Od Kogo Postanavme

1
D-r Risto Ivanovski
OD KOGO POSTANAVME
Bitola, R.Makedonija 2009 godina
D-r Risto Ivanovski, OD KOGO POSTANAVME
Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133
CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski- Bitola 001 . 94 133 . 2 IVANOVSKI, Risto Od kogo postanavme / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 256 str; 23 sm. COBISS.MK-ID 184 32577
PREDGOVOR R.T.Nigmatulin naveduva,Ernst Rifgatovi~ Mulda{ev:1 direktor na medicinski nauki,profesor na univerzitet,direktor na Seruskiot centar za o~i i plasti~na hirurgija...E.R Mulda{ev e zna~ajni ruski nau~nik od svetski glas......E.R.Mildu{ev misli originalno i znae so ednostaven i pristapen jazik da gi izloì sloènite nau~ni problemi. Knigata Od kogo sme poteknale ja napi{al so umetni~ki stil, iako vo su{tina e dlaboko nau~na. Ovaa kniga e interesantna kako za {irokiot krug na ~itateli taka i za specijalisti. Avtorot vo svojot predgovor naveduva: Jas sum tipi~en nau~en istraùva~ i cel moj nau~en ìvot e posveten na prou~uvawe na sostavot i biohemijata na ~ove~kite tkiva,vo cel na nivna upotreba kako transplanatati vo o~nata i plasti~na hirurgija. Ne mi odgovara dru{tvo na lu|e koi imaat sklonost da razmisluvaat za onastranata, sklonost von~ulnata percepcija, ~arobnii{tvo i sli~ni ~udi. Bidej}i sekoj godina vr{am 300 do 400 sloèni operacii, se naviknav rezultatite na nau~nite istraùvawa da gi procenuvam po konkretni, jasni parametri: o{trina na vidot, oblikot na liceto itn. Pokraj toa, ja sum proizvod na edna komunisti~ka zemja i sakal ne sakal, bev vospitan na propaganda na ateizmot i veli~eweto na Lenin, mada nikoga{ iskreno ne sum veruval vo komunisti~kite ideali. Religijata nikoga{ ne sum ja prou~uval. So obyir na se toa, nikoga{ ne sum moèl ni da pomislam deka }e se bavam so problemite na ustrojstvoto na svetot, antropogenezata i filozofskoto tolkuvawe na religijata od nau~na perspektiva. Se po~nalo so ednostavni sekojdnevni aspekti na pra{awa: zo{to nie edni drugite gi gledame vo o~ite ? Kako oftalmolog, toa pra{awe me zainteresiralo. Bidej}i sme po~nale toa da go istrùvame, nabrzina sostavivme kompjuterski program koj e sposoben da gi analizira geomteriskite parametri na okoto. Taa oblast na oftalmologijata se narekuva oftalmogemetrija. Ni uspealo da dademe niz dragoceni prilozi za oftalmogeometrija: identifikacija na li~nosta, odreduvawe na nacionalnosta, dijagnostika na psihi~kite oboluvawa itn. Ama, kako najzanimlivo se pokaàlo toa {to edna{, na osnova na fotografijata na lu|eto site rasi koi postojat vo svetot, sme do{le do srednostatisti~ki o~i. Tie pripa|aat na tibetanskata rasa. Ponatamu,matemati~ki sporeduvawe na o~ite na drugite rasi so srednostatisti~kite o~i, dojdovme do pati{tata na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, koj na zapanuva~ki na~in se sloùvaat so istoriskite ~initeli. A potoa soznavme deka sekoj hram na Tibet i vo Neapol kako svoja vizit-karta ima nacrtani ogromni neobi~ni o~i. Bidej}i tie o~i gi podvrgnavme na matemati~kata obrabotka po principite na oftalmogeometrija, ni uspealo da go rekonstruirame nadvore{niot oblik na su{testvata koi gi poseduvaat, oblik koj se pokaàl kako mo{ne neobi~en. Koj e toa ?, sum razmisluval. Po~nav da ja prou~uvam Isto~nata literatura, ama nesum na{ol ni{to sli~no. Vo toa vreme ne sum moèl ni da predpostavam deka toj portret na neobi~niot ~ovek, koj po sebe }e go nosam po Indija, Nepal i Tibet, }e proizvede na lama i svamija taka jak vpe~atok, deka, viduvaj}i go toj crte`, }e izvikuvam Toa e On ! Vo toa vreme ne sum ni pomisluval deka toj crte` }e postane nit-vodilja kon hipoteti~noto otkritie na veli~estvenite tajni na ~ove{tvoto- Genofondot na ~ove{tvoto. (On=Toj, R.I.) Mislam deka logikata e kralica na site nauki. Vo tekot na celiot moj nau~en ìvot sum go primenuval logi~niot pristap pri razrabotuvawe na novite operacii i novite transplanati. I vo toj potfat, koga se otisnavma na transhimalajska nau~na ekspedicija so spomenatiot crte` na neobi~niot ~ovek vo racete, isto taka sum odlu~il za mene da koristam voobi~en logi~en pristap na koj tolku sum naviknal. Hrpa zbrkani svedo{tva koi na toa patuvawe go dobivme od lamite, guruite i svamiite, kako i od knièvnite i religioznite izvori, po~nalo so pomo{ na logikata da se vklopuva vo logi~en niz, i se pojasno nas ne vode1
Dr.Ernst Muldaev, Od koga smo postali, Hem, a- Kheya- Neye, Belgrad, 2003: Ernst Mulda{ev Od kogo m proizo{li ? Aif Print, OLMA PRESS, Moskva, 2002. Copyright 1999. Ernst Muldashev.
4 lo spoznanieto deka na zemjata postoi sistem na o~uvuvawe na ìvotot vo vid na lu|e na razni civilizacii, koi se najduvaat dlaboko pod zemjata, konzervirani so pomo{ na samadijaGenofond na ~ove{tvoto. Isto taka nam ni uspealo da najdeme edna takva pe{tera i da dobiemo svedo{tvo od tn. Posebni lu|e koi tamu odat sekoj mesec. Kako nam ni pomognal spomenatiot crte` ? Pomognal zatoa{to Posebnite lu|e gledale i gledaat pod zemjata lu|e so neobi~na nadvore{nost. A me|u niv postoi i eden koj li~i na ~ovek od na{iot crte`. Ba{ nego tie so po~ituvawe go narekle On. Koj e On ? Ne moàm to~no da odgovoram, ama mislam deka On e ~ovek [ambala. Denes, bez obzir na toa {to sum racionalen nau~nik-prakti~ar, po~nav vo potpolnost da veruvam vo postoewe na Genofondot na ~ove{tvoto. Do toa me dovela logikata i nau~niot ~initel. A istovremeno sum svatil deka na{ata radoznalost nema ba{ nekoja golema vrednost, nas ni bilo i dozvoleno da samo zavirime vo golemite tajni, ama probaweto da gi fotografirame konzerviranite lu|e te{ko deka }e uspee vo bliskata idnina. Koi sme pa nie ? Nie sme u{te nerazbirlivi deca vo poreduvawe so najgolemata civilizacija koja postoela na Zemjata, civilizacijata na Lemurijancite, koi go sozdale Genfondot na ~ove{tvoto. A pri toa i vlogot e pregolem- Genfondot na ~ove{tvoto bi trebalo da bide praroditel na ~ove{tvoto vo slu~aj na globalnata katastrofa ili samouni{tuvawe na postoe~kite civilizacii na Zemjata. Pokraj toa, nas ni uspealo da ja svatime smislata na zborot amin2 koj go izgovoruvame sekoj pat koga ja zavr{ime molitvata. Toj zbor nastanal od takanare~enata posledna poraka SoHm.3 Se vospostavilo deka na{ata, peta civilizacija, i e zatvoren pristapot na znaweto na Onoj Svet i vo toj pogled toj mora samosatojno da se razviva. Po toa mi postanalo svatlivo {to e izvorot na znaeweto na takvite posvetenici kako {to se Nostradamus, Blavacka i drugi, na koi im uspealo da go prevladat principot SoHm i da vlezat vo Univerzalni informacioni prostor, te. znaewe na Onoj Svet. Knigata se sostoi od ~etiri dela. Vo prviot del nakratko e izloèna logikata na istraùva~kata misla, koja po~nuva so pra{aweto Za{to edni na drugi im gledame vo o~ite ? a zavr{uvam so analizata na oblikot na ~ovekot ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi. Vtoriot i tretiot del na knigata se posvetuva na ~initelite koi gi sobiravme od lamite, guruite i svamite vo tekot na ekspedicijata, a koi voglavno se izneseni vo forma na razgovor so niv. Ama, vo nekoi glavi pravam izzemawe i analiziram literaturni izvori (na Blavacka i drugi), a isto taka odgovoruvam na pra{awata na tipot Koj bil Buda4 i Kakvi civilizacii postoele na Zemjata pred nas ? êtvrtiot del na knigata e najsloèn i e posveten na filozofskoto osmisluvawe na ~initelite do koi sme do{le. Vo nego ~itatelot }e najde mnogu interesni razmisluvawe za Genfondot na ~ove{tvoto, zagonetkata [ambala i Agarta, za podivenite lu|e, za negativnata aura nad Rusija,a isto taka i za ulogata na dobroto,lubovta i zloto vo ìvotot na ~ovekot Iskreno re~eno, i jas sum se za~udil {to knigata sum ja zavr{il so analiza na takvi na prv pogled ednostavni i prirodni poimi kako {to se dobro, lubov i zlo. Ama, ba{ po taa analiza kone~no sum svatil zo{to site religii na svetot slo`no govorat za va`nosta na dobroto i lubovta. Zapravo po taa analiza po~nav iskreno da ja cenam religijata i da iskreno veruvam vo Boga. Sekako deka pi{uvaj}i ja ovaa kniga sum napravil gre{ki. Moi prijateli i sopatnici na ovaa ekspedicija (Valerij Lobankov, Valentina Jakovqeva, Sergej Selivestrov, Olga I{mitova, Vener Gafarov) ~esto ne se sloùvale so mene, se raspravuvale so mene i me ispravuvale. Mnogu nam ni pomognale strani ~lenovi na ekspedicijata- [eskand Ariel, Kiram Budaa~arija (Nepal), doktor Pasri~a (Indija). Sekoj od niv doprinel na na{eo zaedni~ko delo. Bi sakal da im se zablagodaram. Isto taka mo{ne bi sakal da se zablagodaram na Marat Fathlismanov i Anas Zaripov, koi me snabdele so literatura i mi pomognale da analiziram vo periodot dodeka knigata sum ja pi{el.
2 3
Amin=a min: Man-e, Min-e, Mon-e, Mun-e, za ~ovek, sporedi so makedonski mina=lu|e, samo na Belci. SoHm=so hm=hum=h um...Na mongolskite prostori Belcite pred Mongolite bile milenium godini. 4 Buda od buden.Toa bilo nasledstvo na Vedite so svojot sanskritski jazik.Ovoj bil tn.slovenski jazik.
5 Ama, izleda ovaa kniga tek mi e prva na ovaa tema. Istraùvawata se prodolùvaat. DEL I OFTALMOGEOMETRIJA- NOV PAT ZA IZUÛVAWE NA PROBLEMOT NA POTEKLOTO NA ÔVEKOT. Glava 1 Zo{to se gledame vo o~i ? Glava 2 Srednostatisti~ki o~i. Patevi na migracija na ~ove{tvoto po svetot. Glava 3 îi o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi ? (Knigata, R.I.) Im e posvetena na moite roditeli. Glava 1 ZO[TO SE GLEDAME VO OÎ ? Iman eden prijatel. Se preziva Qubanov. Po priroda, Juri Qubanov e srame`liv, zatoa vo tekot na razgovorot ~esto ja navednuva glavata i gleda pod. Edna{, bidej}i vo sticaj na okolnosti sum prisustvuval na eden negov neugoden razgovor koj se odnesuval na ènidba, vnimanieto mi go privlekla re~enicata koja mu ja izgovorila devojkata, negovata izbranica: - Pogledaj me vo o~i, Jura ! Za{to gleda{ vo pod, se krie{, {to li ? Zo{to taa da bara da go pogleda Qubanova vo o~i ? mi se javila neo~ekuvana misla. Sigurno vo negoviot pogled saka da pronajde toa {to toj ne rekol so zborovite... ôve~ki pogled Dodeka rabotev kako o~en lekar, sekojdnevno sum gi gledal lu|eto vo o~ite. I sekoj pat bi primetil deka niz o~ite na sogovornikot sme vo sostojba da primime edna dodatna informacija. I vo praksa, lu|eto ~esto govorat: strav mu e vo o~ite, taga vo o~ite, radost vo o~ite itn. Ne se pee slu~ajno vo poznatata pesma: Tie o~i se preku pat...5 Kakva informacija moème da primime od o~ite ? Vo literaturata ne sum na{ol istraùvawe za toa pra{awe. Da bi odgovoril na toa pra{awe, gi obaviv slednite dva eksperimenti. Gi zamoliv dva visokoobrazovani lu|e da sednat eden nasproti drug i da razgovaraat, neprekinato gledaj}i mu edniot na drugiot vo nozete. Ako se razgovaralo za suvata analiza bilo {to so malo emocii, me|u sobesednicite doa|alo do razbirawe, mada dvata se ~ustvuvale nelagodno, bidej}i sakale da pogledaat vo o~i na sobesednikot. Ama, koga bi navel razgovor na emocionalna tema, razgovor vo polo`bata gledame eden vo drug vo nozete za ispra{anite postanalo nepodnosliv. - Moram da ja proveruvam ispravnosta na negovite tvrdewa po negovite o~i- rekol eden od ispitanicite. Vo polo`ba gledame eden vo drug vo o~i dvata ispitanici se ~ustvuvale prijatno pri razgovorot i dobro me|usebno se razbirale, kako vo razgovorite na emocionalna, taka i na tema so mala emocija. Od toj eksperiment sum zaklu~il deka taa uloga na dodatna informacija, koja ja dobivame od o~ite na sogovornicite, e prili~no zna~ajna. Vtoriot eksperiment se sostoel vo toa {to sum zel fotografija na poznati glumci, politi~ari i nau~nici i gi isekol na tri dela: ~elni del, o~ni del i usen del na liceto. Me|u fotografiite bile i fotografii na Ale Puga~ova, Mihailo Gorba~ov, Oleg Dalja, Arnold [varceneger, Albert Ajn{tajn, Sofija Rotar, Vladimir Visocki, Leonid Bre`wev i drugi poznati li~nosti.
Vo knigava ima sliki...crteì...Bidej}i jas sum od generacijata so partalna topka, niv }e gi nema. Me|utoa,Makedoncite vo starata era imale parna ma{ina i duri na komjuterot tvorec bil Makedonec. Isto taka, le~ele so trevi, so babin prde{ (tu{ajka...) nemalo infekcii, so mo~ka..., iz~ezna po 1950 g.
Po toa zamoliv sedum lu|e nezavisno eden od drug da odrede koj e koj po ~elniot del na lice. Site ispitanici pogre{ile, a samo vo edniot slu~aj po specifi~niot vroden beleg pogodile deka toa ~elo pripa|a na Mihail Gorba~ov. Isto taka zbunetite bile pri probaweto da odredat koj e koj po vili~niot del. Samo eden od niv sedum ja prepoznal ustata na Bre`wev, smeej}i se na toa {to svoevremeno za cel ìvot zapamtil kako toj se qubel. Po o~niot del na liceto ispra{anite vo pogolem broj slu~aevi moèle da odredat koj e koj, iako ne sekoga{ smetsto. Toa e Bre`wev, toa e Visocki, toa e Puga~ov... govorele ispra{anite, posmatraj}i go o~niot del na liceto. Od nekoj razlog, na site im bilo te{ko da pogodat koja e Sofija Rotar. Na osnova na toj eksperiment ja iznesov pretpostavkata da ba{ od o~niot del na liceto dobieme maksimalna informacija da ja odredime li~nosta. Kakva toa informacija dobivame od o~nite oblasti na liceto ? Poznato e deka ~ove~kiot pogled raboti kako skener; o~ite pri gledawe vr{at mikrodvièwa, taka da nas pogled vertikalno i horizontalno premunuva preku objektot na posmatrawe. Ba{ toa {to pri gledawe dobivame skenirana informacija nam ni ovozmoùva da go ispitame obemot, goleminata i mnogu detalji na objektot. Pri skenirawe na o~nata jabol~ica ne moème da dobieme mnogu informacii, zatoa {to kaj o~nite jabol~ici,kako anatomski organ, se vidlivi samo ~etiri zna~ajni parametri: belwa~a, okrugla providna ro`wa~a, zenica i boja na duìcata. Tie parametri ne se menuvaat vo zavisnost od raspoloènieto. Od toa sme zaklu~ile deka nie so pogledot snimame skenirana informacija za cela o~na oblast na liceto, a tuka spa|aat kapacite, obvrite, nos i aglovi na o~ite. Tie parametri na okoto go so~inuvaat sloèna geometriska konfiguracija, koja stalno se menuva vo zavisnost od raspoloènie na ~ovekot (emocija, bol itn.). Ottamu sum go izvel zaklu~okot deka nie se gledame vo o~i da bi gi posmatrale promenite na geometriskite parametri na oblasta na liceto okolu o~ite. Taa skenirana oftalmogeometriska informacija se prenesuva niz o~ite do mozo~nite centri ispod korata vo koi se obrabotuvaat. Ponatamu obrabotkata na skeniranite informacii se prenesuva vo korata na golemiot mozok vo oblik na sliki, spored koi presuduvame za sobesednikot. Kakvi se toa sliki ? Pred se, bi trebalo da se istakne emocijata (strav, radost, interes, ravnodu{nost itn.) koi sme vo sostojba da gi zapazime vo o~ite na sogovornikot. Po o~ite nie moème da ja pogodime nacionalnosta6 na sogovornikot (Japonec,Rus,Meksikanec7 itn.). Moème da zapazime i nekoi mentalni karakteristiki: voqa, pla{livost, dobrota, zloba itn. I na krajot, o~igledno, spored skeniranata oftalmogenetska informacija lekari go odreduvaat takanare~eniot habitus (nadvore{ni op{ti izgled-prim. prev.) na oboleniot- op{t vpe~atok za sostojbata na oboleniot ili za dijagnozata na bolesta. Dijagnozata na bolesta po nadvore{niot izgled na ~ovekot posebno bila rasprostraneta me|u okru`nite lekari vo minatiot vek, koga nemalo dobri dijagnosti~ki aparati vo bolnicite. Mesnite lekari posebno go obu~avale svojot pogled da, samo osmatraj}i go pacientot, bi moèle smesto da postavat pravilna dijagnoza. - Ti, prijatele, ima{ turbekuloza- bi rekol mesniot lekar, samo pogleduvaj}i vo o~i na ~ovekot. I jas, bidej}i sum lekar, sum se ~udel kako nekoj moè to~no da ja odredi dijagnozata i sostojbata na bolesnikot samo pogleduvaj}i go. Pri toa, kako po pravilo, toj gleda vo o~ite na bolesnikot, ne obavuvaj}i kompleten pregled. Tie posmatrawa pokaàle deka nau~nite prou~uvawa na promenlivosta na o~nite oblasti na liceto moè da bide dragoceno za re{enie na mnogu problemi (dijagnostika na psihi~kite bolesti, objektiven test na podobnost za odredena profesija). Ama, na koj na~in moème da ja prou~ime taa oblast na liceto ?
6 7
Prva nacija bila francuskata i toa na krajot na 18 vek.Pak, Germanskata nacija bila samo od 19 vek... Japoncite se so okolu 40% krvna grupa A na Belci, a Meksikanci ima Belci i Indijanci (Mongoli).
7 Mene mi uspealo da gi zainteresiram negolema grupa na nau~nici- istraùva~i i nie so toa so po~etniot sistem izvr{ivme ispituvawa na golem broj od 1500 lu|e. Pretpostavuvaj}i deka ~ovekoviot skenira~ki pogled ja snima geometriskata informacija od o~nata oblast na liceto, napravivme kvalitetni fotografii na tie oblasti i se potrudivme spored niv da go odredime principot na geometriskata obrabotka na o~niot otvor, obvri, kapaci i nosnici. Ne{to sme uspeale, ama geometriskite parametri koi voop{tuvaat ne gi otkrivme. Po~navme da fotografirame na slajdovi i se potrudivme da go najdeme toa {to sme go barale projektiraj}i slajdovi so golemi zgolemuvawa na yid. I povtorno ne uspeavme- voop{tuvaj}i gi geometriski parametri ne gi najdovme. Ponatamu sme go na{le komjuterskiot program koj nas ni ovozmoùval crteòt na o~nite oblasti na liceto da go preneseme na ekran i po~navme taa oblast da ja analizirame so pomo{ na poseben program. Toj na~in se pokaàl najpogoden, bidej}i bilo mo`no najto~no da se o~itaat geometriskite parametri na o~nite oblasti na liceto i gi memoriravme vo kompjuterot. Ama, povtorno, voop{tuva~kiot princip ne bil najden. Duri na nekoe vreme ja obustavivme rabotata: otstapuvaweto na geometriskite figuri bilo krajno zamorno i tie moèle da se poredat vo relativni broevi, {to ne dozvoluvalo da se podvrgni na statisti~ka obrabotka. Se pribliùval krajot na taa nau~na idea. Ama, edna prilika, na sre}a, sum zaprimetil zanimliva rabota koja ne prv pogled ne e povrzana so potrebite na nau~nata oftalmogeometrija. Pregledav petogodi{no devoj~e. Toa sedelo vo kriloto na majkata stara dvaeset osum godini. Majkata ja nagnala glavata kon liceto na }erkata {epotej}i i vo uvoto, mi pomogala da gi pregledam nejzinite o~i. Prekinuvaj}i go posmatraweto na o~noto dno, ja podignav glavata i ja poglednav majkata i }erkata zaedno. Vo toj mig vnimanieto mi go privlekla ~initelot deka ro`wa~ata na majkata i }erkata bile ednakva golemina, iako edno telo bilo znatno pomalo od drugoto. Zo{to goleminata na ro`wa~ata kaj niv e ednakva ? Zar ne, po logika na stvarta, kaj maloto devoj~e ro`wa~ata bi trebalo da bide pomala otkolku kaj majkata ? pomisliv. Sokrivaj}i ja svojata radoznalost, go zavr{iv predgledot na devoj~eto, ja postaviv dijagnoza, go napi{av zaklu~okot i ja odrediv operacijata. Naredniot pacient ve}e stoel na pragot na mojot kabinet. Ne e li i kaj ovoj odrasnat pacient goleminata na ro`wa~ata ista kako i kaj taa devoj~e ? sum mislel jas, i potsetuvaj}i se na o~ite na devoj~eto, gi posmatrav o~ite na pacientot. Dimenzijata na ro`wa~ata se pokaàle identi~ni. Toga{ ne sum moèl da se vozdràm i ja zamoliv sekretarkata da pojde po klinikata i da sobere dvaeset lu|e so razli~na vorast, rast i polovi. Koga se sobrale, go zedov oftalmoskopot i im pregledav vo o~ite upotrebuvaj}i gi ednite so drugite. Zamislite, dimenzijata na ro`wa~ata na site lu|e, nezavisno od vozrasta, visinata i teìnata se podudirale. ûdno, mislev, e ~ustvo, deka dimenzijata na ro`wa~ata e konstantna na ~ove~kiot organizam- kako da e apsolutna edinica mera vo organizmot ! Pokraj mene sedela na{a lekarka-hirurg, Venera Galimova- si}u{na ubava èna. Gi pogledav nejzinite stapala i ja zapra{av: - Venera, koj broj ~elo nosi{ ? - Trieset pet. Zo{to ? - A jas ~etirieset tri. Slu{aj, dojdi da se pogledame vo ogledaloto ! Prijdovme do ogledaloto: dva para o~i so ro`wa~i ednakva golemina gledale vo nas. Zanimlivo, mislev, Vo ~ove~kiot organizam site dimenzii se relativni: dolìnata na rakata se razlikuva, goleminata na stapaloto se razlikuva, razmerite na liceto se razlikuva, razmerite na trupot se razlikuva, stomakot kaj nekoj e golem, kaj nekoj plosnat, pa duri i razmerite na mozokot i vnatre{nite organi (xiger, èludec, drobovi i dr.) kaj raznite lu|e se razlikuvaat. A vidi, goleminata na ro`wa~ata e ednakva ! Ne li nekoj nau~nik toa ve}e go zaprimetil ? Ja prou~iv specijalisti~kata literatura, ama nikakov pomen za toa ne sum na{ol. Ponatamu, organizirav masovno merewe na pre~nikot na ro`wa~ata so pomo{ na specijalen hirur{ki {estar pod operacioniot mikroskop vo poreduvawe so merite {irina na dlankite na racete i stapalata na nozete. Sostavivme varijacioni redovi, gi podvrgnavme na stati-
8 sti~ka obrabotka i otkrile deka pre~nikot na ro`wa~ata vo poreduvawe so razmerite na dlankite i stopalata e apsolutna konstantna i iznosi 10 + - 0,56 milimetri. Dimenzijata na o~nata jabol~ica (uzdu`na osa na okoto) merena so ultrazvukot, kako se pokaàlo, postepeno se zgolemila od roduvawe i tek vo 14.-18. godini ja dostignuva svojata sredna golemina od 24 mm. Pre~nikot na ro`wa~ata malku se zgolemila od roduvaweto do ~etvrtata godina, a od toa doba postanuva konstantna. To est, zgolemuvaweto na dimenzijata na o~nata jabol~ica ja preminuva promenata na dimenzijata na ro`wa~ata vo tekot na rastot. Zatoa kaj malite deca o~ite izgledaat pogolemi otkolku kaj ostanatite. Zo{to pre~nikot na ro`wa~ata e konstantna ? Te{ko moàm da odgovoram na toa pra{awe. Ama, taa apsolutna golemina vo ~ove~kiot organizam moè da se upotrebi kako edinica mera, posebno za oftalmogeometriski potrebi. Pomislata deka konstantnata dimenzija moè da postane oslonuva~ za najduvawe na osnovnite oftalmogeometriski parametri mi se javila ve}e koga po prv pat go zaprimetiv ~initelot deka dimenziite na ro`wa~ite se ednakvi. Ama, taa misla kone~no se u~vrstila tek nakon {to gi zavr{ivme statisti~kite istraùvawa i nastojuvawa da gi konstrirame geometriskite figuri na o~nite oblasti na liceto zemaj}i ja vo obyir konstantata na ro`wa~ata. Vo toa vreme, mi dojde vo poseta glavniot ginekolog na gradot Ufe. ^vrstinata na negovata nadvore{na pojava ne predizvikala sumlivost. Visokiot rast, golemiot stomak, ogromo ovalno lice obrasnato so brada so visoko ~elo. Gotovo istovremeno so nego vo moj kabinet vleze mojata operaciona medicinska sestra- Lena Voronina, ubava, mila, sitna devojka. Liceto na glavniot ginekolog i Lena Voronina tolku se razlikuvale, da, bidej}i toa go zapaziv, im predloìv da bidat eksperimentalni uzorci za oftalmogeometriski kompjuterski sliki. Ako nivnite lica tolku se razli~ni mislev, po {to im se razlikuvaat o~ite ? Gi vnesovme slikite na licata na glavniot ginekolog i Lena Veronina vo memorijata na kompjuterot, a dodadovme i sliki na liceto na ~etirinaestogodi{noto de~ko, sin na na{ata sorabotni~ka Olga I{mitova. Po toa pristapivme na analizata na geometriskite figuri koi se dobivaat koga se prodolàt tangentite na gornite i dolnite kapaci. Dobivme dva ~etvoroagli- golem (presek na tangetata na nadvore{nata krivina na kapacite) i mal (presek na tangetata na vnatre{nosta na krvnite kapaci). Oblikot i dimenzijata na taa dva ~etvoroagli kaj site ispitani indivuidui se pokaàle potpolno razli~ni, ama razmerite na dvete ro`wa~i koi na crteòt se najduvale vnatre na golemiot ~etvoroagli bile sovr{eno ednakvi. Ottamu se javila ideja da go upotrebime pre~nikot na ro`wa~ata kako edinica mera za matemati~ka analiza na maliot i golemiot ~etvoroaglovnik, kako i nivniot odnos.I toa, vo kraen ishod, ovozmoìlo da gi izrazime matemati~kite karakteristiki na tie ~etvoroaglovi vo oblik na edna~ina, ~ie re{enie go davalo brojot koj e karakteristi~en za oftalmogeometrija na osobata koja se ispituva. Koga e presmetana spomenatata oftalmogeometriska cifra na glavniot ginekolog, Lena Voronina i ~etrnaesetgodi~niot de~ko, se pokaàlo deka taa kaj site e razli~na. Glavniot ginekolog imal cifra 3474, Lena Voronina 2015, a de~koto 2776. Da li e mo`no karakteristikite na golemiot i maliot ~etvoroagla da se dovede vo vrska so crtite na liceto na sekoj ~ovek ? Go razloìvme liceto na glavniot ginekolog, prestavuvaj}i go vo vid na kombinacija na geometriski figuri. Isto napravivme i so liceto na Lena Veronina i de~koto. Ponatamu, probavme da najdeme matemati~ka zavisnost na kombinacijata na geometriskite figuri koi gi opi{uvaat crtite na liceto od geometriskite karakteristiki na dvata ~etvoroagla. Taa zavisnost se javuvala dovolno jasno, taka da sme uspeale na osnova na ~etvoroaglovite na glavniot ginelog da gi rekonstruirame osnovnite crti na negovoto lice, koe vo princip li~elo na original. Isto uspeavme i so licata Lena Voronova i de~koto. Op{to zemeno, svativme deka sme uspeale da go otkrieme op{tiot princip na rekonstrukcijata na liceto spored geometriskite karakteristiki na o~ite. Vo ponatamo{nata rabota, na materijalot na 1500 ispitanici, gi preciziravme principite na rekonstrukcija na liceto spored geometriskite karakteristiki na dvata ~etvoroagla. Ama, ne moèlo da se postigni nekoja golema to~nost. Zo{to ? Rabotata e vo toa {to nie imame 22 oftalmogeometriski karakteristiki, a spomenatite ~etvoroaglovi pre-
9 stavuvaat samo dve od niv. Istovremenata matemati~ka analiza na site 22 parametri se pokaàle tolku komplikuvana, da vo toa ne se vpu{tivme. [to pove}e, site tie 22 parametri stalno se menuvaat vo zavisnost ~ustvoto, zdrastvenata sostojba, bolesti i sli~ni faktori. Kakva ogromna sposobnost na presmetuvawa moraat da imaat negolemi nervni jazli ispod korata na ~ovekoviot mozok, koj gi obrabotuva oftalmogeometriskata informacija ! Pa ipak tie se sposobni migovito da ja obrabotat taa sloèna informacija i prenesat na korata na golemiot mozok vo vid na sliki, ~ustva i sli~ni percepcii, iako dimenziite na tie nervni jazli (okolu 1 sm) se nesporedlivo mali od dimenziite na sovremenite kompjuteri. Navistina, golem e Bogot8 koj sozdal takvo kompjutersko sovr{enstvo na mozokot ! A nie sme bile vo sostojba matemati~ki da obrabotime samo dva postoej}i 22 parametri ! Ama, duri i toa negolemo matemati~ko dostignuvawe ve}e ni ovozmoìlo so dovolno ubeduvawe da kaème deka oftalmogeometriskite parametri na sekoj ~ovek se strogo individualni i prestavuvaat nekoj vid vroden beleg. Toj oftalmolo{ki vroden beleg stalno se menuva vo zavisnost od promena na ~ustvoto i sli~ni faktori, ama vo op{ti crti ja ~uva svojata vrodena individualnost. Istovremeno, individualnite oftalmogeometriski parametri se povrzani so geometriskite karakteristiki na crtite na liceto, pa duri i nekoi delovi na teloto, pa zatoa e mo`no da se rekonstruira oblikot na ~ovekot vo pribli`ni crti na osnova na geometriskite karakteristiki na o~nite oblasti na liceto. Ba{ zablagodaruvaj}i na toa, gledaj}i go ~ovekot vo o~i, moème da zaklu~ime ne samo za o~ite, tuku za mnogu pove}e raboti. I na krajot, edinstvena konstanta na ~ove~kiot organizam, pre~nik na ro`wa~ata, koja vleguva vo oblasta na oftalmogeometriskata {ema, kako da sugeriraat da taa i prestavuva edinica mera vo aftalmogeometrijata. Vo o~ite se odrùva gotovo se {to se slu~uva vo organizmot i vo mozokot i toa se moè da se prati so promenite navedeni na 22 (a mo`da i pove}e) parametri na o~nite oblasti na liceto. Vo idnata aftalmogeometrija kone~no }e bide dobro prou~eni i re{eni mnogu problemi na medicinata i psihologijata. Samata priroda nas na toa ne naveduva. Pogledot, koj deluva kako skener, gi snima informaciite od o~nite oblasti na liceto, na koe so pomo{ na malite dvièwa na kapacite, obrvite, o~nite jabol~ici i koàta gi odrùvaat na{ite ~ustva, a isto taka i vidlivata individualnost na sekoj ~ovek. Nie vzaemno se gledame vo o~ite zatoa {to od o~ite (poto~no, od o~nite oblasti na liceto), dobivame dodatna informacija za ~ove~kata individualnost i nejzini promeni vo oblik na ~ustva i oseti. Na~ini na primeni na oftalmogeometrijata. Na krajot, gledaj}i se vo o~i, nie moème isto taka da dobieme i informacija na telepatski karakter. A ako navistina e taka, ne smee da se prenebregni priemot na geometriskite informacii od o~nite oblasti na liceto. Prakti~nata upotreba na oftalmogeometrijata mo`no e da se podeli na nekolku oblasti: identifikacija na osobata, rekonstrukcija na izgledot na ~ovekot, odredeni mentalni karakteristiki na li~nosta, dijagnostika na psihi~kite obolewa, dijagnostika na telesnite obolewa, odreduvawe na narodnosta9 i...prou~uvawe na poteklo na ~ovekot. 1. [to se odnesuva na identifikacijata, ve}e dobivme dovolno ubedlivi ~initeli, da ve}e pri prou~uvawe na dva (od dvaeset dva) oftalmogeometriski parametri na li~nosta na ~ovekot se opi{uva so precizen broj, koj e karakteristi~en samo za nego. Statisti~kite ispituvawa pokaàle deka toj individualen broj dovolno to~no se povtoruva pri povtorenite kompjuterski oftalmogeometriski skenirawa, odnosno, toj e karakteristi~en za dadenata osoba. Mislam deka to~nosta na individualniot oftalmogeometriski broj }e se zgolemi kako bi se zemalo vo obyir pove}e oftalmogeometriski parametri.
Belcite imale pove}e bogovi, Crncite eden bog. Ovie ìveele na razli~no genetsko-geografsko podra~je. Ednoboèstvoto po~nalo vo Egipet, kade ìveele Belci i Crnci, i toa so Ehnaton=Egnaton=e gnat on: gnat=gonat i so nego se zavr{ilo. Pa sledi Mojsi=moj si.I vo Mesopotamija ìveele dve rasi. 9 Me|u tn.narodi postoi samo genetsko-geografska oddale~enost.Belcite bile eden narod so eden jazik
10 Mo{ne e va`no pri kompjuterskite oftalmogeometriski skenirawa vo cel identifikacija na li~nosta da koristime spokojna, uravnoteèna sostojba na osobata koja se ispituva, kako maksimalno bi se izbegnalo vlijanieto na emocionalniot fon. E poznato deka postoi dva osnovni na~ini indetifikacija na li~nosta: fotografirawe na liceto i zemawe na otisoci na prstite. Oftalmogeometriskata identifikacija moè da bide dopolnitelen na~in, i taa se pokaùva korisna vo slu~aevite koga ~ovekot go promeni svojot nadvore{en izgled i gi izbri{i otisocite na prstite. Policijata, vojskata, bankarstvoto, sigurno }e bidat oblasti na idnata primena na oftalmogeometriskata identifikacija na li~nosta. 2. Rekonstrukcijata na izgledot na ~ovekot na osnova na oftalmogeometrijata nie,se vo se, sme ja primenale samo na nekolku lu|e. Ama, principot na rekonstrukcijata so toa ne bil pomalku precizno odreden, i e postignata zadovoluva~ka sli~nost na rekonstruiraniot oblik i vistinskata osoba. Oftalmogeometriskoto odreduvawe na mentalnite karakteritiki na li~nosta moè da se pokaè svrsishodno, na primer, za izbor na profesionalen pilot, kosmonaut, hirurg i dr. Testiraweto koe vo praksa se primenuva e subjektivno (te. zavisi od testiraniot), a ne objektivno. Da bi go prou~ile toa pra{awe, izbravme lu|e so sna`no izrazeni sledni osobini: so voqa, pla{livost, dobrota, zloba. Vo sekoj slu~aj vlegle po 6 lu|e. Vo grupata voqa, na primer, vlegle lu|e za koi dobro znaevme da tie vistina ja imaat taa osobina. Ist slu~aj i za grupata pla{livost, dobrota i zloba. Oftalmogeometriskata procena e izvedena na osnova na spomenatite dva ~etvoroagla- golemiot i maliot. Od toa go zaklu~ivme slednoto. Kaj lu|eto so izrazena voqa golemiot i maliot ~etvoroagli bile ednakokraki, po aglovite li~ele eden na drug, a maliot ~etvoroagol prili~no ravnomerno vleguval vo ramkite na golemiot ~etvoroagol. Koga lu|eto koi ja so~inuvale grupata pla{livi golemiot ~etvoroagol bil nalik na troagol so osnova dolu, a maliot ~etvoroagol isto taka po oblik li~el na troagol, ama ~ija osnova e svrtena napovisoko. Razlikata me|u grupite pla{livi i voqa bila tolku izrazita da ne bila potrebna nikakva statisti~ka potvrda. Koga lu|eto od grupata dobri golemiot ~etvoraogol li~el na romb postaven na agol. Maliot ~etvoroagolnik isto taka imal oblik na romb, postaven na agolot, i prili~no pravilno bil smesten vnatre vo golemiot ~etvoroagolnik. Vo grupata zlobni bilo mo`no da se primeti deka golemiot ~etvoroagolnik bil umereno splosnat i relativno tesen, a maliot ~etvoroagol poprimal oblik na troagol postaven na vrv. Karakteristikata na grupata dobrota i zloba isto taka bile mo{ne razli~ni. Na kraj, sprovedenoto istraùvawe ne moè da se smeta zavr{eno i ne se odlikuva so golema preciznost, imaj}i vo vid negolemata grupa ispitanici. Ama, tie ~initeli se mo{ne interesantni od slednite razlozi. Prvo, se steknuva vpe~atok deka lu|eto koi imaat voqa pred se se dobri. Drugo, pla{livite lu|e imaat sklonost kon zlobost (ednakvi mali troaglovi) i obratno: zlobnite lu|e ~esto se pla{livi.10 Naravno, postoi mnogu preminlivi oblici pome|u voqata, pla{livosta, dobrota i zlobata, koi moàt oftalmogeometriski da se izmerat. Isto taka e mo`no da se izmerat i drugi ~ovekovi mentalni karakteristiki. 4. Objektivna analiza na ~ove~koto ~ustvo i oset zasega ja sprovedovme samo povr{no. Ama, ve}e i prvite rezultati koi gi dobivme se pokaùvaat mo{ne zanimlivi. [to se toa ~ustva ? Toa e qubov, negoduvawe, lutina, zadovolstvo i mnogu drugi. Pesnicite i pisatelite go opi{uvale ~ove~koto ~ustvo. Ama, lekarite retko obra}ale vnimanie na ~ustvo pri le~ewe na bolestite, iako emocionalniot element sekoga{ postoi vo oboleniot organizam. Vo narodot se govori deka majkata moè da go izle~i deteto so svojata qubov.
Skiptarite, od skiptar=èzlo=stap so orel, se pla{livi. Tokmu zatoa tie ubivaat zad grb, neprijatelot niv da ne gi vidi. Sledi tie da se zlobni. Nivnite zlo~ini se gledaat vo poslednite vekovi, a i vo 21 vek. Tie imaat mno{tvo odliki na Arnautite, so mongolski poteklo, a s do denes se krvolo~ni...
10
11 Zar ne bi moglo, na primer oftalmogeometriski da se izmeri stepenot na zaqubenosta, ili stepen na revoltiranost na nekoja osoba ? Mislam deka toa naskoro }e bide mo`no vo onaa mera vo koja vo kompjuterskite analizi bidat vklu~eni pogolem broj na oftalmogeometriski parametri. A vo ovoj mig, koga sme vo sostojba da izloìme na analiza samo 2 od 22 parametri, takvite istraùvawa se odlikuvaat so golema nepreciznost. Osetite (bol, slabost, priliv energija itn.) poto~no se merat ve}e na osnov na dvata navedeni parametri. Ama, da se sprovede konkretno istraùvawe so statisti~ka analiza, nemalo dovolno inicijativi: cel na{ centar e hiru{ka klinika i najpove}e napori se vloùva vo razrabotuvawe i izvr{uvawe na operacii. Ipak, moème da kaème deka oftalmogeometriskata analiza na ~ustvata i osetot moè da otvori novi prespektivi ne samo vo medicinata, tuku i vo drugite oblasti na naukata. Taa moè posebno da bide korisno za psihologijata: sigurno psihologijata na idninata }e vladee so matemati~ki oftalmogeometriski metodi. 5. Dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa sme ja oprobale na nekolku bolesnici so dijagnoza {izofrenija. [to se odnesuva na parametrite na golemiot ~etvoroagol, ne najdovme nekoi tipi~ni crti. Ama, kaj site posmatrani {izofreni~ari maliot ~etvoroaglovnik nastojuval da poprimi oblik na troagol so postaven vrv nadolu. Ama, naravno, ne moè da se postavi dijagnoza {izofrenija samo na osnova na izmena na maliot tragol. E neophodno da se prou~i pogolem broj oftalmogeometriski parametri, za ~ie e prili~no specifi~na izmenata, duri e potrebna sloèna matemati~ka obrabotka. Po moe mislewe, perspektivata na dijagnostikata na psihi~kite oboluvawa na osnova na oftalmogeometrija e prili~no dobra. Rabotata e vo toa {to sovremenite psihijatri koristat izrazito subjektivni metodi na dijagnostika, zasnovani na lekarovoto subjektivno tolkuvawe {to odgovara na postavenite dijagnosti~ki pra{awa. Subjektivizmot vo taa oblast dovel do tamu da po celiot svet se {irat pretpostavki za vistinosta i nevistinosta na nali~jata na psihi~kite bolesti (prisetite se na stalinisti~kite represii ili mnogu kriminalni dela). Pronajduvaweto na oftalmogeometriskite metodi ovozmoùva da se dobie dodatna objektivna informacija, {to e znatna pomo{ pri dijagnostikata na psihi~kite bolesti. Dijagnostikata na somatskite (telesni) bolesti gi sprovedovme na primer 4 bolesnici so ciroza na xigerot i 4 bolesnici so zapu{en karcinom. Kaj obolenite od karcinom ne moèvme da najdeme nikakvi specifi~ni promeni na golemiot i maliot ~etvoroagol, pa zatoa nema smisla da se govori za dijagnostika na rakot, pogotovo ne vo raniot stadium. Ama, zatoa kaj obolenite od ciroza na xigerot uspeavme da utvrdime da maliot ~etvoroagol se pretvoruva vo troagol postaven so vrvot nadolu. Da li e toa dijagnosti~ki znak na ciroza ne xigerot ? Sekako deka ne e. Sli~nost na maliot ~etvoroagol so troagolot sme zaprimetile i kaj obolenite od {izofrenija, kaj lu|eto so zloben karakter (setete se na grupata zlobni) i kaj pla{livite lu|e (grupa pla{livost). Ajde da razmislime za toa ! Voop{te kaj niv lu|eto pokaùvaat deka e prisuten trend: telesna bolest (ciroza na xigerot), du{evna bolest ({izofrenija) ili negativna mentalna karakteristika (pla{livost, zloba).11 Od toa bi moèlo da se pretpostavi deka maliot ~etvoragol prestavuva indikator na negativni psihi~ka energija. Vo vreme dodeka se bavev so toa, ne sum znael deka vo osnova na drevnite isto~ni metodi na le~ewe (le~ewe so vnatre{na energija) leì osloboduvawe na organizmot od negativni psihi~ki energii. Toga{ ne moèv ni da pretpostavam deka qubovta i somilosta, koi
11
Koga stanuvav vo Studenski Stiv Naumov- Skopje, na site studenti vo Klubot ni predava{e prof. Buqan po sudska medicina. Toj istaknuva{e, koga ubiva Makedonec, toj toa go pravi kako vitez. Toj pred da izvr{i ubistvo, na `rtvata pred da go ...ubie, toj nego mo dovikuva. Zna~i, toj na `rtvata mu dava mo`nost, toj da se odbrani. Naprotiv, koga ubiva Albanec, toj kako stra{livec i kukajci ubiva zad grb, bez toj na `rtvata da mu dade pravo toj da go vide svojot ubiec. Makedoncite kako vitezi se borat koga se i pomalku od neprijatelot. Albancite se mo}ni samo koga se samo vo mnozinstvo. Pri edna ekspedicija niz Amazonija, Belcite niz rekata Amazon na svojot ~amec ka~ile Indijanec...Se dodeka tie bile pomalku, tie bile mirni...Ima indijansko pleme êrokez, so zna~ewe kratok no`, a 5/6 od Arnautite naseleni po Krimskata vojna me|u Vrawe i [arplanina bile êrkezi: 1/6 bile Tatari;Mongoli.
12 tolku se propovedaat na Istok,12 se protiv otrov ne samo za zloba i stra{livost, tuku i za pojava na bolestite. I kone~no, vo toa vreme ni vo sonot ne sum moèl da sonuvam deka osloboduvaweto na teloto od negativnata energija moè da se dovede do takov ~ud kako {to e samadi- konzervirawe na ìvotot na ~ove~koto telo so o~uvuvaweto na ìvotnata sposobnost na iljadi i milioni godini. A {to se odnesuva na dijagnostikuvawe na somatski oboluvawa na osnova na oftalmogeometrijata, na toa pra{awe u{te sekoga{ nemam odgovor. Bi trebalo da se prodolì so istraùvawata. 7. Odreduvaweto na narodnostite so pomo{ na oftalmogeometrijata pokaàlo deka tie kriteriumi se dovolno to~ni. Po karakterot na golemiot i maliot ~etvoroagol mo`no e da se razlikuvaat ne samo Kinezi od Evropjanite, ili crnci od Indonezijci, ve}e i da se zaklu~i za suptilnite nacionalni karakteristiki.13 Toa pra{awe podrobno go prou~ivme analiziraj}i gi raznite lu|e koi postojat na Zemjata. A neophodnost na takvata edna analiza se javuva zatoa {to sme odlu~ile od oftamolo{ka prespektiva da prijdeme na potekloto na ~ove{tvoto na Zemjata. Ama, vo toa podrobno }e pisam vo slednoto poglavje. Zavr{uvaj}i go poglavjeto za oftalmogeometrijata, bi sakal da kaàm deka nie gledame vo o~i ne od puka radoznalost- od o~ite na sogovornikot nie dobivame informacija za negovite ~ustva i oseti, koi se odrazuvaat na o~nata oblast na liceto vo oblik na promena na sloèni konfiguracii na geometriskite parametri. Nie sme vo sostojba podsvesno da gi analizirame tie geometriski figuri i da sozdademe svoj vpe~atok za mislite, zdravjeto, ~ustvata i osetite na ~ovekot, nezavisno od toa {to toj govori. Zatoa, ako sakate da bidete otvorena osoba bez potajni misli, sekoga{ gledajte go sogovornikot pravo vo o~i i ne nosite temni nao~ari. Toga{ }e sozdadete vpe~atok na snaèn i ~estit ~ovek. Glava 2 SREDNOSTATISTI^KI OÎ. Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po svetot Vo prethodnata glava stoev na toa deka so pomo{ na oftalmogeometrijata moàt da se prou~at ~ove~kite rasi. Pra{aweto za potekloto na rasite mo{ne e interesantno. I zapravo, zo{to lu|eto koi ìveat vo raznite krai{ta na svetot me|usebno se razlikuvaat ? Postoi li zakonitost pome|u nadvore{nosta na lu|e vo zavisnost od toa vo koj del na zemjata tie ìveat. Kade se najduva centarot od kogo poteknalo ~ove{tvoto ? Od kogo sme nastanale ? Mnogu nau~nici nastojuvale da najdat odgovor na toa pra{awe.Nekoi od niv go dokaùvale boènskoto poteklo na ~ovekot (idealisti),14 drugi- potekloto na ~ovekot od majmuMongolite od Isto~na Azija 13.000 g.p.n.e. preminale vo Severna Amerika, a 8.000 g.p.n.e. stignale vo Ju`na Amerika.Se razlikuva mongolsko,posebno od ona na Belci. Vo centralna Azija do{le Belci. 13 Temnite rasi imaat zaedni~ko poteklo u{te od vremeto koga nemalo kontinenti. Kaj Indijcite do{le Vedite so svojot sanskritski jazik, koj bil tn.slovenski, jazik na Belcite. Toj bil slu`ben vo Indija. Toj bil zamenet so novopersiski, a ovoj so angliski. Denes vo Indija ìveat temni Indijci i Belci. Vo Centralna Azija i Japonija stignale Belcite pred Mongolite. Najdobar primer se Albancite. Ovie se sostojat od evropski Skiptari=Toski i aziski Arnauti=Gegi. Tie me|usebno ne se razbiraat, me|usebno neop{tele, ne stapuvale vo brakovi..., oti vo se se razlikuvale. Arnautite od Azija gi donele genot na mongolskiot kow i genot na mongolskata ovca. Zna~i, ne pa|a zbor za narodnosti so nacionalni karakteristiki,tuku samo razli~ni genetsko-geografski podra~ja ili samo geografski. 14 1999 WATCH TOWER BIBLE AND TRACT SOCIETY OF PENNSYLVANIA @ivotot- kako nastanal ? So evolucija ili so sozdavawe ? Na strana 18 stoi: Darvin go priznal toa kako problem. Na primer, toj napi{al: Da se pretpostavi deka okoto...moèlo da bide formirano preku [evolucija], otvoreno priznavam, izgleda deka e apsurd od najvisok stepen. Ottoga{ pominalo pove}e od eden vek. Dali problemot e re{en ? Ne. Naprotiv, ona {to e nau~eno za okoto od vremeto na Darvin pa navamu, pokaùva deka toa e duri posloèno otkolku {to toj razbral. Zatoa, Xastro rekol: Izgleda deka okoto e dizajnirano; nitu eden dizajner na teleskopi ne bi moèl da napravi podobro ...Nau~nicite za komjuteri zaviduvaat na ~ove~kata retina. Nejzinite 100 milioni stap~iwa i ~ep~iwa, kako i nejzinite sloevi od neuroni izvr{uvaat najmalku 10 milijardi presmetuvawa vo sekunda...
12
13 not (materijalisti-darvinisti). Vo drugata grupa spa|aat i lu|eto koi govorele deka razni rasi lu|e nastanale od razni oblici na majmuni.15 Postojat mnogu klasifikacii na ~ove~kite rasi. Francuskiot nau~nik Kivije lu|eto gi delel na tri rasi- bela, crna i òlta. Deniker (1902.) mislel deka na Zemjata postojat 29 ~ove~ki rasi. Vo Britanska encikolopedija (1986.) se opi{uvaat 16 ~ove~ki rasi. Ama, najpotpolna, temelna klasifikacija, po moe mislewe, ja sostavil na{iot sovetski nau~nik A.Jarho (1935., 1936.), koj opi{al 35 ~ove~ki rasi, a isto taka svojata rabota ja propratil i so divni fotografii i crteì koi gi prestavuvaat raznite rasi. Koga po~navme da gi prou~uvame ~ove~kite rasi, napravivme kvalitetna fotokopija na prestavnicite na site 35 rasi od knigata na A.Jarho i od tie kopii sme ja izrezale o~nite oblast na liceto. Potoa tie sliki gi skeniravme i gi podloìvme na oftalmogeometriskata analiza. Oftalmogeometriskite razliki na raznite ~ove~ki rasi se javuvaat so dovolna to~nost. Ama, dali me|u niv e mo`no da se najdat bilo kakvi matemati~ki zakonitosti ? Srednostatisti~ki o~i Nastojuvaj}i da odgovorime na postavenite pra{awa, gi presmetavme srednostatisti~ki o~i od o~ite na site ~ove~ki rasi. So sre}a, konstantnata ro`wa~a nas ni ovomoì oftalmogeometriskite parametri da gi presmetame vo apsolutni brojki. Koga go zavr{ivme presmetuvaweto, bevme iznenadeni. Srednostatisti~kite o~i sovr{eno jasno pripa|ale na tibetanskata rasa ! - Zar Nikolaj Rerih ne bil vo pravo ? - izviknav. Od detstvoto go po~ituvav N.Reriha i go smetav za doajen na ruskata nauka. Toj 1925. - 1935. odel na nekolku ekspedicii na Tibet i Himalaite, {to go navelo na pretpostavkata deka ~ove{tvoto poniknalo na Tibet i ottuka se rasprostranilo po celata zemjina topka. Nikola Rerih toa go pokaàl analiziraj}i gi istoriskite i religioznite ~initeli.16 So prilikata na matemati~kite analizi o~ite na razli~nite rasi, srednostatisti~kite oftalmogeometriski parametri i nas ni ukaàle na tibetanskata rasa. Dali toa e slu~ajno ? Zar tuka nema direktna analogija ? Razmisluvaj}i za toa, probavme o~ite na raznite rasi da go rasporedime spored stepenot na matemati~kata pribli`nost na srednostatisti~ki o~i. Vo po~etokot nas toa ne ni uspevalo: oftalmogeometriskite parametri na raznite ~ove~ki rasi nikako ne moèle da se poredat vo eden niz. Nas ni uspealo tek koga po~navme da gi rasporeduvame o~ite na raznite rasi vo ~etiri nizi vo odnos na srednostatisti~ki o~i na tibetanskata rasa.17
15
Site vidovi majmuni imaat 48 hromozomi, a vidot ~ovek 46 hromozomi...Majmunite gi imaat site krvni grupi, a kaj ~ovekot bila prvobitna krvna grupa 0. Tek potoa sledat drugite krvni grupi. Najdobar primer e makedonskoto u~ewe, {to denes go znae nepismeniot selanec. Spored nego, od toa {to ne se okotuva, od toa ni{to nebiduva. Sledej}i go ova, do denes nau~nicite ne uspeale da dobijat potomstvo me|u vidot ~ovek i site vidovi majmuni. Sledi bizonot so govedoto da se pobliski, {to vaì me|u kowot i magareto..., otkolku me|u ~ovekot i majmunite. Vo prilog e i lakrdijata: od crn obrasten majmun proizlegol crn ne obrasten ~ovek. Pak, ovoj ja izgublil temnata boja i od nego postanal belec. Sledi na Belcite da im porasnat vlakna.Inaku narodot kaùva,toa {to iz~ezni pove}e nikoga{ ne se javuva. Bidej}i Kontintalcite bile preselnici od i preku Balkanot,Darvin im go re{il potekloto:majmun 16 DER GROSSE READERS DIGEST WELT ATLAS VERLAG DAS BESTE G.M.B.H. STUTTGART ZRICHWIEN Na str. 142 i 143 se gleda deka na Tibet i Himalaite gi nema ìtaricite i leguminozite za vegeterijanska hrana na krvnata grupa A na Belcite. Tokmu zatoa tie prostori nemaat vrska so Belcite. Na tie prostori pred Mongolite do{le Belcite. Koga potoa od Isto~na Azija tamu do{le Mongolite, kaj niv se sozdala krvnata grupa V. Belcite i Mongolite bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 17 Vo Atlasot na str. 120 postoi pregled na zonite na temperaturata na Zemjata. Na najseverot na Zemjata e pojasot so sekoga{ ladno; sledi poju`no topli leta so ladni zimi; pa poju`no è{ki leta so ladni zimi; poju`no sekoga{ toplo; poju`no è{ki leta so topli zimi i poju`no sekoga{ è{ko. ...So povi{uvawe preku morskoto ogledalo se sniùva temperaturata za okolu 0,6 stepeni Celcius sekoj 100 metri. Na Monteveres zatoa nikoga{ ne se za o~ekuvawe stepeni nad to~kata na mrznewe....
14 Inaku kaàno, 4 rasi imale pribli`ni ist stepen na matemati~kata srodnost so o~ite na tibetanskite rasi: paleosibirska, ju`noaziska, pamirska i armenoidna rasa.18 Za razlika od prvite tri rasi, armenoidnata rasa imala pomal stepen na matemati~ka pribli`nost na tibetanskata, ama ako taa ne bi se rasporedila pokraj tibetanskata rasa, ne moèla da se razraboti sistemot na raspodelbata po stepenite na matemati~kite pribli`nosti na o~ite na srednostatisti~kite o~i. I taka, izdvojuvaj}i ~etiri koreni, uspeavme vo site tie koreni da gi raspodelime ~ove~kite rasi po stepenot na matemati~kite pribli`nosti na srednostatisti~ko o~i. Se sklopil sreden sistem. Ponatamu, gi razmestivme fotografiite na ~ove~kite rasi na kartata na svetot na mestoto kade tie istoriski ìveat i gi spoivme so linii spored matemati~kata pribli`nost na o~ite na spomenatite ~etvorni koreni. Taka dobivme aftalmogeometriska {ema na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet.19 Pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto po celiot svet Na toj na~in, spored oftalmogeometriskite fakti (a toa e suva matemati~ka analiza na ~ove~kata rasa !) dojdovme do toa ~ove{tvoto da poteknalo na Tibet i rasprostranilo po seliot svet20 vo ~etiri osnovni pravci: - pravec A: Sibir- Amerika- Novi Zeland - pravec B: Tajland- Indonezija- Avstralija - pravec C: Pamir- Afrika - pravec D: Kavkaz- Evropa- Island
Brigite (Brzjacite) ja sozdale Anadolija i Ermenija. Tie do{le do centralna Azija...i Japonija. Tamu ima gradeì, a Mongolite ìveele vo {atori, kako Indijancite. Tie vo Kina i Japonija go odnele svojot dativen u vo imenkite,{to vaì vo Japonija, duri kratka kragna vo Kina...Dativot kaj Inkite... 19 Temnite rasi se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Vo Atlasot na str.118 stoi i deka 200 milioni godini stari peso~ni kamewa na Britanskiot Ostrov, morale da postanat vo edna saharska klima; nejzinite magnetski ispituvawa pokaùvaat, deka Velika Britanija toga{ tamu bila, kade{to denes e Sahara. Zna~i, Zemjata bila mala, sledi me|urasna plodnost: na Temnite so Belcite. 20 Prvobitna krvna grupa na lu|eto bila krvnata grupa 0. Za da se sozdade krvnata grupa A bila neopohodna infekcija od malata sipanica i gripot. Tokmu poradi ovie bolesti so krvnata grupa 0 Indijancite izumrele preku 90%. Bidej}i golemata sipanica od sipanicata na govedoto bila smrtonosna za Belcite, {to vaì za pti~jiot grip, nositeli na krvnata grupa A bile malata sipanica od ~umata na govedoto i gripot na sviwata. Bidej}i Mongolite so krvna grupa 0 bile lovci i ribari, {to opstoilo i za Indijancite, koi nemale kow, govedoto i sviwata, {to vaì za kowot, bile vo genetskogeografsko podra~je na Belcite. Ova e vo sprotivnost na genetsko-geografskoto podra~je na temnite rasi. Vo Atlasot na str. 128 se gleda deka dvogrbovata kamila e severno od Kaspisko More, a vo Arabiskiot Poluostrov ednogrbnata kamila. Tokmu magareto se sovpa|a so kamilata. Magareto ìveelo od Severna Afrika so Arapskiot Poluostrov i Mesopotamija. Sledi Belcite so svoite doma{ni ìvotni da stignat na tie prostori. Toa prodolìlo vo so kineskite prostori. Tie se za konopot, temen ~aj..., drugo genetsko-geografsko podra~je za ìtarici i leguminozi. Na str. 142 se gleda, sojata e samo vo Japonija i isto~no od nea. Me|utoa, nea polo{o ja podnesuva krvnata grupa V na Temnite. Se ova govori, Belcite so svojata krvna grupa A, sozdadena me|u 25.000-15.000 g.p.n.e., nekade okolu 4500 g.p.n.e. do{le pred Mongolite vo Centralna Azija i Japonija,tamu gi ponele svoite doma{ni ìvotni govedo, sviwa, kow..., od kowot proizlegol mongolski kow, {to vaì i ìtarici i leguminozi, a bilo i so prethodnikot na sojata...japonskoto jabolko...Kaj Mongolite nastanala krvna grupa V, koja e po 4500 g.p.n.
18
15 Vo sekoj od tie pravci na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet21 moèlo da se prati preciznata dinamika na promenlivost na oftalmogeometriskite parametri na o~ite na ~ove~kite rasi, odredeni po stepenot na matemati~ka pribli`nost na tie parametri na srednostatisti~kite o~i na tibetanskata rasa. To est, vo sekoj od tie pati{ta na migracija predstavnicite na ~ove~kite rasi bile rasporedeni taka da dve sosedni rasi imaat maksimalen stepen na me|usebna matemati~ka pribli`nost na oftalmogeometriskite parametri, a stepenot na matemati~kite pribli`nosti na o~ite na tibetanskata rasa opa|a {to e pogolema oddale~enost od Tibet.22 Ajde sega podrobno da gi razmotrime sekoj od tie pati{ta na migracija i sporedime so nekoi istoriski ~initeli. Pat na migracija A Dojdovme do toa deka vo toj najgolem pat na migracija (Sibir, Amerika, Novi Zeland) po tibetanskata vleguvaat slednite rasi: paleosibirska, uralsko-altajska, laponidna, balti~ka, ju`nosibirska, centralnoaziska, eskimska, manxurska-korejska, atlanska, ju`noameri~ka, paleoameri~ka, patagonska, tihookenska, srednoameri~ka i polinezijska. Pri toa, od osnovniot pravec na promenlivost na o~ite se odvojuvaat nekolku ogranoci: od uralo-altajska rasa- laponidna i balti~ka rasa (edniot za drugiot po princip na promena na o~ite), od ju`nosibirska rasa- centralnoaziska, eskimska i manxursko-korejska (me|usebno odvoeni) i od patagonska rasa. Jas nesum istori~ar i te{ko mi e to~no da odredam koi sovremeni narodi i nacii vleguvaat vo sostav na ova ili onaa ~ove~ka rasa. Jas sum, se vo se, profesor na o~na hirurgija i samo poradi nau~nata logika sum bil prisilen da se dotaknam na taa za mene taka nespecifi~na oblast. Ipak sebe }e si dopu{tam nakratko da go opi{am toj i drugite pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet, dobieno so oftalmogeometriskata metoda. Nekoi nau~nici-istori~ari ne gi zemat za grev neto~nostite, koi sekako gi ima. Vo ramkite na nazna~eniot pat A ~ove{tvoto od Tibet migriralo na sever. Novata okolina vo koja prestojuvale ostavila svoj vtisok na nadvore{nost, a posebno na o~nata ob-
Da poteknuvaat site rasi od Tibet, vo kogo vo ledeno doba,koe traelo 1000000-500.000 godini, s bilo zamrznato, ne bilo mo`no. Se navede, deka Belcite nebile od isti prostori na Temnite. Peter DAdamo with Catherine Whitney (1996): Eat right for Your Type, pi{at: Na tipot A ne mu odgovara dobro tropsko ovo{je kako mango ili papaja. Iako ovie ovo{ja sodràt digestiven enzim {to e korisen za drugite krvni grupi, toj ne e dobar za digestivniot trakt na tipot A. Ananasot od druga strana, go potpomaga vareweto kaj tipot A. Portokalite isto taka treba da se odbegnuvaat, iako moèbi vi se omileni. Portokalite gi iritiraat organite za varewe na tipot A, a ja popre~uvaat i pravilnata apsorcija na va`ni mineralii...Tipot AV ne napreduva posebno dobro na odredeni vidovi tropski ovo{ja, osobeno mango i guava. No ananasot e mnogu korisen za vareweto kaj tipot AV. Portokalite treba da se odbegnuvaat, iako moèbi vi se omileni. Portokalite go iritiraat èludnikot na tipot AV, a isto taka ja popre~uvaat i apsorcijata na va`ni mineralii...Lektinot na bananata go popre~uva vareweto na tipot AV. Prepora~uvam da ja zamenite so drugi ovo{ja {to imaat visoki koli~ini na kalium, kako kajsii, smokvi i odredeni vidovi diwa. Tie za tropski infekcii pi{at: Tropskite infekcii na crniot xiger, koi predizvikuvaat fibroza, se po~esti kaj tipot A, a poretki kaj tipovite V i AV. Tipot 0, koj najverojatno mnogu rano razvil anti- A i anti- V antitela, e skoro imun na ovie bolesti. Se ova ukaùva deka krvnata grupa A ne bila sozdadena na tropskite prostori. Isto taka, ovde postoi povrzanost na krvnata 0 so V, kako na Temnite. Zatoa krvnata grupa 0 na Crncite bila ju`no od Sahara, vo Ju`na Afrika. Vo Atlasot Readers Digest stoi: Nastanuvaweto na Sahara na primer dejstvuvala kako takva pre~ka, i ìvee~kite cica~i ju`no od pustiwata se razvivale vo tropski priliki potpolno inaku otkolku severnite na pustiwata. Ova objasnuva, ju`nite prostori opstoile na Crnci, a severnite postanale na Belci.Pak, Belcite do{le od severot. Avtorite velat: tipot A treba da odbegnuva bela riba kako na primer list i iverak. Ovie vidovi riba sodràt lektin {to moè da go iritira digestivniot trakt na lu|e so krvna grupa A. Za tipot V tie kaùvaat sprotivno za belata riba. Isto taka, za tipot V bila dlaboko- okeanskata riba bogata so masla. Ako kon ova se dodade za tipot 0 ribite od studenite vodi polni so maslo, {to vaì za Mongolite kako sprotivnost na Belcite so pozasiteni masla, se potvrduva deka vo krvnata grupa 0 postoi razlika me|u Belcite i Mongolite. Zna~i, postoi odvoena ishrana na Belcite i Temnite. Tie bile od razli~ni genetsko-geografski podra~ja. 22 Zna~i, se raboti za geografska oddale~enost.A taa e povrzana i so na klimatskite zoni: sever na jug.
21
16 last na liceto (paleosibirska rasa). Od paleosibirskata rasa se odvoila uralo-altajska rasa, koja denes, kako mene mi izgleda, prestavuvaat altajci i ba{kirci. Uralo-altajska rasa postanala rodona~alnik na slepiot ogranok vo koja so red vlegle laponoidna (Lopari) i balti~ka rasa. Ovaa posledna, kako mene mi se ~ini, pretstavuvaat Finci. Isto taka, ne isklu~uvam deka balti~kata rasa (mo`no, zaedno so laponoidnata) postanala predok na sovremenite Tatari, ~ii o~i gi prou~uvaav. Vrska so toj slep ogranok mo`da imaat Estonci i Ungarci. Sledna etapa vo sistemot na sukcesivnata oftalmogeometriska izmenlivost na o~ite prestavuva ju`nosibirskata rasa, koja {iroko e rasprostraneta na teritorijata na Sibir i Kazahstan. Po moeto mislewe, na taa rasa pripa|aat sovremeni Kazahi i mnogu severni narodi (Nenci, Jakuti, ûk~i itn.). Ju`nosibirskata rasa dala tri samostojni slepi ogranoci: centralnoaziska, manxursko-korejska i eskimska rasa. Pretstavnici na centralnoaziskite, o~igledno, se sovremeni Mongoli. Manxuro-korejskata rasa postanala predok na sovremenite Kinezi, Japonci i Korejci. Slepiot ogranok na Eskimite se ra{iril po teritorijata ûkotka, Aljaska, severniot breg na Kanada i Grenland. Ju`nosibirskata rasa, pokraj toa, se ra{irila na ameri~ki kontinent, kade postepeno se preobrazila vo atlanska rasa (severnoamerikanski Indijanci). Pri ponaramo{noto {irewe na ~ove{tvoto po amerikanskiot kontinent od sever na jug se odvivala promena edna rasa vo druga. Od atlanskata rasa, spored ~initelite na oftalmogeometrijata, nastanala ju`noamerikanska rasa, koja, kako mene mi izgleda, se rodila negde vo Severna Amerika, ama bez posebni me{awa se prefrlila na jug na kontinentot. Od ju`noamerikanskata rasa nastanala paleoamerikanska rasa, a od nea- patagonska, koja go dala slepiot ogranok- tihookenska rasa. Patagonskata rasa, spored oftalmogeometriskite ~initeli, e dala centralnoamerikanskata rasa, koja, po moe mislewe, podocna se preselila od jug na Amerika vo oblast na Centralna Amerika, i nea denes ja prestavuvaat sovremenite Meksikanci (Maji, Akteci).23 (Avtorot ne gi spomenuva zakosenite o~i na Mongolite, kako tie da ne postojat, R.I.) Od centralnoamerikanskata rasa, po sistemot, na sukcesivnite izmeni na o~ite, se oddelila polineziskata rasa. Taa, uz pomo{ na plovnite objekti koja gi konstruirala, uspeala da go preplovi Tihiot Okean i dospeala do Nov Zeland. Ne moème a da ne se setime na Tora Hejerdala koj na svojot splav Ra dokaàl mo`nost Tihiot Okean da se preplovi. Zna~i, oborixini od Noviot Zelan (spored oftalmogeometerija) ne do{le od sosedna Avstralija, tuku od dale~nata Ju`na Amerika.24 (Indijancite se samo Mongoli od Azija, R.I.)
Imalo Indijanci Mongoli i Indijanci Belci (Maji, Asteki...). Vtorive imale i krvna grupa A... Vo Atlasot na str. 118 e prestaveno odvojuvaweto na kontinentite. Amerika bila zaedno so Evropa i Afrika, Indija so Afrika...So vakva rekonstrukcija se gleda ubavo vklopuvawe na Indija me|u Ju`na Afrika i Antartik, a Madagaskar i Cejlon dobro sluàt za potpolnuvawe na prazninite. Na Afrika i Indija bile pripoeni Avstralija...Ova se istaknuva so cel da se obrazloì deka Temnite imale zedni~ko poteklo. [trajt govori deka so istraùvawata na jadrovata DNK za dene{nite ìvi Evropjani, Azijati i narodi na Pacifikot se mo{ne mnogu tesno pome|u sebe srodni odkolku so subsaharskite Afrikanci. Navodot na avtorot ukaùva za srodnosta na naselenieto na onie prostori kade se {irela belata rasa. Ama subsaharskite Afrikanci (Crnci) se dale~ni od Belcite. Zatoa Crncite i Belcite nemaat vrska edni so drugi. Spored V.F.Ganong, dolgite tretirawa so prirodnite i sinteti~kite MSH- preparati deluvaat kaj Crncite- verojatno so zabrzuvawe na sintezata na melaninotnivnata koà da potemni. Bidej}i ova ne e slu~aj kaj Belcite, tokmu ovie nemale vrska so Crncite. Se ova moè da se potvrdi so navodot za Crncite vo DER GROSSE READER DIGEST WELT ATLAS: Zarastuvawe na bradata i telesnoto zakosuvawe: slabo. Veber- Baldamus pi{at za Skitite. Tie bile bez brada tie li~at eden na drug. Ovie bile Mongoli. Tojbni za Mongolot istaknuva: negovite pravi ~vrsti vlakna i toa {to taa e retka osven na glavata. So ova se potvrduva zaedni~koto poteklo na temnite rasi. Ova bilo sprotivno na Belcite so gusta brada i tie bile obrasteni po teloto.Tokmu ova ja objasnuva seta vistina: majmunot bil obrasten, a Crnecot ne, {to vaì i za drugite navedeni razliki. Adamo-Vitni istaknuvaat: Migracijata na prvobitnite lu|e kon klimatski uslovi {to ne bile tolku umereni rezultirala so posvetla koà, pomala koskena struktura i poramna kosa. Prirodata so tekot na vremeto gi prisposobila na novite predeli na zemjata {to gi naselila. Lu|eto oti{le ponaseverno i razvile posvetla koà {to bila pootporna na studot vo sporedba so temnata. Posvetlata koà isto taka bila posposobna da go metabolizira vitaminot D vo predeli so pokratki denovi i podolgi no}i. Za Crncite vo The Atlas of Mankind se veli sprotivnoto: (Son~evata svetlost koja pa|a na
24 23
17 Isto taka sum ~ital deka plemeto Lo-Lo od Nov Zeland dospealo do Tibet. Krugot se zatvoril. Da li taa oftalmogeometriska {ema so sloùva so ~initelite ? Istori~arite, kako po pravilo, zaklu~uvaat za naciite i narodite na osnova na osobenosta na jazikot i kulturata. Ama, mene mi izgleda deka toa e nedovolno. Jazikot moè da se pozajmi vo bliskiot kontakt so drug narod, kako {to, na primer, ruskiot jazik prevladal i duri postanal edinstven jazik na malite narodi (denes moàt da se sretnat prestavnicite na ûva{ite, Mordavite, Komite i drugi narodi, koi govorat edino ruski i go mislat ruskiot maj~in jazik). Kulturata na eden narod isto taka se menuva vo bliskiot kontakt so nekoi drugi narodi. Pra{awe za rasite, narodite i naciite mo{ne e sloèno i zamrseno. Ipak }e povle~eme nekoi paraleli. Vo Moska sum na{ol eden Finec i eden Japonec i gi povikav zaedno da prodiskutirame za potekloto na narodite. Visokiot beloten Finec i maliot crnokos Japonec sedele vo foteqata i so interesirawe go gledal edniot drugiot, mislej}i, naravno, za toa koj od kogo poteknal. - Gospoda- im rekov, po~nuvaj}i go sostanokot- so detalno matemati~ko ispituvawe na o~ite na raznite ~ove~ki rasi, uspeav da dojdam do zaklu~ok deka vie, Finci i Japonci, poteknuvate od istiot koren. Ve molam, pogledajte go edniot drugiot i probajte da vidite ima li me|u vas ne{to zaedni~ko. Finecot i Japonecot napregnato go posmatrale edniot drugiot, o~igledno trudej}i da najdat zaedni~ki crti, i zaedno prsnale vo smea. - Nie nemame ni{to zaedni~ko, mo`da edino {to dvajcata sme lu|e-rekol Japonecot.
koàta na teloto mu ovozmoùva da go sozdava vitaminot D: mo{ne temnata koà gi odfrla pogolemiot del na son~evite zraci za koàta da bi se za{titila od tropskoto sonce, ama vo kraevite kade ima malku sonce toa moè da predizvika nedostatok na vitaminot D). Zna~i, od Afrika ne poteknal ~ovekot od koj bi proizlegol Belec. Duri Crnecot se ra|a pobel. Bidej}i so vremeto e se potoplo i potoplo, do denes ~ovekot e se potemen i potemen. Ova se potvrduva od samiot svoj po~etok: Dinosaurusite opstojuvale edino na temperaturi od deset pa do najpove}e ~etirieset stepeni Celzijusovi. Vo prilog e navodot i na Milankovi}: Vo tekot na slednite 26.100 godini, spored moite presmetki, letata vo na{ite prostori }e bidat se potopli i potopli. Tokmu zatoa Belecot }e bide se potemen i potemen. Herbert Wendt (1961) Po~elo je u Babilonu, Naprijed- Zagreb pi{i: godinata 1906 francuskiot antropolog Lapikvus, afrikanskite, aziskite i okeanskite Crnci, gi smestil vo edna edinstvena zatvorena crne~ka rasa. Etnolozite odamna zapazile deka nekoi Papui, ili Negriti, se mo{ne sli~ni so crniot Afrikanec. Lu|eto so temniot ten, {irokiot nos i odredenata polo`ba na vlaknata (na ~ovekovoto telo) antropolo{ki spa|aat na ista grupa. Osven toa, Crncite od Afrika, Azija i Okeanija imaat u{te i nekoi zaedni~ki osobini vo pogled na kulturata: od vremeto na matrijarhatot, veruvaweto vo magiite i vo oboùvawete na duhovi. Vels pi{i: Na andamskite ostrovi, mo{ne daleku od Avstralija i od Afrika, naiduvame na primitivni Crnci. Nekoja ìca skoro prava crne~ka krv moè da se primeti i vo ju`na Persija i po nekoi delovi na Indija. Toa se aziski Negroidi. Malku ili nemalku dokazi bile deka site crni lu|e, Avstralijanci, aziski Negroidi i Crnci bile so edno isto poteklo. Se gleda zaedni~koto poteklo na temnite rasi. Vo prilog se dodava, deka Belcite bile visoki, a temnite rasi niski. Vo The Atlas of Mankind se naveduva za Mongolite so nisko telo, a za Bu{manite i Hotentotite niski rast. Vent kaùva za xuxesti Bu{mani...xuxestite Negriti vo podra~jata povle~eni vo zapadno- indiskite malajski prostori, Papua na Nova Gvineja. Ne samo {to Bu{manot bil mal, poimot Pigmej ozna~uval pripadnik na mal po rast narod vo centralna Afrika. Nivna vrska bila so Indija i isto~no od nea. Djurant pi{i: Kineskite analizi od ~etvrtiot vek go opi{uvaat Japonecot, kako patuljak, so napomena deka tie nemale ni volovi ni divi ìvotni. Ana Komnen pi{i deka Pe~enecot bil mal patuqak vo odnos na krupniot Frank i toa kako pe~enski Pigmej. Cirer veli za Atila, koj bil kus ~ovek. Potoa toj gi naveduva Isto~nite Goti: Nivnite kralevi poteknuvale od rodot na Amalite. Amal (=a mal) ozna~uva samo mal. Ova se ni objasnuva, Gotite bile mali. Ponatamu, toj za Gotot Alarih na strana 234 naveduva: maliot ~ovek. Toj prodolùva: Hunot, duhoven oblik òlto vidliviot patuqak na nakostre{en stepski kow. Ovde Skitite bile istovetni so Hunite, tie bile mali, patuqaci. Se ova objasnuva, potekloto na Belcite i na temnite rasi bilo u{te mnogu od pred postanokot na kontinenti. So toa {to toj za kowot ne pi{i patuqak, ovoj bil kow samo na Belcite. Ovoj bil prezemen od Mongolite. Ovie se vikale Huni, a niv Belcite gi vikale Skiti. Ova proizleguvalo poradi toa {to tie skitale na kowi so nivnite koli.
18 - Ne prenagluvajte, gospodo- prodolìv, postoele 4 koreni od koi poteknale raznite rasi na svetot. Dvajcata imate jaedni~ko poteklo od prviot koren. Pogledajte ja oftalmogeometriskata karta na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet: edino prviot koren ima nekolku ogranoci na migracija na ~ove{tvoto, a eden ogranok se zavr{uva so vas, Finci (balti~ka rasa), drugiot na Vas Japoncite (manxursko-korejska rasa). Ama, potekavte od istiot koren. Evo, pogledajte ! Zatoa kaj vas moraat da se najdat zaedni~ki obele`ja, ama tie se mo{ne dlaboki, zatoa {to se mo{ne stari. Izgovorite, ve molam, ednostavni, su{tinski zborovi (ogan, voda, nebo, ku}a, èna i sli~no) na japonski i finski- mo`da }e najdete sli~nost me|u niv, ili zaedni~ki koren. Sli~no na toa, probajte da najdete paraleli me|u drevnite (mo{ne stari) obi~ai na Japoncite i Fincite. Zapo~nal u~eniot razgovor pome|u Japonecot i Finecot na lo{iot ruski jazik, koj potrajal dva ~asa. Vo po~etokot se trudev da zapi{uvam finski i japonski zborovi koi imaat zaedni~ki koren, a isto taka i da go fatam zaedni~kiot smisol na drevnite obi~ai, ama potoa se manav, oti dvata besednici, vozbudeni so razgovorot, na mene ne go obra}ale potrebnoto vnimanie i retko zastanuvale koga bi gi molel da go zapi{am ovoj ili onoj zbor. Zatoa sega, po nekolku godini, te{ko mi e da go reproduciram nivniot razgovor. - Vidi ti toa- rekol borbeniot Japonec- navistina imame zaedni~ki crti so Fincite. Nie sme bra}a po krv so niv od starina. - Me|u ostanatoto- rekol Finecot- bi trebalo po{iroko da gi propagirate va{ite istraùvawa. Tie }e posluàt da se vospostavi mir na svetot. A site smetaat deka arievskata rasa e predvodnik. A eve, najdovme deka me|u na{iot i japonskiot postoi sli~nost, postoi sli~nost i me|u obi~aite. Gledav na Japonecot kako na moj brat po krv, mada toj voop{to ne li~i na mene. - Kaì, moè li da se najde sli~nost pome|u mene i crnecot ?- pra{al Japonecot. - Te{ko, ama me|u crnec i pamirec e mo`no- odgovoriv. Na krajot, ne moàm da garantiram za nau~nata starost na diskusijata pome|u Finecot i Japonecot. Seedno e ~initel deka tie na{le mnogu me|usebni zaedni~ki raboti mo{ne zanimlivi. Kontrolnite istraùvawa (na primer, sretnuvawe na Japoncite i crncite, koi poteknuvaat od razli~ni koreni), na àlost ne uspeav da gi sprovedam.25 Drugi istoriski paraleli, koi go potvrduvaat opi{aniot pat na migracijata na ~ove{tvoto, moè da bide hipotezata za ameri~koto poteklo na novozelanskite aborixini i ~initelot za bliskite kontakti na aborixinite so ûkotkite i Aqaski. Naravno, predmet na na{eto ispituvawe, ~ii koreni stigaat vo dalekoto minato, e sporen. Ovde, kako i vo drugite oblasti, te{ko e da se najdat direktni dokazi. Ama, bez obyir na toa, prodolùvaj}i da gi opi{uvam ostanatite pati{ta na migracijata na ~ove{tvoto, koi gi dobivme so oftalmogeometriskite istraùvawa. Dojdovme do toa da na naredniot jugoisto~en pat po tibetanskata rasa trgnala slednata rasa: ju`noaziska, papuanska, melaneziska, vedo-indoneziska i avstraliska. Od osno-
25
S.Anderson so svoite sorabotnici vo 1981 godina pi{at za sekvencijata i organizacijata na ~ove~kite mitohondrijalni genomi, objaveni vo Natura 290. Ovde e bitna genetskata razlika me|u Evropjanot i Afrikanecot, so ozna~uvawe so AGCT (T= timin) kako par na bazite. Pa e mo`no ostapuvawe kaj parot adenin- timidin i gvanin- citozin. Taka na 14- to informativno mesto T na Evropjaninot postoi C kaj Afrikanecot, {to se povtoruva na 15- to mesto. Na i 19- to mesto G i A se nao|a A i G. Pa sledi na 24- to mesto C so G. Zna~i, vo Afrika ne poteknal ~ovekot, ne bilo mo`no od crn da proizleze bel ~ovek i zatoa rasite bile genetsko odvoeno oddale~eni od {to sledi nivnata genetska razli~nost. Kit êng naveduva: Razlikite me|u Evropejcite i Afrikancite moè da se objasni so mutacijata na samo eden od trite tri milijardi delovi na ~ove~kiot genomen...V~udoviduva~ki e faktot deka taa promena zavisi od promenata na samo edna bukva od knigata na ìvotot, edna mala izmena od mo`nite tri milijardi. Isto taka, pigment se menuva. Toj moè da se pojavi i poradi ishranata. Vakov bil slu~ajot so kamilskoto mleko, so kogo se doa|a do promena na bojata na kosata, taa dobiva crvenkava nijansa, {to iz~eznuva so izbalansirawe na ishranata. Kamilari bile Crnci, a nivnata crna kosa dobiva crvenkasta nijansa, a koàta pri ishrana na doen~iwa Belci so morkov sok...òltesta. Sledi me|u Belcite i Crncite da postojat ogromni razliki. Vo prilog se koskite. Spored Adamo-Vitni, Belcite bile so pomala koskena struktura.Sledi, Belcite i Crncite da se so razli~no poteklo.
19 vniot pravec na promenlivosta na o~ite ima u{te edno izzemawe: papuanska rasa ja dala azisko-pigmejskata rasa, koja od svoja strana ja dala dravidnata i ainskata rasa.26 Pat na migracija V Vo ramkite na nazna~eniot pat V ~ove{tvoto vo dale~nata minatost na ~ove{tvoto migriralo od Tibet na jugoistok. Prirodnite uslovi na ìvotot izvr{ile vlijanie na nadvore{nost na lu|eto i kako posledica na toa se pojavila ju`noaziskata rasa, koja denes ja prestavuva, po moeto mislewe, Tajla|anite, Vijetnamcite, Kamboxanite i ju`nite Kinezi. [ireweto na ostrovata (Filipini, Indonezija) dovelo do pojavata na papuanskata rasa, koja ja dala azisko-pigmejskata rasa ba{ vo oblasta na Indinezija. Po voobi~aenoto mislewe, Papuancite i Pigmeite prestavuvaat najgolemi divjaci me|u lu|eto. Jas sum bil vo Indonezija, ama ne sum razgovaral so ~istokrvnite Papuanci i Pigmeji, pa zatoa nemoàm da sudam za nivnite mentalni sposobnosti. Nikoj ne znae kakvi bile Papuancite i Pigmejite vodavnoto minato. Mo`da tie toga{ bile potpolno razvieni, a do regresija i vra}awe na stadiumot na divja{tvoto do{lo podocna. Spored oftalmogeometriskite podatoci, ogranokot na azisko-pigmejskata rasa dal dve nezavisni granki i gi sozdal dravidnata i ainskata rasa.27Dravidnata rasa, po moe mislewe, ja prestavuvaat ju`nite Indijci. Bidej}i bev vo Indija, vo praksata sum videl deka ju`nite Indijci po nadvore{nost znatno se razlikuvaat od severnite: tie se crni, kosata im e kadrava, o~ite sosem druga~ie otkolku kaj severnite Indijci. Mislam deka praroditelot na severnite Indijci bila tibetanskata rasa, a ju`nite Indijci,kako {to ve}e rekov, se prestavnici na dravidnata rasa.28 Na edna konferencija vo Indija go zapra{av eden indiski lekar, koj gi imal site odliki na dravidnata rasa: - Kaète mi, znaete li otkade vo davnoto minato do{le ju`noindiskite plemiwa ? - Se raskaùva deka moite pretci do{le vo Indija od ostrovoto Polinezija- odgovoril lekarot. - Se sloùva, prokomentirav. Na istata taa konferencija go najdov indiskiot lekar koj gi imal site odliki na tibetanskata rasa. Izvinite- mu se obrativ- severnite Indijci po nadvore{nost se razlikuvaat od ju`nite Indijci. [to vie mislite, dali ju`nite Indijci odnakade do{le vo Indija ili sekoga{ ìveele ovde ? - Ne znam to~no, ama najverojatno ju`nite Indijci mo{ne davno odnekade do{le na teritorijata Indija- rekol lekarot koj imal odlika na tibetanskata rasa.29
Belcite patuvale kon Istok. Tokmu zatoa se nivni imiwa: Indones=indo nes, Polines=poli nes..., nes=ostrov, Japon=jap on: Japet=Xafet=Belec so Sonceto, simbolot na Belcite. Tie do{le i vo Centralna Azija i Japonija. Belci bile Vedite...A i ainu=vainu=vlainu=vlakinu, Belci vo Japonija obrasteni so vlakna...Tie go narekle Tihiot Okean pat tivok, sporedi so Posejdon, koj bil Patodavatel: pat tivok=pattivk=pativk=pativik=Pativik=Patifik=Pacifik. So DNK Indijancite bile kako Korejcite.Naprotiv,Maite...imale krvna grupa A na Belci.Ovie kako Belci imale pove}e bogovo, so `rtvi. 27 Ainu rasata e so poteklo od Brigija, so brigiski dativen u (ainu=ain u)..., brigiski znaci i svetii. 28 Mora da se razgrani~at Belcite i Temnite. Vo Indija se govorel sanskritski jazik, jazik na Vedite. Za niv pi{el indiskiot avtor Bal Gangadhar Tilak (1856- 1920), Arti~kata pradomovina na Vedite. Tilak posle sestranite izu~uvawe na vedskite tekstovi i prvite arheolo{ki rezultati objavil senzacionalna teorija za arti~kata prapostojbina na arievskata civilizacija, spored koja postanokot na arievskata, vedska tradicija i kultura i prapostojbina na Indoevropjanite se najduva vo najsevernite (hiperborealni), arti~ki oblasti na Evroazija. Ova govori, od prostorite na ìvotnite na Belcite so gusti vlakna. Bidej}i na indiskite prostori nemalo uslovi za zemjodelski kulturi na Belci, Vedite poteknale od Zapad, od kade bile zemjodelskite kulturi, od isto~noto Sredozemje: Belci=Belci. 29 Avtorite go tragale potekloto Belcite. Tie znaele deka ne e mo`no na isto genetsko- geografsko podra~je da poteknat dve rasi, belata i temnata. Bidej}i denes tie vo Indija ìveat edna pokraj druga, tie morale da go tragat potekloto na Belcite. Antropologijata upotrebuva poimi dolikocefalni (dolihokefalni) kako dolgoglav koga glavata e otprilika za ~etvrtina pogolema od {irinata i brahicefalni (brahikefalni) za kratka glava so {irina na ~erepot bar 4/5 od dolìnata. Ova go istraùval R.Anders. Toj gi delel belite lu|e po oblik na glavata na: dolihocefalni i brahicefalni. Spored nego, Slovenite povtorno se na{le me|u Mongolite...Pa ipak, re{enieto ne bilo pronajdeno. To26
20 - Ete, vie po nadvore{ni karakteristiki- prodolìv, ste tipi~en prestavnik na severnite Indijci. Dali i va{ite pretci isto taka odnekade do{le na teritorijata Indija ? - Nie otsekoga{ sme ìveele tuka- odgovoril lekarot. Toj navistina e vo pravo- pomisliv- Tibet i severot na Indija me|usebno se grani~at. Ve}e spomenatata azisko-pigmejska rasa, spored oftalmogeometriskite ~initeli, ja dala u{te i ainskata rasa. Ainite vo dene{no vreme ìveat na sever na Japonija i po nadvore{nost izrazito se razlikuvaat od drugite Japonci. Koga sum bil vo Japonija, mi uspealo da pronajdam tipi~en japonski Aini i da porazgovaram so nego. - Vie ste Ain ? - Ne, jas sum Japonec. - Ne zboruvam za dràvjanstvo, ve}e za va{ite predci. Va{ite predci se Aini ? - Da. - Dali se setuvate, {to se raskaùva za va{iot narod i za potekloto na Ainite ? - Vo na{iot narod, denes ne taka brojno, se govori deka na{ite dale~ni predci izgradile brodovi i doplovile ovde od dale~na Polinezija- odgovoril Ain, koj po nadvore{nost jasno se razlikuva od drugite Japonci.30 (AINUITE DO[LE OD ZAPAD, R.I.) Povtorno ne moàm da garantiram za nau~nata to~nost na ovoj razgovor so predstavnikot na ainskata rasa,31 kako ni razgovorot so ju`niot i severniot Indijec. Svedo{tvoto koe go davaat poedincite u{te sekoga{ ne prestavuvaat vistina; tie moàt i da se podudiraat. Posleden zbor moraat da imaat istori~arite. Ama, duri i ovie poedine~ni svedo{tva se zanimlivi po toa {to se sloùvaat so oftalmogeometriskata {ema na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet. Patot na migracijata V se zavr{uva vo Avstralija. O~ite na avstraliskite aboroxini izrazito se razlikuvaat od o~ite na novozelanskite aborixini, ama to~no se vklopuvaat vo sistemot na oftalogeometriskata promenlivost na patot na migracijata V, vo koj
ga{ otpo~nalo da se rasprava za toa kade Arievcite ìveele...Pretpostavkata deka nivnata prvobitna postojbina Ju`na Rusija bila otfrlena poradi nesovpa|aweto na florata; vo ju`na Rusija, imeno, ne uspeva se ona, za {to postoi naziv vo praindoevropski. Spored drugata pretpostavka, prvobitna arijanska postojbina se nao|ala vo Indija, ili pak vo Centralna Azija. Indija bila zemena vo obyir osobeno zatoa {to vo dene{niot hinduski jazik se zadràle mo{ne stari jazi~ni osobini, no toa gledi{te, so obyir na florata i faunata, bilo otfrleno. A Petar Lon~ar (1961), Istorija na anti~kite Grci, Univerzitet vo Skopje, zboruva deka antropolozite konstatirale deka vo Starata i Srednata minojska epoha ìtelite na Krit pove}e bile dolihokefali; deka vo Docne`nata minojska epoha brojot na brahikefalnite na Krit mnogu porasnal, a brojot na dolihokefalnite opadnal. Mezokefalite vo site minojski epohi se dobro zastapeni. Od navodot na avtorot proizleguva deka klimata se promenuvala, taa bila se potopla i potopla, so poslabi vetrovi. Istoto se odnesuva za pigmentot, koj e potemen vo zavisnost od izloènosta na sonceto, {to e potvrdeno so Kritjanite. Djurant pi{i: Nivnata koà pri poro|ajot bila bela. Damite, koi se dràt vo lad, imale svetol ten, konvencijalno bledilo; ama ma{kite, koi na Sonceto sozdavaat bogatstvo, taka se preplamnati i rumeni, da Grcite gi vikaat kako Feni~anite Phoinikes- purpurni, crveno-ko`ci. Glavata e pove}e dolga odkolku {iroka, crtite se o{tri i prefineti, kosa i o~i sjajni, kako kaj dene{nite Italijani. Ovie Kritjani o~igledno se ogranok na mediteranskata rasa . Vo R.Makedonija ima retki tn.slovenski dolgi ~erepi. Poimot Sloveni stanal politi~ki vo 19 vek. Ova se potvrduva so Bukre{tanskiot dogovor, 1913 godina, Kritjanite sakale da bidat so Bugarite, ~ij jazik go razborale,no ne so Grcite so nerazbrliv jazik. 30 Krvnata grupa bila stara od 25.000- 15.000 g.p.n.e. Harman pi{i: Vo vrska so istraùvaweto na postanokot na procesot na ranite civilizacii vo stariot svet temata na potopot vo nau~nite diskusii ja doìvuva zna~ajnata renesansa pred pozadinata na otkrivaweto na katastrofata na Crno More. Golemata poplava od 6.700 pr. Hr., maloto ledeno doba od 6.200 pr. Hr. i brzoto zagrevawe od 5.800 pr. Hr. masivno ja promenala prirodnata okolina na lu|eto. So avtorovive navodi ve}e vremeto se pomestuva po 5.800 g.p.n.e. Dadenata godina se sovpa|a so Lepenskiot Vir. Belcite bile povle~eni ju`no od 35- paralela, ju`no od Krit. Zna~i, po 5.800 g.p.n. trgnale preselbite. Tie do{le vo Centralna Azija, kade ima gradeì (piramidi...) i mumii na rusi lu|e...Stignale vo Japonija. Do ostrovot Okinava ima gradeì...Sledi duri izgubenata flota na Aleksandar Makedonski da plovi samo na Istok, ...Amerika. 31 Vo reportaàta na Rojters se govori za krvnite grupi. Vo napisot se naveduva: êtirieset osto od Japoncite imaat krvna grupa A, 30 osto se nula krvna grupa, 20 osto imaat krvna grupa V, a 10 osto se AV. Zna~i, Japoncite imaat visok udel na Belci, me{anci. Pa zatoa tie se i visoki=vitki i pobeli.
21 prestavuvaat krajna etapa. Zatoa, ako se veruva na oftalmogeometriskata {ema, avstraliskite aborixini do{le vo Avstralija od ostrovata na Polinezija, ama ne uspeale da go preplovat moreuzot i da dospeat do Nov Zeland. A predcite na novozelandskite aborixini uspeale da go preplovat Tihiot Okean i da dospeat do obe}anite ostrova, ama isto taka ne uspeale da se pro{irat po sosednata Avstralija.32 Avstralija e mo{ne star kontinent. Nekoi u~eni smetaat deka Avstralija e preostanat del na legendarnata Atlantida i deka nejzinata edinstvena flora i fauna se o~uvala od vremeto na Atlantida. Vo Avstralija ima mnogu starosede~ko plemiwa. Mo`no e deka del od niv do{ol od oblasta Polinezija (spored oftalmolo{kata {ema), a del preostanal od vremeto na drevniot kontinent Atlantida.33 Ama, za toa }e govorime podocna. Pat na migracijata C Spored stepenot na matemati~kata pribli`nost vo toj pat, po tibetanskata rasa, vlegle slednite rasi: pamirska, etiopska, negroidna, afri~ko- pigmeoidna i bu{manska. Pamirskata rasa ima eden ogranok- severnokavkazka rasa.34 Toa e crniot ogranok na migracijata na ~ove{tvoto od Tibet. Nie dojdovme do zaklu~ok deka predokot na crnite rasi (etiopska, negroidna, afri~ko-pigmeoidna i bu{manska) pamirska rasa, koja vo dene{no vreme, kako mene mi izgleda, prestavuvaat Taxici i drugi narodi na Pamir. Od taa pamirska rasa nastanala severnokavkazka rasa, koja denes ja prestavuvaat mnogubrojni kavkazki narodi. Zo{to na toj pat na migracijata do{lo toa toa deka ~ove~kata koà pocrnela ? Ovde ne smee da se prenebregni vlijanieto na klimatskite faktori, bidej}i i na drugite pati{ta na migracija do{lo do promena na bojata na koàta. Na primer, na patot na migracijata V bojata na koàta se izmenila od òlta (tibetanskata rasa) do mrka (avstraliska rasa), a vo ogranokot koja se odvojuva od papuanska rasa, do{lo do gotovo crna boja (dravidna rasa).35 Isto taka, o~igledno crnata boja na koàta na lu|eto na afri~kiot kontinent moèla da ima i drug~ija geneza, povrzana so toa {to, po edna od hipotezite, ~ove{tvoto paralelno nastanalo i vo Afrika, kade izvorno bilo crno. E mo`no deka do{lo do me{awe na tibetanskiot i afri~kiot izvor na ~ove{tvoto.36 Pokraj toa, nekoi pi{ani izvori svedo~at za toa deka prethodnata civilizacija na Atlanti|ani se delela na òlti i crni lu|e. Ne se li toa crnci potomci na nekoi mo}ni crni Atlanti|ani ? Te{ko ni e da odgovorime na toa pra{awe, ama vo narednite poglavja, ko-
Kaj o~ite moì da postoi razlika od klimatskiot pojas i geografskata oddale~enost. Najdobar primer se zakosenosta na o~ite, o~i bademlii, a avtorot za niv ne govori. Tie se javile poradi mehani~ka odbrana=za{tita. Takva bile na Mongolite, ama i na Belcite: Mesopotamija, Arabskiot Poluostrov i Severna Afrika. Sumercite bile Belci so kosi o~i, Semitite Crnci. Denes so kosi o~i Berberite. 33 Atlantida bil falsifikat na Solon i Platon,gradeì kako na Kartagina,balkanski kow i govedo... 34 Se istakna: Kaj o~ite moì da postoi razlika od klimatskiot pojas i geografskata oddale~enost. Zna~i, navedenite azisko-afri~ki prostori im pripa|aat na temnite rasi, {to se potvrduva i so ìvotni. Kako {to Temnite ne se obrasteni po teloto so vlakna, so retki i pone`ni vlakna se: slonot, bivolot, kamilata, magareto...Ova e vo sprotivnost na Belcite obrasteni po teloto so svoi ìvotni so gusti i podebeli vlakna: kowot, govedoto...Sviwa ima bela so debeli vlakna na Belcite i sviwa so retki=pone`ni vlakna na Temnite. Prvata e podolga i poposna, a vtorata crna i so pove}e mast. Severno od Crno Mora so Dunav ima potemna p~ela kako temnite Skiti=Goti=Tatari, a ju`no svetla p~ela kako svetlata bela rasa na lu|e. Tokmu zatoa Belcite se selele kaj Mongolite. Ama ova bilo vo ponovo i najnovo vreme. Se istakna, Belcite vo Centralna Azija i Japonija stignale pred Mongolite. Me|utoa, vo poslednite dva milioni godini Belcite za da ne zamrznat se povlekle ju`no od 35- ta paralela, zatoa{to severno od 35-ta paralela naglo zaladilo. Tokmu vo Sredozemno More ima jagula. A taa ja nema vo Mala Azija i severna Afrika. Zna~i, Sredozemno More e od vodote~enieto so jagulata. 35 @olti Bu{mani. Kaj Indijancite postoele site nijansi.Pa s toa zavisi od izloènosta na Sonce... 36 Koga Mongolite od Isto~na Azija, koja imala vrska so Indija, a ovaa so Afrika, stignale na Zapad, kade pred Mongolite stignale Belcite.Tokmu poradi Belcite kaj Mongolite nastanala krvna grupa V. I tie me|usebno se izme{ale, poradi{to se sozdala krvna grupa AV, a A V se dominantni vrz krvnata grupa 0 na site rasi. Zatoa temnite rasi poòltile...Najdobar primer se Japoncite: pobeli, podolgi...
32
22 ga podrobno se pozabavam so civilizacijata na Atlanti|anite, ~itatelot }e najde mnogu interesni razmisluvawa i ~initeli na taa tema.37 Pat na migracija D Vo toj pat, spored aftalmogeometriskite podatoci, po tibetanskata rasa vleguvaat slednite rasi: armenoidna, dinarska i severna. Armenoidnata rasa go dala ogranokot- sredozemno rasa, a dinarska rasa- alpska rasa.38 Ama, po sistemot na matemati~kite sli~nosti na o~ite, tibetanskata rasa e ponatamu od armenoidnata tuku od sosednite rasi- paleosibirska, ju`noaziska i pamirska- na drugite pati{ta. Zatoa pretpostavivme deka me|u tibetanskata i armenoidnata mora da bide u{te edna rasa, koja ne vlegla vo klasifikacijata na A.Jarha. Koja e taa rasa ? Nekolku pati sum bil vo Iran i sekoj pat se ~udev do apsurdot doveden vo islamsko fundamentalisti~kata praksa: vo vreme na Ramazan ~ovekot koj ne{to pojadi do zalezot na sonceto moàt da go zatvorat, a ènata na è{tina od 40 stepeni odat vo dvoslojni debeli crni ogrta~i, koi pokrivaat se osven o~ite. Irancite se crnokosi i crnopurasti i najpove}e potse}aat na Azerbejxanci. Ama, me|u niv ponekoga{ se sre}avaat rusokosi ili ri|okosi lu|e so prili~no svetla koà. - Koi se toa rusokosi lu|e ?- go zapra{av iranskiot oftalmolog. - Toa se Persi- odgovoril toj. - Zar Persite ne se crnokosi i crnopurasti ? - Okolu 40% ìteli vo Iran go ~inat Azerbejxanci, golem procent Kurdi, Beluxi i drugi narodi; site tie se temnokosi i crnopurasti. A starosedelcite Persi se beli. Navistina, tie se vo golema mera se pome{ale so drugite narodi, ama pravite Persi se razlikuvaat od drugite iranski narodi. (Pers=Persej, vrska so Makedoncite, R.I.) Se setiv na nekoi knigi (ne se se}avam koja) za toa kako Hitler gi smetal bra}a po krv arievskata rasa (imaj}i gi vo vid Germancite39), i toa ba{ Persite, i zaradi obnova na germanskata rasa organiziral brakovi pome|u Germanci i Persi. A mo`da Hitler bil vo pravo vo toa Germancite (vo prevod Nemcite, R.I.) i Persite imaat zedni~ko poteklo ? Vo Iran, pri prilikata na pregledot na pacientite,naidov na edna ri|a Persijanka, majka na dete koe do{lo na pregled. - Dali ste vie ~istokrvna Persijanka ?- ja pra{av. - Sum, zo{to ? - Kako vas vi uspealo da ja so~uvate ~istotata na svojata krv ? - Nie, Persite, kako i drugite narodi, sekoga{ se trudime da ja so~uvame svojata krv. - Dali moàm da gi fotografiram Va{ite o~i ? - Poradi {to ?
Temnite nemale gradeì,ni doma{ni ìvotni (kowi, goveda, sviwi...).Bez govedo i sviwa ne moèla da postoi krvna grupa A. Tokmu govedoto so sviwata,a i krvnata grupa A,se nositeli na krvna grupa V. 38 Od isto~noto Sredozemje, kade bila najstara naselba Jerihon od postledeno doba, Belcite do{le se do Centralna Azija i Japonija. Egiptjanite i Brigite=Brzjacite go imale govedoto, koe stanalo doma{no vo isto~niot Sredozemen Bazen, koj se potopil vo more. Kako dokaz deka nemalo Sredozemno More e jagulata. Ako takvo imalo, taa nema{e da se mresti vo Sarga{ko More...Govedoto na Arabiskiot Poluostrov, Mesopotamija i Persija e brigiskoto govedo. Vo Indija govedoto e sveto ìvotno, kako {to Zevs=Bikot bil vo Brigija, da ne se jade i ne se molzi, so ostav{tina kaj starite Brzjaci, koi nego go ~uvaat, zatoa{to sakaat tie da go ~uvat...Govedoto stignalo i vo podale~ni prostori. Kowot vo Egipet...bil brigiski. Kontinentot se naselil so Brigi=Frigi=Frizija, Kelti so brigiska pismenost, a potoa pomasovno so Makedonci i toa po raspadot na Makedonskoto Carstvo, so makedonski robovi...Vo Britanija imalo reka Vardar, Morava..., so planini Korab, Durmitor..., {to vaèlo za Skadinavija, Vels=Veles, Skot=skot so gajda od koà na brigiska ovca, simbol na Vikizite do denes se rogovite na brigiskoto govedo, a i glava na lav so telo na zmija: spored Herodot lavot vo Solunsko i Mariovsko bil kako doma{no ìvotno, koj denes e simbol vo Bavarska i Anglija.Zmijata bila brigiska... 39 Da gi nare~e{ arievska rasa samo Germancite ne e pravedno, oti vo mnogu izvori (Blavacka, Rerih) arievci se narekuvaat site lu|e na sovremenata civilizacija na Zemjata.-E.M.. Me|utoa, poimot Germanci e spored German=Ger man=Man, koj go ima i vo Brigija, vo Prespa... Troja bila vo ilirska Brigija. Ilirka bila Teuta=Tevta, do Tevtoni, Teut=Deut=Deutsch. Evropjanite imale Trojansko poteklo.
37
23 - Da bi zaklu~il za naslednite faktori sporeduvaj}i gi so o~ite na va{eto dete- ja izlagav, sva}aj}i deka vo edna islamska zemja fotografiraweto na o~ite moè da bide pogre{no svateno. Gi fotografirav nejzinite o~i i po povratokot vo Rusija gi podvrgnav na oftalmogemetriskata analiza. Nejzinite o~i imale zapravo takvi oftalmogeometriski parametri na patot na migracijata D po stepenot na matemati~kata pribli`nost da spa|aat pome|u tibetska i armenoidna rasa.40 O~ite na ènata koja slu~ajno sum ja sretnal ne prestavuvaat provereni na fotografijata tipi~ni predstavnici na rasata kako vo klasifikacijata A.Jarha, ama seedno nas ni e dopu{teno da pretpostavime deka postoela i da postoi persiska rasa, koja, spored oftalmogeometriskata {ema, ja dala armenoidnata rasa. Ako toa go pretpostavime, patot na migracijata D se pretvoruva vo jasna {ema po stepenot na me|usebna matemati~ka probli`nost na o~ite. I vo praksata, spored oftalmogeometriskata karta na migracijata na ~ove{tvoto, Persite go prestavuvaat patot na migracijata D, a drugite Iranci- patot na migracijata C (severnokavkaska rasa). To est, tie imaat razli~no poteklo, {to, kako gledame, se odrazilo i na razlikata vo nadvore{niot izgled.41 I taka, spored na{ite podatoci, persiskata rasa ja dala armenoidnata (Ermeni).42 Tie se predci na dinarskata rasa, vo koja nau~nicite prvenstveno gi svrstuvaat Ju`nite Sloveni- Ukrainci, Jugosloveni i drugi. Osven toa, ermenskata rasa, vo vid na slep ogranok, ja dala i sredozemnata rasa, koja, po moe mislewe, vklu~uvaj}i gi Italijanite, Grcite, [pancite, Romancite, Gruzijcite, Evreite, Arapite43 i delimi~no Turcite.44 Dinarskata rasa bila predok na alpskata rasa (Francuzi, delimi~no [panci i Italijani) i severni rasi (Germanci, Angli~ani, Holan|ani, Norveàni, Islan|ani, [ve|ani). Toj pat na migracija, koj se odvival po Tjen-[an, Kavkaz, Evropa i Sredozemjeto, se zavr{ilo, kako gledame, na Island,45 kade doplovile Vikinzi od Severna Evropa. Religiite se pojavile znatno podocna, pa zatoa duri vo ramkite na edna rasa se ra{irile razli~nite religii. Mnogubrojnite vojni vo toj region vodele dominacija na edni i iz~eznuvawe na drugi jazici vo golema mera go izgubil zna~eweto kako odlika na nekoja rasa.46 Nas, na Evropjanite, sekako ni e ~udno, spored oftalmogeometriskite ~initeli, eden od na{ite predci e armenoidnata rasa; sovremenite Ermenci premnogu se razlikuvaat od drugite evropski narodi. Ama, me|u Ermenite vladee uveruvaweto deka se drevni prestavnici na toj narod bile so svetla koà i sinooki, a dene{niot izgled na Ermencite se formiral kako rezultat ne me{awe so drugite kavkaski narodi. Po oftalmogeometriskite podatoci, armenoidnata rasa osven ~isti Evropjani (dinarska, severna i alpska rasa) ja dala isto taka i sredozemnata rasa. Taa, raseluvaj}i se okolu Sredozemno More, gi dala naizgled nespoivi narodi kako {to se Italijani i Arapi. Tie imaat razli~iti jazici, razli~iti religii, ama o~ite im se srodni.Ne moàm ni{to da tvr40 41
Avtorot govori za geografska oddale~enost. Okoto kako del na nervniot sistem reagira na ~ustva... Severnokavkazkata rasa bila temna, kako pamirska, etiopska, negroidna, pigmenoidna, bu{manska... 42 Bidej}i Ermenija ja sozdale Brigite, brigiskoto govedo i brigiskiot kow bile vo Persija,s e isto. 43 Bidej}i spored Herodot, severno od rekata Dunav, duri Zatkarpatite, se selele ìteli od persiskite prostori, Mala Azija i Balkanot, {to prodolìlo i vo novata era, voglavno po 6 vek, masovno so {irewe na islamot, a denes se govori samo tn.slovenski jazik, ovoj bil jazik na belata rasa, poznat kako varvarski=pelazgiski=tn.Homerov=tn.Platonov=tn.slovenski, so sklavini na trite kontinenti. 44 Vo Turcija, koja bila Frigija=Brigija,ima pomal udel na krvna grupa B,otkolku na gotski prostori. 45 Ovde ne se zema vo obyir na kolonizacijata na kontinentite i sozdavawe na takvi dràvi kako {to se SAD, Avstralija i dr., koi se odigrale znatno podocna. E.M. Vo Amerika pred niv stignale Vikinzite, a Vikinzi=Varezi=va rezi=reci=recki, so recki pi{ele Etrurcite i Rusite, ~ij simbol bile rogovite na brigiskoto govedo. Rusija bila Venetija, a venetska bila Evropa, so venetski=tn.slovenski jazik. Spored Fredeger (7 vek), Frankite i Makedoncite imale isto poteklo, duri Trojansko za site evropski narodi, od poimot Evropa na Brigija...: [pan=s Pan; Portugal=port (porata=porta) u= dativen Gal; Italiani od ital...; Angel=a n gel= èl-ba; Norveg=nor (tn.slovenski so mnogu zna~ewa) veg; [vedska=Svedska=s vedska,Svenska...Kaj Cezar i Tacit site poimi vo Evropa se samo tn.slovenski 46 Zapadno od Germanija se govorat dvorasni jazici, a isto~no od Francija trorasni. A bez rasa=jazik.
24 dam, ama po moeto mislewe biolo{ki tie se edno, a jazi~nite i religioznite momenti se javile podocna.47 Uzgled re~eno, severnite Italijani se razlikuvaat od ju`nite. Ju`nite Italijani, kako mi izleda, se tipi~ni predstavnici na sredozemnata rasa, dodeka severnite Italijani se proizvod na sredozemnata rasa so severnata i alpskata rasa. Dinarskata rasa, koja isto taka poteknale od armenoidnata rasa, spored brojnite nau~nici, denes gi prestavuvaat Ju`nite Sloveni (Ukrainci, Bugari, Jugosloveni i drugi). Ama, najbrojniot slovenski narod- Rusi- se razlikuvaat po nadvore{nosta i o~ite od tipi~nite prestavnici na dinarskata rasa, na primer Jugoslovenite.48 Koi se Rusite ? Gi prou~uvav ruskite o~i i spored oftalmogeometriskite pokazateli moàm da kaàm deka Rusite najverojatno se proizvod na me{awe na dinarskata rasa so laponskata i balti~na rasa (Tatarite, Kominite, Fincite, Estoncite i sli~no), to est, so rasite koi nastanale od potpolno vtoriot izvor na ~ove{tvoto- patot na migracija A.49 Dinarskata rasa, spored na{ata {ema, ja dala alpskata (Francuzi, severni [panci i dr.) i severnata (Germanci, Angli~ani, [ve|ani i dr.), taka na Francuzite, Germancite i Angli~anite sme najbliski bra}a po krv nie- Slovenite. Vo toj pogled Hitler ne bil vo pravo, gledaj}i na Slovenite kako na degeneriran ogranok vo razvitokot na ~ove{tvoto, koja mora da bide uni{tena, a na Persite kako na bra}a po krv; i Persi i Sloveni pripa|aat na istiot rasno-genetski koren- pat na migracija D.50 Fenomenot na Evreite Evreite, zablagodaruvaj}i na toa {to nivniot izvor nao|a na Sinajskoto Poluostrovo (obe}ana zemja), pripa|aat na sredozemnata rasa. Zatoa nivni najbliski bra}a po krv se Arapi, ju`ni Italijani i [panci.51
Se govori za geografska oddale~enost na belata rasa, koja imala eden ist pelazgiski=venetski= ilirski jazik. Marin Barlet (16 vek) tn.staroslovenski jazik go narekuva ilirski, a Ilirik bila Crna Gora. Spored Sebastijan Dol~i (1690-1777), do denes vo Apulija postojat celi gradovi, osnovani od najstarite ìteli, koi se sluàt so ilirskiot. Arapskiot e nasledstvo na aramejskiot, koj kako staroegipetskiot bil dvorasen, na Belci i Crnci (Semiti). Toa bilo so Koine, Ptolemejov jazik vo Aleksandrija, koj go zamenal staroegipetskiot, otkogo proizlegol koptskiot, tn.slovenski jazik, so tn.kiri~lini...slova,sledel na Kiril Solunski.Latinski bil kopija na Koine, vulgarkoine e italijanski. 48 Rasite se odraz na geografskata oddale~enost. Denes rasite se potemni od porano. Najdobar primer e poimot Sloveni, koj e politi~ki, so primerot Rusite. Tie kako Etrurcite, so svojot bog Perun, bile samo reckari (runari). Bra}ata Kiril i Metodij za Rusite govorat za rocki narod, tie imale delovi od Bilijata prevedeni i pi{ani so recki. Koga Etrurcite i Rusite go prevzele slovoto, stanale Sloveni. Carigradskiot patrijarh Fotij, vo 860 godina, veli, Rusite se izjasnale Sloveni. Tie tamu bile preseleni od jugot. Tokmu zatoa Gotite=Bugarite=Arnautite=Tatarite...bile od skitski prostori, a Rusite od makedonski prostori, ju`no od Dunav...Rusite bile od Makedonija, koja bila ju`no od rekata Dunav, vo koja imalo provincija Ilirija, od kade poteknale i Rusite. Nestor (11-12 vek) pi{el deka Rusite poteknale od Ilirija. Ruskite avtori naveduvaat deka Rusite poteknale od Zatkarpatite. Ova gledano od ruska strana bil samo Balkanot, kade bila Ilirija. Siprijan Rober govori deka tradiciite vo Ukraina bile mediteranski. Tokmu zatoa samite Rusi, kaùvaat za svoeto poteklo: Rusite, Moskovitite, se Makedonci. Sledi Moskva od Moskoviti..., a vo Makedonija ima mnogu mesta so Moskv ..., Rus... itn. Spored Jeremija Ruso, vo Letopisite na Moskovija, Rusite, odnosno Moskovjanite, imale eden ist jazik kako starite Makedonci. Harold Lamb pi{i: ottoga{ pa se do neodamna nemalo vzaemno razbirawe me|u istok i zapad. Samo na sever, kade {to Makedoncite odvaj navlegle, Rusija preku bavno i naporno pro{iruvawe sozdala evroaziska dràva.Zna~i,tatarskite prostori se tn.slovenski. 49 Samo geografsko- klimatski pojasi, {to ne e rasna odlika, koga tamu se pove}e rasi: bela i temna rasa. Sledi Mongolite da imaat mal nos...Isto taka,dene{nite Rusi od postari preselbi se so mal nos. 50 Staropersiski jazik bil pelazgiski=tn.slovenski, a novopersiska me{avina na aramejski i staropersiski. Na staro i novopersiski oblast e satrapija, na latinski provincija, na koine tema (spored teme, do Temeni) i na varvarski=pelazgiski jazik sklavina. Sklavini imalo vo Arabija, Severna Afrika, [panija, isto~no od rekata Rajna, Avstrija, Ungarija...Albanija so Epir, Pelopones...Bidej}i site ne smeat da bidat Sloveni, poimot stanal politi~ki. Bonifacius (8 vek) go {irel katolicizmot isto~no od rekata Rajna, kade imalo Sklavini,bile odvratna rasa,koja ja ni{tel....{to bilo i so Hitler. 51 Evrei kako narod ne se poznati, tuku samo kako ednobo`ci, so Mojsi, nasledstvo na Ehnaton. Tie od pove}ebo`niot Egipet bile proterani. Tie na Arapskiot Poluostrov go {irele ednoboèstvoto, so edniot bog na Crncite (Semitite). Me|utoa, nivniot maj~in i tatkov jazik bil jazikot na Belcite
47
25 Podednakvo e sigurno deka toj narod ima zaprepastuva~ki raznolika nadvore{nost: od beloteni evropski Evrei do gotovo crni etiopski Evrei. [to e uzrok na toa ?52 Vo relativno bliskatata istorija, evrejskiot narod ja izgubil svojata zemja i se raselil po raznite krai{ta na svetot, o~uvuvaj}i go pri toa svojata nacionalnost so pomo{ na religiozna zabrana na me{oviti brakovi. Naravno, iako taa zabrana ne bila stopostotna ispolneta, ne moème da go porekneme nejzinoto deluvawe. Zatoa e nerazbirlivo zo{to, pri toa o~uvuvawe na nacijata i nejzinite su{tinski osobenosti (kultura, obi~aj itn.), nadvore{nost na Evreite tolku izrazito se razlikuva vo sklad so geografskite razmestuvawa. Buharski Evrei li~at na Uzbeki, kavkaski Evrei- na Kavkasci, germanski Evrei na Germanci, marokanski Evrei na Marokanci, etiopski na Etiopjani itn. Me{ovitite brakovi, do koi delimi~no doa|alo, ne moèle tolku da vlijaat na nadvore{nost na Evreite, oti inaku evrejskiot narod bi bil (verski=narodno, R.I.) asimiliran.53 (Evreite pove}e rasni, R.I.) Odgovor na postavenoto pra{awe nie gledame vo kontaktot na biopoliwata na raznite narodi i nivnite vzaemni vlijanija. Taa misla vo mene se javila koga sum gi pro~ital trudovite na A.V.Czjana (Habarovsk) za eksperimentite so biopoleto na embrionot na ìvotnite, pticite i semkite na bilkite. Taka doktorot Czjan, go izoliral koko{koto jajce na biopoqeto na pa~eto, dobil pile so pa~ji noìci. Na toj na~in toj dobil diwa-krastajca, kru{ka-jabolko i sli~no pome{ani genetski vidovi. Na osnova na toa, bi moèlo da se misli, na primer, buharski Evrei postepeno dobile crti na Uzbeki ne tolku poradi povremeno me{ani brakovi, ve}e zatoa {to do{lo do deluvawe na biopoqata na Uzbekite na Evreite i obratno vo vremeto na embrionalniot razvoj. Po istiot princip, verojatno, do{lo do deluvawe na tamnotenite Etiopjani, beloko`ni Germanci, crnoteni Kavkasci itn. (Avtorot pogre{no ja upotrebuva biolo{kata nauka za nekakov etni~ki evrejski ednorasen narod, a takov nikoga{ nemalo, niti nekoga{ }e ima, zatoa {to Evrejstvoto bile samo ednoboèstvo, so Mojsiev edinstven crne~ki bog, R.I.) 54 Prirodno, prenesuvaweto na genetskite informacii po pat na biopole ne moè da gi opfati site oblasti na funkcionirawe na ~ove~kiot organizam (rabota na mozokot, srceto, xigerot i sl.), ama na nadvore{nite odliki biopoleto navistina moè da vlijae. Sosema e razbirlivo vo taa hipoteza treba nau~no ekserimentalno da se potvrdi, i vo idninata, koga naukata dospee do ozbilni soznanija vo oblasta na efektite na biopoleto, taa }e bide proverena. (Evreite vo Izrael se voglavno Rusi, a tamu se govori voglavno ruski jazik, R.I.) Za obi~nite lu|e zborot rasa pred se ima negativen prizvuk, oti predizvikuva asocijacija na germanskiot rasizam i vojnata koja fa{istite ja zapo~nale vodeni so taa ideja. U{te edna{ povtoruvam deka poimot arievska rasa e nezakonit, zatoa{to cela na{a ~ove~ka civilizacija narekuva arievska (pred nas postoele civilizacii na Atlanti|anite i Lemurijancite), a Hitler i negovite prvi ideolozi go dale nazivot na celata na{a nadvore{na civilizacija na eden narod(Germanci),da bi ja istaknale izuzetnata uloga na Germancite. Ama, zborot rasa e antropolo{ki, a ne politi~ki poim. Tuka ne postoi analogija pome|u pripadnosta na nekoja rasa i mentalnata sposobnost ili predzemlivosta na lu|eto. [to pove}e, oftalmogeomteriskite presmetki pokaàle stroga zavisnost na promenlivosta na o~ite vo sklad so ~etirite pati{ta na migracija od Tibet,55 {to ne ostava mesta ni za kakvo posebno istaknuvawe na bilo koja rasa. Isto taka ne bi trebalo da se smeta deka kraj(Pelazgite), pelazgiski=tn.slovenski. Tokmu zatoa site poimi, koi Mojsi gi vnesol se objasnuvaat edno i istoglasno samo so tn.slovenski jazik, a vakvi se dene{nite makedonski govori. Bidej}i denes samo Makedoncite govorat na svoi govori, samo Makedoncite se etni~ki narod, nikoj drug. Sledi nikoga{ Ednobo`cite=Evreite da bidat etni~ki narod, od etnos=ednost. Tie go prevzele aramejskiot kako nivni jazik. Koga tie vo Aleksandrija go prevzele pove}ebo`niot=helenskiot jazik, od Helios, a Elisavet=eli (heli=Helios=bog) savet (zavet), Koine, Evreite se izjasnuvale za Heleni. Ne se etnos... 52 Etni~ki narod e ednorasen, a verskiot e pove}e rasen. Verski na: Belci, Indijci, Mongoli i Crnci. 53 Zna~i, avtorot govori samo za geografskata oddale~enost: vo sklad so geografskite razmestuvawa. 54 Avtorot govori za novost me|uvidovo potomstvo, koe e poznato u{te od vremeto na Herodot kow so magare, kako i pred nekoj vek govedo so bizon... Me|utoa, toj ne saka da prifati deka Evrei imalo lu|e od Arapskiot Poluostrov, kade se otkaàle od ednoboèstvoto=evrejstvoto, a se govori za izgubeni plemiwa. Evrei=ednobo`ci imalo Crnci vo Etiopija...Uzbeki...Kavkasci...Germanci...pove}e rasnost. 55 Avtorot govori za promenlivost na o~ite so ~etiri pati{ta,t.e. samo vo geografski oddale~enosti.
26 nite rasi od bilo koj pat na migracija se najrazvieni; sporedete gi pati{tata na migracijata D i B- visokorazviena severna rasa od patot D i poludiva zavr{na avstraliska rasa na patot B. Stepenot na razvienosta na raznite rasi, po moeto mislewe, ne zavisi od antroplo{kite karakteristiki, ve}e od sloènite okolnosti koi doveduvaat do pojavata na pametni, dobri i predvzemlivi voda~i koi se sposobni svojot narod da go povedat na pat na napredokot i sozdavat uslovi (kako {to, npr. e demokratijat) toj princip na progres da se za~uva i vo idninata. Mora da se priznae deka vo ovoj istoriski mig severnite rasi(Germanci, Angli~ani, Amerikanci i drugi)56 se po razvieni od dinarskata rasa (Sloveni).57 Ama, da se setime na dobata na Petar I; Rusija doìveala golema ekspanzija na napredokot, i samo oktomvriskata revolucila ja osujetila mo`nosta Rusija da postane vode~ka zemja na svetot. Isto toa moè da se re~e i za Japonija, koja zablagodaruvaj}i na mudrata politika na svoite voda~i, od tretorazrednite zemji se izdignala me|u nekolku vode~ki zemji vo svetot. I taka, po moeto mislewe, stepenot na razvitok na ovaa ili onaa rasa zavisi od karakterot na nejziniot istoriski razvoj: {to taa rasa podaleku oti{la na patot na napredokot, taa e porazviena i obratno. Stabilnata sostojba na dolg vremenski period nema. Stabilnosta postepeno preo|a vo nazaduvawe. Bogot go sozdal ~ovekot kako princip na stalniot napredok, zatoa toj e dolèn da napreduva. Vo sprotivnost nastapuva nazaduvawa i vra}awa vo divja{tvo.58 Oftalmogeometriskite istraùvawa, kako i drugite prou~uvawa i hipotezi na toj vid, pokaàle deka ~ove{tvoto poniknalo od edinstveniot izvor,vo krajniot ishod,od genot na edna pramajka i eden pratatko. Poniknuvaj}i na Tibet, ~ove{tvoto se rasprostranilo po Zemjata. Vo toj pogled ~ove{tvoto biolo{ki i genetski e edno, site lu|e se bra}a i sestri. Prirodno, regrediranite i podivenite narodi gi istisnale, gi istiskuvaat i }e gi istiskuvaat razvienite narodi. Niv ne bi trebalo posebno da se àli, oti se sami na toa krivi. Ama, ~ove{tvoto, brzo }e dojde dotamu da }e bide sozdadeno edno planetarno op{testvo i eden jazik. Toa ne samo da diktira zdrav razum, ve}e toa e i odredeno na genetsko- biolo{kata su{tina na ~ovekot.59
Kontinentot bil brigiski, makedonski...Vo Kratovo ima most jork{ir, koj ozna~uval sviwa: jork{ir=jork {ir, a vo Jork{ir se sozdale jork{irski rasi, koi bile {iroki...Me|utoa, se sozdale New York, new=nev=nov,kako govorat na{ite angliski.Koga imiwata se stavale,se govorel tn.slovenski: r. 57 Porazvienite rasi (Germanci i Angli~ani) do denes se na poladni prostori na kontinentot od onie od dinarskata rasa koja e potemna. Se istakna so formata so ~erepite, i deka vo R.Makedonija dolgite tn.slovenski ~erepi se retko zastapeni vo odnos na zaokruènite tn.neslovenski ~erepi, kako i deka kritskite od dolgi tn.slovenski ~erepi so tekot na vremeto preo|aat vo zaokruèni tn.neslovenski ~erepi. Sledi kritskiot jazik da bide nare~en Homerov jazik, a spored gr~kiot lingvist Tsioulkas, vo 1907 godina, Slavo-Makedoncite od Lerin govorele ran Homerov jazik: Belci so tn.slovenski jazik. 58 Na Balkanot, Makedonskoto Poluostrovo, se bilo razvieno, a Kontinentot bil slabo naselen i toa samo za potraga na kalaj, so koga se pravelo bronza,oti bakarot bil mnogu kr{liv...Potoa makedonskite robovi da bidat naseleni niz Kontinentot. Sledi na nego da ima kanibalizam...Katolicizmot vo sojuz so Islamot do denes go uni{tuvaat makedonskoto pravoslavie...Se sozdavaat narodi, koi i nikoga{ ne postoele. Do denes se ni{tat Evreite i Arapite, zatoa{to vo funkcija bilo zemeno ona {to go napi{al Mojsi, koe bilo bez osnova: Kako prilog kon toa }e se sporedat biblijata i koranot. Vo spisanieto The Plain Truth od 4 april 1989 godina vo napisot za Erusalim, stoi: Evreite go slavat Ti{a Bav kako godi{nica na razurnuvaweto na prviot i vtoriot hram. Muslimanite go slavat Ajd al-Adha (na toa Abrahamovoto podgotvuvawe da go `rtvuva negoviot sin Ismael). Tokmu ovaa ceremonija, koja poteknuva od pred 3700 godini, ni go objasnuva neprijatelstvoto na dvata narodi, koi na ironi~en na~in go imaat istiot pratatko-Abraham (Avraam). Nasproti koranot, biblijata raskaùva, deka Abraham trebalo da go `rtvuva sinot Isaak. Isaak imal sin, koj se vikal Jakob, ili Izrael. Evreite poteknuvale od Judah, eden od dvanaesete sinovi na Jakob. Koranot objasnuva, deka Abraham trebalo da go `rtvuva sinot Ismael. Pove}eto Arapi poteknuvale od Ismael i mislat, deka tie imaat prvorodeni~nopravo, a ne potomcite na Jakob.A u{te i od Sem Semiti, a edinstveniot bog bil crne~ki, e premnogu. 59 Belcite govorele so eden jazik, tn.slovenski. Tie si imale svoi bogovi. Toa po~nalo da se menuva so Ehnaton, {to bilo progoneto. Se pojavil Egiptjaninot Mojsi so crne~kiot bog i negovata istorija samo so tn.slovenski imiwa. Toj kako du{evno rastroena li~nost stanal zlo~inec za masovnite ubistva
56
27
Glava 3 ÎI OÎ SE NASLIKANI NA TIBETANSKITE HRAMOVI ? I taka, analiziraj}i gi o~ite na ~ove~kite rasi, dojdovme do zaklu~okot deka sovremenoto ~ove{tvo poteknalo od edinstveniot tibetanski koren. Toga{ e ispravno ako se zapra{ame: a od koga vo po~etokot postanalo ~ove{tvoto na Tibet ? Koi se pratatko i pramajka na sovremeniot ~ovek ? Postojat mno{tvo hipotezi za potekloto na ~ove{tvoto na Zemjata. Pove}eto materijalisti~ki orientirani nau~nici se sloùvaat deka ~ovekot poteknal od majmun. Dokazi za toa se gledaat vo arheolo{kite naodi na ostatocite na prvobitnite lu|e i nivnite primitivni oru`ja (kamena sekira i dr.). Jasno se prati dinamikata na razvojot od ~ovekolikiot majmun do potpolno razvieniot sovremen ~ovek. Ne bi bilo mo`no da ne se veruva vo toa. Ama, cel toj dinami~ki proces formirawe na ~ovekot od majmun mo`no e so ista to~nost da se prestavi kako obratnost- kako postanok na majmun od ~ovek. Za toa ima isto tolku dokazi kolku i za spomenatata darvinisti~ka hipoteza: na Zemjata postoj prili~en broj na divi plemiwa, koi se vo taa mera divi, da se znatno pobliski do majmunot otklku do ~ovekot. Zatoa tvrdeweto za potekloto na ~ovekot od majmunot ni od daleku ne e taka ubedlivo kako {to na prv pogled izgleda. (Zna~i, nemalo podivuvawe, tuku Temnite bile divi..., R.I.) Nekoi nau~nici smetaat deka ~ove{tvoto nastanalo od sneèn ~ovek. Sekako, kade ima ~ad, ima i ogan, i sne`niot ~ovek navistina postoi- kaj mnogu narodi postoi legenda za sne`niot ~ovek (na Tibet se vika Jeti, vo Jakutija- û~una). Ama, da se najde ubedliva analogija pome|u sne`niot ~ovek i ~ovekot (homo sapiens) vo nau~en pogled e nemo`no. Postoi mislewe deka semeto na ~ovekot na Zemjata go donele vonzemjani, ama za sega nema nikakvi dokazi vo polza na toa. (Von Zemja drugi uslovi i drug sostav, nemo`no, R.I.) Sekoj obrazovan ~ovek ~ul za legendata za mo}nite Atlanti|ani, koi ìveele na Zemjata vo nezapamteno minato. Vo posebna litaratura (Blava~ka, isto~na religija i dr.) se govori deka pred nas na Zemjata postoele nekolku civlizacii, koi znatno bile porazvieni od na{ata. Mo`da ba{ Atlanti|ani, koi nastradale vo op{tata kataklizma, go sozdale zametokot na sovremenoto ~ove{tvo ? Mo`da e zagonetna [ambala, koja pripa|a na tibetanskiot izvor na ~ove{tvoto, spored legendite, isto taka smesteni na Tibet ? Mo`da religijata e vo pravo koga tvrdi deka ~ovekot na Zemjata go sozdal Bogot so pomo{ na oteluvawe na duhot, pa ovoj istoriski se razvil vo oblik na pove}estepeni civilizacii, doa|aj}i do dene{noto ~ove{tvo ?60 (kataklizma=ka ta klizm-a: klizm=klizam, R.I.) Razmisluvaj}i za tie pra{awa, ipak sum se trudel da go so~uvam nau~niot pristap na problemot, bez obyir na toa {to vo istraùvawata na sli~en vid ne bi trebalo da moème da se nadevame da dojdeme do direktni nepore~ni dokazi.
na pove}ebo`nicite...Nego Bogot Crnec mu {epnal, deka tie ~eda na crne~kiot bog se preodredeni na se...Po se izgleda i avtorot Mulda{ev e negovo ~edo,{to se gleda ona {to toj ovde go pi{i, zastra{uva, ne dolikuva.Toj i kako nego,ne smeaat da zaboravat,deka nikoga{ nemalo evrejski etni~ki narod, nikoga{ evrejska etni~ka dràva, vo evrejstvoto ne bilo dozvoleno nieden Evrein da se bavi so nauka...Ako se sporedi spored bogatstvoto {to Evreite do denes go imaat, po eden Evrein, Makedoncite otsekoga{ i denes se najvredni vo svetot: parna ma{ina do kompjuter, lekarstva...genetika, potvrdeno makedonskata vo Amerika: Makedoncite zele Indijanki, a vo 15 vek n.e. Maite...bile rusi so sini o~i ...Do denes tn.Sloveni se najmalku rasno me{ani...Ekonomijata ne bila nauka na Evreite, potvrdeno so Herodot, kako {to zapi{al, Solon vo Egipet zabeleàl, site onie koi ne pla}ale danok bile ubivani...Evreite od Carigrad vo 9 vek bile izbrkan kaj Hazerite (Mongolite)...Makedonija kako dràva si pe~atela pari, a ne Evreite.Tokmu zatoa mora da ima nov poredok: bankarsto i trgovija kontrolirani. 60 Kavendi{- Ling pi{uvaat za Hebrejskata Biblija, taa bila bliska na kanaanskite predanija, a Sirija i Palestina spa|ale vo krugot na mesopotamskoto kulturno vlijanie, dodeka Mesopotamcite i Kanaancite slavele mnogu bogovi, religijata Jehova, bogot na Izrael, go pozdravuvale kako edinstven prav bog. Na primer za Noe i potopot, vo mesopotamskata verzija se vklu~uvaat pet bogovi, a spored knigata na postanokot e samo Jehova, koj sam go sozdal svetot. Nekoi poedinosti za mitot za Adam i Eva od Biblijata ima neo~ekuvani neposrednosti vo afri~kite mitovi. Plemeto [iluk, koe ìvee na bregot na Nil vo Sudan pripoveduva deka Juok (bog) go sozdal ~ovekot od ilova~a. Samo so na Crnci...
28 Ako ve}e zapo~navme spomenatiot problem da go ispituvame po~nuvaj}i od analizata na o~ite, mislev, bi trebalo so toj pravec i da prodolàm. Zna~i, srednostatisti~kite o~i na ~ove{tvoto se najduvaat, slikovito re~eno, na Tibet.61 Mo`da toj ~initel e slu~ajna anatomska odlika na o~ite na tibetanskata rasa, a mo`da ima i podlaboko, pa duri i taistven smisol. Mo`da drevnite lu|e ja znaele oftalmogeometrijata i ostavile nekoi tragi vo vid na crte` na o~ite na Tibet, so pomo{ so koi bi bilo mo`no da se rekontruira nivniot oblik ? Mo`da ba{ srednostatisti~ki o~i se klu~ za razre{uvawe na glavnoto pra{awe na ~ove{tvoto- od koga sme poteknale ? Tie mnogubrojni mo`da nikako ne moèle da ja zadovolat nau~nata radoznalost. Bilo neophodno da se tragaat ~initelite. Vizit-karta na tibetanskite hramovi. Mojot prijatel i sorabotnik vo oftalmogometriskite istraùvawa Valerij Lobankov62 trgnal na Tibet vo alpinisti~kata ekspedicija na eden od himalajskite vrvovi. Pred odewete mu rekov: - Slu{aj, Valerij ! Pogledaj tamu na Tibet, mo`da vo hramovite ili pagodite postojat crteì na o~i. Sva}a{ i samiot, nema ~ad bez ogan: site srednostatisti~ki o~i na ~ove{tvoto ukaùvaat na Tibet...63 Za mesec dena, Valerij Lobankov se vratil od Tibet i odma mi telefonira i rekol: - Ete, Ernst, si bil vo pravo ! - A vo {to ? - Dali nekoga{ si slu{nal za vizit-karta na tibetanskite hramovi ? - Ne, {to e toa ? Nikoga{ dosega ne sum bil na Tibet... - Sekoj tibetanski hram- rekol Lobankov- kako vizit-karta ima crte` na ogromni, neobi~ni o~i.Ogromni !Neobi~ni !Tie te gledaat kako da te gleda cel hram...64 (simbol,R.I) - Kakvi se tie o~i ? - Neobi~ni ! Ne kako ~ove~ki ! Pri toa, znae{, nacrtana ba{ onaa oblast na liceto koja nie ja prou~uvame pri oftalmogeometriskite istraùvawa. Neverojatno, kakvo sovpa|awe ! Bev {okiran koga gi vidov- apsolutno ista rabota koja sum ja prou~uval kaj lu|eto, tuka postojat site na{i oftalmogeometriski parametri, ama o~ite se sosema drug~ii. - Ne e lo{o ! yvisnav vo znak na odu{evuvawe. - Pri toa sekoj tibetanski hram gi ima nacrtano site tie o~i. Tie se ogromni- na pola yid ! Navistina, nekoj gi ostavil tie o~i kako svetiwi- prodolìl Lobankov. - Slu{aj, sjajno ispadnalo: gi presmetavme srednostatisti~kite o~i, pretpostavivme da toa ne e slu~ajno, i eto... (Tie te gledaat kako da te gleda cel hram. Tie bile samo i samo simbol, R.I.) - Da, ne zaludno srednostatisti~kite o~i imale veo na tajnosta ! Nau~nata logika se pokaàla kako to~na... - Nikade drugde vo svetot ne postoi takvo ne{to. Ni na eden hram vo svetot ne se nacrtani o~i. Samo ovde, na Tibet, kade spa|aat srednostatisti~kite o~i... - Dali go pra{a lamite ~ii se tie o~i ? - Naravno ! Nekoi lami, voglavno na ponizok rang, kaùvaat tie o~i da se na Buda,65 a drugite lami (povosok rang) mol~at, ni{to ne govorat. - Dali si bil uporen koga gi pra{al lamite od povisokiot rang ? îi se tie o~i ? - Se raspra{av mo{ne uporno. Ama...ni{to ne kaùvaat, go svrtuvaat razgovorot na druga tema, se ~ustvuva deka tajnata na tie o~i za niv e mo{ne va`na. Toj simbol govori za ne{to mo{ne bitno- rekol Labankov. (Se govori za simbol, R.I.) - Dali si gi fotografiral tie o~i ? - Naravno ! U{te sum gi snimil i so video-kamera.
61 62
Vo Atlasot, tokmu nekade Tibet na sredinata se nao|a vo Evro-Azija-Afrika, srednostatisti~ki. Da ne se me{a so Jurij Qubanov, koj se spomenuva na po~etokot na knigata- E.M.. 63 Zna~i, avtorot pred da vidi odredil kade bi moèle da bidat srednostatisti~kite o~i,na sredina. 64 Friedhelm Winkelmann Gudrum Gomolka- Fuchs na str. 172, slika 120, prikaùvaat slika na mumija na dvanaesetgodi{no mom~e so golemi o~i...Egipet, prva polovina na 4. vek...Taa umetnost bila na Belci. 65 Buda bil Ved so sanskritski jazik. Belec so tn.slovenski jazik: Az buka veda...=jas bukva znaewe...
29 Toj ist den se sretnav so Lobankov. Zaedno so Valentin Jakovqev go vnesovme crteòt na neobi~nite o~i vo komjuterot, gi {ematiziravme spored glavnite oftalmogeometriski kriteriumi i po~nale so analizata. Vo ovaa kniga regov deka e mo`no, koristej}i se so oftalmogeometriskite principi, pomalku-pove}e to~no da se reproducira izgledot na ~ovekot spored negovite o~i. Probavme da go napravime ba{ toa- da go rekonstrirame oblikot na ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi. [to zboruvaat o~ite naslikani na tibetanskite hramovi Ne }e se zadràm na detaqite na metodot na rekonstrukcijata na ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi, da ne gi zamoruvam ~itatelite na suvoparnata matemati~ka analiza. ]e gi napomenam samo slednite raboti. Prvo, mi pa|a vo o~i otsustvo na nosnata koska, koja sekoga{ postoi vo crteìte na obi~nite o~i. Za {to govori otsustvoto na nosnata koska ? Poznato e deka kaj sovremenite lu|e nosnata koska go sklonuva delot na vidnoto pole od vnatre{nata strana: nadvore{no vidnoto pole iznesuva 80-90 stepeni, a vnatre 35-40. Zatoa sovremeni lu|e imaat binokularni vid (gledawe so dvete o~i, koe ovozmoùva da se vidi goleminata na nekoj predmet i rastojanieto od nego) samo vo oblasta 35-40 stepeni, a ne 80-90 od site strani. Taa nepogodnost, koja ja predizvikuva nosnata koska, gotovo e neprimetna pri dnevno svetlo, a pozaprimetno pri ve{ta~kata, ama pri svetlosta na crvena sijalica taa ve}e znatno pre~i, ote`nuvaj}i ja orientacijata vo prostorot. Koga ne bi postoela nosnata koska, lu|eto bi imale binokularen vid vo oblasta 80-90 stepeni od site strani, {to bi ja olesnila prientacijata na crvenata svetlost. Mo`da sopstvenikot na tibetanskite o~i ìveel vo okolina na osvetlena crvena svetlost ? Taa pretpostavka ima teìna, oti vo pogled na funkcijata na vidot moraat da postojat mehanizmi na adaptacija koi ovozmoùvaat maksimalno da se podobri vidot. Mehanizmot na adaptacijata vo vidot so otsustvo na nosnata koska ne e tolku vaèn pri obi~na dnevna svetlost, ama vo uslovite na crvenata svetlost e vaèn. Toga{ ja zedov knigata na golemiot prorok Nostradamus (1555. god.)66 i tuka pro~itav deka prethodnata civilizacija Atlantida ìveela vo purpurnocrvena67 svetlost: neboto bilo crveno, drvata purpurni itn. Otkade moè da se zaklu~i deka vo tibetanskite hramovi naslikanite o~i na ~ovekot se na prethodnata civilizacija- legendarnata Atlantida.68 A denes neboto e sino i na{ite o~i na toa se prilagodile. Mene mi izgleda deka bojata na neboto mora da se promeni so promena na osata na rotacija na Zemjata. Kaj Nostradamus isto taka pro~itav deka vo prilkata na globalnata kataklizma koja gi uni{tila Atlanti|anite isto taka ja promenila osata na rotacija na Zemjata i se promenile polovite. Vtoro, vnimanie privlekuva neobi~noto ispup~uvawe na gornite kapaci na o~ite koi se nacrtani na tibetanskite hramovi. Dodeka gornite kapaci na sovremeniot ~ovek imaat oblik na pravilen lak,ovie drugi imaat na gornite kapci izbo~ini na sredina koi se spu{taat nanisko, nadnosej}i se nad ro`nicite. [to toa bi moèlo da zna~i ? Pred se toa deka o~niot prorez pri zatvoruvaweto na o~ite ne e potpolno zatvoren, oti toa ne go dozvoluva izbo~inata na gorniot kapak. Vo toj slu~aj o~ite moàt da gi so~uvaat periferniot vid niz bo~nite delovi na ro`wa~ata. A bidej}i nosna kosna nemalo, i vidot imal binokularen karakter vo celoto vodno pole, sopstvenikot na neobi~nite tibetanski o~i moèl da vidi i so zatvoreni o~i. Takov vid, sekako, ne bil ba{ jasen, ama bil sosem dovolen za orientacija vo prostorot.69
66 67
Nostradamus=no stradamus=stradamis=stradami{.No da se strada,stradam: jas stradam, ti strada{... Purpur=pur pur, pir pir, pil pil: koga se puri=piri, zna~i gori, plamenot e crven, i toplo vo pilo. 68 Altantida bila na prostorite na Temnite, koi nemale doma{ni ìvotni i krvna grupa A na Belci... 69 Spored avtorite, ~ovekot pokaùva svoj zaedni~ki izvor so site rbetnici i po svojot individualen (ontogenetski) razvitok. Od edna edina kletka od oplodeno jajce, se razviva plodot po istiot pat koj vo prviot mesec e sli~en na site rbetnici; taka se povtoruva evolucijata na svojot vid (filogenetski razvoj), od riba do cica~. Inaku, sekoj plod vo svojot istoriski razvitok pominuva, isto taka, stadium so opa{ka. Normalno e opa{kata na ~ovekot (i ~ovekolikite majmuni) deka zakr`lavila so opa{nata koska, koja e sostavena od ~etiri do pet zakr`laveni pr{leni.Vo nieden stadium na embrionalniot razvitok vidot ~ovek ne li~i na nieden majmun. Duri site vidovi majmuni imaat ~erep na odrasnat cica~i, a na ~ovekot e fetalen. Ona {to go naveduva avtorot Mulda{ev e nepoznata pojava. Da
30
O~ite na sovremeniot ~ovek ne moàt da imaat takov orientira~ki vid koga se zatvorat, oti nemaat krajni periferni binokularni vid (zad nosna koska), a gorniot kapak ne moè da ja pokrie osnovnata povr{ina na ro`wa~ata, a pri toa da go ostavi poluotvoren ostatokot na o~niot prorez. Osobina na neobi~nite tibetanski o~i da go zadrùvaat orietira~kiot vid koga se zatvoreni dovelo do pojava u{te na eden mehanizam na adaptacija- dolg i vnatre i nanisko svitkan agol na o~niot prorez. Toa svedo~i za poja~anoto stesnuvawe (so poja~ano la~ewe i istekuvawe na solzi), {to e neophodnost da bi se so~uvala vla`nosta na o~ite pri nepotplono zatvoruvawe na o~nite prorezi. So {to moè da se objasni neophodnosta o~niot prorez nepotpolno da se zatvori i pri toa da se so~uva orientira~iot vid ? Zatoa ne sme na{le niedno drugo objasnuvawe osven deka toa e neophodno da se za{titi ro`wa~ata pri brzo plivawe pod voda. ôvekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi moèl brzo da pliva pod voda, pokrivaj}i ja ~ustvitelnata ro`wa~a so izbo~en kapak,a da pri toa da go so~uva orientira~kiot vid. Takva konstitucija na o~ite mora da svedo~i za toa deka spomenatite lu|e vodele vodozemen oblik na ìvot. Vo Nostradamusovata kniga pro~itav deka Atlanti|anite ìveele na mnogubrojni ostrovi koi postoele vo toe vreme i deka imale podvodna plantaà, kade odgleduvale svoi morski plodovi. Zna~i, bidej}i koristele plodovni oblik na zemjodelstvo, tie lu|e vodele vodozemen oblik na ìvot.70 Na osnov na toj zaklu~ok napravivme u{te edna dopolna vo rekonstrukcija na izgledot na hipoteti~niot na Atlanti|anite. Tie lu|e morale da imaat golem graden ko{ i razvieni drobovim da vo tekot na roneweto bi imale pogolema zaliha na vozduh. Na àlost, vo tekot na tie presmetuvawa, ne moèvme da se dosetime na u{te edna izrazita odlika na Atlanti|anite- opni pome|u prstite na racete i nozete, iako toe logi~no proizleguvalo od se {to sme zaklu~ile. Informaciite za postoewe na tie opni kaj Atlanti|anite gi dobivme so tekot na ekspedicijata na Tibet. Treto, o~ite naslikani na tibetanskite hramovi mesto nos imaat spiralna zavojnica. [to e toa ? Zemaj}i go vo obyir deka Atlanti|anite vodele vodozemen oblik na ìvot, moè da se misli deka toj zavijutok igral uloga na ventilen otvor za di{ewe. Sli~na ventilna anatomoja na di{ni otvori imaat morskite ìvotni (delfini, kitovi i dr.), oti tie ovozmoùvaat, za razlika od obi~niot nos, da go zatvorat pristapot na vodata vo di{nite pati{ta pri prilikata na prestojot vo vodata. Ne uspeavme da najdemo bilo kakvo drugo objasnuvawe na spomenatiot zavojutok osven navedeniot- deka toa e prilagoduvawe na poluvodeniot oblik na ìvot. Vo toj zavijutok nepojmlivi ostanuvaat dve raboti: zo{to toj ventilen otvor svitkan vo oblik na spirala i zo{to ima prodolètok nanisko vo vid na prorez ? V toa vreme u{te ne sme ja poznavale Ananta Kri{na i ne sme znaele za funkcijata na toj zavijutok da proizveduva zvuk. Vo toa
ne se izumi, deka vo embrionalniot razvitok glavata ima najstar razvitok...Sekakva promena {to avtorot ja naveduva bi bila smrtonosna, zatoa {to taa ne e kraen del, opa{ka, koja za ~ovek e brzna~ajna. 70 Peisistratos=pei (pej) si stratos=a trat os (tn.Pizistrat) vo 6 vek p.n.e. go zadolìl svojot Redakciski odbor, koj kako vo Mesopotamija...Egipet sozdal delo, Ilijada, so tri rakopisi: so magare od Egipet do so Mesopotamija, a magare na Balkanot so Mala Azija nemalo do 480 g.p.n.e.; kow i govedo od Brigija, kade imale golemo ezero (more), Pelagonsko;i ostrovi Dalmacija naseluvani od 6 vek p.n.e. Atlantida e delo na Solon i Platon. R.Kavendi{ i T.O.Ling kaùvaat deka okolu 1.500 g.p.n.e. Indoarievcite prodiraat vo severozapadna Indija i ja osvojuvaat civilizacijata na dolinata na Ind: ja sostavuvaat Rigvedata; 1.500- 500 g.p.n.e. Arievcite se {irat na jugoistok preku nizinata na severna Indija i dol` rekata Gang i ja vtemeluvaat sanskritskata (Brahman) kultura: ja sostavuvaat Brahmana; 500 g.p.n.e. sanskritskata kultura ja vtemelile vo svojata postojbina, vo sredi{nata nizina na rekata Gang: pojava na budizmot; 500 g.p.n.e.- 1 g.n.e. prodiraat ponatamu na jug na Indiskiot Poluostrov se do [ri Lanka (Cejlon) i isto~no vo Bengal i Asam; 1- 500 g.n.e. se prenesuva sanskritskata kultura po moreto vo Burma, Tajlan i Kampu~ija, Sumatra i Java: sostavuvawe na ranite Purani. Ako bi se prifatile evolucijata, vodozemcite bi bile na po~etokot, more-kopno. Me|utoa, dosega nema preodni formi, site fosili se vo potpolno doobrazeni formi. Koga nema etapnost, se zamrsuva Darvinizmot itn.
31 vreme Vener Gafarov u{te ne izvr{il embrionatomska analiza i u{te ne do{ol do zaklu~ok za mo`nosta na postoewe na elementi {krgi na tie lu|e vodozemci.71Ama,za toa podocna êtvrto, na slikata o~ite koi se najduvaat na tibetanskite hramovi, na sredina, ne{to iznad o~ite, e nacrtana pega vo oblik na kapka. Taa se najduva ba{ na toa mesto kade indiskite èni ja crtaat kozmeti~kata pegas. [to e toa ? Moè da se pretpostavi deka pegata vo oblik na kapka prestavuva hipoteti~no treto oko. Sigurno deka vo davnata minatost tretoto oko postoelo kaj lu|eto (za toa govori embriolo{kiot ~initel). A denes, kaj sovremenite lu|e, toa postoelo vo oblik na rudomenti- {i{arkasta `leza (epifiza) koja e skriena dlaboko vo vnatre{nosta na mozokot. Tretoto oko se smetal organ na ~ove~kata bioenergija (telepatija i dr.), i kako {to svedo~i legendata, moèlo da pravi ~uda- prenosi misli na dale~ina, deluva na gravitacija, le~i bolesti itn. A indiskite èni, e mo`no, spomenatata pega da ja crtaat kako simbol na se}avawe na ~udotvorniot organ. Ja otvoriv Nostradamusovata kniga i tuka najdov deka legendarnite Atlanti|ani, zablagodaruvaj}i na ~ove~kata vnatre{na energija, koja se prenesuvala niz tretoto oko moèle lesno so pogledot da podignat ogromni tereti i gradat monumentalni spomenici (piramidi i dr.)72 Te{ko e da se re~e koj gi izgradil piramite.73 Ama, ne sme e da se isklu~i mo`nosta deka gi izgradile Atlanti|anite u{te pred {to nastapilo dobata na sovremeniot ~ovek. Neka Egiptjanite i Meksikancite ne se navredat, ama ne e mo`no deka tie gi izgradile piramidite-nivnite pretci naprosto do{le vo zemjata na piramidite i se naselile pokraj kamenite kolosi. Na osnov na se ova, ja izgradivme hipotezata deka na tibetanskite hramovi naslikanite o~i na ~ovekot se na prethodn civilizacija- Altanti|ani. Analizata na tie o~i pokaàla deka hipoteti~nite Atlanti|ani bile mo}ni gra|ani, najverojatno od ogromen rast, deka vodele poluvoden oblik na ìvot i vo prilika na svojata zemjodelska dejnost ja koristele mo}ta na tretoto oko.74 Stalno nanovo nas ne zaprepastuvalo zapanuva~kata podudarnost- srednostatisti~kite o~i na sovremenoto ~ove{tvo se lokalizirani na Tibet, a ba{ tuka hipoteti~ni Atlanti|ani ostavile spomenik za sebe vo vid na crte` na svoite o~i, po koi, vo princip, e mo`no da se zaklu~i za nivnata nadvore{nost i na~in na ìvot. Ananta Kri{na Vo dobivaweto na zaklu~okot sme i veruvale i ne sme veruvale. Ama, nabrzo bar nekoe uveruvawe vo ispravnosta na na{ite zaklu~oci ni dal ~ovekot po imeto Anant Kri{na. Toa se slu~ilo na konferencijata na Krim, septemvri 1995. Taa konferencija imala mo{ne mudro ime: Fundamentalni osnovi na ekologijata na ~ove~koto du{evno zdravje, ama se vo se se svodelo na toa {to tuka se sobrale lu|e koi se bavat so tv. paranauka. Voglavno
Vo mo{ne raniot stadium na razvojot na ~ovekot, embrionot ima {krgni otvori sli~ni na onie na morskoto ku~e. ôve~kiot embrion zastra{uva~ki nalikuva na embrionite na drugite cica~i. Zatoa sekoe su{testvo go povtoruva razvojniot pat. Isto taka, deteto pred i po poroduvawe e dobar pliva~... 72 Na slikite se gledaat kako Egiptjanite na grb nosat vre}i~ki, koi bile so pesok,od koja, verojatno, na se povisokite piramidi, pravele kalapska smesa, koja kako golemi glomazni kamewa se redela itn. 73 Taka vo Ilijada se govori deka Hera sleguva od Olimp vo Pierija da go vidi Sonceto. Posejdon pravi tri ~ekori od 37- 40- ta paralela, doa|a na Olimp i zapo~nuva da gi sledi kako se dviàt son~evite zraci. Toa e patekata na Sonceto vo letnata ramnodnevnica. Ova e potvrda deka mitovite bile nasledstvo od ledenoto doba koga naselenieto bilo povle~eno ju`no od 40-ta paralela. So postepenoto topewe na mrazot i snegot od jug kon sever bile sozdadeni uslovi za preselbi na naselenieto kon sever. Tokmu zatoa vrz osnova na sledeweto na son~evite zraci, i severno od 40- ta paralela, bile izgradeni Stounhenx i mnogu drugi hramovi i piramidi. Okruglinata na Sonceto, okolu 39- 40- ta paralela, kako i po na sever potoa, ni gi dava site prestolnini na lu|eto koi go oboàvale Sonceto. Toa bile Maite, Actekite, Vavilona, Peking, Tokio itn. Tokmu na ovie prostori se {irele Belcite. Tie trgnale od isto~noto Sredzemje,povle~eni ju`no od 35-ta paralela,ju`no od Krit,so tn.Homerov jazik. 74 [to avtorot Mulda{ev opi{uva, vo nieden stadium na embrionalen razvitok na cica~...ptica...ne postoi. Bidej}i na vonzemjanski prostori ima sosem drugi genetski uslovi, dojdencite na Zemjata, ako takvi do{le ili bi do{le,ne bi moèle da opstojat...A i Zemjancite von Zemjata ne moàt da opstojat.
71
32 toa bile ~arobwaci, magovi, ekstrasensi, vidoviti i sli~ni lu|e so posebni sposobnosti, ama isto taka bilo i mnogu ozbilni nau~ici od razni zemji (Indija, [vajcarija, Germanija, SAD i dr.) ~ie pole na interesirawe se prostiralo i na spomenatite problemi. Na taa konferencija sum imal nau~en plenarni referat. Na slajdovite go izloìv opi{anite nau~ni istraùvawa, zasnovaj}i gi na logi~niot pristap na problemot, i po~nuvaj}i od pra{aweto: Zo{to me|usebno se gledame vo o~i ?- zavr{uvaj}i so opisot na nadvore{nosta na hipoteti~nite Atlanti|ani. Jas sum govorel angliski, prevoduvaj}i potoa sekoja re~enica na ruski jazik,75 taka site vo salata dobro me razbrale. Referatot predizvikal golemo interesirawe, mi postavale mnogu pra{awa, raspravale. Vo hodnikot mi prijdel ~ovek vo indiska obleka i jasno, glasno rekol deka nikoga{ ne moèl da pomisli deka nekoj Zapadni nau~nik so pomo{ na logika }e otkrie edna od glavnite tajni na Istok. - Zagonetkata na o~ite naslikani na tibetanskite hramovi e glavna tajna na Istok ? - go zapra{av. - Ne ba{. Toa e edna od tajnite, ama ne e najva`na- odgovoril ~ovekot vo indiska obleka. - A koja e glavna tajna ? - se vozbudiv jas, ipak maglovito uviduvaj}i deka te{ko toj ~ovek, ovde vo hodnikot, }e mi ja kaì tajnata. - Dali si ja slu{nal tajnata na tibetanskite lami ? - pra{al toj mesto odgovor. - Da, slu{nav da postoi. Ama ni{to drugo ne znam. - Tajnata zatoa e i tajna nikoj za nea da ne znae- pove}ezna~no re~e Indijecot. - Kako se vikate ? - Jas sum u~itel na Ananta Kri{na. Razmenivme vizit-karti i se dogovorivme za nekolku ~asovi da se najdemo vo restoranot. - Kako da go razberam zborot u~itel- go pra{av ve}e vo restoranot - U~itelite prestavuvaat posebna kategorija na religioznite lu|e na Istok koi se posveteni vo odreden broj na tajni- odgovoril Ananta Kri{na. - Kakvi tajni ? - ... - A uz toa ? - Vo tajnite drevnite... - Moète li ne{to da mi kaète za toa ? - Pro~itajte ja Tajnata na Doktrinata na Elena Blavacka. Kako sum svatil, vie ne ste ja pro~itale. - Ne sum. - Vie, Rusite, ste sre}ni ! Vo va{ata zemja se rodila edna od najgolemite Posvetenici na svetot- Blavacka. Vo taa kniga moète da najdete mnogu tajni na drevnite narodi. Navistina, toa {to e vo taa kniga napi{ano e te{ko da se svati, oti se zasniva na posebna boènska logika.Ama, ako se zapoznaete so Isto~nata logika i Isto~nite znaewa za minatoto, moète da ja razberete Blavacka. - A da mo`da probame da vodime otvoren razgovor ?- go pritiskav. - Da probama. Ama, Vie nemate dovolno znaewe na Istokot. Vie ste Zapadni nau~nik -odvratil Ananta Kri{na. - Dali bi moèle na kratko da ja okarakterizirate su{tinata na isto~nite znaewa za minatoto ? - Da, naravno... Tuka Ananta Kri{na odràl beseda so prepolni zborovi kako {to se dobro, qubov, stradawe, zlo, od koi apsolutno ni{to ne razbrav. Delikantno klimav so glavata,
75
Ruski i srpski jazik nikoga{ nemalo. Dene{niot ruski i dene{en srpski se samo naslednici na tn. staroslovenski jazik so ruski i srpski govor. Kiril Solunski go povtoril ona {to go napravile Ptolomejcite vo Egipet, od staroegipetski gi otfrlile semitskite zborovi i go vratile jazikot na Belcite. Toj od Koine gi otfrlil crne~kite zborovi i go vratil pelazgiskiot=tn.slovenski jazik. Kako dokaz deka toj ne sozdavil novi slova e navodot od Vita Konstantini, kade stoi glagolot sklopuva, sostavil, a nikako sozdal.Tie bile vo hieroglifite,od koi proizlegle koptskite, zna~i, znaci na Belci.
33 nastouvaj}i da ja fatam logikata, ama ni{to ne mu uspevalo. Sum veruval deka Ananta Kri{na govori pametno, ama moite voobi~aeni poimawe na takvite postulati kako {to se qubov, dobro i zlo, ne mi dopu{talo da proniknem vo su{tinata. Vo o~ajuvawe, go navedov razgovorot na Zapadni nau~ni stil koj mi bil poblizok: - Kaìte mi, gospodine Kri{na, dali mojata analiza na o~ite naslikani na tibetanskite hramovi e to~na ? - Da, taa e to~na. - Dali tie o~i se na Atlanti|anite ? - Nie tie lu|e gi narekuveme drug~ie ?76 - îi se tie o~i ? - Toa se Negovi o~i. - Koj e On ? - Toj e Bo`ji Sin. Toj go sozdal ~ove{tvoto koe denes ìvee na Zemjata, mu go prenel znaeweto, go nau~il na napredokot i gi spasil od propasta. Ba{ toa ~ove{tvo se raselilo po svetot. - Otkade do{ol Bo`ji Sin ? - ... - A ostanatite ? - Na Zemjata ìveelo i ìvee golemo pleme na Bo`ji Sinovi. - @ivee ? Kade ? Vo [ambali ? - ... - Uzgred, spiralata ne mestoto na nosot kaj tie golemi Lu|e sluèla ne samo kako otvor za di{ewe, ve}e i kako glasoven aparat- Ananta Kri{na go navel razgovorot na druga tema. - Tie govorele niz nos, a ne niz grloto ? - go pra{av. - Da. Pri toa moèlo da se govori vo mo{ne {irok dijapazon- od ultrazvuk od infrazvuk. Zatoa nivniot govor bil znatno popoln i pobogat od na{iot. Isto taka se sluèle so telepatskiot jazik. Glavata im bila pogolema. Jadele samo meka hrana. Tie jasno i posveteno ~uvale dva glavni zvukovi So i Hm i ìveele po zakonite SoHm. - [to e toa SoHm ? Zo{to tie glasa bile najva`ni ? - Vie verojatno ne bi moèle da svatite {to e toa SoHm. Toa e cela filozofijaodgovoril Ananta Kri{na. U{te malku go ispituvav Ananta Kri{na,ama svativ deka na mnogu {to ne odgovara, a i mene mi be{e te{ko da svatam mnogu toa. Toga{ u{te ne sum znael deka }e mi bide potrebno da vloàm golemi napori da bi kolku-tolku proniknal vo drevnata filozofija. U{te sekoga{ ne sum ja svatil ulogata na golemite poraki na SoHm, ne bev svetsten na nej76
Deniken pi{i za knigata Dijan, so svoite sveti simboli~ni znakovi! Nikoj ne ja znae nejzinata starost. Knigata nastanala od drugata strana na Himalaite i nejzinoto u~ewe doprelo do Japonija, Indija i Kina, duri vo ju`noamerikanskite predanija. Vo nea stoi: godinata 9.564. pred na{ata era potonal ispred dene{na Kuba i Florida golem del na kopno vo moreto. Dosega ne bilo utvrdena polo`bata na Atlantida. Samo Atlantida bila delo na Platon, za koja ne veruval Aristotel. Ova bilo prifateno od soborcite i pridru`nicite na Aleksandar Makedonski. Iako iz~eznatata flota stignala od Zapad, tie Atlantida ja postavile na Istok, ~ija pateka bila na Aristotelovata jagula, koja bila sledena od Feni}ite i Vikinzite. Pomorcite se rakovodele spored soyvezdijata, imale svoj opservatorii, a vakvi se najduvale vo makedonskata domovina na Filip i negoviot sin Aleksandar. Negov u~itel bil Aristotel. Ovoj bil Filipov prijatel. Deniken pi{i za divovite, koi se nao|aat ne samo vo Biblijata, tuku i Maite i Inkite govorat za mitovite. Prviot rod {to pred potopot go sozdale bogovite bil rodot na divovite. Dva istaknati divovi se vikale Atlan (Atlas) i Theitani (Titan). Deniken go spomenuva i predanieto na Inkite od Peru, Tiahuanak i prodolùva za bogot Makemake, so negoviot simbol jajceto! So toa {to avtorot istaknuva, deka mitologijata od Sredozemjeto stignala vo zapadna Ju`na Amerika, {to vaèlo za Centralna Amerika, a ne isto~no od Ju`na i Centralna Amerika kade {to evropskata jagula dostiga do amerikanskite okeanski prostori, se potvrduva, vrskata bila samo so iz~eznatata flota na Aleksandar Makedonski. Ako kon ova se dodade, deka Feni}ite plovele niz Gibraltar vo Atlanskiot Okean, {to vaèlo so Vikinzite, vrskata na zapadniot amerikanski breg bil samo so makedonskata flota. Taa tamu odnela kulturi, koi gi nema vo Afrika...
34 zinite mnogustranosti i sudbonosno zna~ewe za na{ata civilizacija, i site moi misli se vrtele okolu neobi~nosta na tie glasovi. Toga{ u{te ne sum moèl da da pretpostavam deka o~ite koi se naslikani na tibetanskite hramovi ne se o~i na Antanti|anite, tuku pripa|aat na u{te podrevna i tainstvena zemska civilizacija, na onaa koj Ananta Kri{na ja vikal Sinovi na Bogovite. Do toj zaklu~ok sum do{ol prili~no kasno, dodeka sum ja pi{ek knigata, pa zatoa vo golemoto delo na knigata }e gi vikam o~ite naslikani na tibetanskite hramovi o~i na Atlanti|ani. Pri se toa, u{te toga{, koga tek sum ja zavr{uval analizata na o~ite od tibetanskite hramovi, me ma~elo pra{aweto: otkade do{le prestavnicite na drevnata zemska civilizacija vo relativno kasniot istoriski period ? Zar davno ne izumrele ? Dali lu|eto na drevnite civilizacii se zadràle na Zemjata ? Naravno, sekako e to~no deka na Zemjata i pred nas postoele ~ove~ki civilizacii. Tie dostignale visoko tehnolo{ko novoa, pri {to koristej}i gi silite vo korist na zlobni misli se pokaàlo kobno- civilizaciite se uni{tuvale samite sebe. Potoa na ru{evinite na starite civilizacii se roduvala nova, i taka natamu. Ako denes, bi pretpostavile, ve}e na nivoa na tehnolo{kiot razvoj na na{ata arievska civilizacija nekoi od glavnite supersili (SAD, Rusija) go pritisni kop~eto za nuklearni napad, ~ove{tvoto bi se uni{tilo samo sebe- ladna i radioaktivnata planeta (bi nastanala nuklearna zima) bi postanala nepogodna za ìvot. Zlobata na zlobnite misli e ogromna. Zlobnite misli ja usmeruvaat tehnolo{kata mo} kon uni{tuvawe i moàt da dovedat do samouni{tuvawe na civlizacijata. Iako nie u{te slabo ja sva}ame prirodata na dobroto i zloto, vo niv leì ogromna mo}. Ne vodi zaludno kultot na dobroto napredok, a kultot na zlobata i vlasta- razoruvawe. Zatoa duhovniot razvoj na ~ove{koto op{testvo vo smisol na dobro ima su{tinski va`no zna~ewe, pa ima i materijalno otelotvorenie. Mene mi izgleda deka Japonija e edna od duhovno najrazvieni zemji (tamu sum bil tri pati i moàm da sudam za toa), a SAD edna od najslabite zemji vo duhovniot pogled (sum bil tamu mnogu pati i isto taka moàm za toa da sudam). Japonija denes ima dohodok po glava na ìtel 35.000 dolari, a SAD- 19.000. I toa uprkos na toa {to vo tekot na poslednata svetska vojna Japonija bila uni{tena i okupirana, a SAD vo svoite banki go sobral osnovniot svetski kapital. Se pokaàlo deka pova`na uloga e duhovniot potencijal na nacijata. (Rusija vo sekoj pogled e mnogu poduhovna zemja vo odnos na SAD..., R.I.) Zar ~ove{tvoto na Zemjata ne klacka i pove}e rizi~no na terazijata na zlobnite i dobrite misli ? Zar ne postoi bilo kakov planetaren mehanizam, koj garantira deka ìvotot na Zemjata }e prodolì nakon globalnite katastrofi ? Zar duhovite i materijalnite vrednosti na zemskite civilizacii ne propa|aat nepovratno nakon takvite nesre}i ? Po logika, ne bi moralo da bide taka: na Zemjata mora da postoi mehanizam koj go garantira prodolùvaweto na ìvotot nakon globalnite kataklizmi. Otkade se pojavil Sin Bo`ji me|u lu|eto na na{ata civilizacija na Tibet ? Toj nikako ne moèl da padne od nebo. Ako o~ite na Bo`jiot Sin naslikani na tibetanskite hramovi,toa zna~i deka lu|eto na na{ata civilizacija go videle vo vistina i komunicirale so nego. Otkade toj do{ol ? Vo nehotice se javuvaat misli za postoewe na nekakvi skladi{ta na lu|e na prethodni civilizacii na Zemjata, otkade tie drevni lu|e moèle da izleguvaat i pojavuvaam me|u nas. [to sluì kako skladi{te ? [ambala ? Site tie pra{awa me voznemiruvale mene i moite drugari. Da bi moèle na niv da odgovorime, se upativme vo transhimalajskata ekspedicija. Toga{ u{te ne svativme deka glavna uloga vo uspehot na taa ekspedicija }e odigra crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin (ili Bo`ji Sin), koj go napravivme na osnova na analiza na o~ite naslikani na tibetanskite hramovi. DEL II SOHM- POSLEDNA PORAKA NA ÔVE[TVOTO (INDISKO OTKROVEWE) Glava 1
35 Organizacija na me|unarodnata ekspedicija vo potraga za izvorite od koi nastnalo nastanalo ~ove{tvoto Glava 2 [to znaat obi~nite lu|e za nastanokot na ~ove{tvoto Glava 3 Vo hramot Gite Glava 4 Sretnuvawe so u~itelot Glava 5 Zagonetni somati77 Glava 1 ORGANIZACIJATA NA ME\UNARODNATA EKSPEDICIJA VO POTRAGA ZA IZVORITE OD KOI NASTANALO ÔVE[TVOTO Da bi sme ja potvrdile ili opovrgnale na{ata hipoteza, organiziravme me|unarodna ekspedicija, vo koja, osven ruski ~lenovi, u~estvuvale i prestavnici na Indija i Nepal. Ekspedicijata bila organizirana pod patronat na Me|unarodnata akademija na nauka pri ON. Taa organizacija, koja ja so~inuvale vode~kite nau~nici na svetot, vklu~uvaj}i i nobelovci, pokaàlo golem interes za na{ite istraùvawa. U{te vo vreme na Me|unarodniot kongres na Krim, nekolku akademici na Me|unarodnata akademija na nauka od raznite zemji go soslu{ale na{iot referat, izuzetno za nego se zainteresirale i mnogu diskutirale so mene. Ba{ tie mi prepora~aa (i jas sum ~len na Me|unarodnata akademija na nauka) da ja izvr{am taa ekspedicija pod nejzin patronat. Da bidam iskren, za mene bilo sosema neo~ekuvano {to uglednite Zapadni i doma{ni nau~nici relativno lesno ja prifatile taka te{ko dokaznata tema. Sum naviknal na konzervatizmot vo naukata, na toa da protivnicite baraat apsolutni dokazi, kakvi vo prirodata nikoga{ nema, zatoa {to vo svetot se e relativno, i na toa sovremenata nauka slabo da go prifa}a logi~niot metod na istraùvawe na intuitivniot pristap i sovremenite nau~ni dostignuvawa gi pretvoruva vo dogma, a oddale~uvawe od niv so pat na logika gi smeta lo{ znak. Jas toga{ ne svativ deka logikata, zasnovana na intuiticija, predstavuva glaven moment na religioznoto soznanie i deka na religioznite u~iteli so koi }e se sretnuva na{iot logi~ki pat }e bide osnova poverewe koja im dozvoluva nas da ni otkrija nekoja tajna na znaewe na lamite i svamite. Vo toa vreme jas u{te ne znaev deka logikata prestavuva edna od pet nauki koja ja istaknuval Buda vo cel na razvojot na ~ove{tvoto vo pozitiven pravec. Mene mi izgledalo deka pripadnosta na taa ekspedicija na Me|unarodnata akademija na nauka }e igra golema uloga. Glavnata rabota od koi se pla{evme bila deka vo nas ne }e ima poverewe. Ne sme smeele da gi potcenuvame protivre~nostite pome|u religioznite znaewa i sovremenata nauka, koi posebno moèle da bidat zna~ajni vo Indija i Nepal kade se joga, meditacija i sli~ni praksi,78 te{ko objasnivi od perspektivnata sovremena nauka, tesno povrzana so religi-
Angliski toj zbor se pi{i samadhy, a vo Indija izgovora kako somati (slovo h ne se ~ita). Vo literatura na ruski jazik zborot samadhi e prenesena kako bulvalno ~itawe na anglskiot spelinga, iako toa ne e sosema pravilno (vo Indija zborot samadhi ne }e se razbere)-prim.avtor A i brigiski bez h Vo prevodot }e go koristime oblikot samadi, koe e voobi~aeno za na{eto govorno podra~je; toj oblik se najduva gotovo vo site prevodi na Isto~nata literatura kaj nas-prim.prevBrigite do{le tamu. 78 Do kade {to stignale Belcite, Centralna Kina so Indija i Japonija, do tamu stignale razni disciplini na Belcite, koi bile atleti=a t leti, kako Delete=de lete, da letne=letni, da go nema, da se bri{i...Tokmu zatoa na Belcite im bil svet Bik (Zevs=Zebs, s=genetiv so u=dativ, do Zebu), a do denes govedoto e sveto, {to vaèlo so kowot=Posejdon=Patodavatel. Sledi Belcite da se atleti (trka~i...pe-
77
36 jata i se smetaat edni od glavnite pati{ta na usovr{uvawe na ~ovekot. Nas bi moèle da ne smetaat budalesti nau~nici i govorele so nas so prost jazik, ma kolku dlaboko so kompjuterskata analiza na o~ite da im pokaìme. Zatoa sme se povrzale so oftalmolo{kite dru{tva vo Indija i Nepal i preku niv zakaàle konferencija i pokaàle operacii vo razni gradovi. Na{ite novi operacii koi go koristat transplatacioniot materijal aloplant, zasnovan, taka da se kaè, na odgleduvawe na tkiva na samiot pacient (krvni sadovi, proyirna ro`wa~a, beowa~a, koà, itn.) ve}e pove}e od deset godini predizvikuvaat golemo interesirawe vo oftalmolo{kiot svet, zatoa {to moàt da im pomognat na grupa bolesnici koi se smetaat neizle~ivi. Od iskustvata sme znaele deka mnogu o~ni lekari vo svoite gradovi imaju neprikosnoven ugled so koj ne moè da se poredi duri ni ugledot na visokite ~inovnici. Toa {to vode~kite lekari oftalmolozi nas }e ne zapoznat so religionite u~iteli moèlo da bide mo{ne zna~ajno, so toa {to o~ite, na koi uspevame da im go vratime vidot, na razni jazici se narekuvaat ogledalo na du{ata. Mar{ruta koja sme ja odbrale prominuvala niz mnogu gradovi i naseleni oblasti vo Indija i Nepal, kade bile skoncetrirani vo nau~niot pogled najinteresantnite hramovi na hinduisti~kata i bidisti~kata struja. Vo tie gradovi planiravme da se sretneme so nau~nicite koi ja prou~uvaat istorijata na religijata. Isto taka planiravme da odime do malite pagodi vo Napal, smetseni daleko vo planinite, i da razgovarame so monasite isposnici. Vo Indija trgnavme trojca: Sergej Selivetsrov, Vener Gafarov i jas. Od Indija trebalo da letame vo Nepal, kade ve}e porano odletale Valerij Lobankov i Valentina Jakovqeva, da bi gi izvr{ile pripremnite istraùvawa. Vo Indija i Nepal nam ni se pridruìle indiski (doktor Pastri~a) i nepalski ([eskand Ariel i Kiram Budaa~arija) u~esnici na ekspedicijata. So sre}a, site govorevme angliski, koj podobro, koj polo{o, ama moèvme da se razbirame na toj jazik, koj postanal me|unaroden jazik. Nepalski i indiski ~lenovi na ekspedicijata govorele i lokalni jazici- nepali i hindu. Glava 2 [TO ZNAAT OBI^NITE LU\E ZA POTEKLO NA ÔVE[TVOTO Ako vo Rusija, Amerika, Germanija i sli~ni zemji gi zapra{ate za toa obi~nite lu|e, nekoj smesto }e odgovorat deka lu|eto nastanale od majmun, nekoj }e odgovorat deka posetiteli od svemirot go donele semeto na ~ove{tvoto na Zemjata, a najgolemiot broj vas }e gledaat kako na ~udak i promrmorat: Ne znam, pokaùvaj}i so samiot svoj izgled deka toa voop{te ne im treba, koga vo ìvotot ima taka mnogu problemi kako {to se da go iskopat povrtnikot, da otidat vo prodavnica, da gi platat smetkite itn. Na provokativno pra{awe kako,po edna darvinisti~ka teorija, raznite lu|e postanale od razni vrsta majmuni, lu|eto pove}eto po~nuvaat da go odrekuvaat Darvina, bidej}i o~igledno im e te{ko da izberat pome|u makakija i {impanzo i bidej}i site uviduvaat nedostojnost na takov eden rodnina. Vo Indija i Nepal nikoj duri i ne gi spomenuva majmunite, a spomenatoto provokativno pra{awe kaj niv samo }e predizvika smea. Majmunite, koi tamu ripaat po krovovite na ku}ite i kopaat po kantite za |ubre, kaj niv o~igledno predizvikuva takvi ~ustva kakvi kaj nas predizvikuvaat gulabite ili vranite i ni kaj kogo ne se javuva ~ustvo na po~ituvawe kako prema roditelite. Drug~ie e so kravite- tie se sveti ìvotni. Vo tie zemji ìtelstvoto e ubedeno vo boènstvenoto poteklo na ~ove{tvoto. Naravno, obi~niot ~ovek ne moè da objasni {to toa zna~i. Toj naprosto od detstvoto nau~en na osnovite na budisti~kata religija, pa iako ne razbira mnogu od dlabokite nau~ni postapki na golemoto Budinovo u~ewe, seedno gi poznava terminite kako {to se meditacija, treto oko, somilost. Vo tie zemji, obi~niot ~ovek iznad se iskreno veruva vo goleminata na religoznoto sva}awe na svetot i e ubeden deka duhovniot razvoj e neophoden, a na pra{awe za su{tina na religioznoto u~ewe najverojatno, so obyir na nerazvienost i oskudnost na svojot re~nik, }e odgovori: Toa e komplikuvano.
{adijci),Mongolite poradi brigiskiot kow kako java~i da se so slabo razvien noze, koi sluàt za drèwe pri javaweto. Bidej}i diciplinite ne bile dozvoleni vo ednoboèstvoto,tie na Zapad iz~eznale
37 Budisti~kata religija, po moe mislewe, e najdlaboka nau~na religija na svetot, vo nea ne samo deka te{ko moè da se svati obi~niot ~ovek, tuku i nau~nikot, zaradi svoite i premnogu materijalisti~ki pogledi. Sovremenite nau~nici obi~no so potsmev gledaat na objasnuvawe na obi~niot Indiec za univerzalnata mo} na stradaweto, koga toj prostodu{no objasnuva deka ~ovekot, ako od Moskva dojde vo Bombaj, }e strada zatoa {to ne e vo Moskva, a koga se vrati vo Moskva, }e strada zatoa {to oti{ol od Bombaj i taka ponatamu, te. ~ovek neprestralno da se najduva vo sostojba na stradawe. Bez obyir na primitivnost na sli~ni objasnuvawa, naglasenoto zanimawe za duhovna mo} dava razultat. Na primer, vo Indija koja ima skoro miliarda ìteli, okolu 40% populacija ìvee vo sostojba na takvo siroma{tvo za kakvo na{ite najbedni siromasi i ne sonuvaat. A uprkos na toa kriminal, posebno grubiot, so ubistva i nasilie, ne e ra{iren. Zamisluvam {to bi se slu~ilo so Soedinetite Amerikanski Dràvi, kade denes e opasno da se {etate vo Wujork duri i po den, ako 40% ìteli od rasko{nite stanovi bi preminale vo kolibi, pokrieni so karton i valkani krpi, ili vo ku}arki cementirani so kravski izmet.79 A da i ne govorime za postkomunisti~kite zemji kade procvetal ateizmot. Gotovo vo site varijanti na budisti~kata religija postoi trkalo koe go sibolizira cikli~noto smenuvawe na ìvot i smrt. Obi~nite lu|e im prio|aat i gi vrtat tie trkala, postaveni vo manastirite, povrzuvaj}i ja ve~nosta na du{ata so ciklusot na ìvotot i smrtta. Toa, navistina, se odrazuva vo na~inot na vozewe na indiskite i nepalskite voza~i. Pati{tata tamu se lo{i i mo{ne tesni, a ograni~uvawe na brzinata nema. Site avtomobili, vklu~uvaj}i i ogromnite teretnici Tat i kako konzerva malata Marutija vozat so ogromna brzina, preteknuvaj}i po tri-~etiri vozila ededna{. Tuka ~ovekot po~nuva so po~ituvawe da se potsetuva na na{ite sobra}ajnici. Imate ~ustvo da odite vo fronatelen napad. Na primedbata da bi moèle da nastradame, voza~ot klima so glavata, pokaùvaj}i so celiot svoj izgled deka toa navistina e mo`no. Moète da mislite kako sme pominale iljada kilometri vo Indija i Nepal ! Ba{ taka ne sme naviknale taka lesno da se rastanuvame od ìvotot.80 Sum videl mnogu izrazi na religiozniot fundamentalizam vo svetot. Toj posebno e izrazen vo muslimanskite zemji. Prestojuvaj}i vo Iran, Jemen, Jordan, Arapskite Emirati, Bahrein, sekoga{ sum go ~ustvuval soàluvaweto sprema ènite koi na paklena è{tina se prisileni da nosat crni ogrta~i koi pokrivaat se {to e mo`no da se pokrie na teloto osven samite o~i. Naravno, i tie bi sakale da gi nakarminisaat usnite, da se na{minkaat, oble~at vo novo odelo, a ne celiot ìvot da odat vo toj omrazen ogrta~. I ma{kite, o~igledno, ne se odu{eveni od svadbite bez alkohol i na sli~ni merki. Vo mnogu od tie dràvi religiozniot
Vo pelagonskite sela ku}ite duri i po Vtora svetska vojna bea lepeni so lepe{ki, koi se dobri izolatori na toplina.A Pelagonija bila govedarska (Zevs=Zebs=Zebu) i Pelister kowarski (Posejodon). 80 Spored navedenoto, se misli na prevozno trkalo, koe se vrti, da bi go sibolizira cikli~noto smenuvawe na ìvot i smrt. Toa bilo govedarsko, {to mu prethodelo na kowskoto. Spored Pigot, najranite koli so trkala bile izgradeni okolu 3000 g.p.n.e. Tie bile te{ki i ~vrsti. Trkalata bile polni ili sostaveni od 3 diska. Takva kola teèla okolu 500 kg., a kolata so 2 trkala nekolku stotini funti. Za teòk tovar so jarem bil volot so brzina 3 km/~as. Za takvata neefikasnost be{e vinoven stariot metod na zaprega. Modernata zaprega vo zapadna Evropa ne se pojavuvala do docniot sreden vek. Se do pronao|aweto na lesni koli kowot bil kako marginalno sredstvo za vle~ewe. Vo 3- iot milenium vo Mesopotamija magareto se upotrebuvalo za vle~ewe na kola so 4 i 2 trkala. Niz cela centralna i severna Evro- azija koli so te{ki trkala se najdeni vo grobovite od 3- iot milenium. Vo centralna Makedonija se najdeni koski vo 3- iot milenium (selo novo Vardarovci)- kowot mo`da bil upotrebuvan za javawe. Na krajot od 3- milenium, brojot na pripitomeni kowi vo centralna Evropa zna~ajno se nagolemil. Ima dokazi na krajot od 3- iot milenium, narodot od Tripolja kulturata, vo {umite i stepite okolu Dnjestar dolinata, se svrtila od zemjodelile so motika na odgleduvawe na dobitok (na otvorena stepa). Isto taka, ima dokazi vo grobovite na ju`na Rusija (Ukraina)- kultura na drveni grobovi, ra{ireni na otvorena stepa me|u Dnjepar i Don i se do Kaspiskoto Ezero, kade vo 2- iot milenium se slu~ila mala intezivnost na odgleduvawe na kowi. Za ulogata na kowot vo raniot 2 milenium, vo centralna i zapadna Anadolija e nepoznata, no deka tuka kowot se voveduval. Zna~i, preselbite bile od Makedonija, so brigiskoto govedo, koe bilo doneseno vo Indija. Spored avtorite, Vedite okolu 2.700 ili 1.500 g.p.n.e. trgnale kon Indija so nivniot sanskritski jazik i pismo. Ova se sovpa|a.
79
38 fanatizam e vozdignal na nivo na dràvna politika, {to verojatno pomognuva da se odrì vlasta. Budisti~kata religija e mo{ne blaga i malku go ograni~uva ~ovekot vo site vidovi na negoviot ìvot.Na~inite na deluvawe na ~ove{koto op{testvo vo nea se sosema drug~ii. Za razlika od kultot na ìvotnite ograni~uvawa, vo koj sekoga{ e mo`no da se kazne ~ovekot, vo budisti~kite zemji postoi kult na du{ata so takvi poimi kako {to se sovest, somilost, meditacija. Postoj razgraneta mreà na {koli koi go u~at ~ovekot da se vdlabo~i vo svojata du{a i da ja analizira. Samo edna{ sme videle, na severozapadna Indija, kako vo hramot na Sikite kade mno{tvo na vernici gi qubela skalite na svetili{teto, {to, od razbirlivi razlozi, ne e bezopasno koga se zeme vo obyir mo`no{ta za {irewe na nekoja infekcija. Budisti~kiot kult na du{ata,81 kako sme razbrale vo tekot na ekspedicijata, bil dobar povod bilo koj jole na obrazovan ~ovek da go potikne i bez problem da go zapoznaeme so na{ata hipoteza za poteklo na ~ove{tvoto. Mnogubrojni ve~eri i pozivi vo razni klubovi, posebno vo Indija, kako po pravilo se prateni vo razgovori na taa tema, zatoa {to toa na site im bilo interesentno. Gotovo sekade slu{atelite bi se vozbudile, upa|aj}i edniot na drugiot vo zborot, po~nuvale da raskaùvaat kako znaat ne{to za toa.Nie od pristojnost sme zapi{uvale, ama na tie ~initeli ne im pridavavme posebno zna~ewe. Ama, primetno bilo deka e logi~no soznanieto za ne{to {to na dene{no nivoa na razvojot na materijalisti~kata nauka ne moè ni da se izmeri ni dotakni, ne predizvikavalo nikakvo sumnenie, bidej}i site lu|e se ubedeni vo postoewe na vi{i sili vo sporeduvawe so koi obemot na ~ove~koto znaewe e ravno na nula, i deka samo so logi~en pat mo`no da se vleze vo nepoznato i ve}e denes da dobie novi podatoci, neophodni na lu|eto i naukata. Lu|eto vo tie zemji prakti~no se ubedeni vo postoewe na treto oko so negovata glavna funkcija- looking inside (da gleda vnatre). Nekoi lu|e govorat za glavnata to~ka na nosot, koja se najduva vo presekot na tangentata na dolniot kapak, ama im e komplikuvano da kaè za funkcijata na taa to~ka. Pove}eto smetalo deka e sosema verojatno deka Buda moèl da poseduva znaewe na predhodnite civilizacii itn. Lu|eto vo Rusija imaat znatni prizemni prestavi za svetot koj gi opkruùva. Niv duhot nekako malku gi interesira, iako im e interesno potekloto na ~ove{tvoto i fenomenot na mo}ta, kako {to e leèwe na {ajki, koi ponekoga{ se prikaùva na televizija. Naravno, na{iot ~ovek ne treba da se nare~e neverniot Tom,ama op{tokorisno toj smeta ona {to neposredno se raboti so racete. Na primer, koga ~lenot na na{ata ekspedicija Sergej Selivestrov vo Katmandu sretnal grupa na ruski alpinisti, eden od niv, drèj}i go vo racete ~asopisot Argumenti i fakti vo koj e objaven ~lenokot za na{ata ekspedicija, zapra{al: - [to, va{iot {ef nema rabota ? Podobro bi mu bilo da vr{i operacii na o~ite... Voop{to, toa za mene bilo navredlivo, so obyir deka godi{no izvr{uvam 300-400 komplikuvani operacii. Naravno, na toj ~ovek ne moèlo da mu se objasni deka aloplant koj go otkrivme i koj ve}e im pomognal na pove}e od milion neizle~ivi bolesnici, pri poslednite ispituvawa se pokaàlo posebno bioenergetsko svojstvo; deka samo {iroko sva}aweto na poimot biolo{ka i du{evna energija moè da dovede do konkretni medicinski istraùvawa, koi za cel imaat razrabotuvawe na principelno novite metodi na le~ewa na onie bolesnici so koi u{te sekoga{ ne moème da pomogneme. Pri toa, neizle~ivo bolesni sakaat da imaat zdravje i vid denes, za niv ne e do ~ekawe na migot koga nivoto na naukata, probivaj}i se niz mno{tvo na prizemni pravovernici, }e go vozdigne do nivoa na koe }e se pronajde na~in da gi spasat. Konzervativniot ~ovek te{ko }e svati, sekako, deka ne mu veruva na pove}e od polovina na ~ove{tvoto tek taka vo vistinosta na religioznite budisti~ki znaewa, kako i deka tie znaewa moàt da bidat oblesci na znaewata na prethodnite civiNa Duovden=duhovden=dusovden=du{ovden vo Zmejovo Dupka, me|u s.Babino i s.Dolenci, vo Demir Hisar, Brigija=Brzjakija, se sklu~uvalo brakovi, imalo pana|uri..., se zemalo voda za plodnost na momi...Zmeova Dupka bila vnesena vo Ilijada, a Brigi=Brzjaci bile Vedite: zmej=zmei, zm=zm=zem=zema=zemia=zemja, zea=Gea=Gena=èna koja roduva...Crna Reka=re ka, reka=rika: rika=riga, rigawe, nosi zemja, koja e crna...Erigon=e riga on=an. Imalo grad Derion=de ri on, dere e klisura. Erigon e kaj Herodot, Skamander kaj Pizistratov Homer: Simoens=Semoens=Semens=Semnisa-=[emnica,tn.Troja.
81
39 lizacii i deka moème da probame da gi povrzeme so sovremenata nauka da bi steknale novi mo`nosti da otkrieme makar i edna od mnogubrojnite tajni na medicinata.82 Ama, vo celina gledano, ruskiot ~ovek, po moe mislewe, bez obyir na izrazito ateisti~ko vospituvawe vo godinite na komunizmot, e poromanti~en i poprim~liv za novo, da re~eme, od Amerikancite. Dolgogodi{niot kult na dolarite Amerikancite gi napravil popriem~ivi samo za onie inovacii na koi moè da se zarabotat pari, iako i vo ovoj slu~aj ima izuzetoci. Lu|eto se razli~ni i nivnite pogledi na ulogata na materijalnata i duhovnata komponenta vo ìvotot se razli~ni. Ama, pokraj toa lu|eto se ednakvi, makar vo toj smisol {to imaat zaedni~ki koren. Prostite lu|e, prirodno, za toa ne ja razbivaat glavata, vrtej}i se vo tekot na svojot ìvot vo krugot na sekoj dnevni problemi. Ama, sekoj ~ovek, pa duri i neobrazovan, go intersiraat od kogo poteknal.83 Glava 3 VO HRAMOT GITE Toj hram, koj se najduva vo eden od najgolemite indiski gradovi (Karnal), mo{ne e ubav; mno{tvo kipovi go vooram~ilo fasadnoto zdanie, a vnatre na zdanieto statuite prestavuvaat odreden scena od ìvotot, a mnohubrojnite sliki ja zaokruùvaat taa postavka. Nas ne do~eka starec, koj, kako objasnal, bil ma` na majkata-upravitelka na toj hram. Toj rekol deka u~eweto na Gite za ~ove~kata mudrost, ~ij e eden klu~nite momenti na preporaka da ne se zapo~nuva vojna koga ~ovekot po~nuva da ja gubi vlasta,a saka da ja so~uva. Razgovorot so majkata Dejal go zapo~name za ukrasnata to~ka koja indiskata èna ja crta na ~eloto.84Majkata objasnala deka toa nipo{to ne e znak na kasta ili socijalen status.
82
Na lokalitetot vo blizinata na gradot Suba{i, zapadno od Kicil~oka, od pettiot vek bila otkopana edna èna so {ilesta crna {apka, dolga {eesettina santimetri. Nekoi tela bile zakopani i so torbi~ki so mali noèvi, kako i rastenija verojatno so lekoviti svojstva. Na eden ~ovek imalo tragi od hiru{ka intervencija na vratot, a ranata bila so{iena so konec od kowsko vlakno. Se znaelo u{te deka vo tretiot vek od n.e. opi{aniot lekar Huatuo vo toa vreme vadel ili lekuval bolni organi, kako sprotivnost na toga{nata hirurgija na drevnata kineska medicinska tradicija koga zdravjeto zaviselo od ravnoteàta na prirodnite sili vo teloto. Brigite so pr~ot i trkaloto se {irele niz Azija... Brigite imale svoi tradicii,denes zaboraveni,a japonski,kineski, indiski:Huatio=vuatio=vadio,o=l. 83 Pitagorejci okolu 450 godina najavil najrana nau~na hipoteza za atomskata struktura na materijata. Empedokle i drugi ja izloìle evolucijata na ~ovekot od nizok oblik na ìvotot i go opi{ale postepeniot napredok na ~ovekot od divja{tvo do civilizacijata. Kako {to jagulata bila jagula od vremeto koga nemalo kontinenti, toa vaèlo i za ~ovekot, bez privilegii, nepoznanici vo biologijata. U~eweto za jagulata na Aristotel ostanalo se do so 17 vek. Istoto vaèlo za Mendelizmot, {to bilo primeneto od Makedoncite vo Amerija, vo 15 vek Maite bile Belci...Od crn obrasten majmun do neobrasten Crnec ne e mo`no,nitu od Crnec do Belec...Kaj Belcite ima edinki so sini o~i i rusa kosa. Kaj niv, koàta e re~isi bez boja, i naj~esto ima crvenokosost. Sli~na pojava se sre}ava na primer kaj govedoto, kowot, ku~eto i sviwata: odoma{enoto govedo e lisesto, crno (pragovedoto tur bilo so temna boja); isto taka kaj kowot poznavame razni rasi so razli~na boja, a diviot kow e òltesto temen; kaj ku~eto i sviwata se zapazuva istoto. Koàta na sviwata e najsli~na so koàta na beliot ~ovek, a isto taka i kaj vlaknata se zabeleùva sli~na boja i vid kako kaj ~ovekot. Isklu~ok se spiralniot i svrdlestiot oblik na kosata (vlaknoto), {to go nema kaj sviwata, i ~ekinite koi gi nema kaj ~ovekot. Pigmentot na sinookiot ~ovek i praseto pokaùva ist raspored vo duìcata: @ivisu{estava na Zemjata. Da se bara vrska so vonzemjani e napolno pogre{no, {to se potvrduva so slednoto. Mno{tvo ìvotni, iako se bliski i sli~ni, me|usebno ne davaat potomci, zatoa{to tie se od sosema drugo genetsko-geografsko podra~je. Isto taka, sekoj takvo podra~je e so druga ishrana,{tetna za drugoto,povrzano so lektini itn.. Tokmu zatoa,otpa|a da se bara bilo kakva vrska so druga planeta...Sudbinata ni e samo ovde. 84 Vo sredna Azija bile iskopani nad stotina tela. Tie bile stari okolu ~etiri iljadi godini. Tie bile izvonredno dobro so~uvani kako da bile pogrebani pred samo nekolku dena. Tie im pripa|ale na belata rasa. Toa go videl Viktor Majer, profesor po kineski jazik na Univerzitetot vo Pensilvanija vo muzejot vo kineskiot grad Irimki. Tamu pod stakloto leèa telata na edno semejstvo: ma`, èna i dete na vozrast od dve- tri godini. Tie bile oble~eni so dolga temnovioletova volnena obleka i ~izmi so koèn |on.Ovie primeroci bile odkopani pred edna decenija, a spored kineskite stru~waci, tie bile stari nad tri iljadi godini. So ovie mumii vo grobnicite od bronzeniot period se nao|alo i {i{e so cucla, izraboteno od vime na ovca, zakopano zaedno so edno trimese~no bebe. Tie im pripa|ale na belata rasa so rusa kadrava kosa, dolgi nosevi, vdlabnati o~i i dolgi ~erepi. Ovde stanuva zbor sa-
40 Nekoi indiski èni toj znak go stavaat kako simbol na brakot. Ama, od davnina se smeta deka lu|eto (bilo ma{ki, bilo ènski) go postavuvaat toj znak kako simbol na razbirawe na svoeto vnatre{no znaewe. - Kaète ni, indiskata to~ka na ~eloto- zar taa ne e se}avawe na treto oko koe nekoga{ postoelo kaj lu|eto ? ja zapra{av.85 - Ne moàm to~no da kaàm...Vo religioznite spisi ne se kaùva konkretno...Ama, jas znam deka tretoto oko postoelo i postoi kaj lu|eto- odgovorila majkata. - Kakva funkcija ima tretoto oko ? - Na{ata religija istaknuva tri funkcii na tretoto oko. Prva e inside vision (vnatre{en vid), to est, sposobnost da se pogleda vnatre vo organizmot, osmotrat vnatre{nite organi itn. Vtora e meditation vision (vizija na povrzana so meditacijata, to est sposobnost da se osmotri sopstvenata du{a). Treta funkcija e intelectual vision (intelektualna vizija), te. ve{tina da se oseti sopstvenata mentalna sposobnost ili sposobnosta na sogovornikot. Vo toa vreme ve}e vo potpolnost mi bila jasna prvata funkcija na tretoto oko, i bidej}i sum lekar, sebe si ja prestaviv kako ne{to sli~no na funkcijata rendgen-aparat koj prodira niz ~ove~kiot organizam. Tretata funkcija isto taka bila svatliva, zatoa {to sekoj ~ovek e vo sostojba so nekakvo {esto ~ulo go razlikuva mudriot od glupaviot ~ovek, ne obra}aj}i vnimanie na negoviot bogat i siroma{en re~nik. Ama, vtorata funkcija, povrzana so meditacijata, toga{ mi bilo te{ko da svatam. Ne sum moèl ni da pretpostavam deka vo toa se krie najvozbudlivata tajna, koja, za razlika od meditacijata, e otelovena vo materijalnata sostojba- samadija.86 Vo ponatamo{nite razgovori preminavme na ulogata na nosot, imaj}i gi vo vid osobeniot nos na hipteti~kiot na Atlanti|anite.87 Majkata odgovorila deka nosot na ~ovekot
mo za del od nad stotina tela iskopani poslednite dve decenii, vo centralno- aziskata oblast Ksinxijang. Telata poteknuvale od 2.000 g.p.n.e. me|u oblastite Tjan [an vo severnozapadna Kina i Taklimakan (=ta klima kan) na jug. Tie morale da poteknuvaat od jugot od kade se {irela belata rasa. Bidej}i tie bile pogrebani vo suvata i kamenasta pustina, nivnite tela brgu se isu{ile, dodeka kosata so koàta i ostantoto tkivo vo golema merka ostanale neo{teteni. Vo starite kineski tekstovi od vtoriot vek p.n.e. ukaùvaat na skita~ki nomadi Juezi (uezi- jadi- kasni) i Visuni (vis- na) so ìveali{te vo blizinata na kineskata granica na dale~niot zapad. Se mislelo, kako Belcite vo Kina go vovele trkaloto i èleznite predmeti. Vo oblasta Kicil~oka bile otkopani vkupno 113 tela i so datiraweto so jaglenorod-14 i stilot na {arite na kerami~kite sadovi najdeni do telata, tie bile pogrebani okolu 1.200 g.p.n.e. Pove}eto bile zakopani na grb so svitkani kolena za pomal prostor na grobnicite, obloèni so tuli od kal. Nivnata obleka bila so ìvi boi, a nekoi nosele i ko`ni palta.. Prete`no maìte bile so rusa ili svetlo kostenliva kosa, a ènite i dolgi pletenki. Kaj edno devoj~e e otkriena sina tetovaà na ra~niot zglob. Vo grobnicata postoele predmeti za sekoj dnevniot ìvot: grn~arija, drveni ~e{li, koskeni igli, kuki, yvon~iwa, vekni i druga hrana. Na lokalitetot vo blizinata na gradot Suba{i, zapadno od Kicil~oka, od pettiot vek bila otkopana edna èna so {ilesta crna {apka, dolga {eesettina santimetri. Nekoi tela bile zakopani i so torbi~ki so mali noèvi, kako i rastenija verojatno so lekoviti svojstva. Na eden ~ovek imalo tragi od hiru{ka intervencija na vratot, a ranata bila so{iena so konec od kowsko vlakno...Se navede: Kaj edno devoj~e e otkriena sina tetovaà na ra~niot zglob, a ovde se govori za ukrasnata to~ka koja indiskata èna ja crta na ~eloto. Duri Osmanite da ne gi zemaat hristijanskite deca kako jani~ari (=Jani ~ar=car) na ~eloto majkite im tetovirale krstovi. Toa bile brigiski... tradicii. Tie bile nare~eni tra~ki, a Trakite kako Odrinci, spored Odrin, bile i se borele kako Makedonci. Vo 6 vek p.n.e. Atiwanite vladeele i so belomorsko- crnomorskite prostori, Pizistrat ja vnel Trakija, koja li~i kako traka=ta raka v, duri Ares, koj ne moèl da bide Trak, oti toj bil samo Ares=Jares=Jarec, a jarec do denes e simbol na Brigite vo Pakistan, koi ne go poznavaat poimot Sloveni, a nivniot jazik e tn.slovenski. Ilirskiot bil tn.slovenski jazik. Pak, poimot Iliri go vnesol Herodot (5 vek p.n.e.). Bez etni~kost. 85 Vo nieden stadium na embrionalniot razvitok na cica~ite, pticite...nema treto oko. Toa e dovolno. 86 Samadija e sanskritski=tn.slovenski zbor: samad=samat, samata, samiot toj da bide oteloven=sam... 87 Moris Drion pi{i: ...I Aleksandar Veliki isto taka bil vonbra~no dete so svoeto poteklo. Negovata uloga bila kako osloboditel na Egipet, i obnovuvawe na Amonoviot kult. Misterijata go okruùva i roduvaweto na Isus. Majkamu Marija bila verena so Josif, no taa zatrudnela pod dejstvo na Svetiot Duh. Toj kako revolucioner se istaknuva kako reformator na Mojsieviot zakon i vnesuva zbrki vo sinogogata.Aleksandar Veliki bil roden kako sin na Zevs- Amon, bil priznat kako trinaesetti olimpiski bog. Egipjanite go krunisale za faraon, a Vaviloncite za kral. Evreite vo nego gledale ka-
41 sluì za di{ewe, osetuvawe na miris i prestavuva znak na va`nost. Ova poslednoto go objasnila: ako ~ovekot go fatat za nos, za nego toa }e bide navreda. - Indiskiot u~itel Ananta Kri{na mi rekol deka kaj lu|eto prethodnata civilizacija nosot imal va`na uloga,oti istovremeno sluèl i glasoven aparat, koj raboti vo opsegot od ultrazvukot do infrazvukot.Mo`da zatoa od starina nosot se smeta znak na va`nost ? - Verojatno Ananta Kri{na e vo pravo- odgovorila majkata. - [to Vie znaete za lu|eto na prethodnite civilizacii ? - Ima mnogu svedo{tva... - Ve molam, kaète ni. - Toa e tajna informacija- odgovorila majkata. Svativme me deka ni{to pove}e nema da re~i.Frlilv pogled na Venera Gafarova: toj klimnal so glavata, pokaùvaj}i deka ponatamo{nite pra{awa se beskorisni. Zo{to nas ne ni veruvaat ? Vo {to zgre{ivme pri prestavuvaweto na na{iot nau~en materijal ? Toga{ u{te ne sum svatil deka religioznite u~iteli mislat na drug~ij na~in i moeto izloùvawe na taa materija so oslonuvawe na komjuterskata analiza vo ovoj ili onoj na~in da iritira, i deka logi~niot na~in na istraùvawata za koe skromno sum }utel, pou~en od iskustvoto na razgovorot so Zapadnite nau~nici, }e bide glaven faktor na poveruvawa. - Imame podatoci deka lu|eto na prethodnata civilizacija govorele so nos, voglavno vo dijapazonot na glasovite So (sou) i Hm (hm). Dali e to~no ? - So i Hm se zna~ajni zborovi- smesto odgovorila majkata. (So hm=hum=h um, R.I.) - [to toa zna~i ? boja`livo pra{av. - SoHm e posledna poraka. - Posledna ? - Last message (posledna poraka)- otse~no odgovorila majkata. - îja ? - Na Visokiot Um. (Zna~i, samo edno: homo=humo=umo=umot, Um=Uma..., R.I.) - Komu ? - Na ~ove{tvoto. - Za{to e toa posledna poraka ? - Pomo{ pove}e nema da bide... - Kakva pomo{ ? - Toa e tajna. I se zablagodarivme na majkata, ja fotografiravme i otidovme vo hotelot, prebiraj}i gi site pretpostavki vo pogled na navedeniot razgovor. (Hotel-h o tel- o, R.I.) Po~nalo da me fa}a razo~aruvawe. Ako i ponatamu na najvaìnite mesta indiskite religiozni lu|e bi govorele Toa e tajna, nema ni{to da soznaeme. Kako da gi navedime makar malku da ja otkrijat taa tajna ?
ko eden gospodar na svetot, prethodnik mesija, koj bil najaven vo Danilovite proro{tva. Izvesni narodi na Indija so crti na negoviot lik go prestavuvale Buda. Nekoi primitivni crkvi nego go posvetile, islamot so ime Iskander mu dal mesto me|u heroite, a vo koranot bil nare~en Dul- Karnain, t.e. ~ovek so dva roga, oti arapskiot svet se potse}a na negoviot lik vo vid na Amon- Zevs, bog so rogovi na oven . Eugen N.Borza za knigata na Urlih Vilken (1862- 1944) Aleksandar Veliki kaùva: Aleksandar e heroj vo mnogu religiozni i svetovni dela vo evropskiot srednovekoven romanti~arski period, kvazi- posveten ~ovek vo talmudskata literatura, bog na Koptskata crkva na Egipet, a i nov Ahil vo gr~kata tradicija. Negovoto persisko ime Iskandar, se u{te predizvikuva neobi~ni reakcii kaj nekoi narodi koi se naseleni vo pustite predeli {to se protegaat od Kaspiskoto More do gornata pritoka na rekata Ind...Spored mnogu legendi, toj e kral, heroj, bog, osvojuva~, filozof, nau~nik, prorok, dràvnik i vizioner, ~ii{to ideali za univerzalnoto bratstvo se smetaat kako osnova na stoicizmot, koj datira tri veka pred hristijansvoto...Procesot na elinizacija delumno dovel do razvoj na institucii koi, pokraj drugoto, ovozmoìle {irewe na rimskata harmonija i na hristijanskata religija...Potomcite na negovite vojnici vlijaele moèbi vrz antropomorfnata forma {to, eventualno, ja prifatil Buda. I vo nekoi oddale~eni dolini na Karakorum i denes ìveat lu|e koi, verojatno se Arievci, zboruvaat indoarievski jazik i vodat poteklo od vojskata na Aleksandar. Na ova da se nadovrzat Makedoncite vo Pakistan...Isto taka,Makedoncite vo Egipet imale svoja kolonija Sekade, kade {to stignale Makedoncite,go {irele soznanieto za Atlantida. Taa bila samo so Platon.
42
Glava 4 SRETNUVAWE SO UÎTELOT Sledniot grad vo Indija (ândigar) nas ne do~ekal so stra{na è{tina. Odràvme, kako i vo drugi gradovi, konferencija za o~nite lekari so pokazni operacii, a na krajot na konfencijata ja prikaàle na slajdovi su{tinata na na{ata hipoteza za potekloto na ~ove{tvoto i sobravme mislewa na prisatnite so koi od religioznite voda~i bi bilo najdobro da se sretnime. Se spomenaa mnogu imiwa, ama site posebno go istaknale eden ~ovek - U~itelot po ime Sabva Manajam. Govorele deka toj ja poseduva tajnata na znaewa svamija, vo razgovorot moè da ja primeni hipnozata na dale~ina, deka e a{ram [ri Ramakri{na so koj toj rakovodi eden od vode~kite vo Indija i deka na toj u~itel se preneseni posebni znaewa. Sretnuvaweto so toj ~ovek go organiziral tatkoto na vode~kiot oftalmolog vo toj grad, koj li~no go poznaval. Na patot za a{ram, toj nas ni objasna {to zna~i zborot u~itel i svami. U~itel- toa e u~itel koj poseduva dlaboki religiozni znaewa i koj sam odlu~uva vo koja mera i na kogo }e mu gi prenese tie znaewa. Se smeta deka vi{iot razum go vr{i svoeto vlijanie na lu|eto niz u~itelot. A svamite- toa e povisoka reliogiozna titula, koja moè da bide dadena na u~itelot koj pripa|a na hinduizmot. - Imajte na um- rekol oftalmogoviot tatko- deka u~itelot ve}e znae za celta na va{ata poseta. Postarajte se {to pred da go zavr{i svojot propoved vo tekot na koj hipnoti~ki }e deluva na vas. Probajte da go izdrìte negoviot pogled. Ako ne izdrìte, }e ve smeta za slabi~ i te{ko vas bilo {to da vi otkrie. U~itelot samiot odreduva na koj i kakvo znaewe }e prenese. Ramakri{nin a{tram se odlikuva so spartanski duh. Ni{to suvi{no: goli yidovi, pod, plafon. Na yidovite sliki koi gi prikaùvaat religioznite lideri. Se vo nijansi naranxasta. U~itelot isto taka bil oble~en vo naranxasto. Go pratela svita od pet lu|e. Sednavme za masata: od edna strana nie, od drugata u~itelot so pridru`bata. Ispadnalo nasproti u~itelot sednal Vener Gafarov, levo od nego Sergej Selivestrov, a desno jas. Vo toj mig Vener u{te ne svatil na kakvo isku{enie }e go postavi negovata polo`ba nasproti u~itelot. - Slu{nav deka ste mi do{le vo potraga za dlaboki znaewa ? zapra{al u~itelot. - Dojdovme da go sporedime na{eto znaewe so va{ite- jas mu odgovoriv. - Va{ite znaewa ? Kakvi ? - zapra{a u~itelot, pogleduvaj}i me. - Voop{to, - prodolì toj- lu|eto po~nuvaat pone{to da sva}aat... - Eve glavniot rezultat na na{ite istraùvawa- mu rekov i mu mu go pruìv crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin.88 U~itelot ja pruì rakata da go dofati crteòt, ama koga go videl, smesto ja spu{ti rakata. Protegaj}i se nezgodno koso preku masata go poloìv crteòt pred nego. Toj u{te edna{ go pogledal nakoso, ama ne go zel vo rakata. Nastanala ti{ina. - Otkade ste soznale ? - prekinuvaj}i ja ti{inata zapra{al u~itelot. - Toa e rezultat na istraùvaweto na o~ite na raznite rasi na Zemjata. Dopu{tite mi Vas nakratko da vi raskaàm... - Dali ste bile na Tibet ? - Ne, ne sme. - Dali se sretnavte so tibetanskite lami ? - Ne. - Tibetanskite lami pove}e znaat za toa. Raskaète mi podetalno. Gi izvadiv na{ite nau~ni materijali i detalno mu raskaàv na U~itelot za su{tinata na na{ite istraùvawa, pri {to povtorno to~kata na oslonecot ja postaviv na objektivnata kompjuterska analiza na o~ite. U~itelot slu{al so intersirawe i odma rekol:
88
Vo Atlantida se govori za Atlantida, od Atlant=a t lant=land=lend, bez n led-ina, koja bila zemja.
43 - Kompjuterot nema du{a. Vie, Rusite, razmisluvate kako Amerikancite. Amerikancite i zaviduvaat na Indija na nejziniot duhoven razvoj. Bezdu{nite Amerikanci }e dovedat do uni{tuvawe na svetot. - Bi sakal da gi sporedam dobienite rezultati so... - Razumot ne e samo mozok- kako da ne me slu{na, prodolìl u~itelot- teloto e pomalku e bitno od du{ata. Va`no e da se razbere {to e pozapazeno. Glavno e da ocenuvame toa {to gledame i da go poja~ame intezitetot na svoeto opazuvawe ne poedine~noto, tuku op{toto. Treba da se razlikuva individualen um od univerzalniot um. Raxa Joga pruà mo`nost da proviram vo univerzalniot um. Moeto zapazuvawe poteknuva od univerzalniot um... Svativ deka u~itelot go po~nal svojot ~ueni propoved. Toj go pogledna Sergej, koj snimal so video-kamera, potoa mene (jas, naveduvaj}i glavata, se detalno zapi{uval), i go zastanav pogledot na Venera Gafarova koj, bidej}i sedel preku patot, go gledal vo o~i. Toga{ site nie go osetivme pritisokot na toj pogled koj, na sre}a, ne bil vperen vo nas. Osetivme nekakvo ~ustvo na teìna, pome{an so voznemirenost: bi se reklo deka nekoj nas ni prokopuva po mozocite, vadej}i gi i detalno pretresuvaj}i. Pi{ej}i, se ponisko ja navednuvav glavata. Sergej neprekinato gledal vo video-kamerata. - Ulogata na duhovniot razvoj- prodolì u~itelot- e mo{ne golema. Duhovniot razvoj, po Ramakri{ni, ima fizi~ki odliki i se izrazuva vo oblik na o~ite, nosot i drugite organi. Posebna uloga igraat òltite o~i... Pod toj pogled, Vener Gafarov periodi~no gi sklopuval o~ite, potoa so napor na voqata gi otvoral i prodolìl da go gleda u~itelot. Liceto mu se pocrvenelo, kapacite oteknale, prstite na racete povremeno se gr~ele, a ~eloto mu se pokrilo so pot. Sergej i jas svativme deka Vener se bori so u~itelovoto hipnoti~no vlijanie. Nas ni be{e polesno. Kone~no u~itelot ja zavr{il svojata beseda. Ne pogledna nas ve}e so normalen, i kako mene mi izgleda{e, so topol pogled. - Moàm li da postavam pra{awe ?- go zapra{av. - Da. - Pred malku va{iot pogled imal posebno sna`no dejstvo. Dali toa bilo dejstvoto na tretoto oko ? - Ba{ taka. - [to e toa [ambala, koj ja tragal golemiot ruski nau~nik Nikola Rerih ? - [ambala e duhoven, a ne fizi~ki poim. Toa e prestojuvali{te na ìvi su{testva, a povisokite su{testva pred se se odlikuvaat so povisoka duhovnost,koja vas vie e nedostapna. - Kaète, u~itele- mu rekov- zar ne postoi princip deka se {to e genijalno e ednostavno, koj, mi izgleda, poteknuva od Bogot, zatoa {to zakonite na prirodata se op{ti zemeno ednostavni. Na àlost, nie ne sekoga{ da ja svatime genijalnosta na ednostavnosta i toa go krieme vo frazite kako {to se Povisoka duhovnost, koja vam vi e nedostapna... Po povod na toa bi sakal da pra{am: dali znaete ne{to konkretno i ednostavno za [ambala ili ne znaete ? - Znam... - [to ? - [ambala ne e sosem to~en naziv, toj se ra{iril po svetot zablagodaruvaj}i na nekolku tibetanski lami i postanal popularen po pojavata na Rerihovata kniga. To~niot naziv na toa {to vie go nazivate [ambala ne postoi, ama postoi jasno izrazena sostojba na du{ata i telata koi doveduvaat do spoznanie na povisokata duhovnost. Taa sostojba nie dobro ja sva}ame i u~ime kako taa da se postigne- odgovoril u~itelot. - Kakva e taa sostojba ? - Toa e sostojba na tela pri koe so pomo{ na duhovnata energija razmenata na materijata smaluva do nula. - Vo {to e tuka povisokata duhovnost ? - Vo toa {to vo taa sostojba ~ovekot sebe ne se posvetuva samiot sebe, tuku na celoto ~ove{tvo, ìvotot na Zemjata. - Objasnete mi, Ve molam ! - ... - Kako toa da go svatam ?
44 - ... - Svativ deka povtorno sme nabasale na nekoja golema tajna, i deka u~itelot, bez obyir {to nam ve}e ni bil vidno naklonet, ni{to nema da re~e. - Spored na{ite istraùvawa- go zapra{av, odlu~uvaj}i da po~nam od drugiot kraj~ove{tvoto poteknalo od Himalaite i ottamu se ra{irilo po Zemjata. Ama, dali tibetanskata rasa e povisoka vo duhovniot pogled ? - Vo davnata minatotost na lu|eto od Himalaite bile povisok red na zemjata, a oblasta na Himalaite bila najduhovna oblast. Toa vreme pominalo i toa ne moè da se re~e za sovremenite Tibetanci- odgovoril U~itelot. - Drevnite Tibetanci moèle da ja reduciraat razmenata na materijata da nula i da se posvetat na celoto ~ove{tvo ? - Moèle. - Kako ? - ... - Kakva vo toa e ulogata na treto oko ? - ... - Kakva e ulogata na nosot ? - Nikakva. Osetiv golem umor. Go poglednav Venera i Sergeja: tie isto taka izgledale iscrpeni po dvo~asovniot razgovor. Go zamoliv za dopu{tuvawe da izlezam i popu{am cigara. Mno{vo pra{awa mi se motale po glavata. Kako da go prodolìme razgovorot ? Kako povtorno da ne naletame na mol~eweto ili zlosre}niot zbor tajna ? Unapred }e re~e samo toa deka nie toga{ ne sme svatile kakov zna~aj ponatamu }e ima spomenatata sostojba vo koja razmenata na materijata se sniùva do nula. Vener Gafarov raskaà kako se ~ustvuval dodeka u~itelot hipnoti~ki deluval na nego. - Mi izgledalo- raskaùval, deka mozokot mi vrie. Vo po~etokot jako mi se prispielo, odvaj sum uspeval da ne zaspijam, duri sum se {tipel. Potoa ~ustvoto se promenalo: liceto nekako mi oteklo, ~ustvuvav pritisok vo o~ite, a vo potilot se javila sna`na bolka, kako nekoj da mi go pritiska mozokot i samo {to ne mi istekol na potilot. (Vo potpolnost se }e se navede ona {to go pi{i avtorot, R.I.) - Juna~e, Venere, si izdràl ! - [to mu trebalo, dali nas ne proveruval, ili {to ? - Uspat,- primetil Sergej- dali ste videle deka vo tekot na propovedot toj seto vreme go gledal na{iot crte` na Atlanti|aninot ? Crteòt ostavil vpe~atok na nego, toj znae se za Atlanti|anite. Sednavme povtorno za masata kade razgovaravme. I tuka, neo~ekuvano i za mene samiot, na u~itelot mu raskaàv za toa kako vo naukata {iroko se koristime so logi~ni metodi zasnovani na intuicija, a potoa dobieniot logi~ki niz nastojuvame da dokaème na drug na~in (so kompjuterska analiza i so sli~no). - Rabotata e vo toa- zboruvav- {to sovremenite nau~nici slabo go prifa}aat logi~kiot pat, tie pove}e im veruvaat na komjuterskata analiza. - Matematikata e lo{a nauka- o{tro odgovoril u~itelot- zatoa {to taa ne go zema vo obyir duhovnoto. Logikata e zasnovana na intuicija, a intucijata ja ispoluva funkcijata na treto oko. So pomo{ na logikata e mo`no da se postigne ona {to na nivoa na sovremenata nauka ne moè da se dokaè. Na primer, elektronot ne moè da se opipa, ama e mo`no da se fiksira ispoluvaweto ne negoviot oblik. Religijata go odobruva logi~kiot pat na spoznanieto. Re~ite, vie zapravo ste se sluèle so logi~kiot pat da bi ste do{le toa ?U~itelot so o~ite go pokaàl na crteòt hipoteti~niot Atlanti|anin. - Naravno. A komjuterskata analiza toa go potvrdila. - Zanimlivo... Site osetivme deka u~itelot prema nas se odobrovolil, pogledot mu postanal potopol. Vidi go ti toa, mislevme, vo logikata veruva, a vo komjuter- ne.
45 - Re~ite- go zapra{av, odlu~uvaj}i da preminam na direktni pra{awa- to~kata koja ja crtaat na ~elo indiskite èni vsu{nost potsetuvawe na treto oko koe postoelo kaj lu|eto na prethodnata civilizacija ? - Da, kaj niv tretoto oko bilo mo{ne razvieno i igralo golema uloga vo nivniot ìvot. Ama, i sovremenite lu|e imaat treto oko, navistina poslabo razvieno. Prijdete na tie sliki- u~itelot pokaàl na fotografijata na sledbenikot na Kri{na (te. [ri Ramakri{na, Svami Vivekanande i [arade Devi- prim prev)-i probajte da go vidite tretoto oko. Pri toa gledajte skroz, potpolno.89 Prijdovme do fotografiite i po~navme da gledame. Sergej prv go videl tretoto oko, a potoa Vener i jas. Na ~elo vo oblasta na nosnata koska po~nale da se ocrtuvaat konturite na jaj~ev oblik, obrisi na dvostruka linija so to~ka vo sredinata. Site ja vidovme istata rabota. Nacrtavme na hartijata toa {to go vidovme i go pra{avme u~itelot dali sme videle dobro. Ogovoril deka to~no gledame. Pri toa dodal deka ne bi trebalo da se misli deka tretoto oko nikakvo oko, deka toa ne e anatomski poim. Kaj lu|eto na prethodnata civilizacija tretoto oko imalo jasna anatomska karakteristika, ama ne se smetalo oko. Funkcijata na tretoto oko vo golema mera zavisi od epifizata.90 - Golemiot francuski vidovec Nostradadamus91 napi{al deka lu|eto na prethodnata civilizacija, koja toj ja naziva na Atlanti|anite, zablagodaruvaj}i na tretoto oko vladeele so bionergetskoto deluvawe na gravitacijata. Zatoa moèlo lesno da se prenesuva niz prostorot ogronite kameni blokovi, od niv da pravat piramidi i drugi kameni spomenici. [to mislite za toa ?- go zapra{av. - Se sloùvam so toa. I nie imame isti takvi svedo{tva. Osven toa- prodolìl- takva mo} }e se razviva kaj lu|eto paralelno so razvojot na ~ove{tvoto. Psihi~kata mo} e isto taka i fizi~ka mo}. Mo}ta, so pomo{ so koja se izgradeni piramidite, e usmerena mo}, ama neusmerenata mo} e ru{ila~ka sila. - Taka, moè da bide deka civilizacijata na Atlanti|anite nastradala zatoa {to tie ne moèle da ja odràt psihi~kata energija usmerena vo pozitiven pravec ?- zapra{av. - Tie nastradale zatoa {to psihi~kata energija od centripetalna preminal vo centrifugalna sostojba. - Kako toa da go razberam ? - Vo medicinata, so koja se zanimavate,postojat poimi regeneracija i degeneracija. Regeneracijata- prodolì U~itelot- e usmerena metaboli~ka energija koja doveduva do rast na tkivata i prestavuva osnova na ìvotot na telata. Degeneracijata e neusmerena metabli~ka energija koja doveduva do uni{tuvawe na tkivata i smrtta. Vo fizikata, usmerenata energija moè da gi dviì avionite, vozovite, a neusmerenata doveduva do razoruvawa. Psihi~kata energija isto taka moè da ima dve sostojbi- centripetalna fizi~ka energija i centrifugalna psihi~ka energija. Zakonite koi upravuvaat so psihi~kata energija vo golema mera se sli~ni na zakonite koi go reguliraat odnosot na metaboli~ka i fizi~ka energija. Psihi~kata energija e u{te pomo}na od metaboli~kata i fizi~kata energija i moè da ima u{te pogolemo dejstvo
Na fotografiite se prikaàni osnova~ot na taa duhovna {kola, [ri Ramskri{na (vo sredina), negovata sopruga [arada Devi (desno) i najdragiot Ramakri{nin u~enik svami Vivekananda (levo)prim. prev. Poimite na Vedite bile napi{ani na sanskritski jazik, koj bil pelazgiski=tn.Platonov. 90 Vo nieden stadium na embrionalniot razvitok ne postoi treto oko: oko samo oko, epifiza=epifiza. 91 Imeto Nostradamus bilo vo 16 vek. Bidej}i toga{ imeto bilo na tn.slovenski jazik, toga{ se u{te se govorelo na jazikot na Belcite, tn.slovenski jazik.A pak, francuskiot jazik bil jazik na Frankite, koj bil vulgarnolatinski, bulgarnolatinski: bulgaren=naroden. Vo 15 vek, koga tn.Vizantijci barale pomo{ da ja spasat ostav{tinata na tn.Vizantija, poim koj nikoga{ ne go upotrebuvale Romejcite, romejskite sve{tenici podobro go poznavale vulgarnoltinski jazik na Frankite otkolku samite Franki. Spored drugi navodi, Frankite preveduvale od latinski na sklavinski, a Oton I so Samoil i eden negov brat, ne se znae koj, govorele na sklavinski. Na sklavinski pi{el Kiril Solunski, {to vaèlo za negoviot brat Metodij,koj Biblijata od Koine ja prevel na sklavinski=oblasen j.: sklavina=oblast. Isto taka, Mavro Orbini govori za Sklavini vo Evropa-Azija-Afrika, a Sklavini imalo se do rekata Rajna, ama i vo [panija...Avstrija, Ungarija, Romanija...Albanija so Epir, Pelopones: Sloveni laga.
89
46 na ~ove{tvoto. Ama, postoi eden glaven zakon koj se odnesuva na psihi~kata energija- taa bi trebalo da bide centripetalna, bi trebalo da bide usmerena vnatre. Site proroci, bilo da se raboti za Buda, Isus, Muhamed ili drugi, ja u~ele edna i najva`nata rabota: psihi~kata energija mora da bide usmerena vnatre. Toa e glavno vo nivnite u~ewa. (Isus=Isis, R.I.) - Ve molam, objasnete. - Zemete gi, na primer, Stalin ili Hitler. Stalin vo Sovetskiot Sojuz go zamenil Bogot (kult li~nost), Hitler go zamenil Bogot vo Germanija. Naravno, ni Stalin ni Hitler ne poseduvale religiozni znaewa, ne go usmeruvale misleweto na svoite narodi vnatre, to est kon nastojuvawa na sekoj ~ovek pred se da ja analizira svojata du{a i da se zagleda vo nea. Naprotiv, bidej}i bile obzemeni so idejata za vladeewe na celiot svet, tie se trudele da ja usmerat psihi~kata energija na narodite centrifugalno, to est kon razoruvawe, kon vojna. Svatite dobro, nadvore{no nevidliva sekojdnevna analiza na du{ata i vdlabuvawe vo sopstvenata du{a na sekoj ~ovek ima ogromna mo}; a taa mo}, ako bi se izlila od du{ata na lu|eto i poprimila centrifugalen karakter, neizbe`no bi dovelo do katastrofa, i toa do globalna katastrofa. Vo na{iot period, jas se pove}e se pla{am od Amerikancite: kaj niv e eden bog- zeleniot dolar. Ako Amerika po~ne da siroma{i, psihi~kata energija na lu|eto }e poprimat centrifugalen karakter. - Zamislite {to se slu~ilo na Zemjata- nafrlil Sergej- koga psihi~kata energija na Antlanti|anite, koja moèla da deluva duri i gravitaciski, se izlila nadvor od du{ata i poprimila centrifugalen karakter. - Psihi~ki energija moè da deluva duri i na kosmi~kite objekti- rekol u~itelot. - A moè li Bogot da pomogne ? pra{av jas. - Bog e iznad silata, Bogot ne ja upotrebuva silata- odgovoril u~itelot. - Bogot deluva preku prorocite ? - Preku prorocite, preku religijata. Glavno e psihi~kata energija da se usmeri centripetalno- vo du{ata. Za toa, zapravo, i govori poslednata poraka- SoHm. - Raskaète ni detalno za poslednata poraka. - SoHm se zna~ajni zborovi- po~nal da objasnuva u~itelot. -Pravilno se ~ita ne So (sou), tuku Sa (sa) i ne Hm (hm), tuku OuHm. Sa zna~i Jas sum toa, Hm zna~i Jas sum jesam. Vo celina zna~ewe SoHm e- u~itel go podignal prstot-SPOZNAJTE SE SAMI!92 - Spoznajte se sami ? Koj toa ? - Lu|eto. Pri toa sekoj ~ovek bi trebalo da se spoznae samostalno. Poslednata poraka SoHm im do{la na site proroci na Zemjata i preku niv se rasprostrila po svetot. Poslednata poraka SoHm vleguva vo du{ata na sekoj ~ovek. Koj uspee da go spoznae principot SoHm }e bide sre}en. Ako ~ove{tvoto go spoznae SoHm, toj }e preìvee na Zemjata. Jas celiot svoj ìvot go spoznavam SoHm. - Zo{to taa poraka e posledna ? - Poto~no ako se kaè- zavr{na poraka. - Zo{to taa poruka e zavr{na ?- zapra{av. - Zatoa {to, Visokiot Um ve}e mnogu mu pomognal na ~ove{tvoto na Zemjata. A site civilizacii na Zemjata sami sebe se uni{tile. Prorocite isto taka ja nau~ile na{ata civilizacija da ìvee psihi~kata energija da ima centripentalen karakter, a ne da preo|a vo centrifugalna. Zar toa ne e dovolna pomo{ na Visokiot Um i ovoj pat, vo slu~aj na na{ata civilizacija ? Ako toa ne e dovolno, toga{...Zapamtite deka Bogot e iznad silata, toj ne koristi sila. Dovolno ! Sega na{ata civilizacija mora da spoznae samostojno, isklu~ivo samostojno- odgovoril u~itelot. - Dali toa zna~i, ako na{ata civilizacija se uni{ti, na primer, kako posledica na tretata svetska vojna, deka toa }e bide posledna civilizacija na Zemjata ? - Moè da bide. Sega nie treba da se spoznaeme sami, isklu~ivo sami. Nastanala ti{ina. Sekoj mislel za ova {to e re~eno. Nekakvo ~ustvo na fatalnosta pritiskala na svesta.
Sa=So, Jas sum=sam toa; Hm Jas sam jesam...Spoznajte se sami...Pa toa proizleglo od So=sa Hm=hum... ]e sledi da se govori za Povisok Um (SoHm, so Hm=hum=h um=Um). A pa so vakov bil ~ovekot (Homo...)
92
47 - Migovita sostojba vo desnoto oko e istaknata sostojba da bi se spoznavalo- iznenadno re~e u~itelot. - [to ? - Toa go znaeme samo nie, u~itelite. - Pogledajte, Ve molam, crteòt na hipoteti~niot Antlanti|anin koj go napravivme -rekov jas, skrenuvaj}i go razgovorot- dali Atlanti|anite imale ba{ takvi o~i ? - Kolku jas znam- takvi. O~ite im bile pogolemi od na{ite, tie bile pogolemi i poretko oboluvale. - Dali nosot im bil kako na crteòt ?- go zapra{av. - Imale mal nos, pribli`no takov- odgovoril u~itelot- nosot im bil lo{, ~esto oboluval. - A treto oko ? - Kaj niv bilo mo{ne dobro razvieno,ama otvorot na ~eloto nemalo-toa ne e to~no.93 - Otkade vie se toa znaete ? - Samadi... - Samadi ? [to e toa ? - ... - U~itelot so celiot svoj izgled pokaàl deka treba da se zavr{i razgovorot. - Posledno pra{awe, izvinite. Dali prorocite bile lu|e na prethodnite civilizacii ? - Ne site. Na primer, Rama bil sin na Kri{na i na obi~na èna. A voop{to- rekol u~itelot, sumiraj}i go razgovorot- mi bilo zanimlivo da razgovaram so vas. Zemjata [ambala ja istraùvale mnogu istraùva~i. Vi sakam uspeh i Vas. Ako toa go odgonetnete, toa mora da padne vo dobri race. Zemjata [ambala moè da se za{titi, zlobnite lu|e }e bidat uni{teni so posebni sili. U~itelot vo rakata go zel crteòt, u{te edna{ go pogledanal so interesirawe, potoa go frlil pogledot na nas i se oddale~il. Glava 5 ZAGONETNI SAMADI Vo naredniot indiski grad (Amritsar) dojdovme so konkretna cel- da se sretnime so u~itelot Daram Raxe Barti. Za nego soznavme u{te na Delhiskiot94 univerzitet, mnogu nau~nici-istori~ari i religiozni lu|e prepora~uvale da razgovarame so nego. Rabotata e vo toa {to toj ~ovek, koj nosi visoka religiozna titula svamija, ne e rakovoditel na negoviot hram, tuku svojot ìvot go posvetil na nau~noto izu~uvawe na religijata na Istokot. Mo{ne retka e pojavata taka visoka religiozna titula da dobie nau~nik,a ne religiozen voda~. U~itelot na svami Daram prou~il pove}e od 700 drevni knigi, govori nekolku jazici, vklu~uvaj}i go i sanskritski, samiot napi{al mnogu knigi, mo{ne e poznat vo religioznite i nau~nite krugovi i po~esen gra|anin na svojot grad. Sretnuvaweto so u~itelot na svami Daram go organiziral glavniot oftalmolog na Indija. Sretnuvaweto ne se slu~ilo vo hramot, tuku vo bolnicata, vo edna od bolni~kite sobi. U~itelot svami Daram bil mal po rast i imal nekako neizrazita nadvore{nost, koja nipo{to ne bi trebalo da se nare~e ubava. Ispod poluzatvorenite kapaci na nas gledale go-
93
Zna~i, bez otvor na ~eloto ne moèlo da ima oko, {to se potvrduva vo embrionalniot razvitoka na cicaìte...pticite...Istoto vaì za nosot,koj bil mal i lo{ mongolski a i ~esto oboluval: nesovpa|a. 94 Amritsar=am, m=n, rit=rid tsar=toj sar=car; Daram=daram; Raxe=Radè=Radge; Barti, b=v; Delhi, h=v, Delvi: delva-delna-delta=del ta. Takvi imalo na Nil. Bidej}i vo Nil i Ind, {to vaì za Egipet i Indija, za vreme na Aleksandar Makedonski rastel ist grav, duri imalo krokodil=k rokod (rokot= rakat) dil (til), zad til racete (gu{ter=gu{-a ter-a), se potvrduva, Egipet i Indija bile na isto genetsko-geografsko podra~je. Ova se potvrduva so slonot, ama i so bivolot, koj bil indiski i afri~ki od pred da postojat kontinentite. Vo Ju`na Afrika imalo pe{teri...Vo Egipet i Indija stignale Belci.
48 lemi i dlaboki o~i. Vnimanieto predizvikal neskladot: kako negovata golema mo}na du{a, za koja lu|eto taka mnogu govorele, se vselile vo toa neprivla~no telo.95 Ama, {tom progovoril, raskaùvaj}i za ulogata na religioznata nauka, liceto mu se preobrazilo: o~ite zablistale, zra~ej}i toplota i dobrota, mimikata postanala ìva i lakonski gi pocrtuvala zborovite, osmehot postanal {irok i otvoren. Pred nas sedel takov prestavnik na ma{kiot pol vo kakvi, uprkos nezavidna nadvore{nost,kako po pravilo se zaqubuvaat èni i zaradi kakvi gi napu{taat alendelonovski ma{ki. Toj ~ovek zra~el mudrost, mo} i dobrota. Smesta svativme, za razlika od prethodnite sretnuvawa, deka razgovorot }e protekne otvoreno i lesno. - Ulogata na religioznata nauka vo svetot se potcenuva- govorel svami Daram- Religijata- toa e znaewe na prethodnite, razvieni civilizacii. Nerazvienosta na na{ata civilizacija ne dava mo`nost potpono da se svatat religioznite znaewa, zatoa religijata gi prisiluva lu|eto vo bukvalen smisol da gi u~at religioznite postulati i sledat vo ime na pozitivniot razvoj na op{testvoto. Ako na dene{no nivoa razvoj na naukata teloto moè dovolno dobro da se ispita, na~ini da ja izu~ime du{ata u{te nema. U{te nema na~in da ja izmerime psihi~kata energija, vo ~ija ogromna mo} ne bi trebalo da se sumwa. Jas nastojuvam vo mojata rabota da gi soedinam religioznite i sovremenite znaewa, da religiite bi postanala predmet na izu~uvawe, a ne slepi veri. Tuka ima tolku gorlivi zagonetki... Po uvodnite zborovi svami Daram se spremal da slu{a. Mu ja izloìv su{tinata na na{ata hipoteza, naglasuvaj}i go logi~niot pat na istraùvawata na osnova intuicijata, potkrepen so matemati~kata komjuterska analiza. Bidej}i sum ja zel vo obyir gre{kata vo izlagaweto na na{iot nau~en materijal vo prethodnoto sretnuvawe, ne ja naglasuvav komjuterskata analiza so o~ite. - Intuicija- toa e cvet na umot. Logi~kiot pat- toa e glaven pat vo naukata. Ama i matematikata vo sprega so logikata moè da ovozmoì da se pogleda dlaboko vnatre, duri vo du{ata- me prekinal svami Daram. Zavr{uvaj}i go izlagaweto na materijalot, mu go pruìv na svami Daram crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin.96 Toj go pogleda crteòt, potoa go podigna pogledot na nas i glasno rekol: - Samadi ! - [to e toa ? - Dali ste go na{le toa telo vo planinite ?- kako da ne me slu{a, zapra{al svami Daram. - Ne. - Vo more ? - Ne. - A kade ? - Nesme na{le nikakvo telo.Toj crte` e razultat na oftalmogeometriskite analizi na o~ite koi se naslikani na tibetanskite hramovi- odgovoriv. - Ovde ne e se verno- promrmorel svami Daram. - [to toga{ zna~i samadi ? - Pogledajte go crteòt. Negovite o~i (Atlanti|anovi- E.M.) se poluotvoreni, toj kako da e polumrtov-poluìv. Samadi- toa e kako moe telo nepokretno, kako kamen, kako mrtvo, ne ìvo. Kameno-nepokretno telo, ama e ìvo. - [to, tibetanskite lami na hramovite nacrtale o~i na prestavnicite na prethodnata civilizacija koja se najduva vo sostojba na samadija ?- jas zapra{av.
95 96
Mongolite, Indijcite i Afrikancite bile mali, pigmei, xuxiwa, ..., so svoeto zaedni~ko poteklo. Atlantida od Atlant ili Atlas, greda-nosa~, potporenstolb vo forma na eden herkulski ~ovekov oblik, spored ogromniot Atlas. Zna~i, se odnesuva za div, gorostas, a vakvi bile Belcite, no ne malite, patuqaci, xuxiwa, Temni so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinenti. Temnite bile temni i ne obrasteni po teloto, kako sprotivnost na Belcite a i nivniot Herkul=h erkul=e rkul... Atlantida=Atlant ida bil vo Atlantik, zad Gibraltar=gibr altar, l=r, gibl=gibal=dopiral i altar =vrtar=vratar. Ama i Herkulovi stolbovi=kolovi, so kolom, Kolumo...Bitno e deka Platonovata Atlantida bila vo Atlantikot, a Afrika i Iberiski Poluostrov im pripa|ale na temnite rasi, nivnite ìvotni i rastenija,a vo Evropa nemalo doma{ni ìvotni: bez krvna grupa A a tn.slovenski jazik.
49 - Da- odgovoril svami Daram. - Otkade na tibetanskite lami informacija za karakterot na o~ite na lu|eto na prethodnite civilizacii ? - Tie gi videle. - Kade ? - Vo planinite. - Koga ? - Vo relativno bliskata minatost ! - Raskaète ni detalno za samadite- zapra{av, potpolno zbunet. - ]e vo raskaàm edna anegdota. U~itelot Ramakri{na 1893. godina vo Bengal osnoval {kola na joga, so pomo{ na koja bilo mo`no da se vleguva vo sostojba samadija. Edna{ samiot Ramakri{na vlegol vo sostojba na samadija, bidej}i prethodno go povikal lekarot. Lekarot go pregledal Ramakr{ninoto telo, utvrdil deka e mrtov i dal lekarsko soop{tenie za smrtta. Po toa, Ramakri{na oìveal. Po toa pove}e pati medicinski se ispituvani telata na lu|eto vo sostojba na samadija: pri toa puls, elektroencefalogram i elektrokardiogram prestanale, a temperaturata na teloto padnala. Opi{ani se mo{ne mnogu slu~aevi koga lu|eto, koi pominale vo sostojba samadija nekolku denovi, se vra}ale vo ìvot. Pojavata na tie lu|e zaprepastuvala i ja pla{ela nivnata okolina. - Samadi ne e letargi~en son ? - Ne. Pri letargi~niot son, rabotat srceto i mozokot, se odviva razmenata na materijata. Vo samadija teloto preminuva vo kameno-nepodvi`na sostojba. - Kako da ja razbereme kameno-nepodvi`nata sostojba ? zapra{av. - Teloto postanuva neprirodno tvrdo i ladno. Teloto na mrtviot ~ovek isto taka e potvrdo od ìvoto telo, ama vo samadija nekolku pati e potvrdo. Slikovito re~eno, teloto e kako kamen. - Objasnete, Ve molam. - Kameno-nepodvi`nata sostojba (stone-still state) e termin koj e op{toprifaten vo religioznite u~ewa koi go prou~uvaat sakadi. Naravno, ne se raboti za pretvoruvawe na ~ove~koto telo vo priroden kamen, tuku naprosto teloto postanuva mo{ne, mo{ne tvrdo- odgovoril svami Daram. (Svama=s vama, Daram=daram...dara, R.I.) - Kako se postignuva otvrdnuvawe na telata vo samadija ? - So smaluvawe na obemot na razmenata na materijata vo teloto do nula. - Jas sva}am deka po smrtta procesite na razmenata na materijata vo organizmot prodolùva nekoe vreme; na toa se zasnova presaduvaweto na organite i tkivata. Osven toa, po smrtta se aktiviraat fermenti na razgraduvawe, koi doveduvaat do raspa|awe na telata. Kakov mehanizam na smaluvawe na razmenata na materijata do nula vo samadija doveduva do otvrdnuvawe i nekoj vid konzervacija na teloto ?- zapra{av. - Toa e posebno mehanizam koj se ostvaruva preku vodata vo organizmot- odgovoril svami Daram. - Dali teloto vo samadija e podlo`no na deluvawe na mikrobi ? - Ne. Ama, podobro e da se biraat ~isti mesta. - Kako deluva temperaturata na teloto vo sostojba samadija ? - Podobro e da bide na ladno. - A kako e mo`no da deluva na voda vo organizmot da obemot na razmenata na materijata bi se svel na nula ? - Preku biopole, po pat na meditacija- odgovoril svami Daram.- Biopole e povrzano so vodata vo organizmot.Ama, ~ovekot mora da nau~i da meditira dovolno efikasno biopole da bi po~nalo da deluva na vodata na organizmot, a niz nea na razmenata na materijata. Samadi e povisok oblik na meditacija. Ne moè sekoj ~ovek po pat na meditacija da ja postigne sostojbata samadija i ne moè sekoj koj nau~il da vleguva vo samadi da dostigne dlaboka samadija vo koja teloto moè da se o~uva mnogu godini. - A {to se slu~uva so du{ata vo sostojba samadija ? - Vo naukata za samadija postoi eden termin - OBE (Aut of Body Experience) {to zna~i iskustvo na vontelesnost, koga ~ovekot moè da go posmatra svoeto telo od strana. Pri prilika na samadija,du{ata se najduva von teloto, taka da se kaè, pokraj teloto. ôvekot moè
50 da prodolì da ìvee ostavaj}i go svoeto telo, taka da se re~e, vo konzervirana sostojba, a potoa da se vrati vo nego. So pomo{ na samadija e mo`no da se svati ìvot na du{ata: ~ovekot vsu{nost go gleda svoeto telo koe ne funkcionira i izgleda kako mrtvo, ama ~ustvuva deka toj ìvee. Vo tekot na samadija, ~ovekot sva}a deka e mo`no da se ìvee i bez telo. - Zna~i, ulogata samadija, od edna strana, demonstracija na mo`nosta na ìvot bez telo, a od druga strana, mo`nost na konzervirawe na teloto na dolg period.Teloto, slikovito re~eno, moè u{te da zatreba- rekov. - Teloto moè da se konzervira na stotina, iljada, duri i milioni godini- odgovoril svami Daram. - Zaprepastuva~ki- povikav- toga{ samadi moè da bide spasonosna sostojba da lu|eto preìveat kataklizmi i katastrofi, duri i globalni. O~uvuvawe na ~ove~koto telo vo sostojba na samadija dava nade` deka moè da se napravi Genfond na ~ove{tvoto. Ne e li taka ? - ... - Dali bi trebalo da se so~uvaat telata na lu|eto vo slu~aj na globalni katastrofi ? - Ne bi trebalo da se nipoda{tava ulogata na telata, kako {to go pravat nekoi religii. ôve~koto telo e izgradeno vo tekot na dolgata evolucija.97Zo{to toj pat zapo~nuva odnovo, polesno e da se so~uva teloto vo samadija- odgovoril svami Daram. - Mislam deka vo prirodata isto taka postoi nekoj vid prete~i samadija. Na primer, zimskiot son na ìvotnite. Na sever mrkata me~ka proveduva godi{no 7-8 meseci vo son, vo brlogot za koj ne moè da se re~i deka e topol. Verojatno me~kata, sli~no kako vo samadija, ja smaluva razmenata na materijata. Me~kata-tumaralo e vid koja ne moèla da vleze vo sostojba samadija. Uz toa moè u{te da se spomeni zimskiot son na àbite, zmiite, hr~kite, gluvcite torbari, mrmotite, insektite i drugite ìvotni. O~igledno, sostojbata sli~na na samadija prestavuva na~in adaptacija na uslovite na ìvot na sever. - Jas sum pretstavnik na edna ju`na zemja. Mi e te{ko da utvrdam dali toa {to ste go rekle e logi~no- odgovoril svami Daram.98 - A kade se najduva du{ata ? pra{av ponatamu. - Vo narodot, du{ata se vika srce. Ama, srceto e samo pumpa. A srce-du{a se najduva vo predelot na pupka. - Vo medicinata postoi poim ~ovek-bilka, to est, srceto raboti, se odviva razmena na materijata, a ~ovekot e vo nesvesna sostojba. Zna~i li toa deka du{ata ne saka da se vrati vo toa telo, mo`da toa ne i se sviduva na du{ata, mo`da e premnogu o{teteno ? zapra{av. - Da, teloto vo princip moè da ìvee bez du{a, ama toe }e bide ~ovek-bilka. Ako du{ata se vrati vo teloto, toa ponovo }e bide ~ovek. - A kakov e vzaemniot odnos na du{ata i teloto vo sostojba na samadija ? - Ako du{ata vo sostojba na samadija se najduva von teloto, teloto taka i }e ostane vo konzervirana sostojba. Ako du{ata se vrati vo teloto, ~ovekot }e izlezi od sostojbata samadija i oìvee niz pet, deset, sto, iljadi, mnogu iljadi i milioni godini- odgovoril svami Daram. - Koj ispra}a du{a vo telo - Vi{i Um.99 Mo{ne e korisno da se vleze vo sostojba na samadija, oti ~ovekot spoznava drug ìvot- ìvot na du{ata, spoznajte ja ulogata na Vi{iot Um i vratuvaj}i se vo teloto, postanuva poduhoven, ne e voinstven. Koga lu|eto po~esto bi bile vo sostojba na samadija, vo svetot mirot bi se o~uval. - [to e du{a ? - Du{ata e del na energija na Univerzumot i taa se najduva vo poseben ome|en prostor. Energijata na du{ata e energija od onaa strana na elektronite i od onaa strana na proSe priznava evolocijata, kako {to Katoli~kata vera go prifatila Darvinozmot, od majmun da potekne ~ovekot. Toj bil sozdaden po svoja lika i prilika na Bogot. Tokmu toj bi moral da li~i na majmun. Ova go ismejuvaat Protestantite. Tie poteknale od neandertal, koj bil edno i edinsgveno, majmun. 98 Dardam=dar dam, Dardan=dar dan... Daram=dara=dare ili dere. Zna~i, dara=dere klisura ili reka... 99 Opiat kako opiumsodràjno opijno sredstvo bilo na gr~ki i latinski, zna~i samo koinsko. Denes na gr~ki i italijanski ne e opiat=opiat, tuku samo makedonski: tie opiat, ama i napiat, dopiat, ispiat ...Duri Opium sredstvo za opiumivawe, droga draga koja draì: opium=opi um. Ova denes e makedonski, no ne gr~ki i italijanski. Opiumot bil poznat vo stariot Egipet. Egiptjani bile Belci=tn.Sloveni.
97
51 tonite. Ama, energijata na du{ata e mo{ne mo}na, taa moè da deluva na gravitacija. Energijata na mnogu du{i ima kolosalna mo}. Postoi pozitivna i negativna energija na du{ata, koi se sprotistaveni. Lenin, Stalin i Hitler ja akumulirale negativnata du{evna energija i taa izleala vo uni{tuvawe na lu|eto, vo vojnata. Zloto i dobroto postojat naporedno. Negativnata du{evna energija moè da privle~e razorni kosmi~ki objekti, moè da deluva na prirodata. Zatoa ~esto sudirite i vojnite se prateni so pa|awe na meteori, zemjotresi... - Koga negativnata du{evna energija privlekuva kosmi~ki objekti, toa, slikovito re~eno, e kako koga naelektriziraweto ja privlekuva topkastata100 moqna- zapra{al Vener Gafarov. - Slikovito govorej}i, da. Ama, ovde deluva drug~ii fizi~ki zakoni- odgovoril svami Daram. - Zanimlivo... - Go po~navte svoite istraùvawa so izu~uvawe na o~ite- prodolìl svami Daram- i vas isto taka vi e jasno deka o~ite se ogledalo na du{ite. Nie me|usebno razgovarame ne samo so jazikot, tuku i o~ite, bidej}i o~ite prestavuvaat prozor vo du{ata. Pogledot vleguva pravo vo du{ata, a toa e razbirlivo, bidej}i vidot e na{e glavno ~ulo. Sporedite: dometot na vidot se meri so kilometri, dometot na sluhot- metri, a jazikot i prstite deluvaat samo vo dopir. Slepite lu|e ne gubat tolku vo fizi~kiot kolku vo duhovniot ìvot. - Dali toa zna~i deka energijata na du{ata deluva niz o~ite ? - zapra{av. - Da. Osven toa, vo va{eto istraùvawe na o~ite sum zapazil na eden izuzetno zna~aen moment- a toa e {to goleminata na ro`wa~ata e konstantna za site lu|e. Toa se sloùva so religizonite znaewa i svedo~i za toa deka Bogot na sekoj ~ovek mu dal podednakva sposobnost so samorealizacija. - Interesna misla... - Ba{ ro`wa~ata e okno niz koe du{ata moè da se samorealizira. Bi moèl vas da vi prepora~am podrobno da ja prou~ite psihi~kata energija, na primer, da e merite koga izleguva od o~ite. Upotrebite najsovremeni dostignuvawa na fizikata- rekol svami Daram. - Dopu{tite ovde da skrenime od temata i da dademe eden logi~en zavr{etok na sovremenite prestavi za du{ata i psihi~kata energija, koj go pripremil u~esnikot na na{ata ekspedicija (zamenikot na rakovoditelot),zna~ajniot ruski fizi~ar Valerij Lobankov, specijalist za fizika na poliwata. Postoi fizi~ki i suptilen svet.Fizi~kiot svet vo sebe vklu~uva materija (planeti, yvezdi i sl.) i elektromagnetni i gravitacioni poliwa. Suptilniot svet vklu~uva psihofizi~ki pojavi (psihi~ka energija, bioenergija i sl.). Suptilniot svet se zasniva na ultravisoki frekvencii. Isto taka postojat i torzioni poliwa, te. poliwa na zakrivuvawa. Vo fizi~kiot svet, inercijata go prestavuva ispoluvaweto na torzionoto pole. Ispoluvaweto na torzionite poliwa vo suptilniot svet prestavuva du{a- zgusnuvawe na energijata vo oblik na torzinoto pole. Vo oblasta na toj zaskriven prostor (du{ata) se sodràni informacii za funkcionirawe na ~ove~koto telo (astralnoto telo) i za procesot na mislewe (mentalno telo). Procesot na misleweto go predizvikuva zaskrivuvaweto na prostorot: dobri misli go zaskrivaat prostorot vo eden pravec, zlo mislite- vo sprotivniot pravec.101 Site du{i se del na Univerzalnoto informaciono pole, koe lu|eto go smetaa Povisok Razum. Nekoi lu|e, kako npr. Elena Blavacka i N. Rerih moàt da se priklu~at na Univerzalnoto informaciono pole i ottamu da dobijat znaewa koi nas ni izgledaat ~udesni. Vo toa informaciono pole se sobrani znaewa ne samo na{i,tuku i na prethodnite civilizacii. Prostorot na na{ata Vasiona e zatvoren vo vid na krug, pa zatoa, ako se priklu~ime na Univeralnoto informaciono pole, e mo`no da se vidi minatosta i idninata. Vo po~etokot postoel samo prostor i Apsolut (Apsolutno ni{to), te. nivo na idnite tvorevini. Prostorot e neutralizirana materija i antimaterija, kade neprekinato se odigruva sozdavawe na materija i antimaterija koja stalno ja neutralizira ednata drugata.
100 101
Topka=t opka=op ka, op op, igral Aleksandar Makedonski...Maite...Angli~anite...edna ista osnova. Knigata vo potpolnost se prenesuva, zatoa {to site navedeni ve{tini bile brigiski i makedonski.
52 Apsolutot go naru{uva procesot na neutralizacijata. Nastanuva materija i antimaterija, ama ne se uni{tuvaat me|usebno. Vo po~etokot nastanal suptilniot svet, potoa fizi~kiot svet. Vo fizi~kiot svet materijata se zgusnuva, i taka nastanale yvezdite, planetite i sl. Zgusnuvaweto na suptilniot svet dovel do nastanuvawe na du{ata. Du{ite na Zemjata postepeno se zgusnuvale i po~nale da dobivaat fizi~ko telo. Vo po~etokot teloto ne bilo od krv i meso i moèlo da pominuva niz predmetite. Potoa toa se zgusnalo i gi dobil dene{nite karakteristiki. Taka se pojavil ~ovekot, ìvotnite, bilkite. Vo po~etokot svesta stalno bila priklu~ena na Univerzalnoto informaciono pole, a potoa taa sposobnost bila izgubena zatoa {to prethodnata civilizacija (Atlanti|ani) sobrale premnogu negativna psihi~ka energija, te. torzionite poliwa, zakriveni vo negativna strana.102 Postoi zakon karma, te. mo`nost na du{ite sukcesivno da ìveat vo razni fizi~ki tela, pri {to se sobira pozitivna ili negativna psihi~ka energija. ôvekot koj ima lo{a karma mora so pomo{ na dobrite dela svoeto pole da go zaskrie vo pozitivna strana, kako bi se izbavil od negativno zaskrieni poliwa i da postane posre}en. Na sekoj du{a se dadeni podednakvi sposobnosti za samorealizacija.103 Ponatamu razgovorot so svamot Daram preminal vo pra{awe za prethodnite civilizacii. - Na Zemjata bile 22 civilizacii- smesto rekol svami Daram. Civilizaciite prakti~no dostignuvale visoko tehnolo{ko nivo. Samouni{tuvaweto se odvivalo ili vo oblik na globalni sudiri, ili kako rezultat na kosmi~kite kataklizmi, koi vo golema mera se predizvikani so dejstvo na negativna psihi~ka energija na kosmi~kite objekti. Kako posledica na globalnite katastrofi klimata na Zemjata se menuvala. I tek koga klimata bi postanala povolna za ìvot, ~ove{tvoto iznova bi niknuvalo vo oblik na nova civilizacija, se razvivalo, dostignuvalo visoko tehnolo{ko nivo i iznova samo sebe uni{tuvalo. - [teta e {to znaewata koi gi sobrale prethodnite civilizacii se uni{teni zaedno so niv- se poàliv.104 - Ne, znaewata ne bile uni{teni. Tie koi bile pozitivni (te. torzioni poliwa, zakriveni vo pozitivna strana- E. M.). Lu|eto koi moàt da komuniciraat so Vi{iot Um, na primer u~itelite ili va{ata Blavacka (za nea znaat site vo Indija- E. M.) moèle da vlezat vo tie znaewa. Znaewata na prethodnite civilizacii jako se razlikuvaat od na{ite sovremeni znaewa. Na{ite znaewa se krajno materijalizirani. - A Vie moète da vleguvata vo Povisoki znaewa ? - Da, moàm- odre{ito odgovoril svamot Daram. - Raskaète ni za poslednata, prethodnata civilizacija na Atlanti|anite.
102 103
Navedenoto ne postoi vo embrionalniot razvoj. Vo istiot nema ni{to za Atlantida na site rasi... Prvobitna krvna grupa 0 bila za lovci i ribari. Zna~i, tie bile grablivi, za zlodela. So pojava na krvnata grupa A na Belcite, koja stanale vegeterijanska, a odbojno na ìvotinska hrana, od ìvotnite zaradi ~ii infekcii taa se sozdala. Temnite so krvna grupa 0 ostanale ponatamu lovci i ribari, opstoil kanibalizmot, se jade slabo pripremeno meso, se pie krv, se pravat i krvavici, nasledstvo na Gotite kaj Evropjanite, a i nivniot kanibalizam. Belcite davale `rtvi na bogovite, a Temnite niv gi jadele...Do denes se poznati derewe na koà, nabivawe na kol, se~ewe na par~ina...Podebelo vlakno na glavata e so povisoko nivo na estrogeni i zatoa po krvolo~nost. Zaradi ènskite hormoni majkata ima pojak maj~in instinkt, borba za opstanok na vlast, itn. Ova e povod, {to Mongolite so poèstokost i pokrvolo~nost jadat ìvo, presno, dovolno ne zgotveno meso, se pie krv, krvavici itn. Postoi masakarirawe, skalpirawe itn. Ova se objasnuva so oploduvaweto na jajce kletkata i prifa}aweto na plodot. Za ova ima va`nost hormonalnoto usmeruvawe na sekrecioniot kapacitet na epitelnite kletki na mukozata (estrogena dominacija). Isto taka, nekolku denovi pred i eden den po poroduvaweto nivoto na estrogenot go postignuva svojot maksimum. Tokmu odma po porodot matoricata ja jadi placentata so pomladokot koi gi nosi vo prosek 113 dena. Ovaa pojava na jadewe na svojot plod e odlika na `derewe (ìvo derewe=jadewe). Verojatno zatoa Mongolite se pokrvolo~ni, izvonredni ubijci i nesporedlivi izìvuva~i, a Makedoncite gi znaat od 11 kako platenici na Osmanite se do 21 vek. Se toa bilo skitsko=gotsko=bugarsko=arnautsko...Mongolite do{le vo Amerika. Pa zatoa tie se Indijanci. 104 ôve{tvoto bilo samo edno, a so svoj po~etok od samiot po~etok, koga na Zemjata se javil ìvotot.
53 - Taa civilizacija bila mo{ne razviena. Taa potonala vo moreto. Klimata vo toa vreme bila mo{ne topla i vla`na. Kopnoto bilo vo oblik na ostrvo. Vegetacijata bila drug~ija. Mnogu bilki rastele pod voda. Atlanti|anite imale podvodni plantaì i polno plivale vo voda. Neboto bilo crveno. Tie moèle da deluvaat na gravitacijata, imale zaprepastlivi letalici. Vladeele so usmerenata psihi~ka energija. Na àlost, taa civilizacija nasobrala mnogu negativni psihi~ki energii koi se izliale vo sudiri. Taa bila edna od razvienite civilizacii na Zemjata. Ama, ni taa ne moèla da umakni na nasobranata negativna psihi~ka energija. Kako posledica na toa, se slu~ila kosmi~ka kataklizma. Zemjata ja promenala osata na rotacija, ogromen talas ja pominal celata Zemjina topka zbri{uvaj}i gi gradovite i potopuvaj}i go ~ove{tvoto. - Nie sme nastanale od Atlanti|anite ? - Da, nie nastanavme od Atlanti|anite- odgovoril svami Daram- Atlanti|ani uspeale da gi so~uvaat svoite tela vo sostojba na samadija na Himalaite- najvisokata oblast na svetot, do koj ne doprel talasot na sveop{tiot potop.105 Podocna, koga vodata se povlekla i uslovite na Zemjata ponovo postanale pogodni za ìvot, du{ata se vratila vo telata na Atlanti|anite i tie ponovo po~nale da ìveat, zapo~nuvaj}i go rastot na sovremenata civilizacija. Nivnata nadvore{nost postepeno se izmenila vo skladot so izmenetite uslovi na ìvot na Zemjata i dobile izgled na ~ovekot na na{ata civilizacija.106 - Zar Vas toa ne vi izgleda neverojatno ? - Tuka nema ni{to neverojatno. Koga astronautite bile na Mesec i koga zele uzorok od Mese~evoto tlo, vo niv se zaprimeteni konzervirani mikrobi. Koga na Mesecot bi nastanala atmosfera, tie mikrobi bi oìveele. Taka i ~ovekot vo sostojba samadija prestavuva ~ovek vo konzervirana sostojba. Za duhovnite u~iteli na Istokot samadi isto taka e priroden i svatliv kako vas Wutnov zakon. Samadi e edinstveni sposoben moment vo prilikata samouni{tuvawe na civilizaciite. Tie lu|e, koi vlegle vo sostojbata na samadija, im se posvetile na najvisokite celi, od koie glaven oìvuvaweto na ~ove{tvoto vo samouni{tuvawe na civilizaciite. - Kade se so~uvani telata vo sostojba na samadija ? - Tie moàt da se ~uvaat na tri mesta- odgovoril svami Daram. Prvo e vodata. Vodata e posebna supstanca,~ija uloga e izuzetna vo postanokot na ìvotot na Zemjata.Vodata e sredina pome|u vozduhot i zemjata ({to se odnesuva na gustinata- E. M.). ôvekot se sostoi od voda 66%. Sostavot na solenata morska voda i vodata vo ~ovekoviot organizam e pribli`no ista. Zatoa ~ovekovoto telo vo sostojba na samadija moè da se konzervira vo voda na dolg period. Mehanizmot na smaluvaweto na razmenata na materijata vo samadija se sostoi vo izmena na osobinata na vodata vo ~ovekoviot organizam.
105 Glavnoto potonuvawe bilo nekolku mileniumi po postledenoto doba. Zatoa Atlantida ne bila vo 9.000 ili 8.000 g.p.n.e., nitu 7.000 g.p. n.e. Spored Erlinson, izolirana karpa vo Severnoto More, oddale~eno stotina kilometri na severoisto~niot breg na Anglija, koja vo 6.100 g.p. n.e. bila potopena od golem bran. Ru`mon pi{i: Kontinentot ve}e go dobiva dene{niot izgled. Okolu 6.000 g.p.n.e., Anglija se oddeluva i Laman{ se pro{iruva, dodeka nizata ostrovca i mo~uri{ta pome|u Danska i [kotska gi preplavuva Severno More. Harman pi{i: i brzoto zagrevawe od 5.800 pr. Hr. masivno ja promenala prirodnata okolina na lu|eto. Potopot se pomestuva duri vo ponovo vreme za{to govori Biblijata. Vo nea se govori za indikacionata godina 5.508 g.p.n.e. od koga bil sozdaden svetot. Za Brajer i dr. spored Biblijata hristijanskata crkva go postavuvala po~etokot na svetot tek vo 4.004 g.p.n.e. (5500. ili 5508. vo isto~noto hristijanstvo). Sekstus Julijus Afrikanec vo 3 vek smetal deka cela ~ove~ka istorija e mo`na da se zabie vo 6.000 godini. Toj se proslavil so presmetkata deka Hristij e roden 5.500 godina posle Potopot. Pa se ova govori, navodite za bibliskiot Potop bile osnovani. Ova moè da se potvrdi so jagulata: ako bi imalo Sredozemno More, taa nema{e da se mresti vo Sarga{ko More. Ama i ako postoel Angliski Kanal, tunot nema{e da patuva po istata stara pateka do potopite. 106 Bidej}i glavata vo embrionalniot razvoj najnaprvo se razviva, ne se mo`ni promeni: bez tn.treto oko...itn. Imalo promena samo na ko`niot del na okoto, zakoseni=bademlii o~i, mal mongolski nos, a vakov imaat Rusite, koi se naseleni pred i vo vremeto na Herodot od persiskite so maloazisko-balkanski prostori, {to prodolìlo i vo novarta era. Spored moe mislewe, Rusite, koi poteknale po 6 vek n.e., se so normalen nos. Bidej}i Rusite, poteknati i od persiski prostori, denes govorat tn.slovenski, se potvrduva Persijcite kako Egiptjanite bile Belci. A za avtorite, tie imale slovenski mitologii.
54 - Oprostite- ne moèv da se vozdràm- nekolku godini na na{iot institut sme ja izu~uvale vodata vo ~ovekoviot organizam. Otkrivme deka taa voda e nositel na informacii, i nejzinata uloga pri regeneracija na tkivata e ogromna. - Informacijata koja ja nosi vodata na organizmot e povrzana so du{ata- rekol svami Daram. - Kaète, zapra{al Vener Gafarov- zar delfinite ne se potomci na Atlanti|anite, koi od sostojbata samadija izlegle od moreto i vo procesot na evolucijata se prilagodile na morskiot na~in na ìvot. Potvrda za toa- toj prodolìl- moàt da bidat visoko mentalno sposobni delfinite, se sposobni da se sprazumuvaat so ultrazvuk (kako i Atlanti|ani), oblik na otvorot za di{ewe i drugi op{ti odliki. - Ne znam.Mo`da-odgovoril svami Daram-Jas mislam deka ~ovekot izlegol od more.107 - A vtoro i treto mesto kade moè da se so~uvaat telata na lu|eto vo sostojba samadija ? - Toa se lednici i pe{teri. Vo Himalaite, na primer, na{le ribi koi vo lednicite boravele milion godini. Koga se odmrznala, po~nala da pliva. Sli~no moè da se slu~i i so ~ovekot vo sostojba na samadija. A vo pe{terite e uedna~ena niska temperatura, koja isto taka e povolna za o~uvuvawe na telata vo sostojba na samadija. (Sibir: mamuti...nikako,R.I.) - Sum ~ital- rekol Sergej, deka nekoj od ruskite istraùva~i, dali Gibkov, dali Rerih, videl vo pe{tera na Tibet mo{ne golem ~ove~ki ~erep so otvor na ~eloto, koj potsetuva na o~na dupka. - Tretoto oko ne izgledalo kako oko. Toj otvor moèl da bide posledica na nekoja povreda- odgovoril svami Daram.- Uzgled, ne vi sovetuvam vo pe{terite da barate Atlanti|anite vo sostojba samadija. - Zo{to ? - Zatoa {to toa e opasno po vas. - Zo{to ? - Pe{terite, vo koi se najduvaat Atlanti|anite vo sostojba na samadija, izuzetno se te{ko dostapni i sokrieni od ~ove~kiot pogled. Toa e napraveno namerno, lu|eto da ne bi stradale. Vo tie pe{teri deluvaat posebno, za nas nevidlivi sili, koi se smrtonosni za ~ovekot. Tie sili se dozvani da go so~uvaat mirot na Atlanti|anite vo sostojba na samadija. So tie sili upravuvaat du{i na Atlanti|anite koi se vo samadija. Toa se sili na bioenergetskiot karakter i ist vid kako i onie so koi Atlanti|anite vladeele, i koi deluvaat na gravitacijata i gi podviùvaat ogromnite kameni blokovi, gradej}i piramidi. Protivdejstvo za tie sili ~ovekot na na{ata civilizacija ne znae. Ne treba da se zaboravi deka civilizacijata na Atlanti|anite bila znatna porazviena od na{ata. - A zar ne moè da se dojde vo kontakt so du{ata na Atlanti|anite koi se najduvaat vo samadija ? - Te{ko. Nivoto na razvojot na nivnite du{i znatno e povisoko od na{ite. Te{ko tie }e poveruvaat vo na{ite dobri nameri. Zapamtite, nikoj- ni kralot, ni pretsedalelot, ni najgolemite nau~nici- ne moàt da dadat dozvola da se voznemirat Atlanti|anite vo sostojba na samadija. Vleguvaweto bez dozvola zna~i smrt. - Isto takva situacija e i so telata koi se ~uvaat vo lednicite i vo vodata ? - Da- odlu~no odgovoril svami Daram. - Nastanala ti{ina. Zavesata na tajnata se ot{krinula, ama bilo jasno se ne moè vo potpolnost da se otvori. - Koi bile prorocite ?- zapra{av jas, prekinuvaj}i ja ti{inata. - Proroci bile lu|e koi imale dobri znaewa na prethodnite civilizacii i koi gi prenesuvale na lu|eto. Vo najgolem broj slu~aevi toa bile obi~ni lu|e...-odgovoril svami Daram.
107
Zna~i, ~ovekot poteknal od more, od samiot svoj po~etok. Postojat pove}e vidovi na placenti...So tekot na evolucijata se sozdale posebni vidovi na placenti, koi sluèle za tesna vrska pome|u fetusot i majkata. So niv se sozdale epitelhorialna placenta na kowot, preìvnite ìvotni (goveda, ovca) i sviwa, kaj koi pred porodot od majkata vo fetusot ne prodiraat imunoglobulini. Pa endotelhorialna placenta kaj mesojadnite ìvotni i hemohorialna placenta kaj primatite (~ovekot) i glodarite, kaj koi toa e mo`no u{te vo fetusot. Pa tokmu zatoa tie u{te vo svojata evolucija se razdvoile.
55 - A dali prorokot moèl da bide ~ovek na prethodnata civilizacija, koj po nadvore{nosta se razlikuva od obi~nite lu|e ? - Da, moèl- vo kolku izlegol od sostojba na samadija koga novata civilizacija ve}e se razvila i lu|eto ve}e go izmenile svojot oblik vo sklad so novite okruùvawa.108 - Gledam deka ve}e ste se umorile, -rekov- ama vas seedno ve molam da kaète ne{to za SoHm. - Ve}e Vas vi govorele za toa ? - Da. -Nakratko sum ja izloìl su{tinata na ona {to nas ni rekle za poslednata poraka. - Na toa moàm da dodadam- po~nal da raskaùva svami Daram- deka SoHm govorel so nosot: vdahuval So, izdahuval Hm. Toa do{lo od prethodnite civilizacii, tie zapravo razgovarale so nosot. Ama, ulogata na SoHm e mo{ne golema: SoHm e nazalni glas, toj e zvuk na ìvotot i smrtta. Koga deteto se rodi, toa prestavuva ~ovek-bilka, pri prvoto vdahnuvawe du{ata vleguva vo teloto na deteto, to est vdah (So) prestavuva ìvot. Koga ~ovekot umira, du{ata izleguva od teloto zaedno so posledniot izdah, to est izdahot (Hm) prestavuva smrtta. Vdahuvaweto zna~i ìvot, izdahot smrt. Principot SoHm ja simbolizira beskone~nosta i edinstvoto na ìvotot i smrtta, a isto taka i ona {to voglavno se najduva tamu- od onaa strana na zemjiniot ìvot. Amin i site sli~ni zborovi vo raznite religi prestavuvaat odraz na SoHm.109 - Zo{to SoHm se naziva poslednata poraka ? - Zatoa {to toa e predupreduvawe deka na sekoj ~ovek vo tekot na negoviot ìvot na Zemjata e neophodna samorealizacija vo pravec na dobrata.Prethodnata civilizacija na Antlanti|anite, na àlost, se realizirala ne samo vo pravecot na dobrata, tuku vo pravecot na zlota. Atlanti|anite110lesno moèle da vleguvaat vo Vi{i Um (te. Univerzalno informaciono pole- E. M.) i znaewa koi ottamu gi dobile gi upotrebile ne samo za dobra, tuku i za zlo dela. Porakata SoHm zna~i deka slednata civilizacija, to est na na{ata, ne }e mu bide dopu{ten pristap na svemirskoto skladi{te na znaewata, zatoa {to ne se veruva deka tie znawa }e bidat iskoristeni samo za dobri svrhi. SoHm zna~i realizirajte sami vo periodot pome|u prviot vdah i posledniot izdah, to est vo periodot na ìvotot na Zemjata. - Previsoko e opasno lu|eto da se pu{tat vo vasionskoto skladi{te na znaewata, bidej}i ovladuvaweto na znaewata, na primer za novite oblici na energija, moè da postane kobno po na{ata civilizacija- rekov.-Principot SoHm svedo~i deka Vi{iot Um re{il na lu|eto da mu go skrati slobodniot pristap na Univerzalnite znaewa- nekoi lu|e sva}aat sami, neka samite gi pabir~at znaewata. - Da, taka e- odgovoril svami Daram. - Ama ipak- prodolìv- na nekoi lu|e im e dopu{ten pristap na Univerzalnoto informaciomo pole. Razbiram deka tie lu|e vo ~ii dobri nameri ne sumwam, to est, torzionoto pole na tie lu|e e zakriveno izrazito na pozitivna strana. Tie lu|e, kako {to gledame, postanuvaat proroci, golemi nau~nici, ama nivniot ìvot e teòk, zatoa {to se borat so negativno zakriveni poliwa na mnogu lu|e. - Takvi lu|e se u~iteli- rekol svami Daram. - Bi sakal Vas da vi raskaàm eden slu~aj- ne sum prestajal. Me odvele da go pogledam dokumentarniot film za proektirawe i gradewe na lete~ki tawiri vo hitlerovite, na osnova znaewa dobieni od Svemirskoto informaciono pole. Tie znaewa gi dobile dve èni, kontakteri, i gi prenele na nacistite. Nacistite pred krajot na vojnata go izgradile lete~kite tawiri, tie letale, ama ne stignale da gi upotrebat. Napravenite letilici iz~eznale na neobjasniv na~in. Toa {to znaewata za letilicite na prethodnite civilizacija e
108 109
Bidej}i promeni ne se vidlivi vo embrionalniot razvitok na cica~ite..., tie ne se mo`ni i potoa. Amin=a min: man, min, mon, mun...ozna~uva ~ovek homo=humo=h umo, um, vrska so Krit i isto~niot Sredozemen Bazen, kade Belcite bile povle~eni vo ledenoto doba...I sledi do denes da se makedonski imiwa a i prezimiwa Mino=Mane=Mone. Isto vaì, za Temeni od teme; Karan=karan; karam=skaram ...,; I kara=gara=àra,goreno, karma za stradawe, zna~i, sudbina.Ime/prezime Dukas/Dukos, Dukovski... 110 Se kaà: Samo Atlantida bila delo na Platon, za koja ne veruval Aristotel. Ova bilo prifateno od soborcite i pridru`nicite na Aleksandar Makedonski ......na negoviot lik go prestavuvale Buda
56
preneseno na nacistite, kako jas sva}am, bilo direktno naru{uvawe na principot SoHmspoznajte sami. Zo{to toga{ do{lo do prenesuvawe na taa informacija ? Mo`da kako protiv teà na Stalin, vo ~ii zli nameri ne bilo sumwa ? - Mo`da- promrmorel svami Daram.- Ama, ne zaboravite da postoi i Golem duh na zlata. Pozitivnata i negativnata energija se povrzani, a dobroto i zloto stojat naporedo. Ne smee da potcenuva ulogata na negativnata psihi~ka energija. - A mo`da Vasionskoto informaciono pole ja ispravilo svojata gre{ka ? Mo`da toa bilo uzrok na tajinstvenoto iz~eznuvawe na nacisti~kite lete~ki tawiri ? - Pri naru{uvawe na principot SoHm Vi{iot Um ne moè da vlijae so sila, zatoa {to toj e von sila, ama toj moè da vlijae na du{ata na lu|eto. Zapravo, toj moèl da vlijae na du{ata na konstruktorot na lete~kite tawiri i da gi ubedi da go uni{tat rezultatot na svojata rabota. Dobro bi trebalo da pobedi, vo sprotivnost svetot }e bide uni{ten - [teta {to poradi zlata i vlastqubivite nameri na Atlanti|anite na{ata civilizacija e otse~ena od svemirskoto skladi{te na znaewata- luto mu rekov. - Naravno, ne site Atlanti|ani bile zlobni, ama zlobnata energija vo nivnata civilizacija pobedila. Da vidime {to }e bide so na{ata civilizacija; ne znam dali }e pobedi dobroto.Zatoa site religii u~at edna rabota- stalno da se povtoruva amin (ili sli~ni zborovi) koi zna~at SoHm, to est, jas samiot }e se spoznam vo dobriot pravec- rekol svami Daram. (Amin=~ovek=homo=humo=h umo, R.I.) - SoHm moè da se pokaè i kako posledno predupreduvawe na ~ove{tvoto. Vi{iot Um moè da odbie da gi isprati du{ite nazad vo telata koi se najduvaat vo sostojba samadija vo kolku i na{ata civilizacija bi se uni{tila - Mo`da. - Izvinite, posledno pra{awe- mu rekov. -Na po~etokot na na{iot razgovor, koga Vas vi go pokaàvme crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin, ne pra{avte dali sme gi videle. Zar e mo`no da se vidat i vo dene{no vreme ? - Da. Tie bi trebalo do den dene{en da se najduvaat vo sostojba na samadija. I ne samo tie. - A koj u{te ? - ... Go isprativme svami Daram do ku}ata. Dolgo i srde~no se pozdravivme. Toj ~ovek zra~el du{evna dobrota i mo}. Ne ni se odelo. Sergej i Vener se rakovale so nego, a jas fotografirav. Svami Daram {iroko se nasmeal. - Iskoristite go toa znaewe za dobri dela- rekol toj na krajot. *** I taka, vo tekot na indiskoto delo na na{ata ekspedicija, ni uspealo da dojdeme do potvrda za osnovnata pretpostavka na na{ata hipiteza. Takvi logi~ki zaklu~oci, kako {to se tibetanskoto poteklo na na{ata civiliozacija, oblikot na Antlanti|anite, postanok i samouni{tuvawe na civilizacijata na Zemjata i drugo, pred ekspedicijata nas ni izgledale nesigurni i neubedlivi. Po razgovorot so indiskite svami svativme deka toa nim im e prirodno i svatlivo, oti taka u~i religioznata nauka. Mo`da nie ja izmislivme toplata voda ? E mo`no deka vo odredena mera e taka. Ama, ovde se raboti za takov slu~aj vo naukata koga nezavisno dobienite podatoci se sloùvaat so istoriskite religiozni znaewa. Religijata, koi mnogu lu|e ja smetaat bajka ili bogobojazlivo usmeruvawe, ipak prestavuva dlaboko znaewe, koe nas ni do{lo, kako {to rekol svami Daram, od prethodnite civilizacii. Svativme deka najdlabokite religiozni znaewa ne se razglasuvaat, te. deka tie se tajna, samo zatoa {to moàt da padnat vo race na zlobni sili. Zar nie ne }e gi preneseme tie znaewa na zlobnite sili ? Ve}e nas ni otkrile mnogu tajni ! Ne. Vo pi{eweto gi izostavivme nekoi momenti koi moàt da posluàt za zloupotreba. Nikoga{ ne }e gi otkrieme. Poveruvaweto go zasluìvme ne samo zatoa {to sme go pogodile oblikot na lu|eto na prethodnite civilizacii, ve}e pred se poradi logikata na istraùvawata usmereni na dobro. Isto taka o~igledno e deka do{lo vreme da se podigne veo od tajnite ustrojstva na svetot.
57
Najvozbudlivi za nas bile novite ~initeli za poslednata poraka SoHm i samadija. Posebno sostojbata na du{ite i telata- samadi- ja vozbuduvala ma{tata kako mo`nost na o~uvawe na ~ove{tvoto na Zemjata. Se upativme vo Nepal i na Tibet. Sega imavme jasen ocrtan krug na pra{awa. [to }e ni re~at tibetanskite lami ? (Vo Tibat stignale Makedoncite, so brigiskiot=brzja~kiot dativen u itn., R.I.) Del III [TO REKLE NEPALSKITE I TIBETANSKITE LAMI. Glava 1 Kako da se vleze vo sostojba na samadija ? Glava 2 Dali e mo`no da voskresni ~ovekot ? Glava 3 U{te edna{ za treto oko Glava 4 Sledniot pat }e bide poozbilno Glava 5 Otkrovewe na bonpo-lama Glava 6 Koj bil Buda ? Glava 7 Koi se tie, Lemurijanci i Atlanti|ani ? Glava 8 Vo pe{terata na samadija Glava 9 Nadvore{en izgled na lu|eto na prethodnite civilizacii Glava 10 ôvek star 300 godina Glava 1 KAKO DA SE VLEZE VO SOSTOJBA NA SAMADIJA ? Od Delhi doletavme vo Katmandu- prestolnina na Nepal.Na aerodromot ne so~ekale Valerij Lobankov i Valentina Jakovqeva, u~esnici na na{ata ekspedicija koi ve}e pove}e nedeli rabotele vo taa zemja. So niv bil i [eskand Ariel, eden od nepalskite u~esnici na ekspedicijata, poznat fizi~ar vo Nepal, profesor na Nepalskiot univerzitet. Ni go prepora~al Nepalskiot istraùva~ki sovet kako ~ovek koj ja poznava tibetanskata religija i koj e vo sostojba da gi analizira religioznite ~initeli od perspektiva na sovremenata fizika. Angliski govorel dobro. Valerij, [eskand i Valentina dogovorile nekolku sostanoci so lu|eto interesni za nas. Pri toa rekle deka, po svoja prilika, }e bide mo{ne te{ko da gi navedime tibetanskite lami na otvoren razgovor. Rabotata e vo toa {to najgolemiot broj na lamite- religiozni dostojnstvenici- emigriral vo Napal od Tibet, koj 1949. bil pripoen na Kina. Represijata
58 na kineskite komunisti prema religioznite lu|e na Tibet se vrezale vo se}avawata na lamite, predizvikuvaj}i nepoverewe prema site koi pokaùvaat interes za nivnite znaewa, bidej}i tie znaewa vo sekoj slu~aj se povrzani so nivnata tragi~na minatost. Ako vo toj smisol moème da se prisetime na na{ite dedovci i tatkovci, toga{ moème da ja zapazime nivnata neobi~aena podozrivost prema se {to makar malku izleguva vo ramkite na obi~niot ìvot. Kaj niv do den denes postoi strav, smrten strav od laga, vo koja pod maska na divnite paroli za seop{toto edinstvo se krie uni{tuvawe i smrt. Prvo se sretnavme so istaknatiot u~itel na meditacija [amba Thapa, koj go vodi centarot za meditacija vo Katmandu.111Po [eskandovite zborovi, toj ~ovek poseduva dlaboki drevni znaewa koi gi imaat lamite, ama sekoj dnevno odrùvaat meditacija, lu|ete moàt da se vovedat vo sostojba samadija i taa oblast praki~no ja poznavaat. (Thapa=tapa=tapa, R.I.) Gospodin [amba Thapa go zakaàl sostanokot vo svojata ku}a. Od prviot mig sretnuvaweto po~nalo da se odnesuva prema nas kako prema u~enici na meditacija. Site na{i probawa da go prevedeme na razgovorot na deduktivno- nau~en stil nikako ne uspeavme. U~itelot na meditacija odma po~nal da drì lekcija za ulogata na meditacijata, koristej}i gi komplikuvanite i te{ko razbirlivi re~enici, kako : O~i na mudrosta- toa se o~i koi moàt da go objasnat i vidat kvalitetot vo se, dlaboko odvnatre da bi se spoznale sebe si i go opredelile celiot ìvot vo ~ij miroqubiv karakter ne bi trebalo da se sumwa. Na po~etokot toa go zapi{uvav, a potoa se okaniv, oti ne sum moèl da go sledam tekot na mislite na u~itelot na meditacijata. Pri toa u~itelot na meditacijata stalno dodaval: Do you follow my mind ? {to zna~i Go prati{ li tekot na moite misli ?. Pri toa, pra{uvaj}i: Do you follow my mind ?, bi zastanal i usredeno go gledal sogovornikot vo o~ite, o~ekuvaj}i odgovor. Vo po~etokot sekoj bi odgovoril Yes- isto taka go gledal vo o~ite. Potoa prestanav, bidej}i pod{tapalicata se ponovuvala po dva-tri pati vo re~enicata. Mi e poznato deka kaj lu|eto vo govorot prili~no ~esto se sretnuva pot{tapalicata, kako npr. zborot zna~it (zna~i) vo ruskiot jazik, ama taka dolga po{tapalica, na koja u{te se o~ekuval i odgovor, slu{nav po prv pat. Tek podocna postanav svesten deka dodatokot: Do you follow my mind ? ne e po{tapalica, ve}e na~in ~ovekot da go vovede vo sostojba meditacija, koj go tera da ne luta i jasno da go prati tekot na mislite na u~itelot. Ama, jas ne sakav da vlezam vo sostojba na meditacija, jas sakav da ja razjasnam rabotata za meditacijata kako na~in vleguvawe vo samadija. Toga{, vo èlba da go promenam karakterot na razgovorot, go primeniv metodot na samiot u~itel. Iskoristuvaj}i ja prilikata, glasno i jasno mu go postaviv pra{aweto na u~itelot na meditacija i smesta gi pra{av: Do you follow my mind ? gledaj}i go isto taka usredsredeno vo o~i. O~itelot na meditacija bil prinuden da odgovori Yes. Bidej}i toa go povtoriv nekolku pati, svativ deka na krajot uspeavme da go prekineme tekot na uvodnoto predavawe i prevedeme razgovorot na normalniot dijalog vo nau~nata diskursija. U~itelot na meditacija raskaùval deka so pomo{ na meditacijata e mo`no da se postigne samadi.U~eweto za meditacijata nastanalo na Tibet i ottamu se pro{irilo po svetot.112 Meditacija se postignuva so koncetracija na vnimanieto na nekoj objekt, ili bez objekt. Te{ko e nekoj da po~ne sam da meditira, e neophodno da pomine niz obuka vo posebna {kola. Meditiraj}i, ~ovekot vleguva vo svojata du{a. Pri toa e vo sostojba da go oseti sekoj del na svoeto telo, moè duri da go oseti celoto telo istovremeno, moè da gi prati site promeni koi se slu~uvaat vo organizmot vo del na sekunda. Vo sostojba na meditacija ~ovekot po~nuva podlaboko da go sva}a ìvotot, moè da go najde svojot pat vo ìvotot, po111 112
Brigite so svojot dativen u stignale vo Katmandu=ka t mand u:mand=mant=manot, minot, mina=lu|e. Bidej}i vo Tibet i Kina pred Mongolite do{le Belcite, toa bilo nivno u~ewe, nikako na Mongolite. Ova se potvrduva i so slednoto: ve{tinite se sretnuvaat vo Indija, Tibet, Kina i Japonija, kade do{le Belcite.So toa, {to Indijancite vo Amerika,koi bile Mongoli, gi nemale vakvite u~ewa, {to vaì za Crncite od Afrika, a Afrika so Indija bile spoeni, site ve{tini bile samo na belata rasa. Vo prilog se i razli~nite genetski-geografski podra~ja vo Azija i Evropa. Vo Evropa se Rh-pozitivni 85%, a vo sredna i isto~na Azija Rh-pozitivni 99%. Isto taka, vo Evropa se so visok zafat na genite A2, a kaj azisko-mongolska rasa visoka frenkvenzija na genot A 1 i V, a mo{ne malku genite A2.
59 stanuva svesen deka teloto pred se e samo instrument na na{ata du{a. Po meditacijata ~ovekot doa|a do uveruvawe deka ne vredi da se sudruva poradi brojnite materijalni momenti vo ìvotot, na primer parite i sled toa postanuva miriqubiv. Da se nau~ite na miroqubivost- e glavna svrha na meditacijata. Na ova mesto }e napravime digresija i navedime dodatno svedo{tvo za meditacijata koja ja dobivme od gospodinot Singa, koj raboti vo O{ova {kola vo gradot Puni (Indija). Vo meditacija obi~ne se vleguva vo polo`ba na Buda. Postojat razni pristapi za obu~avawe na meditacija.113 Ponatamu u~itelot istaknal tri stadiumi na meditacija: 1. Sela, koga se postignuva dlaboka moralnost 2. Samadi, koga se postignuva izleguvawe na du{ata od teloto, a teloto preo|a vo kamena-nepodvi`na sostojba. 3. Prad`na, koga se postignuva vistinska mudrost vo sva}awe na ìvotot i ustrojstvoto na svetot. - [to e specifi~no za meditacijata pri vleguvawe vo sostojba samadija ? Do you follow my mind ? - Yes- odgovoril u~itelot na meditacijata. -Da bi se vleglo vo samadi, e neophodno da se oslobodite od negativnata du{evna energija. Mo{ne e va`no du{ata i teloto da bidat slobodni od se negativno. Vo Amerika se sproveduva istraùvawe za mo`nosta na konzervirawe na telata na niz godini, da bi ~ovek potoa moèl da oìvee. Ama, tie zemaat vo obyir deka konzerviraweto na telata na tipot samadija e mo`no samo po osloboduvawe od negativnata energija. - Kakov e mehanizmot na osloboduvawe od negativnata du{evna energija ? - Toj mehamizam e povrzan so koncetracija na umot na tekot na vdahot i izdahot. Respiracijata, to est di{eweto, est dvièwe kon vnatre i kon nadvor, na {to morame da se koncetrirame, ubeduvaj}i sebesi deka vdah e ìvot, izdah smrt, a ti se najduva{ na kolovratot na ìvota i smrtta... - Toa e po tip na princip SoHm- golemiot princip povrzan so di{ewe na nosot ? jas ufrliv. - Malku znam za SoHm. Pove}e za toa znaat vo Indija- odgovoril u~itelot.114 - Glavna smisla na SoHm- neodustanav- se sostoi vo porakata spoznajte sami, kako individualno, taka i voop{to. Mo`da vo procesot na meditacija ~ija cel e vleguvawe vo samadi se odviva so koncetracija na ~ovekoviot um na samospoznavawe, kako vo ìvot na zemja (vdah) taka i posle smrtta (izdah). So drugi zborovi, ~ovekot se koncetrira na mislata: Jas samiot }e spoznam, sam }e spoznam vo ìvot i posle smrtta, da bi dostignal najvisoka celmudrost. Pri toa ìvotot se povrzuva so vdahot, a smrtta so izdahot... - Da, taka e- rekol u~itelot- nie navistina go povrzuvame vdahot so ìvotot na zemjata, a izdahot so smrtta. Nie prakti~no nastojuvame da se naterame sebe da se spoznaeme, bidej}i povisok oblik na samospoznavawe e mudrosta. A da se pribliì{ na mudrosta (vo smisol na sposobnosta da se analizira du{ata) e mo`no samo niz samadi. - Dali e te{ko da se vleze vo dlaboka samadi, koga pulsot prestanuva, metabolizmot pa|a do nula, a teloto postanuva kameno-nepokretno ?
Postojat 112 oblici na meditacija. Sekoj ~ovek ima svoj na~in na meditacija. Meditacijata pretstavuva preo|awe od eden prostor vo drug. Vo meditacijata vaèn moment e ti{inata ili uronuvawe (vo dlabinata). Ako vo tekot na razgovorot za}utime i slu{ame, koncetriraj}i go vmnimanieto na svoeto }utewe, mo`no e da se oseti uronuvawe. Ako uronuvaweto potrae 4-5 sekundi, moè da se oseti intuicija. Intuicijata e 100% to~na, taa prestavuva proces na mislewe, taa taka da se re~i e predvidena. Ako propa|aweto potrae 28 sekundi, ~ovekot se pribliùva na sostojba samadija, te. po~nuva da go vidi svoeto telo od strana i go zapazuva kako diven mehanizam. 114 Zna~i,s {to pristigalo vo Tibet i Kina,{to vaèlo i za Japonija, toa bilo od Indija, ne obratno. Vo Kina i Indija stignale Belcite, kade ima mumii na Belci, a i vo Indija denes ìveat Belci i Temni. Isto taka, vo Kina ima doma{ni ìvotni so poteklo od Balkanot, ovde navedeni brigiski, no nikako doma{ni ìvotni od kinesko-indiskite prostori. Do novata era nivniot bivol dospeal samo do Mesopotamija.Kinesko-indiskata ovca vo Podunavjeto, sviwata do{la vo Podunavjeto i Sredozemjeto.
113
60 - Toa e mo{ne te{ko- odgovoril u~itelot- daleku od toa deka toa moè da go napravi sekoj. Toa moàt samo mo{ne retko odbrani lu|e. - Zo{to ? Koj gi odbral ? - Obi~no vo {kolite na meditacija lu|eto vleguvaat vo sostojba na samadija tri pati dnevno i proveduvaat vo taa sostojba ne pove}e od eden ~as. Samadi samiot }e ti re~i kolku dolgo moè{ da prestojuva{ vo taa sostojba... - Kako da go razbereme toa deka samadi samiot }e re~i za svoeto traewe ? go pra{av. - Du{ata oslobodena od teloto, moè da ima kontakt so drugi du{i i so Vi{iot Um. Tamu i se odlu~uva kolku ~ovek moè da ostane vo sostojba samadija- odgovoril u~itelot. - Kakva uloga igra ~ovekovata zdrastvena sostojba pri prilikata na prodolùvaweto na traeweto na samadija ? - Zdravjeto na teloto igra odredena uloga, ama e va`no temperaturata da bide niska, oti taka teloto podobro se ~uva vo samadija. Teloto mora da bide oslobodeno od negativizmi, kako {to i du{ata e oslobodena od negativna energija. Samo ~ovekot koj e osloboden od se negativno moè da smeta na prodolùvawe na samadija. Do you follow my mind ? -pra{al u~itelot. - Yes- Ama ova {to zapravo ste go rekle e mo{ne va`no. Jas toa go sva}am vaka- so napor po~nav da govoram. -Prodolùvaweto samadija na iljada i milioni godini pred moè da se smeta Genfond (genetska banka-prim. prev.) na ~ove{tvoto vo slu~aj na globalna katastrofa. Lu|eto koi vleguvaat vo dlaboka i dolga samadija, se posvetuvaat sebe na toa da postanat pratatkovci i pramajki na novata civilizacija, sebe se osuduvaat na proces preìvuvawe vo uslovi na izmeneta Zemja. Do you follow my mind ? - Yes- odgovoril u~itelot. - Naravno- prodolìv, na najdolgiot samadija ~ija cel e da postane pratatko ili pramajka na novata civilizacija nema pristap sekoj ~ovek. Mo{ne e odgovorno da se bide pretstavnik na Genfondot na ~ove{tvoto ! Toa moraat da bidat odbrani lu|e. Du{ata na tie lu|e mora da bide slobodna od negativna du{evna energija, to est ne smee da ima zakriveni torzioni poliwa na negativnata strana.Teloto na tie lu|e mora da bide zdravo, ne smee da ima bolest. Zar ne go zakrivuva sekoja bolest torzionoto pole na du{ata na negativna strana; potvrda za toa sme na{le vo identi~nosta na oftalmogeomtriskite parametri (zloben mal troagol) pri bolest i kaj zlobniot karakter. Sosema e razbirlivo deka Vi{iot Um, to est Univerzalnoto informaciono pole ja analizira du{ata, zaedno so ispoluvaweto na sostojbata na nejzinoto telo, kako pretendenti na dlabokata samadi i dava ili nedava dopu{tuvawe. Da se vleze vo dlabok samadi i da postane pretstavnik na Genfondot na ~ove{tvoto prestavuva vi{a duhovna namena na ~ovekot. Tuka bi trebalo da bidat samo dostojni lu|e. - Da- odgovoril u~itelot. -Na toa bi dodal deka pri pradì, kako povisok stepen na meditacija, doa|a do osvestuvawe (svesno spoznanie) na ~ovekovata namena vo svetot, svesnost na celni karakteristiki pri pogled vnatre. Do you follow my mind ? Po toa u~itelot odràl takov govor od kogo apsolutno ni{to ne sum razbral; tolku toj bil na~i~kan so apstraktni frazi ~ija smisol, so mojot evropski mozok, mi bilo te{ko da go svatam. - Zar sostojbata na klini~nata smrt ne e sli~na na samadija ? - Vo sostojba na klini~na smrt du{ata zapravo izleguva od teloto, ama teloto, za razlika od samadija, ne e spremno da bide konzervirano na dolg vremenski period- odgovoril u~itelot. Po toa na u~itelot mu raskaàv eden interesen slu~aj koj mi se slu~il na rabota. Mene kako direktor na institutot, mi prijde edna sorabotni~ka, koja kaj nas rabotela kako {vaqa. Taa raskaàla deka pred nedela dena bila vo sostojba na klini~na smrt usled anafilakti~kiot {ok. Vo tekot na klini~nata smrt go videla minatoto i idninata.Poradi toa taa zamolila za dopu{tuvawe na pojde na kurs za vidovitost. Jas i dopu{tiv. Po toa vo {ala napi{av ukaz: Prfrlete ja sorabotni~kata Ivanova L. od dol`nost {vaqa na dol`nost prorok na Institutot pri {to platata i ostanuva ista. Da se dobie soglasnost na glavniot presmetkovoditel i zamenikot na nau~niot direktor.
61 Bidej}i isprativ ukaz vo kadrovskoto oddelenie, ~ekav kako }e se razvijat nastanite. Rakovoditelot na kadrovoto oddelewe, pametna èna so vi{o obrazuvawe, go na~ukala ukazot i mi go donese na potpis, zapra{uvaj}i samo: - Vo koe oddelenie na Institutot da se prefrli poro~nicata L. ? - Toa re{ete go so smetkovoditelot i zamenikot na nau~niot direktor- odgovoriv. Po nekolku minuti povikal glavniot presmetkovoditel so pra{awe: - Po koja tarivna osnova da se presmeta platata na prorokot na institutot ? Ni vo eden tarifen spisok ne e ozna~ena takva dol`nost... I rekov nea toa da go re{i so zamenikot na nau~niot direktor. Po pola ~as mi dojde zamenikot na nau~niot direktor i rekol: - ûstvuvam deka sakate {vaqa-proro~ica da e premestite na moe oddelenie. Pri toa, taka da kaàm, nejzinata vidovitost moè da popre~i pri nau~nata analiza na o~niot sistem... Tek po toa prsnav od smea i priznav deka toa bilo {ala. Site zaedno se smeevme. Zaprepastuvaj}i be{e toa {to vo na{ata zemja evropskiot ~inovni~ki sistem na {efovite, i toa vo oblik na naredba, besprigovorno prifa}a. Nikoj ne ni zamislil: {to proro~icata }e e na o~niot institut ? [to taa tuka }e prorokuva- saka li operacijata dali }e uspee ili ne, ili {to drugo ? Od druga strana, vnimanieto predizvikuva mala upatenost na lu|eto vo pra{awata na religioznite i okultinite nauki, kade voop{to toj ednostaven zbor prorok/jasnovidec ~esto asocira na ne{to sli~no na kordinator. Sumlivosta predizvikala toa {to takvata dol`nost se poveruva ba{ na {vaqa. - Ne treba da raboti kako prorok, treba da bide prorok- rekol na toa u~itelot na meditacija. ûstvuvate deka ba{ toj ne razbira humor na navedenata anegdota. Religiozniot poslednik na Istok isto taka lo{o nas ne razbral, kako {to i nie nego povremeno. - Dali nas bi moèle da ni ja pokaìte meditacijata so vleguvawe vo samadija ? - jas zamoliv. - Toa ne e mo`no po naredba- odgovoril u~itelot. Toa kolku-tolku go razbravme. Ipak, zablagodaruvaj}i na ova sretnuvawe, bilo mo`no da se preciziraat pati{tata na vleguvawe vo samadija i da se razjasni deka samo sna`ni i ~isti lu|e moàt da vlezat vo dlaboka samadi. Se ukaàla isto taka i ralika pome|u samadija i klini~ka smrt. Potpolno e razbirlivo, kako lekari, deka nas voglavno ne interesiralo pra{aweto za na~inite na koi moè da se deluva na ~ove~kata du{a i teloto da bi do{lo do vra}awe na ìvotot vo teloto, te. oìvuvawe na ~ovekot. Glava 2 DALI E MO@NO DA VOSKERSNI ÔVEKOT ? Verojatno mnogu od nas go gledale filmot za Isus Hristos i zapazile kako toj so podviùvawa na rakata oìvuval ili le~el lu|e. Kako toa da go razbereme vo svetlosta na ovie znaewa koi ve}e sme gi steknale vo tekot na ekspedicijata i vo svetlosta na sovremenite nau~ni dostignuvawa ? Logi~ki e mo`no da se zamisli deka Isus Hristos (prorok), mo`da, poseduval du{a na ~ovek od prethodnite civilizacii, pa bidej}i imal znatno vi{a psihoenergetski potencijal, so pomo{ na svoite mo}ni torzioni poliwa go vrtel vo pozitivna strana torzionite poliwa karakteristi~ni za bolest i smrt.Govorej}i so terminite na budisti~kata religija, toj gi osloboduval du{ata i teloto od negativno zakrivenata energija. Osloboduvaweto na astralnoto telo du{ata od negativno zakriveni torzioni poliwa bi trebalo smesta da deluva na metabolizmot na tkivata i so pomo{ na nego da dovede do ozdravuvawe na organizmite. Duhot, koj usled smrtta go napu{ta teloto, moè da se vrati vo organizmot i da go oìvee vokolku stepenot na negovite destruktivni (razorni) promeni ne e premnogu golem. O~igledno deka ekstrasensi i sli~ni isceliteli go koristele toj princip.
62 So kakva sila se koristel Isus Hristos da bi se borel so negativnata psihi~ka energija ?Po {to vokrsnuvaweto se razlikuva od izleguvawe od sostojba samadija ? Kakvi se izgledite i mehanizmot za vra}awe na duhot vo teloto ? Nepalskiot ~len na ekspedicijata [eskand Ariel nas ni prepora~al, zaradi odgovor na toa pra{awe, da se sretneme so gospodinot Mino Bahadur [akjo. Toj se smeta najgolem specijalista za pra{awe so~ustva. Toga{ ne moèvme ni da pretpostavime deka takov, od prakti~na prespektiva banalen poim, kako {to e so~ustvo, igra ogromna uloga ne samo vo le~ewe na bolesti, tuku duri i vo pra{awa na ìvot i smrt. (Min=Min, Mino=Mino, R.I.) - Kakva uloga igra somilosta ? - go zara{avme [eskand - Somilost e golema nauka na Istok. Taa ima mnogu aspekti. Koga se sretneme so nea, }e svatite- odgovoril [eskand. Gospodin Min bil nizok rast, mo{ne predusrediv, dobro i razbirlivo govorel angliski. Nas ne ni bila celta da ja prou~uvame naukata vikana somilost, pa zatoa postavivme konkretno i jasno pra{awe. Gospodine Min jasno i razgovetno odgovoril na niv. Koga mu ja izloìvme su{tinata na na{ata hipiteza i go pokaàle crteòt na hipoteti~niot Atlnati|anin, gospodin Min smesta izvikal: - Pa}eni~ki o~i. Toj ima o~i na pa}enici... (}=t, R.I.) - Zo{to ? - Imam golemo iskustvo. Smesta moàm da gi primetam o~ite na pa}enicite. Zo{to da Vi govoram. Vie ste specijalista za analiza na o~ite. Vie, verojatno, sva}ate po {to toa go ~ustvuvam-o~ite se poluzatvoreni, tie postanuvaat zlobni...Uzgled, vie govorevte za zloben troagol, kako ovde da go gledam...Ama, zlobata ovde e uslovna. Poto~no, toa e negoduvawe, so predizvikanoto patewe. - Toa se o~i koi se naslikani na hramovite vo va{ata zemja. Zemaj}i gi kako osnova, koristej}i ja nau~nata analiza go rekonstruiravme oblikot na posednikot na tie o~i. Koj e toa ? Buda ?- zapra{av jas. - Ne, toa ne Buda- odgovoril gospodinot Min- Toa e drevni, mo{ne drevni ~ovek. - Toga{, zo{to toj pati ? Od {to pati ? Mo`da toj izlegol od sostojba na samadija po mnogu iljada godini i se videla deka sostojbata na planetata se izmenila, deka lu|eto se izmenile ?115 Mo`da toa bil eden od prvite proroci ? - Samadi- toa e isto taka i patewe- kako da ne slu{nal salvata na moite pra{awa rekol Min. Toj ponovo go zel crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin, vnimatelno go pogledal i prozboril116: - Toa ne se ba{ pa}eni~ki o~i, toa se somilosni o~i. Toj ~ovek se najduva vo samadija ili samo {to izlegol od nego. Toa e mo{ne znaèn ~ovek, strahovit snaèn ~ovek. Toj ima ogromna mo} na somilost. - [to e mo} na somilost ? - Somilost e najmo}na dobra du{evna sila. Taa sila ima ogromna uloga vo ~ovekoviot ìvot, vo negovite dobri dela- odgovoril gospodin Min. - Moè li da se kaè deka, naprimer, Isus Hrist, koga bi go oìvuval ili isceluval nekoj ~ovek ja koristel mo}ta na somilosta ? - zapra{av. - Da, ba{ taka, oti edino so pomo{ na snagata na somilosta e mo`no od ~ovekot da se istera negativnata du{evna sila. Neguvaweto na somilosta kaj lu|eto vo svetski razmeri igra najgolema uloga vo opstanokot na ~ove{tvoto na Zemjata- odgovoril gospodin Min. - Izloète ni gi osnovnite postavki za somilosta. - Moàt da se vidat dva aspekti na somilosta: somilost so mudrosta i somilost bez mudrost- po~nal da raskaùva gospodinot Min. - Durugiot aspekt doveduva do qubomora, zavist zloba. A mo}ta na qubomorata znaete- mnogu vojni po~nale od qubomora... - Kakva vrska e somilosta i samadijata ?
Spored navodite, promenite na lu|eto bi bile vo najnovo vreme. Toa bi bilo kako nekoj den pred poroduvawe.Me|utoa,toa vo embrinalniot razvitok na site rasi i na site delovi na Zemjata ne postoi. 116 Atlantida bila falsifikat na Solon i Platon.Za nea tragale mno{tvo avtori, sekoga{ bez uspeh.
115
63 - Vo samadi se vleguva po pat na meditacija, isfrluvaj}i gi site negativni sili od du{ata i telata. Negativnite sili mo`no e da se isfrlat so pomo{ na mo}ta na somilosta. Toa, e mo{ne va`no- mo}ta na somilosta e vo sostojba da gi odagne negativnite sili i da ja pro~isti du{ata i teloto. - Somilost sprema koj ? - Postojat dva oblika somilost: somilost sprema odredeniot subjekt i somilost voop{to. Prviot oblik na somilost e vo sostojba da go izle~i ~ovekot, oìvee ili da go vovede vo srazmerno kratki samadi. Drugiot oblik na somilost e somilost spored ~ove{tvoto voop{o, grià za negovata sudbina; toj oblik na somilost moè da se vovede vo dlabok samadi, koga teloto se ~uva iljadi godini i milioni godini. - Na toj na~in- rekov- dobrata mo} na somilosta ima univerzalni karakter: taa moè da bide faktor na izlekuvawe, moè da go vrati duhot vo teloto, da go oìvee, a isto taka i vovede ~ovekot vo samadi se do dlaboka samadija ~ij e cel da se vleze vo Genfond na ~ove{tvoto. O~igledno deka mo}ta na somilosta go zakrivuva torzionoto pole na lu|eto na pozitivnata strana i go ispravuva vo pozitiven pravec negativnoto torziono pole. Kako poja~ana mo} na samilosta taa da bi ja pokaàla podobar lekovit efekt ? - Ovde e va`no da znaeme da razlikuvame prava somilost od onaa koja ne e prava- primetil gospodin Min. -Mnogu izgledaat kako da so~ustvuvaat, ama vsu{nost toa e samo igra, privid- takvata somilost nema psihi~ka i lekovite mo}. Vistinskata somilost ima golema pozitivna sila. Vo mojata {kola jas gi u~am lu|eto da so~ustvuvaat. Moite u~enici, koga nau~at vistinski da so~ustvuvaat, imaa pozitivno i lekovito dejstvo na lu|eto koi gi opkruùvaat, prijatno e da se bide vo nivnoto dru{tvo. - Vo pravo ste- rekov- sekoj ~ovek vo ìvotot zapazil ispoluvawe na mo}ta so somilost (naravno, vistinska). Od moeto hiru{ko iskustvo znam deka ranata od operacijata brzo zarastuva kaj onie pacienti ~ii pobliski se so~ustvuvaat so niv i se griàt za niv, i se postignuva podobar efekt na operacijata. Dobrata mo} na somilosta, o~igledno, gi ispravuva vo pozitivna strana negativnite torzioni sili na bolesta. - Mojata majka- rekla Valentina Jakovqeva- vo detinstvo nikoga{ ne me le~ela so tableti. Taa sedela pokraj mene, me gledala so dobri o~i i govorela: ]erkice, jas }e te le~am so mojata qubov. - Potpolno to~no, to i este ispoluvawe na mo}ta na vistinskata somilost- odgovoril gospodinot Min. - Nas, kako lekari- prodolìv- posebno ne interesira mo`nosta na voskrsnuvawe na ~ovekot. Koga svativ od na{ite razgovori, mo}ta na vistinskata somilost e vo sostojba da ~eka i od mrtvoto telo da ja isfrli negativnata psihi~ka energija, po {to duhot moè da se vrati vo teloto. Mojot poznanik, ekstrasens Oleg Adamov, koj vo na{iot grad e poznat kako ume{en iscelitel, kaùva deka mrtvoto telo ima biopole koe go ~ustvuva ekstrasens. Ama, biopole na mrtviot ~ovek, kako toj kaùva, zra~i apsolutna patologija. Ottamu sledi deka odma po smrtta teloto ne go napu{taat site elementi na du{ata, bez koi funkcioniraweto na teloto e nemo`no (astralno telo). Kaète, dali e mo`no so pomo{ na somilosta da se ispravi patolo{koto biopole na umreniot i po toa da se vrati duhot vo teloto, odnosno da go oìvee ? - Da bi proverile deka oìvuvaweto navistina e mo`no, Vas }e vi navedam primerrekol gospodinot Min. - Izvinite- go prekinav- Vie mislite na oìvuvawe nakon klini~kata smrt, koja trae 3-5 minuti, ili na oìvuvawe znatno podocna po smrtta ? - Ne mislam na oìvuvawe vo periodot na klini~kata smrt, toa i e dobro poznato na medcinata, ve}e na oìvuvawe znatno podocna, i do ~etiri dena po smrtta. - Koj primer sakate da go dadete ? - Primer koj e dobro poznat vo Indija, Nepal i na Tibet, koj go raskaàl u~itelot Pabmasanbuta. Toj pi{i, vo Katmandu do{la edna èna da gi prou~uva nepalskite duhovni {koli. Taa èna bila jogini. Nea i rekla deka pred eden den sin na eden poznat ~ovek vo toj grad umrel od povreda koja mu ja nanele vo policijata. Taa mu prijde na teloto na umreniot koj, na sre}a, se najduval na proladno mesto- vo dlabokiot podrum vo ku}ata- i po~nala da deluva na mrtvoto telo po pat na mo}ta na jogata. Jas mislam deka taa ja upotrebila mo}ta na
64 somilosta koja kaj nea bila mo{ne golema. Po toj tretman mladinecot oìveal. Potoa dolgo boleduval, preìvuvaj}i gi posledicite na povredite. Za toj slu~aj znaat mnogu lu|e. - Verojatno kaj nego do{lo do traumati~en {ok od udarot usled koga umrel- rekov.Verojatno kaj nego ne bilo te{ki organski poremetuvawa, kako {to se prekid na golemite sadovi, o{tetuvawe na golemiot mozok itn. Vo protivno, duhot ne bi se vratil vo teloto nesposobno da funkcionira. - Ako teloto ipremnogu o{teteno kako posledica na traumata ili bolesta i ne moè da funkcionira, duhot nikoga{ nema da se vrati vo teloto. [to e telo ? Telo e instrument na du{ata. Ako, metafori~no re~eno, toj instrument e mo`no da se dovede vo red, duhot moè da se vrati vo teloto; ako instrumentot postanal potpolno nepodoben, duhot nikoga{ ne }e se vrati vo teloto: bi bilo ipremnogu mnogu patewe. Duhot na oslobodenoto telo ne e taka lesno da se vrati nazad. Duhot e sloboden, toj ne drì mnogu do teloto, zatoa {to duhot e besmrten i ima bezbroj ìvoti, to est reinkarnacija. Vie, Evropjanite, ne sva}ate deka ~ovekot pred se e duh, a ne telo...- rekol gospodin Min. - Ama, ne smee da se potceni ulogata na teloto ! Nego prirodata go napravila vo dolgiot proces na evolucija i toa, da se posluàm so Va{iot jazik, e mo{ne sloèn i dragocen instrument... - Ulogata na teloto pri samadija ne bi trebalo da se potcenuvame prekinal gospodinot Min. - Razbirlivo e deka vo samadi vleguvaat zdravi lu|e- podobri instrumenti na du{ata, pro~isteni od negativna psihi~ka energija. Osven toa, ~ovekovoto telo vo sostojba na samadija izvr{uva golema zada~a, sozdava Genfond na ~ove{tvoto- rekov. - Razlikata e vo toa {to pri samadija duhot ne nastojuva da se reinkarnira vo drugo telo, tuku ~eka da se vrati vo svoe telo. Duhot ja ~uva vrskata ba{ so toa telo stotina, iljadi i milioni godini. Koga se odlu~i deka duhot mora da se vrati vo teloto, teloto oìvuvaodgovoril gospodin Min. - Koj odlu~uva koga duhot mora da se vrati vo teloto ? - Vi{i Um. Na toa vlijaat mnogu faktori: uslovi za ìvot na Zemjata, sostojbata na teloto i drugi. Duhot pri toa zema aktivna uloga. - Vo okultnata literatura, posebno koja posvetenicata Elena Blavacka,postoi poim srebrena nit koja go spojuva duhot so teloto na umreniot vo tekot na odredeniot period. Ako srebrenata nit se prekini, duhot ne moè da go najde teloto. Moè li srebrenata nit da se o~uva iljadi i milioni godini pri samadija ? zapra{al Valerij Lobankov. - Da, pri samadija duhot e neprekinato svrzan so svoeto telo, kolku kod samadi da trae- odgovoril gopspodin Min. - A kolku duhot e svrzan so teloto po negovata fizi~ka smrt ? zapra{av. - Te{ko da moàm da odgovoram na toa pra{we- odgovoril gospodinot Min.- Ama, jas znam deka ~ovekot e mo`no da se oìvee samo vo tekot na ~etiri denovi po smrtta. Pri toa mrtvoto telo ne bi trebalo da bide zamrznato, kako {to se raboti vo mrtva~nicite, niti bi trebalo da bide vo toplo. Procesot na zamrznuvawe gi uni{tuva kletkite na organizmite so kristalite na ledot, a vo toplo brzo podlegnuva na proces na razgraduvawe. Vo dvata slu~aevi ne vredi da se misli za oìvuvawe.(Koga ribata se odmrznala,po~nala da pliva,R.I.) (Se potvrduva, so zamrznuvawe ne e mo`no. Vodata ne e najbitna. Krutost=gr~.., R.I.) - Koja temperatura e optimalna za o~uvuvawe na teloto na umreniot vo tek na ~etiri dena vokolu se nadevame na oìvuvawe ? -zapra{al Valerij Lobankov. - Temperaturata bliska na nula... - Golemiot ruski oftalmolog Vladimir Petrovi~ Filatov prv koristel ostranuvawe na o~ni pegi pri presaduvawe na ~ove~kata ro`wa~a na le{ot, koja ja ~uval 3-4 dena na temperatura od + 4 C. Zanimlivo, ne li toj za osnova go zel ba{ toj princip za kogo ste govorele. Uzgred, V.P.Filatov bil religiozno mo{ne obrazoven. - Mo`da- odgovoril gospodin Min.-Imajte vo vid deka temperaturata bliska na nula e neophoden uslov da bi se telo o~uvalo vo sostojba na samadija. - Dali Filatov znael za samadi ?- se zamisliv samiot.- Mo`da o~nata ro`wa~a, ~uvana pod takvi uslovi vleguvala vo svoevidna tkivna samadi i zatoa polesno oìvuvala pri presaduvawe na tu|o oko...
65 - Ne sum vi~en na o~nata hirurgija- rekol gospodin Min. - A vo sekoj slu~aj- prodolìv- postoi nekakva vrska pome|u oìvuvawe i samadija. Pri samadija teloto e o~isteno od negativnata energija, to est, torzinite poliwa se zakriveni na pozitivna strana. Vo smrtta teloto e nabieno so negativna energija (kako {to govorel ekstrasens Oleg Adamov). Bi trebalo so pomo{ na dobrata psihi~ka energija da se ispravi posmrtnite negativni torzioini poliwa vo pozitivna strana kako bi mrtvoto telo preminalo vo sostojba sli~na na samadija vo nego da se vrati duhot. Ne umira sekoj ~ovek od grubi organski o{tetuvawa kako {to se rak so metastazi, uni{tuvawe na mozokot i sli~no. Mo{ne ~esto ~ovekot umira,na primer, od anafiklakti~ki, traumatski, toksi~ni {ok, koga izmenite do koi dojdat vo organizmot se povratni. Ili zaustavuvawe na srceto predezvikano so elektro{ok...Uzgred, pri secirawe, kaj site slu~aevi na infarkt na miokardot ne se najduvaat znaci na odumirawe na srceviot muskul. Vo takvi slu~aevi bi bilo logi~no da se pripremi oìvuvawe na toj ~ovek vo rok od ~etiri dena po smrtta, ~uvaj}i go negovoto telo na + 4 C. Ama, so pomo{ na takvi sili e mo`no torzionoto pole na umreniot da se zakrivi vo pozitivna strana ? - So pomo{ na somilosta- odgovoril gospodin Min. - A ima li snaga na somilosta dovolna mo} ?- mu parirav - E mo`no da se zgolemi po pat na meditacija. - Ipak, vo praksata na isto~nata meditacija ne e opi{ano ba{ mnogu slu~aevi na oìvuvawa... - Da, toa e to~no. - Mo`da e poradi zgolemuvawe na efektot na dobra energija na somilosta e potrebno da se napravi predajnik na ultravisoka frekvencija. Na àlost, na{ata civilizacija izgubila funkcija na treto oko, koe, o~igledno, vr{elo uloga koja odgovara na takviot generator- rekol Valerij, a jas go podràv.- Verojatno se potrebni civilizacii, koi imale znatno pove}e razvien bioenergetski potencijal i treto oko koe dobro funkcioniralo, moèlo pouspe{no da gi oìvuva svoite srodnici. Za niv oìvuvaweto na ~ovekot vo tekot na ~etiri dena po smrtta moèlo da bide taka obi~no kako {to kaj nas e reanimacija vo tekot 3-5 minuti po smrtta. - Jas slabo ja poznavam istorijata na ~ove{tvoto. Za toa detalno pi{ela va{ata posve}enica Blava~ka vo knigata Tajna Doktrina- odgovoril gospodin Min. - Od ona {to rekovte logi~no proizleguva- ne se predavav- deka presaduvaweto na organite i tkivata e mo`no da se izvr{i vo tek na ~etiri dena po smrtta, ako teloto se ~uva na temperatura bliska na nula.Ponovo se potsetuvame na genijalnosta na V.P.Filatov. Ama, {to se slu~uva so du{ata pri presaduvawe na nekoj krupen organ (xiger, srce itn.), zar toj organ ne nosi karakteristika na biopoleto ? - Se zavisi od du{evnata mo}- po~nal da raskaùva gospodinot Min.- Ako du{ata na ~ovekot na koj presaduvame organ e slaba, toga{ biopoleto na presadeniot organ moè da izvr{i sna`no vlijanie. Vo na{eto u~ewe postoi poim selidba na du{ata. Najgolem primer opi{an vo knigite. Poznatiot tibetanski jogi Minerapa videl kako vo avtomobilska katastrofa poginal sinot na negoviot u~itelot Marpe.117 Teloto na Marpiniot sin bilo jako povredeno i ne bilo pogodno za ìvot. Toga{ Marpa, primenuvaj}i ja mo}ta na Jogata, ja preselil du{ata na sinot vo teloto na nekoj selanec koj tuka pominuval. Selanecot postanal kako Marpin sin. Prethodnata du{a na toj selanec bila, slikovito re~eno, isterana od teloto, zatoa {to bila poslaba. Marpiniot sin, najpove}e vo drugoto telo, se ~ustvuval ne kako selanec, tuku kako sin na u~itelot na joga.118 - Ispa|a deka Marpa go ubil toj selanec i go oslobodil negovoto telo za du{ata na svojot sin ?
117 118
Stoi: Marpe=ma rpe=rpe=rape, makedonsko ime...: sporedi so ma ajde. Minerapa=mine (Min) rapa. Ovaa prikazna e mo{na ~udna; ako se odnesuva na poznata li~nost od tibetanskata istorija, verojatno Milarep (za Minerape ne znaeme) i Marp, toga{ e ~udno {to se govori za avtomobilska nesre}a, bidej}i tie ìveele vo 11 vek; nas ne ni se poznati drugi li~nosti so takvi imiwa-prim, izd.: Milarep=mil a rep, mil rep, sporedi so reptil=rep til, repot (opa{kata) zad til. Minatost=sega{nost.
66 - Marpa ja ispratil du{ata na toj selanec gore, zatoa {to ulogata na selanecot vo ìvotot na zemjata bila pomala od ulogata na negoviot sin- odgovoril gospodin Min. - Postoi prikazna- rekla Valentina Jakovqeva- deka Stalin i Lenin imale edna du{a. Zlota na Leninovata du{a, koga toe telo postanalo nepogodno, preminalo vo Stalinovo telo, oteruvaj}i ja negovata poslaba du{a. Uzgred, tuka se odigrala ispoluvaweto na Golemiot duh na zlota, bidej}i vremeto na roduvawe na Lenin i Stalin se razlikuva za 9 godini, 9 meseci i 9 dena (spored Nostradamus), a toa se tri svrteni {estici. - Moè da bide- odgovoril Min. Dopu{tite ovde da napravam digresija i da izneseme dopolnitelni nau~ni svedo{tva, koi gi sobravme od specijalisti na fizi~kite poliwa Valerij Lobankov, Valentina Jakovqeva i jas. Roduvaweto, smrtta i samadi imaat mnogu zaedni~ki principi, a istovremeno se dijametralno sprotivni. Pri roduvawe na deteteto majkata prenesuva nekoi sostavni delovi na du{ata (astralno telo, etarsko telo i dr.), te. poliwa na najniska frenkvencija, koi obezbeduvaat funkcionirawe na fizi~koto telo po princip ~ovek-bilka. Pri prviot vdah vo teloto na novoroden~eto mu vleguva duh, koj go pu{ta vo rabota mentalnoto telo (sposobnost na mislewe), karmi~ko delo na du{ata (se}avawe na minatiot ìvot) i drugi. Mozokot po~nuva da raboti i go ispravuva torzinoto pole na du{ata. ôvekot postanuva ~ovek. Va{eto dete u{te sekoga{ ne e va{e dete: se zavisi od toa koj duh vo nego }e vleze. ôvekot na na{ata civilizacija go po~nuva svojot duhoven razvoj od nula. Zo{to ? Prethodnata civilizacija na Atlanti|anite119 po~nala da go upotrebuva znaeweto koi se dobieni so priklu~uvaweto na Univerzalnoto informaciono pole (Onostrano) ne samo za dobro, tuku i za zlo. (E. P. Blavacka, Tajna Doktrina, 1937, t. 2. str. 378). Zatoa duhot, koj vleguva vo teloto na deteteo na na{ata civilizacija se odvojuva od Univerzalnoto informaciono pole. Zapravo toa e ispoluvawe na principot SoHm- spoznaj sam. Duhot na sovremeniot ~ovek ima edna taa sposobnost, te. po~eten potencijal, koja e odredena so prethodnata inkarnacija (karma). Roduvaweto na genijalni deca- toa e vleguvawe vo teloto na sovremenoto dete na eden duh koj potpolno ne go izgubil kontaktot so Univerzalnoto informaciono pole, te. vo ovoj ili onoj stepen toa e naru{uvawe na principot SoHm. Pri prilika na smrtta,duhot prv go napu{ta teloto,ne gubej}i vrska so teloto 40 dena. Taa vrska, so pomo{ koja duhot moè da najde telo, se narekuva srebrena nit. Srebreniot nit e princip na Vi{iot Um koj dopu{ta do krajot da se so~uva nade`ta za povratuvawe vo svoeto telo. Vo dlabokiot son duhot {eta, ama ja ~uvasrebrenata nit po koja se najduva teloto. Zatoa ne se prepora~uva deka nikogo naglo da ne go budime, oti moè da se slu~i duhot da ne uspee da go najde svoeto telo. I zatoa se smeta deka e grev da se budat deca. Tri dena po smrtta etarskoto telo odi, po 9 dena odi astralnoto telo. Teloto moè da se oìvee vo kolku duhot se vrati vo nego. Mozokot, koj go ispravuva torzinoto pole na du{ata, ne moè da raboti bez duh. ûvaweto na telata, pred se na mozokot, e mo`no na tempratura od + 4 C. Temperaturata od + 4 C obi~no se najduva vo pe{terite. Pri taa temperatura vodata e najgusta. Pri samadija srebrenata nit koja go povrzuva duhot so teloto se ~uva kolku god e potrebno- iljada, milioni godini. Prodolùvaweto (zgolemuvawe na traeweto) na samadija ne zavisi tolku od sostojbata na konzerevirawe na telata, tuku i od odlukata na Vi{iot Um da ja so~uva ili prekini srebrenata nit so teloto. Vo drugi samadi e mo`no da da se vleze pri temperatura od + 4 C, koja se sretnuva vo pe{terite i pod voda. O~igledno e deka kameno-nepodvi`na sostojba na telata (te. otvrdnuvawe na telata) se postignuva so pomo{ na izmena na sostojbata na vodata vnatre vo tkivata. Ovde e bitno ne samo toa {to vodata e najgusta na tempertatura od + 4 C, tuku i preminuvawe na vodata vo posebna sostojba. Se poznati tri sostojbi na vodata: te~na, gasovite i
119
Atlantida bi trebalo da se najduva zad Gibraltar, vo Atlantikot. Bidej}i so potopite nivoto na moriwata se krenalo 90 metri,tamu e plitko,tamu ne moèlo da postoi Atlantida:bez nikakvi dokazi. A i vo Atlantskiot Okean postoi poseben rastitelen i ìvotinski svet, koj e vo vrska so na Temnite.
67 cvrsta. Ponajverijatna e da vo samadija, kako {to smeta Valentina Jakovqeva, voda preo|a vo ~etvrta, na naukata nepoznata sostojba. Va{ taa ~etvrta sostojba na vodata vnatre vo tkivata ovozmoùva da se zaustavat site procesi na razmenata na materijata i tkivata na ~ovekot da se prevedat vo tvrda sostojba a pri toa da ne se uni{ti. Vo takva sostojba na vodata moàt da se prevedat pozitivno zakrivenite torzioni poliwa na du{ata, koi pod dejstvo na meditacija moàt da ja prenesat informacijata za izmena na sostojbata na vodata i prestanok na metabolizmot povrzan so toa. Kako vodata ja prenosi informacijata ? Za toa pra{awe postojat mnogu pretpostavki. Ama ovde, o~igledno, deluva mo{ne dlaboki principi na prenosot na inforamciite. E poznato deka Vasionata se sostoi voglavno od vodorod. Univerzalnoto informaciono pole, koe e prevashodno talasen karakter, o~igledno isto taka e povrzano so vodorodot. E mo`no da se pretpostavi deka prenosot na informacijata so vodata se ostvaruva preku vodorot vo vodata. Torzionite poliwa na du{ata, isto taka moàt da deluvaat na vodorod vo vodata. Pri selidbata na duhot slabiot duh se tera od telata, a na negovo mesto doa|a pojakiot duh. - Bi sakal vas da ve pra{am, gospodin Min- mu rekov- dali ìvotnite moàt da vlezat vo sostojba samadija ? Mislam deka samadi mora da bide edinstven princip na prirodata koja ovozmoùva preìvuvawe ne samo na ~ovekot, tuku i ìvotnite. Kako drug~ie bi go objasnile sonot na ìvotnite,120 na primer na mrkata me~ka koja vo Sibir spie 7-8 meseci godi{no ? Sekako deka me~kata e vo sostojba da go sniì svojot metabolizam vleguvaj}i vo sostojba sli~na na samadija. Isto toa moè da se slu~i i so drugi ìvotni- gluvci, zmii, àbi.121 (Prirodata za site ìvi organizmi e ista, se e so energija, bez koja nema ìvot, R.I.) - E rabota vo toa- odgovoril gospodinot Min- deka so doa|awe na ladnosta ìvotnite po~nuvaat da patat. Pateweto, kako {to ve}e rekov, moè da se pro~isti od negativnata psihi~ka energija, a toa, kako {to znaeme, e glavna rabota za vleguvawe vo sostojba sli~na na samadija. Ama, ovde ne igra uloga samo somilosta. Kaj ìvotnite isto taka postoi treto oko so pomo{ na kogo tie vo sostojba pred naiduvawe na studot se koncetriraat kako vo meditcijata i vleguvaat vo samadija, to est, odat na spiewe so sniùvawe na razmenata na materijata. Ako, na primer, vo leto bi zele zmija i da ja stavime vo lad, taa bi uginula, oti ne bi uspeala da se koncetrira i da go prevede svoeto telo vo kameno-nepodvi`na sostojba. Pri prilika na prirodnoto doa|awe na zimata zmijata otpolzuva vo skloni{te, dolgo se koncetrira i vleguva vo sostojba na samadija, vo koja ja sproveduva celata zima.122 - Kolku e razvieno tretoto oko kaj ìvotnite ? - Toa e prili~no dobro razvieno i negovoto ispoluvawe e jazik na ìvotnite i bilkite. Na primer, bilkite se vo sostojba da ja osetat opasnosta. Drvoto, navistina, reagira na pribliùvawe na ~ovekot so sekira. Koga ovladee meditacijata, ~ovekot moè da nau~i da go razbira jazikot na ìvotnite i bilkite. Vo toj slu~aj ~ovekot }e se ~ustvuva bezbedno me|u yverovite. Za toa svedo~i slikata na Nikolaja Rerih: I nie ne se pla{ime, na koi se naslikani dva monasi so me~ki.123 - Spored vas,- zapra{av- {to mu nedostasuva na sovremeniot ~ovek ? - Treto oko... Glava 3 U[TE EDNA[ ZA TRETO OKO
120
Bidej}i Mongolite od Isto~na Azija vo Amerika preminale okolu 13.000 g.p.n.e., Belcite vo sredna Azija stignale po 4.500 g.p.n.e, duri po eden milenium tamu stignale i Mongolite, a na genetskogeografskoto podra~je na Temnite bilo toplo, tamu nemalo zimski son na ìvotnite.Tokmu zatoa principite koi postojat pri zimskiot son bile povrzani samo so Belcite,koi stignale vo Indija,Tibet... 121 Me~kata vo Sibir i pripa|ala na genetsko- geografskoto podra~je na Belcite,a ne na Temnite. Ova vaì i za bizonot. Tokmu po nego... Mongolite preminale vo Amerika. Za niv bizonot bil za s osnova. 122 Se govori samo za samadija, no ne deka ìvotnite pred zimskiot son nataloùvaat i rezervna mast... 123 Herodot se ~udel, deka vo Povardarieto vo Makedonija i Peonija (Mariovo) lavot ne gi napa|al lu|eto i ìvotnite, toj bil kako doma{no ìvotno. Toj ja napa|al samo kamilata, zatoa {to toj nea ne ja poznaval, taa bila od drugo genetsko- geografsko podra~je, od Azija, na Temnite. Kowite vo Skitija =Tatarija se pla{ele od rikaweto na magariwata, magariwata bile na Temnite. Duri nemo`no potomstvo me|u kow i magare: magareto bilo toga{no:A Ilijada bila od 6 vek p.n.e. so magare od Egipet...
68
Edna ve~er, Valerij Lobankov, Valentina Jakovqeva, Vener Gafarov, Sergej Selivestrov i jas trgnavme da se pro{etame po Katamandu. So nas pomina i eden od novite Rusi, koi bile na odmor vo Nepal. Noviot Rus, dobro pripit, stalno go interesiralo pra{aweto na na{ite istraùvawa. - Jas razbiram, dru{tvo- govorel toj- vas vi e potrebna reklama, zatoa za par nedeli }e se spremite da pojdete daleku vo planinite da pobarate nekoja pe{tera kade sedat Atlanti|ani. Pa neka i sedat tamu...[to }e vi e toa...Vidite kolku oprema ste nasobrale, se uvozno. Koj toa go sponzoriral ? Ste ja zaloìle svojata ku}a, {to li ? I {to vas }e vi donese taa reklama ? Pa, }e re~i nekolku pati Mul-da-{ev, Lo-ban-kov...Pa {o ? Treba da se ìvee, denes, de-nes. Evo jas- sum do{ol vo Nepal na odmor, go zarabotiv toa, dru{tvo,za-ra-botil... [to, kaùvate, vas ne ve interesira biznis, ovde{ni eftini kamenovi ? Ne fu~kajte ! Na vistina vas }e vi re~am- mene toj biznis me zanimava ! [to, mislite, prosto taka sum do{ol da se odmoram ovde,a Kanarskite ostrovi,[panija...a-a?(Lo-ban-kov,kako Jakov=jak kov,R.I.) - Ti ne sva}a{- strplivo objasnuval Valerij Lobankov- naukata da e mo{ne interesna. Nie sme nau~nici, sva}a{, nau~nici...Mo{ne e te{ko da se dojde do nau~na vistina, za toa go dava{ ne samo site svoi pari, tuku i svojot ìvot...Ovde sme na{le potvrda da postoi Genfond na ~ove{tvoto za slu~aj toa samo da se uni{ti ili sled globalna katastrofa... - Sakate da kaète deka vie ste altruist- odvratil noviot Rus- treba da se ìvee, momci, denes, -de-nes...Za decata treba da se misli, za de-ca, osnova im treba, os-nova. Evo ti, Valera... Mene prili~no mi dodealo toa brborewe i malku sum se oddale~il vrtej}i so glavata. Pred nas se pojavile tri devojki so evropska nadvore{nost i jas mahinalno go frlil pogledot na niv. Vau ! Sekoja na ~elo imala nacrtano treto oko, i toa so priroden izgled, so kapaci trepki. - Aj, da ste gi zaboravile na{minkanati trepki na treto oko- im dofrliv. Devojkite zastanale. Otpo~nal razgovor. Se ispostavile deka tie se od Izrael: site tri otsluìle izraelska vojska (vo koja, kako {to e poznato, sluàt i èni) a sega, bidej}i dobile otsustvo, do{le vo Nepal. Angliski govorele prili~no dobro. - Kakvi ènski- rekol Noviot Rus, pretpostavuvaj}i deka tie ne razbirat ruski.Ernst, pra{aj gi nekoja da ne emigrirala od Rusija ? Pra{av. Ispadna deka dve od niv se rodeni vo zapadna Evropa, a tretata bila rodena vo Izrael. - [teta, a jas bi im se prika~il- rekol Noviot Rus, koj se dovival da obavuva me|unaroden biznis so znaewe na angliski na nivoa Yes i No. - Kaète, devojki- zapra{av- toj crte` treto oko {to go imate na ~eloto- dali e nekoja {ala ili ne{to zna~i ? Devojkite raskaàle deka nedaleku ottamu se najduva restoran koj se vika Treto oko i vo nego moè da se vlezi samo ako se nacrta treto oko na ~elo. Nas ni postanalo zanimlivo, a bidej}i nemavme so {to da nacrtame treto oko, otidovme vo toj restoran bez crteòt na ~eloto. Vo restoranot nas ne smestile za golemata masa, ne obra}aj}i posebno vnimanie na na{eto ~elo. Za masata ve}e, zbuneto smeej}i, sedela edna devojka od Irska, i moravme da i se druìme, oti mesto pove}e nemalo. - Da se zapoznaeme- predloìl Sergej Selivestrov i nas ne prestavi ponaosob, istaknuvaj}i ja celta na ekspedicijata. Noviot Rus Sergej se prestavil kako zna~aen ruski biznismen. - O- izvikala Irkiwata- vie ja prou~uvate prethodnata civilizacija ! Vo mojata zemja toa pra{awe go zanimava mo{ne mnogu lu|e. Mnogu lu|e kaj nas nastojat da go razvijat treto oko i odat vo posebna {kola na meditacija. A jas sum sobrala pari i do{la ovde da u~am meditacija, otkade taa se ra{irila po svetot. Nastojuvam da go razvijam moeto treto oko. Duri odam i vo restoran koj taka se vika. Raskaète mi detaqno za va{ata ekspedicija. - Raskaète mi, ve molam- zamolile i Evrejkite Uz jadewe i piewe gi pretresovme osnovnite to~ki na na{ata ekspedicija.
69 - Mo{ne interesno- rekla Irkiwata- A Vie ste sigurni sponzor na ekspedicijata ? zapra{ala taa, pogleduvaj}i go Noviot Rus - Da- bil prinuden da izlaì toj. - Kako vas vi ide razvivaweto na tretoto oko ?- ja zapra{av Irkiwata. - O, mo{ne skromno- odgovorila taa. - A voop{te, znaete li {to e toa treto oko ?- ja zapra{al Vener Gafarov. - Jas znam, odgovorila edna od Izraelkite i go pokaàla ~eloto na svojata drugarka, kade bilo naslikano toa oko. - Budisti~kata religija- po~nav da raskaùvam- razlikuva 5 tipovi o~i: 1. Telesno oko (fleshy eye), te. na{ite obi~ni dve o~i. 2. Proro~ko oko (divine eye) te. oko koe moè da vidi daleku vo prostorot i vremeto. So drugi zborovi, toa e oko so pomo{ na kogo e mo`no da se zaviri vo Univerzalnoto informaciono pole i na toj na~in da pretskaì ne{to. 3. Oko na mudrosta (wisdom eye) te. oko koe ovozmoùva da se pogleda vo svojata sopstvena du{a i taa da se prou~i, da bi se svatila osnovnata vistina: ìvotot pred se e tvojata du{a, a ne tvoeto telo. 4. Oko na Dhame (Dhamma eye) te. o~i koi pomognuvaat da se realizira Budinovoto u~ewe. Kako {to mislam, toa moè da se svati kako sposobnost da se svati Budinoto u~ewe, koe e mo{ne komplikuvano. 5. Oko na Buda (Buddha eye), te. o~i na u~itelite. Mislam moè da se svati kako o~i na ~ovekot posveten vo znaewe na prethodnata civiolizacija. - [to, ~ovekot moè istovremeno da ima pet o~i ?- pra{ala evrejkata - Kako mene mi izgleda, vo budisti~kata religija pod zbor oko se podrazbira sposobnosta na ~ovekot da gi ~ustvuva i analizira du{evnite aspekti na ìvotot- odgovoriv. - A kakvi bile Budinite o~i ?- ne se smirila Evrejkata. - Kako nas ni re~e zna~ajniot tibetanski u~ewak (gospodin Min)- objasnuvav- samo Buda imal treto oko, kaj lu|eto toa e slabo razvieno. Ama, treto oko nikoga{ ne izgledalo kako oko, duri ni kaj Buda. Ama, lu|eto za nego znaele, zatoa {to od Budinoto ~elo povremeno izleguvalo zrak na svetlost. So pomo{ na toj zrak Buda gi povikuva selanite na svoi propovedi. Zrakot od Budinoto ~elo moèlo da ima pet boji: bela, sina, zelena, òlta i crvena.124 - O, toa, sigurno bilo mo{ne egzoti~no- rekla Evrejkata. - Noviot Rus, koj vnimatelno go slu{al prevodot na Valentina Jakovqeva, pra{al: - [to, Buda imal na ~elo reflektor ? - Jas mislam- odgovoril Valerij Lobankov- deka toa bil efekt na preobrazuvawe na psihi~kata energija vo svetlosna. Vie sigurno ste slu{nale za telekineza, koga, na primer, so pomo{ na psihi~kata energija e mo`no da se podigni ~a{a od masata. Toa e preobrazuvawe na psihi~kata energija vo mehani~ka. Sli~no na toa, psihi~kata energija moè da proizvede svetlosen efekt. - Raskaète ni detaqno za tretoto oko. Jas ovde sum i do{la da bi go razvila- insistirala Irkiwa. - Treto oko prestavuva del na mozokot- po~nal da raskaùva Valerij Lobankov.Ako mozokot go rasporeduva torzinoto pole na du{ata, toga{ tretoto oko prestavuva organ na podesuvawe na frenkvencijata na torzinite polina na raznite sostavni delovi na du{ata. Moè da se govori za tri osnovni funkcii na tretoto oko: - funkcija intelekta, te. podesuvawe na frekvencijata na vrskata so Vi{iot Um. O~igledno e deka posvetenicite (kako na primer Elena Blavacka) go koristela svoeto razvieno treto oko i moè da se podesi na frenkvencijata na Univerzalnoto informaciono pole;125
Vo embrionalniot razvitok na Belcite vo Indija, Frigija i Brigija (Brzjakija) nema treto oko. Bidej}i se govori za potekloto na lu|eto, nivnata Atlantida, za mene e biten samo embrionalniot razvitok. S drugo {to se naveduva vo knigata na ruskiot avtor ne e moja problematika, tuku negova.
125
124
70 - funkcija meditacija, te. podesuvawe na frekvencijata na torzionite poliwa na sopstvenata du{a na razni novoa. Kako {to e poznato, postojat 112 vidovi meditacija {to zna~i individualno podesuvawe na frekvencijata koja e karakteristi~na za samiot ~ovek; - funkcija na vnatre{niot vid, te. podesuvawe na frekvencijata na torzionite poliwa na raznite organi, a kako rezultat e mo`no da se vidat nekoi organi i negovi bolesti. - Kaj decata- prodolìl Valerij- tretoto oko postoi kako rudiment, toa e se}avawe na treto oko koe bilo razvieno kaj lu|eto na prethodnite civilizacii. Prisetite na potatocite od anti~kata literatura deka Atlanti|ani moèle so pogledot da pomeruvaat ogromni kamewa na blokovi. Kako toa da go svatime ?126 Tie moèle so pomo{ na svoeto treto oko da se podesat na frekfencijata na poliwata na kamenot i da gi rasporedat negovite torzino poliwa taka tie da se sprotistavat na gravitacijata. Pri toa kamenot bi postanal nekako polesen, a so izmenata na smerot na upreduvawe na torzionite poliwa bilo mo`no kamenot da go premestat. - Slu{aj, Ernst, kaì im na Evrejkite da probat da ja premestat ~a{ata so pogledot. Tie imaat treto oko- so smisol za humor rekol Noviot Rus. - Jas, naravno, ne moàm so pogledot da pomestuvam kamewa- rekla Irkiwata- ama mi izgleda po ~asovite na meditacija po~nala podobro da ja ~ustvuvam svojata du{a. Jas sega se ~ustvuvam deka na{iot materijaliziran svet ne e ona najva`noto- ona glavnoto e du{ata. Me interesira zo{to treto oko vo na{ata civilizacija po~nalo da se degenerira ? - Dali ste ja ~itale Elena Blavacka ?- ja zapra{av Irkiwata. - Ne, ama na ~asovite na meditacija ovde vo Nepal nas ni govorat za nea kako istaknata posvetenica. - Da bi odgovorile na toa pra{awe kako se razvijalo i kako se degeneriralo treto oko e potrebno da ja znaeme istorijata na razvojot na ~ove~kata rasa. Knièvnite svedo{tva za toa vo osnova se isti, ama toa pra{awe najpodrobno go osvetila Elena Blavacka vo knigata Tajna Doktrina. Pod poimot ~ove~ka rasa Blavacka podrazbira ne narodi, tuku civilizacii. Na primer, prva rasa e civilizacija na prvite lu|e na Zemjata. Blavacka vo svojata kniga isto taka pi{i za izvorot od kogo gi dobila tie znaewa, koga kako nekoj glas i diktiral nau~ni svedo{tva. Taa vo potpolnost e ubedena deka Vi{iot Um niz nea na sovremenite lu|e im predal podatoci za istorijata na razvojot na ~ove{tvoto na Zemjata. Nemam osnova da ne i veruvam, bidej}i toa {to ona go napi{ala vo svojata kniga se sloùva so drugite religiozni i nau~ni svedo{tva.127 Toa e najfundamentalno delo na svetot. I taka, Blavacka pi{ela deka na Zemjata pred nas bile ~etiri rasi. Na{ata rasa e peta... - Izvinite, restoranot se zatvoruva- rekol kelnerot koj nas ni prijde. - Ba{ koga ne treba- promrmorela Irkinata. - Nema problem- rekol noviot Rus i na kelnerot mu pruìl 20 dolari. Vaqda, kaì deka e toa da ovde bi sedele kolku {to sakame. Jas isto taka sum dokaùval na svoite drugari deka ne sme od majmuni...128
6 vek p.n.e. vo Atina se sklopila Ilijada od tri rakopisi: magare od Egipet so Mesopotamija, kow i govedo od Brigija (Brzjakija) i ostrovi od Jadransko More, a tie tek ottoga{ po~nale da se naseluvaat. Roberto Salinas Price (1984), HOMERS BLIND AUDIENCE, An essay on the Iliads geograpfical prerequisites for the site of Ilios- San Antonio, Teksas, prevedeno na srpski vo 1985 godina. Avtorot Prajs vo predgovorot pi{i: Troja ne bila vo Mala Azija, Troja bila vo Jugoslavija...Odisejoviot manuskript, za otkrivaweto na Aristid Vu~eti} 1935. godina, deka Odisej lutal po jadranskiot arhipelag, pokraj trojanskiot breg...Odisejoviot manuskript e zna~aen za ona {to ovde se govori za geografijata na Troja. Toa {to nekoj za okolu 60 godini po [liman govori za Odisej za na Jadransko More ne bilo slu~ajno. Rakopisot=prikaznata za tn.Odisej moral da mu pripa|a na Dalmacija. Tamu ima premnogu ostrovi i stra{ni buri. So Solon i Platon e Atlantida so gradeì na Kartagina, toga{ni brodovi... 127 Po neuspehot na ednoboèstvoto na Ehnaton, so edinstven bog na Semitite=Crnci, a vakvi bile Akadcite, razli~ni od Sumerite=Belcite, sledel Egiptjanecot Mojsi so istorija na Ednoboèstvoto=Evrejstvoto so istoglasni imiwa na tn.slovenski jazik. Toj nea ja napravil i so od istorijata na pove}eboèstvoto. Se spomna Elisavet. Kaj nego stoi topewe na zlatno tele, `rtva za grev Bik=Zevs... 128 Ajkula=ajkula postoi vo paleocenot, koj po~nal pred 60 milioni godini,trael 10 milioni godini, a evropskata jagula patuva do Sarga{ko More so postanok na kontinentite.Isto vaì i za ~ovek=~ovek. Bidej}i Kontinentalcite imale samo balkansko-maloazisko poteklo napravile falsifikat so majmun
126
71 Kelnerot radosno gi zel 20 dolari i u~tivo stoel na krajot na salata, vrebaj}i go sekoj na{ pogled. - Nepal e siroma{na zemja, za niv 20 dolari e cel imot- rekol Sergej Selivestrov. - Vidi go ti toa- ne se smiruval noviot Rus-za 20 dolari go zakupivme cel restoran ! Vo Moskva za tie pari ne bi dale ni {ola kafe. Vo Moskva za sli~na usluga na kelnerot bi trebalo da mu se tutni 300 zelemba}a. A vidi ovde- ide...E, da e vo Rusija takva usluga ! - I taka- prodolìv- na Zemjata, spored Blavacka, bilo 5 rasi lu|e, na{ata rasa e peta. @ivotot na Zemjata nastanal po pat na zgusnuvawe na materii pred nekolku milioni godini. ôvekot, ìvotnite i bilkite nastanale istovremeno.129 Sekoja rasa se razvila od prethodnata. Prva rasa na lu|eto, koi se vikaat samorodeni, se pojavile na Zemjata vo oblik na eteri~ni su{testva po pat na zgusnuvawe na suptilniot svet, te. svetot na psihi~kata energija. Toa bile lu|e nalik na angeli130 koi nesmetano moèle da preminuvaat niz yidovite i drugite ~vrsti predmeti. Tie izgledale kako svetli bestelesni oblici na lunearna svetlost i visinata im bila 40-50 metri. Protoplazmati~no telo na lu|eto na prvata rasa bilo napraveno od ovaa materija od koja se sozdadeni na{ite smrtni omota~i; toj imal pove}e talasen karakter. Tie bile kiklopi (=ki klopi, R.I.), te. ednooki, pri {to funkcijata na okoto go ispolnuval oblikot na treto oko, koe ostvaruvalo telepatska vrska so okruùvaweto i Vi{iot Um. Lu|eto na prvata rasa se razmnoùvale so delba i pupewe. Jazik nemale, komunicirale so pomo{ na takanare~enite prenosni misli. Moèle da ìveat na bilo koja temperatura. Vtora rasa na lu|e, vikani podocna rodeni ili bez koski se pojavile na Zemjata mesto prvata.Tie lu|e isto taka bile vozdu{esti, ama pogusti od prvata rasa. Bile so pomal rast, ama dostignuvale 30-40 metri. Tie isto taka bile kiklopi i me|usebno komunicirale so prenosni misli. Lu|eto na vtorata rasa bile zlatnoòlti. Se razmnoùvale so pomo{ na pupewe i spori, ama na krajot na periodot na ìvotot na vtorata rasa se pojavile preodni hermafroditi, te, ma{ko i èna vo isto telo. (Hermafrodit=herma frodit=rodit, R.I.) Treta rasa na lu|e se vikala Lemurijanci, i bidej}i ja zamenile vtorata rasa, se delat na rani i kasni Lemurijanci. Ranite Lemurijanci bile visoki 20 metri i imale znatno pogusto telo, koe pove}e ne moèlo da se vika vozdu{esti. Kaj niv se pojavile koski. Dvopolnite hermafroditi po~nale vo eden slu~aj da se nagomiluvaat ma{ki, a vo drugiot ènski karakteristiki, a kako posledica na toa do{lo do razvojuvawe na polovite i se pojavilo polno razmnoùvawe.131 Ranite Lemurijanci imale dve lica i ~etiri race. Dvete oka bile napred, a treto oko pozadi, te. tie imale vo nekoja raka dve lica. Predniot par na race go posluùvale predniot kraj na teloto, zadniot par- zadniot. Prednite o~i ja obavuvale funkcijata na fizi~kiot vid, zadnoto- voglavno duhovniot vid. Bile zlatna boja. Me|usebno komunicirale po pat na prenos na misli.132 Podocne`ni Lemurijanci ili Lemuro-Atlanti|ani bile najrazvieni na Zemjata, na visokoto tehnolo{ko nivo. Zapravo, vo nivnoto dostignuvawe spa|aat egipetskite Sfingi, ogromni ru{evini vo Solberij (Velika133 Britanija), nekoj spomenici vo Ju`na Amerika134 i drugi. Podocne`nite Lemurijanci dostignale rast od 7-8 metri. Bile dvooki i dvoraki. Koàta im bila òlta ili crvena. Kaj niv se pojavil ednosloèn jazik, koj do denot dene129 130
Spored Loren Gijeno, najstarite pronajdeni fosilni mikrobi se stari duri 3,4 milijardi godini... Angeli-a n geli: gel=èl, koj bil samo èlba, ni{to pove}e.A za ~ove{tvoto takvi sekoga{ imalo. 131 W.F.Ganong, Lehrbuch der Medizinischen Physiologie...Springer-Verlag Berlin Heidelberg New York 1979 na str. 389 pi{i: Vo 7. nedela na bremenitosta embrionot gi ima u{te dvata ma{ki i ènski primordialni genitalni pati{ta...Sli~no e i kaj nadvore{nite genitali do 8. nedeli (sl.23.6), potoa se zatvora ili na urogenitalnata puknatina za razvivawe na ma{ki genital ili taa ostanuva otvorena i nastanuva ènski genital.... Pa se {to se odigralo vo razvitokot na ~ovekot se najduva vo embrionot. 132 Navedenoto ne postoi vo embrionalniot razvitok. Pa s ona {to e naredeno, ne e funkcionalno za opstanok, so {to vidot ~ovek bi iz~eznal, pogotovo od yverovi.Naprotiv, ~ovekot e najgolema yverka... 133 Velika=Velika, Veliha. Kritjanite Zevs go vikale Velihan.Zna~i, tn.Homerov=tn.slovenski jazik. 134 PlatonAristotel Aleksandar Makedonski. Velikata Aleksandrova flota stignala Amerika.
72 {ni se so~uval vo upotreba kaj sovremenite lu|e na jugoisto~nite predeli na Zemjata. Potomcite na podocne`nite Lemurijanci E.Blavacka gi smeta plosnoglavite avstraliski aborodìni (aboroxini, R.I.), koi preìveele i postepeno podivele na od dnevnite vremiwa izolirani na avstraliskiot kontinent.135 êtvrta rasa na lu|e se vikala Atlanti|ani. Atlanti|anite napred imale dve fizi~ki o~i, a tretoto oko bilo skrieno dlaboko vnatre vo ~erepot, ama dobro funkcioniralo. Imale dve race. Bile visoki 2-3 metra, ama na izmakot na svoeto doba po~nale da se smaluvaat. Eden del na Atlanti|aninot bil òlta boja, drugiot crna, tretiot braon i ~etvrtiot crvena. Vo poznatiot period na svoeto postoewe Atlantida bila naselena prete`no so òlti i crni Atlanati|ani, koi me|usebno vojuvale. Vo po~etokot Atlanti|anite go koristele aglutinativniot jazik, koj do denes se zadràl kaj nekoi vrodeni plemiwa na Ju`na Amerika.Ama, ponatamu se razvil fleksibilen jazik, te. visokorazvien jazik, koj e osnova na sovremenite jazici. Fleksivniot jazik na Atlanti|anite posluìl kako osnova za sanskrit, koj denes e taen jazik na Posvetenite.136 Civilizacija na Atlanti|anite bila prili~no razviena.137 Tie dobivale znaewa so priklu~uvawe na Univerzalnoto informaciono pole, vladeele so hipnozata na dale~ina, so prenesuvawe na misli, moèle da vlijaat na gravitacijata, imale svoi letalici (vimani), sogradile kameni idoli na Ukrsnite Ostrovi, egipetskite piramidi i mnogu drugi zagonetni drevni spomenici. Peta rasa na lu|e, to est na{ata rasa, koja vo ezoteriskata literatura se vika arievska rasa, nastanala od poznite Atlanti|ani. Golemiot del na lu|eto na petata rasa podivel i ne moèl da go upotrebi znaeweto na Atlanti|anite za svojot razvitok. Vo po~etokot lu|eto na petata rasa bile visok rast (do 2-3 metri), a potoa po~nale postepeno da se smaluvaat. Funkcijata na treto oko potpolno nestanalo, a povrzanosta so toa, se prekinala i stalnata vrska so Univerzalnoto informaciono pole i postanalo nemo`no da se upotrebat znaeweta koja od nego se dobieni. Postepeno nadvore{niot izgled na ~ovekot na petata rasa poprimila crti na sovremen ~ovek. - Zanimlivo e toa, ama komplikuvano- rekol Noviot Rus. So tretoto oko nu{kam deka treba da nara~am u{te. Vaqda, povikaj... - Na toj na~in prvite dve rasi (kiklopi)- prodolìv, imale edino {to nie go narekuvame treto oko i go koristele isklu~ivo za ìvotot. Tretata rasa (so dve lica) dobila, pokraj treto oko smesteno na pottilot, u{te i dva fizi~ki o~i napred, koi se koristele za gledawe vo fizi~kiot svet i mu pomognuvale na tretoto oko. Kaj ~etvrtata rasa (Atlanti|ani), tretoto oko se vovleklo vo ~erepot, ama ne ja izgubilo svojata funkcija.138 Kaj peta135 136
Poteklo od bez kontinenti: aborodìni=a borod ìni;borod=porod; ìni=Gini,Gina=Gena=@ena. Egipetskoto i brigiskoto govedo bile so isto poteklo. Divoto govedo niz Makedonija, a i Dunavska Makedonija, opstoilo ne samo za vreme na Herodot, tuku i vo novata era, koga Krstosnicite se uni{tuvale. Brigite so svojot Zevs, Zebu, do{le vo Indija...Nivniot brigiski jazik tamu stanal sanskritski. 137 Bidej}i Atina ja barala vrskata so Egipet za nego se naveduva. Pigot veli, deka pred {est iljadi godini vo dolinata Nil bilo posadeno seme na egipetskata civilizacija. Tamu se otkrieni najstari tragi na naselbi, poredeni vo dolg niz dol` dvete re~ni obali. Najstarata poteknuva okolu 5000. g.p. n.e. Godinata 4000.p.n.e. ìtelite na El- Badarija imale kameni paleti za isitnuvawe na kozmeti~ka boja, upotrebuvale laìci od slonova~a i isklesani noèvi od eden vid na kvarc. Prvata pojava na bogovite se odbeleùva so usponot na Narmer (moèbi Merinar) okolu 3200.g.p.n.e. prviot kral na celiot Egipet, koj se spomenuval i kako polulegendaren Menes-prv faraon. Vo Merimde na severot bila pronajdena nepravilna grupa na niski trkalezno obrazni ku}i izgradeni od kal i sekoja imala izgraden sad za sobirawe na voda koja te~ela od krovot so trska. Naselbata se nao|ala vo Faijum A i poteknuva okolu 5000. g.p.n.e. Brajer i drugi kaùvaat deka najstarite za~uvani pi{ani spomenici na Egipet poteknuvaat od 3200 godini p.n.e. i zatoa so sigurnost moè da se re~e deka egipetskata istorija zapo~nuva okolu 3200 godini p.n.e.Zna~i,egipetsko od 3200 g.p.n.e. a brigiskata ku}a okolu 6000-ta. 138 S {to se pojavi na glavata, koja vo embrionalniot razvitok e so najstar razvitok, ni{to ne iz~eznuva ili vovleguva vo ~erepot. Ova proizleguva poradi toa {to toa bilo neophodno. Za sporedba se govedoto i sviwata. Govedoto se brani so rogovite, a sviwata so svoite str~e~ki zabi. Bidej}i teleto so rogovi ne moè da se rodi, rogovite rastat po roduvaweto. Praseto se roduva so zabi, bez pre~ka vo porodot...Bidej}i zakonitostite vaàt nasekade, od glavata na ~ovekot ni{to ne iz~eznalo, e opasno...
73
ta rasa (na{ata) tretoto oko ostanalo vo vid na rudiment, koj se narekuva epifiza. Ama, (kako aludira Blavacka) kaj na{ata rasa se pojavila tendencija kon ponov razvitok na tretoto oko. Uzgred, i Atlanti|ani, koi ja osetile regresijata na tretoto oko se potdrudile ve{ta~ki da ja stimuliraat negovata rabota. Evo i kaj nas do denes se pojavile {koli na meditacija koi, kako {to nas ni e poznato, ja razvivaat funkcijata na tretoto oko. I vie, na primer, ste do{le ovde da bi ja podobrile funkcijata na svoeto treto oko- rekov, pogleduvaj}i ja Irkiwata.139 - O, sum ponosna {to, ako taka moè da se re~e, pripa|am na avangardata na ovaa planeta- odgovorila Irkiwata. - A devojkite se dosaduvaat- rekol noviot Rus, frlaj}i go ispod okoto pogledot na edna od trite Evrejki.- Dozvolite, da vi raskaàm ne{to od nekoja druga oblast, ~isto zaradi razonoda...Evo nedavno na{ite ruski momci ovde vo Katmandu odràle trka rik{i. Ersnt, prevedi...Zamislite, nie, kr{ni momci, sednavme vo kolicite, a voza~ite na rik{i, taka mali Nepalci, gi vrtat trkalata na biciklot od seta sila, napregnuvaj}i se. Ba{ bilo ludo! Pobedil Vitja, moj poznanik. Navistina, àl ni e za rik{i, ama nie na sekogo ne {tedej}i mu sme dale tolku kolku ne moèle da sonuvaat. (Rik{=rika{, riks=rikas, s={, R.I.) - [teta za voza~ite rik{i- rekla Izraelkata. - Netreba da se àlat- odgovoril Vener Gafarov- niv im e potrebno da zarabotat za leb. Ne e im do ponos. - Uzgred, za ponosot- rekov.- Elena Blavacka pi{i deka treto oko prestanalo da funkcionira i gi otseklo lu|eto od Vi{iot Um koga tie se uzoholile, smetaj}i se sebesi maltene bogovi. - Zo{to treto oko se vika oko ako e skrieno vnatre vo ~erepot ?- zapra{a Irkiwa. - Anatomite otkrile deka vo procesot na embriogenezata tretoto oko se razviva kako vistinsko oko. Toa e i svatlivo, zatoa {to prvite dve rasi lu|e imale edno oko- toa nie go nazivame treto. Na toa ukaùva Blavacka. [to ~ovekot e pove}e duhovno razvien, epifizata mu e porazviena- biv{o treto oko. - Blagodaram za ovaa fantasti~na ve~era. Vo restoranot Treto oko sum soznala za treto oko- rekla Irkiwata. - Noviot Rus so odlu~en gest gi zaustavil site koi posegnale na pari~nikot i platil za se, ne zaboravaj}i i ja napojnicata za kelnerot. - I {to, dali bilo zanimlivo ?- go zapra{al noviot Rus Sergej Selivestrov.- Razbira{, vo ìvotot treba da se ostavi za sebe. Ne samo pari, ne samo stan i avto, tuku ne{to duhovno. Ako se se}ava{, kaj decata epifizata e porazviena, zatoa taa podobro ja ~ustvuva duhovnosta. Zatoa duhovnata sostojba na roditelite...140 - Go razbiram toa- odgovoril noviot Rus.- Prakti~no na decata treba da se ostavi ne samo stanot i avto, tuku i taka da se pravi tie da se ponosat so duhovnoto nivoa na svoite roditeli. Uzgred, Sergej, slu{aj, vistina e sme{no {to samo za 20 dolari maltene do utro go drèvme restoranot... Glava 4 SLEDNIOT PAT ]E BIDE POOZBILNO Naravno, novite Rusi prestavuvaat nesre}en plod ne nesre}en preod na pazarno stopanstvo, koga politi~kite romanti~ari so isti stari totalitarno- komunisti~ko razmisluvawe uspeale da izgradat najnesre}na od site tvorbi na kapitalizmot- div pazar, pri {to izrazot na narodot postanale negov daleku najlo{i prestavnici so nisko nivoa na kultura i kriminalen mentalitet, kako podobro prilagodeno okruùvawe vo kogo deluvaat divi zakoni vo op{testvoto. Na primer, na kulturen ~ovek mu e te{ko da dade ili primi mito, bez kogo denes, }e mi oprostete, mo{ne e te{ko bilo {to da se re{i, a noviot Rus toa go pravi kako {to se podrazbira, bidej}i toa ne protivre~i na negoviot mentalitet. Vo takov
139 140
Epifizata si ima svoj za~etok vo embrionalniot razvitok na toa mesta kade {to e i po porodot... Epifiza=epifiza a oko=oko. Pak, dete=dete a roditel=roditel. Zna~i, bez ni{to da e istovetno.
74
slu~aj, naravno, na dobivka }e bidat novite Rusi a kulturniot ~ovek }e odigruva nadle`nost vo tragawe pravda do smrtta svoja. Ako deluvaweto na divite zakoni vo op{testvoto vo kogo lu|eto na vladee~kite polo`bi ne se optereteni so takvi raboti kako {to se ~est, sovest, dobro i qubov, potrajuva ipremnogu, toa neminovno }e dovede do opa|awe na intelektot na celiot narod, te. }e po~ne da podivuvaat lu|eto. Nikoga{ porano preterano ne sum razmisluval za istorisko- politi~kiot kontekst na poimot podivuvawe (vra}awe na stadiumot na divja{tvo). Ama, zablagodaruvaj}i na na{ite istarùvawa, dojdovme do zaklu~ok deka podivuvaweto, koe e sprotivnost na napredokot, pove}e pati odigralo vo istorijata ne samo na na{ata, tuku i na prethodnite civilizacii. Ama, za toa }e govorime podetaqno vo poslednoto delo na ovaa kniga. Zasega samo bi sakal da kaàm deka se nadevam deka novite Rusi ne se divjaci na{i (ne gi dal Bogot) vo idninata na divata zemja.(Kontekst=kon tekst=tekost: kon=tn.slovensko,R.I.) Avtoritetot na Rusija vo inostranstvo denes vidno opadnal ne tolku poradi gubitoci na minatite vojni i nesimpati~ni fizionomii na na{ite voda~i, tuku i zatoa {to na{ata zemja vo inostranstvo po~nale da ja prestavuvaat voglavno spomenati novi Rusi. Toj nov svet nekako ne povrzuva so toa {to nie sme go probile zvu~niot yid, osvoile kosmosot, sozdadovme najdobro obrazuvawe na svetot i taka ponatamu. Lu|ete se skloni da sozdavaat voop{teni zaklu~oci za nekoi zemji na osnova na kratski sretnuvawa so nejzinite prestavnici, a ne gi pametat istoriskite postignuvawa na tie dràvi. Nie, ~lenovite na ovaa ekspedicija, ne moèvme ni da prestavime deka spomenatite slavni prestvanici na Domovinata }e vlijaeme na rabotata na ekspedicijata vo dale~niot Nepal. Rabotata e vo toa {to nekoi od niv, na brzina se obogatile, re{ile na brzina da go podignat svoeto duhovno nivoa. Tie momci po~nale da gi obilazat hramovite vo Katmandu i na se mo`ni na~ini uspevale da se sostanat so lamite na visoki polo`bi, glasno razgovoraj}i i fotografiraj}i se zagrleni so niv za spomen. Kako e toa egzoti~no ! Kako prostacite }e im zavidat ! Vo princip radoznalosta vo pogled na nesvatlivite duhovni raboti vo ìvotot e pofalna, a fotografiraweto vo krajna linija ne e zabraneto, ama na~inot na razgovorot kaj potpolno samouveren stranec go tap{a lamata po ramoto kako svoj pajta{, pri toa govorej}i Kakov mr{avko... e lamata, blago re~eno, nesvatlivo, a jas mislam i neprijatno. Toa upravo bil uzrok na na{ite nau~ni neuspesi pri sretnuvawata so dvajca lami na visok rang. Dvajcata vodele najgolemi budisti~ki hramovi vo Katmandu, vo kogo sekako ve}e doa|aat na{ite bratja Pa iako na{ata ekspedicija imala me|unarodni karakter, kosturot go ~inele pretstavnicite na Rusija. Nie toa nikoga{ ne go krievme. A uspe{en razgovor so lamite nas ni bil strahovito potreben ! Edino lamite imale pravo da odlu~at dali da go otkrijat skrienoto znaewe ili ne. Edino lamite moèle da bidat posveteni vo tajnite znaewa na minatoto. Edino lamite moèle da ukaàt na materijalni dokazi za postoewe na Genfond na ~ove{tvoto vo vid na dolgotrajna samadija. Edino lamite moèle da gi poznavat lu|eto koi imale pristap na telata na Atlanti|anite vo sostojba na samadija i koi moàt da gi preciziraat karakteristikite na lu|eto na prethodnite civilizacii. Vo celina sme gi imale site osnovi nas lamite toa i da ni go kaàt; oblikot na Atlanti|anot koj go rekonstruiravme vo osnova se sloùval so prestavata na indiskite svamii za lu|eto na prethodnata civilizacija; od svamite i nau~nicite dobivme mnogu novi svedo{tva, koi se sloùvale vo uredniot logi~ki niz, itn. Te{ko bilo da se pretpostavi deka familijarnoto odnesuvawe na na{ite sogra|ani }e postane kamen na stopnuvawe od koga se pla{evme. Rimpo~a-lamot, so koj sretnuvaweto go ugovoril [eskand Arijel so posredstvo na rektorot na Nepalskiot univerzitet, koj nas unapred ne prestavil i mu dal nekoi nau~ni materijali, nas ne primil vo dogovorenoto vreme, opkruèn so svita na svoite u~enici. Vo taa svita od okolu 20 u~enici bilo Germanci, Danci, Amerikanci i pripadnici na drugi narodi. Site sedele na podot; nekoi gi zatvorile o~ite, nekoi gi dvièle usnite, nekoi neprekidno i mol~ej}i gi posmatrale lamite, nekoi so intersirawe ne razgledale nas. Tie lu|e go posvetile svojot ìvot na ovladuvawe so duhovnata nauka na Istok i ve}e dolg niz godini ìveele vo Nepal. Site govorele nepalski jazik. (VoIndija..Kina..Japonija do{le Belci.Vo tamo{nite jazici ima nivni zboroviRI)
75 Nas ne posadile na niski mekani jastu~iwa pred lamot. Pokraj mene sedel rusokosiot Danec koj se prestavil kako lamin preveduva~. Se ~ustvuvalo deka lamata dobro govori angliski. Mada ne go znaev nepalskiot jazik, ~ustvuvav deka Danecot, koj govorel elementaren angliski, nepalski govori u{te polo{o. Po~nuvaj}i da govorime za na{ata hipoteza i poteklo na ~ove{tvoto i trudej}i se da govoram razbirlivo, go svedov svojot angliski na najoprosten oblik, {to mi predizvikala krajna nelagodnost i zbunetost. Lamata so pola uvo ja slu{a{e mojata prikazna, a Danceviot prevod voop{to ne go ni slu{al; nego stalno mu doa|ale nekakivi lu|e, so koj toj uspat na vratot staval sve{teni {alovi i daval po par~e posvetena hrana. Danecot neprekinato mi bubwal vo uvo na nepalski i povremeno me fa}al za ramoto, molej}i me da ponovam ona {to sum rekol, na sekoe mesto kade, sakal-ne-sakal, bi upotrebil nekoja sloèna angliska re~enica. Na krajot mi dodijalo, i jas direktno go pra{av lamata, pokaùvaj}i mu go crteòt na hipoteti~kiot Atlanti|anin: - Dali ikoga{ ste videle ~ovek so vakov izgled ? - Nadvore{nosta na ~ovekot e fizi~ki izraz na negovata duhovitost- rekol lamata, neo~ekuvano premunuvaj}i na dobar angliski-glavna crta na ~ove~kata nadvore{nost se o~i, vo koi mora da bide izrazena ~ovekovata mudrost. Poimot oko na mudrosta vo budizmot141 ima dva aspekti: podr{ka na osetlivosta vo vrska so ~ulnite organi, pri ~ija analiza morame vo obyir da go zememe predmetot na gledawe, svesta i ~ulnite organi... - Dopu{tite- go prekinav, sva}aj}i go po su{tina re~enoto, nas da ni bide prazna frazata i go te{ev moeto samoqubie samo so toa {to Danecot od moja leva strana za}utelno ne e li toj crte` na reprodukcijata na liceto na ~ovekot ~ii o~i se naslikani na yidovite na va{iot hram- hramot Svajambunat. Valerij Lobankov gi snimil toe o~i od yidovite na spomenatiot hram, po {to sme ja obavile oftalmo-matemati~kata analiza i go rekonstruiravme oblikot na posednikot na tie o~i. Kaète mi, ve molam, ~ii se tie o~i ? - Toa se o~i na mudrosta- ponovo po~na da govori lamata- koi gi izrazuvaat celite, ~vrsto re~eno i ona {to o~ite bi trebalo da go izrazat. Buda u~el deka bi trebalo da se vidi kvalitet vo se, a nadvore{niot oblik na toa prestavuva mudrost. Zamalku da ne pra{av: [to se toa o~i na mudrosta ? ama na vreme se zaustaviv, sva}aj}i da bi za toa sledela buica na zborovi od koi apsolutno ni{to ne bi razbrale. - Toa se o~ite na Buda ?- uporno pra{av. (Buda za buden, razbuden..., R.I.) - Buda imal 32 meri i 60 osobini, od koi edna prestavuvale negovite o~i. Posebno umetnicite gi naslikale tie o~i na yidovite na hramovite, da bi ja prestavile nivnata mudrost. Mudrosta poteknuva ne samo od o~ite, tuku i od srceto...- pompezno progovoril lamata.
141
Budizmot stignal i vo Ganda=g anda, a kade se pi{elo na gran~iwa od breza, prikaàno na film Evro-azija... na MRT, na den 19.03.2009. Robert Grevs vo negovata kniga za Gr~kite mitovi naveduva ima podatoci deka pred voveduvaweto na oblikovnata feni~anska azbuka vo Grcija, postoel alfabet vo vid na verski tajni koi gi ~uvale sve{tenicite na Mese~evata boìca Ije ili Tri Su|ai. Toj bil sosem blizok na kalendarskiot alfabet i slovata ne se ozna~uvani so pi{ani znakovi, ve}e so gran~iwa na razli~ni drva koi simbolizirale godi{no doba i poedini meseci. Drevnata irska azbuka, kako i taa na Druidite vo Galija, seta bila imenovala prema drvoto (breza, jasen). Taa bila so frigitsko poteklo i se sloùvala so pela{kata i latinskata. Moè da se dokaè deka imiwata na slovata vo irskata bila donesena od Gr~ka. Se kaà: pred voveduvaweto na oblikovnata feni~anska azbuka. Za Blajken i drugi, kolku {to e poznato go prezele alfabetot od Fenikijcite okolu na po~etokot na 9 vek p.n.e. Od ovoj praalfabet postanale razli~ni alfabeti, koi moàt da se podelat vo ~etiri glavni grupi nare~eni spored boite (zeleni, temno-sini, svetlo-sini i crveni). Na krajot vo 5 vek p.n.e. od tn. temno-sini alfabet, na koj se pi{elo vo Milet (jonski alfabet), se istisnale drugite i toj postanal zaedni~ko pismo. So toa ne doprinelo samo stopanstvoto, tuku vo prv red vo arhai~no vreme neosporno kulturnata prednost na Milet kako sredi{en grad na maloazijskite Jonci (vo Atina, vo koja dotoga{ se pi{elo svetlo-sino, go prevzele temno-sinoto 403.g.p.n.e.)... Za Buda se kaà: 500 g.p.n.e. sanskritskata kultura ja vtemelile vo svojata postojbina, vo sredi{nata nizina na rekata Gang: pojava na budizmot; 500 g.p.n.e.... Sledi sovpa|awe: ima podatoci deka pred voveduvaweto na oblikovnata feni~anska azbuka vo Grcija, postoel alfabet vo vid na verski tajni koi gi ~uvale sve{tenicite na Mese~evata boìca Ije ili Tri Su|ai.Pak,pismenosta bila so frigitsko poteklo: brigisko=brzja~ko. Brzjacite stignale do Japonija so Kina, so svoi svetii; niz Evropa so svojot pr~: vo ...Istra...Italija...
76 - [to moète da kaète za ovakviot nos- go zapra{av, pokaùvaj}i go crteòt na hipoteti~niot Atlnti|anin. - Neobi~en nos e ispoluvawe na neobi~na snaga- odgovoril lamata. - [to e neobi~na snaga ? - Toa e snaga na du{ata. - Kolku znam, snagata na du{ata izleguva od o~ite... - Isto taka i od nosot. - Moè li snagata na du{ata da ima fizi~ko ispoluvawe, npr. da gi premestuva predmetite ? - Moè. - Kakva uloga vo toa moè da igra nosot ? - Golema. - [to moète da kaète za tretoto oko- go zapra{av, pokaùvaj}i mu na crteòt. - Toa e }uperak pome|u obvrite- nasmevnuvaj}i re~e lamata. Osetiv deka lamata po~nal da mi se potsmeva. Danecot isto taka me gledal so smea. - îe znaewe Buda go donel na Zemjata ?- go zapra{av, prikupuvaj}i strpenie. - Buda e sloboda. Ako se oslobodi{ od ~ustvoto na svoeto telo, }e zapoznae{ mir. Va`no e da se ~ustvuva{ sebe von svoeto telo.. - Zna~i, ~ii znaewa gi donel Buda ?. - Site znaewa bile vo Budiniot um. - Oprostete, rimpo~e ! Posledni dve pra{awa. Prvoto glasi- dali Vas toj Atlanti|anin vi li~i na ~ovek koj vlegol i sostojbata samadija ? - Otkade Vie znaete za samadija ?- zapra{al lamata i usredsredeno me pogledal. - Za toa mi raskaàle indiskite svamii. So prili~no golema verojatnost nie pretpostavuvame deka ovde, na Tibet, vo uslovite na stabilna temperatura vo pe{terite moraat da bidat o~uvani telata na lu|eto vo kameno-nepodvi`na sostojba, i toa ne samo na{ite, tuku i na prethodnite civilizacii. Toa e sevkupen Genfond na ~ove{tvoto, ~ie o~uvuvawe i este Va{ najvisok poziv, moj dragi rimpo~e. Ama, od druga strana, posledna poraka bila SoHm. Zo{to taa e posledna ? Toa e mo`no da se tolkuva kako predupreduvawe na ~ove{tvoto: vo slu~ajot na samouni{tuvawe i na ovaa, posledna civilizacija na Zemjata, pove}e ne }e bide upotreben Genfondot na ~ove{tvoto, te. konzerviranite lu|e ne }e izlezat od sostojba na dolga samadija i ne }e postoi izdanok na nova civilizacija. Zatoa, dragi rimpo~e, jas mislam deka do{lo vremeto na ~ove{tvoto da mu se objasni deka na{ata civilizacija moè da bide posledna na Zemjata. Pogledajte kolku oru`je e nagomilano na svetot. Pogledajte, zar duhovniot razvoj na op{testvoto ne se sveduva pove}e na materijalno-doma}inski, kade glavnata cel na ìvotot postanuva èlba ~ovekot da se obogati. Lu|eto se spremni na se zaradi pari...Samo negolem broj na lu|e od razvienite zemji- rekov, pokaùvaj}i na laminite u~enici- stranci, koi sedat vo ovaa sala, se interesiraat za svojot duhoven razvoj. Ama, tie toa go rabotat za sebe li~no, i ni{to pove}e. A na lu|eto im se potrebni novi ~initeli, novi znaewa, navistina i iskreno da bi moèle da veruvaat vo vistinitosta i mo}ta na religioznite u~ewa. Zar ne e, raka na srce, mo`no da se re~e deka vo golema mera lu|eto religijata ja sva}aat kako ubava bajka... Nastanala ti{ina. Lama so prstite lupkal po koleno. Danecot so priroden pogled me gledal pravo vo o~i. - Samadi e za{titen- iznenadno re~e lamata.- Tamu postojat sili. Sekoj kamen...Toa ne e samo moj poziv...Uzgred, koe e Va{e vtoro pra{awe ? - Sakav Vas da ve pra{am {to Vie znaete za poslednata poraka SoHm ? - Isto {to i Vie- odgovoril lamata. Go povikav lamata na balkon, od koga se pruàl pogled na stolbot- ovalna kula so crte` so ogromni neobi~ni o~i. Zapravo tie o~i sme gi podvrgnale na nau~nata analiza, zapravo tie posluìle kako osnov za rekonstrukcija na oblikot na ~ovek so neobi~na nadvore{nost za kogo pretpostavivem deka pretstavuva Atlanti|anin. Zo{to se glaven simbol na nepalskite i tibetanskite hramovi tie o~i ? [to tie simboliziraat ? Voobi~aena definicija deka toa se o~i na mudrosta nas nikako ne ne zadovila. Mo`da drevnite znaewa isto taka imaat aspekt sli~en na na{ata oftalmogeometrija, kako bi se so pomo{ na crteòt na
77 o~ite kodira oblikot na nivniot sopstvenik. Mo`da nacrtanite o~i se na ~ovekot koj bil pratatko ili pramajka na na{ata civilizacija. Mo`da se toa o~i na ~ovekot od Genfondot na ~ove{tvoto, ~ij zadatok e da bide spasitel na ~ove{tvoto vo kolku ona samo sebe bi se uni{tilo. O~ite na idniot spasitel...Mo`da...Ama lamata nas ni{to sli~no ne rekol. Nas ne te{ela samo neverojatnata podudarnost deka srednostatisti~kite o~i do koi dojdovme so presmetkata gi ima tibetanskata rasa, a zapravo ovde, na Tibet, na site hramovi nacrtani neobi~ni o~i. (..konstrukcija=Konstrukt=kon strukt=strukta=strukata, R.I.) Se slikavme so lamot. Danecot isto taka stoel pokraj. - Vie, sekako, ja znaete zagonetkata na tie o~i- rekov i mu pokaàv na stolbot. - Pogledajte go mojot podbradnik- ne }e go vidi{ moeto ~elo, pogledajte go moeto ~elo- ne }e go vidi{ podbradnikot, pogledaj edno oko- ne }e go vidi{ ona drugoto, pogledaj go ona drugo- ne }e go vidi{ prvoto- progovoril lamata. - Ama, okoto raboti kako skener ! Male~kiot lama go podignal pogledot kon mene, mi prijde, i ispravuvaj}i, sna`no me potap{a po ramoto. - Ne se sekirajte- toj re~e, u{te edna{ me potap{a po ramenoto i glasno se zasmeja. Mi postanalo neprijatno. Danecot prodolì da me posmatra ispod o~ite. - A zo{to Vie mene ne me tap{ate po ramoto i ne se smeete ?- zapra{a lamata. - ... - Ovamu doa|aat va{ite Rusi, ne obra}ajte vnimanie na lu|eto koi se pokraj mene, glasno raskaùvaat, se smeat, me tap{aat po grbot, fotografiraat. Zo{to, kaète mi, zo{to onie- lamata gi pokaàl strancite, koi sedele na podot- zo{to tie Germanci, Danci, Amerikanci, Angli~ani pred mene sedat na kolena, a va{ite Rusi...Zar ne ja oli~uvam drevnata mudrost i znaewe pred koja treba da se pokloni ? Evo toj- lamata pokaàl na Danecotve}e 22 godini ìvee vo Nepal i u~i meditacija i drevni znaewa. Danecot klimnal so glavata. - Jas ne moàm da bidam odgovoren za tie Rusi koi bile kaj Vas- mu odgovoriv - Gledam deka Vie ste ozbilen nau~nik i deka ne ste kako onie- rekol lamata- Ama, kako {to moàm Vas da vi gi poveram drevnite znaewa, pretstavnikot na edna zemja vo koja postojat bogati lu|e koi kaj nas ne gledaat ni{to drugo tuku do inostrana egzotika, koi nemaat ni mrva po~itivawe i intersirawe za na{ite drevni u~ewa i koi smetaat deka celiot svet im dostapen ako imaa mnogu pari. Rusija e bogata zemja, a Nepal mo{ne siroma{na.Ama, ovde vo Nepal i Tibet, postojat takvi znaewa kakvi {to nema nigde vo svetot. Nie go cenime va{eto obrazuvawe, va{ata nauka, ama uvaète ja i vie na{ata religija. Eden od va{ite Rusi probal mene li~no da mi tutni sto dolari po fotografirawe, a dobrite lu|e donesuvaat darovi. - Jas edino moàm Vas da vi se izvinam poradi niv- progovoriv. - [to mi vredi Va{eto izvinuvawe. Podobro vo Va{ata zemja razgovoruvajte so niv, re~ite na televizija. Ako na{ite drevni znaewa dopadnat vo racete na takvi lu|e, tie moàt da se pretvorat vo zlo. Ako takvite lu|e najdat ne{to, na primer ~ovek vo samadija, tie }e go izloàt, kako ìvotno vo zoolo{ka gradina, i toa }e go naplatuvaat.142 Kineskite komunisti gi razorile hramovite i pagodite na Tibet, gi pobile lamite, gi izruguvale drevnoto blago.143 Na sre}a, postojat sili koi gi {titat samadite. Tie sili se mo}ni, protiv niv nema oru`je. Va{ata zemja ima ogromna vojna mo}, ama duri ni nuklarnoto oru`je ne moè da se sprotistavi na tie sili. Zar neste i vie komunisti~ka zemja, koja go zaboravila Boga i svoite bogovi gi vozdignala na stepen na bogovi ! - Nie sme biv{a komunisti~ka zemja... - Seedno. Ako vo va{ata zemja ima bogati lu|e, takvi kakvi doa|aat vamu, toga{ vas ne treba da vi se veruva. So svetot upravuvaat parite. Tie }e ja kupat naukata i religijata vo bescenie i ne vr{ej}i ni{to pametno, uni{tat.
142
Makedoncite vo Pakistan, Hunzite i Kala{ite, bile so svojot brzja~ki simbol pr~, i se drugo brzja~ko, duri nosii, koi denes se vo igraornite grupi: tie bile carski. Kala{kite èni oble~eni ko carici...taka zarabotuvaat...Brigite do Filip Makedonski ne sakale da bidat vo Makedonija. A istoto vaì i za Peoncite (Mariovcite), kaj koi, spored Han (1865), ne se kradelo, sekade normalna pojava... 143 Brigiskite pove}ebo`ni tradici, koi stignale vo Indija, Kina, Japonija..., gi uni{tile Mojsejci.
78 - Ama, zar nema takvi lu|e vo sekoja zemja... - Sekako da ima. - Dozvolete mi, rimpo~e, ne{to da vi objasnam. Rusija do denes se najduva vo te{ka polo`ba. Razvojot na naukata i obrazuvaweto neo~ekuvano zastanalo, po preminuvaweto na politikata na slobodniot pazar, nau~nicite na svetski glas preminale vo siroma{ki sloevi na op{testvoto. Lu|eto so nisko obrazuvawe koi se edini vo sostojba da izra~unuvaat procent na svoj dobivka od kupoproda`ba, se obogatile i po~nale da zamisluvaat deka se im e na raspolagawe. Tie bogati, ama slabo obrazovani lu|e, vo na{ata zemja gi nazvale novi Rusi. Ba{ tie se vo dene{no vreme se razmilele po raznite zemji i ba{ na osnova na niv denes se prosuduva za Rusija. Ama, ne se site Rusi novi Rusi. - Ama, zar ne se vo va{ata zemja denes na vladee~ki polo`bi zapravo takvi lu|e ?odvratil lamata. - Na àlost, toa e to~no. Se nadevam deka toa podolgo ne }e trae. Politikata e nepredvidena rabota. Danecot, najduvaj}i se povtorno pokraj mene, po~nal ponovo, ne znam zo{to, ponovo da gi prevodi moite zborovi na nepalski, pa duri, fa}aj}i me pod raka, me zamolil da go ponovam nekoj angliski zbor koja mu bila nepoznata. - Naukata ima internacionalen karakter- prodolùvaj}i, na site na~ini pokaùvaj}i mu na Danecot deka negoviot prevod ne e neophoden.- Nie, obrazovanite Rusi, ne sme krivi {to na{ata zemja poslednite godini ima taka neprijaten imix poradi novite Rusi. Jas nau~nik-hirurg, pominav 40 strani dràvi, vo mnogu zemji sum bil pove}e pati. Pra{awe e, zo{to patuvam vo razni zemji, dràm predavawa, demonstriram svoi novi operacii ? Interesiraweto za inozemstvo davno sum go zadovolil. Poznatno polesno bi mi bilo da gi pretvoram moite medicinski otkritija vo golemi pari, prodavaj}i na nekoja bogata firma, ili taka {to bi osnoval sopstvena privatna klinika, kade site prihodi od operaciite bi vlegle vo moj xep. Rabotata e vo toa, dragi moj rimpo~e, {to naukata doa|a od Boga. Ako na nekoj Bogot mu dal sposobnost da izumi bilo {to vredno na vnimanie, toa bi trebalo da se smeta Bo`ji dar, koj na ~ovekot mu dava li~na satisfakcija. Ama, potoa ~ovekot postanuva rob na svoite otkritija, zatoa {to go ~ustvuva pozivot da gi objavi na se po{irok i po{irok krug: isprva vo svojot grad, potoa vo zemjata, potoa vo svetot. I veruvajte, daleku od toa da pri toa site nau~nici mislat za profit ili za slava. Naj~esto nikakov profit nema, a slavata se rasplinuva taka {to drugite nau~nici gi zemaat tvoite pronajdoci i gi moderniziraat, a onoj koj ja dal prvata ideja postepeno pa|a vo zasenok. Na prv pogled, logi~no bi bilo da se so~uva svojata edinstvenost, demonstriraj}i veli~enstveni rezultati na operacii, ama na nikoj ne pokaùvaj}i go metodot. Ama, retko koj prav nau~nik taka postapuva, zatoa {to postoi dlabok zov, koj dopira od du{ata, deka tvoeto otkritie ne e li~no tvoe, tuku deka im e namenoto na site lu|e, a ti si samo rob na svoite sposobnosti, instrument na svoeto otkritie i na negovoto {irewe. Zar tvoeto otkritie ne do{lo od Univerzalnoto informaciono pole, i istovremeno go dopolnilo. Zatoa, dragi ripo~e, zemjata tuka ne zna~i ni{to, a u{te pomalku nejzinite ne ba{ najdobri prestavnici- novi Rusi. - A zo{to ne ste oti{le vo Amerika ?- zapra{al lama.- Amerika sobira umovi na celiot svet, vklu~uvaj}i gi i onie od Va{ata zemja. Taa sozdava uslovi za razvoj na naukata. - Jas dobro ja poznavam Amerika, tamu sum bil pove}e pati- odgovoriv. Isto taka mi predlagale da me kupat. Ama, tuka ima dve raboti. Prva rabota e sovesta. Golemiot ruski reìser Tarkovski go reìral filmot Stalker, ~ija glavna poruka e vo posebna zona da se naglasuva najjako ~ustvo vo ~ovekot. Se pokaàlo deka toa e ~ustvuvawe na sovest. Lu|eto vo taa zona umirale, nivnata sovest bila vkalena. Vo naukata nikoga{ ne se raboti individualno,~ovekot sekoga{ ima drugari-sorabotnici. Jas isto taka imam drugari-sorabotnici, koi zaedno so mene pominale teòk nau~en pat. Nikoga{ ne gi napu{tam, oti bi me ma~ela sovesta. Druga rabota e toa {to vo Amerika, kako sum primetil, mnogu nau~nici emigratori po~nale da se gasat. Ne moàm to~no da kaàm zo{to, ama mene mi izgleda deka tuka se pokaàlo raste~koto vlijanie na amerikanskoto op{testvo, kogo vo celina go razdviùva trkata za dolari. Naukata pred se ima duhovni principi. - Vo pravo ste, naukata pred se e duhovna, po toa e srodna so religijata.
79 - Zapravo zatoa Vas, dragi ripo~e, vi postaviv mnogu nau~ni pra{awa, na koi ste odgovorile, oprostete, so nau~enite zborovi od propovedot za deca na ulica- mu rekov. - Sledniot pat }e bide poozbilno- rekol lamot i iskreno se nasmejal- I Vie mene morate da me razberete. - Dopu{tite mi Vas da vi postavam pra{awa na filozofski karakter, rimpo~e- rekov. Zo{to naukata vo va{ata zemja e slabo razviena, iako duhovnoto vodstvo vo ovaa oblast na svetot ne predizvikuva sumlivost ? - Nie sme siroma{ka zemja. Za naukata se potrebni mnogu pari. - A zo{to ste siroma{na zemja ? Zar i na va{ite u~enici- gi pokaàv strancite vo salata- ne bi bilo poprijatno da ìveat vo bogata zemja, kade nema siromasi ? Danecot klimnal so glavata. - Kaj nas ima mnogu siroma{ki i natalitet e visok. Lu|eto naviknale na mo{ne skromna hrana i mo{ne skromni ìvotni uslovi. Tie slabo sva}aat deka moè da se ìvee podobro. Nastanala psihologija na siromasite. - Jas mislam- se ufrliv- deka ne e samo toa razlog. Golema uloga vo siroma{tvoto na Va{ata zemja igra i religijata - Religijata ? - Religioznite u~ewa na budisti~kata i hindusti~kata struja, kolku jas znam- prodolìv- otvoreno propovedaat prednost na duhovnoto nad materijalnoto. So toa vie gi u~ite vo {kolite na meditacija i vo drugi religiozni {koli. Jas nipo{to ne ja doveduvam vo pra{awe pova`nata uloga na duhovnoto so materijalnoto, bidej}i, po religiskite u~ewa, materijalniot princip bil sozdaden od duhovniot princip po pat na negovoto postepeno otelotvorenie. Ama, preterano naglasuvawe na vode~kata uloga na duhovnoto gi doveduva vernicite dotamu lu|eto vo va{ata zemja da po~nuvaat prema ìvotot na Zemjata da se odnesuvaat kako prema ne{to nebitno i ne se trudat da go podobrat. Teloto e samo divni instrument na du{ata, i ne e {teta da se razdeli od nego. Zatoa, jas mislam, bi trebalo da postoi zlatna sredina pri prilika prenesuvawe na religioznite znaewa na golemi masi na lu|e. - Ama, nie ne moème da ostapime od svetite religiozni spisi ! - prigovoril lama. - Religioznite spisi, koi vo na{ svet gi donele prorocite, kako {to mene mi izgleda, se nameneti na visokoobrazovani i visokokulturni lu|e. Osven toa, vie ne znaete deka religioznoto u~ewe e elasti~no, i toa vo ovaa ili onaa mera moè da se preina~i vo sklad so uslovite na ìvotot. Na primer, dragi rimpo~e, prifatite i po~nite da propovedate deka sekoj ~ovek, naporedno so duhovniot razvoj, bi trebalo vredno da raboti, obrazuva i sozdade za sebe i svoeto semejstvo uslovi za ìvot na dostoen ~ovek. Rezultatite }e se pokaàt mo{ne brzo, bidej}i deka vie- religiozni poslenici- vo va{ata zemja imate ogromen zna~aj i popularnost. - Mmm ...da... - Po va{ata religija, Buda imal dve sostojbi- miroqubiva i gnevna. Ne e mo`no se da se postigne so miroqubiv pat, nekoga{ e potrebno da se bide i gneven, lu|eto da bi se naterale da podobro rabotat i napravat svojata zemja bogata. Toga{ }e se pojavat i uslovi za razvoj na naukata. Ulogata na naukata e golema. [to e religija ? Religija e znaewe na prethodnite civlizacii, koja tie ja steknale kako rezultat na nau~nite istrùvawa. Zatoa razvojot na naukata i dopolnuvaweto, so pomo{ na nea, Univerzalno informaciono pole e sveti zadatok. Upravo naukata moè da ja razvie, ispravi i dopolni religijata. Ne smee vo na{e vreme znaewetata dobieni od Univerzalnoto informaciono pole da se koristat kako dogma, bi trebalo da se dopolnat i ispravat vo sklad so okolnostite. - Sekako deka ste vo pravo- promrmorel lamot - Ne smee vo na{e vreme vo toj stepen da se potcenuva ulogata na naukata, oti toa }e go ometi razvojot na naukata, ~ija svetlost ne moème da ja prekineme- prodolìv.- Zemete, na primer, samadi. Vo nego, kako e poznato, duhot go napu{ta teloto, ama ja ~uva vrskata so nego. Teloto zablagodaruvaj}i na smaluvaweto na obemot na razmenata na materijata do nula ne moè vo konzervirana sostojba da se za~uva milioni godini. Pra{awe e, zo{to da se ~uva teloto, ako duhot ima prevashodno zna~ewe ? Odgovorot e ednostaven- teloto e napraveno vo tekot na dolgotrajna evolucija i nema nikakov smisol toa da se ignorira, polesno e da se so~uva, otkolku da se sozdade odnovo. (ne moè vo konzervirana sostojba da se za~uva..., R.I.)
80 - Ama, lu|eto denes se pove}e sakaat da ovladuvaat zapravo duhovno- rekol lamata. - Pogledajte gi svoite u~enici. Mnogu od niv izgledaat kako da ne se od ovoj svet. Toa odrekuvawe od ~ove~kiot ìvot te{ko moè da deluva na op{testvoto vo smisol na podignuvawe na negovoto duhovno nivoa. Vo najdobar slu~aj tie se sposobni samo za li~na duhovna satisfakcija. Danecot me povlekol za laktot i ne{to me pra{al, od nekoj razlog na nepalski. - Govorite angliski. - ... - Nie- rekol lamata- posebno go naglasuvame duhovniot razvoj, nasproti ostanatoto vo svetot, kade e materijalno hipertrofirano. - Sekako deka ste vo pravo. Vo svetot mora da postoi ravnoteà. Kako potvrda na va{ite zborovi }e navedam eden primer. Dali ja znaete posvetenicata Helena Blavacka ? - Da, ja imam nejzinata kniga. - Od deloto na Blavacka moè da se svati deka piramidite vo svetot se sogradeni vo mnogustruki svrhi, a edna od niv e da se vo niv ~uvaat telata na lu|eto vo sostojba samadija. I taka, teloto na egipetskiot faraon e izneseno od Keopsovata piramida i preneseno vo Britanski muzej. Koj znae, mo`da toj egipetski faraon bil ìv, a site prikazni za egipetskata tajna na mumificirawe na teloto naprosto se bajka. Mo`da egipetskiot faraon bil vo sostojba na dlaboka samadija. A denes negovoto telo e izloèno, i toa, naravno, ne na temperatura koja e neophodna za samadi. Zatoa du{ata te{ko }e se vrati vo faraonovoto telo. Odgovorete mi, ripo~e, zo{to neobi~ni sili ne go za{titile faraonot ? - Jas mislam deka vo piramidite gi nema. - Zo{to ? - Ne znam. - Da se vratime na uloga na religijata- mu rekov- ajde da gi proanalizirame raznite oblici na religija na Zemjata. Mene mi izgleda deka najpogodna varijanta na religijata e katoli~kata religija.144 Vo nea o~igledno postoi i stroga disciplina i sloboda na ~ovekot. Zatoa se pokaàlo deka katoli~kata zemja se najrazvieni zemji na svetot.145 Da ja sporedime katoli~kata religija so islamot. Askezata i ograni~uvawata na muslimanskata religija gi ima na pretek, a sloboda o~igledno nema. Razultatot e poznat: muslimanskite zemji po razvojot zaostanuvaat zad katoli~kata. Da ja sporedime katoli~kata religija so pravoslavnata. Slobodata vo pravoslavnata religija se pogolemi, a rezultatot e sleden: site pravoslavni zemji zaostanuvaat zad katoli~kata.146 Sporedete so budisti~kata i hindusti~kata religija na Indija, Nepal, Butan i drugi sosedni zemji: ~ovekot pred se e usmeren na duhoven razvoj i ~esto prenebregava na materijalen aspekt na ìvotot. Rezultatot e poznat: iako duhovno vi144
Katoli~kata religija go promena kalendarot, a vo religijata ne se dozvoleni promeni, taa si ima svoi dogmi...Taa go prifati Darvinizmot, ~ovekot poteknal od majmun, a Bogot go sozdal ~ovekot po svoja lika i prilika, toj li~el na majmun, a spored protestantite na neandertal, koj bil majmun. Taa se sluì so falsifikati, tn.Konstantinova darovnica od 750. godina, koja se odnesuvala za vremeto na Konstantin Veliki so primat na Rim pred Carigrad, a Carigradskata patrijar{ija ne e osnovana od apostol, kako {to e Rimskata crkva od Petar. Tokmu zatoa takva darovnica i ne bila potrebna za primat na Rim pred Carigrad. Primatot go imala Makedonskata crkva, osnovana od Pavle, koja prerasnala vo Justinijana Prima i Ohridska arhipepiskopija, koja imala primat pred Rimskata crkva. Sledi taa da bide ukinata duri vo 1767. godina po nalog na Rim i Viena, ~ij nalog go izvr{il sultanot. Vo taa crkva slu`ben jazik bil tn.staroslovenski jazik, koj bil sozdaden od Kiril Solunski. Toj od koine gi otfrlil semitskite (crne~kite) zborovi i go vratil pelazgiskiot=tn.slovenski jazik. Koine bil sozdaden vo Aleksandrija, a po smrtta na Aleksandar Makedonski. Toj go zamenal staroegipetskiot, reformiran od Ptolomejcite, od kogo so ostranuvawe na semitskite zborovi bil sozdaden koptski=tn.slovenski jazik. Od 240 g.p.n.e. po~nuva latinski, a vo 15 vek Rim pravi falsifikat delo na Kvint Ruf, vo kogo se naveduva razlika me|u Eladcite i Makedoncite, {to e samo nevistina. Sledi i vtor falsifikat na Marin Barleti, vo kogo Georg Kastriotis bil musliman, pa katolik, 100% laga. 145 Bogata zemja moè da bide samo koja imala kolonii,taa pla~kala...[to bogatiot bara kaj bedniot ?! 146 Pravoslavnata od 1071. godina bez prekin se uni{tuva i pla~ka od Rim, duri vo sojuz so islamot. Rim e vinoven, {to najbogatata pravoslavna Mala Azija stanala islamska i zaostanala...Na toa Rim ne zavr{il, vo 20 vek sozdava nov dvorasen tn.albanski narod, me|u Skiptari=Brigi i Arnauti=Azijati, a vo 21 vek se sozdade islamska dràva Kosovo: so mongolska kosovska ovca, duri mongolski gen na kow.
81 sokorazvieni, tie zemji imaat nezavidna ekonomska polo`ba. Posebno se istaknuva japonskata varijanta na budizmot, vo koja duhovniot razvoj odi naporedo so strogata discipijna vo materijalniot ìvot. Rezultatot e poznat: napredokot na Japonija e nesporen. - Da, Vie ste sosema vo pravo. - Site nie znaeme deka Bogot e eden- prodolìv.- Zo{to toga{ ne ja preina~ite svojata religija, korigirajte ja, zemaj}i vo obyir bilo koj istoriski aspekt na deluvawe na raznite religii na op{testvoto. Na Zemjata bilo mnogu proroci koi napravile mnogu varijanti na religija. @ivotot ve}e pokaàl koj od tie proroci bil vo pogolema mera vo pravo. Mislam deka do{lo vremeto za zaedni{tvo me|u prestavnicite na raznite religii, da bi se probalo da se sozdade edno religiozno u~ewe, zasnovano na toa deka Bog e eden. Toa e istorisko pravi~no. Setete se na mno{tvo verski vojni, koi se vodat do den dene{en (Jugoslavija, Izrael i dr.) - Razgovorot navistina bil interesen. Blagodaram- rekol lamata. - Dragi lama, koga bi moèle nas da ne primite ozbilno nau~no da razgovarame ? V~era Valerij Lobankov se sretnal so tengo-lamata, na àlost, bez rezultat: tengo-lamata se odnesuval kako i Vie vo po~etokot. Zar nie nau~nicite... - Obe}avam, sledniot pat }e bide poozbilno- rekol lamata.- Samo strpete se ! Podobro za Vas e da se sretnete so samiot bonpo-lamata. Religijata bonpo e najstara na svetot, a bonpo-lama znae mnogu pove}e od mene. Toa e golem ~ovek. Toj emigriral vo Nepal od Tibet, kade go progonile kineskite komunisti. Toj sega nema svoj golem hram, ama ima ogromno znaewe.Bonpo-lamata e postar ~ovek. Utre }e mu telefoniram i }e mu raskaàm za Vas. Vi obe}avam: Vas }e primi i }e bide otvoren prema Vas.Dojdite kaj mene utre okolu sedum nave~er. - Vi blagodaram. Lama go frlil pogledot na svoite u~enici, koi sedele vo salata na kolenici, i obikoluvaj}i, nas ne isprati. Se svrtiv. Danecot i ponatamu namurteno gledal po nas. Glava 5 OTKROVEWE NA BONPO-LAMA Lamata go odràl obe}aweto: navistina mu telefoniral na bonpo-lamata i se dogovoril okolu na{ata poseta. Na krajot na razgovorot, rimpo~e-lamata nas ni dade pismo so preporaka, velej}i deka bonpo-lamata e spremen ozbilno da razgovara so nas. Bonpo-lamata ìveel vo maliot grad na zapaden Nepal. Do toj grad moèlo da se dojde so avtomobil ili avion. Vo po~etokot zamalku da iznajmime avtomobil, ama [eskand uspeal nas da ne predupredi deka pati{tata vo Nepal se mo{ne lo{i i deka patuvaweto so avtomobil bi moèlo da potrae gotovo nedela dena. Razlogot za toa se stalni odroni na pati{tata, koi te{ko e da se raz~istat. Patni~kiot avion za toj grad letal edna{ nedelno. Da bi za{tedile vreme, bevme prisileni da iznajmime mal avion. Seto vreme na letot avion~eto skakutalo kako iverica na talasi, a pred sletuvaweto sme vletale vo oluen oblak koga vo klanecot, o~igledno, ne bilo mo`no da se zaobikoli. Po {to kako-taka sme sletale i izlegle od avionot, bledite lica na nepalskite piloti ni posvedo~ile za izbegnatata opasnost. Sergej Selivetsrov, biv{ voen pilot, ni objasna deka vremeto vo planinite e nepredvidlivo i deka sme imale sre}a {to trupot na avionot ja izdràl sna`nata turbulencija, a gradot ne go o{tetil motorot. Toj isto taka rekol deka ruskite avioni se ~vrsti, mada se pomalku ekonomi~ni. Vo gostilnicata mu telefoniravme na bonpo-lamata. Toj go zakaàl sostanokot za utredenta utroto. Na utro, na krajot na gradot, po tvrdite zemjeni skali se iska~ivme na visokata padina, kade na malata zaravnina se smestil negolem hram, na kogo isto taka bile nacrtani neobi~ni mali o~i. Monasite vo tradicionalno temnocrveni ode`di ne dopratile do bonpolamata. Bonpo-lamata izgledal kako sedumdesetgodi{nik i isto taka bil odeven vo temnocrveno odelo. Progovoril na svoj dobar angliski so tipi~en isto~en akcent. Vnimanieto go privlekuvale negovite topli dobri o~i i mirniot tih glas. Se prestavime.
82 Vo toj mig na zapadnite vrati na hramot se pojavile tri osobi so evropska nadvore{nost: dve èni i eden ma`. - Toa se moi prijateli, nau~nici- rekol lamata. - Vie ste lamini u~enici ? - Nie sme site nau~nici, istori~ari, specijalisti za religija na Istokot. Ovde ìveeme ve}e pove}e meseci dena i go prou~uvame nastanokot na najdrevnata religija na svetot -bonpo.Gospodinot bonpo- lama znae mo{ne mnogu, mnogu raboti znae napamet. Na àlost, site negovi knigi ostanale na Tibet, otkade bil prinuden da emigrira. Gospodinot bonpolama e eden od malo preostanati ìvi prestavnici na najstarata religija na svetot. Se boime istorijata na taa religija bi moèla zasekoga{ da nestane- rekol maòt. - Vie ste, kako {to mi se ~ini, od SAD ?- zapra{av, obra}aj}i vnimanie na tipi~en amerikanski izgovor. - Da. Nie sme pretstavnici na univerzitetskata nauka. - A nie sme prestavnici na oftalmologija, nauka za o~ni bolesti... - O~ni bolesti ? Nas ni rekle deka vie ste me|unarodna nau~na ekspedicija koja gi traga izvorite na potekloto na ~ove{tvoto !- izviknal Amerikanecot. - Ete, taka ispadnalo, nas prou~uvaweto na o~ite na pretstavnicite na razni rasi na svetot ne dovelo do neophodnost tie istraùvawa da gi prodolìme od istoriski aspektodgovoriv. - Vie ste, kako {to mi rekoja, od Rusija ? - Da. - O ! Za Rusija e tipi~no nao|awe na takvi tipi~ni nau~ni paraleli. Vo Rusija naukata e sjajna. - Edna od takvi paraleli e i toa {to na yidovite na hramot vo kogo trenutno se najduvame se naslikani neobi~ni o~i- rekov. - Mo{ne zanimlivo. A vie ste, kako mi izgleda po va{iot ameri~ki izgovor, dolgo rabotele vo Amerika ?- me zapra{a Amerikanecot. - Morav mnogu da komuniciram so Amerikancite. - Dali nas ni dopu{tate da prisustvuvame na va{iot razgovor so bonpo-lamata ?- me zapra{a Amerikanecot. - Mi bilo sosema jasno deka vo hramot nesum jas doma}in, deka i Amerikancite ostavile vpe~atok na ozbilni nau~nici. - Izvolete, ako bonpo-lama nema ni{to protiv- odgovoriv. - Ne, nemam ni{to protiv. Ve molam, sednete,- rekol bonpo-lamata i site ne povika na golemata masa. - Dragi bonpo-lama, dozvolete mi ponekoga{ za nekoi od va{ite izrazi go pra{am mojot amerikanski kolega, zatoa {to amerikanskata varijanta na angliskiot jazik mi e popoznata od isto~nata. Na mojot amerikanski kolega, bidej}i angliski mu e maj~in jazik, se nadevam, ne }e bide te{ko da go razbere isto~niot dijalekt na angliski- go zamoliv. - Da, da, naravno- odgovorile dvajcata. - Imaj}i na um od prethodnite razgovori so religioznite lideri na Istok, ovoj pat re{ivme na po~etokot da postavime niz pra{awa i tek potoa da ja izloìme su{tinata na na{ata hipoteza. - Gospodine bonpo-lama- po~nav- kolku nas ni e poznato, Vie emigriravte vo Nepal od Tibet. Kaète ni, ima razliki me|u nepalskite i tibetanskite lami ? - Razliki nema- odgovoril bonpo-lama.- Postojat samo oznaki na hierarhija: Dalajlama (vrhoven lama), Pan~en-lama, Rompo~e-lama i monasi. Na Tibet, vo mojata domovina, bev Pan~en-lama. - Prefiksot bonpo zna~i pripadnost na odreden oblik na budisti~kata religija ? - Da. - A koj se najstari oblici na budisti~kata religija ? - Ima ~etiri najstari oblici na budisti~kata religija: bonpo, gilupe, ningmapa i mantra.147
147
Poimite bile na tn.sanskritski jazik.Ovoj spored avtorite bil tn.slovenski jazik.Zna~i,na Belci.
83 Religijata bonpo voglavno e rasprostraneta na zapad vo Tibet i taa se analizira kako pozitivna, taka i negativnata psihi~ka energija. Toj oblik na religija ima najgolem broj na tajni. Religijata gilupe e ra{irena vo centralniot del na Tibet, i ja analizira prevashodnata psihi~ka energija. Od taa religija poteknala dene{nata Dalaj-lama. Religijata ningmapa, koja e ra{irena na istok na Tibet, e mo{ne strog oblik na religija i ima najpove}e zabrana. Edna od varijantite na religijata e na indiskite Siki- Gurunana,148 koja e oli~ena vo nepromenlivost, ima duhovni koreni vo tibetanskata religija Ningmapa. Religija mantra mestimi~no se najduva na Tibet i nema golemo vlijanie na drugi oblici na religija. - Raskaète ni detalno za religijata bonpo- zamoliv. - Kako {to ve}e rekov, religijata bonpo e najstara religija na svetot- po~nal ra raskaùva bonpo-lama.- Bonpo-Buda do{ol na Zemjata pred 18013 godini, dodeka posledniot Buda do{ol pred 2044 godini.149 Religijata bonpo veruva vo to~ak smrt-ìvot-smrt-ìvot, to est, deka sekoj du{a vo sebe sodrì mno{tvo ìvoti. Glavnata cel na religijata bonpo e razvoj na treto oko kaj lu|eto na na{ata civilizacija. - Zo{to toa e taka va`no ? - Kaj lu|eto na na{ata civilizacija treto oko postepeno se izgubilo i ostanalo samo kako rudiment (epifiza).150 Na{ata civizacija postepeno se razvila vo materijalisti~ki pravec. Pogledajte, ~ove{tvoto ovladealo so mnogu oblici na fizi~ka energija: so toplotna, nuklearna, elektri~na i drugi, uspealo da go osvoi kosmosot, sozdade efikasni metodi na ~ove{koto telo i taka natamu. Ama, {to se odnesuva do psihi~kata energija i prou~uvawe na duhovnoto, sovremenoto op{testvo ne dospealo ponatamu od knièvni dela, koi gi analiziraat razli~nite odnesuvawa na lu|eto vo razli~nite du{evni sostojbi. Sovremenata nauka ja smeta religijata so ne{to odvoena od realniot ìvot i ne gi zema vo obyir religioznite metodi na deluvawe na lu|eto i op{testvoto, iako vo toa se krie golem potencijal, koj ovozmoùva da se otkrie nov oblik na energija, odgonetnat mnogu tajni na hemijata i fizikata, a isto taka ~ove~kata psihi~ka energija se usmeruva vo neophoden pravec. A za se toa na lu|eto im e neophodno razvieno treto oko. - Jas Vas ve sva}am vo taa smisla- rekov- deka so pomo{ na tretoto oko, kako organ na podesuvawe na frekvencijata na razli~nite karakteri, e mo`no da se iskoristi psihi~kata energija na ~ovekot za deluvawe na mnogu prirodni pojavi, vklu~uvaj}i i fizi~ki i hemiski procesi. Vo dene{no vreme ~ove~kata psihi~ka energija krajno nedovolno se koristi i ne retko ima centrifugalen karakter, se tro{i ne samo vo nekoi svrhi, tuku i se tra}i, sozdavaj}i negativna aura, koja negativno deluva na lu|eto. Mislam deka psihi~kata energija ima ogromna mo}, pogotovo koga doa|a od golemi masi lu|e. Na primer, ako vo op{testvoto se sobira negativen potencijal, na lu|eto im postanuva te{ko da mislat za dobrota i dobro, a nasladuvaweto na site {to e negativno po~nuva samo po sebe da se razbira. Toa, kako po pravilo, doveduva do nazaduvawe na op{testvoto. Ako vo op{testvoto se sobira pozitiven psihi~ki potencijal, toa nesumlivo doveduva do napredok. - Sovr{eno ste vo pravo- rekol bonpo-lama- psihi~kata energija ima ogromna mo}. Na àlost, kaj lu|ete taa vo praksata ~esto ima centrifugalen karakter, te. moè da se {iri vo oblik na razoruvawe, doveduvaj}i do vojni i kataklizmi, so koi obiluva cela na{a istorija. E neophodno psihi~kata energija na lu|eto da se usmeruva centripetalno, da se usme148
Guru Nanak e ime na indiskiot duhoven U~itel koj go sintetiziral hinduizmot i islamot vo specijalna religija sika.- prim. prev. Guru=gur u, Nanak=nana k...se samo na tn.slovenski jazik na Belci. Ovde e biten brigiskiot dativ so u.Da se objasni brigiski: koj-toj, kogo-nego, komu-nemu, ~ij; bratu~ed. 149 Deniken kaùva za starosta na Veda i epovite. Mahabharata, indiski narodni ep sodrèl preku 80.000 dvostruki stihovi i toj bil prv pat zapi{an okolu 1500. g.p.n.e. Podatocite na jadroto na toj ep se dvièle pome|u 7016. g.p.n.e. i 2604. g.p.n.e. Za istraùva~ite na sanskritot na Vedite i nivnata starost ne moì to~no da se odredi. Najstarite tekstovi bile zapi{ani na palmova kora. Postojat zapisi i na kamen, no tie vo Indija bile retki. Da se potsetime samo na potopot ili pripovedkite za bogovite koi gi sozdale lu|eto.Vo prilog da se zeme,koga bil bibliskiot Potop, i koga Belcite talkale. 150 Delovi na teloto ne patuvaat,samo se promenuvaat (opa{ka bezlojna lojna), skratuvaat (opa{ka...)...
84
ruva zaradi napredok. Zapravo so pomo{ na treto oko e mo`no da se upravuva so psihi~kata energija i da se regulira. E va`no edino psihi~kata energija da se usmeri vo pozitiven pravec, vo pravec na dobri misli. - Kako vie go stimulirate razvojot na treto oko ? - Taka {to lu|eto gi u~ime na meditacija, so pomo{ na koe e mo`no da se stekne sposobnost na ~isto gledawe, koga ~ovekot ja ~ustvuva vnatre{nata sloboda. Nie razlikuvame nekolku stadiumi na razvoj na treto oko, a vo najvisokiot od niv e mo`no da se vleze vo sostojba samadija. Naravno, crteòt treto oko na ~elo e simboli~no, zapravo toa se najduva dlaboko vo ~erepot, vo oblik na epifiza.151 - Kakvi se uspesite vo razvitokot na treto oko vo va{ata religija ? - Na àlost, tie se dosta skromni. Zatoa nesme krivi samo nie, religiozni poslenici, bidej}i o~igledno ne vloùvame dovolno napori, ve}e i ~initelot {to vo dene{no vreme ~ove{tvoto, koe cikli~no se razviva, se najduva vo period na vrv na materijalniot razvitok pri smaluvawe na ulogata na duhovnoto. Ama, sveedno sme dol`ni stalno da nastojuvame da go razvieme tretoto oko i duhovniot element povrzan so niv, oti vo protivnoto nazaduvaweto na duhovnata strana na ìvotot se prodolùva. - Sakate da kaète deka sovremeniot ~ovek ne e mo`no vo tolkava mera da go razvie tretoto oko da bi bilo dovolno da se vleze vo dlaboka samadi ?- zapra{av. - Vo dene{no vreme- ne. Nazaduvaweto na tretoto oko se odvija niz istorijata. Samo poedini jogi moàt da vlezat vo samadi na nekolku godini, ama ne pove}e. Ama, ne e isklu~eno deka toa naskoto }e se postane mo`no- odgovoril bonpo-lama. - Ste rekle deka vo idninata dolgite samadi mo`da }e postanat vistina ? - Da. - A zo{to ba{ vo va{iot region religijata tolku izrazito nagnuva duhovno, toa duri da odi i na {teta na materijalnoto ? - O ! Toa e mo{ne va`no. Narodot na zemjite na na{iot region na nekoj na~in e spasitel na ~ove{tvoto voop{to. Rabotata e vo toa {to vo Evropa, Amerika, pa duri i vo Afrika postoi izuzetno stra{no izrazena tendencija da se prezgolemuva ulogata na materijalnoto, a smaluva ulogata na duhovnoto. Najgolem broj na evropski nau~nici, na primer, ne gi razbiraat poimite psihi~ka energija, duh, du{a i sli~no. Zatoa, zaradi postignuvawe na ravnoteà na duhovnoto i materijalnoto na Zemjata za dobroto na celoto ~ove{tvo, narodot na isto~nite zemji, a pogotovo zemjite na Tibet i Himalaite, e prinuden da ja prenaglasuva ulogata na duhovnoto, smaluvaj}i ja ulogata na materijalnoto. Zatoa na{ite zemji materijalno se mo{ne siroma{ki, zatoa duhovno se pove}e od drugite zemji. Ravnoteàta mora da bide vo se: pome|u dobro i zlo, duhovno i materijalno... - Uvaèni bonpo-lama ! Vie narodot na zemjite na Himalaite i Tibet go narekovte spasitel na ~ove{tvoto na Zemjata. Od edna strana, toa e mo`no da se svati taka da narodite na Istokot, taka da se re~e, se talci na materijalisti~kite tendencii na Zapad, prinudeni da ìveat vo beda, zaradi osna`netata uloga na duhovnoto na Zemjata, zaradi postignuvawe na ravnoteà. Od druga, toa e mo`no da se svati i taka, deka isklu~ivo na visoko duhovno nivo moème da se nadevame vo vleguvawe vo sostojba na dolga samadija so cel obnovuvawe na Genfondot na ~ove{tvoto, bez ~ie postoewe garancijata za opstanokot na ~ove{tvoto na Zemjata o~igledno bi se smalilo. Bonpo-lama usredsredeno me pogledna i rekol: - Vie, naravno, ste vo pravo. Va`nosta na samadija za ~ove{tvoto e ogromna. Zaradi toa e mo`no ~ovekot da se `rtvuva. - Osven toa, uvaèni bonpo-lama, Vie ste rekle deka ulogata na duhovnosta vo idninata bi trebalo da porasne kaj site nacii na svetot. Zna~i ti toa deka so razvojot na tehnologiite povrzani so psihi~kata energija, Isto~nite zemji }e ispredna~at ? - Sekako. Gledate, nie naporno nastojuvame da ne gi izgubime drevnite na~ini na deluvawe na duhovnite elementi na ~ove{tvoto. Mislam deka upornosta }e dovede do idniot uspeh. So pomo{ na usmerenata psihi~ka energija }e e mo`no deluvawe na gravitacijata, {to }e dovede do prevrat vo grade`ni{tvoto. So pomo{ na energijata sli~na na psihi~kata
151
Pri ishranata ima pove}e transporti na hranlivi materii,duri energetski.A ovde e samo fizi~ki.
85 }e postane mo`no da se vostanovi novi principi na vozduhplovstvoto. ]e se pojavat novi na~ini na izle~uvawe, povrzani so deluvawe na biopoleto na ~ove~koto telo i so pomo{ na nego na biohemiskite procesi itn. - Ruskiot nau~nik doktor Czjan go razrabotil aparatot biotron koj ovozmoùva da se poja~a biopole na bilkite i ìvotnite vo razvojot i so pomo{ na nego po~nal da le~i bolesnici. Rezultatite na le~ewa se pokaàle sosema prespektivni. Neli takviot pristap na le~ewa na medicinata e idnina, koja vie nastojuvate ?- zapra{av. - Medicinata, povrzana so deluvawe na ~ovekot niz negovata du{a }e bide medicina na idninata, ama takva bila i medicinata na drevnite vremiwa- odgovoril bonpo-lama. Vo svetite knigi bonpo religijata, koja, na àlost, ostanala na Tibet, e mo`no da se najdat mnogu svedo{tva za ~udesnite metodi na le~ewe vo dale~noto minato. Ne bi trebalo da gi napu{time drevnite metodi za razvoj na duhovnoto vo ~ovekot, koj duri i denes, vo period na procvetot na ekstremno materijalnoto, moàt da bidat od golemi koristi. - Potpolno Vas ve razbiram, uvaèni bonpo-lama- se sloìv.- Vie, mislam na religijata na Istokot, imate visoka i blagorodna uloga na podr{kata i razvojot na duhovnoto usmeruvawe vo ìvotot na ~ove{tvoto. Da ne se naporite na Istokot, konzervativnata tendencija na Zapadnite nau~nici koi slabo go razbiraat intuitivno-logi~kiot pat vo naukata i sebe se smetaat malteni bogovi na Zemjata, bi dovele do degradacija na se duhovno na na{ata planeta, nanesuvaj}i i nepopravliva {teta na razvojot na naukata. Nesumlivo, tehnologiite povrzani so psihi~kata i biolo{kata energija ~eka svetla idnina, i jas sum ubeden deka Isto~nite zemji vo taa smisla naskoro }e ispredwa~at. - Kaj nas, vo Soedinetite Dràvi- rekol Amerikanecot- sekoe istraùvawe vo prou~uvawe na duhovnosta podleì na ogromna kritika. Zatoa malku nau~nici se bavat so toa. Nie spa|ame vo toa malcinstvo. - Pri razvojot na duhovnosta na ~ovekot- prodolìv- mo`da doa|a do vklu~uvawe vo Univerzalnoto informaciono pole, vo kogo denes imaat pristap samo retki Posvetenici. Mo`da principot SoHm }e bide prevladean. Toga{ i na{ata civilizacija }e moè da dobie znaewe od Univerzalnoto informaciono pole. Inaku, {to se znae za principot SoHm vo bonpo religijata ? - Vo religijata bonpo postojat svedo{tva za principot SoHm, ama tie svedo{tva se najdetalni vo hinduisti~kata religija- odgovoril Bonpo-lama.- A {to se odnesuva naglasokot na ulogata na duhovnosta vo ~ove~kiot ìvot, toa e evoluciono opravdano, zatoa {to, spored bonpo religijata, ~ovekot na Zemjata nastanal po pat na inkarnacija na duhot, a materijata e sekundarna. Toa go najduvame vo knigata na E.P.Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 143): ...vo po~etokot ~ovekot evoluiral kako svetlosen bestelesni oblik, na kogo bil izgraden telesen oblik... - Gospodine bonpo-lama ! Postojat li vo zapisite na bonpo religijata podatoci za prethodnite civilizacii na Zemjata ?- zapra{av. - Vo bonpo religijata ima mno{tvo podatoci za prethodnite civilizacii na Zemjata - odgovoril bonpo-lama.- Postojat celi tomovi koi poteknuvaat od dlabokoto minato, koi go opi{uvaat ìvotot na prethodnite civilizacii. Isto taka detalno e opi{an nastanokot na na{ata civilizacija na Tibet. Spored tie knigi, posledna od prethodnite civilizacii, koja na Zapad ja narekuvaat civilizacija na Atlanti|anite,152 bila znatna razviena od na{ata i poseduvala zaprepastuva~ka tehnologija, zasnovana na vladeeweto na psihi~kata energija. Datelno, na àlost, ne se se}avam. - Izvinete, dali gi imate tie knigi ? - Ne. Tie ostanale na Tibet. Se bojam deka se uni{teni- àlosno odgovoril bonpolama. - Toa e ogromen gubitok- dodal Amerikanecot. - Seedno nas re~ete ni, od koga nastanale lu|eto na na{ata civilizacija ?zapra{av.
152
Govedata bile mnogu pastari od 15.000 g.p.n.e., a kowot bil vo ponovo vreme.A toa ponovo vreme ne e pred 15.000, nitu 10.000, nikako pred 5.000 g.p.n.e., tuku 3-tiot milenium, a magareto od 480 g.p.n.e. itn. Me|utoa, s se vrti okolu falsifikatot na Solon i Platon so gradeì, pomorstvo...od nivnoto vreme.
86 - Od lu|eto na prethodnata civilizacija- Atlanti|anite. Toa to~no se se}avam od bonpo- knigite- odgovoril bonpo-lama. - Koga go ~itame opisot na Budinovata nadvore{nost vo religioznite knigi na Istok, moàt da se najdat mnogu crti koi ne se karakteristi~ni za sovremeniot ~ovek. Ne li Buda bil ~ovek na prethodna civilizacija, koja izlegla od sostojba na samadija ?- zapra{av. - Buda, koj se pojavil na Zemjata pred 2044 godini, navistina ne izgledal kako obi~en ~ovek. Vo site religiozni knigi e zapi{ano deka toj imal 32 odliki, te. 32 crti koi go razlikuvale od sovremeniot ~ovek. Pri toa e poznato deka site od tie distinktivni Budini crti ne do{le od negovata majka, tuku od negovata duhovna praksa- odgovoril bonpo-lama. - Objasnete, Ve molam.(Ne se nasledni od negovata majka,tuku od duhovna praksa,R.I.) - Toa e op{to mislewe na Istok. (Na Istok se misli, crtite ne bile nasledni, R.I.) - Jas sva}am deka na Istok pod takvo mislewe se krie golema tajna na vistinata. Edna od takvite, naravno, e i samadi, kako faktor na opstanok na ~ove{tvoto na Zemjata. Se so~uvani vo pe{teri na iljada i milioni godini, najdobri poedinci na drevnata rasa vo sostojba ponovo da se pojavat i za~ne ~ove{tvoto na Zemjata. Osven toa, lu|eto vo samadija moàt da oìveat i deluvaat kako proroci da bi go ispravile patot na razvitokot na postoe~kata civilizacija vo pravec na napredok. Zatoa moè da se pretpostavi deka Buda, koj imal neobi~na nadvore{ost, koja, uzgred, vo mnogu se sloùva so na{ite pretstavnici za nadvore{nosta na Atlanti|anite, mo`da bil eden od poznite Atlanti|ani koi izlegle od samadija zaradi proro~ko deluvawe vo taa oblast na svetot. Znaeweto na prethodnite civilizacii za deluvawe na psihi~kata energija mu pomoìla da go vr{i vlijanieto na lu|eto. Do takov zaklu~ok e mo`no da se dojde logi~ki, a logikata zasnovana na intuicija, kako {to u~ite ovde, na Istok, sekoga{ e ispravna- rekov. - Va{ata logika e ispravna- promisluvaj}i nekoe vreme, odgovoril bonpo-lama.- Bonpo religijata opi{uva mnogu momenti koi se sloùvaat so Va{ata logika. Religijata bonpo po~nala od prviot Buda koj se pojavil na Zemjata, koj isto taka imal neobi~na nadvore{nost vo sporeduvawe so sovremeniot ~ovek. - Raskaète ni podrobno za prviot Buda. - Prviot Buda, te. Bonpo-Buda, go vikale Tonpa [cenrab.153 Toj se pojavil na Zemjata pred 18013 godini. Se pojavil vo oblasta na Tibet vo zemjata [ambali.154 Na Zemjata poìveal 82 godini i so sebe ostavil Golemo u~ewe, so koe se sluèle site naredni Budi (proroci). Ne se se}avam na detalniot opis ne negovata nadvore{nost, edino znam deka ne izgledal kako obi~en ~ovek. U~eweto na Bonpo-Buda }e potrae 30.000 godini, te, ostanalo u{te 12.000 godini, ako imame na vid deka 18.000 ve}e pominalo. - Zo{to u~eweto na Bonopo-Buda }e potrae u{te ba{ 30.000 godini ? - Zatoa {to toj period go odredil Vi{iot Um kako ciklus na deluvawe na Vi{oto u~ewe na odredeniot pravec na lu|eto. Niz 30.000 godini snagata na toa u~ewe opa|a. Na{ata civilizacija poniknala mo{ne davno i sekoj 30.000 godini Golemoto u~ewe se obnovuva. Osven toa, ne idi sekoja civilizacija na Zemjata po pat na napredok, tuku ponekoga{ doìvuva i nazaduvawe do potpolno podivuvawe. Zatoa vo spomenatiot period- 30.000 godini- se pojavilo mno{tvo proroci, da bi go obnovile Golemoto u~ewe i gi nau~ile lu|eto ispravno da ìveat- odgovoril bonpo-lama. Isti svedo{tva nao|ame i kaj E. P. Blavecka(Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 544): ...na{ata Petica na korenskite rasi postojat ve}e okolu 1.000.000 godini...sekoja od ~etiri prethodna pod-rasa ìveela 210.000 godini...sekoja rasa vo prosek postoi okolu 30.000 godini i zatoa evropskata srodna rasa pred sebe ima prili~en broj na milineumi...155 - A {to }e bide koga }e pomine 30.000 godini ?
153 154
[cenrab={ cen rab:{=s, cen (cena,cenet) rab=rob, rabin=robin; Mecena=me cena;akcent=a k cent. Vo vesnikot Chicago Tribune, od 19.02.1981, so naslov za Najstarata kineska mumija, stara 6470 godini rusa èna so bela koà, koja nema vrska so èna so kineski tip. Od Isto~na Azija, otkade Mongolite okolu 13.000 g.p.n.e. preminale vo Amerika, po eden milenium tie trgnale kon Zapad. Zna~i, nema nikakvo sovpa|awe.Bidej}i do Bibliskiot Potop nemalo preselbi kon Istok, navedenoto otpa|a. 155 Biolo{ki taa i avtorot ne go potvrduvaat, nitu toa biometriski e dokaàno. Isto taka, avtorot za negovite navodi ne istaknuva ni{to osven za Atlantida. Vo prilog se naveduva Herodot, koj govori za Kelti i Skiti.Pak,za drugi avtori, Skitite bile Goti=Tatari=Goti, a keltskata pismenost brigiska.
87 - Koga }e pominat 30.000 godini, }e nastane temen period, koga u~eweto na Buda ne }e deluva. Ama, po toa }e nastane nov triesetiljadogodi{en ciklus so novo u~ewe. - Kolku proroci se pojavile na Zemjata vo tekot na prethodnite dela na ovoj triesetiljadogodi{en ciklus ? - Od drevnata religija na bonpo e poznato da na Zemjata }e poniknat 1002 proroci. - Koi po red bil Buda, koj se pojavil na Zemjata pred 2044 godini ?- zapra{av. - Ne moàm to~no da kaàm. Ama, e poznato deka toj bil u~enik na Bonpro-Buda. Naredniot Buda, kogo go vikale Maitreja, isto taka }e bide u~enik na Bonpo-Buda. - Znam za Maitreja. Rerih duri ima i slika za toa. Ama, kako e mo`no toa {to go kaùvate ? Ne rekovte deka Bonpo-Buda se pojavil na Zemjata pred 18.013 godini, i ìveel 82 godini. Od negovata smrt do pojavata na posledniot Buda pominalo okolu 16.000 godini. Kako Bonpo-Buda moèl da bide negov u~itel ?- se zaprepastiv. - Moàm da Vi kaàm- so napor po~nal da govori Bonpo-lamata- deka i ostanatite proroci, Isus Hristos, Mosije, Muhamed i drugi- bili u~enici na Bonpo-Buda. To~no e poznato deka site tie pred po~etokot na svoeto prorokuvawe ja pominale obukata na Tibet. - Kaj kogo moèlo da u~at ? - Site tie u~ele vo zemjata [ambala koja ja sozdal Bonpo-Buda. Spored bonpo religijata, zemjata [ambala drug~ie se vika- Olmo-Lung-Ring. U~eweto na golemiot BonpoBuda se i prenesuva so pomo{ na zemjata [ambala. - Kako proricite u~ele ? - Telesnata smrt na Bonpo-Buda ne e va`na. Duhot, kako {to znaete, e besmrten. Taka e besmrten i duhot na velikiot Bonpo-Buda ~ie u~ewe }e trae 30.000 godini. Zatoa vo duhoven smisol site proroci, koi prestojuvale vo zemjata [ambala, se u~enici na besmrtniot Bonpo-Buda. - Legendite za zemjata [ambali {iroko se poznati vo evropskite zemji- progovoriv. -Od toa {to rekovte, e mo`no da se izvedat mnogu logi~ki zaklu~oci, na primer, deka obu~uvaweto se vr{i vo sostojba samadija, kako duhot go osloboduva teloto i vo sostojba e slobodno da kontaktira so drugi duhovi, a po obukata (vo zemjata [ambala) i postignuvawe na vistinska mudrost, koja kaj vas se vika prad`na, se vra}a vo teloto da bi gi u~el lu|eto da odat po pat na napredok. Ama, sega ne bi sakal detalno da go razmotrime pra{aweto [ambala, tuku Vas bi ve zamolil za dopu{tuvawe za da se vratime ne{to podocna. - Da, sekako. - Od va{ata prikazna- prodolìv- po~nalo da mi se javuva vpe~atok deka nivnoto periodi~no pojavuvawe na Zemjata moè da se objasne so neophodnost da se spre~i nazadokot vo razvitokot na ~ove{tvoto i podivuvaweto na lu|eto. Prorocite imale razli~na nadvore{nost; na primer, ako Buda imal nadvore{nost neobi~na za sovremen ~ovek, Isus Hristos izgledal kako obi~en ~ovek.156 Vo toj pogled, e mo`no da se pretpostavi deka Buda bil Atlanti|anin, koj izlegol od samadija, a Isus Hristos e dreven ~ovek na na{ata civilizacija koj izlegol od samadija. Dvajcata bile visokoduhovni, bez {to, kako {to e poznato, nemo`no da se vleze vo sostojba samadija, a isto taka imale i ogromni znaewa, koi na prorocite im se neophodni. E razbirlivo deka raznite proroci izgradile razni oblici na religija. Ama, zar site tie ne se obu~uvale na edno mesto, vo zemjata [ambali, i site se u~enici na BonpoBude. Zo{to se pojavile mnogu oblici na religijata ? Toa ne e sekoga{ korisno, imaj}i vo vid deka istorijata na ~ove{tvoto prepolna so verski vojni. - Sekoj od prorocite ne samo da bil revnosen u~enik na Bonpo-Buda, tuku bil i individua, koja deluva vo sklad so svoite stavovi i vo zavisnost od uslovite na ìvot na lu|eto so koi se pojavil- odgovoril bonpo-lama. - Mislam deka bi bilo korisno da se sozdade edna religija za celo ~ove{tvo, zar Bog ne e eden- mu rekov.- Sva}am deka toa e izuzetno te{ko, ama religijata na nau~na osnova na ovaa sovremena etapa bi moèla sna`no da deluva na lu|eto. Duri i vo SAD, kade religijata
156
Belecot Buda bil po lik na Belci kako Makedoncite. Bidej}i Isus (Isis) Hristos (Kristos=Krstos) i site Apostoli (=a po stol, Postol=Pela, makedonska stolica) nemale zakoseni o~i kako ìtelite vo Severna Afrika so Arabiskiot Poluostrov i Mesopotamija, tie im pripa|ale na makedonskite kolonii. Sledi Isus vo makedonska Aleksandrija da postane stoicist,bez robovi,kako {to e vo Stariot zavet na Egiptjanecot Mojsi kako Egiptjanite so zakoseni o~i, a vakvi nemale Vedite so Buda...
88 ne e na posledno mesto vo ìvotot na op{testvoto- go pogledav Amerikanecot- vsu{nost, na mesto na Bogot stoi dolarot. Prirodno, pazarnata ekonomija e progresivna pojava, gi tera lu|eto da rabotat, ama koga za postignuvawe na materijalnata blagosostojba se koristat site sredstva i gi zaboravaat poimite ~est, sovest i moral, op{testvoto gubi mnogu pove}e. Op{testvoto koe ja izgubi duhovnosta neminovno }e propadne. Ama, dali e mo`no vo sovremenoto tehnolo{ko op{testvo da dojde navistina do iskrena vera vo postoewe na du{ata i Boga ? Sovremeno obrazovaniot ~ovek te{ko }e poveruva vo bajki. Zatoa, mene mi izgleda deka do{lo vremeto religijata da se osmisli od pozicija na sovremenite nau~ni dostignuvawa, bez obyir na toa {to e nivo na sovremena nauka samo kapka vo okeanot na znaeweto na Vi{iot Um. Taa ista religija go pokaùva patot na takvoto istraùvawe- logi~en-intuitivni pristap, koj zasega u{te te{ko go prifa}aat nau~nicite-eksperimentatori, ama ve}e ima svoe mesto vo sovremenata nauka (Ajn{tajnova teorija na relativnosta, teorija na fizi~kiot vakum na [ipova i dr.). Takvo osmisluvawe na religijata bi moèlo da go dopolni i poja~a poveruvaweto vo razni religiozni pravci, a isto taka da dovede i do sozdavawe na edinstvena religija. Toga{ koristeweto na bilo koj religiozen pravec za utilitarni celi na odrùvawe na vlasta ili za verski vojni }e postane nemo`no. - Apsolutno ste vo pravo- izviknal Amerikanecot i udril so {akata po masata.-Nie, nau~nici-istori~ari, dojdovme do sli~ni zaklu~oci i ~ustvuvame strepna za idniot razvitok na ~ove{tvoto. Ama, mo{ne e te{ko na lu|eto da im se dokaè deka sme vo pravo, mo{ne te{ko ! Ako bilo {to objavime vo golem tira`, ve}e se pojavuva komentar na nekoj od uglednite nau~nici koi nas ne optuùvaat deka religioznite tvrdewa te{ko moàt da se dokaàt. Konzervatizmot so krupni ~ekori se {iri vo Amerika i ve}e dovel do znatno opa|awe na broj na hrabri i principelni novi istraùvawa. Parite koi vleguvaat vo naukata ne se vra}aat. A u{te amerikanskata nauka se odrùva na smetka na umovite od celiot svet. Ama, i tie nau~nici venat vo uslovite na raste~kiot konzervatizam. Konzervatizmot ja degenerira naukata, doveduva do preìvuvawe na ve}e poznatite ~initeli. - O,i mene konzervatizmot mi go zagor~i ìvotot vo mojata nau~na kariera- izvikav. -Vo Rusija ima tolku konzervativci vo naukata. Na àlost, semo`ni magovi, ~arobnici, vraà~i i naprosto {izofreni koi izuzetno se interesiraat za istraùvawe vo oblasta na religijata i okultnite nauki, nastojuvaat da dobijat podr{ka na neizle~ivo oboleni lu|e, i {pekuliraj}i na toj na~in, davaat oru`je vo racete na konzervativcite. Nau~nikot koj ja prou~uva religijata mora stalno da dokaùva deka toj spa|a vo lu|e so nenormalna psiha. - Kaj nas vo SAD se poznati slu~aevi deka nau~nicite koi ja prou~uvaat religijata morale na sudot da dokaàt deka ne pripa|aat na ~arobnicite-laòvi-rekol Amerikanecot. - Slu{aj}i Ve- rekol bonpo-lamot- mislam deka idejata zasnovana na religijata na osnova na nau~niot pristap e potpolno opravdan. Evo vie, nau~nici od dve golemi zemji, me|usebno mo{ne dobro se razbirate, me|u vas nema sprotivnost. Taka i ednostavnata religija, po se sudej}i, ne bi trebalo da bide vo sprotivnost so postoe~kite oblici na religioznite strui. Bog e eden.157 - Drago mi e {to slu{am- rekol Amerikanecot. - Blagodaram za podr{kata- rekov.- A sega dozvolete da go prodolìme na{iot razgovor. [to mislite, kolku e starosta na na{ata civilizavcija ? - Toa e mo{ne sloèno pra{awe- odgovoril bonpo-lama.- Na{ata civilizacija nastanala na Zemjata vo vreme koga cvetela prethodna civilizacija. Toa bilo pred se sveop{t potop. Kako rezultat na sveop{tiot potop, nastradale gotovo site lu|e na prethodnata i na{ata civilizacija. Potoa na{ata civilizacija nekolku pati se za~nuvala, ama propa|ala ili se pretvoruvale vo divi plemiwa, koi ne moèle da go obezbedat napredokot. Na krajot ovaa civilizacija za~nala pred 18.000 godini. Sli~ni podatoci najduvame kaj E. P. Blavacka(Tajna Doktrina, 1937.,tom 2,str. 495): ...Arijevcite (se misli na na{ata civilizacija-E. M.) postoele ve}e pred 200.000 godini,
157
Eden bog imale Crncite vo Afrika, na koi ne im bile potrebni pove}e bogovi kako na Belcite. So eden bog po~nal Ehnaton, koj neuspeal, ama uspeal Egiptjanecot Mojsi. Negovoto Ednoboèstvo=Evrejstvoto go {irel na Arapskiot Poluostrov, {to nekade vo 6 vek p.n.p. go prevzele Persijcite, a potoa na Istok vo Indija...Za potvrda, deka Persijcite se nositeli na s, porazenite Arapi ne uspeale da go nametnat islamot na prostorite na Isto~noto Rimsko Carstvo,a tuku samo Persijcite. Sledi i Buda...
89 koga prvoto Veliko <Ostrovo> ili Kontinent (se misli na Atlantida- E. M.) bilo potopeno...Pove}eto pozni ostrovjani- Atlanti|ani- izginale vo periodot pome|u 850.000 i 700.000 godini pred nas... - Taka, o~igledno, bile mnogu neuspeani probawa da se obnovi na{ata civilizacija, koja nastradala vo vremeto na sveop{tiot potop. Obnovuvaweto na na{ata civilizacija, sigurno se odvivala so pomo{ na lu|e koi izlegle od samadija. Toa bile neuspe{nite pratatkovci i pramajki. I tek pred 18.000 godini probawata vrodile so plod i ~ove{tvoto trgnalo po pat na napredok, za {to morame da se zabolagodarime na mudrosta na Velikiot Bonpo-Buda i narednite proroci, dali e taka ? - O~gledno ste vo pravo. - A kade na Zemjata poniknalo ~ove{tvoto ? Go imam vo vid poslednoto uspe{no probawe na obnova na na{ata civilizacija pred 18.000 godini- zapra{av. - Na Tibet- ubedeno odgovoril Bonpo-lama.- [to pove}e, to~no e poznato mesto, po ime Xum-Tama, koe se najduva na severoistok na Tibet.158 - Zo{to ba{ toa mesto ? - Tamu vo planinite ima mo{ne mnogu pe{teri. Vo tie pe{teri ìveat lu|e... - @iveat ?! - Tie ne se mrtvi... - Vie mislite na toa ~ovekot vo sostojba na somadija da e ìv ? - Da. - Sva}am deka bi bilo svetogrdo da im se prijde- rekov. - Naravno. Osven toa, tie pe{teri ne moàt da se najdat, tie se skrieni. Za niv znaat samo Posebni lu|e. Tie toa na nikoj ne }e mu go re~at. A onoj koj vlezi vo pe{terata go ~eka isku{enie. Toa e opasno po ìvot- rekol bonpo-lama. - Razbiram...Taka i mora da bide... - Toa e neophodno. - Seedno- rekov, izleguvaj}i kako od nekoja obamrlost- moàm da pretpostavam deka vo tie pe{teri moàt da se najduvaat lu|e na na{ata civilizacija, taka i Atlnati|ani. Ba{ Atlanti|ani ! Koj upravuva so silite za koi kaùvate deka se smrtno opasni ? Zar ne Atlanti|ani ? Zar ba{ tie ne vladeele so psihi~kata energija, so pomo{ na koi sozdale spomenici od minatoto, na primer piramidi (namerno ne sum sakal da go prodolàm razgovorot za pe{terite i samadija, odloùvaj}i go za mig koga mu go pokaàm crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin). Po Va{eto mislewe, koj gi izgradil egipetskite piramidi ? - Egipetskite piramidi ?- Bonpo-lama se zamislil, o~igledno prisetuvaj}i se na bonpo knigite. - Egipetskite piramidi se izgradeni so pomo{ na mo}ta na mozokot. Mozokot ima ogromna mo} koja nie ne umeeme da ja iskoristime po voqata. - Rekovte deka nie ne umeeme da ja upotrebime silata na mozokot. Koj toga{ moèl da ja koristi silata na mozokot, lu|eto na prethodnata civilizacija, Atlanti|anite ?- zapra{av. - Od drevnite knigi e poznato deka lu|eto koi i prethodele na{ata civilizacija moèle da pomognat so treto oko, koe kaj niv bilo razvieno, da ja preobrazat psihi~kata energija vo mehani~ka i drugi oblici. Vo tie knigi detalno se opi{uva taa procedura, a isto taka i toa kako tie so pomo{ na silata na mozokot (psihi~ka energija) gradele piramidi. Na àlost, ne se se}avam to~no na se toa, ama }e bide deka tie lu|e se sobirale vo golem broj i ja usmeruvale svojata psihi~ka energija na ogromni kamewa, gi pravele lesni i bez teìna- rekol Bono-lamata. - Otkade proizleguva deka piramidite gi izgradile Atlanti|anite ? - Da. Potvrda159 za ova najduvame kaj E. P. Blavecka(Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 536, 537): ...Civilizacijata Atlantida bila u{te pove}e od civilizacija na Egiptjanite. Ba{ nivnite potomci, narodot na Platonova Atlantida, izgradile prvi piramidi vo taa zemja, i
158 159
Nema postari naodi od onie za koi se govori vo vesnikot od îkako. A tie bile Belci so svoj jazik. Avtorot govori potvrda. Nezinoto pi{uvawe ne prestavuva nikakva potvrda so ona na Platona...
90 toa, naravno, u{te pred doa|awe na <Isto~nite Etiopjani> (misli na sovremenite Egiptjani- E. M.), kako Herodot gi narekuva Egiptjanite.160 Od sovremenata nau~na literatura e poznato deka egipetskite piramidi se izgradeni pred 4000-5000 godini.161 Po Vas, kolku e stara piramidata ? - Piramidite se izgradeni mnogu porano,vo davnoto minato-odgovoril bonpo-lama.162 Potvrda za ova najduvame kaj E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 540, 541): ...Toa bilo pred Epohata na Velikite Piramidi, koga Egipet odvaj malku se izdignuval od vodata... kakva starost...Slu{avme za periodot 4000, 5000 godina pred Hristovoto roduvawe...Golemite piramidi se izgradeni pred 78.000 godini. - Koi bile drevnite Egiptjani ? Znaete li bilo {to za niv ? - Malku znam za niv. Ama, nesumlivo e deka tie bile lu|e na na{ata civilizacijaodgovoril bonpo-lama. Potvrda za ova najduvame kaj E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 546): ôve~kata dinastija na drevniot Egipet, koja po~nuva so Menes, vladeel so site znaewa na Atlanti|anite, iako vo nivnata veni pove}e ne bila atlanti|anska krv...163 - Jas mislam deka drevnite Egiptjani bile eden od najuspe{nite probawa da se obnovi ~ove{tvoto na na{ata civilizacija Niv nesumlivo im pomognalo toa {to nedaleku od niv vo Atlanskiot Okean se najduvalo Platonovoto ostrovo koe go naseluvale poslednite od Atlanti|anite. Kontakt so visokorazvieni Atlanti|ani go pogoduvale napredokot na drevnite Egiptjani i gi dovelo do sozdavawe na na{ata civilizacija. Zo{to tie nastradale ? Zo{to od niv ne zapo~nal razvojot na dene{nata civilizacija na Zemjata. Toa ne znam. E mo`no deka civilizacijata na drevnite Egiptjani nastradala zaedno so poslednite Atlnti|ani od Platonovoto ostrovo, do ~ie pogubuvawe, po Nostradamus i drugi literaturni izvori, do{lo sled udar na kometata Tifon vo Zemjata. E mo`no da do{lo do postepeno podivuSe istakna: Pigot veli, deka pred {est iljadi godini vo dolinata Nil bilo posadeno seme na egipetskata civilizacija. Tamu se otkrieni najstari tragi na naselbi, poredeni vo dolg niz dol` dvete re~ni obali. Najstarata poteknuva okolu 5000. g.p.n.e. Na ova da se nadopolnat Crncite, koi od Egiptjanite bile upotrebuvani za razni celi. Fleming naveduva, deka Egipjanite vo vrvot na svojata mo} zemale danok na narodite, so ~ii zemji upravuvale. Od yidnata slika se gledaat Nubijcite kako prinesuvaat darovi od zlato na Sebekhotep, koj vladeel vo Teba okolu 1.420 g.p.n.e. Vels pi{uva deka faraonite gi lovele robovite od Nubija za da bi imale crne~ki grupi za svoite pohodi vo Sirija, kako i za svojata vojska. Pa{ke prikaùva slika so drveni modeli vo ~etiri redovi mar{ira~ki trupi na nubijski (crni) strelci so lak. Nubijskite platenici bile poznati od sekoga{ kako poverlivi trupi za doveduvawe na red i mir. Toa go koristele i Tebancite. Canger prikaùva crte` na Nubiec i za nego naveduva deka toj bil za vreme na egipetskoto novo carstvo prestaven edinstveno sekade so crna boja na koàta. Nubiecot nosel crvena kadrova kosa, umetni~ki okolu vratnik, dolg tesen fustan so to~kesti kraj i pojas i preku kratka kecelja. Naro~ito e karakteristi~en golemiot òlt u{en prsten. Pak, Herodot naveduva deka Kolhi|anite poteknuvale od Egipet (tie se naselile od Egipet okolu 680 godina p.n.e. i podocna potpolno iz~eznale). Kolhi|anite bile smetani od Egipjanite kako potomci na Sezostrisovite vojnici i tie imale crna koà i kadrava kosa. Na celiot svet se obreùvaat samo Kolhi|anite, Egipjanite i Etijopjanite. Pak, Feni~anite i Sirijcite od Palestina toa go nau~ile od Egipjanite, a Sirijcite do rekata Termodonta i Partenija so nivnite sosedi Makroni toa go primile od Kolhi|anite. Zna~i, Belcite vo ledenoto doba bile povle~eni ju`no od 35-paralela, so krvna grupa A. 161 Bidej}i egipetskite piramidi se izgradeni pred 4000-5000 godini,tie ne se od Atlantidoviot vek. 162 Bidej}i piramidite vo Amerika se izgradeni po Aleksandar Makedonija, Atlantida e falsifikat. 163 Avtorite naveduvaat deka kaj lu|eto se javuvaat ~etiri grupi na krvni grupi. Vo isto~na Azija e pove}e krvnata grupa V, vo Evropa A, vo Amerika 0.Izgleda deka krvnata grupa 0 e najmnogu ~ove~ka, za{to osven kaj {impanzoto ne e otkriena kaj nieden drug majmun. Dali ~ovekot bil srodnik so majmunot se dokaùva so precipitanskata (sereolo{ka) reakcija. Zna~i, ako se vbrizga premnogu, na primer, krv od ~ovek vo kuni}evite ìli, kuni}ot bi umrel, za{to bi se sozdale protivbelkovini (anti proteini). Vo vakov slu~aj, isklu~ok se majmunite. Talogot na krvta e nezna~itelen, kaj {impanzoto e skoro ist kako kaj ~ovekot, a kaj orangutanot e pogolem. Dokazite za belkovinskoto, krvno srodstvo me|u ~ovekot i {impanzoto bilo potvrdeno za prv pat vo 1.904 godina. Takvi dokazi (za srodstvo) imalo i me|u ìvotnite: ku~eto, lisicata i volkot, me|u kozata i ovcata, me|u raznite ma~ki itn. Kaj {impanzoto poznavame grvni grupi 0 i A, kaj goriloto A i V, kaj orangutanot A, V i AV. Transfuzijata na krv od {impanzo kaj ~ovek bi bila (sekako vo ista krvna grupa) mo`na, ako se raboti samo so tie osnovni grupi, no morame da vodime grià za raznite drugi krvni faktori.Pa bez Platonova Atlantida.
160
91 vawe kako rezultat na prestanok na tehnolo{kata pomo{ i rakovodstvoto od strana na Atlanti|anite. A drevnite Egiptjani, kako mene mi izgleda, nemaat ni{to zaedni~ko so dene{nite Egiptjani, koi gi naseluvaat zemjite vo oblasta na piramidite- rekov. - Mo`no, sosema mo`no... - Dali drevnite Egiptjani moèle da ja koristat psihi~kata energija kako i Atlanti|anite ? - Denes toa e te{ko da se re~i. - [to Vie mislite, dali e mo`no vo idninata da o~ekuvame razrabotuvawe na realni na~ini za koristewe na psihi~kata energija kako bi se moèlo da se sogradi ne{to sli~no na golemite piramidi ?- zapra{av. - Toa i este principelna cel na na{ata religija- ubedeno rekol bonpo-lama.- Nie nastojuvame da ovladeeme so silata na mozokot, to est so psihi~kata energija. Za toa e idninata, vo toa e glavniot napredok na ~ove{tvoto, vo toa e duhovniot razvoj na ~ove{tvoto, koga duhovnosta se preobrazi vo vistinska sila, sposobna da im ja pokaè na lu|eto svojata mo}. - [to mislite, so koj cel se sogradeni piramidite ? - Tie drevni monumentalni, neverojatni po srazmer i graditelska zamisla, sogradeni se so cel da pokaàt mo} na psihi~kata energija, mo} na ~ove~kiot duh. Do den-denes ~ove{tvoto ne moè da sogradi ni{to sli~no. Dopirnuvaj}i gi golemite piramidi, e mo`no da se oseti snagata na duhot, li~no da se doìvee goleminata na ~ove~kiot duh. - Ama, jas mislam deka piramidite ne bile sogradeni samo da bi pokaàle na lu|eto mo} na psihi~kata energija- rekov- Dali bile i drugi razlozi za nivnoto gradewe ? - Nema da govoram za astronomskite celi. Toa slabo go znam. Ama, poznato e deka piramidite na razni mesta na Zemjata se sogradeni kako riznici na mudrosta. - Objasnete, Ve molam. - Ja imam vo vid najvisokata duhovna mudrost- prad`na. - Dopu{tite, dopu{tite ! Religioznite poslenici na Istok nas ni govorele deka dostignuvaweto na duhovnata mudrost na prad`na e mo`no samo vo sostojba na dlaboka samadija. Samo niz samadija e mo`no da se dojde do mudrost- rekov.- Sledi li od toa deka piramidite, kako i pe{terite, se skladi{ta vo koi se ~uvaat lu|e vo sostojba samadija ? - Potpolno e mo`no. - Jas sum vleguval vo Kepsovata piramida, sum bil na mesto kade se najduvala grobnicata na carot Tutankamona, koj, uzgred, avaj, ve}e e bez negovoto telo. Temperaturata tamu e kako i vo pe{tera, + 4 C, te.. onaa temperatura na koja bi trebalo da se ~uvaat telata vo sostojba samadija. Mo`da Tutankamon bil vo sostojba na samadija, a ne mrtov ? - Mo`da- odgovoril bonpo-lama. - Zna~i, i piramidite moàt da bidat skladi{ta na Genfond na ~ove{tvoto. - Piramidite se sogradeni zaradi ~uvawe na posebnata visoka mudrost- progovoril bonpo-lama. - Posebno visoka duhovna mudrost, kako {to sva}am, imale Atlanti|ani, {topove}e (kako svedo~at literaturnite izvori) na ranite Atlanti|ani. Ottamu proizleguva deka vo piramidite vo samadija moàt da se najdat ne samo lu|e na na{ata civilizacija, tuku i Atlanti|ani. - Mo`da. Ne znaeme to~no. Na ova ukaùva E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 440): <Adepti>, ili <Mudri> lu|e na Treta (se misli na Lemurijancite- E. M.), êtvrta (se misli na Atlanti|ani) rasa obitavala vo podzemnite stani{ta, obi~no pod objektite donekade sli~ni na piramidite, ako i ne pod samata piramida. Sli~ni piramidi postoele na site ~etiri strani na svetot. - Ama, zo{to vo piramidite ne na{le Atlanti|ani ? Na{le samo mumija na carot Tutankamona ! - Slabo znam za piramidite. Ama, znam za pe{terite na Tibet. Najstari lu|e na Zemjata e mo{ne te{ko da najde{ vo pe{terite, gotovo nemo`no- odgovoril Bonpo-lama. - Zo{to ? - Tie se mo{ne dlaboko pod zemja...
92 - Mo`da tie ne se nao|aat vo piramidata, tuku ispod nea, pod zemja ? - Mo`da. Na ova ukaùva E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 547): ...Za piramidite se kaùva...deka postojat isto taka i podzemni hodnici i vijugavi skloni{ta, koi gi izgradile lu|eto zapoznaeti so drevnite Misterii, pa, zablagodaruvaj}i na toa, znaele za prestoe~kiot potop; hodnicite i skladi{tata bile izgradeni vo razni mesta, kako ne bi nestanale se}avawata na se nivno na svetite rituali. - A zo{to rekovte deka mo{ne starite lu|e (treba da se podrazbiraat Atlanti|ani) vo sostojba na samadija vo pe{terite mo{ne te{ko se najduvaat?Tie se pokrieni so kamewa? - Da. - Da pretostavime, vlezot vo pe{terata vo koja se najduva Atlanti|anin vo sostojba samadija, potpolno e pokrien so kamena plo~a. Kako toj }e izleze ottamu koga oìvee ?- zapra{av. - Kamenot za niv ne e prepreka- odgovoril bompo-lamata. - Vie o~igledno imate vo vid deka Atlanti|anite moàt da deluvaat na gravitacija so pomo{ na psihi~ka energija, sli~na kako {to gradele piramidi od ogromni kameni blokovi. - Kamewata za niv ne se prepreka... - Sega razbiram- razmisluvav naglas- zo{to nikoj ne gi primetil Atlanti|anite vo piramidite.- Tie se za{titeni so kameni blokovi koi, o~igledno, e mo`no da se pomerat so pomo{ na psihi~ka energija. Dopu{tite Vas da ve pra{am u{te ne{to.- go pogledav bonpolama- Koj ja izgradil egipetskata Sfinga ? -Ne znam. Mislam deka toa bilo u{te vo davnoto minato. To~en odgovor ne najdovme kaj Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 158) taa samo spomnala: ...Egipetska Sfinga, zagonetka na Vekovite ! - Po~ituvani bonpo-lama ! Premnogu dolgo Vas ve ispituvav za egipetskite piramidi. Ama, nie sega se najduvame vo Nepal, a ne vo Egipet. Bi sakal Vas da ve zapoznam so na{ite istraùvawa, Vas da vi pokaàm nekoi raboti i detalno Vas da ve pra{am za samadija. A sega, ako nemate ni{to protiv, bi napravil mala pauza- predloìv. - Vo tekot na pauzata na{ite momci ìvo razgovarale so Amerikancite. Jas stoev na balkonot i ja posmatrav panoramata na himalajskite planini. Zagonetkata na tie planini ja vozbuduvala ma{ta. Negde postojat pe{teri vo koi se skrieni najveli~estvenite tajni na Zemjata, negde na drugiot kraj na svetot na piramidite isto taka se ~uvaat tajni. Tie me|usebno se povrzani so edna cel. Taa cel- Genfond na ~ove{tvoto. Taa jasna misla ja prostrelila mojata svest, u~inuvaj}i go razbirliv toj oreol na svetosta so koj e opkruèno se {to se odnesuva na taa golema tajna. - Po pauzata, go donesov crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin, mu go dadov na bonpo-lama vo racete i go zapra{av: koj e toj ? - O~ite mi se poznati- progovoril bonpo-lama- ama liceto...[to, Vie ste bile vo Pe{terata ? - Ne odgovoriv - Vas vi raskaàle ili toa sami ste...? - Toa e rezultat na na{ite istraùvawa. - Kakvi. Potenko mu raskaàv za pronajdokot pod naziv oftalmogeometrija koja ja razrabotivme i za nau~nata analiza na o~ite naslikani na tibetanskite hramovi, so rekonstrukcija na oblikot na nivnite posednici. - Toa e mo{ne interesno- rekol bonpo-lama. - A Vie ste bile vo pe{terata- go pra{av bonpo-lama. - Ne. Ama, jas znam. - Toa se o~i i lice na Buda ? - Ne. - A ~ii ? - U{te postar ~ovek. ôvekot, koj imal najpove}e mudrost i bil popat na Bogot. (Sledi za vidovitost, na lu|e, a takva bila i edna Makedonka, Van|a, R.I.)
93
- Vo knigata na E. P. Blavacka (Tajna Doktrina 1937., tom 2, str. 278) gi najduvame zborovite: ...tie se roduvale so sposobnost na vidovitost koja gi obfa}a site skrieni raboti i za koi ne postoele ni rastojanie, ni materijalni prepreki. Kratko re~eno, toa bile lu|e êtvrta Rasa (te. Atlanti|ani- E. M.) koi se spomenuvaat vo knigata <Popol Vuh>164; nivniot vid ne bil ograni~en i tie migovito gi svatile rabotite. So drugi zborovi, tie bile Lemuro-Atlanti|ani (Lemurijanci- treta Rasa, koja i prethodela na Atlanti|anite- E. M.), prvi koi imale Dinastija na Duhovnite Kralevi- ...Sinovi na Bogovite...165 - Ste slu{ale za za Elena Blavacka ? - Da. Toa e golema Posvetenica. Nejzinite knigi {iroko se poznati na Istok. - Taka Elena Blavacka, opi{uvaj}i gi Atlanti|anite (~etvrta rasa) i Lemurijancite (treta rasa), posebno gi istaknuvala Lemuro- Atlanti|anite kako najrazvieno i namudri lu|e na Zemjata, vikaj}i gi Sinovi na Bogovite. Nie sme gi analizirale podatocite od literaturata za opisot na nadvore{nosta na Lemurijancite, Atlanti|anite i Lemuro-Atlanti|ani (voglavno po Elena Blavacka) i na osnova na pretpostavkata do{le do zaklu~ok da oblikot na ~ovekot, rekonstruiran na osnova na crteòt na o~ite na tibetanskite hramovimu go pokaàv crteòt- pripa|a na Lemuro- Atlanti|anite.166 Ako poslednite Atlanti|ani, po E. Blavacka, nastradale pred 850.000 godina, toga{ Lemuro- Atlanti|anite ìveele mnogu porano- orientaciono pred 1-3 milioni godini. Zar tie moèle vo sostojba samadija da se odràt tolku dolgo ? - Dlabokata samadi moè da trae proizvolno dolgo- odgovoril bonpo- lama. - Zar ne bi moèlo- ponovo go pokaàv na{iot crte`- hipoteti~ki Lamuro-Atlanti|ani i denes najdat vo pe{terite ili piramidite ? - Bonpo-lama vnimatelno me pogledal i zamol~il. - Toga{ dozvolete Vas da ve pra{am- ne se predavav- koj bil izvorot na osnova na kogo se nacrtani neobi~nite o~i koi se naslikani na site tibetanski i nepalski hramovi, eve ovie ?- ponovo mu go pokaàv crteòt.- Umetnikot prosto gi izmislil ? - Sveti raboti ne moàt da bidat predmet na puka ma{ta- odgovoril bonpo-lama. - Ovie crteì do{le od drevnite knigi ? - Ne sosem... - Mo`da nekoj gi videl tie o~i i toa lice ? Vo pe{terata, vo sostojba na samadija... - Moè da bide. - Eden indiski svama na mo{ne visoko nivoa, gledaj}i go ovoj crte`, smesta izvikal: samadi- i objasnal deka lu|eto koi se vo samadija izgledaat sli~no. Bonpo-lama po~nal odnova vnimatelno da go razgleduva na{iot crte` i ponovo zamol~el.
164
Svetata kniga na centralmoameri~kite indijanci na Majite- Kvi~ija (prim. izd.). Tie bile Belci: Mexiko=mekiko=meki ko=tn.slovenski sufiks, duri i {panski Mjico {to ne sodejstvuva
so Mexico tuku so Majico od Maja=Maia, }erka na Atlas, so Zevs go dala sinot Hermes. Tokmu kaj Indijancite e vrskata so Atlas=a tlas=talas=tal a s: tal=dal=dol=tol, talasot e so dolovi=vijugi. Pa Toltek=tol tek, Tabasko=ta basko=vasko, Baski=Vaski. Ili Oasaka=o asaka=a saka, Lamerika=l Amerika=a meri ka=ko=go do La Venta=Veneta=tn.Sloveni. U{te i Kvi~ija, od kvi~i, kvi~it, a i kvi~ija. Vo Peru se davala droga, amala=a mala. Toa ozna~uva deka koli~inata bila mala, toj da bide drogiran. 165 Vo Larusenciklopedija (1967) za potrebite na SFR Jugoslavija za nea bil i vnesen poseben del. Vo nego se govori za Trgovska razmena:Carevinata isto taka e {iroko otvorena za trgovcite od Zapadot, poglavito Italijanite. Doìvuvawata na Mle~anecot Marko Polo dobro nam ni se poznati zablagodaruvaj}i na negovite izvonredni patopisi (1271-1295). Dobar i radoznal posmatra~, ve{t trgovec i dobar administrator, Marko Polo ostanal pove}e od 15 godini vo slu`ba na carot koj mu poveruval odgovorna dol`nost i go ispratil vo dale~na misija duri vo jugoisto~na Azija i Cejlon. Toj bez vozdrùvawe go izrazuva diveweto prema pati{tata i po{tata na carstvoto. Ravnomerno rasporedeni prifatni stanici im ovozmoùva na glasnicite koi gi nosat carskite obele`ja, tablice, brzo da menuvaat kowi. Golemite karavansa-raji moàt da primat golem broj patnici i nivni kowi i kamili. Na site pati{ta na Azija, duri i na pustinskite i planinski stazi na sredna Azija, carskata policija odrùva red. Bezbednosta e osigurana i denski i no}e. Marko Polo nam ni gi spomenuva i ~uenite hartiski pari~naci koi go nosat careviot grb i koj za vreme na Kublaj bile vo upotreba i vo najoddale~enite pokraini na carevinata. Na istite pati{ta, kade do{le Belcite so Brigite, toa bil so Polo. 166 Vrz osnova na Platonovoto pi{ewe za Atlanti|ani..., a voglavno po Elena Blavacka do slednoto.
94 - Uvaèni bonpo-lama ! Vas ve molam, raskaète ni podetaqno za samadija- jas insistirav. - Kako svativ, Vie ve}e ste dobro informirani za samadija- rekol bonpo-lama - Verojatno ve}e znaete deka vo samadija e mo`no da se vleze samo so pomo{ na o~istuvawe na svojata du{a od negativnata psihi~ka energija. Pri dlabokata samadija razmenata na materijata se sniùva se do nula i teloto preo|a vo takavikano kameno-nepodvi`na sostojba, vo kakva moè da se so~uva so iljada, pa duri i milioni godini. - Kakva e ulogata na samadija vo istorijata na ~ove{tvoto ? - Samadi- toa e na~in da se spasi ~ove{tvoto, zatoa {to edino vo samadija e mo`no da se so~uva teloto iljadi godini, i ako se ukaè prilika, so pomo{ na oìvuvawe na telata za~ni nova civilizacija na lu|e. Dosega nastradalo pove}e civilizacii, i sekoj pat lu|eto, izleguvaj}i od samadija, ponovo go za~inuvale ~ove{tvoto- odgovoril bonpo-lama. - Ajde da prodiskutirame- mu predloìv.- Vo site regioni se prepoveduva deka ulogata na duhovnoto e glavna, zatoa {to sposobnosta i potencijalot na ~ovekot zavisi pred se od negoviot duh, a ne od teloto. Vo toj pogled bi bilo logi~no da se tvrdi deka nema potreba teloto da se ~uva vo konzervirana sostojba, vo sostojba samadija. Na primer, ako duhot na najvisoko nivo se vseli vo primitivno ~ove~ko telo, da re~eme telo na nekoj domorodec, moè li toj duh spomenatiot ~ovek da go napravi genijalen, sposoben da postane pratatko na novata civilizacija ? Dali toa e mo`no ? - Ne, toa ne e mo`no. Teloto, a posebno mozokot, isto taka igra golema uloga. Samadi- toa e najdreven na~in za preìvuvawe na ~ove{tvoto, samadi dava mo`nost ~ove{tvoto ponovo da se izrodi duri i ako vo potpolnost propadne. Kaj ~ovekot koj vlegol vo samadi, teloto, a posebno mozokot, moraat da bidat sovr{eni i po svoeto nivoa da odgovaraat na negoviot duh- odgovoril bonpo-lama. - I vo praksa- rekov- prili~no e te{ko da se najde primitiven vrodenik koj ima sposobnost na genija. O~igledno deka duhot koj vleguva vo teloto ima vo ovaa ili onaa mera sloboda na izborot vo pogledot na toa da teloto odgovara na negovoto nivoa. O~igledno deka nivoa na razvojot na mozokot ovde igra posebna va`na uloga, pogotovo {to e poznato deka ba{ mozokot so svoite deluvawa go zakrivuva torzionoto pole na du{ata i duhot bidej}i e vo sostojba da go ispoli potencijalot koj vo niv e pohrawen. Slikovito govrej}i, slabata sposobnost na mozokot na primitivnite vrodenici za zakrivuvawe ne bi odgovarale na nivoa na duhot so visok potencijal. Zatoa o~uvaweto na telata na pretstavnicite na visokorazvienite civlizacii vo sostojba na samadija ima golemo zna~ewe. - [to pove}e- dodal bonpo-lama,- Tvorecot na materijalniot svet gradel ~ove~ko telo so otelovawe na duhot vo tek na dolg period na evolucija. Napravenoto sovr{eno telo mora da bide so~uvano (vo samadija !), zatoa {to takvo telo e sposobno da preìvee vo te{ki uslovi na za~inuvawe na nova civlizacija na lu|eto. ôvekot so slabo i bolesno telo ne moè da vleze vo dlaboka samadija, oti negovoto telo ne e pouzdano. Po ova pra{awe kaj E. P. Blavacka najduvame (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 364, 366): ...Ahura Mazda...o tvor~e na materijalniot svet, ti, Presveti...pro~itajte ja naredbata na Ahura Mazda Ijama, Duh na Zemjata, koj gi simbolizira Trite Rasi, po {to mu bilo naloèno da ja sogradi Vara- <odgovorno mesto>, Ar~ha, ili Skladi{te. Tuka (vo Vara) }e donese{ seme na ma` i èna, izbrani od semejstva najgolemi, najdobri i najubavi na ovaa Zemja; tuka }e donese{ seme- na site vidovi ìvotni itn. ]e gi donese{ site tie semiwa po dve od sekoj oblik, da bi se tie tamu ~uvale i da ne bi se tro{ile dodeka tie lu|e boravele vo Vara. - Kaète, moè li ~ovekot koj izleze od dlaboka samadija da postane tatko ili majka, to est da ima potomstvo ? - Da, naravno. Na Tibet e poznat slu~ajot koga lu|eto (jogi) koi boravele vo pe{terite po nekolku godini, po izleguvawe od samadija imale deca- odgovoril bonpo-lama. - Dali vo minatoto bile poznati tajnite na konzervirawe na semeto na lu|eto i ìvotnite, a isto taka i na~inot na oploduvaweto i odgleduvaweto na plodot vo epruveta ? Toa e sosema logi~no, oti pri obnovuvawe na ~ove{tvoto nego }e mu trebaat ìvotni. A zamislite krava vo sostojba samadija e prili~no te{ko.(Da se zamrzne polova kletka i po~eten embrion za podolg period ne e edno isto so oformen embrion ili ~ovek,pa odmrzne...,R.I)
95 - Toa ne znam- odgovoril bonpo-lama.- Edino moàm da kaàm deka prethodnata civilizacija bila porazviena od na{ata. - Vie ste, po~ituvani bonpo-lama, rekle deka samadi e dreven na~in o~uvuvawe (spasuvawe) na ~ove{tvoto na Zemjata. Kaj Elena Blavacka najdovme svedo{tvo deka samadija, koja taa ja vika Vara, bil sozdan zaradi o~uvawe na tri posledni rasi na ~ove{tvoto. Najstara od niv- Lemurijancite, a isto taka i Lemuro-Atlanti|anite- ìveele pred nekolku milioni godini. [to Vie mislite, moàt li Lemurijcite ili Lemuro-Atlanti|anite da se o~uvaat vo pe{tera do denes kako del na Genfond na ~ove{tvoto ? - Mislam deka moè. - Ottuka proizleguva, po~ituvani bonpo-lama- prodolìv- deka o~ite, koi se naslikani na tibetanskite hramovi i koi pripa|aat na mo{ne dreven ~ovek (mo`no, Lemuro-Atlanti|anin) nekoj moral da gi vidi. Zar ne i denes mo`no vo pe{terata da se vidat najdrevni lu|e vo sostojba na samadija ? Zar sistemot na za{tita na genfondot na ~ove{tvoto ne zakaàl ? - Da bi go videle, morate da imate pristap. - Kakov pristap ? Koj go dopu{ta ? - ... Tie koi se vo samadija. - Kako ? Zar tie lu|e ne se konzervirani... - ôvek vo samadija e ìv ~ovek. - ôvek vo samadija moè da razgovara ? - Za komunikacija so ~ovek vo samadija ne e nu`no da se razgovara. Zatoa postoi meditacija, zatoa postoi duh- rekol bonpo-lama. (Medit=me|it, od me|a, koja e posredi..., R.I.) - Ako Vas ispravno ve razbrav- rekov- ~ove~kiot duh, koj pri meditacijata se osloboduva od telesnite okovi, moè da komunicira so duhot na ~ovekot vo samadija.167 - Vo pravo ste. - A ima li denes lu|e koi imaat pristap na lu|eto vo samadija ? - Ima. Sakav samo da pra{am koi se tie lu|e i dali e mo`no da se zapoznaeme so niv. Ama, se zaustaviv, sva}aj}i deka vo prisustvo na prili~en broj na lu|e od dve zemji bonpo-lama toa nema da go re~i. - Ste govorele deka ~ove{tvoto poniknalo na Tibet. Dali Tibet i Himalaite isto taka se centar na Genfondot na ~ove{tvoto ? To est, dali lu|eto vo samadija se smesteni prevashodno tuka, ili ne ?- zapra{av. - Samadi e op{to ~ove~ka pojava. Zatoa lu|eto vo samadija moàt da bidat na bilo koe mesto na zemjinata topka, vklu~uvaj}i go i okeanot. Ama, ipak, tie voglavno se najduvaat na Himalaite i Tibet- odgovoril Bonpo-lama. - Zo{to ba{ na Himalaite i Tibet ? Dali toa e povrzano so toa {to Himalaite i Tibet se navisoki oblasi na Zemjata, koi ostanuvaat iznad vodata duri i vo vreme na sveop{tiot potop ?168 - Da, Himalaite i Tibet se najvisoki planini; toa e eden od razlozite; ama, ne samo toa...(Po Belcite, samo po eden milineum, tamu od Isto~na Azija stignale Mongolite, R.I.) Za razmestuvaweto na lu|eto vo samadija prvenstveno na visokite planini indirektno moàt da svedo~at zborovite na E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 556, 557): ...koj toa znael, osven Velikiot U~itel na Mudrosta, tie za toa pra{awe (istorija na ~ove{tvoto) mol~at, nalik na sne`nite vrvovi koi se vozdignuvaat nad niv...169 - A koj e drug razlog ?
167
Pri gladuvawe, iskoristuvaj}i se rezervnata nataloèna energija, se ostranuvaat {tetnite materii, duri razni otrovi i metali. Na ist na~in, so meditacija, se vospostavuva energetskata ravnoteà, koja vo tekot na bilo kakov period bila poremetana.A sekoj kletka vo organizmot ima svoj potencijal. 168 Vo Atlasot na str. 116, pod pleistocen, po~etok pred eden milion godini so traewe 1 milion godini, stoi: Evropa, Amerika, Antartkis i Himalaite ponatamu leàt pod mraz i gle~er... A vo knigata se kaà: Himalaite i Tibet se navisoki oblasi na Zemjata. Pa tie bile najzamrznati. Tie bile naseleni vo najnovo vreme. Mnogu podocna od sveop{tiot potop. Tamu stignale Belcite od Jugo-Zapad. 169 Avtorot negovoto pi{uvawe go zasniva na ona {to go veli Blavacka, ~ii izvori ne se potvrdeni...
96 - Vo na{ata religija se smeta deka Severniot pol e skloni{te na bogovite. A vo davnata minatost na Himalaite i Tibet bile Zemjin pol- odgovoril Bonpo-lama. Po ova pra{awe kaj E. P. Blavacka nao|ame (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 365): Postoja nestvorena buktiwa i stvorena buktiwa. Tamu (vo Arijana-Vaexo) yvezdite, mesecot i sonceto izleguvaat i zaleguvaat samo edna{ (godi{no) i godinata e kako den (i no}). Toa e otvorana aluzija na <zemjata na Bogovite> ili na dene{nata Polarna oblast...po drevnoto u~ewe, osata na Zemjata postepeno go menuva svojot nagib vo odnos na ekliptikata. - Vo popularnata literatura sum ~ital deka pustiwata Gobi e mesto na postanokot na ~ovekot. [to znaete za pustiwata Gobi ? Mo`da e i taa mesto kade se smesteni lu|eto vo samadija ?- zapra{av. - Ne znam za pustiwata Gobi. Mo`da. Oti taa e blizu do Tibet- odgovoril Bonpolama.170 Ipak kaj E. P. Blavacka najduvame nekolku svedo{tva da Atlanti|ani bi moèle da prebivaat vo samadija vo oblasta pustiwata Gobi: (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 446, 276, 276): ...preostanatite od besmrtnite Lu|e(se govori za Atlanti|anite), koi se spasile koga Svetoto Ostrovo postanalo crno od grevovi i nastradalo, na{le uto~i{te vo golemata pustiwa Gobi, kade tie do denes ìveat, nevidlivi za site i za{titeni od posetitelite na celata Vojska na Duhovite... Predanijata govorat, a zapisite na golemite knigi (Kniga Xan) objasnuvaat deka davno pred dobata na Adata i negovata radoznala èna He-ve tamu, kade denes se najduva solena ezero i nenaseleni i goli pustiwi, se najduva prostrano vnatre{no more, koe se prostiralo niz Sredna Azija na Sever od gordiot Himalajski lanec i negovite zapadni ogranoci. Vo nemu se najduva ostrovo, koe po svojata nesporedliva ubavina nemala premca vo svetot i koe bilo prebavili{te na poslednite ostatoci na Rasata koja i prethodela na na{ata... Toa ostrovo, po predaweto, postoi i denes, kako oaza, e opkruèna so stra{na pusto{na pustiwa Gobi, so ~ij pesok ~ove~kite noze ne kro~ile od koga lu|eto se se}avaat... - Na toj na~in-rekov- moème so odreden stepen na ubedenost da pretpostavime deka Himalaite, Tibet, i mo`no, pustiwata Gobi, se osnovni centri na ~uvawe na Genfondot na ~ove{tvoto.171 A sega, ajde u{te edna{ da se vratime na pra{aweto za toa kako lu|eto moèle da ja izvr{at ulogata na Genfondot na ~ove{tvoto. - Ajde. - Nie sobirame se pove}e i pove}e dokazi- prodolìv- deka lu|eto se na prethodnite civilizacija- Atlanti|ani, pa duri i Lemuro- Atlanti|ani moèle do den denes da se najduvaat vo samadija, vr{ej}i ja dol`nosta na Genfondot na ~ove{tvoto. Zo{to Genfondot ne se sostoi samo od lu|e na na{ata civilizacija (rasa), zar po principot na nasleduvawe na civilizacijata (rasa) taa uloga ne bi trebalo da ja ispolnat ba{ sovremeni prestavnici na ~ove{tvoto ? - Kaj lu|eto na na{ata civilizacija slabo e razvieno tretoto oko- odgovoril bonpo- lama.- Zatoa na lu|eto na na{ata civilizacija vleguvaweto vo dolga samadija e ote`nato. Lu|eto na drevnite civilizacii imale razvieno treto oko i lesno vleguvale vo dolgotrajna samadi. - Ba{ zatoa- go prekinav- Vie, vo sklad so Va{ata religija, se trudite da go razviete treto oko kaj lu|eto na na{ata civilizacija.172 Ako toa ne uspee, vo slu~ajot na samouni{tuvawe na na{ata civilizacija izvor na novoto ~ove{tvo pak }e postanat Atlanti|ani ili Lemurijanci ? - Da. Taka e. Ama, razlogot ovde ne e samo vo hipertrofija na materijalizmot vo sovremenata faza na razvojot, tuku i vo toa, {to ~ove{tvoto denes se najduva vo materijalisti~ka faza na Boènskiot ciklus. Sli~ni svedo{tva najduvame kaj E. P. Blavacka(Tajna Doktrina,1937.,tom 2, str.228, 376, 377): ...Evolucijata se odviva vo Ciklusi. Veliki manvantariski ciklus na Sedum KruKako {to Mongolite do denes imaat o~i bademlii, ako od mongolskite prostori poteknale Belcite,i Belcite kako Mongolite bi morale da imaat zakoseni o~i.Me|utoa,Belcite imaat normalni o~i... 171 Tie se osnovni centri na ~uvawe na Genfondot na ~ove{tvoto.A toa bi moralo da bide mongolsko 172 Vo embrionalniot razvitok ima dve o~i. A po porodot ne e mo`no nivnoto razvivawe: s e dadeno.
170
97 govi, koi vo Prviot Krug po~nal od mineralite, bilkite i ìvotnite, svojata evolucija rabota po sleguva~koto patuvawe doveduva do mrtvi to~ki vo sredinata na ~etvrtata rasa na krajot na prvata polovina na ~etvrtiot krug... a sleguva~koto patuvawe upravo duhovno postepeno se preobrazuva vo materijalno. Na sredinata na osnovata na duhot i materijata se uravnoteùvaat. Na uzlaznoto patuvawe duhot ponovo po~nuva da se utvrduva...zatoa na{ata rasa, kako peta rasa, ve}e ja preminala ekvatorijalnata linija i ve}e se iska~uva na stranata na duhot; ama, nekoi od na{ite pod-rasi u{te se najduvaat na temnata, sleguva~kata strana...173
173
Iako rasite postoele pred da ima kontinenti, a Temnite imale zaedni~ko poteklo (temni, niski...), kako i deka najnovata mongolska rasa samo poradi ko`niot del poseduva zakosenost na o~ite, embrionalniot razvitok e istoveten za Belcite (beli, visoki...) i Temnite. Spored Mi~io Ku{i (1978). Prirodno le~ewe so mikrobiotika, Tokio, se govori za genetskata dijagnoza: Ovoj vid na dijagnoza ja vklu~uva sposobnosta da se voo~at i protolkuvaat razli~nite osobini koi se nasleduvaat od roditelite, babi i dedovci i ponatamo{nite prethodnici. Crteòt go ilustrira na{iot kon odgovoruva~kite prethodnici. Nie sme vo centarot na ovoj grafikon (1) i na{eto prvobitno postoewe e vo oblikot na oplodenoto jajce. Spojuvaweto na tatkoviot sprermatozoid i maj~inoto jajce go zapo~nuva ovoj proces (2). Neizmeni~no, sekoj roditel go prima istoto vlijanie od svoite roditeli (3), sekoj baba i dedo go prima toa vlijanie od svoite roditeli (4), koi povtorno, po red go primaat vlijanieto na svoite roditeli (5) i taka natamu niz (6) i (7). Sekoj od nas ima po dva roditeli, ~etiri roditelski roditeli (babi i dedovi), osum- prababi i pradedovi, {estnaeset -~ukunbabi i ~ukundedovi; brojot na nivnite roditeli e 32, a brojot na nivnite 64. Toa e, so nas vkupno sedum generacii. Sekoj prethodnik na nas vlijae vo izvesna mera. Onie koi nas vremenski ni se bliski, imaat pogolemo vlijanie, a oddale~enite- pomalo. Sekako, moìme da go sledime na{eto rodoslovie do vo bezkone~nost, ama, od prakti~ni povodi, vlijanieto na poslednite sedum generacii, vbrojuvaj}i ne i nas, moì da se vidi na teloto...Sekoj od nas ima po 64 prethodnici vo prosek na sedum generacii. Ako ovoj broj go podelime so 2, se dobiva 32. Ovoj odgovara vo gorniot del na trupot na brojot 32 na na{ite zabi. Vo dolniot del na trupot, odgovara brojot na rbetnite pr{leni. Sekoj zab i pr{len odgovara na eden od na{ite pretci. Da bi ova bilo pojasno, da vidime kako ovie delovi na teloto se razvivaat vo stadiumot na embrionot. Vnatre{nata spirala na teloto se razviva vo digestiven i respiratoren sistem, a nadvore{niot eventualno vo nerven sistem. Trieset i dva zabi se razvivaat na krajot na ovaa digestivna spirala, a sli~en broj na pr{leni- dol` na spiralniot nerven sistem. Vo periodot na embrionalniot razvitok, mozokot i nervniot sistem ja zazemaat perifernata pozicija i zatoa se nositeli na tatkovoto vlijanie. Sekako, dvata roditeli vlijaat na celokupniot na{ organizam, ama, vo ovoj slu~aj, dominira tatkovoto vlijanie. Obratno, maj~iniot, pove}e vlijae, posreden e prete`no na digestivniot i respiratorniot sistem, koj zazema pove}e centralno mesto ili polo`ba kon vnatre{nosta na teloto. Ako ~ovekot ima jak nerven sistem i golema umna sposobnost, decata toa obi~no }e go nasledat, izzemaj}i, sekako, ako toa ne e so lo{a ishrana o{teteno. Na sli~en na~in, ako ènata po priroda e jaka i aktivna, na sna`niot digestiven i respiratoren sistem, i nejzinite deca bi trebalo da gi imaat ovie prednosti. Sekoj od trieset dva pr{leni go odrùvaat vlijanieto na na{ite trieset i dva prethodnici koi se protegaat vo rastojanie od sedum generacii od tatkovata strana, dodeka sekoj zab odgovara na isti prethodnici so maj~inata strana. Ovie vlijanija se isto taka prisatni vo drugite delovi na teloto. Na primer, kompaktnite organi go odrùvaat vlijanieto na na{ite pretci od maj~ina strana, a {upliot del pokaùva vlijanie na tatkovata strana. Ovie odnosi se vo jasna korelacija vo odnosite koi gi izu~uva naukata za nasleduvawe. So drugi zborovi, vlijanieto koe se prenesuva so generacijata na generacijata, so transferot na DNK stoi vo vzaemnost so odnosot koj se prenesuva... Meridijanite se dopolnitelni kanali, usmereni kon nadvore{niot svet od glavniot kanal, pome|u kosmosot i zemjata. Sli~en fenomen se pojavuva kaj jabolkata, kajsijata i drugi ovo{ja, kako i zarzavatot kako tikvata i bundevot. Vo vdlabnatinata na povr{inata na bundevot se ozna~uva patuvaweto na nivnite meridijani ili na povr{inskite kanali na elektromagnetskiot tek, a konturata na glavniot kanal- pome|u kosmosot i zemjata- se gleda vo jadroto. Vo ~ove~koto telo na meridijanite go kanaliziraat elektromagnetskiot tek- od telesnite organi i kon nim. Dodeka sme vo maj~inata utroba, na{iot razvoj se odviva vo spirala. Nadvore{niot predel na ovaa spirala podocna stanuva rbet i nervni sistem, dodeka vnatre{niot ili centralniot predel podocna stanuva preden del na teloto. Ovaa spirala na visokiot naboj stalno se snabduva so energija od nadvore{nata sredina, prvenstveno od dvanaesette pogolemi tekovi koi vleguvaat niz ple}ite. Koga }e dospee vo najdlabokiot predel na teloto, ovaa energija po~nuva da se kondezira i samata sozdava svoja pomala spirala. Ovaa pomala spirala podocna se razviva vo razli~nite fiziolo{ki organi od kade energijata se ispu{ta niz predniot del na teloto. Ova ispu{tawe prvenstveno se manifestira kako par na gornata i dolnata spirala, koja podocna se razviva vo race i noze. Ovie pateki na ispu{tawa na energija podocna stanuvaat
98 - Ulogata na Boènskiot ciklus, naravno, e golema- rekov- ama, dali lu|eto }e umeat da vleguvaat vo samadija sigurno isto tolku zavisi od naporite na ~ove{tvoto vo toj pravec, zapravo, od {kolata na meditacija. - Naravno, naravno- izviknal bonpo-lama.- Zatoa nie vloùvame mnogu napori vo toj pravec. Istoriski, {kolite na meditacija- samadija- prad`na postepeno slabele i do{le dotamu da od sovremenite lu|e verojatno samo poedinci moàt da vlezat vo dlaboka samadi. Drevnite lu|e na na{ata civilizacija moèle polesno da vleguvaat vo dlaboka i dolga samadi, iako prema Boènskiot ciklus doa|a do rast na materijalnoto na Zemjata. Lu|eto na prethodnata civilizacija isto taka imale raste~ka materijalisti~ka tendencija, vo toj pogled mnogu postignale, ama uz se toa se ~uvale duhovnite {kolina meditacija i samadija. - Dali e mo`no ve{ta~ki samadi, odnosno konzervirawe na telata so primena, na primer, hemiski sredstva, i po toa oìvuvawe ? - Jas mislam toa ne e mo`no,zatoa {to vo samadija glaven agens e deluvawe na du{ata - Dali vo istorijata bilo probana ve{ta~ka samadija ? - Ne se se}avam to~no. Kako mi se ~ini, bilo... - Dali lu|eto na prethodnata civilizacija, Atlanti|ani, oboluvale ?174 - Prema na{ata religija- odgovoril bonpo-lama- poznato e deka Bogot poradi grev gi prokolnal lu|eto na na{ata civilizacija i pu{til na niv mnogu bolesti. Lu|eto na prethodnata civilizacija bile sre}ni i zdravi. Po ova pra{awe kaj E. P. Blavacka najduvame (Tajna Doktrina, 1937. tom 2, str. 514, 515): ...Zatoa Zakonot Karma <mu ja podmetnal nogata> na rasata Atlanti|ani, izmenuvaj}i postepeno fiziolo{ki, moralno, fizi~ki i mentalno cela priroda na êtvrtata Rasa i ~ovekot, od snaèn kral na site ìvi su{testva vo Tretata Rasa, vo Petata, na{ata Rasa, postanal jadno kenkavno su{testvo i se pretvoril denes, na na{ata Zemja, vo najbogat naslednik na bolesti, telesni i genetski.175 - Zo{to Vas ve pra{av za bolestite ?- mu rekov.- E poznato deka vo samadi moàt da vlezat lu|e so odli~no du{evno i telesno zdravje. Kaj lu|eto na na{ata civilizacija prili~no e te{ko da se najde potpolno zdrav ~ovek, dodeka, po Va{ite zborovi i po literatura, lu|eto na prethodnata civilizacija bile mnogu zdravi. Ottuka moè da se izvede logi~na pretpostavka deka, ako bi bile pu{teni vo pe{terata so lu|eto vo samadija (neka e toa i ma{ta), tamu voglavno }e vidime prestavnici na prethodnite civilizacii- Atlanti|ani i Lemuro- Atlanti|ani. Dali e taka ? - Ne ba{ sosema. Vo sostojba na dlaboka samadija ima lu|e na na{ata civilizacija. Na{ata civilizacija isto taka e mo{ne stara- odgovoril Bonpo-lama. - Dali lu|eto na na{ata civilizacija davno po~nale da vleguvaat vo dlaboka samadi i kolku dolgo se vo nea ? - Niv Vi{iot Um po~nal da gi usmeruva vo vreme na sveop{tiot potop, koj gi uni{til site lu|e na Zemjata.176 Po ova pra{awe kaj E. P. Blavacka moè, dodu{e nategnato, da se najde slednoto (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 158): ...pod velo na taa tajna Peta Rasa bila usmerena da vospostavi, poto~no re~eno, odnovo vospostavi Religiozni Misterii vo koi drevnite vistini moàt da bidat predadeni na idnite pokolenija vo oblik na alegorii i simboli. - Sveop{tiot potop, po E. P. Blavacka, se odigral pred 850.000 godini. Zar lu|eto na na{ata civilizacija moàt tolku dolgo da boravat vo samadija ?- zapra{av.
meridijani.Od prikaànoto se gleda deka kaj avtorkata E.P.Vlavacka nema sli~ni novodi i sporedbi Isto taka,avtorot E.Mulda{ev, koj negovite nastojuvawa gi potvrduva so onie na Blavacka, ne se navedeni izvorite vrz koi taa s napi{ala.Vo avtorovata kniga glavna e Atlantida: taa bila falsifikat. 174 Najgolem otrov e amowakot koj se sozdava od mesoto. Bidej}i Brigite vo Pakistan jadat mnogu malku meso, a tie voglavno se hranat so rastitelna hrana spored vremeto na vegetacija itn, kako {to opstoile tradiciite vo Brzjakija, spored avtorovata majka od bitolski Demir Hisar, avtorite po angliskata okupacija soop{tuvale, tie ne boleduvale...So promena na ishranata vo Demir Hisar, duri so novi rasi na sviwi... za nesvojstvena ishrana na lu|e i likvidacijata na kozite, ~ie mleko ~ovekot go poznaval od svojot po~etok, a ne mlekoto od Zevs=Bikot itn., do denes zdrastvenata sostojba e s polo{a. 175 Nesvojstvena i zagadena so hemikalii i drugi otrovi ishrana, zagadena ~ovekova okolina i al~nost. 176 Ova e so Mojsi. 6 vek p.n.e. bil vek na falsifikati, a vakov bil so Ilijada. Pa sledi Atlantida.
99 - A zo{to ne ?- odgovoril bonpo-lama. - Dali prestavnicite na starite Egiptjani bile usmereni vo samadi koga kometata Tifon udrila vo Zemjata pred 12.000 godini ? - Toa ne znam. - Dali mnogu Atlanti|ani vleglo vo samadi vo vreme na seop{tiot potop ? - Mislam deka toa ne bilo masovno, oti vo samadi moàt da vlezat samo najdobri, boènstveni lu|e.177 Kaj E. P. Blavacka postoi oddelok kade taa ja opi{uva vojnata pome|u raznite grupi na Atlanti|ani, moè da se najde sleden pasus (Tajna Doktrina, 1937, tom 2, str. 439): Samo e pregrst na tie Izabrani, ~ii Boèstveni u~iteli se vklonile na <Svetoto Ostrovo>, otkade }e dojde posleden <spasitel>, ja spre~uvala edna polovina na ~ove{tvo da ne ja istrebi onaa drugata. - Na toj na~in- zaklu~iv- e mo`no ona {to sme go i pretpostavile, deka Genfondot na ~ove{tvoto mora da se sostoi od pretstavnici na tri civilizacii (rasi): Lemurijanci (ili Lemuro-Atlanti|ani), Atlanti|ani i lu|e na na{ata civilizacija.178 Taka da se re~e, trojna kontrola. [to mislite, dali e mo`no da se najde vo pe{terite ? - Toa e golema tajna. - Ajde da porazgovarame za pe{terite- predloìv.- Lu|eto vo samadija moraat da se ~uvaat isklu~ivo vo pe{teri ? - Ne samo vo pe{teri, tuku i voda. - Vo ovaa oblast na svetot kade se najduvame moè da se govori samo za pe{teri. Kaète, ima li mnogu pe{teri vo koi se najduvaat lu|e vo samadija ? - Mnogu- odgovoril bonpo-lama. - A zo{to nikoj dosega ne gi videl lu|eto vo samadija vo pe{terite ? - Gi videl - Kaète, dali e te{ko da se najde pe{tera so lu|eto vo samadija ? - Mo{ne te{ko. Tie pe{teri po pravilo se zatvoreni, a vlezot e zaskrien. Od druga strana, ovde vo planinite ima tolku pe{teri, a tie imaat tolku otvori taka e te{ko bilo {to da se najde. Postojat duri i pe{terski hramovi, ama za niv nikoj ne znae osven Posebni lu|e. Po ova pra{awe kaj E. P. Blavacka nao|ame (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 127): Naravno, nie aludirame ne na pe{teri koi se poznati na sekoj Evropjanin, bez obyir na nivnata ogromna starost; ve}e na ~initelot poznat na site posveteni bramini na Indija, a posebno Jogii, deka nema nieden pe{erski hram vo taa zemja koja nema podzemni premini koi se razminuvaat vo site pravci, i deka tie podzemni pe{teri, od site strani, imaat svoi pe{teri i premini.Koj moè da kaè deka nastradanata Atlantida ne postoela vo toa vreme ? - [to podrazbirate pod pe{tersi hramovi ? Pe{teri ispod budisti~kite hramovi ili podzemen hram ?- zapra{av. - Podzemen hram- odgovoril bonpo-lama - [to e toa ? - ... - A toa este [ambala ? - ... - Koi se tie Posebni lu|e, koi znaat za pe{terskite hramovi i pe{teri so lu|e vo samadija ? - Toa sekoga{ ne se religiozni poslenici... - Tie lu|e go ~uvaat znaeweto za rasporedot na pe{terite so lu|eto vo samadija i pe{terskite hramovi ? - Tie tamu boravat ! - Zo{to ? - Gi ~uvaat... - Toa se monasi od pagodi ?
177 178
Stoi mislam, no ne tvrdam...Se misli za falsifikatot Atlantida. Sporedba so zamrznata sperma... Stoi 850.000 godini, a so privilegija ~ovekot postanal od majmun. Ni{to vo embrionalniot razvoj.
100 - Mo`da, nekoj od niv. Pagodite se gradat obi~no kako spomenici na lamite ili drugite lu|e na vlast, na primer na vladetelite- odgovoril bonpo-lama. - Moè li da se zapoznae so tie Posebni lu|e ? - Moè, ama e beskorisno. Site tie Vas }e vi odgovorat isto: Toa ne bi mu go rekol ni na samiot Bog ! - Dali probale da gi podmitat tie lu|e ? - Verojatno probale. - I {to bilo ? - Beskorisno ! Na{iot narod, a osobeno tie Posebni lu|e, smetaat deka zemjskiot ìvot, a za pari i da ne govorime, ni{to ne e vo sporeduvawe so negovata golemina. Tie povremeno Go gledaat ! Tie mu se pot~ineti ! Tie se negovi slugi ! Da zemata pari, za tie Posebni lu|e prestavuva svedogrdie. Toa ne moè da se sporedi: pari- i On ! - Jas razbiram, Vas razbiram- vozbudeno progovoriv- Amerikancite i Evropjanite mislat deka so parite se moè da se kupi. Ama, toa apsolutno ne e ni{to vo sporeduvawe so ve~nosta, so ìvotot i Genfondot na ~ove{tvoto ! Svetogrdie e duri da se nudi pari ! - Da, taka e,- odgovoril bonpo-lama.- Posebno lu|eto toa dobro go sva}aat. [to e ìvot na Zemjata ? Mig, trepnuvawe na oko. Zar bi moèlo za pari ?...Toa e najgolem grev ! - Kaète mi, po~ituvani bonpo-lama, ako me|u tie Posebni lu|e bi se na{ol ~ovek na nizok karakter koj bi go prekr{il zavetot ? Ako bi go ispratil nekoj vo pe{terata ? - ]e postane ubiec. - îj ubiec ? - Na toj ~ovek, na kogo mu go pokaè vlezot i koj tuka vleze, go ~eka smrt. Toj koj mu pokaè vlez, go ispratil vo smrt ! - Razbiram, deluvawe na neobi~ni sili...Dopu{tuvawe moè da dade samo On... - Imajte vo vid i zapamtite- rekol bonpo-lama, vnimatelno me pogledna- Posebni lu|e se samo Negovi slugi. Se odlu~uva On ! Dozvola dava On ! - A dali e mo`no da se stapi vo kontakt so Nego ? - ... - A voop{to- izleguvaj}i kako od nekoja obamrlost go pra{av- istorijata e polna na slu~ajnosti. Sigurno vo istorijata bilo slu~aevi koga od ovoj ili onoj razlog pristapot ne e odbien. Ne moè da bide da ne bilo takvi slu~ajnosti ! Dali bilo takvi slu~aevi ? - Bilo, i toa ne eden. - Raskaète za toa, ako e mo`no. - Za taa tema ima mo{ne mnogu legendi- po~nal da raskaùva Bonpo-lama.Na primer, slednoto. Vo 11 vek vo Indija vladeela golema su{a. Vladetelot na Indija odlu~il da pojde vo Svetata pe{tera, kade se najduval Velikot dreven ~ovek i da go zamoli za pomo{. Vo pe{terata go ~ekale mnogu opasnosti: zmii, misti~ki i vistinski,179 bilo te{ko da se di{e,
179
Istovetnosta na anti~kite so etni~kite Makedonci se gleda i vo simbolikata, so ìvotni. Taa se sre}ava i vo hierogifite. Pavle Solari} (1779- 1821) pi{el za Hieroglifika slovenska. R.Makedonija so nea e prepolna. Me|utoa, taa nezgodno e nare~ena Karpetska umetnost. Taa vsu{nost e pismenost. Takov hieroglif postoi na Saat-kulata vo Bitola. Istiot se najduva i na drugi mesta vo Starata ~ar{ija. Vo nego ima orel, koj bil vladetelski, i zmija. Orlite go pretskaùvale roduvaweto na Aleksandar Makedonski. So Aleksandar Makedonski ima moneta, na ~ija glava bila prestavena zmija. Majkata na Filip bila Brigijka, zmijata bila brigiska. Vo Pela imalo pe{tera so zmii...Majkata na Aleksandar od Molosija, a Molosite bile Brigijci, bila zmijarka. Kako Brigi zmijari bile Ptolomejci, ~ija bila i Kleopatra, posledna egipetska kralica. Taa kako zmijarka umrela od zmija. Brig= Brzjak bil Georgi Kastriot {to se gleda kaj Marin Barleti, roduvawe na zmija. Toj kako Brig=Brzjak bil prestaven so rogovoi na pr~. Toj bil naslednik na Brigot Pir, spored kogo Neron Molosija ja narekol Epir. Pirov bil Argos=a rogos, rog. Vo Biblijata Aleksandar Makedonski bil prestaven kako pr~, a negovata baba bila Brigika=Brzjakinka. I na Brigite vo Pakistan pr~ot im e simbol. Vikinzite na svoite ~amci imale simbol. Toj bil prestaven so glava od lav, so otvorena usta, koja stoi na zmijino telo. Na Venecija mu bil simbol lav. Lavot kaj Herodot se gleda vo Povardarie i Mariovo, koj bil skoro kako doma{no ìvotno. Sledi vo Dalmacija simbol da e lavot so solunska glagolica i brigiskiot pr~ na Istra so brzja~kata kirilica. Vo Makedonija i Dalmacija imalo Veneti, a Venetia=Venecija so severna Italija bile Balkanci. Pak, Vikinzite bile Veneti, ~ij simbol bile rogovite na bu{ata. Za Vels, Rusite se razbirale so Vikinzite. Samo so tn.slovenski jazik. Se sovpa|a.
101 na negovo telo i um duvale nekakvi sili.180 Toga{ indiskiot vladetel vlegol vo sostojba na meditacija i do{ol vo prilika da komunicira so duhot na Velikot dreven ~ovek. Koga Velikot dreven ~ovek svatil deka indiskiot vladetel ima samo dobri nameri i saka da bara pomo{ za lu|eto, mu dal dovola. Pe{terata bila mo{ne golema i se sostoela od dvanaeset odai. (Brojot dvanaeset istoriski e mnogu dobro poznat, R.I.) - Vo edna od pe{terskite odai indiskiot vladtel go na{ol Velikot dreven ~ovek, ~ija du{a lebdela pokraj nego. Negovoto telo bilo isu{eno, ama ìvo. Toj ~ovek provel vo pe{terata 1 milion i 600 iljadi godini. Toj gi otvoril o~ite. Indiskiot vladetel po~nal da mu govori na sanskrit, baraj}i pomo{. Isu{eniot ~ovek go svatil, daval znak so o~ite. So o~ite pokaàl na predmetot koj visel na yidot. Toa bil misti~en krug. Indiskiot vladetel go zel misti~kiot krug i pominal kon izlezot. Vo vtorata pe{terska odaja sretnal u{te eden ~ovek vo samadija- vladetelot na Sikite, koj vlegov vo taa sostojba u{te vo 5. vek (e poznato deka toj izlegol od samadija vo 17. vek i se vratil vo normalen ìvot). Na izleguvawe vladetelot go ~ekale 8 zmii. Edna zmija kapnala svoja krv na misti~kiot krug,181 taa kapka se podignala na nebo i naskoro po~nal do`dot. Vo istata taa pe{tera 1637. godina vlegol ~ovek po ime Devendra Poundel, koj tamu boravi vo samadija do denes. Po toa nikoj ne vlegol vo pe{terata. (Zevs kako zmija do grme` i molwa so do`d, R.I.) - Zanimliva legenda- rekov.- Taa vo golema mera se sloùva so ona {to sme raskaùvale. - Ima mnogu sli~ni legendi- rekol bonpo-lama. - Postojat li u{te nekoi svedo{tva, osven legendi ? Dali vo pe{terata ikoj videl ~ovek vo samadija ? - Este. Na primer, vo Severniot Tibet postoi pe{tera kade ve}e nekolku vekovi (ne se se}avam to~no kolku) boravi vo samadija ~ovek po imeto Moze Sal Xjang. Religioznite poslenici na taa oblast povremeno go vadat. Toa ne se posebni lu|e, tuku obi~ni sve{tenici. Ne e potrebno da se dobie dozvola od toj ~ovek vo samadija. Vlezot e bezopasen. E potrebno edino da se ima dobri nameri. Fotografirawe i razgovarawe ne se smee- toa e svetogrdie ! - Sva}am deka Moze Sal Xang eden od prestavnicite na Genfondot na ~ove{tvoto. Toa e sveto ! - Da. - A moè li toj sega da se vidi ? - Moè ! Ako Vas lamata na taa oblast vo dozvoli i pokaì pe{terata. Ama...Vie znaete deka sega na Tibet se Kinezite. Jas ne veruvam deka spomenatite lami se ìvi; najverojatno gi strelale. Koga Kinezite bi soznale za ~ovekot vo samadija, mislam deka bi go ubile ili strpale vo zatvor- poti{ten odgovoril bonpo-lama. - Zar Kinezite ne ja sva}aat svetosta na ~ovekot vo samadija... - Tie se komunisti ! - Aha...razbiram. I jas sum od biv{a komunisti~ka zemja. Mojot pradedo- isto taka sve{tenik- bil strelan. Mojot dedo, kako sve{tenikov sin, provel 13 godini vo Stalinovite zatvori, bez obyir na ordenite i 16 {rapneli na germanski mini vo teloto, dolgo vreme go smetale sin na neprijatel na narodot- rekov. - Otkoga Kinezite go zazele Tibet 1957. godina, pove}e od 100.000 lu|e bilo prinudeno da pobegne od zemjata, voglavno sve{tenici. I jas morav da odam, da go ostavam hramot, da gi ostavam knigite, da ostavam se- so gor~ina rekol bonpo-lama. Samiot Dalaj-Lama bil prinuden da odi vo Indija 1959., koga imal 23 godini. Ama, okolu milion i dvesta iljadi fizi~ki e ubieno. Manastirite se sru{eni, zlatnite statui se preneseni vo Kina. Lu|eto gi obesuvale za noze za tavanot. Gomila gi nabile vo zatvori, kade lu|eto umirale. Toa e uàsno ! Zar Tibet ne e mesto otkade poteknalo ~ove{tvoto ! Zar lu|eto na Tibet ne znaat (izvinite, zar ne znaele) za golemiot samadi i sveto ja ~uvale ! Zar ne e misija na narodot na
Toga{ u{te ne znaev deka i mene naskoro }e me ~eka ne{to sli~no.- E. M. Jozef fon Hamer pi{i: Kako {to Olimpija sonuvala za zmeot, kako {to vo krevetot na afri~kiot Skipija se pojavila zmija, taka na srpskata princeza Vojislava, Skenderbegova majka, sonuvala deka rodila golema zmija, ~ija glava go goltnalo Turcija, a opa{kata i udrila na Jadransko More. Taa bila samo brigiska mitologija. A se spomna i Zmeova Dupka, kade se najduvaat dva zmeja, so svoja legenda.
181 180
102 Tibet da gi ~uva duhovnite dragocenosti na minatoto ! Tibet e vaèn za celoto ~ove{tvo, za negovata idnina ! - Nemam zborovi... - Ni jas. Istoriski, Tibetancite bile mo{ne vojnoborni- prodolìl bonpo-lamazavzele mnogu zemji. Ama, pred pove}e od 800 godini do{lo kako nekoe ozarewe, po {to dràvnata politika o{tro se izmenila i se usmerila na maksimalno poja~uvawe na religijata. Vojnicite gi zamenile legiite na monasi koi po~nale da gradat mnogubrojni hramovi. E izgradeno pove}e od 6000 manastiri i do doa|aweto na Kinezite bilo okolu 6000 Vrhovni lami. Od sekoe tibetansko semejstvo eden od sinovite odelo vo monasi, zavetuvaj}i se na celibat. Osnovna na tibetanskata religija se ideite na altruizam i prosvetenost: Tibetanecot u~el deka bi postanal maksimalno (pred se duhovno) obrazuvan ~ovek, posvetuvaj}i go minimum vremeto na svoite materijalni potrebi. Okolu 75% tibetanski buxet odel na gradewe hramovi, religiozno obrazuvawe, prosvetuvawe i prirodni nauki. Skoro 800 godini Tibet nemal svoja vojska. - Kako e mo`no bez vojska ? - Dràvata se {titela na mo{ne originalen na~in. Vrhovniot tibetanski lama imale tolku avtoritet vo svetot i taka mnogu u~enici od razni zemji, koi imale vlast vo svoite zemji, da nikoj ne pomisluval da ja osvoi zemjata vo kogo boravat negovite u~iteli. Ne zaboravite deka Tibet e tvrdina na site religii na svetot, duri prorocite ovde u~ele. Ne zaboravete deka Tibet e edinstvena dràva vo svetot, koja mno{tvoto pari go tro{i na religija. Edino bezbo`nici-komunisti moèle da go oskrnavat Tibet ! - Moème edino da àlime, edino da se nadevame vo ON, vo svetskata zaednica...Iako e ve}e vo mnogu raboti docna... - Da, docna e... - Znaat li Kinezite za samadi ? - Mnogu obrazovani oficeri na kineskata vojska po~nale da sva}aat. Rabotatata e vo toa {to starite kineski oficeri do revolucijata gi u~ele osnovite na budizmot i o~igledno go razbrale zna~eweto na samadija za ~ove{tvoto. Koga postanale komunisti-bezbo`nici, i u{te polo{o, bidej}i komunistite se propovednici na Velikiot duh na zloto, tie so posebna revnost po~nale da uni{tuvaat se {to e boènstveno. Od druga strana, vo tekot na ma~eweto, mnogu tibetanski sve{tenici se pred smrt, detiwe naivno uzdavaj}i se vo svetost, govorele: Mojata smrt ne e ni{to. ûvajte gi onie koi se vo pe{terite ! Tie mu se nu`ni na ~ove{tvoto ! Tie veruvale vo dostoinstvo na dobroto, tie ne svatile deka e mo`no da se misli vo kategorii na zla i deka duhot na zloto e napraven da uni{ti se {to e sogradeno, pred se ona {to e boènsko- rekol bonpo-lama - I {to, Kinezite vleguvale vo pe{terite i gi uni{tuvale lu|eto vo samadija ? - Kinezite pretragale mnogu pe{teri vo potraga za lu|e vo samadija. Mislam deka glavniot motiv tuka bila èlbata na Velikiot duh na zloto da uni{ti se boènsko. Kineskite komunisti toa go objasnuvale so toa {to mnogu tibetanski sve{tenici, koi vladeele so joga, vleguvale vo pe{tera i tamu se pritaile vleguvaj}i vo samadi. Zapravo, mnogu lami vlegle i vo samadi, skrivaj}i se od komunistite. Mojot zemjak mi raskaùval deka eden lama koga go poznaval vo sostojba samadija vo najbliskata pe{tera 1960. i tamu boravel do 1964. Negovite drugari znaele za toa i vo tekot na spomenatite 4 godini nekolku pati go posetile, i potoa raskaùvale kako toj sedi vo polo`ba na Buda182 vo kameno-nepodvi`na sostojba. Kineskite komunisti go na{le vo pe{terata i go odnele vo zatvor. Vo zatvorot laminoto telo po~nalo postepeno da omeknuva i toj oìveal. Vo strogiot zatvor boravel od 1964. do 1987., po {to go pu{tile. Dali u{te e ìv i {to sega e so nego, ne znam- rekol bonpo-lama.
182
Ve}e se govori za Buda so Kina i na kineski prostori, do kade stignale Belcite, i dotamu ima gradeì: piramidi...Za da se vidi, dali Buda bil i indiski, a avtorite govorat za Indoevropjani, }e se istakne povtorno za indiskoto govedo Zebu, koe stanalo i afri~ko, no nikoga{ evropsko, zatoa {to preselbite bile samo od Zapad kon Istok, nikako obratno. Na mozaicite na stenite i hramovite vo Mesopotamija (dene{en Irak) se gleda molzewe na ìvotno, verojatno na urot. Na niv (Tele Arab vo Mesopotamija) moè da se prepoznava i ìvotnoto zebu (Frind J.). Zna~i, vrskata e poznata, egipetskoto od isto~niot Sredozemen Bazen, {to vaì za brigisko govedo s do zebu.A vtoroto se dorazvilo.
103 - Ispa|a deka toj lama, spasuvaj}i se od kineskite komunisti, vo sostojba samadija ne moèl da izgradi bariera na duhovnite (neobi~ni) sili koi spre~uvaat da mu se prijde- rekov.- Eve, vo slu~aj ~ovekot po ime Mozez Sal Xjang za kogo sme govorele, koj boravi vo samadija nekolku vekovi, isto taka svedo~i za otsustvo na bariera na duhovnite sili. Dali od toa proizleguva deka lu|eto na na{ata civilizacija vo samadija ne se vo sostojba da sozdadat nikakva za{titna bariera, i figurativno re~eno, e mo`no da se fatat so goli race, dodeka edino lu|eto na prethodnite, duhovno razvieni civilizacii vo sostojba da se za{titat sebe vo samadija so bariera na neobi~ni sili ? - Taka, ama so edna ograda- odgovoril bonpo-lama. Se zavisi od razvienosta na treto oko. Lu|eto na prethonite civilizacii imale visokorazvieno treto oko so pomo{ na kogo moè (zborot moè izgovoreno vo prezent- E. M.) da ja usredsredi svojata psihi~ka energija vo odreden prostor i usmereno da deluva na nego. Kaj lu|eto na na{ata civilizacija vo pove}eto slu~aevi treto oko e slabo razvieno, zatoa ne moàt da ja usredsredat svojata psihi~ka energija na drug ~ovek. Ama, nekoi od lu|eto nana{ata civilizacija, posebno nejzini drevni prestavnici, vo potpolnost imaat razvieno treto oko i zatoa moàt da sogradat potpolna pouzdana za{titna bariera na duhoviti sili. - Ve razbrav na sleden na~in- rekov- deka za{titnata bariera se sostoi vo hipnoti~ko dejstvo na dale~ina na ~ovekot koj vleguva vo pe{terata na samadija. Ajde da se zapra{ame: Otkade du{ata na ~ovekot vo samadija znae za ~ovekot koj vleguva ? Od gledi{te na sovremenata fizika, torzionoto pole na du{ata (to est, poleto na zakrivenata du{a) se prostira {iroko vo okolinata. Taka analognite poliwa na du{ata na ~ovekot koj vleguva vo pe{terata doa|a do kontakt so torzionite poliwa na ~ovekot vo samadija. Da se setime isto taka deka dobrite misli gi ispravuvaat torzinite poliwa na du{ata vo edna strana, a zlobnite vo sprotivna. Zablagodaruvaj}i na toa du{ata na ~ovekot vo samadija e sposobna da ja analizira namerata na ~ovekot koj vleguva vo pe{tera. Setete se na Nikolaja Reriha, koj govorel deka vo zemjata [ambala e mo`no da se vleze edino so dobri misli. Setete se, deka vo sostojba na dlaboka samadija e mo`no da se vleze edino ako vo potpolnost se o~istite od negativnata psihi~ka energija, to est od negativno zaskrienite torzioni poliwa ! - Da, taka. Prodolète- rekol bonpo-lama. - I taka, du{ata na ~ovekot vo samadija, bidej}i analiziraj}i ja namerata na ~ovekot koj vleguva vo pe{terata, odlu~uva dali da go propu{ti ili ne- prodolìv. Mene mi izgleda deka prostata radoznalost bez zli misli isto taka ne e dovolno da se dobie propusnica. Za toa,o~igledno,se potrebni ubedlivi razlozi, takvi, da re~eme, kakvi, po legendaata, gi imal vladetelot na Indija koj do{ol da moli za do`d za cela svoja zemja.Zar da se naru{uva mirot na Genfondot na ~ove{tvoto !Da bi se dobila propusnica,e neophodno,kako {to mislam, da se vleze vo meditacija i po~ne razgovor so du{ata na ~ovekot vo samadija. Samo vo tie uslovi i ako e krajno neophodno da se poseti taa pe{tera moè da se nadeva na propusnica. - Vo pravo ste- rekol bonpo-lama.- Duri i Posebnite lu|e, koi gi ~uvaat lu|eto vo samadija i vleguvaat vo pe{terata edna{ do dva pati mese~no, pred poseta na pe{terata vleguvaat vo meditacija i se molat za dozvola. - Kaète, bonpo-lama, zar ne bi moèlo nas da ni dadat dozvola ? Zar na{ite nameri ne se ~isti, a celta voop{to ne e bezna~ajna- prou~uvawe na Genfondot na ~ove{tvoto ! - ]e vi re~am- bonpo-lama se nasmevnal- prvo, morate da nau~ite da vlezete vo meditacija. Za toa e potrebno dosta vreme. A Va{ata cel navistina e prekrasna- prou~uvawe na Genfondot na ~ove{tvoto. Mo`da i }e dobiete dozvola, ama mislam toa nema da bide odma. - Dozvolete mi da ja prodolàm mislata- rekov.- Da pretpostavime deka du{ata na ~ovekot vo samadija odlu~i da ne go propu{ti odredeniot ~ovek i podigne za{titna bariera. [to taa prestavuva ? Mo}nite poliwa na du{ata na ~ovekot vo samadija so pomo{ na na{timuvawe na frekvencijata na talasite na du{ata na ~ovekot koj vleguva }e po~ne da gi zakrivuva vo negativnata strana onie elementi na torzionoto pole na toj ~ovek koi, kako {to mene mi izgleda, se ogovorni za takvi ~ustva kako {to se strav, voznemirenost, lutina, kako bi ~ovek koj vleguva vo pe{tera pominala èlbata tuka da vleze. Setete se isto taka deka zlobnite misli i bolesti podednakvo deluvaat na du{ata: tie gi zakrivuvaat torzinite poliwa vo negativna strana. Zatoa ~ovekot koj vleguva vo pe{tera, vo kolku se izbori so ~ustvo na strav i voznemirenost, naskoro }e gi ~ustvuva faktorite na bolestite koi, pri go-
104 lemiot pritisok na du{ata na ~ovekot vo samadija, }e go dovedat do smrt. Taka, kako mi izgleda, rabotat barierite vo pe{terite. Dali sum vo pravo ? - Iako vo nau~en pogled govorime na razli~ni jazici, mi izgleda deka ste vo pravoodgovoril bonpo-lama. - Re~ete, ima li ~ovek vo samadija dovolno energija se toa da go postigne ? - Naravno!Vo samadi moàt da vlezat samo lu|e so mo{ne mo}na i mo{ne ~ista du{a. - U{te }e dodadam- rekov- dali eden ~ovek so svojata psihi~ka energija vo prilika na hipnoza na dale~ina moè da zaspie 100 do 500 lu|e. Se se}avam na na{iot profesor po fiziologija Petrovski koj na{iot kurs izveduval seansa na hipnoza na dale~ina, zaspivaj}i gi site u~esnici na kursot- 300 lu|e na predavawe. - Mo}ta na psihi~kata energija e ogromna- rekol bonpo-lama. - Ama, zar ne e poznato deka duhot i du{ata deluvaat zablagodaruvaj}i na rabotata na ~ove~kiot mozok, koj gi zakrivuva torzionite poliwa. To est, se tro{i onaa energija koja na mozokot i e potrebna za negova rabota (glukoza, kislorod, belkovini i sl.). Otkade zema energija du{ata na ~ovekot vo samadija, koga vo samadija mozokot, kako i celoto telo, ne funkcionire ?- zapra{av.183 - Dovolete Vas da vi odgovoram na pra{aweto so pra{awe- rekol bonpo-lama.- A kako ìvee Onoj Svet ? Na Onoj Svet ìveat besmrtni du{i i duhovi. Se nadevam deka toa ne go porekuvate ? - Naravno, ne. - So pomo{ na kakva energija funkcioniraat duhovite i du{ite na Onoj Svet ? Odgovor e eden- so pomo{ na kosmi~ka energija. I du{ata i duhot nastanale kako rezultat na evolucija na kosmosot, koga od makrokosmosot se obrazuval mikrokosmos- ~ovek.184 Isto toa go najduvame kaj E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 363): taka e i ôvek na Zemjata mikrokosmos na makrokosmosot... - Zna~i, du{ata na lu|eto vo samadija se hrani so kosmi~kata energija- promrmorev. - Da. - A kakov e biolo{kiot smisol da se ograni~ni pristapot na telata vo samadija ? Zo{to postoi takva isklu~iva strogost duri i prema lu|eto so dobri nameri ? - Da ne bi se naru{il mirot na lu|eto vo samadija. Ako toj mir se naru{i so pomo{ na dejstvo na nekoja druga du{a, teloto na ~ovekot vo samadija }e po~ne da omek{uva- odgovoril bonpo-lama. - Jas toa go razbiram vaka- rekov.- Od fizi~ka prespektiva, kameno-nepodvi`nata sostojba na teloto na ~ovekot vo samadija se postignuva, kako mene mi izgleda, so pomo{ na preo|aweto na vodata vo organizmot vo ~vrsta sostojba,185 koe se ostvaruva samo so pomo{ na potpolno pro~istvuvawe na du{ata od negativna psihi~ka energija, to est so pomo{ na potpolno i stabilno zakrivuvawe na torzionite poliwa na du{ata vo pozitivna strana. Torzionite poliwa na tu|ata du{a vnesuva neravnoteà vo zakrivenite torzioni poliwa na ~ovekot vo samadija duri i ako zakrivuvawata se vo pozitivna strana, da ne govorime za negaNajprva energetska rezerva e glikogenot, pa masta, {to sledat belkovinite. Najdobar primer e posteweto: Spored biblijata Isus 40 dena i 40 no}i postel i gladuval. Za toa vreme bi trebalo da se potro{at trigliceridi- voda 6.900 g. i proteini 7.200 g. ili vkupno potro{eno- izgubeno 14.100 g (Jungerman Moeler). Ova vaì za vo zimskiot son. Dobar primer se ribite, koi vo zimovnik ne se hranat. Tie voglavno najmasovno go iskoristuvaat masnoto tkivo. A sledi pri samadija metabolizmot e sveden na minimum, {to ne e istovetno so zamrznuvaweto.Zna~i,posteweto i neaktivnosta vo son ima tro{ok. 184 Bidej}i kletkite ìveat se dodeka ne umrat, za nivnoto ìveewe e potrebna energija i toa vo zavisnost na intezivnosta na ìveewe: vo dejnost, son i samadi. Me|utoa, energija=energija, taa ne moè da bide od ni{to.I taa moè da premine od edno vo drugo: na primer masta od masnoto tkivo vo mlekoto... 185 Avtorot istakna: preo|aweto na vodata vo organizmot vo ~vrsta sostojba. A teloto ne e vo zamrznata sostojba, koga se prepora~uva temperatura od + 4 C. Toj kaà: ûvaweto na telata, pred se na mozokot, e mo`no na tempratura od + 4 C. Temperaturata od + 4 C obi~no se najduva vo pe{terite. Pri taa temperatura vodata e najgusta. Istata sostojba e so vodata vo zimovnicite na ribnicite, koga vo zimno vreme duri tie od gore zamrznuvaat. Tokmu zatoa i sledi da se intervenira, kr{i povr{inskiot mraz na zimovnkot. Ribite vo jato odvaj se dviàt, samo ìveat na smetka na svoite rezervi. So ova se obrazloùva, deka teloto vo samadija e samo vko~aneto,a ne otpu{teno.Primer pri epilepsija...
183
105 tivno zakrivuvawe na torzionite poliwa. Poremetuvaweto na ravnoteàta na torzionite poliwa na ~ovekot vo samadija moè da dovede do neodrìvost na ~etvrtoto (hipoteti~ka !) sostojba na vodata vo organizmot i odgovoruva~kiot gubitok na kameno-nepodvi`nata sostojba na telata, koe se ispoluva so negovoto omeknuvawe. Ottamu e mo`na pretpostavka deka duri i Posebnite lu|e se biraat po soglanost na nivnite torzioni poliwa na lu|eto vo samadija. Dali e taka ? - Da, daleku od toa deka sekoj ~ovek moè da postane Poseben- rekol bonpo-lama.Posebno lu|eto na vlezot vo pe{terata meditiraat, a kako rezultat na toa soznavaat dali }e bidat pu{teni vo pe{terata so lu|eto vo samadija ili ne.186 - [to Vie mislite, moè li gomila izrazito neprijatelski lu|e da se probijat vo pe{terata niz za{titenata bariera do ~ovekot na prethodnata civilizacija, na primer na Atlanti|anite, koi vladeat so ogromna duhovna mo} ? Zar ne moè negativnata psihi~ka energija, posebna masa na lu|e, da ja nadvladeat pozitivnata !- zapra{av. - Malku verojatno, ako ~ovekot na prethodnata civilizacija vo samadija ima snaèn duh. Koli~inata na lu|eto koi sakaat da prodrat vo pe{terata na samadija ne moè da igra odlu~uva~ka uloga. Ama, ako duhot na ~ovekot na prethodnata civilizacija ne e mo{ne snaèn, takvo ne{to e mo`no. Lu|eto na na{ata civilizacija imaat znatno poslaba duhovna mo}. A da se probie do lu|eto na na{ata civilizacija vo sostojba na samadija ne e taka te{ko, oti nivniot duh ne moè da sozdade sna`na za{titna bariera. - [to }e se slu~i so ~ovekot na prethodnata civilizacija vo samadija, ako go opkruàt lu|e obuzeti se neprijatelstvo, probivaj}i se niz za{titnata bariera ? - ôvekot na prethodnata civilizacija ili }e umri pod dejstvo na negativna psihi~ka energija, ili }e oìvee- odgovoril bonpo-lama.187 - Da- progovoriv- negativno zakrivenite torzioni poliwa ili vo potpolnost ja destabilizira sostojbata samadija, doveduvaj}i do smrt na toj ~ovek, ili }e go postikne izleguvaweto od samadija, doveduvaj}i do oìvuvawe.188 - Toa se slu~uva- rekol bonpo-lama. - A re~ite, postoi li svedo{tvo za probivawe na za{titnite barieri na pe{terite so lu|e vo samadija ? - Na àlost, takvi svedo{tva po kineskata okupacija na Tibet ne e malku- àlosno rekol bonpo-lama.- Na primer, vo edna od pe{terite vo juèn Tibet lu|eto videle nekolku neobi~ni, mo{ne golemi ~ove~ki tela,189 koi bile obeseni na vrat na vlezot vo pe{terata. Nedavno pred toa vo pe{terata bil polk Kinezi. - Da, zamislite go sudirot na divovi-Atlanti|ani so Kinezite e mo`no samo vo nau~nofantasti~en film- poti{teno mu rekov.- Trebalo ne{to da se napravi, oti tie go uni{tuvaat Genfondot na ~ove{tvoto, od koga i samite nastanale ! - A {to da se napravi ? Kinezi ima pola miljarda... - Toa e uàsno ! Zo{to ON... - Ama imajte vo vid- o~ite na bonpo-lama zasijale- da ima slu~aevi na znatno pove}e slu~aevi na pogubuvawe na Kinezi od za{titnite barieri na pe{terite. Sega tie se bojat da vleguvaat vo pe{terite ! I tie sakaat da ìveat ! Vremiwata na kulturnata revolucija pominale ! Drevnite lu|e se pomo}ni od Kinezite ! Drevnite lu|e moàt sebe da se za{titat i ~ove{tvoto ! A najstarite lu|e Kinezite nikoga{ nema da gi najdat; niv gi {titi kamenot ! - Moète li da navedete primer ? - Vo edna od pe{terite samadija, isto taka vo Juèn Tibet, na vlezot vo pe{terata na{le polk Kinezi, ~ii vojnici leèle mrtvi na kamewata so licata izobli~eni od uàsot. Telata bile neo{teteni, ni kaj nikogo ne bila nikakva rana ili povreda. Gi ubila duhovnata sila na drevnite lu|e.
186 187
Meditacija i samadija se samo nervni sostojbi, {to vaì i so hipnozata, a o~ite se del na mozokot. Spored navodot, samadijata bila samo nervna sostojba, no nikako so povisoko temperatura nad + 4 C: Pri taa (+ 4 C, R.I.) temperatura vodata e najgusta. Ama na taa temperatura krutoto telo ne e poradi bilo kakva nepoznata fizi~ka sostojba na vodata, tuku samo biohemiska sostojba vko~anetost, koja ovozmoùva povra}awe vo normalna sostojba. Ova e poznato kaj ribi, zmii, me~ki...: (zimovawe...). 188 So vitamin V6 se ostranuvaat gr~evi, vko~anetosta... A isto taka, kaj decata epilepti~ni gr~evi... 189 Se govori samo za mali lu|e,Mongoli, a ovde stoi: nekolku neobi~ni, mo{ne golemi ~ove~ki tela.
106
Za toa kaj E. P. Blavacka e mo`no da se najde slednoto (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 466): ...kade tie (se govori za Atlanti|anite) boravat i denes, nevidlivi za site i pristapot kon niv go brani cela Vojska Duhovi. - Mislam toa ne osamen slu~aj... - Takvi primeri ima mnogu. Evo eden- prodolìl bonpo-lama.- Lu|eto od okolnite sela videle nekolku desetina izbezumeni kineski vojnici koi tr~ale, vri{tele se fa}ale za glavata i stomakot. Kaùvat deka izbezumenite vojnici eden za drug umrele. Site tie ja posetile pe{terata. - Ste rekle najdrevni lu|e (Lemuro-Atlanti|ani) gi {titi kamen. Od na{iot razgovor sum svatil deka nivnite tela vo samadija se skrieni so kamewa (plo~i), poradi {to gotovo e nemo`no da gi najdat vo pe{terata. Osven toa, imaj}i gi vo vid va{ite zborovi kamen za niv ne e prepreka mo`no e da se pretpostavi deka Lemuro-Atlanti|anite so pomo{ na psihi~ka energija vo sostojba da deluvaat na gravitacija i da gi podignat tie kameni pri prilikata na izleguvawe od samadija. Isto taka e mo`no tie duhovno najrazvieni lu|e na minatoto moàt da ja izgradat psihi~kata za{titna bariera na vlezot vo pe{terata. Dali e taka ?- zapra{av. - Da, za toa ve}e govorevme- odgovoril bonpo-lama. - Od se {to ste rekle- prodolìv- proizleguva deka moè da se razmisluva za tri osnovni oblici na za{tita na pe{terata so lu|e vo samadija: 1. Bariera na psihi~ka energija 2. Kamena bariera 3. Tajni vlez vo pe{terata. - Ne zaboravete go i toa- rekol bonpo-lama- deka mestoto kade se najduva pe{terata so lu|e vo samadija se ~uva vo tajnost. Toa e zasluga na sve{tenicite. Za toa govorime edino vo alegori~en oblik. - Ama, zar Kinezite ne znaele za toa ! Tie gi oskrnavele svetite mesta na samadija ! - Da, se pokaàlo deka ne e taka lesno da se so~uva tajnata. Za toa isto taka govori E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 158): Neproyiren veo na tajnata bil frlen na okultnite i religioznite Misterii po potopuvaweto na poslednite pretstavnici na rasata Atlanti|ani, pred okolu 12.000 godini, da bi se izbeglo tie da dospeat do nedostojni i taka da se oskrnavat.190 - Mene mi izgleda- rekov- deka do{lo vremeto da vo ovoj ili onoj oblik otkrie tajnata na samadija, lu|eto da bi znaele za Genfondot na ~ove{tvoto. Prirodno, ne smee da se raskaùvaat detaqi, ne smee da se otkrie mestoto kade se smesteni pe{terite, ne bi trebalo da se govori imiwa. Ama, ako lu|eto bi znaele deka na Zemjata postoi Genfond na ~ove{tvoto, od kogo sme poteknale, toa mnogu }e zna~i. Toga{ drugite zemji moàt da izvr{at snaèn pritisok na Kina, ako znaat na {to tie se drznale. Tie se drznale da gi oskrnuvaat svoite pratatkovci i pramajki. Na sre}a, kineskata politika se izmenila, mo`da kineskata vlada }e uspee toa da go svati i prevzemi merki - Da, da. Vo pravo ste- rekol bonpo-lama. - Ako ve}e sme po~nale da go priveduvame na kraj na{iot dolg razgovor, uvaèni bonpo-lama-rekov- e mo`no da se razlikuva tri tipovi pe{teri so lu|e vo samadija: 1. Samadi- pe{teri so lu|eto na na{ata civlizacija. 2. Samadi-pe{teri so lu|eto na prethodnata civlilizacija, vo koja moàt da bidat kako Atlanti|ani, taka i Lemuro-Atlanti|ani (odvoeno ili zaedno).
190
Vo Atlasot na str. 116, pod holocen, po~etok pred 10 000 godini, stoi: Mrazot se povlekuva stalno ponatamu, {to sledi so poka~uvawe na morskoto ogledalo. Anglija, za vreme na ledenoto doba preku ju`no od Severno More so Sredna Evropa e povrzano, sega od kontinentot se otsekuva. Predelot vo su{tinski kako denes. Klimata postanuva ravnomerna. Vo Severna Afrika i Sredniot Istok se sozdava zgolemuva~ka su{a pustiwa...So iz~eznuvawe na mrazot i nastapuvawe na topli leta po~nuva cela Evropa da se nastanuva so {umi, tundravegetacija (mahovina i li{ai), nastapile brezata i borot, podocna sledat le{nikot, hrastot i jovata. Zna~i, nema sovpa|awe so Atlantida. Ova proizleguva poradi toa {to glavniot potop bil tn.bibliski potop. Kontinentot ne bil naselen. Krvna grupa A bila nasledstvo od ìveeweto vo isto~niot Sredozemen Bazen i razvienoto sto~arstvo so goveda i sviwi. Govedoto na Egiptjanite i Brigite bilo zaedni~ko, do zebu. A brigiskoto imalo ponatamo{en razvoj.
107
3. Me{oviti samadi-pe{teri so lu|eto na na{ata civlizacija i prethodnata civlizacija. Jas mislam- prodolìv- deka lu|eto na na{ata civlizacija nastojuva da dojdat vo samadi-pe{teri so lu|eto na prethodnata civlizacija; vo toj slu~aj tie }e bidat pouzdano za{titeni so barierata na psihi~kata energija. Ama, o~igledno e deka toa sekoga{ ne uspeva. Me{ovitoto samadi-pe{erski se najdragoceni, oti tie prestavuvaat cel arsenal na Genfond na ~ove{tvoto. - Ubav naziv ste predloìle- Genfond na ~ove{tvoto- rekol bonpo-lama. - I na kraj, dozvolete Vas u{te ne{to da ve pra{am. [to e toa [ambala ? - Nie veruvame deka [ambala postoi. Toa e duhovna zemja, vo koja e mo`no da se vleze edino so ~ista (pro~istena) du{a. - Upravo taka ! izviknav.- Vo [ambala e mo`no da se vleze edino so potpolno pro~istena du{a. Vo pe{terata so Genfond na ~ove{tvoto, kako govorevme, isto taka e mo`no da se vleze edino so potpolno pro~istena du{a. Ulogata na [ambala za ~ove{tvoto, kako svedo~at usmenite predanija i pi{ani izvori, e zna~ajna. Ulogata na Genfondot na ~ovekot ne predizvikuva sumlivost. [ambala, kako e poznato,e zemja na du{ata.Vo pe{terite so Genfondot na ~ove{tvoto site poliwa koi deluvaat pripa|aat na duhovite (duhovno) pri {to telata se konzervirani. Vidite- prodolìv- ima nekolku paraleli od koi e mo`no da se pretpostavi deka mestata na koi se najduva Genfondot na ~ove{tvoto(pe{terski hramovi, pe{teri, piramidi)- zapravo [ambala. Bonpo-lama vnimatelno me posmatral. Nastanala ti{ina. - Sakav nasamo da razgovaram so Vas- rekov i go pogledav bonpo-lama. Stanavme i pojdovme vo zadnata soba. Amerikanecot me dopirna po ramoto i rekol Good lucki (Sre}no) Za {to sum razgovaral so Bonpo-lama ? Na toa pra{awe odgovoram so zborovite na Posebni lu|e, koi imaat pristap vo samadi-pe{teri: Toa ne bi mu go rekol ni na samiot Bog ! Na razdelbata, se zagrlivme so Bonpo-lama. Vener Gafarov tiho zapra{al: - ]e bide promena ? Mol~ev. Amerikanecot viknal za nas: - Good luck ! Glava 6 KOJ BIL BUDA ? Na Istok vo sekoj prodavnica moè da se kupi figurici na Buda. Tie se mo{ne skapi, zatoa {to sekoj stranec, duri i od budisti~kite zemji, saka za uspomen da se ponese figurica na onoj na kogo se poklonuva gotovo polovina svetsko naselenie. Verojatno skuptorot to~no da moè da gi prenesi osobenostite na Vudinata nadvore{nost bilo bi naivno. Site lami, koi sme gi pra{ale za Budinata nadvore{nost, govorele deka skulptorite i umetnicite vnele mnogu izmisluvawa, na primer ogromni klempavi u{i.191 Kako izgledal Buda Kako izgledal Buda ? U{te pred ekspedicijata, od religioznite knigi znaevme deka Buda ima neobi~na nadvore{nost. Ama, starite opisi na Budinoviot izgled go najdovme edino vo Nepal kaj istori~arot gospodinot Mina. Lamite isto taka nas ni dale stari opisi na Budinovata nadvore{nost, koi se sloùvale so onie koi nas ni gi dal gospodinot Min. Istovetnosta na opisot do koga sme do{le so sporeduvawe so razni izvori nas ni ovozmoìlo so poveruvawe da se odnesuvame prema dobienata informacija. Spored starite izvori, Buda imal 32 obeleìja, koi go karakteristzirale negoviot izgled. Mislam deka za ~itatelite }e bide interesantno da se zapoznaat so niv. 1. Budinite race i noze bile obeleèni so iljada trkala so paoci.
191
Sekoj istaknat del na ~ovekovoto telo objasnuvalo so negova pogolema funkcija. Bidej}i Buda bil po~etokot, negovite delovi na teloto bile istaknato prestaveni.Zna~i,od nego ne postoi li~na slika.
108 2. Stopala na Budinite noze li~ele na èlka. Bile meki, plosnati i polni~ki. 3. Prstite na Budinite race i noze bile spoeni so koìca, koja dopirala do polovina na prstite. Racete i nozete li~ele na pa~ji noìci. 4. Koàta na Budinite race i noze bila meka i sveà. 5. Budinoto telo imalo sedum izbo~ini i pet vdlabnatini. Dve vdlabntini se najduvale na ~lencite na nozete, dve na ramewata i edna od zadna strana na glavata. 6. Prstite na Bidnite race i noze bile mo{ne dolgi. 7. Budinite petici bile {iroki (1/4 stopi). 8. Budinoto telo bilo golemo i stasito. Imalo sedum kubni metra i ne bilo pognuto. 9. Na Budinite stapala ne bile svodovi. 10, Sekoja vlas na Budinoto telo rastelo vo vis. 11. Listovite na Budinite noze bile kako kaj antilopa- glatki i pravi. 12. Budinovite race bile dolgi i ubavi, dopirale do kolena. 13. Budinoviot ma{ki organ bil skrien, kako kaj kowot. Ne moèl da se vidi 14. Budina koà imala zlatesta nijansa. Taa se vikala zlatna ne zaradi bojata, tuku zatoa {to bila sovr{ena ~ista. 15. Budina koà bila fina i glatka. 16. Sekoj del na Budinoto telo imalo samo po edna vlas, koja rastela na desno. 17. Budinoto ~elo bilo ukraseno so uvojci, koi imale 6 odliki: glatki, beli, poslu{ni, sposposobni da se rastegnat do 3 lakti, svitkani od desno na levo i krenati krevi uvis. Tie bile srebrenesti, frizurata po oblikot potsetuva na plod ambala. 18. Gorniot del na Budiniot trup bil kako kaj lav. 19. Vo gorniot del Budinovotite ramewa bila obla i polna. 20. Budinite gradi bila {iroki. Me|u ramewata gradite bile ramni. 21. Buda moèl podobro da ~ustvuva vkus, oti negoviot jazik ne bil podloèn na tri bolesti: mala sipanica, kijavica i òltica...192 Edna{ eden poklonik na Buda mu dal par~e kowetina, koj po vkus bil neprijaten. Buda toa par~e go stavil na svojot jazik i potoa go vratil na poklonikot. Mesoto po vkus postanalo kako najvusna hrana.193 22. Budino telo potsetuva na drvo tadtora, ~ii koreni, trup i granki se so ednakov razmer. 23. Buda imal okrugla izbo~ina na glavata, koja potsetuvala na kovr~ot vo pravec na pokazatelkata na satot. 24. Buda imal dolg i ubav jazik, so koj moèl da ja dofati kosata i u{ite.Jazikot bil crvena boja, kako cvet utpala. 25. Budinoviot govor imal 5 blagorodni odliki: site moèle da go razberat; site zborovi imale ednakvi intonacii; govorot mu bil dlabok i koristen za site; govorot mu bil prijaten i dlaboko privle~en;zborovite gi izgovoruval so pravilen red,~esto i bez gre{ki. 26. Budini obrazi bile okrugli i polni.Nivnite konturi bile sli~ni na ritualnoto ogledalo. 27. Budini zabi bile mo{ne beli.
192
Adamo-Vitni pi{at: Genot na grupata A po~nal da se razviva vo ranite zemjodelski op{testva. Genetskata mutacija {to ja proizvela grupata A od grupata 0 se javila rapidno,tolku rapidno {to stepenot na mutacija bil ~etiri pati pobrz od onoj na Drosophila, obi~nata ovo{na mu{i~ka i sega{niot rekorder! Kakva bi moèla da bide pri~inata za vakvata isklu~itelna stapka, na ~ove~ka mutacija od krvna grupa 0 kon grupa A? Odgovorot e opstanok. Opstanokot na najsilniot vo prenaseleno op{testvo. Grupata A se pokaàla kako pootporna na infekcii {to se ~esti vo gusto naseleni predeli. Urbanite i industrijaliziranite op{testva nabrgu stanale grupa A. Duri i denes preìveanite od ~uma, kolera i malite sipanici se prete`no od krvnata grupa A, a ne od grupata 0. Zna~i, Buda bil Ved, a Vedite kako Brigi bile govedari. Tokmu govedoto e nositel na virusot ~uma koja kaj Belcite predizvika mutacija za krvna grupa A na Belci. Ova se potvrduva i so navodot, koga Avarite kako Mongoli, so Sklvinite (oblasnicite), sozdadeni kako grani~ni edinici za vreme na Justinijan, navleguvale preku Dunav,samo Avarite oboluvale od ~uma,no ne Sklavinite koi kako sto~ari poteknale od Balkanot. 193 U{te eden dokaz, Vedite kako Brigi ne jadele meso od kow (Posejdon),kako {to e i denes od svetoto ìvotno govedo (Bik=Zevs=Zebu). Brigite govedskoto meso i mleko po~nale da go jadat i pijat, {to go nau~ile od Mongolite. Me|utoa, Brigite kako Makedonci do denes u{te ne jadat kowsko meso i mleko.
109 28. Zabite mu bile ednakva dolìna. 29. Me|u Budinite zabi nemalo razmak. 30. Buda imal 40 zabi. 31. Budinovite o~i bile temnosina boja, kako safri. (Belec, R.I.) 32. Budinovite trepki bile pravi i ~isti, kako kaj èdna krava (Zevs=Zebu, R.I.) A sega, ajde da gi sporedime Budinite odliki so osobenosti na ~ovekot (hipoteti~en Atlanti|anin) rekonstruirana osnova na o~ite naslikani na tibetanskite hramovi.
Hipoteti~en Atlanti|anin (rekonstruiran vrz Buda osnova na o~ite) Glava Golema Buda imal okrugla izbo~ina na glava, koja potsetuvala na kovrxa vo prevec na kaùv awe na satot, ~eloto mu bilo ukraseno so beli kovrxici koi moèle da se rastegaat O~i Golemi, neobi~na izbo~ina na gorniot kapak Temnosina boja, trepki pravi i ~isti Nos Vo oblik na spiralna zavijka Obi~en Obraz Negolemi, kako i cela dolna polovina na liceto Okrugli i polni Vilica Negolema (verojatno spoena so vertikalniot Obi~na prorez na nosniot otvor) Zabi Te{ko da se re~i 40 zabi, mo{ne beli, ednakva dolìna, bez razmak me|u niv. Jazik Te{ko da se re~i Dolg, ja dofatuva linijata na kosata i u{ite Vrat Snaèn, so izraziti muskuli i vo pottilna obVdlaben so zadnata strana ({to svedo~i last. za razvienost na zadnata grupa na muskuli) Graden ko{ Mo{ne golem [irok, kako kaj lav Ramewa Sna`ni i obli Okrugli i polni Race Dolgi, izrazeni zadna i predna grupa na muskuli Dolgi, dopiraat do kolenata, dve vdlaso vdlabnuvawe pome|u niv bnatini na ramewata. [aki Nalik na perja, golemi (e mo`no da postoe koìca Prstite mo{ne dolgi so opni, koi dopome|u prstite) piraat do sredina na prstite, nalik na guskini plovni koìci Noza Razvieni predna i zadna grupa na muskuli so vdlab- Vdlabnuvawe vo ~lencite nuvawe me|u niv. Stapala Nalik na perja na tuqan Nalik na èlka, plosnata i polna, {iroka petica, bez svod Polni Te{ko da se re~i Skrieni kako vo kowot, ne moè da organi se vidi Koà Glatka Zlatasta nijansa, fina i glatka Rast Mo{ne golem Teloto golemo i stadito, sedum kubni metri i ne bilo pognato.194 Odlika
Buda i ~ovekot ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi. Od navedenata tabela e o~igledno deka oblikot na ~ovekot rekonstruiran prema o~ite nacrtani na tibetanskite hramovi vo golema mera se sloùva so oblikot na Buda. Osobenostite na dvete tela svedo~at za amfibijskiot na~in na ìveewe: stapalata popat na perja, racete so koìci, izbo~en goren kapak, koja ja skrivuva ro`wa~ata pod voda, snaèn graden ko{, neophoden za dolgotrajno ronewe, sna`ni pottilni muskuli, neophodni za drèwe na glavata vo prilika na plivawe, nos kako ventil itn.
194
Atlantida bila prifatena od Aleksandar Makedonski, koj stignal vo Indija i toj tamu ostavil dokaz, so jonski slova bilo napi{ano imeto na negoviot dedo Aminta=a minta=minata, od Minot. M.Drion istakna: Izvesni narodi na Indija so crti na negoviot lik go prestavuvale Buda. Vrskata me|u Aleksandar, Atlantida i Buda e vidna. Kon ova da se dodade, umetnosta, koja vo toa vreme imala takva prestava. Se kaà i: Friedhelm Winkelmann Gudrum Gomolka- Fuchs na str. 172, slika 120, prikaùvaat slika na mumija na dvanaesetgodi{no mom~e so golemi o~i...Egipet, prva polovina na 4. vek...Taa umetnost bila na Belci. Vo prilog e krava (Zevs), kow (Posejdon), lav (Povardarie i Peonija=Mariovo), zmija od Brigija, pr~ od Brigija,ama i èlka.A i taa bila brigiska, a Vedite bile Brigi, so veda=voda. Bidej}i se govori za koìci=opni me|u prstite kako perja toa bilo brigisko od àba, gu{ter, èlka. Bidej}i ìvotot ja ima istata osnova, vo prirodata postojat isti zakoni, vrskata me|u vidovite e o~igledana. Samo site vidovi, vklu~uvaj}i go i ~ovekot, si imale svoj po~etok, koj po~etno se razlikuval.
110 Koga go sprovedovme ova sporeduvawe, vo nas se javilo ~ustvo na zadovolstvo, bidej}i potpolna nezavisna rekonstrukcijata na osnova na o~ite so pomo{ na koristewe na oftalmogeometriski i logi~no-anatomski analizi dovelo do nacrtot na neobi~niot oblik na ~ovek, koj vo op{ti crti li~i na Buda, ~ii specifi~ni odliki o~igledno go opi{ale lu|eto koi go videle.195 Ama, od druga strana, vnimanieto predizvikuva i razlikata me|u oblikot na Buda i oblikot na ~ovekot rekonstruiran po o~ite. Pred se, toa e otsustvo na nos nalik na ventil vo oblik na spirala kaj Buda. Toa ~initel, koj proizleguva od prviot izvor (crte` na o~ite zaedno so nosot na tibetanskite hramovi) e dovolno pouzdano i ne se vklopuva vo oblikot na Buda, me|u ~ii specifi~ni odliki ne se najduva ovoj mo{ne upadliv detaq. Osven toa, vo odlikite na Buda ne e ukaàno na neobi~na izbo~ina na gorniot kapak.196 Ottamu proizleguva deka na tibetanskite hramovi ne se naslikani Budinite o~i, tuku o~ite na nekoj drug ~ovek koj isto taka imal neobi~na nadvore{nost, ama ne{to drug~ij karakter. Koj e toj ? Da se prisetime,bonpo-lama na toa pra{awe odgovoril: Toa se o~i na ~ovek znatno postar od Buda. Mo`da toa se o~i na Bonpo-Buda- prviot Buda na Zemjata ? Ama, uprkos na toa, sporeduvaj}i gi osobenostite na Buda i ~ovekot ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi so karakteristika na sovremen ~ovek, moè da se re~e deka ni eden ni drug ne bile prestavnici na na{ata civilizacija. Kako da se sledat istoriskite izvori, izgledot na nastarite lu|e na na{ata civilizacija vo golema mera ne se razlikuval od izgledot na sovremeniot ~ovek. Za lu|eto na na{ata civilizacija od bilo koj kraj na svetot apsolutno ne se karakteristi~ni postoewe na opni, stapala vo oblik na perki, ogromni o~i so neobi~no izbo~eni kapaci, a pogotovo nos vo oblik na ventil so zavijok. Lu|eto na na{ata civilizacija koi ìveat na morskiot breg koristat darovi na moreto, ama nikoj ne vodi amfibiski ìvot i ne odgleduva podvodni plantaì. Mo`da tie se vonzemjani ? Ama, toa e tolku sporno pra{awe, deka razmisluvaweto za taa tema od nau~na prespektiva vo kraen slu~aj e preuraneto. Po mnogu e logi~no da se pretpostavi deka Buda i ~ovekot, ~ii o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi, bile prestavnici na lu|eto na prethodnite civilizacii, koi izlegle od sostojba na samadija vo Genfondot na ~ove{tvoto i se pojavile na Zemjata. Taa pretpostavka, zemaj}i vo obyir se {to e re~eno vo ovaa kniga, e poosnovano otkolku dokoni domisluvawa za vonzemalski humanoidi.197 Ama, koi bile tie- Buda i ~ovek ~ij oblik go rekonstruiravme na osnova na o~ite nacrtani na tibetanskite hramovi ? Dali tie izlegle od samadija ili gi rodila majka ? Da bi probale da odgovorime na toa pra{awe, po~navme detaqno da go prou~uvame istorijatot na Budinoto roduvawe. Svedo{tvoto za ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi bile i premnogu nepotpolni. Vo prilikata na prou~uvawe na pra{aweto za Budinovoto roduvawe, naskoro svativme deka toa e izuzetno zamrseno.Te{ko bilo da se svati koj bile negova majka, koj mu bil tatko, i dali tie voop{to postoele. Na primer, gospodinot Min za toa go govorel slednoto: Buda bil roden na Zemja i vo sebe akumiliral mnogu pominati brakovi. Bil so visok rast, mo{ne ubav i dobro gi poznaval drevnite znaewa, jasno sva}aj}i {to se slu~uva na Zemjata. Istori~arot gospodin Pradan govorel: Budinite roditeli bile kral Taru i Mari Devi; roden vo mestence Lumbini (Nepal) vo voda na ezeroto.198 (Pradan=pra dan, R.I.) Ostanatatite svedo{tva za Budinovoto roduvawe imale sli~en karakter; bezgre{no za~nuvawe. roduvaweto imalo duhovite karakter i sl. To est, ne moèlo da se najde konkretno da se re~i za negovata majka i tatko. Samo na edno mesto (kaj gospodin Pradan) e re~eno deka Budinoviot tatko bil kral na plemeto Taru. Plemeto Taru Koi se tie ? Sobiraj}i gi podatocite za plemeto Taru, se zapoznavme so rakovoditelot na Ruskiot kulturen centar vo Katmandu, Vladimir Pavlovi~ Ivanov. Toj kaàl deka nedaleku od mestenceto Lumbin, kade Buda se rodil, navistina ìveat lu|e koi sebe se nare195 196
Me|utoa, ova vo nieden stadium na embrionalniot razvitok na cica~i, vleka~i... i ptici nepostoi. Bidej}i vo embrionalniot razvitok sekoj vid si e svoj vid, ~ovek=~ovek,prestavenoto e mitolo{ko. 197 Human=hum man=Man=~ovek: hum=h um, brigiski ne se izgovoruva h. Lu|e od i von Zemja se bez vrska. 198 Taru=tar u,Tara=Tara; Mari=Mari;Devi=Devi=Devica=Device=Devise, Deva; Lumbin: Lum=Lim,b=v.
111 kuvaat Taru. Toj nas na upatil na lu|eto koi go znajat istorijatot na plemeto Taru. Osven toa, V.P.Ivanov rekol deka vo Lumbin po~nalo izgraduvawe na internacionalisti~kiot budisti~ki centar, vo koj mnogu pari vloùvaat aziskite zemji i budisti~kite dru{tva na evropskite zemji i SAD. Toj centar }e bide centar na me|unarodnoto bidisti~ko hodo~astvo. Buda, koj go propovedal sistemot na znaewa zasnivani na hundizmot, ja uklonil od nego kastinskata {ema, napravuvaj}i ja svojata religija svetska. Pred Buda hinduizmot mnogu se {irel samo vo domenot na kasti i ne moèl da gi prevazi}i.(Kasta=ka{ta=ku{ta=ku}a,RI) Lu|eto koi nas ni raskaùvale za plemeto Taru ne spa|ale vo zna~ajni religiozni poslenici ili nau~nici. Vo po~etokot toa kaj nas predivikalo ~ustvo na sumlivost vo verodostojnost na prenesenite svedo{tva, ama toa {to tie rekle se pokaàlo tolku zanimlivo, da duri nekoe sme go zaboravile upatstvoto na Delfinskiot univerzitet kako bi strogo trebalo da se odnesuvame prema podatocite koi gi dobivame od lu|eto koi slu~ajno gi sretnime. Vistina, eden od tie lu|e, ~ie ime od razbirlivi razlozi ne bi gi navedil, raskaùval sledno. Plemeto Taru ìvee vo xunglite na granica na Himalaite. Severno od mestoto kade prebivaat Taruite, se najduva oblast Xumla, koja, po nekoi podatoci, se smeta mesto na nastanokot na na{ata civilizacija. Lu|eto na plemeto Taru edini vo svetot se imuni na malarija, po {to bile poznati vo svetot.199 Denes populacijata na plemeto Taru broi okolu milion lu|e. Se smeta deka toa pleme ìvee na spomenatoto mesto pove}e od 3000 godini. Ama, naj~udno se pokaàl opisot na nadvore{niot izgled na Taru: tie imaat okruglo lice so mal podbradnak, so mal plosnat nos, mo{ne golem graden ko{, debel i kratok vrat, stapala bez svod, plosnati i {iroki. To est, so odredeni karakteristiki so pribli`nost, vo tie crti moè da se vidat karakteristi~nite crti na Buda.200 Razbirlivo e deka sme posakale da se zapoznaeme so prestavnicite na plemeto Taru i da se uverime vo toa. Ako toa bi se potvrdilo, plemto Taru bi moèlo da se smetaat za naslednici na Buda na zemjata. V.P.Ivanov nas ni pomognal vo Katamundu da najdeme eden pretstavnik na toa plemeedinstven za toa pleme nau~nik-profesor. Kakvo bilo na{eto razo~aruvawe koga umesto o~ekuvanite karakteristi~ni osobini sme sretnale tipi~en isto~wak so obi~na nadvore{nost. Se edno, dva ~lena na na{ata ekspedicija oti{le vo mestoto Lumbin, i go na{le toa selo na plemeto Taru, sprovele anatomski istrùvawa, i na krajot se uverile vo obi~nata nadvore{nost na lu|eto na toa pleme. (Se gledaat tri lica me{anciso normalni o~i..., R.I.)
Adamo-Vitni pi{at: pri~inata za neodamne{nata epidemija na kolera kaj golem broj ìteli vo Peru so krvna grupa 0. Istoriski gledano, sklonosta na krvnata grupa 0 kon kolera e verojatno pri~inata za uni{tuvaweto na golem del od naselenieto vo drevnite gradovi, kade edinstvenite lu|e {to uspeale da preìveat imale krvna grupa A koja e pootporna na kolera; Edno nau~no istraùvawe {to se izvr{i na britanskite voeni regruti pokaà deka regrutite so krvna grupa A poretko nastinuvale {to se sovpa|a so na{ata teorija deka lu|eto so ovaa krvna grupa imaat razvieno otpornost kon ovie sekojdnevni virusi. Virusite isto taka, poretko se javuvaat i kaj tipot AV. Antigenot od tipot A, {to se nao|a i kaj tipot A i kaj tipot AV, go blokira vrzuvaweto na virusot kon sluznicata na grloto i respiratorniot trakt. Gripot (influenca) e poseriozen virus, koj isto gi napa|a tipovite 0 i V pove}e od tipovite A i AV. Vo ranata faza gripot moè da nalikuva na obi~na nastinka, no moè da predizvika dehidracija, bolki vo muskulite i seriozno isto{tuvawe; Vo tekot na sredniot vek ~umata bila poznata pod imeto Crna smrt i prestavuva bakteriska infekcija {to prete`no ja prenesuvaat glodari. Lu|eto so krvna grupa 0 se popodlo`ni na ~uma; Sitnite sipanici se oficijalno iskoreneti preku globalna vakcinacija, no imale ogromno vlijanie na ~ove~kata istorija. Krvnata grupa 0 e osobeno podlo`na na sitnite sipanici poradi {to amerikanskite Indijanci imale ogromna stapka na smrtnost koga bile zarazeni so ovie sipanici od strana na Evropjanite so krvni grupi A i V. Indijancite se skoro 100% tip 0; Najpodloèn na tifusna infekcija e tipot 0; Se veruva deka komarecotanofeles, koj prenesuva malarija, naj~esto napa|a lu|e so krvna grupa V i 0, za razlika od obi~niot komarec koj e ponaklonet kon A i AV; Polio e virusna infekcija na nervniot sistem i po~esto se javuva kaj tipot V, koj e popodloèn na virusni nervni naru{uvawa...Virusniot meningitis, seriozna bolest na nervniot sistem koja se po~esto se javuva, e zna~itelno po~esta kaj tipot 0 otkolku kaj drugite krvni grupi, verojatno poradi toa {to tipot 0 ima najslaba odbrana protiv agresivni infekcii.Zna~i,tie bile Belci so bele~ki krvni grupi 0 i A,no nikako so mongoloskite 0 i A. 200 Belcite, koi stignale na tie prostori, na niv se prilagodile, i takvi odliki dobile:mal ruski nos.
199
112 Slu~ajot so plemeto Taru, koj nas ni odzel dosta vreme i sredstva, za nas bila dobra lekcija. Kaj sogovornicite, koi nemaat nekoj religiozen stepen ili principelnost na ozbilni nau~nici, sva}aj}i {to te interesira po~nuvaat ubedeno da govorat toa {to bi sakal da slu{ne{, vo po~etokot izgleda deka tvojata pretpostavka }e najde realna potvrda. Ponatamu ti izgleda deka se se slu~uva ipremnogu lesno, da bi moèl da misli{ deka se e to~no. A na krajot teka ~eka gorko razo~aruvawe i àlewe za protra~enoto vreme i sredstva. Ama, takov e patot na naukata: nikoga{ se ne se odviva bez prepreka, a preispituvaweto i trostrukata kontrola se stalni pridru`nici na istraùvawata. Najva`no e deka vo logi~niot lanec ne se vklu~uva malku verojatni svedo{tva, oti inaku logikata }e ne odvede vo }orsokak ili dovede do neto~ni podatoci.201 Vo sli~ni razgovori, za razlika od razgovorite so svamite, lamite, guruite i zna~ajnite nau~nici, retko }e slu{nete moè da bide, ne znam, ne, ne e taka. Lamite, svamite i guruite ipove}e se zna~ajni vo isto~niot svet da kaj niv bi se javilo isku{enie vo ne{to da se istakne pred straniot nau~nik i da mu se kaè ne{to senzacionalno da bi mu ugodile. Naprotiv, za niv e karakteristi~no o~insko-ironi~niot odnos prema evropskoto nau~no interesirawe, pome{ano so qubopitno uvaùvawe. Isto~niot religiozen tip na obrazuvawe, o~igledno, kaj niv se razviva najdloboko po~ituvawe prema drevnite religiozni znaewa, za koi tie se li~no i povikani da gi ~uvaat i razvivaat, pa se smeta za golem grev da govorat izmislici.202 Sekoj lama, svami ili guru, ako ne e ubeden deka nekoja rabota dobro ja znae, mirno }e re~e: Na toa ne se se}avam... I }e prepora~a nekoj drug religiozen poslenik, koj, po negovoto mislewe, toa podobro go znae. Indiskite i nepalskite nau~nici vospitani se vo ist duh, zatoa {to dlaboko se religiozni, i ~initelite koi od niv gi soznaete moète da veruvate. Koj e Buda ? Pri nau~nite istraùvawa na religiozniot karakter se javuva golemo isku{enie da se upotrebi nau~no-popularna literatura na ruski ili angliski jazik. Ama, tie knigi mo{ne ~esto gi pi{at so posebni psihi~ki ustrojstvo, koi apsolutnata vistina ja smetaat sopsvena vizija vo sostojba na trans. Na àlost, lu|eto, meditiraj}i i vleguvaj}i vo trans, gledaat edna te ista rabota na taka raznoliki na~ini, da e mo{ne problemati~no da se oslonite na takvi podatoci. Zemaj}i go toa vo obyir, nastojuvavme za osnova da gi zememe izvornite religiozni spisi i dela na Elena Blavacka koja na Istok e priznata kako golema Posvetenica. Vra}aj}i se na prou~uvaweto na Buda, moè da se dojde do zaklu~ok deka podatokot po kogo toj e roden od tatko i majka (plemeto Taru) prili~no sumliv, i te{ko e mo`no da se smeta plemeto Taru Budini naslednici. A zemaj}i go vo obyir znaeweto za samadija i neobi~nata Budina nadvore{nost, ne sme e da se isklu~i mo`nosta deka Buda izlegol od sostojba samadija vo vodata vo ezeroto vo mestoto Lumbini,ili do{ol vo nego od obli`nite planini, kade moèl da prebiva vo pe{terska samadija.Smetame poverojatna ovaa posledna varijanta, zatoa {to vo legendite za Buda postoi podatok deka toj kako odrasnat ~ovek po~nal da gladuva, smr{avel i oti{ol vo diva {uma, otkade pred lu|eto se pojavil kako ubav i preobrazen. Ne e isklu~eno da se pojavil sosem drug ~ovek, a prikaznata za bezgre{noto za~nuvawe se ismisleni.203 (voda vo ezero, Lumbin=lumb in: lum=lim=reka, limv=limva=rekava, R.I.) Kako {to ve}e rekovme, (bonpo-lama) vo tekot na tekovniot period od 30.000 godini, na Zemjata bi trebalo da se pojavi 1002 Budi. Za toa kaj E. P. Blavacka go najduvame slednoto (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 529, 530): Buda e univerzalni ili op{ta titula; tie se istoriski Mudraci...Od edna grupa od devedeset sedum Budi i drugi od pedeset tri...Tie <kotarici na najstari spisi zapi{ani na palmovi204 listovi> se ~uvaat dlaboko vo tajnost...Toj osoben rakopis, od kogo se izdvoeni slednite odlomci i potoa preneseni na poznatiot jazik, bil pi{an na kameni tablici koi
201 202
Za àlewe e {to avtorot ni{to ne navede za svedo{tvata koi za nego ne bile bitni..., no zo{to ?! Vo mitolo{ka Brigija, so pojavata na hristijanstvoto i islamot, s e uni{teno: Zmeova Dupka itn. 203 Avtorot izbegnuva od vistinata, deka Vudinite naslednici se sega{ni me{anci me|u Belci i temni Azijata. Kaj trite me{anciso normalni o~i postojat duri nosevi, musta}i...na Belci. 204 Palmata ne mu pripa|a na genetsko-geografskoto podra~je na Belcite. Pa kaj niv sledat promeni.
113 pripa|ale na eden Buda od samiot po~etok na Petata Rasa, koj bil svedok na Potopot i potopuvawe na glavniot kontinent na rasata Atlanti|ani.205 Ona {to E. P. Blavacka go napi{ala za Budite,e mo`no da se svati na razni na~ini. Od edna strana, vnimanie predizvikuva ~initelot deka Budi se nazivaat so istoriski Mudraci. Rabotata e vo toa {to na drugo mesto (str. 440) E. P. Blavacka pi{i: Adepti ili Mudri Lu|e na Treta, êtvrta i Peta rasa ìveele vo podzemni stani{ta... O~igledno e poimite istoriski Mudraci i Mudri Lu|e sinonimi. Toga{ sinonim e i zborot Adept. Koj se adepti ? Od razgovorot so svamite i lamite sme svatile deka adepti se nazivaat lu|e koi ìveat na stotini, iljada i pove}e godini, boravej}i vo sostojba samadija i periodi~ki se vra}aat so voobi~aen na~in na ìvot. (ôvek=tovek=toj vek, toj da vekuva, R.I.) Ottamu poizleguva deka posledniot Buda (a o~igledno i drugi Budi) bil adept koj se pojavil na Zemjata izleguvaj}i i sostojba samadija vo Genfondot na ~ove{tvoto. Zborovite na E. P.Blavacka: ...Od edna grupa od devedeset sedum Budi i od pedeset tri vo drugata... moème da svatime kako da ukaùva na toa. Neobi~nata Budina nadvore{nost moè da se objasni so toa {to toj bil adept-Atlanti|anin ili adept-Lemurijanec (setete se na zborovite na E. P. Blavacka: Adept ili Mudri Lu|e na Treta, êtvrta i Peta Rasa...) Ogromnite znaewa na posledniot Buda, so koi nikoj ne go u~el vo negoviot obi~en zemjenski ìvot, moàt da se objasnat so toa {to toj gi poseduval znaewata na civilizacijata na Atlanti|ani i Lemurijanci. Za toa neposredno svedo~i re~enicata na E. P.Blavacka za kamenite tablici i Buda od dobata na potopot. Na kraj na krai{ta, E. P. Blavacka gotovo direktno ukaùva na toa deka Buda bil pretstavnik na ~etvrtata rasa, to est Atlanti|anin (str. 280, 281) ...crti i tipovi na karakteri, pripi{uvani na velikanite na êtvrtata Rasa...so tie na Budite, iako ~esto izobili~eni simboli~ni so prikaz na dolgite vise~ki u{i... (koi mnogu slu{aat=razbiraat=umeat..., R.I.) Od druga strana, ne e isklu~eno da zborovite na E. P. Blavacka moàt da se protolkuvaat na sosem drug na~in, i isto taka da se re~i deka na{ata logika e slaba, ili da gi izvrtuvame ~initelite. Ama, site religiozni poslenici na Istok znaat za adepte, pa, kako kaùvaat, duri se sretnuvaat so niv ! înitel za postoewe na samadija na Istok te{ko da moème da go osporime. Buda imal su{tinski neobi~na davore{nost, prilagodena na amfibiski na~in na ìvot.206 Buda imal ogromna znaewe itn. Ve}e ima dovolno podatoci koi svedo~at za toa deka navedenite razmisluvawa moàt da se prifatat vo vid hipoteza. Ama, ako za osnova ja zememe taa hipoteza, toga{ morame za osnova da se zememe i hipotezata za postoewe na Genfondot na ~ove{tvoto. Postoi li toj navistina ? Postoi li, paralelno so na{iot svet, podzemni i podvoden svet na lu|e na razni civilizacii vo samadija ? Zar Buda i drugite proroci ottamu ne im doa|ale na lu|eto na povr{ina na zemjata ? Okon~uvaj}i gi istraùvawata navedeni vo ovaa glava, }e nastoime da go izvedeme pretpostaveniot zaklu~ok koj odgovara na pra{aweto-koj bil posleden Buda i ~ovek ~ie o~i se naslikani na tibetanskite hramovi. Analizata na nivnata nadvore{nost nas ni dopu{ta da zaklu~ime deka posledniot Buda zavzama preodna polo`ba pome|u sovremeniot ~ovek i ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi. Se voo~uva isto taka i promenata koja se odnesuva na preminot od amfibiski na potpolno kopnen oblik na ìvot: zamena na ventilskiot nos (kako kaj delfinot) so obi~en nos, nestanuvawe na plovni koìci. Osven
205
Zna~i, avtoroviot pouzdan navod na ruski avtor vo edna re~enica za okolu 4.500 godini razlika vo s e isprepleteno, no kako ? ! Potopot i Noe (Nove=Nov) bile povrzani so Belcite. Navodite vo biblijata i vo koranot se prisvoeni kako da se samo evrejski i arapski. Tie bile zaedni~ka za site Pelazgi. Za Sredozemjeto i negoviot ~ove~ki rod bil vaèn Prometej (promet- a). Pa toj bil povrzan so Potopot. Negoviot sin Devkalion imal èna Pira. Koga se povlekle vodite po Potopot, tie slegle na vrvot na planinata Parnas. Taka legendata za Devkalion i Pira se sovpa|a so mitot za Noe i za negovite tri sina, kako {to se raskaùva vo biblijata i koranot. Kako verojatnost deka se rabotelo za Sredozemniot Bazen e navodot na Vels, koj govori za golemiot potop. Taa prikazna bila rasprostraneta po site stari predanija. Mo`no e da se nao|aat spomeni za potopuvaweto na dolinata vo koja sega se nao|a Sredozemno More. Sporedeno so navodot na avtorot, taa ima vrska samo so Belcite. Se ova govori: Noe=Prometej=Buda. Vo biblijata se govori za indikacionata godina 5.508 g.p.n.e. od koga bil sozdaden svetot. A Blavacka veli: Atlanti|ani, pred okolu 12.000 godini . So Atlantida ne e vo red. 206 Tiroksinot vr{i metamorfoza od polnoglavec vo àba... Isto taka, vlijae vrz mozokot da misli...
114 toa, kaj E. P. Blavacka pi{i kako vo podzemnite prebivali{ta se najduva adepti na tretata (Lemurijanci), ~etvrta (Atlanti|ani) i peta rasa (na{ata civilizacija). Na osnova na se toa moè da se pretpostavi deka posledniot Buda bil Atlanti|anin, a ~ovek ~ii se o~i naslikani na tibetanskite hramovi, Lemurijanec ili Lemuro-Atlanti|anin. Koi se Lemurijanci i koi se Atlanti|ani ? Glava 7 KOI SE TIE, LEMURIJANCI I ATLANI\ANI ? Metod na istraùvawa Vo istraùvawata na sli~ni vidovi te{ko moè da se o~ekuva bilo kakvi to~ni podatoci. Mora da se orentira na voop{tuvawe po pat na logika na svedo{tvata, dobieni od razni izvori, prethodno me|usebno sporeduvaj}i i zemaj}i gi vo obyir onie svedo{tva koi se povtoruvaat vo izvorite na razli~en karakter. Kako {to nas ni izgleda, najopasna e analizata na nau~no-popularnata literatura, vo koja ima mnogu izmisluvawa, mada nekoi knigi se napi{ani vo nau~no-popularen stil sosema ozbilno. Zapravo, toa se knigi Labsanga Rampe Treto oko, Doktor od Lase, Pe{tera na drevnite itn. Toj avtor, koj u~el meditacija kaj svojot u~itel, nau~il da vleguva vo sostojba samadija i vo taa sostojba prvel nekoe vreme vo edna od samadi-pe{tera na Tibet. Poveruvawe zasluùva i knigata na Xona Hislopa Razgovor do Bagavan [ri Satja Sai Baba, koj ja napi{al vo vid na razgovor so Velikiot Saij, koj vo nekolku oblasti na Indija se smeta ne samo Posvetenik, tuku i inkarnacija na Bogata na Zemjata. Mo{ne e interesna knigata na Rudolfa [tajnera Od letopisot na svetot koja gi opi{uva sodrìnite na tajnata na Aka{a Hronika, koja vo davnoto minato ja napi{ale Posvetenici. Svedo{tvoto e dobieno od tie knigi }e bidat zemeni vo obyir. Analizata na isto~nata religiozna literatura se pokaàla mo{ne sloèna, ne samo zatoa {to taa e napi{ana na jazicite koi nas ni se nepristapni (sanskrit, nepali i dr.), tuku i poradi posebno, na isto~en na~in istan~ena, alegori~nost so koja se soop{tuvaat podatoci. Vo religioznite izvori, koi se odnosat na razni oblici na isto~nite religii, najdovme svedo{tvo za ìvotot na lu|eto na prethodnite civilizacii, koi ne moèle me|usebno da se razlikuvaat. Ama, najinteresantno bilo toa, {to tie svedo{tva vo op{ti crti se sloùvaat so svedo{tvata izneseni vo delata na golemite posvetenici, kako {to se E. P. Blavacka i Nostradamus, Lami,gurui i svamii znaele za lu|eto na prethodnite civilizacii, ama nastojuvale za toa detalno da ne zboruvaat, bilo zatoa {to lo{a ja zapamtile taa oblast na religionite nauki, bilo zatoa {to kriele nekoja golema tajna. Od delata na Posvetenicite, nas najpristapni ni bile knigite na Nostradamus i E. P. Blavacka. Ama, proro{tvata na ovoj prv se izloèni vo katreni ~ij prevod od starofrancuski na ruski mo`da ne e sosem to~en i zatoamoè da dovede do pogre{ni zaklu~oci.207 Tajna Doktrina na E. P. Blavacka (1831-1891, R.I.) e delo kolosalno po obem i ispolneto so ~initeli. Po toa vo taa kniga logikata mi izgledala nekako ne-~ove~ki: se e izloèno vo stanci, pri prilika na ~ie ~itawe e mo`no da se najde po~etokot na mislata na krajot na knigata, sredinata na po~etokot, a krajot vo sredina. Vo po~etokot, koga prv pat ja pro~itav Tajna Doktrina, toa mo{ne me naluti, ama potoa postanav svesen deka tuka e prisatna znatna povisoka logika, mo`no logika na Vi{iot Um, koj moj ~ove~ki um ne moèl potpolno da svati, tuku samo delimi~no i na mahovi. Vo o~ajni~koto nastojuvawe da gi sistematiziram ~initelite izneseni vo knigata, bev prinuden da go primenam stariot studentski na~in. Rabotata e vo toa {to mnogu studenti se vo sostojba pri napregnatoto izu~uvawe na materijalot da go zapamtat ovoj na kratko vreme, a potoa mirno da go zaboravat. Ponovo ja pro~itav taa kniga, zapamtuvaj}i mnogu nejzini delovi, sostavuvaj}i gi potoa vo misli, i napraviv izvodi od knigata, voveduvaj}i gi site informacii vo koritoto na ~ove~kata logika i hronologija. Tie izvodi bilo mo`no da se vklu~at vo logi~nite nau~ni zdanija.
207
Starofrancuski bil jazikot na Frankite, koj bil vulgarenlatinski, a ruskiot na Kiril Solunski so 6 padeì itn.A istoto bilo so srpskiot. Zna~i, ruskiot i srpskiot bile makedonski jazici=narodi.
115
Moè li da im se veruva na posvetenicite ? Te{ko e da se re~e da i te{ko re~e ne. Ipak, sekoj razumen ~ovek i te kako veruva vo Bogot, pa makar i tek toga{ koga mu se primakne smrtniot ~as. A ako ne bi trebalo da se prorekuva postoeweto na bog, te. Vi{i Razum, ne bi trebalo ni da se prorekuva ispravnosta na svedo{tvata dobieni od posvetenicite, zatoa {to religioznite znaewa kako boènski proizvod vo princip se sloùvaat so znaewata na Posvetenicite. Razlikata e vo toa {to religijata, vo poranite dobi nameneta na polupismeni lu|e, ja izloùvaat vo za niv prifatliv bajkoven oblik, dodeka svedo{tvata na posvetenicite imaat karakter na istorisko- nau~no znaewe. Bi moèlo da se misli za toa deka Vi{iot Um, vo sklad so razvojot na ~ove{tvoto, se posvetuvaat odredeni poedinci vo sloèni aspekti na Edinstvenoto univerzalno znaewe, nastojuvaj}i samo so toa podlaboko da gi razviva prvobitnite religiozni znaewa, sozdavaj}i protivteà na dogmatizam na mnogu religioni poslenici. Mehanizmot na koj Posvetenicite steknuvaat znaewa od prespektiva na sovremena fizika e mo`no da se prestavi na sleden na~in. So tie lu|e (Posvetenici) se vadi principot SoHm, sled {to tie postanuvaat sposobni so pomo{ na svojata psihi~ka energija da se podesat na frekvencijata na Univerzalnoto informaciono pole. Sekoj Posvetenik, opi{uvaj}i go izvorot na svoite znaewa, se primetuva da mu go diktiral nekoj glas. Prili~no e te{ko da se zamislat drug~iite izvori na tie zaprepastuva~ki i srazmerno ednakvi znaewa na site Posveteni. Religioznite znaewa i znaewata na Posvetenicite site doa|at od istiot izvor- Univerzalniot informacion prostor. Mnogu lu|e se vo sostojba so pomo{ na meditacija da se vleze vo sostojba na trans vo koja na nekoj na~in gi viduvaat minatoto i idninata. Niv verojatno im se otvoruvaat samo pomali kanali na informacija, poradi {to nivnite svedo{tva se sosema zbrkani. Informacioniot kanal na Velikite Posvetenici o~igledno e nesporedivo pogolem, pa zatoa nivnite znaewa se mo{ne detalni i imaat svoj, kako ve}e primetiv, ne-~ove~ka logika. Mislam deka ~itatelite }e mi oprostat {to vo osnova se osloniv na znaeweto na Posvetenicata Elena Blavacka: sekako, site Posvetenici govorat edno te isto. Rabotata e vo toa {to izdanieto na E. P. Blavacka na ruski mi e poblisku vo jazi~en pogled. I na krajot, site opi{ani istraùvawa sme nastojuvale da gi sporedime so anatomsko-fiziolo{kata analiza na nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii, da bi bar vo nekoj stepen odgovorile na pra{awata kakvi bile Lemurijancite i Atlanti|ani. Op{ti svedo{tva za prethodnite civlizacii Elena Blavacka za toa pi{ela (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 169): ...Istorija na prvobitnite rasi ne e sohraneta vo grobnicata na vremiwata na Posvetenicite, tuku samo za neznae~kite nauki. Prema navedenite izvori, nikoj ne go osporuva nastanokot na ~ovekot po pat na otelovuvawe na duhot. Govorej}i so zborovite na sovremenata fizika, talasniot oblik na ìvot (duh, Onoj Svet) postepeno se materijaliziral i dobil ~ove~ko telo. Procesot na materijalizacija na duhot, zgustuvawe na psihi~kata energija, potsetuva na bajka za ~aroben stolnak, koga od ni{to se pojavuva hrana itn. Naravno, ne e mo`no da se veruva na toa. Ama, od druga strana, u{te od {kolskata fizika e poznato deka 2 gama kvanta = 1 elektron, te. deka talasniot element e sposoben da se preobrazi vo materijalen. Gra|aninot na gradot Ufe Marat Fathislamov dvapati bil kaj velikiot avatar Satja Sai Baba (Indija) i sam so svoite o~i videl kako toj gi materijalizira mislite, sozdava taka da se kaè od ni{to pra{ok, oriz i drugo. Osven toa, Marat donel nekolku video vilmovi za Sai Baba na koi se prikaùva procesot na materijalizacija. (Avatar=a va tar: va=ovaj; tar=Taru, R.I.) Naravno, procesot na materijalizacija koj go izveduva Velikiot avatar moè da se smeta za ume{no izveden trik. Ama, kaj nego e se ipremnogu ubedlivo ! A i brojot na lu|eto moi mu veruvaat e mo{ne golem: sekojdnevno kaj nego se okolu 10 iljadi lu|e, a na proslavata na negoviot sedumdesetiot rodenden od cel svet se sobrale preku milion lu|e. Te{ko e da se zamisli tolku masa prostaci-tikvani. Isto taka moè da se primeti deka hipotezata za materijalizacijata na psihi~kata energija po svojata dokaànost ima isto pravo da postoi kako i vo na{e vreme vaè~kata hipoteza za pojavata na ìvotot na Zemjata po pat na pojava na organski molekuli i nivnoto postepeno uslo`nuvawe.
116 Spored religijata i znaewata na Posvetenicite, na Zemjata bilo 5 rasi208 (ili civilizacii) na lu|e. Kako {to vo prethodniot tekst rekov, pretstavnicite na prvata rasa koi se nazivani samorodeni, pretstavuvaat angeloliki su{testva golemina 50-60 metri, imale edno oko (ona koe nie denes go nazivame treto) se razmnoùvale po pat na delba.209 Pretstavnicite na drugite rasi, nazvani potoa rodeni ili besmrtni prestavuvale gusta, ama u{te sekoga{ gasoliki su{testva, visina okolu 40 m, isto taka imale edno oko (isto taka tip treto oko) i se razmnoùvale po pat na pupewe i spori. Tretata rasa, nazvana dvostruki, dvopolni ili Lemurijanci, najdolgo postoele i najpove}e se izmenile vnatre vo sebe. So tekot na taa rasa do{lo do podelba na polovite, se pojavile koski, teloto zgusnalo i od ~etvororaki su{testva so dve lica visina okolu 20 metri tie se preobrazile vo dvoraki su{testva so edno lice, znatno so pomali razmeri. Najgolem razvoj procvetuvawe doìveale najkasnite Lemurijanci-Atlanti|ani. Pretstavnicite na ~etvrtata rasa, zvana Atlanti|ani, bile dvoraki, so edno lice, visina okolu 6-8 metri i imale gusto telo. Prestavnicite na petata rasa (te. na{ata civilizacija), nazvani Arievci, vo po~etokot bile povisoki otkolku denes, ama postepeno se smaluvale do dene{nite razmeri. Se smeta deka na Zemjata }e bidat vkupno 7 rasi. Sekoj od niv imala i }e ima 7 podrasi. Kako nastanal ìvotot na Zemjata ? Vo site navedeni izvori se kaùva deka ìvotot na Zemjata, smetaj}i i na ~ovekot, nastanal pred mnogu milioni godini. E. P. Blavacka za toa pi{i (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 261): îtatelot moè da pra{a zo{to nie voop{to govorime za zmaevi ? Nie odgovorivme, pred {to znaeweto za postoeweto sli~ni ìvotni prestavuva dokaz za ogromnata starost na ~ove~kata rasa. Vo Aka{a Zapisot e napi{ano: Naporedo so ~ovekot postoele ìvotni koi vo svojot vid bile na ist stepen na razvoj kako i toj. Spored sovremenite poimi, bi gi vbroile vo vleka~i. (R.[tajner, Od svetskata hronika, 192, str. 66) Ista taa E. P. Blavacka vo Tajna Doktrina (1937, tom 2) dava prili~no to~ni podatoci za vremeto na postoewe na posledni zemjeni civilizacii: Lemurija propadnala okolu 700.000 godini pred po~etokot na periodot koj denes se naziva tercierot (str. 392)...potopot, koj gi preplavil poslednite delovi na Atlantiida pred 850.000 godina... (str. 416) ... po potopuvaweto na poslednite prestavnici na rasata Atlanti|ani pred okolu 12.000 godini... (str. 158) ...i deka Arievcite (na{ata civilizacija) postoela ve}e 200.000 godini koga prvoto golemo Ostrovo ili Kontinent (Atlanti|ani) bil potopen. (str. 459) Na toj na~in, nastanokot na ~ovekot na Zemjata po pat na zgustuvawe na duhot zahtevalo mnogu milioni godini na evolucionata rabota na prirodata. Po povod na toa bi sakal da ja navedam frazata na E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 329): Pominalo
208
Toa ne bi trebalo da se me{a denes so postoe~kiot poim rasa koj go odreduva nacionalnata raznolikost na lu|eto.- prim. izd. Najodvratna rasa bile Sklavinite (tn.Sloveni), {to gi ni{tel Bonifacij. Toa bilo koga toj vo 8 vek Sklavinite, isto~no od rekata Rajna, gi pokatoli~uval. Za niv govori i Engels..., ama i avstriskiot Hitler, koj ne si go znael potekloto, {to vaì za Germanite so nivniot sklavinski Bizmark, a i Avstrijcite so nivnata sklavinska Marija Tereza, ~ie prezime na germanski ni{to ne zna~i: Tereza=te reza=recka. Tn.Germani govorat so trorasen jazik. Imeto German bilo makedonsko, kade bile Gotite=Tatarite. Vo prilog e navodot vo Fredegerova hronika (7 vek) vo koja pi{i za isto~niot gotski kral Teodorih Veliki (493- 526) deka roditelite mu bile Makedonci i deka toj "Natione Macedonum" i "Ex genere Macedum". Zna~i, Germancite bile samo Makedonci: veruvawe. 209 Vo Atlasot na str. 116 vo Trias, pred 185 milioni godini, so traewe 30 milioni godini, stoi: Na zemjata vladeat reptilite...Najstarite Dinosauri, samo 15 sm dolgi, nastapuvaat.... Vo jura, pred 155 milioni, traewe 25 milioni godini: ...Nekoi reptili, ~ija golemina na tvrdoto tlo ne go dopu{ta ìvotot- Dilplodocus e 25 m dolg i 35 t teòk.... Vo kreda, pred 130 milioni godini, traewe 70 milioni godini: Sna`nite reptili, dinosauri i pterosauri, go vladeat ìvotot na kopnoto i vozduhot...Kon krajot na periodot izumrele dinosaurite.... Vo paleocen, pred 60 milioni godini, traewe 10 milioni godini: Ogromnite reptili iz~eznuvaat....Za golemite nema ìvot.Zna~i,Angel=a n gel=èl=èlba.
117 nekolku milioni godini od dobata na Prvata rasa, <bez razum>, do pojavata na visokorazumnite i intelektualni Rasi na najkasnite Lemurijanci; a isto taka i dolgiot period pome|u najranata civlizacija Atlnati|ani i istoriskiot period. I taka, ìvotot na Zemjata nastanal pred nekolku milioni godini, a ~ove~kata rasa (civilizacija) se roduvala edna druga, postepeno uslo`nuvaj}i se. Ama, istovremeno istorijata na ~ove{tvoto na zemjata e ispreseckana so globalni katastrofi koi ja uni{tuvale celata civilizacija. O~igledno, vo evolucionite napori prirodata da go razvie ~ove{tvoto, isto taka potpolno bilo logi~no i sozdavawe na Genfondot na ~ove{tvoto, kako osiguruvawe za slu~ajot na globalnite katastrofi. Materijalizam ili idealizam [to e primarno: duh ili materija ? Vo religijata i vo delata na Posvetenicite ovoj ve~en spor se re{ava vo korist na idealizmot. Ima li dokazi za toa ? Te{ko e da se najdat direktni dokazi, zatoa {to site se sohraneti vo temninata na vremeto. Ama, naporedo so postoeweto na suptilniot i fizi~kiot svet nikoj pove}e ne osporuva, a mislata, te. psihi~kata energija, moè da bide poptpolno materijalna. Od druga strana, so postepenoto uslo`nuvawe na organskata molekula, uz prvobitnata pojava na primitivniot oblik na ìvot i negoviot postepen razvitok, isto taka ne moè da se isklu~i. Ima li dokazi za toa ? Nekoi labatoriski eksperimenti ovozmoùvaat nejasni zaklu~oci za toa, ama i taa vistina e isto taka sohraneta vo temnina na vremeto. Materijalisti~kata varijanta za potekloto na ìvotot nas nekako ni e pobliska i razbirliva, pa nea zatoa pove}e i veruvame. Talasniot oblik na ìvotot nas ni izgleda nekako misti~ki i bajkovno, bidej}i na sovremeniot stepen na razvoj nie toa slabo go razbirame i sme skloni da izvikuvame: O ~udo !, ili da se potpolno porekuvame. Sekako deka i talasniot i materijalniot aspek na ìvotot me|usebno se povrzani, isto kako {to vzaemno se povrzani suptilnite i fizi~kite svetovi. Vo slu~ajot koga e te{ko da se najde direktni dokazi, ostanuva edino, vokolku ~ovek ne e ateist, da veruva vo isprtavnosta na boènskoto u~ewe. Ako ja sporedime naukata so religijata, moè da se primeti deka rabotite se razvivaat taka da naukata ne moè da go opovrgni boènskoto u~ewe i se najduva se pove}e i pove}e dokazi za negovata ispravnost. Treba da svatime deka nie sme samo sitno del~e na Vi{iot Um i ne e nie da sudime. Kako {to e poznato, najgolem grev sebe da se smeta Bog. Konzervativnite nau~nici, koi ja apsolutiziraat nekoja kone~na vistina do koja do{le i potpolno gi porekuva novite nau~ni izdanci, za koi ve}e se {epoti vo nau~nite krugovi, zapa|aat vo golem grev. Lamurijanci Od navedenite izvori moè da se razbere deka kontinentite na Zemjata vo toa davno doba (pred nekolku milioni godini) bile sosema drug~ii. Glaven kontinent na Lemurijancite se najduva vo oblasta Avstralija, koja se smeta ostatok na lemurijanskiot kontinent. Za toa vo Tajna Doktrina moè da se najde slednoto: Xuks pi{i: od periodot na jura, vo Avstralija se slu~ile pomalku izmeni otkolku na drugite mesta(Blavacka,Tajna Doktrina 1937., tom 2, str. 248) Zemjata vo toa vreme bila poretka i pote~na (R. [tajner Od hronika na svetot, 1992, str. 48) (So mnogu mal broj navedeni avtori, duri so svoja nesvojstvena evoulucija, R.I.) Evoluciono, Lemurijancite se delat na rani i pozni (Lemuro-Atlanti|ani). Rani Lemurijanci bile so ogromen rast (okolu 20 metri), ~etvororaki i so dve lica. Nivnoto telo vo osnova se sostoelo od meki tkiva, bilo plasti~no i gipko. Upravo kaj niv prv pat vo procesot na evolucija se pojavile koski, koi go u~vrstile teloto i go napravile prilagodeno na ìvotot na Zemjata, mada mu se zgolemila teìnata. Ama, po edna hipoteza (Lobsang Rampa Lekarot od Lasa, 1994., str. 231) vo toa vreme Zemjata se dvièla dol` na sosem druga orbita ili silata na teàta bila mnogu pomala. Postoele raznovrsni oblici na ìvotni i tie bile mnogu pogolemi. Mo`da toa bile legendarni dinosaurosi ? Toa ne moè da se isklu~i, pogotovo imaj}i vo vid deka tie ogromni vleka~i postoele vo isto vreme koga i lemurijanska civilizacija. Ranite Lemurijanci gotovo da nemale pamtewe, govor im bil nalik na peewe, komunicirale voglavno so pomo{ na ~itawe na misli, a najpove}e trud posvetuvale na razvitok na voqnite momenti vo ìvotot.
118
Ranite Lemurijanci, kako proizvod na druga rasa (potoa rodeni, bez koski), vo po~etokot isto taka bile hermafroditi, ama potoa do{lo do delba na polovite- se pojavile maì i èni. Za toa Blavacka pi{i (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 249): Treta Rasa na ~ove{tvoto e najtainstvena...Tajna, kako navistina do{ol do nastanok na ovoj ili onoj pol, ne moè vo potpolno da se objasni. Ama, jasno e deka poedinci na Treta Rasa po~nale da se razdvojuvaat vo svoi postelici ili jajcata... Taa u{te ukaùva (str. 211) deka tie se razmnoùvale na na~in sli~en na pupewe, kako i pove}ete rastenija, crvi, polàvi i sli~no. Vo Aka{a hroniki se objasnuva podelbata na polovite: poedinci kaj koi preovladuval ènski element bile duhovno porazvieni i ispoluvale qubov prema pedincite kaj koi preovladuval ma{ki element (R. [tajner, Od hronika na svetot, 1992, str. 46. 47). Kako {to e re~eno, ranite Lemurijanci imale ~etiri raki i dve lica.Od navedenite izvori sledi deka ~etirite race i dvete lica postoele vo onoj period na ranite Lemurijanci koga tie bile maì-èni (hermafroditi). Po razdvojuvaweto na polovite vo naredniot period, dva zadni race po~nale postepeno da atrofiraat, kako posledica na toa {to i treto oko, smesteno na zadnata strana na glavata, po~nalo da se povlekuva vnatre vo ~erepot. Tretoto oko koe bilo smesteno pozadi im davalo oblik na ranite Lemurijanci so dvolik izgled (kako dve lica). Toa oko bilo ist tip kako kiklopsko (edno) oko na prvata i vtorata rasa i moèlo da gi vidi vo opseg talasite na suptilniot svet na psihi~kata energija (ultravisoki frekvencii- E. M.) Kako jas sva}am, toa oko gledalo otprilika onaka kako {to gleda sovremeniot jogi, koj vleze vo sostojba trans ili samadija. Dve zadni race go posluùvale toa treto oko. Dve predni o~i kaj ranite Lemurijanci, kako {to mene mi izgleda, se pojavile zatoa {to tie po~nale se pove}e da se spu{taat vo materijata, za {to e potreben vid vo fizi~kiot svet. Postepeno vidot vo fizi~kiot svet, o~igledno, po~nal da preovladuva nad vidot vo suptilniot svet. Za toa E. P. Blavacka pi{i (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 374): Treto oko, kako i kaj ~ovekot, vo po~etokot bilo eden organ vid. Dvete predni fizi~ki o~i se razvile podocna kako kaj ìvotnite, taka i kaj lu|eto, kako organ na fizi~ki vid, koj na po~etokot na Treta Rasa bil vo takva polo`ba, kako kaj nekoj slepi rbertnici. Dve predni race posluùvale dve predni o~i. (Razvitokot na polnoglavecot... Na ~ovekot glavata e najstara, R.I.) I taka, ranite Lemurijanci izgledale mo{ne specifi~ni: ogromen rast, so ~etiri race i dve lica.Naravno, pamteweto na ~ove{tvoto koe trae so milioni godini, go so~uvalo toj neobi~en oblik vo vid na crte` i kipovi na ezoterijski bogovi na Indija. Po svoja prilika, ranite Lemurijanci bile sosem sovr{eni, bidej}i moèle da vidat i prevzemaat akcii kako vo fizi~kiot, taka i vo suptilniot svet. Poznite Lemurijanci ve}e imale dve race i edno lice. Zadniot par race postepeno atrofiral, a zadnoto treto oko vleglo dlaboko vo ~erepot. Ama, treto oko ne prestanalo da deluva, oti koskenata pregrada vo vid na ~erep za psihi~ka energija ne e bitna. Duhovniot element vo ìvotot na poznite Lemurijci i ponatamu igral golema uloga,princip SoHm ne deluval, i tie so pomo{ na treto oko imale vrska so Univerzalniot informacionen prostor. Tie bile visokorazumno intelektualna rasa. Ama, najinteresentno vo pogled na Lemurijancite nas ni bilo toa {to kaj Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 247, 248, 410) sme na{le svedo{tvo za toa deka i denes postoi direktni potomci na Lamurijancite, koi ne pominale niz ognot na genetskite izmeni vo ~etvrtata (Atlanti|ani) i petata rasa (na{a civilizacija). Zapravo, taa pi{i: Ostatokot na toj nekoga{en golem narod (Lemurijanci treta Rasa) moète da ja videte vo nekoi plosnatoglavi avstraliski aborixini...avstraliski domorodci, koi postojat zaedno so arhai~nata flora i fauna, mora da poteknuvaat od davnoto minato. Site opkruùvawa na taa tajanstvena rasa, za ~ie poteklo etnologijata }uti,210 svedo~i za vistinosta na
210
Avstralijancite imaat zedni~ko poteklo so Crncite od Afrika...Glavata i nejzinite delovi odamna ne se antropolo{ki odliki, zatoa {to tie zavisat od klimatskite priliki, na~in na nejzinoto vrzuvawe itn. Vilijam C. Bojd (Kreber) pi{uva za vlijanieto na selekcijata kaj ~ovekot. Verojatno
119 ezoteriski to~ki na gledi{ta...preìveani od tie pozni Lemurijanci, koi go izbegnale pogubuvaweto, koe gi sna{la nivnata rasa koga Glavniot Kontinent bil potopen, postanale pretci na eden del na dene{nite domorodci...Avstralija denes e edna od najstra zemja iznad okeanot... Vo Aka{a Hroniki isto taka postoi sli~no svedo{tvo: Tie (Lemurijanci) se izrodile, a nivnite potomci i denes gi naseluvaat predelite na na{ata zemja kako takavikani divi narodi R.[tajner,Od hronika na svetot, 1922, str.22) Vo toj pogled, za nas e mo{no zna~ajno ispituvawe na aborixinite na Avstralija, koi prema ovie izvori prestavuvaat del na drevniot glaven kontinent Lemurija. E mo`no vo anatomsko-topografskite osobenosti Lemurijancite da se so~uvale. E mo`no da postoi rudiment na dodaten par na race. Mo`da da se otkrie i {to{to drugo. Najgolemo procvetuvawe doìveale najpoznatite Lemurijanci ili Lemuro-Atlanti|ani. Za niv }e govorime podetalno. Lemuro-Atlanti|ani Od site izvori sledi Lemuro-Atlanti|ani mo{ne da se razlikuvale od site predci, porani Lemurijanci, i site potomci- Atlanti|ani. Tie bile posovr{eni i od edni i od drugi. Eden ruski Posvetenik, govorej}i za najdocnite Lemurijanci, mi rekol deka so sporeduvawe so niv Atlanti|anite i lu|eto na na{ata civilizacija bile kako nerazumni deca. Vo Aka{a Hroniki pi{uva deka vo po~etniot period na atlanti|anskata civilizacija postoele voda~i koi bile oteloveni na Bogot na Zemjata i ~ii du{i bile povrzani so Vi{iot Um (R. [tajner, od Hronika na svetot, 1992, str. 45, 46) Interesiraweto za Lemuro-Atlanti|ani go poja~uva u{te toa, {to tie, po nekoi verzii, i denes se glavni prestavnici na zagonetnata zemja [ambala. Nivnite letalici gi gledat sovremenite lu|e vo vid na tajanstveni lete~ki tawiniri. Kakvi bile Lemuro-Atlanti|ani ? Najpodroben opis na ìvotot i propasta na Lemuro-Atlanti|ani najdovme kaj Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 278, 340, 395, 397, 427, 429, 447, 530, 537) i Lobsang Rampe (Lekar od Lase, 1994., str. 230-232). Vo tie izvori e napi{ano deka Lemuro-Atlanti|anite se roduvale so sposobnost vidovitost, koja gi opfatuvala site skrieni raboti. Vidot im bil neograni~en i tie migovito gi spoznavale rabotite. Za niv ne postoele ni rastojanija ni materijalni prepreki. Tie bile dlaboko upateni vo tajnata na prirodata i prvobitnata mudrost. Niv gi nazivale Bo`ji Sinovi. Bidej}i Lemuro-Atlanti|anite nemale religija, ne znaele za dogma i nemale ubeduvawe zasnovano na vera. Kaj niv potpolno se otvorilo treto (mentalno) oko, poradi {to Lemuro-Atlanti|anite go ~ustvuvale edinstvo so ve~no postoe~kite, a isto taka i so ve~no nedosti`nite i so nevidliviot Bog, Edinstvenoto Kosmi~ko Boènstvo. Bilo toa zlatno doba na tie davni vremiwa, koga bogovite odele po zemjata i razgovarale so smrtnicite. Koga toj vek zavr{il, bogovite se oddale~ile, to est, postanale nevidlivi i podocne`nite pokolenija po~nale da se poklonuvaat na nivnite carstva- elementi. Lemuro-Atlanti|anite gradele ogromni gradovi,koristej}i go mramorot, bazalt, metali i lantanoidi. Od kamewa klesale sopstveni kipovi, na svoja golemina i izgled i im se poklonuvale. Najstari ostatoci na kiklopskite gradeì gi izgradile Lemuro-Atlanti|ani.
bila postepena brahicefalizacija vo centralna Evropa, osobeno me|u Slovenite. U{te [videtcki spomnal cel niz ~erepi od ê{ka i Rusija deka pokaùvale promeni koi napreduvale od vek vo vek, a prose~niot indeks od 73-75 se ka~il na 83 pred po~etokot na 19 vek. Se naveduva tabela za kranialniot indeks me|u nordiskiot tip i isto~no evropskiot tip za vremeto 1200 g.p.n.e. so 69,2 i 76,1; 300 g.n.e. so 69,6 i 77,1; 1200 g.n.e. so 73,5 i 78,6 i 1935 g.n.e. so okolu 81,0 i okolu 86,0. Mislivec navestuval edno objasnenie deka dominacijata na brahicefalniot oblik na glavata nad dolihocefalnosta, kako nesvesen izraz na zamislenata pojava na genofagijata i toa vo brzinata so koja se dobiva ramnoteà na genite koga nema selekcija i mutacija, pa moème da se somnevame deka ova e pravo objasnuvawe oti brahicefalnite geni ve}e bile vo ramnoteà so dolihocefalnte geni kaj najranite populacii. Po se izgleda deka e najverojatno pri~inata na skora{nata brahicefalizacija e delo na prirodnata selekcija. Toa zna~i deka brahicefalnite edinki imaat izvesna prednost vo borba za opstanok nad dolihocefalnite edinki. Vajdenrajh mislel deka glavata na brahicefalniot tip ima podobra ramnoteà na vertebralniot stolb. Se raboti za toa {to kaj nekoi populacii so izdolèn oblik na glavata, toj e postepeno smenet so zaoblen oblik. Zna~i, klimata se promenala, nastapile i promeni, ni{to drugo.
120
Za gradewe koristele ogromni monoliti te{ki i do 500 tona. Se pretpostavuva deka vise~kite kamewa vo dolinata Solsberi (Anglija) i egipetskata Sfinga se delo na Lemuro-Atlanti|ani. (Solsberi=sol s beri, R.I.) Civilizacijata na Lemuro-Atlanti|ani bila najrazviena na Zemjata. Tie imale letalici, so pomo{ na koi moèle da ja napu{tat Zemjata.Za toa Satja Sai Baba govorel (Xon S.Hislop, Razgovor so Bagavan [ri Satja Sai Baba, 1994., str. 165) deka tie letalici gi podviùvala snagata mantri. te. so posebni inkarnacii koi gi izgovoruvale lu|eto napredni vo duhiovniot ìvot. So drugi zborovi, toa moè, da se razbere taka, deka za podviùvawe na tie letalici se koristela psihi~kata energija. Lobsang Rampo gi opi{uva lu|eto so divovski rast, koi ìveele istovremeno so ranite Atlanti|ani. Toj primetuva deka tie bile znatno povisok rast od Atlanti|anite, mada i ovie posledni bile duplo povisoki od dene{nite lu|e. Tie giganti Lobsang Rampa gi naziva superintelektualni. Vo vrska so toa mora ima mnogu razlozi deka tie superintelektualci se smetaat Lemuro-Atlanti|ani. Tie dostignuvaat visina6-8 metri i pove}e.211 Istiot toj Lobsang Rampa pi{i deka vo vreme na superintelektualci klimata na Zemjata bila potopla, a rastiwite poobilni. Zemjata vo toa vreme se dvièla so druga orbita i imala planeta-bliznak. Silata na teàta bila mnogu pomala. Kaj nego sme uspeale da najdemo svedo{tvo za sudirite pome|u raznite grupi LemuroAtlanti|ani. Sudirite zavr{ile so vojna, koja dovela do uàsna eksplozija koja ja izmenila orbitata na zemjata. Po toa lu|eto primetile deka planetata-bliznak po~nala da se pribliùva na Zemjata. Koga taa planeta se primakla, moriwata na Zemjata se izlile preku svoite brega i po~nale da duvaat strahoviti jaki vetrovi. Rasata Lemuro-Atlanti|ani zaboravila na svoite raspravi i uzletale na nebo vo svoite letalici. Pove}e sakale zasekoga{ da ja napu{tat Zemjata. Na Zemjata nastavile uàsni kataklizmi. Planetata koja doa|ala bila se poblisku, i naskoro pome|u nea i Zemjata sevnala ogromna iskra. Se navlekle crni oblaci, nastapil uàsen lad. Mnogu lu|e (Atlanti|ani) izginale.Po toa Sonceto po~nalo da se diga na istok, a potoa zajduva na zapad. Zemjata preminala vo druga orbita, dobila nov satelit- Mesec. Po toa lu|eto na povr{inata na Zemjata zapazile ogromno vdlabnuvawe koe se sozdalo vo prilikata na sudarot na planetite.212 I taka,postojat mnogu svedo{tva za toa deka civilizacijata na Lemuro-Atlanti|ani bila najrazviena civilizacija na Zemjata. Dali tie site stradale ? Nekoi ~initeli svedo~at za toa deka e mo`no tie do den denes da se najduvaat vo sostojba samadija kako pretstavnici na Genfondot na ~ove{tvoto. Prema drugi podatoci, Lemuro-Atlanti|ani, koi vo procesot na evolucijata nau~ile od fizi~ka da pre|aat vo suptilna sostojba i obratno, ja ~ini osnovata na zagonetnata zemja [ambala. Nikolaj Rerih, opi{uvaj}i ja zemjata [ambala, ne edna{ ukaàl deka nejzinite ìteli se sposobni da iz~eznat ili da postanat nevidlivi. Dali vo se toa moè da se veruva ? Ne znam. Ama, po moe mislewe, preminuvawe od fizi~ki i suptilen i obratno e mo`no. Atlanti|ani Po pi{eweto na Lobsang Rampe (Lekar od Lasa, 1994. str. 235-237) po katastrofata, predizvikana so sudarot na planetata, preìveanite Atlanti|ani po~nale ponovo da se prilagoduvaat na ìvotot vo izmeneti uslovi na Zemjata. Rasata superintelektualci koja moèla da pomogne na procesot preìvuvawe, pove}e ne bila. Kako uspomen na niv nastanala religijata. Sve{tenicite nastojuvale da gi pot~inat lu|eto na sebe koristej}i ja religijata.
Se raste so povisoka funkcija na STH na hipofizata.Me|utoa,pogolemiot organizam e poekonomi~en za opstojuvawe, zatoa {to toj po kg teìna relativno ima pomala nadvore{na=ko`na povr{ina otkolku pomaliot organizam, poradi {to pomaliot organizam ima pointeziven metabolizam. Toa govori,toj e povitalen.Sledi relativno maliot da e pointeligenten.Bidej}i pogolemiot ima ponizok metamobilizam od pomaliot,toga{ toj ima potreba na pomala koli~ina na tiroksin od {titnata `lezda. Tokmu tiroksinot e toj koj ja zgolemuva umnosposobnosta. Sledi pri snièna funkcija na {titnata `lezda, a narodot nea ne slu~ajno ja narekol {titna, spored P.Karlson, vo detska vozrast go osporuva porastot i na telesno i duhovniot razvitok, vo ekstremen slu~aj i do kretenizam.Zna~i,bez sovpa|awa. 212 O~igledno, se ima vo vid na dreven Papigajski krater- e. M.
211
121 Mamuti i brontosaurusi nestanale od liceto na Zemjata, oti ne moèle da se prilagodat na novata klima. Neboto, koe porano bilo crveno, sega postanalo sino. Od negoto sega ponekoga{ pa|a sneg, vetrovite postanale poznatno ladni, se pojavile plimi i oseki. Lu|eto postepeno postanale ponizok rast. Atlanti|anskite sve{tenici svatile deka bez znaewe na Lemuro-Atlanti|ani te{ko moèlo da se o~ekuva napredok na op{testvoto. Tie po~nale da gi sobiraat drevnite spisi na Lemuro-Atlanti|ani i se trudele da gi de{ifrirat. Se prevzemeni iskopuvawa da bi se otkrile drugi izvori na drevnite znaewa. Ovladuvaweto na drevnite znaewa dovelo do napredok. Se sogradeni pogolemi i pomali gradovi, nau~nicite ne prestanuvale da otkrivaat novi na~ini na ovladuvawe so prirodata. Lu|eto izgradile letalici i po~nale da se podignuvaat vo vozduh vo avioni bez krila. Avionite letale bes{umno i moèle da zastanat nad zemjata kade god sakale. Toa bilo postignato taka {to lu|ete ja otkrile tajnata na gravitacija i nau~ile da ja koristat antigravitacijata. Moèle vo vozduhot da manipuliraat so ogromni kamewa so pomo{ na napravi koi moèle da stanat na dlanka. Transportot se odvival voglavno po vozduh, kopneniot transport se koristel za mali rastojanija, plovidbata bila retka. E. P. Blavacka isto taka pi{i deka Atlanti|anite imale letalici (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 533). Ovde taa ukaùva: ...Upravo od êtvrta Rasa dobile...najdragocena nauka za skrienite svojstva na dragiot (i drugi ) kamewa, isto taka i hemija... Vo Aka{i Hroniki (R. [tajner, Od hronikata na svetot, 1992., str. 20) pi{i deka Atlanti|anite vladeele so onie {to se naziva ìvotna sila. Na primer, vo zrnoto ìtarica postoi sila zablagodaruvaj}i na koja od nego }e izraste stabilka. Atlanti|anite imale na~in so pomo{ na kogo taa ìvotna sila se preobrazuvala vo tehni~ka sila, koja se koristela vo dvièweto na letalicite i drugite aparati. Osven deluvawe na gravitacijata i koristeweto na ìvotnata sila, Atlanti|anite koristele i psihi~ka energija i so pomo{ na treto oko. Za toa pi{i Nostradamus, ukaùvaj}i deka pri gradeweto na piramidite i sli~ni spomenici Atlanti|anite prenesuvale kamewa so pogled (O~igledno, podesuvaj}i se so pomo{ na tretoto oko na talasnite elementi na kamewata i sprotistavuvaj}i se so toa na gravitacijata). Blavacka primetuva (Tajna Doktrina 1937. tom 2, str. 375) deka vo procesot na evolucijata na Atlanti|anite tretoto oko po~nalo da ja gubi svojata funkcija, ama tie prevzamale postapki za ve{ta~ko stimulirawe na vnatre{niot vid. I taka, ovladuvaj}i za nas so neobi~ni sili (so antigravitacijata, ìvotna sila, psihi~kata energija), Atlanti|anite sozdale visokorazviena civilizacija, ~ii ostatoci e mo`no da se najdat i denes. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 538) pi{i za dene{nite ostatoci na atlati|anskata civilizacija: ...Egipetskite piramidi, piramidite vo Karnak i iljada ru{evini...monumentalni Na~kon-Vat vo Kamboxa...ru{evini Pelenka i Uskmala vo Centralna Amerika213 ve~ni boi na slikite na Luksor- tirski purpur, jarki skerlet, zaslepuva~ka sina, koja gi ukrasuva yidovite na toj dvorec i isto taka jarki kako i koga se naslikani...neuni{tiv cement na piramidite i drevnite akvadukti...Damska sabja koja, popat na vadi~ep moè da se smota vo svoite korici a da ne se skr{i...neuporedivi prelivi na stakla vo boja...tajna na kovnoto staklo... Lobsang Rampa (Lekar od Lasa, 1994., str. 237) pi{i deka za me|usebno sprazumevawe Atlanti|anite ja koristele telepatijata, koja bila univerzalen jazik za site. Ama, postepeno po~nalo da se razviva govorna funkcija, se pojavile razni jazici, lu|eto po~nale lo{o me|usebno da se razbiraat. E izmisleno pismoto. Vo Hronika Aka{a (R. [tajner, Od hronika na sveto, 1992, str. 18, 19) se kaùva deka Atlanti|anite se razlikuvale od sovremenite lu|e so mo{ne dobro razvieno pomnewe, ama so pomala sposobnost za logi~no zaklu~uvawe. Avtoritet imale pred se postarite lu|e, koi moèle da se oslonat na svoite dolgogodi{ni iskustva. Geografijata na kontinentite
213
S {to vo Amerika e gradeno, e samo po smrtta na Aleksandar Makedonski, koga negovata iz~eznata flota stignala od Zapad, vo Amerika. Sledi imiwata da se tn.slovenski: Pelenka=pelenka, Uskmala= usk (uska) mala. Sporedi so amal=a mal, amala=a mala, a=A, Inki od inka...so egipetski hieroglifi...
122
vo vreme na atlantidskata civilizacija bila drug~ie otkolku denes. Vo taa ista Hronika Aka{a (str. 17) pi{i deka kontinentot na Atlanti|anite se najduval na mesto na Atlanskiot Okean, pome|u Evropa i Amerika.214 E. P. Blavacka Tajna Doktrina, 1937, tom 2, str. 279, 280) razlikuval dva glavni kontinenti: eden bil vo Tihiot Okean, drugiot vo Atlanskiot. Kako taa kaùva, ostatocite na ogromniot tihookeanski kontinent Atlanti|anite se na Madagasar, Cejlon, Sumatra, Borneo i ostrovite na Polinezija.215 Za razmerite na toj kontinent e mo`no isto taka da se sudi ako na kartata se najdat Sendvi~kite ostrovi, Novi Zeland i Uskrsni Ostrovi, koi pretstavuvaat tri vrvovi na potonatiot kontinent. Domorodcite na tie ostrova nikoga{ ne se sretnale, ama seedno site tie tvrdele deka tie ostrova nekoga{ prestavuvale delovi na kopno na ogromniot kontinent. Ama, nainteresentno e toa {to tie domorodci govorat so ist jazik i imaat isti obi~ai. Drugiot kontinent na Atlanti|ani se najduva vo Atlanskiot Okean i negovite ostatoci se Azorskite Ostrovi. Na mesto na dene{niot aziski kontinent bile samo golemi ostrova. Postoi svedo{tvo deka Atlanti|anite imale razni nacii i podrasi. Taka, vo Hronika Aka{e, (R. [tajner, Od hronika na svetot, 1992, str. 23-29) se razlikuvaat 7 podrasi na atlanti|anskata rasa. Prva podrasa (rmoagali) se odlikuva so visokorazviena memorija i so magiska snaga na zborovi. Vtora podrasa (tlaviatli) steknala osobina na ~estoqubivost i gi ~uvala vo se}avawe svoite podvizi i dela. Treta podrasa (tolteci) se odlikuvala so preraskaùvawe na svoite postignuvawa i darovi na svoite potomci, pa kaj niv pojavila podela na klanovi i liderstvo. êtvrta podrasa (praturanci) imale mno{tvo sekakvi èlbi i nastojuvawa. Peta podrasa (prasemiti) se karakterizirala so razviena sposobnost na sudewe. [esta podrasa (akadajci) se razvila snagata na mislewe, usled {to se pojavila masa novini i promeni. Sedma podrasa (mongoli) u{te pove}e se razvila znagata na mislewe, ama do{lo do ubeduvawe deka ona {to e najstaro istovremeno i najmudro.216 E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, tom 2, 1937, str. 278, 280, 281, 493, 532, 533) na edno mesto razlikuva dve podrasi Atlanti|ani- deve i pere, primetuvaj}i deka devite bile sna`ni divovi. Na drugo mesto, taa gi deli Atlanti|anite na onie koi imale oblik na Buda i onie koi imale oblik na statua od Ukrsnite Ostrovi. Pri toa taa primetuva deka onie prvi bile Sinovi na bogovite, a ovie drugite potomci na zlite ~arobnici. Osven toa, kaj Blavacka e mo`no da se najde podelba na Atlanti|anite na òlti, crni, braun i crveni. Pri toa moè da se svati deka òltite Atlanti|ani bile pretcite na Kinezite, Mongolite i Turanite, crni afri~ki narodi, a crveni- Evrei.217
Vo pove}e navrati vo prethodnite knigi sum pi{el za Atantida. Vo prilog e i napisot objaven na 23.02.209, so sleden tekst: Gugl ert ja otkri Atlantida ? Ekspertite veruvaat deka blagodarenie na Gult ert misterijata na drevna Atlantida moèbi naskoro }e bide re{ena. Imeno, vo Atlanskiot Okean e otkrien oblik {to bi moèl da odgovara na odamna zagubenata civilizacija za koja nekoi veruvaat deka e samo mit. Siluetite premnogu organizirani za da moàt da nastanat po priroden pat imaat izgled na mapa, a otkrieni se so pomo{ na satelitski snimki od vozduh i rezultatite na istraùva~ite na moreto.Mo`nosta od neverojatnoto otkritie gi iznenadi okeonografite i geofizi~arite. Atlantida, za ~ie postoewe pi{uval poznatiot anti~ki filozof Platon, spored satelitskata snimka, e smestena 997 kilometri od zapadniot breg na Afrika vo blizinata na Kanarskite Ostrovi. Platon veruval deka ostrovskata civilizacija potonala poradi ~esti zemjotresi nekade me|u 9.700 i 12.000 godini pr.n.e. Doktor ârls Orser, kustot po arheologija od Univerzitetot vo Wujork, eden od vode~kite eksperti za Atlantida, otkritieto go nare~e fascinantno. 215 Na ovie prostori se dvièle Belcite...so poimi na Belci. Spored mitologijata na Malezija (male=malo zija=sija=sjaji, ili Mala Azija=a zija=sija), tie poteknuvale od Makedoncite i imale ognena princeza. So nea nikoj od nivnite princovi ne moèle da spijat. Koga do{ol Aleksandar Makedonski, tie mu ja ponudile i toj so nea imal potomci. Od niv poteknuvale dene{nite beli Malezijci. Koga do{le rusokosite Holan|ani, Malezijcite pomislile deka go gledaat duhot na Aleksandar i im se pot~inile.Aleksandar imal ogromna flota vo Azija itn,so koja se do{lo vo Amerika kaj Maite, Inkite... 216 Poimite bile na Belci: rmoagali=r moagali; tlaviatli=tla vi atli=a tli; tolteci=tol teci=te~i kako i vo Amerika; praturanci=pra turanci: turan=tur an=on, tur=t ur...; prasemiti=pra semiti; akadici=akadci=a kad...; mongoli=mon goli...; Aka{e=aka{e=akase=a ka se; moagali=mogali=magali... 217 Za Vels, kaj pove}eto ~ove~ki podvidovi vo isto~na Azija i Amerika e zaedni~ko òltesta koà kako kaj bivolite i prava crna kosa. Vo ju`no od Sahara vo Afrika imaat crna ili crvenkasta koà i kadrava kosa. Golem broj na lu|e vo severna i zapadna Evropa se so rusa kosa, sini o~i i rumena boja na
214
123 Kaj nea moè da se najde i ukaùvawe (str. 284, 378, 379) na grev na Atlanti|anite, koj se sostoel vo zloupotreba na novi tehnologii. Svetili{tata, koi bile nameneti za Bo`jo boravi{te, se pretvoreni vo idolopoklini~ki jazbini na sekakvi duhovni prestapi. Kako rezultat na grev do{lo do beskrajni vojni me|u raznite grupi Atlanti|ani. Lobsang Rampa (Lekar od Lasa, 1994, str. 238, 239) go objasnuva uzrokot na vojnite i pojavata na raznite jazici me|u Atlanti|anite. Toj avtor pi{i deka Atlanti|anite stalno izmisluvale novi oblici oru`je. Se pojavilo talasno oru`je koe predizvikalo mutacija kaj lu|eto. Potoa e izmisleno bakteriolo{koto oru`je, so ~ija primena nastanala uàsna epidemija na zarazni bolesti na Zemjata. Naskoro bilo izmisleno posebno oru`je, so ~ija primena do{lo do pojava dotoga{ nevideni oblaci vo stratosferata. Zemjata se zatresla,i se ~inelo, ja zalulala svojata osa. Potopi, poàri i smrtonosni zraci gi ubivale milioni lu|e. Delot na lu|eto se spasil vo hermeti~ki zatvoreni brodovi, koi plovele na voda, a delot se vivnal vo vozduh na letalici. E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, tom 2, 1937., str. 278, 439, 466, 534) za vojnata na Atlanti|ani go pi{i slednoto. Crnite Atlanti|ani, koi vladeele si poniskite materijalni duhovi na Zemjata i so~inuvale 2/3 ~ove{tvo, vojuvale protiv òltite Atlanti|ani koi ostanale verni na bogovite i go pravele 1/3 ~ove{tvo. Ovaa grupa Atlanti|ani me|usebno se razlikuvale ne samo fizi~ki, tuku i duhovno. Pri toa tie bile dlaboko zapoznati so prvobitnata mudrost i tajnite i vzaemno se sprotistavuvale vo svojata vojna. Avtorot opi{uva kako poglavarot na òltite, viduvaj}i go grevot na crnite, im ispratil na svoite bra}avladari vozdu{ni brodovi (vimani) so bogobojazlivi lu|e so poraka (str. 379): Neka sekoj òlt isprati son (hipnoti~ki) na sekoj crn.Neka duri i tie (~arobnaci) go izbegnat bolot i pateweto. Neka sekoj ~ovek, veren na solarnite Bogovi go svrzi (paralizira) sekoj ~ovek veren na lunarnite bogovi, da ne bi ja izbegnal svojata sudbina...Koga crnite se probudile i se setile na svoite vimani, da se spasat od vodata koja se nadoa|ala, videle deka tie nestanale. I taka civilizacijata, postepeno ovladeala so drevni znaewa i postanala napredna civilizacija. Ama postepeno vnatre na Atlanti|anskata civilizacija po~nale da se nagomiluvaat neprijatelstva, koi dovele do vojna. Beskrajnite vojni so koristewe stalno na novi i novi oblici na oru`je neizbe`no ja vodele propasta na Atlantida. Propast na Atlantida. Seop{t potop. Informacijata za toa voglavno ja najdovme vo monumentalnoto delo na E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937., tom 2, str. 158, 179, 276, 278, 279, 284, 364, 365, 378, 379, 392, 393, 416, 438, 439, 458, 466, 495, 591, 509, 514, 535, 537, 541, 546). Nekoi dopolni moèle da se na~inat prema knigite na R. [tajner (Od hronika na svetot, 1992, str. 17) i Lobsang Rampe (Leliceto. Okolu Sredozemnoto More preovladuva svetot so bela koà, crni o~i i crna kosa. Taa temnobela grupa kako da prestavuva sredi{no ~ove{tvo, {to preo|a neosetno stepenasto na sever, istok i jug vo odredena bela, òlta i raznovrsni crni grupi. Crnata kosa kaj mnogu od temnobelite e prava, ama nikako taka jaka i bez svitkuvawe kako {to kosata na òltiot ~ovek. Na istok e poprava odkolku na zapad. Vo ju`na Indija naiduvame na kafeavo i temni lu|e so prava crna kosa, a se ponatamu na istok se onie so pove}e od òltiot svet. Po rasturenite ostrovi, vo Papuanska i vo Nova Gvineja, naiduvame na drugi nizovi na crni i kafeavi lu|e so nizok tip so kadrava kosa. Vo nekoi delovi i osameni grupici vo aziskata areja, moèbi bile pod okolnostite sli~ni na onie od evropsko tlo. Kaj nekoi od afri~kite delovi e razvien pove}e aziski, a pomalku odreden afri~ki tip. Taka isto nao|ame na kadrava, bela, vlaknesta rasa ainu vo Japonija. Po tipot na svoeto lice tie bi li~ele pove}e na Evropjani otkolku na òlti Japonci. Moèbi toa se zalutan del na belata rasa, a moèbi se sosem poseben svet. Na Andamskite Ostrovi, mo{ne daleku i od Avstralija i od Afrika, nao|ame primitivni Crnci. Edna ìca skoro prava crne~ka krv moì da se primeti i vo ju`na Persija i po nekoi delovi Indija. Toa se azijatski Negroidi. Malku ili nemalku dokazi deka se site crni lu|e, Avstralijancite, aziskite Negroidi i Crnci, so edno isto poteklo. Izgleda tie ìveele bezkrajno dolgo razdvoeni na sli~ni priliki. Moèbi site stari ~ove~ki rasi bile ili kafeavi ili crni, a e jasno deka bojata e ponova. Ne treba da se primi deka site lu|e vo isto~no aziskoto zemji{te se izdvojuvale vo eden pravec, a site vo Afrika vo drug. Bile golemi strui vo toj pravec, ama imalo i ostanuvawe, vrtloèwa i me{avina na edna glavna areja vo druga. Prikaùvaj}i gi so boja, ne bi prestavuvale prosto ~etiri golemo areji, tuku na edno mesto mapata bi bila isprepletena so mno{tvo tonovi i preodi, a na drugo bi se me{ale i vkrstuvale. Ovoj navod e daden za toj da se sporedi so navodot na Blavacka itn.
124
kar od Lasa, 1994, str. 239, 240) (Avtorot gi koristi voglavno ovie avtori, koi za negovoto delo se dovolni, no za vistinata tie ne se potvrda ili dokaz, za se ona {to toj pi{i. R.I.) Beskone~nite vojni, koi gi vodele poznite Atlanti|ani, se zavr{ile so primena oru`je so nevidena mo}, koi ja poremetile stabilnosta na Zemjinata osa. Pomeruvawe na Zemjinata osa predizvikalo globalni promeni na Zemjinatakora, pratena so potopuvawe na kontinentot na Atlanti|anite i so pojavata na novite kontinenti.218 Posledna kobna vojna, koja se vodela pome|u òlti i crni Atlanti|ani, dovelo do propast na crnite Atlanti|ani, koi vo migot na potopuvawe na kontinentite bile pod hipnoti~ko vlijanie (telepatsko oru`je). @oltite Atlanti|ani uspeale da se spasat, odletuvaj}i so svoite letalici (vimani) vo Zemjata na ognot i metalite, pod koja bi moèle da se podrazbiraat dene{nite Himalai, Tibet i Gobi. Dvata glavna kontinenta na Atlanti|anite potonale. Seop{ti potop bil predizvikan so toa {to polovite se pomestile. Od knigata na E. Blavacka moè da se svati deka Zemjata na ognot i metalite bila polarnata oblast (Severen pol). Ottuka sledi vo vreme na Atlantida Severniot pol da se najduva vo oblasta na Himalaite, Tibet i pustiwata Gobi. Kako rezultat na pomestuvawe na zemjinata osa, Severniot pol se pomestil na dene{no mesto. Vo vreme na Seop{tiot potop cela Zemja bila ogromna vodena pustiwa, samo vrvovite na Himalaite i Tibet, zaedno so visokata visoravnina (Gobi) str~ele od vodata. Na mesto na pustiwata Gobi bilo prostranoto vnatre{no more, a vo nego bilo ostrovo, koe po svoja nesporediva ubavina nemala premca vo celiot svet i bila naselena so poslednite ostatoci na Rasata koja i prethodela na na{ata. Toa ostrovo, po predanie, postoi i denes, kako oaza, okruèno so stra{nata pusto{ na pustiwata Gobi. Lobsang Rampa pi{i deka Atlanti|ani imale edno pleme koe vo svoe vreme uìvalo posebna naklonost na superintelektualci (Lemuro-Atlanti|ani). Tie ìveele na veli~estveniot breg na edno od moriwata. Po sveop{tiot potop taa teorija bila podignata na iljada metri iznad nivoa na moreto i opkruèna so visoki planini (moè da se pretpostavi deka toa e Gobi- E. M.) Sve{tenicite na toa pleme go pretskaàle sveop{tiot potop. Na vreme na zlatni plo~i ja vtisnale istorijata, karta na svetot, yvezdanoto nebo, a isto taka i napredni nau~na sva}awa. Tie zlatni plo~i, zaedno so obrascite na instrumenti, knigi i drugi predmeti se sokrieni vo kameni pe{teri na nekolku me|usebno oddale~eni mesta, za vo idnina lu|eto da bi na{le i soznale za svoeto minato. Kako rezultat na podignuvawe na kopnoto od toa more, klimata mo{ne se izmenila, sled {to mnogu ìteli umrele od stud i razreduvawe na vozduhot. Tie koi preìveale, postanale pretci na dene{nite izdr`livci Tibetanci. Ba{ na tie mesta, dlaboko vo planinskite pe{teri, se so~uvani plo~i, vo koi e skrieno Znaeweto. Vo tie pe{teri moèle da dospeat samo malobrojnite od novite sve{tenici. Drugo svedo{tvo za iz~eznatata civilizacija se najduva vo ruiniraniot, nenaselen grad koj se izgubil usred prostranstvata na planinskiot masiv Tjen-[ana. Ukaùvaweto deka vo pe{terite na Tibet i Gobi e skrieno golemo znaewe, moè da se najde kaj E. Blavacka. Ama, taa avtorka ne govori za zlatni plo~i i knigi, tuku nedvosmisleno aludira na lu|e vo samadija, koi se o~uvale vo taa oblast na svetot:
218
Atlantida bila vo Atlantikot. Vo Atlasot, vo pleistocenot majmunskite sli~ni su{testva razvivaat povisoka intelegencija, sozdavaat kameni alatki i so toa go podeluvaat plenot, so {to tie go razvivaat ~ekorot do pra~ovek. Verojatno ovoj najprvo nastapuva vo Afrika i se pro{iruva od tuka preku Azija i Evropa. Za vreme na periodot na zamrznuvaweto vo Sredna Evropa tamo{ni bile visokosevernite ìvotni kako severen elen, polarna lisica i mo{usovbik. Vo toplite dobi vo oblasta na Rajna ìveel poto~ni kow, i se nagore kon Danska talkale lavovite. Vistinskite slonovi, kowi i goveda nastapuvaat za prvpat; Vo holocenot, pred 10 000 godini ~ovekot go u~i drèweto na ìvotni i odgleduvawe na rastenija. Zna~i, 1 milion godini bilo posledno ledeno doba, pa sledi postledeno doba. Vo ledeno doba se zamrznalo, a potoa po~nalo da se naseluva so rastenija i ìvotni, a tek potoa so ~ovek so doma{ni ìvotni. Bidej}i vo Rajna ìveel poto~en kow, zapadno od Rajna so Afrika i Amerika bile prostori na temnite rasi prateni so rastenija i ìvotni. Bidej}i isto~no od Rajna, niz kontinentot nemalo doma{ni ìvotni, Belcite od i preku Balkanot go naselile kontinentot so krvna grupa A. Od crne~ka Atlantida ne moàt da proizlezat Belci, a krvna grupa A e od pred 15.000 g.p.n.e.
125
...Preostanatite od tie Besmrtni lu|e, koi se spasile koga Svetoto Ostrovo nastradalo, na{le pribeì{te vo golemata pustiwa Gobi, kade prebivaat i denes, nevidlivi za site, i za{titeni od uljezi so cela Vojska Duhovi (str. 466) Arijano-Vaxo, kade e gradot Vara...godinata e kako eden den i no}...toa e jasna aluzija na polarnata oblast. (str. 365); tu, vo Vara, }e donesi{ semiwa na lu|e i èni, semiwa na site vidovi ìvotni...tie tamu da bi se za~uvale i ne bi protra}ili dodeka tie lu|e bi prebivali vo Var... (str. 264) Od se {to e re~eno sledi deka vo vreme na sveop{tiot potop, koj predizvikal pomestuvawe na Zemjinata osa i gi promenila polovite, del na Atlanti|anite se spasil so premestuvawe vo oblasta na Himalaite, Tibet i Gobi. Vo vremeto na Atlantida toj kraj bila polarna oblast, ama o~igledno so druk~ija klima otkolku na dene{niot Severen Pol. Vo taa oblast ìveelo visoko razvienoto pleme Atlanti|ani. Ama, ipak izdigaweto na planinite i visoravninite (Tibet, Gobi) dovelo dotamu uslovite na ìvotot na toa mesto da postanat sosema sirovi. Delot na preìveanite Atlanti|ani postanale predci na dene{nite Tibetci, drugiot del oti{ol vo planinskite pe{teri i vlegol vo sostojba samadija, ~uvaj}i se sebe i svoite znaewa mnogu ilijadi godini. Vo istite tie planinski pe{teri se skrieni i zlatnite plo~i, knigi i instrumenti, koi svedo~at za znaewata na atlantidskata civilizacija.(Se toa bilo so od vremeto na Aleksandar Makedonski, koj mu veruval na Platona, R.I.) Spomenatite avtori primetuvaat deka se spasile samo bogoboe`livi lu|e. Pod zbor bogoboja`livi moè da se podrazbira so ~ista du{a, to est sposobni da se oslobodat od negativna energija, {to e najvaèn uslov za vleguvawe vo dlaboka samadija. Isto taka se spasil del Atlanti|ani koi plovele vo hermeti~ki zatvoreni brodovi, a isto taka i tie koi se izdignati iznad more zaedno so zemjata na koi ìveele. Drugite nastradale pod voda, nad nivnite glavi se sostavile planinite. Koga nastradala Atlantida ? Svedo{tvata za toa sme gi na{le kaj E. Blavacka. Na nekolku mesta vo svojata kniga taa primetuva deka seop{tiot potop i propasta na glavniot kontinent Atlantida se slu~ilo pred 850.000 godini. Vo vreme na seop{tiot potop Atlanti|ani ne nastradale odedna{; onie preìveani poumrele vo periodot pome|u 850.000 i 700.000 godini pred na{eto vreme. Ponatamu kaj toj avtor se najduva protivre~nost: od edno mesto taa primetuva deka od pred 850.000 godini bilo {est potopi i da posledniot od niv se odigral pred 100.000 godini, a na drugo- da vo periodot od pred 850.000 godini i pred 11.000 godini pove}e ne bile potopi. Pri toa avtorot jasno kaùva deka seop{tiot potop, koj go uni{til glavniot kontinent Atlantida bil pred 850.000 godini, este bibliski (ili Noev potop), koj ostanal vo se}avaweto na lu|eto; malite potopi so nego nemaat ni{to zaedni~ko. [to se slu~ilo pred 11.000 godini ? Kaj Nostradamus, E. Blavacka i vo Aka{i Hroniki se kaùva deka osven na Himalaite, Tibet i Gobi po seop{tiot potop pred 850.000 godini ostanal nepotopen u{te eden okrajok na kopno (vo dene{niot Atlanski Okean) koj go opi{al Platon i sekade se spomenuva pod nazivot Platonovo ostrovo. Na Platonovoto ostrovo ostanale vo ìvot grupa Atlanti|ani koi ne gi izgubile svoite znaewa i tehnologija. Taa grupa Atlanti|ani ìveela na svoeto ostrovo, vr{ej}i vlijanie na razvojot na lu|eto na na{ata civilizacija koja se roduvala na kontinentite koi se izdignale od okeanite. Zapravao, E. Blavacka pripi{uva gradewe na golemi egipetski piramidi na Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo i go fiksira vremeto na gradewe na piramidite na 78.000 godini pred dene{noto doba, koga Egipet jedva ne{to pomalku se izdignuval od vodata. Taa go zapazuva pozitivnoto vlijanie na Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo na drevnite Egiptjani: Dinastijata na najstarite Egiptjani ovladeala so site znaewa na Atlanti|ani, iako vo nivnite veni pove}e ne te~ela krv na Atlanti|anite.219
219
Vo Ilijada se tvrdi deka Devkalion (sin na Prometej i vnuk na boìcata Temida) taka i Minos (sin na Devkalion) bile rodona~alnici na Kritjanite. Zatoa Helen i negoviot sin Dor (od majka Oreida) pripa|aat na Kritjanite. Isto taka bil vaèn i Danaj. Spored titanot na Jo, na ustieto na Nil, na Zevs mu se rodil sinot Epaf. Epaf i Jo imale sin Bel. Toj, pak, imal dva sina: Egipet i Danaj. Egipet vladeel so plodniot Nil, a Danaj so Libija (Bel i den so libe). Za pojavata na egipetskite hieroglifi se gleda od knigata na Maneton (ìveel vo 3 vek p.n.e.), Istorija na Egipet. Katastrofite bile zapi{ani od mudrecot bogot Tot na sve{teni~ki jazik so sve{teni~ki znaci. Potoa mudrecot tie gi prevel i gi zapi{al so hieroglifi. Hieroglifite se pojavile vo gotova forma vo dolinata na re-
126 Pred 11.000 godini Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo na neboto videle nova yvezda. Taa se zgolemuvala i nabrzina, kako opi{uva Nostradamus, po~nalo da zra~i neizdr`liva toplota. Toa bilo kometata Tifon (spored Nostradamus) koja padnala vo Atlanski Okean. Kako posledica na padot na kometata, Platonovo ostrovo potonalo i poslednite Atlanti|ani na Zemjata nastradale. Teloto na kometata ja probila Zemjinata kora i vo okeanot se izlila magma. Ogromni koli~ini na parea i pepel se podignal vo atmosferata, a kako posledica na toa na Zemjata se spu{tila dolgogodi{na temnina. Na{ata civilizacija, koja se za~nuvala vo toa vreme, ponovo zapadnala vo te{ki ìvotni uslovi. Vo kineskite izvori isto taka postoi opis na Atlantida, koja tie ja nazivale Ma li ga sima.Isto taka se kaùva deka Atlantida potonala na dnoto na okeanot, a kineskiot Noe koj se spasil go prodolìl ~ove~kiot rod.220 Za razlozite na propasta na Atlantida najdovme dve mislewa. Prvoto mislewe (E. Blavacka) se svodi na toa deka uzrokot na seop{tiot potop bila geolo{ka kataklizma. Drugo mislewe (Aka{e Hroniki, L.Rampa, Nostradamus, samata Blavacka na drugo mesto vo svojata kniga) govori za ulogata na grevovite na Atlanti|anite, koi se sostoele vo zloupotreba na znaewata i novi tehnologi. Razmisluvaj}i za razlozite na propasta na Atlantida, ne moè da se isklu~i ~initelot na periodi~nite geolo{ki kataklizmi. Ama, kako nas ni se ~ini, ne moè da se isklu~i ni ulogata na grevovite na Atlanti|anite, ma kolku toa gledawe izgledalo religiozno i staromodno. Na osnova na svedo{tvata koi sme gi dobile pri prilkata na na{ata ekspedicija, sledi deka Atlanti|anite bile vklu~eni vo Univerzalniot informacion prostor i ottamu crpele znaewe. Koristeweto na znaeweto koi se dobieni ottamu (bi trbalo da se razbere-od Bog- prim. avtor) za vojuvawe, navistina bil golem grev. I samiot Bog znae kakvo vlijanie moè da ima suptilniot svet (svet na psihi~kata energija) na fizi~kiot svet; mo`da negativnata energija se pogoduva so geolo{ki kataklizmi. Ama, ne moème a da ne se sloìme so toa deka grevot na Atlanti|anite ja donel najte{kata karma na lu|eto na na{ata civilizacija, te. na{ite lu|e (peta rasa), po {to Vi{iot Um go zavel principot SoHm, se otse~eni od znaewata na Univerzalniot informacionen prostor i bile prinudeni da se spoznaat samite. Samo retko posvetenicite imaat sre}a da moàt da vlezat vo sistemot na znaeweto na Vi{iot Um. Ako bi se sobrale iscepkanite i raznovidni svedo{tva za vzaemniot odnos na Atlanti|anite i lu|eto na na{ata civilizacija koja ja dala E. Blavacka (Tajna Doktrina 1937, tom 2, str. 178, 278, 384, 439, 440, 441, 495, 509, 532, 533, 536), i [tajner vo Aka{a Hroniki (Od hroniki na svetot, 1992, str. 31, 33, 34, 37, 41, 46, 56) i Lobsang Rampa (Lekar od Lasa, 1994, str. 240) bi se dobila mo{ne interesantna slika. Lu|eto na na{ata civilizacija (peta ili arievska rasa) se pojavile vo okriljeto na atlanti|anskata civlizacija otprilika 200.000 godini pred sveop{tiot potop (koj se odigral pred 850.000 godini), te. pred pove}e od 1000.000 godini. Kaj Atlanti|anite na toa doba po~nalo da se roduvaat deca za niv so neobi~na nadvore{nost- toa bile prvi lu|e na petata rasa (na{ata civilizacija). Vo po~etokot toa se smetalo atavizam. Ama, se pojavuvale se pove}e i pove}e takvi deca. Tie bile poniski so rast od Atlanti|anite, ama vo sporeduvawe so sovremeniot ~ovek bile povisoki i pokrupni.221(Atavist=atav ist, ata=ote=otec-ev/ov,R.I.) Vo tekot na sporedeniot ìvot so Atlanti|anite do seop{tiot potop, na lu|eto na na{ata civilizacija, kako i na Atlanti|anite, ne se odnesuval principot SoHm, te. onie
kata Nil. Zna~i, tie od Krit bile preneseni gotovi vo vremeto koga Kritjanite se preselile vo Egipet. Taka korenot na Tot vodi od na Devkalion i Minos. Vo istorijata na Maneton se kaùva deka pismoto i znacite se preneseni od Kritjanite vo Egipet. Sevo e osnova deka Krit za Belcite bil centralno mesto na Sredozemniot Bazen.Me|utoa, Ilijada bila vo 6 vek p.n.e., a Atlantida od Platon. 220 Ma li ga sima=Ma li ga s ima: Ma=brigiska boìca (Majka=Mater=Muter) li si go ima... Simo. 221 Spored Milankovi}, vremiwata so sneg i mraz bile tie {to vo naukata se vikaat ledeni dobi. ôve~kiot rod preìveal nekolku takvi ladni branovi, a godinata 478.000. pred sega{nosta go izgubivme negoviot trag potpolno, -ili ~ovekot u{te ne bil ili ne moèvme da go razlikuvame pove}e od srodnite ìvotni. Bidej}i odpa|aat dvete posledni mo`nosti, ~ovekot se povlekol ju`no od 35-paralela vo Sredozemniot Bazen, kade opstojuval i potoa nenadejno se pojavil vo neandertalskata Kontinent. Potoa preselbite bile postepeni do 40- ta paralela, {to prodolìlo do 41, 42...Tie se i denes.
127
koi bile vklu~eni vo inforamcioniot prostor. Posledn poraka na SoHm po~nala da deluva znatno podocna- po seop{tiot potop. (Vata=v ata, um na kasta, s={, SoHm=hum=h um,R.I.) Po seop{tiot potop se spasil negolem broj Atlanti|ani, me|u koi bile òlti, braun, crveni i crni. Isto taka se spasil negolem broj lu|e na peta rasa (na{a civilizacija). I Atlanti|anite i lu|eto na na{ata civilizacija gi spasil Vaivasvata Man (ili Noe) koj, kako {to tvrdi E. Blavacka, (str. 278) bil Atlanti|anin.222 Postojat svedo{tva deka lu|eto na na{ata civilizacija duri ni po seop{tiot potop ne prestanale da vojuvaat so preostanatite Atlanti|ani. O~igledno, tie vojni ostanale vo se}avawe na lu|eto kako legenda i predanijata koi govorat za odva`nite vitezovi koi gi pobedile divovite (devi i peri) i koi se obdareni so magi~nata mo} (treto oko ?) Ipak Atlanti|anite i lu|eto na na{ata civilizacija se razmnoùvale, i toa ne samo odvoeno, tuku i me|usebno me{aj}i se. Me{aweto se odvivalo se do migot koga nastradalo poslednoto atlantidsko ostrovo (Platonovo) pred 11.000 godini. Pri toa starata rasa (Atlanti|ani) se pove}e gi gubela svoite karakteristi~ni odliki i dobijala novi crti na mlada rasa. Egipetskata civilizacija, koja e najdolga i vo mir postoela naporedo so Atlanti|anite na Platonovoto ostrovo, me{aj}i se so niv, po~nala da ovladuva so mnogu tajni na znaewata i tehnologijata na Atlanti|anite. Vo procesot na me{aweto òltite Atlanti|ani gi dale Kinezite, Monglite, Turancite; crnite- crnci, crvenite- Evrei, braunot- mo`no Evropjanite.223 Se zapazuva dva izvori na potekloto na ~ove{tvoto- Tibet i Afrika. Ama nas ni izgleda deka afri~kiot izvor na potekloto na ~ove{tvoto (na{ata civilizacija) nastradala pred 11.000 godini zaedno so Platonovoto ostrovo i na Zemjata preovladuval tibetanski izvor ({to isto taka go potvrdile oftalmogeometriskite istraùvawa). Ama, najzanimlivo e slednoto: site avtori ukaùvaat na toa deka po seop{tiot potop so preìveanite lu|a na ~etvrta i peta rasa(Atlanti|ani i lu|e na na{ata civilizacija) po~nale da vladeat boènski kralevi. Koi se tie boènski kralevi ? Imaj}i go na um deka istite avtori gi nazivale Lemuro-Atlanti|ani Sinovi na Bogovite, e mo`no da se pretpostavi deka so lu|eto koi na Zemjata preostanale po seop{tiot potop po~nale da vladeat Lemuro-Atlanti|anite. Tie(voda~i) po~nale lu|eto na ~etvrta i peta rasa, koi ja izgubile svojata tehnologija po seop{tiot potop, da gi u~at da ja razvijat tehnologijata, iskopuvaweto od zemjata ona {to bilo skrieno itn; du{ite na voda~ite bile povrzani so Vi{iot Um. Ama, otkade na Zemjata se pojavile Lemuro-Atlanti|anite, koi nastradale vo tekot na prethodnata globalna katastrofa skoro milion godini pred seop{tiot potop ? Spontano se nametnuva zaklu~okot za postoeweto na Genfondot na ~ove{tvoto, koj se sostoj od lu|e na razni civilizacii, otkade tie moàt da izlezat ako toa e nu`no. Zaklu~ok I taka, Lemurija i Atlantida, koi edna po druga postoele na Zemjata, bile visokorazvieni civlizacii. Ama, tehnolo{kiot razvoj na dvete tie civilizacii vodel so sudiri i
222
Otpa|a mo`nosta od eden ist ostrov da poteknuvaat pove}erasni lu|e, zatoa{to Belcite nemaat ni{to zaedni~ko so Temnite so zaedni~ko poteklo od pred da ima kontinenti. Taka, na primer, Vegener ukaàl na jasnata voo~liva me|usebna sli~nost na strukturite i starostite na stenite na bregovite na Ju`na Amerika i Afrika, kako i na srodnosta na fosilnite rastenija na kontinentite me|usebno oddale~eni na - iljadi kilometri ! So ova se potvrduvaat i istite genetsko- geografski podra~ja u{te od pred postanokot na kontinentite. Ama i, deka Ju`na Amerika so Afrika bile od isto genetsko-geografsko podra~je, otkade ne moàt da poteknat Belcite. Isto taka, e bitno {to ovde se navede: gi spasil Vaivasvata Man (ili Noe).Pak,Vaivasvata=va i va svata,so Man=Man-e, Noe=Nove. 223 Rusata kosa e delimi~en albinizam. Spored Karlson i drugi, postoi nedostatok, ili defekt na enzimot fenoloksidazata i zaradi {to ne se sozdava melanin vo koàta i o~ite. Zatoa koàta e bleda, a kosata zabele`livo rusa ili slabo crvena. Zaradi nedostatok na pigmentot na koàta pri posilno son~evo zra~ewe se pojavuvaat eritemi. Pri podolgo zra~ewe nastapuvaat predkancerozni keratozi i bazalni karcinomi. Nedostatokot na melanin vo o~ite uslovuva sivo-sino obojuvawe na irisot. Zaradi nedostatok na pigment vo retinata i horioideata fundusot e portokalovocrven, a vidlivosta e ograni~ena; ~esto pati se javuva izrazena miopija, hiperopija, centralen skotom, strabizmus, ili nistagmuz. Kako posebna forma na bolna slika e òltiot albinizam; se obrazuva òlt feomelanin, a izostanuva sintezata na normalniot crn eumelanin. Se pretpostavuva, deka ovde postoi defekt na polimerizacija za eumelaninot,na ~ie mesto se obrazuva pove}e feomelanin.(Temnite se poplodni,R.I)
128 vojni, koi deluvale do propasta na dve civilizacii. Zemjata preìveala dve globalni katastrofi. Prvata gi uni{tila Lemurijancite, drugata- Atlanti|anite. Sekoja civilizacija se so~inuvala vo ramkite na prethodnite. Ama, do prenesuvawe na drevnite znaewa i tehnologii na prethodnite civilizacii ne do{lo. Lu|eto koi ja preìveale globalnata katatstrofa, najduvaj}i se vo uslovite sirovi za preìvuvawe, gi gubele svoite znaewa i tehnologija i se javuvala opasnost potpolno da podivat. I edino zanaewata se skrieni vo dlaboki pe{teri, i boènski kralevi, koi se pojavile ne se znae otkade,na lu|eto im pomognuvale da se razvijat i da odat po pat na napredok Mo`da navistina postoi Genfond na ~ove{tvoto sostaveno od lu|e na razni civilizacii vo sostojba na samadija, koja e nameneta da go ~uva ìvoto na Zemjinata povr{ina i koi se vo sostojba vo slu~aj na globalni katastrofi da upravuva so preìveanite lu|e ili da sozdava nov izdanok na ~ove~ki ìvot ?Na{ata civlilizacija isto taka moè da ja zadesi globalna katastrofa. Dali postoj Genfond na ~ove{tvoto i denes ? [to se najduva tamu, vo samadi-pe{terite ? Glava 8 VO SAMADI-PE[TERI Opi{uvaj}i go vo ovaa kniga tekot na na{ata ekspedicija so hronolo{ki red, vo dve prethodni glavi sme napravile degresija da bi gi analizirale raznite svedo{tva za Buda i lu|eto na prethodnite civilizacii. Dozvolete mi da napomenam deka hronolo{koto izloùvawe na materijalot na ekspedicijata zastanal na mestoto kade, po razgovorot so Bonpolama, se trgnav so nego vo drugata soba, kade razgovaravme nasamo. Toa ne bi mu go rekol ni na Bogot Za {to sum razgovaral so Bonpo-lama ? îtatelot, verojatno pogoduva samiot, prirodno, sakav da se sretnam so Posebnite lu|e koi gi posetuvaat samadi-pe{terite, a isto taka i da bar vo nekoja mera sum sakal vo vistina da gi proveram site tie svedo{tva koi gi slu{navme za zagonetnite samadi-pe{teri. ]e re~am samo deka razgovorot so Bonpo-lama dovel do drug niz dodatni sretnuvawa, zablagodaruvaj}i na koi nas ni uspealo da ja precizirame oblasta kade se najduva edna od samadi-pe{tera, a isto taka i da gi soznaeme imiwata na dvajca Posebni lu|e koi ja ~uvaat samadi-pe{tera. Kade se najduva taa samadi-pe{tera i kako se vikat tie Posebni lu|e ? Na toa pra{awe }e odgovoram so zborovite na Posebnite lu|e: Toa ne bi mu go rekol ni na Bogot ! Se nadevam deka ~itatelot }e me razbere- toa e ipremnogu sveto, a na svetot ima ipremnogu zlobni sili. [to sakame da najdeme vo samadi-pe{teri Spremaj}i se na pat do samadi-pe{terata, sovr{eno svativme deka nas te{ko bi ni uspealo tamo nesmetano da vlezeme da bi gi videle lu|eto na na{ata i prethodnite civilizacii vo sostojba na samadija. Informacijata za postoewe na psihoenergetska bariera na vlezot vo samadi-pe{terata ne moèle da bide prosta besmislica, bidej}i samadi-pe{terite, kako del na Genfond na ~ove{tvoto, ne moàt da mu bidat dopu{eni na sekoj ~ovek, duri i da mu se namerite dobri. Ako nas ni uspee da vlezeme vo samadija-pe{terata, dali i }e go osetime deluvaweto na psihoenergetskata bariera ? Kakva taa }e bide ? Dali sakame da nastradame ? Na àlost, lu|eto, a posebno skepticite, se skloni da mislat deka znaat se i deka tajnata na prirodata ve}e e otkriena. Te{ko se govori za nepoznati oblici na energija, posebno so psihi~ki karakter. Ama, naravno sli~ni skeptici postoele i na po~etokot na na{iot vek, koga ni{to ne bilo poznato za nuklearnata energija, mada se slu~uvale nastani na tajanstvenoto umirawe na lu|e vo reonite na nao|ali{ta na uran ({to denes postanalo poznato). Mo`da se raboti za slu~ajni raboti i ovde, bidej}i oblicite na psihi~kata energija u{te sekoga{ lesno ne se dostapni za prou~uvawe. Kako }e reagiraat Posebnite lu|e na na{eto doa|awe ? Te{ko e da se o~ekuva deka }e raskaì {to gledaat pri prilikata na poseta na pe{terata. Ne predupredija deka uverlivi materijal za ozbilnosta na na{eto nau~no istraùvawe te{ko moàt da pomognat i da e najverojatno deka Posebnite lu|e }e odgovorat da toa ne bi mu go rekle ni na Bogot. Se uzdavme vo crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin- mo`da Posebnite lu|e videle sli~no
129 lice vo pe{tera, pa na odgovoruva~ki na~in }e reagiraat na nego. Ne e isklu~eno Posebnite lu|e poradi toj crte` nas da bi moèle da ne prifatat kako ~uvari na samadi-pe{teri vo Evropa i nas da bi ni uspealo da razgovarame za nadovre{niot izgled na lu|eto vo samadija po princip: Na{ite izgledaat eve vaka, a va{ite ? Mo`da Posebnite lu|e se zainteresirani za na{iot pristap na rekonstrukcija na oblikot na lu|eto na prethodnite civilizacii, pa da vnesat nekoi ispravki.So drugi zborovi, se nadevavme ne na direkten odgovor na Posebnite lu|e, tuku so posreden razgovor, vo kogo Posebnite lu|e nas bi moèle da ni dadat nekoja informacija ne otkrivaj}i ja direktno golemata tajna. Tibetsko selce Preku planinskiot prevoj dospeavme do negolemoto tibetsko selo koe se najduva na visina okolu 3000 metri. Na{ata grupa uspe{no ja pominala dolgata planinska trasa. Lobankov i jas sme majstori na sportot na sportsko planinarewe, a ostanatite u~esnici na ekspedicijata isto taka iskusni planinari. Seto vreme sme se potsetuvale eden drugiot na na{iot Seruski centar na o~na i plasti~na hirurgija koja sme ja gradele oslonuvaj}i se na eti~kite principi na planinarskata grupa. Iako nekoi na{i hirurzi i nau~nici prestanale da se bavat so sportskoto planinarewe,duhot na planinarsko zaedni{tvo u{te e prisaten Tibetskoto selo, cel na na{iot pat, se sostoi od negolemi kameni ku}i, pokraj koi se najduva pagodi. Lu|eto ovde ìveat mo{ne sku~eno: malite sobi~ki se spoeni me|usebno na razni nivoa so ~vrsti skali, na yidovite obi~no nema malter ni tapeti. @iveat siroma{no. Po no}ite e ladno. Ne se smestivme ni vo edna ku}a, tuku gi razapnavme {atorite nedaleku od seloto. Na site selani im bilo jako interesno nas da ne gledaat. Decata dolgo sedele okolu na{ite {atori i mol~ej}i gi gledale dojdencite. Srame`livo gi zemale ponudenite bomboni i odma begale. Nikoj ne govorel angliski i moravme da razgovame preku na{iot preveduva~ Kiram. Vo po~etokot po~navme da gi pra{uvame selanite za okolnite planinski pe{teri. Site odgovorile deka tuka ima mo{ne mnogu pe{teri. Ponatamu po~navme da pra{uvame za samadi-pe{teri i...niedna{ nedobivme odgovor: dotoga{ nasmeani i poverlivi lu|e smesta bi zamol~ele i na pra{awe neodgovarale. Steknavme vpe~atok deka tajnata na samadi-pe{teri ovde ne gi ~uvaat samo Posebnite lu|e, tuku celoto selo. Vo toa selo najdovme dvajca Posebni lu|e. Posebni lu|e Prviot od Posebnite lu|e imal 60 godini, drugiot- 95. Dvajcata izgledale mladi. Se vosposatavilo deka vo samadi-pe{terite sega idi samo eden Poseben ~ovek, dodeka drugiot, poradi svoite godini, pred nekolku godini prestanal da gi posetuva samadi-pe{terite. Dvajcata imale semejstva i ìveele vo istite ku}i kako i site ostanati. Tri dena so niv razgovaravme za razni temi. Ama, kako bi go doprele pra{aweto na samadi-pe{teri, tie smesta bi zamol~ele. Na pouporni pra{awa za samadi-pe{teri odgovorale kratko: Toa e tajna. Ispadnalo deka na{iot pat vo toa dale~no selce e potpolen neuspeh. Dvata Posebni lu|e sva}ale deka nie tuka ne sme do{le od ~ista radoznalost- da vidime kako tie ìveat i so niv da razgovarame za ova i ona. Tie jasno svatile deka nas ne interesira samadi-pe{teri koi tie gi ~uvaat. Ako nas Posebnite lu|e ni bile neskrieno interesni, interesni sme bile i nie za niv. I taa radoznalost za belite lu|e koi do{le od dale~na Rusija i koi znaat za samadi posteoeno rastela. Zanimlivo, i kaj niv vo Rusija postoi samadi pe{teri ? Otkade soznale za na{ite samadi-pe{teri ?- verojatno mislele. Ama, zavetot koi Posebnite lu|e go dale, deka }e ja ~uvaat golemata tajna, o~igledno ne im se dopadnala da bilo {to kaàt, pa duri ni da postavuvaat pra{awa. Ostanala u{te edna posledna mo`nost- Posebnite lu|e da im go pokaème crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin i da gi pra{ame dali i tie vo pe{terata videle takvo lice. Seedno strogo zabraniv toj crte` da se pokaùva, ostavaj}i ja spomenata varijanta za presudniot mig na razgovor. Po u{te dva dena razgovor so Posebnite lu|e i drugite govori za ulogata na Tibet vo potekloto na ~ove{tvoto na Zemjata, osetivme deka napregnatosta vo na{ite odnosi popu{tila i deka se pojavilo vzaemno poveruvawe. Zablagodaruvaj}i na toa, sobrav hrabrost i go zamoliv pomladiot od Posebnite lu|e (imal 60 godini) utre da se sostanime i u{te ed-
130 na{ da porazgovarame za samadi-pe{teri. Na sre}a, Posebniot ~ovek se sloìl i go odredil vremeto na sostanok. Na sostanok ojdovme vtrojca: Valentina Jakovqeva, preveduva~ Kiram i jas. [to rekol mladiot Poseben ~ovek Sednavme eden nasproti drugiot, i jas, nasmevnuvaj}i se, zapra{av: - Zar Vie nemate {esdeset godini, a izgledate mo{ne mladolik. Re~ete, dali e toa vlijanie vlijaelo na samadi-pe{terata vo koja vleguvate ? Mladiot poseben ~ovek isto taka se nasmevnal i odgovoril: - Do den dene{en ja odrùvam dobro seksualnata aktivnost, imam pet deca. - Toa e vlijanieto na samadi-pe{terite ? - Mislam deka este. Tamu ima mnogu neobi~ni sili; za nekoj tie sili }e bidat {tetni i smrtonosni, za nekoj drug korisni. - Kolku dolgo ja ~uvate taa samadi-pe{tera ?- zapra{av. - Pominalo mnogu godini otkako soborot na lamite ja istaknal mojata kandidatura, po {to mi uspealo da go poloàm ispitot na meditacija- odgovoril mladiot Poseben ~ovek. - [to zna~i da se poloì ispit na meditacija ? - Da se dobie pristap vo samadi-pe{terata vo sostojba na meditacija... - Koj go odobruva pristapot ? - On ! - Koj e toj ? - On- onoj koj se najduva vo samadi-pe{tera ! - Dali on e ~ovek ? - Da, ~ovek vo sostojba samadija. - Dali toj ~ovek ima obi~na ili neobi~na nadvore{nost ? Mol~ewe. - Vie odite vo samadi pe{terata sami, ili zaedno so postariot Poseben ~ovek ? zapra{av, malku oddale~uvaj}i se od temata. - Sam.A sega jas sum edini ~uvar na samadi-pe{terata. Postariot Poseben ~ovek premnogu e slab da bi do{ol vo samadi-pe{terata. Po negovata smrt lamite }e najdat nov kandidat, naravno, ako go poloì ispitot na meditacija- odgovoril pomladiot Poseben ~ovek. - Kolku ~esto odete vo samadi-pe{terata ? - Edna{ mese~no. - Kolku dolgo ostanuvate vo pe{terata ? - Vo prosek tri ~asovi. - Kaj den vo mesecot odite vo samadi-pe{terata ? - Vlezot vo samadi-pe{terata e dopu{ten edino na poln mesec, a isto taka i 11 i 12 dena po polniot mesec. Jas odam vo vreme na polniot mesec. Vlezot ne e dozvolen vo site pe{terski prostorii, tuku samo vo odredeni... (Toj vleguva vo pe{terata samo vo odrodeno vreme, a i vleguva vo maditacija, R.I.) - Vo drugata pe{terski prostorii isto taka se najduva lu|e vo samadija ?- zapra{av, ne moèj}i da se vozdràm. - Toa e tajna- odgovoril pomladiot ~ovek. - Vo pe{terata, kolku svativ, e potpolen mrak. Vie tamu odete so svetilka ? - Da. Ama, dopu{teno e da se koristi samo slaba svetilka, pa i toa ne sekade. - Dali pred vlezot vo pe{terata se molite ? - Po~nuvam da vleguvam vo sostojba meditacija nedela dena pred vlezot vo samadi-pe{terata. A koga vlezam vo prvata prostorija na pe{terata, koja od salata e odvoena so negolem otvor, po~nuvam da se molam i ja poja~uvam meditacijata. Tek po toa moàm da mu prijdam na Teloto. - Kako izgleda Teloto ? Mol~ewe. - Vo prvata pe{terska prostorija kade se molite i ja poja~uvate svojata meditacijadali go ~ustvuvate deluvaweto na neobi~nite sili ? - Da- odgovoril mladiot Poseben ~ovek- ba{ vo taa soba po~nuvaat da se ~ustvuvaat neobi~ni sili. Molitvata i prodlabo~uvaweto na meditacijata se neophodni da bi se pri-
131 lagodile na deluvawe na tie sili. Ako ~ovekot vo toa ne uspee- ~ustvuva deka ne smee da odi vo pe{terata. - Zo{to ? - Moè da se umre. - A kako Vie ~ustvuvate deka ne uspeavte da se prilagodivte na deluvaweto na neobi~nite sili ? - Nastanuva glavobolka i...ba{ mnogu i ne mi se odi vo pe{terata. - Ne Vi se odi ? - Sakam da izlezam od pe{terata. Se javuva ~ustvo na voznemirenost zatoa {to ne uspeav da se prilagodam. Ako nekoj vleze vo pe{terite nepripremen, toa e smrtno opasno.odre{ito re~e mladiot Poseben ~ovek. - Kolku ~esto se slu~uvaat neuspesi, koga ne uspeete da se prilagodite na dejstvo na neobi~nite sili ? - Vo po~etokot toa se slu~uva dosta ~esto. Ama, ako ne bi mi uspealo probaweto da vlezam vo pe{terata na poln mesec, bi probal povtorno niz 11 ili 12 dena. Postepeno brojot na nespe{nite probawa se smaluval i sega vleguvam vo pe{terata gotovo sekoj pat uspe{no. - Moè li obi~en ~ovek da vleze vo samadi-pe{tera ? - Toa e mo{ne opasno. Smrtno opasno. Patot dotamu e lo{. Ima mnogu zmii. - Ama, poznato e deka vo pe{terata temperaturata e + 4 C, koja za zmiite e premnogu niska. - Vo taa pe{tera ìvee bog na zmiite. - ?... - Toa se misti~ni zmii. Vo pe{terata e potpolna ti{ina. Tie zmii deluvaat na onoj koj vleze. - Kako ? - Na ~ovekot nema da mu se dade da vleze vo pe{terata. Go boli glavata. Ako se prenabregne, nastapuva smrt. - Opi{tite ja detalno samadi-pe{terata- go zamoliv. - Prvata sala, vo koja po~nuva da se ~ustvuva deluvawe na neobi~nite sili- rekol pomladiot Poseben ~ovek- prili~no e golema. Vo nea nema lu|e vo sostojba samadija. Najopasno mesto e tesniot i visok otvor koj ja povrzuva prvata so ostanatite prostori; vo nego na nekoj na~in se koncetriraat neobi~ni sili. Od toj otvor po~nuvaat dvoranite na samadija, vo nekoj od niv imam pristap. - [to ste videle vo samadi dvoranite ? - Toa e tajna. - Vo koja sala se najduva ~ovek vo samadija ? - Toa e tajna. - Koga vlezete vo dvoranata na samdija, dali razgovarate so ~ovekot vo samadija ? - Imam pravo samo da gledam, nemam pravo da razgovaram. ôvekot vo samadija moè da razgovara, ama jas nemam pravo da zboruvam. - Za {to govorel ~ovekot vo samadija ? - Toa e tajna. - Dali pri razgovorot ~ovekot vo samadija ja otvora ustata ? - Pomalku ja otvora. Ama, toj mo{ne retko razgovara. - Kako izgleda teloto na ~ovekot vo samadija ? - Gotovo kako normalno telo, mo`da ne{to poòlto. - Dali ~ovekot vo samadija ima nekoja obleka ili ne ? - E oble~en. Ama, moè da bide i bez obleka. - Kako vas ve razbira ? Mol~ewe. - Dali kaj ~ovekot vo samadija ste videle treto oko ? - Treto oko nema. Nikoga{ ne sum go videl. - Kolku se dimenziite na teloto na ~ovekot vo samadija- golemi ili obi~ni ? - Toa e tajna.
132 - Vo koja polo`ba leì ~ovekot vo samadija- prodolìv da pra{uvam. - Toj sedi- odgovoril mladiot Poseben ~ovek.224 - Sedi ? - Da, toj sedi vo polo`ba na Buda. - Se naslonuva na yid ? - Ne. - Dali ste go dopirale ~ovekot vo samadija ? - Da. - Kakvo mu e teloto ? - Ladno i ~vrsto. - A zo{to imate pristap samo vo odredena samadi dvorana ? [to se najduva vo ostanatite dvorani ? - Toa ne bi mu go rekol ni na Bogot. - Kakvi se o~ite na ~ovekot vo samadija ? Mol~ewe. - Kakov mu e nosot ? - Toa e tajna. - Toga{ go izvadiv crteòt so likot na hipoteti~not Atlanti|anin i mu go pruìv na pomladiot Poseben ~ovek. Toj vnimatelno go pogledanal, nekolku pati go prinel na o~ite, i go odloìl na strana. - [to moète da kaète za toa ?- go zapra{av. Pomladiot Poseben ~ovek mo{ne dvapati izgovoril nekoja re~enica. - [to rekol ?- go pra{avme Kirama.225 - Ja ponovil dvapati nekoja religiozna re~enica. Ne moàm da ja razberam. Ama, toj mo{ne se voznemirol- odgovoril prevoduva~ot Kiram. - Ponatamo{nite ispituvawa ne dale rezultati: mladiot Poseben ~ovek mol~el ili govorel deka toa e tajna. Mu se zablagodarivme, go zedovme crteòt i trgnavme vo svoite {atori. Po {to ve}e se razgovaravme, vo na{iot logor bilo mnogu prikazni i razmisluvawa. - Ako mu ponudime pari- govorel Sergej Selivestrov- toa }e bide skrnavuvawe. A pogledajte kako tie bedno ìveat. Ama, postoi raboti koi ne se kupuvaat so pari. Na duhot pari ne mu se potrebni. - Toa {to }e se kupi za pari ne moè da bide sveto- rekla Valentina. - Ete, Rokfeler, najbogat ~ovek na svetot, umrel- i {to ostanalo od nego: vo grobot bil oble~en vo odelo koe sigurno vredi 500 dolari. Toa odelo e rezultat na ona {to toj napravil vo ìvotot. E te{ko Rokfeler da se obogatil so svojot duh, cel negov ìvot bil posveten samo na edna rabota- zarabotuvawe na pari. Vo SSSR Lenin bil bog, i lu|eto mu se poklonuvale na toj pseudobog. Vo SAD vistinski bog e dolarot, a Rokfeler cel svoj ìvot mu se poklonuval na toj bog. Lu|eto vo svetot ja izu~uvale Rerihovata ostav{tina, ama nikoj ne ja izu~uval Rokfelerovata ostav{tina. A zar ne e Lu`kov junak; obnovuvaj}i go hramot na Hristo Spasitel, go ovekove~il negovoto ime.226 - Po se sudej}i, pomladiot Poseben ~ovek ne ja otkril tajnata, iako potvrdil deka postoi psihoenergetska bariera i ~ovek vo samadija vo pe{terata.
224
Se istakna, spored V.Majer: Vo oblasta Kicil~oka bile otkopani vkupno 113 tela i so datiraweto so jaglenorod-14 i stilot na {arite na kerami~kite sadovi najdeni do telata, tie bile pogrebani okolu 1.200 g.p.n.e. Pove}eto bile zakopani na grb so svitkani kolena za pomal prostor na grobnicite, obloèni so tuli od kal. Zna~i, toa bile legnati Belci koi pred toa bile vo sednata polo`ba. Taa bila brigiska. A prethodno se kaà: Ima mnogu zmii, za zmiite premnogu niska, bog na zmiite, Toa se misti~ni zmii.Vo pe{terata e potpolna ti{ina.Tie zmii deluvaat na onoj koj vleze. Samo brigisko. 225 Kiram=Kir am=an=on: Kir=k ir=il; Il=Ilios=Helios; So Il=Soil=Slon=Son=Sonce: son=san; sonot=sont=sonc=sonce;san=sanskrit=san skrit,kako ostrovoto Krit=Kret-a,skrito=skreto...od voda. 226 Crncite veruvale vo eden bog i se obreùvale. Vakvi bile Ednobo`cite=Evreite, so zakoseni o~i, nasledstvo po postanuvawe na Sahara, od nekade pred 4.000 g.p.n. Ova se zaprimetuva i na slikata na Rokfeler...,zatoa {to Evreite...ìveele vo zatvoreni zaednici. Isti o~i imale Mongolite, ama od pred 13.000 g.p.n.e. Tie ìveele na prostori kade vireat rastenija za droga, za bogatstvo, kako i Evreite.
133 - Jas mislam deka vo pe{terata se najduva Atlanti|anin- rekol Vener Gafarov.- Zar pomladiot Poseben ~ovek, kako {to kaùvate, reagiral na na{iot crte`. Po moe mislewe, samadi-pe{terata i este [ambala, koja prestavuva akademija za u~iteli, kade tie odat da bi se napoile so duhovna energija. (akademi=a kade mi=nie da se napoime so u~ewe, R.I.) Ama...ostanalo mnogu ama. Naredniot den so Valerij Lobankov otidov da se vidam so postariot Poseben ~ovek. Sme bile apsolutno ubedeni deka e neophodno da ne vodime direkten razgovor tuku da postavuvame okoli{ni pra{awa. [to rekol postariot Poseben ~ovek Devetdesetpetgodi{nata starost na postariot poseben ~ovek ipak ve}e se ~ustvuvala: na edno oko mu se pojavuvala katarakta, na drugo gledal dobro, teloto o~igledno mu bilo vo lo{a sostojba, se ~ustvuvalo ote`nato dvièwe na zglobovite. Ama, toj bil potpolno so zdrav um, ~esto se àlel,govorel brzo i so mlade~ka ùstrina.(Katarakta=ka ta rakt-a,R.I.) Vo malata soba ne negovata ku}a Valerij, preveduva~ot i jas sednavme na stolici. Ja otvoriv ~antata, go zedov crteòt so likot na hipoteti~niot Atlanti|anin i mol~ej}i mu go pruìv na postariot Poseben ~ovek. Toj vnimatelno go poglednal crteòt, nakrivuvaj}i ja glavatada bi gledal so okoto na koe gledal. Valerij i jas vnimatelno go posmatravme.Ama, na negovoto lice ne bilo nikakva reakcija. Postariot Poseben ~ovek go odloìl crteòt i rekol: - Nema ni{to da re~am za samadi-pe{terite. Toa e golema tajna. - Objasnete mi, Ve molam, {to e toa samadi- zamoliv - Toa isto taka ne moàm da kaàm. Toa ne bi mu go rekol ni na Bogot. Ni drug Poseben ~ovek toa nema da go kaè. Valerij i jas se pogledavme; na samiot po~etok doìveavme potpoln neuspeh. Toga{ mu prijdov na postariot Poseben ~ovek, vnimatelno go zedov na{iot crte`, i go prinel na negovite o~i i so napor rekov: - Nie ve}e mnogu godini tragame vo pe{terite ~ovek vo samadija so vakva nadvore{nost. Tie imale mal nos, ogromni o~i, mali u{i, da e ogromen rast, so golem graden ko{. Dali ste videle takov ~ovek vo va{ata samadi-pe{tera ? Postariot Poseben ~ovek me prostrela so svoeto edno oko na koe videl, potoa se svrtel i glasno rekol: - Takov ne sum videl. - Mo`da ne ste videle takov ~ovek vo onie dvorani na pe{terite vo koi imate pristap.Mo`da takov ~ovek se najduva vo drugite dvorani na pe{terite- rekov,ponovo so napor. - Toa e tajna. - Jas sum seedno ubeden deka vo pe{terite postojat lu|e vo samadija koi vaka izgledaat-povtorno mu go pokaàv na{iot crte`. - Vo onie dvorani na pe{terite vo koi imam pristap, lu|e so takov izgled nemalo. Ima sli~ni... Lobankov i ja se pogledavme. Valerij so {epnuvawe re~e: - Tamu gi ima mnogu ! - Ako vo onie pe{terski odaji, vo koi vie imate pristap, se najduvaat lu|e koi li~at na ovoj crte` na ~ovekot vo samadija...- namerno zastanav. - Ne li~at site- lutito rekol postariot Poseben ~ovek. - A vo drugite odaji na pe{terata- prodolìv- mora da bidat lu|e vo samadija, to~no vakvi kako ovoj ~ovek na crte`. - Tie isto taka ne se sosem takvi. Ama, toa e tajna- odgovoril postariot Poseben ~ovek. Po toa go zel vo raka na{iot crte` i iznedano rekol: - Mo{ne sum se uzruel koga ova go videv ! Otkade vi e toj crte` ? Napraviv pove}e zna~ajna pauza. - Bi sakal vas da ve pra{am- odgovoriv so pra{awe na pra{aweto- dali vo pe{terata ste videle lu|e vo samadija koi imaat treto oko ? - Ne, tie nemaat treto oko. Toa e simbol. Dali vo Va{ata samadi pe{tera ima lu|e vo samadija so ba{ takvi golemi neobi~ni o~i i tipi~ni zasvodeni kapaci ?
134 Se toa na crteòt go pokaàv. - Nekoi lu|e imaat golemi neobi~ni o~i, drugi imaat obi~ni o~i- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - Dali vo svojata pe{tera vidovte lu|e so takvi mal spirale nos vo oblik na ventil? - Ne, oblikot na nivniot nos e drug~ij. Ama, kaj nekoi lu|e vo samadija nosot e mal, kaj drugite golem, kako kaj obi~nite lu|e. - A vo drugite odaji na pe{terata, vo koi nemate pristap, moè li da bidat lu|e vo samadija so takvi mal spiralen nos vo oblik na ventil ? - Toa e tajna. Lobankov se nagnal prema mene i mi pro{epotel ma uvo: - Toa e tajna mi zvu~i kako da. - Kaète mi, dali u{ite na lu|eto od pe{terata se golemi ili mali, kako na crteòt ?227 Lu|eto vo pe{terata imaat golemi u{i. Kaj nekoi se mo{ne golemi, kaj drugite, kako kaj obi~nite lu|e. Ama, takvi mali u{i, kako na crteòt, jas ne sum videl- odgovoril postariot Poseben ~ovek. Lobankov i jas u{te edna{ se pogledavme, pomisluvaj}i: Sme napravile gre{ka vo pogled na u{ite. - Dali ustite na lu|eto vo pe{terite se kako na crteòt ? Postariot Poseben ~ovek se primaknal na crteòt i odgovoril: - Ne, nemaat takvi usti. Nivnite usti se kako kaj obi~nite lu|e. Ama...moàt da bidat i so sosema drug~ii usti. - Kakvi ? - Toa e tajna. Lobankov i jas ponovo se zagledavme. Mo`da tamu, vo pe{terskite dvorani vo koja toj Poseben ~ovek nema pristap, se najduvaat samadija lu|e, koi imaat mal nos so spiralen oblik nalik na ventil i neobi~na usta ? Pri prilika na rekonstrukcijata na oblikot na Atlanti|anite prema slikite na tibetanskite hramovi, imavme te{kotija upravo so tie delovi na liceto.O~igledno sme pogre{ile. Koj znae, mo`da vo tie odaji vo koi ne vleguvaat ni Posebnite lu|e, sedat vo samadija Lemuro-Atlanti|ani, a vo dostapnite dvorani se najduvaat Atlanti|ani i lu|e na na{ata civilizacija. Mo`da toj Poseben ~ovek vo sosednata pe{tinska dvorana videl Lemuro-Atlanti|anin ? Vo sekoj slu~aj, ima osnova taka da mislime prema ona {to go rekol. - Dali lu|eto vo pe{terite imaat golem graden ko{, ili obi~en ?- zapra{av. - Nekoi imaat golem graden ko{, nekoi- obi~en- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - A kolku se visoki ? - Ne moàm da kaàm, tie sedat. - Voop{to, dali lu|eto vo pe{terata se golemi ili mali ? - Ednite se golemi, drugite- kako obi~ni lu|e. - Dali kaj lu|eto vo pe{terata ~erepite se mali, ili kako kaj obi~nite lu|e ? - Imaat razni vidovi ~erepi. Nekoi imaat mo{ne golemi ~erepi, nekoi golemi i izdolèni kako kula, a nekoi obi~ni. Site imaat dolga kosa.228
227 228
@ivotnite, na primer, na povla`ni prostori imaat pogolemo telo, pogolemi u{i..., a i lu|eto. Dolga kosa nosele Belcite. Spored Bakon, kako docen sarmatski period ograni~en skoro kaj Sarmatite isto~no od Don bila deformacijata na ~erepot. Obi~ajot, glavata na decata se vrzuvala na to~no opi{an na~in i taka se deformiral ~erepot, koe bilo poznato od raznite preistoriski kulturi. Vo sredna Azija ova bilo vo raniot period na novata era, posebno kaj Hunite, a od isto~nite Alani toa bilo prevzemeno. Pak, otkako arheolozite vo Rusija, vo gradot Pjatigorski, i vo Sredna Amerika, vo meksikanskiot grad î~avava, prona{le ~erepi {to mnogu li~at na ~erepite pronajdeni vo Kenija, amerikanskiot ekspert Aron Pije iznel interesna teorija za nivniot nastanok, so koja se soglasuvaat pove}eto negovi kolegi. -Glavite na tie praìteli se namerno deformirani. Vidlivi se tragi na pritiskawe pa pretpostavuvam deka u{te kako novoroden~iwa bile staveni vo kalapi za glavite da im dobijat neobi~en izgled. Se gleda edno isto genetsko- geografsko podra~je na Crncite i Mongolite so svoite Indijanci. Za Djurant, u{te podaleku na sever, dol` bregot na Crno More, lutale Skitite,
135 Ponovo se poglednav so Lobankov. Se javuva vpe~atok deka vo pe{terata vo sostojba na samadija se najduvaat lu|e na razni civilizacii. Iznedno postariot Poseben ~ovek go zede vo rakata na{iot crte` vo i samiot, ne ~ekaj}i go na{eto pra{awe, rekol: - Ako lu|eto vo pe{terata imaat lice kako na crteòt, teloto im e krupno i debelo. Ako imaat obi~en izgled, teloto im e mr{avo. Lobankov i jas zamol~ivme. Postariot Poseben ~ovek isto taka posredno priznal deka vo pe{terata se najduvaat lu|e koi po nadvore{nost li~at na nadvore{nosta na na{iot hipoteti~en Atlanti|anin (naravno, so odredeni korekcii). - Dali kaj lu|eto vo pe{terata ste videle koìci me|u prstite na racete i nozete ?go zapra{av, izleguvaj}i od obamrlosta. - Ne, ne sum videl. Prstite na racete i nozete im se obi~ni, ama so mo{ne dolgi nokti. - Dali ste gi razdviùvale prstite na racete ili nozete, da bi ste videle koìci? - Ne, ne sum gi razdviùval Lobanokov pro{epotil: Pogledaj gi svoite sobrani prsti- ne bi moèle da se vidat koìci.229 Klimnav so glavata. Do{ol mig da postavam kontrolno pra{awe; vo naukata e neophodna dvostruka i trostruka kontrola. To est, trebalo u{te dvapati da gi postavam glavnite od ve}e postaveni pra{awa, da proveram dali postariot Poseben ~ovek }e odgovori isto, tuka da nema primesi na ma{ta. Ako fantaziral, porano ili podocna }e odgovori drug~ie. - Kaète- kako ni{to da ne bilo, zapra{av- treto oko kaj lu|eto vo pe{terata ne go vidovte ? - Ve}e rekov deka toa e samo simbol- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - A mo`da lu|eto so golem ~erep imaat treto oko ? - Edino ako sami sebe si go stavile- se podnasmeal postariot Poseben ~ovek. - A kakva se o~ite na lu|eto vo pe{terata ?
horda na vojnici, polu- mongoli, polu- evropski soj, sirovi bradasti gorostasi koji ìveele vo kolite, gi drèle ènite vo izolacija pod ferexe (purdah), javale neosedlani divi kowi, se borele da bi ìveele i ìveele da bi se borele, ja piele krvta na svoite neprijateli i koristele skalpovi kako ubrusi, ja slabeele Asirija, ja pregazile zapadna Azija, dospeale do samite gradovi na Egipet i na krajot gi sovladale Me|anite. Toj go naveduva Hipokrat, deka toj propovedal: nivnite èni kako devici javale kowi i strelale so lak i strela, frlale kopje javaj}i i se borele so neprijatelot i go napu{tale svoeto devi~enstvo koga ubivale tri neprijateli. Omaènata èna ne java, osven ako e potrebno za nekoj pohod. Tie nemale desna dojka, koja kako novoroden~ina so usvitena sprava od bronza od majkata taa se isprùva. Taka taa zaostanuva vo rastot, a celata snaga i masa se usmeruva na desnoto ramo i desnata raka. Arnautite bile prestaveni od Tatari i êrkezi. Vo Amerika imalo indijnsko pleme êrokezi, {to ozna~uvalo kus no`. Tie skalpirale i masarkirale. Vakvi obi~ai imaat Arnautite: vo R.Makedonija se truele samo ènski u~eni~ki, {to vaì so pobuni itn., duri organizirano begawe od ju`na Srbija NATO da izvr{i agresija vrz Srbija. Pak, R.Makedonija primi na svoj tro{ok 360.000 izbeglici. Kaj niv nema{e blagodarnost, tuku samo nezadovolstva i kleveti. Kaj niv ima nasilstva, silovawa, i vnatre vo semejstvata, itn. Vo R.Makedonija nezakonski primija preku 150.000 dràvjanstva i so NATO stanale narod. Iako ovie vo Makedonija se kolonisti, {to vaì i za ju`na Srbija, tie kako najverni muslimani so site usilbi bez kraj sakat da go uni{tat pravoslavniot rod... 229 E mo`no poedinci da imaat i takvi prsti, zatoa{to prethodnikot na ~ovekot izlegol od more, voda: Spored Kolb, analizata na krvnata plazma na ìvotnite pokaùva, deka ima soodnos so jonite od sostavot na solite vo morskata voda. Ovoj naod potvrduva, deka prvite ìvi su{testva se razvile vo moreto, a jonite gi primale od morskata voda vo soodveten odnos. Pri oformuvaweto na telesnata te~nost, jonskiot odnos na morskata voda se prilagodil kon protoplazmata. Taka se odràle istite regulatorski osobini za odrùvawe. Na visokorazvienite ìvotni moreto im sluì za razmena na materiite vo nivniot organizam vo forma kako {to e krvta. Spored H.Vent, vo mo{ne raniot stadium na razvojot na ~ovekot, embrionot ima {krgni otvori sli~ni na {krgnite otvori na morskoto ku~e. ôve~kiot embrion zastra{uva~ki nalikuva na embrionot na drugite cica~i na istoto doba. Zatoa, zaklu~il Hekel,sekoe su{testvo go povtoruva razvojniot pat na svojot vid.Vo prilog se naveduva ribjata bolest (Ichthyosis). ôvekot na koàta ima kako ribji lu{ki. Ovie se pojavuvaat so porodot i ostanuvaat cel ìvot. Toj dostiga dlaboka starost: 90 g. Vo Bitola pred nekoja godina po~ina nejzin ìtel so ribja koà. Sekako, moàt da postojat vakvi lu|e, so pove}e prsti itn.No toa se poedini slu~ai.
136 - Kaj nekoi se golemi, kaj nekoj- obi~ni, kako kaj site lu|e. - Kako izgledaat golemite o~i na lu|eto vo pe{terata ? - Ne moàm to~no da go opi{am. Ama, ne se kako kaj obi~nite lu|e. - Dali ste obratile vnimanie na neobi~nata zakrivenost na gorniot kapak kaj tie lu|e so golemi o~i ? - Ne, ne sum gi zagledal. Vo sostojba samadija o~ite se poluzatvoreni. Moàm edno da kaàm deka golemite o~i izgledaat neobi~no. Lobankov pro{epotil: A eto, vistina govori. Neobi~na zakrivenost na gorniot kapak }e primeti samo oftalmolog. - Dali vo pe{terata ste videle lu|e so mo{ne mal nos ? prodolìv so kontrolnite pra{awa. - Ve}e sum govorel deka kaj nekoi lu|e vo pe{terata nosot e mal, kaj drugite- golem, kako kaj obi~nite lu|e- odgovoril postariot Poseben ~ovek.-Toj ne e kako na va{iot crte`. - A ima li lu|e so takov nos vo drugi sali vo pe{terata, kade Vie nemate pristap. Pokaàv na crteòt. - Toa e tajna. Nastanalo mol~ewe. Se ~ustvuvalo deka postariot ~ovek ne fantazira: negovite ponoveni odgovori sosema se sloùvale so prethodnite. Iznenadno postariot ~ovek go zel vo raka na{iot crte` i ponovo rekol: - Mo{ne me vozbudi izgledot na toa lice ! - A kakva e glavata kaj lu|eto vo pe{terata ?- ne prestanav so kontrolni pra{awa. - Toa {to porano go rekov e to~no: kaj edni glavata e golema, kaj drugite - vo oblik na kula, kaj tretite- obi~na. - Kolkav e trupot na raznite lu|e i pe{terite ? - Toa ve}e go rekov- lutito odgovoril postariot Poseben ~ovek. Svativ deka postavenite kontrolni pra{awa pove}e ne odat. Lobankov istovremeno mi pro{epoti na uvoto: - O~igledno ne fantazira. Govori vistina ! Re{iv da povedam razgovor za drug aspekt, da bi po toa povtorno vratam na tretata serija na kontrolni pra{awa. - [to vie mislite, dali ulogata na lu|eto vo samadija zna~ajna za o~uvuvawe na ~ove{tvoto na Zemjata ? - Ako meditacijata bila uspe{na, e mo`no da se vleze vo samadija, ako ne uspealatoga{ ne moè da se vleze. Za ulogata na samadij za ~ove{tvoto ne sakam da govoram- toa e tajna- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - Moè li dene{niot ~ovek da vleze vo dolg samadi ? - Dene{niot ~ovek ne moè, oti za toa e potrebno da se ima mo} na Bogot. Drevnite lu|e vleguvale vo samadi vo pe{terite i moèle da vlezat vo taa sostojba na mo{ne dolgo vreme. - Dali vo pe{terite moàt da se najdat mo{ne drevni lu|e ? - Toa e tajna. Zvu~i kako da , pomislivme i jas i Lobankov. - Jas mislam deka lu|eto so golema glava, neobi~ni o~i, mal nos, golemi u{i, krupno telo i golem graden ko{ se najstari lu|e. Dali e taka ?- zapra{av. - Toa e tajna. - Dali vo Va{ata pe{tera mo`no da se najdat lu|e vo samadija koi imaat vakva nadvore{nost ?- mu go pokaàv crteòt na hipoteti~niot Atlanti|anin. - Toa e tajna. - Dali moàt vo pe{terite da se o~uvaat lu|e od prethodnite civilizacii vo sostojba samadija ? - Moàt. Toa e mo`no. - Kolku dolgo ~ovek moè da ostane vo pe{terata vo sostojba samadija ? - Toa zavisi od snaga na duhot. ôvekot vo samadija moè da boravi vo pe{terata i iljada godini, milion godini i pove}e. Ama, jas sum proìveal samo 95 godini, zatoa mi e te{ko da kaàm- odgovoril postariot Poseben ~ovek.
137 - Kolku dolgo ve}e ja obavuvate misijata na Poseben ~ovek, koj ja ~uva pe{terata samadija ?- prodolìv so pra{awa. - Ve}e mnogu godini. - Kolku to~no godini ? - Ve}e mnogu godini. - Dali za site tie godini nekoga{ ste videle nekoj ~ovek od pe{terata da izlegol od sostojba samadija ? - Ne, toa ne se slu~ilo. - A dali Vie pamtite deka bilo koj vlegol vo sostojba na samadija vo pe{terata koja ja ~uvate ? - Ne, toa ne se slu~ilo...iako nekoi Tibetanci sakale da vlezat vo samadi vo mojata pe{tera. - A zo{to toa ne uspeale ? - Ne moèle da ja pominat probnata meditacija. Ve}e rekov deka dene{nite lu|e imaat slaba mo} na duh. Drevnite lu|e imale pomo}en duh. - To est- prodolìv- ne uspeale da vlezat vo pe{terata ? - Da, tie ne moèle da vlezat vo pe{terata uprkos na toa {to dobro vladeele so meditacijata i imale iskustvo na vleguvawe vo samadija- odgovoril postariot Poseben ~ovek - Ne moèle da ja probijat psihoenergetskata bariera !- mi pro{epnal Lobanov. - Koj ne gi pu{til vo pe{terata ? - On ! - Koj e toa- On ? - Toa e tajna. Se zagledav so Valerij: najverojatno e deka samo Lemuro-Atlanti|anin, kako pretstavnik na najrazviena civilizacija na Zemjata, moèle da ovladeat so takva mo} na psihi~ka energija. - [to Vie mislite- zapra{av- dali e mo`no pove}e pati da se vleze vo sostojba samadija ? - Takvo ne{to ne sum go videl. - Seedno,{to mislite, dali e mo`no pove}e pati da se vleze vo sostojba na samadija ? - Se raskaùva deka ima takvi lu|e. Ama, za toa podobro znaat lamite. Jas takvi lu|e ne sum videl. - Po izleguvaweto od sostojbata samadija, moè li ~ovek da ìvee so voobi~aen ìvot ? - Ne znam, toa ne sum videl. - Seedno, {to mislite ? - Toa ne sum go videl, pa ne moàm da kaàm. Pra{ajte gi lamite, tie bi trebalo da znaat. - A moè li od samadija da izleze ~ovek koj ne li~i na obi~ni lu|e ? - Toa ne sum go videl. - Zna~i- prodolìv so nagoduvawe- lu|eto so neobi~na nadvore{nost nepodvi`no sedele vo tekot na cel period vo koj Vie ja ~uvate pe{terata ? - Da. Ama, ne sedat nepodvi`no samo lu|eto koi imaat neobi~na nadvore{nost, tuku i lu|eto so obi~en izgled- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - Nikoga{ ne ni mrdnale ? - Ne. - Dali vo pe{terata ste razgovarale so lu|eto vo samadija ? - Toa e tajna. - [to Vie mislite, dali lu|eto so neobi~en izgled, ako bi izlegle od stadium samadija, moèle da ìveat na Zemjata kako obi~ni lu|e ? - Bi moèlo, ama drug~ije. - Kako ? - Za toa podobro znaat lamite. - Poznato e deka Buda izgledal neobi~no. Mo`da Buda isto taka izlegol od samadija od nekoja pe{tera ?
138 - Toa ne znam. - Dali neobi~nite lu|e vo pe{terata li~at na Buda ? - Nekoi li~at, nekoi ne. Na Valerij Lobankov i mene taa informacija ni bila draga, oti ja potvrduvala na{ata smela pretpostavka za me{oviti samadi-pe{teri, koi imaat cel dijapazon prestavnici na raznite civilizacii na Zemjata. - [to Vie mislite, {to gi naveduva lu|eto da ja prekinat sostojbata na samadija ? - Toa bi trebalo da znaat lamite- ponovo odgovoril postariot Poseben ~ovek. - Govori samo ona {to znae- tiho prokomentiral Lobankov. - So kakov cel lu|eto vleguvaat vo samadija i proveduvat vo pe{terite iljadi, pa milioni godini ? - Mislam deka mnozinstvoto vleguva vo samadi zatoa da bi ja videle idninata za nea da se so~uvaat. Postariot Poseben ~ovek govorel za lu|eto vo samadija onaka kako lekarot govori za pacientite, ne smetaj}i go toa so ne{to neobi~no. E zanimlivo- dali toj svatil deka toa e vlog mnogu pogolem- Genfond na ~ove{tvoto ? - Kaète mi- zapra{av- kakva e ulogata na samadi-pe{tera ? Mislite deka toa e na~in na o~uvuvawe na Genfondot na ~ove{tvoto, to est onoj fond na lu|e koi bi moèle da go obnovi ~ove{tvoto na Zemjata vo slu~aj na seop{ta katatrofa ? - Jas samo ja ~uvam samadi-pe{terata i ne e moe za toa da prosudam. - Pa ipak svojot ìvot ste go posvetile na ~uvawe samadi-pe{tera. Sigurno ste razmisluvale za toa {to ~uvate ? - Bidej}i samadi-pe{terite se dobro za{titeni, mislam deka nivnata uloga za lu|eto e mo{ne golema. A kakva uloga samadi-pe{terite imaat za lu|eto na Zemjata, za toa pove}e znaat lamite. Ama, toa e golema tajna. - A zo{to vo samadi-pe{terite se najduvaat ne samo obi~ni lu|e, ve}e neobi~ni, koi ne li~at na nas ? - Neobi~nite lu|e se mo{ne drevni. A samadi moè da traje mo{ne dolgo- odgovoril postariot Poseben ~ovek - Koj gi {titi samadi-pe{terite ? - Duhot. - îj duh ? - Negov. - Koj e On ? - Toa e golema tajna. - [to vie rabotite vo samadi pe{terata, bidej}i tamu vie proveduvate po tri ~asa sekoj mesec ? - Gledam dali tamu e se vo red. - A {to konkretno ? Gledate, dali se izgubil nekoj kamen, dali polo`bata na telata vo samadija e pravilna ? - Ne samo toa. - A {to u{te ? - Ti{ina. - Vo kakva polo`ba sedat lu|eto vo samadija ? - Lu|eto vo pe{terata sekoga{ sedat vo polo`ba na Buda- odgovoril postariot Poseben ~ovek. - To est, so nozete podvitkani ispod telata. A vo kakva polo`ba im se racete ?- po~nav da odam ponatamu. (so nozete podvitkani ispod telata e i brigisko sedewe, R.I.) - Racete im se poloèni na kolena. - O~ite im se, kako ste rekle, poluzatvoreni. A kakva e polo`bata na o~nite jabol~nici ? - Se svrteni vo vis, taka samo da se gleda samo belkata. - Kako kaj ~ovek vo son- mu pro{epotiv na Lobankov- kaj mrtovcite o~nite jabol~ici se usmereni napred. Toa dokaùva deka lu|eto vo samadija se ìvi. - Na {to sedat lu|eto vo samadija ?
139 - Obi~no pod niv e tigrova koà. - Zo{to tigrova koà ? - Ne znam. - Dali ste gi dopirale lu|eto vo samadija ? - Naravno. - [to pri toa ste ~ustvuvale ? - Teloto im e tvrdo i ladno. - Dali lu|eto vo samadija ìveat ? - Naravno. - Znaete li nekoi lu|e koi za va{iot ìvot vlegle vo samadija ? Ne govoram za Va{ata pe{tera; rekovte otkoga vie ja ~uvate tamu nikoj ne vlegol vo samadi. A na drugi mesta ?- zapra{av. - Pred mnogu godini, eden Nepalec, kogo go poznavav, po ime Surax Baxra, oti{ol vo edna pe{tera na Tibet i tamu vlegol vo sostojba samadija. I den denes e vo taa pe{terarekol postariot Poseben ~ovek. - Toj ~ovek, Surax Baxra, uspeal da ja pomine ispitnata meditacija pred vleguvawe vo samadi pe{terata ? - Ne znam. Toj ne vlegol vo mojata pe{tera. Mo`da vlegol vo samadi vo nekoja obi~na pe{tera, kade ne e neophodna probna meditacija. A mo`da go ovladeal so mo{ne golema snaga duhot, kakva {to imale drevnite lu|e, i uspeal da ja poloì probnata meditacija. - Od toa {to ste rekle moè da se zaklu~i deka nekoi od samadi pe{terite gi {titat duhovi, a nekoi ne. Kaète, zapravo tie samadi-pe{teri, kade se najstari lu|e na neobi~en izgled, se za{titeni so duhovi. - Toa e tajna. - Dali vo svetot ima u{te samadi-pe{tera ? - Da, ima takvi vo Nepal, Tibet, vo Kina i Indija. Do{lo vreme za tret niz kontrolni pra{awa, mada i Lobankov i jas ve}e sme bile ubedeni deka postariot Poseben ~ovek govori vistina. - A kakvi se o~ite kaj lu|eto vo pe{terata ?- ipak pra{av. - Ve}e rekov deka kaj ednite se golemi i neobi~ni, a kaj drugite obi~ni, kako kaj lu|eto- lutito odgovoril postariot Poseben ~ovek. - A kakov im e ~erepot ? - Ve}e rekov deka kaj ednite e golem, kaj drugite vo oblik na kula, kaj tretite obi~en- zbuneto pogleduvaj}i postariot Poseben ~ovek. - A kakov e nosot230 kaj lu|eto vo pe{terata ? - Se {to porano vi rekov e to~no- mi obrusi toj. - A kakvi im se u{ite ? Postariot Poseben ~ovek me pogledal kako da sum nerazumno malo dete. Lobankov pro{epotil: - Dosta ! ]e se naluti ! - Kaète mi- preminav na glavno pra{awe- dali bi moèle da vlezeme vo samadi-pe{terata ? - Nastanal molk. Postariot ~ovek, o~igledno, ne o~ekuval takvo pra{awe. - Ne }e ja pominete probnata mutacija- odgovoril toj.- Nikoj ne moèl da pomine niz vlezot vo pe{terata, osven mene i pomladiot Poseben ~ovek. - A ipak ? - Toa e smrtno opasno. - Nie imame dobri nameri. - Toa ni{to ne zna~i. - A moème li ipak da probame ? Moèlo da se ~ustvuva deka na{iot postar Poseben ~ovek ni e naklonet. - ]e razmislam, dojdete utre- toj odgovoril.
230
Aleksandriskiot glaven arhitekt Dejnokrat (=dejno-st krat-i) predloìl da se izvaja nosot na Sveta Gora vo statua na Aleksandar Makedonski, {to bilo odloèno. Ama toj moè da bide i otse~en... Belcite imale i orlov nos. Kaj Mongolite pokraj {to nosot mu bil mal, isto taka, duri i iskriven...
140 Lubezno se pozdravivme so postariot Poseben ~ovek, mu go poklonivme crteòt so likot na na{iot hipoteti~en Atlanti|anin i si otidovme. Na ulica nas Lobankov ni rekol: - Kakva sre}a sme imale ! Kakov e toa sjajen ~ovek ! Dobivme edinstveno svedo{tvo od ~ovekot koj cel svoj ìvot go pominal uz lu|eto vo samadija ! A primetno deka tamu gi ima mnogu, i toa od razni civilizacii. Toa e Genfond na ~ove{tvoto ! Dali }e saka da ne pu{ti tamu ? Naredniot den sam so Lobankov otidov do postariot Poseben ~ovek i u{te edna{ go zamolil za dozvola da ja pogledame samadi pe{terata. Pri toa nas ni e potvrdeno, {to ve}e sme znaele od lamite, deka koristeweto na fotoaparatite i kamerite strogo zabraneto. - U{te edna{ vas vi kaùvam deka vleguvaweto ve}e vo prvata sala na samadi pe{tera e opasno po ìvot- tiho rekol postariot Poseben ~ovek. - Razbirame- odgovoriv. - Razgovarav so pomladiot (Poseben ~ovek- E. M.). Odlu~ivme na eden od vas da dozvolime da vlezete vo prvata sala na pe{terata. A ponatamu ionaka ne bi moèle da projdete, neste vo sostojba da ja projdete probnata meditacija. Nikoj toa ne moèl da podnese !- rekol postariot Poseben ~ovek. - Blagodaram - Ama imajte na um- prodolìl postariot Poseben ~ovek- ako po~nete lo{o da se ~ustvuvate, vra}ajte se nazad. Ako toa ne go napravite, }e umrete. Dali vi e jasno. - Dali moè da se ponese lampa ? - Moè, ama so slaba svetlost. Dali saka nas da ne pu{ti vo samadi-pe{terata ? Po povratokot na logorot, se opu{tivme vo nagoduvawe za razlozite od koi eden od nas }e pu{tat vo prvata sala samadi-pe{tera. - Verojatno im e poednostavno nas da ne pu{tat vo prvata sala na pe{terata i nas da ni dokaàt deka pe{terata e neprohodna, tuku da vnimavaat na nas; inaku }e otkrieme kade se najduva samadi-pe{terata, }e odime tamo samostojno i poginime- rekol Lobankov. - Tie moàt da se bojat- pretpostaviv- deka site tamu }e pojdeme. Od edna strana, bi moèle site da izgineme, okolu {to bi se dignala mnogu buka; a od druga strana, na{ite zdruèni torzioni poliwa bi moèle da ja naru{at sostojbata vo samadija vo pe{terata. Da se setime na prikaznata kako polkot na kineskite komunisti se probile vo edna od samadipe{tera. - Sosem e mo`no- prodolìl Lobankov- deka tie nas ne smetaat Posebni lu|e koi ~uvaat nekoja samadi-pe{tera vo Rusija i sakaat da vidat dali ruskiot Posebeni ~ovek moè da vleze vo tibetanska samadi-pe{tera. Toa e ravno na principot: moète li i vie, stranci, da napravite isto {to i nie ? - Moè da bide. Nave~er sme odlu~ile vo samadi-pe{terata da pojdam jas. Nas ~etvorica (pomladiot Poseben ~ovek, jas, Lobankov i prevoduva~ot Kiram) trgnavme od seloto. Dva-tri kilometri odevme po selskoto planinsko pat~e, koe vodelo dol` klanecot. Ponatamu pomladiot Poseben ~ovek skrenal na odvaj primetno pat~e koe po~nalo da se iska~uva na planinskata padina. Bidej}i pominavme niz zonata na odroneti kamewa, vlegovme vo carstvo na hridina. Provlekuvaj}i se pome|u odrodenite par~iwa na hridina, pomladiot Poseben ~ovek nas ne dovel do negolemiot otvor na pe{terata vo stenite. - Ova e samadi- pe{tera ?- zapra{av. - Da- odgovoril pomladiot Poseben ~ovek. Se setiv {to govorele lamite, kako samadi-pe{terite se skrieni. Zapravo, vo hridinite na pustata planinska padina moèlo da se najde mno{tvo na sli~ni pe{terski otvori. A kolku se samo takvi otvori i jami vo okolnite planini, ~ija panorama se pruàla pred nas ? Vo samadi-pe{teri. Tuka- u{te edna{ rekol pomladiot Poseben ~ovek. Sednavme, odahnavme i jas po~nav da se pripremam za vleguvawe vo samadi-pe{terata. Bilo podne. Na àlost, tuka ne stignavme vo vreme na polniot mesec, koga Posebnite lu|e vleguvaat vo samadi pe{terata.
141 Se oblekov so goretska jakna, staviv skija{ka kapica vo xepot i za sekoj slu~aj so sebe ponev alpinisti~ki konec i stap. Proveriv dali slabata svetilka raboti. Negolemiot otvor vo koj vlegov se pro{iril po nekolku metri. Se vrativ nazad, promolnal glavata od otvorot i go zamoliv pomladiot Poseben ~ovek za dozvola ovde da me fotografira. Pomladiot Poseben ~ovek, koj kategori~no mi branel da go fotografiram vlezot na samadi-pe{terata, dopu{til da me slikaat vnatre na pro{iruvaweto po vlezot. Edna{, ne pove}e. Lobankov toa go napravil. Site ostanale na vlezot vo samadi-pe{terata.Jas trgnav vnatre.Po spomenatoto pro{iruvawe doa|a tesen premin, {irok dva-tri metra. Bidej}i niz nego odev 20-25 metri, ve}e vo potpolna temnina naidov na èlezna vrata, so zatvorena brava. Zastanav vo nedoumica. Iznenade` otpozadi slu{nav zvuk na ~ekor. Srceto po~nalo da mi ~uka. Osvetliv so lampata i go vidov pomladiot Poseben ~ovek. Toj mol~ej}i mi prijde (ne moèvme da razgovarame bez preveduva~), ja otklu~al bravata i mol~ej}i se vratil nazad, kon povr{inata. Pri svetlosta na lampata ja osmatrav vratata. Bila napravena od èlezo debelina pet-{est milimetri i obojena so crveno, braun i òlta boja. Oboenite {ari ocrtuvale tri figuri, koi izdaleku potsetuvale na o~i. Vratata bila vgradena vo stenata i za~vrstena so malter. Sagnuvaj}i se, pominav niz vratata. Odnekade pomisliv, nekoj slu~ajno da ne gi zaklu~i zad mene ? Bidej}i pominav u{te nekolku metri, se najdov vo prostrana sala. Mi postana ladno. Ja staviv skija~kata kapa. Bidej}i pominav 10-15 metri, zastanav i se koncetrirav na svoeto ~ustvo. Ne sum ~ustvuval nikako deluvawe na mene. Ja ugasnav lampata i zastanav nekolku minuti vo temnina: potpolna temnina, kakva {to moè da bide samo vo pe{tera i potpolna ti{ina. U{te edna{ se koncetrirav na ~ustvoto- se bilo normalno i samo ritmi~koto ~ukawe na srceto mi ukaùvalo deka sum ìv. Strav ne bilo- o~igledno, toa bil rezultat na dolgogodi{nite sportski i hiru{ki naviki da bidam vo sostojba da se koncetriram vo sloèni situacii. Ja zapaliv lampata i trgnal ponatamu. Naskoro na sprotivnata strana na salata vidov u{te eden otvor, {irina okolu dva metri. Verojatno toj otvor e vo kogo po~nuva da deluvaat psihoenergetski barieri na samadija-pe{tera, pomisliv. Vnimatelno pratej}i go svoeto ~ustvo, prijdov na toj otvor. Se bilo normalno. Ama, na otprilika metar-dva do vlezot vo otvorot, ~ustvuvav lesna voznemirenost. Vo po~etokot pomisliv deka sekako se pla{am i se potrudiv vo sebe da go zagu{am toa ~ustvo. Pri prilikata na vlezot vo otvorot osetiv neo~ekuvano ~ustvo na nepojmliv strav, koj po nekolku desetina ~ekori niz hodnikot isto taka neo~ekuvano iz~eznalo, ama go zamenilo ~ustvoto na nepojmliva i sna`na lutina. Po u{te nekolku desetina ~ekori po~nalo da me boli glava. Voop{to, za sebe moàm da kaàm deka ne sum stra{livec i ne mi e prv pat da boravam vo planiski pe{teri. Jasno sum ~ustvuval deka stravot i lutinata bile na nekoj na~in predizvikani, to est uzrokot ne bil vo mene. Po u{te nekolku ~ekori napred, ~ustvoto na lutina se poja~alo, a glavobolkite postanala nesnosna. Odoluvaj}i na tie ~ustva, preminav u{te desetina metri. Glavobolkata postanala takva odvaj da sum ja podnel. Se zaustaviv, ja isklu~iv lampata i vo potpolna temnina probav da se usredsredam, probaj}i da se oslobodam od glavobolkata koja ne prestanala. Se naterav sebe da se setam kako vo tekot na edno planirawe po Sajanskite planini, 200 kilometri daleku od prvoto ~ove~ko prebivali{te, go skr{iv meniskusot i gi skinav tetivite vo kolenoto. Toga{ isto taka periodi~no se zaustaviv i usredsreduvaj}i se, ja napregnal voqata da bi se izboril so nepodnoslivata bolka. Ama,iako toga{ na Sajanu naporot na voqata pomognal,ovde,vo pe{terata,toj ne donel nikakov rezultat. Glavobolkata vo pulsiraj}i talasi nadirale so odredena periodi~nost,se ~inelo deka glavata sekoj mig }e mi pukni.Ama najte{ko ne bilo da se podnese taa glavobolka, tuku ~ustvoto na nepojmliva lutina.Vo dlabina na du{ata svativ deka toa ~ustvo e nametnata lutina. Ne moèv da svatam zo{o se lutam. Toa bilo ~ustvo kako du{ata da se luti i saka da se vrati na povr{ina. Nabrzina svativ deka se lutam zatoa {to vleguvam tuka -vo dlabina na tajanstvena samadi-pe{tera; so nametnato dejstvo ba{ bile podvrgnati tie delovi na mojata du{a koi se odgovorni za ~ustvoto sprotivno na zadovolstvoto- lutinata.
142 Ja zapaliv lambata i zaboravaj}i gi poslednite ostatoci od voqata, preminal u{te nekolku ~ekori. Nastapila golema slabost, jako me bolela glavata, a lutata du{a ne mi davala mir. Svativ deka ponatamu ne smee da se odi, oti bi nastapila smrtta. Go osvetlliv so lambata prostorot ispred sebe. Racete vo koja ja drèv lambata, pruèna napred, nekako sum prestanal da gi ~ustvuvam. Vo o~ite mi se slil pot, koj ne znam od kade se pojavil vo ladnata pe{tera. Svetlosta na lambata matno go osvetlila krajot na preminot i golemata pe{terska sala koja doa|ala zad nea. Odolevaj}i go bolot i potpolnoto du{evno rastrojstvo, po~nav da brzam napred. Kako mala svetlost bila ! Ete zo{to Posebnite lu|e mi prepora~ale so sebe da ponesam slaba svetilka !, pomisliv. Slabata svetilka osvetli nekolku kamewa i nekolku temni izbo~ini nad podod. [to e toa ? Ne se li toa figuri na lu|e koi sedat vo samadija ? Da, li~at na figuri na lu|e. Vo svetlosta na slabata svetilka mi izgledale ogromni. (Avtorot videl samo nekoi figuri koi li~at na lu|e, koi izgledale ogromni, R.I.) Ni{to pove}e ne moàm da kaàm. Se svrtiv i so napor podviùvaj}i gi nozete, pominav nazad. Pri izleguvaweto od otvorot vo prvata sala se prepnav i padnav, udruvaj}i go ve}e povredenoto koleno. Stoev vo sredinata na prvata sala, so grbot svrten kon otvorot koj mu izma~il so tajanstvenata sila. Jasnosta na mislite se vratila, glavobolkata prestanala, nestanalo ~ustvoto na lutina. Svativ, da pominam napred u{te samo malku, bi umrel. Pomislata na smrt, pa makar toa bilo i vo samadi-pe{era, ne me privlekuvala. Lemurijanci, Atlanti|ani ! Tie se ìvi, ìveat ve}e so milioni godini ! Tie se ~uvaat zaradi opstanok na ~ove{tvoto na Zemjata. Koj sum jas vo sporeduvawe so niv ? Zrnoto na pesok so svojata nau~na radoznalost- razmisluvav. U{te edna{ se prisetiv na svoite ~ustva vnatre na otvorot koj vodel vo samadi-salata na pe{terata. Kako samo On e jak. Koj e toa- zagoneten On? Lemuro-Atlanti|anin ? Se ~ustvuvam deka eden posvetenik govorel deka [ambala ne treba da se ~uva, taa e mnogu pomo}na od lu|eto na povr{inata na Zemjata. Tek sega, koga ja osetiv silata na psihi~kata energija, po~nav da ja sva}am nejzinata mo}. Nikako Nego ne moàm da go sovladam, vo kolku ne dobijam Negova dozvola !- takvi misli mi pominale niz glavata. Ama, senka na sumlivost i ponatamu ostanuva. A da ne sum ja prezgolemil psihoenergetskoto deluvawe ? Da toa se ne mi se pri~inilo vo ti{inata na pe{terata ? Se vrativ i ponovo pojdov kon otvorot koj vodi vo salata na samadija. Nastanite se ponovile so ist red. Na isto mesto pred vlezot se pojavilo ~ustvo na voznemirenost. Zastanav i se koncetrirav na toa ~ustvo; toa o~igledno bilo predivikano, oti voznemirenosta pove}e ne moèla da bide povrzana so neizvesnosta koja bi moèla da se o~ekuva koga pojdam ponatamu. Ponatamu se pojavilo ~ustvo na strav, koj brzo preminal vo ve}e poznatoto ~ustvo na lutina, a uz toa i pulsiraj}i go glavobolieto. ûstvuvam lutina i glavobolkite se poja~ale kako sum se dvièl napred i na otprilika na isto mesto postanale nepodneslivi, i nastapila malaksalost. Ne sum imal pove}e snaga da ja podignam rakata i da go osvetlam mestoto so lambata. Se vrativ nazad. Ponovo stoev nasred salata, ponovo ja vklu~iv lambata i ponovo se koncetrirav na moeto ~ustvo. Site ~ustva postepeno se umirile, ama preostanatoto ~ustvo na malaksalost bila znatno izrazena. Pove}e ne sum sumwal deka site tie ~ustva ne se rezultat na sostojba na stres, ve}e da prestavuvaat ispoluvawe na psihoenergetskata bariera na samadi-pe{teri. Pa ipak se prisetiv deka vo naukata e najverodostojna trostrukata kontrola, pa sum gi sobral poslednite snagi i ponovo pominav kon vlezot koj vodi vo salata na samadija. Bidej}i gi pominav poznatite zoni na lutina i glavobolka, voop{to ne sum moèl da dojdam do mestoto kade tie ~ustva bile najjaki. Fizi~ki ne sum imal snaga. Se vrativ i pominav nazad. So olesnuvawe pri svetlost na lambata go vidov spasonosniot prv vlez vo pe{terata, vlegov vo nego i po~nal da tragam izlezot na sprotivniot yid. Mu prijdov na temnata mrqa, ama se pokaàlo deka toa e samo vdlabnuvawe vo stenata. Se pokaàlo deka slednata temna mrqa vo yidot e praviot izlezen otvor. Eve vrata ! Pominuvaj}i gi, ojdov kon krajniot izlez od pe{terata. Sum bil malaksan. Se setiv na zborovite na Blavacka: Tie pe{teri gi {titat Vojski Duhovi...
143 Dnevnata svetlost bolno mi gi zablesnala o~ite. Valerij Lobankov pritr~al kon mene, ~vrsto me zagrlil i zapra{al: - @iv li si, drugar ? I am alive (@iv sum), rekov, ne znam zo{to, na angliski. Veo na tajnata samo malku se podignal Vo logorot patev od malaksalost i glavobolka. Vener Gafarov mi go izmeri pulsot i go poslu{al srceto. Pulsot bil ne{to zabrzan, pritosokot normalen, srceto rabotelo dobro. Niz dva dena, slabosta pominala i ja povrativ normalnata ~ove~ka snaga. Ama, glavata prodolìla da me boli u{te nekolku dena. Podocna, vo Rusija se podvrgnav na detalni medicinski ispituvawa- se pokaàlo deka e se vo granicite na normalata. Na povratokot, gi sobravme ran~evite, gi stavivme na grb i trgnavme vo seloto, da se pozdavime so Posebnite lu|e. Na sostanokot, Posebnite lu|e nas ne gledale so nekoj ~uden pogled, vo kogo moèlo da se vidi nekakvo soàluvawe, bilo zatoa {to si odat dojdencite koi tolku se interesiraat za toa za {to tie go posvetile cel svoj ìvot, ili toa bilo olesnuvawe povrzano so toa {to tie pridojdenci pove}e nema da zapra{uvaat za golemata tajna koi tie ja ~uvaat. Vo mojata du{a se kome{ala dve protivre~nosti na ~ustvo. Od edna strana, bila e radost {to sme uspeale da se zapoznaeme so Posebnite lu|e, razgovarame so niv, vidime samadi-pe{terata, vlezeme vo nea, pa duri i ~ustvuvame dejstvoto na ~uenata psihoenergetska bariera. Od druga strana, tuka bilo ogor~uvawe {to nas do lu|eto na samadija ni ostanalo samo nekolku metri, a ne moèvme da im prijdemo i osmotrime.Deluvaweto na psihoenergetskata bariera, koja sum imal prilika da ja osetam, mi izgledala tajnastvena i mo}na. Samadi pe{terata go dignala tek kraji~okot na svoite tajni, ama vo potpolnost ne gi razotkrila. Dali bilo koj i bilo koga potpolno }e ja otkrie taa golema tajna na ~ove{tvoto ? Jas toa ne go znam. Seedno, na osnova na ekspedicijata vo samadi-pe{terata i od razgovorite so Posebnite lu|e moèlo da se dojde do slednite zaklu~oci: A toa se: 1. Samadi-pe{terata navistina postoi. 2. Vo samadi- pe{terata se najduvaat lu|e so razli~na nadvore{nost (o~igledno, od razli~ni civilizacii) vo sostojba samadija. 3. Samadi-pe{teri se za{titeni so psihoenergetska bariera, koja go stimulira ~ustvoto na strav, voznemirenost, lutina i predizvikuva glavobolka i slabost. Za nepripremenite lu|e psihoenergetskata bariera e nesovladliva. 4. Dobivme podatoci za oblikot na raznite lu|e koi se najduvaat vo sostojba na samadija. Tie podatoci moàt da se iskoristat vo korekcija i rekonstrukcija na izgledot na lu|eto na prethodnite civilizacii. A kako sum sakal, osven tie suvoparni nau~ni zaklu~oci, so svoi o~i da gi vidam lu|eto na prethodnite civilizacii i direktno dokaàm postoewe na Genfond na ~ove{tvoto ! Ama, mo`nosta za sovremeniot ~ovek se ograni~uva i negovata nau~na radoznalost, vo sporeduvawe so golemata uloga na Genfondot na ~ove{tvoto, ne vredi ba{ mnogu. Zna~i, u{te ne do{lo vremeto da se otkrie golemata tajna. Se setuvam na zborovite na postariot Poseben ~ovek za toa sovremenite lu|e ne moàt da vlezat vo dolg samadi, oti duhot im e slab. O~igledno e da zatoa nikoj od sovremenite lu|e ne moèl da vleze vo taa samadi-pe{tera i pridruì na Genfondot na ~ove{tvoto. Verojatno toa vreme }e dojde i verojano toga{ tajnata na Genfondot na ~ove{tvoto }e bide otkrieno. Nie, na sovremenoto nivoa, tek sme po~nale da sva}ame deka pokraj fizi~kiot svet postoi u{te i suptilen svet- svet na psihi~kata energija. Silata i ulogata na taa energija nie u{te sekoga{ slabo ja sva}ame. Mislam deka zatoa psihoenergetskata bariera vo samadi pe{terata u{te e nepreminska. Ama, }e dojde vreme koga }e bide drug~ie. (Sekoj kletka ima svoj energetski potencijal,a onoj koj {to umee so koncetracija moè da go ispolzuva..., R.I.) Valerij Lobankov, specijalist za fizika na poliwata, smeta deka psihoenergetskata bariera deluva taka {to torzionite poliwa na ~ovekovata du{a e zakrivuva vo negativna strana. Napomenuvam deka zlite misli i bolesti gi zaskrivaat torzionite poliwa vo negativna strana, a dobrite misli i zdravjeto vo pozitivna. Po V. M. Lobankov, tie ~ustva, koi sum gi osetil pri vleguvaweto vo samadi-pe{erata, e mo`no da se objasni so zakrivuvawe na
144 onie delovi na du{ata koi se odgovorni za ~ustvoto na voznemirenost, strav i lutina. Toa est, psihoenergetskata bariera deluva na nivoa na suptilniot svet, a glavobolkata i slabosta kako fizi~ki simptoni prestavuvaat posledica na toa deluvawe. Osven toa, V. M. Lobankov e sklon da misli deka procesot na misleweto vo osnova se ostvaruva na nivoa na torzini poliwa na mentalnoto telo na du{ata, dodeka mozokot e komjuter koj psihoenergetskite momenti na procesot na misleweto gi pretvoruva vo realni nervni impusli, koi upravuvaat so fizi~koto telo na ~ovekot. Ranecot prili~no mi go pritisna grbot. So sekoj ~ekor samadi pe{terata ostanuvala se podaleku i podaleku od nas. Pod ranicata ubavo se razmisluva za prostranstvoto. Posebnite lu|e nam ve}e ni rekle {to{to za nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii, koi tie na jave gi gledaat vo taa pe{tera. Sega e mo`no da se precizira i ispravime na{ite nau~ni podatoci za rekonstrukcijata na oblikot na Lemuro-Atlanti|anite. Kako tie izgledale ? Glava 9 NADOVRE[EN IZGLED NA LU\ETO NA PRETHODNITE CIVILIZACII Pologi~no bi bilo na{ata pretstava za nadvore{nista na lu|eto na prethodnite generacii da ja opi{evme vo poglavjeto Koj se tie, Lemurijanci i Atlanti|ani ?, ama ova poglavje posebno go nametavme za ovaa etapa na izloùvawe na materijalot, koga ve}e sme go dobile direktnoto svedo{tvo za toa pra{awe od Posebnite lu|e, koi gi posetuvale samadipe{terite. Svedo{tvo od literatura. îtatelite, naravno, ve}e vo prethodnite pooglavja na knigata se sretnale so nekoi aspekti na opisot na nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii i ve}e imaat kakva-takva pretstava za toa kako izgledale Lemurijancite i Atlanti|anite. Isto taka, od tie opisi, zasnovani na podatocite od literatura, e mo`no da se izdvoi prevashodno op{ti svedo{tva koi se odnesuvaat na rast, gradbata na teloto, a posebno na istaknatite telesni karakteristiki kako {to se postoewe na ~etiri race i treto oko na pottilokot kaj poranite Lemurijanci. Nikoj ne se potrudil hipoteti~ki da go rekonstruira oblikot na lu|eto na prethodnite civilizacii. I toa e potpolno objasnivo. Tie znaewa, kakvi gi imaa golemite Posvetenici (kako {to e Nostradamus i E. P. Blavacka) i koi o~igledno se dobieni od Univerzalnoto informaciono pole, verojatno, sled obemot na toa pole na znaewe, imaat prili~no op{t karakter i detalirawe okolu sitnite karakteristiki, kako {to e oblikot na o~ite, nosot, razmerite na ~erepite i sli~no, te{ko da e mo`no. Zaradi detalniot opis na prethodnite civilizacii, {to e mo`no vo prilikata na nivnata pojava na zemjata kako proroci (na primer, Buda) ili pri prilika na posetata na samadi-pe{terata. Sekako od literaturata e poznato deka poznite Lemurijancite (Lemuro-Atlanti|ani) bile so ogromen rast, koj dostigal 7-8 i pove}e metra, Atlanti|anite isto taka bile visok rast koj dostignuval 3-5 metri, a visinata na lu|eto na na{ata civilizacija, kako {to e poznato, ne preo|aat 2 metri ([ri Satja Baba- citat po D. Hislopu: Razgovori so Bagavan [ri Satja Sai Baba 1994, str. 164; E.P.Blavacka Tajna doktrina, 1937, tom 2, str. 425, 426). Ama, nema nikakvi svedo{tva na takov vid po koj bi bilo mo`no da se nacrta hipoteti~niot portret na tie lu|e.231 (Bagavan=bagava an: bogava=boga va, bogova, R.I.)
231
Takvi ìvi su{testva niti imalo, niti nekoga{ }e ima. Na prostorite, za koi govori avtorot, prvi lu|e bile Belcite: Za Vikitor Majer, arheolozite so pomo{ na genetski analizi dokaàle deka Belcite go naseluvale kineskiot basen Tarim 1.000 godini pred pristignuvaweto na isto~noaziskite narodi. Rezultatite od istraùvawata se baziraat na analiza od nekolku anti~ki trupovi pronajdeni vo basenot Tarim vo poslednite nekolku decenii.Vo prilog e navodot,na 19.02.1981,vo vesnikot Chicago Tribune be{e objaveno deka vo Kina bila pronajdena verojatna najstara mumija. Taa bila pred 6.470 godini na mlada èna so rusa kosa. Teloto bilo pronajdeno vo poslednata godina vo Loulan na Xinjiang regionot vo severna zapadna Kina. Spored Bulok so sor., pred okolu 4.000 godini, grupa na beloteni Indoevropjani po~nale da emigriraat, Arijci, ili plemeniti ...zabeleènata istorija na Kina datirala od pred 4.000 godini...Na plodnite podra~ja ìveele razfrleni mongolski grupi, koi tamu se doselile pred 2.000 godini p.n.e. Tie po~nale da go kultiviraat ìtoto i da odgleduvaat ovci, goveda,
145
Posebno se istaknuvaat dve soop{tenija. Prvo od niv doa|a od Lobsang Rampe (Treto oko, 1992, str. 192), koj go opi{uva svoeto prestojuvawe vo samadi pe{terata, kade, bidej}i bil eden od najgolemite jogi na svoeto vreme, nekoe vreme vleguval vo sostojba na samadija. Lobsang Rampa pi{i: Tri obnaèni tela leèle pred mene. Dvajca maì i edna èna. Telata bile ogromni ! @enata bila pove}e od tri metri, a visinata na ma{kiot- ne pomalku od pet metri. Imale golemi glavi, koi na temeto bile donekade kupasti, {ijati vilici, mali i teknii usni, dolg i tenok nos, dlaboko vsadeni o~i. Ne bi trebalo da se smetaat mrtviizledale deka tie spijat. (Nesovpa|awe vo visina na ma` so èna itn., R.I.) Koga go opi{uva Lobsang Rampa ? Mene mi izgleda deka toj gi opi{uva Atlanti|anite, koi se najduvaat vo sostojba samadija.Dali e mo`no ozbilno da se svati toj opis?Ne moàm vo potpolnost potvrdno da odgovoram. Ama, zemaj}i go vo obyir deka toj opis vo mnogu se sloùva so prikaznata na Posebnite lu|e, o~igledno deka e mo`no da se zeme vo obyir. Drugo soop{tuvawe koe se izdvojuva od E. P. Blavacka (Tajna Doktrina, 1937, tom 2, str. 280, 281) koja pi{i: ...spomenicite na Ukrsnite Ostrovi se najvpe~atlivi i najre~iti spomenici na primalnite velikani...e dovolno da se pogledat glavite na tie kolosalni statui, koi ostanale celi, da bi na prv pogled prepoznale crtite i tipovnite karakteri koi im gi prepi{uvame na velikanite na êtvrtata Rasa... (Toa se samo umetni~ki dela, R.I.) Ponatamu taa pi{i za statuite Buda: ...Tie Budi, iako se ~esto izobili~eni so simboli~en prikaz na dolgi vise~ki u{i, o~igledno pokaùvaat razlika vo odnos na tipot na statuata na Uskrsnite Ostrovi.Tie moàt da bidat ista rasa...(simboli~en prikaz,R.I.)232
sviwi, ku~iwa, kowi. Na è{kiot i vlaèn jug gi seele orizot i odgleduvale piliwa i aziski bivoli. Zna~i, ako se sporedi deka okolu 2.000 g.p.n.e. tamu po~nale da go kultiviraat ìtoto i da odgleduvaat evropski ìvotni so toa da tamu se pronajdeni tela na Belci od 2.000 g.p.n.e., sostojbata se menuva, oti tamu takvite ìvotni bile preneseni samo so Belcite. Vels pi{i: Hunskite narodi bile odrasnati pokraj kowot. Po~nale da javaat okolu 1.200 ili 1.000 godina p.n.e.. Na Belcite ìvotnite bile so gusti vlakna, a na Mongolite vo Kina i po{iroko so retki vlakna: kamila, bivol itn. Isto taka, vo The Atlas of Mankind za vlaknestite Ainu vo Japonija se naveduva: tie stignale vo Azija pred mongoloidite. Tojnbi pi{i za prvobitnite ìteli na Japonskite ostrovi vo neizbri~ena pririodna sostojba imale gusta brada i vlaknesti gradi. Zatoa Japoncite ovie gi vikale, koi ìveat na ostrovoto Hokaido, vlaknesti Ainu. Djurant govori za Japoncite: primitivna bela crta preku Ainu, koja navlegla vo Japonija vo neolitot niz podra~jeto na rekata Amur. Viktor Majer pi{el za naseluvaweto na evropeidnata rasa niz Evroazija. Najglavnite otkritija vo arheologijata bile napraveni vo 1995 godina. Toga{, kraj bregovite na japonskiot ostrov Okinava bil otkrien dobro za~uvan dreven grad. Toj se prostiral na mesto od 311 kv.milji, na dnoto na okeanot. Ogromni pati{ta, sve~eni plo{tadi, piramidalni postroewa, prepolna so moderna arhitektura. Profesorot Masaki Kimura, geolog od Univerzitetot Rjukum vo Okinava, bil prviot nau~nik so zaklu~ok, deka takov monument moì da bide napraven samo od lu|e so visoka tehnolo{ka kultura. Bilo dokaàno, deka vrskata na ovoj grad i na potopenite oblasti od Azija bile tn.kineski piramidi. Nad sto se najduvaat vo planinskiot reon [amdi, na 60 km jugozapadno od gradot Sian (Severna Kina). Najgolema od site bila Belata piramida, so srazmer 305 m viso~ina i 487 m {irina vo osnovata. Oficijalno Peking ne se izjasnal za ova otkritie, oti sozdava~i na najdrevnata kultura na Azija bila od evropeidnite dojdenci, a ne domorodci. Ne slu~ajno Gobi i Takla Makan prodolùvaat da bidat zatvoreni voeni zoni. Kineskite nau~nici u{te ne objasnile zo{to vo Sindzjan do den denes bile za~uvani imiwata na gradovite i geografskite imiwa kako Bugur, Ku~a, Bagraks, Dupan, Kan Tegri, Bulgak kurgan itn. Ova dokaùva za civilizacijata koja zad sebe ostavila unikatni piramidi, so mumii, otkrieni vo Altaj i Tarimskiot Bazen. Vo 1980 godina, pri raskopuvaweto kraj mrtvite gradovi Nija i Lupan, ujgurskite arheolozi otkrile nad 120 odli~no za~uvani mumii na evropeidi, a vozrasta bila opredelena me|u ~etiri i pet iljadi godini. Genetskite i antropolo{kite analizi gi opredelile kako lu|e od kavkazkiot tip, pripadnici kon tn.pontska grupa, t.e. o~igledno od reonot okolu Crno More vo drevnosta. Ovie bile mumii na Belci od Sredozemjeto, kade pripa|a kavkazko- crnomorskiote prostori, a nivnite polo`bi vo grobovite bile tipi~ni za tn.Jamna kultura po Severnoto Pricrnomorie, so visoki {apki i elbetici kako specifi~ni ornamenti od trakiskite predeli, kowskoto sedlo i stremeni (vo ova vreme nepoznati i vo Kina i Evropa). Vakvi grobovi vo Severna Bugarija se javuvaat i vo vtorata polovina na prviot milineum n.e., formata na ~erepite se so evropeidni ~erepi, a viso~inata na skeletot dostiga 190 sm!Me|utoa,severno crnomorskite prostori se novata era, na {to im prethodat najstarite Brigi... 232 Buda bil Ved,~ij jazik bil sanskritski.Zna~i, toj bil Belec so tn.slovenski jazik, a i so Zebu=Zevs.
146 Ovoj opis, koj go dava Prosvetenicata P. Blavacka e interesen po toa {to ovde nedosmisleno dava paralela pome|u nadvore{nosta na Buda i kipovite od Ukrsnite Ostrovi so nadvore{nosta na lu|eto na ~etvrtata rasa Atlanti|ani. A bidej}i izgledot na Buda i izgledot na kipovite od Uskrsnite Ostrovi se razlikuvaat, e mo`no da se pomisli deka izgledot na Buda moèle da go imaat ednite Atlanti|ani (verojatno òlti), a izgledot na kipovite od Ukrsnite Ostrovi- drugi, (verojatno crni). (Razli~ni avtori so svoi dela, R.I.) Site tie podatoci od literaturata sme gi zele vo obyir vo prilika na sklopuvawe na oblikot na lu|eto na prethodnite civilizacii. (Nedovolni i nemerodavni, R.I.) Metod na rekonstruirawe na nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii Zaradi rekonstrukcija na hipoteti~nata rekonstrukcija na lu|eto na prethodnite civilizacii, se potrudivme da sprovedeme niz ispituvawa, koi se sostojat od slednite pristapi: 1. Rekonstrukcijata na oblikot na ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi. Od edna strana, toj rekonstruiran oblik vo vid na crteòt ve}e nas ni pomognal vo istraùvaweto pri prilikata na ekspedicijata, oti bilo mo`no da se pokaè i razmotri. Od druga strana- ednoobraznoto slikawe na neobi~nite o~i na site tibetanski i nepalski hramovi ne moèlo da bide slu~ajno: poneverajatno bile naslikani o~ite na praroditelite na na{ata civilizacija, a toa, kako se smeta na Istok, Bonpo-Buda (ili Rama) 2. Opis na Posebnite lu|e, koi so svoite o~i gi videle neobi~nite lu|e vo samadipe{terata. 3. Opis na nadvore{nosta na Buda koj go dale lu|eto koi li~no go videle (v. Koj e Buda ?). Neobi~nata nadvore{nost na negoviot izgled so izgledot na lu|eto na ~evrta rasa, nas ni dozvoluva da mislime deka se raboti za opisot na eden Atlanti|anin. 4. Svedo{tvata od literaturata za nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii, koi ve}e gi izloìvme. Primenuvaj}i go se toa, nastojuvavme da gi otfrlime protivre~nite detaqi, a da gi zadrìme samo onie koi logi~no se sloùvale pri mnogostrukite analiti~ki priodi. E poznato deka na zemjata bilo 5 civilizacii (rasi). Probaj}i da go rekonstruirame nadvore{niot izgled na lu|eto na tie zemski civilizacii, naidovme na odredeni te{kotii vo rekonstrukcijata na oblikot na lu|eto I i II rasa i poranite Lemurijanci, zatoa {to za toa nema dovolno svedo{ta, osven negoviot delimi~en opis kaj Blavacka i R. [tajner. Zatoa voglavno se oslonovivme na rekonstrukcijata na nadvore{nata na docnite Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani) i Atlanti|ani. Nadvore{nosta na Lemuro-Atlanti|ani Pri rekonstrukcijata na nadvore{nosta na ~ovekot ~ii o~i se naslikani na tibetanskite hramovi, koga za ~ovekot sme go dobile neobi~niot oblik so ogromni o~i, golem ~erep, treto oko i nos vo vid na ventil, sosema prirodno, se javilo pra{awe- koj e toa ? Nie pretpostavivme deka taka izgledaat Atlanti|ani- lu|eto na prethodnite civilizacii.233 Vo tekot na celata ekspedicija mislevme deka e vistina, iako toa bila gruba gre{ka. Iskreno re~eno, vo tekot na celata ekspedicija kaj nas se javuvale nekoi sumlivosti deka ~ovekot koga go nacrtavme navistinae Atlanti|anin; ~ovekot na na{iot crte` lamite i Posebnite lu|e go smetale za onoj, kogo tie go nazivale On, iako znaele za Atlanti|ani i jasno ja svatile smislata na zborot Atlanti|anin.234 Sumlivosta kone~no ja razveal eden moskovski religiozen poslenik (zamolil da ne go naveduvame negovoto ime). Koga mu go pokaàv toj crte` i go prestaviv kako hipoteti~ni crte` na Atlanti|aninot, toj stare{ina na manastirot mi obrusil i rekol: - Toa ne e Atlanto|anin ! - A koj e toj, spored Vas ?- zapra{av. - Toj e Lemurijanec !- odgovoril stare{inata. - Zo{to taka mislite ?
233 234
Vo embrionalniot razvitok e prestaven cel razvitok na ~ovekot, a Platon bil samo od 4 vek p.n.e. Crteòt za Buda bil vo starata era, {to go znaele lamite i Posebnite lu|e od 20 vek. Na istata str. 263 stoi crte`: Nadvore{nost na ~ovekot rekonstruiran spored crteòt na neobi~nite o~i na tibetanskite hramovi (crte` I{mitov).Istiot crte` e i na str. 243.Me|utoa,se bilo vo 20 vek,denes.
147 - Jas toa go znam. - Otkade Vas takvo znaewe ?- za~udeno go zapra{av. - Jas nemam znaewe, imam vodstvo- odgovoril stare{inata. - [to e toa vodstvo ? - Od zborot vodewe. To est, mene taka da se re~i me vodat po znaewe. - Vie ste Posvetenik ? - Da. Bilo lesmo da se razgovara so toj ~ovek vo crna mantija. Samo bi po~nal da govoram, a toj toj mig ja prodolìl mojata misla. Mi se javi takvo ~ustvo, kako toj da bil u~esnik na na{ata ekspedicija. Bev zaprepasten. Ama za toj ~ovek detalno }e raskaùvam vo posledniot del na knigata, vo poglavieto [ambala. A {to se odnesuva za nadvore{nosta na prethodnite civilizacii, razgovorot so igumenot prodolìl na sledniot na~in: - Zo{to Vie smetate deka toa e Lemurijnec, a ne Atlanti|anin ?- zapra{av, drèj}i go na{iot crte` vo racete. - Atlanti|aninte izgledale drug~ie. Nivnata nadvore{nost bila pobliska na sovremeniot ~ovek.235 Tie vo ovoj mig ja ~inat osnovata na Genfondot na ~ove{tvoto. Najgolem procent na lu|eto vo samadija se Atlanti|ani. A toa- igumenot go pokaàl na{iot crte`Lemurijanec ! [to se Atlanti|ani vo sporeduvawe so Lemurijancite ! Lemurijancite bile i se daleku pove}e razvieni od lu|eto na drugite civilizacii ! Tie ja ~inat osnovata na zemjata [ambala i Agarta.236 - Lamite i Posebnite lu|e vo razgovor za samadi-pe{teri stalno nekoj go nazivale On. [to Vie mislite- zapra{av- moàda toj zagoneten On i este Lemurijanec ? - Da. - E poznato deka postoele rani (~etvororaki i trooki) i docni Lemurijanci. Ovie posledni E. Blavacka gi naziva Lemuro-Atlanti|ani. Ova- go pokaàv na crteòt- docen ili ran Lemurijanec ? - Podocna, toa e Lemuro-Atlanti|anin. - Dali kaj Lemurijancite treto oko bilo na ~elo, ili toa e samo simbol ? - Kaj Lemurijancite tretoto oko bilo mo{ne razvieno, ama se najduvalo vnatre vo ~erepot. A toa na ~eloto pred se e simbol- odgovoril stare{inata. Ama, ovde }e bidam prinuden da go prekinam ovoj dijalog so moite sopstveni razmisluvawa za nadvore{nosta na lu|eto na prethdnite civilizacii. Taka, }e se potrudime da go potkrepime tvrdeweto deka likot na ~ovekot koj e rekonstruiran spored o~ite naslikani na tibetanskite hramovi na hipoteti~niot portret ne e na Atlanti|anite, tuku na docniot Lemurijanec (Lemuro-Atlanti|anin). Prvo, vo literaturata postoi direktno ukaùvawe na toa deka Buda bil Atlanti|anin (E. P. Blavacka Tajna Doktrina, 1937.,tom 2.str. 281),a oblikot na Buda ne se sloùva so oblikot na na{iot crte`.237 (Blavacka e od 20 vek, Buda od starata era, a se raboti za mongolski prostori, R.I.)
Negovot kaùvawe ne e merodavno, kako {to bilo na logi~arot ârls Darvin, od majmun poteknal ~ovek, na kogo du{ata mu ja vduval Bogot. Toj bil od mitologijata na Crncite=Semitite, so prevrteni usni...za zra~ewe na toplina. Ustata vo zavisnost na poteweto ima funkcija. Kaj ku~eto taa e najbitna. 236 Vo The Atlas of Mankind, Mitchell Beazley Publshers and Rand McNally & Company, 1982, prevod na srpski Rad- Belgrad, stoi: Potomci na ovie grupi se kako mongoloidi- edna od ~etirite osnovni grupi vo klasifikacija na ~ove~kite rasi. Osnov na ovaa klasifikacija denes mo{ne podleì na kritika, ama nie ipak }e ja prifatime oti taa i ponatamu se koristi. Osven mongoloidnata, karakteristi~na e i grupata negroidi. Nivnite odliki- temna boja na koàta, sitna kadrava crna kosa, {iroku usni i nosse posledica na prilagoduvawe na visokata temperatura, golemata solarna radijacija i visok stepen na vla`nosta na vozduhot...êtvrta glavna rasna grupa se avstraloidite za koja e karakteristi~na temnata pigmentacija, talasesta kosa i {irok nos {to, kako i vo negroidite, e posledica na adaptacija na è{tinite i sna`nata son~eva svetlost.A Temnite imale zaedni~ko poteklo, bez kontinenti. 237 Vo The Atlas of Mankind, Mitchell Beazley Publshers and Rand McNally & Company, 1982, na pretodnata fusnotata iskaàno, ova mu prethodi: Ranite ~ove~ki populaci bile mali i razdvoeni so geografski prepreki. Malite grupi moèle brzo da go menuvaat svojot genetski sostav i da postanat razli~ni edni od drugi. Pri krajot na ledenoto doba, po pat na prirodnata selekcija, vo centralna Azija, se razvile mali grupi na takvi telesni osobini koi ovozmoùvale uspe{no da se borat protiv suroviot
235
148 Drugo, vo opisot na Budinata nadvore{nost ima prili~en broj na odli~ja koi svedo~at za prilagoduvawe na negoviot organizam na amfibiski oblik na ìvot: stapalata vo oblik na perki na tuqan, opna me|u prstite, golem graden ko{ i sli~no. Ako toa go sporedime so oblikot koj e rekonstruiran sprema o~ite na tibetanskite hramovi, kaj ovoj posledniot moè u{te da se primeti pogolema prilagodenost na amfibiskiot ovlik na ìvot. Vistina, za toa svedo~at detaqi kako {to se nos vo oblik na ventil (karakteristi~en) za vodeni ìvotni) i poseben tip na o~i. Se voobi~uva vpe~atokot deka evolucijata na ~ovekot na Zemjata se odvivala po pat na postepen premin od amfibiskiot oblik na ìvot na ~isto kopneni. Ottuka sledi deka oblikot na ~ovekot koj e prilagoden na amfibiski oblik na ìvot e najstar, to est, deka se odnesuva na Lemurijancite, a ne na Atlanti|anite.238 (amfibiski=a m=n fibiski=pibiski=piviski, pivi=pive=pie voda, R.I.) Treto, na tibetanskite hramovi, najverojatno, se naslikani o~ite na praroditelot na na{ata civilizacija. A toj e, kako moème da procenime spored svedo{tvata koi gi sobravme, bil Bonpo-Buda (ili Rama) koj doprinel na roduvaweto petata rasa pred 18.013 godina. E. P. Blavacka pi{i (Tajna Doktrina, 1937, tom 2, str. 439) deka petata rasa, koga nastanala, upravuvale boènski kralevi, koi taa, a i drugi avtori, gi smeta docni Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani). Moè da se misli deka Lemuro-Atlanti|anite, koi se prestavnici na najrazviena civilizacija (superintelektualci) i koi se o~uvale vo sostojba na samadija, go upravuvale roduvaweto na petata rasa. Zatoa o~ite na tie boènski lu|e postanale simbol na tibetanskite hramovi. Dali na{ite tvrdewa se ubedlivi ili ne- neka prosudi ~itatelot, a ne jas. Ama, seedno nie smetame deka oblikot na ~ovekot koj e rekonstruiran spored o~ite naslikani na tibetanskite hramovi, odgovara na Lemuro-Atlanti|anite. Osven toa, crteòt izgleda Lemuro-Atlanti|anot pretrpel nekoi izmeni zemaj}i gi vo obyir iskazite na Posebnite lu|e i nau~nata analiza na Venera Gafarva. Izmenite se odnesuvaat na karakteristikite na treto oko, u{ite i usniot otvor.239 Sme bile prinudeni tretoto oko nacrtano na ~elo da go sklonime od crteòt, oti iskazite na lamite i Posebnite lu|e nas ni posvedo~ile za toa deka pred se e simbol koj govori za va`nata uloga na tretoto oko vo ìvotot na lu|eto na prethodnite civilizacii. Kako {to e poznato, tretoto oko se najduva vo dlabinata na ~erepot na mestoto kade e smesten anatomskiot oblik koj se naziva epifiza.240 Goleminata na u{ite sme ja zgolemile, oti Posebnite lu|e direktno ni ukaàle deka u{ite na neobi~ni lu|e vo pe{terata se golemi. [to se odnesuva za usniot otvor: na{iot specijalist za stomatologija i vili~na hirurgija V. G. Gafarov sprovel nau~ni analizi na vertikalno spojuvawe na koski na liceto na ~erepot vo procesot na embriogeneza. E poznato deka embrionalniot razvoj na deteto (vnatre vo matericata) gi ponovuva osnovnite crti na razvitokot na ~ovekot na Zemjata. Pri toa koskite na liceto na ~erepot se formiraat odvoeno od dvete strani (desna i leva) i naskoro se spojuvaat vo sredi{teto, obrazuvaj}i ja koskenata osnova na liceto. Pokraj toa, ako site ostanati koski razvojot go zavr{uvaat otprilika do ~ovekovite 20. godini, koskite
stud. Pripadnicite na ovie grupi imale nisko telo, trkalezna glava, ravno lice so mal nos i tesni o~i- osobini koi ovozmoùvale toplotata da ne se raspadni zaludno. Sporiot rast na bradata na maòt, isto taka, bil posledica na prilagoduvaweto na ladnite uslovi, oti bradata se smrznuvala na mrazot. Koga klimata se promenala, ovie lu|e od oblastite vo koi poniknale se selele vo ostanatite delovi na Azija. Zna~i, Mongolite po eden milenium, po Belcite, se naselile na navedenite prostori. 238 @ivotot bil od voda na kopno.Me|utoa,ona {to naveduva avtorot, vo embrionalniot razvoj go nema. 239 Pa tokmu tie promeni gi nema vo embrionalniot razvitok.Sledi tie odliki da se samo simboli~ni. 240 Odlikite samo simbolizirale ona {to bilo bitno za Belcite. Bidej}i Skitite bile Mongoli, nivnata simbolika se razlikuva od onaa na Belcite. Herodot pi{i: Koga skitskite kralevi doznale za toa, ispratile glasnik koj na Darej mu nosel darovi- ptica, glu{ec, àba i pet streli. Persijcite, spored Persej, koj bil od pelazgiskata mitologija, toa ne moèle da go protolkuvaat. A toa zna~elo na skitski: Spored negovoto (na Gobrija, R.I.) tolkuvawe darovite go kaùvale ova: Ako ne stanete, Persijci, ptici, pa da letnete na nebo, ili gluvci, pa da se zariete v zemja, ili stanuvajte àbi, da iznaskokate vo mo~uri{ata, nema da se vratile nazad, za{to }e bidete pogodeni so ovie streli. Taka Persijcite gi tolkuvale darovite.Zna~i, tolkuvaweto bilo samo simboli~no, no nikako embrionsko.
149 na liceto go zavr{uvaat svojot razvoj tek otprilika vo 25. godini. U~enite stomatolozi gi povrzuvaat mnogostranite anomalii vo razvojot na ustata so pospor razvoj na koskite na liceto, kako {to se zaja~ki usni, vol~ja ~elust, a isto taka i ~initelot gotovo site lu|e da imaat karies i paradentoza.241 (Se govori za embrionalniot razvitok kako na polot..., R.I.) Defektite vo razvojot na koskite na liceto, na primer zaja~ki usni (rascep na gornata usta) ili vol~ja ~elust (rascep na gornoto nepce) se obrazuvaat kako rezultat na zakasnuvawe na razvitokot vo ranata etapa na embriogenezata, koga dve polovini na ~erepniot del na liceto u{te ne bile srasnati i bile odvoeni so puknatina. Otuka e mo`no da se zaklu~i, zemaj}i vo obyir deka ~ovekoviot embrionalen razvitok go povtoruva evolucioniot razvitok na ~ovekot na Zemjata, da kaj drevnite lu|e koskite na ~erepot na liceto ne bile potpolno srasnati po centarot.242 Koj od drevnite lu|e moèl da ima sredi{na puknatina na liceto ? Zemaj}i gi vo obyir deka puknatinata me|u koskite na liceto e edna od najranii karakteristiki, i ~initel deka koskite vo procesot na evolucija prv pat se pojavile kaj Lemurijancite (E. P. Blavacka, Tajna Doktrina 1937, tom 2, str. 208) moè da se pretpostavi deka Lemrijancite imale rascep na gornata usna i gornoto nepce. Kako potvrda za toa sluì ~initelot deka na tibetanskite hramovi zaedno so neobi~nite o~i e naslikan spiralen nos ~ij razrez se spu{ta nanisko (prema oblasta na gornata usna) kon usniot otvor. Vertikalonata puknatina, koja gi spojuva usnite i nosniot otvor, kaj Lemurijancite igrala va`na uloga za amfibiskiot na~in na ìvot. Po obodite na vertikalnata puknatina, tamu kade kaj sovremeniot ~ovek se smesteni maksilarnite sinusi, kaj Lemurijancite se najduvale negolemi {krgi, koi pomognuvale krvta da se obogati so kislorod i odgovarale za podolg prestoj pod voda. Vodata, koja se usisuvala niz ustata, se propu{tala niz {krgite i odvojuvala niz vertikalnata puknatina. O~igledno, Lemurijancite isto taka imale graden ko{ da bi vo drobovite so~uvale zalihi na vozduh vo tekot na prestojot pod voda.243 Na toj
241
Stomatolog=stomato log=vlog/v-lo`...: stomato=stomnato, sto-mat, usto=u sto; anomali=a n omali= o mal-i; mania=mani-a, od mani, manat=udren...do manijak=mani jak;karies=kar-i es; paradentos=para... 242 Me|utoa, ona {to naveduva avtorot, {to prethodno se kaà, a i }e sledi,go nema vo embriogenezata. 243 Vo knigata na Kreber stoi: mongoloidnite crti na liceto delimi~no moàt da se prepi{at na doeweto na decata od kobilite. Zatoa Bifon go prifatil mehani~kiot uzrok, ama odlu~uva~ka va`na uloga im se pripi{uva na ishranata i klimata. Toj bil ubeden deka vo edna ista sredina, po nekolku generacii, lu|eto bi izgledale sli~ni duri iako bi do{le od mo{no oddale~eni kraevi i moèbi na po~etokot se razlikuvale. Poznata e idejata za vlijanieto na klimata na oblikot na nosot. Na ist na~in se objasnati rasnite karakteristiki na o~ite na Mongolite i Berberite kako obrambena reakcija na organizmot protiv svetlinata i mehani~koto dejstvo na veterot. Zatoa mora da se priznae deka mno{tvoto na tipovi postanale vo relativno kuso vreme okolu 6.000 godini pome|u na{ata era i datumot {to go dava biblijata kako po~etok na sozdavaweto na svetot. Koga }e se utvrdi zgolemen porast na edna mongolidna grupa presadena vo nova geografska sredina, ne se misli deka doselenicite }e prestanat da pripa|aat na mongoloidnoto semejstvo, bidej}i promenata ne moè da ja pomine izvesnata granica. Pa proizleguva deka obi~nite rasni odliki se od mala korist i karakteristikite se nesigurni. Zatoa postoi za rasnite razliki mo{ne niska ili skoro nikakva vrednost na voobi~aenite opisi vo pogled na diskriminacijata na tipovite. Pove}e se naglasuva, deka karakteristikite koi se menuvaat pod vlijanieto na sredinata, se odnesuvaat samo na fenotipot. Glavniot ~initel bil prirodnata selekcija. Mongoloidnata rasa bila posledna koja se menuvala vo ~etvrtiot leden period kako rezultat na golemi stresovi vo oblasta na Artikot. So priviknuvawe na studot se razvil toraksot, so kratki krajnici i maliot trup koj ispu{ta od sebe pomo`nost pomala toplina. @itelite na Artikot otkrivaat na nadvore{niot svet najmala povr{ina na koàta proporcionalno na volumenot i teìnata. Mongolija e suva visoravnina so prose~na nadmorska visina od 4.500 stopi. Pogolemiot del na populacijata se nomadski sto~ari, ov~ari, koi stalno se selat. Letata se è{ki, a zimite ladni so visinski vetrovi sneg i temperatura od -400 do -500 F. Taka ov~arite dostigaat i do 600 geografska {irina.Ovde se najduvaat pribli`no isti uslovi kako onie na visinite na centralna Ju`na Amerika: golem stud, suv vozduh i golema visina, {to ima jako vlijanie na klimata ba{ zaradi geografskata {irina. So ova se nagovestuva deka pretcite na Mongolite na ju`noamerikanskite visini se naselile koi moèle da gi zadràt nivnite fizi~ki crti. Potoa drugoto vlijanie na studot koj go stimulira adreanalinot od koj lu|eto stanuvaat so mal rast i zdepasti. Ova e samo pretpostavka za polesno da se objasni toa {to se slu~ilo na krajot na ~etvrtiot leden period na 600 geografska {irina. Taka lu|eto na golemite nadmorski visini sekako imaat druga mineralizacija na organizmot. Osven toa, pri preselbite na An-
150 na~in kaj Lemurijancite bile vskladeni, slikovito re~eno, elementite na prilagoduvawe na voda riba i cica~. A maksilarnite sinusi kaj sovremenite lu|e V. G. Gafarov gi smeta kako ostatoci na {krgni tvorevini kaj Lemurijancite. Postoewe na {krgi od strana na vertikalniot rascep koj gi spojuva ustata i nosot po zakonite na anatomija moralo da se dovede do toa deka grklanot ne moè da ja obavuva ulogata na glasen aparat. Vo toj slu~aj proizveduvaweto na zvukot moralo da se premesti vo oblasta na nosot. Se potsetuvame od prviot del na knigata deka indiskiot svami Ananta Kri{na, povikuvaj}i se na drevni religiozni izvori, tvrdel deka najdrevnite lu|e (o~igledno Lemurijanci) govorele so nosot, pri {to rasponot na glasovite bil ne samo vo dijapazon na obi~niot glas, tuku i vo oblasta na ultrazvukot i infrazvukot. Zo{to nosot na Lemurijancite vo oblik na ventil, koj proiveduval i zvuk, vo tekot na evolucijata e zamenet so obi~en nos, koga go poseduvale, kako {to mislime, Atlanti|ani, a isto taka i lu|eto na na{ata civilizacija ?244 Razmisluvaj}i na taa tema, V. G. Gafarov i jas sme do{le do zaklu~ok deka mekiot nos na Lemurijancite vo oblik na ventil bil mo{ne podloèn na povredi, {to istovremeno gi naru{uvalo i funkcijata na di{eweto i govorot. Rizikot na naru{uvawe na taka va`nite funkcii o~igledno dovelo do postepeno evoliciono formirawe na obi~niot nos za{titen so koski i rskavi~no tkivo, duri i na {teta na sposobnosta za dolg prestoj pod voda, sled smaluvawe na {krgite. Vo toj slu~aj proizvodstvoto na zvukot se prenel na grklanot,prazninata na mesto na {krgite (maksilarni sinusi) dobile uloga rezonatori na zvukot, a vertikalniot rascep pome|u ustata i nosot zarastel.245 I taka, kako nas ni izgleda, docnite Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani) gi imale slednite nadvore{ni karakteristiki: - visina 7-8 metri i pove}e. - golem ~erep. - golemi o~i so neobi~en izgled so dvostruka krivina na gorniot kapak. - spiralen nos vo oblik na ventil bez nosni koski. - vertikalna puknatina pome|u nosot i ustata, od ~ija strana bile smesteni {krgi. - negolema horizontalna usta. - mala dolna vilica. - srazmerno golemi u{i. - snaèn vrat.
dite i aklimatizacijata kaj dojdencite se pojavuvaat vidlivi promeni, privremena neplodnost. Merewata na lu|eto na Andite pokaùvaat zna~ajno zgolemuvawe iznad normalnata dolna funkcija na gradniot ko{, pogolem obem na drobovite, pogolem belodroben depozit i na krajot pojaka rabota na desnata srceva komora. Vidlivi se geografskite razliki, koi se razli~ni i kako genetsko- geografski. 244 Za Tojnbi vo ramkite na golemite visoko ravnini vo centralna Azija bilo ve~en sneg, ili taa oblast ne bila naselena (za vreme na ledenoto doba). Peso~nite buri ukaùvaat na kontinetalna klima so golemi varijacii so ìvotni koi pasat, kako {to bil kowot. Verojatno, morame da pripi{eme visoko specijaliziran tip na ~ovek koj sega e karakteristi~en za ovaa oblast. @oltata boja na koàta na mongoloidniot ~ovek mu dava za{titna kamuflaà vo pesoklivata pustiwa i stepa so suva treva; sostavot na negovite pravi ~vrsti vlakna i toa {to taa e retka osven na glavata nagovestuva prilagoduvawe na kontinetalnata klima, a nejzinata ekstremnadolìna ocrtuva karakteristi~en profil na ~ove~ka glava i vrat i pribliùva kon izgledot ~etirinoèc gledano od pozadi. Podocna istaknata brada spoena so lopatskiot ~erep moè da se zaklu~i deka ovie lu|e bile naviknati na hrana, koja se svela na najmala mera na rabota na muskulite na stranata na ~erepot, a edna hrana koja go ispolnuva ovoj uslov e mlekoto i negovite proizvodi so koi ìveat gotovo isklu~ivo nomadskite Tatari; nepostoeweto na brada, kratok konkaven nos so ra{ireni nozdrvi, ~udni de~ji usni, {iroko ravno lice i nakrivo postaveni o~i se adaptacija koja treba da o~ekuvame ako od pradavnite vremiwa mlekoto bilo upotrebuvano neposredno od vimeto, a kratkite noze na nekoi Mongoli i voop{to slabo razvienite no`ni listovi nagovestuvaat deka kako tatarskite deca denes, parazitski proto- Mongol ~vrsto sedel na svojot kow pome|u obrokot i so nego gi delel lutawata. Po stepite na glacijalnata Evropa ~ovekot go lovel i jadel kowot; ako pretpostavime deka ìveel vo centralna Azija za vreme na istiot ovoj period i moèbi i za vreme na mnogu ranite periodi, toga{ izgleda deka imalo klu~ za paradoks pojava na visoko specijalizaciran ~ove~ki vid vo oblasta koja taka dolgo vreme bila malu pogodna, osven pod ovie uslovi, da go odrì ~ovekot. Izgledot bil od Istok, a pred preselbi kon Zapad. 245 O~igledni mnogu promeni. Me|utoa, nivnata etapnost ja nema vo embrionalniot razvoj na ~ovekot.
151 - snaèn graden ko{. - srazmerno dolgi race. - stapala vo oblik na perki na tuqan. - opni me|u prstite na racete i nozete, koi dopirale do sredina na prstite. - òltesta koà. Naravno, vo ne{to sme vo pravo, a vo ne{to se zavaruvame. Ama, istraùvawata na nadvore{nosta na lu|eto na prethodnite civilizacii sled oskudnost na fizi~kiot materijal duri i kaj najstriktnata logi~na metoda ne moè apsolutno da bide to~no.246 Nadvore{nost na Atlanti|ani Vo ova istraùvawe za osnova sme gi zele nadvore{nite crti na Buda kombinirani so podatocite koi gi dobivme od literaturni izvori, i probavme logi~ki da ja osmislime pretpostavkata deka Atlanti|anite bile preminski evolucionen oblik od amfibiskiot (vodozemen) kon kopnen oblik na ìvot. Ne zamoruvaj}i gi ~itatelite so premnogu detalnata analiza na raznite parametri, }e si dozvolam sebe ovde nakratko da gi izloàm karakteristikite na Atlanti|anite koi se tie, po na{e mislewe, gi poseduvale: - visina 3-5 metri. - golem ~erep trkalzen ili kupast oblik. - golemi neobi~ni o~i, ama krivinata na gorniot kapak bila pomalku izrazena otkolku kaj Lemurijancite. - prav nos so obi~en izgled. - vertikalen rescep me|u nosot i ustana namalo. - negolema horizontalna usta. - dolna vilica e ne{to pomala otkolku na ~ovekot na na{ata civilizacija. - srazmerno golemi u{i. - snaèn vrat. - snaèn graden ko{. - srazmerno dolgi race, koi dopiraat do kolena. - stapala vo oblik na peraja na tuqan, ama vo pomal stepen otkolku kaj Lemurijancite. - opni pome|u prstite na racete i nozete do sredina na prstite. - vovle~en polov organ kaj maòt. - bojata na koàta òlta ili crvena ili braun ili crna.247 Na toj na~in, na osnova na ovie istraùvawa, e mo`no da se donese zaklu~ok deka Lemurijcite, kako Atlanti|anite, imale jasni odliki koi svedo~at za amfibiskiot oblik na ìvot: noze vo oblik na perki, opni me|u prstite, golem graden ko{, izbo~ini na gorniot kapak. Istovremeno kaj Atlanti|anite, za razlika od Lemurijancite, se pojavile odliki koi se karakteristi~ni za kopneniot oblik na ìvot: nos vo oblik na ventil zamenet so prav obi~en nos, nestanala vertikalnata puknatina pome|u ustata i nosot so {krgite. Kako posledica na toa moralo da dojde do premestuvawe na glasovniot aparat od nosot vo grklanNa str. 268 i 269 ima dva crteì: Detalen izgled na docen Lemurijanec (po na{ite upatstva go nacrtal umetnikot V. Kuprijanov) i Pozni Lemurijanec vo sostojba samadija (crte` na avtorot). 247 Koga Belcite do{le vo Indija, Tibet, Kina...i Japonija, pokraj svoja simbolika, vnesle i tamo{na. Ova se potvrduva i so Makedoncite, koga do{le vo Amerika, vnesle i tamo{na simbolika. Jazikot im bil na Belci, so nivni tradicii... Za da se otkrie vistinata, se naveduva {to e objaveno vo makedonski glasila so jazik od tn.slovenska jazi~na grupa, kako {to bil toharskiot jazik (dene{no makedonsko prezime Toharevi od za tokarsko zanimawe). Za avtorite lingvistikata be{e {okirana porano vo na{iot vek koga dlaboko na istok na dene{nata teritorija na Kina se otkrija toharevski tekstovi, koi ukaùvaat, me|u drugoto, na jazik (na semanti~ki plan) blizok do balto- slovenskata grupacija. Olga Lukovi}-Pjanovi} pi{i deka vo kineskite hroniki bile so~uvani spomeni na dràvata so nejzinite vladeteli: Bane, Jan~e, Ranko i Cican. Vo edno vreme so Sibir vladeel carot Tan~e so svoite pet sinovi. Negovite sinovi vladeele za vreme na kineskiot car Sju- An- Dia. Sibirija propadnala za vreme na vladeeweto na Tan~iniot vnuk Carman, u{te bile sveì aziskite legendi za carot Tan~e, naro~ito vo Kina, ~ij jazik bil bogat so srpski zborovi.Zna~i,Carman=car man=min=mina (lu|e)=mon... Vidlivo e deka se raboti za Belcite, koi nosele progres...Tokmu zatoa otpa|a navedenata pove}e bojnost. Me|utoa, navedenite boi bile na Temnite. Tokmu zatoa niv kako nijansi gi imale i Indijancite.
246
152 ot. Isto taka o~igledno deka Atlanti|anite moèle da provedat pomalku vreme pod voda od Lemurijancite (nestanale {krgite). Golemite dimenzii na ~erepot karakteristi~ni za Atlanti|anite (kako i za Lemurijancite) moàt da ukaàt kako na razvienost na mozokot i na razvienost na treto oko, koe bilo smetsteno vnatre na ~erepot. Ottuka proizleguva deka Atlanti|anite, kako i Lemurijancite, bile lu|e so visoka inteligencija, koi ~esto ja koristele mo}ta na tretoto oko za re{avawe na razni ìvotni problemi.248 Nadvore{niot izgled na lu|eto na na{ata civilizacija Naravno, nie znaeme kako izgledame. Pa ipak, pri prilkata na prou~uvawe na literatirata, se steknuva vpe~atok deka ranite lu|e na petata rasa (na{ata civilizacija) koi ìveele vo vremeto na propasta na Atlantida, pred okolu 850.000 godini, bile znatno so povisok rast, koj dostignal i do 3-4 metri. Potoa rastot na lu|eto postepeno se smalil, i kako mene mi izgleda, najmal bil vo periodot od 10. do 18. vek. Sega doa|a do zgolemen rast na lu|eto- ubrzuvawe.249 Spomenatite varijacii na rast na lu|eto na na{ata civilizacija imaat izvesni vrski so manvantari~kiot ciklus, spored koj se do nedavno se odvivalo opa|awe na ulogata na duhovnoto, a rast na materijalnoto; denes kriti~nata to~ka e pominata i po~nala da raste ulogata na duhovnoto. Se toa naveduva na pomislata deka postoi paralela pome|u razvitokot na duhovniot princip kaj ~ovekot i negoviot rast vo evolucioniot pogled. Ne se tek taka Lemurijancite i Atlanti|anite, koi imale pove}e duhoven princip i znaele da ja koristat psihi~kata energija, bile znatno so povisok rast otkolku nie. Sudej}i po nadvore{nosta na ~ovekot na na{ata civilizacija, evoluciono do{lo do preminuvawe od poluvoden na~in na ìvot (Lemurijanci, Atlanti|ani) na ~isto kopneni. Za toa svedo~at stapalata na nozete, koi pove}e se prilagodile na odewe otkolku na plivawe, otsustvo na opni me|u prstite, gradbata na o~ite i sli~no. Ne e isklu~eno deka povr{inata na kontinentite vo vremeto na Lemurija i Atlantida bila pomala, pa zatoa lu|eto na prethodnite civilizacii vo pogolema mera go koristele okeanot za ìvot. Za vreme na sovremeniot ~ovek isto taka e karakteristi~en su{tinski gubitok na funkcijata na treto oko. Kako {to e poznato, tretoto oko ostanalo vo oblik na rudimentepifiza. O~igledno, bidej}i porazvienoto treto oko na Atlanti|anite, a posebno Lemurijancite imalo pogolem obem, toa se odrazuvalo na zgolemuvawe na razmerite na ~erepot kaj lu|eto na prethodnite civilizacii. Na zgolemuvaweto na razmerite na ~erepot o~igledno isto taka vlijaela i povisokata intelektualna sposobnost na Lemurijancite i Atlanti|anite.250 (Pogolemi ~erepi ne zna~i pointiligentnost. Toa moè da bide i obratno, R.I.) Zo{to kaj lu|eto na na{ata civilizacija tretoto oko, neophodno kako organ koj ovozmoùva da se ovladee so psihi~ka energija, postepeno zakr`lavalo ? Toa e duri po~udno {to bi vo evolucioniot smisol, ba{ naprotiv, od civilizacija do civilizacija, trebalo da bide zapazeno so zgolemuvawe na ulogata na tretoto oko i negoviot razvoj. Navistina, uz pomo{ na tretoto oko bi bilo mo`no da se deluva na gravitacijata, ostvari telepatski prenos na mislite i sli~no. Uzrokot na degradacijata na tretoto oko kaj lu|eto na na{ata civilizacija, po moe mislewe, e posledna poraka na SoHm. Taa, kako {to ~itatelot ve}e znae, e prekinat stalniot kontakt na ~ove~kiot duh so Univerzalniot informacion prostor. Vo okolnostite vo koi postoele prethodnite civilizacii, tretoto oko vr{elo funkcija na uskladuvawe so frekvencijata na Univerzalniot informacion prostor (Onoj Sv248 249
Na str. 271 ima crte`: Atlanti|anin vo sostojba na samadija (crte` na avtorot). Bidej}i e s potoplo i potoplo, se pomestil suviot pojas na Sever, za vreme na tn.Vizatija ìtnica bil Egipet.Pa sledi severno od Dunav, Ukraina...I kone~no }e dojde Sibir, koj }e bide nadleèn da gi spasi Azija so Evropa so voda. Bidej}i od vlagata zavisi goleminata na teloto so negovite delovi, sostojbata e obratna. Za primer, no povla`ni predeli u{ite se pogolemi, {to vaì za nosot, stapalata itn. Najdobar primer se nozete na dobitokot. Na suvi predeli kopitata/papcite se pomali otkolku na vla`ni.Duri ima posebno odgleduvawe na noze:na meki i vla`ni podlogi tie se pogolemi,na suvi mali. 250 Na ovaa str. 272 e slika: Arijevac (na{a civlizacija) vo sostojba na samadija (crte` na avtorot).
153
et). O~igledno taa funkcija bila glavna funkcija na treto oko i nejzino prekinuvawe po pat na posledna poraka SoHm dovelo do postepena degradacija na treto oko. Samo odredeni lu|e vo na{ata civilizacija se vo sostojba da ja prevladeat barierata SoHm vo sklad so frekvencijata na Univerzalniot inforamcionen prostor. Tie lu|e se Posvetenici. Na niv na raspolagawe im se znaewata na Onoj Svet, znaewata koi bile dostapni na site Lemurijanci i Atlanti|ani bez izuzetok. Poslednata poraka SoHm, sled koj se pojavil principot ostvari sam (ili amin) vlijaelo na razvojot na lu|eto na na{ata civilizacija. So odvojuvaweto od Vi{iot duhoven princip, lu|eto na na{ata civilizacija sebe si ostvarile prevashodno vo fizi~kiot svet, {to ne bilo mo`no a da ne se odrazi na nivniot nadvore{en izgled. Glava 10 ÔVEK STAR 300 GODINI Po ekspedicijata vo samadija-pe{tera, se zadràvme tri dena vo Katmandu. Dodeka sum ja sreduval zabele{kata od ekspedicijata, V. M. Lobankov, zaedno so drugite ~lenovi na ekspedicijata, imal u{te dva dodatni sostanoci, i dvata bile mo{ne interesni. [to e zapi{ano vo Vedite [eskand Arijel, u~esnik na ekspedicijata, organiziral sostanok so profesor na Nepalskiot univerzitet, u~itel na sanskrit gospodinot [ivaraj A~arid Kavdanijan.251 Toj e eden od najdobrite poznava~i na Veda, pri {to Veda ja zapoznal vo original, na najstariot jazik na svetot- sanskrit. [to se Vedite ? Toa se fundamentalni i najstari spisi, koi vo osnovni crti se sloùvaat so religijata, ama se dataqni. Nivniot avtor e nepoznat. Se smeta deka se na sanskrit, koj denes e mrtov jazik, {to go govorele Atlanti|anite.252 Profesorot [ivaraj mu rekol na Lobankov deka vo davnoto minato se odigral seop{t potop, vo kogo nastradale site lu|e na prethodnata civilizacija (Atlanti|ani). Eden ~ovek po ime Man, koj moèl da meditira i vleze vo sostojba na samadija, uspeal da se spasi visoko na Himalaite. Koga vodata po~nala da se povlekuva, toj izlegol od samadija.253 Man ne bil Bog, ama vladeel so golema energija. Toj go razbiral jazikot na ribite i od niv soznal deka na drugata planina koja ne e potopena na nego ~eka drug ~ovek po ime Sid. Sid prestavuval zgusnata energija i vo sebe vklu~uval se: ~ovek, seme na ìvotni i sli~no.254 Man zaedno so Sid ja za~nal civilizacijata na lu|eto. Man isto taka sozdal mno{tvo Budi, koi na ~ove{tvoto mu pomognale da se rodi.255 Vo odlomokot od Veda, koj go raskaàl profesorot [ivaraj, moè da se svati kako svedo{tvo za postoewe na Genfonf na ~ove{tvoto naporedo so genfondot na ìvotnite i bilkite, koj pomognal da se obnovi ~ove{tvoto po seop{tiot potop. A Budite, koi izlegle od samadija, im pomognale na ~ove{tvoto koe se roduvalo da trgne po pat na napredok. Lobankov posebno detaqno go ispituval profesorot za samadija. Za fenomenot samadija vo Vedite postoi potpolna informacija. Vo samadi ~ovekot moè da vleze odvojuvaj}i ja svojata svest od fizi~kiot objekt, koga svetsta se najde vo ~ista sostojba (vo samiot sebe). Pri toa obemot na razmenata na materijata se smaluva do nula i se prekinuva razmenata na energijata. Vo kratkite samadi moè da se vleze na bilo koe mesto, ama ne vo ogan. Najdobro mesto za samadi se smetaat sveti mesta- Sadbala, koja se najduva vo planinite na
251
[ivaraj={iv ar aj (ai); A~arid=a ~a (ta) rid; Kavdanijan=ka vdan..., se na sanskrit=tn.slovenski jazik. Sivalik- Indija: Sivalik=siva lik i sival ik; sival=sivar={ivar, s={ i l=r(Gligor=Grigor). 252 Belcite,zna~i, Brigite=Brzjacite, stignale vo Indija. Nivna bila Atlantida, no i Troja=Ilion... 253 ...na vrvot na planinata Parnas. Taka legendata za Devkalion i Pira se sovpa|a so mitot za Noe.... 254 Potpolno e mo`no toa da e ona isto za{to pi{ela Blavacka, spomenuvaj}i go izgraduvaweto na ogrdenoto mesto-Vara, vo kogo, osven lu|e, bile semiwa na ìvotni, bilki i sli~no.E. M..Vara=vara. 255 Brigot Man(=Man-e) vladeel so meditacija, samadija...Zna~i, site tie ve{tini bile samo brigiski. Avtorot govori vo brigiski dativ Manu=man u. Za Sid se kaà: na nego ~eka drug ~ovek po ime Sid. Za Gornore~ani vodata (nero=ne ro-ni) odi, a za Dolnore~ani idi.A koga ne{to idi, se ~eka: Sid=s id, si id-i. Zna~i, taa si idi, poradi {to sledi=~eka Potop.Toj bil istoveten za Noe, {to bil Prometej...
154 granicata na ve~nite snegovi. Vo dolga samadija najlesno e da se vleze vo pe{tera. Vo samadi ~ovekot moè da se provede kolku saka vreme. - [to e [ambala ?- zapra{al Lobankov. - Toa e sistem na pe{teri so lu|e vo samadija. Taka moè da se svati od Veda- odgovoril profesorot. - [ambala navistina postoi na Zemjata ? - Da, postoi. - Dali e mo`no da se poseti bilo koja samadi-pe{tera na lu|eto realno da bi im se dokaàlo postoewe na drevni lu|e vo sostojba na samadija ? zapra{al Lebankov. - Vie nikoga{ ne }e uspeete da gi dopirnete, opipate i fotografirate lu|eto vo samadija, zatoa {to toa ne smee da se pravi i zatoa {to tie se za{titeni. Toa e kako matematika, koga, re{avaj}i ja edna~inata, dobieme dokaz koj ne moè realno da se dopirni i opipa- odgovoril [ivaraj. ûdno sporeduvawe- matematika. Od edna strana, lu|eto vo samadija realno postojat vo fizi~kiot svet, a od druga strana- ne moè da se dojde do niv i prou~i. O~igledno, ulogata na samadija za o~uvuvawe na ìvotot na Zemjata e i premnogu golema. Guru No{ari Nat Zapravo od nego Lobankov soznal za ~ovek koj preìveal pove}e od 300 godini i ìv e i zdrav i den denes.256 Guru No{ari Nat ja drì edna od najpoznatite a{ari ({kola na meditacija) vo Nepal i mo{ne e uvaèn vo taa zemja. Kaj nego sekojdnevno doa|aat pove}e od 100 posetiteli. Istovremeno, toj e voda~ na Duhovnoto dru{tvo za izu~uvawe na drevnite jazici: sanskrit, prarit, palij i nepalij. (pali, nepali=ne pali, Nepal; nepalmbombi=ne palm...=palam, R.I.) Guru No{ari Nat polno patuval po Nepal i Zapaden Tibet. Vo tekot na edno patuvawe 1992. godina, vo planinite na Zapadniot Tibet naidol na sneèn ~ovek (jetia) i go nacrtal kako toj odnadvor izgleda. Lobankov i Jakovqeva go videle toj crte` i kaùvaat deka na nego e prikaàno vlaknesto ~ovekovo su{testvo od ogromen rast, pogureno, so dolgi race i kratki noze.257 Istata taa 1992. godina gurot No{ari Nat vo Zapadniot Tibet se sretnal so ~ovek koj ìveel na ovoj svet pove}e od 300 godini. Toj se vika Kung Dorxi Lama.Obi~no vo avgust, na den na poln mesec, toj vleguva vo pe{tera i vronuva vo stadium samadija. Niz 6 meseci toj se vra}a so lu|eto i ìvee so obi~en ìvot okolu mesec dena. Vo toj period se hrani samo so kravjo mleko i listovi na bilkata soma. Po toa, ponovo odi vo pe{terata i vronuva vo samadija na 5 meseci. Koga guru No{ari Nat bil vo okolinata na taa pe{tera, mesnite tibetanski lami mu raskaàle za spomenatiot ~ovek, koj e star pove}e od 300 godini.258 Toga{ guru go za256 257
Guru=gur u; No{ar=Nosar; Nat=Nat-ko.Samo se probuva: Natko kako nosar go gurna ìvotot...,{=}. Na ladni i vla`ni prostori lu|eto i ìvotnite se pogolemi, {to energetski e po{tedlivo. Isto taka, samo Belcite bile vlaknesti. Tokmu zatoa toj bil Belec. Oto Cirer pi{i: Haukite najduvaat sekoj utro broj na nivni borci vo grmu{kite ubieni bez glavi da leàt! Svirep volkovlaknestiot mora niz zatemnatite {umi da luta!...Smrtni udari se ~ustvuvaat niz {umite; nikoj Hauk ne e pove}e siguren pred volkovlaknestite.Na tn.germanski prostori bilo mnogu ladno i lu|eto bile vlaknesti... 258 Zaradi povisokata biolo{ka aktivnost i pove}eto izvr{ena rabota ìvotniot vek vremenski se skratuva. Toa moè da se objasni najdobro so iskustvoto vo p~elarstvoto. Spored Ljuben Ivanov Radojev, Stojko Nedjalkov i drugi, Vojo Todorovi} i Josip Katalini} so sorabotnicite, dolìnata na ìvotot na p~elite rabotni~ki e zavisna od intezivnata nivna rabota. Ako tie pove}e rabotat, nivniot ìvot e pokratok. Vo letno doba, koga ima bogata pa{a i se raboti intezivno, rabotni~kite ìveat nekolku sedmici (4- 6). Za vreme na pomala aktivnost tie ìveat podolgo. A koga rabotata e pomala, posebno vo zima, koga p~elata gotovo miruva, nivniot ìvot e podolg i trae nekolku meseci. Zatoa esenskite rabotni~ki ìveat do prolet, koga postepeno umiraat. Koga bi se prenelo sevo na ~ovekot za raznite delovi vo Zemjata, {to vaì i za Evropa, se oslikuva zo{to ìvotniot vek e razli~en. ôvek, kow..., koi mnogu rabotele,im se o{teteni kolenata..., tie krivat...Vo slu~ajot, navedeniot ~ovek voglavno bil vo samadija. Avtorot kaà: Na sever mrkata me~ka proveduva godi{no 7-8 meseci vo son, a ovde: Niz 6 meseci toj se vra}a so lu|eto i ìvee so obi~en ìvot okolu mesec dena. Vo toj period se hrani samo so kravjo mleko i listovi na bilkata soma. Po toa, ponovo odi vo pe{terata i vronuva vo samadija na 5 meseci. Pa toj ne bil godi{nik, tuku mese~nik. Toj bil mnogu mnogu pomlad...
155 molil za dopu{tuvawe da ja poseti taa pe{tera i da go vidi Kung Dorxi Lama vo sostojba samadija. Po~ituvaj}i ja verskata titula i visokioto duhovno nivoa na guru No{ari Nata, zapadnotibetanskite lami go povele vo pe{terata. Vleguvaj}i vo pe{terata, guru nabrzina vo nea go na{ol Kung Dorxi Lama vo sostojba samadija. Kratko razgovaral so nego i se uveril vo toa deka site prikazni za negoviot tristagodi{en ìvot se vistiski. Raskaùvaj}i za su{tinata na na{ite istraùvawa, Lobankov i Jakovqeva na guru mu postavile nekolku direktni pra{awa. - Dali fenomenot samadija prestavuva mehanizam na o~uvuvawe na ìvoto na Zemjata, koga lu|eto, koi prestojuvale vo sostojba na dolga samadija, vo slu~aj na globalni katastrofi moàt da izlezat od samadija i postanat izvor na prodolùvawe na ìvotot na ~ove{tvoto ? - Da- odgovoril guru. - Dali ima mnogu samadi pe{teri vo Himalaite i na Tibet ? - Da, mnogu. - Dali moàt da se vidat lu|e vo sostojba na samadija vo pe{terata ? - Moàt. Jas sum go videl Kung Dorxi Lama- odgovoril guru. - Dali so Vas bi moèle da pojdeme vo pe{terata vo koja Kung Dorxi Lama se najduva vo samadija ?- zapra{al Lobankov. - Moète- odgovoril Guru.- Ama, va{iot prestoj vo pe{terata pokraj Kung Dorxi Lama }e bide opasen za nego. Vie voop{to ne ste pripremeni i ne vladeete so meditacija. - Zo{to na{ata poseta bi bila opasna za Kung Dorxi Lama ? Dali na{ata bioenergija }e ja destabilizira negovata sostojba samadija ? - Da. - Ipak- insistiral Lobankov- mo`da vo nekoe odredeno vreme e mo`no da se poseti Kung Dorxi Lama vo sostojba samadija ? Guru razmisluval i odgovoril: - Vo pe{terata kade se najduva Kung Dorxi Lama e najdobro da se vleze okolu 10-11 ~asot nave~er vo bilo koe doba ili mesec, ama najdobro e vo april ili oktomvri. Lobankov i Jakovqeva insistirale nas guru No{ari Nat da ni pomogne da ja organizirame ekspedicijata zaradi sretnuvawe so Kung Dorxi Lama. Guru obe}al, ama rekol deka mu e neophodno u{te edna{ da se sretne so nego otprilika niz 3-4 meseci- koga }e precizira nekoi detaqi. Dali nas }e ni uspee da se sretneme so ~ovekot postar od 300 godini Po 4 meseci po okon~uvawe na ekspedicijata, Lobankov posebno otpatuval vo Nepal u{te edna{ da se sretne so guru No{ari Nat i porazgovara so nego za prestoje~kata ekspedicija za sretnuvawe so ~ovekot postar od 300 godini. Zo{to nastojuvavme da se sretneme so toj ~ovek ? Osmisluvaj}i go iskustvoto koe sme go steknale vo ekspedeicijata (pohod vo samadipe{terata, razgovori so lamata, so Posebni lu|e itn.), svativme deka te{ko }e se uspee navistina da gi vidime i ispitame lu|eto na prethodnite civilizacii vo samadija- vo samadipe{tera za{titeni so psihoenergetskata bariera. Zatoa bi bilo pointeresno da se vidi, i po mo`nost ispita, ~ovekot na na{ata civilizacija vo samadija. Nie svativme deka psihoenergetskata bariera vo pe{terata so lu|eto na na{ata civilizacija ne mora obavezno da postoi. Zatoa nas takvoto sretnuvawe ni izgledalo realno mo`no. Guru No{ari Nat mu rekol na Lobankov deka dobil nekoi novi podatoci. ôvekot postar od 300 godini (Kung Dorxi Lama) gi izmenil svoite planovi i }e izleze od sostojba samadija samo dva dena vo vreme na polniot mesec vo juli 1997. godina, a potoa ponovo }e vtoni vo sostojba samadija vo pe{terata. Vo tekot na tie dva dena moème da se sretneme so nego. Guru planiral i sam da odi tamu. Vo drugite periodi bi bilo problem da se sretneme so Kung Dorxi Lama. I u{te, guru No{ari Nat dodal deka morame da se oble~eme vo obleka na lami i da posetuvame nekolku ~asovi meditacija i obredi na lamite. Osven toa, guru naglasil deka toj pat e opasen, oti pe{terata se najduva vo oblasta na planinata Kajla{. Zagonetna planina Kalja{ Se ispostavilo deka pokraj planinata Kajla{ se najduva takavikanata Dolina na skeleti koja, kako izvestuvaat, seta poseana so koski. Kako raskaùval Ufe Marat Fathli-
156 slamov, koj dvpati razgovaral so Satja Sai Baba i ovladeal so retkite znaewa od oblasta na religioznite i okultnite nauki, oblasta na planinata Kalja{ prestavuva mesto kade lu|eto odat da bi umrele.259 Niz oblasta na taa planina, kako nas ni rekol, pominuva energetski stolb koj ja povrzuva Zemjata so vasionata. Se smeta deka duhot na onoj koj tamu }e umre po energetskiot stolb lesno se vnesuva na Onoj Svet. Ponatamu po~navme da najduvame se pove}e i pove}e informacii za postoewe na neobi~na energetika vo oblasta na planinata Kajla{. Edini govorat ili pi{at deka vo taa oblast se najduva vlezot vo [ambala, drugi ukaùvaat deka vlezot se najduva na drugo mesto. Ama, najneprijatena informacija ne bila za neobi~nata energija, tuku za mnogu-brojnite slu~aevi na pogubuvawe na lu|e vo oblasta na planinata Kajla{. Nau~nicite od Sankt-Petersburg260 soop{tile deka pet ruski alpinisti, koi se iska~ile na planinata Kalja{, 1-1,5 godini po iska~uvaweto na eden po drug proumrele od nepoznata bolest. Do{la informacijata deka vo oblasta na taa planina nastradale od 200 hodo~asnici koi se smrznale vo planinite, rasturuvaj}i se na razni mesta. Ima i drugi zabrinuva~ki ~initeli. Dali e vistina ili ne e, ne znam. Im telefonirav na indiskite nau~nici i gi zapra{av za toa. Tie odgovorile deka slu~ajite na pogubuvaweto na lu|eto vo oblasta na planinata Kalja{ navistina ~esto se registrira, ama tie toa im go pripi{uvaat na nedostatok na kislorot i niski temperaturi. Takvo mislewe predizvikuva sumlivost: podno`jeto na planinata Kajla{ se najduva na visina samo okolu 2000 metri, a hodo~asnicite, koi cel ìvot proìveale vo planinite, te{ko da moèle naprosto da se razidat vo razni pravci i poedine~no da nastradaat. Ne smee da se isklu~i ni mo`nosta deka na hodo~asnicite deluval ultrazvuk, koj, kako se smeta, vlijae na ~ove~kata psiha, predizvikuvaj}i bezrazloèn strav, panika, pa duri i zaustavuvawe na srceto. Nie, Evropjani, sme skloni da mislime deka znaeme se na ovoj svet. Ipak, da se prisetime deka na po~etokot na ovoj vek ne retko beleèni slu~aevi so zagonetno popoleka umirawe na lu|eto koi prestojuvale na odredeni mesta. Toga{ nikoj ne znael deka na tie mesta se najduvaat zalihi na uranium, a deka smrtta nastapuva sled radijacioni bolesti. Taka i denes, na kraj na ovoj vek, ne moème da bideme uvereni deka znaeme se za site izvori na energija. Ne moè da se isklu~i ni ~initelot deka vo reonite na planinata Kajla{ se najduva zona na energija nepoznata na sovremenata nauka,koja nekoga{ taka pogubno deluva na lu|eto Ama, zo{to ba{ vo taa oblast Kung Dorxi Lama vlegol vo samadi ? Koj znae, mo`da taa energetska zona vr{i uloga na bariera koja ne dopu{ta da se voznemiruvaat lu|eto vo sostojba na sveta samadija. Oti, kako {to sledi od ~initelite koi gi sme gi dobile pri prilika na ekspedicijata, lu|eto na na{ata civilizacija, za razlika od lu|eto na prethodnite civilizacii, ne moàt da ja izgradat za{titna psihoenergetska bariera na samadi-pe{teri. Vo planinarstvoto i alpinizmot mnogu zavisi od voda~ot. Ba{ toj e odgovoren ne samo za preminuvawe na mar{utata, tuku i za ìvotot na u~esnicite na pohodot. Taka i ovde, vo na{ata ekspedicija,jas kako voda~ odgovaram za ìvot na sekoj u~esnik.Mislam deka u{te sekoga{ imame malku informacii za planinata Kajla{. E neophodno toa podobro da go svatime. A za toa bi trebalo da sobereme pove}e informacii. Del IV SVETOT E POSLO@EN OTKOLKU [TO MISLIME (Filozofsko osmislen ~initel) Glava 1 Dali veruvam vo ova {to go napi{av ? Glava 2 Genfond na ~ove{tvoto Glava 3
Stoi: Kalja{ prestavuva mesto kade lu|eto odat da bi umrele: kajla{=kaj la{. Toa e le{=skelet. Petersburg=Peters burg,Burgas: burg=bulg so svoj narod=volg=bolg=bulg=burg, volg=Volk=polk-a. Pod Carigrad bile dve crkvi: carskata Carigradska patrijar{ija i narodnata=bulgarnata Ohridska arhiepiskolpija. A nejzinite pripadnici bile Bulgari. Vakvi bile ìtelite na Atina, koe kako selo s do 1767 godina bila pod varo{ Ohrid, a vo 1836 godina i pod sobornata crkva Sv.Dimitrija-Bitola.
260 259
157 [ambala i Agarta Glava 4 Istorija na ~ove{tvoto na Zemjata Glava 5 Vra}awe vo sostojba na divja{tvo kako regresiven faktor na evolucijata Glava 6 Negativna aura nad Rusija Glava 7 Dobro, qubov i zlo Glava 1 DALI VERUVAM NA OVA [TO GO NAPI[AV ? Vo prethodnite poglavija ovaa kniga gi izloìvme samo vo osnovni crti ~initelite na materijalot koj go dobivme vo prilika na ispituvawata na ~ove~kite o~i, a isto taka i razgovori so lamite, gurite, svamite i nau~nicite od Istok. E izvr{ena analizata na dostapnata literatura. Koga sme ja zavr{ile analizata na ~initelniot materijal i literaturata i preminavme na zaklu~okot, i preku voqa sum posumwal vo dobienite informacii- tie se pokaàle ipremnogu neobi~ni i nikako ne se vklopuvale vo moite poimawa. Ako zememevo obyir ona {to e dosega izloèno,toga{ morame da priznaeme postoewe na Zemja na Genfond na ~ove{tvoto koe sluì za odrùvawe na ìvotot, zavisnosta na razvojot na na{ata civilizacija od poslednata poraka SoHm, postoewe na poseben oblik na ìvot vo suptilniot svet (Onoj Svet) i mnogu drug. Sosema e razbirlivo, se zapra{av: dali veruvam samiot vo ova {to sum go napi{al ? Pogled na nau~nikot-materjalist Vo tekot na mojata dvadesetgodi{nata nau~na kariera se formirav kako tipi~en nau~nik-materijalist. Po~nuvaj}i da istraùvam u{te vo nau~niot studentski kruòk pri katedrata za anatomija na medicinskiot institut, postepeno sum ovladuval niz teoretski medinski ciplini (anatomija, histologija, histohemija, biohemija itn.) koi potoa se pokaàle kako mo{ne pogodni za sproveduvawe na nau~nite istraùvawa koga postanav hirurg-oftalmolog. Na{ata nau~na grupa sozdala transplantacion materijal aloplant, koj ovozmoùva da se stimulira regeneracijata na ~ove~koto tkivo (krvni sadovi, epitel, ro`wa~a, koàta i dr.). Pred nas toa nikoj ne uspeal. Mo`nosta za odgleduvawe na samite ~ovekovi tkiva otvorila principelno nova mo`nost na hirurgijata, ovozmoùvaj}i da se pomogne i niz dotoga{ beznade`ni oboleni. Za na{ite istraùvawe se zainteresirani pove}e od 25 zemji, novite operacii so aloplantot se ra{irile po celiot svet. Toj pravec vo medicinata, zasnovan na izrazito meterijalisti~ki pristap vo naukata, ipak imal dve te{ko objasnivi momenti. Prviot od niv e- fenomen na brzoto pozitivno vlijanie na transplantot, koj ponekoga{ posebno dobro se ispoluva pri prilka na operacijata na o~ite. Zapravo, se se}avam na postara Italijanka, koja sum ja operisal so aloplant poradi pigmentacijata na retinata (koko{ko slepilo). Pacientkata, koja pred operacijata vo tek na pet godini odvaj razlikuvala svetlost od temnina, niz 3-4 ~asovi po operacijata po~nala da gi razlikuva prstite na dale~ina od tri metra. Kako toa da go objasnime ? Toa ne e mo`no da se objasni so nikakva regeneracija na tkivoto, oti regeneracijata na tkivata e potrebno najmalku 1-2 meseci. Edino kolku-tolku odgovoruva~ko objasnuvawe moèlo da se najde samo vo deluvawe vo biopoleto na transplantot; o~igledno, presaduvaweto na aloplantot predivikala reakcija na kletkite ~ie biopole ponovno vlijaelo na mre`wa~ata na okoto. Ama, oskudnosta na na{ite znaewa vo biopoleto ne dopu{tilo da se analizira toj fenomen. Drug te{ko objasniv moment e razultat na operacijata so aloplantot vo slu~aj na rak na kapakot. Toj oblik na rak, po razni metodi le~ewa, se dava po 30 i pove}e procenti ponovna pojava na tumor, {to e prateno so {irewe na rakot po lice i vo jagodicata, so prorastuvawe vo mozokot. Po pravilo, nastapuva smrt. Koga sme po~nale operacija so aloplantot, mo{ne se pla{evme deka aloplantot }e go potikne rastot na tumorot. Ama, drug izlez
158 nema{e, oti bilo neophodno so ne{to da se pokrie golemoto o{tetuvawe na tkivoto, koe nastanalo po operacijata na tumorot. Bidej}i sme operirale 183 pacienti, gi proverivme dale~nite rezultati na operaciite vo tekot na 8 godini i pove}e. Rezultatite na operaciite se pokaàle neo~ekuvani za nas- procentot na ponovnata pojava na tumorot opadnal od 30% na 1,2%. So {to da se objasni taka o~igledno pozitivno dejstvo na aloplantot pri prilika na hirur{koto le~ewe na rakot na kapakot ? Toa ne moè da se objasni so toa {to so operacijata potpolno go ostranivme tumorot, do poslednata kletka, zatoa {to vo mnogu slu~aevi rak bil porasnat vo koskite i tehni~i ne bilo mo`no potpolno da se ostrani tumorot. Zo{to toga{ preostanatite kletki na rakot po operacijata na aloplantot ponovo ne porasnale, to est, ne bilo povratuvawe na tumorot ? Nekoe objasnuvawe bi moèlo da se najde od prespektiva deka rastot na normalnite pacientovi kletki, pottiknati so aloplantot, suparni~ki deluvale na rastot na rakot, pobeduvaj}i go. Nekakvi dokazi za toa najdovme vo eksperimentalnite istraùvawa, ama potpolno znaewe za uzrokot na izumruvawe na kletkite na rakot ne steknavme. Sovr{eno e nesvatlivo pred se toa {to umirale ne samo kletkite na rakot koi do{le vo kontakt so normalnite kletki vo procesot na regeneracijata, tuku i kletkite na rakot rasporedeni relativno daleku od tkivata na pacientite koi se obnovuvale. Se nametnal zaklu~okot deka rasteweto na normalnite pacientovi kletki imaat mo}no biopole koe pogubno deluva na patalo{kite kletki na rakot. Vo princip, efektot na pozitivnoto dejstvo na biopoleto na raste~kite kletki vo le~eweto na raznite bolesti e poznat vo naukata. Doktor Czjan od Habarovska napravil aparat Biotron so pomo{ na kogo gi zra~el pacientite so biopole na raste~kite kletki. Li~no sum videl edna od tie pacientki i se uveriv deka le~eweto so pomo{ na biopoleto na bilkite vo porast za nea bil vo potpolnost efikasen. Bi moèlo da se re~e deka raste~kite kletki imaat mnogu pojako pozitivno biopole od obi~nite kletki na organizmot. Isto taka bi moèlo da se pretpostavi deka biopoleto na normalnite ~ove~ki kletki, stimulirani so aloplanot, e vo sostojba pojako da deluva na ~ove~kiot organizam otkolku biopoleto za nego tu|i kletki na bilkite. Se javilo isku{enie da se iskoristi biopoleto na raste~kite ~ove~ki kletki za le~ewe na metastazira~ki oblik na rak. Ama, kako da se dostavi informacijata na toa pole na sekoja metastazira~ka kletka na rak ? Vo tekot na istraùvawata, ni se javile mnogu varijanti na upotreba na aloplantot za le~ewe na neizle~ivo oboleni od rak. Ama...kako {to toa sekoga{ se slu~uva vo naukata, od ideja do nejzina direktna klini~ka primena e golemo rastojanie. Svativme deka nas katastrofalno ni nedostasuva znaeweto za fenomenot na biopoleto. Na àlost, se pokaàlo deka vo nau~nata literatura moè da se najde zanemarlivo malku informacija za toa. Dali zaradi znaeweto za biopoleto morame da im se obratime na semo}nite magovi, ~arobnici, vraà~i i ekstrasensi ? Na àlost, me|u niv ima ipremnogu {arlatani. Sovremenata evropska nauka tek po~nuva da uviduva deka e neophodno prou~uvawe na ~ovekovoto biopole, {to bi moèlo da otkrie novi o`nosti na le~ewe na obelenite. Istovremeno vo isto~nite zemji (Indija, Nepal, Tibet i dr.) metodite na biopoleto od davnina se koristat za le~ewe. Za evropskata medicina takvite pojmovi kako {to energetski stolbovi na organizmot se apstraktni i nesvatlivi, a za tibetanskata medicina se osnova na nejzinata iljadagodi{na praksa. Nau~nikot moè da trgne vo dva pravca: od edna strana, toj moè podrobno da ja izu~i ba{ taa tibetanska medicina i postane nejzin potpolen poklonik, ama od druga- toj moè da obrati vnimanie samo na principelnite elementi na tibetanskata medicina, a osnovniot istraùva~ki naglasok da go stavi na analiza i poimawe na op{tite momenti na funcionirawe na psihi~kata energija, du{ata i duhot, od op{ta prespektiva trgnal vo re{avawe na konkretni problemi. So tekot na mojata nau~na kariera sekoga{ sum go koristel ovoj drug pristap, odnosno onoj vo kogo nau~nikot odi od op{t kon poseben.Zatoa,bidej}i cel mi e da go re{am konkretniot medicinski problem, pred se rakot, sakal ne sakal pristapiv kon izu~uvawe na psihoenergijata i problemot postanok na ~ovekot i svetot, koj e povrzan so nea.
159 Osven toa, kako se pokaàlo u{te vo pogolema mera, drug na{ nau~en pravec- oftalmogeometrija- isto taka ne dovel do neophodnost na detalnoto izu~uvawe na izvorot na potekloto na ~ove{tvoto. Na toj na~in, tie dva pristapi, koi imaat materijalisti~ki kontekst (probawe da se re{i problemot na rakot i tragawe na izvorot na potekloto na ~ove{tvoto) nas ne dovelo do ekspedicijata i istraùvawe vo Indija, Nepal i Tibet. Pred ekspedicijata voop{to ne ni pomislivme deka po voqata na sudbinata }e dojdeme vo oblasta na okultnite nauki i po~nime od nau~na prespektiva da gi razmatrame religioznite ~initeli. Koga vo tekot na ekspedicijata sme dobile informacii za Genfondot na ~ove{tvoto i poslednata poraka SoHm, jas se prepadnav. Bidej}i bev naviknat da rabotam vo oblasta na striktno materijalisti~kata nauka, a posebno sekojdnevno da obavuvam hirur{ki operacii, kade so {iroki pogledi na rabotite nema mesto, nekako preku voqata osetiv deka vleguvam vo op{testvo na slobodni lu|e koi propoveduvaat semo}ni okultni i ezoteriski nauki. Nikoga{ takvi lu|e ne gi svativ ozbilno, ama sum bil prinuden da analiziram ona za {to tie zbrkano govorat. Se naviknav vo celiot moj nau~en ìvot da im ja dokaùvam ispravnosta na moite nau~ni zaklu~oci na onie nau~nici ~ij konzervatizam voop{to ne doa|alo vo pra{awe; duri sum smetal i deka e dobro da se bide konzervativen, zatoa {to vistinata se roduva od raspravata. Toj }e mu poveruva vo Wutonoviot zakon tek koga jabolkoto mu padne na glava Po objavuvaweto na osnovnite rezultati na ekspedicijata vo ~asopisot Argumenti i fakti dobivme mnogu pisma. Me|u niv bile i pisma na ozbilni nau~nici. Za divno ~udo, pove}eto nau~nici so poveruvawe gledale vo podatocite koi sme gi dobile vo prilikata na ekspedicijata. Pa i vo tekot na nekolku konferencii za pe~at, vo tekot na koi sme pokaùvale video materijal i slajdovi, pove}eto nau~nici koi u~estvuvale dobronamerno i pozitivno gi ocenile dobienite rezultati. Lu|eto pokaàle deka se sposobni da razbirat ona {to te{ko vleguva vo glavata: na primer, postoewe na ìvi prestavnici na prethodni civilizacii vo sostojba samadija vo pe{terite. I toa uprkos toa {to ne sme moèle da dademe direktni dokazi za toa, tuku se koristevme so logi~ni konstrukcii i posredni ~initeli. Lu|eto verojatno na logikata i vo dlabina na du{ata svatile deka ~ovekot pred se e mala ~estica na vasioniot ìvot, a ne gospodar na prirodata, i ne e vo negovata mo} da stapi vo kontakt so Genfondot na ~ove{tvoto, ~ie sozdavawe, kako sistem za o~uvuvawe na ìvotot na Zemjata, e dirigirano pred se na gre{nosta na ~ove~koto su{testvo. Toa za mene bilo neo~ekuvano; o~ekuvav potpolno nerazbirawe i porekuvawe, ubistveni ~lenci i optu`bi deka sum slegol od umot. Ama, samo eden bulevarski ~asopis, Voskresenija, kogo lu|eto go kupuvaat zaradi TV programata, periodi~no objavuval ~lenki za na{ata ekspedicija, koi zlobno naglasuvaat deka nekoi od podatocite koi sme gi soop{tile ne se dokaàni. Duri me optuìle za toa deka sum go ukral hipoteti~kiot Lemuro-Atlanti|an od slikarite koi go naslikale spored moja skica. Jas umeam da crtam, ama sva}am deka profesionalcite toa go rabotat podobro. Toj slikar, V. Kuprijanov i jas, dolgo se smeevme na toa kako sakale nas da ne raskarat. Razlog na lutina na tie novini se razjasnilo podocna: se pokaàlo deka toj mal gradski list od samiot po~etok sakal da ima ekskluzivno pravo na obnovuvawe na materijalot na na{ata ekspedicija, a nie toa pravo mu go dadovme na najpopularniot ruski ~asopis Argumenti i fakti. ^lencite od AiF gi prenele mnogu ruski ~asopisi, a isto taka i ~asopisi na razni drugi zemji. I ni vo eden od niv ne bilo opawkuvawe ili konzervativni kritiki. Kritikata koja mi bila upatena mene, koja se pojavila vo nekolku pisma, imalo gotovo konstruktiven karakter. Zapravo, pi{elo deka psihoenergetskata bariera vo samadi pe{terata moè da se objasni so {tetni isparuvawa, deka istraùvawata za potekloto na ~ovekot moàt da mi na{tetat na mojata reputacija nau~nik-hururg itn.(Jas se trudev,kolku {to moàm da doprinesam, zatoa {to toj se ona {to go napravil, ne e povtorlivo, R.I.) Zo{to nau~nicite konzervativci mol~ej}i ja zaobikolile taka pogodnata meta za uni{tuva~kata kritika, kakva {to prestavuvaat na{ite istraùvawa na Tibet ? Razlog za toa e, kako {to mislam, {to na{ite istraùvawa za potekloto na ~ove{tvoto stojat nekako po strana i li~no ne pogoduvaat nikoj od nau~nicite, opovrguvaj}i gi negovite ~initeli. Nau~nikot se pretvoruva vo kenzervativec toga{ koga od uspehot vo negovata nau~na karie-
160 ra zavrti vo glava i toj po~ne da misli deka vo naukata e dostignata apsolutna vistina (a taka ne{to, kako {to znaeme, ne postoi). Site probawa na drugite nau~nici da gi razvivat, dopolnat ili opovrgnat negovite ~initeli toj gi do~ekuva na no`, oti mu izgleda deka vo toj slu~aj negoviot ìvot }e bide proìveen zaludno, a sekako bi sakal ve~no da ostane prvak vo naukata. So takviot konzervativec e nepojmlivo deka naukata e dinami~en proces na dostignuvawe na novo vo beskone~niot informacionen prostor znaewe, a da negovite istraùvawa isto taka bile korisni, bidej}i dale pottik na drugi istraùvawa. Drugiot tip na konzervativci e neveren tome, koj }e poveruva vo Wutonoviot zakon samo ako jabolkoto mu padne na glava. Takov nau~nik e vo sostojba da svati samo direkten dokaz, kako {to bi, na primer, bilo koga od pe{terata bi bil izvle~en i pred site oìveel eden Atlanti|anin. Pa i toga{ vo nego bi se pojavil rid na sumlivosti, na primer dali toe e Atlanti|anin i sli~no. Takov tip na nau~en konzervativec ne e vo sostojba da ja koristi nau~nata logika i ne moè da se sloì so posredni informacii vo logi~en niz; toj ne e vo sostojba da svati deka dobra hipoteza e ve}e polovina obavena rabota, zatoa {to ovozmoùva da se obavat usmereni istraùvawa koi idat ispred svoeto vreme. Na primer, nema mnogu direktni dokazi deka Ajn{tanovata teorija na relativnosta, ama taa teorija ve}e odavno stoi vo opasnost na osvojuvawe na kosmosot.261 Taka i hipotezata za postoewe na Genfond na ~ove{tvoto, koe se zasniva na postignuvawe sostojba samadija, moè da se pottikne usmereno istraùvawe za upotreba na deluvawe na poleto na razmena na materijata, za razrabotuvawe na novi na~ini na konzervacii na organite, za razjasnuvawe na ulogata na vodata vo ~ove~kiot organizam, za primena na psihi~kata energija vo razni oblastio i sli~no. A najdobro e na nau~niot neveren Tome voop{to da ne se obrnuva vnimanie i ne tro{i energija, dokaùvaj}i mu go ona {to toj biolo{ki ne e vo sostojba da go svati. I na kraj, tret vid na konzervativen nau~nik e nau~nik ~ij konzervatizam e predizvikan od komercijalna strana na rabotite. So takvi nau~nici stalno sme se sudruvale vo procesot na uveduvawe na aloplant vo razni zemji. Na primer, na bolesnici so dijabeti~ko o{tetuvawe na o~ite operacijata so aloplant mo{ne pomognuva.Voveduvaweto na takvi operacii e va`no za takvi bolesnici. Ama...toga{ se gubi delot na profitot na firmite koi proizveduvaat razni kapi, laseri i drugi raboti koi malku pomognuvaat kaj takvi bolesti. Uvaènite nau~nici konsultanti koi od tie firmi dobivaat pari za nau~no opravduvawe na nivnite proizvodi, odma so pewa na ustata po~nuvaat da dokaùvaat neefikasnost i {tetnost na aloplantot, oti sva}aat deka so voveduvawe na aloplantot }e se udri po xepot. Na sre}a, hipotezata za Genfondot na ~ove{tvoto ima pove}e op{t karakter na pogled na svetot, pa zatoa i ne vleguva vo vidokrug na komercijalizirani nau~nici. Ama, }e protekne nekoe vreme, i na osnova na taa hipoteza }e bide napraven nov aparat za le~ewe na bolesnici koi }e gi zamenat starite metodi. A toga{ ubistvenata kritika }e bide podvrgnata ne samo na tie metodi, tuku i na hipotezata koja do niv dovela. Ako razgovorot so konzervativnite nau~nici za mene bil voobi~aena pojava, komunikacijata so onoj vid lu|e koi se bavat so ~arobni{tvo, vraàwe i prorekuvawe za mene bila novost. Magovi, ~arobnici, {amani, vidovci, vraà~i i eksrasensi Posledica od tie oblasti pokaùvaat golemo intersirawe za na{ite istrùvawa. Iskreno re~eno, toa mi be{e neprijatno, oti za mene, kako nau~nik, nekako neozbilno e da razmisluvam, na primer, za vraèwe. Nau~niot svet, po pravilo, toa go otfrla. A sovreme261
Vo evrejstvoto ne e dozvoleno ni{to drugo osven evrejskite knigi, nikako naukata. Naukata bila samo makedonska. Tokmu zatoa Ajn{tajnovoto bilo makedonsko, na negovata sopruga Mileva, koja ja dobila Nobelovata nagrada. Taa bila od semejstvo, koe bilo prebegnato od anti~ka=etni~ka Makedonija, so ...patrijarhot Arsenievi}...Makedonija bila do rekata Dunav, a makedonski bile...Belgrad...Smeredevo, {to ostanalo se do 19 vek, koga berlinsko- vienskata {kola go nametnala poimot Balkanski Poluostrov, iako planinata Balkan ne se protegala niz seto poluostrovo. Isto taka, Srbite so srpski jazik, koj bil samo makedonskiot na Kiril Solunski, se ismejuvaat so imenkite koi zavr{uvaat na vata-na (Mileva-Milena-Mileta). Spored kaùvawata na Ajn{tajn, taa pcuela na dene{en makedonski jazik, nikako na srpski. Istoto vaì za Nikola Tesla. Ama i Mihajlo Pupin i mnogu drugi.Toa bilo/e. Na ova da se nadovrze, Makedoncite vo starata era imale parna ma{ina, a tie vo 20 vek go prona{le i komjuterot. Se bavele so lekarstva...Mendelizmot... bile od 19... vek, a Makedoncite u{te vo stara era.
161 nite vraà~i, izgleda, se obraduvale, smetaj}i deka na{ite istraùvawa gi potvrdile nivnite nad~ove~ki sposobnosti. Nau~niot i filozovskiot pristap na Genfondot na ~ove{tvoto niv malku gi interesiralo, za niv va`ni bile informaciite za ulogata na tretoto oko za usmeruvawe na dejstvoto na psihi~kata energija. Tie kako da dobile nau~na osnova za svojata sposobnost da gi razgonat oblacite, predviduvaat sudbina, le~at bolesti itn. Jas, naravno, ne go otfrlam toa deka nekoi lu|e navistina imaat pogolema psihoenergetska sposobnost od ostanatite. Ama, seta maka e vo toa {to me|u magovite i vraà~ite se sretnuvaat ipremnogu {arlatani. Vo na{ata zemja, i na dràvno nivoa, vo na{e vreme se namnoìle tolku lupeì, {arlatanite-vraà~i vo poreduvawe so niv se de~ka igra. [tetata od niv e znatno pomala otkolku, na primer, od huqite od kompanijata MMM, ama veruvajte deka e neprijatno koga va{ata nau~na hipoteza nekoj ja iskoristi da bi go opravdal {arlatanstvoto. Denes vo Rusija izniknalo mno{tvo narodni lekari koi me|u sebno se borat da zadobijat plate`no sposobni pacienti. Ponekoga{ nivniot na~in na konkuretska borba gi preo|a site granici na ~ove~kata etika. Na primer, jas znam dva narodni isceliteli koi bi mu prijdele na ~ovekot i soop{tile deka toj oboluva od rak, dokaùvaj}i deka toa ~ustvo e van~ulno. Okleveteni, a so toa pove}e voobrazen pacient, bi po~nal vo sebe da traga smrtonosna bolest i na krajot mu se obra}a na tie isti isceliteli koi za odgovoruva~ka suma bi go izle~ile negoviot rak. [to e toa, ako ne prestap ? Ama, vo periodot na bezakonija, koga e se dopu{teno, takvi raboti se slu~uvaat. Na drug iscelitel- navodno specijalist za le~ewe na o~i- mu predloìv da dojde vo na{iot institut i ja prikaè svojata sposobnost pod polna oftalmolo{ka kontrola. Iscelitelot smesta odbil. [arlanstvoto vo toa pole e samo pola zlo. Polo{o e toa {to, kako mene mi izgleda, nekoi vraà~i i ~arobnici vladeat so golema negativna psihoenergetski potencijal. Tie imaat nekako te{ki, nenormalni o~i. Tie moàt da go naru{at zdravjeto. Kako potvrda za ova moàt da navedam primer na edna sorabotni~ka na na{iot institut. Taa vo tekot na konferencijata vo koja u~estvuvala magovite i vraà~ite odedna{ osetila golema slabost, koja pominala tek niz dva dena.Ekstrasens otkril deka kaj nea eprodup~ena edna od ~akrite Ama, mislam deka ne e se taka àlosno. Nekoi od ekstrasensite i isceliteli moàt da donesat mnogu korisni raboti zablagodaruvaj}i na pozitivnata psihi~ka energija. A takvi slu~aevi ima mnogu. Kako da se razlikuva {arlatan od praviot iscelitel ? Na àlost, takov na~in ne postoj. Za toa e potrebno da se razvie naukata za duhovniot element na ~ovekot, a pred se od nau~nata prespektiva da se prijde na ~initelite na religijata i isto~nata medicina. Nema sumlivost deka psihi~kata energija ima ogromno vlijanie na ~ovekovoto telo; zar sostojbata na samadija ne se postignuva so meditacija ? Ako ve}e po~navme da govorime za ovie mo`ni varijacii na ~ove~kiot psihoenergetski potencijal, ne bi trebalo da se zaobikolat ni lu|eto so poremetena psiha. [izofrenici, {izoidi i kontakteri Ne moàm da kaàm deka objavuvaweto na materijalot od na{ata ekspedicija privleklo ba{ golemo vnimanie na lu|eto so {izofreni~na i {izoidna psiha. Ama, dobivme prili~en broj na vozbudeni pisma na toj vid, a nekolki lu|e, obzemeni so strasta da se pofalat so svoite dlaboki misli, do{le od dale~nite gradovi da bi se sretnale so mene. Pod {izofrenija vo medicinata se podrazbira psihi~ko oboluvawe pri koe oblenite naj~esto imaat dva klu~ni simptomi- manija na golemina i manija na gonewe. Oboluvaweto ima progresiven karakter i obi~no se zavr{uva so {izofreni~no ludilo. Ama, nekoi lu|e koi imaat psihi~ka nastranost (sumornost, zatvorenost, neodgovoruva~ko rasuduvawe) vo tekot na ìvotot ne postanuva ìzofrenici i ostanuvaat na toa nivoa. Toa se {izoidi. Za {izofrenicite i {izoidite e karakteristi~na nepovrzanost na rasuduvawe i visokoparno nametnuvawe na svoite stavovi kako svetsko otkritie. Na primer, eden ~ovek, koj posebno do{ol od daleku, se pofalil so svoeto grandiozno otkritie deka Bog e eden (iako toa e poznato) i se molel da mu soop{ti vo Obedinetite Nacii. Drug ~ovek me molel deka bi moèlo da se slu~i da slezi od umot (iako kaj nego, o~igledno, toa ve}e se slu~ilo).
162 So sli~ni lu|e, so koi morav da razgovaram, im go postaviv slednoto pra{awe: otkade vie toa go znaete ? Toa pra{awe bi gi iznenadilo i nikako na nego ne moèle da odgovorat. Site tie bi sakale edno- bezuslovno da im se veruva. Ama...taka ne odi. Me|u {izofrenicite i {izoidite sretnav prili~en broj kontakteri. Eden od niv vo sonot videl kosmi~ki brod so kogo pilotirale lu|e nalik na na{iot hipoteti~ki Atlanti|anin. Drug imal vizija deka po kontaktot so Vi{iot Um go upatile vo pe{terata, kade komuniciral so lu|eto na raznite civilizacii vo sostojba samadija. Tret isto taka imal telepatski kontakt so drevnite lu|evo pe{terite itn. [izoidite ponekoga{ ostavaat vpe~atok na mo{ne pametni lu|e. Ama, podocna postanuva jasno deka tie ne se sposobni za nau~na analiza, logi~no sreduvawe i obazrivo sobirawe na ~initeli; tie se rakovodat so nekakvo dlaboko ~ustvo, koe kaj niv se javuva pri sretnuvawe so ne{to neobi~no i {izoidite iskreno veruvaat vo ispravnosta na svoite ~ustva. Od materijalisti~ka to~ka na gledi{te {izofrenicite i {izoidite se bolesni i nenormalni pojavi. A mo`da nie, obi~ni lu|e, ne gi razbirame {izoidite. Mo`da {izoidite- duhovn se ponapredni lu|e ? Prema podatocite na religijata, po manvantari~kiot ciklus, ~ove{tvoto ve}e ja preminalo krajnata to~ka na razvitokot na materijalniot princip vo ~ovekot i po~nalo da se iska~uva kon razvitok na duhovnoto. To est, sega se odviva evolucionen proces na razvitokot na duhovniot princip vo ~ovekot. Ama, sekako evolucijata ima svoi nesuspesi, svoi ~vornovitosti. Mislam deka {izofrenite i {izoidite se takvi neuspesi na evolucioniot proces na razvitokot na duhovnoto na~elo vo ~ovekot. Kaj niv zapravo postoi duhovno na~elo, ama toa e vo opa|awe, ne donesuva korist. Tie `rtvi na evolucijata se sposobni da ~ustvuvaat ne{to dlaboko duhovno, ama ne moàt da go svatat smisolot i zna~eweto na toa.262 Na evolucioniot plan {izofrenicite, kako {to mene mi izgleda, se sli~ni na bolesnicite koi patat od progresivnata kratkovidnost. Denes vo svetot se odviva evolucionen proces na rekonstrukcija na ~ove~koto oko prvenstveno za gledawe na blizina, koe e pokorisno vo sovremeni uslovi, oti kratkovidniot ~ovek podobro gleda od blizina. Ama, kaj nekoi lu|e kratkovidnosta ima progresiven karakter, te. sekoja godina na niv im se zgolemuva dioptrijata.Toa e ve}e bolest koja treba da se le~i.Tie, verojatno,isto taka se svoevidni `rtvi na evolucijata. (Dioptrija=dio ptrija, i=u=v, dvo p tri...: dva pa tri [pati], R.I.) E mo`no deka nekoga{ lu|eto na na{ata civilizacija isto taka }e dostignat onakvo nivoa na duhovniot razvoj kakov {to imale Atlanti|anite i Lemurijancite, ama nie denes ~esto se sretnuvame so `rtvite na evolucijata vo vid na {izoidi i {izofrenici. I samo posebni poedinci, kako izuzetok, imaat visoka duhovna sposobnost. Duhovno napredni lu|e Posledanata poraka SoHm, kako {to ve}e rekov, ja prekinala vrskata na lu|eto na na{ata civilizacija so Univerzalniot informacionen prostor (Onoj Svet) i pred lu|eto ja postavile neophodnosta na samospoznavawe. I samo poedini lu|e imaat sposobnost da se uskladat so frenkvencijata na Univerzalniot informacionen prostor i otamu dobivaat znaewe. Tie lu|e, kako {to e poznato, se nazivaat posvetenici. Ima dosta primeri na Posvetenici: nekoi Isto~ni U~iteli, E. P. Blavacka, L. N. Tolstoj (kako {to smeta Sai Baba), E. Rerih, A. Bejli i drugi. Potpolno e opravdano pra{aweto: dali moè da se veruva na toa {to govorat Posvetenicite ? Za nas toa pra{awe imalo posebno zna~ewe, oti na{eto logi~no rezonuvawe se zasniva vo golema mera na podatocite dobieni od Posvetenicite. Otkade e pra{aweto: Dali veruvam vo toa {to sum go napi{al vo golema mera se identi~no pra{awe so Dali veruvam vo informacijata dobiena od posvetenicite ? (identik=ident ik: ident, idet, R.I.) Ajde, na primer, da porazgovarame za E. P. Blavacka, na koja ~esto se povikuvav. Otkade nejze takva ogromni znaewa ? Toa pra{awe ne me intersiralo samo mene. Taka A. N. Stepanov od Samara napi{al pismo, vo koe gi iznel podatocite za zasedanieto na Londonskoto dru{tvo na istraùva~ite na psihata.Se pokaàlo deka ~lenot na toa dru{tvo po ime Hoxson, bil upaten vo Rusija da bi go prou~il fenomenot Blavacka. Uvodot, koj go napi262
Manvantar=man van tar. Me|utoa, spored navedenoto, toa bilo manva antar: manva=manava, od mana do mania=manija..., i antar=a n tar=ter, a na tera=goni, progonuva, poradi {to sledi i do ludilo, itn.
163
{al samiot Hoxson, glasi: Elena Blavacka e najobrazovana, najo{troumna i najinteresna prevarantkiwa na svetot. Dali e toa vistina ? Naravno, londonskoto nau~no dru{tvo, vklu~uvaj}i go i ova koe sme go spomnale, mo{ne se po~ituvani vo svetot. Ama, {to pove}e po~ituvawe uìva ili ono dru{tvo, toa pove}e ~lenovi pa|aat vo isku{enie da gi apsolutiziraat svoite znaewa i ostanat na pozicija na duhovniot konzervatizam. ^len na takvoto nau~no dru{tvo, Hoxson, isto taka ne odolel na toa isku{enie, optuùvaj}i ja E. P. Blavacka za obmana, oti nejzinite znaewa daleku gi nadminale ramkite na ograni~enite prestavi na samiot Hoxson. Optereten so visoko uvaùvawe na svojata uloga, Hoxson, naravno, ne moèl da priznae deka Blavacka e stopati popametna od nego. Hoxson, naravno, ne se dosetil da vospostavi paralela pome|u informacijata na Blavacka i religijata. I toj, naravno, go ignoriral toa {to mnogu zemji na Istokot imaat isti prestavi za strukturata na svetot i antropogenezata kako i E. P. Blavacka. Opteretenosta na uvaènost na Hoxson ne mu dopu{tila toa da go svati. I eve, od toga{ pomina cel vek; koj denes znae za Hoxson ? Gotovo nikoj. Za E. P. Blavacka znaat site. Rusite, kako prestavnici na edna zemja koja dolgo vreme bila zatvorena, se skloni da dadat pregolemo zna~ewe na misleweto na uvaènite stranski nau~ni dru{tva. Porano i jas isto taka glavata ja pojaviv pred Zapad. Ama, potoa, koga kako nau~nik-hirurg go obi{ol pola svet, svativ deka wujor{kata ili londonskata samouverenost e daleku od vistinata. Na primer, vo tekot na moite predavawa vo Wujork, da bi ja suzbil taa visokoparna samouverenost, na fin na~in sum proturil tvrdewe za otsustvo na novi razrabotki vo wujor{kata {kola na oftalmologija. Naravno deka e navredlivo da se slu{ne takvo ne{to, pa zatoa samoqublivite nau~nici so vnimanie slu{ale, a potoa se vpu{tale vo burna diskusija. A diskusiite se dobri. Samouverenosta mora da se suzbija. Neli taa doveduva do {pekulirawe so uvaènost; na primer, bilo koj ~ovek koj sekoja godina uplatuva po 100 dolari moè da postane ~len na Wujork{kata akademija na nauka (odnosno akademija) i dobie diploma. Nikoj i ne misli za toa deka taa Akademija naprosto e kancelarija za pe~atewe na diplomi sobirawe na prihodi. Pri normalno dobronamerno razmotruvawe na fenomenot na Blavacka, vnimanie privlekuva izvorot na nejzinite ogromni znaewa. Ona za {to taa pi{i vo svoite dve ogromni knigi ne e mo`no da se izmisli i izma{tuva, so toa pred {to pisatelot dava mno{tvo referenci na drevni izvori. Da go sporedime toa za {to pi{i Blavacka so informaciite na religijata na raznite narodi- osnovna smisla na znaeweto e eden te isti, ama bi trebalo da se ima vo vid deka religijata se iznesuva vo alegori~en oblik. Da go sporedime so Vedite- osnoven smisol e ist. Da gi sporedime so informaciite dobieni od svamite, lamite i guruite-osnovnata smisla e ista.Da go sporedime so Nostradamus-osnovnata smisla e ista.263 Od toa e mo`no da se zaklu~i deka vo svetot postoi nekakov edinstven izvor na znaewe,264 koj i e nepoznat na evropskata materijalisti~kata nauka, ama od kogo lu|eto na raznite zemji i periodi, nezavisno eden od drug, gi crpat svoite znaewa. Od perspektivata na verojatnost, poverojatno e deka postoj takov eden univerzalen izvor na znaeweto, otkolku da se lu|e od razni zemji i razni razdobja nezavisno eden od drug podednakvo i neverojatno soglasni da fantaziraat. Toj izvor na znaewe, o~igledno, e Univerzalen informacion prostor (Onoj Svet). Zatoa, kako nau~nik, jas ne moàm da go otfrlam i da ne go zemam vo obyir ona za {to pi{at Posvetenicite i {to tvrdi religijata. Vo procesot na evolucijata na rastot na duhovniot princip vo ~ovekot, brojot na takvite Posvetenici, verojatno, }e se zgolemi i vo mo{ne dale~na idnina lu|eto mo`da site }e bidat vo sostojba da gi koristat znawata na Univerzalniot informacionen prostor, te, }e preovladee principot SoHm. E logi~no, isto taka, deka vo procesot na duhovnata evolucija moraat da se pojavat lu|e koi se vo sostojba samo delimi~no da se uskladat so frekvencijata na Univerzalniot informacionen prostor, pa, zablagodaruvaj}i na toa, }e vladeat samo nekoi znaewa koi od nego se dobivaat. Nekolku takvi lu|e li~no poznavam. Tie do263 264
Istata smisla bila na eden ist jazik na Belci, a vakvi bile Vedite so sanskritski=tn.slovenski j. Izvorot bil na Belcite. Kade tie nestignale, tamu se ìveelo vo divja{tvo, kako vo Avstralija... Belcite do{le vo Kina i Japonija, naintezivno na jugoisto~nite prostori,mnogu retko Crna Afrika.
164 bro ja poznavaat literaturata za ulogata na duhovniot element vo ~ovekot, tie znaat za samadi-pe{terata, mehanizmot na psihoenergetskata bariera na tie pe{teri, adepti i dr.265 Na pra{awe otkade im tie znaewa tie ne moàt to~no da odgovorat. Na toj na~in, mi izgleda deka duhovno napredni lu|e postojat i nie, nau~nicite, morame da go zememe vo obyir {to tie govorat. Pri toa mora da se bide mo{ne oprezen i za osnova da se zeme samo znaeweto na duhovno naprednite lu|e koi se povtoruvaat vo razni periodi i razni zemji, a isto taka i se vklopuvaat vo nau~no logi~niot niz. Bi trebalo da se najde zlatna sredina. Zlatna sredina Sum ubeden deka zlatnata sredina mora da najde mesto vo procesot na nau~nata analiza i primaweto na materijalite. Informacijiite koi gi dobivme vo tekot na na{ata ekspedicija te{ko }e vleze vo glavata na ~ovekot koj e vospitan na ~isto materijalisti~ki osnovi. Ama, nie ne moème da go odfrlime naprosto zatoa {to toa u{te sekoga{ te{ko vleguva vo glavata. Logikata e kralica na naukata i nie nemame pravo da go napu{time principot na logikata da bi gi zadovolile op{toprivatenite prestavi. Od druga strana, nemame pravo vo logi~nite analizi da vklu~ime nepouzdani i neozbilni ~initeli. E neophodno da se najde zlatna sredina. Religijata, koja e von naukata,266 vo dene{no vreme pove}e igra uloga na deluvawe na odnesuvawe i ìvoten stil na lu|eto (sporedite, na primer, odnesuvaweto na muslimanite i hristijanite) tuku {to pruà znaewe. Jas se nadevam deka, ~ekor po ~ekor, }e dojde do nau~no zasnivawe na religijata i deka religijata postepeno od ~ista vera }e se preobrazi vo nau~na religija i deka }e pruà znaewe.267 Ama, za toa e potrebno vreme, se potrebni istraùvawa, kako {to e ova na{eto.
Vo mojata kniga, Atlantida- falsifikat na Solon i Platon (2006), citiram: ...Ma kako toa neverojatno zvu~elo, smeta istraùva~ot Moris [atelen, se ~ini, deka na{ite dale~ni predci predvidele {to bi moèlo da se slu~i i deka vo riznicite na drevnite znaewa, smestile ispra}a~i na mo}nite radijacii kako bi gi omeli site onie koi bi poku{ale da ja otkrijat tajnata na egipetskite piramidi. Ovaa fantasti~na teza, kako svoevremeno go pi{ev i vo knigata Tajni na iz~eznatite civilizacii, dokaùvaat i nekoi drugi ni{to ne pomalku zanimlivi primeri. Postoi, imeno, znaten broj na mo{ne ozbilni lu|e, me|u niv i nau~nici, koi tvrdat deka osetile dejstvo na ~udnite magnetski sili, posle {to podolgo provele vo vnatre{nosta ili vo neposredna blizina na piramidite. Zna~i, gotovo da nema sumlivost deka vo piramidata deluva nekoja tainstvena radijacija, koja denes moèbi bi bilo mo`no da se identifikuva so pomo{ na sovremeni elektromagnetski uredi. Vo kolku piramidite, navistina, na takov na~in se za{titeni, sigurno e deka postoi ne{to izuzetno zna~ajno ispod tie ogromni gomila kamewa koi tuka se pove}e od pet iljadi godini !... Pa Egipjanite bile samo Belci. 266 Crncite veruvale vo eden bog. Tie kako robovi ìveele vo Egipet, Arabiskiot Poluostrov, Mesopotamija. Tie prostori im pripa|ale na Temnite neobrasteni so vlakna po teloto, kako i so ìvotni so poretki i pone`ni vlakna (slon, kamila, magare...). Ova bilo sprotivno na Belcite, obrasteni so vlakna i nivni ìvotni so gusti vlakna: kow, govedo. Ovie vo ledenoto doba se zaskrile ju`no od 35 -paralela. Po neuspe{noto ednoboèstvo na Ehnaton, po eden vek toa go prodolìl Egiptjanecot Mojsi, koj bil proteran od pove}ebo`nite Egiptjani...Vo negovoto delo se gledaat poèlni ìvotni od toa genetsko-geografsko podra~je, a nepoèlni od na Belcite: tele `rtva za grev, nikako sviwa, ~ija mast za tie prostori bila nepodobna. Tamo{ni ìvotni bile kamilata i magareto, koi vo Mala Azija i Balkanot stignale okolu 480 g.p.n.e.Bidej}i kowot na navedenite prostori na Temnite bil brigiski, koj tamu bil od mnogu poodamna, tamu imalo me|uvidovo potomstvo, mula-mazga, me|u kow=magare, {to bilo vneseno vo 6 vek p.n.e. vo Ilijada, koja bila delo na redakciskiot odbor sostaven od Pizistrat. Me|utoa, spored navodite na Herodot magareto, koe bilo doneseno vo Helada nedavalo potomstvo so tamo{niot kow. So ova se potvrduva, deka magareto i kowot se so razli~no poteklo, na Temnite i Belcite. Me|u tie dve ìvotni, od Mala Azija i Helada, bilo mo`no potomstvo, Ova govori, magareto vo 450 g.p.n.e. vo Mala Azija bilo pove}e generacii, koe tamo me|usebno se razmnoùvalo, {to bilo mo`no da dade plod i so kowot. Bidej}i istoto ne bilo i vo Helada, se potvrduva, magareto tamu bilo tek kratko vreme doneseno, zatoa ne se dobival nivni me|uplod. Za ova da se doobrazloì, nivnoto ènsko potomstvo ne e plodno. Sledi da ne e mo`no da opstoi kako poseben vid nivniot me|uproizvod (mulamazga), toj sekoj generacija odnovo se sozdava. Zna~i, Ilijada i Atlantida bile za vreme na Pizistrat i Platon. Koga postoi genetska-geografska oddale~enost otpa|aat civilizaciite na nekoi pove}erasni narodi itn. Isto taka, otpa|a mo`nosta Svemirci, srodni so nas na Zemjata, tie da se plodni. 267 Ednoboèstvoto, zapadno od Indija, donelo da iz~ezni naukata;Evropjanite zakasnale 2.000 godini.
265
165 Vo istraùvaweto na toj vid, koga nau~nicite imaat rabota ne so konkreten ~initel, ve}e so raznovrsnite informacii od razni izvori, mo{ne e te{ko da se najde zlatna sredina pome|u onoj {to moè da se veruva i ona {to ne moè da se veruva. Pa ipak nie sme probale da ja najdeme taa zlatna sredina i sme postavile nekolku hipotezi (za Genfondot na ~ove{tvoto, za [ambala i Agarti, za istorijata na ~ove{tvoto na Zemjata, za podivuvawe kako regresiven faktor na evolucijata i za strukturata na Onoj Svet). Jas veruvam vo nau~nata logika i zatoa vo osnovni crti veruvam vo vistinitost na tie hipotezi. Vo idninata vo tie hipotezi ne{to }e se otfrli, ne{to izmeni, ama sum ubeden deka mnogu toa za {to }e govorime vo ponatamo{niot tekst e stvarno. Glava 2 GENFOND NA ÔVE[TVOTO I taka, na osnov na podatocite koi gi dobivme vo tekot na ekspedicijata, dojdovme do pretpostavka deka na Zemjata postoi Genfond na ~ove{tvoto vo oblik na lu|eto na razni civilizacii vo sostojba na samadija, konzervirani na ilijadi i milioni godini, ama koi moàt da izlezat od taa sostojba i vo slu~aj na seop{ti katastrofi da go prodolàt ìvotot na Zemjata, ili, vo slu~aj na nazaduvawe na ~ove~koto op{testvo, usmeri ~ove{tvoto po pat na napredok koristej}i gi svoite drevni znaewa.268 Zna~eweto na Genfondot na ~ove{tvoto Prema informaciite koi gi soop{tuva religijata i posvetenicite, ~ovekot na Zemjata nastanal po pat na otelovuvawe na duhot. Lu|eto na prvata rasa bile nalik na angeli. Tie postepeno se otelovuvale i dostignale dovolna mera na telesnosta vo tretata rasa (Lemurijanci) a u{te pogolema telesnost vo ~etvrtata rasa (Atlanti|ani), a najgolema telesnost- vo petata rasa (na{ata civilizacija). Izgraduvaweto na ~ove~koto telo vo fizi~kiot svet po pat na otelotvorewe na duhot e rezultat na ogromna i dolga evoluciona rabota na prirodata. Ama ~ove{tvoto, koe ìvee na povr{inata na Zemjata, ne e bezbedno od geolo{ki i kosmi~ki katastrofi, a isto taka ni od me|u~ove~ki sudiri, koi na dovolno nivoa na razvitok na naukata i tehnikata moàt da se dovedat do katastrofi i samouni{tuvawe na ~ove{tvoto. Vo slu~aj ~ove{tvoto potpolno da se uni{ti, bi bila potrebna ogromna evoluciona rabota odnovo da se izgradi ~ovekot po pat otelotvorewe na duhot. Zatoa bilo logi~no na Zemjata da se izgradin sistem za o~uvuvawe- Genfond na ~ove{tvoto, otkolku da se povtori ogromnata evoluciona rabota na prirodata na izgraduvawe na fizi~koto telo na ~ovekot, ako bi do{lo do propasta na ~ove{tvoto. Prema podatocite od literaturata, najavata na mo`nosta na uni{tuvawe na ~ove{tvoto do{lo ve}e vo doba na civilizacijata na Lemurijancite. Dali Genfondot na ~ove{tvoto bil sozdaden zapravo vo vreme na lemurijanskata civilizacija ? Direktni ukaùvawa na toa ne sme na{le ni vo religioznite izvori ni vo druga literatura. Ama, se steknuva vpe~atok deka prvobitniot Genfond na ~ove{tvoto bil izgraden zapravo vo toa vreme, oti sme sobrale dosta podatoci deka vo sovremeniot Genfond na ~ove{tvoto ima i Lemurijanci. Toa se lu|e so ogromen rast, koi, prema informaciite koi poteknuvaat od Posvetenicite, ne se najduvaat samo vo pe{terite vo sostojba na samadija, tuku ja pravat i osnovata na zagonetnata zemja [ambala. Ama, za toa podocna. Vo vreme na civilizacijata na Atlanti|anite, Genfondot na ~ove{tvoto e popolnet so Atlanti|anite, a lu|eto na na{ata civilizacija moèla da go potpolni toj fond, kako nas ni se ~ini, edino vo ranite etapi na razvoj, bidej}i deluvaweto na poslednata poraka
268
Bidej}i ~ovekot vo samadija ne e zamrznat, da bidat zamrznati site funkcii vo ~ove~kiot organizam, tuku ìv, iako toj bi prestojuval vo pe{teri so temperatira 4 C, kaj nego postoi tro{ok=gubitok. Ovde se naveduva samo eden element, koj nikoj ne smee da go zaboravi. Toa e endogeniot azot, koj organizmot go izla~uva vo izmetot i mo~ot bez razlika dali toj gladuval/negladuval, spiel/nespiel, samaduval/nesamaduval.Spored Nering, endogeniot azot se naveduva za sekoj kvadraten metar nadvore{nata povr{ina, oti toj e zavisen od fiziolo{kiot obrt vo sostojba na gladuvawe,toj vo prva linija se odnesuva na proizvodstvo na toplina na organizmot i so toa od nadvore{nata povr{ina e zavisen. Za ovoj azot avtorot ni{to ne spomna. Toj govori za usporeni procesi, koi se mnogupati: tie ne se 0%.
166
na SoHm dovelo do postepena degradacija na tretoto oko, koe e taka neophodno da bi se vleglo vo sostojba samadija. Ottuka sledi deka Genfondot na ~ove{tvoto, koj vo sebe gi ~uva pretstavnicite na trite posledni rasi na ~ove{tvoto (Lemurijanci, Atlanti|ani i lu|eto na na{ata civilizacija) e mo{ne drevna pojava na Zemjata, koja se protega na periodot od nekolku milioni godini. O~igledno deka samadi e taka sovr{ena tvorevina na prirodata, da dopu{ti o~uvuvawe na lu|e vo tekot na taka dolg period. Nieden od religioznite poslenici od Istok koi nas ni govorel za samadija nas ne ni rekol deka samadi e ograni~en vo vremeto.269 Po toa pra{awe, vo literaturata e mo`no da se najde direktno ukaùvawe na osnovawe na Genfondot na ~ove{tvoto na Zemjata. Po E. P. Blavacka, toa bilo napraveno po nareduvawe na Ahura Mazda- tvorecot na materijalniot svet. Ahura Mazda mu naredil na limot-duhot na zemjata, koj simbolizira tri rasi, da go napravi Vara (ili ogradeno mesto ili skladi{te ili Ar~ha). îtaj}i ja knigata na E. P. Blavacka, moè da se svati deka imeto Var taa go naziva mestoto za samadija, te. mesto na Genfondot na ~ove{tvoto. Avtorot ukaùva deka Artur Mazda naredil vo Vara da se donese seme na maòt i ènata, koi se izbrani od redovite na najgolemite i najdobrite, a isto taka i semiwata na site ìvotni, tie tamu da bi se o~uvale se dodeka lu|eto bi prestojuvale vo Varu. (Var=vardi=~uva,lim=lim,R.I.) Izrazot Genfond na ~ove{tvoto go predloìvme nie. Nikoga{ i nikade ne sme go slu{nale toj termin. I uprkos na toa, site lami, gurui, svami i lu|eto koi bilo mo`no da se smetaat Posvetenici, pri prilikata na razgovorot so niv, sovr{eno svatile {to zapravo nie nazivame Genfond na ~ove{tvoto. Steknavme vpe~atok deka tie ne samo naprosto da znaat za Genfond na ~ove{tvoto, ve}e i da go koristat istiot takov izraz. Na direktno pra{awe: Dali postoi Genfond na ~ove{tvoto ?- vo pogolemite slu~aevi tie odgovoruvale potvrdno. Proizleguva deka za tie lu|e postoeweto na Genfondot na ~ove~stvoto e pojava razbirliva sama po sebe. Ama, tie neprekidno gi naglasuvale najpove}e tajnosta i svetosta na taa pojava. Kako potvrda na ona {to sme rekle, }e navedam odlomok na mojot razgovor so spomenatiot ruski religiozen poslenik- igumenot- koj izvorot na svoite ogromni znaewa gi nazval vodstvo. (igumen=i g umen, R.I.) - Dragi igumene, nie sme do{le do zaklu~ok deka na Zemjata postoj Genfond na ~ove{tvoto.270 [to Vie mislite za toa ? - Da, Genfond na ~ove{tvoto postoj. Toa e objektivna stvarnost i neophodnost- odgovoril igumenot. - Otkade Vie toa go znaete ? - Imam vodstvo.(Avtorot mu veruva na igumenot,toj imal vodstvo,no ne na drugi,R.I.) - Dali ikoga{ na nekogo ste raskaùvale za Genfondot na ~ove{nosta ? - Ne. - Zo{to ? - A zo{to lu|eto bi trebalo da znaat ? Toa e ipremnogu sveto. Lu|eto ne se sozreani da ja svatat ulogata na Genfondot na ~ove{tvoto. - A kakva e uloga na Genfondot na ~ove{tvoto ? - Da go o~uvaat ìvotot na Zemjata- odgovoril igumenot.
269
Na sever kafeavata me~ka proveduva godi{no 7-8 meseci vo son, tro{ej}i gi svoite energetski i belkovidni rezervi, duri na svoja {teta, {to vo slednite meseci so biolo{ka kompezacija, taa s povra}a itn. Kako {to taa e ìva, i ~ovekot vo samadija e ìv, tro{ej}i gi svoite rezervi itn., koi se na minimum. Ne smee da se izumi, deka koga ~ovekot spie, duri na temperatura + 4 C, toj tro{i energija, vo vid na adenozintrifosfat (ATP). Spored Karlson, ATP sluì kaj mno{tvo biohemiski reakcii kako nositel na energija: Vo va`nite energoispora~itelni procesi na kletkata, vo lanecot na di{eweto, hemiskata energija se skladira vo forma na ATP. Taka proizvedeniot ATP toga{ se primenuva za mnogubrojnite biohemiski sintezi, toj ispora~uva energija za kontrakcija na muskulite i osmotskata rabota. Zatoa ATP se ozna~uva kako o~uvuvawe na energijata na kletkata...Najgolemo zna~ewe na ATP vo prometot na kletkata se zasniva na toa, deka slobodnata energija, koja vo ovoj molekul e, moè da se koristi,za da se ovozmoì da se obavuvaat endergonskite biohemiski reakcii:ìvot=ATP 270 Spored Karlson, Tab. 6.2 slobodna energija na hidroliza za ATP (ADP + fosfat) -34,5kJ/mol= 8,25 kkal/mol.Pa poradi slobodnata energija na hidrolizata na ATP, ADP, AMP...Genfond ne postoi.
167 - Od {to se sostoi Genfondot na ~ove{tvoto ? - Negovata osnova ja ~inat Lemurijancite. Ima i mnogu Atlanti|ani. Ama, ulogata na Atlanti|anite, iako gi ima pove}e, znatno e pomal od ulogata na Lemurijancite. Ako Genfondot na ~ove{tvoto zatreba, zapravo Lemurijancite }e go spasi ~ove{tvoto, zatoa {to tie se najrazvieni lu|e na Zemjata. - A {to e so lu|eto na na{ata civilizacija ? - Tie isto taka delimi~no vleguvaat vo sostavot na Genfondot na ~ove{tvoto, ama nivnata uloga e mala. Na{ata civilizacija e vo }orsokak, taa e neuspeh na antropogenezata. Lu|eto na na{ata civilizacija se neduhovni, zlobni, tie ne se za Genfond na ~ove{tvoto. - So drugi zborovi, takvi vo Genfondot ne se zemaat. Bi se usudil da pretpostavam deka vo osnova samo drevni prestavnici na lu|e na na{ata civilizacija moàt da vlezat vo sostav na Genfondot na ~ove{tvoto, bidej}i vo taa rana faza zna~eweto na duhovnosta u{te ne e izgubena. Glaven uslov za vleguvawe vo sostojba na dlaboka samadija e o~istuvawe na du{ata od negativnata energija, vistina, so pomo{ na somilost. E te{ko, na primer, da se zamisli noviot Rus koj bi ja o~istil svojata du{a so pomo{ na somilost, makar i prema starcite na koi od xepot im gi zema parite na smetka na profit od 100%-200% vo odnos na osnova na proizvodnata cena- rekov. - Na{ata civilizacija- progovoril igumenot- e neuspel eksperiment: ~ovekot ne moèl da se odupre na koristoqubie, mrzewe, pohlepa, zavist, duri i vo uslovi na samorealizacija, koga e odvoen od drevnite znaewa. Na{ata civilizacija mora da propadne kako neuspe{en eksperiment... - Da, nad cel svet, a posebno nad Rusija se nadviva negativna aura. Se uìva vo kriminalni slu~aevi, kult na nasilieto se ustoli~uva vo popularnata produkcija, prevarata i raspusnosta postanale voobi~aeni vo ìvotot. Lamite mi govorele deka negativnata aura moè da predizvika kosmi~ka i geolo{ka kataklizma na Zemjata.Dali toa e to~no ?-pra{av. - Ima mnogu takvi primeri. Zemete go, na primer, zemjotresot vo Ermenija, koe se slu~ilo vo vreme ne ermensko- azerbejxanskiot sudir. Negativnata aura nad Zemjata }e dovede ili do kataklizmi pogubni po ~ove{tvoto, ili do toa deka nekoj }e pritisni kop~eto za nuklearna vojna. Jas mislam deka na{ata civilizacija naskoro }e nastrada; taa e neuspe{narekol, igumenot.271 - A toga{...}e zatreba Genfondot na ~ove{tvoto- promrmorev. - Da...koga uslovite na Zemjata pogodni za ìvot. Ama, zna~eweto na Genfondot na ~ove{tvoto ne se sveduva samo na o~uvuvawe na ìvotot na Zemjata, ve}e toj se koristi i da razvojot na ~ove{tvoto bi se usmerilo vo pravec na progres, so pomo{ na prorocite. Koj bi moèl da kaè deka ulogata na Buda, Isus, Muhamed, Mojsi, se nebitni vo istorijata na ~ove{tvoto ? Nikoj. Sekoj od tie proroci izvr{il taka ogromno vlijanie na lu|eto deka ~ove{tvoto duri se podelilo po principi na karakterot na deluvawe na tie proroci- muslimanski svet, budisti~ki zemji... Jas prakti~no pove}e i ne sumwam deka prorocite bile lu|e koi do{le od Genfondot na ~ove{tvoto i izlegle od sostojba samadija. Kako {to pi{evme vo prethodnite poglavija, Buda, ~ij izgled e neobi~en i se sloùva so hipoteti~kite predstavi za Atlanti|anite, se pojavil na Zemjata pred 2044 godini, dodeka osnovniot kontinent Atlantida potonal pred 850.000 godini. Bonpo-Buda (lili Rama), ~ija nadvore{nost bila u{te poneobi~na i se sloùva so hipoteti~kite predstavi za poznite Lemurijanci, se pojavil na Zemjata pred 18.013 godini, dodeka Lemurija nastradala pred nekolku milioni godini. Postojat podatoci za toa deka Isus Hristos se rodil vo pe{tera, a potoa dolgo se obu~uval na Tibet.272 Se sozdava vpe~atok deka kako proroci na Zemjata se pojavuvale prestavnicite na raznite civilizacii: Lemuro-Atlanti|ani (Bonpo-Buda), Atlanti|ani (Buda) i lu|e na naAko se otfrli s ona {to Mojsi go pi{el za potekloto na Ednoboèstvoto=Evrejstvoto, koe nema nikakva biolo{ka osnova, s }e se razre{i, }e nema od Bog prepora~ani i po~ituvani, a Bogot bil Crnec, {to bilo rasisti~ki..., rasite pove}e nema da bidat obespraveni i uni{tuvani. Ova se gleda i od nepo~ituvaweto na 10-te zapovedi od strana na ednobo`cite koi bile zlo~inci vrz pove}ebo`cite. Tokmu samo pove}ebo`cite bile progres na s, borba za vlast samo na poedinci, a bez istrebuvawe na edinstveniot narod Makedonci i nivnite Brigi.Toa po~nalo od 1071 godina,so kraj 1913...2001...godina. 272 Ama stoicizmot, spored kogo nemalo robovi, lu|eto bile isti..., a i pred Bog, bil vo Aleksandrija.
271
168 {ata civilizacija (Isus Hristos, Muhamed, Mojsie). A nie, verojatno, i ne gi zname site lu|e koi izlegle od Genfondot, oti o~igledno, site tie ne moèle taka otvoreno da deluvaat na razvitokot na ~ove{tvoto kako spomenatite proroci.273 Ama, podatocite za takvite neuspe{ni proroci se najduvaat vo literaturata. Taka, vo knigata na Ahmed ibn Fadlana za negovata kniga patuvawe uz Volga 921-922 godina (A. V. Kovalevski, Kniga na Ahmeda ibn Fadlana, 1956. str. 138-139) se opi{uva ~ovek so neverojaten golem rast, koj ne se znae otkade se pojavil vo carstvoto na Bugarite. Avtorot go pi{i slednoto: i gledaj, toj e visok dvanaeset lakti (pove}e od 5 metri- E. Mulda{ev), glavata mu e kako najgolema od kotlovite, nos pogolem od ~etvrt lakt, a prsti pove}e od ~etvrt...toj plival po voda...i bi se slu~uvalo, kako nekoe dete da go pogleda, da taka i umre, a trudnicata da go pogledna i podfrli, a koga bi go stisnal ~ovek so dvete race, samo da ne bi go ubil ...nie sme go ubile...274 Vo Genfondot na ~ove{tvoto, o~igledno, ima golem broj na lu|e na razni civilizacii (kako {to ve}e sme pi{ele, samadi-pe{teri na Zemjata ima mnogu, a vo sekoj od niv se najduva dosta lu|e vo sostojba na samadija). I uprkos na toa {to vo Genfond na ~ove{tvoto se birani najdobri lu|e od razni civilizacii (~isti du{i, potpolno zdravi), o~igledno deka site tie ne moèle vo potpolna mera da ja ispolnat poverenata im golema uloga- ipremnogu te{ka bila taa misla ipremnogu nepogodni bile uslovite na Zemjata pri prilika na ponovnoto pojavuvawe vo fizi~kiot ìvot (ne bile pogodna klima,pogodni aparati,pogodna okolina itn).Zatoa site tie ne moèle toa da go izdràt i da pobedi otporot na koristoqubivi i ta{ti lu|e, zaradi koi se i pojavile na Zemjata, da bi gi upatile po pat na napredok. E jasno deka najpove}e ~ovekovata misija da postane prestavnik na Genfondot na ~ove{tvoto, taka pri toa ~ovekot da se unapredi zare~e na odrekuvawe i ìvot vo uslovite koi se te{ki za preìvuvawe. Bi trebalo samo da se prestavi sebe so sopstvenoto pojavuvawe po iljadi ili milioni godini vo nepogodna klima, me|u poludivi plemiwa, kade si sam i kade tvoe edino oru`je e tvoeto znaewe i sposobnost da se koristi so psihi~kata energija. Zapravo, Atlanti|anite, koi vo vremeto na na{ata civilizacija bi izlegol od Genfondot na ~ove{tvoto, bi bilo jako te{ko: gradbata na negovite o~i ne e prilagodena na gledawe vo uslovi na sino nebo, opnite }e se povredat na tvrda kamena podloga, hrana }e im bide tvrda i nevkusna, okolu }e bidat samo ru`ni lu|e so mal rast. Verojatno Atlanti|anot }e taì za rodnoto crveno nebo, mekata i vla`na zemja, toplite moriwa vo koi gi odgleduval svoite podvodni plantaì, so pogodni okruùvawe na visoki i ubavi lu|e itn. Zo{to vo nekoi slu~aevi kako prorocite javuvale Lemurijanci, vo drugi Atlanti|ani, a vo treti- lu|e na na{ata civilizacija ? Odgovorot na ova pra{awe e komplikovano. Edino Vi{iot Um toa moè da znae. Ama, nesumlivo na toa vlijaelo mno{tvo faktori: koj e od niv poprilogden na uslovite na Zemjata koi postojat vo dadeniot period, koj moè najpove}e da vlijae na lu|eto, ~ie znaewe po karakterot pove}e odgovara na toj period itn. Na sre}a, postoj mo`nost na izbor, oti Genfondot na ~ove{tvoto sodrì prestavnici na tri Korenski rasi- Lemurijanci, Atlanti|ani i lu|e na na{ata civilizacija, koi vo golema mera me|usebno se razlikuvaat. Varijaciite vo izmenetite uslovi na ìvot na Zemjata se nepredvidlivi, zatoa moraat da postojat varijanti da bi se izbrale lu|e najdobro prilagodeni za prodolùvawe ili korekcija na ìvotot na Zemjata. Ako prestavnikot na bilo koja civilizacija na Zemjata bi se pojavil vo svojstvo na prorok, su{tinata na negovata namena bi ostanala ista- da deluva na lu|eto so pomo{ na drevnite znaewa i gi obu~i so tie znaewa. Se raskaùva deka 2000. godina Kali-Jug (11.000 godini) }e go smeni Satja-Jug i deka }e nastane zlatna doba, koga lu|eto }e po~nat da gi otkrivaat drevnite znaewa. Vo {to e su{tinata na tie znaewa ? Analiziraj}i ja informacijata za ìvotot na Lemurijancite i Atlanti|anite, moè da se re~e deka su{tinata na drevnite znaewa e ovladuvawe so psihi~kata energija. ôve~kata du{a, kako proizvod na suptilniot svet, ima ogromni neostvareni mo`nosti.So odreden stepen na pouzduvawe moè da se tvrdi deka drevnite lu|e vo pogolema mera od nas vladeele so energija na suptilniot svet, te. psihi~ka energija. Energijata na suptilniot svet- toa ne se samo telepatski i hipnoti273 274
Isus imal o~i kako na Makedonec,a Muhamed kako Evrein=Ednoboèc zakoseni, {to bilo i vo 15 v. Bugarite bile temni, crni Bolgari, no i mali. Za da se uveli~i nivnata pobeda, toj bil pregolem...
169 ~ki dejstva, toa se i novi metodi na le~ewe na bolesti, deluvawe na gravitacija (prenos na te{ki predmeti), novi principi na vozduhoplovstvoto itn, itn. Ama, su{tina na ovladuvawe so psihi~kata energija ima edna principelna nijansaza toa se potrebni svetla du{a i ~isti misli. Takva, kako {to mi izgleda, e osnovnata zakonomernost na oblikot na ìvotot na suptilniot svet. Kako potvrda za ova }e navedam primer od knigata na V. Megrea Anastasija, 1997., str. 17-43) vo koja avtorot ja opi{uva ubavata sibirska devojka Anastasija, koja seto vreme go ìvee vo {uma. Taa devojka ima mno{tvo telepatski i hipnoti~ki mo}i, go razbira jazikot na ìvotnite, po ladno vreme moè da odi bez obleka, go gleda minatotot i idninata. Na pra{aweto za izvorot na svoite neobi~ni sposobnosti odgovorila deka istite sposobnosti gi ima sekoj ~ovek, ama tie da bi se ostvarile, e potrebna ~istota na mislite, a ~ovekovata psihi~ka mo} zavisi od svetlite ~ustva. (Anastasija=a na stas...=stasa, R.I.) Izrazite svetli ~ustva, ~ista du{a na prv pogled izgledaat nekako matno romanti~ni. Ama, ajde da se prisetime deka za vleguvawe vo dlaboka samadija isto taka e potrebno da se pro~isti du{ata, te. da se oslobodi od negativnoto zakriveno torziono pole. Rezultatot na pro~istuvawe na du{ata e neverojaten- ~ove~koto telo steknuva sposobnost da se o~uva ìvo so iljadi i milioni godini. Prorocite koi izlegle od Genfondot na ~ove{tvoto, sosem razbirlivo, imale ~ista du{a i sovr{eno vladeele so psihi~kata energija (vo sprotivno ne bi moèlo da se vleze vo sostojba samadija). Pokaùvaj}i im ja na neukite i poludivite lu|e psihi~kata energija, tie nastojuvale pred se da im se prenesat drevnite znaewa od oblasta na psihi~kata energija, zatoa {to toa e pat kon skladniot napredok. O~igledno, taka se pojavile religiite.Na krajot, religioznite knigi, bilo toa da e Biblijata, Koranot ili Talmudot, se napi{ani za temniot ~ovek vo bajkovno-alegori~en oblik, ama mnogu toa {to vo niv e napi{ano ve}e denes moè da se objasni od perspektiva na psihoenergetski pristap. I taka, zaklu~uvaj}i gi na{ite razmisluvawa za zna~ajot na Genfondot na ~ove{tvoto, moè da se re~i deka toj igra dvostruka uloga, i toa: - Genfondot na ~ove{tvoto e garant na prodolùvawe na ìvotot na Zemjata. - Genfondot na ~ove{tvoto e skladi{te na znaeweto na raznite civilizacii, od koga periodi~no izleguvaat prestavnici na ovaa ili onaa civilizacija da bi postanale proroci. Zemaj}i ja vo obyir dvostrukata uloga na Genfondot na ~ove{tvoto, bi trebalo da se zapazi deka golem broj na lu|e koi vo nego vlegle pred se e diktiran so ulogata na o~uvuvawe na ìvotot na Zemjata, zatoa {to, da bi se proizvelo ~ove{tvo, po geneti~kite zakoni e nu`no da se ima dovolen golem broj na raznoliki lu|e. Ama, so analizita na dostapnata literatura nas ni pokaàla deka vo istorijata na raznite civilizacii u{te ne bilo slu~ajno potpolnoto uni{tuvawe na lu|eto koi ìveat na povr{inata na Zemjata. Zatoa ponajverojatno Genfondot na ~ove{tvoto u{te niedna{ ne bil upotreben za obnovuvawe na celoto ~ove{tvo na Zemjata. Dosega Genfondot na ~ove{tvoto bil upotreben samo kako izvor za pojavata na prorokot zaradi korekcija na razvitokot na ~ove{tvoto, i mo`nosta, zaradi delimi~no obnovuvawe na ~ove{tvoto. Ama, koj znae, mo`da }e dojde vreme koga ~ove{tvoto na Zemjata }e bide mo`no da se obnovi so pomo{ na Genfondot na ~ove{tvoto. Struktura na Genfondot na ~ove{tvoto Po na{e mislewe, Genfondot na ~ove{tvoto pretstavuva cela podzemna i podvodna zemja so lu|e na razni civilizacii vo sostojba samadija. Tie lu|e vo samadija ne se izolovani, tie me|usebno se povrzani so pomo{ na Univerzalniot informacionen prostor i potpa|aat pod direktna kontrola na Vi{iot Um. Ima mnogu svedo{tva za toa deka vo vreme na samadija du{ata go napu{ta teloto i doa|a vo direkten kontakt so Univerzalniot informacionen prostor (Onoj Svet)- za toa nas ni govorele site lami, gurui i svami so koi razgovaravme. Pri toa du{ata vo sostojba na samadija e povrzana so teloto na takavikaniot srebren nit. Od toa sledi deka vo Genfondot na ~ove{tvoto na nekoj na~in me|usebno se soedineti dva oblika na ìvotot na ~ovekot- ìvot vo suptilniot svet (du{a) i vo fizi~kiot svet (telo). (Avtorot prodolùva za Genfondot na Tibet i Himalaite, koi bile zamrznati,R.I.)
170 Gotovo site informacii govorat deka Genfondot na ~ove{tvoto se najduva pod zemja -vo pe{terite i piramidite. Pri toa site lami, gurui i svami ukaùvale deka vo samadi-pe{teri se smesteni prvenstveno na Tibet i Himalaite. Zo{to ba{ tamu ? Odgovorot go najduvame kaj E. P. Blavacka, koja beleì deka oblasta Vara (Genfond na ~ove{tvoto- E. M.) e na~inena vo polarnata oblast na Zemjinata topka. Taa pi{i deka do seop{tiot potop oblasta na Himalaite i Tibet bile severen pol na Zemjata, ~ija polo`ba se izmenila sled promenata na nagibot na Zemjinata osa.275 Ama, za smestuvaweto na Genfondot na ~ove{tvoto o~igledno se pogodni i drugi oblasti na svetot. Nie za toa sobravme dovolno posredni informacii, koi bilo poèlno da se proverat. Kako {to soznavme, neophoden uslov za samadi e temperatura + 4 C.276 Takva temperatura e karakteristi~na za pe{tera, prostorii vo piramidite i vo dlabokite sloevi na vodata. Zatoa moè da se pretpostavi deka, osven vo pe{terite, mesto kade se najduvaat vo samadija u{te i piramidite i podvodnite spili. [to se odnesuva na piramidite, moàt da se najdat posredni svedo{tva za nivnata mo`na namena za samadija; na primer, E. P. Blavacka beleì deka ispod piramidite se najduvaat treta, ~etvrta i peta rasa. Ama, {to se odnesuva na dlabokite sloevi na voda, ne uspeavme da najdeme dokazi za toa, iako bi moèlo da se pretpostavi, zemaj}i go vo predvid amfibiskiot na~in na ìvot na Lemurijancite i Atlanti|anite, da postoi i podvodni samadi. Kako {to ve}e primetivme, Genfondot na ~ove{tvoto o~igledno sodrì prestavnici na poslednite tri rasi na Zemjata- Lemurijanci, Atlanti|ani i lu|e na na{ata civilizacija. E. P. Blavacka direktno ukaùva deka lu|eto na tretata, ~etvrtata i petata rasa se najduvaat vo podzemnite prestojuvali{ta. Nekoi smetaat deka glavni komponenti na Genfondot na ~ove{tvoto se Atlanti|ani, dodeka lu|eto na na{ata civilizacija vo nego se zastapeni vo mal broj. Misleweto deka Atlanti|anite se glavni komponenti na Genfondot na ~ove{tvoto, o~igledno, potpolno e opravdano. Atlant|anite, prema manvantari~kiot ciklus, bile na dovolno visoko duhovno nivoa i relativno lesno moèle da vlezat vo sostojba na dlaboka samadija. Beskrajnite vojni koi tie me|usebno se vodele, kako predznaci na globalnata katastrofa, sekako gi stimulirale popolnuvaweto na Genfondot na ~ove{tvoto. Po moe mislewe, ipak lu|eto na na{ata civilizacija ne bi trebalo da se smetaat nepogodni za Genfondot na ~ove{tvoto poradi nivnata neduhovnost. Na{ata civilizacija ima golem broj Posvetenici i visokoduhovni lu|e. A oblasta na Zemjata, koja gi vklu~uva Indija, Nepal i Tibet e mo`no da se smetaat duhovni centri na na{ata civilizacija, zatoa {to tamu e razvien kultot na duhovno sposobnite lu|e, vo oblik na {kola na meditacija, {kola samadija, joga i sli~no.277 Duhovniot razvitok koj se neguvavo tie zemji, duri i na {teta na materijalnata blagosostojba, ne dozvoluvaat da se zaboravat osnovite na psihoenergetskoto ostvaruvawe na ~ovekot vo uslovi na deluvawe na poslednata poraka SoHm i
Avtorot navede: ...oblasta Vara (Genfond na ~ove{tvoto- E. M.) e na~inena vo polarnata oblast na Zemjinata topka. Lu|eto od polarnite oblasti se povlekuvale i taka tie se spasuvale od zamrznuvawe. Belcite se povlekle ju`no od 35-paralela, ju`no od dene{noto ostrovo Krit, koe e krito=skrito od morskata povr{ina. Tamu prestojuvale eden milion godini. Tokmu tamu bila sozdadena krvnata grupa A, {to bilo, spored Adamo, pred 25.000-15.000 g.p.n.e. Ama verojatno, i mnogu mnogu pred 25.000 g.p.n.e. Za taa da se sozdade, bila neophodna mutacija, koja nastanala poradi virusite od ~umata na govedoto i gripot na sviwata, koi kaj Belcite predizvikale mala sipanica i grip. A vo mojata prva kniga, Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite (1998), stoi: Brahicerot bil rodona~alnik i izumrel vo praistoriska doba. Negovi koskeni ostatoci bile najdeni vo diluviumot. Zaradi blagata klima na jugot vo odnos na severot, bilo sozdadeno ova sitno i malo govedo so ne`ni i ubavi formi, ednobojno, so kusi rogovi, od koe poteknuvaat sitnite rasi na goveda.Diluvialot=pleistocenot trael milion godini. Ova kako brigisko, vo odnos na egipetskoto, so ponatamo{en razvitok se sozdale samo ednobojni rasi. 276 Zna~i, pod 0 C ~ovekot bi zamrznal. A, pak, na + 4 C se odrùva, za{to e potreben tro{ok. Se ova govori, vo samadija moè samo da se odrì, s dodeka ne se iscrpat poslednite rezervi...,sledi ishrana. 277 Bidej}i tie prostori se smetaat za indisko- mongolski, so zaedni~ko poteklo so Ju`na Afrika... Avstralija...,tie bile na isto nivo,kako {to avtorot govori za Avstralija.A kaànoto bilo na Belci.
275
171 vo idnina, o~igledno, }e bide osnova za popolnuvawe na Genfondot na ~ove{tvoto na lu|eto na na{ata civilizacija. Lemurijancite, koi po na{e mislewe vleguvaat vo sostavot na Genfondot na ~ove{tvoto, vo nego igraat klu~na uloga. Toa e odredeno pred se so toa {to tie se najrazvieni lu|e i vo uslovite na ìvot na povr{inata na Zemjata moàt posvrsishodno i poracionalno da go obnovat ìvotot na Zemjata. Sposobnosta na Lemurijancite (po na{e mislewe) da gi dematerijaliziraat i materijaliziraat fizi~kite tela moè da im ovozmoì vo posebni lo{i uslovi na ìvot na povr{inata na Zemjata da odat vo podzemni prestojuvali{ta i ponovo da se vra}aat od niv. Psihoenergetska bariera na samadi-pe{teri Re~enicite, koi nas ni gi govorele lamite, Kamenot za niv ne e prepreka, se odnesuva, o~igledno, na Lemurijancite od Genfondot na ~ove{tvoto, bidej}i tie se vo sostojba so pomo{ na dematerijalizacija da preminuvaat niz kameni prepreki. Zatoa lemurijanskiot del na Genfondot na ~ove{tvoto mora najdobro da bide skrien, to est, da se najduva zad kameni plo~i. Lemurijancite vo Genfondot na ~ove{tvoto o~igledno ja so~inuvaat osnovata vrska na Genfondot so [ambala, to est, nepodvi`ni popat na kameni Lemurijanci so pomo{ na telepatski vrski kontaktiraat so podzemnata civilizacija na Lemurijancite na [ambala zasnovana na tehnologija. Deteqno za toa }e govorime podocna. Zapravo Lemurijancite vo Genfondot na ~ove{tvoto bi trebalo da bide vode~ki vo nego i na nekoj na~in so niv upravuva. Izrazot koj go koristat lamite, On, se odnesuva, sekako, na Lemurijancite, koi moàt da go dopu{tat ili ne dopu{tat pristapot vo samadi- pe{terata. Po moe mislewe, Lemurijancite od Genfondot na ~ove{nosta prestavuvaat najdragocen del na Genfondot na ~ove{tvoto, zatoa {to tie se proizvod na najrazviena civilizacija (iljada pati porazvienim od na{ata). Zatoa tie }e bidat potrebni samo vo krajni slu~aevi, koga naporite na Atlanti|anite i lu|eto na na{ata civilizacija ne bi deluvale, kako {to toa, na primer, bil slu~ajot pri prilka na pojavuvawe na Bonpo-Bude pred 18.013 godini. Teloto na Lemurijancite od Genfondot na ~ove{tvoto, kako e pokaàno na crteòt, vo se e prilagodeno na vodozemniot na~in na ìvotot. Vo sklad so toa, bi moèlo da se misli deka ponovoto osnovuvawe na ~ove{tvoto so pomo{ na Lemurijancite bi bilo svrsishodno vo slu~aj ako na{ata planeta bi imala prevashodno vodena povr{ina. Atlanti}anite od Genfondot na ~ove{tvoto, kako lu|e, isto taka se prilagodeni vo vodozemniot na~in na ìvot i moàt da se upotrebat za obnovuvawe na ìvotot na Zemjata isto taka vo uslovi so preovladuvawe na vodata na zemjinata povr{ina. Nivnoto telo, kako {to gledame na crteòt, ima odliki na Lemurijanci, ama podobro prilagodeni za kopnen oblik na ìvot. Ama, poniskoto nivoa na razvojot na Atlanti|nite vo sporeduvawe so Lemurijancite o~igledno nivnite napori za obnova na ~ove{tvoto go pravi pomalku efikasno, pa mo`da }e bide potrebna pomo{ na Lemurijancite, kako {to toa bil slu~aj so Sinovi na Bogovite vo osvitot na roduvaweto na atlantidskata civilizacija po propasta na Lemurija. Vo toj konteks moè da se spomene korektivnata uloga na Bonpo-Buda (Lemurijanci) vo osvit na roduvaweto na arievskata (na{a) civilizacija po mnogubrojnite nespe{ni probawa na Atlanti|anite i arievskite proroci da se izborat protiv evolucioni tendencii kon podivuvawe.278 Analiziraj}i gi poslednite vekovi, te{ko e da se re~e deka duhovnoto nivo na Arievcite se podignalo i deka im dozvolil masovno da vleguvaat vo sostav na Genfondot na ~ove{tvoto. Kako potvrda za toa sluì ~initelot deka od lamite i guruite dobile informa278
Evolucija=evolucija, kade vaàt site isti zakonitosti, bez privilegii, samo ~ovek da potekne od majmun, no ne majmun od ~ovek. Majmunot bil crn, kako {to bil Crnecot, so isto poteklo na Temnite pred da postojat kontinenti. Tamu, kade {to Belcite vo starata era ne stignale, ostanale vo divja{tvo. Isto taka, koga Belcite po~nale da go naseluvaat kontinentot, von Balkanot, vo tie divi uslovi tie se odnesuvale kako divjaci. Tie nikoga{ ne bile kako Temnite, ...Avstralijancite... Kanibalizmot do denes opstoil kaj Temnite,a vakvi bile Gotite,~ii tradicii gi prevzele Belcite: kanibalizam... Kade se dvièle=ìveele Gotite, Italija i kontinentot, se jadat ìvotni koi ne gi jadele Belcite.
172 cii za samo na nekolku lu|e koi vlegle vo dlaboka samadija vo tekot na poslednite nekolku vekovi (Moze Xal Xan i drugi). (Tie podocna o~ekuvaat podobar ìvot..., R.I.) Arievcite se najdobro prilagodeni na kopneniot oblik na ìvot i zatoa moàt da bidat pogodni da deluvaat kako proroci vo uslovite izrazito na kopneniot oblik na ìvot (pustwi i sl.). Isto moè da se re~e za obnovuvawe na ~ove{tvoto vo uslovi na su{na klima na Zemjata. Na toj na~in, hipoteti~ki sme do{le do zaklu~ok deka vo strukturata na Genfondot na ~ove{tvoto vleguvaat: - pozni Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani) - Atlanti|ani - Arijevci (lu|e na na{ta civilizacija) Kako {to ve}e rekovme, Genfondot na ~ove{tvoto e smetsten vo pe{teri, piramidi, a mo`no i vo dlabokite sloevi na voda. Ama, konkretno moème da govorime edino za toa deka Genfondot na ~ove{tvoto prevashodno e smesteno vo samadi-pe{terite. Tie, po na{e mislewe, imaat tri oblici: 1) Samadi pe{teri samo so lu|e na prethodnite civilizacii: a) Lemurijanski samadi-pe{teri b) Atlanti|anski samadi-pe{teri c) Lemuro-atlanti|anski-pe{teri 2) Samadi-pe{teri samo za lu|eto na na{ata civilizacija (arievski samadi-pe{teri) 3) Me{oviti samadi-pe{teri (lemuro-atlanti|ansko-arievski samadi-pe{teri) Moè da se misli deka deka ovoj posleden tip na pe{tera e prevladuva~ki, oti dopu{ta najelasti~no koristewe na prestavnicite na Genfondot na ~ove{tvoto vo sklad so uslovite na ìvot na Zemjata. Samadi pe{terite na drugiot vid (arievski) te{ko moè da bide dolgove~en, oti e pra{awe dali vo niv postoi psihoenergetska bariera. Arievcite, kako sme soznale od lamite, nastojuvaat da vlezat vo dlaboka samadi upravo vo onie pe{teri kade ima Lemurijanci i Atlanti|ani, preminuvaj}i ja psihoenergetskata barijera koi tie ja sozdavaat. Podzemniot svet od Genfondot na ~ove{tvoto e za{titen, kako {to ve}e sme rekle, so psihoenergetska bariera. Bez nea Genfondot na ~ove{tvoto im bil dostapen uqezite. Pojavuvawet na uqezi so sebe nosi rizik ne tolku poradi nivnite zlobni nameri, ili neumerena radoznalost, tuku zatoa {to torzionite poliwa na tie lu|e moàt da ja naru{at sostojbata na samdija. Nie go zamisluvame mehanizmot na psihoenergetskata bariera kako nekoj vid hipnoza na dale~ina. Isto taka se javuva pra{aweto- kako ~ovekot vo sostojba na samadija, so zaustavena razmena na materijata279 vo glavniot mozok, moè da predizvika taka sna`no psihotropno dejstvo ? Mislam deka na toa pra{awe moè da se odgovori so pra{awe- a zar ìvotot vo suptilniot svet (Onoj Svet) moè da se odviva bez energetski potencijal ? Sekako deka ne. Na àlost, denes energijata na suptilniot svet nau~no slabo e prou~ena i sekoga{ nas ni e zakonetna. Ama, ispoluvaweto na taa energija stalno gledame vo sekojdnevniot ìvot vo oblik na fenomenot na tibetanskata medicina, von~ulno dejstvo,energetski vampiri, energetski davateli, vo pozitivna ili negativna aura nad nekoja zemja itn, i sl. [topove}e, site opi{ani ìvoti na prethodnite civilizacii svedo~at za toa deka tie ja koristele prevashodno suptilnata energija (letewe niz vozduh so pomo{ na mantri, prenos na te{ki predmeti so pomo{ na treto oko itn.), a toa e mo}, koja rekol ve}e spomenatiot poslenik, povisoka od energetsko fizi~kiot svet. Ottuka proizleguva deka deluvaweto na psihoenergetskata bariera na samadi-pe{terite e deluvawe na energijata na suptilniot svet. Gra|aninot Ufe Marat Fathlislamov, koj se bavel so prou~uvawe na sli~ni problemi mi go raskaàl misleweto na jogija za toa pra{awe; tie vo sostojba na trans vo oblaVo sostojba samadija razmenata na materijata ne e zaprena, ~ovekot bi umrel, tuku svedena na mnogu ponisko nivoa. Bidej}i toa nikoj ne go utvrdil, nitu avtorot naveduva, stoi, toa bilo na ponisko nivo. Istoto, i avtorot }e go kaè, za kolku pati e razlikata: vremeto vo samadija te~e 717 pati pobrzo.
279
173 st na samadi-pe{terite gledat takavikani asuri. Tie asuri se za{titni supstanci na suptilniot svet, koj ima oblik na polnoglavec so opa{ka. Pri prilika na pojava na nekoj uqez, tie asuri se aktiviraat i ja vsisuvaat energijata na ~ovekot, predizvikuvaj}i ~ustvo na strav, voznemirenost, lutewe, glavobolka i slabost. Posebni lu|e koi meditiraat se vo sostojba da stapat vo kontakt so asurite. Zatoa vo site izvori na isto~nite religii (na primer, kaj Lobsang Rampe) moàt da najdat iskazi za toa deka nikoj osven Posvetenicite ne moè da gi vidi lu|eto vo sostojba na samadija. Energijata na du{ata, energijata na suptilniot svet na toa }e se sprotistavi. A ipak, ako govorime deka psihoenergetskata bariera na samadi pe{terite se upravuva so pomo{ na energijata na suptilniot svet, sekako deka nekoj mora taa energija da ja usmeruva vo oblasta na samadi-pe{terite. Koj e toj nekoj ? Na toa moàt da postojat dve varijanti odgovori: - so barierata se upravuva so pomo{ na energijata na du{ata na lu|eto vo sostojba samadija - so barierata upravuva [ambala Razmisluvaj}i za prvata varijanta, da se setime na mehanizmot na dlaboka samadija, koja e opi{ana vo navedenite razgovori so lamata i svamite. Duhot na ~ovekot vo dlaboka samadija se najduva, kako {to znaeme, na Onoj Svet i e spoen so fizi~koto telo takavikaniot srebren nit. Moè da se misli deka energijata na talasniot oblik na ìvotot na Onoj Svet niz toj srebren nit moè da se spu{ti na Zemjata i go ispoli svoeto vlijanie vo oblasta na samadi-pe{teri. So drugi zborovi, duhot na ~ovekot vo samadija, niz kanalot koj se vika srebren nit, moè da go nagleda svoeto telo i okolniot prostor i da go ispoluva psihi~koto dejstvo na nepoèlnite posetiteli na samadi-pe{terite. Ne e zaludno E. Blavacka pi{ela deka samadi pe{terite se za{titeni so cela Vojska Duhovi... O~igledno taa imala vo vid deka site lu|e vo dlaboka samadija vo pe{teraata moàt da sozdadat za{titna bariera so pomo{ na svoite duhovi. Duhot na ~ovekot vo samadija se najduva na Onoj Svet, te. vo druga prostorno- vremenska dimenzija, vo kogo i ìvee talasniot oblik na ìvotot na Onoj Svet. Srebreniot nit e odlika na ~ovekot vo sostojba na samadija i taa go razlikuva od mrtviot ~ovek. So pomo{ na tie srebreni niti duhot moè da go najde svoeto konzervirano fizi~ko telo, i ponovo vleguvaj}i vo nego, da go vrati vo ìvotot na zemjata. Ama, prirodata go na~inila ~ovekot taka da sekoj ìvotni element, bil toa fizi~ki organ ili talasna struktura, nikoga{ ne ispolnuva samo edna funkcija- kako po pravilo, ima dve funkcii. Zatoa moè srebreniot nit isto taka da se smeta deka ima dvostruka funkcija- funkcija na vrska na duhot so svoeto fizi~ko telo i funkcija na za{tita na svoeto fizi~ko telo so pomo{ na energijata na Onoj Svet. [to se odnesuva do ulogata na [ambala vo spomenatite psihoenergertski barieri na samadi-pe{teri, nea isto taka ne smeeme da ja zanemarime. [ambala, kako poseben oblik na podzemniot ìvot na Zemjata, koja prvenstveno se koristi so fenomenot na materijalizacija-dematerijalizacija na Lemurijancite koi oti{le pod zemja, e povikana ne samo da go za~uva statusot na najvisokoata lemurijanska civilizacija na Zemjata, tuku i da gi za~uva najsvetlite elementi na zemskiot ìvot. A najuvaèn element na ìvotot na zemjata e Genfondot na ~ove{tvoto, kako mesto kade se ~uvaat lu|e na tri osnovni zemski civilizacii, kako zalog na ve~nost na minatoto, sega{nosta i idninata. Zatoa podzemnoto carstvo [ambala, o~igledno, se drì pod budniot nadyor na podzemniot Genfond na ~ove{tvoto, za{titen od buri i vojni na povr{inata na Zemjata so debel sloj na Zemjina kora.280
Da ne se izumi, deka ìvotot ja ima istata osnova kaj rastenijata i ìvotnite, {to vaì za ~ovekot. Ne postoi bilo kakov zakon, koj na ~ovekot mu dava privilegija, toj da bide nad site, so posebni biolo{ki mo`nosti, a tokmu energijata e biolo{ka. Spored Karlson, Poznati se red specifi~ni spre~itelni materii, koi go blokiraat prenesuvaweto na elektronite preku venecot na di{eweto. Tie zafa}aat odredeni redoksi sistemi (na primer cijanidot na citohromoksidazata) i zatoa tie se va`ni pomo{ni sredstva pri ispituvawa na del od reakciite na venecot na di{eweto. Bidej}i cijanidot e zaedni~ki otrov za site ìvi su{testva (rastenijata, ìvotnite i ~ovekot) moè da se zaklu~i deka postanokot na ìvotot e so zaedni~ka osnova, a vidovite me|u sebe se razlikuvale. Tie ja imaat istata
280
174 Moè da se smeta deka lu|eto [ambala, ~ie osnovno prestojuvali{te e Zemjata, a ne Onoj Svet, se vo sostojba da go korigiraat energetskiot potencijal na duhovite na lu|eto vo samadija i na~inat psihoenergetska bariera na samadi-pe{terite, so osmislena, podobro zasnovana i neprobojna. Ne e isklu~eno ni deka samata [ambala energetski u~estvuva vo gradba ili u~vrstuvawe na psihoenegetskite barieri. So pomo{ na takva energija i kakvi izvori na informacija [ambala u~estvuva vo za{tita na samadi-pe{terite ? Na toa podrobno }e se zadrìme vo slednata glava, posvetena na zagonetnata [ambala i Agarti. Kako {to napi{avme vo prethodnoto poglavie, mehanizmot na deluvawe na psihoenergetskata bariera e zasnovana na princip na postepeno zgolemuvawe na negativnoto deluvawe na organizmot na ~ovekot-uqez. Smrtta e samo krajna etapa. Vo po~etokot se javuva ~ustvo na strav, koj bi trebalo najbezbolno da go otera ~ovekot. Drugo ~ustvo, so koe upravuva psihoenergetskata bariera e ~ustvoto na lutina, koja kako da go povikuva ~ovekot da ja napu{ti svetata pe{tera. I tek po toa se javuva fizi~kiot fenomen glavobolie, slabost i na krajot smrt. Celiot mehanizam na psihoenergetskata bariera e predupreduva~ki: ne odi vo sopstvenata smrt, oti nastapuva{ vo najsvetoto od svetoto- Genfond na ~ove{tvoto, kade tvojata radoznalost ne vredi mnogu. Psihoenergetskata bariera na samadi-pe{terata po svoja su{tina e proizvod na dobri sili i taa ~etvorostruko predupreduva deka vo niv ne smee da se vleze.I tek kako krajna mera kon radoznalite uqezi se primenuva smrt, oti ispraznata radoznalost ne moè da se sporedi so ulogata na Genfondot na ~ove{tvoto. On i samo On za kogo govorat Posebnite lu|e moè da odlu~i dali da se udovoli taa radoznalost ili ne. Mene mi e te{ko da kaàm koj e On ! Mislam deka toa e ~ovek od [ambala.281 Ama, za toa povtorno }e bide govor vo narednoto poglavie. Zagonetni adepti Vo literaturata i vo Isto~nite religiii moàt da se najdat mnogu podatoci za takavikanite adepti. Koj se adepti ? Vo po~etokot, pri prilikata na analizata na literaturata, dolgo ne moèv da svatam edna rabota; edni avtori adaptite gi nazivale oduhoveni ìteli na Istok, a drugi- lu|e vo dlaboka samadija. I tek na krajot svativ deka adeptite se nazivaat lu|e koi se vo sostojba da vlezat vo sostojba na samadija, ama pod toa ime se podrazbiraat dva tipovi na samadija: - lu|e vo sostojba samadija vo koja teloto preo|a vo kameno-nepodvi`na sostojba, a du{ata kominicira so Onoj Svet, ne gubej}i vrska so teloto (te. sostojba na obi~na dlaboka samadija)282 - lu|e vo sostojba samadija koga du{ata komunicira so Onoj Svet, ama teloto ostanuva vo voobi~aena sostojba, prodolùvaj}i da funcionira vo fizi~kiot svet (takavikana saha|a-samadi). Kako {to ve}e zaprimetivme, prviot vid na samadi moè da se prodolì so iljadi i milioni godini. Drugiot vid samadija, prema informaciite koi gi dobivme, trae stotini i iljadi godini- toa se isposnici, koi ìveat po 300, 400, 1000 i 2000 godini. Ako ~ovekot vleze vo samadija na prv vid, u{te e mo`no da se poveruva vo beskone~en dolg ìvot na negovoto kameno-nepodvi`no telo. Ama, da se poveruva vo toa deka ~ovekot vo sostojba na samadija na drugiot vid, koj vo su{tina ne se razlikuva mnogu od obi~nite lu|e, moè da ìvee stotini i iljadi godini, zadrùvaj}i ja svojata mladost, e prili~no te{ko. (ZNAÎ, VO SAMADIJA ÔVEKOT STAREE, TOJ SE TRO[I/ENERGIJA, R.I.)
osnova. Kolb kaùva, deka citohromot-c se sostoi od 104 aminokiselini i vo sporedba na molekularnata gradba kaj ~ovekot, postoi otstapuvawe kaj govedoto vo 10, kaj koko{kata 11, (ribata) tuna 21, i kaj kvasecot vo 40 pozicija na polipeptidniot venec. Citohromot-c na kvasecot deluva potpolno pri transport na elektronite vo mitohondriite na cica~ite, pri {to e vidlivo, deka principot ne se promenil pokraj promenuvaweto na pove}eto aminokiselini vo gradbata vo tekot na razvitokot. Istoto se odnesuva so hormonite, belkovinite itn. Tokmu zatoa vidot ~ovek si bil samo vid ~ovek, kaj kogo energetsko vo ni{to ne se razlikuva od drugite ìvotni. A kaj nego postoi umstvena...ume{nost... 281 [ambala bil naselen so Belci, no nikako postari od navedeniot ~erep od vesnik Chicago Tribune. 282 Bidej}i vo kameno-nepodvi`na sostojba funcioniraat enzimite..., se tro{i energija: bez ve~nost.
175 Pa ipak postoi prili~en broj na svedo{tva za postoewe na lu|e vo samadija na drugiot vid. Taka L. V. Pe~urov od Moskva, koj ìveel vo Nepal pove}e od tri godini, vo pismoto opi{uva nekolku isposnici koi raskaùvawa na me{tanite ìveat 100, 200 i 300 godini. Avtorot na pismoto se prenerazil toa {to tie isposnici nemaat topla obleka, uprkos planinskata ladovina. Toj posebno ja zapametil edna èna-adept, na koja naizgled ne moèla da bide pove}e od 35 godini. Taa ìveela vo kapela, golem del na vremeto go proveduvala sedej}i vo polo`bata na Buda na tigrova koà. Jadela retko, i toa vegeterijanska hrana, obavezno ja koristela bilkata soma. Po zborovite na me{tanite, imala pove}e od 300 godini. Adept, o~igledno moème da go smetame i ~ueniot Baba|ija, za kogo vo Indija se govori deka ima 1700 godini, a na izgled pove}e ne bi mu dale od 17 !! Me|u adeptite se izvodlivi preminuvawata vo drugiot vid na samadija vo prv i obratno. Zapravo, vo tretiot del na ovaa kniga (glava 10) e opi{an ~ovek koj proìveel 300 godini, vo po~etokot prevashodno ìveel so zemski ìvot i tek ponekoga{ vleguva vo pe{tera zaradi samadija, ama na krajot po~nal najgolemiot del na vremetoda go proveduva vo pe{tera vo sostojba samadija. Adeptite, najverojatno, moème da gi smetame svoeviden sostaven del na Genfondot na ~ove{tvoto. Vo potpolnost e mo`no tie da izlezat od Genfond na ~ove{tvoto, nekoe vreme da ìveat me|u lu|eto, a potoa da odat vo pe{terata, stopuvaj}i se so Genfondot. Kakva e ulogata na adeptpt ? Ne e te{ko da moème da gi smetame prorocite, oti nivnoto vlijanie na ~ove{tvoto ne e taka golemo. Adeptite se opi{ani samo kako lu|e na na{ata civilizacija. Me|u niv ne se opi{ani onie koi bi li~ele na Atlanti|ani i Lemurijanci. Bi moèlo da se misli deka adeptite vr{at uloga na povrzuvawe na Genfondot na ~ove{tvoto so ~ove{tvoto koe ìvee na povr{ina na zemjata. Mala digresija: nekolku misli za adeptite, dolgove~nost i oboluvawe od rak înitelot deka prviot i vtoriot oblik samadija moàt da preminuvaat eden vo drug govori za bliskosta na mehanizmot na dolgiot ìvot vo edniot i drugiot slu~aj. O~igledno e deka taa uloga ne ja igra samo prestanuvaweto na razmenata na materijata uz preminuvawe na teloto vo kameno nepodvi`na sostojba, tuku i posebnata sostojba na ~ovekovoto biopole, pri kogo se usporuva procesot na stareewe na teloto. Ipak, naukata ustanovila deka kletkite na ~ove~kiot organizam ima strogo ograni~en ìvoten vek. Zatoa e te{ko da se zamisli kako ìvotniot ciklus na kletkite na organizmot pove}estruko se prodolùva.283 Kako toa da se objasni ? Ve}e napomenavme deka na{iot transplantacionen materijal, aloplant, postignuva obnovuvawe na ~ove~koto tkivo, a biopoleto na kletkite koi rastat e vo sostojba da ja prigu{i pataolo{kata regeneracija (rak) i da doveduva do normalizacija na oboenite kletki. Jas mislam deka sli~en mehanizam moèl da leì vo osnovata na tajnata na dolgove~nosta na adepat. Zapravo, so pomo{ na meditacijata adeptot sozdava takva sostojba na svoeto biopole koe isto taka ja prigu{uva patalo{kata regeneracija (rak), normalizira funkcijata na obolenite kletki i pottiknuva obnovuvawe na normalnite kletki na organizmot. So drugi zborovi, tajnata na dolgove~nosta na adeptot se sostoi ne vo prodolùvaweto na ìvotniot ciklus na kletkite, ve}e vo zamena na izumiraj}i kletki so novi i spre~uvawe na nivnoto prebrazuvawe vo rak.284
Avtorot kaà: se usporuva procesot na stareewe...kletkite na ~ove~kiot organizam ima strogo ograni~en ìvoten vek...ìvotniot ciklus na kletkite na organizmot pove}estruko se prodolùva, {to ne se sovpa|a so prestanuvaweto na razmenata na materijata. Dobar odgovor e daden so p~elata... 284 Rakot moè da se pojavi od razni povodi. No bitno e deka za DNK postoi i reparatura~ki sistem so koga se povratuva o{tetuvaweto...Razni materii se vlijatelni za borba protiv rak i drugo, koi se so rastitelno i ìvotinsko poteklo, koi sodràt i enzimi, hormoni i drugi dejstvitelni materii. Isto taka, tie ja podobruvaat zdrastvenata sostojba, podpomognuvaat za dolgove~nost itn. Takov e i aloplantot, za kogo avtorot re~e: zasnovan, taka da se kaè, na odgleduvawe na tkiva na samiot pacient (krvni sadovi, proyirna ro`wa~a, beowa~a, koà, itn.) ve}e pove}e od deset godini predizvikuvaat golemo interesirawe vo aftalmolo{kiot svet, zatoa {to moàt da im pomognat na grupa bolesnici koi se smetaat neizle~ivi. Me|utoa, ovde se raboti za stareewe, a od istro{uvawe, tro{ewe na energija...Vo prilog e povtorno p~elata.Taa staree voglavno, zaradi raboteweto, tro{eweto na pluva~nite `lezdi. Kaj niv sostojbata se podobruva pri povolna pa{a..., a kaj ~ovekot so hormon od placenta, kolostrum...
283
176 E poznato deka eden od osnovnite uzroci na smrt kaj starite lu|e e rakot koj prestavuva patalo{ko preobrazuvawe na kletkite koi go proìveale svojot ìvoten vek. Ako so pomo{ na biopoleto bi go spre~ile patalo{koto preobrazuvawe na umira~kite kletki i pottikne obnovuvaweto na normalnite kletki uz zamena na umira~kite kletki so novi, bi bilo mo`no da se postigne beskone~na obnova na ~ove~kiot organizam, uz o~uvuvawe na mladosta i zdravjeto stotini i iljadi godini. Isto taka e poznato deka visokodiferencirani kletki (kletki na mozokot, mre`wa~ata, srceviot muskul) nemaat sposobnost na regeneracija i funkcioniraat vo organizmot samo vo tekot na svojot ìvoten ciklus. Dali e toa to~no ? Istraùvaweto vo poslednite godini (La Vail, Faktoeovi~, 1991) pokaàle deka duri i taka visokodiferencirani kletki kako {te se kletkite na mre`wa~ata pokaùvaat sposobnost za regeneracija pod vlijanie na takavikaniot faktor na rast fibroblast. Negovoto sozdavawe gi regenerira kletkite. Regeneriraj}i (rastej}i) gi kletkite ! Ottuka sledi, ako bi se razdviìl procesot na regeneracija na bilo koi kletki, so pomo{ na hemiski agensi (faktori na rast) bi bila predizvikana i regeneracija na drugite kletki, vklu~uvaj}i gi i visokodiferenciranite.285 Ako e mo`na regeneracija na visokodiferencijalnite kletki na organizmot, e moèn i proces na neprekinato obnovuvawe na kletkite na ~ove~kiot organizam. A toa e pat kon dolgove~nost i ve~na mladost. Kako da se razdviì sistemot na neprekinato obnovuvawe na kletkite na organizmot ? Adeptite toa go postignuvaat so deluvawe na meditacija na svoeto biopole. Dali toa e mo`no da se postigne kaj obi~nite lu|e ? O~igledno, naukata brzo }e dojde do toa. A ve}e odredeni mo`nosti obe}avaat so voveduvawe na alaplantot vo akupunkturnite to~ki na organizmot. Stimuliraweto na regeneracijata na normalnite kletki na organizmot bi trebalo pozitivno da deluva na ~ovekovoto biopole i predizvika proces na obnova na kletkite. Nade` dava isto taka i ozra~uvaweto na organizmot so biopole na mladi raste~ki organizmi ili bilki. Eksperimentite ve}e po~nale. Pe{teri i piramidi Kakvi pe{teri se pogodni za samadija ? P. Nilajam (1993), opi{uvaj}i ja Gufa-a{ram, zaprimetuva deka samadi-pe{terata mora da bide suva. Svamot Daram ukaùval deka samadi-pe{terite se smesteni visoko vo planinite na granicata na snegot, kade vozduhot e mo{ne ~ist. Bonopo-lama govorel deka samadi pe{terite se skrieni od o~ite na radoznalite. Vo svetot ima mno{tvo pe{teri. Ama, nekoi grupi na pe{teri posebno se privle~ni za samadi. Marat Fathlislamov dal podatok deka vo Indija vo oblasta na gradot Badrinata postoi cela pe{terska zemja na jogi. Nedaleku od toa mesto se najduva Vi{nuov tragvtisok na ogromno ~ove~ko stapalo so raven taban. Posvetenikot Lobsang Rampe pi{i deka samadi-pe{terite se smesteni prvenstveno na Tibet, Himalaite, Egipet, Ju`na Amerija i na edno mesto na Sibir. Toj duri pi{i deka mnogu hramovi se sogradeni nad samadi-pe{teri. (Sekade, kade stignale Belcite, R.I.) Moè da se najde prili~en broj svedo{tva za toa deka piramidite isto taka se mesto kade se najduva Genfondot na ~ove{tvoto. Za toa govorele indiskite svami i tibetanski lami. E. P. Blavacka pi{ela deka adeptite na treta, ~etvrta i peta rasa se najduvaat vo podzemnite prestojuvali{ta pod gradeìte vo oblik na piramidi. So ultrazvu~ni ispituvawa e utvrdeno deka pod piramidite navistina postojat praznini. Neli piramidite ukaùvaat na mesto kade se najduva Genfondot na ~ove{tvoto, smesten vo dupkite ispod piramidite ? Toa ne moè da se isklu~i. Vo kraen slu~aj, hipotezata za namenata na piramidata da go ~uvaat Genfondot na ~ove{tvoto verojatno e od postoe~koto objasnuvawe na ulogata na piramidite kako astronomski gradeì ili grobnici na faraonite.286 Monumentalnosta, na primer, Kepsovata piramida zaprepastuva; gradewe na takvo zdanie od blokovi te{ki 50 toni za sovremenata grade`na tehnika ne e mo`no. Monumenta285
Bidej}i kletkite na mozokot ne se regeneriraat, a ~ovekot ima samo eden mozok, so svoj ìvoten vek, toj ne moè da ìvee vo samadii so stotini, iljadi i milioni godini.Na mozokot mu e potrebna ne samo energija,tuku i belkovini...vitamini...minerali...Iako tie se najminimalni,za negovoto opstojuvawe e potreben tro{ok, koj treba da se nadohnati. Zatoa sekoj ~ovek mora da izleze od samadija, svoite rezervi da gi povrati...akumulatorot da go napolni. Rast so hrana: fibroblast=.....blast=b rast. 286 Vo ni{to ne zaostanuvale makedonskite grobnici, koi kako ridski mogili bile ridski piramidi...
177 lnosta na tie gradeì mora da bide vskladen so svrhata na nejzinata gradba; a {to moè da bide poveli~estveno od Genfondot na ~ove{tvoto ! Po zborovite na E. P. Blavacka, egipetskite piramidi bile sogradeni pred 70-80 iljadi godini, a ne pred 4-5 iljadi godini (po metod na radiojaglenorod). Ako moè da se veruva podatokot koj go soop{tuva Blavacka, toga{ egipetskite piramidi najverojatno gi izgradile Atlanti|anite na Platonovoto ostrovo, koristej}i ja psihoenergetskata tehnologija na gradewe (da se setime kako Nostradamus opi{uva deka Atlanti|anite gradele piramidi so pomo{ na usmerenoto deluvawe na gravitacijata so tretoto oko). Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo, kako e poznato, imale bliski odnosi so egipetskata civilizacija. Po propasta na Atlanti|anite od Platnovoto ostrovo, pred 11.000 godini, (sled udarot na kometata Tifon) na misterijata i okultnite nauki (kako {to tvrdi Blavacka) veoto bilo frleno dlaboko vo tajnata. Dali e mo`no se toa da se protolkuva kako sokrivawe na Genfondot na ~ove{tvoto predizvikano so kriti~nata sostojba na ~ove{tvoto kako posledica na kosmi~ka katastrofa ? Toa isto taka ne moè da se isklu~i. Povrzano so toa, izgledot na vnatre{nosta na piramidite na egipetskite piramidi, vo celina so lesno dostapna okolina, moèl da bide eden od elementite na maskirawe, koj odvlekuva vnimanie od glavnite tajni, koi se smesteni ispod piramidite. Moème da pretpostavime deka Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo, posmatraj}i go dvièweto na planetite i kometite, odavno ja pretpostavuvale mo`nosta na svojata propast sled kosmi~ka kataklizma. Zatoa tie odnapred po~nale da izgraduvaat monumentalni gradeì (piramidi) so podzemni hramovi, vo koi po~nale da sleguvaat prestavnicite na nivnite civilizacii, i tuka vleguvale vo sostojba samadija. Ottuka sledi deka pod piramidite (egipetski, a sekako meksikanski) e mo`no da se najde Atlanti|ani od Platonovoto ostrovo vo samadija (to est, posledni Atlanti|ani na Zemjata koi se spasile od seop{tiot potop). Ama, taa pretpostavka ima edna slaba to~ka- vlezovite vo podzemnite hramovi potpolno se skrieni i se najduvaat dlaboko pod zemjata. Kako Atlanti|anite }e izlezat ? Odgovoruvaj}i na toa pra{awe, moème da se setime na laminite zborovi za lu|eto na prethodnite civilizacii: Kamenot za niv ne e prepreka ! I zapravo, psihoenergetskoto deluvawe na gravitacijata (setete se na gradeweto na piramidite, po Nostradamus) moè na za nas na ~udesen na~in da go otkrie izlezot na povr{inata na zemjata. Dali egipetskiot faraon bil mrtov ? Ili, mo`da, se najduva vo sostojba samadija ? Takvi pretpostavki ne moème vo potpolnost da gi isklu~ime, mada po izvlekuvaweto od grobnicite i premestuvaweto vo muzejot mumijata na egipetskiot faraon po~nala da se raspa|a. Ako mislime za toa deka egipetskiot faraon do izvlekuvawe od grobnicata se najduval vo sostojba samadija, 287 promenata na temperaturata (te. promena na temperatura od + 4 C na sobna temperatura) moèlo da dovede do naru{uvawe na sostojbara samadija i propast na negovoto telo. Ne moàt da se isklu~at ni drugi pretpostavki za probaweto na drevnite Egiptjani da ja dostignat sostojbata samadija na ve{ta~ki na~in. Tie za samadija znaele od svoite sosedi Atlanti|ani od Platonovoto ostrovo, znaele za ulogata na piramidite. Ama, e mo`no deka postignuvawe na dlaboka samadija za niv ne bilo te{ko. Probaj}i da ja dostignat samadija na ve{ta~ki pat (so pomo{ na hemikalii i sl.), tie veruvale deka nivnite faraoni }e oìveat. Zatoa pokraj niv ostavuvale predmeti za sekojdnevna upotreba i dragocenosti.
287
Vo mojata kniga, Atlantida- falsifikat na Solon i Platon, citiram: Iako mnogu narodi na stariot vek imale religii spored koi veruvale vo besmrtnosta na du{ata, edino Inkite i Egiptjanite go zadràle zanimlivoto uveruvawe deka du{ata lebdi blizu do teloto na umreniot i deka e povrzana so niv. Inkite gi balsamirale svoite vladeteli. Na~inot na koj tie toa go pravele fantasti~en e sli~en na egipetskiot. Mumijata na umrenite vladeteli bile postaveni na zlatna stolica vo edna od prostranite dvorani na Hramot na Sonceto. Vo taa ista prostorija se nao|al i prestolot, vo kogo sedel ìviot vladetel. Nedaleku bila postavena u{te edna zlatna stolica, mesto, na koe, koga umre, }e se preseli aktuelniot vladetel ! Inkite bile nasledstvo na iz~eznata flota na Aleksandar Makedonski. So zagovor trueniot so arsen Aleksandar Makedonski bil balsamiran na egipetski na~in. Ova se potvrduva i so otrovot stiks=s tik s : pottik=pot tik, stiga=stiho=stivna, k=h=h=v: koga otrovot so pottik=tik=stik=stigna, samo se truelo so tiho=popoleka i toj stivna= umre. So mumijata bez samadi.
178 Prirodno, nie ne moème da gi postavime isto taka i postoe~kite pretpostavki deka teloto na umrenite faraoni e balsamirano- uzgred, tajnata na toa balsamirawe do denes ne e otkrieno. (Vnatre{nite organi se vadat, utrobata se polni so razni materii itn., R.I.) Koja od tie pretpostavki e to~na ? E te{ko da se odgovori na toa pra{awe. E neophodno dopolnitelno prou~uvawe na piramidite i mumiite na faraonite od perspektiva na idejata za samadija. Ama, pri se toa e o~igledno deka e neophodno prema piramidite i sli~nite drevni spomenici vnimatelno da se odnesuvame. Germanskiot nau~nik Rudolf Gantenbrink se upatil vo eden od tesnite premini na piramidite so mini-tenk snabden so video-sistem. Tenkot go preminal procepot i do{ol do kamenite vrati, zad koi nau~nikot pretpostavuval deka postoj ìvot. Sega toj se sprema tenkot da go opremi so voen laser, da bi go proreìl otvorot vo vratite i vlezi niz niv. A ako zad vratata se najduva ~ovek na prethodnite civilizacii vo sostojba na samadija ? Psihoenergetskata bariera te{ko }e deluva na vojniot laser, a sostojbata na samadija }e bide naru{ena. Na{ata radoznalost ne e topku vredna ! Drevniot ~ovek ne vlegol vo samadija i pominal vo nea iljadi i milioni godini da bi ja zadovolile svojata radoznalost. Nau~nata radoznalost e razdviùva~ na napredokot, ama nau~nikot ne e Bog,grobot so mehani~ka raka da zadiruva vo boènskoto sozdavawe. Zar drevniot ~ovek ne vleguval vo sostojba samadija so veli~estvena cel- da bide pretstavnik na Genfondot na ~ove{tvoto. Samadi i vreme Pri{anti Nilajam (Satja Sai i Nara Narajana Gufa a{ran, 1993., str. 17) go opi{al vleguvaweto i izleguvaweto od samadija vo pe{terata. Pri toa toj zapazil deka 18 dena, provedeni vo samadija, se pokaàlo kako 48 munuti. So prosta aritmeti~ka operacija e mo`no da se izra~una kolku brzo te~e vremeto vo samadija. Ispa|a deka vremeto vo samadija te~e 717 pati pobrzo od obi~noto vreme na protekuvawe na vremeto.288 E mo`no da toa e i vremenski ritam po kogo ìvee Onoj Svet. [to ~ustvuva ~ovekot vo samadija ? Odgovorot na toa pra{awe dovolno detaqno go opi{al Lobsang Rampa (Treto oko, 1992, str. 192-194), koj, bidej}i bil Posvetenik, moèl i sam da vleze vo samadija. Avtorot opi{al kako lamite go vovele vo pe{terata smestena ispod hramot i go povele vo tajni pe{terski grobnici. Lamite mu pokaàle tri ogromni ~ove~ki tela (dvajca maì i edna èna); ènata bila povisoka od tri metra, a ma{kiot okolu pet. Imale neobi~en izgled. Ne moèle da se smetaat mrtvi- izgledalo da spijat. - Gledaj, sine moj- mu rekol eden od opatite- tie ìveele vo na{ata zemja (Tibet- E. M.) koga ovde u{te namalo planina, koga moreto go zapluskuval bregot i drugi yvezdi siale na nebo. Ponatamu Lobsang Rampa opi{uva kako toj vleguva vo sostojba samadija: Po~nav da rabotam na ve`bi di{ewe, kako me u~ele vo tek na niza godini. Ti{ina i mrak me pritiskale. Toa bila navistina grobna ti{ina. Odnenade` teloto se zategnalo, muskulite se napregnale. Nepodvi`nite udovi po~nale da se ladat. Imav ~ustvo da umiram na dlabina od pove}e od 100 metri ispod povr{inata na zemjata. Uàsniot udar go potreslo teloto odvnatre, po~nav da gubam dah. Do{lo do stra{en {um i treska.(Samo vko~anetost,R.I) Naskoro se po~nalo da se polni so ~udna sina svetlost. Svativ da lebdam na svoeto sopstveno fizi~ko telo. Ne{to me podignalo, kako kolut na ~ad. Od dlabinata na moeto telo se protegnal nit na sino srebro, toj vibriral od ìvotnosti i sjajel so sjaj na vitalnost. Gledav na svoeto nepodvi`no telo, koe leèlo nedaleku od teloto na divovite. Postepeno go slu{nav {umot na moreto i {um na talasite koi udiraat na bregot. Slu{nav glasovi i videl vesela grupa na pocrneti lu|e. Divovi ! Site tie se divovi ! Po izvesno vreme slikata koja ja gledav se zamaglila i nestanala. Me dotaknalo neprijatno ~ustvo i mi postana taka ladno, da se setam deka leàm na kamena plo~a. Mozokot grozni~avo mi prorabotil. Koga se podignav, osetiv kako udovite mi se utrnale. Od slabost sum posrtal. Zamalo ne sum ja izgubil svesta od glad.(Zna~i, se tro{i energija, a i gr~, R.I.)
288
Zna~i, vo samadija ~ovekot e ìv, a toj ìvee na tro{ok na negovite rezervi. Ovde postoi samo usporen metabolizam,pospora rabota na organite i kletkite:tie pomalku se istro{eni za podolg ìvot.
179
- Tri dena leèv na taa plo~a- rekol opatot Mislam deka komentarite ovde se suvi{ni. Genfond na ~ove{tvoto- ispoluvawe ve~nost na ìvotot na Zemjata Zaklu~uvaj}i gi ~initelite i na{ite razmisluvawa za Genfondot na ~ove{tvoto, sakam da primetam deka svetot vo koj ìveeme e neverojatno e sloèn. A nie duri i ne razmisluvame za toa kako e cel ìvot na Zemjata genijalno e zamislen i izgraden vo oblik na logi~en sistem so rezervni (osiguritelni kariki, so zalihi na solidnosti i garancija na postepen razvoj). Veli~estvena raka na Vi{iot Razum toa go pravela ! Vo po~etokot ne ni vleguva{e vo glavata pod zemja da postoi Genfond na ~ove{tvoto- i premnogu toa bilo neverojatno. A potoa, koga sme sobrale nekoi svedo{tva za toa i po~nale da gi sporeduvame, postoeweto na Genfond na ~ove{tvoto za nas postanalo taka prirodno sebe si dozvolivme duri i da gi analizirame uspe{nite i neuspe{nite proroci koi ottuka izlegle, a ne naprosto slepo da im se poklonuvame. Od toga{ na{eto istraùvawe na prorocite ne postanalo pomalo, naprotiv, u{te pojasno sme ja ~ustvuvale goleminata na Bogot, koj go sozdal Genfondot na ~ove{tvoto kako skladi{te na znaewe i garancija na ve~nosta na ìvotot na Zemjata. Ama, na Zemjata postoi u{te edna karika koja e tesno povrzana so Genfondot na ~ove{tvoto i ~ija tajna nastojuvale da ja odgonentnat mnogu pokolenija na lu|e.Toa e [ambala. Glava 3 [AMBALA I AGARTA Zborot [ambala im e poznata na mnogu lu|e; tie pod nea podrazbiraat ne{to zagonetno, ama naj~esto nemaat nikakva prestava {to e toa. Zborot Agarta na lu|eto prakti~no im e nepoznata, i samo stru~wacite za drevnata istorija na Tibet moàt da kaàt deka zagonetnata zemja Agarta postoi na svetot naporedo so zemjata [ambala. Ve~na zagonetka [ambala Voop{te i ne se setuvam koga prv pat go slu{nav zborot [ambala- sigurno vo studentski godini, vo tekot na razgovorite so drugarite planinari koi bile na Altaj. Podocna, koga i sam otidov na Altaj, na liticite vo podno`jeto na planinskite stazi go vidov natpisot [ambala, a isto taka sretnav i poedinci ili mali grupi so raspu{ten izgled, koi ja tragale zemjata [ambala. Gi pra{av tie lu|e so nesvatliva psiha za zagonetnata zemja [ambala, ama nieden od niv ne mi odgovoril ni{to razbirlivo. Site tie govorele deka odat po stapalata na golemiot ruski nau~nik Nikolaja Rerih, koj isto taka ja tragal zemjata [ambala. Isto taka se setuvam deka eden od tie otka~eni momci mi rekol: - Zemjata [ambala, po proro{tvata, }e se najde na krajot na na{iot vek. Verojatno proro{tvoto e to~no- nie ne ja najdovme. Mene, so strasnoto sportsko planinarstvo, tie momci- traga~i za [ambala- mi bile nekako neprijatni!Tie odele vo gomila,ne se drèle na disciplinata na odewe,ne znaele kako da preminuvaat prevoi,barale sol i {e}er od onie koi bi svratile kaj niv itn. Vo toa vreme ne moèv da pomislam deka niz odredeno vreme i samiot }e postanam traga~ za [ambala. Za Nikolaja Rerih, naravno, odavno sum slu{nal, i bidej}i imav duh na patnik, mo{ne go cenam. Nedol`no mu zaviduvav {to izvr{il tolku sloèni ekspedicii vo taka egzoti~ni oblasti kako {to se Tibet i Himalai i se ponosev so toa {to toj e na{ zemjak. Bidej}i bev dràvjanin na zatvorena komunisti~ka zemja, vo ma{tata sebe si prestavuvav patuvawe vo inostranstvo kako ne{to bajkovno i nemo`no sled {to likot na N. Rerih po~nal da dobiva oblik ~ovek-idol. Nekolku pati po~nav da gi ~itam Rerihovite knigi, ama sekoj pat gi ostavav, oti ni{to ne moèv da razberam. Razmisluvav na temata ~istota na du{ata i [ambala mojot mozok ne ja prifa}al, a opisite na sportskite elementi po tibetanskite planini, koi mi bile tolku bliski, zavzemale malku mesto vo negovite knigi. Koga po~nav da se bavam so oftalmologeomterijata, naravno, ne ni pomisluvav deka taa suva materija na nauka ipak povtorno }e me dovede do Nikolaja Reriha i [ambala. Srednostatisti~ki o~i na tibetanskata rasa vo mene go oìveale ~ustvoto na pohod na Altaj i momcite so raspu{teniot izgled, koi ja tragale [ambala.Ponovo gi zedov knigite na Niko-
180 laja Reriha i po~nav da gi ~itam. Ama, ponovo prakti~no ni{to ne sum razbral: razmisluvawetoto za ~istata du{a, usmeruvaweto na vnimanieto na pozitivni misli kaj ~ovekot (qubov, sovest), odfrluvawe na negativnite misli (pohlepa, egoizam i sli~no), legendi za povisokite su{testva koi moàt da se pojavuvaat i iz~eznuvaat, aluzija na podzemniot svet itn. Vo dlabina na du{ata svativ deka Rerih e genijalen, pa zatoa veruvav i nemu i na ona {to go napi{al. Se ~ustvuvav deka Rerih steknal nekoi drugi znaewa, vo ramkite so koi negovite alegori~ni i kitwasti frazi postanuvale svatlivi. ûstvuvav deka Rerih pi{i za najgolemata tajna na ~ove{tvoto, koe ne sme vo mo`nost da go otkrieme, tuku ni e dopu{teno samo da go privatime, da bi ja svatile ulogata na osnovnite du{evni misli na koi se gradi svetot. I tek pri prilikata na ekspedicijata vo Indija, Nepal i Tibet, koga sled istraùva~kiot nagon bevme primorani da pronikneme vo psihologijata na lamite, guruite i svamite, svativme deka tie znaewa koi tie gi imaat go dava klu~ot za sva}awe na Rerih i mnogu zagonetni raboti, me|u niv i [ambala. Po ekspedicijata, visokoparnite Rerihovi frazi postanale materijalni i svatlivi. Na primer, razjasnuvaweto na toa deka edino so ~istata du{a (te. bez negativnata psihi~ka energija) e mo`no da se dostigne sostojba samadija, bilo osnova za poimawe na mnogu raboti- ve~en ìvot, oblik na sistemot na o~uvuvawe na ìvotot na Zemjata i sl. Po~navme da sva}ame deka i nas nepoznatiot svet na psihi~kata energija ima svoi sopstveni zakoni, i deka, poznavaj}i gi tie zakoni, e mo`no da se svatat mnogu zagonetki i duri (vo izvesna mera !) zagonetkata [ambala. Analiziraj}i ja literaturata od prespektiva na ve}e novi, post-ekspedicioni stavovi, bev za~uden {to tajnata [ambala intezivno se istraùvala i porano i...tie istraùvawa posredno postanale eden od uzrocite na najgolemite tragedii na ~ove{tvoto- Vtora svetska vojna. Hitler i [ambala Vo literaturata e mo`no da se najde prili~en broj svedo{tva za toa deka drevnata mistika na Istok izvr{ila kobno vlijanie na formiraweto na psihata na Adolf Hitler. Prema podatocite koi gi soop{tuvaat istori~arite, posebno L. Povel i @. Berè (Francija) vo Germanija po prvata svetska vojna po~nale da se {irat razni strui i sozdavaat dru{tva koi za osnova ja imale drevnata tibetanska legenda za lu|eto na prethodnite civilizacii i zemjata [ambala. Biv{iot pretsedatel na gra|anskiot senat Rau{ning pi{el: Vo su{tina, sekoj Germanec so edna noga stoi na Atlantida. Tamu toj bara pogolemo u~estvo i pogolemo nasledstvo. (Samo so pla~kawe... Kontinetalcite stanale, {to se denes, R.I.) Vo Berlin 1933. godina e sozdadena tajna organizacija Dru{tvoto Vril, Vril ! Se smeta deka vril- e nekoja ogromna energija so koja e za{titena vasionata i koja prestavuva pokazatel na boèstveniot ~ovek.289 Toj koj ovladee so vrilot }e postane gospodar na svoeto telo, vladetel nad drugite lu|e i na celiot svet. ^lenovite na toa dru{tvo veruvale deka so vrilot vladeat nadlu|e-giganti, koi vo dene{no vreme se krijat vo dlabokite pe{teri i spijat pod zlatniot pokrov vo himalajskite skrovi{ta. Tie nadlu|e naskoro }e se pojavat da bi zavladeale so ~ove{tvoto. Svetot }e se izmeni koga negovite gospodari }e izlezat ispod Zemjata. Ako ne se primeni i ne sklopat sojuz so niv- a za toa e neophodno da se bide ednakov- site, zaedno so drugite lu|e, }e postanat robovi, |ubrivo od kogo }e iznikni Novo vreme. (Vril=vriel, a vrieweto e od energija, R.I.) Dru{tvoto Vril izvr{ilo prili~no golemo vlijanie na formiraweto na Hitlerovite pogledi na svetot. Ama, u{te pogolemo vlijanie na Hitler izvr{il germanskiot nau~nik Hans Horbiger so svojata teorija na kosmi~kiot mraz (skrateno Vel). Spored Horbiger, na na{iot period mu prethodele lu|e-bogovi, lu|e-giganti, ~ueni po rasponot i mo}ta na civilizacijata i taka toa traelo so stotini iljadi, ako ne i so milioni godini. Gigantite imale robovi.Civilizacijata na gigantite nastradala sled potopi.
289
Poimot vril=vril bil sklavinski=oblasen, kako {to bil jazikot na Solunskite Bra}a, sklaviski =tn.slovenski, a vakov jazik govorele tn.Germanci. Od razni oblasti=sklavini se sozdale razli~ni jazici,vo koi imalo i tu|orasni primesi: semitski=crne~ki od latinski i gotski=tatarski od gotskiot. Tokmu so tie jazici tn.Germanci me|usebno ne se razbirale, pa se obedinale so protestantskiot jazik na Luter,vo kogo imalo 30% mongolski=gotski zborovi.Za vreme na Hitler jazicite bile vo upotreba.
181 Edna{ i na{ite lu|e, koga }e pominat niz ogromni katastrofi i mutacii, }e steknat takva mo} kako i ninite pretci. Se vo kosmosot e pot~ineto na cikli~niot zakon, postoi periodi~nost na spasuvawe i kaznuvawe na ~ove~kiot rod. Horbiger smetal deka zaradi spasot na ~ove{tvoto e neophodna da se dade vlasta na najmo}nite i prekaleni lu|e, a takvi, po negovoto mislewe, e arievskata rasa, ~ij nordiski pretci postanale mo}ni vo mraz i snegovi. Hitler, pred {to do{ol na vlast, ~esto razgovaral so eden tibetanski lam koj ìveel vo Berlin. Toj lama go vikale ~ovek so zeleni narakvici. Posvetenicite go nazivale posednik na klu~eva na kralstvo Agarte. Agarte na germanski zvu~i kako Asgard. So zagonetnoto kralstvo na Agarta e povrzana mo}ta na duhovnata organizacija Dru{tvo Tule. Go osnovale germanskite nau~nici Ekard i Haushofer, koi isto taka izvr{ile sna`no vlijanie na formiraweto na Hitlerovata psihologija. Dru{tvoto Tule e osnovano na drevnata legenda koja govori za toa deka pred 30-40 vekovi vo oblasta na pustiwata Gobi procvetela visoka civilizacija. Vo vreme na katastrofata vo Gobi ne stradale site lu|e na taa civilizacija. Preìveanite oti{le vo himaljskite pe{teri i tamu se podelile na dva dela. Ednite svojot centar go nazvale Agarta (skrieno mesto na dobra), se predale na kontemplacija i ne se me{ale vo zemskite raboti. Drugite ja osnovale zemjata [ambala (centar na mo}ta i silata koj vladee so narodite i elementite), koja e odgleduvali{e na nepoznati sili, dostapni samo na posvetenicite vo tajna. Drugiot del lu|e na visokata civilizacija od Gobi koi ja preìveale katastrofata emigriral na sever na Evropa na Kavkaz. Tie emigranti od Gobi se osnoven koren na arievskata rasa. Zatoa edino arievskata rasa moè da sklopi sojuz so Agarta i [ambala i da ovladee so mo}nite drevni sili. A zatoa e neophodno da se osvoi Isto~na Evropa, Kavkaz, Pamir, Tibet i Gobi. Tibet i Gobi- toa e oblast-srce. Negoviot vladetel vladee so cela planeta, negoviot vladetel vladee so mo}ta na [ambala. Po Hitlerovo nareduawe, vo Germanija bil osnovan specijalen institut Anerbe, koj ja organiziral ekspedicijata na Tibet vo potraga za [ambala i Agarta. Od site tie idei Hitler sozdal teorija na magiskiot socijalizam. Po taa teorija sekoj 700 godini lu|eto se podignuvaat na novo nivoa, pri toa preobrazuvaj}i se. Preobrazuvaweto se odviva niz bitka, a kako vesnik na bitkata sluì pojavata na Bo`jite Sinovi. Koga se pojavat gigant-magovi, doa|a do preispituvawe na tvorevinata, a vsu{nost doa|a do dlaboka mutacija me|u lu|eto, da bi se sozdala nova naredna rasa mesto nestanuva~kata stara rasa. Taa rasa }e mora da ja poznava mo}ta na [ambala. Od toa Hitler donel uàsen zaklu~ok: postoi vistinska rasa (arijevska) koja e preodredena da go prepoznae naredniot ciklus. Ulogata na taa rasa e pohod pod vodstvo na povisokite neznanci. Drugite lu|e se poniska rasa koja samo nadvore{no potsetuva na ~ovek, i tie od arijevcite se razlikuvaat pove}e otkolku {to lu|eto se razlikuvaat od ìvotnite. Zatoa istrebuvaweto na poedini rasi (Cigani, Evrei, crnci i dr.) ne moè da bide zlo~in na ~ove{tvoto. Po porazot na Hitlerovata vojska na Volga, Gebels pi{el: Sva}ate li ! Samata Idea, samoto poimawe na vasionata doìvuva poraz... Od 1943. godina Hitler ja prodolìl besmislenata samoubistvena vojna. Zo{to ? Nacisti~kite voda~i ~ekale potop koj go pretskaàl Horbiger.Hitler ~ekal sud na bogovite,~ekal na pojava na ~ovek-mag.Toa se zavr{ilo taka da toa ne moèlo da se napravi so ~ove~ki mo}i ! Da bi ja prizval odmazdata na neboto, Hitler nareduva da se poplavi berlinskoto metro, pri {to stradaat 300.000 Germanci. Na eden od me|unarodnite kongresi imav prilika da pogledam amerikanski videofilm vo koi se navoduvaat svedo{tva na Hitlerovite nau~nici koi gi razvivale letalicite koi li~at na leta~ki tawiri. Dve èni-mediumi (edna Jugoslovenka i edna Germanka) na Hitler mu gi predale crteìte i opisite na principot na dvièweto na letalicite na prethodnite civilizacii. Od filmot proizleguva deka Hitlerovite nau~nici navistina i uspeale da gi konstruiraat tie letalici, koi ve}e moèle i da letat. Ama, ne bilo vreme rabotata da se zavr{i- vojnata bila izgubena. (Nikola Tesla...Mileva..., Makedonci, R.I.) Ramotruvaj}i go magiskiot socijalizam Hitler i negovite pajta{i, moè da se zaklu~i dve raboti.
182 Prvo, hitlerovcite ni pomislile na ednostaven filozofski postulat deka e dobrogradewe, a zlo- uni{tuvawe. U{te vo vreme na prethodnite civlizacii bil osnovan Genfondot na ~ove{tvoto, [ambala i Agarta, za slu~aj na globalno uni{tuvawe. Celta na nivnoto osnovawe bila isklu~ivo dobri nameri- o~uvawe na ~ove{tvoto na Zemjata i da se usmeri po pat na napredok. Vo religijata i literaturata nema ni pomen za toa deka lu|eto koi (prema na{ata hipoteza) izlezat od Genfondot na ~ove{tvoto imale zlo nameri, kako {to se na primer uni{tuvaweto na nekoi narodi zaradi procvetuvawe na nekoi drugi i sl. Site tie, bilo da se raboti za Bonpo-Buda (Rama), Gotami Buda, Isus i drugi, deluvale edino so pomo{ na verata i podu~uvaweto, a ne so pomo{ na nasilija. Mo}ta na [ambala nikoga{ ne }e se pokaè zaradi zlo, toa e nameneto samo za dobro. A na svetot nema takvi mo}i koi bi moèle da ovladeat so mo}ite na [ambala, zatoa {to [ambala e pomo}na od nas. A Bog nikoga{ ne }e bide sojuznik na zloto, zatoa {to Bog e otelovorenie na dobra. Drugo, Hitleroviot slu~aj (iskreno re~eno, isto kako i Stalinoviot) govori za opasnosta da na vlast dojdat lu|e {izoiden tip. Tie `rtvi na evolicijata imaat pomala golemina i se skloni da se odu{evuvaat so tajanstveni pojavi vo prirodata. Tie ne poseduvaat logi~en tip na mislewe, ne se sposobni za obazriva analiza na razu|eni ~initeli, ve}e se skloni na uveli~uvawe na nekoi poedini ~initeli, posebno ako se tajanstveno-misti~en karakter. [izoidite na vlast se opasni. [izoidot na kogo mu e dadena vlasta e vo sostojba da se okruì sebe so sli~ni na {izoidnite lu|e, koi }e go povedat op{testvoto po pat na nenormalen razvoj. A nenormalniot pat na razvoj neizbe`no }e ima àlosen kraj. Vo istraùvaweto na [ambala isto taka morame da se ~uvame od lu|eto so {izoidna psiha koja taa golema tajna na prirodata magnetski ja privlekuva. Hipoteza za [ambala i Agarta Po moe mislewe, vo osnova postoeweto na [ambala i Agarta leàt dve prirodni pojavi - materijalizacija i dematerijalizacija Genfond na ~ove{tvoto Materijalizacijata misli ili dematerijalizacijata sozdava na prv pogledaat bajkovito i fanstati~no.Zar vo vistinata e mo`no da se poveruva vo ~aroben stolwak na kogo, ako samo posakame, se pojavuvaat razni jadewa ? Moè li da se veruva vo toa deka avatar Sai Baba materijalizira prstewa, prav, oriz i sli~ni predmeti, koi sami od sebe se pojavuvaat samo zatoa {to avatar na niv pomislil ? (Avatar a i avtar, prezime Avtarovski, R.I.) Ama, ajde da se okanime na voobi~aenite prestavi za toa deka ~udo pravat samo ma|ioni~ari. Ajde na taa tema da pogledame po{iroko, od filozofska prespektiva. Mislam deka nikoj ne osporuva deka osven fizi~ki svet postoi i suptilen svet.Pome|u taa dva sveta, koi paralelno postojat, moraa da postojat premini. Postoi premin na talasnata energija vo materija i obratno: na primer od u~ebnicite na fizika e poznat ~initelot: 2 gama kvanta = elektron. Suptilniot svet, te. svet na psihi~ka energija (svet na ultravisoki frekvencii) mora da poseduva mo`nost na preminuvawe i povrzanost so fizi~kiot svet, isto taka po princip preminuvawe na talasna energija vo materija i obratno. So drugi zborovi, mora da postoi materijalizacija na mislite i dematerijalizacija na rabotite vo misla. Sovremenite fizi~ari naglasuvaat deka mislata e materijalna i toa, o~igledno, e to~no. Od toa sledi deka legendite i bajkite koi poteknuvaat od dale~nata minatost vo sebe imaat realna osnova. Vo najgolem broj slu~aevi, lu|eto ne se ba{ skloni na neosnovani fantazii- legendi i bajki prestavuvaat {apat karma, te. {apat na prethodnite ìvoti. Osven toa, gotovo vo site isto~ni knigi posveteni na jogite i meditacijata se ukaùva deka povisokiot oblik na meditacija e postignuvawe na takvo nivoa na duhovniot razvoj na koj ~ovekot e sposoben da se dematerijalizira i odnovo materijalizira. Navistina, me|u sovremenite jogi, bi se reklo deka takvo nema. Ama, o~igledno gi bilo porano. Vo isto~nata literatura ima mnogu posvetenici deka nekoi lu|e vo minatoto moèle migovite da se premestuvaat vo prostorot. Mo`da toa e fantazija. Ama, e mo`no i toa deka ~ovekot, dematerijaliziraj}i se i ponovo materijaliziraj}i se, se pojavuva na mesto na koe pomislil. A mislata e migovita. (Na krajot na knigava }e navedam eden primer kako Crnec visinski lebdi=leta,R.I.)
183 N. K. Rerih, opi{uva legenda za [ambala, zapazuva deka vo okolinata na vlezot vo nea moàt da se vidat lu|e koi od niotkade se pojavuvaat na nedostapni okolni obronci i isto taka zagonetno nestanuvaat. Vo toj slu~aj isto taka moè da se misli za sposobnosta na tie zagonetni lu|e da se dematerijaliziraat. Osven dematerijalizacija i materijalizacija, druga prirodna pojava koja leì vo osnova na fenomenot [ambala i Agarta, kako pretpostavivme, e Genfondot na ~ove{tvoto. Ajde da gi razmotrime me|usebniot odnos na tie dve pojavi vo svetlosta na hipotezata za [ambala i Agarta. Ako za osnova go zememe postoeweto na fenomenot na materijalizacija-dematerijalizacija, neophodnosta postoewe Genfond na ~ove~nosta postanuva sporna. Zo{to da se ~uva ~ove~ko telo vo sostojba samadi so iljadi i milioni godini, koga e mo`no da se materijalizira od suptilniot svet ? Ipak, religioznata koncepcija za sozdavawe na ~ove~koto telo po pat otelovuvawe na duhot govori deka procesot na materijalizacija na duhot bil izuzetno sloèn i za nego bila potreba ogromna evoluciona rabota na prirodata. Po izgraduvaweto na fizi~koto telo so site principi na rabota na genetskiot aparat za proizvodstvo dete (roduvawe na dete), o~igledno deka vo informacionite poliwa na Onoj Svet se sobralo dovolno imformacii za gradbata na ~ove~koto telo, se pojavil, taka da se re~e, informacionen kod na ~ove~kiot organizam, na negova osnova da bi postanalo mo`no da se prenese ~ovekot od fizi~ki svet vo suptilen i obratno, te. dematerijalizira i materijalizira. Nie ne go znaeme principot na funkcionirawe na Onoj Svet (Univerzalen informacionen prostor), ama duri i toga{ e logi~no da mislime deka zaprepastuva~ki po svoeto informaciono prostranstvo na torzionoto pole na Onoj Svet ipak te{ko da moàt mo{ne dolgo vo neizmenet oblik da go ~uvaat informacioniot kod na fizi~koto telo (informacija za gradba na sekoja kletka, sekoj molekul itn.) na Onoj Svet. Zatoa ~uvaweto na toj informacionen kod vo nematerijalna sostojba ne moè da trae beskone~no dolgo i od vreme na vreme mora da dojde do obraten proces, materijalizacija na ~ove~koto telo zaradi stalna korekcija na informacioniot kod na Onoj Svet. Toa ja odreduva neophodnosta na postoeweto na Genfondot na ~ove{tvoto vo fizi~kiot svet, koj e vo sostojba da ja o~uva fizi~kata osnova na informacioniot kod na ~ovekot duri i vo uslovite na globalni katastrofi i pogubuvawe na site lu|e na Zemjata. Genfondot na ~ove~nosta so lu|eto na razni civilizacii vo sostojba na samadija prestavuva vaèn faktor na uporedno postoewe na dva oblici ìvot- vo suptilniot svet i vo fizi~kiot svet. Lu|eto vo samadija direktno se povrzani so Onoj Svet (na niv deluva princip SoHm), pa zatoa, vokolu oìveat, tie lu|e bi trebalo da bidat sposobni da go dematerijaliziraat i materijaliziraat svoeto telo otkolku obi~nite lu|e, optereteni so principot SoHm. Genfondot na ~ove{tvoto gi obvatuva najduhovnite lu|e na site civilizacii na Zemjata, {to isto taka odreduva tie da se posposobni za dematerijalizacija i materijalizacija na sopstvenoto fizi~ko telo. Dematerijalizacijata na fizi~koto telo na ~ovekot doveduva, kako {to ve}e sme primetile, do ogromno informaciono napregawe na duhot (koj, kako e poznato, ìvee na zemja zaedno so fizi~koto telo), oti ~ovekoviot duh dava dodatna informacija za site strukturi na fizi~koto telo. Zatoa dematerijalizacijata e te{ko mo`na bez vklu~uvawe na drugi, povisoki, strukturi na Onoj Svet. Od toa sledi deka fenomenot na materijalizacijata i dematerijalizacijata na ~ove~koto telo mora da se odviva pod znatno pogolema kontrola na Vi{iot Um290 (centrite za upravuvawe na Onoj Svet) otkolku obi~niot proces na vleguvawe na duhot vo fizi~koto telo na deteto pri prilika na roduawe. A zo{to e potreben fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo ? Zar ~ovekot vo samadija ne e so pomo{ na svojata du{a i onaka povrzan so Onoj Svet i Vi{iot Um ? Odgovor na toa pra{awe e samo eden- fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija e neophoden zaradi podzemniot ìvot na Zemjata.
290
Vi{iot Um go odreduva osnovniot vid na odnosot na suptilniot i fizi~kiot svet pri antropogenezata- vo fizi~koto telo na deteto vleguva duhot.
184
Setete se na iskazite na tibetanskite lami: Kamenot za niv ne e prepreka ! Vo po~etokot mislev deka toj izraz se odnesuva na sposobnost na lu|eto na prethodnite civilizacii da deluvaat na gravitacijata so pomo{ na usmeruvawe na psihi~kata energija. A potoa postanuvav se pove}e ubeden vo toa deka taa fraza najverojatno se odnesuva na fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija, za koi kamen, tloto i stenite ne moàt da bidat prepreki. Ottuka sledi zaklu~ok deka fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija go sozdala prirodata da bi moèl da postoi podzemen ìvot na Zemjata. [to e podzemen ìvot ? Na osnova na podatoci na ova istraùvawe moè da se re~e deka podzemniot ìvot pred se e Genfond na ~ove~nosta. Sekako, pod zemjata ima mo{ne dupki i prostori koi nemaat vrska so povr{inata na zemjata. Sekako deka mnogu vlezovi vo pe{teri vo tekot na godinite bile zasipani so odroni. Pe{terskite hramovi ispod piramidite (po E. P. Blavacka) nemaat izlez na povr{inata. Kako lu|eto vo samadija }e izlezat na povr{ina ? Odgovorot e samo eden- po pat na dematerijalizacija po koe sledi materijalizacija na ~ove~koto telo na povr{ina na zemjata. To est, tie , taka da se re~e, }e se pojavat na prazno mesto. O~igledno deka Genfondot na ~ove{tvoto ne gi vklu~uva vo sebe samo lu|eto na raznite civilizacii vo samadija, koi se najduvaat vo pe{terite koi imaat izlez na povr{inata na zemjata, tuku i lu|eto vo samadija koi se najduvaat vo pe{terite koi nemaat izlez na povr{inata na zemjata. Isto taka moè da se misli za toa deka vo slu~aj na geolo{ki kataklizmi (pomeruvawe na tektonskite plo~i i sli~no) fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo ovozmoùva prenos na lu|eto vo samadija vo nekoja druga, pobezbedna pe{tera. (tektonski..: tekton=tek ton-i, potoni..., R.I.) Mo`nosta na materijalizacijata na mislite dopu{ta, o~igledno, da se vr{i popravka na potvrdeni delovi na teloto na lu|eto vo samadija i obezbeduva visoko nivoa na o~uvuvanost na telata. Isto taka vo literaturata (a isto taka i vo razgovorot so lamite i svamite) moàt da se najdat svedo{tva za postoewe na podzemni civilizacii zasnovani na tehnologija. Vo po~etokot toa mi izgledalo kako ~ista bajka. Ama, vo svetlosta na se {to e re~eno, po~nav poozbilno da se odnesuvam kon toa. Vsu{nost, mislev, dematerijalizacijata na ~ove~koto telo moè da bide na~in da se vleze pod zemja i obratno. Ako toa go zememe za osnova, toga{ postoi svatlivi soop{tenija na N. K. Rerih za lu|eto koi niotkade se pojavuvaat na nedostapni litici i neznaeno kako ottuka iz~eznuvaat. Vo toa svetlo bi trebalo da se svati iskazot na Posvetenicite Visarioni, lami, gurui, svami i jogi za toa deka pod zemjata postoi tehnolo{ka civilizacija zasnovana na drevni znaewa i koja poseduva aparati i ma{ini zasnovani na drug~ii nau~ni principi. Nestrpliviot ~itatel, zamoren na razmisluvaweto za materijalizacija i dematerijalizacija na ~ove~koto telo, ve}e odavno ~eka odgovor na pra{aweto: {to se toa [ambala i Agarta ? A odgovor na toa pra{awe proizleguva od dve varijanti na vzaemniot odnos na suptilniot i fizi~kiot svet, za koe govorevme. A toa se: 1. varijanta: Duhot, kako informaciono zgusnuvawe na psihi~kata energija vleguva vo deteto koe se roduva po principot izgraduvawe na ~ove~koto telo vo fizi~kiot svet (genski aparat i sli~no), ìvee zaedno so fizi~koto telo, a po smrtta na fizi~koto telo ponovo vleguva vo suptilniot svet, od kogo povtorno }e se vrati vo novo fizi~ko telo; 2. varijanta: Mo}niot duh, koj se najduva vo suptilniot svet, vo tekot na dolg period (stotini, iljadi i milioni godini) ja ~uva vrskataso fizi~koto telo koe se najduva vo sostojba samadija prv ili vtor vid (kameno-nepodvi`na sostojba ili aktiven adept). Vo toj slu~aj duhot e sposoben da ja prevede samadijata I vid vo samadi II vid, te. da ja prevede kameno-nepodvi`nata sostojba vo funkcionalna aktivna ili obratna. Duhot isto taka e vo sostojba da predivika dematerijalizacija na fizi~koto telo i negovata ponovna materijalizacija. (Najstaroto poteklo za sebe go pi{at samite Egiptjani.A od ova... ni{to nema, R.I.) Prvata varijanta na me|usebniot odnos na suptilniot i fizi~kiot svet e karakteristi~na za obi~niot ìvot na zemjata, to est za obi~niot smrtnik.
185 Drugata varijanta e karakteristi~na, kako nie mislime, za podzemniot (moèn i podvoden) ìvot na zemjata, koga prakti~no se postignuva ~ove~ka besmrtnost. Po na{e mislewe, na toj na~in ìvee [ambala i Agarta. Na toj na~in [abala i Agarta prestavuvaat sistem na paralelen ìvot na Zemjata, koj e lokaliziran pravoshodno pod zemjata (pod vodata ?) i se odlikuva so prakti~na besmrtnost na svoite ìvoti (kameno-nepodvi`na sostojba ili aktiven adept), sposobnost za dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo, a isto taka i za preminuvawe od funkcionalna pasivna sostojba na teloto vo funkcinalna aktivna i obratna. Kakvi lu|e ja naseluvale [ambala i Agarta ? Probaj}i da odgovorime na toa pra{awe od logi~na prespektiva, ja sporeduvame drugata varijanta na ìvotot na zemjata so opisite na ìvotot na lu|eto na prethodnite civilizacii-Lemurijanci i Atlanti|ani. Od toa sporeduvawe e jasno deka principite na ìvotot na lu|eto na prethodnite civilizaciiAtlanti|ani, a posebno docnite Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani) vo mnogu se sli~ni na drugata varijanta na ìvotot na Zemjata: tie isto taka imale direkten izlez vo Univerzalniot informacionen prostor (Onoj Svet), go le~ele svoeto telo so pomo{ na vnatre{na energija,291 nivnata tehnologija bila zasnovana na koristewe na energija na suptilniot svet (psihi~ka energija) itn. Dali Lemurijancite i Atlanti|anite postignale besmrtnost i sposobnost da se dematerijaliziraat i materijaliziraat ? Na toa pra{awe e te{ko da se odgovori, ama postoi magloviti ukaùvawa na toa vo literaturata. Ponajverojatno deka samo poedinci me|u Lemurijancite i Atlanti|anite moèle da ja postignat sli~nata sostojba.292 Ama, pred se pa|a vo o~i deka ìvotot i tehnologijata na lu|eto na prethodnite civilizacii bile zasnovani na toa {to nivniot duh bil posnaèn. Drug oblik na ìvot na Zemjata ([ambala i Agarta) isto taka e zasnovan na sposobnostit na posnaèn duh. Od toa sporeduvawe moè da se zaklu~i deka [ambala i Agarta ja naseluvale lu|eto od prethodnite civilizacii- Lemurijanci i Atlanti|ani. Koj od niv (Lemurijanci ili Atlanti|ani) igraat bazi~na uloga vo [ambala i Agarta ? Jas mislam deka bazi~nata uloga im pripa|a na Lemurijancite, kako prestavnici na najrazvienite civilizacii na Zemjata. Kako potvrda za toa moème da navedeme deka civilizacijata na Atlantida se razvila tek koga im bilo otkrieni izvorite na drevnite znaewa koi poteknuvaat od civilizacijata na Lemurijancite. Osven toa, vo migot na propasta na civilizacijata na Lemurijancite (kosmi~ka kataklizma) tie, kako {to sledi od literaturata, vo potpolnost ne izumrele. Sosem e mo`no najrazvienite od Lemurijancite, go iskoristile fenomenot na materijalizacija i dematerijalizacija na ~ove~koto telo, oti{le pod zemja spasuvaj}i se od katastrofi. Tamu, verojatno, tie ja organizirale zemjata [ambala i zemjata Agarta. Site avtori ukaùvaat na Bo`ji Sinovi, koi niotkade se pojavile na Zemjata i upravuvaat so razvojot na ~ove{tvoto vo glavni istoriski etapi. Takvi svedo{tva ima kako vo opisite na na{ata civiolizacija (BonpoBuda i dr.), taka i vo opisite na civilizacijata Atlantida (vidi vo prethodniot tekst). Moè da se misli deka od [ambala i Agarta perio291
ôvekot istovremeno so ìvotnite zapo~nal da se bavi so medicinata (od med=ublaùvawe na bolkite i tegobite, nasproti medi...=me|i kako posreduvawe me|u lekarot i bolniot). Toj od svojot po~etok se bavel so lekuvawe i vo toa naprednal. Ova moè da se vidi kaj D.C.Xervis, spored koj: Na{ite pretci pioniri gi otkrile osnovite na svojata narodna medicina vo lekoviti bilki za koi tragale ìvotnite ma~eni so groznica, povredite i pre~kite pri vareweto. Posmatraj}i kako ìvotnite se le~at sami, tie nau~ile svoeto zdravje da go o~uvaat sluèj}i se so metodite na samata priroda. Jas li~no se voshituvam vo nagonite so koi ìvotnite, da bi se izle~ile, koristat prirodni zakoni. Tie nepogre{no znaat so koi bilki moàt da se izle~at nekoi bolesti. Najprvo, divite ìvotni tragaat osamenost i apsoluten mir, a potoa potpolno se priklonuvaat na lekovite na prirodata- na lekoviti bilki i ~ist vozduh. Me~kata go kopa korenot na papratite; za vreme na do`dovnite denovi, divata }urka gi tera svoite mladi da jadat lisja od ameri~kata {iba; ìvotnoto koe e kasnato od zmija brzo pronao|a i jadi zmijski koren. @ivotnoto koe oboli od groznica odma se sklonuva na nekoe skrovito, ladno mesto so dosta vozduh, vo blizina so voda, kade do ozdravuvawe, ~esto piej}i voda, miruva bez hrana. Od druga strana, ìvotno koe go ma~i revmatizam nao|a nekoe dobro oson~ano mesto, pa tamu leì i se gree dodeka ne se smirat bolkite.A sekoj organizam, a i ~ovekot, so s se skloni sami da se le~at.. 292 Vo toa nema ni{to natprirodno; duri i vo ramkite na na{ata pomalku razviena civilizacija sretnuvame adepti a isto taka postojat svedo{tva za mo`nosta na materijalizacija na mislite (Sai Baba)
186 di~no izleguvaat Lemurijanci da bi vlijaele na razvojot na civilizacijata na povr{ina na zemjata. Dali Atlanti|anite vleguvaat vo sostav na [ambala i Agarta ? Kako {to e poznato, civilizacijata na Atlanti|ani bila pomalku razviena od civilizacijata na Lemurijancite. Pa ipak duhivnoto nivoa na Atlanti|anite bilo prili~no visoko i im dozvoluvalo da vlezat vo sostojba na dlaboka samadija. Po na{eto mislewe, Atlanti|anite isto taka vleguvaat vo sklop na podzemniot ìvot na Zemjata, ama se najduvaat pravashodno vo kameno-nepodvi`na sostojba. Po na{eto mislewe, Atlanti|anite se pomalku sposobni za fenomen na dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo, a nivnata sostojba (pasivna samadi, aktivna samadi, dematerijalizacija i sl.) vo mnogu ja kontroliraat Lemurijancite. Da se prisetime deka lamite i Posebnite lu|e stalno go spomenuvale nekoj zagoneten Nego, koj odobruva pristap vo samadi-pe{terata i koj odlu~uva za se {to se odnesuva na podzemnite skloni{ta na Genfondot na ~ove{tvoto. E mo`no zagonetniot On da e Lemurijanec od [ambala ili Agarta, koj e povikan da go kontrolira toj del na Genfondot na ~ove{tvoto. Dali lu|eto od na{ata civilizacija vleguvaat vo sostav na [ambala i Agarta ? Sekako da vleguvaat, ama samo kako lu|e koi se najduvaat vo kameno-nepodvi`na sostojba samadija i se pot~ineti na Lemurijancite. Kako potvrda za toa moème da go navedeme ~initelot deka prorocite, na primer Isus Hristos, ja pominal obukata na Tibet vo zemjata [ambala. Bi moèlo da se misli deka prorocite, koi po na{eto mislewe izleguvale od samadi-pe{terata, dobivale dopolnitelni znaewa vo podzemnata, na tehnologija zasnovana, civilizacija [ambala i Agarta. Na{ite hipoteti~ki prestavi za [ambala i Agarta vo golema mera se sloùva so podatocite koi gi dale nekoi lu|e koe e mo`no da se svrsti vo red na Posvetenicite. Na primer, spomenatiot igumen na eden od ruskite manastiri rekol deka [ambala i Agarta vklu~uvaat lu|e na razni civilizacii, soedineti vo eden podzemen svet. Na ~elo na [ambala i Agarta stojat Lemurijanci, ~ie nivoa na razvoj daleku go prevazilazi nivoto na Atlanti|ante i lu|eto na na{ata civilizacija. Atlanti|anite se deca vo sporeduvawe so Lemurijancite, a lu|eto na na{ata civilizacija- u{te ponisko. Upravo Lemurijancite sovr{eno vladeat so energija na suptilniot svet. Vo svoe vreme, pred nekolku milioni godini, Lemurijancite dostignale taka visoko nivoa na razvoj da vo vreme na uàsnata katastrofa na Zemjata tie bile vo sostojba da ja spasat svojata civilizacija sleguvaj}i pod zemja kade ìveat i do denes. Lemurijancite denes pod zemja imaat neverojatni spravi i mehanizmi ~ie tehnolo{ko nivoa e neverojatno visok. Lemurijancite ja pravat osnovata na Genfondot na ~ove{tvoto i tie go ~uvaat. Odavno Lemurijancite pod zemja se podelile na dve dràvi- [ambala i Agarta. Agarta e podobra dràva od [ambala. Marat Fathlislamov od Ufe, koj poseduva znaewe od oblasta na okultni nauki, kaùva deka vo poslednite 30.000 godini od Vi{iot Um stignala zapoved za preminuvawe na Lemurijancite od Genfond na ~ove{tvoto vo zemjata [ambala i Agarta. Tamu, pod zemja, tie ìveat vo fizi~ki i suptilen oblik. Lemurijancite rabotat pod zemja, imaat svoja tehnologija, na primer, leta~ki tawiri.293 Delot na Lemurijancite se najduva vo sostojba samadija vo Genfond na ~ove{nosta. Atlanti|anite seto vreme se najduvaat vo sostojba samadija vo Genfond na ~ove{tvoto; tie go ~ekaat denot H koga }e nastane zlatno doba- doba na Vistinata vo koe na lu|eto }e im se otkrijat drevnite znaewa. Vo tekot na dobata na Vistina
Se istakna: Hitler, pred {to do{ol na vlast, ~esto razgovaral so eden tibetanski lam koj ìveel vo Berlin. Toj lama go vikale ~ovek so zeleni narakvici. Posvetenicite go nazivale posednik na klu~eva na kralstvo Agarte ...Po Hitlerovo nareduawe, vo Germanija bil osnovan specijalen institut Anerbe, koj ja organiziral ekspedicijata na Tibet vo potraga za [ambala i Agarta...Na eden od me|unarodnite kongresi imav prilika da pogledam amerikanski video-film vo koi se navoduvaat svedo{tva na Hitlerovite nau~nici koi gi razvivale letalicite koi li~at na leta~ki tawiri. Dve èni-mediumi (edna Jugoslovenka i edna Germanka) na Hitler mu gi predale crteìte i opisite na principot na dvièweto na letalicite na prethodnite civilizacii. Od filmot proizleguva deka Hitlerovite nau~nici navistina i uspeale da gi konstruiraat tie letalici, koi ve}e moèle i da letat. Ama, ne bilo vreme rabotata da se zavr{i- vojnata bila izgubena. (Nikola Tesla...Mileva..., Makedonci, R.I.). Kineskite ambasador vo R.Makedonija im soop{til, na Tibet ima Makedonci 76 sela, koi se po~isti otkolku onie vo Hunza, me{anci... Tibetanskite Makedonci bile kako onie vo Amerika...itn.
293
187 adepti ~esto }e izleguvaat od samadija, da se pojavuvaat na povr{ina na zemjata i da gi u~at lu|eto na na{ata civilizacija principite na ìvotot. Lu|eto na na{ata civlizacija isto taka se najduvaat vo Genfond na ~ove{tvoto vo sostojba na samadija. So kakvi tehnologii vladeat Lemurijancite vo [ambala i Agarta ? Mora site nivni tehnologii da se zasnovaat na drug~ij energetski princip, koj za nas u{te sekoga{ e nepojmliv. [ambala i Agarta najverojatno koristat energija na suptilniot svet. Ispoluvaweto na tehnologii na [ambala i Agarte prestavuvaat, kako nas ni izgleda, na site poznati neidentifikuvani lete~ki objekti (NLO)- leta~ki tawiri. Postoeweto na NLO-a na zemjata e te{ko da se dovede vo pra{awe- se nasobrale ipremnogu svedo{tva za niv. E poznato deka tie letalici se dviàt bes{umno, razvivaat neverojatna brzina, pod o{ter agol go menuvaat pravecot na letot, lebdat na zemja, sletuvaat na zemja, vleguvaat pod voda i se vo sostojba neo~ekuvano da iz~eznat i se pojavat. E opi{ano mno{tvo oblici na NLO- od brodovi so ogromni razmeri do mali leta~ki tawiri. Lu|eto sosretnuvale humanoidi- ~ovekolili stvorewa so ogromen rast, ili patuqaci. Ajde da gi sporedime opisite na drevnite letalici na Lemurijancite i Atlanti|anite (vimani) so opisite na NLO. Prema podatocite do koi sme dospeale od literatura, vimanite drevnite Lemurijanci i Atlanti|ani isto taka imale oblik na disk, moèle da lebdat nad zemja i voda, go menuvale pravecot na letot so o{ter agol i sl. To est, e mo`no da se vospostavi bliska analogija pome|u drevnite vimani i sovremenite NLO. Ottamu e mo`no da se na~ini hipoteti~ki zaklu~ok deka NLO se napraveni i se pravat denes vo [ambala i Agarta po drevnata tehnologija na Lemurijancite. Tehnolo{kata civilizacija na Lemurijancite i Atlanti|anite, o~iglednom, ne ja zaboravile drevnata tehnologija na konstruirawe na letalici.294 Zo{to nikoj od sovremenite lu|e ne moèl detaqno da go ispita NLO ?295 Zo{to sekoj pat NLO zagonetno nestanuva vo posledniot mig ? O~igledno, NLO isto taka moè da se dematerijalizira i materijalizira. Inaku te{ko e da se objasni ~initelot na iznenadnoto nestanuvawe na NLO, a isto taka i toa {to na povr{inata na zemjata ne se zapazeni znacite na nekoi bazi na leta~ki tawiri. Bi moèlo da se misli deka fabrikata i bazata za leta~kite tawiri postojat pod zemja vo [ambala i Agarta, a izleguvaweto na povr{inata na zemjata i vleguvaweto vo zemjata se odviva po pat na dematerijalizacija na NLO. Se smeta deka NLO letalicite se na dojdencte od svemirot. Ama, e mo`no isto taka i na{ata pretpostavka deka NLO se tehnolo{ko dostignuvawe na [ambala i Agarta.296 Ako za osnova ja zememe hipotezata za postoewe na podzemni tehnolo{ki civilizacii na Lemurijancite,e razbirlivo pra{aweto da se postavi za ishrana297 na Lemurijancite, bidej}i pod zemja e te{ko da se odgleduvaat proizvodi za ishrana.298 Na na{eto nivoa e te{ko da se rasudi za toa pra{awe.299 Ipak e mo`no da se pretpostavi deka Lemurijancite nau~ile da dobijat hrana po pat na materijalizacija na mislite. Kako potvrda za toa javuvaat
294
Na istata strana, 332, ima crte`: [ambala (crte` na avtorot). Se gleda leta~ki tawir/disk, a i sonce so svoite zraci.Sonceto stanalo simbol na Makedoncite,koi bile odli~ni disknatprevaruva~i. 295 SAD i Rusija vo Germanija gi zarobile nositelite na site tehni~ki dostignuvawa i niv so sebe si gi ponele vo svoite zemji. Pa si prodolìlo s ona {to vo Germanija se proizveduvalo:s si opstoilo. 296 @ivi su{testva, koi bi ìveele pod zemja. Ako takvi bi imalo, tie, kako onie od svemirot, bi bile sosema drugo genetsko podra~je od onie na zemjinata povr{ina. Se navede: Temnite rasi se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Ova vo Atlasot e navedeno na str.118. Tamu stoi i deka 200 milioni godini stari peso~ni kamewa na Britanskiot Ostrov, morale da postanat vo edna saharska klima; nejzinite magnetski ispituvawa pokaùvaat, deka Velika Britanija toga{ tamu bila, kade{to denes e Sahara. Zna~i, Zemjata bila mala, sledi me|urasna plodnost. Ova e napolno vo sprotivnost so ve~niot ìvot podzemja i vo svemirot. Se navedi plodnosta na kow/magare, govedo/bizon itn. 297 Ishranata na genetsko-geografsko podra~je na Temnite bila napolno druga od onaa od na Belcite. Poradi takvata ishrana imalo {tetno vlijanie lektinite. Iako Belcite so svoite kulturi stignale vo Kina i Japonija,{to bilo so pravec Ju`na Azija,do denes krvnata grupa V na Temnite od krvnata grpa A polo{o ja podnesuva sojata koja tamu bila odnesena od Belcite. Mno{tvo kulturi Makedoncite odnele vo Amerika. Kulturite koi pred n.e. bile vo Ju`na Afrika,samo takvi i sli~ni se od Amerika. 298 Bidej}i podzemja ne bilo mo`no da se odgleduvaat rastenija i ìvotni, istoto vaèlo i za ~ovekot. 299 Vo pe{terite temperaturata bila + 4 C.[e}erna repka na + 6 C prestanuva da vegetira (miruva). Ako se podvoda rastenijata, tie se zagu{uvaat...Isto taka, poradi anaerobni uslovi se javuva truleì.
188 sovremenite svedo{tva za materijalizacija na orizot i drugite proizvodi za ishrana: Satja Sai Baba, opis na ìvotot na monahot vo Gufa a{ram i dr.300 Ima nekoi informacii za postoewe na vlez vo [ambala. Marat Fathlislamov zapravo smeta deka vlezot na [ambala se najduva negde vo indiskite Himalai i deka e za{titen so prepreka vo oblik na svetle~ka topka. Visarion pi{i deka vo oblasta vlezot vo [ambala (vo Himalaite) deluva mo}en izvor na nepoznata energija. Mo`da vlezot vo [ambala postoi, ama toj o~igledno ne igra odlu~uva~ka uloga- sposobnost na materijalizacija i dematerijalizacija ovozmoùva bez vlez da se stapi vo podzemnoto prestojuvali{te. Vo literaturata e mnogu napi{ano za takavikaniot gospodar [ambala. Gotovo site religii ja predviduvaat pojavata gospodar [ambala na zemjata. Vo islamskite izvori nego go vikat Imam Mahdi, vo Biblijata se govori za povratok na Hristo, budistite go o~ekuvaat doa|aweto na Buda Maitrej.301 Se pretpostavuva deka gospodar [ambala }e bide ogromen rast, a negovoto doa|awe }e bide povrzano so pojavata na Antihrista na zemjata, koj }e se rodi vo Evropa i sebe nazivati bog. Gospodar [ambala }e propoveduva univerzalna Qubov i }e se sprotistavi so Antihrista. Te{ko e da se re~e {to }e bide. Ama, ako gospodarot [ambala se pojavi na zemja, toj najverojatno }e bide eden od Lemurijancite na [ambala ili Agarta. Ne moè da se isklu~i ni toa deka od Genfondot na ~ove{tvoto moè da izlezi nekoj Atlanti|anin ili ~ovek na na{ata civilizacija. Zaklu~uvaj}i ja hipotezata za [ambala i Agarta, moè da se re~i slednoto. [ambala i Agarta se sistemi na paralelen podzemen (podvoden ?) ìvot na zemjata na lu|eto na razni civilizacii (Lemurijanci, Atlanti|ani i prestavnici na na{ata civilizacija), zasnovana na drug~ii principi na odnosot na fizi~kiot i suptilniot svet, pred se na sposobnosta za dematerijalizacija i materijalizacija. Vo [ambala i Agarti ìvotot i smrtta se soedineti, lu|eto na raznite civilizacii ìveat zaedno, vremeto drug~ie te~e. [ambala i Agarta se sozdadeni sled globalnata katastrofa na Zemjata vo periodot na civilizacijata na Lemurijancite, a ponatamu prodolìle da igraat uloga na fond za osiguruvawe na ìvotot na Zemjata. [ambala i Agarta sigurno se skrieni pod zemja i ne podlegnuvaat dejstvo na kosmi~ka ili geolo{ka katastrofa. @ivotot na [ambala i Agarta mnogustruko e za{titena od ìvotot na povr{inata na Zemjata. [ambala i Agarta imaat dva osnovni dela: 1. Genfond na ~ove{tvoto 2. Na tehnologija zasnovana na podzemna civilizacija na Lemurijancite. Pri toa, tehnolo{ki podzemnata civilizacija na Lemurijancite igra uloga na ~uvari na Genfondot na ~ove{tvoto. Bidej}i imaat sposobnost na dematerijalizacija i materijalizacija, Lemurijancite na [ambala periodi~no se pojavuvaat vo razni podzemni skloni{ta na Genfond na ~ove{tvoto, kontroliraj}i ja sostojbata na lu|eto vo samadija. Tie im pomoguvaat na lu|eto od pe{terite da izlezat od sostojba samadija i gi izveduvaat na povr{ina na zemjata. Prestavnicite na tehnolo{kite civilizacii na Lemurijancite, koi imaat detaqna informacija za sostojbata na ìvotot na povr{inata na zemjata, gi obu~uvaat prorocite (koi izlegle od samadija) kako {to bil slu~aj so Isus Hristo i ostanatite proroci. Letalicite na podzemnite Lemurijanci (NLO) stalno go prou~uvaat tekot na ìvotot na povr{inata na zemjata vo tehnolo{kite, biolo{kite, politi~kite i drugite aspekti. Tie znaewa se analiziraat i im se prenesuvaat na prorocite koi rabotat na povr{inata na zemjata. Moè da se pretpostavi deka zagonetniot On koj im odobruva pristap vo samadi-pe{terata na Posebnite lu|e, e prestavnik na tehnolo{kata civilizacija na Lemurijancite. Vozbuduvaweto koe go ~ustvuvale Posebnite lu|e koga go pogledale na{iot crte` za hipoteti~niot Lemurijanec, moè da se objasni so toa {to, mo`da, ponekoga{ tehnolo{kite Lemurijanci, materijaliziraj}i se, iznenadno se pojavuvaat vo pe{terata pred Posebnite lu|e
Lu|eto ìveat od proizvodstvo na hrana samo nadzemja, {to se gleda i preku satelitski snimki. Od vakva ishrana ìveat i Satja Sai Baba,monahot vo Gufa a{ram i dr.Zakonite se isti, bez priviolegii 301 Samo na Belci: Maitrei=Maitrej: Maitre.=mai tre.; mai za Maite, koja bila brigiska mitologija.
300
189 koi ja obavuvale svojata mese~na dol`nost da gi pogledaat telata vo samadija.Moè da se zamisli vozbuduvaweto na Posebniot ~ovek koga usred konzerviranite tela vo samadija,na koi ve}a e naviknat, odnenade` kako od zemja izrastuva ìv vistinski ~ovek so ogromen rast. Tehnolo{kite Lemurijanci, po na{eto mislewe, isto taka povremeno vleguvaat vo pasivno kameno-nepodvi`na sostojba samadija, dopolnuvaj}i go Genfondot na ~ove{tvoto, a od Genfond na ~ove{tvto periodi~no izleguvaat Lemurijanci koi ja dopolnuvaat tehnolo{kata podzemna civilizacija na Lemurijancite. To est, pome|u Genfondot na ~ove{tvoto i tehnolo{kata civilizacija na Lemurijancite postoi uzajmna vrska i uzajmna razmena. Podzemnata na tehnologija zasnovana civilizacija na Lemurijancite, po na{e mislewe, se odvoila od Genfondot na ~ove{tvoto kako negov aktiven del od slednite razlozi: - efikasna za{tita na Genfondot na ~ove{tvoto - za{tita i razvoj na tehnologijata na civilizacijata na Lemurijancite (povisoko nivoa na tehnologijata koj e dostignat na Zemjata) - aktivno prou~uvawe na tekot na razvojot na ìvotot na povr{inata na Zemjata zaradi korekcija na deluvaweto na prorocite i sli~nite deluvawa na ~ove{tvoto. Na toj na~in, Genfondot na ~ove{tvoto i podzemnata tehnolo{ka civlizacija na Lemurijancite zaedno prestavuvaat edinstven sistem na paralelen ìvot na Zemjata. Toa i se [ambala i Agarta. Po {to se razlikuvaat [ambala i Agarta ? Ovde moàt da se iznesat dve pretpostavki: 1. [ambala i Agarta se razlikuvaat po geografski princip. Vo literatura e mo`no da se najdat niz indikacii deka [ambala se najduva na Tibet, Himalite i okolnite oblasti na Zemjata. Kade se najduva Agarta ? Mo`no, vo oblasta na egipetskite piramidi, vklu~uvaj}i gi bliskite regioni (Arabisko Poluostrovo, Afrika i dr.) Vo toj pogled moè da se govori za postoewe na dve podzemni zemji- [ambala i Agarta, od koi sekoja sodrì del na Genfondot na ~ove{tvoto i tehnolo{kata civilizacija na Lemurijancite, na razli~ni mesta. 2. Ako ja zememe vo obyir informacijata na dru{tvoto Tule (Ekard i Haushofer) za toa deka lu|eto na visokata civilizacija na Gobi, koi oti{le vo pe{terite na Himalaite, se razdelile na dva ogranoci- [ambala i Agarta, od koi ovaa e prv centar na mo}ta i neznatnite sili, a drugata- skrieno mesto na dobra i kontemplacija, moè da se pretpostavi deka [ambala e- tehnolo{ka civilizacija, a Agarta- Genfond na ~ove{tvoto.302 Vo toj slu~aj, zemjata [ambala + Agarta, (te. tehnolo{ka civilizacija Lemurijanci + Genfond na ~ove{tvoto), o~igledno, ima podzemen centar na Tibet i Himalaite, a e rasprostranet vo celiot svet. (Genfond=gen fond: gen=èn, Gena=@ena, genetik=genet ik; ènet; ik=ik, R.I.) Koja od ovie dve pretpostavki e to~na ? Te{ko e da se re~e. Ama, su{tinata ne e vo toa {to i kako se vika, tuku vo toa deka sistemot na podzemniot paralelen ìvot stoi vo Genfondot na ~ove{tvoto. Tie se pomo}ni od nas Ponovo vas }e ve potsetam deka so razgovorot so spomenatiot igumen na eden ruski manastir po~nav da ja razvijam mislata za toa da nie, lu|eto, bi trebalo da go za{titime Genfondot na ~ove{tvoto i [ambala od posetitelite. Igumenot me prekinal i rekol: - Na niv ne im e potrebna za{tita. Tie se pomo}ni od nas. Mnogu pomo}ni... Toga{ u{te ne ja analizirav situacijata vo pogled na dematerijalizacijata i materijalizacijata na ~ove~koto telo i ne sum do{ol do zaklu~ok, pa zatoa i ne moèv da svatam. Po~nav da mu protivre~am na igumenot. (Avtorot gi naveduva site, samo ne igumenot, R.I.) - Vie ne sva}ate {to e energija na suptilniot svet- rekol igumenot.- Toa e koga so pogledot moète da podignete ogromna stena, migovito da se premestite vo prostorot, predizvikate masoven hipnoti~ki son itn. Po tie zborovi vo mene se pojavila sumlivost- zo{to [ambala,ako e pomo}na od nas, so voen pat ne ja osvoi povr{inata na zemjata, koja e popogodna za ìvot od podzemnite dupki i pe{teri ? Zo{to razvienite Lemurijanci ne gi zamenat lu|eto na na{ata civilizaija ? Ama, toga{ mojata psiha u{te sekoga{ bila podlo`na na sna`noto vlijaniena voobi~aenite ~ove~ki prestavi, vo toa vreme jas u{te ne sum apstrahoval vo taa mera do moàt da ra302
Agarta=aga rt-a:aga=a ga=gea=Gena=@ena, rt=rta osnova za ìvot:Gena so svojot potomok/izdanok.
190 zmisluvam drug~ie i so pomo{ na nau~nata logika da go usvojuvam i proanaliziram tajanstvenoto i nepoznatoto. Igumenovite zborovi za mo}ta na [ambala vo mojata ma{ta predizvikale fantasti~na slika na vojnata pome|u Lemurijancite i na{ata civilizacija. Ama, ajde da ja pu{time ma{tata na voqata i ja prikaème vojnata na tehnolo{kite podzemni Lemurijanci protiv nas. Toa nas }e ni pomogne da ja svatime mo}ta na [ambala. Da zamislime deka vo nekoja zemja, na primer vo Rusija, vo bilo koj grad, na primer Moskva, vo centarot na gradot, na primer na Crveniot trg, vo masata lu|e, na primer pri prilikata na praznuvaweto Denot na dràvnosta, neo~ekuvano pojavi (se materijalizira), kako od zemjata izniknal, ~ovek visina 7-10 metri so neobi~na nadvore{nost. Site lu|e }e doìveat {ok. Gigantot }e pomine so pogled na gomilata koja go opkruùva i zaustavi pogledot, na primer, na Leninoviot mavzoleum. Negoviot pogled }e postane se poteòk, i lu|eto, ~ustvuvaj}i nekoja neobi~na mo} na toj pogled, vidat kako isprvo od Mavzoleumot otpa|a del na yidot, a potoa mavzolejot se ru{i, kako kula od karti. Gigantot so pogledot podignuva par~e mermeren yid vo vozduh, se igra so toa par~e te{ko pove}e toni vo vozduh i go skrenuva pogledot, sled {to toa par~e so tresok pa|a na Crveniot trg, gne~ej}i gi lu|eto.303 Ponatamu, gigantot go fa}a pogledot na lu|eto uperen vo nego; od negoviot pogled lu|eto }e ~ustvuvaat nesvatliva slabost i site }e zaspijat, prostiraj}i se po zemjata. Nekoj od ~uvarite na Kremeq }e go uperi svojot pi{tol da bi pukal vo gigantot, ama toj, kako istiot mig toa go soznal (~itawe na misli) }e go uperi pogledot na nego, i nesre}nikot }e odleta vo vozduh zaedno so par~e yid na kogo stoel. Povikaniot polk vojnici, koga go vidi divot, smesta }e se demoralizira, a potoa }e bide otfrlen so nepoznata sila zaedno so site svoi naoruùvawa. Vojniot transport i tenkovite, podignati vo vozduhot kako pahulici, }e pa|aat na ku}ite, ru{ej}i gi. Pilotite na heliopterite koi poletat kon mestoto na zbivawe }e uvidat deka nivnite instrumenti ne funkcioniraat, kako {to helihopter vlegol vo zonata na jako poremetuvawe na magnetskoto pole. Ponatamu pilotite }e osetat nesvatlivi ~ustva na voznemirenost i lutewe, koi }e gi zamenat so glavobolki i ogromna slabost. Helihopterite }e pa|aat po gradot, ru{ej}i gi ku}ite.304 A divot i ponatamu }e stoi na sredina na trgot, mirno posmatraj}i {to se slu~uva. Ako bilo koj od lu|eto koi zaspale bile vo sostojba da podignat glava, }e vidat deka divot za~ekoril nekolku ~ekori, negovoto telo se napregnuva i...toj nestanuva. Samo ru{evinite, poàrite i lu|eto koi leàt po zemjata }e svedo~at deka toj bil tuka. Divovite }e se pojavuvaat ~as vo eden, ~as vo drug grad, seej}i strav i uàs me|u lu|eto. ]e primenuva masovna hipnoza, pri {to vo hipnoti~ka sostojba }e gi dovede narodite na celata zemja. Site probawe divovite vojno da se porazat }e bidat beskorisni: faktorot na neo~ekuvano pojavuvawe i nestanuvawe na divovite }e se onevozmoì da se organizra odbrana na gradovite, site probawa divovite da se napadnat so oru`je }e bidat osudeni na poraz. Vojnicite }e se demoraliziraat zatoa {to mislite migovito }e im bidat pro~itani, mo}ta na oru`jeto }e bide ometano so nevidliva sila, a pri prilika na organiziraniot masoven napad divot na zagoneten na~in }e nestane. Ponatamu nad gradovite, a posebno nad vojnite objekti }e se pojavat leta~ki objekti koi po oblik }e potsetuvaat na tawiri. Tie leta~ki aparati na divovite koi }e lebdat nad zemja, }e vlijaat na site aparati koi rabotat na struja. Pod deluvawe na nepoznata energija, koja doa|a od tie letalici, }e se ugasnat motorite na avtomobilite, vozovite, brodovite i avionite, svetloto vo ku}ite }e se ugasni, }e presanat da rabotat medicinskite aparati i kompjuteri, }e se rasipat transformatorite, prestane greeweto na stanovite itn. Sistemite za navodnuvawe i upravuvawe so raketnite naoruùvawa }e se rasipat i ispadnat od stroj. Atomskite centrali, li{eni od kontrola, }e po~nat da se rasipuvaat, truej}i ja zemjata so radioaktivni otpadoci. (ZA LETALICITE E POZNATO, NI[TO DRUGO, R.I.)
303
Belcite imale pove}e dela. Takvi bila Stariot Zavet, Ilijada...Vo niv imiwata imale zna~ewe, {to li~nostite vr{ele dejstvija...Na ist na~in, bile i gradeìte: piramida=pira mida, kula=kula, a vakva bila Vavilonskata: Nebokatnica so Ziguret=osiguret. Ovie se gradele visoki, za da se spasat od potopot. Site tie se pomladi od Potopot. Isto taka, ulica=vlica, dromot=drumot se pravel vo lice na ku}ata, a zad nea i bilo gradeno=graden=garden, vrt kade se vrtelo itn. Sledi trg=trga, kade se trguvalo/prodavalo, {to do denes opstoilo.Za plo{tat od plo{t, plo{teno=plo~eno, po poplo~eno itn. 304 Helihopter=heli h-op ter:heli=Helios=Ilios=Sonce op(opka=topka) ter-a; pilot=pilo-t=piloto
191 Probawata so raketi da se pogodat letalicite na divovite }e se zavr{i so neuspeh, oti raketite }e upadnat vo jako energetsko pole i skrenat od patuvaweto ili }e bidat soboreni so sna`nen energetski zrak. Sposobnosta na letalicite na divovite naglo da go menuvaat pravecot pri ogromna brzina ne }e dopu{tat tie precizno da se godat. Sposobnosta na tie letalici neo~ekuvano da iz~eznuvaat i pojavuvaat (dematerijalizacija i materijalizacija) }e sozdadat faktor na iznenaduvawe vaèn za vojni operacii. Nemo`nosta da se locira bazata na letalicite na gigantite (podzemna lokacija) }e bide u{te eden nepovolen faktor na borba so niv. Brojot na letalicite }e raste i naskoro cel energetski sistem na na{ata planeta }e bide uni{ten. Nuklearniot potencijal }e bide sravnet so zemjata. ]e prestanat da odat vozovite, avionite, }e postane mo{ne te{ko da se le~at bolesnicite, ne }e bide mo`no da se sprovedat nau~ni istraùvawa, industrijata }e zastani, }e dojde do propa|awe na zemjodelstvoto, lu|eto }e gi osvetuvaat domovite so sve}i, loàt drva. ]e po~ne glad i bolesti. Lu|eto }e otidat vo {umite i po~nat da vodat primitiven oblik na ìvot. ]e umiraat na milioni. Postepeno }e dojde do podivuvawe na preostanatite lu|e i niz nekolku pokolenija, ~ove{tvoto }e se pretvori vo niz malobrojni poludivi plemiwa. Na{ata civilizacija }e bide uni{tena. Na{ite dostignuvawa, zasnovani na znaewata na fizi~kiot svet, ne }e moè da se oduprat na dostignuvawata na Lemurijancite, zasnovani na poznavawe na zakonite na suptilniot svet. Energijata na suptilniot svet e pomo}na. Uni{tuvaj}i ja na{ata civilizacija, Lemurijancite duri ni ne }e pretrpat gubitoci. Tie se mnogu pomo}ni od nas !305 Dali napadot na tehnolo{ki razvienite Lemurijanci na na{ata civilizacija e moèn ? Vo op{tiot slu~aj toa ne moème da go isklu~ime, oti po zakonite na prirodata, pojakiot go pobeduva poslabiot. Ama, ajde toa pra{awe da go analizirame od istoriska prespektiva. Civilizacijata na Lemurijancite nastanala i se razvila pred mnogu milioni godni na osnova na znaeweto na Univerzalniot informacionen prostor, oti vo toa vreme ne postoel princip SoHm. To est, za svoj razvoj Lemurijancite go upotrebile znaeweto na Onoj Svet- oblik na ìvotot na suptilniot svet. Zatoa tie pravashodno ovladeale so energijata na suptilniot svet. Civilizacijata na Lemurijancite na Zemjata imale najdolg period na razvoj bez vojni, pa zatoa i razvila do najvisok stepen. Pa ipak vo srceto na taa civilizacija nastanele protivre~nosti, koi se izrodile vo vojna vo koja e upotrebena energija na suptilniot svet. E napraven najgolem grev- boènstvenite znaewa na Onoj Svet se upotrebeni ne vo cel na gradewe, tuku vo cel na uni{tuvawa. Uviduvaj}i go pribliùvaweto na globalnata katastrofa, duhovno najnaprednite Lemurijanci oti{le vo pe{teri, vlegle vo sostojba na dlaboka samadija i go organizirale Genfondot na ~ove{tvoto. Najdobri me|u niv, koi vladeele so fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo, ja organizirale podzemnata tehnolo{ka civilizacija da bi gi o~uvale i razvile tehnolo{kite dostignuvawa na lemurijanskata civilizacija, a isto taka i da bi go ~uvale Genfondot na ~ove{tvoto. Podzemnite Lemurijanci go nau~ile fenomenot na obnovuvawe na kletkite na organizmot, pa zatoa postanale prakti~no besmrtni.Taka se sozdadeni [ambala i Agarta.(Besmrten e vidot,no ne poedinecot,R.I.) Po globalnata katastrofa i propasta na Lemurija, Lemurijancite na [ambala i Agarta vlijaele na razvojot na civilizacijata na Atlanti|anite (pojava na Sinovi Bo`ji). Koga duhovnoto nivo na Atlanti|anite dostignalo dovolno visok stepen, a nekoi Atlanti|ani po~nale da go popolnuvaat Genfondot na ~ove{tvoto, Lemurijancite na [ambala i Agarta po~nale da im gi gi otkrivaat znaewata na Lemurija. Na osnov na tie znaewa, civi305
Potekloto i na{ata civilizacija e edna isto, {to moè da se potvrdi so piperkite. Tie se vikat i ~u{ki..., ~u=~i, vo Meksiko ~ili. Vo Mehiko, h=k, mekiko, ima luti piper~ina, {to vaì i kaj nas so piperkite i lutite piper~iwa. Treba da se proba da se dobie niven me|uproizvod, za da se utvrdi deka tie se so na{e poteklo. Diego de Lande, vo 16 vek soop{til, deka Maite se razbirale so Baskite, no ne so {panskiot jazik, koj bil vulgarenlatinski kako i na Frankite. Baskite do denes gi su{at piperkite na niza, crveni, kako vo Makedonija...Makedoncite, bez razlika dali bile maì i èni, glavite gi vrzuvale so {amii, za tie da moàt da rabotat na polski raboti. Tie imale i razni kapi, {apki... Takva e meksikanskata sambrero=sam brero: sam=son (sont=sonce) brero=vrelo, r=l, pod sonce vrelo...
192 lizacijata na Atlanti|anite po~nala brzo da napreduva, ama edna{ e napraven grev boènskite znaewa na Onoj Svet da se upotrebat vo ime na zlo, {to dovelo do globalna katastrofa na civilizacijata na Atlanti|anite. Imaj}i go vo vid deka ovoj grev e napraven dva pati, Vi{iot Um za peta rasa (na{ata civilizacija) go vovel principot SoHm, sled kogo do{lo do blokirawe na pristapot na znaewata na Onoj Svet. Lemurijancite na [ambala i Agarta, koristej}i gi prorocite, nastojuvale i nastojuvaat i ponatamu razvojot na na{ata civilizacija da go usmerat po pat na napredok. Ama nie, za razlika od Atlanti|anite, poradi principot SoHm ne moème samostalno da vlezeme voUniverzalniot informacionen prostor i da se posluìme so znaewata naOnoj Svet. Nie vo celina zavisime od [ambala i Agarta. Kolku nas drevnite znaewa tie ni gi davaat, tolku }e gi imame. Na{ata civilizacija u{te pove}e zavisi od [ambala i Agarta otkolku Atlanti|anite. Na osnova na toa, e mo`no da se donese zaklu~ok deka na{ata civilizacija (kako i atlanti|anskata) e dete na [ambala i Agarta.306 A koj }e vojuva so svoeto dete ? Nikoj. [ambala i Agarta pripa|aat na posebna vode~ka uloga vo ìvotot na Zemjata, koja se sostoi vo o~uvuvawe na Genfondot na ~ove{tvoto i regulirawe na razvojot na ~ove~kata civilizacija na povr{inata na zemjata. Tehnolo{ki orientiranite Lemurijanci na [ambala nikoga{ ne bi ja zamenile goleminata i besmrtnosta za smrtniot oblik na ìvotot na povr{inata na zemjata. Zatoa nas tie nikoga{ ne }e ne napadnat. Dali e mo`no da se najde [abala ? Koga trgnavme na transhimalajskata ekspedicija, mnogu nas ne pra{ale: - I {to, trgnavte da ja tragata [ambala ? Koga vo tekot na ekspedicijata sme do{le do zaklu~oci deka postoi Genfond na ~ove{tvoto, pomislivme deka toj Genfond i este [ambala. Ama, po analiza na literaturata i niz dodatni informacii, svativme deka Genfondot na ~ove{tvoto e samo del (mada osnoven) na [ambala i Agarta, deka [ambala i Agarta vklu~uvaj}i ja u{te i podzemnata tehnolo{ka civilizacija na Lemurijancite kako aktiven del na ~ove{tvoto. Svativme deka [ambala i Agarta se cel sistem na podzemen ìvot na Zemjata. Jas mislam deka [ambala ne e mo`no da se najde; taa e iznad nas i pokraj nas, taa ìvee paralelno so nas, nevidliva i zagonetna, i ne prou~uva nas. Da se poseti [ambala (da im otide na gosti) ne e mo`no, oti na podzemnite tehnolo{ki Lemurijanci toa ne im e potrebno- nie za niv ionaka sme otvorena kniga. Progoltuvaj}i go svojot ponos, morame da svatime deka nivoto na na{iot umen razvoj i tehnologija e onolku niska od nivoto na [ambala kolku nie se razlikuvame od primitivniot ~ovek, naoruàn so kamena sekira. Religijata predviduva deka edna{ }e nastane zlatno doba, ili doba na Vistinata, koga }e po~nat nas da ni se otkrivaat tajni na znaewata na Lemurija, koi so svetost se ~uvaat vo [ambala i Agarta i koi vo svoe vreme ne samo da ja donele civilizacijata na Lemurijancite, tuku isto taka se sozdala i mo}na civilizacija na Atlanti|anite. Ama, naravno, [ambala i Agarta }e imaat vo vid deka duri ni tie znaewa ne gi spasila Atlanti|anite da ne ja upotrebaat ~udotvornata tehnologija na Lemurijancite vo ime na zlo i ta{tina, {to i dovelo propasta na nivnata civilizacija.307 Dali toa zlatno doba }e dojde ? Se zavisi od nas samite. Ako bideme vo sostojba da go svatime ednostavniot boènstveni postulat: Morame da ìveeme so ~ista du{a,ako psihologijata na ~istata du{a se vkoreni vo lu|eto i postane osnov na nivnoto postoewe, toga{ moè da se o~ekuva deka nekoj od nas (a mo`da i mnogu) }e bide pu{ten vo [ambala, kade so svoite o~i }e vidi zaprepastuva~kiot svet na idninata, kade }e mu bidat preneseni neverojatni znaewa, koi se vo sostojba od koren da go promenat svetot. U{te edna{ ponovuvam deka nas [ambala ne prou~uva i znae se za nas, pa zatoa postoi samo eden pat so koj moè da se dojde do ~udotvornite tehnologii na [ambala- da go stekneme nivnoto poveruvawe na masivni ~isti misli, masovnata psihologija na dobrata.
Bidej}i tie bile od prostori, kade nemalo ìvotni govedo i sviwa za krvnata grupa A, nitu rastenija (ìtarici, leguminozi itn.) za vegeterijanska hrana na krvnata grupa A, navodite se proizvolni. 307 Atlantida nikoga{ ne postoela. Taa bila delo na Platon. Avtorot govori: Platonovo ostrovo. Toa bilo na genetsko-geografsko podra~je na Temnite, a vakva bila Afrika, vrska so Ju`na Amerika.
306
193 Mi izgleda deka psihoenergetskata bariera, koja sum ja osetil na svojata koà vo samadi-pe{terata, ja upravuvala [ambala. Jas ne moèv da ja vidam [ambala, ama sum ja osetil, ja osetiv nejzinata mo}. Ne e ispravno ako mislime deka nekoj, ako toj li~no ima ~isti misli, }e go pu{ti vo [ambala. [ambala misli vo op{to~ove~ki kategorii. Vo na{iot ogromen svet na povr{ina na zemjata, vo burata na strasta i ~ove~ki ùdwi, eden ~ovek ni{to ne re{ava. Ne e neophodno da se ima bujna ma{ta da bi se zamislilo slednoto: ako bi nekoe znaewe na [ambala dopadne vo racete na eden ~ovek i se pretvori vo nova tehnologija, odma bi zapo~nala {pionaàta, pregovori na vojskata...i tehnologijata smesta bi se pretvorila vo novo sna`no oru`je. [ambala, koja ja ima vo vid àlosnata sudbina na Atlantida, posveteno }e gi ~uva svoite tajni se dodeka na povr{ina na zemjata ne zavladee masovna psihologija na dobri misli i ~ista du{a. Dali nie toa }e go postigneme ? Ne znam. Sega [ambala go ~uva ìvotot na Zemjata: tehnolo{ki podzemnata civilizacija na Lemurijancite posveteno }e go ~uva Genfondot na ~ove{tvoto, zatoa {to nas ne ni se veruva, zatoa {to me|u nas u{te sekoga{ e malku ~isti du{i. (Genfond na ~ove{tvoto e na avtorov. Toj napi{al preobilno delo, R.I.) A nas sega ni e dopu{teno da po pat na logika i nau~ni misli svatime, {to e [ambala. Ama, duri i mentalnite spoznanija za toa }e ni dadat plodovi: nie }e znaeme deka nesme edini na Zemjata, deka paralelno so nas te~e drug ìvot, deka dobrite misli i ~istota na du{ata }e dovedat do napredok i procvetuvawe. Morame da imame vo vid deka lu|eto na [ambala ìveat so prefineta ~ista du{a. Nevidlivata mo} na [ambala- toa e mo} na kristalna ~ista ~ove~ka du{a. A da se otkrie [ambala kako arheolo{ko otkritie ne e mo`no. [ambala e iznad toa. (Kako {to bilo so nepostoe~ka Atlantida, istoto e i so nepostoe~ka [ambala..., R.I). Glava 4 ISTORIJA NA ÔVE[TVOTO NA ZEMJATA Vo prethodnite poglavija periodi~no sme zastanuvale na toa pra{awe i se povikuvale na razni izvori: religija, informacii na Posvetenicite (E. P. Blavacka, L. Rampe i dr.), svedo{tva koi gi dobivme od svamija i drugi. Zatoa ~itatelot, verojatno, ve}e steknal odredena prestava za postanokot i razvojot na ~ove{tvoto na Zemjata. 308 îtatelot, sekako, primetil deka tie prestavi su{tinski se razlikuvaat od istorijata na ~ove{tvoto309 kakva nas ne u~ele vo {kolata. Od site izvori koi sme gi analizirale proizleguva deka ~ovekot poniknal po pat na otelovuvawe na duhot, deka na Zemjata bile
Najstar izvor bil vo Egipet. Vo Atlantida- falsifikat na Solon i Platon, citiram: Pred nas e Maneto (Manetho), sve{tenik i ~uvar na svetite arhivi na hramot Heliopolis. Vreme: tret vek pred na{ata era. E poznato deka Maneto svoite zanimlivi prikazni za dalekoto minato gi izvlekuval od stolbovite (napi{ani od podno`je do vrvot !), koi se najduvaat vo tajnite podzemni hramovi nedaleko od Teba i zvu~nite statui na Memnon. Eusebius (265- 340) zabeleàl deka Meneto, zapravo, ja prou~uval prastarata istorija od tekstovite na stolbovite, koi gi napravil Tot (Thoth),odnosno Hermes. Posle Potopot, tie zabele{ki gi prevel i na pergament prepi{al Agatodaemon, drugiot sin na Hermes, a toga{ gi pohranil vo riznicata na nepoznatiot hram. Mnogu stari predanija, kako vo svojata kniga za Atlantida tvrdi angliskiot istraùva~ Endrij Tomas, nas ne upatuvaat deka tie tajni na podzemnite spremi{ta se izgradeni po nareduvawe na mudrecite od Atlantida, koi znaele deka Zemjata povremeno ja zafa}aat stra{ni kataklizmi. Bizantiskiot istori~ar Xorx Sinkelus (Georg Syncellus) zapi{al deka Egiptjanite poseduvale hroniki stari- 36.525 godini, a Crantor, koj ìveel okolu tristotata godina pred novata era, tvrdel deka vo Egipet postojat stolbovi na tajnite mesta, koi ja sodrèle kompletnata istorija na Atlantida ! Pred okolu dve i pol iljadi godini na Herodot mu se pokaàni 345 statui na egipetskite visoki sve{tenici vo linisko sleduvawe se do 11.340 godini pred na{ata era. Herodot nas isto taka ni soop{tuva deka Oziris, zapravo, se pojavil petnaeset iljadi godini pred Amasis, koj, kako {to nas ni e poznato, vladeel pome|u 570. i 526. godini pred novata era, i dodava- vo Egipet tvrdat deka sosem sigurni se ovie datumi, oti to~no gi vodele site pi{ani zabele{ki za minaloto vreme ! Pa zatoa, godinite koi gi naveduva avtorot od literaturata se sosema inaku. 309 Se kaà, krvna grupa bila stara 15.000-25.000 g.p.n.e., a Sinkelus zapi{al: 36.525 godini. Ovoj podatok se naveduva so cel da se istakne, vo ledeno doba krvnata grupa bila postara i od 36.525. godini.
308
194 pet rasi (nie sme peta rasa), deka narednata rasa se pojavuva vo nedrata na prethodnata i postepeno e zamenuva. Cel na ova poglavie ne e analiza na ve~niot spor pome|u materijalizmot i idealizmot po pra{awe na postanokot na ~ove{tvoto. Sovremenata nauka ve}e go dostignala nivoto da po~ne nau~no da ja poimuva religijata i vo uvidi deka darvinsti~kata teorija za postanok na ~ovekot od majmun ipremnogu primitivna,310 a religijata ne e ni{to drugo do alegorisko izloùvawe na znaewata na drevnite civilizacii. Vo ovaa glava bi sakale da sprovedeme kratok hronolo{ki pregled (bez citati) na nastanokot i razvojot na ~ove{tvoto na Zemjata, po~nuvaj}i od nastanokot na svetot zaklu~no so dene{niot den. Vo ne{to, verojatno, }e pogre{am, a vo ne{to }e bidam vo pravo, ama takva e sudbinata na istoriskite istrùvawa koi se zasnivaat na zbir na fragmentarni ~initeli. Drevnite narodi smetale deka materijata nastanala od praznina. Taka misli i genijalniot ruski fizi~ar Genadij [ipov, koj uspeal da izvede edna~ina koja go opi{uva fizi~kiot vakum ({to Ajn{ajn ne uspeal), to est Apsoltno ni{to, ili Apsolut. Isto misli i ~len na na{ata ekspedicija, specijalist za fizika na poliwata, doktorant na tehni~ki nauki Valerija Lobankov. So Valerij Lobankov mnogu sum razgovoral na taa tema. Bi sakal ovde da se koncetrirano da go prestavam rezultatot na tie razmisluvawa. [to e Apsolut ? Apsolut- toa naprosto ne e ni{to, toa e praznina ispolneta so Ne{to. So {to- toa na naukata u{te ne i e poznato. Po G. [ipov, atomot i antiatomot sekoga{ niknuvaat od Apsoluta. Tie nastanuvaat, i sudruvaj}i se, vzaemno se uni{tuvaat. Taka Apsolut ja odrùva svojata ravnoteà i postoewe. Ama, vo eden mig, vo tekot na mnogu miljardi godini, nastanuva mig koga nastanatite atomi i antiatomi se razminuvaat vo prostorot. Taka od Apsoluta nastanuva fizi~ka materija. Isto taka od Apsoluta niknuvaat torzioni (zakriveni) i antitorzioni (sprotivno zakriveni) poliwa na ultravisoki frekvencija, koi isto taka me|usebno se poni{tuvaat i go odrùvaat Apsolutot. Ama, isto taka moè da dojde mig koga ovie me|usebno poni{tuva~ki torzioni poliwa }e se razminat. Toga{ od Apsoluta niknuva suptilniot svet. Po hipotezata na G. [ipova, pome|u torzionite poliwa na suptilniot svet i svesta postoi direktna vrska, bidej}i torzionite poliwa materijalno se nositeli na du{ata i duhot. Od toa sledi deka od Apsoluta poniknale dva sveta- fizi~ki i suptilni. Fizi~kiot svet postepeno biduva se posloèn. Se pojavile yvezdi, planeti, galaksii, itn. Suptilniot svet, koj se sostoi od razli~ni torzioni poliwa, isto taka postanal sloèn. E te{ko da se re~e na koj na~in se odvivalo uslo`nuvaweto i usovr{uvaweto na suptilniot svet. Ama, moè da se misli deka poliwata na zakrivuvaweto na prostor- vreme (torzioni poliwa) postanuvalo informativno se poprostrani, te. moèle vo sebe da primaat se pove}e informacii. Mo`da se pojavuvale torzioni poliwa so se pove}e sloevi (ako se misli od geometriska prespektiva), a mo`da vslo`nuvawe na torzionite poliwa imalo drug~ij karakter. Postepeno vo tekot na evolucijata vo suptilniot svet se pojavil duh- zgusnuvawe na psihi~kata energija vo oblik na torzioni poliwa, koi moèle ve~no (besmrtno) vo sebe da ~uvaat golema koli~ina informacija. Mno{tvoto duhovi me|usebno sozdalo informativna vrska i go sogradila Univerzalniot informativen prostor, te. Onoj Svet, sredi{te na upravuvaweto, koe go nazivame Bog. Na toj na~in ìvotot poniknal vo suptilniot svet. Istovremeno so procesot na usovr{uvawe na ~uvaweto i prenesuvaweto na informacii vo suptilniot svet, paralelno postoe~kiot svet ostanuval mrtov i bezobli~en. E poznato deka ìvotot koj nastanuva nastojuva da se pro{iri, osvojuvaj}i novi prestojuvali{ta. @ivotot vo fizi~kiot svet bilo mo`no da se osvoi po pat na otelovuvawe na ìvotnata materija na torzionite poliwa na suptilniot svet do nivoa na telesnosta, koj e
310
Katoli~kata crkva go prifatila darvinizmot. Isto taka, taa se bavi so astronimija, go promenala kalendarot, duri ja zloupotrebuva svojata mo} vrz pravoslavieto. Judeizmot i islamot ne se menuvaat. Pravoslavnite kako stoici se samozadovoluvat so ona {to go imaat. Tie ne se agresivni, a se mirni...
195 svojstven na fizi~kiot svet. Taka po~nalo otelovuvawe na duhot, ~ij rezultat bilo izgraduvawe na ~ove~koto telo vo fizi~kiot svet. Pri nastanuvawe na bilo kakov oblik na ìvot osnovna uloga igra ~uvaweto i prenosot na informacijata od pokolenie na pokolenie. Kaj ~ovekot vo fizi~kiot svet toa se ostvaruva so pomo{ na genetskiot aparat, i e mo`no, so pomo{ na vodata vnatre na tkivata. Jas mislam deka genetskiot aparat (i vodata ?) nastanal kako rezultat na oteluvawe na informaciono najbogatite delovi na duhot, koga negovite torzioni poliwa moèle da izgradat atomi i molekuli na DNK, koi se sposobni da ja so~uvaat i prenesat informacijata za izgraduvawe na ~ove~koto telo od pokolenie na pokolenie. Moè da se zamisli neverojatnata sloènost na duhot koj vo procesot na otelovuvawe uspeal da izgradi takov genetski aparat, kade vo edna edina jajce kletka i eden edinstven spermatozoid se najduva informacija za izgraduvaweto na celiot ~ove~ki organizam, koj go vklu~uva sekoj negov molekul i sekoja negova kletka. Moè da se zamisli, bidej}i oblikot na ìvotot vo suptilniot svet (Onoj Svet) e sovr{en i bidej}i evoluciono e postar, so pomo{ na energija na suptilniot svet da e izgraden aparatot i celoto ~ove~ko telo. Zaludno drevnite narodi ne govorele deka ~ovekot e- mikrokosmos na makrokosmosot.311 Naporedo so gradeweto na ~ovekot so pomo{na naporite na suptilniot svet (Onoj Svet), se gradeni i poprosti oblici na ìvotot vo fizi~kiot svet- ìvotni, insekti, rastenija i sl. Ama, principot na izgraduvaweto na rastitelniot i ìvotinskiot svet bil ist -so pomo{ na otelovuvawe na prostite oblici na torzionite poliwa na Onoj Svet. Dali ~ovekot vo fizi~kiot svet moè da ìvee bez Onoj Svet ? Duhot, koj go izgradil genetskiot aparat i so pomo{ na nego go podviìl procesot na proizvodstvotoa na ~ovekot (roduvawe na dete) na zemjata, za sebe ja zadràl osnovata na misaona funkcija. A zapravo po roduvaweto na deteto, kako {to sledi od religijata, vo nego vleguva duhot koj i ja odreduva mislovnata sposobnost na ~ovekot. To est, nie so pomo{ na mislite, vo osnova so pomo{ na duhot koj ìvee vo suptilniot svet, ja koristime energijata na suptilniot svet. ôve~kiot mozok, koristej}i ja energijata na fizi~kiot svet (hrana) e vo sostojba da gi zakrivuva torzionite poliwa na suptilniot svet, pri {to pomognuva duhot vo procesot na misleweto. Osven toa, mozokot dodatno gi generira torzionite poliwa, koi ja formiraat du{ata (biopoleto) vo oblik na astralen, eteri~en, mentalen i drugi tela, koi go pomognuvaat funcioniraweto na ~ove~kiot organizam. Po smrtta na ~ove~koto telo se raspa|aat isto taka mnogu sostavni delovi na du{ata (astralno telo, mentalno telo i dr.), a duhot odi vo Onoj Svet i prodolùva da ìvee vo suptilniot svet, edna{ ponovo da bi vlegol vo novo fizi~ko telo. Na toj na~in, ~ovekot koj e sozdaden vo fizi~kiot svet so napori na suptilniot svet prestavuva kombinacija na oblik na ìvot vo fizi~kiot i suptilniot svet. Na site im e dobro poznato poimot karma, te. tragovi koi vo duhot ostanuvaat od prethodniot ìvot. Duhot, koj pominuva niz zemskata etapa na ìvotot vo fizi~kiot svet moè da se usovr{i, ama moè i da degradira. Dobrite misli, nau~nite dostignuvawa i pronajdocite na usovr{uvaweto na duhot, a zlo mislite, sujetata i len~areweto doveduva do negova degracija. ôvekot od ìvotnite i se razlikuva po toa {to negoviot misloven aparat e namenet da go usovr{uva duhot (vo nego da gi pohranuva konstruktivnite informacii) i na toj na~in go usovr{uva oblikot na ìvotot vo suptilniot svet. So drugi zborovi, ~ovekot, fizi~ko dete na ìvotot vo suptilniot svet, e namenet niz fizi~kiot svet da dovede do progres vo suptilniot svet. Poradi toa e i na~inet. Nesumlivo e deka oblikot na ìvotot na suptilniot svet (Onoj Svet) e na znatno povisoko nivoa otkolku ìvotot na fizi~kiot svet. Dokaz za toa e toa {to duhot e besmrten. Ako ~ove~koto telo bi moèlo da ìvee ne 70-80, tuku 1000-2000 godini i pove}e,312 bi se javilo pove}e mo`nost da se usovr{i duhot niz fizi~kiot svet, oti procesot na napu{tawe na edno i vleguvawe vo drugo telo e povrzano so dolg period na slaba mislovna aktivnost (detinstvo, starost). Zatoa razvojot na oblikot na ìvotot vo fizi~kiot svet, o~igledno, idi
311 312
Embrionalniot razvitok po~nuva so oploduvaweto na jajcekletkata. A vo nego nema ni{to drugo. So vakov dolg ìvot i previsoka plodnost vo Indija i Kina, kade za avtorot bilo s i s{to, brojno naselenieto bi bilo previsoko, ne bi moèl da postoi soodnos me|u mo`nosta za proizvodstvo na hrana i potrebite na naselenieto,itno bi nastapil glad,a od gladot nema da ima ìvot, bez du{a i duh.
196 i }e odi vo pravec na prodolùvawe na ~ovekoviot ìvoten vek. I navistina, pred nekolku vekovi prosek na ìvotot bil 30-40 godini, a denes 70-80. (ôvek=tovek, toj da vekuva, R.I.) Kako da se postigne prodolùvawe na ìvotot ? Odgovor na ova pra{awe }e izgleda ~udno- so pomo{ na kultot na dobra, qubov i znaewa. Uzgred re~eno, site religii i avatari (Sai Baba) ba{ toa go propagiraat. Na prv pogled, beskone~ni prikazni za qubov i dobro nemaat principelno zna~ewe, ama vo niv postoi dlaboka smisol. Onoj Svet e napraven taka dobrite misli i znaewa da go pogoduvaat razvitokot na torzionite poliwa na suptilniot svet, a zlo mislite i bezrabotweto doveduva do nivna degradacija. êsto smenuvawe na ìvotot i smrtta e neophodno zatoa da nekoj zloben, egoisti~en i ta{ti ~ovek pobrzo da se zameni so nekoj drug, so nade` deka, po kaznata za duhot na toj ~ovek na Onoj Svet, negovata sledna inkarnacija }e bide podobra i ~ovekot }e bide podobar. Zatoa raskaùvaweto za pekolot i rajot, o~igledno, imaat osnova.313 E o~igledno deka pred nekolku vekovi, ako gledame na ~ove{tvoto vo celina, koli~inata na zloto bila pogolema (beskrajni vojni, spaluvawe na loma~i itn.) otkolku denes (vojni se poretki i sli~no). Toa odma se odrazilo na prose~niot ìvoten vek na lu|eto, koj se prodolìl. Ama, ne se va`ni dobri poedinci, tuku masovnata psihologija na dobra i zlatakvi se zakonite na Onoj Svet; so pomo{ na pobrzu smenuvawe na ìvotot i smrtta po {to sledi kaznuvawe na zlobniot duh. Onoj Svet se brani od ru{itelnite vlijanija na negativnata psihi~ka energija. Ipak se sozdava vpe~atok deka vo svetot se odviva procesot na zgolemuvawe na masovnite dobra, a povrzano so toa raste i prose~nata dolìna na ìvotot. Onoj Svet osetlivo reagira na prevagnuvawe314 na ravnoteàta na strana na dobrata i go zgolemuva prosekot na ìvotniot vek. Jas mislam deka najrazvienata civilizacija na Zemjata, e civilizacijata na Lemurijancite, koi imale najdolg period na razvojot, naprednale pred se zatoa {to vo srceto na Lemurijanskata civilizacija preovladuvale dobra i znaewa. Zatoa, po moe mislewe, prose~niot ìvoten vek na Lemurijancite iznesuval 1000, 2000 i pove}e godini. Masovnata ~istota i dobrota na Lemurijancite mu ovozmoìla na Onoj Svet da im go prodolì ìvotot, {to od svoja strana bilo mo{ne svrsishodno, oti vo tekot na dolgiot ìvot e mo`no pove}e da se usovr{i duhot. Kako {to ve}e znaeme, potpolnoto osloboduvawe od negativnata psihi~ka energija prestavuva glaven uslov za vleguvawe vo dlaboka samadija, vo koja ~ovekot postanuva prakti~no besmrten. Ama, pri pasivna samadija (kameno-nepodvi`nata sostojba na teloto) ne doa|a do intezivno sovr{enstvo na duhot na toj ~ovek, oti teloto ne e aktivno. Pri aktivna samadija (adepti, koi ìveat 200, 300, 1000 godini i podolgo i kaj niv, po moe mislewe, kletkite na organizmot neprekinato se obnovuvaat), se slu~uva, o~igledno, pogolemo usovr{uvawe na duhot, ama ipak, verojatno, vo pomala mera otkolku {to toa bil slu~aj kaj Lemurijancite. Vrv na antropogenezata prestavuvaat tehnolo{kite Lemurijanci na [ambala i Agarta315 koi dostignale gotovo besmrtnost zablagodaruvaj}i na ~istotata na svoite misli i golemata aktivnost usmerena na zadobivawe na znaewa. Tie, vodej}i aktiven ìvot na najvisoko nivoa vo fizi~kiot svet, davaat ogromen doprinos na usovr{uvawe na duhot i celiot Onoj Svet voop{to. Zaludno [ambala i Agarta ne bile organizirani pred se od najdobrite prestavnici na civilizacijata na Lemurijamcite- najrazviena civilizacija na Zemjata. Se steknuva vpe~atok deka Vi{iot Um predvidel deka narednata civilizacija na Zemjata ne }e go dostigne nivoto na Lemurijancite, pa dovel do organizacija na sistem na paralelen podzemen ìvot na Zemjata, da bi go o~uval i razvil dostignuvaweto na Lemurijanskata civilizacija.316
313 314
Pekol i raj se samo grob i ìvot, ni{to drugo. Vo vtoriot milenium od ovaa era toa se promenalo. Prevagnuvawe,od vaga=Waaga=va aga=a ga=gea=zemja, za vodoravnina, a tereza=te reza=reca=recka... 315 Makedoncite stignale vo Tibet i so sebe go odnele svojot {arplaninski pes. Tie so nego ìveat... 316 Adamo-Vitni istaknuvaat: ...Posvetlata koà isto taka bila posposobna da go metabolizira vitaminot D vo predeli so pokratki denovi i podolgi no}i. Za Crncite vo The Atlas of Mankind se veli sprotivnoto: (Son~evata svetlost koja pa|a na koàta na teloto mu ovozmoùva da go sozdava vita-
197 Ideal na antropogenezata e, kako mene mi izgleda, celoto ~ove{tvo na Zemjata da go dostigne novoto na [ambala. A sega sebe }e si dopu{tam kratko da se zadràm na hronologija na razvojot na ~ove{tvoto na Zemjata. E mo`no da se razlikuvaat nekolku periodi vo razvojot na ~ove{tvoto, i toa period na angeloliki i eteri~ni317 lu|e, period na Lemurijancite, period na Atlanti|anite i period na lu|eto na na{ata civilizacija. (Va + angel = Vangel, R.I.) Period na angeloliki lu|e Po mnogu milioni godini so pomo{ na otelovuvawe na duhot na Zemjata se pojavile angeloliki tvorbi, golemina 60 i pove}e metri. Tie angeloliki lu|e bile u{te tolku netelesni da moèle oslobodno da pominuvaat niz steni i drugi prepreki. Prirodata (rastenija, ìvotni) isto taka bila bestelesna. Ipak kaj tie lu|e bil formiran netelesen genetski aparata koj daval mo`nost da se razmnoùvaat po pat na pupewe i delba. Angelolikite lu|e u{te pove}e ìveele po zakonite na suptilniot svet i bile direktno povrzani so Onoj Svet. Na niv u{te sekoga{ i bilo te{ko da izmenat ili da proizvedat bilo {to vo znatno telesniot fizi~ki svet. Zatoa do usovr{uvaweto na duhot, koj e direktno povrzan so aktivnosta na ~ovekot, doa|alo vo pomala mera. Period na angelilikite lu|e moè da se nare~e period na odoj~eto, koga Onoj Svet i duhot gi odrùvale lu|eto na Zemjata ne baraj}i prakti~no ni{to za vozvrat. Vo procesot na evolucijata postepeno doa|alo do pogusta telesnost i smaluvawe na razmerite na fizi~koto telo na ~ovekot, pa lu|eto od angeliliki (prva rasa) postanale eteri~ni (druga rasa). Eteri~nite lu|e imale edno kiklopsko oko, koe gledalo vo suptilniot svet, se razmnoùvale so pupewe i delba, moèle da pominuvaat niz steni, ama ve}e moèle da obavuvaat nekoi delatnosti vo fizi~kiot svet, za toa koristej}i ja edino energijata na suptilniot svet (deluvawe na gravitacija zaradi prenosuvawe na te{ki raboti i sl.). Principot na aktivna dejnost na eteri~nite lu|e vo fizi~kiot svet ve}e po~nal da dava prvi plodovi vo pogled na usovr{uvawe na duhot na Onoj Svet; ~ove{tvoto od periodot na odoj~e po~nal da pominuva vo period na detinstvo.318 Ama, Onoj Svet dobil najpove}e za vozvrat vo periodot na civilizacijata na Lemurijancite. Period na civilizacijata na Lemurijancite Po u{te pogolemoto zgusnuvawe na telata na eteri~nite lu|e, se pojavile ranite Lemurijanci, koi bile visoki 20 metri, ~etvororaki i so dve lica. Dvete predni race gi opsluùvale dvete o~i koi gledale vo fizi~kiot svet (svetlost) a dvete zadni race go opsluùvale okoto koe gledalo vo suptilniot svet. Ranite Lemurijanci ve}e ne moèle da pominuvaat niz stenite, ama so pomo{ na ~etirite race moèle aktivno da deluvaat vo fizi~kiot svet. Tie moèle potpolno da ja iskoristat energijata na suptilniot svet (deluvawe na gravitacija, psihi~ko dejstvo na ìvotni i sl.), ama ve}e moèle i prili~no efikasno da ja upotrebat i energijata na fizi~kiot svet (muskulna sila, ogan, voda i sli~no). Formiraweto na genetskiot aparat kaj niv dostignalo sovr{enstvo vo taa smisla {to tie se podelile na ma{ki i èni i po~nalo roduvawe na deca. Se steknuva vpe~atok deka Lemurijancite ìveele vo doba na dinasaurusite. (Dinosaurus=dino s aurus: t + aurus = taurus, R.I.) Procesot na zgusnuvawe na teloto prodolìlo i poradi toa docne`nite Lemurijanci (Lemuro-Atlanti|ani) postanale poniski so rast (okolu 10 metri). Tretoto oko se povleklo vo vnatre{nosta na ~erepot,319 ama ja za~uvala svojata funkcija so vskladuvawe so
minot D: mo{ne temnata koà gi odfrla pogolemiot del na son~evite zraci za koàta da bi se za{titila od tropskoto sonce, ama vo kraevite kade ima malku sonce toa moè da predizvika nedostatok na vitaminot D).Zna~i,so podzemniot ìvot bi do{lo do nedostatok na vitaminot D, {to vaì za A... 317 Angel=a n gel=èl=èlba. Toj bil samo èlba. Pak, eter=e ter-a. A od v + eter = veter, vetri{ta 318 E mo`no nekoi oblici so eteri~en karakter da ne evoluirale vo pravec na gusta telesnost i do denes ostanale vo toj oblik.So toa moè da se objasni pojava na previduvawe,duhovi,soblasti i sl.EM 319 Ni{to ne se vovleklo, nitu tn.treto oko, {to go pi{i avtorot. Sledi dopolnuvawe i so navodot vo WATCH TOWER BIBLE AND TRACT SOCIETY OF PENNSYLVANIA: Isto taka, vo u{ite na cica~ite ima tri koski, dodeka vleka~ite imaat samo edna. Od kade do{le tie dve vi{ok? Teorijata na evolucijata se obiduva da go objasni toa vaka: Vleka~ite imaat najmalku ~etiri koski na dolnata vilica,
198 frekvencijata na Onoj Svet. Dvete zadni race, koi go opsluùvale vistinskoto treto oko, se izgubile. Docnite Lemurijanci vodele vodozemen oblik na ìvot, negolemite {krgi im pomognuvale da di{at pod voda. Tie izgradile ogromni gradovi, dostignale najvisoko novoa na tehnikata (letalici, osvojuvawe na kosmosot itn.), sozdale prvoklasna nauka, go le~ele svoeto telo so vnatre{na energija. Dolìnata na nivniot ìvot dostignuvala 1000-2000 godini. Docnite Lemurijanci nau~ile da ja koristat energija na fizi~kiot svet, ama nivnata tehnologija se zasnivala pravashodno na poznavawe na zakonite na suptilniot svet. Sekoj Lemurijanec imal kontakt so Onoj Svet, otkade crpel znaewa, a negovata delatnost (nauka, dobri dela) go dopolnuval Onoj Svet so znaewa. Tie moèle srazmerno lesno da vlezat vo sostojba na samadija. Najnaprednite od docnite Lemurijanci nau~ile da se dematerijaliziraat i materijaliziraat. Tie ovladale so levitacija(pobeda nad gravitacijata i podignuvawe na sopsteni tela vo vozduh) i so migovit prenos na svoeto telo vo prostorot. E postignato duri dematerijalizacija i materijalizacija na letalicite i drugite aparati. Onoj Svet, koj go sozdal ~ovekot, imal so {to da se ponesuva- ~ovekot vo periodot na civilizacijata na Lemurijancite ne samo da go osvoil fizi~kiot svet i go uvtrdil fizi~kiot oblik na ìvotot, tuku so svoite istraùva~ki i dobri dela obogatuval novi informacioni torzioni poliwa na Unverzalniot informacionen prostor. Celta bila postignata- e dostignato visoko nivoa na ìvot vo fizi~kiot svet, koj go pogoduval usovr{uvaweto i napredokot na ìvotot vo suptilniot svet. Lemurijanskiot period bil nadolg i najprogresiven vo istorijata na ~ove{tvoto; vo tekot na milioni godini triumfirale so kultot na dobra i kult na znaewa, koi vodele do napredok i zaradi koi Onoj Svet i go napravil ~ove{tvoto. A ipak vo srceto na navisokoto nivoa na Lemurijanskata kultura kultot na vlasta postepeno po~nal da go usmeruva kultot na znaewata. Znaewata po~nale da se koristat za osvojuvawe na vlasta, pa zatoa e naru{en kultot na dobra6a i se pojavilo zloto. Po~nalo proizvodstvoto na oru`je, Lemurijancite se podelile na grupi i po~nale da se zagrozuvaat edni drugi. Nad Zemjata se nadvila negativna psihi~ka aura. Od Lemurijancite vo Univerzalniot informacionen prostor po~nalo da pristigaat ne samo znaewata i pozitivnata psihi~ka energija od dobri konstruktivni dela, tuku i negativna psihi~ka energija koja razorno deluvala na torzionite poliwa na Onoj Svet. Bazata na podatoci za ìvotot na Zemjata, napravena za celiot period na evolucijata na ~ovekot, koja bila pohraneta vo torzionite poliwa na Onoj Svet, po~nala da se raspa|a. Zo{to kultot na vlasta go smenal kultot na znaewata kaj Lemurijancite ? E te{ko da se re~i zo{to toa se slu~ilo. Ama, bi moèlo da se misli deka Lemurijancite koi dostignale nevideni visini i sovr{enstvo,taka {to gi zapoznale zakonite na funkcionirawe ne samo na fizi~kiot, tuku i suptilniot svet, po~nale da se ~ustvuvaat kako potpolni gospodari na prirodata i posakale so nea da ovladeat. So drugi zborovi, Lemurijancite napravile grev- po~nale da se ~ustvuvaat deka tie se bogovi, zaboravaj}i na toa deka gi sozdal Bog i Onoj Svet so koj On upravuva. A bidej}i od site Lemurijanci samo eden moèl da bide Bog, po~nala borba za vlast. Najrazvieni Lemurijanci (koi vladeele so fenomenite na dematerijalizacija i materijalizacija, levitacija i premestuvawe vo prostorot) svatile deka Bog ne }e im dozvoli dolgo razorno deluvawe na negativnata pshi~ka energija, koja ja bri{i bazata na podatoci za ìvotot na Zemjata vo torzionite poliwa na Onoj Svet. Tie svatile deka suptilniot i fizi~kiot svet proizlegle od edinstveniot princip- Apsoluta, deka suptilniot svet napreduval pove}e od fizi~kiot i deka zato pove}e moè da vlijae na Apsolutata, sled {to se izmenila polo`bata na kosmi~kite objekti (planeti, asteroidi i sli~no) {to za posledica }e ima globalna katastrova na Zemjata.320
dodeka cica~ite imaat samo edna; taka, koga vleka~ite stanale cica~i, navodno do{lo do pregrupirawe na koskite; nekoi od dolnata vilica na vleka~ite pominale vo srednoto uvo na cica~ite za tamu da sozdadat tri koski i pri toj proces ostavile samo edna za dolnata vilica kaj cica~ite. Me|utoa, problemot so ovoj na~in na rezonirawe e toa {to ne postoi fosilen dokaz koj nekako bi go podràl toa. Toa e samo pretpostavka polna so èlbi. Isto taka, se naveduva i mno{tvo drugi raboti, a bez osnova. 320 Jas kako ateist ne sakav da bidat selektiven, od avtorot da prevzemam samo ona {to mi odgovara...
199 Uviduvaj}i ja neizbe`nata katastrofa, mnogu od Lemurijancite oti{le vo pe{teri i vlegle vo sostojba samadija i go organizirale Genfondot na ~ove{tvoto. Najrazvienite od Lemurijancite, koristej}i go fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija, isto taka oti{le pod zemja zaedno so svoite aparati i mehanizmi i gi organizirale [ambala i Agarta, vo uslovite na podzemniot ìvot da bi ja za~uvale i razvijale tehnologijata na lemurijanskata civilizacija i nadgleduvale Genfondot na ~ove{tvoto. Naskoro i do{lo do kosmi~ka katastrofa, sled {to lemurijanskata civilizacija na povr{inata na zemjata stradala. Toa bila cena na zamena na kultot na znaewata na kultot na vlasta; Vi{iot Um ne moèl da dopu{ti potpolno da se uni{ti bazata na podatoci za ìvotot na Zemjata vo torzionite poliwa na Onoj Svet. I samo [ambala i Agarta ostanale kako manifestacija na golemata lemurijanska civilizacija i do den dene{en se nastavuvaat da gi potpolnuvaat znawata na Onoj Svet. Ama, u{te dolgo pred katastrofata vo lemurijanskoto dru{tvo po~nale da se ra|aat lu|e so pomal rast i drug~ija nadvore{nost.321 Brojot na tie lu|e so negolem rast (samo 3-5 metri) postepeno rastel. Toa bile prvi prestavnici na slednata rasa na Zemjata- Atlanti|ani.322 Eden del od niv preìveal na povr{inata na Zemjata.323(324) po katastrofata na Lemurijancite i tamu ostanale vo oblik na malubrojni plemiwa. Period na civilizacija na Atlanti|anite Atlanti|anite vo periodot na lemurijanskata civilizacija vo se se oslonuvale na znaewata i tehnologijata na postari bra}a- Lemurijanci, koi se smetale Sinovi na Bogovite. Na Atlanti|anite im bilo te{ko da go zamislat samostojniot ìvot. Po propasta na lemurijanskata civilizacija, Atlanti|anite dospeale vo uslovi na borba za opstanok: uslovite na Zemjata nepovolno se izmenile, a ne bile postarite bra}aLemurijanci. Od Atlanti|anite koi ja preìveale katastrofata, samo mal broj moèl da go prodolì ìvotot, preminuvaj}i pri toa na priroden poludiv oblik na ìvot. Atlanti|anite, kako i Lemurijancite, imale dobro razvieno treto oko i so pomo{ na nego moèle da se vskladat so visokovibraciite na Univerzalniot inforamcionen prostor i ottamu da dobijat znaewa na Lemurijancite. Ama, znaewata na lemurijanskata civilizacija, zapi{ana vo torzionite poliwa na Onoj Svet, ne brzale da se razotkrijat so Atlanti|anite. Zatoa poludivata etapa vo ìvotot na Atlanti|anite potrajala mo{ne dolgo. Zo{to Atlanti|anite ne moèle da gi iskoristat znaewata na Univerzalniot informacionen prostor ? Za toa e mo`no da se iznesat dve pretpostavki: - mozokot na Atlanti|anite bil pomalku razvien od mozokot na Lemurijancite.325 Zatoa Atlanti|anite, duri i koga bi se priklu~ile na Univerzalnoto pole na znaewata, ne moèle da svatat za {to se raboti. Dolgata evoluciona navika vo se da oslonuva na Lemurijancite ne im dala mo`nost sami da gi analiziraat znaewata i primenat zaradi napredok vo ìvotot; - Vi{iot Um ja prekinal vrskata na Atlanti|anite so Univerzalniot informacionen prostor (Onoj Svet), to est, go vovel principot SoHm- se ostvari sam. E najverojatno deka principot SoHm bil uveden u{te vo dobata na lemurijanskata civlizacija, koga se pro{irile sudirite i kultot na vlasta, informacionoto pole na Onoj Svet da bi se ogradilo od ru{ila~kata negativna psihi~ka energija koja doa|ala od Zemjata. A vo po~etokot na periodot na civilizacijata na Atlanti|anite principot SoHm ne bil ukinat, oti nemalo garancija deka Atlanti|anite }e bidat izvor na pozitivna psihi~ka energija. Edino [ambala i Agarta, koi se oslonuvale na kultot na znaewata i dobrite misli, ostanale von deluvaweto na principot SoHm, koj go zatvoril patot kon znaewata na Onoj Svet.
321
Vo embrionalniot razvoj ne postojat stadiumi na lu|e so razli~ni golemini i razli~ni izgledi, tuku samo Belci so dene{na golemina i dene{en izgled, {to vaì za Temnite Ama imalo i me{awe. 322 Vo embrionalniot razvoj ima samo edna rasa,vo koja gi nema onie avtorovi prethodni rasi=èlbi... 323 Rastenijata imaat svoj polaritet, nivnite stebla vrastuvaat na povr{inata na zemjata, ~ija po~va e plodna samo na dlabina okolu 20 sm, a pod taa dlabina zemjata e neplodna: ìvot postoi samo na 20 sm. 324 E mo`no tie da vlegle vo sostojba samadija, da vremeto na katastrofata bi go pominale vo pe{terite.- E.M. Avtorot za ova niz seta svoja kniga govori so verojatnost. Me|utoa, toa nikade go nemalo. 325 Ova {to go pi{i avtorot nikade ne e zabeleàno. A pogolemiot mozok ne zna~i, toj bil popameten.
200 Koja od ovie pretpostavki e to~na ? Jas mislam drugata, oti Vi{iot Um moral da reagira na priliv na golemi koli~ini na negativna psihi~ka energija vo informacionata struktura na Onoj Svet. O~igledno, blokiraj}i go principot SoHm ne e samo individualna karakteristika na na{ata civilizacija, ve}e prestavuva oru`je na Vi{iot Um koe e usmereno da go spre~i uni{tuvaweto na informacionite poliwa na Onoj Svet. Vo uslovite na deluvawe na principot SoHm ~ove{tvoto ostanalo samo so sebe, te. mora samo sebe da si ostvari, bez znaewe na Onoj Svet. Principot SoHm pred se gi ~uva znaewata koi se ste~eni (i zapi{ani vo torzionite poliwa) vo progresivniot period na civilizacija na Lemurijancite-najvisoka civilizacija na Zemjata. I samo na [ambala i Agarta tie znaewa sekoga{ im bile dostapni. Vo religijata postoj poimot zlatno doba, period vo kogo na lu|eto im se otkrivaat drevni znaewa. So drugi zborovi, zlatno doba e vreme koga od ~ove{tvoto so uklonuva blokiraweto na principot SoHm i lu|eto po~nuvaat da imaat pristap na drevnite znaewa na Lemurijancite. Civilizacijata na Atlanti|anite, koga postoela vo uslovite ostvari sam se razvivala mo{ne sporo. Lu|eto osvoile nekoj vidovi fizi~ka energija (muskulna snaga, ogan, voda), gradele ku}i, hrana prvenstveno dobivale od moreto, vo osnova vodele vodozemen na~in na ìvot. [ambala i Agarta, koi nevidlivo gi nagleduvale Atlanti|anite, po~nale od Genfondot na ~ove{tvoto da ispra}aat Lemurijanci vo svojstvo na proroci. Sinovite Bo`ji se vratile !- verojatno vikale Atlanti|anite, vo ~ie se}avawe u{te se ~uvaat legendi za mo}nite velikani na lemurskiot period. Ama, prorocite-Lemurijanci ne se trudele na Atlanti|anite da im ja prenesat svojata tehnologija i znaewa- tie propagirale qubov i dobrota kako osnova na napredok na ~ove{tvoto.326 Postepeno, so naporite na prorocite-Lemurijanci, vo civilizacijata na Atlanti|anite kultot na vlasta se preobrazil vo kult na znaewa, dobroto i qubovta triumfirale. Zapo~nal napredokot. Bile osvoeni i drugi oblici na fizi~ka energija, gradovite postanale podobri i poubavi, populacijata na Atlanti|anite porasnala.327 Ama energijata na suptilniot svet u{te ne bila dostapna na Atlanti|anite. [ambala i Agarta, koi go primetuvale napredokot na Atlanti|anite, go obavestile centarot za upravuvawe so Univerzalniot informacionen prostor za mo`nosta da se ukloni principot SoHm, da bi im ovozmoìlo u{te pove}e da napreduvaat taka {to }e ovladeat so silite na suptilniot svet. Blokadata so znaeweto na Onoj Svet bila ukloneta. Za Atlanti|anite nastanalo zlatno doba. GoleKako potvrda deka kontinetot ne bil naselen, so {to otpa|a mo`nosta deka Atlantida postoela, e sledniot navod, so kogo se potvrduva deka na severot nemalo vegetacija.Spored Xervis, Nordijcite gi naseluvaat najsevernite bregoviti delovi na Evropa, kade po nekolku meseci voop{to nema vegetacija. Zatoa tie na golemo se hranat so riba, jadej}i deset pati pove}e odkolku drugi mesa. [to se odnesuva na rastitelnata hrana, koja na drugo mesto rasti na kopnoto, tie se upateni na morska treva, koja ja isfrluvaat branovite na bregot, i na mahovinata koja se sobira na stenovitiot morski breg. Tie se rusi, so sini, sivi i zeleni o~i, so rusa ili kostenliva kosa, tesni nosevi, mo{ne svetla koà i dolga glava, {to zna~i, deka e vo niv rastojanieto pome|u ~eloto i tilot pogolem od {irinata na liceto. Alpskata rasa e so kostenlivi ili kafeavi o~i, so kosa kostenliva, kafeava ili crna. Za niv najdobra hrana voobi~aeno se zemjodelskite proizvodi, kako ìtarici, meso na dive~, sitna i krupna stoka. Mediterancite se so crni o~i i temna ili crna kosa. Tamu se jadi sekoja hrana- od morsko poteklo, mle~ni proizvodi, ìtarici i ovo{tie. Ima i p~enka, grozje i sok od grozje. Zna~i, vidlivo e kako na sever do denes nema nekolku meseci vegetacija, kade vladeat nepovolni uslovi, pa zatoa odpa|a bilo kakva mo`nost deka tie severni predeli bile naseleni vo starata era. Ova e potvrda deka ìvotot se {irel samo od jug kon sever na prostorite severno od Dunav i Sava.Nivni simboli se balkanski 327 Luis Spens (19 vek) Od niv najistaknata e Kartagina, ~ij plan re~isi e identi~en so planot na Atlantida. Navistina i Atlantida i Kartagina imale rid so citadela opkruèna so zoni od zemja i voda, kanal do moreto i mostovi preku zonite, utvrdeni so kuli. Vo dvata slu~aja dokovite bile pod pokriv, gradovite opkruèni so tri yida, i dvata imale golemi rezervaori za snabduvawe so voda za piewe i bawi, dvata grada gi {titel golem yid kon moreto, koj go pokrival vlezot vo pristani{teto. Toj kruèn plan, ostrov vo ostrovot, porano bil mo{ne rasprostranet vo zapadna Afrika. Hano, patnik vo Kartagina, otkril takov plan vo toj region i nesomneno postoel i vo Amerika, osobeno vo drevniot plan na acte~kiot grad Meksiko Tenohtitlan i na drugi mesta. Vrskata bila so Belcite, Mediteran.
326
201 mite znaewa na lemurijanskata civilizacija im postanala dostapna. (Ama taa i ne bila na povisoko nivoa od ona na Belcite so Piramidi...Vavilonska Kula...se ona {to bilo vo Kartagina=karta gina:karta=bokal=vrv~va i gina=Gina:...ugina...izgina...pogina...zagina..., R.I.) Civilizacijata na Atlanti|anite zabrzano oti{la po pat na napredok. Zavladeale so telepatija, psihi~ko deluvawe na gravitacijata, so snagata mantri (inkarnacija) i drugi oblici na energija na suptilniot svet. Gradovite po~nale da se gradat so prenesuvawe na materijalot niz vozduh, tie po~nale da gi le~at telata so pomo{ na vnatre{na energija, letaweto se obavuvalo so pomo{ na mantri. Se sogradeni ogromni gradovi, nad zemjata lebdele leta~ki aparati- vimeni, pod voda se napraveni prekrasni plantaì,328 ogromni spomenici (koi doprele do nas) svedo~ele za mo}ta na civilizacijata na Atlanti|anite. Svetot postoel vo purpurno- crveni nijansi.329 Vo toj period kultot na dobroto i qubovta bile osnovni pravila na ìvotot na Atlanti|anite. Ama, kultot na znaewata potpolno ne e utvrden, oti Atlanti|anite, koi so pomo{ na tretoto oko lesno se uskladuvale so vibraciite na Univerzalniot informativen prostor, so telepatski pat, gi dobivale znaewata na prethodnite civilizacii- Lemurijanci. Decata na Atlanti|anite ne u~ele vo {koli i ne zavr{uvale fakulteti- vo sklad so razvojot na nivnata mozok,znaewata im izleguvale od Univerzalniot informacionen prostor. Znaewata na lemurijanskata civilizacija, zapi{ani na torzionite poliwa na Onoj Svet, bile tolku neograni~eni, da Atlanti|anite ne morale intezivno da ja razvijat naukata, trebalo samo da upotrebat bilo koj del na lemurijanskite spoznavawa. Do{lo do nau~no bezrabotewe. E poznato deka naukata- e ogromen pipav trud, toa e istrajnost na li~nosta vo prevazilaèwe na nau~nite te{kotii i u~malost na kolegite, toa e samopo`rtvuvawe zaradi znaewe, toa e ~istota na mislite i du{even izlet. Zapravo so pomo{ na toa Lemurijancite dostignale nevideni visini vo naukata i sozdale kult na znaewata, koj gi pottiknuva nau~nite istraùvawa. Gotovite znaewa, koi so telepatski pat bi bilo mo`no da se zemat od Onoj Svet, pred niv nemalo. Atlanti|anite ve}e imale gotov paket na znaewa koi vo svoe vreme gi steknale Lemurijancite. Nau~nata lewost na Atlanti|anite ne moèla da go vospostavi kultot na znaewata koj e tolku vaèn da bi se potpolnile informacionite poliwa na Onoj Svet. Najte{ko vo ìvotot na ~ove{tvoto e steknuvawe na novi znaewa i toa prestavuva udel na najsposobnite i najprogersivni lu|e. Kaj Atlanti|anite znaeweto moèl da go stekne sekoj ~ovek, naprosto uskladuvaj}i se so frekvenciite na univerzalniot informacionen prostor. Zatoa znaewata doa|ale so ograni~eni, ta{ti lu|e koi ne moèle da se vozdràt od isku{enijata da vladeat so pomo{ na znaewa koi g imale vo izobilie. Taka mesto neposte~ki kult na znaewata do{ol kultot na vlasta. Kultot na dobrata ne moèl da se sprotistavi na negativnite vlastoqubivi nastojuvawa. ôve~koto nastojuvawe e mo}na sila; mo{ne e te{ko da i se sprotistavi. ôve~koto nastojuvawe ne moème da go zaustavime, podobro e da se usmerat po drug pat, na primer, po pat na steknuvawe na znaewa. Deka Atlanti|anite imale kult na znaewata, site ~ove~ki nastojuvawa bi bile usmereni kon bezgrani~nata i ve~nata oblast na spoznanieto, a ne bi se preobrazila vo vlastoqubivi apetiti. ôvekot (bilo Lemurijanec, bilo Atlanti|anin) e napraven taka da sekoga{ mora na ne{to da stremi. ôvekot e napraven kako samorazviva~ka sustanca. Zatoa e va`no ~ove~koto nastojuvawe da se usmeri nekade. Kade ? Odgovorot e prost- kon znaewata i dobroto. Kultot na dobrata i kultot na znaewata- toa se glavni faktori na napredokot na ~ove~nosta. Vo sprotivnoto, }e dojde kultot na vlasta, a zaedno so nego i zloto, a zaedno so zloto }e dojde i propasta. Nastanatiot kult na vlasta kaj Atlanti|anite se razvival. Tie se podelile na odvoeni grupi, koi me|usebno bile neprijatelski. Znaeweto na Onoj Svet koi vo svoe vreme go steknale Lemurijancite se upotrebeni za sozdavawe na oru`je. Po~nale beskrajni vojni. Vo
328
Za napredok na rastenijata e potreben kislorod, a so vodeni rastenija ne se mo`ni plantaì za da se ishrani ~ove{tvoto so svojot Genfond, i toj da opstoi. A i 10 metra voden stolb se edna atmosfera. 329 Crvenata boja bila carska makedonska.Na makedonski se purpur, pur=pir=pil, varvar, verver-ica...
202 torzionite poliwa na Onoj Svet po~nale vo golemi koli~ini da pristignuva negativna psihi~ka energija. Predviduvaj}i go doa|aweto na seop{tite katastrofi, najrazvienite Atlanti|ani oti{le vo pe{terite i vlegle vo sostojba samadija, popolnuvaj}i go Genfondot na ~ove{tvoto. Se steknuva vpe~atok deka vleguvaweto na Atlanti|anite vo samadija imal relativno masoven karakter, pa zatoa denes osnovniot del na Genfondot na ~ove{tvoto go pravat Atlanti|anite. [ambala i Agarta ne moèle da go spre~at doa|aweto na globalnata katastrofa, oti mo}ta na ubeduvawe na prorocite-Lemurijancite ne bila dovolna, a [ambala ne moèla da primeni vojna sila zatoa {to vo nea bil u~uvrsten kultot na dobrata i kultot na znaewata. Jas sumwam deka Atlanti|anite ja potpolnile podzemnata tehnolo{ka civilizacija na Lemurijancite. Izgleda deka Atlanti|anite ne dostignale nivoa na fenomenot na dematerijalizacija i materijalizacija na ~ove~koto telo, koe e taka neophodno za ìvot vo [ambala i Agarta. Katastrofata se slu~ila pred 850.000 godini. Zemjinata osa ja izmenila svojata polo`ba, polovite se pomestile, nastanal se op{t potop. Ponovo bil voveden blokira~ki princip SoHm. Ama, civilizacijata na Atlanti|anite ne propadnala odedna{. Delot na Atlanti|anite (òltite Atlanti|ani) uspeal so svoite letalici (vimani) da obletat vo oblasta na Himalaite, Tibet i pustiwata Gobi- navisoki predeli na Zemjata, koi do seop{tiot potop go prestavuvale Severniot pol.330 Tamu, na bregovite i ostrovite na Vnatre{noto more, smesteno na mesto na pustiwata Gobi, tie ponovo se nastanale i proìveale u{te nekolku desetici iljadi godini. Ama, izolacijata, malkubrojnosta, a pred se- nedostatok na ~arobnoto stap~e vo vid na znaewata na Univerzalniot informacionen prostor (bil uveden principot SoHm) dovelo do degradacijata na dru{tvoto, podivuvawe i propast. Nau~nata lewost koja postanala navika ne im dopu{tila na Atlanti|anite da preìveat. Drugiot del na Atlant|anite (crni Atlanti|ani) preìveale na visokite delovi na afri~kiot kontinent.331 Ama, i tie od istite razlozi mo{ne brzo se degradirale, podivele i propadnale. Po edna od hipotezite, tie crni Atlanti|ani dale doprinos na formirawe na sovremenite crnci. Tretiot del na Atlanti|ani preìveal na takavikanoto Platonovo ostrovo, koe se najduvalo vo oblasta na Atlanskiot Okean.332 Taa grupa Atlanti|ani se pokaàla najprogresivna, taa uspeala da ne gi izgubi svoite znaewa vo uslovite na onevomoèniot kontakt so Univerzalniot informacionen prostor sled blokiraweto na principot SoHm, uspeala da gi organizira nau~nite istraùvawa, ja za~uva tehnologijata i gi navede lu|eto da se usovr{uvaat vo duhovniot pogled bez direktna podr{ka na Onoj Svet. Atlanti|anite na Platonovoto ostrovo uspeale da se prilagodat na novite uslovi na Zemjata i preìveale dolg period od 850.000 g.p.n.e. do 11.000 g.p.n.e. Vo tekot na toj period vodata, koja ja prelila Zemjata po seop{tiot potop, postepeno se povlekuvala, otkrivaj}i novi zemji, na koi se raselile lu|eto na novata peta rasa (lu|e na na{ata civilizacija). Tie novi lu|e Atlanti|ani izgledale mali (samo 2-3 metri), agresivni i glupi. So nekoi od tie novi lu|e Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo vojuvale, a so drugite bile vo kontakt i sojuzni{tvo. Zapravo, bliskite vrski Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo go imale so starite Egiptjani, koi gi nau~ile so mnogu svoi tehnologii i zaedno so niv gi izgradile egipetskite piramidi, upotrebuvaj}i gi psihoenergetskoto dejstvo na gravitacija za prenesuvawe na te{ki tereti (kameni blokovi). Piramidite se izgradeni pred 75.00080.000 godini. Po zavr{uvawe na gradeweto na piramidite, mnogu od Atlanti|anite, a isto
330
Zna~i, Himalaite, Tibet i Gobi ne bile naseleni. Tamu najprvi do{le Belcite, a po niv, po eden milenium, Mongoli so zakoseni o~i. Tie okolu 13.000 g.p.n.e. oti{le vo Severna Amerika, a okolu 8.000 p.n.e. vo Ju`na Amerija. Tie imale isto poteklo so Indijcite, Afrikancite i Avstralijancite. 331 Se istakna, deka prvobitna krvna grupa bila 0, koja bila za lovci i ribari. Ribite bile i morski. 332 Prototip na legendarna Atlantida E. M. Ama od nejzinoto podra~je ne moèle da bidat Belcite. Tokmu samo Belcite, kade tie stignale, ja zadràle onaa civilizacija koja bile i pred 11.000 g.p.n.e.
203 taka i nekoi prestavnici na Egiptjanite oti{le vo podzemnite prestojuvali{ta pod piramidite, vlegle vo sostojba na dlaboka samadija i go dopolnile Genfondot na ~ove{tvoto. Ama, pred 11.000 godini atlanti|anskite astronomi od Platonovoto ostrovo go pretskaàle skore{niot pad na Zemjata kometata Tifon. Kometata se pribliìla i padnala vo oblasta na Atlanskiot Okean.Poslednoto semejstvo na Atlanti|anite- Platonovoto ostrovo- nastradala potopena vo moreto. Civilizacijata na Atlanti|anite vo potpolnost prestanala da postoi. Civilizacijata na Atlanti|anite traela pokratko vreme od civilizacijata na Lemurijancite i ni pribli`no ne go dostignala nivoto kakvo {to go imale Lemurijancite. Nau~nata lewost gi uni{tila Atlanti|nite. Period na Arievcite (na{a civilizacija) Odnekade koj nas e prifateno deka Arijevcite se nazivaat Germani. Ama, toa ne e to~no: vo site drevni izvori Arievcite se nazivaat lu|e na na{ata civlizacija voop{te. Arievcite se pojavile vo nedrata na civilizacijata na Atlanti|anite pred otprilika milion godini. Me|u Atlanti|anite po~nale da se roduvaat lu|e so ponizok rast, bez opni me|u prstite, so golem nos i stapala. Tie bile podobro prilagodeni na kopneniot na~in na ìvot, vo pogled na kogo duri imale nekoja prednost nad Atlanti|anite. Tie lu|e so neobi~en izgled bile aktivni i sposobni za rabota, ama vo duhovniot pogled i posebno {to se odnesuva na umeeweto psihoenergetski da deluvaat,bile mnogu poslabi od Atlanti|anite. Ipak nivnoto nivoa na duhovniot razvoj bil znatno povisok otkolku kaj sovremenite lu|e; prvite Arievci od svoite praroditeli- Atlanti|ani nau~ile da vladeat so nekoi oblici na energija na suptilniot svet, moèle da vleguvaat vo sostojba samadija i proizveduvaat telepatski i telekine~ki efekti. Prvite Arievci vo sporeduvawe so sovremenite lu|e bile divovi i dostignale visina od 2-3 metri, ama so sporeduvawe so Atlanti|anite bile prili~no mali. Vo zavr{nata faza civilizacijata na Atlanti|anite, koga ve}e se pojavile prvite Arievci, blokira~kiot princip SoHm u{te ne deluval. Zatoa Arievcite, kako i Atlanti|anite, moèle da koristat znaeweto na Onoj Svet. Decata na prvite Arievci isto taka ne odele vo {kola, znaewata im doa|ale od Univerzalniot informacionen prostor vo sklad so stepenot na razvitokot na nivniot mozok. Tretoto oko na prvite Arievci bilo podobro razvieno otkolku kaj sovremeniot ~ovek, ama bilo pomalku sposobno za funcionirawe otkolku kaj Atlanti|anite. Tie bile pomaterijalni i poprizemni od Atlanti|anite. Po~etniot period na ìvotot na prvite Arijevci se poklopuva so periodot na razdorite, vojnite i kultot na vlasta kaj Atlanti|anite. Od Atlanti|anite prvi Arijevcite go prevzele kultot na vlasta, koj vo na{ata arijevska civilizacija neguva do den dene{en. Zaedno so Atlanti|anite prvi Arijevcite u~estvuvale vo me|usebni vojni. Tie bile poizdr`livi i poskromni od Atlanti|anite. Arijevcite isto taka svatile deka se pribliùva globalnata katastrofa, ama kultot na vlasta bil pojak. Voo~i na katastrofata, mnogu Arijevci oti{le vo pe{terite, vlegle vo dlaboka samadi i go dopolnile Genfondot na ~ove{tvoto. Po moe mislewe, areijevskiot del na Genfondot na ~ove{tvoto se sostoj prvenstveno od tie prvi Arijevci (pred seop{tiot potop) koj se do vleguvaweto vo samadi ìveele bez ograni~eniot princip SoHm, i zatoa imale osnovni znaewa na Onoj Svet, a isto taka moèle da proizvedat nekoi psihoenergetski efekti (oìvuvawe, isceluvawe i sl.). Prorocite koi imale nadvore{nost kakva {to e voobi~aena za nas (Isus Hristos, Mohamed, Mojsie i dr.), po moe mislewe bile prvi Arijevci koi vlegle vo samadija u{te pred seop{tiot potop. Kako {to mi izgleda, prvite Arijevci znaele za [ambala i Agarta, gi po~ituvale i se poklonuvale na LemurijanciteBo`nite Sinovi. (Mojsi kako ednoboèc im prethodel na Isus, Mohamed...., R.I.) Voo~i na globalnata katastrofa, mnogu od prvite Arijevci vlegle vo sostojba samadija ne samo da bi go dopolnile Genfondot na ~ove{tvoto, tuku i vo pe{terite da bi preìveale katastrofa. Vo vreme na seop{tiot potop (pred 850.000 godini) mnozinstvoto na prvite Arijevci stradale, kako i Atlanti|anite. Samo mal broj na Atlanti|ani i Arijevci preìveale na ostatocite na kopnoto. Nastanal teòk period: gradovite, tehnologijata i ma{inite bile izgubeni. Ama, najte{ko bilo toa {to sled blokira~kiot princip SoHm lu|eto bile ot-
204 se~eni od znaewata na Onoj Svet. Do{lo do podivuvawe i postepeno preminuvawe na primitiven na~in na ìvot.333 Vo tie uslovi Arijencite neprekinato vojuvale so preostanatite Atlanti|ani. Arijevcite se pokaàle prilagodeni na surovi uslovi na ìvot i na mnogu ostatoci na kopno gi potisnale Atlanti|anite. Tie pobrzo go naseluvale ostatocite na kopnoto koi se otkrivale posle seop{tiot potop i tamu osnovale svoi gradovi i sela. Atlanti|anite ìveele vo izolovani kolonii, i kako posledica na malkubrojnost i brakovi me|u srodnicite, postepeno se degenerisale. Stotina iljadi godini arijevskoto op{testvo ne napreduvalo. Zatoa postoele objektivni razlozi: po potopot kopnoto mo{ne dolgo postoelo samo vo vid na odvoeni kameni ostrovi, a izolovanosta i brakovite me|u srodnicite doveduvalo do degradacija i pogor{uvawe na naslednite parametri na Arijevcite. Postojat nekoi svedo{tva vo toj period od Genfond na ~ove{tvoto se pojavil prili~en broj proroci (Buda), ama nivnata delatnost, o~igledno, ne dala rezultati- degradivni procesi vo arijevskoto op{testvo se pokaàle kako pojaki. Rastot na Arijevcite se smalil i postanal okolu 1,5 metar, tie se pove}e se i pove}e se preobrazuvale vo divi plemiwa. Se steknuva vpe~atok deka pred okolu 100-200 iljadi godini ìveele tri osnovni grupi Arijevci- vo oblasta Tibet, na jugot na Afrika i vo oblasta na Sredozemjeto. Ama, prvite dve grupi postepeno definitivno se degradirale i podivile, a edino vo sredozemnata grupa trgnala po pat na napredok i kako rezultat na toa, se formirala egipetskata civilizacija. Vo sozdavaweto na staroegipetskata civilizacija igrale uloga ne samo prorocite, tuku o~igledno i bliskata vrska so Platonovoto ostrovo. Egipetskata civilizacija dostignala visoko nivoa na razvitok; za izgraduvawe na piramidi, o~igledno, se zaslu`ni tie, zaedno so Atlanti|anite na Platonovoto ostrovo. Egipetskata civilizacija dostignala visok nivoa na razvoj; za izgraduvaweto na piramidite, o~igledno, se zaslu`ni onie, zaedno so Atlanti|anite na Platnovoto ostrovo. Koga i zo{to propadnala egipetskata civilizacija ? Te{ko toa moàm da go kaàm. Bi moèlo da se misli deka drevnite Egipjani ne moèle da gi preìveat posledicite od katastrofata od udarite na kometata Tifon vo Zemjata (pred 11.000 godini) i propasta na Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo, ~ii znaewa i ve{tina gi koristele. (Spored avtorot, Evropa ne bila naselena,a se ìveelo vo Sredozemjeto, R.I.) Pred 18.013 godina vo oblasta Tibet i Himalaite se pojavil nov prorok. Edni go vikale Manu, drugi Rama, a treti Bonpo-Buda. Toj prorok bil so ogromen rast i neobi~na nadvore{nost. Mene mi izgleda deka ba{ negovite o~i se naslikani na site tibetanski hramovi. Kako {to ve}e sme rekle, analiziraj}i gi tie o~i dojdovme do zaklu~ok deka tie pripa|aat na Lemurijancite. I taka, vo ulogata na prorocite od Genfondot na ~ove{tvoto se pojavil samiot Lemurijanec. Steknav vpe~atok deka vo tekot na celiot period na postoewe na arijevskata rasa, po~nuvaj}i od sveop{tiot potop (pred 850.000 godini) kako proroci od Genfondot na ~ove{tvoto izleguvale samo Atlanti|ani i ranite Arijevci. Me|u niv ne bile Lemurijancite. Deluvaweto na tie proroci ne dalo ozbilni rezultati; arijevskata rasa prodolìla se pove}e i pove}e da se degradira. Pred okolu 18.000 godini ~ove{tvoto prvenstveno se sostoelo od divi i poludivi plemiwa, ~ija mo`nost na razvoj se pove}e i pove}e se smaluvala. Edino egipetskata civilizacija se izdvoila,ama i taa pokaùvala ozbilni znaci na nazaduvawa. [ambala i Agarta, koi gi prou~uvale procesite koi se odvivale vo arijevskata civilizacija, na krajot odlu~ile vo svojstvo na proroci da gi upotrebat Lemurijancite. I taka, pred 18.013 godini na Zemjata se pojavil Bonpo-Buda (Rama-Manu). Deluvaj}i vo oblasta na Tibet, toj po~nal taka {to gi odbral najdobrite me|u arijevskite maì i èni, gi izoliral od poludivite plemiwa, po~nal da gi u~i na ìvot i gi osposobil na razmnoùvawe i migracija na celiot svet. Zapravo tie lu|e, po na{eto mislewe, imale i imaat srednostatisti~ki o~o (tibetanska rasa). Zapravo tie se ra{irile po svetot, potiskuvaj}i gi poludivite plemiwa. Migracijata ba{ na tie lu|e sme ja pratele po oftalmogeometriskata {e333
Avtorot govori za seop{tiot potop (pred 850.000 godini). Toj ne ostapuva od ona {to toj go pi{i, koristej}i gi negovite izvori, na koi toj se povikuva. Toj vo nikoj pogled ne go prifa}a seop{tiot potop, za kogo govorat avtorite, Biblijata..., duri toa e dokaàno so istraùvawata {to se vr{eni vo Crno More. Spored nego i negovite izvori, vo ledenoto doba imalo seop{t potop, {to ne bilo mo`no.
205 ma, a preostanatite poludivi plemiwa (koi ne se vklopuvaat vo oftalmogeometriskata {ema) ostanale poludivi i do den dene{en. Zapravo kaj tie lu|e, koi gi posetil prorokot-Lemurijanec, po~nal postepen napredok. Bidej}i bile razvieni, tie vodele konkuretna borba za teritorijata so poludivite plemiwa i na pogolema teritorija uspeale da gi zamenat poludivite Arijci. Vo nekoi krai{ta se pome{ale so poludivite plemiwa (Afrika, Indonezija, Avstralija), ama vo nekoi krai{ta uspeale da ja za~uvaat ~istata rasa koja trgnala od Tibet (Evropa, Azija), menuvaj}i ja nadvore{nosta vo sklad so uslovite na okolinata. Poludivite plemiwa o~igledno se za~uvale vo izolovanite rezervati kako {to se nekoi ostrovi na Tihiot Okean, xunglata Amazon i Afrika. Isto taka e neophodno da se zapazi deka, spored oftalmolo{kite podatoci, i nekoi grupi Arijevci koi oti{le od Tibet isto taka podivile (Ju`na Amerika, ostrovite na Polinezija). (Vo Tibet do{le prvo Belcite, a tek potoa Temnite, R.I.)334 Ipak, uprkos me{aweto so poludivite plemiwa i slu~aevite na regionalnoto preminuvawe vo divja{tvo, Arijevcite koi trgnale od Tibet uspeale na na{ata (arijevska) civilizacija da im donesat postepen napredok. Prorok-Lemurijanec uspeal da ja presvrti degradacijata na razvojot na arijevskata rasa i zatoa toj zasekoga{ ostanal vo se}avaweto na lu|eto, a negovite o~i, kako simbol na napredokot, gi krasat site tibetanski hramovi. Ama, arijevskata civilizacija ~ekala ozbilna proba- po udarot na kometata Tifon vo oblsta na Atlanskiot Okean (pred 11.000 godini), Zemjata ja obvitkala maglata, predizvikala izfrluvawe na ogromni koli~ini pepel (magma i sl.) vo atmosferata. Nekoi avtori pi{at deka temnina traela 1000-2000 godini, drugite naveduvaat znatno pokratok period. Te{ko moàm da kaàm kakvi uslovi na ìvot na planetata postanale po taa katastrofa, ama moè da se pretpostavi deka tie bile mo{ne sirovi. Vo uslovite na borba za opstanok prednost imale Arijevcite koi do{le od Tibet, kako ponapredni, bidej}i bile vo sostojba da gradat ku}i, great, {ijat obleka, odgleduvaat doma{ni ìvotni, bavat so zemjodelstvo. Mnogu poludivi i divi plemiwa ne preìveale i samo so toa na nekoj na~in gi oslobodile zemjata i ~ove{tvoto od regresivna plima na divja{tvoto.Ama,nekoi poludivi plemiwa preìveale i ostanale na toa nivo do den dene{en. (Magma=ma gma=gema=zema=zemja, R.I.) Po katastrofata sled padot na kometata Tifon, ìvotnite uslovi na Zemjata postepeno se normazirale. Ama, napredokot vo razvojot na op{testvoto bil zako~en zatoa {to kaj lu|eto procvetal kultot na vlasta, a kultot na dobrata i kultot na znaewata bile potisnati vo drug plan. Beskrajnite vojni duri dovele do toa da se formiral ideal na ~ovekot kako vojnik-za{titnik ili vojnik-osvojuva~. Mora da se priznae deka blokiraniot princip SoHm, koj ne dopu{tal da se koristi znaeweto na Onoj Svet, ne go pogoduval kultot na znaewata. Degradacijata na kultot na znaewata dovelo do toa da lu|eto po~nale da ja zaboravaat religijata i samo {epoteweto na karma govorelo za duhovnosta. Zatoa se razvilo paganstvo, vera na idolite i sl. Na ~ove{tvoto o~igledno mu nedostasuvale boènski znaewa. (Belcite bile samo pove}ebo`ci, R.I.) Vo taa situacija [ambala i Agarta ne ostanale na strana. Pred okolu 2000 godini se pojavila grupa proroci (Buda, Isus, Hristos, Muhamed, Mojsie, Zaratustra) koi po~nale na ~ove{tvoto da im gi pribliùvaat elementite na znaewata na Onoj Svet. Uspehot na deluvaweto na tie proroci smesta se pokaàl- se sozdadeni religiite: budisti~ka,hinduisti~ka, hristijanska, islamska, evrejska i drugi. Kako posledica na toa, kultot na dobrata i kultot na znaewata na Zemjata porasnal, ama ne moèl da prevladee kultot na vlasta. Me|usebnite vojni prerasnale vo verski vojni. Teritorijata po~nala da se deli po religiozen princip. Povtorno ~ove{tvoto skrenalo od praviot pat na napredok, a krivec za toa bil kultot na vlasta. Ne moèlo ni da se pomisli deka arijevskata civilizacija gi otkrila drevnite znaewa na Lemurijancite. Ipak vo 18.-19. vek na{a era vo nekoi delovi na svetot (voglavno vo Evropa) se pojavil neobi~en kult na znaewata, koj se zasnoval isklu~ivo na prou~uvawe na fizi~kiot svet (tehni~kiot napredok, darvinizam i sl.) bez nastojuvawe da se formira boènski znaewa. Uprkos blokira~kiot princip SoHm, napredokot trgnal so brzo tempo. Arijevcite na nekoj na~in pokaàle deka tehni~kiot napredok e moèn i bez znaewa na Onoj Svet.
334
Temnite imale zaedni~ko poteklo. Tie bile nazadni. Kade stignale Belcite, tamu imalo napredok.
206 Ama, takov kult na znaewa bil bremenit so posledici: znaewata se steknuvale pred se vo korist na kultot ma vlasta. Se nayirala katastrofa- tie znaewa da se upotrebat zaradi postignuvawe na vlasta. Nabrzina taa i se ispolila, vo oblik na dve svetski vojni. Po vtorata svetska vojna, ~ove{tvoto ja osetila ru{ila~kata mo} na oru`jeto koe se zasnivalo na novi znaewa. ôve{tvoto po~nalo da razmisluva za toa deka kultot na znaewata i kultot na vlasta se nespoivi. Brojot na vojni na planetata se smalil. Pri toa, mora da se priznae deka raznite religii, koi nastanale pred 2000 godini, ve}e postanale ko~nici, bidej}i davale povod na vojni za sferata na religioznoto vlijanie. Do den denes kultot na vlasta koj cveta go pravi prisustvoto na religioznite tekovi opasni. Lu|eto voop{to i ne razmisluvaat za toa deka korenot na site religii e eden. Do{lo vremeto religiite da se obedinat i da se sozdade Edinstvena religija. Dali saka toa da moè da se napravi bez vojni i kataklizmi ? Na toa ne bi moèl da odgovoram. 1999. godina }e dojde krajot na Kali Juga i }e nastapi Satja Juga.335 Mnogu proro{tva govorat za toa deka vo toj period }e nastapi smak na svetot. Nostradamus, Vira Bramandra i nekoi drugi pi{at deka 11. avgust 1999. godina }e dojde do potpolno pomra~uvawe na Sonceto bez presedan, koe }e trae mo{ne dolgo. Svetot }e se vtoni vo potpolna temnina. Po toa }e dojdat do niz katastrofalni pojavi, od koi najstra{na }e bide pad na Zemjata kometi ili meteori (kometa Obu}ar). Kometata }e padne vo oblasta na Atlanskiot Okean. Ogromni talasi }e go prelijat isto~niot breg na SAD i mnogu oblasti na Evropa. Potoa }e nastapat pomorski potresi, uragani i tornado. Predviduvaat deka }e stradaat dve tretini na ~ove{tvoto, a samo edna }e preìvee. ]e dojdat novi proroci (gospodar [ambala i dr.) koi }e ja ebedinat religijata i sozdadat Edinstvena religija na osnovi na dobro i qubav. ]e se pojavat isto taka i mnogu la`ni proroci, pratenici Antihristi. Postepeno }e nastani vek na vistinata i na ~ove{tvoto }e mu bidat otkrieni drevnite znaewa. Ipak, nekoi lu|e, zapravo i avatar Satja Sai Baba, govorat deka tie se zadovolni so razvojot na ~ove{tvoto, deka smak na svetot nema da bide i deka }e dojde do postepeno soedinuvawe na site religii i sozdavawe na edna religija. Dali }e ima smak na svetot ? Dali }e ima smak na svetot ? Nesumlivo e deka e te{ko da se odgovori na toa pra{awe. Lu|eto koi ja predviduvaat idninata toa o~igledno go zasnovaat na znaewata na Univerzalniot informacionen prostor vo koj tie se vo sostojba da vlezat. Ama,mene mi izgleda deka idninata vo Univerzalnoto pole ne e predodredeno kako nepromenliv niz na pretstoe~ki zbivawa- vo sprotivniot slu~aj bi bil isklu~en osnovniot princip po kogo ~ovekot e napraven kako samorazvija~ko na~elo.Jas mislam deka idninata vo Univerzalnoto pole znaewata se prestaveni vo oblik na pozitivna i negativna prognoza na razvitokot na ~ove{tvoto. Koga prognozata- pozitivna ili negativna- }e se pokaè kako to~na ? Toa vo golema mera zavisi od nas samite. Nie morame na um da imame deka dobroto i znaeweto }e gi ispolnuva pozitivnite prognozi na razvitokot na ~ove{tvoto, a zloto i vlastoqubieto vo idnina bi moèlo da dovede do globalni kataklizmi, koi bi moèlo da odi do smak na svetot, ili sozdadat uslovi za regresiven faktor na evolucijata, koe bi dovelo do divja{tvo. Glava 5 VRA]AWE VO SOSTOJBA NA DIVJA[TVO KAKO REGRESIVEN EVOLUCIONEN FAKTOR Vo prethodnata glava pri prilikata na analizata na ~ove{tvoto mnogu pati sme se sretnuvale so faktorot podivuvawe na lu|eto i pretvoruvawe na celi narodi vo poludivi i divi plemiwa. Po~nalo da se sozdava vpe~atok deka podivuvaweto e regresiven faktor na evolucijata ~ija uloga ne smee da se potceni. Pred dve godini dopatuvav vo Indonezija po povik na glavniot oftalmolog na taa zemja. Se sobrale okolu 100 indoneziski o~ni lekari na koi im odràv niz predavawa i gi prestaviv na{ite najnovi o~ni i plasti~ni operacii. Indoneziskite lekari mi se svidele:
335
Juga- indiska mera za vreme (epoha) E. M.. Juga=jugar=ugar, po~va, koja taa godina ne se raboti...
207 nasmeani, ekspeditivni i ìvo zainteresirani za se novo, tie ostavale vpe~atok na visokocivilizirani i visokobrazovani lu|e. Pa ipak me kopkalo da gi zapra{am za ~ovekojadstvoto, kako {to znaeme od {kolata, bilo rasprostraneto vo taa zemja.336 - Kaète mi, dali kaj vas se jadat lu|e ?- ne moèj}i da se vozdràm, go zapra{av glavniot oftalmolog vo iskren razgovor. - Za {to Vie toa govorite- odgovoril glavniot oftalmolog- nie sega postanavme civilizirana zemja i dobata na ~ovekojadstvoto pominalo. - Zar vas vi uspealo taka brzo da gi izmenite divite obi~aji na divite plemiwa ?insistirav. - Ama, voop{to se zbunil glavniot oftalmolog- vo sostavot na Indonezija vleguvaat okolu 13.000 ostrova, i na nekoi od tie ostrova i den denes postoi ~ovekojadstvo. Zatoa nie imame posebna kanibalisti~ka policija- ako na bilo koj ostrov izedat ~ovek, tie odat tamu i gi kaznuvaat divjacite. - Dali nastojuvate da gi obrazuvate poludivite plemiwa, da gi nau~ite pociviliziran oblik na ìvot ? - Naravno, nastojuvame- odgovoril glavniot oftalmolog.- Postoj poseben dràven program. Ama, mene mi izgleda deka toa e beskorisno. Divjacite slabo go prifa}aat znaewata, tie se kako ìvotni- ìveat instiktivno. Verojatno deka vo dale~noto minato tie plemiwa bile pocivilizirani, ama nepovratno i kone~no podivile. Sumwam deka niv moè da im se donese civilizacija, ponajverojatno e deka niv }e gi istisnat pocivilizirani lu|e i deka tie postepeno }e izumrat.337 - Od toa {to ste rekle svativ deka lu|eto, kako pre|a na primitiven oblik ìvot i podivuvaat, ne e mo`no da se vratat na civiliziran oblik na ìvot- rekov. - Smetam deka e taka- promrmorel glavniot oftalmolog.- Li~no sum gi posetuval tie plemiwa, nastojuvaj}i da im gi le~am o~ite. Ama, tie ni{to ne razbiraat, mozokot im e slabo razvien. Zamol~iv. Prema istorijata na ~ove{tvoto znaev deka na mesto na dene{nite indoneziski ostrovi nekoga{ postoel osnoven kontinent Atlantida, na kogo procvetala golema civilizacija. Zar site tie znaewa se zaboraveni ! Zar ne moèl da se zaustavi procesot na premunuvawe vo divja{tvo ! Zar nastanalo divja{tvo nepovratno!338 Dali majmunot nastanal od ~ovek ili ~ovekot od majmun ? Od {kolskite u~ebnici site nie znaeme deka ~ovekot nastanal od majmun. A Rudolf [tajner, analiziraj}i ja Aka{i hronikata (Od letopisot na svetot, 1992, str. 67, 68) do{ol do zaklu~ok deka majmunot nastanal od ~ovek. Avtorot go pi{i slednoto: Ponatamo{niot razvoj postanal moèn samo zatoa {to del na ~ove~koto su{testvo go dostignal povisokiot stepen na smetka na drugite. Vo po~etokot do{lo do `rtvovawe na onie koi bile li{eni od duhot.Me{aweto so niv vo cel na razmnoùvawe bi gi srozalo razvienite lu|e na nivnoto nivoa. Zatoa site koi moèle da primat duh bile odvoeni od niv. Sled toa tie tonele se ponisko i ponisko na nivoa na ìvotni. Na toj na~in naporedo so ~ovek se obrazuvale ~ovekoliki ìvotni. ôvekot na svojot pat, taka da se re~e, zad sebe ostavil del na svoite bra}a da bi toj samiot uspeal na povisoko nivoa. Majmunite se tie lu|e na prethodnite epohi koi pominale niz obraten razvoj. Kako {to ~ovekot nekoga{ bil pomalku sovr{en otkolku {to e denes, taka i majmunite nekoga{ bile posovr{eni otkolku {to se denes.339
336
ôvekojadstvoto bilo na Temnite, no ne na Belcite. Djurant istaknuva deka von Evropa ~ove~koto meso se jadelo kako poslastica, a vie Belcite vistinski premnogu se gadite. Ova se potvrduva i so toa {to kaj Temnite kanibalizmot opstoil se do vo posledno vreme. Gotite kako Mongoli ovaa tradicija ja prenele i vo Evropa. I vo nea se pojavil kanibalizmot. Djurant pi{i: kasni narodi, kako {to se Ircite, Ibercite, Piktite i Dancite vo 11 vek. Amin Maaluf, koga govori za Krstonosnite vojni videni od Arabjanite, kako zavojuvawe na Frankite...tie prodiraat kon Sirija i nivnoto ~ovekojadstvo.Se potvrduva, Temnite bile kanibalisti, a taa pojava bila prenesena i na Belcite niz Evropa. 337 Tie kako Temni bile i opstoile divi i kanibalisti. Tie od toa }e se otkaàt, no nikako izumrat... 338 U{te eden dokaz, deka Platonovata Atlantida bila prenesena so vojskata i flotata na Aleksandar Makedonski vo Indija...Tibet...Malezija...Indonezija...Tie prodolìle kon Istok,...i vo Amerika. 339 Majmunite gi imale site krvni grupi.Naprotiv,kaj ~ovekot prvobitna krvna grupa bila samo nulta.
208 Ako e za veruvawe na Rudolf [tajner, majmunite nastanale od ~ovekot, a sovremenite divjaci na Indonezija, Amazona i Afrika se najduvaat na pat postepeno preminuvawe vo majmunoliki stvorenija. Moè isto taka da se pretpostav deka sne`niot ~ovek e eden ogranok na podiven ~ovek. Dali toa e vistina ? Te{ko bilo {to da se utvrdi. Ama, hipotezata za potekloto na ~ove{tvoto od majmun ne e poubedliva od potekloto na majmunot od ~ovekot, oti vo prirodata osven stalniot evolucionen napredok postoi i regresiven evolucionen proces, koj vo slu~aj na ~ove{tvoto se narekuva vra}awe vo sostojba na divja{tvo (podovuvawe). Podivuvawe vo istorijata na ~ove{tvoto na Zemjata Kako sum svatil od prou~uvaweto na isto~nite literaturni izvori, masovnoto vra}awe vo sostojba na divja{tvo na lu|eto e povrzano so periodite na globalnite katastrofi. Na procesot na masovno podivuvawe podlegnale kako Atlanti|anite, taka i Arijevcite (lu|eto na na{ata civilizacija). Edino Lemurijancite go izbegnale masovnoto vra}awe vo sosatojba na divja{tvo (iako ne moè da se isklu~i delimi~no podivuvawe i vo nivniot slu~aj).Vo periodot na globalnata katstrofa na Lemurija, mnozinstvoto Lemurijanci stradale, ama tie podobri Lemurijanci oti{le pod zemja i gi uredile [ambala i Agarta. Vo sistemot na paralelen ìvot ([ambala i Agarta) Lemurijancite dostignale najvisoko nivoa na razvojot. Podatocite za podivuvawe na Lemurijancite vo literaturata ne sme na{le. Atlanti|anite podlegnale na procesot na masovno podivuvawe dvapati. Roduvaj}i se vo nedrite na lemurijanskata civilizacija, tie delimi~no ja preìveale globalnata lemurijska katastrofa i li{eni od rakovode~kata uloga na Lemurijancite, po~nale postepeno da se vra}aat na primitiven na~in na ìvot. Kako {to pi{i Lobsang Rampa (Doktor od Lasa, 1994., str. 236) naprednite plemiwa potpolno gi istisnale podivenite plemiwa Atlanti|ani i toa prodolìlo se dodeka ne bile otkrieni starite spisi na Lemurijancite. Na osnov na drevnite znaewa na Lemurijancite po~nal napredokot na civilizacijata na Atlanti|ani. Drugo masovno vra}awe vo sostojba na divja{tvo me|u Atlanti|anite e zaprimeteno po seop{tiot potop pred 850.000 godini. Lobsang Rampa (Doktor od Lasa, 1994, str. 239) za toa pi{i deka lu|eto ja zaboravile svojata kultura i se vratile vo sostojba na divja{tvo; sebe si pravele obleka od ìvotinski koì, se hranele so plodovi i nosele so sebe batini so kameni vrvovi. I taka, Atlanti|anite koi go preìveale seop{tiot potop vo najgolem broj slu~aevi postepeno podivele, gi potisnale arijevskite plemiwa i tie nastradale. Edino Atlanti|anite od Platonovoto ostrovo uspeale da go izbegnat procesot na podivuvawe i ja so~uvale svojata civilizacija se do 9.000 g.p.n.e., koga stradale od poslednata kosmi~ka kataklizama. Arijevcite, koi se za~nale vo nedrata na civilizacijata na Atlanti|anite i delimi~no go preìveale seop{tiot potop, isto taka podlegnale na procesot na masovno podivuvawe. Za toa svedo~at mnogu literarni izvori- E. P. Blavacka (Tajna Doktrina 1937., tom 2, str. 532), Lobsang Rampa (Doktor od Lasa, 1994., str. 239) i drugi. Vra}aweto vo sostojba divja{tvo me|u Arijevcite bilo tolku dlaboko i masovno da tek vo relativno skorata istorija (pred 18.000 godina) na prorocite im uspealo da go prekinat regresivniot tek na evolucija i da dovedat do napredok na ~ove{tvoto. Moè isto taka da se pretpostavi deka pred 11.000 godini po udarot na kometata Tifon za Zemjata do{lo do talas podivuvawe od izmenetite uslovi na Zemjata. Ama, site podiveni lu|e na Zemjata ne stradale; tie, kako {to znaeme, u{te sekoga{ se najduvaat vo mnogu regioni na Zemjata.340 Koi se divjaci ? Vo dene{no vreme divi i poludivi plemiwa moàt da se sretnat vo Indonezija, Nova Gvineja, Avstralija, Vietnam, île, Brazil, Peru, Bolivija, Ekvador, Sibir i mnogu zemji na Afrika. (Ama nikade gi nema Belcite, R.I.) Prou~uvawej}i ja literaturata, svativme deka me|u sovremenite divjaci ima potomci na tri osnovni rasi na Zemjata: Lemurijanci, Atlanti|ani i Arijevci.
340
Na Zemjata vrz lu|eto,ìvotnite i rastenijata vlijaat istite zakoni vo prirodata,bez privilegija.
209 Naj~udno e koga se govori za toa da me|u dene{nite divjaci moàt da se najdat potomci na drevnite i golemi Lemurijanci. Ama, E. P. Blavacka (Tajna doktrina, 1937., tom 2, str. 268) direktno pi{i deka plosnatoglavite avstraliski aborixini se direktni potomci na Lemurijancite. Rabotata na prou~uva~ite na isto~nata religija (Pilai 1956., Zvelebil 1972.) govori za toa deka Tamilite ([ri Lanka) isto taka se potomci na Lemurijancite. Dali e mo`no da se poveruva vo toa deka se do dene{niot den se so~uvani potomcite na Lemurijancite koi ìveele pred mnogu milioni godini ? E komplikuvano da se odgovori na toa pra{awe, pred se zatoa {to spomenatite aborixini ne se ozbilno prou~uvani od prespektiva na paleoanatomija. Mo`da navistina kaj plosnatoglavite avstraliski aborixini moàt da se primetat nekoi neobi~ni anatomski osobenosti koi se sloùvaat so opisite na Lemurijancite (razlika vo gradba na maksilarnite sinusi, grloto, zabite, lopaticite, racete, nozete i sli~no).341 Ista taa Blavacka na nekolku mesta vo svojata kniga ( Tajna doktrina, 1937., tom 2, str. 532, 482, 577) ukaùva deka nekoi aborixini od ostrovite na Tihiot Okean prestavuvaat direktni potomci na Atlanti|anite. Na mesto na tie ostrovi nekoga{ bil osnovniot kontinent Atlantida. Po negovoto potopuvawe ostanale ostrovi, na koi Atlanti|anite preìveale,i podivuvaj}i, se so~uvale do den dene{en vo vid na divjaci.(Temni, a bez Belci, R.I.) Dali e vistina ? Povtorno pra{awe za direktnite potomci na Atlanti|anite ne e prou~eno; neophodno e da se izvr{i anatomsko istraùvawa, da se izvede sporeduvawe so oblikot na Buda i sl. Naravno, direktnite potomci na Lemurijancite i Atlanti|anite (ako tie navistina postojat !) niz iljadi i milioni godini mo{ne se izmenile i postanale sli~ni na Ariejevcite, ama distinktivnite crti mo`da se za~uvani.342 Najgolemiot broj na divjaci prestavuvaat, po na{eto mislewe, samite Arijevci. Pri toa, kako {to mislam, na ostrovite na Tihiot Okean, kako izolovani, e mo`no da se sretnat rani Arijevci koi se podeleni vo nezapteni vremiwa vo prviot milineum po seop{tiot potop. Relativno ranite Arijevci moàt da bidat nekoi divjaci, koi ne se vklopuvaat vo oftalmolo{kata {ema. A taa oftalmolo{ka {ema pokaùva deka divjacite na Ju`na Amerika, nekoi divjaci na Avstralija, Nov Zeland i Sibir, pretstavuvaat relativno docni Arijevci, onie koi po~nale da se {irat po svetot od Tibet pred 18.000 godini. Iako zapravo toj tibetnski talas donel napredok na na{ata arievska civilizacija, sekoja grupa po migracijata vo razni regioni na Zemjata ne moèla da go izbegne regresivniot evolucionen proces so preminuvawe vo divja{tvo. Na primer, aborixinite na Amazonija po oftalmolo{kata {ema imaat isti koreni kako i Japoncite i Fincite, ama od niv se razlikuvaat so potpolno divja{tvo. (Amazoncite se Temni, a Japoncite me{anci, R.I.) Zna~i, problemot na divjacite na zemjata e interesna i sloèna nau~na problematika i o~igledno ~eka da bide istraèna. Dali divjacite }e opstanat ? Da bi odgovoril na ova pra{awe, sebe }e si dopu{tam da navedam dva primeri. Pred nekolku godini, doktorot A. J. Salihova i mene ne povikale zaradi demonstracija na na{ite o~ni operacii vo gradot Manaus (vo Brazil), koj se najduva vo samoto sredi{te na bazenot Amazona. Po nedela dena so napregnata hirur{ka rabota, nas ne odnesle so brod~eto vo dlabina na amazonskite xungli, nas da ni bi ja pokaàle lokalnata ezgzotika. No}ta ni predloìle da odime vo lov na krokodili. Pri svetlosta so halogena lampa, o~ite na krokodilot so svetlo zelena svetlost, i na motorniot ~amec e mo`no bukvalno da se doplovi tik do nego. Krokodilot zaslepen so svetlosta e mo`no da se dotakni so stap, a
341
So pritiskawe na ~erepite tie se deformiraat...Toa se pravi i so kapi. Sekoj koj leì na tvrda pernica, ~ustvuva bolka, pa mora da ja promeni stranata na glavata, taa se izdolùva... Toa se odnesuva i za drugite delovi. E poznat brigiskiot kowarski na~in na povojuvawe na decata, koga me|u nozete se stava me|udel, tkaenina, taka tie se krivat={irat. Karlicata na Mongolite od javawe e ra{irena... 342 Ima bela rasa, kako sprotivnost na temnite rasi. Me|utoa, formata na glavata ne e odlika na rasata, {to vaì za nejzinite delovi, koi spored uslovite moàt da se menuvaat. Za s da se potvrdi, podatocite moraat biometriski da se obrabotat. Vo nikoj slu~aj ne smee da se odi na proveruvawe na razlikite me|u grupite=rasite so t-test, tuku nego treba da mu prethodi F-test ostranuvaj}i gi gre{kite vo sostavuvawe na grupite,koi se predmet na obrabotka.Pak,samo so t-test obrabotkite se rasisti~ki...
210 krokoldi~iwata duri e mo`no da se fatat so racete. Lovot na krokodilite e zabranet, pa se ograni~ivme samo na naru{uvawe mirot na ogromnite reptili, od koi se ledilo srceto. Ama, mene me zaprepastilo ogromniot broj na krokodili; na sekoj 150-200 metri moèle da se vidat svetle~kite o~i na krokodilite. Utroto doktorot A. J. Salihov ulovil na jadica piran, upotrebuvaj}i kako mamec ostatoci od jadeweto na masata. Vo ustata na poluìviot piran mu stavivme granka palec debela, a toj ja pregrizal so lesno dvièwe na uàsnite ~elusti. Ponatamu re{ile nas da ni gi pokaàt poludivite lokalni Indijanci. Koga doplovivme vo nivnoto selce, voda~ot rekol deka v~era ovde videle ogromna anakonda, dolga okolu 20 metri. Nivnite ìveali{ta bile krajni siroma{ki. Bile sklepani od {tici, potsetuvale na koko{arnici i bile postaveni na niski ko~evi nad povr{inata na vodata na bregot. Indijancite vr{ele nu`da niz otvorite na podot, a tuka i zemale voda za piewe. Rogozinite i ne{to sadovi go pravele seto poku}stvo. Pantalonite i maicite- nu`na obleka. Temperaturata na Amazonija stalno iznosi 30-35 stepeni. Tuka nema komarci i drugi insekti koi cicaat krv. Amazonskite Indijanci ìveat od sobirawe na lateks od kau~ukovi drva i ribolov. Tie gi frlaat mreìte, isprepleteni od jaìna, na ribite piraraka, ~ija teìna dostignuva 300 kilogrami. Ako ja fatat ribata- e jadi celo selo, ako ne- site gladuvaat. - Kaète mi- go zapra{av eden od Indijancite, koj pomalku govorel angliski- dali krokodilite i anakondite gi napa|aat lu|eto ? - Naravno- odgovoril Indijanecot.- Krokodilite jadat èni, a anakondite maì. - Zo{to ba{ taka se izbirlivi ? - Eno, pogledajte ja mojata vtora èna- pokaùvaj}i so glavata Indijanecot prema rekata.- Taa peri sadovi na bregot. Taka i mojata prva èna perela sadovi na bregot koga neprimetno pri{ol krokodilot, ja odvlekol vo vodata i rastrgal. - I toa ~esto se slu~uva ? - êsto, mo{ne ~esto. Krokodilot izel dve èni na mojot sosed. Mnogu deca jadat krokodilite. - Dali se pla{ite za svojata vtora èna ? - Naravno da se pla{am. I nea, verojatno, isto taka }e ja izedi krokodil. Eden pat ve}e ja napadnal, ama mu pobegna. @eninata dol`nost e da peri sadovi na bregot. Ako i nea ja izede krokodil, }e zemam treta- tmurno odgovoril indijanecot. - A anakondite napa|aat maì ? - Da, mnogu maì stradaat od anakondi vo pra{umata. - Zo{to ? - Sigurno ste videle deka pra{umata e mo{ne gusta. Po nea e mo`no da se odi edino po pat~iwata. Site ìvotni odat po pat~iwata. Nie, maìte, isto taka odime po pat~iwata koga go sobirame lateksot. A zmijata- anakonda najduva takvo pat~e. Se zaka~uva na drvo nad nego i ~eka plen. Anakondite napa|aat se ìvo: bilo ~ovek, bilo tapir (diva sviwa)...Evo, minatata godina anakonda go progoltala mojot brat bliznak, samo ka~ketot ostanal. Pred toa vo pra{umata nestanal negoviot sin. Isto taka anakondite... (Vepar=vapar, tapir, R.I.) - Anakondite se golemi ? - Gi ima mo{ne golemi, a ima i pomali, koi goltat samo deca. - Dali imate oru`je da se branite ? - Ne, oru`je nemame. Imamo samo ova- Indijanecot ja pokaàl svojata stra~ara. - Zo{to nemate oru`je ? - Premnogu e skapo. - Zar e te{ko da se zaraboti za oru`je ?- insistirav.- Na kraj krai{ta, ribata e mo`no da se ise~i, zasoli i prodava vo gradot, a ne smesto da e izede celo selo. Moè da se pravi name{taj od crveni drva i prodavaat. Moète da pravete sitnici od drvata ili preparirate pirani- sigurno }e postojat pobaruvawa za niv. Moète da sobirate i prodavate plodovi. Moète da odgleduvate p~enka, {e}erna trska, kafe, kakao, ananas...Zo{to toa ne go pravite ? - Nie toa ne go znaeme- àlosno rekol Indijanecot.
211 - Dali ima me|u vas obrazuvani lu|e ? - Ne. (Indijancite bile Mongoli, a Maite...Belci od makedonskata flota, R.I.) - Site ste nepismeni ? Ne znaete da ~itate ? - Ne. (Belcite imale piramidi..., Indijancite ni{to, R.I.) - Dali imate poglavica ? - Da. (Indijancite imale poglavica koj bil kako niv, vo se razli~no od Belcite,R.I) - On, sigurno, umee da ~ita i pi{i ? - Ne. Toj ìvee kako i nie- progovoril Indijanecot. (Indijenec=Indijanec, R.I.) - A kako Vie znaete angliski jazik ? - Kako dete otidov vo gradot i tamu ìveev niz godini pokraj hotelite. Tamu nau~iv da govoram angliski. - So {to se bavevte vo gradot ? - Prosev, nosev kufer, ~istev |ubre- rekol Indijanecot. - A kade ìveevte ? - Na ulica...posle sogradiv ku}a vo sanduk. - Dali vi pomoga dràvata da se obrazuvate, da nau~ite da ìveete kako belci ? - Da. Ama, nie ne znaeme da ìveeme kako belci.343 Zamol~iv. Mra~na bezizleznost izbivala od toj ~ovek. Mi postanalo àl. Sakav da mu pomognam. Uvidov deka tie lu|e ne odrùvaat kontakt so belcite; tie po~nuvaat da ~ustvuvaat opteretuva~ki psiholo{ki kompleks bezvrednost i zaradi toa u{te pobrzo se degradiraat i izumiraat. Tie lu|e u{te ne se sosem podiveni, ne ìveat potpolno samo so instiktite, tie u{te sekoga{ se vo sostojba da ~ustvuvaat poniùvawe poradi svojata nerazvienost. Tie lu|e, ponajverojatno, bile sre}ni vsredina na divata priroda, ja ~ustvuvale svojata nadmo} nad divite yverovi. Ponajverojatno tie da ni pretpostavuvale deka drugite grupi lu|e oti{le daleku napred: napravile ma{ini, sistem na obrazuvawe, izgradile gradovi i sl. E mo`no vo dlabina na du{ata tie maglovito da sva}aat deka vremeto nepovratno e protra~eno, deka tie lagodno i netalentovano lizgale niz padinata na regresivniot razvoj, zaboravaj}i gi se pove}e i pove}e svoite golemi pretci i se pove}e i pove}e pribliùvaj}i se na neduhovnata diva priroda. Tie lu|e, o~igledno, ne razbiraat deka evolucijata ne dopu{ta stabilna sostojba, da postoi izbor pome|u samo dve mo`nosti: napredok ili nazadok, a zaradi napredokot e neophodno e neophodno da se vloùvaat napori, ogromni napori.344 Ne ka~ile na ~amec i odvezle do hotelot. Ponatamu nas so avtomobil ne dovedoa do skeleto preku Amazon. Se ka~iv na skeleto i ja pogledav okolinata: po bregovite na Amazon na tesniot prostor bile na~i~kani jadnite selski kolibi. Pokraj mene stoelo indijansko de~ence vo izvalkana majica so ruèn napis: Kauboj. Toj nostalgi~no gi gledal kolibite kade, o~igledno, i ìveel. Go pogledav de~koto i pomisliv deka nego nikoj nema da mu pruì obrazuvawe, deka negovata sudbina e odredena so nazadnite besrabotewa na negovite dale~ni predci, i toj cel ìvot }e go pomine vo edna od tie kolibi vo kolku ne go izede krokodil ili anakonda. (Avtorot E. Mulda{ev bil samo pravoslavna tn.slovenska du{a, R.I.) De~koto go fatil mojot pogled i ponizno se nasmevna. A jas stoev pokraj nego- visok, bel i samouveren. Imav sre}a- moite dale~ni pretci, rabotej}i uporno, odele po pat na napredokot. (Visok i bel Belec nasproti nizok i temen Indijanec, R.I.) Drug primer, koj sakav da go navedam, se odnesuva na Sibir (reon na poluostrovoto Tajmir). Odevme so sloèna mar{uta i dojdovme na mestoto kade, kako se raskaùva, ~ove~ka noga ne stapnala. Pa|al sneg pome{an so do`d. Okolu bilo tundra, isprese~ena so kameni
343
Se potvrduva, Belcite ne bile od ova genetsko-geografsko podra~je koe bilo zaedno so afri~koto i indiskoto,od koe proizleglo mongolskoto,a Mongolite preminale vo Severna Amerika okolu 13.000 g.p.n.e. i vo Ju`na Amerika stignale okolu 8.000 g.p.n.e. Na ova podra~je ìveat ìvotni i rastenija kako vo Afrika i Indija, kako sprotivnost na Belcite krvna grupa A, koja vo ishranata bila vegeterijanska za ìtarici, leguminozi itn. Sledi Belcite da nemaat vrska so Platonova Atlantida, koja spored nego taa postoela koga ve}e Belcite imale doma{ni ìvotni i bile zemjodelci, vo s razli~no od ona {to naveduva avtorot. Pak, Belci=Belci, Indijanci=Indijanci bilo mnogu pred 13.000 g.p.n.e. 344 Zna~i, Belci=Belci. Za niv, vo sporedba na Mongolite, pa vakvi bile i Indijancite, Vajgand veli: ìtelite od Makedonija bile popametni od onie vo Bugarija, a kako i deka Toskite=Skiptarite bile pointiligentni od Gegite=Arnautite. Kaj nego Bugarite i Gegite imale mongolsko poteklo. A i ovde.
212 klisuri. Bilo mo{ne ladno, imavme èlba da se sklonime od sepoprisutniot veter koj se zavlekuval vo sekoja pora.(Tundrite bile mongolski,kade talkale Belcite so ìvotni...,R.I.) Odnenade` vo tundrata zagledavme {ator na odgleduva~i na eleni. Obraduvaj}i se, mu prijdovme na {atorot. Zalaele psite, od {atorot izlegle nekolku lu|e oble~eni vo obleka od elenska koà. Najstariot od niv se udiral po gradite, velej}i: - Gazda. Go simnav ranecot i isto taka udiraj}i se po gradite rekov: - Gazda. Odgleduva~ot na elenite pokaàl na {atorot i rekol: - Dobro Vlegovme vo {atorot i sednale na elenskata koà. Postanalo toplo. Rekov: - Dobro Se ~ustvuvalo deka gazdata na {atorot od ruskiot znae samo dva zbora. Toj me pogledna, pokaàl na kazanot so vareno elensko meso i rekol: - Gazda, dobro. Doma}inot so o{ter pogled go o{inal svoeto semejstvo i na{ite momci, potoa pokaàl na sebe i mene i rekol: - Gazda, dobro. Od toa svativ deka samo nie, glavni, moème da popieme. Turiv rakija i ja ispivme. Gazdata se zacrvenal i rekol: - Gazda, dobro. Jas se posluìv so elensko meso i isto taka rekov: - Gazda, dobro. Razgovorot zamrel. Se smra~ilo, po~navme da se spremame na spiewe. Iznenadno doma}inot pokaàl na edna od ènite od {atorot i otse~no rekol: - Gazda, dobro. Znaev za toj obi~aj na narodite, ama se zbuniv, i pokaùvaj}i so racete deka sakam da spijam, rekov: - Gazda, dobro. Na krajot na doma}inot mu dosadilo da me nagovoruva. Zaspavme. Utroto doma}inot, ispra}aj}i ne nas, podignal eden od na{ite ranci, vdahnal, pokaùvaj}i deka e te{ko, a potoa ponovo i prijde na spomenatata èna, ja potapkal i prekorno rekol: - Eh, gazda, dobro. Go odredivme azimutot i trgnavme. Po nekolku kilometri,prese~uvaj}i go klanecot, neo~ekuvano naidovme na u{te eden odgleduva~ na eleni, koj se vozel so sanka. Toj dobro govorel ruski. Zastanavme i porazgovaravme. Se ispostavilo deka toj nekolku godini ìveal vo naselbata. Na krajot se propil i sega logoruva zaedno so semejstvoto odgleduva~i na eleni kaj koe bevme. - Stariot (gazda- E. M.) e mo{ne mudar. Toj logoruva na najnenaseleni mesta, izbegnuvaj}i da se sretne so belite lu|e. Toj znae deka na{ite lu|e (Nenci- E. M.) lo{o go podnesuvaat kontaktot so belcite, propivaat i umiraat.Da nastavev da ìveam so belcite, i jas ve}e bi umrel. Stariot me spasi. Ama, vo tundrite se se pove}e i pove}e belci, tie letaat so helihopteri, se vozat so xipovi. Nie odime se ponatamu i ponatamu na sever, naskoro nemame kade da odime. (Ne bile mongolski grozjeto, ovo{jeto, ìtaricite...za rakija..., R.I.) I taka, dali divjacite i poludivjacite }e opstojat ? Najverojatno deka nema. Sozdavaweto na ve{ta~kite povolni uslovi za niv e besmisleno, oti napredok e moèn samo uz pomo{ na voqa, èlba za borba i prevazilaèwe na prepreki zaradi idnina. Nazadnoto besrabotewe na dale~nite pretci koi dozvolile postepeno da se preminuva vo divja{tvo, se pokaàl kako smrten grev. (Belec=Belec, Mongolol=Mongol, R.I.) Faktori na podivuvawe Kako {to ve}e zapazivme, eden od glavnite faktori na podivuvawe e lenosta na dale~nite pretci. Lenosta sekoga{ e regresivna, zatoa {to ~ovekot sozdaden kako samorazviva~ki (progresiven) princip. Lenite pokolenija koi gi smenuvaat edni drugi duri ni ne primetuvaat deka kaj niv postepeno se degradiraat mnogu duhovni elementi, pred se voqata, a
213 odma po toa se degradira i mozokot. Od pokolenijata vo poklenija se pojavuvaat se pomalku sosobni lu|e i kaj lu|eto se pove}e po~nuva da preovladuva ìvotinski element (jadewe, spiewe, razmnoùvawe, itn.).345 (Lovcite i ribarite bile leni, nerabotnici..., R.I.) Drug faktor na podivuvawe, po na{eto mislewe, e izolovanosta. Potvrda za toa e {to ìtelite na malite izolovani ostrovi voglvnom se divjaci. Vo vrska so toa isto taka moè da se primeti èlbata na nekoi mali narodi, na primer ê~eni, da se izoliraat vo vid na suvereni dràvi moè da bide faktor na regresija, oti me{aweto na krvta i podinami~niot ìvot vo ramkite na pogolema dràva sekoga{ go pogoduva napredokot. Sleden faktor na podivuvawe e fanati~niot totalitaren karakter na vladeeweto na nekoi dràvi ili plemiwa. Vladetelot propoveduva nekakva teritorijaili ~initel (komunizam, religija, {amanstvo, prinesuvawe na `rtvi i sli~no) i formirawe na totalitarno op{testvo, zasnovano na fanati~na vera vo taa teorija ili ~initel; site protivnici se progonuvaat i uni{tuvaat. Pred se na progoni podlegnuvaat najsposobnite lu|e, ~ie duhovno novoa e iznad fanatizmot i prema koi vladee~kata klika ~ustvuva zavist. Postepeno brojot na sposobnite lu|e opa|a, a vo op{testvoto se pove}e mah zemaat divite zakoni i divite obi~aji. Kako na primer za toa moè da posluì SSSR (leninisti~ka i stalinisti~ka represija,koi dovele do o{tra degradacija pred se na selata i na{ata zemja, od golem izvoznik na ìtarici, se pretvorila vo uvoznik) i Irak (fanati~na muslimanska vera). I na krajot, najvaèn faktor na podivuvawe se globalnite katastrofi, koi gi vra}aat preìveanite vo uslovi na primitivni na~ini na proizvostvo. I samo so ogromen napor na voqa i predvzemlivost moàt da se spasat lu|eto od brzoto nastapuvawe na divja{tvoto. Samadi- protivteà na divja{tvoto Steknavme vpe~atok deka ako napredokot prestavuva teòk i dolgotraen evolucionen proces, nazaduvaweto na op{testvoto so preminuvawe vo divja{tvo se odviva polesno i pokratko. E razbirlivo deka procesot na uni{tuvawe, i vo ramkite na evolucijata, e potrebno pomalku napori otkolku za procesot na izgraduvawe. Vo istorijata na ~ove{tvoto, o~igledno bile mnogu priliki da trgne so nepovraten pat masovnata degradacija i podivuvawe. Svedo{tvoto za toa moàt da se najdat vo site religiozni i literarni izvori posveteni na antropogenezata. I vo site izvori se ukaùva deka ba{ vo tie periodi, koga nazaduvaweto na ~ove{tvoto poprima opasna tendencija da postane nepovratno, na zemjata niotkade se pojavuvaat proroci koi se trudat, koristej}i ja mo}ta na duhot, da ja preokrenat tendencijata na nazaduvawe i da go usmerat ~ove{tvoto kon konstruktivni progresivni po~etoci. Nie ve}e govorevme za hipoteti~kiot zaklu~ok deka prorocite koi se pojavuvale na Zemjata izleguvaat od Genfondot na ~ove{tvoto. Ottuka moè da se zaklu~i deka Genfondot na ~ove{tvoto i fenomenot na samadija na kogo toj se zasniva bile napraveni na Zemjata so cel da se spre~i vra}awe vo sostojba divja{tvo. Mudrite zemji [ambala i Agarta nas ne posmatraat i analiziraat, ocenuvaj}i koga e mig da go povika vo pomo{ svetiot Genfond na ~ove{tvoto, vo kogo se skoncetrirale najdobri lu|e na poslednite tri civilizacii na Zemjata. Nekoi narodi i plemiwa, koi sebe si dopu{tile dokono da preminat vo divja{tvo, se prepu{taat na regresivniot evolucionen proces, ama drugite se podvrgnuvaat na duhovnoto vlijanie na prorokot vo ~ie deluvawe moàt da se vidat osobini na veli~enstvenosti na znaewata na [ambala i samiot Tvorec. Zavr{uvaj}i go ova poglavje za divja{tvoto, neo~ekuvano sum pomislil deka nazaduvaweto vo op{testvoto po~nuva koga nad poedincite i nad nekoja zemja vo celina se nadnese negativna aura, koga pesimizmot se zameni so optimizam i prevladee negativnata psihi~ka energija i nasladuvaweto so negativni aspekti na ìvotot. A zar negativnata aura se nadnela nad Rusija ?- bev prinuden da zaklu~am, i od toa mi postanalo nelagodno. Glava 6
345
Brigija, koja bila nositel na s, taa kako najrazviena ne sakala da vleze vo Makedonija. Koga taa vo nea vlegle, ponatamu vo izvorite duri vo novata era, a i vo 16 vek, se sre}ava nejzinoto ime, za samosvesta na Brigite. Isto taka, pa taa kako pove}ebo`na bila najnparedna. Taa nazadnala so ednoboèstvoto, hristijanstvoto, a premnogu so islamot.Sledat balkanski i svetski vojni. Taa samo zaostanala.
214 NEGATIVNA AURA NAD RUSIJA Na sekoj stranec Rusija proizveduva dvostruk vpe~atok: edna strana, od nea zra~i snaga, oti taa zemja poseduva ogromni teritorii i ima najgolema intelektualno-nau~na mo}, a od druga strana- Rusite ne se vo sostojba da go organiziraat pomalku-pove}e ednostavniot ìvot, se stesnati vo mali bedni stanovi, odat po ruiniranite vlezovi, gazat po kali{tata. Paradoksalna ruska du{a se objasnuva so se i so se{to- vlijanieto na ruskite mrazevi, deluvawe na ruskite prostranstva, so isto~niot element vo ruskata du{a i sl. Ama, da ja pogledame Rusija od perspektiva na ona {to e posvetena ovaa kniga. (isto~en=mongolski el., R.I.) [to Nostradamus govorel za Rusija Godinata 1555. golemiot francuski prorok Nostradamus pi{el deka na po~etokot na 20. vek vo zemjata Akvilon (Rusija- E. M.) }e dojde sam Antihrist i }e vladee so taa zemja vo dva obi~ai, ~ii datumi na roduvawe se razlikuvaat za 9 godini, 9 meseci i 9 ~asovi. Kolku go svativ prou~uvaweto na Nostradamus, datumite na roduvawe na Lenin i Stalin se razlikuvaat za spomenatite dve devetki. Isti tie prou~uva~i pretpostavuvaat deka duhot na Lenin se preselil vo teloto na Stalin, isteruvaj}i go negoviot poslab duh. Nostradamus isto taka pi{el deka Antihristovoto vladeewe vo zemjata Akvilon }e se sproveduva taka {to nad taa zemja }e se nadnese negativna psihi~ka aura i lu|eto me|usebno }e se uni{tuvaat. Jas ne se osuduvam da go procenuvam Nostradamus i nesum ubeden dali ispravno sum gi svatil prou~uva~ite na golemiot prorok, ama podudarenosta so doa|aweto i vladeeweto na bol{evi}ite se nametnuva samo po sebe. Jas ne sakam da gi navreduvam mnogu stari lu|e, ~ij ìvot bil posveten na izgraduvawe na komunizmot, ama ~initelot ostanuva ~initel- Leninovata i Stalinovata represija odnela milioni ìvoti na najdobrite lu|e na Rusija (SSSR). Kultot na vlasta do{ol do vrvot, poradi nego ne àlele nikogo- ni najdobrite selani (kulaci), ni najdobrite pisateli, ni najdobrite nau~nici, ni ruskata aristokratija. Pod nadvore{no ubavata parola ednakvost se koseni site onie koi bile povisoki od sumornata osrednost. Pod parola diktatura na proleterijatot (vo ~ija besmislenost nema sumlivost, bidej}i toa e diktatura na izvr{iteli) rabotnicite se sprotistavuvale na intelegencijata, {to isto taka sluèlo na za~vrstuvawe na kultot na vlasta. Potpolnoto podop{testvuvawe ne ostavilo mesto za razvoj na ~ovekot kako li~nost. Dosadnite partiski {abloni ne ostavuvale mesto za razvoj na ~ovekot kako li~nost. Dosadnite partiski {abloni im se vrezuvani na lu|eto vo mozokot kako molitvi. Religijata bila stavena von zakonot. Negativna komunisti~ka aura nad Rusija Zo{to komunizmot, vo ~ija anti~ove~ka su{tina ne moè da se sumwa, uspeala da se vkoreni na taka dolg period ? Od prespektiva na koncepcija na Univerzalniot informacionen prostor, idejata na komunizmot go koristela mo}niot oblik na negativnata psihi~ka energija, taka da moèla da go zagu{i ispoluvaweto na psihi~kata energija. Kako {to mene mi izgleda, idejata na komunizmot vo masovniot vid go koristela onoj oblik na negativna psihi~ka energija vo ~ija osnova leì zavist. Zavist- toa e mo{ne rasprostraneta pojava me|u lu|eto: slabiot mu zaviduva na pojakiot, ru`nata èna mu zaviduva na ubavata, osredniot mu zaviduva na talentot, siramaviot mu zaviduva na bogatiot itn. Zavist prestavuva osnova na mnogu negativni momenti vo na{iot ìvot: jadikovawe, pakost, gu{ewe na talenti itn. Op{testvoto se trudi da go spre~i ispoluvaweto na zavista, sozdavaj}i razni zakoni i teorii- inaku se {to e napredno bi bilo uni{teno na ugod na slatkiot instikt na zavidliviot. Zavidliviot ne moè da se smiri. Nego denono}no go grizi ~ustvoto na sopstvena pomala vrednost vo sporeduvawe so nekoi talentiran ~ovek. Ako ~ustvoto na zavist e zagu{eno, ~ovekot ìvee pomalku ili pove}e miren ìvot, ama ako toa ~ustvo se probudi, toa se pretvoruva vo bolesna i tegobna manija. Se se}avam na eden direktor na institut koj mi rekol vo periodot na razredot na nau~niot pravec: Jas veruvam deka tvoite operacii im donesuvaat korist na lu|eto. Ama jas }e se boram protiv tebe. Mulda{ev, }e te uni{tam, pa makar se izgubil. Komunisti~kata ideja ednakvost se ozakonuva, pred se, ednakvi prava za slabiot i jakiot, glupiot i pametniot, siroma{niot i bogatiot, a povrzano so toa, se ozakonuva i ~ustvoto zavist na slabiot prema jakiot, glupiot prema pametniot, siromaviot prema bogati-
215 ot. Zavidlivecot koj vo dlabina na du{ata ~ustvuva deka istite prava u{te sekoga{ ne zna~at isti sposobnosti, smesta po~nuva da se koristi so tie ednakvi prava na ugod na svojata qubena zavist. Zapravo zatoa komunistite uspeale samo za nekolku meseci da organiziraat represii protiv kulacite, aristotkratite i nau~nicite. Negativnata psihi~ka energija vo oblik na plima na zavist prema mo}nite na celiot svet bil nivni sojuznik. Jas mislam deka komunistite vo dlabina na du{ata svatile deka religijata im e protivnik, oti govori za Onoj Svet, so boènsko poteklo na ~ovekot i gi propagira pozitivnite psihi~ki momenti (dobro, qubov i sl.) koi tolku se tolku protivre~ni na nivnoto naglasuvawe na negativnata psihi~ka energija. Zatoa komunistite ja uni{tile religijata i sozdale svoi bogovi- Lenin, Stalin i drugi- bogovi na zavist. Kultot na vlasta dostignal vrvodrekuvawe od Vi{iot Um i negovata zamena so voda~ite nalik na idoli. Edna od pozitivna pojava koi komunistite ne smeele potpolno da go uni{tat bilo znaeweto. Toa im bilo neophodno, da bi ja izvele svetskata revolucija. Propagandata na komunisti~kite ideji me|u nau~nite rabotnici bilo posebna sna`na, e vovedena partijnost na nauka, a vode~kite i slobodoqubivite nau~nici (Vavilov i dr.) se podvrganti na represii. (Akvilon=a k vilon; Vavilov=Vavilot=Vavilon=va vilon; Vasile=va sile=, R.I.) Ama, ipak ne moè da se re~e deka site lu|e koi ìveele vo komunizmot bile potpolno privrzani na psihi~kata energija koja se nadnela nad dràvata. Naprotiv, kaj mnogu se probudile dlaboki vnatre{ni ~ustva na otpor so nastapuvawe na psihi~kiot negativizam, i tie se borele, nekoi direktno, a nekoi posredno, da ipak bar vo nekoja mera trijumfiraat pozitivnite aspekti na ìvotot. Na primer, morame da priznaeme deka vo socijalisti~kiot period vo Rusija naukata doìveala buren razvoj, uprkos na toa {to nau~nicite primale bedna plata i vo mnogu bile odvoeni od ostanatiot nau~en svet, ama, o~igledno, deluvale odredeni èlbi ~ovekot da se potvrdi makar so steknuvawe na znaewa, za ~ija boèstvenost mu {epetela karmata. Ili {iroko se rasprostranilo planinarstvoto, pri koe ~ovekot, upatuvaj}i se vo planinite ili vo tajgite, bi se potvrduval sebe vo borba so divata priroda so koja nema kompromis i kade na kocka ne se stava rezultatot, ve}e ìvotot. Zapravo tie se lu|e, koi umeele vo vreme na komunisti~kiot reìm da najdat kutak za pozitivna konstruktivna delatnost, ja spasile Rusija (SSSR), ne dopu{tuvaj}i i nejze da se lizne niz padinata na vnatre{noto samouni{tuvawe, pa duri i go so~uvale nejziniot status na golema dràva. Tie lu|e bile pravi borci, koi so svojata pozitivna psihi~ka energija se sprotistavile na politikata na u~vrstuvawe na totalitarniot psihi~ki negativizam. Tie lu|e moàt da se nare~at junaci, oti tie ne dopu{tile negativnite sili da ja pretvorat Rusija (SSSR) vo opa|a~ka, lena i polugladna zemja, kakvi se Kuba i Kamboxa (vo tie zemji sum bil i ova moàm da go kaàm so potpolno uveruvawe). Me|u tie lu|e bilo kako nau~nici, taka i lekari, u~iteli, rabotnici, a isto taka i partiski rabotnici. Pred tie lu|e morame da ja simnene kapata, oti tie ne samo da gradele, tuku gradele vo periodot na vladeeweto na crnite negativni sili. A partiskata kni{ka, koi ja imale tie lu|e, ne im pre~ela konstruktivno da rabotat. Ajde sega da se potrudime da odgovorime na pra{awe koe e postaveno na po~etokot na ovaa glava, za paradoksalna Rusija. Odgovor se nametnuva sam po sebe- onoj del Rusi koj vo borba so negativizmot izgradil pozitivni ìvotni aspekti, go za~vrstil i za~uval visokiot nau~no- intelektualniot potencijal na taa zemja, a onoj del Rusi koj vo godinite so komunizmot se prepu{til so negativnite psihi~ki aspekti, spadnal na ulogata na ravnodu{nite, pijanici i ogor~eni gra|ani, koi postepeno po~nuvaat da im zaviduvaat na site i plukaat vo ist zaedni~ki bunar od kogo i samite pijat. I ete, komunisti~kiot reìm e svrgnat, nastanal kapitalizam. Kako e denes ? Negativna kapitalisti~ka aura nad Rusija Na Rusite im izgledalo deka po padot na komunisti~kiot reìm se }e postane dobro, deka ìvotot }e se izmeni na podobro. Nastanal period na politi~ki romantizam, koga, se pokrenati glasnost, Rusite so zanos ja kritikuvale komunisti~kata minatost, duri herojski pozitivni momenti za koi govorevme. Se odvivalo ùdeno nasladuvawe i prexvakuwe na starite komunisti~ki negativnosti, bez ozbilni probawa da se po~ne konstruktivna pozitivna rabota, {to ja odràlo negativnata aura nad na{ata zemja. Gotovo site kanditati i pretstavnici, pratenici i drugi organi na vlasta dobivale priznanie ne tolku na osnova
216 svoite programi, kolku na osnova na kritikata na minatoto. Na{ata zemja ne moèla da se otrgne od negativnata aura: so tekot na mnogu godini taa nejze i postanala pobliska, a razgovorite za lo{ite raboti poblagi od vistinskata i napornata rabota da se izgradi novo op{testvo. Ne se na{ol ~ovek koj glasno, na site strani bi povikal: Prekinete da se nasladuvate ! Ajde da rabotite ! Na{ata zemja od komunizmot se liznala vo diviot kapitalizam vo ~ija negativna su{tina ne bi trebalo da se sumwa. Vo toj period bev naroden pratenik na RSFSR. Vo su{tina uviduvav do {to moè da dovede priklonuvaweto na diviot kapitalizam, oti sum bil vo mnogu zemji i moèv da sporeduvam. Se domognav so zborovi na govornoto sobranite i svrtuvaj}i mu se na B. N. Jelcin, koj sedel pozadi vo pretsedni{tvoto, rekov: - Boris Nikolajevi~ ! Sum bil vo Kolumbija i vidov deka nivnoto op{testvo se razdelilo na superbogati, koi ìveat vo ku}ite koi se kako tvrdini so kuli so mitrolezi, i nevideni siromasi, koi edino moàt da otimaat. Ako vo potpolnost gi oslobodime cenite i ja oslabime dràvnata kontrola,mo{ne brzo }e upadneme vo kolumbiskata varijanta na razvoj. Osloboduvaj}i se od komunisti~kite stegi, sekoj drug Rus, osetuvaj}i ja slobodata, }e postane lopov, oti nad niv do den denes se nadnosuva negativna psihi~ka aura i toj ne e spremen konstruktivno da raboti bez èstoka disciplina, na koja naviknal vo godinite na komunizmot. îsto ekonomski proekti za koi Vie govorite i koi vo golema mera se pozajmeni od Zapad, nema da bidat delotvorni vo edna postkumunisti~ka zemja. Bi trebalo da se obrati vnimanie na japonsko-kineska varijanta na razvoj. Deng Hsijao Ping... - Za kogo ste Vie, za Jelcin ili za komunistite ?- me prekina nekoj od salata. - Da ! Za kogo Vie pozivate da se glasa ?- zapra{al B. N. Jelcin. - Jas }e glasam za Jelcin- odvrativ so napor. Naredniot den, centralnata televizija vo programata Vreme go prikaàla mojot govor, posebno deka }e glasam za Jelcin. Vo toa vreme na{eto op{testvo bilo podeleno na dva pola i strasno se upu{talo vo politi~ka borba, zaboravaj}i na konstruktivna pozitivna rabota. Vo toj mig toa ne bilo spremno da go slu{ne predupreduvaweto deka kapitalizmot ne e ~aroben stolwak, tuku treba da se gradi pod rigorozna kontrola i disciplina. Negativnata komunistika aura nad na{ata zemja ne se razgradila, tuku preminala vo sumanutoeufori~na aura na diviot kapitalizam. Denes moème ponosno da kaème deka e izgraden div kriminalen kapitalizam. Za eufori~no- negativna psihi~ka energija, koja se zasnova na toa se da e dopu{teno i na veli~ewe na ~ovekot koj ume{no krade, na{ata zemja platila stotini miljardi dolari koi se izneseni vo stranstvo, so pad na proizvodstvoto, osiroma{uvawe na resursite, slabeewe na vojskata, raspa|awe na stara Rusija (SSSR) itn. Maslo na oganot dolivale i dolivaat novinarite. Pogledajte bilo koja strana na bilo koja na{a novina: sekoga{ i sekade se nasladuvaat so negativni (kriminalni hroniki, vnatre{na politika i dr.) vo intervjuata novinarite postavuvaat prevashodno zaedni~ko pra{awe, gotovo za sekoja li~nost govorat vo crni nijansi itn. Ne samo deka vo nijansi na novinite preovladuva crna boja, tuku novinarite se takmi~at vo nasladuvawe so nijansi crna boja. Ako novinarite makar i na sekunda bi pomislile deka ne e neophodno samo negativna pravda, tuku e neophodno da se iznesuvaat i pozitivni momenti na ìvotot, bi postignale dva va`na momenti: prvo, negativna pravda sporedena so pozitivni pojavi vo ìvotot bi bila poefikasna, a drugo, lu|eto, ~itaj}i gi pozitivnite informacii, bi zra~ele pozitivna psihi~ka energija, koja e vo sostojba da se sprotistavi na negativnata aura nad Rusija. A zar vo na{ata zemja nema za {to da se govori vo pozitiven smisol- vo prodavnicite se pojavila roba, ima dobri farmeri, napredni kolhozi, dostignuvawe na naukata i tehnikata i sl. E neophodno da se pi{i za ruskiot i patriotski duh i duri pomalku i pofaluva- toa go podignuva tonusot i duhot na Rusija, oti na Rusite im dojadilo da boravat pod pritisok na negativna aura. Se {to sme rekle za novinite isto taka se odnesuva i na televizija. Mediumite sebe se nazivaat sedma sila. Toa e navistina vistina. Silata ne smee da povladee so potpolen negativizam. Silata bi trebalo bar ne{to da znae za zakonite na psihi~kata energija, koi vo vojskata precizno se nazivaat so borbeni duh.
217 E razumno da se postavi pra{awe zo{to Onoj Svet, ako navistina e semo}en i ako go sozdal ~ovekot na Zemjata ne i pomogne na Rusija da se oslobodi od negativnata aura koja se natkriluva ? Na toa pra{awe, kako {to mi izgleda, moè da se odgovori na sleden na~in: ~ovekot na Zemjata nastanal ne kako dete na onoj svet, kogo bi trebalo da se mazi, tuku kako samorazviva~ki princip, koj e dolèn sam da stapuva po pat na napredok. Vi{iot sistem na za~uvuvawe (na Genfondot na ~ove{tvoto i [ambala) }e stapi vo dejstvo samo vo kraen slu~aj (masovno preminuvawe vo divja{tvo, globalni katastrovi i sl.) Valkan haustor Zamislete go ma{inobravarot N., koj ìvee vo stan 34 na {estiot sprat na devetospratnica, utroto izleguva od svojot stan. Lo{o raspoloèn zatoa {to sosedot e alkoholi~ar od sedmiot sprat divel cela no}, toj ja zaklu~uva svojata blindirana vrata so specijalen klu~. Gazej}i po opu{ocite i lu{kite na semenkite, bravarot N. prio|a na liftot i go pritisnuva kop~eto za povik, progorelo so opu{ok. êkaj}i go liftot, bravarot tmurno gi gleda yidovite na haustorot, koi pred pomalku od godina komunalno- stambeno gi obojilo so valkano-zelena boja, ama ve}e se olu{tile i umetni~ki obrabotile, pove}eto so zborovite k... i Fuck you. Mi postanuva ladno, oti prozorot vo haustorot nekoj u{te pred godina dena go razbil. (Istoto se odnesuva i za vo Srbija, Crna Gora, Makedonija, Bugarija itn., R.I.) - Koj majmun go razbil prozorot ! I kade gledaat ovie od komunalnoto ! Za se ne im e grià. Eh- misli bravarot N. Proladniot povetarec donesuva miris na smet. - Povtorno izgleda odvodot za smetot se zapu{il. A i da ne se zapu{il, seedno bi prosipale smet na pod pred otvorot na odvodot. Kakov narod sme ! Kako na |ubri{te da ìveeme-misli bravarot N, ~u{nuvaj}i go so nogata truliot domat i so~no plukaj}i na vratnicata na liftot. Vratite na lifotot se otvoraat. Vleguvaj}i vo liftot, bravarot N. go pritiska kop~eto za prv sprat, isto taka progorel so opu{ok, i so prstite go zatvora nosot, trudej}i da ne zastani na barata mo~ka, ama tuka zaprimetuva deka vo liftot ima ne{to poobilno. - V~era samo p...li, a denes ve}e i nas..li. Toa se sviwi, a ne lu|e ! S... kade ìveat. Ovde kako vo klozet odat- misli bravarot N, skrenuvaj}i go pogledot od gadosta i dupkite na yidovite na liftot,isto taka umetni~ki ukraseni voglavno so zborovite k... i Fuck yuo Otrgnuvaj}i go laktot koj se zalepil za xvaka~kata guma zalepena na yidot na liftot, bravarot N. kone~no izleguva od lifot. Slatko opsuvaj}i i so zadovolstvo vdi{uva so drobovite, bravarot N. se spretnuva za sandukot koj nekoj go ostavil. - Ba{ im e grià za lu|eto, ìvotni edni, da im e.. majka- govori bravarot N. i turnuvaj}i ja so noga razvalenata vrata vleguva na izlezot na ulicata. Pogleduvaj}i go smetot koj se rasturil od kantata, toj stapuva na trotoar. Bravarot N. pominuva nekolku bari, koi se sozdale na mestoto na pogolemite dupki na asfaltot, i frli pogledna zgodnata devojka vo gumeni kaqa~i, koja stoi pokraj smetot rasfrlen ba{ na mesto kade bi trebalo da bide livadica, {etaj}i go pesot so ruèn izgled, golem kako tele. Pesot go nu{ka bravarot N. i glasno lae. Xesi, fuj- vika devojkata vo kaqa~i. Sigurno go nu{ka smradot na liftot- misli bravarot N.- Dali e toa pes, e kako dinosaurus. Opasno e da se izleze na ulica, tie yverovi ne sakaat samo noga, tuku i m...ogrize. Na pat do tramvajskata stanica se najduva jarak preku kogo e prefrlena {tica. Preminuvaj}i go jarakot preku {ticata, bravarot N. misli: Bi moèle da napravat ogradica okolu {ticata,bi moèl nekoj da upadne vo jarakot. Kolku e samo pijani, sigurno, ve}e upadnalo. Kakva e taa dràva ! Da pi{am àlba, {to li ? Preminuvaj}i go jarakot, bravarot N. gi zavrtuva nogavicite na pantalonite, koi v~era gi ~istel i odej}i so neprirodni ~ekori, probal da ne gi isprska pantalonite so blati, koe se razlilo po asfaltot polovina kilometar naokolu. Doa|aj}i najposle do ~ist asfalt, toj gi struì nozete po tloto, go taru~i blatoto od ~evlite. Pogleduvaj}i gi pantalonite, bravarot N. so zadovolstvo misli: Se uprskav samo do pojasot. A Vaska, metalostrugar ? V~era do{ol, zama~kan se do u{ite. Kako narod sme nie ! Evo, kako sviwi, vo blato ìveeme. Zar e te{ko da se zakopa jarakot ? Briga im e za zakonot !
218 êkaj}i go tramvajot, bravarot N. gi gleda lu|eto kako stojat na stanica. Grumen zloba mu naviruva vo grloto. - Evo, sigurno tie s...vo liftot i kopaat jarkovi. Toa se ìvotni, a ne lu|e- misli bravarot N. Dobro nagazuvaj}i go nekoj, bravarot N. vleguva vo tramvajot. Gledaj}i slobodno mesto, toj hitro sednuva na nego. Pokraj nego stoi starica so mreà. Bravarot N. ja svrtuva glavata i gleda niz prozorot, kako so interesirawe go posmatra pejsaòt koj promi~uva. - Kade taa baba trgnala na utro- misli bravarot N.- Podobro i e nea da sedi doma. Sigurno iznarodila pijanduri-serowi koi ne znaat {to e klozet, a {to lift. U{te treba da ja po~ituvame ! Pominuvaj}i niz ogulena obrtna kapija na vlezot vo fabrikata, bravarot N. po~nuva da raboti. Pritegnuvaj}i go materijalot so stegata, bravarot N. tmurno po~nuva da go obrabotuva so turpija. - Zo{to so turpija, a ? Za ovaa plata, {to li ? Turpijam, turpijam, a ku~e{ki ìvotmisli bravarot N. Toj ja zema svojata {oqa od pola litar, odu vo sobata za pu{ewe, naliva vo limena {oqa voda i vnatre stava greja~. Zapaluvaj}i cigara, bravarot N. pie ~aj od {oqa. - Kako posleden bednik pijam ~aj- toj misli.- Sedam vo sobata za pu{ewe pokraj toaletot i pijam. Nikoj ne se griì za rabotnicite ! Koga bar bi kupele bru{ena ~a{a. O~igledno sovladuvaj}i se, bravarot N. odi na svoe rabotno mesto i gi obrabotuva delovite. Doa|avreme za ru~ek. - Da odam vo trpezarija- misli toj.- A dodeka stoi{ vo redot, site creva }e gi svari{. A kuvarite site se lopovi. Kotleti pravat od mast i leb, da ne bi potro{ile premnogu meso. Salatite se od v~era...Aluminiskite vilu{ki se iskriveni kako spirala. Isti raboti rabotat, kako i vo na{iot vlez. A, odam vo sobata za pu{ewe, }e se na`deram so leb i puter so ~aj. Vo trpezarijata treba da odam samo da ja zdipam laìcata. Mojata ja zdipil nekoj barbara. Prodolùvaj}i mrgodno da raboti po ru~ek,bravarot N. pravi pauza i odi vo klozet. - Smrdi kako vo na{iot lift- misli bravarot N., vleguvaj}i vo kabinata i va|aj}i od xepot novina.- Ivicite na {oqata site se zagadeni, ne moè{ da sedne{ ! tuku vaka, sedi{ kako na kva~ka na jajca, i naravno, se okolu. Koga bar toalet-papir bi bilo, tuku novini; kaùvaat deka se kancerogeni. Pa {to, bar e besplatno. A na èlezni~ka stanica toaletot se pla}a. A ako nema{ pari, tie se pos...A kakvi tamu rabotat ! Ako saka{ i pred niv se po..., bez pari nema da te pu{tat. Eh ! Zaboravaj}i da ja povle~e vodata, bravarot N. izleguva od klozetot i prodolùva da go obrabotuva delot. Lo{o e raspoloèn, rabotata ne mu odi. Izmeruvaj}i go izraboteniot del so {iberot, bravarot N. svatuva deka napravil prav {kart. Plukaj}i na pod, bravarot N. se prisetuva na svojot izvalkan haustor, smrdliviot lift, {ticata preku jarakot, lon~eto za ~aj, iskrivenata aluminiska vilu{ka od masata, toaletite koi se pla}aat, i misli: - Pa neka odi bestraga i toj del. ]e im odam na tie ìvotni. Neka nivniot avto se ma~i so toj del, podobro neka go opravuva kako bil {qam, otkolku da s... vo liftot ! Po zavr{etok na rabotniot den, bravarot N. izleguva od halata i nastojuva da go popravi svoeto raspoloènie, kupuva vo prodavnicata {i{e votka. Zaedno so strugarot Vasko i Koqko bara mesto kade moè da go ispie {i{eto. - Se kaùva deka vo stranstvo lu|eto odat vo restoran da popijat. A kaj nas- eh- restoran kako da e zlaten, gorila na vlezot stojat, ne }e te pu{ti. Bravarot N. go ispiva {i{eto so Vasko i Koqko zad }o{ot. Dobro podnapien, toj doa|a do jarakot so {tica. Sliznuvaj}i se na {ticata, bravarot N. pa|a na ivicata na jarakot i potpolno go izvalka ve}e i onaka zama~kanite pantiloni. Iskobeqaj}i se i prokliwa~ki se i sekogo, bravarot N. vleguva vo svojot haustor. Vo haustorot e mra~no, nekoj sijalicata ja odvrtil. Liftot dolgo ne doa|a. - Kakov skot se vozi vo toj podvièn klozet- toj misli- Ve}e me tera da p... kako da izdràm do stanot ! Na krajot se otvoruvaat vratite na liftot. Bravar N. zadovolno primetuva deka mo~ta vo liftot ve}e se osu{ila, a na ono poozbilno nekoj nagazil.
219 - A {to da trpam- misli bravarot N., go otvara {licot i mo~a vo liftot.- Utre ako treba }e se vozam vo svojata mo~ka. Sosema e razbirlivo da bravarot N. vo tekot na denot, po~nuvaj}i od svojot valkan haustor, dobiva gomila negativni ~ustva od voop{te sosema ednostavni, sekojdnevni raboti. Nad niv se nadnosuva negativna psihi~ka aura, koja se odrùva na rezultatite na rabota na bravarot N. A vo masata na cela zemja, toa doveduva do pad na kvalitetot na ruskoto proizvodstvo. Kako rezultat na deluvawe na negativnata aura, bravarot N. po~nuva da najduva uteha vo piewe i vo toa da i sam valka. Toj, bravar N, se uzdal vo dràvata i narodot, koi se du`ni da mu obezbedat pristojni uslovi za ìvot i rabota zatoa {to toj marlivo izrabotuva delovi, ama toj samiot ni so prst ne }e mrdne nastanatata sostojba da se ispravi. Po se sudej}i, perestrojkata ne trebalo da se po~ni samo so ekonomski proekti, tuku i so toa {to bi gi nateralo lu|eto sami sebe da si sozdadat dostojni uslovi za ìvot i rabota i da se uvaùvaat sami sebe. Da, lu|eto bi trebalo da se nateraat da se uvaùvaat sami sebe. Bi trebalo da se zeme primer na Japoncite. Japonskiot rabotnik, bilo da e bravar, strugar ili ~ista~ na smet, odi na rabota vo obleka, bela ko{ula i kravata. Toj e ponosen {to raboti. Presvlekuvaj}i se na rabota od oblekata vo specijalnata rabotna obleka, japonskite rabotnici sekoja rabota ja obavuvaat so zadovolstvo samo zatoa {to se uvaùvaat sami sebe i lu|eto zaradi koi taa rabota ja obavuvaat. Po rabotata, japonskite rabotnici se preslekuvaat i obi~no odat vo restoran (relativno eftin) da popijat pivo ili sako i se vra}aat doma so radost. Jarkovite koi se iskopuvaat, vo Japonija se zakopuvaat toj ist den. Nikoj i ne pomisluva liftot da go upotrebi kako klozet. Nad Japoncite i Japonija se nadnosuva pozitivna psihi~ka aura. Zo{to ruskiot pretsednik i vlada ne prevzemaat mera Rusija da se izbavi od negativnata psihi~ka aura ? Glaven razlog za toa e, po moe mislewe, ne samo toa {to tie ne go sva}aat vlijanieto na negativnata aura,tuku i ne gi primetuvaat uzrocite koi doveduvaat do nea. Na primer, vo Kremeq vo site toaleti visat zaedni~ki krpi, koi u{te odavno gi zabranile sanitarnite inspekcii kako prenositeli na infekcii. Pratenicite i ~lenovite na vladata gi bri{at racete so niv, a na {oqata sedat kako i bravarot N. Toalet hartija nema sekade, ~esto umesto nea se koristat razni proekti, re{enija i sl. Eden od najva`nite nadle`ni za arhitektura na gradot sedel vo besno uredena kancelarija, ~ija vlezna vrata uàsno ~ukala, potresuvaj}i ja kancelarijata, ama toj ne primetuval. Zatoa recepcionarka postanala nagluva. Ministerot na kultura nikoga{ ne gi ubeduval ruskite reìseri da ne bi trebalo beskrajno da se nasladuvaat so negativni momenti na ìvotot, pa duri i ako tie se vo pravo, ne bi trebalo seto vreme da se prikaùva realisti~ki valka{tinata, e nu`no da se biraat visoki i ubavi glumici, a ne kusoopa{ni prosta~ini, oble~eni vo ru`no sivi xemperi. Bravarot N., pogleduvaj}i takov film, sekako vo nego }e vidi {to toj raboti, na toa }e se nasmee, ama toa edino }e mu donese u{te negativizmi i bezisleznosti. Mislam deka e neophodno so odreden stepen za primer da se zeme holivudskite filmovi so nivniot delimi~en izve{ta~en i sre}en kraj. Vo eden od najpopularnite listovi vo Rusija bilo napi{ano, vo vrska so doa|aweto vo Moskva na ma|ioni~arot Koperfild, koj e vo sostojba da ja skloni zgradata na Sobranieto zaedno so site pratenici. Bravarot N., koj go pro~ital toj pasus od novinite, }e pomisli da gi skloni od lice na zemjata onie koi narodot gi izbral, posredno zna~i da go skloni i toj narod vo celina. Tie koi gi izbrale isto se smet kako i jas, misli bravarot N. Pa ipak ne pristoi beskrajno da se navreduvaat pratenicite i prikaùvaat vo idiotski komi~ko svetlo. Negativnata aura go dostignala svojot vrv pri prilika na izbor guverner vo Irkutsk, 1997. godina. Na poloàj guverner pretendirale eden lopov,eden silexija i topol brat. Za vrlinitena sekoj od niv izvestile novinite.Narodot go izbral lopoviot;o~igledno,lopovlukot na gra|anite na Irkutsk im izledal poprivle~en od nasilieto i homeseksualnosta. - Kakov narod sme nie- govorele Irkutjanite.- Birame guverner pome|u lopov, silexija i pdera. Eh ! Pa ipak na{iot ìvot ne e tolku negativen. Postoj i dobro. Ama, vo doba na vladeeweto na negativnata aura, dobroto se zaborava.
220 Umetnost vo haustor Mojata sekretarica e devetnaesetgodi{nata Irina, kozakiwa od Dona, koja do{la od gradot Volgodonska (Rostovska oblast). Svoevremeno eden narkoman pukal vo grupa devojki od sa~marka; sa~mata nea i se zarila vo okoto. I obavivme komplikovana operacija i i go spasile okoto i vidot. Vo tekot na boravok na na{ata klinika, na{ite lekari mo{ne gi zabavuval neobi~niot Irinin govor. Nejziniot donski govor ne samo da e poln so poslovici i izreki, tuku go krasela i posebna mekost i umiqatnost. Na primer, èna lekar vo centralna Rusija moàt grubo da ja vikaat doktorka (vra~iha). Za svojata doktorka, Ilirina govorela: - Lilija Fuatovna e mo{ne dobra lekarka (vra~ica). Iznenadno, skinuvaj}i go povrzot od o~ite, taa rekla: - Gle vrana (voronik) sedi. Ni{to ne svativ, oti znaev deka voronik kombe vo koi gi trpaat prestapnicite (vor na ruski zna~i lopov- prim. prev.) Se pokaàlo deka zborot voronik taa ja nazivala vranata. Svraka (na ruski soroka- prim. prev.) taa ja nazivala soro~ka ({to na ruski zna~i ko{ula- prim. prev.) {to doveduvalo vo nedoumica na lu|eto oble~eni vo ko{uli. Yvezda na nejziniot govor zvu~elo kako yvezdi~ice. Tacna taa ja nazivala tacnica. Namesto da kaè ve}e e docna, bi govorela docnica e ve}e. Zborot vutro vo nejziniot re~nik bil s utra. Xepovi (karman) taa go vikala vtukli (na ruski- tulajica vo kolite- prim. prev.), a malite xepovi- vtulavo~ki (tulaj~ice). Glej (gle), nebo yvezdi~avo, yvezdi~avo, a no} mesecesta, mesecesta- govorila bi ona. I go pro~itav na Irina poglavieto na za bravarot N. i ja zapra{av za misleweto. - Ne se site haustori takvi- rekla Irina.- Koga vleguvam vo svojot haustor vo Ufi, valka{tinata me ìvcira, ima krastavici i sekakvi {troki. E mra~no, go izgasnale svetloto, {to li, crknav od strav. Smesto zaklu~uvam vrata. Se ~udam, dali Burjatite tolku se obogatile da sopstvenoto go valkaat. A kaj nas, vo Volgodonsk, kade sum odrasnala, vlezot bil oslikan - So razni pcovki ? - Ne, nie od Don sme dovitqivi. Svativme ako vlezot i este zaedni~ki, toj pripa|a i na sekoj od nas. Na{ite roditeli sobrale pari i kupile cement i boja. Nie, decata, gi zatnavme so cement site dupki, a roditelite sami gi varosale yidovite. Samo eden {krtec ni{to ne dal. A toga{ sme rekle: A sega, momci i devojki, zasu~ete gi rakavite i po~navme da crtame po yidovite. Eden de~ko umeel se{to, toj nacrtite na slikite gi skiciral na yidot, a nie gi farbavme. Jas sum slikala zebra i pingvin, a drugi u{to {to{to. Sekoj se trudel da {to podobro ja dotera svojata slika. - I kako vpe~atok ostavil taka oslikaniot vlez ? - O ! - odgovorila Irina- Vas ve uveruvam, sekoj koj tuka bi do{ol, bi izviknal: Gle ~udo ! ovo e kako slikarska galerija. A site deca od na{iot vlez postanale dobri, {kola zavr{ile, se opismenile. Nema nieden narkoman. Zar tie ubavini ne se so svoi race slikani. Najstariot od decata od na{iot vlez, Nata{a ve}e e maèna, dobro i odi, do den denes na svojot yid crta novi crteì. Nikoj koj vlezi vo na{ vlez ne mol~i, ne pofaluva nas, nikoj ne e ravnodu{en. Decata od drugite vlezovi, gledaj}i gi na{ite crteì, isto taka im do{lo na pamet, isto taka po~nale svoite vlezovi da gi slikaat so ubavi sliki. Vlezot nikoj ne go zaklu~uval. - A dali va{iot vlez go valkale ? - A da ! Dva pati. Prv od niv- lokalen pijanica, Petrovi}, kakvi na pazarot na gomila prodavaat za tri kopejki. Ama, na{ite momci brzo go otkrile. Go natepale, mu rekle deka na takvite, kako {to e toj, od vlezot so motki gi isteruvaat. Sega odi kako mahnut, mol~i, laè deka ènata mu e lo{a, ja naziva glista vo skanfand. Ne svatuva deka ènata ne moè da bide dobra koga ìvee so teòk alkos. - A drug slu~aj ? - Dopatuval tuka nekoj od sever kaj sosedot-kapetan, se napil i po~nal da valka. Jas toga{ bev mala, ama gledaj}i go toa, po~nav da go grdam, govorej}i deka }e ostani bez dvete
221 race i glava, da takvi kakov {to e toj kaj nas vo vlezot ostavuvaat da istrulat. A ispadnalo deka toj e u{te i nagluv, se iznerviral, po~nal da urla na dete. Slu{aj}i ja bukata, mojot tatko izlegol, rekol deka onoj koj }e uvredi dete odma }e umre, a takvi kako {to e toj treba da se spalat. - [to ti misli{,Irina,dali na jug na Rusija lu|eto se pokulturni otkolku na sever? - Ne bi rekla. Edino {to ovde e ladno. Koga ovde sum do{la vo dekemvri, takov bil mrazot da termometrite samo ne popukale, zabite mi cvokotale, zamalku da ne se iskr{at. A tamu kaj nas e toplo, vinova loza raste.346 Ama, rabotata ovde mi se dopa|a, gi sakam moite bolesnici. I navistina, okolu taa devojka postoi topla pozitivma aura. Iako stalno e opkruèna so bolesnicite, koi doa|aat od cela Rusija i od drugite zemji, taa nikoga{ ne se odnesuva kako tradicionalno zvani~no ladna sekretarka; sekoga{ ima topol zbor, posluùva so ~aj, im objasnuva na lu|eto koi ~ekaat deka po operacijata se umoriv i deka treba malku da se odmoram. Irina sovr{eno svatuva deka za lu|eto koi doa|aat nie sme posledna nade` i nastojuva da napravi se kako taa nade` ne bi ugasila. Bolesnicite isto taka ja sakaat. Pozitivnata aura se poja~uva, postanuva eden od va`nite faktori na le~ewe. Edna bolesnica od Ukraina, na primer, mi rekla deka sekretarkata taka ubavo so nea razgovarala so telefon , deka vamu do{la potpolno uverena deka ponovo }e pregleda. I navistina i progledala. A bolesnici od Rostovska oblast postanale posebna uvaèna kategorija. Kakvo vlijanie izvr{ilo oslikuvaweto na haustorot na formiraweto na Irinata du{a, te{ko moàm da kaàm. Ama, o~igledno deka roditelite i decata uspeale situacijata da ja prevrtat na pozitivna strana, pretvoruvaj}i go javnoto mesto na zagaduvawe vo delo na de~ki umetnosti. E glavno toa {to tie toa uspeale sami da go napravat, ne uzdaj}i se vo narodot i vladata, kako bravarot N. E prirodno deka kaj stanarite na toj vlez se formirala pozitivna psiholo{ka aura, zatoa {to e dobro da se pobedi zloto. Nas ni ostanuva samo da posakame na kozakiwata Irina da ostane takva kakva e, makar i prodolìla da govori so svojot umilen donski ruski jazik. [to da se raboti so ruskite haustori ? Jas mislam deka za valkan{tinata i neredot vo vlezovite bi trebalo da se kaznat stanarite na samiot vlez. Na prv pogled izgleda deka e podobro da se pritisni komunalno, ~ija dol`nost e da vr{i popravki i odrùva red. Ama, toa e puka fantazija. Kaj rabotnicite na komunalno, koi go odrùvaat vlezot, davno se formirala negativna aura, pa duri i omraza prema ìvotnolikite ìteli na vlezot; zar nivniot trud valkano zelenata boja na vlezot da ja varosat ne se ocenuva so plukawe i pcuewe. Parite tuka ne }e pomognat- tie, rizikuvaj}i, }e go ukrasat, ama dobrite popravki za lu|eto koi plukaat i go otresuvaat nosot ne }e se obavat. Negativnata aura e pojaka. Ako bi se primenila merata na kaznuvawe na valkanite vlezovi, stanarite na vlezot brzo bi go izdvoile onie koi najpove}e valkat i bi gi nateralo ba{ tie da ja platat kaznata, da se postavi za vratar nekoj penzioniran umoren od nerabotewe i vo strav od naredna kazna, bi sobrale pari i samite bi izvr{ile popravka koja nikoj pove}e ne }e ja ruinira. Naskoro }e se pojavi instikt nadmetnuvawe, ~ij vlez e podobar. Jas, na primer, vo mojot vlez brzo go otkriv ~ovekot koj mokrel vo liftot. Mu prijdov na deranite i strogi gi zapra{av: - Toa vie mo~ate vo liftot ? - Ne, ne sme nie, toa e Dima od drugiot sprat- navednuvaj}i glavata, odgovorile mangupite.
346
Milankovi} pi{i: Vo tekot na slednite 26.100 godini, spored moite presmetki, letata vo na{ite prostori }e bidat se potopli i potopli. Porastot na letnata toplina zna~itelno }e se odrazi na vegetacijata...Za vreme na vekovite grupirani okolu godinata 28.000. posle na{ata era se pomestuva 55. stepen na severnata geografska {irina, za vreme na svojata letna polugodina, to~no onaa koli~ina na Son~eva toplota {to sega e prima 52. stepen. Vinovata loza uspeva i dendene{en vo Germanija samo do 52. stepen; onie vekovi }e uspeva taa se do 55. stepen, to est do samoto more i do danskata granica. Ova objasnuva,kontinentot vo ledenoto doba ne bil naselen i preselbite bile postepeni kade bilo toplo... Toa bilo po pravec Vardar- Morava- Dunav- Rajna, a ottamu na zapad i istok. Najposle na sever, Rusija. Ova {to go prenesuva avtorot za ona {to kaùva Kozakiwata, se potvrduva vistinata za preselbite...
222 Deranite na moja molba go natepale Dima od drugiot sprat i klozetskiot bezobrazluk vo liftot prestanal. Ama, niz pola godina, povtorno nekoj od sedmiot sprat. Na moja molba, milicioner so p..., ama ovoj, uzdaj}i se vo otsustvo na zakonot, prodolìl da mo~a vo liftot. Toga{ zedov flomaster i napi{al vo liftot: Koj vo liftot e pi{ko, sto posto e pe{ko. Kako mi rekle deranite, alkoholi~arot go izbri{al toj napis i prodolìl da mo~a vo liftot. Ponovo ja napi{av istata rabota. Za alkoholi~arot trajno se zalepil nadimokot pe{ko, koi deranite go ispra}ale pri negovoto izleguvawe od liftot. Od stram alkoholi~arot prestanal da mo~a vo liftot, pa duri naskoro i otselil od toj izlez. O~igledno kaj nego se o~uval ponos. Ne povikuvam na toa spomenatiot natpis da se ispi{i vo site liftovi. Ama, lu|ete moraat da se pla{at da rabotat takvi raboti. Vo toj pogled e mo{ne zna~ajno edna od Zo{~enkovite prikazni: Eden ruski pisatel odel so ulicata i negoduval poradi pejsaìte od smetot, barite i mrtvite ma~ki. Iznenadno mu se pruìla prilika da otpatuva vo Germanija. Odel po germanskite ulici, odu{even od ~istotata i ureduvaweto na toa op{tetstvo i go kudel svojot narod. Tuka go poteralo vo vc. Najduvaj}i toalet, vlegol vo nego i zastanal da se divi na negovata ~istota i qubi~ici postaveni na sims. Izvr{uvaj}i nu`da, gi oblekol pantolonite i ja turnal vratata. Vratata ne se otvoraka. Pisatelot po~nal da vika. Se sobrale Germancite i ne{to mu govorele na nivniot nerazbirliv jazik. Naskoro Germancite go na{le ~ovekot koj govorel ruski, koj mu rekol: - A ti voda pu{ti,operi toa {to si zagadil,pa vratata sama }e se otvori avtomatski. Ruskiot pisatel toga{ pomislil deka duri i kulturnite Germanci izmisluvaat sekakvi trikovi za da bi ja so~uvale ~istotata i redot. Mislam deka ne bi trebalo da se pla{ime lu|eto da gi terame da bidat kulturni. Kulturata nas ne }e ni dojde. Za kultura morame da se borime. Ako vo obvrska na soobra}ajnata inspekcija bi bil vklu~en ne samo lov na èlno o~ekuvawe na voza~ite koi ne go vrzale pojasot ili ja pre~ekorile brzinata, tuku i kaznuvawe na leni kopa~i na jarkovi ili gospodari na pati{tata koi postavuvaat asfalt preku barite, na{ite ulici naskoro bi postanale isti kako i vo Evropa. Ako bi soobra}ajnata inspekcija gi kaznuvala voza~ite koi se parkiraat na trevnikot i raznesuvaat crnica, koja tek {to e dovezena, po celiot grad, na{ite avtomobili bi bile ~isti vo tekot na do`dot, a pantalonite ne bi bile isprskani so blato. Koga bi se kaznuvale selanite, koi svoite ulici gi pretvorile vo blatni pati{ta samo za svoite traktori, ili vo guskovni i svinski brlozi, tie brzo bi organizirale doveduvawe na {lunak i izgradile novi pati{ta. Ako bi vlasnicite na da~ite bile obavezni da vloùvaat pari ne samo vo svojot del na bav~ata, tuku vo izgraduvawe pati{ta do nego, toga{ do niv vo esen bi moèlo da se dojde i so obi~ni, a ne samo so teretni vozila. Na àlost, nie site sme postanale kako bravarot N., naviknavme da kukame i vadime na smetka na drugi, da ja grdime vlasta i narodot i ja poja~uvame svojata sopstvena aura. I taka cel ìvot }e provedeme vo jadikovawe. Nas bi trebalo da ne tera sami da go promenime svojot ìvot i okolu sebe izgradime aura na pozitivni ~ustva. Edino samo nie moème negativnata aura da ja zamenime so pozitivna, i toa svesno. Uloga na pretsedatelot na edna zemja Ajde da razmislime za pra{aweto- zo{to pretsednikot na edna dràva ima taka ogromna mo} ? Bilo da e pretsednik pameten ili glup, dobar ili zloben, napreden ili nazeden- seedno toj ima ogromna mo}. E sigurno deka vo sekoja zemja ima lu|e koi mnogu se pametni i sposobni od svojot pretsedatel, ama toj nikoga{ ne }e go stekne ni najmaliot del na mo} koja ja ima pretsedatelot, duri i ako nivnite ~lenci sekojdnevno se pe~atat vo novnite, a izjavite im se sekojdnevni emitiraat sekoj dnevno. Zo{to ? Ajde da se pristime na vremeto koga vlasta vo na{ata zemja po~nala da se klima. Na primer, poslednite meseci na vladeeweto na M. S. Gorba~ov, koga negovite zborovi pove}e ni{to ne moèle da izmenat, tuku edino predizvikuvale smea. Zo{to idolot ~ij sekoj zbor go lovevme so voshituvawe za nas postanal bezna~aen i sme{en ?
223 Se steknuva vpe~atok deka nekakvi natprirodni sili i nekakov vremenski period se podrùva pretsednikot i se pottiknuva negovata vlast nad masata lu|e, a drugiot period mu gi odzema, pretvoruvaj}i go vo edna marioneta na pretsedni~kata polo`ba. Po moe mislewe, ogromnata mo} na pretsednikot na nekoja zemja moè da se objasni so toa {to psihi~kata energija na masata lu|e (ìteli na taa zemja) se koncetrira na nivniot izbranik-pretsednik, kako bi mu dala polnomo}tstvo ne samo za liderstvoto i rakovodeweto, tuku i za sudbinata na sekoj poedinec. Nade`ta i èlbata na sekoj ~ovek vo oblik na ogromna bujica na psihi~ka energija se dava vo zakup na eden ~ovek- pretsednik, od kogo se o~ekuva progresivno vodstvo. Ama, ako nadeìte i o~ekuvawata na masata lu|e vo tekot na dolgoto vreme ne opravdaat, tekot na psihi~kata energija koja izbija od lu|eto po~nuva da slabee i kako posledica na toa, vlasta na pretsedatelot po~nuva da se klima. So drugi zborovi, pretsedatelot na edna zemja ne smee da zaboravi deka toj ne e samo li~nost so svoi zemski griì,tuku koncetrat na psihi~ka energija na ìtelite na taa zemja, koja od nego o~ekuva da gi opravda nivnite nadeì. Pri toa, {to nekoja zemja e pogolema, toa e povisoka psihi~ka energija se koncetrira vo pretsedatelot. Toj koj postane pretsedatel mora na um da ima deka na pretsedni~kata polo`ba toj preo|a vo psihi~ka sostojba koja prestavuva nov kvalitet, bidej}i vleguva vo epicentar na psihi~ka energija na edna zemja. Kako potvrda na ova {to sme rekle, da sporedime dene{nite zborovi na M. S. Gorba~ov so onie pred 10 godini; vo su{tina, toj govori edno te isto. Ama toga{, koga bil sredi{te na psihi~ka energija na na{ata zemja, negovite zborovi predizvikale bura ~ustva, a sega, koga toj daleku od toa sredi{te, negovite zborovi naprosto ne se prifa}aat. Za pretsedatelot na edna zemja navistina e stra{no da izleze od sredi{te na psihi~kata energija na svojata zemja. Zapravo toa sredi{te mu dava neograni~ena mo}, zapravo toa sredi{te mu dava zadovolstvo so svoe sopstveno zna~ewe. Mo{ne e slatko da se bide vo sredi{te, ama koga od nego se izleze, toa predizvikuva ogromno stradawe, takvi, da e podobro vo toa redi{te i da ne bide. Kako da ne se izgubi sredi{nata polo`ba?Na osnova na ona {to proizleguva od ovaa kniga, na pretsedatelot moè da mu se prepora~a svojata polo`ba nikoga{ da ne ja upotrebi da bi go za~vrstil kultot na vlasta, tuku koristej}i ja mo}ta na psihi~kata energija na milioni lu|e neizostavno vospostavi kult na znaewe, kult na dobra i kult na qubov. E neophodno da se ima na um deka site civilizacii na Zemjata propadnale zaradi kulta na vlasta. E neophodno na um da se ima deka kultot na vlasta e ispoluvawe negativna psihi~ka energija, a kultot na znaewa, kultot na dobra i kult na qubav so sebe donesuva pozitivna psihoenergetska pojava. E neophodno da se ima na um deka kultot na vlasta, koj deluva po princip domogni do vlasta so bilo kakvi sredstva izvlekuva od lu|eto ona {to e lo{o i ja pogoduva formiraweto negativna aura nad nekoja zemja, a kultot znaewa, dobra i qubav doveduva do formirawe na pozitivna aura, koja go pogoduva napredokot. E poznato deka vo komunizmot site lideri go koristat kultot na vlasta, mada, navistina, ostavuvale ne{to mesto za znaewe i dobro. A kako stojat rabotite so B. N. Jelcin ? Na àlost, mora da se priznae deka toj ~ovek, koj go pobedil komunizmot, ne uspeal da izbegne da po~ne da se nasladuva so svojata taka te{ko ste~ena vlast i da propadne pod vlijanieto na kultot na vlasta. Toj ~ovek bil vistinski naroden junak, i so pravo stoel na sredi{te na ~ove{kite nadeì, ama ne umeel toa pametno da go iskoristi. Narodot od nego o~ekuval golemi sozdava~ki postignuvawa, ama Jelcin, svesno prepu{tuvaj}i mu ja ekonomijata na eden ekonomski teoreti~ar (J. Gajdar) po~nal site svoi snagi da gi usmeruva na svojata ~vrsta vlast. Borej}i se so sobranieto, sojuznite narodni deputati, pa duri i `rtvuvaj}i go Sovetskiot Sojuz, toj uspeal ne samo da ja za~uva tuku za~vrsti svojata vlast. Ama, toj ne svatil deka negovata vlast bila u{te pogolema, bidej}i se najduval vo sredi{teto na psihi~kata energija na zemjata, da vloùval konstruktivni napori, a ne napori da ja odrì vlasta. Jegor Gajdar so svojata teorija na ekonomskiot razvoj ispadnal od sredi{teto, a Jelcin, koj go zavzel toa sredi{te, lu|eto ne gi usmeril na sekoj dnevni konstruktivni napori, tuku na politi~kata podelba i borba. E golema {teta {to Jelcin ne svatil, a verojatno ne svatuva ni sega. Upravo za negovata vlast rascvetela korupcijata, kriminalot, se pojavile kompani na tipot MMM koi
224 go pla~kaat narodot, se rasplamsala kriminalna vojna vo ê~enija, a tiranijata bankari dostignale vrv. Uporedo so toa, pozitivnata psihi~ka energija na lu|eto, usmerena vo sredi{te i na pretsedatelot, po~nala da opa|a, nezadovolstvoto i negativizmot se poja~ale, a pretsedatelot od naroden junak se pretvoril vo li~nost od lutkarskiot teatar i feqton. Vo borba za vlast, Jelcin zaboravil na narodot koj go postavil vo sredi{ta na nade`ta. Vtoriot mandat go dobil samo zatoa {to protivkandidat mu bil komunist Zjuganov, so kogo ludo go povrzuvale povratokot na omrazeniot komunizam za sistem na bonovi i prazni raftovi. Pa ipak vo Rusija postojat lu|e koi uspeale da ja svatat {tetnosta na kultot na vlasta i se vozdràt od isku{uvawe da vlezat vo zagrlaj na toj kult. Takvi se, na primer, prestavnicita na Ba{ktija i Tatarstan- Murtaza Rahimov i Mentimer [ajmiev. Tie pod okrilata na nacionalniot suverenitet se ogradile od zakonite i negativnata aura na Rusija, koja go navlekla kultot na vlasta, i navistina se posvetile na sozdava~ka rabota. Tie dva ~oveka ne po~nale da se bavat so progonuvawe na pretendentite na nivnata polo`ba, tuku seto svoe vnimanie go usmerile na griàta za lu|eto, pretprijatijata, kolhozite, farmite i sl. Taka M. Rahimov uspeal da gi obedini vo kompleks site ba{kirski kompanii koi se bavat so vadewe i prerabotka na nafta i energetika, so edna cel koli~inata na posrednici, koi se vo sostojba vo gvozdovi visat na naftovodite da se smali. Toa ovozmoìlo ste~enite sredstva da se usmerat na razvitokot na proizvodstvoto, a ne da se raskr~i po xepovite na posrednicite. Bak{rija zatoa vo golema mera ima stabilna ekonomija, {to ne moè da se re~e za mnogu oblasti na Rusija. Kako potpolno neo~ekuvan i mo{ne interesen moment vo politikata se pokaàl postulatot koj so prostonaroden jazik e mo`no da se formulira deka farmata e mesto za kra`ba. Kako potvrda na tie zborovi, bi sakal ovde da go citiram mojot razgovor so izvesen Fanisom, koj e rabotovoditel na farma na eden od kolhozite. - Fanis, dali kaj tebe na farmata kradat sto~na hrana ?- go zapra{av. - Naravno ! Gotovo pola go ukradat... - Koj ? - Pa site selani. Kako bez sto~na hrana gi nahranuva{ kravite ? Zemjata nas ni dava, tehnika e se kolhoz, so pretsedatelot ne moè{ da se dogovori{...Zatoa i kradat... - êkaj, Fanise, zar ne moè po ruskiot zakon sekoj kolhos da zeme zemja i na nea da odgleduva {to saka.Sekako e podobro da se ima sopstvena sto~na hrana otkolku da se kradi ? - Toa ne moè da se napravi. Pretsedatelot ne bi dozvolil. Ako seta zemja ja podeli, kakva vlast nego }e mu ostani ? A toj saka vlast...Zatoa e polesno da se krade. - A krade li pretsedatelot ? - U{te kako ! Znae{ li kolku toj ima kravi ? Oh- ho ! - Zna~i, ispa|a molza~kite rabotat, drugite kradat ? - Da, molza~kite mnogu jako rabotat- vo pet nautro stanuvaat. A doma u{te imaat svoi kravi. Pa u{te do farmata po blatoto treba da se odi tri kilometri. - A dali im se udvara{ na molza~kite ? - Taman rabota, na nikoj ne se udvaram ! - Zo{to, Fanis ? - Celo selo bi soznalo. - Kako- no}ta, na farmata- zar tamu nema{ kancelarija ? - Ne moè toa na farma. - Zo{to Fanis ? - Kako dovede{ molza~ka no}ta vo farmata, obavezno ~uka koj do{ol da krade sto~na hrana ! Murtaz Rahimov vo mnogu uspeal da go prekini toj rasipan sistem na lopovskoto zaedni~ko gazdinstvo, kade, sekoj kolhoznik se odnesuva kako lopov, i vo strav od pretsedatelot, bezgrani~no mu se uliùva. Pretsedatelot na Ba{kirija uspeal da go uni{ti toj sistem na mnogu kolhozi, nateruvaj}i gi selanite samite da zemat zemja i da se uvaùvaat sami sebe. Isto taka, toj gi nateral kolhozite da prestanat da gi oraat podbarnite livadi, skloni na mnogu farmi od bregot na rekata, da ne napasuvaat dobitok vo {umata itn. Da bi toa
225 postignal, M. Rahimov gi promenil svoite zakonski ovlastuvawa. Ama, toj ne ja upotrebil vlasta da bi se odràl, tuku vo konstruktivni svrhi. Pretsedatelot na Tatarstan M. [ajmijev iskoristil dva klu~ni momenti vo konstruktivnata rabota: elasti~nost na poreskiot sistem i princip pomoì mu na sna`niot, a ne slabiot. Primenuvaj}i elasti~en poreski sistem, M. [ajmiev spasil mnogu pretprijatija od neizbe`noto bankrotsvo. Na primer, po voveduvawe na pazarna ekonomija, eksplotacijata na naftenite izvori vo Tatarstan postanalo nerentabilna, pa 10 milioni rabotnici bi trebalo da ostanat bez rabota. Pretsedatelot na Tatarstan na nafta{ite im gi ukinal site porezi, govorej}i deka }e go platat porezot koga zarabotat. Nafta{ite na takvite uslovi se preporodile, po~nale da rabotat rentabilno, i sega se ve}e uredni poreski pla}a~i, a svojata granka ja so~uvale. Isto moè da se re~e i za Kazanska fabrika na medicinski instrumenti, koja uspe{no konkurira na svetskite proizvoduva~i na medicinski instrumenti. Isto vaì i za vojnite fabriki, na primer, za fabrika koja proizveduva nadzvu~ni bombarderi od koi sekoj vredi milijarda dolari itn. Principot pomogni na jakiot, kade parite se vloùvaat edino vo jaki (kolhozi, farmeri, pretprijatija) dovel do brzo oporavuvawe na jakite i potpolno bankrotstvo na slabite, koi gi progoltale jakite. Slabite, dospevaj}i vo racete na jakite, bile prinudeni od niv da u~at kako dobro i produktivno da rabotat. Ne moralo dolgo da se ~eka na rezultatite, na primer, prinosot na ìtarica 1996. godina dostignal vo prosek 28 metri~ki centi po hektar (pove}e otkolku vo Kuban), a vo mnogu oblasti pove}e od 60 metri~ki centi po hektar (pove}e otkolku vo Holandija). Rezultatite na deluvawe na M. [ajmijev vo sredi{te na nade`ta na narodot e sleden: nekolku godini Tatarstan ima ekonomski rast od 4,5% godi{no dodeka vo drugite oblasti vo Rusija sekoja godina beleì opa|awe. M. [ajmjev dobro ja svatil {tetata od borba za vlast i uspeal da se otrgne od vlijanieto na vlasta. Zatoa toj zasluìl op{tonarodna qubov, kako na Rusite, taka i na Tatarite, pa na narednite pretsedatelski izbori za nego glasalo 96% populacija na Tatarstan. ôvek koj ne se borel za vlast ponovo do{ol na vlast bez ikakov napor, samo zablagodaruvaj}i qubovta na narodot. Koga pretsedatelite koi dojdat na vlast bi svatile deka tie }e se najduvaat vo sredi{te na nade`ta koja moraat da ja opravdat, koga bi svatile deka vlasta moè da se odrì po pat na konstruktivno deluvawe, a ne edino so borba za vlast, brzo bi nastapil napredokot i bi gi zasakal cel narod. [to jas bi napravil da sum pretsedatel na Rusija Sekoga{ nekako e neskromno da se dade bilo kakvi preporaki, oti toa ostava vpe~atok na voobrazovanost. Pa ipak bi sakal da go izloàm moeto mislewe koe se zasniva na analiza koja e izloèna vo ovaa kniga. A toa e: 1. Pretsedatelot mora jasno da svati deka toj se najduva vo sredi{te na nadevaweto, a nade`ta moè da se opravda so konstruktivni napori. Borbata za vlast e slatka, taa sekoga{ se najduva vo centarot na vnimanieto, ama za narodot borbata za vlast e besmislena, taa ima smisla edino za strukturite koi se na vlast ili koi nastojuvaat da ja prevzemat vlasta. Konstruktivnata rabota ne e tolku zapazena, taa e rasporedena vo vremeto, ama toa e edino {to moè da donese napredok, zaradi ~ie postignuvawe pretsedatelot e i izbran. Voda~ite koi se posvetile na revoluciite i borbite za vlast vleguvaat vo istorijata, ama voda~ite koi obezbedat konstruktivna rabota i napredok postanuvaat narodni junaci. 2. Pretsedatelot mora da svati deka postoj svet na psihi~ka energija, i vo toj pogled nad edna zemja moè da se nadnosi negativna ili pozitivna psihi~ka aura. Pretvoruvaweto na negativnata sostojba na taa aura vo pozitivno prestavuva najvaèn zadatok na vladee~kata struktura, zadatok koj obezbeduva napredok i pricvet na taa zemja. 3. Pretsedatelot na Rusija mora da znae deka denes najgolemiot broj na ìteli na taa zemja li~at na zloglasniot postkomunisti~ki ma{inobravar N, kogo go ozloduva valka{tinata na drugite lu|e, a koi i sam gi valka. Negativnoto ~ustvo vo sitnicite, jadikovkite i fu{erskata rabota na takvite lu|e ovozmoùva da se sozdade negativna aura nad na{ata zemja. E neophodno da se prevospitat takvite lu|e. Vo taa cel, mediite moraat masovno da gi propagiraat pozitivnite primeri na incijativite na lu|eto za obnovuvawe na op{tstvena-
226 ta svoina, kako {to, navistina, e primer so haustorot kogo go oslikale decata. Pretsedatelot i vladata moraat da donesat niz zakonodavni meri i ukazi koi kaznuvaat za naru{uvawe na ~istotata i ravnodu{nosta prema nejzinoto vospostavuvawe vo haustorite, toaletite, ulicite, pati{tata, selata vrtovite i drugi op{testveni mesta, meri koi isto taka ja poja~uvaat incijativata na lu|eto koi rabotat vo ispravniot pravec. Nagovoruvaweto na lu|eto da go svatat principot ~istota i red na javnite mesta morame da zavedeme so sopstveni race e mo`no da dojde do postepeno podignuvawe na nivoa na kulturata i dobrota, i kako posledica na toa, kvalitetot na rabotata. 4. E neophodno da se ubedat mediite deka tie navistina se sedma sila i isto taka da snosat odgovornost pred narodot. Rakovoditelite na mediite moraat da svatat deka beskone~no prexvakuvawe na skandalozni prikazni, è{ki vesti i tepa~ka za vlast, a pri toa da ne se posvetuva dovolno vnimanie na pozitivnite momenti na ìvotot, nau~nite dostignuvawa i ~ove~kata incijativa, potpomognuva sozdavawe na negativna aura nad odredenata zemja. Bi trebalo da se podobri kvalitetot na reklamite, isklu~uvaj}i zombirawe so debeli fizionomii koi ne{to xvakaat ili veli~ewe na ènski hiegienski vlo{ki kako edina sre}a vo ìvotot. 5. Pretsedatelot e dolèn da gi ograni~i rashodite na izbornite kampawi pri prilika na izbor na guverneri, gradona~alnici, narodni depudati, a pred se na samiot pretsedatel na dràva. Tuka ne e vo pra{awe samo uludo potro{eni pari; toa se pari koi nanesuvaat {teta, zatoa {to ovozmoùva so pomo{ na la`noto pofaluvawe, so potpomognato razdavawe na heqdino bra{no, na najva`nite poloài vo dràvata da dospeat korumpirani bogata{i. So donesuvawe na zakonot za podednakvo finansirawe na pretendentite vo izbornite kampawi, koj }e bide strogo primenuvan, }e se spre~i negativniot stav koj prostiot narod go ima prema vlasta na bogatite. Izborite se pretvorile vo hazaradna i ne sekoga{ po{tena igra za milioni, koi skrenuvaat vnimanie so konstruktivnite napori na slatkite obe}avawa na pretendentite na tipot sto~i}u postavi se. 6. Vo ekonmskata politika svrsishodno da se prou~i mo`nosta na primena na iskustvata na M. [ajmlijev na op{taruskata situacija i donesat niz zakonski meri koi se dokaàle vo Tatarstan, kako {to e elasti~en poreski sistem i principot pomo{ na pojakiot. E neophodno da se razbere deka pravata na federacijata na ekonomska samostojnost na regionite uz prepu{tawe na centarot op{tofederalni polnomo}i (odbrana, energetika i sl.) so presmetuvawe na odgovora~kiot federalen porez. Vo centarot moraat da svatat deka supercentraliziranata komunisti~ka ekonomija so prelivawe na pari od region vo centar, koj doveduva do toa da tie molat parite da im se vratat, a koe se prodolùva i den denes, vo taa mera omrazena na rakovoditelite na regionot site da govorat za moskovski ministerski koridori, a Moskovjanite na ìtelite na provinciite se prestavuvaat kako stale` na nemilosrdni, bezdu{ni birokrati. E neophodno postepeno, so ekonomski pat, spasat od negativizmite prema Moska, da bi se zgolemil avtoritetot na centralnata vlast i spre~at separati~kite nastojuvawa. 7. Poimot nov Rus nikako ne se odnesuva na nov tip proizvodstvo, tuku na klasta posrednici, koi znaat vo niz trgovinski operacii da gi dobijat svoite skromni 100-300%. Narodot svatuva deka na novite Rusi parite se davaat lesno, a nivniot procent na krajot, doa|a od xepot na sekoj ~ovek. Zatoa narodot nivnite mercedesi, ku}i, luksuzni zgradi na bankite i na toa sli~no go doìvuvaat ne kako rabotni, tuku lopovski dostignuvawa, {to go poja~uva negativizmot vo zemjata. Bez obyir na toa {to zapravo posrednicite gi napolnile praznite polici na prodavnicite, obavuvaj}i ja korisnata rabota, e neophodno da se donesat niz propisi koja ja ograni~uvaat neograni~enata dobivka od posredni~kite operacii. Daleku od toa deka konkurencijata sekoga{ moè da ja smali cenata i spre~i nivniot rast, zatoa {to ne e mo`no da se izbegnat mnogu monopolisti~ki momenti (avioprevoz, vozovi, energetika i sl.). Zatoa vo mnogu kapitalisti~ki zemji e prifaten sistemot na ograni~eni najvisoki ceni na osnovni vidovi proizvodstvo (gorivo, elektri~na energija, leb, èlezo i sli~no) na osnova na koi se formiraat cenite i ostanatite oblici na proizvodi vo zavisnost od oblikot na proizvodstvoto, a pre~ekoruvawe na dozvolenen procent na posredni~ki uslugi zakonski se goni, Takov pristap doveduva do pad na cenata, ja ko~i inflacijata, go ograni~uva ekstraprofit-
227 ot na posrednicite i kriminalot koi se povrzani so toa, ama najva`no od toa e {to toj dava prioritet na proizvoduva~ite, a ne na onie koi gi vikaat kupi-prodaj. Jas mislam deka pretsedatelot i vladata moraat da svatat ova {to go rekov, uprkos na toa {to nivnite deca i rodnini pripa|aat na privatni firmi i akcionerski dru{tva vo vid na posrednici. Parite ne pa|aat od nebo, tuku se prelivaat od eden xep vo drug. Posrednikot, koj bez ograni~uvawe trpa pari vo xepot, op{testveno e {teten, oti zakonito zema pari od lu|eto. Toj bi trebalo da dobija samo onolku kolku zarabotil. Negativizmot, koj nastanal kaj proizvoduva~ite vo sistemot kupi prodaj, nema da donese nikakvo dobro. Posrednicite moàt da ja uni{tat ovaa zemja. 8. Pretsedatelot mora da ja prekine tiranijata na bankite koi vladeatvo Rusija. Vo toj pogled moème da go spomenime Ruzvelt, koj vo vreme na diviot kapitalizam vo SAD privremeno zatvoril mnogu banki i gi prokontroliral. Prema rezultatite na proverka, mnogu banki bile zatvoreni so ukaz, a nivnite sredstva predadeni na ostanatite banki. Posle toa vo zemjata po~nal progres, op{testvenata korupcija po~nala da nestanuva, kriminalot opadnal. Da bi ja svatile ulogata na bankata vo op{testvoto, pogledajte gi najubavite gradeì vo Moskva i drugi gradovi. Toa se zgradi na banki. Vrednosta na sekoja od niv se procenuva na desetina milioni dolari. Tie zdanija stojat kako simbol na mo}ta i bogatstvoto, a isto taka potsvesno ukaùvaat koj e praviot gazda vo ìvotot. Rabotata na bankarskiot slu`benik e vozdignat na nivoa tajanstveno ~arobni{tvo, koe ne moè da se poimi. Otkade na bankite pari da izgradat superluksuzni zgradi ? Tie pari bankite moàt da gi dobijat so pomo{ na ekstravisoki procenti pri prilika odobruvawe na krediti i precenuvawe na bankarskite uslugi. Sporedite: vo razvienite zemji profitot na bankite pri prilika na odobruvawe krediti iznesuva 5-7%, a vo Rusija- 100-300%. To est, za sekoja rubja koja ja zemete vo bankata , vie morate da dadete minimum dve. Naravno profitot vo bankite da pa|a kako do`d, dodeka pretprijatijata koi ne moàt da ìveat bez bankarski investicii se nadmetnuvaat na bankata na koja i dolàt da i dadat rubja ili dve pove}e. Nepravdata vo odnos na pretprijatijata e tolkava da za nea ne treba ni da se govori. Ne smeeme da se nadevame deka konkurencijata me|u bankite }e dovede do pad na bankarskiot procent pri prilika na investicijata, oti postoi vzaemna garancija na bankite (koj }e se odre~e od parite koi pa|aat od nebo !). A ako bankata propadne, te{ko deka rakovodstvoto na bankata }e se najde na gubitok,bidej}i }e uspee nestanuva~kite pari da gi prefrli na svoite inostrani smetki. Bedata na celiot svet leì vo postoewe na slobodni zoni i {vajcarski banki vo koi se ~uvaat tajnite vlogovi, me|u niv i ukradenite pari. Moàm da zamislam kolku hrabrost mu trebalo na Ruzvelt bankite vo SAD da gi frli na kolena i ja prekinal nivnata tiranija, koja podrazbirala krimnal, korupcija, pad na proizvodstvoto i negativen odnos na narodot prema vlasta na taa zemja. Ubeden sum deka kaj nas istoto taka naskoro }e se najde ruski Ruzvelt, koj }e ja ispoli taa hrabrost. Toga{ luksuznite zdanija na bankite nema da gi iritira lu|eto, kako nekoj zagoneten klan koj na lu|eto mu zavlekuva raka vo xepovite,toga{ tie luksuzni zdanija navistina }e postanat narodni. 9. Rusija sekoga{ se istaknuvala so razviena nauka i genijalni nau~nici. Denes, vo vreme na diviot kapitalizam,ruskata nauka e vo drug plan,a bilo koj nov Rus koj edino umee da sobira i odzema, sto pati e pobogat od nekoj profesor. Pretsedatelot i vladata bi trebalo da pobaraat sredstva i na noze da ja postavat ruskata nauka koja propa|a. Da, daleku od toa site istraùvawa, posebno fundamentalnite, doveduvaat do brza realizacija vo proizvodstvoto i profitot. Ama, naukata, kako i sportot, prestavuvaat presti` na edna zemja. Kako da ne se setime na M. [. [amijev, koj na nau~nomedicinskiot centar mu garantiral 46 milioni dolari i po povod na toa rekol deka ako na le~ewe vo Kazan bi doa|ale bolesnici od cela Rusija i inostranstvo,toa }e go podigni ugledot na Tatarstan, {to vo krajna linija prestavuva investicija vo ekonomijata na taa republika. Kako da ne se setime na M. G. Rahimov, koj po~nal da gradi nov kompleks na na{iot Seruski Centar za o~na i plasti~na hirurgija, bez obzir {to toj e ruski, a ne ba{kirski. Ama, naukata naprosto ne e presti`. Naukata ja vospostavuva hierarhijata na znaewa, koja po zakonite na psihi~kata energija im parira na negativnite psihi~ki pojavi. Ako, na primer, vo TV programot ili vo novinite se vklu~i rubrikata Sretnuvawe so nau~nici-
228
te, obi~ni lu|e, me|u niv i bravaror N. naredniot den ìvo }e diskutira za navedenata problematika, a ne da pcue poradi valkaniot vlez ili jadikuva. Znaeweto spa|a vo ista hierarhija i psihi~koto ispoluvawe na dobro i qubav, a znaeweto, dobroto i qubovta prestavuvaat osnova na postoewe na torzioni poliwa (talasest oblik na ìvot) na Onoj Svet. Nie, kako {to e poznato, sme ne samo fizi~ki oblik na zemja, tuku i deca na Onoj Svet. 10. Pretsedatelot mora da go podigne patriotizmot vo zemjata. Amerikancite toa davno go svatile, vsaduvaj}i vo mentalitetot na lu|eto èlbata doma da imaat dràvno zname i ja peat dràvnata himna. Ruskiot patrijotizam neverojatno nisko padnal. Ulogata na patriotizmot ne smee da se potceni: toa e borbeniot duh na vojskata, i èlba da se raboti za dobro na ovaa zemja, i qubov prema Domovinata i mnogu {to drugo {to ne moè da se opipa so racete, ama ima ogromeno zna~ewe za ìvot na ovaa zemja. Patriotizmot e isto taka kategorija na pozitivna psihi~ka energija koja se sprotistavuva so uàsen negativizam. Kako da se podigne patriotimot vo Rusija ? Prvo, mediite moraat da svatat deka beskrajno prestavuvawe na pretsedatelot i pratenicite vo komi~ko-idiotski oblik ne doprinesuva na patriotizmot i qubovta prema Domovinata. Drugo, samiot pretsedatel, vladata i pratenicite moraat da imaat na um deka patriotizmot na gra|anite vo mnogu zavisi od niv samite, oti upravo tie se onie koi na vlasta se najduvaat vo sredi{te na narodnite nadeì. Treto, direktorite na televizijata i novinite bi trebalo stalno da vnesuvaat patriotski crti vo TV ili novinskom proizvodstvo. Site gi cenat zemjite vo koi e visok patriotizmot i qubovta prema Domovinata. Kako nas ni bilo prijatno koga Jurij Lu`kov patriotski stoel vo odbrana iskonsko na ruskiot grad Sevastopol, koga ukrainskite nacionalisti plukale na Moskovanite. Deka ruskiot patriotizam e visok, nikoj ne bi smeel da pluka na Rusija. Rusija sekoga{ se odlikuvala so snaèn patriotizam na svojot narod i toj duh mora da se obnovi. I taka, zaklu~uvaj}i gi moite misli za preureduvawe na na{ata Domovina, bev zaprepasten {to mnozinstvoto od niv se odnesuva na nesvatlivata oblast na ~ovekovata psihi~ka energija, koja edino moè intuitivno da se ~ustvuva. O~igledno e deka ~initelite da nie prestavuvame deca na talasniot oblik na ìvot na Onoj Svet na nas vr{i pogolemo vlijanie otkolku èlbata da se pojade, popija i spie. Sega, po ekspedicijata na Himalaite, svativ deka Onoj Svet go sozdal ìvotot na Zemjata da toj bi go osvoil fizi~kiot svet, zatoa nie sme vo procesot na toa osvojuvawe dol`ni da gi primenime ne samo striktnite fizi~ki metodi zaradi postignuvawe napredok (gradewe, testerewe, strugawe itn.), tuku i da gi koristime izvornite psihi~ki principi na Onoj Svet vo ~ija osnova leì dobro, qubov i znaewe. A Rusija, kako mene mi izgleda, }e postane najmo}na zemja na svetot toga{ koga postkomunisti~kiot ma{inobravar N. koj kukumav~i i ja zagaduva okolinata se pretvori vo prototip na kozakiwata Irina od Dona, koja go oslikuva zaedni~kiot haustor. Poglavje 7 DOBRO, QUBAV I ZLO Zavr{uvaj}i ja knigata, nameruvav da soop{tam zaklu~ok na izloènite ~initeli i logi~na konstrukcija. Ama, neo~ekuvano i za mene samiot, svativ deka vo osnova na tie zaprepastuva~ki fenomeni na prirodata(konzervirani lu|e vo pe{teri, [ambala, posledna poraka i sl.) za koi sum pi{el, leì edinstvo i borba na ednostavni i dobro poznati poimi dobro, qubov i zlo. I {to pove}e sum razmisluval za taa tema kako nau~nik, toa se pogolem i podlabok smisol dobivale tie ednostavni zborovi za koi govorat site religii na svetot- dobro, qubov i zlo. [to e dobro ? [to e qubov ? [to e zlo ? Nie moème da dademe edino sekoednevno objasnuvawe na ovie poimi, oslonuvaj}i se na primerite od ìvotot. Za dobrota na nekoj ~ovek nie sudime po negovite nameri da pomogne vo nevoqa, po topli zborovi, po nesebi~nost i mnogu drugi osobini. Zlobniot ~ovek se povrzuva so zavidlivost, karierizam,prestapi, izdajstvo i sli~ni negativni sklonosti. A qubov, verojatno, site sme ja ~ustvuvale i ~ustvuvame deka toa ~ustvo na du{even izlet, priliv energija, obogotvorewe drug ~ovek i slatki besoni no}i.
229
Ako vnimatelno gi osmotrite poimite dobro, qubov i zlo, }e primetime deka ~ustvoto kategorija ne e mo`no da se izmeri ili analizira na bilo kakov materijalen na~in; tie kategorii se najduvaat na potsvesno nivoa i samo nas potsvesniot intuitiven {epot ni ukaùva na re{enie na emocionalni zavrzlami. Ama, mo}ta na toj intuitiven {epot e tolku golem, da nie potpolno podpa|ame pod vlasta na ~ustvoto i potpolno se pot~inuvame na èlbite da go re{ime du{evniot problem. Zaradi qubovta, na primer, propa|ale celi zemji, stradale narodite ili doa|alo do otkritie na svetsko zna~ewe.ûstvo na zavist i vlastoqubie doveduvalo do represija i pogubuvawe na milioni lu|e itn. Kade se izvorite na mo}ta na toj intuitiven {epot, koj nas ne usmeruva kon dobro, qubov ili zlo ? Da bi probale da odgovorime na toa pra{awe, ajde od taa prespektiva da gi razmotrime osnovnite momenti na postanokot na svetot i postanokot na ~ovekot koi se izloèni vo ovaa kniga. Materijata, koja poniknala od Apsoluta, se podelila na dva sveta- suptilen svet i fizi~ki svet. Fizi~kiot svet postepeno se menuval vo pravec na formirawe galaksija, yvezdi, planeti i me|uplanetaren gas. Suptilniot svet, te. svet na ultravisoki frekvencii isto taka se izmenal, ama so drug~ij pat. Vo suptilniot svet po~nale da se pojavuvaat zakriveni poliwa, koi postepeno se uslo`nuvale. To est, suptilniot svet evoluiral zablagodaruvaj}i na razvojot na zakrivenite torzioni poliwa na ultravisokite frekvencii. Zapravo tie torzioni poliwa, po na{e mislewe, i prestavuvaat izvor na na{ite osnovni ~ustva- dobro, qubov i zlo, ~ij intuitiven {epot neprekinato go slu{ame. Fenomeni na dobra, znaewa i zla Torzioniot efekt, te. zakrivenite poliwa na ultravisokite frekvencii, imal golem evolucionen efekt- vnatre na zakrivenite poliwa se ~uvala informacijata. Taa informacija isto taka imala povratno dejstvo na torzionite poliwa, taka {to doveduvalo do nivno vloùvawe zaradi podobro ~uvawe na informacii. Uzgred re~eno, prenesuvawe po pat na poliwata i ~uvawe na informacijata ne se ni{to natprirodno; bi trebalo samo da se setime na televizijata i radioto. Edni sili, koi se razmavnale vo suptilniot svet, doveduvale do zakrivuvawe na poliwata na ultravisokite frekvencii, drugite sili gi ispravuvale. Onie sili koi gi zakrivuvale poliwata, bile korisni (pozitivni), te. obavuvale dobra rabota, bidej}i dopu{tale da se za~uva informacijata. Onie sili koi gi ispravuvale torzionite poliwa bile {tetni (negativna) te. pravele lo{i raboti, oti gi bri{ele informaciite. Psihi~kata energija (mislewe, ~ustvo, intuicija i drugo) se najduva, kako ja ustanovila fizikata, vo dijapazonot na ultravisoki frekvencii i vo direkten odnos se prema suptilniot svet. So drugi zborovi, vo procesot na mislewe nie ja koristime energijata na suptilniot svet, a na{iot mozok doveduva do zakrivuvawe na torzionite poliwa na du{ata. Zatoa mnogu fizi~ari (na primer G. [ipov, V. Lobankov) vospostavuvaat direktna analogija izme|u suptilniot svet i psihi~kata energija, a du{ata (duhot) na lu|eto tie smetaat so zgustuvawe na energija na suptilniot svet vo oblik na zakriveni (torzioni) poliwa. Od se ova moè da se zaklu~i deka procesot na zakrivuvawe vo suptilniot svet, koj ja ~uva informacijata, nie psihi~ki asocirame so dobro, a procesot na ispravuvawe, koi gi bri{i informaciite, so zlo. Nie ~ustvuvame dobro i zlo zatoa {to nie prestavuvame proizvod ne samo na fizi~kiot, tuku i suptilniot svet. ûstvoto dobro- toa e ~ustvo na za~uvuvawe na informacijata vo torzionite poliwa na na{ata du{a, a ~ustvoto zlo- toa e ~ustvo na uni{tuvawe na informacijata na du{ata. Na toj na~in, dobro i zlo prestavuvaat osnovna kategorija na suptilniot svet, koj leì vo osnova na negoviot razvoj i evolucija. Ako pobeduva dobroto, vo torzionite poliwa na suptilniot svet se ~uva informacija i nastanuva znaewe. Ako pobeduva zlo, znaeweto se uni{tuva. Znaeweto vo ~ija osnova leì informacijata za iskustvo borba na dobra i zla ja pogoduva pobedata na dobra i evoloucioniot napredok. Zatoa moè da se govori za edinstvo na dobra i znaewa,koe e mo`no da se prestavi kako edinstvena kategorija-dobro plus znaewe Primarno, sekundarno, tercijalno, ...dobro i zlo Vo po~etetniot period na evolucijata na suptilniot svet, po moe mislewe, postoele edino primarno dobro i primarno zlo. Borbata me|u niv vo toj po~eten period bila na ìvot i smrt: ako bi pobedilo dobro, toa bi pobedilo potpolno, ako bi pobedilo zlo, toa bi
230 go uni{tilo dobroto. Vo taa beskopromisna borba sekoga{ pobeduvalo dobroto, bidej}i toa deluvalo zdruèno so znaeweto. Zloto po~nalo da nestanuva. Ama, so iz~eznuvawe na zloto, po~nalo da se zaustavuva i napredokot vo evolucioniot razvitok na suptilniot svet, bidej}i znaewata prestavuvaat pred se informacija za iskustvo borba na dobro i zlo. Zloto isto taka imalo evolucionen proces, da bi se sprotistavil na dobroto koe gradelo znaewa i se koristelo so znaewata da bi se borile so zloto. Po moe mislewe, nastanalo sekundarno zlo. Ako primarnoto zlo po sebe prestavuva energija na suptilniot svet, koja gi ispravuva torzionite poliwa i bri{i informaciite vpi{ani vo niv (znaewa), sekundarnoto zlo prestavuvalo energija koja ja zakrivuva ultravisokata frekvencija na suptilniot svet i obratnata strana, sprotivno od dobro. Takvi zla ili negativni torzioni poliwa isto taka moèle da ja ~uvaat informacijata (znaewa), koja prestavuva iskustvo borba na zla protiv dobra, i koja ja koristele za taa borba. Kako odgovor na pojava na sekundarnoto zlo se pojavilo sekundarno dobro vo oblik na u{te posloèni pozitivni zakrieni torzioni poliwa, koi ja ~uvaat informacijata za iskustvo borba so sekundarnoto zlo. Se pojavil takov sudir na pozitivnite i negativnite znaewa. Kako odgovor na pojava na sekundarno dobro, se pojavilo tercijalno zlo vo vid na u{te posloèni zakrieni negativni torzioni poliwa, koi ja ~uvaat informacijata za iskustvo borba so sekundarnoto dobro. Kako odgovor na pojavuvawe na tercijalnoto zlo, se pojavilo tercijarno dobro vo vid na sloèni zakriveni torzioni poliwa, koi ja ~uvaat informacijata za iskustvo borba so tercijalno zlo. Ponatamu se pojavile ~etvrto po red dobro i zlo, peto po red itn.- evolucioniot proces so uslo`nuvawe na torzionite poliwa na suptilniot svet prodolìlo kako rezultat borba dobro i zlo. Postepeno nastanale posloèni (slikovito re~eno, pove}eslojni) torzioni poliwa na suptilniot svet, koj vo sebe se sodràle ogromni koli~ini pozitivna i negativna informacija istovremeno. Se sudruvale ne samo dobro i zlo, tuku i pozitivni negativni znaewa. Ottuka proizleguva deka zloto e neodvoiv atribut na evolucijata, bez kogo bi zastanal napredokot i razvitokot na torzionite poliwa na suptilniot svet. Zo{to toga{ ne govorime za podedankvi prioriteti na dobra i zla ?Zo{to mu odavame po~ituvawe na dobroto i zapravo so dobroto go povrzuvame napredokot i razvojot ? Odgovor na ova pra{awe moème da dobieme ako se prisetime na primarnoto dobro i zlo, koi se borele po princip na beskompromisno potpolno me|usebno uni{tuvawe. Borbata pome|u dobro i zlo go pogoduva napredokot vo kolku toa se odviva na bilo koj deseti, deveti i treti nivoa. Ama, ne dal Bog taa borba da dojde do prvo nivoa ! Vo slu~aj na pobeda na zloto na prvo nivoa }e dojde do bri{ewe na site informacii od torzionite poliwa na suptilniot svet- }e nastapi informacionen krah ! ]e mora od po~etok da se pristapi na evoluciona rabota na prirodata ! Zatoa silite na dobro ne smeat da dopu{tat pobeda na zloto na vtoro, treto i ostanti nivoa, oti zloto moè da go dostigne prvobitnoto nivoa i isto taka da pobedi i na nego. Zatoa ne smee da se miri so zloto i mora da se ima na um deka ravnodu{nosta prema zloto e ne{to uàsno. [to e qubov ? Ipak, vo evolucionata borba na dobro i zlo, dvete zaodeneti so znaewe, postoj eden faktor, koj pogoduva terazijata da ja potegne vo korist na dobrata. Toj faktor se naziva qubov. [to e qubov od prespektiva na spomenetata hipoteza za torzionite poliwa na suptilniot svet ? Qubovta, kako mene mi izgleda, e ubrzuvawe i poja~uvawe na pozitivnite zakriveni poliwa. Slikovito re~eno, dve pozitivni ili dobri torzioni poliwa vo vzaemen kontakt se vo sostojba vzaemno da go poja~at stepenot na svojata zakrivenost, so {to se poja~uva protivdejstvo na negativno zakrieni torzioni poliwa, podobro se ~uvaat informaciite (znaewata) i se pojavuva mo`nost da se pojmat novi znaewa. Negativnite ili zla torzioni poliwa ne se vo sostojba pri me|usebniot kontakt vzaemno da go zgolemat stepenot na zakrivenosta. Zatoa zloto nema qubov. Zloto ima edno samoqubie, bidej}i sekundarnite, tercijarnite i drugite nivoa se negativno zakriveni torzioni poliwa vo ramkite na eden kompleks torzioni poliwa (edna du{a) se vo sostojba me-
231 |usebno da se poja~uvaat. (Spored o~ite, avtorot govori za zlobni, koi se i stra{livci, a za mene tie bile Mongoli, Skiti=Goti=Tatari=Bugari=Arnauti, bez dobro i qubov, R.I.) Qubovta deluva pred se na primarnoto, glavno nivoa na torzionite poliwa, go ~uvaat toj primarno glavno nivoa od prodorot na zla, koe bi moèlo da gi izbri{i site informacii i uni{ti du{ata. Vo slu~ajot znaewata so koi vladeat dobroto i zloto se podednakvi, qubovta moè da ja spasi du{ata. Zapravo zablagodaruvaj}i na qubovta dobroto vo krajniot ishod sekoga{ pobeduva. Zapravo qubovta e garancija na za~uvuvawe i steknuvawe na znaewata vo zakrivenite poliwa na suptilniot svet i prestavuva edna od osnovite na talasniot oblik na ìvotot. Kako e ureden Onoj Svet ? Pi{uvaj}i ja ovaa kniga, koja se zasniva na ~initeli na sovremenata fizika i religiozni spisi, dojdovme do zaklu~ok deka Onoj Svet e- talasen kosmi~ki oblik na ìvot vo suptilniot svet. Vo ovaa glava, analiziraj}i gi poimite dobro, qubav, znaewa i zlo od perspektiva na fizika na suptilniot svet, pretpostavivme deka tie poimi leàt vo osnova na funkcionirawe na Onoj Svet. Talasen kosmi~ki oblik na ìvot ? E te{ko da se zamisli deka toj postoi. [to e ìvot ? @ivot e pred se sposobnost na materijalniot supstrat da ja za~uva i prenesi (nasledi) informacijata, a isto taka i sam sebe da se usovr{uva, te. da stapuva po pat na napredok. Ako vo osnova na zemskiot ìvot leì za~uvuvawe i nasleduvawe na informacijata so pomo{ na genetskiot aparat, vo osnova na talasniot kosmi~ki oblik na ìvot leì za~uvuvawe i prenos na informaciite vo torzionite poliwa na suptilniot svet, a napredokot na talasnite oblici na ìvot se ostvaruvaat zablagodaruvaj}i na edinstvoto i borba na dobra (pozitivna psihi~ka energija) i zla (negativna psihi~ka energija). Pojavata (po primarnite dobra i zla) na sekundarniot, tercijarniot i taka natamu, (stotiot, iljaditiot i pove}e) dobra i zla, a isto taka i me|usebno poja~uvawe na dobri torzioni poliwa vo me|useben kontakt (qubav) dovele na Onoj Svet do formirawe na strukturni poliwa koi se vo sostojba ne samo da gi za~uvaat i prenesuvaat informaciite (znaewata), tuku i postepeno da se usovr{uvaat sami sebe. Toa sloèno zgusnuvawe ne energija na suptilniot svet (psihi~ka energija), koja slikovito moè da se prestavi vo oblik na pove}eslojni zakriveni (torzioni) poliwa, prestavuvaat du{a. Duhot, kako {to e poznato od religijata, e besmrten. To est, glavnata informacija (glavnoto znaewe) koe e izgradeno vo tekot na evolucijata i se ~uva vo torzionite poliwa na suptilniot svet e besmrtno. Torzionite poliwa na du{ata (eteri~no telo i dr.) moàt da nestanat, te. informacija zapi{ana vo niv moè da bide izbri{ana. Ama, glavnite torzioni poliwa na du{ata, te. duhot, vo kogo e zapi{ana glavnata informacija, trae ve~no. Vo religijata postoj poim na dobar i zloben duh. O~igledno, vsu{nost e vaka- eden duh sodrì glavna informacija koja e sodràna prete`no vo pozitivni (dobri) torzioni poliwa, a drugiot- prevashodno vo negativni (zlobni) torzioni poliwa. Evolucioniot proces na Onoj Svet e vtemelen kako borba na dobra protiv zla i obratno, pa zatoa sekoj duh ima dobri i zlobni principi, ama vo eden slu~aj preovladuva dobroto, a vo drugi slu~aevi zloto. Ipak, dobriot duh ima pogolema {ansa da se usovr{i sam sebe, bidej}i e vo sostojba da ja poja~a zakrivenosta na svoite pozitivni poliwa (qubov). Zatoa religijata stalno ja propoveda qubovta kako osnova na napredok i ìvot. Ulogata na qubovta kako poja~uva~ na dobrite misli pri prilika na kontakt na du{ata (duhot) se sostoela, o~igledno, i vo toa {to vo procesot na evolucijata na Onoj Svet duhovite po~nale me|usebno da kontaktiraat i postepeno se obedinale vo Univerzalen informacionen prostor. Pojavata na zaednica na duhovi, me|usebno povrzani po princip na komjuterska mreà, dovelo do vtiskuvawe na informacijata na op{tiot karakter za site duhovi. Zna~eweto na informacijata na op{t karakter vo procesot na uslo`nuvawe na sekoj duh i procesot na evolucija postanuval se povaèn i povaèn votolku {to progresot, e vtemelen kako borba na dobra i zla, za sebe trebalo ne samo sam da se regulira vo ramkite na sekoj poseben duh, tuku i da se podvrgne na op{ta korekcija vo oblasta na Univerzalniot informacionen prostor. Op{tata funkcija po~nala da se predava na grupa na najrazvieni duhovi, kaj koi postepeno se pojavila op{ti torzioni poliwa so informacioniot op{t karakter zapi{an vo niv. Funkcijata koja upravuva so celiot Informacionen prostor so site
232 raznoliki duhovi obedineti vo nego doveduvale do zabrzan razvoj i uslo`nuvawe na tie op{ti torzioni poliwa. Vo niv po~nale da se sobiraat informacii ogromni po masovnost, koi se upotrebuvani za upravuvani so celiot talasen ìvot na Onoj Svet. Toa, po informacionata {irina i misla- koe moè da se prestavi vo vid na supermnoguslojni torzioni poliwa, po moe mislewe, nie go vikame Bog. Bogot e centar na upravuvawe na kosmi~kiot oblik na ìvot ili so Onoj Svet. Bogot, kako rabotite stojat, i est Kosmi~ki Razum. Vo religioznata literatura ne retko moème da najdeme da se spomenuva Veliki duh na zla, koj se sprotistavil na Bogot i upravuva so site zli dela. Vo toj pogled moè da se pretpostavi deka postojat dva centra na upravuvawe so talasniot oblik na ìvot- pozitiven centar na upravuvawe (Bog) i negativen centar na upravuvawe (Velik duh na zlata). Dali e taka ? Mene mi e te{ko da prosuduvam za toa, bidej}i mojot um vo sporeduvawe so Kosmi~kiot Razum e nezamislivo slab. Pa ipak, jas mislam deka ne postojat dva Boga- Bog na dobra i Bog na zla- tuku postoi samo eden- edini Bog. Od logi~kite razmisluvawa, koi se izloèni vo prethodniot tekst, sledi deka borbata na dobra i zla e osnov na evolucioniot napredok na Onoj Svet, da sekoj duh vo sebe vklu~uva kako dobri i slobni elementi, da tie bi bile stalni stimulans za samousovr{uvawe.Taka, po moe mislewe, Bog kako centar na supermo}niot Duh vo sebe vklu~uva i pozitivni (dobro) i negativni (zlo) elemeneti na psihi~kata energija. Bogot ne moè da bide samo dobar, oti za upravuvawe na ìvotot se potrebni kako dobro~instvo, taka i kazna, a borbata protiv zloto i qubov prestavuvaat osnova na napredok vo ve~niot kosmi~ki oblik na ìvot. Boènskata vrlina bi trebalo da se svati kako najgolema nagrada za borba protiv zlata, a boènskoto zlo deluvawe kako kazna za odbivawe da se borime protiv zlata i za izvr{uvawe na destruktivni- zlobni dela. Ama, Bog nikoga{ ne }e se odre~e na nu`nosta na prisustvo na elementite zla, oti edino vo borbata protiv zlata se steknuva znaeweto- koe e osnova na izraduvawe na svetot. Zatoa ve}e poznatata fraza Bog e eden verojatno ima ne samo smisol na edinstvo na site oblici na religija, tuku i smisol na edinstvo na dobri i kaznuva~ki dela. Bog ima ogromen potencijal na qubov, zatoa {to e sozdaden kako rezultat na qubov (te. na vzaemen kontak na duhovite, koi go poja~uvaat principot na dobra i za~uvuvawe na znaewata). I dobro~instvoto i kaznata koi doa|aat od Bog vo sekoj slu~aj }e bidat dokaz na vistinska i golema qubov. Bog pred se e princip na dobra, oti prestavuva rezultat na pobeda na dobra i qubav nad zloto. Ne smeeme da zaboravime deka znaewata pred se se iskustvo na borba na dobra protiv zla. A za~uvuvaweto na znaewata i steknuvawe na novi znaewa prestavuvaat osnova na ìvot, oti zapravo po toa ìvata materija se razlikuva od mrtvata. Logi~no gledano, isto taka mora da postoj princip sprotiven na Bog, da Bog bi se razvival. Protivre~nost e vo nego samiot- toa e dobro i zlo. Mo`da postojat i nadvore{ni protivre~nosti vo oblik na drugi bogovi vo drugi prostori na dimenziite ili svetovite. Ama, toa e oblast vo koja slabiot ~ove~ki um ne moè da pronikne. I taka, po na{eto poimawe, Onoj Svet funkcionira po slednite principi: - bidej}i poniknal kako edinstvo i borba na pozitivna i negativna psihi~ka energija, Onoj Svet evoluciono se razviva zablagodaruvaj}i za~uvuvawe na informaciite (znaewata) za iskustvo borba na dobra (pozitivna energija) i zla (negativna energija) vo torzionite poliwa na suptliniot svet. Steknuvaweto na novi informacii (znaewa) vo borba na dobra i zla obezbeduva premo} - pri potpolna pobeda na zlata se bri{i celokupnata informacija (znaewe) i nastapuva informaciona smrt. Zatoa vo ve~nata borba na dobra i zla prednost ima dobroto. Taa prednost se ostvaruva so pomo{ na qubovta, odnosno na sposobnosta na pozitivni (dobri) torzioni poliwa do poja~uvawe na stepen na svojata zakrivenost (i shodno na toa, da se sporotistavat na negativnite torzioni poliwa) vo me|useben kontakt; - qubovta go pogoduva obedinuvaweto na zgusnatite delovi na psihi~kata energija (duhovi) koi ja ~uvaat glavnata informacija vo edinstveniot sistem (Univerzalen informacionen prostor) i izdvojuvawe na centrite so koi upravuva informacioniot prostor vo
233 oblik na supermo}niot duh (Bog). Qubovta go sozdala Bogot. (Sekako bi moralo da se razbere ne spored Sem Semite tuku samo kako Crnci i Belci=Belci, R.I.)347 Onoj svet i zemski ìvot Razvuvaj}i se vo sklad so tie principi, Onoj Svet go dostignal najvisokoto evoluciono nivoa na talasniot kosmi~ki oblik na ìvot i se pojavila potreba da se osvoi i drug oblik na materija, zapravo fizi~ki svet. Apsolutno sum ubeden deka fizi~kiot ìvot na Zemjata bil sozdaden pa pat na oteluvawe na duhot. Seta teorija za postanokot na ìvotot na Zemjata po pat na samoroduvawe na sloèni molekuli i nivnata koncetracija vo ìvite organizmi ne moè da ja izdrì kritikata ni od prespektiva na religiozni spoznanija, ni od prespektiva na sovremenata prestava na fizikata i hemijata. Toa glavno {to taa teorija ne moè da objasni este samostojno niknuvawe na genetskiot aparat, ~ija najverojatna sloènost naukata ne moè duri ni delimi~no da go svati. I vo praksata navistina e te{ko da se svati kako grupata molekuli DNK na samo edna kletka moè da sodrì i prenese informacijata za ìvotot na celiot ~ove~ki organizam, informacija koja ja vklu~uva sekoja negova kletka i molekul. Ama, u{te pote{ko e da se svati kako takva zaprepastuva~ka sposobnost da se vklu~i ogromna koli~ina informacija molekula DNK se razvila samo od sebe. Ako trgneme od hipotezata deka ìvotot na Zemjata nastanalo po pat na oteluvawe na duhot, znatno e polesno da se objasni toa {to sme go spomnale. Procesot na evolucija na Onoj Svet, koj se odvijal so pomo{ na edinstvo borba na dobra i zla i nagomiluvawe na informaciite vo torzionite poliwa na suptilniot svet, dovelo do formirawe na najsloèni i najuredeni strukturi na suptilniot svet- duhovi. Centralnata supermo} na duhot- Bog- na{ol na~in za prostorna izmena i oteluvawe na duhovite, uz nivnoto vleguvawe vo materijata na fizi~kiot svet. Nie u{te sekoga{ slabo ja sva}ame organizacijata na suptilniot svet i samo pretpostavuvame {to e su{tina na negoviot materijalen supstrat. Ama, vo isto~nite religii e dobro poznat ~initelot na materijalizacija na mislite, te. preminuvawe na materijata na suptilniot svet vo fizi~ka supstanca. Vo toj pogled, mislam deka genetskiot aparat na zemskite organizmi bil napraven so pomo{ na fizi~ka materijalizacija na suptilnite supstanci na duhovite. So drugi zborovi,zemskiot genetski aparat este fizi~ki odlivok na suptilnata struktura na duhot. Ama, kako {to mene mi izgleda, zemskiot genetski aparat e znatno poprimitiven od duhot i prestavuva tek negov delimi~en odlivok- mislovni i drugi sposobnosti i ponatamu ostanuvaat svoina na duhot, koj nevidlivo e prisuten vo sekoj ~ovek.Onoj Svet po pat na oteluvawe i materijalizacija na duhot napravil dobra ma{ina koja sama sebe se proizveduva- ~ove~kiot organizam, so pomo{ kogo ~ovekot (duhot) ìvee vo fizi~kiot svet, a isto taka go napravil i svetot koj go opkruùva- rastenija, ìvotni i sl. Hipotezata za nastanokot na ìvoto na Zemjata po pat na materijalizacija na elementite na talasnot kosmi~ki ìvot (duhovi) moè da se pokaè kako principelno nova, a moè da se smeta i edna od varijanitite na religioznite pretstavi za oteluvawe na duhovite. Ama, su{tinata ne e vo toa. Najva`no e {to taa hipoteza ovomoùva da se objasnat mnogu nesvatlivi ~initeli i deka od tie novi prespektivi se sogleduva istorijata na ~ove{tvoto na Zemjata. Evolucioniot proces na materijalizacijata na duhot se odviva na Zemjata mo{ne postapno, vo tekot na mnogu milioni godini. Lu|eto na prvata rasa (angeloliki lu|e) prestavuvale pove}e duh otkolku fizi~ka materija, ama kaj niv ve}e bil formiran prvobitniot genetski aparat, koj dozvoluval so pomo{ na pupewe i delba da se nasledi u{te pove}e mo{ne rastresito fizi~ko telo. Lu|eto na prvata rasa ne bile odvoeni od Onoj Svet, ìveele po zakonite i principite na talasniot kosmi~ki ìvot, ama ve}e imale zemski fizi~ki omota~. Tie se pove}e se ~ustvuvale kako prestavnici na Onoj Svet otkolku na Zemjani. Poimite dobro, qubov i zlo za niv bile znatno pova`ni otkolku materijalnite problemi na Zemjata.
347
Belcite imale pove}e bogovi, a Crncite samo eden bog. Belci bile Sumerite, a Crnci Akadcite. Ova go pi{at avtorite. Tie prenesuvaat i ona {to stoi kaj Mojsi.Pak, za Evreite inaku pi{i Maneto.
234 Lu|eto na drugata rasa (eteri~ni lu|e) vo osnova ìveele kako i lu|eto na prvata rasa, iako nivniot zemski omotuva~ postanal pogust, a genetskiot mehanizam na nasleduvawe na fizi~koto telo posovr{en. Lu|eto na tretata generacija (Lemurijanci) ve}e imale dovolno gusto i sovr{eno fizi~ko telo, vo raniot period bile ~etvororaki su{testva so dve lica, a vo docniot period giganti so dve race i edno lice. Duhot koj vlegol vo teloto na Lemurijancite vo potpolnost ja o~uval vrskata so Onoj Svet, ama aktivnata delatnost vo fizi~kiot svet se ~inelo da ne bide ravnodu{na ni prema zemskite raboti. Lu|eto n ~etvrtata rasa (Atlanti|ani) isto taka ja o~uvale vrskata so svojot duh so Onoj Svet, ama zemskite raboti i griì ve}e im postanele pobliski. Poimite dobro, qubov i drugi kategorii na Onoj Svet postepeno se povlekuvale, po~nale da preovladuvaat interesite na fizi~koto telo (jadewe, spiewe i sl.). Lu|eto na peta rasa (nas, Arijevci) e mo`no da se nazivat robovi na fizi~koto telo. Duhot, otse~en od Onoj Svet so princip SoHm po~nal da ja obavuva ne funcijata na povrzuvawe i edinstvo so Onoj Svet, tuku funkcija na opsluùvawe na egzistencijata na fizi~koto telo. Osnovna kategorija na Onoj Svet- dobro, qubav i zlo- sega za sebe govorele samo vo oblik na {epot intuicija. Drevnite narodi govorele deka ~ovekot e mikrokosmos na makrokosmosot. I toa, najverojatno, e to~no. I taka, materijalizacijata na suptilnata materija na duhot dovela do izgraduvawe na samoroduva~ko fizi~ko telo na lu|eto i okolniot ìvot na svetot na Zemjata. Ama, fizi~kiot ìvot na ~ovekot na Zemjata ne e moèn bez u~estvo na Onoj Svet; vo sekoj slu~aj na ~ovekot postoj duh, koj ìvee na Zemjata vo divna ma{ina- ~ove~ko telo. Nie, zemski lu|e, prestavuvame proizvod na osvojuvawe na Zemjata. Zatoa zemskiot ~ovek prestavuva duh plus fizi~ko telo. Po analogija moè da se misli deka talasniot kosmi~ki ìvot (Onoj Svet) so pomo{ na materijalizacija isto taka napravil fizi~ki ìvot na drugi planeti vo kosmosot. Kakov e toj ìvot na drugite planeti ? Ponajverojatno deka za materijalizacija na duhot se upotrebeni drug~ii hemiski elementi i molekuli, koi se karakteristi~ni za sekoj konkretna planeta.348 Ponajverojatno e deka uslovite na tie planeti (sostav na atmosferata, temperaturata, sila na teàta i sl.) vtisnale svoj pe~at na razmerite na fizi~koto telo i sostavot na organite na vonzemjancite. Ama vo princip, vonzemajcot vo osnova bi moral da li~i na Zemjaninot, oti i toj isto taka prestavuva proizvod na materijalizacija na duhot i edinstvenata tvore~ka aktivnost na Onoj Svet. Vonzemajcite, po moe mislewe, moàt da ~ustvuvaat dobro, qubov i zlo, oti toa se edinstvena kategorija za siot talasen ìvot i Kosmi~ki Um. Vonzemajcite, po mene, isto taka se napraveni po princip duh plus fizi~ko telo. Zatoa, koga Zemjanite ovladeat so telepatskiot jazik (prenesuvawe misli), tie }e bidat vo sostojba da komuniciraat so svoite bra}a od drugite planeti po principot me|usebna komunikacija na duhovite, koj e vgraden vo osnovata na Onoj Svet. Mnogu posvetenici pi{at deka nekoga{ Zemjanite vladeele nad site oblici na fizi~ki ìvot na raznite planeti, oti najpove}e unapreduvale. Toj period na premo} odgovaral na periodot na ìvotot na Lemurijancite. Fenomen na Lemurijancite. Lemurijanskata civilizacija dostignala neverojatno visok nivoa na razvitok: Lemurijancite vladeale so energijata na suptilniot svet, na svoite be{umni letalici gi posetuvale drugite planeti, komunizirale so metodot na prenesuvawe na misli itn. Znaewata na Onoj Svet niv im bile otkrieni, a istovremeno znaewata koi tie gi steknuvale vo tekot na ìvotot na Zemjata gi dopolnuvale zalihite na znaewata na Onoj Svet. Zapravo lemurijanskata civilizacija uspeala zalihata na informacijata na Onoj Svet da ja snabdi so najdragoceni znaewa za ìvotot na Zemjata i do den dene{en taa prestavuva merilo na zemskite dostignuvawa. Narednite civilizacii (Atlanti|ani i nie, Arijevci) ne uspeale da go dostignat ni podno`jeto na nivoto na Lemurijancite.
348
Se govori za drug~ii hemiski elementi i molekuli, koi se karakteristi~ni za sekoj konkretna planeta. Bidej}i Zemjancite se so razli~en sostav od Venzemjanci me|u niv ne e moèn me|uproizvod.
235 [to bilo uzrok na taka ogromen ìvoten uspeh na Lemurijancite ? Lemurijancite vo tekot na ìvotot na Zemjata se ~ustvuvale kako deca na Onoj Svet i rakovodele pred se so zakonite i principite na Onoj Svet. Tie svatile deka mo}ta i ulogata na psihi~kata energija e daleku pogolema od fizi~kata energija, a deka ~ove~koto telo zaedno so du{ata, bidej}i prestavuva vi{a tvorevina na Zemjata, e vo sostojba da pravi ~uda. Zatoa siot elan na svojot napredok tie go pretvorile vo pat na samousovr{uvawe na ~ovekot i ovladuvawe so energija koja e vskladi{tena vo nego samiot. Mo{ne e va`no ~ovekot sebe da se ~ustvuva kako dete ili tvorevina na Onoj Svet, oti upravo toa ~ustvo go odreduva da se izbere pravecot na progresivniot razvoj.Decata na Onoj Svet }e u~at od svojot praroditel (Bog) i ne }e napravat najgolem grev- sebe da se smetaat Bog.Decata na Onoj Svet ne }e mislat deka molekulite sami se sloìle vo genetskiot aparat, deka ~ovekot nastanal od majmun i nema da se ~ustvuvaat kako gospodari na prirodata. Decata na Onoj Svet }e uvidat deka ~ovekot e mikrokosmos na makrokosmosot. Na{ata civilizacija u{te sekoga{ umee da ja koristi kosmi~kata energija. A taa energija e kolosalna. Nekoi sovremeni fizi~ari, na primer, smetaat deka eden kuben metar Apsoluta ima energetski potencijal koj odgovara na snaga 40 milioni nuklearni bombi. Zatoa ne e neopohodno da se koristi zemskite izvori energija (nafta, }umur i dr.), tuku bi trebalo da se ovladee so kosmi~ka energija. A nea moè da se ovladee edino ~ovek, oti toj e mikrokosmos na makrokosmosot. Lemurijancite, koi ovladeat so kosmi~kata energija, zatoa koristat pristapi koi se zapi{ani na Onoj Svet. Vo osnova na tie pristapi (mada toa sega zvu~i ~udno) leèle ednostavni poimi dobro i qubov. Lemurijancite jasno razbirale deka vo torzionite poliwa na suptliniot svet se najduva ogromna energija, a dobro i zlo, koi prestavuvaat glavni atributi na torzionite poliwa, isto taka poseduvaat ogromna mo}. ôvekot, kako mikrokosmos na makrokosmosot, e vo sostojba niz dobro i zlo da ostavi energija na torzionite poliwa na suptilniot svet. Pri toa Lemurijancite svatile deka razli~no bi go iskoristile zloto (negativni torzioni poliwa) za dobivawe energija, oti bi moèlo da se dobie eksploziven efekt na uni{tuvawe na informaciite. Zatoa tie vo taa cel se sluèle so dobro. Tie isto taka ja koristele qubovta da bi go poja~ale dobieniot energetski efekt od pozitivnite (dobri) torzioni poliwa so pomo{ na kontakt od drugi pozitivni torzioni poliwa. Lemurijancite vo potpolnost si ostvarile sebe vo pogled na toa deka ~ovekot e mikrokosmos na makrokosmosot. Tie si ostvarile sebe vo pogled na toa deka ~ovekot e najmo}na energetska tvorevina na Zemjata, koja e vo sostojba niz dobro i qubov da ovladee so energijata na suptilniot svet. Dobro i qubov za Lemurijancite bile ne apstraktnai intuitivni ~ustva, ve}e prestvuvaat mo}en sistem za obezbeduvawe na ìvot i obezbeduvawe na energija na ~ove{tvoto. Za nas- Arijevcite- poimite dobro i qubav se ~ustva vo oblik na prijatni ~ustvitelni opazuvawa. Nie, blokirani so principot SoHm vo vronuvawe vo fizi~kata materija, duri i ne sumwame kakva mo} poseduvaat tie na prv pogled ednostavni zborovi. Za Lemurijancite tie zborovi ne bile ednostavni, tie leèle vo osnova na nivniot ìvot i nosile, slikovito re~eno, ogromno energetsko prostranstvo. Zo{to Onoj Svet, koj ìvee vo suptilniot svet, ja dava svojata energija na Zemjata za ispolnuvawe na zemskata nu`nost? Prvo, zemskiot ìvot e proizvod (dete) na Onoj Svet. Drugo, energijata od Onoj Svet na Zemjata preminuva da bi se ispolnila bilo kakva dobra misla, a ostvaruvaweto na taa misla go dopolnuva informacioniot prostor na Onoj Svet. Osnovniot energetski fenomen na Lemurijancite, po moe mislewe, bile mantritebajalici koi se opi{ani vo mnogu religiozni izvori. Lemurijancite go op~aruvale svoite letalici, polnej}i gi na toj na~in, opisno re~eno, akumulatorite na tie aparati so energija na suptilniot svet. Na sli~en na~in se obezbeduvala energijata za rabota na mnogu drugi zemski aparati, koristej}i se samite sebe si kako najmo}ni generatori. Lemurijancite svatile deka energijata na suptilniot svet moè da se sprotistavi na gravitacijata. Na toa bile zasnovani nivnite graditelski tehnologii, koga ogromni kameni blokovi gi prenesuvale so pogled. So pomo{ na torzionite generatori, koi moèle da se smestat vo fioka, bilo mo`no ònglirawe vo vozduh so ogromni kamewa. (Avtorot gi povtoruva re~enicite,toj za ~itatelite gi vnesuva svoite zamisli,R.I.)
236
Koristej}i go principot deka ~ovekot e mikrokosmos na makrokosmosot, Lemurijancite se usovr{uvale sebe si. Tie, koristej}i go antigravitacionoto dejstvo na energijata na suptilniot svet, go postignale fenomenot na levitacija- podignuvawe na ~ovekovoto telo iznad zemjata. Koristej}i hipoteti~ki, vo ovoj mig za nas u{te nepoimliv princip, tie moèle migovito da premestat vo prostorot i menuvaat mestoto na svojata lokalizacija na Zemjata. Svoeto telo go le~ele so vnatre{na energija. Ama, najva`no dostignuvawe na Lemurijancite bil fenomen dematerijalizacija-materijalizacija. Tie, zemaj}i vo obyir deka fizi~koto ~ove~ko telo e izgradeno po pat na materijalizacija na duhot,nastojuvaj}i toj proces da se izvede vo obraten smer- da se dematerijalizira. Su{tinski toj proces e mo`no da se izrazi kako prenos na informacija, te. cela ogromna informacija za gradbata na ~ove~koto telo e zapi{ana na torzionite poliwa na duhot. Moè da se pretpostavi deka naporite na visokorazvieniot lemurijanski duh bile izgradeni dodatni slobodni sloevi na torzionite poliwa na niv da bi moèla da se zapi{i informacijata za fi~i~koto telo. Duhot so vpi{anata informacija za fizi~koto telo se premestuval kade trebalo (sleguvawe pod zemja, premestuvawe vo sprostorot i sl.) a ponatamu, na osnova na tie zapisi na informacijata, doa|alo do sklopuvawe na ~ove~koto telo- materijalizacija. Sklopuvaweto se odvivalo, kako {to mene mi izgleda, od atomi i prosti molekuli (voda i sli~no) {to dopu{talo fizi~koto telo da se materijalizira vo bilo kakvi uslovi. I taka, moè da se govori za dva tipa materijalizacija: - evoluciona materijalizacija - prenos na informacija Ako evolucionata materijalizacija se odvivavala mnogu milioni godini, materijalizacijata pri prenosot na informacija maltene se odvivala migovito. Moè da se pretpostavi deka vo procesot na evolucionoto izgraduvawe na zemskiot ìvot duhovite na Onoj Svet postanale tolku sovr{eni, nivniot inforamcionen obem e tolku golem, a nivnoto deluvawe na fizi~kata materija tolku zna~ajno, da tie ovladeale so fenomenot materijalizacija-dematerijalizacija so pomo{ na prenosot na informacija. Fenomenot na materijalizacija-dematerijalizacija na Lemurijancite moèl da se primenuva ne samo na svoeto fizi~ko telo, tuku i na aparatite. Toa, na primer, ovozmoùvalo nivnite letalici da moàt migovito da se pojavat i iz~eznat. (Aparat=a parat, R.I.) Oslonuvaj}i se na fenomenot dematerijalizacija-materijalizacija pri krajot na svojata civilizacija, Lemurijancite ja osnovale [ambala i Agarta. Uviduvaj}i deka }e dojde do globalna kosmi~ka katastrofa, zablagodaruvaj}i na toj fenomen tie oti{le pod zemja i ja organizirale podzemnata tehnolo{ka civilizacija na Lemurijancite. Delot na Lemurijancite, a posebno Lemurjijancite [ambala, dostignale mo{ne dolg ìvoten vek, pa duri i besmrtnost. Toa im uspealo so pomo{ na stimulacija, po pat na vnatre{na energija, regeneracija na kletkite na organizmot, vklu~uvaj}i i nervnite kletki. Doa|alo do postojano obnovuvawe na fizi~koto telo. (Rastenijata imaat sostojki koi se najneophodni da se razvie organizmot. Pigmentite se so antioksidativna funkcija, R.I.) Vo zaklu~okot moè da se re~e deka vo osnova lemurijanskoto ~udo leì vo uviduvawe na va`nosta na kategorijata dobro, qubov i zlo kako osnovna dviè~ka sila na Onoj Svet i odreduvawe na ~ove~koto su{testvo kako mikrokosmos na makrokosmosot. Svatuvaj}i ja od samiot po~etok neophodnosta na stalen napredok, bidej}i ~ovekoviot duh e vtemelen kako samorazviva~ki princip vo borba na dobro i zlo, Lemurijancite se ogradile od toa da zloto e duhoven element koj go pottiknuva napredokot. Da se uvidi deka besraboteweto e zlo, a upornata rabota vo ime na ìvotniot napredok pravashodna ~ovekova dol`nost, bile dovolni lemurijanskata civilizacija bez periodi~ni padovi i kataklizmi da se razvie do najvisoko nivoa. Lemurijancite ne dopu{tale slepa borba dobro i zlo. Tie uspeale vo svojata slu`ba da stavat ogromna mo} na dobro i qubov; torzioniot efekt na dobro i qubov ne go tra~ele na slepa borba protiv zloto, tuku vredno go koristele za usovr{uvawe na ~ovekot i celiot zemski ìvot. Kako e va`no da se svati deka e neophodno neprekinat napredok ! Kako e va`no da ne se dopu{to mo}ta na dobroto i qubovta slepo tra~at na borba so glupoto zlo ! Kako zborot besrabotewe e uàsno !
237 Lemurijancite se toa go svatile od samiot po~etok i dostignale takov stepen na duhoven razvoj duri moèle da vodat razgovor so Bogot. Po toa tie navistina bile boènska tvorba na Zemjata. [to se slu~ilo so niv ? Zo{to nivnata civilizacija (osven [ambala i Agarta) propadnala ? Toa e prekrieno so temnina. Mo`da i vo nivnite raboti prodrelo pogubno besrabotewe. Dobro, qubov i samadi Kako da se dostigne sostojbata na dlaboka samadija ? Ve}e pi{ev deka site lami smetaat deka vo taa cel morame da se koncetrirame (meditira) na qubov prema ~ove{tvoto vo celina. Koga toa go slu{av od lamite, ne ja svativ dlabokata smisla na toa i samo intuitivniot {epot e toa ne{to mo{ne va`no da gi pottikni moite misli. Denes ve}e go razbiram osnovniot princip na postignuvawe na fenomenot samadija. Pa i ~itatelot, koja ja ~ita ovaa kniga, sekako go razbira. Qubovte este pottiknuva~ na dobro. Qubovta, pred se, sna`nata qubov, so pomo{ na poja~uvawe na zakrivenosta na pozitivinite (dobri) torzioni poliwa, go nadminuvaat i isteruvaat negativnoto (zlo) psihi~ka energija. Qubovta mora da bide tolku jaka vo potpolnost da ja oslobodi du{ata od negativnata (zlo) psihi~ka energija. ôvekovata du{a, slobodata od zlo psihi~kata energija, se naziva ~ista du{a. Upravo ~istata du{a e sposobna da pravi ~uda. Vo ~istata du{a pozitivnata (dobra) psihi~ka energija ne se tra~i na slepa borba so zloto i moè vo celina da se usmeri na ispolnuvawe na bilo koj zadatok. Na primer, zadatokot deka ~ovekovoto telo se konzervira na iljadi i milioni godini, te. postignuvawe samadija. Pri prilkata na samadija, kako {to jas mislam, torzionite poliwa na du{ata, izuzetno napregnuvaj}i se, gi prevoduvaat site molekuli na vodata na ~ove~koto telo vo ~etvrta (nepoznata !) sostojba, koja gi prekinuva site procesi na razmena na materijata i go pravi teloto tvrdo. Vodata, mi izgleda,prestavuva atribut i materijalni supstrat zapravo pozitivna (dobra) psihi~ka energija. Zatoa prisatnosta na negativnite (zlo) elementi vo du{ata ne dopu{ta da se postigne celovita samadi. Edino ~istata du{a e vo sostojba da go sozdade fenomenot samadija. (Funkcijata na jonite na kalciumot vo raznite tkivni kletki, R.I.) Od se toa moè da se zaklu~i deka Genfondot na ~ove{tvoto, sozdaden na Zemjata u{te vo vreme na Lemurijancite so ~ista du{a, koja se ~uva ispod zemjata i potpolnuva so najdobrite lu|e na drugite civilizacii, pretstavuva rezultat na golemi pobedi na dobro i qubov. Adepti-na{a idnina Se raskaùva, kako {to ve}e napi{av, deka vo ramkite na na{ata arijevska civilizacija, vroneti vo materijata, negde vo Nepal i Indija, se sretnuvaat neobi~ni, odvrzani od svetot i sosema ednostavni obi~ni lu|e, koi tvrdat deka se stari 300, 500, 1000 i pove}e godini. Toa se adepti. Naravno, e te{ko da im se poveruva. Toa ve}e zvu~i ipremnogu nevistinito. Ama, zapravo tie lu|e ja prestavuvaat na{ata idnina. Zapravo tie, adepti, uspeale qubovta i dobroto da gi stavat vo slu`ba na svoeto zdravje i prodolùvawe na ìvotniot vek. Sakaj}i go Bogot i meditiraj}i vo taj pravec, adeptite so pomo{ na qubovta ja poja~uvaat pozitivnata (dobra) energija na du{ata i se osloboduvaat od negativnata (zlo) psihi~ka energija, te. tie ja pro~istuvaat svojata du{a. Mene mi izgleda deka patalo{kite kletki na rakot prestavuvaat edna od materijalnite supstrati na negativnata (zlo) psihi~ka energija, a raste~kite (regenerira~ki) kletki- materijalen supstrat na pozitivnata (dobra) psihi~ka energija. Vo ~ove~kiot organizam se odviva stalna borba na kletkite koi normalno rastat i kletkite na rakot, isto kako {to se odviva i borbata dobro i zlo. Zatoa so pomo{ na qubov, koja go pottiknuva principot dobro vo du{ata, e mo`no da se postigne stalno uni{tuvawe na kletkite na rakot vo organizmot, a isto taka i potttikni obnovuvaweto na kletkite i prodolùvawe na ìvotniot vek. Kako da nau~ime da sakame vo cel na le~ewe ? Da se saka sebe si e besmisleno, bidej}i samoqubieto e negativna osobina. Bi trebalo da nau~ime da go sakame ìvotot, da go sakame Bogot- Tvorecot na zemskiot ìvot. Ako taa qubov e sna`na i nesebi~na, lekovitiot
238 efekt }e nastani samiot od sebe. Ama, mo{ne e te{ko da se nau~i taka da se saka: bi trebalo da se odre~i od zemskite problemi i potpolno da se posveti na molitvite vo ime na qubovta prema ìvotot i Bogot. Neophodnosta da se odrekne od obi~niot sozdava~ki ìvot i doveduva do toa sovremenite adepti- Arijevci da izgledaat mo{ne ednostavno, a nas neobi~no. ôve{tvoto ve}e ja preminala fizi~kata udolnica na manvantari~kiot kosmi~ki ciklus i pominalo so vleznoto patuvawe vo pravecot na duhovniot razvoj. Vo toj pogled, sovremenite adepti edna{ }e se pretvorat vo ìvotno aktivni, sjajni lideri na op{testvoto i toa op{testvo }e go povedat kon duhovniot procvet. Dobro, qubov i nie Bidej}i sum roden vo komunisti~ka zemja, cel ìvot sum bil odvoen od religijata. Moite pretci- religiozni poslenici- bile podvrgnati na naj~esti lenisti~ki represii. Prou~uvaj}i go vo studentskite godini nekakviot materijalizmot i empiriokriticizmot i poloùvaj}i ispiti za ateizmot, sekoga{ sum se ~udel na mahnitata jarost so koja se uni{tuvale religionite postulati. Zo{to toa, naivno mislev, zar religijata ne poziva na dobri raboti- dobro, qubov i vera vo Boga. Toga{ ne svativ deka dobroto i qubovta, a pred se qubovta prema Bogot, e koska vo grloto na komunizmot, oti dlabokata smisla na nivnoto deluvawe se sostoelo vo sozdavawe svoj bog (Lenin, Stalin i dr.). Tie sakale lu|eto da gi naterat da go sakaat svojot bog, iako toa e vo sprotivnost so celata ~ove~ka priroda. Podocna, slu{aj}i i ~itaj}i gi religioznite spisi, se ~udev so neprekidno, duri i nametlivo upatuvawe na ~ovekot vnimanieto na problemite na dobroto i qubovta. Od knigite na golemiot Satja Sai Baba, koj pravi ~udesa pred lu|eto, ja izdvoiv osnovnata misla na negovata mo}na filozofija- qubov. Zo{to toj taka mnogu govori za qubov i dobro ? naivno mislev. Toga{ u{te ne svativ deka zad tie ednostavni zborovi se krie ogromna i mo}na energija, koja e vo sostojba brzo da go izmeni i podobri na{iot ìvot. I tek koga koristej}i go nau~no-logi~niot pristap ja zavr{iv analizata na dobienite rezultati na himalajskata ekspedicija, po~nav najposle da gi sva}am dlabokata smisla i religijata i Sai Babinite zborovi i mnogu drugi raboti, vo koi se razmisluva za dobro i qubov. A taa dlaboka smisla se sostoi vo toa dobroto i qubovta se glavni konstruktivni principi vo ~ovekoviot ìvot. Jas sum obi~en prestavnik na rasata Arijevci vroneti vo materijata. Mojot mozok i moeto mislewe se ni{tovno slabi vo sporeduvawe so mislovnata mo} na Lemurijancite, a pogotovo Kosmi~kiot Um. Ama, duri i mojot ni{toven slab um mi dozvolil pri logi~nata analiza na rasfrleni ~initeli da dojdam do zaklu~ok zaprepastuva~ki za obi~niot ~ovek: dobro i qubov se osnovni temelni kategorijata na ~ovekoviot ìvot koi go odreduvaat napredokot. Porano ne sum pridaval zna~ewe na takvite izrazi kako {to se da se o~isti du{ata, pokai za grev ili da ne se zema grev na du{ata. Tie mi izgledale dosadni i nerazbirlivi. Ama, ~itaj}i go Nikolaja Rerih, povtorno se sretnav so poimot ~ista du{a. Rerih pi{el deka zagonetnata [ambala ja naseluvale lu|eto so ~ista du{a. [to e ~ista du{a ? Zo{to site religija govorat za va`nosta na o~istuvawe na du{ata ?- mislev toga{. Duri za toa pra{awe go pra{av eden poznanik- pop. Kako odgovor, popot mi pro~ita propoved od kogo, bidej}i sum nau~nik, voop{te ne go svativ. Naravno, lokalniot pop koj napamet nau~il niz propovedi i molitvi, ne moèl da mi ja objasni osnovnata misla na poimot ~ista du{a. Ama Rerih, koj bil i ostanal moj idol, isto taka stalno svoeto vnimanie go usmeruval na toa. Zo{to ? Denes, mi izgleda, ve}e mo`no, makar i grubo, da odgovoram na toa pra{awe. îstata du{a- toa e kvalitativno drug~ija sostojba na ~ovekoviot dih i du{a, koga pozitivnata energija na torzionite poliwa (dobro i qubov) ne tro{i na borba so negativna psihi~ka energija (zlo), tuku vo celina se usmeruva na sozdava~kiot proces. Vo ~istata du{a nema zlo, vo
239 borba so koja obi~no se roduvaat znaewe i napredok. Otsustvoto na stimulira~koto vlijanie na zloto vo ~istata du{a se zamenuva so dlaboko spoznanie za neophodnosta na stalen napredok. Glavniot neprijatel na ~istata du{a e besraboteweto. Porano nikoga{ ne sum razmisluval za dokolici. Nikoga{ ne mi bile simpati~ni dokoni lu|e, koi bescelno besrabotewe se cel ìvot. Ama, besraboteweto e stra{en antipod na ~istata du{a, toa e ubiec na ~istata du{a. Kakvi god dobri misli da ima dokon ~ovek so svojata dokolica toj raboti protiv prirodata na ~ovekot, koj e sozdaden kako stalen samorazvija~ki princip. Poradi besraboteweto se prodavale golemi imperii, poradi besrabotewe pa|ale dinastii i se ru{ele sudbini. Zatoa, kako {to kaùvaat svamiite i lamite, ~istota na du{ata e mo`no da se dostigne edino so rabota na sebe, so pomo{ na samorealizacija i duri `rtvuvawe na sebe ama... zadolìtelno poradi postignuvawe na op{to~ove~kata cel, a ne naprosto poradi sopstveno samopotvrduvawe. Lamite go pokaùvaat patot za dostignuvawe sostojba ~ista du{a- toa e somilost prema lu|eto i qubov prema ~ove{tvoto. Na prv pogled, tie zborovi zvu~at premnogu apstraktno, pa ipak vo niv e sodràna osnovnata smisla na postignuvaweto na ~istata du{a- e potrebno da nau~ime da se so~ustvuvame i da gi sakame lu|eto voop{o, a ne nekoj poedine~no, ili ne daj Boè, da se sakame samite sebe i so~ustvuvame edino so samiot sebe. Celta na na{ata po`rtvuvanost i samorealizacija obavezno mora da bide na op{to~ove~ki razmeri. Da se dojde do toa e te{ko, izuzetno te{ko. Vo sovremenoto op{testvo nema lu|e so ~ista du{a. Najbliski lu|e so ~ista du{a, kako mene mi izgleda, se nau~nicite. Nau~nikot, (jas imam vo vid vistinski nau~nik) na primer vo oblasta na medicinata,da se osuduva sebe si na mnogustruko li{uvawe (neprospieni no}i, mala zarabotka i sl.) vo procesot na otkritie,ostvaruvawe na idejata i probivawe niz nau~niot konzervatizam, pred se od somilost i qubov prema bolesnite voop{to. Narodnosta na bolesnikot, nau~niot presti` i parite za vistinskiot nau~nik imaat sosema drugostepeno zna~ewe. Satisfakcijata mu donesuva toa {to negovata ogromna rabota, odrekuvawe i borba protiv konzervatizmot dala plodovi vo oblik pomo{ na iljadi i milioni bolesnici. Zatoa bi sakal da kaàm: ûvajte i sakajte gi vistinskite nau~nici ! Tie si ostvaruvaat sebe si i `rtvuvaat sebe si zaradi vas, lu|e ! Pozitivnata psihi~ka energija na dobro i qubov vo ~istata du{a, oslobodena od nu`nosta da se bori protiv zloto, moè da ~ini ~udo. Edino od takvi ~uda e samadi; setete se {to lamite govorele, deka samo so pomo{ na ~ustvata na lu|eto i somilost prema ~ove{tvoto e mo`no da se dostigne samadija, a celta na samadija e ~ovekot da postane pretstavnik na Genfondot na ~ove{tvoto, da bi vo nekoj mig postanal prorok ili predok na novaata ~ove~ka civilizacija.Drugo od takvi ~uda e fenomenot dematerijalizacija-materijalizacija. Treto e prodolùvawe na ìvotniot vek, pa duri i besmrtnost. Znaeweto na drevnite narodi i religii ukaùva na glaven pat na napredokot na ~ove{tvoto- pro~istuvawe na du{ata i postignuvawe sostojba ~ista du{a. Vo toj slu~aj ~ovekot }e upravuva so pozitivnata energija na suptilniot svet, nemu }e mu go otkrie znaeweto Onoj Svet, }e go ~ustvuva svojot ogromen energetski potencijal, zatoa {to toj prestavuva mikrokosmos na makrokosmosot. Toa ve}e se slu~ilo na Zemjata- takvi bile Lemurijancite. A zaradi pro~istuvawe na sopstvenite du{i e neophodno ~ovekot da nau~i da bide dobar i da saka, e neophodno da ne se pla{i da so~ustvuva i da raboti da postigne visoka cel, duri i do samoma~ewe. Ne smeeme da se {tedime, oti ~ovekot e prvobitno sozdaden kako samorazviva~ki princip. Kako potvrda za toa sluàt mnogubrojnite primeri na golemite nau~nici, koi ne {tedej}i se sebesi rabotele na postignuvawe na nau~ni celi i do dlaboka starost gi za~uvale sveìnata na umot i mladosta. Tie uspeale vo onaa ili onaa mera da ja o~istat svojata du{a. E najstra{no toa koga ~ovekot ne{to postigne, po~ne da uìva vo plodovite na toa, predavaj}i se na besrabotweto. Ipak, ~itatelot za ova moè da mi prigovori: na ~ove{tvoto mu se poznati i zlobni genii. Moàm da napomenam Napaleon, Lenin, Hitler i drugi. Zar tie lu|e ne uspeale da gi otelovat svoite idei i teorija vo ìvotot, svrtuvaj}i go svetot naglava i seej}i okolu sebe uni{tuvawe i smrt ? (Napaleon bil katolik,{to vaèlo i za Hitler, a Lenin komunist=nevernik. Me|utoa,vakvi ubistva ne bile poznati vo starata era, zatoa {to po pobedata na Persijcite, a potoa Makedoncite, tie ni{to ne menuvale, samo si go zemale kralskiot=car-
240 skiot danok. Duri Makedoncite, kade odele, samo gradele, a ru{ele kade ne sakale da im se pot~inat. Stradaweto vo pravoslavniot svet po~nal od 11 vek od katoli~kata crkva vo sojuz so islamot. Sledat balkanski, svetski vojni, gra|anski vojni, bombardirawe na Srbija, agresija vrz R.Makedonija vo 2001 godina, sozdavawe dvorasna turska=islamska dràva Kosovo so trorasen skiptarski jazik i so uspeh vo potpolnost uni{tuvawe na se makedonsko, R.I.)349 Zar tie zlobni lu|e ne uspeale da svatat deka besmislenosta na uni{tuvaweto i vojuvaweto ? Zar tie ne se genii ?- mislev detinasto i naivno. Toga{, naravno, ne sum znael deka vo suptilniot svet (Onoj Svet) koj e na{ roditel postoi dvojnost na pozitivni (dobri) i negativni (zlobni) psihi~ki energii, a informacijata (znaeweto) se roduva vo borba na dobra i zla. Zloto isto taka e vo sostojba vo svoite torzioni poliwa da ja ~uva informacijara za borbata protiv dobrata i da sozdava zlo znaewa. Zaradi postoe~koto dvojstvo, daleku od toa dobroto sekoga{ da moè da pobedi; ponekoga{ pobeduva i zloto znaewe, koe e oteluvawe vo ìvotot na samite tie slobni genii. Ama, pobedata na zlota e la`na pobeda, bidej}i vo slu~aj na potpolna pobeda na zlobata na primarno nivoa do{lo, kako {to ve}e rekovme, do bri{ewe na na informaciite vo site torzioni sloevi, te. do informacionen krah. Kako, potvrda na toa {to sme rekle, prisetete se na krajot na deloto na bilo koj zlobven genij- site tie pretrpele krah. Napaleon ja izgubil vojnata i neslavno umrel. Hitler, razru{uvaj}i ja Evropa, go zavr{il svojot ìvot so samoubistvo. Izopa~enoto leninovo delo- komunisti~koto op{testvo- neslavno go zavr{il svoeto postoewe.350 Koga tie zlobni genii, naoruàni so tie zlobni znaewa, makar malku bi se razbirale vo pra{aweto na nastanokot na svetot i sozdavawe na ~ovekot, tie bi svatile deka kone~nata istoriska pobeda moè da mu pripadne edino na dobroto. E mo`no tie toga{ da bi ja usmerile svojata genijalnost vo pravec na konstruktivnoto dobro. Vo kakvi slu~aevi zlo moè da pobedi ? Mene mi izgleda deka zloto moè da pobedi edino koga nema, ili nema dovolno, qubov kako pottiknuvawe za dobri dela. Vo dru{tvoto vo koe cveta qubovta (prema soprugata, sosedot, narodot i sl.) zlobnite genijalci nikoga{ ne }e dobijat podr{ka. A kako da ja razlikuvame zlobnata ideja od dobrata ? [to e merilo ? Toa pra{awe, verojatno, go okupira sekoj ~ovek. I jas ne edna{ se zamisliv nad tie pra{awa i ni samiot toa ne o~ekuvaj}i, se potsetiv deka odgovor e daden vo genijalniot nau~nofanstati~en film na Tarkovski Stlaker. Ako se se}avate , ideata na toj film e vo toa, da nekoi selani dojdenci od kosmosot na Zemjata sozdale zona vo koja umirale site lu|e koi tamu dospeat. Zonata se poja~uvala so najosnovni ~ove~ki ~ustva. A se pokaàlo deka toa e sovest ! Lu|eto umirale zatoa {to sovesta ne im e ~ista. I eto, mene mi izgleda deka e merilo dobro i zloto na sovesta. [to e sovest ? Po moe mislewe, sovesta e ~ustvoto deka vo du{ata se pojavila zlo energija koja }e dovede do zlo dela. Govorej}i so nau~en jazik, sovesta e ~ustvo na zakrivuvawe na torzionite poliwa na na{ata du{a vo negativna (zlo) strana. Ne~istata sovest prestavuva trag na informacija zapi{ana vo torzionite poliwa na du{ata, deka vo ovoj ili onoj mig od ovoj ili onoj razlog do{lo do zakriveni torzioni poliwa na du{ata vo negativna (zlo) strana. Toj trag na informacija, koj nas vo sekoj sli~en slu~aj ne potsetuva na sebe, koga se govori deka na toj na~in ne smeeme da postapime. Taa informacija e ma~na i neprijatna. Podobro e da nemate takva informacija, te. ne se sprotistavuvajte na sovesta. Zatoa vo ìvotot morame budno da ja oslu{uvame svojata sovest. Toa dlaboko ~ustvo sekoga{ }e ja re~e vistinata. A ako bilo koga se napravi ne{to uprkos na sovesta, golema i
Takvo bilo ednoboèstvoto na Mojsi, koj ja uni{ti nauka i za se ona {to pi{i avtorot, zatoa {to dodeka ne pobedi hristijanstvoto ima{e nau~ni dostignuvawa, svetski ~uda, no ne pove}e.Sledi da ima parna ma{ina vo vtoriot milenium na novata era. Tokmu poradi negovoto pi{ewe, negovata tn.mitologija, do denes se istrebuva eden ist narod, na ist prostor, razli~en kako Evrei i Arapi, a i drugde... 350 Mosjievoto ednoboèstvo kako zlo~ine~ko go uni{tilo pove}eboèstvoto, vo koe bilo dozvoleno so pottik naukata, dostignuvawe na svetski ~uda. Poradi bedotijata i zlostorstvata na Mojievoo u~ewe so eden bog, ilova~a i Adam so Eva na Crncite, iz~eznale Mojsievi plemiwa, koi se vratile vo svoeto pove}eboèstvo. Pa poradi ednoboèstvoto ~ove~kiot rod na Belcite zakasnal dva mileniumi g.
349
241 valkana mrqa zasekoga{ ostanuva na du{ata. (Site zemji koi se bogati, se so opla~kani dobra od drugi zemja, kako kolonii itn., od pot~ineti zemji, kupeni nivni stopanstva...Samo nekoi primeri vo R.Makedonija: EVN aramiska avstriska firma koja nikoga{ nema da si zamine od dràvata, za sekoga{ taa da ja pla~ka dràvata, {to vaì za se {to vo R.Makedonija ima kupeno tn.Grcija=tn.Elada so tu|i pari, evropsko- SAD-ski. Tie dràvi se bez ~ista du{a, tie se zlobni, poradi{to tie }e moraat da si gi o~istat du{ite. A toa e mo`no, tie da vratat se {to imaat opla~kano od Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija itn., R.I.) Mo{ne mi e drago {to sum ostanav da ìveam vo Rusija i nesum oti{ol vo Amerika, kade mi nudele pove}e pari i podobri uslovi na ìvot za nau~na rabota. Ne sum oti{ol zaradi sovesta, oti moi drugari i kolegi (Amir Salihov, Sagit Muslitov, Klara Zahvatkina, Rafik Nigmatulin, Natan Seqski, Vaqa Jakovqeva, Venera Galimanova, Qaqa Musina, Neqa Nigmatulina,Slava Malojaroslavcev, Jura Vasilev i mnogu drugi) vo najte{kiot period, koga gi izgubiv site svoi ereti~ni nau~ni misli, trgnale so mene po pat na li{uvawe i oskudica samo poradi svojata sovest. Vo studentskite godini, na predavawe za ateizmot, kako se setuvam, stalno go kritikuvale poimot onoj svet. Mi govorele deka lu|eto se skloni da fantaziraat i izmisluvaat bajki nekako da bi ja olesnale svojata polo`ba vo uslovite koga bogatite gi eksplotiraat rabotnicite vo celiot svet. Zo{to vo onoj svet veruvaat ne samo eksploatirani, tuku i eksplotatori ? Zo{to site svetski religii vo hor govorat za <onoj svet> ? Zo{to site narodi vo svoite jazici go imaat poimot <onoj svet>, <raj> i <pekol> ?, se premisluvav i vo toa vreme mol~ev, polagaj}i go ispitot od ateizmot. Do mojata svest, zatruena so komunisti~ki propagandi, ne dopiralo, slikovito govorej}i, deka nema ~ad bez ogan. Lu|eto koi gi delat moriwata i okeanite veruvaat vo edna te ista rabota ! Zna~i, navistina postoi nekakov edinstven op{to~ove~ki koren, koj vo na{ata svest ostanal zagonetna davina. Znaeweto za Bogot, Onoj Svet, rajot i pekolot, koe religiite sistematizirale, a prorocite pro{irile, relativno lesno vleguvale vo svesta na lu|eto zatoa {to odgovarale na podsvesta na su{tinata na ~ovekot. Fantazijata i bajkite ne bi moèle da ovladeat so masite. Porano vo ova poglavie se potrudiv da go opi{am principot na ureduvawe na Onoj Svet, oslonuvaj}i se na intuicijata i nau~no- logi~niot pristap. Ne sum vo sostojba da dokaàm ili utvrdam bilo {to, zatoa {to jas sum vo se rab Bo`ji, a predmet na moeto istraùvawe po svoj egzistencijalna i prirodna su{tina se najduva daleku na pogolema visina od mene. Edino {to moàm da tvrdam na krajot na moite rasuduvawa za ureduvaweto na Onoj Svet este toa da samiot i sum po~nal iskreno da veruvam vo negovoto postoewe. Da, jas sega veruvam da po smrtta na na{eto fizi~ko telo nie nema da umreme, tuku }e prodolìme da ìveeme na Onoj Svet.Po zavr{uvaweto na ìvotot na zemjata, nie }e se oslobodime od vlijanieto na ograni~eniot princip SoHm koj nas vo tekot na zemskiot ìvot ne ni dopu{tal da odrìme vrska so Onoj Svet od koga sme nastanale. Na Onoj Svet nas ne }e ni izgleda tu|o, oti toa e na{a glavna, davna postojbina. I jas, kako i site nie, sum blokiran so principot SoHm. Ama, jas veruvam deka vo prikaznata za rajot i pekolot isto taka ima vistina. Bidej}i toj Svet izuzetno e visokoorganiziran, ne bilo mo`no vo nego da ne se sozdadat strukturi koi bi gi kaznuvale ili ohrabruvale zemskiot tip na ìvotot. Vo sprotiven slu~aj bi bil izguben rakovode~kiot aspekt na Onoj Svet, a zemskiot ìvot bi bil prepu{ten sam na sebe. Ponajverojatno e zlo delata, ravnodu{nosta i besraboteweto koi se ispolile na zemjata, moraat da bidat kazneti na Onoj Svet, a dobrite dela, qubov i samouveruvawe pottiknati. Toa e neophodno da bi vo narednata inkarncija na zemjata bilo pomalku ~ove~ki gre{ki. Kako se odviva procedurata na kaznuvawe ili pottiknuvawe ? Ne znam. Ama, sekako od nas toa }e se soznae na Onoj Svet. Edino {to bi moèlo da se sovetuva este- sakajte i bidite dobri. To~akot na ìvotot (ìvot-smrt-ìvot-smrt...) se vrti.Nie, lu|eto, vo zemskiot ìvot i pod vlijanie na principite SoHm nekako zaboravame na Onoj Svet od koga sme nastanale, potoa ponovo se vra}ame tamu, pa ponovo odime na zemja pod dejstvo na SoHm, potoa se ponovo vra}ame i taka ponatamu, da bi ~ovekot i ~ove{tvoto stalno i neprekinato napreduvale.
242
Lemurijancite imale pove}e sre}a od nas. Na niv ne se pro{iril principot SoHm, oti vo nivnoto op{testvo bile pove}e dobra, a pomalku zla. Tie i vo prilikata na ìvotot na zemjata se ~ustvuvale kako deca na Onoj Svet, bez strav se vra}ale vo svoeto praroditelsko semejstvo i ponizno povtorno odele na Zemjata, osvojuvaj}i go ~ekor po ~ekor fizi~kiot oblik na ìvotot. Se nadevam deka vo idninata pozitivnite sili na Zemjata }e prevladeat nad negativnite i deka ne }e bidat nikakvi globalni kataklizmiili katastrofi. Vo toj slu~aj vo ~ove~koto op{testvo na Zemjata se pove}e }e se pojavuvaat lu|e so ~ista du{a, na koi ne }e se odnesuva principot SoHm koj nas ne odvojuva od Onoj Svet.Tie lu|e na ~ove{tvoto }e mu donesat energija na suptilniot svet, koja }e go izmeni ìvotot od koren. Tie lu|e na zemjata }e ja u~vrstat osnovata na ~ovekovata su{tina- mikrokosmos na makrokosmosot. I edno, ako dobro i qubov znatno preovladuvaat vo odnos na zlo, principot SoHm }e bide sklonet od celoto ~ove{tvo. Toga{ site lu|e }e ~ustvuvaat deka se vistinski deca na Onoj Svet, koristej}i gi negovite ogromni znaewa i nemu }e mu gi predavat svoite. Mislam deka vo bliska idnina }e se pojavi nova edinstvena religija zasnovana ne na bajkovni alegorii, tuku na ozbilen nau~en pristap. Granicite na dràvite }e se izbri{at, }e nastane edinstven jazik na Zemjata, }e napredni komunikacijata po pat na prenesuvawe na misli. ]e se pojavi edinstvena zemska vlada po uzor na edinstveniot centar na uravuvawe na celiot Onoj Svet-Bogot. Lu|eto od Bogot }e u~at da vladeat; i tie, kako i Bog, za vladeeweto ne }e go koristi zloto, tuku }e se oslonuva isklu~ivo na dobro i qubov. Burniot napredok }e po~ne toga{ koga lu|eto masovno po~nat iskreno da veruvaat vo Bog i Onoj Svet i ~ustvuvaat deka i samite se del od niv. Zavr{uvaj}i ja ovaa kniga, sakav da dam zaklu~ni preporaki vo vrska so se {to sum izloìl. Ipak sum osetil deka tie preporaki bi li~ele na obi~ni religiozni propoved. Toa me duri voznemirilo, oti smesta mi se pojavila asocijacija na dosaden glas na slu`benikot na kultot. Ama, ponatamu sum svatil deka taka mora da bide, oti i nie i religijata sme do{le do eden te ist zaklu~ok za pati{tata na ~ovekovoto samouni{tuvawe vo cel napredok na ~ove{tvoto. I tak po toa sum po~nal iskreno da veruvam vo Bog i so dlaboko uvaùvawe da se osnesuvam prema verskite posledici, koi niz iljadi godini na ~ove~koto neznaewe i divja{tvo pronele vistinski znaewa. Ipak, ne }e se vozdrùvam od toa da dadadm nekolku preporaki vo toj pogled. Koga sabajle izlezete na ulica, nastojde drugite lu|e da gi gledate so qubov i govorete im dobro i prijatni zborovi. Smesto }e se ~ustvuvate sre}ni zatoa {to lu|eto, so svoite jadovi i radosti }e po~nat da ve vle~at za rakav. Ne zbunuvajte se koga naidete na nerazbirawe i zlo; ne odgovoruvajte na zlo, toa e nedostojno i oholno. Ne pretvoruvajte se vo propovednik koj govori prazni zborovi, toa e besmisleno. Nastojte so svoite dela i rabota da pokaète deka dobroto sekako }e go pobedi zloto. Svatite deka bez borba protiv zloto ne }e bide nikakov napredok, deka borbata protiv zlo ~ovekovo e prirodna sostojba. Bez oklevawe kaznete go drugiot ~ovek za zlo delo, to est kaznuvawe zaradi dobra- toa e ispoluvawe na dobra, a ravnosu{nost e zlo. Slu{ajte e svojata sovest. Rabotite do iznemoglost, ne àlite sebe, so~ustvuvajte, zaqubuvajte se... Zamislite ja lemurijanskat civilizacija. So kakva ~udesna mo} tamu vladeele qubov i dobro, koi leèle vo osnova na nivnite bajkoviti civlizacii. A so kakva neverojatna mo} na Onoj Svet vladet qubov i dobro, koi go sozdale i nego i Bogot !. Se toa }e toa go soznaeme tamu... Od koga sme poteknale Direktno govorej}i , nie, Arijevcite, poteknavme od Atlantida. A celoto ~ove{tvo na Zemjata go sozdal Bog i Onoj Svet. ôvekot e proizvod na pobeda na dobro i qubov nad zloto, a dobro i qubov prestavuvaat glavni kriteriumi na usovr{uvawe na ~ovekot i napredok na civilizacijata. Vo na{iot fizi~ki svet sekoga{ ima mnogu zlo. Zatoa nas ne ~uvaat. Vo dlabokoto podzemje se najduva Genfond na ~ove{tvoto vo oblik na konzervirani lu|e na razni civilizacii, koi ne smeeme da gi ometame i gibame, oti na{ata poludiva radoznalost ne vredi mnogu. Ako bi se uni{tile samite sebe si, tie bi izlegle i od niv bi niknal nov ìvot na Zemjata.
243 A da toa ne bi do{lo, potrudite se utre, koga }e izlezete na ulica, gledajte na lu|eto koi pominuvaat so dobri nameri i qubov. Epilog Prikaznata so ova ne zavr{uva. ]e bidat novi ekspedicii. Za niv }e soznaete od ~asopisot Argumenti i fakti, i od novi knigi.351 MAKEDONCITE NIZ SVETOT Belcite bile povle~eni ju`no od 35-ta paralela, vo Levantot, koj bil zapadno od Jerihon, najstara naselba na Belcite. Tie tamu prestojuvale se dodeka ne nastapil seop{tiot potop, koga nivoto na vodata na moriwata se krenalo okolu 90/91 metar i se potopil Sredozemniot Bazen, koj do 4000. g.p.n.e. stanal Sredozemno More. Dokaz deka nemalo Sredozemno More e jagulata, koja ne se mresti vo Sredozemno More, tuku vo Sarga{ko More, zatoa {to tamu jagulata otsekoga{ patuvala. Dokaz deka imalo potop e tunot. Toj ne pliva vo Angliskiot Kanal. Ova bilo poradi toa {to toj ne postoel pred da zapo~ni potopot. So preselbite na Belcite kon Istok, tie stignale vo Mesopotamija (=moso potam, potamu), Indija...Tie tamu si ostavile svoi prikazni. So tekot na vremeto tie niv si gi prilagodile spored toga{nite prostori. Vo prilog e {to Vil Djuranti kaùva: Berozus, vavilonski istori~ar, za Sumer pi{el negde okolu 250 g.p.n.e. samo niz legendi, rasata ~udovi{ta predvodeni od Oaenes, koj izlegol od Persikiot Zaliv. Toj (okolu 280 g.p.n.e.) so sigurnost gi opi{uva poedinostite vo vrska na sozdavaweto na svetot i ranata istorija na ~ovekot. Prv kral na Vavilon, koj go izbral bogot vladeel 36.000 godini. Od po~etokot na svetot, do golemiot Potop pominale 691.200 godini.352 Tokmu avtorot go opi{uva ledenoto doba, koe traelo 1.000-500.000 godini. Sledi postledenperiod od koga bila naselbata Erihon. Po seop{tiot potop se preselbi kon Istok, vo Mesopotamija, ~ii gradeì se pomladi od vremeto na seop{tiot potop, a i piramidite. Bidej}i avtorot Mulda{ev pi{i za seop{tiot potop, koj ne gi pokril samo Himalaite, Tibet..., naveduvam, {to jas citiram vo knigata: Atlantida- falsifikat na Solon i Platon: Istovremeno, kako se oddale~uvame od mestoto na hipoteti~kite kataklizmi, zna~i, od mestoto kade nekoga{ cutela civilizacijata na mo}nite Atlanati, narodnite predanija gubat na intenzitet, vo niv se pomalku se spomenuvaat èstoki vulkanski erupcii, zemjotresi, orkni, a prikaznata se sveduva na stravi~ni poplavi, koi dostignuvale duri i do najgolemite planinski vrvovi. (orkni=orkani=or kan-i, R.I.) Taka, na primer, vo predanijata Indijancite {to od pamtivek ìveat vo Aqaska, naro~ito kaj plemiwata Tlingit, ostanalo kaùvaweto edino za potopot. Malobrojnite lu|e, koi se spasuvale od prviot i naj~estiot voden bran, plovele so ~amci i se spasuvale na vrvovite na planinskite venci. (Bez ku}i; Tlingit=t lingit=-linkit=Link it, R.I.) ...Edni barale spasonosni viso~ini ridovi, drugi sednuvale vo ~amcite i veslale tamu kade u{te nedavno orale, treti gi simnuvale ribite od vrvovite na drvata, e zabeleèno vo eden gr~ki ep. [to pove}e odime na istok, potop e se po slab... Iranskata sveta kniga Zend Avesta naveduva deka vodata bila vo visina na ~ove~kiot rast, a vo predanijata na drevnata Kina ostanala zabeleàna pojava koga moreto go prekrilo tloto da potoa popoleka bi se povleklo kon jugoistok. (Teheran=te heran=h eran=iran, kako Herodot=Irodot, R.I.) Prirodno e da se pretpostavi, istaknuva Aleksandar Gorbovski, ako na eden del na Zemjinata topka bile ogromni branovi i priliv na voda, nekade na sprotivnata strana, loKnigata na avtorot zavr{i. Jas dopolnuvav samo onamu, kade {to mislev e neophodno,no ne nasekade Se istakna: Prv kral na Vavilon, koj go izbral bogot vladeel 36.000 godini...Xorx Sinkelus (Georg Syncellus) zapi{al deka Egiptjanite poseduvale hroniki stari- 36.525 godini. Ovde ima sovpa|awe. Zna~i, na Sumerite i Egiptjanite domovinata im bila ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit, vo Levantot, me|u Arabija i Egipet. Tamu Belcite ìveele vo ledenoto doba do potopot.A se kaà: do golemiot Potop pominale 691.200 godini . S se sovpa|a. Tamu Belcite odgleduvale doma{ni ìvotni. Za krvnata grupa bile bitni govedoto i sviwata. Tokmu zatoa taa e mnogu postara od 36.000 godini a ne samo 25.000 g.p.n.e.Belcite so krvnata grupa A se vegeterijanci za:ìtarici, leguminozi itn.
352 351
244 gi~no e deka nastapile nezapamteni oseki. Vo Centralna Amerika nivoto na vodata dostignalo duri do vrvovite na planinite, vo Grcija ne pove}e od vrvovite na rid~iwata i vrvovite na drvata, a vo Persija, kako {to vidovme, samo visinata na ~ove~kiot rast. [to, toa zapravo, se slu~ilo so Zemjata ? [to ja predizvikalo kataklizmata, koja na na{ata planeta duri vlijaelo i na promenata na klimatskite priliki ? Vo svojata kontravezna kniga Propast na svetovite, koja vo 1950. godina ja napi{al Imanuel Velkovski, toj poku{al da dokaè deka Zemjata, pred pove}e od iljada godini, vsu{nost, pretrpela kosmi~ka katastrofa, koja go predizvikalo roduvaweto na planetata Venera od - Jupiter ! Glavniot oslonec za taka fantasti~nata teorija, Velkovski se posluìl so Biblijata, drevnite egipetski papirusi i mnogu usmeni predanija od toa dale~no vreme. Spored tie navodi, na Zemjata se pomestile godi{nite dobi, od neboto pa|alo ogan, se pojavile sosem novi yvezdi, potopite ja zavladeale Zemjata, a Sonceto na neboto zastanalo. Egipetskiot dreven nau~nik po ime Ipuver o~ajni~ki vikal: Zemjata ja napadnale smrtta i pokorot. Gradovite se razoreni. Se e uni{teno ! Istovremeno, sluèj}i se so drevnite kineski svedo{tva, misionerot Martin Martinus, go zabeleàl vo 17 vek, ova prastaro predanie: ...Podpira~ot na neboto se sru{il. Zemjata se potresla do samite temeli. Neboto po~nalo da pa|a kon sever. Sonceto, Mesecot i yvezdite gi promenile svoite patuvawa. Celiot kosmi~ki sistem padnal vo nered. Sonceto potemnelo, a planetite gi izmenile svoite patuvawa... Za nekakov, na sosem drug~ij, izgled na neboto i najbliskite za nas svemirski tela, pi{el i poznatiot rimski istori~ar M. Terencij Varon. Toj, sluèj}i se so nekoi stari rakopisi, go ostavil zabeleàno: ...Zvezdata Venera ja promenala bojata, goleminata, oblikot, izgledot i patuvaweto, {to nikoga{ ne se zbilo ni porano, a ni posle toa... A vo svetata kniga Talmud (=tal mud=mut; tal=dal=val=bal; dal=dalga, mut=mutna= matna, poplava; mut=mit: Mito- brzja~ko ma{ko ime, a=ènsko ime, Mitan=Mitana, R.I.) doslovno se kaùva: ...Se sledelo od strav srceto Adamovo. (Adam353=a dam: dam+ka = damka=Dam~e=Dame= Damo; prezime: es=os, eski=oski, evski=ovski, R.I.) - Jaden jas ! - povikal. Poradi grevot mojov se ugasnalo svetloto densko i povtorno svetot se pretvoril vo haos ! I vo Judeja postoelo veruvawe deka neboto bilo vo ko{mar i deka Gospod go promenal mestoto na dve yvezdi vo Son~eviot sistem. Mnogu sovremeni nau~nici veruvaat deka Zemjata vo minatoto doa|ala vo kataklizmi~ki ciklusi. ...Vie go pomnite eden potop, a bile mnogu- do toj- na Solon mu govorele egipetskite mudreci vo vremeto koga od niv go slu{nal i svedo{tvoto za tragi~niot kraj na Atlantida. - Od vreme na vreme, na{ata civilizacija, kako i drugi narodi, gi uni{tuva vodata koja se obru{uva od neboto...ôve{tvoto go pogoduvalo i }e go pogoduvaat vo idnina mnogubrojni katastrofi... I rimskiot istori~ar Cenzorius veruval deka Zemjata povremeno ja pogoduvaat kataklizmi. Toj u{te vo tretiot vek pred novata era go zabeleìl uveruvaweto deka na{ata planeta ja pogoduvaat kataklizmi sekoj 21 iljada i 600 godini. Vo kontekstot na site ovie teorii, koi ne e ba{ lesno da se dokaàt, ja naveduvame i onaa koja govori za toa deka vo pradavnite vremiwa na na{eto nebo ne bil Mesecot, a deka negovoto zarobuvawe vo Zemjinata orbita predizvikalo stravi~ni razoruvawa, vo koi iz~eznala i Atlantida.
Adam=Edam, edem=idem, vodata ode=ide, nadoa|a se do otok, da ote~i,ostrov=otok=edem. Pri iznenaduvawe na brzja~ki (demirhisarski) se izvikuva: eda=e da, dam, d=v, eva=Eva=e va, da=tuka. Brana =nasip=bedem=vedem=v edem=dam, germanski Damm=dam. Tokmu branata=bedemot go zaokruùva edemot=otokot. Se ova govori, Adam i Eva se slogovni poimi, so koi izobiluva makedonskiot jazik.
353
245
Ovaa teorija prv ja iznel zapadnogermanskiot nau~nik, astronom Gesternkorn, koj veruva deka Mesecot prvovremeno bil planeta, koj okolu Sonceto se dvièl so orbita mo{ne bliska na Zemjinoto patuvawe. Postepeno, Mesecot se pribliìl na na{ata planeta, negovata vidlivost se zgolemuvala, na krajot, da bi bila dvaeset pati povidliva otkolku {to toa e denes. Pribliùvaweto na Mesecot, naravno, predizvikalo katastrofalni posledici: steni, kamewa, pesok, otrgnati od Mese~evoto tlo i se toa trgnalo kon Zemjata. Istovremeno, se pojavile plimni branovi, do{lo do sloèni reakcii ispod samata Zemjina kora, prorabotile vulkanite, do{lo do ko{marot koj te{ko e da se opi{e. Za Atlantida toa bil- smak na svetot ! Dolgo posle stravi~nata katastrofa na Zemjata ne moèlo da dojde do dah. Na nea pusto{ele vetri{ta, plavele buici, se gu{ele oblaci na te{ki i otrovni gasovi. Toa bil pekol, uàs nad uàsite. Svetata kniga Ki~e na Indijancite, Popol Vuk, nas ne potsetuva deka dolgo posle katastrofata, Sonceto prestanalo da bide vidlivo i deka nastapil golem stud. I predanijata na drugite narodi vo latinoamerikanskoto podnebje govorat deka posle kataklizmata naglo zaladilo i deka vodata se pokrila so mraz, a deka tamu vladeela temnina i neboto bilo bez Sonce. (Voh-i=Vuh-i=Vuk-i=Vu~-i, R.I.) Prastarata kniga na drevnite Iranci- Zend Vesta u{te poso~no ja opi{uva neobi~nata sostojba vo koja se na{ol celiot svet (Zend=zend: Zendel=zend el; Avesta=a vesta; Vesta=vesta=v est-a, to est, R.I.): ...Sonce, Mesec i yvezdite se pojavuvaat samo edna{ vo godinata i cela godina bila kako den i no}... Site ovie stari zapisi i uverlivi prisetuvawa govorat edna{ vo prilog: Zemjata pred mnogu iljadi godini navistina, ja zadesila nekoja te{ka katastrofa, koja gi uni{tila mnogute kraevi i predizvikale sloèni reakcii. Za toa govorat i mnogu drugi naodi. Tretata antarti~ka ekspedicija, naveduva Aleksandar Gorbovski vo svoeto delo Tajni na najdrevnata istorija, otkrila vo predelite na Ju`niot pol ostatoci na drva, otisoci na listovi i bujni rastenija, koe tamu stasalo pred 200 do 250 milioni godini. Nekoi planinski sloevi (minerali) imaat dovolno dobro so~uvani magnetski svojstva. Spored toa kako vo niv se orentirale liniite na silite, mo`no e da se pretpostavi prethodnata polo`ba na magnetskite polovi, a magnetnite polovi i nivnata polo`ba, prirodno, se povrzani so novata polo`ba na geografskite polovi. Na zasedanieto na Amerikanskoto geolo{ko zdruènie, nau~nikot X. Bejn (J Beyn) ja iznel hipotezta deka pred {eeset milioni godini Severniot pol se nao|al vo ju`niot del na Tihiot okean. Vo vremeto vo koe nie ìveeme Severniot pol popoleka se pomestuval kon Kanada. Me|utoa, toa }e bide poprimetno i }e predizvika drug~ija klima tek niz nekolku milioni godini. Pred 2.400 godini egipetskite sve{tenici mu govorele na Herodot: - Sonceto ~etiri pati go napu{tal voobi~aenoto mesto na izleguvawe, a dva pati izleguvalo tamu kade sega zao|a. Za najmerodaven dokaz, povrzano i so ona {to go opi{uva Mulda{ev, koj govori za pe{teri i piramidi, {to bilo po seop{tiot potop, se balkanskite piramidi, npr. vo Bosna. Taa vo Bosna odamna moè da se vidi na internet. Malku e verojatno, taa da e od vremeto, koga vo ledenoto doba imalo topli periodi. Zatoa, taa ne moèla da bide od 12000 g.p. n.e. ili porano, tuku samo po postleden period. Harman pi{i: Vo vrska so istraùvaweto na postanokot na procesot na ranite civilizacii vo stariot svet temata na potopot vo nau~nite diskusii ja doìvuva zna~ajnata renesansa pred pozadinata na otkrivaweto na katastrofata na Crno More. Golemata poplava od 6700 pr. Hr., maloto ledeno doba od 6200 pr. Hr. i brzoto zagrevawe od 5800 pr. Hr. masivno ja promenala prirodnata okolina na lu|eto. Ova govori, deka toa ne bi moèlo da bide pred 6700 pr. Hr. ili poto~no po brzoto zagrevawe od 5800 pr. Hr. koga masivno ja promenala prirodnata okolina na lu|eto. Tokmu zatoa Potopot se pomestuva duri vo ponovo vreme za{to govori Biblijata.
246
Na 25 fevruari 2009 godina be{e objaven napis: Balkancite ja preìvale ledenata doba, Starosedelcite od prostorite na dene{na jugoisto~na Evropa, me|u koi i od Makedonija, preku razni kontakti so kulturno i tehnolo{ki porazvienite ìteli na sredna Azija, gi prezemale nivnite znaewa i ve{tini za gradinarstvoto i za sto~arstvoto, kade stoi: Grupa nau~nici od pove}eto zemji vo nau~niot magazin European Journal of Human Genetics objavile studija so koja se dokaùva deka dene{nite ìteli na Hrvatska, Bosna i Hercegovina, no i po{irokiot region na porane{na Jugoslavija, se potomci na avtonomnoto naselenie {to na tie prostori ja preìveale ledenata doba, no i deka podocna, vo vremeto na neolitot, nemalo zna~ajno doseluvawe na druga populacija od toga{nata Mesopotamija, odnosno Jordan, odnosno od Bliskiot Istok. Novoto nau~no delo e rezultat na istraùvawa {to po~nale pred dve i pol godini koga bila donesena odluka da se istraàt migraciite vo neolitot. Neolitot po~nal 9.500 godini pr.n.e., a poradi golemoto zna~ewe za razvojot na sovremeniot ~ovek, toj period se narekuva i neolitska revolucija. Toj trae se do pojavata na prvite metali, odnosno do bronzenata doba. Neolitot go narekuvaat i novo kameno vreme i prestavuva posledna faza od kamenata doba vo istorijata na ~ovekot za{to tokmu vo toj period ~ovekot postepeno se transformiral od klasi~en lovec vo zemjodelec i sto~ar. Tokmu so na~inot na {ireweto na tie znaewa i ve{tini od sredna Azija kon Evropa se zanimavaat nau~nicite-geneti~ari koi so svoeto najsilno oru`je- genite, hromozomite i belezite- im dale odgovor na istori~arite za dvoumewata {to postojat so decenii. Toa e i prodolènie na prikaznata od 2000 godina, koga (hrvatski geneti~ar prof. d-r Dragan, R.I.) Primorac so grupa avtori vo magazinot Nauka objavil analiza na genetskata struktura na 1007 rodninski nepovrzani maì od Evropa. Rezultatite na taa analiza pokaàle deka prvite maì vo paleolitot do{le vo Evropa od sredna Azija i toa pred 35-40.000 godini. Unikaten genetski beleg Poslednata ledena doba, koja traela pribli`no od 20 do 16.000 godini,ja preìveale na podra~jeto na Hrvatska, BiH i po{irokiot region na Balkanskiot Poluostrov, na Iberiskiot Poluostrov i vo podra~jeto na dene{na Ukraina. Istraùvawata pokaàle i deka unikatniot genetski beleg (haplogrupa I- M 170) za koj se veruva deka nastanal na evropska po~va od potomcite na lu|eto {to do{le od Bliskiot Istok pred okolu 25.000 godini, spored dosega{nite rezultati, e naj~est na podra~jeto na dene{na Hrvatska i Bosna Hercegovina. Istiot toj beleg podocna se pro{iril kon ostanatiot del na Evropa. Toga{nite rezultati zaklu~no pokaàle deka pove}e od 80 otsto od vkupnoto naselenie (maì) na Evropa go nasledile U-hromozomot od svoite paleolitski predci stari 25.000-40.000 godini i deka samo 20 otsto maì se vrzani so pretcite od vremeto na neolitot. Sli~ni rezultati dobile nau~nici od nezavisni istraùvawa koi ja analizirale mtDNK, svojstvena za ènite. Genetskite belezi stari okolu 20.000 godini bile naj~esti kaj bosanskite Hrvati (73 otsto), Bosancite (48 otsto), Hrvatite od Hrvatska (44,8 otsto) i kaj bosanskite Srbi (34 otsto), {to e dokaz deka toa bile podra~ja na koi ~ovekot ja preìveal ledenata doba i natamu se {irel kon Evropa. Nemalo golemi migracii Blagodarenie na genetskite istraùvawa i mo`nostite na naukata, otkrieni se nekoi fakti {to do nekade ja menuvaat pretpostavkata za dvièweto na naselenieto vo toa vreme. @itelite od ovie podra~ja vo neolitot preìvuvale so lovewe i sobirawe na plodovi. (Najstara naselba bila Erihon, zad nea bil Levantot, kade prestojuvale Belcite, R.I.) Vo istiot period okolu Erihon, vo dolinata na rekata Jordan, a podocna i vo Turcija, Mesopotamija i vo Sirija, lu|eto se zanimavale so gradinarstvo i so sto~arstvo, {to im ovozmoùvalo skladirawe hrana i zadrùvawe golemi grupi lu|e na edno mesto i formirawe naselbi. So decenii nau~nicite se pra{uvale dali pri golemite migracii tie lu|e, sto~arite i gradinarite od Bliskiot Istok, preku po{irokiot balkanski region se pro{irile na evropska po~va pokoruvaj}i go i istrebuvaj}i go avtohtonoto naselenie. Na krajot na minatata godina grupata nau~nici-geneti~ari dale jasen odgovor na ova pra{awe: nemalo golemi migracii i osvojuvawa na podra~ja vo jugoisto~na Evropa. Starosedelcite vo jugoisto~na Evropa, a so toa i ìtelite od prostorite na dene{na Hrvatska, BiH, Srbija, Crna Gora, Makedonija, Albanija i Grcija, koi toga{ bile lovci i sobira~i na plodovi, preku
247 raznite kontakti so kulturno i tehnolo{ki porazvieni ìteli na sredna Azija, gi prezemale nivnite znaewa i ve{tini za gradinarstvo i sto~arstvo. Objavenata studija prvpat pruìla moleklarno-genetski odgovor na pra{aweto dali moè da se najdat signali na interakcii me|u avtohtonoto mezolitsko naselenie i neolitski dojdenci {to na ovie prostori go donele zemjodelstvoto. Toj odgovor e dobien so istraùvawe na ma{kiot U-hromozom, analiziran kaj 1.206 rodninski nepovrzani maì od 17 narodi vo regionot, me|u koi imalo Hrvati, Albanci od Makedonija, Hrvati od Slavonija, Slovenci, Italijanci od pokrainata Trento, kakoi ìteli na Kavkaz, Grcija, Albanci od Albanija, Poljaci, êsi, Ukrainci, Ungarci, Hrvati i Srbi od BiH i Bosanci. Bile sledeni tri klu~ni belezi: I-M 423, E-V 13 i J-M 241, koi se istoriski vrzani za razni regioni na Afrika, Bliskiot Istok i Evropa, a se sledelo preklopuvaweto na belezite, odnosno se utvrduvale neolitski migracii. Se pokaàlo deka belegot J-M 241 e vrzan za neolitskiot period i negovata populacija, dodeka belezite I-M 423, E-V 13 se vrzani za mezolitskite lovci i sobira~i na plodovi, koi bile starosedelci. Studijata pokaùva deka avtohtonite mezolitski lovci go prifatile zemjodelstvoto od ìtelite od podra~jeto na Mesopotamija, Jordan, odnosno Bliskiot Istok, so koi slu~ajno vo pomala ili pogolema mera doa|ale vo kontakt. Avtori na studijata se nau~nici od Makedonija, Italija, SAD, Estonija, Bosna i Hercegovina, Slovenija i Hrvatska. (Skiptarite bile Brigi, Arnautite od Kavkaz. Za nivnoto razli~no poteklo dokazi se: tie me|usebe ne se razbiraat, ne stapuvale vo brakovi, ne op{tele, imaat razli~ni obi~aii i tradicii,kavkazki,a kavkazki se ovcata i ke~eto..., R.I.) Na 23 fevruari 2009 be{e objaven napis: Hrvatite poteknale od Mala Azija: So analiza na stari kosturi hrvatskite nau~nici do{le do prvi~ni dokazi koi poso~uvaat na toa deka Hrvatite do{le od Mala Azija, prenesuva hrvatski Ve~erwi list. - So pomo{ na mitohondriska DNK uspeavme da go zavr{ime samo prviot istraùva~ki del vo koj analiziravme 35 skeleti- veli profesor d-r [imun An|elkovi}, voda~ na proektot Antropolo{ka, genetska i hemiska analiza na starohrvatski kosturi koj po~na pred dve godini. Kostrurite se otkrieni vo Naklica-Tugara, Sve~urje kaj Ka{teli i Ostrovice vo blizinata na Benikovec i spored na~inot na koj se pogrebani i nakitot, arheolozite uspeale da utvrdat deka stanuva zbor za stari Hrvati. Nau~nicite uspeale da dobijat relativno relativno ~isti rezultati. Duri 17 kosturi spa|aat vo grupata koja od Zapadna Azija vo Evropa pred 20 do 25 iljadi godini. Rezultatite na kosturite odgovaraat so tie od populaciskite studii na sega{nite Hrvati, ~ij genetski koren vo Evropa postoi ve}e 25.000 godini. - Na{ite pretci do{le od Mala Azija. So razvojot na zemjodelstvoto i sto~arstvoto se {irele niz Evropa i toj kontinuitet na postoewe e dokaàn i na ovie prostori- veli profesorot Angelkovi}. Preku preliminarnite rezultati dobieni so pomo{ na antropolo{kata analiza nau~nicite utvrdile deka predcite na Hrvatite imale anemii. Tie utvrdile deka prvite dojdenci mnogu lo{o se hranele, prete`no jadele rastitelna hrana i ne vnesuvale mnogu proteini. (Takvi bile pomorcite, a vakvi bile Joncite, koi gi naseluvale i ostrovite, R.I.) Na 16.04.2009 vo Ego- Bitola bea objaveni napisi za Aleksandar Makedonski. Nekolku dena na internet-portalite i blog-stranicite se vrti senzacionalna vest deka vo Makedonija e najdena grobnica na Aleksandar Makedonski. Naodot se locira nekade na granicata me|u Republika Makedonija i republika grcija...www.fresh.mccann.co.rs/ blog...Pri rekonstrukcija na grani~niot premin Visje, me|u Makedonija i grcija, grade`nicite od firmata <Bild> ja re{ija najgolemata dilema od anti~ko vreme.Do otkrivaweto do{lo koga grade`nicite kopale na grani~niot premin, rabotej}i nai{le na pote{kotii, pa se nekolku~asoven trud do{le do granitna plo~a...pa za dva ~asa nai{le na mermerna povr{ina dolga trieset metri, a {iroka ~etirieset, dodeka drugiot del se u{te se najduval pod zemja. Na okolu ~etiri metri dlabo~ina pronajden e vlezot od grobnicata na Aleksandar... Utvrdeno deka toa e tunel koj vodi do brdoto Boj~ik. Dolìnata na tunelot e sto i ~etirieset metri, a yidovite se napraveni od crni mermerni plo~i so debelina okolu eden metar. Za da bide u{te pointeresno, ekipata na arheolozite na krajot na hodnikot gi pre~ekal ogromen blok od kamen sovr{eno vklopen vo rabovite vo hodnikot. Na blokot e vreàna slika na bogot Apolon i na jonski dijalekt napi{ano Hiperboreja. Toa {to e pronajdeno tamu naj-
248 verojatno }e bide incijativna za novo poglavje vo istorijata. Vo vnatre{nosta otkrieno e vtora prostorija, za koja mnogu brzo se otkrilo deka e grobnicata na Aleksandar Makedonski. Smestena e to~no pod brdototo Boj~ik. Yidovite kako i hodnikot se napraveni od blokovi koi se prekrieni so mozaici od vremeto na Aleksandar. Pokraj toa, vo vnatre{nosta postojat osum stolbovi, nosa~i na likot na bogot Atlas. Vo centarot na prostorijata se nao|a plo~a na koja e izreàno Megas Aleksandros. Vo grobnicata se pronajdeni koski i ostatoci od lu|e za koi se pretpostavuva deka bile od aleksandrovata vojska. Se pretpostavuva deka tie lu|e bile ìvi ostaveni vo grobnicata, za od vnatre da go turnat kameniot blok za da se zatvorat. Eskspertite na Narodniot muzej vo Skopje izjavija deka e pronajden dosta dobro so~uva skelet so polna voena oprema i zlatno bronzen oklop so {tit i me~ na koj e vreàno Aleksandar.... (Bidej}i tie prostori bi bile Hiperboreja, severno od Ni{ bilo mnogu slabo, duri poseverno nenaseleno. Prvi naselbi pokraj Dunav se okolu prvite vekovi po Ristos, R.I.) Aleksandar poteknuval od prostorite na Temni}, oblast okolu bregovite na gorniot tek na Golema Morava, velat zagovornicite na tezata deka Aleksandar Makedonski bil Srbin. Prenesuvame del od ona {to moè da se najde na mnogute internet-postovi... Aleksandar Veliki, se veli, be{e najgolem osvojuva~ i vojskovodec na Stariot svet, sin na Filip II i u~enik na Aristotel, no voedno i najgolem od site carevi na srpskata anti~ka istorija. Kako dokaz za ovie tvrdewa se naveduva Plutarh, te. negovoto delo Slavni likovi na antikata, kade vo poglavjeto Predcite i roditelite na Alesandar, se veli: Aleksandar po poteklo od tatkova strana bil Heraklid od lozata na Karan.(Karanfilo..., R.I.) Se znae deka navistina Aleksandar e po poteklo od najpoznatiot junak na anti~kata mitologija, Herakle, kogo Rimjanite podocna go imenuvaat kako Herkules,koj bil istoriska li~nost. Francuskiot istori~ar Prico de Sent Mari vo deloto Les Slave Meridionauh, Armond Le Shevalir (Paris 1674), go naveduva misleweto na starite letopisci koi tvrdat deka Ilija (Ilion, osvojuva~ot na Troja, po kogo srpskiot prostor na Balkanot }e se imenuva kako Ilirija, a srpskite plemiwa Iliri), vsu{nost bil sin na Herakle, odnosno sin na Bogot Serbon, kako {to go vikale Herakle vo toga{niot svet. (Serb=srb=srp, srp=kosa~. Samo poimot Trakija bil vnesen vo 6 vek p.n.e., a poimot Iliri ja bil Herodotov vo 5 vek p.n.e., R.I.) Zad imeto na bogot Serbon se krie istoriskata li~nost, Serbo Makerid, golem osvojuva~ i voda~ na pohodot na Arijevcite vo Azija okolu 1330 g.pr.n.e. veli poznatiot publicist Jovan Dereti} vo Srbite- narod i rasa od 1988 g. Inaku, potomstvoto na Herakle, me|u koi i dinastijata Heraklidite poteknuvaat od najstariot sin na Herakle, Hil, od kogo poteknuva Kleod, potoa Aristomah i na krajot Temen, rodona~anlnik na Temenidite. Tuka dene{nite Srpski aleksandrofili ja baraat povrzanosta- vo dene{niot toponim Temni}. Toa anti~ko bratstvo, velat, verojatno go naseluvalo prostorot okolu dene{niot Temni} od gorniot tek na Golema Morava. Od rodoslovot na Heraklidite se gleda deka Temen go rodil Karan, osnova~ na dinastijata Karanovi}i od ~ija loza poteknuva i Aleksandar car Veliki srpski. (i} novata era, srpsko samo 19 vek, R.I.) Zborot karan e od sanskritsko poteklo i zna~i raka, rakotvorec, narod so sre}na raka...Staroto ime na Kralovo bilo Karanovac, a i denes vo oblasta Temni} ima selo Karanovci. Verojatno plemeto Karan vo praistorijata ìveelo vo sosedstvo na ostanatite Temeni}i. Taa geografska bliskost ukaùva na rodovnata bliskost na dvete anti~ki srpski plemiwa. (Makedonija bila do rekata Dunav, a makedonski bile Belgrad, Smederevo..., R.I.) Vo naukata e dokaàno deka toponimite i jazi~noto nasledstvo se siguren patokaz vo otkrivawe na vistinata, ~estopsti i posiguren od materijalnite dokazi (no samo kako patokaz, a ne kako dokaz).Kako Karan (odnosno Karanovi}i,kako {to velat aleksandrofilite) od ~ie koleno }e se pojavi carot na siot svet, se preselile vo dene{na Makedonija ? Tie go naveduvaat Plutarh koj veli deka Temen, rodona~alnikot na Temenite, go dovel svoeto pleme na prostorite na dene{na Makedonija od Arga. Verojatno Aleksandar Veliki dobro go znael minatoto i burnata istorija na svojot narod za{to doa|aj}i na vlast prvo go dovr{l planot zapo~nat od tatko mu Filip Vtori pokruvaj}i gi gr~kite polisi vo Teba. Vo Teba e roden Herakle ili Bog Serbon, predokot na Aleksandar. Toa zna~i deka Aleksandar samo po~nal da gi vra}a onie teritorii koi vo minatoto mu pripa|ale na negoviot narod, te. na staroto srpsko carstvo.
249 Vo podocne`nata odluka da trgne kon Indija sakal da gi osvoi teritoriite koi im pripa|ale na negivite slavni rodnini. Narodot na{ najznajniot kako {to Aleksandar Veliki sam zapi{al na edna darovnica na Srbite (se misli na Testamentot na Aleksandar, kade dene{nite slovenski zemji im gi ostava vo nasledstvo na Slovenite, a ne na Srbite...zab.ured.) (ne Sloveni, tuku Sklavini=oblasnici na Mavro Orbini 1601 godina, rimski=katoli~ki pisarii, R.I.) Aleksandar bil emotivno privrzan za negovata srpska tatkovina, velat poddrùva~ite na ovaa teza i pak go naveduvaat Plutarh koj vo Slavni likovi od Antikata go citira Aleksandar Makedonski: Demosten koj mene, dodeka prestojuvav kaj Ilirite i Tribalite, me narekuva{e dete... Ottuka se naveduva zaklu~okot deka Aleksandar detstvoto go pominal okolu Morava, mesto kade {to ìveele Tribalite i na zapad od niv, Ilirite, koi pak se smetaat za protoslovensko pleme. Vo eden drug teòk period od ìvotot na Aleksandar pak }e prestojuva kaj negovite vo Srbija. Kako odrasnato mom~e, èden za vlast i prestol, vo edna prilika se ispokaral so tatko mu, Filip Vtori, koga kralot bil pijan: Gladajte go, se podgotvuva da Evropa da prejde vo Azija, a ovde ne moè ni od stol na stol da se premesti, a da ne padne. Zaradi ovaa navreda Aleksandar moral da se skrie vo Ilirija dodeka ne pomine lutinata na Filip. (Elijan, vo 3 vek n.e., pi{i, skoro iljada i pol godini posle padot na Troja, deka ovoj jazik pripa|al na ilirskite Brigi. Brigija=Evropa, so nea Ilirija i Tribali, vo Makedonija, R.I.) Plutarh tvrdi deka Aleksandar po maj~ina linija e Ilir. Me|u prvite pohodi {to Aleksandar gi prezel e osvojuvaweto na dolinite na Vardar i Morava do Dunav, kako i Panonija. Srpskite svojateli na anti~ka Makedonija toa go tolkuvaat vaka: Aleksandar koj obrazovanieto go steknal od Aristotel, bil i dobar psiholog, pa znael deka opasnost mu se zakanuva od najbliskite rodnini, pa zatoa pred da trgne vo osvojuvawe na svetot moral da gi sredi sostojbite doma... Prodolùva~ite na ovaa teza se povikuvaat na fakti koi gi tolkuvaat na svoj na~in. Taka, za osvojuvaweto na Indija se veli deka Aleksandar stignal do mesto kade {to Srbite ve}e imale svoja dràva so okolu 900 carski kolena, mandarini i knezovi koi se iselile od Indija koga bile potisnati od temnoko`nite Dravidi. Pohodot na Aleksandar se tolkuva kako tret pohod na Srbite kon Indija. Prvite dva srpski pohodi bile prezemeni od Arij (poznat pod elinskoto ime Ares), bog na vojnata, a potoa, okolu 1330 g.pr.n.e. i bogot Serbon, te. Herakle, odnosno istoriska li~nost, vojskovoda~ot Serbo Makerid. Vo vedskite knigi se veli deka Ares, te. Arjun, poteknuva od praistoriskoto pleme Medi (Me|ani) koi ìveele na prostorot na Stara Planina (dene{na Srbija). Pohodot na Aleksandar na Indija, e prezemen pred 1000 godini po prviot pohod na Ares. Koga Aleksandar stignal vo severna Indija, se veli deka tamu postoele toponimi, hidronimi i oronimi so ~isto srpsko poteklo, koi poteknuvale od prvoto osvojuvawe na Indija od strana na Arij: Srba, Sorbana, Koviqe, Mala Bara, Bela Zora, Grad, Kos, Carevo, Mlava, Drvar, Timok, Morava, Drava, Serbistan, Ramna Gora, Kotor, Srbeq, Pramen, Seja, Borje, ârnigor, Sivowa, Lakat i sl. (~arno=~erno e makedonski govor, kako i drugite, R.I.) Jovan Dereti} vo Srbite- narod i rasa veli deka prou~uvaweto na Aleksandrovata kowanica bila sostavna od Pomoravci: Vo vojskata na Aleksandar udarna sila bila oklopnata srbi~ka (srpovska=kosa~ka, R.I.) kowanica od Pomoravjeto. Nejziniot napad vo presudnite momenti na borbite bil probiven {ilec na ~ie ~elo se nao|al Alaksandar. Potkrepa na tezata za Balkanot kako pratatkovina na Srbite,se nao|a vo pi{uvaweto i na Pavel [afarik, poznat ~e{ki filolog i istori~ar od 18-19 vek. Toj veli deka {estotini godini po Trojanska vojna, Srbite pak go pokrija siot Balkan i vo toa vreme carot Aleksandar Veliki so povelba im dade golemi zemji, od Jadransko do Balti~ko More, za nivnata hrabrost i vernost. Kako dopolnuvawe, se naveduva rimskiot letopisec Kvintij Kurcij: Skitite hrabro vojuvaa vo vojskata na Aleksandar, smetaj}i deka pod Skiti podrazbiral Srbi. (Za Herodot Skitite se Tatari=Bugari=Arnauti. Tokmu zatoa od isti mongolski prostori ne moèle da poteknuvaat Mongoli i Belci. Sledi Bugarite i Arnautite od sever da navleguvaat na jug, a Belcite obratno. Kurtij bil rimski falsifikat od 15 vek, R.I.) Mitot za Aleksandar e za~uvan na po{irokiot balkanski prostor. Duri i srpskiot (Hrvatite velat deka bil hrvatski...) poet Ivan Gunduli} (16 i 17 vek) vo pro~ueniot ep
250
Osman veli: Od Lesandra Srbqanina, od sveg cara cara slavna, Aleksandro to svido~i, kraq veliki svega svita. Ruskiot car Petar Veliki na 3 mart 1711 vo edna gramota upatena do Srbite gi povikuva da se dignat na vostanie protiv Turcite. Vo nea toj gi potsetuva Srbite na nivnoto slavno minato i u{te poslavni pretci, vo prv red na srpskiot car Veliki Aleksandar Makedonski koj mnogu carevi pobedil i mnogu dràvi osvoil... Do 19 vek naukata na Srbite im priznava istoriski kontinuitet i avtohtonos na Balkanot. Vo 19 vek se slu~uva presvrt koga se vnesuva tezata za famozniot 6 vek i doseluvawe na Slovenite. Matija Antun Reqkovi} (18 vek) vo Satir iliti divqi ~ovek peej}i za Slavonija }e kaè: Imala si prid ovim junake kako kaè pismo i kronike koji uvik slavno vojeva{e s Aleksandrom od Macedonije koj wima dade dopu{tewe ba{ u pismo tako govorej}i: <Da ne moè nitko posle re}i neg da ste bili pomo}nici i rebreni na glasu vojnici jerbo ste nam uvik bili virni- zakliwem se velikomu Jovi i tako mi Pluta i Minerve... Vo negovo vreme se smetalo deka Slovenite ìveele na Balkanot u{te od vremeto na Aleksandar Makedonski.... (Ne Sloveni od slovo, tuku Sklavini=oblasnici, R.I.) Da ne se izumi, vo islamot Zul Karnijan ozna~uva onoj so dva roga, Karan=Rogat: KARAN=KORON, korona=kruna. Za legendata frapira identi~nosta na predanieto kaj Justin i kaj Miladinvci koi po re~isi 20 veka od Justin sobiraat od naridnite predanija. (Vo prilog da se dodade ona {to pi{el Verkovi}, \or|i Puleski..., R.I.) Ova }e re~e i deka makedonskiot narod celi 26 veka smetaj}i pak od 8 vek p.n.e. koga i vladeel Karan do Miladinovci kade predanieto za gradot Voden e celosno identi~no. Ljubomir Kljaki} (1993)354 Za tipi~niot posmatra~ od evropskiot zapad, centralniot Balkan i denes e diva, primitivna, varvarska i po se neprijatna zemja. Pa ipak, od 18 vek evropskiot zapad so neverica }e mora da priznae kako zapravo vo taa divina na centralna zona na evropskata civilizacija, ostanale so~uvani arhajski modeli na zaednicata ~ie kolektivno i literarno iskustvo Zapad go proglasil za svoj uzor, ideal i nedoku~iva misterija na drevnata nauka. Toa iznenaduvawe }e bide u{te pogolemo koga bi se utvrdilo deka Homerovata epika ne treba da se traga na topliot Egej, nitu vo Grcija, tuku vo podra~jeto na mitskata Hiperboreja: na planinskite ostrovi na centralniot Balkan, vo oblastite na slivovite na Dunav, Sava, Morava, Vardar i Sinoto ili Jadransko more. Vuk Karaxi} gi otkril spektakularnite dimenzii na ovaa pojava. Izvornite ustanovi na civilizacijata na Prva Evropa koi, oposreduvani so trudovite na Orfej, Pitagora, Platon, Aristotel i nivnite brojni interpretatori, so spiralnoto patuvawe i posle dolgoto vreme stignale do evropskiot zapad, bile so~uvani vo taa geografska zona na centralnoto civilizacisko ogni{te. Vuk vo Re~nikot e beleì poznatata, ama ne pomalku sloevita, poslovica: Hercegovina cel svet go naseli, a sebe ne raseli. Vo nea ja prepoznavame kolektivnata samosvetst za ovaa pojava. Iako oralnata, usmena kultura od optikata na zapadnoevropskata civilizacija i nejziniot temporalen progres, denuciran kako nizok i primitiven oblik na civilizacija, treba da se potseti na podlabokoto zna~ewe na prednosta koja so usmenata komunikacija na modelot go davale Orfej, Pitagora, Platon i Aristotel. Vo geografskata zona na ogni{teto na evropskata civilizacija na toj star komunikaciski princip se pokaàl delotvoren: zaednica, nejzinata kultura i nejzinite ustanovi se so~uvani vo gotovo izvoren oblik, bez obyir na mnogu promeni na strukturata na dominacija koi nad nea niz mileniumite se vospostaveni. Vo tekot na 20 vek Albert Lord odel po ovoj trag komparativno analiziraj}i gi srpskata i op{tata jugoslovenska epska tradcija i Homerovite spevovi. Indeksot na motivite na narodnite pesni na balkanskite Sloveni Branislav Krsti} ja prestavil dragocenata sistematizacija za sekoj istraùva~ na istiot trag. Interesno e pojavata na Stefan Verkovi} (1821- 1893), koj sobiral i objavil zbirka na drevni slovenski pesmi od centralniot Balkan pod naslovot Veda Slovena. Vo pesmite Verkovi}evata Veda Slovena, se pee za Orfej,
354
Ljubomir Kqaki} (1993), Oslobo|awe istorije I-III,prva kwiga,Po~etak puta-Arhiv Kljaki}.Belg.
251 Aleksandar Makedonski i drugi slovenski (makedonski, R.I.) heroi. Verkovi}evata objavena zbirka po izvesno vreme e proglasena za sovremen falsifikat. Se razbira, toj samiot do krajot na ìvotot ja dokaùval nivnata avtenti~nost. Krsti}, bez obyir na ovoj- voostanato do denes nerazre{en-splet na okolnosti, se povikuva na Verkovi}eviot rakopis naveduvaj}i go vo svojot Indeks zapravo Aleksandar Makedonski, kako eden heroj od narodnite pesmi na balkanskite Sloveni.355 Za ovoj pravec na analiza poseben zna~aj imaat Cvii}evite antropolo{ki i geografski istraùvawa. Tie ovozmoìle komparativno izu~uvawe na Homerovite junaci i junacite na srpskata epska poezija, vodej}i kon zaklu~ok za socijalno- psiholo{kata identi~nost na tie dve grupi. Do srodni istraìva~ki rezultati doa|ale i onie koi komparativno gi izu~uvale obi~aite na neolitskata balkanska kultura, anti~kite obi~ai i obi~aite na sovremenite balkanski Sloveni- ova posebno vaì za fenomenot slavata i krsnoto ime kaj Srbite. Pitagorova~kiot ideal i kosmi~koto ogni{te, koe e preslikano vo zemskiot ìvot na semejstvoto i po{iroko socijalnata zaednica, ovde e dosledno praktikuvan. Vo stalnite nastojuvawa zaednicata da vospostavi astralen sklad koga toj bil naru{en, jasno ja gledame motivacionata snaga na na~elata za koi so site sili se borele Pitagora i negovite prodolùva~i: pravdata e iznad se. Poradi toa e normalno na toj eti~ki kodeks drì majka Jevrosima koga go sovetuva svojot sin: ...Nemoj, sine, da govori{ krivo Ni po baba, ni po strikovci, Ve}e po pravda Bog vistinit; Nemoj sine da izgubi{ du{a; Podobro tie da ja izgubi{ glavata, Otkolku svojata gre{na du{a... Vnatre na ovoj eti~ki kodeks e logi~no {to Marko ja poslu{al majkata, a zo{to e toa logi~no nas ni go pokaàl Valtazar Bogi{i} so svoite istraùvawa na pravnite instituti na Ju`nite Sloveni. Ovoj eti~ki kodeks go potvrduva i istorijata na osloboditelnite i odbrambeni vojni na Balkanot. Za Kavendi{- Ling, posebno zna~ewe imalo dopirite pome|u Slovenite i razli~nite iranski plemiwa. Tie gi naveduvaat zborovite kako bog ili bog, rayl (Raj i svyat ili sventi {to zna~i svet). Oboàvaweto na Sonceto bilo slovensko i iransko. Se misli deka Sonceto i oganot bile deca na bogot Svarog za koj se veruvalo deka od Sonceto se ra|a toplina i svetlina. Vtor e Stribog, bogot na veterot ~ii deca se vetrovi i neboto. Simargl e iranski Simurg, krilato ~udovi{te. Isto taka od ìvotna va`nost bila ènskata boìca Moko{ koja odgovara na iranskata Anahiti (ili ermenska boìca Anahit). Imeto Moko{ zna~elo vlaga (mokrij na sovremeni ruski), koe ukaùva na vrskata pome|u kultot na vodata i do`dot i plodnosta i izobilie. Slovenski panteon- Veles ili Volos bil bog na rogovnite ìvotni. Ova ime se spomenuva vo 10 vek vo ruski spisi. Vo hristijanstvoto toj bog se pojavuva kako vizantiski sv. Bla`, koj na slovenski se narekuva Vlas ili Vlah. Toj do deneska e za{titnik na stokata. Meje i Vajan pi{at: Pome|u slovenskiot i iranskiot se zapazuvaat nekoi ~udni sloùvawa koi ne poteknuvaat od pozajmenicite napraveni po odvojuvaweto na jazicite. Zna~i, ovie imale ist prastar jazik (koren). Luj Leè (1843- 1924) vo 1901 godina pi{i: posle potopot i koga lu|eto se podelile na mnogu jazici, po~nal da vladee Mestro, od plemeto Ham (Cham), a po nego Jeremija, pa Feosta (Peo- Peonija, R.I.), kaj Egipjanite go vikale Svarog. Dodeka ovoj Feosta vladeel vo Egipet, pa|ale od neboto kle{ti, i lu|eto odma po~nale da kovaat oru`je...I ovoj Feosta izdal zakon za ènite, da zemaat samo eden ma`, da ìveat zaedno, i da se kaznat bludnicite. Za toa go narekle bog Svarog. Oti pred nego ènite se predavale na onie koi gi sakale, i ìveele kako ìvotni. Da`bog bil identi~en so Sonceto i da se smeta kako Svarogov sin.
355
Verkovi} u{te od 1850 godina se dvièl niz Makedonija, a od 1855 godina i postojano se naselil da ìvee vo Serez pod forma na sobira~ na antiki i dr. Pa toj vo Makedonija sobiral makedonsko tvore{tvo, ne srpsko, Dunavsko. Podunavjeto ne go poznaval Herodot, nitu Prokopij, {to vaì i za drugi. Hristodul Boìkov bil kulturen rabotnik od Solunskiot krug i zapi{uva~ na prikaznite od Solunsko za zbirkata na Verkovi}. Makedoncite ne iz~eznale. Vo Bitola se veli ale, Ohrid are: Ares...
252 R.Kavendi{ i T.O.Ling kaùvaat deka okolu 1.500 g.p.n.e. Indoarievcite prodiraat vo severozapadna Indija i ja osvojuvaat civilizacijata na dolinata na Ind: ja sostavuvaat Rigvedata. Kliment Aleksandriski (150- 215 g.n.e.) navel deka mudrecite na Makedoncite gi povikuvaat vo molitvite Vedite kon niv i nivnite deca. Strabon go pi{el istoto, deka Makedoncite ja oboàvale vodata i izobilno izvorite i rekite. Meje i Vajan kaùvaat deka slovenskiot (jazik) go prodolùva bez prekin indoevropskiot. Takov bil vedskiot. [afarik pi{i deka slovenskiot izgleda kako neposreden izdanok na istiot prajazik od kogo proizlegol i Sanskrit. Leè govori, deka sanskritskiot jazik bil sli~en na slovenskiot jazik. So imeto boèstvo- bog, koe kako slovensko e istovetno so na sanskritskiot bhaga (boga, R.I.). Toa e eden epitet na bogot, i naro~ito ime na edno boèstvo od Veda (staropersiski baga, staro- baktriski bagha- bog). Bagha na sanskritski zna~i: blagosostojba, sre}a. Vo prilog se Pesmite takanare~eni Slovenski Vedi, koi gi objavil pokojniot Verkovi} (ovoj pi{el za dene{nite Makedonci vo Makedonija, R.I.)...Vidi za Slovenskata Beda, moja novela- Paris. Za drugi, Veda ozna~uvalo proro~ki vid (e=i). Na primerot filozofijata na jogata. Taa bile edno duhovno delo na Istokot na Vedite, ra{ireno vo Cejlon, Indokina, himalajskite zemji Nepal i Tibet, Kina i Japonija. Tokmu na ovie priostori se {irele Belcite. Bidej}i voinstvenite stilovi se razvivale na Balkanot i Mala Azija, tradicijata na Belcite prodolìla da se dorazviva vo Azija i toa kako mo`nost da im se dorazvijat slabite ne atletski noze na Mongolite, {to vaèlo i za Indijcite. Pa taka, koga Aleksandar Makedonski stignal vo Indija, go gledal eden jogin kako bil zanesen vo negovite ve`bi i koncetracija. Sli~na aktivnost ima kaj isihasti~kite kalu|eri na Sveta Gora, koi so fizi~ki ve`bi, preku meditacija i molitvi vo ti{inata, stigaat do kontemplacija za Bo`jata veli~ina itn. Taka i hristijanskata meditacija vo manastirite e zasnovana vrz ti{inata i smirenosta, osobeno vo Atos (Ato-n). Se spomenuva i tantristi~ki jogi, na dene{en makedonski jazik tantari, eden vid na povtoruvawe do potpolno sovladuvawe na ve`bite. Postoi poimot za mantra (man=Man tra- e, sporedi so mandra), om (Aum) za oumuvawe=nau~i na um. [ri aurobindo ({ari- {uri...) aur ili a ur (govedo), laja (lae), Nada, taraka (taa raka), Djana, Samsara (sam sara=samsari), krija (krijam), asani (Asan od a san=son), mudri (mudri, no i ma udri), budisatva od budewe (bidizam) sat (sit) va, pana (Pan- a), apana (a Pan- a), udana (a ènski rod na makedonski jazik), samana, samadi (sam ad-i), vjama, sutra itn. Ili inaku kaàno, sanskritskiot e so zna~ewe i san (son), no i Sonce, so osnova na ostrovot Krit (skrito), centar na Belcite (Pelazgite). Joga e so osnova na O znak za Sonce, na germanski Ost e istok (Ost=Ist- ok), J=I=Il=Sonce (istok, na primer Japonija). Inaku Sonceto bilo simbol na Belcite, koi se preselile se do Japonija. Sledi g (o=a) za govedo koe odi i in zavr{nica za pripadnost na ne{to (i semejstvo). Indija e izvedbata na Vedin=Vindi{=Vindis od va (ovaa) Indis (Indus) Indija itn. Poimot Joga (Yoga j=i), kako sanskritski se ~ita juh- jug (sporedi g=k=v=h), so sufiksot ghan (na germanski gehen=odi ili slovenskoto an=on). Taka poimot joga najnapred zna~elo zaprega, koga vo ko~ijata na bogot Indra ili bogot Surja (Sr=Sl=Slnce=Slonce=Sonce ili Helios=Ilios so Il=Sl) se vpregnuvale kowi. Poimot jug ozna~uvalo samo pravec, od kade Belcite se selele kon sever kon Mongolite, no nikako za nekakvo par~e drvo za nekakov (drven) jarem od govedo, tuku sekoga{ se odnesuvalo na brzinata na atletite, koi gi zamenile brzite kowi, nasproti sporite goveda za preselbi. Koga ja prezel kowot ulogata na brzinata na Belcite, tie postepeno po~nale da gi gubat tradiciite na atleti itn. Ova bilo sprotivno na mongolskite java~i, so slabo razvieni noze. Gubeweto na tradiciite bilo omasoveno po propasta na tn.Vizantija, duri tie bile napolno i zaboraveni, pa denes se poznati kako aziski. Isto~noto Rimsko Carstvo bilo Makedonsko, koe bilo pelazgisko=belaskisko. Me|utoa, sekoj kletka ima svoj potencijal, {to se gleda kako se draznat nervite... Vo prilog se naveduva {to be{e prikaàno ARD, nekoja nedela, tokmu vo 12 ~asot, koga jas od 02.11.1972- 02.11.1976 bev vraboten vo BLT (Bavarskiot zavod za sto~arstvo)- Grub/Minhen, Germanija, kako nau~en sorabotnik, a prestojuvav i vo 1980 godina. Na televiziskata programa be{e prestaveno snimenoto kako leta crnec vo Afrika. Na raspravata bea prisutni dve strani: prvata strana bea verski lu|e, a vtorata strana prirodwaci. Prvata strana ni{to ne moè{e da obrazloì, a vtorata govore{e vaka, povrzano so nastanot, koj ovde go pr-
253 estavuvam. Afrikanecot ima{e pokaneto novinari, snimateli itn. na negovoto letnuvawe, odvojuvawe od zemjata i vozvi{uvawe preku 0,5 metar. Pove}e denovi gostite zaludno ~ekaa. Na str. 129 se kaà: Vlezot vo samadi-pe{terata e dopu{ten edino na poln mesec, a isto taka i 11 i 12 dena po polniot mesec. Jas odam vo vreme na polniot mesec. Vlezot ne e dozvolen vo site pe{terski prostorii, tuku samo vo odredeni.... Na str. 154 stoi: Vo pe{terata kade se najduva Kung Dorxi Lama e najdobro da se vleze okolu 10-11 ~asot nave~er vo bilo koe doba ili mesec, ama najdobro e vo april ili oktomvri...(Kung Dorxi Lama) gi izmenil svoite planovi i }e izleze od sostojba samadija samo dva dena vo vreme na polniot mesec vo juli 1997. godina, a potoa ponovo }e vtoni vo sostojba samadija vo pe{terata. Prirodwacite objasnuvaa, deka toj po~ustvuval, koga bil najnizok atmosferski pritisok, {to bilo polesno toj da ja sovlada gravitacionata teà i odvoi od tloto=letne vo vis. Dejstvieto be{e na morskiot breg, ne pove}e 20-30 metra od morskata voda. Toj napravi krug so zapaliva materija (nafta...), i vleze vo krugot. Objasnuvawata bea, ognot so svojot plamen vo negoviot prostor u{te pove}e go sniùva vozdu{niot pritisok, {to go olesnuva odvojuvaweto od tloto. Sledi toj da se koncetrira, krevaj}i gi racete kon gore, nad glava, koncetriraj}i go svojot potencijal za taa cel. Vo eden mig, toj se odlepuva od tloto i lebdi nad nego nekolku sekundi. Vo eden mig, toj so stra{en vresok se sru{uva na tloto. Negovite sledbenici (bliski...) najitno go prihranuvaat so {e}er, zatoa {to toj seta energija ja istro{il vo odvojuvaweto od tloto. Tokmu {e}erot ja objasnuva su{tinata, deka sekoj kletka vo teloto si ima svoj potencijal. Ume{nosta na poedinceot e vo toa, {to toj namenski nea moè da ja upotrebi. Bidej}i potencijalot bil energetski, toj moral da bide nadomesten energetski. E poznato kako se razgraduva glikogenot i trigliceridite. Toa sledi hormonalno i direktno nervno upravuvawe. Spred Jungermann Mhler, za razgraduvawe na glikogen vo muskulot Ca+ + e odlu~uva~ki signal...Preku kontrakcija predizvikanoto Ca+ +-izdvojuvawe od sarkoplazmati~niot retikulum se stimulira direktno fosforilaza-kinaza, koja fosforilizata fosforira i so toa aktivira. So toa glikogenot-razgraduvawe e vklu~en. Toa ostanuva vklu~eno, tolku dolgo kolku {to postoi dovolna koli~ina na glikogen.... Drugite raboti, oìvuvawe... pak se so energetska mo}, ako nema o{tetuvawe koe bi go popre~ilo noramalnoto funkcionirawe na organizmot. E poznatata bioenergijata itn. So vakvi ve{tini vladeele Pelazgite... Ve{tinite iz~eznale so ednoboèstvoto. Nivno centralno mesto bila Pelagonija. Fransoa Pukvil pi{i: Pelazgite se najstarite ìteli na Grcija...Atiwanite gi prisilile Pelazgite da go izgradat nivniot akropol...Po tradicija tie gi nau~ile svoite porobiteli Elinite ve{tinata na obrabotkata na zemjata, tie isto taka im ja predale svojata vera, i tie niv gi nau~ile so pelazgiska azbuka. Robert Grevs veli, deka prv ~ovek bil Pelazg, pratatko na site Pelazgi: toj izniknal od zemjata Arkadija, a po nego niknale u{te nekoi. Pelazg gi nau~il da gradat kolibi, da se hranat so ìr i da od svinska koà {ijat takvi tuniki kako u{te gi nosat siroma{nite lu|e vo Evboja i Fokida. Bidej}i ovde se govori za sviwa, {to vaì za me~kata, koja i denes ja ima na Pelister, kade taa opstojuvala so svoeto masno tkivo za zimskiot son, {to ne odgovarale za tn.stara Grcija, tokmu zatoa Pelazgite bile od makedonska Pelagonija. Ottamu po tradicija tie gi nau~ile svoite porobiteli Elinite ve{tinata na obrabotkata na zemjata, tie isto taka im ja predale svojata vera. Se navede, {to Fransoa Pukvil pi{el. I: ...Pelazg se povrzuva so makedonskata Pelagonija, duri postavuva ravenstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian) ili Pelasgia (Macedonia).... Ova ravenstvo me|u terminite Macedonian (Pelasgian) ili Pelasgia (Macedonia) go postavil Sotiroff. Zna~i, Makedonija=Pelazgija=Pelagonija. Herodot za Brigite pi{i: Tie ìveele vo po{irokata oblast okolu Ohridsko Ezero, po gorniot tek na rekata Erigon (Crna Reka), kako i na prostorite me|u rekite Aksij (Vardar) i Strimon (Struma). Kako Brigi bile Vodencite...Vo Voden i drugite delovi na Dolna Makedonija ne bil vo upotreba brigiskiot dativen u, nitu simbolot pr~=jarec: Jares=Ares. Sledi vo Bitola da se veli: Ale {~o prai{, a Ohrid Are {to pravi{, so {~o: {o i ~o. Ares bil kowarski,a kowski prostori se ridskite, bregovite, od brig=breg=bre`=br`=brz. Sledi prostorite od Voden, kon zapad, da se planinski, a ima i prezimiwa Breg...Brgleski... Tokmu vo Makedonija bila pronajdena raka od bogot Sabazios, od lokalitetot Edesa= Odesa=Vodesa=Voden. Na prstite od reqefot se prestaveni ìvotni i objekti koi se vo
254 vrska so boènskiot kult, 1- 2 vek n.e., 1980. Vrskata bila i so Aleksandar Makedonski, koj bil Zevs, prestaven vo vid na zmija. So Aleksandar Makedonski ima moneta, na ~ij {lem na glavata bila prestavena zmija i drugi simboli. Sledi vo Brigija ku}na ìvotno da bide zmijata, a denes poradi promeneti priliki se govori smok, {to e normalna pojava: denes nema divi goveda, nema lavovi i drugi ìvotni koi bile najpozati makedonski simboli. SABASIJA356 (Sabazios), friènsko boèstvo, ~ija originalisti~ki kult e prifaten vo gr~kiot svet na krajot 5 v. stara era. Sabazija ~esto e poistovetuvan so Dionis (v. ova ime).Se pripoveduva da Zevs, vo vid na zmija, se soedinuva so Persefona i od taa vrska e roden Sabazija. Glavni sredi{ta na Sabazieviot kult se najduvale vo Frigija i Lidija. Vo Atina357 Sabazija go po~ituvale prvenstveno ènite; grupi na negovite privrzanici, nakiteni so venci od bela topola i divi mirudii, igrale vo zanes, so zmii vo racete. Sabazieviot kult {iroko e prifaten vo doba na Rimskoto Carstvo. Vo likovnata umetnost Sabazija e prikaùvan vo frigiska obleka, naj~esto so {i{arka vo rakata i noga na glavata na oven. Nemu mu se pridadeni i Zevsovi atributi- orel i molwa. Vo site delovi na Rimskoto Carstvo se najdeni Sabazievi race, votivni darovi ili kultni instrumenti. Toa se {aka odbronza, so mali i domali zgr~eni prsti vo gestot blagosiqawe (benedictio latina), ukraseni so niz simboli (zmija, àba, gu{ter, èlka, petel itn.). SAGARIS (Sagaris), Migdonov i Aleksirojin sin, po kogo e nare~ena edna reka vo Frigija. Koga gi izdal kultnite tajni na Magne Mater, taa mu go pomatila umot. Vo pomami, toj ripnal vo rekata, koja ottoga{ se naziva so negovoto ime. SALMONEJ (Salmwneus), Eolov i Enaretin sin ili vnuk, Deukalionov i Pi-rin potomok, tatko na ubavata Tira...Salmonej se drznal sebe da se sporedi so Zevs: gi skr-atil site `rtvi na tatkoto na bogovite, a od svoite podanici zahteval da go po~ituvaat ka-ko bog gromovnik...(grme`=molwa=zmija=sila==S: Zevs=Perun=Ilija=Sv.Ilija, R.I.) Najpoznat pelazgiski narod se Makedoncite. Takvi bile i Buru{ite so nivniot buru{aski jazik. Herman Berger vo 1935 godina naveduva deka jazikot na narodot na Hunza bil buru{anski jazik. Spored melodi~nosta toj nalikuval na baskiskiot, koj pak imal akcent na tretiot slog od desno na levo, isto kako makedonskiot jazik. Olga Lukovi} Pjanovi}, veli deka Baskite zboruvale kako Vele{anite, vklopuvaj}i go toj termin vo Cvii}evata teza od 1937 godina deka najarhai~ni zborovi imalo vo okolinata na Veles (R.Makedonija). Berger ja isklu~il mo`nosta za sli~nosta na toj jazik so gr~kiot. Pjanovi} prodolùva, deka baskiskiot i srpskiot jazik imale najmalku 30- 40% (zborovi kako, R.I.) zaedni~ko blago. Pa tokmu tie kako Brigi go imale simbol brigiskiot pr~, koj bil sprotiven na onoj od Solunsko lavot. A lav imale Bavarcite i Angli~anite. Agli~anite igrale topka, kako {to igral Aleksandar Makedonski i negovite Mai. Pa tokmu Maite vo 16 vek se razbirale so Baskite. Deka Hunzite bile Makedonci, tie sami vo 2008 godina se ubedile vo R.Makedonija. Bidej}i se govori za Hunzite i Baskite, se nadopolnuva za Makedoncite, koi stignale vo Ju`na i Centralna Amerika. Se tamo {to bilo podignato bilo egipetsko, makedonsko, mesopotamsko i persisko. Tamu bile pronajdeni egipetski hieroglifi i fonetsko pismo. Diego de Lande, vo 16 vek soop{til, deka Maite se razbirale so Baskite. Kavendi{- Ling kaj Indijancite naveduvaat gradeì. Vo dvaeset i ~etvrtoto poglavje Sredna Amerika, vo podnaslovot Sozdavawe na ~ovekot se veli: Vo Palenquen, na vrvot na malata piramida, se nao|a svetili{te na Majite. E prikaàna slika so kameni kip koj se vika chacmool, {to se ukaùva na tolte~kata kultura. Sledat: Azte~ki primer XipeTotek, Perduvna zmija, neizmeni~ni red na maski Tlalok, sviralo, itn. Potoa e dvaeset i peto poglavje Inki e gradot na Inkite Machu Picchu, koj nikoga{ ne go otkrile [pancite, ot356
Dragoslv Srejovi} i Aleksandrina Cermanovi}, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Srpska knièvna zadruga, Belgrad, 1979. 357 Artur Vajgal (1880-1934) pi{i: imalo dale~no rodstvo me|u niv (Makedoncite, R.I.) i severnite Grci, koi do{le od istite mesta. Vels naveduva deka frigiskiot jazik bil skoro ist kako gr~kiot i makedonskiot. Od mnogute tainstveni obredi, {to zavladeale vo poznatata doba na Atina, bile po svoe poteklo frigisko (ako ne tra~ko). Herodot pi{i: narodot na Atina i Atika bil pelazgiski. Eden Tra~anin tvrdel vo razgovor so eden Atiwanin deka tie vo minatoto bile bra}a od ista krv.
255
krien duri tek 1911 godina; monolitni kip Tihuanacoa, Bolivija, mitsko mesto; vrata na sonceto i yidovi na hramot vo Coricanchi; `rtvenik Inihuatan; dve ènski figuri.358 Potoa tie govorat za pretkolubiskoto doba. Osven toa, Sredna Amerika moè da se smeta bibliografsko sredi{te na starosedelcite na Amerika. Mnogu porano no {to stignale Evropjanite so svoeto pismo, Srednoamerikanci ve}e imale kniàri so knigi napi{ani na hartija ili na pergament, so paginacija na preklop, ili vo vid na armonika, ~ii sodrìni bile raspored na obredite i rodoslovjeto na mo}nite semejstva. [pancite gi zapaluvale tie knigi, kako {to paganite se odnesuvale vo odnos na hristijanskoto u~ewe, ama nekolku bile so~uvani, oti bile preneseni vo Evropa i denes poznati pod imeto na kniàrite ili semejstvata koi gi poseduvale (Borgia, Be~, Drezden, Paris, Bodlej). Nekoi bile so~uvani i vo Meksiko, zaedno so trajnite tekstovi vrezani vo kamen ili vo drvo. Pove}eto srednoameri~ki tekstovi se napi{ani so tolte~ko ili Maja- pismo. Dvete tie pisma sluàt za odreduvawe nizovi na likovi, broevi i znakovi svojstveni na srednoameri~kite obredi i dvete se povrzani so mo{ne sloèni kalendari. Iako knigite napi{ani so domorodno pismo prodolìlo da se pi{i vo Sredna Amerika barem do 19. vek, po {panskoto osvojuvawe nekolku pisateli go prifatile alfabetot kako bi gi zapi{ali svoite jazici, vo mah jazikot na Nahua i Majite. Srednoameri~ka knièvnost pi{ana na starodomorodno i alfabetsko pismo moè da posluì kako merodaven voda~ za zapoznavawe na na~inot na ìveewe i misleweto koi vo Stariot svet dolgo bile nepoznati. Navodot na avtorite mora da se povrze so znacite koi bile koristeni vo severoisto~na Azija od kade Mongolite se preselile vo Amerika. Ovie nemale alfabet.359 Herodot poznaval samo Kelti. Tie imale frigiska=brigiska pismenost. Keltite i Galite bile edno isto: kelta zna~elo sekira, a gala=galka brod, lu{pa od orev koja pliva. Ova moè da se potvrdi so [ekspir, koj u~el samo latinski jazik. Imeto [ekspir=Sekpir, oti {=s, i Brigite ne go izgovarale h (ne Homer, tuku Omer=Omir), ozna~uvalo samo sekspir=sek s pir: sekira, sek=seki=se~i, s samo t.n.slovensko, i pir=pirewe=gorewe, pirej, {to ozna~uvalo deka Keltite bile {umari, koi gi kr~ele i palele=pirele {umite, sozdavaj}i oranici. Brigite so svoite doma{ni ìvotni se selele niz nenaseleniot kontinent. Galskiot petel bil brigiski. Friziskoto=frigiskoto=brigiskoto govedo bilo balkansko. Negovi rogovi gi nosele Vikinzite, koi se razbirale so Rusite, zatoa{to tie bile edno isto.Na brodovite na Vikinzite simbol bile glava od lav na telo od zmija. Zna~i, solunskobrigisko. Site doma{ni ìvotni bile balkanski. Takva bila i ma~kata. Gajdata na Skotite bila samo makedonska, zatoa {to za gajda e potrebna ov~ka koà, a ovcite bile balkanski. Vo filmot za Druidite, na angliski, se bilo makedonsko, so najavna pesna kako na V.Ilieva. A kako se naseluval pustiot kontinent? Bidej}i orudijata se pravele od bakarenoksid, a slednite naodi bile bakarensulfat, bakarot bil krt, {to vaèlo i za od na Kipar (kip=kup ar: s + kup = skup=Skupi: kupar=kupr=kuprum), se odelo niz pustiot kontinent da se traga kalaj, koj vo bronzata u~estvuval do 10%. Kade imalo kalaj, tamu imalo i naselbi. Od niv se Keltite=Galite. Kaj Cezar i Tacit site poimi vo Evropa se samo t.n.slovenski. Ako se razgledaat kartite na anti~kite avtori, kontinentot ne bil naselen itn. Koga Makedonija potpadnala pod Rim, Makedoncite kako robovi se nosat niz nenaseleniot kontinent. Sledi vo Britanija imalo reka Vardar, Morava..., so planini Korab, Durmitor..., {to vaèlo za Skadinavija; Vels=Veles, Skot=skot...[pan=s Pan; Portugal=port (porata=porta) u= dativen Gal; Italiani od ital...; Angel=a n gel=èl-ba; jork{ir=jork {ir; Norveg=nor (t.n.slovenski so mnogu zna~ewa) veg; [vedska=Svedska=s vedska, Svenska (s kako prefiks=prepiks, pred pika=vmetni, samo t.n.slovenski, i sufiks=su pik, su=kraj)...
358
Naveduvawata na avtorite nemaat vrska so aziskite mongolski prostori. Samo Kavendi{=k a Vendi{, od Vend=Vent=Venet, {=s. Se navede i Huatuo...vadel: huatuo=h uatuo=uatio=vatio=vadio=vadeo=vadel.Bil poznat: `rtvenik Inihuatan=Ini huatan=huat an: huat=h uat. Ama i Coricanchi=korikan=kori kan h: kori=gori, h=mongolsko. @rtvata na Belcite se gori. Mongolite koskite na ìvotnite gi gorat, a ne lu|eto.Brigiska zmija, prilgodena na ameriokanski prostori, i dvoen dativen u. 359 Za da se potvrdi vistinata deka anti~kite Makedonci bile od prostorite na etni~kite Makedonci da se zemat vo posmatrawe koloniite na anti~kite Makedonci. Vakvi bile Hunzite, Kala{ite..., duri vo Amerika: pokraj biskupot Diego de Landa da se nadovrzat ovde navedeni (Borgia, Be~, Drezden, Paris, Bodlej)...So niv }e se utvrdi, deka anti~kite=etni~kite Makedonci govorele samo jazik na Belci.
256 Nivnata pismenost bila i so runi. A vakva bila i ona koja bila odnesena na mongolskite prostori. Tokmu zatoa postojat i turski runi. Luis Bazin govori za masovno preobra}awe na Turcite vo islamot i nivnoto doa|awe na Sreden istok vo tekot na 11 vek. Pred toa, neislamskata knièvnost nastanala, osobeno na po~etokot na 8 vek, vo turskite dràvi vo Mongolija, potoa vo isto~niot Turkestan (sliv Tarim). Mongolskite Turci (8- 9 v.) ostavile voglavno pogrebni zapisi. Najobemni i naj~uveni bile zapisite za Tonjukuk (okolu 726), carot Bilg Kagan, za Kil Tigan (732), za samiot Bilg Kagan (735). Dva posledni se narekuvaat Orhonski zapisi. Ovie tekstovi se napi{ani so specijalna epigrafska azbuka, nare~eni turski runi. Turcite od isto~en Turkestan (denes kineski Turkestan), a posebno Ujgurite od oblasta Turfan, do{le od sever i se utvrdile na po~etokot na 9 vek. Pak, do kade do{le Belcite, dokaz se muzi~kite instrumenti. Na 26.04.2009 na MTV vo 12,20 ~asot Sintezis vo Severen Vietnam zabeleàle mala zurla,koja bila vo upotreba na pogreb. Naprotiv, kaj nas e na veselba, brigiska...Mongolite svirat na ì~ani instrumenti. LITERATURA Vo naslovot e navedenaSenzacionalni rezultati na nau~nata ekspedicija na Himalaite, Od kogo postanavme, d-r Ernst Mulda{ev,spored koja e napi{ena knigava. Za nea se koristeni i delovi od avtorovive knigi: 1. Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite a. prvo izdanie avgust vo 1998 godina, strani 354 (10) b. vtoro izdanie mart vo 1999 godina, strani 519 (10) v. treto izdanie maj vo 2007 godina, strani 621 (9) 2.Nov Aleksandar Makedonski (tn.Skenderbeg=Georg Kastriot) a. prvo izdanie vo mart 2001 godina, strani 159 (9) b. vtoro izdanie vo juni 2003 godina, strani 334 (9) 3. Odroduvawe na Makedoncite, avgust 2001 godina. 4. Vozobnuvawe na anti~ka Makedonija, april 2002 godina. 5. Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti, juni 2002 godina. 6. Vlasite- t.n.Sloveni, septemvri 2002 godina. 7. Zavera protiv anti~kite Makedonci, oktomvri 2002 godina. 8. Grcite- ve{ta~ki narod, april 2003 godina. 9. Ishrana na govedata, maj 2003 godina. 10. Slovenite- germanski falsifikat, juni 2003 godina. 11. Germancite i Makedoncite- edno isto, juli 2003 godina. 12. Evropjanite poteknale od Balkanot i Mala Azija, mart 2004 g. 13. Grcite- odrodeni Sklavini i Sloveni, juni 2004 godina. 14. Makedonskata Komnenova Albanija, avgust 2004 godina. 15. Homerova Troja na domorodci- t.n.Sloveni, januari 2005 godina. 16. Evreite- t.n.Sloveni, april 2005 godina. 17. Homerova=tn.slovenska Makedonija, oktomvri 2005 godina. 18. Albancite kolonisti vo Makedonija, januari 2006 godina. 19. Atlantida-falsifikat na Solon i Platon, dekemvri 2006 godina. 20. Brigite=Brzjacite bile postari od Egiptjanite, mart 2007 godina. 21. Albancite odrodeni Brzjaci i Mijaci, maj 2007 godina. 22. Bugari=narod bile Tatarite=Arnautite, maj 2007 godina. 23. Homerovi=tn.slovenski Morejci=Grci, avgust 2007 godina. 24. Od Makedonci=Pravoslavni do Turci=Muslimani, noemvri 2007 god. 25. Belcite narod so eden jazik, na germanski jazik, 319 strani, 07.03.2008 26. Makedonecot Georg Kastriotis, t.n.Skenderbeg, 15.04.2008. 27. Helas, na germanski jazik, 148 strani, 14.06.2008. 28. Slovenite falsifikat, 250 strani, 18.09.2008.
257
29. Helenite i Grcite falsifikat, 199 strani, 13.11.2008. 30. Dodunavska Makedonija, 296 strani, 21.01.2009. 31. Etnografija na Makedonija, na germanski jazik, strani 81, 24.02.2009. NAPOMENA: Knigite pod 25, 27 i 31, koi se na germanski jazik, moàt da se najdat na internet: www.Brigien.com, {to vaì i za Zmejova Dupka, koja e vnesena vo Ilijada pokraj Crna Reka, vo Demir Hisar, me|u selata Dolenci i Babino. A i ovaa kniga e vnesena vo internet...
SODR@INA Predgovor...............................................................................................................................3 Zo{to se gledame vo o~i ?...................................................................................................5 Srednostatisti~ki o~i. Pati{ta na migracija na ~ove{tvoto po svetot.........12 îi o~i se nacrtani na tibetanskite hramovi ?..........................................................26 Organizacija na me|unarodnata ekspedicija vo potraga za izvorite......................34 [to znaat obi~nite lu|e za postanokot na ~ove{tvoto.............................................35 Vo hramot Gite......................................................................................................................38 Sretnuvawe so U~itelot.....................................................................................................41 Zagonetni samadi...................................................................................................................46 Kako da se vleze vo sostojba samadija ?............................................................................56 Dali e mo`no da voskrsne ~ovek ?.....................................................................................60 U{te edna{ za treto oko..................................................................................................67 Sledniot pat }e bide poozbilno........................................................................................72 Otkrovuvawe na bonpo-lama................................................................................................80 Koj bil Buda ?........................................................................................................................106 Koj se tie, Lemurijanci i Atlanti|ani ?........................................................................113 Vo pe{tera samadija.............................................................................................................127 Nadvore{en izgled na lu|eto na prethodnata civilizacija.......................................143 ôvek star 300 godini...........................................................................................................152 Dali veruvam vo ova {to sum go napi{al ?......................................................................156 Genfond na ~ove{tvoto.........................................................................................................164 [ambala i Agarta...................................................................................................................178 Istorija na ~ove{tvoto na Zemjata....................................................................................192 Vra}awe vo sostojba na divja{tvo kako regresiven faktor na evolucijata.............205 Negativna aura nad Rusija......................................................................................................213 Dobro, qubov i zlo...................................................................................................................227 Makedoncite niz svetot..........................................................................................................242
258

Od Kogo Postanavme

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Od Kogo Postanavme

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1

D-r Risto Ivanovski

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

D-r Risto Ivanovski, OD KOGO POSTANAVME

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

Agarta=aga rt-a:aga=a ga=gea=Gena=@ena, rt=rta osnova za `ivot:Gena so svojot potomok/izdanok.

Na Zemjata vrz lu|eto,`ivotnite i rastenijata vlijaat istite zakoni vo prirodata,bez privilegija.

Ljubomir Kqaki} (1993), Oslobo|awe istorije I-III,prva kwiga,Po~etak puta-Arhiv Kljaki}.Belg.

You might also like