Pcenka

AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. smoki. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. kozmeti~kata. ~ipsovi . bidej}i pokraj zrnoto. fura`na i tehni~ka kultura. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. furfurol. za ishrana na dobitokot. plasti~na masa i dr. hemiskata (boi. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. 1 . potoa kako zelena sve`a krma. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura. kako sila`a i kako suva rastitelna masa. Ima visoka hranliva vrednost. kiselini). tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr.). i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. lakovi. alkoholnata (alkohol. azbest. surovina za proizvodstvo na hartija.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. p~enkarni flekici.) i drugi industrii. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. pukanki. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. kako i za industriska prerabotka.

Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija.925 kg/ha.461 kg/ha.056 kg/ha i t. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni.. Belgija 9.699 kg/ha. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika. Kulturniot vid p~enka.000 ha. . Spored povr{inite koi se seat vo svetot.313 kg/ha. kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie.000-50.423 kg/ha.560 kg/ha.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40. a vo 1999 godina iznesuval 4. . Vkupnite povr{ini vo R. Vo Makedonija.093 kg/ha. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: .000 godini pred novata era.. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici.POTEKLO. kade {to se i najvisoki prinosite (6... Najniski prinosi od 1.turska p~enka. naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite. pa i po{iroko.. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. Grcija 9. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1.).carevka. [panija so 9. so prose~no proizvodstvo od 4. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot.n.carsko `ito.. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9. Prose~niot prinos e nizok. 2 . Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki. kade {to e odgleduvana 3. vedna{ posle p~enicata i orizot.752 kg/ha potoa Italija so 9.

samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). kako dodatok na razni jadewa. poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Identata Sturt). Visinata na stebloto e od 180-500 sm. Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. no isto taka i za ishrana na dobitokot. Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). 3 . Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Stebloto e visoko od 150 -250 sm. Zrnoto. Nema nikakvo stopansko zna~ewe. [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). Meka (Zea mais L amylacea Sturt). dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L.

s.SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka. (belo zrno). .ulj.k.. . no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal. denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto. Tab.. (tvrdo zrno) . .O2. . dvojni i troliniski hibridi. Spored dol`inata na vegetacijata. (za maslo). i t... (koki~ar-pukliva).. Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. za sila`a.t... Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti.b. od seidba do zreewe. (lizinski)... 4 .. ili za specijalna industriska namena (za maslo. Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi..1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: . (sila`a) itn. hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.. belkovini.n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti).

Tie imaat skusen lisen rakav. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. List. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Vo faza na 3-4 lista. so izrazena mo}. 5 . Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. a potoa i zrnata na ko~anot. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. i se sostojat od lisen rakavec i liska. a retko formiraat i mala nerazviena liska. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. vo zavisnost od genotipot. obi~no 15-16. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. ~ia uloga e najgolema. listovi na ko~anot. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. vistinski lisja se nao}aat stebloto. Steblo. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. pri dovolno toplina i vlaga. a debelinata od 26 sm vo dolniot del. Vo ova vreme. 2. 3. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi.

meka. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. 5. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto. kafena. a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. Bojata mo`e da bide: bela. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. masata na 1. Goleminata formata. 2. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. Sl. pa i pove}e. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. Ko~anot e `enski cvet. no mo`e i do 1. {e}erna 6 .000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. tvrda.000. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. sina do crna.Cvet. pukliva. Brojot na cvetovite. 4. crvena. Zrno. a mo`e i pove}e. 3. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. `oltenikava. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. zabovidna.

7 . Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. Svetlina. Po~va. Podnesuva slabo kisela reakcija. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. No so primena na visoka agrotehnika. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. rastresita i strukturna po~va. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. Voda. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata.dlaboka. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. a optimalnata 23-25oS. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. smolnica. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. cvetawe. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno.

OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. Kako dobri se: kompir. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. strnite. {tetnicite i bolestite. son~ogled. trevnoleguminoznite smeski.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. detelina. no ~esto pati nepogodna. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. {e}erna repa i dobito~na repa. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura.

Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. otkolku da se ostavi za naprolet. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. Predseidbena obrabotka. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata.5 kg kalium. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . zatvorawe na brazdi i razori. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. vo tekot na zimata ili rano naprolet. Tuka spa|aat. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. 1 kg fosfor i 3. Dopolnitelna obrabotka. sitnewe na grutkite. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. do oktomvri. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. ramnewe na povr{inata. podobro e taa da se izvr{i. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen.

ne davaat recept koj }e ima primena nasekade.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. . Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka. koi obi~no se vr{at vo dva navrati. Vo R. a 2/3 za prihranuvawe. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . a osobeno prihranuvaweto. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. SEIDBA Izbor na hibrid. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka.

NS 640 (FAO 600) .ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini. dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. . Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. .Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Otporen na povas`nite bolesti. 11 .000-65.000 rastenija po ha.NS 540 (FAO-500) .000 rastenija po ha.000-65. Dava visoki prinosi na zrno.ZP 677 (FAO 600) .000 rastenija po ha. i golemiot prinos na zelena masa.000 rastenija po ha. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a.000 rastenija po ha.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi. Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. ovaj hibrid odli~en e za sila`a.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja. Treba da ima gustinata na posevot od 55. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60.000 rastenija po ha. -NS 501 (FAO-500) .000-60. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. (FAO-500). Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA. .Zrnoto e zabovidno so `olto zrno. .Zrnoto e zabovidno so `olta boja.000 rastenija po ha. Zaradi osobinata. Makedonija.

000 rastenija po ha. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. na rastojanie od 70 sm. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka).00060. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto. Kvalitet na semeto. (FAO-500).000 rastenija po ha. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . Na~in na seidba i gustina na posevot.-KOLOMBA. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. me|u redovite. Treba da se izbegnuva docnata seidba. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot.8% i ~istota 98%. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. Vreme na seidba.000 -65. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj.

2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. Sl. Tab.000 400 i 500 22-28 50-65.000 200 i 300 18-22 65-80.FAO grupata na zreewe. se see na dlabo~ina od 3-4 sm.2 Seidba na p~enka 13 . Pri rana seidba. rastenija na ha 100 16-20 70-90. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha. koga temperaturata e okolu 8OS. a pri docnata na 7-8 sm. Dlabo~ina na seidbata. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha.000 600 i 700 26-35 40-55.000 Normata na seme za seidba e razli~na. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina.

dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre.NEGA NA POSEVOT. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. Uni{tuvawe na pokoricata. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. Prihranuvawe. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. vedna{ po samata seidba. Pri prvoto kultivirawe. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. Proreduvawe. a kaj tretoto e u{te poplitko. dlabo~inata e do 10 sm. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. Me|uredovo kultivirawe. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. 14 . Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. Valawe.

ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi.. a pokasno. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj.Tifon. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . 15 . p~enkata. 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm..Sl.

ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5. i dr. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. Karate. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Vakviot Sl. Lebaycid EC-50. pri {to doa|a do uginuvawe. pojava na goli mesta.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi. .4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. Talstar-10 EC. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC. p~enkin plamenec. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. sivata p~enkina pipa i dr. sovica. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi.Za{tita od {tetnici. Kaunter. Timet i dr. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. 16 . lema.

Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. i dr. potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. |ubreweto i dr. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. crvenesto gniewe na ko~anot. lisjata ili na metlicite. ispolneti so crna pra{liva masa. Za{tita od bolesti . Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis. toj obi~no prope|a vo celost. no {tetite se najgolemi na ko~anite.. 17 .6 Meuresta glamna na otporni hibridi. Sl. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot. pegavost na listot. Galation i dr.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. stebloto. pravilna primena na navodnuvaweto. Talstar.

Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi. i navedenite agrotehni~ki merki.7 Sl. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka. crvenestoto gniewe. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. I ovde osnoven metod Sl. zrazenoto Sl. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. so pojava na golemi. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. neposredno posle su{eweto i selektiraweto. 18 .

lucerka. atraneks. pred niknewe ili pred seidba. simazin S-50 i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. radeks T-50 idr.Za{tita od pleveli. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. pred niknewe. pred niknewe. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. -Simazin. Preparati: linureks-50. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. Preparati: bladeks-50. simapin. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. tutun. Se upotrebuva po seidba. Preparati: radokor.m. Pred niknewe .5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. atrazin S-50 idr. lucerka i detelina. Preparati: radazin-50. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba. -Linuron. detelina. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. -Cianazin. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba. 1. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. kompir i gra{ok. {e}erna i dobito~na repa. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a.Atrazin. son~ogled i gradinarski kulturi. i dr. afalon. Se upotrebuva po seidba.m. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 .m. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli.

-Dikamba. Se upotrebuva po seidba.5-0. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja. Preparat: inakor. -Atrazin+prometrin (34+16%). atrom-500 i dr. skeletni po`vi. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. Ne smee da se upotrebuva na lesni. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 .5-2.vo doza od 10-15 g/ha. Po niknewe -2. Visina) vo doza od 1. dikocit. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. b.5 l/ha. monosan.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli.5% humus. herbi i dr. Preparati: merlin VG-75 i dr. Ne smee da se upotrebuva na lesni. Preparati: deherban. Se upotrebuva po seidba. pred niknewe vo doza od 1-1. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Izoksaflutol.m. Preparati: harmoni 75-DF i dr. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0. Preparati: kalisto-480 i dr. -Fluhloridin.7 l/ha -Tifensulfurol. Se upotrebuva po niknewe. pred niknewe. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli.4-D. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. Preparati: banvel-48 i dr.

-Dimetenamid. vo doza od o. Se upotrebuva po seidba. Preparati: stomp-330. dual 720EC i dr. Preparati: frontier900-EC i dr. EPTC. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0. a. dost i dr. pred niknewe vo doza od 1.6-1 l/ha. Preparati: eradikan 6-E.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. Preparati: dual 960-E. ne se prepora~uva za semenska p~enka. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. Preparati. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. no ne i vo p~enka za sila`a.25 l/ha. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. Se upotrebuva po vo doza od 0.5 l/ha.4-1. -Metolahlor. zean-72 i dr. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po sedba. -Pendimetalin. 2.2 l/ha. Preparati: kambio i dr. -Alahlor. Pred niknewe. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. Preparati: lontrel i dr. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. alahlor E-48 i dr. -Fluroksipil.15 do 0. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe. vo doza od 2-2. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. Preparati: starane-250 i dr. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. laso.7 l/ha. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata.8 l/ha -Hlorpiralid. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . -Dikamba+bentazon.

pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. vo doza 1-1. tarot 25-DF i dr. vo doza od 4-7 l/a. Preparati. motivel i dr. Se upotrebuva po seidba. -Metobromuron+metolahlor. Se upotrebuvaat po seidbata. Se upotrebuvaat po seidba. Po niknewe -Rimsulfuron. -Atrazin+alahlor. Preparati. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. -Nikosulfuron. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. laso kombi i dr. -Atrazin+acetohlor. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. 22 . pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. pred niknewe. -Prometrin+pendimetalin. premio-500 i dr.semenska. 3. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. pred niknewe. Preparati alazin. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. b. Preparati: primekstra 500-FV. Se upotrebuva po seidba pred niknewe. vo doza od 4-6 l/ha. Preparati: stomp super idr. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. gardijan ekstra i dr. bravoradozan-T. Se upotrebuva po seidba. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. Preparati: radazin ekstra. vo doza od 4-8 l/ha.25 l/ha. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja.

pred niknewe . dikamba. pred niknewe. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. bentazon isl. benatozen i dr. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. Se upotrebuva po esidba.ALA. metolahlor. Pri odgleduvawe na p~enka+grav. ednofazna. vo doza od 6-7 l/ha.4D. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin.-Atrazin+cianazin+alahlor. 23 . koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. pesoklivi.KCZ i dr. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. Ne smee da se upotrebuva na lesni. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. Preparati: ciatral . kade direkno se dobiva zrno. metolahlor. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. -Atrazin+linuron+alahlor. dimetenamid i sl. kako zdru`en posev. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli. kombik idr. Se upotrebuva po seidba. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. acetohlor. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. Preparati ciatral . dvofazna i pove}efazna.

9 Ednofazna `etva Sl. 10 Dvofazna `etva 24 .Sl.

bez dodatok na zrnest koncentrat. potoa kinewe na ko~anite. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza.Kaj pove}efaznata `etva. srednoranie 20-25%. bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. P~enkata kako zelena krma. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a. ranite 15-20%. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. Za ishrana na dobitokot so zelena krma. so dodatok na proteini i minerali. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. i 900-1. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. pri proizvodstvoto na meso i mleko. vo forma na sila`a i zelena krma. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . P~enkata kako sila`a. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. lupewe i su{ewe na ko~anite.800 kg svarlivi proteini. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . bilo samo ili vo vid na krmna smeska. no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%.

33 7.60 Sirovi proteini (%) 5.380 26 . kvalitetot. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. Tab.20 34. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg.79 Suva materija (kg/ha) 12. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata.880 17. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.

. (1999). 27 .. Guguv~evski Mihail. Savo. M. L. Vasilevski Goce. Krmno biqe (monografija). Kiril i metodij. (2004). 5. Beograd. Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . Vu~kovi} 2. Jevti} Stevan. . Skopje..Sv. Kiril i metodij.. .LITERATURA 1. Kiril i metodij. (1977). 4. Skopje...Nolit. Kukuruz.Sv. (2006)... Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. Beograd Kostov Ta{ko. 3. Skopje. Herbologija. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet.

................................... ISKORISTUVAWE............................................................................................................................................................................................................................................................ Po~va.............................................................................................................. Na~in na seidba i gustina na posevot................................................................................. Za{tita od bolesti........................................................................................................................................................................ Izbor na hibrid.................................................. Predseidbena obrabotka.................... POTEKLO.. SORTI I HIBRIDI P^ENKA.................................................................................................................................................................................................................... Za{tita od {tetnici....................... Svetlina....................................................................................................................................................................................................................................... Dlabo~ina na seidba........... 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ........................................................................ Za{tita od pleveli.. NEGA NA POSEVOT............................................................................................................. @ETVA .................................................................................................................................................................................................................................... Prihranuvawe.......................................................................................................................................................... PLODORED................................................................................. MORFOLO[KI SVOJSTVA...................................................................... Valawe................................ VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA).................................................................................................................................................................................................................... Vreme na seidba..... Steblo...... Osnovna obrabotka............................................................................................................. OBRABOTKA NA PO^VATA............................. Kvalitet na seme......... SEIDBA....... RASPOSTRANETOST I PRINOSI......................................................................................................................................................................................................................................................... List......................................................................................................................................................................................................................................................................................... Uni{tuvawe na pokoricata....... Zrno............................................................................................... Proreduvawe................................................................................... Cvet.............. Koren................................................. KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE..... Me|uredovo kultivirawe........................................................ Navodnuvawe........................................................................ AGROTEHNIKA........................................ Toplina..................................... \UBREWE........................ Dopolnitelna obrabotka.... Voda......................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE.........................................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful