AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

furfurol. Ima visoka hranliva vrednost. alkoholnata (alkohol. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. potoa kako zelena sve`a krma. smoki. fura`na i tehni~ka kultura. za ishrana na dobitokot. i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. lakovi. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura.). ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. ~ipsovi . p~enkarni flekici. surovina za proizvodstvo na hartija. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. pukanki.) i drugi industrii. kozmeti~kata. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. kako i za industriska prerabotka. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris. 1 . kako sila`a i kako suva rastitelna masa. plasti~na masa i dr. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. hemiskata (boi. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. kiselini). Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. bidej}i pokraj zrnoto.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. azbest. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata.

Spored povr{inite koi se seat vo svetot.423 kg/ha. vedna{ posle p~enicata i orizot. Vo Makedonija.699 kg/ha.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1.461 kg/ha.925 kg/ha. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika.POTEKLO. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici. [panija so 9. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki. Vkupnite povr{ini vo R.752 kg/ha potoa Italija so 9. Prose~niot prinos e nizok. Kulturniot vid p~enka.turska p~enka..).n.056 kg/ha i t. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. a vo 1999 godina iznesuval 4.. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo. kade {to se i najvisoki prinosite (6. naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40. kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie.000 godini pred novata era. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot.093 kg/ha.carevka. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha.313 kg/ha. .000 ha. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: .. kade {to e odgleduvana 3. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. pa i po{iroko.. Najniski prinosi od 1.carsko `ito.000-50. Belgija 9. Grcija 9. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi.. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija. so prose~no proizvodstvo od 4.560 kg/ha.. 2 . .

Stebloto e visoko od 150 -250 sm. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Visinata na stebloto e od 180-500 sm. poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. Nema nikakvo stopansko zna~ewe. no isto taka i za ishrana na dobitokot. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. 3 . Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Zrnoto.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Identata Sturt). Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). kako dodatok na razni jadewa.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na.

hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.. i t.s.. Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. Spored dol`inata na vegetacijata. (koki~ar-pukliva)..O2. Tab.. belkovini. . . (lizinski).. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti...n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti)... denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto. (tvrdo zrno) . Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi. ili za specijalna industriska namena (za maslo. . od seidba do zreewe. no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal. (za maslo).. dvojni i troliniski hibridi.ulj.. 4 . za sila`a. (belo zrno).1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: ..b. .k. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka.t. (sila`a) itn.SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R.

od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. 2.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. so izrazena mo}. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. Vo ova vreme. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. i se sostojat od lisen rakavec i liska. a potoa i zrnata na ko~anot. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. a debelinata od 26 sm vo dolniot del. List. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. obi~no 15-16. vistinski lisja se nao}aat stebloto. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. ~ia uloga e najgolema. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. Steblo. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. a retko formiraat i mala nerazviena liska. 3. pri dovolno toplina i vlaga. Vo faza na 3-4 lista. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). Tie imaat skusen lisen rakav. vo zavisnost od genotipot. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. listovi na ko~anot. 5 .

a mo`e i pove}e. {e}erna 6 . pukliva. 3. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. Ko~anot e `enski cvet. masata na 1. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. pa i pove}e. tvrda. Brojot na cvetovite. Goleminata formata. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. `oltenikava. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. kafena. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. sina do crna. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. 5. Zrno.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. no mo`e i do 1. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto.Cvet. zabovidna. 4. crvena. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. Sl. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1.000. 2. meka. Bojata mo`e da bide: bela.

Svetlina. No so primena na visoka agrotehnika. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. smolnica. Podnesuva slabo kisela reakcija. rastresita i strukturna po~va. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. a optimalnata 23-25oS. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). 7 . a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi.dlaboka. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. cvetawe. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. Po~va. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. Voda.

Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. no ~esto pati nepogodna. strnite. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. trevnoleguminoznite smeski. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. Kako dobri se: kompir. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . {tetnicite i bolestite. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. {e}erna repa i dobito~na repa. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. son~ogled. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. detelina. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka.

Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. Predseidbena obrabotka.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. Dopolnitelna obrabotka. 1 kg fosfor i 3. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata. vo tekot na zimata ili rano naprolet. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. zatvorawe na brazdi i razori. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. sitnewe na grutkite. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. Tuka spa|aat. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. podobro e taa da se izvr{i. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . otkolku da se ostavi za naprolet. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva. ramnewe na povr{inata.5 kg kalium. do oktomvri.

Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. a osobeno prihranuvaweto.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva. a 2/3 za prihranuvawe. . Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka. a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . Vo R. SEIDBA Izbor na hibrid. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. koi obi~no se vr{at vo dva navrati. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god.

Najvisok prinos dava pri sklop od 60.ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. .000 rastenija po ha. . dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka.ZP 677 (FAO 600) .000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olta boja. a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Otporen na povas`nite bolesti. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi. . Dava visoki prinosi na zrno.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000-65. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. ovaj hibrid odli~en e za sila`a. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. (FAO-500). i golemiot prinos na zelena masa.000-60. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA.000 rastenija po ha. Makedonija. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60. . 11 .000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olto zrno. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha. Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a.Zrnoto e zabovidno so `olta boja.NS 640 (FAO 600) . -NS 501 (FAO-500) . Treba da ima gustinata na posevot od 55. Zaradi osobinata.000-65.NS 540 (FAO-500) .000 rastenija po ha.

Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Na~in na seidba i gustina na posevot. na rastojanie od 70 sm. Treba da se izbegnuva docnata seidba. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55. Kvalitet na semeto.000 rastenija po ha. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka).-KOLOMBA. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija.000 -65. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. Vreme na seidba. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. (FAO-500). kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot.00060. me|u redovite. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna.8% i ~istota 98%. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto.000 rastenija po ha. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99.

a pri docnata na 7-8 sm. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. Pri rana seidba. Tab.FAO grupata na zreewe. rastenija na ha 100 16-20 70-90. koga temperaturata e okolu 8OS.2 Seidba na p~enka 13 . se see na dlabo~ina od 3-4 sm.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm.000 400 i 500 22-28 50-65. Dlabo~ina na seidbata. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe.000 200 i 300 18-22 65-80.000 600 i 700 26-35 40-55. Sl. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha.000 Normata na seme za seidba e razli~na. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.

vedna{ po samata seidba. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. Pri prvoto kultivirawe. Uni{tuvawe na pokoricata. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva.NEGA NA POSEVOT. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. 14 . Proreduvawe. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Me|uredovo kultivirawe. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. a kaj tretoto e u{te poplitko. Prihranuvawe. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). dlabo~inata e do 10 sm. Valawe. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto.

. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . p~enkata. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe.Sl. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. a pokasno. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. 15 . Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi.Tifon..

Za{tita od {tetnici. Kaunter. Lebaycid EC-50. sivata p~enkina pipa i dr. Talstar-10 EC. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi. i dr. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC. pojava na goli mesta. 16 .3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. pri {to doa|a do uginuvawe. . -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. Karate. Vakviot Sl. p~enkin plamenec. lema. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. sovica. Timet i dr. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred.

crvenesto gniewe na ko~anot. Sl.. no {tetite se najgolemi na ko~anite. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. 17 . potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. pravilna primena na navodnuvaweto. Galation i dr. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. toj obi~no prope|a vo celost. |ubreweto i dr. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. lisjata ili na metlicite. i dr.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL.6 Meuresta glamna na otporni hibridi.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. ispolneti so crna pra{liva masa. pegavost na listot. Za{tita od bolesti . Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot. stebloto. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis. Talstar. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto.

Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. i navedenite agrotehni~ki merki.7 Sl. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. crvenestoto gniewe. 18 . Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. I ovde osnoven metod Sl. so pojava na golemi.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi. neposredno posle su{eweto i selektiraweto. zrazenoto Sl. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot.

Atrazin. Se upotrebuva po seidba. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka.m. -Simazin. -Linuron. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 . 1. i dr. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. pred niknewe ili pred seidba.Za{tita od pleveli. atrazin S-50 idr. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Preparati: radokor. simapin. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. lucerka i detelina. son~ogled i gradinarski kulturi. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Pred niknewe . atraneks. tutun. Se upotrebuva po seidba. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. detelina.m. radeks T-50 idr. Preparati: bladeks-50.m. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. -Cianazin. Se upotrebuva po seidba. {e}erna i dobito~na repa. afalon. pred niknewe. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Preparati: radazin-50. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba. Preparati: linureks-50. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. lucerka. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. pred niknewe. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. simazin S-50 i dr. kompir i gra{ok.

b. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm.7 l/ha -Tifensulfurol. pred niknewe vo doza od 1-1. Ne smee da se upotrebuva na lesni.5% humus. pred niknewe. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus.5-2. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja. herbi i dr. Preparati: kalisto-480 i dr. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. skeletni po`vi. -Atrazin+prometrin (34+16%). Preparati: harmoni 75-DF i dr. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. monosan. Ne smee da se upotrebuva na lesni. Izoksaflutol. Preparat: inakor.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. Se upotrebuva po seidba.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. Preparati: banvel-48 i dr. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Se upotrebuva po seidba. -Fluhloridin. Po niknewe -2.4-D.5-0. dikocit. Preparati: merlin VG-75 i dr. Preparati: deherban. atrom-500 i dr. Se upotrebuva po niknewe. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. -Dikamba. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0. Visina) vo doza od 1.vo doza od 10-15 g/ha. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 . Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus.5 l/ha.m.

EPTC. -Dikamba+bentazon. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. vo doza od o.7 l/ha. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. Preparati: stomp-330.2 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. Preparati: dual 960-E. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. -Dimetenamid. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0.5 l/ha. Se upotrebuva po sedba. 2. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata. laso. Preparati: eradikan 6-E. pred niknewe vo doza od 1.8 l/ha -Hlorpiralid. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. ne se prepora~uva za semenska p~enka. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli.15 do 0. -Metolahlor. Preparati: starane-250 i dr. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. dual 720EC i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati. -Pendimetalin. no ne i vo p~enka za sila`a. Se upotrebuva po niknewe.4-1. a. Preparati: lontrel i dr. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. -Fluroksipil. -Alahlor.6-1 l/ha. alahlor E-48 i dr.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. Se upotrebuva po seidba. Preparati: frontier900-EC i dr. Pred niknewe.25 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati: kambio i dr. dost i dr. vo doza od 2-2. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Se upotrebuva po vo doza od 0. zean-72 i dr.

-Atrazin+acetohlor. b. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. vo doza od 4-8 l/ha. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. -Nikosulfuron. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. -Prometrin+pendimetalin. Preparati: stomp super idr. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm.25 l/ha. 3. Preparati. Po niknewe -Rimsulfuron. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. gardijan ekstra i dr. Preparati: radazin ekstra. premio-500 i dr. vo doza od 4-6 l/ha. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. bravoradozan-T. Preparati alazin.semenska. pred niknewe. Preparati: primekstra 500-FV. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . laso kombi i dr. Se upotrebuvaat po seidba. -Metobromuron+metolahlor. 22 . tarot 25-DF i dr. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). -Atrazin+alahlor. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. Se upotrebuva po seidba. vo doza od 4-7 l/a. Preparati. vo doza 1-1. Se upotrebuvaat po seidbata. Se upotrebuva po seidba pred niknewe. pred niknewe. motivel i dr. Se upotrebuva po seidba. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli.

So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli. pred niknewe . Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. Preparati ciatral . benatozen i dr. acetohlor. dvofazna i pove}efazna. Se upotrebuva po seidba. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. -Atrazin+linuron+alahlor. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. ednofazna.ALA. kombik idr. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. Pri odgleduvawe na p~enka+grav. Ne smee da se upotrebuva na lesni. vo doza od 6-7 l/ha. metolahlor. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a.-Atrazin+cianazin+alahlor. Preparati: ciatral . dikamba. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin.4D.KCZ i dr. kako zdru`en posev. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. dimetenamid i sl. 23 . Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. kade direkno se dobiva zrno. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. pred niknewe. bentazon isl. metolahlor. pesoklivi. Se upotrebuva po esidba. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni.

Sl. 10 Dvofazna `etva 24 . 9 Ednofazna `etva Sl.

ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. pri proizvodstvoto na meso i mleko. i 900-1. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. so dodatok na proteini i minerali. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a.800 kg svarlivi proteini. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. bez dodatok na zrnest koncentrat. no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. bilo samo ili vo vid na krmna smeska. potoa kinewe na ko~anite.Kaj pove}efaznata `etva. P~enkata kako zelena krma. srednoranie 20-25%. lupewe i su{ewe na ko~anite. vo forma na sila`a i zelena krma. ranite 15-20%. bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. Za ishrana na dobitokot so zelena krma. P~enkata kako sila`a. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%.

380 26 . P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata.60 Sirovi proteini (%) 5.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium.33 7. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34.880 17. kvalitetot.20 34. Tab. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija.79 Suva materija (kg/ha) 12.

Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet .. Skopje.Sv. . Krmno biqe (monografija). Beograd Kostov Ta{ko... Skopje.. 5. (1999).. Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. (1977). Vu~kovi} 2. Kukuruz. Kiril i metodij. Savo. Skopje. Kiril i metodij. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet..Sv.Nolit. M. Herbologija.. 3. Jevti} Stevan.. 4. (2004). L.LITERATURA 1. Guguv~evski Mihail. Beograd. 27 . . Kiril i metodij. (2006). Vasilevski Goce.

................................................... Zrno........................................... Dopolnitelna obrabotka....................... VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA)............................................................................................... List.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE............................................................................................................ Navodnuvawe........................................................................................... Za{tita od bolesti......................................................................... RASPOSTRANETOST I PRINOSI................................................................ Dlabo~ina na seidba................................................................................................................................................................................................................................................. Na~in na seidba i gustina na posevot.......................................................... Za{tita od pleveli............... Svetlina................................... Voda... Toplina.............................................. NEGA NA POSEVOT.... POTEKLO....... Vreme na seidba................................................................ Izbor na hibrid........................................................................................................................................................................................................... Predseidbena obrabotka........................ Za{tita od {tetnici.................................................................................................................................................................................................................................................................................................... SEIDBA......................................................................... AGROTEHNIKA................................................................................................................................................. Uni{tuvawe na pokoricata..... OBRABOTKA NA PO^VATA...................................................................................................................................................................... 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 .................................. Me|uredovo kultivirawe........................................................ Valawe................................................ @ETVA ................. Po~va.......................................................................................................................... Kvalitet na seme.... Proreduvawe................................................................................... Prihranuvawe.................................................................................................... Koren................................................................... Cvet........................... KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE............... Osnovna obrabotka......................................................................................................................................................................... \UBREWE.......................................................................................................................................................................................................................... PLODORED....................................................... MORFOLO[KI SVOJSTVA.................................................................... Steblo.................................. ISKORISTUVAWE...................................... SORTI I HIBRIDI P^ENKA..................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful