AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski” b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370 E-mail: aprzbitola@t-home.mk http://www.agencija.gov.mk

AGENCIJA

ZEMJODELSTVOTO

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

P^ENKA
Zea mays L.

APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA

ZEMJODELSTVOTO

AVTORI: 1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet ,,Goce Del~ev,, [tip, Zemjodelski fakultet 2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola

Redakciski odbor:
1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip 2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola 3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar 4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep 5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje 6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo 7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip 8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica

Ima visoka hranliva vrednost. Pravilno odgledan i neguvan posev ja ostava povr{inata ~ista za slednata kultura.STOPANSKO ZNA^EWE P~enkata e kultura koja ima {iroka upotreba i predstavuva va`na prehranbena. Za pravewe na sila`a p~enkata e isklu~itelno pogodna. hemiskata (boi. So industriska prerabotka se dobivaat golem broj na prehranbeni proizvodi: maslo za jadewe. P~enkata kako okopna kultura ima odredena agrtehni~ka va`nost. potoa kako zelena sve`a krma. tekstilnata (ve{ta~ko vlakno i dr. kiselini). i drugite delovi od rastenieto se povolni za pravewe na sila`a. kozmeti~kata.). Vo industriskata prerabotka ima se pogolemo zna~ewe. Se proizveduvaat nad 500 proizvodi vo: farmacevskata. Celoto rastenie mo`e da se koristi za ispa{a. a mo`e da se koristi za: ~ove~ka hrana. ~ipsovi . Zrnoto e najva`niot proizvod za koj naj~esto se odgleduva p~enkata.) i drugi industrii. za ishrana na dobitokot. kako i za industriska prerabotka. plasti~na masa i dr. p~enkarni flekici. 1 . kako sila`a i kako suva rastitelna masa. smoki. azbest. Za dobitokot mo`e da se koristi kako koncentrirana hrana (zrno) ili vo forma na kabasta hrana. Zrnoto mo`e da se koristi kako koncentrirana dobito~na hrana ili kako komponenta na krmnite smeski. surovina za proizvodstvo na hartija. lakovi. fura`na i tehni~ka kultura. alkoholnata (alkohol. ili vo pekarskata industrija se proizveduva specijalen leb i beli ukrasni pe~iva. pukanki. Za ~ove~ka ishrana se koristi kako vareno zrno. bidej}i pokraj zrnoto. furfurol. konzervirana ili kako p~enkarno bra{no i gris.

RASPROSTRANETOST I PRINOSI P~enkata poteknuva od Amerika.. vedna{ posle p~enicata i orizot. Vo Makedonija. vrz osnova na sporeduvawe na morfolo{kite karakteristiki.000-50.093 kg/ha.000 godini pred novata era.560 kg/ha. Belgija 9.). Najvisok prinos vo Evropa ima Avstrija 9. Spored nekoi hipotezi p~enkata vo Evropa se pro{irila od [panija preku Italija vo drugite delovi na kontinentot..438 kg/ha se registrirani vo Ruskata Federacija i vo Afrika 1. so prose~no proizvodstvo od 4.313 kg/ha.. Najvisoko vkupno proizvodstvo ima Severna i Centralna Amerika okolu 270 milioni toni. e nastanat od primitivnite praroditeli koi imale mal ko~an so zrna postaveni na kr{livi dr{ki i pokrieni so plevici.. pa i po{iroko.423 kg/ha. kade 30-tina godini e odgleduvana kako dekorativno i atraktivno rastenie. kade {to e odgleduvana 3. Najniski prinosi od 1.752 kg/ha potoa Italija so 9. Kulturniot vid p~enka.n.Makedonija pod p~enka se dvi`at od 40.turska p~enka.POTEKLO. . [panija so 9. Vkupnite povr{ini vo R. Azija ima najgolemi povr{ini pod p~enka no ima niski prinosi..000 ha. a vo 1999 godina iznesuval 4. Prose~niot prinos e nizok. Grcija 9. 2 .carevka. . naverojatno p~enkata e prenesena od Turcite. {to predstavuva 45% od vkupnoto svetsko proizvodstvo. Spored FAO vo 1999 godina p~enkata se odgleduvala na 139 milioni ha.461 kg/ha. Po otkrivaweto na ovoj kontinent prenesena e vo [panija.925 kg/ha.699 kg/ha. p~enkata e na treto mesto me|u `itnite kulturi. Spored povr{inite koi se seat vo svetot. za {to zboruvaat i tradicionalnite sinonimi vo oddelni podra~ja: . kade {to se i najvisoki prinosite (6.carsko `ito.056 kg/ha i t..

Identata Sturt). dol`inata na vegetacijata e mnogu razli~na. Meka (Zea mais L amylacea Sturt). Poluzabovidna (Zea mais L ceratina Sturt) Zrnoto e sli~no kako kaj zabovidnata p~enka. Meka {e}erna (Zea mais L amilosaccharat) Kako kultura nema golemo stopansko zna~ewe. Stebloto e visoko od 150 -250 sm. Stebloto e sredno visoko i se formiraat po nekolku ko~ani. Se koristi za proizvodstvo na skrob i alkohol. Ovie hibridi se odlikuvaat so golema sodr`ina na skrob i zatoa se upotrebuvaat vo ishranata na dobitokot ili vo industrijata za proizvodstvo na skrob i alkohol.Zrnoto se upotrebuva vo prehranbenata i i drugite industrii za specijalni nameni. 3 . [e}erna (Zea mais L saccharataa Sturt). Voso~na (Zea mais L ceratina Sturt). najmnogu se koristi za ~ove~ka ishrana. Visinata na stebloto e od 180-500 sm. no isto taka i za ishrana na dobitokot. samo {to ima poslabo izrazena vdlabnatina. kako dodatok na razni jadewa. poradi pogolemata sodr`ina na belkovini.VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA) Spored @ukovskij oformena e slednata klasifikacija na p~enkata: Zabovidna (Zea mais L. Na edno rastenie se razvivaat od 1-2 ko~ani so 8-26 reda zrna. Sortite i hibridite od ovoj podvid imaat kusa vegetacija i formiraat pove}e ko~ani na edno steblo. Plevi~esta (Zea mais L ceratina Sturt). Tvrda (Zea mais L indurata Sturt). Zrnoto. Ovoj vid voobi~aeno formira pove}e ko~ani na stebloto. Zrnoto se upotrebuva za pe~ewe na pukanki. Nema nikakvo stopansko zna~ewe. Pukliva (Zea mais L everta Sturt). Se upotrebuva vo sve`a sostojba za varewe ili konzervirawe.

(tvrdo zrno) . (koki~ar-pukliva). . Spored dol`inata na vegetacijata. (za maslo). i t. .s.. denes ovie sorti skoro i da gi nema vo proizvodstvoto.. (belo zrno). 4 ... dvojni i troliniski hibridi.. od seidba do zreewe.k. Po Vtorata svetska vojna po~nuva intenzivno {irewe na hibridi.O2. . Tab. hibridite se podeleni vo 10 FAO grupi na zreewe koi se obele`ani so broevite od 100 do 1000.n) Vrz osnova na brojot na liniite koi se koristeni vo vkrstosuvaweto postojst slednite tipovi na hibridi: edine~ni (prosti). .b.SORTI I HIBRIDI P^ENKA Vo R..t. Pred pove}e od 30-tina godini se seea nekoi selekcionirani sorti.1 FAO grupi na zreewe kaj p~enkata Grupa na zreewe Vegetacija Broj denovi 100 200 300 400 500 600 700 800 900 100 Najrani Mnogu rani Rani Rani Srednorani Srednorani Srednodocni Srednodocni Docni Najdocni Do 100 100-110 110-120 110-120 120-130 120-130 130-140 130-140 140-150 Nad 150 Na krajot posle brojot kaj odredeni hibridi postojat i dopolnitelni oznaki: . za sila`a.... (sila`a) itn.ulj. ili za specijalna industriska namena (za maslo. Makedonija kaj nekoi proizvoditeli se u{te mo`at da se sretnat stari mesni sorti na p~enka. no poradi poslabiot genetski i proizvoden potencijal... Spored na~inot na upotreba podeleni se na: hibridi za zrno. (lizinski). belkovini..

Vo ova vreme. {to zavisi od sortata i uslovite na uspevawe.MORFOLO[KI SVOJSTVA Koren. ~ia uloga e najgolema. Ovie lisja imaat uloga da gi {titat cvetnite organi. Glavnata masa na korenot se nao}a vo sloj na dlabo~ina do 50 sm. Stebloto e cilindri~no i podeleno na kolenca (nodii) i me}ukolene~ni delovi (internodii). P~enkata ima `ili~est korenov sistem. 3. pri dovolno toplina i vlaga. List. 5 . vistinski lisja se nao}aat stebloto. a potoa i zrnata na ko~anot. 2. koi se razvivaat vo prvite 10-15 dena po niknewe. pa prema toa na stebloto mo`at da se formiraat 8-40 listovi. rtul~evi lisja se prvite 5-7 listovi. obi~no 15-16. stebloto za 24 ~asa mo`e da poraste 15-20 sm. vo zavisnost od genotipot. Tie imaat skusen lisen rakav. Vozdu{nite korewa ili panxi se razvivaat od prvoto. od kolencata na podzemniot del od stebloto se razvivaat sekundarni korewa.Kaj p~enkata se razlikuvaat tri grupi na lisja: 1. i se sostojat od lisen rakavec i liska. a retko formiraat i mala nerazviena liska. Dlabo~inata na probivawe na poedini korewa se dvi`i do 250 sm i pove}e. Steblo. listovi na ko~anot. Brojot na lijata na stebloto naj~esto odgovara na brojot na kolencata na stebloto. Nekoi od podvidovite intenzivno bratat. Vo faza na 3-4 lista. Najitenziven porast na stebloto vo visina e neposredno pred izbivawe na metlicata. vtoroto a poretko od tretoto kolence na stebloto nad povr{inata na zemjata. Ovie korewa imaat uloga da go potpomognat vkorenuvaweto i mu davaat stabilnost na rastenieto. Visinata na stebloto varira od 50 sm do 6 metri. a najgolemi se onie koi se nao|aat okolu ko~anot. Brojot na internodite se dvi`i od 8-40. a debelinata od 26 sm vo dolniot del. so izrazena mo}.

a `enskite cvetovi vo ko~an koj se nao|a na skratenata strani~na granka vo pazuvite na srednite lisja. 5. meka. 2. tvrda. Sl. a podocna i zrnata na sekoj red od ko~anot e razli~en i se dvi`i od 20-50. pukliva.000.Cvet. sina do crna. masata na 1. Prose~no vo ko~anot se formiraat od 20-50 zrna. 4. bojata i drugite karakteristiki na metlicata se vidovi i sortni osobini. Taa e sostavena od glavna dr{ka i 3-15 strani~ni granki. zabovidna. pa i pove}e. 1 Razli~ni tipovi na zrno: 1. toj pretstavuva zadebeleno klasno vreteno na koe nadol`no vo parni redovi se rasporedeni klav~iwata. a mo`e i pove}e. Bidej}i postojat pogolem broj vidovi i mnogu sorti i hibridi. Ko~anot e `enski cvet. Bojata mo`e da bide: bela. Vo niv se razvivaat po dva cveta od koi edniot e sterilen. Ma{kite cvetovi se sobrani vo socvetie metlica. Metlicata se nao|a na vrvot od rastenieto. 3. Na edno rastenie se formira 1-3 ko~ani (kaj zabovidnata) ili (4-5) kaj tvrdata i {e}ernata. `oltenikava. {e}erna 6 . crvena.000 zrna varira vo {iroki granici od 4 do 500 g. a hektolitarskata masa od 10 do 70 kg/hl. a napre~niot presek na zrnoto: bra{nest ili staklest. no mo`e i do 1. Brojot na cvetovite. Goleminata formata. Zrno. kafena.

ritska crnica i aluvijalni tipovi na po~vi. a optimalnata 23-25oS.KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE Toplina. oploduvawe i nalevawe na zrnoto. Za uspe{no odgleduvawe na p~enkata potrebno e da se obezbedi od 2100-2900oS aktivni temperaturni sumi (nad 10oS). Prakti~no najgolemi potrebi od voda p~enkata ima vo periodot na intenzivno rastewe. 7 . Najvisoki prinosi se postignuvaat na: ~ernozem. rastresita i strukturna po~va. Visoki prinosi kaj p~enkata se postignuvaat na plodna. Svetlina. Nedovolnoto osvetluvawe go naru{uva porastot i go namaluva procentot na oformenite reproduktivni organi. Podnesuva slabo kisela reakcija.dlaboka. cvetawe. mo`e so uspeh da se odgleduva i na drugi po~veni tipovi. Pri poniska temperatura nikneweto e zabaveno i neramnomerno. Vo ptperiodot na su{ewe na zrnoto rastenieto ja ispu{ta vodata. a pogolem del od zrnata mo`at da propadnat. Nikulcite bez o o{tetuvawe mo`at da izdr`at temperatura do -1 S. smolnica. No so primena na visoka agrotehnika. Najzna~aen faktor vo proizvodstvoto na p~enka vo na{i uslovi e vodata. Vo tekot na razli~nite fenofazi se menuvaat i potrebite od voda. Minimalnata temperatura za niknewe iznesuva 10-12oS. i sekoe navodnuvawe ili do`d samo ja ote`nuva `etvata i go namaluva kvalitetot. Po~va. P~enkata e kultura koja za svojot razvo bara dovolno toplina. Zatoa treba da se obezbedi pravilen raspored i optimalen broj rastenija po povr{ina. Voda. no kiselite i solenite po~vi ne se pogodni.

poradi docnoto osloboduvawe na povr{inite i nedostigot na vreme za kvalitetna obrabotka na po~vata. Plodoredot kako agromerka vo intenzivnoto proizvodstvo ovozmo`uva: efikasna borba protiv plevelite. do kolku intenzivno se |ubri i se navodnuva. Za najdobri predkulturi za p~enkata se smetaat: zrnestite leguminozi. OBRABOTKA NA PO^VATA Osnovna obrabotka. Odgleduvaweto na p~enkata vo monokultura. {e}erna repa i dobito~na repa. {tetnicite i bolestite.AGROTEHNIKA NA P^ENKATA PLODORED P~enkata treba da se odgleduva vo plodored. bez opa|awe na prinosot i naru{uvawe na strukturata na po~vata e mo`no samo so intenzivna agrotehnika. Prva operacija vo osnovnata obrabotka e zaoruvawe na strni{teto vedna{ po `etvata na strnite `ita. P~enkata kako okopna kultura nema posebni barawa vo odnos na predkulturata. son~ogled. trevnoleguminoznite smeski. detelina. Posle leguminoznite kulturi koi se pribiraat vo letoto obrabotkata e ista kako i predhodno. strnite. Taa ima za zada~a da ja so~uva vlagata. Mo`e so uspeh da se odgleduva po sekoja kultura. P~enkata kako predkultura za zimskata p~enica e dobra. da gi uni{te plevelite i da gi vnese organskite ostatoci od predhodnata kultura i |ubrivoto. Kako dobri se: kompir. no ~esto pati nepogodna. Vremeto na osnovnata obrabotka zavisi od vremeto na berbata na predkulturata. Osnovnata obrabotka (dlabokoto orawe) 8 .

do oktomvri. 1 kg fosfor i 3. vo tekot na zimata ili rano naprolet. sitnewe na grutkite. Opfa}a operacii koi treba da gi koregiraat nedostatocite ili da se nadopolni osnovnata obrabotka. Dopolnitelna obrabotka. Za proizvodstvo na prinos od 100 kg zrno i sootvetna koli~ina na slama.treba da se izvr{i na dlabo~ina od 30-40 sm. \UBREWE \ubreweto e va`na merka vo proizvodstvoto na p~enkata bide}i taa proizveduva golema koli~ina na organska masa. Ovaa obrabotka se izvr{uva docna na esen. Mineralnite |ubriva se vneuvaat na sledniot na~in: celokupnata 9 . no do kolku postojat uslovi za obrabotka vo tekot na zimata. Osnovnoto |ubrewe se vr{i pred dlabokoto orawe a startnoto za vreme na predseidbenata priprema na po~vata ili zaedno so seidbata. Mineralnoto |ubrivo se koristi kako osnovno i startno |ubrivo i za prihranuvawe. podobro e taa da se izvr{i. Kako organsko |ubrivo naj~esto se koristi pregorenoto arsko koe se vnesuva na esen pred dlabokoto orawe vo koli~ina od 40-60 t/ha. Tuka spa|aat. \ubreweto na p~enkata se vr{i so organski i mineralni |ubriva. otkolku da se ostavi za naprolet. 100-120 kg/ha fosfor i okolu 80-100 kg/ha kalium. Predseidbena obrabotka. zatvorawe na brazdi i razori. Orientacionite koli~ini koi se koristat za |ubrewe se 100-220 kg/ha azot. ramnewe na povr{inata.5 kg kalium. na rastenieto mu e potrebno okolu 3 kg azot. so cel da se sozdadat povolni uslovi za predseidbenata obrabotka. Se vr{i pred samata seidba so koja se sozdava rastresen povr{inski sloj od 5-6 sm.

ili 6070% od ovie |ubriva se vnesuvaat pred dlabokoto orawe. a osobeno prihranuvaweto. Vo praksa se |ubri taka {to 1/3 od azotot se primenuva vo predseidbenata obrabotka.koli~ina na fosforni i kaliumovi |ubriva. Makedonija najmnogu se zastapeni hibridite od Srbija (Novosadski i Zemun Polski) a pomalku Amerikanskite . Bidej}i p~enkata ima hibridi so golemi razliki vo dol`inata na vegetacijata. Rezultatite od istra`uvawata so |ubreweto na p~enkata . . imaat silno razvien korenov sistem i podnesuvaat pomal broj na rastenija na ha. Najdobro e okolu 50% od vkupnata koli~ina na azot da se vnese so osnovnata obrabotka. Vo R.) najdobri prinosi na zrno postignati se od slednite registrirani hibridi: 10 . SEIDBA Izbor na hibrid. zatoa sekoga{ treba da se baraat najpogodni re{enija. a 2/3 za prihranuvawe. ovozmo`uva maksimalno pravilen izbor na hibridite za bilo koe podra~je vo na{ata zemja. Vo nau~nite krugovi preovladuva misleweto deka pri proizvodstvo na p~enka bez navodnuvawe da se izbegnuvaat prihranuvawata. na po~vi koi ne se izlo`eni na pogolemo vla`ewe vo zimata. a pomal del za vreme na predseidbenata priprema. a ostatokot za prihranuvawe ili vo predseidbenata obrabotka. dodeka hibridite so pokratka vegetacija davaat pomal prinos i baraat pogolem broj na rastenija na ha. koi obi~no se vr{at vo dva navrati. ne davaat recept koj }e ima primena nasekade. Vo demonstrativnite opiti koi gi postavi APRZ vo sorabotka so Institutite od Novi Sad i Zemun Pole (vo 2004 god. Hibridite so podolga dol`ina na vegetacija davaat povisok prinos na zrno.

000 rastenija po ha. dobri proizvodni rezultati se postignuvaat od slednite: -FLORENCIA.000 rastenija po ha.000-60. Najvisok prinos se dobiva pri sklop od 60.000 rastenija po ha. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Najvisok prinos dava pri sklop od 55. Treba da ima gustinata na posevot od 55.Zrnoto e zabovidno so `olto-portokalova boja.000-65. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. . 11 . Dava visoki prinosi i prilagodliv vo razli~ni sredini. .Zrnoto e zabovidno so `olta boja. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a vo ramni~arski mesta.000 rastenija po ha. Vo ovie Instituti sozdadeni se hibridi od site FAO grupi.ZP 704 (FAO 700) Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. . (FAO-500).ZP 677 (FAO 600) .ZP 434 (FAO-400) Zrnoto e zabovidno so `olta boja.Zrnoto e zabovidno so `olta boja. Dava visoki prinosi na zrno. dolgo vreme stebloto da ostane zeleno. dava visoki prinosi i toleranten e na su{a. i golemiot prinos na zelena masa.000 rastenija po ha.000 rastenija po ha. Otporen na povas`nite bolesti. . Pogoden e za proizvodstvo na zrno i za sila`a. a isto taka pogoden e i za proizvodstvo na sila`a.NS 540 (FAO-500) . Pogoden e za sto~na ishrana i za industriska prerabotka. -NS 501 (FAO-500) .Zrnoto e zabovidno so `olto zrno. Makedonija. ovaj hibrid odli~en e za sila`a.NS 640 (FAO 600) .000-65. a gi ima i od najranite koi mo`at da se seat postrno (kakao vtora kultura) Od Amerikanskite hibridi koi se priznati i odobreni vo R. pogoden e za odgleduvawe za zrno i sila`a. Najvisok prinos dava pri sklop od 55.000 rastenija po ha. Zaradi osobinata.

Vreme na seidba. Kako minimalna se smeta temperaturata na po~vata da bide 100S na dlabo~ina na koja se vr{i seidbata. Optimalnata gustina na posevot treba da bide 55. Treba da se izbegnuva docnata seidba. Vo ovoj period se seat hibridi so podolga vegetacija. Na~in na seidba i gustina na posevot. Optimalnoto vreme za seidba na p~enkata se odreduva vo zavisnost od minimalnata temperatura na po~vata za rtewe i vremeto na poslednite proletni mrazevi. -EVELINA (FAO-400) Ran hibrid so odli~no steblo i cvrsti zrna. Seidbata na p~enkata se vr{i ma{inski (so sealka). me|u redovite. (FAO-500). Pri seidbata pokraj izborot na hibridot treba da se vnimava i na kvalitetot na semeto. Vrz osnova na mnogubrojnite istra`uvawa se predlaga slednata orientaciona tabela za gustinata vo zavisnost od 12 . dodeka rastojanieto na rastenijata vo redot zavisi od hibridot i namenata na posevot. Najvisok prinos dava pri sklop od 60. Za direkna seidba (bez proreduvawe) i postignuvawe na sakanata gustina na posevot treba da se koristi seme od prva klasa kade e predvidena najmala rtlivost od 99. Kvalitet na semeto.000 rastenija po ha. Dava visoki i stabilni prinosi vo razli~ni klimatsko-po~veni uslovi.000 rastenija po ha. na rastojanie od 70 sm. kako optimalen period za seidba se smeta od sredinata na april do sredinata na maj. a kako seidbata zadocnuva taka izborot na hibridite treba da bide so pokusa vegetacija.000 -65.-KOLOMBA.00060. Vo na{i uslovi zaradi razli~niot reqev i klima vo razli~ni podra~ja. Semeto za seidba treba da bide tretirano so preparati protiv gabni bolesti. Jakite stebla ovozmo`uvaat kasna berba pri mal procent na vlaga vo zrnoto.8% i ~istota 98%.

2 Gustina na posevot za razli~ni FAO grupi Rastojanie vo Broj na FAO grupa redot sm. se see na dlabo~ina od 3-4 sm.000 200 i 300 18-22 65-80. Dlabo~ina na seidbata. Orientacionata norma na seme pri seidba na p~enkata za zrno iznesuva 15-20 kg/ha.000 400 i 500 22-28 50-65.000 600 i 700 26-35 40-55.FAO grupata na zreewe. koga temperaturata e okolu 8OS. Sl.000 Normata na seme za seidba e razli~na. dodeka pri proizvodstvoto na sila`a taa se dvi`i od 20-30 kg/ha. Tab. Pri rana seidba. bidej}i ima mnogu podvidovi i hibridi so razli~na apsolutna masa na zrnata koi se seat so razli~na gustina. bidej}i gorniot sloj na po~vata e suv i nema dovolno vlaga za niknewe. rastenija na ha 100 16-20 70-90. a pri docnata na 7-8 sm.2 Seidba na p~enka 13 .

NEGA NA POSEVOT. pri {to kultivatorite se kombinirani so depozitori za rasturawe na mineralni |ubriva. So kultivirawe se po~nuva koga p~enkata ima 2-3 lisja i se vr{i se dodeka ne se formiraat 7-9 lisja. Valawe. Kultiviraweto vo tekot na vegetacijata se vr{i nekolku pati (1-3). Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe. Dokolku se navodnuva so brazdi poslednoto kultivirawe se zamenuva so nagrnuvawe so cel da se otvorat brazdi. Se vr{i do kolku seidbata ne e izvr{ena na direktno rastojanie vo redot. dlabo~inata e do 10 sm. prvoto treba da se izvr{i vo faza koga p~enkata ima 2-3 lisja. Pri prvoto kultivirawe. Prihranuvawe. Naj~esto prihranuvaweo se vr{i so kultiviraweto. 14 . Do kolku se vr{at dve prihranuvawa. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va. a kaj tretoto e u{te poplitko. so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga. Me|uredovo kultivirawe. Naj~esto se vr{i samo so azotno |ubre. dodeka pokasno se namaluva za 2-3 sm. Valaweto ne e zadol`itelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. so cel da se otstranat pogolemiot broj rastenija od posakuvaniot sklop. a vtoroto vo faza na 7-8 lisja. vedna{ po samata seidba. Proreduvawe. Se vr{i so cel da se uni{tat plevelite i odr`i povr{inskiot sloj na po~vata vo rovkava sostojba. Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo uslovi koga poradi golemi do`dovi se formira pokorica koja go ote`nuva nikneweto.

Za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d na pogolemi povr{ini. vo faza na pojava na reproduktivni organi 50-60 mm. a za pomali povr{ini najmnogu se koristi oprema od sistemot . Vo po~etokot zalivnite normi se pomali i iznesuvaat od 25-30 mm. najdobra oprema se Linearnite avtomatski sistemi. 15 . Navodnuvaweto e edna od najva`nite merki za dobivawe na visoki prinosi. bidej}i pri istoto mo`i da se vr{i prihranuvawe i toa na pove}e pati.Sl. 2 Kultivirawe so prihranuvawe Navodnuvawe. Navodnuvaweto mo`e da se vr{i: so brazdi. ve{ta~ki do`d ili sistem kapka po kapka. no od posebno zna~ewe e ako p~enkata se odgleduva postrno (vtora kultura) Brojot na navodnuvawata i zalivnata norma zavisi od koli~inata na vrne`ite i fazata na razvoj. Kapkovoto navodnuvawe dava odli~ni rezultati. a pokasno.Tifon.. p~enkata..

Timet i dr. 16 . Tie preku denot se najduvaat vo Sl. -Sovicata {tetite na p~enkata gi pravi od krajot na maj pa se do sredinata na juli. Pozna~ajni {tetnici koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj p~enkata se: teleni crvi. Kaunter. ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5. sovica. Starite gasenici ~esto gi pregrizuvaat rastenijata na mestoto kade stebloto preminuva vo koren. p~enkin plamenec. .Za{tita od {tetnici. i dr. sivata p~enkina pipa i dr.4 Sovica povr{inskiot del (2-3 sm dlabo~ina) a se hranat preku no}. pri {to doa|a do uginuvawe. ili so povr{insko tretirawe so insekticidi: Fastak 10 SC. Karate. pojava na goli mesta. Vakviot Sl. Za{tita se vr{i so primena na granulirani zemji{ni insekticidi pred. lema. Talstar-10 EC.3 Teleni crvi na~in na o{tetuvawe ima za posledica uginuvawe na rastenijata. -Kriti~niot period na p~enkata vo odnos na telenite crvi se prvite fazi na razvoj (rtewe i niknewe) koga larvite navleguvaat vo {totuku niknatoto seme ili vo prizemniot del na mladoto steblo. Suzbivaweto na {tetnicite e mnogu va`en vid na za{tita na p~enkata. a pri jak napad doa|a do uni{tuvawe skoro na site rastenija. Lebaycid EC-50. Za{tita se vr{i so zemji{nite insekticidi kako kaj telenite crvi.

pegavost na listot. crvenesto gniewe na ko~anot. stebloto.-Gasenicata na p~enkiniot plamenec pravi {teti na nadzemnite delovi na p~enkata. {to zavisi od prirodata na o{tetuvaweto. 17 . potoa prisilno i necelosno zreat ili opa|aat.6 Meuresta glamna na otporni hibridi. Sl. lisjata ili na metlicite. Za{tita od bolesti . toj obi~no prope|a vo celost. Ako se o{teti zametokot na ko~anot vo osnovata. |ubreweto i dr. Suzbivaweto na lemata i sivata p~enkina pipa se vr{i so istite insekticidi so koi se suzbiva i p~enkiniot plamenec. Pova`ni bolesti kaj p~enkata se: meuresta glamna. Osnoven metod za namaluvawe na {tetite od ovaa bolest e odgleduvawe SL.. i dr. pravilna primena na navodnuvaweto. Golema vlijanie za borba imaat i agrotehni~kite merki: plodored. ispolneti so crna pra{liva masa. no {tetite se najgolemi na ko~anite. Galation i dr. Ovaj {tetnik se suzbiva so slednite insekticidi: Decis.5 P~enkin plamenec Pokasno napadnatite ko~ani obi~no zakr`lavuvaat. Talstar. Najdobar uslov za razvoj na bolesta e smenata na dovolno vla`niot period so su{en. -Karakteristi~en znak na meurestata glamna se izrastocite vo vid na meuri na ko~anot.

cel list propa|a i ima izgled kako da e o{teten od mraz. Vo slu~aj na jak napad od mnogubrojnite lenti. so pojava na golemi.7 Meuresta glamna e odgleduvawe na otporni genotipovi. i navedenite agrotehni~ki merki. crvenestoto gniewe. zrazenoto Sl. Pri pojavata na dlabinska taka nare~ena vnatre{na zaraza na zrnoto vo normalni uslovi.-Pegavosta na listot najmnogu se voo~uva na prizemnite lisja na p~enkata.8 Crvenesto gniewe seme ne se razlikuva od zdravoto.7 Sl. I ovde osnoven metod Sl. predizvikuva gniewe i na stebloto i korenot na p~enkata. 18 . Site navedeni paraziti se suzbivaat po hemiski pat so suva ili vla`na dezinfekcija na semeto. -Pokraj toa {to go napa|a ko~anot. izdol`eno lenti so pepelava boja so crni to~ki. Ishranata na dobitokot so zarazeni zrna predizvikuva te{ki zaboluvawa pa duri i uginuvawe. neposredno posle su{eweto i selektiraweto. Vo vla`ni uslovi zarazenite mesta se prekrieni crvenesta prevlaka. Za borba protiv ovaa bolest neophodno e da se primenuva plodored i pravovremeno dobro da se zaoraat `etvenite ostatoci.

Preparati: radokor. lucerka i detelina. -Simazin. tutun. simapin. Preparati: linureks-50. Preparati: radazin-50. simazin S-50 i dr. Uni{tuvaweto na {irokolisni pleveli mo`e da se vr{i : po seidba. vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a.m. Dejstvuva na ednogodi{nite {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 2. Koi herbicidi }e se izberat zavisi od sostavot na plevelite i od vremeto na seidbata na p~enkata. Uni{tuvaweto na plevelite e najva`na merka vo proizvodstvoto na p~enka. Pred niknewe . 1. -Cianazin.m. 4 l/a na sredni i 6 l/ha na te{ki po~vi. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli. son~ogled i gradinarski kulturi. detelina. pred niknewe. -Linuron. a naprolet vo su{ni reoni slednata godina netreba da se seat: soja. pred niknewe ili pred seidba. radeks T-50 idr. pred niknewe vo doza od 2-3 kg/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. Na tretiranite povr{ini najmalku 4 meseci po 19 . atrazin S-50 idr. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni pleveli.Atrazin. Se upotrebuva po seidba. Preparati: bladeks-50. lucerka. Na tretiranite povr{ini na esen ne smeat da se seat: maslodajna repka. Narednata godina po upotrebata na simazinot mo`e da se see samo p~enka.5-3 l/ha od preparatot koj sodr`i 50% a. pred niknewe. Zaradi dolgoto rezidualno dejstvo atrazinot ne se prepora~uva za upotreba pri docna seidba. i dr. Se upotrebuva po seidba.Za{tita od pleveli. atraneks. {e}erna i dobito~na repa.m. Mo`e da se koristat slednite herbicidi: a. Se upotrebuva po seidba. kompir i gra{ok. afalon. vo doza od 2 l/ha na lesni po~vi. Dejstvuva vrz ednogodi{nite {irokolisni pleveli.

Ne smee da se upotrebuva na lesni. Izoksaflutol. Preparati: deherban. nitu na po~vi so pove}e od 6% humus. Se upotrebuva po niknewe. Dejstvuva na pogolem broj ednogodi{ni {irokolisni i pove}egodi{ni pleveli. vo doza 2-3 l/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni {irokolisni pleveli.5 l/ha. Se upotrebuva po seidba vo doza od 100-140 gr/ha za uni{tuvawe na ednogodi{ni [irokolisni pleveli. Preparati: banvel-48 i dr. Dejstvuva vrz ednogodi{nite kako i na nekoi pove}e godi{ni pleveli. b. Dejstvuva na ednogodi{ni {irokolisni i neki Klasesti pleveli. -Atrazin+prometrin (34+16%). -Fluhloridin.7 l/ha -Tifensulfurol.m. pred niknewe.4-D. skeletni po`vi. Preparati: harmoni 75-DF i dr.5 l/ha od preparatot koj sodr`i 25% a. Preparati: merlin VG-75 i dr.vo doza od 10-15 g/ha.tretiraweto ne smeat da se odgleduvaat naredni kulturi.5-0. Gi uni{tuva ednogodi{nite {irokolisni i nadzemnite organi na nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli 20 . Se upotrebuva po seidba. -Dikamba. protiv ednogodi{ni {irokolisni pleveli -Mezotrin. pred niknewe vo doza od 1-1. Preparat: rejser 25 EC (Racer) i dr. vo faza na 3-4 lisja (15-20 sm. Se koristi koga p~enkata ima 2-5 lisje vo doza od 0. pesoklivi i po~vi so pomalku od 1. monosan. Ne smee da se upotrebuva na lesni i po~vi siroma{ni so humus. Se upotrebuva po seidba. dikocit.5-2. atrom-500 i dr. Se upotrebuva po niknewe vo faza na 2-4 lisja. Visina) vo doza od 1. Preparati: kalisto-480 i dr. Po niknewe -2. herbi i dr.5% humus. Preparat: inakor. Ne smee da se upotrebuva na lesni.

dual 720EC i dr.25 l/ha. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. Dejstvuva vrz neki pove}egodi{ni pleveli. Uni{tuvaweto na klasestite pleveli se vr{i po seidbata.8 l/ha -Hlorpiralid. Se upotrebuva po seidba. Preparati. Se upotrebuva po vo doza od 0. Se upotrebuva po seidba pred niknewe vo doza od 4-6 l/ha. pred niknewe vo doza od 46 l/ha. Dual gold 960-EC ima isti karakteristiki kako i predhodnite. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. -Metolahlor. Dejstvuva vrz pogolem broj ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni {irokolisni pleveli. Preparati: dual 960-E. Preparati: stomp-330. ne se prepora~uva za semenska p~enka.6-1 l/ha. Pred niknewe. 2. Preparati: kambio i dr.4-1. zean-72 i dr.15 do 0. -Dikamba+bentazon. -Alahlor. Preparati: eradikan 6-E. pred nikneweto ili pred seidbata so inkorporacija. vo doza od o. vo doza od 2-2. Preparati: starane-250 i dr. no ne i vo p~enka za sila`a. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti pleveli. laso. a.2 l/ha. Se upotrebuva po seidba vo doza od 1-1. -Pendimetalin. Se koristi vo mrkantilna i sila`na p~enka no ne i vo 21 . Dejstvuva na ednogodi{nite klaseati i nekoi {irokolisni pleveli. EPTC. pred niknewe vo doza od 1. Preparati: frontier900-EC i dr.7 l/ha. Preparati: lontrel i dr. dost i dr.Se upotrebuva po niknewe vo faza na 8 lisja. -Dimetenamid. Mo`e da se upotrebuva vo p~enkata za zrno. alahlor E-48 i dr. Se upotrebuva po niknewe. Se upotrebuva po niknewe (3-6 lisja) vo doza od 0. -Fluroksipil.5 l/ha. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. Se upotrebuva po sedba.

tarot 25-DF i dr. Uni{tuvaweto na {irokolisni i klasesti pleveli se vr{i so primena na dvojni ili trojni kombinacii. Dejstvuva na ednogodi{nite klasesti i nekoi {irokolisni pleveli. vo doza od 5-7 l/ha -Atrazin+metolahlor. Karenca 63 dena za p~enkata za sila`a. Gi uni{tuva pove}egodi{nite i ednogodi{nite klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. vo doza od 4-8 l/ha. Se koristi po niknewe (2-4 lisja). Pri ednikratna upotreba se koristi 50-60 g/ha od preparatot+namokruva~ (citovit ili sandovit) vo faza koga p~enkata ima 2-6 lisja. Preparati alazin. Preparati: radazin ekstra. vo doza 1-1. -Prometrin+pendimetalin. pred niknewe vo doza od 8-10 l/ha. b. motivel i dr. Preparati. -Atrazin+alahlor. Preparati: stomp super idr. Postojat pogolem broj na takvi kombinacii. Se upotrebuvaat pri rana seidba (do 15 maj) . 22 . premio-500 i dr. -Nikosulfuron. -Atrazin+acetohlor. Se upotrebuva po seidba.25 l/ha. vo doza od 4-7 l/a. bravoradozan-T. Ne se prepora~uva za p~enka kako vtora kultura. 3. pred niknewe. Se upotrebuva po seidba pred niknewe.semenska. Preparati. Se upotrebuvaat po seidba. vo doza od 4-6 l/ha. Se upotrebuva po seidba. pred niknewe. Dejstvuva na ednogodi{ni i nekoi pove}egodi{ni klasesti i nekoi ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se upotrebuva pred seidba na dobro podgotvena po~va so inkorporacija na 5-8 sm. -Metobromuron+metolahlor. Po niknewe -Rimsulfuron. Se upotrebuvaat po seidbata. gardijan ekstra i dr. pred niknewe vo doza od 4-5 l/ha. laso kombi i dr. Preparati: primekstra 500-FV.

mo`ni se i mnogu drugi dvojni i trojni kombinacii. kombik idr. Navedenite herbicidi se upotrebuvaat na ist na~in i vo isti dozi kako kaj p~enkata. -Atrazin+linuron+alahlor. Dvofaznata se sostoi od dve fazi: vo prvata faza ma{inski se kinat i lupat ko~anite. kako zdru`en posev. dvofazna i pove}efazna. pred niknewe. kade direkno se dobiva zrno. No isto taka mo`e da se koristat i pendimetalin. Pri odgleduvawe na p~enka+grav. Ednofaznata `etva se vr{i so kombajni. metolahlor. dimetenamid i sl. Preparati ciatral . Pri mnogu docna seidba na p~enkata (vtora kultura) do sredinata na juli.4D. acetohlor. Vo ovoj slu~aj po seidba pred niknewe se upotrebuva: alahlor. metolahlor. Karenca 63 dena za p~enka za sila`a. vo doza od 6-7 l/ha. bentazon isl. koi potoa se su{at a vo prolet se ronat. @ETVA @etvata mo`e da bide ra~na ili ma{inska. 23 . Preparati: ciatral .KCZ i dr. ne smee da se upotrebuva nitu eden preparat koj sodr`i atrazin.-Atrazin+cianazin+alahlor. Se upotrebuva po esidba. dikamba. Se upotrebuva po seidba. vo {irokata praktika naj~esto se koristi kombinacijata metolahlor+metobromuron preparat galeks. a po nikneweto za uni{tuvawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli se koristat 2. vo doza od 7-9 l/ha Pokraj navedenite. pesoklivi.ALA. ednofazna. benatozen i dr. So povisok procent na vlaga ko~anite mo`at da se ~uvaat i vo ko{evi. Ne smee da se upotrebuva na lesni. pred niknewe . kako i na izrazito te{ki i so humus bogati po~vi.

10 Dvofazna `etva 24 . 9 Ednofazna `etva Sl.Sl.

P~enkata ima posebno zna~ewe vo proizvodstvoto na kabasta sto~na hrana za pre`ivarite. ranite 15-20%. Za pribirawe vo tehni~ka zrelost. ISKORISTUVAWE Od p~enkata mo`e da se koristi zrnoto kako koncentrirana hrana. Vo nekoi zemji vo svetot p~enkata se koristi i za ispa{a (SAD). bilo samo ili vo vid na krmna smeska. P~enkata kako sila`a. vla`nosta nz zrnoto treba da se dvi`i: kaj mnogu ranite 15%. se ovozmo`uva koristewe za ishrana na dobitokot vo optimalna faza. berbata mo`e da se izvr{i vo razli~ni fazi na razvoj. Za ishrana na dobitokot so zelena krma. Celo rastenie mo`e da se koristi vo vid na zelena krma ili sila`a.800 kg svarlivi proteini.Kaj pove}efaznata `etva. P~enkata kako zelena krma. i 900-1. potoa kinewe na ko~anite. bide}i dava visoki prinosi od 50-100 t/ha silokrma . Sila`ata dobiena od p~enka e idealna za ishrana na govedata. So seidba na p~enkata vo razli~ni rokovi . vo forma na sila`a i zelena krma. bez dodatok na zrnest koncentrat. pri proizvodstvoto na meso i mleko. Pogodnosta za silirawe na p~enkata proizleguva od toa {to p~enkata ima dovolno nivo na 25 . srednoranie 20-25%. so dodatok na proteini i minerali. prvo se vr{i se~ewe na stebloto. srednodocnite 25-30% i docnite hibridi od 30-35% P~enkata vo zrno mo`e da se ~uva vo silosi ili ambari koga sodr`inata na vlagata e 13-14%. lupewe i su{ewe na ko~anite. no najvisok prinos so najkvalitetna dobito~na hrana se dobiva so koristewe vo faza na formirawe na ko~anite i zrnata.

P~enkata mo`e mnogu uspe{no da se sila`ira so rastenija od familijata na peperugocvetni. P~enkata za spremawe na sila`a treba da se bere vo optimalna sostojaba. 2 Kvalitet na sila`a od ~ista p~enka i smeska p~enka i soja Hranlivi materii P~enka P~enka+soja Suva materija (%) 34.fermentabilen supstrat i koncentracija na suva materija od 200 g/kg. kvalitetot.79 Suva materija (kg/ha) 12.380 26 .880 17. {to predstavuva najdobar kompromis pome|u prinosot. Proporcijata na zastapenosta na oddelni delovi na rastenijata vo vkupniot prinos na silomasata. Sila`ata dobiena od sme{a na p~enka i soja e pobogata so proteini i kalcium. imaat golemo vlijanie na kvalitetot i hranlivata vrednost na sila`ata. konzerviraweto i osvojuvaweto na hranivata.60 Sirovi proteini (%) 5.33 7. vo faza na voso~na zrelost i pokasno koga rastenijata imaat sodr`ina na suva materija od 30-35%.710 Sirovi proteini (kg/ha) 680 1.20 34. Dobar hibrid za sila`a treba da ima okolu 46% zrno. {to seto toa vo anaerobni uslovi doprinesuva za mnogu efikasna fermentacija. Tab.

3. Krmno biqe (monografija). Beograd. (1977). (2004). . Kukuruz. 27 .. Beograd Kostov Ta{ko.Sv. 5... Institut za istra`ivawa u poqoprivredi Srbija. (2006)..LITERATURA 1.Nolit. (1972) Zrnesti i klubesti kulturi Univerzitet.. Herbologija. (1999). Kiril i metodij. Guguv~evski Mihail. Kiril i metodij. M.Sv. Savo. Kiril i metodij.. . Vu~kovi} 2. Zrnesti i klubenesti kulturi Univerzitet . Skopje. Jevti} Stevan. 4. Skopje... Vasilevski Goce. L. Skopje.

......... OBRABOTKA NA PO^VATA............ RASPOSTRANETOST I PRINOSI.................................................................................. Koren............................. Za{tita od pleveli........................................................................ Dopolnitelna obrabotka....................................................................................................................................... Osnovna obrabotka............................. Zrno................................................................................................................................................................................................................................................................. Predseidbena obrabotka............................................................... POTEKLO............................................ Za{tita od bolesti................................................................. Po~va.............................................. Me|uredovo kultivirawe...................................................................... Prihranuvawe................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. Svetlina.................................................................................................................................................... VIDOVI NA P^ENKA (OSNOVNI SVOJSTVA)........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Steblo.................................................................................................. Valawe................................. Toplina................ KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE. AGROTEHNIKA..................................................................... NEGA NA POSEVOT.................................................................. PLODORED...........................................SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE.......................................................................................................................................... \UBREWE..................................................... Cvet.................................................................... Izbor na hibrid.... Vreme na seidba...................................................................................... SEIDBA......... Voda. Dlabo~ina na seidba............................................................................................ SORTI I HIBRIDI P^ENKA............................................................... Za{tita od {tetnici........................ MORFOLO[KI SVOJSTVA.... Na~in na seidba i gustina na posevot............. Proreduvawe......................................................................................................... ISKORISTUVAWE........................................................................................................................................................................................................ @ETVA ........................................................................................................................................ 1 2 3 4 5 5 5 5 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 9 9 9 10 10 12 12 12 13 14 14 14 14 14 14 15 16 17 19 23 25 28 ............................................................................................................ List..... Navodnuvawe........................................................................................................................... Kvalitet na seme...................................................... Uni{tuvawe na pokoricata..........................................................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful