AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski b.b.

Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena, fura`na i tehni~ka kultura. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. Ima visoka hranliva vrednost, a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana, za ishrana na dobitokot, kako i za industriska prerabotka. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno, pukanki, konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe, p~enkarni flekici, ~ipsovi , smoki, ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata, kozmeti~kata, alkoholnata (alkohol, kiselini), tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr.), hemiskata (boi, lakovi, azbest, furfurol, surovina za proizvodstvo na hartija, plasti~na masa i dr.) i drugi industrii. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a, potoa kako zelena sve`a krma, kako sila`a i kako suva rastitelna masa, Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna, bidej}i pokraj zrnoto, i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura. 1

POTEKLO, RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika, kade {to e odgleduvana 3.000 godini pred novata era. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija, kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie. Kulturniot vid p~enka, vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki, e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot. Vo Makedonija, pa i po{iroko, naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite, za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: ,,turska p~enka,, ,,carevka,, ,,carsko `ito,, Spored povr{inite koi se seat vo svetot, p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi, vedna{ posle p~enicata i orizot. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha. so prose~no proizvodstvo od 4.313 kg/ha. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni, {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo, kade {to se i najvisoki prinosite (6.925 kg/ha.). Najniski prinosi od 1.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1.560 kg/ha. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9.752 kg/ha potoa Italija so 9.699 kg/ha, [panija so 9.461 kg/ha, Belgija 9.423 kg/ha, Grcija 9.056 kg/ha i t.n. Vkupnite povr{ini vo R.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40.000-50.000 ha. Prose~niot prinos e nizok, a vo 1999 godina iznesuval 4.093 kg/ha. 2

VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Identata Sturt). Visinata na stebloto e od 180-500 sm. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). Stebloto e visoko od 150 -250 sm, dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. Zrnoto, poradi pogolemata sodr`ina na belkovini, najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana, no isto taka i za ishrana na dobitokot. [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe, kako dodatok na razni jadewa. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt).Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka, samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). Nema nikakvo stopansko zna~ewe. 3

SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti, no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal, denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto. Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi. Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno, za sila`a, ili za specijalna industriska namena (za maslo, belkovini, i t.n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti), dvojni i troliniski hibridi. Spored dol`inata na vegetacijata, od seidba do zreewe, hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000. Tab.1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi
100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150

Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: ,,b,, (belo zrno), ,,t,, (tvrdo zrno) ,,k,, (koki~ar-pukliva), ,,ulj,, (za maslo), ,,O2,, (lizinski), ,,s,, (sila`a) itn. 4

MORFOLO[KI SVOJSTVA

Koren. P~enkata ima `ili~est korenov

sistem, so izrazena mo}. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e, {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Vo faza na 3-4 lista, od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa, ~ia uloga e najgolema. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto, vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. Steblo. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). Brojot na internodite se dvi`i od 8-40, obi~no 15-16, vo zavisnost od genotipot. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri, a debelinata od 26 sm vo dolniot del. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. Vo ova vreme, pri dovolno toplina i vlaga, stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. List. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto, pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi, koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe; 2. vistinski lisja se nao}aat stebloto, i se sostojat od lisen rakavec i liska, a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot; 3. listovi na ko~anot. Tie imaat skusen lisen rakav, a retko formiraat i mala nerazviena liska. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi, a potoa i zrnata na ko~anot. 5

Cvet. Ma{kite cvetovi se sobrani vo

socvetie metlica, a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. Goleminata formata, bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. Ko~anot e `enski cvet, toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. Brojot na cvetovite, a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata, a mo`e i pove}e. Zrno. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna, no mo`e i do 1.000, pa i pove}e. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi, masata na 1.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g, a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. Bojata mo`e da bide: bela, `oltenikava, crvena, kafena, sina do crna, a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest.

Sl. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. meka, 2. zabovidna, 3. tvrda, 4. pukliva, 5. {e}erna 6

KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE

Toplina. P~enkata e kultura koja za svojot

razvo bara dovolno toplina. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS, a optimalnata 23-25oS. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno, a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). Svetlina. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. Voda. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe, cvetawe, oploduvawe i nalevawe na zrnoto. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata, i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. Po~va. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna,dlaboka, rastresita i strukturna po~va. Podnesuva slabo kisela reakcija, no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni, Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem, smolnica, ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. No so primena na visoka agrotehnika, mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. 7

AGROTEHNIKA NA P^ENKATA
PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite, {tetnicite i bolestite. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura, do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi, strnite, trevnoleguminoznite smeski, detelina. Kako dobri se: kompir, son~ogled, {e}erna repa i dobito~na repa. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura, bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra, no ~esto pati nepogodna, poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. OBRABOTKA NA PO^VATA

Osnovna obrabotka. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata, da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8

treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. do oktomvri, no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata, podobro e taa da se izvr{i, otkolku da se ostavi za naprolet. Dopolnitelna obrabotka. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen, vo tekot na zimata ili rano naprolet. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. Tuka spa|aat; zatvorawe na brazdi i razori, sitnewe na grutkite, ramnewe na povr{inata, so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. Predseidbena obrabotka. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama, na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot, 1 kg fosfor i 3,5 kg kalium. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot, 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9

koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva, ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe, a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka, a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka, na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka, a 2/3 za prihranuvawe, koi obi~no se vr{at vo dva navrati. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata , a osobeno prihranuvaweto, ne davaat recept koj }e ima primena nasekade, zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. SEIDBA

Izbor na hibrid. Bidej}i p~enkata ima

hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata, ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno, imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. , dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. Vo R. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10

ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Otporen na povas`nite bolesti, dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000-65.000 rastenija po ha. -NS 501 (FAO-500) - Zrnoto e zabovidno so `olto zrno, pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000-65.000 rastenija po ha. - NS 540 (FAO-500) - Zrnoto e zabovidno so `olta boja, pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60.000 rastenija po ha. - NS 640 (FAO 600) - Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha. - ZP 677 (FAO 600) - Zrnoto e zabovidno so `olta boja, Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha. - ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Dava visoki prinosi na zrno, a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi, a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. Makedonija, dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA. (FAO-500). Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini. Zaradi osobinata, dolgo vreme stebloto da ostane zeleno, i golemiot prinos na zelena masa, ovaj hibrid odli~en e za sila`a. Treba da ima gustinata na posevot od 55.000-60.000 rastenija po ha. 11

-KOLOMBA. (FAO-500). Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto. Treba da se izbegnuva docnata seidba. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55.00060.000 rastenija po ha. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000 -65.000 rastenija po ha. Kvalitet na semeto. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99,8% i ~istota 98%. Vreme na seidba. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja, kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija, a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija.

Na~in na seidba i gustina na posevot.

Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka), na rastojanie od 70 sm. me|u redovite, dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12

FAO grupata na zreewe. Tab.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. rastenija na ha 100 16-20 70-90.000 200 i 300 18-22 65-80.000 400 i 500 22-28 50-65.000 600 i 700 26-35 40-55.000 Normata na seme za seidba e razli~na, bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha, dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. Dlabo~ina na seidbata. Pri rana seidba, koga temperaturata e okolu 8OS, se see na dlabo~ina od 3-4 sm, a pri docnata na 7-8 sm, bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe.

Sl.2 Seidba na p~enka 13

NEGA NA POSEVOT.

Valawe. Merka koja obi~no se izvr{uva pri

seidba vo posuva po~va, vedna{ po samata seidba, so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. Proreduvawe. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot, so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. Me|uredovo kultivirawe. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. Pri prvoto kultivirawe, dlabo~inata e do 10 sm, dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm, a kaj tretoto e u{te poplitko. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. Prihranuvawe. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa, prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja, a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto, pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. 14

Sl. 2 Kultivirawe so prihranuvawe

Navodnuvawe. Navodnuvaweto e edna od

najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi, no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. p~enkata. Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm, a pokasno, vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi, ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati, bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini, najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi, a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot ,,Tifon,, 15

Za{tita od {tetnici. Suzbivaweto na

{tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi, sovica, p~enkin plamenec, lema, sivata p~enkina pipa i dr. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. Vakviot Sl.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata, pojava na goli mesta, a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred, ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5, Kaunter, Timet i dr, . -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren, pri {to doa|a do uginuvawe. Tie preku denot se najduvaat vo Sl.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi, ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC, Karate, Talstar-10 EC, Lebaycid EC-50, i dr. 16

-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata., no {tetite se najgolemi na ko~anite. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata, toj obi~no prope|a vo celost. Sl.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat, potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat, {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis, Talstar, Galation i dr. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. Za{tita od bolesti . Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna, pegavost na listot, crvenesto gniewe na ko~anot, i dr. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot, stebloto, lisjata ili na metlicite, ispolneti so crna pra{liva masa. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored, pravilna primena na navodnuvaweto, |ubreweto i dr. 17

-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata, so pojava na golemi, izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti, cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. I ovde osnoven metod Sl.7 Sl.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi, i navedenite agrotehni~ki merki. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot, crvenestoto gniewe, predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi, zrazenoto Sl.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto, neposredno posle su{eweto i selektiraweto. 18

Za{tita od pleveli. Uni{tuvaweto na

plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. 1. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba, pred niknewe ili pred seidba. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. Pred niknewe - Atrazin. Preparati: radazin-50, atraneks, atrazin S-50 idr. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a.m. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. -Simazin. Preparati: radokor, simapin, simazin S-50 i dr. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe, vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a.m. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka, kompir i gra{ok. -Cianazin. Preparati: bladeks-50, radeks T-50 idr. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe, vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi, 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka, lucerka i detelina, a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja, {e}erna i dobito~na repa, lucerka, detelina, tutun, son~ogled i gradinarski kulturi. -Linuron. Preparati: linureks-50, afalon, i dr. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2,5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a.m. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19

tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. Ne smee da se upotrebuva na lesni, pesoklivi i po~vi so pomalku od 1,5% humus, nitu na po~vi so pove}e od 6% humus. -Fluhloridin. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe vo doza od 1-1,5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a.m. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. Izoksaflutol. Preparati: merlin VG-75 i dr. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. -Atrazin+prometrin (34+16%). Preparat: inakor, atrom-500 i dr. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe, vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Ne smee da se upotrebuva na lesni, skeletni po`vi. b. Po niknewe -2,4-D. Preparati: deherban, dikocit, monosan, herbi i dr. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. Se upotrebuva po niknewe, vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm. Visina) vo doza od 1,5-2,5 l/ha. -Dikamba. Preparati: banvel-48 i dr. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0,5-0,7 l/ha -Tifensulfurol. Preparati: harmoni 75-DF i dr. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja,vo doza od 10-15 g/ha, protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. Preparati: kalisto-480 i dr. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20

Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja, vo doza od o,15 do 0,25 l/ha. -Fluroksipil. Preparati: starane-250 i dr. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0,8 l/ha -Hlorpiralid. Preparati: lontrel i dr. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno, no ne i vo p~enka za sila`a. Se upotrebuva po vo doza od 0,6-1 l/ha. -Dikamba+bentazon. Preparati: kambio i dr. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe, vo doza od 2-2,5 l/ha. ne se prepora~uva za semenska p~enka. 2. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata, pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. a. Pred niknewe. -Alahlor. Preparati; laso, alahlor E-48 i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. -Metolahlor. Preparati: dual 960-E, dual 720EC i dr. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1,2 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. -Pendimetalin. Preparati: stomp-330, dost i dr. Se upotrebuva po sedba, pred niknewe vo doza od 46 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. -Dimetenamid. Preparati: frontier900-EC i dr. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe vo doza od 1,4-1,7 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. EPTC. Preparati: eradikan 6-E, zean-72 i dr. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21

semenska. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm, vo doza od 4-8 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. b. Po niknewe -Rimsulfuron. Preparati; tarot 25-DF i dr. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. -Nikosulfuron. Preparati; motivel i dr. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se koristi po niknewe (2-4 lisja), vo doza 1-1,25 l/ha. 3. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. -Atrazin+alahlor. Preparati alazin, bravoradozan-T, laso kombi i dr. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . Se upotrebuva po seidba pred niknewe, vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. Preparati: primekstra 500-FV, premio-500 i dr. Se upotrebuvaat po seidbata, pred niknewe, vo doza od 4-7 l/a. -Atrazin+acetohlor. Preparati: radazin ekstra, gardijan ekstra i dr. Se upotrebuvaat po seidba, pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. -Prometrin+pendimetalin. Preparati: stomp super idr. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. -Metobromuron+metolahlor. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe, vo doza od 4-6 l/ha. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. 22

-Atrazin+cianazin+alahlor. Preparati: ciatral - KCZ i dr. Se upotrebuva po seidba, pred niknewe, vo doza od 6-7 l/ha. Ne smee da se upotrebuva na lesni, pesoklivi, kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. -Atrazin+linuron+alahlor. Preparati ciatral - ALA, kombik idr. Se upotrebuva po esidba, pred niknewe , vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite, mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli, ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor, acetohlor, metolahlor, dimetenamid i sl, a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2,4D, dikamba, bentazon isl. Pri odgleduvawe na p~enka+grav, kako zdru`en posev, vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin, metolahlor, benatozen i dr. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska, ednofazna, dvofazna i pove}efazna. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni, kade direkno se dobiva zrno. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite, koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. 23

Sl. 9 Ednofazna `etva

Sl. 10 Dvofazna `etva 24

Kaj pove}efaznata `etva, prvo se vr{i se~ewe na stebloto, potoa kinewe na ko~anite, lupewe i su{ewe na ko~anite. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost, vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%, ranite 15-20%, srednoranie 20-25%, srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana, bilo samo ili vo vid na krmna smeska. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a. P~enkata kako zelena krma. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD), pri proizvodstvoto na meso i mleko. Za ishrana na dobitokot so zelena krma, berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj, no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi , se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza. P~enkata kako sila`a. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite, vo forma na sila`a i zelena krma, bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma , i 900-1.800 kg svarlivi proteini. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata, so dodatok na proteini i minerali, bez dodatok na zrnest koncentrat. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25

fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg, {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba, vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%, {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot, kvalitetot, konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata, imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. Tab. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34,20 34,60 Sirovi proteini (%) 5,33 7,79 Suva materija (kg/ha) 12,880 17.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.380

26

LITERATURA
1. Vu~kovi}

2.

3. 4. 5.

Savo. M. (1999). Krmno biqe (monografija). Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija, Beograd. Vasilevski Goce. (2004). Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet ,,Sv. Kiril i metodij,, Skopje. Guguv~evski Mihail. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet,, Kiril i metodij,, Skopje. Jevti} Stevan. L, (1977). Kukuruz. ,,Nolit,, Beograd Kostov Ta{ko. (2006). Herbologija. ,,Sv. Kiril i metodij,, Skopje.

27

SODR@INA
STOPANSKO ZNA^EWE......................................................................... POTEKLO, RASPOSTRANETOST I PRINOSI............................ VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA)............................ SORTI I HIBRIDI P^ENKA............................................................... MORFOLO[KI SVOJSTVA................................................................... Koren................................................................................................................. Steblo.............................................................................................................. List................................................................................................................ Cvet................................................................................................................... Zrno................................................................................................................... KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE....... Toplina............................................................................................................. Svetlina.......................................................................................................... Voda................................................................................................................... Po~va................................................................................................................. AGROTEHNIKA............................................................................................ PLODORED..................................................................................................... OBRABOTKA NA PO^VATA................................................................... Osnovna obrabotka....................................................................................... Dopolnitelna obrabotka............................................................................ Predseidbena obrabotka............................................................................ \UBREWE........................................................................................................ SEIDBA.......................................................................................................... Izbor na hibrid............................................................................................. Kvalitet na seme.......................................................................................... Vreme na seidba.............................................................................................. Na~in na seidba i gustina na posevot..................................................... Dlabo~ina na seidba...................................................................................... NEGA NA POSEVOT................................................................................... Valawe.............................................................................................................. Uni{tuvawe na pokoricata....................................................................... Proreduvawe.................................................................................................... Me|uredovo kultivirawe............................................................................. Prihranuvawe.................................................................................................. Navodnuvawe................................................................................................... Za{tita od {tetnici.............................................................................. Za{tita od bolesti.................................................................................... Za{tita od pleveli..................................................................................... @ETVA ............................................................................................................ ISKORISTUVAWE..................................................................................... 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25

28