AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. hemiskata (boi. alkoholnata (alkohol. kiselini). kako i za industriska prerabotka. kako sila`a i kako suva rastitelna masa.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno.). plasti~na masa i dr. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. bidej}i pokraj zrnoto. pukanki. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata. potoa kako zelena sve`a krma. fura`na i tehni~ka kultura. i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. azbest. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. surovina za proizvodstvo na hartija. 1 . Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura. Ima visoka hranliva vrednost. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. p~enkarni flekici. za ishrana na dobitokot. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. smoki. kozmeti~kata. ~ipsovi .) i drugi industrii. furfurol. lakovi. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe.

POTEKLO.000 godini pred novata era. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici.. 2 . Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. so prose~no proizvodstvo od 4. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: . naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite. Kulturniot vid p~enka. Belgija 9.. [panija so 9. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi. Vo Makedonija.752 kg/ha potoa Italija so 9.. .n.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40.. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika.313 kg/ha. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha.).000-50. vedna{ posle p~enicata i orizot.699 kg/ha.000 ha.461 kg/ha.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki.925 kg/ha. kade {to e odgleduvana 3.056 kg/ha i t.carsko `ito. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. . Spored povr{inite koi se seat vo svetot. Vkupnite povr{ini vo R. kade {to se i najvisoki prinosite (6.423 kg/ha. Najniski prinosi od 1. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija.turska p~enka.093 kg/ha. a vo 1999 godina iznesuval 4. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo.560 kg/ha. Prose~niot prinos e nizok.. kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9.carevka. Grcija 9. pa i po{iroko..

Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). no isto taka i za ishrana na dobitokot. samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. Zrnoto. Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. Visinata na stebloto e od 180-500 sm. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. 3 . Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Identata Sturt). kako dodatok na razni jadewa. Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). Stebloto e visoko od 150 -250 sm. najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Nema nikakvo stopansko zna~ewe.

denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto. Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. .. i t.. Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi...O2.k.. belkovini.. za sila`a. . (tvrdo zrno) . hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.. Tab.. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka.. (koki~ar-pukliva).t. . Spored dol`inata na vegetacijata.1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: . 4 .n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti). no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal. .b. (sila`a) itn..SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R. dvojni i troliniski hibridi. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti. ili za specijalna industriska namena (za maslo. (za maslo).ulj. od seidba do zreewe. (lizinski).. (belo zrno).s..

Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. 2. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. vistinski lisja se nao}aat stebloto. 3. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. obi~no 15-16. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. vo zavisnost od genotipot.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. List. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. a retko formiraat i mala nerazviena liska. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. Steblo. 5 . listovi na ko~anot. Vo faza na 3-4 lista. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. Vo ova vreme. pri dovolno toplina i vlaga. so izrazena mo}. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. Tie imaat skusen lisen rakav. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). ~ia uloga e najgolema. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. a debelinata od 26 sm vo dolniot del.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. a potoa i zrnata na ko~anot. i se sostojat od lisen rakavec i liska.

a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. sina do crna.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. masata na 1. Brojot na cvetovite. meka. Bojata mo`e da bide: bela. {e}erna 6 . pukliva. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. kafena. 5. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. a mo`e i pove}e. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. pa i pove}e. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. Zrno. Ko~anot e `enski cvet. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. zabovidna. Sl. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. Goleminata formata.Cvet. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. no mo`e i do 1.000. tvrda. 2. 4. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. `oltenikava. crvena. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. 3. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest.

smolnica. a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Podnesuva slabo kisela reakcija. Svetlina. no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. No so primena na visoka agrotehnika. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. 7 . a optimalnata 23-25oS. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. Voda. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. Po~va.dlaboka. rastresita i strukturna po~va. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. cvetawe. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot.

{e}erna repa i dobito~na repa. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. strnite. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. Kako dobri se: kompir. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka. son~ogled. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. trevnoleguminoznite smeski.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. no ~esto pati nepogodna. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. {tetnicite i bolestite. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. detelina. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata.

vo tekot na zimata ili rano naprolet. sitnewe na grutkite.5 kg kalium. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. ramnewe na povr{inata. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva. 1 kg fosfor i 3. do oktomvri. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. otkolku da se ostavi za naprolet. Dopolnitelna obrabotka. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. zatvorawe na brazdi i razori. Predseidbena obrabotka. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . Tuka spa|aat. podobro e taa da se izvr{i. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka.

SEIDBA Izbor na hibrid. a 2/3 za prihranuvawe. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka. a osobeno prihranuvaweto. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. Vo R. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva. . Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. koi obi~no se vr{at vo dva navrati. ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe.

a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.NS 640 (FAO 600) .000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olto zrno.000-65.000-60. . ovaj hibrid odli~en e za sila`a. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olta boja. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. 11 .000-65. Treba da ima gustinata na posevot od 55. Zaradi osobinata. . Makedonija. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka.000 rastenija po ha. -NS 501 (FAO-500) .ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.ZP 677 (FAO 600) . Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja. Dava visoki prinosi na zrno. . Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60. (FAO-500). Najvisok prinos dava pri sklop od 55. dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. . dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA. Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olta boja.NS 540 (FAO-500) .ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. i golemiot prinos na zelena masa. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a. Otporen na povas`nite bolesti.

Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata.00060. (FAO-500). Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka). Treba da se izbegnuva docnata seidba.000 -65. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. na rastojanie od 70 sm. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99. Vreme na seidba. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. me|u redovite. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Na~in na seidba i gustina na posevot.000 rastenija po ha. Kvalitet na semeto. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna.8% i ~istota 98%.-KOLOMBA. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja.000 rastenija po ha. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti.

Dlabo~ina na seidbata. koga temperaturata e okolu 8OS. se see na dlabo~ina od 3-4 sm.000 200 i 300 18-22 65-80.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe. rastenija na ha 100 16-20 70-90.000 600 i 700 26-35 40-55.000 Normata na seme za seidba e razli~na. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.2 Seidba na p~enka 13 . a pri docnata na 7-8 sm. Tab. Pri rana seidba.000 400 i 500 22-28 50-65.FAO grupata na zreewe. Sl.

Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). Me|uredovo kultivirawe. 14 . vedna{ po samata seidba. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Pri prvoto kultivirawe. Valawe. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va.NEGA NA POSEVOT. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. Uni{tuvawe na pokoricata. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. Prihranuvawe. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. a kaj tretoto e u{te poplitko. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. dlabo~inata e do 10 sm. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. Proreduvawe. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm.

2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe.Sl. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot .. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. 15 . Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi.Tifon.. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. p~enkata. a pokasno.

i dr. Kaunter. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC. Lebaycid EC-50. Karate. Vakviot Sl. p~enkin plamenec. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. Timet i dr. Talstar-10 EC. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. 16 . Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren.Za{tita od {tetnici. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. . pri {to doa|a do uginuvawe. lema. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi. pojava na goli mesta. sivata p~enkina pipa i dr. sovica. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5.

-Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. stebloto. pegavost na listot. crvenesto gniewe na ko~anot. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. toj obi~no prope|a vo celost. ispolneti so crna pra{liva masa. Za{tita od bolesti . Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. pravilna primena na navodnuvaweto. i dr. no {tetite se najgolemi na ko~anite. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. Sl.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. 17 . |ubreweto i dr.. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. Talstar. lisjata ili na metlicite. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. Galation i dr. potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis.

Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. 18 . so pojava na golemi. I ovde osnoven metod Sl. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi. crvenestoto gniewe. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. neposredno posle su{eweto i selektiraweto. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. i navedenite agrotehni~ki merki. zrazenoto Sl. Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka.7 Sl.

tutun. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 . -Simazin. simapin. atrazin S-50 idr. detelina. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. {e}erna i dobito~na repa. Se upotrebuva po seidba. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. simazin S-50 i dr. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. Pred niknewe . Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. -Cianazin. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. pred niknewe ili pred seidba. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. Preparati: bladeks-50. Preparati: radazin-50.m. Se upotrebuva po seidba.m. Se upotrebuva po seidba. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Preparati: linureks-50. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Preparati: radokor. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. radeks T-50 idr. atraneks. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. pred niknewe.Za{tita od pleveli. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. pred niknewe.m. lucerka i detelina. i dr. son~ogled i gradinarski kulturi. kompir i gra{ok. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a.Atrazin. 1. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. lucerka. afalon. -Linuron.

-Fluhloridin. Preparat: inakor. -Dikamba.5 l/ha. Izoksaflutol.m. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. Preparati: banvel-48 i dr.7 l/ha -Tifensulfurol. atrom-500 i dr.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. Preparati: harmoni 75-DF i dr.4-D.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus. Ne smee da se upotrebuva na lesni.5-2. Preparati: deherban. pred niknewe vo doza od 1-1. pred niknewe. Preparati: merlin VG-75 i dr. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli.5-0. Se upotrebuva po seidba. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0.5% humus. Se upotrebuva po niknewe. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm. Ne smee da se upotrebuva na lesni. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 . vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Po niknewe -2. herbi i dr. -Atrazin+prometrin (34+16%). Se upotrebuva po seidba. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. Preparati: kalisto-480 i dr. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja.vo doza od 10-15 g/ha. dikocit. skeletni po`vi. Visina) vo doza od 1. monosan. b.

vo doza od o.5 l/ha.15 do 0. 2. Se upotrebuva po niknewe. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. zean-72 i dr. no ne i vo p~enka za sila`a. -Dikamba+bentazon. -Alahlor. Preparati: stomp-330. pred niknewe vo doza od 1. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata. -Pendimetalin. Preparati: starane-250 i dr. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. laso. Preparati: dual 960-E.8 l/ha -Hlorpiralid. dost i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. -Fluroksipil. alahlor E-48 i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati: kambio i dr. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. vo doza od 2-2.6-1 l/ha. -Dimetenamid. Se upotrebuva po sedba. Pred niknewe. Preparati: frontier900-EC i dr. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . dual 720EC i dr. a. -Metolahlor. Preparati: eradikan 6-E. Preparati.7 l/ha. EPTC. Se upotrebuva po vo doza od 0. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli.4-1. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli.2 l/ha. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Preparati: lontrel i dr. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha.25 l/ha. ne se prepora~uva za semenska p~enka. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. Se upotrebuva po seidba.

-Nikosulfuron. Se upotrebuva po seidba. 3. Preparati: primekstra 500-FV. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. b. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli.25 l/ha. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. Preparati: radazin ekstra. -Atrazin+alahlor. Preparati. Se upotrebuvaat po seidbata. Po niknewe -Rimsulfuron. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. vo doza 1-1. tarot 25-DF i dr. gardijan ekstra i dr. bravoradozan-T. vo doza od 4-7 l/a. 22 . motivel i dr. -Prometrin+pendimetalin. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. pred niknewe. -Atrazin+acetohlor. premio-500 i dr. vo doza od 4-6 l/ha. pred niknewe. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. -Metobromuron+metolahlor. Se upotrebuvaat po seidba. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. vo doza od 4-8 l/ha. Preparati. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. Preparati alazin. laso kombi i dr. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). Se upotrebuva po seidba.semenska. Se upotrebuva po seidba pred niknewe. Preparati: stomp super idr.

Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. ednofazna. Ne smee da se upotrebuva na lesni. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. benatozen i dr.KCZ i dr. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. Preparati: ciatral . Pri odgleduvawe na p~enka+grav. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. dvofazna i pove}efazna. kako zdru`en posev. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli. acetohlor. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. bentazon isl. metolahlor. pesoklivi. metolahlor. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. -Atrazin+linuron+alahlor. dikamba. pred niknewe . pred niknewe. kade direkno se dobiva zrno. Preparati ciatral .4D. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. 23 . kombik idr. Se upotrebuva po seidba. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. dimetenamid i sl. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin.-Atrazin+cianazin+alahlor.ALA. Se upotrebuva po esidba. vo doza od 6-7 l/ha.

9 Ednofazna `etva Sl. 10 Dvofazna `etva 24 .Sl.

P~enkata kako zelena krma. bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. bilo samo ili vo vid na krmna smeska. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a. vo forma na sila`a i zelena krma. bez dodatok na zrnest koncentrat. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . srednoranie 20-25%. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. prvo se vr{i se~ewe na stebloto.Kaj pove}efaznata `etva. potoa kinewe na ko~anite. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). Za ishrana na dobitokot so zelena krma. lupewe i su{ewe na ko~anite. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza.800 kg svarlivi proteini. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. P~enkata kako sila`a. pri proizvodstvoto na meso i mleko. i 900-1. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . ranite 15-20%. so dodatok na proteini i minerali. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost.

Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata.33 7.380 26 . Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. kvalitetot. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot.880 17. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34. Tab.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.79 Suva materija (kg/ha) 12. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno.60 Sirovi proteini (%) 5. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata.20 34. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba.

. Vasilevski Goce. Kukuruz. . Savo. Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . 5. (1999). Kiril i metodij.. Beograd.Sv.. Guguv~evski Mihail. Jevti} Stevan. Beograd Kostov Ta{ko.LITERATURA 1. 3. L. Herbologija. Skopje. (2004). (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet. Kiril i metodij. Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. Krmno biqe (monografija)..... 27 . Kiril i metodij. Vu~kovi} 2.Nolit. Skopje. Skopje. . (2006). 4. (1977)..Sv. M.

..... Osnovna obrabotka................................................................................. Svetlina................................... ISKORISTUVAWE.................................................. Za{tita od bolesti................. Za{tita od {tetnici................................................................................................... 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ....................... PLODORED.............................................................. Vreme na seidba................................................................................................................................. SEIDBA.................................................................................................... OBRABOTKA NA PO^VATA................................................................................................ SORTI I HIBRIDI P^ENKA............................................................. \UBREWE........................................ @ETVA ............... Cvet................................................................................ Dopolnitelna obrabotka...................................................... RASPOSTRANETOST I PRINOSI................................................................................ Izbor na hibrid............................................................................................................. Za{tita od pleveli........................................................................ Zrno.......................................................................................................................................................... Koren.................... Dlabo~ina na seidba.................................................................. NEGA NA POSEVOT................................................................................................................................................. KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE............... Proreduvawe............................................................................................................................................. Navodnuvawe................................................................................................................................................ Valawe............................................................................................................................................................. Uni{tuvawe na pokoricata............................................................................................................................................... Po~va.......................................................................................................................................................................... AGROTEHNIKA.............................................................................................................................................................................................................................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE............................................................................................................. VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA)................................................................................... Toplina............................................... Predseidbena obrabotka........................... POTEKLO.................................. Na~in na seidba i gustina na posevot........... MORFOLO[KI SVOJSTVA... Voda................................... Prihranuvawe...................... Me|uredovo kultivirawe.......................................................................................................................................................................... Kvalitet na seme........................................................................................................................................................ List........................... Steblo...............................................................................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful