Универзитет

Семинарска Работа
по Вовед во менаџмент

Тема
Ефикаснота и ефективноста на
претпријатијата во Македонија

Асистент Изработил

Скопје,2008
 Содржина

Voved………………………………………………….………………..3
1 Merki za uspe{nost na izvedbata na organizacijata ……....4

1.1 Efikasnost na organizacijata...................................................4

1.2 Vidovi resursi I nivnoto vlijanie vo efikasnosta na
organizacijata......................................................................................4
1.3 Efektivnost na organizacijata................................................5
1.4 Me|usebna interakcija na efikasnosta i efektivnosta....6

2. Pretprijatijata vo Makedonija....................................................7
2.1 Makedonija vo minatoto…………………….……………….…..7
2.2 Makedonija denes……………………………….………………...8
2.3 Sostojbata na makedonskite organizacii…….……………...9
2.4 Primer za edno makedonsko pretprijatie…..………………..9

3. Zaklu~ok…………………………………………...………………11
4. Koristena literatura...................................................................12

2
Вовед

Vo na{eto moderno op{testvo ekonomskiot razvoj na edna dr`ava ne mo`e da se

zamisli bez organizirano rakovodewe i ispolnuvawe na celite postaveni za dobivawe
efikasni rezultati.Vo modernoto ekonomsko rabotewe, uspe{noto izvr{uvawe na
zada~ite bez procesot na menaxmentot e nezamislivo.
Menaxmentot e odlika na civiliziranite opstestva. Postoi od koga postoi
civilazacijata I ke ostane dominantna odlika na industriskoto op{testvo.Menaxmentot
igra va`na uloga vo bilo koj biznis ili organizirana aktivnost. Toj e univerzalen
process I uspe{noto rakovodewe na edna organizacija ne mo`e da se zamisli bez
principite I zadacite na menaxmentot.
Menaxmentot kako proces im slu`I na organizaciite kako najdobro da gi iskorostat
svoite resursi za da gi ostvarat postavenite celi.Zatoa menaxmentot pretstavuva
kompleksen process sostaven od tim menaxeri odgovorni na site nivoa vo
organozacijata.Vo nivnite dol`nosti se vklu~eni ostvaruvawe na celite na kompanijata
niz osnovnite funkcii na menaxmentot kako sto se planiraweto, organiziraweto,
kontrolata I liderstvoto.
Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotite vo su{tina e osnoven za site akcii.
Menaxmentot e osnova za uspehot na site pretprijatija. Celite koi gi postavuvaat
organizaciite i nivnite ~lenovi e da se obezbedi nekakov proizvod ili usluga koi bi bile
potrebni na potro{uva~ite. Krajniot rezultat za uspe{nosta na organizaciite zboruva za
toa kakva bila izvedbata na procesot na konverzija od po~etokot, so koristewe na
potrebnite resursi do finalnata podgotovka na proizvodot ili uslugata. Merki za toa
kolku edno pretprijatie e uspe{no vo svojata izvedba se efikasnosta i efektivnosta .
Dali vo na{ata dr`ava pretprijatijata potpolno gi iskoristuvat svoite resursi ? Dali
kompaniite vo Makedonija gi ostvaruvaat postavenite celi? Vo ovoj seminarski trud
ke se obidam da dadam svoe gledi{te za uspe{nosta na izvedbata na organizaciite vo
Makedonija niz merkite na efikasnsta i efektivnosta.

1. Merki za uspe{nost na izvedbata na organizacijata

1.1 Efikasnost na organizacijata

3
 Resursite pretstavuvaat osnova za izrabotka na dolgoro~ni planovi za opstanok
na organizacijata i nejzina profitabilnost. Resursite se vlezovi vo procesot na
proizvodstvoto vo pretprijatieto i vo kombinacija so drugite faktori vlijaat vo
ostvaruvaweto na celite na organizacijata. Tie se klu~en strategiski faktor vo
okru`uvaweto na organizacijata.
Merka za toa kolku dobro ili produktivno se koristat resursite pretstavuva
efikasnosta. Organizaciite se efikasni toga{ koga uspevaat da gi svedat na
najmala mera koli~inite na vleznite resursi, vo zavisnost od toa so {to se zanimava
organizacijata dali e toa rabotna sila surovini ili komponentni delovi, ili vremeto
{to e potrebno za proizveduvawe nekoj proizvod ili usluga.
Efikasnosta pretstavuva me|useben odnos na postignatite rezultati i koristenite
resursi. Toa e stepen za minimizacija na tro{ocite za proizvodstvo na nekoj
proizvod ili davawe uslugi.
Odgovornost na sekoj menaxer e postojano da nao|a na~ini za da ja podobri
izvedbata na organizacijata na najvisoko mo`no nivo, d aim pomogne na
vrabotenite da gi izvr{uvaat aktivnostite na najefikasen mo`en na~in so
minimizirawe na tro{ocite i vremeto potrebni za izrabotka na proizvodite ili
uslugite.

1.2 Vidovi resursi i nivnoto vlijanie vo efikasnosta na organizacijata

Menaxerite izvr{uvaat razli~ni finkcii, no edna od najva`nite aspekti na nivnata

rabota e pravilno iskoristuvawe na resursite. Niz procesot na organizirawe ,
menaxerskata funkcija e stavawe na planot vo akcija.Toa podrzbira i vklu~uva
alokacija na sredstvata i pravilno rasporeduvawe za{to prednosta na organizacijata vo
konkurentska smisla e pred se tokmu determinirano od resursite i nivnata iskoristenot.
Resursite mo`e da se klasificiraat na vidlivi i nevidlivi.
Vidlivi resursi se onie koi se materijalni , koi mo`at da bidat kvantificirani i dopirlivi.
Tie se odmesuvaat na fizi~ki, materijalni, finansiski sredstva i lu|e. Mo`at lesno da se
analiziraat identifikuvaat i ocenat. Vazno e deka moze da se napravi strategiska ocena
za toa kakvi mo`nosti nudat za nivno ekonomizirawe. Taka ovaa ocena vsu{nost nudi
mo`nost za nivno poprofitabilno iskoristuvawe. Ovde menaxerite se povikuvat da ja
sogledat i sfatat vaznosta na vidlivite resursi i da go ocenat stepenot do koj tie
pridonesuvaat za unapreduvawe na celite na organizacijata.
Za razlika od vidlivite, postojat i nevidlivi resursi a se odnesuvaat na imotnite prava,
sposobnostite i kulturata na organizacijata. Nevidlivite resursi ne mozat da bidat
dopreni kvantificirani i lesno zabele`ani. Mo`at da se klasificiraat kako sredstva i
sposobnosti. Sredstvata se odnesuvaat na intelektualnite prava na kompanijata koi
u`ivaat zakonska za{tita. Sposobnostite proizleguvaat od poseduvawe relativni
diferencijalni sposobnosti. Zad ovie sposobnosti se krijat nevidlivite resursi koi se
rangiraat od patenti i licenci do reputacija.
Nekoi istra`uvawa poka`uvaat deka reputacijata na organizacijata i reputacijata na
proizvodot se najva`nite prodonesuva~i za efikasnosta. Resursite imaat ogromno
vlijanie vo uspehot na raboteweto i vrvnata menaxerska stru~nost e nivnoto pravilno
iskoristuvawe.

4
1.3. Efektivnost na organizacijata

Sekoja organizacija ima postaveno celi kon koi te`i da gi ispolni. Menaxerite niz
procesot na planirawe imaat zada~a da gi identifikuvaat , da gi izberat soodvetnite celi
i da izberat pravilna nasoka za ostvaruvawe na celite . Merka za soodvetnosta na
celite koi gi izbral menaxerot za svojata organizacija i stepenot do {to organizacijata
gi postignuva ovie celi pretstavuva efektivnosta. Organizacijata e efektivna koga
menaxerite gi izbiraat vistinskite celi na organizacijata i uspe{no gi iskoristuvaat
resursite. Osnovata za efektivnost an organizacijata zavisi od znaeweto na menaxerite
i od kapacitetot na vrabotenite. Vrednosta na ~ove~kiot kapital vo efektivnosta na
organizacijata ne mo`e da bide potceneta. Znaeweto {to go poseduva ~ove~kiot
kapital vo edna organizacija spa|a vo grupata najzna~ajni sposobnosti na
organizacijata i se osnova za postigawe visoka efektivnost. Brzinata na izvedbata na
aktivnostite I steknuvaweto novi znaewa se osnova za postignuvawe uspe{nost.
Formuliraweto na celite zapo~nuva so nivno formulirawe na korporativno nivo .
Ponatamu se definiraat celite i na poniskite nivoa od sklata na menxmentot do
odreduvawe celi za sekoj poedinec vo organizacijata. Celite treba da bidat
konzistentni me|u sebe i site da se skoncentrirani na postignuvaweto na jasnite celi, ne
raboteweto od den na den. Sekoj poedinec kako i sekoj menaxer od najnisko do
najvisoko nivo treba da ima koncizni akcii vo izveduvaweto na celite na
organizacijata, kako i da pomaga vo nivnoto formulirawe .
Ostvaruvaweto na celite treba da bide od primaren karakter za menaxerite vo edna
organizacija. Menaxmentot treba da obezbedi sistematski i organiziran priod vo
raboteweto koe ovozo`uva ostvaruvawe na maksimalni rezultati so raspolo`livite
resursi. Toa podrazbira koordinirawe na aktivnostite na lu|eto kon ostvaruvawe na
celite . Zada~a na sekoj menaxer e da utvrdi jasni celi i da gi integrira individualnite
aktivnosti.

1.4 Me|usebna interakcija na efikasnosta i efektivnosta

Merkite za uspe{nost na izvedbata na organizacijata ne se procesi sami za sebe, tuku

tie se komplementarni i me|usebno zavisni. Dokolku edniot proces se izveduva na
visoko nivo, no drugiot na ponisko nivo i obratno. kone~niot rezultat dobiv promeni
vo strukturata na uspe{nost. Tie me|usebni interakcii mo`eme da gi sogledame od
tabelata prika`ana podolu.

5
 Dokolku efikasnosta e niska, odnosno resursite ne se iskoristuvaat na najdobar
mo`en na~in, a efektivnosta e visoka, odnosno stepenot na izveduvawe na celite e na
visoko nivo, toga{ se dobiva rezultat ili proizvod koj{to e premnogu skap i
potro{uva~ite ne mo`at da si go dozvolat. Ako efikasnosta e niska , odnosno resursite
ne se koristat dovolno. Isto taka i efektivnosta e niska, odnodno menaxerot napravil
pogre{en izbor na celi, toga{ rezultatot e proizvod so slab kvalitet koj{to
potro{uva~ite ne go sakaat. Pri visoka visoka efikasnost, odnosno pravilno
iskoristuvawe na celite i visoka efektivnost, potro{uva~ite dobivaat proizvod so
odli~en kvalitet i cena koja{to mo`at da si ja dozvolat. No, dokolku efikasnosta e
visokaa efektivosta niska, odnosno celite se nesoodvetni za organizacijata ,
noresursite dobro iskoristeni, toga{ potro{uva~ite dobivaat proizvod so visok kvalitet
koj ne go sakaat.
Zatoa od osobeno zna~ewe e interakcijata me|u efikasnosta i efektivnosta, za{to
poinaku doveduvaat do rezultati nezanimlivi za potro{uva~ite, preskapi ili
nekvalitetni.

2. Pretprijatijata vo Makedonija

2.1 Makedonija vo minatoto

Dolgata i te{ka tranzicija vo Republika Makedonija dovede do enormno

zgolemuvawe na ekonomskite i socijalnite problemi vo zemjata. Niskata stapka na
produktivnost na trudot, negativniot rast na proizvodstvoto, nepovolnata investiciska
klima, golemite buxetski deficiti i sli~no predizvikaa socijalna kriza od golemi
razmeri.

6
 Ekonomskata istorija na na{ata dr`ava bila vo postojan pad. Proizvodstvenata baza
izgradena za vreme na socijalisti~kiot period sosem is~eznala, ostavaj}i samo
ostatoci na op{testvenite kompanii koi nikoj ne sakal da gi kupi. Zna~aen del od
naselenieto bilo prinudeno da pre`ivee so zemjodelstvo, rabotej}i na mali zemjeni
povr{ini vo uslovi koi ne se smenile mnogu za dve generacii.
Za vreme na socijalisti~kiot period, razli~nite napori da se nacionalizira
zemjodelstvoto bile mnogu neuspe{ni, ostavaj}i okolu 90 procenti odobrabotlivoto
zemji{te vo privatna sopstvenost. Sepak, socijalisti~kata politika barala da se zagu{i
kapitalizmot vo ruralnata ekonomija so ograni~uvawe na goleminata na privatnite
farmi i vrabotenosta na zemjodelskite rabotnici. Industrijalizacijata i urbanizacijata
bile glavni instrumenti na modernizacija na zemjata.
U{te od krajot na socijalizmot, golem broj na novi privatni kompanii se registrirale
niz dr`avata, no sepak, najgolem del od privatniot sektor se zanimaval so trgovija i
uslugi.
Neefikasnata privatizacija isto taka pretstavuvala osnoven faktor za ekonomskata
kriza vo dr`avata. Analiti~arite smetaat deka procesot na privatizirawe na
pretprijatijata (baven i netransparenten) e glavnata pri~ina za stagnacijata na
ekonomijata. Konceptot na privatizirawe na pretprijatijata koi bea vo op{testvena
sopstvenost bil neprilagoden na realnite uslovi i potrebi na zaednicata.
Pretprijatijata bile mesta na golemi i dlaboki konflikti pred se predizvikani od lo{o
realiziranata privatizacija bez ekonomska logika i bez plan. Rabotnicite gi zagubile
pretprijatijata, no i sprotivno - pretprijatijata gi zagubile rabotnicite. Taka, rabotnicite
namesto da dejstvuvaat vo sferata na trudot i tamu da gi branat svoite prava, tie bile
prinudeni da razvijat uli~na, voninstitucionalna demokratija.
Rabotodava~ite dejstvuvale vo mnogu restriktiven politekonomski kontekst
(pazarni limiti, visoki ceni na surovinite, sistemi na kvoti za uvoz i za izvoz, visoki
taksi i danoci). Poradi nesigurniot i nepovolen ekonomski kontekst nivnata orientacija
bila kon brzi profiti bez motivacija za modernizacija i razvoj na pretprijatijata. Seto
toa u{te pove}e pridonelo kon blokirawe na pretprijatijata i stagnacija na celokupnata
ekonomija. Tie duri i nemale vreme, a verojatno nitu potreba da formiraat svoi
funkcionalni asocijacii so koi }e gi definiraat i branat svoite interesi. Poradi
dominacijata na politikata tie bile politi~ari i funkcioneri, sovetnici i sl. Tie formalno
u~estvuvale vo reguliraweto na rabotnite odnosi i glavno bile bratski povrzani so
sindikatot postignuvaj}i dogovori na visoko nivo. Se ~inelo kako da nema konflikt
me|u rabotnicite i rabotodava~ite, op{tite kolektivni dogovori se potpi{uvale so
lesnotija.

2.2 Makedonija denes

Procesot na zabrzani i diskontinuirani promeni vo politi~kata i ekonomskata sfera

{to go karakterizira delovniot ambient, kako i globalnata priroda na biznisot, e pri~ina
za pojava na potrebata vo makedonskite organizacii od nov priod, vrednosti i praktiki
vo delovnoto rabotewe. Vo novonastanatite promeni, klu~niot problem {to im se
nametnuvana pretprijatijata e: "Kako da izgradat soodvetna organizaciska strategija za
adaptacija vo nadvore{noto-turbulentno
opkru`uvawe i vnatre{nata integracija vo kolektivot"? "Kako organizacijata razviva
kapacitet za kontinuirani promeni,
sledej}i ja erata na globalizacija, postojaniot razvoj na tehnologijata, rapidnata pojava
na novi konkurenti, proizvodi i pazari I kako seto toa da go integrira na takov na~in

7
koj }e bide naprofitabilen, so maksimalno iskoristuvawe na resursite za postigawe na
svoite celi.
Fokusot na ovoj trud e sogleduvawena podgotvenosta na organizacijata da se spravi
so novite barawa na pazarot i sposobnosta na menaxmentot (negovatapostavenost po
struktura) vo organizaciite da vlijae za
pojavata na efikasnost I efektivnost, pottiknuvaj}i go taka odnesuvaweto, sozdavaj}i
uslovi na efektivna
klima preku sistem na pottiknuvawe i poddr{ka, sé so cel,organizacijatana dolg rok,
da obezbedi temelen pristap, ne samo
za upravuvawe na inicijativata za promena, tuku i za siguren
organizacionen uspeh vo idnina.
No, dali momentalnata sostojba vo makedonskite pretprijatijaja poddr`uva li~nata
inicijativa na vrabotenite,inovativnosta i e vo soglasnost so strategijata i politikatana
vrvnite menaxeri? Nesomneno, za da opstanat, pretprijatijatamoraat da bidat
inovativni. Najdobar na~in da se postigneova e da se ohrabrat lu|eto vo nasoka na
otkrivawe novi nacini na iskoristuvawe na resursite vo samata organizacija, i toa vo
nasoka na ostvaruvawe visoka efikasnost i efektivnost.

2.3 Sostojbata vo makedonskite organizacii

Empiriskite istra`uvawa izvr{eni vo na{ite pretprijatija

poka`uvaat deka, kaj nas, dominira organizaciski model koj e hierarhiski strukturiran i
se zasnoiva vrz stroga podelba na rabotata. Funkcioniraweto na takviot model
seobezbeduva so donesuvawe na site pova`ni odluki na vrvot od organizaciskata
struktura. Takviot karakter
na organizacijata onevozmo`uva pojava i razvoj na ekonomska kultura,
brzi akcii, odluki i brz protok na informacii i koristewe na steknatoto iskustvo.
Rabotite se izvr{uvaat so utvrdeni metodi i postapki, bez zadovolitelna
inicijativnost, kreativnost i pretpriemlivost od strana na vrabotenite. Timskata rabota e
nedovolno zastapena i slabo razviena, a me|usebnite odnosi na lu|eto se strogo
formalizirani i hierarhiski postaveni. Komunikaciitese prvenstveno vertikalni, bavni i
neefikasni. Istoto se odnesuva i za marketing-aktivnostite. I tie se lo{o postaveni i
nedovolno organizirani. Kako posledica na toa,na{ite pretprijatija i premnogu se
zanimavaat so samite sebesi. Namesto nanadvor, naso~eni se interno, bez da kreiraat
soodveten ambient za intrapretpriemni{tvo, pri {to nedovolno se prisposobuvaat kon
impulsite na novite barawa vo sredinata. Menaxerite se naj~esto samite osnova~i, koi
ne se dovolno iskusni i obrazovani za taa rakovodna dejnost , resursite se naj~esto
nedovolno iskoristeni , a celite za ostvaruvawe se menuvaat kako {to se menuva i
dejnosta na organizacijata, od edna oblast vo druga, vo zavisnost od nadvore{nata
pobaruva~ka.
Ovie karakteristiki, koi mo`at da se smetaat kako
zaedni~ki za najgolem broj na{i pretprijatija, upatuvaat na
konstatacijata deka dominanten tip kultura vo na{ite pretprijatija

8
e konzervativno-tradicionalniot model na kulturata. Taa se formira, se razviva, gi
odreduva socijalnite odnosii odnesuvaweto na pretprijatieto, bez ogled dali e
toasvesno ili ne za nejzinoto postoewe i dejstvuvawe. Taa e tip organizaciska kultura
prisuten vo organizaciite vo koi preovladuva indiferentnost i ne~uvstvitelnost za
novonastanatite promeni i inovacii kaj najgolemiot broj pripadnici
na odnosnata organizacija.

2.4 Primer za edno makedonsko pretprijatie

Organizacijata vo koja sum sama vrabotena e stranska investicija, i se zanimava so

uslu`na dejnost . Navidum se razlikuva od site makedonski organizacii prethodno
opi{ani, no sekojdnevieto zboruva drugo. Kompanijata e relativno mlada, osnovana e
pred tri godini i dosega funkcionira besprekorno , vo smisla na postignati rezultati.
Ova na kompanijata i odi vo prilog deka vo momentot vo koj ostvaruva odli~ni
rezultati e najdobra od site kompanii koi se zanimavaat so sli~na dejnost. Zna~i,
kompanijata ima konkurentska prednost vo odnos na drugite organizacii.
Kompanijata e golema, ima nad 500 vraboteni i poveke oddeli so ne tolku slo`eni
organizaciski strukturi i odnosi. Vo odnos na nivoata na menaxment, postojat site tri
nivoa, ima menaxeri od najnisko nivo, menaxeri od sredno nivo i menaxeri od
najvisoko nivo. No, modelot na funkcionirawe e pred se birokratski, komunikacijata
se odviva po vertikalna linija i odgovorot na promenite na nadvore{nata sredina
~estopati docni, ne e adaptibilen kon nadvore{noto opkru`uvawe , ne e fleksibilen i
otvoren, ne mo`e da se rekonstruira i da se prifati na~inot na odnesuvawe {to go
baraat novite potrebi rabotni zada~i.
Vo vakvite organizacii, so takov tip na organizaciska kultura ne vladee kooperativnost
i kohezivnost vo grupata. Kaj vrabotenite ne vladee optimizam, podgotvenost za
razre{uvawe na problemite i realizacija na celite na kompanijata. Rabotnite zada~i se
izveduvaat rutinski, so odnapred postaveni pravila, bez mo`nost vrabotenite da vlijaat
vrz novonastanatata situacija ili da vnesat svoe kreativno mislewe vo na~inot na
izvr{uvawe na rabotata. Za `al, kako i kaj site na{i kompanii, iako e stranska
investicija i ovde vlijaat prijatelskite odnosi i nepotizmot, ne se po~ituva
profesionalizmot i znaeweto. Ulogite se strogo podeleni i odlukite se avtoritarni i
centralisti~ki.
Ovde mo`am da go spomnam i odnosot kon tolerancija na gre{ki. Toj e na mnogu
nisko nivo i ne se sfaka kako proizlezen efekt od rabotata, tuku slu`i kako merka za
disciplina na vrabotenite, koja se pla}a so 50 % ili 100 % kazna od mese~niot
bak{i{ koj vrabotenite go dobivaat od gostite.
Poradi toa {to se zanimava so uslu`na dejnost, glavnite resursi pretstavuvaat
vrabotenite i uspe{nosta na kompanijata zavisi od odnosot na vrabotenite kon gostite.
Osobeno vo uslovi koga izgradbata na novi hoteli, sli~ni po dejnost e vo podem,
izgleda deka glavnite gri`i na menaxerite }e pretstavuvaat zadr`uvawe na gostite vo
hotelot i qubeznosta na vrabotenite kon niv. Kako {to prethodno izlo`iv, vo momentot
hotelot e edinstven na ovie prostori od takov tip hoteli, luksuzni, rekreira~ki, koi
nudat odli~ni uslugi, kako za hrana i pijaloci, taka i za onie koi se zabavuvaat so
igrite na sre}a. Menaxerite gi koristat svoite resursi me|utoa ne gi iskoristuvaat na
najdobar mo`en na~in. Se raboti so minimum personal i ~estopati po nekolku ~asa
prekuvremeno. Vo momenti koga nema mnogu rabota iskoristuvaweto na resursite e
isto kako i da ima, vrabotenite povtorno rabotat naporno mnogu ~asovi, se gotvi hrana
i e sprema pijalok za mnogu gosti koi{to podocna se frlat.

9
 Glavniot problem vo uspe{noto funkcionirawe go gledam vo menaxmentot.
Naj~esto menaxerite se prethodni iskusni vraboteni vo firmi sli~ni na ovaa, me|utoa
bez nikakvo obrazovanie i pogolema praktika so golemi obvrski i zada~i. Potrebno e
da se napravi rekonstrukcija vo raboteweto za da uspe{nota bide pogolema, a resursite
dobro iskoristeni. Isto taka potrebni se obuki na nivo na celo rakovodstvo za {to
pouspe{no zalagawe za ostvaruvawe na ideite i celite na kompanijata. Preku
posetuvawe najrazli~ni seminari, ostvaruvawe sorabotka so drugi firmi sli~ni po
dejnost, razmena na iskustva i poseta na drugi luksuzni hoteli bi go smenil na~inot na
rabotewe i bi go podobrilo ponatamo{noto funkcionirawe.

3. Zaklu~ok

Postojat razli~ni organizacii i pretprijatijata. Kako

slo`eni organizaciski sistemi, formiraat i razvivaat
razli~ni pristapi vo svoeto rabotewe. Vo sovremenite pretprijatija
na zemjite so razviena pazarna ekonomija organizaciskata
kultura postojano se nadopolnuva, se menuva i se prisposobuva sredinata. Toa go bara
od nea delovniot ambient na bodewe na biznis koj e
neizvesen i kompleksen. Tendenciite na razvitokot na kulturata
koi gi naglasuvaat individualnosta, interpretpriemni{
tvoto, kreativnosta, profesionalizmot, avtonomijata i
sli~no,vodi kon su{tinski promeni vo organizaciskata
struktura na pretprijatieto, izrazeni vo decentralizacija,
horizontalna diferencijacija, formirawe mali organizaciski
edinici i intenzivni komunikacii i povrzuvawa.
Menaxiraweto bara svoi sposobnosti i praktiki, doslednost na naukata i ostvaruvawe
na celite na menaxmentot. Pra{aweto za toa kakva e sostijbata na pretprijatijata vo
Makedonija i kade se nao|at vo odnos na novite tendencii na sovremenite kulturi ne
mo`at da se izbegnat. Sepak so upornost i `elba za naporna rabota ke se nadmine
porane{nata praktika i se vovedatnovite sistemi za rabota, kade primarnoto znacewe
za uspe{nosta a kompanijata e determinirano od uspe{noto iskoristuvawe na resursite.

10
Koristena literatura

1. “Sovremen menxment”- Gareth r. Jones, Jennifer M. George, Charles W.L Hill

2. “Menaxment”- Bobek [uklev

3.”Menaxment na maliot biznis”- Bobek [uklev

3. Izvori od internet:

- www.libertas-institut.com
- www.economy.gov.mk
- www.oecd.org
- www.esiweb.org
- www.ekof.bg.ac.yu
- www.management.cg.yu
- www.cgekonomist.com

11