AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

smoki. furfurol. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata.). Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura. kako sila`a i kako suva rastitelna masa. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata. i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. potoa kako zelena sve`a krma. azbest. fura`na i tehni~ka kultura. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. za ishrana na dobitokot. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. p~enkarni flekici. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. hemiskata (boi. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. pukanki. plasti~na masa i dr. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. kozmeti~kata. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris.) i drugi industrii. Ima visoka hranliva vrednost. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. lakovi. surovina za proizvodstvo na hartija. 1 . ~ipsovi . Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. alkoholnata (alkohol.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. kiselini). a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. kako i za industriska prerabotka. bidej}i pokraj zrnoto.

Vo Makedonija. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: . kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie.925 kg/ha. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40.POTEKLO. [panija so 9. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot.. 2 . a vo 1999 godina iznesuval 4.423 kg/ha..093 kg/ha.699 kg/ha.. Belgija 9.carsko `ito. kade {to e odgleduvana 3. Spored povr{inite koi se seat vo svetot. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo. Grcija 9.313 kg/ha.000 ha. Najniski prinosi od 1. vedna{ posle p~enicata i orizot. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici.. Kulturniot vid p~enka.). vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki. Vkupnite povr{ini vo R..000-50. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. kade {to se i najvisoki prinosite (6.carevka.560 kg/ha. so prose~no proizvodstvo od 4. pa i po{iroko. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha. . .056 kg/ha i t. Prose~niot prinos e nizok.turska p~enka.n.. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9.752 kg/ha potoa Italija so 9.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika.461 kg/ha.000 godini pred novata era. naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite.

Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. no isto taka i za ishrana na dobitokot. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Identata Sturt). Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. kako dodatok na razni jadewa. Zrnoto. dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). Nema nikakvo stopansko zna~ewe. 3 . Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe. Visinata na stebloto e od 180-500 sm.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. Stebloto e visoko od 150 -250 sm. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt).

hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.. ili za specijalna industriska namena (za maslo.t. (za maslo). (sila`a) itn.. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka.s.. no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal. (lizinski)..SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R.. . i t.. denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto.k.. .n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti).b.. 4 . (koki~ar-pukliva).O2. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti. od seidba do zreewe. dvojni i troliniski hibridi.. (belo zrno). . .ulj..1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: ... (tvrdo zrno) . Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi. Spored dol`inata na vegetacijata. Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. Tab. za sila`a. belkovini.

Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. Steblo. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. ~ia uloga e najgolema. pri dovolno toplina i vlaga. obi~no 15-16. i se sostojat od lisen rakavec i liska. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. Vo faza na 3-4 lista. so izrazena mo}. vistinski lisja se nao}aat stebloto. a debelinata od 26 sm vo dolniot del.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. 2. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). 3. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. listovi na ko~anot. a potoa i zrnata na ko~anot. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. a retko formiraat i mala nerazviena liska. vo zavisnost od genotipot. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. Vo ova vreme. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. List. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. 5 . pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. Tie imaat skusen lisen rakav.

a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. tvrda. crvena. sina do crna. Ko~anot e `enski cvet. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. a mo`e i pove}e. 3. kafena. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. no mo`e i do 1. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. meka. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. Zrno. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. Goleminata formata. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. 4. `oltenikava. Brojot na cvetovite. 5. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. Sl. {e}erna 6 . masata na 1. 2. pukliva. zabovidna. pa i pove}e. Bojata mo`e da bide: bela.Cvet.000.

a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Podnesuva slabo kisela reakcija. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). Voda.dlaboka. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. cvetawe. a optimalnata 23-25oS. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. No so primena na visoka agrotehnika. Svetlina. 7 . no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. smolnica. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. Po~va. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. rastresita i strukturna po~va. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina.

bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. Kako dobri se: kompir. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. no ~esto pati nepogodna. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. strnite. {e}erna repa i dobito~na repa. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. son~ogled. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. detelina. {tetnicite i bolestite. trevnoleguminoznite smeski. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata.

\ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva.5 kg kalium. do oktomvri. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. Tuka spa|aat. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. otkolku da se ostavi za naprolet. zatvorawe na brazdi i razori. Dopolnitelna obrabotka. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. 1 kg fosfor i 3. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. podobro e taa da se izvr{i. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. ramnewe na povr{inata. Predseidbena obrabotka. vo tekot na zimata ili rano naprolet. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. sitnewe na grutkite. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen.

Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata .) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. koi obi~no se vr{at vo dva navrati. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. a osobeno prihranuvaweto. Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka. SEIDBA Izbor na hibrid. Vo R. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. a 2/3 za prihranuvawe. . ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva.

Najvisok prinos dava pri sklop od 60. 11 .000 rastenija po ha. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka.000 rastenija po ha. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. . -NS 501 (FAO-500) . Najvisok prinos dava pri sklop od 60. . Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60.000-60. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja.ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja.000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olta boja.000 rastenija po ha. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi.ZP 677 (FAO 600) .NS 640 (FAO 600) . Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja.Zrnoto e zabovidno so `olto zrno.000-65. Treba da ima gustinata na posevot od 55. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA. (FAO-500). . Makedonija. a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a.NS 540 (FAO-500) .000 rastenija po ha. i golemiot prinos na zelena masa. dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. .000-65. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. ovaj hibrid odli~en e za sila`a. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a. Otporen na povas`nite bolesti.Zrnoto e zabovidno so `olta boja.000 rastenija po ha. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Zaradi osobinata.000 rastenija po ha. Dava visoki prinosi na zrno.

na rastojanie od 70 sm. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka). Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . Treba da se izbegnuva docnata seidba. dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi.000 rastenija po ha. Kvalitet na semeto. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99. Vreme na seidba. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti.-KOLOMBA. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna.8% i ~istota 98%.000 -65. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija. me|u redovite. Na~in na seidba i gustina na posevot. (FAO-500). Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000 rastenija po ha.00060. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55.

koga temperaturata e okolu 8OS.000 200 i 300 18-22 65-80. a pri docnata na 7-8 sm.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. Tab. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe. Sl.2 Seidba na p~enka 13 . Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.000 400 i 500 22-28 50-65. Dlabo~ina na seidbata.FAO grupata na zreewe.000 Normata na seme za seidba e razli~na. se see na dlabo~ina od 3-4 sm.000 600 i 700 26-35 40-55. rastenija na ha 100 16-20 70-90. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. Pri rana seidba.

vedna{ po samata seidba. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. Me|uredovo kultivirawe. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. a kaj tretoto e u{te poplitko. Valawe. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). Uni{tuvawe na pokoricata. dlabo~inata e do 10 sm. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Pri prvoto kultivirawe. Prihranuvawe. Proreduvawe. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. 14 . so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba.NEGA NA POSEVOT. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja.

15 . 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . p~enkata. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj.. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi.Sl. Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati.Tifon. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. a pokasno.. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka.

Vakviot Sl. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. sivata p~enkina pipa i dr. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. 16 . Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. Talstar-10 EC. p~enkin plamenec. Kaunter. lema. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5. Karate. sovica. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata.Za{tita od {tetnici. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. . Timet i dr. Lebaycid EC-50. i dr. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi. pri {to doa|a do uginuvawe. pojava na goli mesta. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC.

stebloto. 17 . crvenesto gniewe na ko~anot. toj obi~no prope|a vo celost. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot. |ubreweto i dr. Galation i dr. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. lisjata ili na metlicite. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. Sl. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL. ispolneti so crna pra{liva masa.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. Za{tita od bolesti .. potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. i dr. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. Talstar.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. pegavost na listot. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. no {tetite se najgolemi na ko~anite. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis. pravilna primena na navodnuvaweto.

i navedenite agrotehni~ki merki. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. neposredno posle su{eweto i selektiraweto.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi.7 Sl. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. zrazenoto Sl. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot. 18 . Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. so pojava na golemi. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. I ovde osnoven metod Sl. crvenestoto gniewe.

Pred niknewe . Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. pred niknewe ili pred seidba. atraneks. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. son~ogled i gradinarski kulturi. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. 1. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. {e}erna i dobito~na repa. -Cianazin.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Preparati: radokor. kompir i gra{ok. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. -Linuron.Atrazin. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli.m. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a.Za{tita od pleveli. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka.m. pred niknewe. pred niknewe. Se upotrebuva po seidba. lucerka. radeks T-50 idr. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. -Simazin. Preparati: radazin-50. simapin. afalon. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka.m. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. tutun. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 . simazin S-50 i dr. atrazin S-50 idr. i dr. Se upotrebuva po seidba. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. Preparati: bladeks-50. Se upotrebuva po seidba. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Preparati: linureks-50. lucerka i detelina. detelina.

Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 . Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja.4-D. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli.vo doza od 10-15 g/ha. dikocit.5% humus. -Dikamba. pred niknewe vo doza od 1-1. Preparat: inakor. Preparati: merlin VG-75 i dr. Preparati: kalisto-480 i dr. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Po niknewe -2. Se upotrebuva po seidba. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm.5 l/ha.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi.5-2. Izoksaflutol.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. -Atrazin+prometrin (34+16%). b. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0. Se upotrebuva po niknewe. Visina) vo doza od 1. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. Preparati: banvel-48 i dr. monosan. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr.m. -Fluhloridin. Ne smee da se upotrebuva na lesni.5-0. pred niknewe. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. skeletni po`vi. Preparati: deherban. Preparati: harmoni 75-DF i dr. atrom-500 i dr.7 l/ha -Tifensulfurol. Ne smee da se upotrebuva na lesni. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. Se upotrebuva po seidba. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. herbi i dr. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli.

Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. -Alahlor. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Preparati: stomp-330.8 l/ha -Hlorpiralid. alahlor E-48 i dr. -Dimetenamid. Preparati. Se upotrebuva po sedba. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. vo doza od o. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . Preparati: kambio i dr. dual 720EC i dr. a.25 l/ha. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. no ne i vo p~enka za sila`a. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe.6-1 l/ha. laso. Se upotrebuva po vo doza od 0. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. pred niknewe vo doza od 1. Preparati: dual 960-E. ne se prepora~uva za semenska p~enka. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. -Fluroksipil. -Dikamba+bentazon. -Pendimetalin. Preparati: starane-250 i dr. Se upotrebuva po seidba. Preparati: frontier900-EC i dr.4-1. dost i dr. Pred niknewe.5 l/ha. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. 2. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati: lontrel i dr. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata. Preparati: eradikan 6-E. EPTC.2 l/ha.7 l/ha. vo doza od 2-2.15 do 0. -Metolahlor. zean-72 i dr.

Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. Preparati. Preparati: primekstra 500-FV. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. b. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. laso kombi i dr. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. vo doza od 4-7 l/a. Preparati alazin. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. tarot 25-DF i dr. Se upotrebuva po seidba. -Atrazin+alahlor. -Metobromuron+metolahlor. Po niknewe -Rimsulfuron. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. Se upotrebuvaat po seidbata.25 l/ha. vo doza 1-1. Preparati: stomp super idr. 22 . 3. -Prometrin+pendimetalin. motivel i dr. bravoradozan-T. vo doza od 4-6 l/ha. -Atrazin+acetohlor. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. Se upotrebuvaat po seidba. vo doza od 4-8 l/ha. premio-500 i dr. Se upotrebuva po seidba pred niknewe. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . gardijan ekstra i dr. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha.semenska. pred niknewe. pred niknewe. Se upotrebuva po seidba. Preparati: radazin ekstra. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. -Nikosulfuron. Preparati.

Se upotrebuva po seidba.-Atrazin+cianazin+alahlor. dikamba. bentazon isl. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. dimetenamid i sl. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. metolahlor.4D. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. pesoklivi. dvofazna i pove}efazna. vo doza od 6-7 l/ha. 23 . -Atrazin+linuron+alahlor. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. Preparati ciatral . kako zdru`en posev. pred niknewe. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. Preparati: ciatral . kade direkno se dobiva zrno. Ne smee da se upotrebuva na lesni. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. ednofazna.ALA. Se upotrebuva po esidba. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. pred niknewe . Pri odgleduvawe na p~enka+grav. benatozen i dr. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli. metolahlor. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. acetohlor. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. kombik idr. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata.KCZ i dr.

10 Dvofazna `etva 24 . 9 Ednofazna `etva Sl.Sl.

so dodatok na proteini i minerali. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. pri proizvodstvoto na meso i mleko. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza. ranite 15-20%. i 900-1.800 kg svarlivi proteini. bez dodatok na zrnest koncentrat. Za ishrana na dobitokot so zelena krma. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). lupewe i su{ewe na ko~anite. P~enkata kako sila`a. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a.Kaj pove}efaznata `etva. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. vo forma na sila`a i zelena krma. srednoranie 20-25%. potoa kinewe na ko~anite. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. P~enkata kako zelena krma. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. bilo samo ili vo vid na krmna smeska. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma .

{to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg. Tab.880 17. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata.380 26 . Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot. kvalitetot. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34.60 Sirovi proteini (%) 5.20 34.33 7.79 Suva materija (kg/ha) 12. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium.

.. Skopje.. (2004). 5. Beograd Kostov Ta{ko. Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . Vu~kovi} 2. 4. (1977). M. Skopje. . Beograd. Skopje. 3. Kiril i metodij. Savo... . Guguv~evski Mihail. Kiril i metodij.. Vasilevski Goce..Nolit. Kiril i metodij.Sv. (1999). L. Jevti} Stevan. 27 . (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet. Kukuruz. Krmno biqe (monografija).LITERATURA 1.Sv. Herbologija.. (2006).

............................................................................................ Koren................................................................................................... @ETVA ............................. Na~in na seidba i gustina na posevot.............................. List.................................................. Cvet................................................. Za{tita od bolesti....... SORTI I HIBRIDI P^ENKA.................................................................... Uni{tuvawe na pokoricata....................................................................................................................................... NEGA NA POSEVOT. Predseidbena obrabotka.................... Za{tita od {tetnici................................................................................................................................................................... AGROTEHNIKA............. Prihranuvawe................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... RASPOSTRANETOST I PRINOSI..............................................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE....................................... VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA).......... Valawe........................................................ Po~va...................................................................................................................... Za{tita od pleveli.................. Me|uredovo kultivirawe.................... Navodnuvawe.................... OBRABOTKA NA PO^VATA................................................................................................................................................. SEIDBA.................................... Zrno.................................................................................. POTEKLO..................................................................................................................................................................................... Steblo........................ Dlabo~ina na seidba.......... \UBREWE................................................................................................................................... Svetlina........................................................................ Kvalitet na seme............................................................. PLODORED........... Vreme na seidba.............................................................................................. 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ............................................................. Izbor na hibrid.................................................................................................................... MORFOLO[KI SVOJSTVA........................................................................................................................... Toplina............... Proreduvawe.............................. Voda.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Osnovna obrabotka............... ISKORISTUVAWE................ Dopolnitelna obrabotka...................................................................................... KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE........................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful