You are on page 1of 157

MESE^EVI NOVELETKI

Man~evski VI Volter Al Hakim

Mese~evi Noveletki Man~evski VI Volter Al Hakim

Zbirka raskazi Skopje, 2007

Izdava:

Fondacija Man~evski E-mail: manche9@yahoo.com

Dizajn na korica:

Man~evski Vlado

Ureduva~: Man~evski Vlado

Site prava na izdanieto gi ima Manchevsky L.T.D. Zabraneto e umno`uvawe kopirawe i objavuvawe na delovi ili na celoto izdanie vo site pe~ateni ili elektronski mediumi bez pismeno odobrenie na izdava~ot.

Predgovor Ima vreme vo koe sekoj ~ovek odlu~uva da zapre. Pred site nas se ispre~uvaat neminovni zagatki. Tie enigmasti~ko-teatralni rebusi nemaat nikakva korelacija so toa {to go narekuvame stvarnost. No... u{te posigurno e deka realnosta e mnogu posomnitelna i od samite fantazmogorii. Samo nekoj den pred da re{am da go postavam predgovorov imav sredba so edna bliska sodu{a. Se rabote{e za eden mil prijatel: Iguan D Lizar pridru`uvan od negovata Dama Prudencia Templarska. Ne bi sakal da ja istaknuvam negovata profesija a, ~inam deka toa e i sosema nepotrebno. Svoevremeno zaedno so ovoj spiritualen sopatnik otpatuvavme vo sni{tata na muzikata. Napravivme mal elektri~en kvartet i posle edno pekolno leto vo zabranetata ~etvrt, (kade {to neumorno gi rikavme na{ite muzi~ki maki) re{ivme da imame javen nastap. Nikoj od kvartetot ne poka`uva{e interes toa da se slu~i pred pred publika. Se do eden magi~en mig vo koj misteriozno se sobravme da ja ovekove~ime svadbata na G-din. Di{amb. Toa be{e prv i voedno posleden nastap na kvartetot. Jas po nekoja slu~ajnost imav so~uvano pribli`no okolu pet ~asa muzika od istiov orkestar, so pomalku

bizarno ime: Gospoda Tenekiev. Bidejki muzikata prete`no be{e snimena na staranalogen na~in uspeav so mojot skromen kompjuterski know-how da gi prezerviram zapisite vo digitalen format. Zaedno zaklu~ivme deka se raboti za eden istoriski

moment i toj zadovolno go primi poklonot vo forma na disk, od mene... Vo me|uvreme Jas, (a verojatno i Toj) se bevme oddale~ile od toj tip na umetnost. Na{iot razgovor meandrira{e zapo~nuvajki so kratkite fragmentirawa {to posledi~no vodea koreni od iskonot, pa se do detsvoto na vremeto. Mnogu raboti bea izre~eni i pro-filozofirani na astalot taa ve~er. Toj za nekoj den treba{e da otpatuva vo Germanija kade {to treba{e da napravi stori bord za nekakov film, a Jas pak se klumkav po sni{tata i u`asiite na bedata {to ja be{e zafatilo ovaa regina na kriminalot so fiktivno ime: Makedonija. Vo polno}noto umstveno, sinergetsko i donekade svingersko ( barem na o~i... ) gluveewe nabrgu pristigna i Knezot Kristo Papa Du~e pridru`uvan od Knegiwata Madam Noar. Knezot Kristo dopatuva direktno od Regensbur licnuvajki po Linc, za na samiot kraj preku Belgrad da se dokumanovi vo Skopje... Do mojata leva strana ( isto kako i od samoto moe detstvo ) sede{e Monsiwor

Di{amb. Mojot negativ i vice versa se razbira. Kako i da e, pominavme za~uduva~ki prijatno vreme, tegnejki nadrealni lazawi vo nemirot na pornogravskata bu~ava. Se rabote{e za zvu~ni {lakanici koi {to na{ite ve}e poddostareni tela edvaj gi podnesuvaa. [lakanicite poprecizno nalikuvaa na drevni svrdla koi {to go pilea na{iot i onaka oslaben aureal. No, kako site bevme slo`ni uspeavme da se dodr`ime do samiot kraj na ritualot koj }e go nare~am: Petnaesete milioni dolari i maloto pol`av~e... Vo eden mig site na misata iznemo{teno dogorevme vklu~uvajki go i rezerviraniot i mil-mi prijatel od mladosta Monsiwor Di{amb, se razdelivme vo ubavinata na bolkata od emociite {to edinstveno starosta gi nosi. Na krajot ostanavme edinstveno jas i Monsiwor Di{amb. Vo avtomobilot na Di{amb svire{e nekoja druga muzika. Tivka, vesela i ~udesna vo istovreme... Inspiriran od muzikata mu predlo`iv da go parkirame avtomobilot vo pravec na mese~inata. Gletkata predizvika u{te malku prostor za skazni-razno-razni.... Tokmu vo toj bezvremensko reminiscenten void gi ispi{av i is~itav, duri i gi zapaliv ovie raskazi. Skaznite kako po nekoe ~udo ( se razbira virtuelno ), nitu sam ne znam po koj pat se pojavuvaa i se bri{ea vo mojot komjuter. Toa se slu~uva{e sekoga{ koga na neboto ima{e polna mese~ina. Nekolku meseci posle ovaa misteriozna slu~ka, sogleduvajki deka na seto ova mu nema kraj i deka rabotite imaat svoja smisla i kausalitet;

Re{iv ovaa zbirka od raskazi da ja nare~am: Mese~evi Noveletki . Mo`ebi eden den }e ja dopreme ( Mese~inata ) - spokojno nasmeani kon patot na ubavinata... Koj znae... Se e mo`no.

Me~tite na Vodnikot ^arls Mensur Mensur svirit mar{ po nego se trkalat Ibne Vojvoda. Od noga mu te~it krv. Voznemiren toj klavat zavoi. Buka se slu{at golema na Mensura mu et strav vlezena v' kolena. Pla~it, peit, peit pla~it-koj }e boj'vet so toa pleme maj~ino. Ma~no pleme makedonsko, semka gorka naludnava... Ne slu{nal Mensur za Ginzberg-a, a {o oit so nego v temnica. Slava mu zajdi od m'ka po taa pusta skapana melnica. Da boj'vet mo`it samo ako umrit, da dait Golemio... Tajfata da go nagrait, so ordewe da go ukrasit... Da oit vo taa veternica, so crni babi-gia-uli vo borba. Da piit od taa krv {izofrena. Vampirska taga golema go fa}at Mensura po grba. O' Mensure ^arlse, ti {o voin da bii{ prezira{. Klaj si M - {esnajs pod r'ka. Stegni remewe od m'ka. Bitka se bli`it golema... Ti ^arlston, Mensure rano izgno'ena... Bitka te{ka so crnio... Vratot dali da mu o' se~i{ ili za nos da o' vle~i{. Boj `e`ok stoit pred nego. No, stoit sme{ko i mu ja tresit munhijata. Mu ja klavat r'kata nad ~elo pa mu vai't semkite od gla'a... Thj'a mu velit 'M zapovedat: ^uj de'a se zbirat senkite... Vi'i ugore v' Sl'nceto...

Frli 'o zaro na tavan; za da ne znai{ brojkata... I, ~ekaj ' o da u pritisnet gumbeto... Asker koga }e ti o'it po umo' togaj mir'vaj... Spij ne sonuvaj... Arnina prai za toa mra~no pleme makedonsko. Pleme l'{o og'nsko... 'Agne krefko meflasto.. Spij....

Ubiecot Dajte mi eden mal zamok, koj {to }e ima posed od iljadi akri. I, moeto tro{no razbirawe za materijata vedna{ }e is~ezne... Dali tuka ima ne{to nejasno?! Ova be{e del od monologot upaten kon Seneka Mravkovski, na patot me|u Skopje i Veles. Tu|inecov kako da gi be{e izvlekol ideite ramno od negovata podsvest. Toj mu se predstavi so edno navistina originalno ime: Merik Sintetik. Sintetik mu raska`uva{e na Seneka za edna prikazna-ideja. Temata ode{e na relacija: "Sam Svoj Stopanstvenik". Negoviot vkus kako i zanesenosta od teoriite za konspiracija, na intervali mu deluvaa bizarno i sme{no na Seneka. No nabrgu tie stanaa tolku zastra{uva~ki i realni taka {to iskreiraa niza od ~ustva kaj Seneka. Sintetik prodol`i siot zamislen: Ti velam jas, nema pove}e {to da napi{e{. fh, fh, mh... Jas sednuvam i toa ve}e e napi{ano... Lamentira{e Sintetik ~e{ajki go leviot testis. Toj so arogantnost zasvire- fifi-fi-fiiii... ]e pi{uva{... E, beee?! - Koe?! [to e napi{ano! [to zbori{ be?! Go pra{a pomalku naluteno Seneka. -Kako koe? Pa se e napi{ano, pove}e ne mo`e{ ni da zamisli{, a toa da ne se slu~i... Seneka Mravkovski za mig go pogledna so~ustvitelno. -Pa toga{ ne pi{uvaj, ne e toa ni{to tragi~no. Eeej, u`ivaj be...

Mu re~e voshituvajki se od pejsa`ite koi kako na filmska lenta se trkalaa pred nego... - Da ne pi{uvam?! Kako be toa ti... Vidi ti. h, kh,kh. Ma ne si normalen be, ~elo edno glupo! Merik Sintetik so freneti~no insistirawe povtoruva{e edna ista fraza, za set pat. -Lesno ti e tebe. Ti so malku si trga{. A jas... vergla{e pateti~no Sintetik. Mravkovski po~na da go te{i, nebare brat mu e. Naedna{ Sintetik po~na da go pritiska pedalot za gas sakajki da ostavi impresii vrz Seneka. Avtomobilot skoro gi prikova za sedi{tata. Be{e toa eden od onie migovi vo koi ~ovek se pra{uva dali voop{te trebalo da bide izmislena parnata ma{ina. Seta ovaa tehnologija i zakoni stanuvaat apsurdni vo ovoj slu~aj...Si misle{e i go gleda{e Sintetika Seneka, ohrabruvajki go da pritisne u{te posilno na pedalot za gas. Aha, demek smrtta bila u{te edno iskustvo vo nizot od do`ivuvawata - mudruva{e Seneka. Toj od iskustvo znae{e deka ovoj nema da zabavi ako mu go re~e toa. Gumite od voziloto po~naa da proizveduvaat zagri`uva~ki tonovi. O~ite na Sintetik poprimaa izgled na manijakalna fokusiranost. Mravkovski po~na da mu raska`uva edna kratka storija za eden revolucioner od minatiot vek. Tu|inecot - Sintetik be{e sosema naludnav. Zaklu~i Seneka Mravkovski. Toj se obide da ja namali muzikata do toj stepen za da mo`e da go naslu{ne voziloto. Vuuuu, vrr, pr - prr, prd, klop, klap krk. ueeeeee!-so maka stenka{e ma{inata. Avtmobilot so seta sila se krive{e po brdata.

10

Seneka Mravkovski smireno prodol`uva{e so raska`uvaweto. Sintetik povremeno }e izuste{e nekoj zvuk, a motorot brefta{e li brefta{e- kr, kr, krrr, paf, puff Im fucking Syntetic from USA! and I dont give a dime for your monkeydonkeys-rabothete!!! Yeah!vreska{e eufori~no za seto vreme niz poluotvoreniot prozor Sintetik. Toa verojatno }e potrae{e cela ve~nost ako na ovoj kone~no ne mu tekna da zastane na edna {irinka vedna{ do patot. Tie izlegoa nadvor od avtomobilot. Pod niv, dlaboko vo klisurata se nadzira{e rekata Vardar. -Neli te podsetuva ovoj pejsa` na Kalabrija? So lesnotija se zacrcori Sintetik. Kako predhodnite slu~uvawa da bile uvertira od nekoja scena vo teksa{ki drajv in. -Kako ne, seto ova ti e predigra na Mediteran. Otsutno mu odgovori Seneka Mravkovski, so stegnati tupanici. Merik Sintetik po~na da raspra{uva poka`uvajki so rakata kon eden rid {to se be{e izdal nad samata reka. Toj so voodu{evuvawe primeti deka tokmu tamu bi sakal da ima zamok.

11

Seneka Mravkovski vedna{ go zapozna so kratkiot istorijat na mestoto i mu poso~i deka tamu zamok ve}e ima. Sintetik zbuneto prodol`i da istra`uva so pogledot no zamok ne vide. Nema nikakov zamok! Povika toj na glas: Ti se poigruva{ so mene! A, be eeejjj!!! Mavta{e so racete Sintetik. Bidejki bea nadvor od avtomobilot Seneka si dozvoli malku da go protrese ovoj gospodin so somnitelno mentalno zdravje. Toj mu se sprotistavi na glas: Slu{aj be Glupetik! Ti velam tamu ima zamok! Edinstven problem e {to do toa mesto ne mo`eme da stigneme so avtomobil. Ako saka{ pe{ niz klisurava ajde poveli i uveri se. Sintetik zapo~na revoltirano da muka: Muuu?! Ama, {to e so tebe! Ti kako da mi se podsmeva{?! Glumi{ nekakov {piun od Senegal?! Ne Senegal, Makedonija! Go ispravi Mravkovski... Dobro de, prodol`i Sintetik so u{te ponavreduva~ko tempo: - seedno... isti ste mi site vie! - makedonci, albanci, romi, grci, e|upci, gnomi, trolovi... Za seto vreme glumite nekakva lesnotija i nezainteresiranost. Demek u pi...!!! se ste znaele! Znajte vi moj kur! Po~nuvte vojna pa ne i zavr{hite! Vie tromi zlobni cigo- ligani! Ne ste vie crnci! Tie bar slu`at za ne{to, a be cigani ste vie! izdrogirani so alkohol i droga! Da ne vi e opiumot ne znam {to bi pravele... Samo na kradewe vi e umot! Sitni kradci na xeparlk! Sobira~i na izmet, preprodava~i na drembulii i pe{ovani...

12

Degenerici i nerabotnici ni zaedni! Samo so kur mislite, be eeejjjj!!! Dr`ava xabe vi napravivme! Vie ste be samo za vo Au{vic! Ah, mamu li vi e... Vo toj mig se slu{na edno ostro: kling! Od ustata na Sintetik mu izleta eden zab. Toj prodol`i so ne`na zastramenost otkako refleksno ja pokri ustata so raka - Oughp?! He, he, he... Malku preterav a?! Hi, hi, hi... Pu be?! A be, lo{i lu|e ste bile vie be cigani{ta! Bre, bre, bre! - povtorno se naostri Sintetik.- Zabot e porcelanski, znae{ li kolku se skapi?! Seneka po~na da prebaruva po kam~iwata, toj go pronajde zabot i go krena poka`uvajki mu go na Sintetik. Ovoj povtorno se iskezi poka`uvajki go crniot kolec koj {to zjae{e od negovata usta. - Da be, navistina si bil vo pravo. - Seneka Mravkovski go prostudira porcelanskiot zab te otkako go pra{a Sintetika dali ima guma za xvakawe, ja zede od nego i stavajki ja vo dnoto na zap~eto go navre istoto na kol~eto vo Sintetikovata usta. - Dodeka da stigneme do prviot zabar. Go ute{uva{e Seneka. H-hhhh, h, h! Yes, yes, thank you. Sintetik nabrzo se smiri.

13

Toj zastana do kolata i naslonuvajki se na nea prodol`i, sega so pomalku poetsko tempo, ovoj pat trudejki se na makedonski: Sakam da iguam pod mess~ina do samio kuaj na mojo `ivot... ]e ti priznaam ne{~o... Merik Sintetik po~na da se ispoveduva, a Seneka go dele{e svoeto vreme so nego. Toj po~na da raska`uva za negovata mladost. Vo vremeto koga rabotel po farmite dol` Nevada. Se do eden den koga se vselil vo eden ami{ki dom. Tamu toj bil primen kako ramnopraven ~len vo domot na Mo Sibie. Bidejki Mo nemal sinovi nabrgu mu gi doveril site raboti na Sintetik. Tamu toj nau~il da ora so ralo, da plete ko{nici pa duri i go primil ami{kiot red. Nabrzo ja o`enil }erkata na zemjoposednikot kaj koj {to bil zaposlen. Bila toa edna zanesna blondinka so ime: @iliet. @ivotot mu odel navistina dobro, so taga zavr{i- @iliet Mo... Uuuuuuu, bh, buu! Mu, mi, mu... - Kopitare{e Merik Sintetik - za mig nalikuvajki na apokalipti~en sufi pisatel. - H, h, hhh... interesno Sintetik... Prodol`i! Samo ti bladaj si... Ne bare so interes go slu{a{e negovoto monotono i pateti~no klakawe Mravkovski. ^udesno e koga nekoj saka da ti prodade prikazna. Sintetik go prave{e toa na eden otapaven i bezdu{en na~in. -

14

Kako da ja raska`al istata prikazna ve}e po milionit pat. Sintetik podzastana na edna noga i so drugata go udri avtomobilot. E, be ludo kopile... Si tropa{e vo sebe Seneka. Sintetik izbezumeno se nasmea i ponatamu prodol`uvajki so negovata `ivotna istorija. Samo ti smej se... ]e ti go zavrtam jas toj vrat skapan... Si tropa{e vo sebe Mravkovski edvaj vozdr`uvajki se da ne go butne vo ambisot {to se protega{e pod niv. Sintetik i natamu ja tera{e svojata storija. -I toga{?! Sintetik go sepna vidno onespokoeniot Seneka. Ovoj pak ispu{ti vozdi{ka-Phhhh... Toga{... [to toga{. Toga{ na patot na negovata sre}a se na{ol eden begalec. Negoviot brat Vili. Vili {totuku pobegnal od zatvorot vo Ilinois. Tamu bil osuden na trieset godini robija. Vo obid da izvr{i samoubistvo toj uspeal da pobegne od zatvorskata bolnica. Posle nepoln mesec kriewe toj uspeal da go pronajde Sintetik. Nabrgu Vili }e se vdomi vo nivniot dom. Tuka Sintetik zastana. - I? [to ponatamu? nebare zainteresirano Seneka Mravkovski go tera{e da prodol`i. Sintetik go pogleda nakoso, pa prodol`i. Seneka Mravkovski kako da go znae{e krajot na prikaznata no sepak, be{e prirodno da ima epilog. Sintetik so maka zaplaka. Toj go ubil negoviot brat so sekira eden den otkrivajki deka @iliet go mami so nego. Od toj mig negoviot `ivot stanuva pekol.

15

Sintetik zapo~nuva da raboti kako platen ubiec. Slu{ajki go jadaweto na Sintetik, Seneka sedna na eden pogolem kamen i od dosada zapali edna cigara. Mu be{e mnogu jasno deka ovoj nikakvec go la`e. Prikaznata be{e sosema standardna: ubistvo od qubomora. I ete ti go Sintetik prijde do Seneka i mu se vnese vo lice - Ti, be Mravkovski si po~inil li ubistvo nekoga{... - Da, kako ne Sintetik. Milion pati... Smireno mu odgovori Seneka. - Navistina?! Sintetik so radost odglumi za~udenost. - Da Sintetik, no sebe... - Kako? nevkusno zamr~e Merik Sintetik. - Rekov milion pati sum po~inil ubistvo vrz sebe!!! Poleka gubejki go trpenieto vresna Seneka. Tuka Sintetik ja krena rakata za da go udri Seneka. Itriot Seneka vedna{ se istavi i spremen go prevrte na stomak. Negovoto lice sega be{e seto izvalkano. Silno mu go stega{e od zemjata. Sintetik po~na da stenka. Koj znae kolku vreme Seneka go gme~e{e toa lice od zemja. Otkako toj vozdivna Seneka so zadovolstvo primeti deka zab~eto e seu{te na svoeto mesto. So zadovolstvo si se nasmea na ve{tinata i sopstveniot intelekt nasprema taa na Sintetik amerikanecot. Nikoga{ pred toa nema{e ubieno ~ovek. Sintetik zavr{i vo klisurata na rekata. Tamu kade {to saka{e da napravi zamok... Seneka go zapali avtomobilot i poleka krena kon prvata policiska stanica. Vo negovoto srce nema{e taga, nitu kaewe.

16

Eden manijak pomalku na planetava, razmisluva{e toj dodeka voze{e. Seneka otide da go predade voziloto, pa potoa dade izjava vo prvata policiska stanica. Nadvor po~na da rosi. Pribrano dava{e odgovori na postavenite pra{awa. Eden od agentite mu objasni deka vsu{nost toj ja zavr{il nivnata rabota. Sintetiks bil za seto vreme nabquduvan od niv. Od vestite Seneka Mravkovski slu{na deka po nego e ve}e raspi{ana poternica poradi nekolku atentati i edno siluvawe. Seneka sedna i napi{a pismo do svojot najblizok prijatel Aco Rombovski - filozofot. Eve ja sodr`inata na pismoto: Mil moj prijatel Rombu, jas odlu~iv da `iveam vo zatvor, po~iniv ubistvo... Na moeto prvo sudewe donesoa presuda vo moja korist. No, po moe insistirawe sepak odlu~ija da me smestat vo zatvor na vremetraewe od deset godini. Zedov grev so sebe, za koj ni{to posebno ne ~ustvuvav. Ne{to podocna dobiv pomiluvawe. No i ovoj pat sakav da ostanam. Odlu~no mu ja skr{iv glavata na eden stra`arski ~uvar. Re{ija da me ostavat do`ivotno da izdr`uvam zatvorska kazna. Sega znam kako e da `ivee{ bez cel. Mi se dopa|a da bidam sam, vo kelija do krajot na mojot `ivot. Ovdeka novinite sekoga{ pristignuvaat prvi. Tuka gi kroime na{ite pekolni planovi. Idninata e smestena vo na{ite race. Nie sme planerite na noviot svetski poredok. Vo mojot omilen oddel , za prestoj na zatvorenici vo izolirani kelii. Zima e...

17

Zapo~nav so prvata strana od mojata novela. Na golemo ~udewe mi dojde edna prekrasna misla: Sednuva{ da napipi{e{ ne{to, koga toa e ve}e napi{ano... Go pre~krtav napi{anoto pa odnovo po~nav da redam. Odnovo pa odnovo... Da te~e vremeto... Da polni skalite kako voda {to odi ugore. Ostani mi so zdravje, Seneka Mravkovski...

18

Yvezdata

Edno popladne na neboto se pojavi yvezda. Taa go voznemiri maliot po rast Markiz De Gule, koj {to bezgri`no pliva{e gol vo svojot termalen bazen pridru`uvan od animir damata Fifi. Toj vedna{ izleze od bazenot, nabrzina se oble~e i sleze nadvor od negoviot zamok. Markizot ne mo`e{e da poveruva vo toa {to go gleda. Yvezdata se pojavi na severnata strana na zamokot. Na sred bel den taa svete{e vo forma na gigantski fener. Markizot stoe{e kako skamenet neodlepuvajki go pogledot od nea. Animir Damata Fifi potr~a do nego. A, {to mo`e da bide toa Gospodaru? Go zapra{a istovremeno zagleduvajki se vo svetlinata na neboto. Markizot Gule i ponatamu zaslepeno ja nabquduva{e yvezdata. Taa sjae{e so se posilen intenzitet. Markizot se trude{e da se doseti za kakov tip na nebesko telo se raboti. Toj be{e ponesen od gletkata. Sekako ova se slu~uva eden pat vo `ivotot. Da vidi{ nebeski objekt preku den koj {to }e sveti so takva silina. Matineto mo`e{e da po~eka. Na balkonite od zamokot se pojavi siot personal. Nikoj ne mo`e{e da poveruva. Duri i guda~kiot kvartet prekina so svojata izvedba. Site zateknati vo zamokot nemo gledaa kon neboto. Vedna{ be{e povikan dvorskiot astronom. ...[totuku razbuden astronomot ~ije ime be{e Xargino vedna{ se simna dolu do Markizot Gule. Dali e toa yvezda ili se raboti za planeta? Go zapra{a Markizot.

19

Xargino koj {to ve}e ja gaze{e {eeset i pettata godina od svojot `ivot ne odgovori ni{to. Na povtorno postavenoto pra{awe toj odgovori odse~no: nitu edno nitu drugo Markizu...Ovoj go pogledna so ~udewe. Fifi koketno se raskikote. Na insistirawe na Markizot, kvartetot nabrgu be{e premesten nadvor vo dvorot. Pomina polovina ~as od pojavuvaweto na zvezdata no taa seu{te stoe{e na istoto mesto svetejki so se pojak intenzitet. Nabrgu izgleda{e kako na neboto da svetat dve sonca. Dvorskiot slikar po~na da go preslikuva horizontot. Astrologot prili~no konfuzno gi lista{e svoite astronomski mapi. Nikoj ne se ~ude{e zo{to na neboto ima dve sonca. Site se pra{uvaa kako da mu udovolat na svojot GospodarMarkizot Gule. Nekade okolu {est ~asot sonceto (onoa poznatoto) po~na da se spu{ta pome|u planinite. Nabrgu na neboto ostana edinstveno novo-pojavenata yvezda. Markizot se iska~i vo dvorskata observatoria. Za seto vreme toj be{e vo dru{tvo na astronomot Xorxino. Dali e kometa? Xorxino... Ne }e bide moj Gospodaru... Pove}e nalikuva na Sonce. Pogledajte gi zracite {to gi ispu{ta. Markizot zamisleno pogledna niz teleskopot.

20

Od centarot na yvezdata sveri~no zra~ea ogneni krugovi. Toplinata {to pristignuva{e vo branovi ve}e ja ~ustvuvaa vrz nivnite lica. Gree kako Sonce, Gospodaru. Vi prepora~uvam da ne gledate niz okularot od teleskopot. Markizot se pomesti od teleskopot pritoa otvorajki edno {i{e podrumsko vino. Da se napieme od starovo vino siwor Xorxino, edna ~a{a od ova vino }e ni dade sila. Ve}e be{e ne{to pomalku od tri ~asot posle polno}. Tie re{ija da prespijat do slednoto utro. Po pat do negovata spalna soba Markizot primeti deka niz siot zamok pominuva nekakva energija. Vleze vo negovata severna odaja poleka dobli`uvajki se do prozorite. Poleka potrgna del od zavesata i pomalku ispla{eno primeti deka yvezdata stanala u{te pogolema. Legna na krevetot isto{ten od slu~kata. Nabrgu zaspa. Otkako zaspa toj po~na da sonuva. Vo sonot mu se javi nekakvo ~ove~e so sitna mucka. ^ove~eto ima{e golemi o~i so pomalku harlekinski lik. Negovoto malo telo be{e na mesta sosema transparentno. Markizot saka{e da mu soop{ti ne{to no, kako {to toa obi~no biva na son ne mu uspea. Se razbudi siot voznemiren. Vo prostorijata stanuva{e se potoplo. Toj se podispravi navruvajki ja nametkata. Ne mo`e{e da zaspie od vozbuda. Stana i otide do toaletata da se izmie. Koga povtorno se vrati vo spalnata soba primeti deka na krevetot le`i negovoto snovidenie.

21

Prokreirano, so golemina na ku~e toa se smee{e na otomanot na sproti negoviot krevet. Markizot se stapisa u`asnat od gletkata. Toj be{e spremen da vresne. [to e so tebe Gule? Odprvin me povikuva{ a sega saka{ da vreska{. Mu za{ume ~ove~eto. No, ti si samo moj son... Propelte~i Markizot. Ne mo`am da razgovaram so tebe. Ti si fantom? Ti ne postoi{. Mora da sum poludel... Markizot po~na tresejki se da se vrti vo krug. ^ove~eto za mig letna do prozorot. Ja trgna zavesata. Svetlinata vo branovi ja ispolni odajata. A {to e toa {to ti za seto vreme saka{e da go odgonetne{, son? Dojdi pri mene }e gledame vo nego zaedno kako dve srodni du{i. Markizot poleka dobli`uvajki se kon prozorecot primeti deka teloto za koe {to be{e ubeden deka e yvezda ve}e dobiva konkretna forma. Jasno mo`e{e da vidi deka se raboti za obli~je na sjajna topka so mnogu sitni sateliti koi {to kru`ea okolu nea. ^ove~eto go povika da dojde u{te poblisku do nego. Toa so pomalku luciden izraz po~na da go zadeva: Siot tvoj `ivot saka{e da gi doznae{ tajnite na postoeweto. Da se soo~i{ so vozvi{enosta na mudrosta a sega strav? Ajde ne pla{i se. Nema tuka nikakvi angeli i demoni. Fantomi i ne~estivi prokreaturi, vilinici i gnomi, trolovi i zmii. Jas i ti. Saka{ li da otpatuvame do taa topka {to ja gleda{... Markizot poleka po~nuva da se naviknuva na prisustvoto na ~ove~eto. Kako ti imeto? Go zapra{a. ^ove~eto se nasmea otvorajki go ustetoKoe ime ti se dopa|a? Gabriel, Xon, Mikhele! Ajde odberi mi edno...

22

Markizot so radost na dete izvika: Znam, }e te vikam Gulab~o! I toa znae{, ti mi li~i{ na prav svemirski gulab~o. ^ove~eto so izraz na blagorodnost go gu{na Markizot. Bravo, mu re~e toa. Od site `ivi formi na planetava go izbra najmiloto mi. Golub~o... Ajde sega so mene da ti go poka`am mojot svet. Markizot Gule trgna po nego pa se podzamisli. ]e dojdam, no pred toa mora da mi veti{ ne{to! ^ove~eto ozareno go pogledna. Da mi veti{ deka povtorno }e me vrati{ tuka. ^ove~eto namigna so o~ite pa po~na da mu govori so mimiki. Za vra}awe govori{... Pa neli ti dosadi! Kolku vreme ~eka{ ~udo da se slu~i? Ete ti ~udo. Jas sum del od taa misterija. Ti si del od misterijata, ajde da patuvame! Biva li vra}awe posle nauka?! Saka{ li da te zapalat na klada? Mo`ebi `ali{ deka nema koj da go ispie vinoto od podrumite na zamokov? Ne gri`i se se }e bide vo red... Tamu kade {to }e zamine{ te~at reki od vino, planini od {nicli, rajski {ekerlami i... I?! Povika Markizot nebare ima u{te ne{to. Ehhhh, i! I, i, i... ajde podaj mi raka! zapoveda ~ove~eto. Otkako Markizot se soglasi tie ednostavno se krenaa vo vozduh dr`ejki se za raka. Markizot se smee{e zadovolno toj nikoga{ ne be{e letal pred ova. Gleda{e vo livadite, kon zamokot. Negoviot omilen kow istr~a od {talata za da go pozdravi. Seta okolija spie{e. Nabrgu zemjata is~ezna od negovite o~i.

23

Be{e to~no 6.30 ~asot na utro koga Sewor Xorxino se krena na noze. Na horizontot nema{e nitu traga od yvezdata koja {to minatiot den be{e predmet na observacija. Toj vedna{ se oble~e poleka simnuvajki se po spiralnite skalila od observatorijata. Re{i da po~eka vo bibliotekata na zamokot piejki go svojot utrinski ~aj. Markizot ima{e obi~aj sekoe utro da napravi inspekcija vrz poslugata. Toa obi~no se slu~uva{e najdocna do deset ~asot. Edinstven ~len koj {to mo`e{e da go voznemiri vo odaite be{e Madam Fifi. Taa se gri`e{e za site negovi fiziolo{ki potrebi kako i samiot ~in na oblekuvawe. Sewor Xorxino slu{na vrisok ne{to posle osum ~asot. Vrisokot pristignuva{e od pravecot na markizovite odai. Toj vedna{ se upati kon odaite. Tamu be{e Madam Fifi seta vidno voznemirena. Xorxino zadi{ano se vturna vo podotvorenata vrata. Teloto na Markizot Gule le`e{e nepodvi`no. Sewor Xorxino otkako go proveri pulsot zaklu~i deka markizot e pokoen. Na negovoto lice se zabele`uva{e nasmevka. Nabrgu pristigna i dvorskiot lekar. Seta posluga be{e naredena pred vlezot. Nekoj povika da ja objavat negovata smrt. Za mig silen nalet na veter gi razni{a prozorskite kapaci. Ne ~eka rabota! Madam Fifi izdade naredba kon poslugata. Eden golub pismonosec poleta od zamokot Gule kon Grofovijata Manhej.

24

Poprava~ot na velosipedi

Vito rabote{e kako poprava~ na velosipedi vo eden mal grad na jugot od Italija. Toj `ivee{e na ulicata Kromawonka Br. 11 vo samiot centar na gradot so edvaj sto-dveste `iteli. Gradot ima{e dosta interesno ime: Makakadoni. Sekoe utro toj stanuva{e i gi kreva{e kapacite od svojata rabotilnica. Otkako }e gi izvade{e velosipedite nadvor toj go pie{e utrinskoto espreso vo kafeanata otsprotiva. Prijatnata sopstveni~ka na kafeterijata, Gospo|ata [opela to~no znae{e kakvo kafe Vito pie. Taa redovno }e mu go donose{e utrinski vesnici pa potoa }e sednea zaedno da razgovaraat za vremeto. Toa utro na plo{tadot be{e nasobrana pogolema grupa od rabotnici koi {to se spremaa da rabotat na obnovuvawe na starata kula na kambanerijata. Vito go slede{e naredbodava~ot koj {to zabrzano gi rasporeduva{e lu|eto na lokaciite. Naskoro rabotnicite po~naa da go krevaat skeleto. Vito se dobli`i do kambanarijata. Toj zainteresitrano nabquduva{e kako se odvivaat rabotite. Ima tuka ne{to somnitelno, pomisli vo eden mig. Toj znae{e deka starata kula be{e dosta solidno napravena. Kulata ne poka`uva{e nikakvi znaci na ruinirawe. Skeleto ve}e be{e postaveno. Koga od vrvot eden rabotnik krikna i se strmoglavi na zemja.

25

Grupata so ti{ina go sobra teloto na padnatiot vo eden od kamionetite i bez da poka`e posebni emocii prodol`i so rabota. Naredbodavecot, primetuvajki go prisustvoto na Vito povika eden od majstorite i ne{to mu re~e. Nabrzo na Vito mu be{e staveno do znaewe deka treba da zamine od mestoto. Ova navistina go iznervira poprava~ot na velosipedi. Re{i da ja istra`i rabotata do kraj. Vito otide do kancelariite na Gradona~elnikot. Gospodinot Vin~enco Eterini {to tuku pristigna na svoeto rabotno mesto. Toj be{e preteral minatata no} kaj negovata sakana. Deluva{e kako da imal navistina burna no}. [to imate Vito... Kakva potreba ve nosi kaj mene? Mamurno go potpra{a gradona~alnikot. Vito mu soop{ti za renoviraweto na kulata. Gradona~alnikot Vin~enco smireno objasni deka se raboti za odamna isplaniran proekt. Naime proektot trebal da bide realiziran u{te minatata godina no poradi nedostig na finansiski sredstva toj bil ostaven tokmu za ovaa prolet. Sepak, na samiot kraj gradona~alnikot ne zaboravi da go pottseti deka }e bide mnogu podobro da ne se me{a vo rabotite na grade`nicite. Vedna{ se vrati vo rabotilnicata od kade {to i ponatamu ja slede{e rabotata na kulata. Zabele`a deka na vrvot od kulata ve}e se postaveni mali drveni kuki~ki {to nalikuvaa na stra`arnici. Sledniot den po celiot grad {etaa lica na nekoja kompanija za obezbeduvawe.

26

Tie na sebe imaa opa{ano nekakvi zna~ki i ladno go proteruvaa sekoj dobronamernik {to pominuva{e vo blizina na kulata. Imaa oru`je na sebe i deluvaa krajno seriozno vo svoite ubistveni- nameri. Toa na sebe go po~ustvuva gluvonemiot Apostole Gri~i, otkako ne znaejki se obide da vleze vo hramot vedna{ do kulata. Sirotiot Apostole sigurno }e be{e pretepan do smrt da ne priskoknaa na pomo{ nekolku gra|ani koi im objasnija na ~uvarite deka se raboti za gluvonemo lice. Naedna{ kako da siot grad se pretvori vo golemo gradili{te. Dojdencite po~naa da raskopuvaat paralelno na nekolku lokacii. Vito za seto vreme zbuneto gi slede{e rabotite. Edno utro slu{na kako nekoj tropa na negovata vlezna porta. Koga ja otvori ima{e {to da vidi. Pred nego stoe{e li~no Gradona~alnikot Vin~enco pridru`uvan od naredbodavecot. Vin~enco vedna{ zaklu~i deka ne se raboti za slu~ajna poseta. Prv zapo~na Gradona~alnikot: Kako ste Gos. Vito. Bi sakal da ve zapoznaam so Majorot Velini. Vito otkako go izgleda Majorot mu podade raka. Ne li ste vie naredbodava~ot? -Da ja sum. Kratko odgovori Majorot. -Vito... Kako da zapo~nam. Mo`e li da sedneme, tuka na primer pred velosipedive. Poka`a vo pravecot na vitovata plasti~na masa. Se razbira, odovori Vito samo otkako }e donesam nekolku stolici. Dali bi sakale kafe? Dojdencite odbija so tainstvena nasmevka. Vito mraze{e koga nekoj taka podskrieno }e mu se nasmee{e. Kakva li podlost spremaat... pomisli.

27

Otkako sednaa prv po~na gradona~alnikot: Vito, kolku vreme se poznavame. A? Cela ve~nost... Te sledam u{te otkako se naseli vo ova malo grad~e. Se se}ava{ na tvojot vujko? Pokojniot ~i~ko Nikoqo! Bog da mu du{a... Vito nabrzina go prekina: Ne samo {to se se}avam tuku od nego ja naslediv i ku}ava! Tuku, ne veruvam deka toj e pravata pri~ina za va{ata poseta. Dali mo`e da bidete poprecizni. Da ne vrtime tolku. Zo{to ste dojdeni vie Majore?! Gradona~alnikot i majorot se poglednaa na mig. Majorot navede deka toj voop{te ne e tuka da pregovara so civilite toa povtorno mu be{e prepu{teno na Gradona~elnikot Vin~enco. -E, pa vaka Vito. Zapo~na gradona~alnikot. Imate 24 ~asa vreme da go potpi{ete ovoj kupoproda`en dogovor. Va{eto mesto e staveno pod direkten prioritet na vladata i }e mora da mi go otstapite na mene. Mala ispravka-poto~no na op{tinata. Tie ostavija eden list hartija na negovata masa i si zaminaa. Vo gradot po~naa da pristignuvaat bezbroj novi vozila. Vito vedna{ primeti deka na dogovorot nema nitu pe~at nitu potpis od gradona~alnikot. Na dogovorot stoe{e navedena simboli~na suma od nekoi dvaesetina i pet iljadi evra. Suma koja {to ni oddaleku ne gi zadovoluva{e nitu minimalnite pazarni uslovi. Najstra{no od se be{e {to vo edna klauzula stoe{e deka ako dogovorot ne bide realiziran najkasno za 24 ~asa Vito }e treba{e da bide isfrlen od sopstveniot dom.

28

Vedna{ otkako go pro~ita dogovorot Vito sleze vo podrumot. Po~na da pretura po dolapite i nabrgu ja najde lovxiskata pu{ka na vujko Nikoqo. So nea pronajde u{te edna kutija sa~mi. Ima{e dve duzini od niv. Ja zede pu{kata i po~na da ja rasklopuva. Pu{kata be{e star model na Bereta, godina na proizvodstvo 1944. Be{e toa pu{ka prizvedena vo erata na romantikot Musolini. Vito ne be{e obo`uvatel na fa{istite no, ovaa slu~ka so gradona~elnikot go natera da razmisluva so pogolema pozitivnost kon toj period od istorijata. Bidejki pu{kata ne be{e upotrebuvana najmalku deset godini toj prvo pristapi kon dekonzervacija na oru`jeto. Vnimatelno ja zede pu{kata i ja is~isti del po del. Negoviot vujko ja be{e konzerviral majstorski. Posle dvaesetina minuti ~istewe i podma~kuvawe oru`jeto svete{e vo negovite race. Odlu~i prvite kur{umi da gi vtera vo glavata na gradona~alnikot. Be{e siguren deka toj ima najgolema zasluga za novonastanatata situacija. Se ka~i na prizemniot sprat i ja potpra pu{kata na mestoto pome|u fri`iderot i mijalnikot. Oble~e eden komoten mantil i pojde na svojata utrinska pro{etka. Stigna do kafeanata na Gospo|a [opela. Primeti deka nadvor ve}e ima{e edno novo lice. Toj sedna nasproti nego. G-|a [opela se pojavi seta upla{ena. Taa se navedna do Vito i po~na da mu raska`uva {to i se slu~ilo utroto. Vito ja soslu{a pa otkako ja plati smetkata stana so namera da pro{eta po plo{tadot.

29

Primeti deka plo{tadot sega vrie{e od novodojdenci. Site tie nalikuvaa kako da se doneseni od nekoja popravno kaznena institucija. Vito zabele`a deka na sekoj dva rabotnika be{e rasporeden po eden stra`ar. Za seto vreme ima{e ~ustvo deka nekoj go sledi. Toj svrte zad eden agol i zastana da ~eka vo edna tesna uli~ka {to vode{e vo pravec na gimnazijata. Nabrzo se pojavi liceto od kefeanata. Vin~enco go fati za jaka i po~na da go ispituva: -Zo{to me sledi{?! -Nema da poveruva{, no jas sum ti edinstven prijatel vo momentov... -[to te pravi moj prijatel. Somnitelno go pra{a Vito. -Znam koi se i {to baraat... Pogledaj. Toj go optegna liceto. Vito zabele`a deka se raboti za maska. -Ima li nekoe sigurno mesto kade {to }e mo`e da ti objasnam. Vito mu objasni kako da dojde do negoviot dom. Nabrgu i dvajcata se najdoa vo domot na Vito. Stranecot se pretstavi kako Milko Drpen~i~ alias plagijatorot. Milko bil eden od najpoznatite falsifikatori vo Evropa. Toj redovno dobival nara~ki od podzemjeto. Toj po~na da raska`uva {to mu se slu~ilo pred dve godini dodeka go spremal najgolemiot proekt na vekot. Rabotata bila pobarana od edna eks sovetska republika. Milko, inaku srpski - slovenec po nacionalnost, trebalo da u~estvuva vo krivotvoreweto na nakitot. Istiot trebal da

30

bide iznesen od Odesa i da bide izlo`uvan po muzeite dol` Italija. Planot na lu|eto od slu`bata bil da se zameni pravoto zlato so zlatoto {to trebalo verno da go reproducira milkoviot tim na falsifikatori. Po govoreweto na Milko se rabotelo za tim od vrvni dizajneri i skulptori, profesori, pa se do predstavnici na nekolku poznati umetni~ko dizajnerski ku}i. Nara~atelite im dale rok od edna godina za zavr{uvawe na falsifikatot. Rabotata bila zavr{ena za pomalku od edna godina, tokmu na vreme pred da bide postavena izlo`bata. Preostanal edinstveno da se zavr{i delot na kra`bata. Toj del bil prepu{ten na nekoj tip od Anadolija koj sebe si se narekuval: Kugata od Versaj. Toj i negovata banda uspe{no ja napravile zamenata na nakitot koj {to prodol`il da patuva po gradovite na Italija. Nikoj ne uspeal da ja primeti razlikata. Nakitot bil taka verno napraven {to izgledal poverno od samiot original. Se odelo idealno do migot na sobiraweto na plenot od strana na nara~atelite. Toga{ tie otkrile deka vo desette sandaci so ukradeniot nakit se nao|ale u{te tolku kopii na ve}e napraveniot falsifikat. Vo me|uvreme Kugata uspeal da is~ezne so siot nakit. Slu~ajot ostanal bez razre{nica. Nara~atelite ve}e po~nale so egzekucija na nekoi od lu|eto koi {to bile vme{ani vo nastanot. Otkako nakitot bil vraten ekspertite od mati~nata zemja utvrdile deka ne se raboti za original.

31

Tuka i zapo~nala seta panika. Policijata uspeala da dobie informacii za edno po~inato lice vo blizina na Makakadoni. Se ispostavilo deka se raboti za eden od bandata na Kugata.Otkako policijata go ispitala slu~ajot rabotata povtorno se vratila na mrtva to~ka. Se do migot vo koj Milko ne dobiva informacii za povrzanosta na izvesen Major Kumranko.

Naime toj se pojavil kako investitor na restavraciite tokmu vo Makakadoni, kade {to toj se somneva{e deka nakitot e skrien tokmu pod kambanerijata. Milko go ubeduva{e Vito da ne mu se sprotistavuva na Majorot. Vito go ubedi deka nema namera da se sprotistavuva i tie se oprostija. Toj kako dobar poznava~ na okolinata na Makakadoni najdobro gi poznava{e podzemnite kanali koi {to bea gradeni za vreme na fa{isti~kota vlada od strana na negoviot vujko. Nakitot nikako ne mo`e{e da se skrie kaj kambanerijata. Ako voop{te postoe{e takvo mesto toa bea kanalite. Toj to~no znae{e od kade mo`e{e tamu da se vleze. Mu stana jasno deka se {to treba da napravi e da go napu{ti mestoto na nekoe vreme. Bidejki nema{e doverba vo nikogo, vklu~uvajki go tuka i Milko. Toj ednostavno is~ezna utredenta vzori. Vito se smesti vo edna koliba {to be{e locirana na bli`noto brdo. Toj odtamu mo`e{e nepre~eno da gi sledi rabotite {to se odvivaa vo Makkakadoni. Sekojdnevno se simnuva{e od brdoto i gi osmotruva{e rabotite odblizu.

32

Na pettiot den toj slu{na pukotnici vo gradot. Vo toj mig mu stana jasno deka treba da deluva. Toj go pronajde vlezot od mre`ata na podzemnite kanali. So sebe ima{e poneseno edna bateriska lampa i lovxiskata pu{ka. U{te pri samiot vlez primeti deka nekoj ve}e bil na istoto mesto. Katanecot od vlezot ve}e be{e skr{en. Do podzemnite kanali ima{e tri vleza. Vito se obide da vleze na najbliskiot vlez koj {to be{e postaven na ju`nata strana od gradot. Toj prodol`i da se dvi`i kon istok i go pronajde vtoriot vlez. Na vratata seu{te stoe{e katanecot. Otkako go iskina katanecot vleze vo kanalizaciskiot tunel. Vo kanalite se sleva{e siot do`d od okolnite ridovi. Vito zagazi i go po~ustvuva toa, capajki vo kalta {to mu dostigna do kolena. Od stranata ima{e pateka nad koja visea metalni dr`ki koi {to bea montirani da poslu`at vo slu~aj na nadoa|awe na proletnite vodi. Toga{ seta priroda znae{e da podivi. Vodata vo kanalite ponekoga{ dostignuva{e viso~ina od dva metri. Vito ~estopati vleguva{e vo kanalite, dru`ejki se so negoviot vujko koj {to be{e zadol`en za odr`uvawe na sistemot. Site kanali vodea kon eden prostor. Vito vnimatelno se dvi`e{e vo temnicata, toj ja isklu~i bateriskata lampa. Nabrzo se udri od ne{to tvrdo. Toa bea skalite za platformata. Vito zastana i po~na da naslu{uva. Ne slu{na nikakov neobi~en zvuk, edinstveno kapeweto na vodata ja naru{uva{e ti{inata koja {to dominira{e vo kanalite.

33

Se iska~i po skalite i ja zapali lampata. Nad bazenot vo koj se vlevaa kanalite postoe{e betonska platforma vo ovalna forma. Mestoto najve}e nalikuva{e na dlabok bunar. Vito pogledna nadole vo vodata. Na ogradata koja {to be{e okolu bazenot ima{e eden ~ekrk koj {to slu`e{e da se spu{ti golemata svetilka. Se seti deka tuka nekade e pomo{nata prostorija. No {to ako nekoj drug e vnatre? Vito tivko pojde vo pravec na prostorijata. Vlezot be{e set ispleten so paja`ina. Toa za Vito be{e jasen znak deka tamu dolgo vreme ne stapnal ~ovek. Ostanaa da se proverat u{te dvata dovodni i edniot odleven kanal. Vo Makakadoni ve}e se slu~i presmetka pome|u lu|eto na Gradona~alnikot i Majorot Kumranko. Site rabotnici bea zaklu~eni vo kulata. Milko le`e{e zavrzan vo holot na gradona~elnikovata kancelarija. Lu|eto na Vin~enci go obrabotuvaa so namera da im ka`e se {to znae. Tie go tepaa vo istovreme raspra{uvajki go za nakitot. Otkako vidoa deka i ovoj ne znae ni{to pove}e od niv po~naa da go ispra{uvaat za Vito. Toj im prizna deka go videl samo edna{ i od toga{ kako da is~eznal od gradot. Site se posomnevaa deka Vito pobegnal so blagoto. No kade nikoj ne znae{e to~no.

34


Dolgonogata Sowa ne`no go pokri goloto telo na Vito. Pojde da napravi kafe. Treba da go razbudi. Sowa dozna za Makakadoni sosema slu~ajno, preku internet. Igra{e so eden nejzin prijatel plukawe vo dale~ina, koga mestoto tuku taka se pojavi na monitorot. Sowa, na izgled so~na i tenka blondinka so gradi kako pozajmeni od Sofija Loren saka{e da pronajde nekoe mesto koe nema da bide pogolemo od eden kvadraten kilometer vo radius. Taa poteknuva{e od okolinata na Torino i obo`uva{e mali i romanti~ni mesta. Se seti na migot koga za prv pat pristigna vo Makakadoni. Vo grad~eto ima{e edna crkva, plo{tad, edna kafeana i poprava~ na velosipedi. Siot grad edvaj da ima{e dveste du{i populacija. Vito ja pro{eta niz edinstvenata ulica na maliot grad. Ottoga{ tie stanaa nerazdvojni. Prevrtuvajki se od krevet na krevet, tie dvajcata mu peea pesni~ki na mumonot. Se ode{e idealno za niv do pristignuvaweto na Kurcio. Dolgonogata Sowa vedna{ primeti deka toj stranec }e se poigra so nejzinata sre}a. Kurcio i nalikuva{e na ~udesna ma{ka-`ena zavodnik. Siot obrasnat so {iroki ramewa. Silen kako mornar.

35

Toj so sebe ima{e nekakvo bojosano lule i po set den duva{e od nego. Nabrgu Vito be{e obzemen od Kurcio. Edna ve~er Vito dojde doma navistina docna i ja razbudi. Taa odprvin ne znae{e {to se slu~uva. O~ite na vito zra~ea so nekakva perverznotainstvena svetlina. Toa ne bea istite o~i koi {to Sowa gi poznava{e. Ne pomina mnogu vreme od toga{ i Vito po~na da se oddale~uva od nea. Toj seu{te vode{e qubov so nea, no na eden nov na~in. Na~inot na kavalerite od Torino - Taka znaea da ja bodat tie gradski peder~iwa. Vo nivnata ku}a se doseli Kurcio. Vito izgubi sekakov interes za rabotata {to pred toa ja rabote{e so neviden `ar i trpenie. Toj po~na da halucinira i da mu se pristoruva. Na momenti gleda{e ma~ki pretvoreni vo Bo`ici-te lu|e so ~etiri o~i. Negovoto raspolo`enie se menuva{e vo naizmeni~ni amplitudi. Eden ~as be{e neverojatno sre}en za da ve}e vo sledniot govore{e za site temnini i destruktivni sili koi demek trebalo da go uni{tat svetot. Kurcio za seto vreme go gale{e podr`uvajki go: Da, da, sigurno deka vladeat Vito. Mu vele{e toj-Ete nivnite naredbi pristignuvaat duri i do Sowa. Taa tie sili gi kroti pome|u nejzinite noze, Vito. Neli? }e pogledne{e kon Vito. O~ite mu svetea epikurejski i so zavera. - Parla io a te Vito, tuti doni representar e memor del primo kulp A? ke ti penca Vero? Ma ~erto io parla solo verita. A Vito?

36

Vito so naivna izgubenost }e ja zede{e lulata od Kurcio, pa odkako }e povle~e{e dim od nea pa i samiot }e ispu{te{e nekoja misla: -Ma si, si, tuto e zbaqato kon la done... Prima kulpa, Adamo , Eva. Tuto e zbaqato ah... - Si, si, ti rikorda se una grande serpente la! -Serpente?! Vito ostana so otvorena usta za migBuuuu... serpente! Ha, ha... - Paradiso e zbaqato, perke serpente... Kurcio }e se dobli`e{e do Vito pa tivko kako ma~or }e sedne{e na kau~ot od sprotiva. Rabotete si ja rabotata Vito!- Toj izdava{e naredba. Vito toga{ ja legnuva{e Sowa na masa i ja udira{e so seta sila. Edna no} taa zede so sebe edna ma{a i ja stavi vo ognot da se v`ari. Be{e re{ena da stavi to~ka na poni`uvawata {to gi predizvikuva{e toj bolen ~ovek-Kurcio.Taa ve~er kako za sre}a prv vleze Kurcio. Toj be{e oble~en vo sina nametka so nekakva sme{na kapa na glavata. Kade e Vito? Pra{a Sowa. Kurcio za~ekori vo sobata pa sedna na negovoto omileno mesto. ^im se smesti po~na da govori: Ne{to ubavo mirisa... Ubavo kako ogan. Nemirno kako `iva {to odi po mesoto kako nakakva ~udesna lava {to se izleva od vulkan. Taka e! Vrel usviten vulkan... Domakinke {to si zgotvila? [to }e jadime? Sowa sedna do nego otkrivajki si gi nozete. Taa be{e izbawata. Mirisa{e kako milion stol~eni jabolka. Na {poretot se gotve{e zaja~ko so ovo{tie. Gladen si... senzualno go pogledna.

37

-Gladen, gaden, jaden, nikakov... Melanholi~no zatrubi Kurcio. Tuku, kade ti e mom~eto? Sowa ispla{eno izvika: Zarem ti vamiru neznai{ kade e?! Pa mene me igra{ sega! Taa stana i ja zede ma{ata v race. Toplinata od ma{ata i ja tope{e ko`ata. Ja prefrluva{e od raka na raka i na samiot kraj so siot nasobran bes ja ra{iri. Ma{ata se ra{iri tokmu kolku {to be{e rastojanieto na dvete o~i na Kurcio. Toj siot stapisan gleda{e vo dvete v`areni to~ki {to se dobli`uvaa kon negovite o~i. Nastapi eden golem krik na bol. Kurcio gore{e, ma{ata be{e zdenata vo slepoo~nicite. Vreskotnici ja naselija seta ku}a. Kurcio be{e na zemja. Nabrzo toj ispu{ti du{a. Na mestoto kade {to treba{e da bide negoviot trup stoe{e edinstveno sinata nametka. Kapata go pokri krakastiot del od ma{ata koj {to be{e vdenat vo o~ite na Kurcio. Tokmu toga{ na vrata se pojavi Vito. Tie se pregrnaa... Zlata kob na magijata kako da ja be{e oslobodila negovata du{a. Vito legna da spie. Se razbudi duri posle {estiot den. Sowa go do~eka so nasmevka na angel. [to }e pojaduva{ mil moj... Otkako pojaduvaa Vito otide da ja otvori rabotilnicata za velosipedi. Sowa izleze i sedna do nego so utrinskoto kafe. Vito zadovolno pogledna kon kro{nata na starata bobinka.

38

Sonuvav eden misteriozen son... po~na da raska`uva nekakva prikazna za nekakov ukraden zlaten nakit. I zamisli, na son jas go otkriv zakopan vo tiwata tamu kaj kanalite.- Go vperi prstot vo pravecot na okolinata. Sowa mu sedna vo skut. Mora da bil nekoj dolg son... pro{epte, pletejki so nejzinite prsti po negovata kosa.

39

Slu~aen Minuva~ Na bregot do rekata sedea eden skitnik i eden pristojno oble~en gospodin. Skitnikot za prv pat vo svojot `ivot raska`uva{e za mnogu temi koi {to odsekoga{ mu bea omileni bez nikakvo ~uvstvo na kriewe i sram. Zemjata vo koja {to se nao|aa ne be{e Eldorado, no nekoga{ lu|eto `iveea sosema pristojno. Skitnikot zra~e{e so dlaboka taga, koja na migovi ja otkriva{e negovata ne`na priroda, polna so sentimentalno i napati obemno poznavawe na sostojbite od bilo koja oblast. Rekata, koja {to obi~no be{e polusuva vo ovoj period od godinata sega ve}e se izleva{e od prviot stepen na staroto kameno korito. Obemnite do`dovi napravija golemi promeni vo vodostoite nasekade na kontinentot, efektot od prekumernoto vrnewe ne ja zaobikoli ni ovaa mala provincija-koja, i pokraj golemata ekonomskokulturno-moralna zaostanatost redovno be{e nagraduvana so site epidemi~no katastrofalni vlijanija. Do sredbata dojde sosema spontano, Gopodinot se vra}a{e od rabota pe{ dol` kejot, zamisleno slu{ajki go {umot na vodata.

Esp.: Eldorado, zlatna zemja, prevzemena od Volter, ekvivalentno na Utopija od Tomas Mur. Tuka se misli na FIROM (Nekoga{na Jugoslovenska Republika Makedonija)

40

Skitnikot sede{e pod eden most, o~ekuvajki nekogo da mu ponudi cigara. Gospodinot zastana pred ednata arka od mostot primetuvaj}i deka vodata tolku se izleala, taka {to edinstveno mesto na koe mo`e{e da projde be{e tokmu mestoto kade {to sede{e skitnikot. U~tivo go zamoli za da pomine. Skitnikot stana i se pottrgna, gazej}i vo vodata vla`nejki se do kolena. Gospodinot sosema se raz`alosti, zatoa {to pri~inata na negovoto postoewe predizvika u{te pogolema mizerija vo `ivotot na ovoj ~ovek. Toj gi saka{e lu|eto, cenej}i gi po nivnata krotkost, pred se'. Nesre}ata ja podrazbira{e kako ciklus vo koj sekoj `iv na planetata treba edna{ da se izbawa. Izvadi nekolku {amiv~iwa od hartija za da go izbri{e i mu se obrati: Veruvajte, koga ve zamoliv da pominam ne sakav da ve povredam; -po~na da go ubeduva skitnikot koj go prekina so nasmevka {to odava{e golema komocija i razbirawe. -Ma nemojte ve molam, ne e toa ni{to; Pa i onaka sum cel mokar, zdravo e bawawe od vreme na vreme... Taka velat doktorite. Zamislete samo kako im bilo na vitezite-templari vo vremeto na vojnite so Mamalucite?! Ne znam dali vi e poznato, tie se miele samo otkako }e ja napu{tele vite{kata slu`ba. Zarem vie veruvate vo tie legendi? Za~udeno primeti Gospodinot. A, {to drugo mi preostanuva, Gospodine? ^ovek cel `ivot se trudi da poveruva vo nevistinitosta na ne{tata...

41

Temava e navistina interesna, pu{ite li? Razgovorot zapo~na so razvivawe na teorii za bawata. Dali bil postra{en toj {to }e bide neizbawat pet ili deset godini. Skitnikot stoe{e na stanovi{te deka stravot e sekoga{ kreacija, koja e sosema individualna i tokmu zatoa e neva`no dali se raboti za vremenski periodi. Gospodinot iznenaden od poznavaweto {to skitnikot go demonstrira{e vo tolku kratok rok, sedna vedna{ do nego. Pomalku zaneseno toj zapo~na: -Vie me potsetuvate na nekakov si uli~en mesijafilozof, na kogo se' mu e jasno bez da ima potreba od nikakva dopolnitelna do-obrazba?! Mo`ete da me smestite kade {to sakate! Podnaluteno mu odgovori skitnikot, ostavaj}i ti{ina ispolneta so {umot koj {to go predizvikuva{e vodata, koja {to neprestano nadoa|a{e. Dlaboko se izvinuvam prijatelu. Razberete go poslednovo kako izliv na voodu{evuvawe... Gospodinot so iskreno `alewe se trude{e da go nadomesti svoeto izbrzano voodu{evuvawe. Skitnikot prodol`i, palej}i nova cigara: -Eve sega }e vi ja raska`am tajnata na mojot `ivot, Jas sum edinec od edno mo{ne poznato semejstvo koe vodi poteklo od primorjeto. Mojot Tatko be{e bogat i u~en ~ovek. Kako dete rastev vo Kairo. Mojot Tatko tamu ima{e visoka funkcija vo edna internacionalna organizacija. Mojata Majka...Tuka toj zastana i po~na da pla~e. Nemojte, ve molam... So somilost go pregrna Gospodinot. Ajde olesnete si - prodol`ete.

42

Zna~i mojata Majka be{e, toa sega mo`am slobodno da vi go ka`am, edna od najintelegentnite `eni {to voop{te sum gi videl. Mojot Tatko, sekojdnevno organizira{e mali matinea, na koi prisustvuvaa najvidnite lu|e od Egipet, a na nekoi od mese~nite balovi znae{e da zaluta i po nekoj princ. Sre}ata i harmonijata vo na{ata familija ode{e so skoro kabalisti~ka progresija. Gospodinot sosema se vnese vo ubavinata na narativnosta od skitnikot. Ovoj pak zastana da zeme vozduh i zamisleno za}uta. -I? Prodol`ete, ve molam?! Zainteresirano progovori gospodinot. Eden den, dodeka traea moite ~asovi po flejta, mi be{e soop{teno od strana na guvernantata deka moite roditeli nema da dojdat. Vo prvo vreme si pomisliv deka toa i ne e tolku stra{no, zatoa {to potajno sakav da pravam sitni majmunluci so guvernantata od' koptsko poteklo po ime Lili. Nabrzo po ovaa slu~ka pristigna mojot Dedo. Toj ne kriej}i mi prenese deka moite roditeli pove}e ne se me|u `ivite.Tie po~inale na pat pome|u Kairo i Aleksandrija, vozej}i se so noviot avtmobil na Tato. Ovaa vest be{e ne{to {to sosema gi promeni moite detski vizii za `ivotot...Jas i mojot dedo, koj ima{e sosema izvrtena kockarska priroda, se vrativme vo Solun kade {to bev zapi{an vo eden internat-prifatili{te za deca bez roditeli... Mo`e samo da zamislite! Gospodine... Navistina ta`no... Izdi{a gospodinot, so~uvstvuvajki so skitnikot.

43

I kako {to toa obi~no biva, posle ovoj tragi~en event, mojot Dedo go izgubi siot imot na edna kockarska partija vo Atina, taka {to morav da bidam odpi{an duri i od ovoj internat, zatoa {to pari pove}e nema{e, a jas ostanav sosema sam. Eh, moj Gospodine! Golem bes pome{an so neverojatna taga me be{e fatil, zaedno so `elba za apsolutna destrukcija... Dali ste go ~itale Volter-a? Zapra{a naedna{ skitnikot. Gospodinot odgovori so spremnost na kaskaderpapagal: Volter-a li!? Eeee, Volter toj star cinik, se razbira! ^uden e noviot svet Gospodine, poln so is~ekuvawa i o~aj voedno. Se soglasuvate li so mene? E, Da. I toa e vistina. Vodata i ponatamu nadoa|a{e, taka {to na obajcata im ostana prostor kolku da si gi soberat nozete pod agol od dveste i osumdeset i pet stepeni za da ostanat na edinstvenoto suvo mesto pod mostot. A, i ne e tolku ~uden! se sprotistavi Gospodinot.Svetot.. Kako toa, ne vi e ~uden!? Zapra{a so naludni~avo tap izraz na liceto skitnikot. Pa, taka. Zo{to mora da e ~uden! Tragedijata e prisutna na planetava otkoga postoi ~ovekot. Pa i pred nego, ako pomislime na erata na dinosaurusite! Tragedijata e realna kako komedijata, a komedijata e kako ovaa voda {to naskoro }e ne odnese ako ne si otideme od ova mesto.

44

Eh, sega ! Jas tragedija-Ti komendija! Izvika skitnikot. - Dobro de! Tokmu toa i ti go velam !? - Pa neli ti go spomenav Voltera? I {to so Volter!? Na raspravijata vo eden mig kako da ne se gleda{e kraj. Skitnikot se po~uvstvuva zbunet i krajno iziritiran od zapo~natiot razgovor so ovoj ironi~no glup gospodin. Gospodinot pak, ~as dobiva{e izlivi na smeewe, te napadi na besnilo. Na krajot se dogovorija deka najpametno }e bide da stanat i poleka da pobaraat nekoe posuvo mesto kade {to }e ja prodol`at dru`bata. Dodeka pe{a~ea prodol`ija so `ol~na diskusija: Ti velam Jas Gospodine, no, ti kako da nema{ kapacitet da razbere{!? [to be da razberam? Pa ajde prodol`i so raska`uvaweto! Ete ti go povtorno! Dobro be, krsten li si ti?! Kakva pa vrska ima toa so celava situacija? Pa ima , kako nema! E, nema! E, ima! Skitnikot i Gospodinot vo toj mig se iska~ija na eden povisok bedem vedna{ do edna brana, kade {to turbulencijata na vodata dobiva{e impozantni dimenzii, koi se nadopolnuvaa so nesnosna buka od golemoto koli~estvo voda {to be{e akumulirano vo re~niot kanal. Naedna{ Gospodinot se lizna i padna vo rekata. Skitnikot so neskrieno zadovolstvo mu dovikna:

45

Dali sega ima? Neee! Odgovori ovoj, celiot navodenet pleskaj}i po vodata. Siguren li si!? Kako {to vodava me nosi! Molam? Kako vodava {to pliva! Ete gleda{ povtorno si v'gre{ka! Vodata ne pliva, te~e... Skitnikot najde edna granka i tr~aj}i dol` bedemot se natprevaruva{e vo frlawe na mudrosti so Gospodinot. So grankata toj si igra{e te podavajki ja te trgajki ja od nego. Posle stotina isplivani metri Gospodinot uspea da izleze na bregot. Nabrgu i dvajcata prodol`ija glasno da se smeat.

Vo eden mig, so neo~ekuvana nervoza i so elegancija na bokser, Gospodinot go butna Skitnikot vo vodata. Ovoj, so cel svoj o~aj po~na odprvin da preta vo matnata voda, koja {to izobiluva{e so ogromen broj na plasti~ni {i{iwa i razni otpadoci, koi verojatno bile locirani od selsko-urbanoto naselenie pokraj samata reka pred nastapot na poplavata. Gletkata be{e monstruozna i alkalna vo o~ite na Gospodinot. Mu izgleda{e prosto bolno-komi~no kako lu|eto mo`at da ka`at nekolku "Falen Bo`e" i voedno da gi koristat site beneficii na civilizacijata na taka mizeren na~in.

46

Se seti deka butkaj}i go skitnikot toj se odnese na ist na~in kako i tie tromi-glupi, obi~ni lu|e, koi {to svojot `ivot go gledaat samo vo pravecot na zadnikot, a retko, ili ponekoga{ poglednuvaat vo sopstveniot izmet. Skitnikov na samiot kraj i ne be{e najgolemiot idiot na planetava za da bide poguben. Go obzede ~uvstvo na golema vina za sopstvenata bestijalnost {to i samiot do pred malku ja manifestira{e. More taka mu treba, si re~e vo sebe. Skitnikot ne be{e taka dobar pliva~ kako i Gospodinot , no sepak znae{e deka duri i ako potone - dovolno }e bide da zeme vozduh i da ne di{e nekoe vreme taka {to na krajot samata struja }e go isfrli na povr{inata. Nabrzo potona gubej}i se od povr{inata na vodata. Gospodinot od prvin negovoto is~eznuvawe go primi so radost, za da posle kratok period od minuta vreme ne mu tekna deka vsu{nost nasedna na vlijanieto na ovoj ~ovek, demonstriraj}i edna sosema nisko-`ivotinska forma na egocentri~nost i nekontroliran bes. Bez razmisluvawe skokna vo brzata i matna voda, vikaj}i na cel glas: Me preeejde ! Sam se prejde ! Mu odgovori skitnikot koj ispluta kako kapsula na rastojanie od desetina metri pogore. Samo ti isplivaj! Sam se prejdov! prizna Gospodinot. Otkako isplivaa vo dale~ina od eden kilometar i dvajcata le`ea na eden mal pesokliv nasip, zadi{ano goltajki vozduh.

47

Gospodinot mu prizna na skitnikot deka pred da go po~nat razgovorot toj i samiot bil tolku depresiven, {to verojatno ako ne go sretnel }e se samoubiel. Skitnikot mu veti deka sosema }e go revidira sopstveniot stav za tragedijata. Edna pomala ekipa od hidro-meteorolo{kiot institut {to se zatekna na mestoto, im ponudi ~a{a ~aj i topla obleka. Do`dot {to besnee{e celi deset dena kako da podzastana malku. Skitnikot i Gospodinot, kako vo skaznite za Nastradin Oxa ostanaa nerazdvojni prijateli do kraj na nivniot `ivot. Nabrgu posle ovaa slu~ka Gospodinot dobi sin - kum se razbira be{e mudriot skitnik mesija. Go narekoa Volter... Go odbraa istoto ime kako na Volter, francuzinot...

48

Patuvaweto na Dr. Janov Sabota nave~er. Dr. Janov {totuku go ispi ~ajot i re{i da zeme nekolku medikamenti za da go zavr{i vremeto, koe inaku mu be{e posveteno za odmor so edna pogolema doza na efedrin. Negovata nova rabota vo sanatoriumot sosema go iscrpuva{e. Ludiloto {to strue{e od taa institucija nikogo ne ostava{e ramnodu{en. ^ista~kata, koja {to be{e nazna~ena vo negoviot kabinet denes go povika za da go informira okolu poslednite slu~uvawa vo dvorot na klinikata, rabotite od den na den dobivaa se poalarmantni dimenzii. Nikoj pove}e ne mo`e{e da vospostavi kontrola vrz taa i onaka po mnogu {to o~ajna institucija. Popladnevo, {etaj}i po gradot i samiot se uveri vo se pogolemata brojka na slobodnite misliteli, koi {to {etaa sosema slobodni; "Cel eden kup slobodni misliteli!" Besno primeti - Mamu }e v! Xabe li Jas studirav?! Negovata `ena ve}e cela godina ne mo`e{e da go podnese. Prosto mi se gadi od nego! Znae{e da lamentira povremeno naokolu.

Alkaloid ,C10 H15 NO, se koristi kako osloboduva~ na nosnite kongestii i astma

Se misli na pacienti od institucija za mentalno zaboleni.

49

Senkite po~naa da se dvi`at pobrgu otkolku samata svetlost, ovoj fakt sosema go zbuni Dr. Janov, toj misle{e deka posvetenosta nikoga{ ne podrazbira `rtva. No, ( progovori vo sebe) od druga strana: Takov ti e `ivotot, istkajan so bezbroj somne`i i nevistini. Se zapra{a dali e Toj, Dr. Janov, sre}en ~ovek?! [to ako sre}ata e locirana vo nekoe vonvremensko poilo od koe sekoj bere plodovi vo naizmeni~en ciklus. Ah, {to ako... [to... Se pra{a u{te edna{, napu{taj}i go apartamnot lociran na ulicata Razbojnikova br.10. Dol` ulicata po koja se dvi`e{e pristignuvaa grupi na lu|e, koi dr`ea transparenti vo racete. Dr. Janov se preprava{e deka ne gi primetuva iako nekoi od demonstrantite po~naa bu~no da demonstriraat zadevaj}i gi obi~nite gra|ani, koi nemo i so navednati glavi pominuvaa od ednata strana kon drugata strana na ulicata. Efedrinot koj {to go be{e zel pred nepolni dvaeset minuti ve}e po~na da deluva. Vo negovata glava se redea postojano novi sliki-oboeni so jaki boi, koi na migovi po~naa da reflektiraat od ostrinata na zabele`uvaweto i prisustvoto na efedrinot vo krvta. Dr. Janov navistina ja saka{e brzinata na slu~uvawata i dinamikata na `ivotot; toj dinamikata ja promovira{e kako osnovno kredo na 21-ot vek. Vleze vo edna ulica podole {to vode{e to~no kon kru`niot prsten na centralniot del od gradot. Vo prestretot na novoto vreme se' mu be{e opasno i rizi~no; ~uvstvoto na beda i ni{tavilo pome{ano so malogra|anski pekmez - go be{e tolku odale~ilo od ideite da go oplemeni hipokritskoto

50

dru{tvo, taka {to edinstvenoto ne{to {to go butka{e ponatamu vo karierata be{e negovata `ena Alis. Naedna{ slikite vo negovata glava potpolno se izmestija, toj zastana da se sozeme i odpo~ine pred da prodol`i so patot koj podrazbira{e vizuelna realnost. Dr.Janov se nasmevna vo sebe, mislej}i i ponatamu na Alis, negovata postojana vizija za:"treba da postignam mnogu pove}e". ]e mora da sum preteral so efedrinov? Iiiiiiiuuuuuu!!! Fiu-(F)iu, fiiiii... Uh. Toj izvika na glas, koga vedna{ do sebe go vide liceto na eden negov pacient. Liceto vo sanatoriumot be{e primeno tokmu denes. Be{e toa eden mlad ~ovek, koj nalikuva{e na nekakov si ricar od srednovekovieto. Dr. Janov go odpozdravi so pomalku ispra{uva~ki ton: ^inam deka nie sme se sretnale nekade drugde? Ovoj pak, so sosema seriozen ton mu soop{ti deka nema ama ba{ nikakva potreba od oficijalnost i deka negoviot `ivot e vo negovite race. Ovoj voznemiruva~ki manifest {to pacientot mu go be{e prenel na Dr. Janov-a provea vo ni{taviloto i gluposta na no}ta kako nekoj ~udesen mar{ na senki koi samo vo eden del od sekundata is~eznuvaa pred dramata na iluminacijata vo somnirealnosta. [to li sum vi Jas kriv?! Izusti Dr.Janov so pomalku ispla{ena nasmevka.

51

-Nikoj ne re~e deka ste tokmu vie kriv, a vpro~em toa i voop{te ne e va`no! Jas ne sum od ovaa planeta?! Znaete! -Pa, kako ne! Prijatelu! Sega }e vi oddadam edna tajna... Dr. Janov se dobli`i do nego i glumejki so pretpazlivost prodol`i, ispu{taj}i tivok ton: Dobro {to ve zapoznav, i Jas ne sum od planetava... [ep, {ep, A? Ha, ha. -Ti mene me gleda{ kako tvoj pacient?! ako ne se la`am. Me|utoa... -De, de... Pacient. Vidi go ti nego?! Pa ajde, Jas i ti da go skokneme toj o~aen obred na obi~nosta {to vladee na planetava! Se soglasuva{ li so mene?!^ovekot gi ispru`i prstite i go dopre vo predelot na slepoo~nicite. Dr. Janov vo istiot mig sosema go izgubi dejstvieto na medikamentot {to pred malku go be{e zemal. Vo negoviot vidokrug nikoga{ ne postoe{e nekoj {to mo`e{e da go zaseni vo natprevarot na igrata i budal{tinata, barem ne do tolkava mera za da go natera da poveruva vo sekakva proektirana izmislica. Ovoj pacient koj {to sebe si se narekuva{e vonzemjanin tokmu toa i go prave{e. Pacientot mu izgleda{e sosema perfektno, so gradba na centurion i lik na izvadok od nekoja anti~ka moneta. Negovite o~i prosto zra~ea. Dr. Janov mu predlo`i na pacientot da sednat na nekoe pomirno mesto so namera da ja razjasnat misterijata {to be{e izniknala od nikade. Prodol`ija zaedno po edna ulica celata napravena od kaldrma, {to vode{e kon edinstvenata osvetlena ku}a vo ovoj del od gradot.

52

Dr. Janov ne mo`e{e da ja skrie pomislata deka ostatokot od no}ta }e mora da go pomine so ovoj naludni~av mlad ~ovek. Vo negovite misli se' {to postoe{e se zasnova{e vrz osnova na sopstvenata percepcija i iskustvoto so koe raspolaga{ekonstantno crpejki od naukata na humaniot mete`. Sepak, ima{e golem broj na raboti {to odea daleku od negovite standardi na percepcia-za koi toj be{e sekoga{ spremen da eksperimentira; tokmu zatoa prodol`i so ovoj mlad ~ovek. Nabrgu pristignaa do edna ku}a. Vo ku}ata ima{e eden oddel prepraven vo forma na malo studio so nekolku masi. Vlegoa vo prostorijata, sednuvaj}i vedna{ do izlezot. Dr. Janov se pra{uva{e dali da zeme u{te edna doza efedrin za da go re{i ovoj incidenten problem, ili ednostavno da go islu{a ovoj mlad ludak. Toj otide do toaletot. Sedna na vece {kolkata i po~na da kroi polanovi. Re{i da se javi vo sanatoriumot, so cel povtorno da go privedat pobegnatiot pacient. No na samiot kraj se odlu~i da gi ostavi rabotite da te~at po svoe. Vra}ajki se od toaletot so golemo ~udewe primeti deka ~udakov nara~al cel kup hrana i edno {i{e vino, koe se nao|a{e vo negovite race. Poleka sedna na stolot od negovata sprotivna strana- zapo~nuvaj}i so pomalku paranoi~en pogled vo pravec na edinstvenite gosti vo kr~mata. Nego, kako se vikate? ^esto pati mi se slu~uva da razgovaram so lu|e bez i da pomislam, da gi pra{am za nivnoto ime... Ha, ha, a , kamo li da go zapamtam nivnoto ime. Kako i da e, Jas sum Janov. Dr. Janov, ako ne{to toa vi zna~i?

53

- Mi zna~i, kolku i faktot deka postoite! Se se}avate li kolku pati me povikavte kako mlad ~ovek?! - Vev Klikot Ponsarden?! Ma! koj }e go plati vinovo! Pa toa e skapo. - Ajde, ajde... Imame za eden Ponsarden A? doktore... Dr. Janov se podnasmevna na toa {to go slu{na, pa se podzamisli za da prodol`i upatuvaj}i seriozen pogled kon o~ite na naludni~aviot ~ove~ki primerok. Toj pak prodol`i so ednoli~en ton: - Eve sega }e vi dadam eden primer od va{ata kratka istorija: Se nadevam deka Va{eto se}avawe }e bide osve`eno! Stranecot prodol`i so neverojatna smirenost koja {to po~na radijantno da preminuva vo receptivnata aura na Dr. Janov. Moeto ime e Ariel! Mislam deka i onaa ve~er na zabavata kaj tvojata prijatelka Vawa ti go ka`av istovo. Toga{ koga ti treba{e pomo{. Koga povra}a{e i mole{e po mene... Se seti?! - Dr. Janov zbuneto se {tipna za sopstveniot stomak. Ovoj ludak so cela voobrazenost po~na da mu raska`uva detali od negoviot `ivot, na takov na~in {to deluva{e kako informaciite da mu pristigaat od monitor-idiot. Bolot od stisokot na stomakot go natera da popu{ti so stiskaweto. Idiotskiot razgovor na dvajcata edinstveni posetiteli vo kr~mata, poleka go vratija na zemja. Stranecot prodol`i so govorot, no ovoj pat bez da gi dvi`i usnite. Mislite mu prodiraa vo mozokot na doktorot so ostrina na me~.

54

Dr. Janov ispla{eno po~na da se sprotistavuva na silite {to Ariel gi demonstrira{e so lesnotija na dete koe igra vo pesok. Silata na Ariel po~na da emanira od negovoto mislovno edinstvo kako svetlost na oko, koe izleguva od temninata na irisot. Ariel gi krena dvete race vo visina na liceto na Janov, ne dobli`uvaj}i gi, i gi otvori dlankite vo negoviot pravec. Janov celiot vko~anet slu{a{e kako negoviot percepriven sistem dobiva zvu~no-hipnoti~ki informacii: Tvojot `ivot e vo moi race doktore. Ti si tolku konfuzen, {to ne si vo sostojba da razbere{ ni najednostavni raboti! Sega i ovde, vo ovaa da ja nare~eme, tvoja realnost. Tvojot mozok e vo totalen haos, mislite {to sosema nepovrzano ti {etaat od tema na tema. Tvojata `elba za dvi`ewe, Tvojata strast, intelekt, kapital i se {to poseduva{! Se e pod mojata voqa! Pomina cela ve~nost otkako vo glavata na Dr. Janov pominaa ovie misli. Toj stana svesen za vremeto duri otkako po~ustvuva jak i visok ton kako mu zui vo predelot na u{ite. Zvukot se odale~uva{e na branovi, treznej}i go blago so mali opti~ki deformacii na edna slika {to denes nautro ja vide vo edna galerija na drugiot kraj od gradot. Koga stana svesen za sebe, primeti deka okolu nego pove}e nema nikoj. Mestoto koe {to pred malku be{e rezervirano za mladi~ot be{e prazno, ostana samo edna slika koja {to le`e{e zaglavena pome|u pepelnikot i masata.

55

Na slikata ima{e eden pejsa` {to treba{e da pretstavuva nekoja dale~na planeta, dosta sli~na na zemjata. Toj ne znae{e dali toa {to mu se slu~i be{e stvarno ili se' be{e produkt na efedrinot, koj go be{e zemal taka neumesno. Otide do eden toalet koj se nao|a{e vo blizina na galerijata da se isplakne. Na ogledaloto primeti zna~itelni promeni na negovoto lice. Cel red na haosot e posledovatelen od vistinita na voqata; si re~e dlaboko vo sebe ni{anej}i vo edna korpa {to be{e zaka~ena pome|u samiot agol od vleznata vrata i toaletot. Heeeee!, izvikna, maznejki ja kosata so eden prst kapki voda, pa prodol`i so monologot: Gluposta sodr`i neizmerno golem broj na momenti polni so u`ivawe i dosada, "Tuka"zna~i neprisustvo, taga, nepostojanost i neposakuvanost. Ve~nosta e konstantna, kako pogledot kon sadot vo koj dimenziite stanuvaat se pogolemi koga gi dobli`uva{ o~ite kon nego- za da na samiot kraj makro poniraweto ne ti ja zafati celata o~na povr{ina i se'-se pretvora vo bolen bode` vo predelot na slepoo~nicite. Dodeka izleguva{e od toaletot slu{na del od konverzacijata na dvojcata vratari, edniot od niv povika kon ostanatiot del od gostite: Pa ova e intelektualna kra`ba! Ve molam! Dr. Janov pobrza kon masata i nekade pred samoto sednuvawe primeti deka na nea pove}e nema{e ni{to. Itro ja ispravi rakata za da gi povika uslu`itelite za smetkata i povtorno stana.

56

Otkako ja plati smetkata vedna{ izleze nadvor od lokalot. Nadvor go ~eka{e siten do`d pome{an so primesi od sneg i mraz. Mu predstoe{e cela ~etvrtina ~as do negoviot dom. Po pat pomisli na site obespraveni na ovaa planeta. Toj razmisluva{e deka cel svet trgnal vo potraga po vistinata, koja i onaka na sekomu mu e jasna ... Kako edna kniga {to treba da mu obezbedi minimum vnimanie na sekoj ~itatel, sli~no so tezite na Ser. Vilijam Blejk. Toj Crn-Kinez so golemi crni o~i, {to edinstveno primetni na mavritanskite ostrovi bile. Svetot }e is~ezne eden den! No, pred toa... Dr. Janov se obyrna okolu sebe otkako se dobli`i do eden zapu{ten yid. Vo no}ta se slu{a{e edinstveno {umot na mokreweto, koe kako da nema{e kraj. Ekot na ~ekorite od nekoj {to zabrzano pristignuva{e go natera da go prekine uriniraweto, mokrej}i ja dolnata obleka kako i del od negovata desna raka. Za mig se po~ustvuva sosema posramen, negoviot akademski status nikako ne dozvoluva{e vakvo odnesuvawe: Mokrewe na ulica. Na brzina gi zakop~a pantolonite i trgna kon izlezot od ulicata. Liceto {to pristignuva{e malku go uspori dvi`eweto, za da nekolku miga potoa go povika: -Dr. Janov?! Dali ste vie Dr... ^ovekot go stegna cvrsto za ramenata i se nasmea so golem voshit. - E, ha- ha- ha. koj da poveruva.

William Blake.: Angliski poet, grafi~ar ( 1757-1827 )

57

Dr. Janov ve{to se otrgna od racete na tu|inecot potvrdno klimaj}i so glavata. -Verojatno, ako ve}e ne ste se prepoznale! Se zacrveni Dr.Janov, glancajki go izuriniraniot del od kostumot kako nebare da se raboti za kapki od do`dovnica. -Znaete li deka naskoro }e ima vojna. - Zarem u{te edna? Mislev deka nema da ima nova naskoro.. Barem ne za nekolku meseci. - Vie kako voop{te ni{to da ne slediteGospodinot Xu{-Bu{objavi nova vojna. -Nova vojna?! Pa nema ni petnaeset dena od starava? Breeeee! Eh, eh, {to stana so svetov... -E, nema... No ovoj pat Gospodinot Xu{ Bu{ ni posveti pove}e vnimanie i nam osramotenite. Taka {to site se raduvame na ovaa nova: Vojna! Mu blagodarime na Xu{, {to ni donese tolku dobri vesti... - Ma jas, voop{te ne se raduvam na vojnite, neka ima mir... Mislam deka treba da bideme pove}e vo harmonija so prirodata i silite {to vladeat vo kosmosot i na planetava. - Eee?! Taka li? Pa toga{ zo{to mokrite na nedozvoleno mesto Doktore?! Ili i toa e del od agendata za realizirawe na ~ove~nosta vo pravec na animalnoto dostignuvawe...

Se misli na George Bush Junior . : Amerikanski pretsedatel, Xu{ Bu{: naroden sleng za {u{umiga. Taka go vikaat starite Makedonki-babi ( Xorx-a), od milost se razbira.

58

-Nikoga{ ne sum razmisluval vo toj pravec...Sega gledam deka polno sum gre{el, mokram zatoa {to postojam! - Kako mlad ~ovek bev ma|epsan od sitni i mali ne{ta! Kako na primer valkanata igra na site {to se narekuvaa progres na ovaa planeta! Stanuvav sekoe utro da gledam kon golemiot krst {to izleguva{e to~no nad mojot mal balkon, poln so pra{ina i so~nost na selska drvena zapu{tenost. Mnogumina od moite prijateli me narekuvaa: "Minato koe konstantno se materijalizira" -Toa e tvoja parafernalija, Veruvaj deka sekoj pomalku ili pove}e se poklonuva na simbolite. Po~ituvaj go redot. -Ima li ne{to za {to si `alel vo tvojot `ivot?! -Sum `alel, Da, za toa {to treba i zatoa {to ne treba... Ponekoga{ se pra{uvam dali ovoj `ivot se sodr`i od konstantno `alewe i diveewe? Pomisluvam na momenti deka sosema sum ottrgnat od definicijata po ime dobro vladeewe. -Eh, D-re. Dobro go rekovte ova, Jas pak i ponatamu sum za onoj starion sistem, vo koj se' ni be{e tolku ednostavno. Se se}avate li D-re? - Ne samo {to se se}avam, tuku se'u{te go `iveam toj sistem, vpro~em se' mirisa na sistemot na sistemite; koi da ne zaboravime, se tuka otkoga ~ove{tvoto znae za sebe. Se e vo nepovtorlivosta na povtorlivosta. - Fino veli{, D-re. Tu|inecot raspolo`eno se odpozdravi i trgna vo pravecot na centarot na gradot.

59

Vo mislite na doktorot se ni`ea mnogu slu~ki, koi ne prestanuvaa da ra|aat somne`i kon se' na ovoj svet. Toj, doktor po profesija, treba da raboti, i da razgovora so sekoj {to }e go prepoznae na ulica, si misle{e. Vo edna mala ku}a na izlezot od ulicata edna grupa na studenti nose{e edna devojka na race. Najvisokiot student, koj ima{e izgled na ragbi igra~, oble~en vo crni pantoloni od somot, najavuva{e golema borba so site ugnetuva~i na pravata na narodot. Ostanatite u~esnici vo paradata go sledea, dodvoruvaj}i i se na silata, koja visokiov o~igledno ja be{e koristel kako edna od glavnite na~ini na ubeduvawe. Dr. Janov se odale~i nabrzina, vrtej}i okolu niv vo edno pomalo uli~e. Uli~kata mu se pri~ini neverojatno poznata. Kako da be{e gazel po nea vo svoeto detstvo ili mo`ebi ja be{e videl vo nekoj film. Toj primeti deka ne{to sosema ne se slo`uva{e so izgledot na ulicata, vo nea kako da ne rabote{e ni edno svetlo i pokraj neverojatnata luminiscencija {to radijantno prodira{e na samiot vlez od nea. Dr. Janov sosema refleksno pogledna kon krajot, trudej}i se da razbere po logikata na ne{tata dali takvo ne{to voop{te i postoi. Nekade na sredina to~no pome|u dvete kandelabri od levata strana na ulicata stoeja ispraveni dvajca. Izgledaa kako da se pripadnici na nekakva Kralska Garda. Nemi i visoki kako Gilden{tajn i Rozenkrojc, pomisli vo sebe, voop{to i ne pomisluvaj}i na opasnosta {to demne na samo nekolku metra od vlezot na ulicata. Vo istiot mig pred nego se stvori eden ~udesno vitalen starec.

60

Negovata nasmevka be{e navistina dostojna za vnimanie, Toj ima{e neverojatni zabi i blag pogled {to sjaee{e posilno duri i od Son~evata svetlina. Taa neverojatnost go natera da vleze u{te podlaboko vo ulicata. Tokmu koga posaka da zastane primeti deka navlegol sosema vo druga dimenzija na ulicata i edinstveniot zvuk {to go slu{a e zamavnuvawe na krila od nekakva ptica so golemina od polovina metar. Dr. Janov go krena pogledot kon pticata sakaj}i da izvika so voodu{evuvawe; toga{ starecot ja krena levata raka i napravi pticata da sleta na nea. Starecot opdprvin ja pogledna pticata pa, dvi`ej}i go pogledot i zastanuvaj}i po diagonalnata strana od viziokrugot na Dr. Janov progovori: Saka{ li mo`ebi da pro{etame? Vo toj ton ima{e ne{to intrigantno i voznemiruva~ko, Janov se obiduva{e da mu odgovori no namesto zvuk negovata usta ispu{ta{e nekakva para {to gledano so o~ite na nekoj slikar bi mo`ela na kratko da se nare~e somaglica. Dr. Janov nesakajki po~ustvuva deka negovite noze se dvi`at kon vnatre{nosta na ulicata se pove}e i pove}e. Starecot zastana pred dvajcata oble~eni vo uniforma. Pogledni gi! Koj od niv e Evrein?! Mo`e{ li da mi ka`e{? Pogledot mu zavr{i vo o~ite na Dr. Janov. Dr. Janov po~na da se smee pomalku naludni~avo i na cel glas. Otkako smeeweto se razlea po ulicata po~na da se vra}a povtorno vo negovite u{i do dimenzija na potpolna distorziranost.

61

Toj nenadejno go prekina smeeweto i zapra{a: A, {to pa toa e tolku va`no?! - Va`no e. Mu odgovori starecot. Va`no e da go razbere{ redosledot na ne{tata !Prodol`i so nesmalena `estina. - Da ne ste i vie eden od onie koi sakaat da me ubedat vo tainstvenosta i goleminata na ~ovekovata mo} na ovaa planeta! Povika Dr Janov. - Nikako! Vie ste absolutno vo pravo koga pomisluvate na gluposta na ~ovekovata mo}, taa e neverojatno isprepletena so verojatnosta na silite koi se dvi`at vo nasokata na kosmi~koto centrilo. Dr. Janov nikoga{ ne se be{e izma~uval da razmisluva za svetot pove}e od kolku {to toa e potrebno, za nego siot svet ima{e sosema matemati~ka dimenzija. Toa e svet so tri dimenzii. Znae{e da ka`e. Mislite glavno mu bea koncentrirani na nekoe sitno zadovolstvo {to go odbele`uva{e negovoto novo pobedno pole. Toa be{e situacija sli~na kako na {ahovska tabla, se razbira nemu od perspektiva na paon, se' mu deluva{e isto. Za nego instituciite bea hramovi, vo koi site lu|e moraa barem edna{ da projdat; tokmu od tol agol rabotite mu se gledaa mnogu ednostavni i tridimenzionalni. Toj i samiot se pra{uva{e kade vodi cela taa ednostvanost. So tek na godinite, rabotite kako da izgubija na te`ina i sigurnost, no toj veruva{e edinstveno vo toa {to mo`e da se dopre.

62

Be{e sosema neva`no dali se raboti za pari ili bilo kakov drug tip na materija. Dr. Janov be{e nepopravliv materijalist. Se seti na eden svoj porane{en slu~aj, vo koj eden negov pacient tvrde{e deka vo odredeni vremenski periodi, ~uvstvuva sila so ja~ina, kako da mo`e da ja pridvi`i cela hemisfera. Raka na srce, toa be{e eden od negovite po-imaginativni pacienti. Ima{e u{te edna rabota kaj nego, pacientot tvrde{e za sebe deka e poet. Toa Janov-a posebno go iritira{e. Vedna{ mu tekna na eden angliski ludak, koj sekoj malku po-emancipiran mentalen-surtuk, go upotrebuva{e za kompletno begawe od realnosta i samo-opravduvawe. Eden poet po ime Blejk. Slednovo go govore{e za poetot: Toj e taka nejasen, {to duri ni samiot sebe ne se razbral. Tuka zavr{uva{e so pogolem broj na pcovki i kritiki upateni kon svetot koj oti{ol po |avolite, i ni{to ne mo`e pove}e da go ispravi. Starecot go povtori pra{aweto ovoj pat zna~itelno poglasno. Ritualot na povtoruvawata go razbudija Janov od le`erniot mig na se}avaweto. Toj pribrano progovori: Toa mora da e Gilde{tajn. Kako li samo toa vi padna na um?! Raskikotano zabele`i Starecot. Toj e, zatoa {to ima podolg nos! Pristigna od stranata na Janov. -To~no, To~no! Kakov Genij! -Ne, mislam ... Siguren sum deka ima ne{to vo nego {to potsetuva na semitskiot moment, a toa e dr`eweto na racete.

63

- Ou?! Kakva interesna teorija. Priznavam deka sum mnogu impresioniran. No, isto taka vi odavam priznanie na gluposta i gordosta! [to e vo sklad so va{ata arogancija ramna na vozrasta na edno pet godi{no dete. Na Janov mu be{e sosema seedno {to ima starecot da ka`e, misle{e edinstveno na faktot deka `ivotot e identi~en so eden golem ~un koj nikoga{ ne se oddale~uva od pristani{teto. Pristani{teto treba{e da bide teloto koe zarobuvajki ja ve~no-mladata du{a so tek na vreme stanuva se po-fantomsko i krhko; Posle teloto, ostanuvaa edinstveno nekolku teorii i pusto{ vo vozduhot, koja {to nema{e definicija, me|utoa i tie kako da imaa te`ina. Teloto e te`ina na razvratewe, bolka i nesnosna smrdea. Taka toj razmisluva{e za teloto. Tuka mnogu se razlikuva{e od svoite kolegi doktori po profesija. Mu se slu~uva{e da zaskita poln so omraza i nepo~ituvawe kon ~ove~kiot rod. Site lu|e za nego bea isti. Za nego toa bea tri-dimenzionalni povr{ini so sopstvena te`ina i specifika vo koi se slu~uvaa milioni hemisko-bakteriolo{ki i kakvi ne procesi. Navistina saka{e da mu se slu~i ne{to sosema novo. Ne{to {to toj go opi{uva{e kako ekstraterestrijalno iskustvo. No za toa ednostavno nema{e mesto vo negovata svest , negovata pozicija vo op{testvoto ne dozvoluva{e nikakvi igrarii.

64

Godinite pominuvaa kako lepe{ki {to se trkalaat po pat pa|aj}i od arabaxiska dvokolka, vo koja prevozot se be{e materijaliziral zaedno so smesite na patot. "Te o~ekuvame, vlezi da ja doznae{ tajnata na tvoeto postoewe" pi{uva{e na eden siv ~ar{av so crveni bukvi. Starecot po~na da go butka kon prostorot kade {to ~ar{avot be{e namesten. Naskoro se najdoa vo eden mal amfiteatar od dvaesetiot vek. Na sredinata od amfiteatorot, poto~no na tavanot be{e smesten eden star kino proektor. Salata ja ispolnuvaa sedi{ta oblo`eni so ko`a, izrabotena vo ki~est baroken manir. Celata dvorana ja ispolnuva{e mirizba od stara ko`a i vlaga, koja go be{e osvoila siot prostor. Dr. Janov sedna na edno sedi{te vo prviot red. Se pra{uva{e {to mo`e da bide tolku esencijalno za da go promeni negoviot `ivot od koren. Starecot se zavrti vo istiot mig kon nego i kako da mu gi ~ita{e mislite, mu progovori: - Sega sigurno se pra{uva{ zo{to sme vo ovaa stara kino dvorana rezervirana samo za nekoi gospoda od mninatiot vek. Toa ti e kako da ima{ malo istorisko aktivirawe na potsvesta, koja {to kako znaeme mo`e da iznese naj~udni dimenzii vo realno opi{aniot univerzum na Aldos Heksli. Si ja ~ital li "Vratite na percepcijata"? - To e onaa, koga pisatelot pravi eksperiment so LSD, sakaj}i da go opi{e toa {to se nao|a od drugata strana na ogledaloto. - Ne, toa ti e Alisa vo zemjata na ~udata! me za~uduva va{eto ignorantno nepoznavawe na rabotite?

65

...kako za eden akademik, doktore... Ponekoga{ mislam deka mnogumina od vas navistina se sosema pogre{no inicirani vo tajnite i poziciite na ova op{testvo. No, }e bide deka miqeto e se poglupo i po-povr{no. Taka i vas, najverojatno vi do{ol redot da bidete primeni. N'ali?! -Jas sum primen tamu, kade {to sum, sosema zaslu`eno, Gospodine. -@ivotot ne podnesuva glumewe, da go ostavime toa za tie {to go pravat toa na teatarskite daski, D-re. Janov. Sega }e pogledame eden film vo koj glaven akter ste tokmu vie. Veruvam }e bidete prijatno iznenadeni. Starecot so edno dvi`ewe na rakata predizvika gasewe na svetlata vo amfiteatarot, ostana edinstveno fokusiranoto svetlo na proektorot koe {to zra~e{e vo pravec na filmskoto platno. Proekcijata na filmot po~na bez nikakva najavna {pica, prvo se pojavi nekakvo logo, koe {to nalikuva{e na {tit ili podobro ka`ano grb na semejstvo, na koj bea ispi{ani inicijali so latinsko pismo. Na platnoto se redea sliki od razli~ni periodi na Dr. Janov. Filmot be{e brilijantno dokumentiran, so mnogu golema a`urnost i hronolo{ka to~nost. Od kade vi e ovoj materijal? Voznemireno se vdade kon starecot Dr. Janov. - Mene? Jas ne poseduvam ama ba{ ni{to. Se' {to gledate e vo posed na kompanijata na va{iot Tatko. - Mojot Tatko?! Dr. Janov se seti na negovata Tetka, koja go be{e is~uvala do negovata trinaesetta godina. Taa mu govore{e deka negovite roditeli po~inale koga toj imal nepolni devet meseci.

66

Po toa {to negovata Tetka mu go ka`uva{e, negoviot Tatko be{e po~inat za vreme na eden eksperiment vo Kolorado, rabotejki na nekakov proekt za armijata. Teloto mu bilo taka masakrirano {to uspeale da najdat samo eden prst, na koj ostanal edinstveno ven~alniot prsten. Negovata Majka pak, otkako ja slu{nala vesta za smrtta na negoviot Tatko, po~inila samoubistvo tretiot den posle nesre}ata. Staratelstvoto nad deteto i' e dodeleno na edinstvenata rodnina od strana na po~inatite roditeli, a toa e tokmu negovata tetka Mili. Tvojot prav Tatko po~ina pred nekolku nedeli,~ovekot {to ti misli{ deka ti bil roditel e ~ista fikcija. Ti si prvoto genetsko dete na na{ata multinacionalna korporacija za klonirawe so sedi{te vo Verona. Imeto na na{ata korporacija e "Zigot". Tvojot prav Tatko se vika Me{ar, poto~no Dr. Me{ar Staorski. Toj, sega ve}e pokoen gospodin napravi se' tvojot `ivot da bide toa {to sega e. Starecot zamisleno po~na da prazni edna lula na podot. Vo pozadina se slu{aa detski glasovi od snimkite {to odea na platnoto. Dr. Janov be{e {okiran od novo dobienite soznanija. Na platnoto se pojavi u{te edno dete so kadrava i dolga rusa kosa. Deteto deluva{e sosema sigurno i svesno za sebe, bez razlika {to be{e na vozrast pome|u dve i tri godini. Dr. Janov se stapisa koga vo eden mig go zagleda likot na deteto malku podobro. Toa be{e istiot lik na mladiot ~ovek {to go be{e videl denes . Toj vko~anet izraz na liceto, fokusiran i neverojatno zrel pogled {to zra~e{e od tie o~i.

67

Starecot go zapre kadarot na proektorot otkako primeti deka ne{to se slu~uva vo umot na Dr. Janov. Go poznavam, ili kako da go poznavam. Prosto ne e mo`no ..Izusti Dr. Janov. Sli~nosta e neverojatna so eden moj pacient, ili taka mislam deka e. Dali mislite na mladiot ~ovek {to deneska ve ubeduva{e deka e posetitel {to pristignal od nekoja druga planeta? Pra{a smireno Starecot. Tokmu taka! Od kade znaete? Primeti Dr. Janov so golemo ~udewe. Za toa sum platen, Gospodine. Patem, dali znaevte deka mladiot gospodin e vsu{nost najgolemata pri~ina za va{eto dene{no misti~no iskustvo... Toj e va{iot alter brat. Proekcija, koja inkarnirana na druga planeta egzistira paralelno so vas doktore. Ili podobro ka`ano, toj e vie, i vie ste toj. Kako negativ doktore, va{ negativ. Dr. Janov ne veruva{e vo zborovite {to gi slu{a, starecot prodol`i da gi objasnuva svoite tezi koi se kosea so sekoja zdrava logika. Dr. Janov stana i se str~a kon izlezot od amfiteatarot pri toa udiraj}i go kolenoto. Pred objektot, od drugata strana na vratata kako da ima{e nekoe drugo su{testvo, koe vedna{ se {mugna vo prostorijata. Janov primeti dodeka tr~a{e, deka negovoto telo skoro i da ne napravi nikakov fizi~ki napor. Ambientot {to go o~ekuva{e nadvor od objektot be{e kolosalen. Nadvor od amfiteatarot nema{e ama ba{ ni{to {to bi go potsetilo na mestoto kade {to toj be{e porasnal, sredinata {to ja gleda{e izgleda{e sosema novo.

68

Drvjata nemaa nikakvi listovi , sonceto svete{e so ja~ina {to be{e pribli`na na taa {to ja zra~e{e eden golem studiski reflektor. Dr. Janov se zatr~a nazad kon amfiteatorot no ve}e be{e kasno. Amfiteatarot, ili toa {to treba{e da prestavuva amfiteatar so golema buka se kreva{e vo vozduhot. Na edniot od prozorite stoe{e eden mlad ~ovek, so rusa kosa i zamisleno gleda{e vo negoviot pravec. Starecot isto taka se pojavi vedna{ do nego. Toj za mig kako da saka{e da mu objasni ne{to, no toa trae{e kratko. Objektot visoko se krena od zemjata. Dr. Janov sedna na eden od krevetite {to bea locirani vedna{ do nego. Za ova treba nekoj da odgovara! Povika na Glas. Tamu nekade, vo edna sosema druga realnost negovata sopruga Alis zaludno ja sprema{e ve~erata po koj znae koj pat. Dr. Janov se pra{uva{e {to prvo }e napravi negoviot dvojnik. Dali }e bide doktor? Se zapra{a na glas smeej}i se voznemireno. Od edna strana pristigna lice oble~eno vo bela uniforma i ironi~no mu prefrli: Vreme e za spiewe! Doktore...Nekolku bolni~ari gi organiziraa pacientite nosej}i gi do nivnite paviqoni. Utrinskata pro{etka e zavr{ena, ve molime zavzemete gi va{ite mesta za proverka! Nabrzo sonceto zajde pod brdoto {to ja opkru`uva{e bolnicata, se' {to mo`e{e da se slu{ne be{e {epotot na yvezdite. Vo dale~inata na no}ta ima{e ognast odsjaj verojatno predizvikan od nekoja lokalna topilnica. Dr. Janov zaspa broej}i gi yvezdite na neboto. Glavata mu padna otkako go primi noviot koktel sostaven od efedrin i morfium. Uspea da izusti ne{to sosema nepovrzano: Kade e Kasiopeja?

69

Tone{e vo dlabok son, soo~uvaj}i se so kosmi~kite virtuelizacii na raznite soyvezdija, plovej}i od galaksija do galaksija. Na liceto ima{e blaga nasmevka prosledena so bebe{ki kikot. Toj vide na televizorot eden gospodin oble~en vo frak so cilinder kako igra vo ve~ernoto {ou na Alen Ginsberg. Site nie sme ludi i voedno pederi. Izjavi na samiot kraj od {outo. So golem revolt prifa}am da bidam pretsedatel na pederskata kasta i samo napred! Bolni~arot {to gi obikoluva{e sobite nabrzo go izgasi televizorot, zavladea kompleten mrak i ti{ina. Dr. Janov za mig gi otvori o~ite i ottkako primeti deka racete mu se cvrsto vrzani za krevetot prodol`i so poniraweto vo okeanite na sinteti~kiot mir. Tolku mnogu raboti ~ovek saka da napravi za vreme na svojot `ivoten vek, a tolku malku vsu{nost toa se' trae. I zapametete! Ako na nekogo ne{to mu treba, znaete kade e xvon~eto. Izjavi so naredbodaven ton bolni~arot, zaklu~uvaj}i ja vratata {to vode{e do hodnikot. Dr. Janov dobi golema seksualna `elba, negoviot falus be{e vo erekcija. Vode{e qubov so vonzemjani, vo negovite me~ti tie go galea, vetuvaj}i mu golema nagrada za negovata po`rtvovanost kon naukata. Vo migot na ejakulacija Dr. Janov go zagubi zdivot. Negovite {irum okokoreni o~i signaliziraa srcev udar. Go pritisna yvon~eto, no ve}e be{e kasno. Toj ve}e patuva{e vo voidot na drugiot svet. Eden novo vraboten doktor i bolni~arot {to bea pristignati otkako go slu{naa yvonoto komentiraa za mo`nite posledici za negovata smrt. Znaete li deka toj vsu{nost rabote{e tuka?! Primeti bolni~arot, govorejki kon mladiot lekar.

70

Ovoj so golemo ~udewe odgovori na toa: Ehh, pa ova e u{te eden primer na ona {to nekoi go velat: Edinstvenata razlika pome|u doktorot i pacientot e vo toa {to ednite imaat diploma, a drugite ne. Bolni~arot na ova se nasmea so `estoka nasmevka. Dali da go ostavam tuka?-zapra{a. Da. Utre }e gi informirame negovite rodnini, ako gi ima? Obdukcija ako ima potreba.... Odgovori mladiot doktor. Nabrzo bolni~arot i doktorot gi napu{tija prostoriite, gasej}i gi site mo`ni svetla, osven crvenite, koi slu`ea za detekcija na po`ar. Od dale~noto selo se slu{aa krici na `ivotni i petli, ne{to uka`uva{e na pristigawe na vozilo. Na sprotivnoto brdo se naziraa nekolku osvetleni mesta. Edna ogromna topka {to svetle{e so neverojatna brzina go napu{ti mestoto od zad ridot, prvo krevaj}i se, pa radijantno vrtej}i se' okolu oskata dobi forma na elipsa i is~ezna, ostavaj}i zad sebe prava mala bura i promena na temperaturata. Dali toa be{e?! Bolni~arot pogledna kon mladiot doktor, o~ekuvaj}i objasnuvawe. Bi ti bilo podobro da si ja sledi{ karierata i da go prepu{ti{ toa na stru~nite u-efolozi. Mu odgovori so vidna arogancija mladiot doktor. Otkako se sozemaa od gletkata prodol`ija kon patot {to vode{e kon naselenoto mesto. Tamu gi ~eka{e nivnata smena. Na pribli`no tri iljadi milji viso~ina novoto telo na Dr. Janov ve}e gi dobiva{e svoite definitivni obrisi i forma. Be{e toa telo na edna prekrasna bruneta so idealni proporcii.

71

Sigurni sme deka ovoj pat mnogu pove}e }e vi se dopadne prestojot na zemjata!? se slu{na od glavnata kabina na lete~kiot objekt. Nekolkute zeleni ~ove~iwa ve}e go ufrluvaa noviot identitet na fajlot {to postoe{e pod raboten naslov: " Dr. Janov".

72

Najgolemiot Film Nare~en @ivot

Tvojot kompjuter e pod prismotra! Ova be{e prvata re~enica {to mu dojde vo glava posle naporno odraboteniot den vo svetot na virtuelnata bessonica. Ve}e utredenta treba{e da po~ne so snimawe na negoviot film nare~en @IVOT. Postojano si namignuva{e so ednoto oko vo ogledaloto i razmisluva{e za `ivotot kako za eden postojan ciklus sostaven od repetitivnost i samobendisuvawe. To~no se se}ava{e na sekoj del od dene{niot den. No, kako sosema da zaboravi kade go be{e videl ovoj predupreduva~ki tekst. ^uvstvo na sosema studena pomisla go obzede tokmu koga saka{e da si ja prigotvi negovata skromna ve~era sostavena od nekolku tro{ki gra{ok. Sedna na stolot i go zapali kompjuterot, po~na da zboruva so sebe, vo toj mig seti radost. Nego postojano go ubiva{e ~uvstvoto na sonlivost i zaborav, Jas sum samo edna otapena sentimentalna gonoreja"-(taka znae{e da ka`e za sebe). Otkako kompjuterot se zapali , toj razbra deka "Tvojot kompjuter e pod prismotra"! e tokmu negoviot kompjuter. Zbuneto prodol`i da go prelistuva scenarioto, koe od utre treba{e da go podeli na lokacijata na snimaweto. Nabrgu go fati sonlivost pome{ana so lesno melanholi~na turobnost. Toj legna da spie. Gi pu{ti "Pette soneti za Maja" od Stavorski na maliot kasetofon.

73

Taka slu{ajki toj prodol`i u{te nekoe vreme me~taejki.Oh, Moja-Majo, kade stignav!! ispu{ti eden krik zafrlaj}i se naza~ki vo pernicata. Go pokri liceto so pernicata nabrgu zaspivajki. Utroto go razbudi genijalnosta na Rihter-poeto. Muzikata go natera da zaboravi deka nekoga{ voop{to postoel. Stana od postelata siot ispolnet so elegi~nite noti od koncertot na pijanistot. Ve}e vo osum ~asot telefonite po~naa da yvonat. Pod zgradata {oferot ve}e trube{e ve}e celi petnaesetina minuti. [oferot se ka~i do negovata vlezna vrata i po~na da tropa po nea. Preludium op. 28 od Frederik [open i preminot pome|u vtoriot i tretiot stav, toa par~e najmnogu go potsetuva{e na negoviot film nare~en @ivot. Ima eden del vo koj se slu{a ka{lawe od asmati~ar vo celi {est takta. Slikata od koncertot mu ostana vre`ana u{te od prviot pat koga ja slu{na. Za nego toa be{e muzikata na u`asot i minlivosta. [oferot vleze vo stanot. Se namirisa i tie izlegoa od zgradata. Vleze vo avtomobilot na ekipata povtoruvajki si dlaboko vo sebe deka e semo}en i bezgre{en no, voedno dobro znae{e deka toa ne mo`e da bide vistina. Povtorno Rihter od zad nekoj agol po pat kako da go slu{na. Tie Prsti, kakov rafiranment... pogledna spokojno kon voza~ot. Ekipata sostavena od besni i o~ajni glumci, ve}e se be{e prevrtela od dosada, le`ej}i po okolnite trotoari.

74

Gi izmerka i se seti na apsurdot {to taa kasta go primenuva kako `ivot vo posledno vreme. Nekoi stari iznoseni ~evli i sjaj {to potsetuva na linoleum izlo`en na pet-dneven do`d. Studot po~na da vleguva vo o~ite na najbrzite glumci, koi kako sitni komarxii po~naa da igraat po asfaltot, ~ekaj}i go otvoraweto na teatarskata porta. Vo samiot hol na teatarot se slu~i ~udo, slede{e buren aplauz podaren od sitnite zanaetxii i sekoga{ dosadno abstraktnata politi~ka bulumenta. Oh, Maja kade st... Toj podpevna. Od negovata leva strana mu prijde eden gospodin oble~en vo obleka na yidar i mu re~e: Sekoj svojot me-ce-(a)n- a treba da go slavi. Kako {to se dvi`e{e kon binata, taka toj po~na da rasoznova deka tuka ne{to be{e kompletno pogre{no. Masata od nasobranata publika po~na opasno da go opkru`uva. Ima{e napnatost vo celiot toj ritual na igrata na idolopoklonstvoto {to taa masa go zra~e{e od sebe. Se iska~i na binata sosema zamisleno i so mala nasmevka {to oddava{e nekakva setno-aprilska taga. Takva taga, kakva {to znae{e samo toj mesec da razviori, isto kako i prstite na Rihter - udiraj}i ~as voznemireno, ~as so neverojatna gracilnost i so od na srna. V~era ~ekaj}i na zabar be{e slu{nal u{te edna od mudrostite na obi~nite lu|e:"Iskopaj brazda so motikata, ako saka{ voda da ti dojde". Dobra e ovaa... Pomisli dlaboko vo sebe. Publikata kako da stivna za mig. Spikerot po~na glasno da go najavuva negovoto prisustvo, toa zna~e{e deka }e treba da prestane da sonuva, go zede mikrofonot i glasno izvika: Oh moja Majo kade stignav...

75

Vo salata nastana mrtva ti{ina. Nekolkute zate~eni glumci prodol`ija so svoite ironi~no xeparxiski nasmevki. Kamerite go snimaa negoviot `ivot, ostavajki go bez prostor za vreme. Ova e prvata klapa od mojot najgolem film nare~en @ivotizjavi i nabrzina ja napu{ti scenata, ostavaj}i eden cel kup neute{ni glumci i doma}inki so podzinata usta. Nadvor pa|a{e gusta magla, cel eden ton magla... Gradot go bie{e sopstvenoto tempo na `ivot, bez razlika na site mo`ni noti i zapisi {to eden ~ovek mo`e da gi napi{e. Pojde pe{ kon golemiot"zalez i ~as", i taka saka{e da bide sam. Sosema sam... Vo najtemnite dlabo~ini na iner'egoto. Vo nego pove}e ne ostana ni trunka sigurnost, ekot na negoviot o'd {to go slu{a{e po ulicite mu zvu~e{e kako na nekakov galop od kowi-samovili, koi zvukot go davaa so slikata, a ne so ~ekorot. Po patot naide na eden pijan skitnik, koj zamalku ne go kutna od noze so svojot poslan trup na zemja. Go pogledna so namera da mu se izvini i tokmu koga saka{e da mu progovori, go prepozna istiot lik na yidarot od teatarot. Skitnikot grubo gi odbi parite {to mu gi be{e frlil i na toa mu odgovori: Brojki, tvojata glava e sostavena od brojki. Tokmu zatoa nikade ne se ~ustvuva{ komoten. Mu se nasmevna, poka`uvaj}i gi nekolkute tro{ni zaba {to mu bea ostanale vo usnata dupka. Mu zali~e kako da e nekakov model vo oddelot na dentalno oralnata hirurgija. Nekade pred samiot kraj na pe{a~eweto do negoviot apartman primeti nekolku vozila parkirani tokmu pred vlezot od zgradata.

76

Vo obidot da veleze vo haustorot od zgradata po~ustvuva o{tar bol vo predelot na slabinata, se zavrte i primeti kako eden crnomurest nikakvec mu gi prebaruva xebovite. Nemam pari izusti. Bolot vo slabinata dobiva{e dimenzii identi~ni na onie koi go teraat ~oveka da se ispoveda. Go pipna mestoto od kade {to pristignuva{e bolot. Kako za ~udo primeti deka nema{e nitu edna kapka krv. Mo`e{e da ja vidi ranata i edna dlaboka dupka na mestoto kade {to nekoga{ be{e ko{ulata. Avtomobilite nabrgu go napu{tija prostorot so golema bu~ava. Toj so racete se pridr`a za yidot. Bolkata stanuva{e se pojaka. Sedna na trotoarot. Ranata u{te pove}e se otvori. Gleda{e vo nea. Taa po~na da pulsira kako nekakov bio-metronom. Pogledna kon terasata {to be{e tokmu nad negovata glava. Se obide da stane. Otkako nekako se ispravi toj po~na da ka{la. Muzikata povtorno mu zasvire vo glavata. Nabrzo mu se zavrte i toj panda na zemja. Eden minuva~ go zabele`a. Minuva~ot po~na da vika kon tie {to slu~jno bea vo blizinata na slu~kata. Nekolkute minuva~i se dvoumea dali da povikaat brza pomo{ ili policija, no Toj ve}e be{e po~inal. Eden od minuva~ite povika na glas: Ej, pa Jas go znam ovoj?! Mislam deka e re`iser. Na toa eden od prisutnite se nasmea i dodade pomalku so ironija primeti: Be{e...

77

Prikaznata na tretiot yidar Mojata prikazna po~nuva so moeto prvo zaminuvawe vo kulata na dobriot Majstor Abif, eden od obi~nte lu|e, koj na ovaa po~va be{e napravil neizmerno golem broj na dobrini. Vo negoviot hram nikoga{ ne bil nikoj ostaven gladen, sekoga{ siti i polni so qubov gostite go napu{taa i odnovo se vra}aa pri nego @edni i Zli, za povtorno da bidat vrateni vo ciklusot na svetlinata i trpenieto. Majstorot po~ina... Go be{e ubil^ovek po nacija, a nego pak go be{e ispratil nekoj drug. ^ovek po ime... Mi`i Asan Da Ti Bajam

Kiko toj den porano gi napu{ti predavawata na ma{inskiot fakultet. Toj u{te od utrinata ~ustvuva{e silna bolka vo glavata. Vleze vo najbliskata poliklinika i sedna na edna bolni~ka klupa. ^ekajki na red toj primeti deka vo prostorijata {to prestavuva{e ~ekalna, so nego e edinstveno eden postar ~ovek. Toj tropna na vratata od ordinacijata, vleze i povtorno sedna na klupata. Vo ordinacijata nema{e nikoj. Kiko stana od klupata. Toj so is~ekuvawe po~na da se dvi`i napred-nazad. Ne rabotat, ta`no mu se po`ali stariot. ^ekam ve}e polovina ~as. Mora da se na pauza. Kiko pogledna kon nego i klimna potvrdno so glavata.

78

Stariot po~na da go zasmejuva pravejki grimasi kako da se ogleduva vo ogledalo. Nabrgu tie zaedni~ki po~naa da negoduvaat za op{tesvoto i zamkite na sistemite. Bidejki i onaka nema{e ni{to popametno Kiko po~na da ja slu{a `ivotnata prikazna na starecot... Sega }e ti raska`am od koe vreme vodi anarhijava... Kiko ve}e po~na da ~ustvuva terapevtski efekti od drdorewata na starecot. Toj go ohrabri da si ja istera prikaznata do kraj. Jas }e bidam va{iot socijalen rabotnik mu re~e na starecot. Samo vie raska`uvajte... Ovoj pak, prodol`i so raska`uvaweto: Kako mlad ~ovek, na svoi petnaeset godini vozrast re{iv da se opu{tam vo beliot svet i da po~nam sam da zarabotuvam za sopstveniot `ivot. Bev re{en da rabotam po sekoja cena i se {to }e mi dadat. Se so cel nikoga{ da ne se vratam doma. Sakav da izbegam od seloto kade {to se rodiv. Odej}i pe{ stignav do prviot pogolem grad i po~nav so rabota kaj eden gazda po ime [utkovci. Toj gledaj}i vo moite opinci vedna{ primeti deka sum po poteklo na samo dveste kilometri od gradot. Otkako me najade i mi dade mesto kade {to }e prespiam prejde na objasnuvawe na rabotata {to od utre treba{e da ja rabotam.

79

Se u{te se se}avam na yvezdite od neboto i nivniot neverojaten sjaj {to od taa no} postojano }e me pratat na mojot pat po svetot i `ivotot. So mene imav edno kaval~e i re{iv tro da si posviram . Edna mala vila za seto vreme pliva{e so mene. Ne znam kolku dolgo svirev, no vo eden mig vidov nekolku lu|e okolu mene, edniot vedna{ go poznav, toa be{e Gazda [utkovci. Dvajcata ostanati bea dosta pomladi od nego, pretpostaviv deka mu se roda... Na brzina si go sobrav kavalot i se izviniv za napravenata buka, na {to bev bu~no prekinat od edniot: [to e ova be? Nie leb ti davame, a ti selskoto tuka ni go turka{! Gazda [utkovci go prekina i mu naredi da bide potivok. Toa mi be{e prvata lekcija; deka ne treba da go vikam angelot baraj}i za{tita od |avolot, vo isto vreme sinovite na gazdata mi udrija eden dobar }otek. Utredenta u{te rano v zori si gi sobrav rabotite i nabrzina go napu{tiv mestoto. Re{iv vo prvata mo`nost da se vratam i da im se odmazdam na [utkovci za napravenoto zlodelo. Nekade okolu deset ~asot se soo~iv so edna policiska patrola koja posle kratkoto ispituvawe me pikna v avtomobil.

80

Gazda [utkovci me be{e obvinil za kra`ba na negoviot imot, doznav posle moeto smestuvawe v kelija. Bev navistina besen, toa mo`e{e da mi se vidi od daleku. Gazda [utkovci me poseti okolu ~etiri ~asot popladne nosejki eden golem leb i litro mleko. Otkako im soop{ti na policiskite slu`benici deka se rabotelo za zabuna dojde vo kelijata i naredi da me oslobodat. Vaka mi se obrati toga{: Eve ti ja prvata lekcija na patot kon uspehot. ]otekot {to go izede i zakonot na surovata priroda {to ti go nametnav, se del od nastavno-edukativniot proces. Dvajcata {to te tepaa, ne mi se rod. Toa se isto momoci kako tebe, dojdeni pred tebe samo nekolku nedeli... I tie se tuka zanaet da u~at... Sega otkako ja nau~i prvata lekcija dali saka{ da prodol`i{ so rabota kaj mene? ]e nau~i{ mnogu, veruvaj mi... re~e zamisleno. I navistina, prifativ da prodol`am so rabota kaj gazdata. Ima{e ne{to kaj nego {to dava{e zna~ewe i respekt pokraj navidum ednostavnata rabota {to toj ~ovek ja be{e usovr{il do perfekcija. Gazda [utkovci be{e eden obi~en ciglar, no toj bukvalno znae{e da napravi cigla od se. Eden den go gledav odstrana kako so racete fa}a obi~en pesok i edna {epa slamki. Posle nepolna minuta mesewe negovite race uspeaa da napravat perfektna cigla. Gazdata be{e prav magesnik.

81

Znaev deka ne smeam da go pra{am kako go pravi toa a, i da go pra{av malku {to }e mi ka`e{e. Gazdata navistina retko mo`e{e da se slu{ne kako zboruva. Na izgled deluva{e sosema obi~no, na migovi duri i ekstremno nastrano. No, sepak toa be{e eden praveden ~ovek. Posle nekolku meseci rabota go sovladav zanaetot do stepen na {egrt. Duri i samiot bev v~udoneviden od postignatiot progres vo rabotata. Edno popladne dodeka gi ka{avev smesite za pe~ewe gazda [utkovci mi ka`a deka }e treba da se doteram zatoa {to }e odime vo poseta na glavniot Majstor, ili kako seu{te go narekuvaa Majstorot na retortite-Ilne. Od sekoga{ se pra{uvav kade gi nosi ciglite {to se za posebni klienti. Tie cigli nikoga{ ne se bea su{ele nadvor, od ostanatite rabotnici bev slu{nal deka se spremaat na posebno mesto vo ~udesnata pe~ka na Majstor Ilne. Nekade okolu sedum ~asot kve~erina [utkovci dojde so svojot avtomobil i trgnavme kon izlezot na gradot vo poseta na Majstorot Ilne. Bev zaprepasten koga vidov deka Majstorot ima ni pomalce ni pove}e nekade okolu petsotini kvadrati dvor poln so zelena treva, {to be{e mnogu kratko okosena. Vo toa vreme toa be{e znak deka ku}ata i posedot pripa|aat na Golemec ili na ~inovnik vraboten vo dr`avniot vrv. Se za~udiv kakov e toj Majstor {to mo`e da ne kopa niva i da sadi ne{to sosema neva`no kako treva.

82

Za nas selanite trevata mo`e{e da slu`i edinstveno kako hrana za `ivotnite. Ne mo`ev da zamislam deka trevata treba da ima estetska forma i ubavina. Majstorot be{e oble~en vo sina nametka i sosema odsutno go primi na{eto pristigawe, vratarot ne sprovede do rabotilnicata kade {to pe~kata be{e razgorena so seta `estina. Mojot gazda po~na da razgovara so nego za sosema obi~ni temi {to obi~no se vrtea okolu proizvodstvoto i trgovijita so ciglite. Vo rabotilnicata nema{e nikakvo mesto za sedewe, samo nekolku cigli koi {to spoeni davaa forma na klupa. Nekoj ~uden zamor me natera da sednam tokmu na tie cigli. Vo toj moment Gazdata i Majstorot me poglednaa so prekoren pogled taka {to morav da stanam i da se vratam vo prethodnata polo`ba. Znaeweto e edinstvena nagrada Gazda... Slu{nav kako Majstorot mu se obra}a na gazdata vedna{ posle moeto stanuvawe. Ajde sega da vidime {to e ova {to si go donel pri mene? Majstorot ja izvadi kalupkata od mojata posledna cigla i se zagleda vo nea. Fini agli, dosta cvrsta smesa ... Imal obid duri i formata da ja promeni . Koj e toj {to go napravil slednovo? Go zapra{a gazdata poglednuvajki kon mene. Otkako mu bev pretstaven trgnavme kon edna druga prostorija vo blizina na rabotilnicata. Vo prostorijata ima{e mo`ebi deset iljadi cigli, site bea naredeni na posebni polici edna do druga.

83

Pod sekoja cigla ima{e data i ime na tvoritelot. Be{e toa eden mal muzej na cigli. -Veruvaj mi, sum videl, i znam mnogu za praveweto na ciglite. Od nivniot nastanok pa se do posledniot industriski skok i napredok {to Zapadot go reklamira so bo`emnata revolucionernost na betonskite blokovi. Ve ubeduvam deka seto toa e edna golema glupost! Ciglata ne se pravi od cement! Toa e apsurd! Ne se soglasuvam, protestiram! Jas u~ev da pravam cigli pove}e od trieset godini, a ni{to pove}e ne znam ni denes... Sekoj den pominat so pe~kava e sosema nova sostojba! Se dobli`i do golemata pe~ka i po~na da frla jaglen so malata lopataka vo nea, mali plameni iskri prskaa nasekade okolu, dodeka mevot za vozduh duva{e mlazevi vo ognot plamtej}i go. Za nekolku minuti pe~kata go dostigna svojot maksimum. Majstorot ja zema mojata kalupka i ve{to ja stavi vo ognot. Za nekolku sekundi se slu{na praskot so kr{ewe . Jas ostanav v~udoneviden, mojata cigla ne postoe{e, namesto nea ostanaa nekolku grutki koi ~adea izneseni nadvor od pe~kata vo racete na Majstorot. Mojata reakcija be{e za~uduva~ki brza i so golema doza na detska ispla{enost, nebare }utek treba{e da jadam. Majstorot gi sobra nekolkute grutki so svoite race i sosema gi izroni. Dobar obid, moram da priznaam ...Nikako ne se otka`uvaj! Otka`uvaweto e najgolemata bolest na ^ove{tvoto!

84

A, sega, dozvolete da vi odr`am malo predavawe za prvata cigla napravena u{te vo hramot na Iroda. Be{e toa mnogu odamna, na planetava znaeweto im be{e dostapno samo na nekolkumina, rabotite se menuvaa edna{ na dvaeset godini, nema{e nitu po{ta, nitu golubi pismonosci. Obi~niot ~ovek be{e ostaven da umira kako nikoga{ i da ne bil roden. Vo toa vreme sekoja pobuna najsurovo se kaznuvala. Zborot Revolucija, ne postoel ni kako definicija. A kamu li kako praksa. Dodeka go slu{av kako zboruva znaev deka toa e ~ovekot {to ja kontrolira mo}ta na ovaa mala zaednica na ciglari. Dvi`eweto na racete mu be{e sosema koordiniran so trepkaweto na o~nite kapaci, elasti~nosta na teloto i refleksnite dvi`ewa poka`uvaa dolg i naporen trening ili podobro ka`ano vol{ebna istrajnost. O~ite mu bea sosema dlaboko postaveni vo liceto koe kako da ne poka`uva{e granica na starost. Edinstveno negovata seda kosa definira{e nekakva vozrast. Kako da be{e zastanal nekade pome|u pedeseta-ta i {eeseta-ta godina od svojot `ivot. A, velea deka ima osumdeset godini najmalku. Od toj den moite o~i i u{i bea vpereni kon Majstorot i ona {to toj go prave{e. Nabrzo bev premesten vo rabotilnicata kaj Majstorot kade {to prejdov od ~irak vo kalfa. Moeto znaewe od den na den stanuva{e se pogolemo i pogolemo. Eden den bev povikan li~no vo majstorovoto ateqe.

85

Primetiv deka na samiot vlez nad portata stoe{e eden natpis napi{an na latinsko pismo:"Nil nisi clavis
deest

Majstorot se pojavi na samata vrata i mi naredi da vlezam. Vo vnatre{nosta na prostorijata be{e sosema temno, edinstveno na mestoto kade {to nekolku crte`a bea izlo`eni, gore{e starinski luster so pet sve}i. Majstorot povika: -Pogledaj! Toa se skici na eden genij... Leonardo!^ovek cel `ivot se trudi da ja dostigne sovr{enosta a, taa vsu{nost le`i vo sekogo od nas... Misli{ li deka postojat tajni {to mo`am da ti gi prenesam? Nervozno se oddale~i do lambata, pa potoa ja zede so raka poleka dobli`uvajki se kon mene. Zastana to~no na eden ~ekor rastojanie, dr`ejki ja lambata tokmu vo visina na moeto lice. Podgoltna i po~na povtorno da mi govori: Znae{, Jas imav sin na tvoi godini, Toga{ bev kapetan na Prvata Orientalna Flota kade {to bev dosta po~ituvan i bogat ~ovek.. No, sepak ne uspeav da go vratam vo `ivot. Niti da go ubedam da go napravi toa {to e najdobro za nego. Moeto dete, voedno be{e i moeto najgolemo proma{uvawe... A mo`ebi i samiot sum kriv... Znae{ li zo{to? Go poglednav nesigurno, obiduvajki se da odgatnam. Za toa {to za se e potreben klu~! Ova }e ti bide voedno i odgovorot na natpisot {to go vide nad vratata...

86

Zapamti samo edno: Sekoja kreacija e mrtva ako nema du{a, taka e i so ciglite i se ostanato na zemjava. Du{a ... Bidejki tvojata trpelivost be{e pove}e od obi~na, re{iv da ti poklonam ne{to {to veruvam }e te potsetuva na mudrosta i istrajnosta. Vo racete po~ustvuvav ne{to so o{tar vrv i konec. Podocna otkriv deka se raboti za visok. Majstorot po~na nervozno da buri~ka po negovite xebovi. Od utre nema pove}e da raboti{ vo ciglanava, eve ti i ne{to pari dodeka ne najde{ ne{to {to }e ti obezbedi opstanok. I zapamti nema tajni! Slednoto utro bev povtorno na noze, skitajki po pati{tata od grad do grad. Na panoata stoea golemi plakati vo koi edna partija im objavuva{e vojna na gazdite i voenite profiteri, vo vozduhot se nasetuvaa promeni . Rabota uspeav da najdam dosta brzo, posle moeto za~lenuvanje vo partijata uspeav da zavr{am duri i fakultet, izgleda{e kako na sre}ata da i nema kraj. Posle nekolku godini dojde eden ~ovek od partijata i mi ka`a deka treba da odam vo nekoe malo mesto i da napravam reformi vo edna lokalna fabrika za cigli. Imeno, duri i posle prezemaweto na vlasta od strana na rabotnicite, ni{to ne odelo kako {to treba. Vo {est ~asot nautro dojde kolata na na~alnikot i trgnavme do mestoto.

87

Kako {to pove}e se dobli`uvavme do mestoto, se pove}e mi stanuva{e jasno za koja fabrika stanuva zbor. Toa be{e ku}ata na majstorot. U{te pri samoto vleguvawe vo dvorot na Majstor Ilne po~ustvuvav gu{ewe i nekakva bolka vo gradite.Toj ~ovek za mene be{e ne{to pozna~ajno od mojot Tatko.. Se pra{uvav dali voop{te e `iv. Sega na vlezot od kapijata ima{e postaveno stra`ar koj stoe{e so avtomat i ne pu{ta{e nikogo bez dozvola, nasekade bea istaknati znamiwata na partijata i golemi sliki od na{iot pretsedatel-dobrotvor. Sprovodnikot me zapozna so mesniot zastapnik i me odvede vo pogonot za pe~ewe, primetiv deka za istata rabota sega bea zaposleni deset pati pove}e rabotnici a kvalitetot na ciglata be{e sosema pod o~ekuvawata. Uspeav da doznaam deka starite rabotnici odbivale da rabotat posle javnata egzekucija na Gazda [utkovci, koj bil proglasen za neprijatel na poredokot. Majstorot Ilne bil prenesen vo edna od obli`nite bolnici za umobolni. Velat, deka od toga{ mestoto go bielo nekakvo prokletstvo i nikoj ne uspeal da napravi niti edna cela cigla, i pokraj novo kupenite ma{ini i pe~ki. Re{iv da go posetam majstorot {to e mo`no pobrzo. Ve~erta dodeka se trudev da zaspijam vo mislite mi navira{e likot na stariot Majstor, izrazot na liceto mu be{e sosema nepromenet no, so o~ite kako da saka{e ne{to va`no da mi soop{ti. Po~ustvuvav zlokobnost vo mra~niot rabotni~ki pansion so seta partiska dekoracija vo nego.

88

Treba{e da bidam sre}en, se vra}av da bidam rakovoditel na mestoto kade {to bev ~irak. Bev akademski gra|anin i mojata kariera do prvin treba{e da odi po nagorna linija. Koga samo }e se setam deka kako mlad selanec nemav niti eden par opinci da promenam za posebni priliki. Nikoga{ nema da go zaboravam mirisot od pot-ta na mojot Tatko ... Toj be{e neprestano ispijanet i ispla{en, eden den majka mi go fati vo ambarot so edno naludni~avo devoj~e, toa be{e i denot koga re{iv da go napu{tam rodnoto mesto. Koj znae {to }e napravev da ostanev so nego... Verojatno }e go ubiev. Utredenta rano nautro prvin go posetiv op{tinskiot {tab, kade {to dobiv dozvola da otidam vo okoliskata du{evna bolnica vo poseta na Majstorot. Bolnicata be{e edno sosema zapu{teno mesto smestena na stariot imot na Baron [ilkur. Iako palatata deluva{e sosema demolirano, se u{te se ~ustvuva{e elegancijata na dekadentnoto dru{tvo i rasko{ot na arhitektite {to ja bea proektirale istata. Na samiot vlez bev do~ekan od edna sestra sopartika koja {to vedna{ ja referira{e sostojbata na stariot Majstor. -Ne znam zo{to go posetuvate ~oveko?, Toj e mnogu lud, seriozno lud.. Mislam deka nikoga{ nema da izleze od tuka ... Vedna{ primetiv deka posetata predizvika sosema neo~ekuvano vnimanie.

89

Personalot rastrubi deka navodno sum dojden da go ubijam stariot, i sekakvi drugi bizarni skazni. Nekoi odea do tamu {to po~naa da me zamisluvaat kako nekakov komesar na nekoe tajno dru{tvo so golemi ingerencii. Pogolemi duri i od onie na partijata? Edna od upravitelkite me upati kon Pansionot B, informirajki me deka tamu e smesten mojot majstor. Za nekoe ~udo vo pansionot be{e ostaven stariot name{taj zaedno so ukrasnata tapiserija i cel dekor . Majstorot be{e smesten vo edna barokna foteqa i sosema odsutno prelistuva{e eden star ~asopis za avtomobili. Vlegov vo prostorijata i ~ekav da vidam dali }e poka`e nekakvi emocii kon mene, edna od sestrite mi re~e da vnimavam bidejki starecot znael da stane isklu~itelno opasen. Na moeto pra{awe zo{to e doveden vo senatoriumot dobiv sosema obskuren odgovor deka ednostavno poludel. Toj neprestano govorel za nekakvi konspiracii i tajni dru{tva. Ottoga{ partijcite re{ile da go smestat vo izolacija. Na vratot mu stoe{e edna pomala tabla na koja pi{uva{e: Lud sum od svoeto ra|awe. ^uvarot ja tresna silno vratata ostavajki me so sesrata. Jas ja zamoliv da me ostavi nasamo so nego. Prvoto ne{to {to mi dojde na pamet be{e da vidam dali }e me prepoznae. [to ako navistina e lud? {to ako vo mojata mladost sum ja povrzal negovata genijalnost na sosema druga strana.

90

Mo`ebi i samiot sum preteral vo precenkata na stariot majstor. Drugarive od komitetot sigurno imale pravo da go smestat vo ovaa institucija. Dodeka se pra{uvav kako da vospostavam kontakt so starecot slu{nav edno precizno pra{awe. -Uspea li da go dobie{ odgovorot na tajnite? -Tajni ima mnogu Majstore? Na koja od niv misli{... Me iznenadi ostrinata na postavenoto pra{awe. Mojot odgovor go raspolo`i i na{ata konverzacija se pretvori vo edna srde~na prijatelska sredba. Majstorot mi raska`a deka lu|eto od komitetot do{le, i bez nikakov respekt go uni{tile negoviot mal muzej na cigli vo negovata rabotilnica. Potoa za da go nateraat da priznae nekakvi apsurdi go primorale da raboti kako sosema obi~en rabotnik. Na moeto pra{awe kako se na{ol vo sanatoriumot, dobiv mnogu kratok odgovor: Podobro e da se odmoram otkolku da mu slu`am na narodot olicetvoren vo nekolku huligani i nerabotnici. Ne znam ni samiot {to to~no misle{e toga{ velejki mi go slednoto, no mnogu godini podocna, otkako mnogu vladi se promenija, nau~iv za {to se raboti... Majstorot mi dari eden poklon koj {to se sostoe{e od kartonska kutija. Mi naredi da se pogri`am za nego dopolnuvajki deka se raboti za negoviot li~en dnevnik. Vo kutijata ima{e kup hartii i pribele{ki koj {to toj gi napi{al sive izminati godini. Otkako go zavr{ivme razgovorot mi dade blagoslov i sovet da prodol`am so mojata misija vo fabrikata na Gazda [utkovci.

91

Pred da go napu{tam me zamoli da gi zasolnam ciglite na nekoe posebno mesto. Izvadi eden papirus od kutijata i mi ja poka`a vetvata na zidarite. Go slu{av kako so vnimanie po~na da ~ita od bele{kite vo dnevnikot. Vo eden mig prekina pa davajki mi ja vo race mi re~e da mu ja pro~itam. Taa glase{e vaka : Jas, koj sum roden, kako sosema obi~en i bezna~aen del od ovoj sosema apsurden kosmi~ki plan, se kolnam na eden Bog, koj so svojata dobrina i `estina nikoga{ nema da go izneveram, barajki od nego Mo}, Slava i Bogatstvo...Site tajni {to }e gi `neam vo Negovo ime, }e bidat samo Negovi i nikako dru|i ... Slava na tebe Bo`e, Praveden i Surov. Slava vo ime na site ostaveni vo burata i sre}ata, na onie koi nikoga{ nema da gi vidat znacite tvoi... Sre}ata neka bide na site, koi se blagi kon kaznata i redot... Zavr{iv otkako toj me prekina. Prodol`i da govori so monolog na ludak. Negoviot izgled dobi forma kako na nekakov staro-gr~ki poet. Slu{ajki go kako prika`uva, mu dadov sovet da ne preteruva so govorot. No sepak, dlaboko vo mene, mu zaviduvav na re~nikot i poetskata mo} {to toj starec, i pokraj godinite ja sodr`e{e vo sebe. Vo Boga mnogu ne veruvav, a takvo i be{e vremeto. Prodol`iv so mojata rabota vo fabrikata, i za nekoe ~udo rabotite posle mojata poseta na Majstorot stanaa mnogu podobri.

N'jzk: Zakletva

92

Mnogu naskoro istata fabrika }e stane edna od najdobrite vo zemjata, uspeav nekako da ja protnam tradicijata so novotijata . Vo fabrikata, blagodarej}i na moeto insistirawe muzejot na cigli be{e vraten na svoeto staro mesto. Denes denovite na slavata se mnogu odamna zad mene. Ostana samo visokot na Majstorot i negoviot dnevnik so mali tajni. Sega mnogu pove}e imam vreme da razmisluvam za golemite tajni, no Majstorite se seporetki i poretki... Starecot verojatno }e govore{e u{te dolgo da ne se otvore{e vratata od ordinacijata. Kiko go prekina pu{tajki go da vleze kaj doktorot. Za nekoe ~udo glavata pove}e ne go bole{e. Pogledna kon ~asovnikot. Samo trieset minuti ... Zabele`a vo sebe napu{tajki ja poliklinikata. Na izleguvawe kupi semki od pred-poluklini~kite semkari i ednostavno zamina od tamu.

93

Sredba

Gandor go inicira{e motorot na letaloto spremno ~ekajki da se zapalat svetlata na pokazatelot {to vode{e kon patot "Gali~ka Avenia"; Toj treba{e da stretne nekogo, a ne mu go poznava{e nitu likot-nitu pak imeto. Tajniot agent Serio`a mu go poka`a planot na deluvawe i mu ostavi edna mapa koja {to treba{e samo da ja v~ita vo kompjuterot na voziloto. Na monitorot {to be{e smesten vedna{ pod upravuva~ot se ispi{a mapata na reonot 6; Pomisli deka taa lokacia mora da e nekade vo Evropa, poto~no nekade okolu mediteranot; Brojkite od eden do deset bea rezervirani za evropskiot kontinent, toa go znae{e od negovite brzi obuki po navigacia. Toj ja stavi kartata za v~ituvawe i se otpu{ti ~ekajki ponatamo{ni instrukcii od bazata. Nego sosema go izluduvaa tipovi kako Serio`a, ponekoga{ razmisluva{e da mu ja otkine glavata tokmu poradi taa neverojatna vozdr`anost i presmetlivost {to toj ja poka`uva{e so golema sigurnost i non{alantnost. Serio`a i pokraj celata vozdr`anost ne gae{e golema doverba kon Gandora tuku na nego gleda{e kako na eden maligen nikakvec so pomalku morbidni idei. Agenturata ima{e potreba od lu|e kako Gandor, inaku toj li~no ne bi go toleriral ni pet minuti vo svojata edinica.

94

Gandor sebesi se gleda{e kako eden vizioner i mistik na sprema ostanatite vo slu`bata. Toj ja napu{ti sopstvenata zemja i be{e prinuden da bega od zakonot poradi edna mala i idiotska {ega {to tamo{nite slu`bi ne mo`ea da mu ja zaboravat; ~lenot: 12222 od zakonikot ka`uva{e deka ne odlo`no treba da slu`i deset godini zatvorska kazna poradi naru{uvawe na carinskiot protokol br 29. od slu`bite na konfederalnite carini. Negovoto begstvo be{e pomognato od tainstvenata "lo`a 9", koja podocna se ispostavi kako tajna slu`ba na ministerstvoto na Kazaria. @ivotot po~na da mu stanuva pokomliciran od koga i da e; negovite mlade{ki ideali bea nepovratno ostaveni da plivaat vo cevkite na odvodite za fekalii. Toa {to edinstveno mu be{e blisku do se}avawata se sostoe{e od reciklirawe na fotografii i fajlovi so informacii od negovata mala zemja. Ja sonuva{e taa mala i za nego kolneta zemja. Be{e re{en eden den da se vrati i da se odmazdi vo ime na celiot vselenski apsurd. Ximi Higinz.. povtoruva{e sekoga{ koga }e pomisle{e na sopstvenata zemja i qubovta {to be{e zgasnata tamu nekade vo imaginativnata fikcija po ime Makedonija. Negovoto me~taewe go naru{i ostar zvuk {to pristignuva{e od stranata na podot, teloto na letaloto po~na da vibrira; kompjuterot gi dava{e poslednite presmetki pred katapultacijata {to treba{e da sledi za nepolni deset sekundi. Na ekranot se pojavi profil na identifikacija so napomena za celta na negovata misija. Mesto na destinacija seu{te nepoznato. Go

95

slu{na hibridniot glas na kompjuterot; Za mig se zapra{a kako e toa mo`no, bidejki letalata bea konstruirani edinstveno za letovi na planetata zemja. Se slu{na silen prasok koj {to go ozna~i katapuliraweto na letaloto; Nabrgu letot dobi smiruva~ki tek, edinstveno slikata na monitorot i tonskiot modulator go naru{uvaa eterot vo letaloto. Imeto na liceto {to treba{e da bide egzekutirano be{e navistina posebno. Gandor se trude{e da ja povika sopstvenata memorija no toa nikako ne mu uspeva{e. Kakvo e toa ime Kuru Kafa? Se pra{uva{e dali e toa ime na nekakov persiski idol. Ne, toa ne mo`e{e da bide povrzano so Persija. A mo`ebi ima hebrejski koren... Dodeka se izma~uva{e da go dekodira imeto, go slu{na kompjuterot kako po~nuva da go ~ita izve{tajot za liceto ~ija {to fotografija ja gleda{e na monitorot; Laden Glas pome{an so metalno struewe, po~na da go ipolnuva eterot vo malata kabina od brodot. Glasot modulira{e otprvin so sporo tempo, za da vedna{ posle nekolku minuti bide zamenet so forma na pone`en, skoro `enski glas, koj {to po~na da repetira niz telata za vibrirawe na zvukot. Tonot po~na da te~e vo metalnata kapsula na brodot poklopuvajki go siot ostanat zvuk; Na monitorot se poka`aa slednive poglavija: -Predmet: Kuru Kafa. -Nativni elementi: -Parentalni generalii: -Ideolo{ka prosificiencija na subjektot:

96

-Generalii i nasledni bolesti: -Astrolo{ki kodeksi: -Misii vospostaveni na neutralno tlo: Referencite se vrtea ni`ejki se na Gandoroviot monitor, na odale~enost od triesetina jardi se gleda{e odsjaj od svetla koi {to naizmeni~no rotiraa menuvajki gi boite od plavo kon zeleno.Letaloto nabrzo treba{e da sleta.. Gandor po~na da se sprema za voobi~eniot protokol {to se izvr{uva{e od stanica na stanica niz celata planeta vo site mo`ni polo`i na Lo`ata 9.

97

Kuru Kafa, podzamislen odedna{ uspea da se seti na edna stara prikazna od svoeto detstvo. Taa prikazna kako konstantno da pliva{e vo negoviot na momenti opsednat um. [to ima toj da ramisluva za kosmogonijata, si pomisli... Pa, neli kosmogonijata se kosi so sematerialnoto. Kuru Kafa vo svoite najracionalni agoniii uspeva{e da najde vreme za teorijata na postoeweto i metafizi~kiot bezkraj. Toj dlaboko vo sebe posakuva{e da mu se slu~i ne{to {to }e go promeni negoviot izgladnet materijalisti~ki koncept na "pustina". Taka ja narekuva{e sostojbata vo koja se nao|a{e ve}e podolgo vreme. Toj be{e prakti~no zaroben vo neizbe`nosta na nau~nata suludost i tezite za postoeweto na bo`estvenoto. Negovata podelenost ode{e do tamu {to toj pove}e ne znae{e dali voop{te treba da reagira na materijalnite pojavi na na~in na koj toa go pravea ostanatite Lu|e. Ednostavno se gube{e vo mislite kritikuvajki se {to }e stigne. Se slu~uva{e vo eden den toa da bide vladata za da vedna{ posle nekolku ~asa celiot negov gnev da pobegne vo pravec na noviot koncept za ureduvawe na sistemite, {to be{e propagiran od strana na svetskata elita.

98

Takvoto antagonisti~ko odnesuvawe obi~no doveduva{e do brojni konflikti so sredinata i kako po obi~aj zavr{uva{e so golemi pijanki koi {to bea organizirani od negova strana. Vsu{nost, celata revolucionernost na Kuru Kafa znae{e da zavr{i so simptomi na glavobolka i vo najdobar slu~aj so povra}awe na obemnata hrana {to be{e konzumirana na istite pijanki. Kuru Kafa se ~ustvuva{e krajno voznemiren {to vo posledno vreme rabotite dobivaa eden sosema obi~en tek. Za nego tolku obi~en, taka {to po~nuva{e da dobiva mali nervni napadi koga go pra{uvaa {to raboti. I kako seto toa da ne be{e dovolno Toj znae{e da ispie navistina pove}e od kolku {to i samiot o~ekuva{e. Negoviot glas, so smiruva~ki i na mig zakanuva~ki ton znae{e da gi voznemiri gostite vo galeriite. Kako mlad ~ovek go izu~uva{e Kuranot, no toa mu panda nekako te{ko pa se zadovoli so {turo-slikovni~ko izu~uvawe na Biblijata. Ne{to podocna po~na da se zanimava so latinskiot jazik za da na kraj se zadovoli so ~itawe na erotskoeruditska literatura. Met~ae{e da otvori sopstvena galerija eden den. No i toa ne mu be{e dovolno silno da go odr`i vo konstantna napnatost i `elba da stekne materijalna mo}. Bidej}i da poseduva{ sili, toa za nego zna~e{e ne{to {to ne nosi ime, ili treba da bide ~uvano vo najgolema tajnost. Nabrgu se otka`a od karierata. Se vo ime na potragata po mo}ta. Tragaj}i, zavr{i vo odelot za vnatre{na kontrola, na informatorskiot divizion na policijata.

99

Negovite zada~i se sodr`ea od sobirawe na neva`ni podzemni prikazni pa se do zadol`itelno ~itawe na {und literatura. Verojatno na svoi dvaeset godini ova bi bilo najdobroto rabotno mesto {to bi mo`el da go zamisli no vo policijata rabotite sekoga{ se vrtea vo sprotivna nasoka, vpro~em kako i vo `ivotot; Ednostavnost na najdobro ka`an na~in. Napravi da bide ednostavno! Mu vele{e negoviot predpostaven, Majorot Deskustibus. Po cel den {eta{e po kancelarijata raduvajki se duri i na najmaliot {um {to }e go slu{ne. Tokmu denes mu se slu~ija tolku neverojatni raboti, vklu~uvajki ja slu~kata vo Kasa De La Truba* , so su{testvoto na imaginacijata. Odkako se pribra, celiot ozaren od slu~kata vo gradinata pred toaletite toj uspea da vleze povtorno vo dvorot na Kasa de la Truba. U{te pri samoto vleguvawe primeti deka svetlata bea prili~no razli~ni od onie na koi se se}ava{e koga ja napu{ti masata na koja {to sede{e. Dvete postari Gospo|i i ponatamu sedea na istata masa, samo {to ovoj pat tie deluvaa mnogu pomladi. Nivnoto smeewe dobiva{e angelski prizvuk koj {to ima{e muzi~ka poetika sli~na na onaa od "Stra~kata Aramija" na Rossini. @enite blikaa so tainstvena sre}a.

Kasa de la truba.: Ku}ata na truba~ite- vo sloboden prevod, se misli na ku}ata na veselite truba~i od strana br: 54.

100

Ednata od niv neverojatno mu nalikuva{e na negovata tetka; toj se se}ava{e na negovata tetka kako na slika od nekakov plakat, koj {to odava celosno i postojano ~uvstvo na postoewe, pome{ano so se}avawa na rodninska milost. Na samiot kraj od ve~erta, Kuru be{e relaksirano opianet, toj dobi kompletna predstava vo Kasa de la Truba. Gi namesti racete na astalot, i ja legna glavata vrz niv taka da pogledot mu be{e vperen kon yvezdite. Vo vozduhot, se ~ustvuva{e miris na prolet i magija. Od zvu~nite kutii, izleguvaa ne`ni noti odsvireni od guda~ki orkestar vo pridru`ba na eden tenor i alt. Glasovite od vokalite go donesoa do sostojba na nirvana vo migot koga na samiot kraj od od arijata altot nenadejno so mala muzi~ka drama dojde do visokiot C. Duva~kata linija go potisna altot koj poleka po~na da se odale~uva , ne`no parajki go harmoni~no-kontroliranoto kre{endo na violinite, pomognati od neobi~nata ti{ina {to ja dopolnuva{e gletkata, kon neboto polno so yvezdi i pra{awa. Istite onie pra{awa koi niz vremenskiot tunel gi postavuvaa site negovi predci koga i da e-rodeni na ovaa planeta. Me~taeweto go odstrani sekoe ~ustvo na strav {to nekoga{ go be{e pomislil. Se razbudi nekade okolu izgrej sonce- celiot razligaven od zna~itelno ispienoto koli~estvo na alkohol. Na negovoto lice se odslikuva{e pogled na ~ovek koj {to go mrazi celiot svet; Kuru Kafa mora{e da raboti u`asni raboti vo pogolemiot del od negoviot `ivot.

101

Sekoja novo najdena rabota za nego zna~e{e novo kompromitirawe i sebe`rtvuvawe. Toj saka{e da `ivee od ne{to {to }e mu pri~inuva postojano zadovolstvo; ne{to koe }e mu go naso~i `ivotniot i kreativniot `ar. Vo tekot na celiot svoj `ivot go analizira{e na~inot i stilot na koj bogatite i "uspe{nite" lu|e uspevaa da go postavat kako definicija za sopstvenata egzistencija i uspeh. Sitni, mali, nikakvi lu|e; "Lu|e bez senka": Kako se'u{te znae{e da gi nare~e negovata najdobra prijatelka Lilit. Pravata vistina se sostoe{e vo toa da mu se zaka~i{ na sistemot na najdobar na~in, ako toj voop{te postoi. I seto ova treba{e da bide motiv vo ime na "^ove~koto"?! Da se bori{ vo toj svet na mali ~ove~iwa koi {to neumorno brojat zeleni banknoti, i ja pumpaat planetata so neizmerno koli~estvo na otpad; Vo koj, ("~udesniot otpad") se krijat site najsveti tendencii i voedno lagi-na "elitnata ~ove~ka kasta", ako taka mo`e{e da ja nare~e... Toj izgovori eden prekrasen zbor: "Tavekul"! Izgovorenovo ne mo`e{e da se prevede so soodvetno zna~ewe, tuku mora{e da podrazbere cela edna situacija na slu~uvawa od koi treba da se izvle~e pouka. Kuru Kafa nara~a kafe i otkako go ispi se upati kon negovata kancelarija koja {to be{e locirana vo samiot centar na gradot.

Arab.: Tavekkul. ( Potpirawe na Allah ) Stanuva zbor za potraga po zasolni{te kaj Boga i pokoruvaweto na sprema Nego pred da nastapi smrtta. Smrtta e vistinskoto razbirawe na pri~inata i sudbinata.

102


Treba{e da se najdat na terasata od hotelot " Metropol". Gandor saka{e da ja ozna~i sredbata so eden "`abji reunion", taka toj go nare~e povtornoto gledawe so Elifa . Sredbata treba{e da zeme mesto vo restoranot "Ezerce". Elifa obo`uva{e da jade `abi. Edinstven problem so `abite vo Makedonija be{e takanare~eniot `abji sindrom. Ovoj sindrom ponekoga{ nose{e ~uden sajd efekt na kompletna euforija pome{ana so izlivi na nesovladlivo smeewe. Toa vo Skopje go narekoa : "@abji Sindrom". Gandor po~na da se ka~uva po skalite {to vodea kon terasata vo Metropol hotelot. Dodeka se ka~uva{e po skalite mo`e{e da pomirisa {to se odviva na sekoj sprat poedine~no. Gandor ima{e ~ustva koi {to bea doneseni do absolutna intuitivnost, toj be{e idealen voin. Kone~no izleze na terasata od hotelot; be{e pet do sedumnaeset ~asot. Toj prosto ne mo`e{e da poveruva vo toa {to go gleda; go gleda{e istiot grad {to go be{e napu{til pred celi dvaeset godini. Za seto vreme dodeka gleda{e kon gradot edna misla konstantno mu se povtoruva{e: Zo{to e povtorno tuka? Zarem e mo`no... si re~e na glas. Elifa be{e edinstvenata vo koja {to ima{e doverba vo ovoj grad.

Ezerce.: Restoran vo gradskiot park na grad SkopjeFiroMakedonija

103

Toa be{e devojka koja {to vo toa vreme rabote{e vo ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Taa istata, mu obezbedi dozvola za emigrirawe vo stranstvo. Gandor go oslu{na veterot {to be{e zaduil kon nego i zapo~na so negovoto ritualno dvi`ewe vo krug. Naslu{a nekakov {epot koj poleka so brzina na vetar {to se prekr{uva vo zavet, zazvu~e na Angliski jazik: Im A Sleep Walker... Ova be{e edniot del od lozinkata na Elifa, taa go ~eka{e odgovorot od drugata strana. Gandor vo toj mig potvrdno izre~e: Im A Dream Walker...Tie odprvin se nasmeaa, za da posle samo nekolku miga ne si otr~aa vo pregratka. Elifa otkako go projde formalniot del od sredbata odedna{ go zapra{a Gandora: Ima{ li pari?! Mene o~ajno mi trebaat pari. Bi sakala da imam pove}e slobodno vreme, no mi trebaat pred se Pari! Gandor ja pogledna so iskrena zainteresi-ranost, upatuvajki pomalku zamislen ton vo konverzacijata: Parite se eden veli~estven moment mila moja! Jas, sekojdnevno i sam se pra{uvam, neli e seto ova vsu{nost za Pari?! Zastana so naglasena dramska figura, krevajki go edniot prst vo vozduh, za da povtorno zapo~ne da govori: Pogledaj se? Ne li ti e `al za ne{to sosema drugo? Zamisli kolku e golema planetava.

N'jzk: zaduil. : Vo Makedonski prevod: Zaduval. Eng.: Im A Sleep Walker; Prevedeno na Makedonski: Jas sum [etatel -Spanko. Eng.: Im A Dream Walker; Prevedeno na Makedonski: Jas sum [etatel-Sonuva~.

104

Ima mnogu da se vidi. Zarem ne?! Silno go skoncentrira svojot pogled vrz Elifinite o~i. Pritoa toj ostvari mala dinamika so dvi`eweto na svoite dve race, za da na samiot kraj povtorno zastana so edniot vperen prst. Trgnaa kon izlezot na Metropol-Hotelot, spu{tajki se po metalnite skali koj {to treba{e da bidat dizajnirani za vo slu~aj na nu`da. Dodeka se simnuvaa po skalite Elifa go ubeduva{e Gandor-a da napi{e pismo na pokajuvawe kon makedonskiot narod, no ovoj toa go vide kako sosema ludo i nepotrebno. [to bi imal toj da mu se izvini na eden narod? Se zapra{a prvin vo sebe pa potoa vikna na glas: I, za {to? Te molam treba Jas! da mu se izvinam na Narodot?! Makedonski, Kazarski i.t.n... Alifa malku podrazmisli pa vedna{ mu odgovori: Treba toa ednostavno da go napravi{! Toa e, kako eden vid na ~istewe! ]e vidi{, Stori go toa! Go projdoa maliot plo{tad, pa prodo`ija dol` noviot objekt na po{tata, za da na samiot kraj izlezat na kejot od Rekata Vardar. Gandor go obo`uva{e ovoj del od rekata. Tuka taa dobiva{e sosema urban i voedno div karakter, ne{to {to toj ne mo`e{e da si go objasni so zborovi. Vleze vo eden zbunuva~ko antagonisti~ki vtrtlog na sebeispra{uvawe. Dali toj navistina treba da mu se izvini na narodot? Za toa {to e toj-proteraniot! Toj koj navistina ja saka ovaa Zemja! Zemjata na Aleks'ndr-a i S'linceto.

105

Vo toj mig Elifa go prekina, potsetuvajki go na kategorijata vreme: Jas se izvinuvam, no mislam deka vie ste eden obi~en i pateti~en iluzionist. Ka`anovo Gandora za malku ne go dotera do granica na pani~no smeewe; Toj po~na brzo da govori: Dali vie `eno veruvate vo ne{to? Ste se zapra{ale li nekoga{ deka svetot po~iva na idealnite pari!; a, toa se vsu{nost: Idealnite lagi! Ovaa teorija mi godi tolku pove}e, {to obete lagi gi praktikuvam vo perfekten balans-ednata so drugata... Alifa zastana i pronajde edno pogolemo ise~eno par~e od drvo, na koe posle nekolku miga sedna, prekinuvajki go: Moram da ti priznaam, ti mi izgleda{ malku ~udno?! Kako ne{to sosema da ti izbri{alo se! od toa {to bi mo`el da go nare~e{ mozo~na ostato~ina! Zapali cigara, i prodol`i so istiot ton: ]e ti re~am samo edno, sega bi mo`ela da ti gi citiram Hese, Markiz De Sad, Apoliner i Gete! No toa nema da promeni ni{to! Mene o~ajno mi trebaat pari! Celata nervozna, zapali u{te edna cigara. Gandor se odale~i od nea na nekolku metri i po~na da pretura po negoviot zaden xeb, vo rakata ima{e eden portmone od koj izvadi ne{to kako: "karta d' el'ta" Toj prodol`i da govori so smiren ton: Znae{ li kade ima ma{ina za pari? Kolku ti trebaat, sto iljadi? ]e ti dadam. Odime! Gandorovite sigurni dvi`ewa i samouvereniot ton malku ja smirija Alifa koja {to progovori so zagonetno pomiruva~ki ton:

Novo J'zk.: Elitna karti~ka, karti~ki koi se koristat za robni i pari~ni transakcii so cel da se odbegne gotovinskoto pla}awe.

106

Ajde, za po~etok da izvadime dovolno za ve~erata! Nastana ti{ina vo koja se poglednaa i dvajcata, mirisajki go vetrot na Oktomvri; toa za sekoj {to go poznava toa ~ustvo na pe~en ajvar, znae deka toa e najdobroto vo ovoj Grad; mirisot na "Gitanskoto Leto" (ili na tie {to sakaat da peat, ne mislejki na toa {to }e se slu~i utre)... Gandor i Alifa izvadija pari od eden avtomat {to po nekoja slu~ajnost rabote{e pa, potoa pojdoa vo pravec na "Restorantot Ezerce".

Kuru Kafa nemo stoe{e pred eden golem monitor vo centralnata stokovna ku}a, negovoto vnimanie go odvle~e {outo na novinarot Akadem Stupidov; eden od pouspe{nite novinari na K12 TV. Novinarot najavi reporta`a od edna interesna slu~ka vo restoranot Ezerce. Eden par re{il da go odkupi siot restoran, vo vreme traewe od edna godina, so cel da bide prebivali{te na bezdomnicite vo zemjata.

Se misli na " Cigansko Leto" ili na toj period od godinata {to Britancite go narekuvaat Indian Summer, a toa e vsu{nost kaj niv: Fall ili: kasna esen, pri nas.

107

Interesno be{e {to liceto so koe {to se vode{e intervjuto, postavi uslov za skitnicite. Skitnicite od gradot i okolijata, koi {to }e donesea potvrda od lekar za prele`ani veneciski bolesti, mo`ea da dobijat besplatna stipendija za spremawe na doktorat, po predmetot: "Sofisticiran Kanibalizam So Egzaktna Aramika" na univerzitetot vo Ajvana. Imeto na dobrodetelot ostana obvitkano pod prevezot na misterijata. Toj gi ka`a samo inicijalite: G. I. Me|u drugoto, izjavi deka mu se izvinuva na narodot poradi svojata anga`iranost vo raznite agenturi na stranskite dr`avi i pred da zavr{i so govorot, se slu~i ne{to u{te poapsurdno: Toj prizna deka e dojden da ubie nekogo, i deka toa nema da go stori bidejki e sit od ubistva. Kuru Kafa slatko se nasmea na toa {to go vide na monitorot, vo desnata raka go dr`e{e negoviot omilen sendvi~ so pe~urki i `abji ple{ki. Tokmu koga saka{e da se simne so elevatorot toj po~ustvuva silno tresewe na tloto i voznemirenost kaj ostanatiot del od posetitelite. Treseweto potraja celi ~etirieset sekundi, vo konstantnost od mo`ebi 5 Rihtera. Odedna{ nekoj silno go kutna na zemja, negoviot sendvi~ se strkala po elevatorot preturajki se po podvi`nite skali. Posetitelite od gornite spratovi tr~aa vo stampedo gazejki go po ekstremitetite i po teloto; kako za nekoe ~udo vo objektot seu{te ima{e elektri~na energija i toj se dobli`uva{e do krajot na elevatorot. Naskoro po~ustvuva jak bol vo predelot na prstite.

108

Bolot {to go po~ustvuva nabrzo gi blokira negovite centri vo mozokot i toj izgubi svest. Se razbudi celiot o{amuten, pod dejstvo na jak anestetik, negovite race bea vo zavoi. Kako od dale~ina go slu{a{e komentarot na doktorot {to be{e vo blizina. Doktorot so nasmevka go pra{a dali sviri pijano. Toj odgovori so edno dolgo-ne. Doktorot mu ka`a deka toa e odli~no zatoa {to na negovite race ni{to ne im fali no, negovite prsti sepak nema da funkcioniraat kako {to funkcionirale porano. Sre}na okolnost bila {to elevatorot bil opremen so senzori, i prekinal vedna{ so rabota, otkako negovite prsti vlegle vo procepot. Na krajot od bolni~kata odaja se slu{a{e glas od televizor. Kuru ne mo`e{e da poveruva, toa be{e taa ista reporta`a na Gos. Akadem Stupidov, za parot od restoranot i skitnicite. Toj gi zatvori o~ite talkaj}i po tavanite na sopstvenite misli, ne znae{e zo{to no se ~ustvuva{e mnogu sre}no. Od stranata na ulicata se slu{a{e bukata na pladnevniot soobra}aen mete`. Lu|eto iznervirano dovikuvaa eden na drug uli~ni pcovki, trudej}i se da go izbegnat stresot na postoeweto. @ivotot go vrte{e svojot ordinaren plete` na sudbini i intrigi pome{ani so lagi. So~ni lagi... Tragi~ni lagi...Sitni lagi... Sme{ni lagi... Kosmi~ki lagi.

109

^ovekot {to nikoga{ ne spie{e

Na vizit kartata be{e ispi{ano so golemi bukvi Dr. Sosimo Nguaba iscelitel i istra`uva~ na podsvesnoto Uredno ja vrati vizit kartata vo portmoneto i go zastana prvoto taksi vozilo {to go sretna po pat. Lori Cicijan so godini ima{e problemi so spieweto, negovoto zdravje i pokraj dobriot fizi~ki izgled be{e prili~no naru{eno. Ve}e podolgo vreme ~ustvuva{e neodolliva `elba da zaspie kako i site normalni lu|e no, toa se pomalku se slu~uva{e. Toj re{i da menuva lokacii, kontinenti, lu|e, naviki. Ni{to ne mo`e{e da pomogne, otkako }e legne{e umorot i nesonicata go vnesuvaa vo eden svet poln so strav, dilemi i paranoi koi na samiot kraj obi~no rezultiraa so aritmii i napadi na asma. Otkako }e stane{e od krevetot po~nuva{e ritmi~no da sobira tro{ki po sobata se do isto{tuvawe. Vo tie migovi toj posakuva{e da bide visoko na neboto vo nekoj moderen erbas koj {to }e kru`i okolu zemjata i nikoga{ nema da sleta. Saka{e da gi gleda pejsa`ite od visina. Tamu gore za nego vistinite bea sosema inakvi, oslobodeni od te`ina i borba.

110

Otkako taksi voziloto go napu{ti avtopatotot toj i voza~ot se upatija vo pravec na Wu Bata, mesto koe pomalku nalikuva{e kako predgradie na Los Angeles, so taa razlika {to pogolem del od naselenieto be{e crno i vozduhot be{e nepodnoslivo vla`en. Lori iako nalikuva{e na belec be{e me{avina pome|u dve rasi. Vo nego te~e{e korejska i holandska krv. Toa nikoj ne mo`e{e da go primeti. Negoviot taftonski lik i sitnite svetlo plavi o~i, pove}e govorea deka ima nekakvo galsko ili vo najmala raka slovensko poteklo. Za Dr. Sosimo dozna od eden lokalen crnec koj {to rabote{e za negovata kompanija. Toj ne veruva{e vo {amanizam i voop{te ne be{e religiozen ~ovek. Veruva{e edinstveno vo svoite tupanici. No Kurfavela, crniot kolega go ubeduva{e deka ovoj: Sosimo e navistina ne{to posebno. Na pixn ingli{ mu vele{e: Si, Bos mi no laj-dis gaj King*. Kurfavela go ~eka{e na dogovorenoto mesto. Toj so nasmevka na glu{ec ispeglan so oksigenski aparat ja otvori vratata od taksito i vleze vo nego. Taksistot somnitelno pogledna vo pravecot na Kurfavela a ovoj po~na da mu objasnuva ne{to na Bantu dijalektot. Nabrzo pristignaa do edna delnica koja {to vode{e vo pravec na xunglata i patot po~na da stanuva dosta grub na mesta popolnet so golemi virovi i kal. Kurfavela mu se nasmea na Lorita i mu objasni deka ordinacijata na doktorot e vo blizina.

Da Gazda ja ka`e i ne la`e ovoj bide Car

111

Patot stanuva{e se po te`ok i tie moraa da zastanat. Lori mu objasni na {oferot da pri~eka na edna poqana i deka }e bide dobro platen za negovoto trpenie i trud. Nabrzo Lori i Kurfavela trgnaa pe{ podlaboko vo Xunglata. I navistina posle nekolku stotina metri Lori zdogleda nekolku pe~i-komarnici* koi {to praskaa so sina svetlina vo no}ta. Toa be{e znak deka vo blizina se navo|a nekakov objekt. Gi pominaa pe~ikomarnicite i posle nekoe vreme izlegoa na edna {irinka koja be{e ogradena od trski i razni vidovi na drvja. Vo vnatre{nosta na dvorot be{e locirana edna gradba seta osvetlena so ogan od fakli, do nea se pristiga{e niz eden tunel koj izobiluva{e od najrazli~ni tipovi na feti{i izdelkani od drvo. Lori po~ustvuva jaka mirizba koja vedna{ go inhibira i mu pri~ini ~ustvo na odbojnost i suspicija kon mestoto. Kurfavela go potturna so seta toplina, objasnuvaj}i mu deka toa e samo prva impresija. Lori go pogledna i jalovo izjavi deka bolesta ne poznava sram, toj se po~e{a po glavata pa prodol`i da ~ekori po prostorot. Kako navleguvaa vo vnatre{nosta na prostorot Lori se ~ustvuva{e sosema iznemo{teno i bolno. Doktorot, ili podobro re~eno vidarot siot oblean vo pot sede{e na edno malo kolonisko plasti~no bure i se poleva{e so nekakva smesa. Toj voop{te ne obrna vnimanie na novodojdencite.
*

Svetilki za eksterminacija na insekti

112

Vo hodnikot ve}e bea smesteni nekolku bolni ili ma|osani, koi izgledaa kako da progoltale pogolema doza na meskalin. Kurfavela pristapi kon doktorot i po~na da mu govori ne{to od pristojna oddale~enost. Otkako go isslu{a Dr. Sosimo toj se ispravi siot obvitkan vo parea. Prvata impresija {to Lori ja dobi nabquduvaj}i go-be{e deka doktorot te`e{e najmalku sto i pedesetina kilogrami. Ne{to podocna gi zdogleda negovite testisi koi {to bea ne pomali od fudbalska topka. Ovoj fakt go natera da razmisluva za {egite {to toj gi slu{a{e od eden negov prijatel po ime Kuma-hobec. Toj poet i torlak-megaloman znae{e da mu pee pesni koi {to bea neprevedlivo sme{ni. Za nekoe ~udo Dr. Sosimo, koj inaku se ispostavi deka doktoratot go spremal vo nekoj grad po ime Kumanovo, vo nekoja za Lori sosema nepoznata zemja. Po~na da govori na nekoj jazik za koj Kurfavela re~e deka toj e edinstven stranski jazik koj Dr. Sosimo go znae. Toa be{e nekakov jazik koj na Lori najmnogu mu nalikuva{e na ruskiot, koj toj go be{e prou~uval na univerzitetot. Kurfavela preveduva{e od Bantu a doktorot govore{e. Vo eden mig toj se svrte kon Lori i po~na da govori... Videja sm bolne od mane u klkove, kratija sam gi dlake u prsa od magare no, nism videja koji majmun ti gu obrija glavu tuj bela~ku i tele{ku!

113

I se}am se na studije u Kumanovo na Juniverziti: Si Govedo Edju}ej{n ss poete i nihove pisce kad gi pri}av pri}e wihove glupe i nedovetne... Oni mi reko{e: Sosimo... od tebe doktor ne postaje. Ti ni si u stawe ni prase da ga izle~i{-a kamu li ~oveka da gu ulekue{... Pa, sreja sam jednog takozvanog intelektualcafar-macona koj mi gi htede da gi da najve}e frustracije od pokazivawe na te krpiie-kumanovske. Svi poeti sk se na|o{e... A ja ss jaja kakvi mi gi vidi{ ( poka`uva kon negovite testisi) ma|iju va{u vi ga znam, a vi moju avetiwe nikaj ne bu...

114

I slu{ah gi Ja teorije va`ne koje od maloga mozga gi baca{e te ~avke bolesne... Pa im se nasmejah i vratih se natrag u Niger, tuj da si budem Mag. Zo{to kako re~e onaj Rus: Boqe budi u selo sam nego ss goveda u grad... Ajde ~edo sk da si popije{ ovaj napitak... Doktor Sosimo po~na da polni edno kan~e so nekakva zelenikava te~nost koja {to seu{te isparuva{e. Nabrgu posle toa Lori be{e udobno navalen na edna od foteqite koi {to bea smesteni nasproti doktorovata. Dr. Sosimo go pogledna Lori so ~udewe, i otkako primeti deka ovoj seu{te sedi zede eden platanos i go udri so nego po glava. Lori se ispravi podnaluteno, no doktorot nabrzina go kutna na zemja. Lori so seta te`ina lupna na podot. Saka{e da ja krene glavata no kako da ima{e vo nea olovo. Toj ostana da le`i i da go mirisa toj zemjen pod koj u{te pove}e mu ja odzema{e silata. Siot pod kako da be{e eden golem nu`nik po koj verojatno Dr. Sosimo mokre{e... be{e poslednoto {to go pomisli pred da ja izgubi svesta. Sosimo mu se frli na grb i po~na da tancuva po nego podpevnuvajki nekakva crne~ko{panska mastraf{tina. Lori be{e vo dlaboka narkoti~ka paraliza, negovoto telo pove}e ne funkcionira{e.

Esp. Platanos: crn patlixan

116

Edinstveno svesta mu plove{e po prostorot nazad i napred kako izluden ~asovnik. Toj se vrati vo vreme na detstvoto. Se najde sebesi vo negovata tatkovina kako go pominuva mostot na samovilite. ^ekore{e zaedno so negovata baba Mudra od Romanija. Taa be{e dojdena vo poseta na posedot na Cicijanovi da go vidi tokmu nego, maliot Lori. Tie odea kon hramot na pravoslavnite. Lori se raduva{e na faktot deka ima baba i deka }e odat bilo kade. Babata Mudra ima{e neverojatni sini i sitni o~i. Taa }e go pogale{e Lorita velej}i mu: Maj, maj, maj Lori, ti navistina si edinstven {to }e nasledi se od Cicijanovi... Lori potr~nuva{e veselo okolu babata pra{uvaj}i ja: A, {to toa babo? Zamok od Bajaderi?! Vojni~iwa od drvo? ^elik od metal... Baba Mudra go pogledna so dvete `arelki (o~i) pa vnimatelno zastana. Ne vnu~e moe milo, po~na da go gali po glavata. Lori se nasmea i u{te ponestrplivo izvika: Pa {to toa babi~ke, mila moja! {to e toa {to me o~ekuva na ovaa planeta ako ne e zamok~e ili... Sega baba Mudra mu ja zatvori ustata so edno par~e nestle ~okolada. Toa se tope{e vo ustata na maliot Lori i gi polne{e site

mkd. : ^elik, detska igra sostavena od eden golem drven stap i edno pomalo drveno par~e, nekakov tip na arhai~en balkanski bezbol.

117

negovi setila. ^ustvuva{e ekstati~en, plezir...

kontinuiran,

Lori go zadr`uva{e ~okoladoto vo negovata usta posakuvajki da go ~ustvuva istoto {to e mo`no podolgo; zasekoga{ po mo`nost. Baba Mudra go fati negovoto ra~e i prodol`ija po patot ve}e pominuvajki dobar del od mostot. Otkako pominaa pogolem del od patot baba Mudra se navedna i mu re~e: Ludost Lori! ]e ja nasledi{ ludosta na Cicijanovi?! Zarem ne e toa ne{to? Mil moj Lori...Ludosta e ne{to {to sekoj normalen go posakuva... Od vreme, na vreme se razbira...A, {to e toa {to go posakuva ludiot mil moj mal evrejski itrecu, na baba? Lori so posebna va`nost po~na da razmisluva kako da i odgori na postavenoto pra{awe. I, maj Lori-{~o, {~o e toa?...Go brza{e babamu. Lori se priseti deka negoviot tatko go upotrebuva{e toj zborlud, obi~no koga stanuva{e govor za nekoj politi~ar ili ideolog. Toj izvika na glas: Pa, pa se znae Babo, Ludiot posakuva da vladee so Svetot, zarem ne?! Ludiot tvori, ne jade simit poga~i i obi~no umira od infarkt ili atentat vo najdobar slu~aj. Baba Mudra se za~udi od lesnotijata i bistrinata na izgovorenoto.

118

Taa nema{e ni{to da dodade na re~enoto, izvadi u{te edno par~e ~okolado i mu go dade na maliot Lori. Prodol`i da odi i govori... Znae{ Lori, tatko ti saka da ti napravime britmila? Lori podzamislen se prokikote. Barmicvah?! Pa {to e toa britmila babo?! Nekolku pominuva~i se zavrtea kon deteto. Baba Mudra vedna{ go prekina. Pssst! Potivko Lori... Jas sum protiv taa na{a tradicija. I pokraj toa {to vo toa ne gledam nikakva stra{na rabota. A-kontre, ~irkoto }e bide korisen za tebe vo ponatamo{niot del od tvojot `ivot... Lori prodol`i nastoj~ivo da ja tegne za kaputot- No, ti ne mi ka`uva{ {to e toa ^irko?! Baba Mudra toga{ prodol`i so nasmevka. Toa e Lori ne{to... Kako samo da po~nam ah, da... Vidi Lori, ~elik neli? Lori potskoknuvaj}i ja prekina-da Babo ~elik! E, pa lori neli stapot se delka za da dobie trkalezna forma? Go sledi so pogled. Lori so netrpenie ja prekina. Da be Babo taka e, i?... Bidi strpliv Lori. Go opomena Baba Mudra. Najprosto objasnuvawe }e bide sli~no na toa so delkaweto na drvoto no, ovoj pat toa }e bide tvoeto falus~e, poto~no ko`i~kata od nego. Hi, hi, hi |avol~e na baba ti. Lori zgrozeno se vko~ani.

Njzk. :

Obre`uvawe, cirkumzacija

119

Babo! Misli{ moeto ku..?!Toj vedna{ po~na da pla~e i da udira po edno po{tensko sanda~e {to se najde vo blizinata. Lori udira{e so seta sila po sanda~eto so takva manijakalnost {to nabrzo po~na da mu te~e krv od o{trite r|osani agli. Babamu Mudra so seta mudrost se trude{e da go smiri no, izgleda{e kako se da e popusto. Za nepolna minuta se sobra cela edna grupa od dobronamerni minuva~i koi se ~udea i gledaa kako deteto ja demolira po{tenskata kutija. No nikoj ne mo`e{e da go zapre. Lori udira{e li udira{e. Eden od minuva~ite, koj se prestavi kako agentSerko Mutavkov mu skokna od zad grb i go krena vo vozduh. Lori gi razma~ka raskrvarenite race od negovoto lice. Agentot so gadewe go spu{ti na zemja. Kako vo nekoja ~udesno-komi~na predstava Lori se zatr~a kon agentot i so seta sila udiri so negovata glava pravo vo predelot na testisite. Agentot se strupoli od bolka i zastenka podpren do istoto po{tensko sanda~e. Baba Mudra zaedno so ostanatiot del od auditoriumot po~na da se smee. Eden od pominuva~ite so o~igledni disidentski tendencii se osmeli da lamentira: Pu be! I na deca po~navte... Vo istiot mig nekolku agenti na B.E.Z.D.N.A skoknaa da ras~istuvaat koga maliot Lori gi po~ustvuva racete na negovata mila baba. Taa nabrzina go izvle~e od mete`ot {to se sozdade. Tie prodol`ija po patot. Liceto na babamu be{e ladno i smireno. Taa mu gi izmi

120

racete so voda na edna od fontanite vo blizina na gradskiot park Sv. Nikakvec. Lori ja pogledna i smireno po~na: E pa babo, taka e toa vo noviot svet. Otkako po~inaa baba Mudra predlo`i da vlezat vo pravoslavniot hram koj be{e lociran na sprotivnata strana od parkot. Pred vlezot vo hramot nekolku polu-piani skitnici se bea zale`ale na plo~nikot mavtajki i tropajki po edno tene}e vo koe ima{e sitni moneti. Baba Mudra itro gi preskokna i ve{to se prekrsti pred samiot vlez vo hramot. Lori se obiduva{e da povrze zo{to tokmu tuka vleguvaat. So ~ustvo na strav i sram toj se koleba{e da vleze vo hramot. Ajde Lori! Dojdi so mene, ni{to stra{no nema da se slu~i...go ubeduva{e. Lori vnimatelno vleze po nea. Vo hramot ve}e bea nekolku postari dami koi vedna{ im prijdoa prepoznavaj}i ja starata dama Mudra od familijata Cicijan. Dodeka negovata baba razgovara{e so Otec Zloglav, Lori po~na da istra`uva protnuvajki se pod oltarot koj {to be{e postaven vo centarot na hramot. Otec Zloglav za mig ja ostavi negovata baba sama i go podkrena Lori primetuvajki gi negovite zakrvaveni race. Lori go pogledna so ostrina na sokol. Otec Zloglav se iznenadi od snagata na deteto. Toj se pribra i se nasmea kon baba Mudra. Ova mora da e va{e, po o~ite se poznava... Krsteno li e? Baba Mudra so

121

neverojaten ton vo ketman-manir izjavi deka i toa }e se slu~i eden den. Popot se nasmea so zadovolstvo. Taka, taka, taka, ~edo moe... zatrubi negoviot bariton. Baba Mudra nabrzina se pokloni krstejki se i tie nabrgu izlegoa od hramot. Nadvor po~na da rosi. Baba Mudra predlo`i da se vratat so taksi. Jas }e najdam vozilo! vikna na siot glas Lori. Istr~a na pat i ja krena ednata raka kako vozrasen ~ovek. Zastana edna bela limuzinamarka: Opel Kadet 1974. Tie vlegoa vo voziloto i naskoro pristignaa doma...Lori po~na se pote{ko da di{e. Toj ja vide negovata baba kako mu pla}a na {oferot. Ja prejde ulicata za da ja po~eka . Od drugata strana na patot pristignuva{e star kamion natovaren so bostan. Tokmu koga Mudra go isplati {oferot Lori zabele`a edna pogolema lubenica kako se trkala od vrvot na kamionskata prikolka. Taa odskoknuva{e nad kupot {to be{e postaven vo piramidalna forma predizvikuvajki prava lavina od ostanatiot del. Nekolku lubenici izletaa od kamionot i se sru{ija vrz glavata na negovata baba. Lori so zaprepastuvawe gleda{e vo sprotivniot pravec od ulicata. Mudra ja krena rakata i uspea da ja za{titi glavata od naletot na prvata lubenica. Slede{e kanonada od lubenici koi {to pa|aa po babamu i po taksi voziloto. [oferot nabrzina is~ezna vo

122

potera po kamionxijata koj {to mu go be{e uni{til krovot. Negovata baba be{e vo polulegnata pozicija. Ja dvi`e{e ednata raka kon Lori sakajki ne{to da mu re~e. Lori se dobli`i do nea poleka pomestuvajki edno par~e lubenica {to vise{e na nejzinata glava. Babata vo manir na heroj osloboditel izjavi: - Maj, maj, Lori... ti si navistina edno umno evrej~e, baba te saka...Otkako promr~e taa se lizna kon zemjata so okokoreni i fiksirani o~i. Lori ja po~ustvuva vrelinata na krvta koja {to kape{e od ~eloto na negovata baba, se ispravi sakajki da vresne vo pravecot na neboto. Negovata usta ne mo`e{e da ispu{ti zvuk. Edinstveno srceto udira{e pumpajki vo negovite u{i. Lori za prv pat se soo~uva{e so fenomenot na smrtta. Toj po~ustvuva kako krvta poleka mu se simnuva od glavata kon ostatokot od teloto. Ne~ija raka go pleska{e po liceto. Raka so ne`nost na somot vo isto vreme so sila na ~ekan. Zvuk od glas {to pristignuva{e do negoviot auditivno-receptoren sistem go natera {irum da gi otvori o~ite. Toa be{e Dr. Sosimo, vedna{ do nego Kurfavela so nasmevka na kromid frlen na bilijard masa-prostenka... ^if ti nok-nok? Tu luz konek~ione a kuesto mondo...Tu-va a inferno? Le-le... ^if be?! Lori zbuneto pogleda kon Sosimo koj ja klade

N.J.Zk.: [efe ti lupna. Ja izgubi vrskata so ovoj svet Otide li vo pekolot?

123

rakata nad predelot od negovoto srce. Lori ikna na set glas {irejki gi o~nite kapaci. Vo toj moment negovite o~i i telo bea svedoci na edno sosema novo spoznanie. Dr. Sosimo se ispravi i po~na da go kreva negovoto telo bez da go dopre. ^udesen energetski fluid go pumpa{e teloto na Lori. Nabrzo Lori so seto ~udewe se najde na noze teturajki se. Dr. Sosimo go plesna po {ija. Vo ustata ima{e nekakva golema cigara koja {to mirisa{e na ciganski ~orapi. Lori go pogleda so nedoumica. Hmmmm... Ispu{ti Sosimo. Kako te vikaat Nakumbo? Kurfavela go izusti imeto na Lori. Sosimo se svrte kon nego Jas tebe ne te gledam i ne ti se obra}am! Ajde bel~o. Gledam ti go isekle...Od kade si, {to si? Bidi malku pribran. ]e ja le~ime bolesta...Ne se gri`i...pu{i{? Lori odmavna so glavata. Sosimo go pogledna so nasmevka. Ama Jas ne govora za cigari. Jas pra{uva dali duva ti droga? Znae{ malku relaksirawe. Sport na pamet. Taka ti podobro spie{... Dr. Sosimo zede edna najlon kesa i ja napolni so nekakva zelena treva. Eve zemaj od treva svaki dn. ]e ti mine ~edo ... Ili pu{i ili ~aj si pravi, za{to za ovj bolest doktor ne ti pomaga. Ti si se nagutaja stravovete i sk i na mravku ska}e{. Videh ti ja snove, sav si se ubrqaa.

124

Kurfavela ja zede kesata i otkako platija izvesna suma tie izlegoa upatuvajki se kon voziloto.

Nadvor po~na da lee tropski do`d nekolku majmun~iwa oblekuvaa pi`ami i peea ne`na prispivna pesna. Scenata be{e navistina trogatelno-bizarna. Lori go razbira{e toj mentalitet na crniot ~ovek vo Afrika. Klimata be{e navistina vla`na i sekoj {to misle{e deka crniot ~ovek e nerabotnik se la`e{e. Toj li~no ima{e golemi simpatii i na niv gleda{e kako na rasa koja {to do-prvin treba da deluva kako poan-kontre viza vi golemata `olta invazija. I nema{e ni{to lo{o vo nivniot fa{izam. Tie bea osudeni da bidat fa{isti, nemajki nikakov drug izbor. Crni Fa{isti. Toj li~no, iako ima{e evrejsko poteklo se bore{e za nivnite prava na eden sosema diskreten na~in - so toa {to gi koriste{e sredstvata na kompanijata naso~uvajki gi kon sitni aktivnosti povrzani so crne~kata kultura. Saka{e da vidi kako razmisluvaat tie crni ~ove~enca koi {to ja slavea pobedata na temninata ( nikoj od niv ne be{e posebno voodu{even od Sonceto ). Lori se prosti so Kurfavela, klavajki mu edna banknota vo xepot od ko{ulata. Kurvavela mu se zablagodari. Lori vleze vo tremot na svojata vila i tokmu koga saka{e da legne na

125

divanot, Kurvafela povtorno se vrati so kesata {to mu ja dade Dr. Sosimo. Toj mu napravi eden topuk na Lori i mu re~e da vdi{e samo po tri dima na ve~er. Lori se nasmea velejki mu deka toa ne mu trebalo. Legna na divanot i se raskomoti. Gleda{e vo edna to~ka od slameniot tavan fokusirajki se na dvata insekta koi se brkaa na svetloto. Go pogleda topukot koj {to be{e ostaven na maliot astal sproti divanot pa otkako pomina nekoe vreme go zapali. Vdi{a eden podolg dim, raska{luvajki se. Ova go nema{e praveno u{te od negovite mlade{ki denovi. No {to po |avolite. A-ha-ha-ha, kah! ako pomaga...Si re~e. Vrtejki se kon stranata na jastkot toj zaspa. No}ta be{e vla`na kako i denot. Vo dale~inata nekolku pavijani se dogovaraa da pravat zabava so negovite svetilki koi {to ostanaa zapaleni vo no}ta.

Lori se razbudi so prijatno ~ustvo i nasmevka. Domarkata ve}e be{e pristignata i vidno ja zabele`a negovata pomala glava kako yirka od nogavicite na kratkite pantolani. Bon `ur

126

patron, mu, mu, hi! kes ke spas? Avek la buzdovan... Mon {er patron, se la {i{- kabab! Lori pospano go pogleda maliot Re{at ( taka go vika{e razbudeniot ) O no, se {i{-mi{, pardon! Don- [evaqe- Uaaahhhhh! so napnatost se proyevna Lori. -O, se ne pa... Se, Ri{ar... i odgovori. Stutkuvajki go le`erno Re{ada povtorno vo pantolonite. No Re{at ne volno se rasfrli ~ustvuvajki se povreden poradi ne dovolno posvetenoto vnimanie i u{te pove}e se zacrvene penejki se. Lori se obzrna kon domakinkata Ekskjuse mua se natur... Hm, Di naturrr...Toj se dobli`i do domakinkata koja {to vragolesto se nasmea. Go izvadi Re{ara pa go zatrla po butinite na domakinkata bez nekakva zla namera pa izjavi: sol per onire Madam. Hi, a ke tua fa? se raskikoti domarkata Lidija fa}ajki go Re{ara i tegnejki go za glava... Lori zastenka od ubavina. -Ah, mila domakinke... Fume tropo, trupo! Ah...Ue kontinue... -Ue? So naivna kozja inercija prodol`i Lidija. - O Re{at se tua ki fa un problem... Mqac, mqac, {qac, {qup, {lic, uuuhhh... Pu! plukna od milost po falusot na Lori - Lidija domarkata. Ima{e ne{to prekrasno kaj ovie crni pagani, si pomisli Lori. Tie sekoga{ bea raspolo`eni za asistencija i igra. Se seti na eden filosof po ime Kolio De Folio Svarckoj {to ne samo {to be{e uspe{en vo filosofijata tuku i vo

127

biznisot, ne{to sli~no na Volterfrancuzinot. Toj obo`uva{e da observira, a kako i ne, siot svet e edno golemo oko. Lori isto taka be{e ~len na taa voajerska lo`a.

[to li bi rekol da go vidi ovoj crn zadnik, pa ovaa temno violetova ru`, misle{e dodeka negoviot francuski jazik se vitka{e od gradite na domakinkata Lidija Goutavle. Taa otprvin se protive{e, barajki dovolno vreme za da si ja izmie nervozata pome|u nozete. Pa otkako nabrzina si ja zaprska so voda podglednuvajki i obli`nuvajki go Re{ara koj {to ve}e se be{e raspenil. Stana i go nasedna Lorita, koj opijanet od vrelinata na penetracijata siot se zalula i zacrveni. I {epna nervozno ne`no na domakinkataPoleka Liiii... Go izvadi Re{ara i go istrese nad liceto na Lidija koja {to gleda{e vo nekoja zen to~ka podli`nuvajki gi gustite kremasti piftii {to se razlevaa dol` nejzinoto lice... Lori pomalku svenat i sneveselen se povle~e vo drugiot del od vilata. Vleze vo bawata komentirajki sam so sebe za posledno slu~enoto. Dodeka se kape{e Lidija mu go donese telefonot koj {to uporno yvone{e celi pet minuti. Na linija be{e negoviot {ef od Birmingen, toj dobi novi instrukcii, slede{e pat vo Kuvajt Siti. Toa treba{e da se slu~i istiot den vo dvaeset i eden ~asot. Lori nabrzina go dovr{i

128

kapeweto i izleta od bawata. Moram da patuvam Lidija... Ja pogledna pravo vo o~i. Taa mu vrati so izraz na skrieno razo~aruvawe. Lori sepak be{e sosema inakvo svinsko ( belec ).

Za Lidija toj predstavuva{e ne{to kako malo sin~e so seta svoja iritantnost i voznemirenost, {to toj od vreme na vreme ja demonstrira{e. Koj znae kakva nova sviwa }e pristigne... pomisli... Lori po~na da go sprema baga`ot. Dobar del od rabotite bea stari. Re{i da i gi ostavi na Lidija. Nekade okolu devetnaeset ~asot izvadi del od kesata {to ja dobi od Dr. Sosimo i go frli vo kantata za otpadoci. So ostatokot napravi edna golema cigara. [oferot treba{e da go zeme za ne{to pomalku od eden ~as. Po~na da pu{i i naskoro se najde vo alter-dimenzija. Mu treba{e takvo ne{to za po pat. Mala imaginativna relaksiranost nikoga{ ne mu be{e od odmet. Toj prodol`i so pu{eweto...Kuvajt Siti... [to bara toj tokmu sega tamu...Mora da e ne{to mnogu va`no {tom se javuva pretpostaveniot od Birmingen. Lori nikoga{ ne nose{e oru`je so sebe. Toj znae{e da se spravi i se spravuva{e vo najte{ki situacii. Ja pomina aerodromskata kontrola vleze vo avionot i udobno se ispru`i vo

129

luksuznata klasa vedna{ do pilotskata kabina. Avionot se odlepi od pistata. Lori dobi napliv od sre}a. Povtorno leta... Nego go zastra{uvaa obi~ni ne{ta, avanturata mu be{e sosema prirodna rabota. Opasnosta go prave{e `iv. Obo`uva{e da si igra so sopstveniot `ivot. Treba{e da bide presretnat od izvesen Dariel Migro e|upjanec od koptska proviniencija. Se zagleda niz avionskiot prozorec. Letaa tokmu nad pustinata Sahara. Lori nikako ne smee{e da zaspie. Toj go ~eka{e ovoj moment. U`iva{e vo pejsa`ite koi {to dobivaa najrazli~ni formi i boi od siva do na mesta ultravioletova. Vremeto be{e kristalno jasno, toj mo`e{e da primeti kako vetrot duva niz dinite koi se izmestuvaa meandrirajki vo negova nasoka. Gletkata mu vleva{e nade` i spokoj, toj zede edno perni~e pa ja podpra glavata sonuvajki so otvoreni o~i. Eden frustriran umetnik na mestoto otsprotiva od negovoto se trude{e da zapo~ne razgovor. Umetnikot navistina be{e mnogu penetranten dosaden i odbiven, bidejki saka{e da mu go odzede vnimanieto koj {to toj nikako ne saka{e da go deli vo ovoj poseben mig na ekstati~nosta na prizorot. Lori go prekina vo drdoreweto so izvinuvawe deka ~ustvuva bolki vo glavata i ne mu e do muhabet. Lori odbra edno klasi~no delo od mre`ata na avionskiot repertoar navaluvajki

130

se udobno vo sedi{teto. Nabrzo toj potona vo vakumot na viso~inite. Od zvu~nikot nad pozicionerot pristignuva{e izvestuvawe za uspe{no zavr{eniot let. Pilotot gi dava{e poslednite instrukcii za sletuvaweto. Otkako sletaa Lori mora{e da pomine sedum aerodromski gejta i skenirawa. Toj kone~no vleze vo kuvajtskiot aerodrom prili~no odmoren od patot. Negoviot pogledot gi slede{e lu|eto {to gi do~ekuvaa patnicite. \avolestite filipinci i ve~no nasmenite indijci ve{to gi dvi`ea koli~kite za baga` po hodnicite. Eden ~ovek oble~en vo belo so {amija na glavata mu prijde predstavuvajki se. Sabaahir, Jas sum Dariel. Alekum Selam-odgovori Lori po avtomatizam. Toj se vnese vo liceto na stranecot, pozdravuvajki se i krevajki ja rakata. Primeti deka i pokraj temniot ten stranecot ima{e neverojatno sli~ni crti so fizionomijata na akterot Kirk Daglas. Tie se odvezoa do eden luksuzen hotel. Kuvajt Siti be{e eden neverojaten grad vo koj `ivee{e bogatata arapska elita. Moderen grad-dr`ava napraven na pustinsko mesto vo blizina na Irak. Sepak gradot be{e dizajniran kako od bajkite. So populacija od pribli`no dva milioni `iteli. Iako izgraden vo pustina gradot be{e zelen kako vo 1001-ta no} blagodarejki im na 500000 indijci i filipinci koi {to ja davaa tolku posakuvanata funkcionalnost i

131

logisti~ka opskrba na gradot. Otkako vlegoa vo hotelot Lori se oprosti so e|upjanecot. Taa ve~er Lori spie{e kako bebe. Lori naredniot den izleze nadvor od hotelot da pro{eta. Za mesec Maj temperaturata be{e navistina pekolna a vozduhot gore{e kako ogan. Lori otkri zo{to pogolem del od arapite sedat vo svoite domovi ladejki se a ostanatiot del od nesre}nicite rabotat. Koga se raboti za kapitalot Arap ili Brat ... pomisli Lori. Odgovorot e mnogu ednostaven: prvin si Brat a posle Arap, zaklu~i otkako vide eden pogolem objekt. Na mobitelot se slu{na poseben signal. Lori gi obele`uva{e posebno va`nite konekcii so specijalni signalni paterni. Vide na displejot deka se raboti za Merga El Lu~ifiero. Toj se javuva{e samo vo posebni priliki. Lori ja otvori linijata. Od drugata strana se slu{na edno piskavo dobredojde. Murga govore{e najmalku deset jazika perfektno no, toa go prave{e so francuski akcent. Toj be{e eden od najna~itanite lu|e {to Lori voop{to gi be{e videl na planetava. Da ne go zapoznae{e }e misle{e deka e zaludno da se veruva vo ~ove~kiot genij. No, Merga. Merga be{e ne{to sosema drugo. Italianski blagorodnik so arapska krv. Seta imaginativnost pome{ana so legionerska istrajnost, voznesena intuitivnost i neverojatna egzaktnost go krase{e negoviot karakter. Merga so na migovi

132

surovi odluki znae{e da bide sosema drug ~ovek:

shape shifter .
Vo tie migovi Lori ostanuva{e stapisan. Nikoga{ ne mu prigovora{e iako be{e ~ovek {to obi~no prigovara. Taka i ovoj pat toj samo odgovora{e potvrdno na telefonot. Zaedno so Dariel toj trgna kon zadadenata destinacija Hramot Na Ve~nata. Toa be{e edna zgrada so crni stakla koi go odbivaa sonceto pravejki radijantna auri~nost vo dijametar od dvaeset metri okolu nea. Zgradata vsu{nost svete{e i pokraj faktot {to be{e crna. Be{e postavena na kvadratna osnova no na nekoj ~udesen na~in vo viso~ina dobiva{e iskrivena piramidalna forma koja {to be{e postavena pod agol od 30 no perfektno skladno se otslikuva{e vo navaluvaweto nad edniot od aglite od kvadratot. Tokmu na toa mesto be{e lociran otvorot. Dariel gi vnese kodovite zvu~no izgovarajki gi. Tie vlegoa vo vnatre{nosta na zgradata. Vnatre{nosta na golemo iznena- duvawe se sostoe{e edinstveno od edna cilindri~na forma koja {to be{e postavena vo centarot na zdanieto. Svetlinata vo objektot sega be{e deset pati pojaka vo intenzitet od taa nadvor. Lori

Eng.: Toj {to ja menuva formata, Toj {to ja ima Mo}ta. Toj {to vodi direktno poteklo od Ah-NuhNah-Khi-The. Toj za kogo {to se zapi{ani legendite.

133

stavi o~ila bidejki svetlinata be{e so takov intenzitet {to ne mo`e{e da ja podnese obi~en smrtnik. Refrakcii i refleksii go opsipuvaa seto mesto so neverojaten intenzitet. Lori ima{e ~ustvo deka se dvi`i vo samiot purgatorium. Neobi~ni raboti... si vele{e pomalku isto{ten i zapla{en od gletkata. Na samiot vrv od objektot tokmu i be{e smestena kancelarijata na Fra Merga El Lu~ifiero. Liftot zastana vedna{ otvarajki se. Fra Merga, kako seu{te saka{e da se narekuva sewor El Lu~ifiero im be{e zavrten so grb. Na Lori dobro mu be{e poznat negoviot nastap pred da ja izre~e naredbata. Fra Merga po~na so komentari za vremeto poka`uvajki kon sonceto {to prekrasno zra~e{e. Toj prodol`i so ve~no ta`nata prikazna za al~nosta na ~ove~kiot rod za da na samiot kraj ne prekinuvajki so govorot se svrti kon niv. Negovite o~i bleskaa, vo istiot mig Lori i Dariel instiktivno gi navednaa glavite. Lori go ~ustvuva{e toj sjaj od vrvot na glavata, o~ite mu svetea kako na laser, be{e mnogu opasno da se izlo`at na toj pogled. Sewor Merga mu se obrati na Lori... Lori, kolku vreme se poznavame? Edna cela ve~nost...Ti si roden vo Ajinodekam ~inam... Nekoga{ od taa zemja poznavav eden ~ovek. Moj

Ajinodekam.: Tera Negra, se misli na zemja vo koja du{ite mnogu mladi zreat ili pro~itano vo invertna nasoka: Makedonija.

134

damne{en prijatel. Mo`ebi i tebe ti e poznat?! Toj te prepora~a, se se}ava{ na nego? Se vika{e Migdalo Zaionidis. Lori vedna{ se seti za kogo stanuva zbor Crniot Grof pomisli na glas. Merga prodol`i: Mo`e da bide i taka. Toj gi vperi o~ite vo predelot na lorieviot stomak. Izliv na toplina so lesnotija prostrui niz negovoto telo. Mo}i Lor i! Sakaat mo}i Lori... Seu{te ednostavni za sre}a. Zamisli ja planetava na koja site tie...Toj pogledna nadolu pod zgradata, pa prodol`i. Bi imale mo}i Lori? [to bi pravele lu|eto so tolku mo}i, A?! Lori. Toj se ispravi, negovoto telo ima{e rombasta forma. Dali ti se sni zamok od kerpi~ vo Ajinodekam... Lori... Se nasmevna so nasmevka na devojka. Lori se seti na sonot vo pustinata so kulata hramot od Ur... No od kade Sewor Merga go znae{e negoviot son... Ne e va`no Lori! Povika na glas Murga. Slu{aj vnimatelno tokmu toa mesto ima{ mo`nost da go poseti{. ]e bide{ iznenaden ti vetuvam. Se raboti za eden od prvite hramovi izgraden na planetava zemja. Toj poleka se dobli`i do edna crna tabla i napi{a edna brojka pod koja {to iscrta eden simbol. 4000

^etiri iljadi i pod niv riba? zamisleno gleda{e vo tablata. [to treba{e toa da ozna~uva.^etiri iljadi, brojka pod nea riba ...
135

^etiri iljadi ribi? Hmmm.. Ne, kade bi bile tie ribi?! zo{to tie ribi? Veruvam deka se raboti za 4000-ta pred Hrista... Ili poprecizno ~etiri iljaditata pred na{ata era? Toj go pogledna Sewor Murga so vidno o~ekuvawe. Taka e Lori, ~etiri iljadi godini pred ribata. Toa e dosta odamna... ]e odi{ vo hramot izgraden vo ~est na bogiwata Nana ili po nekoi izvori istata ja narekuvaat Ninaveh. No, vnimavaj Lori mnogu od niv koi ve}e se na{le na toa mesto... Ovde zastana. Sewor Murga prodol`i islku~itelno vnimavajki na taktot vo govorot: Vsu{nost, }e vidi{ i samiot. Lori... Te sledev za seto ova vreme Lori, ti go zaslu`uva{ ova iskustvo. Klekni pred mene! Lori is~ekori kleknuvajki na kolena. Toj so inercija na opsednat po~na da naslu{nuva: Malkumina odat po patot po koj odi{ ti Lori. Edinstveno trpenieto }e te vnese vo tajnite na misteriite. No }e te opomenam u{te edna{ vnimatelno! Mislam so sebe Lori, ne i so opasnostite od realnata dimenzija so koi istotaka }e treba da se soo~i{. Mu naredi da se soble~e gol. Ne dvoumejkise Lori se soble~e i klekna povtorno na zemja. Dariel prinese edna bela nametka i ne{to {to nalikuva{e na kapa, koja {to be{e obvitkana so {amija. Kapata se sostoe{e od eden konus napraven od nekakva proyirna tkaenina koja {to be{e ne`na i cvrsta vo

136

istovreme. Od konusot izleguva{e edna {amija koja {to go obvitkuva{e i na krajot povtorno zavr{uva{e vo konusot. Sewor Murga mu ja klade kapata na glava. Stani sega Lori...-progovori Murga.

Lori sega mo`e{e da gleda vo pravec na sonceto, seta svetlina po~na da dobiva formi na inkandescencija Toj mo`e{e mnogu jasno da gi raspoznava aurite kaj tie {to gi imaa. Sewor Murga prodol`i so nizok i {epotliv ton: Mora{ da odi{ pe{ po pustinata Lori, }e otkrie{ deka ne e tolku te{ko.Ima{ samo dveste kilometri. Pe{ Lori, Pe{... Blagosloven da si, trgni! Murga gi polo`i racete na negovoto ramo i go pregrna silno menuvajki gi energiite so nego. Slavata edinstveno na Boga Lori, ne zaboravaj. Lori gi bara{e obuvkite za da gi oble~e. Dariel ve}e gi nose{e vo edna kesa objasnuvajki mu deka }e mora bos da odi do tamu. Takov e redot, stapalata treba da gorat Lori! Odekna strogiot glas na Merga el Lu~ifiero. Lori se najde vo liftot a Lu~ifiero pee{e so neverojaten tenor nekakva aria. Toa be{e fragment od Vol{ebnata Flejta. Regina angelorum poprecizno... Se seti Lori. Toj pogledna kon sonceto poleka ~ekorejki kon

Lat.: Najdi re~nik na latinski zborovi i idiomi pa, pronajdi go zna~eweto, stanuva{ mrzeliv pred toj kompjuter.

137

severniot izlez od gradot. Lokalnite arapi go pozdravuvaa dodeka ~ekore{e napu{tajki go gradot ulica po ulica. Naskoro pristignuva{e no}ta. Vozduhot be{e ispolnet so mirisi od razni orientalni za~ini i ~ustvo deka vo blizinata ima more. h

Lori se dvi`e{e so ednakvo tempo za seto vreme po patot. Toj se vnesuva{e vo mislite so eden ve`boven riterski ritual koj {to treba{e da mu pomogne vo naporot {to go predizvikuva{e dvi`eweto. Vo dale~inata mo`e{e jasno da gi vidi svetlata na gradot Kuvajt. Stemnuvaweto mu go zabrza odot. Patot go podeli na tri etapi: Vo prvata treba{e da stigne do mestoto Abadan kade {to treba{e da se stretne so ~ovekot koj mu go poso~i Lu~ifiero. Emin Irekju... li~en poznanik na Gospodinot Murga. Od tamu toj treba{e da stigne do Basra, pe{... Dali seto ova mu be{e potrebno, kakvi se tie mo}i koi treba{e da gi dobie... Mislite mu pri~inuvaa zadovolstvo i strav vo istovreme. Seto toa go tera{e da se dvi`i so pogolema brzina kon celta. Soznanieto od pro~itanata agenda jasno mu govore{e deka }e se soo~i so golemi isku{enia. Pogledna kon yvezdite. Tie svetea kako na niedno mesto na zemjata.

138

Mese~inata be{e mlada. Re{i malku da se odmori, sednuvajki na edna mala peso~na tumba. Zamorot go natera da se ispru`i na nea. Blag veter duva{e od pravec na zapad Lori ja zavitka {amijata okolu liceto i ostavi mal procep koj be{e dovolen za da ne go pokrie vidot. Pogledot mu ostana vko~anet kon yvezdite. Gletkata be{e veli~enstvena. Podsvesno vo glavata mu odzvonuva{e muzika od Planetite na Holst. Ne mu ostanuva{e ni{to drugo tuku da se pokloni so krenata glava vo pravecot na neboto. Bo`e te gledam, Bo`e te sledam...izusti. V istovreme primetuvajki svetlosen treper od eden satelit koj {totuku go pominuva{e horizontot so brzinata na oskinata rotacija. Od dolomata izvadi eden defter ( notes ), pa po~na da gi zapi{uva mislite. Ova go be{e nau~il u{te kako mal. Od negoviot u~itel: Migdalo Zanonidis-Crniot Grof. Vremeto kako da se smeni vo negoviot um. Za seto vreme vo negoviot `ivot toj razmisluva{e za taa kategorija kako za ne{to {to e sosema nemenlivo. Brojki... Znae{e da prigovori od vreme na vreme. No, dlaboko vo sebe toj istotaka ~ustvuva{e za kakva kategorija stanuva zbor. Toj staree{e. Ve~nosta e prerogativ a, vo istovreme mo`e i da se protolkuva kako imperativ... zapi{a. Sni{ta, `iveeme vo sni{ta... zavr{i vra}ajki go

139

notesot otkako gi zatvori o~ite. Nosot mu be{e poln so prav. Istiot prav od koj {to be{e stvoren Adam. Toj be{e vo negovata pra-tatkovina, na mestoto na samiot po~etok od po~etocite... Na mestoto kade {to svetot e bel. Ispru`en na pesokot toj gi zari racete vo nego. Gi kreva{e i gi rie{e vo istovreme gledajki kon Sonceto {to se ra|a{e od istok. Pesokot koj se lee{e vrz negovoto telo ostava{e tragi boejki ja negovata ko`a . Temperaturata se zgolemuva{e od ~as na ~as. Se za~udi otkako primeti deka na samiot grani~en premin nema{e oficijalni lica nitu od edna strana. Prodol`i da pe{a~i poleka navleguvajki vo zemjata po ime Irak. Toj za seto vreme se obiduva{e da gi odbegne glavnite pati{ta. Trgna kon istok pa povtorno se vrati na zapad. Po pat ima{e nekolku naselbi vo koi nomadite na Mesopotamija znaea da odsednat, vo tek na letniot period. [ems Zien... vo eden mig mu se pristori deka nekoj mu govori. [ems zien, I{tar zien Glasno izgovori Lori. Lori ~ekore{e po pesokot koj {to od daleku nalikuva{e na kal. Samoto gazewe po pesokot ode{e so za~uduva~ka lesnotija. Po~vata nalikuva{e na raspukana pita. Edinstveno vozduhot i pravot go potsetuvaa na pustina. Legendite velat deka edna{ tokmu na ovoa mesto imalo mnogu voda i deka se raboti za

140

mnogu plodna zemja. Sepak nema{e nikakvi tragi od rastitelen svet. Lori oddaleku go primeti hramot. Do nego ima{e najmalku tri kilometri. Vo okolinata na hramot ima{e mali zeleni formi koi {to na Lori mu nalikuvaa na treva vo avgust.

Poleka se pribli`uva{e kon hramot. Vo presret mu se pribli`uva{e silueta na pustinik oble~ena vo beduinska nosija. Lori po~na da se koleba dali treba da se zasolni vo eden endek {to be{e lociran vo negovata blizina. Otkako razmisli re{i da ne go pravi toa. ^inot na kriewe u{te pove}e }e go voznemire{e toj {to mu pristignuva{e vo presret. Re{i da prodol`i kon hramot. Nabrgu tie se presretnaa. O~ite im bea vpereni eden kon drug so vko~anetost na dve `ivotni koi {to trebaa da krenat vo boj eden na drug. Prv progovori toj {to prijde. Kade si nameril vo pusto{ot na svetot... Lori mo`e{e da ja seti ubistvenata namera na voinot. Toj znae{e deka pustinikot mo`e{e da go ubie bez da trepne ako toa go posaka. Lori zastana i poleka po~na da mu odgovara: Trgnav i odam kon patekata {to vodi do ognot na ve~nosta. Ne posakuvav da bidam vo ovoj dom no tuka sum. Sopri me ako ~ini{ deka taka treba. Vetrot mu gi pretura{e mislite. Sekoj {to gi vkusil tie migovi na bezgrani~no

141

zadovolstvo pome{ano so strav, znae{e za kakva igra stanuva zbor. Pustinikot mo`e{e da go ubie za eden del od sekund. No toj ne go stori toa. Toj povtorno progovori: Roden sum, po svoja voqa ne. Jas ne zemam tu| teret na grb. Pustinikot sega gi pomesti racete vo druga polo`ba. Koj ti dava izim? Lori ne smee{e da napravi gre{ka. Toj tivko prodol`i: Toj {to dava i toj {to zema Pustinikot otkako go slu{na odgovorot ironi~no go zapra{a: Ako Toj {to trebalo da ti dade e istiot Toj {to te nagradil so pogrda, dali e Toj - Toj? Ili e Toj onoj {to ognot go see vo na{ite misli. Toj koj telata na{i gi pr`i i nave~er gi smrznuva... Toj {to seu{te ti dozvoluva da gi gleda{ ubavinite i da ja pie{ vodata na `ivotot... Lori se svrte kon hramot. Prodol`i so pomalku pritaen ton: [to i da videv e malku so toa {to }e nasledam, ugore... go krena prstot kon neboto. Dojden sum i treba da odam. A ti odlu~i... Smireno po~na da ~ekori kon hramot. Pustinikot ostana na istoto mesto. Lori mo`e{e da go slu{ne prekr{uvaweto na vetrot od negovoto telo. Odkako izmina stotina metri toj se svrte nanazad. Na negovo golemo iznenaduvawe pustinikot go nema{e. Lori napravi u{te eden ~ekor so namera da prodol`i, vo toj mig toj pod sebe go zagubi tloto. Odprvin okolu nego be{e kompleten mrak i pesok. Toj vnimatelno gi pomrdna

142

racete. Poleka proba da se ispravi. Pesokot mu be{e navlezen vo site pori na teloto. So iznenaduvawe primeti deka tloto sli~i na rudarsko okno. Lori po~na da polzi kon delot od oknoto koj {to vode{e nagore. Nabrgu zabele`a svetlina vo dale~inata. Nekade pred samiot kraj toj primeti procep. Vnimatelno dopolze do nego. Tunelot vode{e kon centralniot del od hramot. Procepot ima{e golemina dovolna za da mo`e da ja protne glavata. Toj toa i go napravi. Vo centralniot del od podhramnata povr{ina bea postaveni {est stolba od koi te~e{e te~nost so boja na krv. Te~nosta se sleva{e vo eden bazen koj {to go opkru`uva{e prostorot. Lori mo`e{e da vidi kako vo bazenot se kapat goli devojki. Vodata vo bazenot vrie{e i klokote{e. Lori po~na da go ras~istuva pesokot od oknoto. Otkako go isfrli pesokot dovolno za da izleze toj se protna i vleze vo prostorot. Se iznenadi koga go vide pustinikot. Toj vedna{ dojde do nego i go sprovede do edna oddelna prostorija. Od tamu tie ja gledaa ceremonijata na kapeweto. Pustinikot po~na da mu go raska`uva mitot za Bo`estvoto Inana. Pustinikot mu naredi da ja zavrti glavata koga }e se pojavi Nana. Koja Nana? so ~udewe go prekina Lori. Pustinikot go pogledna so prekor-Ova e hramot na Bo`icata Nana, Sumerskata

143

Kralica na neboto, qubovta, plodnosta i vojnata... Za seto vreme okolu bazenot ~ekorea dvaeset sve{tenici koi vo horsko unisono romorewe kru`ea frlajki podaroci po vodata. Te povikuvam pred mene da stoi{! Se odglasi komandata izgovorena od ne{to so zastra{uva~ka forma. Pustinikot izreagira so vko~anetost na mumi~na dis-lepsija. Negovoto telo dobi cvrstina na kamen. Formata ve}e be{e sosema neva`na. Nabrgu toj stana i se simna po skalilata koi {to vodea do bazenot. Lori be{e obzemen od gletkata {to slede{e... Devojkite edna po edna po~naa da izleguvaat od bazenot. Pustinikot gi poleva{e od eden ubrus so nekakvo maslo. Nivnite ko`i nabrgu svetea kako da bea ispolirani statuetki od bronza. Lori istotaka se simna i odkako se zadskri zad eden stolb, so zaprepasten pogled po~na da go sledi ritualot odblisku. Primeti deka devojkite vsu{nost voop{to ne bea mladi. Nivnata fizionomija oddava{e nekakva vonvremenska zrelost. Ne samo {to site devojki bea na ista viso~ina, tuku tie i izgledaa sosema identi~no. Nivnite tela bea izvajani vo forma na idealna predatorska perfekcia. Sekoe dvi`ewe, muskul~e, goleminata na gradite, nivnata polo`ba... Lori se vozbudi do toj stepen {to vo eden mig, i samiot dobi `elba da gi bri{e i namirisuva

144

tie ma~kesto otpu{teni tela. Devojkite, otkako pustinikot- edna po edna }e gi izbri{e{e, legnuvaa na stomak sverno obkru`uvajki go bazenot. Vo eden mig sve{tenicite po~naa da pleskaat so racete so neverojatno tempo.

Nivnite vokali auditivno po~naa da poprimaat formi na zastra{uva~ki krici. Lori refleksno gi stavi racete na u{ite. Zvukot proizveden od grlata na sve{tenicite stanuva{e nepodnesliv. Izgleda{e kako da zavivaat kako protivpo`arni sireni, za vo eden mig nivnite vokali silno da se spojat vo edna visoka to~ka. Toga{ vo vozduhot se po~ustvuva struewe. Tatne` go naseli siot hram. Lori po~ustvuva kako pred o~i se mu se pretvora vo zaslepuva~ko crvenilo. Tatne`ot go zameni stravopo~itot, ludiloto, bolkata. Se se rede{e kako cigli na ~uvstva {to so brzina se gradea pred nego i vo nego. Vo eden mig go po~ustvuva sopstvenoto telo i seta nabreknata cvrstina mu be{e sobrana nad falusot. Ednata od devojkite be{e nad nego. Taa se pogane{e na negoviot falus, pritoa izgovorajki, goltajki i plukajki. Nejzinite usni bea polni so krv. Lori ~ustvuva{e stra{na bolka. Toj ja zgrap~i za vrat pritiskajki silno so dvete race. Poganeweto prodol`uva{e so u{te pobrzo tempo. Ovoj pat taa po~na da mu par~osuva par~iwa od negovoto

145

telo. So ednata raka seu{te grap~ejki go negoviot falus. Lori proba da go upotrebi zafatot na akrebot no se stana popusto. Vrz nego stoe{e `ena yver. Vo eden mig taa go nasedna negoviot falus i krikna kako najgnasno `ivotno. Lori se najde na granica od razumot. Bolkata i zadovostvoto sosema se preklopuvaa. Taa po~na da ~adi od usta: - Graauuaaahhhh!!! Grook! bruu! Uk, uk. Fluaph!, flop, iiiii!!! Ahhhhhhhh... Lori be{e stapisan. Seto ova ne mo`e{e da go iscenira nitu najperverznata tripera{ka glava na planetata, no toa sepak se slu~uva{e. Odkako uspea da ja sovlada bolkata Lori po~na da razmisluva. Toj znae{e deka ne smee da go isfrli semeto vo bitieto. Vedna{ mu stana jasno deka toj e edinstvenoto ~ove~ko su{tetvo vo hramot. Site ostanati bea od demonska prika`anost; kreaturi na bo`icata. Se seti na Murga i negovoto peewe. Regina Angelorum... Toj so trepet po~na da ja pee arijata od Magi~nata Flejta. Pred da padne vo nesvest toj po~na da tone kako vo pesok. Negovata krv {to obilno te~e{e od negovoto telo go sru{i vo besoznanie. Nabrgu ja zagubi svesta. Nana so seta sila povika: Neeeeeeeeee!!!

Akrab: Stanuva zbor za pritiskawe so dva prsta ( palecot i pokazalecot). Vo bukvalen prevod od judeo-arapski: {korpija, zafatot na {korpijata. Ovoj udar vo predelot na vratot upotreben od iskusen majstor podrazbira momentalna smrt, koga se primenuva vrz ~ovek

146

^oveku od Ajinodekam!!!, Buuuuuu!!! Na, ihhhhhhhhhhh! Od nejzinata usta kako vo scena od pijanoto ku~e na Turkovski, visea par~iwa od lorieviot falus. Teloto na Lori nabrgu se pojavi na povr{inata od pustinata. Na liceto ima{e nasmevka... Mali harfi~ki mu svirea po patot, spiritalen i yvezden. Nema bolka? -Primeti so nasmevka. Nema bolka! Zacvikaa nekolku angel~iwa. @iv sum? So ~udliva taga prodol`i Lori. Angel~iwata se raskikotea so zvuk na cuculigi. - Hi, hi, hi, hi! stap~eto se skri! edno angel~e poka`a kon negovata telesna proekcia. -Lori so gadewe vresna: A-a-a-aaaaaaaahhhhhhhhh!!! Vie! Zo{to!!! Zo{to! Vratete me! Ednoto angel~e mu se vturna vo nosot me{ajki se so negovoto telo. Lori mo`e{e da go vidi angel~eto vo sopstvenoto telo. Toa od nego povika: - Saka{ falus?! Hi! Hi! hi! hi... Ostanatite po~naa da peat vo hor Hes gott a ticket to ride... But he dont care?!-S, s, ssss... se nadovrza angel~eto vo nego. Lori so zaprepastuvawe gleda{e kon mestoto kade {to nekoga{ be{e smesten negoviot falus. Od toa mesto transparentno se protna angel~eto. Kako vo nadrealnite filmski kaka{ki od po~etokot na dvaesetiot vek toa po~na da se due. Goleminata stana pribli`na na cepelinoviot balon. Tie po~naa da letaat niz vselenata.

147

- Cepelinot se smee{e. Angel~iwata se smeea. Pred samiot kraj tie povtorno po~naa da pejat na anglski: What would you do if He turns out the light? - Site poka`uvaa kon Sonceto vo manirot na Travolta , pridru`uvani od peperutki, reptili, kromawonci, ahejci, sumerci, ajinodekaMci, Aleksandar Velija, {oferi, brokeri, ku~eto Lajka (snimeno vo ~ajka format), fi-fi-rom-ci, Xr~ Harison, Timoti Liri, pederot Ginzberg, rakata-kuka na Kapetan Kuk, Petar Pan, Alisa od zemjata na ~udata, Mamas & Papas, Adam i Eva, o~ilata na Lenon... Ova poslednovo za mig go voznemiri. Mora o~ilata da mu ispadnale dodeka go tegnele vo adot?! - Si pomisli Lori. Toa be{e samo mal del od miliardite du{i koi {to Lori mo`e{e da gi prepoznae. Tie bea zaedno so nego i patuvaa niz univerzumot. Site tie kako vo najludata vselenska opereta go ~ekaa dirigentot na horot. Eden Fiu- Romec kone~no ja prekina ti{inata ( vo koja site se stapisaa okezeni kako vo stop kadar), najavuvajki: A sega!!! eve go kone~no so nas i prekrasniot!!! Najmudriot... Vselenskata pridru`ba so voodu{evuvawe po~na da vreska. Ace @itanski-Represija!!! Lori so lesnotija go prepozna svojot najmil ludak i sopatnik od zemjata - Ace Romovski. Znaev deka povtorno }e se sretneme! so radost izvika Lori. -E, Lori, Lori... Koga ti velev u~i ti... neise.

148

- Ace Romovski ~ukna so dirigentskata palka.Ajde finale. Toj povika kon razletanite. Du{ite spremno ja zapeaja operetata vo polifonsko-angelsko-eolsko-kosmi~kiharmonski-klu~. Lori im se pridru`i.

- Yeaaaaaaah, we gonnaaaaa get high with a litlle help from our friendssszzzzzzfffffhhhh...
Hhhhhhhhhhhhh... - te~e{e niz univerzumot. Xr~ Harison ponesen od dirigentskoto vodstvo na Ace istapi od horot. No Ace voznesen i so zanes na najgolem mesija - re`iser ja vperi palkata kon nego - Neli ti rekov da ne pu{i{ cigari! Nazad vo horot! Xr~ go svitka opav~eto i kako malo dete se {mugna povtorno vo horot. Ace Romovski ja zamavna dirigentskata palka i ozna~i horsko finale. Vo tonalitetot E. -Zarem se ima vakva sre}na zavr{nica. Hi, hi, hm? So vesela za~udenost primeti Lori. Ace samo go pogledna i so vonzemska nasmevka mu namigna podr`uvajki go tonalitetot na horot: Duri i toj zapea nadopolnuvajki go horot. A sega unison-Ajdepovika Ace, vibrirajki so dlankite kon horot. Duri i Xr~ zamjauka-Hare Klisna?! Ne!!! Vrisna Ace ajde - ooooouuuuuuummmmee eee-eeee-eeehmm-mmmmmummuuuuuuuuuuuuuuuuuummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmoooooooooooooooooooooommmmmmmmm..... 1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1-0-1... Trepkaa yvezdite od bliskite galaksii prodol`uvajki vo beskrajot na ultimativniot

149

kraj i po~etok. Na samiot kraj od procesijata zatrubi i satelitot Diskaveri, ozna~uvajki deka e vreme sekoj da pojde kon svojata planeta. (A)me-rika-A-me-rika... zaprde satelitot Diskaveriprodol`uvajki so svoeto kru`no orbitrirawe okolu planetata Mars.

150

Palp Epilog (Ubieniot) Seneka Mravkovski zatvorenik so reden broj: 3.14159 od oddelot , toa utro {eta{e dru`ejki se so poetot Morina De ]ar vo krugot na zatvorot. Morina De ]ar, poet, droga{ i podvodaxija, obo`uva{e da se natega so Seneka i da pi{uva palp prikaski. Prikaskite obi~no izobiluvaa so razli~ni droga{ki likovi od podzemjeto na podzemnata, nelegitimnata, nadvor od site sistemi, zemja polna so virusi, crnci, taksisti i komarxii, prostitutki, selski komedianti, aterxii, gej{i, pedera{i, karatisti, policajci, torlaci koi {to klatea vrati, udba{i, cia{i, fa{isti, droga{i, grkomani, bugarofili, srba{i, amerikanofili, amerikanofobi, u~kovci, vujkovci, komunalci, tene}ari, romi, izmetxii, airlii, perverznici, degenerici, kodo{i, impotentni akademici, masoni, templari, hospitalci, rotarijanci, apa{i, jna-{i, armovci, selski pratenici, pijanduri, gradski voajeri, selski voajeri, selski bur`ui, selski pevci, kurvetini, gali~ani, egejci, mijaci, brsjaci, brigi, gali, po nekoj anti~ki makedonec, aristokrat pa duri i evrei,

151

( poslednive tri sorti spored Morina sepak bea vo mnogu mal broj za da ja opravat dr`avata). I, mnogu izmet.- obi~no }e zavr{e{e Morina... Taka Morina De ]ar go tolkuva{e beznade`niot enviroment vo koj {to toj be{e `rtva na sopstvenata karma. Morina be{e zaglavil vo zatvor za eden odpu{ok od marihuana. I toj isto kako i Seneka Mravkovski saka{e da miruva vo zandana. Svetot {to be{e nadvor od nea mu izgleda{e u{te poklaustrofobi~en od samiot zatvor. Muhabetot so Seneka mu dava{e nekakva nade` za podobro utre. Toj znae{e deka vo zemjata nema da se ispravat rabotite do sudniot den. No tuka be{e Seneka... Tie posle pro{etkata sednaa na eden trup. Morina zapo~na prv so kontemplativni zavrzlami: - Eeee, Seneka be... H, h. Slu{am ti si bil od plavite, onie be gu{terine. Konspirativno primeti Morina. Seneka koj {to ve}e be{e ispil pogolemo koli~estvo trankvilizeri so smirenost na mistik gi za~e{a u{ite. Koj te la`el be Morina? Jas sum ti obi~en nikakvec. Umobolen {takor so srceva mana... Morina ne prestana tuka, toj prodol`i: - Kako e mo`no vo zemja so dva milioni {izici samo jas i ti da bideme {izofreni be Seneka? Ajde objasni mi? Ti si stoik umen, trpeliv i smiren.... Seneka vidno zadovolen od dodelenite atributi po~na:

152

Eh, sega... He, he, he. nego se pra{uva{ li malku zo{to sme tuka? Mr, mr, krk, flc! ispluka eden zelen vonzemjanin od grlo Seneka. - Kah! kh!, kaah!!! Za seto vreme ne{to mr~i{. Ponekoga{ pomisluvam deka drogata {to si ja ispu{il ti go zemala umot... Morina vedna{ se pobuni: Aman be sega! Drogana?! Koja crna droga? E, e, e! Sega i ti po~na kako onie mediokritetine od asoc, za niv na sekoj {to nakrivo }e mu se digne, vedna{ mu lepat etiketa droga{. A, imav edna{ edna Drogana po ime... Majku li mu... ^ekaj malku! Morina zede edna gitara i po~na da planka po nea. Pqnk, plank, bing, grng- e~e{e niz zatvorskiot dvor. Akordite go voznemirija ostanatiot zatvorski personal. Zatvorskite ku~iwa po~naa da lajat. Morina voop{te ne be{e zadovolen od zvukot na gitarata, toj po~na da gi zatega `icite. G pa A, D pa E `icata i na kraj se ~u prasok-pqonk-puf! Gornata E `ica pukna i go rase~e larinksot na Seneka Mravkovski koj {to po~na da grkla. Morina skokna kako poparen. Toj se obiduva{e da ja zapre krvta {to vo izobilstvo te~e{e od grloto na Seneka. No Seneka silno go stegna ne dozvoluvajki mu. Toj mu zakrkore na Morina vo u{i: Krkkhhh, pu{ti vrrrr... i onaka e mnogu dosadno. Morina se str~a kaj stra`arite no ve}e be{e predocna. Seneka edvaj izusti Phhhhlp...

153

- Bo`e Seneka ne mi umiraj... So pla~ewe zalipa Morina. Seneka povtorno se napregna - Paulpphi{ plp... - Gi zatvori o~ite. -Palp?! Izvika na glas Morina, A? a-a-a-misli{ na palp literatura! Da, da, sigurno }e prodol`am so palp lit??! Toj pani~no povika vo pravec na bolni~kiot personal Se-e-e-estrooo! Ve molam pobrzo! Zatvorenikot Seneka Mravkovski so reden broj: 3.14159 od oddelot ve}e be{e po~inat. Nekolku zatvorski manijaci pristignaa na mestoto i mu gi vrzaa `icite od gitarata za testisite vo ma{na, i`ivuvajki se od razonoda. Morina se smiri otkako sestra Stanka go natera da progolta doza laudanum. Nabrgu go smestija vo izolirana kelija. Toj seu{te go gleda{e Seneka Mravkovski kako se smee sre}en vo me|u svetovite na paralelniot univerzum. Nekolku homoseksualci do negovata kelija urlaa od sre}a orgasti~no bodejki se vo zadnicite. Eh, da imavme barem more, more Seneka. ]e be{e li poinaku? Otsutno pomisli na glas Morina gledajki so {irum okokoreni o~i vo pravec na tavanot...

Kraj

154

155

You might also like