P. 1
Evropa Vo 12 Lekcii

Evropa Vo 12 Lekcii

|Views: 718|Likes:
Published by batanm3623

More info:

Published by: batanm3623 on Feb 25, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/05/2012

pdf

text

original

Evropa vo 12 lekcii

od Paskal Fontejn

European Union

Ovaa bro{ura i drugi kratki, jasni objasnuvawa za EU se dostapni na veb stranicata ec.europa.eu/publications/

Evropska komisija Generalen direktorat za komunikacii Publikacii B-1049 Brisel Rakopisot e zavr{en vo oktomvri 2006 godina Ilustracija na naslovnata i na poglavjata: Izvestuva~i Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici, 2006 ISBN 978-92-79-04817-3 Evropski zaednici, 2006 Dozvolena e reprodukcija. Pe~ateno vo porane{na jugoslovenska Republika Makedonija

Evropa vo 12 lekcii
od Paskal Fontejn,
porane{en asistent na @an Mone i profesor na Institutot za politi~ki studii, Pariz

Evropa vo 12 lekcii 

Sodr`ina

1. 2. 3. 4. 5.

Zo{to Evropska Unija? Deset istoriski ~ekori Pro{iruvaweto i sosedskata politika Kako raboti Unijata? [to raboti Unijata? Edinstveniot pazar Ekonomskata i monetarnata unija (EMU) i evroto Kon op{testvo zasnovano na znaewe Gra|anska Evropa Sloboda, bezbednost i pravda Evropskata unija na svetska scena Kakva idnina & pretstoi na Evropa? Klu~ni datumi vo istorijata na Evropskata integracija

4 8 2 6 22 28 2 6 40 44 48 54

6. 7. 8. 9.

10. 11. 12.

58

Evropa vo 12 lekcii 

1. Zo{to Evropska unija?

Misijata na Evropa vo 21. vek e: • da obezbedi mir, prosperitet i stabilnot za nejzinite narodi; • da gi nadmine podelbite na kontinentot; • da osiguri bezbeden `ivot za svoite narodi; • da dade poddr{ka na ramnomeren ekonomski i socijalen razvoj; • da se spravi so predizvicite na globalizacijata i da ja za~uva razli~nosta na narodite vo Evropa; • da gi za~uva vrednostite na evropjanite, kako {to se odr`liv razvoj i zdrava `ivotna sredina, po~ituvawe na ~ovekovite prava i socijalna pazarna ekonomija. I. Mir i stabilnost
Obedineta Evropa nekoga{ be{e ideja za ko­ ja sonuvaa samo filozofite i vizionerite. Viktor Igo, na primer, inspiriran od hu­ manisti~ki ideali zamisluva{e mirni „Obedineti dr`avi na Evropa”. Sonot go razbija dvete u`asni vojni {to besneeja na kontinentot vo prvata polovina na dvae­ settiot vek. No, od urnatinite na Vtorata svetska voj­ na se rodi nova nade`. Lu|eto {to za vreme na vojnata mu se sprotistavuvaa na totalitarizmot bea odlu~ni da stavat kraj na me|unarodnata omraza i rivalstvoto vo Evropa i da sozdadat uslovi za traen mir. Vo periodot od 1945 do 1950 godina, nekolku hrabri dr`avnici, me|u koi i Robert [uman, Konrad Adenauer, Al~ide de Gasperi i Vinston ^er~il po~naa da gi ubeduvaat svoite narodi da za~ekorat vo novata era. Tie zboruvaa za sozdavawe novi strukturi vo Zapadna Evropa koi bi se temelele vrz zaedni~kite interesi i bi bile zasnovani vrz dogovori so koi bi se garantiralo vladeewe na pravoto i ednak­ vost me|u site zemji. Robert [uman (francuski minister za nad­ vore{ni raboti) ja zastapuva{e idejata {to prvi~no ja za~na @an Mone, i na 9 maj 1950 godina, predlo`i sozdavawe na Evropska zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^). Zemjite {to nekoga{ se borea me|u sebe, treba{e da go zdru`at proizvodstvoto na jaglen i ~elik pod kapata na eden zaedni~ki „Visok upraven organ”. Na eden prakti~en i mnogu simboli~en na~in, surovinite na vojnata se pretvoraa vo instrumenti na pomiruvawe i postignuvawe mir.

II. Povtorno obedinuvawe na Evropa
Evropskata unija go ohrabruva{e obedinu­ vaweto na Germanija, po padot na Berlin­ skiot yid vo 1989 godina. Koga vo 1991 godina se raspadna sovetskata imperija, porane{nite komunisti~ki zemji od Cen­ tralna i Isto~na Evropa, po mnogu dece­ nii minati pod apsolutisti~kiot jarem na Var{avskiot pakt, odlu~ija deka niv­ nata idnina le`i vo semejstvoto na demok­ ratskite evropski nacii. Procesot na pro{iruvawe s$ u{te trae. Pregovorite za vlez vo EU so Turcija i Hrvatska zapo~naa vo oktomvri 2005 go­ dina, a nekolku zemji od Balkanot se ve}e trgnati po patot koj eden den mo`e da odvede do ~lenstvo vo EU.

III. Sigurnost i bezbednost
I vo dvaeset i prviot vek Evropa s$ u{te re{ava pra{awa koi se odnesuvaat na si­ gurnosta i bezbednosta. EU mora uspe{no da dejstvuva za da osiguri bezbednost

Evropa vo 12 lekcii 5

i sigurnost za nejzinite zemji­~lenki. Taa mora konstruktivno da sorabotuva so regionite koi se vedna{ do nejzinite gra­ nici: Balkanot, Severna Afrika, Kavkaz i Sredniot Istok. EU, isto taka, mora da gi za{titi svoite voeni i strate{ki interesi preku sorabotka so nejzinite sojuznici, osobeno so sojuznicite od NATO, kako i so razvivawe na vistinska zaedni~ka evrop­ ska politika za bezbednost i odbrana. Vnatre{nata i nadvore{nata bezbednost se dve strani na ist medal. Borbata protiv terorizmot i organiziraniot kriminal iziskuva tesna sorabotka me|u policiskite sili na site zemji od EU. Eden od novite predizvici {to bara tesna sorabotka me|u vladite e Evropskata unija da bide „oblast na sloboda, bezbednost i pravda” kade sekoj ima ednakov pristap do pravdata i ednakva pravna za{tita. Telata kako Evropol, Evropska policiska agencija, i Evrojust, koja ja poddr`uva sorabotkata me|u obvinitelite, sudiite i policajcite vo oddelnite zemji od EU, mora da imaat poaktivna i podelotvorna uloga.

na EU za namaluvawe na razlikite me|u razli~nite delovi na Evropa. Buxetot na EU i parite od Evropskata investiciska banka (EIB) se koristat za podobruvawe na evropskata soobra}ajna infrastruktura (na primer, za pro{iruvawe na mre`ata od avtopati{ta i brzi `eleznici) so {to se obezbeduva podobar pristap do oddale~enite regioni i se zajaknuva trgo­ vijata niz cela Evropa. Ekonomskiot uspeh na Evropa mo`e delumno da se izmeri preku kapacitetot na edinstveniot pazar ­ sostaven od polovina milijarda pot­ ro{uva~i ­ da im bide od korist na {to e mo`no pove}e lu|e i biznisi.

V. Identitet i razli~nost vo globalen svet
Evropskite post­industriski op{testva stanuvaat s$ poslo`eni. @ivotniot stan­ dard postojano raste, no s$ u{te postoi zna~itelen jaz me|u bogatite i siroma{nite. Pro{iruvaweto go prodlabo~i jazot bidej}i nekoi od zemjite {to se priklu~ija imaat `ivoten standard koj e pod prosekot na EU. Zemjite na EU treba da rabotat zaedno za da go namalat ovoj jaz. Ovie napori ne se pravat po cena na vr{ewe kompromis vo odnos na oddelnite kulturni ili jazi~ki karakteristiki na zemjite na EU. Naprotiv – mnogu od aktivnostite na EU pomagaat vo sozdavaweto nov ekonomski rast zasnovan vrz regionalnite specifi~­ nosti i bogatata razli~nost na tradicii i kulturi. Polovinata stoletie evropska integracija poka`a deka EU kako celina e podobra od zbirot na nejzinite delovi: taa ima mnogu pogolema ekonomska, socijalna, tehno­ lo{ka, trgovska i politi~ka mo} otkolku poedine~nite napori na nejzinite zemji ~lenki. Dejstvuvaweto kako eden i govore­ weto so eden glas, kako Evropskata unija, ima dodadena vrednost. Zo{to? • Bidej}i EU e svetska vode~ka trgovska sila i poradi toa igra klu~na uloga vo me|unarodnite pregovori, kako {to se pregovorite vo ramkite na Svetskata trgovska organizacija (STO) sostavena od 149 zemji, kako i vo sproveduvaweto na Protokolot od Kjoto za namaluvawe na

IV. Ekonomska i socijalna solidarnost
Evropskata unija be{e sozdadena so poli­ ti~ka cel za postignuvawe mir, no nejzinata dinamika i uspeh se rezultat na nejziniot udel vo ekonomijata. Na zemjite na EU otpa|a mal del od svet­ skoto naselenie. Poradi toa, tie moraat da prodol`at da se zdru`uvaat za da obez­ bedat ekonomski razvoj i za da mo`at da se natprevaruvaat so drugite golemi ekonomii na svetskata scena. Nitu edna od zemjite na EU ne e dovolno silna sama da uspee vo svetskata trgovija. Evropskiot edinstven pazar im obezbeduva na pret­ prijatijata vitalna platforma za uspe{na konkurentnost na svetskite pazari. Me|utoa, slobodnata konkurencija vo ce­ la Evropa mora da ima protivte`a vo ed­ na seevropska solidarnost. Toa sozdava konkretni beneficii za evropskite gra|a­ ni: vo slu~aj na poplavi i drugi prirodni katastrofi, evropskite gra|ani dobivaat pomo{ od buxetot na EU. Strukturnite fon­ dovi, so koi rakovodi Evropskata komisija, gi pottiknuvaat i poddr`uvaat naporite na nacionalnite i regionalnite vlasti

6

© Sylvain Grandadam/Van Parys Media

Obedineti vo razli~nosta – dvojazi~en uli~en natpis vo Malta.

zagaduvaweto na vozduhot i za spre~uvawe na klimatskite promeni. • Bidej}i taa zastapuva jasen stav vo vrska so ~uvstvitelnite pra{awa {to go zasegaat obi~niot ~ovek, na primer za{titata na `ivotnata sredina, obnov­ livite izvori na energija, „principot na pretpazlivost” vo odnos na bezbednosta na hranata, eti~kite aspekti na bioteh­ nologijata i potrebata da se za{titat zagrozenite vidovi. • Bidej}i taa zapo~na va`ni aktivnosti za odr`liv razvoj na celata planeta, vo ramkite na „Samitot za Zemjata” koj se odr`a vo Johanesburg vo 2002 godina. Starata pogovorka „zaedno sme posilni” u{te edna{ se potvrduva so primerot na dene{nite evropejci. Me|utoa, procesot na evropska integracija ne gi pridu{i razli~nite na~ini na `iveewe, tradicii i kulturi na nejzinite narodi. Naprotiv, EU ja istaknuva svojata razli~nost kako edna od nejzinite klu~ni vrednosti.

kiot rod ima korist od golemite globalni promeni, a ne e nivna `rtva. Potrebite na lu|eto ne mo`at ednostavno da se zadovolat so pazarnite sili ili da se nametnat so unilateralno dejstvuvawe. Zatoa, EU zastapuva humanisti~ko stojali{­ te i model na op{testvo {to go poddr`uvaat golemo mnozinstvo od nejzinite gra|ani. Evropejcite go po~ituvaat svoeto boga­ to nasledstvo na vrednosti, vo koi spa­ |aat veruvaweto vo ~ovekovite prava, socijalnata solidarnost, slobodnoto pret­ priemni{tvo, pravednata raspredelba na plodovite od ekonomskiot razvoj, pravoto na za~uvana `ivotna sredina, po~itta kon kulurnata, jazi~kata i verskata raznolikost i harmoni~niot spoj na tradicijata i napre­ dokot. Povelbata na EU za osnovnite prava, progla­ sena vo Nica vo 2000 godina, gi sodr`i site prava {to denes se priznati od zemjite­ ~lenki na EU i nivnite gra|ani. Vakvite vrednosti mo`at da sozdadat ~uvstvo na srodnost me|u evropejcite. Eden pokazatel za toa e faktot {to site zemji na EU ja uki­ naa smrtnata kazna.

VI. Vrednosti
EU saka da gi promovira ~ove~kite vred­ nosti i napredokot i da osiguri deka ~ove~­

Evropa vo 12 lekcii 

I. Peace and stability Before becoming a real political objective, the idea of uniting Europe was just a dream in the minds of philosophers and visionaries. Victor Hugo, for example, imagined a peaceful ‘United States of Europe’ inspired by humanistic ideals. The dream was shattered by the terrible wars that ravaged the continent during the first half of the 20th century.

their future lay within the family of democratic European nations. The enlargement process continues to this day. Entry negotiations began with Turkey and Croatia in October 2005, while several countries in the Balkans have set out along the road that could one day lead to EU membership. III. Safety and security

However, a new kind of hope emerged from the rubble of World War Two. People who had resisted totalitarianism during the war were determined to put an end to international hatred and rivalry in Europe and create the conditions for lasting peace. Between 945 and 950, a handful of courageous statesmen including Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi and Winston Churchill set about persuading their peoples to enter a new era. New structures would be created in western Europe, based on shared interests and founded upon treaties guaranteeing the rule of law and equality between all countries. Robert Schuman (French foreign minister) took up an idea originally conceived by Jean Monnet and, on 9 May 950, proposed establishing a European Coal and Steel Community (ECSC). In countries which had once fought each other, the production of coal and steel would be pooled under a common High Authority. In a practical but also richly symbolic way, the raw materials of war were being turned into instruments of reconciliation and peace.

2. Deset istoriski ~ekori

Europe in the 2st century still faces safety and security issues. The EU has to take effective action to ensure the safety and security of its members. It has to work constructively with the regions just beyond its borders: the Balkans, North Africa, the Caucasus and the Middle East. It must also protect its military and strategic interests by working with its allies, especially within NATO, and by developing a genuine common European security and defence policy.

Internal security and external security are two sides of the same coin. The fight against terrorism and organised crime requires the police forces of all EU countries to work together closely. Making the EU an ‘area of freedom, security and justice’ where everyone has equal access to justice and is equally protected by the law is a new challenge that requires close cooperation between governments. Bodies like Europol, the European Police Office, and Eurojust, which promotes cooperation between prosecutors, judges and police officers in different EU countries, also have a more active and effective role to play. IV. Economic solidarity and social

II. Bringing Europe together again The European Union encouraged German unification after the fall of the Berlin Wall in 989. When the Soviet empire crumbled in 99, the former communist countries of central and eastern Europe, after decades under the authoritarian yoke of the Warsaw Pact, decided that 8

The European Union was created to achieve the political goal of peace, but its dynamism and success spring from its involvement in economics. EU countries account for an ever smaller

1951: 1957: 1973: 1979: 1981: 1993: 1993: 1995: 2002: 2004:

Dogovorot od Rim go osnova zaedni~kiot pazar Zaednicata se pro{iruva na devet zemji-~lenki i gi razviva nejzinite zaedni~ki politiki Se odr`uvaat prvite direktni izbori za Evropskiot parlament Prvoto pro{iruvawe kon Mediteranot Zaokru`uvawe na edinstveniot pazar Dogovorot od Mastriht ja osnova Evropskata unija EU se pro{iruva na 15 ~lenki Se voveduvaat evro banknoti i moneti U{te 10 zemji & se priklu~uvaat na Unijata

1. Na 9 maj 1950 godina, [umanovata

deklaracija predlo`i osnovawe na Evrop­ ska zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^), koja stana realnost so Dogovorot od Pariz potpi{an na 18 april 1951 godina. Na toj na~in se sozdade zaedni~ki pazar na jaglen i ~elik me|u {este zemji osnova~i (Belgija, Federalnata Republika Germanija,

Francija, Italija, Luksemburg i Holandija). Celta, vo periodot po Vtorata svetska vojna, be{e da se osiguri mir me|u pobedenite i porazenite nacii i istite da se splotat vo institucionalna struktura vo koja }e sorabotuvaat kako ednakvi partneri.

© EC

Na 9 maj 1950, francuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman za prv pat javno govore{e za ideite vrz koi se temeli Evropskata unija. Zatoa 9 maj se slavi kako rodenden na EU.

Evropa vo 12 lekcii 9

Formirana e Evropskata zaednica za jaglen i ~elik od strana na {este ~lenki osnova~i

2. [este zemji potoa odlu~ija, na 25 mart

1957 so Dogovorot od Rim, da sozdadat Evropska ekonomska zaednica (EEZ) zasnovana vrz zaedni~ki pazar za golem asortiman na stoki i uslugi. Na 1 juli 1968 godina, carinite me|u {este zemji bea celosno ukinati, a vo 1960­tite bea izgradeni zaedni~ki politiki so akcent vrz trgovijata i zemjodelstvoto.

zaednica, so prvite izbori za Evropskiot parlament po pat na direktno univerzalno pravo na glas. Ovie izbori se odr`uvaat na sekoi pet godini.

5. Vo 1981 godina, Grcija se priklu~i

3. Ovoj potfat be{e tolku uspe{en {to
i Danska, Irska i Obedinetoto kralstvo odlu~ija da & se priklu~at na Zaednicata. Prvoto pro{iruvawe, od {est na devet ~lenki, se slu~i vo 1973 godina. Vo isto vreme, bea sprovedeni nova socijalna politika i politika za za{tita na `ivotnata sredina, a vo 1975 godina be{e osnovan Evropskiot fond za regionalen razvoj (EFRR).

na Zaednicata, a po nea i [panija i Portugalija vo 1986 godina. Ovie pro{i­ ruvawa go zajaknaa prisustvoto na Zaed­ nicata vo Ju`na Evropa i ja istaknaa potrebata za itno pro{iruvawe na nejzi­ nite programi za pomo{ na pomalku razvienite regioni.

6. Svetskata ekonomska kriza vo ra­

4. Juni 1979 godina be{e svedok na eden
odlu~uva~ki ~ekor napred za Evropskata

nite 1980­ti predizvika bran na „evro­ pesimizam”. No, nade`ta povtorno se rodi vo 1985 godina, koga Evropskata komisija, pod pretsedatelstvo na @ak Delor, ja objavi „Belata kniga” vo koja be{e zacr­ tano deka evropskiot edinstven pazar }e bide sozdaden do 1 januari 1993 godina. Ovaa ambiciozna cel be{e vtemelena

Berlinskiot yid be{e sru{en vo 1989 godina, a starata podelba na evropskiot kontinent poleka po~na da is~eznuva. 

0

© Reuters

7. Politi~kiot oblik na Evropa dramati~no
se promeni so padot na Berlinskiot yid vo 1989 godina. Ova dovede do povtorno obedinuvawe na Germanija vo oktomvri 1990 godina i demokratizacija na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa po oslo­ boduvaweto od sovetskata kontrola. Sovetskiot sojuz prestana da postoi vo dekemvri 1991 godina.

Vo isto vreme, zemjite­~lenki pregovaraa okolu noviot Dogovor za Evropska unija, koj be{e usvoen od strana na Evropskiot sovet, sostaven od pretsedateli i/ili premieri, vo Mastriht vo dekemvri 1991 godina. Dogovorot stapi na sila na 1 noemvri 1993 godina. So dodavawe na novi podra~ja na me|uvladina sorabotka vo postoe~kite integrirani strukturi na Zaednicata, Dogovorot ja sozdade Evropskata unija (EU).

Vo isto vreme, nevrabotenosta i zgolemeni­ te penziski tro{oci vr{at pritisok vrz nacionalnite ekonomii, poradi {to se neophodni reformi. Glasa~ite s$ po~esto baraat od svoite vladi da najdat prakti~ni re{enija za ovie problemi.

8. Novata evropska dinamika i menuvaweto
na geopolitikata na kontinentot pridone­ soa u{te tri zemji – Avstrija, Finska i [vedska ­ da & se pridru`at na EU, na 1 januari 1995 godina.

10. Re~isi vedna{ po pro{iruvaweto na Evropskata unija za 15 zemji­~len­ ki zapo~naa podgotovkite na novo pro{iruvawe bez presedan. Vo sredinata na 1990­tite, zemjite na porane{niot sovetski blok (Bugarija, ^e{kata Republika, Ungarija, Polska, Romanija i Slova~ka), trite balti~ki zemji {to prethodno bea del od Sovetskiot sojuz (Estonija, Letonija i Litvanija), edna republika na porane{nata Jugoslavija (Slovenija) i dve mediteranski zemji (Kipar i Malta) zatropaa na vratata na EU.
EU so zadovolstvo ja pre~eka mo`nosta da pomogne vo stabiliziraweto na evropskiot kontinent i da im ovozmo`i na ovie mladi demokratii da gi po~ustvuvaat pridobivkite od evropskata integracija. Pregovorite za idno ~lenstvo zapo~naa vo dekemvri 1997 godina. Pro{iruvaweto na EU na 25 zemji se slu~i na 1 maj 2004 godina koga 10 od 12­te zemji­kandidatki & se pridru`ija na Unijata. Bugarija i Romanija se priklu~ija na 1 januari 2007 godina.

9. Vo toa vreme, EU be{e na patot kon, za
dotoga{ najspektakularnoto dostignuvawe, sozdavaweto na edinstvena valuta. Evroto be{e vovedeno za finansiski (negotovinski) transakcii vo 1999 godina, dodeka banknotite i monetite bea izdadeni tri godini podocna vo 12­te zemji od oblasta na evroto (koja e op{to poznata kako evro zona). Denes evroto e edna od glavnite svetski valuti za pla}awa i za rezervi, naporedno so dolarot na SAD. Evropejcite se soo~eni so globalizacijata. Novite tehnologii i raste~kata upotreba na internetot gi transformiraat ekonomiite, no istovremeno so sebe nosat socijalni i kulturni predizvici. Vo mart 2000 godina, EU ja usvoi „Lisabonskata strategija” so cel da ja osovremeni evropskata ekonomija i 

Evropa vo 12 lekcii

vo Edinstveniot evropski akt, koj be{e potpi{an vo fevruari 1986 godina, a stapi na sila na 1 juli 1987 godina.

da & ovozmo`i na svetskiot pazar da se natprevaruva so najgolemite u~esnici, kakvi {to se SAD i novite industrijalizirani zemji. Lisabonskata strategija opfa}a stimulirawe na tehnolo{kite novini i delovnite vlo`uvawa i adaptirawe na evropskite obrazovni sistemi so cel da se zadovolat potrebite na informati~koto op{testvo.

percentage of the world’s population.

of living have risen steadily, but there

3. Pro{iruvawe i sosedska politika
They must therefore continue pulling together if they are to ensure economic growth and be able to compete on the world stage with other major economies. No individual EU country is strong enough to go it alone in world trade. The European single market provides companies with a vital platform for competing effectively on world markets. But Europe-wide free competition must be counterbalanced by Europe-wide solidarity. This has clear tangible benefits for European citizens: when they fall victim to floods and other natural disasters, they receive assistance from the EU budget. The Structural Funds, managed by the European Commission, encourage and supplement the efforts of the EU’s national and regional authorities to reduce inequalities between different parts of Europe. Money from the EU budget and loans from the European Investment Bank (EIB) are used to improve Europe’s transport infrastructure (for example, to extend the network of motorways and high-speed railways), thus providing better access to outlying regions and boosting trans-European trade. The EU’s economic success will be measured in part by the ability of its single market of half a billion consumers to benefit as many people and businesses as possible. V. Identity and in a globalised world diversity are still significant gaps between rich and poor. Enlargement has widened the gap since countries have joined with living standards below the EU average. It is important for EU countries to work together to narrow the gap. But these efforts have not been made at the expense of compromising the separate cultural or linguistic characteristics of EU countries. On the contrary — many EU activities help to create new economic growth based on regional specialities and the rich diversity of traditions and cultures. Half a century of European integration has shown that the EU as a whole is greater than the sum of its parts: it has much more economic, social, technological, commercial and political clout than if its member states had to act individually. There is added value in acting together and speaking with a single voice as the European Union. Why? • Because the EU is the world’s leading trading power and therefore plays a decisive role in international negotiations, such as those at the 49-country World Trade Organisation (WTO), as well as in the implementation of the Kyoto protocol on air pollution and climate change; • Because it takes a clear position on sensitive issues affecting ordinary people, such as environmental protection, renewable energy resources, the ‘precautionary principle’ in food safety, the ethical as-

Europe’s post-industrial societies are becoming increasingly complex. Standards 2

• Po nekolkute pro{iruvawa, brojot na zemji-~lenki na EU porasna od 6 na 27, a drugi zemji-kandidatki ve}e pregovaraat za ~lenstvo. • Sekoj od dogovorite za primawe nova zemja-~lenka mora da bide ednoglasno odobren od strana na site zemji-~lenki. Pred sekoe sledno pro{iruvawe, EU }e go oceni kapacitetot za primawe nova(i) ~lenka(i), kako i sposobnosta na nejzinite institucii da prodol`at uspe{no da funkcioniraat. • Posledovatelnite pro{iruvawa ja zajaknaa demokratijata, ja napravija Evropa pobezbedna i go zgolemija nejziniot potencijal za trguvawe i ekonomski rast.

I. Obedinuvawe na kontinent
a. Unija na 25
Na sredbata vo Kopenhagen vo dekemvri 2002 godina, Evropskiot sovet go napravi eden od najva`nite ~ekori vo istorijata na evropskata integracija. So pokanata za ~lenstvo vo EU na dopolnitelni 10 zemji na 1 maj 2004 godina, Evropskata unija ne samo {to ja zgolemi svojata povr{ina i naselenie, tuku i stavi kraj na podelenosta na na{iot kontinent – razdorot koj, od 1945 navamu, go oddeluva{e slobodniot od komunisti~kiot svet. Pettoto pro{iruvawe na EU ima i politi~ka i moralna dimenzija. Toa im ovozmo`i na zemjite – Kipar, ^e{kata Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija – koi se isto evropski kolku i drugite, ne samo od geografski, tuku i od aspekt na nivnata kultura, istorija i aspiracii, da mu se pridru`at na demokratskoto evropsko semejstvo. Tie se sega partneri vo golemiot proekt {to go zamislija tatkovcite na EU.

Turcija, ~lenka na NATO, koja odamna ima potpi{ano spogodba za asocijacija so EU, aplicira{e za ~lenstvo vo 1987 godina. Geografskata polo`ba i politi~kata istorija na Turcija bea pri~inite poradi koi EU dolgo vreme se dvoume{e dali da dade pozitiven odgovor na nejzinata aplikacija. Sepak, vo oktomvri 2005 godina, Evropskiot sovet gi zapo~na pregovorite za ~lenstvo so Turcija. Vo isto vreme, gi zapo~na i pregovorite so Hrvatska, u{te edna zemja­kandidatka. Dosega ne e utvrden nitu eden datum za stapuvawe na sila na dogovor za pristapuvawe so ovie dve zemji, koj sledi po zavr{uvaweto na pregovorite za ~lenstvo.

v. Kandidatki za ~lenstvo

g. Zapaden Balkan
Zemjite od Zapaden Balkan, pove}eto od niv del od porane{nata Jugoslavija, se svrtuvaat kon Evropskata unija so cel da ja zabrzaat nivnata ekonomska rekonstruk­ cija, da gi podobrat nivnite odnosi – naru{eni od etni~ki i religiozni vojni, i da gi konsolidiraat nivnite demokratski institucii. EU & dodeli status na „zemja­ kandidatka” na porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija (pjRM) vo noemvri 2005 godina. Drugi potencijalni kandidati se Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Srbija.

b. Ponatamo{no pro{iruvawe
Bugarija i Romanija stanaa zemji­kandidat­ ki vo 1995 godina. Procesot za niv trae{e podolgo otkolku za drugite 10 zemji, no i tie & se priklu~ija na EU na 1 januari 2007 godina, zgolemuvaj}i go brojot na zemjite­ ~lenki na 27. 

Evropa vo 12 lekcii

• Evropskata unija e otvorena za sekoja evropska zemja {to gi ispolnuva demokratskite, politi~kite i ekonomskite kriteriumi za ~lenstvo.

II. Uslovi za ~lenstvo
a. Pravni barawa
Evropskata integracija otsekoga{ bila politi~ki i ekonomski proces otvoren za site evropski zemji koi se podgotveni da se pridru`at kon osnova~kite dogovori i da go usvojat celiot paket na zakonodavstvoto na EU. Soglasno ~len 237 od Rimskiot dogovor „sekoja evropska dr`ava mo`e da aplicira za ~lenstvo vo Zaednicata”. ^lenot F od Dogovorot od Mastriht dopol­ nuva deka zemjite­~lenki }e imaat „sistemi na vladi [...] zasnovani vrz demokratski principi”.

preku pozitivno glasawe na apsolutnoto mnozinstvo na negovite ~lenovi. Potoa, site dogovori za pristapuvawe mora da bidat ratifikuvani od strana na zemjite­ ~lenki i zemjite­kandidatki soglasno ustavnite proceduri na sekoja od niv. Vo tekot na pregovorite, zemjite­kandi­ datki dobivaat pomo{ od EU za da im se ovozmo`i polesno da go dostignat nivoto na ekonomski razvoj vo EU. Pro{iruvaweto so 10 zemji vo 2004 godina, opfati paket od 41 milijarda evra koi pred s$ bea nameneti za finansirawe strukturni proekti so cel da im se ovozmo`i na novite zemji­~lenki da gi ispolnat kriteriumite za ~lenstvo.

b. „Kopenha{kite kriteriumi”
Vo 1993 godina, soglasno barawata na porane{nite komunisti~ki zemji za priklu~uvawe kon Unijata, Evropskiot sovet gi zacrta trite kriteriumi {to zemjite­kandidatki moraat da gi ispolnat za da stanat ~lenki. Pred za~lenuvaweto, novite ~lenki mora da imaat: • stabilni institucii koi }e garantiraat demokratija, vladeewe na pravoto, ~ove­ kovi prava i po~ituvawe i za{tita na malcinstvata; • funkcionalna pazarna ekonomija i da se vo mo`nost da se spravat so pritisokot na konkurencijata i pazarnite sili vnatre vo Unijata; • sposobnost da se prezemat obvrskite {to gi nosi ~lenstvoto vo EU, vklu~uvaj}i i poddr{ka za celite na Unijata. Tie mora da imaat javna administracija sposobna da gi sproveduva i da upravuva so zakonite na EU vo praksa.

III. Kolkava mo`e da stane EU?
a. Geografski granici
Debatite okolu ratifikacijata na Dogovo­ rot za Ustavot na EU koi se odvivaa vo pove}eto zemji­~lenki uka`uvaat deka mno­

v. Procesot na pristapuvawe
Pregovorite za vlez se vodat me|u sekoja zemja­kandidatka i Evropskata komisija, koja ja pretstavuva Evropskata unija. Po zavr{uvaweto na pregovorite, odlukata za dozvoluvawe vlez na nova zemja vo EU mora da se donese ednoglasno od strana na postoe~kite zemji­~lenki koi se sre}avaat vo ramkite na Sovetot. Evropskiot parla­ ment mora da ja dade svojata soglasnost
„Jadranskiot biser” – Dubrovnik vo Hrvatska.

gu evropejci imaat nerazjasneti pra{awa za kone~nite granici na Evropskata unija i duri i za nejziniot identitet. Ne postojat ednostavni odgovori na ovie pra{awa, osobeno poradi toa {to sekoja od zemjite 

4

© Inger Hogstrom/Van Parys Media

I pokraj toa {to gi ispolnuvaat krite­ riumite za ~lenstvo, Island, Norve{ka, [vajcarija i Lihten{tajn ne se ~lenki na Evropskata unija bidej}i javnoto mislewe vo ovie zemji vo momentov e protiv nivnoto priklu~uvawe kon Unijata. Kako problemati~ni ostanuvaat politi~­ kata situacija vo Belorusija i strate{kata polo`ba na Moldavija. Pove}e od jasno e deka ~lenstvoto na Rusija bi sozdalo neprifatliva neramnote`a vo Evropskata unija, kako od politi~ki taka i od geografski aspekt.

Evropskata Unija ima dve paralelni politiki za nejzinite odnosi so sosednite zemji zavisno od toa dali se nao|aat ili ne na momentalnata lista potencijalni kandidati. • Spogodbite za stabilizacija i asocijacija ja otvoraat mo`nosta za edna zemja da stane kandidat za ~lenstvo vo EU po zavr{uvaweto na pregovorite za Spogodbata. Hrvatska i porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija (pjRM) se prvite zemji koi potpi{aa vakvi spogodbi. Po niv slede{e Albanija. Drugi potencijalni kandidati vo ovoj kontekst se Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Srbija. • Vo ramkite na nejzinata sosedska politika, EU ima potpi{ano spogodbi za trgovska razmena i sorabotka so zemji koi ne se ~lenki na EU, a se nao|aat vo oblasta na ju`niot Mediteran i vo ju`en Kavkaz, kako i so zemji vo Isto~na Evropa ~ii{to idni odnosi so Evropskata unija s$ u{te se nerazjasneti.

b. Administrativni ograni~uvawa
Isto taka, sega{nite pravila za ~lenstvo, definirani so Dogovorot od Nica od 2003 godina, ja postavi institucionalnata ramka za Unija so maksimum 27 ~lenki. Za da mo`e brojot na ~lenki dopolnitelno da se zgolemi }e treba da se izgotvi nov me|uvladin dogovor za odnosite me|u zemjite­~lenki vo ramkite na instituciite. Funkcioniraweto na Unijata soglasno osnovnite principi na Dogovorite (vidi Poglavje 4: „Kako raboti EU? “) }e bide ote`nato so pove}e od 30 zemji. Procedurite za odlu~uvawe mora da bidat detalno razgledani so cel da se odbegne paraliza i da & se ovozmo`i na EU da ja zadr`i sposobnosta za deluvawe. Isto taka, postojat ~uvstvitelni pra{awa kako upotrebata na oficijalnite jazici. ^lenstvoto na Bugarija i Romanija }e go zgolemi brojot na oficijalni jazici na 23. Pro{iruvaweto na EU ne smee da predizvika ~uvstvo kaj obi~nite lu|e deka nivniot nacionalen ili regionalen identitet se razobli~uva vo ramkite na edna standardizirana EU. 

5

Evropa vo 12 lekcii

gleda poinaku na svoite geopoliti~ki ili ekonomski interesi. Balti~kite zemji i Polska se zalagaat za ~lenstvo na Ukraina vo EU. Mo`niot vlez na Turcija }e go po­ krene pra{aweto na statusot na nekoi zemji od Kavkazot kako Gruzija i Ermenija.

IV. Zemji­kandidatki i zemji koi ne se kandidatki

pects of biotechnology and the need to protect endangered species; • Because it launched important initiatives for sustainable development on the whole planet, in connection with the ‘Earth Summit’ in 2002 in Johannesburg.

4. Kako raboti EU?
The old saying ‘unity is strength’ is as relevant as ever to today’s Europeans. But the process of European integration has not smothered the different ways of life, traditions and cultures of its peoples. Indeed, the EU makes its diversity one of its key values. VI. Values The EU wishes to promote humanitarian and progressive values, and ensure that mankind is the beneficiary, rather than the victim, of the great global changes that are taking place. People’s needs cannot be met simply by market forces or imposed by unilateral action. So the EU stands for a view of humanity and a model of society that the great majority of its citizens support. Europeans cherish their rich heritage of values, which includes a belief in human rights, social solidarity, free enterprise, a fair distribution of the fruits of economic growth, the right to a protected environment, respect for cultural, linguistic and religious diversity and a harmonious blend of tradition and progress. The Charter of Fundamental Rights of the European Union, which was proclaimed in Nice in December 2000, sets out all the rights recognised today by the EU’s member states and their citizens. These values can create a feeling of kinship between Europeans. To take just one example, all EU countries have abolished the death penalty. 

6

Evropskiot parlament, koj gi pretstavuva lu|eto, gi spodeluva zakonodavnite i buxetskite nadle`nosti so Sovetot na Evropskata unija. Evropskata komisija, koja gi pretstavuva zaedni~kite interesi na EU, e glavnoto izvr{no telo. Taa predlaga zakoni i se gri`i za toa dali politikite na EU se sproveduvaat na soodveten na~in.

I. Triagolnikot koj donesuva odluki
Evropskata unija e pove}e od konfederacija na zemji, no ne e federalna dr`ava. Taa, vo su{tina, e nov vid na struktura koj ne spa|a nitu vo edna druga tradicionalna pravna kategorija. Od istoriska perspektiva, nejziniot politi~ki sistem e edinstven, i istiot postojano se razviva vo period od pove}e od 50 godini.

Dogovorite (poznati kako „primarna” za­ konska regulativa) se osnova za golemoto telo na „sekundarna” zakonska regulativa, koja direktno vlijae vrz sekojdnevniot `ivot na gra|anite na Evropskata unija. Taa glavno se sostoi od regulativi, direk­ tivi i preporaki usvoeni od strana na instituciite na EU. Ovie zakoni, zaedno so politikite na EU voop{to, se rezultat na odlukite {to gi nosi institucionalniot triagolnik sostaven od Sovetot (koj gi pretstavuva nacionalnite vladi), Evropskiot parlament (koj gi pret­ stavuva lu|eto) i Evropskata komisija (telo koe e nezavisno od vladite na EU i gi poddr`uva kolektivnite evropski interesi).

a. Sovetot na Evropskata unija i Evropskiot sovet
Sovetot na Evropskata unija (poznat i kako Evropski sovet) e vode~koto odlu~uva~ko telo na EU. Pretsedavaweto so Sovetot naizmeni~no go prezemaat zemjite­~lenki na EU, na sekoi {est meseci. Na sekoja sednica na Sovetot prisustvuva po eden minister od sekoja zemja­~lenka. Koj minister }e prisustvuva na sednicata zavisi od dnevniot red: nadvore{ni raboti, zemjodelstvo, industrija, soobra}aj, `ivotna sredina, itn.
© EC

Evropskiot parlament: negovoto glasawe e va{iot glas.

Sovetot ima zakonodavna nadle`nost, koja ja spodeluva so Evropskiot parlament vo ramkite na postapkata za „soodlu~uvawe”. 

Evropa vo 12 lekcii

Sovetot na ministri na Evropskata unija, koj gi pretstavuva zemjite-~lenki, e glavnoto telo na EU za donesuvawe odluki. Koga se sre}ava na nivo na pretsedateli na dr`avi ili vladi, toj stanuva Evropski sovet ~ija{to uloga e da & go dade na EU politi~kiot impuls za klu~nite pra{awa.

Broj na glasovi na sekoja zemja vo Sovetot Germanija, Francija, Italija i Obedinetoto Kralstvo [panija i Polska Romanija Holandija Belgija, ^e{kata Republika, Grcija, Ungarija i Portugalija Avstrija, Bugarija i [vedska Danska, Irska, Litvanija, Slova~ka i Finska Estonija, Kipar, Letonija, Luksemburg i Slovenija Malta Vkupno: 29 27 14 13 12 10 7 4 3 345

Za sekoe kvalifikuvano mnozinstvo se potrebni najmalku 255 glasa od vkupno 345 (73,9%). Isto taka: • odlukata mora da ja odobri mnozinstvoto zemji­~lenki (vo nekoi slu~ai dve tretini), i • sekoja zemja­~lenka mo`e da pobara potvrda deka glasovite “za” pretstavuvaat 62% od vkupnoto naselenie na EU.

Sovetot i Parlamentot ja delat i odgo­ vornosta za usvojuvawe na buxetot na EU. Sovetot, isto taka, sklu~uva me|unarodni spogodbi za koi pregovara Komisijata. Soglasno Dogovorite, Sovetot gi nosi odlukite so prosto mnozinstvo, so „kvalifikuvano mnozinstvo” ili ednoglas­ no, zavisno od temata za koja se odlu~uva. Sovetot mora da donese ednoglasna odluka za va`ni pra{awa kakvi {to se izmeni vo Dogovorite, voveduvawe nova politika ili davawe soglasnost na Unijata da & se priklu~i nova zemja. Vo pove}eto drugi slu~ai se bara kvali­ fikuvano mnozinstvo. Toa zna~i deka Sovetot ne mo`e da donese odluka bez utvrdeniot minimalen broj na glasovi vo korist na odlukata. Brojot na glasovi {to sekoja zemja na EU mo`e da gi dade e generalen odraz na goleminata na nejzinoto naselenie. Evropskiot sovet po pravilo se sre}ava ~etiri pati godi{no. So nego pretsedava pretsedatelot ili premierot na dr`avata {to go ima tekovnoto pretsedatelstvo vo

Sovetot na Evropskata unija. Pretsedatelot na Evropskata komisija prisustvuva na sredbite kako polnopraven ~len. So Dogovorot od Mastriht, Evropskiot sovet oficijalno stana dvigatel na pova`nite politiki na Unijata i dobi nadle`nost da re{ava za te{ki pra{awa {to ministrite, koi se sre}avaat vo Sovetot na Evropskata Unija, prethodno ne uspeale da gi re{at. Evropskiot sovet gi sledi i najva`nite svetski problemi preku zaedni~kata nad­ vore{na i bezbednosna politika (ZNBP), so cel da & ovozmo`i na EU za diplomatskite pra{awa da govori so eden glas.

b. Evropskiot parlament
Evropskiot parlament e izbrano telo koe gi pretstavuva gra|anite na EU. Toj vr{i politi~ka kontrola vrz aktivnostite na EU i u~estvuva vo zakonodavniot proces. Od 1979 godina, pratenicite vo Evropskiot parlament se biraat direktno, so op{to pravo na glas, na sekoi pet godini. 

8

Broj na pratenici vo Evropskiot parlament od sekoja zemja 2007­2009 Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{kata Republika Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Letonija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedinetoto Kralstvo Vkupno 18 24 18 6 24 14 6 14 78 99 24 24 13 78 9 13 6 5 27 54 24 35 14 7 54 19 78 785

Toj ima dvaeset komisii koi gi podgotvuvaat plenarnite sednici, kako i nekolku poli­ ti~ki grupi koi voobi~aeno se sre}avaat vo Brisel. Generalniot sekretarijat na Parlamentot se nao|a vo Luksemburg i Brisel. Parlamentot u~estvuva vo zakonodavnata rabota na EU na tri nivoa: • so „postapkata na sorabotka”, koja be{e vovedena so Edinstveniot evropski akt vo 1987 godina, Parlamentot dava svoe mislewe za nacrt direktivite i regulativite {to gi predlaga Evropskata komisija, od koja potoa se bara da gi izmeni svoite predlozi so cel da go opfati misleweto na Parlamentot. • Od 1987 godina postoi i „postapkata na davawe soglasnost”, so koja Evropskiot parlament mora da dade svoja soglasnost za me|unarodnite dogovori za koi pregovara Komisijata, kako i za sekoe predlo`eno pro{iruvawe na Evropskata unija. • Dogovorot od Mastriht od 1992 godina ja vovede „postapkata na soodlu~uvawe”, so koja Parlamentot e staven na ednakvo

Politi~ki grupi vo Evropskiot parlament
Nezavisnost/ Demokratija Zelenite/Evropska slobodna alijansa Alijansa na liberali i demokrati za Evropa

28

103

42

Evropska narodna partija (Hristijanski demokrati) i Evropski demokrati

278

Grupata na socijalistite

219

Unija za Evropa na naciite

30

Evropska obedineta levica – Nordiska zelena levica

Vkupno: 785
Sostojba vo oktomvri 2006 godina

41

Nezavisni pratenici i vremeno slobodni prateni~ki mesta

44 

9

Evropa vo 12 lekcii

Voobi~aeno, Evropskiot parlament gi odr`uva plenarnite sednici vo Strazbur, a dopolnitelnite sednici vo Brisel.

ramni{te so Sovetot vo utvrduvaweto zakonski ramki za niza va`ni pra{awa kakvi {to se slobodnoto dvi`ewe na rabotnata sila, vnatre{niot pazar, obra­ zovanieto, istra`uvawata, `ivotnata sre­ dina, transevropskite mre`i, zdravstvoto, kulturata, za{titata na potro{uva~ite, itn. Parlamentot mo`e da ja otfrli predlo`enata legislativa od ovie oblasti ako apsolutnoto mnozinstvo pratenici glasa protiv „zaedni~kiot stav” na Sovetot. Dogovorot ima odredba so koja se predviduva postapka za pomiruvawe. Evropskiot parlament ja spodeluva so Sovetot i odgovornosta okolu donesuvaweto na buxetot na EU. Parlamentot mo`e da ne go odobri buxetot, i toj toa ve}e go storil nekolku pati dosega. Vo takov slu~aj, celata postapka za donesuvawe na buxetot povtorno se poveduva. Evropskata komisija predlaga nacrt buxet, za koj potoa go razgleduvaat Sovetot i Parlamentot. Parlamentot celosno gi koristi svoite buxetski ovlastuvawa za da izvr{i vlijanie vrz EU pri kreiraweto na politikite. Kone~no, no podednakvo va`no, Evropskiot parlament e telo koe vr{i demokratska kontrola vrz Unijata. Toj ima nadle`nost so usvojuvawe na predlog za izglasuvawe nedoverba da ja raspu{ti Komisijata. Za ova e potrebno dvotretinsko mnozinstvo. Parlamentot, isto taka, go nadgleduva sekojdnevnoto sproveduvawe na politikite na EU preku usni i pismeni pra{awa do Komisijata i Sovetot. Isto taka, pret­ sedatelot na Evropskiot sovet mu podnesuva izve{taj na Parlamentot za odlukite {to gi nosi Sovetot. v. Evropskata komisija Komisijata e tretiot del od instituci­ onalniot triagolnik koj upravuva i ja vodi Evropskata unija. Nejzinite ~lenovi se imenuvaat na sekoi pet godini po pat na dogovor me|u zemjite­~lenki, a istite treba da gi odobri Evropskiot parlament. Komisijata odgovara pred Parlamentot i, dokolku Parlamentot & izglasa nedoverba, Komisijata mora da podnese kolektivna ostavka.

Od 2004 godina, Komisijata e sostavena od eden komesar od sekoja zemja­~lenka. Komisijata ima visok stepen na nezavisnost vo vr{eweto na svojata rabota. Nejzina zada~a e da gi pretstavuva zaedni~kite interesi, taka {to ne smee da sledi upatstva od vladata na bilo koja zemja­~lenka. Kako „~uvar na dogovorite”, Komisijata mora da osiguri deka zemjite­~lenki gi primenuvaat regulativite i direktivite {to gi donesuvaat Sovetot i Parlamentot. Vo sprotivno, Komisijata mo`e stranata {to ne gi primenuva zakonite na EU da ja izvede pred Sudot na pravdata, za da ja obvrze da go stori toa. Kako izvr{na vlast na EU, Komisijata gi sproveduva odlukite na Sovetot vo oblasti kakva {to e zaedni~kata zemjodelska poli­ tika. Vo golem del, Komisijata e odgovorna i za sproveduvawe na zaedni~kite politiki na EU vo oblasti kako istra`uvawata i tehnologijata, prekumorskata pomo{, re­ gionalniot razvoj, itn. Taa, pokraj toa, rakovodi i so buxetot namenet za ovie oblasti. Administracijata na komisijata e sostavena od 36 generalni direktorati (GD) i slu`bi, smesteni vo Brisel i Luksemburg.

II. Drugi institucii i tela
a. Sudot na pravdata Sudot na pravdata na Evropskite zaednici, so sedi{te vo Luksemburg, go so~inuvaat eden sudija od sekoja zemja na EU i osum javni pravobraniteli. Niv gi imenuvaat vladite na zemjite­~lenki so zaedni~ka soglasnost. Sekoj od niv se imenuva za mandat od {est godini. Nivnata nezavisnost e zagarantirana. Zada~a na Sudot e da osiguri po~ituvawe na pravoto na EU i da obezbedi pravilno tolkuvawe i primena na Dogovorite. b. Sudot na revizori Sudot na revizori e osnovan vo 1977 godina. Toj ima po eden ~len od sekoja zemja na EU, imenuvan za mandat od {est meseci so soglasnost na zemjite­~lenki, po

20

© Marcy Maloy/Photodisc Red/Getty Images

d. Evropskata investiciska banka Evropskata investiciska banka (EIB), so sedi{te vo Luksemburg, dava zaemi i garancii so cel da im pomogne na pomalku razvienite regioni vo EU i za podobruvawe na konkurentnosta na malite biznisi. |. Evropskata centralna banka Evropskata centralna banka (ECB), so se­ di{te vo Frankfurt, e odgovorna za upra­ vuvawe so evroto i so monetarnata politika na EU (vidi poglavje 7 „Ekonomskata i mone­ tarna unija (EMU) i evroto”).
Sudot na pravdata kontrolira dali se po~ituvaat zakonite na EU; na primer toj se gri`i dali majkite dobivaat soodveten tretman koga }e se vratat na rabota.

konsultacii so Evropskiot parlament. Sudot na revizori proveruva dali pristignal siot prihod na Evropskata unija i dali site rashodi bile napraveni zakonski i propisno, kako i dali racionalno se rakovodi so buxetot na EU. v. Evropski komitet za ekonomski i socijalni pra{awa Koga re{avaat za pra{awa od nekolku politi~ki sferi, Sovetot i Komisijata se sovetuvaat so Evropskiot komitet za ekonomski i socijalni pra{awa (EKESP). Negovite ~lenovi zastapuvaat razli~ni interesni grupi koi zaedno so~inuvaat „organizirano gra|ansko op{testvo”. ^lenovite so mandat od ~etiri godini gi imenuva Sovetot. g. Komitetot na regionite Komitetot na regionite (KR), osnovan so Dogovorot za Evropskata unija, go so~inuvaat pretstavnici na regionalnite i lokalnite vlasti, {to gi predlagaat zemjite ~lenki, a gi imenuva Sovetot, so mandat od ~etiri godini. Soglasno ovoj Dogovor, Sovetot i Komisijata se obvrzani

2

Evropa vo 12 lekcii

da se konsultiraat so KR za pra{awata vrzani za regionite. Komitetot mo`e, isto taka, da donesuva mislewa i na sopstvena inicijativa.

2. Ten historic steps

5. [to raboti EU?

22

• politiki na solidarnost (poznati i kako koheziski politiki) vo odnos na regionalnite, zemjodelskite i socijalnite pra{awa; • politiki za tehnolo{ki novini, koi najvisokite tehnologii gi voveduvaat vo oblasti kakvi {to se za{titata na `ivotnata sredina, istra`uvaweto i razvojot (I & R), i energijata. • Unijata gi finansira ovie politiki preku godi{en buxet so pove}e od 120 milijardi evra, koj glavno go pokrivaat zemjite-~lenki. Toj pretstavuva mal del od kolektivnoto bogatstvo na EU (maksimum 1.24% od kombiniraniot bruto nacionalen prihod od site zemji-~lenki). I. Politiki na solidarnost
Glavnata cel na politikite za solidarnost e da go poddr`at zavr{uvaweto na edinst­ veniot pazar (vidi poglavje 6, „Edinstve­ niot pazar”), i da ja nadminat seta neramno­ pravnost po pat na upotreba na strukturni merki nameneti za pomo{ na regionite koi zaostanuvaat ili industriskite sektori koi se soo~uvaat so pote{kotii. Potrebata za solidarnost me|u zemjite na EU, kako i me|u oddelnite regioni, stana u{te poitna so vlezot na 12­te novodojdenci so pri­ hodi pomali od prosekot na EU. EU, isto taka, mora da ima uloga vo prestrukturi­ raweto na onie sektori vo ekonomijata koi se te{ko pogodeni od strana na raste~kata me|unarodna konkurencija. • Me|usebno pribli`uvawe. Celta e da im se pomogne na najnerazvienite zemji i regioni pobrzo da gi pribli`at svoite ekonomii kon prosekot na EU, preku podo­ bruvawe na uslovite za ekonomski rast i vrabotuvawe. Toa se pravi preku investi­ rawe vo fizi~kiot i ~ove~kiot kapital, tehnolo{kite novini, op{testvo zasnovano na obrazovanie, prilagoduvaweto kon pro­ meni, `ivotnata sredina i uspe{na admi­ nistracija. • Regionalna konkurentnost i vrabotu­ vawe. Celta e da se zgolemi konkurentnos­ ta, nivoto na vrabotenost i privle~nosta na regionite koi ne spa|aat vo grupata na onie najmalku razvienite. Toa se pravi preku predviduvawe na ekonomskite i socijalnite promeni i ohrabruvawe na tehnolo{kite novini, pretpriemni{tvoto, za{titata na `ivotnata sredina, dostap­ nosta, prilagodlivosta i razvivaweto na otvoreni pazari na rabotna sila. • Evropska teritorijalna sorabotka. Namenata na ovaa nova cel e da se zgolemi prekugrani~nata, transnacionalnata i me|u­ regionalnata sorabotka. Taa se stremi kon poddr{ka na zaedni~ki re{enija za proble­ mi so koi se soo~uvaat vlastite vo sosedni zemji vo sektori kakvi {to se urbaniot, ru­ ralniot i krajbre`niot razvoj, razvojot na ekonomski odnosi, i me|usebno povrzuvawe na malite i sredni pretprijatija (MSP).

a. Regionalna pomo{
Regionalnata politika na EU se temeli vrz transferite na sredstva od bogatite na siroma{nite zemji. Sredstvata se nameneti za pottiknuvawe na razvojot vo regionite koi zaostanuvaat, da se obnovat zamrenite industriski regioni, za vrabotuvawe na mladite lu|e i na onie so dolg sta` na nevrabotenost, za osovremenuvawe na zem­ jodelstvoto i za pomo{ na siroma{nite ru­ ralni podra~ja. Sredstvata {to se nameneti za regionalni aktivnosti vo ramkite na buxetot za 2007­ 2013 imaat tri celi.

2

Evropa vo 12 lekcii

• Evropskata unija deluva vo onie oblasti – ekonomskata, socijalnata, regulatornata i finansiskata – vo ~ii ramki nejzinite aktivnosti se korisni za zemjite-~lenki. Tie vklu~uvaat:

EU }e nameni posebni sredstva za ispolnu­ vawe na ovie celi, so koi }e se nadopolnat ili stimuliraat investicii od strana na privatniot sektor i od strana na nacional­ nite i regionalnite vladi. Ovie sredstva se poznati kako Strukturni fondovi i Ko­ heziski fond: • Evropskiot fond za regionalen raz­ voj (EFRR) e prviot Strukturen fond koj obezbeduva sredstva za zajaknuvawe na ekonomskata, socijalnata i teritorijal­ nata kohezija preku namaluvawe na raz­ likite me|u regionite i preku poddr{ka na strukturniot razvoj i prilagoduvaweto na regionalnite ekonomii, vklu~uvaj}i go i obnovuvaweto na zamrenite industriski regioni. • Evropskiot socijalen fond (ESF), vtoriot Strukturen fond, obezbeduva sred­ stva za stru~no obrazovanie i za inici­ jativite za sozdavawe rabotni mesta. • Dopolnitelno na Strukturnite fon­ dovi, postoi i Koheziski fond, koj e namenet za finansirawe na soobra}ajnata infrastruktura i na proekti od oblasta na `ivotnata sredina vo zemjite na EU kade BDP po `itel iznesuva pomalku od 90% od prosekot na EU.
Proizvodstvo na hrana {to ja jadete: kvalitetot e podednakvo va`en so kvan­ titetot.
© Chris Windsor/Photodisc Red/Getty Images

b. Zaedni~ka zemjodelska politika (ZZP)
Celite na ZZP, navedeni vo Dogovorot od Rim od 1957 godina, vo golem del se ve}e ispolneti: na zemjodelcite im e ovozmo`en primeren `ivoten standard; pazarite se stabilizirani; potro{uva~ite dobivaat proizvodi po razumni ceni; zem­ jodelskite strukturi se modernizirani. I drugite principi {to bea usvoeni so tekot na vremeto se poka`aa mo{ne korisni. Potro{uva~ite se sigurni vo kvalitetot na proizvodite, a cenite na zemjodelskite proizvodi ostanaa stabilni, za{titeni od fluktuaciite na svetskiot pazar. Buxetot za ZZP se vika Evropski fond za zem­ jodelsko vodewe i garancija. Me|utoa, ZZP stana `rtva na sopstveniot uspeh. Proizvodstvoto raste{e mnogu po­ brzo od potro{uva~kata, {to prestavuva{e

golem tovar za buxetot na EU. Zemjodelskata politika treba{e da se reformira so cel da se nadmine ovoj problem. Ovaa reforma po~nuva da poka`uva rezultati. Proizvod­ stvoto e zauzdano. Zemjodelcite se ohra­ bruvani da koristat odr`liva zemjodel­ ska praksa so koja se za{tituva `ivotnata sredina, da ja za~uvaat ~ovekovata okoli­ na, i da pridonesat kon podobruvaweto na kvalitetot i bezbednosta na hranata. Novata uloga na zemjodelskata zaednica e da obezbedi odredeno nivo na ekonomska aktivnost vo sekoja ruralna oblast i da ja za~uva raznolikosta na evropskiot pejsa`. Ovaa raznolikost i prifa}aweto na „ru­ ralniot na~in na `ivot” – lu|eto `iveat vo harmonija so po~vata – se zna~aen del od identitetot na Evropa. Evropskata unija bara od Svetskata trgov­ ska organizacija (STO) da stavi pogolem akcent na kvalitetot na hranata, princi­ pot na pretpazlivost i dobrosostojbata na `ivotnite. Evropskata unija, isto taka, zapo~na reformi i vo politikata za ribo­ lov. Ovde celta e da se namali pregolemiot kapacitet na ribnicite, da se za~uva rib­ niot fond i finansiski da im se pomogne

24

na ribolovcite da razvijat drugi ekonom­ ski aktivnosti.

v. Socijalnata dimenzija
Socijalnata politika na EU ima za cel da gi ispravi najgolemite nepravednosti vo evropskoto op{testvo. Evropskiot socija­ len fond (ESF) be{e formiran vo 1961 godina so cel da se pottikne sozdavawe na novi rabotni mesta i da se ovozmo`i po­ golemo profesionalno i/ili geografsko dvi`ewe na rabotnicite. Finansiskata pomo{ ne e edinstveniot na~in na koj EU se obiduva da gi podobri socijalnite uslovi vo EU. Taa ne e dovolna da gi re{i problemite predizvikani so ekonomska kriza ili so nisko nivo na re­ gionalen razvoj. Socijalniot napredok e prvenstveno rezultat na ekonomskiot rast. Toa odi raka pod raka so zakonskata regu­ lativa koja garantira paket na minimalni prava. Nekoi od ovie prava se vtemeleni vo Dogovorite, na primer pravoto na ma`ite i `enite da bidat ednakvo plateni za ed­ nakva rabota. Drugi se izlo`eni vo direk­ tivite za za{tita na rabotnicite (zdravst­ vena za{tita i za{tita pri rabota) i za osnovnite standardi za bezbednost. Vo Mastriht vo 1991 godina, Evropskiot so­ vet ja donese Povelbata na Zaednicata za os­ novni socijalni prava, vo koja se navedeni pravata {to treba da gi imaat site rabotnici vo EU: slobodno dvi`ewe; pravedni plati; podobri rabotni uslovi; socijalna za{tita; pravo da formiraat zdru`enija i da prego­ varaat za sklu~uvawe kolektivni dogovori; pravo na stru~na obuka; ednakov tretman za `enite i ma`ite; informirawe, konsulti­ rawe i vklu~enost na rabotnicite; zdravst­ vena za{tita i za{tita pri rabota; za{tita na decata, postarite lica i licata so posebni potrebi. Vo Amsterdam vo juni 1997 godina, Povelbata stana sostaven del od Dogovorot i se primenuva vo site zemji­~lenki.

a. @ivotnata sredina i odr`liv razvoj
Osnovata na aktivnostite na EU vo oblas­ ta na `ivotnata sredina e programata nare~ena „@ivotnata sredina 2010: na{a idnina, na{ izbor”. Taa go opfa}a peri­ odot od 2001 do 2010 godina i gi vklu~uva slednite potrebi: • da se ubla`at i usporat klimatskite promeni i globalnoto zatopluvawe; • da se za{titat prirodniot habitat i divata flora i fauna; • da se iznao|aat re{enija na prob­ lemite povrzani so `ivotnata sredina i zdravjeto; • da se za~uvaat prirodnite resursi i uspe{no da se upravuva so otpadot. Vo tekot na sproveduvaweto na ovaa pro­ grama i prethodnite pet programi, kako i gradeweto standardi vo period od pove}e od 30 godini, EU uspea da vospostavi seop­ faten sistem za za{tita na `ivotnata sre­ dina. Problemite so koi EU se soo~uva se mnogu raznovidni: bu~ava, otpad, za{tita na pri­ rodniot habitat, izduvni gasovi, hemiski supstanci, industriski nezgodi, ~istota na vodata za kapewe, kako i formirawe na ev­ ropska mre`a za informacii i pomo{ pri itni slu~ai, koja bi slu`ela pri nesre}i {to ja zagrozuvaat `ivotnata sredina kak­ vi {to se istekuvawe na nafta ili po`ari vo {umski podra~ja. Neodamna be{e izgotven plan za `ivotnata sredina i zdravjeto za periodot 2004­2010 vo koj se razgleduvaat pra{awa povrzani so vlijanieto na zagaduvaweto vrz zdrav­ jeto na ~ovekot. Planot ja definira povr­ zanosta me|u zdravjeto, `ivotnata sredina i politikata na istra`uvaweto.

II. Tehnolo{ki novini
Aktivnostite na Evropskata unija imaat vlijanie na sekojdnevniot `ivot na nejzi­ nite gra|ani so toa {to taa gi opfa}a vis­ tinskite predizvici so koi se soo~uva

25

Evropa vo 12 lekcii

op{testvoto: za{titata na `ivotnata sre­ dina, zdravjeto, tehnolo{kite novini, ener­ gijata itn.

Evropskata regulativa obezbeduva isto nivo na za{tita za celata EU, no istovre­ meno taa e fleksibilna i gi zema predvid lokalnite uslovi. Regulativata postojano se a`urira. Na primer, be{e donesena od­ luka da se preraboti zakonskata regulati­

– Evropskata zaednica za atomska energija. Nejzinata cel be{e da im ovozmo`i na zem­ jite­~lenki zaedni~ki da ja iskoristuvaat nuklearnata energija vo mirnodopski celi. Vo toj kontekst, be{e formiran Zaedni~ki istra`uva~ki centar (ZIC) sostaven od de­ vet istra`uva~ki instituti rasporedeni na ~etiri strani: Ispa (Italija), Karlsrue (Germanija), Peten (Holandija) i Geel (Bel­ gija). No, so napreduvaweto na tehnolo{kite novini, evropskoto istra`uvawe mora{e da stane poraznoliko i da obedini kolku {to e mo`no pogolem spektar na nau~nici i istra`uva~i. EU mora{e da iznajde novi na~ini za finansirawe na nivnata rabota i novi industriski primeni za nivnite ot­ kritija. Celta na zaedni~koto istra`uvawe na nivo na EU e da gi nadopolni istra`uva~kite programi na oddelnite zemji. Toa se foku­ sira na proekti vo koi se zdru`uvaat pove}e laboratorii vo razli~ni zemji na EU. Toa, isto taka, gi poddr`uva fundamen­ talnite istra`uvawa, na primer vo poleto na kontroliranata termonuklearna fuzija (potencijalen neiscrpliv izvor na ener­ gija vo 21. vek). EU, isto taka, go pottiknuva istra`uvaweto i tehnolo{kiot razvoj vo klu~nite dejnosti, kako elektronikata i kompjuterite, koi se soo~uvaat so silna konkurencija nadvor od Evropa. Glavniot nositel za finansirawe na istra`uvaweto na nivo na EU se nekolkute ramkovni programi. Sedmata ramkovna programa za istra`uvawe i tehnolo{ki razvoj go opfa}a periodot 2007­2013. Najgolemiot del od buxetot, koj iznesuva 50 milijardi evra, }e bide namenet za oblasti kakvi {to se zdravstvoto, hranata i zem­ jodelstvoto, informati~kata i komuni­ kaciskata tehnologija, nanotehnologiite, energijata, `ivotnata sredina, soobra}ajot, bezbednosta, i naukata za vselenata i so­ cio­ekonomskata nauka. Drugi programi }e bidat nameneti za promocija na idei, lu|e i kapaciteti, preku istra`uva~ka rabota na granicite na znaeweto, poddr{ka za istra`uva~ite i razvojot na nivnite kari­ eri, kako i za me|unarodnata sorabotka.

© Andersen Ross/Digital Vision/Getty Images

Slika – Istra`uvaweto go hrani ekonom­ skiot rast.

vata za hemiskite supstanci i da se zamenat prethodnite pravila, koi bea definirani edno po edno, so eden edinstven sistem za registracija, ocena i avtorizacija na hemiskite supstanci (ROAHS). Ovoj sistem se temeli na centralna baza na podatoci koja }e bide upravuvana od strana na nova Evropska agencija za hemiski sup­ stanci, so sedi{te vo Helsinki. Celta e da se izbegne zagaduvawe na vozduhot, vodata, po~vata ili zgradite, da se za~uva biodi­ verzitetot i da se podobri zdravjeto i si­ gurnosta na gra|anite na EU, a vo istovreme da se zadr`i konkurentnosta na evropskata industrija.

b. Tehnolo{ki novini
Osnova~ite na Evropskata unija so pravo rekle deka idniot prosperitet na Evropa }e zavisi od nejzinata sposobnost da os­ tane svetski lider vo tehnologijata. Tie gi sogledale prednostite na zaedni~koto ev­ ropsko istra`uvawe. Taka, vo 1958 godina, zaedno so EEZ, tie ja sozdadoa i Evroatom

26

© Targa/Van Parys Media

Koristeweto na prirodnite izvori na energija na planetata e samo eden od na~inite za borba protiv klimatskite promeni.

v. Energija

Fosilnite goriva – naftata, prirod­ niot gas i jaglenot – opfa}aat 80% od potro{uva~kata na energija vo Evropa. S$ pogolem del od ovie fosilni goriva EU gi uvezuva od nadvor. Vo momentov, 50% od gasot i naftata {to EU gi koristi se uvezuvaat, a vakvata zavisnost mo`e da se zgolemi na 70% do 2030 godina. Poradi toa, EU }e bide poranliva pri restrikcii ili nagli zgolemuvawa na cenite predizvikani od me|unarodni krizi. U{te edna pri~ina za namaluvawe na potro{uva~kata na fosil­ ni goriva e da se prenaso~i procesot na globalnoto zatopluvawe. Vo idnina }e mora da se napravat pove}e ~ekori, kakvi {to se {tedewe na energi­ jata po pat na nejzina porazumna upotreba, razvoj na alternativni energetski izvori (osobeno, obnovlivi energetski izvori vo Evropa), i zgolemuvawe na me|unarodnata sorabotka. Potro{uva~kata na energija bi mo`ela da se namali za edna petina do 2020 godina dokolku potro{uva~ite go promenat svoeto odnesuvawe i dokolku celosno se koristat tehnologiite koi ja podobruvaat efikasnosta na energijata.

III. Pla}awe za Evropa: buxetot na EU
EU raspolaga so godi{en buxet od nad 120 milijardi evra za finansirawe na nejzinite politiki. Ovoj buxet e finan­ siran od ona {to se narekuva „sopstveni sredstva” na EU, koi ne smeat da ja nadmi­ nat visinata od 1.24% od vkupniot bruto nacionalen prihod na site zemji­~lenki. Ovie sredstva glavno se sobiraat od: • carinskite dava~ki za stoki uvezeni vo EU, vklu~uvaj}i gi i zemjodelskite danoci; • procentot od danokot na dodadena vred­ nost koj se presmetuva za stokite i uslugite vo ramkite na EU; • pridonesite na zemjite­~lenki soglas­ no nivnoto bogatstvo. Sekoj godi{en buxet e del od sedumgodi{­ niot buxetski period poznat kako „finan­ siska perspektiva”. Evropskata komisija izgotvuva nacrt finansiski perspektivi, koi potoa treba da bidat ednoglasno odo­ breni od strana na zemjite ~lenki, a za niv treba da se pregovara so Evropskiot parla­ ment i da bidat odobreni od nego. Vkupniot buxet za finansiskata perspektiva 2007­ 2013 iznesuva 864,4 milijardi evra.

2

Evropa vo 12 lekcii

laration proposed the establishment of a European Coal and Steel Community (ECSC), which became reality with the Treaty of Paris of 8 April 95. This put in place a common market in coal and steel between the six founding countries (Belgium, the Federal Republic of Germany, France, Italy, Luxembourg and the Netherlands). The aim, in the aftermath of World War Two, was to secure peace between Europe’s victorious and vanquished nations and bring them together as equals, cooperating within shared institutions. 

. On 9 May 950, the Schuman Dec-

6. Edinstven pazar

‘euro-pessimism’. However, hope sprang anew in 985 when the European Commission, under its President Jacques Delors, published a White Paper setting out a timetable for completing the European single market by  January 99. This ambitious goal was enshrined in the Single European Act, which was signed in February 986 and came into force on  July 98.

2. The Six then decided, on 25 March 95 with the Treaty of Rome, to build a European Economic Community (EEC) based on a wider common market covering a whole range of goods and services. Customs duties between the six countries were completely abolished on  July 968 and common policies, notably on trade and agriculture, were also put in place during the 960s.
Denmark, Ireland and the United Kingdom decided to join the Community. This first enlargement, from six to nine members, took place in 9. At the same time, new social and environmental policies were implemented, and the European Regional Development Fund (ERDF) was established in 95. 

. The political shape of Europe was dramatically changed when the Berlin Wall fell in 989. This led to the unification of Germany in October 990 and the coming of democracy to the countries of central and eastern Europe as they broke away from Soviet control. The Soviet Union itself ceased to exist in December 99.
At the same time, the member states were negotiating the new Treaty on European Union, which was adopted by the European Council, composed of presidents and/ or prime ministers, at Maastricht in December 99. The Treaty came into force on  November 99. By adding areas of intergovernmental cooperation to existing integrated Community structures, the Treaty created the European Union (EU). 

. So successful was this venture that

8. This new European dynamism and the continent’s changing geopolitical situation led three more countries — Austria, Finland and Sweden — to join the EU on  January 995. 9. By then, the EU was on course for its most spectacular achievement yet, creating a single currency. The euro was introduced for financial (non-cash) transactions in 999, while notes and coins were issued three years later in the 2 countries of the euro area (also commonly referred to as the euro zone). The euro is now a major world currency for payments and reserves alongside the US dollar.
Europeans are facing globalisation. New technologies and ever increasing use of the Internet transform the economies,

ward for the European Community, with the first elections to the European Parliament by direct universal suffrage. These elections are held every five years. nity, followed by Spain and Portugal in 986. This strengthened the Community’s presence in southern Europe and made it all the more urgent to expand its regional aid programmes. the early 980s brought with it a wave of 28

4. June 99 saw a decisive step for-

5. In 98, Greece joined the Commu-

6. The worldwide economic recession in

• Edinstveniot pazar s$ u{te ne stanal edinstvena ekonomska zona. Nekoi ekonomski sektori (javnite uslugi) s$ u{te se pod nadle`nost na nacionalnite zakoni. • Sekoja od zemjite na EU s$ u{te gi ima nadle`nostite za odano~uvaweto i socijalnata politika. • Edinstveniot pazar ja ima poddr{kata od nekolku drugi srodni politiki koi EU gi usvoi vo tekot na godinite. I. Ispolnuvawe na celta od 1993 godina
a. Ograni~uvawata na zaedni~kiot pazar
Instrumentot {to go ovozmo`i funk­ cioniraweto na edinstveniot pazar be{e Edinstveniot evropski akt, koj stapi na sila vo 1987 godina. Negovite odredbi vklu~uvaat: • pro{iruvawe na nadle`nostite na Za­ ednicata vo odnos na nekolku politiki (socijalnata politika, istra`uvaweto, `ivotnata sredina); • postepeno vospostavuvawe na edinst­ veniot pazar zaklu~no so 1992 godina, po pat na sproveduvawe obemna zakonodavna programa vklu~uvaj}i usvojuvawe na stoti­ ci direktivi i regulativi; • po~esta upotreba na kvalifikuvanoto mnozinstvo vo Sovetot na ministri.

Dogovorot od Rim od 1957 godina, so koj be{e osnovana Evropskata ekonomska zaed­ nica, dade mo`nost za ukinuvawe na carin­ skite barieri vo ramkite na Zaednicata i za utvrduvawe zaedni~ki carinski tarifi za stoki koi se uvezuvaat od zemji koi ne se nejzini ~lenki. Ovaa cel be{e ispolneta na 1 juli 1968 godina. No, carinskite dava~ki se samo eden as­ pekt na protekcionisti~ki barieri na prekugrani~nata trgovija. Vo tekot na 1970­te, drugi vidovi na trgovski barieri go ote`nuvaa celosnoto funkcionirawe na zaedni~kiot pazar. Tehni~ki normi, zdravstveni i sigurnosni standardi, na­ cionalna regulativa vo odnos na pravoto za vr{ewe odredeni profesii i razmena na kontrola – site tie go ograni~uvaa slobod­ noto dvi`ewe na lu|e, stoki i kapital.

II. Kako denes izgleda edinstveniot pazar
a. Fizi~ki barieri
Ukinati se site pograni~ni kontroli na stokite vo ramkite na EU, zaedno so paso{kata kontrola na lu|eto. Slu~ajni proverki od strana na policijata (koi se del od borbata protiv kriminalot i trgo­ vijata so droga) s$ u{te se vr{at koga toa e potrebno. [engenskiot dogovor, koj be{e potpi{an od strana na edna prva grupa na zemji­~len­ ki vo 1985 godina, a potoa be{e pro{iren i na drugi zemji­~lenki (so isklu~ok na Ir­ ska i Obedinetoto kralstvo), se odnesuva

b. Celta od 1993 godina

Vo juni 1985 godina, Komisijata, pod vod­ stvo na toga{niot pretsedatel @ak De­ lor, objavi Bela kniga koja predlaga{e vo slednite sedum godini da se ukinat site fizi~ki, tehni~ki i dano~ni barieri na slobodnoto dvi`ewe vo Zaednicata. Cel­ ta be{e da se pottiknat industriskiot i trgovskiot rast vo ramkite na edna golema, obedineta ekonomska zona sli~na na ameri­ kanskiot pazar.

29

Evropa vo 12 lekcii

• Edinstveniot pazar e edno od najgolemite postignuvawa na Evropskata unija. Ograni~uvawata me|u zemjite ~lenki vo odnos na trgovijata i slobodnata konkurencija postepeno bea otstraneti, {to rezultira{e vo povisok standard na `ivot.

na policiskata sorabotka i zaedni~kata politika za azil i imigracija, s$ so cel celosno da se ukinat kontrolite na lica na vnatre{nite granici na EU (vidi po­ glavje 10: „Sloboda, bezbednost i pravda”). Zemjite koi se pridru`ija vo 2004 godina postepeno gi prifa}aat pravilata na [en­ gen zonata.

g. Dogovori od javniot sektor

b. Tehni~ki barieri

Bez ogled na toa dali se dodeluvaat od stra­ na na nacionalni, regionalni ili lokalni vlasti, tenderite od javniot sektor sega se otvoreni za kandidati od bilo koja zemja na EU, {to e rezultat na direktivite za uslugite, nabavkite i dejnostite vo mnogu sektori, vklu~uvaj}i gi vodosnabduvaweto, energijata i telekomunikaciite.

Za pove}eto proizvodi, zemjite na EU go pri­ fatija principot na me|usebno priznavawe na nacionalnite pravila. Sekoj zakonski proizveden proizvod koj ve}e se prodava vo edna zemja­~lenka, mora da mo`e da se plasira na pazarite na site drugi zemji­ ~lenki. Be{e ovozmo`eno da se liberalizira sekto­ rot na uslugi blagodarenie na me|usebnoto priznavawe ili koordinacijata na nacio­ nalnite pravila vo odnos na pristapot do odredeni profesii ili nivnoto primenu­ vawe (pravo, medicina, turizam, bankar­ stvo, osiguritelna dejnost, itn.). Me|utoa, slobodata na dvi`ewe ni od daleku ne e celosno postignata. S$ u{te postojat mnogu pre~ki {to gi spre~uvaat lu|eto da se dvi`at od edna vo druga zemja na EU ili tamu da rabotat odreden vid rabota. Bea prezemeni merki za podobruvawe na mobilnosta na rabotnata sila, osobeno za diplomite za obrazovanie i rabotnite kvalifikacii (za vodoinstalateri, sto­ lari, itn.) steknati vo edna zemja na EU da se priznavaat vo site drugi zemji. Otvoraweto na nacionalnite pazari na uslugi ja namali cenata na nacionalnite telefonski povici, koja sega e ednakva na cenata od pred 10 godini. So pomo{ na novata tehnologija, internetot s$ pove}e se koristi za vr{ewe telefonski povici. Pritisokot na konkurencijata pridonese za zna~itelno namaluvawe na cenata na avionskite bileti vo Evropa.

III. Rabota vo tek
a. Finansiski uslugi
Planot na EU za sozdavawe integriran pa­ zar za finansiski uslugi do 2005 godina e celosno sproveden. So nego se namaluvaat tro{ocite za vr{ewe pozajmici za biz­ nisite i potro{uva~ite, a na {teda~ite im se nudi pogolem izbor na investiciski proizvodi – planovi za {tedewe i penzis­ ki {emi – {to tie }e mo`at da gi dobijat od bilo koe evropsko pretprijatie {to samite }e go odberat. Namaleni se bankarskite tro{oci za prekugrani~ni pla}awa.

b. Administrativni i tehni~ki barieri vrz slobodnoto dvi`ewe

Zemjite na EU s$ u{te se koleblivi vo odnos na me|usebnoto prifa}awe na standardite i normite ili, ponekoga{, vo odnos na priznavaweto na ekvivalentnosta na pro­ fesionalnite kvalifikacii. Fragmenti­ ranata priroda na nacionalnite dano~ni sistemi, isto taka, ja ote`nuva integraci­ jata i uspe{nosta na pazarot.

v. Piraterijata i falsifikuvaweto

Potrebna e za{tita so cel da se spre~i piraterijata i falsifikuvaweto na proiz­ vodite na EU. Evropskata komisija ocenila deka vakviot kriminal ja ~ini EU iljad­ nici rabotni mesta sekoja godina. Zatoa Komisijata i nacionalnite vladi rabotat na zajaknuvaweto na za{titata na avtor­ skite prava i patentite.

v. Dano~ni barieri

IV. Politiki koi go poddr`uvaat edinstveniot pazar
a. Soobra}aj Aktivnostite na EU pred s$ se odnesuvaat na slobodnoto davawe uslugi vo patniot soobra}aj, osobeno na slobodniot pristap do me|unarodniot pazar na soobra}aj i na prifa}aweto nerezidentni soobra}ajni pretprijatija vo ramkite na nacionalnite

Dano~nite barieri bea namaleni preku delumno usoglasuvawe na nacionalnite stapki na DDV. Odano~uvaweto na prihodot od investicii be{e regulirano so dogovor me|u zemjite­~lenki i nekoi drugi zemji (vklu~uvaj}i ja i [vajcarija) koj stapi na sila vo juli 2005 godina. 

0

Zaedni~kata vozdu{na soobra}ajna poli­ tika treba da bide vo soglasnost so re­ zultatite od konkurencijata {irum sve­ tot. Neboto nad Evropa postepeno se libe­ ralizira, {to rezultira vo postoeweto na pogolem obem na spodeluvawe kapac­ iteti me|u pogolemite avionski kompanii, recipro~en pristap na pazarot i sloboda za utvrduvawe ceni. Ova odi raka pod raka so za{titnite klauzuli so cel da se zemat predvid odgovornostite na javnite avion­ ski slu`bi i barawata za urbanizirawe.

Pri~inite za postoeweto na ovaa politika e da se spre~i sklu~uvaweto na dogovori me|u oddelni biznisi, davaweto pomo{ od strana na vlastite ili postoeweto na ne­ praveden monopol, koi mo`at da ja naru{at slobodnata konkurencija na edinstveniot pazar. Zasegnatite pretprijatija ili tela moraat sekoj vakov dogovor {to e opfaten so pravilata na Dogovorot da & go prijavat na Evropskata komisija. Komisijata mo`e da mu odredi kazna na bilo koe pretprijatie {to gi prekr{ilo nejzinite pravila za konkurencija ili ne podnelo izvestuvawe za toa. Vo slu~aj na nelegalna javna pomo{, ili propustot da se izvesti za nea, Komisijata mo`e da pobara primatelot da ja vrati istata. Komisijata mora da bide izveste­ na za sekoe spojuvawe ili prezemawe {to mo`e da rezultira vo dominantna pozicija na nekoe pretprijatie vo odreden sektor.

© Strauss/Curtis/Van Parys Media

v. Politika za za{tita na potro{uva~ite

Zgolemenata konkurencija gi namali cenite na aviobiletite i go olesni patuvaweto.

Brodskiot soobra}aj – bez razlika dali se vr{i od strana na evropski pretprijatija ili od strana na brodovi so zname na zem­ ja koja ne e ~lenka na EU – e reguliran so pravilata na EU za konkurencija. Namenata na pravilata e da se borat protiv need­ nakvoto odreduvawe na ceni (znamiwa koi se menuvaat spored potrebite) i da se spra­ vat so serioznite pote{kotii vo brodogra­ ditelstvoto vo Evropa.

Politikata na EU za za{tita na potro{uva­ ~ite im ovozmo`uva na nejzinite gra|ani slobodno da pazarat vo bilo koja zemja­ ~lenka. Proizvodite {to gi kupuvate i hranata {to ja jadete e testirana i prov­ erena so cel da se osiguri deka se ce­ losno bezbedni. EU prezema merki so koi ste za{titeni od ne~esni trgovci i od neto~na ili la`na reklama. Va{ite prava se za{titeni i mo`ete da barate nadomest kade i da se nao|ate vo EU, bez ogled na toa dali kupuvate vo prodavnica, po pat na po{tenska nara~ka, telefon i internet. 

Evropa vo 12 lekcii

soobra}ajni pazari vo zemjite­~lenki. Bea doneseni odluki za harmonizirawe na us­ lovite na konkurencija vo oblasta na pat­ niot soobra}aj, osobeno rabotnite kvali­ fikacii i slobodniot pristap na pazarot, i za slobodata da se osnovaat biznisi i da se davaat uslugi, vreme na vozewe i sigur­ nost na patot.

b. Konkurencija

Cvrstata politika na EU za konkurencijata datira u{te od Rimskiot dogovor. Taa e neizbe`na posledica na pravilata za slo­ bodna trgovija vo ramkite na edinstveniot evropski pazar. Ovaa politika ja sprovedu­ va Evropskata komisija koja, zaedno so Su­ dot na pravdata, e odgovorna za nejzinoto sproveduvawe.

7. Ekonomskata i monetar­ nata unija (EMU) i evroto
In March 2000, the EU adopted the ‘Lisbon strategy’ for modernising the European economy and enabling it to compete on the world market with other major players such as the United States and the newly industrialised countries. The Lisbon strategy involves encouraging innovation and business investment and adapting Europe’s education systems to meet the needs of the information society. At the same time, unemployment and the rising cost of pensions are putting pressure on national economies, making reform all the more necessary. Voters are increasingly calling on their governments to find practical solutions to these problems.

but also bring social and cultural challenges. 

0. Scarcely had the European Union grown to 5 members when preparations began for a new enlargement on an unprecedented scale. In the mid-990s, the former Soviet-bloc countries (Bulgaria, the Czech Republic, Hungary, Poland, Romania and Slovakia), the three Baltic states that had been part of the Soviet Union (Estonia, Latvia and Lithuania), one of the republics of former Yugoslavia (Slovenia) and two Mediterranean countries (Cyprus and Malta) began knocking at the EU’s door.
The EU welcomed this chance to help stabilise the European continent and to extend the benefits of European integration to these young democracies. Negotiations on future membership opened in December 99. The EU enlargement to 25 countries took place on  May 2004 when 0 of the 2 candidates joined. Bulgaria and Romania followed on  January 200. 

2

• Tri zemji (Danska, [vedska i Obedinetoto kralstvo) ne u~estvuvaa vo monetarnata unija. • Novite zemji-~lenki se podgotvuvaat da vlezat vo evro zonata {tom }e gi ispolnat neophodnite uslovi. • Paralelno so celta za odr`uvawe monetarna stabilnost, koja spa|a vo nadle`nostite na Evropskata centralna banka, zemjite-~lenki se obvrzani i na povisok rast i ekonomska konvergencija. I. Istorijata na monetarnata sorabotka
a. Evropskiot monetaren sistem (EMS)
Vo 1971 godina, Soedinetite amerikanski dr`avi odlu~ija da ja ukinat fiksnata vrska me|u dolarot i oficijalnata cena na zlatoto, koja ja odr`uva{e globalnata monetarna stabilnost po Vtorata svetska vojna. Toa stavi kraj na sistemot na fiksniot devizen kurs. So cel da sozdadat sopstvena monetarna unija, zemjite na EU odlu~ija da go spre~at fluktuiraweto na devizniot kurs od nad 2.25% me|u evropskite valuti po pat na zaedni~ka intervencija na deviznite pazari. Ova rezultira{e vo sozdavawe na Evropski monetaren sistem (EMS) koj zapo~na da funkcionira vo mart 1979 godina. Toj ima{e tri glavni karakteristiki: • referentna valuta nare~ena eku: toa vsu{nost be{e „korpa” sostavena od valu­ tite na site zemji­~lenki; • devizen mehanizam: sekoja valuta ima{e devizen kurs povrzan so eku­to; bilateralnite devizni kursevi mo`ea da fluktuiraat vo ramkite na 2.25%; • krediten mehanizam: sekoja zemja pre­ frla 20% od nejzinata valuta i zlatnite rezervi vo zaedni~ki fond.

b. Od EMS do EMU
Evropskiot monetaren sistem ima burna istorija. Po obedinuvaweto na Germanija i obnovenite devizni pritisoci vo Evropa, italijanskata lira i funtata sterling go napu{tija EMS vo 1992 godina. Vo avgust 1993 godina, zemjite od EMS odlu~ija vremeno da gi zgolemat ramkite na fluk­ tuirawe na 15%. Vo me|uvreme, so cel da se spre~i golemoto devizno fluktuirawe me|u zemjite na EU i so cel da se otstranat konkurentnite devalvacii, vladite na EU odlu~ija da ja za`iveat idejata za celosna monetarna unija i da vovedat edinstvena valuta. Vo juni 1989 godina, na samitot na Evropskiot sovet vo Madrid, liderite na EU usvoija plan za formirawe ekonomska i monetarna unija vo tri fazi. Ovoj plan stana del od Dogovorot od Mastriht za Evropskata unija usvoen od strana na Evropskiot sovet vo dekemvri 1991 godina.

II. Ekonomska i monetarna unija (EMU)
a. Trite fazi
Prvata faza, koja zapo~na na 1 juli 1990 godina, vklu~uva{e: • celosno slobodno dvi`ewe na kapi­ talot vo ramkite na EU (kontrolite pri razmenata bea ukinati); 

Evropa vo 12 lekcii

• Evroto e edinstvenata valuta na Evropskata unija. Vo 1999 godina, dvanaeset od toga{nite 15 zemji go usvoija evroto za negotovinski transakcii, a podocna vo 2002 godina so voveduvaweto na banknotite i monetite evroto po~na da se koristi pri site plate`ni operacii.

Na 1 januari 2007 trgovcite na pazarite vo Qubqana go zamenija slovene~kiot tolar so evroto.

• zgolemuvawe na iznosot na sredstva nameneti za otstranuvawe na neednak­ vostite me|u evropskite regioni (Struk­ turnite fondovi); • ekonomska konvergencija, preku mul­ tilateralen nadzor nad ekonomskite politiki na zemjite­~lenki. Vtorata faza zapo~na na 1 januari 1994 godina. Taa predvide: • osnovawe na Evropskiot monetaren institut (EMI) vo Frankfurt; EMI be{e sostaven od guvernerite na centralnite banki na zemjite na EU; • nezavisnost na nacionalnite centralni banki; • pravila za kontrolirawe na nacional­ nite buxetski deficiti. Tretata faza be{e ra|aweto na evroto. Na 1 januari 1999 godina, 11 zemji go prifatija evroto, koe stana zaedni~ka valuta na

Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Germanija, Irska, Italija, Luksemburg, Holandija, Portugalija i [panija. (Grcija im se pridru`i na 1 januari 2001 godina). Od toj moment, Evropskata centralna banka ja prezema odgovornosta od EMI i stana nadle`na za monetarnata politika, koja se definira i sproveduva vo evra. Na 1 januari 2002 godina, banknotite i monetite na evroto po~naa da cirkuliraat vo ovie 12 zemji od evro zonata. Nacio­ nalnite valuti bea povle~eni dva meseci podocna. Ottoga{, evroto stana edinstvenata zakonska valuta za site gotovinski i bankarski transakcii vo zemjite od evro zonata, koi opfa}aat pove}e od dve tretini od naselenieto na EU.

b. Kriteriumi za konvergencija
Sekoja od zemjite na EU mora da ispolni pet kriteriumi za konvergencija za da mo`at da preminat vo tretata faza, a toa se: • stabilnost na cenite: stapkata na in­ flacija ne smee da gi nadmine prose~nite 

4

© Janez Skok/Corbis

stapki na inflacija na trite zemji­~lenki so najniska inflacija za pove}e od 1.5%; • kamatni stapki: dolgoro~nite kamatni stapki ne smeaat da variraat za pove}e od 2% vo odnos na prose~nite kamatni stapki na trite zemji­~lenki so najmali kamatni stapki; • deficit: nacionalniot buxetski deficit mora da bide pod 3% od BDP; • javen dolg: toj ne smee da go nadmine iznosot od 60% od BDP; • stabilnost na devizniot kurs: deviz­ niot kurs mora da ostane vo ramkite na dozvolenata granica na fluktuirawe za prethodnite dve godini.

g. Evrogrupata
Evrogrupata e neoficijalno telo vo ~ii ramki se sre}avaat ministrite za finansii od evro zonata. Celta na ovie sredbi e da se osiguri podobra koordinacija na ekonomskite politiki, da se nabquduvaat buxetskite i finansiskite politiki na zemjite od evro zonata, kako i da se pretstavuva evroto na internacionalnite monetarni forumi.

d. Novite zemji ~lenki i EMU
Site novi zemji ~lenki }e go prifatat evro­ to toga{ koga }e gi ispolnat potrebnite kriteriumi. Slovenija be{e prva od zemjite koi se priklu~ija so pro{iruvaweto od 2004 godina {to go stori toa i taa & se priklu~i na evro zonata na 1 januari 2007 godina.

v. Paktot za stabilnost i razvoj
Vo juni 1997 godina, Evropskiot sovet usvoi Pakt za stabilnost i razvoj. Toj be{e postojana zalo`ba za odr`uvawe na buxetskata stabilnost, i ovozmo`i da se odreduvaat kazni za zemjite od evro zonata

© Creativ Studio Heinem/Van Parys Media

Evroto: valuta koja e zaedni~ka za nad 310 milioni lu|e vo EU. 

5

Evropa vo 12 lekcii

~ij buxetski deficit e pogolem od 3%. Podocna se utvrdi deka Paktot e prestrog i istiot be{e reformiran vo mart 2005 godina.

8. Kon op{testvo zasnovano vrz znaewe 

6

Prioritet se rastot i rabotnite mesta • Unijata planira da odgovori na globalizacijata po pat na zgolemuvawe na konkurentnosta na evropskata ekonomija (liberalizacija na telekomunikaciite, uslugite i energijata). • Unijata gi poddr`uva reformskite programi na zemjite~lenki taka {to ja potpomaga razmenata na „najdobri praksi”. • Taa se obiduva da gi spoi potrebite za rast i konkurentnost so celite za vospostavuvawe socijalna kohezija i odr`liv razvoj, koi se srceto na evropskiot model. • Vo buxetskiot period 2007-2013, Strukturnite fondovi na EU }e bidat pove}e naso~eni kon obuka, tehnolo{ki novini i istra`uvawe.
Na po~etokot na 90­tite, dve zna~ajni pro­ meni po~naa da gi transformitaat ekono­ miite i sekojdnevniot `ivot ne samo vo Evropa, tuku i vo celiot svet. Ednata e pojavata na globalnata ekonomija kako rezultat na toa {to ekonomiite stanuvaa s$ pozavisni edni od drugi. Drugata promena be{e tehnolo{kata revolucija – pojavata na internetot i novite informati~ki i komunikaciski tehnologii.

© IMAGEMORE Co, Ltd/Getty Images

Evropejcite moraat da bidat opremeni za dene{niot pazar na rabotna sila. 

Evropa vo 12 lekcii

Na idnite penzioneri im e potrebna socijalna sigurnost koja treba da po~ne da se sozdava denes.

I. Lisabonskiot proces
a. Celi
Ve}e vo 2000 godina, na liderite na EU im be{e celosno jasno deka na evrop­ skata ekonomija & e neophodna celos­ na modernizacija za da mo`e da se natprevaruva so Soedinetite amerikanski dr`avi i so drugite pogolemi svetski igra~i. Na sredbata odr`ana vo Lisabon, vo mart istata godina, Evropskiot sovet & postavi na EU nova i dosta ambiciozna cel: do 2010 godina da stane „najkonkurentna i najdinami~na ekonomija vo svetot, zas­ novana vrz znaewe, sposobna za odr`liv razvoj, so pove}e i podobri rabotni mesta i pogolema socijalna kohezija”.

preku internet. Vo nea e opfatena i reformata na evropskite sistemi za socijalna za{tita. Ovie sistemi se edni od najzna~ajnite instrumenti na Evropa: tie im ovozmo`uvaat na na{ite op{testva da gi prifatat neophodnite strukturni i socijalni promeni bez premnogu problemi. Me|utoa tie mora da se moderniziraat za da bidat odr`livi i za da mo`e idnite generacii da u`ivaat vo nivnite povol­ nosti. Sekoja prolet, Evropskiot sovet odr`uva sostanok na koj go proveruva napredokot na Lisabonskata strategija.

b. Strategijata
Evropskiot sovet, isto taka, postigna soglasnost i za detalna strategija za postignuvawe na ovaa cel. „Lisabonskata strategija” opfa}a pra{awa kakvi {to se nau~ni istra`uvawa, obrazovanie, stru~na obuka, pristap do internet i rabotewe

II. Pogolem fokus na rastot i rabotnite mesta
Evropskiot sovet na svojata sednica vo proletta 2006 godina ne se ni obide da go sokrie faktot deka, {est godini po objavu­ vaweto, rezultatite na Lisabonskiot proces i natamu ostanaa nesredeni. Zatoa odlu~i da se zafati so problemot na postojanata 

8

© Javier Larrea/Van Parys Media

• da & ja pro{irat ulogata na koordinator na Evropskata komisija so cel da im se dade poddr{ka na zemjite­~lenki, osobeno preku rasprostranuvawe na „najdobrite praksi” vo Evropa; • da se zabrza reformata na finansiskite pazari i na socijalnite bezbednosni sistemi i da se zabrza liberalizacijata na telekomunikaciskiot i energetskiot sektor.

Zatoa, na inicijativa na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, zemjite­~lenki na EU odlu~ija: 

9

Evropa vo 12 lekcii

visoka nevrabotenost vo mnogu zemji na EU i da go naso~i fokusot na prioritetite na EU kon rastot i rabotnite mesta. Dokolku saka nejzinite ekonomii da bidat poproduktivni i da se zgolemi socijalnata kohezija, Evropa mora da prodol`i da gi naso~uva nejzinite aktivnosti pred s$ kon podobruvawe na ekonomskoto rabotewe, tehnolo{kite novini i usovr{uvawe na ve{tinite na nejzinite narodi.

• pove}e da investiraat vo istra`uvaweto i tehnolo{kite novini;

9. Gra|anska Evropa

40

• Vo odnos na sekojdnevniot `ivot, EU poddr`uva i finansira programi za zbli`uvawe na nejzinite gra|ani, osobeno vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. • ^uvstvoto na pripadnost na Evropskata unija }e zajaknuva postepeno, preku konkretnite rezultati i postignatiot uspeh. • Postojat nekolku simboli koi go pretstavuvaat zaedni~kiot evropski identitet. Najzna~ajna e edinstvenata valuta, no EU ima i svoe zname i himna. I. Da se patuva, `ivee i raboti vo Evropa
Prvoto pravo na sekoj evropski gra|anin e pravoto da patuva, raboti i `ivee sekade vo Unijata. Ova pravo e vtemeleno vo Dogovorot od Mastriht, poto~no vo poglavjeto za dr`av­ janstvoto. EU usvoi direktiva so koja se osnova sistem za me|usebno priznavawe na visokoto obrazovanie. Direktivata gi opfa}a site univerzitetski kursevi koi traat najmalku tri godini, a taa se temeli na principot na me|usebna doverba vo kvalitetot na naci­ onalnite sistemi za obrazovanie i obuka. Sekoe lice {to e dr`avjnin na nekoja zemja­~lenka na EU mo`e da raboti vo oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto i vo drugi javni sektori sekade vo Unijata, so isklu~ok na aktivnostite koi se pod isklu~itelna nadle`nost na vlastite (poli­ cija, vooru`eni sili, nadvore{ni raboti, itn.). Zarem ima ne{to poprirodno od toa da se anga`ira britanski nastavnik da predava angliski jazik vo Rim ili da se pottikne nekoj diplomiran mlad belgiec da se prijavi na ispit za vrabotuvawe vo dr`avnata administracija na Francija? Od 2004 godina, evropskite gra|ani koi patuvaat niz EU mo`at da dobijat karti~ka za evropsko zdravstveno osiguruvawe od nivnite nacionalni vlasti, {to pomaga vo pokrivaweto na medicinskite tro{oci vo slu~aj na bolest vo tekot na prestojot vo druga zemja.

II. Kako gra|anite mo`at da gi sproveduvaat svoite prava
Evropjanite ne se samo potro{uva~i ili nositeli na nekoja ekonomska i socijalni uloga. Tie, isto taka, se dr`avjani na Evropskata unija, i kako takvi imaat spe­ cifi~ni politi~ki prava. Soglasno Dogo­ vorot od Mastriht, sekoj dr`avjanin na Unijata – bez ogled na nacionalnosta – ima pravo da glasa i da se kandidira na lokalnite izbori vo zemjata­~lenka kade {to `ivee, kako i na evropskite parlamentarni izbori. Na ovoj na~in EU im stanuva pobliska na svoite lu|e. Dr`avjanstvoto vo Unijata e vtemeleno vo Dogovorot koj veli deka „sekoe lice koe ima dr`avjanstvo na ed­ na od zemjite­~lenki e dr`avjanin na Unijata. Dr`avjanstvoto na Unijata e komplementarno i ne go zamenuva nacio­ nalnoto dr`avjanstvo”.

III. Osnovni prava
Dogovorot od Amsterdam, koj stapi vo sili vo 1999 godina, go zajakna konceptot na osnovnite prava. Dogovorot predviduva poveduvawe postapka protiv sekoja onaa zemja na EU koja gi prekr{uva osnovnite gra|anski prava. Dogovorot, isto taka, go pro{iruva principot na nediskriminacija

4

Evropa vo 12 lekcii

• Blagodarenie na Evropskata unija, gra|anite na zemjite~lenki mo`at da patuvaat, da `iveat i rabotat niz cela Evropa.

so toa {to gi pokriva ne samo nacionalnosta, tuku i polot, rasata, religijata, vozrasta i seksualnata orientiranost. Kone~no, Dogovorot od Amsterdam ja podob­ ruva politikata na EU za transparentnost, dozvoluvaj}i im na gra|anite pogolem pristap do oficijalnite dokumenti na evropskite institucii. Orientiranosta na Evropskata unija kon gra|anskite prava be{e potvrdena vo Nica, vo dekemvri 2000 godina, koga be{e oficijalno objavena Povelbata za osnov­ nite prava na Evropskata unija. Ovaa Povelba be{e podgotvena od Konvencija koja{to ja so~inuvaa ~lenovi na naciona­ lnite parlamenti i na Evropskiot parla­ ment, pretstavnici na nacionalnite vladi i ~len na Evropskata komisija. Izlo`eni vo {este poglavja – Dostoinstvo, Sloboda, Ednakvost, Solidarnost, Gra|anski prava i Pravda – nejzinite 54 ~lenovi gi sodr`at osnovnite vrednosti na Evropskata unija i gra|anskite, politi~kite, ekonomskite i socijalnite prava na gra|anite na EU. Prvite ~lenovi se odnesuvaat na ~ove­ kovoto dostoinstvo, pravoto na `ivot, na „integritetot na li~nosta”, slobo­ data na izrazuvawe i moralot. Poglav­ jeto za „Solidarnost” gi spojuva, na dosta inventiven na~in, socijalnite i ekonomskite prava kakvi {to se: • pravoto na {trajk; • pravoto na rabotnicite da bidat infor­ mirani i konsultirani; • pravoto na usoglasuvawe na semejniot so profesionalniot `ivot; • pravoto na zdravstvena za{tita, socijal­ na sigurnost i socijalna pomo{ niz celata Evropska unija. Povelbata, isto taka, ja promovira ednak­ vosta me|u ma`ite i `enite i gi voveduva pravata kakvi {to se za{tita na podatoci, zabrana za praktikuvawe evgeniska praksa i klonirawe na ~ove~ki su{testva, pravo na za{tita na `ivotnata sredina, prava

na decata i na postarite lica i pravo na dobra administracija.

IV. Evropa zna~i obrazovanie i kultura
^uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i zaed­ ni~ka sudbina ne mo`at da se proizvedat. Tie ~uvstva mo`at samo da proizlezat od spodelenata kulturna svest poradi {to Evropa treba da se fokusira ne samo na ekonomijata, tuku i na obrazovanieto, gra|anstvoto i kulturata. Programite na EU za obrazovanie i obuka se samo eden element. Tie poddr`uvaat programi za razmena so cel studentite da patuvaat nadvor od nivnite zemji, da u~estvuvaat vo prekugrani~ni u~ili{ni aktivnosti i da nau~at novi jazici, itn. S$ u{te se odlu~uva za toa kako se organizirani u~ili{tata i obrazovanieto na nacionalno ili lokalno nivo i kakva e obrazovnata programa. Vo oblasta na kulturata, programite na EU „Kultura” i „Media” se sozdadeni so cel da ja pottiknat sorabotkata me|u kreatorite na programite, promoterite, radiodifuzerite i umetnicite od razli~ni zemji. Na ovoj na~in, se pottiknuva pogolema produkcija na evropski televiziski programi i filmovi so {to se vospostavuva ramnote`a me|u evropskoto i amerikanskoto proizvodstvo.

V. Ombudsmanot i pravoto na tu`ba
Vo usilbite EU da im se dobli`i na svoite gra|ani, Dogovorot za Evropskata unija ja predvide i funkcijata Ombudsman. Evrop­ skiot parlament go izbira Ombudsmanot, a negoviot mandat trae onolku dolgo kolku i onoj na Parlamentot. Negovata uloga e da vr{i istraga po tu`bi pokrenati protiv instituciite na EU i nejzinite organi. Tu`bite mo`at da bidat pokrenati od sekoj gra|anin na EU i od koe bilo lice ili organizacija {to `ivee ili e osnovano vo zemja­~lenka na EU. Ombudsmanot se obiduva na miroqubiv na~in da go re{i sporot me|u tu`itelot i zasegnatata institucija ili organ.

42

Programite na EU za do`ivotno u~ewe: procenka za programskiot period 2007­2013 Evropa vo 12 lekcii 4
Vid na obrazovanie U~ili{no obrazovanie Ime na programata na EU Komenius Celi 5% od u~ili{nite deca vo Evropskata unija }e u~estvuvaat vo zaedni~ki obrazovni aktivnosti. Tri milioni studenti }e mo`at da studiraat na univerziteti nadvor od nivnata zemja. Sekoja godina 80 000 lica }e mo`at da odat na obuka vo pretrpijatija i cen­ tri za obuka vo druga evropska zemja. 7 000 lu|e sekoja godina }e mo`at da vr{at obrazovni aktivnosti nadvor od nivnata zemja. Poddr{ka za akademsko istra`uvawe i predavawa za evropskata integracija.

Visoko obrazovanie

Erazmus

Stru~na obuka

Leonardo da Vin~i

Obrazovanie za vozrasni Studii za evropskata integracija

Grundtvig

@an Mone

Druga zna~ajna vrska me|u gra|anite i instituciite na EU e pravoto na sekoe lice {to `ivee vo nekoja od zemjite­~len­ ki da isprati peticija do Evropskiot par­ lament.

partii i na gra|aninot }e mu se dade pogolemo pravo na glas, da go ka`e toa {to navistina go misli vo vrska so politikite na EU, preku nevladini organizacii i drugi dobrovolni na~ini na zdru`uvawe. Voveduvaweto na evro banknotite i mo­ netite vo 2002 godina ima{e ogromno psiholo{ko vlijanie. Denes, pove}e od dve tretini od gra|anite na EU gi vodat svoite li~ni buxeti i za{tedi vo evra. Odreduvaweto ceni na stokite i uslugite vo evra im ovozmo`uva na potro{uva~ite lesna sporedba na cenite od zemja do zemja. Blagodarenie na Dogovorot od [engen (na koj {to treba da mu se pridru`at site zemji na EU), na pogolemiot broj granici bea ukinati paso{kite kontroli, i ova ve}e im dava ~uvstvo na gra|anite na pripadnost na edna unificirana geografska oblast. „Nie ne gi zdru`uvame dr`avite, nie gi obedinuvame lu|eto”, re~e @an Mone vo 1952 godina. Podigaweto na javnata svest za EU i vklu~uvaweto na gra|anite vo nejzinite aktivnosti se s$ u{te eden od najgolemite predizvici so koj denes se soo~uvaat instituciite na EU.

VI. Vklu~uvawe na gra|anite
Idejata za „gra|anska Evropa” e mnogu nova. Ve}e postojat nekoi simboli {to go pretstavuvaat zaedni~kiot evropski identitet, kakvi {to se evropskiot paso{ (vo upotreba od 1985 godina), evropskata himna (Betovenovata „Oda na radosta”) i evropskoto zname (krug od 12 zlatni yvezdi na sina pozadina). Evropskiot model na voza~ki dozvoli po~na da se primenuva vo site zemji­~lenki od 1996 godina. EU ima svoe moto „Obedineti vo razli~nosta”, a 9 maj e nazna~en za „Den na Evropa”. Od 1979 godina, Evropskiot parlament se izbira direktno, so op{to pravo na glas. Ova mu dava pogolem demokratski legitimitet na procesot na evropska integracija, povrzuvaj}i go direktno so voljata na lu|eto. Evropa mo`e da bide i podemokratska so toa {to na Parlamentot }e mu se dade pogolema uloga, so toa {to }e se sozdadat vistinski evropski politi~ki

I. Uniting a continent When it met in Copenhagen in December 2002, the European Council took one of the most momentous steps in the history of European integration. By inviting 0 more countries to join the EU on  May 2004, the European Union was not simply increasing its geographical size and population; it was putting an end to the split in our continent which, from 945 onwards, had separated the free world from the communist bloc. This fifth enlargement of the EU had a political and moral dimension. It enabled countries — Cyprus, the Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Malta, Poland, Slovakia and Slovenia — which are as European as the others, not just geographically but also in terms of culture, history and aspirations, to join the democratic European family. They are now partners in the momentous project conceived by the EU’s founding fathers.

a. A union of 25

10. Sloboda, bezbednost i pravda

These countries, most of which were once part of Yugoslavia, are turning to the European Union to speed up their economic reconstruction, improve their mutual relations, which have been scarred by ethnic and religious wars, and consolidate their democratic institutions. The EU gave status as ‘candidate country’ to the former Yugoslav Republic of Macedonia (FYROM) in November 2005. Other potential candidates include Albania, Bosnia and Herzegovina, Montenegro and Serbia.

d. The western Balkans

II. Membership conditions

a. Legal requirements

b. Further enlargement

Bulgaria and Romania became candidates in 995. The process took longer for these two countries than for the other 0, but they joined the EU on  January 200, bringing the number of EU countries to 2.

European integration has always been a political and economic process that is open to all European countries prepared to sign up to the founding treaties and take on board the full body of EU law. According to Article 2 of the Treaty of Rome ‘any European state may apply to become a member of the Community’. Article F of the Maastricht Treaty adds that the member states shall have ‘systems of government […] founded on the principles of democracy’. In 99, following requests from the former communist countries to join the Union, the European Council laid down three criteria they should fulfil so as to become members. By the time they join, new members must have: • stable institutions guaranteeing democracy, the rule of law, human rights and respect for and protection of minorities; • a functioning market economy and the capacity to cope with competitive pressure and market forces within the

Turkey, a member of NATO, with a longstanding association agreement with the EU, applied for membership in 98. Its geographical location and political history made the EU hesitate for a long time before replying positively to its application. However, in October 2005, the European Council opened accession negotiations with Turkey. At the same time, it entered into negotiations with Croatia, another candidate country. No date has yet been set for the entry into force of any future accession treaty for these two countries at the end of the membership negotiations. 44

c. Candidates for membership

b. The Copenhagen criteria

• Otvoraweto na vnatre{nite granici me|u zemjite-~lenki na EU e konkretna pridobivka za obi~nite lu|e, koja im ovozmo`uva slobodno da patuvaat bez da moraat da minuvaat niz paso{ki kontroli. • Me|utoa, vakvata sloboda na vnatre{no dvi`ewe mora da odi naporedno so zajaknuvawe na kontrolite na nadvore{nite granici na EU, so cel da se postigne uspeh vo borbata protiv trgovijata so lu|e i droga, organiziraniot kriminal, nelegalnata imigracija i terorizmot. • Zemjite na EU sorabotuvaat vo oblasta na policiskoto rabotewe i pravdata so cel Evropa da bide posigurna i pobezbedna.
Evropskite gra|ani imaat pravo da `i­ veat slobodno, bez strav od progon ili nasilstvo, nasekade vo Evropskata uni­ ja. Sepak, me|unarodniot kriminal i terorizam se edni od najgolemite problemi na evropejcite denes. Integracijata vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti ne be{e vklu~ena vo Dogovorot za osnovawe na Evrpskata zaednica. No, kako {to odminuva{e vremeto, stana jasno deka slobodata na dvi`ewe mora da zna~i da mu obezbedi{ sekomu, i sekade vo EU, podednakva za{tita i podednakov pristap do pravdata. Taka, oblasta na sloboda, bezbednost i pravda be{e postepeno gradena vo tekot na godinite preku izmeni na prvi~nite Dogovori vo­ vedeni so Edinstveniot evropski akt, Do­ govorot za Evropskata unija (Dogovorot od Mastriht) i Dogovorot od Amsterdam. Evropskata unija be{e prezemen vo 1985 godina, koga vladite na Belgija, Francija, Germanija, Luksemburg i Holandija pot­ pi{aa spogodba vo maliot grad [engen, na granicata na Luksemburg. Tie postignaa soglasnost da gi ukinat site proverki na lica – bez ogled na nacionalnosta – na nivnite me|usebni granici, da gi har­ moniziraat kontrolite na nivnite granici so granicite so zemjite {to ne se ~lenki na EU i da vovedat zaedni~ka politika za vizi. Na toj na~in tie oformija zona bez vnatre{ni granici, poznata kako [engen zona. [engenskiot paket i sekundarnite zakoni {to proizlegoa od nego ottoga{ navamu se sostaven del na Dogovorite na EU, a [engen zonata postepeno se pro{iruva. Do 2006 godina, 13 zemji na EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Germanija, Grci­ ja, Italija, Luksemburg, Holandija, Portu­ galija, [panija i [vedska), zaedno so Island i Norve{ka koi ne se ~lenki na EU celosno gi sproveduvaat [engenskite pravila. Koga 10­te novi zemji se priklu~ija vo 2004 godina, dobija period od sedum godini da gi ispolnat kriteriumite za ~lenstvo vo [engen zonata.

I. Sloboda na dvi`ewe
Slobodnoto dvi`ewe na lu|eto vo ramkite na EU pokrenuva bezbednosni pra{awa za vladite na zemjite­~lenki, bidej}i kon­ trolite na vnatre{nite granici na EU bea ukinati. Za da se kompenzira ova, treba{e da stapat vo sila dopolnitelni bezbed­ nosni merki na nadvore{nite granici na EU. Bidej}i slobodata na dvi`eweto se odnesuva i na kriminalcite, nacionalnite policiski sili i sudskite vlasti treba tesno da sorabotuvaat za da se spravat so organiziraniot kriminal. Eden od najva`nite ~ekori so koj im se olesni `ivotot na onie {to patuvaat vo

II. Azil i imigraciona politika
Evropa e gorda na svojata humanitarna tra­ dicija na prifa}awe na stranci i davawe azil na begalci koi begaat od opasnost i progon. Denes, vladite na EU se soo~uvaat

45

Evropa vo 12 lekcii

Trgovcite so lu|e gi eksploatiraat ranlivite – potrebna e me|unarodna policiska sorabotka.

so aktuelnoto pra{awe za toa kako da se spravat so s$ pogolemiot broj emigranti, legalni i nelegalni, vo ova podra~je bez vnatre{ni granici. Vladite na EU se dogovorija da gi harmoni­ ziraat nivnite pravila so cel barawata za azil da se obrabotuvaat soglasno eden paket osnovni principi koi se podednakvo priznati niz celata Evropska unija. Vo 1999 godina, tie si postavija za cel da usvojat zaedni~ka postapka za azil i obezbeduvawe na ednakov tretman niz celata Unija za licata na koi im e daden azil. Bea usvoeni nekolku tehni~ki merki, kakvi {to se minimalni standardi za prifa}awe azilanti i za dodeluvawe na statusot begalec. Be{e formiran Evropski fond za begalci, ~ij buxet iznesuva 114 milioni evra godi{no. I pokraj zna~itelnata sorabotka me|u nacionalnite vladi, s$ u{te nedostiga vistinska politika za azil i imigracija na nivo na EU.

III. Borba protiv organizi­ raniot kriminal i terorizmot
Za da za`ivee politikata za azil i imigraciona politika, EU mora da pose­ duva efikasen sistem za upravuvawe so migracijata, za soodvetno kontrolirawe na nejzinite nadvore{ni granici i za spre~uvawe na ilegalnata imigracija. Potrebni se koordinirani aktivnosti vo borbata protiv kriminalnite bandi koi rakovodat so mre`i za trgovija so lu|e i koi gi eksploatiraat ranlivite ~ove~ki su{testva, osobeno `enite i decata. Organiziraniot kriminal stanuva s$ poso­ fisticiran i za svoite aktivnosti redovno gi koristi evropskite ili me|unarodnite mre`i. Terorizmot jasno poka`a deka mo`e da dejstvuva so golema brutalnost nasekade vo svetot. Zaradi toa i be{e vospostaven [engenskiot informaciski sistem ([IS). Toj pretsta­

46

© IOM

Eden od najdobrite na~ini za apsewe na kriminalcite e da se sledi tragata na nivnata nelegalno steknata zarabotuva~ka. Zaradi ovie pri~ini, i za da se prese~e finansiraweto na kriminalnite organi­ zacii, EU ja koristi legislativata za spre~uvawe na pereweto pari. Dosega najgolemiot napredok, postignat poslednive godini, na poleto na sorabotkata me|u slu`benicite koi go sproveduvaat zakonot, be{e sozdavaweto na Evropol. Evropol e telo na EU, so sedi{te vo Hag, i e sostaveno od policiski i carinski slu`benici. Toa se spravuva so golemiot spektar aktivnosti na me|unarodniot kriminal: trgovija so droga, ukradeni vozila, trgovija so lu|e i nelegalni mre`i za imigracija, seksualna zloupotreba na `eni i deca, pornografija, izmama, trgivija so radioaktivni i nuklearni materii, terorizam, perewe na pari i falsifikuvawe na evra.

Me|unarodniot kriminal i terorizmot ne gi po~ituvaat nacionalnite granici. Toa zna~i deka e potrebna zaedni~ka kaznena politika na EU, bidej}i sorabotkata me|u sudovite vo razli~ni zemji mo`e da bide popre~ena od strana na nivnite razli~ni definicii na odredeni kriminalni dela. Celta e EU da ima zaedni~ka ramka za bor­ ba protiv terorizmot, za da mo`e da im garantira na svoite dr`avjani visoko nivo na za{tita i da napravi ~ekor napred vo me|unarodnata sorabotka na ova pole. Vo oblasta na me|unarodnoto pravo, EU usvoi legislativa so cel da go olesni primenuvaweto na sudskite presudi vo prekugrani~nite slu~ai koi se odnesuvaat na razvodot, razdelbata, staratelstvoto i barawata za izdr`uvawe, za da mo`e presudite doneseni vo edna zemja da bidat va`e~ki i vo druga zemja. EU utvrdi zaedni~ki proceduri za poednostavuvawe i zabrzuvawe na re{avaweto na preku­ grani~nite slu~ai za malite i neospo­ ruvani gra|anski barawa kakvi {to se vra}awe na dolgovi i bankrot.

IV. Kon „evropska pravosudna zona”
Vo momentov, vo Evropskata unija postojat pove}e razli~ni sudski sistemi koi funkcioniraat vo ramkite na svoite nacionalni granici. Dokolku Unijata saka nejzinite lu|e da go spodeluvaat istiot praven koncept, toga{ nejziniot praven sistem mora na lu|eto da im go olesni `ivotot, a ne da im go uslo`ni. Najzna~aen primer na prakti~na sorabotka vo ova pole e rabotata {to ja vr{i Evrojust, centralna koordinativna struktura, osno­ vana vo Hag vo 2003 godina. Nejzina cel e da im ovozmo`i na nacionalnite istra`ni vlasti, kako i na vlastite za progon, da rabotat zaedno na kriminalni istragi vo koi se vklu~eni nekolku zemji na EU.

4

Evropa vo 12 lekcii

vuva slo`ena baza na podatoci {to im ovozmo`uva na policijata i na sudskite vlasti da razmenuvaat informacii za lica za koi e izdadena poternica ili e pobarana ekstradicija, kako i za ukraden imot, kako na primer vozila ili umetni~ki dela.

Celta na Evropskata poternica, koja se koristi od januari 2004 godina, e da gi zameni dolgite proceduri za ekstradi­ cija.

Union; • the ability to take on the obligations of membership, including support for the aims of the Union. They must have a public administration capable of applying and managing EU laws in practice.

The entry negotiations are carried out between each candidate country and the European Commission which represents the EU. Once these are concluded, the decision to allow a new country to join the EU must be taken unanimously by the existing member states meeting in the Council. The European Parliament must give its assent through a positive vote by an absolute majority of its members. All accession treaties must then be ratified by the member states and the candidate countries in accordance with each country’s own constitutional procedures.

c. The accession process

11. Evropskata unija na svetskata scena

Despite fulfilling the membership conditions, Iceland, Norway, Switzerland and Liechtenstein are not members of the European Union because public opinion in those countries is currently against joining. The political situation in Belarus and the strategic position of Moldova still pose problems. It is clear that Russian membership would create unacceptable imbalances in the European Union, both politically and geographically.

During the years of negotiation, candidate countries receive EU aid so as to make it easier for them to catch up economically. For the enlargement of the 0 countries in 2004, this involved a package of €41 billion aimed mainly at funding structural projects to allow the newcomers to fulfil the obligations of membership. III. How the EU become? large can

Furthermore, the current membership rules, as defined in the Treaty of Nice from 200, set the institutional framework for a Union with a maximum of 2 members. To go beyond this figure will require a new intergovernmental agreement on the relationships between the member states within the institutions. The ability of the Union to function in accordance with the fundamental principles of the Treaties (see Chapter 4: ‘How does the EU work?’) will be harder with more than 0 countries. The decision-making procedures would have to be thoroughly re-examined to avoid paralysis and allow the EU to retain the ability to act. Then there are sensitive issues like the use of the official languages. Bulgarian and Romanian membership brought the number of official languages to 2. EU enlargement must not make ordinary people feel that their national or regional identities are being diluted within a standardised EU. IV. Candidates non-candidates and

b. Administrative constraints

The debates concerning ratification of the EU’s Constitutional Treaty that took place in most member countries showed that many Europeans had a number of concerns about the final borders of the European Union and even about its identity. There are no simple answers to these questions, particularly since each country views its geopolitical or economic interests differently. The Baltic countries and Poland advocate EU membership for Ukraine. The possible entry of Turkey will raise the question of the status of some countries in the Caucasus such as Georgia and Armenia. 48

a. Geographic frontiers

The European Union has two parallel policies for handling its relations with neighbouring countries depending on whether they are on the current list of potential candidates or not.

• Vo oblasta na odbranata, sekoja zemja ja zadr`uva svojata suverenost, bez ogled dali e ~lenka na NATO ili e neutralna. Me|utoa, zemjite-~lenki na EU razvivaat voena sorabotka vo odnos na nejzinite mirovni misii. • Zaradi istoriskata i geografskata blizina, ju`niot Mediteran i Afrika se oblasti na koi EU im posvetuva posebno vnimanie (politiki za pomagawe na razvojot, trgovski preferencijali, pomo{ vo hrana i ~ovekovi prava).
Vo ekonomska, trgovska i monetarna smisla, Evropskata unija stana vode~ka svetska sila. Nekoi ja opi{uvaat kako ekonomski gigant, no istovremeno politi~ko xuxe. Ova e preteruvawe. Taa ima zna~itelno vlijanie vo me|unarodnite organizacii kakvi {to se Svetskata trgovska organizacija (STO), posebnite tela na Obedinetite nacii (ON), kako i na svetskite samite za `ivotna sre­ dina i razvoj. Kako i da e, vistina e deka zemjite ~lenki na EU mora da izodat u{te dolg pat, vo diplomatska i vo politi~ka smisla, pred da mo`at so eden glas da zboruvaat za va`nite pra{awa kako {to se mirot i stabilnosta, odnosite so SAD, terorizmot, Sredniot Istok i ulogata na Sovetot za bezbednost na ON. Temelot na nacionalniot suverenitet, so drugi zborovi odbranbenite sistemi, s$ u{te se vo racete na nacionalnite vladi, a vrskite me|u niv se onie {to proizleguvaat od sojuzite kakov {to e NATO. se donesuvaat so konsenzus, pri {to indi­ vidualnite zemji­~lenki mo`at da bidat vozdr`ani pri odlu~uvaweto.

a. Politi~ka i strate{ka klima vo 2006
Studenata vojna koja trae{e pove}e od polovina vek zavr{i – Rusija ima nova orientacija, a porane{nite komunisti~ki zemji im se priklu~ija na NATO i EU re~isi istovremeno. Kontinentot Evropa se obe­ dinuva na miren na~in, a evropskite dr`avi rabotat zaedno vo borbata protiv me|unarodniot kriminal, trgovijata so lu­ |e, ilegalnata imigracija i pereweto na pari. Pro{irenata EU ima vospostaveno part­ nerstva so nejzinite sosedi, me|u koi ima i zemji {to imaat srednoro~na perspektiva za priklu~uvawe kon Unijata. SAD prifatija deka, za voeni aktivnosti vo koi Amerikancite ne sakaat da bidat vklu­ ~eni, Evropa da mo`e da koristi odreden del od logisti~kite kapaciteti na NATO, kako {to se razuznavaweto, komunikaciite, komandnite i transportnite mo`nosti. Teroristi~koto nasilstvo koe go osakati svetot po napadite vrz Wujork i Va{ington na 11 septemvri 2001 godina, kako i bom­ ba{kite napadi vo Madrid 2004 godina i London 2005 godina, su{tinski ja izme­ nija strate{kata klima. Evropskite zemji treba da sorabotuvaat u{te pove}e vo otkrivaweto informacii {to }e im po­ mognat da gi spre~at teroristite i nivnite

I. Zaedni~ka odbranbena politika vo za~etok
Zaedni~kata nadvore{na i odbranbena po­ litika (ZNOP) i Evropskata bezbednosna i odbranbena politika (EBOP), sodr`ani vo Dogovorite od Mastriht (1992), Amsterdam (1997) i Nica (2001) gi definiraat glav­ nite zada~i na EU vo oblasta na odbranata. Vrz ovaa osnova EU go razvi „vtoriot stolb” – politi~ko pole vo koe za aktivnostite se odlu~uva po pat na me|uvladina spogodba, i vo koe Komisijata i Parlamentot imaat mnogu mala uloga. Odlukite vo ova pole

49

Evropa vo 12 lekcii

• EU ima pove}e vlijanie na svetskata scena toga{ koga govori so eden glas vo oblasta na nadvore{nite raboti. Dobar primer za toa se trgovskite pregovori.

Pomo{ vo te{ki vremiwa – vojnicite na EU pomagaat vo obnovuvaweto na mirot vo Kongo.

poddr`uva~i da vr{at vakov vid na napadi. Sorabotkata so SAD i drugite zemji {to ja poddr`uvaat demokratijata i ~ovekovite prava sega ve}e gi nadminuva ramkite na tradicionalnite odbranbeni sojuzi.

b. Konkretni postignuvawa vo oblasta na bezbednosta i odbranata
Soglasno Dogovorot od Amsterdam, Havier Solana be{e nazna~en za Visok pretstavnik na EU za zaedni~kata nadvore{na i bezbed­ nosna politika (ZNBP) vo 1999 godina. Zemjite­~lenki na EU si postavija pred sebe specifi~na cel kako del od zada~ata za formirawe Evropska bezbednosna i odbranbena politika. Toa be{e napraveno za da mo`e da se rasporedat sili za brza reakcija so pomorska i vozdu{na poddr{ka i istite da gi odr`at vo period od edna godina. Ovie sili za brza reakcija s$ u{te ne se vistinska evropska vojska. Naprotiv, tie }e bidat sostaveni od kontingenti na postoe~kite nacionalni vooru`eni sili.

Sepak, so formiraweto na Politi~ka i bez­ bednosna komisija (PBK), Voena komisija na Evropskata unija (VKEU) i Voen personal na Evropskata Unija (VPEU), pod nadle`nost na Sovetot i so sedi{te vo Brisel, Unijata ve}e ima politi~ka i voena alatka za sproveduvawe na misiite {to sama si gi odreduva: humanitarni misii nadvor od Evropa, mirovni operacii i drugi zada~i za upravuvawe so krizi. So unapreduvaweto i zgolemuvaweto na cenite na voenata tehnologija, vladite na EU smetaat deka s$ poneophodno e tie zaedni~ki da rabotat vo proizvodstvoto na oru`je. Isto taka, ako nivnite vooru`eni sili se del od zaedni~ki misii, nivnite sistemi mora da bidat soodvetni i nivnata oprema zadovoluva~ki standardizirana. Evropskiot sovet vo Solun vo 2003 godina odlu~i da se formira Evropska agencija za odbrana.

50

© EC

II. Trgovska politika koja e otvorena kon svetot
Evropskata unija go poddr`uva sistemot na Svetskata trgovska organizacija (STO) zasnovan vrz pravila. Toj ovozmo`uva legalna sigurnost i transparentnost vo vodeweto na me|unarodnata trgovija. STO gi utvrduva uslovite pod koi nejzinite ~lenki }e mo`at da se odbranat sebesi od nepravedna praksa kako {to e damping­ot (poniska cena od cenata na tro{ocite) koj izvoznicite go koristat vo borbata nivnite konkurenti. STO, isto taka, utvrduva procedura za razre{uvawe na sporovi koi se javuvaat me|u dva ili pove}e trgovski partneri.

Me|utoa, EU nema specifi~ni trgovski dogovori so nejzinite pogolemi trgovski partneri me|u razvienite zemji kako {to se SAD i Japonija. Tie trgovski odnosi se regulirani preku mehanizmite na STO. SAD i Evropskata unija se obiduvaat da razvijat odnosi zasnovani vrz ednakvost i partnerstvo. Me|utoa, zemjite na EU ne sekoga{ postignuvaat soglasnost vo odnos

© Reauters

Vinoto se vbrojuva me|u proizvodite {to EU naj~esto gi izvezuva vo SAD, nejziniot najzna~aen trgovski partner.

5

Evropa vo 12 lekcii

Od 2003 godina, EU organizira{e nekolku mirovni misii i misii za upravuvawe so krizi. Najzna~ajnata od niv e misijata vo Bosna i Hercegovina kade{to Voenite sili na Evropskata unija (EUFOR) sostavena od 7 000 trupi gi zameni mirovnite sili na NATO vo dekemvri 2004 godina.

Trgovskata politika na EU e tesno povrzana so nejzinata razvojna politika. Vo ram­ kite na nejziniot generalen sistem na preferencijali (GSP), EU im dodeli na zemjite vo razvoj i ekonomiite vo tranzi­ cija preferencijalen pristap bez carina ili po namalena stapka na nejziniot pa­ zar za pove}eto od uvezenite stoki. Taa pravi dopolnitelni otstapki za 49­te najsiroma{ni zemji vo svetot. Siot niven izvoz, so isklu~ok na oru`jeto, mo`e da vleze na pazarot na EU bez carina, {to e del od edna programa zapo~nata vo 2001 godina.

na vidot na diplomatski, politi~ki i voeni vrski {to EU treba da gi ima so SAD. Evropskata unija ja zgolemuva trgovijata so novite mo}ni dr`avi vo drugite delovi na svetot, od Kina i Indija do Centralna i Ju`na Amerika. Trgovskite dogovori so ovie zemji vklu~uvaat i tehni~ka i kultur­ na sorabotka.

ovozmo`i da se utvrdi formata na novoto partnerstvo, koe vklu~uva: • politi~ki dijalog me|u zemjite u~esni~ki i partnerstvo za bezbednost, {to osobeno vklu~uva mehanizmi za kontrola na oru`­ jeto i mirno re{avawe na konflikti; • podobruvawe na ekonomskite i trgov­ skite odnosi me|u dvata regiona: klu~na rabota vo postignuvaweto na ovaa cel e sozdavaweto na Evro­mediteranska slobod­ na trgovska zona do 2010 godina; • partnerstvo na poleto na socijalata i kulturata. EU im dodeli na mediteranskite zemji finansiska pomo{ vo vrednost od 5,3 milijardi evra za periodot 2000 do 2006. Vo buxetskiot period 2007­2013, prethod­ nite oddelni programi za poddr{ka na Mediteranot i drugite nejzini sosedi me|u zemjite nasledni~ki na porane{niot Sovetski sojuz, prodol`uvaat da postojat i se spoeni vo eden edinstven Evropski instrument za sosedite i partnerite (EISP).

III. Odnosite me|u EU i zemjite od Mediteranot
So ogled na nivnata geografska blizina, istoriskite i kulturnite vrski, kako i sega{nite i idnite migraciski dvi`ewa, zemjite od ju`nite bregovi na Mediteranot se najva`nite partneri na EU. Zatoa EU tradicionalno se zalaga za politika na regionalna integracija. Vo noemvri 1995 godina, EU gi postavi teme­ lite na novoto Evro­mediteransko partner­ stvo na konferencijata vo Barselona, na koja prisustvuvaa site zemji­~lenki na EU i zemjite koi se grani~at so Mediteranot (osven Albanija, Libija i zemjite od porane{na Jugoslavija). Ovaa konferencija

Pristap do ~ista voda za sekogo e eden od prioritetite na EU.

52

© EC

IV. Afrika
Odnosite me|u Evropa i podsaharska Afrika postojat od mnogu odamna. So Dogovorot od Rim vo 1957 godina, porane{nite kolonii i prekuokeanski teritorii na zemjite­~lenki stanaa asocijativni ~lenki na Zaednicata. Dekolonizacijata, koja zapo~na vo ranite 60­ti godini, ja pretvori ovaa vrska vo poinakov vid na asocijacija – asocijacija na suvereni zemji. Spogodbata od Kotonu, potpi{ana vo juni 2000 godina vo glavniot grad na Benin, ja ozna~i novata faza na razvojnata politika na EU. Spogodbata me|u Evropskata unija i afrikanskite, karipskite i pacifi~kite (AKP) zemji e najambicioznata i najdaleku­ se`nata trgovska spogodba, i spogodba za pomo{ {to dosega e sklu~ena me|u razvi­ eni zemji i zemji vo razvoj. Ovaa spogodba proizleze od Konvencijata od Lome – prvi~no potpi{ana vo 1975 godina vo glavniot grad na Togo, koja podocna be{e a`urirana vo redovni vremenski inter­ vali. Osnovnata cel na spogodbata e ista kako i onaa sodr`ana vo Konvencijata od Lome: „da go promovira i zabrzuva ekonomskiot, kulturniot i socijalniot razvoj na zemjite od AKP i konsolidirawe i pro{iruvawe na nivnite odnosi (so Evropskata unija i nejzinite zemji­~lenki) vo duhot na soli­ darnosta i zaedni~kiot interes”.

Evropskata unija im dade posebni trgovski koncesii na nerazvienite zemji, od koi 39 se potpisni~ki na ovaa Spogodba. Zapo~­ nuvaj}i od 2005 godina, tie se vo mo`nost da izvezuvaat vo EU prakti~no sekakov vid stoka bez carina. Evropskiot fond za razvoj gi finansira programite za pod­ dr{ka na zemjite od AKP, pla}aj}i me|u dve i tri milijardi godi{no.

5

Evropa vo 12 lekcii

Novata Spogodba ima zna~itelno po{irok obem od prethodnite spogodbi, bidej}i taa gi zamenuva trgovskite odnosi so pri­ stap na pazarot so trgovski odnosi vo mnogu po{iroka smisla. Taa, isto taka, voveduva novi postapki za spravuvawe so problemite povrzani so kr{eweto na ~ovekovite prava.

• Stabilisation and association agreements open up the possibility for a country to become a candidate for EU membership

12. Kakva idnina & pretstoi na Evropa?
at the end of a negotiation process. The first such agreements were with Croatia and the former Yugoslav Republic of Macedonia (FYROM). They were followed by Albania. Other potential candidates in this context are Bosnia and Herzegovina, Montenegro and Serbia. • Under its neighbourhood policy, the EU has trade and cooperation agreements with non-member countries in the southern Mediterranean and the southern Caucasus as well as with countries in eastern Europe whose future relationship with the European Union remains unclear.

54

• Institucionalniot proces na a`urirawe na pravilata so koi se reguliraat odnosite me|u zemjite-~lenki i EU i me|u EU i nejzinite gra|ani }e prodol`i. Pra{aweto na Dogovorot za Ustavot }e bide na ~elo na site diskusii vo narednite godini, bez ogled na formata i sodr`inata na tekstot koj }e bide usvoen.
„]e dojde den koga site nacii na ovoj kontinent }e se zdru`at vo povisok stepen na edinstvo i }e sozdadat evropsko brat­ stvo, bez da gi zagubat svoite osobenosti i svojata slavna individualnost. ]e dojde den koga umovite }e gi bijat edinstvenite bitki – na otvoreni pazari na idei. ]e dojde den koga glasa~kite liv~iwa }e gi zamenat kur{umite i bombite”. Viktor Igo gi ka`a ovie proro~ki zborovi vo 1849 godina, no be{e potreben pove}e od eden vek za da po~nat da se ostvaruvaat negovite utopiski predviduvawa. Za toa vreme, dve svetski vojni i bezbroj drugi konflikti na evropsko tlo odnesoa milioni `ivoti. Ima{e vremiwa koga se ~ine{e deka is~eznala seta nade`. Denes, prvata dekada na 21. vek nudi posvetla idnina, no, isto taka, ja soo~uva Evropa so novi te{kotii i predizvici. Se slu~i najgolemoto pro{iruvawe na Unijata. Kako {to re~e eden politi~ar od novite zemji­~lenki: „Evropa kone~no uspea da gi soobrazi istorijata i geo­ grafskata postavenost”. Vo idnina Evropa }e prodol`i da prima novi ~lenki. Vo me|uvreme, nejzinite voda~i – koi vnimatelno go slu{aat javnoto mnenie – }e moraat da donesat odluka do kade }e se protegaat geografskite, politi~kite i kulturnite granici na Unijata. Evropskata unija e pakt sklu~en me|u suvereni nacii koi cvrsto re{ile da delat zaedni~ka sudbina i da zdru`uvaat s$ pogolem del od svojot suverenitet. Taa se osvrnuva na onie pra{awa {to se najzna~ajni za evropskite narodi: mir, ekonomska i fizi~ka dobrosostojba, sigurnost, demokratija so u~estvo, pravda i solidarnost. Ovoj pakt se zacvrsnuva i potvrduva niz cela Evropa: polovina milijarda lu|e odbraa da `iveat vo uslovi na vladeewe na pravoto i vo soglasnost so vekovnite vrednosti {to se odnesuvaat na ~ove~nosta i ~ovekovoto dostoinstvo. Tekovnata tehnolo{ka revolucija radikal­ no go menuva `ivotot vo industrijalizira­ niot svet, vklu~uvaj}i ja i Evropa. Od vitalno zna~ewe e da se razbere deka ova sozdava novi predizvici koi gi nadminuva­ at tradicionalnite granici. Oddr`liviot razvoj, populaciskite trendovi, ekonom­ skata dinami~nost, socijalnata solidar­ nost i eti~kiot odgovor na napredokot na naukite vo oblasta na `ivotot se pra{awa koi ne mo`at uspe{no da se re{avaat na nacionalno nivo. Mora da razmisluvame i za idnite generacii. Procesot na evropska integracija denes ima vlijanie vrz celiot kontinent, a toj e del od svetot koj brzo i radikalno se menuva i na koj mu treba nova forma na stabilnost. Na Evropa vlijaat previrawata na drugite kontinenti, od odnosite so islamskiot svet, bolestite i gladot vo Afrika, uni­ lateralisti~kite tendencii vo SAD, dinami~niot ekonomski rast vo Azija ili globalnoto preseluvawe na industriite i rabotnite mesta. Evropa ne smee da se sosredoto~i samo na svojot razvoj, taa mora celosno da se vklu~i vo globalizacijata. Na Evropskata unija & pretstoi dolg pat pred da mo`e da ka`e deka govori vo eden glas i deka e siguren akter na scenata na globalnata politika i diplomatija.

55

Evropa vo 12 lekcii

• Evropskata integracija }e prodol`i vo oblastite za koi zemjite-~lenki smetaat deka e vo niven najgolem interes da rabotat zaedno vo ramkite na tradicionalnata ramka na EU (vo odnos na pra{awa kako {to se trgovijata, globalizacijata, edinstveniot pazar, regionalniot i socijalniot razvoj, istra`uvaweto i razvojot, merkite za poddr{ka na rastot i rabotnite mesta i mnogu drugi.)

Instituciite na EU ja doka`aa svojata vrednost, no tie moraat da se prilagodat za da mo`at da se spravat so pro{iruvaweto na Unijata i so s$ pogolemiot broj na zada~i {to taa treba da gi izvr{uva. Kolku e pogolem brojot na zemjite­~lenki, tolku se pogolemi centrifugalnite si­ li {to se zakanuvaat da ja raspar~at. Kratkoro~nite gledi{ta za nacionalnite interesi mo`at mnogu lesno da gi isfrlat od kolosek dolgoro~nite prioriteti na Unijata kako celina. Tokmu zatoa, site {to u~estvuvaat vo ovaa avantura bez presedan moraat da gi prezemat svoite dol`nosti i da dejstvuvaat na na~in koj }e mu se ovoz­ mo`i institucionalniot sistem na EU da prodol`i uspe{no da raboti. Sekoja definitivna promena na sega{niot sistem mora da obezbedi pluralitet i po~ituvawe na razlikite koi se najskapocenata pred­ nost na evropskite narodi. Reformite moraat da se fokusiraat i na procesot na odlu~uvawe. Insistiraweto na ednoglasna soglasnost vo site slu~ai ednostavno bi dovelo do paraliza. Edinstveniot sistem koj bi mo`el da funkcionira e politi~ki i praven sistem zasnovan na mnozinsko glasawe, so mehanizam na proverki i vram­ note`uvawa. Ustavot, {to be{e usvoen, i e predmet na ratifikacija, od strana na 25 {efovi na dr`avi ili vladi vo Rim vo oktomvri 2004

godina, se obide da odgovori na potrebata od poednostavuvawe na sega{nite Dogovori i od pogolema transparentnost vo sistemot na odlu~uvawe na EU. Obi~nite lu|e imaat potreba da znaat „koj za {to e zadol`en vo Evropa”. Samo toga{ lu|eto }e ~uvstvuvaat deka taa ima va`nost vo nivnite sekojdnev­ ni `ivoti, }e bidat motivirani da glasaat na evropskite izbori i }e ja poddr`at idejata za evropska integracija. Ustavot to~no gi razgrani~uva nadle`nostite i dol`nostite {to im pripa|aat na EU, na nejzinite zemji­~lenki i na regionalnite vlasti. So nego stanuva jasno deka evrop­ skata integracija se temeli na dvoen legitimitet: direktno izrazenata volja na gra|anite i legitimnosta na nacionalnite dr`avi, koi s$ u{te ja pretstavuvaat ram­ kata vo koja funkcioniraat evropskite op{testva. Bez ogled na toa za kakov ustaven sistem }e se opredelat zemjite na EU vrz osnova na nivnite najnovi diskusii, toj }e mora da bide ratifikuvan od sekoja od niv ili po pat na parlamentarno glasawe ili po pat na nacionalen referendum. So cel da ja olesni debatata, Evropskata komisija zapo~na aktivnost za da im se dobli`i na gra|anite preku Plan D za Demokratija, Dijalog i Debata.

Evropa – pazar na idei.

56

© Flying Colours/Digital Vision/Getty Images

Evropskiot Ustav Istorija
So cel da odgovori na mnogute predizvici so koi Evropskata unija bi se soo~ila po pro{iruvaweto kon Centralna i Isto~na, Evropskiot sovet, vo dekemvri 2001 godina, formira{e Konvencija ~ija zada~a be{e da napravi nacrt Dogovor za Ustavot. Konvencijata, koja ja sprovede svojata zada~a vo tekot na 2002 i 2003 godina pod vodstvo na Valeri @iskar d’Esten, se sostoe{e od 105 ~lenovi, vklu~uvaj}i i pretstavnici na vladite na zemjite­~lenki i na zemjite­kandidatki, ~lenovi na nacionalnite parlamenti, ~lenovi na Evropskiot parlament, i ~lenovi na Evropskata komisija. Konvencijata go usvoi svojot nacrt Dogovor po pat na konsenzus vo juni 2003 godina. Spogodbata be{e oficijalno potpi{ana vo Rim na 29 oktomvri 2004 godina, a potoa be{e ispratena na zemjite­~lenki na ratifikacija. Iako pogolemiot del na zemjite­~lenki go ratifikuvaa Dogovorot, toj be{e odbien vo maj i juni 2005 godina od strana na glasa~ite vo Francija i Holandija. Po ovie glasovi „protiv”, Evropskiot sovet na samitot, koj se odr`a podocna vo juni, objavi period na razmisla za idninata na Dogovorot za Ustavot.

Glavni odredbi na Ustavot
• Izbor na pretsedatel na Evropskiot sovet so kvalifikuvano mnozinstvo so mandat od dve i pol godini, koj mo`e da se obnovi samo edna{. • Izbor na pretsedatel na Komisijata so ednostavno mnozinstvo na ~lenovite na Evropskiot parlament na predlog na Evropskiot sovet i „zemaj}i gi predvid evropskite parlamentarni izbori”. • Sozdavawe na funkcijata Minister za nadvore{ni raboti na EU. • Celosno vklu~uvawe na Povelbata za osnovni prava vo Dogovorot za EU. • Zgolemuvawe na brojot na oblasti koi bi bile opfateni so kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi vo Evropskiot sovet. • Pogolema nadle`nost za Evropskiot parlament vo sferata na zakonodavstvoto i buxetot. • Pojasna prezentacija na podelbata na nadle`nostite i odgovornostite me|u Unijata i nejzinite zemji­~lenki. • Na nacionalnite parlamenti da im se dade uloga da proveruvaat dali EU go po~ituva principot na subsidijarnost.

5

Evropa vo 12 lekcii

.4. How does the EU work?

Klu~ni datumi vo istorijata na evropskata integracija

58

1950
9 maj
Robert [uman, francuski minister za nadvore{ni raboti, dr`i zna~aen govor vo koj iznesuva predlozi zasnovani vrz ideite na @an Mone. Toj predlaga Francija i Federalna Republika Germanija da gi zdru`at svoite rezervi na jaglen i ~elik vo nova organizacija na koja }e mo`at da & se priklu~at i drugi evropski zemji. Bidej}i ovoj den mo`e da se smeta za rodenden na Evropskata unija, 9 maj sekoja godina se proslavuva kako „Den na Evropa”.

1963

20 juli Evropa vo 12 lekcii 59
Vo @ounde e potpi{ana Spogodba za asocijacija me|u EEZ i 18 afrikanski zemji.

1965

8 april
Potpi{an e Dogovor so koj se integriraat izvr{nite tela na trite Zaednici i se sozdavaat edinstven Sovet i edinstvena Komisija. Toj stapuva na sila na 1 juli 1967 godina.

1966

1951

29 januari

18 april

Vo Pariz, {est zemji – Belgija, Federalna Republika Germanija, Francija, Italija, Luksemburg i Holandija – go potpi{uvaat Dogovorot so koj se osnova Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (EZJK). Toj stapuva na sila na 23 juli 1952 godina, za period od 50 godini.

„Luksembur{ki kompromis”. Po politi~kata kriza, Francija se soglasuva povtorno da u~estvuva na sednicite na Sovetot vo zamena za soglasnost da se zadr`i pravoto na ednoglasnost koga se vo pra{awe „vitalnite nacionalni interesi”.

1968

1 juli
Carinite za industriski stoki celosno se ukinuvaat, 18 meseci porano od predvidenoto, i se voveduva Zaedni~ka nadvore{na carinska tarifa.

1955

1­2 juni
Na sredbata vo Mesina, ministrite za nadvore{ni raboti na {este zemji odlu~uvaat da ja pro{irat evropskata integracija na celokupnata ekonomija.

1969

1­2 dekemvri
Na samitot vo Hag, politi~kite lideri na EEZ odlu~uvaat da prodol`at so evropskata integracija, otvoraj}i go taka patot za prvoto pro{iruvawe.

1957

25 mart
Vo Rim, {este zemji gi potpi{uvaat Dogovorite so koi se osnovaat Evropskata ekonomska zaednica (EEZ) i Evropskata zaednica za atomska energija (Evroatom). Tie stapuvaat na sila na 1 januari 1958 godina.

1970

22 april
Vo Luksemburg e potpi{an Dogovor so koj se dozvoluva Evropskite zaednici s$ pove}e da se finansiraat od „sopstveni izvori” i na Evropskiot parlament da mu se dadat po{iroki nadle`nosti.

1960

4 januari
Na inicijativa na Obedinetoto kralstvo, na Konvencijata vo Stokholm, osnovana e Evropskata asocijacija za slobodna trgovija (EFTA) so~ineta od pove}e evropski zemji {to ne se del od EEZ.

1972

22 januari
Vo Brisel, Evropskite zaednici gi potpi{uvaat dogovorite za pristapuvawe na Danska, Irska, Norve{ka i Obedinetoto kralstvo.

1973

1 januari
Danska, Irska i Obedinetoto kralstvo im se priklu~uvaat na Evropskite zaednici, zgolemuvaj}i go brojot na zemji­~lenki na devet. Norve{ka ostanuva nadvor, po referendumot na koj pogolem del od narodot se izjasnuva protiv ~lenstvo.

14 juni
Potpi{an e [engenskiot dogovor so cel da se ukinat paso{kite kontroli na granicite me|u zemjite­~lenki na Evropskite zaednici.

1986

7 januari
[panija i Portugalija im se pridru`uvaat na Evropskite zaednici, so {to brojot na zemji­~lenki porasnuva na 12.

1974

9­10 dekemvri
Na samitot vo Pariz, politi~kite lideri na devette zemji­~lenki odlu~uvaat da se sre}avaat tri pati vo godinata kako Evropski sovet. Isto taka, tie davaat zeleno svetlo za direktni izbori na Evropskiot parlament i se soglasuvaat da formiraat Evropski fond za regionalen razvoj.

17 i 28 fevruari
Vo Luksemburg i Hag se potpi{uva Edinstveniot evropski akt. Toj stapuva na sila na 1 juli 1987 godina.

1989

1975

15 i 18 juni
Se odr`uvaat tretite direktni izbori za Evropskiot parlament.

28 fevruari
Vo Lome, potpi{ana e konvencija (Lome I) me|u EEZ i 46 afrikanski, karipski, pacifi~ki (AKP) zemji.

9 noemvri
Pa|a Berlinskiot yid.

22 juli
Potpi{an e dogovor so koj na Evropskiot parlament mu se dava pogolema nadle`nost vrz buxetot i se formira Evropskiot sud na revizori. Toj stapuva na sila na 1 juni 1977 godina.

1990

3 oktomvri
Germanija povtorno se obedinuva.

1991

9­10 dekemvri
Na samitot vo Mastriht, Evropskiot sovet go donesuva Dogovorot za Evropskata unija, so koj se postavuvaat temelite na zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika, osnovite za pobliska sorabotka vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti i za sozdavawe na ekonomska i monetarna unija so edinstvena valuta.

1979

7­10 juni
Se odr`uvaat prvite direktni izbori za 410 pratenici vo Evropskiot parlament.

1981

1 januari
Grcija im se pridru`uva na Evropskite zaednici, so {to brojot na zemji­~lenki porasnuva na 10.

1992

7 fevruari
Dogovorot za Evropskata unija e potpi{an vo Mastriht. Toj stapuva na sila na 1 noemvri 1993 godina.

1984

14­17 juni
Se odr`uvaat vtorite direktni izbori za Evropskiot parlament.

1993

1985

1 januari
Sozdaden e edinstveniot pazar.

7 januari
@ak Delor stanuva pretsedatel Komisijata (1985­1995). na

60

1994

9 i 12 juni
Se odr`uvaat ~etvrtite direktni izbori za Evropskiot parlament.

1997

2 oktomvri Evropa vo 12 lekcii 6
Potpi{an e Dogovorot od Amsterdam. Toj stapuva na sila na 1 maj 1999 godina.

1995

1 januari
Avstrija, Finska i [vedska & se priklu­ ~uvaat na EU, so {to brojot na zemji­~lenki porasnuva na 15. Norve{ka povtorno ostanuva nadvor od EU, po referendumot na koj pogolem del od narodot se izjasnuva protiv ~lenstvo.

1998

30 mart
Zapo~nuva procesot na pristapuvawe na novite zemji­kandidatki. Vo ovoj proces u~estvuvaat Kipar, Malta i 10 zemji od centralna i isto~na Evropa.

1999

23 januari
Novata Evropska komisija (1995­1999) zapo~nuva so rabota na ~elo so pretse­ datelot @ak Santer.

1 januari
Zapo~nuva tretata faza na EMU: 11 zemji­ ~lenki go prifa}aat evroto, koe zapo~nuva da se upotrebuva na finansiskite pazari, zamenuvaj}i gi nivnite valuti pri nego­ tovinskite transakcii. Evropskata cen­ tralna banka ja prezema odgovornosta za monetarnata politika. Grcija im se pridru`uva na 11­te zemji vo 2001 godina.

27­28 noemvri
Evro­mediteranskata konferencija vo Barselona go lansira partnerstvoto me|u EU i zemjite na ju`niot breg na Mediteranot.

10 i 13 juni
Se odr`uvaat pettite direktni izbori za Evropskiot parlament.

© Reuters

Novata valuta se rodi vo 1999 godina, koga evroto be{e vovedeno vo finansiskite (negotovin­ ski) pla}awa. Banknotite i monetite se pojavija vo 2002.

15 septemvri
Novata Evropska komisija (1999­ 2004) zapo~nuva so rabota na ~elo so pretsedatelot Romano Prodi.

Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija) da & pristapat na EU na 1 maj 2004 godina.

2003

15­16 oktomvri
Na sednicata vo Tampere, Evropskiot sovet odlu~uva da sozdade oblast na sloboda, bezbednost i pravda.

10 juli
Konvencijata za idninata na Evropa ja zavr{uva rabotata na nacrtot na evropskiot Ustav.

2000

4 oktomvri
Zapo~nuva me|uvladinata konferencija koja e odgovorna za sostavuvaweto na Dogovorot za Ustavot.

23­24 mart
Na samitot vo Lisabon, Evropskiot sovet sostavuva strategija za zgolemuvawe na vrabotuvaweto vo EU, osovremenuvawe na ekonomijata i zajaknuvawe na socijalnata povrzanost vo Evropa zasnovana vrz znaewe.

2004
1 maj
Kipar, ^e{kata Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija & se priklu~uvaat na EU.

7­8 dekemvri
Vo Nica, Evropskiot sovet postignuva soglasnost za tekstot na noviot Dogovor so koj se menuva sistemot na odlu~uvawe vo EU, taka {to Unijata da mo`e podgotveno da go do~eka pro{iruvaweto. Pretsedatelite na Evropskiot parlament, Evropskiot sovet i Evropskata komisija sve~eno ja proglasuvaat Povelbata na EU za osnovnite prava.

10 i 13 juni
Se odr`uvaat {estite direktni izbori za Evropskiot parlament.

29 oktomvri
Usvoen e evropskiot Ustav vo Rim (predmet na ratifikacija od strana na zemjite­ ~lenki).

2001

26 fevruari
Potpi{an e Dogovorot od Nica. Toj stapuva na sila na 1 fevruari 2003 godina.

22 noemvri
Novata Evropska komisija zapo~nuva so rabota na ~elo so pretsedatelot @oze Manuel Baroso.

14­15 dekemvri
Evropski sovet vo Laiken. Dogovorena e deklaracija za idninata na EU. So toa se otvora pat za pretstojnata golema reforma na EU i za organizirawe na Konvencija koja }e go podgotvi evropskiot Ustav.

2005

29 maj i 1 juni
Glasa~ite vo Francija se izjasnuvaat protiv Ustavot na referendum, tri dena podocna toa go pravat i glasa~ite vo Holandija.

2002

3 oktomvri
Zapo~nuvaat pregovorite za pristap so Turcija i Hrvatska.

1 januari
Vo 12­te zemji na evro zonata po~nuvaat da se upotrebuvaat banknotite i monetite na evroto.

2007
Bugarija i Romanija & se priklu~uvaat na Evropskata unija. Slovenija go prifa}a evroto.

13 dekemvri
Na samitot vo Kopenhagen, Evropskiot sovet postignuva soglasnost desette zemji­ kandidatki (Kipar, ^e{kata Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija,

62

Evropska unija

Zemji­~lenki na Evropskata unija (2007) Zemji­kandidatki

6

Evropska komisija

Evropa vo 12 lekcii
od Paskal Fontejn

Luksemburg: Kancelarija za slu`beni izdanija na Evropskite zaednici

ISBN 98-92-9-0486-6

Kakva cel ima postoeweto na EU? Zo{to i kako be{e sozdadena EU? Kako raboti EU? [to taa ima postignato za nejzinite gra|ani, i so kakvi prediz­ vici se soo~uva denes? Kako gra|anite da bidat pove}e vklu~eni? Vo vremeto na globalizacijata, dali EU mo`e da bide konkurentna na dru­ gite pogolemi ekonomii i istovremeno da gi zadr`i svoite socijalni standardi? Dali Evropa mo`e da ja zadr`i vode~kata uloga na svetskata scena i da pomogne vo za{titata od terorizmot? Ova se samo nekoi od pra{awata koi{to Paskal Fontejn – ekspert za EU i porane{en univerzitetski profesor – gi istra`uva vo novoto izdanie od 2007 godina na negovata popularna bro{ura “Evropa vo 12 lekcii”.

Drugi informacii vo vrska so Evropskata unija
Pojdete na internet Informacii na site oficijalni jazici na Evropskata unija se dostapni na veb stranicata Europa: europa.eu Dojdete da nè posetite Niz cela Evropa postojat stotici lokalni informativni centri na EU. Adresata na najbliskiot informativen centar }e ja najdete na veb stranicata: europa.eu.int/ comm./relays/index_en.htm Javete ni se ili obratete ni se pismeno EVROPA DIREKT e slu`ba koja odgovara na va{ite pra{awa za Evropskata unija. Mo`ete da stapite vo kontakt prku besplatniot telefonski broj: 00 800 6 7 8 9 10 11 (ili nadvor od EU na telefonot {to se pla}a: (32-2) 299 96 96), ili po pat na ekektronska po{ta preku europedirect.europa.eu

Informacii i izdanija za Evropskata unija na angliski, makedonski i albanski jazik mo`ete da dobiete na slednive adresi:
Informativen centar na Evropskata unija Mar{al Tito, 12 1000 Skopje Tel. 02/3248-531 Faks.02/3248-501 Internet: www.delmkd.cec.eu.int E-mail: delegation-fyrmacedonia-info@ec.europa.eu Informativna to~ka na EU - Gostivar Bra}a Ginovski 61 1230 Gostivar Tel. 042/218-167 Faks. 042/218-167 E-mail: gostivar@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Ko~ani Rade Kratovce 1 2300 Ko~ani Tel. 033/274-045 Faks. 033/279-962 E-mail: info@kocani.gov.mk Informativna to~ka na EU - Kumanovo 11 Oktomvri bb 1300 Kumanovo Tel. 031/432-650 Faks. 031/432-650 E-mail: kumanovo@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Veles Panko Bra{nar 1 1400 Veles Tel. 043/232-406; lok. 226 Faks. 043/232-966 E-mail: veles@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Kavadarci Mar{al Tito bb 1430 Kavadarci Tel. 043/416-107 Faks. 043/416-107 E-mail: opka@mt.net.mk Informativna to~ka na EU - Bitola 1 Maj bb 7000 Bitola Tel. 047/232-800 Faks. 047/232-800 E-mail: bitola@cig.org.mk Informativna to~ka na EU - Tetovo JNA bb 1200 Tetovo Tel. 044/333-910 Faks. 044/333-910 E-mail: info@tetovo.gov.mk Evropski dokumentacionen centar Ekonomski Fakultet, Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij” Krste Misirkov bb 1000 Skopje Tel. 02/3286-835 Faks. 02/3118-701 Internet: www.eccf.ukim.edu.mk E-mail: valentina@eccf.ukim.edu.mk Pretstavni{tva na Evropskata komisija i kancelarii na Evropskiot parlament ima vo site zemji na Evropskata unija. Isto taka, Evropskata komisija ima delegacii i vo drugite delovi na svetot.

Evropa vo 12 lekcii
Kakva cel ima postoeweto na EU? Zo{to i kako be{e sozdadena EU? Kako raboti EU? [to taa ima postignato za nejzinite gra|ani, i so kakvi predizvici se soo~uva denes? Kako gra|anite da bidat pove}e vklu~eni? Vo vremeto na globalizacijata, dali EU mo`e da bide konkurentna na drugite pogolemi ekonomii i istovremeno da gi zadr`i svoite socijalni standardi? Dali Evropa mo`e da ja zadr`i vode~kata uloga na svetskata scena i da pomogne vo za{titata od terorizmot? Ova se samo nekoi od pra{awata koi{to Paskal Fontejn – ekspert za EU i porane{en univerzitetski profesor – gi istra`uva vo novoto izdanie od 2007 godina na negovata popularna bro{ura “Evropa vo 12 lekcii”.

NA-AK-06-290-MK-C

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->