Za Dobrata Nastava i Dobriot Nastavnik

Prof. Zoran {terjov

Pronajdete gi Va[ite kvaliteti

Imam celosen uvid vo nastavnite planovi i programi Pravilno go ocenuvam kvalitetot na nastavnite planovi i programi Gi prilagoduvam nastavnite planovi i programi sprema mo`nostite na u~enicite Gi poznavam site aspekti na vospitno - obrazovniot proces Imam izgraden stav kon vospitanieto i obrazovanieto vo celina Jas sum ekspert za nastava po predmetot {to go predavam Gi razbiram sodr`inite od nastavnata materija i pravilno gi postavuvam celite Imam odli~ni podgotovki za ~as Na ~asot, preku jasni instrukcii, vo celost gi ispolnuvam postavenite celi Postavuvam novi celi za u~ewe Poseduvam odli~ni ve{tini za predavawe Primenuvam IKT vo nastavata i drugi pomo{ni sredstva Poznavam i koristam razni formi i metodi za nastava Promoviram i sproveduvam dijalog za vreme na ~asot Vodam smetka za samoreguliranoto u~ewe na u~enicite Imam celosna kontrola vrz rabotata na u~enicite za vreme na ~asot Koristam odli~ni primeri i zada~i so ednakva te`ina Jasno i razbirlivo gi prenesuvam potrebnite informacii Jas sum ekspert za predavawe proceduri i fakti Imam dobra pedago{ka i psiholo{ka podgotovka
Imam profesionalen odnos kon u~enicite i rabotata Steknav respekt preku cvrsta disciplina i odredena strogost Postavuvam isklu~itelni pravila za odnesuvawe i se dr`am do niv Jas sum po~ituvan od kolegite i zaednicata Gi sledam postavenite standardi i kodeksot za odnesuvawe na na-

stavnici Pristojno izgledam i pristojno se odnesuvam za vreme na ~asot Profesionalno se odnesuvam za vreme na ~asot i nadvor od u~ili{teto Sekoga{ sum na pristojna oddale~enost od u~enicite Jas sum strog, principielen i discipliniran nastavnik Pravilno gi identifikuvam potrebite na u~enicite Redovno gi proveruvam znaewata i postigawata na u~enicite Go sledam napredokot i podobruvaweto na u~enicite Primenuvam razni formi na ocenuvawe Ne pravam razlika me|u etni~ka i polova pripadnost Gi podobruvam znaewata na u~enicite preku dopolnitelna i dodatna nastava Vklu~en sum vo vonu~ili{ni aktivnosti Im pomagam i na drugite nastavnici vo svojata rabota Redovno razmenuvam iskustva Jas sum progresiven, inovativen, entuzijast i profesionalno se nadograduvam Odli~en menaxer na vremeto, odli~en menaxer vo u~ilnicata Gi izvr{uvam site obvrski sprema u~enicite i administracijata Str. 2

Str. 1

Za po~etok
Od moeto li~no iskustvo vo nastavnata praktika, od iskustvata na pove}e moi kolegi, od mnogubrojnite diskusii so u~enicite i prelistuvani stotici internet stranici, }e se obidam da navedam del od karakteristikite na Dobrata nastava i da Vi go predstavam, sekako spored moe viduvawe, likot na nastavnikot za koj u~enicite }e re~at deka toj e

Najdobar nastavnik.

Minuvaj}i niz vospitno - obrazovniot proces, samo nekolku nastavnici }e ostavat svetla traga vo `ivotot na u~enicite, i samo niv u~enicite }e gi pametat kako isklu~itelni li~nosti. Koi se tie, kakvi kvaliteti poseduvaat, kako se odnesuvaat sprema u~enicite, kolegite i zaednicata, kako tie gi motiviraat u~enicite da rabotat mnogu pove}e i da ostvaruvaat poslo`eni celi, a od druga strana niv u~enicite najmnogu gi sakaat? Definiraweto na kvalitetite na Dobriot nastavnik ne e ednostavno. Nekomu mu se dopa|a kreativnosta na nastavnikot, no drugi sakaat discipliniran i profesionalen odnos za vreme na ~asot. Sepak bez ogled na razlikite vo pogled na nivniot na~in na rabota, na interakcija so u~enicite i bez ogled na postignuvawata na u~enicite, dobrite nastavnici imaat ne{to zaedni~ko. Tie, kako lu|e so izgraden li~en identitet, na nekoj na~in se povrzuvaat so u~enicite, gi povrzuvaat u~enicite me|u sebe i sekoj od niv so predmetot {to go u~at.

Tie se klu~ot na znaeweto na u~enicite, obrazovnite reformi, dizajnot na nastavnite planovi i programi i nivnata implementacija, satisfakcija za roditelot i okolinata. Tie se onie od koi novite nastavnici treba da u~at ve{tini, odnos kon u~enicite, principi koi }e im pomognat za podobruvawe na nivnata nastavna praktika. Na dene{nite generacii na u~enici im e potrebna Dobrata nastava. Taa ne e za tehnikata, ne e za toa kolku nie nastavnicite znaeme i za na{ite ve{tini, taa ne e za postignatite rezultati, ne e za nastavata preku kompjuteri, taa e pove}e za na{ite stavovi, za na{ata posvetenost i qubov kon nastavata, za vlo`uvaweto vo na{ata rabota, za odnosot i gri`ata kon u~enicite, za po~ituvaweto, doverbata, . . .

Dobrite nastavnici se liderite na vistinskata misija na obrazovniot sistem i negovite promeni.

Str. 4 Str. 3

Qubov kon profesijata

Kako po~etna to~ka za da se sprovede Dobra nastava e potrebata od golema qubov kon svojot predmet i posvetenost kon svojata rabota. Samo Dobriot nastavnik. ja ima taa osobina. Toj svojot zanes i svojata qubov kon nastavata ja prenesuva i na u~enicite. Za Dobra nastava potrebno e toa {to se raboti da se raboti so qubov, od srce, da o`ivee zanesot na nastavnikot, toj da go vnese svojot entuzijazam vo nastavata. i da go vgnezdi vo u~eni~kite srca.. Qubovta ra|a idei za site aspekti na nastavata: za `elbata za u~ewe, za postavuvawe na celi, za planiraweto i podgotovkata, taa e pottik za istra`uvawe, posvetenosta kon rabotata zna~i i `elba za podobruvawe i dopolnitelno nadograduvawe, taa zna~i da saka{ da bide{ dobar nastavnik koj navistina go saka svojot predmet. Ako ne go sakate va{iot predmet, kako toga{ }e go zasakaat u~enicite? U~enicite mora da razberat deka Vie navistina ste i posveteni na svojata rabota, ja sakate, neguvate, menuvate i oformuvate, se vlo`uvate sebe si do krajni granici. Bez ova e nevozmo`no da se bide dobar nastavnik. Toga{ Vie }e bidete primer kako u~enicite da gi zasakaat naukata i u~eweto, kako se budi `elbata kon novoto i nepoznatoto. Vo osnovata na Dobrata nastava se krie golemata `elba da se bide nastavnik koj }e go za~uva i neguva duhot na nastavata, koj }e se bori za svojata profesija i }e se gri`i za svoite u~enici. Koga }e im go poka`ete Va{iot zanes i qubov kon ona {to go rabotite, toga{ }e gi motivirate Va{ite u~enici da u~at pove}e (i samostojno), no i da razberat deka toa {to go u~at za niv e va`no i potrebno, i deka s {to se raboti so qubov dava ubavi plodovi. Str. 5

1. Razbirawe na materijata [to se izu~uva Dobrata nastava bara ekspertsko poznavawe na sodr`inite {to
se izu~uvaat, posvetenost da se dobie toa znaewe, kako i poznavawe na nastavnata metodologija. Ekspertskoto znaewe }e pomogne za pravilno postavuvawe na celite na ~asot, za podgotovka na funkcionalen plan za ~as, potoa za razbirawe na centralnite koncepti, logi~kata povrzanost me|u informaciite i me|usebnoto vlijanie, kako i povrzanosta me|u sodr`inite od drugi temi. Ekspertskoto znaewe }e ovozmo`i da se pottiknat u~enicite da razmisluvaat za sodr`inite {to se u~at (prezentiranite informacii), otkolku povr{no zapoznavawe so nekoi aspekti, so {to predmetot }e stane zna~aen za u~enicite. Ekspertsko poznavawe na materijata i internite vrski }e ovozmo`i siguren i neprekinat tek vo predavaweto, zaokru`uvawe vo celina i dobivawe smisol na informaciite, kako i sledewe so razbirawe na materijata i mo`nost za odgovor na sekoe pra{awe {to }e proizleze od u~enicite. Dobrata nastava bara izleguvawe od ramkite na nastavnata edinica, poznavawe na me|usebnite relacii na prezentiranite informacii so drugi oblasti od naukata i sekojdnevniot `ivot i nivno efikasno povrzuvawe. Bez toa nema dobra nastava. Od izvonredno zna~ewe e nastavnikot da izleze od postavenite granici, za da im ovozmo`i na u~enicite da go sfatat vistinskoto mesto na informaciite {to gi u~at. Vmetnuvaweto na dodatno znaewe ja pravi rabotata na ~asot pointeresna i ovozmo`uva pogolem pottik i postavuvawe na povisoki standardi za u~enicite. Dobrata nastava bara da se izgotvat posebni standardi za kompetencii na nastavnici, da se potencira ekspertskoto razbirawe na materijata i nastavnata metodologija. Na toj na~in }e se nadminat pove}e problemi povrzani so aspektite na vospitno - obrazovniot proces. Str. 6

Dobriot nastavnik
- ja znae su{tinata na materijata, jasno gi razbira prezentiranite informacii i koncepti; - ima kompletna vizija za site informacii vo nastavnata edinica, go znae tekot i redosledot na informaciite, nivnoto nastanuvawe, vlijanie i primenlivost; - ja znae osnovata na site problemi i gi ima vo predvid site pra{awa {to mo`e da proizlezat vo tekot na ~asot, kako i soodveten odgovor; - go znae stepenot na slo`enost na informaciite i go prilagoduva sprema mo`nostite na u~enicite; - ima poznavawa nadvor od informaciite vo nastavnata edinica; - sozdava idei kako jasno i razbirlivo da gi povrze informaciite od nastavnata edinica so dodatnite informacii; - znae kako da ja povrze teorijata so praktikata; - obrnuva vnimanie na ona {to se u~i i na gradewe na sposobnostite za u~ewe; - konsultira, asistira i zboruva so eksperti od zaednicata; - ekspertskoto znaewe mu ovozmo`uva pravilno da gi postavi problemskite situacii i da gi vklu~i u~enicite vo re{avawe na problemi; - podgotven e za dlaboka analiza na informaciite od nastavnata edinica, zaedno so u~enicite koi poka`uvaat pogolem interes za nastavata; - pottiknuva ekspertska diskusija preku barawe mislewa od u~enicite, gi pravi vistinski mali partneri vo ekspertska analiza.

Ako imate namera da bidete Dobar nastavnik i da izveduvate Dobra nastava, mora da bidete ekspert vo svojata oblast.
Str. 7

2. Transfer na informaciite Dobrata nastava bara efikasno i celosno prenesuvawe na informaciite od nastavnikot kon u~enicite. Celta e informaciite da bidat razbrani. Za dobra nastava potreben e razbirliv transfer na informaciite. Mnogu nastavnici se eksperti vo svojata oblast, no niv u~enicite ne gi razbiraat. Tie ne treba da se vo nastavata. Prenesuvaweto na informaciite od nastavnikot kon u~enicite e osnovnata rabota {to treba da se slu~uva na ~asot. U~enicite mora da ja sfatat smislata na ona {to se u~i. Toga{ se sozdava rabotna atmosfera, logi~koto i kriti~koto razmisluvawe se aktiviraat, kako i povrzuvaweto so narednite informacii i se pottiknuva interes za u~ewe. Pravilniot transfer i razbiraweto na informaciite se golem motiv za u~ewe. Najdobar nastavnik ne e onoj {to najmnogu znae, onoj {to za sebe misli deka najdobro izveduva nastava, tuku onoj {to umee na najdobar (i najinteresen) na~in da gi motivira u~enicite da u~at.

Dobriot nastavnik
- jasno, razbirlivo i nedvosmisleno gi prenesuva klu~nite idei i informacii; - gi procenuva mo`nostite na u~enicite i izbira soodveten na~in za razbirliv transfer do site u~enici; - postavuva ostvarlivi celi, koristi prakti~ni primeri, zada~i i barawa, pravi celosen reflektiven osvrt i gi informira u~enicite za progresot {to go postignuvaat; - so interesen, no pravilen transfer na informaciite sozdava rabotna atmosfera i pottiknuva interes za u~ewe; - go pravi materijalot relevanten za u~enicite i im naglasuva kade i kako toa {to go u~at }e im bide potrebeno vo nivniot `ivot i za nivnite interesi; - go pottiknuva logi~koto i kriti~koto razmisluvawe; - gi vklu~uva u~enicite vo diskusija kako ramnopravni partneri, so {to im gi dobli`uva ideite od tekstot, po~ituvaj}i go i nivnoto razmisluvawe; - dozvoluva diskusija za ideite {to proizleguvaat od u~enicite; - vidlivo e zainteresiran za informciite od tekstot, gi povrzuva informaciite od nastavnata edinica so ona {to gi interesira u~enicite; - dozvoluva samostojno ispituvawe na informaciite i so soodvetna pomo{ im go otvora patot do jasno razbirawe na koceptot {to se u~i.

Dobrata nastava bara da se objasnat jasno i razbirlivo klu~nite idei, pretstavenite informacii i koncepti, za da se napravi materijalot relevanten za u~enicite, a nastavata interesna. Klu~nite idei mora da se diskutiraat za vreme na nastavniot ~as, a nastavnikot treba da im poka`e na u~enicite deka i toj e zainteresiran za tie idei. Vo sprotivno, zo{to da se o~ekuva u~enicite da bidat zainteresirani? Koga nastavnikot svoeto ekspertskoto znaewe }e go povrze so ona {to e od interes na u~enicite, koga }e se pronajdat zaedni~kite raboti, toga{ }e se napravi uspe{na konekcija na nastavnikot i u~enikot i soliden transfer na informaciite do sekoj u~enik.
Str. 8

Prenesete im go na u~enicite potrebnoto znaewe vo oblik vo koj tie ]e go razberat.

Str. 9

3. Koristewe na razli~ni instrukcionalni strategii Dobrata nastava bara koristewe na razli~ni instrukcionalni
strategii za rabota. Tie efikasno go pomagaat transferot na informaciite. U~eweto preku strategii e efikasen na~in u~enicite da se motiviraat za u~ewe, no i da go razberat konceptot {to se u~i. Tie ovozmo`uvaat individualna i rabota vo parovi, vo pomali grupi, u~estvo vo diskusija, spodeluvawe na idei, donesuvawe na zaklu~oci, organizirawe i pretstavuvawe na informacii, odnosno ovozmo`uvaat i zgolemena interakcija me|u u~enicite. Strategiite obezbeduvaat i mo`nost za umstvena pretstava za ideite na avtorot, kako i analiza na apstraktni idei. Nastavnata edinica mora da se transformira vo aktivnosti za u~enicite. Za da se aktiviraat site u~enici za vreme na celiot nastaven ~as, tie treba da se vklu~at vo aktivnosti so koi }e im se izgradi interes za ona {to treba da se nau~i, da im se naso~i vnimanieto kon aktivno ~itawe (i sledewe), no i da im ovozmo`at vistinsko razbirawe na informaciite. Dobro osmislena strategija vklu~uva i nekoi od aktivnostite kako {to se postavuvawe pra{awa, barawe odgovori, predviduvawe, analizirawe, sintetizirawe i rezimirawe. U~eweto preku strategii ovozmo`uva ~itawe, no i prepro~ituvawe na materijalite, pregleduvawe na informaciite i nivno vizuelno pretstavuvawe, diskusija za niv, kako i na~ini za nivno podobro zapametuvawe. Koristeweto na instrukcionalni strategii, no i Dobrata nastava, bara solidna podgotovka za nastaven ~as od strana na nastavnikot, imaj}i vo predvid deka procesot na u~eweto treba da zapo~ne i da za`ivee za vreme na ~asot. Toa go podobruva kvalitetot na nastavniot ~as, bidej}i u~enicite se vklu~eni vo proces na kriti~ko razmisluvawe i re{avawe na problemi, a nastavnikot ima efikasna mo`nost za celosen reflektiven osvrt na celiot proces. Str. 10

Dobriot nastavnik
- gi analizira sodr`inata i karakteristikite na tekstot, informaciite {to gi sodr`i toj i nivnata me|usebna povrzanost, gi otkriva informaciite {to treba u~enicite da gi nau~at i razmisluva za karakteristikite na tekstot; - gi znae mo`nostite na u~enicite; - pravi umstvena pretstava za na~inot na koj }e go sprovede ~asot; - gi postavuva celite za sekoja faza od nastavniot ~as; - razbira deka sekoja faza od nastavniot ~as treba da bide dobro osmislena i strukturirana za da ja ostvari svojata posebna cel; - znae deka za sekoja cel e potrebna i soodvetna strategija i pravi pravilen izbor na strategii za sekoja faza, so cel u~eweto na u~enicite da bide celishodno; - koristi pove}e metodi i na~ini za razbirliv transfer na informaciite; - gi vklu~uva u~enicite vo razli~ni aktivnosti i gi u~i kako tie samostojno da u~at; - vo sekoj moment pravilno procenuva dali treba da gi promeni postavenite celi; - znae kako da go promeni na~inot na rabota vo sekoj moment preku koristewe na nov pristap ili strategija; - gi kombinira strategiite na najsoodveten na~in; - vr{i kompleten monitoring na u~eweto i razbiraweto na u~enicite; - im pomaga na u~enicite da stanat svesni za sopstveniot proces na u~ewe i za re{enijata {to gi donesuvaat dodeka u~at.

U~eweto preku strategii gi vodi u~enicite kon samostojno u~ewe i razvoj na kriti~koto mislewe.
Str. 11

4. Komunikacija
Edna od najva`nite osobenosti i su{tinski kvalitet na Dobrata nastava e komunikacijata so u~enicite. Komunikacijata e va`na za prenesuvawe na informaciite koi se neophodni za razbirawe na sodr`inata {to se u~i, pomaga da se napravat kompliciranite idei razbirlivi, za da se re{at problemi i donesat pravilni odluki, potoa da se nadmine nekoe nedorazbirawe i da se vlijae vrz odnesuvaweto na u~enicite. No, i da im se poka`e na u~enicite kako samostojno da u~at, kako samostojno da gi primenuvaat tehnikite za u~ewe vo sekojdnevniot `ivot. Komunikacijata e potrebna za da se napravi transferot jasen i razbirliv. Materijata {to se predava mora da se napravi kristalno jasna za u~enicite. Tie se so razli~ni sposobnosti za u~ewe, ponekoga{ te{ko go razbiraat nastavnikot vo objasnuvaweto na odredeni teorii ili kon-cepti. Zatoa, nastavnicite mora da poseduvaat znaewe za efektivna verbalna, neverbalna i media komunikaciski tehniki za da pottiknat aktivna sorabotka i interakcija vo u~ilnicata. Dobrata nastava bara od nastavnikot toj da ima odli~ni sposobnosti za komunikacija so cel da gi pridvi`i u~enicite vo akcija, da gi razbudi nivnite ~uvstva i da go pottikne razmisluvaweto, da gi vklu~i vo analizirawe na pretstavenite koncepti i idei. Op{tata sposobnost za komunikacija mo`e na kreativen na~in da ja razbudi qubopitnosta kaj u~enicite, da se pothrani nivnata fantazija, da se sozdade plodna po~va za nivnite idei i, mo`ebi najva`no, nastavnikot da se povrze so u~enicite, da im stavi do znaewe deka go razbira nivniot proces na rastewe i sozrevawe, deka veruva vo niv, deka se gri`i za niv..

Dobriot nastavnik
- ima odli~ni sposobnosti za komunikacija i ima op{ta kultura; - razbira deka eden od najva`nite atributi za dobra nastava e komunikacijata; - e unikaten vo objasnuvaweto na ideite; - komunicira so u~enicite za nivnite znaewa i iskustva i znae kako da gi pottikne da gi is-ka`at; - im ovozmo`uva na u~enicite da go razberat materijalot i negovoto zna~ewe; - go pravi svojot predmet kristalno jasen i pristapen; - ima jasna `elba da se povrze so u~enicite; - vlo`uva golem napor da go podgotvi i organizira materijalot; - jasno gi prenesuva glavnite idei i gi pravi kompliciranite idei razbirlivi; - vmetnuva novi idei vo kontekstot na inovativen i kreativen na~in; - niz komunikacija gi otkriva problemite i potrebite na u~enicite; - ja gleda situacijata kako {to ja gledaat u~enicite; - im dozvoluva na u~enicite glasno da razmisluvaat i jasno da rasuduvaat; - e dobar slu{atel; - zboruva precizno, jasno i na interesen na~in; - ima izgraden re~nik i se izrazuva jasno.

Dobriot nastavnik znae da gi slu[a u~enicite so vnimanie i vidliv interes dodeka tie odgovaraat.
Str. 13

Str. 12

5. Motivaicja Dobrata nastava bara individualna i grupna motivacija. Ve{tinata za motivirawe na u~e-nicite za u~ewe mora da bide priroden proces na sekoj nastavnik. Motivacijata e osnova za sozdavawe na pozitivna interakcija i pottiknuva priroden proces na u~ewe i samomotivacija. Motivacijata e motor koj go generira u~eni~koto vnimanie i zainteresiranost, koj ja sozdava `elbata za rabota, osoznavawe i primena na nau~enoto. Motivacijata kreira idei, pobuduva razmisluvawa, sozdava kreativni vizii vo u~eni~kite umovi. Kako aspekti koi ja zgolemuvaat motivacijata na u~enicite se: sozdavaweto interes za nastavniot predmet, mo`nosta u~enicite da razberat deka toa {to go u~at nim }e im bide po-trebno vo idnina, postavuvaweto na visoki o~ekuvawa od u~enicite, dobrata organizacija na ~asot, sozdavawe pozitivna klima vo u~ilnicata, u~estvo vo re{avawe na problemi, interakcijata so drugi u~enici, navremenoto i objektivno ocenuvawe, pottiknuvawe na samodoverbata, samopo~ituvaweto, strplivosta, istrajnosta, vklu~uvawe vo rabota preku strategii i aktivnoto u~estvo na u~enicite vo u~eweto. No, spored Dobrata nastava, najgolemiot motiv za doa|awe na u~enicite na ~as treba da ste Vie nastavnicite. Kako motiv da bide Va{iot entuzijazam, Va{iot interes i vnimanie za u~eni~kite potrebi i interesi, kako i za ona {to tie go u~at. Kako motiv da bide ~uvstvoto na u~enicite deka se vredni ~lenovi na zaednicata za u~ewe. Kako motiv da bide Va{iot interes za napredokot na sekoj u~enik poedine~no, toa {to }e im obezbedite mo`nosti za uspeh, toa {to }e im pomognete da si postavat ostvarlivi celi sami za sebe, {to }e gi ohrabruvate sami da odlu~uvaat i da prodol`at so re{avawe na problemite. Str. 14

Dobriot nastavnik
- za nego motivacijata e priroden proces; - znae deka u~enicite sekoj ~as o~ekuvaat ne{to novo i edinstveno od nego; - toa {to se u~i go prenesuva na edinstven, unikaten na~in; - gi ocenuva u~eni~kite performansi; - e praveden pri sekoe merewe i ocenuvawe na znaewata; - gi znae karakteristikite na u~enicite od sekoj klas i soodveten na~in kako da gi motivira; - postavuva dovolno visoki standardi koi }e motiviraat za u~ewe, a nema da demotiviraat; - znae kako da motivira i inspirira, kako da go dade najdobroto za svoite u~enici; - gi ohrabruva u~enicite da u~at, gi fokusira kon nivno podobruvawe; - znae deka u~enicite do|aat na ~as poradi nego; - im predo~uva deka toa {to im go predava e tokmu toa {to }e im treba za vo idnina; - sozdava dobra me|usebna vrska so u~enicite; - im ka`uva na u~enicite {to treba da napravat za da uspeat, kako da steknat novo iskustvo i potrebni ve{tini i kako da go evaluiraat nivniot napredok; - zaedno so u~enicite gi analizira na~inite za motivacija; - dava navremeni i konstruktivni povratni informacii; - e voda~, sovetnik vo ona {to se u~i, prepora~uva knigi, dava nasoki i li~na pomo{.

Najdobriot u~itel motivira i inspirira.

Str. 15

6. Kreativnost Dobrata nastava bara vmetnuvawe na kreativnosta vo u~ilnicata.

Taa e krucijalen faktor za razvoj na u~eni~kite umovi. Razvojot na kreativnosta e vo racete na nastavnikot i taa vo nikoj slu~aj ne smee da bide izostavena.. Celta na kreativnosta e da se pottiknat u~enicite da razmisluvaat vklu~uvaj}i go svoeto teoretsko i prakti~no znaewe, nudi mo`nost da se analiziraat problemite, go otvora patot do kone~ni re{enija, gi pottiknuva u~enicite da razmisluvaat za svoite i mo`nostite na drugite u~enici, so {to se otvora patot za iden uspeh na najdobar mo`en na~in.. Kreativnosta e ve{tina svojstvena samo na dobrite nastavnici i taa treba da cuti i da se razviva. Kreativnosta mora da bide vmetnata vo nastavnite planovi i programi i da im se obrati vnimanie na ve{tinite za kreativno mislewe. Kreativnosta sekoga{ go vklu~uva razmisluvaweto. Taa e naso~ena kon postignuvawe na postavenata cel., proces koj mora da generira neo~ekuvani vrski i originalni rezultati. Kreativnata nastava gi opfa}a motivacijata, komunikacijata, strategiite i taa mu pomaga na nastavnikot da sozdade imaginativen pristap za da go napravi u~eweto pointeresno, anga`irano, vozbudlivo i efektivno. Kreativnosta gi vklu~uva site karakteristiki na dobrata nastava: visokata motivacija, visoki o~ekuvawa, mo`nosta za komunikacija i slu{awe, mo`nosta za pottiknuvawe na interes, qubopitnost, anga`irawe i inspiracija., taa go zajaknuva samopo~ituvaweto i samodoverbata. Dobrata nastava bara koristewe na formi na nastava koi nastojuvaat da gi razvijat u~eni~kite kreativni razmisluvawa i odnesuvawa i da gi povrzat so strukturiranoto u~ewe.

Dobriot nastavnik
- znae deka kreativnosta motivira, gi poddr`uva interesnite i kreativnite idei na u~enicite; - gi motivira u~enicite da go koristat svojot um, da gi analiziraat, kritikuvaat i vrednuvaat tugite dela, gi u~i da bidat originalni i unikatni; - gi pottiknuva u~enicite da razmisluvat za svoite postapki i razmisluvawa; - koristi metodi za aktivna nastava, vklu~uva individualna i rabota vo mali grupi; - dozvoluva improvizirawe, proba na alternativni i novi pristapi, kreirawe na neo~ekuvani vrski me|u nepovrzani raboti, modificirawe na ideite so cel da postignat kreativni rezultati, no i prevzema rizik za kreativnite idei; - zaedno so u~enicite pravi reflektiven osvrt na ideite, akciite i rezultatite i koristi konstruktivni povratni informacii za celiot proces; - sozdava interesna rabotna klima vo koja i u~eni~kite gre{ki se prifateni; - e ekspert za postavuvawe na pra{awa, pottiknuva qubopitnost i dozvoluva da ne se sledat sekoga{ pravilata; - znae deka kreativnata nastava ne e lesen na~in za rabota; - ja vklu~uva kreativnosta vo planiraweto za da se generirat i razvijat idei i da se evaluiraat istite dodeka se raboti; - ima doverba vo samiot sebe i metodite {to gi koristi, ima `elba za eksperimentirawe i ja prepoznava potrebata da u~i preku iskustvo.

Najmo]niot na~in da ja razviete kreativnosta kaj u~enicite e ne koga Vie toa ]e im go ka`ete, tuku koga toa Vie ]e im go poka`ete.
Str. 17

Str. 16

7. Respekt, po~ituvawe i doverba Dobrata nastava gi bara onie nastavnici za koi u~enicite }e
re~at Profesore, samo vie ne razbirate nas. Slu{aweto (i razbiraweto) na u~eni~kite potrebi i gri`i mu dava toplina na ~asot. Dobrata nastava bara u~enicite da se tretiraat kako ramnopravni so nastavnicite. Dobrata nastava bara nastavnici koi poka`uvaat dlabok respekt i po~it kon u~enicite vo u~ilnicata. Toa pomaga da se kreira visoko kvaliteten klas, a toa pak bara ogromen napor. Tie karakteristiki imaat golemo vlijanie i vo odnesuvaweto na u~enicite. Tie u~at od nastavnikot kako da se odnesuvaat, kako da se pronajdat sebesi, kako da steknat samodoverba, tie gledaat vo nastavnicite li~nosti koi nau~ile da gi kontroliraat svoite problemi, pritisoci i restrikcii vo `ivotot, i kako tie se borat so niv. Kon pra{awata i potrebite na u~enicite treba da se ima seriozen pristap. Dobrata nastava bara nastavnicite da razberat kako u~enicite u~at i se razivaat, kako mo`e da obezbedat mo`nosti za u~ewe koi go poddr`uvaat nivniot intelektualen, socijalen i li~en razvoj, nastavnicite da razberat kako u~enicite se razli~ni vo nivniot pristap za u~ewe i da kreiraat instrukcionalni mo`nosti koi se prilagodeni za razli~ni tipovi na u~ewe. Najva`nata rabota {to treba da go vodi nastavnikot niz vospitno obrazovniot proces e gri`ata i po~itta kon u~enicite. Ako u~enikot ne se ~uvstvuva va`en, razbran, zgri`en, po~ituvan kako ~ove~ko su{testvo i sakan od nastavnikot, negoviot potencijal za u~ewe }e se svede na bescelno razmisluvawe za idei so koi }e ja ispolni svojata detska fantazija. Str. 18

Dobriot nastavnik
- najprvo od s e dobar ~ovek vo vistinska smisla na zborot; - e nastavnik po~ituvan od u~enicite; - negovite principi se qubov, razbirawe i po~it kon u~enicite; - toj e pozainteresiran za u~enikot, otkolku za u~ili{teto; - razbira deka u~enicite imaat razli~ni potrebi; - vistinski se gri`i {to u~enicite mislat i ~uvstvuvaat; - gi slu{a u~enicite, no i gi ukoruva, pou~uva; - toj e ~ovekot {to gi razglasuva site idei, frustracii i soni{ta na u~enicite; - toj e ~esen so niv, im dava soveti i sloboda da go ignoriraat, bez da gi osuduva; - dobar lider i drugar, u~enicite se ugleduvaat na nego; - fer i praveden; - im pomaga na u~enicite da go dadat svojot maksimum; - ima edinstven karakter, ~uvstvo na samodoverba i li~en identitet; - ima ~esna samodoverba; - e rabotliv i efektiven.

Najdobrot nastavnik pove]e se gri`i za u~enicie i nivniot `ivot, otkolku za kompjuterite vo u~ilnicata.

Str. 19

Od u~enicite
U~enicite se edinstvenite {to znaat kolku i kako Vie rabotite, {to Vie pravite na ~asot, kako se odnesuvate kon niv, kon nivnite potrebi i pra{awa, kolku Vie se vlo`uvate sebe si i kolku se gri`ite za niv. Tie gi znaat Va{ite li~ni karakteristiki, mo`ebi i Va{ite slabosti, Vie ste nivna sekojdnevna interesna tema na razgovor. U~enicite se edinstvenite {to znaat dali ste vie uspe{en ili ne. U~enicite se onie koi{to go definiraat

Dobriot Nastavnik.

Dobrite nastavnici se onie ~ij{to ~as u~enicite go o~ekuvaat so netrpenie, tie se onie poradi koi u~enicite go sakaat u~eweto i u~ili{teto,. onie koi{to se del od nivniot `ivot i za koi, posle godi{niot odmor, u~enicite }e re~at Profesore vie ni nedostasuvavte.

Zapametete, u~enicite odlu~uvaat koj e Najdobriot nastavnik.

Za kraj, edna misla od Karl Jung.
One looks back with appreciation to the brilliant teachers, but with gratitude to those who touched our human feelings. The curriculum is so much necessary raw material, but warmth is the vital element for the growing plant and for the soul of the child.

Str. 20

Zoran [terjov e roden vo [tip na 31. 08. 1969. Diplomiral matematika na Priridno-matemati~kiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij- Skopje i raboti kako profesor po matematika vo SOU Naum Naumovski - Bor~e vo Probi{tip. Ima zavr{ena kvalifikacija za nastavnikmentor, u~esnik e vo procesot na mentorirawe na nastavnici i vo evaluacija na nastavnici-mentori, a u~estvuva i kako i predava~ (sertificiran obu~uva~) na dvaesetina seminari vo pove}e segmenti od obrazovanieto i toa: a) obuka na nastavnici-obu~uva~i za interaktivna nastavna metodologija; b) obuka na nastavnici za facilitatorski ve{tini; v) obuka na nastavnici-mentori; g) obuka na nastavnici-obu~uva~i za unapreduvawe na ocenuvaweto vo u~ilnicata; d) obuka na nastavnici-obu~uva~i za nastavno planirawe. Toj e eden od osnova~ite na Asocijacija za ~itawe na Republika Makedonija, ~len na International Reading Association (IRA), kako i ~len na ureduva~kiot odbor na matemati~koto spisanie Sigma. Ima objaveno dve knigi: Metodi za doka`uvawe neravenstva i Funkcionalni ravenki vo mno`estvoto realni broevi, kako i nekolku trudovi od oblasta na matematikata.
zoki_prof@yahoo.com

Pronajdete gi Va[ite kvaliteti . 1 Za po~etok . 3 Qubov kon profesijata . 5 Razbirawe na materijata [to se izu~uva . 6 Transfer na informaciite . 8 Koristewe na razli~ni instrukcionalni strategii . 10 Komunikacija . 12 Motivaicja . 14 Kreativnost . 16 Respekt, po~ituvawe i doverba . 18 Od u~enicite . 20

CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv.Kliment Ohridski, Skopje 37.091.3 [TERJOV, Zoran Za Dobrata nastava i Dobriot nastavnik / Zoran [terjov. [tip: NUUB Goce Del~ev, 2012. - 27 str. ; 19 sm ISBN 978-9989-147-77-7 a) Nastavna metodologija COBISS.MK-ID 90425610