P. 1
Pretprijatijata vo Makedonija

Pretprijatijata vo Makedonija

|Views: 1,067|Likes:
Published by batanm3623

More info:

Published by: batanm3623 on Nov 18, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/07/2012

pdf

text

original

Универзитет Семинарска Работа

по Вовед во менаџмент

Тема
Ефикаснота и ефективноста на претпријатијата во Македонија

Асистент

Изработил

Скопје,2008

Содржина
Voved…………………………………………………. ………………..3 1 Merki za uspe{nost na izvedbata na organizacijata ……....4 1.1 Efikasnost na organizacijata...................................................4 1.2 Vidovi resursi I nivnoto vlijanie vo efikasnosta na organizacijata......................................................................................4 1.3 Efektivnost na organizacijata................................................5 1.4 Me|usebna interakcija na efikasnosta i efektivnosta....6 2. Pretprijatijata vo Makedonija....................................................7 2.1 Makedonija vo minatoto…………………….………………. …..7 2.2 Makedonija denes………………………………. ………………...8 2.3 Sostojbata na makedonskite organizacii……. ……………...9 2.4 Primer za edno makedonsko pretprijatie….. ………………..9 3. Zaklu~ok…………………………………………... ………………11 4. Koristena literatura...................................................................12

2

Вовед

Vo na{eto moderno op{testvo ekonomskiot razvoj na edna dr`ava ne mo`e da se zamisli bez organizirano rakovodewe i ispolnuvawe na celite postaveni za dobivawe efikasni rezultati.Vo modernoto ekonomsko rabotewe, uspe{noto izvr{uvawe na zada~ite bez procesot na menaxmentot e nezamislivo. Menaxmentot e odlika na civiliziranite opstestva. Postoi od koga postoi civilazacijata I ke ostane dominantna odlika na industriskoto op{testvo.Menaxmentot igra va`na uloga vo bilo koj biznis ili organizirana aktivnost. Toj e univerzalen process I uspe{noto rakovodewe na edna organizacija ne mo`e da se zamisli bez principite I zadacite na menaxmentot. Menaxmentot kako proces im slu`I na organizaciite kako najdobro da gi iskorostat svoite resursi za da gi ostvarat postavenite celi.Zatoa menaxmentot pretstavuva kompleksen process sostaven od tim menaxeri odgovorni na site nivoa vo organozacijata.Vo nivnite dol`nosti se vklu~eni ostvaruvawe na celite na kompanijata niz osnovnite funkcii na menaxmentot kako sto se planiraweto, organiziraweto, kontrolata I liderstvoto. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotite vo su{tina e osnoven za site akcii. Menaxmentot e osnova za uspehot na site pretprijatija. Celite koi gi postavuvaat organizaciite i nivnite ~lenovi e da se obezbedi nekakov proizvod ili usluga koi bi bile potrebni na potro{uva~ite. Krajniot rezultat za uspe{nosta na organizaciite zboruva za toa kakva bila izvedbata na procesot na konverzija od po~etokot, so koristewe na potrebnite resursi do finalnata podgotovka na proizvodot ili uslugata. Merki za toa kolku edno pretprijatie e uspe{no vo svojata izvedba se efikasnosta i efektivnosta .

3

Dali vo na{ata dr`ava pretprijatijata potpolno gi iskoristuvat svoite resursi ? Dali kompaniite vo Makedonija gi ostvaruvaat postavenite celi? Vo ovoj seminarski trud ke se obidam da dadam svoe gledi{te za uspe{nosta na izvedbata na organizaciite vo Makedonija niz merkite na efikasnsta i efektivnosta.

1.

Merki za uspe{nost na izvedbata na organizacijata

1.1 Efikasnost na organizacijata
Resursite pretstavuvaat osnova za izrabotka na dolgoro~ni planovi za opstanok na organizacijata i nejzina profitabilnost. Resursite se vlezovi vo procesot na proizvodstvoto vo pretprijatieto i vo kombinacija so drugite faktori vlijaat vo ostvaruvaweto na celite na organizacijata. Tie se klu~en strategiski faktor vo okru`uvaweto na organizacijata. Merka za toa kolku dobro ili produktivno se koristat resursite pretstavuva efikasnosta. Organizaciite se efikasni toga{ koga uspevaat da gi svedat na najmala mera koli~inite na vleznite resursi, vo zavisnost od toa so {to se zanimava organizacijata dali e toa rabotna sila surovini ili komponentni delovi, ili vremeto {to e potrebno za proizveduvawe nekoj proizvod ili usluga. Efikasnosta pretstavuva me|useben odnos na postignatite rezultati i koristenite resursi. Toa e stepen za minimizacija na tro{ocite za proizvodstvo na nekoj proizvod ili davawe uslugi. Odgovornost na sekoj menaxer e postojano da nao|a na~ini za da ja podobri izvedbata na organizacijata na najvisoko mo`no nivo, d aim pomogne na vrabotenite da gi izvr{uvaat aktivnostite na najefikasen mo`en na~in so minimizirawe na tro{ocite i vremeto potrebni za izrabotka na proizvodite ili uslugite. 1.2 Vidovi resursi i nivnoto vlijanie vo efikasnosta na

organizacijata

4

Menaxerite izvr{uvaat razli~ni finkcii, no edna od najva`nite aspekti na nivnata rabota e pravilno iskoristuvawe na resursite. Niz procesot na organizirawe , menaxerskata funkcija e stavawe na planot vo akcija.Toa podrzbira i vklu~uva alokacija na sredstvata i pravilno rasporeduvawe za{to prednosta na organizacijata vo konkurentska smisla e pred se tokmu determinirano od resursite i nivnata iskoristenot. Resursite mo`e da se klasificiraat na vidlivi i nevidlivi. Vidlivi resursi se onie koi se materijalni , koi mo`at da bidat kvantificirani i dopirlivi. Tie se odmesuvaat na fizi~ki, materijalni, finansiski sredstva i lu|e. Mo`at lesno da se analiziraat identifikuvaat i ocenat. Vazno e deka moze da se napravi strategiska ocena za toa kakvi mo`nosti nudat za nivno ekonomizirawe. Taka ovaa ocena vsu{nost nudi mo`nost za nivno poprofitabilno iskoristuvawe. Ovde menaxerite se povikuvat da ja sogledat i sfatat vaznosta na vidlivite resursi i da go ocenat stepenot do koj tie pridonesuvaat za unapreduvawe na celite na organizacijata. Za razlika od vidlivite, postojat i nevidlivi resursi a se odnesuvaat na imotnite prava, sposobnostite i kulturata na organizacijata. Nevidlivite resursi ne mozat da bidat dopreni kvantificirani i lesno zabele`ani. Mo`at da se klasificiraat kako sredstva i sposobnosti. Sredstvata se odnesuvaat na intelektualnite prava na kompanijata koi u`ivaat zakonska za{tita. Sposobnostite proizleguvaat od poseduvawe relativni diferencijalni sposobnosti. Zad ovie sposobnosti se krijat nevidlivite resursi koi se rangiraat od patenti i licenci do reputacija. Nekoi istra`uvawa poka`uvaat deka reputacijata na organizacijata i reputacijata na proizvodot se najva`nite prodonesuva~i za efikasnosta. Resursite imaat ogromno vlijanie vo uspehot na raboteweto i vrvnata menaxerska stru~nost e nivnoto pravilno iskoristuvawe.

1.3.Efektivnost na organizacijata
Sekoja organizacija ima postaveno celi kon koi te`i da gi ispolni. Menaxerite niz procesot na planirawe imaat zada~a da gi identifikuvaat , da gi izberat soodvetnite celi i da izberat pravilna nasoka za ostvaruvawe na celite . Merka za soodvetnosta na celite koi gi izbral menaxerot za svojata organizacija i stepenot do {to organizacijata gi postignuva ovie celi pretstavuva efektivnosta. Organizacijata e efektivna koga menaxerite gi izbiraat vistinskite celi na organizacijata i uspe{no gi iskoristuvaat resursite. Osnovata za efektivnost an organizacijata zavisi od znaeweto na menaxerite i od kapacitetot na vrabotenite. Vrednosta na ~ove~kiot kapital vo efektivnosta na organizacijata ne mo`e da bide potceneta.

5

Znaeweto {to go poseduva ~ove~kiot kapital vo edna organizacija spa|a vo grupata najzna~ajni sposobnosti na organizacijata i se osnova za postigawe visoka efektivnost. Brzinata na izvedbata na aktivnostite I steknuvaweto novi znaewa se osnova za postignuvawe uspe{nost. Formuliraweto na celite zapo~nuva so nivno formulirawe na korporativno nivo . Ponatamu se definiraat celite i na poniskite nivoa od sklata na menxmentot do odreduvawe celi za sekoj poedinec vo organizacijata. Celite treba da bidat konzistentni me|u sebe i site da se skoncentrirani na postignuvaweto na jasnite celi, ne raboteweto od den na den. Sekoj poedinec kako i sekoj menaxer od najnisko do najvisoko nivo treba da ima koncizni akcii vo izveduvaweto na celite na organizacijata, kako i da pomaga vo nivnoto formulirawe . Ostvaruvaweto na celite treba da bide od primaren karakter za menaxerite vo edna organizacija. Menaxmentot treba da obezbedi sistematski i organiziran priod vo raboteweto koe ovozo`uva ostvaruvawe na maksimalni rezultati so raspolo`livite resursi. Toa podrazbira koordinirawe na aktivnostite na lu|eto kon ostvaruvawe na celite . Zada~a na sekoj menaxer e da utvrdi jasni celi i da gi integrira individualnite aktivnosti.

1.4 Me|usebna interakcija na efikasnosta i efektivnosta
Merkite za uspe{nost na izvedbata na organizacijata ne se procesi sami za sebe, tuku tie se komplementarni i me|usebno zavisni. Dokolku edniot proces se izveduva na visoko nivo, no drugiot na ponisko nivo i obratno. kone~niot rezultat dobiv promeni vo strukturata na uspe{nost. Tie me|usebni interakcii mo`eme da gi sogledame od tabelata prika`ana podolu.

6

Dokolku efikasnosta e niska, odnosno resursite ne se iskoristuvaat na najdobar mo`en na~in, a efektivnosta e visoka, odnosno stepenot na izveduvawe na celite e na visoko nivo, toga{ se dobiva rezultat ili proizvod koj{to e premnogu skap i potro{uva~ite ne mo`at da si go dozvolat. Ako efikasnosta e niska , odnosno resursite ne se koristat dovolno. Isto taka i efektivnosta e niska, odnodno menaxerot napravil pogre{en izbor na celi, toga{ rezultatot e proizvod so slab kvalitet koj{to potro{uva~ite ne go sakaat. Pri visoka visoka efikasnost, odnosno pravilno iskoristuvawe na celite i visoka efektivnost, potro{uva~ite dobivaat proizvod so odli~en kvalitet i cena koja{to mo`at da si ja dozvolat. No, dokolku efikasnosta e visokaa efektivosta niska, odnosno celite se nesoodvetni za organizacijata , noresursite dobro iskoristeni, toga{ potro{uva~ite dobivaat proizvod so visok kvalitet koj ne go sakaat. Zatoa od osobeno zna~ewe e interakcijata me|u efikasnosta i efektivnosta, za{to poinaku doveduvaat do rezultati nezanimlivi za potro{uva~ite, preskapi ili nekvalitetni.

2. Pretprijatijata vo Makedonija 2.1 Makedonija vo minatoto
Dolgata i te{ka tranzicija vo Republika Makedonija dovede do enormno zgolemuvawe na ekonomskite i socijalnite problemi vo zemjata. Niskata stapka na produktivnost na trudot, negativniot rast 7

na proizvodstvoto, nepovolnata investiciska klima, golemite buxetski deficiti i sli~no predizvikaa socijalna kriza od golemi razmeri. Ekonomskata istorija na na{ata dr`ava bila vo postojan pad. Proizvodstvenata baza izgradena za vreme na socijalisti~kiot period sosem is~eznala, ostavaj}i samo ostatoci na op{testvenite kompanii koi nikoj ne sakal da gi kupi. Zna~aen del od naselenieto bilo prinudeno da pre`ivee so zemjodelstvo, rabotej}i na mali zemjeni povr{ini vo uslovi koi ne se smenile mnogu za dve generacii. Za vreme na socijalisti~kiot period, razli~nite napori da se nacionalizira zemjodelstvoto bile mnogu neuspe{ni, ostavaj}i okolu 90 procenti odobrabotlivoto zemji{te vo privatna sopstvenost. Sepak, socijalisti~kata politika barala da se zagu{i kapitalizmot vo ruralnata ekonomija so ograni~uvawe na goleminata na privatnite farmi i vrabotenosta na zemjodelskite rabotnici. Industrijalizacijata i urbanizacijata bile glavni instrumenti na modernizacija na zemjata. U{te od krajot na socijalizmot, golem broj na novi privatni kompanii se registrirale niz dr`avata, no sepak, najgolem del od privatniot sektor se zanimaval so trgovija i uslugi. Neefikasnata privatizacija isto taka pretstavuvala osnoven faktor za ekonomskata kriza vo dr`avata. Analiti~arite smetaat deka procesot na privatizirawe na pretprijatijata (baven i netransparenten) e glavnata pri~ina za stagnacijata na ekonomijata. Konceptot na privatizirawe na pretprijatijata koi bea vo op{testvena sopstvenost bil neprilagoden na realnite uslovi i potrebi na zaednicata. Pretprijatijata bile mesta na golemi i dlaboki konflikti pred se predizvikani od lo{o realiziranata privatizacija bez ekonomska logika i bez plan. Rabotnicite gi zagubile pretprijatijata, no i sprotivno pretprijatijata gi zagubile rabotnicite. Taka, rabotnicite namesto da dejstvuvaat vo sferata na trudot i tamu da gi branat svoite prava, tie bile prinudeni da razvijat uli~na, voninstitucionalna demokratija. Rabotodava~ite dejstvuvale vo mnogu restriktiven politekonomski kontekst (pazarni limiti, visoki ceni na surovinite, sistemi na kvoti za uvoz i za izvoz, visoki taksi i danoci). Poradi nesigurniot i nepovolen ekonomski kontekst nivnata orientacija bila kon brzi profiti bez motivacija za modernizacija i razvoj na pretprijatijata. Seto toa u{te pove}e pridonelo kon blokirawe na pretprijatijata i stagnacija na celokupnata ekonomija. Tie duri i nemale vreme, a verojatno nitu potreba da formiraat svoi funkcionalni asocijacii so koi }e gi definiraat i branat svoite interesi. Poradi dominacijata na politikata tie bile politi~ari i funkcioneri, sovetnici i sl. Tie formalno u~estvuvale vo reguliraweto na rabotnite odnosi i glavno bile bratski povrzani so sindikatot postignuvaj}i dogovori na visoko nivo. Se ~inelo kako da nema konflikt me|u rabotnicite i rabotodava~ite, op{tite kolektivni dogovori se potpi{uvale so lesnotija.

8

2.2 Makedonija denes
Procesot na zabrzani i diskontinuirani promeni vo politi~kata i ekonomskata sfera {to go karakterizira delovniot ambient, kako i globalnata priroda na biznisot, e pri~ina za pojava na potrebata vo makedonskite organizacii od nov priod, vrednosti i praktiki vo delovnoto rabotewe. Vo novonastanatite promeni, klu~niot problem {to im se nametnuvana pretprijatijata e: "Kako da izgradat soodvetna organizaciska strategija za adaptacija vo nadvore{nototurbulentno opkru`uvawe i vnatre{nata integracija vo kolektivot"? "Kako organizacijata razviva kapacitet za kontinuirani promeni, sledej}i ja erata na globalizacija, postojaniot razvoj na tehnologijata, rapidnata pojava na novi konkurenti, proizvodi i pazari I kako seto toa da go integrira na takov na~in koj }e bide naprofitabilen, so maksimalno iskoristuvawe na resursite za postigawe na svoite celi. Fokusot na ovoj trud e sogleduvawena podgotvenosta na organizacijata da se spravi so novite barawa na pazarot i sposobnosta na menaxmentot (negovatapostavenost po struktura) vo organizaciite da vlijae za pojavata na efikasnost I efektivnost, pottiknuvaj}i go taka odnesuvaweto, sozdavaj}i uslovi na efektivna klima preku sistem na pottiknuvawe i poddr{ka, sé so cel,organizacijatana dolg rok, da obezbedi temelen pristap, ne samo za upravuvawe na inicijativata za promena, tuku i za siguren organizacionen uspeh vo idnina. No, dali momentalnata sostojba vo makedonskite pretprijatijaja poddr`uva li~nata inicijativa na vrabotenite,inovativnosta i e vo soglasnost so strategijata i politikatana vrvnite menaxeri? Nesomneno, za da opstanat, pretprijatijatamoraat da bidat inovativni. Najdobar na~in da se postigneova e da se ohrabrat lu| eto vo nasoka na otkrivawe novi nacini na iskoristuvawe na resursite vo samata organizacija, i toa vo nasoka na ostvaruvawe visoka efikasnost i efektivnost.

2.3

Sostojbata vo makedonskite organizacii

Empiriskite istra`uvawa izvr{eni vo na{ite pretprijatija poka`uvaat deka, kaj nas, dominira organizaciski model koj e hierarhiski strukturiran i se zasnoiva vrz stroga podelba na rabotata. Funkcioniraweto na takviot model seobezbeduva so donesuvawe na

9

site pova`ni odluki na vrvot od organizaciskata struktura. Takviot karakter na organizacijata onevozmo`uva pojava i razvoj na ekonomska kultura, brzi akcii, odluki i brz protok na informacii i koristewe na steknatoto iskustvo. Rabotite se izvr{uvaat so utvrdeni metodi i postapki, bez zadovolitelna inicijativnost, kreativnost i pretpriemlivost od strana na vrabotenite. Timskata rabota e nedovolno zastapena i slabo razviena, a me|usebnite odnosi na lu|eto se strogo formalizirani i hierarhiski postaveni. Komunikaciitese prvenstveno vertikalni, bavni i neefikasni. Istoto se odnesuva i za marketing-aktivnostite. I tie se lo{o postaveni i nedovolno organizirani. Kako posledica na toa,na{ite pretprijatija i premnogu se zanimavaat so samite sebesi. Namesto nanadvor, naso~eni se interno, bez da kreiraat soodveten ambient za intrapretpriemni{tvo, pri {to nedovolno se prisposobuvaat kon impulsite na novite barawa vo sredinata. Menaxerite se naj~esto samite osnova~i, koi ne se dovolno iskusni i obrazovani za taa rakovodna dejnost , resursite se naj~esto nedovolno iskoristeni , a celite za ostvaruvawe se menuvaat kako {to se menuva i dejnosta na organizacijata, od edna oblast vo druga, vo zavisnost od nadvore{nata pobaruva~ka. Ovie karakteristiki, koi mo`at da se smetaat kako zaedni~ki za najgolem broj na{i pretprijatija, upatuvaat na konstatacijata deka dominanten tip kultura vo na{ite pretprijatija e konzervativno-tradicionalniot model na kulturata. Taa se formira, se razviva, gi odreduva socijalnite odnosii odnesuvaweto na pretprijatieto, bez ogled dali e toasvesno ili ne za nejzinoto postoewe i dejstvuvawe. Taa e tip organizaciska kultura prisuten vo organizaciite vo koi preovladuva indiferentnost i ne~uvstvitelnost za novonastanatite promeni i inovacii kaj najgolemiot broj pripadnici na odnosnata organizacija. 2.4 Primer za edno makedonsko pretprijatie Organizacijata vo koja sum sama vrabotena e stranska investicija, i se zanimava so uslu`na dejnost . Navidum se razlikuva od site makedonski organizacii prethodno opi{ani, no sekojdnevieto zboruva drugo. Kompanijata e relativno mlada, osnovana e pred tri godini i dosega funkcionira besprekorno , vo smisla na postignati rezultati. Ova na kompanijata i odi vo prilog deka vo momentot vo koj ostvaruva odli~ni rezultati e najdobra od site kompanii koi se zanimavaat so sli~na dejnost. Zna~i, kompanijata ima konkurentska prednost vo odnos na drugite organizacii. Kompanijata e golema, ima nad 500 vraboteni i poveke oddeli so ne tolku slo`eni organizaciski strukturi i odnosi. Vo odnos na nivoata na menaxment, postojat site tri nivoa, ima menaxeri od najnisko nivo, menaxeri od sredno nivo i menaxeri od najvisoko nivo. No, modelot na funkcionirawe e pred se birokratski, komunikacijata se

10

odviva po vertikalna linija i odgovorot na promenite na nadvore{nata sredina ~estopati docni, ne e adaptibilen kon nadvore{noto opkru`uvawe , ne e fleksibilen i otvoren, ne mo`e da se rekonstruira i da se prifati na~inot na odnesuvawe {to go baraat novite potrebi rabotni zada~i. Vo vakvite organizacii, so takov tip na organizaciska kultura ne vladee kooperativnost i kohezivnost vo grupata. Kaj vrabotenite ne vladee optimizam, podgotvenost za razre{uvawe na problemite i realizacija na celite na kompanijata. Rabotnite zada~i se izveduvaat rutinski, so odnapred postaveni pravila, bez mo`nost vrabotenite da vlijaat vrz novonastanatata situacija ili da vnesat svoe kreativno mislewe vo na~inot na izvr{uvawe na rabotata. Za `al, kako i kaj site na{i kompanii, iako e stranska investicija i ovde vlijaat prijatelskite odnosi i nepotizmot, ne se po~ituva profesionalizmot i znaeweto. Ulogite se strogo podeleni i odlukite se avtoritarni i centralisti~ki. Ovde mo`am da go spomnam i odnosot kon tolerancija na gre{ki. Toj e na mnogu nisko nivo i ne se sfaka kako proizlezen efekt od rabotata, tuku slu`i kako merka za disciplina na vrabotenite, koja se pla}a so 50 % ili 100 % kazna od mese~niot bak{i{ koj vrabotenite go dobivaat od gostite. Poradi toa {to se zanimava so uslu`na dejnost, glavnite resursi pretstavuvaat vrabotenite i uspe{nosta na kompanijata zavisi od odnosot na vrabotenite kon gostite. Osobeno vo uslovi koga izgradbata na novi hoteli, sli~ni po dejnost e vo podem, izgleda deka glavnite gri`i na menaxerite }e pretstavuvaat zadr`uvawe na gostite vo hotelot i qubeznosta na vrabotenite kon niv. Kako {to prethodno izlo`iv, vo momentot hotelot e edinstven na ovie prostori od takov tip hoteli, luksuzni, rekreira~ki, koi nudat odli~ni uslugi, kako za hrana i pijaloci, taka i za onie koi se zabavuvaat so igrite na sre}a. Menaxerite gi koristat svoite resursi me|utoa ne gi iskoristuvaat na najdobar mo`en na~in. Se raboti so minimum personal i ~estopati po nekolku ~asa prekuvremeno. Vo momenti koga nema mnogu rabota iskoristuvaweto na resursite e isto kako i da ima, vrabotenite povtorno rabotat naporno mnogu ~asovi, se gotvi hrana i e sprema pijalok za mnogu gosti koi{to podocna se frlat. Glavniot problem vo uspe{noto funkcionirawe go gledam vo menaxmentot. Naj~esto menaxerite se prethodni iskusni vraboteni vo firmi sli~ni na ovaa, me|utoa bez nikakvo obrazovanie i pogolema praktika so golemi obvrski i zada~i. Potrebno e da se napravi rekonstrukcija vo raboteweto za da uspe{nota bide pogolema, a resursite dobro iskoristeni. Isto taka potrebni se obuki na nivo na celo rakovodstvo za {to pouspe{no zalagawe za ostvaruvawe na ideite i celite na kompanijata. Preku posetuvawe najrazli~ni seminari, ostvaruvawe sorabotka so drugi firmi sli~ni po dejnost, razmena na iskustva i poseta na drugi luksuzni hoteli bi go smenil na~inot na rabotewe i bi go podobrilo ponatamo{noto funkcionirawe.

11

3. Zaklu~ok
Postojat razli~ni organizacii i pretprijatijata. Kako slo`eni organizaciski sistemi, formiraat i razvivaat razli~ni pristapi vo svoeto rabotewe. Vo sovremenite pretprijatija na zemjite so razviena pazarna ekonomija organizaciskata kultura postojano se nadopolnuva, se menuva i se prisposobuva sredinata. Toa go bara od nea delovniot ambient na bodewe na biznis koj e neizvesen i kompleksen. Tendenciite na razvitokot na kulturata koi gi naglasuvaat individualnosta, interpretpriemni{ tvoto, kreativnosta, profesionalizmot, avtonomijata i sli~no,vodi kon su{tinski promeni vo organizaciskata struktura na pretprijatieto, izrazeni vo decentralizacija, horizontalna diferencijacija, formirawe mali organizaciski edinici i intenzivni komunikacii i povrzuvawa. Menaxiraweto bara svoi sposobnosti i praktiki, doslednost na naukata i ostvaruvawe na celite na menaxmentot. Pra{aweto za toa kakva e sostijbata na pretprijatijata vo Makedonija i kade se nao|at vo odnos na novite tendencii na sovremenite kulturi ne mo`at da se izbegnat. Sepak so upornost i `elba za naporna rabota ke se nadmine porane{nata praktika i se vovedatnovite sistemi za rabota, kade primarnoto znacewe za uspe{nosta a kompanijata e determinirano od uspe{noto iskoristuvawe na resursite.

12

Koristena literatura
1. “Sovremen menxment”- Gareth r. Jones, Jennifer M. George, Charles W.L Hill
2. “Menaxment”-

Bobek [uklev

3.”Menaxment na maliot biznis”- Bobek [uklev 3. Izvori od internet: www.libertas-institut.com www.economy.gov.mk www.oecd.org www.esiweb.org www.ekof.bg.ac.yu www.management.cg.yu www.cgekonomist.com

13

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->