odnesuvaat samo na obrazlo`enito na odlukata za kaznata), toga{ proizleguva zaklu~okot deka samo vrz osnova na okolnostite koi bile predmet na raspravawe vo tekot na dokaznata postapka mo`e da se zasnova odlukata za kaznata. 100 Imotnata sostojba na storitelot. Toa e okolnost od objektiven karakter koja ima posebno zna~ewe pri odmeruvaweto na pari~nata kazna. Imeno, pri odmeruvaweto na kaznata postoi obvrska sudot da ja ima predvid imotnata sostojba na storitelot i pritoa da vodi smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejnio obvrski (~l. 39 st. 5 KZ). Kaj odmeruvawe na pari~nata kazna imotnata sostojba ne pretstavuva ote`nuva~ka ili olesnuva~ka okolnost vo vistinska smisla: taa pred s e eden korektiv vo odreduvaweto na ovaa kazna, ~ija osnovna smisla, vo mera vo koja toa e mo`no, e pari~nata kazna podednakvo da gi pogodi licata so razli~na imotna sostojba.453
Vidi: Atanackovi}, D. Materijali od sovetuvaweto vo Kupari na tema "Novo krivi~no zakonodavstrvo sa stanovi{ta primene u praksi, JRKKP, Beograd, 1977/2, str. 212-215 . 452 "Tuka spa|aat i site onie fakti od koi zavisi pravilnata primena na zakonot i pravilnoto odmeruvawe na krivi~nata sankcija." Marina, P. Komentar na zakonot za krivi~nata postapka, Kultura, Skopje, 1978. str. 289. 453 Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 380.
451

399

Sudijata e obvrzan vo tekot na dokaznata postapka da gi utvrduva faktite od koi zavisi izborot i odmeruvaweto na sankciite {to proizleguva od realnata potreba odlukata na kaznata da bide zasnovana vrz sigurni okolnosti. Vo taa smisla vo ~l. 314 st. 2 ZKP e navedeno deka doka`uvaweto gi opfa}a site fakti za koi sudot smeta deka se va`ni za pravilnoto presuduvawe.454 Takvite fakti se predmet na raspravawe bez ogled dali se predlo`eni od strankite ili toa sudot go pravi po slu`bena dol`nost. Edinstveno vrz takvi okolnosti koi se ragleduvani na glavniot pretres sudot mo`e da gi zasnova svoite odlu}i, {to proizleguva i od odredbata na ~l. 339 st. 1 ZKP. Dokolku ovie odredbi se sporedat so posebnite odredbi od ~l. 348 st. 8 ZKP (koi se odnesuvaat samo na obrazlo`enito na odlukata za kaznata), toga{ proizleguva zaklu~okot deka samo vrz osnova na okolnostite koi bile predmet na raspravawe vo tekot na dokaznata postapka mo`e da se zasnova odlukata za kaznata.
2. POSEBNI PRAVILA ZA ODMERUVAWE NA KAZNATA

1. Napred vidovme deka zakonskoto odmeruvawe na kaznite vo prv red se sostoi vo predviduvawe na kaznata za opredeleno delo vrz osnova na apstraktnata op{testvenata opasnost na toa delo, posmatrano od aspekt na site mo`ni slu~ai na negovoto izvr{uvawe. Zakonot ja opredeluva osnovnata kaznena politika na op{testvoto vo pogled na primenata na krivi~nite sankcii sprema storitelite na krivi~nite dela, propi{uvaj}i gi, vo ramkite na sistemot na relativno opredelenite kazni, vidot i ramkite na kaznata za sekoe poedine~no delo, i vo taa smisla gi opredeluva op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata, no, isto taka, predviduva niza drugi pravila so ~ija primena taa mo`e da se ubla`i ili zaostri, da se zameni so poblag vid na krivi~na sankcija ili storitelot sosema da se oslobodi od kaznata. So posebnite pravila zakonot vsu{nost predviduva brojni instituti so ~ija primena mo`e zna~itelno da se modificira kaznata {to e propi{ana za opredeleno delo. Tie instituti se: 10 ubla`uvawe na kaznata, 20 osloboduvawe od kazna, 30 poseben osnov za osloboduvawe od kazna, 40 odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek, 50 odmeruvawe na kaznata na osudeno lice, i 60 presmetuvawe na pritvorot vo porane{nite kazni. 2. Napred go vidovme i toa deka za da se postigne seto toa zakonodavecot poa|a od slednive kriteriumi: 10 od stepenot na nepravoto (od opasnosta na oddelni vidovi krivi~ni dela koja se opredeluva so krivi~nopravna norma), 20 od vinata, na~inite i motivite na izvruva"Tuka spa|aat i site onie fakti od koi zavisi pravilnata primena na zakonot i pravilnoto odmeruvawe na krivi~nata sankcija." Marina, P. op. cit. str. 289.
454

400

weto na oddelnite krivi~ni dela i okolnostite pod koi e toa delo e izvr{eno (pote{ki - kvalificirani i polesni - priviligirani oblici na krivi~ni dela), 30 od li~nite svojstva na izvr{itelite - aktivniot subjekt na krivi~noto delo i, 40 od li~nite svojstva na `rtvite pasivniot subjekt na krivi~noto delo. 10 [to se odnesuva do prviot kriterium, zakonodavecot pri individualizacijata trgnal od razli~noto zna~ewe i va`nosta na onie op{etstveni odnosi ~ija nepovredivost se za{tituva so odnosnite krivi~nopravni normi, pa ottamu i vo pogled na predvidenite kazni, vo slu~aj na nivnoto naru{uvawe se napraveni zna~itelni razliki. Krivi~nite dela koi se odnesuvaat na posrednite i neposrednite objekti na za{titenoto dobro se grupirani vo posebni glavi {to zaedno ja so~inuvaat sistematizacijata na KZ. So odreduvaweto na kaznite vo izvesni rasponi za oddelni dela, se dadeni op{tite ramki vo koi po pravilo treba da se dvi`at i kaznite za konkretnoto delo i konkretniot storitel za takvoto delo. So ogled na toa deka krivi~ni dela po svojata te`ina od oddelni glavi na KZ vo odnos na ostanatite krivi~ni dela mo`at da bidat pote{ki ili polesni ili zna~itelno pote{ki ili zna~itelno polesni, dadeni se i razli~ni ramki vo koi }e se dvi`at kaznite za sekoe od niv. Sli~en e slu~aot i so krivi~nite dela vo ramkite na oddelni glavi na KZ. 20 Individualizacijata na kaznata spored vtoriot kriterium vo prv red dojde do izraz vo ramkite na oddelni dela od opredeleni grupi. Za toa mo`at da se najdat golem broj primeri me|u krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto. Taka, na primer, dodeka vo st. 1 na ~l. 123 KZ se raboti za obi~no ubistvo, stavovite 2 i 3 se odnesuvaat na kvalificiranite slu~ai - na ubistvo izvr{eno na svirep ili podmolen na~in, na na~in so koj e doveden vo opasnost `ivotot na pove}e lica, na ubistvo izvr{eno od koristoqubie, zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe drugo krivi~no delo, od bezobyirna odmazda ili od drugi niski pobudi, po pora~ka, `ensko lice za koe se znae deka e bremeno i slu`beno ili voeno lice pri vr{eweto na nivnite dol`nosti. Site ovie krivi~ni dela na ubistvo kako pote{ki se zakaneti so zna~itelno poostri kazni kako vo odnos na istoto delo od st. 1, taka i vo odnos na krivi~nite dela ubistvo od blagorodni pobudi, na mig, od nebre`nost i na dete pri pora|awe, koi se smetaat kako polesni - privilegirani krivi~ni dela. 30 Zakonskata individualizacija na kaznata spored tretiot kriterium vo prv red poa|a od razvrstuvaweto na krivi~nite dela so ogled na nivnata vozrast na dve golemi grupi - grupata na polnoletni i grupata na maloletni izvr{iteli na krivi~ni dela, od koi vtorata grupa zna~itelno poblago se tretira. Pokraj ovaa generalna podelba, oddelni svojstva koi za izvr{itelite proizleguvaat bilo od nivniot odnos sprema o{teteniot, bilo od polo`bata koja ja zaemaat vo op{etstvoto ili vrz osnova na pose401

bniot status, zna~itelno se zemaat predvid kaj zakonskata individualizacija na kaznata. Tie svojstva redovno vleguvaat i vo elementite na odnosnite krivi~ni dela, koi isto taka vo odnos na osnovnite krivi~ni dela mo`at da bidat pote{ki - kvalifikatorni ili polesni - favorizirani. Taka, na primer, svojstvoto na staratel ili advokat go so~inuvaat elementot na kvalificirano krivi~no delo zloupotreba na doverbata od ~l. 252 KZ, pa predvidenata kazna za toa delo e poostra od kaznata predvidena za istoto delo od st. 1 na toj ~len, spored koj ne se bara nikakvo posebno svojstvo. Opredeleni krivi~i dela, a ~esto i celi grupi na krivi~ni dela opfateni vo posebni glavi, tesno se povrzani za opredeleno svojstvo ili duri i za statusot na izvr{itelite na tie i takvi krivi~ni dela, koi vo pravnata terminologija dobile i posebni nazivi. Inaku takvite krivi~ni dela, bez toj poseben element ~estopati ve}e se predvideni so drugi propisi i zna~itelno poblago se tretiraat od ovie dela. Taka za krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost pred s e potrebno svojstvoto na slu`beno lice, pa dokolku nekoj izvr{itel na deloto go nema toa svojstvo, gi nema ni tie krivi~ni dela, barem toga{ koga se raboti za direktniot izvr{itel. Krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost se smetaat za zna~itelno pote{ki od sli~nite krivi~ni dela, a koi spored pravnata terminologija obi~no i poinaku se narekuvaat. Proneverata na primer, vo svojata su{tina e zatajuvawe koja ja vr{i slu`beno lice vo pogled na pari, hartii od vrednost ili drugi podvi`ni stvari koi mu bile dovereni vo slu`bata. Me|utoa, za zatajuvaweto od ~l. 239 KZ e predvidena pari~na kazna ili li{uvawe od sloboda do tri godini bez nazna~uvawe na dolnata granica, dodeka za proneverata od ~l. 353 KZ e predvidena kazna li{uvawe od sloboda so odreduvawe na dolnata granica od najmalku 6 meseci. 40 Zakonskata individualizacija na kaznata spored posledniot kriterium e izgradena vrz osnova na: a) odreden tip na povedenie na `rtvata (uva`uvawe na aktivnoto, provokativnoto, agresivnoto povedenie na `rtvata i sl.) koe mo`e da dovede do isklu~uvawe na protivpravnosta, kako vo slu~aj na delata vo nu`na odbrana, ili do priviligirawe na situacii na izvr{itelot na krivi~noto delo (toa se tn. dela na mig), ili vlijaae na odmeruvaweto i izborot na krivi~nata sankcija, ili b) na li~nite obele`ja na `rtvata koi mo`at da bidat: - objektivni, kako {to se malodu{nost (posebna za{tita na deca i mladinci), op{testvenata polo`ba (posebna za{tita na najvisokite organi ili pretstavnicite na tie organi), ili sostojba na nemo}, nesposobnost ili zavisnost (kako {to e krivi~noto delo napu{tawe na nemo}no lice od ~l. 135 KZ), ili - subjektivni obele`ja na `rtvata kako od ~l. 260 KZ koga se dogovara nesrazmerna imotna korist so iskoristuvawe na "te{ka imotna sostojba, te{kite stanbeni priliki, nu`data, nedovolno iskustvo 402

ili lekomislenosta" ili vo slu~aj na krivi~noto delo naveduvawe kon samoubistvo "na lice ~ija sposobost da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so svoite postapki bila bitno namalena (~l. 12 st. 2 KZ), {to zna~i vo slu~ai vo koi se vodi smetka za vnatre{nite psihi~ki osobini na `rtvata.455

2.1. Ubla~uvawe na kaznata

1. Ubla`uvaweto na kaznata pretstavuva odmeruvawe na kaznata koe se sostoi vo izrekuvawe od strana na sudot na kazna pomala od propi{anata za odnosnoto delo (kazna {to e pod posebniot minimum, no samo do op{tiot minimum na toj vid kazna - ubla`uvawe spored visinata na kaznata), ili vo zamena na kaznata koja e propi{ana za edno krivi~no delo so poblag vid na kazna (ubla`uvawe na kaznata spored vidot). 2. Osnovi za ubla`uvawe na kaznata. Ubla`uvaweto na kaznata mo`e da se vr{i vo dva slu~ai: 10 toga{ koga toa posebno e predvideno vo zakonot - vo slu~aite koga zakonot predviduva deka storitelot mo`e da se kazni poblago (~l. 40 st. 1 KZ) i 20 koga postojat osobeno olesnuva~ki okolnosti - kaj izvr{uvaweto na opredeleni krivi~ni dela (~l. 40 st. 2 KZ). Spored toa so institutot ubla`uvawe na kaznata e ovozmo`eno odmeruvawe na kaznata pod propi{anite ramki za oddelni dela koga samiot zakon propi{uva deka storitelot mo`e da se kazni poblago (zakonsko ubla`uvawe na kaznata) i koga sudot }e najde deka postojat takvi olesnuva~ki okolnosti koi uka`uvaat na toa deka i so ubla`ena kazna mo`at da se postignat celite na kaznuvaweto (sudsko ubla`uvawe na kaznata). 10 Ubla`uvaweto na kaznata mo`e da se vr{i vrz osnova na zakonsko ovlastuvawe {to mu e dadeno na sudot koga toa e predvideno vo Op{tiot del na KZ ili koga toa e predvideno vo Posebniot del na KZ. a) Vo Op{tiot del na KZ se prevideni pove}e slu~ai koga mo`e da se vr{i ubla`uvawe na kaznata. Tuka se raboti za okolnosti koi po pravilo mo`at da nastanat kaj site krivi~ni dela i ottamu se narekuvaat op{ti osnovi za ubla`uvawe od kaznata. Ako postojat takvi okolnosti, sudot mo`e da ja ubla`i kaznata bez ogled na toa koe krivi~no delo e izvr{eno, tuku i bez ogled na toa koj e storitelot na deloto. Takvi okolnosti se: - pre~ekoruvawe na granicite na nu`nata odbrana (~l. 9 st. 3 KZ), - pre~ekoruvawe na granicite na krajnata nu`da i predizvikuvawe opasnost od nebre`nost (~l. 10 st. 3 KZ),
[eparovi}, Z. Prava `rtve (me|unarodna nastojanja i na{e pravo pod uticajem viktimolo{kih spoznaja), Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/ 1-2, str.179-180.
455

403

- bitno namalena presmetlivost (~l. 12 st. 2 KZ), - postoeweto na pravna zabluda (~l. 17 st. 2 KZ), - obid na krivi~no delo (~l. 19 st. 2 KZ), - pomagawe (~l. 24 st. 1 KZ), i - vo site slu~ai vo koi e predvidena mo`nosta za osloboduvawe od kaznata vrz osnova na ~l. 42 st. 2 KZ. b) Vo Posebniot del na KZ isto taka ima slu~ai kade {to se predvideni okolnosti poradi koi postoi mo`nost za ubla`uvawe na kaznata. Vo tie slu~ai ubla`uvaweto mo`e da se vr{i samo ako postoi okolnosta koja zakonot izre~no ja opredeluva. So ogled na toa {to takvite okolnosti se odnesuvaat na opredeleni krivi~ni dela vo teorijata se narekuvaat posebni osnovi za ubla`uvawe na kaznata. Krivi~nite dela kaj koi zakonodavecot so ogled na okolnostite predvidel poblago kaznuvawe se: - pottiknuvawe ili pomagawe vo samoubistvoto koe ostanalo vo obid (~l. 128 st. 5). - ako storitelot bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na voenoto lice (~l. 334 KZ), i - dobrovolno javuvawe na voen, odnosno nadle`en dr`aven organ (~l. 341 st. 5, ~l. 344 st. 7 KZ). 20 Sudot mo`e da ja ubla`i kaznata i toga{ koga }e utvrdi deka postojat osobeno olesnuva~ki okolnosti koi uka`uvaat na toa deka i so ubla`ena kazna mo`at da se postignat celite na kaznuvaweto. Za ubla`uvawe na kaznata vo ovoj slu~aj potrebno e ispolnuvawe na dva uslovi. Prviot uslov za ubla`uvawe na kaznata vrz osnova na ovaa zakonska odredba e postoeweto na nekoja olesnuva~ka okolnost, koja inaku e predvidena vo op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata (~l. 39 st. 2 KZ), me|utoa koja vo konkretniot slu~aj se pojavuva kako osobeno (isklu~itelno) olenuva~ka.456 Vtoriot uslov za primena na ovaa zakonKrivi~niot zakonik propi{uva deka kako osnov za ubla`uvawe na kaznata mo`at da poslu`at samo "osobeno" oslesnuva~ki okolnosti, so toa {to zakonot poblisku ne se izjasnuva (ne opredeluva) koga izvesna okolnost se smeta za osobena. Sekako deka pod osobeno olesnuva~ka okolnost mo`e da se smeta samo okolnosta koja silno vlijaele vrz ocenkata na op{testvenata opasnost na deloto i storitelot. Stai}, A. Ubla`avanje kazne i osloba|anje od kazne, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 151. Takva situacija mo`e osobeno da nastane i ako vo konkretniot slu~aj postoi samo zbir na olesnuva~ki okolnosti. Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 385. Spored Ba~i}: "Od obi~nite olesnuva~ki okolnosti tie se razlikuvaat spored intenzitetot: toa se onie okolnosti koi deloto go pravat polesno, koi zna~itelno go smaluvaat stepenot na nepravoto i vinata i koi poka`uvaat deka izvr{itelot na deloto ne e nekoj opasen prestapnik, taka {to apstraktnata zakonska kazna se poka`uva kako nesoodvetna, prestroga za konkretniot slu~aj." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i dio, str. 438.
456

404

ska odredba se sostoi vo toa sudot da stekne uveruvawe deka i so ubla`ena kazna mo`e da se ostvarat celite na kaznuvaweto. Takvoto uveruvawe na sudot vo prv red se zanova na karakterot na olesnuva~kite okolnosti pod koi e storeno deloto, me|utoa i vrz sevkupnata ocenka na deloto i storitelot i celite koi treba da se postignat so primena na kaznata vo konkretniot slu~aj.457 Vo site navedeni slu~ai ubla`uvaweto na kaznata zavisi od ispolnuvaweto na potrebnite uslovi i ima fakultativen karakter. Za ubla`uvaweto odlu~uva sudot vrz osnova na slobodno sudisko uveruvawe. Interesno e me|utoa, deka pod osobeno olesnuva~ki okolnosti vo odlukite na sudovite mo`at da se najdat golem broj najrazli~ni okolnosti. Vo taa smisla se veli deka kako osobeno olesnuva~ki okolnosti sudovite gi tretiraat: neosuduvanosta, priznanieto i kaeweto, starosta na storitelot, semejnite priliki, zdravstvenata sostojba na storitelot, te{kite materijalni priliki, porane{niot `ivot, dobroto dr`ewe na storitelot na glavniot pretres, dr`eweto na storitelot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, ja~inata na zagrozuvaweto ili o{tetuvaweto na objektot, vrednosta na pribavenata imotna korist i dr. Se razbira, deka nekoi od ovie okolnosti mo`at kako osobeno olesnuva~ki da pretstavuvaat osnova za ubla`uvawe na kaznata, me|utoa ima i takvi za koi se postavuva pra{awe dali voop{to imaat karakter na olesnuva~ki okolnosti.458 Taka, porane{nata neosuduvanost, priznanieto i kaeweto koi naj~esto se pojavuvaat kako osnov za ubla`uvawe na kaznata, mo`at samo isklu~itelno da imaat karakter na osobeno olesnuva~ki okolnosti, me|utoa sudovite ~estopati nekriti~ki gi usvojuvaat kako osnov za ubla`uvawe, bez poblisko opredeluvawe vo presudata. 3. Granici na ubla`uvawe na kaznata. Dokolku sudot se re{i za ubla`uvawe na kaznata, toa mo`e da go stori pridr`uvaj}i se do posebnite pravila koi za ubla`uvaweto na kaznata se predvideni vo Krivi~niot zakonik. Toa zna~i deka koga postojat uslovi za ubla`uvawe na kaznata, toa mo`e da se stori vo slednite granici: 10 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od 10 ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do pet godini, 20 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od 8 ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do ~etiri godini, 30 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od 5 ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do tri godini,
457 458

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 385. Ibid, str. 151.

405

40 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od 4 ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do dve godini, 50 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od 3 ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do edna godina, 60 ako za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{ano li{uvawe od sloboda vo traewe od edna godina ili pove}e, kaznata mo`e da se ubla`i do tri meseci, 70 ako za krivi~noto delo e propi{ana najmala mera na kazna li{uvawe od sloboda pod edna godina, kaznata mo`e da se ubla`i do 30 dena, 80 ako za krivi~noto delo e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda do 3 godini so nazna~uvawe na najmalata mera, namesto kazna li{uvawe od sloboda mo`e da se izre~e pari~na kazna, i 90 ako za krivi~noto delo e propi{ana pari~na kazna so nazna~uvawe na najmalata mera, kaznata mo`e da se ubla`i do op{tiot zakonski minimum. 4. Na~in na ubla`uvawe na kaznata. Prethodno navedenite odredbi gi poka`uvaat granicite vo koi mo`e da se vr{i ubla`uvaweto na kaznata koe, kako {to istaknavme, mo`e da se vr{i spored visinata i spored vidot. Ubla`uvaweto spored visinata se vr{i taka {to na storitelot mu se izrekuva ist vid na kazna, me|utoa, nejzinata mera se spu{ata pod posebniot minimum na taa kazna do nejziniot op{t zakonski minimum. Ubla`uvaweto spored vidot (komutacija) postoi samo vo onie slu~ai koga ne mo`e da se vr{i ubla`uvawe spored visinata, odnosno samo za onie krivi~ni dela kaj koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda bez nazna~uvawe na najmalata mera. Ova ubla`uvawe se vr{i taka {to namesto propi{anata kazna se izrekuva drug, poblag vid na kazna.459 Vo krivi~noto pravo na Republika Makedonija toa ubla`uvawe e mo`no edinstveno koga namesto kazna li{uvawe od sloboda se izrekuva pari~na kazna (~l. 41 st. 1 t. 6 KZ).
"Spored toa ubla`uvaweto se vr{i na dva na~ini, zavisno od toa na koj na~in e odredena dolnata granica na kaznata za edno delo. Ako za dolna granica na kaznata e propi{an poseben minimum na kaznata, na sudot mu e dozvoleno da ja ubla`i kaznata samo na toj na~in {to mo`e da ja namali predvidenata mera na kaznata s do op{tiot minimum na vidot na kaznata. Ako kako dolna granica na kaznata ve}e e zemen op{tiot minumum, toga{ sudot ubla`uvaj}i ja kaznata mo`e da go izvr{i samo na toj na~in {to namesto propi{aniot vid kazna }e go izre~e neposredno poblagiot vid kazna. Propi{uva}i gi ovie dva na~ini na ubla`uvawe na kaznata i odreduvaj}i koga sudot }e mo`e da ja ubla`i kaznata na edniot a koga na drugiot na~in, zakonot sakal vo izvesna mera da gi ograni~i sudiskite funkcii vo primenata na ovoj institut." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 631-632.
459

406

Pokraj odredbite koi poka`uvaat vo koi granici mo`e da se vr{i ubla`uvaweto na kaznata, ~l. 41 st. 2 Krivi~niot zakonik opredelil deka pri odlu~uvaweto vo koja mera kaznata }e ja ubla`i spored navedenite pravila, sudot posebno }e ja ima predvid najmalata i najgolemata mera na kaznata propi{ana za krivi~noto delo. Toa zna~i deka sudot, primenuvaj}i gi pravilata za na~inot na odmeruvaweto na ubla`enata kazna, koja zavisi od minimalno predvidenata kazna za toa delo, mora da vodat smetka ne samo za minimumot na propi{anata kazna tuku i za nejziniot maksimum. Ottamu, mo`e da se zaklu~i deka vo na{eto krivi~no zakonodavstvo ubla`uvaweto ima ograni~eno dejstvo. Postojat me|utoa i isklu~oci od ova pravilo, odnosno slu~ai koga ubla`uvaweto ne e ograni~eno (~l. 42 st. 2). Imeno, toga{ koga sudot mo`e storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, mo`e da ja ubla`i kaznata bez da se dr`i do ograni~uvawata propi{ani za ubla`uvaweto na kaznata. Toa zna~i deka vo site slu~ai vo koi sudijata e ovlasten storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, me|utoa ustanovil deka storitelot ne treba da go oslobodi od kazna, toj mo`e da ja ubla`i kaznata pod granicite na posebniot minimum do op{tiot minimum na toj vid kazna, ili vedna{, namesto propi{anata kazna, da mu izre~e poblag vid kazna. Spored toa, vo takvi slu~ai ne va`at ograni~uvawata propi{ani za ubla`uvawe na kaznata od ~l. 41 st. 1 i 2 KZ spored koi, pri ubla`uvaweto na kaznata, sudot e dol`en: 10 da vodi smetka za na~inot na koj e odredena dolnata granica na kaznata za edno delo, 20 nitu za posebniot minimum i posebniot maksimum na kaznata za krivi~noto delo za koe se ubla`uva kaznata. 5. Ubla`uvaweto na kaznata e isklu~ok od redovniot na~in na odmeruvaweto na kaznata. Ottamu, sudot e dol`en vo presudata posebno da go obrazlo`i sekoe ubla`uvawe na kaznata. Povredata na propisite za ubla`uvaweto na kaznata od strana na sudot e ili povreda na krivi~niot zakon (~l. 356 t. 5 ZKP) ili povreda na odredbite na kaznuvaweto (~l. 358 st. 1). 6. Koga e vo pra{awe mo`nosta za izrekuvawe na kaznata nadvor od kaznenite ramki treba da se znae i toa deka kaj nas e dozvoleno samo ubla`uvaweto na kaznata, {to zna~i pod minimumot na propi{anata kazna za toa delo, za{to e vo korist na storitelot. Poostruvawe na kaznata, ne e dozvoleno vo na{iot krivi~nopraven sistem ottamu {to zna~i izrekuvawe na kaznata nadvor od ramkite na propi{anata kazna na {teta na storitelot vrz osnova na ote`nitelni okolnosti i zatoa {to e vo sprotivnost so Ustavot koj opredeluva deka kaznata mora da bide propi{ana so zakon za sekoe krivi~no delo. Prethodnoto iska`uvawe obvrzuva da se uka`e i na razlikata me|u ubla`uva~kite (privilegira~ki) i kvalifikatornite okolnosti. Ubla`uva~ki okolnosti se onie koi na opredeleno krivi~no delo mu davaat poseben, polesen vid, taka {to postoeweto na tie okolnosti krivi~noto delo go pravat priviligirano (primer ubistvoto na mig e 407

privilegiran vid na osnovnoto delo ubistvo). Kvalifikatornite okolnosti se predvideni kaj oddelni dela vo Posebniot del na KZ poradi koi zakonot opredeluva nova, postroga kazna za osnovnoto delo. Toa se onie okolnosti koi na opredeleno krivi~no delo mu davaat poseben, pote`ok vid, taka {to pri postoeweto na tie okolnosti nastanuva druga, pote{ka klasifikacija na krivi~noto delo (primer: ubistvoto od kristoqubie e kvalificiran vid na osnovnoto delo ubistvo). Koi okolnosti go pravat edno krivi~no delo kvalificirano, odnosno privilegirano e opredeleno vo zakonot. Spored toa kvalificirani, odnosno priviligirani oblici na oddelni krivi~ni dela mo`at da se propi{at samo so zakon. 460 So ogled na toa deka so ubla`uva~kite i kvalifikatornite okolnosti se sozdavaat novi polesni ili pote{ki krivi~ni dela od osnovnoto delo, za koi ednovremeno se predviduva polesno ili pote{ko kaznuvawe od osnovnoto delo, ovie okolnosti ne mo`at da se smetaat za olesnuva~ki i ote`nuva~ki kaj istoto delo. Poznavaweto vo celost na okolnostite koi zakonot vo Posebniot del gi zema kako momenti za zaostruvawe na kaznata za osnovnoto delo na sudijata mo`e da mu bide patokaz i orientacija za toa koja okolnost da ja zeme kako ote`nuva~ka pri odmeruvaweto na kaznata vo ramkite predvideni za osnovnoto delo, makar {to e o~igledno deka site ovie okolnosti ne mo`at kaj sekoe delo da imaat zna~ewe na ote`nuva~ki okolnosti, tuku toa zavisi od prirodata na krivi~noto delo.461

2.2. Osloboduvawe od kazna

1. Osloboduvaweto od kazna e poseben institut vo vrska so odmeruvaweto na kaznata i zna~i davawe naj{iroki ovlastuvawa na sudot so cel za {to podobro ostvaruvawe na individualizacijata. Toa pretpostavuva da postoi krivi~no delo i krivi~na odgovornost, no sepak da postojat nekoi pri~ini poradi koi treba da se izre~e osloboduvawe od kazna.462 Krivi~niot zakon dozvoluva osloboduvaweto od kazna kako poseben vid individualizacija samo vo so zakonot izre~no opredeleni slu~ai. Toa se pravi od kriminalnopoliti~ki pri~ini (slu~ai vo koi zakonodavecot saka da vlijae kon opredeleno povedenie na storitelot na toj na~in {to so osloboduvaweto od kazna liceto se pottiknuva da se otka`e od izvr{uvaweto na deloto, da go spre~i negovoto izvr{uvawe, da go prijavi deloto, da gi otstrani ili ubla`i negovite posledi460

Pove}e za toa vidi: Ba~i}, F. Ote`avaju}e i poo{travaju}e okolnosti u ka`njavanju u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1964/2, str. 220-231. 461 Ibid, str. 223. 462 Tahovi}, J. Krivi~no pravo. str. 335.

408

ci)463 ili od pri~ini na pravednost (slu~ai na krivi~ni dela ~ii {to okolnosti uka`uvaat na maliot intenzitet na op{testvena opasnost na storitelot), odnosno od pri~ini {to kaznuvaweto go pravat necelishodno. Takvite osnovi ima i vo op{tiot i vo Posebniot del na KZ. 2. Fakultativno osloboduvawe od kazna (slu~ai vo koi sudot mo`e, me|utoa ne mora storitelot da go oslobodi od kazna) e predvideno kaj: - pre~ekoruvawe na granicite na nu`nata odbrana (~l. 9 st. 3 KZ), - pre~ekoruvawe na granicite na krajnata nu`da i predizvikuvawe opasnost od nebre`nost (~l. 10 st. 3 KZ), - nepodoben obid (~l. 20 KZ), - dobrovolno otka`uvawe od izvr{uvawe na podgotveno ili obideno krivi~no delo (~l. 21 st. 1 KZ), - dobrovolno spre~uvawe ili serioznen obid da se spre~i izvr{uvaweto na krivi~no delo od strana na soizvr{itel, pottiknuva~ ili pomaga~ (~l. 25 st. 2 KZ), - grabnuvawe - ako storitelot na deloto dobrovolno go pu{ti na sloboda grabnatoto lice pred ispolnuvawe na baraweto poradi koe go izvr{il grabnuvaweto (~l. 141 st. 3 KZ), - odzemawe maloletnik - ako storitelot na deloto dobrovolno go vrati maloletno lice ili ovozmo`i izvr{uvawe na izvr{na odluka (~l. 198 st. 4 KZ), - delotvorno kaewe (~l 262 KZ), - grabnuvawe pretstavnici na najvisokite dr`avni organi - ako storitelot na deloto pred da bide otkrien dobrovolno go pu{ti na sloboda grabnato lice (~l. 310 st. 2), - zdru`uvawe zaradi neprijatelska dejnost - ako storitelot na deloto so otkrivawe na zdru`enieto ili na drug na~in go spre~i izvr{uvaweto na krivi~nite dela (324 st. 3 KZ), - ako storitelot na delata od ~l. 328 st. 1 i 3, 330 st. 1, 331, 332 st. 1 i 2 i 333 st. 1 i 2, bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na voenoto lice (~l. 334 KZ), - neodzivawe na poziv i odbegnuvawe na voena slu`ba - ako storitelot na deloto dobrovolno mu se javil na nadle`niot dr`aven organ (~l. 341 st. 5 KZ), - davawe la`en iskaz - ako storitelot dobrovolno go otpovika svojot la`en iskaz pred da se donese pravosilna odluka (~l. 367 st. 5 KZ). - spre~uvawe slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvo - ako storitelot na deloto bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na slu`beno lice ili liceto koe pomaga (~l. 382 st. 5) - napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe na raboti na bezbednosta
463

Taka Ba~i}, F. Krivi~no pravo op~i dio, str. 439

409

- ako storitelot na deloto bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na slu`beno lice ili liceto koe pomaga (~l. 383 st. 4). 3. Obligatorno osloboduvawe od kazna (slu~ai na zadol`itelno osloboduvawe na storitelot od kazna) e predvideno kaj krivi~nite dela: - Neovlasteno prislu{kuvawe i tonsko snimawe - ako slu`beno lice {to deloto go storilo po naredba na pretpostaveniot go prijavilo pred da doznae deka protiv nego e pokrenata krivi~na postapka (~l. 151 st. 5 KZ), - Krivi~nite dela od ~lenovite 172 do 175 - ako navredeniot ja vozvratil navredata, i ako storitelot pred sudot mu se izvinil na o{teteniot, ili ako pred sudot go otpovikal ona {to go iznesuval ili pronesuval (~l. 177 st. 2 i 3 KZ), - neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori - ako storitelot so isklu~ok na organizatorot, go otkrie deloto ili }e pridonese za negovoto otkrivawe (~l. 215 st. 4 KZ), - zdru`uvawe zaradi neprijatelska dejnost - ako pripadnik na zdru`enie go otkrie zdru`enieto pred da stori vo negoviot sostav ili za nego da se stori krivi~no delo (~l. 324 st. 4 KZ), - davawe potkup - ako storitelot na deloto koj dal potkup po barawe od slu`beno lice go prijavi pred da doznae deka deloto e otkrieno (~l. 358 st. 3 KZ), - bunt na lica li{eni od sloboda - ako storitelot {to dobrovolno se otka`e od buntot pred da se upotrebi sila ili seriozna zakana (~l. 370 st. 4 KZ), - zlostorni~ko zdru`enie - ako pripadnikot na grupata ili bandata, ja otkrie grupata, odnosno bandata pred da stori nekoe krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea (~l. 394 st. 4 KZ), - otkrivawe na teroristi~ka organizacija - ako storitelot od ja otkrie organizacijata pred da stori vo nejzin sostav ili za nea nekoe od delata (394-a st. 5 KZ), - otkrivawe na grupa pred da bide storeno nekoe krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea (~l. 408 st. 3 KZ). - otkrivawe na grupa organiairana za me|unarodni zlostorstva - ako pripadnik na grupata ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea (~l. 416-a KZ), i - otkrivawe na grupa organanizirana za trgovija so lu|e - ako pripadnik na grupata ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea (~l. 418-b KZ). 4. Koga sudot e ovlasten storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, mo`e da mu ja ubla`i kaznata bez ograni~uvawata propi{ani za ubla`uvawe na kaznata ili da mu izre~e sporedna kazna zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ili proteruvawe na stranec od zemjata (~l. 42 st. 2 KZ). 410

5. Institutot osloboduvawe od kazna pretstavuva situacija koga nekoe lice izvr{ilo krivi~no delo i koga e krivi~no odgovorno za toa delo, me|utoa koga nema osnovi da se kazni za storenoto delo, pa zatoa mu se izrekuva osloboduvawe od kazna Toa zna~i deka sudot donesuva osuditelna presuda vo koja konstatira deka opredeleno lice izvr{ilo krivi~no delo, deka za toa delo e krivi~no odgovorno, no sudot mu izrekuva osloboduvawe od kazna. Ottamu, presudata na sudot sodr`i izreka za vinata i nazna~uvawe na deloto za koe storitelot e osloboden od kazna (~l. 343 st. 1 . t. 3 ZKP). 6. Na krajot treba da se istakne i toa vo posledno vreme vo kriminalnopoliti~kata literatura so pravo se predlaga ukinuvawe na ovoj institut464 ili barem negovo sveduvawe na situacii kade {to negovata primena e motivirana od kriminalnopoliti~ki pri~ini. Vo taa smisla spored Ve{ovi}, nema nikakvi pri~ini za postoewe na ovoj institut so nepotrebna represivna konotacija (oglasuvawe za vinoven) neadekvantno na ona {to so nego saka da se postigne (akt na milost)465 vo krivi~noto pravo. Ottamu, istiot avtor smeta deka namesto osloboduvaweto od kaznata vo krivi~noto pravo treba da se vovede institutot na sudskata opomena i toa kako vo onie situacii kade {to mo`nosta za primena na ovoj institut e predvidena poradi maliot stepen op{testvenata opasnost, taka i vo situacii kade {to primenata na osloboduvaweto od kaznata e motivirana od kriminalnopoliti~ki pri~ini.466 7. Poseben osnov za osloboduvawe od kazna. Krivi~niot zakonik predviduva osloboduvawe od kazna u{te vo eden poseben slu~aj. Imeno, sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot na krivi~no delo storeno od nebre`nost koga posledicite na deloto storitelot go pogoduvaat taka {to izrekuvaweto na kaznata vo takov slu~aj ne bi odgovaralo na celite na kaznuvaweto (~l. 43 KZ). Pri~inite za voveduvawe na ovaa odredba vo na{eto krivi~no zakonodavstvo vo prv se opredeleni od izvr{uvaweto krivi~ni dela od
"Bi bilo popravilno da se bri{e institutot osloboduvawe od kaznata i za izvesni situacii da se predvidi osloboduvawe od krivi~na odgovornost, a za nekoi situacii da se predvidi mo`nost na izrekuvawe na sudska opomena, a isto taka bi mo`elo da se predvidi i neograni~eno osloboduvawe od kaznata." Stai}, A. Ubla`avanje kazne i osloba|anja od kazne, JRKKP, Beograd , 1986/1-2, str. 156. 465 "Osloboduvaweto od kazna spored svojata pravna priroda e vid na sudsko pomiluvawe predvideno za nekoi isklu~itelni situacii koi od posebni pri~ini zaslu`uvaat tolerancija. Zlatari}-Dama{ka, op. cit. str. 217. 466 Vidi: Ve{ovi}, M. Svrha ka`njavanja i sistem krivi~nih sankcija u Jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6, str. 30. Vidi i Dejanovi}, V. M. Opravdanost instituta osloba|anja od kazne u jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1969/7-8.
464

411

koi nastanale posledici koi vo prv red go pogoduvaat samiot storitel. Toa e osobeno slu~aj kaj soobra}ajnite nesre}i i drugi krivi~ni dela izvr{eni od nebre`nost, koga storitelot }e predizvika smrt ili te{ki telesni povredi, invaliditet, fizi~ki i psihi~ki bolki na svoite bliski lica kako {to se negovite roditeli, deca, sopru`nik i drugi bliski i dragi lica, ili samiot e te{ko telesno povreden. Vo takvi tragedii sekoja, pa duri i ubla`ena kazna mo`e da bide necelishodna, odnosno ja gubi smislata, za{to storitelot ve}e so samiot nastan e te{ko pogoden i dovolno "kaznet." Toga{ kaznata ne pretstavuva sredstvo za ostvaruvawe na generalnata i specijalnata prevencija, tuku pove}e zna~i formalno zadovoluvawe na apstraktnata pravednost. Zatoa, zakonot i predviduva mo`nost vo vakvi situacii otka`uvawe od sekakvo kaznuvawe.467 Spored odredbite na ~l. 43 KZ, storitelot na krivi~noto delo mo`e da se oslobodi od kazna ako kumulativno se ispolneti dva uslovi. Pod tie uslovi ovoj poseben osnov za osloboduvawe od kazna dobiva karakter na op{t institut {to zna~i deka mo`e da se primenuva kaj site krivi~ni dela. Prviot od niv e krivi~noto delo da e storeno od nebre`nost, bez ogled na toa dali se raboti za svesna ili nesvesna nebre`nost. Drugiot uslov se odnesuva na predizvikanata posledica koja treba da e takva {to te{ko go pogoduva: 10 samiot storitel, ili (koga posledicite na krivi~noto delo se ostvarat sprema dobrata na samiot storitel) i, 20 drugi lica sprema koi storitelot e vo tavi odnosi {to povredata koja niv im e nanesena go pogoduva i samiot storitel.468 Negovoto ispolnuvawe e fakti~ko pra{awe koe sudot go ceni vo sekoj konkreten slu~aj. Koga se ispolneti dvata uslovi sudot mo`e storitelot da go oslobodi od kazna, da go kazni poblago ili da mu izre~e kazna vo granicite na propi{anata kazna za izvr{enoto delo vo zavisnost toa na koj na~in mo`e najdobro da se ostvarat celite na kaznuvaweto. 7. Osloboduvawe poradi otstranuvawe na {tetnite posledici na krivi~noto delo e vtorata op{ta osnova za osloboduvawe od kazna vnesena vo ~l. 43-a so izmenite na KZ od 2004 godina. Spored ovaa odredba: "Za krivi~noto delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini izvr{eno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti, ako za toa postoi soglasnost i na o{teteniot, sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot {to do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka }e ja vrati odzemenata korist na o{teteniot, }e ja nadomesti {tetata, ili na drug na~in }e gi nadomesti ili popravi {tetnite posledici na krivi~noto delo."
Taka Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 389, Ba~i}, F. Krivi~no pravo, str. 440, Proevski, V, Krivi~no pravo, str. 426-428, Komentar, str. 210, Horvati}, @, Posebna osnova za osloba|anje od kazne u ~l. 45 Krivi~nog zakona SFRJ i prakti~noj primeni u SR Hrvatskoj, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/7-10, str. 63-73. 468 Komentar krivi~nog zakona SFRJ, str. 210.
467

412

Opravduvaweto na ova re{enie koe e za pozdravuvawe vo na{eto zakonodavstvo, se nao|a vo "sfa}aweto za pravdata kako relacija vo koja treba da bide vovle~ena i `rtvata. Kaznata kako i sekoja druga krivi~nopravna merka, ne treba da slu`i samo za zadovoluvawe na nekoja apstraktna spravedlivost, tuku vo najgolema mo`na mera treba da se pribli`i kon zadovoluvawe na pravdata i za o{teteniot, ~ie{to barawe za spravedlivost se ostvaruva so dobivaweto na materijalna ili druga satisfakcija."469 Na ovoj, sosema ispraven stav nema {to da mu se zabele`i, no ne i na negoviot avtor, koj o~igledno zaboravil na svojeto prethodno apodikti~no tvrdewe deka pravdata ne mo`e da bide cel na kaznata.470

2.3. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek

1. Na storitelot na krivi~ni dela vo stek za site krivi~ni dela mu se izrekuva edinstvena kazna.471 Pritoa, sudot prethodno gi utvrduva kaznite za sekoe krivi~no delo, pa duri potoa se pristapuva kon odmeruvaweto na edinstvenata kazna. Odmeruvaweto na kaznata za oddelnite krivi~ni dela koi gi so~inuvaat stekot se vr{i so primena na op{tite pravila za odmeruvaweto na kaznata. Koga sudot so primena na op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata }e utvrdi edna kazna za sekoe od poedine~nite krivi~ni dela koi go so~inuvaat stekot, potrebno e site tie kazni da gi svede na edna edinstvena koja gi opfa}a site izvr{eni krivi~ni dela. Takvoto odmeruvawe na kaznata se konstatira vo sudskata presuda so cel vo slu~aj na podocne`no ukinuvawe na kaznata za edno krivi~no delo, za ostanatite dela vo stek da mo`e da se odredi soodvetna kazna vrz osnova na porano utvrdenite kazni.472
469 470

Kambovski, V. Kazneno pravo, op{t del, str. 928. Ibid, str. 851. 471 Do izrekuvawe na edinstvena kazna mo`e da dojde i vo slednive slu~ai: 1. ako na storitelot mu se sudi za krivi~no delo storeno pred da zapo~nalo izdr`uvaweto na kaznata po porane{nata osuda ili za krivi~no delo storeno za vreme na izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili maloletni~ki zatvor (~l. 46 KZ), 2. ako sudot ja otpovikal uslovnata osuda poradi novo krivi~no delo (~l. 51 KZ) ili poradi porano storeno delo (~l. 52 KZ). Ako vo tekot na raspravata sudot prepu{til da izre~e edinstvena kazna, toa mo`e da se nadomesti vo tn. nepravo povtoruvawe na krivi~nata postapka (~l. 389 ZKP). 472 Radovanovi}, M. Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, str. 286. "Vo presudata prvo se nazna~uvaat site utvrdeni kazni za site krivi~ni dela vo stek, a potoa se nazna~uva edinstvenata kazna koja e utvrdena spored pravilata za stekot. Na toj na~in se ovozmo`uva za sekoe krivi~no delo vo stekot vo presudata da bide nazna~ena individualno utvrdenata kazna, so cel da mo`e da slu`i kako osnova vo slu~aj na ukinuvawe ili poni{tuvawe na kaznata za drugo

413

Odmeruvaweto na taa edinstvena kazna se vr{i vrz osnova na posebni pravila za odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek. 2. Na~ini na odmeruvawe na edinstvenata kazna. Odmeruvaweto na kaznata za krivi~ni dela vo stak razli~no e regulirano vo krivi~nite zakonodavstva i vo toj pogled glavno se prifa}at tri osnovni na~ini. Spored prviot, edinstvenata kazna se odmeruva vrz osnova na kaznite koi se izre~eni za oddelno izvr{enite krivi~ni dela. Toa zna~i deka na izrekuvaweto na edinstvenata kazna mu prethodi utvrduvawe ili izrekuvawe na kazna za sekoe izvr{eno krivi~no delo i tie kazni pretstavuvaat osnov za odmeruvawe na edinstvenata kazna. Spored vtoriot na~in, edinstvenata kazna se odmeruva so ogled na kaznite koi se propi{ani za krivi~nite dela vo stek. Pritoa, najzastapeno e re{enieto spored koe za osnov na edinstvenata kazna se zema kaznata koja e propi{ana za najte{koto od izvr{enite dela i taa se povi{uva so soodvetni ograni~uvawa. Najposle vo nekoi slu~ai edinstvenata kazna ne se odmeruva spored zakanetite kazni, nitu prethodno se utvruvaat ili izrekuvaat kaznite za sekoe krivi~no delo vo stek, tuku se izrekuva vrz osnova na sevkupnata ocenka na izvr{enite krivi~ni dela, vo ramkite na op{tiot minimum i op{tiot maksimum na odredeniot vid kazna.473 3. Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo e prifaten prviot na~in - edinstvenata kazna za krivi~nite dela izvr{eni vo stek se izrekuva vrz osnova na poedine~no utvrdenite kazni za sekoe od izvr{enite dela (~l. 44 st. 1 KZ), pri {to se prifateni trite osnovni sistemi, ili poprecizno, metodi na odmeruvawe na kaznata: asperacija, apsorpcija i kumulacija. Edinstven isklu~ok postoi samo vo pogled na kaznata maloletni~ki zatvor kade se primenuva neposredno odmeruvawe na edna kazna maloletni~ki zatvor za site dela vo stek. Spored toj na~in edinstvenata kazna za delata vo stek se odmeruva direktno, bez prethodno utvrduvawe na poedine~nite kazni, odnosno site dela vo stek i nivniot storitel sudijata gi ocenuva kako edinstvo {to ovozmo`uva izre~enata kazna da mu odgovara na kriminalnata situacija vo celina. 10 Spored metodot na asperacija (zaostruvawe) najprvin se odmeruvaat (utvrduvaat) kaznite za sekoe krivi~no delo od stekot, a potoa edinstvenata kazna se izrekuva na na~in {to najte{kata od po-

edine~no utvrdenite kazni zadol`itelno se poka~uva, no taka {to ne smee da go dostigne nivniot zbir nitu pak da go nadmine op{tiot zakonski maksimum na izre~eniot vid kazna. Pri odmeruvawe na kaznite za
krivi~ni dela vo stek na{iot KZ gi usvojuva pravilata na asperacija kako osnovni, me|utoa kako dopolnitelni gi primenuva i pravilata na
delo vo stak. Tahovi}, J. op. cit. str. 338. Vo taa smisla popodrobno i Ba~i}, F, Krivi~no pravo, op{t del, str. 666. 473 Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, str. 397.

414

apsorpcija i kumulacija. Osven toa, spored zakonot ne se pravi razlika me|u idealniot i realniot stek pri odmeruvaweto na kaznata. Metodot na asperacija se primenuva vo slednive slu~ai: a) Ako za krivi~nite dela vo stek sudot utvrdil kazna li{uvawe od sloboda, edinstvenata kazna mora da bide pogolema od sekoja oddelna utvrdena kazna, no ne smee da go dostigne zbirot na utvrdenite kazni nitu da premine petnaeset godini li{uvawe od sloboda (~l. 44 st. 2 t. 2 KZ). Taka, na primer, ako na storitelot za tri izvr{eni krivi~ni dela vo stek mu se utvrdeni poedine~ni kazni zatvor vo traewe od 2, 3 i 4 godini, edinstvenata kazna mora da bide povisoka od 4 godini, me|utoa ne smee da bide devet godini. Ili, ako na storitelot za tri izvr{eni krivi~ni dela vo stek mu se utvrdeni poedine~ni kazni zatvor vo traewe od 4, 5, i 7 godini, toga{ edinstvenata kazna mora da bide pogolema od 7 godini, me|utoa ne mo`e da bide povisoka od 15 godini. Pritoa, so cel da se spre~i izrekuvawe na dolgotrajni kazni li{uvawe od sloboda za pove}e polesni dela zakonot vo ~l. 44 st. 2 t. 3 predviduva izvesna modifikacija na apseracijata - Ako za site krivi~ni dela vo stek se propi{ani kazni li{uvawe od sloboda do tri godini, edinstvenata kazna ne mo`e da bide pogolema od osum godini li{uvawe od sloboda. Taka, na primer, ako na storitelot za {est izvr{eni krivi~ni dela vo stek mu se utvrdeni poedine~ni kazni zatvor vo traewe od po 2 godini, ne mo`e da mu se izre~e kazna povisoka od 8 godini, koja vo otsustvo na ova ograni~uvawe bi mo`ela da mu se izre~e od 2 do 12 godini. b) Primenata metodot na asperacija e mo`en i koga za site krivi~ni dela vo stak poedine~no se utvrdeni pari~ni kazni. Imeno, ako sudot za krivi~nite dela vo stek utvrdil samo pari~ni kazni, }e ja zgolemi najvisokata utvrdena kazna, no taa ne smee da go premine zbirot na utvrdenite kazni nitu, 600 dnevni globi, koga pari~nite kazni se utvrdeni kako glavni, odnosno deset iljadi evra vo denarska protivvrednost koga se utvrdeni kako sporedni kazni. Ako za nekoe krivi~no delo vo stek e utvrdena pari~na kazna vo dnevni globi a za drugo vo pari~en iznos, pari~niot iznos se pretvora vo dnevna globa i edinstvenata kazna ne smee da go nadmine zbirot na utvrdenite dnevni globi nitu 360 dnevni globi (~l. 44 st. 2 t. 4 KZ). Za metodot na asperacija vo ovoj slu~aj se raboti s dodeka edinstvenata pari~na kazna se izrekuva vo iznos {to e pomal od zbirot na poedine~no utvrdenite kazni. Ako pak, pari~nata kazna go dostigne toj zbir se primenuva metodot na kumulacija. v) Najposle, ako sudot za krivi~nite dela vo stek utvrdil kazni li{uvawe od sloboda i maloletni~ki zatvor, }e ja izre~e samo kaznata li{uvawe od sloboda kako edinstvena kazna so primena na metodot na apsorpcija i asperacija (~l. 44 st. 2 t. 7). Takva situacija e mo`na ako na polnoletno lice mu se sudi za pove}e krivi~ni dela od koi ednoto ili pove}eto od niv gi izvr{il kako postar maloletnik, a drugoto 415

(ili drugite) kako polnoletnik, a sudot za deloto ili delata izvr{eni vo maloletstvoto mu utvrdi kazna maloletni~ki zatvor, a za deloto ili delata izvr{eni vo polenoletstvoto kazna zatvor. Zakonot, me|utoa, ni{to ne ka`uva za toa spored koi kriteriumi }e se odmeri edinstvenata kazna vo ramkite na dadenite granici koi ponekoga{ mo`at da bidat mnogu {iroki. Taka, na primer, ako za edno delo sudot utvrdil zatvor od 5 godini, za vtoroto od 4 godini, za tretoto od 4 godini, za ~etvrtoto od 2 godini, toga{ ramkite vo koi se izrekuva edinstvenata kazna se: zgolemena najte{kata poedine~na kazna - zna~i 5 godini i eden mesec zatvor (kako minimum) i 14 godini i 11 meseci (kako maksimum).474 Toa e pra{awe od golemo prakti~no zna~ewe, za{to proizvolnosta vo odmeruvaweto na kaznata mo`e da go uni{ti celokupniot trud vlo`en vo utvrduvaweto na poedine~nite kazni. Napred go vidovme i toa deka odmeruvaweto na kaznata za poedine~nite krivi~ni dela koi gi so~inuvaat stekot se vr{i so primena na op{tite pravila za odmeruvaweto na kaznata. Pritoa, vo teorijata postojat stojali{ta na pove}e avtori deka treba da se zemaat predvid site olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti koi se odnesuvaat na sekoe od krivi~nite dela vo stek. Vo praktikata me|utoa se zabele`uva deka pri obrazlo`uvaweto i na edinstvenata kazna sudovite naj~esto se povikuvaat na tie okonosti. Ottamu, se postavuva i pra{aweto - dali okolnostite koi edna{ se upotrebeni pri odmeruvaweto na poedine~nite kazni mo`at povtorno da se zemat predvid i kaj utvrduvaweto na edinstvenata kazna. Vo teorijata dominira negativen stav so obrazlo`enie deka toa bi zna~elo zemawe predvid na edna ista olesnuva~ka ili ote`nuva~ka okolnost, dva pati.475 Vo odnos na prvoto pra{awa, kaj odmeruvaweto na kaznata za oddelnite krivi~ni dela vo stek, sudot najprvin ne smee tie dela da gi posmatra izolirano edni od drugi, tuku treba da ja zame predvid okolnosta deka se raboti za pove}e dela, deka edno delo doa|a po drugoto, a posebno mora da gi ispita i oceni me|usebnite odnosi na tie dela, dali tie stojat vo nekoja me|usebna vrska ili se vo pra{awe pove}e nepovrzani dela.476 Nakratko, taa edinstvena kazna, treba da bide sinteza na site poedine~no utvrdeni kazni, a ne proizvolno zgolemuvawe na najte{kata od utvrdenite kazni za delata vo stek.477 Re{enieto na vtoroto pra{awe nekoi avtori go gledaat vo toa {to pri izrekuvaweto na edinstvenata kazna kako olesnuva~ki, odnosno kako ote`nuva~ki okolnosti treba da se zamat predvid onie okolBa~i}, F. Krivi~no paravo, op}i dio, str. 450. Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 339, Zlatari}, B. op. cit. str. 233, Ba~i}, F, Krivi~no pravo, op}i dio, str. 450, ^ejovi}, B. op. cit. str. 418. Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, str. 402. 476 Ba~i}, F. Krivi~no paravo, op}i dio, str. 451. 477 Ibid, str. 449.
475 474

416

nosti koi mo`at da se uva`at pri utvrduvaweto na poedine~nite kazni, za{to se od op{to zna~ewe za site dela vo stak. Za celokupnata kriminalna situacija (na primer, porane{niot `ivot na osudeniot, li~nite priliki, zaedni~kata cel, motivite i dr.). Od konkretnata situacija zavisi koi okolnosti }e imaat op{to zna~ewe za site dela vo stek, a koi }e bidat vrzani za opredeleno poedine~no delo. Odnapred ne mo`e da se postavi pravilo za toa koi okolnosti sudot treba da gi zeme predvid kako olesnuva~ki i ote`nuva~ki pri utvrduvaweto na kaznata za poedine~nite dela, a koi duri pri izrekuvaweto na edinstvenaat kazna. Me|utoa, vo nitu eden slu~aj ne smee istata okolnost da se zeme predvid dva pati, edna{ pri utvrduvaweto na poedine~nata kazna, i drug pat - pri izrekuvaweto na edinstvenata kazna.478 Na ova stojali{te so pravo mu se sprotivstavuva Novoselac koj veli deka ovde ne stanuva zbor za na~eloto na zabrana na dvokratno ocenuvawe na okolnostite va`ni za odmeruvawe na kaznata (okolnostite koi ve}e se obele`je na krivi~noto delo ne smeeat da se zemat predvid pri sudskoto odmeruvawe na kaznata), za{to i dvete ocenki gi dava sudot, prv pat vo ramkite na analiti~noto, a vtor pat vo ramkite na sinteti~koto razgleduvawe.479 Najposle, spored Ba~i} bi mo`elo da se postavi edno op{to pravilo: edinstvenata kazna treba da bide takva da e logi~ka rezultanta na utvrdenite poedine~ni kazni.480 Na toa se nadovrzuvaat konstatacii deka seto toa e to~no, me|utoa deka so toa sudovite ne dobile upatstva koi bi bile od pogolema korist, za{to povtorno ostanuva nejasno na koj na~in treba da se odmeri edinstvenata kazna za da se zadovolat spomnatite na~ela.481 Ottamu, ispravno e koga najprvin se prifa}a podelbata na okolnostite na krivi~noto delo na derivatni (okolnosti koi ve}e vlijaele na utvrduvaweto na poedine~nite kazni) i originerni (okolnosti koi se svojstveni samo za edinstvenata kazna) i se zaklu~uva deka i ednite i drugite mo`at da imaat uloga pri odmeruvaweto na edinstvenata kazna. Pritoa, koga stanuva zbor za derivatnite okolnosti, tie pri odmeruvaweto na poedine~nite kazni se posmatraat vo vrska so eden odreden del, dodeka pri odmeruvaweto na edinstvenata kazna se razgleduvaat od druga perspektiva: se zema predvid nivnoto zna~ewe za edinstvenata vina na storitelot i za ocenka na celokupnata li~nost na storitelot. Toa doa|a do izraz preku sinteti~ka ocenka na site dela, pri {to site poedine~ni dela mora da bidat opfateni so seopfaten pogled kako da se raboti za edno delo.482
Ibid, str. 451. Vidi: Novoselac, P, Odmeravanje jedinstvene kazne, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 55. 480 Ibid, str. 451. 481 Novoselac, P, op. cit. str. 50. 482 Ibid, str. 54.
479 478

417

20 Spored metodot na apsorpcija (sveduvawe na kaznite)483 najprvin se odmeruvaat (utvrduvaat) kaznite za sekoe krivi~no delo od stekot, a potoa kako edinstvena se izrekuva samo najte{kata od poedine~no utvrdenite kazni, koja gi apsorbira site drugi kazni. Spored sistemot na apsorpcija se izrekuva samo najte{ko izre~enata kazna spored principot deka pote{kata vo sebe ja apsorbira polesnata kazna (poena maior absorbet minorem). So primenata na ovoj metod, prakti~no se kaznuva samo najte{koto krivi~no delo koe vleguva vo stekot, dodeka ostanatite dela od sostavot na stekot ostanuvaat nekazneti. Na toj na~in, ovoj sistem se poka`uva kako nepraveden, za{to ja olesnuva polo`bata na storitelot na krivi~noto delo, osobeno koga se raboti za realniot stek.484 Negovata primena kaj nas e zadol`itelna vo slednite slu~ai: a) koga sudot za nekoe krivi~no delo vo stek utvrdil kazna do`ivotno li{uvawe od sloboda, toga{ }e ja izre~e samo taa kazna koja gi apsorbira site drugi utvrdeni kazni li{uvawe od sloboda i site sporedni kazni (~l. 44 st. 2 t. 1 KZ), i b) koga za edno od delata vo stek e utvrdena kazna vo iznos na op{tiot zakonski maksimum (na primer, ako e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda od 15 godini, taa gi apsorbira site drugi utvrdeni kazni li{uvawe od sloboda). 30 Spored metodot na kumulacija najprvin se odmeruvaat (utvrduvaat) kaznite za sekoe krivi~no delo od stekot, a potoa edins-

tvenata kazna se izrekuva na na~in {to site poedine~no utvrdeni kazni se sobiraat (natrupuvawe na kazni).485 Spored metodot na kumulacija se izrekuvaat tolku kazni kolku {to ima krivi~ni dela vo stek, kako koga za sekoe krivi~no delo bi se izrekuvala posebna kazna (quot delicta, tot poenae).486 a) Ako za edno krivi~no delo sudot utvrdil kazna li{uvawe od sloboda, a za drugo (odnosno drugi) - pari~na kazna sudot }e ja izre~e i ednata i drugata kazna.

Ako pak, sudot za nekoi krivi~ni dela vo stek utvrdil kazna li{uvawe od sloboda, a za drugite krivi~i dela pari~ni kazni, }e
izre~e edna kazna li{uvawe od sloboda i edna pari~na kazna so toa {to do sekoja oddelno }e dojde preku metodot na asperacijata (~l. 44.
Tahovi}, J. op. cit. str. 338. ^ejovi}, B, Krivi~no pravo, str. 419. 485 "Ovoj sistem mo`e da bide zgoden samo koga se izrekuva pari~na kazna kako glavna kazna, ili koga se izrekuva pari~na kazna pokraj kaznata zatvor. Me|utoa, sistemov e nepogoden koga se raboti za kaznite li{uvawe od sloboda. Zgora na toa vo slu~aj na odmeruvawe na kaznata za pogolem broj na krivi~ni dela vo stak, so primenata na ovoj sistem se doa|a do apsurdni kazni (na primer, edinstvena kazna zatvor od sto godini)." ^ejovi}, B. op. cit. str. 419. 486 Tahovi}, J. op. cit. str. 338.
484 483

418

st. 2 t. 5 KZ). Toa zna~i deka i ovde se raboti za paralelna primena prvo, na metodot za asperacija, odnosno kaj pari~nata kazna i na kumulacija. b) ako za sekoe oddelno krivi~no delo sudot utvrdil pari~na kazna, mo`e da izre~e pari~na kazna {to go dostignuva zbirot na oddelnite kazni, so toa {to ne smee da gi nadmine op{tite zakonski maksimumi na pari~nata kazna. v) Metodot na kumulacija se primenuva i koga se raboti za izrekuvawe na sporedna kazna. Toa e mo`no vo slednive slu~ai: - Prviot slu~aj postoi toga{ koga e utvrdena sporedna kazna samo za edno krivi~no delo koe vleguva vo stekot. Vo takov slu~aj sudot }e ja izre~e i ednata i drugata kazna (kumulacija). - Vtoriot slu~aj postoi toga{ koga sporednata kazna e utvrdena za dve ili pove}e krivi~ni dela koi vleguvaat vo stekot. Vo takov slu~aj sudot najprvin odmeruva edna edinstvena sporedna (pari~na) kazna spored sistemot na asperacijata. Na toj na~in utvrdenata edinstvena sporedna (pari~na) kazna se izrekuva pokraj glavnata kazna, {to vsu{nost zna~i primena na praviloto na kumulacija. Spored toa, ovde prakti~no doa|a do paralelna primena na sistemot na asperacija i sistemot na kumulacija. 6. Poedine~nite kazni za sekoe delo mora vo dispozitiviot na presudata posebno da se iska`at (~l. 348 st. 5 ZKP). Toa e potrebno za da se vidi dali sudot na zakonit na~in ja formuliral edinstvenata kazna i dali taa e logi~ka rezultanta na poedine~nite kazni. Toa e potrebno i ottamu da mo`e da se kontrolira dali poedine~nite kazni se utvrdeni na zakonit na~in. Poedine~nite kazni mora da bidat posebno istaknati vo presudata i za da se ovozmo`i natamo{no postapuvawe na sudot, ako nekoja od niv vo tekot na postapkata otpadne. Na krajot mora da se napomne deka primenata na vistinskiot i prividniot stek vo praktikata e mnogu te{ko da se sledi od nekolku pri~ini. Pred s, sudovite ~esto primenuvaat nekoj oblik na vistinski ili prividen stek, a vo obrazlo`nieto na presudata ne naveduvaat za koj od nivnite oblici se raboti, ili pak ne objasnuvaat na koj na~in gi sfa}aat oblicite na vistinskiot ili prividniot stek. Ponatamu, sudovite voop{to ne naveduvaat deka e primenet nekoj od oblicite na vistinski ili prividen stek iako toa proizleguva od konkretniot slu~aj. Najposle, osobeno koga se raboti za prividniot stek mnogu ~esto mo`at da se sretnat i primeri na pogre{no opredeluvawe na negovite oblici kako i golemi razliki vo re{avaweto na isti slu~ai, {to, se razbira, ima razli~ni prakti~ni posledici za osudeniot. Me|utoa, kon seto ova treba da se dodade i zabele{kata spored koja vo literaturata ne samo {to postoi {arenilo vo na~inot na klasifikacijata na slu~aite na prividen stek, tuku avtorite ~esto se razijduvaat i vo vrska so pra{aweto vo koja grupa spa|a oddelen slu~aj, pa ne e retko nekoi avtori opredelen slu~aj da go pomestuvaat vo grupata 419

na specijalitetot, dodeka drugi vo toj slu~aj gledaat konsumpcija, a treti mislat deka se raboti za subsidijaritet.487 Navedenata zabele{ka mo`e mnogu poilustrativno da se sogleda od analizata na samo tri slu~ai na primena na prividniot stek: siluvawe pri koe e nanesena lesna telesna povreda, naru{uvaweto na nepovredivosta na stanot i siluvaweto, kako i primaweto potkup i zloupotrebata na slu`benata polo`ba, kade {to se sudiraat najrazli~ni, ~estopati i protivre~ni tolkuvawa.488 Seto toa vodi kon pravna nesigurnost vo primenata na institutot prividen stek, pa ottamu, spored nas, nema nikakva uteha za sudiite vo smiruva~koto objasnuvawe na Ba~i} deka samiot broj na formulite pod koi treba da se podvedat situaciite vo vrska so prividniot stek i nivnite nazivi, kako i toa dali opredelena konkurencija spa|a vo ovaa ili onaa formula, navodno bile pra{awa od vtorostepeno zna~ewe. Toa osobeno ottamu {to ve}e vo slednata re~enica avtorot se negira sebesi koga veli "Bitno e da se ima opredelen stav za toa {to e op{ta platforma za ovaa materija, {to e nejzinata op{ta kriminalnopoliti~ka osnova, i potoa vrz taa osnova da se utvrdat oblicite na prividniot stek, me|utoa na toj na~in tie celosno da go pokrijat ova podra~je."489

2.4. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice

Do primena pravilata za izrekuvawe na edinstvena kazna vo stek doa|a i toga{ koga mu se sudi na ve}e osudeno lice za nekoe drugo krivi~no delo. Pritoa, zakonot razlikuva dve situacii: 10 koga na ve}e osudeno osudeno lice mu se sudi za krivi~no delo storeno pred da e zapo~nato izdr`uvaweto na kaznata spored porane{nata osuda, i 20 koga na ve}e osudeno lice mu se sudi za krivi~no delo {to go storil za vreme na izdr`uvaweto na kaznata. 10 Do sudewe na osudeno lice za krivi~no delo izvr{eno pred da

zapo~alno so izdr`uvaweto na kaznata spored porane{nasta osuda

mo`e da dojde vo dva slu~ai. Imeno, mo`no e vo vreme na sudeweto za edno ili pove}e krivi~ni dela da ne se znaelo deka liceto na koe mu se sudi storilo u{te nekoe krivi~no delo, tuku za toa da se doznalo duri po donesuvaweto na sudskata odluka. Pritoa, mo`no e izvr{uvaweto na kaznata spored porane{nata kazna s u{te da ne zapo~nalo, ili pak taa ve}e celosno ili delumno da e izdr`ana. Osven toa, vo vremeto od pravosilnosta na presudata do po~etokot na izdr`uvaweto na kaznata mo`no e osudenoto lice da izvr{i i novo krivi~no delo. Spored toa, i vo dvata slu~ai ve}e postoi edna sudska odluka so koja na storitelot mu e izre~ena kazna, a treba da mu se sudi i za drugo krivi~no delo.
487 488

Zlatari}, B. op. cit. str. 169. Vidi: Lazin, \, op. cit. str. 520-526 kako i Zlatari}, B. str. 173-196. 489 Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i dio, str. 363-364.

420

I pokraj toa {to vo ovie slu~ai ne se raboti za vistinski stek na krivi~ni dela, zakonot predviduva deka i kaj niv }e se premenat pravilata za odmeruvawe na kaznata vo stek (~l. 46 st. 1 KZ). Toa zna~i deka sudot na storitelot }e mu ja utvrdi kaznata za krivi~noto delo za koe mu se sudi, a izre~enata kazna vo porane{nata osuda ja zema kako utvrdena za site izvr{eni krivi~ni dela. Pritoa, spored koj metod }e ja izre~e edinstvenata kazna zavisi od toa koja kazna na storitelot mu bila porano izre~ena i koja kazna mu e utvrdena za novoto delo. Ako na storitelot mu se sudi za pove}e krivi~ni dela, toga{ mu se utvrduva kazna za sekoe od izvr{enite dela, dodeka porane{nata kazna se zema kako edna bez ogled dali bila izre~ena za edno ili pove}e krivi~ni dela. Kaj odmeruvawe na edinstvenata kazna mora da se vodi smetka dali bilo zapo~nato so izdr`uvaweto na kaznata. Ako kaznata bila zapo~nata ili izdr`ana, toj del se presmetuva vo edinstevnata kazna li{uvawe od sloboda. 20 Pravilata za odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek se primenuvaat i koga mu se sudi na osudeno lice koe storilo krivi~no

delo za vreme na izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda ili maloletni~ki zatvor (~l. 46 st. 1 i 2 KZ). Analogna na toa e i situacijata koga krivi~noto delo e izvr{eno za vreme na treaeweto na uslovniot otpust. I vo vakvi slu~ai za izvr{enoto delo se utvrduva kazna, a porane{nata kazana se zema kako utvrdena, pa se izrekuva edinstvena kazna vo koja se zasmetuva ve}e izdr`aniot del od kaznata. Me|utoa, doslednata primena na ova pravilo vo opredeleni slu~ai bi mo`ela da dovede do re{enija koi kriminalnopoliti~ki ne se opravdani. Toa osobeno bi bilo slu~aj ako na storitelot mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda vo podolgo traewe, a novoto krivi~no delo go izvr{il pri krajot na izdr`uvaweto na ovaa kazna. Taka, ako nekoe osudeno lice na kazna zatvor od 12 godini, po izdr`ani 10 godini stori novo krivi~no delo za koe sudot mu utvrdi 8 godini zatvor, bi mo`elo da mu se odmeri edinstvena kazna zatvor od najpove}e 15 godini zatvor, vo koja bi mu se presmetal izdr`aniot del od kaznata. Ottamu, toj bi trebalo da izdr`i u{te pet godini zatvor. Zna~i nemu bi mo`ele da mu se presmetaat tri godini od osudata na 8 godini zatvor izre~eni za izvr{enoto novo delo. Situacijata bi mo`ela da bide u{te poapsurdna ako liceto osudeno na 15 godini kazna li{uvawe od sloboda bi izvr{ilo krivi~no delo pri krajot na izdr`uvaweto na ovaa kazna. So primena na pravilata za izrekuvawe na edinstvena kazna vo stek nemu bi mo`elo da mu se izre~e edinstvena kazna vo treaewe podolgo od 15 godini zatvor, {to zna~i deka novoto delo ne bi imalo nikakvo vlijanie vrz izvr{uvaweto na kaznata. Ottamu, zakonot predviduva deka sudot na storitelot }e mu izre~e kazna nezavisno od porano izre~enata kazna, ako so primenata na odredbite od ~l. 44 ne bi mo`elo da se ostvari celta na kaznuvaweto so ogled na traeweto na ne421

izdr`aniot del od porano izre~enata kazna (~l. 46 st. 2 KZ). Toa zna~i deka vo vakvi slu~ai sudot ima dve mo`nosti za izrekuvawe na kaznata: da izre~e kazna spored odredbite vo stek ili za novoto delo da izre~e samostojna kazna. Prvoto re{enie e pravilo, dodeka vtoroto sudot treba da go primeni samo ako so prvoto re{enie ne bi mo`elo da se ostvari celta na kaznuvaweto so ogled na traeweto na neizdr`aniot del od porano izre~enata kazna. Ako za izvr{enoto novo delo sudot izre~e samostojna kazna, toga{ postojat dve avtonomni osudi koi se izdr`uvaat sukcesivno. Osudeno lice na kazna li{uvawe od sloboda ili maloletni~ki zatvor za vreme na izvr{uvaweto na kaznata mo`e da izvr{i i nekoe polesno krivi~no delo. Vo takov slu~aj se postavuva pra{awe dali treba da se kazni i za toa delo. Dokolku vo vakov slu~aj bi se primenile pravilata za odmeruvawe na kaznata za dela vo stek, utvrdenata kazna za izvr{enoto delo vo postapkata za odmeruvawe na edinstvenata kazna ne bi mo`ela bitno da vlijae na porane{nata osuda. Ottamu, zakonot predviduva deka osudenikot koj za vreme na izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda ili maloletni~ki zatvor }e stori krivi~no delo za koe zakonot propi{uva pari~na kazna ili li{uvawe od sloboda do edna godina, }e se kazni disciplinksi (~l. 46 st. 3 KZ). Pritoa, prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e izvr{eno }e vlijaat na izborot na disciplinskata kazna.

2.5. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nite kazni

1. Na storitelot na krivi~no delo koj pred izrekuvaweto na presudata za krivi~no delo se nao|al vo pritvor, vremeto pominato vo pritvor, kako i sekoe negovo li{uvawe od sloboda vo vrska so krivi~noto delo (li{uva we od sloboda do 24 ~asa, vremeto pominato na posmatrawe vo zdravstvena ustanova, izdr`ana kazna vo stranstvo i dr.) sudot zadol`itelno mu ja zasmetuva vo izre~enata kazna li{uvawe od sloboda, maloletni~ki zatvor i pari~na kazna (~l. 47 st. 1 KZ). I pokraj toa {to pritvorot ne pretstavuva kazna, tuku merka za obezbeduvawe na prisustvoto na obvinetiot za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka, zakonot od pri~ini na pravednost predviduva deka toj se zasmetuva vo izre~enata kazna kako del od izdr`anata kazna. 2. Zasmetuvaweto na pritvorot se vr{i na na~in {to eden den pritvor se izedna~uva so eden den li{uvawe od sloboda, odnosno eden den maloletni~ki zatvor i edna dnevna globa ili 20 evra vo denarska protivvrednost (~l. 47 st. 3 KZ). 3. Pritvorot mo`e da se zasmeta vo izre~enata kazna ako postoi identitet me|u deloto za koe bil opredelen pritvor i deloto za koe e izre~ena osudata. Za takov identitet stanuva zbor ako me|u niv postoi identitet na fakti~kata sostojba, odnosno fakti~ki identitet na obvinetoto i presudenoto delo. Razlikite vo kvalifikacijata na de422

loto ne se od zna~ewe za ova pra{awe.490 4. Ako na osudenikot mu e izre~ena kazna za nekoe drugo kaznivo delo (prekr{ok), pa potoa za istoto dejstvie bide osuden i vo krivi~na postapka, vo ovaa postapka }e bide zasmetana i izdr`anata, odnosno naplatenata kazna za tie dela (v. ~l. 47 st. 2 KZ). VIII. KAZNUVAWE NA PRAVNO LICE 1. So izmenite na KZ od 2004 godina vo na{ata zemja za prv pat e poredvidena krivi~na odgovornost i kaznuvawe na pravnite lica. Uslovite za krivi~nata odgovornost na pravnite lica se opredeleni so odredbite od ~l. 28-a KZ. Imeno, vo slu~aite opredeleni so Posebniot del na KZ, ili so drug zakon so koj se propi{ani krivi~ni dela, pravnoto lice e krivi~no odgovorno ako do izvr{uvawe na deloto do{lo so dejstvie ili so propu{tawe na dol`niot nadzor od strana na organot na upravuvawe ili na odgovornoto lice vo pravnoto lice, ili na drugo lice koe bilo ovlasteno da postapuva od imeto na pravnoto lice vo ramkite na negovite ovlastuvawa, ili koga toa gi pre~ekorilo svoite ovlastuvawa zaradi ostvaruvawe korist za pravnoto lice (~l. 28-a st. 1 KZ). Toa zna~i deka kaznuvaweto se zasnova na na~eloto na pretpostavena odgovornost na pravnoto lice. Pretpostavenata odgovornost na pravnoto lice, me|utoa, ne ja isklu~uva odgovornosta i kaznuvaweto na fizi~koto lice koe e storitel na krivi~noto delo (~l. 28-a st. 2 KZ). Ottamu proizleguva deka kaj nas e prifaten sistem na paralelen krivi~na odgovornost i kaznuvawe na pravnoto lice. Inaku, kako krivi~no odgovorni subjekti na krivi~nite dela opredeleni so zakon mo`at da se javat site pravni lica, so isklu~ok na dr`avata (~l. 28-a st. 3 KZ). Stranski pravni lica se krivi~no odgovorni dokolku deloto go storile na teritorijata na Republika Makedonija, bez ogled dali imaat svoe pretstavni{tvo ili podru`nica koja vr{i dejnost na nejzina teritorija (~l. 28-a st. 4 KZ). 2. Za pravnite lica se predvideni slednive vidovi kazni: 10 pari~na kazna, 20 privremena zabrana za vr{ewe dejnost, 30 trajna zabrana za vr{ewe dejnost i, 40 prestanok na pravnoto lice (~l. 96-a KZ). pari~anata kazna e glavna, dodeka site ostanati se predvideni kako sporedni kazni {to se izrekuvaat zaedno so pari~nata kazna. 10 Pari~nata kazna se izrekuva vo iznos koj ne mo`e da bide pomal od 100 iljadi denari, nitu pogolem od 30 milioni denari. Za krivi~ni dela storeni od kristoqubie ili za krivi~ni dela so koi se predizvikuva pogolema imotna {teta, mo`e da se propi{e pari~na kazna do dvojniot iznos od maksimumot na ovaa kazna ili vo srazmer so visinata na pri~inetata {teta ili pribavenata korist, no najmnogu do dvaesetkraten iznos (~l. 96-a st. 2 KZ).
490

Taka Radovanovi}, M. op. cit. str. 281, Proevski, V. op. cit. str. 440,

423

[to se odnesuva do izvr{uvaweto na pari~nata kazna vo ~l. 96v st. 1 KZ e predvideno ako osudenoto pravno lice ne ja plati pari~nata kazna vo rok opredelen od sudot, koj ne mo`e da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 30 dena, sudot nareduva prisilno izvr{uvawe koe se sproveduva spored op{tite pravila od Zakonot za izvr{nata postapka. Ako pari~nata kazna ne mo`e da se izvr{i od imotot na pravnoto lice, poradi toa {to pravnoto lice nema takov imot ili prestanalo da postoi pred izvr{uvawe na kaznata, kaznata se izvr{uva od imotot na osnova~ot ili osnova~ite na pravnoto lice, srazmerno na vlo`enite udeli, odnosno kaj trgovskoto dru{tvo od imotot na akcionerite, odnosno sodru`nicite srazmerno na nivnite udeli (~l. 96-v st. 2 KZ). [to se odnesuva pak, do pari~nata kazna na stranski pravni lica, taa se izvr{uva od imotot konfiskuvan vo Republika Makedonija ili, so primena na me|unaroden dogovor, od imotot vo stranstvo (~l. 96-v st. 3 KZ). 20 Privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost vo traewe od edna do tri godini se izrekuva zaedno so pari~nata kazna, ako pri vr{ewe na dejnosta na pravnoto lice e izvr{eno krivi~no delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda do tri godini, a od na~inot na izvr{uvawe na deloto proizleguva opasnosta od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo (~l. 96a st. 3 KZ). 30 Trajna zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, od dejnostite {to gi vr{i pravnoto lice se izrekuva zaedno so pari~na kazna, ako e izvr{eno delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda od najmalku tri godini, a od na~inot na izvr{uvawe na deloto proizleguva opasnost od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo. Ovaa kazna sudot ja izrekuva i koga e izvr{eno krivi~no delo po prethodna osuda so koja na pravnoto lice mu e izre~ena privremena zabrana za vr{ewe dejnost (~l. 96-a st. 4 KZ). 40 Kaznata prestanok na pravnoto lice se izrekuva zaedno so pari~nata kazna, ako e izvr{eno delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda od najmalku pet godini, a od na~inot na izvr{uvaweto na deloto proizleguva opasnost od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo. Ovaa kazna sudot ja izrekuva i koga e izvr{eno krivi~no delo po prethodna osuda so koja na pravnoto lice mu e izre~ena trajna zabrana za vr{ewe dejnost (~l. 96-a st. 5 KZ). Ovde treba da se ima predvid deka kaznata privremena ili trajna zabrana za vr{ewe dejnost i prestanok na pravnoto lice ne mo`e da se izre~e na pravno lice osnovano so zakon, kako i na politi~ka partija. Vrz osnova na pravosilna presuda so koja e izre~ena kaznata prestanok na pravnoto lice, nadle`niot sud pokrenuva so zakon utvrdena postapka za likvidacija na pravnoto lice vo rok od 30 dena od pravosilnosta na presudata (~l. 96-a st. 6 KZ).

424

Pravnoto lice nad koe e otvoren ste~aj, se kaznuva za krivi~ni dela storeni pred otvaraweto na ste~ajnata postapka (~l. 96-a st. 7 KZ). 2. Pokraj kaznite vo KZ e predvidena i mo`nost za izrekuvawe uslovna osuda na pravni lica. Taka, sudot mo`e da odredi uslovno odlagawe na izvr{uvawe, za vreme od edna do tri godini, na pari~nata kazna i zabranata za vr{ewe dejnost, koga e izvr{eno krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, ako pravnoto lice go deponira iznosot na izre~enata pari~na kazna vo sudot i garantira deka nema da bide izvr{eno krivi~no delo vo rokot na proveruvaweto (~l. 96-g st. 1 KZ). Ako vo rokot na proveruvaweto e izvr{eno novo krivi~no delo ili e otrkieno porano storeno krivi~no delo na pravnoto lice, kaznata se izvr{uva (~l. 96-g st 2 KZ). 3. Pokraj kaznite vo KZ, isto taka, predviduva i mo`nost za

izrekuvawe na konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti. Na konfiskuvaweto imot i imotna korist pribavena so krivi~no delo na pravno lice soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 98 do 100 od ovoj zakonik (~l. 96-d st. 1 KZ). Ako od pravnoto lice ne mo`e da se konfiskuva imot ili imotna korist poradi toa {to prestanalo da postoi pred izvr{uvawe na konfiskacijata, osnova~ot ili osnova~ite na pravnoto lice, odnosno kaj trgovskoto dru{tvo, akcionerite ili sodru`nicite solidarno }e se obvrzat da platat pari~en iznos {to odgovara na pribavenata imotna korist (~l. 96-d st. 2 KZ). Na odzemaweto predmeti od pravnoto lice soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 101-a od ovoj zakonik (~l. 96-d st. 3 KZ). 4. Odmeruvawe na kaznata na pravno lice. Pri odmeruvawe na kaznata sudot gi zema predvid bilansot na sostojbite i bilansot na uspehot na pravnoto lice, vidot na dejnosta i prirodata i te`inata na izvr{enoto delo (~l. 96-b st. 1 KZ). Ako sudot utvrdi pari~na kazna za dve ili pove}e dela vo stek, edinstvenata kazna ne mo`e da go dostigne zbirot na poedine~no utvrdenite kazni, nitu da go nadminuva zakonskiot maksimum na kaznata propi{ana za pravnoto lice (~l. 96-b st. 2 KZ).

425

426

G l a v a III NOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO I KAZNENATA POLITIKA I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA I RACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI 1. Istoriski gledano krajnata cel na propi{uvaweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii vo site dosega{ni klasni op{testveno-ekonomski formacii bila ista - spre~uvawe na osobeno op{testveno opasni dejnosti. Me|utoa, op{testvenata reakcija protiv kriminalnite povedenija, odnosno razli~nite sredstva i metodi za nivno spre~uvawe (suzbivawe) i voop{to razvojot na sistemite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, zavisela od teoretskiot nau~en koncept za celite na kaznuvaweto i negovoto zna~ewe za suzbivaweto na kriminalitetot, za{to krivi~nite sankcii gi karakteriziraat opredeleni specifi~nosti so ogled na celite {to ima gi postavuvaat opredeleni op{testva. Izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii vo toj pogled gi karakterizira razvoen pat {to odi od idejata za retributivna kazna kon sfa}aweto za op{testveno popravawe i resocijalicazija na kriminalcite. Imeno, u{te od svojata pojava, klasnoto op{testvo na "javnite kazni" im postavi zada~a preku odmazda za storenoto zlo da predizvikuvaat stradawe, zastra{uvawe i onevozmo`uvawe na izvr{itelite na krivi~ni dela toa da go povtorat i vo idnina. Kaznata toga{ ima{e teolo{ka (stradawe), politi~ka (zastra{uvawe), i socioekonomska (ugnetuvawe) cel. Oblicite na op{testvenata reakcija vo robovladetelstvoto i feudalizmot se ostvaruvaa preku surovi kazni, progonstvo i deportacija. Vakvata koncepcija na kaznuvaweto i negovite celi provejuva{e se do XVIII vek koga se legalizira zatvoraweto kako kazna za storenoto delo. Me|utoa, vo po~etokot na primenata na kaznata li{uvawe od sloboda odmazdata i zastra{uvaweto ostanaa - sega kako celi na sebe so stradaweto kako nu`na posledica od nivnata primena, a pod vlijanie na klasi~nata {kola vo krivi~noto pravo koja {to se zalaga{e za apstraktna pravednost i ednakvost pred zakonot. Vo ovoj dolg period dominira{e eden represivno-preventiven koncept za koj slobodno mo`e da se ka`e deka ne uspea da go namali kriminalitetot. Naprotiv toj u{te pove}e se {ire{e i toa so silata na povrat. 2. Poradi toa {to represivnata koncepcija vo suzbivaweto na kriminalitetot ne poka`a vidni rezultati, sredstvata za borba pro427

tiv kriminalitetot novite {koli gi pobaraa na druga strana. Imeno, so niv vnimanieto se svrtuva kon delinkventot kako nositel na kriminalnata aktivnost. Taka, spored pozitivistite reakcijata treba da se prilagodi spored storitelot na krivi~noto delo i toj treba da se podlo`i na specijalen tretman zavisno od sostojbata na negovata li~nost za da se ostvari odbranata na op{testvoto od kriminalitetot preku prevencija, izolacija i popravawe na delinkventot. I sociolo{kata {kola se zalaga{e za popravawe na delinkventot, a vo taa nasoka posebno e zna~ajno insistiraweto na dvi`eweto na novata op{testvena odbrana491 za efikasna borba za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot i za popravawe i reintegrirawe na delinkventite. Site ovie {koli izniknaa i se razvivaa vo epohata na kapitalizmot, koj kako, i site drugi klasni op{testva, osnovnata funkcija na krivi~noto pravo i kaznata ja glada{e vo za{titata na klasnata i politi~kata struktura {to i odgovara{e na vladea~kata klasa. Me|utoa, vo soglasnost so progresivnite idei i interesi na kapitalisit~kata klasa se nalo`i potrebata od napu{tawe na retribucijata vo izvr{uvaweto na kaznata. Vrz tie promeni nu`no vlijae{e, pred s, zabrzaniot razvoj na proizvodstvenite sili i na op{testveno ekonomskite odnosi, kako i tendencijata kon demokratizacija na politi~kite odnosi od koi, iako formalno, proizleze potrebata za po~ituvawe na na~eloto na ednakvo u~estvo na site gra|ani vo socijalniot `ivot, ramnopravnosta i li~nite i politi~kite slobodi na ~ovekot i gra|anite. Na toj na~in za prv pat e deklarirano poinakvo mesto na ~ovekot vo op{testvoto vo nasoka {to zna~i humanizacija na odnosite me|u lu|eto bidej}i ne mo`e{e da se zaobikoli faktot deka vo novite uslovi ~ovekot se pove}e stanuva gospodar na prirodata, na op{testvenite odnosi i na samiot sebesi. Vo nasoka na ubla`uvawe na krivi~nata represija i ostrinata pri izvr{uvaweto na kaznata pridonese i se po"Osnovnata sodr`ina na stojali{ta na dvi`weto na op{testvena odbrana, ka`ano sosema nakratko e slednata: Op{testvenata odbrana se zazema za takva kriminalna politika koja bi go {titela op{testvoto od kriminalitetot, a oddelniot ~len na op{testvoto od toa da ne trgne po toj pat. Op{testvenata odbrana smeta deka za taa cel ne e dovolno samo represivnoto krivi~no pravo. Nego pred se bi trebalo da go zameni {iroka op{tetvena preventivna dejnost, koja so preventivni, socijalnopoliti~ki i drugi merki bi gi otstranuvala pri~inite na kriminalitetot i so svojata prevencija bi vlijaela na socijalno i moralno zagrozenite lu|e, u{te pred da go storat krivi~no delo. Takvata kriminalna politika treba da dade ne{to novo vo oblasta na postapkata so prestapnicite taka {to taa vo celina bi bila naso~ena kon negovo popravawe i resocijalizacija." Bavcon, Lj. Novi kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6, 7. Za ovaa kriminalnopoliti~ka {kola podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, Grafohartija, Skopje, str. 326-336.
491

428

golemoto jaknewe i osvestuvawe na rabotni~kata klasa i nejzinata borba za ostvaruvawe pogolemi ekonomski i socijalni slobodi. Tuka treba da se dodade i nezamenlivoto vlijanie {to so sebe go nosi burniot razvoj na nau~nata misla osobeno na sociologijata za op{testvoto i za ~ovekot kako op{testvena i individualna edinka. 3. Vakviot evolutiven pat na op{testvoto i na nau~nata misla dovede do toa vo sovremenoto op{testvo osnovnata cel na kaznata da se vrzuva za nositelot na negativnoto povedenie i potrebata sprema nego da se prezemaat soodvetni merki na tretman {to vodat kon negova resocijalizacija. So ostvaruvaweto na taa cel se postignuva najefikasna za{tita na op{testvoto492 i na li~nosta na delinkventot. Poradi toa krivi~noto pravo, kriminalnata politika i penologijata se stremat kon izgrdba na instituti i humanizirani merki na tretman i pomo{ na delinkventite so koi se ovozmo`uva kreirawe na op{testveno polezni li~nosti {to }e mo`at lesno da go najdat svoeto mesto vo op{testvoto i koi pove}e nema da vr{at krivi~ni dela. Pritoa, ne se zaboravi deka krivi~nite sankcii imaat polivalantna funkcija za ~ie ostvaruvawe treba postojano da se vodi smetka. Potenciraweto i istaknuvweto vo preden plan na prevospituvaweto ne zna~i celosno ukinuvawe na retribucijata koja {to se pojavuva kako vnatre{na komponenta na prevencijata (generalna i specijalna), od koja {to op{testvoto na mo`e da se otka`e, za{to pretstavuva nu`nost {to izvira od potrebata za za{tita na op{testvoto i negovata potreba da go izrazi svojot moralen prekor i neodobruvawe sprema kriminalitetot kako negativen oblik na op{testveno povedenie. Me|utoa, i pokraj obidite represijata da ne se sfati vo svojata porane{na smisla kako barawe na odmazda, vra}awe na zlo so zlo tuku kako "eden priroden refleks na socijalnata psihologija,493 kako zadovoluvawe na ~uvstvoto na pravednost, taa sepak se javuva kako pre~ka {to vo praktikata go sopira ostvaruvaweto na progresivnite idei i celi na kaznuvaweto. Poradi toa sovremenite kazneni sistemi se stremat kon iznao|awe novi re{enija {to kaj krivi~nite sankcii {to e mo`no pove}e }e gi otstranat ili }e gi ubla`at posledicite od naporednata egzistencija na retribucijata i prevospituvaweto preku voveduvawe i se po{iroka primena na drugi krivi~ni sankcii osobeno takvi {to }e ja zamenat kaznata li{uvawe od sloboda, kako {to se parapenalnite sankcii, zatvor vo
"So toa kaznata se pretvora vo efikasna merka na op{testvena za{tita. Vo sekoj drug slu~aj op{testvoto e za{titeno samo privremeno, dodeka osudenikot e izoliran od op{testvoto i se nao|a vo zatvorot. Ottuka zatvoraweto i izoliraweto {to ne se sledeni so cel - resocijalizacija mo`at da zna~at samo privremena za{tita, privremena represivna prevencija, i poradi toa fakti~ki nemaat smisla." Milutinovi}, M. Savremene tendencije u oblasti penolo{ke misli i prakse, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 7. 493 Kup~evi}-Mla|enovi}, R. op. cit, str. 67.
492

429

prazni~ni denovi, poludneven zatvor, pari~ni kazni, sankcii {to se sostojat vo ograni~uvawe na nekoi prava na gra|anite i sl. 4. So istata cel i vo ramkite na kaznata li{uvawe od sloboda se pravat usilbi za ograni~uvawe na represijata i za {iroko otvorawe na prostorot za razvivawe na procesite na prevospituvaweto vo tekot na nejzinoto izvr{uvawe. Vsu{nost, se odi kon postojano ograni~uvawe i potisnuvawe na represijata ponekoga{ duri i dotamu {to se postavuva vo vid na nerealno barawe za nejzino nadminuvawe i otstranuvawe kako istoriska kategorija. Kaj dolgotrajnite kazni li{uvawe od sloboda za toa postojat opredeleni mo`nosti {to se koristat vo mnogu zemji preku ubla`uvawe na re`imot na nivnoto izvr{uvawe, unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda, ubla`uvawe na disciplinata494 i s po{irokoto koristewe na uslovniot otpust za da dojdat do izraz oblicite, metodite i sredstvata {to najmnogu odgovaraat na resocijalizacijata na osudenite lica. Od druga strana, se pravat i golemi usilbi `ivotot na zatvorenicite {to pove}e da nalikuva na `ivotot na slobodniot ~ovek.495 Pritoa, se istaknuva deka so streme`ot za napu{tawe na sistemot na segregacija (odvojuvawe i otfrluvawe na osudenicite od op{testvoto) i primena na tn. sistem na simbioza pome|u delinkventnoto i nedelinkventnoto naselenie496 treba da se postigne normalizacija na `ivotot na zatvorenicite. Vo moderniot sistem na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda toa e conditio sine qua non za da se ubla`i, pa duri i nadmine paradoksot {to vo sebe krie rizik da ne mo`e da se ostvari resocijalizacijata nitu pak socijalnata adaptacija na delinkventite, za{to op{testveno neprilagodenite lica se prevospituvaat i akomodiraat na sloboda so prisiluvawe na uslovite {to zna~at dolgogodi{na izolacija. Vo taa smila se pravat uspe{ni obidi za pribli`uvawe na `ivotot na osudenite lica kon `ivot na sloboda preku pogolema gri`a za niv, pro{iruvawe na nivnite prava i pogodnosti, voveduvawe i podosledno ostvaruvawe na opredeleni oblici na samoorganizirawe i drugi formi na human tretman i pogolema gri`a u{te vo kaznenite ustanovi za postpenalno prifa}awe na otpu{tenite osudenici. Vo tie uslovi sekako deka najgolemoto zna~ewe mu pripa|a na razvivaweto na sistemot na poluotvorenite i otvorenite kazneno-popravni ustanovi. Od seto ova proizleguva deka vrz adekvatniot tretman na osudenite lica, odnosno vrz merkite za negovo sproveduvawe {to vo prv red poa|aat od storitelite na krivi~noVidi: Pinatel, @. op. cit, str. 305. Ako sakame da go prevospitame delinkventot i od nego povtorno da napravime sloboden ~len na op{testvoto, treba da se organizira edna kazneno-popravna postapka {to }e go podgotvi za vakov `ivot i dosledno na toa koja {to e mo`no pove}e }e mu se pribli`i." Cornil, P. Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1961/1, str. 64. 496 Vidi: Pinatel, @. op. cit, str. 301-303.
495 494

430

to delo, le`i glavniot tovar za uspe{no ostvaruvawe na prevospitnite procesi vo penitencijarnite ustanovi. Poradi toa se odi kon s pogolema individualizacija na toj tretman, kon negovo prilagoduvawe na li~nite karakteristiki na osudenite lica vo nastojuvawe primenetite merki da se soobrazat so potrebite na sekoj prestapnik. A bidej}i objektivno ne e mo`no da se prezemat napolno individualizirani tretmani sprema sekoj osudenik poednine~no, se odi kon kategorizacijata na kazneno-popravnite ustanovi i klasifikacija na osudenite lica. Vo ramkite na ovie nastojuvawa otvorenite kazneno-popravni ustanovi se poka`aa kako mo{ne zna~ajna klasifikaciona forma niz koja najefikasno mo`at da se ostvarat celite na kaznata li{uvawe od sloboda so sredstva i metodi koi ednovremeno obezbeduvaat po~ituvawe na li~nosta na osudenikot i humanost vo postpuvaweto. 6. Iznesenive okolnosti govorat deka vo sovremenata kriminalnopoliti~ka teorija i praktika e dostignato nivo koe vo su{tina zna~i postojano potisnuvawe na retribucijata za smetka na resocijalizacijata koja od den na den dobiva se pozabele`itelno mesto vo kaznuvaweto. Vrz taa osnova se brani idejata deka vo sovremeni uslovi s pove}e se doka`uva vrednosta, logikata i op{testvenata opravdanost na prevospitno-terapeutskiot koncept vo krivi~noto pravo i penologijata. Pritoa, ne e te{ko da se zabele`i deka seto ona {to se naveduva vo prilog na ovaa koncepcija ne izleguva od ramkite na sovremenite tendencii i postigawa vo odnos na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. So takvite ocenki vo osnova se soglasuvame za{to realno gi odrazuvaat glavnite karakteristiki na dene{nite sostojbi i odnosi vo vrska so izvr{uvaweto ne samo na institucionalnite tuku i voninstitucionalnite sankcii {to se povrzani so tretman sprema osudenite lica. Ona so {to me|utoa, ne mo`eme da se soglasasime e generalizacijata na onie ocenki vrz {to se izvlekuva zaklu~ok deka prevospituvaweto e osnovna cel na site krivi~ni sankcii,497 a pritoa ne se pravi ni najmal obid da se objasni vo {to se sostoi potisnuvaweto na retribucijata kaj izvr{uvaweto na smrtnata ili pari~nata kazna ili pak kaj drugite sankcii ~ie {to izvr{uvawe ne e povrzano so bilo kakov tretman na osudenicite (alternativnite sankcii, na primer). Vakvite voop{tuvawa mo`ebi imaat nekakva smisla i opravduvawe poradi faktot deka kaznite li{uvawe od sloboda u~estuvaat so okolu 70% od site izre~eni krivi~ni sankcii, me|utoa toa ne e dovolen argument za takvi izedna~uvawa {to ostanatite sankcii gi doveduvaat vo vrska so resocijalizacijata koja {to nikoga{ ne pratstavuvala nitu }e pretstavuva okolnost {to na bilo koj na~in go opravduva zna~eweto i egzistencijata na tie sankcii. Od tie pri~ini e nu`no da se istakne deka za ovie sankcii va`at nekoi drugi tendencii {to zaradi nivnata specifi~nost treba oddelno da se analiziraat i prika`uvaat.
497

Taka na primer: Milutinovi}, M. Penologija, str. 52, 61-66 itn.

431

7. Vo kontekstot na dosega izlo`enoto }e se zadr`ime vrz pove}e mo{ne aktuelni sovremeni pra{awa. Me|u niv sekako deka najprvin treba da se izdvoi zaslu`enot prostor na procesite na dekriminalizacijata, depenalizacijata, dejuridizacijata i inkriminacijata kako i na problemite {to so niv neposredno se povrzani. Vo taa smisla mo{ne zna~aen e i problemot na deinstitucionalizacijata na kaznite li{uvawe od sloboda. II. DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA, DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA Na~inot na koj edna zemja gi tretira svoite prestapnici najdobro zboruva za stepenot i sostojbata na nejzinata civilizacija, kultura i demokrati~nost. Krivi~noto pravo sekoga{ bilo del na op{tata politi~ka i kulturna istorija na sekoj narod i na celokupnoto ~ove{tvo. Toa e barometar na op{tata politi~ka i moralna klima i najefikasen instrument na pravnata i socijalnata dr`ava vrzan za globalniot koncept na dadenata dr`ava, za nejzinata pravna i politi~ka filozofija vo koi sekoga{ centralnoto pra{awe bilo - mestoto na ~ovekot vo op{testvoto, odnosot na ~ovekot i dr`avata i kolku ~ovekot e merilo na site vrednosti. Vo taka zacrtanite {iroki ramki na krivi~noto pravo treba da se baraat determinantite na negovata dr`avna politika na kaznuvawe. Duri jasnite soznanija vo dene{na smisla na celite, celta i opravduvaweto na na{eto krivi~no pravo i negovite sankcii, za pati{tata za ostvaruvaweto na tie celi, za bitnite komponenti na na{ata kriminalna politika voop{to, ovozmo`uvaat da se ka`e {to spa|a a {to ne spa|a vo krivi~noto pravo, {to novo treba da vleze vo nego, dali se nalo`uva potreba od trasirawe na novi granici i novi imperativi na op{t plan i vo sferata na inkriminaciite, {to zna~i za na{eto pravo inflacijata na krivi~nopravnite normi, kakvi se {ansite za depenalizacija i dekriminalizacija, kakvi se mo`nostite za vonkrivi~ni sistemi na rea|irawe na devijantnite povedenija. 498
1. DEKRIMINALIZACIJA

1. Dekriminalizacijata pretstavuva izemawe od nadle`nosta na krivi~nopravniot sistem na opredeleni inkriminirani povedenija.499

Ba~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike na{eg socijalisti~kog dru{tva, Materijal sa XI Savetovawa Udru`enja za krivi~no pravo i kriminologiju Jugoslavije, Pula, 1973, str. 2-3. 499 Spored Milutinovi} "pod poimot na dekriminalizacija se podrazbira izemawe od nadle`nosta na krivi~niot sistem na opredeleni povedeni498

432

Stanuva zbor za ograni~uvawe na krivi~nopravnata intervencija ili za nejzino celosno otstapuvawe kaj opredeleni vidovi na inkriminirani povedenija so relativno pomala op{testvena opasnost, na relativno pomali povredi na zakonot koi ne pretstavuvaat vistinska zakana na ~ovekovite vrednosti. Za ovoj proces se zna~ajni akciite na direktno izostavuvawe na nadminatite inkriminacii od krivi~nite zakoni, a isto taka i barawata da ne se zgolemuva brojot na novite inkriminacii. Se poa|a od stojali{teto deka kaznenata reakcija treba da bide ultima ratio vo za{titata na osnovnite op{testveni vrednosti sekoga{ koga taa za{tita mo`e da se ostvari so drugi pohumani sredstva {to se istovremeno dovolni da gi za{titat i individualnite slobodi na ~ovekot bez nepotrebnoto zasegawe vo nivnoto ograni~uvawe.500 Vo su{tina se raboti za proces na isklu~uvawe od kazneniot sistem (stesnuvawe na kaznenata zona) na takvi povedenija koi pove}e ne im odgovaraat na celite na kaznenata politika. Vrz razvojot na sovremenata tendencija kon "samoograni~uvawe" na krivi~noto pravo, odnosno namesto maksimumot (kaznuvawe na s {to se smeta za vrednost) deka e potrebno da se postigne optimum na inkriminaciite svoeto vlijanie go ostvarija nekolku okolnosti: praklti~ni (soznanieto deka so postojnite sili i sredstva ne e mo`no da se suzbie seto ona {to e opredeleno kako zlostor), idejni (streme`ot da se pro{iri sferata na ~ovekovite prava i slobodi i da se spre~i zafa}aweto na dr`avata vo nekoi oblasti kako {to se li~niot `ivot na poedincite, teoretski (vlijanieto na interakcionizmot, radikalnata i aplikativnata kriminologija) i istra`uva~ki (brojni izu~uvawa poka`aa deka reguliraweto na odnosite vo op{testvoto e poefikasno da se koristat mehanizamite na ekonomska prisilba ili moralna i politi~ka odo{to krivi~nata odgovornost).501 Vo kriminalnata politika se pravi razlika me|u dva vida na dekriminalizacija. Prviot vid se odnesuva na nastojuvawata inkrimija (storuvawa i nestoruvawa), koi se inkriminirani od strana na krivi~noto pravo i nivno oglasuvawe za nekriminalni. Toa e vsu{nost legalizirawe na nekoi povedenija koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon, za koi skoro nikoj ne smeta deka treba da bidat predmet na kaznenata reakcija". Milutinovi}, M. Krtiminalna politika, str. 236. 500 "Baraweto za dekriminalizacija stanuva s pove}e edna od klu~nite to~ki na reformata koja gi zafati re~isi site krivi~nopravni sistemi. Negovata po{iroka kriminalnopoliti~ka platvorma e konceptot na postojana promena na mestoto na krivi~noto pravo vo sistemot na socijalnata kontrola, negovata pozicija na "posledno sredstvo" vo borbata protiv kriminalitetot i stesnuvawe na granicite na krivi~nopravnata represija so razvivawe na alternativnite merki." Kambovski, V. Mogu}i slu~ajevi dekriminalizacije u na{em krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 249. 501 Ignjatovi| \. Kriminologija, str. 191.

433

naciite {to se otstranuvaat od krivi~noto pravo da ostanat protivpravni povedenija, me|utoa borbata protiv niv da se pomesti vo ramkite na drugite granki na pravoto kako {to se prekr{o~noto, imotnoto, upravnoto, trudovoto pravo i sl. Vakvite nastojuvawa se predopredeleni od sfa}awata deka odbranata na op{testvoto od opredeleni negativni povedenija mo`e mnogu posupe{no da se ostvaruva ako nivnoto zakanuvawe, gonewe i sankcionirawe se ostvaruva so prekr{o~ni, disciplinski ili imotni kazni. Kako tipi~en primer za ovoj vid na dekriminalizacija obi~no se naveduvaat pomestuvaweto na krivi~noto delo trgovija so zlato, stranska valuta i devizi me|u prekr{ocite.502 So vtoriot vid na dekriminalizacija se prezemaat takvi kriminalnopoliti~ki aktivnosti so ~ie posredstvo edno kriminalno povedenie se pomestuva vo sferata na devijantnite odnesuvawa. Ovde stanuva zbor za niza povedenija koi {to ja gubat svojata kriminalna tuku i svojata protivpravna priroda. Takvi se, na primer, krivi~noto delo bogohulewe na preodot od sredniot vo noviot vek, nekaznuvaweto za opredeleni drugi religiozni ili politi~ki krivi~ni dela. Dekriminalizaciite od ovoj vid se mogu poretki vo praktikata so ogled na toa {to niz istoriskiot razvoj na pravniot sistem opredeleni povedenija mo{ne sporo ja menuvaat svojata op{testveno opasna priroda i dobivaat devijanten, odnosno pravno indiferenten karakter. Izvlekuvaweto na oddelni, porano inkriminirani povedenija od sferata na krivi~nopravnata represija i nivnoto prefrluvawe vo sferata na drugite kaznivi povedenija, kako i napu{taweto na kaznenite oblici na reakcija voop{to vo odnos na opredeleni povedenija koi porano bile proglaseni za krivi~ni dela go so~inuvaat potesniot
"Toa bi bilo mo`no da se stori, na primer, so obi~nata lesna telesna povreda, neovlasteno fotografirawe, izbornite krivi~ni dela, neprezemaweto merki za za{tita na rabota, nepla}awe na alimentacijata, nadrilekarstvoto, slu`ewe na alkoholni pijaloci na maloletnici, komarot, povreda na grob i dr. Vo ovaa smisla bi mo`elo da se dekriminira i deloto {irewe na la`ni vesti za{to postojat soodvetni prekr{oci so koi ovie pojavi poefikasno se suzbivaat. Ima sfa}awa i deka i nekoi dela protiv vooru`enite sili bi mo`ele da se prefrlat na terenot na disciplinskaat odgovornost, kako {to se na primer, osnovnite oblici na neotpovikuvaweto na poziv i izbegnuvaweto na vojnata slu`ba i samovolnoto oddale~uvawe od vooru`enite sili, potoa izbegnuvaweto na popis i pregled, neizvr{uvawe na materijalna obvrska i sl. Od oblasta na krivi~nite dela protiv stopanstvoto: nesovesnoto vr{ewe na pregled na `ivotni artikli, obmanuvawe na kupuva~i, kr{ewe na propisite za cenite, neispravnoto merewe, proizvodstvoto na {tetni sredstva za lekuvawe na stoka, nesovesno pru`awe na veterinarna pomo{, prenesuvawe na zarazna bolest kaj `ivotnite, rastenijata i drvjata i dr. Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4, str. 18-19.
502

434

poim na dekriminalizacijata. Me|utoa, pokraj ovoj potesen poim za sistemot na krivi~noto pravo poimot na dekriminalizazija ima i po{iroko zna~ewe koe ne se sveduva na realacijata so konkretnoto porano inkriminirano povedenie. So dekriminalizacijata e opfaten i legislativniot proces na stesnuvawe na granicite na krivi~nopravnata represija po pat na izmena na op{tite instituti na krivi~noto pravo, za{to i toa vo svoite krajni rezultati ima za posledica povlekuvawe na krivi~nopravnata intervencija vo odnos na poedin~nite dejstvija (podgotvitelni dejstvija, obid, nebre`ni soou~esni~ki dejstvija i sl.). Ne e nadvor od toa nitu povlekuvaweto na drugite legislativni potezi na planot na procesnoto pravo so koi se postignuva istiot efekt - stesnuvawe na sferata na krivi~nopravnata intervencija (kako na primer, vo odnos na pretpostavkite za poveduvawe i vodewe na krivi~nata postapka).503 2. Vo kriminalnopoliti~kata teorija postoi re~isi op{ta soglasnost deka od sferata na krivi~noto pravo treba da se izemat onie inkriminacii so koi se {titat religioznite, ideolo{kite i moralnite sfa}awa na gra|anite. - Dekriminalizacijata vo prv treba da se odnesuva na povedeni-

jata koi vo osnova imaat religiozen karakter. - Delata za koi e dovolna moralna osuda se isto taka zna~ajna
oblast vo koja treba da se vr{i dekriminalizacija. Ovde stanuva zbor za napu{tawe na inkriminacii koi ne se vo funkcija na za{tita na opredeleni dobra i vrednosti, tuku vo funkcija na oblikuvawe na ~isto moralni stavovi i principi. Me|u niv sekako mo`e da se navedat kaznuvaweto za abortus, vagabunda`a, homoseksualizm i nekoi drugi seksualni delikti, opredeleni dela protiv brakot (bra~na prequba), ~esta i ugledot sl. povedenija. Imeno, fakt e deka podigaweto na ~ovekovata svest, kulturata i znaeweto i posebno sekualnata revolucija vlijaat na stesnuvawe na kriminalnata zona vo oblasta na krivi~nite dela protiv moralot.504
Kambovski, V. op. cit, str. 251. "So ogled na toa {to raspolaga so najte{ki sankcii na pravniot poredok, krivi~noto pravo treba da intervenira duri toga{ koga }e zatajat drugite pravni sredstva, koga tie ne pru`aat dovolna za{tita. Treba da se poa|a od toa deka pote{kata merka ne e opravdana dodeka so polesna mo`e da se postigne ist efekt i cel. Vo toa e smislata na tn. sekundarna priroda na krivi~noto pravo... Krivi~noto pravo treba da gi otstranuva onie inkriminacii koi opfa}aat povedenija koi navistina se moralno nedopu{teni, no koi malku ili nezna~itelno go tangiraat socijalniot poredok. Toa ednostavno mora da bara kriteriumi za pocvrsto i po~isto razlikuvawe na antisocijalnoto i amoralnoto. Na taa osnova treba da se razmisluva za opravdanosta na inkriminiraweto na koe i da e krivi~no delo i kone~no da se ras~isti so stavovite deka sistemot na inkriminaciite treba da odgovara na moralanite sfa}awa,
504 503

435

- Me|u povedenijata kaj koi se u{te postoi prostor za mo`ni intervencii vo pogled na iznao|aweto drugi poblagi re{enija sekako deka treba da se pomestat i brojni politi~ki krivi~ni dela. - Edna od op{tousvoenite nasoki za dekriminalizacijata sigurno deka prestavuva i podra~jeto na bagatelniot kriminalitet vo koe sekako treba da se pomestat polesni soobra}ajni delikti, opredeleni povedenija naso~eni protiv javniot red i mir. Ovde, vsu{nost stanuva zbor za onie krivi~ni dela za koi se na ponizok stepen na op{testvena opasnost i za koi postojat drugi efikasni merki na za{tita kade {to mo`e da se vr{i potpirawe vrz drugi oblici na nepunitivna reakcija (na primer, reparacija na {teta i sl).505 - Vo pogled na drugite povedenija {to treba da bidat opfateni so procesot na dekriminalizacija vo posledno vreme vo opredeleni zemji se pogolemo zna~ewe dobivaat i tn. dela bez `rtvi (victimless crime). - Na kraj nu`no e da se istakne deka vo literaturata e s poprisutna tendencijata kon intenzivna dekriminalizacija na tn. dela so soglasnost,506 me|u koi se pomestuvaat zloupotrebata na drogi, prostitucijata507 i komarot.
na obi~aite i sl. Ba~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike na{eg socijalisti~kog dru{tva, Materijal sa XI Savetovawa Udru`enja za krivi~no pravo i kriminologiju Jugoslavije, Pula, 1973, str. 23. 505 "...Treba da se ima predvid deka krivi~nopravnite normi ne egzistiraat samite za sebe, tuku se izraz na dlaboki op{testveni potrebi i odnosi. Ottamu za nekoi krivi~ni dela mo`e da se postavi pra{aweto dali postojat seriozni pri~ini za nivnata natamo{na egzistencija. Samo kako mo`ni primeri gi naveduvam: zagrozuvawe so opasno orudie pri tepa~ka i raspravija, zagrozuvawe na sigurnosta vo negoviot osnoven oblik, povreda na tajnosta na pisma i pratki vo osnovniot oblik, sitno delo kra`ba, zatajuvawe ili izmama, odzemawe na tu| predmet, o{tetuvawe na tu|i prava, samovlastie i dr. Stanuva zbor glavno za krivi~ni dela zakaneti so pati~na kazna ili zatvor do 6 meseci ili pak za dela koi vo svojata osnova imaat gra|anskopravni odnosi, koi bi trebalo da se re{avaat po pat na gra|anska odgovornost. Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4, str. 18-19. 506 Vidi: Kambovski, V. Krivi~noprravnata za{tita na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, str. 97-98. 507 U{te Bentam ja smeta{e za necelishodna i svirepa borbata so prostitucijata so policiski merki i kazni ako vo isto vreme ne ostanat pri~inite na ova zlo (mladost, neiskustvo, lo{i vlijanija od strana na pobliskite, siroma{tvoto i sl.). Namaluvaweto na rasteweto na prostitucijata kako i na kriminalitetot na prostitutkite e mo`no samo so radikalna izmena na sega{nite socijalni priliki so reformi koi ja pro{iruvaat sferata na rabota i platata na `enata, zgolemuvawe na sigurnosta i pravata na `enata.

436

3. Pretpostavki za dekriminalizacija. Dekriminalizacijata e eden od najslo`enite procesi vo domenot na kaznenata reakcija. Taa otvora niza fundamentalni pra{awa (zo{to inkriminirame nekoi povedenija, za{to go koristime sistemot na krivi~nata represija, zo{to kaznuvame, koi se funkciite na penalniot sistem i na samata kazna), koristi i opasnosti. Koga se raboti za poslednoto pra{awe, golem problem pretstavuva mo`nost po abolicijata na dr`avnata intervencija, od strana na onie ~ii privatni ili kolektivni interesi se povredeni da dojde do o`ivuvawe na privatnata pravda odnosno revan{ot. Zakonodavecot ednostavno ne mo`e da ja zapostavi okolnosta vrz kogo }e se primenuvaat normite {to gi donesuva. Pritoa, kako {to istaknuva Zipf, mora da se vodi smetka i za privrzanosta na narodot kon tradicijata, a reformite vo ovaa oblast treba postepeno da se podgotvuvaat.508 Prethodnoto uka`uvawe naveduva na potrebata od konkretno i vnimatelno razgleduvawe na inkriminaciite vo krivi~noto pravo koi mo`at da dojdat predvid za dekriminalizacija. Toa zna~i deka vo ovoj pogled se postavuvaat niza barawa {to nu`no treba da se sledat za da ne se zapadne vo pogre{ni procenki koi mo`at da imaat negativni kriminalnopoliti~ki implikacii. Ottamu vo literaturata se predlaga da se imaat vo vid slednite orientacii: 10 Sestrana proverka i analiza na podatocite od praktikata na pravosudnite organi. Pritoa, treba da se vodi smetka dva zna~ajni sprotivstaveni momenti: prviot, nepostoeweto na opredelena inkriminacija vo pravosudnata praktika i vtoriot, pojavata na pregolem broj isti ili istovidni dela pred organite na formalnata socijalna kontrola.509 Prviot slu~aj se odnesuva na onie inkriminacii {to voop{to ne se sre}avaat vo pratikata na organite na formalnata socijalna kontrola. Toa e praktikata koja jasno uka`uva na opredelen obem na kriminalitet {to de facto e dekriminaliziran. Toa e na primer slu~aj so krivi~nite dela zlostavuvawe na `ivotni, potkradnuvawe na kupuva~i, komar, potkup na dr`avni slu`benici i sl. Toa se dela ~ija {to
Ignjatovi}, \, Kriminologija, str. 193-194. "Spored teorijata na socijalna kontrola modernoto op{testvo e izlo`eno na razni protivre~nosti i konflikti, koi s pove}e go atomiziraat i razdvojuvaat, pa ottamu se javuva imanentna potreba toa da se odr`i vo ramkite na povrzanosta i koherentnosta. Spored navedenata teorija taa funkcija ja vr{at pravnite normi, obi~aite, javnoto mislewe, religijata, eti~kite normi, normite na vospituvaweto itn, koi so~inuvaat "sistem" koj se projavuva kako "socijalna kontrola" i koj vo toj pogled ostvaruva opredelena naso~uva~ka i preventivna uloga vo odnos na povedenieto na instituciite i poedincite"Milutinovi}, M. Uloga pravnih normi u suzbijanju kriminaliteat i devijacije uop{te, JRKKP, Beograd, 1987/2, str. 4.
509 508

437

"fakti~ka dekriminalizacija" mo`e da bide uslovena od niza pri~ini: nemo`nosta ili nesposobnosta na organite na socijalonaat kontrola da otkrivaat opredeleni dela, preventivnoto vlijanie na samoto propi{uvawe na deloto vo KZ, nesusoglasenosta na deloto so {iroko prifatenite op{testveni standardi, deluvaweto na opredeleni slabosti od pravnotehni~ka priroda i sl. Vtoriot moment e od zna~ewe ottamu {to pred organite na krivi~noto pravosudstvo se javuva eden ogromen broj istovidni dela. Nivnata golema pojavnost ja postavuva dilemata dali se raboti za argument koj ja doka`uva opravdanosta na soodvetnata inkriminacija ili pak za norma ~ija opravdanost se doveduva vo pra{awe tokmu poradi nejzinoto masovno naru{uvawe. Vo praktikata se mo`ni i dvata odgovori taka {to, vo zavisnost od konkretnite inkriminacii, vo podednakva mera mo`e da se brani bilo stavot za nivno zadr`uvawe ili izemawe od registarot na krivi~nata regulativa. Ottamu i vo razre{uvaweto na ova pra{awe e nu`na pretpazlivost i sestrana analiza, za{to mo`e da bide emanacija na deluvaweto na razli~ni faktori. 20 Procenka i precizno opredeluvaweto na mestoto na deloto vo kaznenoto pravo. 30 Dokolku opredeleno delo e kaznivo vo pove}eto granki na pravoto mora sekoga{ da se postavi i pra{aweto dali za negovoto suzbivawe navistina e potrebno negovoto inkriminirawe so normite na krivi~noto pravo. 40 ^estopati vo funkcija na vistinkoto sovladuvawe na nepovolnite kriminalnopopiti~ki problemi prethodno treba da se proveri dali namesto opredeluvawe za dekrimininalizacija ne e popovolno re{enieto da se izvr{i depenalizacija. 4. Pri razgleduvaweto na gorenavedenite pretpostavki za dekriminalizacija se javuva problemot na utvrduvaweto na sigurni indikatori vrz ~ija osnova mo`at da se formira ocenkata dali edno porane{no inkriminirano kriminalno povedenie od aspekt na krivi~noto pravo treba ili ne treba da dobie poinakov status. Analizata na statisti~kite podatoci za za~estenosta na oddelni inkriminacii sekako deka ni oddaleku ne mo`e da bide sigurna pojdovna osnova za kakva i da e dekriminalizacija. Glavnata pri~ina se sostoi vo nemo`nosta na kriminalnite statistiki (policiska, sudskata ili statistika na obvinitelstvata) da go poka`at vistinskoto socijalnoto zna~ewe na koe i da e poedine~no kriminalno povedenie. Vo taa smisla sekako deka e ogromno i zna~eweto na postoeweto na nivnata temna brojka.510
"Od faktot deka postoi nepoznat kriminalitet mo`eme da gi izvle~eme slednite zaklu~oci relevantni za politikata na suzbivaweto na kriminalitetot: 10 kolku {to krivi~noto delo e pote{ko, verojatno e deka }e dojde do negovoto prijavuvawe i gonewe, 2 0 za deloto i storitelot za koi }e se doznae, do tolku e poverojatno deka }e dojde do osuda, dokolku progonot e po510

438

Ottamu, kako pojdovna osnova za dekriminalizacijata vo literaturata se prepora~uva koristeweto na aksiolo{ki pristap, pristap na vrednosno ocenuvawe na sistemot na osnovnite op{testveni vrednosti i dobra, kako i nivnata hierarhija, stepenot na zagrozuvaweto na tie vrednosti so poedine~ni povedenija i razvienosta na preventivnite i drugite merki od nepunitivna priroda za nivnoto suzbivawe. Od toa ne mo`e da se izeme i eden op{t agol na posmatrawe na oddelni inkriminacii vo perspektiva na razvojot na op{testvoto.511
2. DEPENALIZACIJA I DEJURIDIZACIJA

1. Od poimot dekriminalizacija treba da se razlikuva poimot depenalizacija. Depenalizacijata prestavuva dvostran proces na {irewe na registerot na krivi~nite sankcii so posredstvo na voveduvawe merki koi nemaat punativen karakter i ubla`uvawe na zakanite kaj ve}e postojnite kazni. Osnovnata razlika me|u dekriminalizacijata i depenalizacijata se sostoi vo toa {to so dekriminalizacijata se stesnuva krivi~nopravnata represija, a so depenalizacijata se ostvaruva
malku zavisen od odlu~uvaweto na o{teteniot ili `rtvata, 3 0 ima i te{ki krivi~ni dela za koi od najrazli~ni pri~ini ne doa|a do gonewe i osuda: ova osobeno va`i za delata protiv moralot i polovite slobodi, 4 0 dokolku za nekoe povedenie op{testvenata opasnost pove}e se namaluva i dokolku toa e pove}e prifatlivo, dotolku e poverojatno deka nema da dojde do krivi~no gonewe; na primer, nedopu{teno pometnuvawe, homoseksualni odnosi pod pritisok, {irewe na pornografski spisi, 50 celosnoto izostanuvawe na nekoe krivi~nodelo od sudskite statistiki na osudenite mo`e da bide znak za preispituvawe na opravdanosta na inkriminacijata; me|utoa potrebna e pretpazlivost, za{to toa mo`e da bide znak deka op{testvenata opasnost na deloto i op{testvenata funkcija na odredbata ne se namaleni, kako na primer vo slu~ajot na genocid, voeni zlostorstva i sl. 6 0 postoeweto na nepoznatiot kriminal sozdava opasnost od pogre{no zaklu~uvawe i izbor na neadekvatni merki. Problemot na dignitetot na egzatnosta na op{testvenite nauki ovde e posebno prisuten, za{to onie koi pogre{no }e zemat deka statisti~kiot podatok za kriminalitetot {to go nudi slu`benata statistika e celosen i to~en, bi mo`el da gradat pogre{na politika na subivawe na kriminalitetot." [eparovi}, Z, Relevantnost nepoznatog kriminaliteta za politiku suzbijanja kriminaliteta, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 206. 511 Kambovski, V. op. cit. str. 255. Vo kontekst na posledniot stav istiot avtor zaklu~uva deka "od toj aspekt, na primer, denes e apsurdno da se postavi pra{aweto na dekriminalizacijata na odredbite za krivi~nite dela protiv ~esta i ugledot, seedno vo kolkava mera se minorni dela, tokmu zatoa {to se raboti za inkriminacii koi se na linija na afirmacija na slobodata na ~ovekovata li~nost, za koja ~ovekovoto dostoinstvo i ~est se emanacija na vistinskata humanost na procesite na dezalienacijata." Ibid. str. 255.

439

proces na ubla`uvawe taa represija. 2. Od poimot dekriminalizacija treba da se razlikuvaat i poimot dejuridizacija. Dejuridizacijata pretstavuva proces na prenesuvawe na funkcijata na sudeweto od sudskite vrz drugi op{testveni organi. Toa e proces na vospostavuvawe i koristewe na alternativni sistemi za opredeleni vidovi na prestapnici koi od nadle`nosta na krivi~nopravniot sistem se prenesuvaat vo nadle`nost na administrativni tela i socijalni slu`bi. Ovde, vsu{nost, se raboti za prenesuvawe na sitni povredi na zakonot vo kompetencija na organite na op{testvenoto pravosudstvo. Vo ovaa smisla se pravaat brojni obidi na zakonodaven plan za koi se veli deka imaat celosno opravduvawe i deka ottamu gi ohrabruvaat drugite usilbi na toa ramni{te. Vo toj pogled e karakteristi~na Zapadna Evropa vo koja e mnogu prisutno, na primer, sfa}aweto, deka povredite na soobra}ajnite propisi i pu{taweto vo promet ~ekovi bez pokritie, koi imaat karakter na masovna delinkvencija, treba da bidat preneseni vo nadle`nost na administrativni512 i gra|anski agencii. Vo nekoi zemji sosedskite i semejnite kavgi se predavaat vo nadle`nost na posebni tela od sovetodaven i od kontrolen karakter.513
3. INKRIMINALIZACIJA

1. Inkriminalizacijata pretstavuva sprotiven proces od dekriminalizacijata.514 Toa e proces na vnesuvawe novi, dotoga{ nekaznivi povedenija vo krivi~no zakonodavstvo. Stanuva zbor za ozna~uvawe na opredeleni dela za kriminalni, bidej}i so ogled na stepenot na nivnata op{testvena opasnost se pojavuva potreba od nivno suzbivawe so krivi~nopravni sredstva.
"Vo vrska so pojavata na ovoj koncept, nekoi sovremeni pisateli ja lansiraat idejata deka bi trebalo da se izgradi edno novo pravo - administrativno krivi~no pravo, koe bi trebalo da se zanimava so normirawe i raspravawe na onie negativni povedenija koi se prenesuvaat vo nadle`nost na op{testvenite organi. Toa se povedenija od ponezna~itelna op{testvena opasnost, koi se odnesuvaat na soobra}ajot, grade`ni{tvoto, rabotnata disciplina, u`ivaweto na alkoholot i opojnite drogi, alimentacija i drugi sli~ni pra{awa, a koi ova pravo bi gi identifikuvalo kako posebni prestapi i bi gi prenelo vo nadle`nost na administrativnite i socijalnite slu`bi, {to ne bi mo`elo da pretstavuva nitu krivi~no, ni gra|ansko pravo, ni koe i da e drugo pravo". Milutinovi}, M. Kriminalna politika, str. 240. 513 Ibid, str. 239. 514 "Inkriminalizacijata e stavawe na nekoj tip na ~ove~ko povedenie pod udar na krivi~niot zakon so negovo opi{uvawe vo krivi~niot zakon kako krivi~no delo." Zlatari}-Dama{ka, Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966, str. 98.
512

440

Inkriminalizacijata pretstanuva sledewe na negativnite promeni nastanati vo krivi~nopravnata sfera {to se javuvaat kako posledica na op{testveno-ekonomskiot razvoj. Fakt e deka razvojot na naukata, posebno na tehi~kite i medicinskite nauki, postavuvaat barawa za voveduvawe novi krivi~ni dela. Toa se promeni koj mo`at da se javaat: 10 vo vid na novi dotoga{ nepoznati dejstvija od kriminalen karakter koi ne se pokrieni so postojnite inkriminacii, 20 kako postoe~ki krivi~ni dela koi se vr{at na nov na~in, so novi sredstva ili od novi motivi i 30 kako postoe~ki krivi~ni dela so novi karakteristiki koi se iska`uvaat vo masovnosta na pojavuvaweto i specifi~nosti {to gi svrstuvaat vo nova kriminiolo{ka kategorija.515 Logikata na ovoj proces proizleguva ottamu {to se smeta deka sudovite ne mo`at da bidat podesni za re{avawe na bagatelnite povredi na zakonot, deka takvite predmeti mnogu ~esto vnesuvaat avtomatizam vo procesot na nivnoto re{avawe, odnosno deka rutinskiot odnos vo nivnoto re{avawe se pojavuva kako izvonredno {tetna praktika od kriminalnopoliti~ko stojali{te. Privrzanicite na procesot na dejuridizacija so pravo istaknuvaat deka so nego se postignuva smaluvawe na negativnite efekti na stigmatizacijata kako i toa deka sudovite se osloboduvaat od prekumernata optovarenost i avtomatizmot vo svojata rabota. Vo literaturata obi~no se zboruva za potrebata od vnesuvawe novi inkriminacii vo slednite oblasti: prestapi vo stopanskata sfera, teroristi~ki napadi, kidnapirawa i sli~ni zagrozuvawe na gra|anite od politi~ki pri~ini, naru{uvawe na ~ovekovata prirodna okolina, povredata na pravoto na privatnost, kompjuterski kriminalitet i sl. Site ovie oblasti (stopanskiot sistem, napredokot na medicinata i zdravstvoto, kompjuterizacijata, za{titata na ~ovekovite prava) se izlo`eni na permanentni promeni, taka {to vo tekot na nivnoto funkcionirawe mo`at da se zabele`at i transformacii vo kriminalitetot povrzan so niv vo ~ii ramki se bele`at pojavi na is~enuvawe na opredeleni pojavni oblici, no i pojavi na novi oblici na kriminalitetot i toa kako spored strukturata taka i spored prilagoduvaweto na nivite uslovi za nivnoto vr{ewe. 2. Procesot na inkriminalizacijata vo sebe krie najmalku dve opasnosti. Prvata, koja uka`uva na potrebata od osobeno pretpazliv pristap vo podr`uvaweto na ovoj proces, se sostoi vo slu~aite koga kaj opredeleni socijalni grupi toj proces se javuva kako streme` za zaostruvawe na represijata. Vtorata opasnost vo ovaa oblast mo`e da se javi vo forma na "krivi~nopravna inflacija." Toa e slu~aj koga opredeleni krivi~ni dela so marginalen stepen na op{testvena opasnost go zazemat mestoto
Kokolj, M. Mogu~nosti novih inkriminacija u na{em krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 211.
515

441

vo registerot na krivi~nopravnite inkriminacii {to od niza pri~ini ne mo`e da bide opravdano. Taa pojava doveduva do masovno pojavuvawe na gra|anite pred sudovite so ogled na toa {to pred niv se postavuvaat barawa koi tie ne mo`at da gi po~ituvaat. Pritoa, od edna strana doa|a do nepotrebno stigmatizirawe na gra|anite, a od druga, do preoptovaruvawe na sudovite so re{avawe za bagatelen kriminalitet {to ne vo soglasnost nitu so za{titnata funkcija na krivi~noto pravo ni so negoviot socijalnoeti~ki karakter. Na toj na~in op{testvenata osuda na kriminaliotetot gubi na svojata ostrina za{to golem broj na krivi~ni dela i prestapnici ostanuvaat nadvor od interesot na javnosta. Nakratko, inflacijata na inkriminaciite doveduva pogolem broj lu|e pred sudovite, me|utoa i do razvodnuvawe na krivi~nopravniot sistem ottamu {to se vnesuvaat inkriminacii za koi u{te vo momentot na nivnoto vnesuvawe mo`e da se konstatira deka nema da bidat primenuvani.516 Navedenite opasnosti se i glavnite argumenti {to se iznesuvaat od strana na avtorite koi na~elno se protiv inkriminalizacijata. Od druga strana vo podr`uvaweto na ikriminalizacijata glavno se trgnuva: 10 od osnovanosta na prigovorite deka postojniot sistem na inkriminacii ne pru`a dovolna osnova ostvaruvawe na efikasna krivi~nopravna za{tita, 20 ottamu, deka krivi~noto pravo ne smee da propu{ti da se prilagodi na postojnite promeni koi doveduvaat do novi pojavni oblici na napadi na op{testveno priznaenite vrednosti, kako i, 30 od tvrdeweto deka nepostoeweto ili nedodostigot od zakonski inkriminacii za opredeleni op{testveno opasni dejnosti ja slabee doverbata na gra|anite vo krivi~nopravniot sistem i kaj niv predizvikuva silno ~uvstvo na nesigurnost.
Inflacijata na inkriminaciite ima za posledica ogromen broj lu|e da se pojavuvaat pred sudovite kako prestapnici, da se kaznuvaat i zapi{uvaat vo kaznenite registri. Krivi~noto pravo so toa dobiva na {iro~ina, me|utoa gubi na efektot: op{testvenata osuda slabee vo o~ite na javnosta, golem broj na delikti i delinkventi ostanuvaat nadvor od interesot na javnosta, se ru{i vrednosta na kazneniot sistem, se devalviraat krivi~nite sankcii. Zaradi vakvata svoja ekspanzija krivi~noto pravo go gubi presti`ot i efikasnosta (nekorisnite zakoni ja slabeat silata na nu`nite zakoni). Sigurno e deka kaznata ne e univerzalen lek za op{testvenite te{kotii i rasprostranetata tendencija da se smeta na kaznata kako na sredstvo za otstranuvawe na socijalnite problemi ne vodi i kon vistinsko re{avawe na tie problemi. ^estoto svrtuvawe kon kaznata spre~uva da se baraat drugi alternativi. Ne se vodi smetka za mnogu poizrazenite i pozna~ajnite negativni efekti na krivi~nite sankcii na nivo na op{testvoto i poedinecot, za visokata cena koja op{testvoto ja pla}a slu`ej}i se so krivi~ni sankcii. Ba~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike na{eg socijalisti~kog dru{tva, st. 22-23.
516

442

3. Barawa koi se postavuvaat pred novite inkriminacii. So ogled na negativnite strani i opasnostite {to vo sebe gi krie inkriminalizacijata vo procesot na nejinata primena se bara osobena pretpazlivost. Ottamu, vo kriminalnopoliti~kata literatura pri voveduvaweto na novite inkriminacii se postavuvaat pove}e barawa. Me|u niv nu`no e da se spomnat barem najosnovnite: - novite, kako i izmenite na postojnite inkriminacii, mora da bidat jasni, precizno opredeleni i spored svoite su{testveni obele`ja razgrani~eni od ostanatite inkriminacii, - da se vodi smetka za kapacitetite na krivi~niot aparat, - da ne se te`nee kon inkriminirawe na povedenija koi mo`at da vlijaat vrz razvojot na bliski nedopu{teni povedenija, - da se vodi smetka dali inkriminiraweto pridonesuva za re{avawe na odnosniot problem, voop{to da se vodi smetka koristite od inkriminiraweto na socijalen i individualen plan da se pogolemi od negativnite strani, - da se otstranuvaat inkriminacii koi na po{iroka osnova gi pogoduvaat socijalno najslabite sloevi na naselenieto, - da ne se inkriminiraat povedenija koi se mnogu rasprostraneti a ne se posebno opasni, - da ne se inkriminiraat povedenija koi {irokite grupi na gra|ani gi smetaat za dozvoleni, - da ne se inkriminiraat povedenija koi se rezultat na posebno te{ki psihi~ki ili socijalni situacii" - da ne se inkriminiraat povedenija koi ne se smetaat za {tetni.517 III. UNIFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA
1. UNIFIKACIJA NA KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA

Unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda t.e. baraweto vo sistemot na kaznite da se vospostavi samo edna edinstvena kazna li{uvawe od sloboda pretstavuva isto taka sovremena kriminalnopoliti~ka tendencija. Vo krivi~nopravnite nauki ova pra{awe e povrzano so idejata na kaznata kako sredstvo za resocijalizacija na osudenikot. Ottamu e razbirlivo vo prilog na unifikacijata da se iznesuvaat takvi argumenti {to direktno im se sprotivstaveni na klasi~noto u~ewe koe vo sredinata na XIX vek i po~etokot na XX vek, vsu{nost i dovede do zakonodavno usvojuvawe na pove}e kazni li{uvawe od sloBa~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike na{eg socijalisti~kog dru{tva, str. 25.
517

443

boda podeleni spored potrebata da dojde do silen izraz i da se gradira retributivniot element pri nivnoto izvr{uvawe. Na toj na~in e otvorena raspravata za opravdanosta na diferencijacijata, odnosno unifikacijata na ovie kazni, rasprava ~ii poseriozni za~etoci datiraat u{te od Prviot Kongres na Me|unarodnata zatvorska komisija vo London, 1872 godina518 i koja s u{te ne e dovr{ena bez ogled na toa {to golem broj teoreti~ari samo popatno go dopiraat ovoj problem, a sepak se obiduvaat da go iznesat svojot definitiven stav za nego. Vo prilog na potrebata od natamo{no usoglasuvawe na kontraverznite mislewa okolu s u{te aktuelniot problem i negovoto vistinsko re{avawe zboruva i faktot {to vo pogolem broj krivi~ni zakonodavstva i natamu egzistiraat pove}e oblici na kazni li{uvawe od sloboda. I kone~no, toa {to vo pove}e zemji vo svetot otsustvuva bilo kakva najava za promena na zakonodavnite sostojbi vo soglasnost so sovremenite teoretski tendencii kon nivna unifikacija e dodatna pri~ina u{te edna{ da se ocenat osnovnite argumenti na ovaa polemika.

1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznite li{uvawe od sloboda

1. Vo pogolem broj sovremeni krivi~ni zakonodavstva e prifatena bipartitna (zlostorstva i prestapi) ili tripartitna (zlostorstva, prestapi i prekr{oci) podelba na krivi~nite dela. Ottamu, za sekoja kategorija na ovie dela i potrebata od soodvetna kazna li{uvawe od sloboda diferencirana spored minimalnoto i maksimalnoto traewe i na~inot na najzinoto izvr{uvawe. Nakratko, na bipartitnata ili tripartitanata podelba na krivi~nite dela odgovara postoewe na pove}e kazni li{uvawe od sloboda. 2. Mno{tvoto na kazni li{uvawe od sloboda otvara po{irok prostor za ostvaruvawe na na~eloto na individualizacijata. Vo ovaa smisla ispravno se veli deka dokolku sudijata raspolaga so pove}e kazni vo sekoj konkreten slu~aj }e mo`e da se re{i za ona li{uvawe od sloboda {to e najsoodvetno so ogled na deloto i li~nosta na storitelot. Toa e slu~aj, za{to se raboti za naj~esto izrekuvani sankcii, za{to se pogodni za prilagoduvawe i za{to imaat svojstvo da bidat odmereni ne samo spored dol`inata na traeweto, tuku i spored potrebata od primena na razli~en tretman vrz odelni kategorii na delinkventi. Ottamu, se tvrdi deka unifikacijata gi ograni~uva ovie mo`nosti, za{to e zavisna od brojot na raspolo`ivite kazneni ustanovi na sekoja zemja. Vo takvi uslovi edinstvenata kazna li{uvawe od sloboda mo`e da se diferencira samo spored dol`inata na traeweto
Za ova pra{awe e raspravano i na vtoriot (Stokholm, 1875), pettiot (Pariz, 1895) i dvanaesettiot (Hag, 1950) Kongres na ova zdru`enie. Pove}e za toa: Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti... str. 51-52.
518

444

na eden ist (unificiran) tretman, a ne i spored vistinski potrebniot tretman. 3. Najsilniot argument {to se istaknuva protiv sveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda na edinstven oblik e povrzan so potrebata da se zadovoli na~eloto na pravednost vo kaznuvaweto. So ogled na toa deka vo strukturata na kriminalitetot se javuvaat storiteli i dela so razli~en stepen na vina i te`ina, opravdano e da postojat i pove}e kazni li{uvawe od sloboda. Na~eloto na pravednost vrz koe se zasnova krivi~noto pravo i penologijata e vsu{nost, sodr`ano vo baraweto: za ednakvo zlo - ednakva kazna, odnosno za razli~no (polesno ili pote{ko) zlo - razli~na (polesna ili pote{ka) kazna. Ako vo sistemot na sankciite postojat pove}e kazni li{uvawe od sloboda toga{ e pogolema i posigurna mo`nosta da se izbere kazna {to }e mu odgovara na prestapot. Pritoa, so pravo se istaknuva deka razli~nite vidovi li{uvawe od sloboda se osobeno potrebni vo onie zakonodavstva vo koi e ukinata smrtnata kazna. Za{to, ako na site povredi na zakonot bez ogled na nivnata te`ina sekoga{ se reagira so eden vid kazna {to e gradirana samo vo mera vo koja vremenski se primenuva, }e stane apsolutno nevozmo`no da se postigne na~eloto spored koe malum passionis treba da odgovara na malum actionis519.

1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata

1. Osnovniot argument protiv diferencijacijata na kaznite li{uvawe od sloboda od strana na privrzanicite na idejata za nejzin ednoobrazen oblik e deka nejzinoto projavuvawe vo pove}e oblici e opravdano samo ako so niv se opfateni razli~ni tretmani sprema osudenicite. Za sovremenata penologija biten e vidot i sodr`inata na penitencijarniot tretman, a ne nekakva podelba {to bi poa|ala od kriteriumite: prisustvo ili otsustvo na prisilna rabota, dol`ina na keliskata izolacija i {iro~inata na pravata na osudenite lica, kriteriumi {to porano bile glaven osnov za razlikuvawe na brojnite oblici na ovie kazni. Rabotata na osudenite lica ve}e odamna e terapeutsko sredstvo vo procesot na resocijalizacijata koe nema za cel da go napravi poblag ili pote`ok re`imot na izvr{uvaweto na kaznata. Keliskata izolacija, po pravilo, ne e sostaven del na kaznata, tuku disciplinska merka za odr`uvawe na redot i mirot vo penitencijarnite ustanovi. I najposle, razlikite vo pravata na osudenite lica na razli~ni kazni li{uvawe do sloboda denes se nezna~itelni i glavno se odnesuvaat na brojot na pismata, pratkite i posetite {to mo`at da se ostvarat za opredele vremenski period.520 Posledniov, vsu{nost, be{e i edinstven kriterium za prakti~no razlikuvawe na kaznata zatvor i
519 520

Ibid, str. 53. Ibid, str. 54-55.

445

strog zatvor vo jugoslovenskoto krivi~no pravno zakonodavstvo vo periodot od 1959 do 1976 godina. Otsustvoto na pogolemi razliki vo pogled na re`imot na izvr{uvaweto i polo`bata na osudenite lica vo penitencijarnata praktika {to bi zavisele od ovie kriteriumi, spored ovaa argumentacija e dovolna pri~ina za izedna~uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda. 2. So unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda ne se smaluvaat mo`nostite za individualizacija na ovaa kazna, tuku naprotiv se pridonesuva za nejzina poadekvatna realizacija. Vo ramkite na edinstvenata kazna individualizacijata bi se ostvaruvala preku soodvetno odmeruvawe vo ramkite na po{iroki rasponi na op{tiot zakonski minimum i maksimum, preku nejzino uslovno i bezuslovno izrekuvawe itn. itn. so toa {to glavniot akcent treba da se stavi vrz individualizacijata vo postapkata na nejzinoto izvr{uvawe. Ottamu, se veli ako se prifati stojali{teto deka individualizacijata treba da se vr{i vo fazata na izvr{uvaweto na kaznata imaj}i ja vo vid konkretnata li~nost sprema koja treba da se ostvarat celite na kaznuvaweto toga{ - diferenciraweto na kaznite li{uvawe od sloboda spored na~inot na izvr{uvaweto vo samiot zakon nema svoe opravduvawe.521 3. Posledniot argument vo prilog na unifikacijata (protiv diferencijacijata) na kaznite li{uvawe do sloboda e sodr`an vo tvrdeweto deka "dokolku niz raznite oblici na li{uvawe od sloboda treba da dojde do poblago ili pote{ko kaznuvawe {to treba da se realizira preku razli~ni re`imi na negovoto izvr{uvawe, toa mo`e da se realizira i preku edinstvenata kazna li{uvawe od sloboda." Pritoa, istite argumenti {to se koristat protiv unifikacijata (vidi pod 1.) sega se koristat i vo prilog na unifikacijata. Vo taa smisla se veli: pravata i dol`nostite na osudenite lica i uslovite za izvr{uvawe (re`imot) bi varirale zavisno od dol`inata na kaznata.522 Od edna povr{na analiza na argumentite vo prilog na unifikacijata ne e te{ko da se zabele`at nekolku zna~ajni momenti. Tuka e najprvi streme`ot da se doka`e deka pove}eto zakonski oblici na kaznata li{uvawe od sloboda se li{eni od mo`nosta da sozdadat vistinski razliki vo nivnata primena, i natamu, apodikti~noto tvrdewe deka li{uvaweto od sloboda vo eden oblik e isklu~ivo vo sostojba da sozdade takvi razliki so ednovremeno obezbeduvawe adekvatna individualizacija. Pritoa, zna~ajno e i toa deka, barem kaj nas, se be{e presmetano od pragmati~nata potreba da se urne dualitetot na kaznite zaTaka: \or|evi}, M. Dualitet i unifikacija kazne li{enja slobode, JRKKP, Beograd, 1972/3, str. 434. 522 Lazarevi}, Lj. op. cit, str. 61. Istiot avtor vo svoite podocne`ni trudovi ne otstapuva od ovoj argument. Vidi: Lazarevi}, Lj. Sistem krivi~nih sankcija prema krivi~nom zakonu SFRJ, Penologija, Beograd, 1976/1, str. 5-8, i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit., str. 345-346.
521

446

tvor i strog zatvor me|u koi navistina nema{e su{tinska razlika taka {to nivnata primena vode{e kon niza pravni nelogi~nosti so nepovolni prakti~ni posledici. So donesuvaweto na KZ SFRJ od 1976 godina takviot dualitet be{e nadminat, no ostanuva zagatka deka toa e storeno so golema pomo{ na teorijata vo koja glavno dominiraa gorenavedenite argumenti. Tvrdeweto deka samo vidot na tretmanot e vo sostojba da sozdade razliki zna~ajni za ostvaruvawe na resocijalizacijata vo najmala raka e vo ednakva mera zavisno od istite materijani i kadrovski preduslovi za negovo ostvaruvawe kako i ona vrz koe se zasnova baraweto za diferencijacija na kaznite li{uvawe od sloboda. Pritoa, mo{ne nelogi~no e tvrdeweto deka po{irokiot registar na kaznite li{uvawe od sloboda ne dava skoro nikakvi mo`nosti za individualizacija523 i deka za toa e prikladna samo izvr{nata individualizacija. Ova posebno ako se znae deka vo ramkite na penitencijarnite ustanovi glavniot instrument za toa e klasifikacijata na osudenite lica so koja ne se pro{iruvaat, tuku, vsu{nost, se stesnuvaat nejzinite mo`nosti. Sogleduvaj}i gi ovie osnovni nelogo~nosti golem broj avtori ne gi koristat navedenite argumenti za da go napadnat "zakonskiot trialitet" na kaznite li{uvawe od sloboda: li{uvawe od sloboda {to se izvr{uva vo zatvoreni, poluotvoreni i otvoreni kaznenopopravni ustanovi.524 Ottamu i o~iglednata kontrovrznost na nivnite stavovi: edna{ sesrdno da se podr`uva procesot na unifikacijata na ovie kazni, a od druga strana se iznesuvaat najpofalni zborovi ne samo za podelbata na kaznite li{uvawe od sloboda spored re`imot na nivnoto izvr{uvawe, i nivno zakonsko regulirawe, tuku i za kaznite na tn. polusloboda, vikend kazni i sl. bez da se po~uvstvuva deka se zazema sprotiven stav za edna ista rabota.525 Od tie pri~ini nu`no e da pojasTaka na primer se veli: "Posmetrano od gledi{te na razli~nosta na nivnoto izvr{uvawe postoeweto na razli~ni kazni li{uvawe od sloboda prakti~no zna~i zakonska (vo izvesna mera i sudska) individualizacija na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda, koja, vsu{nost, i e navistinska individualizacija na izvr{uvawe na kaznite" (!). \or|evi}, M. op. cit, str. 434. 524 Spored ~l. 38 st. 5 KZ SFRJ od 1976 godina "zatvorot se izdr`uva vo zatvoreni ili vo otvoreni ustanovi za izdr`uvawe na kazna". Ottamu, smetam deka be{e sosema vo pravo Kambovski toga{ koga tvrde{e: "Pove}e od jasno e deka i sega, koga tie postojat kako penitencijarni opcii, razlikata me|u niv ne e vo modulaciite na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Ne, po svojata sodr`ina toa se tri razli~ni kazni, i kako takvi treba da bidat krenati na rang na sudski opcii." Kambovski, V. Alternativi na kaznata zatvor, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1984, str. 307. 525 Taka na primer Milutinovi} vo svojot u~ebnik edna{ veli deka zakonskata podelba na pove}e oblici na kaznata li{uvawe od sloboda ne odgo523

447

nime deka sovremenite tendencii za unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda ne smeat da se sfatat kako ograni~uvawe na eden oblik na ovie kazni, tuku samo kako streme` za fakti~ko izbegnuvawe na site onie zakonski oblici vo koi nitu oddaleku ne se nasetuva mo`nost za osmisleno gradirawe na op{testveniot prekor (zapazuvawe na na~eloto na pravednost) i ostvaruvawe na diferenciran tretman {to vodi kon efikasna resocijalizacija i socijalna adaptacija na oddelni kategorii na osudenici.
2. DEINSTITUCIONALIZACIJA NA KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA (ALTERNATIVI NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA)

1. Vo predhodnite izlagawa be{e uka`ano na eden proces so koj vo osnova se nastojuva da se vnese pogolema humanost vo sistemot na krivi~nite sankcii, ili, poto~no, kaj kaznite li{uvawe od sloboda. Za razlika od toj proces na potisnuvawe na retribucijata so posredstvo na unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda vo sovremeni uslovi se afirmira i eden navidum protivre~en proces - proces na pro{iruvawe na represivnite merki {to treba da se koristat vo suzbivaweto na kriminalitetot. Sozdadeniot privid na protivre~ni tendencii mo`e vedna{ da se otstrani ako se prodre vo genezata na ovie vo su{tina sukcesivno opredeleni procesi. Ona {to ja razdvi`uva unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda e determinirano od potrebata na adekvaten na~in da se gradira i vo opredelena mera ubla`i nepotrebnata represija sekade kade {to vo zavisnost od promenite na stavot sprema krivi~noto delo i li~nosta na storitelot se otvara prostor za primena na resocijalizacijata. Me|utoa, teoretskite razmisluvawa i prakti~nata realizacija na ovaa ideja nabrzo isfrli na videlina nekoi problemi. Prviot, deka zatvorot si ostanuva zatvor bez ogled na vidot i intenzitetot na zakonskite intervencii vo nego za{to retribucijata ostanuva negovo primarno, a resocijalizacijata posledovatelno - nakalemeno svojstvo. Vtoriot problem e vo toa {to unifikacijata na kaznite li{uvawe od sloboda sakale toa nie da go priznaeme ili n, nu`no go stesnuva podra~jeto na primenata na privara na primenata na individualizacijata i tretmanot {to se zasnova vrz nea" (str. 47). Me|utoa ne{to potoa (str. 69) zazema stav deka osnovaweto na otvoreni ustanovi "pretstavuva izraz na podosledna realizacija na individualizacijata vo izvr{uvaweto." Zgora na toa, istiot avtor tvrdi deka "pri~inite na individualizacijata, tretmanot i resocijalizacijata, baraat da se pristapi kon unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda, deka tie isti pri~ini go determiniraat nivnoto podocne`no diferencirawe i razvivaweto na po{iroka skala na sankcii koi ovozmo`uvaat poadekvatna primena na individualizacijata i prevospitniot tretman..." (str. 50). Milutinovi}, M. Penologija, str. 47, 50, 69.

448

ncipot na objektivno-subjektivnata individualizacija. Potrebata za re{avawe na ovie problemi gi pottikna sovremenite usilbi za iznao|awe pogolem broj alternativi na kaznite li{uvawe od sloboda. Stanuva zbor za predlagawe i zakonodavno prifa}awe na takvi merki {to delumno ili celosno }e gi zamenat (supstituiraat) kaznite li{uvawe od sloboda. 2. Poradi izbegnuvawe na opredeleni pojmovni zbuni na ova mesto smetme deka e potrebno u{te edna{ da potsetime na slednoto. Pod poimot dekriminalizacija podrazbirame otstranuvawe na opredeleni inkriminacii od krivi~nopravniot sistem i sprotivno na nego, poimot inkriminalizacija zna~i voveduvawe novi dotoga{ nepostoe~ki inkriminacii vo toj sistem. Depenzalizacijata e proces na: 10 {irewe na registerot na krivi~nite sankcii so novi merki od nepunativen karakter i 20 ubla`uvawe na zakanite kaj ve}e postoe~kite krivi~ni sankcii. Dejuridizacijata e prenesuvawe na funkcijata na sudeweto od sudovite vrz drugi op{testveni organi. I najposle, deinstitucionalizacijata, za koja so ednakvo zna~ewe se sre}ava i upotrebata na poimot dekarceracija, prestavuva proces na smaluvawe na registerot na kazniite li{uvawe od sloboda i na licata sprema koi treba da se primeni kaznata li{uvawe od sloboda. Ili, nakratko, toa e proces na voveduvawe na alternativi na kaznite li{uvawe od sloboda. 3. Alternativite na kaznite li{uvawe od sloboda vo krivi~noto pravo i penologijata se istaknuvaat kako edno od najprifatlivite re{enija za nadminuvawe na lo{ite posledici {to gi sozdava primenata na preteranata retribucija i otsustvoto na o~ekuvanite efekti od resocijalizacijata. Nakratko, tie se javuvaat kako pozitiven i vrz opredeleni nau~ni osnovi i prakti~ni iskustva zasnovan odgovor na sovremenata kriza na penitencijarniot sistem. Soglasno zna~eweto na problemot, alternativnite merki na kaznite li{uvawe od sloboda bea razgleduvani na [estiot, Sedmiot i osobeno na Osmiot Kongres na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite od koj proizleze i donesuvaweto na Sta-

ndardnite minimalni pravila na ON za vonzavodskite merki (Tokiski pravila).526 Ovie pravila pretstavuvaat kreacija na opredeleni
pravni garancii za za{tita na li~nosta na onie lica sprema koi se primenuvaat alternativnite voninstitucionalni merki kako na priUsvoeni od strana na Generalnoto sobranie na ON na 68-to plenarno zasedanie na 14 dekemvri 1990 godina. Pravilata sodr`at {irok spektar na nezatvorski merki koi se odnesuvaat na razli~ni fazi od sproveduvaweto na krivi~nata postapka. Tie isto taka sodr`at i pravila za primena na nezatvorski merki, obuka na personalot, vklu~uvawe na javnosta i volonteri, istra`uvawa, planirawe, formulirawe na politikata, evaluacija itn. Nakratko, stanuva zbor za eden temelen pakt na pravila koi treba da ovozmo`at popularizacija na alternativnite merki na kaznite li{uvawe od sloboda.
526

449

mer: verbalna sankcija (prekor ili predupreduvawe), uslovno osloboduvawe, statusni sankcii, ekonomski sankcii kako {to se pari~nite kazni, konfiskacija ili ekspropriacija, restitucija ili kompenzacija na `rtvata, uslovna osuda, probacija ili sudsko nadgleduvawe, vr{ewe op{testveno korisna rabota, preporaka za posetuvawe na soodveten centar (slu`ba), doma{en pritvor, sekoja druga merka na nezatvorski tretman ili kombinacija na gorenavedenite merki (~l. 8 st. 2 od Tokiskite pravila).527 Od sogleduvaweto na izvonrednoto zna~ewe na alternativnite merki i vo ramkite na Sovetot na Evropa proizleze donesuvaweto na

Evropskite pravila za alternativni sankcii i merki primenuvani vo zaednicata.528 Od preambulata na ovoj zna~aen dokument jasno se
gledaat celite na nivnoto donesuvawe koi se nameneti: a) da pretstavuvaat korpus od normi za nacionalnite zakonodavstva i prakri~arite vo primenaat na alternativnite sankcii i merki vo zaednicata, b) da go obezbedat po~ituvaweto na osnovnite prava na onie na koi im se izre~eni i na nivnite semejstva i, v) da pretstavuvaat standardi na profesionalno odnesuvawe na personalot vo fazata na nivnoto izvr{uvawe. Pravilata sodr`at zna~ajni odredbi pomesteni vo tri dela (Op{ti na~ela, Profesionalen personal i finansiski sredstva, i Rakovodni aspekti na sankciite i merkite) so koi se opredeluvaat primarnite oblasti vrz koi mora da se zasnova evropskoto pravo na alternativnite sankcii i merki primenuvani vo zaednicata rakovodej}i se od osnovnite principi na pravnata dr`ava. Pravilata opfateni vo ovie delovi sukcesivno se vrzuvaat so na~eloto na zakonitosta, potoa so sudskite garancii i poop{to za `albenite postapki, i kone~no, za principot na po~ituvawe na osnovnite prava na storitelot. Zna~ajno e da se istakne i toa deka soglasno ovoj akt, pod poimot alternativni sankcii se podrazbiraat sankciite izre~eni vo krivi~na postapka od strana na sudot, a pod merki primenuvani vo zaednicata sekoja merka prezemena pred ili namesto sudeweto, odnosno donesuvawe na odlukata za izrekuvawe sankcija. Vo nedostig na potreben prostor za celosen prikaz i po{iroka rasprava okolu ovie mo{ne zna~ajni pravila, od op{tite na~ela ovde gi izdvojuvame pravilota 31 i 35 vo koi se sodr`ani osnovnite na~ela na po~ituvawe na osnovnite prava na storitelot: na~eloto na sorabotka i na~eloto na soglasnost. So prvoto na~elo se bara alternativna sankcija ili merka primenuvana vo zaednicata da se izrekuva samo ako se obezbedeni uslovi ili obvrski {to mo`at da mu odgorvaraat na stoVidi go prevodot na ovie pravila: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, str. 231-244. 528 Pravilata se doneseni so Preporaka R (92) od 19 oktomvri 1992 prifatena od Ministerskiot komitet na 482 sredba na zamenicite ministri.
527

450

ritelot i na negovata volja da sorabotuva i da gi po~ituva. So vtoroto na~eloto (kako vpro~em i so ~l. 3 st. 4 od Tokiskite pravila) se bara zadol`itelna soglasnost na obvinetoto lice pred izrekuvaweto na koja i da e od alternativnite merki primenlivi pred sudeweto ili namesto odlukata za sankcija. 4. Denes mo`e da se zboruva za tri grupi na alternativni merki na kaznata li{uvawe od sloboda. Vo prvata grupa se pomestuvaat merkite so koi se odbegnuva izrekuvawe ili izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda. Vtorata grupa ja so~inuvaat onie merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznite li{uvawe od sloboda. Vo poslednata grupa vleguvaat onie merki so koi samo se modificira izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda.

2.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto ili izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda (predsudski alternativi)
1. Programi za onevozmo`uvawe ili ote`nuvawe na preodot kon kriminalniot akt (Diversion programmes). Osnovnata zamisla na ovie programi e sprema storitelite na opredeleni krivi~ni dela da ne se pokrenuva krivi~na postapka, tuku nadvor od optu`uvaweto i sudeweto da se prezemat interventni merki {to se sostojat vo primena na razli~ni oblici na tretman. Toa se raznovidni psihijatriski tretmani, podlo`uvawe na medicinski tretman na alkoholi~ari i narkomani, prisiluvawe kon ispolnuvawe na opredeleni obvrski, nadomest na {teta, primena na razni metodi na sovetuvawe, nadzor i za{tita, re{avawe na problemot na vrabotuvawe na storitelot i sl. Na storitelot na deloto ne mu se izrekuva kazna li{uvawe od sloboda nitu bilo koj drug vid kazna, tuku sprema nego se intervenira so merki {to treba da go onevozmo`at ili ote`nat (diversion) negoviot povrat.529 Toa ne se kazni tuku predsudski merki so koi se intervenira vo na~i"Spored smislata diversion zna~i odvra}awe, skr{nuvawe, odveduvawe i slu`i kako zaedni~ki naziv za opredelen broj novi, delum sosema razli~ni kriminalnopoliti~ki strategii i tendencii. Diverzijata glavno se stremi kon otka`uvawe od natamo{en kaznen progon otkako slu`beno }e se utvrdi povreda na kaznenopravnata norma. Prifa}aj}i gi pogledite na labeling approach i na teorijata na `rtven jarec, taa se stremi kriminalitetot da go sovladuva glavno nadvor od ramkite na pravosudstvoto i negovite instanci za da po{tedi {to pove}e prestapnici od konsekvenciite na kriminalnata pravda i da gi "podvede" pod poinakov tretman." Kajzer, G. Kriminologija, Aleksandrija, Skopje, 1996, str. 104-105. Spored Horvati}, diversion e otsatpuvawe od krivi~no gonewe so intervencija so {to se svrtuva redovnata postapka vo druga nasoka. Vidi: Horvati}, XIII Me|unarodni kongres za krivi~no peavo (Kairo, 17. oktobra 1984 godine), III Sekcija: Odstupanje od gonenja i mirenje JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 514 i 515.
529

451

not na vodeweto na `ivotot na delinkventot. Nivna cel e da se pottikne li~nosta da iznajde sopstveni sili {to }e mu ovozmo`at da go kontrolira i zasili negovoto vladeewe so problemite {to go dovele vo situacija da izvr{i krivi~no delo.530 Vo su{tina ovoj koncept na "neformalno kaznuvawe" e prezemawe merki bez utvrduvawe na vinata zaradi: 10 vozdr`ano anga`irawe na krivi~noto pravo (da se pravi pomalku - "do less," odnosno potreba od polesni, porazumni intervencii koi }e zna~at pove}e pomo{ odo{to kaznuvawe) i 20 izbegnuvawe na stigmatizacijata na prestapnikot i, 30 rastovaruvawe na organite na progonot i sudovite od bagatelniot kriminalitet i namaluvawe na tro{ocite. Ovie merki se prisutni vo praktikata na SAD i drugite anglosaksonski zemji od po~etokot na sedumdesetite godini na XX vek i naj~esto se primenuvaat sprema maloletnici. Kriminolo{koto soznanie deka proglasnuvaweto na vinata i izrekuvaweto na kazna sprema poedincite od ova mo{ne ~uvstvitelna kategorija na lica mo`e da predizvika kontraproduktivni efekti, vsu{nost, e tokmu i idejata {to dovede do voveduvaweto na ovie merki. Me|utoa, ograni~enosta na primenata na ovie merki samo vrz maloletnici se javuva kako eden od nejzinite bitni nedostatoci. Kon ovoj argument {to vodi kon zna~itelno stesnuvawe na nivnata primena mo`e da se dodade i toa deka ostvaruvaweto na opredelena kontrola so posredstvo na odrazuvaweto na negativen stav kon sebe, krivi~noto pravo go prefrla vo sferata na etikata: kon postignuvawe na nekakvo moralno sovr{enstvo {to ima malku dopirni to~ki so interesite na `rtvata i bezbednosta na poedincite i dr`avata. Vo niv e sodr`ana i golema opasnost od lesno pretvorawe od preventivni merki post deliktum vo represivni merki ante deliktum. 2. Uslovno zapirawe na krivi~nata postapka. I ovde se raboti za primena na eden vid alternativna krivi~na postapka ili poto~no, za vonkrivi~no (nepunativno ili punativno) postapuvawe so opredeleni storiteli na nekoi krivi~ni dela. Kaj nepunativnoto vonkrivi~no postapuvawe stanuva zbor za
Predsudskite alternativi se sostojat vo razli~ni oblici na "svrtuvawe" na krivi~nata postapka kon nepunativni oblici na postapuvawe: "diversion programmes" koi se sostojat vo izvlekuvawe na storitelot od formalnata krivi~na postapka i negovo podveduvawe pod drug tretman (isponuvawe na opredeleni obvrski, upatuvawe vo socijalni centri, lekuvawe na narkomani, itn). Ili, osobeno kaj polesni krivi~ni dela - uslovno zapirawe na postapkata (polskiot krivi~en zakonik od 1969), kako i prenesuvawe na krivi~noto gonewe na drugi op{testveni subjekti od tipot na sovetskite "drugarski sudovi" koi izrekuvaat merki na op{testveno vlijanie (isto~no-evropskite socijalisti~ki dr`avi). Kambovski, V. Mogu}i slu~ajevi dekriminalizacije u na{em krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 249-250.
530

452

uslovno zapirawe na postapkata za opredelen period na vreme. Na storitelot ne mu se izrekuva sankcija no mo`at da mu bidat nalo`eni nekoi posebni obvrski kako na primer: nadomesuvawe na {teta ili vr{ewe opredelena op{testveno korisna rabota.531 Punativnoto vonkrivi~no postapuvawe e inspirirano od idejata na prenesuvawe na krivi~noto gonewe za polesni krivi~ni dela vrz drugi op{testveni subjekti od tipot na drugarski sudovi, mirovni soveti i sl. Ovie organi se ovlasteni vo posebna postapka pokraj merkite na op{testveno vlijanie (obvrska na javno objavuvawe na odlukata, drugarski opomeni i sl.) da mo`at da izrekuvaat pari~ni kazni i drug vid sankcii. 3. Kaucija za dobro odnesuvawe. Kaucija za dobro odnesuvawe e merka za dobro odnesuvawe {to se primenuva vo Anglija. Se sostoi vo toa {to na storitelot na mu se izrekuva kazna li{uvawe od sloboda (ili druga sankcija), tuku mu se nazlo`uva da deponira odredena suma pari vo sudot. Taa kaucija slu`i kako garancija deka za opredeleno vreme storitelot na deloto dobro }e se odnesuva i nema da vr{i krivi~ni dela. Dokolku storitelot za toa vreme ne izvr{i novo krivi~no delo deponiranite pari mu se vra}aat i se smeta za neosuduvano lice. Vo sprotivno parite mu se odzemaat, a za porano storenoto i novoto delo mu se izrekuva soodvetna sankcija. 4. Uslovna osuda. Uslovnata osuda e najzna~ajniot na~in za izbegnuvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. So nea se vr{i serozno predupreduvawe na osudenoto lice deka ako za opredeleno vreme poka`e negativno odnesuvawe }e dojde do izvr{uvawe na opredelena kazna li{uvawe od sloboda. Dokolku pak osudenikot vo periodot na proverka se vladee spored o~ekuvawata na sudot ne doa|a do otpovikuvawe na uslovnata osuda. Na toj na~in osudenikot se stimulira da go odbegne {tetnoto dejstvo na zatvorskata sredina i drugite posledici {to gi nosi izolacijata. Vo svetot se poznati dva sistemi na odlagawe na izvr{uvaweto na kaznata poznati kako: 10 anglosaksonski sistem i, 20 kontinetalen (belgisko-francuaski sistem). 10 Anglosaksonskiot sistem poznat i kako probacija (probation) e voveden pod vlijanie na dvi`eweto za zamena na kaznata li{uvawe od sloboda vo 1868 godina za maloletnici, a vo 1878 godina i za polnoletnite lica. Spored ovoj sistem se odlaga sudeweto i izrekuvaweto na kaznata na storitelot na deloto, so toa {to toj se stava i pod za{titen nadzor na organot na pravosudstvo i javnata bezbednost. Prednosta na ovoj sistem e o toa {to e popovolen za storitelot na krivi~noto delo, ottamu {to ne doa|a do sudewe i izrekuvawe na kaznata, a za{titniot nadzor {to go vr{at kvalifikuvani lica go za{tituva od
Vakvo re{enie sodr`i polskiot krivi~en zakonik od 1969 godina. Vidi: Kambovski, V. op. cit. str. 299
531

453

zapa|awe vo razni isku{enija i mu pomaga za vklu~uvawe vo op{testveno korisni aktivnosti. Negov nedostatok e me|utoa vo toa {to, dokolku dojde do otpovikuvawe na probacijata, mora da dojde do sudewe i izrekuvawe na kaznata pri {to mo`at da nastanat te{kotii okolu pribiraweto i utvrduvaweto na dokazite. 20 Kontinentalniot sistem na uslovna osuda poznat kako Sursis, za prv pat e voveden vo belgiskiot Krivi~en zakonik od 1888 godina, od kade e prezemen vo francuskiot Krivi~en zakonik od 1891 godina, a ottamu i vo site zakonodavstva na evropskite dr`avi. Spored kontinentalniot sistem na storitelot na krivi~noto delo mu se sudi i mu se izrekuva kazna, me|utoa nejzinoto izvr{uvawe se odlaga pod opredeleni uslovi. Prednosta na ovoj sistem e vo toa {to na storitelot na krivi~noto delo mu se sudi i izrekuva kazna, taka {to vo slu~aj na otpovikuvawe na uslovnata osuda vedna{ se pristapuva kon izvr{uvawe na ve}e izre~enata kazna. Nedostatok na ovoj sistem e toa {to do istekot na utvrdeniot rok na traeweto na uslovnata osuda, storitelot se smeta za osudeno lice i {to se pu{ta na sloboda bez nadzor i pomo{ koja vo izvesni slu~ai mo`e da bide nu`na. Spored dvata sistemi, dokolku gi ispolni uslovite postavei so uslovnata osuda, storitelot na deloto nema da se smeta za osudeno lice. Vo situacija na vladeewe na dva sistemi na uslovna osuda: kontinentalniot (sursis) i anglosaksonskiot (ptobation) vedna{ se postavuva pra{aweto koj od niv so ogled na prakti~nite efekti e poprifatliv kako zamena za li{uvaweto od sloboda. Na ova pra{awe te{ko mo`e da se odgovori nadvor od postavenosta i organizacijata na krivi~nata postapka, od celosnata analiza na li~nosta na osudenikot i od sevkupnata analiza na op{testveno ekonomskite pretpostavki, kulturnoto nivo i stavot na op{testvenata javnost kon ovie sistemi. Me|utoa, i pokraj toa ima avtori koi davaat prednost na probacijata.532 Ona {to me|utoa, vo sovremeni uslovi vo golema mera gi obezvrednuva vakvite zaklu~oci e povrzano so procesite na voveduvawe na "intenziven probaciski super nadzor." Kako tipi~ni programi od ovoj vid vo zapadnite zemji obi~no se vklu~uvaat: policiskiot ~as, elektronska kontrola, ostvaruvawe povremeni telefonski kontakti so policijata, no}ni poseti od strana na policiski slu`benici vo stanot na uslovno osudenoto lice, anga`irawe na sosedstvoto za nivno kontrolirawe i sl. Od tie pri~ini ne e slu~ajno {to za golem broj prestapnici se
Taka, na primer, eden avtor veli: "Vo izborot me|u obi~noto odlu~uvawe na izvr{uvawe na kaznata i odlo`uvaweto so stavawe na proba nie apsolutno sme za vtoriot na~in". Pritoa se poa|a od argumentot deka sistemot na probacija nudi organiziran nadzor i pomo{ ("adekvaten tretman") sprema liceto komu mu e izre~ena. Lazarevi}, D. Kratkotranje kazne li{enja slobode, IKSI, Beograd, 1974, str. 110-111.
532

454

~ini mnogu poprifatlivo izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda odo{to navodnata sloboda vo uslovi na makar i privremena superkontrola na sekoe nivno dvi`ewe, pa duri i miruvawe. A deka nadzorot sekoga{ go nosel primatot vo odnos na pomo{ta i pozitivnite vlijanija vrz li~nosta ("tretman na sloboda") zboruva i praktikata na neza`ivuvawe na uslovnata osuda so za{titen nadzor vo na{ata zemja.533 5. Sudska opomena. So ogled na pravnata priroda i efikasnosta na sudskata opomena, pra{awa okolu koi postojat izrazeno protivre~ni mislewa, ovaa merka poretko se predlaga, a vo praktika u{te poretko se koristi kako alternativa na kaznite li{uvawe od sloboda. Nekoi avtori sepak se vo pravo koga smetaat deka dokolku se ispolneti opredeleni zakonski uslovi za primena na sudskata opomena i ako se raboti za lice koe inaku vodi normalen `ivot i ne postoi opasnost od povtoruvawe na deloto, deka treba da se izre~e ovaa merka namesto kratka kazna li{uvawe od sloboda534. 6. Osloboduvawe od kaznata. Koga kaj sudot se sozdade uveruvawe deka storitelot ({to vo krivi~na postapka e proglasen za vinoven) ve}e nema da vr{i krivi~ni dela vo opredeleni zemji se primenuva ovaa merka. Osloboduvaweto od kazna e, vsu{nost, vid na sudsko pomiluvawe {to vo najrazli~ni oblici na{lo svoja zakonodavna i prakti~na egzistencija. Vo Anglija e predvidena vo dva slu~ai: kako apsolutno osloboduvawe od kazna i kako osloboduvawe so ispolnuvawe na opredeleni obvrski. Vo Francija e poznata pod nazivot "sisteme de peine difference" i pretstavuva eden vid na administrativno odlagawe na izvr{uvawe na kaznata {to se primenuva pod tri uslovi: rehabilitacija na prestapnikot, nadomestuvawe na {tetata i prestanuvawe na posledicite predizvikani so prestapot.535 Za opredeleni polesni dela za koi se predvideni kratki kazni zatvor osloboduvaweto od kazna e predvideno kako zna~ajna alternativna merka i vo Holandija, Portugalija, Germanija i dr. zemji. Kaj nas od 1976 godina e predviden poseben slu~aj na osloboduvawe od kazna. 7. Odlagawe na izvr{uvaweto na kaznata. Nekoi zakonodavstva (Anglija, [vedska) dopu{taat mo`nost da se odlo`i izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Sudot sproveduva krivi~na postapka vo koja ja utvrduva vinata na storitelot i ja opredeluva kaznata no uslovno go odlo`uva nejzinoto izvr{uvawe. Uslovite od koi zavisi dali }e dojde do nejzino izvr{uvawe mo`at da bidat najrazli~ni:
Za ovoj problem vidi: Kambovski, V. Uslovnata osuda so za{titen nadzor: koncepciski i prakti~ni problemi, Pravna misla, Skopje, 1983/4, str. 319-335. 534 Vidi: Lazarevi}, D. op. cit, str. 133-134. 535 Vidi: ibid, str. 99 i [eparovi}, Z. Alternative kazne zatvora, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/6, str. 703.
533

455

dobro povedenie na osudenikot, dobrovolnoto podlo`uvawe na le~ewe od alkoholizam ili narkomanija, nadomestuvawe na {tetata ili ispolnuvawe na nekoi drugi obvrski vo rok od {est ili dvanaeset meseci. 8. Garantna izjava (Emstvo). Merkata garantna izjava (emstvo), primenuva vo porane{nata Demokratska Republika Germanija, pretstavuva demokratska forma na u~estvo na rabotnicite vo vr{eweto na funkcijata na krivi~noto pravosudstvo vo slu~ai koga se raboti za krivi~ni dela za koi ne e nu`no da se izre~e kazna zatvor. Kolektivot na rabotnici ili poedinci mo`e{e da garantiraat za prekr{itelot na zakonot i vo toj pogled da mu predlo`at na sudot primena na nekoja druga sankcija, a ne kaznata li{uvawe od sloboda. Vakva merka se primenuva i vo Polska. Taa se sostoi vo toa {to liceto koe dava garancija se obvrzuva da prezeme merki so koi storitelot na krivi~noto delo }e go po~ituva so zakon utvrdeniot poredok, a vo prv red nema da izvr{i drtugo krivi~no delo. Takvata izjava mo`e da dade op{testvenata organizacija na koja pripa|a storitelot, kolektivot vo koj raboti ili se ostru~uva, kako i poedinec koj e dostoen za po~it.

2.2. Merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznata li{uvawe od sloboda (sudski alternativi)
Sudskite alternativi opfa}aat nekoi klasi~ni sankcii, me|utoa so nova funkcija i so druga, ne pove}e so marginalna pozicija, kako i nekoi novi sankcii so pomalku izrazen punativen karakter. Pokraj pari~nata kazna vo se poprisutniot skandinavski model "den globa," pokraj uslovnata osuda koja se pove}e se pribli`uva kon modelot na probacija vo razni varijanti ("{ok probacija" kombinacija so kratka inkarceracija, razli~ni formi na nadzor), od vakov karakrter se kaznite na prisilna rabota bez li{uvawe od sloboda, odnosno sankcii koi se sostojat vo vr{ewe na opredeleni raboti vo korist na zaednicata kako oblik na restitucija sprema op{testvoto vo celost (angliskoto pravo od 1972, SAD, Avstralija i drugi dr`avi).536 1. Pari~ni kazni. Pari~nite kazni ~esto se predviduvaat kako zamena za kratkite kazni li{uvawe od sloboda. Pritoa, se istaknuva deka so nivnoto izrekuvawe se odbegnuvaat {tetnite posledici na zatvorot, osudenikot ostanuva na sloboda, ne go gubi rabotnoto mesto, a {iroko predvidenite rasponi za nejzino odmeruvawe ovozmo`uvaat adekvatna individualizacija spored prirodata i te`inata na krivi~noto delo i li~nosta na storitelot. Vo prilog na nivnoto po~esto koristewe se istaknuva i toa deka ne se povrzani so golemi finansiski izdatoci tuku obratno - pretstavuvaat zna~aen faktor na prihodi na dr`avata.
Kambovski, V. Mogu}i slu~ajevi dekriminalizacije u na{em krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 250.
536

456

Vrz osnova na ovie argumenti {to na pari~nite kazni im davaat zna~itelna prednost pred zatvorskite kazni se dodava i nivnoto generalnopreventivno zna~ewe. Spored golem broj avtori, seto toa im obezbeduva va`no mesto me|u alternativnite merki {to neo|aat vistinska prakti~na primena. Sovremenite razmisluvawa i dvi`ewa vo pogled na ovie kazni se vo znak na {iroka podr{ka i sozdavawe natamo{ni uslovi za nivna poefikasna primena so ogled na ekonomskite mo`nosti na storitelot na krivi~noto delo. Vo ovaa smisla mo`e da se sfati i se poprisutnata tendencija za nejzino adekvatno pribli`uvawe kon re{enijata {to gi nudi skandinavskiot sistem za utvrduvawe na pari~nata kazna nare~en "den-globa." Idejata za ovoj sistem prv ja iznese {vedskiot profesor Johan C.W. Thyren vo deloto "Principi za reforma na krivi~noto pravo" (1910) i natamu ja razraboti vo "Proektot za reforma na {vedskiot krivi~en zakonik" (1916). Pod negovo vlijanie ovoj sistem najprvin e voveden vo krivi~noto zakonodavstvo na Finska (1921), a podocna i vo [vedska (1936), Kuba (1936), Danska (1939), SR Germanija (1973), Avstrija (1974) i dr. zemji od Latinska Amerika. Spored ovoj sistem na storitelot na krivi~noto delo mu se izrekuva pari~na kazna vo opredelen broj "denovi-globa." Zakonski se opredeluva samo op{tiot minimum i maksimum na "denovi-globa," a vo sekoj konkreten slu~aj vo zavisnost od te`inata na deloto i ekonomskite mo`nosti na storitelot se opredeluvaat pari~ni iznosi {to va`at za eden den. Samata postapka na izrekuvawe na kaznata se vr{i vo dve fazi. Vo prvata faza sudot go odreduva brojot na "denovite-globa" zavisno od te`inata na deloto i vinata na storitelot. Vo vtorata faza, sega vo zavisnost od ekonomskite mo`nosti na storitelot se utvrduva visinata na dnevniot pari~en iznos i otkako brojot na "denovi-globa" }e se pomno`i so visinata na dnevniot pari~en iznos se doa|a do vkupniot iznos na pari~nata kazna. [to se odnesuva do op{tiot zakonski minimum i maksimum na "denovite-globa" vo krivi~nite zakonodavstva na odelni zemji postojat zna~ajni razliki. Taka, na primer, vo danskiot krivi~en zakon nivniot raspon se dvi`i od 1-60, vo {vajcarskiot od 1-120, vo finskiot od 1-300, a vo germanskiot od 1-360 denovi.537 Postojat razliki i vo opredeluvaweto na minimalniot i maksimalniot dneven iznos na kaznata (vo germanskoto zakonodavstvo na primer od 2 do 500 DM), a postojat zemji (Finska) vo koi ova pra{awe ne e zakonski regulirano, tuku sudot e toj {to vo sekoj konkreten slu~aj go opredeluva toj iznos. Va`no e da se spomene i toa deka dnevniot pari~en iznos ne se poklopuva so prose~niot dneven li~en dohod ("dnevnica") na osudenikot. Visinata na pari~niot iznos za eden den kazna mu odgovara na onaa suma
537

Vidi: Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti.... str. 75-76.

457

koja delinkventot mo`e da ja za{tedi vo tekot na denot koga }e se odbijat tro{ocite za negovi li~ni potrebi i redovni obvrski.538 Vo su{tina na ovoj sistem e potrebata da se zadovoli teoretskoto barawe storitelite na krivi~nite dela da bidat ednakvi pred zakonot so ogled na nivnata imotna sostojba. Negovata primena ovozmo`uva storitelite na isti dela da bidat kazneti so ist broj "den globi," a vistinskite iznosi na pari~ni kazni da bidat razli~ni. Vo su{tinata na ovoj sistem e me|utoa, i zadovoluvaweto na baraweto pari~nite kazni da se izrekuvaat samo toga{ koga postojat vistinski mo`nosti za nivno izvr{uvawe. Toa me|utoa, ne zna~i deka so ovoj sistem e re{eno ova zna~ajno teoretsko i prakti~no pra{awe. Za toa zboruva okolnosta {to najgolem broj zakonodavstva i natamu go zadr`uvaat supletorniot zatvor.539 Imeno, toga{ koga od koi i da e pri~ini osudenikot ne mo`e ili ne saka da ja isplati pari~nata kazna, a toa ne mo`e da se stori nitu po prisilen pat, taa naj~esto avtomatski se prtetvora vo soodvetna kazna li{uvawe od sloboda. No i vo ovaa nasoka ne izostanuvaat novi re{enija. Taka, na primer, vo zakonodavstvoto na Germanija, Italija, [vajcarija, Francija, Norve{ka, Argentina i pogolem broj dr`avi vo SAD, postoi mo`nost namesto supletoren zatvor da se primeni merkata vr{ewe na op{testveno korisna rabota. Dokolku osudenikot od opredleni pri~ini ne bil vo mo`nost da ja isplati pari~nata kazna nekoi zakonodavstva dozvoluvaat mo`nost da se prodol`i rokot vo koj toa mo`e da se stori ili da se isplati pari~na kazna vo rati. Na sistemot "den-globa" mo`at da mu se upatat pogolem broj zabele{ki. Iako vo izvesna mera gi izedna~uva neednakvo situiranite storiteli na krivi~ni dela, {to, vsu{nost, se istaknuva kako osnovna slabost na sistemot na pari~ni kazni vo fiksen iznos,540 ovoj sistem ne mo`e dokraj da gi otstrani razlikite {to se javuvaat kaj enormno bogatite i siroma{ni lica. Tuka se javuva i problemot na to~noto utvrduvawe na materijalnite priliki i li~nite primawa na osudenikot {to od niza pri~ni sudot ne mo`e da go re{i.541 Opredelen proIbid, str. 76. Vidi: ibid, str. 77. 540 Koga se spomenuva ovoj nedostatok ne smee da se zaboravi deka site zakonodavstva propi{uvaat oti sudot pri izrekuvaweto na pari~nata kazna vo fiksen iznos e dol`en da gi zeme vo vid ekonomskite, socijalnite i drugite okolnosti na storitelot na krivi~noto delo. Vidi: Lazarevi}, D. Kratkotranje kazne zatvora. str. 120. 541 "Primenata na ovoj sistem bara od sudot vo sekoj konkreten slu~aj to~no da gi utvrdi site prihodi na storitelot, takvite prihodi da se utvrdat za propi{an period na vreme i vrz osnova na toa da se utvrdi prose~niot ednodneven prihod. Ova nesomneno pretstavuva mnogu te{ka i spora rabota za sudot, a to~nosta i brzinata vo mnogu zavisat od postoe~kiot poreski sistem
539 538

458

blem e i postapkata na izrekuvaweto na ovie kazni za{to za materijalnite mo`nosti na osudenikot se re{ava duri otkako }e bide utvrden brojot na "denovite-globa", {to zna~i vo preden plan se stava retributivniot element na ovaa kazna. Ottamu, proizleguvaat i site slabosti na ovoj sistem vo slu~aite koga treba da poslu`i kako zamena za kratkite kazni li{uvawe od sloboda. So razli~noto pari~no kaznuvawe na imotno neednakvite navistina se postignuva pogolema pravednost, se otstranuvaat {tetnite posledici na zatvorot i se polnat dr`avnite kasi. Ona {to me|utoa, ovde izostanuva e postignuvaweto na resocijalizacijata na osudenikot i gri`ata za `rtvata na deloto, a toa se ve}e argumenti {to naveduvaat kon povnimatelen odnos i kon potrebata od empiriska proverka na stranskite iskustva pred da se izvlekuvaat kone~ni zaklu~oci od bilo koj vid. Navedenive predupreduvawa iako pravovremeno istaknati,542 me|utoa ne bea dovolni za na{itot zakonodavec brzopleto i nepromisleno da se odlu~i za voveduvawe na ovoj sistem na pari~na kazna i kaj nas. 2. Vr{ewe na op{testveno korisna (javna) rabota (community service). So cel da se izbegnat nedostatocite i {tetnite posledici ne samo na li{uvaweto od sloboda, tuku i na pari~nite kazni vo pogolem broj zemji543 e vovedena merka so koja na osudenoto lice sudot mu nalo`uva da izvr{i nekoja op{testveno korisna rabota (rabota vo korist na zaednicata). Rabotata mo`e da ja organizira probaciska slu`ba ili pak osudenikot se upatuva vo nekoja buxetska ili dobrovolna organizacija. Osudenikot ostanuva na sloboda vo svojata `ivotna sredina i go zadr`uva rabotnoto mesto, me|utoa, mora da izdvoi del od svoeto slobodno vreme za, vo pove}e navrati so sopstven trud, da ja nadomesti {tetata {to ja storil sprema zaednicata. Rabotata {to treba da ja izvr{i ne e platena. Taa e opredelena so brojot na ~asovite {to treba da se odrabotat vo tekot na opredelen period od 12 ili pove}e meseci. Taka, na primer, polnoletno lice mora da pomine na rabota od op{t
i na~inot na evidentiraweto na prihodite {to gi ostvaruvaat gra|anite... Pokraj toa, treba da se imaat vo vid i slabostite na ovoj sistem vo smisla {to prihodite kaj poedincite se menuvaat taka{to utvrdeniot prose~en prihod vo opredelen period ne mora pove}e da mu odgovara na sostojbata na prihodite na toa lice vo periodot koga kaznata mu se izrekuva, a osobeno vo vremeto na pravosilnosta na presudata ili vo vremeto na izvr{uvaweto na kaznata. \or|evi}, M. Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 140. 542 Vidi: Sulejmanov, Z. Za nazivot na krivi~noto pravo, za kaznata li{uvawe od sloboda i za smrtnata kazna, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994, str. 134-147. 543 Vo Anglija od 1972, Luksemburg (1976), Holandija (1981), Danska (1982), Francija (1983), Portugalija (1983), Italija (1984), Norve{ka (1984). Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 701.

459

(javen) interes od 40 do 240 ~asovi (Anglija, Francija), od 9 do 180 ~asovi (Portugalija), od 30 do 150 ~asovi (Holandija), a maloletnik od 20 do 120 ~asovi (Anglija, Francija) i sl. Sudot ja opredeluva konkretnata visina na rabotata kako i vremeto vo koe treba da se vr{i. Storitelot mora odnapred da se soglasi so takvata sankcija i ako rabotata ne ja izvr{i ili ne ja izvr{uva kako {to treba, sudot mo`e da mu izre~e prodol`uvawe na traeweto na sankcijata ili pak mo`e da go osudi za krivi~noto delo za koe najprvin mu opredelil rabota vo korist na zaednicata. Kaznata mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna (kako obvrska pokraj uslovna osuda ili probacija), a ponekade i kako odgovor na molbata za pomiluvawe po izre~ena osuda (Luksembug).544 Za nejzino izrekuvawe, bilo kako glavna ili kako sporedna kazna, obi~no se bara da bidat ispolneti i opredeleni uslovi: da se raboti za storitel {to ne e povratnik, predvidenata kazna li{uvawe od sloboda za deloto da ne preminuva opredelena dol`ina, da e steknato uveruvawe deka stanuva zbor za lice {to mo`e da ja izvr{i predvidenata rabota i da postojat realni uslovi za nejzino ostvaruvawe. Ostanuvaweto na sloboda, zadr`uvaweto na rabotniot odnos, mo`nosta da se prilagodi vidot na rabotata spored te`inata na deloto i psihofizi~kite svojstva na li~nosta se nesporni prednosti na ovaa alternativna kazna. Kon toa se istaknuva deka so nejzina primena se ostvaruva obe{tetuvawe na zaednicata, se smaluva zatvorskata populacija i problemite {to ottamu proizleguvaat, kako i toa deka ne sozdava materijani te{kotii kaj onie za koi pari~nata kazna pretstavuva golem tovar.545 Me|utoa, od druga strana i ovaa kazna ima eklatantni nedostatoci. Me|u niv sekako deka na prvo mesto treba da se istakne deka kaj ovaa sankcija sepak vo osnova se raboti za prisilna rabota {to e vo sprotivnost so me|unarodnite konvencii za pravata na ~ovekot koi zabranuvaat kakva i da e prisilna rabota. Nejze so pravo i se prefrla i toa deka so toa {to rabotata se koristi kako prisilba sozdava odnos {to se manifestira vo vid na simulacija deka ne{to se raboti, otpor
Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 701. "Osven tro{o~nite aspekti, vo prilog na op{tokorisnata rabota kako alternativna glavna kazna zboruva i mo`nosta od kombinirawe na razli~nite celi na kaznuvaweto, {to na ovoj na~in mo`at da bidat ostvareni: kaznenoto zlo za storitelot se sostoi vo odzemawe na slobodnoto vreme, {to vo dene{noto op{testvo s pove}e se ceni; obe{tetuvaweto se vr{i preku socijalnata rabota za op{testvoto; resocijalizacijata na storitelot se olesnuva so toa {to zafatov ne gi naru{uva negovite socijalni kontakti, a se unapreduva so toa {to toj preku rabotata se u~i na konstantno trudovo povedenie, go razviva ~uvstvoto na socijalna odgovornost i se pove}e se zdobiva so samodoverba." Kajzer, G. op. cit. str. 488.
545 544

460

i odbivawe kon ona {to treba da se izvr{i, osobeno tamu kade {to postoi zakonska mo`nost ovaa kazna da bide zameneta so efektivna kazna li{uvawe od sloboda. Toga{ se kalkulira so toa deka zaradi kratkoto traewe i otsustvoto na raboten anga`man e podobro da se odi vo zatvor i da se izdr`i izolacijata odo{to predolgo da se raboti za zaednicata i toa naporno i za xabe. Ne e bezna~aen i prigovorot deka te{ko mo`e da se najdat i uspe{no da se organiziraat javni raboti kade {to mo`e da dojde do vistinski izraz su{tinata na ovaa merka. Me|utoa, i toga{ koga ovoj problem bi bil uspe{no re{en se postavuva pra{aweto dali e pravi~no vo uslovi na golema nevrabotenost da se organiziraat javni raboti za onie {to se ogre{ile sprema op{testvoto namesto za armijata na onie koi i pokraj site problemi ostanale ~esni sprema zaednicata. Moe mislewe e deka samo ovie argumenti se dovolni za da se dovede vo somnenie stojali{teto deka e pronejdena "najprogresivnata alternativna merka" na kaznata li{uvawe od sloboda. Naprotiv, so ogled na ovie nedostatoci ovaa merka malku vetuva deka mo`e da bide efikasna zamena za li{uvaweto od sloboda i ottamu e neprifatliva za na{eto krivi~no i izvr{no zakonodavstvo. Otsustvoto na empiriski rezultati {to od nejzinata prakti~na primena vo evropskite zemji go potvrduvaat sprotivnoto e dopolnitelen argument na ovoj stav.546 Mo{ne sli~na sankcija na prethodnata be{e poznata vo zakonodavstvoto i praktikata na site porane{nite isto~noevropski socijalisti~ki dr`avi, osven vo toga{nata NR Germanija. Stanuva zbor za popravna rabota koja se javuva{e kako kazna bez li{uvawe od sloboda. Taa kazna se sostoe{e vo toa {to storitelot na krivi~noto delo ne go gube{e vrabotuvaweto, me|utoa izvesen del od negovata redovna zarabotuva~ka (od 5% do 25 %) mu se odzema{e vo korist na zaednicata. Sli~no na prethodnoto, Polska od 1969 godina ja poznava kaznata ograni~uvawe na slobodata vo tri vida, od koi eden pretstavuva rabota vo korist na zaednicata, vtoriot popravna rabota, a tretiot se odnesuva na nevrabotenite koi sudot mo`e da gi upatina rabota od 20 do 50 ~asovi mese~no, a samata rabota se vr{i vo slobodnoto vreme i mo`e da trae najmalku tri meseci a najpove}e 2 godini. Na storitelot na koj mu e izre~ena takva kazna, sudot mo`e da mu izre~e i nekoja druga dopolnitelna obvrska, na primer, bez dozvola na sudot da ne go napu{ta prestojuvali{teto, redovno da se javuva vo sudot i sl. 3. Restitucija (nadomest na {teta na `rtvata). Soveremenata
"Nevoedna~enata praktika na odmeruvawe, nesigurnosta vo pogled na rangiraweto na community servise vo sankcioniot sistem, problemite vo vrska so zamenskite merki vo slu~aj na neizvr{uvawe ili lo{o izvr{uvawe na rabotata kako i kvotite na povratot od okolu 44% po zavr{eniot community service go relativiziraa optimizmot, {to vo po~etokot be{e re~isi neograni~en." Navedeno spored Kajzer, G. op. cit. str. 488.
546

461

kriza na konceptot na resocijalizacijata i razvojot na viktimologijata sozdadoa potreba za nadminuvawe na isklu~itelnata orientacija na krivi~noto pravo i penologijata kon storitelot na krivi~noto delo. Imeno, soznanijata za ograni~enite mo`nosti na resocijalizacijata i baraweto da se vodi pogolema gri`a za `rtvata i podobruvawe na nejzinata polo`ba vo krivi~noto pravo go otvorija problemot na iznao|aweto novi vidovi na op{testven odgovor na kriminalitetot. Ideite vo ovoj pogled odat do tamu {to se nudat duri i takvi merki {to vodat kon celosna reforma na krivi~nite sankcii. Me|u takvite radikalni merki e pomesteno i tn. vklu~uvawe na gra|anite vo sistemot na op{testvenata kontrola na kriminalitetot.547 Na ova mesto nema da se zadr`uvame vrz eksplikacijata na ovaa dubiozna merka iako so ogled na svojata preventivna naso~enost e od interes na kriminalnata politika. Ona {to go privlekuva na{eto vnimanie e zakonodavniot obid so restitucijata kako edna od alternativite na kaznata li{uvawe od sloboda. Su{tinata na ovaa merka e da se ovozmo`i nadomest na {tetata {to na `rtvata i e storena so krivi~noto delo. Materijaniot nadomest mo`e da se izvr{i so isplata na opredelena suma pari, so rabota vo korist na `rtvata, so uslugi vo korist na `rtvata i sl.548 Izrekuvaweto na ovaa merka e vklopeno vo opredeleni programi {to se primenuvaat pred donesuvawe na sudskata odluka, odnosno kako uslov za izrekuvawe na opredelena sankcija, na primer probacija. Ovie programi koi nosat razli~ni imiwa imaat za cel ne samo da se ovozmo`i restitucijata tuku so dopolnitelno neformalno vlijanie da se nadmine konfliktot me|u storitelot i `rtvata i da se spre~at frustaciite i traumite {to ovie stranki go do`ivuvaat vo tekot na krivi~nata postapka. Pritoa, osobeno va`no e da se potisne emocionalnata `elba za odmazda {to se javuva kaj `rtvata, a dokolku toa e
Su{tinata na ovaa merka e vo sfa}aweto deka samite gra|ani treba da prezemaat opredelena odgovornost i da ostvarat opredelena uloga zaradi sopstvena za{tita od kriminalitetot preku programite na tn. sosedska kontrola. Vo osnovata na tie programi e nivnata sorabotka so policijata na koja treba da i se pru`i pomo{ so nabquduvawe, telefonski povici, gra|anski patrolirawa i sl. So eden zbor gra|anite se pretvoraat vo "o~i i u{i" na policijata". Vidi: Mrvi}, N. Posebni oblici dru{tvenog odgovara na kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 60-61. 548 Vo vrska so pra{aweto za izdejstvuvaweto satisfakcija na licata o{teteni so krivi~noto delo interesen e predlogot na Bentam koj ni do denes ne e ostvaren. Spored nego, dokolku vinovnikot nema imot, nadomestokot na {tetata treba da pa|a na tovar na op{testvoto koe za taa cel treba da poa|a od na~eloto na osiguruvawe so istovremeno prezemawe merki od mo`ni zloupotrebi. Pritoa pod poimot o{teten, Bentam gi pomestuva i licata koi nevino nastradale zaradi gre{ki na krivi~noto pravosudstvo.
547

462

mo`no, da se vospostavi i pozitiven, prijatelski odnos me|u kriminalniot par. Za neutralizacija na konfliktot me|u storitelot i `rtvata se nadle`ni opredelen broj probaciski slu`benici ili volonteri anga`irani vo op{testveni organizacii {to im obezbeduvaat za{tita na `rtvite na krivi~nite dela. Ovie programi obi~no se primenuvaat vo pomali mesta koi pretstavuvaat relativno homogeni zaednici i naj~esto vrz maloletnici {to se storiteli na positni imotni delikti. Vo ovie slu~ai restitucijata mo`e da go otstrani sudeweto ili da ja zameni kaznata. Taa se sproveduva po dobrovolno vklu~uvawe na maloletnicite i soglasnost na nivnite roditeli niz zaedni~ka akcija so policijata, ponekoga{ socijalnite rabotnici i specijalni biroa za maloletnici. Takvata restitucija se javuva vo oblik na izvinuvawe na `rtvata ili reparativna rabota vo korist na samata `rtva ili oddelni posebni kategorii na gra|ani (na primer stari lica).549 Osnovniot problem kaj ovaa merka e vo toa {to mo`e da se primenuva samo vo slu~aj na bagatelni, prete`no imotni krivi~ni dela. Natamo{en problem e organizacijata na nejzinoto vonsudsko ili sudsko izvr{uvawe. Vo prviot slu~aj se postavuva problemot na sredstva i anga`irawe na dovolen broj stru~ni kadri {to bi se zafatile so ova pra{awe, a vo vtoriot slu~aj, barem kaj nas, kako osnovna pre~ka se javuva reguliraweto na procedurata koja ne dozvoluva za restitucijata da se re{ava vo krivi~na, tuku vo gra|anska postapka.550 Od golemo zna~ewe se i problemite kako da se postapi vo slu~aite koga se raboti za krivi~ni dela koi ostanale vo obid taka {to izostanala {tetata, koga `rtvata ne go prifa}a nadomestot, koga storitelot ne e vo sostojba ni delumno da ja nadomesti {tetata ili pak e tolku bogat taka {to taa za nego ne pretstavuva nikakov tovar.551 Od ovie i redica drugi pri~ini vo koi ovde ne mo`eme da navleguvame so golema pretpazlivost treba da se pristapuva kon ovoj zakonodaven i prakti~en eksperiment {to zasega e prisuten samo vo SAD, Anglija i delumno vo Germanija. 4. Merki so koi se ograni~uvat drugi prava i slobodi na ~ovekot. Ovde se raboti za takvi merki {to vo zakonodavstvata na odelni zemji obi~no se pomesteni me|u merkite na bezbednost ili pravnite posledici na osudata. Kako zamena za li{uvaweto od sloboda vo literaturata po~esto se prepora~uva koristewe na slednive merki: zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na javno istapuvawe, zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani na sloboda, odzemawe voza~ka dozvola, zabrana na napu{tawe na zemjata vo opredeleni vremenski period, pla}awe na tro{ocite na krivi~nata
Ibid, str. 59. Za toa kakvi posledici mo`at da nastanat poradi vakvata reguliranost na postapkata vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1995, str. 154-155. 551 Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 702.
550 549

463

postapka, odzemawe na predmeti i mnogu drugi. Od prilo`eniov pregled na sovremeni sostojbi vo pogled alternativite na kaznite li{uvawe od sloboda mo`at da se zabele`at nekolku pozna~ajni karakteristiki. Najprvin mora da se istakne deka se raboti za pozitivna tendencija koja isfrli na videlina najrazli~ni idei za zbogatuvawe na repertoarot na krivi~nite sankcii. Me|u niv mo`at da se najdat pove}e merki {to so ogled na svojata priroda imaa opredelena opravdanost, no i golem broj na takvi merki ~ie {to povrzuvawe so praktikata e optovareno so niza organizacioni problemi. Opredeleni problemi proizleguvaat i ottamu {to nekoi od ovie merki imaa isklu~itelno labava teoretska podloga. Ona {to natamu pa|a vo o~i e deka navedenite merki redum se zamisleni kako zamena samo na osobeno kratki kazni li{uvawe od sloboda {to zna~i samo za polesni krivi~ni dela i storiteli so postabilna psiholo{ka struktura na li~nosta. Vo takvi uslovi kako osnoven argument za nivno prifa}awe ostanuva nivnata pogolema ekonomi~nost i vo toj pogled se odi do tamu {to se zaborava deka ekonomi~nosta naj~esto stoi vo obratnoproporcionalen odnos so postignuvaweto na celite na kaznata. Ottamu se slu~uva so voveduvaweto na nekoi alternativni merki navistina da se izgubat posledicite od primenata na kaznata li{uvawe od sloboda no istovremeno da se javat i novi {to se povrzani so ovie merki i da se projavat so pogolema te`ina. Seto ova zaedno ne ja opravduva no ne ja ni negira natamo{nata egzistencija kako na kaznite li{uvawe od sloboda taka i na onie merki {to ve}e na{le ili }e najdat uslovi za vistinska primena kako supstituti, a ne kako surogati na kaznata li{uvawe od sloboda. Zasega ostanuva da veruvame vo dobronamernosta na onie eksperimentirawa {to vo iznao|aweto novi merki za odgovor na kriminalitetot poka`uvaat podednakov interes za poedinecot isto kolku i za onoj {to e odreden za dr`avata. Takvite merki me|utoa, treba zakonodavno da se reguliraat duri otkako }e bidat verificirani nivnite antikriminalni efekti.

2.3. Merki so koi samo se modificira izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi)
Me|u postsudskite alternativi vo prv red se pomesteni alternativnite kazni na li{uvawe od sloboda kade vleguvaat razni vidovi na ekstramuralen tretman: otvoreni ustanovi, vikend kazni, "halfway" domovi i sl. Registarot na postsudskite alternativi e pro{iren i na brojni modifikacii na kaznata zatvor vo fazata na nejzinoto izvr{uvawe, so posebni programi za tretman i usloven otpust od evropskiot ili anglosaksonskiot tip.552
552

Kambovski, V. op. cit. str. 250.

464

1. Polusloboda ili delumno izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda (semidetention, part-time detention, semi-liberte "ab inito"). Zaradi odbegnuvawe na {tetnite posledici do koi doveduva izdr`uvaweto osobeno na kratkite kazni li{uvawe od sloboda u{te na Prviot Kongres na Me|unarodnata zatvorska komisija (London, 1872) be{e predlo`ena nivna zamena so kazna polusloboda. Sledej}i ja ovaa preporaka poluslobodata kako modificiran na~in na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda za prv pat be{e vovedena vo Belgija, a podocna i vo nekoi drugi evropski zemji.553 Nejzinata su{tina e preku ubla`en re`im na zatvorawe da se ostvari osposobuvawe na osudenikot za normalno vra}awe vo op{testvoto. Na~inot na nejzinoto izvr{uvawe e specifi~en. Toa se sostoi vo obvrzuvawe na osudenikot da doa|a sekoj raboten den vo zatvorot i tamu da izvr{uva opredeleni rabotni zada~i, a preku vikendite i dr`avnite praznici, samo opredeleno vreme da prestojuva vo nego. Uslovite za primena na ovaa kazna se: da se raboti za lica storiteli na polesni krivi~ni dela - osudeni na kazna {to ne preminuva opredelena vremenska granica (obi~no od 3 do 6 meseci), nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te da se nao|a vo blizina na zatvorot i da e ve}e izdr`an del od kaznata, a pritoa da bilo manifestirano dobro povedenie kako garancija deka nema da bide zloupotrebena poluslobodata. 2. Poluzatvor ili li{uvawe od sloboda so otpu{tawe na rabota (work release). Su{tinata na kaznata poluzatvor e ista kako i onaa na kaznata polusloboda so taa razlika {to re`imot na izdr`uvaweto e postaven obratno. Osudenikot bez bilo kakov i da e prekin prodol`uva da ja vr{i svojata profesionalna dejnost na sloboda, a vo zatvorot gi minuva ve~ernite ~asovi i no}ta (za vreme na vikendite i dr`avnite praznici vo celost i denot i no}ta). U{te edna zna~ajna razlika vo pogled na poluslobodata e vo toa {to vakviot na~in na izvr{uvawe se primenuva od samiot po~etok na kaznata. Primenata na ovaa kazna e ograni~ena so karakterot na deloto, vrabotenosta na osudenikot i odale~nosta na rabotnosto mesto od zatvorot. Poznata e od praktikata na Belgija, Francija, [vajcarija i Holandija. 3. Zatvorawe kon krajot na nedelata (weckend detention). Ovaa merka pretstavuva etapno izvr{uvawe na kratkotrajna kazna li{uvawe od sloboda. Osudenoto lice na vakva kazna e dol`no vo sabota
Ovaa kazna vo Belgija bila najprvin primenuvana vo dr`avnite zavodi - {koli za maloletnici, a od 1932 i sprema polnoletni lica vo zatvorot Hoogstreten, i potoa od 1936 vo zatvorot za `eni St. Anre-des-Bruges. Vidi: Cornil, P. Novi belgiski eksperiment u re`imu izvr{enja kazne. Izbor, Zagreb , 1963/2, str. 184 i 187. Poluslobodata e poznata i od praktikata na [vajcarija i Holandija. Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 699.
553

465

nautro da se javi vo zatvorot i vo nego da ostane do ponedelnik nautro. Za vreme na toj prestoj osudenikot ne e opfaten so raboten ili bilo kakov drug oblik tretman za{to celta na zatvoraweto e negova neutralizacija vo vreme koe po pravilo se koristi za razonoda. Stanuva zbor za merka {to se primenuva samo sprema opredeleni storiteli na krivi~ni dela {to ne se nakloneti kon kriminalni odnesuvawa, odnosno sprema koi ne e potrebno prezemawe na nekoi posebni merki na prevospituvawe. Toa se onie lica {to gi kr{at soobra}ajnite propisi vo alkoholizirana sostojba ili se izvr{iteli na drugi polesni krivi~ni dela kako na primer, naru{uvawe na semejni obvrski, nepla}awe alimentacija i sl. Kaznata se izrekuva taka {to na sudijata mu e ostavena mo`nost da go opredeli brojot na vikendite {to treba da se pominat vo zatvorot. Toj broj spored nekoi avtori ne treba da bide pogolem od deset554, a spored drugi nitu od tri.555 Sekoe zatvorawe kon krajot na nedelata se smeta za dva dena od izdr`anata kazna. Opredeleni vidovi na vakvo zatvorawe ve}e na{le podr{ka vo svetot kako na primer vo Belgija, Anglija, Germanija.556 Nivnoto glavno opravduvawe se nao|a vo toa {to ne go prekinuvaat rabotniot odnos na osudenikot. Me|utoa, dovolno e nivnata primena da se povrze samo so problemite od prakti~na priroda za da splasne najgolemiot del od doverbata vo nivnite vistinski mo`nosti. Vo prilog na ova tvrdewe najprvin treba da se istakne deka "nedelniot zatvor" mo`e da se primeni samo toga{ koga se raboti za isklu~itelno kratki kazni li{uvawe od sloboda. Vo sprotivno osnovano se postavuva pra{aweto vo {to se sostoi ubla`uvaweto na represijata ako na primer za izre~ena kazna vo traewe od {est meseci osudenikot treba 45 pati da se javi vo zatvor vo period {to }e trae celi 11 meseci. Nesomnena slabost na vikend kaznite e i vo toa {to se stesnuva krugot na storitelite na krivi~ni dela vrz koi treba da se primenat, za{to e mal brojot na onie na koi {to oddale~enosta od zatvorot ne im pretstavuva vremenski i finansiski problem. Vo ovoj slu~aj objektivno-subjektivnata individualizacija na kaznata koja poa|a od krivi~noto delo i li~nosta na storitelot i otstapuva mesto na novokonstituiraniot kriterium - oddale~enosta na mestoto na `iveewe i rabotewe od zatvorskata zgrada. I na kraj, nadvor od ovie i sli~ni problemi koi samo navidum se od prakti~na priroda se postavuva pra{aweto i za osnovanosta na opcioniot karakter na ovie kazni. Spored moe mislewe, so ostavaweto mo`nost na samiot osudenik da re{i dali kaznata }e ja izdr`i etapno ili kontinuirano kako {to toa e predvideno vo nekoi zemji, se devalCornil P. op. cit, str. 189-190. Lazarevi} D. Zatvaranje krajem nedelje-na~in izvr{enja kazne zatvora, Pravni `ivot, Beograd, 1966/6, str. 18. 556 Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 186 i Lazarevi}, D. op. cit, str. 16-17.
555 554

466

vira institutot na kaznata. Imeno, pravednosta kako edno od osnovnite na~ela na kaznata i kaznuvaweto ne dozvoluva bilo kakvo spogoduvawe so prvdata. Takvite cenkawa, vo koi eden od u~esnicite e samiot osudenik, ne bi trebalo da gi dopu{ta nitu na~eloto na korisnosta, osobeno toga{ ako, kako vo slu~aj na vikend kaznite, imame apriorno otka`uvawe od obidot da se ostvari resocijalizacija ili socijalna adaptacija na osudenikot. Istiot prigovor vo celost va`i i za kaznite polusloboda i poluzatvor. 4. Ku}en zatvor (House arest). Ku}niot zatvor e takov vid kaznena merka so koja na osudenoto lice mu se ovozmo`uva li{uvaweto od sloboda da go mine vo svojata ku}a ili stan. Taka na primer vo Turcija na osudenoto lice na vozrast nad 65 godini za koe e utvrdeno deka zdravstveno ne e sposobno da prestojuva vo zatvor, li{uvaweto od sloboda {to ne preminuva 30 dena mo`e da go izdr`i doma. Vo krivi~niot zakonik na [panija i Argentina ku}niot zatvor kako posebna sankcija osven za postari lica e predviden i za `eni toga{ koga nivnoto odvojuvawe od doma mo`e da pretstavuva golema {teta za nivnoto semejstvo. Osnovniot prigovor protiv ku}niot zatvor za koj za `al, isto taka ne vode{e smetka na{iot zakonodavec e deka pretstavuva merka {to vo praktikata mo`e te{ko da se realizira i ~esto e povrzan so mo{ne neugoden nadzor.557 5. Izdr`uvawe na kaznata vo nekoja ustanova von zatvorot. Merkava na{la primena vo [vajcarija i Germanija sprema lica na koi im e potreben tretman poradi zavisnost od alkohol i drogi. Ovoj tretman se ostvaruva vo stru~ni medicinski centri dokolku izre~enata kazna ne e podolga od dve godini. Vo Anglija sudot mo`e da izdade naredba ("hospital order") da se sprovede postapka za ostvaruvawe pomo{ sprema osudenik za delo kaznivo so kazna li{uvawe od sloboda no, za koe so zakon ne e opredelena kazna. Toga{, osudenikot mo`e da bide upaten vo nekoj zavod ili srodna ustanova za ~uvawe i lekuvawe. 6. Elektronski nadzor (electronic monitoring). Merkata se sostoi vo toa {to na osudenikot okolu glu`dot na nogata ili rakata mu se prika~uva elektronska alka. Celiot ured se sostoi od alka-emituva~ snabdena so baterii, receptor i centrala za alarm. Alkata na sekoi 30 sekundi prenesuva radio sigla so doseg od 50 do 200 ili pove}e metri. Eden receptor smesten vo stanot ili na rabotnoto mesto na osudenikot e povrzan so telefonska linija i so elektronski sektor. Najposle vo zatvorot ima centrala za alarmirawe koja se sostoi od kompjuter vo koj se skladirani site podatoci za osudnikot. Osudenikot mora da go po~ituva opredeleniot raspored na na dvi`ewe, za{to vo sprotivno se aktivira alarmniot ured. Pritoa, postojat pove}e vidovi alarmirawe koi uka`uvaat na razli~na te`ina na storenata neposlu{nost, na
557

Vidi: Lazarevi}, D. Kratkotranje kazne zatvora, str. 153.

467

primer, dali osudenikot se obiduva da ja izvadi alkata, ne oti{ol na rabota ili ne se vratil na vreme doma. Po signaliziraniot alarm, nadgleduva~ot mu telefonira na osudenikot za da doznae {to se slu~uva i vedna{ go izvestuva nadle`niot slu`benik koj treba da donese odluka za natamo{noto postapuvawe: dali }e se ogani~i samo na predupreduvawe, }e isprati lice na mestoto na nastanot ili osudenikot }e go privede. Merkava koja vo su{tina se sveduva na eden vid doma{en zatvor, ima pove}egodi{na primena vo SAD (od 1987 godina), no vo ponovo vreme i vo nekoi evropski zemji vo koi najprvin e vovedena vo eksperimentalna forma. Taka, na primer, vo Anglija se primenuva od 1990, vo Francija od 1997 godina. I pokraj opredeleni pozitivni strani (prilagodlivost sprema li~nite karakteristiki na storitelot), vo pogolemiot del zemji kon elektronskoto nadgleduvawe zasega se pristapuva so golemoa pretpazlivost, za{to se smeta deka nadvladuvaat negovite slabosti. Vo taa smisla se istaknuva deka se raboti za sankcija {to vo sebe sodr`i pregolemo isku{enie koe{to lesno mo`e da vodi kon kr{ewe na nalo`enite obvrski i podlegnuvawe na kriminalni porivi. Vo ovaa merka se gleda i golema opasnost od aspekt na po~ituvaweto ~ovekovite prava na privatnost i intimnost, me|utoa i toa deka taa mo`e da pretstavuva prv ~ekor kon nejzino pro{iruvawe i vo drugi segmetni na dr`avnata represija. Vo nekoi zemji, kako na primer Holandija, postojat razmisluvawa, pa duri i obidi za koristewe na ovaa i kako zamena na pritvorot.

468

G l a v a IV ALTERNATIVNI MERKI I. POIM I SU[TINA NA ALTERNATIVNITE MERKI 1. Alternativnite merki kako {to imavme prilika da vidime,

nastanaa vo ramkite na kaznata, kako merki za nivna zamena toga{ koga

nivnoto izvr{uvawe ne e nu`no za za{tita na op{etstvoto. Celta na nivnoto voveduvawe e ograni~uvawe na retributivnoto dejstvo na kaznite i razvivawe na individualizacijata na krivi~nite sankcii. So tek na vreme, kako zamena za kratkite kazni li{uvawe od sloboda i sprema slu~ani prestapnici, alternativnite merki stanaa samostojni, redovni i neophodni merki na op{etstvena reakcija. Zaedni~ka karakteristika na ovie sankcii e i toa {to vo sebe sodr`at predupreduvawe. Taka, na primer, so sudskata opomena na storitelot na deloto mu se upatuva prekor za izvr{enoto delo i se predupreduva deka dokolku povtorno izvr{i krivi~no delo }e bide primeneta kaznata za toa novo delo, a so ulovnata osuda se predupreduva na prisutnosta na kaznata koja mo`e da bide primeneta ne samo na novoto delo, tuku i za porano izvr{enoto delo. 2. Govorej}i za vidovite i celite na krivi~nite sankcii go vidovneme i toa deka alternativnite merki vo na{eto krivi~no zakonodavstvo se vospostaveni kako posebni samostojni krivi~ni sankcii koi i pokraj toa {to celosno ne se li{eni od represivni primesi vo su{tina se zamisleni kako preventivni merki. Nivnoto nastanuvawe se dol`i na kriminalnopoliti~koto soznanie deka vo borbata protiv kriminalitetot, pokraj kaznata i namesto kaznata, treba da se prifatat i drugi krivi~ni sankcii {to vo najgolema mera }e bidat li{eni od retributivnite elementi i negativnite posledici {to tie gi ostavaat vrz osudenite lica, osobeno toga{ koga se raboti za isklu~itelno kratki kazni li{uvawe od sloboda. Toa se krivi~ni sankcii koncipirani vrz edinstvena platoforma da ja zamenat kaznata, toga{ koga so ogled na okolnostite na deloto i li~nite obele`ja na storitelot, mo`e da se o~ekuva deka tretmanot na storitelot nadvor od zatvorot e dovolen za negovo popravawe i za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Nivnata cel e sprema krivi~no odgovorni storiteli da ne se primenuva kazna koga za toa postojat opredeleni uslovi {to uka`uvaat deka tie, vsu{nost, vo idnina }e se vozdr`uvaat od vr{ewe krivi~ni dela. Ottamu, {to vo osnova se merki na predupreduvawe, ~inam za site niv voop{to ne pre~i i upotrebata na starite nazivi: opome469

nuva~ki (admonitivni) ili parapenalni sankcii. 3. Od prirodata na alternativnite merki se nalo`uva logi~en zaklu~ok deka so samoto nivno izrekuvawe i soop{tuvawe vo celost e ostvareno i nivnoto izvr{uvawe. Toa {to ovie merki, po pravilo, se izvr{eni so samoto nivno izrekuvawe, uka`uva i deka ne e potrebno postoewe na kakov bilo organ za taa namena. Pritoa, osnovano se smeta deka predupreduvaweto so zakana na kazna ili samoto predupreduvawe, pretstavuvaat dovolna osnova za ostvaruvawe na socijalno vospitni efekti. Za toa vo golem obem pridonesuvaat goneweto ili zakanaat so gonewe i povedenata krivi~na postapka, negativnoto vrednuvawe na povedenieto na storitelot obrazlo`eno vo sudskata odluka i "odiozniot" stav na javnosta kon istoto. Ottamu, proizleguva izvesen strav, no i vospitno dejstvo sprema storitelot {to kaj uslovnata osuda mo`e da bide zajaknato i so potrebata od pridr`uvawe kon eventualno nalo`enite obvrski da se vodi ureden i neporo~en `ivot. 4. Alternativnite merki mo`at da bidat primeneti samo sprema polnoletni krivi~no odgovorni storiteli na krivi~ni dela. II. VIDOVI NA ALTERNATIVNI MERKI
1. USLOVNA OSUDA

1. Poim i cel na uslovnata osuda spored KZ. Uslovnata osuda e samostojna (avtonomna) krivi~na sankcija ~ija osnovna smisla e vo opredeleni slu~ai da se izbegne izrekuvawe i izvr{uvawe na kazna sprema storitelot na krivi~no delo, ako so ogled na negovata li~nost i okolnostite na izvr{uvaweto na deloto osnovano mo`e da se o~ekuva deka toj }e se popravi bez izrekuvawe, a so ogled na toa i izvr{uvawe na kaznata. Ottamu, spored KZ so uslovnata osuda na storitelot na krivi~noto delo sudot mu ja utvrduva kaznata i istovremeno opredeluva deka taa nema da se izvr{i ako osudenikot za vremeto {to }e go opredeli sudot, a koe ne mo`e da bide pokuso od edna nitu podolgo od pet godini (vreme na proveruvawe) ne stori novo krivi~no delo. Vo sprotivno, uslovnata osuda }e se otpovika, a izre~enata kazna }e se izvr{i. Uslovnata osuda vo su{tina e prostuvawe na kaznata na storitelot na deloto od strana na op{testvoto koe se zasnova na uveruvaweto deka toj vo idnina }e se odnesuva vo soglasnost so pravnite propisi i deka nema da vr{i krivi~ni dela. Toa uveruvawe se zasnova na postoeweto pozitivni osobini kaj storitelot na krivi~noto delo i takvi okolnosti koi uka`uvaat deka celite na kaznuvaweto }e se postigaat i bez primena na kaznata, Nejzina cel vo prv red e specijalnata prevencija koja se postignuva so davawe na sloboda i doverba na storitelot na deloto.

470

2. Uslovi za izrekuvawe na uslovnata osuda. Uslov za izrekuvawe na ova alternativna merka e na storitelot da mu e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda vo traewe do dve godini ili pari~na kazna. Pri odlu~uvaweto dali }e izre~e uslovna osuda, vodej}i smetka za celta na uslovnata osuda, sudot posebno gi zema predvid li~nosta na storitelot, negoviot porane{en `ivot, negovoto odnesuvawe po izvr{enoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost i drugite okolnosti pod koi e storeno deloto. Vo soglasnost so uslovite za izrekuvawe na uslovnata osuda i procenkata na okolnostite koi se odnesuvaat na li~nosta i deloto na storitelot, sudot mo`e vo uslovnata osuda da opredeli i nekoi od slednive posebni uslovi: 10 da se vrati imotnata korist pribavena so izvr{uvaweto na krivi~noto delo, 20 da se nadomesti {tetata predizvikana so krivi~no delo, ili 30 da se ispolnat nekoi drugi obvrski predvideni vo krivi~nopravnite odredbi {to na storitelot mu se nalo`eni vo presudata. Takvi posebni obvrski se opredeleni vo ~l. 65 st. 3, 66 st. 3, 67 st. 6, 170 st. 2, 198 st. 3, 202 st. 2, 203 st. 3, 218 st. 4 i 290 st. 4 KZ. Uslovite {to se odnesuvaat na nadomestot na {tetata, odnosno na vra}aweto na imotnata polza ili drugi uslovi {to se vrzani za materijalni izdatoci mo`at da mu se postavat na storitelot dokolku toj navistina e vo sostojba i da gi izvr{i. Ako vo opredelen rok, {to vo ramkite na opredeleno vreme za proveruvawe go opredeluva sudot, obvrskata ne se ispolni, sudot mo`e da opredeli utvrdenata kazna da se izvr{i. Dokolku na storitelot mu e utvrdena kazna li{uvawe od sloboda i pari~na kazna, uslovnata osuda mo`e da se izre~e za obete kazni ili samo za kaznata li{uvawe od sloboda. 3. Otpovikuvawe na uslovnata osuda. Vo KZ se predvideni tri osnovi za otpovikuvawe na uslovnata osuda: 10 otpovikuvawe poradi novostoreno krivi~no delo, 20 otpovikuvawe poradi porano storeno krivi~no delo i, 30 otpovikuvawe poradi neispolnuvawe na opredeleni obvrski. 10 Vo pogled na otpovikuvaweto na uslovnata osuda vo slu~aj na izvr{uvawe na novo krivi~no delo, KZ predviduva obligatorno i fakultativno otpovikuvawe. Sudot zadol`itelno ja otpovikuva uslovnata osuda ako osudenikot vo vreme na proveruvaweto stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda od dve godini ili vo podolgo traewe. Ako pak vo vremeto na proveruvaweto osudenikot stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda pomala od dve godini ili pari~na kazna, pred sudot stojat tri mo`nosti: a) otpovikuvawe na uslovnata osuda i izrekuvawe edinstvena kazna za dvete krivi~ni dela spored pravilata za odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek, b) izrekuvawe na nova edinstvena uslovna 471

osuda za dvete krivi~ni dela i, v) neotpovikuvawe na porane{nata uslovna osuda so izrekuvawe bezuslovna kazna za novoto delo. 20 Otpovikuvaweto na uslovnata osuda poradi porano storeno krivi~no delo e propi{ano taka {to sudot toa mo`e da go stori ako oceni deka ne bi imalo osnova za izrekuvawe na uslovnata osuda da se znaelo za toa delo. Pri odlu~uvaweto, na sudot i vo ovoj slu~aj mu stojat na raspolagawe gorenavedenite mo`nosti. 30 Otpovikuvawe poradi neispolnuvawe na opredeleni obvrski. Dokolku na osudenikot mu bilo opredeleno ispolnuvawe na opredeleni obvrski {to toj vo rokot odreden od presudata ne go storil, sudot mo`e: a) vo ramkite na vremeto na proveruvawe da go prodol`i vremeto za ispolnuvawe na obvrskata ili, b) da ja otpovika uslovnata osuda i da ja izre~e porano utvrdenata kazna. Ako pak utvrdi deka osudenikot od opravdani pri~ini ne mo`e da ja ispolni postavenata obvrska, sudot }e go oslobodi od istata ili }e ja zameni so druga soodvetna obvrska predvidena so zakon. Otpovikuvaweto na uslovnata odluka vo site navedeni slu~ai e mo`no vo tekot na vremeto za proveruvawe. Od toa postojat samo dva isklu~oci predvideni vo ~l. 54 KZ.
2. USLOVNA OSUDA SO ZA[TITEN NADZOR

1. Poim. Spored KZ SFRJ od 1976 godina za prv pat kaj nas be{e vovedena, a so KZ SRM od 1977 godina i podrobno regulirana posebna varijanta na uslovnata osuda - uslovna osuda so za{titen nadzor. Uslovnata osuda so za{titen nadzor e samo poseben modificiran oblik na uslovnata osuda koja proizleze od potrebata soglasno karakteristikite na li~nosta na storitelot da se prezemat dopolnitelni merki za zgolemuvawe na najzinata efiksnost. Vrz osnova na toa uveruvawe sudot mo`e da opredeli storitelot komu mu e izre~ena uslovnata osuda da se stavi pod za{titen nadzor za opredelno vreme vo tekot na vremeto za proveruvawe. Spored bukvata na zakonot (~l. 55 st. 1 KZ) takviot nadzor sudot go odreduva koga }e najde deka uslovnata osuda nema dovolno da vlijae na storitelot pove}e da ne vr{i krivi~ni dela, a okolnostite svrzani so li~nosta na storitelot ili negovata sredina go ~inat opravdano o~ekuvaweto deka celta na uslovnata osuda }e se postigne ako se opredelat i merki na pomo{, gri`a, nadzor ili za{tita. Kaj uslovnata osuda so za{titen nadzor se poa|a od toa vo ramkite na za{titniot nadzor na osudenoto lice da mu se opredelat izvesni obvrski ~ie ostvaruvawe treba da pridonese za ostvaruvawe na nejzinata cel. Organot nadle`en za sproveduvawe na za{titniot nadzor e zadol`en da go sledi ostvaruvaweto na tie obvrski, a zaradi nivno neispolnuvawe sudot mo`e da ja otpovika uslovnata osuda, da zamenuva edni so drugi obvrski ili pak da go otpovika za{titniot nadzor bez 472

toa da vlijae vrz uslovnata osuda. Za{titniot nadzor pod koj se stava osudenoto lice gi opfa}a so zakon predvidenite merki na pomo{, gri`a, nadzor ili za{tita. Traeweto na za{titniot nadzor sudot go odreduva na opredeleno vreme vo tekot na vremeto na proveruvaweto. Osudenoto lice na koe pokraj uslovnata osuda mu e opredelen za{titniot nadzor e obvrzano da se javuva na organot nadle`en za vr{ewe na za{titen nadzor vo od nego opredeleni rokovi. Pokraj toa, koga so uslovnata osuda }e opredeli za{titen nadzor, na osudenoto lice mo`e da mu postavi edna ili pove}e od slednive obvrski: - osposobuvawe, ostru~uvawe i prekvalifikuvawe za da mo`e osudenikot da go zadr`i rabotnoto mesto {to go zazema ili da bidat sozdadeni pretpostavki za vrabotuvawe, - prifa}awe na vrabotuvawe {to odgovara na sposobnostite i sklonosta na osudenikot, - izvr{uvawe na obvrskata za izdr`uvawe na semjestvoto, podigawe na decata i drugi semejni obvrski, - ovozmo`uvawe uvid i soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na sredstvata od platata i drugite prihodi {to gi ostvaruva, - neposetuvawe opredeleni vidovi na lokali ili drugi mesta kade {to se to~at alkoholni pijaloci ili se igra na sre}a, - zabrana na upotreba na alkoholni pijaloci, drogi i drugi psihotropni supstanicii, - koristewe na slobodnoto vreme spored ocenka na socijalniot organ, - odbegnuvawe i nedru`ewe so lica koi negativno vlijaat vrz osudenikot, - podlo`uvawe na lekuvawe ili socijalna rehabilitacija vo soodvetni specijalizirani ustanovi, odnosno posetuvawe na opredeleni psiholo{ki i drugi sovetuvali{ta. Pri izborot na vidot na obvrskata sudot pred s ja zema predvid, li~nosta na storitelot, negovata zdravstena sostojba i psihi~kite svojstva, vozrasta, materijalite i semejnite uslovi, okolnostite pod koi go storil deloto, povedenieto na storitelot po izvr{uvaweto na deloto, pobudite za izvr{uvaweto na deloto i drugite okolnosti svrzani so li~nosta na storitelot {to se od zna~ewe pri izborot na vidot na obvrskata, vodej}i smetka da ne se povreduva ~ovekovoto dostoinstvo nitu da se predizvikuvaat nepotrebni te{kotii vo negovoto prevospituvawe. Vo KZ e opredlen i organot za sproveduvawe na za{titniot nadzor, odnosno pomo{ta, gri`ata i nadzorot i za{titata na uslovno osudenoto lice. Toa e centarot za socijalni raboti koj e dol`en: 10 so prakti~ni soveti da go pottiknuva i da mu pomaga na osudenikot da ja ispolni obvrskata {to ja opredelil sudot, da go sfati zna~eweto na uslovnata osuda so za{titen nadzor za da se ispolnat nejzinite celi i 473

20 povremeno da go izvestuva sudot za sostojbite vo ispolnuvaweto na opredelenata obvrska. Ako osudenoto lice ne go prifati za{titniot nadzor, centarot za socijalni raboti e dol`en za toa da go izvesti sudot vo rok od 8 dena. Toga{ pak, koga centarot za socijalni raboti oceni deka celta na ovaa merka e postignata za toa go izvestuva sudot {to ja izrekol merkata i mo`e da mu predlo`i da go zapre izvr{uvaweto na za{titniot nadzor. 2. Dejstvo na uslovnata osuda. Uslovnata osuda i vo dvete varijanti se izrabotuva vo forma na presuda. Kon nea kako samostojna krivi~na sankcija na osudenoto lice mo`at da mu se izre~at opredeleni merki na bezbednost {to zadol`itelno se izvr{uvaat kako i merkata odzemawe na imotna korist pribavena so krivi~noto delo. Uslovnata osuda se zapi{uva vo kaznenata evidencija. Dokolku ne bide otpovikana taa ottamu se bri{e edna godina po istekot na vremeto na proveruvawe, ako za toa vreme osudenikot ne stori novo krivi~no delo.
3. USLOVNO PREKINUVAWE NA KRIVI^NATA POSTAPKA

1. Poim. Sudot mo`e da odlu~i uslovno da ja prekine krivi~nata postapka za krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna li{uvae od sloboda do edna godina pod uslov storitelot vo rokot vo koj trae prekinuvaweto na postapkata da ne stori novo krivi~no delo. Za toa sudot odlu~uva po raspitot na obvinetiot i soslu{uvawe i soglasnosta na o{teteniot (~l. 58-a st. 1 KZ). So sudskata odluka postapkata mo`e da bide prekinata najmnogu vo rok do edna godini. Toj rok ne se zasmetuva vo rokot na zastarenost na krivi~noto gonewe (~l. 58-a st. 2 KZ). 2. Uslovi za izrekuvawe. Pri odlu~uvaweto za primena na ovaa merka sudot gi zema predvid osobeno izrazenoto kaewe i izvinuvaweto na storitelot, otstranuvaweto na posledicite na deloto i nadomestuvaweto na {tetata predizvikana so krivi~noto delo (~l. 58-a st. 4 KZ). Primenata na ovaa merka, spored toa doa|a predvid vo slu~ai na polesni krivi~ni dela vo koi postoi soglasnost na o{teteniot i aktiven odnos na storitelot vo pogled na otstranuvaweto na posledicite na deloto i pridonesot kon moralnata satisfakcija na o{teteniot. Na toj na~in, vsu{nost, se ostvaruva soodvetna spogodba me|u kriminalniot par (storitelot i `rtvata), pri koja sudot se pojavuva samo kako nejzin medijator. 3. Ako storitelot vo rokot na proveruvaweto ne stori novo krivi~no delo ili ako vo toj rok ne se otkrie nekoe porano storeno krivi~no delo, postapkata se zapira (~l. 58-a st. 3 KZ). Postavuvaweto na ovoj rok kako uslov za zapirawe na postapkata e opredelen od potrebata od proverka na storitelot deka vo minatoto ne storil i osobeno deka vo idnina }e se vozdr`uva od izvr{uvawe na kakvi i da e krivi~ni dela. 474

4. Merkata uslovno prekinuvawe na krivi~nata popstapka e ko`mlementarna na principot na oportunitet na krivi~noto gonewe od ~l. 146 st. 2 ZKP. So drugi zborovi, do nejzina primena mo`e da dojde ako soglasno navedenata odredba od ZKP, Javniot obvinitel go prezel, odnosno ne se otka`al od krivi~noto gonewe.
4. OP[TOKORISNA RABOTA

1. Poim. Op{tokorisnata rabota e merka {to se sostoi vo opredelen broj ~asovi zadol`itelna neplatena rabota vo slobodnoto vreme na storitelot na krivi~noto delo vo korist na zaednicata. Se raboti za merka koja prebrzano e prezemena vo na{eto krivi~no zakonodavstvo so izmenite od 2004 godina.558 2. Uslovi za izrekuvawe. Osnovniot oblik na op{tokorisna rabota na sloboda, so soglasnost na storitelot, sudot mo`e da go mu izre~e na porano neosuduvan storitel za krivi~ni dela za koi e propi{ana pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda do tri godini, ako deloto e storeno pod olesnuva~ki okolnosti (~l. 58-b st. 1 KZ). Merkata se izrekuva vo traewe od 40 do 240 ~asovi, {to osudeniot e obvrzan da gi odraboti bez nadomestok vo dr`aven organ, javno pretprijatie, javna ustanova ili humanitarna organizacija, za vreme na dr`avni praznici, sabotni i nedelni denovi, i ne pokratko od pet ~asa nedelno, vo period najmnogu do dvanaeset meseci. Koga postojat zdravstveni ili opravdani li~ni i semejni pri~ini sudot mo`e da go prodol`i izvr{uvaweto na merkata najmnogu u{te za {est meseci. Op{tokorisnata rabota se javuva i kako zamena za izre~ena pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda. Koga sudot }e izre~e pari~na kazna do devedeset dnevni globi ili iljada i osumstotini evra vo denarska protivvrednost ili kazna li{uvawe od sloboda do tri meseci, mo`e istovremeno da odlu~i, po barawe na osudeniot, za zamena na kaznata so op{tokorisna rabota, pri {to eden den li{uvawe od sloboda, dnevna globa ili dvaeset evra vo denarska protivvrednost se zamenuvaat so tri ~asa op{tokorisna rabota so toa {to vkupniot zbir na ~asovi ne mo`e da nadmine 240 ~asa. Pri odlu~uvaweto za zamena na kaznata so merkata na op{tokorisna rabota sudot ja zema predvid te`inata na deloto, stepenot na krivi~nata odgovornost, porane{nata neosuduvanost na storitelot i izvr{enoto nadomestuvawe na {tetata ili otstranuvawe na drugite {tetni posledici na deloto. 2. Nadzor nad ispolnuvaweto na obvrskite. Nadzorot nad ispolnuvaweto na obvrskite na osudeniot go vr{i sudot vo postapka uredena

558

Vidi: str. 459-462.

475

so zakon (~l. 58-b st. 4 KZ).559 Pritoa, ako osudeniot ne gi ispolnuva ili neuredno gi ispolnuva svoite rabotni obvrski, sudot najprvo pismeno go opomenuva. Me|utoa, koga osudeniot prodol`i so takvoto odnesuvawe, sudot, ako za toa postojat opravdani pri~ini, mo`e da donese: 10 odluka so koja ja modificira merkata i, 20 odluka za zamena na merkata so pari~na kazna ili so kazna li{uvawe od sloboda. 10 Odlukata za modifikacija na merkata se sostoi vo zgolemuvawe na brojot na ~asovite ili vo prodol`uvawe na izvr{uvaweto na

merkata za najmnogu tri meseci.

20 Zamenkata odlukata se sostoi vo zamena neizvr{eniot del od merkata so pari~na kazna ili so kazna li{uvawe od sloboda, taka {to za sekoi tri ~asa op{tokorisna rabota se zasmetuva edna dnevna globa ili eden den kazna li{uvawe od sloboda. Pri odlu~uvaweto za zamenata so pari~na kazna ili kazna zatvor sudot se rakovodi od te`inata na deloto, stepenot na krivi~nata odgovornost i odnosot na osudeniot kon izre~enata merka na op{tokorisna rabota (~l. 58-b st. 5 KZ). Dokolku pak, osudeniot na je izvr{uva op{tokorisnata rabota, izre~ena kako zamena za pari~nata kazna ili kaznata li{uvawe od sloboda, sudot donesuva odluka za izvr{uvawe na izre~enata kazna. Pritoa, rabotnata obvrska {to storitelot ja ispolnil se zasmetuva vo kaznata, pri {to za sekoi tri ~asa op{tokorisna rabota se zasmetuva eden den kazna li{uvawe od sloboda ili edna dnevna globa ili dvaeset evra vo denarska protivvrednost (~l. 58-b st. 6 KZ).
5. SUDSKA OPOMENA

1. Poim, celi i uslovi za izrekuvawe. Sudskata opomena e posebna avtonomna alternativna merka, {to zna~i mo`e da se izrekuva samostojno kako i sekoja druga krivi~na sankcija. Nejzina cel e sprema krivi~no odgovoren storitel da ne se primeni kazna za polesni krivi~ni dela koga toa ne e nu`no i koga mo`e da se o~ekuva deka samoto predupreduvawe dovolno }e vlijae vrz storitelot ve}e da ne vr{i krivi~ni dela. Iako se iscrpuva so verbalno upatvawe prekor, opomenata javno go deklarira socijalnoeti~kiot negativen sud za deloto, vr{ej}i na toj na~in funkcija na merka koja na jasen na~in go predupreduva storiteot deka ako prodol`i da vr{i krivi~i dela sprema nego }e se reagira so postrogi merki. Predupredaweto ne gubi ni{to poradi toa {to e li{eno od zakanata so kazna, so svojstvena za uslovnata osuda, spored koj element tie me|usebno bitno se razlikuvaat iako gi povrzuInteresno e deka zakonodavecot ja opredelil merkata op{tokorisna rabota, kako i site drugi alternativni merki, vptro~em, pred da go opredeli organot i na~inot na nejzinoto podrobno izvr{uvawe.
559

476

va ista idejna osnova.560 Sudskata opomena mo`e da se izre~e za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda do edna godina ili pari~na kazna, a se storeni pod takvi olesnuva~ki okolnosti koi gi pravat osobeno lesni. Za opredeleni krivi~ni dela i pod uslovi predvideni so zakon, sudskata opomena mo`e da se izre~e i koga e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda do tri godini. 10 Prviot uslov e da se raboti za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda do edna godina ili pari~na kazna. Me|utoa, vo vrska so ovoj uslov, soglasno ~l. 59 st. 2 KZ, se dozvoluva sudot da izre~e sudska opomena i koga e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda do 3 godini, no samo za odredeni krivi~ni dela i toa samo ako se ispolneti posebnite uslovi kaj tie dela. Takov slu~aj, na primer, postoi kaj lesnata telesna povreda (~l. 130 st. 2 KZ) kade {to e predvideno deka sudot mo`e da mu izre~e sudska opomena ako bil predizvikan so osobeno navredlivo ili grubo odnesuvawe na o{teetniot, ili kaj krivi~nite dela od ~l. 172 do 175 KZ vo vrska so ~l. 177 KZ. 20 Vtoriot uslov za izrekuvawe na sudska opomena e krivi~noto delo za koe voop{to mo`e da se izre~e sudska opomena spored ~l. 59 st. 1 i 2 KZ, treba da e storeno pod takvi olesnuva~ki okolnosti koi go pravat osobeno lesno. Sudot mo`e da izre~e sudska opomena i za pove}e krivi~ni dela vo stek ako za sekoe od tie dela postojat navedenite uslovi za nejzino izrekuvawe. Pri odlu~uvaweto dali }e izre~e sudska opomena, vodej}i smetka za nejzinata cel, sudot posebno gi zema predvid li~nosta na storitelot, negoviot porane{en `ivot, negovoto odnesuvawe po izvr{enoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost i drugite okolnosti pod koi e storeno deloto. 2. Od navedenite zakonski odredbi proizleguva deka sudskata opomena e krivi~na sankcija so koja se reagira na polesni krivi~ni dela storeni pod osobeno olesnuva~ki okolnosti, obi~no od strana na lica {to za prv pat storile vakvo delo. Taa se izgotvuva vo forma na re{enie, vo koe, iako ne postoi izreka za vinata na storitelot na krivi~noto delo, sepak zna~i opredelen prekor na storitelot {to slu`i kako negovo predupreduvawe deka pri novostvoreno delo sprema nego }e bide primeneta pote{ka krivi~na sankcija. Vo re{enieto za sudskata opomena na storitelot mo`at da mu se izre~at opredeleni merki na bezbednost, odzemawe na imotna korist i objavuvawe na re{enieto preku sredstvata na masovnata komunikacija. Primenata na sudskata opomena e fakultativna, {to zna~i deka pri postoewe na site uslovi sudot mo`e, no ne mora da ja izre~e.
560

Proevski, V. op. cit. str. 461.

477

Pokraj toa {to kako i uslovnata osuda ne mo`e da im se izre~e na maloletni storiteli na krivi~ni dela, sudskata opomena ne mo`e da im se izre~e nitu na voeni lica za krivi~ni dela protiv vooru`enite sili. 3. Dejstvo na sudskata opomena. Storitelot na krivi~no delo komu mu e izre~ena sudska opomena se smeta za osuduvano lice. Toa i ovde zna~i deka sudskata opomena se vnesuva vo kaznenata evidencija i ottamu mo`e da se bri{e ako osudenoto lice ne stori novo krivi~no delo vo rok od edna godina od denot na pravosilnosta na sudskata odluka. Sudskata opomena isto kako i uslovnata osuda ne povlekuva nikavi pravni posledici na osudata.
6. KUKEN ZATVOR

1. Poim. Ku}niot zatvor e merka koja, koga e izre~ena pod opredeleni uslovi prevideni vo KZ, storitelot na krivi~noto delo ja izvr`uva vo svojot dom. Ottuka, ku}niot zatvor pretstavuva modifikacija na izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, 2. Uslovi za izrekuvawe. Osnovnite uslovi za izrekuvawe na ovaa merka e da se raboti za staro i iznemo{teno, te{ko bolno lice ili za bremena `ena kako izvr{iteli na krivi~noto delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna li{uvawe od sloboda do edna godina. Na navedenite kategorii lica za poso~enite dela, sudot mo`e da im izre~e kazna li{uvawe od sloboda i istovremeno da odlu~i, so nivna soglasnost kaznata da ja izdr`uva vo ku}en zatvor (~l. 59-a st. 1 KZ). Merkata se sostoi vo zabrana za napu{tawe na domot od strana na osudeniot. Sudot mo`e da ja zameni kaznata li{uvawe od sloboda so ku}en zatvor ako postojat uslovi so sovremeni elektronski ili telekomunikaciski sredstva da se kontrolira izvr{uvaweto na ku}niot zatvor {to (~l. 59-a st. 2 KZ). 3. Nadzor nad izvr{uvaweto na ku}niot zatvor. Nadzorot nad izvr{uvaweto na ku}niot zatvor vr{i sudot. Sudot mo`e da odredi prezemawe na opredeleni merki na nadzor i od policijata vo mestoto vo koe se nao|a domot na osudeniot so obvrska za redovno izvestuvawe za nivnoto vr{ewe (~l. 59-a st. 3 KZ). Ako osudeniot ja prekr{i zabranata za napu{tawe na domot, sudot mo`e da odredi zamenetata kazna zatvor da se izvr{i vo celost vo ustanova za izvr{uvawe na kaznata zatvor (~l. 59-a st. 4 KZ).

478

GlavaV MERKI NA BEZBEDNOST I. MERKITE NA BEZBEDNOST I NOVIOT ODNOS SO KAZNATA 1. Merkite na bezbednost voobi~aeno se pretstavuvaat kako poseben samostoen vid krivi~ni sankcii. Tie se proizvod na pozitivisti~kata {kola koja vo niv gleda{e adekvatna zamena za kaznite na klasi~noto pravo koi spored opredeleni teoretski postavki na pozitivistite se poka`aa nepodobni za suzbivawe na kriminalitetot i efikasna za{tita na op{testvoto. Pretstavnicite na ovaa {kola poa|aat od idejata za opasnosta na storitelot na krivi~noto delo i potrebata na taa opasnost da se reagira so posebni krivi~nopravni merki koi se sostojat vo izolacija i lekuvawe na op{testveno opasnite poedinci. Takvi merki {to treba da se vovedat kako samostojni i edinstveni sankcii se merkite na socijalna za{tita. Ova sfa}awe poradi svojata ednostranost nema{e nikakvo vlijanie vo krivi~noto zakonodavstvo. Me|utoa, prifa}aj}i ja vo osnova ovaa ideja sociolo{kata {kola predlo`i sistem na sankcii me|u koi ovie merki }e najdat svoja egzistencija pokraj kaznite (dualitet na krivi~nite sankcii). Spored ovaa koncepcija koja vo po~etokot na XX vek }e bide zakonodavno prifatena561 kaznata ostanuva osnovna merka vo borabata protiv kriminalitetot no, sprema opredeleni storiteli na krivi~ni dela562 pokraj kaznata se primenuvaat i merkite na bezbednost, so toa {to mo`at da bidat i samostojno izre~eni.
Vo po~etokot na XX vek merkite na bezbednost pretstavuvaa sankcii isklu~itelno rezervirani za maloletnite storiteli na krivi~ni dela. Podocna raste nivniot broj, a so toa i obemot na nivnata primena. Merkite na bezbednost za prv pat se vovedeni vo norve{kiot krivi~en zakon od 1902 godina. 562 "Vo prvo vreme stanuva zbor za merki od medicinski karakter koi treba da ja zamenat kaznata sprema du{evno anormalnite delinkventi, a podocna da ja dopolnat kaznata sprema alkoholi~ari i narkomani, odnosno pove}ekratnite povtornici, za na krajot sistemot na merkite na bezbednost da se dopolni i so takvi merki ~ija {to cel e otstranuvawe na onie kriminogeni faktori koi ne proizleguvaat od sostojbata na li~nosta na storitelot." Lazarevi}, Lj. Sistem mera bezbednosti i mogu~e izmene i dopune, JRKKP, Beograd , 1990/3, str. 29.
561

479

2. Denes koga vo skoro site krivi~ni zakonodvstva dojde do pomala ili pogolema afirmacija na merkite na bezbednost osobeno e aktuelno pra{aweto {to u{te od samiot po~etok predizvika podeleni teoretski razmisluvawa. Stanuva zbor za kontroverzite koi nastanuvaat okolu opredeluvaweto na pravnata priroda na ovie merki i vo vrska so toa okolu ras~istuvaweto na nivniot odnos so kaznata. Vo vrska so ovie problemi vo literaturata obi~no se istaknuva deka kaznata e reakcija na zlostorot, taa e naso~ena kon minatoto i sega{nosta i ottamu mora da bide ekvivalentna na storenoto delo i stepenot na krivi~nata odgovornost. Za razlika od nea, pravniot osnov za izrekuvawe na merkata na bezbednost e opasnosta na storitelot izrazena vo mo`nosta od povtoruvawe na krivi~noto delo i zatoa e naso~ena kon idninata, kon prevencijata na idnite zlostorstva. Kaznata za osnova go ima deloto i pretstavuva zlo {to se zadava zaradi storenoto zlo, a merkata na bezbednost li~nosta na storitelot (negovata opasna sostojba) i pretstavuva merka od kurativen i pedago{ki karakter. Kaznata e retributiven odgovor na kriminalniot akt, a merkata na bezbednost e li{ena od retributivni elementi. Spored toa storitelot na deloto samo kaznata ja ~uvstvuva kako zlo, a ne i merkata na bezbednost.563 Vakvoto opravduvawe na merkite na bezbednost i obidot da se razgrani~at od kaznite, vsu{nost, poa|a od dve osnovi: od su{tinata i od celite na ovie sankcii. Primarno e razgrani~uvaweto koe se zasnova na stojali{teto za prisustvo i otsustvo na zloto vo niv. Me|utoa, koga toa o~igledno ne pomaga se tvrdi deka glavnata razlika me|u kaznite i merkite na bezbednost treba da se bara vo nivnite celi. So kaznata vo prv red se postignuvaat efekti vrz generalnopreventiven plan makar {to kaj nekoi od niv mo`e da dojde do izraz i nivniot specijalnopreventiven pridones. Kaj merkite na bezbednost vo preden plan e specijalnata prevencija, a generalnata prevencija e samo sporeden efekt {to kaj nekoi od niv e duri i sosema otsuten!564 Nasproti vakvite stojali{ta se izdvojuva misleweto na opredeleni avtori {to se zasnova vrz mo{ne poizdr`ana argumentacija. Se poa|a od toa deka me|u kaznite i merkite na bezbednost ne postojat su{tinski razliki {to ja ~inat opravdana nivnata egzistencija bilo vo
563

"Li{uvawata i ograni~uvawata koi se ostvaruvaat so primena na merkata na bezbednost ne se sami na sebe cel: tie treba da ovozmo`at da se ostvari vistinskata sodr`ina na ovaa sankcija, a toa e lekuvawe na storitelot na krivi~noto delo, odnosno otstranuvawe na onie sostojbi i situacii koi neposredno vlijaat na vr{eweto na krivi~noto delo. Zatoa storitelot ne ja ~uvstvuva merkata na bezbednost kako zlo koe mu se zadava zaradi storenoto delo." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit, str. 436. 564 Vidi: Stojanovi}, Z. Sistem mera bezbednosti u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1987/4, str. 162-163.

480

oblik na sistem na dupli kolosek565 ili kako sistem na supstitucija.566 Podlogata na takvite razmisluvawa ja sozdade evolucijata na kaznite i merkite na bezbednost osobeno vrz planot na nivnoto izvr{uvawe. Toj razvoj do tolku gi pribli`i ovie merki edna kon druga {to nivnoto zakonsko razlikuvawe go svede na pravna fikcija. Ottamu i potrebata za otstranuvawe na taa fikcija so posredstvo na zakonska intervencija {to }e dovede do unifikacija na ovie merki. Vo pogled na re{enijata {to se nudat za ostvaruvawe na ovoj proces se izdvojuvaat dve teoretski nasoki. Prvata poteknuva od privrzanicite na novata op{testvena odbrana koja se zalaga za voveduvawe edinstven sistem na merki na za{tita od kriminalitetot. Vtorata nasoka e za voveduvawe na edinstven sistem na kazni. I dvete nasoki se na linijata na edinstven monisti~ki sistem na sankcii so taa razlika {to prvata e za takva unifikacija so koja se eliminiraat kaznite za smetka na merkite na bezbednost, a vtorata, za unifikacija {to vodi kon edinstvena primena na kaznata. Monisti~kiot sistem {to go predlaga dvi`eweto na novata op{testvena odbrana se potpira vrz raznovodni terapeutski merki {to imaat za cel za{tita na op{testvoto od kriminalitetot po pat na resocijalizacija na prestapnicite. Ovie merki se nerealna konstrukcija, za{to go prenebregnuvaat zna~eweto na socijalno eti~kiot prekor i nu`noto dejstvo na retribucijata (stradaweto i zastra{uvaweto). Za razlika od niv, teoreti~arite {to ja podr`uvaat vtorata nasoka so pravo istaknuvaat deka onie merki na bezbednost ~ija {to priroda nu`no e retributivna, treba da se pomestat me|u kaznite. Merkite na bezbednost pak {to se od medicinski karakter treba da se isklu~at od krivi~noto pravo i da se prefrlat vo pravoto od oblasta na socijalnata za{tita kade {to vsu{nost im e i mestoto.567 Na toj
Spored dualisti~kiot sistem ili kako {to u{te se narekuva sistem na dupli kolosek ili kumulativen sistem na opredeleni kategorii na delinkventi (nepresmetlivi, smaleno presmetlivi lica, povratnici, alkoholi~ari i narkomani, skitnici, pita~i, prostitutki od zanaet, profesionalni delinkventi i delinkventi od navika) im se izrekuvaat i kazni i merki na bezbednost koi sukcesivno se izvr{uvaat. Redosledot na izvr{uvaweto varira vo razli~ni zakonodavstva i zavisi od toa za koja kategorija delinkventi se raboti. Podrobno: Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti..., str. 29-30. 566 Sistemot na supstitucija pretstavuva samo edna varijanta na dualisti~kiot sistem. Vo krivi~nite zakonodavstva koi go prifa}aa ovoj sistem postoi mo`nost od izrekuvawe na kaznata i merkata na bezbednost sprema opredeleni kategorii na delinkventi, me|utoa sudot mo`e da odlu~i izre~enata merka na bezbednost da ja zameni izre~enata kazna. Vidi: ibid, str. 30. 567 Taka: Ba~i}, F. Mere bezbednosti u na{em sistemu krivi~nih sankcija, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 18-21, i mo{ne blisku na toa Kambovski, V. Osnovi i pravci na reformata na Makedonskoto kazneno pravo, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/1, str. 35-36.
565

481

na~in se nayira eden mo{ne elasti~en sistem na kazni {to mo`e da go zadovoli na~eloto na pravdata i pravednosta i baraweto na adekvatna individualizacija {to pridonesuva za ostvaruvawe na nivnoto specijalnopreventivno dejstvo. Posledniov koncept e prifatliv i ima pove}ekratno opravduvawe. Vo ovaa smisla bitno e najprvin da se istakne deka so takvata unifikacijata so koja {to del od merkite na bezbednost se pomestuvaat me|u kaznite bi se izbegnale brojnite akademski raspravi koi li{eni od vistinska sodr`ina nemaat nikakvo prakti~no zna~ewe. Na toj na~in krivi~nopravnata teorija bi se oslobodila od nastojuvawata da se opravda postoeweto na ovie merki so pomo{ na mo{ne neprecizni poimi na "opasnata sostojba" ili "opasnost od izvr{uvawe na novo krivi~no delo" i vrz taa osnova po sekoja cena da se bara utvrduvawe na zaedni~ki karakteristiki me|u oddelni merki na bezbednost {to bi poslu`ile kako kriterium za nivno diferencirawe od kaznite. Vo razre{uvaweto na ovie problemi teorijata se poka`a neuspe{na osobeno vo pogled na iznao|aweto na voedna~uva~ki elementi {to bi go opravdale postoeweto na takov sistem na merki na bezbednost {to vo su{tina bi se razlikuval od drugite krivi~ni sankcii. Ottamu, vo teorijata i zakonodavstvoto mo{ne ~esto se sre}ava situacija edna ista sankcija da e pomestena edna{ me|u kaznite, drug pat me|u merkite na bezbednost ili pak me|u pravnite posledici na osudata. Seto toa opredeleni teoreti~ari gi vode{e kon dijametralno sprotivstaveni stojali{ta za edna ista rabota. Za ilustracija go naveduvame tvrdeweto na eden avtor spored koj "me|u formalnite elementi na merkite na bezbednost na prvo mesto e nivnoto svojstvo spored koe se javuvaat kako zlo {to mu se nanesuva na storitelot na krivi~noto delo, a koe se sostoi vo povreda, odnosno odzemawe ili ograni~uvawe na nekoe pravo, pravno dobro na storitelot." Istiot avtor, vo istiot trud veli: "Kaznite s u{te imaat retributiven karakter {to ne bi mo`elo da se ka`e i za merkite na bezbednost. Merkite na bezbednost go nemaat toa svojstvo."568 3. Sovremenoto barawe za unifikacija na kaznite i merkite na bezbednost ne ostanuvaat bez zna~ewe i vrz prakti~en plan. So nejzino ostvaruvawe na sudijata mu se ovozmo`uva da se opredeli za takva kazna {to najpove}e }e mu odgovara na konkretniot slu~aj. So pomestuvawe na nekoi od merkite na bezbednost koi spored svojata su{tina pretstavuva zlo me|u kaznite, a {to se slu~i so izmenite na KZ od 2004 godina, se otvori po{irok prostor za nivna zakonska i sudska individualizacija koja vo dualisti~kiot sistem be{e ograni~ena so brojni zakonski limiti. Nivnata primena kako glavna ili sporedna kazna i sozdavaweto mo`nost za nivno kumulativno i alternativno izrekuvawe, zamena so drug vid kazna, primena na usloven otpust i sl. se nespor568

^ejovi}, B. op. cit, str. 464 i 470.

482

ni fakti {to govorat vo prilog na iznesenoto. Vo ovaa smila ne treba da se zaboravi deka vo sovremeni uslovi se zgolemuvaat specijalnopreventivnite mo`nosti na kaznata. Ona {to me|utoa, kako cel ne mo`e{e da go ostvarat nitu koga bi ostanale vo ruvoto na tn. merki na bezbednost, ne mo`e da se o~ekuva nitu od nivnoto zakonodavno pomestuvawe me|u kaznite. Stanuva zbor za resocijalizacijata na osudenite lica koja {to nitu edna kazna {to ne e povrzana so vreme i prostor {to ovozmo`uva intenzivna primena na kontinuiran tretman ne mo`e da bide ostvarena.569 I pokraj seta racionalnost na argumentite {to govorat vo prilog na unifikacijata na merkite na bezbednost pod znameto na kaznata denes ne mo`e da se tvrdi deka se oslabeni tendenciite koi i natamu ja podr`uvaat mo`nosta od istovremeno postoewe na kaznite i merkite na bezbednost, odnosno nivnata paralelna primena. Takov stav dojde do izraz na primer na XI Me|unaroden kongres za krivi~no pravo (Budimpe{ta, 1974)570 i na nekoi drugi me|unarodni sobiri, kako i na nekoi sovetuvawa organizirani na biv{iot jugoslovenski prostor.571 II. VIDOVI MERKI NA BEZBEDNOST
1. ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE I ^UVAWE VO ZDRAVSTVENA USTANOVA

1. Poim. Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova e merka na bezbednost od medicinski karakter. Taa mo`e da se izre~e samo na lice koe krivi~noto delo go storilo vo sostojba na nepresmetlivost ili vo sostojba na bitno namalena presmetlivost ako sudot utvrdi deka e opasno za okolinata i deka zaradi otstranuvawe na taa opasnost e potrebno negovo lekuvawe i ~uvawe vo posebna zdravstvena ustanova. 2. Uslovi za izrekuvawe. Od navedenoto proizleguva deka ovaa
Vo ovaa smisla e vo pravo Stojanovi}, Z. ( op. cit, str. 171) koga veli: " Na{iot sistem ne sodr`i ni edna merka (na bezbednost) koja, pred s , se stremi kon resocijalizacijata na storitelot... Specijalnata prevencija nastojuva da se ostvari so le~ewe na storitelot, ili so onevozmo`uvawe, odnosno so spre~uvawe da se stori krivi~no delo, a ne so negova resocijalizacija". 570 Vidi: Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 399-400. 571 Takviot stav e na primer prisuten vo referatot na Stojanovi}, Z. op. cit, podnesen na interkatedarskiot sostanok na institutite za krivi~ni nauki na privatnite fakuteti odr`an vo Beograd 1987. Ednakov e slu~ajot i so referatot podnesen na 28 sovetuvawe na Zdru`enieto za krivi~no pravo i kriminologija na Jugoslavija (Dubrovnik, 1990) od strana na Lazarevi}, Lj. Sistem mera bezbednosti i mogu~e izmene i dopune, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 27-43.
569

483

merka mo`e da se primeni ako kumulativno se ispolneti slednive uslovi: - Da se raboti za storitel koj vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost. - Takviot storitel da e opasen za svojata okolina. Opasno za okolinata e ona lice kaj koe so ogled na negovata du{evna sostojba mo`e osnovano da se o~ekuva deka povtorno }e izvr{i krivi~no delo. Opasnata sostojba e fakti~ko pra{awe {to vrz osnova na mislewe na ve{tak vo sekoj konkreten slu~aj se utvrduva od strana na sudot. - Da postoi neophodna potreba od lekuvawe i ~uvawe na storitelot zaradi otstranuvawe na negovata opasna sostojba tokmu vo soodvetna zdravstvena ustanova. Postoeweto na ovoj uslov i vo ovoj slu~aj se utvrduva vrz osnova na stru~no mislewe od ve{tak. 10 Sprema nepresmetlivite lica ovaa merka na bezbednost se izrekuva samostojno so ogled deka se raboti za krivi~no neodgovorni lica sprema koi ne mo`e da se primeni kazna. Pritoa, sudot ne go opredeluva nejzinoto vremetraewe, taka {to osudenikot ostanuva vo zdravstvenata ustanova se dodeka postoi potrebata od negovo lekuvawe i ~uvawe (~l. 63 KZ). Toga{ koga obvinetiot storil krivi~no delo vo nepresmetliva sostojba, javniot obvinitel do sudot podnesuva predlog da ja izre~e ovaa merka. Po stavaweto na takov predlog, obvinetiot mora da ima branitel, {to zna~i deka, dokolku toa ne go storil samiot obvinet, sudot e dol`en branitelot da go postavi po slu`bena dol`nost. Odlukata so koja se izrekuva merkata ne se donesuva vo forma na presuda, tuku vo forma na re{enie, obvinetiot koj se nao|a vo pritvor ne se pu{ta na sloboda, tuku do zavr{uvaweto na postapkata privremeno se smestuva vo soodvetna zdravstvena ustanova ili vo nekoja pogodna prostorija (~l. 478 ZKP). Za primena na merkata, po odr`an glaven pretres, re{ava sudot {to e nadle`en za sudewe vo prv stepen. Ako sudot utvrdi deka obvinetiot go storil deloto vo nepresmetliva sostojba, }e odlu~i da mu izre~e merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ili zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda nezavisno od predlogot na javniot obvinitel. Ovie merki mo`at da se izre~at i koga javniot obvinitel na glavniot pretres }e go izmeni podignatiot obvinitelen akt, odnosno obvinitelen predlog so podnesuvawe predlog za izrekuvawe na tie merki. Ako najde deka obvinetiot bil presmetliv, sudot }e ja zapre postapkata (~l. 479480 ZKP). Po slu`bena dol`nost ili po predlog od zdravstvenata ustanova ili od centarot za socijalni raboti sudot, {to vo prv stepen ja izrekol merkata }e ja zapre istata i }e opredeli otpu{tawe na storitelot od zdravstvenata ustanova, ako vrz osnova na misleweto na leka484

rot utvrdil deka prestanala potrebata od lekuvawe i ~uvawe na storitelot, a mo`e da opredeli negovo zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (~l. 483 st. 1 ZKP). 20 Sprema bitno namaleno presmetlivite lica ovaa merka se izrekuva kon kaznata li{uvawe od sloboda, uslovna osuda so koja e

utvrdena kazna li{uvawe od sloboda ili uslovna osuda so za{titen nadzor, ottamu {to se raboti za krivi~no odgovorni lica. So odlukata, koja e vo forma na presuda, se izrekuva i kaznata i merkata
na bezbednost. Vo takov slu~aj najprvin se izvr{uva merkata na bezbednost, a potoa eventulano i kaznata (vikarski sistem). Pritoa, spored sistemot na supstitucija, ako osudenikot vo zdravstvenata ustanova bil zadr`an za period kolku {to iznesuva izre~enata kazna, nema da ja izdr`uva izre~enata kazna. Dokolku pak toa vreme e pokratko od izre~enata kazna sudot mo`e da odlu~i osudenikot da go izdr`i ostatokot na kaznata vo soodvetna kazneno-popravna ustanova ili da go pu{ti na usloven otpust. Pri odlu~uvaweto za pu{tawe na usloven otpust sudot ne e vrzan za rokovite na izdr`uvaweto na kaznata predvideni vo ~l. 36 KZ. Sudot, me|utoa e obvrzan osobeno da go zeme predvid uspehot na lekuvaweto na osudenikot, negovata zdravstvena sostojba, vremeto pominato vo zdravstvenata ustanova i ostatokot na kaznata {to osudenikot ja izdr`al. Za vreme na proveruvaweto na uslovno otpu{teniot mo`e da mu se nalo`at posebni obvrski vo prv red vo pogled na negovoto lekuvawe. (~l. 63 KZ i ~l. 481 ZKP). Na storitelot {to se pu{ta na usloven otpust mo`e da mu se izre~e i merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, ako za toa postojat zakonski uslovi (~l. 64 KZ i ~l. 483 st. 2 ZKP). Za novostoreno krivi~no delo uslovniot otpust se otpovikuva. 3. Izvr{uvawe. Merkata se izvr{uva vo posebna zdravstena ustanova osnovana i nameneta za taa cel ili vo zdravstvena ustanova za du{evno bolni lica. Vo odlukata so koja e izre~ena merkata sudot ja konkretizira zdravstvenata ustanova. Ako e osnovana posebna zdravstvena ustanova, sudot }e opredeli vo nea da se izvr{uva merkata. Me|utoa, so ogled {to kaj nas s u{te ne e osnovana takva ustanova, soglasno `iveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenikot, sudot se opredeluva za edna od psihijatriski bolnici {to se nao|aat vo Bardovci kaj Skopje, Demir Hisar kaj Bitola i Negorci kaj Gevgelija.572

Za izvr{uvaweto podrobno: Sulejmanov, Z. Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite str. 380-387 i Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost upatuvawe na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ("SV SRM," br. 27/1980).

572

485

2. ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWENA SLOBODA

1. Poim. Zadol`itelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda e merka na bezbednost {to za prv pat e vovedena vo KZ od 1976 godina. Nameneta e za du{evno abnormalni storiteli na krivi~ni dela koi, so ogled na opasnata sostojba na nivnata li~nost treba da se podlo`at na opredelen medicinski tretman bez da se smestuvaat vo zdravstvena ustanova, ako otstranuvaweto na taa opasnost mo`e da se postigne i so nivno lekuvawe na sloboda. Smislata na ovaa merka e potprena vrz sovremenite psihijatriski soznanija deka lekuvaweto na ovie lica mo`e da bide poefikasno dokolku namesto vo uslovi na izolacija se vr{i vo slobodna sredina kade {to liceto normalno gi ostvaruva svoite op{testveni komunikacii. 2. Uslovi za izrekuvawe. Za izreknuvaweto na ovaa merka va`at prvite dva od op{tite uslovi navedeni za izrekuvawe na merkata zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova: 10 da se raboti za storitel koj vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost i, 20 da e opasen za svojata okolina. Vo pogled na op{tite uslovi postojat i dve situacii vo zavisnost od toa dali merkata se izrekuva na nepresmetliv storitel ili na storitel koj bil vo sostojba na bitno namalena presmetlivost. 10 Sprema nepresmetliv storitel ovaa merka mo`e da se izre~e vo dva slu~ai. Prvo, koga krivi~noto delo go storilo lice vo nepresmetliva sostojba koe e opasno za okolinata, a za otstranuvawe na taa opasnost e dovolno negovoto lekuvawe na sloboda. Drugiot slu~aj e koga na nepresmetliviot storitel na krivi~no delo mu e izre~ena merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, a vo tekot na lekuvaweto se utvrdi deka so ogled na sostojbata na opasnost i sostojbata na negovoto du{evno zdravje pove}e ne e potreben institucionalen tretman, tuku e dovolno psihijatrisko lekuvawe na sloboda. Toga{ koga obvinetiot storil krivi~no delo vo nepresmetliva sostojba, javniot obvinitel do sudot }e podnese predlog da ja izre~e ovaa merka. Po stavaweto na takov predlog, obvinetiot mora da ima branitel, {to zna~i deka, dokolku toa ne go storil samiot obvinet, sudot e dol`en branitelot da go postavi po slu`bena dol`nost. Odlukata so koja se izrekuva merkata ne se donesuva vo forma na presuda, tuku vo forma na re{enie, obvinetiot koj se nao|a vo pritvor ne se pu{ta na sloboda, tuku do zavr{uvaweto na postapkata privremeno se smestuva vo soodvetna zdravstvena ustanova ili vo nekoja pogodna prostorija (~l. 478 ZKP). Za primena na merkata, po odr`an glaven pretres, re{ava sudot {to e nadle`en za sudewe vo prv stepen. Ako sudot utvrdi deka obvinetiot go storil deloto vo nepresmetliva sostojba, }e odlu~i da mu izre486

~e merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ili zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, nezavisno od predlogot na javniot obvinitel. Ovie merki mo`at da se izre~at i koga javniot obvinitel na glavniot pretres }e go izmeni podignatiot obvinitelen akt, odnosno obvinitelen predlog so podnesuvawe predlog za izrekuvawe na tie merki. Ako najde deka obvinetiot ne bil nepresmetliv, sudot }e ja zapre postapkata (~l. 479480 ZKP). 20 Sprema storitel koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~no delo bil vo sostojba na bitno namalena presmetlivost ovaa merka se izrekuva: a) kon kaznata li{uvawe od sloboda, uslovna osuda so koja e

utvrdena kazna li{uvawe od sloboda ili uslovna osuda so za{titen nadzor, i b) ako predhodno zaedno so kaznata mu bila izre~ena i
merkata zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, a sudot po zapiraweto na najzinoto izvr{uvawe odredil usloven otpust. Zadol`itelnoto lekuvawe na sloboda nema avtomatski da se vrze za uslovniot otpust, tuku samo vo slu~aj ako se utvrdi negovata neophodnost. Dokolku osudenoto lice ne se podlo`i na lekuvawe na sloboda, ili ako samovolno go napu{ti, ili ako i pokraj lekuvaweto stane tolku opasno za okolinata {to e potrebno negovo ~uvawe vo zdravstvenata ustanova, sudot mo`e da izre~e zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova (~l. 64 st. 6 KZ). Po slu`bena dol`nost ili po predlog na upravata na zdravstvenaat ustanova vo koja obvinetiot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uvawe na javniot obvinitel, sudot mo`e na storitelot sprema koj e primeneta merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda da mu izre~e merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, ako ustanovi deka storitelot ne se podlo`il na lekuvawe ili deka samovolno go napu{til ili deka i pokraj lekuvaweto ostanal tolku opasen za svojata okolina {to e potrebno negovo ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova. Pri donesuvawe na odlukata sudot po potreba }e pribavi i mislewe od lekar, a obvinetiot }e se soslu{a ako negovata sostojba go dozvoluva toa (~l. 483 st. 3 ZKP). 3. Ovaa merka e od ograni~eno traewe: taa ne mo`e da trae podolgo od dve godini. Pritoa, na storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena i koj e osuden na kazna li{uvawe od sloboda, vremeto pominato na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ne mu se zasmetuva vo kaznata (~l. 64 st. 5 KZ). 4. Izvr{uvawe. Merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda se izvr{uva vo soodvetna zdravstvena ustanova. Soodvetna e onaa zdravstvena ustanova vo ~ii sostav funkcionira posebno psihijatrisko oddelenie {to gi ispolnuva site uslo487

vi za pru`awe na stacionaren ili ambulantski medicinsko-psihijatriski tretman na du{evno bolnite lica.573

3. ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA ALKOHOLI^ARI I NARKOMANI

1. Poim. Merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani vo krivi~na postapka sudot mo`e da mu ja izre~e na storitelot {to izvr{il krivi~no delo poradi zavisnost od postojana upotreba na alkohol ili opojni drogi i drugi psihotropni supstancii i kaj kogo postoi opasnost deka poradi ovaa zavisnost natamu }e vr{i krivi~ni dela. 2. Uslovi za izrekuvawe. Za izrekuvawe na ovaa merka potrebno e da bidat kumulativno ispolneti slednive uslovi: 10 Da se raboti za storitel koj krivi~noto delo go izvr{il po-

radi sostojba na zavisnost od postojana upotreba na alkohol, opojni drogi i drugi psihotropni supstancii. Ne e neophodno vo vreme na
izvr{uvaweto na deloto storitelot da bil vo sostojba na opienost ili drogiranost. Dovolna e negovata zavisnost sprema upotrebata na alkohol ili droga i kauzalna vrska me|u takvata sostojba i storenoto delo, odnosno zavisnosta da se javuva kako pri~ina za deloto (na primer, falsifikuvawe na lekarski recept za da se dojde do psihotropnio supstancii). 20 Kaj storitelot na krivi~noto delo treba da postoi opasnost deka poradi taa zavisnost i natamu }e vr{i krivi~ni dela. Ovaa merka na bezbednost ne e od samostoen karakter {to zna~i deka mo`e da se izre~e samo zaedno so kaznata (li{uvawe od sloboda),

so sekoja druga kazna, so uslovnata osuda, uslovna osuda so za{titen nadzor, sudska opomena ili osloboduvawe od kazna (pri {to mo`e da
trae najdolgo dve godini), a koga se raboti za pomlad polnoletnik i so vospitna merka. Pri izrekuvaweto na uslovnata osuda sudot mo`e na storitelot da mu nalo`i lekuvawe na sloboda, zemaj}i ja pritoa osobeno predvid gotovnosta na storitelot da se podlo`i na takvo lekuvawe. Ako storitelot bez opravdani pri~ini ne se podlo`i na lekuvawe na sloboda, ili lekuvaweto samovolno go napu{ti, sudot mo`e da opredeli da se otpovika uslovnata osuda ili merkata na zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani prisilno da se izvr{i vo zdravstvena ili vo druga specijalizirana ustanova (~l. 65 st. 3 KZ). Ili, kako {to toa podrobno go regulira ~l. 484 st. ZKP: "Ako pri izrekuvaweto na usloZa izvr{uvaweto podrobvno: Sulejmanov, Z. op. cit, str. 387-390 i Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost upatuvawe na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ("SV SRM," br. 27/1980).
573

488

vnata osuda na storitelot mu e nalo`eno lekuvawe na sloboda, a toj ne se podlo`ina lekuvawe ili samovolno go napu{til, sudot mo`e, po slu`bena dol`nost ili na predlog na ustanovata vo koja storitelot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uvawe na javniot obvinitel i na storitelot da opredeli otpovikuvawe na uslovnata osuda ili prisilno izvr{uvawe na izre~enata merka zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari ili narkomani vo zdravstvena ustanova ili vo druga specijalizirana ustanova. Pred donesuvaweto na odlukata sudot po potreba }e pribavi mislewa od drug lekar." 3. Izvr{uvawe. Mekata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani se izvr{uva vo ustanova za izvr{uvawe na kazna ili vo zdravstvena ili druga specijalizirana ustanova. Vo koja ustanova }e bide izvr{uvana ovaa merka, vsu{nost, zavisi od vidot na krivi~nata sankcija pokraj koja e izre~ena. Ako e izre~ena kon kazna li{uvawe od sloboda ovaa merka se izvr{uva vo soodvetna kazneno-popravna ustanova vo koja postojat uslovi za takvo lekuvawe. Ako vo kazneno-popravnata ustanova ne postojat uslovi za zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ovaa merka mo`e da se izvr{uva vo zdravstvena ustanova ili vo druga specijalizirana ustanova kade {to, vpro~em, se izvr{uva i toga{ koga e izre~ena zaedno so pari~na kazna ili so uslovna osuda. Vremeto pominato vo zdravstvenata ili druga specijalizirana ustanova opredelena vo odlukata na sudot se zasmetuva vo kaznata.574

574

Za izvr{uvaweto podrobno: Sulejmanov, Z. op. cit, str. 390-394

489

490

G l a v a VI KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST I ODZEMAWE NA PREDMETI I. POIM I OSNOVNI KARAKTERISTIKI 1. Vo teorijata na krivi~noto pravo postojat razli~ni mislewa za pravnata priroda na konfiskacijata na imot i imotnata korist. Spored edni, taa e kazna, odnosno sporedna kazna. Spored drugi taa e merka na bezbednost. Nekoi teoreti~ari smetaat deka e vo pra{awe specifi~na pravna posledica na krivi~noto delo. Postojat i mislewa deka taa e specifi~na krivi~nopravna merka, no i takvi, koi se najblisku do vistinata, spored koi ovde se raboti za imotnopravna merka. Poslednoto stojali{te poa|a od toa deka edinstvenaat cel na ovaa merka e da ja vospostavi prvobitnata imotna sostojba koja postoela pred izvr{uvaweto na krivi~noto delo i so toa, poa|ajki od na~eloto na pravednost da se ostvari op{tiot princip nikoj da ne se zbogati od vr{eweto krivi~ni dela. 2. Takvata su{tina i sli~nostite so ostanatite krivi~ni sankcii go postavuva pra{aweto za nejzinoto razlikuvawe osobeno od: 10 pari~nata kazna i 20 merkata odzemawe predmeti. 10 Pari~nata kazna pretstavuva posebna krivi~na sankcija koja se sostoi vo pla}awe na storitelot na opredelen pari~en iznos. So odzemaweto na imotnata korist nejze e zaedni~ko toa {to i dvete vo krana linija pretstavuvaat pla}awe. Pritoa, mo`e da se postavi pra{aweto na imotnata sostojba na storitelot na krivi~noto delo i kaj odzemaweto na imotnata korist toga{ koga imotnata korist ne mo`e da se odzeme od ednostavna pri~ina {to ja nema, nitu postojat drugi mo`nosti za toa. Za razlika od pati~nata kazna, konfiskuvaweto na imotnata korist ne mo`e da se zameni so li{uvawe od sloboda, pa taa ostanuva neizvr{ena. Dokolku se promenat okolnostite imotnata korist mo`e i podocna da se konfiskuva se do momentot na nejzinata zastarenost. 20 Konfiskuvaweto na imotnata korist ima mnogu pogolemi sli~nosti so merkata odzemawe predmeti. Razlikata me|u niv e sepak evidentna. Taa vo prv red se sostoi vo nivnite celi. Celta na odzemaweto predmeti e da se otstranat sostojbite ili uslovite {to mo`at da vlijaat storitelot vo idnina da vr{i krivi~ni dela (~l. 60 KZ). Konfiskacijata na imotnata korist ima poinakva cel koja se sostoi vo spre~uvawe na zbogatuvawe so vr{ewe na krivi~no delo i ottamu obes491

hrabruvawe na site onie koi smetaat deka na takva korist so kr{ewe na normite na krivi~niot zakonik. kako i vo ovozmo`uvawe namiruvawe na liceto koe e o{teteno so krivi~noto delo. Natamu, izrekuvaweto odzemaweto predmeti, po pravilo e vrzano za storitelot, za negovite biopsihi~ki osobini i drugite okolnosti koi se odnesuvaat na negovata li~nost i sudot redovno ceni dali, so ogled na tie osobini na obvinetiot, }e ja izre~e merkata. Toa ne e slu~aj so konfiskacijata na imotnata korist, za{to ovaa merka se izrekuva sekoga{, bez ogled na li~nosta na storitelot, dokolku imotnata korist ne e odzemena na drug na~in, odnosno e vratena na o{teteniot. Ottuka, e o~igledno deka se raboti za dve, me|usebno razli~ni merki koi mo`at da se izre~at nezavisno edna od druga. Toa pretpostavuva i mo`nost od nivno kumulativno izrekuvawe.575 II. KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST 1. Poim i cel. Konfiskacijata na imot i imotna korist ostvarena so koe i da e krivi~no delo ne e krivi~nopravna sankcija, tuku posledica na na~eloto na pravednost spored koe, me|u drugoto, nikoj ne mo`e da ima kakva i da e posrednata ili neposrednata pa nitu imotna korist od toa {to storil krivi~no delo. Merkata se sostoi vo odzemawe na sekakva imotna korist koja e postignata so izvr{uvaweto ili po povod na izvr{uvaweto na krivi~noto delo (na primer, nagrada za ubistvo, potkup, imotna korist kaj kra`bata). Imotnata korist se odzema so sudskata odluka so koja e utvrdeno izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Odluka za konfiskacija sudot }e donese vo postapka opredelena so zakon i koga od fakti~ki ili pravni pre~ki ne e mo`no vodewe na krivi~na postapka sprema storitelot na krivi~noto delo (~l. 97 st. 3 KZ). Ottuka, se zaklu~uva deka ovaa merka mo`e da se izre~e vo sekoja sudska odluka so koja e utvrdeno postoewe na krivi~noto delo bez ogled dali pritoa na storitelot mu e izre~ena koja i da sankcija. Pod uslovi opredeleni so ratifikuvan me|unaroden dogovor, konfiskuvaniot imot mo`e da bide vraten na druga dr`ava (~l. 97 st. 4 KZ). Spored od ~l. 98 st. 1 KZ, od storitelot se konfiskuvaat parite, podvi`nite ili nedvi`ni predmeti od vrednost, kako i sekoja druga sopstvenost, imot ili aktiva, materijalni ili nematerijalni prava, a ako nivnata konfiskacija ne e mo`na (na primer, poradi toa {to predmetot e uni{ten, prodaden ili izguben), na storitelot mu se konfiskuva drug imot {to odgovara na pribavenata imotna korist. 2. Na~in na odzemawe na imotnata korist. Imotnata korist pribavena so krivi~no delo se konfiskuva i od treti lica na koi taa im e prenesena bez nadomest ili so nadomest koja ne soodvetstvuva na
575

Komentar, str. 332 i ^ejovi}, B. op. cit. str. 62.

492

stvarnata vrednost. Me|utoa, za konfiskacija na imotnata korist od ovie lica potrebno e da se utvrdi deka tie znaele ili mo`ele ili bile dol`ni da znaat deka imotnata korist e pribavena so krivi~no delo (~l. 98 st. 2 KZ). Pritoa, predmetite {to se proglaseni za spomenici na kultura, arhivski ili bibliote~en materijal ili prirodna retkost, kako i onie za koi o{teteniot e li~no vrzan, se konfiskuvaat od treti lica, bez ogled na toa {to ne znaele ili ne mo`ele nitu bile dol`ni da znaat deka se pribaveni so krivi~no delo, i bez ogled na toa dali istite im bile preneseni so soodveten nadomest. Pritoa, op{to usvoeno sfa}awe e deka imotna korist ne pretstatvuvaat onie predmeti koi storitelot gi pribavil so krivi~no delo dokolku se utvrdi deka tie predmeti se sopstvenost na o{teteniot (ili na nekoe drugo lice), pa tie i ne mo`at da se odzemat so konfiskacija na imotna korist. Tie predmeti ednostavno }e mu se vratat na o{teteniot po zavr{uvaweto na krivi~nata postapka, osven ako ne postojat uslovi za nivno odzemawe so merkata odzemawe na predmeti.576 Vo imotnata korist ne vleguvaat nitu predmetite pribaveni so izvr{uvawe na krivi~noto delo za koi ne mo`e da se utvrdi sopstvenikot. Pri~inite se istovetni kako i vo prethodniot slu~aj. Imeno, dokolku ovie predmeti bi bile odzemeni kako imotna korist, a o{teteniot so imotnopravnoto pobaruvawe bil upaten na parnica, pa vo parnicata mu bide dosuden nadomest na {teta bi mo`elo da se slu~i slednoto: o{teteniot spored zakonot ne e zadol`en da bara namiruvawe od odzemenata imotna korist, tuku mo`e da bara nadomest na {teta i neposredno od storitelot na krivi~noto delo - edna{ preku merkata konfiskacija na imotnata korist vo krivi~na postapka, a drug pat preku nadomest na {teta na o{teteniot vo parnica, a toa ne bi bilo nitu opravdano, ni pravedno.577 3. Za{tita na o{teteniot. Pokraj spre~uvawe na zbogatuvawe so vr{ewe na krivi~no delo, konfiskacijata na imotna korist ima i druga isto taka zna~ajna cel: obe{tetuvawe na `rtvata (o{teteniot) so krivi~noto delo. Ottamu, vo zakonot podrobno se odreduva na~inot na koj se postignuva negovoto obe{tetuvawe. 10 Ako o{teteniot vo krivi~nata postapka protiv storitelot na krivi~noto delo go prijavil svoeto imotnopravo pobaruvawe i toa mu e dosudeno, toga{ sudot izrekuva konfiskacija na imotnata korist samo ako taa korist go preo|a imotnopravnoto pobaruvawe na o{teteniot. Me|utoa, dokolku sudot vo krivi~ata postapka ne mu go dosudil na o{teteniot imotnopravoto pobaruvawe, tuku vo pogled na istoto go upatil na parnica, toga{ o{teteniot mo`e da bara da se podmiri od iznosot na konfiskuvanata vrednost pod slednive uslovi:
^ejovi}, B. Oduzimanje imovinske koristi ste~ene krivi~nim delom, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 51. 577 Ibid, str. 51
576

493

a) ako povede parnica vo rok od 6 meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e upaten na parnica, i b) ako vo rokot od 3 meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe, pobara namiruvawe od odzemenata vrednost. 20 Ako o{teteniot vo krivi~nata postapka protiv storitelot na krivi~noto delo ne go prijavil svoeto imotnopravo pobaruvawe, toga{ toj mo`e da bara namiruvawe od konfiskuvanata vrednost pod slednive uslovi: a) od denot na soznavaweto za presudata so koja se konfiskuva imotnata korist, a najdocna vo rok od dve godini od pravosilnosta na odlukata za konfiskacijata na imotnata korist i, b) ako vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe pobara namiruvawe na konfiskuvanata vrednost. So drugi zborovi, konfiskacijata na imotnata korist nikako ne smee da mu odi na {teta na o{teteniot. Od tie pri~ni imotnata korist steknata so krivi~noto delo se konfiskuva od storitelot samo toga{ koga o{tetenoto lice ne e poznato, ili ako e poznato, vo krivi~nata postapka ne go prijavilo svoeto imotnopravno pobaruvawe. Vo slu~aj o{tetenoto lice da go prijavi svoeto imotnopravno pobaruvawe, toga{, isto taka, mo`e da se odi kon konfiskacija na imotnata korist, no samo vo ograni~ena mera. Imeno, imotnata korist se konfiskuva samo vo mera vo koja go nadminuva imotnopravnoto pobaruvawe na o{teteniot, odnosno se konfiskuva vo celost, ako o{teteniot so celokupnoto imotno pravno pobaruvawe e upaten na parnica.578 Konfiskuvanata imotna korist mu se vra}a na o{teteniot, a ako nema o{teten, stanuva sopstvenost na dr`avata. Pritoa, odzemaweto na imotnata korist treba da se razlikuva od nadomestot na {teta koja mo`e da se ostvari so tu`ba protiv storitelot na krivi~noto delo vo tekot ili po krivi~nata postapka. Takva {teta za o{teteniot mo`e da nastane i koga storitelot na krivi~noto delo ne ostvaril nikakva imotna korist, a dokolku ostvaril takva korist, nastanatata {teta mo`e da bide i zna~itelno povisoka od samata imotna korist. 4. Konfiskuvawe na imotnata korist od pravni lica. So izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`e da bide o{teteno odredeno fizi~ko ili pravno lice lice. Imeno, ne se retki slu~aite koga koga so krivi~ni dela na poedici se koi vr{at odgovorni funkcii e ostvarena protivprava imotna korist za pravnoto lice. Takvata imotna korist koja e ostvarena za drug, vo konkretniov slu~aj za pravnoto lice, isto taka, podle`i na konfiskacija. 5. Izvr{uvawe. Izvr{uvaweto na merkata e regulirano so ~l. 262 i 263 Zakonot za izvr{uvawe na sankcite.
578

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, str. 546.

494

III. ODZEMAWE PREDMETI 1. Poim. Ovaa merka se sostoi vo odzemawe predmeti {to bile upotrebeni ili bile nemeneti za izvr{uvawe na krivi~no delo (isnstrumenta sceleris - pi{tol, no`, sekira, hemiski sredstva, razni alati i nekoi premeti za sekojdnevna upotreba voziloto so koe se prenesuvala droga ili {vercuvana stoka i sl.) ili {to nastanale so izvr{uvaweto na krivi~noto delo (producta sceleris - falsifikuvani pari ili ispravi, izraboteno oru`je, neovlasteno proizvedenata droga ili psihotropni supstanicii i sl.). 2. Uslovi za odzemawe predmeti. Odzemaweto na predmeti e merka koja mo`e da se izre~e samo so kazna, uslovna osuda ili sudska opomena kako i so presuda so koja storitelot se osloboduva od kazna, a za namaleno presmetlivi storiteli i zaedno so merkata na bezbednost zadol`itelno ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova ili zadol`itelno lekuvawe na sloboda. 3. Izrekuvawe. Obligatorno odzemawe predmeti od strana na sudot e predvideno vo tri slu~ai: 10 Ottamu {to nikoj ne mo`e da gi zadr`i ili prisvoi predmetite {to nastanale od izvr{uvawe na krivi~noto delo (~l. 100-a st. 1 KZ), zadol`itelnoto odzemawe predmeti vo prv red se odnesuva na predmetite {to nastanale od izvr{enoto krivi~no delo (produktite na kaznenoto delo - producta sceleris). 20 Odzemaweto premeti {to bile upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~noto delo, bez ogled dali bile vo sopstvenost na storitelot ili vo sopstvenost na treto lice e obligatorna merka ako toa go baraat interesite na op{tata bezbednost, zdravjeto na lu|eto ili pri~inite na moralot (~l. 100-a st. 2 KZ). Odzemaweto se odnesuva na sredastvata so koi se izvr{uva krivi~noto delo (isnstrumenta sceleris). 30 Odzemaweto premeti e zadol`itelno i toga{ koga toa izre~no e propi{ano kaj poedini inkriminacii od Posebniot del na KZ. Takvi se, na primer, slu~aite kaj krivi~nite dela: falsifikuvawe pari (~l. 268 st. 5 KZ), pravewe, nabavuvawe ili otu|uvawe sredstva za falsifikuvawe (~l. 271 st. 3 KZ), primawe potkup (~l. 357 st. 5 KZ), proizvodstvo, pu{tawe vo promet {tetni prehrambeni i drugi produkti (~l. 213 st. 3 KZ), nedozvolena trgovija (~l. 277 st. 3 KZ), neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 215 st. 4 KZ), i sl.579
Zadol`itelno odzemawe na predmeti e predvideno i vo ~l. 157 st. 5, 193 st. 4, 211 st. 3, 212 st. 3, 214 st. 3, 215 st. 6, 216 st. 3, 226 st. 4, 228 st. 5, 22 st. 4, 269 st. 4, 251 st. 8, 253 st. 2, 268, st. 5, 269 st. 4, 270 st. 3, 271 st. 3, 272 st. 4, 273 st 8, 276 st. 3, 277 st. 4, 278 st. 7 i 8, 285 st. 4, 286 st. 4, 324 st. 5, 357 st. 5, 358 st.
579

495

20 Odzemaweto predmeti upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~noto delo od strana na sudot e fakultativno, ako postoi opasnost povtorno da bidat upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~no delo. Ovie predmeti mo`e da se odzemat koga se vo sopstvenost na storitelot, a po isklu~ok i toga{ koga se vo sopstvenost na treto lice ako toa znaelo ili mo`elo i bilo dol`no da znae deka se upotrebeni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~noto delo (~l. 100-a st. 3 KZ). Uslovite pod koi mo`at da se odzemat predmetite bez ogled na toa dali se vo sopstvenost na storitelot ili na treto lice s da se raboti za: - predmeti za koi postoi opasnost povtorno da bidat upotrebeni za izvr{uvawe krivi~no delo, - predmeti ~ie odzemawe go baraat interesite na op{tata bezbednost, a toa se onie {to se nao|aat vo slobodna proda`ba so ~ija upotreba mo`e da se dovede vo opasnost `ivotot na lu|eto i sigurnosta na imotot, i - predmetite ~ie odzemawe go baraat pri~ini od moralna priroda, a toa se onie koi negativno vlijaat vrz eti~kite ~uvstva na gra|anite kako na primer: pornografski publikacii i filmovi, predmeti za seksualno i`ivuvawe i sl. So odzemaweto na site predmeti ne se dopira vo pravoto na treti lica na nadomest na {teta koja mo`e da se bara od storitelot (~l. 100-a st. 5 KZ i 107 ZKP). 4. Sudot }e donese odluka za odzemawe na predmeti vo postapka opredelena so zakon i koga od fakti~ki ili pravni pre~ki ne e mo`no vodewe na krivi~na postapka sprema storitelot na krivi~noto delo (~l. 100-a st. 4 KZ). Predmetite {to spored krivi~niot zakonik mora da se odzemat, }e se odzemat i koga krivi~nata postapka ne }e se zavr{i so presuda so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, ako toa go baraat interesite na op{tata bezbednost ili pri~inite na moralot (~l. 485 ZKP). 5. Izvr{uvawe. Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata odzemawe predmeti koi se upotrebeni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili nastanale so izvr{uvawe na krivi~no delo ja izvr{uva nadle`niot sud na na~in {to e opredelen vo presudata. Samiot na~in na izvr{uvawe zavisi od prirodata na predmetite {to treba da se odzemat. Vo toj pogled postojat slednive mo`nosti: - Odzemenite predmeti mo`at da se uni{tat toga{ koga toa go baraat interesite na op{tata sigurnost ili pri~inite na moralot. Uni{tuvaweto na odzemenite predmeti go izvr{uva sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot
6, 379-a st. 5, 394 st. 5, 394-a st. 6, 395 st. 4, 396 st. 3, 398 st. 4, 407-b st. 4, 418-a st. 7, 418-b st. 5 KZ.

496

za izvr{uvawe na sankciite. - Odzemenite predmeti mo`at da mu se otstapat na dr`aven organ. - Odzemenite predmeti mo`at da se prodadat spored odredbite na Zakonot za izvr{nata postapka (~l. 69-90 ZIP). - Odzemenite predmeti mo`at da mu se predadat na soodveten kriminalisti~ki muzej toga{ koga uka`uvaat na specifi~en na~in na nivnata izrabotka ili upotreba pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo. I vo ovoj slu~aj izvr{uvaweto go vr{i sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot za izvr{uvawe na sankciite. 6. Pod uslovi opredeleni so ratifikuvan me|unaroden dogovor, predmetite mo`at da bidat vrateni na druga dr`ava (~l. 100-a st. 6 KZ).

497

498

G l a v a VII GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII I. OSNOVI ZA GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII Krivi~nite sankcii po pravilo gasnat so nivnoto izvr{uvawe. Me|utoa, po izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`at da nastapat izvesni okolnosti koi go gasnat pravoto na dr`avata na primena (izrekuvawe i izvr{uvawe) na krivi~nite sankcii. So nastapuvaweto na tie okolnosti dr`avata go gubi pravoto na primena na krivi~nata sankcija iako postoi krivi~noto delo i krivi~na odgovornost na storitelot. Tie go ni{tat samo pravoto na dr`avata na primena na krivi~nite sankcii, a ne go dopiraat i postoeweto na samoto krivi~no delo. Spored toa ovie okolnosti se zemaat predvid po slu`bena dol`nost i liceto na koi tie se odnesuvaat ne mo`e da bara nad nego da se izvr{i krivi~nata sankcija. Kako okolnosti za gasnewe na krivi~nite sankcii vo teorijata obi~no se naveduvaat: 10 smrt na storitelot na krivi~noto delo, 20 zastarenost, 30 amestija i pomiluvawe. II. SMRT NA STORITELOT NA KRIVI^NOTO DELO Smrtta na osudenoto lice se pojavuva kako stvarna i pravna okolnost koja go ovozmo`uva izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii koi se vrzani za li~nosta na storitelot. Vo krivi~niot zakonik ne se naveduva deka smrtta na osudenoto lice e osnova za gasnewe na krivi~nite sankcii, me|utoa so ogled na toa deka vo teorijata postoi spor okolu dejstvoto na smrtta na storitelot na krivi~noto delo na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, vo ~l. 38 st. 5 KZ postoi izre~na odredba spored koja po smrta na osudenoto lice pari~nata kazna nema da se izvr{i. III. ZASTARENOST 1. Poim i vidovi na zastarenosta. Zastarenosta e gasnewe na dr`avnoto pravo na krivi~na sankcija poradi izminuvawe na odredeno vreme predvideno vo zakonot. Vo krivi~niot zakonik postoi zastarenost na krivi~noto gonewe i zastarenost na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Pritoa, va`no e deka mo`e da zastari sekoe krivi~no delo osven najte{kite 499

zlostorstva protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo. Imeno, soglasno ~l. 112 KZ, krivi~noto gonewe i izvr{uvaweto na kaznite ne zastaruva za slednive krivi~ni dela: genocid (~l. 403 KZ), zlostorstvo protiv ~ove~nosta (~l. 403-a KZ), voeno zlostorstvo protiv civilnoto naselenie (~l. 404 KZ), voeno zlostorstvo protiv raneti i bolni (~l. 405 KZ), voeno zlostorstvo protiv voeni zarobenici (~l. 406 KZ), upotreba na nedozvoleni sredstva za borba (~l. 407 KZ), odobruvawe ili opravduvawe na genocid, zlostorstva protiv ~ove~nosta ili voeni zlostorstva (~l. 407-a KZ), zloupotreba na hemisko ili biolo{ko oru`je (~l. 407-b KZ) i organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe genocid (~l. 416-a KZ).580 Krivi~noto gonewe i izvr{uvaweto na kaznite ne zastaruva nitu za krivi~ni dela za koi so ratifikuvani me|unarodni dogovori e predvidena nezastarlivost. Osnovnata pri~ina za nezastarlivosta na ovie dela e prirodata i te`inata na navedenite dela. 2. Praen osnov na zastarenosta. Vo teorijata se naveduvaat brojni pri~ini koi slu`at kako osnova za opravduvawe na institutot na zastarenosta. Me|u niv osobeno se istaknuvaat: - dobroto povedenie na storitelot na krivi~noto delo za vreme na tekot na zastarenosta koe dava dovolno dokazi deka toa lice se popravilo, pa od stojali{te na specijalnata prevencija primenata na krivi~nata sankcija se poka`uva kako nepotrebna, - so pominuvaweto na vremeto odredeno za zastarenosta izvr{enoto delo pa|a vo zaborav, taka {to krivi~nata sankcija e izli{na i od aspekt na generalnata prevencija, - po izminuvaweto na podolg vremenski period nastanuvaat te{kotii, a ponekoga{ duri i nemo`nost za utvrduvawe na objektivnata i subjektivnata vistina za krivi~noto delo, - kaznuvaweto po istekot na rokot na zastarenosta e necelishodno, za{to doveduva do nesigurnost vo novonastanatite op{testveni odnosi. Navedenite argumenti se dovolna pri~ina za voveduvaweto i egzistencijata na ovoj institut vo re~isi site krivi~ni zakonodavstva vo svetot. Vo su{tina toj pretstavuva otka`uvawe na dr`avata od pravoto na primena na krivi~na sankcija za storenoto delo poradi pominuvawe na so zakon opredeleno vreme. Glavniot argument na protivnicite na institutot zastarenost e deka so nego se pottiknuva i nagraduva begstvoto, iako vo celost e izdr`an, poradi silata na argumentite vo negov prilog, se poka`a nedovolen da go istisne negovoto koristewe.
580

Vidi: Konvencija na ON za nezastarlivost na voenite zlostorstva od 1968 ("SL.SFRJ," br. 50/1970), prezemena vrz osnova na ~l. 4 i 5 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija).

500

2. Zatarenost na krivi~noto gonewe. Zastarenosta na goneweto se sostoi vo toa {to po izminuvaweto na opredeleno vreme po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, dr`avata ne mo`e da prezeme krivi~no gonewe i da izre~e krivi~na sankcija protiv negoviot storitel. Izminatoto vreme koe se narekuva rok na zastarenost e razli~no za oddelni krivi~ni dela so ogled na vidot i visinata na kaznata koja za niv e propi{ana vo zakonot. Spored ~l. 107 KZ krivi~noto gonewe ne mo`e da se prezeme koga }e pominat: 10 30 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna do`ivotno li{uvawe od sloboda, 20 20 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda nad 10 godini, 30 10 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda nad 5 godini, 40 5 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda nad 3 godini, 50 3 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda nad edna godina, i 60 2 godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda do edna godina ili pari~na kazna. Ako za krivi~noto delo se propi{ani pove}e kazni, rokot na zastarenosta se opredeluva spored najte{kata propi{ana kazna. Zastarenosta na krivi~noto gonewe zapo~uva da te~e od denot koga krivi~noto delo e storeno (~l. 108 st. 1 KZ). 3. Miruvawe i prekin na zastarenosta na goneweto. Vo tekot na zastarenosta mo`e da nastapi miruvawe ili prekin na zastarenosta. 10 Miruvaweto na zastarenosta na krivi~noto gonewe se sostoi vo toa {to zastarenosta prestanuva da te~e za vremeto za koe spored zakonot goneweto ne mo`e da zapo~ne ili da prodol`i (~l. 108 st. 2 KZ). Spored toa, dejstvoto na miruvaweto se sostoi vo toa {to rokot na zastarenosta ne te~e dodeka trae pre~kata {to dovela do miruvawe, a se prodol`uva po prestanuvaweto na taa pre~ka. Ottamu, kolku {to traelo vremeto na miruvawe, za tolku se prodol`uva vremeto na zastarenosta. Spored KZ, pre~kite koi doveduvaat do miruvawe na zastarenosta mo`at da bidat samo od pravna priroda (pravni pre~ki), kako na primer, du{evnoto zaboluvawe na optu`eniot vo tekot na krivi~nata postapka, potrebata za re{avawe na nekakvo prethodno pra{awe, ~ekaweto na nekoe pretstavni~ko telo da dade odobruvawe za gonewe protiv odredeno lice koe u`iva imunitet itn. Okolnostite od stvarna priroda (fakti~ki pre~ki), kako na primer, poplava, zemjotres, otsustvo na optu`eniot od zemjata i sl, ne pretstavuvaat osnova za miruvawe na zastarenosta. Miruvaweto na goneweto ima dejstvo samo sprema liceto kaj 501

koe nastanala pre~kata, a ne i sprema ostanatite u~esnici (soizvr{iteli, sou~esnici) vo deloto. 20 Prekin na zasterenosta. Prekinot na zastarenosta se sostoi vo toa {to poradi okolnostite navedeni vo zakonot se prekinuva zastaruvaweto, taka {to rokot na zastarenosta po~nuva povtorno da te~e (~l. 108 st. 5 KZ). Spored toa, dejstvoto na prekinot na zastarenosta se sostoi vo toa {to izminatiot del od rokot do nastapuvaweto na prekinot na zastarenosta ne se smeta vo rokot na zastarenosta, taka {to zastrenosta zapo~uva odnovo da te~e po nejziniot prekin. Spored ~l. 108 st. 3 i 4 KZ, prekinot na zastarenosta nastapuva vo dva slu~ai: a) Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe procesno dejstvie {to se prezema zaradi gonewe na storitelot od strana na ovlasten organ na vnatre{nite raboti, javniot obvinitel i sudot, poradi storenoto krivi~no delo. Kako osnov za prekinuvawe na zastarenosta na krivi~noto gonewe ovde se podrazbira sekoe procesno dejstvie prezemeno od nadle`niot organ ili lice ovlasteno za nejzino prezemawe koe e naso~eno na zasnovaweto, tekot i okon~uvaweto na procesniot odnos. Toa s, ne samo istra`nite dejstvija, tuku i dejstvijata prezemeni vo postapkata po redovnite pravni lekovi. b) Zastaruvaweto se prekinuva i koga storitelot vo vremeto dodeka te~e rokot na zastarenost }e stori te{ko ili pote{ko krivi~no delo. 30 Apsolutna zastarenost. Miruvaweto, a osobeno prekinot na zastarenosta mo`at da se povtoruvaat vo pove}e navrati. Ottuka, mo`e da se slu~i so namerni prekini od strana na organite na vlasta, koi se sostojat vo prezemawe na koe i da e dejstvie vo nasoka na gonewe na storitelot, da se spre~i nastapuvaweto na zastarenosta. Zaradi spre~uvawe na takvite zloupotrebi vo ~l 108 st. 6 KZ se predviduva institutot na apsolutna zastarenost. Spored taa odredba zastarenost na krivi~noto gonewe nastapuva vo sekoj slu~aj koga }e pomine dvapati tolku vreme kolku {to spored zakonot se bara za zastarenost na krivi~noto gonewe. Ottuka, proizleguva deka zastarenosta na krivi~noto gonewe nastanuva vo sekoj slu~aj po pominuvaweto na odredeno vreme bez ogled na zapirawata i prekinite.581 5. Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata. Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznite se sostoi vo toa {to po izminuvaweto na
Procesnoto dejstvo na zastarenosta na krivi~noto gonewe se sostoi vo toa {to taa, na primer, e pri~ina za otfrlawe na krivi~nata prijava i obvinitelniot akt ili privatnata tu`ba, zapirawe na istragata, zapirawe na krivi~nata postapka, donesuvawe presuda so koja se otfrla obvinenieto. Nepo~ituvaweto na okolnosta deka nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe pretstavuva povreda na krivi~niot zakonik. Najposle, pretpostavka za ekstradicija e da ne nastapila zastarenost i spored doma{niot zakon kako na krivi~noto gonewe, taka i na izvr{uvaweto na kaznata.
581

502

opredeleno vreme po izrekuvaweto na kaznata, dr`avata ne mo`e da ja izvr{i ve}e izre~enata kazna. Spored toa, za nastapuvawe na zastarenosta na izvr{uvawe na kaznata e potrebno da pomine odredeno vreme po izre~enata pravosilna presuda. I ova vreme e razli~no so ogled na vidot i visinata na izre~enata kazna. Spored ~l 109 KZ, izre~enata kazna ne mo`e da se izvr{i, ako pominale: 10 30 godini od osuda na kazna do`ivoten li{uvawe od sloboda, 20 20 godini od osuda na kazna li{uvawe od sloboda nad 10 godini, 30 10 godini od osuda na kazna li{uvawe od sloboda nad 5 godini, 40 5 godini od osuda na kazna li{uvawe od sloboda nad 3 godini, 50 3 godini od osuda na kazna li{uvawe od sloboda nad edna godina, i 60 2 godini od osuda na kazna li{uvawe od sloboda do edna godina ili na pari~na kazna. 6. Krivi~niot zakonik predviduva posebni rokovi za zastarenosta na izvr{uvaweto na kaznata maloletni~i zatvor. Taka, spored ~l. 91 KZ, kaznata maloletni~ki zatvor ne mo`e da se izvr{i ako pominale: 10 10 godini od osudata na maloletni~ki zatvor nad 5 godini, 20 5 godini od osudata na maloletni~ki zatvor nad 3 godini, i 30 3 godini od osudata na maloletni~ki zatvor do 3 godini. Rokot na ovaa zastarenost se presmetuva spored izre~enata kazna vo pravosilnata presuda bez ogled na nejzinoto namaluvawe nastanato poradi presmetuvawe na pritvorot vo izdr`anata kazna ili poradi amnestija ili pomiluvawe. Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata po~nuva od denot koga presudata stanala pravosilna, a ako uslovnata osuda e otpovikana od denot koga odlukata za otpovikuvawe stanala pravosilna (~l. 111 st. 1 KZ). 7. Zastarenost na izvr{uvaweto na sporednite kazni, na me-

rkite na bezbednost, alternativnite merki, konfiskacijata na imotot i odzemawe na predmeti. Zastarenosta na krivi~noto gonewe ima op{t
karakter, taka {to se odnesuva ne samo na kaznata, tuku i na slu~aite koga treba da se izre~at sporedni kazni, merkite na bezbednost, alternativnite merki, konfiskacijata na imotot i odzemawe na predmeti. Spored toa, poradi nastapuvawe na zastarenost na goneweto ne mo`e da se prezeme nitu edno dejstvie za izrekuvawe na glavna i sporedna kazna, kako ni zaradi primena na merkite na bezbednost, alternativnite merki, konfiskacijata na imotot i odzemawe na predmeti. Vo ~l. 110 KZ, se regulirani rokovite na taa zastarenost. 10 Zastarenost na izvr{uvaweto na pari~na kazna kako sporedna kazna nastapuva koga }e pominat dve godini od denot na pravosilnosta na presudata so koja e izre~ena taa kazna. 503

20 Zastarenost na izvr{uvaweto na merkite na bezbednost nastapuva koga }e pominat 5 godiii od denot na pravosilnosta na odlukata, so koja se izre~eni tie merki. 30 Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznite zabrana na vr{ewe

na profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i vremeno proteruvawe stranec od zemjata, nastapuva koga }e
pomine vremeto za koe se izre~eni tie kazni. 40 Zastarenost na alternativnite merki op{tokorisna rabota i ku}en zatvor nastapuva koga }e pominat 2 godini od denot na pravosilnosta na presudata so koja se izre~eni tie merki. 50 Izvr{uvaweto na merkite konfiskacija na imot i odzemawe na predmeti ne zastaruva. 8. Miruvawe i prekin na zastarenosta na izvr{uvaweto na kaznite. I kaj zastarenosta na izvr{uvaweto na kaznata mo`e da nastane miruvawe ili prekin na zastarenosta 10 Miruvawe na zastarenosta. Zastaruvaweto ne te~e za vremeto za koe spored zakonot izvr{uvaweto na kaznata ne mo`e da se prezeme (~l. 111 st. 2 KZ) 20 Prekin na zastarenosta. Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe dejstvo na nadle`niot organ {to se prezema zaradi izvr{uvawe na kaznata (~l. 111 st. 3 KZ). Dejstvoto na miruvaweto i prekinot na zastarenosta na izvr{uvaweto na kaznata e isto kako i kaj zastarenosta i prekinot na zastarenosta na goneweto. 30 Apsoluna zastarenost. Od istite pri~ini kako i kaj zastarenosta na goneweto, i ovde e predvidena apsolutna zastarenost koja nastanuva vo sekoj slu~aj koga }e pomine dvapati tolku vreme kolku {to spored zakonot se bara za zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata (~l. 111 st. 5 KZ). Navedenoto se primenuva i vrz zastaruvaweto na izvr{uvaweto na merkite na bezbednost i alternativnite merki (~l. 111 st. 6 KZ). 9. Vo KZ se predvideni i posebni rokovi za zastarenost na krivi~no gonewe i izvr{uvawe na kaznata na pravno lice. Imeno, spored ~l. 96-| KZ, krivi~noto gonewe na pravnoto lice ne mo`e da se prezeme koga }e pominat pet godini od izvr{uvaweto na krivi~noto delo. [to se odnesuva pak, do zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata na pravnoto lice va`at sdlednite rokovi: 20 zastaruvaweto na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, nastapuva koga }e pominat 3 godini od denot na pravosilnosta na presudata so koe e izre~ena, 30 zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, nastapuva koga }e pomine vremeto za koe e izre~ena taa kazna, 40 zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata trajna zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, nastapuva koga }e pominat 5 godini od denot 504

na pravosilnosta na presudata za koe e izre~ena taa kazna, i 50 zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata prestanok na pravnoto lice, nastapuva koga }e pominat 10 godini od denot na pravosilnosta na presudata so koe e izre~ena taa kazna. IV. AMENSTIJA I POMILUVAWE
1. POIM I ZNA^EWE

1. Amnestijata i pomiluvaweto se akti na najvisokite dr`avni organi koi se sostojat vo celosno ili delumno prostuvawe na izre~enata kazna na storitelot na krivi~noto delo ili vo nejzino zamenuvawe so poblaga kazna. Kako takvi amnestijata i pomiluvaweto pretstavuvaat op{ta osnova (op{ti uslovi) za gasnewe na kaznata so koja mo`at da se opfatat site krivi~ni dela. Vo vakov slu~aj stanuva zbor za amnestija i pomiluvawe vo potesna smisla. 2. Me|utoa, amnestijata i pomiluvaweto mo`at da imaat i po{iroko zna~ewe. Imeno, tie mo`at se sostojat i vo osloboduvawe od krivi~no gonewe so {to, vsu{nost, se vr{i otka`uvawe od pravoto na kazna koja s u{te ne e utvrdena (na storitelot na deloto voop{to ne mu se izrekuva kazna). Vakviot oblik na amnestija ili pomiluvawe se narekuva abolicija. Kaj abolicijata doa|a do potpolno ili delumno gasnewe na kaznata me|utoa, ovde na onaa kazna koja doprva trebalo da se izre~e. So osloboduvaweto od gonewe (abolicija), isto taka, mo`e da se opfati sekoja kazna {to mo`ela da se izre~e za bilo koe krivi~no delo, pri {to ne e od zna~ewe dali deloto se goni po slu`bena dol`nost ili po privatna tu`ba. 3. Vo nekoi pravni sistemi pokraj amnestijata i pomiluvaweto postoi i abolicija kako posebna pravna ustanova. Ottuka, vo teorijata se razlikuvaat tri vidovi akti na najvisoka milost: 10 abolicija, 20 amnestija, i 30 pomiluvawe vo potesna smisla. Kako nivni zaedni~ki odnosno, generi~ki poim se ozna~uva pomiluvaweto vo po{iroka smisla. Vo na{eto pravo abolicijata ne se predviduva kako zasebna ustanova, tuku e opfatena so amnestijata i pomiluvaweto. Ili nakratko, institutite amnestija i pomiluvawe kaj nas se opredeleni vo nivnata po{iroka smisla. 4. Vo odelni zemji za davawe na amnestijata i pomiluvaweto se ovlasteni razli~ni organi. Kaj nas za amnestijata e nadle`no Sobranieto na Republika Makedonija (~l. 68 st. 1 al. 18 Ustav), a za pomiluvaweto - pretsedatelot na Republikata (~l. 84 al. 10 Ustav). 5. Amnestijata i pomiluvaweto imaat bogat istoriski razvoj. Tie postoea u{te vo rimskoto pravo i se zadr`aa se do denes. Vo vremeto na republikata poznata e ustanovata restitutio demnatorum kako vid na pomiluvawe za licata koi bile protereani. Za vreme na carstvoto se sre}ava abolitio publica koja gi opfa}a i amnestijata i pomiluvaweto. 505

Vo sredniot vek, osobeno vo apsolutisti~kite dr`avi, imalo mnogu zloupotrebi, vo prv red pri davaweto pomiluvawe. Od tie pri~ini, vedna{ po francuskata revolucija, pomiluvaweto be{e ukinato so francuskiot krivi~nen zakonik od 1791 godina. Toa me|utoa, trae{e mo{ne kratko, za{to nabrzo so Code Napoleon od 1810 ovoj institut be{e povtorno voveden.
2. AMNESTIJA

1. Poim. Amnestijata e akt so koj od strana na Sobranieto na Republika Makedonija na poimeni~no neopredelen broj lica koi se opfateni so aktot na amnestijata im se dava osloboduvawe od krivi~no gonewe, celosno ili delumno osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, zamena na izre~enata kazna so poblaga kazna, bri{ewe na osudata ili se ukinuvaat opredeleni pravni posledici na osudata (~l. 113 KZ). 2. Osnovni karakteristiki. Spored izlo`enoto amnestijata se odlikuva so slednite karakteristiki: 10 Amnestijata ja donesuva najvisokoto pretstavni~ko telo na dr`avata. Nea ja dava Sobranieto na Republika Makedonija vo forma na zakon. Zakonot za amnestija se donesuva po istata postapka kako i site drugi zakoni. Amnestijata se dava po slu`bena dol`nost taka {to ne zavisi od osudenoto lice dali }e ja prifati ili ne. Ili poinaku, so ogled deka pretstavuva akt od javno praven karakter, taa ne mo`e da bide odbiena od strana na liceto na koe se odnesuva, duri ni toga{ koga toa e vo negov interes (na primer, eventualno vo druga krivi~na postapka da doka`e deka ne e vinovno za krivi~noto delo za koe e amnestirano). Amnestijata, isto taka, ne mo`e da se otpovika bez ogled na podocne`noto povedenie na amnestiranoto lice. Toa zna~i deka so nea ne mo`at da se postavuvaat nikakvi uslovi zaradi koi taa bi mo`ela da bide dopolnitelno otpovikana. Amnestijata mo`e da se dade na site lica koi gi ispolnuvaat uslovite opredeleni so aktot za nejzinoto dodeluvawe. Toa zna~i deka amnestijata mo`e da se dade na lica na koi edna{ ili pove}e pati ve}e im bila dadena amnestija ili pomiluvawe, a isto taka, i na lica vo otsustvo, pa duri i na onie lica koi se nao|aat vo begstvo. Amnestijata ne smee vo ni{to da ja ote`ni polo`bata na zainteresiranoto lice. Vo sprotivno, zaradi poni{tuvawe na takvata odluka, na liceto bi trebalo da mu bide dadeno pravo na `alba. 20 Amnestijata se odnesuva na individualno neopredeleni lica. Toa zna~i deka pretstavuva normativen akt so koj poimeni~no ne se opredeluvaat licata na koi taa se odnesuva. Opredeluvaweto na licata so aktot na amnestijata se vr{i so generalna klauzula na toj na~in {to amnestijata se dava na site lica koi storile opredeleni krivi~ni 506

dela za koi s u{te ne im e izre~ena kazna - abolicija (na primer, storiteli na krivi~no delo komar - ~l. 398 KZ), odnosno na site lica koi se osudeni za opredeleno krivi~no delo (bez ogled koja kazna im e izre~ena, na primer, site lica osudeni za krivi~no delo izdavawe ~ek bez pokritie - ~l. 274 KZ), odnosno na opredelen iznos na taa kazna (bez ogled za koe krivi~no delo se odnesuva osudata, na primer, na site lica osudeni na kazna li{uvawe od sloboda vo traewe do 3 meseci ili na site lica koi se osudenina kazna li{uvawe od sloboda vo traewe do 10 godini, ako od kaznata izdr`ale 7 godini), ili se vr{i kombinirawe spored storenite krivi~nite dela i izre~enite kazni. 30 Sodr`inata na amnestijata se sostoi vo a) osloboduvawe od gonewe, b) osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, v) zamena na izre~enata kazna so poblaga kazna, g) bri{ewe na osudata, i d) ukinuvawe na pravnite posledici od osudata. a) Vo pogled na osloboduvaweto od krivi~no gonewe (abolicija) treba da se istakne deka mo`e da se dade vo site fazi na krivi~nata postapka, s dodeka presudata ne stanala pravosilna. Protiv storitelot na krivi~no delo koe e opfateno so abolicija ne mo`e da se pokrenuva krivi~na postapka ili ako e ve}e pokrenata taa se zapira. Vo slu~aj na abolicija koga postapkata e vo tek, taa postapka se zapira soglasno ~l. 262 t. 3 i 269 ZKP, odnosno se donesuva presuda so koja obvinenieto se odbiva soglasno ~l. 341 t. 6 ZKP, a licata koi se opfateni so abolicijata dokolku bile vo pritvor se pu{taat na sloboda. Osloboduvaweto od gonewe se odnesuva na site vidovi na krivi~no postapuvawe, pa spored toa i na postapuvaweto vo vrska so primena na merkite na bezbednost i vospitnite merki. Oslobuduvaweto od gonewe se razbira se odnesuva i na opredeleno krivi~no delo i po pravilo gi opfa}a site lica koi u~estvuvale vo negovoto izvr{uvawe. I najposle, so ogled na toa {to vo ovoj slu~aj nema osuda, so nego se stavaat vo zaborav site posledici na krivi~noto delo i deloto ne mo`e da bide osnova za povrat. Ottamu, abolicijata ima najsilno pravno dejstvo. b) Osloboduvaweto od izvr{uvawe na kaznata mo`e da bide potpolno ili delumno. Potpolnoto osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata mo`e da se odnesuva na glavnata ili sporednata kazna ili na dvete zaedno. Do takvo osloboduvawe od izvr{uvaweto mo`e da dojde ako se raboti za kaznata li{uvawe od sloboda, pari~na kazna, kaznata zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvawe na stranec od zemjata ili za kazna maloletni~ki zatvor. Kaznata opfatena so ovoj oblik na amnestija ne mo`e da se izvr{i. Ako osudeniot ne po~nal so izdr`uvawe na kaznata nema da se upati vo kazneno-popravna ustanova, a ve}e zapo~nato izvr{uvawe na kaznata se zapira. Ako pak, osudenoto lice se nao|alo na usloven otpust, uslovniot otpust se ukinuva i liceto se osloboduva od natamo{no izdr`uvawe na kaznata. 507

Delumnoto osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata se sostoi vo osloboduvawe od izvr{uvawe samo na nekoja od izre~enite kazni ili vo smaluvawe na iznosot na izre~enata kazna. Prviot slu~aj e mo`en ako na storitelot mu se izre~eni glavna i sporedna kazna, pa so amnestijata se vr{i osloboduvawe na ednata od niv. Vo vtoriot slu~aj se namaluva pravosilno izre~enata kazna. Ne e ograni~eno vo koj obem mo`e da se namali kaznata, {to zna~i deka e mo`no sekoe poblago odmeruvawe na kaznata nezavisno od op{tite i posebnite pravila za ubla`uvawe na kaznata od KZ. Me|utoa, ne mo`e da se opredeli kazna vo mera vo koja taa spored zakonot voop{to ne mo`e da se odmeri (na primer, pod op{tiot zakonski minimum na toj vid kazna). I vo dvata slu~ai ne e bitno dali izvr{uvaweto na kaznata s u{te ne zapo~nalo ili e ve}e vo tek. Osnovot na amnestijata, kako {to imavme prilika da vidime, se izvesni podocne`ni okolnosti (od pravna i od druga priroda) so koi nadle`niot se rakovodi organ kaj prostuvaweto od kaznata. Kaj potpolnoto i delumnoto osloboduvawe od izvr{uvaweto na kaznata ovie okolnosti ne dopiraat vo zakonitosta i pravosilnosta na presudata koja ostanuva na sila kako takva, tuku samo se prostuva izre~enata kazna. So amnestijata ne mo`e da se menuva pravosilnata presuda vo odnos na: dejstvieto na krivi~noto delo, pravnata kvalifikacija, alternativnite merki, merkite na bezbednost, vospitnite merki, tro{ocite na krivi~nata postapka, odlukata za imotnopravnoto pobaruvawe ili za konfiskacijata na imot i imotnata korist, odzemaweto predmeti i odlukata za objavuvawe na presudata po pat na pe~atot, radioto i televizijata. Nakratko, pravosilnata presuda ostanuva neizmeneta (so aktot na amnestijata ne se menuva pravosilanata odluka). Ottamu, amnestijata se smeta samo za odluka donesena vo fazata na izvr{nata postapka so koja potpolno ili delumno se spre~uva izvr{uvaweto na pravosilanata sudska odluka (odlukata donesena vo redovna krivi~na postapka ili vo postapka po vonredni pravni lekovi) koja, me|utoa, i natamu egzistira pri primenata na drugi krivi~nopravni instituti. Toa osloboduvawe, vsu{nost, se odnesuva samo na izvr{uvaweto na edna od navedenite kazni, a ne i na drugite posledici koi proizleguvaat od osuduvanosta (pravnite posledici od osudata, rehabilitacijata i bri{eweto na osudata od kaznenata evidencija i zemaweto predvid na osudata za postoewe na povrat). Vo odnos na prethodnoto va`no e da se podvle~e deka potpolnoto ili delumnoto osloboduvawe od izdr`uvaweto na kaznata, sodr`ano vo aktot na amnestijata, se odnesuva samo na pravosilno izre~enata kazna. Ako podocna taa kazna, so primena na vonredni pravni lekovi, e preina~ena,582 osloboduvaweto se vr{i vo odnos na poslednata kazna.
Po pravosilnosta na presudata, pred po~etokot ili za vreme na izvr{uvaweto na kaznata, vo postapkata po vonredni pravni lekovi so preina582

508

v) Zamenata na izre~enata kazna so poblaga mo`e da se vr{i so sekoja druga kazna koja e poblaga od izre~enata. Ovaa zamena e mo`na samo vo ramkite na vidot na kaznite predvideni vo KZ i vo ramkite na nivnoto minimalno i maksimalno traewe. Taka, na primer, kaznata li{uvawe od sloboda mo`e da se zameni so pari~na kazna, me|utoa ne mo`e da se zameni so maloletni~ki zatvor, za{to e specifi~na kazna li{uvawe od sloboda za maloletni storiteli na krivi~ni dela. Mo`nosta za zameana so amnestija na izre~enata kazna so poblaga argumentum a maiore ad minus opfa}a mo`nost za nejzina zamena i so alternativna merka. Po pravilo se zamenuva glavnata kazna. Mo`no e me|utoa, zamenata da se odnesuva na sporednata kazna kako i na dvete zaedno. Pritoa, e bitno deka glavnata, mo`e da se zameni samo so druga glavna, a sporednata, samo so druga sporedna kazna. So zamenata na glavnata kazna so poblaga ne se menuva situacijata vo pogled na izre~enata sporedna kazna, nitu vo pogled na merkite na bezbednost, pravnite posledici od osudata, rehabilitacijata i bri{eweto na osudata od kaznenata evidencija i zemaweto predvid na osudata za postoewe na povrat. Vo odnos na pra{aweto dali so amnestijata se menuva sudskata odluka, kaj zamenata na kaznata so poblaga stanuva zbor za specifi~en slu~aj. Imeno, ovde e o~igledno deka so aktot na amnestijata od strana na vonsudski organ se menuva pravosilnata sudska odluka vo delot vo koj kaznata e preina~ena, taka {to amnestijata se pojavuva kako nova odluka za kaznata. Porano izre~ena kaznata prestanuva da postoi, a natamu egzistira novata kazna. g) So amnestijata mo`at da se bri{at site vidovi na osudi (bri{eweto na osudite ne e ograni~eno so visinata na izre~enata kazna nitu so vidot na krivi~noto delo). Ne e potrebno da se ispolneti uslovite koi za toa se baraat spored ~l. 104 i 105 KZ. Taa mo`e da go opfati i onie osudi koi obi~no ne bi mo`ele da se bri{at od kaznenata evidencija. d) Ukinuvaweto na pravnite posledici od osudata se sostoi vo prestanok na site vidovi na pravni posledici od osudata {to izre~no se navedeni vo aktot na amnestijata. Toa mo`at da bidat onie pravni posledici koi se odnesuvaat na prestanuvawe ili gubewe na opredeleni prava, kako i onie koi se odnesuvaat na zabrana na steknuvawe opredeleni prava. So aktot na amnestijata mo`at da se ukinat edna ili pove}e pravni posledici od osudata no, sekoga{ mora da se opredeli na koja posledica se odnesuva amnestijata. 3. Dejstvo na amnestijata. Amnestijata mo`e da se odnesuva na site krivi~ni dela od pozitivniot krivi~en zakonik kako i od kri~uvawe mo`e da se zameni izre~enata kazna i da se izre~e kazna od ist vid vo pokratko traewe, odnosno vo pomal pari~en iznos, da se izre~e poblag vid na kazna, pa duri i drug vid na krivi~na sankcija.

509

vi~niot zakon(ik) ~ija {to va`nost prestanala. Taa ima dejstvo samo na glavnata i na sporednata kazna i na pravnite posledici od osudata. Soglasno toa, amnestijata ne se odnesuva i ne deluva na merkite na bezbednost i na vospitnite merki, za{to so nea mo`e da gasne samo kaznata (glavna i sporedna), a ne i ostanatite krivi~ni sankcii. Ova se zaklu~uva vrz osnova na propisite koi ja opredeluvaat sodr`inata na spomnatata ustanova (~l. 113 KZ), kako i vrz osnova na celite na merkite na bezbednost i vospitnite merki. Pritoa, jasno e deka ako so amnestijata se dava osloboduvawe od gonewe (abolicija), se deluva i na merkite na bezbednost i na vospitnite merki, ottamu {to ovie sankcii kako i kaznata ne mo`at voop{to da se izre~at. So ogled na spomnatoto dejstvo, amnestijata ne dopira vo avtoritetot na sudskata presuda. Presudata i natamu se smeta zakonita i pravosilna, samo {to od napred spomnatite pri~ini, se dava prostuvawe na kaznata. Spored toa, so amnestijata ne se ni{ti krivi~noto delo, koe i natamu ostanuva i slu`i kako osnova za povrat. Osven toa so amnestijata ne se zasega vo pravata na treti lica koi se zasnovani na osudata (~l. 115 KZ). Toa zna~i deka licata koi se o{teteni so krivi~noto delo mo`at da go ostvarat svoeto imotnopravno pobaruvawe (nadomest na {teta pri~ineta so krivi~noto delo, nadomest na tro{ocite za vodewe na postapkata po privatna tu`ba, nadomest za predmet koj e vo sopstvenost na treto lice, a koj e odzemen od osudeniot so primena na merkata odzemawe na predmeti i dr.) iako e dadena amnestija na storitelot na krivi~noto delo. Osnovano se smeta deka i vo slu~aj na abolicija, pravata na tretite lica ne mo`at da bidat povredeni, za{to tie proizleguvaat od samoto krivi~no delo, bez ogled {to ne do{lo do osuda i {to ne se zasnovaat na osudata.
3. POMILUVAWE

1. Poim. Pomiluvaweto e akt so koj od strana na pretsedatelot na Republikata na poimeni~no opredeleno lice mu se dava osloboduvawe od gonewe, celosno ili delumno osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, zamena na izre~enata kazna so poblaga kazna ili so alternativni merki, bri{ewe na osudata ili mu se ukinuva, odnosno mu se opredeluva pokratko traewe na opredelena pravna posledica od osudata ili na kaznata (~l. 114 st. 1 KZ). 2. Osnovni karakreristiki. Spored izlo`enoto ovoj institut se odlikuva so toa {to: 10 Pomiluvaweto go dava pretsedatelot na Republika Makedonija vo forma na odluka, po slu`bena dol`nost ili po barawe (molba) na osudenoto lice, negoviot bra~en drugar, srodnici vo prava linija, brat, sestra, usvoitel, usvoenik, hranitel ili staratel. Odbienata molba mo`e da se povtori no, duri po istekot na opredelen vremenski period. 510

Nitu pomiluvaweto ne mo`e da bidat odbieno od strana na liceto na koe se odnesuva, nitu mo`e dopolnitelno da bide otpovikano. Pomiluvaweto, isto taka, ne sme vo ni{to da ja ote`ne polo`bata na zainteresiranoto lice. 20 Pomiluvaweto se odnesuva na poimeni~no opredeleno lice. Pomiluvaweto pretstavuva individualen akt i mo`e da se odnesuva na edno ili pove}e lica, so toa {to vo soodvetniot akt (obi~no odluka) tie lica sekoga{ mora individaualno da bidat opredeleni. 30 Sodr`inata na pomiluvaweto se sostoi vo a) osloboduvawe od gonewe, b) osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, v) zamena na izre~enata kazna so poblaga kazna ili so alternativni merki, g) bri{ewe na osudata, d) ukinuvawe odnosno, opredeluvawe pokratko traewe na opredeleni pravni posledici na osudata ili na kaznata. a) So pomiluvawe vo prv red mo`e da se dade osloboduvawe od gonewe. Vo toj pogled i ovde va`i seto ona {to e re~eno za abolicijata kaj amnestijata. b) I potpolnoto ili delumnoto osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata mo`e da se dade koga presudata stanala pravosilna i mo`e da se odnesuva na glavnata i sporednata kazna, ili na dvete zaedno. Do osloboduvaweto od izvr{uvawe mo`e da dojde bez ogled dali se raboti za kazna li{uvawe od sloboda, pari~na kazna, za sporednite kazni zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvawe na stranec od zemjata ili kaznata maloletni~ki zatvor.583 Ne e bitno da e zapo~nato izvr{uvaweto na kaznata (dali nejzinoto izvr{uvaweto s u{te ne zapo~nalo ili e ve}e vo tek). Osloboduvaweto od izvr{uvaweto na kaznata ne povlekuva avtomatsko ukinuvawe na pravnite posledici od osudata, nitu pak, zna~i rehabilitacija i bri{ewe na osudata. Kako kaj amnestijata, i kaj potpolnoto i delumnoto osloboduvawe od izvr{uvaweto na kaznata, pravosilnata sudska presuda ostanuva neizmeneta. Ottamu, i pomiluvaweto se smeta za odluka donesena vo fazata na izvr{nata postapka: odluka so koja potpolno ili delumno se spre~uva izvr{uvaweto na pravosilanata sudska odluka koja, od svoja strana, i ovde prodol`uva da egzistira pri eventualnata primena na drugite krivi~nopravni instituti. Pritoa, i ovde e potrebno da se naglasi deka potpolnoto ili delumnoto osloboduvawe od izdr`uvaweto na kaznata sodr`ano vo aktot na pomiluvaweto se odnesuva samo na pravosilno izre~enata kazna. Toa zna~i, ako podocna taa kazna e namalena so primena na vonredni pravni lekovi, osloboduvaweto mo`e da
583

Vo pogled na maloletni~kiot zatvor so pomiluvawe mo`e da se dade potpolno osloboduvawe od negovoto izvr{uvawe, a vo slu~aj na delumno osloboduvawe traeweto na maloletni~kiot zatvor mo`e da namali samo do najmalata mera opredelena vo KZ, t.e. do edna godina.

511

se vr{i samo vo odnos na poslednata kazna.584 Ovoj vid na pomiluvawe naj~esto se pojavuva vo praktikata. v) Zamenata na izre~enata kazna so poblaga mo`e da se vr{i so sekoja druga kazna koja e poblaga od dosudenata. Me|utoa, za razlika od amnestijata, pri zamena na izre~enata kazna so poblaga kazna kaj pomiluvaweto e mo`no bezuslovnata osuda da se pretvori vo uslovna, za{to osudenite lica se odredeni taka {to mo`e da se izvr{i ocena na uslovite za donesuvawe na uslovnata osuda. Vo takov slu~aj se primenuvaat pravilata koi se odnesuvaat na uslovnata osuda. Toa zna~i deka ovaa zamena e mo`na samo ako na storitelot mu bila utvrdena kazna li{uvawe od sloboda do dve godini ili pari~na kazna (~l. 50 st 1 KZ) i ako ne e vo pra{awe krivi~no delo za koe kaznata e uslovena so prethodno ubla`uvawe na izre~enata kazna (~l. 50 st. 2 KZ). Me|utoa, kaj ovaa uslovna osuda vremeto na proveruvaweto ne mo`e da trae pove}e od tri godini, a na osudenoto lice ne mo`e da mu se opredeli za{titen nadzor, nitu da mu se nalo`at posebni obvrski.585 Vo pogled na otpovikuvaweto na uslovnata osuda va`at pravilata koi se primenuvaat koga se izrekuva uslovna osuda kako samostojna sankcija (~l. 51-54 KZ). Kaznata maloletni~ki zatvor ne mo`e da se zameni so drug vid kazna nitu so vospitno popravna merka. Vo odnos na pra{aweto dali so pomiluvaweto se menuva pravosilnata sudska odluka od strana na vonsudski organ, mo`e slobodno da se ka`e deka i zamenata so poblaga kazna ili so alternativna merka pretstavuvaat takvo menuvawe. I ovde aktot na pomiluvawe se pojavuva kako nova odluka za kaznata so koja, vsu{nost, porano izre~enata kazna prestanuva da postoi vo delot vo koj kaznata e preina~ena, i natmu egzistira novata kazna, odnosno alternativna merka. g) So pomiluvaweto, isto kako i kaj amnestijata, mo`at da se bri{at site vidovi na osudi. Koga so pomiluvaweto se opredeluva bri{ewe na osudata, bri{eweto ne e ograni~eno so vidot na krivi~noto delo, nitu so visinata na izre~enata kazna.586 d) So pomiluvaweto mo`e da se opredeli ukinuvawe ili pokra-

tko traewe na opredeleni pravni posledici od osudata ili pokratko traewe na kaznata. Za razlika od amnestijata, pomiluvaweto mo`e da
zna~i ne samo ukinuvawe tuku i pokratko traewe na opredelena pravna posledica od osudata. Ovoj slu~aj e mo`en kaj onie pravni posledici od osudata koi se sostojat vo zabrana na steknuvawe na opredeleni prava. So pomiluvaweto, isto taka, mo`e da se opredeli i pokratko
Za problemite {to vrz ovoj plan nastanuvaat vo praktikata vidi: Sulejmanov. Z, Komentar na Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, str. 324-329. 585 V. ~l. 12 od Zakonot za pomiluvawe. 586 ^l. 13 od Zakonot za pomiluvawe.
584

512

traewe na site vidovi kazni. 3. Dejstvo na pomiluvaweto. Pomiluvaweto, kako i amnestijata mo`e da se odnesuva na sekoe krivi~no delo bez ogled dali za toa delo se goni po slu`bena dol`nost ili po privatna tu`ba. I so pomiluvaweto mo`e da bide opfatena sekoja kazna koja mu e izre~ena na storitelot na krivi~noto delo. Pomiluvaweto ne se odnesuva i ne deluva samo na merkite na bezbednost i na vospitnite merki. So ogled na spomnatoto dejstvo i pomiluvaweto ne dopira vo avtoritetot na sudskata presuda. Presudata i natamu se smeta deka e zakonita, samo {to od ponapred spomnatite pri~ini, se dava oprostuvawe na kaznata. Spored toa, so pomiluvaweto ne se ni{ti krivi~noto delo, koe i natamu ostanuva i mo`e da slu`i kako osnova za povrat. So pomiluvaweto, isto taka, ne se zasega vo pravata na treti lica koi se zasnovaat na osudata (~l. 86 KZ). Toa zna~i deka licata koi se o{teteni so krivi~noto delo mo`at da go ostvarat svoeto imotnopravno pobaruvawe iako na storitelot na krivi~noto delo mu e dadeno pomiluvawe. Se smeta deka i vo slu~aj na abolicija, pravata na tretite lica ne mo`at da bidat povredeni, za{to ovie proizleguvaat od samoto krivi~no delo, bez ogled {to ne do{lo do osuda i {to tie prava ne se zasnivaat vrz nea.

513

514

G l a v a VIII PRAVNI POSLEDICI OD OSUDATA I REHABILITACIJA I. PRAVNI POSLEDICI OD OSUDATA 1. Poim. Vo porane{nite krivi~ni zakonodavstva vo koi vo prv red se istaknuva{e odmazdata kako cel na kaznata, pokraj osudata na glavna kazna, a zaradi zgolemuvawe na odevaweto za izvr{enoto krivi~no delo, na storitelot redovno mu bea izrekuvani raznovidni sporedni kazni vo vid na ograni~uvawa koi se odnesuvaa na nivnite gra|anski i politi~ki prava kako i vo vr{eweto na odredeni javni funkcii. Od tie pri~ini polo`bata na osudenite lica be{e izvonredno te{ka. Imeno, poradi navedenite sporedni kazni tie naj~esto ne bea vo mo`nost normalno da se vklu~at vo op{testvoto i ~esto moraa povtorno da se odavaat na kriminalni dejstvija. Takvata sostojba drasti~no }e bide nadminata so prifa}aweto na koncepcijata za specijalnata prevencija vo ~ija osnova e vklu~en stavot deka po osudata so kazna ne treba dopolnitelno da se ote`nuva polo`bata na osudenite lica. Soglasno takvata koncepcija za celite na kaznata i krivi~nite sankcii voop{to, i na{eto krivi~no zakonodavstvo ja prifa}a koncepcijata za pravnite posledici na osudata. Tie pretstavuvaat vo oddelni zakoni

opredeleni merki na ograni~uvawa na pravata na osudenikot {to nastanuvaat po silata na zakonot po izdr`anata, prostenata ili zastarenata kazna. 2. Vidovi. Vo soglasnost so navedenoto vo KZ najprvin e propi{ano deka pravnite posledici na osudata {to se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni dela, mo`e da nastapat samo koga za krivi~noto delo na storitelot mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda (~l. 101 KZ). Vo taa nasoka ne pomalku e zna~aen i vtorata garancija od istiot ~len vo koja se opredeluva deka pravni posledici mo`at da se predvidat samo so zakon i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni. Ovie pravni posledici na osudata mo`at da bidat od dvoen karakter: 10 pravni posledici koi se odnesuvaat na pravata i funciite koe osudenoto lice gi imalo vo momentot na izrekuvaweto na osudata i zna~at nivna zaguba, zaguba na opredeleni steknati prava, i 20 pravni posledici koi se odnesuvaat na pravata i funciite koe osudenoto lice gi nemalo vo momentot na izrekuvaweto na osudata i se sostojat vo zabrni za nivno steknuvawe.

515

10 Zagubi na opredeleni steknati prava se: - perstanuvawe na vr{ewe opredeleni raboti ili funkcii vo dr`avnite organi, vo preprijatijata, ustanovite i vo organite na lokalnata samouprava, - prestanuvawe na raboten odnos ili na vr{ewe opredeleno zvawe, profesija ili zanimawe, - zaguba na ~in na voen stare{ina ili klasa na voen slu`benik, - odzemawe odlikuvawe. 20 Zabrni za steknuvawe na opredeleni prava se: - zabrana na vr{ewe opredeleni raboti ili funkcii vo dr`avnite organi, vo preprijatijata, ustanovite i vo organite na lokalnata samouprava, - zabrana na steknuvawe na opredeleno zvawe profesija ili zanimawe ili unapreduvawe vo slu`bata, - zabrani na steknuvawe opredeleni dovoli {to se izdavaat so odluka na dr`aven organ. 3. Po~etok i traewe. Pravnite posledici na osudata stapuvaat vo dejstvo avtomatski: krivi~nata osuda doveduva avtomatski do zaguba na pravoto za koe stanuva zbor nezavisno od dejnosta na sudot (ne se izrekuvaat vo presudata). Toa se slu~uva so denot na pravosilnosta na presudata (~l. 102 st. 1). Pravnite posledici na osudata {to se sostojat vo zabrana na steknuvawe na opredeleni prava traat najdolgo deset godini od denot na izdr`anata, prostenata ili zastarenata kazna. So bri{ewe na osudata prestanuvaat pravnite posledici od osudata. II. REHABILITACIJA 1. Poim i celi i pravna priroda. Rehabilitacijata e krivi~nopraven institut so koj se vr{i vra}awe na izgubenite prava na osudenoto lice po izdr`anata kazna, ukinuvawe na pravnite posledici na osudata i bri{ewe na samata osuda, taka {to liceto se smeta za neosuduvano.587 So nea se ovozmo`uva normalno vra}awe na osudenikot vo op{testvoto. Taa e vo vrska so raznite posledici na osudata koi go popre~uvaat vra}aweto na osudenikot vo normalniot `ivot, a ima za cel da stavi i kraj na vakvata sostojba i da go oslobodi osudenikot od
"Rehabilitacijata se sostoi vo prestanok na pravnite posledici koi se vrzuvaat za osudata, odnosno vo bri{ewe na osudata. So nastapuvaweto na rehabilitacijata osudeniot gi steknuva site prava kako i ostanatite gra|ani. Deloto koe go izvr{il osudenikot se predava na celosen zaborav, negovoto ime se bri{e od kaznenata evidencija, vo slu`bednite ispravine se spomnuva negovata osuda, a osudeniot se smeta za neosuduvan." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 535.
587

516

site pravni posledici na osudata. Nejzinoto opravduvawe proizleguva ne samo od potrebata za po~ituvaweto na na~eloto na pravednosta, tuku i od sovremenata kriminalnopoliti~ka orientacija za ukinuvawe na site pravni posledici na osudata so {to na porane{nite osudenici }e im se dade mo`nost za normalno vklu~uvawe vo `ivotot na sloboda i so samoto toa da se otstrani opasnosta od nivnoto povtorno zapa|awe vo kriminal.588 Vo na{eto pravo spored izre~nata opredelba na zakonodavecot, rehabilitacijata zna~i predvremen prestanok na kaznite {to se so-

stojat vo zabrani i na kaznata proteruvawe stranec od zemjata i pravnite posledici od osudata i bri{ewe na osudata od kaznenata evidencija (~l. 103 st. 2 KZ). Vakvata opredelba e klasi~en vid na rehabilitacija zasnovana vrz fikcijata na neosuduvanost. Spored ovaa koncepcija rehabilitacijata se sostoi vo bri{ewe na osudata, vo prestanuvawe na site nejzini pravni posledici i vo tretirawe na osudenikot kako nikoga{ da ne bil osuduvan. I natamu, rehabilitiranoto lice se smeta za neosuduvano, a podatocite za bri{anata osuda ne se davaat nikomu (~l. 103 st. 3 KZ). So rehabilitacijata ne se giba vo pravata na treti lica koi se zasnovaat vrz osudata (~l. 103 st. 4 KZ). Od navedenite odredbi proizleguva deka vo na{eto krivi~no zakonodavstvo se prifa}a fikcijata na neosuduvanost.589 2. Vidovi na rehabilitacija. Denes kako i vo najgolemiot broj na sovremenite krivi~ni zakonodavstva i kaj nas postojat dva vida na rehabilitacija: 10 zakonska rehabilitacija (po sila na zakon) i, 20 sudska rehabilitacija (vrz osnova na sudska odluka). 10 Zakonskata rehabilitacija nastanuva avtomatski so protekot na odredeno vreme po izdr`anata osuda, pod uslov osudenoto lice na sloboda da ne stori novo krivi~no delo. Vo ~l. 104 KZ se predvideni slednite rokovi za ovoj vid na rehabilitacija: a) osudata za izre~ena alternativna merka, osven uslovnata osuda i osudata so koja storitelot na krivi~noto delo e osloboden od kazna se bri{at od kaznenata evidencija ako osudeniot vo rok od edna godina od denot na pravosilnosta na sudskata odluka ne stori novo krivi~no delo. b) uslovnata osuda se bri{e od kaznenata evidencija po edna godina otkako }e pomine vremeto za proverka ako za toa vreme osudeniot ne stori novo krivi~no delo.
Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 354. "Najop{to ka`ano, rehabilitacijata zna~i vra}awe na osudenikot na site prava {to gi u`ivaat i neosuduvanite gra|ani. Pravnite posledici na osudata zna~at opredeleni ograni~uvawa na pravata na osudenikot i po izdr`uvaweto na kaznata. Bri{eweto na osudata zna~i deka op{etstvoto gi otstranuva od oficielnite kazneni evidencii podatocite za osuduvanosta na edno lice." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 673.
589 588

517

v) osudata na pari~na kazna i kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, izre~ena kako edinstvena kazna, se bri{e od kaznenata evidenicija koga }e pominat tri godini od denot na izvr{enata, zastarenata ili prostenata kazna ako za toa vreme osudeniot ne stori novo krivi~no delo. g) osudite na kazna li{uvawe od sloboda do tri godini i na maloletni~ki zatvor se bri{at od kaznenata evidencija koga }e pominat pet godini od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna, ako za toa vreme osudeniot ne stori novo krivi~no delo, i d) pove}e osudi na isto lice mo`at da se bri{at od kaznenata evidencija samo istovremeno i toa ako postojat uslovi za bri{ewe na sekoja od tie osudi. 20 Sudskata rehabilitacija se dobiva na molba na osudenoto lice, po pominuvaweto na opredeleno vreme, a se donesuva od strana sudot po izvr{enata ocenka na povedenieto na osudenoto lice i ostanatite uslovi potrebni za dobivawe na istata. Sudskata rehabilitacija e sekoga{ fakultativna. Spored ~l. 105 st. 5 KZ, sudot mo`e da opredeli da se bri{at od kaznenata evidencija osudata na kazna li{uvawe od sloboda: a) nad 3 godini do 5 godini vo rok od 5 godini, b) nad 5 godini do 10 godini vo rok od 10 godini, v) nad 10 godini do 15 godini vo rok od 15 godini, i g) od 20 godini vo rok od 20 godini, od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna, ako vo toa vreme osudeniot ne izvr{i novo krivi~no delo. Pri odlu~uvaweto za bri{eweto na osudata, sudot vodi smetka za povedenieto na osudeniot po izdr`anata kazna, za prirodata na krivi~noto delo i za drugite okolnosti {to mo`at da bidat od zna~ewe za ocenata za opravdanosta na bri{eweto na osudata. Krivi~niot zakonik predviduva mo`nost i za predvremeno skratuvawe na vremetraeweto na pravnite posledici na osudata, kaznite zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost i zabrana za upravuvawe so motorno vozilo i vremeno proteruvawe stranec od zemjata, kako i na kaznite privremena i trajna zabrana za vr{ewe dejnost na pravnoto lice: a) po protekot na 3 godini od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna sudot mo`e da opredeli da prestanat pravnite posledici od osudata {to se odnesuvaat na zabrana na steknuvawe na opredeleni prava. b) po protekot na edna godina od denot na primenata na kaznata privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost na pravnoto lice, sudot mo`e da odlu~i zabranata da prestane. v) po protekot na 3 godini od denot na primenuvaweto na kaznite zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost i zabrana za upravuvawe so motorno vozilo i vremeno proteruvawe stranec od zemjata, kako i na kaznata trajna zabrana za vr{ewe dejnost na pravnoto lice, sudot mo`e da odlu~i da prestanat. 518

Pri odlu~uvaweto za rehabilitacija sudot go zema predvid odnesuvaweto na osudeniot po osudata, okolnosta dali ja nadomestil {tetata, dali ja vratil imotnata korist, kako i drugi okolnosti od zna~ewe za taa odluka. 3. Davawe podatoci od kazennata evidencija. Kaznenata evidencija ja vodi prvostepeniot sud nadle`en spored mestoto na ra|awe na osudeniot, a za licata rodeni vo stranstvo, ili za onie ~ie mesto na ra|awe e nepoznato, kako i za pravnite lica kaznenata evidencija ja vodi sudot opredelen so zakon. Podatocite od kaznenata evidencija vo vrska so porane{nata osuda mo`at da bidat pobarani od opredeleni organi i zainteresirani lica. Me|utoa, poradi za{tita na li~nosta na porane{niot osudenik, nivnoto davawe se dozvoluva isklu~itelno i samo vo slu~aite i pod uslovite predvideni vo ~l. 106 KZ. Spored taa odredba: - Podatocite od kaznenata evidencija mo`e da im se dadat na sudot i na javnoto obvinitelstvo vo vrska so krivi~nata postapka {to se vodi protiv porano osudeniot i na nadle`nite organi {to u~estvuvaat vo postapkata za davawe amnestija i pomiluvawe. - Podatoci od kaznenata evidencija mo`at na obrazlo`eno barawe da im se dadat i na dr`avni organi, pravni ili fizi~ki lica ako u{te traat opredeleni pravni posledici od osudata ili kazni {to se sostojat vo zabrani ili ako za toa postoi opravdan interes zasnovan vrz zakon. Inaku, nikoj nema pravo da bara od gra|anite da podnesuvaat dokazi za svojata osuduvanost ili neosuduvanost. I najpoles, na gra|anite po nivno barawe, mo`e da im se dadat podatoci za nivnata osuduvanost ili neosuduvanost samo ako ovie podatoci im se potrebni zaradi ostvaruvawe na nivnite prava vo stranstvo.

519

520

G l a v a IX KRIVI^NI SANKCII SPREMA MALOLETNICI I. VOSPITNI MERKI

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

1. Maloletni~kata delinkvencija pretstavuva poseben oblik na kriminalno odnesuvawe so niz svoi specifi~nosti koi {to vo osnova go razlikuvaat od kriminalitetot na vozrasnite. Tie specifi~nosti se rezultat na psihofizi~kite posebnosti na mladite lica i vo vrska so toa, na nivniot poseben socijalen status. Se raboti vsu{nost, za li~nosti na vozrast od 14 do 18 godini koi za razlika od polnoletnite (vozrasnite), poseduvaat mnogubrojni, razli~ni osobini bidejki se nao|aat vo fazata na svojot razvoj i sozrevawe. Taa faza vo nivniot `ivot e prosledena so dlaboki psiholo{ki i fiziolo{ki promeni koi {to doveduvaat do takvi sostojbi kaj maloletnikot {to vo na~elo se karakteriziraat so poslaba rezistentnost kon nadvore{nite vlijanija i pottici za negativno i zabraneto odnesuvawe. Toa e edn od osnovnite argumenti za posebnoto tretirawe na maloletnite storiteli na krivi~ni dela, {to, se rabira, go ima{e vo vid i na{iot zakonodavec koga vo ~l. 70 KZ veli deka za maloletnite storiteli na krivi~ni dela va`at odredbite od glava {esta KZ, dodeka drugite krivi~nopravni odredbi se primenuvaat vrz maloletnikot samo ako ne se vo sprotivnost so posebnite odredbi {to va`at za niv. 2. Vo taa smisla KZ gi poznava slednite kategorii na maloletnicci delinkventi: deca, pomladi malolnoletni lica i postari maloletni lica i edna posebna kategorija - pomladi polnoletni lica. 10 Deca se lica do 14 godi{na vozrast za koi KZ isklu~uva kakva i da e krivi~na odgovrnost za povedenija so koi e ostvareno bitieto na nekoe krivi~no delo. Za niv se gri`at centrite za socijalni raboti koi se ovlasteni da prezemaat odredeni merki na vospituvawe {to nemaat karakter na na krivi~nopravni merki. 20 Pomladi maloletnici se lica {to vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo napolenile 14, no ne i 16 godini od `ivotot. Na ovie lica mo`at da im se izre~at samo vospitni merki (~l. 72 st. 1 KZ). Tie se krivi~no neodgovorni lica i ottamu sprema niv ne mo`e da se primeni koja i da e kazna. Pretpostavkata za nivnata krivi~na neodgovornost e nesoborliva i ottmau sudot ne mo`e da ja utvrduva nivnata vinost vo pogled na izvr{enoto delo. 521

30 Postari polnoletnici se lica {to vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo napolenile 16, no ne i 18 godini od `ivotot. a) Na ovie lica mo`at da im se izre~at vospitni merki, a po isklu~ok samo pod opredeleni uslovi predvideni vo zakonot i kaznata maloletni~ki zatvor. b) Na postari maloletnici kako sporedna kazna mo`e da im se izre~e kazna proteruvawe stranec od zemjata i kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo. v) Na ovie lica mo`e da im se izre~at i alternativnite merki: uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka i op{tokorisna rabota (na maloletnik ne mo`e da mu se izre~e sudska opomena nitu uslovna osuda). Alternativnite merki kaj postarite maloletnici se zamisleni kako sredni sankcii me|u disciplinkite merki i zavodskite vospitni merki i imaat za cel izbegnuvawe na primenata na zavodskite merki koi se sostojat vo li{uvawe od sloboda.590 Ulovno prekinuvawe na krivi~nata postapka e identi~na po svojata sodr`ina so op{tata alternativna merka, so poinakvo opredeluvawe na uslovite za nejzinata primena. Sudot mo`e da odlu~i uslovno da ja prekine krivi~nata postapka za krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, ako maloletnikot izrazil kaewe za izvr{enoto delo, gi otstranil posledicite na deloto, ja nadomestil {tetata i se pomiril so o{teteniot, koj e soglasen so prekinuvaweto na vodewe postapkata, pod uslov vo rok od dve godini maloletnikot da ne stori isto takvo ili pote{ko krivi~no delo (~l. 91-a st. 1 KZ). Merkata op{tokorisna rabota sudot mo`e da ja izre~e vo traewe od pet do sto ~asovi koga e potrebno so ovaa merka da se izvr{i vlijanie vrz li~nosta i povedenieto na maloletnikot. Ako maloletikot ne gi ispolnuva ili neuredno gi ispolnuva nalo`enite rabotni obvrski, sudot }e ja zameni ovaa merka so merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, pod uslovite predvideni za primena na taa merka (~l. 91-a st. 2 KZ). g) Sprema maloletnicite mo`at da bidat primeneti merki na bezbednost, od istite pri~ni od koi mo`at da se primenat i sprema polnoletni lica. Ottamu, se veli deka tie se ograni~eno krivi~no odgovorni lica. Sprema maloletnici, pod uslovite predvideni so zakon, kon vospitna merka ili maloletni~ki zatvor, mo`e da se izre~e nekoja od slednive merki za bezbednost: zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani (~l. 92 st. 1 KZ). Sprema nepresmetliv maloleten storitel na krivi~no delo, pod uslovite predvideni so zakon, mo`e da se izre~e merkata na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelno le590

Kambovski, V. Kazneno pravo, op{t del, str. 1048.

522

kuvawe na alkoholi~ari i narkomani bez izrekuvawe na vospitna merka ili kazna maloletni~ki zatvor. Kon ovie merki sudot mo`e da odredi i zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, koja trae dodeka trae primenata na merkite (~l. 92 st. 2 KZ) 40 Pomladi polnoletni lica se onie lica koi iako formalno gi ostvarile granicite za polnoletstvo, s u{te se nedovolno sozreani vo psihosocijalna smisla. Ottamu, za niv se pravat opredeleni otstapki od op{tiot re`im na polenoletnite prestapnici i vo izvesna smisla se izedna~uvaat so maloletnite delinkventi. Spored ~l. 93 KZ toa se onie lica {to navr{ile 18 godini, no ne napolnile 21 godina od `ivotot. 3. Posebnata polo`ba na maloletnite storiteli vo krivi~noto zakonodavstvo e edna od va`nite pridobivki na evolucijata na krivi~noto pravo koja se zasnova na vekovnite nau~ni prou~uvawa i prakti~ni sogleduvawa i iskustva deka borbata protiv maloletni~kata deli nkvencija ne mo`e da se ostvaruva na ednakov na~in i so ednakvi sredstva kako protiv polnoletnite storiteli na krivi~nite dela. Poradi toa, na podra~jeto na maloletni~kata delinkvencija osnovnite sankcii za storitelite na krivi~nite dela se vospitnite merki, odnosno nivnoto vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj e osnovnata gri`a na na{eto op{testvo sprema maloletnite delinkventi. Kaznuvaweto na maloletnicite e merka koja isklu~itelno se primenuva, me|utoa i toga{ koga se primenuva taa vo prv red e merka so vospitna sodr`ina. So ogled na nejziniot supsidijeren i specifi~no vospiten karakter, kaznata maloletni~ki zatvor vo mnogu e sli~na so institucionalniot tretman kaj vospitnite merki. Zatoa vo celost se soglasuvame so tvrdewata deka na{eto maloletni~ko krivi~no pravo e vospitno krivi~no pravo. Vo ovoj pogled vo literaturata se odi i podaleku taka{to spored eden avtor,591 vospitnite merki vo celost se li{eni od od sekakov represiven karakter i mo`e da se ka`e deka edinstveno se svrteni kon idninata na maloletnikot. Tie se li{eni od intimidacijata i stradaweto, bidejki toa ne se nivni celi. Nivnata osnovna cel e prevospituvaweto na maloletnikot. Me|utoa, kako {to vospituvaweto i prevospituvaweto voop{to mora da podrazberat i prisilba, vospitnite merki ne mora da bidat li{eni od ovoj element, so taa razlika {to toj sekoga{ e potisnat vo vtor plan. Soglasno celta na vospitnite merki, so pru`awe pomo{, za{tita i nadzor da se obezbedi vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj na maloletnikot, a koga e toa potrebno i nivno spre~uvawe vo vr{eweto na krivi~ni dela, vo ~l. 74 KZ se predvideni vospitnite merki {to mo`at da im se izre~at na maloletnicite. Toa se: discipliPeri}, O. Karakter krivi~nih sankcija namenjenih maloletnicima, Penologija, Beograd, 1973/2, str. 60.
591

523

nski merki, merkite na zasilen nadzor i zavodskite merki. Se raboti vsu{nost, za dva osnovni tipa na merki: vospitni merki koi se povrzani so tretman na maloletnicite na sloboda i vospitni merki od institucionalen karakter. Merkite {to podrazbiraat ostavawe na maloletnikot na sloboda se disciplinskite merki i merkite na zasilen nadzor. Prvite od niv se izrekuvaat na maloletnici sprema koi e potrebno da se prezemaat pokratkotrajni merki na prevospituvawe, a osobeno toga{ ako e storeno krivi~no delo od nepromislenost i lekomislenost. Vtoriot vid merki se izrekuvaat na maloletnik sprema koj treba da se prezemat potrajni merki na vospituvawe, prevpospituvawe ili lekuvawe so soodveten nadzor, a ne e potrebno celosno izdvojuvawe od dotoga{nata sredina.
2. VIDOVI NA VOSPITNI MERKI

2.1. Disciplinski merki

1. Disciplinskite merki spa|aat vo prvata, najlesna kategorija na vospitni merki. Tie se izrekuvaat na maloletnik sprema koj ne e potrebno da se prezemat potrajni merki na vospituvawe, a osobeno ako storil krivi~no delo od nepromislenost ili lekomislenost. 10 Ukor. Ukorot e najblaga vospitna merka koja se izrekuva ako e dovolno za storenoto krivi~no delo maloletnikot samo da se prekori. Ukorot po pravilo treba da se izrekuva za najlesni krivi~ni dela storeni od nebri`nost, no i za polesni krivi~ni dela storeni so umisla. Vo zakonot e opredeleno i toa deka pri izrekuvaweto na ovaa merka na maloletnikot treba da mu se uka`e na {tetnosta na negovata postapka i da mu se predo~i deka vo slu~aj na povtorno izvr{uvawe na krivi~noto delo sprema nego mo`e da bide primeneta i postroga krivi~na sankcija. Od prirodata na ovaa merka jasno se zabele`uva nejziniot preventiven karakter i toa deka nema potreba od postoewe na nekoj poseben organ {to treba da se gri`i za nejzinoto izvr{uvawe. Merkata, vsu{nost, e izvr{ena so samoto nejzino izrekuvawe pri koe sudot mu uka`uva na maloletnikot na op{testvenata neprifatlivost na storenoto delo i mo`nosta od izrekuvawe pote{ka merka dokolku dojde do povtoruvawe na takvoto povedenie. Po izrekuvaweto na merkata ukor nitu sudot ni bilo koj drug organ nema obvrska da go sledi povedenieto na maloletnikot. Za maloletnikot ednostavno se pretpostavuva deka e dovolno predupreden i deka vo idnina pozitivno }e se odnesuva, a deka vo toj pogled posebna gri`a }e poka`tat negovite roditeli ili drugite lica koi se gri`at za negovoto izdr`uvawe. 20 Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici. Upatuvaweto vo disciplinski centar pretstavuva vospitna merka od institucionalen karakter. Ovaa merka se izrekuva koga sudot }e oceni 524

deka e potrebno so primena na soodvetni kratkovremeni tretmanski aktivnosti da se vr{i vlijanie vrz li~nosta i povedenieto na maloletnikot zaradi usoglasuvawe na negovoto povedenie so pravnite i op{testvenite o~ekuvawa. Vo zavisnost od potrebnite na maloletniot storitel upatuvaweto vo disciplinski centar mo`e da se javi vo tri varijanti. Imeno sudot mo`e da go upati maloletnikot vo disciplinski centar: a) na opredelen broj ~asovi vo prazni~nite denovi i toa najmnogu do ~etiri prazni~ni dena ednopodrugo, b) na opredelen broj ~asovi vo tekot na denot no, najmnogu eden mesec, i v) na neprekinat prestoj za opredelen broj denovi, no ne pove}e od dvaeset dena. Na maloletniot delinkvent mo`e da mu se izre~e samo edna od navedenite varijanti na upatuvawe vo disciplinski centar i toa mora da bide navedeno vo sudskata odluka. Pritoa, sudot mora da vodi smetka zaradi izvr{uvaweto na merkata, maloletnikot da ne izostane od redovnata nastava ili od rabota. Prestojot vo disciplinski centar se koristi za sproveduvawe na odnapred programiran tretman {to vo prv red se sostoi vo vospitna rabota so malolentikot. Takviot tretman ima za cel preku kratkovremeni vospitni i obrazovni dejnost da se izdejstvuva razvivawe na ~uvstvoto na li~na odgovornost na maloletnikot koja {to vodi kon korigirawe na negovite postapki. Za taa cel maloletnikot se anga`ira vrz u~ewe, vr{ewe korisni rabotni aktivnosti soodvetni na negovata vozrast i individualni sposobnosti. Kon ovaa merka po nejzinoto izvr{uvawe mo`e da se nadovrze merkata zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti. Do vakva situacija koja {to prakti~no zna~i izrekuvawe na maloletnikot dva vida vospitni merki, mo`e da dojde toga{ koga negoviot prestoj vo disciplinskiot centar se poka`al nedovolen za postignuvawe na o~ekuvanite korekcii vo negovoto povedenie. Disciplinskite centri vo koi se izvr{uva ovaa merka treba da bidat posebna, samostojna ustanova formirana tokmu za ovaa namena. Toga{ koga, kako {to e slu~aj vo na{ata zemja takva ustanova ne e osnovana,592 za izvr{uvawe na merkata mo`e uspe{no da poslu`at i poVo ime na vistinata RO za zgri`uvawe i vospituvawe "25 Maj" od 30.VI 1966 godina funkcionira{e kako Prifatili{te za deca i mladinci na grad Skopje so op{tinite, a ottamu i kako edinstvena ustanova za izvr{uvawe na merkata upatuvawe vo disciplinski centar. Od nejzinoto osnovawe do sredinata na 1995 godina, vo ovaa ustanova so vakva merka prestojuvale samo tri mladinci od ednostavna pri~ina {to sudovite ne ja izrekuvale. Vidi: Sulejmanov, Z. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPII, Skopje, 1995.
592

525

stojnite prifatili{ta, internati, i drugi obrazovni ustanovi za rabota so mladinata {to adekvatno prostorno i kadrovski se opremeni i se nao|aat vo mestoto na `iveewe, odnosno prestojuvawe na maloletnikot. Koi od navedenite ustanovi gi ispolnuvaat navedenite uslovi za funkcionirawe kako disciplinski centri odlu~uva ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.593 Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar zapo~nuva da se izvr{uva so javuvaweto na maloletnoto lice vo so odlukata na sudot ozna~eniot disciplinski centar. Za navremenoto javuvawe vo centarot se gri`i centarot za socijalni raboti. Po priemot na sudskata odluka so koja e izre~ena merkata i vo dogovor so centarot, centarot za socijalni raboti e dol`en vo rok od deset dena da go povika maloletnikot zaedno so roditelite vo opredelen den i ~as da se javi vo centarot. Za natamo{noto redovno doa|awe na malolentiot vo centarot se gri`at negoviot roditel, posvoitel ili staratel. Ako poradi propu{tawe na nivnata obvrska maloletnikot ne se javi navreme vo centarot, toa go pravi neredovno ili sosema prestanal da doa|a vo nego, obvrska na centarot e za toa da go izvesti centarot za socijalni raboti ili nadle`niot sud. Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar vo prazni~ni denovi i na opredelen broj ~asovi vo denot se izvr{uva vo vremeto od 08 do 20 ~asot vo slobodnoto vreme na maloletnoto lice. Maloletnikot koj e upaten vo disciplinski centar na neprekinat prestoj na opredelen broj denovi prodol`uva da ja sledi nastavata vo u~ili{teto taka {to vo centarot go pominuva samo slobodnoto vreme. Rabotno anga`iranite maloletnici isto taka prodol`uvaat da odat na rabota, a vo centarot im se obezbeduva ishrana i smestuvawe.

2.2. Merki na zasilen nadzor

1. Merkite na zasilen nadzor im se izrekuvaat na maloletni delinkventi sprema koi treba da se prezemat potrajni merki na vospituvawe, prevospituvawe i lekuvawe so soodveten nadzor, a ne e potrebno nivno celosno oddeluvawe od dotoga{nata sredina. Zaedni~ki karakteristiki na ovie merki se: (1) deka se raboti za potrajni merki na vospituvawe i prevospituvawe, (2) deka pri nivnoto izvr{uvawe maloletnikot ne se izdvojuva od sredinata vo koja se nao|al, i (3) deka obi~no se izvr{uvaat vo krugot na semejstvoto ili od strana na drugo semejstvo ili organ {to mo`e uspe{no da mu ja nadomesti potrebnata qubov i gri`a na maloletnikot i da go obezbedi negovoto vospituvawe i pravilen razvoj.
Za izvr{uvaweto na ovaa merka vidi: Sulejmanov, Z. Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, str. 410-414.
593

526

10 Zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot. Merkata zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot sudot ja izrekuva ako roditelite, posvoitelot ili staratelot propu{tile da vr{at nadzor nad maloletnikot, a inaku bile i se vo mo`nost da vr{at vakov nadzor. Koga sudot }e ja izre~e ovaa merka na roditelite, posvoitelot ili na staratelot im nalo`uva opredeleni dol`nosti vo pogled na merkite {to treba da se prezemat za vospituvawe na maloletnikot, za negovo eventualno lekuvawe i za otstranuvawe na {tetnite vlijanija vrz nego. Za ostvaruvawe na ovie obvrski sudot mo`e da im dade i potrebni upatstva. Sudot posebno mo`e da opredeli centarot za socijalni raboti da go kontrolira i izvr{uvaweto na ovaa merka i da mu uka`uva pomo{ na roditelite, posvoitelot ili staratelot. Ovaa kontrola od strana na centarot za socijalni raboti ne mo`e da trae pomalku od edna ni podolgo od tri godini. Iako toa izre~no ne e opredeleno vo zakonot, vo tie vremenski ramki sudot odlu~uva i za prestanokot na ovaa merka. So takva opredelba na minimumot i maksimumot na traeweto na merkata, vsu{nost, e potencirana i obvrskata na sudot da go sledi najzinoto izvr{uvawe, {to porano, koga ovaa merka trae{e do polnoletstvoto na maloletnikot, ne be{e slu~aj. Zna~ajno e da se istakne i toa deka roditelite, posvoitelot ili staratelot koga samite }e ocenat deka ve}e ne e potreben zasileniot nadzor mo`e da pokrenat inicijativa za osloboduvawe od taa obvrska. Vo procesot na izvr{uvaweto na ovaa merka dominantnata uloga ja imaat neposrednite izvr{iteli. Roditelot, posvoitelot ili staratelot ja izvr{uvaat merkata taka {to vodat postojana i celosna gri`a za vospituvaweto na maloletnoto lice, prezemaat merki {to }e go spre~at {tetnoto vlijanie vrz nego i gi izvr{uvaat nalozite i upatstvata na centarot za socijalni raboti i izvr{niot sud. Vo odnos na samiot maloletnik toa konkrentno zna~i primena na takvi metodi i vlijanija {to go aktiviraat negoviot interes za u~eweto i postignuvawe uspeh vo u~ili{teto, anga`irawe vrz opredeleni rabotni zada~i, osmisleno koristewe na slobodnoto vreme i ostvaruvawe drugi aktivnosti {to vodat kon neporo~en razvoj na negovata li~nost. Nakratko, vrz roditelot, posvoitelot ili staratelot od denot koga nadle`niot sud im ja dostavil odlukata so {to zapo~nuva izvr{uvaweto na merkata le`i golema obvrska gri`livo i sovesno da pristapat kon otstranuvawe na site negativni op{testveni vlijanija i konfliktni situacii {to mo`at maloletnikot povtorno da go odvedat vo pogre{na nasoka. Od prethodnoto me|utoa, ne smee da se izvle~e zaklu~ok {to ja minimizira ulogata na centarot za socijalni raboti. Nemu, neposrednite izvr{iteli na merkata dol`ni se da mu ovozmo`at da go proveruva tekot na izvr{uvaweto. Vrz nego le`i obvrskata da go sledi i proveruva izvr{uvaweto na merkata, da uka`uva potrebna stru~na i 527

druga pomo{ vo tekot na vr{eweto na nadzorot, da dava upatstva za pravilno vospituvawe i za tekot na izvr{uvaweto na merkata, vo rok {to }e go opredeli sudot, a najmalku edna{ na {est meseci da go izvestuva nadle`niot sud. Pokraj ovaa obvrska, koja poednakvo va`i i za roditelot, posvoitelot ili staratelot, od centarot za socijalni raboti se bara po izvr{uvaweto na merkata da sostavi kone~en izve{taj za na~inot na nejzinoto izvr{uvawe od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot i za postignatite rezultati od toa. Ako vo tekot na izvr{uvaweto na merkata dojde do nesoglasuvawe me|u roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i centarot za socijalni raboti, nesoglasuveweto na na~inot na izvr{uvaweto na merkata go re{ava sudot {to ja izrekol. 20 Zasilen nadzor vo drugo semejstvo. Zasileniot nadzor vo drugo semejstvo e vtorata od zavodskite merki {to gi poznava na{eto pravo. Taa se primenuva koga roditelite, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot ne se vo mo`nost da vr{at nadzor nad nego ili ako toa osnovano ne mo`e da se o~ekuva od niv, a postoi drugo semejstvo {to saka da go prifati i ima mo`nost da vr{i zasilen nadzor nad nego. Drugoto semejstvo koe obi~no se sostoi od rodnini ili drugi na maloletnikot bliski lica, se opredeluva so sudska odluka. Traeweto na ovaa merka vremenski e relativno neopredeleno. Do zapirawe na izvr{uvaweto na merkata mo`e da dojde dokolku roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot se zdobijat so mo`nost samite da go vr{at nadzorot, ili koga spored rezultatite od vospituvaweto i prevospituvaweto }e prestane potrebata od zasilen nadzor. I pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot mo`e da opredeli centarot za socijalni raboti za vreme na nejzinoto traewe da go sledi i proveruva izvr{uvaweto i da mu uka`uva potrebno pomo{ na semejstvoto na koe mu e predaden maloletnikot. Neposrednoto izvr{uvawe na merkite se ostvaruva na sledniot na~in. Po dobivaweto na odlukata od nadle`niot sud so koja e izre~ena merkata, centarot za socijalni raboti go izvestuva semejstvoto {to treba da go vr{i nadzorot deka vo rok od 15 dena }e mu go predade maloletnoto lice za izvr{uvawe na vospitnata merka. Potoa, centarot za socijalni raboti sklu~uva pismen dogovor so semejstvoto opredeleno vo odlukata so koj se utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sproveduvaweto na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice. So ovoj dogovor se opredeluva i visinata i na~inot na pla}aweto na tro{ocite dokolku semejstvoto bara nadomest za toa, kako i uslovite i rokot na prestanuvawe na dogovorot. Za vreme na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo, dokolku nadle`niot sud po predlog na centarot za socijalni raboti ne opredeli poinaku, na maloletnikot mu se obezbeduva odr`uvawe na vrskite so negovoto semejstvo . I kaj izvr{uvaweto na ovaa merka od strana na centarot za so528

cijalni raboti postoi obvrska da sostavi kone~en izve{taj za na~inot na samoto izvr{uvawe i postignatite rezultati koj mu se dostavuva na nadle`niot sud. Eventualnite sporovi me|u centarot i semejstvoto {to go vr{i nadzorot, isto taka, gi re{ava sudot {to ja izrekol merkata. Osnovnata smisla na ovaa merka e na maloletnikot da mu se obezbedi vospituvawe vo zdrava semejna atmosfera vo slo`na zednica na roditeli i deca vo koja usvoeniot sistem na vrednosti dava sigurna garancija za negoovo pravilno naso~uvawe. Obezbeduvaweto na takvo semejstvo vo koe normalno }e se ostvaruvaat vospitnite procesi e me|utoa, mo{ne te{ka zada~a. Vo na{i uslovi toa ne e slu~aj, ne zatoa {to nema takvi semejstva, tuku od pri~ini {to tie retko se prifa}aat da ja vr{at ovaa uloga. Kulturnite sfa}awa, tradicionalizmot i vo prv red materijanikot standard na naselenieto vo uslovi na mo{ne dinami~en `ivot mnogumina gi odvra}a od prifa}aweto na vakvi humani zadol`enija. Od tie pri~ini na{ite sudovi retko se opredeluvaat za izrekuvawe na ovaa merka. 30 Zasilen nadzor od centar za socijalni raboti. Merkata zasilen nadzor od centar za socijalna rabota sudot ja izrekuva vo slu~aj koga roditelite, posvoitelot ili staratelot ne se vo mo`nost da vr{at zasilen nadzor nad maloletnikot, a ne postojat uslovi za negovo predavawe vo drugo semejstvo zaradi vr{ewe vakov nadzor. Maloletnikot ostanuva da `ivee kaj svoite roditeli, posvoitelot ili staratelot, a slu`benikot opredelen od centarot za socijalni raboti me|u razli~ni stru~ni lica (socijalni i pedago{ki rabotnici) koj ima iskustvo so vospituvaweto na maloletnici, vr{i nadzor i se gri`i za negovoto {koluvawe, vrabotuvawe, oddeluvawe od sredinata {to {tetno deluva vrz nego, za potrebno lekuvawe i za sreduvawe na prilikite vo koi `ivee. Ulogata na stru~niot slu`benik ovde treba da se sfati kako zna~ajna obvrska na pomo{, tretman i nadzor od organ {to neposredno ja izvr{uva merkata. Toj e glaven nositel na dol`nostite vo pogled na vospituvaweto i prevospituvaweto na maloletnikot i kontrola na negovoto povedenie. Me|utoa, toa vo nikoj slu~aj ne zna~i roditelite i licata {to go izdr`uvaat maloletnikot, odnosno licata kaj koi toj se nao|a, deka treba da bidat pasivni sprema merkite na vospituvawe {to gi prezema slu`benoto lice. Ako na maloletnikot kon merkata na zasilen nadzor mu e opredelena i nekoja posebna obvrska, slu`benoto lice e dol`no da go kontrolira nejzinoto ispolnuvawe. Ni traeweto na ovaa merka ne e odnapred opredeleno. Za nejziniot prestanok sudot odlu~uva dopolnitelno, so toa {to taa ne mo`e da trae pokratko od edna ni podolgo od tri godini. 40 Posebni obvrski kon merkite na zasilen nadzor. Pri izrekuvaweto na bilo koja od merkite na zasilen nadzor ili vo tekot na nivnoto izvr{uvawe, sudot mo`e na maloletnikot da mu opredeleni 529

pove}e posebni obvrski ako toa e potrebno za pouspe{no izvr{uvawe na izre~enata merka. Na maloletnikot mo`at da mu se opredelat osobeno ovie obvrski: - da mu se izvini li~no na o{tetenoto lice, - da ja popravi ili nadomesti {tetata predizvikana so krivi~noto delo, - redovno da go posetuva u~ili{teto, - da ne izostanuva od rabotnoto mesto, - da se osposobi za rabota {to odgovara na negovite sposobnosti, sklonosti i fizi~ka sila, - da prifati rabota, - da se vozdr`uva od upotrebata na alkoholni pijaloci droga i drugi psihotropni supstancii, - da se vozdr`i od posetuvawe na opredeleni lokali, odnosno opredeleni priredbi, - da posetuva soodvetna zdravstena ustanova ili sovetuvali{te, - polezno da go koristi slobodnoto vreme, - da ne kontaktira so lica koi {tetno vlijaat vrz negovata li~nost, - da se podlo`i na psihofizi~ko lekuvawe, - da se osposobi, ostru~i i prekvalifikuva zaradi zadr`uvawe na rabotnoto mesto {to go zazema ili za sozdavawe pretpostavki za vrabotuvawe, - da ovozmo`i uvid i prifati soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na sredstva od li~niot dohod i drugite prihodi {to gi ostvaruva. Sudot mo`e na maloletnikot da mu opredeli i drugi obvrski no pritoa mora da vnimava so niv da ne go pogodi ~ovekovoto dostoinstvo na maloletnikot i da ne mu pri~ini drugi posebni te{kotii. Ovie obvrski sudot mo`e da gi izmeni ili ukine na predlog na centarot za socijalni raboti. Pri opredeluvaweto i izmenuvaweto na ovie obvrski sudot posebno e zadol`en na maloletnikot i negovite roditeli, posvoitelot ili staratelot da im uka`e deka vo slu~aj na nivno neispolnuvawe izre~enata merka na zasilen nadzor mo`e da bide zameneta so druga vospitna merka. Vo praktikata na dosega{nata primena na zavodskite vospitni merki kaj nas, navedenite obvrski naj~esto se sveduvaa na voop{teno obvrzuvawe na maloletnikot da vodi ureden `ivot bez nivno konkretno opredeluvawe.

2.3. Zavodski merki

1. Zavodskite merki se izrekuvaat na maloletnik sprema koj treba da se prezemat potrajni merki na vospituvawe, prevospituvawe ili lekuvawe i negovo celosno oddeluvawe od dotoga{nata sredina. 530

Ovie merki ne mo`at da traat podolgo od pet godini. Zaedni~ki karakteristiki na ovie merki se: (1) deka se izvr{uvaat vo posebni zavodi soodvetni na nivnata namena, (2) deka maloletnicite celosno se izdvojuvaat od nivnata dotoga{na sredina, (3) deka se potrajni merki na vospituvawe i prevospituvawe i, (4) deka pri nivnoto izrekuvawe ne se opredeluva nivnoto traewe, tuku sudot za toa dopolnitelno odlu~uva so toa {to spored zakonot e opredelen minimumot i maksimumot na traeweto. Zavodskite merki se izvr{uvaat vo vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na deca i mladinci i vo vospitnopopraven dom. Upatuvaweto na maloletnikot vo soodvetna ustanova zaradi izvr{uvaweto na zavodskata vospitna merka go vr{i centarot za socijalni raboti po priemot na odlukata od nadle`niot sud. Toa go pravi taka {to od roditelot, posvoitelot ili staratelot }e pobara vo tekot na 15 dena da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata. Pritoa, centarot za socijalni raboti ima obvrska da ja izvesti ustanovata za datumot koga maloletnoto lice treba da se javi na izvr{uvawe na merkata, a ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka da dostavi povratno izvestuvawe do centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za datumot na priemot na maloletnikot i po~etokot na izvr{uvaweto na merkata. Ako maloletnikot ne se javi na izvr{uvawe na zavodskata merka ili od ustanovata se dade vo begstvo rakovoditelot na ustanovata ima obvrska da go izvesti centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i organot za vnatre{ni raboti za fakawe na maloletnoto lice i priveduvawe vo ustanovata. Po~etokot na izvr{uvaweto na merkata po molba na maloletnoto lice, negovite roditeli, posvoitelot ili staratelot mo`e da se odlo`i od istite pri~ini od koi mo`e da se odlo`i po~etokot na izdr`uvaweto na kaznata i na polnoletnite lica osudeni na kazna li{uvawe od sloboda. Me|u op{tite odredbi za izvr{uvawe na zavodskite merki e pomestena i dol`nosta na ustanovata vo koja se izvr{uva merkata najdocna 3 meseci pred planiranoto otpu{tawe na maloletnoto lice da go izvesti centarot za socijalni raboti za otpu{taweto i da mu predlo`i merki {to treba da se prezemat za negovo natamo{no vospituvawe. Vrz osnova na ova izvestuvawe centarot za socijalni raboti vr{i konsultacii so roditelite, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i zaedno so niv se anga`ira za prifa}awe na maloletnikot po negovoto izleguvawe od ustanovata. Pritoa, posebna gri`a se vodi za sreduvawe na semejnite priliki na maloletnikot, za obezbeduvawe negovo vremeno smestuvawe i ishrana ako toa ne mu e obezbedeno vo semejstvoto, za obezbeduvawe obleka i obuvki, za lekuvawe, za izbor na soodvetna sredina i za {koluvawe i vrabotuvawe na maloletnoto lice.

531

10 Upatuvawe vo vospitna ustanova. Upatuvawe vo vospitna ustanova e zavodska merka koja im se izrekuva na maloletnite delinkventi trgnuvaj}i od pretpostavkata deka nivniot natamo{en razvoj ne mo`e da se obezbedi so nivno ostavawe na sloboda. Imeno, sudot }e ja izre~e ovaa merka toga{ koga smeta deka sprema maloletnicite treba da se obezbedi postojan nadzor od strana na stru~ni lica (so {kolska i stru~na sprema na vospituva~i) zaradi vospituvawe, prevospituvawe i nivno celosno izdvojuvawe od dotoga{nata sredina. Se raboti, vsu{nost, za malolentici koi ne se sosema vospitno zapu{teni taka {to mo`e da se upatat vo vospitna ustanova kade {to se smestuvaat i decata {to ne se delinkventi.594 Takva vospitna ustanova kaj nas e Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}" vo Skopje. Kako ustanova za socijalna za{tita taa e od otvoren vid i soglasno aktot na nejzinoto formirawe i Zakonot za socijalna za{tita edinstvena e vo na{ata Republika. Vo nea maloletncite ostanuvaat najmalku {est meseci, a najmnogu tri godini. Sudot ne go opredeluva traeweto na merkata pri nejzinoto izrekuvawe, tuku za toa dopolnitelno odlu~uva vo zavisnost od postignatite rezultati vo ostvaruvaweto na vospitno-prevospitniot proces. Vo ovaa ustanova maloletnite delinkventi gi imaat istite prava i dol`nosti kako i drugite maloletnici koi se smesteni vo nea. Edinstvenata razlika e vo toa {to so ogled na izre~enata merka vo pogled na vospituvaweto na ovie lica im se posvetuva posebno vnimanie i zasilen nadzor {to ne treba da bide zabele`an od ostanatite maloletnici. Ottamu, so okolnosta deka sprema maloletnite lica e izre~ena vospitna merka od zavodski vid, se zapoznavaat samo rakovoditelot na ustnovata i vospituva~ot komu mu e dovereno nejzinoto izvr{uvawe. 20 Upatuvawe vo vospitno-popraven dom. Merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom im se izrekuva na vospitno zapu{teni maloletni delinkventi sprema koi e potrebno da se prezemat potrajni i zasileni merki na vospituvawe i prevospituvawe i nivno celosno oddeluvawe od dotoga{nata sredina. Pri odlu~uvaweto dali }e se izre~e ovaa merka sudot posebno ja zema predvid te`inata i prirodata na storenoto delo i okolnosta dali sprema maloletnikot porano bile izrekuvani vospitni merki ili kazna maloletni~ki zatvor. Vo vospitno-popravniot dom maloletnikot ostanuva najmalku edna, a naVo zavodot "Ranka Milanovi}" pokraj kategorijata maloletni storiteli na krivi~ni dela za koi sudot donel pravosilno re{enie so izre~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitna ustanova se zgri`uvaat u{te dve kategorii na maloletnici. Toa se maloletnici {to ovde se upatuvaat od strana na centrite za socijalni raboti koi imaat potreba od socijalna gri`a kako i vospitno zapu{tenite krivi~no neodgovorni maloletni storiteli na krivi~ni dela na vozrast do 14 godini.
594

532

jmnogu pet godini. Sudot ne go opredeluva traeweto nitu na ovaa merka pri nejzinoto izrekuvawe. Ovaa merka kaj nas se izvr{uva{e vo vospitno popravniot dom Tetovo,595 a od 2001 godina vo kazneno-poptravnata ustanova Skopje, kade {to sprema maloletnicite od ma{ki pol se primenuvaat aktivnosti i tretman i pomo{ so koi se obezbeduva pravilen razvoj i formirawe na pozitivnite naviki, stavovi i vrednosti i se otstranuvaat kriminogenite vlijanija {to mo`at da go pottiknat kriminogenoto odnesuvawe. Poradi nemawe uslovi za izvr{uvawe na merkata upatuvawe vo vospitno-popraven dom na maloletni delinkventi od `enski pol, do sredinata na 1986 godina maloletni~kite od na{ata dr`ava ovaa merka ja izdr`uvaa vo VPD Kru{evac. Denes ovaa merka se izvr{uva vo posebno oddelenie vo ramkite na KPD za `eni vo Idrizovo. 596
3. IZMENA NA ODLUKATA ZA VOSPITNITE MERKI I ZAPIRAWE NA NIVNOTO IZVR[UVAWE

1. Vo na{iot sistem na vospitni merki e karakteristi~no {to na sudot mu e dadeno ovlastuvawe: a) da ja izmeni izre~enata vospitna merka, b) da go zapre izvr{uvaweto na izre~enata vospitna merka, v) da ja zameni izre~enata so druga vospitna merka i g) da donese odluka so koja izre~enata vospitna merka nema da se izvr{i. 10 Izmena na vospitnata merka e mo`na kaj merkite na zasilen nadzor. Pri izrekuvaweto na ovie vospitni merki, na licata koi treba da gi izvr{uvaat sudot im dava upatstva ili im nalo`uva opredeleni obvrski, a na samiot maloletnik mo`e da mu opredeli i posebni obvrski. Dokolku vo tekot na izvr{uvaweto na konkretnata merka bide postignata nejzinata cel, ili pak, i pokraj navedenite barawa, niza okolnosti uka`uvaat deka ne do{lo i nema da dojde do o~eVPD Tetovo funkcionira od 1962 godina najprvin vo samo eden objekt {to ne be{e namenski izgraden za izvr{uvawe na merkata upatuvawe vo vospitno popraven dom. Vo tekot na 1964-1966 kon ovoj objekt bea pridodadeni nekolku rabotilnici, a edna negova prostorija be{e prilagodena za izveduvawe {kolska nastava. Od 1973 godina koga se izgredeni 6 pavilioni so kapacitet od 125 maloletnici VPD Tetotvo se zdobi so sovremeni materijalni pretpostavki za ostvaruvawe na svojata funkcija. 596 Vospitno-popravniot dom, poto~no oddelenieto za maloletnici od `enski pol e osnovano so odluka na Sobranieto na SR Makedonija od 23 septemvri 1986 godina, a zapo~na da funkcionira od 1 oktomvri 1986 godina. Oddelnieto e smesteno vo edno krilo na objektot {to go so~inuva KPD za `eni Idrizovo. Kapacitetot na toa krilo e 5-7 maloletni~ki i so ogled na toa {to ovde godi{no se upatuvaat od edna do ~etiri maloletni~ki vo celost gi zadovoluva potrebite na na{ata Republika.
595

533

kuvanite vospitni i prevospitni rezultati, celesoobrazno e da se menuvaat dadenite upatstva, opredelenite obvrski da se ukinat ili zamenat so drugi ili pak merkata da se zameni so drug vid merki na zasilen nadzor. Ovie izmeni sudot mo`e da gi vr{i dodeka trae primenata na izre~enata vospitna merka. 20 Zapirawe na izvr{uvaweto na izre~enite merki na zasilen nadzor ili na onie od zavodski vid mo`e da bide predizvikano od pove}e pri~ini: a) Koga po donesuvaweto na odlukata so koja e izre~ena merkata na zasilen nadzor ili zavodska merka, }e se pojavat okolnosti {to ne postoele vo vremeto na donesuvaweto na odlukata ili za niv ne se znaelo a bile od vlijanie vrz donesuvaweto na odlukata, izvr{uvaweto na izre~enata merka mo`e da se zapre. b) Izvr{uvaweto na merkata na zasilen nadzor ili na zavodskata merka mo`e da zapre i so ogled na postignatiot uspeh vo vospituvaweto i prevospituvaweto, so slednive ograni~uvawa: - merkata upatuvawe vo vospitna ustanova ne mo`e da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od 6 meseci. - merkata upatuvawe vo vospitno-popraven dom ne mo`e da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od edna godina. 30 Zamena na izre~enata so druga vospitna merka e mo`na, isto taka, od pove}e pri~ini: a) Od istite pri~ini spored koi e mo`no zapirawe na izvr{uvaweto na izre~enite merki na zasilen nadzor i zavodskite vospitni merki, mo`na e i nivna zamena so drugi takvi merki. Pritoa, i vo odnos na zamenata so ogled na postignatiot uspeh vo vospituvaweto i prevospituvaweto postoji samo edno ograni~uvawe: - merkata upatuvawe vo vospitna ustanova do istekot na rokot od 6 meseci mo`e da se zameni samo so upatuvawe na maloletnikot vo vospitno popraven dom. b) Zamena na izre~enata so druga vospitna merka e mo`na i koga treba da se pristapi kon povtorno odlu~uvawe za merkata. Imeno, ako od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena merkata na zasilen nadzor ili zavodska merka pominalo pove}e od edna godina, a izvr{uvaweto ne zapo~nalo, sudot povtorno }e odlu~i za potrebata od nejzinoto izvr{uvawe. Pritoa, sudot mo`e da odlu~i porano izvr{enata merka da se izvr{i, da ne se izvr{i ili da se zameni so nekoja druga merka. 4. Neizvr{uvawe na vospitna merka. Vospitnata merka nema da se izvr{i toga{ koga od momentot na nejzinoto izrekuvawe pominalo relativno podolgo vreme, taka {to so nejzinoto izvr{uvawe s u{te ne se zapo~nalo, a vo toj period meloletnikot ne storil novo krivi~no delo. Ovie okolnosti uka`uvaat deka e postignata celta na merkata i bez nejzino izvr{uvawe, odnosno deka ve}e ne e potrebno i adekvatno da se pristapi kon menuvawe na li~nosta na maloletnikot. Pritoa, se 534

mo`ni dva slu~ai: na obligatorno i fakultativno neizvr{uvawe na izre~enata merka. a) Merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici nema da se izvr{i sekoga{ koga od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena ovaa merka izminale pove}e od 6 meseci, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo. b) Merkata na zasilen nadzor ili zavodska vospitna merka mo`e da ne se izvr{i dokolku po pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena pominalo pove}e od edna godina, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo. II. MALOLETNI^KI ZATVOR 1. Posebnata polo`ba na maloletnite storiteli vo krivi~noto i izvr{noto zakonodavstvo e edna od va`nite pridobivki na evolucijata na krivi~noto pravo i penologijata. Od vekovnite nau~ni prou~uvawa i prakti~ni sogleduvawa deka borbata pritiv maloletni~kata delinkvencija ne mo`e da se vodi na ista na~in i so isti sredstva kako protiv polnoletnite storiteli na krivi~ni dela, osnovnite sankcii za ovie storiteli se transformiraa vo vospitni merki. Kaznuvaweto stana posebna merka koja isklu~ivo se primenuva, no i toga{ koga se primenuva taa e takva merka {to vo prv red e ispoleta so vospitna sodr`ina. 2. So ogled na nejziniot supsidijaren karakter kaznata maloletni~ki zatvor se proklamira kako sporedna, posebna i isklu~itelna merka {to mo`e da se izre~e samo vo slu~aite koga se ispolneti opredeleni uslovi. Kako kaznena merka so specifi~no vospiten karakter, maloletni~kiot zatvor kaj nas mo`e da se izre~e samo na krivi~no odgovoren postar maloletnik {to storil krivi~no delo za koe so zakon e propi{ana kazna pote{ka od pet godini li{uvawe od sloboda i koga poradi te{kite posledici na deloto i visokiot stepen na krivi~nata odgovornost ne e opravdano da se izre~e vospitna merka. Ovaa kazna ne mo`e da bide pokratka od edna godina (op{t zakonski minimum), nitu podolga od deset godini (op{t zakonski maksimum). Pritoa, zna~ajno e deka pri odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor sudot gi zema site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema vodej}i posebna smetka za stepenot na du{evnata razvienost na maloletnikot i vremeto potrebno za negovo vospituvawe, prevospituvawe i stru~no usovr{uvawe. Za odmeruvaweto na kaznata za krivi~ni dela vo stek va`at ramkite od edna do deset godini vo koi {to, koga postojat zakonski uslovi i koga se najde deka takva kazna na maloletnikot treba da mu se izre~e, sudot }e mu opredeli samo edna kazna maloletni~ki zatvor. Ako sudot najde deka za nekoi od krivi~nite dela vo stek postariot maloletnik treba da se kazni, a za drugite dela treba da se izre~at vospitni merki, za site dela vo stek 535

}e izre~e samo maloletni~ki zatvor. Izrekuvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se vr{i zaradi postignuvawe na re~isi istite celi kako i onie kon koi se stremat i vospitnite merki. Me|utoa, kaznata maloletni~ki zatvor se izrekuva koga ne e celishodno da se izre~at vospitnite merki. Pritoa, celishodnosta ovde treba da se podrazbere vo smisla na stepenuvawe na potrebata od prezemawe na poslabi ili zasileni merki na vospituvawe, bidej}i vospituvaweto na maloletnicite se istakuva kako ednistvena cel na site krivi~ni sankcii nameneti za ovie lica. Vo taa smisla maloletni~kiot zatvor gi poseduva karakteristikite na vospitna merka i zatoa so pravo mo`e da se ka`e deka maloleti~kiot zatvor pretstavuva i "poostra vospitna merka." Ovaa konstatacija mo`e mnogu lesno da se vidi od odredbata so koja se odreduva celta na maloletni~kiot zatvor. Ottamu, mo`e da se zaklu~i deka i kaj izvr{uvaweto na vospitnite merki i kaj izvr{uvaweto na maloletni~kiot zatvor soglasno nivnata zaedni~ka cel {to ja opredelil zakonodavecot, a vrz osnova na poznavaweto na li~nosta na maloletnikot, op{testvenata reakcija na sredinata sprema maloletnite delinkventi e ednakva. Toa zna~i deka vospitnite merki od institucionalen karakter ne se razlikuvaat i ne treba da se razlikuvaat vo na~inot na nivnoto izvr{uvawe. Razlikata me|u niv zasega se sostoi samo vo na~inot na nivnoto izrekuvawe. Toa proizleguva ottamu {to za izrekuvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor zakonodavecot predvidel poinakvi kriteriumi od onie za izrekuvaweto na vospitnite merki. Tie kriteriumi kaj maloletni~kiot zatvor se odnesuvaat na vozrasta na delinkventot, te`inata na storenoto krivi~no delo, stepenot na krvi~nata odgovornost kako i uverenieto deka ni edna od vospitnite merki vo konkreniot slu~aj ne bi bila celishodna. Pokraj ovie strogi uslovi, pri kaznuvaweto na maloletnicite mora da se vodi smetka za celosnoto zapoznavawe na nivnata li~nost, nivnoto sudsko minato, deka eventualno izre~enite porane{ni merki go nemale sakaniot efekt, za semejnata i ekonomskata sostojba na maloletnicite, mo`nosta za nivnoto {koluvawe i uslovite za nivnoto stru~no usovr{uvawe. Seto toa se okolnosti od posebno zna~ewe za podobro ostvaruvawe na specijalnata i generalnata prevencija koga se raboti za maloletnite storiteli na krivi~ni dela od pote`ok vid. Me|utoa, ovde treba da se ima predvid deka izrekuvaweto na maloletni~kiot zatvor duri i toga{ koga se ispolneti site pretpostavki ne e zadol`itelno. Imeno, sudot e ovlasten (toa e negovo fakultativno pravo) da odlu~i dali }e ja izre~e ili nema da ja izre~e ovaa merka, a za toa e potrebno toj da se uveri deka poradi te{kite posledici na deloto i visokiot stepen na krivi~nata odgovornost ne bi bilo opravdano da se izre~e vospitna merka. Od predhodnoto jasno se ocrtuvaat elementite {to maloletni~kiot zatvor go karakteriziraat kako vospitna merka. Me|utoa, kako {to ve}e spomenavme, vo nego se vtkaeni i drugi elementi koi neso536

mneno uka`uvaat na negoviot kaznen karakter. Toa najdobro se gleda od faktot {to maloletni~kiot zatvor go so~uval svojot represiven prizvuk. Imeno, spored svojata priroda maloletni~kiot zatvor e kazna li{uvawe od sloboda i kako takov e sli~en na takvata kazna {to im se izrekuva na polnoletnite kriminalci. I pokraj toa {to e proniknat vo idejata za vospituvawe, {to e izrazen niz eden poseben human i liberalen stav, poradi samata svoja priroda vo nego prevejuvaat elementi koi, iako prividno deluvaat od vtor plan, jasno se naso~eni kon toa maloletnikot da po~uvstvuva i da se uveri deka op{testvoto ne ja odobruva negovata postapka. Od faktot {to kaznuvaweto se primenuva sprema krivi~no odgovorni lica nu`no proizleguva deka postoi opredelen socijalnoeti~ki prekor koj se provlekuva niz retribucijata {to kako neizostaven del se nao|a vo su{tinata na kaznata. Me|utoa, pri odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor te`i{teto sepak ne se stava vrz te`inata na deloto i stepenot na vinata kako kaj polnoletnite storiteli na krivi~ni dela. Se razbira deka tie elementi se imaat predvid no, ovde im se pridava sekundarna va`nost, a toa zna~i deka so maloletni~kiot zatvor se nastojuva kon pomestuvawe na retribucijata vo vtor plan vo onaa mera vo koja toa realno mo`e da se ostvari. Me|utoa, so toa ni od daleku ne mo`e da se negira vistinskata egzistencija na represijata i da ne se priznae deka tokmu zatoa maloletni~kiot zatvor vo osnova e kazna. Fakt e me|utoa, i toa deka se raboti za specifi~en vid na merka koja {to, iako za maloletnikot mo`e da pretstavuva dosta bolno li{uvawe od sloboda, vo nea se sleani i brojni karakteristiki koi so ogled na nivnata cel ja odbele`uvaat kako vospitna merka. Ottamu, vo teorijata e najprifatliva onaa formulacija {to maloletni~kiot zatvor go opredeluva kako merka sui generis. 3. Posebi pravila za odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor. Spored ~l. 88 KZ, najprvo se bara pri odmeruvaweto na maloletni~kiot zatvor sudot da gi zeme predvid site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pogolema ili pomala (~l. 39) posebno vodej}i smetka za stepenot na du{evnata razvienost na maloletnikot i za vremeto potrebno za negovoto vospituvawe, prevospituvawe i stru~no osposobuvawe. Toa poka`uva deka kaj odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor sekoga{ mu se dava prednost na li~nite okolnosti na maloletnikot vo odnos na okolnostite na krivi~noto delo. Natamo{na karakteristika na odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se sostoi vo toa {to sudot ne mo`e da izre~e maloletni~ki zatvor vo podolgo traewe od propi{anata kazna zatvor za toa delo. Toa zna~i deka sudot ovde e vrzan za posebiot maksimum na kaznata li{uvawe od sloboda koja za isto delo e predvidena i za polnoletnite storiteli. Me|utoa, za razlika od slu~aite koga se raboti za polnoletni lica, sudot ne e vrzan za posebniot minimum na kaznata li{uvawe od sloboda predviden za krivi~noto delo koe e storeno (~l. 537

87 st. 2 KZ). Za maloletnicite isto taka, ne se primenuvaat op{tite odredbi za odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek na polnoletni lica. Vo ovoj pogled mo`at da se razlikuvaat dve situacii. 10 Ako postar maloletnik stori pove}e krivi~ni dela vo stek, a sudot najde deka za sekoe oddelno delo treba da izre~e kazna maloletni~ki zatvor, kaznata }e mu ja odmeri spored slobodna ocena vo ramkite na najgolemata zakonska merka na kaznata maloletni~ki zatvor. Vo vakov slu~aj sudot mo`e da izre~e edinstvena kazna vo najdolgo traewe od 10 godini so ogled deka toa e zakonskiot maksimum na kaznata (~l. 89. st. 3 KZ). 20 Ako sudot najde deka za nekoe krivi~no delo vo stek treba da izre~e maloletni~ki zatvor, a za drugi krivi~i dela vospitni merki, za site tie dela vo stek }e izre~e samo kazna maloletni~ki zatvor (~l. 89 st. 2). Navedenite pravila koi se primenuvaat vo slu~aj na izvr{uvawe na krivi~i dela vo stek, se primenuvaat i toga{ koga }e dojde do sudewe na osuden maloletnik: koga }e se utvrdi deka maloletnikot pred ili po nejzinot izrekuvawe storil krivi~no delo. 4. Maloletni~kiot zatvor koj vo na{iot kaznen sistem za prv pat e voveden so izmenite i doplnuvawata na krivi~niot zakon od 1959 godina predvideno e da se izvr{uva vo posebna kazneno-popravna ustanova za maloletnici. Vo taa ustanova malolenicite ostanuvaat do navr{uvaweto na 23 godini, a vo isklu~itelni slu~ai (ako toa e potrebno za dovr{uvawe na nivnoto {koluvawe ili ostru~uvawe ili ako preostanatiot del od neizdr`anata kazna ne nadminuva 6 meseci) vo nea mo`at da bidat zadr`ani i podolgo. Ako za toa vreme ne ja izdr`ale kaznata maloletnite osudenici se upatuvaat vo kazneno-popravna ustanova za polnoletni osudenici i vo celost se izedna~uvaat so nivniot osudeni~ki status. III. KRIVI^NI SANKCII SPREMA POMLADI POLNOLETNI LICA
1. POIM NA POMLADI POLNOLETNI LICA

Kategorijata na pomladi polnoletni lica e rezultat na nau~nite soznaniija deka biopsihosocijalnata zrelost na li~nosta ne mora sekoga{ da nastapi so navr{uvaweto na 18 godini od `ivotot, odnosno deka vo odredeni slu~ai pod dejstvo na razni okolnosti taa mo`e da nastapi i podocna. Od tie pri~ini se napu{ta strogoto i formalno razlikuvawe na maloletstvoto od polnoletstvoto. Ottamu i na{eto krivi~no zakonodavstvo prifa}a eden preoden period vo koj licata koi formalno go dostignale polnolestvoto ne mo`e da se ka`e deka ja

538

dostigale i potrebnata du{evna zrelost. Prifa}aweto na toj preoden period, koj kako {to vidovme, kaj nas e pomesten me|u 18 i 21 godina od `ivotot, e od golemo prakti~o zna~ewe za{to vo sprotivno mo`e da se slu~i strogoto formalno razlikuvawe na preodot od maloletstvo vo polnoletstvo duri i od samo nekolku dena, da dovede do razli~no, odnosno postrogo kaznuvawe na liceto {to gi naru{ilo op{testvenite normi so izvr{uvawe na krivi~no delo.597
2. VOSPITNI MERKI ZA POMLADI POLNOLETNI LICA

Na pomladite polnoletni lica po pravilo im se izrekuvaat krivi~nite sankcii predvideni za polnoletni lica. Me|utoa, Krivi~niot zakonik predividuva isklu~ok od toa pravilo. Imeno, spored ~l. 94 st. 1 KZ, na storitel {to izvr{il krivi~no delo kako pomlado polnoletno lice, sudot mo`e da mu izre~e soodvetna merka na zasilen nadzor ili zavodska merka pod slednive uslovi: 10 ako storitelot na krivi~noto delo vo vremeto na sudeweto bil polnoleten no ne napolnil 21 godina od `ivotot, i 20 ako so ogled na negovata li~nost i okolnostite pod koi e storeno deloto, mo`e da se o~ekuva deka i so vospitna merka }e se postigne celta {to bi se ostvarila so izrekuvaweto na kaznata. Izrekuvaweto na merkata zasilen nadzor ili zavodska merka ne e zadol`itelno, tuku fakultativno. Ocenata koja od ovie sankcii }e se izre~e zavisi od okolnostite vo vrska so krivi~noto delo, li~nosta na storitelot i celite na izbranata sankcija. Spomenatite vospitni merki mu se izrekuvaat na pomladiot polnoletnik pod istite uslovi kako i na moletnite lica, so taa razlika {to, izre~enata vospitna merka mo`e da trae najmnogu do napolnuvaweto 23 godini od negoviot `ivot, {to prakti~no zna~i deka taa mo`e maksimalno da trae dve godini. Na pomladiot polnoletnik, sudot mo`e da mu izre~e nekoja od merkite na bezbednost.
3. SUDEWE NA POLNOLETNO LICE ZA KRIVI^NI DELA IZVR[ENI VO MALOLETSTVO

1. Koga na polnoletno lice mu se sudi za krivi~no delo {to go izvr{il dodeka bil maloletnik, sprema nego se primenuvaat vospitni i kazneni merki predvideni za maloletni lica, bez ogled na toa {to vo vreme na sudeweto storitelot e polnoleten. Vo ovoj slu~aj se pojaZa kategorijata na pomladite polnoletni lica i site podrobnosti na nivnata krivi~nopravna polo`ba vidi: Lazarevi}, Lj. Polo`aj mladih punoletnika u krivi~nom pravu, Institut za kriminolo{ka i kriminalisti~ka istra`ivanja, Beograd, 1962.
597

539

vuva samo pra{aweto za merkata {to na takvoto lice treba da mu se izre~e so ogled deka se raboti za polnoletno lice. Re{enieto na ovoj problem go dava ~l. 93 KZ. Vo taa odredba se sodr`ani posebni pravila za sudewe na polnoletno lice za krivi~ni dela {to gi izvr{ilo kako maloletnik. Pritoa se pravi razlika dali toa lice krivi~noto delo go storilo kako pomlad ili postar maloletnik. 10 Sudewe na polnoletno lice za krivi~no delo {to go storil kako pomlad maloletnik. Na polnoletno lice mo`e da mu se sudi za krivi~nodelo koe go storil kako pomlad polnoletnik pod slednite uslovi: a) ako ne navr{ilo 21 godina od `ivotot (so ogled deka soglasno ~l. 93 st. 1 KZ e zazemen stav deka na polnoletni lica koi navr{ile 21 godina ne mo`e da im se sudi za krivi~no delo koe go izvr{ile kako pomladi polnoletni lica) i, b) ako za storenoto delo e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda pote{ka od 5 godini. Na takvo lice mo`e da mu se izre~e samo soodvetna zavodska vospitna merka. Izrekuvaweto na taa merka e fakultativno. Pri ocenata dali }e ja izre~e ovaa merka, sudot treba da gi zeme previd site okolnosti na slu~ajot, a osobeno te`inata na storenoto krivi~noto delo, vremeto {to pominalo od negovoto izvr{uvawe, povedenieto na storitelot i celta na ovaa vospitna merka. (~l. 93 st. 2 KZ). 20 Sudewe na polnoletno lice za krivi~no delo {to go storil kako postar maloletnik. Na lice koe krivi~noto delo go izvr{ilo kako postar maloletnik, soglasno ~l. 93 st. 3 KZ, mo`e da mu se sudi i da mu se izre~e soodvetna zavodska merka, a pod uslovite od ~l. 87 KZ, kazna maloletni~ki zatvor. Izrekuvaweto na ovie krivi~ni sankcii, isto taka, e fakultativno. Pri ocenata dali i koja od ovie sankcii }e gi izre~e, sudot }e gi zeme istite okolnosti kako pod 10, a dokolku se raboti za izrekuvawe na kaznata maloletni~ki zatvor i nejzinata cel. 2. Sudewe na polnoletno lice koe vo vremeto na sudeweto napolnilo 21 godina od `ivotot. Posebna situacija pretstavuva sudeweto na polnoletno lice koe vo vremeto na sudeweto napolnilo 21 godina od `ivotot. Vo takov slu~aj, na takviot storitel, namesto maloletni~ki zatvor, sudot mo`e da mu izre~e kazna li{uvawe od sloboda ili uslovna osuda.

540

APPENDIX

541

542

KRIVI^EN ZAKONIK
"SV RM", br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006 i 73/2006

OP[TDEL
Glavaprva OSNOVNI ODREDBI Zakonitost vo opredeluvaweto na krivi~nite dela i na propi{uvaweto na krivi~nite sankcii ^len 1

Na nikogo ne mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga krivi~na sankcija za delo, koe, pred da e storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon.
Osnova i granici na krivi~nopravnata prinuda ^len 2

Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i na drugite osnovni vrednosti i primenuvaweto na krivi~nopravnata prinuda koga e vo mera vo koja toa e nu`no za spre~uvawe na op{testveno-{tetni dejstvija, pretstavuvaat osnova i granica za opredeluvawe na krivi~nite dela i propi{uvawe na krivi~nite sankcii.
Zadol`ntelno primenuvawe na poblag krivi~en zakon ^len Z

(1) Vrz storitelot na krivi~no delo se primenuva zakonot {to va`el vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. (2) Ako po izvr{uvaweto na krivi~noto delo e izmenet zakonot, edna{ ili pove}e pati, }e se primeni zakonot {to e poblag za storitelot. (3) Ako so ovoj zakon e propi{ana nova alternativna merka, merka na bezbednost ili vospitna merka, taa mo`e da se izre~e samo ako odgovara na nekoja porano propi{ana merka i ako ne e ponepovolna za storitelot.
Krivi~ni sankcii ^len 4

Krivi~ni sankcii se: kazni, alternativni merki merki na bezbednost i vospitni merki.

543

Ograni~uvawa vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii ^len 5

Na storitelot na krivi~no delo vo izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni opredeleni prava samo vo mera koja im odgovara na prirodata i sodr`inata na taa sankcija i samo na na~in so koj se obezbeduva po~ituvawe na li~nosta na storitelot i na negovoto ~ove~ko dostoinstvo.
Va`ewe na op{tiot del ^len 6

Odredbite od op{tiot del na ovoj zakonik va`at za site krivi~ni dela opredeleni vo zakonite na Republika Makedonija.
Glavavtora

KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST

1. Op{ti odredbi za krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost

Krivi~no delo ^len 7

Krivi~no delo e protivpravno delo {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo i ~ii obele`ja se opredeleni so zakon.
1. Delo od malo zna~ewe ^len 8

(1) Ne e krivi~no delo ona delo {to, iako sodr`i obele`ja na krivi~no delo, pretstavuva delo od malo zna~ewe poradi otsustvoto ili nezna~itelnosta na {tetnite posledici i niskiot stepen na krivi~na odgovornost na storitelot. (2) Odredbata od stavot 1 mo`e da se primeni na krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini.
Nu`na odbrana ^len 9

(1) Ne e krivi~no delo ona delo {to e storeno vo nu`na odbrana. (2) Nu`na e onaa odbrana {to e neophodno potrebna storitelot da odbie od sebe ili od drug, istovremen protivpraven napad. (3) Storitelot koj gi pre~ekoril granicite na nu`nata odbrana mo`e da se kazni poblago, a ako pre~ekoruvaweto go storil poradi silna razdraznetost ili uplav predizvikan so napadot, mo`e i da se oslobodi od kazna.
Krajna nu`da ^len 10

(1) Ne e krivi~no delo ona delo {to e storeno vo krajna nu`da. (2) Krajna nu`da postoi koga deloto e storeno so cel storite544

lot da otstrani od sebe ili od drug, istovremena neskrivena opasnost {to na drug na~in ne mo`ela da se otstrani, a pritoa storenoto zlo ne e pogolemo od zloto {to se zakanuvalo. (3) Storitelot koj sam predizvikal opasnost od nebre`nost ili gi pre~ekoril granicite na krajnata nu`da, mo`e da se kazni poblago, a ako pre~ekoruvaweto e storeno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti mo`e i da se oslobodi od kazna. (4) Nema krajna nu`da ako storitelot bil dol`en da se izlo`i na opasnost.
Krivi~na odgovornost ^len 11

(1) Krivi~no e odgovoren storitelot koj e presmetliv i {to krivi~noto delo go storil so umisla ili od nebre`nost i pri toa bil svesen ili bil dol`en i mo`el da bide svesen za zabranetosta na deloto. (2) Za krivi~no delo storeno od nebre`nost, storitelot e krivi~no odgovoren samo koga toa go opredeluva zakonot.
Presmetlivost ^len 12

(1) Ne e presmetliv storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili ne mo`el da upravuva so svoite postapki poradi trajna ili privremena du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, ili drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki (nepresmetlivost). (2) Storitelot na krivi~no delo ~ija sposobnost da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili sposobnosta da upravuva so svoite postapki bila bitno namalena poradi nekoja sostojba od stav 1 mo`e da se kazni poblago (bitno namalena presmetlivost). (3) Krivi~no e odgovoren storitelot na krivi~no delo koj so upotreba na alkohol, drogi ili na drug na~in }e se dovede vo sostojba vo koja ne mo`el da go sfati zna~eweto na svoeto delo ili da upravuva so svoite postapki, ako pred da se dovel vo taa sostojba, deloto bilo opfateno so negovata umisla ili vo odnos na krivi~noto delo kaj nego postoela nebre`nost, a zakonot za takvo delo predviduva krivi~na odgovornost i za nebre`nost.
Umisla ^len 13

Krivi~noto delo e storeno so umisla koga storitelot bil svesen za svoeto delo i go sakal negovoto izvr{uvawe ili koga bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi 545

{tetna posledica, no se soglasil so nejzinoto nastapuvawe.

Nebre`nost ^len 14

Krivi~no delo e storeno od nebre`nost koga storitelot bil svesen deka poradi negovoto storuvawe ili nestoruvawe mo`e da nastapi {tetna posledica, no lekomisleno smetal deka }e mo`e da ja spre~i ili deka taa nema da nastapi ili koga ne bil svesen za mo`nosta od nastapuvawe na {tetna posledica, iako spored okolnostite i spored svoite li~ni svojstva bil dol`en i mo`el da bide svesen za taa mo`nost.
Odgovornost za pote{ka posledica ^len 15

Koga od krivi~noto delo proizlegla pote{ka posledica za koja zakonot propi{uva pote{ka kazna, taa kazna mo`e da se izre~e ako storitelot vo odnos na posledicata postapuval od nebre`nost.
Stvarna zabluda ^len 16

(1) Ne e krivi~no odgovoren storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon ili ako pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored koi, dokolku tie navistina postoele, toa delo bi bilo dozvoleno. (2) Ako storitelot bil vo zabluda poradi nebre`nost, krivi~no e odgovoren za krivi~noto delo storeno od nebre`nost koga zakonot opredeluva krivi~na odgovornost i za takvo delo.
Pravna zabluda ^len 17

(1) Ne e krivi~no odgovoren storitelot na krivi~no delo koj od opravdani pri~ini ne znael i ne mo`el da znae deka toa delo e zabraneto. (2) Ako storitelot na krivi~noto delo mo`el da znae deka deloto e zabraneto, mo`e da se kazni poblago.

2. Podgotvuvawe i obid na krivi~no delo

Podgotvuvawe ^len 18

(1) Toj {to so umisla podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo, }e se kazni samo koga toa zakonot izre~no go opredeluva. (2) Podgotvuvaweto na krivi~no delo mo`e so zakon da se opredeli kako posebno krivi~no delo ili so zakon mo`e da se propi{e kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo. 546

(3) Koga zakonot propi{uva kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo podgotvuvaweto mo`e da se sostoi vo nabavuvawe ili vo prisposobuvawe na sredstva za izvr{uvawe na krivi~no delo, vo otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~no delo, vo dogovorawe, planirawe ili organizirawe so drugi izvr{iteli na krivi~no delo, kako i vo drugi dejstvija so koi se sozdavaat uslovi za neposredno izvr{uvawe na krivi~noto delo, a koi ne pretstavuvaat dejstvie na izvr{uvawe.
Obid ^len 19

(1) Toj {to so umisla }e zapo~ne izvr{uvawe na krivi~no delo, no nema da go dovr{i, }e se kazni za obid na krivi~no delo za koe spored zakon mo`e da se izre~e zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, a za obid na drugo krivi~no delo samo koga zakonot izre~no propi{uva kaznuvawe i za obid. (2) Storitelot }e se kazni za obid vo granicite na kaznata propi{ana za krivi~noto delo, a mo`e da se kazni i poblago.
Nepodoben obid ^len 20

Storitelot koj }e se obide da izvr{i krivi~no delo so nepodobno sredstvo ili sprema nepodoben predmet, mo`e da se oslobodi od kazna.
Dobrovolno otka`uvawe ^len 21

(1) Storitel koj podgotvuval ili se obidel da izvr{i krivi~no delo, no dobrovolno se otka`al od negovoto izvr{uvawe, mo`e da se oslobodi od kazna. (2) Storitelot se otka`al od podgotvuvaweto na deloto koga prestanal so natamo{noto podgotvuvawe ili go spre~il ili seriozno nastojuval da go spre~i zapo~nuvaweto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. (3) Vo slu~aj na dobrovolno otka`uvawe, storitelot }e se kazni za onie dejstvija {to pretstavuvaat nekoe drugo samostojno krivi~no delo.

3. Sou~esni{tvo vo krivi~no delo

Soizvr{itelstvo ^len 22

Ako dve ili pove}e lica, so u~estvo vo dejstvie na izvr{uvawe ili so drug osoben pridones kon izvr{uvaweto na deloto, zaedni~ki storat krivi~no delo, sekoe od niv }e se kazni so kaznata propi{ana da toa delo. 547

Pottiknuvawe ^len 23

(1) Toj {to drug so umisla }e go pottikne da stori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot. (2) Toj {to drug so umisla go pottiknuva na izvr{uvawe krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~at pet godini zatvor ili pote{ka kazna, a nema da se napravi ni obid za delo, }e se kazni kako za obid na krivi~no delo.
Pomagawe ^len 24

(1) Toj {to na drug so umisla }e mu pomogne vo izvr{uvawe na krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot, a mo`e da se kazni i poblago. (2) Kako pomagawe vo izvr{uvaweto na krivi~no delo }e se smeta osobeno: davawe soveti ili upatstva kako da se izvr{i krivi~noto delo, stavawe sredstva za raspolagawe na storitelot za izvr{uvawe na krivi~noto delo, otstranuvawe na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto delo, kako i odnapred veteno prikrivawe na krivi~noto delo na storitelot, na sredstvata so koi e izvr{eno krivi~noto delo, na tragite na krivi~noto delo ili na predmetite pribaveni so krivi~noto delo.
Granici na krivi~nata odgovornost i na kaznivosta na sou~esnicite ^len 25

(1) Soizvr{itelot e krivi~no odgovoren vo granicite na svojata umisla ili nebre`nost, a pottiknuva~ot i pomaga~ot - vo granicite na nivnata umisla. (2) Soizvr{itelot, pottiknuva~ot ili pomaga~ot koj dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se oslobodi od kazna. Toa va`i i vo slu~aj na podgotvuvawe na krivi~no delo, bez ogled dali so zakon e opredeleno kako posebno krivi~no delo ili so zakon e propi{ano kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo (~len 18 stav 2). (3) Li~nite odnosi, svojstva i okolnosti poradi koi zakonot ja isklu~uva krivi~nata odgovornost ili dozvoluva osloboduvawe od kazna, ubla`uvawe ili poostruvawe na kaznata, mo`at da se zemat predvid samo za onoj izvr{itel, soizvr{itel, pottiknuva~ ili pomaga~ kaj kogo postojat takvi odnosi, svojstva i okolnosti.

548

4. Posebni odredbi za krivi~nata odgovornost za krivi~ni dela storeni preku sredstvata za javno informirawe
Krivi~na odgovornost na odgovoren urednik ^len 26

(1) Za krivi~ni dela storeni preku vesnik ili druga periodi~na pe~atena publikacija, preku radioto, televizijata ili preku filmski vesnici, krivi~no e odgovoren odgovorniot urednik, odnosno liceto koe go zamenuvalo vo vreme na objavuvaweto na informacijata ako: 1) do zavr{uvaweto na glavniot pretres pred prvostepeniot sud avtorot ostanal nepoznat, 2) informacijata e objavena bez soglasnost na avtorot i 3) vo vreme na objavuvaweto na informacijata postoele fakti~ki ili pravni pre~ki za gonewe na avtorot, {to traat i natamu. (2) Ne e krivi~no odgovoren odgovorniot urednik, odnosno liceto koe go zamenuva, ako od opravdani pri~ini ne znael za nekoja od okolnostite predvideni vo to~kite 1, 2 i 3 na stav 1.
Krivi~na odgovornost na izdava~ot, pe~atarot i proizvoditelot ^len 27

(1) Koga postojat uslovite od ~len 26, krivi~no se odgovorni: 1) izdava~ot - za krivi~no delo storeno preku neperiodi~na pe~atena publikacija, a ako nema izdava~ ili ako postojat fakti~ki ili pravni pre~ki za negovoto gonewe pe~atarot {to znael za toa i 2) proizvoditelot - za krivi~no delo storeno preku gramofonska plo~a, magnetofonska lenta, film za javno i privatno prika`uvawe, dijapozitiv, fonogrami, videosredstva, auditivni sredstva ili sli~ni sredstva za komunicirawe, nameneti za po{irok krug lica. (2) Ako izdava~ot, pe~atarot ili proizvoditelot e pravno lice ili dr`aven organ, krivi~no e odgovorno liceto koe e odgovorno za izdavaweto, pe~ateweto ili proizvodstvoto.
Krivi~na odgovornost na uvoznikot i distributerot na sredstvoto za javno informirawe ^len 27-a

(1) Ako krivi~noto delo e storeno vo sredstvo za javno informirawe {to se izdava, pe~ati, proizveduva ili emituva vo stranstvo, a se rastura vo zemjata pod uslovite od ~lenot 26, krivi~no e odgovoren uvoznikot ili distributerot na toa sredstvo. (2) Ako uvoznikot ili distributerot e pravno lice ili dr`aven organ, krivi~no e odgovorno odgovornoto ili slu`benoto lice vo pravnoto lice ili dr`avniot organ.

549

Primenuvawe na op{tite odredbi za krivi~nata odgovornost ^len 28

Odredbite za krivi~nata odgovornost na licata navedeni vo ~lenovite 26, 27 i 27-a se primenuvaat samo ako tie lica ne se krivi~no odgovorni spored op{tite odredbi za krivi~nata odgovornost vo ovoj zakonik.

5. Krivi~na odgovornost na pravno lice

Uslovi za krivi~na odgovornost na pravno lice ^len 28-a

(1) Vo slu~aite opredeleni so Posebniot del na ovoj zakonik, ili so drug zakon so koj se propi{ani krivi~ni dela, pravnoto lice e krivi~no odgovorno ako do izvr{uvawe na deloto do{lo so dejstvie ili so propu{tawe na dol`niot nadzor od strana na organot na upravuvawe ili na odgovornoto lice vo pravnoto lice, ili na drugo lice koe bilo ovlasteno da postapuva od imeto na pravnoto lice vo ramkite na negovite ovlastuvawa, ili koga toa gi pre~ekorilo svoite ovlastuvawa zaradi ostvaruvawe korist za pravnoto lice. (2) Krivi~nata odgovornost na pravnoto lice ne ja isklu~uva odgovornosta na storitelot na krivi~noto delo. (3) Za delata opredeleni so zakon krivi~no odgovorni se site pravni lica, so isklu~ok na dr`avata. (4) Stranski pravni lica se krivi~no odgovorni ako deloto go storile na teritorijata na Republika Makedonija, bez ogled dali imaat svoe pretstavni{tvo ili podru`nica koja vr{i dejnost na nejzina teritorija.

6. Na~in, vreme i mesto na izvr{uvawe krivi~no delo

Na~in na izvr{uvawe krivi~no delo ^len 29

(1) Krivi~noto delo mo`e da se izvr{i so storuvawe ili so nestoruvawe. (2) Krivi~noto delo mo`e da bide izvr{eno so nestoruvawe samo koga storitelot go propu{til storuvaweto {to bil pravno dol`en da go izvr{i, a propu{taweto ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto na posledicata na deloto so storuvawe.
Vreme na izvr{uvawe krivi~no delo ^len 30

Krivi~noto delo e storeno vo vreme koga storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, bez ogled koga nastapila posledicata.

550

Mesto na izvr{uvawe krivi~no delo ^len 31

(1) Krivi~noto delo e izvr{eno kako vo mestoto kade {to storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, taka i vo mestoto kade {to nastapila posledicata. (2) Podgotvuvaweto i obidot na krivi~no delo se smetaat za izvr{eni kako vo mestoto kade {to storitelot rabotel, taka i vo mestoto kade {to spored negovata umisla posledicata trebalo da nastapi ili mo`ela da nastapi. (3) Dejstvieto na sou~esnikot e izvr{eno kako vo mestoto na prezemawe na dejstvieto na izvr{itelot ili soizvr{itelot, taka i vo mestoto kade {to sou~esnikot rabotel ili bil dol`en da raboti.
Glavatreta

KAZNI

1. Cel na kaznuvaweto, vidovi kazni i uslovi za nivno izrekuvawe

Cel na kaznuvaweto ^len 32

Pokraj ostvaruvawe na pravdata, cel na kaznuvaweto e: 1) spre~uvawe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i 2) vospitno da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela.
Vidovi kazni ^len 33

(1) Za krivi~ni dela na krivi~no odgovornite storiteli mo`e da im se izre~at slednite kazni: 1) kazna zatvor; 2) pari~na kazna; 3) zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost; 4) zabrana na upravuvawe so motorno vozilo; 5) proteruvawe stranec od zemjata. (2) Kaznata zatvor mo`e da se izre~e samo kako glavna kazna. (3) Pari~nata kazna mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna kazna zaedno so kaznata zatvor ili so uslovnata osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. (4) Ako za edno krivi~no delo se propi{ani kaznata zatvor ili pari~nata kazna, kako glavna kazna mo`e da se izre~e samo ednata od niv, osven koga so zakon e propi{ano deka mo`e da se izre~at i dvete kazni. (5) Zaedno so glavnata kazna mo`e da se izre~at edna ili pove}e sporedni kazni, pod uslovite za nivnoto izrekuvawe predvideni vo zakonot. So zakon mo`e da se propi{e i zadol`itelno izrekuvawe na sporedna kazna.

551

(6) Kaznata zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost mo`e da se izre~e samo kako sporedna kazna zaedno so kaznata zatvor ili so uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor. (7) Kaznite zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvawe stranec od zemjata mo`e da se izre~at ako na storitelot mu e izre~ena kazna zatvor ili pari~na kazna, uslovna osuda ili sudska opomena. (8) Kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo mo`e da se izre~e i kako edinstvena kazna na storitelot na nebre`no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina, ako deloto go storil pod osobeno olesnuva~ki okolnosti.
Zakonitost vo izrekuvaweto na kaznata ^len 34

(1) Na storitel na krivi~no delo mu se izrekuva kaznata propi{ana za storenoto krivi~no delo, a poblaga kazna od propi{anata mo`e da se izre~e samo pod uslovite predvideni so ovoj zakonik. (2) Za krivi~ni dela storeni od koristoqubie pari~na kazna kako sporedna mo`e da se izre~e i koga ne e propi{ana so zakon ili koga so zakon e propi{ano deka storitelot }e se kazni so zatvor ili so pari~na kazna, a sudot kako glavna kazna }e izre~e kazna zatvor.
Zatvor ^len 35

(1) Zatvorot ne mo`e da bide pokratok od trieset dena, nitu podolg od petnaeset godini. Za krivi~nite dela za koi e propi{ana i kazna do`ivoten zatvor, mo`e da se izre~e kazna zatvor od 20 godini. (2) Ako za krivi~no delo storeno so umisla e propi{an zatvor vo traewe od petnaeset godini, za te{ki formi na toa delo mo`e da se propi{e i kazna do`ivoten zatvor. (3) Kaznata do`ivoten zatvor ne mo`e da se propi{e kako edinstvena glavna kazna. (4) Kaznata do`ivotei zatvor ne mo`e da se izre~e na storitel koj vo vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo ne navr{il dvaeseti i edna godina od `ivotot. (5) Zatvorot se izrekuva na polni godini i meseci, a do {est meseci i na polni denovi. (6) Koga za krivi~nite dela e propi{ana kazna zatvor bez nazna~uvawe na najmalata mera, a najgolemata mera ne e pogolema od tri godini, pokraj taa kazna zadol`itelno se propi{uva i pari~na kazna. (7) Zatvorot se izdr`uva vo ustanovi za izdr`uvawe na kazna opredeleni so zakon.

552

Usloven otpust ^len 36

(1) Osudeniot mo`e da se otpu{ti od izdr`uvawe na kazna zatvor pod uslov do istekot na vremeto za koe e izre~ena kazna da ne stori novo krivi~no delo, ako se popravil taka {to osnovano mo`e da se o~ekuva deka na sloboda dobro }e se odnesuva, a osobeno deka nema da vr{i krivi~ni dela. Pri ocenata dali osudeniot uslovno }e se otpu{ti }e se zeme predvid negovoto povedenie za vreme na izdr`uvaweto ia kaznata, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski so ogled na negovata rabotna sposobnost i drugi okolnosti {to poka`uvaat deka e postignata celta na kaznuvaweto. (2) Uslovno mo`e da se otpu{ti osudeniot koj izdr`al polovina od kaznata zatvor. (3) Po isklu~ok, uslovno mo`e da se otpu{ti i osuden koj izdr`al samo edna tretina od kaznata zatvor pod uslovite od stav 1 i ako posebni okolnosti, {to se odnesuvaat na li~nosta na osudeniot, o~igledno poka`uvaat deka e postignata celta na kaznuvaweto. (4) Osudeniot na kazna do`ivoten zatvor uslovno ne mo`e da se otpu{ti pred da izdr`i najmalku petnaeset godini kazna zatvor. (5) Na uslovno otpu{teniot sudot mo`e da mu odredi za{titen nadzor, {to se sostoi vo posebni merki na pomo{, gri`a, nadzor ili za{tita koi gi sproveduva socijalniot organ. (6) Maloletnik uslovno mo`e da se otpu{ti od izdr`uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor ako izdr`al edna tretina od kaznata, no ne pred da pomine edna godina od izdr`uvaweto na kaznata i ako od postignatnot uspeh vo vospituvaweto i prevospituvaweto osnovano mo`e da se o~ekuva deka na sloboda dobro }e se odnesuva, }e go prodol`i {koluvaweto i rabotata i deka nema vo idnina da vr{i krivi~ni dela. Za vreme na uslovniot otpust sudot mo`e da opredeli merka na zasilen nadzor.
Otpovikuvawe na uslovniot otpust ^len 37

(1) Sudot }e go otpovika uslovniot otpust ako osudeniot dodeka e na usloven otpust stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor nad dve godini. (2) Sudot mo`e da go otpovika uslovniot otpust ako uslovno otpu{teniot stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do dve godini ili ako po dve pismeni opomeni od strana na nadle`niot organ ne gi ispolnuva obvrskite od za{titniot nadzor (~len 36 stav 5). Pri ocenata dali }e go otpovika uslovniot otpust, sudot osobeno }e ja zeme predvid srodnosta na storenite krivi~ni dela, nivnoto zna~ewe, pobudite od koi se storeni i drugi okolnosti {to uka`uvaat na opravdanosta za otpovikuvawe na uslovniot otpust. 553

(3) Koga sudot }e go otpovika uslovniot otpust }e izre~e kazna so primena na odredbite od ~len 44 i ~len 46 stav 2, zemaj}i ja porano izre~enata kazna kako ve}e utvrdena. Delot od kaznata {to osudeniot ja izdr`al spored porane{nata osuda se zasmetuva vo novata kazna, a vremeto pominato na usloven otpust ne se zasmetuva. (4) Odredbite od stavovite 1, 2 i 3 }e se primenat i koga na uslovno otpu{teniot mu se sudi za delo {to go storil pred da bide uslovno otpu{ten. (5) Ako uslovno otpu{teniot bide osuden na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do dve godini, a sudot ne go otpovika uslovniot otpust, uslovniot otpust se prodol`uva za vremeto {to osudeniot go pominal na izdr`uvawe na kaznata zatvor, odnosno maloletni~ki zatvor.
Pari~na kazna ^len 38

(1) Pari~nata kazna se izrekuva vo dnevni globi, pri {to brojot na dnevnite globi ne mo`e da bide pomal od pet, nitu pogolem od 360 dnevni globi. (2) Sudot go odmeruva brojot na dnevnite globi spored op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata. (3) Visinata na dnevnata globa sudot ja odreduva imaj}i gi predvid imotnite i li~nite priliki na storitelot, poa|aj}i po pravilo od ~istiot dneven prihod {to storitelot go ostvaruva ili mo`e da go ostvaruva, kako i od semejnite i drugi obvrski na storitelot i negovata imotna sostojba vo vremeto na donesuvaweto na sudskata odluka. Najmalata vrednost na dnevnata globa e edno evro vo denarska protivvrednost, a najgolemata pet iljadi evra vo denarska protivvrednost. (4) Sudskata odluka go sodr`i iznosot na pari~nata kazna {to se dobiva so mno`ewe na brojot na dnevnite globi so utvrdenata vrednost na dnevnata globa. (5) Zaradi utvrduvawe na vrednosta na dnevnata globa sudot mo`e da bara izvestuvawa od banki, finansiski i drugi ustanovi, dr`avni organi i pravni lica, koi se dol`ni da gi dostavat baranite izvestuvawa i ne mo`e da se povikaat na za{tita na delovna ili druga tajna. (6) Koga pari~nata kazna se izrekuva kako sporedna kazna pokraj kaznata zatvor, sudot ja utvrduva vo pari~en iznos, bez primena na odredbite od stavovite 1 do 5. Pari~nata kazna kako sporedna kazna ne mo`e da bide pomala od 20 evra vo denarska protivvrednost, nitu pogolema od pet iljadi evra vo denarska protivvrednost.

554

Napla}awe na pari~nata kazna ^len 38-a

(1) Vo presudata se opredeluva rokot za pla}awe na pari~nata kazna, koj ne mo`e da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od tri meseci, no vo opravdani slu~ai sudot mo`e da dozvoli osudeniot da ja isplati pari~nata kazna i vo otplati, so toa {to rokot na isplatata da ne mo`e da bide podolg od dve godini. Ako storitelot e stranec, sudot }e odlu~i pari~nata kazna da se isplati bez odlagawe, ili da se obezbedi nejzinoto pla}awe na drug na~in. (2) Ako osudeniot ne ja plati pari~nata kazna vo opredeleniot rok, sudot mo`e da opredeli nov rok ili ako oceni deka osudeniot ne saka da ja plati, da naredi nejzino prisilno izvr{uvawe vo postapka utvrdena so zakon. Ako davaweto nov rok koj ne mo`e da bide podolg od tri meseci ili prisilnoto izvr{uvawe ostanat bez uspeh, sudot }e ja izvr{i taka {to za sekoja dnevna globa }e opredeli eden den zatvor ili, koga pari~nata kazna e izre~ena kako sporedna kazna, za sekoi zapo~nati 20 evra vo denarska protivvrednost }e opredeli eden den zatvor, so toa {to zatvorot ne mo`e da bide podolg od {est meseci. (3) Ako osudeniot isplati samo del od pari~nata kazna, ostatokot srazmerno }e se pretvori vo zatvor, a ako osudeniot go isplati ostatokot na pari~nata kazna, izvr{uvaweto na zatvorot }e se zapre. (4) Po smrtta na osudenot pari~nata kazna nema da se izvr{i.
Zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost ^len 38-b

(1) Sudot mo`e na storitelot na koj mu izrekol kazna zatvor ili uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor da mu zabrani vr{ewe opredelena profesija ili dejnost, na dol`nosti ili raboti svrzani so raspolagawe, koristewe, upravuvawe i rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot, ako ja zloupotrebil svojata profesija, dejnost ili dol`nosta zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo i ako vrz osnova na prirodata na izvr{enoto delo i okolnostite pod koi e storeno mo`e da se o~ekuva deka takvata dejnost }e ja zloupotrebi za povtorno vr{ewe krivi~no delo. (2) Sudot go opredeluva traeweto na zabranata od stavot 1, koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na nejzinoto traewe. (3) Pri izrekuvaweto uslovna osuda sudot mo`e da opredeli deka taa }e se otpovika ako storitelot ja prekr{i zabranata na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost.

555

Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ^len 38-v

(1) Na storitelot na krivi~noto delo so koe se zagrozuva javniot soobra}aj sudot mo`e da mu izre~e zabrana na upravuvawe so motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija, ako najde deka okolnostite pod koi e storeno deloto ili porane{noto kr{ewe na soobra}ajnite propisi poka`uvaat deka storitelot mo`e povtorno da izvr{i takvo delo. (2) Pri izrekuvaweto na kaznata od stavot 1, sudot mo`e da odredi da se odzeme voza~kata dozvola ili da se zabrani izdavawe na voza~ka dozvola na storitelot za vreme na traeweto na zabranata. (3) Sudot }e ja izre~e kaznata od stavot 1 ako deloto e storeno vo sostojba na pijanstvo. (4) Sudot go opredeluva traeweto na zabranata, koe ne mo`e da bide pokratko od tri meseci nitu podolgo od pet godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo zatvor ne se zasmetuva vo nejzinoto traewe. Koga storitelot po zanimawe e voza~ na motorno vozilo, traeweto na zabranata ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od deset godini. (5) Ako kaznata od stavot 1 mu e izre~ena na lice {to ima stranska dozvola za upravuvawe na motorno vozilo, taa opfa}a zabrana za nejzino koristewe na teritorijata na Republika Makedonija. (6) Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e da opredeli deka taa }e se otpovika ako storitelot ja prekr{i zabranata na upravuvawe so motorno vozilo. (7) Pri izrekuvaweto na kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo kako edinstvena kazna, sudot istovremeno }e utvrdi pari~na kazna ili kazna zatvor {to }e se izvr{i ako storitelot ja prekr{i zabranata.
Proteruvawe stranec od zemjata ^len 38-g

(1) Sudot mo`e na storitelot koj ne e dr`avjanin na Republika Makedonija da mu izre~e kazna proteruvawe od zemjata, koga }e oceni deka prirodata na deloto, pobudite na storitelot i okolnostite pod koi e storeno uka`uvaat na nepo`elnost za natamo{en prestoj na storitelot vo zemjata. (2) Kaznata od stav 1 mo`e da trae od edna do deset godini ili zasekoga{, i zapo~nuva od denot na proteruvaweto na storitelot od teritorijata na Republika Makedonija. (3) Kaznata od stav 1 ne mo`e da se izre~e na storitelot koj u`iva za{tita vo soglasnost na ratifikuvan me|unaroden dogovor.

556

Zamena na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna ^len 38-d598

(1) Povisokiot sud mo`e na barawe na storitelot na krivi~no delo ako mu e izre~ena kazna zatvor do edna godina, da ja zameni so pari~na kazna, imaj}i gi predvid negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, kako i imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski. (2) Izre~enata kazna zatvor od stavot (1) ne mo`e da se zameni so pari~na kazna, dokolku storitelot krivi~noto delo go storil vo povrat. (3) Pri zamenuvaweto na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna od stavot (1), sudot }e go zameni sekoj den zatvor so pari~na kazna vo visina na dnevna globa, pri {to brojot na dnevnite globi za sekoj den zatvor {to se zamenuva ne mo`e da bide pomal od 50 dnevni globi. (4) Pari~nata kazna so koja se zamenuva izre~enata kazna zatvor do edna godina, ne mo`e pove}e da se zamenuva so druga kazna. 2. Odmeruvawe na kaznata
Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznata ^len 39

(1) Sudot }e mu odmeri kazna na storitelot na krivi~no delo vo granicite {to se propi{ani so zakon za toa delo, imaj}i gi predvid krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto. (2) Sudot }e gi ima predvid site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti), a osobeno: stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titnoto dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto, porane{niot `ivot na storitelot, negovite li~ni pripiki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, kako i drugi okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na storitelot. (3) Pri odmeruvaweto na kaznata sudot posebno }e vodi smetka za vkupnoto dejstvo na kaznata i nejzinite posledici vrz li~nosta na storitelot i potrebite na negovata resocijalizacija. (4) Koga sudot mu ja odmeruva kaznata na storitelot za krivi~no delo storeno vo povrat, posebno }e ima predvid dali porane{noto delo e od ist vid kako i novoto delo, dali delata se storeni od isti po^lenot e vnesen so Zakonot za dopolnuvawe na Krivi~niot zakonik "SV RM," 8/2005, no nabrzo ukinat so Odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br. 228/2005 od 5. 04. 2006.
598

557

budi i kolku vreme pominalo od porane{nata osuda, odnosno od izdr`anata ili prostenata kazna. (5) Pri odmeruvaweto na pari~nata kazna, sudot }e ja ima predvid i imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski.
Ubla`uvawe na kaznata ^len 40

Sudot mo`e na storitelot da mu odmeri kazna pod granicata propi{ana so zakon ili da primeni poblag vid kazna koga: 1) zakonot predviduva deka storitelot mo`e da se kazni poblago. 2) }e utvrdi deka postojat osobeno olesnuva~ki okolnosti koi uka`uvaat deka i so ubla`enata kazna mo`e da se postigne celta na kaznuvaweto.
Granici na ubla`uvaweto na kaznata ^len 41

(1) Koga postojat uslovi za ubla`uvawe na kaznata od ~len 40, sudot }e ja ubla`i kaznata vo ovie granici ako: 1) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od deset ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do pet godini zatvor, 2) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od osum ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do ~etiri godini zatvor, 3) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od pet ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do tri godini zatvor, 4) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od ~etiri ili pove}e godini, kaznata mo`e da se ubla`i do dve godini zatvor, 5) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od tri godini ili pove}e, kaznata mo`e da se ubla`i do edna godina zatvor, 6) za krivi~noto delo kako najmala mera na kazna e propi{an zatvor vo traewe od edna godina ili pove}e, kaznata mo`e da se ubla`i do tri meseci zatvor, 7) za krivi~noto delo e propi{ana najmala mera na kazna zatvor pod edna godina, kaznata mo`e da se ubla`i do 30 dena zatvor, 8) za krivi~noto delo e propi{ana kazna zatvor do tri godini so nazna~uvawe na najmalata mera, namesto kazna zatvor mo`e da se izre~e pari~na kazna i 9) za krivi~noto delo e propi{ana pari~na kazna so nazna~uvawe na najmalata mera, kaznata mo`e da se ubla`i do op{tiot zakonski 558

minimum. (2) Pri odlu~uvaweto vo koja mera kaznata }e ja ubla`i spored pravilata od stav 1, sudot posebno }e ja ima predvid najmalata i najgolemata mera na kazna propi{ana za krivi~noto delo.
Osloboduvawe od kazna ^len 42

(1) Sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot na krivi~noto delo samo koga toa zakonot izre~no go predviduva. (2) Koga sudot e ovlasten storitelot na krivi~noto delo da go oslobodi od kazna, mo`e da mu ja ubla`i kaznata bez ograni~uvawata propi{ani za ubla`uvawe na kaznata ili da mu izre~e sporedna kazna zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ili proteruvawe na stranec od zemjata.
Posebna osnova za osloboduvawe od kazna ^len 43

Sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot na krivi~no delo storeno od nebre`nost koga posledicite na deloto storitelot go pogoduvaat taka te{ko {to izrekuvaweto na kazna vo takov slu~aj ne bi odgovaralo na celta na kaznuvaweto.
Osloboduvawe poradi otstranuvawe na {tetnite posledici na krivi~noto delo ^len 43-a

Za krivi~noto delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini izvr{eno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti, ako za toa postoi soglasnost i na o{teteniot sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot {to do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka }e ja vrati odzemenata korist na o{teteniot, }e ja nadomesti {tetata, ili na drug na~in }e gi nadomesti ili popravi {tetnite posledici na krivi~noto delo.
Stek na krivi~na dela ^len 44

(1) Ako storitelot so edno dejstvie ili so pove}e dejstvija storil pove}e krivi~ni dela za koi istovremeno mu se sudi, sudot prethodno }e gi utvrdi kaznite za sekoe od tie dela, pa za site dela }e izre~e edinstvena kazna. (2) Edinstvena kazna sudot }e izre~e spored slednive pravila ako: 1) za nekoe krivi~no delo vo stek utvrdi kazna do`ivoten zatvor, }e ja izre~e samo taa kazna, 2) za krivi~ni dela vo stek utvrdil kazna zatvor, edinstvenata kazna mora da bide pogolema od sekoja oddelna utvrdena kazna, no ne smee da go dostigne zbirot na utvrdenite kazni nitu da premine petna559

eset godini zatvor, 3) za site krivi~ni dela vo stek se propi{ani kazni zatvor do tri godini, edinstvenata kazna ne mo`e da bide pogolema od osum godini zatvor, 4) za krivi~ni dela vo stek utvrdil samo pari~ni kazni, }e ja zgolemi najvisokata utvrdena kazna, no taa ne smee da go premine zbirot na utvrdenite kazni nitu, 600 dnevni globi, koga pari~nite kazni se utvrdeni kako glavni, odnosno deset iljadi evra vo denarska protivvrednost koga se utvrdeni kako sporedni kazni. Ako za nekoe krivi~no delo vo stek e utvrdena pari~na kazna vo dnevni globi a za drugo vo pari~en iznos, pari~niot iznos se pretvora vo dnevna globa i edinstvenata kazna ne smee da go nadmine zbirot na utvrdenite dnevni globi nitu 360 dnevni globi. 5) za nekoi krivi~ni dela vo stek utvrdil kazni zatvor, a za drugi dela pari~ni kazni, }e izre~e edna kazna zatvor i edna pari~na kazna, spored odredbite na to~kite 2, 3 i 4 od ovoj stav, 6) sporedna kazna sudot }e izre~e ako e utvrdena makar i za edno krivi~no delo vo stek, a ako utvrdil pove}e pari~ni kazni, }e izre~e edna pari~na kazna spored odredbata na to~ka 4 od ovoj stav i 7) sudot za krivi~ni dela vo stek utvrdil kazni zatvor i maloletni~ki zatvor, }e izre~e zatvor kako edinstvena kazna so primena na pravilata predvideni vo to~kite 1, 2 i 3 od ovoj stav.
Prodol`eno krivi~no delo ^len 45

(1) Na storitelot koj so umisla }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat pove}ekratno ostvaruvawe na isto delo, iskoristuvaj}i ist traen odnos, isti priliki ili drugi sli~ni okolnosti, sudot }e mu izre~e edinstvena kazna vo granicite na kaznata propi{ana za toa delo. (2) Na storitelot koj pod uslovite od stav 1 }e izvr{i dve ili pove}e vremenski povrzani dejstvija {to pretstavuvaat ostvaruvawe na istorodni dela, sudot }e mu izre~e kazna vo granicite na kaznata propi{ana za najte{koto delo. (3) Ako so dejstvijata od stavovite 1 i 2 storitelot kako vkupna posledica ja ostvari posledicata na nekoe pote{ko krivi~no delo, }e se kazni so kaznata propi{ana za toa delo. (4) Odredbite od stavovite 1 i 2 ne se primenuvaat na dejstvijata izvr{eni po podigawe na obvinenieto.
Odmeruvawe kazna na osudeno lice ^len 46

(1) Ako na osudeno lice mu se sudi za krivi~no delo storeno pred da zapo~nalo izdr`uvaweto na kaznata po porane{nata osuda ili za krivi~no delo storeno za vreme na izdr`uvawe na zatvor ili malo560

letni~ki zatvor, sudot }e izre~e edinstvena kazna za site krivi~ni dela so primena na odredbite na ~len 44 zemaj}i ja porano izre~enata kazna kako ve}e utvrdena. Kaznata ili del od kaznata {to osudeniot ja izdr`al, }e mu se zasmeta vo izre~enata kazna zatvor. (2) Za krivi~no delo storeno vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili maloletni~ki zatvor, sudot na storitelot }e mu izre~e kazna nezavisno od porano izre~enata kazna, ako so primenata na odredbite od ~len 44 ne bi mo`ela da se ostvari celta na kaznuvaweto so ogled na traeweto na neizdr`aniot del od porano izre~enata kazna. (3) Osudeniot koj za vreme na izdr`uvawsto na kaznata zatvor ili maloletni~ki zatvor, }e stori krivi~no delo za koe zakonot propi{uva pari~na kazna ili zatvor do edna godina, }e se kazni discilinski.
Zasmetuvawe na pritvorot i na porane{nata kazna ^len 47

(1) Vremeto pominato vo pritvor, kako i sekoe li{uvawe od sloboda vo vrska so krivi~no delo, se zasmetuvaat vo izre~enata kazna zatvor, maloletni~ki zatvor i pari~na kazna. (2) Zatvor ili pari~na kazna {to osudeniot ja izdr`al, odnosno ja platil za prekr{ok se zasmetuva vo kaznata izre~ena za krivi~no delo ~ii obele`ja gi opfa}a i obele`jata na prekr{okot. (3) Pri sekoe zasmetuvawe se izedna~uva den na pritvor, den na li{uvawe od sloboda, den na maloletni~ki zatvor, den na zatvor i edna dnevna globa ili 20 evra vo denarska protivvrednost.
Glava~etvrta ALTERNATIVNI MERKI 1. Cel i vidovi na alternativni merki Cel na alternativnite merki ^len 48

Celta na alternativnite merki e sprema krivi~no odgovorniot storitel da ne se primeni kazna za polesni dela koga toa ne e nu`no zaradi krivi~nopravna za{tita i koga mo`e da se o~ekuva deka celta na kaznuvaweto mo`e da se ostvari so predupreduvawe so zakana na kazna (uslovna osuda), samo predupreduvawe (sudska opomena) ili so merki na pomo{ i nadzor na odnesuvaweto na storitelot na sloboda.
Vidovi alternativni merki ^len 48-a

Na storitelite na krivi~nite dela mo`e da im se izre~at ovie alternativni merki: 1) uslovna osuda; 2) uslovna osuda so za{titen nadzor; 3) uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka; 561

4) op{tokorisna rabota; 5) sudska opomena; 6) ku}en zatvor.

2. Uslovna osuda
Uslovno odlagawe na izvr{uvawe na kaznata ^len 49

(1) So uslovva osuda na storitelot na krivi~no delo sudot mu ja utvrduva kaznata i istovremeno opredeluva deka taa nema da se izvr{i ako osudeniot za vremeto {to }e go opredelil sudot, a koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od pet godini (vreme za proveruvawe) ne stori novo krivi~no delo. (2) Sudot mo`e vo uslovnata osuda da opredeli deka kaznata }e se izvr{i i ako osudeniot vo opredeleniot rok ne ja vrati imotnata korist pribavena so izvr{uvaweto na krivi~noto delo, ne ja nadomesti {tetata {to ja predizvikal so krivi~noto delo ili ne gi ispolni drugite obvrski predvideni vo krivi~nopravnite odredbi. Rokot za ispolnuvawe na tie obvrski go utvrduva sudot vo ramkite na opredelenoto vreme za proveruvawe. (3) Merkite na bezbednost, izre~eni so uslovnata osuda, se izvr{uvaat.
Uslovi za izrekuvawe uslovna osuda ^len 50

(1) Uslovna osuda mo`e da se izre~e koga na storitelot mu e utvrdena kazna zatvor vo traewe do dve godini ili pari~na kazna. (2) Uslovnata osuda mo`e da se izre~e i koga e utvrdena kazna zatvor vo traewe do dve godini ili pari~na kazna so primena na odredbite za ubla`uvawe na kaznata (~lenovi 40, 41 i 42 stav 2). (3) Pri odlu~uvaweto dali }e izre~e uslovna osuda, vodej}i smetka za celta na uslovnata osuda, sudot posebno }e gi zeme predvid li~nosta na storitelot, negoviot porane{en `ivot, negovoto odnesuvawe po izvr{enoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost i drugite okolnosti pod koi e storeno deloto. (4) Ako na storitelot mu e utvrdena i kazna zatvor i pari~na kazna, uslovna osuda mo`e da se izre~e za obete kazni ili samo za kaznata zatvor.
Otpovikuvawe na uslovnata osuda poradi novo krivi~no delo ^len 51

(1) Sudot }e ja otpovika uslovnata osuda ako osudeniot vo vremeto na proveruvawe stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna zatvor od dve godini ili vo podolgo traewe. (2) Ako vo vremeto za proveruvawe osudeniot stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna zatvor pomala od dve go562

dini ili pari~na kazna, sudot, otkako }e gi oceni site okolnosti {to se odnesuvaat na storenite krivi~ni dela i na storitelot, a posebno srodnosta na storenite krivi~ni dela, nivnoto zna~ewe i pobudite od koi se storeni, }e odlu~i dali }e ja otpovika uslovnata osuda. Pritoa sudot e vrzan so zabranata na izrekuvawe uslovna osuda, ako na storitelot za krivi~nite dela utvrdeni vo uslovnata osuda i za novite krivi~ni dela treba da mu izre~e kazna nad dve godini zatvor (~len 50 stav 1). (3) Ako ja otpovika uslovnata osuda, so primena na odredbite od ~len 44 sudot }e izre~e edinstvena kazna i za porano storenoto i za novoto krivi~no delo, zemaj}i ja kaznata od otpovikanata uslovna osuda kako utvrdena. (4) Ako ne ja otpovika uslovnata osuda, sudot mo`e za novoto storeno krivi~no delo da izre~e uslovna osuda ili kazna. Ako sudot najde deka i za novoto krivi~no delo treba da izre~e uslovna osuda, so primena na odredbite na ~len 44 }e utvrdi edinstvena kazna i za porano storenoto i za novoto krivi~no delo i }e opredeli novo vreme za proveruvawe koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od pet godini, smetaj}i od denot na pravosilnosta na novata presuda. Na osudeniot komu {to za novo krivi~no delo }e mu bide izre~en zatvor, vremeto pominato na izdr`uvawe na ovaa kazna ne mu se smeta vo vremeto za proveruvawe utvrdeno so uslovnata osuda za porane{noto delo.
Otpovikuvawe na uslovnata osuda poradi porano storeno krivi~no delo ^len 52

(1) Sudot }e ja otpovika uslovnata osuda ako po nejzinoto izrekuvawe utvrdi deka osudeniot izvr{il krivi~no delo pred da bide uslovno osuden i ako oceni deka ne bi imalo osnova za izrekuvawe na uslovna osuda da se znaelo za toa delo. Vo toj slu~aj }e ja primeni odredbata na ~len 51 stav 3 . (2) Ako sudot ne ja otpovika uslovnata osuda, }e ja primeni odredbata na ~len 51 stav 4 .
Otpovikuvawe na uslovnata osuda poradi neispolnuvawe na opredeleni obvrski ^len 53

Ako so uslovnata osuda na osudeniot mu e opredeleno ispolnuvawe na nekoja obvrska od ~len 49 stav 2, a toj ne ja ispolni taa obvrska vo rokot opredelen vo presudata, sudot mo`e, vo ramkite na vremeto za proveruvawe, da go prodol`i rokot za ispolnuvawe na obvrskata ili mo`e da ja otpovika uslovnata osuda i da ja izre~e kaznata {to e utvrdena vo uslovnata osuda. Ako utvrdi deka osudeniot od opravdani pri~ini ne mo`e da ja ispolni postavenata obvrska, sudot }e go oslobodi od ispolnuvawe na taa obvrska ili }e ja zameni so druga soodvetna obvrska predvidena so zakon. 563

Rokovi za otpovikuvawe na uslovnata osuda ^len 54

(1) Uslovnata osuda mo`e da se otpovika vo tekot na vremeto za proveruvawe. Ako osudeniot vo toa vreme stori krivi~no delo {to povlekuva otpovikuvawe na uslovnata osuda, a toa so presudata e utvrdeno duri po istekot na vremeto za proveruvawe, uslovnata osuda mo`e da se otpovika najdocna vo rok od edna godina od denot koga izminalo vremeto za proveruvawe. (2) Ako osudeniot vo opredeleniot rok ne ispolni nekoja obvrska od ~len 49 stav 2, sudot mo`e, najdocna vo rok od edna godina od denot koga izminalo vremeto za proveruvawe, da opredeli da se izvr{i utvrdenata kazna vo uslovnata osuda.

3. Uslovna osuda so za{titen nadzor

Uslovi za odreduvawe za{titen iadzor ^len 55

(1) Za{titen nadzor sudot }e odredi koga }e najde deka uslovnata osuda nema dovolno da vlijae vrz storitelot pove}e da ne vr{i krivi~ni dela, a okolnostite svrzani so li~nosta na storitelot ili sredinata vo koja `ivee go pravat opravdano o~ekuvaweto deka celta na uslovnata osuda }e se postigne ako se opredelat i merki na pomo{, gri`a, nadzor ili za{tita. (2) Traeweto na za{titniot nadzor sudot go odreduva na opredeleno vreme vo tekot na vremeto za proveruvawe.
Obvrski kaj za{titniot nadzor ^len 56

(1) Pri izrekuvaweto na za{titniot nadzor sudot mo`e na osudeniot da mu odredi edna ili pove}e od slednive obvrski: 1) osposobuvawe, ostru~uvawe i prekvalifikuvawe za da mo`e osudeniot da go zadr`i rabotnoto mesto {to go zazema ili da bidat sozdadeni pretpostavki za vrabotuvawe, 2) prifa}awe na vrabotuvawe {to odgovara na sposobnostite i sklonosta na osudeniot, 3) izvr{uvawe na obvrskite za izdr`uvawe na semejstvoto, podigawe na decata i drugi semejni obvrski, 4) ovozmo`uvawe uvid i soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na sredstvata od platata i drugite prihodi {to gi ostvaruva, 5) neposetuvawe opredeleni vidovi lokali ili drugi mesta kade {to se to~i alkoholen pijalak ili se igra na sre}a, 6) zabrana na upotreba na alkoholni pijaloci, drogi i drugi psihotropni supstancii, 7) koristewe na slobodnoto vreme spored ocena na socijalniot 564

organ, 8) odbegnuvawe i nedru`ewe so lica koi negativno vlijaat vrz osudeniot i 9) podlo`uvawe na lekuvawe ili socijalna rehabilitacija vo soodvetni specijalizirani ustanovi. (2) Pri izborot na vidot na obvrskata sudot }e ja zeme predvid pred s li~nosta na storitelot, negovata zdravstvena sostojba i psihi~kite svojstva, vozrasta, materijalnite i semejnite uslovi, okolnostite pod koi go storil deloto, povedenieto na storitelot po izvr{uvaweto na deloto, pobudite za izvr{uvawe na deloto i drugite okolnosti svrzani so li~nosta na storitelot {to se od zna~ewe pri izborot na vidot na obvrskata, vodej}i smetka da ne se povreduva ~ove~koto dostoinstvo nitu da se predizvikuvaat nepotrebni te{kotii vo negovoto prevospituvawe. (3) Za vremeto dodeka trae uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto na utvrdenata kazna sudot mo`e, po predlog na socijalniot organ ili na osudenoto lice, da ja zameni odredenata obvrska so druga ili da ja ukine.
Organi za sproveduvawe na za{titen nadzor ^len 57

(1) Pomo{ i gri`a, nadzor i za{tita vo ispolnuvaweto na obvrskata od strana na osudeniot vr{i socijalniot organ. (2) Socijalniot organ e dol`en: 1) so prakti~ni soveti da go pottiknuva i da mu pomaga na osudeniot da ja ispolni obvrskata {to ja odredil sudot, da go sfati zna~eweto na uslovnata osuda so za{titniot nadzor za da se ispolnat nejzinite celi i 2) povremeno da go izvestuva sudot za sostojbata vo ispolnuvaweto na odredenata obvrska.
Posledici od neispolnuvaweto na odredenata obvrska ^len 58

(1) Ako uslovno osudeniot ne gi ispolnuva odredenite obvrski, sudot mo`e da go opomene na ispolnuvawe na odredenata obvrska ili nea da ja zameni so druga. (2) Ako osudeniot i natamu ne ja ispolnuva odredenata obvrska, sudot mo`e vo ramkite na vremeto za proveruvawe da go prodol`i traeweto na za{titniot nadzor ili da ja otpovika uslovnata osuda. (3) Ako po pravosilnosta na odlukata so koja e odreden za{titniot nadzor pomine pove}e od {est meseci, a nadzorot ne po~nal, sudot povtorno }e odlu~i za potrebata od negovoto izvr{uvawe.

565

4. Uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka

Uslovi za prekinuvawe ^len 58-a

(1) Za krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina sudot mo`e da odlu~i, po raspitot na obvinetiot i soslu{uvawe i soglasnosta na o{teteniot, da ja prekine postapkata, pod uslov storitelot vo rokot vo koj trae prekinuvaweto na postapkata da ne stori novo krivi~no delo. (2) Postapkata mo`e so sudskata odluka da bide prekinata najmnogu vo rok do edna godini. Rokot na prekinuvaweto na postapkata ne se zasmetuva vo rokot na zastarenost na krivi~noto gonewe. (3) Ako storitelot vo rokot na proveruvaweto ne stori novo krivi~no delo ili ako vo toj rok ne se otkrie nekoe porano storeno krivi~no delo, postapkata se zapira. (4) Pri odlu~uvaweto za primena na ovaa merka sudot }e go zeme predvid osobeno izrazenoto kaewe i izvinuvaweto na storitelot, otstranuvaweto na posledicite na deloto i nadomestuvaweto na {tetata predizvikana so krivi~noto delo.

5. Op{tokorisna rabota
Uslovi za izrekuvawe merka na op{tokorisna rabota ^len 58-b

(1) Za krivi~ni dela za koi e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini sudot mo`e, so soglasnost na storitelot, da mu izre~e merka na op{tokorisna rabota na sloboda, ako deloto e storeno pod olesnuva~ki okolnosti, a storitelot porano ne bil osuduvan. (2) Merkata se izrekuva vo traewe od 40 do 240 ~asovi, {to osudeniot e obvrzan da gi odraboti bez nadomestok vo dr`aven organ, javno pretprijatie, javna ustanova ili humanitarna organizacija, za vreme na dr`avni praznici, sabotni i nedelni denovi, i ne pokratko od pet ~asa nedelno, vo period najmnogu do dvanaeset meseci. Koga postojat zdravstveni ili opravdani li~ni i semejni pri~ini sudot mo`e da go prodol`i izvr{uvaweto na merkata najmnogu u{te za {est meseci. (3) Koga sudot }e izre~e pari~na kazna do devedeset dnevni globi ili iljada i osumstotini evra vo denarska protivvrednost ili kazna zatvor do tri meseci, mo`e istovremeno da odlu~i, po barawe na osudeniot, za zamena na kaznata so op{tokorisna rabota, pri {to eden den zatvor, dnevna globa ili dvaeset evra vo denarska protivvrednost se zamenuvaat so tri ~asa op{tokorisna rabota so toa {to vkupniot zbir na ~asovi ne mo`e da nadmine 240 ~asa. Pri odlu~uvaweto za zamena na kaznata so merkata na op{tokorisna rabota sudot }e ja zeme predvid te`inata na deloto, stepenot na krivi~nata odgovornost, porane{nata neosuduvanost na storitelot i izvr{enoto nadomestuvawe na {tetata ili otstranuvawe na drugite {tetni posledici na deloto.

566

(4) Nadzor nad ispolnuvaweto na obvrskite na osudeniot vr{i sudot, vo postapka uredena so zakon. (5) Ako osudeniot ne gi ispolnuva ili neuredno gi ispolnuva svoite rabotni obvrski, sudot pismeno go opomenuva, a ako toj prodol`i so takvoto odnesuvawe sudot mo`e da odlu~i da go zgolemi brojot na ~asovite ili da go prodol`i izvr{uvaweto na merkata za najmnogu tri meseci, ako za toa postojat opravdani pri~ini ili da go zameni neizvr{eniot del od merkata so pari~na kazna ili kazna zatvor, taka {to za sekoi tri ~asa op{tokorisna rabota se zasmetuva edna dnvena globa ili eden den zatvor. Pri odlu~uvaweto za zamenata so pari~na kazna ili kazna zatvor sudot }e se rakovodi od te`inata na deloto, stepenot na krivi~nata odgovornost i odnosot na osudeniot kon izre~enata merka na op{tokorisna rabota. (6) Ako osudeniot na je izvr{uva op{tokorisnata rabota, izre~ena kako zamena za pari~nata kazna ili kaznata zatvor (stav 3), sudot donesuva odluka za izvr{uvawe na izre~enata kazna. Rabotnata obvrska {to storitelot ja ispolnil se zasmetuva vo kaznata, pri {to za sekoi tri ~asa op{tokorisna rabota se zasmetuva eden den zatvor ili edna dnevna globa ili dvaeset evra vo denarska protivvrednost.

6. Sudska opomsna
Uslovi za izrekuvawe sudska opomena ^len 59

(1) Sudska opomena mo`e da se izre~e za krivi~ni dela za koi e propi{an zatvor do edna godina ili pari~na kazna, a se storeni pod takvi olesnuva~ki okolnosti koi gi pravat osobeno lesni. (2) Za opredeleni krivi~ni dela i pod uslovi predvideni so zakon, sudska opomena mo`e da se izre~e i koga e propi{an zatvor do tri godini. (3) Sudot mo`e da izre~e sudska opomena za pove}e krivi~ni dela storeni vo stek, ako za sekoe od tie dela postojat uslovi od stavovite 1 i 2. (4) Pri odlu~uvaweto dali }e izre~e sudska opomena sudot, vodej}i smetka za celta na sudskata opomena, posebno }e gi zeme predvid li~nosta na storitelot, negoviot porane{en `ivot, negovoto odnesuvawe po izvr{enoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost i drugite okolnosti pod koi e storeno deloto.

7. Ku}en zatvor
Uslovi za izrekuvawe na ku}en zatvor ^len 59-a

(1) Ako storitelot na krivi~noto delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina e star i iznemo{ten, te{ko bolen ili e bremena `ena, sudot mo`e da mu izre~e kazna zatvor i istovremeno da odlu~i, so negova soglasnost kaznata da ja izdr`uva vo 567

ku}en zatvor. (2) Sudot mo`e da ja zameni kaznata zatvor so ku}en zatvor ako postojat uslovi so sovremeni elektronski ili telekomunikaciski sredstva da se kontrolira izvr{uvaweto na ku}niot zatvor {to se sostoi vo zabrana za napu{tawe na domot od strana na osudeniot. (3) Nadzor nad izvr{uvaweto na ku}niot zatvor vr{i sudot, koj mo`e da odredi prezemawe na opredeleni merki na nadzor i od policijata vo mestoto vo koe se nao|a domot na osudeniot so obvrska za redovno izvestuvawe za nivnoto vr{ewe. (4) Ako osudeniot ja prekr{i zabranata za napu{tawe na domot, sudot mo`e da odredi zamenetata kazna zatvor da se izvr{i vo celost vo ustanova za izvr{uvawe na kaznata zatvor.
Glavapetta

MERKI NA BEZBEDNOST
Cel na merkite na bezbednost ^len 60

Cel na merkite na bezbednost e da se otstranat sostojbite ili uslovite {to mo`at da vlijaat storitelot vo idnina da vr{i krivi~ni dela.
Vidovi merki na bezbednost ^len 61

Na storitelite na krivi~ni dela mo`e da im se izre~at ovie merki na bezbednost: 1) zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 2) zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 3) zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani,
Izrekuvawe merki na bezbednost ^len 62

(1) Na storitelot na krivi~no delo sudot mo`e da mu izre~e edna ili pove}e merki na bezbednost, koga postojat uslovi za nivno izrekuvawe predvideni so ovoj zakon. (2) Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, mu se izrekuvaat na nepresmetliv storitel na krivi~no delo samostojno. (3) So odlukata za izrekuvawe na merkite od stav (2), sudot mo`e da odredi privremena zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, ili zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, koi traat dodeka tre primenata na merkite. Odlukata na sudot se dostavuva do nadle`niot organ ili pravnoto lice vo koe storitelot e vraboten, do registerskiot sud ili do organot koj e nadle`en za vr{ewe na nadzor nad sproveduvaweto na zabranata na upravuvawe so motorno vozilo. 568

(4) Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda mu se izrekuvaat na storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena ako mu e izre~ena kazna zatvor, uslovna osuda so koja e utvrdena kazna zatvor ili uslovna osuda so za{titen nadzor. (5) Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, mo`e da se izre~e ako na storitelot mu e izre~ena kazna, uslovna osuda, uslovna osuda so za{titen nadzor, sudska opomena ili osloboduvawe od kazna.
Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustavova ^len 63

(1) Na storitel koj storil krivi~no delo vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost, sudot }e mu izre~e zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, ako utvrdi deka poradi taa sostojba povtorno mo`e da stori krivi~no delo i deka za otstranuvawe na ovaa opasnost e potrebno negovo lekuvawe i ~uvawe vo takva ustanova. (2) Merkata od stav 1 sudot }e ja zapre koga }e utvrdi deka prestanala potrebata od lekuvawe i ~uvawe na storitelot vo zdravstvena ustanova. (3) Na storitel koj izvr{il krivi~no delo vo sostojba na bitno namalena presmetlivost i koj e osuden na zatvor, vremeto pominato vo zdravstvena ustanova mu se zasmetuva vo vremeto na traeweto na izre~enata kazna. Ako toa vreme e pokuso od traeweto na izre~enata kazna, sudot mo`e da opredeli osudeniot da se upati na izdr`uvawe na ostatokot na kaznata ili da se pu{ti na usloven otpust nezavisno od uslovite propi{ani vo ~len 36. Pri odlu~uvaweto za pu{tawe na usloven otpust, sudot osobeno }e gi zeme predvid uspehot na lekuvaweto na osudeniot, negovata zdravstvena sostojba, vremeto pominato vo zdravstvenata ustanova i ostatokot na kaznata {to osudeniot ne ja izdr`al. (4) Sudot ja preispituva potrebata od lekuvawe i ~uvawe na storitelot vo zdravstvena ustanova sekoja godina.
Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ^len 64

(1) Na storitel koj storil krivi~no delo vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost, sudot }e mu izre~e zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ako utvrdi deka poradi takvata sostojba povtorno mo`e da stori krivi~no delo, a za otstranuvawe na ovaa opasnost e dovolno negovo lekuvawe na sloboda. (2) Merkata od stav 1 mo`e da mu se izre~e na nepresmetliv storitel ili storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena sprema koj e opredeleno zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, krga sudot vrz osnova na rezultatite od lekuvaweto }e 569

utvrdi deka ve}e ne e potrebno negovo ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova, tuku samo na sloboda. (3) Pod uslovite od stav 1 sudot mo`e da mu izre~e zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda koga se izrekuva na storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena i na storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena i koj vrz osnova na ~len 63 stav 3 e pu{ten na usloven otpust. (4) Zadol`itelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda ne mo`e da trae podolgo od dve godini. (5) Na storitel ~ija presmetlivost e bitno namalena i koj e osuden na kazna zatvor, vremeto pominato na zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ne mu se zasmetuva vo kaznata. (6) Ako vo slu~aite od stavovite 1, 2 i 3 storitelot ne se podlo`i na lekuvawe na sloboda ili ako samovolno go napu{ti ili ako se steknati uslovite za izrekuvawe na merkata od ~len 63, sudot mo`e da ja zameni so taa merka.
Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ^len 65

(1) Na storitel na krivi~no delo poradi zavisnost od postojana upotreba na alkoholni pijalaci, drogi i drugi psihotropni supstancii koga postoi opasnost poradi ovaa zavisnost i natamu da vr{i krivi~ni dela, sudot mo`e da mu izre~e zadol`itelno lekuvawe. (2) Merkata od stav 1 se izvr{uva vo ustanova za izvr{uvawe na kazna ili vo zdravstvena ili druga specijalizirana ustanova. Vremeto pominato vo takva ustanova se zasmetuva vo kaznata. (3) Pri izrekuvaweto na uslovna osuda sudot mo`e na storitelot da mu nalo`i lekuvawe na sloboda, dokolku storitelot e soglasen da se podlo`i na takvo lekuvawe. Ako storitelot bez opravdana pri~ina ne se podlo`i na lekuvawe na sloboda ili lekuvaweto go napu{ti samovolno, sudot mo`e da opredeli da se otpovika uslovnata osuda ili merkata na zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani prisilno da se izvr{i vo zdravstvena ili vo druga specijalizirana ustanova. (4) Ako ovaa merka e izre~ena so kazna, osven kaznata zatvor, ili so uslovna osuda, uslovna osuda so za{titen nadzor, sudska opomena ili osloboduvawe od kazna uslovnata osuda, mo`e da trae najdolgo dve godini.

570

Glava{esta

VOSPITNI MERKI I KAZNUVAWE NA MALOLETNICI599

Glava {estta KAZNUVAWE NA PRAVNO LICE Vidovi kazni ^len 96-a

(1) Za krivi~ni dela na pravni lica mo`e da se izre~at slednite kazni: 1) pari~na kazna; 2) privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost; 3) trajna zabrana za vr{ewe oddelna dejnost; i 4) prestanok na pravnoto lice. (2) Pari~nata kazna se izrekuva vo iznos koj ne mo`e da bide pomal od 100 iljadi denari, nitu pogolem od 30 milioni denari. Za krivi~ni dela storeni od kristoqubie ili za krivi~ni dela so koi se predizvikuva pogolema imotna {teta, mo`e da se propi{e pari~na kazna do dvojniot iznos od maksimumot na ovaa kazna ili vo srazmer so visinata na pri~inetata {teta ili pribavenata korist, no najmnogu do dvaesetkraten iznos. (3) Privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost vo traewe od edna do tri godini se izrekuva zaedno so pari~nata kazna, ako pri vr{ewe na dejnosta na pravnoto lice e izvr{eno krivi~no delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, a od na~inot na izvr{uvawe na deloto proizleguva opasnosta od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo. (4) Trajna zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, od dejnostite {to gi vr{i pravnoto lice se izrekuva zaedno so pari~na kazna, ako e izvr{eno delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana kazna zatvor od najmalku tri godini, a od na~inot na izvr{uvawe na deloto proizleguva opasnost od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo. Ovaa kazna sudot }e ja izre~e i koga e izvr{eno krivi~no delo po prethodna osuda so koja na pravnoto lice mu e izre~ena privremena zabrana za vr{ewe dejnost. (5) Kaznata prestanok na pravnoto lice se izrekuva zaedno so pari~nata kazna, ako e izvr{eno delo za koe za fizi~ko lice e propi{ana kazna zatvor od najmalku pet godini, a od na~inot na izvr{uvaweto na deloto proizleguva opasnost od povtorno vr{ewe na takvo ili sli~no delo. Ovaa kazna sudot }e ja izre~e i koga e izvr{eno krivi~no delo po prethodna osuda so koja na pravnoto lice mu e izre~ena trajna zabrana za vr{ewe dejnost.
Odredbite od Glava {estta od Krivi~niot zakonik (~l. 70 - 96) prestanaa da va`at so denot na zapo~nuvaweto na primenata na Zakonot za maloletni~ka pravda.
599

571

(6) Kaznata privremena ili trajna zabrana za vr{ewe dejnost i prestanok na pravnoto lice ne mo`e da se izre~e na pravno lice osnovano so zakon, kako i na politi~ka partija. Vrz osnova na pravosilna presuda so koja e izre~ena kaznata prestanok na pravnoto lice, nadle`niot sud pokrenuva so zakon utvrdena postapka za likvidacija na pravnoto lice vo rok od 30 dena od pravosilnosta na presudata. (7) Pravnoto lice nad koe e otvoren ste~aj, }e se kazni za krivi~ni dela storeni pred otvaraweto na ste~ajnata postapka.
Odmeruvawe na kaznata ^len 96-b

(1) Pri odmeruvawe na kaznata sudot }e go zeme predvid bilansot na sostojbite i bilansot na uspehot na pravnoto lice, vidot na dejnosta i prirodata i te`inata na izvr{enoto delo. (2) Ako sudot utvrdi pari~na kazna za dve ili pove}e dela vo stek, edinstvenata kazna ne mo`e da go dostigne zbirot na poedine~no utvrdenite kazni, nitu da go nadminuva zakonskiot maksimum na kaznata propi{ana za pravnoto lice.
Izvr{uvawe na pari~nata kazna ^len 96-v

(1) Ako osudenoto pravno lice ne ja plati pari~nata kazna vo rok opredelen od sudot, koj ne mo`e da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 30 dena, sudot }e naredi prisilno izvr{uvawe. (2) Ako pari~nata kazna ne mo`e da se izvr{i od imotot na pravnoto lice, poradi toa {to pravnoto lice nema takov imot ili prestanalo da postoi pred izvr{uvawe na kaznata, kaznata }e se izvr{i od imotot na osnova~ot ili osnova~ite na pravnoto lice, srazmerno na vlo`enite udeli, odnosno kaj trgovskoto dru{tvo od imotot na akcionerite, odnosno sodru`nicite srazmerno na nivnite udeli. (3) Pari~nata kazna na stranski pravni lica se izvr{uva od imotot konfiskuvan vo Republika Makedonija ili, so primena na me|unaroden dogovor, od imotot vo stranstvo.
Uslovna osuda ^len 96-g

(1) Sudot mo`e da odredi uslovno odlagawe na izvr{uvawe, za vreme od edna do tri godini, na pari~nata kazna i zabranata za vr{ewe dejnost, koga e izvr{eno krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, ako pravnoto lice go deponira iznosot na izre~enata pari~na kazna vo sudot i garantira deka nema da bide izvr{eno krivi~no delo vo rokot na proveruvaweto. (2) Ako vo rokot na proveruvaweto e izvr{eno novo krivi~no delo ili e otrkieno porano storeno krivi~no delo na pravnoto lice, 572

kaznata se izvr{uva.
Konfiskacija na imot, imotna korist i odzemawe na predmeti ^len 96-d

(1) Na konfiskuvaweto imot i imotna korist pribavena so krivi~no delo na pravno lice soodvetno se primenuvaat odredbite od ~lenovite 98 do 100 od ovoj zakonik. (2) Ako od pravnoto lice ne mo`e da se konfiskuva imot ili imotna korist poradi toa {to prestanalo da postoi pred izvr{uvawe na konfiskacijata, osnova~ot ili osnova~ite na pravnoto lice, odnosno kaj trgovskoto dru{tvo, akcionerite ili sodru`nicite solidarno }e se obvrzat da platat pari~en iznos {to odgovara na pribavenata imotna korist. (3) Na odzemaweto predmeti od pravnoto lice soodvetno se primenuvaat odredbite od ~len 100-a od ovoj zakonik.
Posebni odredbi za zastarenost na krivi~no gonewe i izvr{uvawe na kaznata ^len 96-|

(1) Krivi~noto gonewe na pravnoto lice ne mo`e da se prezeme koga }e pominat pet godini od izvr{uvaweto na krivi~noto delo. (2) Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, nastapuva koga }e pominat tri godini od denot na pravosilnosta na presudata so koe e izre~ena. (3) Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, nastapuva koga }e pomine vremeto za koe e izre~ena taa kazna. (4) Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata trajna zabrana za vr{ewe oddelna dejnost, nastapuva koga }e pominat pet godini od denot na pravosilnosta na presudata za koe e izre~ena taa kazna. (5) Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata prestanok na pravnoto lice, nastapuva koga }e pominat deset godini od denot na pravosilnosta na presudata so koe e izre~ena taa kazna.
Glavasedma KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST I ODZEMAWE NA PREDMETI 1. Konfiskacija na imot i imotna korist Osnova za konfiskacija ^len 97

(1) Nikoj ne mo`e da ja zadr`i posrednata ili neposrednata imotna korist pribavena so krivi~no delo. (2) Imotnata korist od stav 1 }e se konfiskuva so sudskata odluka so koja e utvrdeno izvr{uvaweto na krivi~noto delo pod uslo573

vite predvideni so ovoj zakonik. (3) Odluka za konfiskacija sudot }e donese vo postapka opredelena so zakon i koga od fakti~ki ili pravni pre~ki ne e mo`no vodewe na krivi~na postapka sprema storitelot na krivi~noto delo. (4) Pod uslovi opredeleni so ratifikuvan me|unaroden dogovor, konfiskuvaniot imot mo`e da bide vraten na druga dr`ava.
Na~in na konfiskacija ^len 98

(1) Od storitelot }e se konfisikuva imotnata korist pribavena so krivi~noto delo {to se sostoi vo pari, podvi`ni ili nedvi`ni predmeti od vrednost, kako i sekoja druga sopstvenost, imot ili aktiva, materijalni ili nematerijalni prava, a ako nivnata konfiskacija ne e mo`na na storitelot }e mu se konfiskuva drug imot {to odgovara na pribavenata imotna korist. (2) Imotnata korist se konfiskuva i od treti lica na koi e prenesena bez soodveten nadomestok, ako ne znaele, a mo`ele ili bile dol`ni da znaat deka e pribavena so krivi~no delo. (3) Predmetite {to se proglaseni za spomenici na kultura, arhivski ili bibliote~en materijal ili prirodna retkost, kako i onie za koi o{teteniot e li~no vrzan, se konfiskuvaat od treti lica, bez ogled na toa {to ne znaele ili ne mo`ele nitu bile dol`ni da znaat deka se pribaveni so krivi~no delo, i bez ogled na toa dali istite im bile preneseni so soodveten nadomest. (4) Konfiskuvanoto mu se vra}a na o{teteniot, a ako nema o{teten, stanuva sopstvenost na dr`avata. (5) Ako na o{teteniot vo krivi~nata postapka mu e dosudeno imotno-pravno barawe, sudot }e izre~e konfiskacija na imotnata korist dokolku toa go preminuva iznosot na ova barawe.
Za{tita na o{teteniot ^len 99

(1) O{teteniot koj vo krivi~nata postapka vo odnos na svoeto imotno-pravno barawe e upaten na spor mo`e da bara da se namiri od iznosot na plenetata vrednost, ako povede spor vo rok od {est meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e upaten na spor i ako vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe pobara namiruvawe na konfiskuvanata vrednost. (2) O{teteniot koj vo krivi~nata postapka ne prijavil imotnopravno barawe mo`e da bara namiruvawe na konfiskuvanata vrednost ako zaradi utvrduvawe na svoeto barawe povel spor vo rok od tri meseci od denot na uznavaweto za presudata so koja se konfiskuva imotnata korist, a najdocna vo rok od dve godini od pravosilnosta na odlukata za konfiskacija na imotnata korist i ako vo rok od tri mes574

eci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe pobara namiruvawe na plenetata vrednost.
Konfiskuvawe ^len 100

Ako so krivi~noto delo na storitelot e pribavena imotna korist za pravno lice, korista }e se konfiskuva od nego.

2. Odzemawe predmeti
Uslovi za odzemawe na predmeti ^len 100-a

(1) Nikoj ne mo`e da gi zadr`i ili prisvoi predmetite {to nastanale od izvr{uvawe na krivi~noto delo. (2) Od storitelot na krivi~noto delo }e se odzemat i predmetite {to bile nameneti ili se upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto delo bez ogled dali se negova sopstvenost ili sopstvenost na treto lice ako toa go baraat interesite na op{tata bezbednost, zdravjeto na lu|eto ili pri~inite na moralot. (3) Predmetite {to se upotrebeni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~noto delo mo`e da se odzemat ako postoi opasnost povtorno da bidat upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~no delo. Nema da se odzemat predmeti {to se vo sopstvenost na treto lice, osven ako toa znaelo ili mo`elo i bilo dol`no da znae deka se upotrebeni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~noto delo. (4) Sudot }e donese odluka za odzemawe na predmeti vo postapka opredelena so zakon i koga od fakti~ki ili pravni pre~ki ne e mo`no vodewe na krivi~na postapka sprema storitelot na krivi~noto delo. (5) So primena na ovaa merka ne se zasega vo pravoto na treti lica za nadomestok na {tetata od storitelot na krivi~noto delo. (6) Pod uslovi opredeleni so ratifikuvan me|unaroden dogovor, predmetite mo`at da bidat vrateni na druga dr`ava.
Glavaosma

PRAVNI POSLEDICI OD OSUDATA

Nastapuvawe na pravnite posledici od osudata ^len 101600

(1) Pravnite posledici od osudata {to se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni dela, mo`e da nastapat samo koga za krivi~noto delo na storitelot mu e izre~ena kazna zatvor. (2) Pravni posledici mo`at da se predvidat samo so zakon i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni.
Delot od odredbata: "i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni" e ukinat so Odluka na Ustavniot sud U. br. 210/2001 od 6. 02. 2002 godina.
600

575

Po~etok i traewe na pravnite posledici od osudata ^len 102

(1) Pravnite poslsdici od osudata nastapuvaat so denot na pravosilnosta na presudata. (2) Pravnite posledici od osudata {to se sostojat vo zabrana na steknuvawe na opredeleni prava traat najdolgo deset godini od denot na izdr`anata, prostenata ili zastarenata kazna. (3) So bri{ewe na osudata prestanuvaat pravnite posledici od osudata.
Glavadevetta

REHABILITACIJA
Rehabilitacija ^len 103

(1) Rehabilitacijata na osudeno lice mo`e da nastapi po sila na zakon (zakonska rehabilitacija) ili vrz osnova na sudska odluka (sudska rehabilitacija). (2) Rehabilitacijata zna~i predvremen prestanok na kaznite {to se sostojat vo zabrani i na kaznata proteruvawe stranec od zemjata i pravnite posledici od osudata i bri{ewe na osudata od kaznenata evidencija. (3) Rehabilitiranoto lice se smeta za neosuduvano, a podatocite za bri{anata osuda ne se davaat nikomu. (4) So rehabilitacijata ne se giba vo pravata na treti lica koi se zasnovaat vrz osudata.
Zakonska rehabilitacija ^len 104

(1) Osudata za izre~enata alternativna merka osven uslovnta osuda i osudata so koja storitelot na krivi~noto delo e osloboden od kazna se bri{at od kaznenata evidencija ako osudeniot vo rok od edna godina od denot na pravosilnosta na sudskata odluka ne stori novo krivi~no delo. (2) Uslovnata osuda se bri{e od kaznenata evidencija po edna godina otkako }e pomine vremeto za proverka ako za toa vreme osudeniot ne stori novo krivi~no delo. (3) Osudata na pari~na kazna i kaznata zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, izre~ena kako edinstvena kazna, se bri{e od kaznenata evideicija koga }e pominat tri godini od denot na izvr{enata, zastarenata ili prostenata kazna ako za toa vreme osudeniot ne stori novo krivi~no delo. (4) Osudite na zatvor do tri godini i na maloletni~ki zatvor se bri{at od kaznenata evidencija koga }e pominat pet godini od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna ako za toa vreme 576

osudeniot ne stori novo krivi~no delo. (5) Pove}e osudi na isto lice mo`at da se bri{at od kaznenata evidencija samo istovremeno i toa ako postojat uslovi za bri{ewe na sekoja od tie osudi.
Sudska rehabilitacija ^len 105

(1) Po protekot na tri godini od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna sudot mo`e da opredeli da prestanat pravnite posledici od osudata {to se odnesuvaat na zabrana na steknuvawe na opredeleni prava. (2) Po protekot na edna godina od denot na primenata na kaznata privremena zabrana za vr{ewe oddelna dejnost na pravnoto lice, sudot mo`e da odlu~i zabranata da prestane. (3) Po protekot na tri godini od denot na primenuvaweto na kaznite zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost i zabrana za upravuvawe so motorno vozilo i vremeno proteruvawe stranec od zemjata, kako i na kaznata trajna zabrana za vr{ewe dejnost na pravnoto lice, sudot mo`e da odlu~i da prestanat. (4) Pri odlu~uvaweto za rehabilitacija sudot }e go zeme predvid odnesuvaweto na osudeniot po osudata, okolnosta dali ja nadomestil {tetata, dali ja vratil imotnata korist, kako i drugi okolnosti od zna~ewe za ovaa odluka. (5) Sudot mo`e, na molba na osudeniot da opredeli da se bri{e od kaznena evidencija osudata na zatvor: nad tri godini do pet godini vo rok od pet godini; nad pet godini do deset godini vo rok od deset godini; nad deset godini do petnaeset godini vo rok od petnaeset godini od 20 godini vo rok od 20 godini, od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna, ako vo toa vreme osudeniot ne izvr{i novo krivi~no delo. Pri odlu~uvaweto za bri{eweto na osudata, sudot }e vodi smetka za povedenieto na osudeniot po izdr`anata kazna, za prirodata na krivi~noto delo i za drugite okolnosti {to mo`at da bidat od zna~ewe za ocenata za opravdanosta na bri{eweto na osudata.
Kaznena evidencija ^len 106

(1) Kaznenata evidencija ja vodi prvostepeniot sud nadle`en spored mestoto na ra|awe na osudeniot. (2) Za licata rodeni vo stranstvo, ili za onie ~ie mesto na ra|awe e nepoznato, kako i za pravnite lica kaznenata evidencija ja vodi sudot opredelen so zakon. (3) Podatocite od kaznenata evidencija mo`e da mu se dadat na sudot i na javnoto obvinitelstvo vo vrska so krivi~nata postapka {to se vodi protiv porano osudeniot i na nadle`nite organi {to u~estvuvaat vo postapkata za davawe amnestija i pomiluvawe. 577

(4) Podatoci od kaznenata evidencija mo`at na obrazlo`eno barawe da im se dadat i na dr`avni organi, pravni ili fizi~ki lica ako u{te traat opredeleni pravni posledici od osudata ili kazni {to se sostojat vo zabrani ili ako za toa postoi opravdan interes zasnovan vrz zakon. (5) Nikoj nema pravo da bara od gra|anite da podnesuvaat dokazi za svojata osuduvanost ili neosuduvanost. (6) Na gra|anite po nivno barawe, mo`e da im se dadat podatoci za nivnata osuduvanost ili neosuduvanost samo ako ovie podatoci im se potrebni zaradi ostvaruvawe na nivnite prava vo stranstvo.
Glavadesetta

ZASTARENOST
Zastarenost na krivi~noto gonewe ^len 107

(1) Ako vo ovoj zakonik ne e poinaku opredeleno, krivi~noto gonewe ne mo`e da se prezeme koga }e pominat: 1) trieset godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna do`ivoten zatvor, 2) dvaeset godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor nad deset godini, 3) deset godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor nad pet godini, 4) pet godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor nad tri godini, 5) tri godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor nad edna godina i 6) dve godini od izvr{uvaweto na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e zatvor do edna godina ili pari~na kazna. (2) Ako za krivi~noto dslo se propi{ani pove}e kazni, rokot na zastarenosta se opredeluva spored najte{kata propi{ana kazna.
Tek i prekin na zastaruvaweto na krivi~noto gonewe ^len 108

(1) Zastaruvaweto na krivi~noto gonewe po~nuva od denot koga e storeno krivi~noto delo. (2) Zastaruvaweto ne te~e za vremeto za koe spored zakonot goneweto ne mo`e da zapo~ne ili da prodol`i. (3) Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe procesno dejstvie {to se prezema zaradi gonewe na storitelot poradi storenoto krivi~no delo. (4) Zastaruvaweto se prekinuva i koga storitelot vo vremeto dodeka te~e rokot na zastarenost }e stori, isto taka, te{ko ili pote{ko krivi~no delo. (5) Za sekoj prekin zastaruvaweto po~nuva povtorno da te~e. 578

(6) Zastarenost na krivi~noto gonewe nastapuva vo sekoj slu~aj koga }e pomine dvapati onolku vreme kolku {to spored zakonot se bara za zastarenost na krivi~noto gonewe.
Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata ^len 109

Ako so ovoj zakonik ne e poinaku opredeleno izre~enata kazna ne mo`e da se izvr{i koga }e pominat: 1) trieset godini od osuda na do`ivoten zatvor, 2) dvaeset godini od osuda na zatvor nad deset godini, 3) deset godini od osuda na zatvor nad pet godini, 4) pet godini od osuda na zatvor nad tri godini, 5) tri godini od osuda na zatvor nad edna godina i 6) dve godini od osuda na zatvor do edna godina ili na pari~na kazna.
Zastarenost na izvr{uvaweto na sporednite kazni a na merkite na bezbednost alternativnite merki, konfiskacija na imotot i odzemawe na predmeti ^len 110

(1) Zastarenost na izvr{uvaweto na pari~na kazna kako sporedna kazna nastapuva koga }e pominat dve godini od denot na pravosilnosta na presudata so koja e izre~ena taa kazna. (2) Zastarenost na izvr{uvaweto na merkite na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda i zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani nastapuva koga }e pominat pet godiii od denot na pravosilnosta na odlukata, so koja se izre~eni tie merki. (3) Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznite zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i vremeno proteruvawe stranec od zemjata, nastapuva koga }e pomine vremeto za koe se izre~eni tie kazni. (4) Zastarenost na alternativnite merki op{tokorisna rabota i ku}en zatvor nastapuva koga }e pominat dve godini od denot na pravosilnosta na presudata so koja se izre~eni tie merki. (5) Izvr{uvaweto na posebnite merki na konfiskacija na imot i odzemawe na predmeti ne zastaruva.
Tek i prekin na zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata ^len 111

(1) Zastaruvaweto na izvr{uvaweto na kaznata po~nuva od denot koga presudata stanala pravosilna, a ako uslovnata osuda e otpovikana od denot koga odlukata za otpovikuvawe stanala pravosilna. (2) Zastaruvaweto ne te~e za vremeto za koe spored zakonot izvr{uvaweto na kaznata ne mo`e da se prezeme. 579

(3) Zastaruvaweto se prekinuva so sekoe dejstvie na nadle`niot organ {to se prezema zaradi izvr{uvawe na kaznata. (4) So sekoj prekin zastaruvaweto po~nuva povtorno da te~e. (5) Zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata nastapuva vo sekoj slu~aj koga }e pomine dvapati onolku vreme kolku {to spored zakonot se bara za zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata. (6) Odredbite od stavovite 2 do 5 soglasno se primenuvaat i vrz zastaruvaweto na izvr{uvaweto na merkite na bezbednost i alternativnite merki.
Nezastarlivost na krivi~nite dela genocid i voeni zlostorstva ^len 112

Krivi~noto gonewe i izvr{uvaweto na kaznata ne zastaruva za krivi~nite dela predvideni vo ~lenovite od 403 do 407-b i 416-a, kako ni za krivi~ni dela za koi so ratifikuvani me|unarodni dogovori e predvidena nezastarlivost.
Glavaedinaesetta

AMNESTIJA I POMILUVAWE
Amnestija ^len 113

Na licata koi se opfateni so akt za amnestija im se dava osloboduvawe od gonewe ili potpolno ili delumno osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, im se zamenuva izre~enata kazna so poblaga kazna, im se opredeluva bri{ewe na osudata ili im se ukinuva opredelena pravna posledica od osudata.
Pomiluvawe ^len 114

(1) So pomiluvaweto na poimeni~no opredeleno lice mu se dava osloboduvawe od gonewe ili potpolno ili delumno osloboduvawe od izvr{uvawe na kaznata, mu se zamenuva izre~enata kazna so poblaga kazna ili so alternativni merki ili mu se opredeluva bri{ewe na osudata ili mu se ukinuva, odnosno mu se opredeluva pokratko traewe na opredelena pravna posledica od osudata ili na kaznata. (2) So pomiluvaweto mo`e da se opredeli ukinuvawe ili pokratko traewe na ovie kazni, zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo na storitelite koi se voza~i po zanimawe i proteruvawe na stranec od zemjata.
Dejstvo na amnestijata i pomiluvaweto vrz pravata na treti lica ^len 115

So davaweto amnestija ili pomiluvawe ne se zasega vo pravata na treti lica zasnovani vrz osudata.
Glavadvanaesetta

580

VA@EWE NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO SPORED MESTOTO NA IZVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO DELO

Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za sekoj koj na teritorijata na Republika Makedonija }e stori krivi~no delo ^len 116

(1) Krivi~noto zakonodavstvo va`i za sekoj koj na teritorijata na Republika Makedonija }e stori krivi~no delo. (2) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za sekoj koj }e stori krivi~no delo na doma{en brod, bez ogled kade se nao|a brodot vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. (3) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za sekoj koj }e stori krivi~no delo vo doma{en civilen vodzuhoplov dodeka e vo let ili vo doma{en voen vozduhoplov bez ogled kade se nao|al vozduhoplovot vo vreme na izvr{uvaweto na deloto.
Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za opredeleni krivi~ni dela izvr{eni vo stranstvo ^len 117

Krivi~noto zakonodavstvo va`i za sekoj koj vo stranstvo }e stori krivi~no delo od ~lenovite 305 do 326 ili od ~len 268, ako falsifikuvaweto se odnesuva na doma{ni pari.
Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za dr`avjanin na Republika Makedonija koj }e stori krivi~no delo vo stranstvo ^len 118

Krivi~noto zakonodavstvo va`i za dr`avjanin na Republika Makedonija i koga vo stranstvo }e stori nekoe krivi~no delo, osven krivi~nite dela navedeni vo ~len 117, ako se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija ili bide ekstradiran.
Va`ewe na krivi~noto zakonodavstvo za stranec koj }e stori krivi~no delo vo stranstvo ^len 119

(1) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za stranec koj nadvor od teritorijata na Republika Makedonija }e stori sprema nea ili sprema nejzin dr`avjanin krivi~no delo i koga ne se vo pra{awe krivi~nite dela navedeni vo ~len 117, ako se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija ili bide ekstradiran. (2) Krivi~noto zakonodavstvo va`i i za stranec koj sprema stranska dr`ava ili sprema stranec }e stori vo stranstvo krivi~no delo za koe spored toa zakonodavstvo mo`e da se izre~e zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, koga }e se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija, a ne }e i bide ekstradiran na stranskata dr`ava. Ako so ovoj zakonik ne e poinaku opredeleno, sudot vo takov slu~aj ne 581

mo`e da izre~e pote{ka kazna od kaznata {to e propi{ana so zakon na zemjata vo koja e storeno krivi~noto delo.
Posebni uslovi za gonewe ^len 120

1) Ako vo slu~aite od ~len 116 e povedena ili dovr{ena krivi~nata postapka vo stranska dr`ava, gonewe vo Republika Makedonija }e se prezeme samo po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija. (2) Vo slu~aite od ~lenovite 118 i 119 nema da se prezeme gonewe ako: 1) storitelot potpolno ja izdr`al kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 2) sprema storitelot vo stranstvo e primeneta soodvetna merka na bezbednost, {to se sostoi vo li{uvawe od sloboda, 3) storitelot vo stranstvo e osloboden so pravosilna presuda ili kaznata mu e zastarena ili prostena i 4) za krivi~no delo spored stranski zakon se goni po barawe od o{teteniot, a takvo barawe ne e podneseno. (3) Vo slu~aite od ~lenovite 118 i 119 }e se prezeme gonewe samo koga za krivi~no delo se kaznuva spored zakonot na zemjata vo koja e storeno deloto. Koga vo slu~aite od ~len 118 i 119 stav 1 spored zakonot na zemjata vo koja e storeno deloto za toa delo ne se kaznuva, mo`e da se prezeme gonewe samo po odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija. (4) Samo po odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija mo`e vo Republika Makedonija da se prezeme gonewe po slu~aite od ~len 119 stav 2 bez ogled na zakonot na zemjata vo koja e storeno krivi~noto delo, ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznati od strana na me|unarodnata zaednica. (5) Vo slu~aite od ~len 116, gonewe na stranec mo`e, pod uslov na zaemnost, da se otstapi na stranska dr`ava.
Zasmetuvawe na pritvor i na kazna izdr`ani vo stranstvo ^len 121

Pritvorot, li{uvaweto od sloboda vo tekot na ekstradicionata postapka, kako i kaznata, ili merkata na bezbednost {to se sostoi vo li{uvawe od sloboda {to storitelot ja izdr`al po presuda na stranski sud, }e se zasmeta vo kaznata {to }e ja izre~e doma{niot sud za istoto krivi~no delo, a ako kaznite ne se od ist vid zasmetuvaweto }e se izvr{i po ocena na sudot.

582

Primena na odredbite od ovoj zakonik na krivi~nite sankcii izre~eni vo stranstvo ^len 121-a

Koga vrz osnova na me|uanroden dogovor krivi~nata sankcija izre~ena vo stranstvo se izvr{uva vo Republika Makedonija, soglasno se primenuvaat odredbite za usloven otpust, rehabilitacija, zastarenost, amnestija i pomiluvawe od ovoj zakonik.
Glavatrinaesetta

ZNA^EWE NA IZRAZITE NA OVOJ ZAKONIK

^len 122

(1) Pod krivi~no zakonodavstvo na Republika Makedonija se podrazbiraat odredbite na ovoj krivi~en zakonik i odredbite sodr`ani vo drugite zakoni. (2) Pod teritorija na Republika Makedonija se podrazbiraat suvozemnata teritorija, vodenite povr{ini vnatre vo nejzinite granici, kako i vozdu{niot prostor nad niv. (3) Pod poimot voeno lice se smetaat: voeni stare{ini-oficeri i podoficeri, profesionalni vojnici, vojnici na slu`ewe na voeniot rok, pitomci na Voenata akademija, lica na stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe za oficeri i podoficeri, voeni obvrznici vo rezervniot sostav na Armijata na Republika Makedonija dodeka se povikani da izvr{uvaat prava i dol`nosti od oblasta na odbranata vo vrska so izvr{uvawe na voenata obvrska i civilni lica na slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija. (4) Kako slu`beno lice, koga toa e ozna~eno kako storitel na krivi~no delo se smeta: a) pretsedatelot na Republika Makedonija, postavenite ambasadori i pratenici na Republika Makedonija vo stranstvo i imenuvani lica od pretsedatelot na Republika Makedonija, izbran ili imenuvan funkcioner vo Sobranieto na Republika Makedonija, vo Vladata na Republika Makedonija, vo organite na dr`avnata uprava, vo sudovite i drugi organi i organizacii {to vr{at opredeleni stru~ni, upravni i drugi raboti vo ramkite na pravata i dol`nostite na Republikata, vo lokalnata samouprava, kako i lica koi postojano ili povremeno vr{at slu`bena dol`nost vo ovie organi i organizacii, b) dr`aven slu`benik koj vr{i stru~ni, normativno-pravni, izvr{ni, upravno-nadzorni raboti i upravni raboti vo soglasnost so Ustavot i so zakonot, v) ovlasteno lice vo pravno lice na koe so zakon ili so drug propis donesen vrz osnova na zakon mu e dovereno vr{ewe na javni ovlastuvawa, koga dol`nosta ja vr{i vo ramkite na tie ovlastuvawa, g) lice {to vr{i opredeleni slu`beni dol`nosti vrz osnova na ovlastuvawe dadeno so zakon ili so drugi propisi doneseni vrz 583

osnova na zakon, d) voeno lice koga se vo pra{awe krivi~ni dela kaj koi kako izvr{itel e ozna~eno slu`beno lice i |) pretstavnik na stranska dr`ava ili na me|unarodna organizacija vo Republika Makedonija. (5) Kako stransko slu`beno lice, koga toa e ozna~eno kako storitel na krivi~no delo, se smeta liceto koe vo stranska dr`ava vr{i nekoja od funkciite ili dol`nostite opredeleni vo to~kite od a) do d) od stavot 6 na ovoj ~len. Stransko slu`beno lice }e se smeta kako slu`beno lice kaj krivi~nite dela kaj koi kako izvr{itel e opredeleno slu`beno lice koga vo takvo svojstvo izvr{il slu`beno dejstvie, postapuvaj}i na teritorijata na Republika Makedonija vrz osnova na me|unaroden dogovor. (6) Pod pravno lice se podrazbiraat: Republika Makedonija, edinici na lokalnata samouprava, politi~ki partii, javni pretprijatija, trgovski dru{tva, ustanovi i drugi zdru`enija, fondovi, finansiski organizacii i drugi so zakon odredeni organizacii registrirani kako pravni lica i drugi zaednici i organizacii na koi im e priznato svojstvoto na pravno lice. Pod stransko pravno lice se podrazbira javno pretprijatie, ustanova, fond, banka, trgovsko dru{tvo ili drug oblik na organiziranost spored zakonite na stranska dr`ava vo vr{ewe na stopanski, finansiski, bankarski, trgovski, uslu`ni ili drugi dejnosti, koj ima sedi{te vo druga dr`ava, ili pretstavni{tvo vo Republika Makedonija, ili e osnovano kako me|unarodno dru{tvo, fond, banka ili ustanova. (7) Kako odgovorno lice vo pravno lice se smeta lice vo pravno lice na koe so ogled na negovata funkcija ili vrz posebno ovlastuvawe vo pravnoto lice mu e doveren opredelen krug na raboti {to se odnesuvaat na izvr{uvawe na zakonskite propisi ili na propisite doneseni vrz osnova na zakon ili op{t akt na pravnoto lice vo upravuvaweto, koristeweto i raspolagaweto so imot, rakovodeweto so proizvodniot ili deloven potfat, nekoj drug stopanski proces ili nadzorot nad niv. Kako odgovorno lice se smeta i slu`beno lice koga se vo pra{awe dela kaj koi kako storitel e ozna~eno odgovorno lice, a ne se predvideni vo glavata za krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost odnosno kako krivi~ni dela na slu`beno lice predvideni vo nekoja druga glava na ovoj zakonik. Koga e toa posebno predvideno so ovoj zakonik, kako odgovorno lice se smeta i liceto koe vr{i posebna funkcija ili ovlastuvawe ili na koe mu e dovereno samostojno vr{ewe na opredeleni raboti vo stransko pravno lice, kako i liceto koe e pretstavnik na stransko pravno lice vo Republika Makedonija. (8) Koga kako izvr{itel na krivi~no delo e ozna~eno slu`beno ili odgovorno lice, site lica navedeni vo stavovite 4, 5 i 7 mo`at da bidat storiteli na tie dela dokolku od zakonskite obele`ja na oddelno delo ne proizleguva deka storitel mo`e da bide samo nekoe od tie 584

lica. (9) Kako lice koe vr{i raboti od javen interes se smeta liceto koe vr{i funkcii, dol`nosti ili raboti od javen, odnosno op{t interes, kako {to se nastavnik, vospituva~, lekar, socijalen rabotnik, novinar, notar, advokat ili drugo lice, koe tie raboti gi vr{i samostojno ili vo pravno lice {to vr{i dejnost od javen, odnosno op{t interes opredelen so zakon. (10) Kako izbori i glasawe se smetaat izborite za pretstavnici na gra|ani vo Sobranieto na Republika Makedonija i vo lokalnata samouprava, za pretsedatel na Republika Makedonija i izjasnuvaweto na gra|anite na referendum. (11) Isprava e sekoj predmet {to e podoben ili odreden da slu`i kako dokaz na nekoj fakt {to ima vrednost za pravnite odnosi. Javna isprava e isprava izdadena od nadle`en organ, organizacija ili lice {to vr{i raboti od javen interes vrz osnova na zakon ili drug propis zasnovan vrz zakon. (12) Pari se metalni i kni`ni pari {to vrz osnova na zakonot se vo optek vo Republika Makedonija ili vo stranska dr`ava. (13) Pod znaci za vrednost se podrazbiraat i stranski znaci za vrednost. (14) Kako hartija od vrednost se smetaat: akcija, obvrznica ili druga hartija od vrednost {to se nao|a vo promet vrz osnova na zakon. (15) Kako podvi`en predmet se smeta i sekoja proizvedena ili sobrana energija za davawe svetlina, toplina ili dvi`ewe, kako i telefonskite impulsi i drugi sredstva za prenos na glas, slika ili tekst na dale~ina ili kompjuterski uslugi. (16) Kako sila se smeta i primenata na hipnoza i zamajni sredstva so cel nekoj da se dovede protiv svoja volja vo nesvesna sostojba ili da se onesposobi za otpor. (17) Pod socijalen organ se smetaat centrite za socijalna rabota i drugite ustanovi {to vr{at socijalna dejnost. (18) Kako motorno vozilo se smeta sekoe soobra}ajno sredstvo na motoren pogon vo suvozemniot, vodeniot i vozdu{niot soobra}aj. (19) Pod semejno nasilstvo se podazbira maltretirawe, grubo navreduvawe, zagrozuvawe na sigurnosta, telesno povreduvawe, polovo ili drugo psihi~ko ili fizi~ko nasilstvo so koe se predizvikuva ~uvstvo na nesigurnost, zagrozuvawe ili strav, sprema bra~en drugar, roditelite ili decata ili drugi lica {to `iveat vo bra~na ili vonbra~na zaednica ili zaedni~ko doma}instvo, kako i sprema porane{en bra~en drugar ili lica koi imaat zaedni~ko dete ili se nao|aat vo bliski li~ni odnosi. (20) Pod `rtva na krivi~no delo se podrazbira sekoe lice koe pretrpelo {teta, vklu~uvaj}i fizi~ka ili mentalna povreda, emotivno stradawe, materijalna zaguba ili druga povreda ili zagrozuvawe

585

na negovite osnovni slobodi i prava kako posledica na storeno krivi~no delo. Pod dete kako `rtva na krivi~no delo se podrazbira maloletno lice do osumnaeset godini. (21) Pod detska pornografija se podrazbira pornografski materijal koj vizuelno prika`uva o~igledni polovi dejstvija so maloletnik, ili o~igledni polovi dejstvija so lice koe izgleda kako maloletnik, ili realni sliki koi prika`uvaat o~igledni polovi dejstvija so maloletnik. (22) Pod kompjuterski sistem se podrazbira bilo kakov ured ili grupa na me|usebno povrzani uredi od koi, eden ili pove}e od niv, vr{i avtomatska obrabotka na podatoci spored odredena programa. (23) Pod kompjuterski podatoci se podrazbira prezentirawe na fakti, informacii ili koncepti vo oblik pogoden za obrabotuvawe preku kompjuterski sistem, vklu~uvaj}i i programa podobna kompjuterskiot sistem da go stavi vo funkcija. (24) Pod grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie ili organizacija se podrazbiraat najmalku tri lica {to se zdru`ile za vr{ewe krivi~ni dela, vo koj broj vleguva i organizatorot na zdru`enieto. (25) Pod sud, sudija i sudska postapka se podrazbira i me|unaroden sud ~ija nadle`nost ja priznava Republika Makedonija, sudija i postapka pred toj sud. (26) Pod pijanstvo se podrazbira sostojba na alkohol vo krvta nad 1,5 gram-promil. (27) Pod eskplozivna ili druga smrtonosna naprava se podrazbira sekakvo oru`je ili eksplozivna ili zapaliva naprava, {to mo`e da predizvika smrt, telesna povreda ili pogolema imotna {teta preku fizi~ka povreda, emisija ili {irewe na {tetni hemiski materii, biolo{ki agensi, toksi~ni ili sli~ni supstancii ili zra~ewe na radioaktivni materii, kako i sekoe oru`je ili naprava sozdadena za takva namena. (28) Pod javno mesto se podrazbiraat zgradi, delovi od zgradi, dvorovi, objekti za vr{ewe trgovska, kulturna, slu`bena, obrazovna, religiozna, rekreativna ili druga dejnost, javni pati{ta, otvoreni prostori, vodni poovr{ini i drugi mesta otvoreni i dostapni za neograni~en krug lica (29) Pod pomala imotna korist, vrednost ili {teta, se podrazbira korist, vrednost ili {teta {to odgovara na iznosot na slu`beno objavena edna polovina prose~na mese~na plata vo stopanstvoto vo Republika Makedonija vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. (30) Pod pogolema imotna korist, vrednost ili {teta, se podrazbira korist, vrednost ili {teta {to odgovara na iznosot na pet prose~ni mese~ni plati vo stopanstvoto vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. 586

(31) Pod zna~itelna imotna korist, vrednost ili {teta, se podrazbira korist, vrednost ili {teta {to odgovara na iznosot na 50 prose~ni mese~ni plati vo stopanstvoto vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. (32) Pod korist, vrednost ili {teta od golemi razmeri, se podrazbira korist, vrednost ili {teta {to odgovara na iznosot na 250 prose~ni mese~ni plati vo stopanstvoto vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. (33) Pod ~ist dneven prihod se podrazbira neto nadomest na ime plata ili drugi nadomestoci od raboten odnos na ime plata, kako i drugi neto prihodi od vr{ewe dejnosti ili imot i imotni prava. ^ist dneven prihod se dobiva po odbivaweto na danocite ili drugite zakonski obvrski. Ako sudot i na toj na~in ne mo`e da go utvrdi ~istiot dneven prihod ili negovoto utvrduvawe bi predizvikalo zna~itelno oddolgovlekuvawe na postapkata, kako osnova za negovo utvrduvawe, se zema ednodnevnata zarabotuva~ka spored prose~nata plata vo stopanstvoto vo poslednite tri meseci vo vremeto na presuduvaweto. POSEBENDEL
G l a v a ~ e t i r i n ae s et t a

KRIVI^NI DELA PROTIV @IVOTOT I TELOTO

Ubistvo ^len 123

(1) Toj {to drug }e li{i od `ivot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) So zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor }e se kazni toj {to: 1) drug }e li{i od `ivot na svirep ili podmolen na~in, 2) drug }e li{i od `ivot pri vr{ewe na semejno nasilstvo, 3) drug }e li{i od `ivot i pritoa so umisla }e go dovede vo opasnost `ivotot na u{te nekoe lice, 4) drug }e li{i od `ivot od koristoqubie, zaradi izvr{uvawe ili prikrivawe na drugo krivi~no delo, od bezobyirna odmazda ili od drugi niski pobudi, 5) drug }e li{i od `ivot po pora~ka, 6) }e li{i od `ivot `ensko lice za koe znae deka e bremeno ili maloletno lice i 7) }e li{i od `ivot sudija, javen obvinitel ili advokat, pri vr{eweto na negovata funkcija, odnosno dejnost ili slu`beno ili voeno lice pri vr{eweto na rabotite na javnata ili dr`avnata bezbednost ili na dol`nosta ~uvawe na javniot red, fa}awe na storitel na krivi~no delo ili ~uvawe na lice li{eno od sloboda. (3) So zatvor od najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor }e se kazni toj koj so umisla }e li{i od `ivot dve ili pove}e lica, za koi prethodno ne mu bilo sudeno, osven ako ne se raboti za krivi~ii 587

dela od ~len 9 stav (3), ~len 10 stav (3) i ~lenovite 124, 125 i 127.
Ubistvo od blagorodni pobudi ^len 124

Toj {to drug }e li{i od `ivot od blagorodni pobudi, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Ubistvo na mig ^len 125

Toj {to drug }e li{i od `ivot na mig, doveden bez svoja vina vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili so te{ko navreduvawe ili kako posledica na semejno nasilstvo od strana na ubieniot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Ubistvo od nebre`nost ^len 126

Toj {to drug }e li{i od `ivot od nebre`nost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Ubistvo na dete pri pora|awe ^len 127

(1) Majka koja{to }e go li{i od `ivot svoeto dete za vreme na pora|aweto ili neposredno po pora|aweto vo sostojba na rastrojstvo predizvikano so pora|aweto }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Obidot e kazniv.
Naveduvawe na samoubistvo i pomagawe vo samoubistvo ^len 128

(1) Toj {to drug }e navede na samoubistvo ili }e mu pomogne vo izvr{uvaweto na samoubistvoto i toa }e bide izvr{eno, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno sprema maloletnik {to napolnil 14 godini ili sprema lice koe se nao|a vo sostojba na bitno namalena presmetlivost, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno sprema maloletnik koj ne napolnil 14 godini ili sprema nepresmetlivo lice, storitelot }e se kazni spored ~len 123. (4) Toj {to surivo ili ne~ove~no postapuva so lice koe sprema nego se nao|a vo odnos na nekoja podredenost ili zavisnost, pa toa poradi takvoto postapuvawe }e izvr{i samoubistvo koe mo`e da se propi{e na nebre`nost na storitelot, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.

588

(5) Ako poradi delata od stavovite od 1 do 4 samoubistvoto e samo vo obid, sudot mo`e storitelot da go kazni poblago.
Protivpravno prekinuvawe na bremenost ^len 129

(1) Toj {to sprotivno na propisite za prekinuvawe na bremenost, na bremena `ena so nejzina soglasnost }e izvr{i, }e zapo~ne da vr{i ili }e pomogne da izvr{i prekinuvawe na bremenosta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Toj {to se zanimava so vr{ewe na deloto od stav 1, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to na bremena `ena bez nejzina soglasnost }e izvr{i ili }e zapo~ne da vr{i prekinuvawe na bremenosta, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako poradi deloto od stavovite 1, 2 i 3 }e nastapi te{ko naru{uvawe na zdravjeto ili smrt na bremena `ena, storitelot }e se kazni za deloto od stav 1 so zatvor od {est meseci do pet godini, a za deloto od stavovite 2 i 3 so zatvor najmalku edna godina.
Telesna povreda ^len 130

(1) Toj {to drug telesno }e go povredi ili }e mu go naru{i zdravjeto, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Toj {to }e go stori deloto od stav 1 pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) Sudot mo`e na storitelot na deloto od stav 1 da mu izre~e sudska opomena ako bil predizvikan so osobeno navredlivo ili grubo odnesuvawe na o{teteniot. (4) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba a za stav (2) po predlog.
Te{ka telesna povreda ^len 131

(1) Toj {to drug te{ko telesno }e go povredi ili zdravjeto te{ko }e mu go naru{i, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) Toj {to }e go stori deloto od stav 1 pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to drug te{ko telesno }e go povrdi ili zdravjeto te{ko }e mu go naru{i i poradi toa }e bide doveden vo opasnost `ivotot na povredeniot ili }e mu bide uni{ten ili trajno i vo zna~itelna mera oslaben nekoj va`en del od teloto ili nekoj va`en organ ili }e bide predizvikana trajna nesposobnost za rabota voop{to ili za rabotata za koja e osposoben ili trajno i te{ko }e mu bide naru{eno negovoto zdravje ili }e bide nagrden, }e se kazni so zatvor od edna do de589

set godini. (4) Ako poradi te{kata telesna povreda od stavovite stavovite 1 do 3 povredeniot }e umre, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (5) Toj {to deloto od stavovite 1, 2 i 3 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (6) Toj {to deloto }e go stori na mig, doveden bez svoja vina vo sostojba na silna razdraznetost so napad ili so te{ko navreduvawe ili kako posledica na semejno nasilstvo od strana na povredeniot, }e se kazni za deloto od stavovite 1 i 2 so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, a za deloto od stavovite stavovite 3 i 4 so zatvor od edna do pet godini.
U~estvo vo tepa~ka ^len 132

(1) Toj {to u~estvuva vo tepa~ka vo koja nekoj e li{en od `ivot ili na drug mu e nanesena te{ka telesna povreda, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Nema krivi~no delo od stav 1 za lice koe bez svoja vina bilo vovle~eno vo tepa~ka ili samo razdvojuvalo drugi u~esnici vo tepa~kata.
Zagrozuvawe so opasno orudie pri te~a~ka ili karanica ^len 133

Toj {to pri kakva i da e tepa~ka ili karanica }e posegne po oru`je, opasno orudie ili drugo sredstvo so koe mo`e teloto te{ko da go povredi ili zdravjeto te{ko da go naru{i, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci.
Izlagawe na opasnost ^len 134

(1) Toj {to drug }e ostavi bez pomo{ vo sostojba na opasnost za `ivotot, koja samiot ja predizvikal, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako liceto izlo`eno na opasnost poradi toa go zagubi `ivotot ili e te{ko telesno povredeno ili zdravjeto mu e te{ko naru{eno, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Napu{tawe nemo}no lice ^len 135

(1) Toj {to nemo}no lice koe mu e dovereno ili za koe e dol`en da se gri`i, }e go ostavi bez pomo{ vo priliki opasni za `ivotot ili zdravjsto, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako ostavenoto lice poradi toa go zagubi `ivotot ili e te{ko telesno povredeno ili zdravjeto mu e te{ko naru{eno, storitelot 590

}e se kazni so zatvor od edna do pet godini.

Neuka`uvawe pomo{ ^len 136

Toj {to nema da mu uka`e pomo{ na lice koe se nao|a vo sostojba na opasnost za `ivotot, iako toa mo`elo da go stori bez opasnost za sebe ili za drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Glavapetnaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV SLOBODITE I PRAVATA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT

Povreda na ramnopravnosta na gra|anite ^len 137

(1) Toj {to vrz osnova na razlika na podot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, jazikot ili drugo li~no svojstvo ili okolnost, }e mu odzeme ili ograni~i prava na ~ovekot i gra|aninot, utvrdeni so Ustavot, zakon ili so ratifikuvan me|unaroden dogovor ili koj vrz osnova na ovie razliki im dava na gra|anite povlastici sprotivni na Ustavot, zakon ili ratifikuvan me|unaroden dogovor, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Povreda na pravoto na upotreba na jazikot i pismoto ^len 138

(1) Toj {to }e im go odzeme ili ograni~i na gra|anite so Ustavot, zakon ili ratifikuvan me|unaroden dogovor zagarantiranoto pravo na upotreba na jazikot i pismoto, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Prisilba ^len 139

(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana }e prisili drug da stori ili da ne stori ili da trpi ne{to, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno pri vr{ewe semejno nasilstvo, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. 591

(3) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba.
Protivpravno li{uvawe od sloboda ^len 140

(1) Toj {to drug protivpravno }e zatvori, }e go dr`i zatvoren ili na drug na~in }e mu ja odzeme ili ograni~i slobodata na dvi`ewe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno pri vr{ewe semejno nasilstvo, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) Obidot se kaznuva. (4) Ako protivpravnoto li{uvawe od sloboda go stori slu`beno lice so zloupotreba na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (5) Ako protivpravnoto li{uvawe od sloboda traelo podolgo od trieset dena ili e vr{eno na svirep na~in ili ako na liceto protivpravno li{eno od sloboda poradi toa te{ko mu e naru{eno zdravjeto ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godnni. (6) Ako liceto protivpravno li{eno od sloboda poradi toa go zagubilo `ivotot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Grabnuvawe ^len 141

(1) Toj {to }e izvr{i grabnuvawe na nekoe lice so namera nego ili nekoj drug da go prisili da stori, da ne stori ili da trpi ne{to, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 go stori sprema maloletno lice ili toj {to zaradi ostvaruvawe na celta na grabnuvaweto od stav 1 se zakanuva deka }e go li{i od `ivot grabnatoto lice ili deka te{ko telesno }e go povredi, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Storitelot na deloto od stavovite 1 i 2 koe dobrovolni }e go pu{ti na sloboda grabnatoto lice pred ispolnuvawe na baraweto poradi koe go izvr{il grabnuvaweto, mo`e da se oslobodi od kazna.
Ma~ewe i drugo surovo, ne~ove~no ili poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe ^len 142

(1) Toj {to vo vr{eweto na slu`bata, kako i toj {to naveden od slu`beno lice ili vrz osnova na negova soglasnost, }e upotrebi sila, zakana ili drugo nedopu{teno sredstvo ili nedopu{ten na~in so namera da iznudi priznanie ili nekoja druga izjava od obvinetiot, svedokot, ve{takot ili drugo lice, ili }e predizvika kaj drug te{ko telesno ili du{evno stradawe za da go kazni za krivi~no delo {to go sto592

rilo ili za {to e osomni~en toj ili drugo lice, ili za da go zapla{i ili da go prisili na otka`uvawe od nekoe negovo pravo, ili }e predizvika takvo stradawe poradi kakov bilo oblik na diskriminacija, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapi te{ka telesna povreda ili drugi osobeno te{ki posledici za o{teteniot, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Maltretirawe vo vr{ewe na slu`bata ^len 143

Toj {to vo vr{eweto na slu`bata maltretira drug, go zastra{uva, go navreduva ili voop{to sprema nego postapuva na na~in so koj se poni`uva ~ove~koto dostoinstvo i ~ovekovata li~nost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Zagrozuvawe na sigurnosta ^len 144

(1) Toj {to }e ja zagrozi sigurnosta na drug so seriozna zakana deka }e napadne vrz negoviot `ivot ili telo ili `ivotot ili teloto na nemu blisko lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (2) Toj {to }e go stori deloto od stav 1 pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni toj {to deloto od stav 1 }e go stori sprema slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata ili sprema pove}e lica. (4) Toj {to po pat na informati~ki sistem }e se zakani deka }e stori krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od pet godini ili pote{ka kazna protiv nekoe lice poradi negovata pripadnost kon opredelena nacionalna, etni~ka ili rasna grupa ili verska opredelba, }e se kazni so kazna zatvor od edna do pet godini. (5) Goneweto za deloto od stavot (4) se prezema po privatna tu`ba.
Naru{uvawe na nepovredlivosta na domot ^len 145

(1) Toj {to neovlasteno }e vleze vo tu| dom, zatvoren ili zagraden prostor {to mu pripa|a na toj dom ili privaten deloven prostor ozna~en kako takov ili po barawe od ovlastenoto lice ottamu ne se oddale~i, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Obidot za delata od stavovite 1 i 2 e kazniv. (4) Goneweto na deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba. 593

Protivzakonito vr{ewe pretres ^len 146

(1) Toj {to protivzakonito }e vr{i pretres na lice, dom zatvoren ili zagraden prostor {to mu pripa|a na domot ili na privaten deloven prostor, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Slu`beno lice koe vo vr{ewe na slu`bata protivzakonito izvr{i pretres, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Obidot za delata od stavovite 1 i 2 e kazniv. (4) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba.
Povreda na tajnosta na pisma ili drugi pratki ^len 147

(1) Toj {to bez sudska odluka ili soglasnost na lice na koe mu se upateni }e otvori tu|o pismo, telegrama, nekoe drugo zatvoreno pismeno ili pratka ili obezbedena elektronska po{ta ili na drug na~in }e ja povredi nivnata tajnost ili }e zadr`i, prikrie, uni{ti ili na drug }e mu predade tu|o pismo, telegrama, zatvoreno pismeno ili pratka ili obezbedena elektronska po{ta, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (2) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi nekoja korist ili na drug da mu nanese nekoja {teta, }e mu ja soop{ti na drug tajnata {to ja soznal so povreda na tajnosta na tu|o pismo, telegrama ili nekoe drugo zatvoreno pismeno ili pratka ili obezbedena elektronska po{ta ili }e se poslu`i so ovaa tajna, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. ' (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni za deloto od stav 1 so zatvor od tri meseci do tri godini, a za deloto od stav 2 so zatvor od tri meseci do pet godini. (4) Goneweto za deloto od stavovite 1 i 2 se prezema po privatna tu`ba.
Neovlasteno objavuvawe na li~ni zapisi ^len 148

(1) Toj {to bez dozvola na avtorot vo slu~aite koga takvo odobrenie e potrebno, }e objavi dnevnik, pismo ili drug li~en zapis, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (3) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.

594

Zloupotreba na li~ni podatoci ^len 149

(1) Toj {to sprotivno na uslovite utvrdeni so zakon bez soglasnost na gra|aninot pribira, obrabotuva ili koristi negovi li~ni podatoci, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kazna od stav 1 se kaznuva toj {to }e navleze vo kompjuterski informati~ki sistem na li~ni podatoci so namera koristej}i gi za sebe ili za drug da osgvari nekakva korist ili na drug da mu nanese nekakva {teta. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godiii. (4) Obidot e kazniv. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Spre~uvawe na pristap kon javen informati~ki sistem ^len 149-a

(1) Toj {to neovlasteno spre~uva ili ograni~uva drug vo pristapot kon javen informati~ki sistem, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata ili odgovorno lice vo javen informati~ki sistem, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Neovlasteno otkrivawe tajna ^len 150

(1) Advokat, notar, branitel, lekar, babica ili drug zdravstven rabotnik, psiholog, verski ispovednik, socijalen rabotnik ili drugo lice koe neovlasteno }e otkrie tajna {to ja soznalo vo vr{eweto na svojata profesija, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Nema krivi~no delo od stav 1 ako tajnata e otkriena vo op{t interes ili vo interes na drugo lice koe e popreti`en od interesot za ~uvawe na tajna. (3) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Neovlasteno prislu{kuvawe i tonsko snimawe ^len 151

(1) Toj {to so upotreba na posebni uredi neovlasteno prislu{kuva ili tonski snima razgovor ili izjava {to ne mu e nameneta, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazn i toj {to ke mu ovozmo`i na nepovikano lice da se zapoznae so razgovor ili izjava koja e prislu{kuvana ili tonski snimana. 595

(3) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to tonski }e snimi izjava {to mu e nameneta, bez znaewe na onoj koj ja dava, so namera da ja zloupotrebi ili da ja prenese vrz treti lica ili toj {to takvata izjava neposredno ja prenesuva vrz treti lica. (4) Ako deloto od stavovite 1, 2 i 3 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (5) Slu`benoto lice od stav 4 {to deloto go storilo po naredba na pretpostaveniot i go prijavilo pred da doznae deka protiv nego e pokrenata krivi~na postapka, }e se oslobodi od kazna. (6) Goneweto za deloto od stavovite 1, 2 i 3 se prezema po privatna tu`ba.
Neovlasteno snimawe ^len 152

(1) Toj {to neovlasteno }e napravi fotogorafski, filmski ili video snimki na drugo lice ili na negovite li~ni prostorii bez negova soglasnost, povreduvaj}i ja negovata privatnost ili toj {to takvite snimki neposredno gi prenesuva na treto lice ili mu gi poka`uva ili na drug na~in mu ovozmo`uva so niv da se zapoznae, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 protivzakonito go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba.
Povreda na pravoto na podnesuvawe pravno sredstvo ^len 153

(1) Toj {to so sila ili seriozna zakana }e spre~i drug da go iskoristi svoeto pravo na odbrana na podnesuvawe `alba ili drugo pravno sredstvo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba.
Spre~uvawe na pe~atewe i rasturawe pe~ateni raboti ^len 154

(1) Toj {to so sila ili seriozna zakana }e spre~i pe~atewe, proda`ba ili rasturawe na knigi, spisanija, vesnici ili drugi pe~ateni raboti, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to protivpravno }e spre~i emitirawe, proda`ba ili rasturawe na snimen materijal.

596

Spre~uvawe ili sme}avawe javen sobir ^len 155

(1) Toj {to so sila, seriozna zakana, izmama ili na drug na~in }e spre~i ili }e sme}ava svikuvawe ili odr`uvawe miren javen sobir, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Povreda na pravoto na {trajk ^len 156

Toj {to na drug so sila ili seriozna zakana }e mu go odzeme ili ograni~i pravoto na {trajk, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Povreda na avtorsko pravo i srodni prava ^len 157

(1) Toj {to vo svoe ime ili vo ime na drug neovlasteno }e objavi, prika`e, reproducira, distribuira, izvede, emituva ili na drug na~in neovlasteno }e posegne po tu|o avtorsko pravo ili srodno pravo, odnosno avtorsko delo, izvedba ili predmet na srodno pravo, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 go stori preku kompjuterski sistem, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) Toj {to so deloto od stav 1 pribavil pogolema imotna korist, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini (4) Toj {to so deloto od stav 1 pribavil zna~itelna imotna korist, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (5) Obidot e kazniv. (6) Primerocite na avtorskite dela i predmetite na srodnite prava, kako i sredstvata za reproducirawe se odzemaat. (7) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (8) Goneweto za povreda na moralno pravo se prezema po predlog.
Povreda na pravoto na distributerot na tehni~ki posebno za{titen satelitski signal ^len 157-a

(1) Toj {to bez odobrenie od ovlasteniot distributer na tehni~ki posebno za{titen satelitski signal proizveduva, uvezuva, distribuira, iznajmuva ili na drug na~in stava na raspolagawe na javnosta, odnosno pru`a uslugi na postavuvawe na materijalen ili nematerijalen ured ili sistem zaradi probivawe na takov signal, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. 597

(2) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~itelna imotna korist ili e predizvikana zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to prima tehni~ki posebno za{titen satelitski signal ~ija za{tita e probiena bez odobruvawe na negoviot ovlasten distributer ili vr{i ponatamo{na distribucija na takviot signal }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (4) Ako so deloto od stav 3 e pribavena zna~itelna imotna korist ili e predizvikana zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (5) Ako deloto od stavovite 1 i 3 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Predmetite koi bile nameneti ili koristeni za storuvawe na deloto ili koi nastanale so storuvaweto na deloto se odzemaat.
Piraterija na audiovizuelno delo ^len 157-b

(1) Toj {to bez odobrenie filmskiot producent ili ovlasteniot distributer na koj filmskiot producent mu go prenel svoeto pravo na audiovizuelnoto delo proizveduva, uvezuva, reproducira, distribuira, uskladi{tuva, iznajmuva, pu{ta vo promet ili na drug na~in stava na raspolagawe na javnosta, ili prezema drugi dejstvija zaradi distribucija, iznajmuvawe, javno prika`uvawe, pu{tawe vo promet, stavawe na raspolagawe na javnosta ili na drug na~in protivpravno go koristi audiovizuelnoto delo odnosno videogramot ili negovite neovlasteno umno`eni primeroci, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~itelna imotna korist ili e predizvikana zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Predmetite koi bile nameneti ili koristeni za storuvawe na deloto ili koi nastanale so storuvaweto na deloto se odzemaat.
Piraterija na fonogram ^len 157-v

(1) Toj {to bez odobrenie od proizvoditelot na fonogram ili zdru`enieto za kolektivno ostvaruvawe na pravata na proizvoditelite na fonogrami proizveduva, reproducira, distribuira, uskladi{tuva, iznajmuva, pu{ta vo promet ili na drug na~in stava na raspolagawe na javnosta, ili prezema drugi dejstvija zaradi distribucija, iznajmuvawe, pu{tawe vo promet, stavawe na raspolaawe na javnosta ili na drug na~in protivpravno go koristi fonogramot ili negovite

598

neovlasteno umno`eni primeroci, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~itelna imotna korist ili e predizvikana zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 ~len go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Predmetite koi bile nameneti ili koristeni za storuvawe na deloto ili koi nastanale so storuvaweto na deloto se odzemaat.
Glava{esnaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV IZBORITE I GLASAWETO

Spre~uvawe na izbori i glasawe ^len 158

(1) Toj {to so upotreba na sila, seriozna zakana ili na drug na~in onevozmo`uva ili spre~uva odr`uvawe izbori ili glasawe ili go onevozmo`uva ili spre~uva utvrduvaweto ili objavuvaweto na rezultatite od glasaweto, }e se kazni so zatvor od najmalku tri godini. (2) Toj {to }e go stori deloto od stav 1 so upotreba na oru`je, eksplozivni ili drugi opasni napravi, so primena na nasilstvo sprema dve ili pove}e lica ili vo organizirana grupa, ili na podra~jeto na dve ili pove}e izbira~ki mesta, }e se kazni so zatvor do najmalku pet godini.
Povreda na izbira~koto pravo ^len 159

(1) ^len na izboren organ ili drugo slu`beno lice koe vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto, so namera da mu onevozmo`i na drug vr{ewe na izbira~ko pravo, protivzakonito ne }e go zapi{e vo izbira~ki spisok ili vo lista na kandidati ili }e go izbri{e od izbira~ki spisok ili od lista na kandidati ili na drug na~in }e go li{i izbira~ot od pravoto da izbira, da bide izbran ili da glasa, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i ~len na izbira~ki odbor, izborna komisija ili odbor za sproveduvawe referendum ili drugo slu`beno lice koe vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto, na protivzakonit na~in }e mu ovozmo`i na drug da koristi izbira~ko pravo, iako znae deka toa lice nema takvo pravo. (3) Obidot e kazniv.
Povreda na slobodata na opredeluvawe na izbira~ite ^len 160

(1) Toj {to so upotreba na sila, seriozna zakana, izmama ili na drug na~in }e spre~i ili drug }e prisili, da go vr{i, da ne go vr{i

599

ili kako da go vr{i izbira~koto pravo }e se kazni so zatvor od najmalku tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori ~len na izboren organ ili drugo slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto, }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini. (3) Obidot e kazniv.
Zloupotreba na izbira~koto pravo ^len 161

(1) Toj {to na izbori ili glasawe }e glasa namesto drug ili }e glasa pove}e od edna{, }e se kazni so zatvor najmalu tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e zeme u~estvo na izborite ili glasaweto, iako znae deka nema izbira~ko pravo. (3) Obidot e kazniv.
Potkup pri izbori i glasawe ^len 162

(1) Toj {to na lice so izbira~ko pravo mu nudi, dava ili vetuva podarok ili druga li~na korist, so namera da go pridobie da go vr{i, da ne go vr{i ili kako da go vr{i izbira~koto pravo, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) So kaznata od stavot (1) }e se kazni i lice so izbira~ko pravo koe }e bara za sebe podarok ili druga korist ili }e primi podarok ili druga korist, za da go vr{i, da ne go vr{i ili kako da go vr{i izbira~koto pravo. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Povreda na tajnosta na glasaweto ^len 163

(1) Toj {to pri izbori ili pri glasawe }e ja povredi tajnosta, }e se kazni zatvor najmalku tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori ~len na izboren organ ili drugo slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to so upotreba na sila, seriozna zakana, iskoristuvawe na slu`bena, rabotna ili ekonomska zavisnost i na drug na~in, }e izdejstvuva od drug da ka`e dali glasal ili kako glasal.
Uni{tuvawe na izborni ispravi ^len 164

(1) Toj {to }e uni{ti, prikrie, o{teti, prepravi ili na drug na~in }e stori da bide neupotrebliva isprava, kniga ili spis {to slu`i za izborite ili glasaweto, }e se kazni so zatvor najmalku tri godi600

ni. (2) Ako deloto od stav 1 go stori ~len na izboren organ ili drugo slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Izborna izmama ^len 165

^len na izboren organ ili drugo slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata vo vrska so izborite ili glasaweto {to pri izborite ili glasaweto, }e go izmeni brojot na dadenite glasovi so dodavawe ili odzemawe na edno ili pove}e glasa~ki liv~iwa ili }e go izmeni brojot na glasovite pri prebrojuvaweto ili pri objavuvaweto na rezultatige od izborite ili glasaweto so dodavawe ili odzemawe na eden ili pove}e glasovi, }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini.
Zloupotreba na sredstva za finansirawe na izbornata kampawa ^len 165-a

Organizator na izbornata kampawa koj so neprijavuvawe na izvorot na finansii na izbornata kampawa, so spre~uvawe na nadzorot nad tro{eweto na planiranite sredstva, so nepodnesuvawe na finansiski izve{taj za potro{enite sredstva, so pre~ekoruvawe na zakonskite ograni~uvawa na sredstvata dozvoleni za izbornata kampawa, so isplati sprotivni na kampawata za finansirawe na kampawata ili na drug na~in go zloupotrebi svoeto so zakon opredeleno ovlastuvawe kako organizator nakampawata, }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini.
Glavasedumnaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV RABOTNITE ODNOSI

Povreda na pravata od raboten odnos ^len 166

(1) Toj {to svesno ne se pridr`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor, za zasnovawe ili prestanok na rabotniot odnos, za platata i nadomestocite na platata, rabotno vreme, odmorot ili otsustvoto, za{titata na `enata, mladinata i invalidite ili za zabrana na prekuvremenata ili no}nata rabota i so toa povredi, odzeme ili ograni~i pravo {to na rabotnikot mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Povreda na pravoto od socijalno osiguruvawe ^len 167

(1) Toj {to svesvo ne se pridr`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor, za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruva601

we i drugi vidovi socijalno osiguruvawe i so toa povredi, odzeme ili ograni~i pravo {to na rabotnikot mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Zloupotreba na pravata od socijalno osiguruvawe ^len 168

Toj {to so simulirawe ili predizvikuvawe bolest ili nesposobnost za rabota }e ostvari pravo na zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe i drugi vidovi socijalno osiguruvawe, {to spored zakon, drug propis ili kolektiven dogovor ne mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Povreda na pravata za vreme na privremena nevrabotenost ^len 169

Toj {to so zloupotreba na slu`benata dol`nost ne se pridr`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor za pravata na gra|anite za vreme na privremena nevrabotenost i so toa na drug pote{ko }e mu go povredi ili odzeme pravoto {to mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Neprezemawe merki za za{tita pri rabota ^len 170

(1) Odgovorno lice vo pravno lice koe svesno ne se pridr`uva kon zakon, drug propis ili kolektiven dogovor za merkite za za{tita pri rabotata, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Pri izrekuvaweto uslovna osuda sudot mo`e na storitelot da mu nalo`i vo opredelen rok da postapi spored propisite za merkite za za{tita pri rabotata. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Povreda na pravoto za u~estvo vo upravuvaweto ^len 171

(1) Toj {to so povreda na propisi ili op{ti akti }e mu odzeme ili ograni~i na drug pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so pravnoto lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

602

Glavaosumnaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV ^ESTA I UGLEDOT

Kleveta ^len 172

(1) Toj {to za drug iznesuva ili pronesuva ne{to nevistinito {to negovata ~est i ugled, }e se kazni so pari~na kazna. (2) Ako ona {to nevistinito se iznesuva ili se pronesuva e od takvo zna~ewe {to dovelo do te{ki posledici za o{teteniot, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Nema da se kazni za kleveta obvinetiot ako ja doka`e vistinitosta na svoeto tvrdewe ili ako doka`e deka imal osnovana pri~ina da poveruva vo vistinitosta na ona {to go iznesuval ili pronesuval. (4) Toj {to za drug la`no iznesuva ili pronesuva deka storil krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost }e se kazni za klevata iako imal osnovana pri~ina da poveruva vo vistinitosta na ona {to go iznesuval ili go pronesuval, dokolku iznesuvaweto ili pronesuvaweto ne e storeno pod uslovite od ~len 176 stav 2. Vistinitosta na faktot deka nekoj storil krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost mo`e da se doka`uva samo so pravosilna presuda, a so drugi dokazni sredstva samo ako goneweto ili sudeweto ne e mo`no ili ne e dozvoleno.
Navreda ^len 173

(1) Toj {to }e navredi drug, }e se kazni so pari~na kazna. (2) Toj {to drug javno }e go izlo`i na podbiv po pat na informati~ki sistem poradi negovata pripadnost kon opredelena zaednica, etni~ka ili rasna grupa ili verska opredelenost, }e se kazni so pari~na kazna ili so kazna zatvor do edna godina.
Iznesuvawe li~ni i semejni priliki ^len 174

(1) Toj {to iznesuva ili pronesuva ne{to od li~niot ili semejniot `ivot na nekoe lice {to e {tetno za negoviot ugled, }e se kazni so pari~na kazna. (2) Ako ona {to se iznesuva ili se pronesuva e od takvo zna~ewe {to dovelo ili mo`elo da dovede do te{ki posledici za o{teteniot, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Vistinitosta ili nevistinitosta na ona {to se iznesuva ili pronesuva vo pogled na li~niot ili semejniot `ivot na nekoe lice ne mo`e da se doka`uva, osven vo slu~aj od ~len 176 stav 3.
Omalova`uvawe so prefrlawe za krivi~no delo ^len 175

Toj {to so namera da omalova`i drug, }e mu prefrli deka 603

storil nekakvo krivi~no delo ili deka e osuduvan poradi nekakvo krivi~no delo ili toa so ista namera }e mu go soop{ti nekomu, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri meseci.
Nekaznuvawe za krivi~nite dela od ~lenovite 172 do 175 ^len 176

(1) Nema da se kazni toj {to navredlivo }e se izrazi za drug vo nau~no, kni`evno ili umetni~ko delo, vo seriozna kritika, vo vr{ewe na slu`bena dol`nost, novinarska profesija, politi~ka ili druga op{testvena dejnost, vo odbrana na slobodata na javno izrazuvawe na mislata ili na drugi prava ili pri za{tita na javen interes ili drugi opravdani interesi, ako od na~inot na izrazuvaweto ili od drugite okolnosti na deloto proizleguva deka toa nema zna~ewe na navreda ili ne predizvikalo zna~itelna povreda na ~esta i ugledot na li~nosta. (2) Vo slu~aite od stav 1 nema da se kazni toj {to za drug iznesuva ili pronesuva deka storil krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost iako ne postoi pravosilna presuda (~len 172 stav 4), ako doka`e deka imal osnovana pri~ina da poveruva vo vistinitosta na ona {to go iznesuval ili go pronesuval. (3) Za iznesuvawe ili pronesuvawe na li~ni i semejni priliki {to e storeno vo slu~aite od stav 1, storitelot nema da se kazni ako ja doka`e vistinitosta na svoeto tvrdewe ili ako doka`e daka imal osnovana pri~ina da poveruva vo vistinitosta na ona {to go iznesuval ili pronesuval. (4) Nema da se kazni za omalova`uvawe so prefrlawe za krivi~no delo toj {to na drug }e mu prefrli deka storil krivi~no delo ili deka e osuduvan poradi krivi~no delo vo odbrana na nekoe pravo ili pri za{tita na javen interes.
Izrekuvawe sudska opomena za krivi~nite dela od ~lenovite 172 do 175 ^len 177

(1) Sudot mo`e na storitelot na krivi~no delo od ~lenovite 172 do 175 da mu izre~e sudska opomena, ako bil predizvikan so nepristojno ili grubo postapuvawe na o{teteniot, ako pred sudot izrazil gotovnost na o{teteniot. (2) Ako navredeniot ja vozvratil navredata, sudot mo`e obete ili ednata strana da ja kazni ili da izre~e sudska opomena ili osloboduvawe od kazna. (3) Ako storitelot pred sudot mu se izvinil na o{teteniot vo slu~aite na delaat od ~lenovite 172 stav (1), 173 stav (1), 174 stav (1) i 175, a vo slu~aite na krivi~nite dela od ~lenovite 172 stav (1) i 174 stav (1) i ako pred sudot go otpovikal ona {to go iznesuval ili prenesuval }e se olobodi od kazna.

604

Povreda na ugledot na Republika Makedonija ^len 178

Toj {to so namera za ismejuvawe javno }e ja izlo`i na podbiv Republika Makedonija, nejzinoto zname, grb ili himna, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Izlagawe na podbiv na makedonskiot narod i pripadnici na zaednicite ^len 179

Toj {to so namera za ismejuvawe javno }e gi izlo`i na podbiv makedonskiot narod i pripadnicite na zaednicite {to `iveat vo Republika Makedonija, }e se kazni so so zatvor od tri meseci do tri godini.
Povreda na ugledot na sudot ^len 180

Toj {to vo postapka pred sudot }e go izlo`i na podbiv sudot, sudijata ili sudijata porotnik ili toj {to istoto delo }e go izvr{i so pismen podnesok do sudot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Povreda na ugledot na stranska dr`ava ^len 181

Toj {to so namera za ismejuvawe javno }e izlo`i na podbiv stranska dr`ava, nejzinoto zname, grb ili himna ili {ef na stranska dr`ava ili diplomatski pretstavnik na stranska dr`ava vo Republika Makedonija, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Povreda na ugledot na me|unarodna organizacija ^len 182

Toj {to so namera za ismejuvawe javno }e izlo`i na podbiv me|unarodna organizacija ili nejzini pretstavnici, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Gonewe za krivi~ni dela protiv ugledot na stranska dr`ava i me|unarodna organizacija ^len 183

Goneweto za krivi~nite dela od ~lenovite 181 i 182 se prezema na barawe na stranskata dr`ava, odnosno me|unarodna organizacija i po odobrenie od ministerot za pravda.
Gonewe za krivi~nite dela protiv ~esta i ugledot ^len 184

(1) Goneweto za krivi~nite dela od ~lenovite 172 do 175, se prezema po privatna tu`ba. (2) Ako delata od ~lenovite 172, 173 i 174 se storeni sprema 605

umreno lice, goneweto se prezema po privatna tu`ba od bra~niot drugar, decata, roditelite, bra}ata ili sestrite, posvoitel, posvoenik ili drugo lice so koe umrenoto lice `iveelo vo zaedni~ko doma}instvo.
Objavuvawe na sudska presuda ^len 185

Pri osudata za krivi~no delo storeno preku sredstvata za javno informirawe, sudrt po barawe na tu`itelot }e odlu~i na smetka na osudeniot da se objavi sudskata presuda ili izvod od nea, preku istoto sredstvo ili na drug soodveten na~in ako objavuvaweto preku toa sredstvo ne e mo`no.
Glavadevetnaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV POLOVATA SLOBODA I POLOVIOT MORAL

Siluvawe ^len 186

(1) Toj {to drug so upotreba na sila ili zakana deka neposredno }e napadne vrz negoviot `ivot ili telo ili vrz `ivotot ili teloto na nemu blisko lice, }e go prisili na obquba, }e se kazni so zatvor od tri do deset godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda, smrt ili drugi te{ki posledici ili deloto e storeno od strana na pove}e lica ili na osobeno surov ili poni`uva~ki na~in, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Toj {to drug }e prisili na obquba so seriozna zakana deka za nego ili za nemu blisko lice }e otkrie ne{to {to bi mu na{tetilo na negovata ~est i ugled ili deka }e predizvika drugo te{ko zlo, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Toj {to vo slu~aite od stavovite 1, 2 i 3 }e izvr{i samo drugo polovo dejstvie, }e se kazni za deloto od stav 1 so zatvor od {est meseci do pet godini, za deloto od stav 2 so zatvor od edna do deset godini, a za deloto od stav 3 so zatvor od tri meseci do tri godini.
Obquba vrz nemo}no lice ^len 187

(1) Toj {to vrz drug }e izvr{i obquba, zloupotrebuvaj}i go du{evnoto zaboluvawe, du{evnata rastroenost, nemo}ta, zaostanatiot du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja toa lice e nesposobno za otpor, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda, smrt ili druga te{ka posledica ili deloto e storeno od strana na pove}e lica, na osobeno surov ili poni`uva~ki na~in, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili do`ivoten zatvor. (3) Toj {to vo slu~aite od stavovite 1 i 2 }e izvr{i samo drugo 606

polovo dejstvie, }e se kazni za deloto od stav 1 so zatvor od tri godini do pet godini, a za deloto od stav 2 so zatvor od tri godini do deset godini.
Polov napad vrz maloletnik koj ne napolnil ~etirinaeset godini ^len 188

(1) Toj {to }e izvr{i obquba ili drugo polovo dejstvie vrz maloletnik koj ne napolnil ~etirinaeset godini, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Ako deloto od stav 1 go izvr{i krven srodnik vo prava linija ili brat odnosno sestra, nastavnik, vospituva~, posvoitel, staratel, o~uv, ma}ea, lekar ili drugo lice so zloupotreba na svojata polo`ba ili pri vr{ewe semejno nasilstvo, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to deloto od stav 1 }e go stori so maloletnik koj ne napolnil ~etirinaeset godini so zloupotreba na negovoto du{evno zaboluvawe, du{evna rastroenost, nemo}, zaostanat du{even razvoj ili druga sostojba poradi koja e nesposoben za otpor. (4) Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapila te{ka telesna povreda, smrt ili drugi te{ki posledici ili deloto e storeno od strana na pove}e lica ili na osobeno surov ili poni`uva~ki na~in, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Obquba so zloupotreba na polo`bata ^len 189

(1) Toj {to so zloupotreba na svojata polo`ba }e navede na obquba ili drugo polovo dejstvie lice koe sprema nego se nao|a vo odnos na podredenost ili zavisnost, ili so ista namera go maltretira, zastra{uva ili sprema nego postapuva na na~in so koj se poni`uva ~ovekovoto dostoinstvo i ~ovekovata li~nost, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini (2) Nastavnik, vospituva~, posvoitel, staratel, o~uv, lekar ili drugo lice koe so zloupotreba na svojata polo`ba }e izvri{ obquba ili drugo polovo dejstvie so maloletno lice postaro od 14 godini koe mu e dovereno zaradi u~ewe, vospituvawe, ~uvawe ili nega, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini, (3) So kaznata zatvor sudot }e izre~e i kazna od ~len 33 stav (6).
Zadovoluvawe na polovi strasti pred drug ^len 190

(1) Toj {to pred drug vr{i polovo dejstvie na javno mesto, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to pred dete vr{i polovo dejstvie ili {to }e navede 607

dete pred nego ili pred drug da vr{i takvo dejstvie, }e se kazni so zatvor od tri do pet godini
Posreduvawe vo vr{ewe prostitucija ^len 191

(1) Toj {to vrbuva, naveduva, pottiknuva ili namamuva lice na prostitucija ili toj {to na koj i da e na~in u~estvuva vo predavawe na lice na drug zaradi vr{ewe prostitucija, }e se kazni so zatvor od pet do deset godini. (2) Toj {to zaradi zarabotuva~ka mu ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri do pet godini. (3) Toj {to zaradi zarabotuva~ka so sila ili so seriozna zakana za upotreba na sila }e prisili ili so izmama }e navede drugo lice na davawe seksualni uslugi, }e se kazni so zatvor od tri do pet godini.. (4) Toj {to organizira vr{ewe na delata od stavovite 1 do 3, ili delata }e gi stori pri vr{ewe na semejno nasilstvo }e se kazni so zatvor od najmalku deset godini. (5) Nedvi`nostite iskoristeni i predmetite upotrebeni za izvr{uvawe na deloto, se odzemaat.
Podveduvawe i ovozmo`uvawe polovi dejstvija ^len 192

(1) Toj {to }e podvede na polovi dejstvija maloletno lice, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Toj {to }e ovozmo`i vr{ewe polovi dejstvija so maloletno lice, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Prika`uvawe na pornografski materijal na maloletnik ^len 193

(1) Toj {to na maloletnik koj ne napolnil ~etirinaeset godini }e mu prodade, prika`e ili so javno izlagawe na drug na~in }e mu napravi dostapni sliki, audiovizuelni i drugi predmeti so pornografska sodr`ina ili }e mu prika`e pornografska pretstava, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako deloto e storeno preku sredstva za javno informirawe, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno so maloletno lice, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (4) Predmetite od stavovite 1 , 2 i 3 }e se odzemat.

608

Proizvodstvo i distribucija na detska pornografija preku kompjuterski sistem ^len 193 a

(1)Toj {to proizveduva detska pornografija so cel nejzina distribucija, distribuira ili prenesuva ili nudi ili na drug na~in pravi dostapna detska pornografija preku kompjuterski sistem, }e se kazni so zatvor od tri do pet godini. (2) Toj {to nabavuva detska pornografija preku kompjuterski sistem za sebe ili za drug ili poseduva detska pornografija vo kompjuterski sistem ili medium koj slu`i za ~uvawe na kompjuterski podatoci so namera za prika`uvawe na drug ili za distribucija }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Rodoskvernavewe ^len 194

(1) Toj {to }e izvr{i obquba so krven srodnik vo prava linija ili so brat, odnosno sestra, }e se kazni so zatvor pet do deset godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno so maloletnik koj ne napolnil ~etirinaeset godini, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini.
Glavadvaesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV BRAKOT, SEMEJSTVOTO I MLADINATA

Dvobra~nost ^len 195

(1) Toj {to }e sklu~i brak, iako ve}e e vo brak, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e sklu~i brak so lice za koe znae deka se nao|a vo brak.
Ovozmo`uvawe da se sklu~i nedozvolen brak ^len 196

Slu`beno lice koe vo vr{ewe na svojata slu`bena dol`nost }e ovozmo`i sklu~uvawe brak iako znaelo za zakonskite pre~ki poradi koi brakot e zabranet ili ni{toven, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Vonbra~en `ivot so maloletno lice ^len 197

(1) Polnoletno lice koe `ivee vo vonbra~na zaednica so maloletno lice koe navr{ilo 14 godini, a ne navr{ilo 16 godini, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i roditelot, posvoitelot ili staratelot koj na maloletno lice koe navr{ilo 14 godini, a ne na609

vr{ilo 16 godini, }e mu dopu{ti da `ivee vo vonbra~na zaednica so drugo lice ili }e go navede na toa. (3) Ako deloto od stav 2 e storeno od koristoqubie, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Odzemawe maloletnik ^len 198

(1) Toj {to protivpravno }e odzeme maloletno lice od roditel, posvoitel, staratel, od ustanova ili od lice na koe mu e dovereno ili spre~uva toa da bide kaj lice koe ima pravo na toa ili onevozmo`uva izvr{uvawe na izvr{na odluka za dodeluvawe na maloletno lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od koristoqubie ili drugi niski pobudi ili so primena na sila, zakana ili izmama ili ako poradi toa pote{ko e zagrozeno zdravjeto, vospituvaweto, izdr`uvaweto ili {koluvaweto na maloletnoto lice, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e da mu nalo`i na storitelot da go vrati maloletnoto lice ili da ovozmo`i izvr{uvawe na izvr{nata odluka za dodeluvawe na maloletnoto lice. (4) Ako storitelot na deloto od stav 1 dobrovolno go vrati maloletnoto lice ili ovozmo`i izvr{uvawe na izvr{na odluka, mo`e da se oslobodi od kazna.
Promena na semejna sostojba ^len 199

(1) Toj {to so podmetnuvawe, zamena ili na drug na~in }e ja promeni semejnata sostojba na deteto, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Obidot e kazniv.
Napu{tawe nemo}no dete ^len 200

Roditel, posvoitel, staratel nli drugo lice na koe mu e dovereno, nemo}no dete koe }e go napu{ti, so namera trajno da se oslobodi od nego, }e se kazni so zatvor od tri do pet godini.
Zapu{tawe i maltretirawe na maloletno lice ^len 201

(1) Roditel, posvoitel, staratel ili drugo lice koe so grubo zapostavuvawe na svojata dol`nost za gri`a i vospituvawe }e go zapu{ti maloletnoto lice ili }e go maltretira, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni roditel, posvoitel, staratel ili drugo lice koe prisiluva maloletno lice na rabota {to ne 610

odgovara na negovata vozrast i fizi~ka sila ili od koristoqubie go naveduva na pitawe ili na vr{ewe drugi dejstvija {to se {tetni za negoviot razvitok. (3) Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapila te{ka telesna povreda ili te{ko naru{uvawe na zdravjeto na maloletnoto lice ili maloletnoto lice se oddalo na pitawe, prostitucija ili drugi oblici na asocijalno odnesuvawe, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini.
Nepla}awe izdr{ka ^len 202

(1) Toj {to odbegnuva da dava izdr{ka opredelena vrz osnova na izvr{na sudska odluka ili poramnuvawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e na storitelot da mu nalo`i da gi isplati pristignatite obvrski i vo idnina uredno da ja pla}a izdr{kata.
Povreda na semejni obvrski ^len 203

(1) Toj {to so gruba povreda na svoite zakonski semejni obvrski }e ostavi vo te{ka sostojba ~len na semejstvoto koj ne e vo sostojba da se gri`i za sebe, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 ~lenot na semejstvoto go zagubi `ivotot ili ako zdravjeto mu bide te{ko naru{eno, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e na storitelot da mu nalo`i uredno ispolnuvawe na zakonskite obvrski.
To~ewe alkoholni pijalaci na maloletnici ^len 204

(1) Toj {to vo ugostitelski ili drug du}an ili mesto kade {to se to~at i prodavaat alkoholni pijalaci }e poslu`i maloletnik, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno sprema pijan maloletnik, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno sprema dete, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako deloto od stavovite 1, 2 i 3 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna. (5) Ako na storitelot mu izre~e kazna zatvor ili uslovna osuda so utvrdena kazna zatvor, sudot }e mu izre~e i kazna zabrana za vr{ewe na dejnost.

611

Glavadvaesetiprva

KRIVI^NI DELA PROTIV ZDRAVJETO NA LU\ETO

Prenesuvawe zarazna bolest ^len 205

(1) Toj {to so kr{ewe na propisi ili naredbi so koi nadle`en organ opredeluva pregledi, dezinfekcija, izdvojuvawe na bolni ili nekoi drugi merki za suzbivawe ili spre~uvawe na zarazni bolesti kaj lu|eto ili so vrabotuvawe ili dr`ewe na lice koe boleduva od zarazna bolest so vr{ewe na polovo dejstvie ili na drug na~in, predizvika prenesuvawe na zarazna bolest, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to ne postapuva spored propisite ili naredbite od stav 1 vo pogled na suzbivaweto ili spre~uvaweto na zaraznite bolesti kaj `ivotni koi mo`at da se prenesat na lu|eto i so toa predizvikuva prenesuvawe na zarazna bolest. (3) Ako kako posledica od deloto od stav 1 e prenesena neizle~iva zarazna bolest, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Obidot za deloto od stav 1 na ovoj ~len za prenesuvawe na neizle~liva zarazna bolest e kazniv. (5) Toj {to }e ja zagrozi sigurnosta na drug so la`na zakana za prenesuvawe ili so {irewe na nevistiniti tvrdewa za postoewe na neizle~liva zarazna bolest }e se kazni so pari~na kazna ili zatvor do {est meseca. (6) Toj {to deloto od stavovite 1 i 2 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci.
Nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi za vreme na epidemija ^len 206

(1) Toj {to za vreme na epidemija na nekoja opasna zarazna bolest ne postapi spored propisite ili naredbite so koi se opredeluvaat merki za nejzinoto suzbivawe ili spre~uvawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Nesovesno lekuvawe bolni ^len 207

(1) Lekar koj pri uka`uvawe lekarska pomo{ }e primeni o~igledno nepodobno sredstvo ili na~in na lekuvawe ili nema da primeni soodvetni higienski merki ili voop{to nesovesno postapuva i so toa }e predizvika vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na nekoe lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i babica ili drug zdravstven rabotnik koj pri uka`uvawe medicinska pomo{ ili nega postapuva ne612

sovesno i so toa predizvika vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na nekoe lice. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Neuka`uvawe medicinska pomo{ ^len 208

(1) Lekar ili drug zdravstven rabotnik koj sprotivno na svojata dol`nost nema da mu uka`e neodlo`na medicinska pomo{ na lice koe se nao|a vo opasnost za `ivotot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapi smrt na liceto na koe ne mu e uka`ana medicinska pomo{, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Nadrilekarstvo ^len 209

Toj {to bez propi{ana stru~na podgotovka se zanimava so lekuvawe ili so davawe medicinska pomo{, }e se kazni so zatvor do edna godina i so pari~na kazna.
Nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ove~koto telo ^len 210

(1) Toj {to }e zeme del od teloto na drug zaradi presaduvawe ili na drug }e mu presadi del od teloto iako zemaweto ili presaduvaweto e sprotivno na medicinskata struka ili nauka, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to so namera za presaduvawe }e zeme del od ~ove~koto telo pred da e utvrdena smrtta, spored propi{an na~in. (3) Toj {to }e zeme del od teloto na drug ili na drug mu presadi del od teloto bez soglasnost na davatelot ili primatelot ili na nivniot zakonski zastapnik, ako davatelot ili primatelot ne bil vo sostojba da dade soglasnost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) So kaznata od stav 3 }e se kazni toj kojpggo sprotivno na zakonot za nagrada prodava ili posreduva pri davawe delovi od teloto na `ivi ili umreni lica zaradi presaduvawe.
Nesovesno vr{ewe aptekarska dejnost ^len 211

(1) Aptekar ili drugo lice ovlasteno za podgotvuvawe ili izdavawe na lekovi koj }e podgotvi lek sprotivno na pravilata od svojata struka ili }e izdade pogre{en lek, pa poradi toa }e bide dovedeno vo opasnost `ivotot ili zdravjeto na nekoe lice, }e se kazni so pari~na 613

kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (3) Podgotvenite lekovi se odzemaat.
Proizvodstvo i pu{tawe vo promet {tetni sredstva za lekuvawe ^len 212

(1) Toj {to proizveduva, prodava ili na drug na~in stava vo promet lekovi ili drugi sredstva za le~ewe {to se {tetni za zdravjeto, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto e storeno od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Proizvodite i sredstvata za proizvodstvo se odzemaat.
Proizvodstvo i pu{tawe vo promet {tetni prehranbeni i drugi produkti ^len 213

(1) Toj {to proizveduva zaradi proda`ba, prodava ili na drug na~in pu{ta vo promet {tetni prehranbeni produkti ili pijalaci ili sredstva za li~na higiena, nega ili drugi {tetni produkti so {to }e predizvika opasnost za `ivotot ili zdravjeto na lu|eto, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) [tetnite prehranbeni i drugi produkti }e se odzemat.
Nesovesno vr{ewe pregled na meso za ishrana ^len 214

(1) Veterinar ili drug ovlasten veterinaren rabotnik koj nesovesno vr{i pregled na dobitok za kolewe ili na meso nameneto za ishrana ili sprotivno na propisite ne izvr{i pregled i so toa ovozmo`i da se pu{ti vo promet meso {tetno za zdravjeto na lu|eto, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (3) Mesoto se odzema.
Neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori ^len 215

(1) Toj {to neovlasteno proizveduva, prerabotuva, prodava ili nudi na proda`ba ili zaradi proda`ba kupuva, dr`i ili prenesuva ili posreduva vo proda`ba ili kupuvawe ili na drug na~in neovlasteno 614

pu{ta vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako deloto od stav 1 go izvr{ile pove}e lica ili storitelot na ova delo organiziral mre`a na preprodava~i ili posrednici, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Toj {to neovlasteno pravi, nabavuva, posreduva ili dava na upotreba oprema, materijal ili supstancii za koi znae deka se nameneti za proizvodstvo na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Storitelot od stav 2, so isklu~ok na organizatorot, {to }e go otkrie deloto ili }e pridonese za negovoto otkrivawe, }e se oslobodi od kazna. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Narkoti~nite drogi, psihotropnite supstancii i prekursorite, kako i podvi`nite ili nedvi`nite predmeti upotrebeni za nivnoto pravewe, prenesuvawe ili rasturawe, }e se odzemat.
Ovozmo`uvawe na upotreba narkoti~ni drogi i prekurzori ^len 216

(1) Toj {to naveduva drug na u`ivawe narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori ili mu dava narkoti~ni drogi i prekurzori da gi u`iva toj ili drugo lice ili }e stavi na raspolagawe prostorii zaradi u`ivawe narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii ili na drug na~in mu ovozmo`uva na drug da u`iva narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii i prekurzori, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno sprema maloletnik ili sprema pove}e lica ili predizvikalo osobeno te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Narkoti~nite drogi, kako i podvi`nite ili nedvi`nite predmeti upotrebeni za nivnoto prenesuvawe ili rasturawe, ili posebno nameneti ili staveni za upotreba, }e se odzemat.
Te{ki dela protiv zdravjeto na lu|eto ^len 217

(1) Ako poradi deloto od ~lenovite 205 stavovi 1 i 2, 207 stavovi 1 i 2, 209, 211 stav 1, 212 stav 1, 213 stav 1, 214 stav 1, 215 stav 1 i 216 stavovi 1 i 2 nekoe lice e te{ko telesno povredeno ili zdravjeto mu e te{ko naru{eno, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako poradi deloto od ~lenovite 205 stavovi 1 i 2, 207 stavovi 1 i 2, 209, 211 stav 1, 212 stav 1, 213 stav 1, 214 stav 1, 215 stav 1 i 216 stavovi 1 i 2 nastapila smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se 615

kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Ako poradi deloto od ~lenovite 205 stav 3, 207 stav 3, 211 stav 2, 212 stav 2, 213 stav 2 i 214 stav 2 nekoe lice }e bide te{ko telesno povredeno ili zdravjeto mu e te{ko naru{eno, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Ako poradi deloto od ~lenovite 205 stav 4, 207 stav 3, 211 stav 2, 212 stav 2, 213 stav 2 i 214 stav 2 nastapila smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Glavadvaesetivtora KRIVI^NI DELA PROTIV @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATA Zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata ^len 218

(1) Toj {to so nepridr`uvawe kon propisite za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina }e zagadi vozduh, po~va, voda, vodna povr{ina ili vodotek vo pogolem obem ili na po{iroko podra~je i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili zdravjeto na lu|eto ili uni{tuvawe na `ivotinskiot ili rastitelniot svet vo pogolemi razmeri, }e se kazni so zatvor od ~etiri do deset godini. (2) So istata kazna }e se kazni i slu`beno ili odgovorno lice koe so nepridr`uvawe kon propisite za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina }e propu{ti da postavi uredi za pre~istuvawe ili }e dozvoli izgradba, pu{tawe vo dejstvo ili koristewe na pogon koj ja zagaduva `ivotnata sredina ili na drug na~in }e propu{ti prezemawe merki za spre~uvawe ili onevozmo`uvawe na zagaduvawe na vozduh, po~va, voda, vodna povr{ina ili vodotek koe ja nadminuva dozvolenata granica ili za spre~uvawe bu~ava {to zna~itelno ja nadminuva dozvolenata granica i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili zdravjeto na lu|eto ili uni{tuvawe na `ivotinskiot i rastitelniot svet vo pogolemi razmeri. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) Pri izrekuvaweto uslovna osuda, sudot mo`e na storitelot na deloto od stavovite 1 i 2 da mu nalo`i uslov vo opredelen rok da gi prezeme propi{anite merki za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Zagaduvawe voda za piewe ^len 219

(1) Toj {to so nekoja {tetna materija }e ja napravi neupotrebliva vodata za piewe vo izvori, bunari, cisterni ili rezervoari ili nekoja druga voda za piewe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor 616

do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 do{lo do pojava na epidemija na zarazna bolest, storitelot }e se kazni so zatvor od edna godina do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Proizvodstvo na {tetni sredstva za lekuvawe dobitok ili `ivina ^len 220

(1) Toj {to zaradi proda`ba }e proizvede ili }e pu{ti vo promet sredstva za lekuvawe ili spre~uvawe zaraza kaj dobitok ili `ivina opasni za nivniot `ivot ili zdravjeto, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 }e pcovisa pogolem broj dobitok ili `ivina, storitelot }e se kazni so zatvor od edna godina do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Nesovesno uka`uvawe veterinarna pomo{ ^len 221

(1) Veterinar ili ovlasten veterinaren rabotnik koj pri uka`uvaweto na veterinarna pomo{ propi{e ili primeni o~igledno nepodobno sredstvo ili o~igledno nepravilen na~in na lekuvawe ili voop{to nesovesno postapuva pri lekuvaweto i so toa predizvika pcovisuvawe na dobitok ili na `ivina od pogolema vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`enost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci.
Prenesuvawe zarazni bolesti kaj `ivotniot i rastitelniot svet ^len 222

(1) Toj {to za vreme na epidemija na nekoja dobito~na bolest {to mo`e da go zagrozi sto~arstvoto ne postapi spored odluka na nadle`en organ donesena vrz osnova na propis so koja se opredeluvaat merki za otstranuvawe ili spre~uvawe na bolest, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to za vremetraeweto na opasnosta od bolest i {tetnici koi mo`at da go zagrozat rastitelniot svet ne postapi spored odluka na nadle`en organ donesena vrz osnova na propis so koja se opredeluvaat merki za otstranuvawe ili 617

spre~uvawe na bolest ili {tetnici. (3) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapi zna~itelna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno od nebre`iost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako deloto od stav (1) go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Zagaduvawe na dobito~na hrana ili voda ^len 223

(1) Toj {to so nekoja {tetna materija }e zagadi dobito~na hrana ili voda vo reki, potoci, izvori, bunari, cisterni ili nekoja druga voda {to slu`i za poewe na dobitok, `ivina ili dive~ i so toa go dovede vo opasnost `ivotot ili zdravjeto na `ivotnite, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to so nekoja {tetna materija }e zagadi vodi na ribnici, ezera, reki i potoci i so toa }e predizvika opasnost za opstanokot na ribite. (3) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapilo pcovisuvawe na `ivotni ili ribi od pogolema vrednost, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Uni{tuvawe nasadi so upotreba na {tetna materija ^len 224

Toj {to so upotreba na nekoja {tetna materija }e predizvika uni{tuvawe na rastenija, ovo{ki ili druti nasadi i so toa }e predizvika {teta od pogolemi razmeri, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godiii.
Uzurpacija na nedvi`nosti ^len 225

(1) Toj {to so namera za vladenie }e zazeme tu|a nedvi`nost {to so propis e proglasena za imot vo op{ta upotreba, dobro pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo, prirodna retkost ili drugo prirodno bogatstvo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to, so namera da go upotrebi za gradba, }e zazeme tu|o zemji{te. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

618

Pusto{ewe na {uma ^len 226

(1) Toj {to sprotivno na propis ili naredba od nadle`ni organi ili organizacii vr{i prenamena, se~e ili kopa~i {umi ili podbeluva stebla ili na drug na~in pusto{i {uma, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e izvr{eno vo za{titena {uma, nacionalen park ili vo druga {uma so specijalna namena, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori vo sopstvena {uma, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (4) Sredstvata upotrebeni za izvr{uvawe na deloto }e se odzemat. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Predizvikuvawe {umski po`ar ^len 227

(1) Toj {to }e predizvika {umski po`ar pa poradi toa }e nastapi {teta od pogolemi razmeri, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e predizvika po`ar vo za{titena {uma, nacionalen park ili vo druga {uma so specijalna namena. (3) Toj {to }e predizvika dva ili pove}e {umski po`ari, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili do`ivoten zatvor. (4) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so zatvor od tri do pet godini.
Nezakonit lov ^len 228

(1) Toj {to lovi dive~ za vreme na lovostoj, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (2) Toj {to neovlasteno lovi vo zabraneto lovi{te, ubie, rani ili fati `iv dive~, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Ako deloto od stav 2 e storeno sprema visok dive~, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Toj {to lovi redok ili proret~en dive~ ~ij lov e zabranet ili lovi bez posebna dozvola dive~ za ~ie lovewe e potrebna takva dozvola ili lovi na na~in ili so sredstva so koi dive~ot masovno se sotira, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godnni. (5) Uloveniot dive~ i sredstvata za lov }e se odzemat.

619

Nezakonit ribolov ^len 229

(1) Toj koj lovi riba so eksploziv, struja, otrov, zamajni sredstva, sredstva za podvoden ribolov, osti, neposredno so race, mre`a ili drugi sredstva so koi e zabranet ribolovot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapi imotna {teta od golemi razmeri ili e pribavena pogolema imotna korist, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Ako poradi deloto od stav 1 e predizvikan pomor na riba vo golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Ulovenata riba i sredstvata za ribolov }e se odzemat.
Zagrozuvawe na `ivotnata sredina i prirodata so otpadni materii ^len 230

(1) Toj {to sprotivno na propisite za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata skladira, ostava ili rasfrla otpadni materni ili so niv postapuva na na~in so koj se menuva kvalitetot na vozduhot, po~vata, vodata ili vodotekot, vo mera {to mo`e da gi vlo{i uslovite za `nvot na lugeto ili `ivotnite ili rastenijata i da go zagrozi nivniot opstanok, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) So kazna od stav 1 }e se kazni toj {to skladira, ostava ili rasfrla otpadni materii ili so niv postapuva na na~in so koj se menuva kvalitetot na vozduhot, po~vata, vodata, vodotekot i so toa }e predizvika uni{tuvawe ili zna~itelno o{tetuvawe na {umi, rastenija ili drugi nasadi. (3) Toj {to skladira, rasfrla ili ostava opasen otpad {to sodr`i supstancii koi imaat svojstvo na eksplozivnost, reaktivnost, zapalivost, nadrazlivost, toksi~nost, infektivnost, kancerogenost, mutagenost, teratogenost, ekotoksi~nost ili svojstvo na ispu{tawe otrovni gasovi preku hemiska reakcija i biolo{ko razlo`uvawe, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Toj {to deloto od stavovite 1, 2 i 3 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili zatvor do edna godina. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Neovlasteno pribavuvawe i raspolagawe so nuklearni materii ^len 231

(1) Toj {to so sila ili zakana, so izvr{upawe krivi~no delo ili na drug na~in neovlasteno }e pribavi, posreduva, koristi, prevezuva, }e mu dade na drug nuklearni materii ili }e mu ovozmo`i na drug da dojde do niv, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Toj {to so deloto od stav 1 }e predizvika opasnost za `ivo620

tot na lu|eto ili za imotot od pogolem obem, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapi smrt na edno ili pove}e lica ili imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`enost, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila smrt na pove}e lica ili {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Vnesuvawe opasni materii vo zemjata ^len 232

(1) Toj {to sprotivno na propisite }e vnese vo zemjata radioaktivni ili drugi materii ili otpadoci, {tetni za `ivotot ili zdravjeto na lu|eto, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) Slu`beno lice koe sprotivno na propisite }e ovozmo`i vo zemjata da se vnesat materii ili otpadoci od stav 1, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Ma~ewe `ivotni ^len 233

(1) Toj {to grubo zloupotrebuva `ivotno ili go izlo`uva na nepotrebni maki ili mu nanesuva nepotrebni bolki ili zaradi iz`ivuvawe go izlo`uva na stradawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (2) Toj {to so nehranewe, nepoewe ili na drug na~in izlo`uva `ivotno podolgo vreme na tegobna sostojba, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri meseci.
Te{ki dela protiv `ivotnata sredina i prirodata ^len 234

(1) Ako poradi dslata od ~lenovite 218 stavovi 1 i 2, 219 stav 1, 230 stavovi 1 i 2 i 232 stavovi 1 i 2 nastapi te{ka telesna povreda ili te{ko naru{uvawe na zdravjeto na pove}e lica ili nastapi smrt na edno ili pove}e lica ili promenite od zagaduvaweto ne mo`at podolgo vreme da se otstranat, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako poradi delata od ~lenovite 218 stav 3, 219 stav 3 i 230 stav 3 nastapi te{ka telesna povreda ili te{ko naru{uvawe na zdravjeto na pove}e lica ili nastapi smrt na edno ili pove}e lica ili 621

promenite od zagaduvaweto ne mo`at dolgo vreme da se otstranat, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako poradi delata od ~lenovite 220 stav 1, 221 stav 1, 222 stav 1, 226 stav 1 i 230 stavovi 1 i 2 nastapi imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako poradi delata od ~lenovite 220 stav 3, 221 stav 2, 222 stav 4 i 230 stav 3 }e nastapi imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do tri godini.
Glavadvaesetitreta

KRIVI^NI DELA PROTIV IMOTOT

Kra`ba ^len 235

(1) Toj {to od drug }e odzeme tu| podvi`en predmet so namera protivpravno da go prisvoi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako vrednosta na ukradeniot predmet e pomala i storitelot odel kon toa da prisvoi predmet od takva vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Goneweto za deloto od stav 2 se prezema po privatna tu`ba. (4) Obidot za delata od stavovite 1 i 2 e kazniv. (5) Kako kra`ba se smeta i odzemawe od tu|a {uma drvja ~ie koli~estvo e pogolemo od eden kuben metar so namera za protivpravno prisvojuvawe.
Te{ka kra`ba ^len 236

(1) Ako kra`bata e storena: 1) so kr{ewe ili provaluvawe vo zatvoreni prostorii, so sovladuvawe prepreki ili na drug na~in sovladuvawe pogolemi pre~ki, 2) od strana na pove}e lica zdru`eni zaradi vr{ewe kra`ba, 3) na drzok na~in, 4) od strana na lice koe kaj sebe imalo nekakvo oru`je ili opasno orudie zaradi napad ili odbrana, 5) za vreme na po`ar, poplava ili sli~na nesre}a i 6) so iskoristuvawe na nemo}ta ili nesre}ata na drug, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni storitelot na kra`ba na predmeti od zna~itelna vrednost. (3) Ako ukradeniot predmet e dobro pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (4) Ako vrednosta na ukradeniot predmet e mala i storitelot odel kon toa da prisvoi predmet od takva vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. 622

Razbojni{tvo ^len 237

(1) Toj {to so upotreba na sila ili zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto na drug }e odzeme tu| podvi`en predmet so namera protivpravno da go prisvoi, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) Ako vrednosta na odzemeniot predmet e od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 na nekoe lice so umisla mu e nanesena te{ka telesna povreda ili ako deloto e storeno vo sostav na grupa, banda ili ako e upotrebeno ogneno oru`je ili opasno orudie, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini. (4) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Razbojni~ka kra`ba ^len 238

(1) Toj {to, zate~en vo kra`ba, }e upotrebi sila ili zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto na drug so namera ukradeniot predmet da go zadr`i, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) Ako vrednosta na ukradenite predmeti e od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (3) Ako pri izvriguvaweto na deloto od stav 1 na nekoe lice so umisla mu e nanesena te{ka telesna povreda ili ako razbojni~ka kra`ba e storena vo sostav na grupa ili banda ili ako e upotrebeno ogneno oru`je ili opasno orudie, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini. (4) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Zatajuvawe ^len 239

(1) Toj {to protivpravno za sebe ili za drug }e prisvoi tu| podvi`en predmet {to mu e doveren, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako vrednosta na zataenite predmeti e pomala i storitelot odel kon toa da prisvoi predmeti od takva vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 go stori staratel ili lice na koe vo pravnoto lice predmetite mu se dovereni vo vrska so negovata rabota, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. 623

(4) Ako vrednosta na zataenite predmeti e zna~itelna ili predmetite se dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (5) Toj {to protivpravno }e prisvoi tu| podvi`en predmet {to go na{ol ili do koj slu~ajno do{ol, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (6) Za delata od stavovite 2 i 5 goneweto se prezema po privatna tu`ba, a za stavovite 1, 3 i 4 po predlog.
Poslu`uvawe ^len 240

(1) Toj {to neovlasteno }e se poslu`i so pari, hartii od vrednost ili drugi podvi`ni predmeti {to mu se dovereni ili ovie predmeti neovlasteno }e mu gi dade na posluga na drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Goneweto se prezema po predlog.
Odzemawe tu|i predmeti ^len 241

(1) Toj {to bez namera za prisvojuvawe od drug protivpravno }e odzeme tu| podvi`en predmet za da go zadr`i vo svoe vladenie, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Odzemawe na motorno vozilo ^len 242

(1) Toj {to protivpravno }e odzeme tu|o motorno vozilo so namera da go upotrebi za vozewe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako upotrebata na voziloto traela podolgo vreme ili nastapila pogolema {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Obidot za deloto od stav 1 e kazniv.
O{tetuvawe tu|i predmeti ^len 243

(1) Toj {to }e o{teti, uni{ti ili stori neupotrebliv tu| predmet, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako {tetata e od zna~itelna vrednost ili predmetite se dobra pod privremena za{tita ili kutlurno nasledstvo, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Goneweto za deloto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba.

624

O{tetuvawe tu|i prava ^len 244

(1) Toj {to so namera da go spre~i ostvaruvaweto na pravata vrz predmeti, }e otu|i, uni{ti, o{teti ili }e odzeme svoj predmet vrz koj drugo lice ima zalo`no pravo ili pravo na u`ivawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to }e prikrie, fiktivno }e otu|i, uni{ti, o{teti ili }e go napravi neupotrebliv celokupniot imot ili nekoj negov del ili }e priznae nevistinito pobaruvawe, }e sostavi la`en dogovor ili so nekoe drugo izmamni~ko dejstvie prividno ili vistinski }e ja zagrozi svojata imotna sostojba i so toa }e ja namali ili spre~i mo`nosta za isplatuvawe na najmalku eden od svoite doveriteli, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od tri meseci do edna godina. (3) Goneweto za deloto od stavovite 1 i 2 se prezema po predlog.
Bespravno gradewe ^len 244 a

(1) Toj {to gradi ili izveduva gradba ili vr{i nadzor nad gradba na sopstveno ili tu|o zemji{te bez odobrenie za gradewe ili sprotivno na odobrenieto za gradewe izdadeno od nadle`en organ, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Ako deloto od stavot 1 e storeno zaradi proda`ba, }e se kazni so zatvor od tri do osum godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to izveduva grade`ni raboti sprotivno na osnovniot proekt ili vr{i rekonstrukcija na konstruktivnite elementi na gradbata bez osnoven proekt i ja naru{uva mehani~kata otpornost, stabilnosta na gradbata i seizmi~kata za{tita, (4) Slu`beno lice vo lokalna samouprava ili vo organ na dr`avna uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot koe }e donese re{enie za lokaciski uslovi sprotivno na va`e~ki urbanisti~ki plan ili }e izdade odobrenie za gradewe sprotivno na re{enieto za lokaciski uslovi i stori naru{uvawe na planiraniot prostor, so {to za sebe ili za drug pribavi protivpravna imotna korist ili na drug mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri do osum godini (5) Ako deloto od stavovite 1, 2 i 3 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Izgradenite nedvi`nosti se odzemaat.
O{tetuvawe na stanbeni i delovni zgradi i prostorii ^len 245

(1) Korisnik na stan, stanar ili drugo lice koe od stanbena ili delovna zgrada ili od stanbeniot ili deloviot prostor }e simne ili o{teti nadvore{en ili vnatre{en ured, instalacija ili nivni del 625

ili na drug na~in zna~itelno }e ja namali upotreblivosta na zgradata ili prostorot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako poradi deloto od stav 1 zgradata, stanbeniot ili delovniot prostor }e stane neupotrebliv, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Goneweto od stavovite 1 i 2 se prezema po privatna tu`ba.
Nezakonito vseluvawe ^len 246

(1) Toj {to neovlasteno }e se vseli vo tu| stan, deloven prostor ili drugi prostorii, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Obidot e kazniv. (3) Ako sudot izre~e uslovna osuda }e mu nalo`i na storitelot, vo opredelen rok da go isprazni stanot, delovniot prostor ili drugite prostorii. (4) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Izmama ^len 247

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist }e dovede nekogo vo zabluda so la`no prika`uvawe ili so prikrivawe fakti ili }e go dr`i vo zabluda i so toa }e go navede da stori ili da ne stori ne{to na {teta na svojot ili tu| imot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako storenata {teta e od pomala vrednost, a storitelot odel kon toa da pribavi takva vrednost, }s se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Ako storenata {teta e od pogolema vrednost, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (4) Ako storenata {teta nadminuva zna~itelna vrednost, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Toj {to deloto od stav 1 go storil samo so namera da o{teti drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (6) Obidot za deloto od stavovits 1 i 5 e kazniv. (7) Za deloto od stavovite 2 i 5 goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Izmamuvawe na kupuva~i ^len 248

(1) Toj {to so namera da gi izmami kupuva~ite }e pu{ti vo promet proizvodi so oznaka vo koja se vneseni podatoci {to ne odgovaraat na sodr`inata, vidot, potekloto ili kvalitetot na proizvodot ili }e 626

pu{ti vo promet proizvodi {to spored svojata te`ina ili kvalitet ne odgovaraat na ona {to redovno se pretpostavuva kaj takvite proizvodi ili proizvodi bez oznaka za sodr`inata, vidot, potekloto ili kvalitetot na proizvodot koga vakvata oznaka e propi{ana, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Izmama pri dobivawe kredit ili druga pogodnost ^len 249

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi kredit, investicioni sredstva, subvencija ili druga pogodnost za vr{ewe dejnost na kreditodavatelot ili na nadle`niot za odobruvawe takva pogodnost }e mu dade nevistiniti ili necelosni podatoci za imotnata sostojba ili drugi podatoci zna~ajni za dobivawe na kreditot ili druga pogodnost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Osiguritelna izmama ^len 250

(1) Toj {to so namera od osiguritelno dru{tvo da naplati osiguruvawe, }e uni{ti ili }e o{teti predmet {to e osiguran, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to so namera od osiguritelnoto dru{tvo da naplati osiguruvawe za slu~aj na telesno o{tetuvawe, telesna povreda ili naru{uvawe na zdravjeto, }e si predizvika takvo o{tetuvawe, povreda ili naru{uvawe na zdravjeto. (3) Goneweto se prezema po predlog. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
O{tetuvawe i neovlasteno navleguvawe vo kompjuterski sistem ^len 251

(1) Toj {to neovlateno }e izbri{e, izmeni, o{teti, prikrie ili na drug na~in }e napravi neupotrebliv kompjuterski podatok ili programa ili ured za odr`uvawe na informati~kiot sistem ili }e go onevozmo`i ili ote`ne koristeweto na kompjuterski sistem, podatokot ili programata ili na kompjuterska komunikacija, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to neovlasteno }e navleze vo tu| kompjuter ili sistem so namera za iskoristuvawe na negovite podatoci ili programi zaradi pribavuvawe protivpravna imotna ili druga korist za sebe ili za drug ili predizvikuvawe imotna ili 627

druga {teta ili zaradi prenesuawe na kompjuterskite podatoci {to ne mu se nameneti i do koi neovlasteno do{ol na nepovikano lice. (3) Toj {to delata od stavovite 1 i 2 }e gi stori sprema kompjuterski sistem, podatoci ili programi {to se za{titeni so posebni merki na za{tita ili se koristat vo raboteweto na dr`avni organi, javni pretprijatija ili javni ustanovi ili vo me|unarodni komunikacii, ili kako ~len na grupa sozdadena za vr{ewe takvi dela, }e se kazni so zatvor od edna do pet godina. (4) Ako so deloto od stavovite 1 i 2 e pribavena pogolema imotna korist ili e predizvikana pogolema {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godina. (5) Ako so deloto od stav 3 e pribavena pogolema imotna korist ili e predizvikana pogolema {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (6) Toj {to neovlasteno izrabotuva, nabavuva, prodava, dr`i ili pravi dostapni na drug posebni napravi, sredstva, kompjuterski programi ili kompjuterski podatoci nameneti ili pogodni za izvr{uvawe na delata od stavovite 1 i 2, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (7) Obidot za deloto od stavovite 1 i 2 e kazniv. (8) Posebnite napravi, sredstva, kompjuterski programi ili podatoci nameneti za izvr{uvawe na deloto }e se odzemat.
Pravewe i vnesuvawe na kompjuterski virusi ^len 251-a

(1) Toj {to }e napravi ili }e prezeme od drug kompjuterski virus so namera za vnesuvawe vo tu| kompjuter ili kompjuterska mre`a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to so upotreba na kompjuterski virus }e predizvika {teta vo tu| kompjuter, sistem, podatok ili programa, }e se kazni so zatvor od {eset meseci do tri godini. (3) Ako so deloto od stav 2 e predizvikana pogolema {teta ili deloto e storeno vo sostav na grupa sozdadena za vr{ewe takvo delo, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godina. (4) Obidot za deloto od stav 2 e kazniv.
Kompjuterska izmama ^len 251-b

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist so vnesuvawe vo kompjuter ili informati~ki sistem nevistiniti podatoci, so nevnesuvawe na vistiniti podatoci, so falsifikuvawe na elektronski potpis ili na drug na~in }e predizvika nevistinit rezulat pri elektronskata obrabotka i prenosot na podatocite, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako storitelot pribavil pogolema imotna korist, }e se ka628

zni so zatvor od tri meseci do pet godini. (3) Ako storitelot pribavil zna~itelna imotna korist, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori samo so namera da o{teti drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako so deloto od stav 4 e predizvikana pogolema {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godina. (6) Toj {to neovlasteno izrabotuva, nabavuva, prodava, dr`i ili pravi dostapni na drug posebni napravi, sredstva, kompjuterski programi ili kompjuterski podatoci nameneti za izvr{uvawe na deloto od stav 1, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (7) Obidot za deloto od stavovite 1 i 4 e kazniv. (8) Posebnite napravi, sredstva, kompjuterski programi ili podatoci nameneti za izvr{uvawe na deloto }e se odzemat. (9) Za deloto od stav 4 goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Zloupotreba na doverbata ^len 252

(1) Toj {to zastapuvaj}i gi imotnite interesi na nekoe lice ili gri`ej}i se za negoviot imot nema da ja ispolni svojata dol`nost ili }e gi zloupotrebi dadenite ovlastuvawa so namera da pribavi imotna korist ili da go o{teti liceto ~ii imotni interesi gi zastapuva ili za ~ij imot se gri`i, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori staratel, polnomo{nik, zastapnik ili advokat, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Neovlasteno primawe podaroci ^len 253

(1) Toj {to zastapuvaj}i gi imotnite interesi na nekoe pravno lice }e pobara ili }e primi nagrada, podarok ili druga korist za da se sklu~i ili da ne se sklu~i spogodba ili da se izvr{i ili da ne se izvr{i drugo dejstvie na {teta na pravnoto lice, pa poradi toa za pravnoto lice }e nastapi pogolema imotna {teta, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od edna do tri godini. (2) Nagradata ili podarokot }e se odzemat. (3) Goneweto se prezema po predlog.
La`en ste~aj ^len 254

(1) Toj {to so namera da izbegne obvrska za pla}awe }e predizvika ste~aj so prividno prodavawe na imotot ili negov del, so prefrlawe na sredstva na drugi smetki ili otstapuvawe bez nadomestok ili otu|uvawe so nesrazmerno niska vrednost, so sklu~uvawe la`ni spogo629

dbi za dolg ili priznavawe nevistiniti pobaruvawa ili so prikrivawe, un{ituvawe, prepravawe ili vodewe delovni knigi taka {to da ne mo`e da se utvrdi negovata vistinska imotna sostojba, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini i so pari~na kazna. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe ^len 255

(1) Toj {to znae deka samiot ili nekoj drug kako dol`nik e nesposoben za pla}awe so nerazumno tro{ewe i otu|uvawe predmeti i prava za nesrazmerno niska cena, so prekumerno zadol`uvawe, so prezemawe nesrazmerni obvrski, sklu~uvawe ili obnovuvawe dogovori so lica nesposobni za pla}awe, so propu{tawe da se ostvari pobaruvawe ili na drug na~in gi povreduva svoite dol`nosti pri upravuvaweto so imotot ili pri vodeweto na rabotata i so toa }e predizvika ste~aj, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Zloupotreba na postapkata za ste~aj ^len 256

(1) Toj {to vo ste~ajnata postapka }e prijavi la`no pobaruvawe ili pobaruvawe po la`en isplaten red, za da ostvari pravo koe ne mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Doveritel, ~len na odbor na doveriteli ili ste~aen upravnik, koj za sebe ili za drug }e primi imotna korist ili vetuvawe na imotna korist, za da se donese ili da ne se donese odluka vo opredelena smisla ili na drug na~in da o{teti barem eden doveritel vo postapkata ste~aj }e se kazni so pari~na kazna ili zatvor do tri godini. (3) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to na doveritel, ~len na odborot na doveriteli ili ste~ajniot upravnik }e mu dade ili veti imotna korist zaradi ostvaruvawe na deloto od stav 1. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
O{tetuvawe ili povlastuvawe na doverteli ^len 257

(1) Odgovorno lice koe znaej}i deka pravnoto lice stanalo nesposobno za pla}awe, so isplata na dolg ili na drug na~in namerno }e stavi nekoj doveritel vo popovolna polo`ba o{tetuvaj}i gi so toa drugite doveriteli, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Odgovorno lice koe znaej}i deka pravnoto lice stanalo nesposobno za pla}awe, so namera da gi izigra ili o{teti doveritelite 630

}e priznae nevistinito pobaruvawe, }e sostavi la`en dogovor ili so nekoe drugo izmamni~ko dejstvie }e o{teti doveriteli, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapila imotna {teta od golemi razmeri ili poradi toa pravnoto lice padnalo pod ste~aj, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do dsset godini. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Iznuda ^len 258

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist so sila ili so seriozna zakana }e prisili drug da stori ili da ne stori ne{to na {teta na svoj ili na tu| imot, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori vo sostav na grupa, banda ili drugo zdru`enie ili so upotreba na ogneno oru`je ili opasno orudie, na osobeno nasilen na~in ili ako pritoa e pribavena zna~itelna imotna korist ili nastapila zna~itelna imotna {teta ili na nekoe lice so umisla mu e nanesena te{ka telesna povreda }e se kazni so zatvor najmalku~etiri godini. (3) So kaznata od stav 2 se kaznuva i toj {to deloto od stav 1 }e go stori za nagrada. (4) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Ucena ^len 259

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist }e mu se zakani na drug deka za nego ili za nemu blisko lice }e otkrie ne{to {to bi mo`elo da i na{teti na negovata ili nivnata ~est ili na negoviot ili nivniot ugled i so toa go prisili da stori ili da ne stori ne{to na {teta na svojot ili na tu| imot, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori kako ~len ia grupa, banda idi drugo zdru`enie ili e pribavena zna~itelna imotna korist ili nastapila zna~itelna imotna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Lihvarstvo ^len 260

(1) Toj {to za uslugata {to mu ja pravi na nekoe lice prima idi dogovara za sebe ili za drug nesrazmerna imotna korist iskoristuvaj}i ja negovata te{ka imotna sostojba, te{kite stanbeni priliki, nu631

`data, nedovolno iskustvo ili lekomislenosta, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i {to neovlasteno se zanimava so davawe pari ili drugi potro{ni predmeti na zaem so dogovor i pritoa dogovara nesrazmerna imotna korist.
Prikrivawe ^len 261

(1) Toj {to }e kupi, }e primi vo zalog ili ia drug na~in }e pribavi, prikrie ili proturi predmet za koj znae deka e pribaven so krivi~no delo ili ona {to e dobieno za nego so proda`ba ili so zamena, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Toj {to }e go stori deloto od stav 1, a mo`el da znae deka predmetot e pribaven so krivi~no delo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Ako vrednosta na predmetot od stav 1 ili stav 2 e zna~itelna ili predmetot e dobro pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili ured ili drug predmet od posebno zna~ewe za sigurnosta na lu|eto i imotot i sigurnosta na javniot soobra}aj ili objekt na javni instalacii, storitelot }e se kazni so zatvor od tri do osum godini. (4) Predmetite od stavovite 1, 2 i 3 se odzemaat.
Delotvorno kaewe ^len 262

Sudot mo`e da go oslobodi od kazna storitelot na delata od ~lenovite 235, 239, 240, 241, 242, 243, 244, 245, 246, 248 i 255 ako go vratil predmetot, ja nadomestil {tetata ili na drug na~in gi otstranil {tetnite posledici na krivi~noto delo pred da doznae deka e otkrien.
Gonewe za dela me|u bliski srodnici ^len 263

Osven za delata za koi se goni po privatna tuhba ili po predlog, za krivi~nite dela od ~lenovite 235, 236, 239 stav 3, 242, 252 stav 1 i 261 ako se storeni sprema bra~en drugar, krven srodnik vo prava linija, brat ili sestra, posvoitel ili posvoenik ili sprema drugo lice so koe storitelot `ivee vo zaedni~ko doma}instvo, goneweto se prezema po privatna tu`ba.
Glavadvaeseti~etvrta KRIVI^NI DELA PROTIV KULTURNOTO NASLEDSTVO I PRIRODNITE RETKOSTI O{tetuvawe ili uni{tuvawe na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodni retkosti ^len 264

(1) Toj {to }e o{teti ili uni{ti dobro pod privremena za{ti632

ta ili kulturno nasledstvo ili prirodna retkost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Toj {to bez dozvola na nadle`en organ }e izvr{i konzervatorski ili restavratorski raboti ili bez dozvola ili sprotivno na zabranata vr{i arheolo{ki iskopuvawa ili istra`uvawa ili drugi istra`uva~ki raboti na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodna retkost, pa poradi toa tie se te{ko o{teteni ili }e go zagubat svojstvoto, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Prisvojuvawe na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodni retkosti ^len 265

(1) Toj {to pri arheolo{ki iskopuvawa, arhivski istra`uvawa, geolo{ko-paleontolo{ki i minerolo{ko-petrografski isra`uvawa, iskopuvawa ili na drug na~in }e prisvoi iskopina, materijal ili najden predmet {to pretstavuva dobro pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodna retkost, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Toj {to so namera da pribavi protivpravna imotna korist, prisvoi arheolo{ki predmet, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Iznesuvawe, odnosno izvezuvawe vo stranstvo na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodni retkosti ^len 266

(1) Toj {to bez dozvola od nadle`en organ }e iznese, odnosno izveze vo stranstvo dobro pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili predmet {to pretstavuva prirodna retkost, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako deloto od stav (1) go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Ottu|uvawe na kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe vo dr`avna opstvenost ^len 266-a

Toj {to }e prodade, podari ili na drug na~in trajno }e ottu|i kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe vo dr`avna sopstvenost, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. Zabrana na uvoz na ukradeno kulturno nasledstvo
^len 266-b

Toj {to }e uveze dvi`no kulturno nasledstvo ukradeno od mu633

zei, verski i drugi sli~ni javni objekti ili ustanovi na teritorijata na druga dr`ava, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Uni{tuvawe ili prikrivawe na neobraboten arhivski materijal ^len 2b7

Toj {to }e uni{ti ili prikrie dokumentaren materijal pred da bide odbran od nego arhivskiot materijal taka {to toj ne mo`e da poslu`i kako izvor na arhivska gra|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Glavadvaesetipetta

KRIVI^NI DELA PROTIV JAVNITE FINANSII, PLATNIOT PROMET I STOPANSTVOTO

Falsifikuvawe pari ^len 268

(1) Toj {to }e napravi la`ni pari so namera da gi pu{ti vo optek kako vistinski ili toj {to }e preina~i vistinski pari so namera da gi pu{ti vo optek ili toj {to takvi la`ni pari }e pu{ti vo optek, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to pribavuva la`ni pari so namera da gi pu{ti vo optek kako vistinski. (3) Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 do{lo do rastrojstvo vo stopanstvoto na zemjata, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (4) Toj {to la`ni pari {to gi primil kako vistinski }e gi pu{ti vo optek ili toj {to znael deka se napraveni la`ni pari ili deka la`ni pari se pu{teni vo optek, pa toa nema da go prijavi, }e se kazni so pari~na kazia ili so zatvor do tri godini. (5) La`nite pari }e se odzemat.
Falsifikuvawe na hartii od vrednost ^len 269

(1) Toj {to }e napravi la`ni hartii od vrednost ili toj {to }e preina~i vistinska hartija od vrednost, so namera da gi upotrebi kako vistinski ili da mu gi dade na drug na upotreba ili toj {to takvite la`ni hartii }e gi upotrebi kako vistinski, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to pribavuva la`ni hartii od vrednost so namera da gi pu{ti vo optek kako vistinski. (3) Toj {to la`ni hartii od vrednost {to gi primil kako vistinski }e gi pu{ti vo optek ili toj {to znae deka se napraveni la`ni hartii od vrednost ili deka la`ni hartii od vrednost se pu{teni vo optek, pa toa nema da go prijavi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) La`nite hartii od vrednost }e se odzemat. 634

Falsifikuvawe na znaci za vrednost ^len 270

(1) Toj {to }e napravi la`ni takseni ili po{tenski marki ili drugi znaci za vrednost ili toj {to }e preina~i nekoj od tie vistinski znaci, so namera da gi upotrebi kako vistinski ili da mu gi dade na drug na upotreba ili toj {to takvite la`ni znaci }e gi upotrebi kako vistinski ili so takva namera }e gi pribavi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to so otstranuvawe na `igot so koj znacite od stav 1 se poni{tuvaat ili na nekoj drug na~in na ve}e upotrebeni znaci im dava izgled kako da ne se upotrebeni ili toj {to tie upotrebeni znaci }e gi upotrebi ili prodade kako da va`at. (3) La`nite znaci za vrednost }e se odzemat.
Pravewe, nabavuvawe ili otu|uvawe sredstva za falsifikuvawe ^len 271

(1) Toj {to pravi, nabavuva, prodava ili dava na upotreba sredstva za pravewe la`ni znaci za vrednost }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to pravi, nabavuva, prodava ili dava na upotreba sredstva za pravewe la`ni pari ili la`ni hartii od vrednost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Sredstvata od stavovite 1 i 2 }e se odzemat.
Falsifikuvawe znaci za obele`uvawe na stoki, meri i tegovi ^len 272

(1) Toj {to so namera da gi upotrebi kako vistinski }e napravi la`ni znaci za obele`uvawe na doma{na ili stranska stoka, kako pe~ati, `igovi ili meri so koi se `igosuva zlato, srebro, dobitok, drvo ili nekakvi drugi stoki ili }e preina~i vistinski znaci ili toj {to la`ni znaci }e upotrebi kako vinstinski }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e izvr{i falsifikuvawe na meri ili tegovi. (3) Toj {to neovlasteno pravi, nabavuva, prodava ili dava na upotreba sredstva za pravewe znaci za obele`uvawe na stoka, kako i la`ni meri i tegovi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) La`nite znaci, meri i tegovi, kako i sredstvata za nivno pravewe }e se odzemat.
Perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo ^len 273

(1) Toj {to }e pu{ti vo optek, }e primi, prezeme, zameni ili 635

rasitni pari od pogolema vrednost {to gi pribavil so kaznivo delo ili za koi znae deka se pribaveni so kaznivo delo, ili so konverzija ili prenos na drug na~in }e prikrie deka poteknuvaat od takov izvor ili }e ja prikrie nivnata lokacija, dvi`ewe ili sopstvenost, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e prodade, podari ili pu{ti vo drug vid promet imot ili predmeti od pogolema vrednost pribaveni so kaznivo delo, ili }e kupi, }e primi vo zalog, ili na drug na~in }e pribavi, prikrie ili proturi imot ili predmeti za koi znae deka se pribaveni so izvr{uvawe na kaznivo delo ili so falsifikuvawe na ispravi, neprijavuvawe na fakti ili na drug na~in }e prikrie deka poteknuvaat od takov izvor, ili }e ja prikrie nivnata lokacija, dvi`ewe i sopstvenost. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno vo bankarsko, finansisko ili drugo stopansko rabotewe ili ako so razdeluvawe na transakcijata ja izbegnuva dol`nosta za prijavuvawe vo slu~aite opredeleni so zakon, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (4) Toj {to }e go stori deloto od stavovite 1, 2 i 3, a bil dol`en i mo`el da znae deka parite, imotot i drugata imotna korist ili predmeti se pribaveni so kaznivo delo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (5) Toj {to deloto od stavovite 1, 2 i 3 }e go stori kako ~len na grupa ili drugo zdru`enie {to se zanimava so perewe pari, protivpravno pribavuvawe na imot ili imotna korist, ili so pomo{ na stranski banki, finansiski ustanovi ili lica, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (6) Slu`beno lice, odgovorno lice vo banka, osiguritelno dru{tvo, dru{tvo {to se zanimava so prireduvawe igri na sre}a, menuva~nica, berza ili druga finansiska ustanova, advokat, osven koga postapuva kako branitel, notar ili drugo lice {to vr{i javni ovlastuvawa ili raboti od javen interes, {to }e go ovozmo`i ili nema da go prijavi pereweto pari, imot ili imotna korist, za koe doznalo vo vr{eweto na svojata funkcija ili dol`nost, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (7) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (8) Parite, nezakonski steknatiot imot, predmetite ili drug prinos od kaznivoto delo }e se odzemat, a ako odzemaweto ne e mo`no od storitelot }e se odzeme drug imot {to odgovara na nivnata vrednost.
Izdavawe ~ek bez pokritie i zloupotreba na kreditna karti~ka ^len 274

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist }e izdade ili }e pu{ti vo promet ~ek za koj znae deka 636

nema pokritie vo iznos koj e izre~no zabranet so dogovorot za upotreba na ~ekot, pa so toa }e pribavi pogolema protivpravna imotna korist, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to so namera za pribavuvawe protivpravna imotna korist }e upotrebi bankovna kreditna ili bankomat karti~ka za podigawe pari ili pla}awe na stoki i uslugi, za koi znae deka nema pokritne vo iznos koj izre~no e zabranet so dogovorot za upotreba na karti~kata, pa so toa pribavi pogolema imotna korist. (3) Ako so deloto od stavovite 1 i 2 e pribavena zna~itelna imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako storitelot na deloto od stavovige 1 i 2 obezbedi pokritie pred da doznae deka e otkrien, mo`e da se oslobodi od kazna. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Izdavawe akcepten nalog bez pokritie. ^len 274-a

(1) Toj koj }e izdade akcepten nalog, za koj znae deka vo momentot na pristignuvawe na naplatata }e nema sredstva na negovata smetka vo iznos na koj e izdaden akceptniot nalog, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako storitelot mo`el da znae deka vo momentot na pristignuvawe na naplatata }e nema sredstva na negovata smetka vo iznos na koj glasi akceptniot nalog, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Goneweto se prezema po predlog.
Izmama pri raboteweto so hartii od vrednost i udeli ^len 275

(1) Toj {to pri prezemawe na acionersko dru{tvo ili pu{tawe vo promet hartii od vrednost ili udeli i druga dokumentacija koja se odnesuva na hartiite od vrednost ili udelite, vrz osnova na nevistinita, necelosna ili pristrasna informacija la`no }e ja prika`e imotnata sostojba na pravnoto lice koe gi pu{ta vo promet hartiite od vrednost ili udelite, podatocite za dobivkata ili zagubite, negovoto finanisko rabotewe ili drugi podatoci za raboteweto na pravnoto lice {to vlijaat vrz pazarnata vrednost na hartiite od vrednost ili udelite, so {to }e navede edno ili pove}e lica da gi prodavaat ili kupuvaat akciite ili drugite hartii od vrednost ili udelite, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to vo pravnoto lice sprotivno na svojata dol`nost za ~uvawe delovna tajna, }e soop{ti na neovlasteno lice ili na drug na~in }e iskoristi podatok koj pretstavuva delovna tajna {to vlijae vrz cenata na hartiite od vrednost ili 637

udelite i so toa }e gi dovede vo neednakva polo`ba fizi~kite ili pravnite lica na pazarot na hartiite od vrednost ili udelite. (3) Odgovorno lice vo pravno lice, lice so posebni ovlastuvawa, ili drug vraboten vo pravnoto lice {to vo svoeto rabotewe }e se stekne so doverlivi ili drugi vnatre{ni informacii od zna~ewe za raboteweto na pravnoto lice i vrednosta na hartiite od vrednost ili udelite i niv neovlasteno }e gi prenese na treto lice {to vrz osnova na tie informacii so kupuvawe ili prodavawe na hartii od vrednost ili udelite na pravnoto lice }e pribavi za sebe ili za drug pogolema imotna korist, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako so deloto od stavovite 1, 2 i 3 storitelot pribavil za sebe ili za drug pogolema imotna korist ili za drug predizvikal pogolema imotna {teta, ili se o{teteni pogolem broj lica, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravn lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Nedozvoleno proizvodstvo ^len 276

(1) Toj {to proizveduva ili prerabotuva stoki ~ie proizvodstvo ili prerabotuvawe e zabraneto, ako ne postojat obele`ja na nekoe drugo pote{ko delo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (3) Stokite i sredstvata za proizveduvawe ili za prerabotuvawe }e se odzemat.
Nedozvolena trgovija ^len 277

(1) Toj {to neovlasteno kupuva, prodava ili razmenuva predmeti ili stoki od pogolema vrednost, ~ij{to promet e zabranet ili ograni~en, ako ne postojat obele`ja na nekoe drugo delo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako storitelot na deloto od stav 1 organiziral mre`a na preprodava~i ili posrednici, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Predmetite i stokata na nedozvolenata trgovija }e se odzemat.
Krium~arewe ^len 278

(1) Toj {to se zanimava so prenesuvawe stoki preku carinska linija, izbegnuvaj}i ja carinskata kontrola, ili toj {to izbegnuvaj}i 638

ja carinskata kontrola }e prenese stoka od pogolema vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do ~etiri godini. (2) Ako stokata e od zna~itelna vrednost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Toj {to organizira banda, grupa ili drugo zdru`enie zaradi vr{ewe na deloto od stav 1 ili za rasturawe na neocarineti stoki ili deloto go izvr{i voru`en so ogneno oru`je ili so upotreba na sila ili zakana, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Slu`benoto lice {to go pomaga, ovozmo`uva ili prikriva ili ne }e go spre~i vr{eweto na delata od stavovite 1 i 2, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Obidot za deloto od stav 1 e kazniv., (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (7) Stokite {to se predmet na deloto od stavovite 1 do 3 i sredstvata za nivnoto prenesuvawe i rasturawe, }e se odzemat, ako nivnoto odzemawe ne e mo`no od storitelot, }e se odzeme drug imot {to odgovara na nivnata vrednost vo vremeto na izvr{uvawe na deloto. (8) Sredstvata za prenesuvawe i rasturawe na stokata, se odzemaat i koga se vo sopstvenost na treto lice, koe znaelo ili bilo dol`no i mo`elo da znae deka }e bidat upotrebeni za prenesuvawe ili rasturawe. Sredstvata }e se odzemat sekoga{ ako se specijalno konstruirani, adaptirani, izmeneti ili prilagodeni na koj bilo na~in, so cel kriewe na stoki.
Carinska izmama ^len 278-a

(1) Toj {to so namera samiot ili nekoj drug da izbegne celosno ili delumno pla}awe na dava~ki i danoci koi se pla}aat pri uvoz ili izvoz na koj e obvrzan so zakon, na carinskiot organ mu dade la`ni podatoci za stoki i drugi fakti od vlijanie za presmetkata za naplata ili vra}awe na dava~kite i danocite, ili ne ispolni obvrska spored zakonot {to e od vlijanie na presmetkata na dava~kite i danocite koi se pla}aat pri uvoz ili izvoz ili na drug na~in go dovede vo zabluda carinskiot organ, a iznosot na dava~kite i danocite koi se pla}aat pri uvoz ili izvoz e od pogolema vrednost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini i so pari~na kazna. (2) Ako iznosot na dava~kite i danocite koi se pla}aat pri uvoz ili izvoz e od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini i so pari~na kazna. (3) Ako iznosot na dava~kit i danocite e od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini i so pari~na kazna. (4) Obidot za deloto od stav 1 e kazniv. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so 639

pari~na kazna.
Prikrivawe na stoki koi se predmet na krium~arewe i carinska izmama ^len 278-b

(1) Toj {to kupuva, prodava, rastura, prima podarok, krie, prima na ~uvawe, koristi ili prifa}a na ~uvawe stoki so pogolema vrednost po bilo koja osnova i za koi znae ili bil dol`en da znae deka se predmet na deloto od ~len 278 i ~len 278-a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Obidot za deloto od stav 1 e kazniv. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Dano~no zatajuvawe ^len 279

(1) Toj {to so namera samiot ili nekoj drug da odbegne celosno ili delumno pla}awe danok, pridones ili nekoja druga dava~ka na koja e obvrzan so zakon, dava la`ni podatoci za svoite prihodi, predmetite ili drugite fakti od vlijanie za utvrduvaws na iznosot ia vakvite obvrski ili toj {to so ista namera vo slu~aj na zadol`itelna prijava ne prijavi prihod, odnosno predmet ili drug fakt od vlijanie za utvrduvawe na vakvite obvrski, a iznosot na obvrskata e od pogolema vrednost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini i so pari~na kazna. (2) Ako iznosot na obvrskata od stav 1 e zna~itelen, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni knigi ^len 280

(1) Toj {to vo delovna isprava, kniga ili spis, {to e dol`en da go vodi vrz osnova na zakon ili drug propis, }e vnese nevistiniti podatoci ili ne }e vnese nekoj va`en podatok ili so svojot potpis ili pe~at }e zaveri delovna isprava, kniga ili spis so nevistinita sodr`ina ili so svojot potpis ili pe~at }e ovozmo`i pravewe na isprava, kniga ili spis so nevistinita sodr`ina, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to nevistinita delovna isprava, kniga ili spis }e upotrebi kako da se vistiniti ili delovna isprava, kniga ili spis }e uni{ti, prikrie, o{teti ili na drug na~in }e gi napravi neupotreblivi. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. 640

Oddavawe i neovlasteno pribavuvawe delovna tajna ^len 281

(1) Toj {to na nepovikano lice }e mu soop{ti, }e mu predade ili na drug na~in }e mu gi napravi dostapni podatocite {to so zakon se proglaseni za delovna tajna, kako i toj {to pribavuva vakvi podatoci so namera da gi predade na nepovikano lice, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Toj {to na nepovikano lice }e mu soop{ti, }e mu predade ili na drug na~in }e mu gi napravi dostapni podatocite {to so propis ili so odluka na nadle`en organ na upravuvawe se proglaseni za delovna tajna, ako oddavaweto na ovie podatoci predizvikalo ili mo`elo da predizvika pote{ki {tetni posledici, kako i toj {to pribavuva vakvi podatoci so namera da gi predade na nepovikano lice, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Ako podatocite od stavovite 1 i 2 se od osobena va`nost ili ako oddavaweto, odnosno pribavuvaweto na podatocite e izvr{eno zaradi nivno iznesuvawe vo stranstvo ili ako storitelot primil potkup, }s se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Povreda na ramnopravnosta vo vr{eweto na stopanska dejnost ^len 282

(1) Toj {to so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe }e go ograni~i slobodnoto dvi`ewe na sredstva za reprodukcija na opredeleno podra~je, }e go odzeme ili ograni~i pravoto na pretprijatie i drugo pravno lice na opredeleno podra~je da se zanimava so promet na stoki i uslugi, }e stavi pravno lice vo neramnopravna polo`ba sprema drugi pravni lica vo pogled na uslovite za rabota ili za vr{ewe promet na stoki i uslugi ili }e go ograni~i slobodnoto vr{ewe na dejnosta ili slobodnata razmena na stoki i uslugi, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to }e ja iskoristi svojata op{testvena polo`ba ili vlijanie da se izvr{i deloto.
Sozdavawe monopolska polo`ba i predizvikuvawe rastrojstvo na pazarot ^len 283

(1) Toj {to vo vr{ewe na dejnost sprotivno na zakon ili drug propis }e sklu~i spogodba so koja drugo pravno lice se ograni~uva vo slobodniot promet na stoki i uslugi na opredeleno podra~je ili so opredeleno pravno lice }e sklu~i spogodba so koja na drug na~in se sozdava monopolska polo`ba na pazarot, pa poradi toa pravnoto lice }e se zdobie so zna~itelna imotna korist ili za drug nastapi zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

641

Nelojalna konkurencija vo raboti na nadvore{no-trgovskiot promet ^len 284

(1) Zastapnik ili pretstavnik na doma{no pravno lice koj znaej}i deka drugo doma{no pravno lice prethodno postignalo spogodba so stranska firma za rabota vo nadvore{no-trgovskiot promet ili deka pretstoi sklu~uvawe dogovor za taa rabota, }e i dade ponuda na taa firma za proda`ba ili za kupuvawe na ist vid stoka, odnosno za izvr{uvawe na ista usluga, pa poradi toa stranskata firma }e se otka`e od sklu~uvawe na dogovorot ili dogovorot }e se sklu~i pod ponepovolni uslovi za doma{noto pravno lice, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) Ako storitelot na deloto od stav 1 postignal pogolema korist ili za drug nastapila pogolema {teta, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Neovlastena upotreba na tu|a firma ^len 285

(1) Toj {to so namera da izmami kupuva~i ili korisnici na uslugi }e se poslu`i so tu|a firma, tu| `ig ili za{titen znak ili so tu|a posebna oznaka na stoki, na poteklo na proizvod ili usluga, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 se kaznuva toj {to so namera da gi izmami kupuva~ite vo proizvodstvoto neovlasteno }e iskoristi tu|i mostri ili modeli ili }e pu{ti vo promet predmeti izraboteni vrz osnova na niv. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Predmetite od stavovite 1 i 2 }e se odzemat.
Neovlastena upotreba na tu| pronajdok ili softver ^len 286

(1) Toj {to neovlasteno }e upotrebi, objavi, otstapi ili prenese tu| prijaven ili za{titen pronajdok, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to neovlasteno }e upotrebi tu| softver. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (4) Predmetite }e se odzemat. (5) Goneweto se prezema po predlog.

642

Zloupotreba na ovlastuvawe vo stopanstvoto ^len 287

(1) Odgovorno lice koe so namera da pribavi protivpravna imotna korist za pravnoto lice vo koe raboti ili za drugo pravno lice: sozdava ili dr`i nedozvoleni fondovi vo zemjata ili vo stranstvo ili so sostavuvawe na isprava so nevistinita sodr`ina, so la`en bilans, procena ili inventarisuvawe ili so drugo la`no prika`uvawe ili so prikrivawe na fakti ja prika`uva nevistinito sostojbata i dvi`eweto na sredstvata i na rezultatite na raboteweto i na toj na~in }e gi dovede vo zabluda organite na upravuvawe vo pravnoto lice pri donesuvaweto na odluki, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni odgovorno lice vo pravno lice so koe e sklu~en dogovor za smestuvawe na stokovni rezervi, koe stokite neovlasteno gi koristi ili gi ottu|i ili im ja promeni namenata ili skladi{niot prostor, ili na drug na~in raspolaga so stokite sprotivno na dogovorot. (3) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~etelna imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Glavadvaeseti{estta

KRIVI^NI DELA PROTIV OP[TATA SIGURNOST NA LU\ETO I IMOTOT

Predvizvikuvawe op{ta opasnost ^len 288

(1) Toj {to so po`ar, poplava, eksplozija, otrov ili otroven gas, jonizira~ko zra~ewe, motorna sila, elektri~na ili druga energija ili so drugo op{toopasno dejstvie ili sredstvo }e predizvika zna~itelna opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni slu`beno ili odgovorno lice koe nema da postavi propi{ani uredi za za{tita od po`ar, eksplozija, poplava, otrovi, otrovni gasovi ili joinzira~ki zra~ewa ili ovie uredi ne gi odr`uva vo ispravna sostojba ili vo slu~aj na upotreba ne gi stavi vo dejstvo ili voop{to ne postapuva spored propisite ili tehni~kite pravila za merkite za za{tita i so toa predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imotot od golemi razmeri. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno na mesto kade {to se sobrani pogolem broj lu|e, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Toj {to deloto od stavovite 1, 2 i 3 go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

643

Predvzvikuvawe opasnost pri grade`ni raboti ^len 289

(1) Odgovorno lice koe pri proektirawe, rakovodewe ili izveduvawe na nekakva gradba ili grade`ni raboti }e postapi sprotivno na propisite ili na op{topriznatite tehni~ki pravila i so toa predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
O{tetuvawe na za{titni uredi ^len 290

(1) Toj {to vo rudnici, fabriki, rabotilnici ili voop{to vo rabotata }e uni{ti, o{teti, }e napravi neupotreblivi ili }e otstrani za{titni uredi i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Odgovorno lice vo rudnik, fabrika, rabotilnica ili voop{to na rabota {to nema da postavi za{titni uredi ili ne gi odr`uva vo ispravna sostojba ili vo slu~aj na potreba ne gi stavi vo dejstvo ili voop{to ne postapuva spored propisite i tehni~kite pravila za za{tita vo rabotata i so toa predizika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) Pri izrekuvawe uslovna osuda za deloto od stavovite 1, 2 i 3 sudot na storitelot }e mu nalo`i uslov vo opredelen rok da gi postavi za{titnite uredi ili da gi osposobi za dejstvo.
Uni{tuvawe ili o{tetuvawe javni instalacii ^len 291

(1) Toj {to }e uni{ti, o{teti, otstrani, izmeni ili }e gi napravi neupotreblivi instalaciite za javna upotreba na voda, toplina, plin ili energija ili instalaciite na sistemite za vrski i so toa }e predizvika zna~itelno naru{uvawe na redovniot `ivot na gra|anite ili stopanskoto rabotewe, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.

644

Te{ki dela protiv op{tata sigurnost ^len 292

(1) Ako poradi deloto od ~lenovite 288 stavovi 1, 2 i 3 , 289 stav 1, 290 stavovi 1 i 2 i 291 stav 1 nastapi te{ka telesna povreda na nekoe lice ili pogolema imotna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako poradi deloto od ~lenovite 288 stavovi 1, 2 i 3, 289 stav 1, 290 stavovi 1 i 2 i 291 stav 1, nastapi smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (3) Ako poradi deloto od ~lenovite 288 stav 4, 289 stav 2, 290 stav 3 i 291 stav 2 nastapi te{ka telesna povreda na nekoe lice ili pogolema imotna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (4) Ako poradi deloto od ~lenovite 288 stav 4, 289 stav 2, 290 stav 3 i 291 stav 2 nastali smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
O{tetuvawe brani ^len 293

Toj {to }e o{teti brani ili uredi {to slu`at kako za{tita od prirodni nepogodi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Neotstranuvawe opasnost ^len 294

(1) Toj {to so navremena prijava do nadle`en organ ili na drug na~in ne }e prezeme merki za otstranuvawe po`ar, poplava, eksplozija, soobra}ajna nesre}a ili nekakva druga opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od zna~itelen obem iako toa mo`el da gi stori bez rizik za sebe ili za drug, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to so odvra}awe ili na drug na~in }e spre~i drug vo prezemawe merki za otstranuvawe na po`ar, eksplozija, soobra}ajna nesre}a ili druga opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Neovlasteno proizvodstvo i promet so op{toopasni materii ^len 295

(1) Toj {to jonizira~ki ili drugi materii koi mo`at da predizvikaat op{ta opasnost za `ivotot na lu|e ili imot od zna~itelna vrednost, neovlasteno izrabotuva, proizveduva, sobira, krie ili na drug mu ovozmo`uva do niv neovlasteno da dojde ili nepropisno da gi prenese, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. 645

(2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to sprotivno na propisite za promet na eksploziv ili lesno zapaliv materijal }e go predade takviot materijal za prevoz so javni prevozni sredstva ili samiot go prenesuva koristej}i javni prevozni sredstva.
Neu~estvo vo otstranuvawe op{ta opasnost ^len 296

Toj {to sprotivno na naredba ili povik na nadle`en organ ili organizacija bez opravdana pri~ina }e odbie da u~estvuva vo otstranuvawe opasnost od po`ar, poplava ili sli~na op{ta nepogoda, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Glavadvaesetisedma

KRIVI^NI DELA PROTIV BEZBEDNOSTA NA JAVNIOT SOOBRA]AJ

Zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot ^len 297

(1) U~esnik vo soobra}aj na javnite pati{ta koj ne se pridr`uva kon propisite i so toa go zagrozi javniot soobra}aj taka {to }e gi dovede vo opasnost `ivotot ili teloto na lu|eto ili imot od zna~itelen obem, pa poradi toa nekoe lice telesno }e bide povredeno ili }e nastapi zna~itelna imotna {teta, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Toj {to ne se pridr`uva kon propisite za bezbednosta vo avtobuski, `elezni~ki, vozdu{en i brodski soobra}aj, soobra}aj na `i~ari ili soobra}aj so drugi sredstva za masoven javen prevoz i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imotot od zna~itelen obem, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Toj {to deloto od stavovite 1 i 2 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot so opasno dejstvie ili sredstvo ^len 298

(1) Toj {to }e uni{ti, otstrani ili pote{ko o{teti soobra}aen ured, sredstvo ili znak ili ured za signalizacija {to slu`i za bezbednost na soobra}ajot ili }e dade pogre{en signal ili znak ili }e postavi pre~ka na soobra}ajnicata ili na drug na~ii }e ja zagrozi bezbednosta na soobra}ajot i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od zna~itelen obem, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.

646

Nesovesno vr{ewe nadzor nad soobra}ajot ^len 299

(1) Odgovorno lice na koe mu e doveren nadzor vrz sostojbata i odr`uvaweto na soobra}ajnici i objekti na niv, vrz prevoznite sredstva ili javniot soobra}aj ili vrz ispolnuvaweto na propi{anite uslovi za rabota na voza~ ili na koe{to mu e dovereno rakovodewe so prevoz, {to so nesovesno vr{ewe na dol`nosta }e predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od zna~itelen obem, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni odgovorno lice koe }e izdade nalog za vozewe i }e dade dozvola za prevoz iako znael deka voza~ot poradi zamor, bolest, zamaenost ili poradi drugi pri~ini ne e vo sostojba bezbedno da upravuva so voziloto ili deka voziloto ne e ispravno i so toa }e predizvika opasnost za `ivotot ili teloto na lu|eto ili za imot od zna~itelen obem. (3) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori od nebre`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Te{ki dela protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot ^len 300

(1) Ako poradi deloto od ~lenovite 297 stavovi 1 i 2, 298 stav 1 i 299 stavovi 1 i 2 ili nekoe lice e te{ko telesno povredeno ili nastapi imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako poradi deloto od ~lenovite 297 stavovi 1 i 2, 298 stav 1 i 299 stavovi 1 i 2 nastapi smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Ako poradi deloto od ~lenovite 297 stav 3, 298 stav 2 i 299 stav 3 nastapi te{ka telesna povreda na nekoe lice ili imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Ako poradi deloto od ~lenoviee 297 stav 3, 298 stav 2 i 299 stav 3 nastapi smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda ^len 301

(1) Voza~ na motorno vozilo ili na drugo prevozno sredstvo koj }e ostavi bez pomo{ lice povredeno so toa prevozno sredstvo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako poradi neuka`uvawe pomo{ nastapila te{ka telesna povreda ili smrt na povredeniot, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.

647

Grabnuvawe vozduhoplov ili brod ^len 302

(1) Toj {to so sila ili seriozna zakana }e ja prezeme kontrolata nad vozduhoplov vo let ili brod {to plovi, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na edno ili pove}e lica ili e predizvikano uni{tuvawe na vozduhoplovot ili brodot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so umisla li{il nekoe lice od `ivot, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Zagrozuvawe na bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj ^len 303

(1) Toj {to vo vozduhoplov }e vnese eksplozivna ili sli~na naprava ili supstancija, }e gi uni{ti ili o{teti uredite za navigacija ili }e predizvika druga {teta na vozduhoplovot, }e dade la`ni izvestuvawa vo vrska so letot, nepropisno ili nepravilno }e upravuva so letot, }e ja propu{ti dol`nosta za nadzor vrz bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj ili na drug na~in }e ja dovede vo opasnost bezbednosta na letot vo vozduhoplovot, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na edno ili pove}e lica ili e predizvikano uni{tuvawe pa vozduhoplovot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila smrt na edno ili pove}e lica, ili e predizvikano uni{tuvawe na vozduhoplovot, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Uni{tuvawe ili otstranuvawe znak {to slu`i za bezbednost na vozdu{niot soobra}aj ^len 304

Toj {to }e uni{ti, o{teti ili otstrani znak za bezbednost na vozdu{niot soobra}aj, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.

648

Glavadvaesetiosma

KRIVI^NI DELA PROTIV DR@AVATA

Velepredavstvo ^len 305

Toj {to so upotreba na sila ili seriozna zakana }e se obide da go izmeni ustavniot poredok na Republika Makedonija ili da gi sobori najvisokite dr`avni organi, }e se kazni so zatvor najmalhu pet godini.
Priznavawe na okupacija ^len 306

Gra|anin na Republika Makedonija koj }e priznae okupacija na Republika Makedonija ili na nejzin oddelen del, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili do`ivoten zatvor.
Zagrozuvawe na teritorijalnata celina ^len 307

(1) Toj {to so upotreba na sila ili seriozna zakana so upotreba na sila }e se obide da zaposedne, da otcepi del od teritorijata na Republika Makedonija ili del od taa teritorija da pripoi kon druga dr`ava, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (2) Toj {to so upotreba na sila ili seriozna zakana so upotreba na sila }e se obide da gi izmeni granicite na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Zagrozuvawe na nezavisnosta ^len 308

Gra|anin na Republika Makedonija koj }e ja dovede Republika Makedonija vo polo`ba na pot~inetost ili zavisnost sprema nekoja druga dr`ava, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Ubistvo na pretstavnici od najvisokite dr`avni organi ^len 309

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija }e go li{i od `ivot pretsedatelot na Republikata, na Sobranieto, na Vladata, na Ustavniot sud ili na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Grabnuvawe pretstavnici na najvisokite dr`avni organi ^len 310

(1) Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija }e izvr{i grabnuvawe na pretsedatel na Republikata, na Sobranieto, na Vladata, na Ustavniot sud ili na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor naj649

malku tri godini. (2) Storitelot na deloto od stav 1 koj grabnatata li~nost dobrovolno }e ja pu{ti na sloboda pred da bide otkrien, mo`e da se oslobodi od kazna.
Nasilstvo sprema pretstavnici na najvisokite dr`avni organi ^len 311

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonnja so sila ili so seriozna zakana }e go spre~i ne{to da stori ili }e go prisili ne{to da stori ili da ne stori vo vr{eweto na negovata dol`nost pretsedatelot na Republikata, na Sobranieto, na Vladata, na Ustavniot sud ili na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Vooru`en bunt ^len 312

(1) Toj {to u~estvuva vo vooru`en bunt naso~en kon zagrozuvawe na ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Organizatorot ili pottiknuva~ot na buntot, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Teroristi~ko zagrozuvawe na ustavniot poredok i bezbednosta ^lsn 313

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija }e predizvika ili seriozno }e se zakani so predizvikuvawe eksplozija, po`ar, poplava ili drugo op{toopasno dejstvie ili akt na nasilstvo, sozdavaj}i ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra|anite, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini.
Diverzija ^len 314

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija }e uni{ti ili }e o{teti industriski, zemjodelski ili drug stopanski objekt, soobra}ajno sredstvo, sistem za vrski, sistem za snabduvawe so voda, toplina, gas ili drug vid energija, brana ili drug objekt od pogolemo zna~ewe za stopanstvoto ili za redovniot `ivot na gra|anite, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Sabota`a ^len 315

Toj {to vo vr{eweto na svojata rabotna obvrska so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija na prikrien, podmolen ili drug na~in, }e predizvika zna~itelna {teta za dr`aven organ, ustanova ili pravno lice vo koe raboti ili za 650

drug dr`aven organ, ustanova ili pravno lice, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
[piona`a ^len 316

(1) Toj {to dr`avnata tajna }e ja soop{ti, predade ili }e ja stori dostapna na stranska dr`ava, organizacija ili na lice koe im slu`i, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Toj {to za stranska dr`ava ili organizacija }e sozdade razuznava~ka slu`ba vo Republika Makedonija ili }e rakovodi so nea, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (3) Toj {to }e stapi vo stranska razuznava~ka slu`ba, }e pribira za nea podatoci ili na drug na~in }e ja pomaga nejzinata rabota, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Toj {to pribavuva tajni podatoci ili dokumenti so namera da gi soop{ti ili predade na stranska dr`ava, organizacija ili na lice koe im slu`i, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Ako deloto od stavovits 1 i 4 e storeno za vreme na vojna ili neposredna voena opasnost ili predizvikalo te{ki posledici za bezbednosta, ekonomskata ili voenata mo} na Republika Makedonija, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (6) Kako dr`avna tajna se smetaat podatocite ili dokumentite {to so zakon ili so drug propis ili so odluka na nadle`niot organ doneseni vrz osnova na zakon, se proglaseni za dr`avna tajna i ~ie otkrivawe imalo ili mo`elo da ima {tetni posledici za politi~kite, ekonomskite ili voenite interesi na Republika Makedonija.
Oddavawe dr`avna tajna ^lsn 317

(1) Toj {to na javnosta ili na nepovikano lice }e soop{ti, predade ili stori dostapna dr`avna tajna {to mu e doverena, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Toj {to na javnosta ili na nepovikano lice }e mu soop{ti, predade ili stori dostapni podatoci ili dokumenti za koi znae deka se dr`avna tajna, a do koi do{ol na protivpraven na~in, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako deloto od stav 1 e izvr{eno za vreme na vojna ili neposredna voena opasnost ili dovelo do zagrozuvawe na bezbednosta na ekonomskata ili voenata mo} na Republika Makedonija storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.

651

Povikuvawe na nasilna promena na ustavniot poredok ^len 318

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija, javno ili so {irewe spisi povikuva ili pottiknuva na neposredno izvr{uvawe ili go poddr`uva izvr{uvaweto na delata od ~lenovite 307 do 317, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.
Predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost ^len 319

(1) Toj {to so prisilba, maltretirawe, zagrozuvawe na sigurnosta, izlagawe na podbiv na nacionalnite, etni~kite ili verskite simboli, so o{tetuvawe tu|i predmeti, so skvernavewe spomenici, grobovi ili na drug na~in }e predizvika ili }e razgori nacionalna, rasna ili verska omraza, razdor ili netrpelivost, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 go vr{i so zloupotreba na polo`bata ili na ovlastuvaweto ili ako poradi tie dela do{lo do bezredie i nasilstva sprema lu|e ili do imotna {teta od golemi razmeri, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Povreda na teritorijalniot suverenitet ^len 320

Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e navleze na teritorijata na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Spre~uvawe na borba protiv neprijatelot ^len 321

(1) Gra|anin na Republika Makedonija koj za vreme na vojna ili vooru`en sudir gi spre~uva gra|anite na Republika Makedonija ili gra|anite na nejzinite sojuznici da vodat borba protiv neprijatelot, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Gra|anin na Republika Makedonija koj za vreme na vojna ili vooru`en sudir gi odvra}a gra|anite na Republika Makedonija ili gra|anite na nejzinite sojuznici da vodat borba protiv neprijatvlot, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina.
Slu`ba vo neprijatelska vojska ^len 322

(1) Gra|anin na Republika Makedonija koj za vreme na vojna ili vooru`en sudir slu`i vo neprijatelska vojska ili vo drugi neprijatelski vooru`eni formacii ili u~estvuva vo vojna ili vooru`en sudir 652

kako borec protiv Republika Makedonija ili nejzinite sojuznici, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (2) Toj {to vrbuva gra|anin na Republika Makedonija za slu`ba vo neprijatelska vojska ili vo drugi neprijatelski vooru`eni formacii ili za u~estvo vo vojna ili vooru`en sudir protiv Republika Makedonija ili nejzinite sojuznici, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Pomagawe na neprijatelot ^len 323

Gra|anin na Republika Makedonija koj za vreme na vojna go pomaga neprijatelot vo sproveduvaweto na rekvizicija, odzemawe hrana ili drug imot ili vo sproveduvawe drugi prisilni merki sprema naselenieto, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina.
Zdru`uvawe zaradi neprijatelska dejnost ^len 324

(1) Toj {to sozdava zagovor, banda, grupa ili drugo zdru`enie na lica ili organizacija zaradi vr{ewe na krivi~nite dela od ~lenovite 305 do 311, 313, 314, 315, 321 i 322 stav 2, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Toj {to }e stane pripadnik na zdru`enieto od stav 1, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Storitelot na deloto od stav 1 koj so otkrivawe na zdru`enieto ili na drug na~in, }e go spre~i izvr{uvaweto na krivi~nite dela predvideni vo stav 1, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini, a mo`e i da se oslobodi od kaznata. (4) Pripadnik na zdru`enie od stav 1 koj }e go otkrie zdru`enieto pred da stori vo negov sostav ili za nego nekoe krivi~no delo predvideno vo toj stav, }e se oslobodi od kaznata. (5) Predmetite i sredstvata nameneti za podgotvuvawe na delata, kako i sredstvata za finansirawe na zdru`enieto se odzemaat.
Kriewe i pomagawe na storitel po izvr{eno krivi~no delo ^len 325

(1) Toj {to krie storitel na krivi~no delo od ~lenovite 305 do 317 i 324 mu dava zasolni{te, hrana, pari ili drugi sredstva, mu slu`i za odr`uvawe vrska, prezema dejstvija naso~eni kon spre~uvawe na negovoto otkrivawe ili fa}awe ili na drug na~in mu uka`uva pomo{, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Kaznata za deloto od stav 1 ne mo`e da bide pote{ka spored vidot nitu spored visinata od kaznata propi{ana za krivi~noto delo izvr{eno od storitelot na kogo mu e pomognato. (3) Nema da se kazni liceto na koe storitelot od delata navedeni vo stav 1 mu e bra~en drutar, lice koe so nego `ivee vo trajna von653

bra~na zaednica, krven srodnik vo prava linija, brat ili sestra, posvoitel ili posvoenik, kako i nivnite bra~ni drugari ili licata so koi `iveat vo trajna vonbra~na zaednica.
Kaznuvawe za podgotvuvawe ^len 326

Toj {to podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo (~len 18 stav 3) od ~lenovite 309, 312, 313 i 314, }e se kazni so zatvor od tri do deset godini.
Kaznuvawe za najte{kite formi na krivi~ni dela ^len 327

(1) Ako so krivi~noto delo od ~len 305, ~len 307 i od ~lenovite 312 do 315 e predizvikana smrt na edno ili pove}e lica ili imotna {teta od golemi razmeri storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini. (2) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so umisla li{il od `ivot edno ili pove}e lica, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to }e stori krivi~no delo od ~lenovite 305, 306 i 307, od 312 do 316 i ~len 324 za vreme na vojna ili neposredna voena opasnost.
Glavadvaesetidevetta

KRIVI^NI DELA PROTIV VOORU@ENITE SILI

Neizvr{uvawe i odbivawe izvr{uvawe naredba ^len 328

(1) Voeno lice koe ne }e izvr{i ili }e odbie da izvr{i naredba na pretpostaven vo vrska so slu`bata, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Voeno lice koe od nebre`nost ne }e ja izvr{i naredbata na pretpostaveniot od stav 1, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Nema krivi~no delo ako voenoto lice odbie da izvr{i nezakonita naredba.
Odbivawe na primawe i upotreba na oru`je ^len 329

(1) Voeno lice koe nadvor od slu~ajot opredelen so zakon }e odbie da primi oru`je ili da go upotrebi po naredba ili spored pravilata na slu`bata, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Voen obvrznik koj bez opravdana pri~ina }e odbie da primi oru`je od nadle`niot organ {to nadvor od slu~aite opredeleni so zakon mu se dodeduva vo vrska so slu`bata vo rezervniot sostav na vo654

oru`enite sili, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.

Svrotivstavuvawe na pretpostaven ^len 330

(1) Voeno lice koe zaedno so drugi voeni lica }e se sprotivstavi na naredba na pretpostaven vo vrska so slu`bata i ne saka da ja izvr{i ili }e odbie da ja vr{i svojata dol`nost, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e izvr{eno organizirano, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e izvr{eno so upotreba na oru`je, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (4) Voenoto lice koe pri izvr{uvaaeto na deloto od stav 3 }e li{i od `ivot drug poradi nebre`nost, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (5) Voenoto lice koe pri izvr{uvaweto na deloto od stavovite 1 i 2 }e li{i od `ivot drug so umisla, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini ili so do`ivoten zatvor. (6) Voen stare{ina koj vo slu~aj na deloto od stavovite 1, 2 i 3 i stav 5 ne }e prezeme potrebni merkn da se vospostavi red, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Sprotivstavuvawe na stra`ar, stra`a, patrola, de`uren ili na drugo voeno lice vo sli~na slu`ba ^len 331

Voeno lice koe mu se sprotivstavuva na stra`ar, stra`a, patrola, na de`uren ili na drugo voeno lice vo sli~na slu`ba dodeka ja vr{i svojata slu`bena dol`nost, kako i voeno lice koe ne }e go poslu{a nivniot povik ili ne }e ja izvr{i ili }e odbie da ja izvr{i nivnata naredba, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini.
Prisilba sprema voeno lice vo vr{eweto na slu`benata dol`nost ^len 332

(1) Toj {to so sila ili so zakana deka neposredno }e upotrebi sila, }e spre~i voeno lice vo vr{eweto na slu`benata dol`nost ili }e go prisili na vr{ewe na slu`bena dol`nost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Obidot za deloto od stav 1 e kazniv. (3) Ako poradi izvr{uvawe na deloto od stav 1 nastapile te{ki posledici za slu`bata, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.

655

Napad vrz voeno lice vo vr{eweto na slu`bata ^len 333

(1) Toj {to }e napadne ili seriozno se zakanuva deka }e napadne voeno lice vo vr{eweto na slu`bata, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot mu nanel na voenoto lice telesna povreda ili se zakanuval so upotreba na oru`je, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 na voeno lice mu e nanesena te{ka telesna povreda ili nastapile te{ki posledici za slu`bata, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so umisla go li{il od `ivot voenoto lice, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Poblago kaznuvawe za delata od ~len 328 i ~lenovte 330 do 333 ^len 334

Ako storitelot na delata od ~len 328 stavovi 1 i 3, ~len 330 stav 1, ~len 331, ~len 332 stavovi 1 i 2 i ~len 333 stavovi 1 i 2 bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na voenoto lice, mo`e da se kazni poblago ili da se oslobodi od kazna.
Maltretirawe na pot~inet ili pomlad ^len 335

(1) Voen stare{ina koj vo slu`bata ili vo vrska so slu`bata maltretira pot~inet ili pomlad ili so nego postapuva na na~in so koj se navreduva ~ove~koto dostoinstvo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e izvr{eno sprema pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Povreda na stra`arska, patrolna ili na druga sli~na slu`ba ^len 336

(1) Voeno lice koe }e postapi sprotivno na propisite za stra`arska patrolna, slu`ba, slu`ba na de`uren ili za druga sli~na slu`ba, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so pari~na kazna kli so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno kaj sklad za oru`je, municija ili eksploziven materijal ili kaj drug objekt od golemo zna~ewe, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapila te{ka telesna povreda na nekoe lice ili imotna {teta od golemi razmeri ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. 656

(4) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapila smrt na nekoe lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Ako delata od stavovite 1 do 4 se storeni od nebre`nost, storitelot }e se kazni za deloto od stav 1 so zatvor do {est meseci, za deloto od stav 2 so pa-ri~na kazna ili so zatvor do edna godina, za deloto od stav 3 so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini i za deloto od stav 4 so pari~na kazna ili so zatvor do pet godini.
Povreda na ~uvaweto na dr`avnata granica ^len 337

(1) Voeno lice koe vr{ej}i ja slu`bata na granicata }e postapi sprotivno na propisite za ~uvaweto na dr`avnata granica, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda ili imotna {teta od golemi razmeri ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na nekoe lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledica od stav 2, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, a ako nastapila posledica od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Podnesuvawe na nevistiniti raporti i izve{tai ^len 338

(1) Voeno lice koe vo vr{eweto na dol`nosta }e podnese raport ili izve{taj so nevistinita sodr`ina ili vo raportot ili izve{tajot }e premol~i nekoj fakt {to ne smeelo da go premol~i, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 e izvr{eno so podnesuvawe izve{taj ili raport od osobena va`nost poradi {to nastapile te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako deloto od stav 2 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Neprezemawe merki za za{tita na voena edinica ^len 339

(1) Voen stare{ina koj ne }e prezeme propi{ani, dadeni so naredba ili druga o~igledno potrebni merki za ~uvawe na `ivotot i 657

zdravjeto na lu|eto {to mu se dovereni, za osiguruvawe i odr`uvawe vo ispravna sostojba na objektite, predmetite i sredstvata {to slu`at za borbena gotovnost, za uredno snabduvawe na edinicata {to mu e doverena so hrana, oprema ili materijal, za ~uvawe i nega na dobitok ili navreme i uredno da se izvr{at osiguritelni raboti ili obezbeduvawe na objektite {to mu se dovereni, pa so toa }e go dovede vo opasnost `ivotot na lu|eto ili te{ko }e go zagrozi zdravjeto na lu|eto ili imotot od golema vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda ili imotna {teta od pogolemi razmeri ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na nekoe lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledicata od stav 2, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, a ako nastalila posledicata od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Neobezbeduvawe pri voeni ve`bi ^len 340

(1) Voeno lice koe pri ve`ba, obuka ili vo vr{eweto opit ne }e prezeme propi{ani, dadeni so naredba ili o~igledno potrebni merki za obezbeduvawe ili pretpazlivost, pa so toa }e go dovede vo opasnost `ivotot na lu|eto ili te{ko }e go zagrozi zdravjeto na lu|eto ili imotot od golema vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda ili imotna {teta od pogolemi razmeri ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na nekoe lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godnni. (4) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledicata od stav 2, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, a ako nastapila posledicata od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.

658

Neodzivawe na poziv i odbegnuvawe na voena slu`ba ^len 341

(1) Toj koj bez opravdana pri~ina, iako e povikan so poedine~na pokana ili so op{ta pokana nema da se javi vo opredeleno vreme kaj nadle`niot dr`aven organ vo vrska so voveduvaweto na voena evidencija, lekarski pregled, regrutirawe, slu`ewe ia voeniot rok, soop{tuvawe na voen raspored ili u~estvo na voena ve`ba, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to se krie za da ja odbegne obvrskata od stav 1, iako e povikan so poedine~na ili so op{ta pokana, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Toj {to }e ja napu{ti zemjata ili }e ostane vo stranstvo za da odbegne regrutirawe ili slu`ewe na voeniot rok, voena ve`ba ili druga voena slu`ba, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Toj {to povikuva ili pottiknuva pove}e lica na izvr{uvawe na delata od stavovite 1, 2 i 3, }e se kazni za deloto od stav 1 so pari~na kazna ili zatvor do tri godini, a za deloto od stavovite 2 i 3, so zatvor od edna do deset godini. (5) Storitelot na deloto od stavovite 2 i 3 {to dobrovolno }e mu se prijavi na nadle`niot dr`aven organ, mo`e da se kazni poblago ili da se oslobodi od kaznata.
Odbegnuvawe na voena slu`ba so onesposobuvawe ili izmama ^len 342

(1) Toj {to so namera da ja odbegne voenata slu`ba ili da bide rasporeden na polesna dol`nost, }e se rani ili na drug na~in privremeno }e se onesposobi za voena slu`ba ili }e mu dozvoli na drug privremeno da go onesposobi, kako i onoj {to drug so negovo odobrenie ili bez odobrenie so ista namera privremeno }e go onesposobi, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako so izvr{uvawe na deloto od stav 1 nastapila trajna nesposobnost za voena slu`ba, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to so namera od stav 1 simulira bolest ili }e upotrebi la`na isprava za sebe ili za drug ili }e postapi na drug izmamni~ki na~in, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Protivzakonito osloboduvawe od voena slu`ba ^len 343

Toj {to so zloupotreba na svojata polo`ba ili ovlastuvawe }e stori da se oslobodi od dol`nost ili da se rasporedi na polesna dol`nost voeno lice ili lice koe podle`i na voena obvrska, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.

659

Samovolno oddale~uvawe i begstvo od vooru`enite sili ^len 344

(1) Voeno lice koe samovolno }e ja napu{ti svojata edinica ili slu`ba i nema da se vrati na dol`nost vo rok od deset dena ili vo istiot rok nema da se vrati na dol`nost od dozvolen prestoj nadvor od ednicata ili slu`bata, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kazna od stav 1 }e se kazni i voeno lice koe pove}e od dvapati i pokratko od deset dena nedozvoleno prestojuva nadvor od svojata edinica ili slu`ba. (3) Voeno lice koe samovolno }e ja napu{ti svojata edinica ili slu`ba za vreme na izvr{uvawe na va`na zada~a ili zgolemen stepen na borbena gotovnost na edinicata }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Voeno lice koe se krie za da ja odbegne slu`bata vo vooru`enits sili ili koe samovolno }e ja napu{ti svojata edinica ili slu`ba i nema da se vrati na dol`nost vo rok od 30 dena ili vo istiot rok nema da se vrati od dozvolen prestoj nadvor od edinicata ili slu`bata, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (5) Voeno lice koe }e ja napu{ti zemjata ili }e ostane vo stranstvo za da ja odbegne slu`bata vo vooru`enite sili, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (6) Voeno lice koe podgotvuva begstvo vo stranstvo za da ja odbegne slu`bata vo vooru`enite sili, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (7) Storitelot na deloto od stavovite 3 i 4 koj dobrovolno }e mu se javi na nadle`niot dr`aven organ, mo`e da se kazni poblago.
Nesovesna izrabotka i prezemawe na voen materijal ^len 345

(1) Voeno ili drugo lice na koe vo pretprijatie, vo druga organizacija, zaednica ili ustanova koja raboti za potrebite na odbranata mu e dovereno rakovodeweto i kontrolata so proizvodstveniot ili so drug stopanski proces ili nadzorot nad niv, koe nesovesno ja vr{i obvrskata {to mu e doverena, pa poradi toa oru`jeto, municijata, eksplozivot ili drugo borbeno sredstvo ne }e bidat izraboteni navreme ili ne mu odgovaraat na opredeleniot kvalitet, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) So kazna od stav 1 }e se kazni voeno lice koe vr{ej}i ja nesovesno slu`bata }e primi predmeti za snabduvawe, oprema ili vooru`uvawe na vojskata {to ne im odgovaraat na propi{anite uslovi ili na dogovorot. (3) Ako poradi delata od stavovite 1 i 2 nastapile te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Ako delata od stavovite 1 i 2 se storeni od nebre`nost, sto660

ritelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledicata od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Nepropisen i nevnimatelen odnos sprema dovereno oru`je ^len 346

(1) Toj {to nepropisno ili nevnimatelno dr`i, ~uva ili rakuva so dovereno oru`je, municija ili eksploziv {to mu pripa|a na voena edinica ili voena ustanova i so toa predizvika nivno o{tetuvawe vo pogolema mera, uni{tuvawe ili is~eznuvawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Rakuva~ na sklad za oru`je, municija, eksploziv i na drugi borbeni srsdstva, koj ne }e prezeme merki za nivno obezbeduvawe ili odr`uvawe, pa poradi toa }e nastapi o{tetuvawe, uni{tuvawe ili is~eznuvawe na tie borbeni sredstva, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (3) Ako poradn deloto od stav 2 nastapila imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako deloto od stav 2 e storeno od nebre`nost storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledicata od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od trm meseci do pet godini.
Protivzakonito raspolagawe so dovereno oru`je ^len 347

Toj {to }e prisvoi, otu|i, zalo`i, mu predade na drug na koristewe, o{teti ili uni{ti oru`je, municija ili eksoloziv {to mu se dovereni na upotreba koi slu`at za potrebite na odbranata na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Kra`ba na oru`je ili del od borbeno sredstvo ^len 348

(1) Toj {to }e ukrade oru`je, municija, eksploziv ili del od borbeno sredstvo koe slu`i za potrebite na odbranata na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako vrednosta na predmetite od stav 1 preminuva pogolema imotna vrednost ili ako kra`bata e storena so obivawe ili so provaluvawe na zatvoreni zgradi, sobi, kasi, ormani ili drugi zatvoreni prostorii ili od strana na pove}e lica koi se zdru`ile za vr{ewe na kra`ba ili na osobeno opasen ili drzok na~in ili od strana na lice koe kaj sebe imalo oru`je ili opasno orudie zaradi napad ili odbrana ili za vreme na po`ar, poplava ili sli~na nesre}a, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako vrednosta na predmetite od stav 1 e zna~itelna, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. 661

Oddavawe na voena tajna ^len 349

(1) Voeno ili drugo lice koe, sprotivno na svoite dol`nosgi za ~uvawe na voena tajna, }e mu soop{ti, predade na drug ili na drug na~in }e mu gi stori dostapni podatocite koi se voena tajna ili pribavuva takvi podatoci so namera da mu gi predade na nepovikano lice, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od koristoqubie ili vo odnos na osobeno doverlivi podatoci ili zaradi objavuvawe ili koristewe na podatocite vo stranstvo, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) Kako voena tajna se smetaat podatocite ili dokumentite koi so propis ili so odluka na nadle`en organ donesena vrz osnova na zakon se proglaseni kako voena tajna i ~ie otkrivawe imalo ili mo`elo da ima pote{ki {tetni posledici za vooru`enite sili i za nivnite podgotovki za odbrana na Republika Makedonija.
Neovlasteno vleguvawe vo voeni objekti i pravewe skici ili crte`i na voeni objekti i borbeni sredstva ^len 350

(1) Toj {to zaradi izviduvawe neovlasteno }e vleze vo voen objekt iako znael deka pristapot e zabranet, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to neovlasteno pravi skici ili crte`i na voeni objekti ili na borbeni sredstva ili gi fotografira, odnosno na drug na~in gi snima, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Uslovi za izrekuvawe na disciplinska kazna, odnosno merka ^len 351

Za krivi~no delo protiv vooru`enite sili za koe e propi{ana kazna zatvor do tri godini, namesto krivi~na sankcija, mo`e na voeno lice da mu se izre~e disciplinska kazna, odnosno merka utvrdena so zakon ako deloto dobilo osobeno lesen vid i ako toa go baraat interesite na slu`bata.
Odgovornost za krivi~no delo izvr{eno po naredba na pretpostaveniot ^len 352

Nema da se kazni pot~inetiot ako stori krivi~no delo po naredba na pretpostaveniot, a taa naredba se odnesuva na slu`benata dol`nost, osven ako naredbata bila naso~ena kon izvr{uvawe na voeno zlostorstvo ili drugo te{ko krivi~no delo ili ako znael deka izvr{uvaweto na naredbata pretstavuva krivi~no delo.

662

Glavatriesetta

KRIVI^NI DELA PROTIV SLU@BENATA DOL@NOST

Zlouotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe ^len 353

(1) Slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist.ili na drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) Ako storitelot na deloto od stav 1 }e pribavi pogolema imotna korist ili }e predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko }e gi povredi pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna korist ili nanese zna~itelna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) So kazna od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost. (5) Ako deloto od stavot 1 e storeno pri vr{ewe javni nabavki ili na {teta na sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija, od javnite fondovi ili od drugi sredstva na dr`avata, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini.
Povreda na ~uvawe na dr`avnata granica ^len 353-a

(1) Slu`beno lice {to vr{ej}i ja slu`bata na granicata }e postapi sprotivno na propisite za ~uvawe na dr`avnata granica, pa poradi toa }e nastapat pote{ki {tetni posledici za slu`bata ili slu`bata e pote{ko zagrozena, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila te{ka telesna povreda ili imotna {teta od golemi razmeri ili nastapile drugi te{ki posledici, storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na nekoe lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako deloto od stavot 1 e storeno od nebre`nost, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako poradi deloto od stav 4 nastapila posledica od stavot 2, storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, a ako nastapila posledica od stav 3, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. 663

Neizvr{uvawe naredba ^len 353-b

(1) Slu`beno lice {to pri vr{ewe na dol`nost {to se odnesuva na spre~uvawe i otkrivawe na krivi~ni dela fa}awe na storiteli na krivi~ni dela ili odr`uvawe na javniot red, mir i bezbednosta na zemjata ne izvr{i ili odbie da izvr{i naredba na pretpostaven da prezeme nekoe slu`beno dejstvie, pa poradi toa }e nastapi pote{ka povreda na pravata na drug, pote{ko naru{uvawe na javniot red i mir, ili zna~itelna imotna {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Slu`beno lice {to od nebre`nost nema da ja izvr{i naredbata na pretpostaveniot od stav 1, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (3) Nema krivi~no delo ako slu`benoto lice odbie da izvr{i nezakonita naredba.
Nesovesno rabotewe vo slu`bata ^len 353-v

(1) Slu`beno lice ili odgovorno lice vo javno pretprijatie ili javna ustanova {to so povreda na zakonskite propisi za sudir na interesite ili za sovesno postapuvawe pri vr{eweto na diskreciono ovlastuvawe, so propu{tawe na dol`en nadzor ili na drug na~in o~igledno nesovesno postapuva vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa i dol`nosti i so toa }e pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako storitelot na deloto od stavot 1 pribavi pogolema imotna korist ili predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko gi povredi pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna korist ili nanese zna~itelna {teta, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) So kaznata od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost, opredeleno so zakon.
Pronevera vo slu`bata ^len 354

(1) Slu`beno lice koe so namera da pribavi za sebe ili za drug protivpravna imotna korist }e prisvoi pari, hartii od vrednost ili drugi podvi`ni predmeti dovereni vo slu`bata, }e se kazni so zatvor 664

od {est meseci do pet godini. (2) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavil pogolema imotna korist, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavil zna~itelna imotna korist, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (4) Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavil mala imotna korist i odel kon toa da pribavi takva imotna korist, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Izmama vo slu`bata ^len 355

(1) Slu`beno lice koe vo vr{ewe na slu`bata so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist so podnesuvawe la`ni smetki ili na drug na~in }e dovede vo zabluda ovlasteno lice da izvr{i nezakonita isplata, }e se kazni so zatvor sd {est meseci do pet godini. (2) Ako so deloto od stav 1 e pribavena pogolema imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (3) Ako so deloto od stav 1 e pribavena zna~itelna imotna korist, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (4) So kazna od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija, ili lice koe vr{i raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost.
Poslu`uvawe vo slu`bata ^len 356

Slu`beno lice koe neovlasteno }e se poslu`i so pari, so hartii od vrednost ili so drugi podvi`ni predmeti dovereni vo slu`bata ili ovie predmsti neovlasteno }e mu gi dads na drug da se poslu`i, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.
Primawe potkup ^len 357

(1) Slu`beno lice koe }e pobara ili }e primi podarok ili druga korist ili }e primi vetuvawe za podarok ili druga korist za da izvr{i vo ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe slu`beno dejstvie {to ne bi smeelo da go izvr{i ili da ne izvr{i slu`beno dejstvie {to bi moralo da go izvr{i }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Slu`beno lice koe }e pobara ili }e primi podarok ili druga korist ili }e primi vetuvawe za podarok ili na druga korist, za da izvr{i vo ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe slu`beno dejstvie {to bi moralo da go izvr{i ili da ne izvr{i slu`beno dejstvie {to 665

ne bi smeelo da go izvr{i, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Slu`beno lice koe po izvr{uvaweto ili neizvr{uvaweto na slu`benoto dejstvie navedeno vo stavovite 1 i 2 vo vrska so nego }e pobara ili }e primi podarok ili druga korist, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) So kazna od stavovite 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice i lice koe vr{i raboti od javen interes, ako e deloto izvr{eno vo vrska so steknuvawe, ostvaruvawe ili odzemawe prava utvrdeni so zakon ili zaradi steknuvawe korist ili nanesuvawe {teta na drug, odgovorno lice vo stransko pravno lide, kako i stransko slu`beno lice {to deloto }e go stori na {teta na Republika Makedonija, nejzin gra|anin ili pravno lice. (5) Primeniot podarok ili imotnata korist }e se odzemat.
Davawe potkup ^len 358

(1) Toj {to na slu`beno lice }e mu dade ili }e mu veti podarok ili druga korist za da izvri{i vo ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe slu`beno dejstvie {to ne bi smeelo da go izvr{i ili da ne izvr{i slu`beno dejstvie {to bi moralo da go izvr{i ili toj {to posreduva pri ova, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini (2) Toj {to na slu`beno lice }e mu dade ili }e mu veti podarok ili druga korist za da izvr{i vo ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe slu`beno dejstvie {to bi moralo da go izvr{i ili da ne izvr{i slu`beno dejstvie {to ne bi smeelo da go izvr{i ili toj {to posreduva pri ova, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Za deloto od stavovite 1 i 2 nema da se kazni toj koj dal ili vetil potkup po barawe od slu`beno lice i toa go prijavi pred da doznae deka deloto e otkrieno. (4) Odredbite od stavovite 1, 2 i 3 se primenuvaat i koga potkup e daden ili veten na odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice, lice koe vr{i raboti od javen interes i stransko slu`beno lice, vo vrska so deloto od ~len 357. (5) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Dadeniot podarok ili imotna korist }e se odzemat, a vo slu~ajot od stav 3 }e mu se vratat na liceto koe go dalo potkupot.
Protivzakonito posreduvawe ^len 359

(1) Toj {to }e primi nagrada ili druga korist so iskoristuvawe na svojata slu`bena ili op{testvena polo`ba i vlijanie za da posreduva da se izvr{i ili da ve se izvr{i nekoe slu`beno dejstvie, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. 666

(2) Toj {to so iskorastuvawe na svojata slu`bena ili op{testvena polo`ba ili vlijanie }e posreduva da se izvr{i slu`beno dejstvie {to ne bi smeelo da se izvr{i ili da ne se izvr{i slu`beno dejstvie {to bi moralo da se izvr{i, }s se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako deloto od stav 2 e storeno vo vrska so pokrenuvawe ili vodewe krivi~na postapka protiv opredeleno lice, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (4) Toj koj so iskoristuvawe na svojata slu`bena ili druga polo`ba, op{t ugled ili vlijanie, za nagrada ili druga korist posreduva kaj odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice koe vr{i raboti od javen interes da izvr{i ili da ne izvr{i dejstvie {to e sprotivno na negovata dol`nost ili kaj stransko slu`beno lice da izvr{i ili da ne izvr{i dejstvie {to e sprotivno na negovata dol`nost na {teta na Republika Makedonija, nejzin gra|anin ili pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (5) Ako deloto od stav 4 imalo za posledica protivzakonito steknuvawe ili gubewe na prava, ili steknuvawe pogolema imotna korist ili nanesuvawe pogolema {teta za drug, doma{no ili stransko pravno lnce, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (6) Ako za posrsduvaweto od stavovits 2 i 3 e primena nagrada ili druga korist, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Prikrivawe na potekloto na nesrazmerno steknat imot ^len 359-a

(1) Slu`beno lice i odgovorno lice vo javno pretprijatie ili javna ustanova {to sprotivno na zakonskata dol`nost za prijavuvawe na imotnata sostojba dava la`ni podatoci za svoite prihodi, ili koga }e se utvrdi deka negoviot imot zna~itelno gi nadminuva negovite legalni i prijaveni za odano~uvawe prihodi gi prikriva negovite vistinski izvori, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini i so pari~na kazna. (2) Imotot koj zna~itelno gi nadminuva prihodite {to gi ostvaruva i prijavenite za odano~uvawe prihodi za koi storitelot gi prikriva vistinskite izvori se odzema, a ako negovoto odzemawe ne e mo`no od storitelot se odzema drug imot {to odgovara na negovata vrednost. Imotot se odzema i od treti lica na koi e prenesen bez soodveten nadomestok.

667

Odavawe slu`bena tajna ^len 360

(1) Toj {to na javnosta ili na nepovikano lice }e soop{ti, predade ili na drug na~in }e mu gi stori dostapni podatocite {to pretstavuvaat slu`bena tajna ili pribavuva takvi podatoci so namera da gi soop{ti ili predade na javnosta ili na nepovikano lice, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno od koristoqubie ili zaradi koristewe na podatocite vo stranstvo, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno od nebre`nost storitelot }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) Kako slu`bena tajna se smetaat podatocite ili dokumentite {to so zakon, so drug propis ili so odluka na nadle`niot organ doneseni vrz osnova na zakon se proglaseni kako slu`bena tajna i ~ie otkrivawe ima ili mo`e da ima {tetni posledici za slu`bata.
Zloupotreba na dr`avna, slu`bena ili voena tajna ^len 360-a

(1) Slu`beno lice {to }e iskoristi podatoci {to pretstavuvaat dr`avna, slu`bena ili voena tajna so namera za pribavuvawe za sebe ili za drug nekakva korist ili nanesuvawe {teta na drug, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to po prestanokot na slu`bata, so ista namera }e gi iskoristi takvite podatoci ili }e mu gi soop{ti, predade ili stori dostapni na drug na koristewe.
Falsifikuvawe slu`bena isprava ^len 361

(1) Slu`beno lice koe vo slu`bena isprava, kniga ili spis }e vnese nevistiniti podatoci ili nema da vnese nekoj va`en podatok ili so svoj potpis, odnosno so slu`ben pe~at }e zaveri slu`bena isprava, kniga ili spis so nevistinita sodr`ina ili so svoj potpis, odnosno so slu`ben pe~at }e ovozmo`i pravewe slu`bena isprava, kniga ili spis so nevistinita sodr`ina, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i slu`beno lice koe ispravite od toj stav }e gi upotrebi vo slu`bata kako da se vistiniti ili }e gi uni{ti, prikrie ili vo pogolema mera }e gi o{teti ili na drug na~ip }e gi napravi neupotreblivi. (3) Odgovorno lice vo pravno lice koe raspolaga so dr`aven ili op{testven imot koe }e gi stori delata od stavovite 1 i 2 }e se kazni so kaznata propi{ana za tie dela.

668

Protivzakonita naplata i isplata ^len 362

Slu`beno lice ili odgovorno lice vo pravno lice koe raspolaga so dr`aven ili op{testven imot koe od nekogo }e naplati iznos {to toj ne e dol`en da go plati ili }e mu naplati pove}e otkolku {to e dol`en da plati ili koe pri isplatata ili predavaweto na predmetite }e isplati ili }e predade pomalku otkolku {to bil dol`en, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini
Glavatriesetiprva

KRIVI^NI DELA PROTIV PRAVOSUDSTVOTO

Neprijavuvawe podgotvuvawe na krivi~no delo ^len 363

(1) Toj {to znae deka se podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, pa vo vremeto koga se u{te bilo mo`no da se spre~i negovoto izvr{uvawe ne go prijavil toa, a deloto bilo vo obid ili izvr{eno, }e se kazni so pari~na kazra ili so zatvor do edna godina. (2) Ako ne e prijaveno podgotvuvawe na krivi~no delo za koe spored zakonot mo`e da se izre~e kazna do`ivoten zatvor, storitelot }e se kazni so kazna zatvor od edna do pet godini. (3) Nema da se kazni za neprijavuvawe na podgotvuvawe krivi~no delo od stav 1, lice na koe storitelot mu e bra~en drugar, krven srodnik vo prava linija, brat ili sestra, posvoitel ili posvoenik ili lice koe so storitelot `ivee vo trajna vonbra~na zaednica.
Neprijavuvawe krivi~no delo ili storitel ^len 364

(1) Slu`beno lice koe svesno }e propu{ti da prijavi krivi~no delo za koe doznalo vo vr{eweto na svojata dol`nost, ako za toa delo spored zakonot mo`e da se izre~e kazna zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, a deloto se goni po slu`bena dol`nost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor od edna do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to svesno }e propu{ti da prijavi krivi~no delo od ~lenovite 123, 141, 142, 158, 162, 165, 186, 187, 188, 215, 216, 231, 232, 236, 237, 238, 258, 259, 268, 269, 273, ~lenovite 305 do 326, 348, 349, ~lenovite 353 do 362, 382, 383, 394, 394-a, 396, i ~lenovite 403 do 422. (3) Nema da se kazni za deloto od stav 1 i stav 2 lice na koe storitelot mu e bra~en drugar, krven srodnik vo prava linija, brat ili sestra, posvoitel ili posvoenik ili lice koe so storitelot `ivee vo trajna vonbra~na zaednica.

669

Pomagawe na storitel vo izvr{eno krivi~no delo ^len 365

(1) Toj {to }e skrie storitel na krivi~no delo za koe goneweto se prezema po slu`bena dol`nost ili so prikrivawe na orudijata, tragite, predmetite ili na drug na~in }e mu pomogne da ne bide otkrien ili toj {to krie osudeno lice ili prezema drugi dejstvija so koi se odi kon toa da ne se izvr{i kaznata, izre~enite merki na bezbednost ili da ne se primenat vospitnite merki upatuvawe vo vospitna ustanova ili vo vospitno-popraven dom, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to }e mu pomogne na storitel na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od pet godini ili pote{ka, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (3) Toj {to }e mu pomogne na storitel na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna do`ivoten zatvor, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Kaznata za deloto od stav 1 ne mo`e da bide pote{ka spored vidot nitu spored visinata od kaznata propi{ana za krivi~noto delo izvr{eno od storitelot na deloto. (5) Nema da se kazni za deloto od stavovite 1, 2 i 3 lice na koe storitelot mu e bra~en drugar, krven srodnik vo prava linija, brat ili sestra, posvoitel ili posvoenik ili lice koe so storitelot `ivee vo trajna vonbra~na zaednica.
La`no prijavuvawe na krivi~no delo ^len 366

(1) Toj {to }e prijavi drug deka storil krivi~no delo za koe goneweto se prezema po slu`bena dol`nost, a znae deka ne e storitel, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Toj {to so podmetnuvawe tragi ili predmeti na krivi~no delo ili na drug na~in }e predizvika poveduvawe na krivi~na postapka za krivi~no delo za koe goneweto se prezema po slu`bena dol`nost protiv lice za koe znae deka ne e storitel }e se kazni so zatvor od edna do tri godini. (3) Toj {to }e prijavi deka storil krivi~no delo za koe goneweto se prezema po slu`bena dol`not, iako ne go stori }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri meseci. (4) So kaznata od stav 3 }e se kazni i toj {to }e prijavi deka e storeno krivi~no delo za koe goneweto se prezema po slu`bena dol`nost, iako znae deka toa delo ne e storeno.
Podnesuvawe la`ni dokazi ^len 366-a

(1) Toj {to vo postapka pred sud ili vo upravna postapka }e podnese dokazi za koi znae deka se la`ni, }e se kazni so zatvor od edna do 670

tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e otstrani ili uni{ti dokazi {to se od zna~ewe za postapkata pred sud ili upravnata postapka.
Davawe la`en iskaz ^len 367

1) Svedok, ve{tak, preveduva~ ili tolkuva~ koj pred sud ili vo upravna, prekr{o~na ili disciplinska postapka }e dade la`en iskaz, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri meseci. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni stranka koja pri izveduvawe dokaz so soslu{uvawe na stranki vo procesna ili vo upravna postapka }e dade la`en iskaz, a vrz ovoj iskaz e zasnovana odlukata donesena vo taa postapka. (3) Ako la`niot iskaz od stav 1 e daden vo krivi~na postapka, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (4) Ako poradi deloto od stav 3 nastapile osobeno te{ki posledici za obvinetiot, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (5) Ako storitelot dobrovolno go otpovika svojot la`en iskaz pred da se donese pravosilna odluka, mo`e da se oslobodi od kazna.
Spre~uvawe na doka`uvawe ^len 368

(1) Toj {to so namera da go spre~i ili ote`ne doka`uvaweto }e skrie, uni{ti, o{teti ili delumno ili celosno }e stori neupotrebliva tu|a isprava ili predmet {to slu`i za doka`uvawe, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to so ista namera }e otstrani, uni{ti, rasipe, pomesti ili premesti me|nik, zemjomerski ili drug znak za sopstvenost ili za drugo pravo vrz nedvi`nost ili za pravo na upotreba na voda, ili toj {to so ista namera la`no }e postavi vakov znak.
Nezakonito vlijanie vrz svedoci ^len 368-a

(1) Toj {to so zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto ili imot od pogolem obem, so nudewe potkup, so popre~uvawe ili na drug na~in vlijae nekoe lice da se pojavi ili da ne se pojavi kako svedok vo postapka pred sud ili vo upravna postapka, ili ako e povikano kako svedok da dade ili da ne dade iskaz vo opredelena smisla, }e se kazni so zatvor od edna do tri godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to zaradi odmazda za dadeniot iskaz na liceto povikano kako svedok ili nemu blisko lice 671

}e mu odzeme nekoe pravo, }e go maltretira ili telesno }e go povredi. (3) Ako poradi deloto od stavot 1 nastapile osobeno te{ki posledici za obvinetiot vo krivi~nata postapka, ili na na svedokot ili nemu blisko lice mu e nanesena te{ka telesna povreda, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Povreda na tajnosta na postapkata ^len 369

Toj {to neovlasteno }e go otkrie ona {to go doznal vo postapka pred sud ili vo upravna, prekr{o~na ili disciplinska postapka, {to so zakon ili so odluka na sudot ili organot {to ja vodi disciplinskata postapka e proglaseno kako tajna, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Bunt na lica li{eni od sloboda ^len 370

(1) Toj {to vo ustanova vo koja se nao|a vrz osnova na zakonita odluka za li{uvawe od sloboda, }e organizira bunt na lica li{eni od sloboda, so namsra nasilno da se oslobodat ili zaedni~ki da gi napadnat slu`benite lica vo taa ustanova ili so sila ili so seriozna zakana na upotreba na sila da gi prisilat ne{to da storat ili da ne storat {to e sprotivno so nivnata dol`nost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. (2) U~esnikot vo buntot od stav 1, }e se kazni so zatvor od tri meseci do edna godina. (3) Sgoritelot na deloto od stavovite 1 i 2 koj }e upotrebi sila, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Storetelot na deloto od stavovite 1 i 2 koj dobrovolno }e se otka`e od buntot pred da se upotrebi sila ili seriozna zakana, }e se oslobodi od kazna.
Begstvo na lice li{eno od sloboda ^len 371

Toj {to }e pobegne od ustanovata vo koja so zakonita odluka e li{en od sloboda so upotreba na sila ili seriozna zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto na drug, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.
Ovozmo`uvawe begstvo na lice li{eno od sloboda ^len 372

(1) Toj {to so sila, seriozna zakana, so izmama ili na drug na~in }e mu ovozmo`i begstvo na lice koe vrz osnova na zakonita odluka e li{eno od sloboda, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno vo grupa ili so upotreba na ogneno oru`je ili drugo opasno orudie, storitelot }e se kazni so zat672

vor od edna do deset godini.

Protivzakonito osloboduvawe na lice li{eno od sloboda ^len 373

Slu`beno lice koe sprotivno na zakonot }e oslobodi lice li{eno od sloboda koe mu e dovereno na ~uvawe ili }e mu pomogne da pobegne, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini.
Protivpravno prisvojuvawe na predmeti pri pretres ili vo postapka na izvr{uvawe ^len 374

Slu`beno lice koe pri pretres na dom, prostorii ili lica ili vo postapka na izvr{uvawe protivpravno }e odzeme tu| podvi`en predmet so namera da go prisvoi, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Prisilba sprema pravosuden rabotnik ^len 375

(1) Toj {to sudija, sudija-porotnik, javen obvinitel, javen pravobranitel ili niven zamenik so sila ili so seriozna zakana }e go prisili ne{to da stori, da ne stori ili da trpi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako vo vr{eweto na deloto im e nanesena telesna povreda na licata od stavot 1 ili na niv bliski lica, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do tri godini. (3) Ako vo vr{eweto na deloto im e nanesena te{ka telesna povreda na licata od stav 1 ili na niv bliski lica, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Obidot za delata od stavovite 1 i 2 e kazniv.
Izigruvawe na zabrani od izre~enite kazni i od pravnite posledici na osudata ^len 376

(1) Toj {to na drug }e mu ovozmo`i da vr{i odredeno zanimawe, profesionalna dejnost ili dol`nost ili drugi raboti, iako znae deka toa mu e zabraneto so izre~ena kazna ili so pravni posledici od osudata, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Ako deloto od stavot 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Neizvr{uvawe na sudska odluka ^len 377

(1) Slu`beno ili odgovorno lice koe nema da postapi po pravo673

silna odluka na sud so koja e odlu~eno za vra}awe na rabotnik na rabota, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Slu`beno lice ili odgovorno lice vo pravno lice {to }e odbie da izvr{i pravosilna i izvr{na sudska odluka {to e dol`no da ja izvr{i, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (3) Slu`beno ili odgovorno lice koe }e odbie da izvr{i odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija {to e dol`no da ja izvr{i }e se kazni so zatvor od edna do pet godini (4) Ako deloto od stavovite 1, 2 i 3 predizvikalo pote{ka povreda na pravata na drug ili zna~itelna imotna {teta, storitelot na deloto od stavovite 1 i 2 }e se kazni so zatvor od edna do pet godini a storitelot na deloto od stav 3 so zatvor od edna do deset godini. (5) Slu`beno ili odgovorno lice ili lice zadol`eno za toa so sudskata odluka {to nema da postapi po pravosilna sudska odluka donesena vo postapka za izdavawe na naredba na za{tita na prava, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (6) Ako deloto od stav (1) go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Glavatriesetivtora

KRIVI^NI DELA PROTIV PRAVNIOT SOOBRA]AJ

Falsifikuvawe isprava ^len 378

(1) Toj {to }e napravi la`na isprava ili }e prepravi vistinska isprava so namera takvata isprava da se upotrebi kako vistinska ili toj {to la`nata ili prepravenata isprava }e ja upotrebi kako vistinska, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Obidot e kazniv. (3) Ako deloto od stav 1 e storeno vo odnos na javna isprava, testament menica, ~ek, javna ili slu`bena kniga ili druga kniga {to mora da se vodi vrz osnova na zakon, storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (4) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Posebni slu~ai na falsifikuvawe ispravi ^len 379

]e se smeta deka storil delo falsifikuvawe na isprava i }e se kazni spored ~len 378: 1) toj {to nekoja hartija, blanket ili na nekoj drug predmet na koj nekoe lice go stavilo svojot potpis neovlasteno }e popolni so izjava {to e od zna~ewe za pravnite odnosi, 2) toj {to }e izmami drug za sodr`inata na ispravata za da go stavi svojot potpis vrz nea, smetaj}i deka se potpit{uva pod druga isprava ili pod druga sodr`ina, 674

3) toj {to }e izdade isprava od imeto na nekoe lice bez negovo ovlastuvawe ili od imeto na lice koe ne postoi, 4) toj {to kako izdava~ na isprava kon svojot potpis }e dodade deka ima nekakva polo`ba, zvawe ili ~in iako nema takva polo`ba, zvawe ili ~in, a ova ima bitno vlijanie vrz dokaznata sila na ispravata, i 5) toj {to }e napravi isprava na toj na~in {to neovlasteno }e upotrebi vistinski pe~at ili znak.
Kompjuterski falsifikat ^len 379-a

(1) Toj {to so namera da gi upotrebi kako vistinski neovlasteno }e izbraboti, vnese, izmeni, izbri{e ili napravi neupotreblivi kompjuterski podatoci ili programi {to se odredeni ili podobni da slu`at kako dokaz za fakti {to imaat vrednost za pravnite odnosi ili toj {to takvite podatoci ili programi }e gi upotrebi kako vistinski, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno vo odnos na kompjuterski podatoci ili programi {to se koristat vo raboteweto na dr`avni organi, javni ustanovi, pretprijatija ili drugi pravni i fizi~ki lica {to vr{at raboti od javen interes ili vo pravniot soobra}aj so stranstvo ili ako so nivnata upotreba e predizvikana zna~itelna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to neovlasteno izrabotuva, nabavuva, prodava, dr`i ili pravi dostapni na drug posebni napravi, sredstva, kompjuterski programi ili kompjuterski podatoci nameneti ili pogodni za izvr{uvawe na deloto od stav 1, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (4) Obidot za deloto od stavovite 1 i 3 e kazniv. (5) Posebnite napravi, sredstva, kompjuterski programi ili podatoci za izvr{uvawe na deloto, }e se odzemat.
Upotreba na isprava so nevistinita sodr`ina ^len 380

(1) Toj {to kako dokaz vo pravniot soobra}aj }e upotrebi isprava, kniga ili spis za koi znae deka se nevistiniti, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.
Ivdavawe i upotreba na nevistinito lekarsko ili veterinarno uverenie ^len 381

(1) Lekar ili veterinar koj }e izdade nevistinito lekarsko ili veterinarno uverenie, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. 675

(2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to }e upotrebi nevistinito lekarsko ili veterinarno uverenie kako da e vistinito.
Nadripisarstvo ^len 381-a

Toj {to bez registrirana dejnost za nadomest dava stru~na i pravna pomo{ na gra|ani i pravni lica, a ne e advokat, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Glavatriesetitreta

KRIVI^NI DELA PROTIV JAVNIOT RED

Spre~uvawe slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvie ^len 382

(1) Toj {to so sila ili seriozna zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto }e spre~i slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvie ili }e go prisili na vr{ewe slu`beno dejstvie, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storetelot go navredil ili maltretiral slu`benoto lice ili mu zadal telesni povredi ili mu se zakanuva so upotreba na oru`je, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Toj {to deloto od stavovite 1 i 2 }e go stori sprema slu`beno lice ili lice koe pomaga pri vr{eweto raboti na javnata bezbednost ili na za{tita na ustavniot poredok na Republika Makedonija {to se odnesuvaat na spre~uvawe ili otkrivawe krivi~no delo, fa}awe na storitel na krivi~no delo, ~uvawe na javniot red i mir ili ~uvawe na lice li{eno od sloboda, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Za obid na deloto od stavovite 1 i 2 se kaznuva. (5) Ako storitelot na deloto od stavovite 1, 2 i 3 bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na slu`benoto lice ili liceto koe pomaga, mo`e da se oslobodi od kazna.
Napad vrz slu`beno lice pri vr{ewe raboti na bezbednosta ^len 383

(1) Toj {to }e napadne ili seriozno se zakanuva deka }e napadne slu`beno lice ili lice koe pomaga pri vr{ewe raboti na javnata bezbednost ili za{tita na ustavniot poredok na Republika Makedonija {to se odnesuvaat na spre~uvawe ili otkrivawe krivi~no delo, fa}awe na storitel na krivi~no delo, ~uvawe na javniot red i mir ili ~uvawe na lice li{eno od sloboda, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so upotreba na oru`je ili drugo opasno orudie go maltretira ili go na676

vreduva slu`benoto lice ili liceto koe pomaga ili telesno go povredi, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 na slu`benoto lice ili na liceto koe pomaga mu e nanesena te{ka telesna povreda, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (4) Ako storitelot na deloto od stavovite 1 i 2 bil predizvikan so nezakonito ili grubo postapuvawe na slu`benoto lice ili liceto koe pomaga, mo`e da se oslobodi od kazna.
U~estvo vo tolpa {to }e spre~i slu`beno lice vo vr{ewe na slu`beno dejstvie ^len 384

(1) Toj {to u~estvuva vo tolpa {to so zaedni~ko dejstvuvawe }e spre~i ili }e se obide da spre~i slu`beno lice vo vr{ewe na slu`beno dejstvie ili na ist na~in }e go prisili da izvr{i slu`beno dejstvie, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Voda~ot na tolpata, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
U~estvo vo tolpa {to }e izvr{i krivi~no delo ^len 385

(1) Toj {to }e u~estvuva vo tolpa {to so zaedni~ko dejstvuvawe }e stori nasilstva sprema lu|e ili }e o{teti ili }e uni{ti imot od pogolema vrednost, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako pri dejstvuvaweto na tolpata nekoe lice e li{eno od `ivot ili te{ko telesno povredeno ili nastapila {teta od golemi razmeri, u~esnikot vo tolpata za samoto u~estvo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (3) Voda~ot na tolpata, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Nasilstvo ^len Z86

(1) Toj {to drug maltretira, grubo navreduva, ja zagrozuva negovata sigurnost ili vrz nego vr{i grubo nasilsgvo i so toa vo javnosta predizvikuva ~uvstvo na nesigurnost, zagrozuvawe ili strav, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Ako deloto e izvr{eno vo grupa od dve ili pove}e lica ili nasilstvoto e izvr{eno nad pove}e gra|ani ili storitelot telesno povredil drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Organizirawe na otpor ^len 387

(1) Toj {to }e organizira drugi na otpor ili na neposlu{nost 677

sprema zakoniti odluki ili merki na dr`aven organ, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Ako poradi deloto od stav 1 do{lo do nesproveduvawe ili do zna~itelno ote`nuvawe na sproveduvaweto na zakonita odluka ili merka na dr`aven organ ili deloto go stori kako voda~ na grupa, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Protivpravno menuvawe na tertorijalnata podelba na Republika Makedonija ^len 388

Toj {to so upotreba na sila ili seriozna zakana so upotreba na sila ili na drug protivpraven na~in ja menuva so zakon utvrdenata teritorijalna podelba na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini;
Simnuvawe ili o{tetuvawe na slu`ben pe~at ili znak ^len 389

(1) Toj {to }e simne ili o{teti slu`ben pe~at ili znak {to go stavilo ovlasteno slu`beno lice zaradi osiguruvawe na predmet ili prostorija ili toj {to bez simnuvawe ili o{tetuvawe na pe~at ili znak }e vleze vo vakva prostorija ili }e otvori osiguren predmet, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Obidot e kazniv.
Odzemawe ili uni{tuvawe slu`ben pe~at ili spis ^len 390

(1) Toj {to protivpravno }e odzeme, skrie, uni{ti, o{teti ili na drug na~in }e napravi neupotrebliv slu`ben pe~at, kniga ili spis ili isprava {to mu pripa|a na dr`aven organ ili drugo pravno lice {to vr{i javni ovlastuvawa ili {to kaj niv se nao|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. (2) Obidot e kazniv.
La`no pretstavuvawe ^len 391

(1) Toj {to so namera za sebe ili za drug da pribavi korist ili na drug da mu stori {teta, la`no se pretstavuva kako slu`beno ili voeno lice ili neovlasteno nosi znaci na slu`beno ili voeno lice, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e izvr{i dejstvie {to e ovlasteno da gi izvr{i samo opredeleno slu`beno ili voeno lice.
Samovlastie ^len 392

(1) Toj {to samovlasno pribavuva nekoe svoe pravo ili pravo 678

{to smeta deka mu pripa|a, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. (2) Toj {to samovlasno pribavuva nekoe svoe pravo ili pravo {to smeta deka mu pripa|a, so upotreba na sila ili so seriozna zakana deka }e napadne na `ivotot ili teloto, }e se }azni so pari~na kazna ili so zatvor od {est meseci do tri godini. (3) So kaznata od stav 2 se kaznuva toj {to deloto od stavovite 1 i 2 go stori za drug. (4) Goneweto za dejstvieto od stav 1 se prezema po privatna tu`ba, a za stavovite 2 i 3 po predlog.
Dogovor za izvr{uvawe krivi~no delo ^len 393

(1) Toj {to }e se dogovori so drug da izvr{i krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to }e se soglasi na izvr{uvawe krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od ~etiri godini ili pote{ka kazna.
Zlostorni~ko zdru`uvawe ^len 394

(1) Toj {to }e sozdade grupa ili banda {to ima za cel vr{ewe na krivi~ni dela za koi mo`e da se izre~e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Pripadnikot na grupata ili bandata, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (3) Ako grupata ili bandata ima za cel vr{ewe krivi~ni dela za koi mo`e da se izre~e kazna zatvor od najmalku osum godini, ogranizatorot }e se kazni so kazna zatvor najmalku ~etiri godini, a pripadnikot na grupata ili bandata }e se kazni so kazna zatvor od edna do pet godini. (4) Pripadnikot na grupata ili bandata koj }e ja otkrie grupata, odnosno bandata, pred da stori nekoe krivi~no delo vo nejzin sostav ili za nea, }e se oslobodi od kazna. (5) Predmetite i sredstvata {to grupata ili bandata gi koristi za podgotvuvawe na delata, kako i sredstvata za nivnoto finansirawe se odzemaat.
Teroristi~ka organizacija ^len 394-a

(1) Toj {to sozdava grupa, banda ili druga zlostorni~ka orbganizacija za izvr{uvawe na krivi~ni dela na: ubistvo, telesno povreduvawe, grabnuvawe na lica, uni{tuvawe na javni objekti, transportni sistemi, objekti na infrastrukturata, informacioni sistemi i 679

drugi objekti vo op{ta upotreba, grabnuvawe na avioni ili drugi sredstva za javen transport, proizvodstvo, poseduvawe ili trgovija so nuklearno oru`je, biolo{ki, hemiski oru`ja i drugi vidovi na oru`je i opasni materii, pu{tawe na opasni radioaktivni, otrovi i drugi opasni supstancii ili predizviukuvawe na po`ar ili eksplozija, uni{tuvawe na postrojki za snabduvawe so voda, energija ili drugi osnovni prirodni izvori, so namera zagrozuvawe na `ivotot i teloto i sozdavawe ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra|anite, }e se kazni so zatvor od najmalku osum godini. (2) Pripadnikot na grupata, bandata ili druga zlostorni~ak organizacija, kako i toj {to pomaga na koj bilo na~in }e se kazni so zatvor od ~etiri do deset godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to javno povikuva, pottiknuva ili poddr`uva sozdavawe na teroristi~ka organizacija. (4) Storitelot na deloto od stav 3 koj so otkrivawe na organizacijata ili na drug na~in }e go spre~i izvr{uuvaweto na planiranite dela, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini, a mo`e i da se oslobodi od kazna. (5) Storitelot od stav 2 koj }e ja otkrie organizacijata pred da stori vo nejzin sostav ili za nea nekoe od delata predvideni vo stav 1, }e se oslobodi od kazna. (6) Nedvi`nostite iskoristeni i predmetite i sredstvata nameneti za podgotvuvawe na delata od stavovite 1, 2 i 3 se odzemaat."
Terorizam ^len 394-b

(1) Toj {to }e izvr{i delo na ubistvo, telesno povreduvawe, grabnuvawe na lica, uni{tuvawe na javni objekti, transportni sistemi, objekti na infrastruktura, informacioni sistemi i drugi objekti vo op{ta upotreba, grabnuvawe na avioni ili drugi sredstva na javen transport, proizvodstvo, poseduvawe ili trgovija so nuklearni oru`ja, biolo{ki, hemiski oru`ja i drugi vidovi oru`ja i opasni materii, pu{tawe na opasni radioaktivni, otrovni i drugi opasni supstancii ili predizvikuvawe po`ar ili eksplozija, uni{tuvawe na postrojki za snabduvawe so voda, energija ili drugi osnovni prirodni izvori, so namera za zagrozuvawe na `ivotot i teloto i sozdavawe ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra|anite, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor. (2) Toj {to javno povikuva, so {irewe ili stavawe na bilo koj drug na~in na raspolagawe na javnosta na poraka so koja se povikuva ili pottiknuva na izvr{uvawe na nekoe od dejstvijata predvideni so stav 1 i so toa }e predizvika opasnost za izvr{uvawe na takvo dejstvie, }e se kazni so zatvor od ~etiri do deset godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to }e se dogovori so drugo lice za izvr{uvawe na deloto od stav 1, ili }e povika drug da se 680

priklu~i kon zdru`enie ili grupa so namera za izvr{uvawe na deloto od stav 1. (4) Toj {to organizira izrabotuvawe, podgotvuva, izrabotuva, prodava, kupuva, prenesuva ili dr`i eksploziv, ogneno oru`je ili drugo oru`je ili opasni supstancii, nameneti za izvr{uvawe na deloto od stav 1, kako i toj {to vr{i obuka ili na drug na~in podgotvuva drug za izvr{uvawe na deloto od stav 1, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (5) Ako deloto od stavovite 2 i 4 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Nedvi`nostite iskoristeni i predmetite i sredstvata nameneti za podgotvuvawe, finansirawe i izvr{uvawe na delata }e se odzemat."
Finansirawe na terorizam ^len 394-v

(1) Toj {to obezbeduva ili sobira sredstva na koj bilo na~in, direktno ili indirektno, nezakonski i svesno, so namera tie da bidat upotrebeni ili so znaewe deka tie }e bidat iskoristeni celosno ili delumno zaradi izvr{uvawe na krivi~no delo grabnuvawe na vozduhoplov ili brod (~l. 302), zagrozuvawe na bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj (~len 303), teroristi~ko zagrozuvawe na ustavniot poredok i bezbednosta (~len 313) teroristi~ka organizacija (~l. 394-a), terorizam (~len 394-b), zlostorstvo protiv ~ove~nosta (~len 403-a), me|unaroden terorizam (~len 419), zemawe zalo`nici (~l. 421) i drugo delo na ubistvo ili te{ka telesna povreda izvr{eno so namera da se sozdade ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra|anite, }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. (2) Toj {to javno povikuva, so {irewe ili stavawe na koj bilo drug na~in na raspolagawe na javnosta na poraka so koja se povikuva ili pottiknuva na izvr{uvawe na nekoe od dejstvijata predvideni so stav 1, }e se kazni so zatvor od ~etiri do deset godini. (3) So kaznata od stav 2 }e se kazni i toj {to }e se dogovori so drugo lice za izvr{uvawe na deloto od stav 1, ili }e povika drug da se priklu~i kon zdru`enie ili grupa so namera za izvr{uvawe na deloto od stav 1. (4) Toj {to }e sozdade grupa ili banda {to ima za cel izvr{uvawe na krivi~noto delo od stav e, }e se kazni so kazna zatvor najmalku ~etiri godini. (5) Pripadnikot na grupata ili bandata, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (6) Pripadnikot na grupata ili bandata, koj }e ja otkrie grupata, odnosno bandata pred da stori nekoe krivi~no delo od nejzin sostav ili za nea, }e se oslobodi od kazna.

681

(7) Ako deloto od stavovite 1, 2, 3 i 4 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (8) Sredstvata nameneti za podgotvuvawe, finansirawe i izvr{uvawe na delata od stavovite 1, 2, 3 i 4 }e se odzemat.
Izrabotuvawe i nabavuvawe oru`je i sredstva nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ^len 395

(1) Toj {to izrabotuva, nabavuva, krie ili na drug mu ovozmo`uva da dojde do oru`je, municija, eksplozivni materii, rasprskuva~ki materii ili sredstva potrebni za nivno pravewe, kako i otrovi za koi znael deka se nameneti za izvr{uvawe krivi~no delo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. (2) Ako predmet na deloto od stavot 1 e ogneno oru`je, oru`je ~ija upotreba e zabraneta, ili eksplozivni ili drugi materii od pogolem obem, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Toj {to }e napravi ili na drug }e mu otstapi la`en klu~ ili nekoe drugo sredstvo za provaluvawe iako znael deka e nameneto za izvr{uvawe na krivi~no delo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (4) Predmetite od od stav 1 do 3 i sredstvata za nivno pravewe, prenesuvawe i rasturawe }e se odzemat.
Nedozvoleno izrabotuvawe, dr`ewe i trguvawe so oru`je ili rasprskuva~ki materii ^len 396

(1) Toj koj {to neovlasteno izrabotuva, dr`i, prodava, nabavuva ili vr{i razmena so ogneno oru`je, municija ili eksplozivni materii, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako predmet na deloto od stavot 1 e pogolemo koli~estvo na ogneno oru`je, municija ili eksplozivni materii, ili ogneno oru`je, municija ili eksplozivni materii koi na gra|anite im se zabraneti, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Predmetite od stavovite 1 i 2 i sredstvata za nivno izrabotuvawe, prenesuvawe i rasturawe }e se odzemat.
^len 396-a

(1) Toj {to }e izvr{i falsifikuvawe na oznaki na ogneno oru`je so bri{ewe, uni{tuvawe ili menuvawe na oznakite na ogneno oru`je i delovite na ogneno oru`je ili ne izvr{i `igosuvawe i ozna~uvawe na ognenoto oru`je, delovite, komponentite na ognenoto oru`je i municijata, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna.

682

Zloupotreba na znak za pomo{ i opasnost ^len 397

Toj {to so zloupotreba na znak za pomo{ ili znak za opasnost ili so nsosnovano povikuvawe za pomo{ }e predizvika bez potreba izleguvawe na dr`avni organi ili na protivpo`arna slu`ba ili drugi nadle`ni slu`bi za pomo{, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Komar ^len 398

(1) Toj {to neovlasteno organizira komar ili druga igra na sre}a {to e zabraneta, }e se kazni so pari~na kazna ipi so zatvor do edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni i toj {to za nagrada stava na raspolagawe prostorii za igrawe komar ili na drug na~in za nagrada ovozmo`uva igrawe komar ili primamuva drugi na komar. (3) Toj {to pri komar }e se poslu`i so la`ni ili obele`ani karti ili so druga izmama, a ne se raboti za druto pote{ko delo, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini i so pari~na kazna. (4) Predmetite na komarot, kako i zate~enite pari na storitelot pri komarot }e se odzemat.
Spre~uvawe na verski obred ^len 399

Toj {to protivpravno }e spre~i vr{ewe verski obred, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Skvernavewe na grob ^len 400

(1) Toj {to neovlasteno }e prekopa, razurne ili o{teti grob ili drugo mesto vo koe se zakopuvaat umrenite ili grubo }e gi povredi, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj {to so dejstvijata od stav 1 }e oskverni dva ili pove}e groba, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.
Skvernavewe na umren ^len 401

Toj {to protivpravno }e skrie, odnese, o{teti, uni{ti ili na drug na~in }e gi oskverni posmrtnite ostanki na umreniot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica ^len 402

(1) Toj {to bez propi{ana dozvola }e ja premine ili }e se obide da ja premine granicata na Republika Maksdonija vooru`en ili so 683

upotreba na nasilstvo, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina. (2) Toj koj{ggo se zanimava so nedozvoleno prefrlawe drugi lica preku granicata na Republika Makedonija, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Toj {to organizira grupa, banda ili drugo zdru`enie za vr{ewe na delata od stavovite 1 i 2, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
Glavatrieseti~etvrta

KRIVI^NI DELA PROTIV ^OVE^NOSTA I ME\UNARODNOTO PRAVO

Genocid ^len 403

Toj {to so namera napolno ili delumno da uni{ti nekoja nacionalna, etni~ka, rasna ili verska grupa, }e naredi da se vr{at ubistva ili te{ki povredi na teloto ili te{ko naru{uvawe na fizi~koto ili du{evnoto zdravje na ~lenovite na grupata ili prisilno raseluvawe na naselenieto ili grupata da se stavi vo takvi `ivotni uslovi {to doveduvaat do napolno ili delumno istrebuvawe na grupata ili da se primenat merki so koi se spre~uva ra|awe me|u pripadnicite na grupata ili da se vr{i prisilno preseluvawe na deca vo druga grupa ili toj {to so ista namera }e izvr{i nekoe od navedenite dela, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Zlostorstvo protiv ~ove~nosta ^len 403-a

Toj {to so namera za sistematsko uni{tuvawe na civilno naselenie, }e naredi da se vr{at ubistva, te{ki telesni povredi, fizi~ko istrebuvawe, porobuvawe, deportacija ili prisilno raseluvawe na naselenie, zatvorawe ili drug vid li{uvawe od sloboda sprotivni na me|unarodnoto pravo, ma~ewe, siluvawe, seksualna eksploatacija ili ropstvo, prisilna prostitucija, prisilna bremenost, prisilna sterilizacija ili koj bilo drug vid te{ko seksualno nasilstvo, gonewe na koja bilo grupa ili zaednica vrz politi~ka, rasna, nacionalna, etni~ka, kulturna, verska ili polova osnova, prisilno odveduvawe i is~eznuvawe na lica, diskriminacija i podvojuvawe vrz rasna, nacionalna, etni~ka, politi~ka, kulturna ili druga osnova i drugi nehumani postapki so koi namerno se predizvikuva fizi~ko ili psihi~ko stradawe, ili toj {to so ista namera }e izvr{i nekoe od navedenite dela, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.

684

Voeno zlostorstvo protiv civilno naselenie ^len 404

(1) Toj {to za vreme na vojna, vooru`en sudir ili okupacija povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e naredi da se izvr{i napad na civilnoto naselenie, na naselba, na oddelni civilni lica ili na lica onesposobeni za borba, {to imalo za posledica smrt, te{ka telesna povreda ili te{ko naru{uvawe na zdravjeto na lu|eto; napad bez izbor na celta so koj se pogoduva civilnoto naselenie; vr{ewe sprema civilnoto naselenie ubistva, ma~ewa, ne~ove~ki postapuvawa, biolo{ki, medicinski ili drugi nau~ni eksperimenti, zemawe na tkiva ili organi zaradi transplantacija, nanesuvawe na golemi stradawa ili povredi na telesniot integritst ili na zdravjeto; raseluvawe ili preseluvawe ili prisilno odnaroduvawe ili preveduvawe vo druga vera; prisiluvawe na prostitucija ili siluvawe, seksualno ropstvo ili predizvikuvawe na prisilna bremenost, nasilna sterilizacija ili drug vid seksualno nasilstvo, primenuvawe na merki na zastra{uvawe i teror, zemawe na zalo`nici, kolektivno kaznuvawe, protivzakonito odveduvawe vo koncentracioni logori i drugi protivzakoniti zatvorawa, li{uvawe od pravoto na pravilno i nepristrasno sudewe, ili izvr{uvawe na kazna ili pogubuvawe bez prethodna presuda donesena od zakonski zasnovan sud vo postapka vo koja se obezbedeni op{toprifatenite sudski garancii, prisiluvawe na slu`ba vo vooru`enite sili na neprijatelska sila ili vo nejzina razuznava~ka slu`ba ili administracija, zapi{uvawe i regrutirawe na maloletnici pomladi od petnaeset godini vo vooru`enite sili ili nivno koristewe preku aktivno u~estvo vo vooru`enite dejstvija; iskoristuvawe na prisustvoto na civilno naselenie ili na drugi za{titeni lica kako `iv {tit na opredeleni mesta ili podra~ja na dejstvuvawe na vooru`eni sili; prisiluvawe na prinudna rabota, izgladnuvawe na naselenieto, konfiskuvawe na imot, grabe` na imotot na naselenieto, ote`nuvawe na pristapot na humanitarna pomo{, protivzakonito i samovolno uni{tuvawe ili prisvojuvawe od pogolemi razmeri na imoti {to ne e opravdano so voenite potrebi, zemawe na nezakonita i nesrazmerno golema kontribucija i rekvizicija, namaluvawe na vrednosta na doma{nite pari ili protivzakonito izdavawe na pari ili toj {to }e izvr{i nekoe od navedenite dela, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to za vreme va vojna, vooru`en sudir ili okupacija povreduva}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e naredi: da se izvr{i napad na na kulturno dobro {to e pod zasilena za{tita ili drugi objekti so posebna za{tita; objekti posebno za{titeni so me|unarodnoto pravo i na objekti i postrojki so opasna mo} kako {to se brani, nasipi i nuklearni elektrocentrali, bez izbor na celta da se ga|aat bolnici i mesta vo koi se sobiraat bolnite, ranetite i drugi civilni objekti {to se pod posebna za{tita na 685

me|unarodnoto pravo; zgradi, prevozni sredstva, materijali i medicinski edinici koi koristat prepoznatlivi oznaki opredeleni so me|unarodnoto pravo ili personal, instalacii, materijali, edinici ili vozila vklu~eni vo obezbeduvawe humanitarna pomo{ ili na mirovnite misii, zabraneti mesta i demilitarizirani zoni, gradovi, sela, naselbi ili zgradi koi ne se braneti i ne pretstavuvaat voeni celi; dolgotrajno i vo golemi razmeri da se o{tetuva prirodnata okolina {to mo`e da mu {teti na zdravjeto ili na opstanokot na naselenieto ili na kulturnoto dobro {to e pod zasilena za{tita ili negova neposredna okolina da se upotrebat kako potkrepa na nekoja voena akcija, uni{tuvawe ili prisvojuvawe od pogolem razmer na kulturno dobro, za{titeno so me|unarodno pravo, kradewe ili ottu|uvawe ili vandalski napadi na kulturni dobra za{titeni so me|unarodno pravo toj {to }e izvr{i nekoe od navedenite dela. (3) Toj {to povreduvaj}i gi pravilata na megunarodnoto pravo za vreme na vojna, vooru`en sudir ili okupacija, kako okupator, }e naredi ili }e izvr{i preseluvawe ili deportacija na celoto ili na delovi od civilnoto naselenie na okupiranata teritorija ili na okupiranata teritorija }e preseli delovi od sopstvenoto civilno naselenie }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Voeno zlostorstvo protiv raneti i bolni ^len 405

Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e naredi raneti, bolni, brodolomci ili sanitetski personal da se ubie, da se ma~i, ne~ove~no da se postapuva, da se vr{at biolo{ki, medicinski ili drugi nau~ni eksperimenti, da se zemat tkiva ili organi zaradi transplantacija ili da im se nanesuvaat golemi stradawa ili povredi na telesniot integritet ili na zdravjeto ili protivzakonito i samovolno da se uni{tuva ili da se prisvojuva vo golemi razmeri materijal, sredstva za sanitetski transport i zalihi na sanitetski ili verski ustanovi ili na edinici {to ne e opravdano so voenite potrebi ili toj {to }e izvr{i nekoe od navedenite dela, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Voeno zlostorstvo protiv voeni zarobenici ^len 406

Toj {to povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e naredi sprema voeni zarobenici da se vr{at ubistva, ma~ewa, ne~ove~ni postapuvawa, da se vr{at biolo{ki, medicinski ili drugi nau~ni eksperimenti, zemawe tkiva ili organi zaradi transplantacija, da im se nanesuvaat golemi stradawa ili povredi na telesniot integritet ili na zdravjeto, da se prisiluvaat na vr{ewe slu`ba vo vooru`enige sili na neprijatelot ili da se li{uvaat od pravoto na pravilno i nep686

ristrasno sudewe ili da se izvr{uva kazna ili pogubuvawe bez prethodna presuda na zakonski zasnovan sud i postapka vo koja se obezbedeni op{toprifatenite sudski garancii ili nezakonski da se deportiraat, premestuvaat ili dr`at vo zarobeni{tvo ili toj {to }e izvr{i nekoe od navedenite dela, }s se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Upotreba na nedozvoleni sredstva na borba ^len 407

(1) Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir }e naredi da se upotrebat otrovi ili otrovno oru`je, otrovni gasovi, gasovi za zagu{uvawe ili drug vid na gasovi ili sli~ni te~nosti, materii ili napravi, nagazni protivpe{adiski mini, kur{umi {to lesno se {irat vo ~ove~koto telo, kako kur{umi so tvrda ~aura koja ne go pokriva celoto zrno ili e produp~ena, oru`je, proektili, materijali ili drug na~in na vojuvawe, koi spored svojata priroda nanesuvaat nepotrebni povredi ili nepotrebni stradawa ili koi imaat osobini, sprotivni na me|unarodnoto voeno pravo, da ne razlikuvaat voeni od civilni celi ili drugi borbeni srsdstva ili na~in na borba {to se zabraneti so pravilata na me|unarodnoto pravo ili sam }e gi upotrebi, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i go me|unarodnoto pravo }e naredi da nema pre`iveani pripadnici na neprijatelot vo vojnata ili da se vodi borba protiv neprijatel vrz takvi osnovi. (3) Ako poradi deloto od st. 1 zaginale pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Odobruvawe ili opravduvawe na genocid, zlostorstva protiv ~ove~nosta ili voeni zlostorstva ^len 407-a

(1) Toj {to po pat na informacionen sistem javno gi negira, grubo gi minimizira, gi odobruva i opravduva delata od ~len 403 do 407, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Ako negiraweto, minimiziraweto, odobruvaweto ili opravduvaweto e storeno so namera za pottiknuvawe omraza, diskriminacija ili nasilstvo protiv nekoe lice ili grupa na lica poradi nivnata nacionalna, etni~ka ili rasna pripadnost ili verska opredelba, storitelot, }e se kazni so kazna zatvor najmalku ~etiri godini.
Zloupotreba na hemisko ili biolo{ko oru`je ^len 407-b

(1) Toj {to }e izraboti ili usovr{i, proizvede, nabavi, skladira, prodava ili kupuva, ili posreduva vo kupuvawe ili prodavawe; poseduva, prenesuva ili prevezuva hemisko ili biolo{ko oru`je ili 687

bilo kakvo borbeno sredstvo zabraneto so pravilata na me|unarodnoto pravo, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir naredi da se upotrebi hemisko ili biolo{ko oru`je ili bilo kakvi sredstva za borba ili }e vodi borba na na~in koj e zabranet so pravilata na me|unarodnoto pravo, }e se kazni so kazna zatvor najmalku edna godina. (3) Ako poradi deloto od stavovite 1 i 2 nastapi smrt na pove}e lica, storitelot }e se kazni so kazna zatvor najmalku pet godini ili do`ivoten zatvor. (4) Predmetite od stavovite 1 i 2 i sredstvata za nivno pravewe, prenesuvawe i rasturawe }e se odzemat.
Protivpravno ubivawe i ranuvawe na neprijatel ^len 409

(1) Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e ubie ili rani neprijatel koj go ostavil oru`jeto ili bezuslovno se predal ili ostanal bez sredstva za odbrana, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Toj {to }e rani ili ubie neprijatel na svirep ili na podmolen na~in, od koristoqubie ili od drugi niski pobudi ili ako se ubieni pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Protivpravno odzemawe na predmeti od ubieni i raneti na boi{te ^len 410

(1) Toj {to }e naredi protivpravno da se odzemat predmeti od ubieni ili od raneti na boi{te ili toj {to vr{i takvo odzemawe, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (2) Ako deloto od stav 1 e storeno na svirep na~in, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Povreda na parlamentar ^len 411

Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo, navreduva, maltretira ili }e zadr`i parlamentar ili negova pridru`ba ili }e im go spre~i vra}aweto ili na drug na~in }e ja povredi nivnata neprikosnovenost, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Surovo postapuvawe so raneti, bolni i so voeni zarobenici ^len 412

Toj {to povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo surovo postapuva oo raneti, bolni ili so voeni zarobenici ili onevozmo`uva ili spre~uva da gi koristat pravata {to spored tie pravila im pripa|aat, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. 688

Neopravdano odlagawe na repatrijacija na voeni zarobenici ^len 413

Toj {to po zavr{ena vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo }e naredi ili }e izvr{i neopravdano odlagawe na repatrijacija na voeni zarobenici ili na civilni lica, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Uni{tuvawe na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ^len 414

(1) Toj {to za vreme na vojna ili vooru`en sudir povreduvaj}i gi pravilata na me|unarodnoto pravo uni{tuva dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo i gradbi, verski objekti ili ustanovi nameneti za naukata, umetnosta, vospituvaweto ili za humanitarni celi, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Ako so deloto od stav 1 e uni{ten jasno prepoznatliv objekt, koj kako kulturno i duhovno nasledstvo na narodot e pod posebna za{tita na me|unarodnoto pravo, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Pottiknuvawe na agresivna vojna ^len 415

Toj {to povikuva ili pottaknuva na agresivna vojna, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Zloupotreba na me|unarodni znaci ^len 416

(1) Toj {to }e go zloupotrebi ili neovlasteno }e go nosi znameto ili znakot na Organizacijata na obedinetite nacii ili znacite ili znameto na Crveniot krst ili znaci {to se soodvetni na niv, me|unarodni telekomunikaciski znaci, znaci za kulturno nasledstvo ili drugi priznati me|unarodni znaci so koi se obele`uvaat opredeleni objekti, }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. (2) So kaznata od stavot 1 }e se kazni i toj {to so zloupotreba na zname na primirje, voeni znaci ili uniforma na neprijatelot }e predizvika smrt ili te{ka telesna povreda na nekoe lice. (2) Toj {to deloto od stav 1 i 2 }e go stori vo zona na voeni operacii, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
Organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe genocid i voeni zlostorstva ^len 416-a

(1) Toj {to organizira grupa zaradi vr{ewe na krivi~ni dela od ~lenovite 403 do 416, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Toj {to }e stane pripadnik na grupata od stav 1, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. 689

(3) Pripadnik na grupata od stav 1 koj }e ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea, }e se oslobodi od kaznata. (4) Toj {to povikuva ili pottiknuva na izvr{uvawe krivi~ni dela od ~lenovite 403 do 416, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Odgovornost na komandantite i drugite pretpostaveni ^len 416-b

(1) Voeniot komandant ili liceto {to dejstvuva vo takvo svojstvo e krivi~no odgovoren za site krivi~ni dela od ~len 403 do 416-a, izvr{eni za vreme na vojna ili kakov bilo vooru`en sudir, me|unaroden ili vnatre{en, od pripadnici na regularni ili paramilitarni vooru`eni formacii pod negova direktna komanda i kontrola, ako znael ili vrz osnova na site okolnosti bil dol`en i mo`el da znae deka podgotvuvaat ili vr{at takvi dela, ili propu{til da gi prezeme site neophodni i razumni merki za da go spre~i nivnoto izvr{uvawe, ili spre~il ili propu{til pokrenuvawe na krivi~no gonewe na storitelite na krivi~nite dela. (2) Pretpostaveniot e krivi~no odgovoren za site krivi~ni dela od ~len 403 do 416-a, izvr{eni za vreme na vooru`en sudir ili za vreme na mir od negovite pot~ineti vo vr{eweto na slu`bena ili druga dol`nost ili rabotna obvrska, ako znael ili vrz osnova na site okolnosti bil dol`en i mo`el da znae deka podgotvuvaat ili vr{at takvi dela, ili propu{til da gi prezeme site neophodni i razumni merki za da go spre~i nivnoto izvr{uvawe, ili spre~il ili propu{til pokrenuvawe na krivi~no gonewe na storitelite na krivi~nite dela.
Odgovornost na pot~inetiot za delo izvr{eno po naredba na pretpostaveniot ^len 416-v

(1) Izvr{uvaweto na krivi~nite dela od ~len 403 do 416-a po naredba na voen komandant ili drug pretpostaven ne go osloboduva pot~inetiot od krivi~na odgovornost. (2) Nema da se kazni pot~inetiot {to }e izvr{i krivi~no delo od ~len 404 do 416-a po naredba na pretpostaveniot ili vrz osnova na zakonita odluka, ako imal pravna obvrska da se pokori na naredbata ili odlukata, a ne znael deka e nezakonita i od site okolnosti ne bilo o~igledno deka e nezakonita.
Rasna i druga diskriminacija ^len 417

(1) Toj {to vrz osnova na razlika na rasa, boja na ko`a, nacionalnost ili etni~ko poteklo gi povreduva osnovnite ~ovekovi prava i slobodi priznati od strana na me|unarodnata zaednica, }e se kazni so 690

zatvor od {est meseci do pet godini. (2) So kaznata od stav 1 }e se kazni toj {to vr{i progonuvawe na organizacii ili na poedinci poradi nivnoto zalagawe za ramnopravnost na lu|eto. (3) Toj {to {iri idei za superiornost na edna rasa nad druga ili propagira rasna omraza ili pottiknuva na rasna diskriminacija, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini.
Zasnovawe ropski odnos i prevoz na lica vo ropski odnos ^len 418

(1) Toj {to povreduvaj}i ga pravilata na me|unarodnoto pravo, }e stavi drug vo ropski ili nemu sli~en odnos ili go dr`i vo takov odnos, go kupi, go prodade, mu go predade na druto lice ili posreduva vo kupuvaweto, proda`bata ili predavaweto na vakvo lice ili pottiknuva drug da mu ja prodade svojata sloboda ili slobodata na liceto koe go izdr`uva ili koe se gri`i za nego, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. (2) Toj {to prevezuva lica koi se naogaat vo ropski ili sli~en odnos od edna zemja vo druga, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (3) Toj {to deloto od stavovite 1 i 2 }e go stori sprema maloletno lice, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.
Trgovija so lu|e ^len 418-a

(1) Toj {to so sila, seriozni zakani doveduva vo zabludi ili drugi formi na prisilba, grabnuvawe, izmama, so zloupotreba na svojata polo`ba ili sostojbata na bremenost, nemo} ili fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug, ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na ili na drug na~in vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a lica zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija, pornografija, prinudna rabota ili sluguvawe, ropstvo, prisilni brakovi, prisilna fertilizacija, nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo, }e se kazni so kazna zatvor najmalku ~tiri godini. (2) Toj {to }e odzeme ili uni{ti li~na karta, paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavot 1 na ovoj ~len }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri do pet godini. (3) Toj {to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi ili drug vid eksploatacija od lica za koe znael ili bil dol`en da znae deka e `rtva na trgovija so lu|e }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (4) Soglasnosta na `rtvata na trgovija so lu|e zaradi namera za 691

eksploatacija predvidena vo stav 1 od ovoj ~len, ne se od zna~ewe za postoeweto na krivi~noto delo od stav 1 na ovoj ~len. (5) Ako deloto od stavot 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (6) Obidot e kazniv. (7) Nedvi`nostite iskoristeni i predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto, se odzemaat.
Krium~arewe na migranti ^len 418-b

(1) Toj {to so sila ili so seriozna zakana deka }e napadne vrz `ivotot ili teloto, so grabnuvawe, izmama, od koristoqubie, so zloupotreba na svojata slu`bena polo`ba ili so iskoristuvawe na nemo}ta na drug ilegalno prenesuva migranti preku dr`avnata granica, kako i toj {to pravi, nabavuva ili poseduva la`na patna ispravi so takva cel, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (2) Toj {to vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a migranti, }e se kazni so zatvor od edna do pet godini. (3) Ako pri vr{eweto na delata od stavovite 1 i 2 e zagrozen `ivotot ili zdravjeto na migrant, ili so migrantot se postapuva osobeno poni`uva~ki ili surovo, ili se spre~uva toj da gi koristi pravata {to mu pripa|aat spored me|unarodnoto pravo, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (4) Ako deloto od stavovite 1 i 2 e storeno so maloletno lice, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (5) Predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto se odzemaat.
Organizirawe na grupa i pottiknuvawe na izvr{uvawe na delata trgovija so lu|e, trgovija so maloletno lice i krium~arewe na migranti ^len 418-v

(1) Toj {to organizira grupa, banda ili drugo zdru`enie za vr{ewe na krivi~ni dela od ~lenovite 418-a, 418-b i 418-g, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Toj {to }e stane pripadnik na grupa, banda ili drugo zdru`enie od stav 1 ili na drug na~in ja pomaga grubata, bandata ili zdru`enieto, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (3) Pripadnik na grupata od stav 1 koj }e ja otkrie grupata pred da stori krivi~no delo vo nejziniot sostav ili za nea, }e se oslobodi od kazna. (4) Toj {to povikuva, pottiknuva ili poddr`uva izvr{uvawe na krivi~nite dela od ~lenovite 418-a, 418-b i 418-g, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.

692

Trgovija so maloletno lice ^len 418-g

(1) Toj {to vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a maloletno lice zaradi eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija, pornografija, prinudna rabota ili sluguvawe, ropstvo, prisilni brakovi, prisilna fertilizacija, nezakonito posvojuvawe ili nemu sli~en odnos ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovo telo, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (2) Toj {to deloto od stav 1 }e go stori so sila, seriozna zakana, so doveduvawe vo zabluda ili druga forma na prisilba, grabnuvawe, izmama, so zloupotreba na svojata polo`ba ili sostojba na bremenost, nemo} ili fizi~ka ili mentalna nesposobnost na drug, ili so davawe ili primawe pari ili druga korist zaradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini. (3) Toj {to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi ili drug vid eksploatacija od maloletno lice za koe znael ili bil dol`en da znae deka e `rtva na trgovija so lu|e, }e se kazni so zatvor najmalku osum godini. (4) Toj {to }e odzeme ili uni{ti li~na karta, paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, }e se kazni so zatvor najmalku ~etiri godini. (5) Soglasnosta na maloletnoto lice so dejstvijata predvideni vo stav 1 od ovoj ~len, ne e od zna~ewe za postoeweto na krivi~noto delo od stav 1 na ovoj ~len. (6) Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice, }e se kazni so pari~na kazna. (7) Nedvi`nostite iskoristeni i predmetite i prevoznite sredstva upotrebeni za izvr{uvawe na deloto se odzemaat."
Me|unaroden terorizam ^len 419

(1) Toj {to so namera da na{teti na stranska dr`ava ili na me|unarodna organizacija }e izvr{i grabnuvawe na nekoe lice ili nekoe drugo nasilstvo, }e predizvika eksplozija ili po`ar ili so nekoe op{toopasno dejstvie ili so op{toopasni sredstva }e predizvika opasnost za `ivotot na lu|eto i za imotot od zna~itelna vrednost, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini. (2) Ako poradi delata od stav 1 nastapila smrt na edno ili na pove}e lica ili e predizvikana {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na delata od stav 1 storitelot so umisla li{il od `ivot drug, }e se kazni so zatvor najmalku deset godi693

ni ili so do`ivoten zatvor.

Zagrozuvawe lica pod me|unarodna za{tita ^len 420

(1) Toj {to }e izvr{i grabnuvawe ili nekoe drugo nasilstvo sprema lice pod me|unarodno pravna za{tita ili gi napadne negovite slu`beni prostorii, privatniot stan ili prevoznoto sredstvo, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Ako poradi delata od stav 1 nastapila smrt na edno ili pove}e lica, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so umisla li{il od `ivot drug, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor. (4) Toj {to }e ja zagrozi sigurnosta na liceto od stav 1 so seriozna zakana deka }e go napadne nego, negovite slu`beni prostorii, privatniot stan ili prevoznoto sredstvo, }e se kazni so zatvor od edna do deset godini.
Zemawe zalo`nici ^len 421

(1) Toj {to }e izvr{i grabnuvawe na nekoe lice i se zakanuva deka }e go ubie, }e go povredi ili }e go zadr`i kako zalo`nik so namera da ja prisili nekoja dr`ava ili me|unarodna organizacija ne{to da stori ili da ne stori, kako izri~en ili molkumen uslov za osloboduvawe na zalo`nikot, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Ako poradi deloto od stav 1 nastapila smrt na grabnatoto lice, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav 1 storitelot so umisla go li{il od `ivot grabnatoto lice, }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor.
Piratstvo ^len 422

(1) ^len na posada ili patnik na brod ili vozduhoplov, koj so namera za sebe ili za drug da pribavi korist ili na drug da mu nanese {teta, na mesto koe ne potpa|a pod vlast na nitu edna dr`ava }e izvr{i nasilstvo ili druga prisilba sprema drug brod ili vozduhoplov ili sprema licata koi se nao|aat na nego ili grabe` na predmetite od brodot ili vozduhoplovot, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina. (2) Ako poradi delata od stav 1 nastapi smrt na edno ili pove}e lica ili e predizvikano uni{tuvawe na brodot ili vozduhoplovot ili nastapila druga imotna {teta od golemi razmeri, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini.

694

Glavatrisetipetta

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Donesuvawe na upatstvo za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznena evidencija ^len 423601

Ministerot za pravda }e donese upatstvo za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznena evidencija vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakonik.
^len 423-a

So Sudskiot delovnik se dureduva postapuvaweto na sudovite za vodewe na kaznena evidencija soglasno ~lenot 106 od Krivi~niot zakonik, vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Prenesuvawe na podatocite od kaznenata evidencija ^len 424

(1) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e dol`no vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da gi prenese site podatoci od kaznenata evidencija {to ja vodat organite na ova Ministerstvo vo kaznenata evidencija na nadle`nite sudovi. (2) Po istekot na rokot od stav 1 Ministerstvoto za pravda }e izvr{i uvid vo evidenciite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zaradi utvrduvawe dali se otstraneti podatocite za osudeni lica i za toa }e ja izvesti Vladata na Republika Makedonija.
Prestanuvawe na va`nosta na krivi~no-pravnite odredbi ^len 425

So denot na primenata na ovoj zakonik prestanuvaat da va`at krivi~nopravnite odredbi od Krivi~niot zakon na Republika Makedonija - op{t i poseben del ("Slu`ben list na SFRJ" broj 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 i 38/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 25/92 i 32/93) i Krivi~niot zakon na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 25/77, 23/ 84, 50/87, 36/89, 7/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 28/91, 24/92 i 49/93), kako i to~ka 1. Krivi~ni dela i ~lenovite 278, 279, 280, 281 i 282 od Zakonot za carini ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" bro) 20/93) i ~lenovite 26,27 i 28 od Zakonot za uslovite za zemawe, razmenuvawe, prenesuvawe i presaduvawe delovi od ~ove~koto telo zaradi lekuvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 30/95).

^lenot 423 e ukinat so odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija, br. 206/2003 od 15. 04. 2004.

601

695

Vleguvawe vo sila na Zakonikot ^len 426

Ovoj zakonik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" a }e se primenuva od 1 noemvri 1996 godina.
Od Zakonot za izmenuvawe na Krivi~niot zakonik "SV RM," br. 9/2004. ^len 234

Merkite na bezbednost izre~eni so pravosilna presuda do denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, se izvr{uvaat spored Krivi~en zakonik koj va`el vo vremeto na nivnoto izrekuvawe.
^len 236

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a odredbite od ~len 29 koi se odnesuvaat na ~len 58-b za uslovite za izrekuvawe na op{tokorisna rabota, ~len 31 koj se odnesuva na ~len 59-a za uslovite na izrekuvawe na ku}en zatvor i odredbata na ~len 48 koja se odnesuva na ~lenovite 961-a do 96-| za kaznuvawe na pravnite lica, }e se primenuvaat od 1 septemvri 2004 godina.

696

ODLUKI NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA 1. So Odluka U. br. 210/2001 od 6. 02. 2002, Sudot go ukina ~l. 101 st. 2 vo delot: "i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni," od Krivi~niot zakonik ("SV RM," 37/1996, 80/1999). Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 101 st. 1 od Krivi~niot zakonik, pravnite posledici od osudata {to se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni dela, ne mo`e da nastapat koga za krivi~noto delo na storitelot mu e izre~ena pari~na kazna, uslovna osuda, sudska opomena ili koga toj e osloboden od kazna, a spored st. 2 od ovoj ~len, pravnite posledici mo`at da se predvidat samo so zakon i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni. So Krivi~niot zakonik, na pravnite posledici od osudata im se posvetuva posebna glava, iako sodr`inata na taa glava e mo{ne skromna, vo odnos na drugite krivi~nopravni pra{awa {to se predmet na ureduvawe na Zakonikot. Pravnite posledici od osudata kako posebna kategorija, so ovoj zakonik ne se tretirat nitu kako kazni, nitu kako drugi krivi~ni sankcii. Imeno, spored ~l. 4 od Krivi~niot zakonik, krivi~ni sankcii se: kazni, uslovna osuda i sudska opomena, merki za bezbednost i vospitni merki, a spored ~l. 33 od Zakonikot, kazni se: zatvor i pari~na kazna, pri {to, kaznata zatvor mo`e da se izre~e samo kako glavna kazna, a pari~nata kazna kako glavna i sporedna kazna, a ako za edno krivi~no delo se propi{ani dvete kazni, kako glavna mo`e da se izre~e samo ednata od niv. So ~l. 5 od Zakonikot e uredeno deka na storitelot na krivi~no delo vo izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni opredeleni prava samo vo mera koja im odgovara na prirodata i sodr`inata na taa sankcija i samo na na~in so koj se obezbeduva po~ituvawe na li~nosta na storitelot i na negovoto ~ove~ko dostoinstvo. Spored toa, pravnite posledici od osudata ne se tretiraat kako kazna ili drugi krivi~ni sankcii, na {to bi sleduval i odgovor deka so niv ne mo`e na storitelot na krivi~noto delo da mu bidat odzemeni ili ograni~eni opredeleni prava. Me|utoa, od sodr`inata na ~l. 101 st. 1 od Zakonikot, proizleguva deka pravnite posledici od osudata se nadovrzuvaat na osudite za opredeleni krivi~ni dela, {to zna~i deka iako pravnite posledici od osudata ne se kazni, tie po svojata priroda, karakter i mo`nost od nivno predviduvawe so zakon, bez poblisku opredeluvawe na nivnite vidovi i uslovi za nivno propi{uvawe so samiot Krivi~en zakonik, poprimat karakter blizok na samata kazna i mo`at te{ko da 697

go pogodat osudeniot koj ja izr`al svojata kazna. Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4, ~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 51, ~l. 54 st. 1, ~l. 98 st. 1 i 2 od Ustavot i navedenite i zakonski odredbi, a imaj}i ja predvid sodr`inata na ~l. 101 st. 2 vo delot: "i nastapuvaat po sila na zakonot so koj se predvideni" od Krivi~niot zakonik, spored misleweto na Sudot, pravnite posledici od osudata ne mo`at da nastapuvaat avtomatski po sila na zakon, tuku deka toa mo`e da se pravi samo so pravosilna sudska odluka, odnosno deka kaznenopravniot odnos se iscrpuva na relacijata na kaznivoto delo i sudski izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici od negovoto izvr{uvawe odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e izre~no utvrdeno so Ustavot. So ogled na toa {to spored osporeniot del od odredbata, pravnite posledici od osudata nastapuvaat po sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramkite na vidovite na kazni odnosno sankcii, Sudot oceni deka toj del od osporenata odredba ne e vo soglasnost so napred navedenite odredbi od Ustavot. 2. So Odluka U. br 206/2003 od 9. 06. 2004, Sudot go ukina ~l. 423 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/ 2003 i 19/2004) Ustavniot sud na Republika Makedonija po sopstvena inicijativa so Re{enie U. br. 206/2003 od 15 april 2004 godina povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 423 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ovaa odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so Ustavot. Sudot na sednicata utvrdi deka vo ~lenot 423 od Krivi~niot zakonik e predvideno ministerot za pravda da donese upatstvo za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznenata evidencija vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakonik. So odredbata od ~lenot 233 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 19/2004), po ~lenot 423 e dodaden nov ~len 423-a, spored koj so Sudskiot delovnik se ureduva postapuvaweto na sudovite za vodewe na kaznenata evidencija soglasno so ~lenot 106 od Krivi~niot zakonik, vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon. Soglasno ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republika Makedonija e vladeeweto na pravoto. Ustavot na Republika Makedonija vo ~lenot 98 stav 1 i 2 utvrdil deka sudskata vlast ja vr{at sudovite koi se samostojni i nezavisni i sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Spored odredbite od stav 3, 4 i 5 od ovaa ustavna norma, organizacijata na sudstvoto e edinstvena, zabraneti se vonrednite sudovi, 698

a vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo od vkupniot broj pratenici. Vrz osnova na ovaa ustavna odredba e donesen Zakonot za sudovite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 36/1995, 45/1995 i 64/2003), koj posebno gi uredil pra{awata na pravosudnata i sudskata uprava vo edinstveniot sudski sistem. Spored odredbite na ovoj zakon rabotite na pravosudnata uprava gi vr{i ministerstvoto za pravda vo sorabotka so pretsedatelot na soodvetniot sud. Spored ~lenot 78 od ovoj zakon, ministerot za pravda donesuva Sudski delovnik, po prethodno mislewe na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Sudot, isto taka, utvrdi deka so odredbite od op{tiot del od Krivi~niot zakonik e uredeno pra{aweto na kaznenata evidencija. Spored ~lenot 106 stav 1 kaznenata evidencija ja vodi prvostepeniot sud nadle`en spored mestoto na ra|awe na osudeniot. Spored stavot 2 na istiot ~len, za licata rodeni vo stranstvo ili za onie ~ie mesto na ra|awe e nepoznato kako i za pravnite lica kaznenata evidencija ja vodi sudot opredelen so zakon. So odredbite od stavot 3 i 4 od ovoj ~len od Krivi~niot zakonik e propi{an ograni~en krug na ovlasteni subjekti na koi mo`at da im se napravat dostapni podatocite od kaznenata evidencija. Imeno, ovie podatoci mo`at da mu se dadat na sudot i na javnoto obvinitelstvo vo vrska so krivi~nata postapka {to se vodi protiv porano osudeniot i na nadle`nite organi {to u~estvuvaat vo postapkata za davawe amnestija i pomiluvawe. Podatocite od kaznenata evidencija mo`at na obrazlo`eno barawe da im se dadat na dr`avnite organi, pravni ili fizi~ki lica ako u{te traat opredeleni pravni posledici od osudata ili kazni {to se sostojat vo zabrani ili ako za toa postoi opravdan interes zasnovan vrz zakon. Soglasno stavot 5 na ovoj ~len, nikoj nema pravo da bara od gra|anite da podnesuvaat dokazi za svojata osuduvanost ili neosuduvanost, a spored stavot 6 na gra|anite po nivno barawe, mo`e da im se dadat podatoci za nivnata osuduvanost ili neosuduvanost samo ako ovie podatoci im se potrebni zaradi ostvaruvaweto na nivnite prava vo stranstvo. Od iznesenite ustavni i zakonski opredelbi Sudot oceni deka Krivi~niot zakonik so odredbata od ~lenot 423 predvidel ministerot za pravda so upatstvo da go ureduva pra{aweto za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznenata evidencija, me|utoa so novata odredba od ~lenot 423-a od izmenite i dopolnuvawata na ovoj zakonik, e predvideno ova pra{awe da bide predmet na ureduvawe vo Sudskiot delovnik, koj ministerot za pravda go donesuva po prethodno mislewe na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. 699

Poa|aj}i od toa deka so novoto zakonsko re{enie se pomestuva ureduvaweto na pra{aweto za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznenata evidencija vo Sudskiot delovnik, za koj vo postapkata na donesuvawe e vklu~eno i mislewe na Vrhovniot sud na Republika Makedonija so {to se afirmiraat elementite opredeleni so Ustavot koi se odnesuvaat na sudstvoto, zakonskoto re{enie vo osporenata odredba od ~lenot 423 ne gi sodr`i ovie elementi i tretira pra{awe koe e uredeno na poinakov na~in so navedenata odredba od ~lenot 423-a od Krivi~niot zakonik. Od ovie pri~ini kako i poradi postoeweto na razli~ni zakonski re{enija za isto pra{awe, {to ne obezbeduva usoglasen soodnos so ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto predvideno vo ~lenot 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, Sudot utvrdi deka osporenata odredba od ~lenot 423 od Krivi~niot zakonik ne e vo soglasnost so Ustavot. 3. So Odluka U. br 228/2005 od 5. 04. 2006, Sudot go poni{ti ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999, 4/2002, 43/ 2003, 19/2004 i 81/2005). Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik povisokiot sud mo`e na barawe na storitelot na krivi~noto delo ako mu e izre~ena kazna zatvor do edna godina, da ja zameni so pari~na kazna, imaj}i gi predvid negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, kako i imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite semejni obvrski. Izre~enata kazna zatvor od stavot 1 ne mo`e da se zameni so pari~na kazna, dokolku storitelot krivi~noto delo go storil vo povrat. Pri zamenuvaweto na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna od stavot 1, sudot }e go zameni sekoj den zatvor so pari~na kazna vo visina na dnevna globa, pri {to brojot na dnevnite globi za sekoj den zatvor {to se zamenuva ne mo`e da bide pomal od 50 dnevni globi. Pari~nata kazna so koja se zamenuva izre~enata kazna zatvor do edna godina, ne mo`e pove}e da se zamenuva so druga kazna. Trgnuvaj}i od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, spored Sudot, vo konkretniov slu~aj so osporenata zakonska odredba se povreduva na~eloto na vladeeweto na pravoto. Ova od pri~ina {to, spored Sudot, so osporenata zakonska odredba se otstapuva od celokupniot koncept na kazneniot sistem reguliran so pozitivnata zakonska regulativa. Imeno, vo Glava treta na Krivi~niot zakonik, vo koja e sodr`ana i osporenata zakonska odredba, vo dve poglavja so kategorijalno zna~ewe, vo edna koherentna celina regulirani se kaznite i toa: 10 Celite na kaznuvaweto, vidovite kazni i uslovi za nivno izrekuvawe i 20 Odmeruvawe na kaznata. So toa, vsu{nost Krivi~niot zakonik sistemski gi razgrani~il kaznite razli~ni po svojata pravna priroda i represivno dejstvo. Imeno, pomestuvaweto na celta na kaznuvaweto na po700

~etokot od regulativata za kaznite, vpro~em, ja potvrduva tradicijata na kaznenoto zakonodavstvo eksplicitno i jasno da izrazi {to se o~ekuva od kaznata, {to ne e cel sama za sebe, tuku e i svoevidna pravna orientacija na sudijata vo izborot i odmeruvaweto na kaznata. Ne ispu{taj}i ja od vid prirodata na kaznata, krivi~nopravnata nauka kontinuirano postavuva brojni uslovi i barawa kako neophodni karakteristiki na sovremenata kazna. Tokmu pod vlijanie na ovie zalo`bi krivi~nopravnite sistemi i zakonodavstvata na civiliziranite zemji prifatile kazna od javnopraven karakter, propi{ana, izre~ena i izvr{liva samo od nadle`en sud. Od sodr`inata na ~l. 32, 33, 40, 40, 41 st. 2 od Krivi~niot zakonik, jasno proizleguva deka zakonodavecot jasno i decidno gi predviduva granicite na ubla`uvaweto na kaznata vo ramkite na predvideniot minimum na kazna. Ottuka, logi~en e zaklu~okot deka so osporenata zakonska odredba vsu{nost se derogira odredbata od ~l. 41 od Zakonikot, odnosno se naru{uvaat temelite na drugite instituti, predvideni vo Krivi~niot zakonik. Tokmu poradi toa, spored Sudot, so osporenata zakonska odredba se povreduva temelniot princip na ustavniot poredok od ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot - vladeeweto na pravoto. Od analizata na osporenata zakonska odredba, spored Sudot, isto taka, proizleguva zaklu~ok deka istata e nejasna i neprecizna i poradi toa {to voop{to ne e jasno dali vo slu~ajov stanuva zbor za zamena na kazna zatvor izre~ena so pravosilna sudska odluka, ili istata se u{te e vo faza na `albena postapka, odnosno dali stanuva zbor za nepravosilna presuda, po koja povisokiot sud mo`e da se proiznese po izjaven redoven praven lek (`alba) i vo koja postapka povisokiot sud vo ramkite na granicite {to se propi{ani so zakon za toa delo, a imaj}i gi pritoa vo vid krivi~nata odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto, }e mu odmeri kazna na storitelot na krivi~noto delo. Ottuka, nesporen e zaklu~okot deka toj, sudijata, e dominus litis vo postapkata, i onoj koj po zakonski sprovedena postapka vrz osnova na svoeto sudisko nao|awe i ubeduvawe {e go opredeli vidot na kaznata, kako i visinata na istata. Pritoa, sudot gi ima predvid site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema, a osobeno: stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro, okolnostite pod koi e storeno deloto, porane{niot `ivot na storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto krivi~no delo, a posebno vodej}i smetka za vkupnoto dejstvo na kaznata i nejzinite posledici vrz mo`nosta i potrebite za resocijalizacija na storitelot. Ova se okolnosti koi samo sudot vo kontradiktorna postapka vo neposreden kontakt so storitelot na krivi~noto delo, mo`e so sigurnost da gi proveri i utvrdi i vrz osnova na niv da go opredeli vidot i visinata na kaznata. So Ustavot, isto taka, precizno se definirani osnovnite slo701

bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot. Od ~l. 9 st. 1 od Ustavot proizleguva deka Ustavot ne dopu{ta diskriminacija, odnosno neednakvost na gra|anite vo nivnite slobodi i prava po koj bilo osnov predviden vo ovaa ustavna odredba. Trgnuvaj}i od faktot {to pari~nata kazna e sankcija od imoten karakter, a od aspekt na navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka so osporenata zakonska odredba se pravi razlika me|u gra|anite po osnov na imotna sostojba. Imeno, od analizata na osporenata odredba vsu{nost proizleguva deka do povisokiot sud barawe za zamena na izre~enata kazna zatvor so pari~na kazna mo`e da podnesat onie storiteli na koi im e izre~ena kazna zatvor do edna godina koi se vo mo`nost istata da ja platat. Me|utoa, storitelite koi se so dobra imotna sostojba na ovoj na~in se doveduvaat vo privilegirana polo`ba za razlika od onie koi se vo lo{a, odnosno slaba imotna sostojba, so {to vsu{nost se naru{uva na~eloto na ednakvost po osnov na imotna polo`ba, predvideno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, ednakvosta kako vrednosen ideal na demokratijata, zna~i ednakvost na gra|anite pred zakonite, odnosno u`ivawe ednakva za{tita od zakonite. Vo sekoe gra|ansko op{testvo prisutna e i neophodna potrebata vo op{testvoto da postoi ednakvost, bidej}i neednakvosta ra|a nezadovolstvo. Za za{tita na ~ovekovata sloboda, neophodno e obezbeduvawe ramnopravnost, odnosno lu|eto da bidat ednakvi pred pravnite normi, {to spored Sudot, so re{enieto vo osporenata zakonska norma ne se ovozmo`uva. Spored Amandmanot XXV od Ustavot, so koj e zamenet ~l. 98 od Ustavot na Republika Makedonija, sudskata vlast ja vr{at sudovite. Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Zabraneti se vonredni sudovi. Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Od sodr`inata na citiranata ustavna norma jasno proizleguva deka vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, organizacijata, sostavot na sudovite, kako i postapkata pred sudovite se ureduvaat samo so zakon {to e donesen so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, a ne i so zakon donesen so obi~no mnozinstvo, kako {to e vo slu~ajov. Imeno, so samoto odreduvawe na nadle`nost na povisok sud, vo osporenata zakonska odredba koja e del od zakonik koj e donesen so obi~no mnozinstvo i koj ne gi regulira pra{awata za nadle`nost na sudovite, Sudot utvrdi deka osporenata zakonska odredba ne e vo soglasnost so Amandmanot XXV t. 1 st. 4 na Ustavot. Od navedenite pri~ini, spored Sudot osporenata zakonska odredba ne e vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 st. 1 i Amandman XXV t. 1 st. 4 od Ustavot na Republika Makedonija. 702

ZAKON ZA MALOLETNI^KA PRAVDA ("SV RM," 87/2007) Prv del OP[TI ODREDBI Glava prva Sodr`ina, celi i osnovni na~ela

1. Sodr`ina na zakonot
^len 1

So ovoj zakon se ureduva postapuvaweto so deca vo rizik i maloletni storiteli na dejstvija {to so zakon se opredeleni kako krivi~ni dela i prekr{oci, se opredeluvaat uslovite za primena na merki na pomo{, gri`a i za{tita, vospitni i alternativni merki i za kaznuvawe na maloletnicite, polo`bata, ulogata i nadle`nosta na organite {to u~estvuvaat vo postapuvaweto so deca vo rizik i maloletni storiteli na dejstvija {to so zakon se opredeleni kako krivi~ni dela i prekr{oci i izvr{uvaweto na vospitnite i alternativnite merki i kazni. So ovoj zakon se ureduvaat merki za za{tita na maloletnikot `rtva na krivi~ni dela i merki za prevencija na maloletni~koto prestapni{tvo.

2. Celi na zakonot
^len 2

Celi na zakonot i na negovata primena se ostvaruvawe na prioriteten interes i za{tita na maloletnicite od kriminal, nasilstvo i na koj bilo oblik na zagrozuvawe na nivnite slobodi i prava i nivniot pravilen razvoj; za{tita na maloletnite storiteli na dejstvija {to so zakon se opredeleni kako krivi~ni dela i prekr{oci od povrat; nivna socijalizacija, vospituvawe i prevospituvawe, pomo{ i gri`a za maloletnicite i za{tita vo postapkata pred sudot i drugite organi na nivnite slobodi i prava zagarantirani so Ustavot na Republika Makedonija, Konvencijata za pravata na deteteto i drugite me|unarodni dogovori za polo`bata na maloletnicite vo sistemot na pravda, ratifikuvani soglasno so Ustavot na Republika Makedonija.

3. Osnovni na~ela
^len 3

Na maloletnik ne mo`e da mu bide izre~ena sankcija predvidena so ovoj zakon za dejstvie koe pred da e storeno ne bilo so zakon 703

opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok i za koe ne bila propi{ana sankcija so zakon.
^len 4

Na maloletnikot vo neformalnoto postapuvawe na nadle`nite organi i slu`bi, kako i vo sudskata postapka, mu se garantiraat site prava {to gi imaat polnoletnite lica obvineti vo krivi~nata, odnosno prekr{o~nata postapka kako i posebnite prava, priznati so Konvencijata za pravata na deteto i drugite ratifikuvani me|unarodni dogovori, vo site fazi na postapkata i vo izrekuvaweto i izvr{uvaweto na koja bilo sankcija ili merka opredelena so ovoj zakon.
^len 5

Primenata na merkite i sankciite opredeleni so ovoj zakon i postapuvaweto so maloletnikot se podredeni vo negov interes za za{tita, vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj.
^len 6

Pri primenata na merkite i sankciite i vo postapkite opredeleni so ovoj zakon na maloletnikot mo`e da mu bidat odzemeni ili ograni~eni opredeleni prava samo vo mera {to odgovara na dostignatiot stepen na razvoj, na negovata li~nost i na negovata potreba za otstranuvawe na sostojbite {to vlijaat toj da vr{i krivi~ni dela ili prekr{oci.
^len 7

Od merkite i sankciite predvideni so ovoj zakon, sekoga{ im se dava prednost na preventivnite, za{titnite i vospitnite merki. Sankciite {to se sostojat vo li{uvawe od sloboda na maloletnikot }e se primenuvaat vo isklu~itelni slu~ai, kako posledno sredstvo, ako poinaku ne mo`e da se ostvari celta na primenata na merkite i sankciite za storenoto krivi~no delo.
^len 8

Merkata ili sankcijata {to mu se izrekuva na maloletnikot treba da odgovara na negovata li~nost, te`inata na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok i negovite posledici, potrebata od negovo vospituvawe, prevospituvawe, obrazovanie i razvoj, zaradi obezbeduvawe i za{tita na najdobriot interes za maloletnikot.
^len 9

Za dejstvie na maloletnikot {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, nadle`nite organi i slu`bi po pravilo ne poveduvaat sudska postapka, za da se izbegne {tetnoto vlijanie vrz maloletnikot, osven ako li~nite svojstva na maloletnikot i okolnos704

tite pod koi e storeno dejstvieto ne uka`uvaat na potrebata od vodewe na sudska postapka. Sudska postapka po pravilo se sproveduva samo vo slu~aite predvideni so ovoj zakon, ako maloletnikot storil dejstvie {to so zakonot e opredelno kako krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna ili vo slu~aj koga celta na merkite ili sankciite predvideni so ovoj zakon ne mo`e da se postigne bez takva postapka.
^len 10

Maloletnikot ima pravo na za{tita pred nadle`en sud protiv odluki doneseni vo upravna postapka.
^len 11

Osnovno pravo na maloletnikot e postapkata sprema nego da ja vodi i sankciite opredeleni so ovoj zakon da gi izrekuva samo sud nadle`en za maloletni~ki kriminalitet. Drugite merki predvideni so ovoj zakon mo`at da izrekuvaat i drugi specijalizirani organi.

4. Zna~ewe na poimite i izrazite

^len 12

Oddelni poimi i izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednoto zna~ewe: - maloletnik e sekoe lice na vozrast do 18 godini, koe spored Konvencijata za pravata na deteto se smeta za dete; - dete vo rizik e maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, napolnil sedum, a ne napolnil ~etirinaeset godini; dete vo rizik se smeta i maloletnik do 14 godi{na vozrast - zavisnik od upotreba na drogi, psihotropni supstancii ili alkohol, dete so pre~ki vo razvojot, dete-`rtva na nasilstvo i vospitno i socijalno zapu{teno dete koe se nao|a vo takva situacija vo koja e ote`nato ili onevozmo`eno ostvaruvaweto na vospitnata funkcija na semejstvoto ili deteto ne e vklu~eno vo sistemot na obrazovanie i vospituvawe ili se oddalo na pitawe, skitawe ili prostitucija, koe poradi vakvite sostojbi e ili mo`e da dojde vo sudir so zakonot; - pomlad maloletnik e maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, imal napolneto ~etirinaeset godini, a nemal napolneto {esnaeset godini; - pomlad maloletnik vo rizik e lice, koe vo vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo za koe e predvidena pari~na kazna ili zatvor do tri godini ili prekr{ok, ima napolneto ~etirinaeset, a nema napoleneto {estnaeset god705

ini ili koe e zavisnik od upotreba na drogi, psihotropni supstancii ili alkohol, dete so pre~ki vo razvojot i vospitno i socijalno zapu{teno dete koe se nao|a vo takva sostojba vo koja e ote`nato ili onevozmo`eno ostvaruvaweto na vospitnata funkcija na semejstvoto, koe poradi vakvite sostojbi e ili mo`e da dojde vo sudir so zakonot; - postar maloletnik e maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredelno kako krivi~no delo ili prekr{ok, napolnil {esnaeset godini, a ne napolnil osumnaeset godini; - postar maloletnik vo rizik e maloletnik, koj vo vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo, za koe e predvidena pari~na kazna ili zatvor do tri godini, ili prekr{ok, ima napolneto {estnaeset godini, a ne napolnil osumaneset godini ili koe e zavisnik od upotreba na drogi, psihotropni supstancii ili alkohol, dete so pre~ki vo razvojot i vospitno i socijalno zapu{teno dete koe se nao|a vo takva sostojba vo koja e ote`nato ili onevozmo`eno ostvaruvaweto na vospitnata funkcija na semejstvoto, koe poradi vakvite sostojbi e ili mo`e da dojde vo sudir so zakonot; - pomlado polnoletno lice e lice koe vo vremeto na presuduvaweto za krivi~no delo napolnilo osumnaeset, a ne napolnilo dvaeset i edna godina; - merki se merki na pomo{ i za{tita opredeleni so zakon, {to ne se sostojat vo odzemawe i ograni~uvawe na slobodite i pravata na maloletnikiot poradi storeno krivi~no delo ili prekr{ok, {to sudot i drugite organi opredeleni so ovoj zakon mo`at da gi primenat sprema maloletnikot, negovoto semejstvoto i staratelot; - sankcija e pravna posledica na krivi~noto delo i prekr{okot {to se sostoi vo odzemawe ili ograni~uvawe na opredeleni slobodi i prava na maloletnikot poradi storenoto krivi~no delo ili prekr{okot {to ja izrekuva sud vo postapka opredelena so ovoj zakon; - nadle`en sud se sudija za maloletnici i sovet za maloletnici; - drugi specijalizirani organi se centrite za socijalna rabota, Javnoto obvinitelstvo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i ustanovite za izvr{uvawe na sankcii za maloletnici; i - semejstvo se roditelite, odnosno staratelot na maloletnikot, polnoletnite rodnini po krv vo prava linija, brat ili sestra, bra~niot drugar, kako i drugi polnoletni lica so koi maloletnikot `ivee vo zaedni~ko doma}instvo.

706

Vtor del POSTAPUVAWE SO MALOLETNICI Glava vtora Merki na pomo{ i za{tita

1. Isklu~uvawe na sankciite predvideni so ovoj zakon

^len 13

Sprema maloletnik koj vo vreme na izvr{uvaweto na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, ne napolnil ~etirinaeset godini - dete vo rizik ne mo`e da se primeni sankcija predvidena so ovoj zakon.
^len 14

Sprema dete vo rizik se primenuvaat merki na pomo{ i za{tita.

^len 15

Sprema dete vo rizik se primenuvaat merki na pomo{ i za{tita samo koga Centarot za socijalna rabota }e oceni deka sostojbata na rizik se odrazuva vrz razvojot na li~nosta na deteto i negovoto pravilno vospituvawe i mo`e da vlijae toa vo idnina da vr{i krivi~ni dela ili prekr{oci. Merkite od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se primenuvat i sprema ~lenovite na semejstvoto dokolku go zanemarile ili zloupotrebile vr{eweto na svoite prava ili dol`nosti vo pogled na za{titata na li~nosta, pravata i interesite na deteto.
^len 16

Merkite na pomo{ i za{tita se merki opredeleni so zakon vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvenata, socijalnata, semejnata i drugi oblici na za{tita.
^len 17

Merkite na pomo{ i za{tita opredeleni vo ~lenot 16 od ovoj zakon mo`at da se primenat i na pomlad i postar maloletnik vo rizik.

2. Postapuvawe so dete i maloletnik vo rizik

^len 18

Za dejstvie na dete, {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, kako i za dejstvie na pomlad ili postar maloletnik vo rizik koe e opredeleno kako krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor do tri godini ili prekr{ok, kako i za drugi sostojbi na rizik se izvestuva centarot za socijalna rabota (vo natamo{niot tekst: centarot) nadle`en spored mestoto na `iveewe na maloletnikot. 707

Centarot postapuva po izvestuvawa od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, u~ili{teto ili od druga institucija vo koja maloletnikot e zgri`en i se vospituva, kako i od semejstvoto, maloletnikot, o{teteniot i od drugo lice. Centarot, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i u~ili{teto ili druga institucija vo koja{to e zgri`en maloletnikot, se dol`ni zaemno da se izvestuvaat za odnesuvaweto na maloletnikot, kako i za site drugi okolnosti {to spored zakonot se smetaat za sostojba vo rizik. Centarot mo`e da go konstatira izvr{uvaweto na takvoto dejstvie ili okolnostite na sostojba vo rizik i vrz osnova na sopstveni soznanija. Primenite izvestuvawa se registriraat vo poseben registar {to se vodi vo centarot. Podatocite sodr`ani vo registarot za primenite izvestuvawa od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, u~ili{teto ili od druga institucija vo koja maloletnikot e zgri`en i se vospituva, kako i od semejstvoto, maloletnikot, o{teteniot i od drugo lice se ~uvaat kako tajna soglasno propisite za za{tita na li~nite podatoci. Ministerot za trud i socijalna politika donesuva podzakonski akt za formata i sodr`inata na registarot kako i na~inot za negovo vodewe.
^len 19

Vo rok ne podolg od sedum dena od priemot na izvestuvaweto ili drugo soznanie, a vo itni slu~ai ne podocna od dvaeset i ~etiri ~asa, centarot go povikuva deteto odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik i negovoto semejstvo i pokrenuva postapka od doverliv karakter zaradi utvrduvawe na fakti~kite okolnosti na konkretniot nastan ili sostojbata na rizik. Razgovorot go vodi pretstavnik od stru~en tim ili stru~en tim sostaven od pedagog, socijalen rabotnik, psiholog i diplomiran pravnik. Na razgovorot, zadol`itelno prisustvuva advokat koj gi za{tituva pravata i interesite na deteto, odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik. Semejstvoto go izbira advokatot, a dokolku ne izbere advokat, nego go opredeluva centarot po slu`bena dol`nost od listata sostavena od Advokatskata komora. Pravnata pomo{ za deteto odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik e besplatna. Site u~esnici vo postapuvaweto so dete odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik se dol`ni podatocite do koi do{le da gi ~uvaat soglasno propisite za klasificirani informacii, odnosno propisite za za{tita na li~nite podatoci.

708

^len 20

Advokatot e dol`en da dade pravno mislewe za slu~ajot vo pismena forma vo rok od sedum dena od razgovorot so stru~niot tim. Ako stru~niot tim ne go prifati misleweto na advokatot ili advokatot ne go dade misleweto vo predvideniot rok od stavot 1 na ovoj ~len, centarot e dol`en vo rok od sedum dena od negovoto dostavuvawe da pobara od nadle`niot sudija za maloletnici da donese odluka za natamo{no postapuvawe na centarot . Vo slu~aj, advokatot da ne go dade misleweto vo predvideniot rok od stavot 1 na ovoj ~len, sudot za toa }e ja izvesti Advokatskata komora. Odlukata na sudijata za maloletnici deka nema mesto za natamo{no postapuvawe na Centarot ne e pre~ka, pri utvrduvawe na novi okolnosti vo vrska so drugo dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok ili na sostojba vo rizik, toj da prodol`i so primena na merki na pomo{ i za{tita na maloletnikot vo soglasnost so odredbite od ~lenot 16 od ovoj zakon.
^len 21

Vrz osnova na pribranite izvestuvawa i drugi podatoci so koi raspolaga centarot, kako i sprovedeniot razgovor so semejstvoto i deteto, odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik, stru~niot tim od ~lenot 19 stav 2 na ovoj zakon, vo rok od 30 dena izgotvuva programa za merki i aktivnosti (vo natamo{niot tekst: programa) i ja sproveduva. Vo izgotvuvaweto i sproveduvaweto na programata u~estvuvaat i drugi specijalizirani organi ili lica.
^len 22

Najdolgo vo rok od deset dena po donesuvaweto na programata, stru~niot tim od ~lenot 19 stav 2 na ovoj zakon razgovara po vtorpat so semejstvoto vo koe `ivee deteto odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik so cel neposredno da se uveri dali roditelite ili staratelot mo`at da vodat gri`a za nego i dali mo`at da bidat otstraneti pri~inite za negovoto odnesuvawe i sostojbata na rizik. Stru~niot tim gi zapoznava roditelite, odnosno staratelot so programmata, zaradi nivno aktivno u~estvo vo sproveduvaweto na merkite na pomo{ i za{tita i istovremeno gi predupreduva za natamo{nite posledici od nesorabotuvaweto so centarot. Stru~niot tim se sostanuva so roditelite, odnosno staratelot najmalku edna{ mese~no. Izmeni na programata se vr{at vo soglasnost so uspehot na prezemenite merki ili novite okolnosti. Merkite na pomo{ i za{tita mo`at da traat do napolnuvaweto na osumnaeset godini na maloletnikot. Nadzor nad sproveduvaweto na programata vr{i Zavodot za socijalni dejnosti. 709

^len 23

Ako semejstvoto ili staratelot ne ja sproveduva programata na centarot, vo rok od sedum dena od utvrduvaweto na takvata okolnost, centarot go izvestuva nadle`niot sudija za maloletnici koj vo rok od tri dena donesuva odluka za primena na merkite sodr`ani vo programata, davaj}i mu opredeleni upatstva na centarot . Odluka od stavot 1 na ovoj ~len, sudijata za maloletnici mo`e da donese i po predlog na advokatot na deteto odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik ili na negovoto semejstvo ili staratelot. Ako semejstvoto ne postapi spored odlukata na sudot, }e se primenat merki opredeleni so zakon.
^len 24

Ako so dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, deteto odnosno pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik pribavil imotna korist ili predizvikal {teta na drug, centarot posreduva pome|u semejstvoto ili staratelot, odnosno deteto, pomladiot ili postariot maloletnik vo rizik i negovoto semejstvo ili staratelot i o{teteniot zaradi vra}awe na imotnata korist ili nadomestuvawe na {tetata. Postapkata na posreduvawe mo`e da trae najdolgo trieset dena po donesuvawe na odlukata za poveduvawe na postapka za posreduvawe. Za soglasnosta se sostavuva spogodba {to ima zna~ewe na vonsudsko poramnuvawe. Ako posreduvaweto ostane bez uspeh, o{teteniot mo`e vo rok od trieset dena otkako e konstatiran neuspeh na posreduvaweto, da podnese predlog do sudijata za maloletnici za konfiskuvawe na imotot i imotnata korist od liceto vrz koe e prenesen imotot ili imotnata korist ili imotno-pravnoto barawe za nadomestuvawe na {tetata. Za predlogot i baraweto sudijata za maloletnici odlu~uva so primena na soodvetnite odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka.
^len 25

Za primenata na merki na pomo{ i za{tita od strana na centarot ili sudijata za maloletnici interna evidencija vodi centarot, a podatocite od site centri se dostavuvaat do Registerot za primena na merkite na pomo{ i za{tita {to go vodi Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Ministerot za trud i socijalna politika donesuva podzakonski akt za formata i sodr`inata na Registarot za primena na merkite na pomo{ i za{tita kako i za na~inot na negovoto vodewe. Po napolnuvaweto na osumnaesetgodi{na vozrast na maloletnikot podatocite od registarot na centrite i na Ministerstvoto za trud i socijalna politika se uni{tuvaat. 710

Stepenot na klasifikacija na podatocite za primena na merkite na pomo{ i za{tita se opredeluva vo soglasnost so propisite za klasificirani informacii.
^len 26

Zaradi primena na merkite sprema dete, odnosno pomlad ili postar maloletnik vo rizik i vr{eweto na drugite nadle`nosti opredeleni so ovoj zakon, vo centrite za socijalni raboti se formiraat specijalizirani oddelenija ili stru~ni timovi za maloletnici. ^lenovite na specijaliziranite oddelenija ili stru~nite timovi za maloletnici od stavot 1 na ovoj ~len, sledat specijalizirana obuka za maloletni~ko prestapni{tvo od najmalku ~etiri do deset dena vo tekot na godinata vo zemjata ili vo stranstvo. Tret del SANKCII ZA KRIVI^NI DELA I PREKR[OCI Glava treta Op{ti pravila za sankciite {to im se izrekuvaat na maloletnicite

1. Va`ewe na odredbite za krivi~nite dela i prekr{ocite

^len 27

Za dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok storeni od maloletnici, soobrazno se primenuvaat odredbite od Krivi~niot zakonik, kako i odredbite od Zakonot za prekr{oci i drugi zakoni vo koi se propi{ani prekr{oci. Posebnite odredbi {to va`at za maloletnite storiteli na krivi~ni dela se primenuvaat pod uslovite predvideni vo odredbite od ovaa glava i vrz polnoletni lica koga im se sudi za krivi~ni dela {to gi storile kako maloletnici, a po isklu~ok i vrz lica {to storile krivi~no delo kako pomladi polnoletnici.

2. Sankcii sprema maloletnici i nivnite celi

^len 28

Na pomlad maloletnik za dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo mo`e da mu se izre~at samo vospitni merki. Na postar maloletnik za dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo mo`e da mu se izre~at vospitni merki, a po isklu~ok mo`e da mu se izre~e kazna ili alternativna merka. Postar maloletnik mo`e da bide osloboden od kazna pod op{tite uslovi opredeleni so Krivi~niot zakonik. Na maloletnik za dejstvie {to so zakon e opredeleno kako prekr{ok mo`e da mu se izre~at prekr{o~ni sankcii opredeleni so ovoj zakon. Na maloletnik mu se izrekuvaat merki na bezbednost pod uslovite opredeleni so Krivi~niot zakonik i so ovoj zakon. 711

Konfiskacijata na imot i imotna korist i predmeti pribaveni so krivi~ni dela i prekr{oci na maloletnici se vr{i soglasno op{tite uslovi opredeleni so Krivi~niot zakonik.
^len 29

Celta na vospitnite merki, na kaznata, na alternativnite merki i na prekr{o~nite sankcii se sostoi vo obezbeduvawe na za{tita i pomo{ na maloletnicite, za da se obezbedi nivno vospituvawe i prevospituvawe. Celta na kaznuvaweto se sostoi vo vr{ewe zasileno vlijanie vrz maloletnicite vo idnina da ne vr{at krivi~ni dela, kako i vrz drugi maloletnici da ne vr{at krivi~ni dela.
^len 30

Sankcijata {to mu se izrekuva na maloletnikot treba da odgovara na negovata li~nost, te`inata na dejstvieto {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok i negovite posledici, potrebata od negovoto vospituvawe, prevospituvawe, obrazovanie i razvoj, zaradi obezbeduvawe i za{tita na najdobriot interes na maloletnikot. Koga se ispolneti zakonskite uslovi, nadle`niot sud izrekuva kazna samo ako ne e opravdano izrekuvawe na vospitna ili alternativna merka. Kazna {to se sostoi vo li{uvawe od sloboda, nadle`niot sud mo`e da izre~e samo koga celta na vospitnite merki, kaznuvaweto ili alternativnite merki ne mo`e da se postigne so merki na pomo{ i za{tita. Dokolku e izre~ena pote{ka sankcija ili sankcija {to se sostoi vo li{uvawe od sloboda, nadle`niot sud posebno gi obrazlo`uva pri~inite za nejzinoto izrekuvawe. Glava ~etvrta Vospitni merki

1. Vidovi vospitni merki

^len 31

Na maloleten storitel na krivi~no delo mo`e da mu se izre~at slednive vospitni merki: - disciplinski merki: ukor ili upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, - merki na zasilen nadzor: od strana na roditelite ili staratelot, zgri`uva~ko semejstvo ili od strana na centarot i - zavodski merki: upatuvawe vo vospitna ustanova ili vo vospitno-popraven dom.

712

Disciplinski merki se izrekuvaat sprema maloletnik koga ne postoi potreba od potrajni merki na vospituvawe, a osobeno ako storil krivi~no delo od nepromislenost ili lekoumnost. Merki na zasilen nadzor se izrekuvaat sprema maloletnik koga postoi potreba od potrajni merki na vospituvawe, prevospituvawe ili lekuvawe so soodveten nadzor, a ne e potrebno negovo celosno odvojuvawe od dotoga{nata sredina. Zavodski merki se izrekuvaat sprema maloletnik koga postoi potreba od potrajni merki na vospituvawe, prevospituvawe ili lekuvawe i negovo celosno odvojuvawe od dotoga{nata sredina. Traeweto na ovie merki ne mo`e da bide podolgo od pet godini, no najmnogu do napolneti dvaeset i tri godini.
^len 32

Pri izborot na vospitnata merka sudot }e ja zeme predvid vozrasta na maloletnikot, stepenot na negovata du{evna razvienost, negovite psihi~ki svojstva, naklonetostite, pobudite od koi go storil deloto, dosega{noto vospituvawe, sredinata i prilikite vo koi `iveel, te`inata na deloto, dali sprema nego porano bila izre~ena vospitna merka ili kazna maloletni~ki zatvor i site drugi okolnosti {to vlijaat vrz odreduvaweto na vidot na merkata zaradi postignuvawe na nejzinata cel opredelena so zakon.
1.1. Disciplinski merki Ukor ^len 33

Ukor se izrekuva ako e dovolno i samo prekoruvawe na maloletnikot za storenoto krivi~no delo. Pri izrekuvaweto na ukorot na maloletnikot }e mu se uka`e na {tetnosta od negovata postapka i }e se predupredi deka vo slu~aj na povtorno izvr{uvawe krivi~no delo sprema nego mo`e da bide izre~ena druga krivi~na sankcija.
Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici ^len 34

Sudot }e ja izre~e merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici koga e potrebno so soodvetni kratkotrajni merki da se izvr{i vlijanie vrz li~nosta i povedenieto na maloletnikot. Maloletnikot na kogo mu e izre~ena ovaa merka sudot mo`e da go upati vo disciplinski centar: - na opredelen broj ~asovi vo tekot na denot vo prazni~ni denovi, i toa najmnogu vo ~etiri prazni~ni denovi ednopodrugo, - na opredelen broj ~asovi vo tekot na denot, no najmnogu eden mesec ili

713

- na neprekinat prestoj na opredelen broj denovi, no ne pove}e od dvaeset dena. Pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot }e vodi smetka za toa so nejzinoto izvr{uvawe maloletnikot da ne izostane od redovnata nastava ili od rabotata. Vo disciplinskiot centar maloletnikot }e vr{i raboti {to odgovaraat na negovata psihofizi~ka sostojba. Koga }e izre~e upatuvawe vo disciplinski centar, sudot mo`e da opredeli za vreme i po izvr{uvaweto na ovaa merka maloletnikot da se stavi pod zasilen nadzor na centarot, za period ne podolg od {est meseci.
1.2. Merki na zasilen nadzor Zasilen nadzor od strana na roditelite ili staratelot ^len 35

Sudot }e izre~e merka na zasilen nadzor od strana na roditelite ili staratelot ako roditelite ili staratelot propu{tile, a se vo mo`nost da vr{at nadzor nad maloletnikot. Koga sudot }e ja izre~e ovaa merka }e im nalo`i na roditelite ili na staratelot odredeni dol`nosti vo pogled na merkite {to treba da se prezemat za vospituvawe na maloletnikot, za negovo lekuvawe i za otstranuvawe na {tetnite vlijanija vrz nego, a mo`e da im dade i potrebni upatstva. Pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot mo`e da opredeli centarot da go proveri nejzinoto izvr{uvawe i da mu uka`uva pomo{ na roditelot ili staratelot. Sudot dopolnitelno }e odlu~i za prestanok na ova proveruvawe so toa {to toa ne mo`e da trae pomalku od edna godina nitu podolgo od tri godini.
Zasilen nadzor od strana na zgri`uva~ko semejstvo ^len 36

Ako roditelite ili staratelot na maloletnikot ne se vo mo`nost da vr{at nadzor nad nego ili ako toa osnovano ne mo`e da se o~ekuva od niv maloletnikot }e mu se predade na zgri`uva~ko semejstvo koe saka da go primi i koe ima mo`nost da vr{i zasilen nadzor nad nego. Izvr{uvaweto na ovaa merka }e se zapre koga roditelite ili staratelot na maloletnikot }e se zdobijat so mo`nost da vr{at zasilen nadzor nad nego ili koga spored rezultatite na vospituvaweto i prevospituvaweto }e prestane potrebata od zasilen nadzor. Pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot }e opredeli centar za da go proveruva vremetraeweto na nejzinoto izvr{uvawe i da mu uka`uva potrebna pomo{ na semejstvoto na koe{to mu e predaden maloletnikot.

714

Zasilen nadzor od strana na centarot ^len 37

Ako roditelite ili staratelot ne se vo mo`nost da vr{at zasilen nadzor nad maloletnikot, a ne postojat uslovi za predavawe na maloletnikot na zgri`uva~ko semejstvo zaradi vr{ewe vakov nadzor, maloletnikot }e se stavi pod nadzor na centarot. Sudot dopolnitelno }e odlu~i merkata da prestane, so toa {to nejzinoto traewe ne mo`e da bide pokratko od edna ni podolgo od tri godini. Za vremetraeweto na merkata maloletnikot i natamu ostanuva da `ivee kaj svoite roditeli ili drugi lica {to go izdr`uvaat, a zasileniot nadzor vrz nego go vr{i centarot. Ako maloletnikot ne mo`e da ostane vo semejstvoto vo koe `iveel, centarot }e go smesti vo vospitna ustanova i }e se gri`i za negovoto {koluvawe ili vrabotuvawe, za izdvojuvaweto od sredinata {to {tetno vlijae vrz nego, za potrebnoto lekuvawe i za podobruvawe na prilikite vo koi `ivee.
Posebni obvrski kon merkata zasilen nadzor ^len 38

Pri izrekuvaweto na nekoja od vospitnite merki na zasilen nadzor, sudot mo`e na maloletnikot da mu odredi edna ili pove}e posebni obvrski ako toa e potrebno za pouspe{no izvr{uvawe na izre~enata merka. Sudot mo`e na maloletnikot da mu gi odredi osobeno ovie obvrski: - da mu se izvini li~no na o{tetenoto lice, - da ja popravi ili nadomesti {tetata predizvikana so krivi~noto delo, - redovno da go posetuva u~ili{teto, - da ne izostanuva od rabotnoto mesto, - da se osposobi za rabota {to odgovara na negovite sposobnosti, naklonetosti i fizi~ka sila, - da prifati rabota, - da mu zabrani upotreba na alkoholni pijalaci, droga i drugi psihotropni supstancii, - da se upati vo soodvetna zdravstvena ustanova ili sovetuvali{te, - polezno da go koristi slobodnoto vreme, - da ne kontaktira so lica koi {tetno vlijaat vrz negovata li~nost, - da se podlo`i, ostru~i i prekvalifikuva zaradi zadr`uvawe na rabotnoto mesto {to go zazema ili za sozdavawe pretpostavki za vrabotuvawe, - da ovozmo`i uvid i da prifati soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na platata i drugite prihodi {to gi ostvaruva, 715

- da se vklu~i vo rabota na humanitarna organizacija, komunalna, ekolo{ka ili nevladina organizacija i - da se vklu~i vo odredena sportska, kulturno-zabavna organizacija ili zdru`enie so obvrska da gi posetuva redovnite probi ili treninzi. Sudot mo`e, po predlog od centarot da gi izmeni ili ukine posebnite obvrski {to gi odredil. Pri odreduvaweto na obvrskite od stavot 2 na ovoj ~len, sudot posebno }e im uka`e na maloletnikot i negovite roditeli, posvoitelot, odnosno staratelot, deka vo slu~aj maloletnikot da ne gi ispolni obvrskite merkata mo`e da bide zameneta so upatuvawe vo disciplinski centar ili so zavodska merka. Centarot vr{i postojan nadzor i mu pomaga na maloletnikot vo ispolnuvaweto na odredenite obvrski, sorabotuva so roditelite, odnosno staratelot i go izvestuva sudot najmalku edna{ na {est meseci za postignatiot uspeh vo sproveduvaweto na posebnite obvrski.
1.3. Zavodski merki Upatuvawe vo vospitna ustanova ^len 39

Sudot mo`e da go upati vo vospitna ustanova maloletnikot vrz koj treba da se obezbedi postojan nadzor od strana na stru~ni lica (so stru~na i {kolska podgotovka za vospituva~i) zaradi vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj. Vo vospitnata ustanova maloletnikot ostanuva najmalku {est meseci, a najmnogu tri godini. Pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot ne go opredeluva nejzinoto traewe tuku za toa dopolnitelno odlu~uva (~len 41 stav 2 od ovoj zakon).
Upatuvawe vo vospitno-popraven dom ^len 40

Maloletnikot sprema koj treba da se primenat potrajni i zasileni merki za vospituvawe i prevospituvawe i negovo celosno odvojuvawe od dotoga{nata sredina, sudot mo`e da go upati vo vospitnopopraven dom. Pri odlu~uvaweto dali }e ja izre~e ovaa merka sudot posebno }e ja zeme predvid te`inata i prirodata na storenoto delo i okolnosta dali sprema maloletnikot porano bile izrekuvani vospitni merki ili kazna maloletni~ki zatvor. Vo vospitno-popraven dom maloletnikot ostanuva najmalku edna godina, a najmnogu pet godini, odnosno do napolneta dvaeset i treta godina. Pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot ne go opredeluva nejzinoto traewe, tuku za toa dopolnitelno odlu~uva. Sudot ja preispituva potrebata od prestojot vo vospitno-popravniot dom sekoja godina. 716

2. Zapirawe od izvr{uvawe, izmena i povtorno odlu~uvawe za vospitnite merki

^len 41

Koga, po donesuvaweto na odlukata so koja e izre~ena merka na zasilen nadzor ili zavodska merka, }e se pojavat okolnosti {to ne postoele vo vremeto na donesuvaweto na odlukata ili za niv ne se znaelo, a se od vlijanie vrz donesuvaweto na odlukata, izvr{uvaweto na izre~enata merka mo`e da se zapre ili da se zameni so druga merka na zasilen nadzor ili so zavodska merka. Po isklu~ok od slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len, dokolku za oddelni merki ne e poinaku predvideno, izvr{uvaweto na merkata na zasilen nadzor ili na zavodskata merka, so ogled na postignatiot uspeh vo vospituvaweto i prevospituvaweto, mo`e da se zapre, a mo`e da se zameni i so druga takva merka, so slednive ograni~uvawa: - merkata upatuvawe vo vospitna ustanova ne mo`e da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od {est meseci, a do istekot na ovoj rok mo`e da se zameni samo so upatuvawe na maloletnikot vo vospitno-popraven dom i - merkata upatuvawe vo vospitno-popraven dom ne mo`e da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od edna godina.
Povtorno odlu~uvawe za vospitnite merki ^len 42

Ako od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena merka na zasilen nadzor ili zavodska merka pominalo pove}e od edna godina, a izvr{uvaweto ne zapo~nalo, sudot povtorno }e odlu~i za potrebata od nejzinoto izvr{uvawe. Pritoa, sudot mo`e da odlu~i porano izre~enata merka da se izvr{i, da ne se izvr{i ili da se zameni so nekoja druga merka. Merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici nema da se izvr{i dokolku od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena ovaa merka izminale pove}e od {est meseci, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo. Glava petta Kaznuvawe na maloletnici

1. Vidovi kazni za postari maloletnici

^len 43

Mo`e da se kazni samo krivi~no odgovoren postar maloletnik ako poradi te{kite posledici od krivi~noto delo i visokiot stepen na krivi~nata odgovornost ne bi bilo opravdano da se izre~e vospitna merka. Pod uslovite opredeleni so ovoj zakon, na postar maloletnik mo`e da mu se izre~at slednive kazni: - maloletni~ki zatvor, 717

- pari~na kazna, - zabrana na upravuvawe so motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija i - proteruvawe na stranec od zemjata. Maloletni~kiot zatvor mo`e da se izre~e samo kako glavna kazna. Pari~nata kazna mo`e da se izre~e kako glavna kazna. Po isklu~ok, za krivi~ni dela storeni od koristoqubie, pari~nata kazna mo`e da se izre~e kako sporedna kazna zaedno so kaznata maloletni~ki zatvor ili so uslovna osuda so za{titen nadzor koga e utvrdena kazna maloletni~ki zatvor. Zabranata na upravuvawe so motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija i proteruvawe na stranec od zemjata mo`at da se izre~at kako glavna kazna ili kako sporedna kazna so pari~na kazna.
1.1. Maloletni~ki zatvor ^len 44

Maloletni~ki zatvor mo`e da se izre~e na krivi~no odgovoren postar maloletnik koj storil krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od pet godini ili pote{ka kazna, ako deloto e storeno pod osobeno ote`nuva~ki okolnosti i pri visok stepen na krivi~na odgovornost na storitelot i pri toa ne bi bilo opravdano da se izre~e vospitna merka. Maloletni~kiot zatvor ne mo`e da bide pokratok od edna nitu podolg od deset godini, a se izrekuva na polni godini ili na polovina godina. Pri odmeruvaweto na kaznata na postar maloletnik za opredeleno krivi~no delo, sudot ne mo`e da izre~e maloletni~ki zatvor vo traewe podolgo od propi{anata kazna zatvor za toa delo, no sudot ne e vrzan za najmalata propi{ana mera na taa kazna.
Odmeruvawe na kaznata maloletni~ki zatvor ^len 45

Pri odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor, sudot }e gi zeme predvid site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pogolema ili pomala, opredeleni vo Krivi~niot zakonik, posebno vodej}i smetka za stepenot na du{evnata razvienost na maloletnikot i za vremeto potrebno za negovoto vospituvawe, prevospituvawe i stru~no osposobuvawe.
^len 46

Maloletnikot koj e na izdr`uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor mo`e da se pu{ti na usloven otpust ako izdr`al najmalku edna

718

tretina, no ne pred da izdr`i {est meseci od izre~enata kazna dokolku prevospituvaweto e uspe{no. Za vreme na uslovniot otpust sudot mu opredeluva merka na zasilen nadzor od strana na centarot vo odredeno traewe, koe mo`e da bide i pokratko od delot na neizdr`anata kazna. Sudot mo`e da go prodol`uva traeweto na zasileniot nadzor do edna godina po vremetraeweto na kaznata, no najmnogu do napolnuvaweto na dvaeset i edna godina na osudeniot. Sudot }e go otpovika uslovniot otpust ako osudeniot maloletnik ne gi ispolni obvrskite predvideni so zasileniot nadzor ili ako stori edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e izre~ena kazna maloletni~ki zatvor nad dve godini, dodeka e na usloven otpust. Ako maloletnikot storil krivi~no delo za koe mu e izre~ena kazna do dve godini maloletni~ki zatvor ili pari~na kazna, sudot mo`e da go otpovika uslovniot otpust, zemaj}i ja predvid srodnosta na storenite krivi~ni dela, nivnoto zna~ewe, pobudite od koi se storeni i drugite okolnosti {to uka`uvaat na opravdanosta za otpovikuvawe na uslovniot otpust. Koga sudot }e go otpovika uslovniot otpust, }e izre~e edna kazna so primena na odredbite od ~lenot 53 od ovoj zakon, zemaj}i ja porano izre~enata kazna kako ve}e utvtrdena. Koga sudot nema da go otpovika uslovniot otpust, toj se prodol`uva za vremeto koe osudeniot maloletnik go pominal na izdr`uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor izre~ena za novoto delo.
1.2. Pari~na kazna ^len 47

Pari~na kazna mo`e da mu se izre~e na krivi~no odgovoren postar maloletnik koj od koristoqubie storil krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku tri godini. Pari~nata kazna se izrekuva vo dnevni globi. Brojot na dnevnite globi ne mo`e da bide pomal od edna, nitu pogolem od 120 dnevni globi. Vo odnos na odmeruvaweto i izvr{uvaweto na pari~nata kazna soobrazno se primenuvaat odredbite na Krivi~niot zakonik.
^len 48

Neplatenata pari~na kazna sudot mo`e da ja zameni so merkata op{tokorisna rabota. Edna dnevna globa se zamenuva so tri ~asa op{tokorisna rabota, pri {to vkupniot broj ~asovi op{tokorisna rabota ne mo`e da bide pogolem od 100 ~asovi. Neplatenata pari~na kazna i neizvr{enata i delumno izvr{enata op{tokorisna rabota kako nejzina zamena, sudot mo`e da ja zameni i so disciplinska merka upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, ili so merka na zasilen nadzor.

719

1.3. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvawe stranec od zemjata ^len 49

Zabranata na upravuvawe so motorno vozilo vozilo od opredelen vid ili kategorija i proteruvawe stranec od zemjata se izrekuvaat pod uslovite za nivnoto izrekuvawe opredeleni vo Krivi~niot zakonik.

2. Osloboduvawe od kazna
^len 50

Koga sudot spored op{tite odredbi vo Krivi~niot zakonik }e go proglasi maloletnikot za vinoven i }e go oslobodi od kazna, mo`e da mu izre~e i vospitna merka.

3. Izrekuvawe na kazni i vospitni merki za krivi~ni dela vo stek

^len 51

Za krivi~ni dela vo stek sudot mu izrekuva na maloletnik samo edna vospitna merka ili samo kazna maloletni~ki zatvor ili pari~na kazna koga postojat zakonski uslovi za izrekuvawe na taa kazna i koga sudot }e najde deka treba da se izre~e. Sudot }e postapi spored stavot 1 na ovoj ~len i koga po izre~enata vospitna merka, odnosno maloletni~ki zatvor ili pari~na kazna }e utvrdi deka maloletnikot pred ili po nivnoto izrekuvawe storil nekoe krivi~no delo. Ako postar maloletnik stori pove}e krivi~ni dela vo stek, a sudot najde deka za sekoe oddelno krivi~no delo treba da mu se izre~e kazna maloletni~ki zatvor ili pari~na kazna, kaznata }e mu ja odmeri spored slobodna ocena vo ramkite na nejzinata najgolema zakonska merka. Sudot }e postapi spored stavot 3 na ovoj ~len i vo slu~aj ako po izre~enata kazna utvrdi deka maloletnikot pred ili po nejzinoto izrekuvawe storil krivi~no delo.
4. Dejstvo na kaznata maloletni~ki zatvor vrz vospitnite merki ^len 52

Ako za vremetraeweto na vospitnata merka sudot izre~e kazna maloletni~ki zatvor, vospitnata merka prestanuva so zapo~nuvaweto na izdr`uvaweto na ovaa kazna. Ako za vreme na traeweto na vospitnata merka sudot mu izre~e na pomlado polnoletno lice kazna maloletni~ki zatvor ili zatvor najmalku edna godina, vospitnata merka prestanuva so zapo~nuvaweto na izdr`uvaweto na kaznata. Ako izre~enata kazna zatvor e od pokratko vremetraewe od vospitnata merka, sudot vo presudata }e odlu~i dali po izdr`anata kazna }e prodol`i izvr{uvaweto na vospitnata merka ili }e ja ukine. 720

Glava {esta Alternativni merki Vidovi i cel na alternativnite merki

^len 53

Na krivi~no odgovoren postar maloletnik za storenoto krivi~no delo mo`e da mu se izre~at slednive alternativni merki: - uslovna osuda so za{titen nadzor, - uslovno prekinuvawe na vodewe na postapka sprema maloletnikot i - op{tokorisna rabota. Odredbite na Krivi~niot zakonik za alternativnite merki se odnesuvaat i na nivnoto izrekuvawe na postari maloletnici, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
^len 54

Cel na alternativnite merki e sprema krivi~no odgovorniot postar maloletnik da ne se primeni kazna koga toa ne e nu`no zaradi spre~uvawe na vr{ewe krivi~ni dela i koga mo`e da se o~ekuva deka predupreduvaweto so zakana na kazna i primenata na merki na pomo{, za{tita i nadzor na sloboda dovolno }e vlijae vrz negovoto vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj.
Posebni uslovi za izrekuvawe na alternativnite merki ^len 55

Uslovna osuda so za{titen nadzor mo`e da se izre~e koga na maloletnikot mu e utvrdena kazna zatvor vo traewe do tri godini ili pari~na kazna. Ako na maloletnikot mu e utvrdena i kazna maloletni~ki zatvor i pari~na kazna, uslovna osuda sudot mo`e da izre~e za obete kazni ili samo za kaznata maloletni~ki zatvor. Vremeto za proveruvawe sudot go odreduva vo traewe koe ne mo`e da bide pokratko od edna nitu podolgo od tri godini. Za{titniot nadzor se sostoi vo edna ili pove}e obvrski opredeleni vo ~lenot 38 od ovoj zakon za koi maloletnikot e dol`en da se pridr`uva vo vremeto za proveruvawe. Pomo{ i gri`a, nadzor i za{tita vo ispolnuvaweto na obvrskite od strana na maloletnikot vr{i centarot, koj e dol`en so prakti~ni soveti da go pottiknuva i da mu pomaga vo nivnoto ispolnuvawe, da sorabotuva so roditelite, posvoitelot ili staratelot i povremeno, a najmalku edna{ na tri meseci, da go izvestuva sudot za sostojbite so ispolnuvaweto na odredenite obvrski. Sudot }e ja otpovika uslovnata osuda so za{titen nadzor ako maloletnikot vo vremeto za proveruvawe ne gi ispolnuva obvrskite opredeleni vo ~lenot 38 od ovoj zakon ili stori edno ili pove}e kri-

721

vi~ni dela, za koi e utvrdena kazna maloletni~ki zatvor vo traewe podolgo od tri godini, ili ako po izrekuvaweto na uslovnata osuda so za{titen nadzor utvrdi deka maloletnikot izvr{il krivi~no delo pred da bide uslovno osuden i deka e neophodna kazna za prthodno storenite krivi~ni dela.
^len 56

Sudot mo`e da odlu~i uslovno da ja prekine postapkata sprema postar maloletnik za krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do pet godini, ako maloletnikot izrazil kaewe za izvr{enoto delo, ako gi otstranil posledicite na deloto, ako ja nadomestil {tetata i se pomiril so o{teteniot, koj e soglasen so prekinuvaweto na postapkata, pod uslov vo rok od dve godini maloletnikot da ne stori drugo krivi~no delo.
^len 57

Sudot mo`e na krivi~no odgovoren postar maloletnik koj storil krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini da mu izre~e merka na op{tokorisna rabota vo traewe od pet do sto ~asovi koga e potrebno so ovaa merka da se izvr{i vospitno vlijanie vrz li~nosta i povedenieto na maloletnikot. Nadzor nad ispolnuvaweto na rabotnite obvrski na maloletnikot vr{i centarot, koj e dol`en povremeno, a najmalku edna{ mese~no, da go izvestuva sudot za izvr{uvaweto na merkata. Ako maloletnikot ne gi ispolnuva ili neuredno gi ispolnuva nalo`enite rabotni obvrski, sudot }e ja zameni ovaa merka so merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici ili so merka na zasilen nadzor, pod uslovite predvideni za nivnoto izrekuvawe, zemaj}i go predvid delot od obvrskite koj e ve}e ispolnet. Glava sedma Primena na merki na bezbednost
^len 58

Pod uslovite predvideni so Krivi~niot zakonik sprema maloletnik kon vospitnata merka ili kaznata mo`e da se izre~e merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, ili zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ili zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani. Sprema nepresmetliv maloletnik pod uslovite predvideni so Krivi~niot zakonik mo`e da se izre~e merka na bezbednost zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda. Merkata zadol`itelno lekuvawe alkoholi~ari i narkomani mo`e da se izre~e i bez izrekuvawe na vospitna merka ili kazna.

722

Koga merkata od stavot 3 na ovoj ~len se izrekuva so vospitna merka ili kazna, taa se izvr{uva vo specijalizirano oddelenie na ustanovata. Glava osma Sankcii za prekr{oci
^len 59

Na pomlad maloletnik za prekr{ok mo`e da mu se izre~at: - disiplinska merka ukor; ili - merka na zasilen nadzor od strana na roditelite ili staratelot; ili - merki na zasilen nadzor od strana na centarot. Na vospitnite merki izre~eni za prekr{ok se primenuvaat odredbite za vospitnite merki od ovoj zakon. Merkata na zasilen nadzor ne mo`e da se izre~e vo traewe pokratko od trieset dena nitu podolgo od edna godina, a kon zasileniot nadzor sudot mo`e da odredi zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari, narkomani i drugi obvrski predvideni vo ~lenot 38 na ovoj zakon. Na postar maloletnik za prekr{ok mo`e da mu se izre~e vospitna merka od stavot 1 na ovoj ~len, a po isklu~ok na prekr{o~no odgovoren postar maloletnik i globa i proteruvawe stranec od zemjata.
Globa ^len 60

Na postar maloletnik, po isklu~ok mo`e da mu se izre~e globa za prekr{ok pod uslovite opredeleni vo Zakonot za prekr{ocite. Globata za prekr{ok se izrekuva vo opredelen iznos koj ne mo`e da bide pomal od 15 evra vo denarska protivvrednost nitu pogolem od 800 evra vo denarska protivvrednost. Za prekr{oci storeni od koristoqubie sudot mo`e da izre~e globa do dvokratniot iznos ili vo srazmer so pribavenata korist, no najmnogu do desetkratniot iznos na globata opredelen vo stavot 2 na ovoj ~len. Ako maloletnikot ne ja plati globata vo opredeleniot rok, sudot mo`e da ja zameni so op{tokorisna rabota, taka {to iznosot od 15 evra vo denarska protivvrednost se zamenuva so tri ~asa op{tokorisna rabota, so toa {to vkupniot broj na ~asovi op{tokorisna rabota ne mo`e da go nadmine iznosot od ~etirieset ~asovi, ili da izre~e vospitna merka na zasilen nadzor. Kako sporedna sankcija, zaedno so globata, sudot mo`e da mu izre~e na maloletnikot koj e stranec i proteruvawe od zemjata, pod uslovite za negovoto izrekuvawe opredeleni so Zakonot za prekr{ocite.

723

^len 61

Na maloletnik na kogo za storen prekr{ok mu e izre~ena vospitna merka ili globa mo`e da mu se izre~e prekr{o~na sankcija zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani pod uslovite predvideni vo Zakonot za prekr{ocite. Glava devetta Izrekuvawe na sankcii za krivi~ni dela na polnoletni lica za dela koi gi storile kako maloletnici

1. Sankcii na polnoletni lica koi krivi~nite dela gi storile kako maloletnici

^len 62

Na polnoletno lice koe napolnilo dvaeset i edna godina ne mo`e da mu se sudi za krivi~no delo koe go izvr{ilo kako pomlad maloletnik. Ako polnoletno lice vo vreme na sudeweto ne napolnilo dvaeset i edna godina mo`e da mu se sudi samo za krivi~ni dela koi gi storil kako pomlad maloletnik za koi e propi{ana kazna pote{ka od pet godini. Na vakvo lice, sudot mo`e da mu izre~e samo soodvetna merka na zasilen nadzor ili zavodska vospitna merka. Pri ocenata dali }e ja izre~e ovaa merka, sudot }e gi zeme predvid site okolnosti na slu~ajot, a osobeno te`inata na storenoto delo, vremeto {to pominalo od negovoto izvr{uvawe, povedenieto na storitelot i celta na ovaa vospitna merka. Na polnoletno lice za krivi~no delo koe go izvr{ilo kako postar maloletnik mo`e da mu se izre~e soodvetna merka na zasilen nadzor ili zavodska vospitna merka, kazna ili alternativna merka. Pri ocenata dali i koja od ovie sankcii }e izre~e, sudot }e gi zeme predvid site okolnosti na slu~ajot, a osobeno te`inata na storenoto delo, vremeto {to pominalo od negovoto izvr{uvawe, povedenieto na storitelot, kako i celta {to treba da se postigne so ovie sankcii. Po isklu~ok od odredbata na stavot 3 na ovoj ~len, na polnoletno lice koe vo vreme na sudeweto napolnilo dvaeset i edna godina, sudot mo`e namesto maloletni~ki zatvor, da mu izre~e zatvor ili uslovna osuda. Kaznata zatvor izre~ena vo ovoj slu~aj vo odnos na rehabilitacijata, bri{eweto na osudata i pravnite posledici od osudata, ima isto pravno dejstvo kako i kaznata maloletni~ki zatvor.

2. Izrekuvawe na vospitni merki na pomladi polnoletni lica

^len 63

Na storitel koj kako polnoleten izvr{il krivi~no delo, a vo vremeto na sudeweto ne napolnil dvaeset i edna godina, sudot mo`e da mu izre~e soodvetna merka na zasilen nadzor ili zavodska merka, ako so ogled na negovata li~nost i okolnostite pod koi e storeno deloto,

724

mo`e da se o~ekuva deka i so vospitnata merka }e se postigne celta {to bi se ostvarila so izrekuvaweto na kaznata. Na pomlado polnoletno lice na koe mu e izre~ena vospitna merka sudot, pod uslovite predvideni so ovoj zakon, mo`e da mu izre~e i merka na bezbednost. Izre~enata vospitna merka mo`e da trae najmnogu do napolnetata dveset i treta godina na vozrast na storitelot. Glava desetta Dejstvo na sankciite za maloletnici, rehabilitacija i zastarenost

1. Dejstvo na sankciite za maloletnici

^len 64

Sankciite za krivi~no delo i prekr{o~nite sankcii izre~eni na maloletnik i na pomlado polnoletno lice od ~lenovite 62 i 63 od ovoj zakon ne povlekuvaat pravni posledici {to se sostojat vo zabrana na steknuvawe na opredeleni prava.

2. Evidencija na izre~enite sankcii za krivi~no delo i prekr{o~ni sankcii

^len 65

Evidencija na izre~enite sankcii za krivi~ni dela i prekr{o~ni sankcii na maloletnik i pomlado polnoletno lice od ~lenovite 62 i 63 od ovoj zakon vodi sudot nadle`en spored mestoto na ra|aweto. Nadle`niot sud od stavot 1 od ovoj ~len e dol`en najdocna do pettiot den vo mesecot da dostavuva evidencija na izre~enite sankcii za prethodniot mesec, na maloletnik i pomlado polnoletno lice za krivi~ni dela i prekr{o~ni sankcii, do Osnovniot sud Skopje I Skopje koj vodi Edinstven registar za Republika Makedonija. Vo Edinstveniot registar se vnesuvaat i podatocite dobieni od nadle`niot sud od stavot 1 od ovoj ~len za izre~enite sankcii za krivi~ni dela i za prekr{o~ni sankcii za maloletnik i pomlado polnoletno lice rodeno vo stranstvo ili so nepoznato mesto na ra|awe. Podatoci za izre~enite sankcii mo`e da mu se dadat samo na sudot, na javniot obvinitel i na instituciite {to se zanimavaat so za{tita na maloletnicite, vo vrska so nova postapka {to se vodi sprema maloletnikot ili pomladoto polnoletno lice za storeno krivi~no delo ili prekr{ok.
^len 66

Podatocite za izre~enite disciplinski merki, merkite na zasilen nadzor i prekr{o~ni sankcii se bri{at od evidencijata koga }e pomine edna godina od nivnoto izvr{uvawe, ako maloletnikot ili pomladoto polnoletno lice vo toj rok ne stori novo krivi~no delo ili prekr{ok. 725

Podatocite za uslovna osuda so za{titen nadzor se bri{at od evidencijata po edna godina od istekot na vremeto za proveruvawe, ako maloletnikot ili pomladoto polnoletno lice vo toj rok ne stori novo krivi~no delo. Podatocite za izre~enite zavodski merki, pari~na kazna i alternativni merki se bri{at od evidencijata koga }e pominat dve godini od nivnoto izvr{uvawe, ako maloletnikot ili pomladoto polnoletno lice vo toj rok ne stori novo krivi~no delo ili prekr{ok. Podatocite za izre~enata kazna maloletni~ki zatvor se bri{at od evidencijata koga }e pominat pet godini od denot na izdr`anata, zastarenata ili prostenata kazna, ako vo toa vreme maloletnikot ili pomladoto polnoletno lice ne stori novo krivi~no delo. Koga se ispolneti uslovite opredeleni vo stavovite od 1 do 4 na ovoj ~len podatocite za izre~enite sankcii se bri{at od evidencijata, a site dokumenti se poni{tuvaat po sila na zakonot.
Zastarenost na izvr{uvaweto na sankciite ^len 67

Kaznata maloletni~ki zatvor ne mo`e da se izvr{i ako pominale: - deset godini od osudata na maloletni~ki zatvor nad pet godini; - pet godini od osudata na maloletni~ki zatvor nad tri godini; i - tri godini od osudata na maloletni~ki zatvor do tri godini. Pari~nata kazna ne mo`e da se izvr{i ako pominale dve godini od osudata na pari~nata kazna. Izvr{uvaweto na kaznite zabrana na upravuvawe so motorno vozilo i proteruvawe stranec od zemjata zastaruva koga }e pomine vremeto za koe se izre~eni, a ako proteruvaweto e izre~eno za sekoga{, koga }e pominat pet godini od negovoto izrekuvawe. Izvr{uvaweto na merkata op{tokorisna rabota, merkite na bezbednost i prekr{o~nite sankcii zastaruvaat ako od denot na pravosilnosta na odlukata za nivnoto izrekuvawe pomine edna godina. ^etvrt del POSTAPKA SPREMA MALOLETNICI Glava edinaesetta Postapka za posreduvawe i poramnuvawe
Uslovi za poveduvawe postapka za posreduvawe i poramnuvawe ^len 68

Po prijavata za krivi~no delo storeno od maloletnik, za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, nadle`niot javen obvinitel mo`e: 726

- da ne povede postapka pred sudot iako postojat dokazi deka go storil krivi~noto delo, dokolku smeta deka ne bi bilo celesoobrazno da se vodi postapka so ogled na prirodata na krivi~noto delo i na okolnostite pod koi e storeno, na porane{niot `ivot na maloletnikot i na negovite li~ni svojstva, kako i koga izvr{uvaweto na kaznata ili na vospitnata merka e vo tek; - uslovno da go odlo`i poveduvaweto na postapkata pred sudot za vreme od {est meseci pod uslov vo toj rok da ne stori drugo krivi~no delo i da ja nadomesti {tetata ili na drug na~in da gi popravi {tetnite posledici predizvikani so storuvawe na deloto; - da ne povede postapka dokolku vrz osnova na izve{tajot od Centarot, utvrdi deka e postignata spogodba me|u maloletnikot i negovoto semejstvo i o{teteniot za vra}awe na imotnata korist, nadomestuvaweto na {tetata ili popravaweto na {tetnite posledici na deloto; ili - da mu predlo`i na sudot da odredi sprema maloletnikot merka op{tokorisna rabota do 30 ~asa. Odlukite od stavot 1 na ovoj ~len javniot obvinitel mo`e da gi donese koga }e oceni deka slu~ajot e jasen i koga za toa postoi soglasnost od maloletnikot i negoviot zakonski zastapnik, branitelot i o{teteniot, po prethodno pribaven izve{taj od centarot. Zaradi utvrduvawe na soglasnosta javniot obvinitel so pokana gi povikuva licata od stavot 2 na ovoj ~len. Nivnoto nedoa|awe koga se uredno pokaneti se smeta za izrazuvawe nesoglasnost. Centarot e dol`en na barawe na javniot obvinitel najdocna vo rok od eden mesec da mu dostavi izve{taj vo koj pokraj drugite okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na maloletnikot i negovoto odnesuvawe treba da bide sodr`ano mislewe i predlog vo odnos na donesuvaweto na odluka od stavot 1 na ovoj ~len. Pred donesuvawe na odlukata javniot obvinitel mo`e da pobara poseben izve{taj od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za okolnostite pod koi e storeno krivi~noto delo. Postapkata za posreduvawe i poramnuvawe e isklu~ena ako krivi~noto delo imalo za posledica smrt na nekoe lice.
^len 69

Odluka vo postapkata za posreduvawe i poramnuvawe od ~lenot 68 od ovoj zakon mo`e da donese i sudot vo tekot na sudskata postapka. Ako javniot obvinitel predlo`il merka op{tokorisna rabota do 30 ~asa, a sudot ne ja prifati, treba posebno da gi obrazlo`i pri~inite za neprifa}aweto.

727

^len 70

Odlukata od ~lenot 68 od ovoj zakon ima forma na re{enie. U~esnicite {to dale soglasnost za odlukata se smeta deka se otka`ale od `alba na re{enieto. Re{enieto za uslovnoto odlagawe na postapkata doneseno od javniot obvinitel ili sudot se zapi{uva vo nivnata evidencija i se bri{e od evidencijata po istekot na vremeto na odlagawe.
Postapka na posreduvawe so maloletni storiteli na prekr{oci ^len 71

Vo prekr{o~na postapka sprema maloletnik soobrazno se primenuvaat odredbite za postapkata na posreduvawe so maloletni storiteli na prekr{oci soglasno Zakonot za prekr{ocite. Glava dvanaesetta Postapka na medijacija
Uslovi za medijacija ^len 72

Po prijava za dejstvie {to so zakon e predvideno kako prekr{ok ili krivi~no delo ili za koe e predvidena kazna zatvor do pet godini, nadle`niot javen obvinitel, po prethodna pismena soglasnost na maloletnikot i negoviot zakonski zastapnik, branitelot i o{teteniot mo`e da gi upati stranite na postapka za medijacija. Vo slu~aj koga e povedena sudska postapka, nadle`niot sud za maloletnici od pri~ini na celesoobraznost, a po prethodna pismena soglasnost na maloletnikot i negoviot zakonski zastapnik, branitelot i o{teteniot, do zavr{uvawe na glavniot pretres mo`e postapkata da ja prekine so re{enie i da upati na postapka na medijacija. Stranite se dol`ni da ja dostavat pismenata soglasnost od stavot 1 i 2 od ovoj ~len do javniot obvinitel ili do sudot za maloletnici vo rok od tri dena od denot koga e predlo`eno poveduvawe postapka na medijacija. Dokolku vo opredeleniot rok stranite ne dostavat pismena soglasnost, se smeta deka predlogot za medijacija ne e prifaten.
Opredeluvawe na medijator ^len 73

Vo rok od tri dena od dostavenata pismena soglasnost, stranite spogodbeno opredeluvaat medijator od listata na medijatori vo nadle`niot sud za maloletnici i go izvestuvaat javniot obvinitel, odnosno sudot za maloletnici. Ako stranite ne mo`at da se spogodat, javniot obvinitel, odnosno sudot e dol`en da opredeli medijator od listata na medijatori vo nadle`niot sud za maloletnici vo rok od tri dena i da gi izvesti stranite. 728

Traewe na postapkata na medijacija ^len 74

Rokot za zavr{uvawe na postapkata za medijacija iznesuva 45 dena od denot na dostavuvawe na pismenata soglasnost do nadle`niot organ. Dokolku vo ovoj rok ne zavr{i postapkata za medijacija, predmetot se vra}a kaj javniot obvinitel, odnosno sudskata postapka prodol`uva tamu kade {to e zaprena.
Medijator ^len 75

Medijator e fizi~ko lice koe im pomaga na strankite da postignat spogodba, bez pravo da nametne re{enie na sporot, vo soglasnost so principite na dobrovolnost, neutralnost i nepristrasnost, doverlivost, ednakvost na stranite, transparentnost, efikasnost i pravi~nost. Medijator mo`e da bide advokat, diplomiran pravnik - specijalist, socijalen rabotnik, pedagog, psiholog ili lice od druga profesija, koe zavr{ilo obuka za medijator za maloletnici i koe gi ispolnuva slednite uslovi: 1) da ima diploma za zavr{eno visoko obrazovanie; 2) da ima najmalku pet godini iskustvo vo rabotewe so maloletnici; 3) da ne mu e izre~ena kazna zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost; 4) da ima sertifikat izdaden od Komorata na medijatori za zavr{ena obuka spored Programata za obuka na medijatori; 5) da bide zapi{an vo Imenikot na medijatori.
Sproveduvawe na postapka za medijacija ^len 76

Medijatorot vo dogovor so strankite }e gi opredeli terminite za vodewe na medijacijata . Prisustvoto na strankite vo tekot na postapkata za medijacija e zadol`itelno. Pred po~etokot na postapkata za medijacija, medijatorot e dol`en da gi zapoznae stranite so principite, pravilata i tro{ocite na postapkata. Vo sproveduvaweto na postapkata za medijacija, medijatorot }e gi po~ituva principite na medijacijata, zemaj}i gi predvid site okolnosti na predmetot, interesite na stranite i potrebata za brzo i trajno re{avawe na predmetot. Medijatorot komunicira so stranite zaedno ili odvoeno. Informaciite {to medijatorot gi prima od koja bilo strana vo postapkata, mo`e da i gi otkrie na drugata stranka, osven onie za koi stranata }e opredeli deka se doverlivi. 729

Stranite i medijatorot mo`at vo koe bilo vreme vo tekot na postapkata da iznesuvaat svoi predlozi za uspe{no re{avawe na predmetot. Na sekoja stranka i se dava mo`nost da se proiznese po predlozite.
Zavr{uvawe na postapkata za medijacija ^len 77

Postapkata za medijacija zavr{uva: so potpi{uvawe na pismena spogodba od strana na medijatorot i stranite za postignatata soglasnost za nadomestok na materijalnata {teta i moralnata satisfakcija; so pismena izjava na medijatorot, po izvr{enite konsultacii so strankite deka ne se opravdani natamo{ni obidi za medijacija, na denot na podnesuvaweto na izjavata; so istekot na rokot predviden za zavr{uvawe na postapkata za medijacija. Stranite mo`at vo koe bilo vreme da se povle~at od postapkata za medijacija bez pritoa da gi navedat pri~inite za toa. Povlekuvaweto }e se smeta od denot na podnesuvawe na izjavata za povlekuvawe. Medijatorot }e ja zapre postapkata za medijacija dokolku smeta deka e postignata spogodba {to e nezakonska ili nepodobna za izvr{uvawe. Potpi{anata pismena spogodba javniot obvinitel, odnosno sudot ja potvrduva so re{enie so koe istovremeno konstatira deka postapkata e zaprena. Ako javniot obvinitel, odnosno sudot ne ja prifati spogodbata, koga }e oceni deka ne se ispolneti zakonskite uslovi za medijacijata ili nejzinite celi, toga{ postapkata prodol`uva tamu kade {to prekinala.
^len 78

Vo postapkata za medijacija koja se vodi spored odredbite na ovoj zakon soodvetno }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za medijacija. Glava trinaesetta Sudska postapka za maloletnici
Op{ti odredbi ^len 79

Vo postapkata sprema maloletnik za dejstvie {to so zakon e opredeleno kako krivi~no delo ili prekr{ok, dokolku ne e poinaku opredeleno so ovoj zakon, soobrazno se primenuvaat odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka i Zakonot za prekr{ocite za: osnovnite na~ela, jazikot, mesnata nadle`nost, posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosti, izzemawe, obvinet, branitel, podnesoci, zapisnici, rokovi, vra}awe vo porane{na sostojba, tro{oci, imotno-pra730

vno barawe, donesuvawe i soop{tuvawe na odlukite, dostavuvawe na pismena, povikuvawe, priveduvawe, zadr`uvawe na lica, garancija i odzemawe patna isprava na stranec, soslu{uvawe na svedoci, uvid, ve{ta~ewe, pretresuvawe na prostorija i lica, redovni i vonredni pravni lekovi. Odredbite od ovoj zakon se primenuvaat i vo postapkata sprema lica koi izvr{ile krivi~no delo kako maloletnici, a vo vreme na poveduvaweto na postapkata, odnosno na sudeweto ne napolnile dvaeset i edna godina, kako i vo postapkata sprema pomlado polnoletno lice koe ne napolnilo dvaeset i edna godina ako do po~etokot na glavniot pretres se utvrdi deka na toa lice mo`at da mu se izre~at sankcii za maloletnici.
^len 80

Koga vo tekot na postapkata }e se utvrdi deka maloletnikot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne napolnil 14 godini, postapkata }e se zapre i za toa }e se izvesti centarot, koj ponatamu postapuva soglasno ~lenovite od 18 do 26 od ovoj zakon.
^len 81

Maloletnikot na koj mu se stava na tovar krivi~no delo ili prekr{ok ima pravo na pravi~no sudewe vo razumen rok, pred nezavisen i nepristrasen sud osnovan so zakon, so site garancii za pravata {to gi ima obvinetiot vo krivi~nata ili prekr{o~nata postapka spored Zakonot za krivi~nata postapka, Zakonot za prekr{ocite i ovoj zakon. Postapkata sprema maloletnici e itna i koga se raboti za krivi~no delo ne mo`e da trae podolgo od edna godina, osven za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri godini, koga postapkata ne mo`e da trae podolgo od edna godina i {est meseci, ili koga se raboti za prekr{ok - podolgo od {est meseci. Koga maloletnikot ne e dostapen, vo toj slu~aj rokovite od stavot 2 prodol`uvaat da te~at za vremeto koga bil nedostapen, no ne podolgo od navr{uvawe dvaeset i sedum godini vozrast na storitelot. Po istekot na rokot od stavot 2 postapkata se zapira po slu`bena dol`nost, osven koga se ispolneti zakonskite uslovi za prekratuvawe na postapkata.
^len 82

Vo postapkata za krivi~ni dela ovlasten tu`itel e samo javniot obvinitel.

^len 83

Maloletnikot na koj mu se stava na tovar krivi~no delo ima pravo na branitel vo site fazi na postapkata. Branitelot od redot na 731

advokatite go imenuva sudot po slu`bena dol`nost, ako samiot maloletnik ili negoviot zakonski zastapnik ne obezbedi branitel, a vo slu~aite koga maloletnikot i negovoto semejstvo }e podnesat dokaz deka ne mo`at da go isplatat branitelot, tro{ocite na odbranata pa|aat na tovar na sudskiot buxet. Maloletnikot mo`e i vo prekr{o~na postapka da se brani so pomo{ na branitel od redot na advokatite i ako sudijata za maloletnici odlu~i deka toa e neophodno.
^len 84

Sudot i drugite organi {to u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni da obezbedat za{tita na privatnosta na maloletnikot i na negovoto semejstvo. Koga mu se sudi na maloletnik sekoga{ }e se isklu~i javnosta.
^len 85

Branitelot mora da e prisuten vo tekot na celata postapka. Maloletnikot mo`e da bide ispituvan samo vo prisustvo na negoviot branitel. Roditelite na maloletnikot, odnosno staratelot mo`e da prisustvuvaat na site dejstvija vo tekot na celata postapka, osven ako sudot oceni deka takvoto ispra{uvawe mo`e da ima {tetni posledici za negoviot razvoj. O{teteniot i negoviot polnomo{nik mo`e da prisustvuvaat na site dejstvija vo tekot na postapkata, osven koga sudot }e oceni deka nivnoto prisustvo mo`e da ima {tetno vlijanie vrz maloletnikot. Sudot mo`e da dozvoli na glavniot pretres da prisustvuvaat i lica koi se zanimavaat so za{tita i vospituvawe na maloletnici ili so suzbivawe na maloletni~kiot kriminalitet, lica za za{tita na pravata na decata pri narodniot pravobranitel, lica bliski na maloletnikot, pretstavnici na organizacii za za{tita na pravata na decata kako i nau~ni rabotnici.
^len 86

Na maloletnik ne mo`e da mu se sudi vo otsustvo. Za vreme na izveduvaweto na oddelni dokazi ili na govorot na strankite, sudot mo`e da naredi maloletnikot da se otstrani od pretresot. Pri prezemaweto na dejstvijata na koi prisustvuva maloletnik, a osobeno pri negovoto ispituvawe, organite {to u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni da postapuvaat pretpazlivo, vodej}i smetka za du{evnata razvienost, ~uvstvitelnosta i li~nite osobini na maloletnikot, za da ne vlijae {tetno vodeweto na postapkata vrz razvojot na maloletnikot. Vo isto vreme ovie organi so pogodni merki, }e go spre~uvaat sekoe nedisciplinirano odnesuvawe na maloletnikot. 732

Sudot po prethodno pribaveno mislewe od stru~en tim od centarot mo`e da odlu~i da ne go ispita maloletnikot, ako oceni deka toa mo`e da ima {tetni posledici vrz negoviot razvoj.
^len 87

Nikoj ne mo`e da bide osloboden od dol`nosta da svedo~i za okolnostite potrebni za ocenuvawe na du{evnata razvienost na maloletnikot, za zapoznavawe na negovata li~nost i prilikite vo koi `ivee.
^len 88

Koga maloletnikot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili prekr{okot u~estvuval zaedno so polnoletno lice, postapkata sprema nego }e se izdvoi i }e se sprovede spored odredbite na ovaa glava. Postapkata sprema maloletnikot mo`e da se spoi so postapkata protiv polnoletno lice i da se sprovede spored op{tite odredbi na Zakonot za krivi~nata postapka samo ako spojuvaweto na postapkata e neophodno za sestrano razjasnuvawe na rabotite. Re{enie za toa donesuva sudot za maloletnici, po obrazlo`en predlog od javniot obvinitel. Protiv ova re{enie ne e dozvolena `alba. Koga se sproveduva edinstvena postapka za maloletnik i za polnoletni storiteli, vo odnos na maloletnikot }e se primenat odredbite od ovoj zakon koga na glavniot pretres se razjasnuvaat pra{awata {to se odnesuvaat na maloletnik, dokolku nivnata primena ne e vo sprotivnost so vodeweto na spoenata postapka.
^len 89

Koga liceto izvr{ilo nekoe krivi~no delo kako maloletnik, a nekoe kako polnoletno lice, }e se sprovede edinstvena postapka spored Zakonot za krivi~nata postapka pred sovetot {to im sudi na polnoletnite lica.
^len 90

Vo postapkata sprema maloletnici centarot ima pravo da se zapoznae so tekot na postapkata, vo tekot na postapkata da stava predlozi i da uka`uva na faktite {to se odnesuvaat na li~nosta i prilikite vo koi `ivee i se razviva maloletnikot, a se od va`nost za donesuvawe na pravilna odluka. Za sekoe poveduvawe postapka sprema maloletnik organot ovlasten za poveduvawe prekr{o~na postapka }e go izvesti nadle`niot centar.

733

^len 91

Maloletnikot se povikuva preku roditelite, odnosno zakonskiot zastapnik, osven ako toa ne e mo`no poradi potrebata od itno postapuvawe ili od drugi okolnosti. Roditelot, zakonskiot zastapnik, odnosno organot za staratelstvo zadol`itelno i vedna{, no najdocna za dva ~asa se izvestuvaat za zadr`uvaweto na maloletnikot . Dostavuvaweto na odluki i na druga pismena do maloletnikot se vr{i soglasno so odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka i Zakonot za prekr{ocite, so toa {to do maloletnikot ne se dostavuvaat pismena so istaknuvawe na oglasnata tabla na sudot. Dostavata e uredna ako odlukata e dostavena do advokatot, semejstvoto ili do staratelot.
^len 92

Bez dozvola na sudot ne smee da se objavi tekot na postapkata sprema maloletnikot, nitu odlukata donesena vo taa postapka. Mo`e da se objavi samo onoj del od postapkata, odnosno samo onoj del od odlukata za koj postoi odobrenie, no vo toj slu~aj ne smeat da se navedat imeto na maloletnikot i drugite podatoci vrz osnova na koi bi mo`elo da se zaklu~i za koj maloletnik stanuva zbor.
^len 93

Organite {to u~estvuvaat vo postapkata sprema maloletnikot, kako i drugite organi i ustanovi od koi se baraat izvestuvawa, izve{tai ili mislewa se dol`ni istite da gi dostavat vo najkus mo`en rok, no ne podolg od dvaeset dena.
2. Nadle`en sud ^len 94

Specijaliziranite sudski oddeli za maloletni~ki kriminalitet formirani vo osnovnite sudovi so pro{irena nadle`nost, gi so~inuvaat: sudii za maloletnici, soveti za maloletnici i sovetnici za maloletnici. Sudijata za maloletnici ja sproveduva podgotvitelnata postapka, donesuva odluki vo soglasnost so ~lenot 71 od ovoj zakon, pretsedava so sovetot za maloletnici i vr{i drugi raboti opredeleni so ovoj zakon. Sudijata za maloletnici, javniot obvinitel, advokatot i ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti od najmalku ~etiri do deset dena vo tekot na godinata sledat specijalizirana obuka za maloletni~ko prestapni{tvo vo zemjata ili vo stranstvo.

734

^len 95

Sovetot za maloletnici vo osnovniot sud e sostaven od sudija za maloletnici i dvajca sudii porotnici. Sudijata za maloletnici e pretsedatel na sovetot. Sudiite - porotnici se izbiraat od redot na prosvetni rabotnici, psiholozi, pedagozi, sociolozi i drugi lica koi imaat iskustvo vo vospitanieto i obrazovanieto na mladite. Sovetot za maloletnici vo osnovniot sud odlu~uva vo prv stepen vo postapkata za krivi~ni dela i re{ava po `albite protiv re{enijata na sudijata za maloletnici i vo slu~aite predvideni so ovoj zakon. Sovetot za maloletnici na apelacioniot sud, sostaven od sudija za maloletnici i dvajca sudii, odlu~uva za `albite protiv odlukite na sovetot za maloletnici na osnovniot sud, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so ovoj zakon.
^len 96

Vo Vrhovniot sud na Republika Makedonija se formira sovet za maloletnici sostaven od pet sudii. Sovetot za maloletnici re{ava po redovni i vonredni pravni lekovi predvideni vo ovoj zakon, i ja sledi i raboti na unapreduvawe na sudskata praktika vo ovaa oblast i podgotvuva analizi.
^len 97

Vo specijaliziranite sudski oddeli za maloletni~ki kriminalitet, formirani vo osnovnite sudovi so pro{irena nadle`nost, za vr{ewe na stru~ni raboti pretsedatelot na sudot opredeluva po najmalku eden socijalen rabotnik, pedagog i psiholog od listata {to ja utvrduva centarot. Odluka za brojot i rabotnite zada~i na rabotnicite za vr{ewe na stru~ni raboti od stavot 1 na ovoj ~len donesuva pretsedatelot na sudot. Stru~nite rabotnici od stavot 1 na ovoj ~len, im pomagaat na sudijata za maloletnici i na sovetot za maloletnici vo vodeweto na podgotvitelnata postapka i pretresot, davaat stru~ni mislewa vo odnos na odlukata na sudot i sankcijata {to bi trebalo da se izre~e vo konkretniot slu~aj, mu pomagaat na sudot vo nadzorot nad izvr{uvaweto na izre~enite sankcii i davaat predlozi za prekinuvawe so izvr{uvaweto ili za zamena na edna sankcija so druga.
^len 98

Za postapkata sprema maloletnikot mesno e nadle`en, po pravilo, sudot na negovoto `iveali{te, a ako maloletnikot nema postojano `iveali{te ili ako toa e nepoznato - sudot na prestojuvali{teto na maloletnikot. 735

Postapkata mo`e da se sprovede pred sudot na prestojuvali{teto na maloletnikot ili pred sudot na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili prekr{okot, vo slu~ai koga e o~igledno deka pred toj sud postapkata }e se sprovede bez odlagawe. Glava ~etirinaesetta Postapka sprema maloletnici za storeni krivi~ni dela

1. Poveduvawe na postapkata
^len 99

Postapka sprema maloletnik za krivi~no delo se poveduva samo po barawe od javniot obvinitel. Za krivi~ni dela za koi se goni po predlog ili privatna tu`ba, postapkata mo`e da se povede ako o{teteniot vo rok od tri meseci od soznavaweto za storenoto delo ili storitelot, stavil predlog za poveduvawe postapka do nadle`niot javen obvinitel. Ako javniot obvinitel ne stavi barawe za poveduvawe postapka sprema maloletnikot, }e go izvesti za toa o{teteniot. O{teteniot ne mo`e da ja prezeme postapkata, odnosno ne mo`e da podnese privatna tu`ba do sudot tuku mo`e vo rok od osum dena od priemot na izvestuvaweto od javniot obvinitel da bara sovetot za maloletnici na nadle`niot sud da odlu~i za poveduvawe na postapkata.
^len 100

Pokraj otka`uvaweto od poveduvawe postapka vo soglasnost so ~lenot 68 na ovoj zakon, za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do pet godini javniot obvinitel mo`e vo rok od 15 dena da odlu~i da ne bara poveduvawe na postapka iako postojat dokazi deka maloletnikot go storil krivi~noto delo, ako smeta deka ne bi bilo celesoobrazno da se vodi postapka so ogled na priordata na krivi~noto delo i na okolnostite pod koi e storeno, na porane{niot `ivot na maloletnikot i na negovata li~nost. Zaradi utvrduvawe na okolnostite od stavot 1 na ovoj ~len, javniot obvinitel mo`e da pobara izvestuvawe od roditelite, odnosno od staratelot na maloletnikot, od drugi lica i ustanovi, a koga e toa potrebno mo`e ovie lica i maloletnikot da gi povika vo javnoto obvinitelstvo zaradi neposredno zapoznavawe. Toj mo`e da pobara mislewe od centarot za celesoobraznosta za poveduvawe postapka sprema maloletnikot. Ako za donesuvawe na odlukata od stavot 1 na ovoj ~len treba da se ispitaat li~nite svojstva na maloletnikot, javniot obvinitel mo`e, vo spogodba so centarot, da go upati maloletnikot vo prifatili{te ili vo ustanova za ispituvawe ili vospituvawe, koe mo`e da trae najdolgo eden mesec. Koga e vo tek izvr{uvawe na kazna ili druga sankcija javniot obvinitel mo`e da odlu~i da ne bara poveduvawe na postapka za drugo 736

krivi~no delo na maloletnikot, ako so ogled na te`inata na toa krivi~no delo, kako i na kaznata, odnosno sankcijata {to se izvr{uva, ne bi imalo cel vodewe na postapkata i izrekuvawe na sankcija za toa delo. Koga javniot obvinitel vo slu~aite od stavovite 1 i 4 na ovoj ~len }e najde deka ne e celesoobrazno da se povede postapka sprema maloletnikot, za toa }e go izvesti o{teteniot so naveduvawe na pri~inite poradi koi ne povel postapka. O{teteniot mo`e vo rok od osum dena da bara od sovetot za maloletnici da odlu~i za poveduvawe na postapka.
^len 101

Koga se ispolneti uslovite za kaznuvawe na postar maloletnik od ~lenovite 43 do 49 od ovoj zakon, javniot obvinitel mo`e pred da podnese barawe za poveduvawe na podgotvitelna postapka da mu predlo`i na maloletnikot, negoviot branitel i semejstvoto da se sprovede posebna postapka za priznavawe na odgovornosta i spogoduvawe za visinata na kaznata. Takov predlog javniot obvinitel mo`e da podnese vo slu~aite koga raspolaga so dokazi koi nedvosmisleno uka`uvaat deka maloletnikot e storitel na krivi~noto deloto, deka e odgovoren za storenoto delo i deka se ispolneti uslovite za izrekuvawe na kazna. Vo postapkata za spogoduvawe javniot obvinitel }e gi pribere od centarot site potrebni izve{tai i drugi dokumenti za li~nosta na maloletnikot i }e obezbedi soglasnost od o{teteniot. Ako so predlogot e soglasen o{teteniot, javniot obvinitel gi povikuva na javno spogoduvawe, maloletnikot, negoviot zastapnik, centarot i o{teteniot. Ako na spogoduvaweto se postigne soglasnost, se sostavuva spogodba koja ja potpi{uvaat site prisutni u~essnici. Javniot obvinitel ja dostavuva spogodbata do sovetot na maloletnici koj mo`e da ja prifati spogodbata i da donese presuda so koja }e ja izre~e predlo`enata kazna, protiv koja ne e dozvolena `alba. Ako sudot ne ja prifati spogodbata go vra}a predmetot na javniot obvinitel koj e dol`en da podnese barawe za poveduvawe podgotvitelna postapka. Vo tekot na sudskata postapka sudskite spisi i izjavite na maloletnikot i negoviot branitel dadeni vo postapkata za spogoduvawe ne smeat da se koristat kako dokaz i }e bidat izdvoeni od sudskata postapka. Javniot obvinitel ne smee da se povikuva na podatocite i izjavite dadeni vo postapkata na spogoduvawe.
2. Podgotvitelna postapka ^len 102

Javniot obvinitel podnesuva barawe za poveduvawe na podgotvitelna postapka do sudijata za maloletnici na nadle`niot sud. 737

Ako sudijata za maloletnici ne se soglasi so baraweto na javniot obvinitel, }e pobara za toa da odlu~i sovetot za maloletnici na osnovniot sud. Sudijata za maloletnici mo`e na organite za vnatre{ni raboti da im doveri da izvr{at naredba za pretresuvawe na domot ili za privremeno odzemawe na predmet ili drugi dejstvija vo soglasnost so odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka.
^len 103

Ako sudijata za maloletnici oceni deka nema potreba od sproveduvawe na podgotvitelna postapka, }e pobara izve{taj za maloletnikot i okolnostite na deloto od strana na centarot, koj e dol`en izve{tajot da go dostavi vo rok od eden mesec. Po dobivaweto na izve{tajot sudijata za maloletnici }e go iznese predmetot pred sovetot za maloletnici zaradi kone~no re{avawe vo rok ne podolg od osum dena. Ako sovetot za maloletnici oceni deka ima potreba od sproveduvawe na podgotvitelna postapka, }e donese re{enie so koe }e go zadol`i sudijata za maloletnici da sprovede takva postapka.
^len 104

Po isklu~ok od slu~aite predvideni vo ~lenot 68 na ovoj zakon, za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor do tri godini, javniot obvinitel mo`e da mu dostavi predlog na sudijata za maloletnici za izrekuvawe na sankcija bez sproveduvawe na podgotvitelna postapka, ako e slu~ajot dovolno razjasnet i sobranite podatoci za li~nosta na maloletnikot davaat dovolno osnova za donesuvawe na odluka. Sudijata za maloletnici ne mo`e da izre~e sankcija ako ne e dostaven izve{taj od centarot za okolnostite na deloto i li~nosta na maloletnikot, so mislewe za sankcijata {to treba da mu se izre~e na maloletnikot. Centarot go dostavuva izve{tajot do sudot vo rok od 15 dena. Pred da se izjasni za predlogot i da donese odluka, sudijata za maloletnici }e go soslu{a maloletnikot i negoviot branitel. Ako maloletnikot ili negoviot branitel se protivat na predlogot, sudijata za maloletnici }e donese re{enie za sproveduvawe podgotvitelna postapka ili }e postapi soglasno so ~lenot 102 stav 2 od ovoj zakon. Protiv odlukata donesena vo soglasnost so maloletnikot i negoviot branitel ne e dozvolena `alba. So odlukata mora da e re{eno i imotno-pravnoto barawe na o{teteniot, koj vo toj del ima pravo na `alba do povisokiot sud. Sudijata za maloletnici ne mo`e vo postapkata predvidena vo ovoj ~len da izre~e kazna maloletni~ki zatvor i zavodski merki.

738

^len 105

Vo slu~aite od ~len 103 i 104 od ovoj zakon, sovetot za maloletnici re{ava vo sednica otkako prethodno }e gi pribavi spisite od javniot obvinitel. Na sednicata se povikuva javniot obvinitel. Sovetot za maloletnici mo`e da odlu~i postapka da ne se povede ili sprema maloletnikot da se povede postapka pred sudija za maloletnici. Protiv re{enieto na sovetot za maloletnici ne e dozvolena `alba. Koga sovetot }e odlu~i sprema maloletnikot da se povede postapka pred sudijata za maloletnici, javniot obvinitel mo`e da u~estvuva vo ovaa postapka i gi ima site ovlastuvawa {to spored ovoj zakon mu pripa|aat vo postapkata.
^len 106

Vo podgotvitelnata postapka sprema maloletnikot pokraj faktite {to se odnesuvaat na krivi~noto delo posebno }e se utvrdi vozrasta na maloletnikot, okolnostite potrebni za ocena na negovata du{evna razvienost, }e se ispita sredinata vo koja i prilikite pod koi maloletnikot `ivee i drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Zaradi utvrduvawe na okolnostite od stavot 1 na ovoj ~len }e se soslu{aat roditelite na maloletnikot, negoviot staratel i drugi lica koi mo`at da gi dadat potrebnite podatoci. Za ovie okolnosti }e se pobara izve{taj od centarot, a ako sprema maloletnikot bila primeneta sankcija za porano storeno krivi~no delo, }e se pribavi izve{taj za primenata na taa sankcija. Podatocite za li~nosta na maloletnikot gi pribavuva sudijata za maloletnici, preku centarot. Koga za utvrduvawe na zdravstvenata sostojba na maloletnikot, na negovata du{evna razvienost, na psihi~kite svojstva, sposobnosti ili naklonetosti e potrebno maloletnikot da go pregleda stru~en tim, za ovoj pregled }e se opredelat lekari, psiholozi i pedagozi, koi pregledot mo`e da go izvr{at i vo specijalizirani zdravstveni ustanovi. Pregledot od stru~en tim se vr{i vo rok od trieset dena.
^len 107

Sudijata za maloletnici go opredeluva na~inot na izveduvaweto na oddelni dejstvija vo soglasnost so Zakonot za krvi~nata postapka, vodej}i smetka za pravata na maloletnikot vo postapkata, a osobeno za pravoto na odbrana, pravata na o{teteniot i sobiraweto na site dokazi potrebni za pravilno odlu~uvawe. Na dejstvijata vo podgotvitelnata postapka mo`at da prisustvuvaat javniot obvinitel i branitelot, pri {to na sekoe procesno dejstvie na koe prisustvuva javniot obvinitel mora da prisustvuva i 739

branitelot, osven koga sudijata za maloletnici }e prifati deka branitelot otsustvuva od opravdani pri~ini. Ispituvawe na maloletnik, koga e potrebno toa, }e se izvr{i so pomo{ na pedagog, psiholog ili na drugo stru~no lice. Sudijata za maloletnici mo`e da odobri na dejstvijata vo podgotvitelnata postapka da prisustvuva pretstavnik na centarot i roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot. Koga navedenite lica prisustvuvaat na tie dejstvija, mo`at da stavat predlozi i da mu upatuvaat pra{awa na liceto koe se ispituva odnosno soslu{uva.
^len 108

Sudijata za maloletnici mo`e da opredeli maloletnikot vo tekot na podgotvitelnata postapka privremeno da se smesti vo vospitna ili sli~na ustanova, da se stavi pod nadzor na centarot ili da se smesti vo zgri`uva~ko ili drugo semejstvo, ako e toa potrebno zaradi izdvojuvawe na maloletnikot od sredinata vo koja `iveel ili zaradi davawe pomo{, za{tita ili smestuvawe na maloletnikot. Protiv re{enieto za privremeno smestuvawe ili nadzor e dozvolena `alba do sovetot za maloletnici na osnovniot sud. Tro{ocite za smestuvawe na maloletnikot vo ustanovata od stavot 1 na ovoj ~len se isplatuvaat odnapred od sredstvata na Sudskiot buxet i vleguvaat vo tro{ocite na postapkata.
^len 109

Maloletnikot mo`e da bide zadr`an od ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti samo ako e zate~en pri izvr{uvawe na te{ko krivi~no delo ili koga protiv nego e raspi{ana poternica ili koga e zate~en pri izvr{uvawe i na drugo delo ako ima opasnost deloto da go povtori ili da go dovr{i ili koga e zate~en pri izvr{uvawe i na drugo krivi~no delo vo sostojba koja bara merki za negova za{tita ili ako ne mo`e da se utvrdi negoviot identitet. Za sekoe li{uvawe od sloboda na maloletnik pod uslovite predvideni vo Zakonot za krivi~nata postapka, ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se dol`ni vedna{ da go izvestat nadle`niot javen obvinitel, sudijata za maloletnici, odnosno istra`niot sudija, roditelite, branitelot, opredelen od maloletnikot ili negovite roditeli i Centarot. Ako maloletnikot ili negovite roditeli ne mo`at da zemat branitel, slu`benite lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e povikaat branitel od listata na advokati dostavena od Advokatskata komora. Za vreme na prezemawe na dejstvijata od stavot 1 na ovoj ~len, ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto go zadr`uvaat maloletnikot vo posebna prostorija za privremeno zadr`uvawe spored odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka. Za zadr`uvaweto se sostavuva zapisnik, vo koj se vnesuvaat site podatoci za maloletnikot i 740

okolnostite na negovoto zadr`uvawe. Zapisnikot go potpi{uva maloletnikot i negoviot roditel, kako i branitelot. Za vreme na zadr`uvaweto, so maloletnikot ne mo`e da se vodi razgovor bez prisustvo na branitel. Zadr`aniot maloletnik mora bez odlagawe, a najdocna vo rok od 12 ~asa da bide izveden pred sudija za maloletnici, koj }e odlu~i za odreduvawe na pritvor ili za pu{tawe na maloletnikot na sloboda. Ako sudijata za maloletnici, najde deka nema osnov za zadr`uvawe na maloletnikot, }e donese re{enie za negovo pu{tawe na sloboda, vo koe }e ja oceni zakonitosta na li{uvaweto od sloboda. Protiv re{enieto maloletnikot i negoviot branitel imaat pravo na `alba do sovetot za maloletnici na osnovniot sud. Re{enie za pritvor sudijata za maloletnici mo`e da donese po predlog na javniot obvinitel. Ako javniot obvinitel vo rokot od stavot 4 na ovoj ~len ne stavi nikakov predlog, sudijata za maloletnici mo`e da donese re{enie za odreduvawe kratkotraen pritvor, ako se ispolneti zakonskite uslovi za odreduvawe pritvor. Kratkotrajniot pritvor mo`e da trae najdolgo dvaeset i ~etiri ~asa. Ako vo toj rok javniot obvinitel ne podnese predlog za opredeluvawe pritvor, sudijata za maloletnici }e donese re{enie za pu{tawe na maloletnikot na sloboda. Protiv re{enieto za kratkotraen pritvor maloletnikot i negoviot branitel imaat pravo na `alba do krivi~niot sovet na osnovniot sud, koj po `albata odlu~uva vo rok od dvaeset i ~etiri ~asa. Koga e zate~en pri izvr{uvawe krivi~no delo maloletnikstranec ~ij identitet ne mo`e da se utvrdi se opredeluva merka upatuvawe vo prifaten centar za stranci.
^len 110

Na predlog na javniot obvinitel, po prethodno pribaveno mislewe od centarot, sudijata za maloletnici mo`e da opredeli maloletnikot da se stavi vo pritvor pri postoewe na osnovite od ~lenot 199 od Zakonot za krivi~nata postapka. Pritvorot mo`e da se izre~e samo kako krajna merka za obezbeduvawe na prisustvo na maloletnikot vo tekot na postapkata, ako toa ne mo`e da se postigne so drugite merki predvideni vo Zakonot za krivi~nata postapka. Pritvorot se odreduva so re{enie na sudijata za maloletnici i mo`e da trae najdolgo trieset dena. Po obrazlo`en predlog na sudijata za maloletnici, a po prethodno pribaveno mislewe od javniot obvinitel i od centarot, sovetot za maloletnici na osnovniot sud mo`e od opravdani pri~ini da go prodol`i pritvorot za u{te 60 dena. Ako pritvorot e odreden samo poradi utvrduvawe na identitetot na maloletnikot, sudijata za maloletnici, odnosno sovetot za ma-

741

loletnici e dol`en da donese re{enie za negovoto ukinuvawe vedna{ koga }e se utvrdi identitetot. Sudijata za maloletnici e dol`en vedna{ po odreduvaweto na pritvorot za toa da gi izvesti roditelite, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot, negoviot branitel i centarot. Rokot za `alba e tri dena od dostavuvaweto na re{enieto za pritvor. Po `albata na re{enieto na sudijata za maloletnici vo rok od tri dena od nejzinoto dostavuvawe odlu~uva sovetot za maloletnici na osnovniot sud, a po `albata na re{enieto na sovetot za maloletnici na osnovniot sud, sovetot za maloletnici na apelacioniot sud.
^len 111

Vo slu~aj na spre~enost ili otsustvo na sudijata za maloletnici, odlukite povrzani so zadr`uvawe i pritvor gi donesuva istra`en sudija.
^len 112

Vo pritvorot, maloletnikot se smestuva, odvoeno od polnoletnite lica. Na maloletnikot treba da mu se obezbedi vo pritvorot rabotna i druga aktivnost {to e korisna za negovoto vospituvawe i za otstranuvawe na negativnite posledici na li{uvaweto od sloboda vrz negovata li~nost. Sudijata za maloletnici sprema pritvorenite maloletnici gi ima istite ovlastuvawa {to spored Zakonot za krivi~nata postapka mu pripa|aat na istra`niot sudija vo pogled na pritvorenicite i dol`en e najmalku edna{ pri kratkotrajniot pritvor da go poseti pritvoreniot maloletnik, a ako pritvorot trae podolgo, da go posetuva najmalku edna{ na sekoi deset dena.
^len 113

Ako sudijata za maloletnici vo tekot na podgotvitelnata postapka utvrdi deka postojat pri~ini za zapirawe na postapkata, poradi toa {to deloto {to mu se stava na tovar na maloletnikot ne e krivi~no delo, nastapila zastarenost ili deloto e opfateno so akt na amnestija ili pomiluvawe, ili postojat drugi okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto, ili ako nema dokazi deka maloletnikot storil krivi~no delo, }e go izvesti za toa javniot obvinitel. Ako javniot obvinitel vo rok od osum dena ne go izvesti sudijata za maloletnici deka se otka`uva od gonewe, sudijata za maloletnici }e pobara za zapirawe na postapkata da odlu~i sovetot za maloletnici na osnovniot sud. Re{enieto na sovetot za maloletnici za zapirawe na postapkata se dostavuva do javniot obvinitel, do o{teteniot i do maloletnikot, koj vedna{ se pu{ta na sloboda ako e vo pritvor. Protiv ova re742

{enie javniot obvinitel i o{teteniot imaat pravo na `alba do sovetot za maloletnici na apelacioniot sud. Sovetot za maloletnici na osnovniot sud mo`e da donese re{enie za zapirawe na postapkata po slu`bena dol`nost vo tekot na celata podgotvitelnata postapka.
^len 114

Otkako }e gi ispita site okolnosti {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i na li~nosta na maloletnikot, sudijata za maloletnici po zavr{uvaweto na podgotvitelnata postapka gi dostavuva spisite do nadle`niot javen obvinitel koj mo`e vo rok od osum dena da bara podgotvitelnata postapka da se dopolni, da se otka`e od natamo{no gonewe ili da stavi obrazlo`en predlog do sovetot za maloletnici za primenuvawe na sankcija. Dokolku javniot obvinitel se otka`e od gonewe, o{teteniot mo`e vo rok od osum dena od izvestuvaweto da pobara od sovetot za maloletnici da odlu~i za prodol`uvawe na postapkata.
^len 115

Predlogot na javniot obvinitel za primena na sankcija treba da sodr`i ime i prezime na maloletnikot, negovite godini na vozrast, opis na deloto, dokazi od koi proizleguva deka maloletnikot go izvr{il krivi~noto delo, obrazlo`enie {to treba da sodr`i ocena na du{evnata razvienost na maloletnikot i predlog sprema maloletnikot da se primeni sankcija.
^len 116

Sudijata za maloletnici sekoj mesec go izvestuva pretsedatelot na sudot koi predmeti za maloletnici ne se zavr{eni i za pri~inite poradi koi po oddelni predmeti postapkata s u{te e vo tek. Pretsedatelot na sudot prezema soodvetni merki da zabrzuvawe na postapkata.

3. Postapka pred sovetot za maloletnici

^len 117

Po priemot na predlogot na javniot obvinitel, kako i koga postapkata sprema maloletnik se vodi bez predlog na javniot obvinitel, sudijata za maloletnici koj pretsedava so sovetot za maloletnici zaka`uva sednica na sovetot ili glaven pretres, ako e utvrdena nesporna fakti~ka sostojba. Kazni i zavodski merki mo`at da se izre~at samo po odr`an glaven pretres. Drugite sankcii mo`at da se izre~at i na sednica na sovetot. Na sednica na sovetot mo`e da se odlu~i da se odr`i glaven pretres. 743

Za sednicata na sovetot se izvestuvaat i na nea mo`at da prisustvuvaat javniot obvinitel, branitelot i pretstavnikot na centarot, maloletnikot i negovite roditeli, odnosno staratelot. Sudijata za maloletnici }e mu ja soop{ti na maloletnikot sankcijata {to sprema nego e izre~ena na sednica na sovetot.
^len 118

Koga sovetot za maloletnici odlu~uva na glaven pretres, soglasno }e se primenuvaat odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka za podgotovkite za glaven pretres, za rakovodeweto so glavniot pretres, za odlagaweto i prekinuvaweto na glavniot pretres, za zapisnikot i za tekot na glavniot pretres, no sovetot mo`e da otstapi od ovie pravila ako smeta deka nivnata primena vo konkretniot slu~aj ne bi bila celesoobrazna. Na glavniot pretres }e se povikaat javniot obvinitel, o{teteniot, maloletnikot i negoviot branitel, negovite roditeli, posvoitelot, odnosno staratelot i pretstavnik na centarot. Nedoa|aweto na roditelite, posvoitelot ili staratelot ili na pretstavnikot na centarot ne go spre~uva sudot da go odr`i glavniot pretres. Vo slu~aj na otsustvo na roditelot ili zakonskiot zastapnik, sudot }e go zadol`i branitelot da gi zastapuva i nivnite interesi. Odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka za izmena i pro{iruvawe na obvinenieto }e se primenuvaat i vo postapkata sprema maloletnik, so toa {to sovetot za maloletnici e ovlasten i bez predlog na javniot obvinitel da donese odluka vrz osnova na fakti~kata sostojba koja e izmeneta na glavniot pretres.
^len 119

Vo tekot na postapkata sovetot za maloletnici mo`e da donese odluka za privremeno smestuvawe na maloletnikot vo soglasnost so ~lenot 108 od ovoj zakon, da ja ukine takvata odluka donesena porano, ili da odredi pritvor vo soglasnost so ~lenot 110 od ovoj zakon.
^len 120

Sudijata za maloletnici koj pretsedava so sovetot za maloletnici e dol`en da zaka`e glaven pretres ili sednica na sovetot vo rok od osum dena od denot na priemot na predlogot od javniot obvinitel ili od denot na zavr{uvaweto na podgotvitelnata postapka, ili od denot koga na sednica na sovetot e odlu~eno da se odr`i glaven pretres. Za sekoe prodol`uvawe na ovoj rok sudijata za maloletnici mora da ima odobrenie od pretsedatelot na sudot. Odlagawe ili prekinuvawe na glavniot pretres se vr{i samo po isklu~ok. Za sekoe odlagawe ili prekinuvawe na glavniot pretres sudijata za maloletnici }e go izvesti pretsedatelot na sudot i }e gi iznese pri~inite za odlagaweto, odnosno prekinuvaweto. 744

^len 121

Sovetot za maloletnici ne e vrzan za predlogot na javniot obvinitel pri odlu~uvaweto dali sprema maloletnikot }e izre~e kazna ili }e primeni druga sankcija. Sovetot so re{enie }e ja zapre postapkata vo slu~aite koga spored odredbite na Zakonot za krivi~na postapka sudot donesuva presuda so koja obvinenieto se odbiva ili so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto, kako i koga sovetot }e najde deka ne e soobrazno na maloletnikot da mu se izre~e sankcija. Vospitni merki i merki na bezbednost sovetot izrekuva so re{enie, vo ~ija{to izreka se naveduva samo koja merka se izrekuva, no maloletnikot nema da se oglasuva za vinoven za krivi~no delo {to mu se stava na tovar. Vo obrazlo`enieto na re{enieto }e se navede opisot na deloto i okolnostite {to ja opravduvaat primenata na izre~enata merka. Presudata so koja na maloletnikot mu se izrekuva kazna ili alternativna merka se donesuva vo formata na osuditelna presuda predvidena vo Zakonot za krivi~nata postapka.
^len 122

Sudot mo`e maloletnikot da go osudi na pla}awe na tro{ocite na postapkata i na ispolnuvawe na imotno-pravnite barawa na o{teteniot vo soglasnost so odredbite na Zakonot za krivi~na postapka, samo ako na maloletnikot mu izrekol kazna ili alternativna merka. Ako sprema maloletnikot e primeneta vospitna merka, tro{ocite na postapkata pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija, osven koga na maloletnikot mu e izre~ena posebna obvrska za nadomestuvawe na {teta (~len 38 stav 2 alineja 2 od ovoj zakon).
^len 123

Sudijata za maloletnici e dol`en vo rok od tri dena od denot na objavuvaweto pismeno da ja izgotvi odlukata.
4. Pravni lekovi ^len 124

Protiv re{enieto, odnosno presudata so koja na maloletnikot mu e izre~ena sankcija, kako i protiv re{enieto za zapirawe na postapkata od ~lenot 121 stav 2 na ovoj zakon, mo`at da izjavat `alba site lica koi imaat pravo na `alba protiv presudata spored odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka, i toa vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto, odnosno presudata. O{teteniot mo`e da izjavi `alba samo vo odnos na imotno - pravno pobaruvawe. Branitelot, javniot obvinitel, bra~niot, odnosno vonbra~niot drugar, rodnina po krv vo prava linija, staratelot, bratot i sestrata

745

mo`at da izjavat `alba vo korist na maloletnikot i protiv negovata volja. @albata protiv re{enieto so koe se izrekuva vospitna merka koja se izdr`uva vo ustanova go zadr`uva izvr{uvaweto na re{enieto, ako sudot vo soglasnost so roditelite na maloletnikot i po soslu{uvaweto na maloletnikot ne odlu~i poinaku. Za sednicata na sovetot za maloletnici na apelacioniot sud }e se izvestat maloletnikot i negoviot branitel ako tie go baraat toa.
^len 125

Sovetot za maloletnici na apelacioniot sud mo`e da ja preina~i prvostepenata odluka so izrekuvawe na pote{ka sankcija sprema maloletnikot, samo vrz osnova na `albata podnesena od strana na javniot obvinitelot. Ako so prvostepenata odluka ne e izre~ena kazna ili zavodska merka, sovetot mo`e taa kazna, odnosno merka da ja izre~e samo ako odr`i pretres. Maloletni~ki zatvor vo podolgo traewe ili pote{ka zavodska merka od onaa {to e izre~ena so prvostepenata odluka mo`e da se izre~e i na sednica na sovetot.
^len 126

Protiv odlukata na apelacioniot sud za preina~uvawe na prvostepenata odluka po odr`an pretres so koja se izrekuva kazna ili zavodska namesto vospitna merka, mo`e da se podnese `alba do Vrhovniot sud vo rok od osum dena od denot na priemot na odlukata.
^len 127

Barawe za za{tita na zakonitosta mo`e da se podigne soglasno Zakonot za krivi~nata postapka.

^len 128

Odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka za povtoruvawe na krivi~nata postapka zavr{ena so pravosilna presuda soglasno }e se primenuvaat i vrz povtoruvawe na postapkata zavr{ena so pravosilno re{enie za primena na vospitna merka ili za zapirawe na postapkata sprema maloletnikot. Glava petnaesetta Prekr{o~na postapka
^len 129

Prekr{o~na postapka sprema maloletnikot mo`e da se povede pred sudijata za maloletnici samo ako slu~ajot ne e razre{en vo prethodnata postapka na posreduvawe so maloletni storiteli na prekr{oci, opredelena so Zakonot za prekr{ocite. Prekr{o~nata postapka ja vodi i odlukite gi donesuva sudijata za maloletnici, na nadle746

`niot sud na ~ie{to podra~je maloletnikot ima `iveali{te ili prestojuvali{te. Koga maloletnikot u~estvuval vo izvr{uvaweto na prekr{ok so polnoletno lice, postapkata sprema maloletnikot se razdvojuva i se vodi spored odredbite na ovoj zakon.
^len 130

Vo prekr{o~nata postapka roditelite ili staratelot, kako i centarot imaat pravo da se zapoznaat so tekot na postapkata, da u~estvuvaat vo site dejstvija {to gi prezema sudijata za maloletnici, da davaat predlozi i da uka`uvaat na faktite {to se odnesuvaat na li~nosta i prilikite vo koj `ivee i se razviva maloletnikot, a se od va`nost za donesuvawe na pravilna odluka.
^len 131

Sudijata za maloletnici so re{enie }e ja zapre postapkata koga }e utvrdi deka maloletnikot vo vremeto na izvr{uvawe na prekr{okot ne napolnil ~etirinaeset godini i za toa }e gi izvesti roditelite, staratelot na maloletnikot i centarot. Re{enie za zapirawe na postapkata sudijata za maloletnici }e donese i koga }e oceni deka dejstvieto {to mu se stava na tovar na maloletnikot ne e prekr{ok, postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto za prekr{ok opredeleni so Zakonot za prekr{ocite, ili deka nema dovolno dokazi deka maloletnikot storil prekr{ok, kako i vo slu~ajot koga podnositelot na baraweto za poveduvawe prekr{o~na postapka se otka`al od baraweto. Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len podnositelot na baraweto za poveduvawe prekr{o~na postapka ima pravo na `alba do sovetot za maloletnici na apelacioniot sud.
^len 132

Za sekoe barawe za sproveduvawe prekr{o~na postapka sudijata za maloletnici }e pobara mislewe od centarot. Misleweto na centarot pokraj okolnostite na slu~ajot i podatocite za li~nosta na maloletnikot i za negovoto semejstvo treba da sodr`i i obrazlo`en predlog za natamo{noto postapuvawe i izrekuvaweto na sankcija. Sudijata za maloletnici vrz osnova na misleweto na centarot mo`e da odlu~i da ne se povede prekr{o~na postapka i so re{enie da go otfrli baraweto za poveduvawe takva postapka, ako oceni deka ne e celishodno vodewe na postapkata so ogled na prirodata na prekr{okot i okolnostite pod koi e storen, porane{niot `ivot na maloletnikot i negovite li~ni priliki. Za re{enieto sudijata za maloletnici }e go izvesti maloletnikot, negovite roditeli, staratelot, javniot obvinitel i centarot.

747

Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len podnositelot na baraweto za prekr{o~na postapka ima pravo na `alba do sovetot za maloletnici na apelacioniot sud.
^len 133

Ako se ispolneti uslovite za vodewe na prekr{o~na postapka, sudijata za maloletnici go povikuva maloletnikot li~no ili preku roditelite ili staratelot. Po soslu{uvaweto na maloletnikot sudijata za maloletnici mo`e da odredi i drugi dejstvija zaradi razjasnuvawe na slu~ajot opredeleni so Zakonot za prekr{ocite.
^len 134

Po prezemaweto na potrebnite dejstvija i obezbeduvaweto i ocenkata na dokazite predlo`eni od strana na podnositelot na baraweto za prekr{o~na postapka, sudijata za maloletnici so re{enie }e ja zapre postapkata, ako oceni deka se ispolneti uslovite od ~lenot 131 od ovoj zakon. Prekr{o~nata postapka sprema maloletnikot zavr{uva so re{enie so koe na maloletnikot mu se izrekuva vospitna merka ili globa. So re{enieto za izrekuvawe vospitna merka maloletnikot se zadol`uva da gi plati tro{ocite za prekr{o~nata postapka i da go ispolni utvrdenoto imotno-pravno barawe na o{teteniot.
^len 135

Protiv re{enieto za zapirawe na postapkata `alba do sovetot za maloletnici na apelacioniot sud mo`e da izjavi podnositelot na baraweto za prekr{o~na postapka. Protiv re{enieto za izrekuvawe na sankcija, `alba mo`at da izjavat podnositelot na baraweto za poveduvawe prekr{o~na postapka, maloletnikot i negoviot branitel, kako i roditelite, staratelot, bratot, sestrata ili hranitelot na maloletnikot koi mo`at da izjavat `alba vo negova korist i sprotivno na negovata volja. Sovetot za maloletnici na apelacioniot sud po `albata re{ava na sednica, bez povikuvawe na strankite i mo`e da donese re{enie so koe se potvrduva ili ukinuva prvostepenoto re{enie, ili so koe prvostepenoto re{enie vo delot na sankcijata se izmenuva so izrekuvawe na poblaga sankcija.
^len 136

Vo prekr{o~nata postapka maloletnikot mo`e da gi koristi vonrednite pravni sredstva: barawe za povtoruvawe na prekr{o~nata postapka i barawe za za{tita na zakonitosta. 748

Petti del ZA[TITA NA MALOLETNICI @RTVI NA KRIVI^NI DELA Glava {esnaesetta

Za{tita na maloletnikot kako o{teten ili svedok vo krivi~nata postapka ^len 137

Vo postapkata {to se vodi za krivi~ni dela vo koi maloletnikot se javuva kako `rtva, sudovite, javnite obviniteli i slu`benite lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti mo`at da postapuvaat samo dokolku poseduvaat soodvetno obrazovanie, posebni znaewa i iskustvo od oblasta na pravata za deteto i za krivi~no - pravnata za{tita na maloletnicite.
^len 138

Za site krivi~ni dela od Krivi~niot zakonik vo koi spored zakonskite obele`ja na deloto maloletnik se javuva kako `rtva na deloto, sudot i drugite organi {to u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni da prezemaat merki za pomo{ i za{tita i da postapuvaat na na~in na koj }e se izbegnat mo`nite {tetni posledici za negovata li~nost i razvoj. Postapkata za krivi~nite dela od stavot 1 na ovij ~len, vo koja maloletnikot e `rtva e itna. Maloletnikot `rtva mo`e da bide soslu{an kako svedok samo ako toa ne vlijae {tetno vrz negoviot psihofizi~ki razvoj. Maloletnik mo`e da bide soslu{an najmnogu dva pati vo svojstvo na svedok, a po isklu~ok tret pat ako toa go baraat posebnite okolnosti na predmetot. Pri soslu{uvawe na maloletnikot kako svedok ili o{teten, sudot e dol`en da vodi smetka za li~nite svojstva i karakteristiki na maloletnikot, za za{tita na negovite interesi i za negoviot pravilen razvoj. Soslu{uvaweto na maloletnikot, vo zavisnost od negovata vozrast i razvienost se vr{i vo prisustvo na psiholog, pedagog ili drugo stru~no lice. Ako oceni deka e potrebno toa, so ogled na osobenostite na krivi~noto delo i svojstvata na li~nosta na maloletnikot, sudijata }e naredi soslu{uvawe po pat na upotreba na tehni~ki sredstva za prenos na slika i zvuk. Soslu{uvaweto se sproveduva bez prisustvo na strankite i drugite u~esnici vo postapkata, vo posebna prostorija i pra{awata se postavuvaat so posredstvo na pedagog, psiholog ili drugo stru~no lice. Koga maloletnikot e soslu{an vo soglasnost so stavot 6 od ovoj ~len, na glavniot pretres }e se pro~ita zapisnikot za negovata izjava, odnosno }e se pu{ti snimka od soslu{uvaweto.

749

^len 139

Ako kako svedok se soslu{uva maloletnik `rtva, koj poradi prirodata na krivi~noto delo, posledicite ili drugi okolnosti e posebno ~uvstvitelen, odnosno se nao|a vo posebno te{ka du{evna sostojba, sudijata ocenuva dali ima potreba od soo~uvawe me|u maloletnikot i obvinetiot.
^len 140

Maloletnikot `rtva mora da ima polnomo{nik od prvoto soslu{uvawe na obvinetiot. Vo slu~aj maloletnikot da nema polnomo{nik, nego so re{enie go postavuva pretsedatelot na sudot od redot na advokatite koi se steknale so posebni znaewa od oblasta na pravata na deteto i krivi~no - pravnata za{tita na maloletnite lica. Tro{ocite za zastapuvawe pa|aat na tovar na Sudskiot buxet. Advokatot postaven od pretsedatelot na sudot e dol`en da sledi specijalizirana obuka za maloletni~ko prestapni{tvo od najmalku ~etiri do deset dena vo tekot na godinata vo zemjata ili vo stranstvo.
^len 141

Zaradi obes{tetuvawe na maloletnik koj e `rtva ili o{teten so krivi~ni dela na nasilstvo i na drugi akti na individualno ili grupno nasilstvo, se formira Fond za obes{tetuvawe. Fondot se formira vo iznos od 0,5 % od sredstvata {to vo Buxetot na Republika Makedonija se sobiraat od pari~nite kazni izre~eni od strana na sudovite za krivi~ni dela ili prekr{oci, a se naplateni vo prethodnata godina. So sredstvata od fondot upravuva nadle`en organ utvrden so zakon.
^len 142

Maloletnikot za koj so pravosilna sudska odluka e utvrdeno deka e `rtva, odnosno o{teten so krivi~no delo ili drug akt na nasilstvo, i na kogo mu e priznato imotno-pravno barawe, mo`e da podnese barawe za obes{tetuvawe od Fondot do nadle`niot sud, koga imotnopravnoto pobaruvawe i po povtoren obid ne mo`e poradi fakti~ki ili pravni pre~ki da se izvr{i od imotot na storitelot na krivi~noto delo ili drugiot akt na nasilstvo i koga od pravosilnosta na odlukata za imotno-pravnoto pobaruvawe izminale pove}e od {est meseci. Pokraj maloletnikot, baraweto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da go podnesat negovite roditeli, staratelot i zakonskiot zastapnik na maloletnikot.

750

Sudot }e donese re{enie za obes{tetuvawe vo iznosot na dosudenoto imotno-pravno pobaruvawe, bez zgolemuvawe po osnov na kamati ili drugi dopolnitelni tro{oci okolu izvr{uvaweto na pobaruvaweto. Ako sudot go odbie baraweto, maloletnikot-`rtva ima pravo na `alba do apelacioniot sud vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto za odbivawe. Odlukata na apelacioniot sud e kone~na. Ako obes{tetuvaweto e isplateno, sudot go dostavuva re{enieto za obes{tetuvawe do javniot pravobranitel zaradi poveduvawe na postapka za prisilno izvr{uvawe na isplatenoto obes{tetuvawe od imotot na storitelot. Protiv ova re{enie ne e dozvolena `alba, a toa }e se izvr{i soglasno odredbite na Zakonot za izvr{uvawe.
^len 143

Za{titata na maloletnicite kako svedoci vo krivi~nata postapka se obezbeduva soglasno odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka i Zakonot za za{tita na svedocite. Po potreba sudot }e naredi primena na posebni merki za za{tita na psihofizi~kiot integritet na maloletnikot. [esti del PREVENCIJA NA MALOLETNI^KOTO PRESTAPNI[TVO Glava sedumnaesetta
Dr`aven sovet i op{tinski soveti za prevencija ^len 144

Se osnova Dr`aven sovet za prevencija na maloletni~ko prestapni{tvo (vo natamo{niot tekst- Dr`aven sovet). Dr`avniot sovet e samostoen i nezavisen vo vr{eweto na rabotite opredeleni so ovoj zakon. Dr`avniot sovet e sostaven od petnaeset ~lenovi {to gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija so mandat od pet godini, so pravo na povtoren izbor, od koi: - sedum ~lenovi na Dr`avniot sovet gi predlaga ministerot za pravda i se pretstavnici od: Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija, Vrhovniot sud na Republika Makedonija i Advokatskata komora na Republika Makedonija. - osum ~lenovi na Dr`avniot sovet se izbiraat po pat na javen oglas, od redot na istaknati nau~ni i stru~ni rabotnici koi rabotat na za{titata na interesite na maloletnicite, od koi eden pretstavnik e od redot na nevladinite organizacii za za{tita na decata. Pri izborot na ~lenovite na Dr`avniot sovet }e se zapazi soodvetnata i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici.

751

Vo rabotata na Dr`avniot sovet u~estvuva i pretstavnik od Narodniot pravobranitel. Od redot na izbranite ~lenovi Dr`avniot sovet izbira pretsedatel so mandat od dve godini, so pravo na povtoren izbor.
^len 145

Dr`avniot sovet gi ima slednite nadle`nosti: - donesuva Nacionalna strategija za prevencija na maloletni~koto prestapni{tvo; - donesuva godi{ni programi i planovi za ostvaruvawe na programata; - donesuva Delovnik za svojata rabota; - predlaga sredstva vo predlogot na buxetskata presmetka na Ministerstvoto za pravda potrebni za negovata rabota; - dava inicijativi za podobruvawe na zakonskite re{enija i mislewa za predlozi na zakoni od zna~ewe za za{titata na pravata na maloletnicite i spre~uvaweto na maloletni~koto prestapni{tvo; - pokrenuva inicijativi za po{iroko zapoznavawe na gra|anite so pravata na maloletnicite i raspravi za zdravo semejstvo, za za{tita na maloletnicite od narkomanija, alkoholizam i drugi bolesti na zavisnost, za problemite na obrazovanieto i vospituvaweto, za odnosot na sredstvata za javno informirawe i za drugite faktori koi vlijaat vrz spre~uvaweto na maloletni~koto prestapni{tvo; - inicira istra`uvawa i studii za problemite na maloletni~koto prestapni{tvo; - sorabotuva so me|unarodni organizacii i tela, anga`irani vo za{titata na pravata na deteto i spre~uvaweto na maloletni~koto prestapni{tvo; i - podgotvuva godi{ni izve{tai za svojata rabota i za sostojbite vo oblasta na pravata na deteto i maloletni~koto prestapni{tvo {to gi dostavuva do Sobranieto i Vladata na Republika Makedonija, Sudskiot sovet i Vrhovniot sud na Republika Makedonija, koi se dol`ni da gi razgledaat i da prezemat soodvetni merki i aktivnosti, soglasno so svoite nadle`nosti.
^len 146

Administrativnite raboti na Dr`avniot sovet gi vr{i Ministerstvoto za pravda. Sredstva za ostvaruvawe na programata na Dr`avniot sovet se obezbeduvaat vo ramkite na finansiskite sredstva od Buxetot na Ministerstvoto za pravda.

752

^len 147

Sovetite na op{tinite i Gradot Skopje imenuvaat op{tinski soveti i gradski sovet za prevencija na maloletni~koto prestapni{tvo (vo natamo{niot tekst - op{tinski sovet i gradski sovet). ^lenovi na op{tinskite soveti i na gradskiot sovet se pretstavnici na podra~nite edinici na: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, centarite za socijalna rabota, pretstavnici na sovetot na roditeli vo osnovnite i srednite u~ili{ta, Unijata na sredno{kolci, Advokatskata komora i zdru`enijata na gra|ani i fondacii, a ~lenovi po funkcija se pretsedatelite na sovetite na op{tinite. Sovetite na op{tinite i Grad Skopje }e go utvrdat brojot na ~lenovi na op{tinskite soveti, odnosno gradskiot sovet, vo zavisnost od goleminata, razvienosta i potrebite na op{tinata, kako i obemot na maloletni~koto prestapni{tvo. ^lenovite se imenuvaat za vreme od pet godini, so pravo na povtoren izbor. Od redot na ~lenovite na op{tinskite soveti i gradskiot sovet se izbira pretsedatel so mandat od dve godini, so pravo na povtorno imenuvawe.
^len 148

Op{tinskite soveti i gradskiot sovet donesuvaat godi{ni programi za svojata rabota {to ja usvojuvaat sovetite na op{tinite i sovetot na Grad Skopje, delovnik za svojata rabota, na podra~jeto na op{tinata i Gradot Skopje vr{at raboti za sledewe na sostojbite, pokrenuvaat inicijativi za nivnoto podobruvawe i razvivaat programi za vklu~uvawe na lokalnata zaednica vo prevencija na maloletni~koto prestapni{tvo i tretmanot na maloletnite storiteli na krivi~ni dela i prekr{oci. Za svojata rabota op{tinskiote soveti i gradskiot sovet najmalku edna{ godi{no go izvestuvaat sovetot na op{tinata, odnosno Gradot Skopje i Dr`avniot sovet za prevencija na maloletni~koto prestapni{tvo. Programata na op{tinskite soveti i gradskiot sovet od stavot 1 na ovoj ~len se finansira vrz osnova na finansiski plan od buxetot na op{tinite, odnosno Gradot Skopje i od drugi sredstva. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 149

Podzakonskite akti od ~lenovite 18 i 25 od ovoj zakon se donesuvaat vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

753

^len 150

Od denot na zapo~nuvawe so primenata na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite od ~lenot 70 do ~lenot 96 od Krivi~niot zakonik ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", br. 37/96, 80/99, 4/02, 43/03, 19/04, 81/05 i 60/06 i 73/06).
^len 151

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," a }e se primenuva od 1 septemvri 2008 godina.

754

KORISTENA LITERATURA A - A}imovi}, Mihajlo: Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracija, Beograd, 1976. ... Savremena nauka o ~oveku i osnovni pojmovi krivi~nog prava, Arhiv, Beograd, 1974/3-4. ... Savreemni problemi represije nehatnih delikata, Arhiv, Beograd, 1974/1. ... Actiones liberae in causa, Anali Pranog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1953/3-4. - Atanackovi}, Dragoljub: Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, 1975. ... Krivi~na dela kvalifikovana te`om posledicom ili naro~itom okolno{}u, JRKKP, Beograd, 1972/3, str. 389-408. ... Pojam zablude u krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 41-63. ... Materijali od sovetuvaweto vo Kupari na tema "Novo krivi~no zakonodavstrvo sa stanovi{ta primene u praksi, JRKKP, Beograd, 1977/2. - Avramov, Smilja: Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1973. B - Bayer, Magda: Odnos svrhe krivi~nih sankcija i kriterija njihove primene, JRKKP, 1969/1. - Babi}, Dragan: Filozofski i krivi~nopravni pojam kauzaliteta, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 223-233. ... Krajna nu`da u krivi~nom pravu, izd. Pravni fakultet u Banja Luci, Banja Luka, 1987. ... Princip srazmernosti kod instituta krajne nu`de, JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 57-72. - Babi}, Milo{: Princip srazmernosti kod instituta krajne nu`de, JRKKP, 1985/1, str. 57-72. - Ba~i}, Franjo: Krivi~no pravo, op}i deo, Informator Zagreb, 1978. ... Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972. ... Op}i pogled na srednjovekovno krivi~no pravo XI-XIV vjek, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1888/5, str. 683-709. 755

... Dru{tvena opasnost i protivpravnost u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/9-10. ... Va`njije zajedni~ke karakteristike sistema krivi~nih sankcija u krivi~nom zakonodavstvu evropskih socijalisti~kih dr`ava, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1975/4. ... Kaznivo podgotvuvawe na krivi~no delo, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1959. ... Krivi~ni dela od nebre`nost, Pravna misla, Skopje, 1961/3-4. str. 22-33. ... Nekoi teoretski problemi na krivi~nata odgovornost, Pravna misla, Skopje, 1965/3. ... Za krivi~nite sankcii, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1972, str. 313-351. ... Krivi~nopravni polo`aj osu|enog posle izdr`ane kazne, JRKKP, Beograd, 1965/4, str. 459-468. ... Ote`avaju}e i poo{travaju}e okolnosti u ka`njavanju u jugoslovenskom krivi~nom pravu,, JRKKP, Beograd, 1964/2. ... Krivi~nopravni polo`aj su|enog posle izdr`ane kazne, JRKKP, Beograd, 1965/4, str. 451-466. ... Razgrani~uvawe na podgotvuvawe na krivi~noto delo i obid, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1957. ... Mere bezbednosti u na{em sistemu krivi~nih sankcija (kriti~ki osvrt) JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 11-22. ... Krivi~na dela iz nehata - prevencija i postupak sa delinkvetima, Na{a zakonitost, Zagreb, 1980/1, str. 54-63. ... Krivi~ni zakon SFRJ usmesto Krivi~nog zakonika, Na{a zakonitost, Zagreb, 1977/2, str. 58-72. ... Neujedna~enosti kriminalnopoliti~ke linije u KZ SFRJ, Na{a zakonitost, Zagreb, 1977/8, str. 7-12. ... Uvjetna osuda i uvjetna osuda sa za{titnim nadzorom u Predlogu krivi~nog zakona SFRJ, Na{a zakonitost, Zagreb, 1976/6, str. 40-56. ... Jo{ malo o uvjetnoj osudi u jugoslovenskom krivi~nom zakonodavstvu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/6, str. 708-718. ... Legislativni pristupi ure|enju institucije ubla`avanja kazne, s nekoliko napomean o sudskoj politici ka`njavanja, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/5, str. 594-600. ... Sau~esni{tvo kod ka`njivih pripremnih radnji, Na{a zakonitost, Zagreb, 1977/4, str. 50-54. ... Sudsko odmeravanje kazne, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb,1978/3-4, str. 199-280. ... O saizvr{ila{tvu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1982/1, str. 3-24. ... Maloletni~ko krivi~no pravo (op}i dio) posle 1.VII 1977, Na{a zakonitost, Zagreb, 1981/5, str. 72-90. ... Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/11-12, str. 1199-1218. 756

... O ka`njivim pripremnim radnjama, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/1-2, str. 155-171. ... Pregled na jugoslovenskoto krivi~no pravo, Pravna misla, Skopje, 1960/4. - Bavcon, Ljubo: Nehat kao oblik vinosti u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1964/2. ... Krivi~ni zakonik (pre~i{eni tekst) - obja{njenja uz zakonski tekst, Uradni list, 1961, Ljubljana. ... Nehat kao oblik vinosti u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1964/2. ... Neki teoretski problemi krivi~ne odgovornosti, JRKKP, Beograd, 1965/3. str. 305-328. ... Deset godina krivi~nog zakonodavstva u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 37-48. - Bejatovi}, Stanko: Uslovna osuda, NIO Poslovna politika, Beograd, 1986. ... Mesto i zna~aj uslovne osude i sudske opomene u sistemu krivi~nih sankcija, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 173-197. ... Opozivanje uslovne osude, Na{a zakonitost, Zagreb, 1986/4, str. 559-579. ... Nov~ana kazna i uslovan osuda, Glasnik advokatske komore Vojvodine, Novi Sad, 1986/1, str. 1-10. ... Kazna li{enja slobode kao uslov mogu~nosti izricanja usloven osude, Pravni `ivot, Beograd, 1985/6-7, str. 665-678. ... Osnovna obele`ja mere bezbednosti zabrane vr{enja poziva, delatnosti ili du`nosti u jugolovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 89-103. - Beli}, Milan i Kurtovi}, Anita: Trajno krivi~no delo, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/5, str. 601-612. - Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984. - Beyleveld, D: Generalnopreventivna strategija istra`ivanja kao osnova za generalnopreventivnu strategiju, JRKKP, Beograd, 1990/2. - Bulatovi}, @arko: Sudska opomena u jugoslovenskom krivi~nom pravu i sudskoj praksi, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 413-423. - Buturovi}, Jovan: Posredni izvr{ilac u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1987/4, str. 178-199. ... Zna~aj afekta za krivi~nu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 27-44. C - Cari}, Ante: O subjektivnoj strani poku{aja, Na{a zakonitost, Zagreb, 1976/1. ... O generalnopreventivnom delovanju krivi~nog zakona i nejegove primene, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split,1973. 757

... Problemi u krivi~nom pravu maloletnika, Na{a zakonitost, Zagreb, 1968/3. ... Viktimologija i krivi~no pravo, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split,1969-1970, str. 77-93. - Center, Oto: O odmeravanju kazni, Priru~nik, Zagreb, 1966/3. - Cetini}, Marinka: Institut zastarelosti u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1983/1-2, str. 137-158. - Coti}, Du{an: Uslovna osuda. Sudska opomena. Osloba|anje od kazni, Institut za kriminlo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1974. ... Savremeni tretman alkoholi~ara, Pravni `ivot, Beograd, 1962/3. ... Desti me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1970/3. - Crnogor~evi}, Jovo: Oblici sau~esni{tva i vrste sau~esnika, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1948/4. ... Jedan pogled na problem uzro~nosti u krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1952. ^ - ^ejovi}, Bora: Krivi~no pravo op{ti deo, ~etvrto izmenjeno i dopunjeno izdanje, Nau~na knjiga, Beograd, 1987. ... Istoriski razvoj principa individualizacije krivi~ih sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3. ... Krivi~nopravni problemi trensplantacije delova ~ove~ijeg tela, Institut za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1974. ... Osnov opravdanosti lekarskih operacija u krivi~nom pravu, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 99125. ... Aktuelna pitanja jugoslovenskog krivi~nog prava, JRKKP, Beograd, 1988/4, str. 41-59. ... Oduzimanje imovinske koristi ste~ene krivi~nim delom, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 49-62. ... Uloga i zna~aj mera bezbednosti u borbi protiv kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 199-209. - ^ubinski, Mihajlo: Kriminalna politika (pojam, sadr`aj i odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwi`arsko preduzee Gece Kon a. d., Beograd, 1937. ... Osnovni problemi kod odmeravanja kazni, Arhiv, Beograd, 1935. ... Volter i krivi~no pravosu|e, Arhiv, Beograd, 1936. D - Dama{ka Mairijan: Ignorantia iuris prodest, Zrornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1965/1. 758

... Problemi razgrani~enja stvarne i pravne zablude, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/0-10. ... Ignorantia legis prodest, Zbornik Parvnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1965/3. - Dejanovi}, V. M: Opravdanost instituta osloba|anja od kazne u jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1969/7-8. - Dimitrijevi}, Vojin: Me|unarodnopravna za{tita osoblja stranih diplomatskih misija bez diplomatskog statusa, 13 Maj, Beograd, 1966/4, str. 322-345. ... Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2. \ - \or|evi}, Miroslav: Osnovi op{teg dela krivi~nog prava SFRJ, Vi{a {kola za unutra{nje poslove, Beograd, 1973. ... Saizvr{ila{tvo, JRKKP, Beograd, 1988/1. str. 29-36. ... Kolektivno krivi~no delo i realni sticaj, JRKKP, Beograd, 1970. ... Mali zna~aj dela kao uslov za postojanje neznatne dru{tvene opasnosti - uzajamni napad i nu`na odbrana, JRKKP, Beograd, 1969/4. ... Dualitet i unifikacija kazni li{enja slobode, JRKKP, Beograd, 1972. ... Uslovna osuda i izmene krivi~nog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1990, str. 17-25. ... Osnovne karakteristike na{eg krivi~nog zakona SFRJ sa stanovi{ta primene u praksi, JRKKP, Beograd, 1977/2, str. 15-34. ... Krivi~nopravni zna~aj pristanka povre|enog, Pravni `ivot, Beograd, 1963/4. ... Stvarno kajanje, JRKKP, Beograd, 1990/4. ... Dr`anje u~injioca u krivi~nom postupki i odmeravanje kazne, JRKKP, Beograd, 1983/1-2. - \or|evi} Miroslav i Mihajlovski Aleksandar: Delikti kaznenog prava, Institut za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, beograd, 1978. - \or|evi}, Slobodan i Petovi}, Slavica: Polo`aj maloletnih u~inilaca krivi~nih dela u novom krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1977/2, str. 65- 85. E - Eliot, Mejbl: Zlo~in u savreemnom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. F - Frank, Stanko: Teorija kaznenog prava, op{ti deo, Zagreb, 1955. - Foucault, Michel: Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, 759

Zagreb, 1994. G - Ga{aj, Adem: Ku}ni pritvor, 13 Maj, Beograd, 1968. - Grozdani}, Velinka: Mera sigurnosti obaveznog psihijatriskog lije~enja na slobodi u na{em krivi~nom pravu, Zakonitost, Zagreb, 1990/2, str. 234-243. - Grinvud: Me|unarodniot krivi~en sud za porane{na Jugoslavija, Bezbednost, Skopje, 1993/4. H - Hajdukovi}, ^edomir: Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975 - Horvati}, @eljko i Novoselac Pretar: Kazneno pravo, op}i deo, Ministarstvo unutra{njih poslova Republike Hrvatske, Policiska akademija, Zagreb, 1999. - Horvati}, @eljko: O promenama u jugoslovenskom krivi~nom pravu iz 1977 god. koje se odnose na krivi~ne sankcije i njihovoj prakti~noj primeni u SR Hrvatskoj, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/7-10, str. 11-25. ... Krivi~na dela iz nehata, njihovo spre~avanje i postupanje sa delinkventima, JRKKP, Beograd, 1980/2, str. 235-243. ... O nekim spornim pitanjima u suvremenom krivi~nom pravu koja se odnose na nehatne delikte, Na{a zakonitost, Zagreb, 1979/11-12, str. 56-68. ... Krivi~no i prekr{ajno reagovanje na neka pona{anja koja opravdavaju ka`njivost, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 3-25. ... Uslovna osuda sa za{titnim nadzorom u jugoslovenskom krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1978/10, str. 29-40. ... Sudska opomena - nova mera u na{em Krivi~nom zakoniku, Na{a zakonitost, Zagreb, 1963/7-8, str. 328-342. ... Institut ubla`avanja kazne u na{em krivi~nom pravu i nesporazumi u ocenjivanju tzv. kaznene politike, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/11-12, str. 1282-1307. ... Posebna osnova za osloba|anje od kazne u ~l. 45 Krivi~nog zakona SFRJ i prakti~noj primeni u SR Hrvatskoj, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/7-

10, str. 63-73

- Horvati}, Josip: Izmeen u sistemu kazne i mera bezbednosti, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/5-6, - Hirjan, Franjo i Singer, Mladen: Maloletnici u krivi~nom pravu, Informator, Zagreb, 1978. - Hudolin, Vladimir: Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2.

760

I - Ibrahimpa{i}, Besim: Politi~ki delikt (prilog u~enju o krivi~nim delima protiv dr`ave), Veselin Masla{a, Sarajevo, 1963. ... Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 81-85. - Ignjatovi}, \or|e: Ka`njavanje maloletnika, Pravni `ivot, Beograd, 1977/3, str. 35-45. J - Jakovljevi}, Du{an: Pripremne radnje kao krivi~no delo, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1969/2. ... Pripremne radnje kao krivi~no delo, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1969/2. ... Poku{aj krivi~nog dela, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1971/5-6. ... Prestanak mera bezbednosti i pravnih posledica osude na osnovu sudske odluke, JRKKP, Beograd, 1981/3-4, str. 371-389. - Ja{ka, Elizabeta: Neka pitanja vezana za izricanje nov~ane kazne kao sporedne kazne, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/7-8, str. 927-934. - Jeandidier Wilfred: Droit pnal gnral, Montchrestien, Paris, 1988. - Jela~i}, Olga i Bla`evi}, Josip: Telo ~oveka u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1982/5, str. 15-23. - Jela~i}, Olga: Pravni i deontolo{ki aspekt lekarseke delatnosti, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 468-476. - Jevti}, Du{an: Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd Zagreb, 1966. ... Sudski zna~aj alkoholisanih i alkoholomana, Pravni `ivot, Beograd, 1960/3-4. - Jovanovi}, Bo`idar: Me|unarodnopravna za{tita konzularnih pretstavnika, 13 Maj, Beograd, 1964/1-2, str. 34-50. - Jovanovi}, Ljubi{a: Krevi~no pravo, op{ti deo, ~etvrto izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1980. ... Zastarelost u savremenom krivi~nom pravu, Zbornik radova Pravno-Ekonomskog fakulteta u Ni{u, 1968. ... Pogledi i koncepcije o sau~esni{tvu, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Ni{u, 1974. ... Odre|ivanja pojma krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 53-72. ... Krivi~nopravni tretman delinkvenata alkoholi~ara u savremenom zakonodavstvu, 13 Maj, Beograd, 1955/12.

761

K - Kalember, Vladimir: Krivi~nopravni polo`aj maloletnika u Krivi~nom zakoniku, Arhiv, Beograd, 1951. - Kambovski, Vlado: Subjektivna strana od odustanka od izvr{enja krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1975, ... Kazneno pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997. ... Kazneno pravo, op{t del, Kultura, Skopje, 2004. ... Problematikata na propu{taweto vo krivi~noto pravo, Studentski zbor, Skopje, 1982. ... Krivi~nopravnata polo`ba na psihopatskite li~nosti - delinkventi, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1967. ... Stvarnoto kaewe vo krivi~noto pravo, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, 1974. ... Na marginite na noviot krivi~en zakon na SFRJ, Bezbednost, Skopje, 1977/3, str. 217-243. ... Izvr{uvaweto na merkite na bezbednost vo Republikata, Materihjali od VII Sovetuvawe na Zdru`enieto za penologija na Makedonija, Bansko, 1983, str. 1-31. .. Uslovnata osuda so za{titen nadzor: koncepciski i prakti~i problemi, Pravna misla, Skopje, 1983/4, str. 319-335. ... Subjektivna strana odustanka od izvr{enja krivi~nog dela. Pojam dobrovoljnosti, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 247-260. ... Objektivna strana dobrovoljnog odustanka od izvr{enja krivi~nog dela, Na{a zakonitost, Zagreb, 1975/6. ... Neka razmi{ljanja o individualizaciji kazni li{enja slobode, Penologija, Beograd, 1976/2. ... Osnovi i pravci na reformata na Makedonskoto kazneno pravo, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/1. ... Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost vo Skopje, Skopje. 1985, str. 85-119. - Kapama|ija, Borislav: Ubistvo - psihopatija i sudska psihijatrija, Izd. Matice srpske, Novi Sad, 1981. - Karanovi}, Milivoje: Prividni sticaj krivi~ih dela sa gledi{ta ka`njivosti, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 415-422. ... Nesvesni nehat i nepredvidljiv slu~aj, Pravni `ivot, Beograd, 1983/67, str. 741-750. ... Namera kao element krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1976/1. - Klajn, Laj~o: Razgrani~enje nesvesnog nehata i pona{anja bez krivice kod saobra}ajnih delikata, JRKKP, Beograd, 1965/3, str. 357-372. - Kobe, Petar: Nekoliko pogleda na individualizaciu krivi~nog postupka, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/11-12. - Kokolj, Mitar: Imovinske krivi~ne sankcije i mere u jugoslovenskom krivi~nom pravu, Nau~na knjiga, Beograd, 1968. 762

... Izmene krivi~nog zakonodavstva SFRJ, JRKKP, Beograd, 1985/2-3, str. 47- 80. ... Mo`e li se nov~ana kazna izre~i uz uslovnu osudu, JRKKP, Beograd, 1988/2, str. 69-76. ... Osnovni pravci izmene krivi~nog zakona SFRJ, JRKKP, Beograd, 1985/2-3, str. 48-80. ... Neka pitanja kod izricaja i izvr{enja nov~ane kazne, JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 63-73. ... O hipnozi i hiptnotizmu s posebnim osvrtom na njihov krivi~nopravni tretman, Pravna misao, Sarajevo, 1984/3-4, str. 26-40. - Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1978. - Krapac, Davor: Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3. ... Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb, 1987. - Kurtovi}, Anita: Povjesni koreni ustanove pomiliovanja do po~etka XIX stolje}a, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 201213. - Kup~evi}, Rajka: Mesto i zna~aj uslovne osude u savreemnom krivi~nom pravu, Godi{njak Pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1959. L - Lazarevi}, Desanka: Uslovna osuda i krakotrajne kazne zatvora, JRKKP, Beograd 1967/1, str. 17-30. - Lazarevi}, Ljubi{a: Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, Zavod za izdavanje u|benika SRS, 1969. ... Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1966. ... Nova re{enja u krivi~nopravnom tretmanu maloletnika, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4, str. 415- 424. ... Neke karakteristike tretmana maloletnih u~inilaca krivi~nih dela u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 23-42. ... Nevoljna krivi~na dela - aktuelni problemi savremenog krivi~nog prava, Pravni `ivot, Beograd, 1960. ... Polo`aj mla|ih punoletnika u krivi~nom pravu, Institut za kriminolo{ka i kriminalisti~ka istra`ivanja, Beograd, 1966. ... Polo`aj nekih kriminolo{kih kategorija u savremenom krivi~nom pravu, Pravni `ivot, Beograd, 1966 .. Povratnici, delinkventi po navici, profesionalni delinkventi i delinkventi po tendencii u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1966. ... Krivi~ni zakon SFRJ - Nova re{enja u odnosu na osnovne institute krivi~nog prava, JRKKP, Beograd, 1976/4, str. 483-557. ... Primena zavodskih vaspitnih mera prema maloletnicima, Institut za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1965. 763

... Zavodsko postupanje sa maloletnim osu|enicima, Narodna milicija, Beograd, 1963/6-7, str. 10-32. ... Sistem krivi~nih sankcija prema krivi~nom zakonu SFRJ, Penologija, Beograd, 1976/1, str. 3-20. ... Sistem krivi~nih sankcija, JRKKP, Beograd, 1987/2, str. 28-45. ... Krivi~ne sankcije u pravu SR Nema~ke i prijete}a reforma, Strani pravni `ivot, Beograd, 1966, str. 11-22. ... Sistem mera bezbednosti i mogu}e izmene i dopune, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 27-43. ... Mere sigurnosti u savremenom Talijanskom krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1969/1, str. 93-98. ... Osnovni pravci budu}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4. - Lazari}, Ivan: Oduzimanja imovinske koristi u prakti~noj primeni, JRKKP, Beograd, 1967/1, str. 93-97. - Lazin, \or|e: Inkluzija krivi~ih dela, JRKKP, Beograd, 1980/3-4. ... Zna~aj razlikovaja idealnog i realnog sticaja krivi~nih dela, JRKKP, Beograd, 1982/3, str. 295-302. ... Oduzimanje imovinske koristi ste~ene krivi~im delom od bliskih srodnika okrivljenog i od tre~ih lica, JRKKP, 1984/3-4, str. 433-442. - Lopa{i}, R, i dr: Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1969. - Luki}, Radomir: Istorija politi~kih i pravnih teorija, I kwiga od antike do po~etka XVII veka, II izdawe, Nau~na kwiga, Beograd, 1964. M - Mandi}, Sava: Jedno sporno pitanje u vezi sa opozivanjem uslovne osude, Pravni `ivot, Beograd, 1956/4, str. 20-21. - Marina, Panta: Komentar na zakonot za krivi~nata postapka, Kultura, Skopje, 1978. - Markovi}, Milan: Me|unarodna krivi~na dela i razvoj me|unarodnog krivi~nog prava, Jugoslovenska revija za ma|unarodno pravo, Beograd, 1972. ... Me}unarodna krivi~na dea i ustanova zakonitosti, Jugoslovenska revija za ma|unarodno pravo, Beograd, 1965/2-3. ... Pitanje odgovornosti za zlo~ine protiv ~ove~nosti kao povrede najbitnijih ljudskih prava, JRKKP, Beograd, 1968/4. - Mati}, Olgica: Istoriski prikaz krivi~nopravnog polo`aja maloletnih u~inilaca krivi~ih dela, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 75-96. - Miladinovi}, Vidoje: Da li je okon~ana izgradnja novog koncepta uslovne osude, Na{a zakonitost, 1986/4, str. 613-616. ... Uslovna osuda u sistemu krivi~nih sankcija, Pravni `ivot, Beograd, 764

1984/12, str. 1159-1174. - Milosavlevski, Aleksandar: O protivpravnosti krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1973/2, str. 235-250. ... Pojam dru{tvene opasnosti krivi~nog dela, Anali, Beograd, 1975/56. ... Razgrani~enje krivi~nog dela i prekr{aja, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 199-218. - Miladinovi|, Vidoje: Karakteristike nu`ne odbrane i njenog prekora~avanja osvetljene sudskom praksom, Pravni `ivot, Beograd, 1975/1. - Milutinovi}, Milan: Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1990 - Mihajlovski, Aleksandar: Razgrani~enje krivi~nog dela i prekr{aja, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 199-218. ... Protivpravnosta na krivi~noto delo, Pravna misla, Skopje, 1986/1-3, str. 37-57. - Memedovi}, Nikola: Probleme saizvr{ila{tva kod krivi~nog dela silovanja, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 73-82. N

- Novoselac, Petar: Odredba o pravnoj zabludi u krivi~nom zakonu SFRJ i princip krivnje, JRKKP, Beograd, 1985/1, ... Promene u strukturi nehatnih delikata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1985/11-12, str. 1284-1298. ... Ograni}enje prava na nu`nu odbranu u slu~aju provociranog napada, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/3, str. 84-98. ... Odmeravanje jedinstvene kazne, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 49-61.
... Hipotetiti~ki kauzalitet kod nehatnih delikata i delikata ugro`avanja, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/1, str. 5-16. ... Izvr{enje nov~ane kazne i primena supletornog zatvora u kaznenom postupku, Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/2-3. - Nik{i}, Borivoj: Uslovna osuda i njeno opozivanje (Predlog za izmenu odredaba KZ SFRJ), JRKKP, Beograd, 1983/3-4, str. 505-509. P

- Peri}, Obrad: Maloletni~ki zatvor, Privredna {tampa, Beograd, 1979.

... Primena kazne maloletni~kog zatvora, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1976/5, str. 191-216. ... Krivi~nopravni polo`aj maloletnika, IKSI, Beograd, 1975. ... Karakter krivi~nih sankcija namenjenih maloletnicima, Penologija, Beograd, 1973/2 - Perovi}, Krsto: Mere bezbijednosti obaveznog psihijatriskog lije~enja na slobodi i postupak za wenu primenu, Pravni zbornik, Ti765

tograd, 1981/1-4, str. 1-37. - Pe{i}, Vuka{in: Funkcija okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih sankcija, Zbornik IKSI, Beograd, 1972. - Pravni leksikon, II Izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1970. - Proevski, Van~o: Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986. ... Komentar na krivi~niot zakonik, Akademik, Skopje, 1998. ... Sistem krivi~nih sankcija u krivi~nom zakonu SFRJ, JRKKP, Beograd, 1977/2, str. 35-53. ... Izmeni i dopolnuvawa na krivi~niot zakonik, Bezbednost, Skopje, 1973/2, str. 55-121. ... Analogija inter lege kako metod vo krivi~noto pravo, Pravna misla, Skopje, 1967/1-2. ... Izmeni i dopolnuvawa na krivi~niot zakonik, Bezbednost, Skopje, 1973/2, str. 55-121. ... Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda, Bezbednost, Skopje, 1975/2-3, str. 170-177. - Pospi{il - Zavr{ki, Karla: Mjera sigurnosti obaveznog psihijatriskog le~enja na slobiodi u prakti~noj primeni, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/7-10, str. 49-55. - Prvan, Ljubo: Krivi~na odgovornost maloletnika prema kojima se primenjuju odgojne mere, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 122-127. R - Radmilovi}, Jerko: Na~elo zakonitosti u novom krivi~nom zakoniku, Na{a zakonitost, 1951/1. - Radovanovi}, Milo{: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, ^etvrto izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1975. ... Eventualni umi{ljaj i svesni nehat, Anali, Beograd, 1954/3. ... Razvoj i promene u kaznenoj politici na{e dr`ave, Anali, Beograd, 1961/4. - Rako~evi}, Vladimir: Izricaje vaspitnih mera i kazne maloletnicima za krivi~na dela u sticaju, JRKKP, Beograd, 1967/4. ... Rehabilitacija i bri{ewe na osudata po noveliraniot krivi~en zakonik, Pravna misla, Skopje, 1961/2. - Rezolucije XII Me|unarodnog kongresa za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1980/3-4. str. 557-565. S - Simi}-Jeki}, Zagorka: Uslovna osuda. Sudska opomena. Oslobo|enje od kazne, Institut za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1975. 766

- Simonovi}, Branislav: O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 81-94. - Singer, Mladen: Nehat "kamen spoticanja" u teoriji krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1964/3-4 i 1964/5-6. ... Prilog razgrani~avanja eventualnog umi{ljaja i svesnog nehata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1960/1-2. - O pojmu krivnje u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/5 i 1986/6. - Pojam bi}a krivi~nog dela u sistemu krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1967/1 i 1967/2. ... Prilog problemu razgrani~enja eventualnog umi{ljaja od svesnog nehata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1960/11-12. ... Odgojna mera poja~anog nadzora organa starateljstva, Na{a zakonitost, Zagreb, 1962/9-12. - Skaberne, Borislav: Neka pitanja maloletni~kog krii~nog prava, Beograd, 1975/4, str. 719-724. - Stojanovi}, Zoran: Uslovna osuda sa za{titnim nadzorom sa aspekta prakti~ne primene, Pravni `ivot, Beograd, 1979/10, str. 17-34. ... Sistem mera bezbednosti u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1987/4, str. 161-177. - Stojanovi}, Sava: Pojam mere bezbednosti obaveznog psihijatriskog le~enja na slobodi i postupak za njenu primenu, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 235-246. - Srzenti}, Nikola: Prilog pitanju pojma krivi~nog dela, Arhiv, Beograd, 1951/1. ... Principi krivi~nog zakonodavstva - osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, br. XXXVI. ... Razvoj jugolovenskog krivi~nog zakonodavstva, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1976/1-2. ... Prilog pitanju pojma krivi~nog dela, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1951. - Srzenti~, Nikola, Stai}, Aleksandar, Lazarevi}, Ljubi{a: Krivi~no pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd,

1978.
... Subjektivna strana odustanka od izvr{ena krivi~nog dela; Pojam dobrovoljnosti, JRKKP, 1975/2. - Stai}, Aleksandar: Pravni i stvarni osnovi odmeravanja kazne, Godi{njak Pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1959. ... Rehabilitacija u jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6, str. 5-10. ... Actiones liberae in causa u jugoslovenskom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1985/2-3, str. 81-88. ... Ubla`avanje kazne i osloba|anja od kazne, JRKKP, Beograd, 1986/1-2. - Stanojevi}, Novak: O zna~aju zakonskih izraza u krivi~nim zako767

nima, JRKKP, Beograd, 1975/4. ... Odnos kazne i vaspitno-popravne mere, Pravni `ivot, Beograd, 1955/5-6. - Sulejmanov, Zoran: Ubistvata vo Makedonija, Studenski zbor, Skopje, 1995. ... Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997. ... Komenar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafohartija, Skopje, 1998. ... Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999. ... Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999. ... Makedonska kriminologija, Grafohartija, Skopje, 2000. ... Kriminalna politika, Grafohartija, Skopje, 2001. ... Za nazivot na krivi~noto pravo, za kaznata li{uvawe od sloboda i za smrtnata kazna, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994, str. 134-147. ... Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, 1996. ... Tri fazi vo individualizacijata na krii~nite sankcii, Pravna misla, Skopje, 1982/4-5, str. 21-27. [ - [eparovi}, Zvonimir: Alternative kazne zatvora, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/6, str. 693-706. ... Krivi~ne sankcije i izmene u KZ SFRJ, JRKKP, Beograd, 1985/2-3, str. 109-130. ... Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet, Zagreb, 1981. ... Prava `rtve (me|unarodna nastojanja i na{e pravo pod uticajem viktimolo{kih spoznaja), Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/12. str. 173-184. T - Tahovi}, \. Janko: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. ... Komenar krivi~nog zakonika, 2 izd. Savremena administracija, Beograd, 1962. ... Problemi maloletnika u krivi~nom pravu, Anali, Beograd, 1955/3. - Tomi} - Mali}, Mirjana: Probacija u francuskoj praksi, JRKKP, Beograd, 1969/3, str. 437-447. - Tomi}, Mirko: O sau~esni{tvu u izvr{enju krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1985/2-3, str. 25-37.

768

... Razgrani~enje saizvr{ila{tva od pomaganja, Na{a zakonitost, Zagreb, 1986/6, str. 851-860. - Tomi}, Zvonimir: Mere bezbednosti medicinskog karaktera, JRKKP, Beograd, 1989/3, str. 51-70. - Trifunovi}, Miodrag: Ustavnopravni i politi~i aspekti instituta pomilovanja, JRKKP, Beograd, 1973/2, str. 251-260. - Triva, Sini{a: O zastari izvr{enja kazni, Na{a zakonitost, Zagreb, 1952/2. - Tur~in, R i Korbar, K: Mjere ~uvanja i le~enja, JRKKP, Beograd, 1970/2, str. 407-416. - Tupurkovki, Vasil. Razlikata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 603-620. V - Vasilijevi}, Vladan: Me|unarodna krivi~na dela u nacionalnim krivi~nim zakonima i zna~aj njihovog propisivanja u otsustvu me|unarodnog krivi~nog kodeksa, JRKKP, Beograd, 1967/1-3. ... Nova me|unarodna krivi~na dela u jugoslovenskom krivi~nom zakonodavstvu, Anali, Beograd, 1973/2. ... Postupak za opozivanje uslovne osude zbog neispunjavanja odre|enih obaveza, JRKKP, Beograd, 1968/4. ... Ka`njavanje za ratne zlo~ne i problem zastarivanja krivi~nog gonenja u me|unarodnom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 43- 57. - Vasiljevi}, Tihomir: Mere bezbednosti upu}ivanja u zavod radi ~uvaja i le~enja, JRKKP, Beograd, 1972/1, str. 203-221. - Ve{ovi}, M: Svrha ka`njavanja i sistem krivi~nih sankcija u Jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6. - Vodineli}, Vladimir: Krivi~no pravo, kriminalistika i san, Na{a zakonitost, Zagreb, 1981/3, str. 39-63. - Vodopivec, Katja i dr: Kriminologija, I deo, Narodne novine, Zagreb, 1966. - Vouk, Valentin: Dvije kriti~ke napomene uz op}i deo Krivi~nog zakonika SFRJ, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/11-12, str. 1360-1364. - Vu~kovi}, Vukosav: Izricanje i izvr{enje za{titne mere le~enja alkoholi~ara i narkomana, Penologija, Beograd, 1980/1-2, str. 39-44. - Vukovi}, \uro: Krivi~na dela s me|unarodnim elementom u internom i me|unarodnom pravu, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4, str. 593-612.

769

Z - Zlatari}, Bogdan: Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, (tre}e izmijenjeno i pro{ireno izdanje), Informator, Zagreb, 1977. ... Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, I svezak, Narodne novine, Zagreb, 1956. ... Osnovi krivi~nog prava, Skripta za visoku upravnu {kolu, II prepravljeno izdanje, Zagreb, 1960. ... Zastara me|unarodnih zlo~ina po jugoslovenskom krivi~nom pravu, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/2. ... Napomene o sau~esni{tvu u Novom Krivi~nom Zakoniku, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1951/1. ... Problem nepodesnog poku{aja de jure contendo, Na{a zakonitost, Zagreb, 1996/2. ... O sistemu represivnih mera prema odraslima po jugoslovenskom krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1966/2. ... Rehabilitacija i pravne posledice osude, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960. ... Kriti~ki pregled judikature o primeni odredaba krivi~nog zakonika o poku{aju, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1955/3-4, str. 225238. ... Stavljanje na ku{nju uz nadzor i pomo} kao jedna humana i racionalna krivi~nopravna sankcija, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1954/2. ... Pravni status du{evno anormalnih delinkvenata, JRKKP, Beograd, 1964/3, str. 303-330. - Zlatari}, Bogdan - Dama{ka, Mirijan: Rje~nik krivi~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966. @ - @ivanovi}, Toma: Osnovni problemi krivi~nog prava, Beograd, 1930. ... Krivi~no pravo, op{ti deo, kwiga I, Beograd, 1935,. ... Osnovni problemi krivi~nog prava i druge studije, Slu`beni list SFRJ, Beograd, 1986. - @u`eni}, Jelena: Dali je na{a koncepcija rehabilitacije i brisanja osude u skladu sa idejom o resocijalizaciiji osu|enih osoba i na liniji humanisti~ke orijentacije krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1978/1, str. 65-71.

770