P. 1
Kosmichka l'Zha 2-Desna Strana

Kosmichka l'Zha 2-Desna Strana

|Views: 833|Likes:
Published by Manchevsky Vlado
Instructions are made for reading of the actual writing and the book itself starts from the middle. The only thing that should be done ( for the Macedonian readers: font should be in MAC C Times or any available Cyrillic letters. Important: This book is not to be viewed under the age of 18! Секој што останува да живее на оваа планета е ништо друго до Грев! Животот е грев, нашата храна, љубовта што ја даваме, телото, се’ е грев! и никој не може да ме убеди во спротивното... -Манчевски Волтер Ал Хаким- Instructions are made for reading of the actual writing and the book itself starts from the middle. The only thing that should be done ( for the Macedonian readers: font should be in MAC C Times or any available Cyrillic letters. Important: This e-book is not to be viewed under the age of 18! Секој што останува да живее на оваа планета е ништо друго до Грев! Животот е грев, нашата храна, љубовта што ја даваме, телото, се’ е грев! и никој не може да ме убеди во спротивното... -Манчевски Волтер Ал Хаким-
Instructions are made for reading of the actual writing and the book itself starts from the middle. The only thing that should be done ( for the Macedonian readers: font should be in MAC C Times or any available Cyrillic letters. Important: This book is not to be viewed under the age of 18! Секој што останува да живее на оваа планета е ништо друго до Грев! Животот е грев, нашата храна, љубовта што ја даваме, телото, се’ е грев! и никој не може да ме убеди во спротивното... -Манчевски Волтер Ал Хаким- Instructions are made for reading of the actual writing and the book itself starts from the middle. The only thing that should be done ( for the Macedonian readers: font should be in MAC C Times or any available Cyrillic letters. Important: This e-book is not to be viewed under the age of 18! Секој што останува да живее на оваа планета е ништо друго до Грев! Животот е грев, нашата храна, љубовта што ја даваме, телото, се’ е грев! и никој не може да ме убеди во спротивното... -Манчевски Волтер Ал Хаким-

More info:

Published by: Manchevsky Vlado on Dec 22, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/04/2012

pdf

text

original

1

1

2

Upatstvo za upotreba Br. 1
^itatelu, pogledaj dobro {to ti nudat pred i da pomisli{ ne{to da kupi{. Da po~neme od samiot po~etok... Sigurno se pra{uva{ {to ozna~uva natpisot na naslovnata strana XXXXXXXX X'XX ". Imeto na deloto }e go pro~ita{ taka {to }e ja zeme{ knigata vo race i }e ja odnese{ istata pred ogledalo. Vo toj mig }e go dobie{ i naslovot na ovoa delo. Knigata e podelena na dve idealni polovini od 66 strani i po`elno e da se ~ita od sredinata kon kraevite, poto~no od levata sredina kon po~etokot i od desnata sredina kon krajot. Kako i da e, ne postoi nikakva restrikcija za na~inot na koj }e odlu~i{ da ja ~ita{ knigava ako ve}e si spremen. Za onoj {to }e go ponudi ovoj produkt na lice pomlado od 18 godini, predvideni se vo vremetraewe od najstrogi merki na sankcii kako i planirana kazna so " eden protiv liceto {to go po~inilo ovoj nezakonski i protiv priroden akt. Kaznata }e bide pravosilna so samiot ~in na predavawe na ova delo vo racete na neiniciraniot ili na maloletnikot. Onoj {to pak nekoga{ }e uspee da ostvari profit od ovaa kniga, a istiot ( profitot) da ne go vrati povtorno vo komunikacija so umetnosta na prirodata }e bide kaznet na na~in nemu, i samo nemu poznat. Sekoja koincidencija i igra na broevite e sosema slu~ajna i bez nikakva intencija, u{te pomalku ima nekakvo skrieno zna~ewe. Site karakteri vo ova delo se izmisleni. Sekoja koencidencija so nekoj realen nastan, li~nost, vreme e slu~aen. Edinstvenite realni lica koi {to se pojavuvaat vo izdanievo, se tie {to se naglaseni vo fus-notite. U`ivaj vo grevot na ~itaweto...

2

3

Koga samo }e pomislam deka tolku mnogu ne{ta na planetava nikoga{ nema da ja zdogledaat svetlinata na denot, moeto srce e ispolneto so golemo olesnuvawe i bezmalku radost.Ovoj obid da napravam ramnote`a vo nemilosrdnosta na toa {to bi mo`ele da go n-re~eme" moderna literatura na ni{to`nicite i neosvestenite", dobiva dimenzii na zbir od paranoi~ni zabele{ki koi te`neat kon toa da go predizvikaat {undot na du{ata i qubovta vo edno. Alhemijata na govorot sodr`i ednostaven jazik na izrazuvawe koj {to podrazbira otrov za sekoe provincisko miqe. Toa pak samo po sebe ozna~uva raspetie i ne-tolerantnost kon Tvorecot i samo-krunisuvawe na gluposta kako kralstvo... Mojata inspiracija be{e tokmu neinventivnosta na modernite pisateli i politi~ari, ili da otidam u{te podaleku vo drskosta : golemata du{a na svesta i otvorenosta na sekoj mal etnikum koj {to opstojuva vo ovoj mikro sistem na paganski rituali za koi nikoj {to `ivee na ovaa mala geografska po~va i ne e svesen. No,( se razbira so cel respekt kon patriotskoto ~ustvo) ima daleku potoleranten odnos kon se toa {to nekoi go narekuvaat "masa na kriti~ni delanija". Sakav da ostanam takov kako {to sum i da go izvrtam siot svet na mene, sosema iskreno i bez tendencija. Da go napudram nosot, so edno "malku" od kosmi~ki zape~atenata mudrost ; koja isceluva so samata svoja raritetnost na postoeweto. Raskazite se pokrieni so na momenti ta`en ko{mar, za ve}e na samiot kraj da dobijat forma na virtuelni ispovedi na nekolkute karakteri koi se projavuvaat kako vistina vo ovoj sega{en i onoj iden svet na ve~nata cikli~na misla na sekoja edinka vo ovoj tiranski izmet na kreativna nema{tina. Materijalot e sozdaden vo vremenski interval od 1996 do 2003 godina i- e samo mal obid da se napravi ne{to po-~ove~no i poblisko do vremeto na golemiot de-fit na idealizmot od strana na materijalizmot. Ova e ne{to kako moj mal doprinos za borbata na site mentalni invalidi, koi {to re`imite i op{tesvata }e gi zamenat so al~ni glavi, `elni za simplificirano defecirawe na nekolku re~enici. Koi {to ( re~enici), }e treba da imaat smisla kolku i re~enicite- na nekolkute {to }e go obezbedat oreolot na slavata "vo imeto na Boga". Iako vo nivnata yverska priroda postoi edinstveno `elba za sebe-glorificirawe, so golema potreba na samo-doka`uvawe- praznewe i polnewe, na edna esencija koja otsekoga{ se narekuvala : @ivot... A, tokmu toa e i ovoa delo. De-mistificirawe na svetot vo koj {to `iveeme ; kr{ewe na site mo`ni tabua ; Krstosuvawe vo ednostavnosta na postoeweto, i somne`ot kon se-~ove~kata povrzanost so bedata na golotijata. Koja {to sekogo na samiot kraj go doveduva do ladniot dopir na mrazot, koj {to pak proizlezen od elementot voda stanuva i oru`je. Edinstvenosta {to se javuva pri povtornoto zagrevawe e reverzibilniot proces koj se narekuva : Qubov. Tajnata nad tajnite mo`e da bide sovladana samo so koli~estvoto na isfrlenata qubov -(triewe), i toga{ oru`jeto po~nuva da se topi za da povtorno se stvrdne - Mraz-Voda-Kristal.

3

4

Ova e virtuelna kniga , celosno dizajnirana vo kompjuter-{to kako takva i' dava prednosti i izbor kaj ~itatelot da ja materijalizira ako projavi `elba. ^itaweto e zamisleno da odi od sredinita na knigata kon kraevite. Ovoj multi medialen proekt se sostoi od dva naslova : "Kosmi~ka L'`a" i . "13 Razbojni~ki Ispovedi". Sozdadeno da go simulira `ivotot, ova delo mo`e isto taka da bide podlo`no na promeni od samiot ~itatel. Sekoja promena na deloto e presmetana i prepora~liva od moja strana.

4

5

TUE PAR LA MUSIQUE

.I.
o}va {etajki po poslednata selska ulica, na krajot od razumot pomisluvam na samoubistvo, sakaj}i da zavr{am so delot od mojot `ivot nare~en : "spokoen tanc so visokiot stepen na opasnost". Pred samo edna nedela `ivotot kako da nema{e kraj. Jas i Slavica kornevme na luk i zarabotuvavme dosta pari. Nema ama ba{ nikakva poezija vo seto toa ... mi veli Slavica. Tuka ve}e po~nuvam da se prisetuvam na" Tokmu zatoa Hulio" i negovite :"Rayuela"* ili podobro ka`ano igrawe "plo~ki". Sakam da `imurkam pred lu|eto...Toa me pravi sre}en. Duri i koga se pra{uvaat kade se stignuva po polno}. Odnosot e sosema srazmeren na mesta sveri~en. Kako eden golem balon od vozduh, se dru`am so ovoj na migovi cini~en argentinski pisatel. Odejki po prazniot gradski asfalt poglednav kon eden poznat izlog, ili pomisluvam deka mi e poznat. Ovie denovi kako malku {to e da e va`no. Hulio raska`uva za svojata Maga, a Jas kako da go `iveam vremeto na fri xezot. Prikaznata treba da po~ne od samiot po~etok i da sledi kon eden logi~en kraj, me|utoa, taa trae i trae. Tragi~no e {to pove}e nikoj ne mu obrnuva vnimanie na ~itaweto. Se raboti za eden mementum na suroviot stap nare~en: @ivot. Razbiram deka polovina od Svetot e na pominuvawe? Tuka sum nekade i jas... si velam. Eve {to tuku ja preskoknav ogradata na mudrosta, skitaj}i po nepreglednite planini na bezcelnoto. Omrazata e ne{to {to ~oveka sosema go zaslepuva. Taa e sosema nekontrolirana i voedno polna so qubov. Da mrazi{ zna~i voedno i da saka{, pritoa tro{ej}i sosema identi~na energija. Slednoto utro ve}e odnapred go zamisluvam, toa e povtorno utroto na Kortesar, Hulio i na Maga. Se ka~uvam na toj avtobus, prepoznavaj}i nekogo od moite novi patnici. Dobro utro ... Eden mi veli, ova e tvojot platen bilet vo povratna destinacija."Je ne veux pas mourir sans avoir compris purquoi j’avais vecu." *mu pel~etam na slab francuski. Trpelivosta e majka na site soznania i doblest na sekoj umno zaostanat karakter, koj i pokraj golemata itrina na zamoreniot, obeshrabreniot sekoga{ ostanuva neuk. Edna sredba vo la-`gata na ~i~ko fejmos i ve}e site raboti se strojat vo o~ekuvaniot red . Tebe te ubiva muzikata. Toa neprestano mi go veli mojot francuski kolega. Mo`ebi e sosema vo pravo, mene navistina me ubiva taa muzika toj xez...Fri Xez!

*fr.: Ubien od muzika *fr.: Ne sakam da umram a da ne soznaam zo{to sum `iveel . *Rauela, poznat roman na Julio Corta´zar 5

6

Se pra{uvam zo{to tokmu mene, no sosema e vo pravo. ^etiri e ~asot i ve}e site deca stanuvaat krajno lakomi i `edni za plej-of. [to }e re~e, trgnuvame kon edno mesto nare~eno: Doma. A, doma kandilcata se vo forma na mal procep so oblik na gluv~e{ka dupka i kako vo detskite crtani filmovi stanuva toplo i udobno vo zimskite ~asovi. He is a voodoo Man! Ili podobro ka`ano : Nikade kako doma!

6

7

.II.

osakuvam da stanam to~no koga ~asovnikot }e zayvoni. No toa e sosema nevozmo`no. Glavata ednostavno mi pa|a na jastukot i prodol`uvam so moeto utrinsko, odol`uva~ko stanuvawe. Velat sonot e potreba koga nema da go povika{ ili protolkuva{, sonot e se', eden cel `ivot... Povtorno Maga, se dvi`i po siviot horizont na gradot Skopje, koj kako i Pariz, e poln so odpadoci koj {to nema koj da gi is~isti. Francuzite velat deka za se se' krivi arapite! Itro gi popravam so zborot koj {to site gi mrazat i sakaat voedno. Pri toa ne mislev na Viktor Igo, koj gi proslavi starite Francuzi, nudejki eden sosema ne-konformisti~ki i zastaren koncept na umstvena De-Bi-Si-v{tina. Ova prekrasno go ka`a Mon Amie! Echh..Maga Maga...^itam vo sebe. Zborovite kako da se izbieni za edna tolku karnevalska prigoda, taka {to nikoga{ ne mo`at da go smenat zna~eweto. ^in na dostojnost : Priznanie na golemata ~ove~ka glupost ili akademska di-ti-ra-mba. Sredba so indiecot vo bistroto na akademijata na mudrosta. Ve}e celi dva dena sum vo celosno op~ineta sostojba . Imam edna sosema damne{na `elba da nau~am da sviram sitar. Indiski instrument so neverojatno gentilen kosmi~ki zvuk. Pove}e od lu|eto okolu mene pretpostavuvaat deka se raboti za naludni~av gospodin {to odvreme na vreme si gi ispolnuva `elbite. Verojatno tokmu poradi faktot {to moite `elbi se se' pomali i pomali, se opravduvam pred niv. Barem {to se odnesuva na sopstvenite `elbi. "Vanila Kjub", slatkarnica na navikite i standardot {to ovoj grad gi nudi kako edinstvena ostav{tina na se' {to se narekuva novo makedonsko, toj ~uden i magi~no-retorti~en amalgam na slatki gurabii i i lokumasti testa na izbistrenata orientalika. Sednuvam na ednata od trite masi postaveni vedna{ do vleznata vrata i go voskresnuvam Kortesar od mojot neugleden sin ranec. Tradicijata na moeto postoewe e prisutna kaj nekoja od postarite prodava~ki koi seu{te go oraat dobroto maniristi~ko odnesuvawe vo stil na edna sosema melanholi~na i balkanska ritmika. Se' e vo red pomisluvam. Slednata stranica od magi~niot kortesarov dnevnik e povtorno neverojatna. Cel eden eon na pominato vreme, ja slu{am Maga kako gi povtoruva zborovite vedna{ po mene : Toe e muzika, Ti ja saka{... Ne me saka{ mene. Muzikata ja saka{, toa telo sovr{eno {to vozduhot go gali...

7

8

Vo mojot auidio perceptiven svet, sekoga{ postoi ne{to {to go narekuvaat : "realen ambientalen sindrom". Vleguvam vo edno taksi vozilo, i moite fantazii po~nuvaat se ru{at pod zvucite na siluvaweto, {to go producira voza~ot na avtomobilot. Toj pu{ta nekoja novo-stara muzika, koja {to i pokraj mojata tolerancija nabrgu stanuva nesnosna. .Kakva ti e ovaa muzika, {to zamorot go o pravi u{te ponesnosen ? Go pra{uvam... Toj mi odgovara so edno kratko : Ne znam ? Muzika... Go napu{tam voziloto i se upatuvam kon edna institucija, za da povtorno se ka~am vo drugo taksi-vozilo. Ovoj pat do mene e eden eden stranec. Vo voziloto ima sosema identi~en ambient kako vo predhodnoto : "ista muzika". Stranecot me pra{uva kako ja vikame muzikava ; Jas mu velam deka toa e muzika {to obi~no ja slu{ame vo toalet. Toj voodu{eveno izvikuva deka toa e prekrasno, na ime, vo negovata zemja nemalo muzika za toaleti. Voza~ot ne razbira ama ba{ ni{to, toj poglednuva od vreme na vreme kon mene i stranecot-mislejki deka se kroi nekakva konspiracija protiv nego. Go smiruvam, po~nuvajki so elaborirawe na tezata za muzikata i nejzinata opravdanost. Muzikata {to ja slu{ame ve}e e nare~ena so ime: Toilet Music1 . Mu velam. Tolku zvu~no ime ni za {to. Mi odgovara. Zo{to da ne, prodol`uvam : Toalet... Mo`ebi toa e edinstvenoto mesto koe {to ~ovekot pokraj neizbe`noto ~uvstvo za jadewe, ~esto go posetuva. Zo{to da ne ! povtoruvam. "Fri Xez Bejbi, fri xez…" toa e najto~noto definirawe na realnosta. Se e fri vo pametot i vo me{aweto na elementite. Zaboravam da go zapomnam imeto na indiecot koj kako da e sosema postojan vo osmisluvaweto na prostor-vremeto . Povtorno nekade lu|eto na Al Kaeda podgotvuvaat ne{to, nikoj pove}e ne saka da spie. Kako da se’ stanalo fri. Fri Xez...

Eng.: Muzika za toaleti : Poseben stil na muzika vospostaven od strana na Ser Jeffrey Lowe (Is this music for toilets?) a podocna preimenuvana vo Toilet Music od strana na Woltaire Al Hakim, stilot prete`no se sostoi od bazi~na bluz forma so primesi na neo-folk vokali protkaeni so prili~no stupidna lirika Vo ovoj vid na muzika estetikata e sosema ne projavna. Glaven pretstavnik na ovoj stil ( ako ne i edinstven) e izvesen anonimus pod ime Risto od Pripor.

1

8

9

.III.

abranata va`i samo za neva`nite! Tablata e postavena vo horizontalna polo`ba i na mesta e sosema izmestena od ramkata. Protokolot, Gospodine. Se se}avate na protokolot, a toj e Vehicle of Comunication * Ili sosema sme izbezumeni i ludi vo is~ekuvawe na noviot svetski poredok koj e sostaven del od slikata na sekoe op{testvo od postoeweto na svesnosta pa navamu. Sitar, navistina impresivno zvu~i toj instrument odsviren od golemiot majstor po ime trpenie . Imaginativnata Maga mi pomaga okolu izborot na diskovi vo bliskiot du}an za muzika. Kade li e noviot album na John Coltrane* Sakam fri xez. Mojata mala torba se trkala po podot dodeka ~ekorite odeknuvaat po hodnicite na pustata utrinska kafeana. Sakate li mo`ebi ne{to? Poslu`itelot zastanuva pred masata na koja sedam i so netrpenie o~ekuva odgovor. -Verojatno Se trudam da se priberam {to e mo`no pove{to . -Denes e povtorno son~evo. Poslu`itelot se obiduva da vospostavi nekakov kurtoazen red. -Pretpostavuvam deka ova }e bide toplo zimo! Odgovaram. -Znaete li mo`ebi kade mo`e da se kupat vesnici? Pra{uvam. -Sega }e vi donesam eden! Odgovara, garsonot. -No, da vi platam ! Ve molam. Mu velam ~ekajki go da se vrati od zadi {ankot. Na malata masa kako da se sjatil cel mal kolonijalen rezidencijalen roj od muvi i insekti. Se e taka ta`no vo utrinskite ~asovi na pomama i nu`da. Sitarot sviri vo mojata glava pravejki tonovi taka dlaboko vo mene, kako da e postaven vo centarot na mojot mozok. Zvukot poleka postignuva akordijalni formi na pustinski pejsa`i, pome{ani so buka od uli~en mete` nasprema taa luda `elba za dominacija nad se' toa, {to e vo moeto opkru`uvawe. Edna golema `elba za mo}, ego koe konstantno ubiva se' {to e postignato na bilo koj plan, osven, na planot na polucijata i smrdeata.

� �

Eng.: Vehicle of Communication – vozilo za komunikacija. John Coltrane , Svira~ na saksofon, koj go ozna~uva preminot od klasi~nata Jazz forma vo Free Jazz formata.

9

10

.IV.
o su{tina nema nikakvi razliki kade i da si. Re~e Boren sakaj}i da ja naglasi va`nosta na izjavenoto na masata. Negovata stoi~ka izdr`livost da podnesuva dolgi konverzacii, vo mali i za~adeni prostorii me fascinira ve}e podolgo vreme. Nekoi lu|e ednostavno svetat dodeka istra`uvaat po tiradite na kafeanskoto. Boren e eden od tie genii. I {to sega }e pravime? Go pra{uvam pomalku otsuten od monotonijata {to me obzema od negovoto dolgo izlagawe. -Sakate li da osnovame mala lo`a ?Izvikuva Boren, spu{tajki ja ~a{ata na astalot, pri toa manifestirajki riterska dostojnost. -Kakva grandiozna idea, go pro~ita li ova nekade Borene?Se vme{uva Slavica, taa e kruna na na{ata zalo`ni~ka o~ajnost vo prokletsvoto na na{iot bambuski pejsa`, koj go dostignuva svojot zenit sekoj den vo dlabo~inata na no}ta. Ja predlo`uvam Slavica kako vrven Majstor na ovoa telo...Poka`uva kon site nas na masata. Polno so vitezi...prodol`uva. Slavica toa go prima so golema doza na rezignacija i ironija, mrsejki po nekolkute kibrit~iwa {to se bea izleale na masata. Se obiduva da napravi struktura od {kor~iwata i povtoruva se' ' {to Boren }e predlo`i. Boren nara~uva u{te eden krug rakija . Toa go pravi navistina prekrasno o i so du{a. ^ovek te{ko da ja odbie novata nara~ka na alkohol koja obezglavuva i tera da razmisluva{ vo svojstvo na beznade`en kip, sostaven od ~esti~ki na etilen i kiselina od mlad kupus. Se' rezultira so imaginativno- seksualno devijantno praznewe, koe {to zapo~nuva od usnite na Slavica, koja gleda kon mene simuliraj}i li`ewe na sladoled i vnesuvaj}i go svojot ka`iprst pome|u usnite. Taa {eretski gi vrti o~ite i po~nuva da se obliznuva, trudej}i se' da go odzeme na{eto vnimanie. Priznavam, mudrosta ne e mnogu svojstvena za mlad ~ovek na vozrast pome|u dvaesetata i triesetata godina od `ivotot . Velat mudrosta e vozdr`uvawe. Nekoi pak odat dotamu, {to velat deka mudrost vsu{nost i ne postoi. Nema takvi {to bi dale definitivna definicija za ne{tata na planetava . Povtorno Boren, ovoj pat predlogot e da odime vo negoviot stan. Znam deka ova }e se ottegne do nedogled i deka ni{to nema da se slu~i novo. Edinstveno mojata smetka }e ostane poisprazneta za nekoj cent ili funta no, po |avolite so toa. Nie sme ~etvorica a Slavica e edinstvena, i taa konstantno ne' zbli`uva. Slavica saka da koketira so site erotski sili na planetata. Taa mnogu dobro znae da zastane, koga rabotite }e se usvitat. Mislam na nejziniot del kade {to e skriena rozata. Toj del me izluduva. Petoricata se ka~uvame vo renoto 4 na Boren, pri toa Slavica sedi na prednoto sedi{te i celo vreme ne' zabavuva, dodeka trae vozeweto do prviot otvoren dragstor. No}ta e mirna kako vo scenario od nekoj film. Vo gradot nekoj frlil cvekiwa na edno mesto vo blizina na plo{tadot " Zini i Umri" (go vikam taka zatoa {to e edinstven vo Skopje , grad koj {to ne poznava ama ba{ nikogo, koj bi se gri`el za nego).

10

11

Grad so najgolem broj na glupi arhitekti, koi {to svojata rabota ja gledaat edinstveno kako inventar na edna zgrada, ili stanovi koi {to egzistiraat vo evidencijata na nekolkute partiski mo}nici. Site tie zavr{uvaat ne{to, {to bi mo`elo da se nare~e akademija za kra`ba i podmetnuvawe . Nivnoto znaewe e skladirano vo monumentalnosta na kockata, i site nejzini mo`nosti . Kakvo geometrisko telo: Kocka.

11

12

.V.

o maliot hol na vlezot od Borenoviot apartman stoi eden natpis : “Puisque la terre est ronde2” Ne mo`am to~no da se setam koga toa e napi{ano Mi se dopa|a . Ej ova mora da se najde vo mojata kniga! Ako nekoga{ ja napi{am...Im velam. Slavica go napu{ta svoeto kralsko mesto i poleka se dobli`uva so zadnikot kon mojata nedore~enost, koja {to bara konstantno vnimanie . Ponekoga{ me izluduva toa igrawe so energii . Slavica i ne e tolku ubava, (vo klasi~en oblik se razbira), Taa znae deka so prvoto podavawe na nejzinoto telo sekoe nejzino ponatamo{no koketirawe }e zavr{i pome|u mene, Borena i ve~no nezadovolniot glu{ec po ime Paganini ali as Koqa Mrakovski. Taa pusta `elba za koketerija ne' dr`i site nas vo edna mo}na mre`a na izgladneti mutanti koi po rodot i genot se nadmo}ni samo zaradi drskosta da se' proglasat razli~ni. Nekade okolu 4.30 h nautro Slavica predlo`uva kraj na seansata. Ajde Vonzemjaninu, sakam da me isprati{ do mojot dom . Mi {epoti, kako da nebare }e bidam nagraden za krajot, od na{eto pian~ewe so igrite i mudrostite na porokot. Nadvor e vla`no. ^ustvuvam bol vo predelot na leviot del od gradite . [to li zna~i toa? Ja poglednuvam Slavica so ta`en pogled i naglaseno dramatizirawe na problemot. - Mo`ebi treba da se isprazni{? Mi odgovara. - Na kogo?Ja zapiram so ~udewe. - Ne e va`no, najdi si nekoja.Me fa}a za raka sme{kaj}i se . - Vidi, ima nova burekxilnica, saka{ li ne{to za doru~ek ? - Ne, ti blagodaram... Od sekoga{ sum imal podeleno ~uvstvo, okolu toa koga nekoj me dr`i za raka. Mojata majka ima{e obi~aj da mi nametne ~uvstvo na vozrasen uka`uvajki mi konstantno na divosta {to ja zra~ev vo mojot detski `ivot poln so predrasudi. Pogledni se' li~i{ na mal Hitler,*znae{e da ka`e. Pristignavme pred samiot vlez na zgradata na Slavica. Me ispolnuva ~uvstvo na depresija i ni{to`nost dodeka se obiduvam da ja povle~am kon moeto telo. Slavica ne`no me odbiva i poleka si zaminuva, ostavajki me sam so moite sni{ta za perfekten interkors. Trgnuvam kon nea siot zadi{an, ponuduvajki i nekolku bajaderi od kompanijata "Kra{".

Nejzinoto lice odava tragi na nemir i pretrpeno bolno iskustvo, viza-vi moeto insistirawe da go zavr{ime ~inot nekade na otvoreno, zaedno so pticite i ranite buda~i na olovnite utra.
2

fr.: Zatoa {to zemjata e trkalezna Hitler, nepoznat umetnik od rodot na familijata Rotshild . 12

*

13

Ve{to me odbutnuva od sebe, velej}i mi deka vo mojata glava ima mesto samo za nekolku proekcii, koi {to obi~no se povrzani so funkciite na teloto. Odgovaram, protestira}i deka toa e sosema pogre{no. Dlaboko vo sebe razmisluvam deka taa mo`ebi e povtorno vo pravo. Slavica poseduva pekolna itrina, ista takva kakva {to poseduvaat pogolemiot del zreli `eni. Se ka~uvam vo avtobusot so broj 19, povtorno kasnej}i na moeto rabotno mesto so kvalifikacii: Prodava~ na soni{ta i ko{mari. Prokleta osrednost, ponekoga{ mrazam {to sum `iv! Izvikuvam na glas. Moite kolegi, poka`uvaat se' pomalku razbirawe za moeto iritantno, vo mnogu {to nesekojdnevno odnesuvawe; Rezultatot e popraven so nekolku mrsni {egi. Tie stari dami... Komunizmot e idealno politi~ko ureduvawe za misliteli od sekoj anarhi~en sloj. Taka i moeto rabotno mesto e zagarantiprano. Mo`e{ da pravi{ {to saka{, se' dodeka mu slu`i{ na sistemot. A sistemot e poln so mediokriteti, sli~no kako i vo site ostanati sistemi na lanetava. Yes Sir...We can do it! In the name of the Glory�! U ime naroda!�

� �

Eng.: Da gospodine...]e go storime toa! Vo ime na Slavata! cro-serb.: Vo imeto na narodot! 13

14

.VI.

ikendot e vreme vo koe ~ovek ima tolku mnogu i malku da pravi, {to ne ostanuva ni{to drugo, nego: matkawe od edna strana na druga vo sopstveniot dom. Ponekoga{ slu{awe na klasi~en koncert doprinesuva celata nerabotna atmosfera dobie dimenzii na misa; no, koga si mlad tie raboti se sosema nedovolni. Saka{ Seks! Toa nisko ~uvstvo na sebeizlo`uvawe i proektirawe pred partnerot, koj pak ja prima vkupnata forma na sliki pome{ani so pot, sekreti i krv, ponekoga{. Celata misterija na seksot dostignuva klimaks vo forma na banalno maalska retorika i ~ar{isko ozboruvawe, otkako ~inot }e se zavr{i. Zemi ne{to da raboti{! Ova mi go ka`a elektri~arot {to dojde da go popravi defektot vo mojata stara elektri~na mre`a. Se' e rabota, Mu velam zlobno navalen na edinstvenata foteqa {to mo`e da go izdr`i moeto telo. -Misli{ deka ova {to go rabotam e lesno? Se natprevaruvam so pusto{ot na vremeto, cedej}i od golemiot sokovnik na `ivotot. Ne veruvam deka me razbira dodeka gi izgovaram ovie izliteni frazi, na koi mojot pokoen tatko znae{e da ka`e: Tvojata mrzelivost, }e napravi eden den sekoj provincijalec da te pretrka vo sopstvenata arogantnost i sebequbewe. -@ivotot ti e edna materijalisti~ka vrtele{ka, vo koja se' se sveduva na edno te isto: Ra|awe, stareewe i smrt. Mu velam malku podnaluteno. Elektri~arot me ostava so muzikata i moite telefonski razgovori , [to tuku doznavam deka Monsignor Dyshamp � dobil nova ma{ina po ime kompjuter. Nabrzina se oblekuvam i so prvoto slobodno taksi trgnuvam kon Di{amb. Entuzijazmot e veli~enstven vo domot na G. Di{amb. Prisutni sme Jas , G. Di{amb, Boren i Koqa Mrakovski. Gdin Di{amb dava kratko pledoaje za idninata na kompjuterot. Vo toa vreme kompjuter be{e ne{to so golemina od najmalku dva kubni metri i so sosema mali mo}i na izvedba, taka {to ovaa mala kutija navistina deluva{e kako ~udo. Sirotiot G. Di{amb be{e potro{il celo edno bogatstvo da go kupi toj predmet na virtuelnata fantazija, dostapen samo na nekolku posvetenici na klubot na sajantologistite.

Dyshamp, rodona~elnik na makedonskoto yidarsko dvi`ewe(blizok sorabotnik na Volter Al Hakim - figura obskura ad macedonica). 14

15

I ete ti, povtorno maliciozni razgovori okolu potrebata na taa sprava. Jas mo`am toa istoto da go napravam na ma{ina za pi{uvawe. Se se}avam deka prva pomisla {to mi dojde na glava, be{e tokmu taa. I povtorno Maga, taa vol{ebna `ena koja ne me ostava na mira. Nabrgu izleguvam nadvor. Ostanuvaj}i sam, izgladnet za telesni i materijalni senzacii. Po nekoe vreme prodol`uvam da ~ekoram po ~ar{iskite kuloari o~ekuvajki nebare ne{to brilijantno treba da se slu~i. ^a{ka vamu, ironija tamu, malku demagogija vo malata ~ajxilnica na krajot od starata ~ar{ija, potpomognat so cel resentiman na skopskite bikovi i podvodaxii. @ivotot te~e i ponatamu. Obladi-Bla–Da, slu{am kako nekoj melodi~no izvikuva od nekoga{niot dragstor za semki, dodeka dvajca mu{terii se raspravaat okolu vremetraeweto na pe~eweto na kikiritkite i nivniot kvalitet.

15

16

.VII.

den razmisluvam za li~nostite koi {to zavzemaat kapitalno mesto vo mojot `ivot. Pred samiot po~etok na no}ta zaklu~uvam deka toa e sepak Bog i negovata seprisutnost. Stanuvam od krevetot i se oblekuvam so cel da se oddadam na grevot po koj znae koj pat. Vo me|uvreme se javuva gospodinot Rembrant� li~no. Vo Germanija sum (Keln). U’bo, ub’a… mu velam. Se trudam da mu objasnam deka vo zemjava e se' vo red, i deka jas mnogu malku razmisluvam za mizerijata {to ne opkru`uva. A, beda imit te{ka…Tuka i pokraj golemata oddale~enost i razlikata na stavovite sosema se slo`uvame i zaedni~ki zaklu~uvame deka treba da se vrati, zatoa {to nikade nema kako doma i nikoj ne pravi podobar ru~ek od Mama. Ima ne{to vo tie ~udovi{ni mo}i na toa mom~e so neverojatano policisko torzo : " Rembrant". Zadovolen od telefonskiot razgovor i soo~en so `elbata za povtorno ponirawe vo materijata nare~ena sacra anima izleguvam oble~en vo kombinacija od belo i plavo (navy style4). Vedna{ po izleguvaweto, sledi sredba so Razbojnikot i nurkawe vo nepoznatoto. Denot zavr{uva vo najbliskoto mesto za ~atalewe na devijantni ~avki -Mondrijan5. ^avki, kakvi ptici... Gi ima vo se poobemen broj posebno vo zimskiot period. Barem taka be{e, se' do vreme na globalnoto zatopluvawe.

Alexandar Stankovski – Rembrant, dete - genij, poznat makedonski slikar roden1959g. vo Ki~evo. Edinstven vo svojata pojava i talent. Poznat po svojot sosema nevoobi~aen na~in na prijavuvawe i polagawe na ispiti. Imeno, svedocite tvrdat deka sekoga{ odkako }e prilo`el mali crte`i so motivi od diznievite karakteri go napu{tal ispitot so najvisoka mo`na ocenka , Vidi: Les memoires des Rasboynic. Gay-Genius, See: Manchevsky’s list of paranormal and esoterical maguses. 4 Eng.: Navy Style – mornarski stil 5 Mondrijan – kafeana poznata po prvata nadrealno - boemska {kola, ~ij predvodnik e nesre}no ozlagloseniot -vele~esnik Putik, poznat pod psevdonimot "La Legionare Patetique”. 16

17

.VIII.

enes, bev promoviran kako kasier vo edna ruralno- masonska firma „Kataorman“1. Bravo kolega, tvojata kariera kako kasier nosi brilijantna perspektiva. Kako tvoja, taka i za kompanijata.Koj znae, mo`ebi eden den }e bide{ inauguiran duri i so titula magacioner. Bo`e, pomisliv. Ovie lu|e navistina znaat da poni`at. Takov e patot..Mi se obrati direktorot na kompanijata-Mora{ od najniskiot stepen pa nagore...Zna~i ova e stepenot br. 2. Ne e ni ~udo {to nemame dr`ava na more, A ni dr`ava. Toa {to mojot Tatko mi go proektira{e za masonite sigurno ne odgovara{e za lokalnive , koi i pokraj cela poka`ana izverziranost vo ritualot i tutu~kiot akademizam ({to go bea dobile vo nekoj tutunski kombinat) deluvaa beskrajno glupi. Se se}avam deka otkako mu go soop{tiv ovoj fakt na mojot roditel, se soglasivme deka za se e krivo vladeeweto na haosot. Po samata teorija na razvojot na rabotite vo istata kompanija bev primen kako lufton koj kreva vre}i na svoi dvadeset i tri godini, {to uka`uva{e na najmalku u{te dvaeset godini ~ekawe kako bi stanal magacioner.Genetski ne sum obdaren so tolku dolg vek na traewe..pomisluvam i se smeam na sopstvenata glupost. Love is the law, Love under will2. Prodol`uvam i si podpevnuvam.Taka nekako pominuvaa denovite na rajskiot komunizam, mnogumina podocna }e go slavat minatoto sakajki da go voskresnat no Jas ne. Ostanaa samo nekolku rabotni~ki kni{ki so golemi brojki koi ~as se vikaa milioni, ~as iljadi de(i)nari . Tokmu taka, nekolku rabotni~ki kni{ki...

Vo ~est na mojot Tatko, a vo inaet na mojot Dedo.

1 Kompanija kreirana vo erata na komunizmot, so cel da go promovira makedonskiot intelexens kako sposoben faktor na stabilnosta vo ramkite na Eks Jugoslavija.Vo pozadinata na kompanijata be{e sproveduvana kampawa za ednakvost na rasnite i verskite razliki vo op{testvoto. See: Intelligence roots of Mausedonian people. 2 Eng.: Qubovta e Zakon, Qubov pod `elba > Liber Al Vel Legis – A.Crowley 17

18

.IX.

i si eden perverzen i nedostoinstven mor`! Ja slu{nav Slavica kako se nadvikuva po telefon . Na moeto pra{awe zo{to, ostanav so tonot >E< od drugata strana na linijata. Prvata reakcija {to slede{e be{e upornoto vrtewe od moja strana, so namera da go razjasnam nedorazbiraweto nastanato vo galopira~kata neurestenija na Slavica. Navredata navistina me pogodi posebno. Dali sum navistina eden sosema nedoli~en i obi~en gad koj {to znae samo da pluka kako Boris Vian, ili ~a{ata se prepolnila so taksiratot na Bodlerovata genijalno-kobna sudba {to sekoj moment treba da se pretvori vo tragi~en event. Obi~no, rabotite sekoga{ stanuvaat prili~no konfuzni i bez-zna~ajni, tokmu koga treba da se donesat krupni odluki. Maga, potrebna mi e Maga, onaa istata na Kortezar. Nekolku godini pokasno, verojatno.. Odam pod tu{ i si gi olesnuvam moite mlade{ki maki [to bi rekol mojot postar prijatel Apoliner1.

Vilhem Albert Vladimir Aleksandar Apolinaris de Kostrovicki, poznat kako Gijom Apoliner naturaliziran francuski pisatel, blizok prijatel na Pikaso, Andre Breton. 18

1

19

.X.

o~nuva da sne`i i stanuva zna~itelno poladno. Odsekoga{ sum podnesuval pove}e odkolku {to treba. Taka i vo ovie denovi na mnogu voda i sosema vla`en stud, prili~no sum komoten od potrebata dobro da se oble~am. Ima edna golema prednost da si svoj ~ovek i da `ivee{ vo nekakva ku}a. Ova obi~no ne mo`e{ da mu go raska`e{ na sekogo, posebno te{ko e da go ubedi{ vo ispravnosta na planinite i kopaweto po nivite. Slavica e sosema daleku od mojot vidokrug. Slu{am deka edna ekipa na severniot pol prona{la nov izvor na energija. Velat deka vo sledniot vek se }e bide poznato i za se }e ima solucija. Site bolesti, mani }e bidat minato i }e bideme supermeni. Jas ve}e podolgo vreme le`am zavitkan vo edna bela jambolija, ~ekaj}i da projde zimata. Vreme e da ja zalo`am pe~kata vo sobata na moite pradedovci. Mi{ko, eden mlad gospodin naselen na avstriskiot kontinent mi se `ali deka : Se' e sosema ludo. Be{e dosta iznenaden koga mu rekov deka lu|eto (ili barem nekoi od niv) i tuka `iveat dobro. Vremeto e mnogu ~uden faktor - ne staree. Stareat tie {to go mislat, Mu velam, ete ti povtorno edna trogatelna misla za novata masonska {tedilnica. Nikoj pove}e ne razmisluva za pravata potreba i mo} na parite, site bi sakale da se otka`at od niv vo ime na filantropijata, se razbira. Mal skop1 na site gadosti na planetava: Se osmelija da kloniraat ~ove~ko su{testvo! Dali e dobro koga nekoj }e ti zaboravi kaput doma? Sekako, se' e dobro dodeka misli{ deka e … Planetava e sepak trkalezna.

1

Eng.: Scope, dostrel na percepcija ili razbirawe; 19

20

.XI.

redizvikot da slu{a{ ezoteri~na muzika na gramofon e neverojaten i ispolnet so beskrajna magija. Sekoja brazda na toj, bi go narekol instrument ima svoja dinamika. Ponekoga{ brzinata na dvi`eweto na mehanizmot za vrtewe ne e srazmeren so taa {to e predvidena, taka {to ~ustvoto mutira so sekoe novo pu{tawe na deloto. Ima eden poseben n moment koj {to se javuva pri samiot impakt na iglata so materijata, a toa e indukcijata. Kolku {to me slu`i poznavaweto na hromatikata toa e tonot E. Istiot ton {to se slu{a na telefonskiot zvu~nik, koj pak: tonot E, zra~i od svemirot posebno vo no}nite ~asovi i gi brsti na{ite auri so neizmerna vibracija na mir i stravopo~it. Te`inata na sekoe akordirawe na ovoj ton e vo postojanoto impulsirawe na konstantnosta i mirot, koj {to se vospostavuva od edinstvenoto transcendirawe kon ve~nosta, koja {to e maksimalno univerzalna. Sedam so Razbojnikot1 i slu{am muzika na anti~ki na~in, proizvedena od gramofon. Mo`e li da slu{ame malku klasika za promena, tehnovo e tu pam-pi1.. Zna~i odime, Stravinski i negovata Ptica. Ima{ sosema kratka memorija. Nikoga{ ne sum ni rekol deka mu pripa|am na tvojot soj. Jas sum sosema obi~en vo nastoj~ivosta da mu se dopadnam na ~ove~kiot rod. A koj ne e? Mu odgovoram na Razbojnikot so smeewe. Stravinski po~nuva da skoka i moram da stanam za da ja premestam iglata od taa brazda. Kakva e prednosta na analognata tehnologija, Razbojniku? ^inam deka nema ama ba{ nikakva, a kontre! ima samo mani. Navistina ?! Digitalnata e mnogu podobra, veli{ ? Pa, nema {um.. Dobro de nema {um! Znam deka ovoj moment posebno go iritira Razbojnikot. Toj mrazi koga }e mu se sprotivstavam i po~nuva da se pali. ^esto pati se pra{uvam dali ti voop{te razmisluva{?! Mrmori. Negovata primedba ja primam so potpolna smirenost. Ne mo`e{ da ~ustvuva{ i da razmisluva{ vo isto vreme Razbojnik-u?! Razbojnikot umoren od dolgata konverzacija zapo~nuva so pedikirawe na svoite dolgi, skoro orlovski nokti.

Razbojnik, Mag , edinstven na Balkanot {to poseduva sertifikat za nepre~eno rabotewe vo domenot na hermeti~noto i okultnoto. Negovite mo}i po nekoga{ se dvi`at duri i do radius od deset kilometri. See: Manchevsky’s list of paranormal and maguses. 2 Eng .: Too pumpy-Pre napumpano, te{ko. 20

1

21

Toj e kako golema ptica spremna da skokne i da go zgrap~i svojot plen; na moment go do`ivuvam kako skoka i so golemite kanxi se teturka na malata kompjuterska masi~ka, spremen da ja izede novata `rtva koja mu se nudi. Poglednuvam na ~asovnikot i pravam dvi`ewa so koi go najavuvam moeto nabrzo zaminuvawe. Razbojnikot znae da gi oddale~i lu|eto od kategorijata nare~ena vreme, za nego se'se slu~uva sega, ve~nost {to ostava tragi vo eterot i na site mo`ni setila {to ~ovek mo`e da gi namirisa i napipa vo potragata po kosmogoni~nata agonija, vo brutalno-fantasti~niot dizniliend na realnosta. Razbojnikot obi~no ima plan B, koj {to funkcionira so ponuda na nekoj napitok ili eliksir za pova`nite gosti. Grubosta ja ostava za samiot kraj na seansite, toga{ koga nekoj }e go ostavi izigran. Ponekoga{ se pra{uvam zo{to kon mene znae da bide dobronaklonet. Nie sme kako nekakvi vitezi {to talkaat niz vremenskite porti na lik na vetru{ki i ve~ni deca {to qubomorno gi krijat igra~kite podaleku od ostanatiot racionalen i logi~en svet na krle`ite i matemati~ki ednostavnite-surtuci po ime "Uuu"! Bog da ~uva od niv! Mojot telefon me vra}a vo hiperealnosta i zabrzuvaweto na fantaziite {to svojata ednostavnost ja baraat vo potvrdata na razbojnikoviot svet. Se smeam pomalku naludni~avo i go pra{uvam: - A-be, Si go ~ital li onoj surtuk i onaa...kako li se vika{e? - Koja be? Hu,hu,hu...Kriv Pravec?! Hu,hu,hu! - Kriv Palec! mu vozvra}am so neverojaten izliv na smea. - ^udno e vremevo Razbojniku, pove}e nikoj ne e konstanten.Edinstveno ti opstojuva{ vo ovaa nadrealna turlitava.. - Ehhhh, Da. Taka e.Se pozdravuvame. Na vrvot od razbojnikovata zgrada `iveat nekolku ciganski familii Se pra{uvam dali go poznavaat. Razbojnikot e sosema nevidliv ponekoga{ ne izleguva so denovi. Prodol`uvam dol` ulicata {to vodi do Partizanska3. Pogledot mi zastanuva na edna pomala zgrada. Svoevremeno bev del od eden proekt nare~en "Maska"4, predviden da go stimulira takanare~eniot andergraund i nade`nite alternativni umetnici. Od site ponudeni alternativni imiwa najmnogu mi se dopadna imeto Maska. Tokmu zatoa {to referira{e na se' {to eden prav andergraund mo`e{e da isproducira, vklu~uvajki gi i site anarhisti~ko subverzivni aktivnosti. Proektot, kako {to intuitivno nasetiv, mnogu nabrgu se pretvori vo pravo nekreativno |ubri{te, vklu~uvaj}i gi vo vorteksot, iznemo{tenite i izla`anite deca na podzemjeto.

Partizanska,prva dvonaso~na ulica vo gradot Skopje, napravena nekade pome|u 1952-55 posle 5 godini nesoglasuvawe so lokalnoto naselenie. Obrazlo`enieto bilo deka ulicata e pre{iroka, i livadite na "Robert"( Dr. Robert, poznat po edna izjava na dolu imenuvanite) ne }e mo`at da bidat opaseni od strana na doma{nite `ivotni, poradi vrevata {to vozilata }e ja pravat. 4 Maska : Makedonska nevladina organizacija. Nejzini osnova~i se Nivnata Ekselencija:"2Spankovci", Dr. El Skipian, Vele~asniot Gogen Kukica, na krajot vredi da se napomene deka od pozicija na senka, istotaka prisuten vo svojstvo na svedok e ve~niot skeptik-Ekstra Terestialis. 21

3

22

Nabrzo posle otvoraweto, kralot kako {to obi~no biva, be{e sru{en. od strana na malku pomaterijalno opiplivo nastroenite podanici na institucijata. Pred vratata na nekoga{nata Maska, sega ve}e Klops5, nekolku drogera{i6 sivi kako senkata na Kublaj Kan se prepelkaa okolu nekolku crti puding zabla`en so glikoza od EM-A-RI6 i se razbira, za site so slab stomak - heroin, kako dodatok na desertot. Eden uli~en `andarm na kratko gi prekinuva vo pazarlukov dvajcava, i prodol`uva dol` ulicata kako nekakov si Vajat Erp. Qubovta e vrvno tvore{tvo za site eksperimentatori na lesni i te{ki drogi, polno od niv se navistina sre}ni vo intencijata da go prospijat ostatokot od `ivotot, na {to e mo`no poletargi~en na~in.

Klops – Sukcesor na MASKA ili podobro ka`ano Noro - drom. Drogerash : sleng izvadok od ozloglasenata radio drama na Manchevsky-Stankovski : "The Drogerash Degeneric Scientific World “ - se odnesuva na zavisnik, zbor izveden od ~ar{isko mediokritetskite enviromenti. Radio dramata nabrgu be{e zabraneta, a drogata ostana na ulicite na gradot Skopje. 7 Eng. : MRE – akronim za ru~ek vo konzervi prevzemen od armijata na SAD 22
6

5

23

.XII.

, mesto vo koe se odvivaat site mo`ni transakcii vo maliot mikro kosmos nare~en Skopje. Edno od moite najomileni mesta vo ovoj dekadenten i otpadni~ki grad. Grad vo koj site dobri lozi venat, a ostanatite vo nemo`nost da ja sogledaat sopstvenata mizerija pravat pari od prodavawe semki i studiraat. Ima edno mesto na koe se kalat site temni vitezi.Tie {to mislat deka urinata e tiranija na izmetot. Toa mesto e ~ajxilnica, prostorija od 20 kvadratni mesta, vo koja site beznade`ni kopiliwa razmisluvaat kako da go sru{at komunizmot, kapitalizmot i {to li ti ne drugo. Samoto ime na mestoto uka`uva deka tuka se to~i indiski ~aj, so golema ja~ina. Nekolku neo-romanti~ari i stari adetlii pijat ~aj me{ajki go so pivo, istovremeno trudej}i se da gi strkalaat `e{kite i do zlaboga dosadni no}i na makedonskoto leto. Imam nekoja u`asna navika da provociram so svojata konstantna potreba da glumam nezainteresiranost oblekuvaj}i se kako angliski kolonist vo nekoja indiska provincija. Vo ovaa ~ajxilnica, kako i vo site kafeani, sekoga{ se nosi masa koga pristignuvam. Edna takva ve~er posle promenadata, na koja {etaat site ~etiri devojki {to vredat vo ovoj grad i celo krdo gladni psi koi lajat po niv, se upatuvam kon n edinstvenoto mesto vo koe |avolot seu{te sadi bostan, a toa e taa ~ajxilnica. Sednuvam, nara~uvaj}i se' {to mo`e da se ispie I non{alantno svirkam nekoja arija od kjubrikoviot portokal.2 Nabrgu posle toj ~in na sednuvawe mi prio|a eden lokalen diler na obetki i mi veli : You got a million dollars look1!! Od ovie natrapnici nikako ~ovek da se otarasi. Go kanam da sedne i da gi oladi svoite frustracii so ~a{a ~aj, razmisluvaj}i za Gete i [enberg kako negova muzi~ka referenca. Tipot e navistina pavijan, ~ustvuvam deka }e ima nevoqa. Sekoga{ koga }e dojde do tepa~ka jas primam udari do besvest, takov sum ednostavno ne mo`am da pobegnam. Me xabe me vikaa Martin Idn,2 samo {to jas ja bluev rabotni~kata klasa so arogantnost na pana|urski ma~or.

1 2

Eng. : Ima{ izgled od milion dolari Eng. : Clockwork Orange kulten film na Stenli Kjubrik 2 Epsko-Tragi~en lik (Jack London) 23

24

Nekolkute seirxii ve}e od poodamna go o~ekuvaat ovoj mig i se pretvoraat vo kup o~i. Nema {to na site im odam na nervi, go zavzemam prostorot koj tie makotrpno go gradat, filozofiraj}i denono}no samo za da dobijat par~e `ivo meso. Imam nekolku prijateli {to trebat du{i samo za nekolku dobri zbora, no nikoga{ ne sum gi povikal na pomo{. Jas ednostavno mrazam tepa~ki i pokraj faktot {to znam da bidam prili~no nezgoden koga }e se opijanam. Kaj narodot ima eden zbor za takvi karakteri: Nam}or. Zna~i, po~nuvam poleka da se rastrevo`uvam. Sakaj}i da go skrijam svoeto arogantno libido se vnesuvam vo konverzacija so eden od postojanite posetiteli vo ~ajxilnicata. Na ova mamalukot maksimalno triumfira, tresej}i mi pepel vo ~a{ata od koja {to pijam. Ova e poseben moment na eventot, sekundantite ve}e se vo potpolno is~ekuvawe. Dosta e! mu velam. Obiduvajki se da upotrebam nekolku energetski balansirawa vo idnite nastani no, imam nekoe lo{o ~uvstvo deka }e ja pre~ekorime linijata na obre`anite galebi. Sledi silno butkawe i kr{ewe na staklo i mig vo koj ~ustvuvam tapo zuewe od nekolkute primeni udari. Se' e kako vo nekakov slou mou{n so primesi na bed-trip4. Poleka se ispravam na noze zabele`uvajki deka prisutniot auditorium deli skrieni nasmevki po povod mojata mizerna sostojba. Ja pla}am uredno mojata smetka, i ja napu{tam scenata pomalku krivej}i so mojata desna noga. ]e pomine. Veli eden od seirxiite {to du{ebri`ni~ki me ispra}a nadvor od ~ar{ijata. Malite raboti go delkaat ~ove~kiot soj , Efendi.Sosema mali . Kako zrnca od monistra. Cin-cang-cin-cang.. Nemoj da go pali{ ludiot ! Pu{ti budala da biit.Troa.. Re~enovo mi ostana vo jasno se}avawe dolgo vreme posle krajot na mojata ~ar{ija. Koj li }e znae kade e toj seirxija-filozof denes. Ako voop{te nekoga{ i postoel... Tragedijata ja namesti sudbata tokmu toj da go izede podebeliot kraj taa no}, zatoa {to namesto zbogum mu podariv eden lakt po negoviot vrat. Prosti seirxio kade i da si...

4

Eng.:bad trip : ~uvstvo na maksimalno depresivna paranoja 24

25

.XIII.
I…ribata ispliva

aroben vo {ato' de blank se vrtam kako sosema zaposlen vo templ-ot na gnomite. Kade li sum go zaboravil, ~adorot se pra{uvam dobar polovina ~as i se ~udam kako da se pridvi`am vo toa mo~uri{te, koe go narekuvaat vreme. A nadvor vrne li vrne. Kade li e sega Maga, Lila ili ostanatite devojki od klanot na Salamandrievi. Izleguvam, moram da go prekinam toj magi~en ciklus na zabrana. Svetot i ponatamu se vrti, zaklu~uvam pokraj celata navidum iritantna slika na pokisnatost, {to kako neverojaten teret ja ~uvstvuvam na moite ramewa. Ve}e ni{to ne mo`e da go pokoleba moeto srce. Se teram {to pobrzo do mojata zadadena destinacija vo pravec na mojata cel. Gradot e pod podpolna blokada. Ovoj pat toa e do`dot, koj lie po ulicite kako da pa|a od milion dovodni cevki. Kade denes ba{ , pomisluvam. Sostanok so konte Kristov i celata negova svita. Zabrzani nekolku deca se udiraat od agolot na zgaradata {to e smestena pome|u nekoga{nata Beko i dene{noto Ministerstvo za Transport. TheRiver runs through my soul6... slu{am eden refren neprekinato, dodeka kapkite isturaat po skisnatata zemja. Pribli`uvaj}i se kon sobornata crkva primetuvam edna pomala grupa na lu|e nasobrani okolu eden pogolem vir, kako bu~no se prepiraat okolu ne{to {to nalikuva na golem, {totuku roden stvor. Moeto vnimanie naedna{ e sosema koncentrirano kon taa grupa. Zastanuvam i doznavam deka se raboti za bebe celosno obleano so kal i krv. Edniot od nasobranite veli deka verojatno celta na roditelite bila da go ostavat bebeto pred crkvata. Bebeto se u{te nema definirana boja na o~ite. Ne{to ponatamu vedna{ do edna siva kanta za |ubre le`at rasfrlani kup ali{ta ottrgnati od eden bel ~ar{av. Narodov e set izbezumen od gletkata {to me tera da pobegnam vo no}ta, nekade vo dlabokiot del od nerazumnoto ni{tavilo, koe sekoj normalen go narekuva ludilo. Ovaa scena me vrati vo edno drugo minato; vremeto na moeto detstvo. Toa be{e vreme na mojot prestoj vo Kisela Voda7. Imeno, Marija, mojata baba, sekoe popladne mi raska`uva{e edna ista prikazna. Verojatno vo edna malo grad~e kako Skopje od toa vreme. Se raboti za {eesetite. Kriminalot bil sveden na “kradewe vle~ki od pred porta”. Kako i da e taa prikazna dolgo mi ostana vo se}avawe. Prikaznata ode{e vaka nekako : Mica }e dojdi da te ise~i na par~iwa! ako ne bide{ miren! Otkako }e go slu{nev zborot Mica vedna{ legnuvav vo krevet, zaspivaj}i zaedno so koi {to vetuvaa nekoj sosema nov i inakov svet od postoe~kiov, (miciniot) vo koj hororot dobiva{e mnogu porealni dimenzii. Mica e ~edomorec… site deca ispla{eno raska`uvaa. Mica, po raska`uvawata uspe{no ja kriela svojata bremenost, se' dodeka eden den vo toaletite na sosedite na ~edomorkata Mica ne se pojavile ise~enite delovi od nejzinoto bebe. I taka teta Mica zavr{ila vo sami’ca… No, na vistinata sekoga{ na pomo{ i pristignuvaat faktite. Vo toa se ubediv mnogu godini podocna, listaj}i edno staro dosie pod ime “ ”. Od tamu doznav deka Mica vsu{nost bila devojka koja {to prakticirala slobodna qubov, pu{ej}i zelenilo9. [eesetite dovedoa do kompletna zabuna vo sistemite na pravno-izvr{nata {ema na globalen plan. Vo o~ite na lokalniot ma~oisti~ko-{valersko dekadenten klub toa {to Mica go pravela, mora izgledalo kako
Eng.: Rekata te~e niz mojata du{a Kisela Voda, naselba vo Skopje 8 Eng.: Osvojuva~i na kosmosot, ime na istoimenata amerikanska serija od 60-te. 9 mak. : Zelenilo, sleng za marihuana. See: >International criminal slang cryptography< by Sir Edward Green Diamond > Wanted in Maklabas Country, all rewards will be in diamonds (green).> Document issued by Krakatau Mouser primeminister of Mausedonia 25
7 66

26

samiot da se vselil vo maliot Skopski simbiozitet. Vremeto na slu~uvawata vo slu~ajot nare~en "Mica" bile tokmu tie kobni {eesetti, vo koi nekolku golobradi revolucioneri pod imeto Bitlsi, 11 }e uspeat da ja raznesat seta mo`na struktura na sistemi na planetata Zemja. Zaveduvajki eden cel kup toga{ni pioneri, {to ne{to podocna }e stanat del od svetskiot vladea~ki sistem potpomognati od raznite agenturi na Goimite12 i itrite Judaiji13.

Teitan10

10 11

Teitan, imeto na Satana (Lucifer) vo staro gr~kiot prevod na Biblijata. eng.: The Beatles, angliska pop grupa, produkt na malku poznatata P2 vo sorabotka so institutot vo Tavistok, sesrdno odobrena od klubot vo Brajton. Vidi: Lu|e Bogovi od Hinki Migdajl 12 Goimi, ime za Hristijanskata populacija > Hebrejski izvori 13 Judaiji,osmanlisko ime za potomcite na plemeto na Ab>Rah>Am 26

27

A sirotata Mica otkako po prviot raspit od strana na policijata be{e oslobodena od obvinenieto za ~edomorstvo. Fakt br.1: neosnovano optu`ena zatoa {to vo kanalizacijata se razmno`ile somovi {to imale rozevo-belkasta boja. Tie kako vo najcrnite filmovi na Polanski im zali~uvale na bebiwa. Mitot za ~edomorstvoto ednostavno zamrel. Stanarite dolgo vreme gi pla{ea decata so taa navistina bizarna prikazna. Mica zamina vo Anglija na festival na duva~i na treva i nikoga{ pove}e ne se vrati nazad. Denes Mica e rakovoditel na edna od filijalite na Epl14 i ima tri deca. Zvukot na policiskite sireni me vrati vo postoe~kata realnost. [to e so deteto? go pra{av najbliskiot do mene. Eden policaec nabrgu }e ja rastera malata grupa na lu|e {to izbegnuva{e da go dopre bebeto. Toa nema{e sila nitu da vrisne od vko~anetost, verojatno o poradi dolgata izlo`enost na do`d. Jas, sre}en {to nekoj kone~no }e se pogri`i za nego, prodol`iv so mojata dosadna pe{a~ka ruta.

14 Eng.:Apple, prva muzi~ko artisti~ko elektronska kompanija osnovana od stranata na Bitlsi so cel na promovirawe na degeneri~ni talenti koj }e `iveat vo mir i sre}no, ignoriraj}i gi zamkite na suroviot kapitalisti~ko>imperijalisti~ki sistem. Samoto ime na kompanijata e vsu{nost Jabolkata ponudena naAdama ili sledniot is~ekor kon promenite na novoto vreme. See: Degeneric views with good intentions byVoltaire Al Hakim 27

28

Upatstvo za upotreba Br. 2

astanav so brojot XIII , ne za da te izraduvam, tuku naprotiv... Sakav ednostavno da izberam broj so koj }e prodol`am vo nekoe drugo vreme. Vo ovoj del na multimedijalniot komplet nare~en: " Kosmi~ka l'`a " }e pro~ita{ nekolku raskazi vo koi mo`ebi }e prepoznae{ nekoi lu|e, pominati vremiwa i nekolku vistini. A, mo`ebi i ne...

28

29

Eden nesre}en let

olku mnogu raska`uva{e, {to pove}e ni{to nema{e nikakva vrednost, u{te pomalku va`nost. Vo malata ku}i~ka sedea nekolku ~uvari. Nivnata sina uniforma ve}e ima{e dobieno sosema nova boja, verojatno od predolgoto koristewe i neuredniot `ivot {to go bea vodele. Heliodromot be{e sostaven od eden helikopter od Sovetsko proizvodstvo-MI 8. Sokol vleze zaedno so edno mom~e po ime Ariel vo prostorot rezerviran za patnici. Ova mu be{e prv pat da se vozi so helikopter i dlaboko vo sebe ne mu be{e se'edno. Helikopterot za celo vreme stoe{e vklu~en i rabote{e vo mesto paraj}i go ladniot vozduh so elisite. Nekoj napomna deka treba da se vozdr`uva od jadewe pred da po~ne letot, no Sokol kako za beqa be{e navistina poln so hrana. Se seti na toj moment otkako vleze vo kabinata. Vnatre ima{e mesto samo za deset lu|e vklu~uvajki gi pilotot i kopilotot. Ko-pilotot nabrzina im objasni kako se stavaat kolanite, koi patem se vrzuvaat na sli~en na~in kako i kaj trka~kite avtomobili. Na Sokol kako da mu se pri~ini deka nekade gi be{e slu{nal istite instrukcii nekoga{. Dobi ~uvstvo kako i samiot da bil pilot nekoga{. Interesno e {to tokmu minatata no} ima{e eden sosema lo{ son vo koj be{e rastrgnat od tolpa gladni volci. Ariel ja zagleda negovata kamera i go zamoluvi za edna fotografija zaedno so eden crven norve`anec koj {to be{e sednal vedna{ do nego. Zo{to tokmu sega, pomisli... pomalku tresej}i se od zgolemenata rabota na motorot. Helikopterot po~na poleka da se kreva vo vozduhot nadvisnuvajki nad zgradite kako nekakva hartiena cuculiga koja {to podripnuva{e na sekoj nalet na vetrot. Sokol po~uvstvuva kako cela vilica mu se vko~ani od nekoja ~udna nervoza pome{ana so mal strav od neizvesnosta na letot. Koga rabotite se gledaat od gore ni{to ne e tolku ta`no, smetot i seto mo`no |ubre stanuva neverojatno malo i edinstveno ne{to {to ostanuva va`no e da se do~eka spu{taweto {to e mo`no pobezbedno. Na horizontot ima mali oblaci od koi nekoi deluvaat kako ~udesni figuri koi {to imaat sosema arteficielni formi na impozantni umetni~ki dela. Nabrgu helikopterot se e izdigna na pogolema viso~ina. Sokol zabele`uva edna golema planina vo pravec na istok. Nikoga{ porano nema{e videno ne{to sli~no, nad planinata ima{e samo nekolku obla~iwa {to se dvi`ea kon samiot vrv. Od samiot vrv na planinata izvira{e reka. Sokol tolku be{e op~inet od gletkata {to ve}e vo sledniot mig stana od sedi{teto i sosema se dobli`i do edniot prozor gledajki vo o procepot od kade {to izvira rekata.

29

30

Vo toj rasko{en prizor nekolku od patnicite go sledea vo napravenoto, taka {to helikopterot vo eden mig kako sosema da go izgubi balansot, opasno vednej}i se od ednata strana. Pilotot ne zabele`uvaj}i gi patnicite po~na so lumping okolu izvorot na rekata dobli`uvaj}i se na viso~ina od nekolku desetici metri. Golem prasok so neverojatna buka i `estina, oboena so `oltenikavo portokalova go zafati teloto na helikopterot. Nekolku povremeni detonacii go zabrzaa padot na letaloto. Sokol uspea da izusti samo nekolku zbora pred da nastapi mrakot na destrukcijata. Vo ~istata planinska reka sega se kapea nekoga{nite delovi od letaloto, ostanaa nekolku zadimeni kup~iwa i miris na izgoreno ~ove~ko meso. Oblacite {to bea nad samiot vrv go pokrija sonceto koe se dvi`e{e vo pravec na zapad. Sokol so {irum otvoreni o~i traga{e po horizontot, trudej}i se da vdi{e vozduh. Nekolku ptici ve}e se bea pogri`ile za ras~istuvawe na terenot od bio materijata koja {to ostava{e tragi nasekade okolu. Gletkata be{e i ponatamu veli~enstvena. Nabrgu od ustata na Sokol izlegoa nekolku meuri, koi i pokraj `uborot {to go prave{e vodata, ispu{tija eden tap zvuk {to zali~i na sve`o izvadena odrana jagne{ka ko`a spremna za impregnirawe. @ivotot e prekrasen, izleze od posledniot ispukan meur .

30

31

Ako ne mo`e{ da go pobedi{ - nasmej go

a planetava ima mnogu ta`ni lu|e, zaklu~i dodeka gi slede{e utrinskite vesti na televizorot. Sekoja sre}a {to pogolem del od niv voop{to ne e svesen za svojata kismetija� . Pred nekoj den otide vo edna neverojatno nestvarna dimenzija. Dimenzija koja podrazbira{e upotreba na neverojatna koncentracija i mo} za ras~lenuvawe na realnosta. Tokmu koga pomisluvav{e za radosta na sebe-postoeweto, eden obi~en gra|anin na ovaa i po mnogu {to genijalna zemja go zapra{a dali poseduva voza~ka dozvola za upravuvawe na motorno vozilo. Dali mo`ebi vi dolikuvam na Ekstra-terestrialec? Cini~ki mu odgovori. Kutriot, nebare vo nego vide nekoj {to nejadel najmalku tri dena. Ministerot vo kulata na zajdisonceto, pro~ita na eden del od vesnikot, {to |ra|aninov go dr`e{e vo raka-mavtajki gi kon nego so golema va`nost. A koj li }e e sega toj... pomisli Ovoj pak, (gra|aninot) ni za mig ne propu{ti da go predupredi na stra{noto vreme {to pristignuva, kako eden golem oblak tovaren so milioni avtomobili {to se spremaat da gi zapalat motorite za svojot posleden krug {to treba da go odvozat. Koj mo`e da ti go odzeme sonot? Go zapra{a. Malku podocna mu ja raska`uva{e celata slu~ka na svojot prijatel kogo go sretna kaj majstorot za velosipedi. Taa ode{e vaka nekako : Me pogledna so golemo koli~estvo na skepti~ko za~uditelen sjaj, koj zazra~i od negovite o~i. Pretpostavuvam deka ovoj iritira~ki aspekt od moja strana be{e sosema - be{e sosema� , nedostoen i poln so arogantnost, no ete, se slu~i... A, {to }e pravi{...Mi odgovori gra|aninot i si zamina. Vo edna osamena i apsurdna pomisla mi dojde idejata da mu ja izglasam ministerskata foteqa kako edinstvena uteha za negovata mudrost. Mi se izvini so golem naklon, trudej}i se da go ispegla negoviot neve{t govor {to ode{e vo rima: Dole Gore Xojs� }e te fati i za glava }e te klati! Se iznasmea na re~enovo i podvikna: Poet, a ?! Ve znam Jas Vas… Pomisliv deka me nagradi za mig, no mnogu dobro go razbrav toa kopje {to go be{e frlil na mene. Ne Poet, tuku idiot! Mu vozvrati so cel respekt na godinite {to gi i be{e naklaval kako “mladi momi {to gerdani ni`at pred ~e{ma" � . Mislam deka ova ti e dovolno Gra|aninu. Mu pora~a za na

� �

tur.: Kismet-Sudba greshka koja se povtoruva 2 pati. � Xems Xojs-Tvorec na poznatiot roman:> Odi i sej< Poznat po prekarot Ludiot Daskal od Trst. � Citat-izvadok od gali~ka narodna pesna skovana vo laboratorijata na Volter. 31

32

“ vojot kompjuter e po prismotra ” Ova be{e prvata re~enica {to mu dojde vo glava posle naporno odraboteniot den vo svetot na virtelnata bessonica. Ve}e utredenta treba{e da po~ne so snimawe na negoviot film nare~en “@IVOT”. Postojano si namignuva{e so ednoto oko vo ogledaloto i razmisluva{e za `ivotot kako za eden postojan ciklus sostaven od repetitivnost i samobendisuvawe. To~no se se}ava{e na sekoj del od dene{niot den. No, kako sosema da zaboravi kade go be{e videl ovoj predupreduva~ki tekst. ^uvstvo na sosema studena pomisla go obzede tokmu koga saka{e da si ja prigotvi negovata skromna ve~era sostavena od nekolku tro{ki gra{ok. Sedna na stolot i go zapali kompjuterot, po~na da zboruva so sebe, vo toj mig seti radost. Nego postojano go ubiva{e ~uvstvoto na sonlivost i zaborav, “Jas sum samo edna otapena sentimentalna gonoreja"-(taka znae{e da ka`e za sebe). Otkako kompjuterot se zapali , toj razbra deka "Tvojot kompjuter e pod prismotra"! e tokmu negoviot kompjuter. Zbuneto prodol`i da go prelistuva scenarioto, koe od utre treba{e da go podeli na lokacijata na snimaweto. Nabrgu go fati sonlivost pome{ana so lesno melanholi~na turobnost. Toj legna da spie. Gi pu{ti "Pette soneti za Maja" od Stavorski na maliot kasetofon. Taka slu{ajki toj prodol`i u{te nekoe vreme me~taejki.Oh, Moja-Majo, kade stignav!! ispu{ti eden krik zafrlaj}i se naza~ki vo pernicata. Go pokri liceto so pernicata nabrgu zaspivajki. Utroto go razbudi genijalnosta na “Rihter-poetot”. Muzikata go natera da zaboravi deka nekoga{ voop{to postoel. Stana od postelata siot ispolnet so elegi~nite noti od koncertot na pijanistot. Ve}e vo osum ~asot telefonite po~naa da yvonat. Pod zgradata {oferot ve}e trube{e ve}e celi petnaesetina minuti. [oferot se ka~i do negovata vlezna vrata i po~na da tropa po nea. Preludium op. 28 od Frederik [open i preminot pome|u vtoriot i tretiot stav, toa par~e go najmnogu go potsetuva{e na negoviot film nare~en “@ivot”. Ima eden del vo koj se se slu{a ka{lawe od asmati~ar vo celi {est takta. Slikata od koncertot mu ostana vre`ana u{te od prviot pat koga ja slu{na. Za nego toa be{e muzikata na u`asot i minlivosta. [oferot vleze vo stanot. Se namirisa i tie izlegoa od zgradata. Vleze vo avtomobilot na ekipata povtoruvajki si dlaboko vo sebe deka e semo}en i bezgre{en no, voedno dobro znae{e deka toa ne mo`e da bide vistina. Povtorno Rihter od zad nekoj agol po pat kako da go slu{na. Tie Prsti, kakov rafiranment… pogledna spokojno kon voza~ot. Ekipata sostavena od besni i o~ajni glumci, ve}e se be{e prevrtela od dosada, le`ej}i po okolnite trotoari. Gi izmerka i se seti na apsurdot {to taa kasta go primenuva kako `ivot vo posledno vreme. Nekoi stari iznoseni ~evli i sjaj {to potsetuva na linoleum izlo`en na pet-dneven do`d. Studot po~na da vleguva vo o~ite na najbrzite glumci, koi kako sitni komarxii po~naa da igraat po asfaltot, ~ekaj}i go otvoraweto na teatarskata porta. Vo samiot hol na teatarot se slu~uva ~udo , sledi buren aplauz podaren od sitni zanaetxii i sekoga{ dosadno abstraktnata politi~ka bulumenta.

32

33

Oh, Maja kade st... Toj podpevna. Od negovata leva strana mu prijduva eden gospodin oble~en vo obleka na yidar i mu veli: “Sekoj svojot me-ce-(a)n- a treba da go slavi”. Kako {to se dvi`e{e kon binata, taka toj po~na da rasoznova deka tuka ne{to be{e kompletno pogre{no. Masata od nasobranata publika po~na opasno da go opkru`uva. Ima{e napnatost vo celiot toj ritual na igrata na idolopoklonstvoto {to taa masa go zra~e{e od sebe. Se iska~i na binata sosema zamisleno i so mala nasmevka {to oddava{e nekakva setno-aprilska taga. Takva taga, kakva {to znae{e samo toj mesec da razviori, isto kako prstite na Rihter udiraj}i ~as voznemireno, ~as so neverojatna gracilnost i o'd na srna. V~era ~ekaj}i na zabar be{e slu{nal u{te edna od mudrostite na obi~nite lu|e:"Iskopaj brazda so motikata, ako saka{ voda da ti dojde". Dobra e ovaa... Pomisli dlaboko vo sebe . Publikata kako da stivna za mig. Spikerot po~na glasno da go najavuva negovoto prisustvo, toa zna~e{e deka }e treba da prestane da sonuva, go zede mikrofonot i glasno izvika: Oh moja Majo kade stignav... Vo salata nastana mrtva ti{ina. Nekolkute zate~eni glumci prodol`ija so svoite ironi~no xeparxiski nasmevki. Kamerite go snimaa negoviot `ivot, ostavajki go bez prostor za vreme. Ova e prvata klapa od mojot najgolem film nare~en “@ivot”izjavi i nabrzina ja napu{ti scenata, ostavaj}i eden cel kup neute{ni glumci i doma}inki so podzinata usta. Nadvor pa|a{e gusta magla, cel eden ton magla...Gradot kako da go bie{e sopstvenoto tempo na `ivot, bez razlika na site mo`ni noti i zapisi {to eden ~ovek mo`e da gi napi{e. Krena pe{ kon golemiot"zalez i ~as", taka saka{e da bide sam. Sosema sam...Vo najtemnite dlabo~ini na iner'egoto. Vo nego pove}e ne ostana ni trunka sigurnost, ekot na negoviot o'd {to go slu{a{e po ulicite mu zvu~e{e kako na nekakov galop od kowi-samovili, koi zvukot go davaa so slikata, a ne so ~ekorot. Po patot naide na eden pijan skitnik, koj zamalku ne go kutna od noze so svojot poslan trup na zemja. Go pogledna so namera da mu se izvini i tokmu koga saka{e da mu progovori, go prepozna istiot lik na yidarot od teatarot. Skitnikot grubo gi odbi parite {to mu gi be{e frlil i na toa mu odgovori: Brojki, tvojata glava e sostavena od brojki. Tokmu zatoa nikade ne se ~ustvuva{ komoten. Mu se nasmevna, poka`uvaj}i gi nekolkute tro{ni zaba {to mu bea ostanale vo usnata dupka. Mu zali~e kako da e nekakov model vo oddelot na dentalno oralnata hirurgija. Nekade pred samiot kraj na pe{a~eweto do negoviot apartman primeti nekolku vozila parkirani tokmu pred vlezot od zgradata. Vo obidot da veleze vo haustorot od zgradata po~ustvuva o{tar bol vo predelot na slabinata, se zavrte i primeti kako eden crnomurest nikakvec mu gi pretra`uva xebovite . Nemam pari izusti. Bolot vo slabinata dobiva{e dimenzii identi~ni na onie koi go teraat ~oveka da se ispoveda. Go pipna mestoto od kade {to pristignuva{e bolot. Kako za ~udo primeti deka nema{e nitu edna kapka krv. Mo`e{e da ja vidi ranata i edna dlaboka dupka na mestoto kade {to nekoga{ be{e ko{ulata. Avtomobilite nabrgu go napu{tija prostorot so golema bu~ava.

Toj so racete se pridr`a za yidot. Bolkata stanuva{e se’ pojaka. Sedna na trotoarot. Ranata u{te pove}e se otvori. Gleda{e vo nea. Taa po~na da pulsira kako nekakov bio-metronom. Pogledna kon terasata {to be{e tokmu nad negovata glava. Se obide da stane. Otkako nekako se ispravi toj po~na da ka{la. Muzikata povtorno mu zasvire vo glavata. Nabrzo mu se zavrte i toj panda na zemja. Eden minuva~ go zabele`a. Minuva~ot po~na da vika kon tie {to slu~jno bea vo blizinata na slu~kata. Nekolkute minuva~i se dvoumea dali da povikaat brza pomo{ ili policija, no Toj ve}e be{e po~inal. Eden od minuva~ite povika na glas: Ej, pa Jas go znam ovoj?! Mislam deka e re`iser. Na toa eden od prisutnite se nasmea i dodade pomalku so ironija primeti: Be{e...

33

34

34

35

Akordeonskiot

frloprst1

Kako mlad ~ovek be{e mnogu ednostavno da ja izbegne kaznata no, taa sepak go stigna. Kade i kako e e
sosema neva`no...

Pomisluva{e deka e sosema osamen na ovaa planeta, nerazbran vo o~ajot da go dostigne zenitot na apsurdot. Negovata me~ta napati zasenuva{e se' {to podrazbira trpenie, posebno vo sosednite skapeAni (taka gi narekuva{e kafeanite.) Be{e sosema svesen za nedostigot od idei {to go slede{e u{te od ranata faza na negoviot `ivot. Sekoe utro posle stanuvaweto slede{e edna mala gimnastika na prsti za da vedna{ potoa da dojde{e svireweto na nekoj `i~en intrument. Ova utro se' be{e nekako poinaku. Vo gradot kako da se ~uvstvuva{e nekoe prazni~no, haoti~no ludilo. Avtomobilska epopeja, ete tokmu vaka }e ja nare~am sopstvenata glupost i mojata nova poema. Mu se obrati na eden poznat prodava~ na vesnici. Ovoj zainteresirano go ~eka{e da gi strkala nekolkute preostanati monet~iwa, gledaj}i vo nego so sme{no-stupiden prezir. Ariel mu se izvini za ~ekaweto i prodol`i so eksplikacija na eden bard od "Gorno Ap-saj-di-~ane"�. Vo maliot pasa` pome|u du}anot vo koj kupuva{e, nekolku galabi kolvea od frlenite tro{ki {to bea ostaveni pod edna klupa za sedewe. Nabrzo nivnoto kolvewe na tro{ki be{e prekinato od pristignuvaweto na eden pogolem crn luksuzen avtomobil. Prodava~kata vedna{ go prepozna liceto {to izleze od avtomobilot. Eve ni go! Toa e Pretsedatel ! izvika so voodu{evuvawe. Ariel ne mo`e{e da poveruva vo prvo vreme deka e vistina, za nego lu|eto bea ne{to sosema ranlivo i krevko. Pretsedatelot izleze od avtomobilot so brzina na dvaesetgodi{no mom~e, vperuvaj}i go pogledot tokmu kon nego. Ariel go be{e sretnal edna{ vo eden ~uden klub na podmladokot na devijantite na toga{nata gradska oligarhija. ^ovekot be{e sosema ist vo o~ite na Ariel. Ne samo {to be{e ist, tuku i deluva{e podmladen. Atentantatot ne samo {to ne te pogodi, tuku i te podmladi?! So golema euforija go opea ovoj fakt. Na brzina ja krena rakata i po nekakva inercija negovite prsti ja dobija formata na |avolskiot akord. Ariel ja gleda{e sopstvenata raka, nemo`ej}i da poveruva vo sinhronicitetot na gestikulacijata. Voza~ot, {to be{e na oddale~enost od ne{to pove}e od eden metar, za mig zastana, sledejki go starecot koj {to zasegnat od nevidlivosta na fluidot na simboli~nata komunikacija, be{e zaposednat od aurata na ovoj pomlad i vo mnogu {to neobi~en gra|anin, po avtomatizmot na deleweto na prostorot i vremeto, nakratko zastana, i so dol`en respekt go povtori pozdravot.

1

Mk: Se misli na gitarski akord vo koj {to se sviri so {est prsta, tokmu za toa go narekuvaat |avolski akord. Velat deka ako nekoj go odsviri toj na "skrajatago" mu slu`i. � Mk: Se misli na selo Nagori~ane 35

36

Prodava~kata koja ja slede{e scenata uspea da ja prekine ti{inata na ritualot so ve{to klockawe po kasata. - Imate to~no iqadu i dveste denari gospodine. Ariel i poka`a so prst da se strpi, toj tivko izleze od prodavnicata i pobrza da go vidi Pretsedatelot, koj {to za ~udo go ~eka{e so upornost na mudrec i dostojnost na jogin, se'u{te na istoto mesto od kade {to mu go be{e pratil pozdravot. - Kako ste... Progovori Pretsedatelot. - Materijata e nasekade rasprostraneta; no na sekoj globus ima razli~ni osobini...Ariel gleda{e vo tie stari o~i koi nosea vo sebe izraz na iskustvo i tainstvenost. Ne znam dali me poznavate? Jas sum va{ obo`avatel... - Te poznavam i milosrden sum kon tebe ve}e celi... Tuka zastana i go prekina protokolot so novo pra{awe {to se odnesuva{e na godinite na Ariel. Trieset, gospodine. Odgovori Ariel. Taka , trieset a go poznavam i tvojot pokoen Tatko. Ti si od Gu{terskiot rod, otfrlen po svoj izbor,~inam...Kade go sovlada pozdravot? Primeti Pretsedatelot. - Ova mi se slu~uva prv pat, Gospodine?! I samiot sum iznenaen, `ivotot e tolku ubav , {to Jas postojano begam od nego. - Kakva ti be{e poslednata vojna, mlad ~oveku?! ^ovekot od gardata so nezabele`itelno nervozno dvi`ewe vo mesto saka{e da vmetne akcija vo predlo`bata za dvi`ewe kaj Pretsedatelot. Starecot so silina na orel mu dade do znaewe deka }e prodol`i sam. - Bevte ~inam nervozni, pomalku kon mene na poslednata sredba, mom~e. - Vojnata e konstanten proces, kako i mirot vpro~em...Gospodine. Ariel se be{e vratil na prethodnata tema, raspravaj}i za te`inata na poslednata vojna i veli~inata na Eks-pretsedatelot vo nejzinoto predviduvawe, za da na samiot kraj zavr{i so izjavata od tip na: Sekoja zemja bi se gordeela so vas! Ehh,Beeee! {to bi rekol Razbojnikot od Toleda. Pretsedatelot na ka`anovo ve{to se nasmea sakaj}i na toj na~in da ja proslavi goleminata na apsurdot nare~en "do`ivuvawe vo prostornoto ni{tavilo na realnosta". Ova semejstvo otsekoga{ posebno go fascinira{e; Deca na apsurdot...Taka gi be{e narekol. Na raka na vistinata Toj i samiot be{e poklonik na apsurdot. Ariel ima{e navika da gi zaslepuva lu|eto, negoviot mesmeri~ki naso~en um znae{e da ostava celi dupki vo kodovite za se}avawe kaj niv. Vakvi osobini kaj vidovite po ime: “Lu|e” se javuvaa samo kaj nekolkumina na planetata. Pretsedatelot go poznava{e toj dostoinstven ~ovek-dete kaj Ariela, toj misle{e i veruva{e deka du{ite na site se soedinuvaat vo edno, nekakvo ~udesno telo; koe {to svojata forma ja oblikuva po primer na ~etka, koja pred sekoe svoe novo navleguvawe vo boja nikoga{ ne ostanuva ista.

36

Accept the fire! . Progovori Pretsedatelot prekinuvajki go Ariela. Ovoj pak bu~no respondiraj}i vo pravec na neboto odgovori na ist keltsko-pajtonski: . …� Povlekuvaj}i se nastrana, Ariel so mal poklon mu napravi pat na Pretsedatelot. Ovoj pak trgna poleka, naso~uvaj}i go pogledot kon Ariela. Ariel ve{to go odbegna pogledot i mu navesti pozdrav do slednata sredba na Pretsedatelot. Toj pak po~na da govori bez da gi dvi`i usnite : ]e mora da se vrati{ kaj Nas Ariele! Nie sme edinstvenite koi seu{te imaat razbirawe za tebe. Samo kaj Nas si bezbeden. Na ova Ariel odgovori: Eden Den, Pretsedatele! Eden Den. Pretsedatelot kako da saka{e da ostane u{te nekolku minuti vo drugaruvaweto so Ariel, koj ni sam ne znae{e {to sleduva vo pusto{ot na vremeto. Vremeto, e te{ka zamka za sekoj neprijatel, tuka Ariel be{e e sosema sre}en. Za nego se' be{e poezija, kako da saka{e da si priznae deka ovoj materijalisti~kodekadenten svet e samo u{te eden dokaz za nezreloto odnesuvawe na pticite vo periodot : esen-zima. Toj li~e{e na idealna ma{ina, poto~no ~ovek ma{ina na koja i e voskrateno da razmisluva. Kako bi bila posre}na, spremna za novite predizvici prevzemena od notite na nekoj {umanov eliksir koi i pokraj vremeto odolevaat so prose~nite, neverojatno fizi~ki izvedbi na novite klasi na pijanisti, nasekade {irum svetot. Tie {to sli~no na Ariela ve`baat gimnastika, mentalna, a voedno apologetska. Isto kako vo nekoja postojana akordacija, koja {to konstantno ozna~uva eden sovr{en ciklus , edno sovr{eno `neewe na ~uvstvata pome{ani so miris na strast i prezreanost, so~uvstvo i kopne`. I pokraj se', mo`e{e da ja preskokne maksimata: Magija {to izobiluva vo svojata primarna forma prodol`uva da razgovara so sebe; site te`nenija na ~ove~kiot rod otsekoga{ go vodele kon esencijata na ednostavnite formi . Dali navistina e potrebno tolku dvoumewe okolu va`nosta na postoeweto ili se raboti za posledi~no reciklirawe na karmi~ko-literalnata fikcija, ostanuva da go potvrdat eonite na dolgoto is~ekuvawe; cikli~nosta so sekojdnevnoto ra|awe i umirawe vo tie mali napori na pauza pome|u utrinskoto kafe na Alberto Moravija i Selin. Avtobusot {to treba{e da go stigne, nabrgu mu gi odzede mislite koi neprestano se upatuvaa vo pravec na sonceto, koe izleguva{e po koj znae koj pat na gnosti~ki ve}e doka`anata strana po ime: Istok. Ili mo`ebi i toa e edna golema obscena, koja {to postoi vo golemata leksikografija na ~ove~koto tolkuvawe na polaritetot i ~uvstvoto od potreba na do`ivuvawe na parametri, koi {to moraat da bidat takvi tokmu poradi toa {to se ednostavno matemati~ki sovladlivi.

37

Mislite mu odea pobrzo od svetlinata, vo negoviot svet rabotite izgledaa mnogu pokomplicirani odo{to se'. Dodeka ~ekore{e kon spomenikot na "Hinki Migdal" primeti deka levata raka po~na brzo da mu trne. Nabrzo sedna vedna{ do spomenikot , nekolku deca se prskaa so voda, crpej}i ja od fontanata koja stoe{e pred nego. Veruva{ li vo Boga?, pra{a edno od decata pa sosema nevkusno go isprska vo predelot na skutot. Deteto mu odgovori so podsme{liv ton: Dali e toa
Eng.: Primi go Ognot! Eng: [to i ako ja vidov svetlinata. Toga{ kakva li igra~ka vo o~ite Tvoj, E, du{ava moja! Slava Tebe, Milosrden Moj. Manchevsky VI Woltaire Al Hakim -ISBN 9989-902-02-X , vidi pod ovoj kod imenitel. � fr.: Ne sakam da umram, a da ne soznaam zo{to sum `iveel. 37
� �

38

nekoj karakter od Pokemon?!! Ariel samo go pogledna odsutno i prodol`i da go ispituva neboto, koe {totuku po~nuva{e da se razvedruva. Stravot {to se javi kako rezultat na trneweto na rakata naskoro is~ezna . Ti si eden obi~en starec koj go jade na{iot vozduh! be{e se' {to uspea da slu{ne ~ustvuvaj}i ja ladnata voda vrz sebe {to edno od decata mu ja {lakna od zad grb. Ovoj laden {ok go povtori trneweto so u{te pogolema ja~ina. Nabrzina se pribra i poita da se odnese do prviot dispanzer. Ova ne mo`e da bide vistina, si vele{e celo vreme dodeka ~ekore{e. Vo gradskata bolnica rabotite bea u{te postra{ni odkolku {to izgledaa, bolnicata be{e polna so begalci koi kako da bea izlegle pravo od nekoja slika na Delakroa, koja {to na migovi se menuva{e vo balkanska brojgel{tina na smrdea i odsustvo na sekakvo dostoinstvo. Ariel po~uvstvuva kako mu se temni, nozete sosema mu otka`aa. Edna `ena vrisna vo nemo} da go zadr`i negoviot pad. Od odelot za poroduvawe se slu{a{e pla~ od {to tuku porodeno bebe. Majkata zaspa nabrgu od makite {to ja obremenija i olesnija nejzinata priroda. Tatkoto {to ~eka{e vo hodnikot nervozno zapre eden od bolni~arite, za da go zapra{a u{te kolku }e trae poroduvaweto. ^estitam, imate sin... mu odgovori ovoj bri{ej}i gi svoite krvavi race od mantilot.

38

39

Na bregot do rekata sedea eden skitnik i eden pristojno oble~en gospodin. Skitnikot za prv pat vo svojot `ivot raska`uva{e za mnogu temi koi {to odsekoga{ mu bea omileni bez nikakvo ~uvstvo na kriewe i sram. Zemjata vo koja {to se nao|aa ne be{e Eldorado�, no nekoga{ lu|eto `iveea sosema pristojno. Skitnikot zra~e{e so dlaboka taga, koja na migovi ja otkriva{e negovata ne`na priroda, polna so sentimentalno i napati obemno poznavawe na sostojbite od bilo koja oblast. Rekata, koja {to obi~no be{e polusuva vo ovoj period od godinata sega ve}e se izleva{e od prviot stepen na staroto kameno korito. Obemnite do`dovi napravija golemi promeni vo vodostoite nasekade na kontinentot, efektot od prekumernoto vrnewe ne ja zaobikoli ni ovaa mala provincija-koja, i pokraj golemata ekonomsko-kulturno-moralna zaostanatost redovno be{e nagraduvana so site epidemi~no katastrofalni vlijanija. Do sredbata dojde sosema spontano, Gopodinot se vra}a{e od rabota pe{ dol` kejot, zamisleno slu{ajki go {umot na vodata. Skitnikot sede{e pod eden most, o~ekuvajki nekogo da mu ponudi cigara. Gospodinot zastana pred ednata arka od mostot primetuvaj}i deka vodata tolku se izleala, taka {to edinstveno mesto na koe mo`e{e da projde be{e tokmu mestoto kade {to sede{e skitnikot. . U~tivo go zamoli za da pomine . Skitnikot stana i se pottrgna, gazej}i vo vodata vla`nejki se do kolena . Gospodinot sosema se raz`alosti, zatoa {to pri~inata na negovoto postoewe predizvika u{te pogolema mizerija vo `ivotot na ovoj ~ovek. Toj gi saka{e lu|eto, cenej}i gi po nivnata krotkost, pred se'. Nesre}ata ja podrazbira{e kako ciklus vo koj sekoj `iv na planetata treba edna{ da se izbawa. Izvadi nekolku {amiv~iwa od hartija da go izbri{e i mu se obrati: Veruvajte, koga ve zamoliv da pominam ne sakav da ve povredam; po~na da go ubeduva skitnikot koj go prekina so nasmevka {to oddava{e golema komocija i razbirawe. Ma nemojte ve molam, ne e toa ni{to; Pa i onaka sum cel mokar, zdravo e bawawe od vreme na vreme..Taka velat doktorite. Zamislete samo kako im bilo na vitezite-templari vo vremeto na vojnite so Mamalucite?! Ne znam dali vi e poznato, tie se miele samo otkako ja }e ja napu{tele vite{kata slu`ba. Zarem vie veruvate vo tie legendi? Za~udeno primeti Gospodinot. A, {to drugo mi preostanuva, Gospodine? ^ovek cel `ivot se trudi da poveruva vo vistinitosta na ne{tata..

Esp.: Eldorado, zlatna zemja, prevzemena od Volter, ekvivalentno na Utopija od Tomas Mur. Tuka se misli na FIROM (Nekoga{na Jugoslovenska Republika Makedonija) 39

40

Temava e navistina interesna, pu{ite li? Razgovorot zapo~na so razvivawe na teorii za neizbawatite. Dali e postra{en toj {to }e bide neizbawat pet ili deset godini. Skitnikot stoe{e na stanovi{te deka stravot e sekoga{ kreacija, koja e sosema individualna i tokmu zatoa e neva`no dali se raboti za vremenski periodi. Gospodinot iznenaden od poznavaweto {to skitnikot go demonstrira{e vo tolku kratok rok, sedna vedna{ do nego. Pomalku zaneseno toj zapo~na:

Vie me potsetuvate na nekakov si uli~en mesija-filozof, na kogo se' mu e jasno bez da ima potreba od nikakva dopolnitelna do-obrazba?! Mo`ete da me smestite kade {to sakate! Podnaluteno mu odgovori skitnikot, ostavaj}i ti{ina ispolneta so {umot koj {to go predizvikuva{e vodata, koja {to neprestano nadoa|a{e. Dlaboko se izvinuvam prijatelu. Razberete go poslednovo kako izliv na voodu{evuvawe...Gospodinot so iskreno `alewe se trude{e da go nadomesti svoeto izbrzano voodu{evuvawe. Skitnikot prodol`i, palej}i nova cigara: Eve sega }e vi ja raska`am tajnata na mojot `ivot, Jas sum edinec na edna mo{ne poznato semejstvo po poteklo od primorjeto. Mojot Tatko be{e bogat i u~en ~ovek. Kako dete bev izrasnat vo Kairo. Mojot Tatko tamu ima{e visoka funkcija vo edna internacionalna organizacija. Mojata Majka...Tuka toj zastana i po~na da pla~e. Nemojte, ve molam...So somilost go pregrna Gospodinot Zna~i mojata Majka be{e, toa sega mo`am slobodno da vi go ka`am, edna od najintelegentnite `eni {to voop{te sum gi videl. Mojot Tatkomi, sekojdnevno organizira{e mali matinea, na koi prisustvuvaa najvidnite lu|e vo Egipet , a na nekoi od mese~nite balovi znae{e da zaluta i po nekoj princ. Sre}ata i harmonijata vo na{ata familija ode{e so skoro kabalisti~ka progesisija. Gospodinot sosema se vnese vo ubavinata na narativnosta od skitnikot. Ovoj pak zastana da zeme vozduh i zamisleno za}ute. I? Prodol`ete, ve molam?! Zainteresirano progovori gospodinot. Eden den, dodeka traea moite ~asovi po flejta, mi be{e soop{teno od strana na doma{nata guvernantata deka moite roditeli nema da dojdat. Vo prvo vreme si pomisliv deka toa i ne e tolku stra{no, zatoa {to potajno sakav da pravam sitni majmunluci so guvernantata od' koptsko poteklo po ime Lili. Nabrzo po ovaa slu~ka pristigna mojot Dedo. Toj ne kriej}i mi prenese deka moite roditeli pove}e ne se me|u `ivite.Tie po~inale na pat pome|u Kairo i Aleksandrija, vozej}i se vo noviot avtmobil na Tato. Ovaa vest be{e ne{to {to sosema gi promeni moite detski vizii za `ivotot...Jas i mojot dedo, koj ima{e sosema izvrtena kockarska priroda, se vrativme vo Solun kade {to bev zapi{an vo eden internat-prifatili{te za deca bez roditeli...Mo`e samo da zamislite! Gospodine... Navistina ta`no...Izdi{a gospodinot, so~uvstvuvaj}i so skitnikot. I kako {to toa obi~no biva, posle ovoj tragi~en event mojot Dedo go izgubi cel imot na edna kockarska partija vo Atina, taka {to morav da bidam odpi{an duri i od ovoj internat, zatoa {to pari pove}e nema{e, a jas ostanav sosema sam. Eh, moj Gospodine! Golem bes pome{an so neverojatna taga me be{e fatil, zaedno so `elba za apsolutna destrukcija... Dali ste go ~itale Volter-a? Zapra{a naedna{ skitnikot.
40

41

Gospodinot odgovori so spremnost na kaskader-papagal: Volter-a li!? Eeee, Volter toj star cinik, se razbira! ^uden e noviot svet Gospodine, poln so is~ekuvawa i o~aj voedno. Se soglasuvate li so mene? E, Da. I toa e vistina. Vodata i ponatamu nadoa|a{e, taka {to na obajcata im ostana prostor kolku da gi soberat nozete pod agol od dveste i osumdeset i pet stepeni za da ostanat na edinstvenoto suvo mesto pod mostot. A, i ne e tolku ~uden! se sprotistavi Gospodinot. Kako toa, ne vi e ~uden!? Zapra{a so naludni~avo tap izraz na liceto skitnikot. Pa, taka. Zo{to mora da e ~uden! Tragedijata e prisutna na planetava otkoga postoi ~ovekot. Pa i pred nego, ako pomislime na erata na dinosaurusite! Tragedijata e realna kako komedijata, a komedijata e kako ovaa voda {to naskoro }e ne odnese ako ne si otideme od ova mesto. - Eh, sega ! Jas tragedija-Ti komendija! Izvika skitnikot. Dobro de! Tokmu toa i ti go velam !? Pa neli ti go spomenav Voltera? - I {to so Volter!? Na raspravijata vo eden mig kako da ne se gleda{e kraj. Skitnikot se po~uvstvuva zbunet i krajno iziritiran od zapo~natiot razgovor so ovoj ironi~no glup gospodin. Gospodinot pak, ~as dobiva{e izlivi na smeewe, te napadi na besnilo. Na krajot se dogovorija deka najpametno }e bide da stanat i poleka da pobaraat nekoe posuvo mesto kade {to }e ja prodol`at dru`bata. Dodeka pe{a~ea prodol`ija so `ol~na diskusija: - Ti velam Jas Gospodine, no, ti kako da nema{ kapacitet da razbere{!? - [to be da razberam? Pa ajde prodol`i so raska`uvaweto! - Ete ti go povtorno! - Dobro be, krsten li si ti?! - Kakva pa vrska ima toa so celata situacija? - Pa ima , kako nema! - E, nema! - E, ima! Skitnikot i Gospodinot vo toj mig se iska~ija na eden povisok bedem vedna{ do edna brana, kade {to turbulencijata na vodata dobiva{e impozantni dimenzii, koi se nadopolnuvaa so nesnosna a buka od golemoto koli~estvo voda {to be{e akumulirano vo re~niot kanal. Naedna{ Gospodinot se lizna i padna vo rekata. Skitnikot so neskrieno zadovolstvo mu dovikna: - Dali sega ima? - Neee! Odgovori ovoj, celiot navodenet pleskaj}i po vodata. - Siguren li si!? - Kako {to vodava me nosi! - Molam? - Kako vodava {to pliva! - Ete gleda{ povtorno si v'gre{ka! Vodata ne pliva, te~e... Skitnikot najde edna granka i tr~aj}i dol` bedemot se natprevaruva{e vo frlawe na mudrosti so Gospodinot. So grankata toj si igra{e te poddavajki j ate trgajki ja od nego. Posle stotina isplivani metri Gospodinot uspea da izleze na bregot. Nabrgu i dvajcata prodol`ija glasno da se smeat. Vo eden mig, so neo~ekuvana nervoza i so elegancija na bokser, Gospodinot go butna Skitnikot vo vodata. Ovoj, so cel svoj o~aj po~na odprvin da preta vo matnata voda, koja {to izobiluva{e so ogromen broj na plasti~ni {i{iwa i razni otpadoci, koi verojatno bile locirani od selskourbanoto naselenie pokraj samata reka pred nastapot na poplavata.
41

42

Gletkata be{e monstruozna i alkalna vo o~ite na Gospodinot. Mu izgleda{e prosto bolnokomi~no kako lu|eto mo`at da ka`at nekolku "Falen Bo`e" i voedno da gi koristat site beneficii na civilizacijata na taka mizeren na~in. Se seti deka butkaj}i go skitnikot toj se odnese na ist na~in kako i tie tromi-glupi, obi~ni lu|e, koi {to svojot `ivot go gledaat samo vo pravecot na zadnikot, a retko, ili ponekoga{ poglednuvaat vo sopstveniot izmet. Skitnikov na samiot kraj i ne be{e najgolemiot idiot na planetava za da bide poguben. Go obzede ~uvstvo na golema vina za sopstvenata bestijalnost {to i samiot do pred malku ja manifestira{e. More taka mu treba, si re~e vo sebe. Skitnikot ne be{e taka dobar pliva~ kako i Gospodinot , no sepak znae{e deka duri i ako potone dovolno }e bide da zeme vozduh i da ne di{e nekoe vreme taka {to na krajot samata struja }e go isfrli na povr{inata. Nabrzo potona gubej}i se od povr{inata na vodata. Gospodinot od prvin negovoto is~eznuvawe go primi so radost, za da posle kratok period od minuta vreme ne mu tekna deka vsu{nost nasedna na vlijanieto na ovoj ~ovek, demonstriraj}i edna sosema nisko-`ivotinska forma na egocentri~nost i nekontroliran bes. Bez razmisluvawe skokna vo brzata i matna voda, vikaj}i na cel glas: - Me preeejde ! - Sam se prejde ! Mu odgovori skitnikot koj ispluta kako kapsula na rastojanie od desetina metri pogore. - Samo ti isplivaj! Sam se prejdov! prizna Gospodinot. Otkako isplivaa vo dale~ina od eden kilometar i dvajcata le`ea na eden mal pesokliv nasip, zadi{ano goltajki vozduh. Gospodinot mu prizna na skitnikot deka pred da go po~nat razgovorot toj i samiot bil tolku depresiven, {to verojatno ako ne go sretnel }e se samoubiel. Skitnikot mu veti deka sosema }e go revidira sopstveniot stav za tragedijata. Edna pomala ekipa od hidro-meteorolo{kiot institut {to se zatekna na mestoto, im ponudi ~a{a ~aj i topla obleka. Do`dot {to besnee{e celi deset dena kako da podzastana malku. Skitnikot i Gospodinot, kako vo skaznite za Nastradin Oxa ostanaa nerazdvojni prijateli do kraj na nivniot `ivot. Nabrgu posle ovaa slu~ka Gospodinot dobi sin, kum se razbira be{e mudriot skitnik mesija. Go narekoa Volter...Go odbraa istoto ime kako na Volter, francuzinot...

42

43

Sabota nave~er, Dr. Janov {totuku go ispi ~ajot i re{i da zeme nekolku medikamenti za da go zavr{i vremeto, koe inaku mu be{e posveteno za odmor so edna pogolema doza na efedrin� . Negovata nova rabota vo sanatoriumot sosema go iscrpuva{e . Ludiloto {to strue{e od taa institucija nikogo ne ostava{e ramnodu{en. ^ista~kata, koja {to be{e nazna~ena vo negoviot kabinet denes go povika za da go informira za poslednite slu~uvawa vo dvorot na klinikata, rabotite od den na den dobivaa se poalarmantni dimenzii. Nikoj pove}e ne mo`e{e da vospostavi kontrola vrz taa i onaka po mnogu {to o~ajna institucija. Popladnevo, {etaj}i po gradot i samiot se uveri vo se pogolemata brojka na slobodnite misliteli�, koi {to {etaa sosema slobodni; "Cel eden kup slobodni misliteli!" Besno primeti. Mamu }e vi… Xabe li Jas studirav?! Negovata `ena ve}e cela godina ne mo`e{e da go podnese. Prosto mi se gadi od nego! Znae{e da lamentira povremeno naokolu. Senkite po~naa da se dvi`at pobrgu otkolku samata svetlost, ovoj fakt sosema go zbuni Dr. Janova-Toj misle{e deka posvetenosta nikoga{ ne podrazbira `rtva no, od druga strana: Takov ti e `ivotot , istkajan so bezbroj somne`i i nevistini. Se zapra{a dali e Toj, Dr. Janov, sre}en ~ovek?! [to ako e sre}ata locirana vo nekoe vonvremensko poilo od koe sekoj bere plodovi vo naizmeni~en ciklus. [to ako? Se pra{a u{te edna{, napu{taj}i go apartamnot na ulica Razbojnikova br.10. Dol` ulicata po koja se dvi`e{e pristignuvaa grupi na lu|e, koi dr`ea transparenti vo racete. Dr. Janov se preprava{e deka ne gi primetuva iako nekoi od demonstrantite po~naa bu~no da demonstriraat zadevaj}i gi obi~nite gra|ani, koi nemo i so navednati glavi pominuvaa od ednata strana kon drugata strana na ulicata. Efedrinot koj {to go be{e zel pred nepolni dvaeset minuti ve}e po~na da deluva. Vo negovata glava se redea postojano novi sliki-oboeni so jaki boi, koi na migovi po~naa da reflektiraat od ostrinata na zabele`uvaweto i prisustvoto na efedrinot vo krvta. Dr. Janov navistina ja saka{e brzinata na slu~uvawata i dinamikata na `ivotot; toj dinamikata ja promovira{e kako osnovno kredo na 21-ot vek. Edna ulica podole go vode{e to~no kon kru`niot prsten na centralniot del od gradot. Vo prestret na novoto vreme se' mu be{e opasno i rizi~no; ~uvstvoto na beda i ni{tavilo pome{ano so malogra|anski pekmez go be{e tolku odale~ilo od ideite da go oplemeni hipokritskoto dru{tvo, taka {to edinstvenoto ne{to {to go butka{e ponatamu vo karierata be{e negovata `ena Alis. Naedna{ slikite vo negovata glava potpolno se izmestija, toj zastana da se sovzeme i po~ine pred da prodol`i so patot koj razbira{e vizuelna realnost. Dr.Janov se nasmevna vo sebe, mislej}i i ponatamu na Alis, negovata postojana vizija za:"treba da postignam mnogu pove}e". ]e mora da sum preteral so efedrinov? Toj izvika na glas, koga vedna{ do sebe go vide liceto na eden negov pacient. Liceto vo sanatoriumot be{e primeno tokmu denes. Be{e toa eden mlad ~ovek, koj nalikuva{e na nekakov si ricar od srednovekovieto. Dr. Janov go odpozdravi so pomalku ispra{uva~ki ton: ^inam deka nie sme se sretnale nekade drugde? Ovoj pak, so sosema seriozen ton mu soop{ti deka nema ama ba{ nikakva potreba od oficijalnost i deka negoviot `ivot e vo negovite race. Ovoj voznemiruva~ki manifest {to pacientot mu go be{e prenel na Dr. Janov-a provea vo ni{taviloto i gluposta na no}ta kako nekoj ~udesen mar{ na senki koi samo vo eden del od sekundata is~eznuvaa pred dramata na iluminacijata vo somnirealnosta. [to li sum vi Jas kriv?! Izusti Dr.Janov so ispla{ena nasmevka. -Nikoj ne re~e deka ste tokmu vie kriv, a vpro~em toa i voop{te ne e va`no! Jas ne sum od ovaa planeta?! Znaete!
� �

Alkaloid ,C10 H15 NO, se koristi kako osloboduva~ na nosnite kongestii i astma Se misli na pacienti od institucija za mentalno zaboleni. 43

44

-Pa, kako ne! Prijatelu! Sega }e vi oddadam edna tajna.. Dr. Janov se dobli`i do nego i glumejki so pretpazlivost prodol`i, ispu{taj}i tivok ton: Dobro {to ve zapoznav, i Jas ne sum od planetava.. - Ti mene me gleda{ kako tvoj pacient?! ako ne se la`am.. Me|utoa.. - De, de..Pacient . Vidi go ti nego?! Pa ajde, Jas i ti da go skokneme toj o~aen obred na obi~nosta {to vladee na planetava! Se sogasuva{ li so mene?- ^ovekot gi ispru`i prstite i go dopre vo predelot na slepoo~nicite. Dr. Janov vo istiot mig sosema go izgubi dejstvieto na drogata {to pred malku ja be{e zemal. Vo negoviot vidokrug nikoga{ ne postoe{e nekoj {to mo`e{e da go zaseni vo natprevarot na igrata i budal{tinata, barem ne do tolkava mera za da go natera da poveruva vo sekakva proektirana izmislica. Ovoj pacient koj {to sebe si se narekuva{e vonzemjanin tokmu toa i go prave{e. Pacientot mu izgleda{e sosema perfektno, so gradba na centurion i lik na izvadok od nekoja anti~ka moneta. Negovite o~i prosto zra~ea. Dr. Janov mu predlo`i na pacientot da sednat na nekoe pomirno mesto so namera da ja razjasnat misterijata {to be{e izniknala od nikade. Prodol`ija zaedno po edna ulica celata napravena od kaldrma, {to vode{e kon edinstvenata osvetlena ku}a vo ovoj del od gradot. Dr. Janov ne mo`e{e da ja skrie pomislata deka ostatokot od no}ta }e mora da go pomine so ovoj naludni~av mlad ~ovek. Vo negovite misli se' {to postoe{e se zasnova{e na osnova na sopstvenata percepcija i iskustvoto so koe raspolaga{e-konstantno crpej}i od naukata na humaniot mete`. Sepak, ima{e golem broj na raboti {to odea daleu od negovite standardi na percepcia-za koi toj be{e sekoga{ spremen da eksperimentira; tokmu zatoa prodol`i so mladi~ot. Nabrgu pristignaa do edna ku}a. Vo ku}ata ima{e eden oddel prepraven vo forma na malo studio so nekolku masi. Vlegoa vo prostorijata, sednuvaj}i vedna{ do izlezot. Dr. Janov se pra{uva{e dali da zeme u{te edna doza efedrin za da go re{i ovoj incidenten problem, ili ednostavno da go islu{a ovoj mlad ludak. Otide do toaletot, kroej}i cel eden plan kako da go povika personalot od sanatoriumot, so cel povtorno da go privedat pobegnatiot pacient. No na samiot kraj se odlu~i da gi ostavi rabotite da te~at po svoe. Otkako se vrati od toaletot so golemo ~udewe primeti deka ~udakov nara~al cel kup hrana i edno {i{e vino, koe se nao|a{e vo negovite race. . Poleka sedna na stolot od negovata sprotivna strana- zapo~nuvaj}i so pomalku odsuten pogled vo pravec na edinstvenite gosti vo kr~mata. - Nego, kako se vikate? ^esto pati mi se slu~uva da razgovaram so lu|e bez i da pomislam, da gi pra{am za nivnoto ime...A, kamo li da go zapamtam nivnoto ime. Jas sum Janov. Dr. Janov, ako ne{to toa vi zna~i? - Mi zna~i, kolku i faktot deka postoite! Se se}avate li kolku pati me povikavte kako mlad ~ovek?! Dr. Janov se podnasmevna na toa {to go slu{na, pa se podzamisli za da prodol`i upatuvaj}i seriozen pogled kon o~ite na naludni~aviot ~ove~ki primerok. Toj pak prodol`i so ednoli~en ton: - Eve sega }e vi dadam eden primer od va{ata kratka istorija: Se nadevam deka Va{eto se}avawe }e bide osve`eno! Stranecot prodol`i so neverojatna smirenost koja {to po~na radijantno da preminuva vo receptivnata aura na Dr. Janov. Moeto ime e Ariel! Mislam deka i onaa ve~er na zabavata kaj tvojata prijatelka Vawa ti go ka`av istovo. Toga{ koga ti treba{e pomo{. Koga povra}a{e i mole{e po mene… Se seti?! - Dr. Janov zbuneto se {tipna za sopstveniot stomak. Ovoj ludak so cela voobrazenost po~na da mu raska`uva detali od negoviot `ivot, na takov na~in {to deluva{e kako informaciite da mu pristigaat od monitor-idiot. Bolot od stisokot na stomakot go natera da popu{ti so stiskaweto. Idiotskiot razgovor na dvajcata edinstveni posetiteli vo kr~mata, poleka go vratija na zemja. Stranecot prodol`i so govorot, no ovoj pat bez da gi dvi`i usnite. Mislite mu prodiraa vo mozokot na doktorot so o{trina na me~. Dr. Janov ispla{eno po~na da se sprotistavuva na silite {to Ariel gi demonstrira{e so lesnotija na dete koe igra vo pesok. Silata na Ariel po~na da emanira od negovoto mislovno
44

45

edinstvo kako svetlost na oko, koe izleguva od temninata na irisot. Ariel gi krena dvete race vo visina na liceto na Janov, ne dobli`uvaj}i gi, i gi otvori dlankite vo negoviot pravec. Janov celiot vko~anet slu{a{e kako negoviot percepriven sistem dobiva zvu~no-hipnoti~ki informacii: Tvojot `ivot e vo moi race doktore. Ti si tolku konfuzen, {to ne si vo sostojba da razbere{ ni najednostavni raboti! Sega i ovde, vo ovaa da ja nare~eme, tvoja realnost. Tvojot mozok e vo totalen haos, mislite {to sosema nepovrzano ti {etaat od tema na tema. Tvojata `elba za dvi`ewe, Tvojata strast, intelekt, kapital i se {to poseduva{! Se e pod mojata voqa! Pomina cela ve~nost otkako vo glavata na Dr. Janov pominaa ovie misli. Toj stana svesen za vremeto duri otkako po~ustvuva jak i visok ton kako mu zui vo predelot na u{ite. Zvukot se odale~uva{e na branovi, treznej}i go blago so mali opti~ki deformacii na edna slika {to denes nautro ja vide vo edna galerija na drugiot kraj od gradot. . Koga stana svesen za sebe, primeti deka okolu nego pove}e nema nikoj. Mestoto koe {to pred malku be{e rezervirano za mladi~ot be{e prazno, ostana samo edna slika koja {to le`e{e zaglavena pome|u pepelnikot i masata. Na slikata ima{e eden pejsa` {to treba{e da pretstavuva nekoja dale~na planeta, dosta sli~na na zemjata. Toj ne znae{e dali toa {to mu se slu~i be{e stvarno ili se' be{e produkt na efedrinot, koj go be{e zemal taka neumesno. Otide do eden toalet koj se nao|a{e vo blizina na galerijata da se isplakne. Na ogledaloto primeti zna~itelni promeni na negovoto lice. Cel red na haosot e posledovatelen od vistinita na voqata; si re~e dlaboko vo sebe ni{anej}i vo edna korpa {to be{e zaka~ena pome|u samiot agol od vleznata vrata i toaletot. Hee-eee!, izvikna, maznejki ja kosata so eden prst kapki voda, pa prodol`i so monologot: Gluposta sodr`i neizmerno golem broj na momenti polni so u`ivawe i dosada, "Tuka"- zna~i neprisustvo, taga, nepostojanost i neposakuvanost. Ve~nosta e konstantna, kako pogledot kon sadot vo koj dimenziite stanuvaat se pogolemi koga gi dobli`uva{ o~ite kon nego- za da na samiot kraj makro poniraweto ne ti ja zafati celata o~na povr{ina i se'-se pretvora vo bolen bode` vo predelot na slepoo~nicite. Dodeka izleguva{e od toaletot slu{na del od konverzacijata na dvojcata vratari, edniot od niv povika kon ostanatiot del od gostite: Pa ova e intelektualna kra`ba! Ve molam! Dr. Janov pobrza kon masata i nekade pred samoto sednuvawe primeti deka na nea pove}e nema{e ni{to. Itro ja ispravi rakata za da gi povika uslu`itelite za smetkata i povtorno stana. Otkako ja plati smetkata i vedna{ izleze nadvor od lokalot. Nadvor go ~eka{e siten do`d pome{an so primesi od sneg i mraz. Mu predstoe{e cela ~etvrtina ~as do negoviot dom. Po pat pomisli na site obespraveni na ovaa planeta. Toj razmisluva{e deka cel svet trgnal po potraga na vistinata, koja i onaka na sekomu mu e jasna ... Kako edna kniga {to treba da mu obezbedi minimum vnimanie na sekoj ~itatel, sli~no so tezite na Ser. Vilijam Blejk� . Toj Crn-Kinez so golemi crni o~i, {to edinstveno primetni na mavritanskite ostrovi se bea videni bile. Svetot }e is~ezne eden den! No, pred toa... Dr. Janov se obyrna okolu sebe otkako se dobli`i do eden zapu{ten yid. Vo no}ta se slu{a{e edinstveno {umot na mokreweto, koj kako da nema{e kraj. Ekot na ~ekorite {to zabrzano pristignuva{e go natera da go prekine uriniraweto, mokrej}i go dolnata obleka kako i del od negovata desna raka. Za mig se po~ustvuva sosema posramen, negoviot akademski status nikako ne dozvoluva{e vakvo odnesuvawe: Mokrewe na ulica. Na brzina gi zakop~a pantolonite i trgna kon izlezot od ulicata. Liceto {to pristignuva{e malku go uspori dvi`eweto, za da nekolku miga potoa ne go povika: Dr. Janov?! Dali ste vie Dr...^ovekot go stegna cvrsto i mu se nasmea so golem voshit. Dr. Janov ve{to se ottrgna od racete na tu|inecot potvrdno klimaj}i so glavata.
-Verojatno, ako ve}e ne ste se prepoznale! Se zacrveni Dr. Janov. -Znaete li deka naskoro }e ima vojna.

William Blake.: Angliski poet, grafi~ar ( 1757-1827 ) 45

46

- Zarem u{te edna?Mislev deka nema da ima nova naskoro..Barem ne za nekolku meseci. - Vie kako voop{te ni{to da ne sledite- Gospodinot Xu{-Bu{�objavi nova vojna. -Nova vojna?! Pa nema ni petnaeset dena od starava Be?! -E, nema... No ovoj pat Gospodinot Xu{ Bu{ ni posveti pove}e vnimanie i nam osramotenite. Taka {to site se raduvame na ovaa nova, Vojna! Mu blagodarime na Xu{, {to ni donese tolku dobri i vesti... - Ma jas, voop{te ne se raduvam na vojnite, neka ima mir... Mislam deka treba da bideme pove}e vo harmonija so prirodata i silite {to vladeat vo kosmosot i na planetava. - Eee?! Taka li? Pa toga{ zo{to mokrite na nedozvoleno mesto Doktore?! Ili i toa e del od agendata za realizirawe na ~ove~nosta vo pravec na animalnoto dostignuvawe... -Nikoga{ ne sum razmisluval vo toj pravec...Sega gledam deka polno sum gre{el, mokram zatoa {to postojam! - Kako mlad ~ovek bev ma|epsan od sitni i mali ne{ta! Kako na primer valkanata igra na site {to se narekuvaa progres na ovaa planeta! ! Stanuvav sekoe utro da gledam kon golemiot krst {to izleguva{e to~no nad mojot mal balkon, poln so pra{ina i so~nost na selska drvena zaapu{tenost. Mnogumina od moite prijateli me narekuvaa: "Minato koe konstantno se materijalizira" -Toa e tvoja parafernalija, Veruvaj deka sekoj pomalku ili pove}e se poklonuva na simbolite. Po~ituvaj go redot. -Ima li ne{to za {to si `alel vo tvojot `ivot?! -Sum `alel, Da, za toa {to treba i zatoa {to ne treba... Ponekoga{ se pra{uvam dali ovoj `ivot se sodr`i od konstantno `alewe i diveewe? Pomisluvam na momenti deka sosema sum ottrgnat od definicijata po ime dobro vladeewe. -Eh, D-re. Dobro go rekovte ova, Jas pak i ponatamu sum za onoj starion sistem, vo koj se' ni be{e tolku ednostavno. Se se}avate li D-re? - Ne samo {to se se}avam, tuku se'u{te go `iveam toj sistem, vpro~em se' mirisa na sistemot na sistemite; koi da ne zaboravime, se tuka otkoga ~ove{tvoto znae za sebe. Se e vo nepovtorlivosta na povtorlivosta. - Fino veli{, D-re. Tu|inecot raspolo`eno se odpozdravi i trgna vo pravecot na centarot na gradot. Vo mislite na Doktorot se ni`ea mnogu slu~ki, koi ne prestanuvaat da ra|aat somne`i kon se' na ovoj svet. Toj, doktor po profesija, treba da raboti, i da razgovora so sekoj {to }e go prepoznae na ulica, si misle{e. Vo edna mala ku}a na izlezot od ulicata edna grupa na studenti nose{e edna devojka na race. Najvisokiot student, koj ima{e izgled na ragbi igra~, oble~en vo crni pantoloni od somot, najavuva{e golema borba so site ugnetuva~i na pravata na narodot. Ostanatite u~esnici vo paradata go pratea, dodvoruvaj}i i se na silata, koja visokiov o~igledno ja be{e koristel kako edna od glavnite na~ini na ubeduvawe. Dr. Janov se oddale~i nabrzina, vrtej}i okolu niv vo edno pomalo uli~e. Uli~kata mu se pri~ini neverojatno poznata. Kako da be{e gazel po nea vo svoeto detstvo ili mo`ebi ja be{e videl vo nekoj film. Toj primeti deka ne{to sosema ne se slo`uva{e so izgledot na ulicata, vo nea kako da ne rabote{e ni edno svetlo i pokraj neverojatnata luminiscencija {to radijantno prodira{e na samiot vlez od nea. Dr. Janov sosema refleksno pogledna kon krajot , trudej}i se da razbere po logikata na ne{tata dali takvo ne{to voop{te i postoi. Nekade na sredina to~no pome|u dvete kandelabri od levata strana na ulicata stoeja ispraveni dvajca. Izgledaa kako da se pripadnici na nekakva Kralska Garda. Nemi i visoki kako Gilden{tajn i Rozenkrojc, pomisli vo sebe, voop{to i ne pomisluvaj}i na opasnosta {to demne na samo nekolku metra od vlezot na ulicata. Vo istiot mig pred nego se stvori eden ~udesno vitalen starec. Negovata nasmevka be{e navistina dostojna za
Se misli na George Bush – Junior . : Amerikanski pretsedatel, Xu{ Bu{: naroden sleng za {u{umiga. Taka go vikaat starite Makedonki-babi ( Xorx-a), od milost se razbira. 46

47

vnimanie, Toj ima{e neverojatni zabi i blag pogled {to sjaee{e pobrgu duri i od Son~evata svetlina. Taa neverojatnost go natera da vleze u{te podlaboko vo ulicata. Tokmu koga posaka da zastane primeti deka navlegol sosema vo druga dimenzija na ulicata i edinstveniot zvuk {to go slu{a e zamavnuvawe na krila od nekakva ptica so golemina od polovina metar. Dr. Janov go krena pogledot kon pticata sakaj}i da izvika so voodu{evuvawe; toga{ starecot ja krena levata raka i napravi pticata da sleta na nea. Starecot opdprvin ja pogledna pticata pa, dvi`ej}i go pogledot i zastanuvaj}i po diagonalnata strana od viziokrugot na Dr. Janov progovori: Saka{ li mo`ebi da pro{etame? Vo toj ton ima{e ne{to intrigantno i voznemiruva~ko , Janov se obiduva{e da mu odgovori no namesto zvuk negovata usta ispu{ta{e nekakva para {to gledano so o~ite na nekoj slikar bi mo`ela na kratko da se nare~e somaglica. Dr. Janov nesakajki po~ustvuva deka negovite noze se dvi`at kon vnatre{nosta na ulicata se pove}e i pove}e. Starecot zastana pred dvajcata oble~eni vo uniforma. Pogledni gi! Koj od niv e Evrein?! Mo`e{ li da mi ka`e{? Pogledot mu zavr{i vo o~ite na Dr. Janov. Dr. Janov po~na da se smee pomalku naludni~avo i na cel glas. Otkako smeeweto se razlea po ulicata - po~na da se vra}a povtorno vo negovite u{i do dimenzija na potpolna distorziranost. Toj nenadejno go prekina smeeweto i zapra{a: A, {to pa toa e tolku va`no?! - Va`no e. Mu odgovori starecot. Va`no e da go razbere{ redosledot na ne{tata! Prodol`i so nesmalena `estina. - Da ne ste i vie eden od onie koi sakaat da me ubedat vo tainstvenosta i goleminata na ~ovekovata mo} na ovaa planeta! Povika Dr Janov. - Nikako! Vie ste absolutno vo pravo koga pomisluvate na gluposta na ~ovekovata mo}, taa e neverojatno isprepletena so verojatnosta na silite koi se dvi`at vo nasokata na kosmi~koto centrilo. Dr. Janov nikoga{ ne se be{e izma~uval da razmisluva za svetot pove}e od kolku {to toa e potrebno, za nego siot svet ima{e sosema matemati~ka dimenzija. Toa e svet so tri dimenzii. Znae{e da ka`e. Mislite glavno mu bea koncentrirani na nekoe sitno zadovolstvo {to go odbele`uva{e negovoto novo pobedno pole. Toa be{e situacija sli~na kako na {ahovskata tabla, se razbira nemu od perspektiva na paon, se' mu deluva{e isto. Za nego instituciite bea hramovi, vo koi site lu|e moraa barem edna{ da projdat; tokmu od tol agol rabotite mu se gledaa mnogu ednostavni i tri-dimenzionalni. Toj i samiot se pra{uva{e kade vodi cela taa ednostvanost. So tek na godinite, rabotite kako da izgubija na te`ina i sigurnost, no toj veruva{e edinstveno vo toa {to mo`e da se dopre. Be{e sosema neva`no dali se raboti za pari ili bilo kakov drug tip na materija. Dr. Janov be{e nepopravliv materijalist. Se seti na eden svoj porane{en slu~aj, vo koj eden negov pacient tvrde{e deka vo odredeni vremenski periodi, ~uvstvuva sila so ja~ina, kako da mo`e da ja pridvi`i cela hemisfera. Raka na srce, toa be{e eden od negovite po-imaginativni pacienti. Ima{e u{te edna rabota kaj nego, pacientot tvrde{e za sebe deka e poet. Toa Janov-a posebno go iritira{e. Vedna{ mu tekna na eden angliski ludak, koj sekoj malku po-emancipiran mentalen-surtuk, go upotrebuva{e za kompletno begawe od realnosta i samo-opravduvawe. Eden poet po ime Blejk. Slednovo go govore{e za poetot: Toj e taka nejasen, {to duri ni samiot sebe ne se razbral. Tuka zavr{uva{e so pogolem broj na pcovki i kritiki upateni kon svetot koj oti{ol po |avolite, i ni{to ne mo`e pove}e da go ispravi. Starecot go povtori pra{aweto ovoj pat zna~itelno poglasno. Ritualot na povtoruvawata go razbudija Janov od le`erniot mig na se}avaweto. Toj pribrano progovori: Toa mora da e Gilde{tajn. Kako li samo toa vi padna na um?! Raskikotano zabele`i Starecot. Toj e, zatoa {to ima podolg nos! Pristigna od stranata na Janov. -To~no, To~no! Kakov Genij!
47

48

-Ne, mislam ... Siguren sum deka ima ne{to vo nego {to potsetuva na semitskiot moment, a toa e dr`eweto na racete. - Ou?! Kakva interesna teorija. Priznavam deka sum mnogu impresioniran. No, isto taka vi oddavam priznanie na gluposta i gordosta! [to e vo sklad so va{ata arogancija ramna na vozrasta na edno pet godi{no dete. Na Janov mu be{e sosema seedno {to ima starecot da ka`e, misle{e edinstveno na faktot deka `ivotot e identi~en so eden golem ~un koj nikoga{ ne se oddale~uva od pristani{teto. Pristani{teto treba{e da bide teloto koe zarobuvajki ja ve~no-mladata du{a so tek na vreme stanuva se po-fantomsko i krhko; Posle teloto, ostanuvaa edinstveno nekolku teorii i pusto{ vo vozduhot, koja {to nema{e definicija me|utoa i tie kako da imaa te`ina. Teloto e te`ina na razvratewe, bolka i nesnosna smrdea. Taka toj razmisluva{e za teloto. Tuka mnogu se razlikuva{e od svoite kolegi doktori po profesija. Mu se slu~uva{e da zaskita poln so omraza i nepo~ituvawe kon ~ove~kiot rod. Site lu|e za nego bea isti. Za nego toa bea tri-dimenzionalni povr{ini so sopstvena te`ina i specifika vo koi se slu~uvaa milioni hemisko-bakteriolo{ki i kakvi ne procesi. Navistina saka{e da mu se slu~i ne{to sosema novo. Ne{to {to toj go opi{uva{e kako ekstraterestrijalno iskustvo. No za toa ednostavno nema{e mesto vo negovata svest , negovata pozicija vo op{testvoto ne dozvoluva{e nikakvi igrarii. Godinite pominuvaa kako lepe{ki {to se trkalaat po pat pa|aj}i od arabaxiska dvokolka, vo koja prevozot se be{e materijaliziral zaedno so smesite na patot. "Te o~ekuvame, vlezi da ja doznae{ tajnata na tvoeto postoewe" pi{uva{e na eden siv ~ar{av so crveni bukvi. Starecot po~na da go butka kon prostorot kade {to ~ar{avot be{e namesten. Naskoro se najdoa vo eden mal amfiteatar od dvaesettiot vek. Na sredinata od amfiteatorot, poto~no na tavanot be{e smesten eden star kino proektor. Salata ja ispolnuvaa sedi{ta oblo`eni so ko`a, izrabotena vo ki~est baroken manir. Celata dvorana ja ispolnuva{e mirizba od stara ko`a i vlaga, koja go be{e osvoila siot prostor. Dr. Janov sedna na edno sedi{te vo prviot red. Se pra{uva{e {to mo`e da bide tolku esencijalno za da go promeni negoviot `ivot od koren. Starecot se zavrti vo istiot mig kon nego i kako da mu gi ~ita{e mislite, mu progovori: - Sega sigurno se pra{uva{ zo{to sme vo ovaa stara kino dvorana rezervirana samo za nekoi gospoda od mninatiot vek. Toa ti e kako da ima{ malo istorisko aktivirawe na potsvesta, koja {to kako znaeme mo`e da iznese naj~udni dimenzii vo realno opi{aniot univerzum na Aldos s Heksli. Si ja ~ital li "Vratite na percepcijata"? - To e onaa, koga pisatelot pravi eksperiment so LSD, sakaj}i da go opi{e toa {to se nao|a od drugata strana na ogledaloto. - Ne, toa ti e Alisa vo zemjata na ~udata! me za~uduva va{eto ignorantno nepoznavawe na rabotite? kako za eden akademik, doktore... Ponekoga{ mislam deka mnogumina od vas navistina se sosema pogre{no inicirani vo tajnite i poziciite na ova op{testvo. No, }e bide deka miqeto e se poglupo i po-povr{no. Taka i vas, najverojatno vi do{ol redot da bidete primeni. N'ali?! -Jas sum primen tamu, kade {to sum, sosema zaslu`eno, Gospodine. -@ivotot ne podnesuva glumewe, da go ostavime toa za tie {to go pravat toa na teatarskite daski, D-re. Janov. Sega }e pogledame eden film vo koj glaven akter ste tokmu vie. Veruvam }e bidete prijatno iznenadeni. Starecot so edno dvi`ewe na rakata predizvika gasewe na svetlata vo amfiteatarot , ostana edinstveno fokusiranoto svetlo na proektorot koe {to zra~e{e vo pravec na filmskoto platno. Proekcijata na filmot po~na bez nikakva najavna {pica, prvo se pojavi nekakvo logo, koe {to nalikuva{e na {tit ili podobro ka`ano grb na semejstvo, na koj bea ispi{ani inicijali so latinsko pismo.

48

49

Na platnoto se redea sliki od razli~ni periodi na Dr. Janov. Filmot be{e brilijantno dokumentiran, so mnogu golema a`urnost i hronolo{ka to~nost. Od kade vi e ovoj materijal? Voznemireno se vdade kon starecot Dr. Janov. - Mene? Jas ne poseduvam ama ba{ ni{to. Se' {to gledate e vo posed na kompanijata na va{iot Tatko. - Mojot Tatko?! Dr. Janov se seti na negovata Tetka, koja go be{e is~uvala do negovata trinaesetta godina. Taa mu govore{e deka negovite roditeli po~inale koga toj imal nepolni devet meseci. Po toa {to negovata Tetka mu go ka`uva{e, negoviot Tatko be{e po~inat za vreme na eden eksperiment vo Kolorado, rabotejki na nekakov proekt za armijata. Teloto mu bilo taka masakrirano {to uspeale da najdat samo eden prst, na koj ostanal edinstveno ven~alniot prsten. Negovata Majka pak, otkako ja slu{nala vesta za smrtta na negoviot Tatko, po~inila samoubistvo tretiot den posle nesre}ata. Staratelstvoto nad deteto i' e dodeleno na edinstvenata rodnina od strana na po~inatite roditeli, a toa e tokmu negovata tetka Mili. Tvojot prav Tatko po~ina pred nekolku nedeli,~ovekot {to ti misli{ deka ti bil roditel e ~ista fikcija. Ti si prvoto genetsko dete na na{ata multinacionalna korporacija za klonirawe so sedi{te vo Verona. Imeto na na{ata korporacija e "Zigot". Tvojot prav Tatko se vika Me{ar, poto~no Dr. Me{ar Staorski. Toj, sega ve}e pokoen gospodin napravi se' tvojot `ivot da bide toa {to sega e.e.Starecot zamisleno po~na da prazni edna lula na podot. Vo pozadina se slu{aa detski glasovi od snimkite {to odea na platnoto. Dr. Janov be{e {okiran od novo dobienite soznanija. Na platnoto se pojavi u{te edno dete so kadrava i dolga rusa kosa. Deteto deluva{e sosema sigurno i svesno za sebe, bez razlika {to be{e na vozrast pome|u dve i tri godini. Dr. Janov se stapisa koga vo eden mig go zagleda likot na deteto malku podobro. Toa be{e istiot lik na mladiot ~ovek {to go be{e videl denes . Toj vko~anet izraz na liceto, fokusiran i neverojatno zrel pogled {to zra~e{e od tie o~i. Starecot go zapre kadarot na proektorot otkako primeti deka ne{to se slu~uva vo umot na Dr. Janov. Go poznavam, ili kako da go poznavam. Prosto ne e mo`no ..Izusti Dr. Janov. Sli~nosta e neverojatna so eden moj pacient, ili taka mislam deka e. Dali mislite na mladiot ~ovek {to deneska ve ubeduva{e deka e posetitel {to pristignal od nekoja druga planeta? Pra{a smireno Starecot. Tokmu taka! Od kade znaete? Primeti Dr. Janov so golemo ~udewe. Za toa sum platen, Gospodine. Patem, dali znaevte deka mladiot gospodin e vsu{nost najgolemata pri~ina za va{eto dene{no misti~no iskustvo..Toj e va{iot alter brat. Proekcija, koja inkarnirana na druga planeta egzistira paralelno so vas doktore. Ili podobro ka`ano, toj e vie, i vie ste toj. Kako negativ doktore, va{ negativ. Dr. Janov ne veruva{e vo zborovite {to gi slu{a, starecot prodol`i da gi objasnuva svoite tezi koi se kosea so sekoja zdrava logika. Dr. Janov stana i se str~a kon izlezot od amfiteatarot pri toa udiraj}i go kolenoto. Pred objektot, od drugata strana na vratata kako da ima{e nekoe drugo su{testvo, koe vedna{ se {mugna vo prostorijata. . Janov primeti dodeka tr~a{e, deka negovoto telo skoro i da ne napravi nikakov fizi~ki napor. Ambientot {to go o~ekuva{e nadvor od objektot be{e kolosalen. Nadvor od amfiteatarot nema{e ama ba{ ni{to {to bi go potsetilo na mestoto kade {to toj be{e porasnal, sredinata {to ja gleda{e izgleda{e sosema novo. Drvjata nemaa nikakvi listovi , sonceto svete{e so ja~ina {to be{e pribli`na na taa {to ja zra~e{e eden golem studiski reflektor. Dr. Janov se zatr~a nazad kon amfiteatorot no ve}e be{e kasno. Amfiteatarot, ili toa {to treba{e da prestavuva amfiteatar so golema buka se kreva{e vo vozduhot. Na edniot od prozorite stoe{e eden mlad ~ovek, so rusa kosa i zamisleno gleda{e vo negoviot pravec.
49

50

Starecot isto taka se pojavi vedna{ do nego. Toj za mig kako da saka{e da mu objasni ne{to, no toa trae{e kratko. Objektot visoko se krena od zemjata. Dr. Janov sedna na eden od krevetite {to bea locirani vedna{ do nego. .Za ova treba nekoj da odgovara! Povika na Glas. Tamu nekade, vo edna sosema druga realnost negovata sopruga Alis zaludno ja sprema{e ve~erata po koj znae koj pat. Dr. Janov se pra{uva{e {to prvo }e napravi negoviot dvojnik. Dali }e bide doktor? Se zapra{a na glas smeej}i se voznemireno. Od edna strana pristigna lice oble~eno vo bela uniforma i ironi~no mu prefrli: Vreme e za spiewe! Doktore...Nekolku bolni~ari gi organiziraa pacientite nosej}i gi do nivnite paviqoni. Utrinskata pro{etka e zavr{ena, ve molime zavzemete gi va{ite mesta za proverka! Nabrzo sonceto zajde pod brdoto {to ja opkru`uva{e bolnicata, se' {to mo`e{e da se slu{ne be{e {epotot na yvezdite. Vo dale~inata na no}ta ima{e ognast odsjaj j verojatno predizvikan od nekoja lokalna topilnica. Dr. Janov zaspa broej}i gi yvezdite na neboto. Glavata mu padna otkako go primi noviot koktel sostaven od efedrin i morfium. Uspea da izusti ne{to sosema nepovrzano: Kade e Kasiopeja? Tone{e vo dlabok son, soo~uvaj}i se so kosmi~kite virtuelizacii na raznite soyvezdija, plovej}i od galaksija do galaksija. Na liceto ima{e blaga nasmevka prosledena so bebe{ki kikot. Toj vide na televizorot eden gospodin oble~en vo frak so cilinder kako igra vo ve~ernoto {ou na Alen Ginsberg. Site nie sme ludi i voedno pederi. Izjavi na samiot kraj od {outo. So golem revolt prifa}am da bidam pretsedatel na pederskata kasta i samo napred! Bolni~arot {to gi obikoluva{e sobite nabrzo go izgasi televizorot , zavladea kompleten mrak i ti{ina. Dr. Janov za mig gi otvori o~ite i ottkako primeti deka racete mu se cvrsto vrzani za krevetot prodol`i so poniraweto vo okeanite na sinteti~kiot mir. Tolku mnogu raboti ~ovek saka da napravi za vreme na svojot `ivoten vek, a tolku malku vsu{nost toa se' trae. I zapametete! Ako na nekogo ne{to mu treba, znaete kade e xvon~eto. Izjavi so naredbodaven ton bolni~arot, zaklu~uvaj}i ja vratata {to vode{e do hodnikot. Dr. Janov dobi golema seksualna `elba, negoviot falus be{e vo erekcija. Vode{e qubov so vonzemjani, vo negovite me~ti tie go galea, vetuvaj}i mu golema nagrada za negovata po`rtvovanost kon naukata. Vo migot na ejakulacija Dr. Janov go zagubi zdivot. Negovite {irum okokoreni o~i signaliziraa srcev udar. Go pritisna yvon~eto, no ve}e be{e kasno. Toj ve}e patuva{e vo voidot na drugiot svet. Eden novo vraboten doktor i bolni~arot {to be{e pristignal otkako go slu{nal yvonoto komentiraa za mo`nite posledici za negovata smrt. Znaete li deka toj vsu{nost rabote{e tuka?! Primeti bolni~arot, govorejki kon mladiot lekar. Ovoj so golemo ~udewe odgovori na toa: Ehh, pa ova e u{te eden primer na ona {to nekoi go velat: Edinstvenata razlika pome|u doktorot i pacientot e vo toa {to ednite imaat diploma, a drugite ne. Bolni~arot na ova se nasmea so `estoka nasmevka. Dali da go ostavam tuka?-zapra{a. Da. Utre }e gi informirame negovite rodnini, ako gi ima? Obdukcija ako ima potreba…. Odgovori mladiot doktor. Nabrzo bolni~arot i doktorot gi napu{tija prostoriite, gasej}i gi site mo`ni svetla, osven crvenite, koi slu`ea za detekcija na po`ar. Od dale~noto selo se slu{aa krici na `ivotni i petli, ne{to uka`uva{e na pristigawe na vozilo. Na sprotivnoto brdo se naziraa nekolku osvetleni mesta. Edna ogromna topka {to svetle{e so neverojatna brzina go napu{ti mestoto od zad ridot, prvo krevaj}i se, pa radijantno vrtej}i se' okolu oskata dobi forma na elipsa i is~ezna, ostavaj}i zad sebe prava mala bura i promena na temperaturata. Dali toa be{e?! Bolni~arot pogledna kon mladiot doktor, o~ekuvaj}i objasnuvawe. Bi ti bilo podobro da si ja prati{ karierata i da go prepu{ti{ toa na stru~nite u-efolozi. Mu odgovori so vidna arogancija mladiot doktor. Otkako se sozemaa od gletkata prodol`ija kon patot {to vode{e kon naselenoto mesto. Tamu gi ~eka{e nivnata smena. Na pribli`no tri iljadi milji viso~ina novoto telo na Dr. Janov ve}e gi dobiva{e svoite definitivni obrisi i forma. Be{e toa telo na edna prekrasna bruneta so idealni proporcii. Sigurni sme deka ovoj pat mnogu pove}e }e vi se dopadne prestojot na zemjata!? se
50

51

slu{na od glavnata kabina na lete~kiot objekt. Nekolkute zeleni ~ove~iwa ve}e go ufrluvaa noviot identitet na fajlot {to postoe{e pod raboten naslov: " Dr. Janov".

Upatsvo za upotreba Br.3

"Nikoga{ ne izbrzuvaj vo donesuvaweto na odlukite"! Rabotite ne se sekoga{ takvi kakvi {to se. Ti se ~ini deka ve~nosta e konstantna edinstveno za tie koi le`at vo vitrinite no, ne e taka. Site sme ve~ni?! Tvojata `elba da ja sovlada{ najgolemata prepreka na ovaa planeta, a toa e: dosadata, mi ka`uva deka mnogu brzo }e po~ne{ da ja ~ita{ i drugata polovina od knigava. Poleka se dobli`uva{ kon tajnite na magijata na ni{taviloto. Poto~no, po~nuva{ da u~i{ kako da la`e{ i voedno saka{ site toa da go znaat. Me|utoa, ostanuva da ne ti poveruva nikoj. Poradi toa prodol`i so ~itawe. Pomini na strana 52. Prosti mi ~itatelu, dali nekoga{ si razmisluval na tema {to bi bilo, koga ne bi se rodil na ovaa planeta?

51

52

Kratka proza za idioti i su{testva od druga planeta

Kengur Kolku {to ima voda vo okeanite na planetata Zemja `eden sum za sovest i sonuvam za spokoj. Tvojata torba ne nosi ama ba{ ni{to vredno Zatoaa, tokmu zatoa te napu{tam Se pra{uvam dali sum dovolno jasen Prezimi vo beliloto i ostavi me sosema sam Dovolno za eden `ivot, se-edno za ostatokot…

Kade e pekolot Vo edna mala ku}a na krajot od svet-ot sosema sami Najposle mir.. pomisli starecot Tivko ja otvori edinstvenata kniga {to ja be{e ponel Ne e po Matej, izusti. Od edinstvenata usta zbor ti nosam Ti vistino! Koja sonot go mrazi. Krv, meso i yverstva Neizmerno patewe i bezbroj me~ti Ti- mo-ti -li -ri i a-pri-li lili Cel vek dojde i nikako da projde Nekolku deca ostaveni na porojot Nadvor e vla`no i koga e sonce [to si napravil na osameniot breg Koj ti e grevot ?

52

53

ZA KAPITULACIJATA

Obznanuvam: Se’ se slu~i tolku nabrzina! Tolku neo~ekuvano! Bolno za site nas… Dali sme porazeni? Od neboto pristignaa dva oblaka polni so te`ina Polni sme so helium…
BEV SIGUREN DEKA ZA MIG LI^EA NA BALONI OD HELIUM RADIOTO PEE[E: POVE]E NEMA [TO DA SE KA@E, SITE SME TA@NI NEMA NIKOJ [TO DA RAZBERE, ODSEGA IMAME GLOBALEN [OU OVA E KONE^NA KAPITULACIJA NA MALIOT ^OVEK! U[TE EDNA [TO GOLEMIOT MONSTRUM BE[E JA SPREMIL! KAPITULACIJA ZA MENE I TEBE! ZA SITE NAS KOI I ONAKA NEMAVME NIKAKVI PRAVA… SE SLU^I DODEKA JAS I TI BEVME NA ODMOR NE POMOGNAA NI NA[ITE MOLITVI, NITU PAK NA[IOT DNEVEN HOROSKOP, U[TE POMALKU NA[IOT BES .. A NITU VA[IOT RADIO [OU, PRIJATELI... IMA LI U[TE NE[TO [TO ]E IMA ZA ZEMAWE? POSLE NAS... MO@EBI... OSTANA LI NE[TO ZA GLADNITE DECA? NEKOLKU LOPATKI I KOFI^KI I EDNA SUVA KIFLA A MO@E[E DA BIDE SOSEMA EDNOSTAVNO . NEKOJ DRUG PAT ,NA NEKOE DRUGO MESTO VO NEKOJA DRUGA KARMA, BI REKOL TI... VO NEKOJA DRUGA ZEMJA.BI REKOL JAS....

Ova e obid da go prika`am u`asot koj {to go pogoduva sekoj ~ovek na ovaa surova i nemilosrdna i vo mnogu {to prekrasna planeta- Zemja. Se slu~i da site nie vo ovoa u{te pomalo par~e zemja(nare~ete go kako sakate , toa nema da gi smeni va{ite `ivoti) Podelete se na Albanci ,Srbi, Vlasi i Jas ..Vo mesec Avgust,leto 2001 kone~no uspeav da gi razberam site makedonci {to koga i da e bile raseani po planetata Zemja. . Zavr{iv, se razbira so u{te eden gospodin {to bil pogre{no razbran -Ivan~o Mihajlov. No za kratko, Makedonija kone~no stana [vajcarija,a makedonskiot selanec gra|anin Zna~i site reformi bea ustroeni. Golemata lo`a vo Wu- Jork posle nekolku meseci }e i objavi vojna na edna od makedonskite provincii po ime Avganistan . Rabotite {to sledat naskoro }e mu stanat jasni duri i na sekoj mediokritet-vlegovme vo 21-ot Vek.

53

54

54

55

Te sonuvam no}e dodeka go gledam Mars

Se po~na kako sosema ednostaven den, poln so miris na samovilska do`d. Toa popladne re{i da go pomine vo "Kasa De La Truba", ne toa ne be{e" Ko~o Racin"-ovoj pat. Tuku edno obi~no ~ustvo na osamenost pome{ano so strav od edna izvesna sudba. Trgna tokmu kon toa mesto koe {to nekoi inaku go narekuvaa horor-gnezdo. U{te pri samoto vleguvawe primeti deka na edniot astal sedea dve postari gospo|i koi {to bu~no go naglasuvaa i onaka dosadniot pladneven siestovski seir. Ednata od niv, vidno voznemirena od `elbata za sebe istaknuvawe go zgolemi tonot za cela oktava celejki tokmu vo negoviot pravec Dali v~era tvojot soprug be{e doma?! - Filmov e sosema glup! Odgovori drugata. - Navistina filmov e sosema glup! - [to misli{ dali e vistina ova {to go zborat za Mars?! - A, {to zborat za Mars!? Dali e toa isto tolku interesno kako vo holot na socijalniot biro na dr`avata "Tav~e Lend". -Zo{to na{ata dr`ava ja narekuva{ "Tav~e Lend"?! -Mo`ebi zatoa {to nalikuva na tav~e! Na ovoj odgovor prvava glasno se iznasmea. Gospodinot {to dojde pred malku ve}e gi nao{tri svoite dolgi u{i i vo znak na spremnost se dade na maksmalna istrajnost vo islu{uvawe na edinstveniot razgovor vo " Kasa De La Truba"; Go vikaa Kuru Kafa* Diskusijata na damite po~na da odstapuva od tema na tema. Sepak za Kuru Kafa bizarnosta i lucidnosta na dvete dami mu se vide kako ~udesen sscenski insert od filmovite na Buwuel. Tie prodol`ia so druga tema: - Ne znam.. Seksot kako da e zamenet so nekakva metafizi~ka gonoreja vo koja pravite ma`i sonuvaat deka se devojki.. i sekoj misli deka e vo presti` so drugiot . Mislam na ma`ite se razbira... -Navistina, pa toa e pateti~no?! Oh, pa toa e tolku mizerno. Kuru Kafa ja dobli`i stolilicata {to e mo`no poblisku do astalot uporno ~ekajki da dojde poslu`itelot na ku}ata. Sosema mu odgovara{e napadot vrz ma{kiot rod, toj li~no go dele{e misleweto so dvete dami. Navistina cela ma~oisti~ka priroda ve}e od poodamna ne funkcionira... Pomisli, potvrdno mavtajki so glavata vo pravec na damite. Vo eden mig ednata od `enite stana i po~na da poka`uva vo pravec na neboto. Drugata pak, isto taka podstana zagleduvajki vo pravecot na nejziniot prst. Ednata uporno tvrde{e deka go gleda Mars i pokraj blesokot {to go producira{e sonceto. Kuru Kafa zainteresirano isprati eden dolg i ne bare nau~en pogled kon dvete dami koi {to zavodni~ki raspravaa edna so druga. Novo nastanatata situacija zali~i na ritual koj vo sekoj pogled zali~uva{e na eftino i rutinirano brborewe.
*

Tur. Kuru Kafa, Ogolen ~erep, Stra{ilo

55

56

Nekade pred zajdisonce Kuru Kafa stana i pojde vo pravec na toaletot. Nabrgu otkri deka toaletot e odale~en cela edna ve~nost od lokalot i deka nekoj go prati. Do toaletot vode{e kamena pateka koja {to se iskrivuva{e vo spiralna forma celejki kon eden cel red na `iva ograda koja {to be{e dizajnirana vo forma na lavirint. Kuru Kafa primeti deka toaletite se napraveni od masiven klesan kamen vo red od tri `enski kabini i tri ma{ki {to se nao|aa na sprotivnata strana, no toa {to za~uduva{e be{e faktot deka na nieden od niv ne postoe{e vrata. Ambientot za vr{ewe izmet be{e prosto veli~estven, Kuru Kafa se ~ustvuva{e kako vo nekakva rajska bawa. Na sredinata be{e postavena fontana so golema kamena plo~a. Na nea stoe{e ispi{ano na kirili~no pismo vo arapski stil ( od desno na levo) : Veruva{ li vo postoeweto na tajnite dru{tva? Kuru Kafa opu{teno se navali na formata {to treba{e da predstavuva stol za nu`da vedna{ primetuvajki deka taa ja menuva svojata dimenzija zuejki i {lapkajki go po zadnikot. Ova doprinese do kompletno ~ustvo na otpu{tawe pome{ano so golem napliv na seksualna napnatost. Raznite vidovi na cvekiwa gi preplavuvaa setilata za miris vodejki go vo najdiskretni voajerski fantazii. Vedna{ se seti na do`ivuvawata na Kazanova i po~na da proektira misla polna so erotski fantazam. Zvukot od poslednoto isfrleno par~e izmet go natera na koitus vo edna novo sozdadena dupka na kameniot tron vo koj ja vr{e{e nu`data. Nabrgu od tronot izbia jaki mlazevi voda koi go izmia negoviot zadnik. K. Kafa be{e voodu{even. Toj stana i celi petnaeset minuti go nabquduva{e kameniot tron trudejki se da ja doznae tajnata na osetlivosta na kameniot toalet. Pomisli deka se raboti za visoko sofisticirani senzori koi se aktiviraat na sekoe mrdawe so zadnikot. Istragata zavr{i so neuspeh, na kameniot tron nema{e ni{to drugo nego kamen. Kuru Kafa se odale~i od toaletot i zastana tokmu pred kameniot natpis na fontanata. Primeti deka pod kameniot natpis stojat mali liv~iwa ispi{ani so razni poraki, zema edno {to mu se vide po-interesno i po~na da go ~ita na glas; Dali veruvam vo tajnite dru{tva?Pred i da po~nam so pi{uvaweto na ovoj tekst }e re~am, Da! Zo{to veruvam deka postojat.. Tokmu zatoa {to ne e potrebna golema filozofija da se otkrie deka za edna laga da funkcionira potrebno e pove}e od edno lice. Zna~i ako eden i eden se dogovorat da poveruvaat vo edna prikazna, toa i }e se slu~i.. ..Osamenata Knegiwa Kuru Kafa po~na da se zabavuva so pismencata, otkako uredno go spakuva pro~itanoto pusul~e, vedna{ po nego otvori drugo; Ova be{e podolgo od prvotoi be{e napi{ano so latinski alfabet i vidno poznavawe na temata. Vo me|uvreme {umot na vodata i izoliranosta na mestoto predizvikaa gotska atmosfera kaj Kuru Kafa, toj se navali na masivniot kamen bazis od fontanata i skoro vo sebe po~na da mucka zborovi od napi{aniot tekst. Odnenade` po~na da lie obilen do`d koj kako da saka{e da go otrgne od mestoto. Kuru Kafa po~na da izgovara re~enici od pusulot na cel glas so vidna ispla{enost. Eve izvadoci od toj satanski epigram {to tolku go ispla{i: Kude si gi zbraja tikve? O, be surtuk! Dali mislija si na konsekvence ili lo`ija si se na blago iz rudnika "Debelo Crevskog* "; Pa S'k satanu gu tr`i{ tuj na fontanutu?]e ti ka`u edno, blaze si ako si zaboravija dupe da go obri{e{! Joti* toj Blago }e ti donese. A ako si ostavija guzi{te Xevil* da ti go obrne kasno je da se pokaje{. Ovoj ti gu nije Katli~ka Ki{a* smestila, tike azgnlak {to si ga pokazaja dok si sra-ja. Nisi li znaja da Xevil imav mo}i da te obrlu{ti i da te ubedi u drugu istinu. Od Kweza na lupe`e-Lupola` Zavodlivosta na pi{aniot zbor deluva{e na Kuru Kafa, toj se smee{e na itro{tinite i bizarnosta na gluposta se do migot vo koj slu{na plisok vo fontanata. Vo fontanata se nao|a{e ne{to {to izgleda{e kako galeni~e i divo `ivotno vo istovreme. K. Kafa be{e kompletno
* *

Novo J'zk: Novo J'zk: * Novo J'zk: * Novo J'zk:

Zadnik, Gaz, otvor Joti-zo{to \avol Katoli~ka Crkva 56

57

{okiran od novo nastantata promena, na mestoto kade {to trebaa da bidat o~ite na a `ivotin~eto ima{e dve dupki koj {to vodea pravo vo negovata vnatre{nost menuvajki ja bojata vo zavisnost od kapkite voda {to pa|aa vrz negovata glava. Od gletkata toj po~na da treperi, strav iskonska go izleva{e negoviot nerven sistem draznejki go a, voedno vko~anuvajki go negovoto telo. Zaklu~i deka toa e sosema supranaturalen fenomen i poleka po~na da se pribira od {okot na videnoto.

Razgovor so bestikata*

Toj poleka po~na da se odale~uva od fontanata, svrten so liceto vo pravec na su{tesvoto koe {to po~na smireno da prska voda vo visina so toa {to izgleda{e kako da mu e mucka, ispu{tajki zvuci {to najmnogu podsetuvaa na onie {to gi ispu{taa fokite. Vo eden mig su{tesvoto zastana na dve noze i po~na da se isprava zavzemajki eden po se aristokratski stav. Kuru Kafa povtorno se najde zate~en i obzemen od toa {to go gleda{e su{tesvoto po~na da poprima bafometski dimenzii sega ve}e grmejki so neverojaten izliv na smeja: Hi, hi, hi, hi-U'A?! Su{tesvoto zastana so podzinata usta, ostavajki cela minuta vreme ti{ina po sebe. Skokna od fontanata i go {tipna Kuruta za obraz, pa prodol`i so seretsko-entuzijasti~ka `elba za dijalog: Ti navistina znae{ da nasmee{! Se pra{uvav koga }e nasedne{ na vtoroto pismo. Gromoglasno ti velam deka si vpu{ten vo neverojatna avantura! Nikako ne ja propu{taj! Ajde da slu{am {o velit be? A'?.. Kuru siot ispla{en po~na da se izvinuva pred su{tesvoto dvi`ejki se kon vlezot na Kasa De La Truba. Vo toj mig su{tesvoto ja osueti negovata namera i po~na da producira neverojaten izmet vo pravec na Kuru Kafa; ovoj se lizna celiot iska{aven i omalaksan. Neverojatna smeja pristigna od strana na su{testvoto koe {to po~na da ~ita na glas: E sega }e slu{ne{ ne{to mnogu interesno! Gledam deka si beskrajno zainteresiran za okultnoto i metafizi~koto! A?! Ha, ha, ha!! ]e se vratime malku godiwe nanazad; poto~no toa }e bide petnaesetiot vek, mo`e?!
*

Novo J'zk: Xver, mutant, `ivotno 57

58

Na sirotiot Kuru ne mu ostanuva{e ni{to drugo nego da slu{a; negovoto telo odbiva{e da go poslu{a sopstveniot um. Sostojbata vo koja {to se nao|a{e be{e mnogu sli~na i piktoresna, poto~no na lik na "Peja~ot Pijanica "*; Su{tesvoto (|avolot), nalikuva{e tokmu na taa grafika; celiot navalen vo sosema vodoramna polo`ba jadejki od grozjeto na `ivotot; -A, koj pak ne go jade toa grozje ?! Mu se obrati su{tesvoto. Nastapi edna mila, i mrtva atmosvera voedno; Su{testvoto po~na da potr~kuva te na levo, te na desno; skokajki od edna na druga strana posle nekoe pominato vreme. Toa igra{e eden tanc koj {to ostava{e smiruva~ki efekti vrz Kuru; stravot sega be{e zamenet so ne{to koe za nego podrazbira{e konstantnost i ubavina. Su{testvoto po~na da raska`uva so `ar i energija {to Kuru najblisku mo`e{e da si ja objasni kako erotska; Prikaznata {to ja slu{a{e go povede vo edno drugo vreme. Kuru sedna na trevata vedna{ do su{testvoto koe {to i ponatamu levitira{e vo vodoramna polo`ba izgovorajki gi zborovite te~no kako nekakov ne`en muzi~ki instrumentarij . Toa govore{e za nekoj ~ovek od petnaesetiot vek; na takov opisen na~in {to deluva{e kako dejstvieto da zema mesto vo dene{no vreme. Taa li~nost, izvesen Xon Di ja zavetil duri i sopstvenata `ena na sopstveniot asistent so pomo{ na koj {to navodno uspeval da komunicira so angelite; Kuru slu{ajki go su{testvoto poleka po~na da tone vo paralelen son; Negovite misli sega se pretvorija vo eden son vo koj toj leta{e nad Atlanskiot okean; Smesten vo eden dvokrilen avion od prvata svetska vojna; Od prvin ima{e ~uvstvo deka e sam letajki na samo dve stotini metri viso~ina nad povr{inata od okeanot koj izgleda{e veli~enstveno; Vo dale~inata se naxiraa mali oblak~iwa koi {to plovea nad okeanot i deluvaa kako {ekerna volna, celite oboeni so neverojatna pamu~na bela boja. Monotoniot zvuk na motorot go natera da po~ne da gleda nadolu kon okeanot kade {to primeti deka vo vodata se dvi`at dve golemi fleki . Toa bea dva kita koi se natprevaruvaa so negoviot dvokrilec gnurejki i plivajki pod negoviot avion. Gletkata be{e pove}e od veli~enstvena, Kuru im se voodu{evuva{e na kitovite u{te od mal; toj gi obo`uva{e nivnite dimenzii koi {to gi povrzuva{e so nivnata besprekorno ~ista du{a; Kitovite od sekoga{ kaj nego predizvikuvaa stravopo~it ramna na taa koja {to nekoi lu|e ja narekuvaa religiozna. Kuru ne samo {to ne be{e voop{te pobo`en, tuku mo`e{e da se ka`e deka ja prezira{e religijata. Edna{, kako mal toj se najde na edna mormonska misa, kade {to negovata bezbo`nost dobi izliv na agresija, pome{ana so upotreba na sila; go isfrlija posle nepolni pet minuti od hramot, so obrazlo`enie deka {iri negativno vlijanie vrz ostatokot od mladinata. Taktot {to ma{inata na avionot po~na da go proizveduva go otrgna od me~taeweto; Kuru po~na da ~ustvuva te`ina pri di{eweto i naglo gi otvori o~ite. Prvo {to vide bea o~ite na su{testvoto; Toa zatrese so glavata izgovorajki so dramati~no-ironi~en ton: Vidi go ti! A Jas, nego skazni mu raska`uvam... Toa e golem problem so vas Lu|eto! vie go sonuvate `ivotot.. Na mestoto predvideno za senzacii kaj vas postoi eden mozok podelen na dve hemisveri; Pove}eto od odlukite {to vie gi donesuvate se pome{ani so strav od ~ustvoto da ne bidete fizi~ki imolekularizirani� ; Da! Tokmu taka imolekularizirani! Hmmm, kade li zastanav? A'?! AAAAA!! Glasot po~na da mutira za tri oktavi povisoko za na kraj da se pretvori vo edno meko:"meu"!!; Koe {to, otkako be{e izgovoreno, na mestoto kade {to stoe{e su{testvoto se najde edna ma~ka koja a {to so krevawe na opa{ot isfrli nekolku kapki urina vrz pantolanite na Kuru i po~na da grebe so zadnite {epi po trevata. Vedna{ potoa namesto mjauk, ma~kata ispu{ti zvuk koj nalikuva{e na kikot od harem so dvesto devojki, koi {to se smeea edna po druga, vo interval od trieset sekundi.

* �

Peja~ Pijanica: Slika {to se nao|a vo vnatre{nosta na skodelata vo krugot na Epiktet. Razedineti na sitni ~estici 58

59

Destinacija: FIROM Gandor go inicira{e motorot na letaloto spremno ~ekajki da se zapalat svetlata na pokazatelot {to vode{e kon patot "Gali~ka Avenia"; Toj treba{e da stretne nekogo, a ne mu go poznava{e e nitu likot-nitu pak imeto. Tajniot agent Serio`a mu go poka`a planot na deluvawe i mu ostavi edna mapa koja {to treba{e samo da ja v~ita vo kompjuterot na voziloto. Na monitorot {to be{e smesten vedna{ pod upravuva~ot se ispi{a mapata na reonot 6; Pomisli deka taa lokacia mora da e nekade vo Evropa, poto~no nekade okolu mediteranot; Brojkite od eden do deset bea rezervirani za evropskiot continent, toa go znae{e od negovite brzi obuki po navigacia. Toj ja stavi kartata za v~ituvawe i se otpu{ti ~ekajki ponatamo{ni instrukcii od bazata. Nego sosema go izluduvaa tipovi kako Serio`a, ponekoga{ razmisluva{e da mu ja otkine glavata tokmu poradi taa neverojatna vozdr`anost i prora~unatost {to toj ja poka`uva{e so golema sigurnost i non{alantnost. Serio`a i pokraj celata vozdr`anost ne gae{e golema doverba kon Gandora tuku na nego gleda{e kako na eden maligen nikakvec so pomalku morbidni idei. Agenturata ima{e potreba od lu|e kako Gandor, inaku toj li~no ne bi go toleriral ni pet minuti vo svojata edinica. Gandor sebesi se gleda{e kako eden vizioner i mistik na sprema ostanatite vo slu`bata. Toj ja napu{ti sopstvenata zemja i be{e prinuden da bega od zakonot poradi edna mala i idiotska {ega {to tamo{nite slu`bi ne mo`ea da mu ja zaboravat; ~lenot: 12222 od zakonikot ka`uva{e deka ne odlo`no treba da slu`i deset godini zatvorska kazna poradi naru{uvawe na carinskiot protokol br 29. od slu`bite na konfederalnite carini. Negovoto begstvo be{e pomognato od tainstvenata "lo`a 9", koja podocna se ispostavi kako tajna slu`ba na ministerstvoto na Kazaria. @ivotot po~na da mu stanuva pokomliciran od koga i da e; negovite mlade{ki ideali bea nepovratno ostaveni da plivaat vo cevkite na odvodite za fekalii. Toa {to edinstveno mu be{e blisku do se}avawata se sostoe{e od reciklirawe na fotografii i fajlovi so informacii od negovata mala zemja. Ja sonuva{e taa mala i za nego kolneta zemja. Be{e re{en eden den da se vrati i da se osveti vo ime na celiot vselenski apsurd. Ximi Higinz.. povtoruva{e sekoga{ koga }e pomisle{e na sopstvenata zemja i qubovta {to be{e zgasnata tamu nekade vo imaginativnata fikcija po ime Makedonija. Negovoto me~taewe go naru{i o{tar zvuk {to pristignuva{e od stranata na podot, teloto na letaloto po~na da vibrira; kompjuterot gi dava{e poslednite presmetki pred katapultacijata {to treba{e da sledi za nepolni deset sekundi. Na ekranot se pojavi profil na identifikacija so napomena za celta na negovata misija. Mestoto na destinacija-seu{te nepoznato..Go slu{na hibridniot glas na kompjuterot; Za mig se zapra{a kako e toa mo`no, bidejki letalata bea konstruirani edinstveno za letovi na planetata zemja. Se slu{na silen prasok koj {to go ozna~i katapuliraweto na letaloto; Nabrgu letot dobi smiruva~ki tek, edinstveno slikata na monitorot i tonskiot modulator go naru{uvaa eterot vo letaloto.

59

60

Imeto na liceto {to treba{e da bide egzekutirano be{e navistina posebno. Gandor se trude{e da ja povika sopstvenata memorija no toa nikako ne mu uspeva{e. Kakvo e toa ime Kuru Kafa? Se pra{uva{e dali e toa ime na nekakov persiski idol. Ne, toa ne mo`e{e da bide povrzano so Persija. A mo`ebi ima hebrejski koren.. Dodeka se izma~uva{e da go dekodira imeto, go slu{na kompjuterot kako po~nuva da go ~ita izve{tajot za liceto ~ija {to fotografija ja gleda{e na monitorot; Laden Glas pome{an so metalno struewe, po~na da go ipolnuva eterot vo malata kabina od brodot. Glasot modulira{e otprvin so sporo tempo, za da vedna{ posle nekolku minuti da bide zamenet so forma na pone`en, skoro `enski glas, koj {to po~na da repetira niz telata za vibrirawe na zvukot. Tonot po~na da te~e vo metalnata kapsula na brodot poklopuvajki go siot ostanat zvuk; Na monitorot se poka`aa slednive poglavija: -Predmet: Kuru Kafa. -Nativni elementi: -Parentalni generalii: -Ideolo{ka prosificiencija na subjektot: -Generalii i nasledni bolesti: -Astrolo{ki kodeksi: -Misii vospostaveni na neutralno tlo: Referencite se vrtea ni`ejki se na Gandoroviot monitor, na odale~enost od triesetina jardi se gleda{e odsjaj od svetla koi {to naizmeni~no rotiraa menuvajki gi boite od plavo kon zeleno.Letaloto nabrzo treba{e da sleta.. Gandor po~na da se sprema za voobi~eniot protokol {to se izvr{uva{e od stanica na stanica niz celata planeta vo site mo`ni polo`i na Lo`ata 9.

* * *

* * *
60

61

Kuru Kafa, podzamislen odedna{ uspea da se seti na edna stara prikazna od svoeto detstvo. Taa prikazna kako konstantno da pliva{e vo negoviot na momenti opsednat um. [to ima toj da ramisluva za kosmogonijata, si pomisli... Pa, neli kosmogonijata se kosi so sematerialnoto. Kuru Kafa vo svoite najracionalni agoniii uspeva{e da najde vreme za teorijata na postoeweto i metafizi~kiot bezkraj. Toj dlaboko vo sebe posakuva{e da mu se slu~i ne{to {to }e go promeni negoviot izgladnet materijalisti~ki koncept na "pustiwa". Taka ja narekuva{e sostojbata vo koja se nao|a{e ve}e podolgo vreme. Toj be{e prakti~no zaroben vo neizbe`nosta na nau~nata suludost i tezite za postoeweto na bo`estvenoto. Negovata poddelenost ode{e do tamu {to toj pove}e ne znae{e dali voop{te treba da reagira na materijalnite pojavi na na~in na koj toa go pravea ostanatite Lu|e. Ednostavno se gube{e vo mislite kritikuvajki se {to }e stigne. Se slu~uva{e vo eden den toa da bide vladata za da vedna{ posle nekolku ~asa celiot negov gnev da pobegne vo pravec na noviot koncept za ureduvawe na sitemite , {to be{e propagiran od strana na svetskata elita. Takvoto antagonisti~ko odnesuvawe obi~no doveduva{e do brojni konflikti so sredinata i kako po obi~aj zavr{uva{e so golemi pijanki koi {to bea organizirani od negova strana. Vsu{nost, celata revolucionernost na Kuru Kafa znae{e da zavr{i so simptomi na glavobolka i vo najdobar slu~aj so povra}awe na obemnata hrana {to be{e konzumirana na istite pijanki. Kuru Kafa se ~ustvuva{e krajno voznemiren {to vo posledno vreme rabotite dobivaa eden sosema obi~en tek. Za nego tolku obi~en, taka {to po~nuva{e da dobiva mali nervni napadi koga go pra{uvaa {to raboti. I kako da seto toa da ne be{e dovolno Toj znae{e da ispie navistina pove}e od d kolku {to i samiot o~ekuva{e. Negoviot glas, so smiruva~ki i na mig zakanuva~ki ton znae{e da gi voznemiri gostite vo galeriite. Kako mlad ~ovek go izu~uva{e Kuranot, no toa mu panda nekako te{ko pa se zadovoli so {turo-slikovni~ko izu~uvawe na Biblijata. Ne{to podocna po~na da se zanimava so latinskiot jazik za da na kraj se zadovoli so ~itawe na erotsko-eruditska literatura. Met~ae{e da otvori sopstvena galerija eden den. No i toa ne mu be{e dovolno silno da go odr`i vo konstantna napnatost i `elba da stekne materijalna mo}. Bidej}i da poseduva{ sili, toa za nego zna~e{e ne{to {to ne nosi ime, ili treba da bide ~uvano vo najgolema tajnost. Nabrgu se otka`a od karierata. Se vo ime na potragata po mo}ta. Tragaj}i, zavr{i vo odelot za vnatre{na kontrola, na informatorskiot divizion na policijata. Negovite zada~i se sodr`ea od sobirawe na neva`ni podzemni prikazni pa se do zadol`itelno ~itawe na {und literatura. Verojatno na svoi dvaeset godini ova bi bilo najdobroto rabotno mesto {to bi mo`el da go zamisli no vo policijata rabotite sekoga{ se vrtea vo sprotivna nasoka, vpro~em kako i vo `ivotot; Ednostavnost na najdobro ka`an na~in. Napravi da bide ednostavno! Mu vele{e negoviot predpostaven, Majorot Deskustibus. Po cel den {eta{e po kancelarijata raduvajki se duri i na najmaliot {um {to }e go slu{ne. Tokmu denes mu se slu~ija tolku neverojatni raboti, vklu~uvajki ja slu~kata vo Kasa De La Truba* , so su{testvoto na imaginacijata. Odkako se pribra, celiot ozaren od slu~kata vo gradinata pred toaletite toj uspea da vleze povtorno vo dvorot na Kasa de la Truba. U{te pri samoto vleguvawe primeti deka svetlata bea prili~no razli~ni od onie na koi se se}ava{e koga ja napu{ti masata na koja {to sede{e. Dvete postari Gospo|i i ponatamu sedea na istata masa, samo {to ovoj pat tie deluvaa mnogu pomladi. Nivnoto smeewe dobiva{e angelski prizvuk koj {to ima{e polet sli~en na lik na onoj od "Stra~kata Aramija" na Rossini.

*

Kasa de la truba.: Ku}ata na truba~ite- vo sloboden prevod, se misli na ku}ata na veselite truba~i od strana br: 54. 61

62

Ednata od `enite mu nalikuva{e na negovata tetka; toj se se}ava{e na negovata tetka kako na slika od nekakov plakat, koj {to oddava celosno i postojano ~uvstvo na postoewe, pome{ano so se}avawa na rodninska milost. Na samiot kraj od ve~erta, Kuru be{e relaksirano opianet, toj dobi kompletna predstava vo Kasa de la Truba. Gi namesti racete na astalot, i ja legna glavata vrz niv taka da pogledot mu be{e vperen kon yvezdite. Vo vozduhot, se ~ustvuva{e miris na prolet i magija. Od zvu~nite kutii, izleguvaa ne`ni noti odsvireni od guda~ki orkestar vo pridru`ba eden tenor i alt. Glasovite od vokalite go donesoa do sostojba na nirvana vo migot koga na samiot kraj od od arijata altot nenadejno so mala muzi~ka drama drama dojde do visokiot C. Duva~kata linija go potisna altot koj poleka po~na da se odale~uva , ne`no parajki go harmoni~no-kontroliranoto kre{endo na violinite, pomognati od neobi~nata ti{ina {to ja dopolnuva{e gletkata, kon neboto polno so yvezdi i pra{awa. Istite onie pra{awa koi niz vremenskiot tunel gi postavuvaa site negovi predci koga i da e-rodeni na ovaa planeta. Me~taeweto go odstrani sekoe ~ustvo na strav {to nekoga{ go be{e pomislil. Se razbudi nekade okolu izgrej sonce- celiot razligaven od zna~itelno ispienoto koli~estvo na alkohol. Na negovoto lice se odslikuva{e pogled na ~ovek koj {to go mrazi celiot svet; Kuru Kafa mora{e da raboti u`asni raboti vo pogolemiot del od negoviot `ivot. Sekoja novo najdena rabota za nego zna~e{e novo kompromitirawe i sebe`rtvuvawe. Toj saka{e da `ivee od ne{to {to }e mu pri~inuva postojano zadovolstvo; ne{to koe }e mu go naso~i `ivotniot i kreativniot `ar. Vo tekot na celiot svoj `ivot go analizira{e na~inot i stilot na koj bogatite i "uspe{nite" lu|e uspevaa da go postavat kako definicija za sopstvenata egzistencija i uspeh. Sitni, mali, nikakvi lu|e; "Lu|e bez senka": Kako se'u{te znae{e da gi nare~e negovata najdobra prijatelka Lilit. Pravata vistina se sostoe{e vo toa da mu se zaka~i{ na sistemot na najdobar na~in, ako toj voop{te postoi. I seto ova treba{e da bide motiv vo ime na "^ove~koto"?! Da se bori{ vo toj svet na mali ~ove~iwa koi {to neumorno brojat zeleni banknoti, i ja pumpaat planetata so neizmerno koli~estvo na otpad; Vo koj, ("~udesniot otpad") se krijat site najsveti tendencii i voedno lagi-na "elitnata ~ove~ka kasta", ako taka mo`e{e da ja nare~e... Toj izgovori eden prekrasen zbor: "Tavekul"�! Izgovorenovo ne mo`e{e da se prevede so soodvetno zna~ewe, tuku mora{e da podrazbere cela edna situacija na slu~uvawa od koi treba da se izvle~e pouka. Kuru Kafa nara~a kafe i otkako go ispi se upati kon negovata kancelarija koja {to be{e locirana vo samiot centar na gradot.

Treba{e da se najdat na terasata od hotelot " Metropol". Gandor saka{e da ja ozna~i sredbata so eden "`abji reunion", taka toj go nare~e povtornoto gledawe so Elifa . Sredbata treba{e da zeme mesto vo restoranot "Ezerce�". Elifa obo`uva{e da jade `abi. Edinsten problem so `abite vo Makedonija be{e takanare~eniot `abji sindrom. Ovoj sindrom ponekoga{ nose{e ~uden sajd efekt
Arab.: Tavekkul. ( Potpirawe na Allah ) Stanuva zbor za potraga po zasolni{te kaj Boga i pokoruvaweto na sprema Nego pred da nastapi smrtta. Smrtta e vistinskoto razbirawe na pri~inata i sudbinata. � Ezerce.: Restoran vo gradskiot park na grad Skopje-FiroMakedonija 62

63

na kompletna euforija pome{ana so izlivi na nesovladlivo smeewe. Toa vo Skopje go narekoa : "@abji Sindrom". Gandor po~na da se ka~uva po skalite {to vodea kon terasata vo Metropol hotelot. Dodeka se ka~uva{e po skalite mo`e{e da pomirisa {to se odviva na sekoj sprat poedine~no. Gandor ima{e ~ustva koi {to bea doneseni do absolutna intuitivnost, toj be{e idealen voin. Kone~no izleze na terasata od hotelot; be{e pet do sedumnaeset ~asot. Toj prosto ne mo`e{e da poveruva vo toa {to go gleda; go gleda{e istiot grad {to go be{e napu{til pred celi dvadeset godini. Za seto vreme dodeka gleda{e kon gradot edna misla konstantno mu se povtoruva{e: Zo{to e povtorno tuka? Zarem e mo`no... si re~e na glas. Elifa be{e edinstvenata vo koja {to ima{e doverba vo ovoj grad. Toa be{e devojka koja {to vo toa vreme rabote{e vo ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Taa istata, mu obezbedi dozvola za emigrirawe vo stranstvo. Gandor go oslu{na veterot {to be{e zaduil� kon nego i zapo~na so negovoto ritualno dvi`ewe vo krug. Naslu{a nekakov {epot koj poleka so brzina na vetar {to se prekr{uva vo zavet, zazvu~e na Angliski jazik: I’m A Sleep Walker…�Ova be{e edniot del od lozinkata na Elifa, taa go ~eka{e odgovorot od drugata strana. Gandor vo toj mig potvrdno izre~e: I’m A Dream Walker�…Tie odprvin se nasmeaa, za da posle samo nekolku miga ne si otr~aa vo pregratka. Elifa otkako go projde formalniot del od sredbata odedna{ go zapra{a Gandora: Ima{ li pari?! Mene o~ajno mi trebaat pari. Bi sakala da imam pove}e slobodno vreme, no mi trebaat pred se Pari! Gandor ja pogledna so iskrena zainteresiranost, upatuvajki pomalku pomalku zamislen ton vo konverzacijata: Parite se eden veli~estven moment mila moj! Jas, sekojdnevno i sam se pra{uvam, neli e se ova vsu{nost za Pari?! Zastana so naglasena dramska figura, krevajki go edniot prst vo vozduh, za da povtorno da zapo~ne da govori: Pogledaj se? Ne li ti e `al za ne{to sosema drugo? Zamisli kolku e golema planetava. Ima mnogu da se vidi.Zarem ne?! Silno go skoncentrira svojot pogled vrz Elifinite o~i. Pritoa toj ostvari mala dinamika so dvi`eweto na svoite dve race, za da na samiot kraj povtorno ne zastana so edniot vperen prst. Krenaa kon izlezot na MetropolHotelot, spu{tajki se po metalnite skali koj {to treba{e da bidat dizajnirani za vo slu~aj na nu`da.

Dodeka se simnuvaa po skalite Elifa go ubeduva{e Gandor-a da napi{e pismo na pokajuvawe kon makedonskiot narod, no ovoj toa go vide kako sosema ludo i nepotrebno. [to bi imal toj da mu se izvini na eden narod? Se zapra{a prvin vo sebe pa potoa vikna na glas: I, za {to? Te molam treba Jas! da mu se izvinam na Narodot?! Makedonski, Kazarski i.t.n... Alifa malku podrazmisli pa vedna{ mu odgovori: Treba toa ednostavno da go napravi{! Toa e, kako eden vid na ~istewe! ]e vidi{, Stori go toa! Go projdoa maliot plo{tad, pa krenaa dol` noviot objekt na po{tata, za da na samiot kraj da izlezat na kejot od Rekata Vardar. Gandor go obo`uva{e ovoj del od rekata. Tuka taa dobiva{e sosema urban i voedno div karakter, ne{to {to toj ne mo`e{e da si go objasni so zborovi. Vleze vo eden zbunuva~ko antagonisti~ki vtrtlog na sebeispra{uvawe. Dali toj navistina treba da mu se
� �

N'jzk: zaduil. : Vo Makedonski prevod: Zaduval. Eng.:” I’m A Sleep Walker”; Prevedeno na Makedonski: Jas sum [etatel -Spanko. � Eng.: “ I’m A Dream Walker”; Prevedeno na Makedonski: Jas sum [etatel-Sonuva~. 63

64

izvini na narodot?Za toa {to e toj-proteraniot! Toj koj navistina ja saka ovaa Zemja! Zemjata na Aleks'ndr-a i S'linceto. Vo toj mig Elifa go prekina, potsetuvajki go na kategorijata vreme: Jas se izvinuvam, no mislam deka vie ste eden obi~en i pateti~en iluzionist. Ka`anovo Gandora za malku ne go dotera do granica na pani~no smeewe; Toj po~na brzo da govori: Dali vie `eno veruvate vo ne{to? Ste se zapra{ale li nekoga{ deka svetot po~iva na idealnite pari!; a, toa se vsu{nost: Idealnite lagi! Ovaa teorija mi godi tolku pove}e, {to obete lagi gi praktikuvam vo perfekten balans-ednata so drugata... Alifa zastana i pronajde edno pogolemo ise~eno par~e od drvo, na koe posle nekolku miga sedna, prekinuvajki go: Moram da ti priznaam, ti mi izgleda{ malku ~udno?! Kako ne{to sosema da ti izbri{alo se’! od toa {to bi mo`el da go nare~e{ mozo~na ostato~ina! Zapali cigara, i prodol`i so istiot ton: ]e ti re~am samo edno, sega bi mo`ela da ti gi citiram Hese, Markiz De Sad, Apoliner i Gete! No toa nema da promeni ni{to! Mene o~ajno mi trebaat pari! Celata nervozna, zapali u{te edna cigara. Gandor se odale~i od nea na nekolku metri i po~na da pretura po negoviot zaden xeb, vo rakata ima{e eden portmone od koj izvadi ne{to kako: "karta d' el'ta"� Toj prodol`i da govori so smiren ton: Znae{ li kade ima ma{ina za pari? Kolku ti trebaat, sto iljadi? ]e ti dadam. Odime! Gandorovite sigurni dvi`ewa i samouvereniot ton malku ja smirija Alifa koja {to progovori so zagonetno pomiruva~ki ton: Ajde, za po~etok da izvadime dovolno za ve~erata! Nastana ti{ina vo koja se poglednaa i dvajcata, mirisajki go vetrot na Oktomvri; toa za sekoj {to go poznava toa ~ustvo na pe~en ajvar, znae deka toa e najdobroto vo ovoj Grad; mirisot na "Gitan-skoto Leto"� (ili na tie {to sakaat da peat, ne mislejki na toa {to }e se slu~i utre)... Gandor i Alifa izvadija pari od eden avtomat {to po nekoja slu~ajnost rabote{e pa, potoa pojdoa vo pravec na "Restorantot Ezerce". ***

���

Kuru Kafa nemo stoe{e pred eden golem monitor vo centralnata stokovna ku}a, negovoto vnimanie go odvle~e {outo na novinarot Akadem Stupidov; eden od pouspe{nite novinari na K12 TV. Novinarot najavi reporta`a od edna interesna slu~ka vo restoranot Ezerce. Eden par re{il da go odkupi siot restoran, vo vreme traewe od edna godina, so cel da bide prebivali{te na bezdomnicite vo zemjata. Interesno be{e {to liceto so koe {to se vode{e intervjuto, postavi uslov za skitnicite. Skitnicite od gradot i okolijata, koi {to }e donesea potvrda od lekar za
Novo J'zk.: Elitna karti~ka, karti~ki koi se koristat za robni i pari~ni transakcii so cel da se odbegne gotovinskoto pla}awe. � Se misli na " Cigansko Leto" ili na toj period od godinata {to Britancite go narekuvaat “Indian Summer”, a toa e vsu{nost kaj niv: Fall ili: kasna esen, pri nas. 64

65

prele`ani veneciski bolesti, mo`ea da dobijat besplatna stipendija za spremawe na doktorat, po predmetot: "Sofisticiran Kanibalizam So Egzaktna Aramika" na univerzitetot vo Ajvana. Imeto na dobrodetelot ostana obvitkano pod prevezot na misterijata. Toj gi ka`a samo inicijalite G. I. Me|u drugoto, izjavi deka mu se izvinuva na narodot poradi svojata anga`iranost vo raznite agenturi na stranskite dr`avi i pred da zavr{i so govorot, se slu~i ne{to u{te poapsurdno: Toj prizna deka e dojden da ubie nekogo, i deka toa nema da go stori bidejki e sit od ubistva. Kuru Kafa slatko se nasmea na toa {to go vide na monitorot, vo desnata raka go dr`e{e negoviot omilen sendvi~ so pe~urki i `abji ple{ki. Tokmu koga saka{e da simne so elevatorot toj po~ustvuva silno tresewe na tloto i voznemirenost kaj ostanatiot del od posetitelite. Treseweto potraja celi ~etirieset sekundi, vo konstantnost od mo`ebi 5 Rihtera. Odedna{ nekoj silno go kutna na zemja, negoviot sendvi~ se strkala po elevatorot preturajki se po podvi`nite skali. Posetitelite od gornite spratovi tr~aa vo stampedo gazejki go po ekstremitetite i po teloto; kako za nekoe ~udo vo objektot seu{te ima{e elektri~na energija i toj se dobli`uva{e do krajot na elevatorot. Naskoro po~ustvuva jak bol vo predelot na prstite. Bolot {to go po~ustvuva nabrzo gi blokira negovite centri vo mozokot i toj izgubi svest. Se razbudi celiot o{amuten, pod dejstvo na jak anestetik, negovite race bea vo zavoi. Kako od dale~ina go slu{a{e komentarot na doktorot {to be{e vo blizina. Doktorot so nasmevka go pra{a dali sviri pijano. Toj odgovori so edno dolgo-ne. Doktorot mu ka`a deka toa e odli~no zatoa {to na negovite race ni{to ne im fali no, negovite prsti sepak nema da funkcioniraat kako {to funkcionirale porano. Sre}na okolnost bila {to elevatorot bil opremen so senzori, i prekinal vedna{ so rabota, otkako negovite prsti vlegle vo procepot. Na krajot od bolni~kata odaja se slu{a{e glas od televizor. Kuru ne mo`e{e da poveruva, toa be{e taa ista reporta`a na Gos. Akadem Stupidov, za parot od restoranot i skitnicite. Toj gi zatvori o~ite talkaj}i po tavanite na sopstvenite misli, ne znae{e zo{to no se ~ustvuva{e mnogu sre}no. Od stranata na ulicata se slu{a{e bukata na pladnevniot soobra}aen mete`. Lu|eto iznervirano dovikuvaa eden na drug uli~ni pcovki, trudej}i se da go izbegnat stresot na postoeweto. @ivotot go vrte{e svojot ordinaren plete` na sudbini i intrigi pome{ani so lagi. So~ni lagi... Tragi~ni lagi...Sitni lagi... Sme{ni lagi... Kosmi~ki lagi.

65

66

Ti govoram vo parabola, ^itaj: Ne it majstor toj {o s’s ~ekan set `ivot ~uka. Nitu majstor e toj {to sitnata tajna na pre`ivuvawe od tebe ja krie. Toj {to so mistrijata pred tebe mavta obi~en vol e; majstorlukot ‘v tutukl’k sal mu e. Toj {o ot tebe se kriit da ne mu ja vii{ ta’inata, toj ne it Majstor’o. Koga }e vii{ deka znameto na Baal’a nekoj ‘o veit podzastani. Kreni ‘i racete ugore sprem Sl’nceto. Toa e’t tvoi’o iscelitel… Toj {o bu{it po cel den nemit druga rabota. Edno e Nauko’t da o’ u~i{, drugo e na Baal’a sluga da mu bii{. Ne zaboravi crvi le`at vo tebe, a prav zemat ‘i nosit nos’o tvo’i. Da znai{ pesok’o te~it, ‘i ako na kamen’o brat e’t. Koga }e ti zborvat lujgeto toj, fiqan, Majstor e’t. Ne pojdvaj pod nim’i. Toj ahramija et. ‘i ‘o organizirat kole`o ‘i pravit hrana za crvite. Tho’gai koi Majstoro vistina e? Pra{va{… Toj {o slobod’n pred tebe vait aznoto ‘i ne se pla{it da mu vii{ majstrijata. Od nego Nauko’ }e zemi{. Toi na B’ga e mil. Ovoj vtorio! la`nio majstor, dr`i o na strana od kujkjata tvoi’a. To’i crvite v edinstvo ‘i klava. Kletvi na kup rh’ala i mrsit od mo~’o svoi po zidoite {o ‘i gradit… Kazvat: T’hja koi nemit di{‘ha }e te vrlit ‘v kha’alo….Misli i o’i si v re’do, a gla’a… ugor ne krev’i… Dva kraja stapo imet. Taka taka i so majstorite.

66

��������������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������� �����������������������������������������������������

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->