AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata. bidej}i pokraj zrnoto. kiselini). ~ipsovi .STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. fura`na i tehni~ka kultura. kako i za industriska prerabotka. lakovi. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. furfurol. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. hemiskata (boi. alkoholnata (alkohol. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. surovina za proizvodstvo na hartija. 1 . za ishrana na dobitokot. Ima visoka hranliva vrednost. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. potoa kako zelena sve`a krma. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski.) i drugi industrii. smoki. p~enkarni flekici. kozmeti~kata. azbest. i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. pukanki. kako sila`a i kako suva rastitelna masa.). plasti~na masa i dr. ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata.

. pa i po{iroko.000 ha.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40.423 kg/ha. kade {to e odgleduvana 3.. Prose~niot prinos e nizok. RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika. a vo 1999 godina iznesuval 4.turska p~enka. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo. Kulturniot vid p~enka.POTEKLO.925 kg/ha. Grcija 9. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija. Belgija 9..093 kg/ha. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki. [panija so 9. kade {to se i najvisoki prinosite (6. naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha.056 kg/ha i t. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi. Vo Makedonija. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot.752 kg/ha potoa Italija so 9.). Vkupnite povr{ini vo R.. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. Najniski prinosi od 1. .000-50.699 kg/ha.461 kg/ha. so prose~no proizvodstvo od 4.560 kg/ha.. Spored povr{inite koi se seat vo svetot.. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: . kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie. 2 .000 godini pred novata era.438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1. Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9. .carsko `ito. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici.carevka. vedna{ posle p~enicata i orizot.313 kg/ha.n.

Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Identata Sturt).VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Visinata na stebloto e od 180-500 sm. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Zrnoto.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol. Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. Nema nikakvo stopansko zna~ewe. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). poradi pogolemata sodr`ina na belkovini. Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). 3 . Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. Stebloto e visoko od 150 -250 sm. kako dodatok na razni jadewa. dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). no isto taka i za ishrana na dobitokot.

(sila`a) itn. (za maslo)...t. hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000..k..ulj. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti.. za sila`a. . od seidba do zreewe.. (belo zrno). Tab. (lizinski). Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi...s.1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: .b. . 4 . Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto.. ... (koki~ar-pukliva).O2.n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti). Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka. (tvrdo zrno) . no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal.. dvojni i troliniski hibridi. belkovini. . ili za specijalna industriska namena (za maslo.SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R. i t. Spored dol`inata na vegetacijata.

Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). Tie imaat skusen lisen rakav. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. pri dovolno toplina i vlaga. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. ~ia uloga e najgolema. so izrazena mo}. 5 . i se sostojat od lisen rakavec i liska. List. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. Vo ova vreme. vo zavisnost od genotipot. Steblo.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. 3. a potoa i zrnata na ko~anot. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. a retko formiraat i mala nerazviena liska. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. obi~no 15-16. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. 2. vistinski lisja se nao}aat stebloto. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. a debelinata od 26 sm vo dolniot del. Vo faza na 3-4 lista. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. listovi na ko~anot. P~enkata ima `ili~est korenov sistem. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata.

Zrno. a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja.000. Ko~anot e `enski cvet. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. 4. 5. `oltenikava. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. Sl. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. Goleminata formata. {e}erna 6 . bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. pukliva. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. Brojot na cvetovite. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. 3.Cvet. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto. meka. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. kafena. 2. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. Bojata mo`e da bide: bela. sina do crna. pa i pove}e. crvena. tvrda.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. zabovidna. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. masata na 1. a mo`e i pove}e. no mo`e i do 1.

cvetawe. a optimalnata 23-25oS.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. No so primena na visoka agrotehnika. ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem.dlaboka. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni. a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Podnesuva slabo kisela reakcija. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Voda. Po~va. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. Svetlina. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. smolnica. rastresita i strukturna po~va. 7 .

OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka. {tetnicite i bolestite. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. strnite. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 . Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. son~ogled. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. Kako dobri se: kompir. detelina. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. trevnoleguminoznite smeski. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. no ~esto pati nepogodna.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. {e}erna repa i dobito~na repa. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi.

Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. sitnewe na grutkite. do oktomvri. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. 1 kg fosfor i 3. otkolku da se ostavi za naprolet. zatvorawe na brazdi i razori. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama. podobro e taa da se izvr{i. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Tuka spa|aat. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm. no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. Predseidbena obrabotka. vo tekot na zimata ili rano naprolet. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva.5 kg kalium.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. ramnewe na povr{inata. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata. Dopolnitelna obrabotka. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot.

na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka. Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. Vo R. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. a 2/3 za prihranuvawe. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka. . koi obi~no se vr{at vo dva navrati. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. a osobeno prihranuvaweto. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. SEIDBA Izbor na hibrid.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja.

ZP 677 (FAO 600) .Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja.000 rastenija po ha. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a.000 rastenija po ha. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000 rastenija po ha. -NS 501 (FAO-500) . Makedonija. Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a.Zrnoto e zabovidno so `olta boja. . dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. . ovaj hibrid odli~en e za sila`a.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta. i golemiot prinos na zelena masa. Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. Zaradi osobinata. Treba da ima gustinata na posevot od 55.000-65. Otporen na povas`nite bolesti. . Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha.Zrnoto e zabovidno so `olto zrno. 11 . Najvisok prinos dava pri sklop od 60. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA.ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. (FAO-500). Dava visoki prinosi na zrno.000-60.000-65. .NS 540 (FAO-500) .Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi.000 rastenija po ha. a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a.NS 640 (FAO 600) . pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha. Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.

dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. Vreme na seidba. na rastojanie od 70 sm.000 rastenija po ha. Treba da se izbegnuva docnata seidba. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. Najvisok prinos dava pri sklop od 60.000 rastenija po ha. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto.00060. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka).-KOLOMBA.000 -65. me|u redovite. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55.8% i ~istota 98%. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . (FAO-500). Kvalitet na semeto. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. Na~in na seidba i gustina na posevot.

rastenija na ha 100 16-20 70-90.2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm.000 200 i 300 18-22 65-80.000 400 i 500 22-28 50-65. a pri docnata na 7-8 sm. Dlabo~ina na seidbata.2 Seidba na p~enka 13 . bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe. Sl. Pri rana seidba. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.FAO grupata na zreewe. se see na dlabo~ina od 3-4 sm. koga temperaturata e okolu 8OS.000 600 i 700 26-35 40-55. Tab.000 Normata na seme za seidba e razli~na.

Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3).NEGA NA POSEVOT. Prihranuvawe. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. vedna{ po samata seidba. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. 14 . Proreduvawe. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. Valawe. Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. a kaj tretoto e u{te poplitko. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. Me|uredovo kultivirawe. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. Pri prvoto kultivirawe. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto. Uni{tuvawe na pokoricata. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. dlabo~inata e do 10 sm. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi.

p~enkata. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe. Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm.Tifon.. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati.Sl. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi. a pokasno.. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. 15 .

-Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. pri {to doa|a do uginuvawe. sivata p~enkina pipa i dr. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi. Kaunter. pojava na goli mesta. Talstar-10 EC. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. 16 . .4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. Tie preku denot se najduvaat vo Sl. i dr. Lebaycid EC-50.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Vakviot Sl. sovica. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. lema. p~enkin plamenec.Za{tita od {tetnici. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. Timet i dr. Karate. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC.

Galation i dr. potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat. toj obi~no prope|a vo celost. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. lisjata ili na metlicite. ispolneti so crna pra{liva masa. Talstar. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL. pravilna primena na navodnuvaweto. stebloto. 17 . Za{tita od bolesti .-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. pegavost na listot. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis. crvenesto gniewe na ko~anot. i dr.. no {tetite se najgolemi na ko~anite. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. Sl. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. |ubreweto i dr.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec.

Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka. cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot. neposredno posle su{eweto i selektiraweto.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto. crvenestoto gniewe. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi. 18 . so pojava na golemi. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe.7 Sl.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata. I ovde osnoven metod Sl. i navedenite agrotehni~ki merki. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. zrazenoto Sl. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti.

-Cianazin. pred niknewe. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. 1. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. pred niknewe ili pred seidba. i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. detelina. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. Se upotrebuva po seidba. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 .m. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. lucerka. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba.m. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. Preparati: radokor. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. {e}erna i dobito~na repa. -Linuron. Preparati: bladeks-50. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. atraneks. Se upotrebuva po seidba. Se upotrebuva po seidba. atrazin S-50 idr. pred niknewe. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli. -Simazin. simazin S-50 i dr.m.Za{tita od pleveli. afalon. Preparati: linureks-50. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. kompir i gra{ok. radeks T-50 idr. son~ogled i gradinarski kulturi.Atrazin. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Pred niknewe . a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. lucerka i detelina. tutun. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. Preparati: radazin-50. simapin.

5 l/ha. Preparati: deherban. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 .m. Se upotrebuva po seidba. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi. pred niknewe. Izoksaflutol. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. atrom-500 i dr. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. Preparati: merlin VG-75 i dr. -Dikamba. Preparat: inakor. Preparati: banvel-48 i dr.5% humus. -Fluhloridin. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. Preparati: harmoni 75-DF i dr. Preparati: kalisto-480 i dr.5-0. dikocit.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a.vo doza od 10-15 g/ha. Ne smee da se upotrebuva na lesni. skeletni po`vi. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm.7 l/ha -Tifensulfurol. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. b. -Atrazin+prometrin (34+16%). pred niknewe vo doza od 1-1. Po niknewe -2. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus.5-2. monosan. Ne smee da se upotrebuva na lesni. herbi i dr. Se upotrebuva po seidba. Visina) vo doza od 1. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po niknewe.4-D. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0.

pred niknewe vo doza od 46 l/ha. -Pendimetalin. zean-72 i dr. vo doza od 2-2. Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati: stomp-330. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Preparati: eradikan 6-E. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0. Preparati: dual 960-E. -Dikamba+bentazon.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. Preparati: lontrel i dr. dost i dr. Preparati: frontier900-EC i dr.5 l/ha. Pred niknewe. Se upotrebuva po seidba. alahlor E-48 i dr. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. pred niknewe vo doza od 1.6-1 l/ha. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli.25 l/ha. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata. Preparati: kambio i dr. ne se prepora~uva za semenska p~enka. -Dimetenamid. Se upotrebuva po vo doza od 0. 2. a.15 do 0. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. Se upotrebuva po niknewe. laso. -Fluroksipil.8 l/ha -Hlorpiralid. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. EPTC. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. -Alahlor.4-1. -Metolahlor. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . Se upotrebuva po sedba. Preparati. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. no ne i vo p~enka za sila`a. dual 720EC i dr.7 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Preparati: starane-250 i dr.2 l/ha. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. vo doza od o.

gardijan ekstra i dr. Po niknewe -Rimsulfuron. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. pred niknewe. -Metobromuron+metolahlor. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. vo doza 1-1. pred niknewe. vo doza od 4-7 l/a. Preparati: stomp super idr. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. bravoradozan-T. laso kombi i dr. -Atrazin+alahlor. 3. Se upotrebuvaat po seidbata. Preparati: radazin ekstra. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli.25 l/ha.semenska. pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. motivel i dr. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. 22 . Se upotrebuvaat po seidba. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. -Prometrin+pendimetalin. vo doza od 4-8 l/ha. -Atrazin+acetohlor. Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. -Nikosulfuron. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . Se upotrebuva po seidba pred niknewe. Se upotrebuva po seidba. vo doza od 4-6 l/ha. Preparati: primekstra 500-FV. Preparati. Preparati. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. tarot 25-DF i dr. Se upotrebuva po seidba. b. Preparati alazin. premio-500 i dr.

-Atrazin+linuron+alahlor. kombik idr. 23 . Ne smee da se upotrebuva na lesni. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. dvofazna i pove}efazna. mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. benatozen i dr. metolahlor. Pri odgleduvawe na p~enka+grav.-Atrazin+cianazin+alahlor. acetohlor. dikamba. metolahlor. pred niknewe . @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. kade direkno se dobiva zrno. ednofazna. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a.4D. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin. bentazon isl. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin. pred niknewe. Preparati: ciatral . Se upotrebuva po seidba. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. Preparati ciatral . Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli. kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. kako zdru`en posev. pesoklivi. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. vo doza od 6-7 l/ha. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite.KCZ i dr. dimetenamid i sl.ALA. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. Se upotrebuva po esidba.

10 Dvofazna `etva 24 .Sl. 9 Ednofazna `etva Sl.

srednoranie 20-25%. i 900-1. Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. potoa kinewe na ko~anite. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. ranite 15-20%. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza. bilo samo ili vo vid na krmna smeska. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . so dodatok na proteini i minerali. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana.Kaj pove}efaznata `etva. pri proizvodstvoto na meso i mleko. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . Za ishrana na dobitokot so zelena krma. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. lupewe i su{ewe na ko~anite. bez dodatok na zrnest koncentrat. P~enkata kako zelena krma.800 kg svarlivi proteini. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. P~enkata kako sila`a. P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. vo forma na sila`a i zelena krma.

Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. kvalitetot.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.20 34. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. Tab. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata.79 Suva materija (kg/ha) 12. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%.880 17. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba. P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni.33 7.60 Sirovi proteini (%) 5.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg.380 26 .

Vasilevski Goce. (2004). Jevti} Stevan. Vu~kovi} 2. . Kiril i metodij.LITERATURA 1. Herbologija. Kiril i metodij. Skopje. Skopje.. M. Skopje. 3. . Beograd Kostov Ta{ko. Beograd.Sv.... (2006). Krmno biqe (monografija). 5. Kiril i metodij.. Guguv~evski Mihail. (1977). Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. 4. L. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet...Sv.Nolit. Savo. (1999).. Kukuruz. 27 .

........................... Dopolnitelna obrabotka.... Navodnuvawe......................................................................................................... Svetlina........................................................................................................ Po~va............................................. List................................ PLODORED......................................... @ETVA .......................................................................... Osnovna obrabotka............................................................................................................................................................................................................................................................................................. Voda.............................................. AGROTEHNIKA......................................................................................................................................................................... OBRABOTKA NA PO^VATA........ Toplina......................................................................................................................................................................... VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA)........................................ POTEKLO................................................................................................................................... Zrno............................................... Na~in na seidba i gustina na posevot. KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE.............................................................................................................. Kvalitet na seme.................................. Izbor na hibrid......................................................................................................................................................... Predseidbena obrabotka...................................................... Prihranuvawe................................................................................................................. Dlabo~ina na seidba......................... Steblo.............................................. Me|uredovo kultivirawe.......................................................... Cvet.......................................................................... Proreduvawe........................................................................... Uni{tuvawe na pokoricata......................................................................................................................................................................................................................... Valawe................................................................................................. Za{tita od bolesti.............................................................................................................. 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ................................................................ ISKORISTUVAWE......................................................................... Koren........................................................ RASPOSTRANETOST I PRINOSI............................................................. Vreme na seidba............... Za{tita od pleveli........................................................................... MORFOLO[KI SVOJSTVA.. SEIDBA.................................................................................................................................. \UBREWE....................................................................................................................................................................................................................... Za{tita od {tetnici...... NEGA NA POSEVOT...........................................................................................................................................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE........................................................................................................................ SORTI I HIBRIDI P^ENKA.............