P. 1
Skenderbej Dragi Mihajlovski

Skenderbej Dragi Mihajlovski

|Views: 2,043|Likes:
Published by omladinec

More info:

Published by: omladinec on Feb 27, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/08/2013

pdf

text

original

Sections

Metodija Bimbilovski, vi{ bibliotekar
vo gradskata biblioteka ‘Bra}a Miladinovci’ od
Skopje, re{i da magistrira. I toa tokmu na svojot
rodenden. Stana utroto na 7 juni od taa, izborna 2006
godina, rutinski gi napravi voobi~aenite sabajle{ni
operaciii na bri~ewe, miewe zabi, oblekuvawe i,
taman da se isprska so mirisot i da zamine na rabota,
pogledot mu skr{na kon obeseniot kalendar vedna{
pokraj ogledaloto od bawata vo koja se doteruva{e
i sfati: deneska mu be{e rodenden, denot koga
negovata pokojna majka, Paraskeva Bimbilovska go
donese na svet vo gradskata bolnica pred…pred
kolku godini? Podzastana Metodija, se podzamisli
malku i, potoa nabrzina gi izbroja. Pedeset. Gospode,
zarem e mo`no? Zarem izminale pedeset leta od toj,
kako {to podocna mu ka`uva{e pokojnata negova
donositelka na svet, pekolno `e`ok junski den,
koga negovoto tenko no prodorno glas~e so glasen
kikot, mesto so pla~, kako {to & se pri~inilo na
smrtno umornata i iscrpena majka, zaratustrovski
go pozdravilo svetot? ‘]e bide posebno!’ podocna mu

240

ka`uvala Paraskeva na isto ve}e pokojniot nejzin
ma`, Atanas Bimbilovski, pisar vo Op{tinskiot sud,
za nivnoto vtora~e, ‘Mu ja vidov yvezdata na ~elo,
mu svete{e silno kako jasno sonce! ]e bide mnogu
u~eno i }e n# prosvetli nas Makedoncite! Zatoa }e
go krstime Metodija!’

Metodija izleze od bawata, saka{e brzo-
brzo da zbri{e od doma, da vleze vo ‘jugoto’ i niz,
voobi~aeniot mete`, po odamna utvrdenata mar{ruta,
vo posleden moment, siot vcrven i zadi{an, da stigne
i da se potpi{e vo debelata kniga za redovnost koja
odamna be{e stanata edinstvena utrinska cel vo
`ivotite na iljadnicite vraboteni vo makedonskata
dr`avna administracija. Glavno be{e, kako znae{ i
umee{, na vrat na nos, {to se veli, da stigne{ to~no
na rabota a potoa, {tom ja pomine{ taa kerberovska
stanica nare~ena ‘kniga za potpisi’, mo`e{ spokojno
da si go ispie{ prvoto ‘rabotno’ kafe, pa do krajot
na ‘rabotniot’ den, da se {lae{ od dosada, za koga }e
se priberi{ doma docna poru~ekta da se `ali{, ako
ima{ na kogo, deka si skapan umoren, deka preku glava
ti e od s#, deka do nosot ti ima dojdeno ‘rabotata’,
deka da mo`e{, u{te utre }e go fati{ prviot
avion za Avstralija… Ama glavno s# zavr{uva{e na
rutinskoto, re~isi, besmisleno kukawe. Nikoj nikade
nitu ode{e nitu zaminuva{e. No}ta, po navika,
privremeno gi smiruva{e ‘vozbudenite’ strasti, a
utredenta s# si prodol`uva{e po staro.
No ovojpat, Metodija re{i da izleze od {ema.
Nema da odi na rabota. Deneska }e se ~esti eden
neraboten den za svojot rodenden. Gi ima{e na pretek.
Bidej}i samec, so godini nema{e koristeno godi{en
odmor, pa ima{e zaboraveno {to se slobodni denovi.

241

Zatoa sega, neverojatno se vozbudi od ovaa svoja
ideja. Si napravi kafe, sedna na masata vo kujnata i,
smireno, kako mudrec od Istok, si go srka{e goltka
po goltka. U{te od kredenecot si izvadi od lokumite
i, zasladen od nivniot kru{evski vkus, zaskita so
mislite vo svojot polovina vek `ivot. Navistina,
kako {to predvide majka mu, be{e ‘genijalec’ vo
osnovno. U~itelkata, voodu{evena od negovite sjajni
sostavi, ne znej}i {to pove}e da stori mu pi{uva{e
ocenki od tipot 5+ ili, ponekoga{ koga epten }e se
{ekne{e od pro~itanoto, 5++ ili petka so tri plusa
i sli~no. No posebnoto kaj nego be{e {to osven po
maj~in, be{e sjaen i po smetawe. Vistinsko ~udo od
dete. Retko mo`e{e da se najde nekoj {to e dobar i po
maj~in i po smetawe. Go falea niz celoto u~ili{te
i, site do eden, mu predviduvaa bleskava idnina.
I gimnaziijata ja zavr{i kako najdobar. Saka{e
da se zapi{e na novinarstvo vo Belgrad ili na
politi~ki nauki vo Qubqana ama bidej}i negovite
nemaa pari za ova, se zapi{a na jugoslovenska
kni`evnost vo Skopje. Fakultetot go zavr{i vo
rekordno vreme kako najdobar vo generacijata so
prosek 10. Vedna{ zapi{a angliski so germanski i,
povtorno, vo rekordno vreme, diplomira, povtorno,
so prosek 10. U{te esenta, bez ~ekawe, se zapi{a
na poslediplomski po kni`evnost. Saka{e da stane
univerzitetski profesor. I, se ~ine{e, nikoj i
ni{to ne mo`e{e da go spre~i ovoj genijalen um vo
namerata! Osven sudbinata, se razbira. Taa sekoga{,
pod navidum besprekorniot red na rabotite, krie
nekoja nevidliva pre~ka koja vo daden mig, obi~no
koga najmalku o~ekuvame, se pojavuva od kaj{to
demnela, izleguva na povr{ina i sosema go menuva

242

tekot na nastanite!

Taka se slu~i i so `ivotot na Metodija
Bimbilovski! Naedna{, od nigde nikade, ni bolna
ni nearna, umre majka mu! Bez vrska! Edno martovsko
utro, taman se podgotvuva{e Metodija za na Fakultet,
taa, Paraskeva Bimbilovska, nema{e ni pedeset,
naedna{ se zani{a, se fati za gradite, proba da se
zadr`i za kujnskata masa, no ne uspea tuku sosema
zagubi ramnote`a, se strupoli na du{emeto i ispu{ti
du{a! Metodija, naviknat na uspesi i na ubavi
raboti vo `ivotot, ne mo`e{e da sfati! Ja gleda{e
smrtta pred sebe, vlezena i odoma}ineta vo snagata
na sopstvenata majka kako cini~no & ja skameni
bespomo{nata nasmevka na liceto, gr~ot pretsmrten
od neuspe{niot obid da go ka`e posledniot zbor, da
go posovetuva svoeto genijalno edin~e, mo`ebi, da go
zamoli da se `eni, nekakov amanet da mu ostavi ili
taka ne{to.

I }e go prebole{e Metodija nenadejniot
gubitok na majkata da ne mu padne{e vo te{ka
depresija tatkoto Atanas. A taa pustata, ba{ kako
vo narodnite pesni, go dr`e{e ramno tri godini.
^ovekot duhovno sosema se zagubi a fizi~ki se
stopi. Od ~etvoren ma` stana odvaj podvi`en kup
od ko`a i koski, sose krevet, {to se veli, nema{e
pove}e od {eeset kila. A so svoite pedeset i pet
godini treba{e da bide na vrvot od svojata fizi~ka
i intelektualna mo}! Od vreme na vreme, vo tie
trieset i {est, za Metodija, pekolni meseci, }e
dojde{e na sebe, }e ja pobara{e svojata Pare, kako
{to si ja vika{e sakanata, i koga }e vide{e deka ne
mu doa|a, }e si se vrate{e vo svojot novosozdaden
svet. Taka i si umre, na po~etokot od ~etvrtata

243

godina od svoeto vdove{tvo, sosema nesvesen za
sudbinata {to go snajde ostavaj}i go Metodija sam na
svetot, sirak i bez majka i bez tatko, a ima{e neceli
trieset godini, doba prelomna za vozrasen ma`.
Toga{ umre genijalecot! Mo`ebi ne mora{e
ba{ taka da se slu~i ama se slu~i. Se frli i potona
vo moreto nesetena taga ~udoto od dete vo migot koga
nastanite koi emocionalno dlaboko go potresoa,
go nateraa prvpat da si gi postavi iskonskite
pra{awa: Zo{to rabotam? Za kogo? ^umu celiov trud
ako tie {to treba{e najmnogu da se izraduvaat na
rezultatite pove}e gi nema? Kakov e ovoj svet? Koj
go ureduva vaka tragikomi~no? Komu mu sum u{te
potreben? Komu mu e gajle za moite streme`i? Za
mojot napor da napravam podvig za tatkovinata?
Kakva voop{to smisla ima konceptot tatkovina ako
gi nema tie od koi samiot poim poteknuva?
Re{i da gi prekine magisterskite studii. A
treba{e u{te da ja odbrani magisterskata teza i da
se zdobie so nau~nata titula {to }e mu ovozmo`i
asistentsko mesto na Katedrata za komparativna
kni`evnost koja ba{ toga{ se otvora{e na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Ne be{e ni
svesen kogo saka da kaznuva so bezumnava postapka:
dali sebesi, dali tatkovinata, dali boga ili samo
taka saka{e da si go isturi nasobraniot gnev od
razo~aranosta koga sfati kolku mali i bezna~ajni
sme vo svetot {to drug go sozdal da funkcionira
po nekoi za nas tajni, nepoznati no, naj~esto, mnogu
bolni, pravila. Toga{ i se vraboti vo gradskata
biblioteka kade, po petnesetgodi{niot sta`, go
unapredija vo vi{ biblitekar, zvawe vo koe rabote{e
ve}e petta godina. Ne deka be{e nezadovolen od

244

bibliotekarskata rabota. Tuka stekna znaewa koi
te{ko mo`e{e da gi dobie na koj i da e Fakultet.
Osloboden od karieisti~kiot pritisok na koj be{e
nesvesno podveden, ~ita{e kako lud. Za dvaeset
godini, mo`e{e da se pofali deka navistina
stanal genie. Re~isi nema{e kniga na raftovite
{to ne ja pro~ital ili barem ne ja pregledal za da
bide barem informiran za nejzinoto postoewe. No
sepak ne{to mu fale{e, ne{to koe duri sega, kako
pedesetgodi{nik, povtorno mu ~epna v du{a, mu gi
razbudi starite ambicii i go natera da go preispita
siot svoj `ivot.

‘Ubavo e da sobira{, da znae{,’ si vele{e
dodeka si go srka{e vkusnoto kafe, ‘ama znaeweto
mo`e da bide opasno ako go zatvori{ vo sebe. Kako
zatnata sterna e {to postojano rie, klokoti, ludo
posakuva da grgne, da {ikne, da brzgne i da pote~e niz
udolnicite na `ivotot. A jas ba{ taka se ~uvstvuvam.
Kako zatnat kladenec, zape~aten izvor bez mo`nost
da ja poka`am bistrinata na nasobranata voda.
So godini sobirav i sega sakam da dadam!’ Taka si
vele{e Metodija Bimbilovski, taka si duma{e,
sednat na golemata masa vo kujnata vo koja, do pred
dvaeset i kusur godini, ve{to i pedantno caruva{e
Paraskeva Bimbilovska, negovata pokojna majka. I mu
tekna. ‘]e magistriram!’ re~e. ‘Nikoga{ ne e docna!
So magistraturata i so dvata fakulteti {to gi
imam, pokraj ogromnoto iskustvo vo ~itaweto, mo`am
da bidam dobar predava~! Do penzionirawe imam
u{te petnaeset godini! Ne e toa malku! Sum nau~il
od golemi umovi deka predavawata na Fakultet
ne treba da bidat plukni-zalepi ~asovi kakvi {to
naj~esto gi imav dodeka studirav, tuku umetni~ki

245

nastapi od koi }e blikaat znaewe, energija, {arm.
A za toa se potrebni iskusni intelektualci, lu|e
posveteni na rabotata, lu|e – misle~ki xinovi,
svetii vo potekloto, majstori vo zanaetot, umetnici
vo zborot!’

Naedna{ go oblea vrela pot. Stana, se
presoble~e i, so nevidena vozbuda, po~na da
buri~ka niz fiokite od rabotnata masa smestena
vo dnevnata. Dvaeset godini ne gi ima{e otvoreno!
Najposle, od me|u rakopisite naredeni vo najdolnata
fioka, izvle~e edna, ne mnogu debela, vo mek povez
vkori~ena kniga, A-4 format. So krp~e, mo{ne
vnimatelno ja pomina od pra{inata. Potoa, so
rastrepereni race nebare ja otvora portata od
nekoj tainstven, vol{eben svet, ja otvori prvata
stranica na koja, so ma{ina za ~ukawe, vo sredinata
najgore, so golemi bukvi stoe{e napi{ano negovoto
ime: Metodija Bimbilovski. Pod imeto, edno ~etiri
reda podolu, so golemi, podvle~eni bukvi pi{uva{e:

Kni`evniot lik na Skenderbej kaj Prli~ev i vo
delata na angliski jazik
– magisterski trud. U{te
podolu be{e napi{ano imeto na mentorot a najdolu
standardnoto: Skopje, Univerzitet ‘Kiril i Metodij’,
1986 godina. Silno vozbuden, nebare taze razbuden od
nekoj dolg, ve{terski son, sedna na rabotnata masa
i dodeka nadvor si te~e{e `ivotot po ustalenata
pateka, glasno, iako nema{e nikoj vo ku}ata, ~ita{e
vaka:

Voved: Za \or|i Kastrioti-Skenderbej1

,
najpoznatiot albanski i balkanski junak vo borbite
protiv turskite zavojuva~i od XV vek, postoi ogromna
istioriska i kni`evna produkcija osobeno vo zemjite

246

na Zapadna i Ju`na Evropa. Negovata popularnost
{to se pro{irila do zemjite na Severna Amerika i
Azija (imame najnov podatok deka kni`evno delo za
Skenderbej e napi{ano i na Filipinite) se dol`i,
pred s#, na uspe{nite vojni protiv najmo}nite
osmanski vladeteli Murat II i Mehmet II (osvojuva~
na Konstantinopol), no i na negovata li~nost koja
e skoro sovr{en spoj od najblagorodnite osobini
na eden srednovekoven vitez {to bespo{tedno se
bori i za slobodata na svojot, albanski narod, i za
spasot na hristijanska Evropa. Ottuka, prirodno e
{to deneska vo Albanija, Skenderbej e izdignat do
ramni{teto na nacionalen simbol i legenda.
I za nas, Makedoncite, Skenderbej
pretstavuva va`na istoriska li~nost za{to pod
negovoto zname, a ~estopati i na makedonska zemja,
zaedno so Albancite se borele i na{ite pretci
osobeno onie od debarskata oblast pottiknati pred
s# od opasnosta {to doa|ala od mo}nite turski
osvojuva~i. Zatoa voop{to ne e slu~ajno {to nekoi
toponimi od pograni~nite podra~ja so Albanija
asociraat na Skenderbej i negovata borba, {to
legendata za nego e za~uvana i vo usnata tradicija
na Makedoncite od Zapadna Makedonija i {to
najposle, eden Grigor Prli~ev, verojatno najgolemiot
makedonski poet, napi{al cel eden ep za nego.
Trgnuvaj}i tokmu od ovie premisi, smetavme
deka izrabotkata na eden trud za Skenderbej mo`e da
pridonese vo pribli`uvaweto na ovoj srednovekoven
junak do na{iot ~ovek a istovremeno da ja prodol`i
tradicijata zapo~ata od Prli~ev i od mnogu drugi
nepoznati avtori pred nego {to zboruva za doblesta
na Makedonecot, vo svojata gordost, da ne zaboravi

247

da gi ceni i vrednostite i stojnostite kaj drugite
narodi, osobeno balkanskite, so koi, vo golema mera,
go svrzuva zaedni~kata, vekovna borba za opstanok.
Vo tezava, konkretno, }e se sosredoto~ime
samo na analizata na kni`evniot lik na Skenderbej
ostvaren vo delata na angliski jazik (SAD i Anglija)
i vo epot na Grigor Prli~ev. Pritoa }e se obideme
da gi navedeme mo`nite izvori za site ovie dela,
}e ja raska`eme nivnata kratka sodr`ina i }e gi
izneseme eventualnite kriti~ki osvrti za niv
napi{ani vo anglo-amerikanskata, jugoslovenskata i
makedonskata kritika. Na krajot, vo zaklu~okot, }e
napravime obid da go sporedime kni`evniot lik na
Skenderbej ostvaren kaj Prli~ev so kni`evniot lik
na Skenderbej ostvaren vo drugite dela od anglo-
amerikanskoto jazi~ko podra~je, sakaj}i na toj na~in,
da poka`eme deka vrednosta na umetni~kite dostreli
na eden avtor kakov {to e Prli~ev najdobro }e se
sogleda ako negovoto delo se stavi vo po{irokiot
kontekst na evropskata i svetskata kni`evnost.
Bele{ki:

1

Za `ivotot i deloto na \or|i Kastrioti Skenderbej (1403-1468),
napi{ani se mnogu knigi. Nie ovde posebno bi gi poso~ile: a)
Hadri, Ali: \er| Kastrioti Skenderbeg. Skopje, 1968; b) Von
Hamer, Jozef: Historija turskog (osmanskog) carstva (vo tri
toma). Zagreb, 1979 i v) George Kastriot – Scanderbeg and the Albanian-

Turkish War of the XVth Century. Tirana, 1967

Razdel I: Prodorot na likot na Skenderbej
vo angliskoto jazi~no podra~je:
Nema somnenie
deka za popularizacijata na Skenderbej vo svetot
najgolema zasluga ima skadarskiot sve{tenik
Marin Barleti (Marin Barletius). Toj e avtor na

248

prvata avtenti~na biografija za Skenderbej iako
Petrovi}2

kako prva pe~atena biografija ja naveduva
Istorijata na Skenderbej (Historia Scanderbegi) pod
vlijanie na kalu|erot Biemi (Biemmi)3
Knigata na Barleti go nosi to~niot naslov

Historia de Vita et Gestis Scanderbegi Epirotarum
Principis, cum privilegio (Impresum Rome per B.V.:)4

Ima
159 numerirni i 8 nenumerirani stranici so slika
na Skenderbej pod koja pi{uva Signor Scanderbego.
Na naslovnata stranica, kako {to e voobi~aeno,
ne e nazna~eno imeto na avtorot, ni mestoto na
izdavaweto, ni godinata ni imeto na izdava~ot.
Avtorovoto ime e zabele`ano na po~etokot od
predgovorot, na listot broj 1, a na poslednata
stranica pi{uva Impressum Rome per B.V. Nekoi
nau~nici od ova zaklu~ija deka inicijalite B.V.
zna~at Bernardinus Venetus de Vitalibus, pe~atar
koj{to u{te vo 1508 godina se naselil vo Rim. Toj vo
1504 godina, go objavi vo Venecija trudot na Barleti
De Obsedione Scondrensi anno 1477. Vo pogled na
datiraweto na knigata na Barleti, Petrovi}, na
primer, e mo{ne vnimatelen i taa godina ja ostava
otvorena no gi naveduva imiwata na site nau~nici
{to ja datirale: 1506, 1508 i 1510 godina. Potoa
Petrovi} gi dava ocenkite na nekoi nau~nici za ovoj
trud i gi naveduva bibliotekite vo Pariz, London,
Minhen i Augzburg vo koi se nao|a ovaa kniga i {to e
osobeno za nas va`no, uka`uva deka eden primerok
od knigata na Barleti e objavena na latinski jazik i
vo Zagreb vo 1743 godina.
Vo trinaesette knigi {to go so~inuvaat ova
delo prika`ani se `ivotot i juna~kite podvizi
na albanskiot heroj \or|i Kastrioti. Iako ima

249

panegiri~en karakter i sodr`i nekoi neto~nosti,
osobeno vo hronologijata, sepak ova delo i po svoite
umetni~ki kvaliteti a i poradi podatocite {to
gi dava e mo{ne interesna lektira od koja re~isi
polovina milenium crpele inspiracija plejada
poeti, prozaisti, istori~ari. Albanskite nau~nici
nabrojuvaat pove}e od iljada naslovi (tuka mo{ne
zna~aen e pridonesot na srpskiot intelektualec
\or|e T. Petrovi}) za koi deneska, skoro so sigurnost
mo`e da se tvrdi deka vo osnovata go imaat tokmu
deloto na Barleti. Inaku knigata e napi{ana na
latinski jazik no naskoro, {to e siguren znak za
nejzinata popularnost i aktuelnost, se pojavile
prevodi na italijanski, francuski i angliski
jazik. Opi{uvaj}i go `ivotniit pat i borbata za
nezavisnost i sloboda na Skenderbej od negovoto
ra|awe do smrtta, Barleti dava izobilstvo podatoci
za bitkite {to toj gi biel, za vojskovodcite {to se
borele protiv nego, za vremeto i mestata kade {to
se odvivale tie bitki.

Koga ve}e zboruvame za prevodite na knigata
na Barleti, toga{ treba da naglasime deka od
osoben interes za temava {to se obrabotuva e prvin
francuskiot prevod od @ak de Lavarden a potoa
i angliskiot napraven od ovoj. Ve}e spomenatiot
Petrovi} go naveduva prevodot na Lavarden
kako najzna~aen za popularizacijata na likot na
Skenderbej vo Evropa. Na prvo mesto toj uka`uva
deka knigata na de Lavarden e prevod na deloto
na Barleti. Prviot prevod e objaven vo Pariz vo
1576 godina pod naslov: Histoire de Georges Castriot,
surnomme Scanderbeg, roy d’Albanie. Contenant ses
illustres faicts d’armes et memorables victoires alencontre

250

des Turks, pour la foy de Jesus Christ. Le tout en douze
livres. Pa Jaques Delavardin, seigneur du Plessi-Bourot. A
Paris, chez Guillaume chaudiere, rue St Jaques, MDLXXVI.
Avec privilege du roy. (Istorija na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija i negovite
juna~ki podvizi i slavni pobedi nad Turcite,
za verata na Isus Hrist.
Sodr`i dvanaeset knigi.
Napi{al @ak Delavarden, segner od Plesi-Buro. Vo
Pariz pe~atel so kralska dozvola pe~atarot Gijom
[odier vo 1576 godina vo ulicata Sen @ak.)
Vo predgovorot se izlo`eni podatocite
za pisatelot i materijalot so koj{to se slu`el,
osobeno za Barleti. Potoa e pe~aten celiot tekst
od kralskoto odobrenie za objavuvawe, eden
Ronsarov sonet (Ova e posebno va`no koga podocna
}e zboruvame za angliskiot prevod) posveten na
Delavarden i slika na Kastrioti. Pod nea pi{uva:

Pourtraict de Georges Castriot, dit Scanderbeg, tire du
Musee du Sr Andre Theuti Cosmographe du Roy, apporte
de Bouthole, ville d’Albanie
(Slika na \or|i Kastrioti
nare~en Skenderbej, zemena od muzejot na gospodinot
Andre Tej, kralski kosmograf, donesena od Bitola,
albanski grad.)
So nekoi drugi bele{ki, Petrovi}
veli deka ovoj portret se nao|a i vo vtoroto izdanie
na De Lavardenoviot prevod no malku namalen a na
krajot za samiot pisatel veli: ‘@ak De Lavarden,
blagorodnik od Vandom, francuski pisatel od 16
vek. Pokraj prevodot na knigata na Barleti napi{al
u{te edna istorija na Turcite koja, se ~ini, nikoga{
ne bila objavena. Umrel okolu 1584 godina.’
De Lavardenovata kniga bila mnogu
popularna vo Evropa i do`iveala nekolku izdanija.
Od ovoj prevod napraven e i angliskiot prevod od

251

1596 godina iako i pred toa na angliski jazik se
imaa pojaveno nekoi trudovi vo koi se spomenuva
Skenderbej5

. To~niot naslov na prvata celosna kniga
za Skederbej na angliski jazik glasi: The Historie of
George Castriot, surnamed Scanderbeg, King of Albanie;
containing his Famous Actes, his Noble Deedes of Armes
and Memorable Victories against the Turkes for the Faith
of Christ; comprised in twelve bookes. – Translated out
of French into English by Z.J. Gentleman. London 1596.
William Ponsenly. (Istorijata na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija; gi sodr`i
negovite slavni dela, blagorodni voeni podvizi
i nezaboravni pobedi protiv Turcite za verata
Hristova;
prevedena od francuski na angliski od
Z.X. blagorodnik, vo London 1596, Vilijam Ponsli.
Imeto na preveduva~ot {to se krie pod
inicijalite Z.X. go soop{tuva Skender Luarasi vo
svojata statija ‘Skenderbej na angliski jazik’6

a toa
glasi Zahari Xons (Zachary Jones). Ponatamu Petrovi}
izvestuva deka deloto mu e posveteno na Ser Xorx
Keri (Sir George Carey), deka nekoi mislat oti e
direkten prevod od originalot na Barleti a drugi
deka e prevod od francuskiot prevod na Lavarden.
Deneska nema dilemi okolu izvornikot.
Lavardenoviot prevod ne samo {to poslu`il kako
original za angliskata verzija na `ivotot i delata
na Skenderbej tuku toj poslu`il i kako urnek
za krajniot izgled na prevodot na Zahari Xons.
Ova posebno treba da se naglasi za{to tokmu od
potrebata da se sledi verno originalot na Lavarden
so koj bil objaven i eden sonet na Ronsar, proizlegla
i pora~kata za sostavuvawe na prvata kni`evna
tvorba za Skenderbej na angliski jazik.

252

Bele{ki:

2

\or|e T. Petrovi} vo 1881 godina na francuski jazik vo Pariz
vo kolekcijata Petite collection bibliographique objavi bibliografija
na trudovi za Skenderbej pod naslov: Scanderbeg /Georges Castriota/.

Essai de bibliographie raisonnee. Ouvra ges sur Scanderbeg en langues

francaise, anglaise, allemande, latine, italienne, espagnole, portugaise, seudeise

et grecaque et publies depuis l’imprimerie jusqu’a nos jours par Georges T.

Petrovitch, architecte, ancien eleve de l’ Ecole Polytechnique de Zurich et

Munich. Pod op{irniot podnaslov {to ~esto se sre}ava i kaj

drugite pisateli od ovoj period, stoi kako moto Geteovata misla
prvin na germanski a potoa na francuski jazik: Pareil travail n’est

fni pour ainsi dire, jamais. On doit le considerer comme acheve, si le temps et

les circonstances out permis de faire son possible. Izdava~ot Ernest Leru

(Ernest Leroux) ja objavi bibliografijava mo{ne solidno na cvrsta
hartija. Taa sodr`i, pokraj vovednikot paginiran so rimski
broevi od VII do XXIX, 187 stranici. Kako potvrda za golemata
vrednost na knigata na Petrovi} e izdavaweto na nejzinoto
vtoro, neizmeneto izdanie vo Minhen, 1967 godina. (Eden
primerok od bibliografijata na Petrovi} od 1881 godina, se
~uva vo Bibliotekata pri Katedrata za istorija na Filozofsko-
istoriskiot fakultet vo Skopje pod broj 4659).

3

Spored Petrovi}, prvata kniga za Skenderbej e objavena vo
1480 godina pod naslov Istorija na Skenderbej. Petrovi}
naglasuva deka prvpat doznal za ova delo od Harless Chfr. Die

Literatur der Ersten 100 Jahre nach Erfndung der Thopographie. Leipzig,

1840 godina. Harlis go opi{uva kako poluromanti~no i smeta
deka poradi toa mo`elo da ima na vremeto mnogu ~itateli.
Spored nego, originalot bil verojatno napi{an na gr~ki i toa od
o~evidec. Ponatmu veli deka na{ol nekoi podrobnosti kaj Biemi
koj poseduval eden primerok i go koristel za svojata Istorija
na \or|i Kastrioti nare~en Skenderbej
(Istoria di G. Castrioto,

detto Scander-Begh. – Brescia MDCCXLII, in 8). Izgleda deka samo

Biemi se slu`el so nego. Otkko }e zaklu~i deka ova e prvata

253

pe~atena biografija za Skenderbej, Petrovi} sepak sovesno
}e soop{ti deka ne uspeal da pronajde nitu eden primerok od
ovaa ‘prva’ kniga. Toa navistina i ne mu bilo vozmo`no bidej}i
site prikazni za nea se poka`aa kako obi~ni izmislici na
kalu|erot Biemi koj{to vo 1742 godina, vo trudot Istoria di Giorgio

Castrioto Scandebegh veli deka ovaa istorija e italijanski prevod

na edna stara biografija za Skenderbej napi{ana na latinski
jazik i objavena vo 1480 godina. Podocna e utvrdeno deka ova bil
najobi~en falsifikat.

4

Vo Strazbur, 1537 godina, se pojavi prvoto germansko izdanie
koe se smeta za najpotpolno a e zaglaveno: De Vita moribus ac rebus

praecipue adversus Turcas, gestis, Georgii Castrioti, clarissimi Epirotarum

principis, qui propter celeberrima facinora, Scanderbegus, hoc est, Alexander

Magnus, cognominatas fuit libri Trodecim per Marinum Barletium conscripti,

ac nunc primum in Germania castigaatissimo aediti, Argentorati apud

Cratonem Mylium mansc Octobrim anno MDXXXVII. Vo 1578 godina vo

Frankfurt na Majna se pojavi i vtoroto germansko izdanie.

5

Vo 1546 godina se pojavuva angliskiot prevod na komentarite
naJovius za Turcite, so~inet spored latinskiot prevod od Nigro

(A Short Treatise upon the Turke’s Chronicles compyled by Paulus Jovius,

Byshop of Nucerne, and dedicated to Charles the V Emperour. Drawen out of

the Italyen tong into Latyne, by Franciscus Niger Bassiantes and translated out

of Latyne by Peter Ashton. Lond. Printed by Whitechurch).

Vo 1560 godina, se pojavuvaat Orations of Arsanes agaynst Philip; of

the Ambassadors of Venise against the Prince that under crafty league with

Scanderbeg layd snares for Christendom and of Scanderbeg prayeng ayde of

Christian Princes agaynst periurous murderyng Mahmmet, and agaynst the old

false Christian Duke Mahmmet’s confederate, with a notable example of God’s

vengeance uppon faithlesse Kyng, Quene, and her children/: A notable example

of God’s Vengeance upon a murdering King written in Latine by Martiin

Cromer & truly translated according to the Latine.

Vo 1562 godina vo London se objaveni Two very notable Commentaries;

the one of the original of the Turcs and Empire of the House of Ottomanno,

254

written by Andrew Cambine; and the other of the Warres of the Turke against

George Scanderbeg, Prince of Epiro, and of the great victories obteyned by the

seyd George, as well as against the Emperour of Turkie as other princes, and of

his other rare force and vertues worthye of memorye; translated out of Italian

into English. London, Rouland Hall for Humphrey Toye.

6

Skender Luarasi : ‘Skenderbeg in English Language’. Studia Albanica, 2

1967, Tirana p.p. 230

Razdel II: Kni`evnite dela za Skenderbej
vo Anglija

1. Sonetot na Spenser

Avtor na prvata kni`evna tvorba za
Skenderbej na angliski jazik e poetot Edmund
Spenser (Edmund Spencer, 1552-1599)7
Whereforth doth vaine antiquitie so vaunt
Her ancient monuments of mightie peeres,
And old heroes, which their world did daunt

With their great deeds, and fld their

childrens cares?

Who rapt with wonder of their
famous praise,
Admire their statues, their Colossoes
great,
Their rich triumphal arcks which they
did raise,
Their huge Pyramids, which do
heauen threat.
Lo one, whom later age hath brought to life,
Matchable to the gratest of those great;
Great both by name, and great in power and
might,
And meriting meere triumphant seate.

255

The scourge of Turkes, and plague of

infdels,

Thy acts, o Scanderbeg, this volume
tels.

(Zo{to suetnata antika tolku gi fali
drevnite spomenici na voinite mo}ni,
i starite junaci, {to svetot im go
pla{ea, nali,
so veliki dela, decata so mori no}ni?
Koj gi ispolni so ~udo i dostojna
slava
so voshit kipovite, kolos do kolos
bogat;
slavolacite rasko{ni krenati vo
vertikala,
nedoglednite piramidi zakana za
boga?
Samo eden, {to za podocna sudbinata
mu bila,
merliv so najgolemite od golemite
yvezdi;
velik po ime, velik po mo} i sila
{to zaslu`eno na pobedni~kiot tron
se vgnezdi.

Poguba za Turcite, za nevernicite
~uma,
delata tvoi, o Skenderbej, ovde gi
dumam.)

Ovoj tipi~no angliski sonet (tri katrena
i zavr{en distih) napi{an vo jampski deseterec i
rimuvan po voobi~aenata {ema abab, vgvg, d|d|, ee,

256

o~igledno pi{uvan namenski i so teza {to sigurno
mu odzema od umetni~kiot kvalitet, sepak ja nosi
sve`ata vdahnovenost od pro~itot na deloto na
Barleti i ja prenesuva glavnata poraka: Skenderbej,
junakot {to ja vrati starata slava na anti~kite
vremiwa i go zaslu`i pobedni~kiot tron, e voin za
verata na Isus Hrist protiv inovercite. Vakviot
odnos voop{to ne e neobi~en za{to i ponatamu }e
vidime deka kni`evnite dela za Skenderbej vo
evropskata kni`evnost niknat kako pe~urki po do`d
sekoga{ {tom nad Evropa se nadvisne opasnosta od
nekoj Otomanski nasilnik. Toga{ ({to e tipi~no za
itriot, kukavi~ki Zapad) se vozobnovuva spomenot za
slavnite junaci od minatoto me|u koi, sekako, najvidno
mesto ima Skenderbej, so cel da se odbrani Evropa
(poto~no drugi da ja odbranat) od aziskata naezda.
Gledana od dene{en aspekt, angliskata kritika
re~isi voop{to ne go spomenuva sonetov na Spenser,
smetaj}i go, sekako, za neva`en vo neguvaweto na
negoviot imix, kako eden od najgolemite poeti na
angliskiot 16-ti vek.

2. Dramata na Marlo

Skender Luarasi n# izvestuva vo svojot trud
deka Kristofer Marlo (Christopher Marlowe, 1564-
1593), eden od najgolemite sovremenici na [ekspir
na poleto na dramskata poezija, e avtor na dramata

Vistinskata istorija na \or|i Kastrioti (The True
History of George Scanderbeg) igrana vo londonskiot
teatar na 3 juli 1601 godina. I Vladeta Popovi}
go potvrduva ovoj fakt vo negovata kni{ka Kroz
englesku kwi`evnost
(Beograd, 1929 str.7) iako
kako vreme na nastanuvaweto na dramata ja zema
poslednata ~etvrtina od 16 vek. Za `al, deneska

257

dramata ne postoi i nikoj ne e vo sostojba da
potvrdi dali avtorot e Marlo ili ne, potoa so kakvi
umetni~ki kvaliteti raspolaga i sli~no. Knigata
Complete Plays and Poems (Sobrani drami i pesni) od
Kristofer Marlo izdadena vo London, 1976 godina,
e potvrda deka taa drama ili e zagubena ili ne e
izlezena od peroto na Marlo za{to nikade ne se
spomenuva.

Od dene{na perspektiva, imaj}i gi predvid
postoe~kite fakti, mo`eme da napravime nekolku
pretpostavki: kako prvo, spored samiot naslov
i izborot na glavniot junak, a imaj}i ja na um
umetni~kata opredelba na Marlo da izbira likovi
za svoite drami kako Tamerlan Veliki, Doktor Faust,
Edvard Vtori, niz koi }e go razraboti natprirodnoto,
diaboli~noto, mo`eme da poveruvame deka Marlo
bil avtor na deloto za Skenderbej. Duri mo`e da
zamislime kolkav bi bil pridonesot vo literaturata
za Skenderbej koga bi dobile edno kni`evno
pretstavuvawe na junakot so marlovski dimenzii {to
bi zna~elo negovo izdignuvawe do natprirodnoto,
nat~ove~koto, no so cel da se iznajde, da se dojde do
vistinskoto ~ove~ko {to sekako se krie zad temnata
zavesa na slavata. No sega se postavuva pra{aweto
od kade mo`el Marlo da go koristi materijalot za
svojata drama koga znaeme deka knigata na Barleti
se javuva vo angliski prevod duri tri godini po
negovata smrt, a samata drama e igrana duri osum
godini po smrtta na avtorot. Mo`e da se odgovori
deka Marlo go koristel latinskiot original ili
originalniot, francuski prevod na Lavarden ili
pak nekoj drug za nas nepoznat izvor. Mo`e, isto
taka, da se ka`e deka Marlo samo ~ul za Skenderbej

258

({to bilo sosema normalno ako se znae, na primer,
deka duri i kralicata Elizabeta Prva go imala
zapi{ano vo svojot molitvenik denot na smrtta na
slavniot Skenderbej) a negovata bujna fantazija i
plodotvorna voobrazba ponatamu go storile svoeto.
No sepak, stojat kako mnogu validni i
re{ava~ki faktite deka Marlo ne mo`el da go znae
angliskiot prevod na Barleti za{to zagina tri godini
pred negovoto objavuvawe (osven, se razbira, ako ne
si ja odzememe pregolemata sloboda da voobrzuvame
pa da pretpostavime deka ba{ preveduva~ot Zahari
Xons, vo tekot na rabotata vrz prevodot, {to, da
re~eme, deka traela pove}e godini, pobaral sovet za
negoviot kvalitet tokmu od mo{ne poznatiot i cenet
‘univerzitetski um’ Kristofer Marlo a ovoj, ponesen
od podvizite na albanskiot junak, napi{al drama
za nego) i deka samata drama, od kojznae koi pri~ini
e igrana duri osum godini po smrtta na avtorot.
Ottuka, pove}e veruvame deka dramata Vistinskata
istorija na \or|i Kastrioti Skenderbej
bila,
verojatno, napi{ana od nekoj pomal po va`nost
avtor, ~ovek {to ja imal na uvid angliskata verzija
na Lavardenoviot prevod na Barleti i {to taa no}
vo 1601 godina vo `ivo ja gledal izvedbata na svojot,
mo`ebi, prvenec, koj{to poradi slabiot kvalitet,
na primer, ne uspeal nitu da najde izdava~ nitu da go
izdr`i strogiot sud na vremeto.

3. Dramite za Skenderbej vo 18 vek

Vo prvata polovina na na 18 vek kaj
Angli~anite, za relativno kratko vreme se pojavuvaat
tri drami za Skenderbej. Toa e vreme koga vo Anglija
sozdavaat takvi kni`evni velikani kako {to se
Aleksandar Poup (Alexander Pope, 1688-1744), Xonatan

259

Svift (Johnatan Swift, 1667-1745), Daniel Defo
(Daniel Defoe, 1660-1731) i drugi. Od druga strana
pak, avtorite {to gi napi{aa dramite za Skenderbej
samo ja potvrduvaat tezata na Vladeta Popovi} deka
‘dramatiziraweto na turskite, srpskite, albanskite
i gr~kite predmeti glavno bilo prepu{teno na
malite pisateli, ~ii dela obi~no pa|ale vo zaborav
po prvata pretstava.’8

Inaku vo ovoj period preovladuva t.n. psevdo-
klasicisti~ko dvi`ewe a glavni pretstavnici vo
dramata se Xon Denis (John Dennis), Xozef Edison
(Joseph Addison) i ^arlz Gildon (Charles Gildon).
Klasi~nata tragedija do`ivuva vistinski triumf.
Kriti~arite re~isi ednoglasno se izjasnuvaa za
Aristotelovite pravila. Malkumina se drznea
da se sprotivstavat na ra{irenoto veruvawe za
nepovredlivosta na edinstvoto na vremeto, mestoto
i dejstvoto. Treba da se istakne deka kako vid
mo{ne bila ra{irena herojskata drama so elementi
na Drajdenovata tragedija i tragi-komedija. A.Nikol
istaknuva deka ‘herojskata ni{ka be{e oslabnuvana
so voveduvawe pateti~ni situacii i psevdo-
klasicisti~ki dijalog, iako do kraj ja zadr`uva{e
svojata sila.’9

Vo edna vakva situacija i kni`evna
atmosfera sozdadeni se trite drami za Skenderbej:
prvata spored godinite na pe~ateweto od Vilijam
Hejvord Skenderbej (William Havard. Scanderbeg,
1733); vtorata od Xorx Lilo Hristijanskiot junak
(Gorge Lillo. The Christian Hero, 1734); i tretata od
Tomas Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda

(Thomas Whincop. Scanderbeg: Love or Liberty, 1747).

Pred da premineme na poedine~no razgleduvawe

260

na sekoja od navedenite drami, treba da istakneme
deka vo periodot do nivnoto pojavuvawe vo Anglija,
e mo{ne popularen romanot na [evro Irben
Skenderbej (Chevreau Urbain, Scanderbeg). Deloto
na ovoj francuski kni`evnik (1613-1701) napi{ano
vo 1644 godina e prevedeno na angliski od nepoznat
preveduva~ i objaveno od R.Bentli (R.Bentley) vo
London, 1690 godina.10

Skenderbej Veliki ima
u{te dve izdanija, edno od 1721 a drugo od 1729
godina.11

Spomnuvaweto na ovoj roman e povrzano
so eventualnoto negovo tretirawe kako eden od
izvorite za pojavuvaweto na dramite za Skenderbej.

4. Dramata Skenderbej od Vilijam
Hejvord

Kako {to soop{tuva Nikol12

Vilijam Hejvord
se dr`i do herojskata ni{ka vo dve tragedii,
Skenderbej igrana vo Gudmen Fildz teatarot i toa
dvapati vo 1733 godina i Regulus, vo 1743 godina.
Prvata, kako {to veli ponatamu Nikol, do`iveala
celosen neuspeh za{to publikata se posomnevalia
deka prikaznata za dramata avtorot ja ukral od
prethodno igranata pretstava za Skenderbej od
Tomas Vinkop. Ponatamu, Nikol ka`uva deka za
ova doznal od Predgovorot kon dramata na Tomas
Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda. Imaj}i go
Predgovorot pred nas mo`eme da go citirame delot
{to se odnesuva na Hejvordovata tvorba: ‘Glavniot
junak vo prvata od ovie drami (Skenderbej od Hejvord;
zab. M.B.) napi{ana od eden glumec, ne poka`uva so
ni{to, osven so imeto, deka e Skenderbej. Negovoto
drugo i vistinsko ime Kastrioti ne se spomenuva
nitu edna{ vo celata drama; ni{to ne se ka`uva za
negoviot rod, nitu za nesre}nata sudbina na negovite

261

bra}a; ne e dadena ni pri~inata poradi koja toj se nao|a
kaj Sultanot; ni{to ne se ka`uva za velikodu{nosta
na Sultanot kon nego; nitu zo{to Skenderbej stanuva
so oru`je protiv nego koga ovoj tolku velikodu{no
postapuva{e so nego; ne se spomenuva ni{to od
istorijata, go nema imeto na negovoto kralstvo, nitu
glavniot grad opkolen od Turcite a pod ~ii yidini
se zboruva deka po~inal samiot Amurat: koga s# }e
se zeme predvid, proizleguva deka herojov mo`e{e
da se vika kako bilo a ne samo Skenderbej. Avtorot
tolku malku znae za turskata istorija kako i za
istorijata na glavniot junak {to si dozvoluva da go
postavi dejstvoto blizu do Carigrad, koj{to ne be{e
zazemen od Turcite ni osumdeset godini po smrtta na
Skenderbej.’

Ima, se razbira, mnogu neto~nosti vo ovoj
napad vrz Hejvord iako mnogu od zabele{kite se
to~ni. Neto~no e ili, vo najmala raka neprecizno,
tvrdeweto deka ne se spomenuva imeto na negovoto
kralstvo za{to u{te vo prvata scena od prviot ~in
Orkan, eden od likovite vo dramata, objasnuvaj}i
gi pri~inite za odmetnuvaweto na Skenderbej od
Sultanot, veli deka Skenderbej saka da go vrati
Epir (to regain Epirus); neto~no e, isto taka,
tvrdeweto deka Turcite go zazele Carigrad odnosno
Konstantinopol 80 godini po smrtta na Skenderbej
(Skenderbej umira vo 1468 godina a Carigrad pa|a
pod Turcite vo 1453 godina). Od druga strana, to~no
e tvrdeweto deka dramata nema istoriska podloga,
osobeno {to se znae (ako mo`e da mu veruvame na
Barleti) deka Skenderbej se odmetnal od Sultanot
po bitkata kaj Ni{, a ne kaj Konstantinopol kako {to
naveduva Hejvord.

262

Od samata drama mo`e da se zaklu~i deka
Hejvord ne koristel nekoj poseriozen istoriski
izvor za `ivotot i delata na \or|i Kastrioti.
Zatoa likovite mu se nekako postojano vo vozduh,
pove}e opsednati so sopstvenata pateti~nost
i plitka filozofija, zapletot mu e evtin i
proyiren, a raspletot sme{no ta`en ili, prosto
re~eno, za `alewe. Edna navistina lo{a drama,
nepotrebno pla~liva i zdodevna, vo koja herojskiot
lik na Skenderbej nedostoinstveno str~i me|u
nedoizgradenite likovi na lo{ite dezdemoni,
jagovci i sli~nite na niv. Ottuka opravdana e ne
samo lo{ata ocenka iska`ana vo Predgovorot za
kvalitetot na dramata tuku i somne`ot za kni`evata
kra`ba. Spored na{ite sogleduvawa, osven dramata
na Vinkop {to bila izvedena pred tvorbata na
Hejvord, avtorot eventulno mo`el da go znae sonetot
na Spenser za{to re~isi celata negova sodr`ina i
ideja ubavo se gledaat vo replikite {to gi ka`uva
Abdula u{te vo prviot ~in, prvata scena: ‘slavnite,
mo}ni Mrtovci {to ja krasea antikata, junacite
i polu-bogovite gi zagubija obo`avatelite; o~ite
svrteni se sega vamu i svetot go zaborava minatoto
zaradi sega{novo ~udo.’’
Metodija Bimbilovski ovde malku podzastana,
ja krena glavata, si gi podnamesti o~ilata, so levata
raka se po~e{a kaj tilot, nekako nevolno ja pro~ita
posvetata na grofot Portmor, a potoa nabrzina
preleta preku raska`anata sodr`ina na dramata
kako da se srame{e {to dobri tri stranici potro{il
na vakva edna banalna, pateti~na prikazna. Bidej}i
kafeto odamna mu be{e ispieno a ima{e potreba
od nekakva te~nost {to postojano }e ja sliva v usta,

263

stana i {ablonski, vo golemiot turski ~ajnik kupen
od Bit pazar si napravi angliski ~aj. Potoa, malku
raskoleban vo napi{anoto za{to mu izgleda{e
u`asno zdodevno, povtorno sedna na masata so
topliot napitok pri raka i prodol`i da go ~ita
tekstot:

5. Dramata Hristijanskiot junak od Xorx
Lilo

Za razlika od site drugi {to pi{uvale za
Skenderbej na angliski jazik, Xorx Lilo ima zna~ewe
vo razvojot na angliskata a i na drugata evropska
drama za {to potvrda nao|ame kaj Didro vo Francija
i Lesing vo Germanija.13

Sin na londonski zlatar,
Lilo stanuva glaven pretstavnik na takanare~enata
doma{na gra|anska trgedija a negovo najupe{no delo
e dramata Trgovecot od London. ‘Ovaa piesa,’ kako
{to istaknuva Vord vo predgovorot kon dve drami
na Lilo ‘e dovolna da mu go za~uva glasot za{to e
verna na genijot na angliskata drama. Taka, dodeka
na{ata sopstvena scena, vo vremeto na celosna
izve{ta~enost, mu ostana dol`na zaradi jakneweto
na vrskite so stvarniot `ivot, - negovoto obnovuvawe
na tragedijata od doma{niot `ivot, posredno i
neposredno, go zabrza op{tiot tek na dramskata
kni`evnost, go pro{iri nejziniot izbor na temi i
go navesti ovoj na~in na obrabotka koj{to e najmnogu
ona {to e koga e najblisku do jazikot na srceto.’
Aristotel vo Poetikata uka`uva deka
dramskiot junak treba da bide li~nost od izvesen
ugled i slava vo `ivotot; za{to nivnoto gubewe
odnosno pa|aweto vo provalijata od dostignatite
visini e tragi~no i efektno. Zatoa podolgo vreme
vo modernata drama glavni likovi bile kralevi i

264

blagorodnici. Isto taka, re~isi bilo dol`nost,
dramata-tragedija da se pi{uva vo stih. Xorx Lilo,
iako ne be{e prviot {to obraboti edna slu~ka od
sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e, bez somnenie
napravi najmnogu ovie dve praznoverici da se
razbijat.

Imaj}i go ova predvid, ne e ~udo {to
Frederik Boas so pravo istaknuva deka ‘vistinsko
iznenaduvawe e {to po uspehot na Trgovecot od
London
, Lilo, namesto da prodol`i po istiot pat,
se svrtuva kon eden sosema drug dramski vid i po
stil i po tema. Lilo go pretstavi albanskiot voda~
protiv Turcite od 15 vek vo teatarot Druri Lejn vo
januari 1735 godina kako Hristijanskiot junak.’14
Vo ve}e spomenatiot Predgovor kon dramata
za Skenderbej od Tomas Vinkop, avtorot go obvinuva
Lilo (isto kako vo slu~ajot so Hejvord) deka
prikaznata ja ukral od pokojniot Vinkop. No eve go
tekstot:

‘[to se odnesuva do drugata drama
(Hristijanskiot junak, zab.M.B.) napi{ana od
gospodinot Lilo, mora da se priznae deka se dr`el
poblisku do prikaznata i poka`al pove}e kvalitet
kako poet i istori~ar; no deka toj go posakal genijot
na avtorot na ova delo, svedo~at negovite sopstveni
zborovi koga mu bila poka`ana dramata onakva kakva
{to ja ostavil pokojniot gospodin a toj pobaral od
negovata vdovica dozvola da dopolni nekoja praznina
ostavena od avtorot i toga{ priznal deka negovata
dikcija ne e dostojna na avtorovata i deka samo }e
mu na{teti na ostatokot od dramata. Ova izgledalo
kako ~in na golema skromnost: me|utoa, ovoj mo{ne
skromen gospodin, otkako go vide tekstot pred site

265

nas, a znaej}i deka avtorovata vdovica vo mnogu e
zavisna od nego, naskoro se pojavi so sopstvena
tragedija zasnovana na istata prikazna i ja nare~e
Hristijanskiot junak.’

Me|utoa, so pe~atenata verzija na
Hristijanskiot junak od 1735 godina (kaj pe~atarot
Xon Grej vo London), objaven e i tekstot Kratko `itie
na \or|i Kastrioti, kral na Epir i Albanija,
popoznat kako Skenderbej15

namenet za gleda~ite
na Hristijanskiot junak. Ova `itie od 38 stranici
spored Petrovi} a i spored na{e sogleduvawe e
pe~ateno kaj X.Roberts vo London, 1735 godina iako
kaj Nikol, na stranica 84 vo bele{kata broj 2, stoi
deka vo Edinburg, vo 1735 godina, e objaven @ivotot
na \or|i Kastrioti, kral na Epir i na Albanija,
popoznat kako Skenderbej16

, tekst vrz koj se zasnova

Hristijanskiot junak.

Po sporedbata {to ja izvr{ivme, neizbe`en
e zaklu~okot deka vtoriov tekst kako pokratok (ima
17 stranici) e prezemen od `itieto objaveno vo
London, koe, nesomneno, ja pravi (i po nadvore{ni i
po vnatre{ni podatoci) osnovata za dramata na Xorx
Lilo.’

Potoa povtorno na red dojdoa tri stranici
raska`ana prikazna na dramata po ~inovi, niz
koi Metodija samo preleta za{to sodr`inata
mu be{e pove}e od jasna i, bez zadr{ka, prejde na
zaklu~okot:

‘Za razlika od dramata na Hejvord, piesata
na Lilo e mnogu pozrela, istoriski zasnovana,
so pomalku patetika i so poplasti~ni likovi.
Osobeno e trogatelna scenata koga, po gre{ka,
zaginuva Elena, }erkata na Sultanot koja {to, pokraj

266

Skenderbej, e edinstveniot lik {to e pozaokru`en
vo odnos na drugite. Lilo ubavo ja fa}a nejzinata
tragi~nost i uverlivo ja prenesuva na scenata. Inaku
dramata ne e li{ena od voobi~aenite slabosti na
piesite od toa vreme, pogolemata doza pateti~nost,
sporost vo razvojot na dejstvieto, nedoizgradenost
na likovite koi bi tebalo da bidat protivnici
na glavniot junak (vo slu~ajov Amasij e bled i
neuverliv, ednodimenzionalen i necelosen pa duri
i nedovolno motiviran), pregolemo filozofirawe
i prizivawe odo{to vistinska akcija na scenata
i.t.n.. Sepak stojat zabele{kite na Boas, na primer,
‘deka Hristijanskiot junak ima interesni crti no
deka neo~ekuvanoto svrtuvawe od prozniot diskurs
na Trgovecot od London kon konvencionalniot
blankvers vo tragedijata za Albancite i Turcite
be{e premnogu za publikata vo teatarot, pa taka
pretstavata ne naide na uspeh’17

ili na Nikol deka
‘edinstveno tragedijata na Xorx Lilo Hristijanskiot
junak
bara posebno vnimanie.’18

Sporeduvaj}i ja
piesata so normite na dramata od Restavracijata,
Nikol istaknuva ‘deka edinstvenata razlika le`i
vo voveduvaweto dodatno koli~estvo patos {to ja
pravi dramata samo malku porazli~na od Drajden i
Setl.’19

Ostanuva konstatacijata deka Lilo najmnogu
pridonesuva za razvojot na dramata voop{to
so svoeto najdobro delo Trgovecot od London
dodeka Hristijanskiot junak, za uteha, stoi kako
najizdr`ana i najizgradena me|u, inaku, slabite
drami vo angliskata kni`evnost napi{ani za \or|i
Kastrioti Skenderbej.

267

6. Dramata

Skenderbej:qubov

ili

sloboda20

Poslednata drama po godinata na izdavawe
a prva po nastanuvawe e Skenderbej: qubov ili
sloboda
od Tomas Vinkop. Skender Luarasi vo
ve}e spomenatata statija za Skenderbej na angliski
jazik, ispravno zabele`uva deka Vinkop verojatno
umrel mnogu mlad, negde vo 1730 godina i ostanuva
nezabele`an vo niedna istorija na angliskata
kni`evnost iako deneska vo Albanija e popoznat
od negoviot prijatel, golemiot poet Aleksandar
Poup. Edinstvenite podatoci za Vinkop mo`at da se
najdat vo onoj ve}e tolku pati spomenuvan Predgovor
kon negovoto edinstveno delo, a Nikol i Boas,
poa|aj}i tokmu od nego, go spomenuvaat eventualnoto
plagijatorstvo za koe se obvineti, kako {to ve}e
iznesovme, i Hejvord i Lilo. Boas u{te go citira
urednikot na Biographica Dramatica koj{to se
somneva vo avtenti~nosta na ova obvinenie a samiot
veli deka po izvr{enata sporedba na dvete drami
(na Lilo i na Vinkop) mo`e da dade mnogu mala
poddr{ka na vakvoto tvrdewe. Toj veli deka nikade
Lilo ne zel primer od dijalogot na Vinkop i deka,
osven Skenderbej i sultanot Amurat, site drugi
likovi se poinakvi i nosat razli~ni imiwa. Ista
e, razbirlivo, zadninata na silnoto neprijatelstvo
pome|u hristijanite i Turcite, no dejstvieto vo
mnogu va`ni to~ki e razli~no. Vinkop ka`uva
pove}e za prvobitnoto prijatelstvo pome|u Amurat i
Skenderbej koga kako mom~e bil ispraten zalo`nik
kaj Turcite. Vo dramata na Lilo, ka`uva ponatamu
Boas, Selimana, `enata na sultanot, se zaqubuva vo
hristijanskiot zarobenik dodeka kaj Lilo, Elena,

268

negovata }erka.

Ako ve}e se soglasivme deka Skenderbej
na Vinkop e najrano napi{anata drama (spored
podatokot na Luarasi za smrtta na avtorot zna~i
pred 1730 godina) toga{ e razbirlivo pra{aweto
za nejzinite izvori. Kako {to vidovme pred 1735
godinam go imame na angliski jazik prevodot na
Barleti, sonetot na Spenser i edna drama {to
mo`ebi bila napi{ana od Marlo. Ne treba nikako
da se zaboravi i mnogu interesnata Op{ta istorija
na Turcite
od Ri~ard Noliz, za prvpat pe~atena vo
1610 godina koja do`iveala u{te mnogu preizdavawa.
Knigata, kako {to soop{tuva Vladeta Popovi}, e od
golem format kako na{ite stari evangelija, broi
preku iljada stranici, bukvite se ~itki, krupni i
mnogu prijatni za o~ite. Istorijata na Noliz bila
mnogu omilena lektira i se poka`ala kako bogat
izvor od koj{to crpele gra|a mnogu dramati~ari.
Mnogu bila ceneta od doktor Semjuel Xonson,
osobeno nejziniot stil, a Bajron veli deka taa bila
edna od prvite knigi {to mu pru`ile zadovolstvo vo
detstvoto i {to mu ja potsilile `elbta da go poseti
Levantot. Vo sekoj slu~aj, onie {to vo Predgovorot gi
klevetat Hejvord i Lilo za plagijatorstvo i (ova se
odnesuva na Hejvord) neistori~nost, ne naveduvaat
ni{to za izvorite {to gi koristel Vinkop za svoeto
delo. Ne deluva ubeditelno ni Kratkoto `itie na
Skenderbej
{to e pe~ateno vedna{ po Predgovorot
za{to toa, kako {to ve}e navedovme, bilo nape~ateno
vo 1735 godina {to e barem pet godini podocna od
smrtta na avtorot. Ottuka proizleguvaat mnogu
nejasnotii okolu avtenti~nosta i na Predgovorot
a i na nekoi drugi podatoci povrzani so `ivotot

269

i smrtta na Vinkop {to, od svoja strana, vodat kon
pretpostavkata za neavtenti~nosta na samata drama
na Vinkop, odnosno za najobi~na mistifikacija
vo korist na vdovicata na po~inatiot. Verojatno
~uvstvuvaj}i ja opasnosta od edno vakvo mislewe,
samite avtori na Predgovorot se obidele da objasnat
zo{to dramava se pe~ati bez prethodno da bide
postavena na scenata. Nivnoto objasnuvawe glavno
se sveduva na toa deka upravnicite na teatrite
kaj{to trebalo da se igra piesata nemale izedna~eno
mislewe za nejziniot kvalitet, odnosno dosta
nekompetentno se odnesuvale kon procenuvaweto
na nejzinite vrednosti. No kako {to velat ponatamu
‘blagodarenie na misleweto na gospodinot Poup
(Aleksandar Poup, zab. M.B.) i na u{te {est-sedum
gospoda ~ie mislewe nikoga{ ne bilo dovedeno pod
somnenie, taa (vdovicata na pokojniot avtor, zab.
M.B.) re{ila da ja nape~ati…itn.’.
Vo 1747 godina, dramata e nape~atena vo
London za izdava~ot Edvard Mils (Edward Mills)
so posveta na grofot od Midlseks, napi{ana od
vdovicata na po~inatiot avtor, M.Vinkop. Vo
posvetata taa naglasuva deka dramata minala dolg
pat do objavuvaweto no deka, najposle, za toa se
zazele mo{ne ceneti lu|e itn….’
Metodija Bimbilovski povtorno stana od
masata. Sekoga{ mu ide{e da vri{ti koga }e stigne{e
do delovite vo koi bea raska`ani sodr`inite na
delata pa, stanuvaj}i se obiduva{e da ostane vo
normala. Nabrgu se sredi i se vrati na tekstot. Iako
so zna~itelno smalena `elba sepak se ubeduva{e
deka ~itaweto treba da go istera do kraj za da
vidi, od qubopitstvo ve}e ako ne od ni{to drugo,

270

dali trudov, po tolku godini, s# u{te ima vrednost
i kvaliteti na edna magisterska teza. Otkako gi
preskokna stranicite so preraska`niot plot na
dramata, prodol`i ponatamu:
‘Ve}e rekovme deka osven nekoi positni
spomnuvawa, glavno povrzani so famoznoto
plagijatorstvo, nema drugi odnoski vo toga{nata
angliska kritika za dramata na Vinkop. Edinstveno,
vo posledniot del od Predgovorot nape~ateno e
edno pismo potpi{ano so inicijalite S.K. upateno
do vdovicata na Tomas Vinkop vo koe, vo stilot na
toga{nite konvencionalni kriti~ki osvrti e dadena
ocenka za samata drama: ‘bidej}i prikaznata e dobro
izbrana; bidej}i e za~uvano edinstvoto na vremeto,
mestoto i dejstvieto; bidej}i nema ni{to {to bi se
poka`alo kako neprakti~no za postavuvawe na scena;
bidej}i nema ni{to te{ko {to ne bi mo`ele da go
sovladaat glumcite; ili da e nisko i nepristojno,
ili da ne e dostojno i za najdobrite akteri koi,
vo mnogu delovi, veruvam, bi bile prekinuvani so
aplauzi. ^uvstvenosta e moralna, {irokograda,
heroi~na. Dikcijata podvi`na, so du{a, emotivna,
skladna. Strastite silni i pateti~ni. Stradawata
golemi i prirodni. Nastanite raznovidni i
iznenaduva~ki. Celata piesa e dobro vodena, mnogu
raboti se slu~uvaat i toa takvi {to go privlekuvaat
vnimanieto. I likovite se takvi {to nikako ne mo`at
da bidat nedostojni za na scena, tuku se pogodni za
garderoba i za glumewe. Zna~i ubavo razmislena
vo sekoj svoj del, ako ovaa drama ne e pogodna za na
scena toga{ ne znam koja voop{to e prikladna.’
Od vnatre{nite podatoci, odnosno od
tekstovite na site tri dosega navedeni drami, mo`e

271

da se izvle~e op{t zaklu~ok deka site tri piesi
se napi{ani vo duhot na toga{nite tendencii vo
angliskata drama, zna~i, tragi~no-herojski so mnogu
patetika, dosledni na klasicisti~koto pravilo
za edinstvo na mestoto, vremeto i dejstvieto; vo
site tri preovladuva edinstvenata tema qubovta i
slobodata, a mestoto na dejstvoto e Kruja, odnosno
obraboten e eden nastan od `ivotot na golemiot
albanski junak Skenderbej. (Edinstveno kaj Hejvord
se zabele`uva silna neistori~nost, me{awe na
mestoto na bitkata bez nikakva istoriska podloga
za toa pa ottuka so pravo mo`e da se tvrdi deka
negovoto delo e plagijat i toa bilo od dramata na
Lilo ili od dramata na Vinkop). Glavno se raboti,
od dene{en agol gledano, za neinteresni i zdodevni
drami, koi{to koga bi gi sporeduvale, verojatno po
kvalitet se na nivoto na dene{nite amerikanski
sapunski operi (Ovde Metodija cini~no se nasmea od
sekavi~nata asocijacija na {panskite sapunici {to
sega caruvaa na televiziite!) Drugo e {to tie imaat
istorisko zna~ewe za popularizacijata na likot na
Skenderbej vo evropskata kni`evnost.

7. Raskazot Vostanieto na Skenderbej

Poslednoto delo napi{ano vo angliskata
kni`evost koe se odnesuva na \or|i Kastrioti e
istoriskiot raskaz Vostanieto na Skenderbej
(Rise of Iskander). Za `al, i pokraj site napori
deloto ne uspeavme da go dobieme vo original
(‘Gluposti! Gluposti!’ vika{e Metodija Bimbilovski
i poluduva{e od bes. ‘Kolku beden izgovor! I pokraj
site napori…Vaka se pravi magistratura?’) ‘Znaeme

272

deka avtor e’, prodol`uva{e tekstot {to Metodija
sepak re{i da go is~ista i pokraj ufunetot {to mu
ide{e i mu se zakanuva{e da go pretvori vo razgorena
furna,’poznatiot angliski pisatel i dr`avnik
Benxamin Dizraeli (1804-1881) no vo raspolo`ivite
kriti~ki osvrti vrz negovoto delo nikade ne se
spomenuva kako ne{o zna~ajno vo negoviot kni`even
opus. Vo, na primer, The Oxford Companion to
English Literature, me|u drugite dela na Dizraeli
samo e nabroeno i ova delo bez nikakov komentar.
No od statijata na d-r Ignacij Voje21

doznavame deka
ba{ ovoj raskaz nasloven Vstaja [kenderbegova
e pe~aten vo slovene~ki prevod 1910 godina vo
Qubqana za izdav~ot Katoli{ka bukvarna. Prevodot
e na slovene~kiot publicist i preveduva~ Ivan
Mula~ek. Komentiraj}i go raskazot na Dizraeli, d-r
Ignacij Voje naveduva deka toa e naivna prikazna vo
koja glaven motiv e osloboduvaweto na Hunadievata
}erka Iluna od tursko zarobeni{tvo i qubovniot
triagolnik me|u Iluna, Skenderbej i atinskiot knez
Nikej.

Znaej}i gi {irokite poznavawa na Dizraeli
i kako pisatel i kako dr`avnik, osobeno negoviot
posebno poka`an interes kon problemite vo
Jugoisto~na Evropa, ne e te{ko da se pretpostavi
deka nemu, kako zaqubenik vo istoriskite romani,
mu bile dostapni site mo`ni izvori za `ivotot i
delata na albanskiot junak Skenderbej kako na
angliski taka i na drugite evropski jazici na koi
bila dottoga{ pe~atena literatura za Kastrioti
(francuski, italijanski i dr.)

273

Bele{ki:

7

Po primerot na Ronsar koj{to objavil sonet so izleguvaweto
na Lavardenoviot prevod na Barleti, Spenser go napi{al
ovoj sonet po povod izleguvaweto na angliskata verzija na
biografijata na Skenderbej od Barleti.

8

D-r Vladeta Popovi}: Kroz englesku kwi`evnost. Beograd,

1929 str.6

9

Allardyce Nicoll: A History of English Drama:1660-1900, vol.II, Cambridge,

1955 pp.84-85

10

The Great Scanderbeg, a novel dont out of French. London 1690, R.Bentley

11

Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau) London

1721; Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau),

Second edition, London 1729

12

Nicoll…p.83

13

Dramata na Lilo Trgovecot od London(The London

Merchant,1731) be{e prevedena na francuski vo 1748 godina i

taka mu stana poznata na Didro. Vo Germnija, Lesing vo svojata
rana drama G-|icata Sara Sampson e dol`nik na eksperimentot
na Lilo.

14

Frederick S.Boas. Introduction to Eighteenth Century Drama, 1700-1789,

Oxford, 1953 pp. 244-345

15

A Brief Account of the Life and Character of George Castriot King of Epirus

and Albania, commonly called Scanderbeg (inscribed to the spectators of the

Christian Hero, London Printed for J.Roberts, 1735 (Price six Pence)

16

The Life of George Castriot, King of Epirus and Albania, commnly called

Scanderbeg, Edinbourg 1735

17

Boas…p.248

18

Nicoll…p.84

19

Na isto mesto

20

Za mene be{e golemo iznenaduvawe koga dramskiot pisatel
Goran Stefanovski, koj{to ~esto doa|a{e vo bibliotekata
kaj mene pa znaevme ponekoga{ da si vrzeme po nekoj ubav
muabet, mi ja dade dramava vo makedonski prevod. Dramava ja

274

na{ol me|u rakopisite na negoviot pokoen tatko, re`iserot
Mirko Stefanovski. Prevodot e pi{uvan na raka od nepoznat
preveduva~ koj{to go napi{al i Predgovorot. Vo nego se
dadeni ve}e poznatite podatoci izvle~eni od Predgovorot
kon pe~atenata verzija na dramata na Vinkop od 1747 godina.
Inaku jazikot e mo{ne arhai~en so gre{ki {to uka`uvaat
deka najverojatno preveduva~ot e Albanec. Tekstot e mnogu
veren na originalot {to navestuva deka albanskiot prevod
(pretpostavuvame deka makedonskata verzija e rabotena od
ovoj me|uoriginal) e mo{ne dobro i precizno napraven. Ovoj
makedonski prevod na dramata na Vinkop, po pro~itot i
ekscerpiraweto na najneophodnoto za na{iov trud, go predadov
vo Bibliotekata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje kaj{to smetav deka mu e mestoto.

21

Dr Ignacij Voje: ‘Jurij Skenderbeg i wegova epoha u slovena~koj
istoriografiji i kwi`evnosti’, Simpozium o Skenderbegu (9-12
maj 1968 god.), Pri{tina, 1969

Razdel III: Kni`evnite dela za
Skenderbej vo SAD

Vo amerikanskata kni`evnost dosega se
poznati dve dela za Skenderbej napi{ani i objaveni
vo 19-ot vek. Prvoto e narativnata poema Skenderbej
objavena vo Prikaznite od Vejsajd In, 1983 godina od
mnogu poznatiot amerikanski poet Henri Longfelou22
i romanot Kapetanot na jani~arite od Xejms Ladlou
vo 1887 godina.23

1. Poemata Skenderbej od Henri V.
Longfelou

Skender Luarasi spomenuva deka Longfelou
ja napi{al narativnata poema Skenderbej otkako
gi pro~ital Turskite hroniki od evrejskiot avtor
Xo{ua Ben Xo{ua Ben Meiri i tuka nema {to da se

275

prigovori za{to istoto go ka`uva i samiot avtor na
krajot od poemata. Sepak, na{e e da uka`eme, deka
pred Longfelou da po~ne da gi pi{uva Prikaznite
od Vejsajd In
, na amerikansko tlo, kako {to n#
izvestuva Petrovi}, vo 1850 godina vo Wujork,
kaj izdava~ot D.Eplton se pojavuva `itieto na
Skenderbej nasloveno \or|i Kastrioti nare~en
Skenderbej, kral na Albanija
od Mur Klem,C.24
Ova, se razbira, voop{to ne gi ograni~uva
izvorite za ovaa poema za{to, imaj}i ja na um
evropskata erudicija na mnogu amerikanski avtori
od 19-ot vek (Edgar Alan Po, na primer) ne treba
voop{to da se somnevame deka, pokraj ovie dva
navedeni izvori, Longfelou gi znael i site drugi
postoe~ki izvori za Skenderbej na angliski i ne
samo na angliski jazik.25
Kako {to ve}e spomnavme, poemata Skenderbej
e pe~atena vo edno od glavnite narativni dela na
Longfelou Prikaznite od Vejsajd In. Deloto e
ovjavuvano tri pati vo period od 11 godini. Samata
forma vedna{ potsetuva na Kanterberiskite
prikazni
na Xefri ^oser iako, kako {to priznava
i samiot avtor, daleku e od toa vrednosno da se
sporeduva so ^oserovoto delo.
Mestoto kade {to se raska`uvaat prikaznite
e kr~mata Vejsajd vo Sadberi, Masa~uec, gostilnica
dobro poznata na Longfelou i negovite prijateli.
Raska`uva~ite se od najrazli~ni profesii,
nacionalnosti i rasi, a svoite prototipovi gi imaat
vo najrazli~nite prijateli na Longfelou. Taka, na
primer, {to e od va`nost za na{ava poema, {panskiot
Evrein {to vo svojata vtora prikazna raska`uva
za Skenderbej, e prijatelot na Longfelou, g-dinot

276

[eherb, koj, svoevremeno, mu go predo~il i Talmudot
kako izvor za kni`evni ostvaruvawa.
Celata tvorba na Longfelou e podelena na tri
dela, a poemata za Skenderbej, kako vtora prikazna
na {panskiot Evrein, e smestena vo tretiot del (str.
239-245). Deloto ima i kratka vovedna bele{ka vo
koja glavno se objasnuvaat onovnite podatoci svrzani
so rabotata vrz nego i negovoto objavuvawe, mestoto
na raska`uvawe kako i samite raska`uva~i.
Pod samiot naslov na poemata – Skenderbej,
stoi deka e napi{ana na 4 fevruari 1873 godina.
Poemata e podelena na {esnaeset neramnomerni
strofi so razli~en broj stihovi (od 8 do 14.
Vkupno ima 173 stihovi rimuvani glavno kapletski
(nedosledni tetrametarski kapleti), a temata e
begstvoto na Skenderbej po zagubenata bitka kaj Ni{
i negovoto doa|awe vo Kruja.’
Potoa Metodija, po obi~aj, so ve}e ne tolku
golema nervoza, za{to ovaa poema i toga{ i sega
mo{ne mu se dopa|a{e, go preskokna delot vo koj e
raska`an nastanot, i prejde na zaklu~okot.
‘Avtorot zaklu~uva deka vaka Skenderbej se
vrati vo svojta rodna zemja, a deka prikaznata ja ~ul
od Ben Xo{ua Ben Meir.
Po zavr{uvaweto na poemata sledi pauza
vo koja kako zaklu~ok, Poetot gi ka`uva mo`ebi
najubavite redovi za Skenderbej:
‘Poetot re~e: ‘sega go sfa}am
tvojot junak crnomurest Skenderbej
so rakavici na race, mamuzi na noze,
na sekoja voena ve{tina vi~en,
kako ezdi niz zemjite albanski,
sledej}i ja povolnata yvezda

277

{to sveti za nego nad Ak-Hisar.’

Potoa avtorot gi dava komentarite na
drugite slu{a~i. Teologot, na primer, ja pofaluva
prikaznata velej}i deka taka se rodil junakot {to }e
go ispravi gre{noto iako ima zabele{ka na malata
izmama vo odnos na gramatikot koja ne mu slu`i na
~est na Skenderbej. Studentot zabele`uva deka e
prijatno ~ovek da slu{a za starite vremiwa no deka
osobeno mu se dopadnale rimite {to se poklopuvale
so zvukot od kowskite kopita, no deka prikaznava
brzo zavr{ila a toj bi sakal u{te da ~ue od stariot
hroni~ar Ben Meir i kade mo`e da se najde negovata
kniga. Sicilijanecot pak naveduva deka Evreinot
sam ja ispredil prikaznava od zlatniot konec so koj
ja splel i prethodnata prikazna za Kambalu.
Poemava e edna fina, epska naracija, {to
po malku potsetuva na onie na{i ubavi narodni
epski pesni za Krale Marko ili Dete Golome{e,
na primer, i za razlika od pla~livite drami za
Skenderbej napi{ani vo Anglija, najposle n# vra}a
vo vistinskiot svet na umetnosta. Mo{ne uspe{no
e izgraden poetskiot prevez okolu celiot nastan
{to osobeno bleska vo migovite koga gi gledame
vernite yvezdi (povolnata yvezda nad Ak-Hisar,
utrinskata nad Kruja) kako go sledat sekoj ~ekor
na junakot branej}i go od temnite bocki na kobot i
vremeto. Impresivna e i scenata so is~eznuvaweto
na gramatikot, koja ja vle~ka poemava vo vilaetite
na fantastikata. Neizbe`no vpe~atlivo e i
uskladuvaweto na poetskiot zvuk so kasot na kowot i
~itatelot ima ~uvstvo nebare zaedno so svojot junak
java na no}niot Bukefal kon krajnata cel na sekoe

278

patuvawe: slobodata i dostoinstvoto.
Mo{ne sigurnata istoriska podloga, ve{to
izgradenata poetska atmosfera koja slu`i za {to
pojasno problesnuvawe na celta na naracijata,
zvukovnata poistovetenost na ritamot i rimata so
semanti~kite ni{ki, i silnite, neosporni poetski
sliki i neprenaglaseni stilski figuri, ja smestuvaat
poemata Skenderbej od amerikanskiot poet Henri
V. Longfelou vo samiot vrv na kni`evnite dela
napi{ani, voop{to, za ovoj albanski junak.

2. Romanot Kapetanot na jani~arite od
Xejms Ladlou
Kapetanot na jani~arite
e vtoriot roman od
vkupno trite dela {to se
objaveni vo ovoj `anr na angliski jazik.26

Avtorot
Ladlou za kogo najdovme {turi podatoci vo nekoi
amerikanski, glavno enciklopediski, publikacii,
o~igledno mo{ne dobro istoriski potkovan, se
nafa}a da ja raska`e prikaznata za Skenderbej a
lesniot stil i avtenti~niot izraz mu ovozmo`ija
da go vidi svoeto delo pove}epati preizdadeno.
(Nie, na primer, go imame pred nas edinaesettoto
izdanie izdadeno vo Wujork i London, 1902 godina
kaj poznatiot izdava~ Harper i bra}ata (Harper &
Brothers Publishers).

Za izvorite so koi se slu`el avtorot
dobivame precizno objasnenie vo maliot predgovor
vo koj Ladlou n# izvestuva deka ‘iako prikaznava e
vo forma na romansa taa e pove}e od zasnovana na
fakti. Detalite se crpeni od istoriski zapisi, kako
{to se hronikite na kalu|erot Barleti – sovremenik
na Skenderbej, iako se ~ini, obo`uva~ so predrasudi
– podocne`nite vizantiski spisi, obi~aite na

279

Albancite i scenite zapazeni za vreme na moite
patuvawa na Istok.’

Romanot nosi podnaslov Prikazna za
vremeto na Skenderbej i padot na Konstantinopol

a vedna{ na slednata strana stoi godinata na prvoto
izdanie, 1886, i imeto na prviot izdava~, Dod, Mid
i ko (Dodd, Mead & Co). Na tretata stranica e daden
izvadok od poemata na Longfelou Skenderbej
poto~no daden e delot {to vo pauzata go ka`uva eden
od prika`uva~ite, Poetot, a {to ve}e go navedovme
koga govorevme za poemata na Longfelou.
Vo predgovorot, pokaj izvorite {to ni se
dadeni na uvid, avtorot spomenuva deka e ~udno {to
lu|eto ve}e po~nale da go zaboravaat \or|i Kastrioti
~ija kariera bila i romanti~na i mnogu va`na vo
istorijata na Isto~niot Mediteran. Uka`uvaj}i, na
primer, deka Gibon mu posvetuva samo nekolku kusi
strani~ki a Krisi vo svojata istorija na Turcite,
necela strani~ka, toj potsetuva deka Skenderbej
uspeal da mu se sprotivstavi na najmo}nite sultani
na Otomanskoto carstvo, Murat i negoviot naslednik
Mehmet. Zatoa, veli Ladlou, prikaznata za Kapetanot
na jani~arite
ne proizleze od `elbata na avtorot
da napi{e kniga, tuku od negoviot vistinski interes
za vremiwata i li~nostite za koi zboruva.’
Otkako Metodija gi preskokna ~etirite
stranici so prikaznata na romanot, si doturi ~aj
od ~ajnikot vo golemiot filxan na masata i, brzo
prodol`i:

‘Kako {to vidovme romanot-romansa na Xejms
Ladlou, Kapetanot na jani~arite ima najsolidna
istoriska podloga vo odnos na site drugi dela
za Skenderbej na angliski jazik. Impresivna e

280

informiranosta na avtorot kako vo odnos na
istoriskite izvori (hronikite na Barleti, istorijata
na Noliz, onaa na Gibon), taka i za obi~aite kaj
narodite {to se zastapeni. [to se odnesuva do
kompozicijata na deloto, iako malku preambiciozna,
sepak mo`e da se ka`e deka e uspe{na. Niz sudbinata
na edno semejstvo opfateni se najzna~ajnite nastani
vo eden period od istorijata {to e presuden za
natamo{niot razvoj na nastanite vo ovoj del na
Evropa. Slikovito se prika`ani padot na Svetigrad i
padot na Konstantinopol koj{to, pokraj otkrivaweto
na Amerika, e najgolemiot nastan vo petnaesettiot
i ne samo toj vek. Uspe{no e prika`ana nesre}nata
sudbina na dvajcata bra}a, osudeni da pripa|aat
na dva razli~ni tabora i qubovta me|u Morsinija
i Konstantin. Avtorot ume{no vmetnuva i poetski
elementi glavno povrzani so avtenti~nite obi~ai na
zavojuvanite narodi. Ubavi se scenite so prizivaweto
na do`dot, so pojavata na vilite i drugite sueverija
{iroko rasprostraneti me|u Balkancite.
Gledano od dene{en aspekt, deloto izgleda
korisno zaradi prodlabo~enoto prika`uvawe
na istoriskite nastani vrzani so vremeto na
Skenderbej i negovata borba za sloboda na Albanija
kako i padot na Konstantinopol i na vizantiskoto
carstvo. Pritoa dobro e protkaena zadninata vo koja
e prika`ana borbata me|u dvete najmo}ni religii na
ovoj prostor koja provejuva niz site nastani. Duri i
likovite naj~esto se ednodimenzionalni, slu`ej}i
im slepo na namerite na avtorot da gi otelotvori
sprotivstavenite idei, sfa}awa i ambicii. Op{to
gledano, deloto na Ladlou Kapetanot na jani~arite
iako bez nekoi pozna~ajni umetni~ki kvaliteti,

281

zafa}a zna~ajno mesto me|u delata napi{ani na
angliski jazik za Skenderbej, osobeno zaradi
visokata informiranost na avtorot i negoviot
napor, vo edna semejna prikazna da gi smesti
mnogu zna~ajnite istoriski nastani od 15-ot vek:
religiozniot sudir me|u dvata mo}ni no razli~ni
sveta, borbata na Skenderbej za sloboda na Albanija
i po{iroko, padot na kreposta na hritijanstvoto i
Vizantija – Konstantinopol.

Bele{ki:

22

Henry W. Longfellow:’Scanderbeg’ in Tales of Wayside Inn, 1873

23

James Ludlow: Captain of the Janizaries, 1887

24

Moore, Clem.C., Georg Castriot surnamed Scanderbeg, king of Albania,

New York, 1850 D.Appleton

25

Longfelou, odnosno negovata poetska zadnina, cvrsto e
gradena vrz osnovnite pridobivki na evropskata kni`evna
tradicija. Negoviot trigodi{en prestoj vo Francija, [panija,
Italija i Germanija, u{te pove}e ja razgorija negovata
romanti~arska voobrazba koja kreativno gi bude{e zaspanite
bajki, prikaznite za sekoja planina, sekoj pametnik, vo koi
le`e{e sokriena, nemerliva poetska ubavina. Longfelou mo{ne
dobro be{e verziran vo romanskite jazici i kni`evnosti.
Ottuka negovata osnovna kni`evna preokoupacija da pomogne vo
sozdavaweto na nacionalnata kni`evnost vo Amerika, {to nema
da po~nuva od po~etok kako {to baraa t.n. mladi amerikanski
avtori, tuku }e se zasnova vrz me{aweto na amerikanskata
kultura so prenesenoto bogato evropsko nasledstvo. Za taa cel,
toj }e napi{e niza esei, }e odr`i bezbroj predavawa, }e napravi
mnogu prevodi od drugi literaturi. Na toj plan, golem e negoviot
pridones vo zacvrstuvaweto na vrskite pome|u amerikanskata i
evropskata kni`evnost.

26

Prviot roman e prevoden {to ve}e go spomnavme (od

282

frnacuskiot kni`evnik [evro Ibren), a tretiot e romanot
Skenderbej od kanadskiot kni`evnik ^arls Juvert (Charles

Ewert), objaven vo Ontario od T.H. Best Printing Company, vo 1981

godina i toa na angliski jazik. (Osvrt za ova delo ima vo
Rilindja od 25.01.1986 godina a avtor e Avni Spahiu). Za `al,
od objektivni pri~ini, ne stignavme da go vklu~ime vo na{iot
korpus.

Razdel IV: Prodorot na likot na Skenderbej

vo Jugoslavija

Petrovi} vo svojata bibliografija za
Skenderbej uka`uva deka biografijata na Skenderbej
od Barleti e izdadena i vo Zagreb vo 1743 godina i toa
na latinski jazik.27

Nema somnenie deka ova izdanie
najmnogu pridoneslo za {ireweto na istoriskiot
i kni`even lik na Skenderbej vo na{ata zemja.28
Samiot Andrija Ka~i} Mio{i}, vo Razgovor ugodni
naroda slovinskoga29

(vovedot kon Pisma od Jure
Kastrioti}a, pridivkom Skenderbega, i wegove majke
Vojsave, veli: ‘Tio sam u ove kni`ice metnuti `ivot
i juna{tva Jure Kastrioti}a, sina kraqa Ivana od
Epira oliti od Albanije, koga otac posla u tutiju
k caru Muratu i od koga Latini mnogo ~udesa pi{u
i {tampaju
(podvle~eno M.B.)30

Osobeno vo vtoroto
izdanie od 1759 godina, Mio{i} na albanskiot heroj
mu dava centralno mesto pe~atej}i cel ciklus na
prozni i poetski sostavi za negoviot lik i negovite
podvizi.

Na ovoj na~in, deloto na Barleti posredno
vlijae vrz razvojot na kni`evnosta za Skenderbej
na na{a po~va za{to kako {to doznavame od
Predgovorot na Tomo Mati} kon izdanieto na
Jugoslovenska Akademija znanosti i umjetnosti,
Stari pisci hrvatski, kniga 27, Djela Andrije

283

Ka~i}a Mio{i}a, Zagreb, 1964, Razgovorot
zaklu~no so 1964 godina do`ivuva 44 izdanija od koi
duri 31-no na tloto na jugoslovenskite zemji. Mnogu
od pesnite i proznite zapisi na Ka~i} Mio{i},
vlezeni se vo narodnoto tvore{tvo na mnogu na{i
narodi i ~estopati se zapi{uvani vo razni zbornici
na narodni pesni na {to posebno }e uka`eme koga
}e govorime za izvorite na Skenderbej od Prli~ev.
Miodrag Maticki vo statijata ‘Kwi`evno istoriski
kontekst speva Skenderbej Grigora Prli~eva’31
uka`uva deka naj~itanata kniga po Biblijata vo 19-
ot vek vo na{ite krai{ta e tokmu Ka~i}evoto delo
i naglasuva deka ‘gotovo zbunuju podaci o tome u kojoj
se meri ova kwiga, ~ak i duboko u XIX veku {irila po
svim krajevima sada{we na{e zemqe; u kojoj je meri
delotvorno uticala na na{e pisce, folkloriste i
svest obi~nih ~italaca, u kojoj su se meri pesme iz
Razgovora vra}ale u narod i, kasnije, bile bele`ane
kao narodne pesme. Ka~i}evo delo jeste u osnovi
pesmovana istorija Ju`nih Slovena; u woj nalazimo
i zametke budu~ih spevova o pojedinim li~nostima.’
Vo 1828 godina, poznatiot srpski komediograf
Jovan Sterija Popovi} vo Budim go objavuva deloto

@ivot i vite{ka vojevawa slavnog kneza
epirskoga \or|a Kastriota Skenderbega
opisana
Joanom S. Popovi}em, mudroqubqa slu{ateqem.
Predgovorot na Sterija e, vsu{nost, `itie na
Skenderbej sostaveno spored porane{nite opisi
na `ivotot na Kastrioti, a pred s# vrz osnova na
op{irnata hronika na Barleti. Za ova izvestuva
samiot Sterija Popovi} istaknuvaj}i za Barleti
deka e ‘najve}e vere dostojan, budu}i je u mnogima
samovidac bio, ili od samovidaca dela Kastriotovih

284

izve{tavao se. Po wegovim je dakle izvestijama
kwi`ica ova spisana’. Sterija ni ostava i podatok
zo{to vo negovo vreme Skenderbegovite podvizi
naiduvale na op{to odu{evuvawe vo Evropa: ‘Svi
se spisateqi u tom saglasuju da je Kastriot svoga
veka najve}i vitez bio i da je prezime nepobedivog
borca i novog Aleksandra pravedno zaslu`io budu}i
je kadar bio u ono opasno vreme, kada je sila turska
i daqnim ~ak krajevima Evrope grozila, sa {akom
svojih podlo`nika dva u`asna sultana odbiti i
zemqu od wihovih krvopijstva osloboditi.’ Na krajot,
Sterija soop{tuva deka dodal i nekolku pesni od
Ka~i} Mio{i} znaej}i ja nivnata popularnost me|u
mladite.

Pokraj drugite istoriski drami {to gi
napi{a, Sterija, trgnuvaj}i od edna vakva osnova
{to ja ima{e so objavuvaweto na prethodnoto delo, ja
objavi i dramata Skenderbeg vo 1842 godina vo koja
centralno mesto mu posveti na opsadata na Kruja od
strana na zloglasniot Balaban-pa{a.
Stevan Sremac, na desetina strani, go napi{a
raskazot \urad Kastrioti} Skender-beg, Srpski
junak
XV veka,32

trgnuvaj}i od istite izvori kako
Sterija Popovi}, a Branislav Nu{i} vo istoriskata
drama Knegiwa od Tribala zema motiv od `ivotot
na Skenderbej.33

Vo 1892 godina, Nikola Vuli} ja objavi
raspravata \urad Kastriotovi} Skenderbeg a
vo 1895 godina, na slovene~ki jazik publicistot
i pisatel Igo Ka{ vo Ilustrovanom Narodnom
Koledarju
go objavi romanti~arsko-poetskiot spis
Skenderbeg Jure Kastriot34

Kako {to samiot ka`uva
vo vovedot, deloto go pi{uval spored Andrija Ka~i}

285

Mio{i} a i nekoi drugi izvori {to ne gi naveduva.
So golemi simpatii go opi{uva `ivotot na \or|i
Kastrioti od ra|aweto do smrtta. Prozniot tekst
mu e isprepleten so stihovi od tvorbata na Ka~i}
Mio{i}.

Va`en pridones vo razvojot na pi{anata re~
za Skenderbej dava i Ilarion Ruvarc so svojot trud

\urad Vukovi}, despot srpski i \or|i Kastriot
Skenderbeg, vo| Arbanaski
, godine 1444, objaven vo
Novi Sad 1902 godina. Ve}e go spomnavme prevodot
na slovene~ki na istoriskiot raskaz na angliskiot
avtor B.Dizraeli, objaven 1910 godina pod naslov
Vstaja [kenderbegova a na krajot od ovoj neceloen
pregled na delata na Skenderbej (istoriski i
kni`evni) na tloto na Jugoslavija, go naveduvame
najzna~ajniot trud na ovaa tema so prilo`ena
izvorna dokumentacija od Jovan Radowi} nasloven

\urad Kastriot Skenderbeg i Albanija u XV veku

izdaden vo Belgrad od Srpskiata akademija na
naukite vo 1942 godina.

Bele{ki:

27

To~niot naslov na izdanieto (inaku ~etvrto) glasi: Vito et res

praeclare gestae, Christi Athletae, Georgii Castrioti, epiratorum principis,

qui propter heroicam virtutem anam a Turcis Scanderbeg, id est Alexander

Magnus, cognominatus est libris XIII. A Marino Barletio. Scondrensi sacerdote

coscripta, denuo cum licentia uperoirum reimpressa Zagrebiae, typis Joannis

Baptistae Witz, Juclyti Regai Croatia. Typographi, Anno 1743.

Prethodno vo Strazbur se pojavi prvoto germansko
izdanie koe se smeta za najpotpolno.

28

D-r Ignacij Voje uka`uva deka eden primerok od zagrebskoto
izdanie na Barleti se ~uva vo Narodnata i Univerzitetska
biblioteka vo Qubqana. Kako poseben raritet go smeta

286

postoeweto vo navedenata Biblioteka na originalnoto, prvo
izdanie na Barleti. Toj naglasuva deka deloto na Barleti ne se
~uva samostojno tuku povrzano zaedno so u{te tri razli~ni dela
na rimski pisateli.

29

Andrija Ka~i} Mio{i}. Razgovor ugodni naroda slovinskoga,
u komu se ukazuje po~etak i svrha krala slovinski, koji puno
godi{ta vlada{e svim slovinskim dr`avam, s razli~itim
pismam od kraqa, bara i slovinski vite(zov)a, izva|en iz
razli~iti kniga talijanski i slo`en u jezik slovinski, u Mleci
na MDCCLVI

30

So jasna asocijacija na latinskite (originalni) izdanija
na Barleti no mo`ebi i italijanskite prevodi i mnogute
originalni dela za Skenderbej (Vidi Petrovi}).

31

Objavena vo @ivotot i deloto na Grigor S.Prli~ev, Zbornik
na trudovi, Skopje, 1986

32

Stevan Sremac. \urad Kastrioti} Skender-beg. Srpski junak

XV veka. Iz kwiga starostavnih. Celokupna dela 7, str. 413-426

33

Sabrana delaBranislava Nu{i}a, kwiga 16. Izradwe
‘Prosvete’, Beograd 1968

34

Ilustrovani Narodni Koledar (1895, leto VII, Ceqe, str.
111-145. Urednik i izdava~ Dragotin Hribar

Razdel V: Epot na Prli~ev
Po golemiot uspeh na Serdarot,35

Prli~ev
so u{te pogolemi ambicii trgnal vo sozdavaweto na
svoeto vtoro, mnogu poobemno delo, epot Skenderbej.
Deneska e sigurno utvrdeno deka konkursot ne se
odr`al na 25.mart 1861 godina, ami vo slednata
1862 godina kako {to utvrdi Dorotea Kadah (vo
svojata statija ‘Grigor S.Prlicevs Teilnahme an dem
Athener Dichterwettbewerb 1860 und 1862’ vo Zeitschrift
fur Balkanologie
, Jahrgang VI, Heft 1, Wiesbaden 1968).

Spored komentarot na Mihail D. Petru{evski36

287

Kadah e vo pravo koga tvrdi deka rakopisot na
Skenderbej oti{ol na konkurs so najgolemiot del od
popravkite dodeka pomalite ispravki i dopolnuvawa
se napraveni otkako rakopisot mu bil vraten na
Prli~ev vo mesec juni ili juli 1862 godina.
Poemata ostanala nepoznata na po{irokata
javnost celi sto godini. Duri vo 1950 godina kako
{to soop{tuva Georgi Stalev37

sofiskata narodna
biblioteka Vasil Kolarov go dobi pronajdeniot
rakopis na gr~kiot tekst, na ~ija za{titna obvivka
pi{uvalo: ‘Skenderbej – poema na grcki od Grigor
Prli~ev, predadena na Dr`avnata biblioteka Vasil
Kolarov
na 6.juni 1950 godina.
Od prepisot na ovoj rakopis {to go izvr{i
pisatelot Stale Popov a potoa od prozniot prevod
od starogr~kiot original {to go izvr{i Mitre
Damjanovski, objaven e prviot makedonski prepev vo
1961 godina. To~niot naslov glasi: Grigor Prli~ev.
Skenderbeg – poema – Prepeal Georgi Stalev, Ko~o
Racin
Skopje 1961. Od ovoj prv makedonski prepev
ima i vtoro, ne{to popraveno i so osumdesetina
stihovi dopolneto izdanie. Petru{evski naglasuva
deka i ova ne e celosno za{to nedostigaat 170-180
stihovi i go nema krajot na poemata. Vtoroto izdanie
e zaglaveno: Grigor Prli~ev. Serdarot i Skenderbeg
(prepev na poemite od Georgi Stalev), Skopje, Misla
1971 godina. So poemite pe~aten e i podolg voved od
Georgi Stalev nasloven ‘Prli~ev vo svoeto vreme i
nadvor od nego.’

Vo 1967 godina, izleze eden prozen prevod
na bugarski jazik od Hristo Kodov (zad tekstot na
gr~kiot original)38

, prviot integralen prepev od
Spiro ^omora vo Tirana preizdaden slednata godina

288

i vo Skopje39

, eden bugarski prepev od Aleksandar
Milev (1970) i prepevot na Mihail D.Petru{evski
nasloven: Grigor S. Prli~ev Skenderbej (od gr~kiiot
original prepeal Mihail D.Petru{evski) Skopje,
Makedonskia kniga, 1974. Poslednovo izdanie {to
}e go koristime vo ponatamo{nata obrabotka na
epot na Prli~ev zaradi ubavinata na prepevot40

e
mo{ne pogodno za koristewe bidej}i e dvojazi~no i
e snabdeno so neophodnata nau~na aparatura.
Deneska, re~isi, nema studija za Skenderbej
koja ne se zanimava so problemot na nejzinite
izvori i so pra{aweto zo{to Prli~ev go odbral
tokmu albanskiot junak od 15-ot vek za glaven lik
vo svojot ep. Zatoa i nie }e se zadr`ime na ovie dve
pra{awa i }e se obideme da pridoneseme vo nivnoto
rasvetluvawe.

Smetame deka izvorite za epot Skenderbej
na Prli~ev treba da se podelat vo tri grupi: vo prvta
bi bile hronikata na Marin Barleti i skratenite
nejzini verzii izdavani na razli~ni evropski jazici
a prvenstveno na gr~ki; vo vtorata kirilskite
verzii od Ka~i}eviot Razgovor, odnosno pesnite za
Skenderbej zapi{ani vo zbornicite na narodni pesni
od 19-ot vek a vo tretata, legendite i predanijata za
Skenderbej za~uvani vo Makedonija i Albanija a {to
se povrzani so razni toponimi vo oblastite kaj{to
vojuval slavniot vojskovodec.
Ve}e go sogledavme vlijanieto na Barleti
vrz re~isi site kni`evni dela napi{ani na
angliski jazik za Skenderbej a deka toj se nao|a
vo osnovata i na epot na Prli~ev, poka`a na{ata
nau~ni~ka Olivera Ja{ar-Nasteva vo statijata

“Die Verserzalung Skenderbeg von Grigor Prlicev.41

289

Istoto go misli i Haralampie Polenakovi} koj{to
istaknuva deka ‘verojatno od nekoe izdanie na
knigata na Marin Barleci42

Grigor Prli~ev se
zapoznal so grandioznata figura na Skenderbeg
i …43

. Xevad Gega, vo ve}e spomenatata statija za
‘Izvorite…’ govorej}i za ovoj problem gi naveduva
dvete, mo`ebi klu~ni knigi, {to bile direkten
izvor za epot. Ednata e Kratkata istorija na \or|i
Kastrioti, nare~en Skenderbej, kral na Albanija

izdadena vo Moskva 1812 godina {to e prevod od
francuski na gr~ki napraven od Joanis Bailas
a za koja izvorni podatoci, kako za francuskiot
original taka za gr~kiot prevod dava Petrovi}, a
drugata Istorija na Skenderbej izdadena na gr~ki
jazik vo Atina, 1848 godina. Nema somnenie deka
obete se izvedeni od Biografijata za Skenderbej
na Barleti. Najo~igleden e primerot na prvata,
Kratkata istorija na… Kako {to ve}e rekovme, taa
e prevedena na gr~ki od francuski, a francuskiot
original {to go naveduva Petrovi} ne e ni{to drugo
tuku skratena verzija na Lavardenoviot francuski
prevod na latinskiot original od Barleti. Po ovoj
zaobikolen pat, Prli~ev najverojatno stignal do
istoriskiot izvor za svojot ep iako ne e isklu~eno
toj da imal uvid kako vo italijanskite verzii {to gi
naveduva Petrovi} taka i vo prevodot na Lavarden
(Znaeme deka Prli~ev preveduval pokraj od gr~ki, i
od italijanski a znael i francuski).
Haralampije Polenakovi} vo statijata
‘Ka~i~eve pesme u Makedoniji’, Zbornik za narodni
`ivot i obi~aje kw. 38 JAZU, str.261-273, koristej}i
gi zabele`uvawata na Br{qanski44

za prepisite
na Ka~i}evite pesni vo Zbornikot na Draganov45

,

290

poka`a deka i zbornikot od 15 narodni pesni
na V.Li~enoski46

sodr`i 11 prepisi na pesni za
Skenderbej od Razgovorot na Ka~i} Mio{i} i
deka 7 od niv se nao|aat i kaj Draganov. Na krajot,
zaklu~uva deka Ka~i} do{ol vo Makedonija preku
kirilskite verzii na Razgovorot, koi, u{te vo
samiot po~etok, go napu{taat originalniot naslov:
prvin vo Budim 1807 godina Razgovorot e objaven
kako Razli~ite pesne, potoa 1818 godina, isto
taka vo Budim kako Pesnoslovka, iliti povest o
narodu Slovenskom
. Tretoto nepotpolno izdanie
od 1828 godina, kako {to ve}e vidovme, e @ivot i
vite{ka vojevawa slavnog kneza epirskoga \or|a
Kastriota Skenderbega
od Jovan Sterija Popovi}.
Potoa sledat najrazli~ni pesnarki za Skenderbej
koi se skrateni izdanija na Ka~i}eviot Razgovor:
\or|e Kastrioti} Skenderbeg u pesmama, Beograd
1849; \or|e Kastrioti}-Skenderbeg. Velika
narodna pevanija u 16 pesama
, popularno izdanie
od {eesettite godini na XIX vek koe e pridodadeno
i na razni kalendari. Vo Zbornikot na [apkarev47
vlezena e pesnata ‘Skenderbej i moma bitolska’
{to sigurno ja znael Prli~ev 48

a vo Zbornikot

na Miladinovci pesnata ‘Skender-beg’49

. Ako se
slo`ime deka narodnite pesni za Skenderbej {to
postoele vo usnata tradicija na makedonskiot
narod pred da bidat zapi{ani vo nekoi zbornici
na na{ite prerodbenici, se preraboteni varijanti
na Ka~i}evite pesni od Razgovorot {to stignale
vo Makedonija preku negovite kirilski verzii a
imaj}i gi na um izvorite za samiot Razgovor mo`eme
da ka`eme deka i ovaa vtora grupa mo`ni izvori za
epot Skenderbej na Prli~ev posredno proizleguva

291

od starite hroniki na Barleti.
Vo tretata grupa izvori, kako {to ve}e
navedovme, spa|aat legendite i predanijata za
Skenderbej a {to se svrzani so nekoj toponim vo
oblastite na Makedonija i Albanija kaj{to vojuval.
[apkarev vo Zbornikot ima zapi{ano edna legenda
vo koja se ka`uva deka narodot ne znae koga i od
kogo Turcite go prezele Ohrid, no deka postoi
predanie spored koe po smrtta na Skenderbej,
mesnoto naselenie izbegalo vo Venecija, koja bila
pokrovitelka na albanskiot voda~. Kaj [apkarev
ima i edno predanie za golemite grobi{ta {to se
nao|ale blizu gradot. Se smeta deka vo niv bile
zakopani turskite vojnici {to na ~elo so Balaban-
pa{a, zaginale vo borbata so Skenderbej. Vo turbeto
bil zakopan samiot Balaban. Spored soop{tenieto
na Galaba Palikru{eva i Aleksandar Stojanovski
‘Debarska oblast u {ezdesetim godinama XV veka
(na osnovu jednog turskog izvora’ vo Simpozium o
Skenderbegu
, Pri{tina 1969, vo Debarskiot kraj
postoi predanie za lokalitetot Kale spored koe
toa pripa|alo na Skenderbej i Krale Marko. Postoi
i predanie povrzano so ovoj lokalitet deka vo
vremeto na Skenderbej so ~unci go spu{tale mlekoto
od Golema Niva vo Kale. Potoa se prika`uva deka
Skenderbej se skaral so \uro od sosednoto selo
Lukovo taka {to pri napadot na Kale edna baba go
posovetuvala neprijatelot kako da go osvoi gradot,
so presekuvawe na dovodot na voda. Taka Skenderbej
go zagubil gradot no pred toa uspeal da go sokrie
svoeto bogatstvo vo Bigor kraj Piskup{tina. Osven
predanijata postojat i dosta toponimi svrzni so
imeto na albanskiot voda~ i negovata borba. Vo

292

samiot Modri~, kaj mestoto Gradi{te, edna ramninka
pod bregot se vika Svetena {to mo`e da se dovede
vo vrska so Svetigrad i negoviot pad za koj ubedlivo
raska`uva Barleti. Tuka postoi i toponimot Sveti \
or|i. Vo seloto Lukovo ima i vakvi toponimi: Latinsko
Dobje Oreovo i Skenderbegov grad ili ^engene Kala.
Mo`eme da zaklu~ime deka kaj makedonskiot i kaj
albanskiot narod osobeno od Debarskata oblast
ostanale spomenite vrzani za borbite na Skenderbej
{to mu bile lesno dostapni i na Prli~ev.’
Tuka Metodija Bimbilovski povtorno stana
poln so impresii od pro~itanoto. Sega, osobeno
po ~itaweto na ovoj zbien, na~i~kan del sfati
so kolava qubopitna pedanterija go sobira{e i
zapi{uva{e seto ova. Mo`ebi za nekoj drug, koga bi
dobil mo`nost da go ~ita, bi bilo zdodevno no za
nego ne be{e. Za nego be{e dokaz deka detalizmot e
osnova za koj i da e zaklu~ok i deka najgolemi {teti
vo naukata, pa i vo kni`evnata, pravat trka~ite po
zvawa, tipovite {to zgora-preku }e stutkaat ne{to
nalik na teza, }e najdat nekoj `eden za jadewe i
piewe recenzent i brgu }e si ja zavr{at rabotata.
No toj be{e poinakov. Dokaz za ova, bea negovite
pedeset godini i odvratnoto, temno bibliotekarsko
zvawe. Potoa se vrati na ~itaweto. Znae{e deka ima
u{te malku do krajot.

‘Po odnos na pra{aweto kako do{lo do toa
Prli~ev da napi{e tolkav ep za albanskiot junak
od XV vek treba da se istaknat sogleduvawata na
Olivera Ja{ar-Nasteva50

koi ni se ~inat najbliski:
deka Prli~ev e roden vo zapadniot del na Makedonija
kaj{to bil `iv spomenot na golemiot voin; deka
Prli~ev poznaval mnogu u~enici od Albanija {to

293

doa|ale vo Ohrid; deka edna godina u~itelstvuval
vo Tirana i deka likot na Skenderbej dobro mu
se vklopil na Prli~eva vo barawata {to bile
postavuvani na Atinskite konkursi za kni`evno
delo, glavnite junaci da bidat istovremeno i narodni
junaci i istoriski li~nosti.
Nie ovde bi se zadr`ale samo na dva punkta.
Smetame deka Prli~ev vo vremeto koga ja izbiral
temata i herojot na svoeto najambiciozno delo, ve}e
bil dlaboko navlezen vo romanti~arskite vodi: toa
zna~i deka, od edna strana, sakal da ja pottikne
borbata na svojot makedonski narod za osloboduvawe
a od druga, go zasilil interesot kon kulturnoto
nasledstvo na svojot narod {to e vo sklad so op{tite
opredelbi na re~isi site evropski romanti~ari od
toa vreme. Potoa, nau~en od sopstvenata klasi~na
naobrazba, osobeno od primerot na Homer, za toa kakov
treba da bide glavniot junak51

, trgnal vo potraga po
takov, soodveten heroj, odnosno lik {to istovremeno
}e ja pottikne borbata na negoviot narod za sloboda
}e bide nerazdelno vtkaen vo negovata tradicija,
kulturna, kni`evna itn.. Imaj}i go sve`iot primer
na tuku{to oslobodenata Grcija kaj{to Skenderbej
bil mo{ne popularen preku preveduvaweto na
Barletievite hroniki na gr~ki jazik, osobeno vo
vremeto na osloboditelnata borba protiv Turcite
ili na Srbija kaj{to, isto taka, popularnosta na
Skenderbej mnogu porasnala osobeno po vostanijata
od po~etokot na XIX vek, Prli~ev re{il da napi{e
poema za ovoj balkanski junak koj{to mo`el da ja
odigra nametnatata uloga posebno vo Makedonija vo
koja nacionalnoto budewe bilo nagolemo vo tek a
`iviot spomen na Skenderbej se ~uval me|u narodot.

294

Vtoriot punkt na koj sakame da uka`eme vo
odnos na ovoj problem e pra{aweto za identifikacija,
odnosno poistovetuvaweto na avtorot so glavniot
heroj na svoeto delo. Kreativno gledano, eden
{iroko obrazovan i nesomneno nadaren pisatel
kako Prli~ev, pri izborot na temata i likovite
nikako ne bi gi zaboravil sopstvenite gledi{ta,
li~nite afiniteti, svojata vpienost vo ona {to
saka da se stavi na hartija. Tokmu od toj stepen na
vpienost, poistovetenost so temata i, naj~esto,
glavniot lik na deloto zavisi i vdahnovenosta
koja e mnogu zna~ajna za kvalitetot na krajnite
kni`evni rezultati. Imame pri~ini da veruvame
deka Prli~ev vo mnogu ne{ta mo`el da ja poistoveti
borbata na Skenderbej so svojata li~na borba kako
za sloboda na svojot narod, taka i za negovoto li~no
osloboduvawe i sebeiznao|awe. Opkolenosta na
Skenderbej od silnite vojski na sultanite, mo`e
da se poistoveti so ~uvstvoto na gluva opkolenost
i surovo nedorazbirawe na koe postojano naiduval
Prli~ev kako vo Atina taka i vo svojot roden
Ohrid pa i po{iroko, vo, re~isi, site mesta, od
Bitola do Sofija i Solun, kade u~itelstvuval.
Borbata na Skenderbej so vojskite na osvojuva~ite
i so doma{nite predavnici, mo`e da se sporedi so
Prli~eviot ideal: borbata za svetovnoto i duhovno
osloboduvawe na Makedoncite no i so negovata borba
protiv najgolemiot doma{en neprijatel – neznaeweto
i duhovnata zaostanatost na negovite sonarodnici.
Trgnuvaj}i tokmu od ovoj stepen na
poistovetenost na avtorot so temata i glavniot junak
na svoeto delo, mo`eme da ja podvle~eme glavnata,
kvalitetna razlika pome|u delata za Skenderbej

295

pi{uvani na Zapad i delata za Skenderbej pi{uvani
na avtohtonoto, balkansko tlo. Jasno e deka avtorite
{to pi{uvale na Zapad za Skenderbej toa go pravele
od ~isto pomodarstvo, odnosno od potrebata za
voskresnuvawe na eden junak {to }e gi zadovoli
dnevnite potrebi na vremeto a toa naj~esto se
sveduvalo na pottiknuvawe na borbeniot moral pred
otomanskite naezdi, dodeka na{ite avtori, pokraj
vakvite potrebi, bile s# u{te vo ognot, odnosno
imale golem stepen na poistovetenost so nastanite
{to sakale da gi opi{uvaat nao|aj}i se da `iveat vo
porobeni zemji. Ottuka, mo`e da se izvle~e zaklu~ok
deka kaj golemite (mnogubrojni) slobodni narodi na
Zapad, za Skenderbej pi{uvale mali avtori dodeka
kaj malite (malubrojni) narodi na Balkanot, golemi
(po kvalitet) avtori. Me|u niv, najvisokoto mesto,
sekako, mu pripa|a na Prli~ev.’
Potoa, otkako pro~ita deka poemata ima 3793
stiha, Metodija, po obi~aj, gi preskokna stranicite
so detalnite preraska`uvawa na homerovskite
nastani pred, za vreme na i po golemata bitka pod
yidinite na Kruja me|u Skenderbej i Balaban-pa{a, i
prodol`i da go ~ita delot vo koj sledea kriti~kite
osvrti na samoto delo koi gi ima{e pedantno sobrano
od dostapnata literatura na jazicite {to gi znae{e:
angliski, srpski i makedonski:
‘U{te vo 1862 godina, kako {to izvestuva
Mihail Petru{evski vo Uvodot kon negoviot prepev
na Skenderbej, kritikata se izjasnila za vrednostite
i nedostatocite na ovoj ep. Vo statijata-recenzija
(‘Poetskiot konkurs na g-din I. Vucinas vo 1862
godina’) objavena vo atinskoto spisanie Pandora,
tom XIII, ~ist broj 294 od 15 juni 1862 godina na

296

str. 121-132, eden od ~lenovite na Komisijata za
ocenka na pristignatite tvorbi, A.R.Rangavis, gi
iznesuva svoite zabele{ki vo odnos na Skenderbej
od Prli~ev. Toj istaknuva deka epot Skenderbej e
najzna~ajnoto delo po forma i golemina od tvorbite
{to pristignale na konkursot, deka ima dol`ina sedum
pati pogolema od onaa {to se barala, deka jazikot
e ~ist, ‘heleniziran’, precizen, jasen, besprekorno
doteran, {to otkriva u~eno pero i izostren uset
za ubavo, deka stihotvorstvoto, so isklu~ok na
nekolku neprijatni elizii i hijati, op{to zemeno,
mu e pravilno i retki se stihovite so pogre{en
ritam. Rangavis gi istaknuva, po negovo mislewe,
i nedostatocite na epot. Toj smeta deka Prli~ev
postapil lo{o koga go usvoil jampskiot tetrametar,
obi~niot petnaeseterec bez rima, deka pogre{il
koga se nafatil na samo edna i toa, spored Rangavis,
neva`na epizoda od `ivotot na Skenderbej, deka go
degradira pripi{uvaj}i mu strasti nedostojni duri
ni za obi~en ~ovek, deka upotrebata na epiteti pri
opisite ~estopati stanuva zloupotreba, deka nekoi
sceni (nabivaweto na Dinko na kol) gi nadminuvaat
pozvolenite granici na u`asot vo umetnosta i
stigaat do gre{noto.

No deka Rangavis visko gi cenel poetskite
mo`nosti na Prli~ev, najdobro se gleda od mestoto
{to mu go dal vo razvojot na gr~kata epska poezija vo
svojata Literarna istorija na sovremena Grcija od
1877 godina za {to pi{uva Petru{evski vo statijata
‘A.R.Rangavis za poezijata na G.S. Prli~ev i negovoto
mesto vo literaturata’ objavena vo Besedi za
Prli~ev
, Skopje 1980 godina. Pi{uvaj}i za Prli~eva,
Rangavis naglasuva deka ovoj napi{al dve poemi, ne

297

tolku dolgi, so glavni heroi, Skenderbej vo ednata,
a vo drugata eden Serdar, vo ‘beli aleksandrinci’.
Toj istaknuva deka negovata versifikacija e
ubava, negoviot jazik zdrav i poetski, a negovite
epizodi mo{ne interesni i predadeni so ve{tina.
Po ocenka na Rangavis, Serdarot, osobeno poradi
inventivnosta, e podobra poema od Skenderbej.
Po izlo`enoto, izleguva deka, spored Rangavis,
Prli~ev e najgolemiot epski poet na Grcija vo XIX
vek.

Bidej}i epov ostanuva neobjaven s# do 1961
godina, prirodno e {to kriti~arite koga pi{uvaa
za Prli~eva, osobeno po Vtorata Svetska Vojna,
glavno go razgleduvaa i falea Serdarot iako, kako
{to soop{tuva Gane Todorovski, Prli~ev stanuva
vedna{ po smrtta ~itan i prou~uvan avtor, pred s#,
vo redovite na brojnata makedonska emigracija vo
Bugarija.52

Vo Predgovorot kon Prli~evata poema
Skenderbeg vo izdanieto od 1961 godina, avtorot,
Georgi Stalev, vo op{irniot tekst (str. 5-17),
za prvpat go svrtuva vnimanieto na makedoskata
kritika kon ova vtoro, mnogu zna~ajno delo na
Prli~ev. Otkako gi naveduva poznatite podatoci
za epot i toa spored Skopakov, Stalev soop{tuva
kako se stignalo do rakopisot od koj{to e napraven
makedonskiot prepev, najavuva deka postojat
mo`nosti da se vidi od kade poetot koristel
materijali za samata prikazna a potoa dava kus
pregled na `ivotot i podvizite na \or|i Kastrioti.
Stalev go istaknuva Homerovskoto kaj Prli~eva, im
zabele`uva na Rangavis (ovde Rangabe) i Sanders
{to vo svojata Istorija nepravi~no mu zabele`uvaat

298

na Prli~eva vo odnos na nekoi postapki vo epot
iako i samiot istaknuva deka epot ima slabi strani
od koi, spored misleweto na Stalev, treba da se
izdvoi ‘epskoto preraska`uvawe na sodr`inata so
opasnost kohezijata na edinstvoto da se po~uvstvuva
razlabavena; dijalozite i monolozite se predolgi, na
mesta sosema nefunkcionalni.’53

Na krajot, Stalev go
preraska`uva epot, se zadr`uva na glavnite likovi
i go istaknuva majstortvoto vo preminuvaweto od
slika vo slika.

Vo vtoroto izdanie od 1971 godina, Georgi
Stalev, pred samite tekstovi na Serdarot i
Skenderbeg objavuva Predgovor nasloven ‘Prli~ev
vo svoeto vreme i nadvor od nego’ vo koj, glavno gi
povtoruva istite ocenki za epot od prvoto izdanie.
Tuka e novo {to vo fusnota soop{tuva za prvoto
bugarsko izdanie na Skenderbej vo redakcija na
Hr. Kodov, za negatorskiot stav na avtorot kon
makedonskoto izdanie, za odzemaweto na sekakva
vrednost na makedonskiot prepev a vo odbrana pravi
sporedba na nekolku sekvenci od svojot prepev so
prozniot bugarski prevod na Kodov.
Vo prilepskoto spisanie Streme`, be.4-5,
1971, 313-322, Haralampie Polenakovi} }e ja objavi
statijata ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor
Prli~ev’, vo koja, otkako }e se zadr`i na izvorite
{to gi koristel Prli~ev uka`uvaj}i deka verojatniot
izvor e nekoe izdanie na knigata od Marin Barleci,
}e se zadr`i na rasvetluvawe na problemot okolu
u~estvoto na Stefan Crnoevi} i na Crnogorcite vo
odbranata na Kruja vo 1467 godina. Po analizata,
zaklu~uva deka seto toa e rezultat na poetovata
bogata voobrazba za{to vo vremeto na odbranata

299

na Kruja za koja govori Prli~ev, Stefan Crnoevi} e
ve}e mrtov. Polenakovi} pokraj na ovoj anahronizam
uka`uva na u{te dva: pretstavuvaweto na sinot na
Skenderbej kako doen~e iako za vreme na bitkata toj
bil vozrasen ~ovek, i pojavata na pu{ewe vo vreme
koga vo Evropa s# u{te ne bil poznat tutunot.
Vo Uvodot kon izdanieto od 1974 godina,
Mihail D.Petru{evski kogo ve}e nekolkupati go
citiravme, ja donesuva vo prevod recenzijata {to
Rangavis ja napi{a za Skendebej vo spisanieto
Pandora od 1862 godina, potoa gi naveduva
izdanijata na Skenderbej kaj nas, vo Bugarija i vo
Albanija i se zadr`uva na tekstovite na razli~nite
izdanija osobeno ona na Kodov. Na krajot zboruvaj}i
za ritamot na originalot istaknuva ‘deka ne e dosta
da se ka`e deka stihot na poemata e petnaesterec,
za{to nego ne go opredeluva samo brojot na slogovite,
ami, isto taka, i pred s#, ritamot koj e vo svojata
osnova jampski.’ Ili ponatamu deka e ‘katalekti~en
jampski tetrametar sostaven od dva dela: eden
akatalekti~en i eden katalekti~en jampski dimetar
{to gi oddeluva cezura.’
Du{ko Nanevski vo statijata ‘Eposot na
Prli~ev Skenderbej’ objavena vo spisanieto
Sovremenost, 4-5/1976, poln e komplimenti za
‘vtoriot Omir’ i za helenistot Mihail D. Petru{evski
koj{to ‘ni ovozmo`i denes da go do`iveeme eposot
kako golemo poetsko otkritie’. Nanevski uka`uva na
homerovskiot pristap i stil na epot, se obiduva da
go odgatne pra{aweto za izborot na Skenderbej kako
glaven lik vo deloto pri {to istaknuva deka Prli~ev
vo primerot na Skenderbej ja otkriva mo`nosta kako
i mala zemja mo`e da pobedi golema imperija, gi

300

pojasnuva dvata sprotivstaveni likovi, Skenderbej i
Balaban, obrnuva vnimanie na scenata so nabivaweto
na Dinko na kolec {to e napi{ana mnogu porano od
sli~nata scena kaj Andri}, gi pojasnuva tragi~nite
sudbini na nekoi drugi likovi vo epot, go zabele`uva
majstorstvoto na Prli~ev pri slikaweto na opisite,
tekot na samata bitka, mnogubrojnite ubistva. Vo
zavr{niot del, Nanevski ja istaknuva ‘vdahnovenata
kompozicija na poetskite simboli, metafori i
sliki, no zakonita tvore~ka logika, genijalniot
sklad na site elementi i detali, me|u koi ne se
~uvstvuva otsustvoto na nekoi epizodi’, i zaklu~uva
deka eposot Skenderbej ja menuva na{ata pretstava
za Prli~ev, deka toj e ‘najgolemiot makedonski
poet, ne samo na 19-ot vek,’ i deka, po sporedbata so
Osman na Gunduli}, Smrtta na Smail-aga ^engi} od
Ma`urani} i Gorski venec od Wego{, mo`e da se
ka`e deka ‘Prli~ev e eden od najgolemite poeti {to
voop{to gi rodile jugoslovenskite narodi’.
Radomir Ivanovi}’ ~ita{e ponatamu
Metodija Bimbilovski so vrodenata upornost, ne
zabele`uvaj}i deka ve}e bli`e{e ru~ek vreme, a
toj u{te so ~ajot vo levata raka ‘visi’ nad masata
v kujna, ‘vo knigata Portreti na makedonski
pisateli
(Skopje, Misla 1979), vo statijata
‘Istoriski ep: za Skenderbeg od Grigor S. Prli~ev,
istaknuva deka ~isto teoriski, epot na Prli~ev
bi go smestil vo istoriski poemi. Otkako vr{i
detalna analiza na deloto, a po uka`uvaweto na
svojata statija ‘Skenderbeg-literaturna inspiracija
na ju`noslovenskite tvorbi’54

vo koja gi razgledal
i drugite dela za Skenderbej napi{ani na
ju`noslovensko tlo, Ivanovi} zaklu~uva deka epot

301

Skenderbej na Prli~ev e najuspe{no od site dela za
Skenderbej napi{ani vo ovoj del na Evropa.
Vo Besedi za Grigor Prli~ev (Skopje,
1980) na trieset stranici objavena e studijata
na Atanas Vangelov ‘Kon problemot na prirodata
na Prli~evoto peewe’, prva {to od stilisti~ki
aspekt, gi razgleduva dvete najzna~ajni tvorbi
na Prli~ev Serdarot i Skenderbej. Otkako }e
ja zavr{i analizata na Serdarot, Vangelov vo
delot III: Skenderbej:teza i ‘antiteza’, istaknuva
deka prirodata na Prli~eviot ep Skenderbej
nudi povolni materijali da se doveduva vo mo{ne
bliska vrska so tradicijata na anti~koto peewe,
pokonkretno, so poetikata na Homera. Ponatamu, {to
e mo{ne va`no, Vangelov go pro{iruva stanovi{teto
na Gane Todorovski iska`ano za Serdarot55

i za
Skenderbej a so koe poezijata na Prli~ev stilski se
locira pome|u klasicisti~kata i romanti~arskata
poezija. Potoa istaknati se dvata sprotivstaveni
likovi, Skenderbej i Balaban i naglasena e nivnata
tragi~nost odnosno, kako {to veli Vangelov,
‘~ovekot vo sebesi ja nosi svojata tragi~na situacija
– toa e osnovnata ideja na Prli~eviot poetski i
~ove~ki anga`man’. Vo posledniot del, Vangelov go
razgleduva mestoto i specifi~noto nivo na upotreba
na slovenskata antiteza i zaklu~uva deka vo
Skenderbej antitezata e dinami~ko-dramaturgiski
element kako protivte`a na epskata zabavnetost i
{iro~ina.

Svetozar Brki} najprvin na albanski
(1982) a potoa na makedonski vo svojata kniga

Makedonski temi i drugi esei56

go objavuva trudot
‘Grigor Prli~ev: Skenderbeg:problemite vo i

302

okolu deloto’. Otkako so {iroka informiranost
}e gi razgleda problemite okolu izdavaweto,
izborot na glavniot junak i izvorite za epot, Brki}
gi podvlekuva razlikite pome|u Skenderbej i
Ilijadata naglasuvaj}i ja razli~nosta vo stepenot
na materijalnata civilizacija {to najdobro se
gleda vo jazikot, razli~nosta na duhot prisuten pod
Kruja i pod Troja, a potoa majstorski pravi suptilna
sporedba na epot Skenderbej so anglosaksonskiot
paganski (so hristijanski elementi) ep Beovulf
i so srpskata narodna pesna ‘Kne`evata ve~era’
stavaj}i go, na ovoj na~in, Prli~eva, vo kontekstot
na evropskata kni`evnost.
S# pozasilenite komparativni prou~uvawa
na Prli~ev a osobeno na negoviot ep Skenderbej
dobivaat golem pottik so Simpoziumot posveten
na `ivotot i deloto na Grigor Prli~ev odr`an na
10-11 maj 1985 godina na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje. Me|u pove}eto trudovi, ima nekolku {to se
zanimavaat so epot Skenderbej.
Miodrag Maticki vo referatot ‘Kwi`evno-
istoriski kontekst speva Skenderbeg Grigora
Prli~eva’ smeta deka vo ponatamo{nite
komparativni analizi na epot Skenderbej treba da
se ima na um deloto na Sterija Popovi}, no pred s#
pesnite od Ka~i}eviot Razgovor a osobeno pesnite
‘Rat Jure Kastrioti}a s Turcima 1464’ i ‘Opsada
Kroje’ koi mo`ele da vlezat vo osnovata na ovoj,
kako {to naglasuva Maticki, umetni~ki vreden i
zna~aen ep za romantizmot na site na{i narodi
i na koj, neopravdano, mu se posvetuva nedovolno
vnimanie mo`ebi zatoa i {to docna vlegol vo
na{ata kni`evnost ne ostavaj}i podlaboka traga

303

vo recepcijata na jugoslovenskite kni`evnosti i
vlijanieto vrz drugite pisateli na romantizmot.
Ante Stama} vo trudot ‘Proniknatost
na kompleksot Homer-Prli~ev’ go podvlekuva
homerovskoto kaj Prli~ev a Katica ]ulavkova vo
‘Modeli na poetizacijata vo deloto na Grigor Prli~ev’
naglasuva deka deloto na Prli~ev ne se objasnuva
samo so ugleduvawata na Homerovite epovi, na usnata
narodna tradicija i klasicisti~kite modeli tuku i
vo kriti~kio-kreativniot odnos kon niv. Zna~ajno e i
nejzinoto uka`uvawe deka i Serdarot i Skenderbej
na Prli~ev go vklopuvaat negovoto delo pred s#,
vo kontekstot na romanti~arskite i modernite
tendencii a ne vo senkata na ugleduvaweto na
prethodnite normi.

Zna~aen e i prilogot na Xevat Gega ‘Za
izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev za
poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata
misla na albanski jazik’ pred s#, zaradi prikazot na
kriti~kata misla za deloto na Prli~ev na albanski
jazik. Tokmu ovde ja najdovme zna~ajnata ocenka na
epot Skenderbej izre~ena od albanskiot nau~nik
Androkli Kostelari: ‘Napi{ana za glavniot heroj i za
negovite soborci, koi Prli~ev gi narekuva ‘xinovski
sinovi’ dostojni za homerovski stihovi, ovaa poema e
edno originalno delo {to so svojot dlabok realizam,
prepleten so romanti~arski izlivi, so ~isti i
plameni ~ove~ki ~uvstva, so silni osloboditelni i
demokratski idei, so svojot bogat i temperamenten
jazik, bez somnenie mu pripa|a na najdobriot fond od
umetni~kata literatura na balkanskite narodi.’57

Potoa slede{e eden opse`en, mo{ne stru~en
razdel so detalna analiza na kni`evniot lik na

304

Skenderbej vo sekoe delo na angliski jazik i epot
na Prli~ev poedine~no, {to Metodija go pro~ita za
sebe i vedna{ prejde na zaklu~okot. Od s# izlo`eno
tamu, koe glavno be{e pro{ireno povtoruvawe na
vovedniot del, Metodija ja pro~ita glasno samo
poslednata, ishodna re~enica: ‘Ottuka, imaj}i
gi predvid rezultatite od istra`uvawata na
jugoslovenskite i albanskite nau~nici koi go ocenija
epot na Prli~ev kako najuspe{en od site drugi dela
za Skenderbej napi{ani na ju`noslovensko tlo, a vrz
analizata na kni`evniot lik na Skenderbej vo delata
na angliski jazik i kaj na{iot Prli~ev, mo`eme da
go pro{irime ova gledi{te i da zaklu~ime deka
Skenderbej na Prli~ev e umetni~ki najuspe{noto
delo i vo kontekstot na razgleduvanite dela vo
na{iov trud.’

Bele{ki:

35

Za `ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev, pokraj negovata
Avtobiografija prepora~livo e da se pro~ita trudot na Gane
Todorovski ‘Golemiot podvig na Grigor Prli~ev’ objaven vo
Podalku od zanesot poblizu do bolot, Skopje 1983

36

Mihail D.Petru{evski. Uvod vo Skenderbej, Skopje, 1972

37

Predgovor kon Prli~evata poema Skenderbeg vo Grigor
Prli~ev:Skenderbeg, Skopje, Ko~o Racin 1961

38

Ova izdanie, kako {to naveduva Petru{evski e Editio princeps
i nosi naslov Grigor Prli~ev. Skenderbej. Uvod, tekst, prevod
i objasnitelni bele`ki, stokmil Hr.Kodov, Sofija 1967,
Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite. (Vtoroto
izdanie izleze vo 1969 godina)

39

Falej}i go prepevot na ^omora, na{iot albanolog, Xevat Gega,
vo statijata ‘Za izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev
za poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata misla na
albanski jazik’ vo Zbornikot @ivotot i deloto na Grigor

305

S.Prli~ev, Skopje, 1986, istaknuva deka prepejuva~ot, poa|aj}i
od albanskata poetska tradicija, ne go respektira ritamot na
originalot, tuku sozdava edinaesterci so ritmi~ki akcenti na
parnite slogovi kako podominantni, odnosno sozdava stihovi
dominantni vo albanskata umetni~kaa poezija.

40

^estopati poradi necelosnosta na prvoto i vtoroto izdanie
na Skenderbej od Georgi Stalev, nepravi~no se prenebregnuvaat
stojnostite postignati vo makedonskiot prepev od ovoj navistina
isklu~itelen majstor na stihot i versifikacijata.

41

Statijata e objavena vo Zeitschrift fur Balkanologie, Jahrgang V. Heft

1, 34-51

42

Nie go koristime izgovorot daden od Q.Basotova vo statijata
‘Na{ite krai{ta i lu|e vo biografijata na Skenderbeg od Marin
Barleti’ vo spisanieto Istorija, god. X Skopje 1974, broj 1. Zna~i
Barleti a ne Barleci. Od druga strana prifativme izgovorot
na imeto na na{iot junak da bide Skenderbej kako {to go dava i
Petru{evski objasnuvaj}i deka toa e poblisku i do turskiot i do
gr~kiot izgovor.

43

H.Polenakovi}. ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor
Prli~ev vo Besedi za Grigor Prli~ev, Skopje 1980

44

Br{qanski. Ka~i}eve pesme u Makedoniji (Nova Revija vjeri
i nauci II, Dubrovnik 1923

45

Draganov, P. Makedonsko-slavjanski sbornik s
prilo`eniem slovarja.
Peterburg 1894

46

Rakopisna pesnarka od V.Li~enoski koja Jovan Haxi-Vasilevi}
ja smestuva vo sredinata na XIX vek a se ~uva vo Narodnata
biblioteka vo Belgrad.

47

[apkarev, Kuzman. Zbornik ot balgarski narodni
umotvorenija
kn.III-VI, Sofija, 1891 i VIII-IX 1892, 1894

48

Vo odgovorot na kritikata od N.Bon~ev za prevodot na
Ilijadata, Prli~ev go citira prviot stih od pesnata ‘Poplenil
mi Skend: ov~e pole bitolsko’.

49

Balgarski narodni pesni sobrani od bratja Miladinovci

306

Dimitri i Konstantina, Zagreb 1861

50

O.J. Nasteva. ‘Za Skenderbeg kaj Grigor Prli~ev’ vo Simpozium
o Skenderbegu
, Pri{tina 1969

51

Gane Todorovski vo statijata ‘Za potrebata od edno novo
~itawe na Prli~evata poema Serdarot objavena vo Zbornikot
na trudovi @ivotot i deloto na Grigor Pli~ev, Skopje, 1986
godina, gi donesuva vo makedonski prevod trite Bele{ki na
Prli~ev kon prvoto, gr~ko izdanie na Serdarot. Trgnuvaj}i
tokmu od tretata bele{ka vo koja e iska`no gledi{teto deka
‘site `ivea~i na Albanija, po misli, izgled, obleka, naravi
i obi~ai li~at jasno deka ne se ni{to drugo osven Elini’,
pretpostavuvame deka Prli~ev go izbral za junak na svojot ep po
ugled na Homera tokmu, za nego, najelinskiot heroj, Skenderbej,
za kogo, znaej}i gi i istoriski potkrepenite podvizi i herojskata
dimenzija vo narodnata usna tradicija, bil siguren deka }e mu
bide dostoen na junacite od Homerovite epovi.

52

G.Todorovski. ‘Za potrebata od edno novo ~itawe na
Prli~evata poema Serdarot vo @ivotot i deloto na Grigor
S.Prli~ev
, Skopje 1986, str.21

53

Predgovor kon Grigor Prli~ev. Skenderbeg, Skopje, 1961

str.12

54

Statijata e objavena vo spisanieto na Filozofskiot fakultet
vo Pri{tina Gjurmine albanologjike, kn.III, 1965-1966, str. 167-204

55

G.Todorovski. ‘Prli~ev-Wego{-Ma`urani}’ vo ‘Predavawa na V
Seminar za makedonski jazik, literatura i kultura’, Skopje 1972,
str.108

56

S.Brki}. Makedonski temi i drugi esei, Skopje 1989

57

Citirano spored Xevat Gega, ‘Za izvorite na poetskata
inspiracija…’ str.165. Inaku ovoj trud na Kostelari pokraj na
albanski jazik objaven e i na bugarski i nosi naslov: ‘Obraz’jot
na Skenderbeg v svetovnata literatura’, Georgi Kastrioti
Skenderbeg
, B’lgarskata akademija na naukite, Sofija, 1970’

307

Na krajot slede{e Bibliografija, prvin
kirili~na, potoa latini~na, del-tesna specijalnost
na Metodija Bimbilovski koja po~na poleka i so
u`ivawe da ja ~ita:

Kirili~na:
1. Basotova, Q. ‘Na{ite krai{ta i lu|e vo
Biografijata na Skenderbeg od Marin
Barleti’ vo Istorija: spisanie na sojuzot
na istoriskite dru{tva na SR Makedonija,
Godina X, broj 1, 1974
2. Besedi za Grigor Prli~ev. Skopje,
Odbor za proslava na 150 godi{ninata od
ra|aweto na Grigor Prli~ev, 1980
3. Brki}, Svetozar. Makedonski temi i
drugi esei
. Skopje, Kultura, 1989
4. @ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev:
zbornik na trudovi. Skopje, Institut za
literatura pri Filolo{kiot fakultet,
1986
5. Ivanovi}, Radomir. Portreti na
makedonski pisateli
. Skopje, Misla,
1979
6. Koneski, Bla`e. Za literaturata i
kulturata
. Skopje, Zdru`eni izdava~i,
1981
7. Konstantinovi}, Zoran. Uvod u uporedno
prou~avawe kwi`evnosti
. Beograd,
srpska kwi`evna zadruga, 1984
8. Mitevski, Vitomir. Homer i Prli~ev:
doktorska

disertacija.

Skopje,

Filozofski fakultet, 1989
9. Nanevski, Du{ko. Makedonskata poetska

308

umetnost. Skopje, Kultura, 1990
10. Polenakovi}, Haralampie. Stranici
od makedonskata kni`evnost
. Skopje,
Makedonska kniga, 1969
11. Polenakovi}, d-r Haralampie. Vo ekot na
narodnoto budewe
. Skopje, Misla, 1973
12. Popovi}, d-r Vladeta. Kroz englesku
kwi`evnost
.

Beograd,

Izdava~ka

kwi`arnica Rajkovi}a i \ukovi}a, 1929
13. Prli~ev, Grigor St.. Skederbei:uvod,
tekst, prevod i objasnitelni bele`ki.
(St’kmil Hr.Kodov). Sofija, Izdatelstvo
na B’lgarskata akademija na naukite,
1967
14. Prli~ev, Grigor. Serdarot i Skenderbeg.
Skopje, Misla, 1971
15. Prli~ev, Grigor. Skenderbeg. Skopje,
Ko~o Racin, 1961
16. Prli~ev, Grigor S.. Skenderbej. (Od
gr~kiot original prepeal Mihail D.
Petru{evski). Skopje, Makedonska kniga,
1974
17. Stalev, Georgi. Pregled na makedonskata
literatura od
XIX vek. Skopje, Kultura,
1963
18. Timofejev, prof.Leonid I.. Teorija
kwi`evnosti
. Beograd, Prosveta, 1950
19. Todorovski,

Gane.

Traktati

na

soncequbivite. Skopje, Kultura, 1974
20. Todorovski, Gane. Ma|epsan megdan.
Skopje, Kultura, 1979
21. Todorovski, Gane. Podaleku od zanesot
poblizu do bolot
. Skopje, Misla, 1983

309

22. ]ulavkova, Katica. Figurativniot
govor i makedonskata poezija
. Skopje,
Na{a kniga, 1984
23. Hadri, Ali. Pregled na albanskoto
osloboditelno dvi`ewe vo epohata na
\er| Kastrioti Skenderbeg
(1443-1468).
Skopje, NIP Nova Makedonija, 1968’

Potoa ‘latini~na:

1. A Brief Account of the Life and Character
of George Castriot, King of Epirus and
Albania, commonly called Scanderbeg.

London, J.Roberts, 1735
2. Boas, Frederick S.. Introduction to Eighteen
Century Drama: 1700-1780.
Oxford, At the
Clarendon Press, 1953
3. Cohen, Bernard B.. Writing about Literature.
Glenview, Scott, Foresman and Company,
1963

4. George Kastriot-Scanderbeg and the
Albanian-Turkish War of the XVth
Century.
Tirana, The State University, 1967
5. Hammer, Joseph von. Historija Turskog
(Osmanskog) Carstva:1-3
. Zagreb, Nerkez
Smailagic, 1979
6. Havard, William. Scanderbeg. London,
J.Watts, 1733
7. Jasar-Nasteva, Olivera. Scanderbeg nella
letteratura Macedone.
Palermo, l’Universita
di Palermo, 1969
8. Hirsh, Edward. Henry Wadsworth
Longfellow
. Minneapolis, University of
Minnesota Press, 1964

310

9. Kramaric, Zlatko. Uvod u naratologiju:
zbornik tekstova. Osijek, Izdavacki centar
‘Revija’, 1989
10. Laing, R.D. The Divided Self: An Existential
Study in Sanity and Madness.
London,
Penguin, 1960
11. Lillo, George. The Christian Hero. London,
John Gray, 1735
12. Lotman, Jurij. Struktura umentickog teksta.
Beograd, Nolit, 1976
13. Ludlow, James M.. The Captain of the
Janizaries.
New York and London, Harper &
Brothers Publishers, 1902
14. Marlowe, Christopher. Complete Plays and
Poems
. London, Dent, 1976
15. Matic, Tomo. Djela Andrije Kacica Miosica.
Zagreb, Jugoslovenska akademija znanosti i
umjetnosti, 1964
16. Nicoll, Allardyce. A History of English
Drama: 1660-1900.
Cambridge, At the
University Press, 1955
17. Petrovitch, Georges T.. Scanderbeg
(Georges Castriota): Essai de bibliographie
raisonnee
. Paris, Ernest Leroux, 1881
18. Pichois, Cl/Rousseau, A.M.. Komparativna
knjizevnost
. Zagreb, Matica Hrvatsla, 1973
19. Raban, Jonathan. The Technique of Modern
Fiction: essays in practical criticism.
Notre
Dame, University of Notre Dame Press, 1968
20. Roberts, Edgar V..Writing Themes about
Literature
. Englewood Cliffs, N.J., Prentice
Hall, Inc., 1964

21. Simpoziumi per Skenderbeun: Simpozium

311

o Skenderbegu (9-12 maj 1968). Pristina,
Instituti Albanologjik, 1969
22. Solar, Milivoj. Moderna teorija romana.
Beograd, Nolit, 1979
23. Studia Albanica: 2. Tirana, Institut D’Histoire
et de linguistique, 1967

24. The Cambridge History of English
Literature: volume X: the Age of Johnson.

Cambridge, At the University Press, 1913
25. Whincop, Thomas. Scanderbeg: or, Love
and Liberty
. London, Edward Mills, 1747’

I tolku. Prvoto zadovolstvo {to go ispolni
Metodija Bimbilovski po pro~itot i konsumacijata
na celiot podzaboraven tekst nabrzo mu se pretvori
vo silen strav koga sfati kolkava naivnost,
nepreciznost, drskost pa duri i neznaewe se krijat
vo ovie nedokvakani stranici. Go obli studena pot
pri pomislata kolku e mo}na i bezobrazna mladosta,
so kolku pove}e energija a pomalku um vleguva vo
potfatite, literaturni, `ivotni, seedno. Si re~e,
bo`e u{te kolku raboti falat. Zarem smeam so ovoj
tekst da izlezam pred nekakva mra~na Komisija i
na nivnite vkrsteni pra{awa da odgovaram ko malo
dete? Nikako. Dovolno e nekoj da se seti, a }e se
seti da me pra{a dali znam gr~ki i albanski. [to
}e ka`am? Normalno, ne znam. A kako ste mo`ele,
kolega, da pi{uvate za albanski junak za kogo
glavnoto delo {to go obrabotuvate, epot na Prli~ev,
e napi{an na gr~ki? Tuka vedna{ se pa|a. A {to e
so bibliografijata? U{te kolku nezabele`ani
klu~ni trudovi za Skenderbej se objaveni a {to toj
ovde ne gi ima vklu~eno? Vredi li sega povtorno

312

da po~ne od po~etok so seta nova literatura {to ja
ima{e pro~itano? Na primer, knigata na Fan Noli,
albanskiot preveduva~ na [ekspir, za Skenderbej,
edna prodlabo~ena, romantizirana biografija
napi{ana na lesen, ~itliv stil {to Metodija ja
pro~ita na angliski. Ili, da re~eme, knigata na
angliskiot istori~ar Heri Hoxkinson Skenderbeg,
prvpat objavena vo 1999 godina, vo koja i pokraj
site usilbi da se napi{e Herodotovska istorija
so postuden, poangliski pristap kon `ivotot i
deloto na Georgi Kastriot, sepak, nedostigot od
Herodotovskiot talent za raska`uvawe na rabotite,
~esto povr{inskoto tretirawe na problemite
{to se dol`i na, re~isi, slepoto sledewe na
podatocite od Barleti i, verojatno, albanskata
nauka, ja pravi i knigata {tura i nedore~ena. Ili,
mo{ne vramnote`enata studija za Skenderbej od
akademicite Ali Aliu i Gane Todorovski vo koja
mnogu se misli na perspektivata na idnoto zaedni~ko
`iveewe na Balkanot, ili, malku ekscentri~nata,
ogromna, promakedonska verzija na prikaznata
na Skenderbej od d-r Petar Popovski Georgija
Kastriot-Iskender:kral na Epir i Makedonija
i vtor Aleksandar Makedonski
, objavena vo 2005
godina, ili… Mnogu, mnogu raboti nedostigaa {to
zadol`itelno bi trebale da vlezat vo edna teza za
Skenderbej.

I toga{ povtorno go opfati malodu{nosta,
onaa temna sopka skriena vo sudbinata na Metodija
Bimbilovski {to, od vreme na vreme, mu izleguva{e
pred o~i i ne mu dava{e da ispliva od banaliziranata
{ema na udobnoto bibliotekarsko `iveewe. Si re~e:
}e si ostanam bibliotekar. Zarem doprva, na ovie

313

godini, nepotrebno da si go baram so borin~e? Zo{to
da magistriram? Zarem za podbiv na fakultetskite
‘seirxii’? Dovolno e {to imav privilegija da ~epnam
vo edna interesna istorija na eden poseben ~ovek i
{to mnogu raboti mi stanaa pojasni. [to treba ~ovek
da bara pove}e? Dostoen na odlukata, stana od
masata, napravi nekolku krugovi niz sobata, potoa
se vrati nazad, zapre, go sobra rakopisot i, surovo,
nebare nedozvoleno {i{e rakija, go pikna nazad vo
fiokata. Mu olesna.

Legna na krevetot i slednite minuti vaka si
razmisluva{e. Barem imav mo`nost da razmisluvam
i da pi{uvam za eden zna~aen Evropeec pred u{te da
se rodi idejata za samoto evropejstvo. Nau~iv deka
bil pravoslaven Sloven po poteklo, deka mo`ebi
bil daden zalo`nik kaj Sultanot kade go primil
muhamedanstvoto, a deka najgolemi po~esti dobil
od papata i katoli~anstvoto. Dali bil Albanec?
Sekako, za{to se rodil, vojuval i kralstvuval na
teritorijata {to deneska se vika Albanija. Drugo e
pra{aweto {to se postavuva vo pogled na etnogenezata
na Albancite. No, od sekoj aspekt gledano, moralen,
demokratski, politi~ki, za potekloto na eden
narod najmerodavni se gledi{tata {to samiot toj
gi ima prifateno. S# drugo e agresivno, nemoralno,
{ovinisti~ko, imperijalisti~ko…
No pra{aweto za ~ovekot e najinteresno,
si prodol`uva{e da si razmisluva Metodija sega
ve}e sosema osloboden od tovarot na privremenata,
detski naivna i glupava ideja da stane magister.
Skenderbejovata yvezda blesna na hmurnoto
balkansko nebo vo vremeto koe, po mnogu ne{ta go
potsetuva{e Metodija na periodot od propasta na

314

Zapadnoto Rimsko carstvo koga, po dvorovite na
Teodosij Veliki vo Konstantinopol i Valentinijan
vo Rim, isto~nata i zapadnata crkva `ol~no
raspravaa dali Hrist imal dvojna priroda, ~ove~ka
i bo`estvena ili samo ~ove~ka, a Muhamed, noviot
pretendent za tolkuvawe na bo`jata vistina, s#
u{te se nema{e pojaveno. Tokmu na Skenderbej mu
be{e sudeno, kako na troen prorok, deset veka po
site niv, bez predrasudi, da gi izodi trite pati{ta
istovremeno i da doka`e deka site, so bezna~ajnite
razliki {to, mnogu ~esto, gi frlaat vo vojni, vodat do
istata cel – do Boga, bez ogled kako toj se vika. Ottuka,
zaklu~i Matodija so golema radost od iznajdenata
sporedba, Skenderbej e golem kako [ekspir. Kako
{to [ekspir mo`e{ da go pika{ kolku saka{ vo
romanti~ari, realisti, simbolisti, modernisti,
postmodernisti, pa sekade }e go zbira ama nikade
celiot i do kraj za{to toj e nad sekoe ograni~uvawe,
taka i Skenderbej mo`e{ da go pika{ kolku saka{
samo vo pravoslavni, ili samo vo muslimani ili
samo vo katolici, ili samo vo Albanci, ili samo vo
Makedonci, Srbi, Vlasi, Grci, pa sekade }e go sobira
ama nikade poedine~no nema da bide celosen. Za{to
toj e site zaedno i nad site zaedno. Gord sin na
pravoslavieto, atlet na katoli~anstvoto, qubimec
na muhamedanstvoto. Yvezda {to bolsna na temnoto
balkansko nebo i osvoi maksimum od prostorot
na mo`noto. A sega zbogum Georgija, re~e Metodija,
zbogum Kastriot, zbogum Skenderbej, povtori mnogu
pore{itelno, stana, malku se dotera i izleze nadvor
da go smiri krkorot na voznemirenite od nerabota
creva.

Potoa utredenta, vraten na sebe, po

315

momentniot izblik na suetnata ambicija koja,
za malku, }e go odvede{e vo rajot na budalite,
piknat le`erno vo debelata senka zad raftovite
so pra{livi knigi, vi{iot bibliotekar Metodija
Bimbilovski povtorno ja pu{ti mislata slobodno,
nebare ne ja napolnil pedesettata, da mu lunya
niz vilaetite na ona {to, po primerot na golemiot
Skenderbej, mo`ebi, mo`el no, ako mu e pi{ano, s#
u{te mo`e da e. Ova be{e i u{te dolgo, se nadeva{e,
}e mu ostane edinstvenata kno~ka no cvrsta ni{ka
koja stabilno }e go dr`i vrzan za gravitacijata od
ovoj malku ~uknat, mnogu vrte~ki, podlo sklopen,
bespapo~en svet.

316

317

Dragi Mihajlovski

Mojot Skenderbej

Izdava~

KAPRIKORNUS

www.kaprikornus.com.mk

Za izdava~ot

Brankica Mihajlovska

Kompjuterska obrabotka i korektura

Gorjana Mihajlovska-Lapon

Grafi~ki dizajn i korica

Alen Lapon

Lektura

Jana Mihajlovska

Pe~ati

MagnaSken, Skopje

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->