P. 1
Pcenka

Pcenka

|Views: 272|Likes:
Published by Milena Krsteva

More info:

Published by: Milena Krsteva on Sep 04, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/09/2015

pdf

text

original

AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

pukanki. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata. furfurol. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris.). Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. smoki. ~ipsovi . kozmeti~kata. lakovi. kako sila`a i kako suva rastitelna masa. Ima visoka hranliva vrednost. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. 1 . Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. azbest. ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. alkoholnata (alkohol.) i drugi industrii. p~enkarni flekici. kako i za industriska prerabotka. plasti~na masa i dr.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. kiselini). Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. fura`na i tehni~ka kultura. potoa kako zelena sve`a krma. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. za ishrana na dobitokot. bidej}i pokraj zrnoto. surovina za proizvodstvo na hartija. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. hemiskata (boi. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura.

Vo Makedonija.). Vkupnite povr{ini vo R.093 kg/ha..carsko `ito. Najniski prinosi od 1.n.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1.699 kg/ha. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha. kade {to e odgleduvana 3.056 kg/ha i t.423 kg/ha.turska p~enka. a vo 1999 godina iznesuval 4..925 kg/ha. Grcija 9. . pa i po{iroko.000 ha.. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija. Spored povr{inite koi se seat vo svetot. Kulturniot vid p~enka..000-50. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika. so prose~no proizvodstvo od 4. kade {to se i najvisoki prinosite (6.461 kg/ha.752 kg/ha potoa Italija so 9. Belgija 9. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi.313 kg/ha. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9. vedna{ posle p~enicata i orizot. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki.560 kg/ha.. [panija so 9. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. 2 . kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie.. . Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: .POTEKLO.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40. naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite.carevka. Prose~niot prinos e nizok. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo.000 godini pred novata era.

Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Nema nikakvo stopansko zna~ewe. Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. Zrnoto. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). Identata Sturt). no isto taka i za ishrana na dobitokot. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). Stebloto e visoko od 150 -250 sm.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). 3 . Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe. Visinata na stebloto e od 180-500 sm. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. kako dodatok na razni jadewa.

.t. za sila`a. (za maslo).. Tab..SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R.k... Spored dol`inata na vegetacijata. (sila`a) itn. dvojni i troliniski hibridi.O2.. Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi. (tvrdo zrno) . 4 . . (koki~ar-pukliva)..ulj...1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: . i t. ili za specijalna industriska namena (za maslo. od seidba do zreewe. hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti). Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno.b. no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal. belkovini.. . ..s. (lizinski). (belo zrno). . Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka.. denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti.

Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. vo zavisnost od genotipot. 3. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. ~ia uloga e najgolema. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. 5 . a potoa i zrnata na ko~anot. Tie imaat skusen lisen rakav. vistinski lisja se nao}aat stebloto. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. Vo faza na 3-4 lista. pri dovolno toplina i vlaga. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. a debelinata od 26 sm vo dolniot del.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. a retko formiraat i mala nerazviena liska. obi~no 15-16. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. List. i se sostojat od lisen rakavec i liska.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. 2. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. Steblo. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. so izrazena mo}. listovi na ko~anot. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. Vo ova vreme.

a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. meka. 3. Goleminata formata. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. Sl. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. masata na 1. zabovidna. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. 4. Zrno. 5. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. a mo`e i pove}e. `oltenikava.Cvet. pa i pove}e. 2. no mo`e i do 1. Brojot na cvetovite. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. sina do crna. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. Ko~anot e `enski cvet. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. kafena.000. {e}erna 6 . crvena. tvrda. pukliva. Bojata mo`e da bide: bela.

Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. 7 . no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. No so primena na visoka agrotehnika. Po~va. Svetlina. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. smolnica. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). a optimalnata 23-25oS. rastresita i strukturna po~va.dlaboka.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. Podnesuva slabo kisela reakcija. cvetawe. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Voda. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S.

Kako dobri se: kompir. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. son~ogled. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . trevnoleguminoznite smeski. no ~esto pati nepogodna. OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. {tetnicite i bolestite. strnite. {e}erna repa i dobito~na repa. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. detelina.

do oktomvri. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. vo tekot na zimata ili rano naprolet. 1 kg fosfor i 3. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. ramnewe na povr{inata. sitnewe na grutkite. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. zatvorawe na brazdi i razori. Dopolnitelna obrabotka. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen. Predseidbena obrabotka. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. podobro e taa da se izvr{i. Tuka spa|aat. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm.5 kg kalium. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. otkolku da se ostavi za naprolet.

. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. a osobeno prihranuvaweto. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka. SEIDBA Izbor na hibrid. a 2/3 za prihranuvawe.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . Vo R. koi obi~no se vr{at vo dva navrati.

ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja.Zrnoto e zabovidno so `olta boja. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha. Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha. ovaj hibrid odli~en e za sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.NS 640 (FAO 600) .000 rastenija po ha. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini. (FAO-500). a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a. Zaradi osobinata.ZP 677 (FAO 600) . . .Zrnoto e zabovidno so `olto zrno. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60. Otporen na povas`nite bolesti.NS 540 (FAO-500) . pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. Treba da ima gustinata na posevot od 55. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a.000-60.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja. -NS 501 (FAO-500) . Makedonija.000 rastenija po ha. Dava visoki prinosi na zrno. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka.000-65. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. . Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000-65. dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. i golemiot prinos na zelena masa. 11 . .000 rastenija po ha.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.Zrnoto e zabovidno so `olta boja.

(FAO-500). Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto. Kvalitet na semeto. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99.00060. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna. dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. Treba da se izbegnuva docnata seidba. me|u redovite. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto.000 -65.8% i ~istota 98%.000 rastenija po ha. na rastojanie od 70 sm. Na~in na seidba i gustina na posevot. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Vreme na seidba. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj.-KOLOMBA. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55.000 rastenija po ha. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka). Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti.

Pri rana seidba. koga temperaturata e okolu 8OS.000 600 i 700 26-35 40-55.000 400 i 500 22-28 50-65. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.FAO grupata na zreewe.000 200 i 300 18-22 65-80. a pri docnata na 7-8 sm. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. se see na dlabo~ina od 3-4 sm.2 Seidba na p~enka 13 .000 Normata na seme za seidba e razli~na. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. Dlabo~ina na seidbata. Tab. Sl. rastenija na ha 100 16-20 70-90. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina.

Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot.NEGA NA POSEVOT. Me|uredovo kultivirawe. vedna{ po samata seidba. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. Prihranuvawe. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. a kaj tretoto e u{te poplitko. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. Proreduvawe. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. Pri prvoto kultivirawe. Valawe. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. dlabo~inata e do 10 sm. Uni{tuvawe na pokoricata. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. 14 .

p~enkata. Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. 15 . a pokasno. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe.Sl.Tifon... bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati.

Lebaycid EC-50. Timet i dr. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi. . ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Karate. p~enkin plamenec. Vakviot Sl. i dr. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. pri {to doa|a do uginuvawe. pojava na goli mesta. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. 16 . sovica.Za{tita od {tetnici. Kaunter. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5. sivata p~enkina pipa i dr. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. lema. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. Talstar-10 EC.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}.

i dr. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. lisjata ili na metlicite. Talstar.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. pravilna primena na navodnuvaweto. no {tetite se najgolemi na ko~anite. ispolneti so crna pra{liva masa.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. |ubreweto i dr. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis. potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. crvenesto gniewe na ko~anot. Sl.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. Galation i dr. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. stebloto. toj obi~no prope|a vo celost. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored.. pegavost na listot. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. 17 . {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. Za{tita od bolesti .

Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata. 18 . Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. i navedenite agrotehni~ki merki. I ovde osnoven metod Sl. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. neposredno posle su{eweto i selektiraweto. zrazenoto Sl.7 Sl. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. so pojava na golemi. crvenestoto gniewe.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki.

Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 . Preparati: radazin-50. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. {e}erna i dobito~na repa. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. kompir i gra{ok. simapin. 1. atraneks. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. son~ogled i gradinarski kulturi.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Pred niknewe . Preparati: bladeks-50.m. lucerka. i dr. tutun. atrazin S-50 idr. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. Preparati: radokor. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. Preparati: linureks-50.Za{tita od pleveli. pred niknewe. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. pred niknewe ili pred seidba. pred niknewe. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. -Cianazin. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. Se upotrebuva po seidba. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. afalon. detelina.m. Se upotrebuva po seidba.Atrazin. simazin S-50 i dr. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. radeks T-50 idr. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. lucerka i detelina. -Linuron. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba. -Simazin.m. Se upotrebuva po seidba.

pred niknewe vo doza od 1-1. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli.5-0. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja. herbi i dr.vo doza od 10-15 g/ha. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. pred niknewe. skeletni po`vi. Ne smee da se upotrebuva na lesni. Ne smee da se upotrebuva na lesni. -Atrazin+prometrin (34+16%).4-D. Se upotrebuva po niknewe. -Dikamba. Preparati: deherban.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0.5 l/ha. dikocit.m. monosan.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. Preparati: merlin VG-75 i dr. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus.5% humus. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 .5-2. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus.7 l/ha -Tifensulfurol. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. atrom-500 i dr. -Fluhloridin. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba. Izoksaflutol. Preparat: inakor. Se upotrebuva po seidba. Preparati: harmoni 75-DF i dr. Preparati: kalisto-480 i dr. Visina) vo doza od 1. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm. b. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Po niknewe -2. Preparati: banvel-48 i dr. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin.

Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. vo doza od o. -Alahlor.7 l/ha. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata. 2. -Dimetenamid. Preparati: lontrel i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. dost i dr. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite.6-1 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli.8 l/ha -Hlorpiralid. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. -Metolahlor. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. Preparati: frontier900-EC i dr.5 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. -Fluroksipil. a. Preparati: stomp-330. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a.15 do 0. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . EPTC. -Dikamba+bentazon. Preparati. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. pred niknewe vo doza od 1. Preparati: kambio i dr. Preparati: starane-250 i dr. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. Preparati: dual 960-E. Preparati: eradikan 6-E.25 l/ha. Se upotrebuva po seidba. dual 720EC i dr. Se upotrebuva po vo doza od 0. ne se prepora~uva za semenska p~enka. zean-72 i dr. Se upotrebuva po niknewe. Pred niknewe. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. vo doza od 2-2. alahlor E-48 i dr.2 l/ha. -Pendimetalin. Se upotrebuva po sedba. no ne i vo p~enka za sila`a. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno.4-1. laso. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0.

vo doza 1-1. Po niknewe -Rimsulfuron. vo doza od 4-8 l/ha. Se upotrebuvaat po seidbata. -Nikosulfuron. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. premio-500 i dr. Se upotrebuvaat po seidba. Preparati: radazin ekstra. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). b. Preparati. -Prometrin+pendimetalin. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. laso kombi i dr. vo doza od 4-7 l/a. vo doza od 4-6 l/ha. -Atrazin+acetohlor. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. Preparati. pred niknewe. 22 . 3. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. Preparati: stomp super idr. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . -Atrazin+alahlor. pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. pred niknewe. -Metobromuron+metolahlor.semenska. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba pred niknewe. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. gardijan ekstra i dr. Se upotrebuva po seidba. tarot 25-DF i dr.25 l/ha. Preparati: primekstra 500-FV. Preparati alazin. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. motivel i dr. bravoradozan-T. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. Se upotrebuva po seidba. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii.

@ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska.KCZ i dr. Ne smee da se upotrebuva na lesni. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli.ALA.4D. ednofazna. pesoklivi. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. metolahlor. -Atrazin+linuron+alahlor.-Atrazin+cianazin+alahlor. benatozen i dr. Se upotrebuva po seidba. Preparati ciatral . pred niknewe. acetohlor. kako zdru`en posev. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. kombik idr. bentazon isl. Pri odgleduvawe na p~enka+grav. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. pred niknewe . So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin. dvofazna i pove}efazna. 23 . Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. Se upotrebuva po esidba. kade direkno se dobiva zrno. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. metolahlor. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. Preparati: ciatral . Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. vo doza od 6-7 l/ha. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. dimetenamid i sl. dikamba.

9 Ednofazna `etva Sl. 10 Dvofazna `etva 24 .Sl.

P~enkata kako zelena krma. srednoranie 20-25%. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. bilo samo ili vo vid na krmna smeska. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. pri proizvodstvoto na meso i mleko. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. vo forma na sila`a i zelena krma. ranite 15-20%. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. Za ishrana na dobitokot so zelena krma. bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . bez dodatok na zrnest koncentrat. P~enkata kako sila`a. lupewe i su{ewe na ko~anite. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). so dodatok na proteini i minerali. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. i 900-1. no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi .Kaj pove}efaznata `etva. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . potoa kinewe na ko~anite. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza.800 kg svarlivi proteini.

fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg. kvalitetot. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno.380 26 .79 Suva materija (kg/ha) 12. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija.20 34. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot.60 Sirovi proteini (%) 5. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.880 17. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata.33 7. Tab. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34.

Herbologija. Kiril i metodij.. Kiril i metodij.. . (1977).. Krmno biqe (monografija)... Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . (2004). (2006). Vasilevski Goce. 3. Skopje. Skopje. Savo. 5.Sv.. Beograd. Kiril i metodij. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet. (1999). M.LITERATURA 1. Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. Skopje. 27 . Kukuruz. 4. . Guguv~evski Mihail. Vu~kovi} 2.Sv. L. Jevti} Stevan. Beograd Kostov Ta{ko.Nolit...

Predseidbena obrabotka............................................................................... Svetlina....................................... List..................................................................................................................................................................... Za{tita od bolesti......................................... Me|uredovo kultivirawe.................................................................................................. Prihranuvawe......................................................................................................................... ISKORISTUVAWE.............................................................................................................................................. Kvalitet na seme....................................................................................................................... Dopolnitelna obrabotka.............................. OBRABOTKA NA PO^VATA............................................................................................................ Valawe.............................................................................. POTEKLO.......................................................................... Za{tita od pleveli...................................................................................... Navodnuvawe.................................................................................................................................................................................................................................. AGROTEHNIKA............................................................................................. PLODORED.................................................... 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ............................................................ Po~va............... Uni{tuvawe na pokoricata....................................................... NEGA NA POSEVOT................... Dlabo~ina na seidba.............................................................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE.. Izbor na hibrid............................................................................................................................................................... VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA).......................... Osnovna obrabotka........................ RASPOSTRANETOST I PRINOSI................................................................... \UBREWE............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. SORTI I HIBRIDI P^ENKA.......................... KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE................................................................................. Toplina............................... Steblo.................................... Na~in na seidba i gustina na posevot............................................................................................. Koren.......... @ETVA ........................................................................................ Cvet............... Proreduvawe........................................................................................................................................................................... SEIDBA......... Vreme na seidba................................................................................................................................................. Voda................. MORFOLO[KI SVOJSTVA.............................................................. Zrno............................................................................................................................................................................................................... Za{tita od {tetnici....................................................................

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->