Evropa vo

12 lekcii
od Paskal Fontejn

European Union
Ovaa bro{ura i drugi kratki, jasni objasnuvawa za EU se dostapni na veb stranicata
ec.europa.eu/publications/

Evropska komisija
Generalen direktorat za komunikacii
Publikacii
B-1049 Brisel

Rakopisot e zavr{en vo oktomvri 2006 godina

Ilustracija na naslovnata i na poglavjata: Izvestuva~i

Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici, 2006

ISBN 978-92-79-04817-3

Evropski zaednici, 2006

Dozvolena e reprodukcija.

Pe~ateno vo porane{na jugoslovenska Republika Makedonija

 Evropa vo 12 lekcii
Evropa vo
12 lekcii
od Paskal Fontejn,
porane{en asistent na @an Mone i profesor
na Institutot za politi~ki studii, Pariz


Sodr`ina

Evropa vo 12 lekcii
1. Zo{to Evropska Unija? 4

2. Deset istoriski ~ekori 8

3. Pro{iruvaweto i sosedskata politika 12

4. Kako raboti Unijata? 16

5. [to raboti Unijata? 22

6. Edinstveniot pazar 28

7. Ekonomskata i monetarnata unija (EMU) 32

i evroto
8. Kon op{testvo zasnovano na znaewe 36

9. Gra|anska Evropa 40

10. Sloboda, bezbednost i pravda 44

11. Evropskata unija na svetska scena 48

12. Kakva idnina & pretstoi na Evropa? 54

Klu~ni datumi vo istorijata 58

na Evropskata integracija


1. Zo{to Evropska unija?
 Misijata na Evropa vo 21. vek e:

Evropa vo 12 lekcii
• da obezbedi mir, prosperitet i stabilnot za nejzinite naro-
di;

• da gi nadmine podelbite na kontinentot;

• da osiguri bezbeden `ivot za svoite narodi;

• da dade poddr{ka na ramnomeren ekonomski i socijalen razvoj;

• da se spravi so predizvicite na globalizacijata i da ja za~uva

razli~nosta na narodite vo Evropa;

• da gi za~uva vrednostite na evropjanite, kako {to se odr`liv

razvoj i zdrava `ivotna sredina, po~ituvawe na ~ovekovite
prava i socijalna pazarna ekonomija.

da go zdru`at proizvodstvoto na jaglen i

I. Mir i stabilnost
Obedineta Evropa nekoga{ be{e ideja za ko­
ja sonu­vaa samo filozofite i vizionerite.
Viktor Igo, na primer, inspiriran od hu­
ma­­nis­ti~ki ideali zamisluva{e mirni
„Obe­dineti dr`avi na Evropa”. Sonot go
raz­bija dvete u`asni vojni {to besneeja
na kontinentot vo prvata polovina na dvae­
settiot vek.
No, od urnatinite na Vtorata svetska voj­
na se rodi nova nade`. Lu|eto {to za
vreme na vojnata mu se sprotistavuvaa na
totalitarizmot bea odlu~ni da stavat kraj
na me|unarodnata omraza i rivalstvoto
vo Evropa i da sozdadat uslovi za traen
mir. Vo periodot od 1945 do 1950 godina,
nekolku hrabri dr`avnici, me|u koi i
Ro­bert [uman, Konrad Adenauer, Al~ide
de Gasperi i Vinston ^er~il po~naa da
gi ubeduvaat svoite narodi da za~ekorat
vo novata era. Tie zboruvaa za sozdavawe
novi strukturi vo Zapadna Evropa koi bi
se temelele vrz zaedni~kite interesi i bi
bile zasnovani vrz dogovori so koi bi se
garantiralo vladeewe na pravoto i ednak­
vost me|u site zemji.
~elik pod kapata na eden zaedni~ki „Visok
upraven organ”. Na eden prakti~en i mnogu
simboli~en na~in, surovinite na vojnata se
pret­voraa vo instrumenti na pomiruvawe i
postignuvawe mir.
II. Povtorno obedinuvawe
na Evropa
Evropskata unija go ohrabruva{e obe­di­nu­
vaweto na Germanija, po padot na Berlin­
skiot yid vo 1989 godina. Koga vo 1991
godina se raspadna sovetskata imperija,
porane{nite komunisti~ki zemji od Cen­
tralna i Isto~na Evropa, po mnogu dece­
nii minati pod apsolutisti~kiot jarem
na Var{avskiot pakt, odlu~ija deka niv­
nata idnina le`i vo semejstvoto na demok­
ratskite evropski nacii.
Procesot na pro{iruvawe s$ u{te trae.
Pregovorite za vlez vo EU so Turcija i
Hrvatska zapo~naa vo oktomvri 2005 go­
dina, a nekolku zemji od Balkanot se ve}e
trgnati po patot koj eden den mo`e da
odvede do ~lenstvo vo EU.

Robert [uman (francuski minister za nad­ III. Sigurnost i bezbednost

vo­re{ni raboti) ja zastapuva{e idejata {to
prvi~no ja za~na @an Mone, i na 9 maj 1950
godina, predlo`i sozdavawe na Evropska
zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^). Zemjite
{to nekoga{ se borea me|u sebe, treba{e
I vo dvaeset i prviot vek Evropa s$ u{te
re{ava pra{awa koi se odnesuvaat na si­
gurnosta i bezbednosta. EU mora uspe{no
da dejstvuva za da osiguri bezbednost


 i sigurnost za nejzinite zemji-~lenki.
Taa mora konstruktivno da sorabotuva so
regionite koi se vedna{ do nejzinite gra­
nici: Balkanot, Severna Afrika, Kavkaz i
Sredniot Istok. EU, isto taka, mora da gi
za{titi svoite voeni i strate{ki interesi
preku sorabotka so nejzinite sojuznici,
oso­beno so sojuznicite od NATO, kako i so
razvivawe na vistinska zaedni~ka evrop­
ska politika za bezbednost i odbrana.
Vnatre{nata i nadvore{nata bezbednost
se dve strani na ist medal. Borbata protiv
terorizmot i organiziraniot kriminal
izis­kuva tesna sorabotka me|u policiskite
sili na site zemji od EU. Eden od novite
predizvici {to bara tesna sorabotka me|u
vladite e Evropskata unija da bide „oblast
na sloboda, bezbednost i pravda” kade
se­­koj ima ednakov pristap do pravdata
i ednakva pravna za{tita. Telata kako
Evropol, Evropska policiska agencija, i
Evrojust, koja ja poddr`uva sorabotkata
me|u obvinitelite, sudiite i policajcite
vo oddelnite zemji od EU, mora da imaat
poaktivna i podelotvorna uloga.
IV. Ekonomska i
socijalna solidarnost
Evropskata unija be{e sozdadena so poli­
ti~ka cel za postignuvawe mir, no nejzinata
dinamika i uspeh se rezultat na nejziniot
udel vo ekonomijata.
Na zemjite na EU otpa|a mal del od svet­
skoto naselenie. Poradi toa, tie moraat
da prodol`at da se zdru`uvaat za da obez­
bedat ekonomski razvoj i za da mo`at
da se nat­prevaruvaat so drugite golemi
ekonomii na svetskata scena. Nitu edna
od zemjite na EU ne e dovolno silna sa­ma
da uspee vo svetskata trgovija. Evrop­skiot
edinstven pazar im obezbeduva na pret­
prijatijata vitalna platforma za uspe{na
konkurentnost na svetskite pazari.
Me|utoa, slobodnata konkurencija vo ce­
la Evropa mora da ima protivte`a vo ed­
na seevropska solidarnost. Toa sozdava
konkretni beneficii za evropskite gra|a­
ni: vo slu~aj na poplavi i drugi prirodni
katastrofi, evropskite gra|ani dobivaat
pomo{ od buxetot na EU. Strukturnite fon­
dovi, so koi rakovodi Evropskata komisija,
gi pottiknuvaat i poddr`uvaat naporite
na nacionalnite i regionalnite vlasti

na EU za namaluvawe na razlikite me|u
razli~nite delovi na Evropa. Buxetot na
EU i parite od Evropskata investiciska
banka (EIB) se koristat za podobruvawe
na evropskata soobra}ajna infrastruktura
(na primer, za pro{iruvawe na mre`ata
od avtopati{ta i brzi `eleznici) so
{to se obezbeduva podobar pristap do
odda­­le~enite regioni i se zajaknuva trgo­
vijata niz cela Evropa. Ekonomskiot uspeh
na Evropa mo`e delumno da se izme­ri
preku kapacitetot na edinstveniot pazar
- sostaven od polovina milijarda pot­
ro{uva~i - da im bide od korist na {to e
mo`no pove}e lu|e i biznisi.
V. Identitet i
razli~nost vo globalen svet
Evropskite post-industriski op{testva
sta­nu­vaat s$ poslo`eni. @ivotniot stan­
dard postojano raste, no s$ u{te postoi
zna~itelen jaz me|u bogatite i siroma{nite.
Pro{iruvaweto go prodlabo~i jazot bidej}i
nekoi od zemjite {to se priklu~ija imaat
`ivoten standard koj e pod prosekot na EU.
Zemjite na EU treba da rabotat zaedno za da
go namalat ovoj jaz.
Ovie napori ne se pravat po cena na vr{ewe
kompromis vo odnos na oddelnite kulturni
ili jazi~ki karakteristiki na zemjite na
EU. Naprotiv – mnogu od aktivnostite na
EU pomagaat vo sozdavaweto nov ekonom­ski
rast zasnovan vrz regionalnite specifi~­
nosti i bogatata razli~nost na tradicii i
kulturi.
Polovinata stoletie evropska integracija
poka`a deka EU kako celina e podobra od
zbirot na nejzinite delovi: taa ima mnogu
pogolema ekonomska, socijalna, teh­no­
lo{ka, trgovska i politi~ka mo} otkolku
poedine~nite napori na nejzinite zemji
~lenki. Dejstvuvaweto kako eden i govo­re­
weto so eden glas, kako Evropskata unija,
ima dodadena vrednost.
Zo{to?
• Bidej}i EU e svetska vode~ka trgovska
sila i poradi toa igra klu~na uloga vo
me|unarodnite pregovori, kako {to se
pregovorite vo ramkite na Svetskata
trgov­­ska organizacija (STO) sostavena
od 149 zemji, kako i vo sproveduvaweto
na Protokolot od Kjoto za namaluvawe na

© Sylvain Grandadam/Van Parys Media
Obedineti vo razli~nosta – dvojazi~en uli~en natpis vo Malta.
zagaduvaweto na vozduhot i za spre~uvawe
na klimatskite promeni.
• Bidej}i taa zastapuva jasen stav vo
vrska so ~uvstvitelnite pra{awa {to
go zasegaat obi~niot ~ovek, na primer
za{­titata na `ivotnata sredina, obnov­
livite izvori na energija, „principot na
pretpazlivost” vo odnos na bezbednosta
na hranata, eti~kite aspekti na bioteh­
nolo­gijata i potrebata da se za{titat
zagrozenite vidovi.
• Bidej}i taa zapo~na va`ni aktivnosti
za odr`liv razvoj na celata planeta, vo
ramkite na „Samitot za Zemjata” koj se
odr`a vo Johanesburg vo 2002 godina.
Starata pogovorka „zaedno sme posilni”
u{te edna{ se potvrduva so primerot na
dene{nite evropejci. Me|utoa, procesot
na evrop­ska integracija ne gi pridu{i
razli~nite na~ini na `iveewe, tradicii i
kulturi na nejzinite narodi. Naprotiv, EU
ja istaknuva svojata razli~nost kako edna
od nejzinite klu~ni vrednosti.
VI. Vrednosti
EU saka da gi promovira ~ove~kite vred­
nosti i napredokot i da osiguri deka ~ove~­
Evropa vo 12 lekcii
kiot rod ima korist od golemite globalni
promeni, a ne e nivna `rtva. Potrebite na
lu|eto ne mo`at ednostavno da se zadovolat
so pazarnite sili ili da se nametnat so
unilateralno dejstvuvawe.
Zatoa, EU zastapuva humanisti~ko stojali{­
te i model na op{testvo {to go poddr`uvaat
golemo mnozinstvo od nejzinite gra|ani.
Evropejcite go po~ituvaat svoeto boga­
to nasledstvo na vrednosti, vo koi spa­
|aat veruvaweto vo ~ovekovite prava,
socijalnata solidarnost, slobodnoto pret­
priemni{tvo, pravednata raspredelba na
plodovite od ekonomskiot razvoj, pravoto
na za~uvana `ivotna sredina, po~itta kon
kulurnata, jazi~kata i verskata raznolikost
i harmoni~niot spoj na tradicijata i napre­
dokot.
Povelbata na EU za osnovnite prava, progla­
sena vo Nica vo 2000 godina, gi sodr`i site
prava {to denes se priznati od zemjite-
~lenki na EU i nivnite gra|ani. Vakvite
vrednosti mo`at da sozdadat ~uvstvo na
srod­nost me|u evropejcite. Eden pokazatel
za toa e faktot {to site zemji na EU ja uki­
naa smrtnata kazna.

 I. Peace and stability
Before becoming a real political objec-
tive, the idea of uniting Europe was just
a dream in the minds of philosophers
and visionaries. Victor Hugo, for exam-
ple, imagined a peaceful ‘United States
2. Deset istoriski
of Europe’ inspired by humanistic ideals.
The dream was shattered by the terrible
wars that ravaged the continent during
~ekori
the first half of the 20th century.
However, a new kind of hope emerged
from the rubble of World War Two. People
who had resisted totalitarianism during
the war were determined to put an end
to international hatred and rivalry in Eu-
rope and create the conditions for lasting
peace. Between 1945 and 1950, a hand-
ful of courageous statesmen including
Robert Schuman, Konrad Adenauer, Al-
cide de Gasperi and Winston Churchill set
about persuading their peoples to enter
a new era. New structures would be cre-
ated in western Europe, based on shared
interests and founded upon treaties guar-
anteeing the rule of law and equality be-
tween all countries.
Robert Schuman (French foreign minis-
ter) took up an idea originally conceived
by Jean Monnet and, on 9 May 1950,
proposed establishing a European Coal
and Steel Community (ECSC). In coun-
tries which had once fought each other,
the production of coal and steel would
be pooled under a common High Author-
ity. In a practical but also richly symbolic
way, the raw materials of war were being
turned into instruments of reconciliation
and peace.
II. Bringing Europe
together again
The European Union encouraged German
unification after the fall of the Berlin
Wall in 1989. When the Soviet empire
crumbled in 1991, the former communist
countries of central and eastern Europe,
after decades under the authoritarian
yoke of the Warsaw Pact, decided that

their future lay within the family of dem-
ocratic European nations.
The enlargement process continues to
this day. Entry negotiations began with
Turkey and Croatia in October 2005, while
several countries in the Balkans have set
out along the road that could one day
lead to EU membership.
III. Safety and security
Europe in the 21st century still fac-
es safety and security issues. The EU
has to take effective action to ensure
the safety and security of its mem-
bers. It has to work constructively with
the regions just beyond its borders:
the Balkans, North Africa, the Caucasus
and the Middle East. It must also protect
its military and strategic interests by
working with its allies, especially within
NATO, and by developing a genuine com-
mon European security and defence pol-
icy.
Internal security and external security
are two sides of the same coin. The fight
against terrorism and organised crime
requires the police forces of all EU coun-
tries to work together closely. Making
the EU an ‘area of freedom, security and
justice’ where everyone has equal access
to justice and is equally protected by the
law is a new challenge that requires close
cooperation between governments. Bod-
ies like Europol, the European Police Of-
fice, and Eurojust, which promotes coop-
eration between prosecutors, judges and
police officers in different EU countries,
also have a more active and effective role
to play.
IV. Economic and social
solidarity
The European Union was created to
achieve the political goal of peace, but
its dynamism and success spring from its
involvement in economics.
EU countries account for an ever smaller
 1951: Formirana e Evropskata zaednica za jaglen i ~elik od
strana na {este ~lenki osnova~i

Evropa vo 12 lekcii
1957: Dogovorot od Rim go osnova zaedni~kiot pazar
1973: Zaednicata se pro{iruva na devet zemji-~lenki i gi
razviva nejzinite zaedni~ki politiki
1979: Se odr`uvaat prvite direktni izbori za Evropskiot
parlament
1981: Prvoto pro{iruvawe kon Mediteranot
1993: Zaokru`uvawe na edinstveniot pazar
1993: Dogovorot od Mastriht ja osnova Evropskata unija
1995: EU se pro{iruva na 15 ~lenki
2002: Se voveduvaat evro banknoti i moneti
2004: U{te 10 zemji & se priklu~uvaat na Unijata

1. Na 9 maj 1950 godina, [umanovata Francija, Italija, Luksemburg i Holandija).

deklaracija predlo`i osnovawe na Evrop­
ska zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^),
koja stana realnost so Dogovorot od Pariz
potpi{an na 18 april 1951 godina. Na
toj na~in se sozdade zaedni~ki pazar na
jaglen i ~elik me|u {este zemji osnova~i
(Belgija, Federalnata Republika Germanija,
© EC
Celta, vo periodot po Vtorata svetska vojna,
be{e da se osiguri mir me|u pobedenite i
porazenite nacii i istite da se splotat
vo institucionalna struktura vo koja }e
sorabotuvaat kako ednakvi partneri.

Na 9 maj 1950, francuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman za prv pat javno
govore{e za ideite vrz koi se temeli Evropskata unija. Zatoa 9 maj se slavi kako rodenden na EU.

 2. [este zemji potoa odlu~ija, na 25 mart
1957 so Dogovorot od Rim, da sozdadat
Evropska ekonomska zaednica (EEZ)
zas­novana vrz zaedni~ki pazar za golem
asortiman na stoki i uslugi. Na 1 juli
1968 godina, carinite me|u {este zemji
bea celosno ukinati, a vo 1960-tite bea
izgradeni zaedni~ki politiki so akcent
vrz trgovijata i zemjodelstvoto.
3. Ovoj potfat be{e tolku uspe{en {to
i Danska, Irska i Obedinetoto kralstvo
odlu~ija da & se priklu~at na Zaednicata.
Prvoto pro{iruvawe, od {est na devet
~lenki, se slu~i vo 1973 godina. Vo isto
vreme, bea sprovedeni nova socijalna
politika i politika za za{tita na
`i­votnata sredina, a vo 1975 godina be{e
osnovan Evropskiot fond za regionalen
razvoj (EFRR).
4. Juni 1979 godina be{e svedok na eden
odlu~uva~ki ~ekor napred za Evropskata
Berlinskiot yid be{e sru{en vo 1989 godina, a starata podelba na evropskiot kontinent
poleka po~na da is~eznuva.
10
zaednica, so prvite izbori za Evropskiot
parlament po pat na direktno univerzalno
pravo na glas. Ovie izbori se odr`uvaat na
sekoi pet godini.
5. Vo 1981 godina, Grcija se priklu~i
na Zaednicata, a po nea i [panija i
Portugalija vo 1986 godina. Ovie pro­{i­
ruvawa go zajaknaa prisustvoto na Zaed­
ni­cata vo Ju`na Evropa i ja istaknaa
potrebata za itno pro{iruvawe na nejzi­
nite programi za pomo{ na pomalku
razvienite regioni.
6. Svetskata ekonomska kriza vo ra­
ni­te 1980-ti predizvika bran na „evro­
pesimizam”. No, nade`ta povtorno se rodi
vo 1985 godina, koga Evropskata komisija,
pod pretsedatelstvo na @ak Delor, ja
objavi „Belata kniga” vo koja be{e zacr­
tano deka evropskiot edinstven pazar }e
bide sozdaden do 1 januari 1993 godina.
Ovaa ambiciozna cel be{e vtemelena
© Reuters
vo Edinstveniot evropski akt, koj be{e
potpi{an vo fevruari 1986 godina, a stapi
na sila na 1 juli 1987 godina.
7. Politi~kiot oblik na Evropa dramati~no
se promeni so padot na Berlinskiot yid
vo 1989 godina. Ova dovede do povtorno
obedinuvawe na Germanija vo oktomvri
1990 godina i demokratizacija na zemjite
od Centralna i Isto~na Evropa po oslo­
boduvaweto od sovetskata kontrola.
Sovetskiot sojuz prestana da postoi vo
dekemvri 1991 godina.
Vo isto vreme, zemjite-~lenki pregovaraa
okolu noviot Dogovor za Evropska unija,
koj be{e usvoen od strana na Evropskiot
sovet, sostaven od pretsedateli i/ili
premieri, vo Mastriht vo dekemvri 1991
godina. Dogovorot stapi na sila na 1
noemvri 1993 godina. So dodavawe na
novi podra~ja na me|uvladina sorabotka
vo postoe~kite in­tegrirani strukturi
na Zaednicata, Dogovorot ja sozdade
Evropskata unija (EU).
8. Novata evropska dinamika i menuvaweto
na geopolitikata na kontinentot pridone­
soa u{te tri zemji – Avstrija, Finska i
[vedska - da & se pridru`at na EU, na 1
januari 1995 godina.
9. Vo toa vreme, EU be{e na patot kon, za
dotoga{ najspektakularnoto dostignuvawe,
sozdavaweto na edinstvena valuta.
Evro­to be{e vovedeno za finansiski
(negotovinski) transakcii vo 1999 godina,
dodeka banknotite i monetite bea izdadeni
tri godini podocna vo 12-te zemji od
oblasta na evroto (koja e op{to poznata
kako evro zona). Denes evroto e edna od
glavnite svetski valuti za pla}awa i za
rezervi, naporedno so dolarot na SAD.
Evropejcite se soo~eni so globalizacijata.
Novite tehnologii i raste~kata upotreba na
internetot gi transformiraat ekonomiite,
no istovremeno so sebe nosat socijalni i
kulturni predizvici.
Vo mart 2000 godina, EU ja usvoi
„Lisabonskata strategija” so cel da
ja osovremeni evropskata ekonomija i
da & ovozmo`i na svetskiot pazar da se
natprevaruva so najgolemite u~esnici, kakvi
{to se SAD i novite industrijalizirani
Evropa vo 12 lekcii
zemji. Lisabonskata strategija opfa}a
sti­mulirawe na tehnolo{kite novini i
delovnite vlo`uvawa i adaptirawe na
evropskite obrazovni sistemi so cel da
se zadovolat potrebite na informati~koto
op{testvo.
Vo isto vreme, nevrabotenosta i zgolemeni­
te penziski tro{oci vr{at pritisok vrz
nacionalnite ekonomii, poradi {to se
neophodni reformi. Glasa~ite s$ po~esto
baraat od svoite vladi da najdat prakti~ni
re{enija za ovie problemi.
10. Re~isi vedna{ po pro{iruvaweto
na Evropskata unija za 15 zemji-~len­
ki zapo~naa podgotovkite na novo
pro{iruvawe bez presedan. Vo sredinata
na 1990-tite, zemjite na porane{niot
sovetski blok (Bugarija, ^e{kata Republika,
Ungarija, Polska, Romanija i Slova~ka),
trite balti~ki zemji {to prethodno bea del
od Sovetskiot sojuz (Estonija, Letonija i
Litvanija), edna republika na porane{nata
Jugoslavija (Slovenija) i dve mediteranski
zemji (Kipar i Malta) zatropaa na vratata
na EU.
EU so zadovolstvo ja pre~eka mo`nosta da
pomogne vo stabiliziraweto na evropskiot
kontinent i da im ovozmo`i na ovie
mladi demokratii da gi po~ustvuvaat
pridobivkite od evropskata integracija.
Pregovorite za idno ~lenstvo zapo~naa
vo dekemvri 1997 godina. Pro{iruvaweto
na EU na 25 zemji se slu~i na 1 maj 2004
godina koga 10 od 12-te zemji-kandidatki
& se pridru`ija na Unijata. Bugarija i
Romanija se priklu~ija na 1 januari 2007
godina.
11
 percentage of the world’s population.
3. Pro{iruvawe i
sosedska politika
They must therefore continue pulling
together if they are to ensure economic
growth and be able to compete on the
world stage with other major econo-
mies. No individual EU country is strong
enough to go it alone in world trade. The
European single market provides compa-
nies with a vital platform for competing
effectively on world markets.
But Europe-wide free competition must
be counterbalanced by Europe-wide soli-
darity. This has clear tangible benefits
for European citizens: when they fall
victim to floods and other natural disas-
ters, they receive assistance from the EU
budget. The Structural Funds, managed
by the European Commission, encourage
and supplement the efforts of the EU’s
national and regional authorities to re-
duce inequalities between different parts
of Europe. Money from the EU budget
and loans from the European Investment
Bank (EIB) are used to improve Europe’s
transport infrastructure (for example, to
extend the network of motorways and
high-speed railways), thus providing bet-
ter access to outlying regions and boost-
ing trans-European trade. The EU’s eco-
nomic success will be measured in part
by the ability of its single market of half
a billion consumers to benefit as many
people and businesses as possible.
V. Identity and diversity • Because it takes a clear position on
in a globalised world
Europe’s post-industrial societies are be-
coming increasingly complex. Standards
12
of living have risen steadily, but there
are still significant gaps between rich
and poor. Enlargement has widened the
gap since countries have joined with liv-
ing standards below the EU average. It
is important for EU countries to work to-
gether to narrow the gap.
But these efforts have not been made at
the expense of compromising the sepa-
rate cultural or linguistic characteristics
of EU countries. On the contrary — many
EU activities help to create new economic
growth based on regional specialities and
the rich diversity of traditions and cul-
tures.
Half a century of European integration
has shown that the EU as a whole is
greater than the sum of its parts: it has
much more economic, social, technologi-
cal, commercial and political clout than if
its member states had to act individually.
There is added value in acting together
and speaking with a single voice as the
European Union.
Why?
• Because the EU is the world’s leading
trading power and therefore plays a de-
cisive role in international negotiations,
such as those at the 149-country World
Trade Organisation (WTO), as well as in
the implementation of the Kyoto protocol
on air pollution and climate change;
sensitive issues affecting ordinary people,
such as environmental protection, renew-
able energy resources, the ‘precautionary
principle’ in food safety, the ethical as-
 • Evropskata unija e otvorena za sekoja evropska zemja {to gi
ispolnuva demokratskite, politi~kite i ekonomskite kriteriumi

Evropa vo 12 lekcii
za ~lenstvo.
• Po nekolkute pro{iruvawa, brojot na zemji-~lenki na EU porasna od
6 na 27, a drugi zemji-kandidatki ve}e pregovaraat za ~lenstvo.
• Sekoj od dogovorite za primawe nova zemja-~lenka mora da bide
ednoglasno odobren od strana na site zemji-~lenki. Pred sekoe
sledno pro{iruvawe, EU }e go oceni kapacitetot za primawe
nova(i) ~lenka(i), kako i sposobnosta na nejzinite institucii da
prodol`at uspe{no da funkcioniraat.
• Posledovatelnite pro{iruvawa ja zajaknaa demokratijata, ja
napravija Evropa pobezbedna i go zgolemija nejziniot potencijal za
trguvawe i ekonomski rast.

I. Obedinuvawe na kontinent v. Kandidatki za ~lenstvo

a. Unija na 25
Na sredbata vo Kopenhagen vo dekemvri
2002 godina, Evropskiot sovet go napravi
eden od najva`nite ~ekori vo istorijata
na evropskata integracija. So pokanata za
~lenstvo vo EU na dopolnitelni 10 zemji
na 1 maj 2004 godina, Evropskata unija ne
samo {to ja zgolemi svojata povr{ina i
naselenie, tuku i stavi kraj na podelenosta
na na{iot kontinent – razdorot koj, od
1945 navamu, go oddeluva{e slobodniot od
komunisti~kiot svet.
Pettoto pro{iruvawe na EU ima i politi~ka
i moralna dimenzija. Toa im ovozmo`i
na zemjite – Kipar, ^e{kata Republika,
Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija,
Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija – koi
se isto evropski kolku i drugite, ne samo
od geografski, tuku i od aspekt na nivnata
kultura, istorija i aspiracii, da mu se
pridru`at na demokratskoto evropsko
semejstvo. Tie se sega partneri vo golemiot
proekt {to go zamislija tatkovcite na EU.
b. Ponatamo{no pro{iruvawe
Bugarija i Romanija stanaa zemji-kandidat­
ki vo 1995 godina. Procesot za niv trae{e
podolgo otkolku za drugite 10 zemji, no i
tie & se priklu~ija na EU na 1 januari 2007
godina, zgolemuvaj}i go brojot na zemjite-
~lenki na 27.
Turcija, ~lenka na NATO, koja odamna ima
potpi{ano spogodba za asocijacija so EU,
aplicira{e za ~lenstvo vo 1987 godina.
Geografskata polo`ba i politi~kata
istorija na Turcija bea pri~inite poradi
koi EU dolgo vreme se dvoume{e dali
da dade pozitiven odgovor na nejzinata
aplikacija. Sepak, vo oktomvri 2005 godina,
Evropskiot sovet gi zapo~na pregovorite
za ~lenstvo so Turcija. Vo isto vreme, gi
zapo~na i pregovorite so Hrvatska, u{te
edna zemja-kandidatka. Dosega ne e utvrden
nitu eden datum za stapuvawe na sila na
dogovor za pristapuvawe so ovie dve zemji,
koj sledi po zavr{uvaweto na pregovorite
za ~lenstvo.
g. Zapaden Balkan
Zemjite od Zapaden Balkan, pove}eto od
niv del od porane{nata Jugoslavija, se
svrtuvaat kon Evropskata unija so cel da
ja zabrzaat nivnata ekonomska rekonstruk­
cija, da gi podobrat nivnite odnosi –
naru{eni od etni~ki i religiozni vojni, i
da gi konsolidiraat nivnite demokratski
institucii. EU & dodeli status na „zemja-
kandidatka” na porane{nata jugoslovenska
Republika Makedonija (pjRM) vo noemvri
2005 godina. Drugi potencijalni kandidati
se Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna
Gora i Srbija.

13
 II. Uslovi za ~lenstvo
a. Pravni barawa
Evropskata integracija otsekoga{ bila
po­liti~ki i ekonomski proces otvoren za
site evropski zemji koi se podgotveni da se
pridru`at kon osnova~kite dogovori i da
go usvojat celiot paket na zakonodavstvoto
na EU. Soglasno ~len 237 od Rimskiot
dogo­vor „sekoja evropska dr`ava mo`e da
aplicira za ~lenstvo vo Zaednicata”.
^lenot F od Dogovorot od Mastriht dopol­
nuva deka zemjite-~lenki }e imaat „sistemi
na vladi [...] zasnovani vrz demokratski
principi”.
preku pozitivno glasawe na apsolutnoto
mnozinstvo na negovite ~lenovi. Potoa,
site dogovori za pristapuvawe mora da
bi­dat ratifikuvani od strana na zemjite-
~lenki i zemjite-kandidatki soglasno
ustav­nite proceduri na sekoja od niv.
Vo tekot na pregovorite, zemjite-kandi­
datki dobivaat pomo{ od EU za da im se
ovozmo`i polesno da go dostignat nivoto
na ekonomski razvoj vo EU. Pro{iruvaweto
so 10 zemji vo 2004 godina, opfati paket od
41 milijarda evra koi pred s$ bea nameneti
za finansirawe strukturni proekti so cel
da im se ovozmo`i na novite zemji-~lenki
da gi ispolnat kriteriumite za ~lenstvo.

b. „Kopenha{kite kriteriumi”
Vo 1993 godina, soglasno barawata na
porane{nite komunisti~ki zemji za
priklu~uvawe kon Unijata, Evropskiot
sovet gi zacrta trite kriteriumi {to
zemjite-kandidatki moraat da gi ispolnat
za da stanat ~lenki. Pred za~lenuvaweto,
novite ~lenki mora da imaat:
III. Kolkava mo`e da stane EU?
a. Geografski granici
Debatite okolu ratifikacijata na Dogovo­
rot za Ustavot na EU koi se odvivaa vo
pove}eto zemji-~lenki uka`uvaat deka mno­

• stabilni institucii koi }e garantiraat

demokratija, vladeewe na pravoto, ~ove­
kovi prava i po~ituvawe i za{tita na
malcinstvata;

• funkcionalna pazarna ekonomija i da

se vo mo`nost da se spravat so pritisokot
na konkurencijata i pazarnite sili vnatre
vo Unijata;
© Inger Hogstrom/Van Parys Media

• sposobnost da se prezemat obvrskite

{to gi nosi ~lenstvoto vo EU, vklu~uvaj}i i
poddr{ka za celite na Unijata. Tie mora da
imaat javna administracija sposobna da gi
sproveduva i da upravuva so zakonite na EU
vo praksa.

v. Procesot na pristapuvawe
Pregovorite za vlez se vodat me|u sekoja
zemja-kandidatka i Evropskata komisija,
koja ja pretstavuva Evropskata unija. Po
zavr{uvaweto na pregovorite, odlukata
za dozvoluvawe vlez na nova zemja vo EU
mora da se donese ednoglasno od strana na
postoe~kite zemji-~lenki koi se sre}avaat
vo ramkite na Sovetot. Evropskiot parla­
ment mora da ja dade svojata soglasnost
„Jadranskiot biser” – Dubrovnik
vo Hrvatska.
gu evropejci imaat nerazjasneti pra{awa
za kone~nite granici na Evropskata unija i
duri i za nejziniot identitet. Ne postojat
ednostavni odgovori na ovie pra{awa,
oso­beno poradi toa {to sekoja od zemjite

14
gleda poinaku na svoite geopoliti~ki ili IV. Zemji-kandidatki i zemji
ekonomski interesi. Balti~kite zemji i koi ne se kandidatki
Polska se zalagaat za ~lenstvo na Ukraina

vo EU. Mo`niot vlez na Turcija }e go po­
krene pra{aweto na statusot na nekoi zemji
od Kavkazot kako Gruzija i Ermenija.
I pokraj toa {to gi ispolnuvaat krite­
riumite za ~lenstvo, Island, Norve{ka,
[vajcarija i Lihten{tajn ne se ~lenki na
Evropskata unija bidej}i javnoto mislewe
vo ovie zemji vo momentov e protiv nivnoto
priklu~uvawe kon Unijata.
Kako problemati~ni ostanuvaat politi~­
kata situacija vo Belorusija i strate{kata
polo`ba na Moldavija. Pove}e od jasno
e deka ~lenstvoto na Rusija bi sozdalo
neprifatliva neramnote`a vo Evropskata
unija, kako od politi~ki taka i od
geografski aspekt.
b. Administrativni ograni~uvawa
Isto taka, sega{nite pravila za ~lenstvo,
definirani so Dogovorot od Nica od 2003
godina, ja postavi institucionalnata ramka
za Unija so maksimum 27 ~lenki. Za da mo`e
brojot na ~lenki dopolnitelno da se zgolemi
}e treba da se izgotvi nov me|uvladin
dogovor za odnosite me|u zemjite-~lenki
vo ramkite na instituciite.
Evropa vo 12 lekcii
Evropskata Unija ima dve paralelni
politiki za nejzinite odnosi so sosednite
zemji zavisno od toa dali se nao|aat ili
ne na momentalnata lista potencijalni
kandidati.
• Spogodbite za stabilizacija i
asoci­­jacija ja otvoraat mo`nosta za
edna zemja da stane kandidat za ~lenstvo
vo EU po zavr{uvaweto na pregovorite
za Spogodbata. Hrvatska i porane{nata
jugoslovenska Republika Makedonija
(pjRM) se prvite zemji koi potpi{aa vakvi
spogodbi. Po niv slede{e Albanija. Drugi
potencijalni kandidati vo ovoj kontekst se
Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Srbija.
• Vo ramkite na nejzinata sosedska
politika, EU ima potpi{ano spogodbi za
trgovska razmena i sorabotka so zemji koi
ne se ~lenki na EU, a se nao|aat vo oblasta
na ju`niot Mediteran i vo ju`en Kavkaz,
kako i so zemji vo Isto~na Evropa ~ii{to
idni odnosi so Evropskata unija s$ u{te se
nerazjasneti.

Funkcioniraweto na Unijata soglasno

osnovnite principi na Dogovorite
(vidi Poglavje 4: „Kako raboti EU? “) }e
bide ote`nato so pove}e od 30 zemji.
Procedurite za odlu~uvawe mora da bidat
detalno razgledani so cel da se odbegne
paraliza i da & se ovozmo`i na EU da ja
zadr`i sposobnosta za deluvawe.

Isto taka, postojat ~uvstvitelni pra{awa

kako upotrebata na oficijalnite jazici.
^lenstvoto na Bugarija i Romanija }e
go zgolemi brojot na oficijalni jazici
na 23. Pro{iruvaweto na EU ne smee da
predizvika ~uvstvo kaj obi~nite lu|e
deka nivniot nacionalen ili regionalen
identitet se razobli~uva vo ramkite na
edna standardizirana EU.

15
 pects of biotechnology and the need to
protect endangered species;

• Because it launched important ini-

tiatives for sustainable development on
the whole planet, in connection with the
4. Kako raboti EU?
‘Earth Summit’ in 2002 in Johannesburg.

The old saying ‘unity is strength’ is as rel-

evant as ever to today’s Europeans. But
the process of European integration has
not smothered the different ways of life,
traditions and cultures of its peoples. In-
deed, the EU makes its diversity one of
its key values.

VI. Values

The EU wishes to promote humanitarian

and progressive values, and ensure that
mankind is the beneficiary, rather than
the victim, of the great global changes
that are taking place. People’s needs can-
not be met simply by market forces or im-
posed by unilateral action.

So the EU stands for a view of human-

ity and a model of society that the great
majority of its citizens support. Europe-
ans cherish their rich heritage of values,
which includes a belief in human rights,
social solidarity, free enterprise, a fair
distribution of the fruits of economic
growth, the right to a protected envi-
ronment, respect for cultural, linguistic
and religious diversity and a harmonious
blend of tradition and progress.

The Charter of Fundamental Rights of the

European Union, which was proclaimed in
Nice in December 2000, sets out all the
rights recognised today by the EU’s mem-
ber states and their citizens. These values
can create a feeling of kinship between
Europeans. To take just one example, all
EU countries have abolished the death
penalty.

16
 • Sovetot na ministri na Evropskata unija, koj gi pretstavuva
zemjite-~lenki, e glavnoto telo na EU za donesuvawe odluki.
Koga se sre}ava na nivo na pretsedateli na dr`avi ili vladi,

Evropa vo 12 lekcii
toj stanuva Evropski sovet ~ija{to uloga e da & go dade na EU
politi~kiot impuls za klu~nite pra{awa.
• Evropskiot parlament, koj gi pretstavuva lu|eto, gi
spodeluva zakonodavnite i buxetskite nadle`nosti so
Sovetot na Evropskata unija.
• Evropskata komisija, koja gi pretstavuva zaedni~kite
interesi na EU, e glavnoto izvr{no telo. Taa predlaga zakoni
i se gri`i za toa dali politikite na EU se sproveduvaat na
soodveten na~in.

I. Triagolnikot koj Dogovorite (poznati kako „primarna” za­

donesuva odluki
Evropskata unija e pove}e od konfederacija
na zemji, no ne e federalna dr`ava. Taa, vo
su{tina, e nov vid na struktura koj ne spa|a
nitu vo edna druga tradicionalna pravna
kategorija. Od istoriska perspektiva,
nejziniot politi~ki sistem e edinstven, i
istiot postojano se razviva vo period od
pove}e od 50 godini.
kon­­ska regulativa) se osnova za golemoto
telo na „sekundarna” zakonska regulativa,
koja direktno vlijae vrz sekojdnevniot
`i­vot na gra|anite na Evropskata unija.
Taa glavno se sostoi od regulativi, direk­
tivi i preporaki usvoeni od strana na
instituciite na EU.
Ovie zakoni, zaedno so politikite na EU
voop{to, se rezultat na odlukite {to gi nosi
institucionalniot triagolnik sostaven od
Sovetot (koj gi pretstavuva nacionalnite
vladi), Evropskiot parlament (koj gi pret­
stavuva lu|eto) i Evropskata komisija
(telo koe e nezavisno od vladite na EU
i gi poddr`uva kolektivnite evropski
interesi).

a. Sovetot na Evropskata unija i

Evropskiot sovet
Sovetot na Evropskata unija (poznat i kako
Evropski sovet) e vode~koto odlu~uva~ko
telo na EU. Pretsedavaweto so Sovetot
naizmeni~no go prezemaat zemjite-~lenki
na EU, na sekoi {est meseci. Na sekoja
sednica na Sovetot prisustvuva po eden
minister od sekoja zemja-~lenka. Koj
minister }e prisustvuva na sednicata
zavisi od dnevniot red: nadvore{ni
raboti, zemjodelstvo, industrija, soobra}aj,
`ivotna sredina, itn.
© EC

Sovetot ima zakonodavna nadle`nost, koja

ja spodeluva so Evropskiot parlament vo
Evropskiot parlament: negovoto glasawe e ramkite na postapkata za „soodlu~uvawe”.
va{iot glas.
17
 Broj na glasovi na sekoja zemja vo Sovetot

Germanija, Francija, Italija i Obedinetoto Kralstvo 29

[panija i Polska 27
Romanija 14
Holandija 13
Belgija, ^e{kata Republika, Grcija, Ungarija i Portugalija 12
Avstrija, Bugarija i [vedska 10
Danska, Irska, Litvanija, Slova~ka i Finska 7
Estonija, Kipar, Letonija, Luksemburg i Slovenija 4
Malta 3

Vkupno: 345

Za sekoe kvalifikuvano mnozinstvo se potrebni najmalku 255 glasa od vkupno

345 (73,9%).
Isto taka:
• odlukata mora da ja odobri mnozinstvoto zemji-~lenki (vo nekoi slu~ai dve
tretini), i
• sekoja zemja-~lenka mo`e da pobara potvrda deka glasovite “za” pretstavuvaat
62% od vkupnoto naselenie na EU.

Sovetot i Parlamentot ja delat i odgo­ Sovetot na Evropskata unija. Pretsedatelot

vornosta za usvojuvawe na buxetot na EU.
Sovetot, isto taka, sklu~uva me|unarodni
spogodbi za koi pregovara Komisijata.
Soglasno Dogovorite, Sovetot gi nosi
odlukite so prosto mnozinstvo, so
„kvalifikuvano mnozinstvo” ili ednoglas­
no, zavisno od temata za koja se odlu~uva.
Sovetot mora da donese ednoglasna odluka
za va`ni pra{awa kakvi {to se izmeni
vo Dogovorite, voveduvawe nova politika
ili davawe soglasnost na Unijata da & se
priklu~i nova zemja.
Vo pove}eto drugi slu~ai se bara kvali­
fikuvano mnozinstvo. Toa zna~i deka
Sovetot ne mo`e da donese odluka bez
utvrdeniot minimalen broj na glasovi
vo korist na odlukata. Brojot na glasovi
{to sekoja zemja na EU mo`e da gi dade e
generalen odraz na goleminata na nejzinoto
naselenie.
Evropskiot sovet po pravilo se sre}ava
~etiri pati godi{no. So nego pretsedava
pretsedatelot ili premierot na dr`avata
{to go ima tekovnoto pretsedatelstvo vo
na Evropskata komisija prisustvuva na
sredbite kako polnopraven ~len.
So Dogovorot od Mastriht, Evropskiot sovet
oficijalno stana dvigatel na pova`nite
politiki na Unijata i dobi nadle`nost da
re{ava za te{ki pra{awa {to ministrite,
koi se sre}avaat vo Sovetot na Evropskata
Unija, prethodno ne uspeale da gi re{at.
Evropskiot sovet gi sledi i najva`nite
svetski problemi preku zaedni~kata nad­
vore{na i bezbednosna politika (ZNBP), so
cel da & ovozmo`i na EU za diplomatskite
pra{awa da govori so eden glas.
b. Evropskiot parlament
Evropskiot parlament e izbrano telo koe
gi pretstavuva gra|anite na EU. Toj vr{i
politi~ka kontrola vrz aktivnostite na
EU i u~estvuva vo zakonodavniot proces.
Od 1979 godina, pratenicite vo Evropskiot
parlament se biraat direktno, so op{to
pravo na glas, na sekoi pet godini.

18
 Broj na pratenici vo Evropskiot
parlament od sekoja zemja 2007-2009
Avstrija 18
Belgija 24
Bugarija 18
Kipar 6
^e{kata Republika 24
Danska 14
Estonija 6
Finska 14
Francija 78
Germanija 99
Grcija 24
Ungarija 24
Irska 13
Italija 78
Letonija 9
Litvanija 13
Luksemburg 6
Malta 5
Holandija 27
Polska 54
Portugalija 24
Romanija 35
Slova~ka 14
Slovenija 7
[panija 54
[vedska 19
Obedinetoto Kralstvo 78
Vkupno 785
Politi~ki grupi vo Evropskiot parlament
Nezavisnost/
Demokratija
Zelenite/Evropska
28
slobodna alijansa
42
Grupata na
socijalistite
219
Evropska obedineta levica
– Nordiska zelena levica Sostojba vo oktomvri 2006 godina
41
Voobi~aeno, Evropskiot parlament gi
odr`u­va plenarnite sednici vo Strazbur, a
dopolnitelnite sednici vo Brisel.
Evropa vo 12 lekcii
Toj ima dvaeset komisii koi gi podgotvuvaat
plenarnite sednici, kako i nekolku poli­
ti~ki grupi koi voobi~aeno se sre­}avaat
vo Brisel. Generalniot sekre­tarijat na
Parlamentot se nao|a vo Luksemburg i
Brisel.
Parlamentot u~estvuva vo zakonodavnata
rabota na EU na tri nivoa:
• so „postapkata na sorabotka”, koja
be{e vovedena so Edinstveniot evropski
akt vo 1987 godina, Parlamentot dava
svoe mislewe za nacrt direktivite i
regulativite {to gi predlaga Evropskata
komisija, od koja potoa se bara da gi
izmeni svoite predlozi so cel da go opfati
misleweto na Parlamentot.
• Od 1987 godina postoi i „postapkata
na davawe soglasnost”, so koja Evropskiot
parlament mora da dade svoja soglasnost za
me|unarodnite dogovori za koi pregovara
Komisijata, kako i za sekoe predlo`eno
pro{iruvawe na Evropskata unija.
• Dogovorot od Mastriht od 1992 godina
ja vovede „postapkata na soodlu~uvawe”,
so koja Parlamentot e staven na ednakvo
Alijansa na liberali i
demokrati za Evropa
103 Evropska narodna partija
(Hristijanski demokrati) i
Evropski demokrati
278
Unija za Evropa
na naciite
30
Vkupno: 785
Nezavisni pratenici i vremeno
slobodni prateni~ki mesta
44
19
 ramni{te so Sovetot vo utvrduvaweto
zakonski ramki za niza va`ni pra{awa
kakvi {to se slobodnoto dvi`ewe na
rabotnata sila, vnatre{niot pazar, obra­
zo­vanieto, istra`uvawata, `ivotnata sre­
dina, transevropskite mre`i, zdravstvoto,
kulturata, za{titata na potro{uva~ite,
itn. Parlamentot mo`e da ja otfrli
predlo`enata legislativa od ovie oblasti
ako apsolutnoto mnozinstvo pratenici
glasa protiv „zaedni~kiot stav” na
Sovetot. Dogovorot ima odredba so koja se
predviduva postapka za pomiruvawe.
Evropskiot parlament ja spodeluva so
Sovetot i odgovornosta okolu donesuvaweto
na buxetot na EU. Parlamentot mo`e da ne
go odobri buxetot, i toj toa ve}e go storil
nekolku pati dosega. Vo takov slu~aj, celata
postapka za donesuvawe na buxetot povtorno
se poveduva. Evropskata komisija predlaga
nacrt buxet, za koj potoa go razgleduvaat
Sovetot i Parlamentot. Parlamentot
celosno gi koristi svoite buxetski
ovlastuvawa za da izvr{i vlijanie vrz EU
pri kreiraweto na politikite.
Kone~no, no podednakvo va`no, Evropskiot
parlament e telo koe vr{i demokratska
kontrola vrz Unijata. Toj ima nadle`nost
so usvojuvawe na predlog za izglasuvawe
nedoverba da ja raspu{ti Komisijata. Za
ova e potrebno dvotretinsko mnozinstvo.
Parlamentot, isto taka, go nadgleduva
sekojdnevnoto sproveduvawe na politikite
na EU preku usni i pismeni pra{awa do
Komisijata i Sovetot. Isto taka, pret­
sedatelot na Evropskiot sovet mu podnesuva
izve{taj na Parlamentot za odlukite {to
gi nosi Sovetot.
v. Evropskata komisija
Komisijata e tretiot del od instituci­
onalniot triagolnik koj upravuva i ja
vodi Evropskata unija. Nejzinite ~lenovi
se imenuvaat na sekoi pet godini po pat
na dogovor me|u zemjite-~lenki, a istite
treba da gi odobri Evropskiot parlament.
Komisijata odgovara pred Parlamentot i,
dokolku Parlamentot & izglasa nedoverba,
Komisijata mora da podnese kolektivna
ostavka.
20
Od 2004 godina, Komisijata e sostavena od
eden komesar od sekoja zemja-~lenka.
Komisijata ima visok stepen na nezavisnost
vo vr{eweto na svojata rabota. Nejzina
za­da~a e da gi pretstavuva zaedni~kite
interesi, taka {to ne smee da sledi upatstva
od vladata na bilo koja zemja-~lenka.
Kako „~uvar na dogovorite”, Komisijata
mo­ra da osiguri deka zemjite-~lenki gi
primenuvaat regulativite i direktivite
{to gi donesuvaat Sovetot i Parlamentot.
Vo sprotivno, Komisijata mo`e stranata
{to ne gi primenuva zakonite na EU da
ja izvede pred Sudot na pravdata, za da ja
obvrze da go stori toa.
Kako izvr{na vlast na EU, Komisijata gi
sproveduva odlukite na Sovetot vo oblasti
kakva {to e zaedni~kata zemjodelska poli­
tika. Vo golem del, Komisijata e odgovorna
i za sproveduvawe na zaedni~kite politiki
na EU vo oblasti kako istra`uvawata i
tehnologijata, prekumorskata pomo{, re­
gio­nalniot razvoj, itn. Taa, pokraj toa,
rakovodi i so buxetot namenet za ovie
oblasti.
Administracijata na komisijata e sostavena
od 36 generalni direktorati (GD) i slu`bi,
smesteni vo Brisel i Luksemburg.
II. Drugi institucii i tela
a. Sudot na pravdata
Sudot na pravdata na Evropskite zaednici,
so sedi{te vo Luksemburg, go so~inuvaat
eden sudija od sekoja zemja na EU i osum
javni pravobraniteli. Niv gi imenuvaat
vladite na zemjite-~lenki so zaedni~ka
soglasnost. Sekoj od niv se imenuva
za mandat od {est godini. Nivnata
nezavisnost e zagarantirana. Zada~a na
Sudot e da osiguri po~ituvawe na pravoto
na EU i da obezbedi pravilno tolkuvawe i
primena na Dogovorite.
b. Sudot na revizori
Sudot na revizori e osnovan vo 1977
godina. Toj ima po eden ~len od sekoja
zemja na EU, imenuvan za mandat od {est
meseci so soglasnost na zemjite-~lenki, po
 da se konsultiraat so KR za pra{awata
vrzani za regionite. Komitetot mo`e, isto
taka, da donesuva mislewa i na sopstvena

Evropa vo 12 lekcii
inicijativa.

d. Evropskata investiciska banka

Evropskata investiciska banka (EIB),
so sedi{te vo Luksemburg, dava zaemi i
garancii so cel da im pomogne na pomalku
© Marcy Maloy/Photodisc Red/Getty Images

razvienite regioni vo EU i za podobruvawe

na konkurentnosta na malite biznisi.

|. Evropskata centralna banka

Evropskata centralna banka (ECB), so se­
di{te vo Frankfurt, e odgovorna za upra­
vuvawe so evroto i so monetarnata politika
na EU (vidi poglavje 7 „Ekonomskata i mone­
tarna unija (EMU) i evroto”).

Sudot na pravdata kontrolira dali se

po~ituvaat zakonite na EU; na primer toj
se gri`i dali majkite dobivaat soodveten
tretman koga }e se vratat na rabota.

konsultacii so Evropskiot parlament. Sudot

na revizori proveruva dali pristignal
siot prihod na Evropskata unija i dali
site rashodi bile napraveni zakonski
i propisno, kako i dali racionalno se
rakovodi so buxetot na EU.

v. Evropski komitet za ekonomski i

socijalni pra{awa
Koga re{avaat za pra{awa od nekolku
politi~ki sferi, Sovetot i Komisijata
se sovetuvaat so Evropskiot komitet za
ekonomski i socijalni pra{awa (EKESP).
Negovite ~lenovi zastapuvaat razli~ni
interesni grupi koi zaedno so~inuvaat
„organizirano gra|ansko op{testvo”.
^lenovite so mandat od ~etiri godini gi
imenuva Sovetot.

g. Komitetot na regionite
Komitetot na regionite (KR), osnovan
so Dogovorot za Evropskata unija, go
so~inuvaat pretstavnici na regionalnite
i lokalnite vlasti, {to gi predlagaat
zemjite ~lenki, a gi imenuva Sovetot, so
mandat od ~etiri godini. Soglasno ovoj
Dogovor, Sovetot i Komisijata se obvrzani

21
 2. Ten historic steps

5. [to raboti EU?

22
 • Evropskata unija deluva vo onie oblasti – ekonomskata,
socijalnata, regulatornata i finansiskata – vo ~ii ramki
nejzinite aktivnosti se korisni za zemjite-~lenki. Tie

Evropa vo 12 lekcii
vklu~uvaat:
• politiki na solidarnost (poznati i kako koheziski
politiki) vo odnos na regionalnite, zemjodelskite i
socijalnite pra{awa;
• politiki za tehnolo{ki novini, koi najvisokite
tehnologii gi voveduvaat vo oblasti kakvi {to se
za{titata na `ivotnata sredina, istra`uvaweto i
razvojot (I & R), i energijata.
• Unijata gi finansira ovie politiki preku godi{en buxet
so pove}e od 120 milijardi evra, koj glavno go pokrivaat
zemjite-~lenki. Toj pretstavuva mal del od kolektivnoto
bogatstvo na EU (maksimum 1.24% od kombiniraniot bruto
nacionalen prihod od site zemji-~lenki).

I. Politiki na solidarnost • Me|usebno pribli`uvawe. Celta e

Glavnata cel na politikite za solidarnost
e da go poddr`at zavr{uvaweto na edinst­
veniot pazar (vidi poglavje 6, „Edinstve­
niot pazar”), i da ja nadminat seta neramno­
pravnost po pat na upotreba na strukturni
merki nameneti za pomo{ na regionite koi
zaostanuvaat ili industriskite sektori
koi se soo~uvaat so pote{kotii. Potrebata
za solidarnost me|u zemjite na EU, kako i
me|u oddelnite regioni, stana u{te poitna
so vlezot na 12-te novodojdenci so pri­
hodi pomali od prosekot na EU. EU, isto
taka, mora da ima uloga vo prestrukturi­
raweto na onie sektori vo ekonomijata koi
se te{ko pogodeni od strana na raste~kata
me|unarodna konkurencija.
a. Regionalna pomo{
Regionalnata politika na EU se temeli vrz
transferite na sredstva od bogatite na
siroma{nite zemji. Sredstvata se nameneti
za pottiknuvawe na razvojot vo regionite
koi zaostanuvaat, da se obnovat zamre­nite
industriski regioni, za vrabotuvawe na
mladite lu|e i na onie so dolg sta` na
nevrabotenost, za osovremenuvawe na zem­
jodelstvoto i za pomo{ na siroma{nite ru­
ralni podra~ja.
Sredstvata {to se nameneti za regionalni
aktivnosti vo ramkite na buxetot za 2007-
2013 imaat tri celi.
da im se pomogne na najnerazvienite zemji
i regioni pobrzo da gi pribli`at svoite
ekonomii kon prosekot na EU, preku podo­
bruvawe na uslovite za ekonomski rast i
vrabotuvawe. Toa se pravi preku investi­
rawe vo fizi~kiot i ~ove~kiot kapital,
tehnolo{kite novini, op{testvo zasnovano
na obrazovanie, prilagoduvaweto kon pro­
meni, `ivotnata sredina i uspe{na admi­
nistracija.
• Regionalna konkurentnost i vrabotu­
vawe. Celta e da se zgolemi konkurentnos­
ta, nivoto na vrabotenost i privle~nosta
na regionite koi ne spa|aat vo grupata na
onie najmalku razvienite. Toa se pravi
preku predviduvawe na ekonomskite i
soci­jalnite promeni i ohrabruvawe na
tehnolo{kite novini, pretpriemni{tvoto,
za{titata na `ivotnata sredina, dostap­
nosta, prilagodlivosta i razvivaweto na
otvoreni pazari na rabotna sila.
• Evropska teritorijalna sorabotka.
Namenata na ovaa nova cel e da se zgolemi
pre­ku­grani~nata, transnacionalnata i me­|u­
re­gi­onalnata sorabotka. Taa se stremi kon
poddr{ka na zaedni~ki re{enija za prob­le­
mi so koi se soo~uvaat vlastite vo sosedni
zemji vo sektori kakvi {to se urbaniot, ru­
ralniot i krajbre`niot razvoj, razvojot na
ekonomski odnosi, i me|usebno povrzuvawe
na malite i sredni pretprijatija (MSP).

23
 EU }e nameni posebni sredstva za ispolnu­
vawe na ovie celi, so koi }e se nadopolnat
ili stimuliraat investicii od strana na
privatniot sektor i od strana na nacional­
nite i regionalnite vladi. Ovie sredstva
se poznati kako Strukturni fondovi i Ko­
heziski fond:

© Chris Windsor/Photodisc Red/Getty Images

• Evropskiot fond za regionalen raz­
voj (EFRR) e prviot Strukturen fond koj
obezbeduva sredstva za zajaknuvawe na
eko­nomskata, socijalnata i teritorijal­
nata kohezija preku namaluvawe na raz­
likite me|u regionite i preku poddr{ka
na strukturniot razvoj i prilagoduvaweto
na regionalnite ekonomii, vklu~uvaj}i go
i obnovuvaweto na zamrenite industriski
regioni.

• Evropskiot socijalen fond (ESF),

Proizvodstvo na hrana {to ja jadete:
vtoriot Strukturen fond, obezbeduva sred­ kvalitetot e podednakvo va`en so kvan­
stva za stru~no obrazovanie i za inici­ titetot.
jativite za sozdavawe rabotni mesta.

• Dopolnitelno na Strukturnite fon­ golem tovar za buxetot na EU. Zemjodelskata

dovi, postoi i Koheziski fond, koj e
namenet za finansirawe na soobra}ajnata
infrastruktura i na proekti od oblasta na
`ivotnata sredina vo zemjite na EU kade
BDP po `itel iznesuva pomalku od 90% od
prosekot na EU.
b. Zaedni~ka zemjodelska politika
(ZZP)
Celite na ZZP, navedeni vo Dogovorot
od Rim od 1957 godina, vo golem del se
ve}e ispolneti: na zemjodelcite im e
ovozmo`en primeren `ivoten standard;
pazarite se stabilizirani; potro{uva~ite
dobivaat proizvodi po razumni ceni; zem­
jodelskite strukturi se modernizirani. I
drugite principi {to bea usvoeni so tekot
na vremeto se poka`aa mo{ne korisni.
Potro{uva~ite se sigurni vo kvalitetot
na proizvodite, a cenite na zemjodelskite
proizvodi ostanaa stabilni, za{titeni od
fluktuaciite na svetskiot pazar. Buxetot
za ZZP se vika Evropski fond za zem­
jodelsko vodewe i garancija.
Me|utoa, ZZP stana `rtva na sopstveniot
uspeh. Proizvodstvoto raste{e mnogu po­
brzo od potro{uva~kata, {to prestavuva{e
politika treba{e da se reformira so cel
da se nadmine ovoj problem. Ovaa reforma
po~nuva da poka`uva rezultati. Proizvod­
stvoto e zauzdano. Zemjodelcite se ohra­
bruvani da koristat odr`liva zemjodel­
ska praksa so koja se za{tituva `ivotnata
sredina, da ja za~uvaat ~ovekovata okoli­
na, i da pridonesat kon podobruvaweto na
kvalitetot i bezbednosta na hranata.
Novata uloga na zemjodelskata zaednica e
da obezbedi odredeno nivo na ekonomska
aktivnost vo sekoja ruralna oblast i da ja
za~uva raznolikosta na evropskiot pejsa`.
Ovaa raznolikost i prifa}aweto na „ru­
ralniot na~in na `ivot” – lu|eto `iveat
vo harmonija so po~vata – se zna~aen del
od identitetot na Evropa.
Evropskata unija bara od Svetskata trgov­
ska organizacija (STO) da stavi pogolem
akcent na kvalitetot na hranata, princi­
pot na pretpazlivost i dobrosostojbata
na `ivotnite. Evropskata unija, isto taka,
zapo~na reformi i vo politikata za ribo­
lov. Ovde celta e da se namali pregolemiot
kapacitet na ribnicite, da se za~uva rib­
niot fond i finansiski da im se pomogne

24
na ribolovcite da razvijat drugi ekonom­
ski aktivnosti.
v. Socijalnata dimenzija
Socijalnata politika na EU ima za cel da
gi ispravi najgolemite nepravednosti vo
evropskoto op{testvo. Evropskiot socija­
len fond (ESF) be{e formiran vo 1961
godina so cel da se pottikne sozdavawe na
novi rabotni mesta i da se ovozmo`i po­
golemo profesionalno i/ili geografsko
dvi`ewe na rabotnicite.
Finansiskata pomo{ ne e edinstveniot
na~in na koj EU se obiduva da gi podobri
socijalnite uslovi vo EU. Taa ne e dovolna
da gi re{i problemite predizvikani so
ekonomska kriza ili so nisko nivo na re­
gionalen razvoj. Socijalniot napredok e
prvenstveno rezultat na ekonomskiot rast.
Toa odi raka pod raka so zakonskata regu­
lativa koja garantira paket na minimalni
prava. Nekoi od ovie prava se vtemeleni vo
Dogovorite, na primer pravoto na ma`ite
i `enite da bidat ednakvo plateni za ed­
nakva rabota. Drugi se izlo`eni vo direk­
tivite za za{tita na rabotnicite (zdravst­
vena za{tita i za{tita pri rabota) i za
osnovnite standardi za bezbednost.
Vo Mastriht vo 1991 godina, Evropskiot so­
vet ja donese Povelbata na Zaednicata za os­
nov­ni socijalni prava, vo koja se navedeni
pravata {to treba da gi imaat site rabotnici
vo EU: slobodno dvi`ewe; pravedni pla­ti;
podobri rabotni uslovi; socijalna za{ti­ta;
pravo da formiraat zdru`enija i da prego­
varaat za sklu~uvawe kolektivni dogovori;
pravo na stru~na obuka; ednakov tretman za
`enite i ma`ite; informirawe, konsulti­
rawe i vklu~enost na rabotnicite; zdravst­
vena za{tita i za{tita pri rabota; za{tita
na decata, postarite lica i licata so posebni
potrebi. Vo Amsterdam vo juni 1997 godina,
Povelbata stana sostaven del od Dogovorot i
se primenuva vo site zemji-~lenki.
II. Tehnolo{ki novini
Aktivnostite na Evropskata unija imaat
vli­janie na sekojdnevniot `ivot na nejzi­
nite gra|ani so toa {to taa gi opfa}a vis­
tinskite predizvici so koi se soo~uva
op{testvoto: za{titata na `ivotnata sre­
dina, zdravjeto, tehnolo{kite novini, ener­
gijata itn.
Evropa vo 12 lekcii
a. @ivotnata sredina i odr`liv
razvoj
Osnovata na aktivnostite na EU vo oblas­
ta na `ivotnata sredina e programata
nare~ena „@ivotnata sredina 2010: na{a
idnina, na{ izbor”. Taa go opfa}a peri­
odot od 2001 do 2010 godina i gi vklu~uva
slednite potrebi:
• da se ubla`at i usporat klimatskite
promeni i globalnoto zatopluvawe;
• da se za{titat prirodniot habitat i
divata flora i fauna;
• da se iznao|aat re{enija na prob­
lemite povrzani so `ivotnata sredina i
zdravjeto;
• da se za~uvaat prirodnite resursi i
uspe{no da se upravuva so otpadot.
Vo tekot na sproveduvaweto na ovaa pro­
grama i prethodnite pet programi, kako i
gradeweto standardi vo period od pove}e
od 30 godini, EU uspea da vospostavi seop­
faten sistem za za{tita na `ivotnata sre­
dina.
Problemite so koi EU se soo~uva se mnogu
raznovidni: bu~ava, otpad, za{tita na pri­
rod­niot habitat, izduvni gasovi, hemiski
supstanci, industriski nezgodi, ~istota na
vodata za kapewe, kako i formirawe na ev­
ropska mre`a za informacii i pomo{ pri
itni slu~ai, koja bi slu`ela pri nesre}i
{to ja zagrozuvaat `ivotnata sredina kak­
vi {to se istekuvawe na nafta ili po`ari
vo {umski podra~ja.
Neodamna be{e izgotven plan za `ivotnata
sredina i zdravjeto za periodot 2004-2010
vo koj se razgleduvaat pra{awa povrzani
so vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdrav­
jeto na ~ovekot. Planot ja definira povr­
zanosta me|u zdravjeto, `ivotnata sredina
i politikata na istra`uvaweto.
25
 Evropskata regulativa obezbeduva isto
nivo na za{tita za celata EU, no istovre­
meno taa e fleksibilna i gi zema predvid
lokalnite uslovi. Regulativata postojano
se a`urira. Na primer, be{e donesena od­
luka da se preraboti zakonskata regulati­
© Andersen Ross/Digital Vision/Getty Images
Slika – Istra`uvaweto go hrani ekonom­
skiot rast.
vata za hemiskite supstanci i da se zamenat
prethodnite pravila, koi bea definirani
edno po edno, so eden edinstven sistem
za registracija, ocena i avtorizacija na
hemiskite supstanci (ROAHS).
Ovoj sistem se temeli na centralna baza na
podatoci koja }e bide upravuvana od strana
na nova Evropska agencija za hemiski sup­
stanci, so sedi{te vo Helsinki. Celta e da
se izbegne zagaduvawe na vozduhot, vodata,
po~vata ili zgradite, da se za~uva biodi­
verzitetot i da se podobri zdravjeto i si­
gur­nosta na gra|anite na EU, a vo istovreme
da se zadr`i konkurentnosta na evropskata
industrija.
b. Tehnolo{ki novini
Osnova~ite na Evropskata unija so pravo
rekle deka idniot prosperitet na Evropa
}e zavisi od nejzinata sposobnost da os­
tane svetski lider vo tehnologijata. Tie gi
sogledale prednostite na zaedni~koto ev­
ropsko istra`uvawe. Taka, vo 1958 godina,
zaedno so EEZ, tie ja sozdadoa i Evroatom
26
– Evropskata zaednica za atomska energija.
Nejzinata cel be{e da im ovozmo`i na zem­
jite-~lenki zaedni~ki da ja iskoristuvaat
nuklearnata energija vo mirnodopski celi.
Vo toj kontekst, be{e formiran Zaedni~ki
istra`uva~ki centar (ZIC) sostaven od de­
vet istra`uva~ki instituti rasporedeni
na ~etiri strani: Ispa (Italija), Karlsrue
(Germanija), Peten (Holandija) i Geel (Bel­
gija).
No, so napreduvaweto na tehnolo{kite
no­vi­ni, evropskoto istra`uvawe mora{e
da stane poraznoliko i da obedini kolku
{to e mo`no pogolem spektar na nau~nici
i istra`uva~i. EU mora{e da iznajde novi
na~ini za finansirawe na nivnata rabota
i novi industriski primeni za nivnite ot­
kritija.
Celta na zaedni~koto istra`uvawe na nivo
na EU e da gi nadopolni istra`uva~kite
programi na oddelnite zemji. Toa se foku­
sira na proekti vo koi se zdru`uvaat
pove­}e laboratorii vo razli~ni zemji na
EU. Toa, isto taka, gi poddr`uva fundamen­
talnite istra`uvawa, na primer vo poleto
na kontroliranata termonuklearna fuzija
(potencijalen neiscrpliv izvor na ener­
gija vo 21. vek). EU, isto taka, go pottiknuva
istra`uvaweto i tehnolo{kiot razvoj vo
klu~nite dejnosti, kako elektronikata i
kompjuterite, koi se soo~uvaat so silna
konkurencija nadvor od Evropa.
Glavniot nositel za finansirawe na
istra`uvaweto na nivo na EU se nekolkute
ramkovni programi. Sedmata ramkovna
programa za istra`uvawe i tehnolo{ki
razvoj go opfa}a periodot 2007-2013.
Najgolemiot del od buxetot, koj iznesuva 50
milijardi evra, }e bide namenet za oblasti
kakvi {to se zdravstvoto, hranata i zem­
jodelstvoto, informati~kata i komuni­
kaciskata tehnologija, nanotehnologiite,
ener­gijata, `ivotnata sredina, soobra}ajot,
bezbednosta, i naukata za vselenata i so­
cio-ekonomskata nauka. Drugi programi }e
bidat nameneti za promocija na idei, lu|e
i kapaciteti, preku istra`uva~ka rabota
na granicite na znaeweto, poddr{ka za
istra`uva~ite i razvojot na nivnite kari­
eri, kako i za me|unarodnata sorabotka.

© Targa/Van Parys Media
Koristeweto na prirodnite izvori na energija na planetata e samo eden od na~inite za borba
protiv klimatskite promeni.
v. Energija
Fosilnite goriva – naftata, prirod­
niot gas i jaglenot – opfa}aat 80% od
potro{uva~kata na energija vo Evropa. S$
pogolem del od ovie fosilni goriva EU
gi uvezuva od nadvor. Vo momentov, 50%
od gasot i naftata {to EU gi koristi se
uvezuvaat, a vakvata zavisnost mo`e da se
zgolemi na 70% do 2030 godina. Poradi toa,
EU }e bide poranliva pri restrikcii ili
nagli zgolemuvawa na cenite predizvikani
od me|unarodni krizi. U{te edna pri~ina
za namaluvawe na potro{uva~kata na fosil­
ni goriva e da se prenaso~i procesot na
globalnoto zatopluvawe.
Vo idnina }e mora da se napravat pove}e
~ekori, kakvi {to se {tedewe na energi­
jata po pat na nejzina porazumna upotreba,
razvoj na alternativni energetski izvori
(osobeno, obnovlivi energetski izvori vo
Evropa), i zgolemuvawe na me|unarodnata
sorabotka. Potro{uva~kata na energija bi
mo`ela da se namali za edna petina do 2020
godina dokolku potro{uva~ite go promenat
svoeto odnesuvawe i dokolku celosno se
koristat tehnologiite koi ja podobruvaat
efikasnosta na energijata.
Evropa vo 12 lekcii
III. Pla}awe za Evropa:
buxetot na EU
EU raspolaga so godi{en buxet od nad
120 milijardi evra za finansirawe na
nejzinite politiki. Ovoj buxet e finan­
siran od ona {to se narekuva „sopstveni
sredstva” na EU, koi ne smeat da ja nadmi­
nat visinata od 1.24% od vkupniot bruto
nacionalen prihod na site zemji-~lenki.
Ovie sredstva glavno se sobiraat od:
• carinskite dava~ki za stoki uvezeni vo
EU, vklu~uvaj}i gi i zemjodelskite danoci;
• procentot od danokot na dodadena vred­
nost koj se presmetuva za stokite i uslugite
vo ramkite na EU;
• pridonesite na zemjite-~lenki soglas­
no nivnoto bogatstvo.
Sekoj godi{en buxet e del od sedumgodi{­
niot bu­xet­ski period poznat kako „finan­
siska perspektiva”. Evropskata komisija
izgotvuva nacrt finansiski perspektivi,
koi potoa treba da bidat ednoglasno odo­
breni od strana na zemjite ~lenki, a za niv
treba da se pregovara so Evropskiot parla­
ment i da bidat odobreni od nego. Vkupniot
buxet za finansiskata perspektiva 2007-
2013 iznesuva 864,4 milijardi evra.
27
 1. On 9 May 1950, the Schuman Dec-
laration proposed the establishment of
a European Coal and Steel Community
(ECSC), which became reality with the
6. Edinstven pazar
Treaty of Paris of 18 April 1951. This put
in place a common market in coal and
steel between the six founding countries
(Belgium, the Federal Republic of Ger-
many, France, Italy, Luxembourg and the
Netherlands). The aim, in the aftermath
of World War Two, was to secure peace
between Europe’s victorious and van-
quished nations and bring them together
as equals, cooperating within shared in-
stitutions.
2. The Six then decided, on 25 March
1957 with the Treaty of Rome, to build
a European Economic Community (EEC)
based on a wider common market cover-
ing a whole range of goods and services.
Customs duties between the six countries
were completely abolished on 1 July 1968
and common policies, notably on trade
and agriculture, were also put in place
during the 1960s.
3. So successful was this venture that
Denmark, Ireland and the United King-
dom decided to join the Community. This
first enlargement, from six to nine mem-
bers, took place in 1973. At the same
time, new social and environmental poli-
cies were implemented, and the European
Regional Development Fund (ERDF) was
established in 1975.
4. June 1979 saw a decisive step for-
ward for the European Community, with
the first elections to the European Parlia-
ment by direct universal suffrage. These
elections are held every five years.
5. In 1981, Greece joined the Commu-
nity, followed by Spain and Portugal in
1986. This strengthened the Community’s
presence in southern Europe and made it
all the more urgent to expand its regional
aid programmes.
6. The worldwide economic recession in
the early 1980s brought with it a wave of
28
‘euro-pessimism’. However, hope sprang
anew in 1985 when the European Com-
mission, under its President Jacques
Delors, published a White Paper setting
out a timetable for completing the Eu-
ropean single market by 1 January 1993.
This ambitious goal was enshrined in the
Single European Act, which was signed in
February 1986 and came into force on 1
July 1987.
7. The political shape of Europe was
dramatically changed when the Berlin
Wall fell in 1989. This led to the unifica-
tion of Germany in October 1990 and the
coming of democracy to the countries of
central and eastern Europe as they broke
away from Soviet control. The Soviet Un-
ion itself ceased to exist in December
1991.
At the same time, the member states were
negotiating the new Treaty on European
Union, which was adopted by the Europe-
an Council, composed of presidents and/
or prime ministers, at Maastricht in De-
cember 1991. The Treaty came into force
on 1 November 1993. By adding areas of
intergovernmental cooperation to exist-
ing integrated Community structures, the
Treaty created the European Union (EU).
8. This new European dynamism and the
continent’s changing geopolitical situa-
tion led three more countries — Austria,
Finland and Sweden — to join the EU on
1 January 1995.
9. By then, the EU was on course for its
most spectacular achievement yet, creat-
ing a single currency. The euro was in-
troduced for financial (non-cash) trans-
actions in 1999, while notes and coins
were issued three years later in the 12
countries of the euro area (also com-
monly referred to as the euro zone). The
euro is now a major world currency for
payments and reserves alongside the US
dollar.
Europeans are facing globalisation. New
technologies and ever increasing use of
the Internet transform the economies,
 • Edinstveniot pazar e edno od najgolemite postignuvawa
na Evropskata unija. Ograni~uvawata me|u zemjite
~lenki vo odnos na trgovijata i slobodnata konkurencija

Evropa vo 12 lekcii
postepeno bea otstraneti, {to rezultira{e vo povisok
standard na `ivot.

• Edinstveniot pazar s$ u{te ne stanal edinstvena

ekonomska zona. Nekoi ekonomski sektori (javnite uslugi)
s$ u{te se pod nadle`nost na nacionalnite zakoni.

• Sekoja od zemjite na EU s$ u{te gi ima nadle`nostite za

odano~uvaweto i socijalnata politika.

• Edinstveniot pazar ja ima poddr{kata od nekolku drugi

srodni politiki koi EU gi usvoi vo tekot na godinite.

I. Ispolnuvawe na celta Instrumentot {to go ovozmo`i funk­

od 1993 godina
a. Ograni~uvawata na zaedni~kiot
pazar
Dogovorot od Rim od 1957 godina, so koj
be{e osnovana Evropskata ekonomska zaed­
nica, dade mo`nost za ukinuvawe na carin­
skite barieri vo ramkite na Zaednicata i
za utvrduvawe zaedni~ki carinski tarifi
za stoki koi se uvezuvaat od zemji koi ne se
nejzini ~lenki. Ovaa cel be{e ispolneta
na 1 juli 1968 godina.
No, carinskite dava~ki se samo eden as­
pekt na protekcionisti~ki barieri na
prekugrani~nata trgovija. Vo tekot na
1970-te, drugi vidovi na trgovski barieri
go ote`nuvaa celosnoto funkcionirawe
na zaedni~kiot pazar. Tehni~ki normi,
zdravstveni i sigurnosni standardi, na­
cionalna regulativa vo odnos na pravoto za
vr{ewe odredeni profesii i razmena na
kontrola – site tie go ograni~uvaa slobod­
noto dvi`ewe na lu|e, stoki i kapital.
b. Celta od 1993 godina
Vo juni 1985 godina, Komisijata, pod vod­
stvo na toga{niot pretsedatel @ak De­
lor, objavi Bela kniga koja predlaga{e vo
slednite sedum godini da se ukinat site
fizi~ki, tehni~ki i dano~ni barieri na
slobodnoto dvi`ewe vo Zaednicata. Cel­
ta be{e da se pottiknat industriskiot i
trgovskiot rast vo ramkite na edna golema,
obedineta ekonomska zona sli~na na ameri­
kanskiot pazar.
cioniraweto na edinstveniot pazar be{e
Edinstveniot evropski akt, koj stapi na
sila vo 1987 godina. Negovite odredbi
vklu~uvaat:
• pro{iruvawe na nadle`nostite na Za­
ednicata vo odnos na nekolku politiki
(socijalnata politika, istra`uvaweto,
`ivotnata sredina);
• postepeno vospostavuvawe na edinst­
veniot pazar zaklu~no so 1992 godina, po
pat na sproveduvawe obemna zakonodavna
programa vklu~uvaj}i usvojuvawe na stoti­
ci direktivi i regulativi;
• po~esta upotreba na kvalifikuvanoto
mnozinstvo vo Sovetot na ministri.
II. Kako denes izgleda
edinstveniot pazar
a. Fizi~ki barieri
Ukinati se site pograni~ni kontroli
na stokite vo ramkite na EU, zaedno so
paso{kata kontrola na lu|eto. Slu~ajni
proverki od strana na policijata (koi se
del od borbata protiv kriminalot i trgo­
vijata so droga) s$ u{te se vr{at koga toa
e potrebno.
[engenskiot dogovor, koj be{e potpi{an
od strana na edna prva grupa na zemji-~len­
ki vo 1985 godina, a potoa be{e pro{iren i
na drugi zemji-~lenki (so isklu~ok na Ir­
ska i Obedinetoto kralstvo), se odnesuva
29
 na policiskata sorabotka i zaedni~kata
politika za azil i imigracija, s$ so cel
celosno da se ukinat kontrolite na lica
na vnatre{nite granici na EU (vidi po­
glavje 10: „Sloboda, bezbednost i pravda”).
Zemjite koi se pridru`ija vo 2004 godina
postepeno gi prifa}aat pravilata na [en­
gen zonata.
b. Tehni~ki barieri
Za pove}eto proizvodi, zemjite na EU go pri­
fatija principot na me|usebno priznavawe
na nacionalnite pravila. Sekoj zakonski
proizveden proizvod koj ve}e se prodava
vo edna zemja-~lenka, mora da mo`e da se
plasira na pazarite na site drugi zemji-
~lenki.
Be{e ovozmo`eno da se liberalizira sekto­
rot na uslugi blagodarenie na me|usebnoto
priznavawe ili koordinacijata na nacio­
nalnite pravila vo odnos na pristapot do
odredeni profesii ili nivnoto primenu­
vawe (pravo, medicina, turizam, bankar­
stvo, osiguritelna dejnost, itn.). Me|utoa,
slobodata na dvi`ewe ni od daleku ne
e celosno postignata. S$ u{te postojat
mnogu pre~ki {to gi spre~uvaat lu|eto da
se dvi`at od edna vo druga zemja na EU ili
tamu da rabotat odreden vid rabota.
Bea prezemeni merki za podobruvawe na
mobilnosta na rabotnata sila, osobeno
za diplomite za obrazovanie i rabotnite
kvalifikacii (za vodoinstalateri, sto­
lari, itn.) steknati vo edna zemja na EU da
se priznavaat vo site drugi zemji.
Otvoraweto na nacionalnite pazari na
uslugi ja namali cenata na nacionalnite
telefonski povici, koja sega e ednakva
na cenata od pred 10 godini. So pomo{ na
novata tehnologija, internetot s$ pove}e
se koristi za vr{ewe telefonski povici.
Pritisokot na konkurencijata pridonese
za zna~itelno namaluvawe na cenata na
avionskite bileti vo Evropa.
v. Dano~ni barieri
Dano~nite barieri bea namaleni preku
delumno usoglasuvawe na nacionalnite
stapki na DDV. Odano~uvaweto na prihodot
od investicii be{e regulirano so dogovor
me|u zemjite-~lenki i nekoi drugi zemji
(vklu~uvaj}i ja i [vajcarija) koj stapi na
sila vo juli 2005 godina.
30
g. Dogovori od javniot sektor
Bez ogled na toa dali se dodeluvaat od stra­
na na nacionalni, regionalni ili lokalni
vlasti, tenderite od javniot sektor sega se
otvoreni za kandidati od bilo koja zemja
na EU, {to e rezultat na direktivite za
uslugite, nabavkite i dejnostite vo mnogu
sektori, vklu~uvaj}i gi vodosnabduvaweto,
energijata i telekomunikaciite.
III. Rabota vo tek
a. Finansiski uslugi
Planot na EU za sozdavawe integriran pa­
zar za finansiski uslugi do 2005 godina e
celosno sproveden. So nego se namaluvaat
tro{ocite za vr{ewe pozajmici za biz­
nisite i potro{uva~ite, a na {teda~ite
im se nudi pogolem izbor na investiciski
proizvodi – planovi za {tedewe i penzis­
ki {emi – {to tie }e mo`at da gi dobijat od
bilo koe evropsko pretprijatie {to samite
}e go odberat. Namaleni se bankarskite
tro{oci za prekugrani~ni pla}awa.
b. Administrativni i tehni~ki
barieri vrz slobodnoto dvi`ewe
Zemjite na EU s$ u{te se koleblivi vo odnos
na me|usebnoto prifa}awe na standardite
i normite ili, ponekoga{, vo odnos na
priznavaweto na ekvivalentnosta na pro­
fesionalnite kvalifikacii. Fragmenti­
ranata priroda na nacionalnite dano~ni
sistemi, isto taka, ja ote`nuva integraci­
jata i uspe{nosta na pazarot.
v. Piraterijata i falsifikuvaweto
Potrebna e za{tita so cel da se spre~i
piraterijata i falsifikuvaweto na proiz­
vodite na EU. Evropskata komisija ocenila
deka vakviot kriminal ja ~ini EU iljad­
nici rabotni mesta sekoja godina. Zatoa
Komisijata i nacionalnite vladi rabotat
na zajaknuvaweto na za{titata na avtor­
skite prava i patentite.
IV. Politiki koi go poddr`uvaat
edinstveniot pazar
a. Soobra}aj
Aktivnostite na EU pred s$ se odnesuvaat
na slobodnoto davawe uslugi vo patniot
soobra}aj, osobeno na slobodniot pristap
do me|unarodniot pazar na soobra}aj i na
prifa}aweto nerezidentni soobra}ajni
pretprijatija vo ramkite na nacionalnite
 soobra}ajni pazari vo zemjite-~lenki. Bea
doneseni odluki za harmonizirawe na us­
lovite na konkurencija vo oblasta na pat­
niot soobra}aj, osobeno rabotnite kvali­
fikacii i slobodniot pristap na pazarot,
i za slobodata da se osnovaat biznisi i da
se davaat uslugi, vreme na vozewe i sigur­
nost na patot.
Zaedni~kata vozdu{na soobra}ajna poli­
tika treba da bide vo soglasnost so re­
zultatite od konkurencijata {irum sve­
tot. Neboto nad Evropa postepeno se libe­
ralizira, {to rezultira vo postoeweto
na pogolem obem na spodeluvawe kapac­
iteti me|u pogolemite avionski kompanii,
recipro~en pristap na pazarot i sloboda
za utvrduvawe ceni. Ova odi raka pod raka
so za{titnite klauzuli so cel da se zemat
predvid odgovornostite na javnite avion­
ski slu`bi i barawata za urbanizirawe.
© Strauss/Curtis/Van Parys Media
Zgolemenata konkurencija gi namali cenite
na aviobiletite i go olesni patuvaweto.
Brodskiot soobra}aj – bez razlika dali se
vr{i od strana na evropski pretprijatija
ili od strana na brodovi so zname na zem­
ja koja ne e ~lenka na EU – e reguliran so
pravilata na EU za konkurencija. Namenata
na pravilata e da se borat protiv need­
nakvoto odreduvawe na ceni (znamiwa koi
se menuvaat spored potrebite) i da se spra­
vat so serioznite pote{kotii vo brodogra­
ditelstvoto vo Evropa.
b. Konkurencija
Cvrstata politika na EU za konkurencijata
datira u{te od Rimskiot dogovor. Taa e
neizbe`na posledica na pravilata za slo­
Evropa vo 12 lekcii
bodna trgovija vo ramkite na edinstveniot
evropski pazar. Ovaa politika ja sprovedu­
va Evropskata komisija koja, zaedno so Su­
dot na pravdata, e odgovorna za nejzinoto
sproveduvawe.
Pri~inite za postoeweto na ovaa politika
e da se spre~i sklu~uvaweto na dogovori
me|u oddelni biznisi, davaweto pomo{ od
strana na vlastite ili postoeweto na ne­
praveden monopol, koi mo`at da ja naru{at
slobodnata konkurencija na edinstveniot
pazar.
Zasegnatite pretprijatija ili tela moraat
sekoj vakov dogovor {to e opfaten so
pravilata na Dogovorot da & go prijavat na
Evropskata komisija. Komisijata mo`e da
mu odredi kazna na bilo koe pretprijatie
{to gi prekr{ilo nejzinite pravila za
konkurencija ili ne podnelo izvestuvawe
za toa.
Vo slu~aj na nelegalna javna pomo{, ili
propustot da se izvesti za nea, Komisijata
mo`e da pobara primatelot da ja vrati
istata. Komisijata mora da bide izveste­
na za sekoe spojuvawe ili prezemawe {to
mo`e da rezultira vo dominantna pozicija
na nekoe pretprijatie vo odreden sektor.
v. Politika za za{tita na
potro{uva~ite
Politikata na EU za za{tita na potro{u­va­
~ite im ovozmo`uva na nejzinite gra|ani
slobodno da pazarat vo bilo koja zemja-
~lenka. Proizvodite {to gi kupuvate i
hranata {to ja jadete e testirana i prov­
erena so cel da se osiguri deka se ce­
losno bezbedni. EU prezema merki so koi
ste za{titeni od ne~esni trgovci i od
neto~na ili la`na reklama. Va{ite prava
se za{titeni i mo`ete da barate nadomest
kade i da se nao|ate vo EU, bez ogled na toa
dali kupuvate vo prodavnica, po pat na
po{tenska nara~ka, telefon i internet.
31
 but also bring social and cultural chal-
lenges.

7. Ekonomskata i monetar­
In March 2000, the EU adopted the ‘Lis-
bon strategy’ for modernising the Europe-

nata unija (EMU) i evroto

an economy and enabling it to compete
on the world market with other major
players such as the United States and the
newly industrialised countries. The Lisbon
strategy involves encouraging innovation
and business investment and adapting
Europe’s education systems to meet the
needs of the information society.

At the same time, unemployment and

the rising cost of pensions are putting
pressure on national economies, making
reform all the more necessary. Voters are
increasingly calling on their governments
to find practical solutions to these prob-
lems.

10. Scarcely had the European Union

grown to 15 members when preparations
began for a new enlargement on an un-
precedented scale. In the mid-1990s, the
former Soviet-bloc countries (Bulgaria,
the Czech Republic, Hungary, Poland,
Romania and Slovakia), the three Baltic
states that had been part of the Soviet
Union (Estonia, Latvia and Lithuania),
one of the republics of former Yugoslavia
(Slovenia) and two Mediterranean coun-
tries (Cyprus and Malta) began knocking
at the EU’s door.

The EU welcomed this chance to help

stabilise the European continent and to
extend the benefits of European integra-
tion to these young democracies. Nego-
tiations on future membership opened in
December 1997. The EU enlargement to
25 countries took place on 1 May 2004
when 10 of the 12 candidates joined.
Bulgaria and Romania followed on 1 Jan-
uary 2007.

32
 • Evroto e edinstvenata valuta na Evropskata unija. Vo 1999
godina, dvanaeset od toga{nite 15 zemji go usvoija evroto
za negotovinski transakcii, a podocna vo 2002 godina so

Evropa vo 12 lekcii
voveduvaweto na banknotite i monetite evroto po~na da se
koristi pri site plate`ni operacii.
• Tri zemji (Danska, [vedska i Obedinetoto kralstvo) ne
u~estvuvaa vo monetarnata unija.
• Novite zemji-~lenki se podgotvuvaat da vlezat vo evro
zonata {tom }e gi ispolnat neophodnite uslovi.
• Paralelno so celta za odr`uvawe monetarna stabilnost,
koja spa|a vo nadle`nostite na Evropskata centralna banka,
zemjite-~lenki se obvrzani i na povisok rast i ekonomska
konvergencija.

I. Istorijata na b. Od EMS do EMU

monetarnata sorabotka
a. Evropskiot monetaren sistem
(EMS)
Vo 1971 godina, Soedinetite amerikanski
dr`avi odlu~ija da ja ukinat fiksnata
vrska me|u dolarot i oficijalnata cena
na zlatoto, koja ja odr`uva{e globalnata
monetarna stabilnost po Vtorata svetska
vojna. Toa stavi kraj na sistemot na
fiksniot devizen kurs. So cel da sozdadat
sopstvena monetarna unija, zemjite na
EU odlu~ija da go spre~at fluktuiraweto
na devizniot kurs od nad 2.25% me|u
evropskite valuti po pat na zaedni~ka
intervencija na deviznite pazari.
Ova rezultira{e vo sozdavawe na Evropski
monetaren sistem (EMS) koj zapo~na da
funkcionira vo mart 1979 godina. Toj
ima{e tri glavni karakteristiki:
• referentna valuta nare~ena eku: toa
vsu{nost be{e „korpa” sostavena od valu­
tite na site zemji-~lenki;
Evropskiot monetaren sistem ima burna
istorija. Po obedinuvaweto na Germanija i
obnovenite devizni pritisoci vo Evropa,
italijanskata lira i funtata sterling go
napu{tija EMS vo 1992 godina. Vo avgust
1993 godina, zemjite od EMS odlu~ija
vremeno da gi zgolemat ramkite na fluk­
tuirawe na 15%. Vo me|uvreme, so cel da
se spre~i golemoto devizno fluktuirawe
me|u zemjite na EU i so cel da se otstranat
konkurentnite devalvacii, vladite na EU
odlu~ija da ja za`iveat idejata za celosna
monetarna unija i da vovedat edinstvena
valuta.
Vo juni 1989 godina, na samitot na
Evropskiot sovet vo Madrid, liderite na
EU usvoija plan za formirawe ekonomska i
monetarna unija vo tri fazi. Ovoj plan stana
del od Dogovorot od Mastriht za Evropskata
unija usvoen od strana na Evropskiot sovet
vo dekemvri 1991 godina.
II. Ekonomska i
monetarna unija (EMU)

• devizen mehanizam: sekoja valuta a. Trite fazi

ima{e devizen kurs povrzan so eku-to;
bilateralnite devizni kursevi mo`ea da
fluktuiraat vo ramkite na 2.25%;
• krediten mehanizam: sekoja zemja pre­
frla 20% od nejzinata valuta i zlatnite
rezervi vo zaedni~ki fond.
Prvata faza, koja zapo~na na 1 juli 1990
godina, vklu~uva{e:
• celosno slobodno dvi`ewe na kapi­
talot vo ramkite na EU (kontrolite pri
razmenata bea ukinati);

33

Na 1 januari 2007 trgovcite na pazarite vo Qubqana go zamenija slovene~kiot tolar so
evroto.
• zgolemuvawe na iznosot na sred­stva
nameneti za otstranuvawe na neednak­
vostite me|u evropskite regioni (Struk­
turnite fondovi);
• ekonomska konvergencija, preku mul­
ti­­la­teralen nadzor nad ekonomskite
politiki na zemjite-~lenki.
Vtorata faza zapo~na na 1 januari 1994
godina. Taa predvide:
• osnovawe na Evropskiot monetaren
institut (EMI) vo Frankfurt; EMI be{e
sostaven od guvernerite na centralnite
banki na zemjite na EU;
• nezavisnost na nacionalnite centralni
banki;
• pravila za kontrolirawe na nacional­
nite buxetski deficiti.
Tretata faza be{e ra|aweto na evroto. Na 1
januari 1999 godina, 11 zemji go prifatija
evroto, koe stana zaedni~ka valuta na
34
© Janez Skok/Corbis
Avstrija, Belgija, Finska, Francija,
Ger­manija, Irska, Italija, Luksemburg,
Holandija, Portugalija i [panija. (Grcija
im se pridru`i na 1 januari 2001 godina).
Od toj moment, Evropskata centralna banka
ja prezema odgovornosta od EMI i stana
nadle`na za monetarnata politika, koja se
definira i sproveduva vo evra.
Na 1 januari 2002 godina, banknotite i
monetite na evroto po~naa da cirkuliraat
vo ovie 12 zemji od evro zonata. Nacio­
nalnite valuti bea povle~eni dva meseci
podocna. Ottoga{, evroto stana edinstvenata
zakonska valuta za site gotovinski i
bankarski transakcii vo zemjite od evro
zonata, koi opfa}aat pove}e od dve tretini
od naselenieto na EU.
b. Kriteriumi za konvergencija
Sekoja od zemjite na EU mora da ispolni pet
kriteriumi za konvergencija za da mo`at
da preminat vo tretata faza, a toa se:
• stabilnost na cenite: stapkata na in­
fla­cija ne smee da gi nadmine prose~nite
 stapki na inflacija na trite zemji-~lenki
so najniska inflacija za pove}e od 1.5%;
• kamatni stapki: dolgoro~nite kamatni
stapki ne smeaat da variraat za pove}e od
2% vo odnos na prose~nite kamatni stapki
na trite zemji-~lenki so najmali kamatni
stapki;
• deficit: nacionalniot buxetski
deficit mora da bide pod 3% od BDP;
• javen dolg: toj ne smee da go nadmine
iznosot od 60% od BDP;
• stabilnost na devizniot kurs: deviz­
niot kurs mora da ostane vo ramkite na
dozvolenata granica na fluktuirawe za
prethodnite dve godini.
v. Paktot za stabilnost i razvoj
Vo juni 1997 godina, Evropskiot sovet
usvoi Pakt za stabilnost i razvoj. Toj
be{e postojana zalo`ba za odr`uvawe na
buxetskata stabilnost, i ovozmo`i da se
odreduvaat kazni za zemjite od evro zonata
© Creativ Studio Heinem/Van Parys Media
Evroto: valuta koja e zaedni~ka za nad 310 milioni lu|e vo EU.
~ij buxetski deficit e pogolem od 3%.
Podocna se utvrdi deka Paktot e prestrog
i istiot be{e reformiran vo mart 2005
Evropa vo 12 lekcii
godina.
g. Evrogrupata
Evrogrupata e neoficijalno telo vo ~ii
ramki se sre}avaat ministrite za finansii
od evro zonata. Celta na ovie sredbi e
da se osiguri podobra koordinacija na
ekonomskite politiki, da se nabquduvaat
buxetskite i finansiskite politiki
na zemjite od evro zonata, kako i da se
pretstavuva evroto na internacionalnite
monetarni forumi.
d. Novite zemji ~lenki i EMU
Site novi zemji ~lenki }e go prifatat evro­
to toga{ koga }e gi ispolnat potrebnite
kriteriumi. Slovenija be{e prva od zemjite
koi se priklu~ija so pro{iruvaweto od
2004 godina {to go stori toa i taa & se
priklu~i na evro zonata na 1 januari 2007
godina.
35
 8. Kon op{testvo
zasnovano vrz znaewe

36
 Prioritet se rastot i rabotnite mesta
• Unijata planira da odgovori na globalizacijata po

Evropa vo 12 lekcii
pat na zgolemuvawe na konkurentnosta na evropskata
ekonomija (liberalizacija na telekomunikaciite,
uslugite i energijata).
• Unijata gi poddr`uva reformskite programi na zemjite-
~lenki taka {to ja potpomaga razmenata na „najdobri
praksi”.
• Taa se obiduva da gi spoi potrebite za rast i
konkurentnost so celite za vospostavuvawe socijalna
kohezija i odr`liv razvoj, koi se srceto na evropskiot
model.
• Vo buxetskiot period 2007-2013, Strukturnite
fondovi na EU }e bidat pove}e naso~eni kon obuka,
tehnolo{ki novini i istra`uvawe.

Na po~etokot na 90-tite, dve zna~ajni pro­ pozavisni edni od drugi. Drugata promena
meni po~naa da gi transformitaat ekono­ be{e tehnolo{kata revolucija – pojavata
m­i­ite i sekojdnevniot `ivot ne samo vo na internetot i novite informati~ki i
Evropa, tuku i vo celiot svet. Ednata e komunikaciski tehnologii.
pojavata na globalnata ekonomija kako
rezultat na toa {to ekonomiite stanuvaa s$
© IMAGEMORE Co, Ltd/Getty Images

Evropejcite moraat da bidat opremeni za dene{niot pazar na rabotna sila.

37

Na idnite penzioneri im e potrebna socijalna sigurnost koja treba da po~ne da se sozdava
denes.
I. Lisabonskiot proces
a. Celi
Ve}e vo 2000 godina, na liderite na EU
im be{e celosno jasno deka na evrop­­
skata ekonomija & e neophodna celos­
na modernizacija za da mo`e da se
natprevaruva so Soedinetite amerikanski
dr`avi i so drugite pogolemi svetski
igra­~i. Na sredbata odr`ana vo Lisabon,
vo mart istata godina, Evropskiot sovet &
postavi na EU nova i dosta ambiciozna cel:
do 2010 godina da stane „najkonkurentna
i najdinami~na ekonomija vo svetot, zas­
novana vrz znaewe, sposobna za odr`liv
razvoj, so pove}e i podobri rabotni mesta
i pogolema socijalna kohezija”.
b. Strategijata
Evropskiot sovet, isto taka, postigna
so­glas­nost i za detalna strategija za
postignuvawe na ovaa cel. „Lisabonskata
strategija” opfa}a pra{awa kakvi {to se
nau~ni istra`uvawa, obrazovanie, stru~na
obuka, pristap do internet i rabotewe
38
© Javier Larrea/Van Parys Media
pre­ku internet. Vo nea e opfatena i
refor­mata na evropskite sistemi za
socijalna za{tita. Ovie sistemi se edni
od najzna~ajnite instrumenti na Evropa:
tie im ovozmo`uvaat na na{ite op{testva
da gi prifatat neophodnite strukturni i
socijalni promeni bez premnogu problemi.
Me|utoa tie mora da se moderniziraat za
da bidat odr`livi i za da mo`e idni­te
generacii da u`ivaat vo nivnite povol­
nosti.
Sekoja prolet, Evropskiot sovet odr`uva
sos­tanok na koj go proveruva napredokot na
Lisabonskata strategija.
II. Pogolem fokus
na rastot i rabotnite mesta
Evropskiot sovet na svojata sednica vo
proletta 2006 godina ne se ni obide da go
sokrie faktot deka, {est godini po objavu­
vaweto, rezultatite na Lisabonskiot proces
i natamu ostanaa nesredeni. Zatoa odlu~i
da se zafati so problemot na postojanata
visoka nevrabotenost vo mnogu zemji na
EU i da go naso~i fokusot na prioritetite
na EU kon rastot i rabotnite mesta.
Dokolku saka nejzinite ekonomii da bidat
poproduktivni i da se zgolemi socijalnata
kohezija, Evropa mora da prodol`i da gi
naso~uva nejzinite aktivnosti pred s$ kon
podobruvawe na ekonomskoto rabotewe,
tehnolo{kite no­vi­ni i usovr{uvawe na
ve{tinite na nejzinite narodi.
Zatoa, na inicijativa na pretsedatelot na
Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso,
zemjite-~lenki na EU odlu~ija:
• pove}e da investiraat vo istra`uvaweto
i tehnolo{kite novini;
Evropa vo 12 lekcii
• da & ja pro{irat ulogata na koordinator
na Evropskata komisija so cel da im se
dade poddr{ka na zemjite-~lenki, osobeno
preku rasprostranuvawe na „najdobrite
praksi” vo Evropa;
• da se zabrza reformata na finansiskite
pazari i na socijalnite bezbednosni
sis­temi i da se zabrza liberalizacijata
na telekomunikaciskiot i energetskiot
sektor.
39
 9. Gra|anska Evropa

40
 • Blagodarenie na Evropskata unija, gra|anite na zemjite-
~lenki mo`at da patuvaat, da `iveat i rabotat niz cela
Evropa.

Evropa vo 12 lekcii
• Vo odnos na sekojdnevniot `ivot, EU poddr`uva i finansira
programi za zbli`uvawe na nejzinite gra|ani, osobeno vo
oblasta na obrazovanieto i kulturata.
• ^uvstvoto na pripadnost na Evropskata unija }e zajaknuva
postepeno, preku konkretnite rezultati i postignatiot
uspeh.
• Postojat nekolku simboli koi go pretstavuvaat
zaedni~kiot evropski identitet. Najzna~ajna e
edinstvenata valuta, no EU ima i svoe zname i himna.

I. Da se patuva, `ivee slu~aj na bolest vo tekot na prestojot vo

i raboti vo Evropa druga zemja.

Prvoto pravo na sekoj evropski gra|anin e II. Kako gra|anite mo`at

pravoto da patuva, raboti i `ivee sekade vo
Unijata. Ova pravo e vtemeleno vo Dogovorot
od Mastriht, poto~no vo poglavjeto za dr`av­
janstvoto.
EU usvoi direktiva so koja se osnova sistem
za me|usebno priznavawe na visokoto
obra­zo­vanie. Direktivata gi opfa}a site
univerzitetski kursevi koi traat najmalku
tri godini, a taa se temeli na principot na
me|usebna doverba vo kvalitetot na naci­
onal­nite sistemi za obrazovanie i obuka.
Sekoe lice {to e dr`avjnin na nekoja
zemja-~lenka na EU mo`e da raboti vo
obla­sta na zdravstvoto, obrazovanieto i
vo drugi javni sektori sekade vo Unijata,
so isklu~ok na aktivnostite koi se pod
isklu~itelna nadle`nost na vlastite (poli­
cija, vooru`eni sili, nadvore{ni raboti,
itn.). Zarem ima ne{to poprirodno od toa
da se anga`ira britanski nastavnik da
pre­dava angliski jazik vo Rim ili da se
pottikne nekoj diplomiran mlad belgiec
da se prijavi na ispit za vrabotuvawe vo
dr`avnata administracija na Francija?
Od 2004 godina, evropskite gra|ani koi
patuvaat niz EU mo`at da dobijat karti~ka
za evropsko zdravstveno osiguruvawe od
nivnite nacionalni vlasti, {to pomaga vo
pokrivaweto na medicinskite tro{oci vo
da gi sproveduvaat svoite prava
Evropjanite ne se samo potro{uva~i ili
nositeli na nekoja ekonomska i socijalni
uloga. Tie, isto taka, se dr`avjani na
Evropskata unija, i kako takvi imaat spe­
cifi~ni politi~ki prava. Soglasno Dogo­
vorot od Mastriht, sekoj dr`avjanin na
Unijata – bez ogled na nacionalnosta
– ima pravo da glasa i da se kandidira
na lokalnite izbori vo zemjata-~lenka
kade {to `ivee, kako i na evropskite
parlamentarni izbori.
Na ovoj na~in EU im stanuva pobliska na
svoite lu|e. Dr`avjanstvoto vo Unijata
e vtemeleno vo Dogovorot koj veli deka
„sekoe lice koe ima dr`avjanstvo na ed­
na od zemjite-~lenki e dr`avjanin na
Unijata. Dr`avjanstvoto na Unijata e
komplementarno i ne go zamenuva nacio­
nalnoto dr`avjanstvo”.
­
III. Osnovni prava
Dogovorot od Amsterdam, koj stapi vo sili
vo 1999 godina, go zajakna konceptot na
osnovnite prava. Dogovorot predviduva
poveduvawe postapka protiv sekoja onaa
zemja na EU koja gi prekr{uva osnovnite
gra|anski prava. Dogovorot, isto taka, go
pro{iruva principot na nediskriminacija

41
 so toa {to gi pokriva ne samo nacionalnosta,
tuku i polot, rasata, religijata, vozrasta i
seksualnata orientiranost.
Kone~no, Dogovorot od Amsterdam ja podob­
ruva politikata na EU za transpa­rentnost,
dozvoluvaj}i im na gra­|ani­te pogolem
pri­­stap do oficijalnite dokumenti na
evropskite institucii.
Orientiranosta na Evropskata unija kon
gra­|anskite prava be{e potvrdena vo
Nica, vo dekemvri 2000 godina, koga be{e
oficijalno objavena Povelbata za osnov­
nite prava na Evropskata unija. Ovaa
Povelba be{e podgotvena od Konvencija
koja{to ja so~inuvaa ~lenovi na naciona­
lnite parlamenti i na Evropskiot parla­
ment, pretstavnici na nacionalnite vladi
i ~len na Evropskata komisija. Izlo`eni
vo {este poglavja – Dostoinstvo, Sloboda,
Ednakvost, Solidarnost, Gra|anski prava i
Pravda – nejzinite 54 ~lenovi gi sodr`at
osnovnite vrednosti na Evropskata unija
i gra|anskite, politi~kite, ekonomskite i
socijalnite prava na gra|anite na EU.
Prvite ~lenovi se odnesuvaat na ~ove­­
kovoto dostoinstvo, pravoto na `i­­vot,
na „integritetot na li~nosta”, slo­bo­
data na izrazuvawe i moralot. Poglav­
jeto za „Solidarnost” gi spojuva, na
dosta inventiven na~in, socijalnite i
ekonomskite prava kakvi {to se:
• pravoto na {trajk;
• pravoto na rabotnicite da bidat infor­
mirani i konsultirani;
• pravoto na usoglasuvawe na semejniot
so profesionalniot `ivot;
• pravoto na zdravstvena za{tita, socijal­
na sigurnost i socijalna pomo{ niz celata
Evropska unija.
Povelbata, isto taka, ja promovira ednak­
vosta me|u ma`ite i `enite i gi voveduva
pravata kakvi {to se za{tita na podatoci,
zabrana za praktikuvawe evgeniska praksa
i klonirawe na ~ove~ki su{testva, pravo
na za{tita na `ivotnata sredina, prava
42
na decata i na postarite lica i pravo na
dobra administracija.
IV. Evropa zna~i
obrazovanie i kultura
^uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i zaed­
ni~ka sudbina ne mo`at da se proiz­vedat.
Tie ~uvstva mo`at samo da proizlezat od
spodelenata kulturna svest poradi {to
Evropa treba da se fokusira ne samo na
ekonomijata, tuku i na obrazovanieto,
gra|anstvoto i kulturata.
Programite na EU za obrazovanie i obuka
se samo eden element. Tie poddr`uvaat
programi za razmena so cel studentite
da patuvaat nadvor od nivnite zemji, da
u~estvuvaat vo prekugrani~ni u~ili{ni
aktivnosti i da nau~at novi jazici,
itn. S$ u{te se odlu~uva za toa kako se
organizirani u~ili{tata i obrazovanieto
na nacionalno ili lokalno nivo i kakva e
obrazovnata programa.
Vo oblasta na kulturata, programite na EU
„Kultura” i „Media” se sozdadeni so cel da
ja pottiknat sorabotkata me|u kreatorite na
programite, promoterite, radiodifuzerite
i umetnicite od razli~ni zemji. Na ovoj
na~in, se pottiknuva pogolema produkcija na
evropski televiziski programi i filmovi
so {to se vospostavuva ramnote`a me|u
evrop­skoto i amerikanskoto proizvodstvo.
V. Ombudsmanot i pravoto
na tu`ba
Vo usilbite EU da im se dobli`i na svoite
gra|ani, Dogovorot za Evropskata unija ja
predvide i funkcijata Ombudsman. Evrop­
skiot parlament go izbira Ombud­smanot, a
negoviot mandat trae onolku dolgo kolku i
onoj na Parlamentot. Nego­vata uloga e da
vr{i istraga po tu`bi pokrenati protiv
instituciite na EU i nejzi­nite organi.
Tu`bite mo`at da bidat pokrenati od sekoj
gra|anin na EU i od koe bilo lice ili
organizacija {to `ivee ili e osnovano vo
zemja-~lenka na EU. Ombudsmanot se obiduva
na miroqubiv na~in da go re{i sporot me|u
tu`itelot i zasegnatata institucija ili
organ.
 Programite na EU za do`ivotno u~ewe:
procenka za programskiot period 2007-2013
Vid na obrazovanie Ime na programata
na EU
U~ili{no obrazovanie Komenius
Visoko obrazovanie Erazmus
Stru~na obuka Leonardo da Vin~i
Obrazovanie za Grundtvig
vozrasni
Studii za evropskata @an Mone
integracija
Druga zna~ajna vrska me|u gra|anite i
institu­ciite na EU e pravoto na sekoe
lice {to `ivee vo nekoja od zemjite-~len­
ki da isprati peticija do Evropskiot par­
lament.
VI. Vklu~uvawe na gra|anite
Idejata za „gra|anska Evropa” e mnogu
nova. Ve}e postojat nekoi simboli {to
go pretstavuvaat zaedni~kiot evropski
identitet, kakvi {to se evropskiot paso{
(vo upotreba od 1985 godina), evropskata
himna (Betovenovata „Oda na radosta”) i
evropskoto zname (krug od 12 zlatni yvezdi
na sina pozadina). Evropskiot model na
voza~ki dozvoli po~na da se primenuva vo
site zemji-~lenki od 1996 godina. EU ima
svoe moto „Obedineti vo razli~nosta”, a 9
maj e nazna~en za „Den na Evropa”.
Od 1979 godina, Evropskiot parlament
se izbira direktno, so op{to pravo na
glas. Ova mu dava pogolem demokratski
legitimitet na procesot na evropska
integracija, povrzuvaj}i go direktno so
voljata na lu|eto. Evropa mo`e da bide i
podemokratska so toa {to na Parlamentot
}e mu se dade pogolema uloga, so toa {to }e
se sozdadat vistinski evropski politi~ki
Celi
Evropa vo 12 lekcii
5% od u~ili{nite deca vo Evropskata
unija }e u~estvuvaat vo zaedni~ki
obrazovni aktivnosti.
Tri milioni studenti }e mo`at da
studiraat na univerziteti nadvor od
nivnata zemja.
Sekoja godina 80 000 lica }e mo`at da
odat na obuka vo pretrpijatija i cen­
tri za obuka vo druga evropska zemja.
7 000 lu|e sekoja godina }e mo`at da
vr{at obrazovni aktivnosti nadvor
od nivnata zemja.
Poddr{ka za akademsko istra`uvawe i
predavawa za evropskata integracija.
partii i na gra|aninot }e mu se dade
pogolemo pravo na glas, da go ka`e toa {to
navistina go misli vo vrska so politikite
na EU, preku nevladini organizacii i drugi
dobrovolni na~ini na zdru`uvawe.
Voveduvaweto na evro banknotite i mo­
ne­tite vo 2002 godina ima{e ogromno
psiholo{ko vlijanie. Denes, pove}e od
dve tretini od gra|anite na EU gi vodat
svoite li~ni buxeti i za{tedi vo evra.
Odreduvaweto ceni na stokite i uslugite
vo evra im ovozmo`uva na potro{uva~ite
lesna sporedba na cenite od zemja do zemja.
Blagodarenie na Dogovorot od [engen (na
koj {to treba da mu se pridru`at site zemji
na EU), na pogolemiot broj granici bea
ukinati paso{kite kontroli, i ova ve}e im
dava ~uvstvo na gra|anite na pripadnost na
edna unificirana geografska oblast.
„Nie ne gi zdru`uvame dr`avite, nie gi
obedinuvame lu|eto”, re~e @an Mone vo
1952 godina. Podigaweto na javnata svest
za EU i vklu~uvaweto na gra|anite vo
nejzinite aktivnosti se s$ u{te eden od
najgolemite predizvici so koj denes se
soo~uvaat instituciite na EU.
43
 I. Uniting a continent
a. A union of 25
When it met in Copenhagen in December
2002, the European Council took one of
10. Sloboda,
the most momentous steps in the history
of European integration. By inviting 10
more countries to join the EU on 1 May
bezbednost i pravda
2004, the European Union was not sim-
ply increasing its geographical size and
population; it was putting an end to the
split in our continent which, from 1945
onwards, had separated the free world
from the communist bloc.
This fifth enlargement of the EU had a
political and moral dimension. It enabled
countries — Cyprus, the Czech Republic,
Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Mal-
ta, Poland, Slovakia and Slovenia — which
are as European as the others, not just II. Membership conditions
geographically but also in terms of cul-
ture, history and aspirations, to join the
democratic European family. They are now European integration has always been
partners in the momentous project a political and economic process that is
conceived by the EU’s founding fathers.
b. Further enlargement
Bulgaria and Romania became candidates
in 1995. The process took longer for these
two countries than for the other 10, but
they joined the EU on 1 January 2007,
bringing the number of EU countries to
27.
c. Candidates for membership
Turkey, a member of NATO, with a long-
standing association agreement with the
EU, applied for membership in 1987. Its
geographical location and political his-
tory made the EU hesitate for a long time
before replying positively to its applica-
tion. However, in October 2005, the Eu-
ropean Council opened accession nego-
tiations with Turkey. At the same time,
it entered into negotiations with Croatia,
another candidate country. No date has
yet been set for the entry into force of
any future accession treaty for these two
countries at the end of the membership
negotiations.
44
d. The western Balkans
These countries, most of which were once
part of Yugoslavia, are turning to the Eu-
ropean Union to speed up their economic
reconstruction, improve their mutual rela-
tions, which have been scarred by ethnic
and religious wars, and consolidate their
democratic institutions. The EU gave sta-
tus as ‘candidate country’ to the former
Yugoslav Republic of Macedonia (FYROM)
in November 2005. Other potential candi-
dates include Albania, Bosnia and Herze-
govina, Montenegro and Serbia.
a. Legal requirements
open to all European countries prepared
to sign up to the founding treaties and
take on board the full body of EU law.
According to Article 237 of the Treaty of
Rome ‘any European state may apply to
become a member of the Community’.
Article F of the Maastricht Treaty adds
that the member states shall have ‘sys-
tems of government […] founded on the
principles of democracy’.
b. The Copenhagen criteria
In 1993, following requests from the former
communist countries to join the Union, the
European Council laid down three criteria
they should fulfil so as to become mem-
bers. By the time they join, new members
must have:
• stable institutions guaranteeing de-
mocracy, the rule of law, human rights
and respect for and protection of minori-
ties;
• a functioning market economy and
the capacity to cope with competitive
pressure and market forces within the
 • Otvoraweto na vnatre{nite granici me|u zemjite-~lenki
na EU e konkretna pridobivka za obi~nite lu|e, koja im
ovozmo`uva slobodno da patuvaat bez da moraat da minuvaat

Evropa vo 12 lekcii
niz paso{ki kontroli.
• Me|utoa, vakvata sloboda na vnatre{no dvi`ewe mora da odi
naporedno so zajaknuvawe na kontrolite na nadvore{nite
granici na EU, so cel da se postigne uspeh vo borbata protiv
trgovijata so lu|e i droga, organiziraniot kriminal,
nelegalnata imigracija i terorizmot.
• Zemjite na EU sorabotuvaat vo oblasta na policiskoto
rabotewe i pravdata so cel Evropa da bide posigurna i
pobezbedna.

Evropskite gra|ani imaat pravo da `i­­
ve­at slobodno, bez strav od progon ili
nasilstvo, nasekade vo Evropskata uni­
ja. Sepak, me|unarodniot kriminal i
terorizam se edni od najgolemite problemi
na evropejcite denes.
Integracijata vo oblasta na pravdata i
vnatre{nite raboti ne be{e vklu~ena
vo Dogovorot za osnovawe na Evrpskata
zaednica. No, kako {to odminuva{e
vre­meto, stana jasno deka slobodata na
dvi`ewe mora da zna~i da mu obezbedi{
sekomu, i sekade vo EU, podednakva za{tita
i podednakov pristap do pravdata. Taka,
oblas­ta na sloboda, bezbednost i pravda
be{e postepeno gradena vo tekot na godinite
preku izmeni na prvi~nite Dogovori vo­
vedeni so Edinstveniot evropski akt, Do­
govo­rot za Evropskata unija (Dogovorot od
Mastriht) i Dogovorot od Amsterdam.
I. Sloboda na dvi`ewe
Slobodnoto dvi`ewe na lu|eto vo ramkite
na EU pokrenuva bezbednosni pra{awa za
vladite na zemjite-~lenki, bidej}i kon­­
tro­lite na vnatre{nite granici na EU bea
ukinati. Za da se kompenzira ova, treba{e
da stapat vo sila dopolnitelni bezbed­
nosni merki na nadvore{nite granici na
EU. Bidej}i slobodata na dvi­`eweto se
odnesuva i na kriminalcite, nacionalnite
policiski sili i sudskite vlasti treba
tesno da sorabotuvaat za da se spravat so
organiziraniot kriminal.
Eden od najva`nite ~ekori so koj im se
olesni `ivotot na onie {to patuvaat vo
Evropskata unija be{e prezemen vo 1985
godina, koga vladite na Belgija, Francija,
Germanija, Luksemburg i Holandija pot­
pi{aa spogodba vo maliot grad [engen,
na granicata na Luksemburg. Tie postignaa
soglas­nost da gi ukinat site proverki
na lica – bez ogled na nacionalnosta
– na nivnite me|usebni granici, da gi har­
moniziraat kontrolite na nivnite granici
so granicite so zemjite {to ne se ~lenki
na EU i da vovedat zaedni~ka politika za
vizi. Na toj na~in tie oformija zona bez
vnatre{ni granici, poznata kako [engen
zona.
[engenskiot paket i sekundarnite zakoni
{to proizlegoa od nego ottoga{ navamu se
sostaven del na Dogovorite na EU, a [engen
zonata postepeno se pro{iruva. Do 2006
godina, 13 zemji na EU (Avstrija, Belgija,
Dan­ska, Finska, Francija, Germanija, Grci­
ja, Italija, Luksemburg, Holandija, Portu­
galija, [panija i [vedska), zaedno so
Island i Norve{ka koi ne se ~lenki na
EU celosno gi sproveduvaat [engenskite
pravila.
Koga 10-te novi zemji se priklu~ija vo 2004
godina, dobija period od sedum godini da
gi ispolnat kriteriumite za ~lenstvo vo
[engen zonata.
II. Azil i imigraciona
politika
Evropa e gorda na svojata humanitarna tra­
dicija na prifa}awe na stranci i davawe
azil na begalci koi begaat od opasnost i
progon. Denes, vladite na EU se soo~uvaat

45

Trgovcite so lu|e gi eksploatiraat ranlivite – potrebna e me|unarodna policiska sorabotka.
so aktuelnoto pra{awe za toa kako da se
spravat so s$ pogolemiot broj emigranti,
legalni i nelegalni, vo ova podra~je bez
vnatre{ni granici.
Vladite na EU se dogovorija da gi harmoni­
ziraat nivnite pravila so cel barawata
za azil da se obrabotuvaat soglasno eden
paket osnovni principi koi se podednakvo
priznati niz celata Evropska unija. Vo
1999 godina, tie si postavija za cel da
usvojat zaedni~ka postapka za azil i
obezbeduvawe na ednakov tretman niz
celata Unija za licata na koi im e daden
azil. Bea usvoeni nekolku tehni~ki merki,
kakvi {to se minimalni standardi za
prifa}awe azilanti i za dodeluvawe na
statusot begalec.
Be{e formiran Evropski fond za begalci,
~ij buxet iznesuva 114 milioni evra
godi{no. I pokraj zna~itelnata sorabotka
me|u nacionalnite vladi, s$ u{te nedostiga
vistinska politika za azil i imigracija
na nivo na EU.
46
© IOM
III. Borba protiv organizi-
raniot kriminal i terorizmot
Za da za`ivee politikata za azil i
imigraciona politika, EU mora da pose­
duva efikasen sistem za upravuvawe so
migracijata, za soodvetno kontrolirawe
na nejzinite nadvore{ni granici i za
spre~uvawe na ilegalnata imigracija.
Potrebni se koordinirani aktivnosti vo
borbata protiv kriminalnite bandi koi
rakovodat so mre`i za trgovija so lu|e i
koi gi eksploatiraat ranlivite ~ove~ki
su{testva, osobeno `enite i decata.
Organiziraniot kriminal stanuva s$ poso­
fisticiran i za svoite aktivnosti redovno
gi koristi evropskite ili me|unarodnite
mre`i. Terorizmot jasno poka`a deka mo`e
da dejstvuva so golema brutalnost nasekade
vo svetot.
Zaradi toa i be{e vospostaven [engenskiot
informaciski sistem ([IS). Toj pretsta­
vuva slo`ena baza na podatoci {to im
ovozmo`uva na policijata i na sudskite
vlasti da razmenuvaat informacii za lica
za koi e izdadena poternica ili e pobarana
ekstradicija, kako i za ukraden imot, kako
na primer vozila ili umetni~ki dela.
Eden od najdobrite na~ini za apsewe na
kriminalcite e da se sledi tragata na
nivnata nelegalno steknata zarabotuva~ka.
Zaradi ovie pri~ini, i za da se prese~e
finansiraweto na kriminalnite organi­
za­cii, EU ja koristi legislativata za
spre~uvawe na pereweto pari.
Dosega najgolemiot napredok, postignat
poslednive godini, na poleto na sorabotkata
me|u slu`benicite koi go sproveduvaat
zakonot, be{e sozdavaweto na Evropol.
Evro­pol e telo na EU, so sedi{te vo Hag,
i e sostaveno od policiski i carinski
slu`benici. Toa se spravuva so golemiot
spektar aktivnosti na me|unarodniot
kriminal: trgovija so droga, ukradeni
vozi­la, trgovija so lu|e i nelegalni mre`i
za imigracija, seksualna zloupotreba
na `eni i deca, pornografija, izmama,
trgivija so radioaktivni i nuklearni
mate­rii, terorizam, perewe na pari i
falsifikuvawe na evra.
IV. Kon „evropska
pravosudna zona”
Vo momentov, vo Evropskata unija postojat
pove}e razli~ni sudski sistemi koi
fun­kci­oniraat vo ramkite na svoite
nacionalni granici. Dokolku Unijata saka
nejzinite lu|e da go spodeluvaat istiot
praven koncept, toga{ nejziniot praven
sistem mora na lu|eto da im go olesni
`ivotot, a ne da im go uslo`ni.
Najzna~aen primer na prakti~na sorabotka
vo ova pole e rabotata {to ja vr{i Evrojust,
centralna koordinativna struktura, osno­
vana vo Hag vo 2003 godina. Nejzina cel e
da im ovozmo`i na nacionalnite istra`ni
vlasti, kako i na vlastite za progon, da
rabotat zaedno na kriminalni istragi vo
koi se vklu~eni nekolku zemji na EU.
Celta na Evropskata poternica, koja se
koristi od januari 2004 godina, e da gi
zameni dolgite proceduri za ekstradi­
Evropa vo 12 lekcii
cija.
Me|unarodniot kriminal i terorizmot ne
gi po~ituvaat nacionalnite granici. Toa
zna~i deka e potrebna zaedni~ka kaznena
politika na EU, bidej}i sorabotkata me|u
sudovite vo razli~ni zemji mo`e da bide
popre~ena od strana na nivnite razli~ni
definicii na odredeni kriminalni dela.
Celta e EU da ima zaedni~ka ramka za bor­
ba protiv terorizmot, za da mo`e da im
garantira na svoite dr`avjani visoko nivo
na za{tita i da napravi ~ekor napred vo
me|unarodnata sorabotka na ova pole.
Vo oblasta na me|unarodnoto pravo, EU
usvoi legislativa so cel da go olesni
primenuvaweto na sudskite presudi vo
pre­ku­grani~nite slu~ai koi se odnesuvaat
na razvodot, razdelbata, staratelstvoto
i barawata za izdr`uvawe, za da mo`e
pre­sudite doneseni vo edna zemja da
bidat va`e~ki i vo druga zemja. EU utvrdi
zaedni~ki proceduri za poednostavuvawe
i zabrzuvawe na re{avaweto na preku­
grani~nite slu~ai za malite i neospo­
ruvani gra|anski barawa kakvi {to se
vra}awe na dolgovi i bankrot.
47
 Union;
• the ability to take on the obligations
of membership, including support for
the aims of the Union. They must have a
11. Evropskata unija
public administration capable of applying
and managing EU laws in practice.
na svetskata scena
c. The accession process
The entry negotiations are carried out
between each candidate country and the
European Commission which represents
the EU. Once these are concluded, the
decision to allow a new country to join
the EU must be taken unanimously by the
existing member states meeting in the
Council. The European Parliament must
give its assent through a positive vote by
an absolute majority of its members. All
accession treaties must then be ratified
by the member states and the candidate
countries in accordance with each coun-
try’s own constitutional procedures.
During the years of negotiation, candidate
countries receive EU aid so as to make it
easier for them to catch up economically.
For the enlargement of the 10 countries
in 2004, this involved a package of €41
billion aimed mainly at funding structural
projects to allow the newcomers to fulfil
the obligations of membership.
III. How large can
the EU become?
a. Geographic frontiers
The debates concerning ratification of
the EU’s Constitutional Treaty that took
place in most member countries showed
that many Europeans had a number of
concerns about the final borders of the
European Union and even about its iden-
tity. There are no simple answers to these
questions, particularly since each coun-
try views its geopolitical or economic
interests differently. The Baltic countries
and Poland advocate EU membership for
Ukraine. The possible entry of Turkey will
raise the question of the status of some
countries in the Caucasus such as Georgia
and Armenia.
48
Despite fulfilling the membership condi-
tions, Iceland, Norway, Switzerland and
Liechtenstein are not members of the
European Union because public opinion
in those countries is currently against
joining.
The political situation in Belarus and the
strategic position of Moldova still pose
problems. It is clear that Russian mem-
bership would create unacceptable imbal-
ances in the European Union, both politi-
cally and geographically.
b. Administrative constraints
Furthermore, the current membership
rules, as defined in the Treaty of Nice from
2003, set the institutional framework for
a Union with a maximum of 27 members.
To go beyond this figure will require a new
intergovernmental agreement on the rela-
tionships between the member states within
the institutions.
The ability of the Union to function in ac-
cordance with the fundamental principles
of the Treaties (see Chapter 4: ‘How does
the EU work?’) will be harder with
more than 30 countries. The deci-
sion-making procedures would have to
be thoroughly re-examined to avoid
paralysis and allow the EU to retain
the ability to act.
Then there are sensitive issues like the use
of the official languages. Bulgarian and
Romanian membership brought the number
of official languages to 23. EU enlargement
must not make ordinary people feel that
their national or regional identities are be-
ing diluted within a standardised EU.
IV. Candidates and
non-candidates
The European Union has two parallel poli-
cies for handling its relations with neigh-
bouring countries depending on whether
they are on the current list of potential
candidates or not.
 • EU ima pove}e vlijanie na svetskata scena toga{ koga
govori so eden glas vo oblasta na nadvore{nite raboti.
Dobar primer za toa se trgovskite pregovori.

Evropa vo 12 lekcii
• Vo oblasta na odbranata, sekoja zemja ja zadr`uva svojata
suverenost, bez ogled dali e ~lenka na NATO ili e neutralna.
Me|utoa, zemjite-~lenki na EU razvivaat voena sorabotka vo
odnos na nejzinite mirovni misii.
• Zaradi istoriskata i geografskata blizina, ju`niot
Mediteran i Afrika se oblasti na koi EU im posvetuva
posebno vnimanie (politiki za pomagawe na razvojot,
trgovski preferencijali, pomo{ vo hrana i ~ovekovi prava).

Vo ekonomska, trgovska i monetarna smisla, se donesuvaat so konsenzus, pri {to indi­

Evropskata unija stana vode~ka svetska
sila. Nekoi ja opi{uvaat kako ekonomski
gigant, no istovremeno politi~ko xuxe. Ova
e preteruvawe. Taa ima zna~itelno vlijanie
vo me|unarodnite organizacii kakvi {to
se Svetskata trgovska organizacija (STO),
po­sebnite tela na Obedinetite nacii (ON),
kako i na svetskite samite za `ivotna sre­
di­na i razvoj.
Kako i da e, vistina e deka zemjite ~lenki
na EU mora da izodat u{te dolg pat, vo
diplomatska i vo politi~ka smisla, pred da
mo`at so eden glas da zboruvaat za va`nite
pra{awa kako {to se mirot i stabilnosta,
odnosite so SAD, terorizmot, Sredniot
Istok i ulogata na Sovetot za bezbednost na
ON. Temelot na nacionalniot suverenitet,
so drugi zborovi odbranbenite sistemi, s$
u{te se vo racete na nacionalnite vladi, a
vrskite me|u niv se onie {to proizleguvaat
od sojuzite kakov {to e NATO.
I. Zaedni~ka odbranbena
politika vo za~etok
Zaedni~kata nadvore{na i odbranbena­ po­
li­tika (ZNOP) i Evropskata bezbednosna i
odbranbena politika (EBOP), sodr`ani vo
Dogovorite od Mastriht (1992), Amsterdam
(1997) i Nica (2001) gi definiraat glav­
nite zada~i na EU vo oblasta na odbranata.
Vrz ovaa osnova EU go razvi „vtoriot stolb”
– politi~ko pole vo koe za aktivnostite se
odlu~uva po pat na me|uvladina spogodba,
i vo koe Komisijata i Parlamentot imaat
mnogu mala uloga. Odlukite vo ova pole
vidualnite zemji-~lenki mo`at da bidat
vozdr`ani pri odlu~uvaweto.
a. Politi~ka i strate{ka
klima vo 2006
Studenata vojna koja trae{e pove}e od
polo­vina vek zavr{i – Rusija ima nova
orien­tacija, a porane{nite komunisti~ki
zemji im se priklu~ija na NATO i EU re~isi
istovremeno. Kontinentot Evropa se obe­
di­nuva na miren na~in, a evropskite
dr`avi rabotat zaedno vo borbata protiv
me|unarodniot kriminal, trgovijata so lu­
|e, ilegalnata imigracija i pereweto na
pari.
Pro{irenata EU ima vospostaveno part­
nerstva so nejzinite sosedi, me|u koi ima i
zemji {to imaat srednoro~na perspektiva
za priklu~uvawe kon Unijata.
SAD prifatija deka, za voeni aktivnosti vo
koi Amerikancite ne sakaat da bidat vklu­
~eni, Evropa da mo`e da koristi odreden
del od logisti~kite kapaciteti na NATO,
kako {to se razuznavaweto, komunikaciite,
komandnite i transportnite mo`nosti.
Teroristi~koto nasilstvo koe go osakati
svetot po napadite vrz Wujork i Va{ington
na 11 septemvri 2001 godina, kako i bom­
ba{kite napadi vo Madrid 2004 godina
i London 2005 godina, su{tinski ja izme­
nija strate{kata klima. Evropskite zemji
treba da sorabotuvaat u{te pove}e vo
otkrivaweto informacii {to }e im po­
mognat da gi spre~at teroristite i nivnite

49

Pomo{ vo te{ki vremiwa – vojnicite na EU pomagaat vo obnovuvaweto na mirot vo Kongo.
poddr`uva~i da vr{at vakov vid na napadi.
Sorabotkata so SAD i drugite zemji {to ja
poddr`uvaat demokratijata i ~ovekovite
pra­va sega ve}e gi nadminuva ramkite na
tra­di­cionalnite odbranbeni sojuzi.
b. Konkretni postignuvawa vo
oblasta na bezbednosta i odbranata
Soglasno Dogovorot od Amsterdam, Havier
Solana be{e nazna~en za Visok pretstavnik
na EU za zaedni~kata nadvore{na i bezbed­
nosna politika (ZNBP) vo 1999 godina.
Zemjite-~lenki na EU si postavija pred
sebe specifi~na cel kako del od zada~ata
za formirawe Evropska bezbednosna i
odbranbena politika. Toa be{e napraveno
za da mo`e da se rasporedat sili za brza
reakcija so pomorska i vozdu{na poddr{ka
i istite da gi odr`at vo period od edna
godina. Ovie sili za brza reakcija s$ u{te
ne se vistinska evropska vojska. Naprotiv,
tie }e bidat sostaveni od kontingenti na
postoe~kite nacionalni vooru`eni sili.
50
© EC
Sepak, so formiraweto na Politi~ka i bez­
bed­nosna komisija (PBK), Voena komi­sija
na Evropskata unija (VKEU) i Voen personal
na Evropskata Unija (VPEU), pod nadle`nost
na Sovetot i so sedi{te vo Brisel, Unijata
ve}e ima politi~ka i voena alatka za
spro­veduvawe na misiite {to sama si gi
odreduva: humanitarni misii nadvor od
Evropa, mirovni operacii i drugi zada~i
za upravuvawe so krizi.
So unapreduvaweto i zgolemuvaweto na
ce­­ni­te na voenata tehnologija, vladite
na EU smetaat deka s$ poneophodno e tie
zaedni~ki da rabotat vo proizvodstvoto na
oru`je. Isto taka, ako nivnite vooru`eni
sili se del od zaedni~ki misii, nivnite
sis­temi mora da bidat soodvetni i nivnata
oprema zadovoluva~ki standardizirana.
Ev­rop­skiot sovet vo Solun vo 2003 godina
odlu~i da se formira Evropska agencija za
odbrana.
 Od 2003 godina, EU organizira{e nekolku
mirovni misii i misii za upravuvawe so
krizi. Najzna~ajnata od niv e misijata vo
Bosna i Hercegovina kade{to Voenite sili
na Evropskata unija (EUFOR) sostavena od
7 000 trupi gi zameni mirovnite sili na
NATO vo dekemvri 2004 godina.
II. Trgovska politika koja e
otvorena kon svetot
Evropskata unija go poddr`uva sistemot
na Svetskata trgovska organizacija (STO)
zasnovan vrz pravila. Toj ovozmo`uva
le­gal­na sigurnost i transparentnost vo
vodeweto na me|unarodnata trgovija. STO
gi utvrduva uslovite pod koi nejzinite
~lenki }e mo`at da se odbranat sebesi od
nepravedna praksa kako {to e damping-ot
(poniska cena od cenata na tro{ocite)
koj izvoznicite go koristat vo borbata
nivnite konkurenti. STO, isto taka, utvrduva
procedura za razre{uvawe na sporovi koi
se javuvaat me|u dva ili pove}e trgovski
partneri.
© Reauters
Vinoto se vbrojuva me|u proizvodite {to EU naj~esto gi izvezuva vo SAD, nejziniot najzna~aen
trgovski partner.
Trgovskata politika na EU e tesno povrzana
so nejzinata razvojna politika. Vo ram­
kite na nejziniot generalen sistem na
Evropa vo 12 lekcii
preferencijali (GSP), EU im dodeli na
zemjite vo razvoj i ekonomiite vo tran­zi­
cija preferencijalen pristap bez carina
ili po namalena stapka na nejziniot pa­
zar za pove}eto od uvezenite stoki. Taa
pravi dopolnitelni otstapki za 49-te
najsiroma{ni zemji vo svetot. Siot niven
izvoz, so isklu~ok na oru`jeto, mo`e da
vleze na pazarot na EU bez carina, {to e
del od edna programa zapo~nata vo 2001
godina.
Me|utoa, EU nema specifi~ni trgovski
dogovori so nejzinite pogolemi trgovski
partneri me|u razvienite zemji kako {to
se SAD i Japonija. Tie trgovski odnosi
se regulirani preku mehanizmite na STO.
SAD i Evropskata unija se obiduvaat da
razvijat odnosi zasnovani vrz ednakvost
i partnerstvo. Me|utoa, zemjite na EU ne
sekoga{ postignuvaat soglasnost vo odnos
51
 na vidot na diplomatski, politi~ki i voeni
vrski {to EU treba da gi ima so SAD.
Evropskata unija ja zgolemuva trgovijata
so novite mo}ni dr`avi vo drugite delovi
na svetot, od Kina i Indija do Centralna
i Ju`na Amerika. Trgovskite dogovori so
ovie zemji vklu~uvaat i tehni~ka i kultur­
na sorabotka.
III. Odnosite me|u EU
i zemjite od Mediteranot
So ogled na nivnata geografska blizina,
istoriskite i kulturnite vrski, kako i
se­ga­{­­nite i idnite migraciski dvi`ewa,
zemjite od ju`nite bregovi na Mediteranot
se najva`nite partneri na EU. Zatoa EU
tradicionalno se zalaga za politika na
regionalna integracija.
Vo noemvri 1995 godina, EU gi postavi teme­
lite na novoto Evro-mediteransko partner­
stvo na konferencijata vo Barse­lona, na
koja prisustvuvaa site zemji-~lenki na EU
i zemjite koi se grani~at so Mediteranot
(osven Albanija, Libija i zemjite od
porane{na Jugoslavija). Ovaa konferencija
Pristap do ~ista voda za sekogo e eden od prioritetite na EU.
52
ovozmo`i da se utvrdi formata na novoto
partnerstvo, koe vklu­~uva:
• politi~ki dijalog me|u zemjite u~esni~ki
i partnerstvo za bezbednost, {to osobeno
vklu~uva mehanizmi za kontrola na oru`­
jeto i mirno re{avawe na konflikti;
• podobruvawe na ekonomskite i trgov­
skite odnosi me|u dvata regiona: klu~na
rabota vo postignuvaweto na ovaa cel e
sozdavaweto na Evro-mediteranska slo­bod­
na trgovska zona do 2010 godina;
• partnerstvo na poleto na socijalata i
kulturata.
EU im dodeli na mediteranskite zemji
finansiska pomo{ vo vrednost od 5,3
mili­jardi evra za periodot 2000 do 2006.
Vo buxetskiot period 2007-2013, pret­hod­
nite oddelni programi za poddr{ka na
Medi­teranot i drugite nejzini sosedi
me|u zemjite nasledni~ki na porane{niot
Sovetski sojuz, prodol`uvaat da postojat
i se spoeni vo eden edinstven Evropski
instrument za sosedite i partnerite
(EISP).
© EC
IV. Afrika
Novata Spogodba ima zna~itelno po{irok
Odnosite me|u Evropa i podsaharska Afrika obem od prethodnite spogodbi, bidej}i

postojat od mnogu odamna. So Dogovorot od
Rim vo 1957 godina, porane{nite kolonii i
prekuokeanski teritorii na zemjite-~lenki
stanaa asocijativni ~lenki na Zaednicata.
Dekolonizacijata, koja zapo~na vo ranite
60-ti godini, ja pretvori ovaa vrska vo
poinakov vid na asocijacija – asocijacija
na suvereni zemji.
Spogodbata od Kotonu, potpi{ana vo juni
2000 godina vo glavniot grad na Benin, ja
ozna~i novata faza na razvojnata politika
na EU. Spogodbata me|u Evropskata unija i
afrikanskite, karipskite i pacifi~kite
(AKP) zemji e najambicioznata i najdaleku­
se`nata trgovska spogodba, i spogodba za
pomo{ {to dosega e sklu~ena me|u razvi­
eni zemji i zemji vo razvoj. Ovaa spogodba
proizleze od Konvencijata od Lome
– prvi~no potpi{ana vo 1975 godina vo
glavniot grad na Togo, koja podocna be{e
a`urirana vo redovni vremenski inter­
vali.
Evropa vo 12 lekcii
taa gi zamenuva trgovskite odnosi so pri­
stap na pazarot so trgovski odnosi vo
mnogu po{iroka smisla. Taa, isto taka,
vove­duva novi postapki za spravuvawe
so problemite povrzani so kr{eweto na
~ovekovite prava.
Evropskata unija im dade posebni trgovski
koncesii na nerazvienite zemji, od koi 39
se potpisni~ki na ovaa Spogodba. Zapo~­
nuvaj}i od 2005 godina, tie se vo mo`nost
da izvezuvaat vo EU prakti~no sekakov
vid stoka bez carina. Evropskiot fond
za razvoj gi finansira programite za pod­
dr{ka na zemjite od AKP, pla}aj}i me|u dve
i tri milijardi godi{no.

Osnovnata cel na spogodbata e ista kako i

onaa sodr`ana vo Konvencijata od Lome:
„da go promovira i zabrzuva ekonomskiot,
kulturniot i socijalniot razvoj na zemjite
od AKP i konsolidirawe i pro{iruvawe
na nivnite odnosi (so Evropskata unija i
nejzinite zemji-~lenki) vo duhot na soli­
darnosta i zaedni~kiot interes”.

53
 • Stabilisation and association agree-
ments open up the possibility for a country
to become a candidate for EU membership

12. Kakva idnina &

pretstoi na Evropa?
at the end of a negotiation process. The
first such agreements were with Croatia
and the former Yugoslav Republic of
Macedonia (FYROM). They were followed
by Albania. Other potential candidates in
this context are Bosnia and Herzegovina,
Montenegro and Serbia.

• Under its neighbourhood policy, the

EU has trade and cooperation agreements
with non-member countries in the south-
ern Mediterranean and the southern Cau-
casus as well as with countries in eastern
Europe whose future relationship with
the European Union remains unclear.

54
 • Evropskata integracija }e prodol`i vo oblastite za koi
zemjite-~lenki smetaat deka e vo niven najgolem interes
da rabotat zaedno vo ramkite na tradicionalnata ramka

Evropa vo 12 lekcii
na EU (vo odnos na pra{awa kako {to se trgovijata,
globalizacijata, edinstveniot pazar, regionalniot i
socijalniot razvoj, istra`uvaweto i razvojot, merkite za
poddr{ka na rastot i rabotnite mesta i mnogu drugi.)
• Institucionalniot proces na a`urirawe na pravilata so
koi se reguliraat odnosite me|u zemjite-~lenki i EU i me|u EU
i nejzinite gra|ani }e prodol`i. Pra{aweto na Dogovorot za
Ustavot }e bide na ~elo na site diskusii vo narednite godini,
bez ogled na formata i sodr`inata na tekstot koj }e bide
usvoen.

„]e dojde den koga site nacii na ovoj
kontinent }e se zdru`at vo povisok stepen
na edinstvo i }e sozdadat evropsko brat­
stvo, bez da gi zagubat svoite osobenosti
i svojata slavna individualnost. ]e dojde
den koga umovite }e gi bijat edinstvenite
bitki – na otvoreni pazari na idei. ]e
dojde den koga glasa~kite liv~iwa }e gi
zamenat kur{umite i bombite”.
Viktor Igo gi ka`a ovie proro~ki zborovi
vo 1849 godina, no be{e potreben pove}e
od eden vek za da po~nat da se ostvaruvaat
negovite utopiski predviduvawa. Za toa
vreme, dve svetski vojni i bezbroj drugi
konflikti na evropsko tlo odnesoa
milioni `ivoti. Ima{e vremiwa koga se
~ine{e deka is~eznala seta nade`. Denes,
prvata dekada na 21. vek nudi posvetla
idnina, no, isto taka, ja soo~uva Evropa so
novi te{kotii i predizvici.
Se slu~i najgolemoto pro{iruvawe na
Unijata. Kako {to re~e eden politi~ar
od novite zemji-~lenki: „Evropa kone~no
uspea da gi soobrazi istorijata i geo­
grafskata postavenost”. Vo idnina Evropa
}e prodol`i da prima novi ~lenki.
Vo me|uvreme, nejzinite voda~i – koi
vnimatelno go slu{aat javnoto mnenie
– }e moraat da donesat odluka do kade }e
se protegaat geografskite, politi~kite i
kulturnite granici na Unijata.
Evropskata unija e pakt sklu~en me|u
suvereni nacii koi cvrsto re{ile da
delat zaedni~ka sudbina i da zdru`uvaat
s$ pogolem del od svojot suverenitet.
Taa se osvrnuva na onie pra{awa {to se
najzna~ajni za evropskite narodi: mir,
ekonomska i fizi~ka dobrosostojba,
sigurnost, demokratija so u~estvo, pravda
i solidarnost. Ovoj pakt se zacvrsnuva
i potvrduva niz cela Evropa: polovina
milijarda lu|e odbraa da `iveat vo uslovi
na vladeewe na pravoto i vo soglasnost so
vekovnite vrednosti {to se odnesuvaat na
~ove~nosta i ~ovekovoto dostoinstvo.
Tekovnata tehnolo{ka revolu­cija ra­di­­­kal­­
no go menu­va `ivotot vo industrijalizira­
niot svet, vklu~uvaj}i ja i Evro­pa. Od
vitalno zna~ewe e da se razbere deka ova
sozda­va novi predizvici koi gi nad­mi­nu­­va­
at tradicionalnite granici. Oddr`liviot
razvoj, populaciskite trendovi, ekonom­
skata dinami~nost, socijalnata solidar­
nost i eti~kiot odgovor na napredokot na
naukite vo oblasta na `ivotot se pra{awa
koi ne mo`at uspe{no da se re{avaat na
nacionalno nivo. Mora da razmisluvame i
za idnite generacii.
Procesot na evropska integracija denes ima
vlijanie vrz celiot kontinent, a toj e del
od svetot koj brzo i radikalno se menuva i
na koj mu treba nova forma na stabilnost.
Na Evropa vlijaat previrawata na drugite
kontinenti, od odnosite so islamskiot
svet, bolestite i gladot vo Afrika, uni­
la­teralisti~kite tendencii vo SAD,
dinami~niot ekonomski rast vo Azija ili
globalnoto preseluvawe na industriite
i rabotnite mesta. Evropa ne smee da se
sosredoto~i samo na svojot razvoj, taa mora
celosno da se vklu~i vo globalizacijata.
Na Evropskata unija & pretstoi dolg pat
pred da mo`e da ka`e deka govori vo eden
glas i deka e siguren akter na scenata na
globalnata politika i diplomatija.

55
 Instituciite na EU ja doka`aa svojata
vrednost, no tie moraat da se prilagodat za
da mo`at da se spravat so pro{iruvaweto
na Unijata i so s$ pogolemiot broj na
zada~i {to taa treba da gi izvr{uva.
Kolku e pogolem brojot na zemjite-~lenki,
tolku se pogolemi centrifugalnite si­
li {to se zakanuvaat da ja raspar~at.
Kratkoro~nite gledi{ta za nacionalnite
interesi mo`at mnogu lesno da gi isfrlat
od kolosek dolgoro~nite prioriteti na
Unijata kako celina. Tokmu zatoa, site {to
u~estvuvaat vo ovaa avantura bez presedan
moraat da gi prezemat svoite dol`nosti i
da dejstvuvaat na na~in koj }e mu se ovoz­
mo`i institucionalniot sistem na EU
da prodol`i uspe{no da raboti. Sekoja
defi­nitivna promena na sega{niot sistem
mora da obezbedi pluralitet i po~ituvawe
na razlikite koi se najskapocenata pred­
nost na evropskite narodi. Reformite
moraat da se fokusiraat i na procesot na
odlu~uvawe. Insistiraweto na ednoglasna
soglasnost vo site slu~ai ednostavno bi
dovelo do paraliza. Edinstveniot sistem
koj bi mo`el da funkcionira e politi~ki
i praven sistem zasnovan na mnozinsko
glasawe, so mehanizam na proverki i vram­
note`uvawa.
Ustavot, {to be{e usvoen, i e predmet na
ratifikacija, od strana na 25 {efovi na
dr`avi ili vladi vo Rim vo oktomvri 2004
Evropa – pazar na idei.
56
godina, se obide da odgovori na potrebata
od poednostavuvawe na sega{nite Dogovori
i od pogolema transparentnost vo sistemot
na odlu~uvawe na EU. Obi~nite lu|e imaat
potreba da znaat „koj za {to e zadol`en vo
Evropa”. Samo toga{ lu|eto }e ~uvstvuvaat
deka taa ima va`nost vo nivnite sekoj­dnev­
ni `ivoti, }e bidat motivirani da glasaat
na evropskite izbori i }e ja poddr`at
idejata za evropska integracija. Ustavot
to~no gi razgrani~uva nadle`nostite i
dol`nostite {to im pripa|aat na EU, na
nejzinite zemji-~lenki i na regionalnite
vlasti. So nego stanuva jasno deka evrop­
skata integracija se temeli na dvoen
legitimitet: direkt­no izrazenata volja na
gra|anite i legitim­nosta na nacionalnite
dr`avi, koi s$ u{te ja pretstavuvaat ram­
kata vo koja funk­cioniraat evropskite
op{testva.
Bez ogled na toa za kakov ustaven sistem
}e se opredelat zemjite na EU vrz osnova
na nivnite najnovi diskusii, toj }e mora
da bide ratifikuvan od sekoja od niv ili
po pat na parlamentarno glasawe ili po
pat na nacionalen referendum. So cel da
ja olesni debatata, Evropskata komisija
zapo~na aktivnost za da im se dobli`i na
gra|anite preku Plan D za Demokratija,
Dijalog i Debata.
© Flying Colours/Digital Vision/Getty Images
 Evropskiot Ustav

Evropa vo 12 lekcii
Istorija
So cel da odgovori na mnogute predizvici so koi Evropskata unija bi se soo~ila po
pro­{i­ruvaweto kon Centralna i Isto~na, Evropskiot sovet, vo dekemvri 2001 godina,
formira{e Konvencija ~ija zada~a be{e da napravi nacrt Dogovor za Ustavot.

Konvencijata, koja ja sprovede svojata zada~a vo tekot na 2002 i 2003 godina pod vodstvo
na Valeri @iskar d’Esten, se sostoe{e od 105 ~lenovi, vklu~uvaj}i i pretstavnici na
vladite na zemjite-~lenki i na zemjite-kandidatki, ~lenovi na nacionalnite parlamenti,
~lenovi na Evropskiot parlament, i ~lenovi na Evropskata komisija.

Konvencijata go usvoi svojot nacrt Dogovor po pat na konsenzus vo juni 2003 godina.

Spogodbata be{e oficijalno potpi{ana vo Rim na 29 oktomvri 2004 godina, a potoa

be{e ispratena na zemjite-~lenki na ratifikacija.

Iako pogolemiot del na zemjite-~lenki go ratifikuvaa Dogovorot, toj be{e odbien vo

maj i juni 2005 godina od strana na glasa~ite vo Francija i Holandija. Po ovie glasovi
„protiv”, Evropskiot sovet na samitot, koj se odr`a podocna vo juni, objavi period na
razmisla za idninata na Dogovorot za Ustavot.

Glavni odredbi na Ustavot

• Izbor na pretsedatel na Evropskiot sovet so kvalifikuvano mnozinstvo so mandat
od dve i pol godini, koj mo`e da se obnovi samo edna{.

• Izbor na pretsedatel na Komisijata so ednostavno mnozinstvo na ~lenovite na

Evropskiot parlament na predlog na Evropskiot sovet i „zemaj}i gi predvid evropskite
parlamentarni izbori”.

• Sozdavawe na funkcijata Minister za nadvore{ni raboti na EU.

• Celosno vklu~uvawe na Povelbata za osnovni prava vo Dogovorot za EU.

• Zgolemuvawe na brojot na oblasti koi bi bile opfateni so kvalifikuvano mnozinstvo

na glasovi vo Evropskiot sovet.

• Pogolema nadle`nost za Evropskiot parlament vo sferata na zakonodavstvoto i

buxetot.

• Pojasna prezentacija na podelbata na nadle`nostite i odgovornostite me|u Unijata

i nejzinite zemji-~lenki.

• Na nacionalnite parlamenti da im se dade uloga da proveruvaat dali EU go po~ituva

principot na subsidijarnost.

57
 .4. How does the EU work?

Klu~ni datumi vo istorijata

na evropskata integracija

58
1950
9 maj
Robert [uman, francuski minister za
nadvore{ni raboti, dr`i zna~aen govor
vo koj iznesuva predlozi zasnovani vrz
ideite na @an Mone. Toj predlaga Francija
i Federalna Republika Germanija da gi
zdru`at svoite rezervi na jaglen i ~elik
vo nova organizacija na koja }e mo`at da &
se priklu~at i drugi evropski zemji.
Bidej}i ovoj den mo`e da se smeta za
rodenden na Evropskata unija, 9 maj
sekoja godina se proslavuva kako „Den na
Evropa”.
1951
18 april
Vo Pariz, {est zemji – Belgija, Federalna
Republika Germanija, Francija, Italija,
Luksemburg i Holandija – go potpi{uvaat
Dogovorot so koj se osnova Evropskata
zaednica za jaglen i ~elik (EZJK). Toj
stapuva na sila na 23 juli 1952 godina, za
period od 50 godini.
1955
1-2 juni
Na sredbata vo Mesina, ministrite
za nadvore{ni raboti na {este zemji
odlu~uvaat da ja pro{irat evropskata
integracija na celokupnata ekonomija.
1957
25 mart
Vo Rim, {este zemji gi potpi{uvaat
Dogovorite so koi se osnovaat Evropskata
ekonomska zaednica (EEZ) i Evropskata
zaednica za atomska energija (Evroatom).
Tie stapuvaat na sila na 1 januari 1958
godina.
1960
4 januari
Na inicijativa na Obedinetoto kralstvo,
na Konvencijata vo Stokholm, osnovana
e Evropskata asocijacija za slobodna
trgovija (EFTA) so~ineta od pove}e
evropski zemji {to ne se del od EEZ.
1963
20 juli
Vo @ounde e potpi{ana Spogodba za
Evropa vo 12 lekcii
asocijacija me|u EEZ i 18 afrikanski
zemji.
1965
8 april
Potpi{an e Dogovor so koj se integriraat
izvr{nite tela na trite Zaednici i se
sozdavaat edinstven Sovet i edinstvena
Komisija. Toj stapuva na sila na 1 juli 1967
godina.
1966
29 januari
„Luksembur{ki kompromis”. Po politi~kata
kriza, Francija se soglasuva povtorno
da u~estvuva na sednicite na Sovetot vo
zamena za soglasnost da se zadr`i pravoto
na ednoglasnost koga se vo pra{awe
„vitalnite nacionalni interesi”.
1968
1 juli
Carinite za industriski stoki celosno
se ukinuvaat, 18 meseci porano od
predvidenoto, i se voveduva Zaedni~ka
nadvore{na carinska tarifa.
1969
1-2 dekemvri
Na samitot vo Hag, politi~kite lideri na
EEZ odlu~uvaat da prodol`at so evropskata
integracija, otvoraj}i go taka patot za
prvoto pro{iruvawe.
1970
22 april
Vo Luksemburg e potpi{an Dogovor so koj se
dozvoluva Evropskite zaednici s$ pove}e
da se finansiraat od „sopstveni izvori”
i na Evropskiot parlament da mu se dadat
po{iroki nadle`nosti.
1972
22 januari
Vo Brisel, Evropskite zaednici gi
potpi{uvaat dogovorite za pristapuvawe
na Danska, Irska, Norve{ka i Obedinetoto
kralstvo.
59
 1973
1 januari
Danska, Irska i Obedinetoto kralstvo im
se priklu~uvaat na Evropskite zaednici,
zgolemuvaj}i go brojot na zemji-~lenki
na devet. Norve{ka ostanuva nadvor,
po referendumot na koj pogolem del od
narodot se izjasnuva protiv ~lenstvo.
1974
9-10 dekemvri
Na samitot vo Pariz, politi~kite lideri
na devette zemji-~lenki odlu~uvaat da
se sre}avaat tri pati vo godinata kako
Evropski sovet. Isto taka, tie davaat zeleno
svetlo za direktni izbori na Evropskiot
parlament i se soglasuvaat da formiraat
Evropski fond za regionalen razvoj.
1975
28 fevruari
Vo Lome, potpi{ana e konvencija (Lome
I) me|u EEZ i 46 afrikanski, karipski,
pacifi~ki (AKP) zemji.
22 juli
Potpi{an e dogovor so koj na Evropskiot
parlament mu se dava pogolema nadle`nost
vrz buxetot i se formira Evropskiot sud
na revizori. Toj stapuva na sila na 1 juni
1977 godina.
1979
7-10 juni
Se odr`uvaat prvite direktni izbori za
410 pratenici vo Evropskiot parlament.
1981
1 januari
Grcija im se pridru`uva na Evropskite
zaednici, so {to brojot na zemji-~lenki
porasnuva na 10.
1984
14-17 juni
Se odr`uvaat vtorite direktni izbori za
Evropskiot parlament.
1985
7 januari
@ak Delor stanuva pretsedatel na
Komisijata (1985-1995).
60
14 juni
Potpi{an e [engenskiot dogovor so cel da
se ukinat paso{kite kontroli na granicite
me|u zemjite-~lenki na Evropskite
zaednici.
1986
7 januari
[panija i Portugalija im se pridru`uvaat
na Evropskite zaednici, so {to brojot na
zemji-~lenki porasnuva na 12.
17 i 28 fevruari
Vo Luksemburg i Hag se potpi{uva
Edinstveniot evropski akt. Toj stapuva na
sila na 1 juli 1987 godina.
1989
15 i 18 juni
Se odr`uvaat tretite direktni izbori za
Evropskiot parlament.
9 noemvri
Pa|a Berlinskiot yid.
1990
3 oktomvri
Germanija povtorno se obedinuva.
1991
9-10 dekemvri
Na samitot vo Mastriht, Evropskiot sovet go
donesuva Dogovorot za Evropskata unija, so
koj se postavuvaat temelite na zaedni~kata
nadvore{na i bezbednosna politika,
osnovite za pobliska sorabotka vo oblasta
na pravdata i vnatre{nite raboti i za
sozdavawe na ekonomska i monetarna unija
so edinstvena valuta.
1992
7 fevruari
Dogovorot za Evropskata unija e potpi{an
vo Mastriht. Toj stapuva na sila na 1
noemvri 1993 godina.
1993
1 januari
Sozdaden e edinstveniot pazar.
 1994
9 i 12 juni
Se odr`uvaat ~etvrtite direktni izbori za
Evropskiot parlament.
1995
1 januari
Avstrija, Finska i [vedska & se priklu­
~uvaat na EU, so {to brojot na zemji-~lenki
porasnuva na 15. Norve{ka povtorno
ostanu­va nadvor od EU, po referendumot
na koj pogolem del od narodot se izjasnuva
protiv ~lenstvo.
23 januari
Novata Evropska komisija (1995-1999)
zapo~nuva so rabota na ~elo so pretse­
datelot @ak Santer.
27-28 noemvri
Evro-mediteranskata konferencija vo
Barselona go lansira partnerstvoto me|u EU
i zemjite na ju`niot breg na Mediteranot.
© Reuters
Novata valuta se rodi vo 1999 godina, koga evroto be{e vovedeno vo finansiskite (negotovin­
ski) pla}awa. Banknotite i monetite se pojavija vo 2002.
1997
2 oktomvri
Potpi{an e Dogovorot od Amsterdam. Toj
Evropa vo 12 lekcii
stapuva na sila na 1 maj 1999 godina.
1998
30 mart
Zapo~nuva procesot na pristapuvawe na
novite zemji-kandidatki. Vo ovoj proces
u~estvuvaat Kipar, Malta i 10 zemji od
centralna i isto~na Evropa.
1999
1 januari
Zapo~nuva tretata faza na EMU: 11 zemji-
~lenki go prifa}aat evroto, koe zapo~nuva
da se upotrebuva na finansiskite pazari,
zamenuvaj}i gi nivnite valuti pri nego­
tovinskite transakcii. Evropskata cen­
tralna banka ja prezema odgovornosta
za monetarnata politika. Grcija im se
pridru`uva na 11-te zemji vo 2001 godina.
10 i 13 juni
Se odr`uvaat pettite direktni izbori za
Evropskiot parlament.
61
 15 septemvri
Novata Evropska komisija (1999-
2004) zapo~nuva so rabota na ~elo so
pretsedatelot Romano Prodi.
15-16 oktomvri
Na sednicata vo Tampere, Evropskiot sovet
odlu~uva da sozdade oblast na sloboda,
bezbednost i pravda.
2000
23-24 mart
Na samitot vo Lisabon, Evropskiot sovet
sostavuva strategija za zgolemuvawe na
vrabotuvaweto vo EU, osovremenuvawe na
ekonomijata i zajaknuvawe na socijalnata
povrzanost vo Evropa zasnovana vrz
znaewe.
7-8 dekemvri
Vo Nica, Evropskiot sovet postignuva
soglasnost za tekstot na noviot Dogovor so
koj se menuva sistemot na odlu~uvawe vo
EU, taka {to Unijata da mo`e podgotveno da
go do~eka pro{iruvaweto. Pretsedatelite
na Evropskiot parlament, Evropskiot
sovet i Evropskata komisija sve~eno ja
proglasuvaat Povelbata na EU za osnovnite
prava.
2001
26 fevruari
Potpi{an e Dogovorot od Nica. Toj stapuva
na sila na 1 fevruari 2003 godina.
14-15 dekemvri
Evropski sovet vo Laiken. Dogovorena e
deklaracija za idninata na EU. So toa se
otvora pat za pretstojnata golema reforma
na EU i za organizirawe na Konvencija koja
}e go podgotvi evropskiot Ustav.
2002
1 januari
Vo 12-te zemji na evro zonata po~nuvaat da
se upotrebuvaat banknotite i monetite na
evroto.
13 dekemvri
Na samitot vo Kopenhagen, Evropskiot
sovet postignuva soglasnost desette zemji-
kandidatki (Kipar, ^e{kata Republika,
Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija,
62
Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija) da &
pristapat na EU na 1 maj 2004 godina.
2003
10 juli
Konvencijata za idninata na Evropa ja
zavr{uva rabotata na nacrtot na evropskiot
Ustav.
4 oktomvri
Zapo~nuva me|uvladinata konferencija
koja e odgovorna za sostavuvaweto na
Dogovorot za Ustavot.
2004
1 maj
Kipar, ^e{kata Republika, Estonija,
Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta,
Polska, Slova~ka i Slovenija & se
priklu~uvaat na EU.
10 i 13 juni
Se odr`uvaat {estite direktni izbori za
Evropskiot parlament.
29 oktomvri
Usvoen e evropskiot Ustav vo Rim (predmet
na ratifikacija od strana na zemjite-
~lenki).
22 noemvri
Novata Evropska komisija zapo~nuva so
rabota na ~elo so pretsedatelot @oze
Manuel Baroso.
2005
29 maj i 1 juni
Glasa~ite vo Francija se izjasnuvaat protiv
Ustavot na referendum, tri dena podocna
toa go pravat i glasa~ite vo Holandija.
3 oktomvri
Zapo~nuvaat pregovorite za pristap so
Turcija i Hrvatska.
2007
Bugarija i Romanija & se priklu~uvaat na
Evropskata unija.
Slovenija go prifa}a evroto.
Evropska unija

Zemji-~lenki na Evropskata unija (2007)

Zemji-kandidatki

63
Evropska komisija

Evropa vo 12 lekcii
od Paskal Fontejn

Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici

ISBN 978-92-79-04816-6

Kakva cel ima postoeweto na EU? Zo{to i kako be{e sozdadena EU? Kako
raboti EU? [to taa ima postignato za nejzinite gra|ani, i so kakvi prediz­
vici se soo~uva denes? Kako gra|anite da bidat pove}e vklu~eni?

Vo vremeto na globalizacijata, dali EU mo`e da bide konkurentna na dru­

gite pogolemi ekonomii i istovremeno da gi zadr`i svoite socijalni
standardi? Dali Evropa mo`e da ja zadr`i vode~kata uloga na svetskata
scena i da pomogne vo za{titata od terorizmot?

Ova se samo nekoi od pra{awata koi{to Paskal Fontejn – ekspert za EU i

porane{en univerzitetski profesor – gi istra`uva vo novoto izdanie od
2007 godina na negovata popularna bro{ura “Evropa vo 12 lekcii”.
Drugi informacii vo vrska so Evropskata unija
Pojdete na internet
Informacii na site oficijalni jazici na Evropskata unija se dostapni na veb
stranicata Europa: europa.eu

Dojdete da nè posetite
Niz cela Evropa postojat stotici lokalni informativni centri na EU. Adresata na
najbliskiot informativen centar }e ja najdete na veb stranicata: europa.eu.int/
comm./relays/index_en.htm

Javete ni se ili obratete ni se pismeno

EVROPA DIREKT e slu`ba koja odgovara na va{ite pra{awa za Evropskata unija. Mo`ete
da stapite vo kontakt prku besplatniot telefonski broj: 00 800 6 7 8 9 10 11
(ili nadvor od EU na telefonot {to se pla}a: (32-2) 299 96 96),
ili po pat na ekektronska po{ta preku europedirect.europa.eu

Informacii i izdanija za Evropskata unija na angliski, makedonski i albanski jazik

mo`ete da dobiete na slednive adresi:

Informativen centar na Informativna to~ka na EU - Kavadarci

Evropskata unija Mar{al Tito bb
Mar{al Tito, 12 1430 Kavadarci
1000 Skopje Tel. 043/416-107
Tel. 02/3248-531 Faks. 043/416-107
Faks.02/3248-501 E-mail: opka@mt.net.mk
Internet: www.delmkd.cec.eu.int
E-mail: Informativna to~ka na EU - Bitola
delegation-fyrmacedonia-info@ec.europa.eu 1 Maj bb
7000 Bitola
Informativna to~ka na EU - Gostivar Tel. 047/232-800
Bra}a Ginovski 61 Faks. 047/232-800
1230 Gostivar E-mail: bitola@cig.org.mk
Tel. 042/218-167
Faks. 042/218-167 Informativna to~ka na EU - Tetovo
E-mail: gostivar@cig.org.mk JNA bb
1200 Tetovo
Informativna to~ka na EU - Ko~ani Tel. 044/333-910
Rade Kratovce 1 Faks. 044/333-910
2300 Ko~ani E-mail: info@tetovo.gov.mk
Tel. 033/274-045
Faks. 033/279-962 Evropski dokumentacionen centar
E-mail: info@kocani.gov.mk Ekonomski Fakultet, Univerzitet ”Sv. Kiril
i Metodij”
Informativna to~ka na EU - Kumanovo Krste Misirkov bb
11 Oktomvri bb 1000 Skopje
1300 Kumanovo Tel. 02/3286-835
Tel. 031/432-650 Faks. 02/3118-701
Faks. 031/432-650 Internet: www.eccf.ukim.edu.mk
E-mail: kumanovo@cig.org.mk E-mail: valentina@eccf.ukim.edu.mk

Informativna to~ka na EU - Veles Pretstavni{tva na Evropskata komisija i

Panko Bra{nar 1 kancelarii na Evropskiot parlament ima vo
1400 Veles site zemji na Evropskata unija. Isto taka,
Tel. 043/232-406; lok. 226 Evropskata komisija ima delegacii i vo
Faks. 043/232-966 drugite delovi na svetot.
E-mail: veles@cig.org.mk
Evropa vo 12 lekcii
Kakva cel ima postoeweto na EU? Zo{to i kako be{e
sozdadena EU? Kako raboti EU? [to taa ima postignato
za nejzinite gra|ani, i so kakvi predizvici se soo~uva
denes? Kako gra|anite da bidat pove}e vklu~eni?

Vo vremeto na globalizacijata, dali EU mo`e da bide

konkurentna na drugite pogolemi ekonomii i istovre-
meno da gi zadr`i svoite socijalni standardi? Dali
Evropa mo`e da ja zadr`i vode~kata uloga na svets-
kata scena i da pomogne vo za{titata od terorizmot?

Ova se samo nekoi od pra{awata koi{to Paskal Fontejn

– ekspert za EU i porane{en univerzitetski profesor
– gi istra`uva vo novoto izdanie od 2007 godina na
negovata popularna bro{ura “Evropa vo 12 lekcii”.

NA-AK-06-290-MK-C