Skenderbej Dragi Mihajlovski

Dragi Mihajlovski
MOJOT SKENDERBEJ
Дигиталната верзија на оваа книга е објавена

според условите на лиценцата на Криејтив
комонс Наведи извор-Некомерцијално-Без
адаптирани дела. 2.5 Македонија
Можете:
• да споделите – да умножувате, дистрибуирате,
јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го
прикажувате делото
Под следните услови:
• Наведи извор. Морате да го наведете изворот на
ист начин како што тоа го направил авторот или давателот
на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве
поддржуваат вас или вашето дело).
• Некомерцијално. Не смеете да го користите ова
дело за комерцијални цели.
• Без адаптирани дела. Не смеете да го
промените, трансформирате или да го адаптирате ова
дело.
• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција

морате на другите јасно да им ги дадете до знаење
условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин
за да го направите тоа е да поставите врска до оваа веб-
страница.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk
• Секој од горенаведените услови може да биде поништен

ако добиете дозвола од носителот на авторските права.
• Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува
моралните права на авторот.
Drugi knigi proza od Dragi Mihajlovski
Re~no uli{te (1981), raskazi

\on (1990), raskazi
Neraspnati bogovi (1991), esei i prevodi
Skok so stap (1994), raskazi
Vol{ebnoto kotle i drugi bajki (1995),
kniga za deca
Tripolskata kapija (1999), raskazi
Siromaviot i ~u~urligata (2000), kniga za
deca
Prorokot od Diskantrija (2001), roman
Smrtta na dijakot (2002), roman
Pod Vavilon: zada~ata na preveduva~ot
(2002), teorija i praktika na preveduvawe
Raskazi od {esti kat (2003), raskazi
Izdanieto e finansirano od Ministerstvoto za

kultura na Republika Makedonija
Dragi Mihajlovski
MOJOT
SKENDERBEJ
Trinaeset sovremeni narativni

napa|awa na ovaa mo{ne maltretirana
tema od gledna to~ka na edno
nepristrasno makedonsko pero
so odbrana bibliogafija i zaklu~ok
KAPRIKORNUS
2006
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”,
Skopje
821.163.3-31
MIHAJLOVSKI, Dragi
Mojot Skenderbej / Dragi Mihajlovski. - Skopje : Kaprikornus,
2006. - 313 str. ; 20 sm
ISBN 9989 - 715 - 19 - H

Na \or|i \or|ievski
koj{to beskrajno }e se raduva{e

na izleguvaweto na ovaa kniga
Bor
Duri sega se ubediv, a ubeden sum deka i vie
{to ne ste }e se ubedite po slu~ajov {to }e vi go
iznesam, {to zna~elo koga nekoj, obi~no poiskusen,
}e vi re~e ‘Me pogodi kako grom od vedro nebo’. Demek
prevedeno, vedroto nebo, znaete, bi bilo s# vi e O.K.
ili, preku edna bibliska metafora, site ovci vi se
na broj, arno ama, neo~ekuvano, }e vi se slu~i ne{to
(gromot) {to najmalku ste go o~ekuvale, koe sosema
}e ve razmente{i, }e ve izmesti od |onija (od prav
agol: ~udna sporedba za ramnoteà kaj bitol~ani!) i
nepristojno }e vi go naobla~i privatnoto, privremeno
vedro nebo so te{ki, tu~ni, temni obla~i{ta.
Ba{ mene ova mi se slu~i edno zapurni~avo
junsko popladne vo 2001-ta koga dojdovme so èna mi
vo na{ata ku}a vo Bitola da sobereme malku du{a,
da se skoncentrirame, da se obideme da sfatime
{to ni se slu~uva vo dràvata, kakva e taa divizija
‘Skenderbej’ {to ni gi napa|a vojnicite i policajcite.
Gi otvorivme drvenite panyuri temno prilepeni
do prozorcite i vratite, izlegovme na balkonot,
9
nabrzina isturivme nekolku kofi voda na plo~kite,
svarivme dve kafiwa, iznesovme dve fotelji nadvor
i, ko istu{eni gumi, klapnavme vo niv. Gospode, ama
imalo spas!
No ba{ toga{ - tras! Od dvorot vedna{ do
na{iot, na odvaj tri-~etiri metra od balkonot na
koj{to sedevme, dolu od me|u leite piperki, domati,
krastavici i drugi razno-razni emi{i, nikna glavata
na kom{ijata Sime, golema, bela, so pogled malku na
strana, znak deka ni{to dobro nema da mu izleze od
usta, i, bez nikakov voved, mi re~e:
‘Ajde {o ~eka{! Ka~vaj se i se~i! Ne ti kaà
brat ti?’
Go gledav ozgora, malku nakoso, mi ide{e
da go tresnam so saksijata {to mi be{e na dofat od
rakata, onaka krvni~ki, bez ronka grià na sovest
oti vo toj mig vo nego vidov zatapen smok {to ja
izmolknal glavata od sigurnoto zasolni{te i bez
nikakov povod si go bara skon~anieto. Arno ama bev
preumoren da mrdnam a kamoli da prezemam nekakov
poseriozen zafat {to }e me spasi od natrapnikot.
Obi~no umorot e i pri~inata za mnogu na{i nevolji,
za mnogu nesakani zavrzlami vo koi, nemo}ni vo
migot da se branime, navidum mnogu naivno i glupavo
zaglavuvame a potoa, koga }e se odmorime i svestime,
pritesneti od kulturata i obzirite, ne moème
nikako da se odglavime. Taka i jas. Mesto da mavnam
i vedna{ da se oslobodam od ide~kata belja, ne
sakaj}i vlegov vo igrata koja, veruvale ili ne, trae
do den-deneska.
‘Kaj da se ka~am? [o zbora{’ rekov i ‘si go
papav bruto’ kako {to se veli vo Bitola.
‘Na boro!’ re~e Sime odozdola i xelatski
10
pogledna vo kutroto drvo koe, nesvesno za muabetot
{to se vode{e tuka pod negovata vita stava {to
se izvi{uva{e nagore do samoti ~atija od na{ata
dvokatna ku}a, si ja odrabotuva{e popladnevnata
siesta. ‘]e se ka~i{ i }e gi se~i{ site granki {o
mi se nad dvoro. Godini ne mom da se kurtulam od
kukuli~ki!’
‘Poleka ~i~ko Sime,’ mu rekov, ‘ostaj me da
zemam du{a. Posle }e vidime!’
‘Nema {o da se vidi,’ mi re~e navreknato,
‘na brat ti mu velam godini i toj mi veli ostaj }e
vidime, da dojdi brato a brato godini idi. Sea te
na~ekav dojden i sea ima da se ka~i{!’
‘[o ti e ~i~ko Sime? Ne glea{ oti vojna se
vodi? [o si zapnal za boro? Ako rekol gospo i nemu
}e mu doj redo! Ama ostaj deneska ìti videlceto!
Nikoj ne umira od kukuli~ki!’
‘More ne tuku mi matkaj, tuku ka~vaj se da
ne te ka~am jas. Umo mi e buri~kajnci od takvi kako
tebe! Ili moì go svrti zboro na skopski pa po}e
ne ~aktisva{ {o e kukuli~ka. [i{arka, da t’ibam
{i{arkite, da t’ibam!’
I taka navaluva{e, mole{e, kolne{e, pcue{e
Sime dolu od zad negoviot plot, liceto iskriveno
od gnev i lutina, retkata bela kosa krenata i
nakostre{ena ko spulaven e`, moèbi edno ~as i
polovina ili tuka nekade vika{e, se dere{e duri
ne mu se odra grloto i ne mu zaripna glasot i duri,
prese~en od moeto studenilo i flegmati~nost i
mojata ulava nezainteresiranost i tvrda nemo}
da se pomrdnam od udobnata fotelja, ne is~ezna
iscrpen niz leite kon negoviot stan, desetina metri
podaleku od ogradata.
11
‘I sega?’ & rekov na èna mi so nepotrebnata,
glupava, ve}e temna nasmevka na liceto.
‘Sega ni{to!’ re~e taa. ‘Ostaj go! Ne glea{
deka ne{to mu go svrtilo umo? Opu{ti se i uìvaj!
Ako bara{ da mu gi razberi{ lunkite na lu|eto kaj }e
ti bidi krajo! Ne si ti Isus? Uìvaj ko ti velam!’
Ama gromot ve}e me ima{e pogodeno. Kolku
pocini~no mi stanuva{e liceto, tolku podlaboko
toj mi buri~ka{e vo gradite, mi rie{e, me vie{e,
me para{e, me kine{e. [to mu stana na ~i~ko Sime?
I po~nav, sosema nepotrebno, se razbira, da si ja
‘tupam’ glavata, ova }e da e, ona }e da e ama ni{to
umno, logi~ko, zdravorazumno ne mi pa|a{e na pamet
{to moèv da go prifatam kako pri~ina za vakvoto
nepredvidlivo odnesuvawe na prviot kom{ija. A se
znaeme godini. Bea prijateli u{te so moite, mnogu se
po~ituvaa, sekoga{ od balkonite oddale~eni eden
od drug desetina metri ‘dobro utro’, ‘dobar den’ si
vikaa, nekoga{ duri vistinski razgovor zapodenuvaa
preku neviniot plot od li~na zelenika, s# ubavi
raboti si velea; ‘sino doktor }e mi stani’ }e re~e{e
Sime, ‘ako, ako {o bilo’ }e re~e{e majka mi, ‘i mojo
e pri kraj’, ‘samo da se zdravi i ìvi’ }e dodade{e
Simevica, ‘to e najva`no,’ }e zaklu~e{e tatko mi i
taka.
A sega naedna{, po godini ti{ina od {vrknato
vreme vo koe is~eznaa mnogumina {to gi sakav me|u
koi i tie {to me donesoa na svet, vakva edna grubost,
precizna i zatoa bolna. I zo{to borot? Zo{to se
nafr~il ba{ na nego, na drvoto zasadeno od tatko
mi u{te pred ~etirieset godini, u{te vo vremeto
koga sproti nas ne postoe{e ni zgradata vo koja
sega, na najdolniot kat se nao|a stanot na Simeta,
12
ni negoviot dvor za da moàt vo nego da pa|aat tie
prokleti kukuli~ki? Kako moè{e, si mislev, da mu
pre~i sirototo su{testvo onaka devstveno ispraveno
vo mojot dvor so edinstvena, bo`ja zada~a da {iri
~ista ubavina i sveèst vo naselbata seriozno
zagrozena od bliskite dumani ~ad na bitolskite
termoelektrani?
Edinstvenata mo`na pri~ina za vakvoto
negovo odnesuvawe {to najposle ja izmozgav i mi se
stori duri prifatliva, moèbi be{e i s# u{te e
edno moe uspe{no no mo{ne navredlivo za Simeta
(dokolku, se razbira, stignalo do negovite u{i)
objasnuvawe na poimot ‘sinegdoha’ {to morav pred
edna godina da go napravam za vnuka mi tokmu na
ovoj ist balkon. Zanesen vo objasnuvaweto, demek
sinegdohata e figura koga eden del ja zamenuva
celinata, pars pro toto kako {to, pomnam toga{
nepotrebno se ispeder~iv, a soo~en so tapiot pogled
od ubavoto glav~e sproti mene, prejdov toa slikovito
da go doobjasnam preku konkreten primer. ‘Go znae{
~i~ko Sime od kar{ija?’ & rekov. ‘Go znam,’ mi re~e.
‘Po {o izlegva toj stalno na balkon?’ ‘Po majca,’ mi
odgovori taa ko od top. ‘Ako sega ti re~am dali go
znaj{ ~i~ko Majca, na koj prv }e si pomisli{?’ ‘Na
~i~ko Sime,’ re~e taa i {iroko se nasmevna. ‘Po koj
del, zna~i, go prepoznavame ~i~ko Sime?’ rekov. ‘Po
majcata,’ se zakikoti taa i gi pokaà dvata razni{ani
mle~ni zabi. ‘Toa ti e sinegdoha,’ viknav presre}en
ko u~itel {to vika koga }e sfati deka u~enikot
go sfatil i u{te voodu{eveno }e vikav da ne go
zabeleèv Simeta otsprotiva kako pletka ne{to
okolu cve}iwata pedantno naredeni vo {areni
saksii po rabovite od sogradeniot balkon. Gospode,
13
dali me ~u toga{ i potajno mi se naluti ili pak
lutinata mu prejde vo navredenost koga nabrgu po taa
moja nevnimatelnost na balkonot, inteligentnata
vnuka go ra{irila vtoriot del od moeto objasnuvawe
niz kom{ilukot pa site Simeta go zavikaa i s# u{te
go vikaat Majcata?
Bez ogled dali ova be{e ili ne be{e
pri~inata, prikaznata so borot po~na da si te~e
natamu i nikoj ìv ne moè{e da ja zapre. Od toa
junsko popladne, a }e izlezev na balkanot a samo
tamu sakav da izleguvam, bilo sam, bilo so èna mi,
bilo so nekoj prijatel ili rodnina, vedna{, ko po
nekoja dale~na komanda, od leite dolu se pojavuva{e
glavata na Simeta i bezmislosno, re~isi ramnodu{no
nebare samo toa be{e va`no vo na{iot podgrizan,
rasklaten svet, si ja tera{e svojata: ‘U{te ne si
ka~en? Da ne treba policija da ti vikam, a?’
Se razbira, navidum ‘ne go klavav na maslat’,
se pravev ‘nebare tene}e tropnalo’ a, vsu{nost, toa
dlaboko me potresuva{e. Dewe, izlezen na balkon,
se pravev na udren kako ni{to da ne se slu~uva,
no no}e, piknat pod belite ~ar{afi, samo za toa
razmisluvav. Duri edno vreme po~nav da se ubeduvam
deka Sime e vo pravo, deka, spored site zakoni,
grankite od ne~ie drvo pa i od moeto ne smeat da
preminuvaat ni~ij plot, a deka, navistina, mojot bor
so {i{arkite ja preminuvaa dozvolenata me|a, mu ja
zagrozuva privatnata teritorija na Simeta, negoviot
kilav integritet, {to bi se reklo, i taka natamu. No
ne{to dlaboko odvnatre ne mi dava{e da popu{tam.
Si velev, cela dràva ni ja ru{at, ubivaat lu|e,
nezakonski se bogatat, ne pla}aat danoci, krium~arat
droga i ni{to ne gi frka a vamu jas treba da go se~am
14
borot za{to dve-tri ne`ni gran~iwa vozdu{no
pre{le nad, verojatno nezakonski prisvoenoto
parcel~e na Simeta piknato kriminalno do samoti
ubavata grani~na zelenika. [to ne se pomrdne toj
ponatamu? Zarem ba{ tuka najde da ni sadi pod
balkonot? Zarem tolkav dvor ne go sobira? I re{iv
da mu se sprotivstavam.
Nekade vo avgust koga iskrivenata glava na
Simeta izleze od zelenikata i odozdola gi is’ska
ve}e zdodevnite ‘Ka~vaj se be pezevenk da ne te
ka~am!’ neo~ekuvano za nego go prekinav molkot i
spokojno mu rekov ‘A {o ne ja pomesti{ ti ku}ata
malce potamu, a?’ I vidi ~udo! Dojde spasot! Edna
glupa, nelogi~ka kontra i toj padna. Me gleda{e,
mislam, potoa u{te dolgo od pod zelenikata, so
oxagareni o~i mi se kokore{e, vidov zborot mu se
zatna v grlo, ne znae{e {to da mi kaè, vo te{kata
nedoumica mu se iskrivi br~kosanoto lice i taka
izbezumeno mu is~ezna niz leite.
Tokmu tamu i ba{ taka zavr{i na{ata
zborovna komunikacija. No onaa drugata, so mimiki i
gestovi trae do den deneska. Ne znam zo{to i kako no
trae. A }e dojdam vo Bitola i }e izlezam na balkonot
i vedna{ {tom od zelenikata izleze glavata na
Simeta sega zasilena so desniot pokazalec koj{to
zakanuva~ki }e se zani{a kon borot sakaj}i da me
pra{a ‘]e go se~e{ be nikakov ili ne?’ jas podgotveno
i, re~isi, non{alantno ‘go otka~uvam’ so pomestuvawe
na obete race napred, gest {to bi trebalo da zna~i
‘A prvin da ja turne{e malku ku}ata potamu, a?’ po
{to toj vedna{ is~eznuva so site ~udenki na facata
po nevidlivoto pat~e do stanot. Ubava komunikacija,
zarem ne? Pa kom{ii sme, da mu se snevidi. Za lo{o
15
za arno treba da si se najdeme, ne?

16
Panyur
Nikol~e Knokov so nasledstvoto {to go dobi
i mu go dade èna mu Evdokija Taku Knokova, uspea
najposle da ja kupi i da si ja vrati porane{nata semejna
ku}a vo Bitola na samo dve-tri stotini metri pogore
od porane{niot ‘kamen mos’, od porane{nata desna
strana na porane{nata reki~ka Kurderes. Velam
najposle za{to imaa pominato to~no ~etirieset i
devet godini, edinaeet meseci i petnaeset dena od
onaa grda, dekemvriska no} koga tatko mu, Mende
Nikola Knokov, poznat bitolski trgovec i u{te
popoznat komarxija, bez kapka rakija vo sebe no so
samo par xandari v raka, vo luda~ki kockarski
zanes, na blef, vo partija poker, ja stavi vo igra i ja
zagubi. I bidej}i nesre}ata nikoga{ ne doa|a sama,
samo po tri dena, ve~erta sproti sveti Nikola,
dolgo~ekanata semejna slava, Gospod si go zede
damlosaniot od nastanot kockar, a necela nedela
podocna i svisnata od taga ‘Mendejca’ osuduvaj}i
go nivnoto edinstveno, toga{ sedumgodi{no dete,
vo vremeto {to bezmilosno doa|a{e, na ne mnogu
prijatnata vavilonska bezdomnost. Mnogu, mnogu
godini podocna, koga rabotite se vratija vo nekakva
17
normala, dali od nedozakopanata bolka vo sebe ili
od vrodenata nabo`nost i zanesenost, edinstveno
samo u{te Nikol~e, nebare nekakov moderen Jov, vo
ova, za nego kobno sobitie, gleda{e bo`ji znak.
“Fala ti,’ & re~e toj na Evdokija kraj
tulumbata vo dvorot, pod duwata, zad peralnata,
blizu do crnicata vo toj studen no svetol zimski den
od, inaku, ramnomerno sivoto popladne na nivnite
ìvoti. ‘Gospo edna vrata zatvora, druga otvora!’ Ja
gu{na i s# taka ja gu{ka{e i pritiska{e do sebe za
taa da ja seti toplinata na blagodarnosta {to toj ja
iskaùva{e za vrateniot mitski prostor, vratenoto
gnezdo na negovite ~edni soni{ta, legloto na
negovoto ~isto detstvo iako pogledot mu lunya{e
nekade daleku, ugore ili udolu seedno.
‘Vidi,’ & govore{e toj zaneseno, ‘ovde zime
tatko mi ni prae{e lizgajnca od sneg do dva metri
visoka za da se pu{tame so sanki. So detski zanes ja
prae{e. ]e stane{e posabajle i sam, samo so lopatata
i plukajncite v race, }e rine{e, }e frla{e, a potoa
ozgora }e poture{e desetina kofi voda od bunaro
za da se smrzne povr{inata. A znaj{ kolku brzo s#
ovde smrznuva vo januari. Onde, vo ona zarasnato
|eriv~e, majka mi, sekoj den ja istura{e vanglata
so valkana voda. Od ovde, zatskrien ba{ zad ova
}o{e, ubeden deka sum partizan, frlav kam~iwa
preku avlijata vo dvoro na Germaneco. Mislev deka
kom{ijata e Germanec a ~oeko, zamisli, samo se
vika{e German. Boè kolku toga{, desetina godini
po vojnata, gi mrazevme Germancite… Od ovde, ba{
od ona penxere’ & re~e potoa koga niz tesniot hodnik
se vratija vo ku}ata, se iska~ija po drvenite skali
i niz otvorenata drvena vrata vlegoa vo golemata
18
dnevna soba na vtoriot kat, ‘padna bra~eda mi pravo
dolu na ulicata. Be{e dojdena na posedok od Skopje.
Pred moi o~i padna, a jas upla{en i zbunet gledav
kako niz letniot pròl pa|a so ra{ireno fustan~e,
preslabo padobran~e za da ja zabavi vo smrdlivio od
otvorenite |erizi vozduh i da mu go ublaì udaro vo
togaj, za sre}a, zemjenata uli~ka kraj rekata. Potoa
vidov kako ozdola, niz golemata drvena porta, ko
veter izleta majka mi so raspu{teni kosi i kako so
bezìvotnoto telo v race go mina èleznio mos i
se str~a kon bolnicata vri{tej}i do nebo duri edno
~udo kom{ii naizlezeni po penxeriwata se krstea
i se molea na Gospoda da ne go zema predvreme
du{i~eto na omlitavenoto ~up~e…’
‘Dobro, dobro…’ go prekina Evdokija,
o~igledno nesklona kon sentimentalnosti od
podale~noto ili od pobliskoto minato. ‘Poarno
kaì mi ti mene {o sea?’
‘Sea se znaj!’ re~e Nikol~e avtomatski iako
umot ne mu be{e tuka za da go zabeleì ironi~niot
ton vo nejzinite zborovi. ‘]e ja vratam vo ìvot! ]e
ja doteram kako dvoreco na Skenderbej vo Kruja. A
koa }e ja zatvoram i }e svetne, Pelister }e moè vo
nea da se ogleduva!’
I ne ostana na zborovi. Osobeno sega koga
po poka`nata bo`ja izda{nost, cvrsto se ubedi
deka nekoga{noto odzemawe na domot, bilo samo
voobi~aeno isku{enie za eden od izbranite, na~in da
se potvrdi negovata verba vo nepredvidlivostite na
ìvotot, vo neramninite na ustrojstvoto od svetot,
vo nerazbirlivosta na postapkite bo`ji. Nekoja nova
sila {to mu nadojde od samoti ‘rvenik na du{ata go
tera{e so lesnina da gi vr{i rabotite i voop{to da
19
ne se {tedi iako zdravjeto odamna mu be{e, kako {to
velat bitol~ani, xarnato. Sekoj den tr~a{e od du}an
na du}an, pazare{e, kupuva{e, najmuva{e majstori
za ova, majstori za ona. I sekoga{ koga Evdokija }e
go opomene{e da olabavi malku, da ne si ja bara
beljata, kako {to mu govore{e, toj samo lakonski }e &
re~e{e. ‘I~ ne beri gajle. Barem ne sea koga zemenoto
mi se vrati. Znak e toa. Samo pu{ti me na mir da si ja
brkam rabotata. Nema{ pojma kolku me podmladuva,
kolku mnogu me dobliùva do Boga.’
‘Ostaj go ti bog na mir, ìti gospo!’ mu vele{e
Evdokija. ‘Rano e da mu se dobli`va{. A i od kaj znaj{
oti te saka?’
‘Ne znam ama ~uvstvuvam. Samo onoj {o znaj
da se odlepi i da se vnesi vo ona {o go raboti moj
da se nadeva na sredba so nego! Drugite se samo
studeni, arogantni, presmetlivi, mrtvi pufala!
Moè navidum dobro stojat na ovoj svet ama tamu ima
da gi setat kanxite na ve~nata temnica i krckaweto
so zabi!’
‘Ne pretervaj! Ne ti li~i na godinite da
glumi{ prorok!’
‘Ne glumam!’ se brane{e Nikol~e pove}e
rutinski odo{to so iskrenost za{to novozapaleniot
plamen vo o~ite mu gore{e samo za edinstvenata
zada~a vo koja mu be{e umot a za koja veruva{e deka
mu e zadadena od boga– obnovata na ku}ata.

‘Sea u{e da ja zatvoram i gotovo!’ & re~e toj

na Evdokija edna godina podocna, povtorno vo eden
studen no svetol dekemvriski den dodeka sedea vo
golemata odaja gore, pieja ~aj i gi sveduvaa smetkite
20
za ve}e potro{enoto.
‘Ne gleam oti e otvorena!’ re~e Evdokija malku
voznemirena {to re~isi celo edno malo bogatstvo
im otide na popravkite na ova nezasitno ~udovi{te
od ku}a. ‘Da stavime u{te roletni i kraj!’
‘Roletni?’ naedna{ pobudale Nikol~e, skokna
od stolot i so nogata go isturi ~ajot po lakiranoto
du{eme. ‘Zarem tolku godini ~ekav,’ vika{e toj
so glavata krenata kon visokiot tavan, ‘za sea,
koa si ja vrativ, da ja zatvoram so onie odvratni,
prosta~ki napravi {to sluàt za uni{tuvawe na
miro i nervite? Zarem saka{ i nie da staneme kako
kom{iive koi bez ~uvstvo, sekoe sabajle i sekoja
ve~er so odvratna grgotnica gi spu{taat i gi krevaat
kako da se sami na sveto?’
Evdokija stana, ne`no go fati za raka i
proba, ko malo dete, da go sedne vo stolot do sebe.
‘Ne vikaj tolku!’ mu re~e. ‘Saka{ site da ne
razberat?’
Ama toj zauten vo nekoja svoja zabegana
svetlina ili mrak, seedno, voop{to ne ja ~u razumnata
zabele{ka, tuku u{te posilno, nebare nekomu se
zakanuva, se razvika:
‘Panyuri! Panyuri }e klam! Pravi, gradski,
aristokratski panyuri kakvi {to nekoga{, pamtam,
majka mi so gordos i dostoinstvo gi otvora{e rano
na sabajle za da pro{eta po visokite yidoj i tavani
rumeniloto na izgrejsonceto. Bog da pro{eta!
Ba{ takvi isti }e klam! So nebesen kroj, po bo`ja
merka!’
Evdokija brgu vide kolku e ~asot. Predobro
go znae{e za sega da mu protivre~i. Koga vaka }e go
navjasaa zanesot, odlepenosta, fiksot, ludiot sjaj
21
vo krupnite, crni o~i, koga vaka naedna{ }e vleze{e
vo za nea ve}e poznatiot film, najdobro be{e da
go ostavi da se izduva vo nedostapnite za nikogo
predeli od negovata nepredvidliva, eksplozivna
voobrazba. Inaku efektot }e be{e obraten. Dovolni
bea samo dva-tri nakrivo kaàni zborovi i Nikol~e
moè{e sosem da se odlepi, da izleze od sopstvenata
koà i pred da se vrati vo nea, so saati da povtoruva
edno te isto nebare |avolot mu vleguva{e v glava,
mu zadava{e nekakva tajna zada~a {to mora{e da ja
ispolni vo vilaetite na mrakot pred da mu dozvoli
da se smiri. A i s# u{te go saka{e. Zatoa samo gi
krena ramenicite, zede bri{ka i legen, ja izbri{a
poturenata te~nost od podot i bez zbor, iako &
doa|a{e da go tresne so najbliskoto stol~e po glava,
da mu ja zatne muckata i pod itno da go spu{ti na
zemja, prodolì da si go pie ~ajot.
Potoa so nedeli Nikol~e {eta{e niz gradot

vo potraga po stolarot {to }e mu gi napravi sakanite
panyuri. Bukvalno so nedeli. Koga }e si zavrte{e
ne{to vo umot, a ovojpat dobro si ima{e zavrteno,
nema{e ìv ~ovek na svetot {to moè{e so {to bilo,
koga bilo i kade bilo da go odvrati od namerata. Taka
sega si gi zamisli panyurite onakvi kakvi {to ve}e gi
ima{e oblikuvano i izraboteno negovata voobrazba
od rasplamtenata taga na negovoto ~isto pametewe
i re{i tokmu takvi da gi napravi. ‘Panyuri, panyuri
sakam,’ im govore{e na site kaj{to se raspra{uva{e
so denovi, ‘panyuri {o ne }e ja ispu{taat toplinata
na domo, sre}ata na semejstvoto, magijata na nade`ta,
panyuri niz koi samo bog }e moì da vlegva i izlegva.
22
Panyuri po moja merka. Prekrasni, drveni panyuri od
qubov, pametewe, verba i ~ednos.’
‘Ovoj ti e kako sveti Toma!’ velea lu|eto
i skri{um mu se potsmevaa. ‘Saka da napraj saraj
od vozduh!’ se kikotea ama Nikol~e voop{to
ne gi zau{uva{e. Odamna ima{e raskrsteno so
malogra|anskata potreba da se {titi od sramot, toj
vrhoven policaec vgraden vo glavata, od nekakvi so
vekovi yidani barikadi za umot, brani za mislata,
podli endeci vo koi gine i gnie veli~enstvenosta na
zanesot. ‘Ne}am takvi,’ im objasnuva{e toj so neviden
àr na majstorite niz Bitola, ‘Ne}am panyuri od
~am, od buka, od dab, od bor. Tie se za va{ite selski
mozoci!’ besede{e duri navredlivo, doveduvaj}i se
vo opasnost ovie iskusni majstori da zaboravat na
~ar{iskiot moral deka mu{terijata e svetiwa i da
go prese~at so vklu~enite strugovi bez strav deka
nekoj }e gi osudi. Za{to da gi navredi{ niv koi po
ume{nosta i ve{tinata, bea kadarni, ako treba, da
go stegnat svetot vo men|eme i da go prepolovat,
be{e ramno na najcrno bogohulstvo. No bidej}i nikoj
ne si dozvoli da ja premine granicata, Nikol~e i
natamu im vleguva{e po du}anite i im vele{e ‘Sakam
panzuri od kedar. Ste ~ule za kedar?’ im vika{e, im
glagole{e, se obiduva{e da im go smeni zatapeniot
na~in na razmisluvawe i rabota. Majstorite krevaa
ramenici, se ~udea zo{to bara ba{ od kedar, nekoi
mu objasnuvaa kolku dolgo treba kedarot da se su{i,
kolkav garamet e da se napravi samo eden edinstven
panyur a kamoli edinaeset kolku {to toj bara{e.
‘êtiri iljadi del~iwa treba da se sostavat za eden
panyur!’ go ubeduvaa, ‘a za takvi kakvi {o bara{ }e
trebaat meseci a i mnogu poskapo }e ~ini!’ ‘Ne mi e
23
gajle za parite i za vremeto,’ im vele{e toj, ‘samo
sakam da se od kedar! Edinstveno kedaro ja zadr`va
vistinskata toplina, toplinata na ogni{teto,
klokoto na qubovta, dalgite na boga. Samo kedaro
ima blaga, le~bena du{a. Ne xabe vo sibirskite tajgi
lu|eto se~at par~iwa kedar, gi su{at i, zavitkani ko
amajlii, gi nosat na gradi. Kedaro e semkata {o }e go
so~uva sveto!’ Govore{e taka Nikol~e niz bitolskata
~ar{ija, zboruva{e, besede{e, glagole{e kako nekoj
povampiren Zartustra a lu|eto go gledaa malku
~udno i, po provereniot obi~aj, malku upla{eni od
neobi~niot sjaj vo o~ite, go odbegnuvaa.
Najposle, po meseci tr~awe, govorewe i

ubeduvawe, se slu~i ~udo.
‘Kaj si dosega!’ mu re~e visokiot, suv stolar
so dolga crna brada koga ovoj, razo~aran i zbesnat,
vleta vo neugledniot du}an stutkan na krajot od
~ar{ijata. ‘Kako se stvori ovde?’ re~e Nikol~e.
‘Kaj mi bea o~ite? So meseci vrvam tuka a ne sum go
zabeleàl!’ ‘Nikoga{ ne e docna,’ re~e majstorot i go
pogledna pravo v o~i. Nikol~e mu go vrati pogledot
i vide deka najposle, po tolku zagubeno vreme, nekoj
go razbira.
‘Od kedar }e ti gi napram be, brat,’ prodolì
smireno stolarot u{te pred Nikol~e da otvori usta
i da kaè {to saka. ‘I da znaj{ oti samo jas mom da ti
gi napram kako {o gi saka{ i nikoj drug! Ama }e treba
vreme. Prvin da go nara~am, poslem da se isu{i,
poslem da zemam merka, poslem…’
‘Mi trebaat edinaeset,’ mu naglasi Nikol~e
vozbudeno i mu gi dade dimenziite. ‘Koga da dom?’
24
‘Po edno sedum-osum meseci!’
‘Sedum ili osum?’
‘Osum!’ re~e majstorot i so strugot prodolì
da si ja se~e debelata talpa stegnata vo men|emeto so
takov àr nebare vri{tej}i ostriloto mu vrve{e po
grbata na ekvatorot i ja prepolovuva{e upla{enata,
nakostre{ena zemja.
Vo po~etokot na septemvri navistina bea

gotovi. Koga Nikol~e gi vide onaka ubavo sloèni,
lakirani, li~ni od merata nadvor, srceto mu
potskokna od radost. Se ~uvstvuva{e kako dete.
Gi potfa}a{e, gi gale{e, gi baknuva{e. ‘Fala
ti majstore!’ mu re~e na stolarot i saka{e da go
gu{ne no ovoj, nesklon kon intimnosti iako blag
kon zbujatenata nevroti~nost na mu{terijata, samo
spokojno go pra{a: ‘Koga da |i namestime?’
‘Moj deneska?’ re~e Nikol~e.
‘Utre!’ re~e majstorot smerno i si ja prodolì
rabotata.
Utredenta u{te rano-rano, so dve arabaxiski

koli pristignaa panyurite. [est vo ednata, pet vo
drugata za{to bea mo{ne te{ki. Majstorot dojde
sam. Visok, malku podnavednat, so pogledot vzemi.
Vedna{ gi ispravi drvenite skali i eden po eden
po~na da gi mesti. Najprvin od site strani dolu:
dva napred od stranata na porane{nata reki~ka, po
eden na strani~nite yidovi i dva nazad na golemite
prozorci svrteni kon dvorot. Potoa gore: dva nazad,
25
po eden na strani~nite yidovi i samo eden napred
za{to na vremeto koga tatkoto na Nikol~e dozna
za padot na vnukata od Skopje, vo nalet na bolka,
taga, nemo} i privremeno ludilo, od potrebata da
se isturi vrz nekogo ili ne{to, za samo eden den,
so tuli i malter go soyida leviot goren prozorec so
kletva nikoj pove}e nikoga{ da ne go otvori. No, go
soyida pogre{niot! A Nikol~e, stol~en i zamaen vo
kusoto zaedni~ko vreme {to im ostana pred ovoj da
zamine na onoj svet, voop{to ne stigna da mu kaè za
gre{kata!
Zatoa sega koga majstorot po~na da go mesti toj
posleden, edinstven preden, goren panyur, Nikol~e,
malku podzastana, nekakov maten, rastegliv mrak
mu mina niz glavata, temno nekakvo se}avawe od
dale~ni, te{ko prepoznatlivi par~iwa sliki
piknati vo vertikalata na negovoto kuso postoewe. Po
dolgo vreme, za kratko izlezen od sopstveniot zanes,
pogledna naokolu vo re~isi nestvarniot, fantomski,
prikve~eren pejza` na esenski smurtenata Bitola
i seti ne{to kako strav, grda nesigurnost, podla
potreba od blizina na èna. Mig potoa, tivko, so
nesvojstvena za nego predupreda vo glasot nebare
povtorno se vratil me|u obi~nite, upla{eni
smrtnici, se slu{na kako mu govori na ispentereniot
stolar ‘Pazi, majstore! Ne brzaj! Ovoj ne e obi~en
xam. Ova e xam so svoe minato! Toj govori za onoj {o
moj da go slu{ni! Zato zaka~i go panyuro najarno {o
moj{! Da brani od nadvor{tini, vetro{tini, navi,
xinoj! Da ne mu moat ni{to pelisterskite vetri{ta,
kajmak~alanskite luwi i viulici, crnite sopki
vgradeni vo ~oe~kite sudbini!’
Majstorot ne mu obrati nikakvo vnimanie tuku,
26
kako da ne go ~u prodolì sigurno i besprekorno da
si ja vr{i rabotata. Nabrgu panyurot be{e propisno
zaka~en i li~en zableska na mlakata svetlina od
prvozapalenite uli~ni svetilki. ‘Sea samo }e treba
od vreme na vreme da |i vadi{ malku od mente{iwa
i pak da gi klava{ za ubo da legnat. Eve vaka!’ re~e
majstorot i so za~uduva~ka lesnina go podizvadi
panyurot i pak go vrati vo leì{teto. ‘Tolku od
mene!’ zavr{i toj, si ja sobra skalata, leèrno ja
prefrli preku ramo nebare be{e obi~na pra~ka i,
leko, odvaj gazej}i po zemjata, kako dojde taka si
zamina od ìvotite na tivkata Evdokija i nemirniot
Nikol~e.
Za àl, vo esenskite meseci {to sledea

dodeka maliot svet od pokraj porane{nata reki~ka
se smiruva{e i se podgotvuva{e za vlez vo debeliot,
zimski son, od nigde nikade, vo Nikol~eta se krena
nova janya koja po~na da go grize, da go razjaduva. Sega
koga ku}ata be{e gotova i koga toj i Evdokija treba{e
najposle da gi setat blagodetite od vloènoto, vo
glavata mu vlegoa novi mu{i~ki. Nikoj ne znae od
kade i zo{to se pojavija ama mo`no e da se izroija
od zborovite na majstorot pred da si zamine, koi s#
posilno po~naa da mu bu~at vo glavata i da ne mu
davaat mir: ‘Od vreme na vreme da |i vadi{ malku
od mente{iwa i pak da gi klava{ za ubo da legnat.’ I
po~na ko po nekoja dale~na zapoved, ova bukvalno da
go pravi. Barem na dva dena, do krajot na septemvri,
gi vade{e i gi stava{e, vnimatelno, precizno iako
ova voop{to ne be{e lesno za{to drvenite ubavci,
barem za nego, bea neverojatno te{ki, pa operacijata
27
na vadewe i stavawe mu zadava{e te{ka maka i go
tera{e na stra{no potewe. Evdokija go slede{e,
go drè{e, go bri{e{e i koga }e sete{e deka e na
arnite }e mu re~e{e: ‘Dobro e Nikol~e, dosta se
ma~i{.’ A toj }e & vrate{e: ‘Go ~u majstoro, ne? Treba
ubo da legnat inaku ni{to ne sne naprajle! Saka{ da
ni |i odnesi vetro koa }e stegni studo? Klaj mi ~aj!’
I obi~no tuka zavr{uva{e muabetot.
Ve}e vo oktomvri Nikol~e go isfrli prilogot
za vreme ‘od vreme na vreme’ od zborovite na
stolarot i po~na sekojdnevno da gi vadi i da gi stava
panyurite. Edna{ sabajle, edna{ na ru~ek, edna{
pred da se sno}i samo toa prave{e: vadi, stavaj, vadi,
stavaj, vadi stavaj. Vo noemvri prodolì so istata
rutina samo {to sega obra}a{e posebno vnimanie na
gorniot, preden, panyur pa tamu dozata na vadewe i
stavawe ja zgolemi dvojno. Evdokija se krste{e niz
doma i go mole{e: ‘Slezi be, ~oeku! Saka{ studo da te
izej?’A toj zabludan, ispoten, vlezen sosem vo vadi-
stavi rutinata, so pogledot vtren~en vo zamastenite
mente{iwa samo }e & re~e{e: ‘Neka pomini zimata!
Dotoga{ }e ja jadam teìnava!’
Kon polovinata na dekemvri koga osamna

prviot studen no svetol den, Nikol~e nebare
skornat od nekoj ufunet, skokna od postela. Vo
o~ite mu gore{e nesekojdneven plamen. Ja preskokna
zaspanata Evdokija i u{te nedorasonet vedna{ se
ispenteri kaj svojot omilen goren, preden panyur.
Od Pelister duva{e studen veter. Vo migot koga go
izvadi i go krena, dali pod naletot na strueweto
odnadvor ili povle~en od nekoj vnatre{en vrtlog,
28
nikoj toa nikoga{ ne go dozna, Nikol~e odedna{ se
zani{a, brgu ja zagubi podlogata pod sebe i so panyurot
v race, po samo tri-~etiri sekundi slobodno pa|awe,
nezadr`livo tresna dolu vrz podmrznatiot asfalt.
Koga gi otvori o~ite ve}e stoe{e pred sveti
Petar, podgrbaven pod nepodnoslivata teìna na
lakiraniot panyur.
‘Vlezi si,’ mu re~e svetecot, ‘ja seti Toj tvojata
maka i sleze da ti go pokaè patot. Samo frli go toa
~udo od sebe! Vo rajot ne ni trebaat panyuri!’
Malku zasramen, malku s# u{te zamelu{en
od te{kiot pad {to go donese ovde gore, Nikol~e
poslu{no go simna nepotrebniot tovar od sebe. Seti
neimoverna lesnina. Vdi{a dlaboko i, kako nikoga{
smiren na du{a, stapna vo svetlinata.
29
30
Vernik
Si ode{e taka pe{ od centarot na gradot doma
Miha Tamila koga naedna{ seti deka pove}e nema tlo
pod nozete i deka ja fatil nebesnata pateka. Malku
ja razmrda glavata, gi protri o~ite, no toa ne ja
promeni novonastanatata stvarnost. Ubavo gleda{e
deka nema zemja pod sebe i deka toj gazi vo vozduhot
zad podgrbaveniot angel koj{to na isukaniot no` so
les mu ja nose{e taze izvadenata du{a. Go zastanaa
u{te na prvata nebesna ba`darnica, mu ja odzedoa
debelata ~anta, mu gi isturija dolu vo beskrajot
nagnetenite zdodevni knigi {to mora{e da gi ~ita
kako ~len na ìrito od ~ij tret sostanok, skapan
i preumoren, se vra}a{e vo docnite popladnevni
~asovi koga nenadejnava promena mu se slu~i, i go
pu{tija da si go prodolì patot zad slugata bo`ji.
‘Zna~i umrev?’ mu re~e Tamila na angelot.
‘Gluposti!’ mu re~e angelot bez da se svrti.
‘Samo premina od eden ìvot vo drug. Koga }e
stigneme }e ti kaàt dali ovoj }e ti bide poteòk
ili polesen!’
‘Zna~i postojat rajot i pekolot?’
‘Se razbira,’ re~e angelot, ‘zo{to inaku
31
ne{to da se imenuva ako ne postoi? S# {to ima ime
postoi!’
‘A ne moè{e malku da po~eka{, da najavi{,
da se podgotvam?’ re~e Tamila podispla{eno.
‘Taka pravev so filozof~iwata pred tebe, pa
si nalepiv,’ re~e angelot podnaluteno. ‘A }e im kaèv
deka sum do{ol da im ja zemam du{ata, vedna{ mi
se rascmizdruvaa, mi se raspekmezuvaa, mi pa|aa na
kolena da gi prostam u{te malku a jas, za{to du{ata mi
e blaga, so premol~an dopust na mojot dobar gospodar,
se razbira, im davav po nekoja godina muvlet. A
tie kako mi vra}aa? Se raspi{uvaa ko netokmu,
stanuvaa so sila nabo`ni, pijani~i{ta edni, toga{
im teknuva{e deka ima umira~ka, pa se obiduvaa
nabrzina da go pokrijat nepokrivlivoto more od
sramna duhovnost i razvrat nakalemeni vrz nivnite
neprokopsani du{i. A najmnogu se nervirav koga }e
po~nea, iako krajno neuki, da mudruvaat za smrtta, za
stravot od smrtta, kako toj bil postra{en od samata
smrt i sli~ni drn-dup~ewa. Toa i be{e direktniot
povod da pobaram dozvola od Boga da se ukinat ovie
privilegii pa pove}e da ne vi kaùvam ni{to tuku,
na Negov znak, {to e mo`no ponezabele`livo, bez
najava, bez golem mete` i vreva, da ve kutnuvam kade
{to }e ve najdam: po kafeanite, po javnite ku}i, ili
kako tebe, po pati{tata i da ve pretstavam pred
Nego. Mnogu bev posre}en koga rabotev so prostiot
narod. Odev, gi udirav a tie tvrdo rodeni, tvrdo
rasteni, tvrdo ìveani, tvrdo i si umiraa. Brzi,
tvrdi, neraspekmezeni smrti! Toa bea vremiwa! A ne
ovie sega! S# samo pla~ko do pla~ko! Kosata da ti
se kreni!’ Tuka angelot podzastana nebare naedna{
sfati deka malku preteral so emociite, povtorno se
32
podgrbavi, se stutka, i, pod itno, se vrati na sebe so
standardnoto kli{e. ‘No se znae koj e gospodarot i
koj zapoveda so svetot i so sudbinite na so~inenijata
vo nego! Negovata volja e prva i posledna i druga
volja za mene ne postoi!’
Tamila zamol~i i nivniot pat po nebesata
nabrgu zavr{i koga odedna{ izlegoa pred edno
prostrano pole, dolgo i {iroko krajot da ne moè{
da mu go vidi{. Poodea u{te malku i Miha vide deka
srede poleto ima edna sindilija, edno doli{te
~ija dlabo~ina, ni so site nepotro{eni rezervi
na voobrazbata, ne moè{e da si ja zamisli. Preku
bezdnata vise{e eden tesen most ~ii krai{ta bea
zaka~eni kojznae kade vo telesijata na vselenata,
vo yidi{tata na vremeto ako vreme ovde voop{to
postoe{e ili vo samite bo`ji skuti, moèbi. Od
ambisot izleguva{e edna smrdea, mnogu lo{a be{e da
ne moè{ da istrae{ od bazdeòt, tolku mirisa{e
i korne{e. Slu{a{e kako da pla~at lu|e, ama kako
od pod zemja glasot da im ide{e. Se navedna i vide
kako se jazat ugore po bregot crni mravi ama bidej}i
mnogu pravo i strmno be{e ugore, ne uspevaa da se
iska~at tuku povtorno se strkaluvaa i pa|aa udolu
vo sindilijata. Od ednata strana poleto be{e seto
porasnato so trwe i glo|e i pokrieno so magla nebare
zime koga se spu{ta neproyiren siwak a od drugata
kako li~no leto, da ti e milo da gleda{, s# ubava
detelina, izbav~iwa, |ulbav~iwa, trendafili,
xunxuliwa, ovo{tarnici so zreli ovo{ki niz koi
letkaa jata pilci i si peeja kako koga da psalat.
Nekade na sredinata od mostot, angelot
se krena ugore vo nejasninata i is~ezna. Tamila se
najde sosem sam vo tesninata od mostot, ispraven
33
ko klimastar, prikle{eten vo men|emeto od stud od
levo i toplina od desno i prvpat, vo ova neobi~no
patuvawe, seti strav {to mu ja naru{i stabilnosta i
mu gi strese kolenata.
Toga{ se otvori prostorot nad nego i od zad
silnata svetlina slu{na gromoglasen glas vo koj
nema{e ni blagost ni lutina:
‘A sega da ti ja ~ujam prikaznata, pa da ti
presudam!’
‘Gospodi, ako si ti,’ re~e Tamila prepla{en,
‘znam to~no koj mi e grevot. Izneveriv za da bidam
veren! Ako si tolku golem i velikodu{en kako {to
velat, sigurno }e me sfati{ i }e mi prosti{!’
‘Kaùvaj!’ re~e glasot i mala nervoza se
po~uvstvuva vo tonot kako da doa|a{e od nekoj {to
ima rabota preku glava no sepak, od ater, odvoil
malku vreme da go ~ue jadnikov vaka bedno nacuculen
srede vise~kiot most.
Tamila sfati kolku e saatot, ja seti seta
bespomo{nost na sopstvenata polo`ba, nabrzina ja
presmeta grdata zdodevnost na ona {to treba{e da
go kaè, no vide-nevide, ugore visoko, udolu dlaboko,
ja po~na ispovedta.
‘U{te kako mlad, za{to takva mi e prirodata,
lesno zaqubliva, se zacapav do u{i vo edna ubava
Ermenka. Od kade se najde Ermenka kaj nas vo
Makedonijata ne znam, moèbi od carot Samuil
potomka, kako {to taa samata podocna mi kaà,
ama qubovta ne znae za narodnost, rod, rasa, pa
taka, poodevme godina-dve i se zedovme. ‘Sakam
v crkva!’ mi re~e crnata ubavica so bledo lice i
toga{ prvpat, onaka komunisti~ki neuk, nau~iv deka
Ermencite bile pravoslavni kako nas. ‘V crkva neka
34
bidi,’ & rekov iako doma ne im be{e milo za{to za
niv crkvata be{e nadminata rabota, crno petno vrz
~istoto lice na novoto vreme. No ja sakav. Gospode
kolku ja sakav. I nikoj, ni komunisti~ki ispranite
roditeli, ni marksisti~kite tvrdini krenati vo
umot od poletnata, proleterska dràva ne moèa da
me zaprat vo namerata da gi prekr{am site zabrani
na patot do qubovta!
I taka, iako padnat vo nemilost i oskudica
zaradi, kako {to mi rekoa, ‘versko projavenite
~uvstva’, deset preubavi godini pominav so nea vo
devstvena, bogovska siroma{tija! Godini vo koi nikoj
nikogo ni{to ne pra{uva i vo koi nikoj za ni{to ne
se griì i ne se somneva! Koga qubovta e vistinska,
siroma{tijata ne samo {to ne ja zabeleùva{, tuku
ti stanuva eden vid skrovi{te, blaèna senica vo
koja nepre~eno gi ìvee{ naj~istite soni{ta, tvoite
broeni dni od nekoga{ vetenata besmrtnost. No na
edinaesettata ne{to trgna nadolu. [to be{e, kako
be{e ne znam. Dali samiot Zerzevul od nigde nikade
mi pozavide i me dupna pa naedna{ stvarnosta me
tresna po timba i me otrezni za da ja vidam jasno
bedata okolu sebe vo koja ìveev ili ne{to drugo
se otkina vo mene, ne sum siguren. Samo pomnam
deka odedna{ setiv kako na{iot mikrokosmos
graden cela decenija so ~edna, iskonski naivna
nesvesnost, mi se raspa|a. Sfativ deka pove}e ne
moàm da vloùvam podednakva koli~ina naivnost
vo temelite na na{iot mal svet kako {to vloùva{e
i ponatamu taa. A {tom se naru{i ramnoteàta vo
vlogot i privatnoto sonce, bunarot na vistinskata
qubov, prestanuva da gree i zaminuva vo nekoj drug,
od sveà naivnot izgraden mikrosvet!
35
U{te tri godini izdràv glumej}i deka
rabotite si se isti kakvi {to si bea, dovolno vreme
da se dorasklatat i dournat site yidi{ta {to ni
go krepea nevinoto ermensko-makedonsko carstvo!
Mi ja snema qubovta, mi se iskrade od pazuvi, mi
se iscedi niz prsti i mi zamina! Bez nea odedna{ ja
vidov seta svoja bedost i golotija, gi setiv korenite
na zloto razgraneti niz prokolnatoto telo, siot
pekol na ~ovekovata kaznetost, tagata po edna{
imaniot pa zaguben raj! I se upla{iv! Stra{no se
upla{iv! A stravot me turna vo brza, nepromislena
potraga po zagubenoto kako {to sekoga{ biduva koga
~ovek gubi ne{to skapoceno pa èlen vedna{ da go
vrati, vletuva vo u{te pote{ki zagubi.
Prviot obid be{e i najglupav. Go napraviv
na rabota. Bev urednik vo edno dràvno izdava~ko
pretprijatie. Imav kancelarija pogolema od stanot
vo koj ìveev so dvojni tapacirani vrati kako {to
se pravea na vremeto nebare sekoj od nas treba{e
da se pla{i da ne pobegne niz klu~alkata nekoja
tajna informcija va`na za firmata, za dràvata,
za nacijata, kojznae. Platen bev da ~itam. Koga si
vquben s# ti e ubavo pa duri i najglupavata rabota
na svetot i se zaguduva{ vo nea nebare ni{to drugo
okolu tebe ne postoi. No mojata, za sre}a, {to be{e
retkost, voop{to ne be{e glupa. Zatoa se zaguduvav
so najgolemo zadovolstvo! [to s# ne ispro~itav! Od
toa more jazi~ki zavrzlami moàm da iznaredam
knigi za s# i se{to na svetot {to gi goltav ko bo`ji
bonboni; od pisanija za na~inite na uspe{en razvoj
na poledelstvoto i sviwogojstvoto vo Makedonija,
istorii na nekoga{ni i sega{ni carstva, preku
biografii na poznati lu|e, dokumenti za Otomanskoto
36
vladeewe na Balkanot, do romani, drami, pesni za
albanskiot junak Skenderbej… Ne, nikako ne moàm
da se poàlam. Samo velam deka trinaeset godini ne
krenav glava da vidam so kogo rabotam. No najposle,
odquben, ja krenav i prvo {to mi padna v o~i be{e
zgodniot zadnik {to mi se klate{e pred nos i se
oddale~uva{e kon izlezot so golem posluàvnik
na koj go nose{e filxanot od moeto prvo ispieno
utrinsko kafe. ‘êkaj…te!’ rekov i po malku, koga se
svrte, vidov deka nad zadnikot ima ubavo telo a nad
teloto simpati~na glava od koja simpati~no mi se
nasmevnuva{e beloto lice. ‘Kolu godini si ovde?’
pra{av zagledan vo nea i re~isi, po avtomatizam, ja
piknav rakata pod nejzinoto tenko, kuso fustan~e.
‘Pet!’ re~e taa bez da mi se sprotivstavi. ‘Qubov!’
si rekov siot vozbuden koga stanav da ja zaklu~am
dvojnata vrata. I koga taa mi se prepu{ti na
sogolenoto biro, so {upelkava od glava na sebe,
pomisliv deka navistina qubovta ne me zaboravila
i deka ba{ vaka, neo~ekuvano, preku ovaa prekrasna,
mlada èna, zavodlivo mi se vra}a.
Prvite pet meseci rabotite te~ea sjajno
osven doma, se razbira. Sum pravel mnogu gluposti
vo ìvotot ama najte{ko i najstra{no mi bilo
koga sum moral da laàm. Nema ni{to pote{ko od
lagata i licemerieto, od onaa grda dvoobraznost
{to go odroduva ~ovekot i go pravi izrod. A jas
toa go pravev od u~tivost i od po~it kon onaa so
koja tolku godini sre}no ìveev a ne od grià na
sovest deka ja izneveruvam. Nejze navistina, vo
o~ite na malogra|anskiot svet, ja izneveruvav, no,
filozofski gledano, ona {to se esape{e i {to
spored mene, zna~e{e svetla vodilka vo ~ove~koto
37
postoewe, qubovta, ne ja izneveruvav! Va`no be{e
nejze da & se ostane veren a ne na subjektite niz
koi taa kratkotrajno se pokaùva! Qubovta me|u
mene i Ermenkata umre. Ova mi be{e jasno a i nejze
po~nuva{e da & stanuva jasno. Sega be{e odletala
na drugo mesto a jas bev trgnal po nea ko zauten vo
o~ajni~ki obid da & ostanam veren. I s# pove}e bev
ubeden deka so ona moe prvo krevawe glava povtorno
sum ja stasal. Zatoa se gadev od sebesi koga no}e & se
kolnev na Ermenkata deka ja sakam a umot mi be{e vo
nasmeanata sekretarka i nejzinoto zgodno telo {to
sekoe utro, otkako }e ja zaklu~evme tapaciranata
vrata, tolku strastveno mi ja polne{e du{ata so
toplina i radost.
Nabrgu go prekinav cirkusot. Vo dva kufera
si gi sobrav rabotite (za sre}a, deca nemavme!)
i, zasekoga{ is~eznav od ìvotot na Ermenkata.
Malogra|anski kaàno, se razvedovme a filozofski
gledano, & dadov mo`nost i taa da ja po~ne potragata
po ona {to edna{ zaedni~ki go imavme. I rekov:
‘Gospod e golem. I zema i dava. Samo toj znae u{te
kolku ti ima za davawe! A barem so qubov ne bi
trebalo da e siroma{en’ I zaminav.
Vo iznajmeniot stan ìveev malku kako skot,
nesreden, rasfrlan, nenajaden, poln so suva hrana i
grdi sendvi~i {to nabrgu mi go zafrknaa stomakot
i mi izrodija gaden ~ir koj{to osobeno se bude{e
i me grize{e vo preodnite periodi. No seto toa go
podnesuvav so les za{to veruvav deka povtorno sum
sre}en i deka povtorno javam na diviot vranec od
qubovta!
Boè kakva zabluda! Treba{e samo da mi
se vidi suratot toa sivo pretpladne od oktomvri
38
pomnam, koga taa, sekretarkata, mrtva ladna, vleze
kaj mene vo kancelarijata so eden mlad baba~ko do
sebe, me {tipna za obraz nebare bev malo dete, i mi
re~e: ‘âo, otidov za Nov Zeland!’ Ku~ka! Vikav vo
dvojnata vrata {to mi ja zatvori pred nos! Izrod!
Orospija! Ama ni{to ne pomaga{e! Ko nekoj da me
prese~e precizno i brzo so nekakva nevidliva katana
tokmu na polovina pa ne moèv pove}e da mrdam tuku
ko skapana mr{a se omacuriv i klapnav na podot
vedna{ do vratata. Edinstveno pomnam deka po nekoe
vreme, po cel eden ìvot, moèbi, od matninata v
glava odedna{ mi se stvori likot na prekrasnata
Ermenka, nejzinoto belo lice, crnite gajtan ve|i,
zrelata usta! Duri toga{, mi se ~ini, sfativ {to
zagubiv i kolku zagubenoto mi nedostiga!
No vra}awe nema{e. Ova go znaev sigurno i
zatoa ne mi treba{e mnogu za povtorno da zastanam
na noze za{to edinstvenoto {to sekoga{ sum go
mrazel, osobeno kaj maìte, bilo sentimentalnoto
cmizdrewe i ligavewe po zagubenoto. Postojano si
povtoruvav ko nekoe nedokvakano prva~e deka mora
da & ostanam veren na qubovta, mora. ]e ja baram da
ja stignam pa makar celiot ìvot da go potro{am!
I go potro{iv za{to do denot koga me sobra
od ulica tvojot angel ja imav pobarano i si mislev
deka sum ja stasal kaj cel eden mal harem od èni
{to gi zapoznavav i gi qubev niz godinite kako da se
tie vistinskite! Bolno e {to site bea la`ni! No jas
sum ~ist! Bev iskren vo pristapot za{to znaev to~no
{to sakam! Da qubam i da me qubat! Izneveriv èna,
èni ama nikoga{ ne i qubovta! Nejze i sega koga bi
imal mo`nost bi & bil veren!’
Tuka zavr{i Miha Tamila i, umoren od
39
govoreweto, ja spu{ti glavata.
Toga{ mu re~e glasot od oblacite:
‘Da bidam iskren, malku si mi ~uden slu~aj!
Izgleda si od onie {to sum gi pravel poru~ek, vo
malku nam}oresta sostojba, otkako sum sfatil deka
dremkata predolgo mi traela, a rabotata }e moram
nabrzina da si ja dovr{am, pa mesto so svoi race,
sum te pravel od kalap. Zatoa si mi vaka konfuzen
i komplikuvan. Tuku aj ti posedi si edno iljada
godini vo ve~na, pa posle, kolaj rabota, moè da
podslezam i da ti prostam!’ Potoa, pred da is~ezne
vo svetlinata, samo blago duvna i go turna levo dolu
vo sindilijata.
I ene go sirotiot Miha Tamila kako si
sedi stutkan vo ve~na i si krcka so zabi ne tolku
razo~aran kolku lut {to Bog, za razlika od lu|eto,
ima tolku poinakvo sfa}awe na poimot vreme.
40
Plukajnca
Aleksandra ima{e nepolni ~etirieset i pet
godini koga po gledaweto na filmot za angliskata
kralica Elizabeta Prva, edna topla julska no} od
2001-ta godina vo Bitola, sedna gore na balkonot od
dvokatnata ku}a i re{i pove}e da ne mrdne ottamu.
Zo{to i kako nikomu nikoga{ ne objasni. Ednostavno
klapna na platnenata fotelja na rasklopuvawe
smestena vo agolot od balkonot i se nurna vo nekoj,
za drugite, sosema tu|, nepoznat svet. Drugite, vo toj
mig, dvajcata dobro skr{nati vo godinite roditeli
kako i dvajcata bra}a i dvete sestri so semejstvata,
sobrani vo golemata roditelska ku}a taa nedela od
site krai{ta na svetot zaradi sobirot vo Magarevo
za bliskiot Ilinden, nikako ne moèa da sfatat
vo {to e rabotata. Tie bea prizemni, prakti~ni
lu|e {to lebot si go pe~alea so naporna rabota po
fabrikite vo Avstralija i Kanada, pa vakvite, za
niv, neprakti~ni otklonenija na nekoj {to ostanal vo
stariot kraj, ‘{to klati vrata i zema plata’ kako {to
velea tie, im go ‘me{a{e umot’ i im go rasipuva{e
cela godina planiraniot godi{en odmor.
41
Ne deka ne ja sakaa ili ne se obiduvaa da ja
osvestat sestrata. Tokmu zaradi taa, dodu{a, tvrda,
balkanska qubov, so saati naizmeni~no ja molea
da vleze, da prekine so inaetot (taka tie, kolku
{to im se~e{e umot, se razbira, najposle ja krstija
postapkava), da se najade, da si legne v postela
kako ~ovek, da se iznaspie, da se odmori za potoa
s# ona {to se izmestilo, izmente{ilo od nekoja
temna, nepoznata sopka vo vremeto, da si legne, da si
dojde na mesto i ìvotot da si prodolì ponatamu
kako nikoga{ ni{to da ne se slu~ilo. Nekolkupati
grupno pa|aa na kolena pred nea, izveduvaa nekakvi
kerefeki, nozete & gi qubea, upla{eni da ne ne{to
& zgre{ile vo svoeto blaèno neznaewe nadevaj}i
se deka Aleksandra, duri i da im e luta zaradi
ne{to vaka brgu }e se raspoloì, }e se odluti, }e
go trgne toj zabegan, mra~en vomjaz od prekrasnoto,
srednovekovno lice i }e im se vrati.
No ni{to ne pale{e. Aleksandra voop{to
ne pokaùva{e znaci deka gi zabeleùva. Piknata
vo svoeto blaèno }o{e, so nozete vovle~eni vo
platneniot stol, dolgata, pro{arana kosa zaskitana
po saksiite so prelestni sardeli naredeni na simsot
od vrata-prozorecot na balkonot, pogledot zatalkan
nad kambanarijata od bliskata crkva, samo, od vreme
na vreme, }e go zeme{e prinesenoto kafe, bez slast
}e go ispie{e zaedno so mineralnata voda i pak }e
si se vrate{e vo svojot novootkrien svet.
Tretiot den, rodninite se setija da viknat
lekar. ‘Ne jaj, ne pie ni{to, doktore. Ne spie, ne ni praj
muabet. Ko da ne ne poznava!’ mu rekoa tie na lekarot,
edno kuso, }elavo ~ove~e koe vnimatelno nebare gi
minuva me|ite na nekoj drug, temen, nepoznat vilaet,
42
stapna na balkonot, ubavo ja pogledna, napravi
bele{ka za nejziniot op{t izgled, so stetoskopot
& go islu{a srceto, & go izmeri pritisokot i se
vrati nazad vo golemata, dnevna soba. ‘Fizi~ki e
sosema zdrava!’ re~e toj dodeka go {liba{e è{koto
kafe, ‘ama mislam deka ima nekoja tajna bolka {to
ja jade.’ ‘Kakva tajna bolka, doktore?’ go pra{aa
analfabetite na~i~kani okolu nego kako p~eli od
nekoe odamna rastureno pa povtorno sobrano uli{te.
‘To ne znam! To nikoj ne go znaj! Moì samo eden gospo
znaj!’ ‘I ~are?’ navaluvaa nasobranite. ‘âre nema.
âre vremeto. Neka gi pie ovie ap~iwa {to }e mu gi
dam i }e ~ekame. Ako po~ni da spie moì }e se re{i
problemo!’
‘[o doktor e ova?’ re~e najstariot brat otkako
lekarot si gi pikna istrumentite vo ~antata, se
zablagodari za kafeto i si zamina. ‘S# na ako zbora.
Ako bidi ova }e bidi ona. Miì da ti bajam. Tuku aj
trknete i vikajte go popo. Moì toj da pomoì!’ Popot,
eden visok, krupen ma`, me{avina od lo{ bogomolec
i nepopravliv hedonist (toa vedna{ se gleda{e po
neposlu{niot mev {to mu ja babre{e mantijata i
pohotniot pogled {to itro pregleda s# ènsko niz
ku}ata), dojde na balkonot, ja iskadi Aleksandra so
petrafilot, napravi nekolku metanii, kaà dve-tri
molitvi i pred da zamine so kola~iwata v usta i
bak{i{ot v xeb, re~e: ’Ne{to ja ma~i. Ne{to ostro i
bolno. Ne{to od koe bega. Ama Gospo e golem! Ako mu
e po volja, }e ja vrati! Nema ma`?’
Duri toga{, po zaminuvaweto na sve{tenikot
koj{to so pra{aweto gi razmrda i gi razbudi od
nekakov neobjasniv zamaj, na site kako da im tekna
deka Aleksandra ima ma`. ‘Stvarno, kaj e Krste?’
43
pra{a postarata sestra seta vcrvena i zasramena
od tolku ednostavnoto pra{awe {to moèa site da
si go postavat u{te pred sedum dena koga nivnata
mila dadi~ka re{i da se povle~e i da se zaklu~i
vo svojot tajnovit svet. ‘Mislam nekade vo Albanija!’
re~e drugata sestra, ‘bara nekakvi materijali za toj
negov pust doktorat. Biografija, mislam, re~e, ili
taka ne{to za nekoj si beg, Skender, ili taka nekako,
ne go zau{iv nogu.’ ‘Skenderbeg?’ re~e postariot
brat i tresna so raka po masata. ‘Za nego najde da
pi{i? Ovie negojte ni gi gorat decata po planinite
a zeto moj roden ba{ vo Skenderbeg se zapna? Da ne
oslepe, da mu ebam plemeto, pa ne gleda od koj narod
e izlezen? Ami ne moj so u~enosta {o ja ima za Krali
Marko da pi{i, za Kuzman Kapidan, za Bolen Doj~in,
za kralo Alesandro? Ami zare malce junaci rodila
Ma}edonija za koi vredi da si go poma~i umo i gazo?
[o se zapna za toj ka~ak, koqa~, aramija? O t koga
sne stanale nie Turci, a?’
Vika{e taka postariot brat, udira{e po
masata so debelite ra~i{ta, mavta{e zakanuva~ki
kako da ubiva{e glutnica |avoli {to se zapnale
da mu go stemnat ìvotot na videlce. ‘Posle }e n#
udira gospo ja vaka!’ re~e najposle siot gneven i
pokaà nadvor kon balkonot kade, zad proyirnite
perdiwa, sede{e skukulenata figura na zautenata
Aleksandra. ‘Najdete go odma, idioto! Pod nurum
barajte go i najdete go! Neka ostaj glupostite i neka
idi kako znaj i umej oti ako jas odam i go najdam ìv
ne go vra}am!’ Pomladiot brat, o~igledno posmiren i
ponevozbuden, na menito od mobilniot go najde brojot
od mobilkata na Krsteta i mu zavrte. ‘Zo{to vedna{
ne mi kaàvte?’ go ~u Krsteta kako vika od drugata
44
strana na slu{alkata, ‘da ne ne{to ne ste normalni,
trupovi edni truposani? Dove~er sum doma!’
Ve~erta od avtomobilot {to zastana dolu
pred golemata, drvena porta so starovremski ~ukala
na dvete poli, izleze slabiot, visok, ispraven
nebare goltnal sukalo, Krste. Nekoga{ isklu~itelno
nadaren nau~nik, zaradi pipajca-karakterot {to go
ima{e, zaradi ponekoga{ nepotrebnoto zabeguvawe
vo literaturata {to ja prou~uva{e, a najmnogu zaradi
predolgite i zamorni terenski istraùvawa i so
pedeset i tri godini s# u{te ja nema{e napraveno
doktorskata disertacija pa sledstveno i mestoto i
platata vo Institutot vo koj rabote{e mu bea pove}e
od bedni. Za sebe vele{e deka e istori~ar i toa
ne od onie {to, nekadarni za samostojna rabota i
razmisluvawe, prepi{uvaat i preraskaùvaat tu|i
dostigawa, tuku vistinski, talentiran istori~ar-
pisatel, ne{to kako Herodot ili Fon Hamer, ili
Juxin Borza na primer, lu|e koi ne samo {to so
upornost gi sobiraat najsitnite detali od nastanite
{to sakaat da gi opi{at, tuku i znaat ume{no, so
ednostaven jazik no so stroga misla seto toa da go
prenesat i dobliàt do ~itatelot. No takvoto negovo
razbirawe na rabotite, pred s# poradi kusosta na
ìvotot, si ima{e svoja cena koja mora{e, porano
ili podocna, da se plati.
Koga se ka~i gore, so samo edno studeno ‘dobro
ve~er’ pomina pokraj voznemirenoto semejstvo, dojde
do prozor-vratata od balkonot, ja trgna zavesata
od vlezot no taman saka{e da stapne na betonskata
podloga, odedna{ ja ~u Aleksandra kako voznemirena
do beskraj, krikna od agolot: ‘Stoj!’
Ne veruvaj}i na ona {to go ~u a u{te pomalku
45
na ona {to go gleda{e pred sebe, iscrpenata, so temni
podo~nici i so zabegan pogled Aleksandra, Krste
napravi nagonski, re~isi inerten ~ekor napred, no
vaka strogo predupreden, naedna{ nogata mu ostana
da visi vo vozduh. Po minuta, dve izgleda se svesti,
si ja sobra i ja vrati nazad na drveniot prag i ostana
tamu smramoren nebare nekoj odedna{ mu zakoval
teòk, dolg brut vo ‘rbetot pa ne moè da mrdne.
‘Stoj tamu!’ svika Aleksandra bez da se
pomrdne od odamna fatenoto mesto vo agolot.
‘Misli{ deka u{te moè{ koga saka{ i kako saka{
da vleguva{ i da izleguva{ od mojot svet? Tie
vremiwa pominaa. Sega tuka, ba{ kaj toj prag na koj
stoi{, postaviv granica, me|a me|u dve vremiwa,
te{ka zavesa me|u dve dimenzii i pove}e nikoj ne }e
moè da me voznemiruva!’
‘Ama toa sum jas, Aleksandra, tvojot Krste!’
re~e Krste zbunet i upla{en. ‘Se vrativ od Albanija
{tom mi kaàa! [to se slu~uva, ti se molam? Mene
moè{ da mi kaè{! Znae{ deka te sakam!’
‘Me navredi, ete {to se slu~uva!’ re~e
Aleksandra, ‘mnogu, mnogu me povredi. Odamna me
povreduva{ ama sega mnogu, mnogu me zdobole!’
Krste ne veruva{e {to slu{a. Nemo}no gi
ra{iri racete, so glavata udri vo drvenata ramka
od prozor-vratata vo obid da proveri dali moèbi
sonuva, no koga vide deka nedvosmisleno e vo
stvarnosta i deka kako potvrda mu raste ogromna
xumka na glavata, samo klekna na mesto i so dlankite
si gi stegna slepoo~nicite.
‘Kade, koga?’ re~e siot zamelu{en, ‘i zo{to bi
te povredil? Ti si edinstvenoto ne{to {to go imam
i zaradi koe rabotam! Bez tebe s# gubi smisla!’
46
‘Docna e sega da me mafta{!’ re~e Aleksandra.
‘Ja zatvoriv portata i za tebe i pove}e ne mislam da
ja otvoram!’
‘Da ne misli{ deka sum bil so druga èna?’
trgna Krste od najprizemnoto.
‘Kamo da e toa!’ re~e Aleksandra, ‘toga{
sigurno }e ti prostev! Ama vo pra{awe e drugo! Ti
mi go urna sonot, ìvotot! Ti me plukna kako {to
onoj budala Nikol~e, ne znam od koj sobran zer,
sekoe sabajle pluka pred portata na svojot kom{ija.
A tvojata plukajnca, iako bez {lajmot i pelinot na
negovata, mnogu posilno me pogodi i mi se zalepi.
Pravo ovde na du{a mi se zalepi i me boli, me stega,
son i kurtul nemam od nea!’
“Aleksandra!’ re~e Krste, ‘Aleksandra!’
vika{e Krste faten vo nevidlivata primka na
ide~kiot o~aj. ‘Vidi me, te molam. Neli zaedno sme
vo ova? Za kogo seto ova go rabotev ako ne za tebe?
Za prva da pro~ita{, da vidi{ {to sum nau~il i
napi{al? Zarem toa ne ti pravi pove}e zadovolstvo?
Zarem ne me natera ti da odam vo Albanija za da si
ja zavr{am rabotata kako {o treba? I ja zavr{iv,
da znae{. Otkriv deka Skenderbej, vsu{nost, barem
po nadimeto ti bil imewak. ôvekot se vikal \or|i
Kastrioti. Kral na Epir i Makedonija. Najverojatno
pravoslaven. A ona {to pravi site da mislat deka
bil musliman mu e samo prekarot Skenderbej {to
zna~i Aleksandar Veliki. Nadimeto mu go dal li~no
sultanot Murat Vtori za kogo, po edni, ovoj se borel
vo mladosta otkako, zemen na detska vozrast kako
zalo`nik od dvorot na tatko mu Jovan Kastrioti,
se borel uspe{no za nego vo Azija ili, po drugi, {to
e poverojatno, po bitkata na Debarskoto pole vo
47
1444 godina, koga se voodu{evil od negovata voena
taktika nau~ena od negovite epirotski pretci, Filip
i Aleksandar, iako na bojnoto pole mu ostanale
pove}e od 30.000 mrtvi vojnici. A i majka mu bila
na{a. Voislava od s.Gradec, Tetovsko. Eve ovde s#
mi e zapi{ano. Dveste stranici ispi{av!’
‘Mi smrdi sekoja hartija!’ re~e Aleksandra,
‘Mi bazdi tvojot Skenderbej od sekoja napi{ana
stranica i me tera na povra}awe. Ne moàm pove}e
ni{to ~ove~ko da podnesam. Me boli plukajncata!
Mnogu me boli! Mi se odi nekade kaj{to nikogo od
vas nema da gledam! Nekade uxum!’
I toga{, tokmu sedmoto denono}ie od
begstvoto na Aleksandra vo }o{ot od balkonot na
roditelskata ku}a, re~isi polovina od denovite {to
prostum gi probdea kralicata Elizabeta Prva pred
da legne i da si naredi da umre, nekoja nepoznata,
mnogu mo}na sila odedna{, na o~igled na zbunetiot
i peplosan Krste i na drugite {to prosta~ki yirkaa
od zad negoviot ve}e ne tolku ispraven grb, go zdrma
balkonot sose Aleksandra stutkana vo agolot, ko
so nevidliva pila mu ja prese~e vrskata so beliot,
preden yid od ku}ata i za~uduva~ki lesno nebare e
tvrdo, ribarsko kaj~e go turna da plovi niz temninata
od zbunetata no}.
‘Sega najadi se!’ & re~e na Aleksandra beliot
angel {to & donese na srebrena tafta bogat doru~ek
dodeka ovaa se ~ude{e kako tolku brzo i lesno se
najde na preubavite nebesni ~ardaci vo koi se ima{e
pretvoreno nejziniot mal, skromen, zemski balkon.
‘Ve}e ne me boli ni{to!’ re~e Aleksandra. ‘Ja
snema plukajncata! Se ~uvstvuvam tolku ~isto! Ba{
kako koga bev dete! Neverojatno e niz {to s# minuvame
48
za da se vratime tamu od kaj{to sme do{le!’
‘Samo jadi si,’ & povtori angelot. ‘Mora da si
ja vrati{ silata!’
‘Ah tie maì!’ u{te re~e Aleksandra. ‘Kakva
izmama! Gi ~ekame da dojdat kako bogovi na beli
kowi a koga }e dojdat – ni{to! Brgu od princovi se
pretvoraat vo plukanici i te bolat!’
‘Jadi,’ & re~e angelot, ‘ovde nema maì!’
Duri toga{ Aleksandra poveruva deka
navistina e vo rajot. Se smiri, se podnamesti vo
udobnata fotelja od alabaster i spokojno po~na da
go jade svojot prv nezemski doru~ek.
49
50
îta~o
Koga bi se raspi{al konkurs za najgolem
qubitel na knièvnosta vo Makedonija na site
vremiwa sigurno deka bitol~anecot Ilija Klape
bi vlegol vo najtesniot krug. Vo prvite petmina bi
se na{ol i koga bi se napravilo istraùvawe koj ja
imal najgolemata privatna biblioteka vo zemjata
za{to negovata ima{e to~no 14.535 knigi glavno na
makedonski, srpski i angliski, jazici {to odli~no
gi poznava{e. Moè nema da veruvate ama vo svojot
trieset i osum godi{en ~ita~ki sta`, site do edna gi
ima{e pro~itano od a do { osven, sosema prirodno,
trista pedeset i ~etirite re~nici, enciklopedii,
leksikoni, razgovornici i prigodni antologii koi,
glavno, gi konsultira{e povremeno i toa na konkretni
stranici, so konkreten povod i osumdeset i {este
knigi na jazicite {to dovolno ne gi razbira{e:
gr~ki, francuski, italijanski i flamanski. Osobeno
se gordee{e so dve zaglavni edinici koi gi ~uva{e
vo posebni zastakleni {kaf~iwa vo salonot: edno
izdanie od ‘Hamlet’ na angliski od 1932 godina {to
mu go dade eden negov prijatel u{te na vremeto koga
kako mladi diplomirani profesori po knièvnost
51
privremeno se vrabotija vo zgradata na bitolskata
op{tina na mestoto referenti za narodna odbrana no
zaglavija trajno i zavr{ija kako penzionirani vi{i
samostojni referenti na istite mesta i vo istata
zgrada; i so eden rakopis od makedonskiot prevod na
edna angliska drama od osumnaesettiot vek Qubov
ili sloboda za albanskiot junak Skenderbej od Tomas
Vinkop {to eden den, kako studenti, go pronajdoa me|u
kupot spisanija i rakopisi vo vizbata od barakata
na eden negov mnogu dobar skopski prijatel ~ij tatko
godini nanazad rabote{e kako reìser vo Teatarot
na narodnostite vo Skopje.
]e re~ete od kade tolkav interes za knigata
kaj ovoj sin na pazari{en inspektor i rabotni~ka vo
bitolskata fabrika za keksi, vafli i ~okoladi?
Moèbi od ra|awe, {to se veli, deteto si be{e po
knigata, no posigurno }e da e zaradi bolkata po
Fakultetot {to so qubov go studira{e i na vreme
go zavr{i no nikoga{ ne dobi mo`nost nau~enoto
da go primeni vo praksa. Ottuka, ve}e po tretata
godina od rabotata vo odvratnata referentska
kancelarija so ve~no skr{en xam od koja, precizno
i bezmilosno, vo slednite triesetina godini,
isprati iljadnici mladi bitol~ani da sluàt
vojska {irum toga{nata Jugoslavija, po~na da si ja
zadovoluva neostvarenata èlba so kupuvawe knigi.
Nabrzo, vo starata roditelska ku}a pokraj Kurderes,
vo golemiot salon na dolniot kat {to ume{no go
pretvori vo biblioteka, po~na da gi polni drvenite
polici so najrazli~na literatura. ]e zeme{e plata,
}e skokne{e do Skopje, }e si iznakupe{e knigi i
celiot toj mesec }e si gi ~ita{e. Sledniot mesec
isto. Se razbira, vo me|uvreme, osobeno na rabotnoto
52
mesto, gi lista{e katalozite od site toga{ni
jugoslovenski izdava~ki ku}i, vnimatelno izbir{e,
prave{e pora~ki i strplivo ~eka{e pora~anoto da
mu stigne. Taka so vreme bibliotekata i pro~itanoto
mu stignaa do granicite koi ve}e vi gi kaàv i toj so
pravo, od prijatelite go dobi i so gordost go nose{e
prekarot îta~o. Ilija Klape îta~o. Od sabajle do
tri ~asot popladne Ilija Klape Referento a od tri
poru~ek do docna vo no}ta Ilija Klape îta~o.
I moèbi s# }e si be{e vo red kako {to
si be{e i nema{e voop{to da ja pi{uvam prikaskava
za ovoj legendaren bitolski intelektualec, ako
eden den, tri godini pred penzioniraweto, ve}e
vo samostojna Makedonija, ne posaka Ilija da ja
pokaè po{iroko svojata na~itanost. Prvin po~na,
mo{ne neobi~no za negovata introvertna priroda,
da gi sledi site knièvni nastani vo gradot koi,
raka na srce, se slu~uvaa, kako {to veli narodot,
od novina na pogibel, no sepak se slu~uvaa. Nema{e
promocija, tribina, knièvna sredba na koja nema{e
da se pojavi. ]e sedne{e vo prviot red, vnimatelno
}e go is~eka{e krajot na nastanot i zadolìtelno
}e postave{e pra{awe. Prisutnite, glavno dojdeni
od snobovski pri~ini, vo skapa obleka no so boso
znaewe, normalno ~udno go gledaa. Verojatno se
pra{uvaa {to mu e na ~ovekot {to vaka zabeguva
vo dlabo~inite na knièvnosta koga toa nikoj ne
go bara ni od nego ni od dojdenite. No Ilija ne se
voznemiruva{e. Koga }e go postave{e pra{aweto
i koga }e vide{e deka nikoj, nitu promoviraniot
pisatel nitu promotorite a najmalku prisutnite
voop{to ne go razbiraat odnosno ne moàt da mu
se fatat ni za maloto prste po odnos na znaeweto
53
i intelektualnata zrelost, spokojno si zaminuva{e
zadovolen {to im pokaàl na ‘mo~kovcite’ i
‘pi~lemiwata’ kako {to, vo nalet na nekoj neobjasniv
gnev, gi vika{e gradskite snop~iwa.
Penzioniraweto mu donese dve, za nego,
zna~ajni promeni. Kako prvo tolku posakuvanata,
so godini sonuvana sloboda od zadu{liviot
referentski kafez iako, koga dojde, mu trebaa
ramno tri meseci i dvanaeset dena da sfati deka
ne zabegal vo nekoja neovde{na dimenzija; i kako
vtoro mo`nosta i pretpladniwata da gi posveti na
~itaweto i pro{iruvaweto na znaeweto. Treba{e
da se vidi kako Ilija Klape Referento is~eznuva i
poleka no sigurno se pretopuva vo noviot, kompleten
i samo eden Ilija Klape îta~o!
Taka tera{e to~no edna godina. Stani, kasni
ne{to, ~itaj, izlezi na ve~er ako ima kade, postavi
pra{awe, vrati se, ~itaj! No po godinata, novoto,
zabrzano usvojuvawe znaewa mu ja nametna potrebata
da go prekine malogra|anskoto izìvuvawe so
lokalnite neznaja~i. Vide kako nemaweto smisla vo
ona {to go pravi go vodi vo celosna besmisla. Zatoa
dva meseci is~ezna od kulturniot ìvot na gradot.
Na po~etokot od tretiot, edna docna noemvriska
no}, prvpat vo ìvotot seti è{ka grutka na gradi
{to bara{e brzo i itno otstranuvawe. Go stega{e, go
vrte{e, mu rie{e, nebare go mole{e da & dozvoli da
mu gi raspara gradite i da izleze. ‘Gospode!’ si re~e
siot ispoten i raspameten. ‘Izgleda premnogu primav
niz godinite bez da davam. Znaeweto e dobles ama
sobrano samo vo tebe e najsiguren pat do pekolo!’
Re{i od utredenta da po~ne da u~estvuva
vo kulturnite nastani na glavniot grad. ‘Zo{to?’ si
54
re~e. ‘[o me drì da ne mu pokaàm na Skopjani {o
znam? Sigurno i tamu ima qu|e kako mene. Ako ni{to
drugo belki }e nam nekoj {o }e me razberi, so koj
}e si napram muabet, }e mi olesni!’ Od toj den cela
godina ~ovek moè{e da go vidi ve}e obeleniot,
podgrbaven Ilija Klape kako nekoga{ dvapati,
nekoga{ tripati nedelno se ka~uva na sabajle{niot
voz za Skopje i se vra}a na ve~er so istiot voz doma,
vo golemata prazna ku}a vo koja, osven otvorenata
kniga go ~eka{e u{te debeliot, mrzliv crn ma~or
{to edna{, pred mnogu godini, na vra}awe od
rabota, vo nalet na neobjasniva slabost, go sobra od
ulica i, za sre}a na bezdomnikot, mo{ne udobno go
vdomi. Se razbira, ne ode{e Skopje kuturica. Prvin
vnimatelno se podgotvuva{e. Pojdovna to~ka mu bea
vesnicite. [tom vide{e najava vo Dnevnik, Utrinski
ili Vest (ovie dnevni vesnici gi golta{e za nula
vreme kako utrinsko zagrevawe pred glavnite,
naj~esto, celodnevni i docnono}ni ~ita~ki seansi)
za nekakov kulturen nastan, promocija na kniga,
knièvna ve~er i sli~no vo Skopje, vedna{ gi
prave{e potrebnite aran`mani za da stigne tamu na
vreme, da gi postavi svoite pra{awa i, isto taka,
da se vrati doma na vreme. Ne deka go ~ekaa kojznae
kakvi obvrski tuku ednostavno, naviknat na svojot
{irok, drven krevet vo koj, navalen na pernicata,
na svetloto od stolnata lampa ja golta{e svojata
nepresu{na lektira, ne moè{e ni da zamisli da
si go smeni legloto. Nikoj od tie {to go poznavaa
îta~o ne pameti deka nekoga{ ostanal vo Skopje na
spiewe! Nikoj!
No odeweto vo Skopje samo mu go zgolemi
razo~aruvaweto. Ovde navistina promociite bea
55
mnogu poglamurozni, mnogu pove}e publika doa|a{e
i go zgolemuva{e zna~eweto na nastanot, mnogu
pove}e mirisi od skapi parfemi go zamelu{uvaa
promoviraniot pisatel koj naj~esto, sednat kako
misir, so glavata krenata v nebo nebare gospod go
fatil za brada, zna~ajno slu{a{e kako zadi{anite
promotori so odbrani zborovi go falea, go veli~ea,
go krevaa do nebo i se zaboravaa da go spu{tat. No
razlikata ne be{e kojznae kakva. [tom îta~o,
sednat vo prvata klupa, strplivo }e do~eka{e
da zavr{i ceremonijata i }e go postave{e svoeto
vnimatelno sro~eno pra{awe, vedna{ nastanuva{e
nekakvo ~udno me{kolewe me|u prisutnite,
pisatelot i promotorite se poglednuvaa pod oko kako
da se pra{uvaa ‘Koj e ovoj?’ i ‘Od kaj padna? Koj go
pokanil?’ po {to, ako nekoj mu odgovore{e, naj~esto
toa be{e prazno lomotewe, tresewe gluposti, ~isto
zadovoluvawe na formata. îta~o sepak, iako svesen
za nesoodvetnosta na odgovorot, za proyirnoto
skvernavewe na ona {to za nego be{e svetost –
knièvnosta, qubezno }e se zablagodare{e i, u{te
pove}e podgrbaven }e zamine{e kon èlezni~kata
stanica.
No ova ne moè{e da trae vo nedogled. Nabrgu
i ovoj zanes deka vo glavniot grad }e najde olesnenie
za svojata potreba da se isprazni, da go ~ujat, da go
sfatat seriozno, da mu oddadat priznanie, mu pomina.
Sednat vo starovremskata fotelja koja zaedno so
klavirot u{te pradedo mu gi ima{e kupeno vo Solun
i doneseno na obi~na arabaxiska kola po patot Via
Ignacija do Bitola, razmisluva{e {to da napravi.
Da ode{e vo stranstvo, mu se vide, nekako, predocna.
Si re~e: ‘Cel ìvot se podgotvuvav za ovde. Ako ovde
56
ne me razberat {o ima da me razbiraat jabanxiite?
Moì ovde sveto e neuk ama ne e bez du{a. Moì jas
treba poinaku da si go re{am problemo? Drugo ~are
da si najdam?’
I go re{i. Si najde ~are. Po sedum neprospani
no}i vo koi si ja tol~ka{e glavata {to da napravi
so nasobranata grutka pelin v gradi, re{i da stane
pisatel. ‘Boè, kolku bil blizu lekot, ama trebalo
da go vidi{!’ si re~e sre}en i obodren po tolku vreme
i vedna{ se frli na rabota. Si re~e: ‘]e mu pokaàm
jas niv {o znam i {o mom. Ne sum vo cuto na mladosta,
znam, ama, zarem malkumina po~nale na moj godini
i stanale slavni? Ne be{e taka so Selimovi}, so
Konrad? Ne gi napi{a Tolstoj najubajte dela posle
{eesettata? Ili Andri}? Za dobrite dela treba
iskustvo, akumulirano znaewe a ne òltoklunstvo,
tresewe od mal mozok, od prazna tikva. so siroma{en
um!’
I navistina, nabrgu se pretvori vo vistinska
pi{uva~ka ma{ina. Onaka kus, piknat vo dolgiot,
aristokratski {lafrok, sednat na rabotnata masa od
teòk, lakiran orev, so svetlina od stolnata lampa
{to pa|a{e vrz nea pod agol od 47.5 stepeni, re~isi
dewe-no}e ne se oddeluva{e od kompjuterot koj{to
nesmasno str~e{e vo golemata prostorija so visoki
tavani nesoodveten na stariot, stopedesetgodi{en
mebel dovle~kan duri od Stambol, na te{kite
persiski kilimi poslani na du{emeto od {iroki,
lakirani {tici u{te od denot koga pred mnogu godini,
potpijanetite svatovi, mladi i veseli, so pesna go
vnele vo ku}ava ~eizot na babata po tatko na Ilija,
Andromahi, na dolgite vienski draperii doneseni
i podareni od kumot koga ovoj zavr{il medicina
57
vo glavniot avstro-ungarski grad i se vratil da
gi le~i ne mnogu bole`livite bitol~ani, na ra~no
pletenite miliwa po masiwata i na prekriva~ite
pedantno izvezeni so srmeni gajtani od drugata baba
na Ilija, Krstana, i sprostreni preku trite kreveti
vo ku}ata.
U{te vo prvata godina od svojata pisatelska
rabota Ilija uspea da napi{e dve knigi. Edna zbirka
raskazi i eden roman. Poezija ne podnesuva{e. A i
smeta{e deka e nedoli~no, na negovi godini, da se
zanimava so nea. Mu se gade{e koga }e vide{e kako
lu|e od negova vrst, ubavo skr{nati vo godinite,
odat po festivali i ~itaat nekakvi qubovni,
polu-romanti~ni, polu-pateti~ni stihovi nebare
se sredno{kolci {to nesre}no se zaqubile pa niz
neve{to propelte~enite redovi probale da si ja
olesnat bolkata!
Moè da pretpostavite po ona {to dosega vi
go kaàv za nego, deka koga stanuva zbor za na~inot
na pi{uvawe, be{e vistinski intertekstualec! Od
edna strana relativno dolgoto ìvotno iskustvo
mu ovozmoùva{e da go razviva tekstot redej}i
nastani po horizontala, sinhroniski, kako {to se
veli, a od druga da go zbogatuva istiot po vertikala,
dijahroniski, ostavaj}i, svesno ili nesvesno,
delovi od bogatoto ~ita~ko iskustvo sobrani od
literaturnata tradicija, svojata i svetskata, otkako
}e minat niz nego i se natopat so negova mentalna
boja, da go zbogatuvaat i oblikuvaat knièvnoto
tkivo so krajna cel da se predizvika qubopitnosta
na ~itatelot i da se zadrì negovoto vnimanie.
Seto ova toj fantasti~no dobro go znae{e.
Ima{e pro~itano eden kup teoriski knigi za toa
58
kako se pi{uva raskaz, drama ili roman. Osobeno
gi prou~i t.n. teoriski knigi vrzani za li~noto
pi{uva~ko iskustvo na golemite svetski majstori
na prozata kako Xejms Xojs, Virxinija Vulf, Anton
Pavlovi~ êhov, Fjodor Dostoevski, Ivo Andri},
Milan Kundera, Toni Morison, Danilo Ki{… Nau~i
s# {to treba i kako treba za da stigne do dobro
delo. Nema{e, veruvajte mi caka {to ne ja znae{e.
Edinstveno {to nema{e i {to nikoga{ ne stigna da
go ima za{to za toa treba{e malku da se rodi{, be{e
pile! Ednostavno ~ovekot nema{e darba seto svoe
znaewe, seto svoe iskustvo da go splete vo zborovi
koi }e zra~at so privle~nost, so re~enici koi }e go
zgrap~at ~itatelot u{te na samiot po~etok i nema
da go ispu{tat do ona mesto {to, îta~o odli~no
znae{e, se vika epifanija ili otkrovenie, onoj
veli~estven vrv vo tekstot na koj se doznava zo{to
ste bile vle~eni, {to sakal avtorot da vi kaè, koja
mu e poentata i taka natamu. E ova, i pokraj seta svoja
u~enost, i pokraj seta svoja qubov za knièvnosta,
i pokraj siot svoj nesporen uset za ubavoto vo nea,
îta~o go nema{e. Zatoa mu bea takvi i dvete knigi.
Ne{to kako koga gradite ku}a. Celiot materijal vi e
tuka, kvalitetot mu e prvoklasen ama pri gradeweto
ne{to ne e vrzano kako {to treba pa gledate kako
gradbata, pred va{i o~i, ko nekoja prokolnata
vavilonska kula, postojano vi se uriva, vi pa|a i
nikako da ja dogradite za da krepi.
îta~o, siguren sum, nesvesen za ovoj svoj
vgraden pisatelski defekt, vedna{ gi prati obete
knigi na site pova`ni konkursi za knièvni nagradi
{to postoeja vo Makedonija: za Racinovoto priznanie
vo Veles, za Stale Popov na Dru{tvoto na pisatelite
59
za ~ie ~lenstvo ve}e ima{e podneseno barawe i za
roman na godinata na Utrinski vesnik. Verojatno
pretpostavuvate deka o~ekuva{e pobeda na barem
eden od navedenite. Koga ne go dobi Racinovoto,
be{e siguren deka ne mu bega Stale Popov, a koga i
ovaa ja zagubi, znae{e deka Utrinski mu e sudena.
Ne se naluti mnogu koga i ovaa ne ja dobi. Samo si
re~e: ‘Treba vreme da me sfatat! [o znaj ìrito?
[o pro~itale da gi pra{am, a? Tuku }e se naj edna{
nekoj i }e me razberi. Togaj nagrada ne mi |ini!’
I, kako ni{to da ne bilo, prodolì da
pi{uva. Slednata godina objavi nov, debel roman,
{estotini stranici gust tekst bez prored! Planina
od zborovi! Povtorno konkurira{e i povtorno ne dobi
ni{to! Dve godini potoa ne se pojavi so nova kniga,
a tretata, nekade sred leto, pomnam, koga nikoj ne
objavuva, izleze so edna glomazna trilogija, ne{to
kako istoriski roman vo tri dela, eden galamatijas
od delovi od istorijata, makedonska, albanska,
vla{ka, svetska, par~iwa nedodelkano ìvotno
iskustvo, obid za vrzuvawe na nekakva qubovna
prikazna vo ~ija podloga se nayira{e nedokvakan
triler, bezbroj zdodevni, nepotrebni opisi, reki
porojni do`dovi {to treba{e da go simboliziraat
zamisleniot ama jazi~ki neostvaren afrodizijak i
kupi{ta prazni, neenergizirani, bosi zborovi. S#
na s# iljada osumstotini trieset i {est stranici!
Kosata da ti se krene!
No ba{ ovaa trilogija mi ovozmoì poblisku
da se zapoznam so îta~o za da vi go kaàm precizno,
ednostavno i bez dodavawa ona {to go nau~iv za
nego. Rabotata stana vaka. Lanskata godina stanav
~len na ìrito za nagradata Stale Popov. I moète
60
da pretpostavite. Me|u dvaeset i trite prozni knigi
se najde i pred malku spomenatata trilogija na
avtorot Ilija Klape. Be{e docna esen, vreme koga vo
Skopje fa}aat maglite pa na ~ovek nad pedesettata
najpametno mu e da si sedi doma. A sedeweto najdobro
se olesnuva so ~itawe. îtav {to ~itav i stignav
do trilogijava. Da vidime, rekov, ama iznapi{al
~ovekov! Probav edna{, gledam ne odi! Drugiot den
probav pak, }e trgne malku pa }e zapre a koga }e
zapre ima{ ~uvstvo deka v grlo ti zastanala debela
koska pa nikako ne moè{ da ja izvadi{ i sfa}a{
vo pani~en o~aj deka daveweto, vo nikoj slu~aj, ne
ti gine. Se ma~ev nekako do pedesettata stranica
i rekov:’Dosta e! [to ne odi ne odi! Ili ~ovekov e
genie pa ne moàm da go sfatam ili e nepopravliv
skriboman!’
I veruvajte mi, sigurno nikoga{ nema{e da
go do~itam knigi{tevo da ne mi dojde{e edno pismo
li~no od îta~o vo koe toj, pokraj rabotite {to ve}e
vi gi navedov, ne pobara, na mnogu u~tiv na~in, se
razbira, da se sretneme. A jas, bidej}i aterxija i
slab na u~tivost na pismoto mu vrativ so pismo vo
koe so soglasiv na sredba vo Skopje.
‘Videte!’ mi re~e îta~o koga sednavme ‘Kaj
Jole’ i nedogovoreni obajcata pora~avme ~aj so mleko.
‘Malku bev nametliv, priznavam, ama eden gospo znaj
oti ne sum takov. Ama po{to ste i vie od Bitola, si
pozvoliv da vi se javam i nogu sum blagodaren {o }e
me soslu{ate. Eve za {o se raboti!’ I vo slednite
dva ~asa za razlika od ona malkuto napi{ano {to
go pro~itav, mnogu te~no i re~ito mi kaà {to sakal
i {to napi{al vo svojata obemna trilogija. Mi
re~e, pomnam, deka sega bile vo moda istoriskite
61
romani pa zatoa i toj re{il eden takov da napi{e.
Prvin sakal za Marko Krale da pi{uva, ama nemalo
dovolno podatoci, pa zatoa se fatil za Skenderbej,
po primerot na Prli~ev. ‘Qu|eto nogu gre{no go imat
sfateno ~oeko. Nie Ma}edoncite’, re~e, ‘od umo
{o ne ni e kako {o treba, u{te vo devetnajsti vek
ìvejme pa samo risjanite gi priznavame za na{i.
Zato tolku ni se skusi narodo. Albancite, od druga
strana, najmalku od tri veri se ama pred s# i nad
s# se Albanci a posle muslimani, pravoslavni,
katolici! So Skenderbej rabotata e {o qu|eto od
neznaewe, samo oti nadimoko mu zvu~i turski, mu se
pla{at samo od imeto koga }e mu go ~ujat. S# mislat
eve idat ka~acite da ne zakolat! Ama vie barem
treba da znajte oti ne e taka. Eden golem junak od
petnajsetio vek {o se borel za slobodata na svojo
narod, albanskio, toga{ celio risjanski, no i za
odbrana na hristijanska Evropa, a {o pod svoja
kumanda sobiral i nogu Ma}idonci posebno od Debar
i Debarsko, go istisnavne od istoriskoto pomnewe
samo zaradi obi~na zabluda!’ Potoa, kako potvrda na
ova, mi re~e deka vo samo dve pesni od Zbornikot
na Miladinovci se spomenuva Skenderbej dodeka,
za razlika od nas, Srbite, Hrvatite, Italijancite,
Francuzite, Angli~anite, Amerikancite napi{ale
mnogu pesni, poemi, drami, romani za nego, duri
celi operi mu ispeale! U{te mnogu drugi raboti mi
iznakaà vo taa tri~asovna sredba a jas sedev, si go
piev ~ajot i spokojno go slu{av do krajot koga Ilija
stana, se zablagodari, mi ja stisna rakata i pred
da is~ezne niz tesniot hodnik {to po samo nekolku
naka~eni skali izleguva na ‘Maksim Gorki’, mi re~e:
‘Ve molam pro~itajte ja! Sakam da znam deka nekoj vo
62
ovaa zemja ne{to ~ita! I da ne bidam la`no skromen!
Sakam nagrada!’
Otidov doma i sednav da ja do~itam
trilogijata. Za razlika od na~inot na koj usno mi
prikaùva{e îta~o, negovoto pi{uvawe be{e
o~ajno. Tolku dobar materijal a tolku lo{ tanc na
intelektot me|u zborovite! No izdràv i za tri,
prete`no magloviti i vrne`livi dena, ja pro~itav!
Ve}e na prviot sostanok na ìrito
trilogijava, i pokraj moeto ne`no zalagawe, otpadna
od ponatamo{na konkurencija. Ni{to ne moè{e da
se stori. Be{e jasno deka drugite dvajca u{te po
prvite deset stranici sfatile so kogo i so {to si
imaat rabota, ja frlile na strana i se zafatile da
gi ~itaat drugite knigi. I tuka morav da se soglasam.
Najgolemiot argument {to mi go tutnaa kolegite
pred nos be{e ne~itlivosta. ‘Ova brat ni Gospod
ne moè da go pro~ita i razbere!’ re~e eden od niv
po {to zamol~iv, ja navednav glavata i zaàliv
{to vaka nedovetno se izglupirav. Ama ete, i
pokraj o~iglednata bezdarnost, ima{e ne{to vo toa
bitolsko ~ove~e {to mi se dopadna, ne{to ~udno,
posebno, ne{to blagorodno, aristokratsko {to go
odvojuva{e od drugite, od celiot drug svet {to go
znaev. Kamo nikoga{ da ne go zapoznaev!
Doma sednav i so odbrani zborovi mu
napi{av dolgo pismo vo koe odokolu mu objasniv
deka rabotite stojat kako {to stojat, deka ima
mnogu silna konkurencija, deka, za àl, nagradata
nema da ja dobie, deka ima ne podobri prikazni od
negovata tuku ,ednostavno, pomoderno napi{ani, ‘a
deneska’ pederski poentirav, ‘na~inot na pi{uvawe
najmnogu se ceni. Ne samata prikazna tuku kako e
63
kaàna i napi{ana, kolku e ~itliva, dali ima igra
so naratorot!’ Boè kolku gluposti iznapi{av iako
toa od mene nikoj ne go bara{e!
Po sedum dena dobiv pismo od nego. Generalno
deluva{e razo~arano no sepak ima{e najdeno
sili mo{ne u~tivo da mi ukaè deka {to ne dobil
nagrada ne dobil ama deka so nekoi moi stavovi ne
se soglasuva osobeno so onoj {to mu go navedov a za
koj ni samiot ne bev ba{ ubeden deka e taka:’Moì
e vaèn na~ino,’ mi pi{uva{e ve}e prejden na ‘ti’,
‘ama ne mi ka`vaj deka se moì bez prikazna. Prvin
prikaznata, velam, posle na~ino!’ Potoa mi kaùva{e
deka ima nova ideja koja, {tom zavr{at konkursite,
}e po~ne da ja pi{uva, deka vremeto vo Bitola
epten se spobudalelo, deka stegnal golem stud za na
krajot da poentira so jasno pokaùvawe na svojata
o~igledno golema, tu~na, neimoverna bolka: ‘A {o
misli{ za Utrinski? ]e imam tamu konkurencija?
Moj onie mo~kovci i tamu da me pobedat? Ne e tamu
ìrito poasolno? Da ne se i tie kupeni, a?’
Sfativ kolku e ~asot no ne{to odvnatre me
tera{e da bidam u~tiv do kraj. Mu napi{av u{te edno
pismo, posledno, za àl. Vo nego samo mu rekov deka
mu posakuvam uspeh vo rabotata, uspeh na konkursot
na Utrinski i tolku. Ne mi odgovori.
Ottoga{ do deneska, eve ima re~isi polovina
godina, nemam ni{to ~ueno od nego. Izgleda vo
me|uvreme, a najverojatno vo izminatava sibirska,
bitolska zima, go na~ekal arhangelot onaka svitkan
nad kompjuterot vo dolgiot aristokratski {lafrok
i vo mig na telesna slabost, so ve{t, izve`ban poteg,
brzo mu ja zel du{ata. Inaku zo{to, od vreme na vreme,
taman }e mi dojde nekoj ubav son vo koj so neviden
64
les se krevam gore do nebesa, pred da vlezam vo
rajot, naedna{ se otvoraat portite i od niv, gneven i
rastrevoèn, izletuva Ilija Klape îta~o i velej}i
mi ‘Mar{ dolu, pezevenk! Ovde jas sum ìri i nikoj
od vas, pisatel~iwata, ne zasluùva da vleze ni vo
potesen izbor!’ bezmilosno me turka nazad dolu vo
temnicata.
65
66
Uzuno

U{te kako mom~iwa od petnaesettina godina
vo sredinata na {eesettite od dvaesettiot vek,
nikoj od nas vo dru{tvoto, a n# ima{e sedummina,
ne veruva{e vo gospod osven Uzuno. Moèbi toa
se dolè{e na negovoto mija~ko poteklo, ili na
‘selskoto’ {to si ima{e ostanato i kaj niv doma a i
kaj nego, iako u{te po vojnata, negovite imaa dojdeno
od bliskoto Smilevo, edinstvenoto mija~ko selo
vo jugozapadna Makedonija, i se imaa naseleno vo
dvokatnata ku}a {to sami ja izgradija, re~isi najgore,
na poznatiot bitolski bair. Pomnam duri i deneska,
~etiriesetina godini podocna, kolku mi be{e ma~no
naka~uvaweto po strmniot rid kon crkvi~kata
Krkrda{ koga }e osamne{e prviot proleten den oti
takov e obi~ajot vo Bitola a pukne proletta vedna{
da se odi tamu, i kako potoa, otkako }e se izme{avme
niz narodot i otkako samo Uzuno }e zapale{e sve}a i
}e se prekrste{e pred nekoj od svetcite, }e fatevme
popreku i za pet minuti }e se nacrtavme kaj nego
doma. Tamu majka mu, edna krupni~ka, niska èna so
grubo lice, redovno oble~ena vo narodna nosija so
zadolìtelnata zabradena {amija, naviknata na
67
lu|e za{to i samata ima{e iznarodeno sedum deca,
vedna{ }e izvade{e po nekoja leblebija so suvo grozje,
po nekoj le{nik ostanat u{te od esenta koga ma` &,,
edno suvo, viso~ko ~ove~e, po zavr{enata yidarska
sezona, malku od navikata da pravi ne{to a pove}e
od nostalgijata po rodnoto selo, pe{ }e otide{e do
sakanata Bigla i nekade kaj ‘Altaninata livada’ }e gi
napolne{e torbite i sakuliwata so vkusni plodovi
od zabelot so leski. ‘Kasnete si, deca!’ }e re~e{e
i }e si se pikne{e vnatre vo kujnata da go gotvi
ru~ekot za mnogubrojnoto semejstvo. I }e si kasnevme
so toa {to, pak naglasuvam, samo Uzuno prvin }e se
prekrste{e pa }e stave{e ne{to v usta a site nie
drugite, ve}e naviknati na negovata nabo`nost, bez
zadr{ka, navaluvavme na posluènoto.
Da vi kaàm, za da nema nedorazbirawe, ne
deka nie drugite bevme kojzae kolku ‘gradski’ ili
bezbo`ni kako {to na prv pogled izgleda{e, tuku
ednostavno takvi ni bea roditelite. Pove}eto od niv,
za razlika od onie na Uzuno, vraboteni vo op{tinata
ili vo dràvnite pretprijatija, ednostavno, od
strav za sopstveniot opstanok, se naviknaa da gi
po~ituvaat zabranite na reìmot za iskaùvawe
‘{tetni verski ~uvstva’, pa toa, sakale ili ne im
go prenesoa i na svoite deca. Ne deka prirodnata
vrska so crkvata sosema se prekina za{to toa vo
Makedonija apsolutno be{e nevozmo`no – crkvata,
narodnosta, opstanokot bea edno isto so vekovi
– tuku, edonstavno, od prakti~ni pri~ini lu|eto se
trudea barem javno ‘da ne si ja baraat beljata’, kako
{to re~e edna{ pokojniot mi tatko, bog da go prosti.
Inaku majka mi, isto bog da ja prosti, podocna mi
kaà deka tajno, navodno bez znaewe na tatko mi, n#
68
krstila vo Sveta Nedela, mene i brat mi, pod te{ka
kletva na tetka & od bliskoto Bukovo. Veruvam
deka isto bilo i so drugite prijateli od dru{tvoto
odnosno i kaj niv tajniot, zabranet ~in go napravile
majkite a tatkovcite se pravele na udreni, boèm
ne znaele pa vo slu~aj da gi fatat ili nekoj da gi
potkaè si imale adut da ne si ja zagubat rabotata.
Ne znaele i to~ka. Koj moèl da im turi v glava na
prostite èni deka kr{tevaweto v crkva se kosi so
na~elata na noviot poredok? Stvarno, neverojatni
se na~inite na koi Makedon~eto preìvuvalo niz
vekovite! Neverojatni i ta`ni! Dostaga da ti padne!
No da se vratam na Uzuno oti prikaznava e
za nego i za edna negova podocne`na postapka {to
}e me raspameti, }e me voodu{evi i }e mi urni
mnogu predrasudi nataloèni vo ìvotot ne samo za
nego tuku i za svetot, voop{to! Kako rastevme i se
druèvme, taka i gledav kako pokraj mene se formira
edna li~nost koja ne mi e mnogu po kef! Osven {to si
ostana najve{t i najizverziran vo nabo`nosta, vo s#
drugo be{e – gospod da te ~uva i brani! Za fudbal
epten be{e trup, od ko{arka aber si nema{e, a da
ne govoram za nekoi posofisticirani sportovi
kako tenisot ili ping-pongot, na primer, {to toga{
po~nuvaa da se igraat me|u mladite bitol~ani.
Skijaweto i planinareweto bea posebna prikazna!
Od celo moe nekolkugodi{no druèwe so ~ovekov
pametam samo edno zaedni~ko spu{tawe so skii i
edno ka~uvawe do golemoto ezero gore na Pelister.
I dvete bea katastrofa. Koga nekako uspeavme da
go ubedime Uzuno da dojdi so nas na skijawe nad
Niòpole (site sedummina imavme samo edno ralo
skii!) i koga najposle, so trista molbi i metanii go
69
ka~ivme na skiite, mu gi stegnavme zimskite ~evli
so vezovite i go turnavme po belata, blaga udolnica,
toj, po samo nekolku pominati metri, tolku silno
se zani{a, so racete tolku mnogu se razmafta niz
vozduhot, {to zagubi ramnoteà, so vrvovite se zari
vo prvata dlapka i, so {tekite rasfrlani nalevo
nadesno, ko nekoj trup, gaz preku glava akna vo prvoto
drvo {to mu se ispre~i vo letot! No za ~udo, a toa
moè{e i da se o~ekuva od naboèn tip kako Uzuno,
kako ni{to da ne bilo, si stana, si go istrese snegot
od sebe i otide da si turi ~aj od termosot! Ete, {to
velat, koga gospod te ~uva, ni{to ovozemsko ne te
bodi! Samo znam deka ottoga{ pove}e ne dojde so nas
na skijawe a nitu nekomu od nas mu padna na pamet
povtorno da go vikne. Ednostavno ~ovekot za s# {to
ima{e vrska so ‘modernite’ tipovi od na{iot grad,
ne be{e stvoren ili da kaàm poprecizno, be{e
roden antitalent!
Za planinareweto moè da pretpostavite!
Sekoj {to barem edna{ se ka~il na Golemo Ezero
znae mnogu dobro kolku e naporna taa ugornica od
Niòpole do sedloto na okolu 2.300 metri vo koe
e smesteno ova ledni~ko ezero {to za dvaesetina
minuti normalno odewe moè da se zaobikoli a,
velat, dostiga dlabo~ina do 18 metri. Ako trgne{
pe{ od Bitola, a toga{ drugi varijanti i nema{e, ti
trebaa edno pet-{est saati, iscrpen i zadi{an da
stigne{ do planinarskiot dom, blaèniot hram {to
iscuculen na ezerskiot breg, go zdogleduva{ taman
}e pomisli{ deka ka~uvaweto nema smisla, za da ti
ja vrati nade`ta i da ti dade sili da izdrì{ do
kraj.
A Uzuno, veruvajte mi, go napravi svoeto
70
prvo i, normalno, posledno ka~uvawe do gore na
naj~udniot na~in {to go pametam. Onaka kusi~ok,
nabien, so edno desetina kila vi{ok na sebe i
so, re~isi, neskriena omraza vo o~ite {to sme go
isterale od toplata postela u{te sabajle~ki, se
ka~uva{e po grbata od neprijatnata planina na
najnevozmo`niot i najte{kiot na~in {to go znam.
Mesto kontinuirano, kako {to n# u~ea postarite,
odokolu po sviocite, bez silewe kako {to obi~no
se vele{e ili, ako dobro ja pomnam frazata ‘bez
maxarewe’ poleka, ~ekor po ~ekor, so samo kusi pauzi,
postepeno da gi sovladuva rastojanijata od eden do
drug orientir, Uzuno, sprotivno od site nas, ode{e
pravo nagore preku-trupa. ]e se zaleta{e ko netokmu,
}e sovlada{e edna delnica i potoa }e se plasne{e
na trevata, }e podi{e{e ko zdev, }e poofka{e, pa
}e se isprave{e i pet do deset minuti }e se krste{e
i }e se mole{e. Potoa istoto. Pak }e se zdurne{e
ugore, }e zastane{e, }e se bapne{e na zemjata, }e
poja~e{e ko raneta yverka i pak }e stane{e da se
krsti i moli. Nebare samo toj, na odredeni to~ki
od planinata, gleda{e raboti {to nie drugite ne
moèvme da gi vidime, nekoi, moèbi, tajni, skri{ni
samo nemu poznati crkvi~iwata krenati tuka od
nekoi nepoznati, pobudaleni pretci {to ovde, vo
skutot na planinata, pobegnale od svetot za vo
spokoj da ja setat blagodatta od ~istata misla!
Go gledavme i ne znaevme {to da pravime.
Dali da se smeeme ili da pla~eme, dali da mu se
voodu{evuvame ili da go àlime. Vo sekoj slu~aj,
iako zadi{an, ispoten, iscrpen i lut, sepak stigna
nekako na celta! I, {to be{e naj~udno od s#, vedna{
go frli ranecot, gi izvadi ali{tata, normalno
71
se prekrsti i, na o~igled i neveruvawe na site,
vedna{ zagazi vo ledenata voda! Stra{no! A bevme
predupredeni da ne vleguvame vo ezeroto ni pod
razno za{to temperaturata na vodata i vo najtoplite
letni denovi ne se ka~uva nikoga{ nad pettiot stepen
celziusov. No Uzuno ni pet pari ne dade za povicite,
tuku spokojno si se pikna vo vodata, ispliva nekolku
metri zaja~ki (so teloto i glavata pod voda a samo
racete sploteni edna so druga vo piramida nadvor) i,
mrtov laden, si izleze nadvor. ‘Dobro e za nervite,’
samo re~e i pove}e nikoga{ ne stapna, barem so nas,
na niedna planina!
Od toa vreme, znam u{te nekolku raboti za
Uzuno {to sakam ovde da vi gi spomnam za da vidite
podocna, kolku malku znaeme za lu|eto okolu sebe,
kolku rabotite gi zemame zdravo za gotovo, so kolku
tvrdoglavi i ednonaso~ni gledi{ta si formirame
mislewa i potoa samo eventualni ~uda {to, re~isi,
nikoga{ ne se slu~uvaat, moàt da n# nateraat da si
go smenime misleweto. Uzuno, pametam, be{e ~ovek
so kogo ne smee{ za ni{to da se dogovori{. Osobeno
ne za saatot. Ako dogovorevme izlet na Krstorski
manastir, na primer, edno neverojatno ubavo mesto
vo pazuvite na Baba Planina, ne moèvme nikako
da trgneme vo {est sabajle na dogovorot za{to
{estminata dojdeni na vreme na zbornoto mesto
moraa da go ~ekaat Uzuno najmalku dva saati! Koga
premol~eno, nie {estemina, se dogovorivme za
idnite izleti da mu kaùvame samo na Uzuno deka
trgnuvaweto e vo ~etiri sabajle iako be{e vo {est
za eventualno da stigne na vreme, toj, iako ni se
kolne{e deka ako treba nema da spie cela no} za da
stane na vreme (od kade go znae{e [ekspir, pojma
72
nemam!) povtorno }e si docne{e, kako i sekoga{ bez
nikakva grià na sovest deka nekoj so saati, bez ogled
na godi{noto vreme, go ~eka vo sekoga{ studenite
bitolski utra. Ednostavno be{e navien, da bide
to~en samo vo docneweto! Rekordot vo docnewe no
i vo blaga zabeganost, ubavo pametam, go postavi pri
edno na{e odewe na Caparskiot manastir koga, otkako
go izna~ekavme do ru~ek i vidovme deka ovojpat ja
preteral i deka ne doa|a, razo~arani i bezvolni se
razotidovme sekoj po doma re{eni pove}e nikade
da ne go vikame, tolku mu bevme luti! No moravme
da mu se odlutime za{to utredenta, dobro slu{nete
go ova, duri utredenta okolu osum, ete ti go Uzuno
mrtov laden, so ranecot na grb kako n# budi od ku}a
na ku}a so zborovite: ‘Kaj ste be, pi~ka vi materin’?
Mene najdovte da me zaebavate? Ne treba{e vo {es
da ojme na Caparski, a? Skapav na do`do, da v’ibam!’
[to da se dodade na ova, vi se molam? I kako moè
posle ova da mu se lutite?
Potoa da ne zaboravam da vi kaàm deka
tokmu na primerot na Uzuno, najmnogu se razo~arav vo
ènskiot rod ili, pokonkretno vo ubavite bitol~anki
{to sekoja ve~er, bez ogled na vremenskite priliki,
doa|aa od site agli na gradot i go formiraa poznatoto
korzo na [irok sokak: edna kolona kon parkot, druga
od kaj parkot kon teatarot a tretata najdesno, gore na
trotoarot, {to ja vikavme VP[ (va{a posledna {ansa.)
Toga{ ve}e sredno{kolec, Uzuno, bez konkurencija
od site sedummina najtup, najkus, najnabien, najrus,
so bitls frizura iako poroden abdal za muzika od
nego nema{e, so dolgi, nesredeni bakembardi na
zaoblenoto belo lice srede koe miùrkaa sinite
yvi`dal o~i, ‘prav selski xilko{’ kako {to velevme,
73
sepak edinstveno samo toj i nikoj drug, ‘im prave{e
pajton’ na najubavite ‘~upiwa’ od korzoto. Kako moèa
tolku ubavi, tolku gradski, vaka grdo da se zacapaat
vo edna, blago re~ena, od estetski aspekt, napadno
selska nadvore{nost, nikoga{ ne mi stana jasno.
Sam eden bog, kako {to se veli me|u narodot, gi znae
pati{tata na lu|eto i koga, kade i kako da gi spojuva!
Najstra{no ne be{e {to tie se zaqubuvaa tolku
beznade`no vo nego tuku {to toj be{e ramnodu{en
kon site. Prav Kazanova! Va`no i vozbudlivo mu
be{e zaveduvaweto a koga toa, redovno uspe{no }e
zavr{e{e, brgu go gube{e interesot vo osvoenata
i pogledot tapo mu zabeguva{e vo slednata! Duri i
koga se oèni, godini podocna so edna mnogu bogata
bitol~anka, vrodenata flegmati~nost nikako ne go
napu{ti, tuku po inercija prodolì da postapuva
na istiot na~in so ènite koi i ponatamu, i pokraj
toa {to znaeja deka e ènet ‘poluduvaa’ po nego i mu
dozvoluvaa da gi vrti okolu maloto prste kako saka
i koga saka!
Potoa na Fakultet vo Skopje, pomnam, bevme
duri edno vreme cimeri, nikako ne mi vleguva{e v
glava kako moè ~ovekot voop{to da studira! Od
knigi ne ja ima{e pro~itano ni ‘Biber~e’ {to se veli,
a kamoli debelite prira~nici {to mu bea potrebni
da go zavr{i Grade`niot! No go zavr{i! Kako, nikomu
ne mu be{e jasno duri ni mene iako li~no mu imav
poloèno dva ispita, edniot po germanski drugiot
po makedonski, za{to bea pismeni a profesorite
stari pa zamenata voop{to ne ja ni zabeleàa! Ama
sepak, kako uspea da zavr{i Fakultet ~ovekot {to
od dvaeset i ~etiri mo`ni ~asa spie{e, {to se
veli, dvaeset i pet, nikako ne mi vleguva v glava!
74
Edinstveno e dobro i korisno za dràvata {to
nikoga{, kolku {to znam, ne poraboti vo ‘strukata’!
No verojatno diplomata mu ovozmoì, godini podocna,
da ja otvori, verojatno prvata privatna grade`na
firma vo Bitola vo vremeto na Markovi}. Mislam
‘Bratstvo i edinstvo’ ili ‘Preporod’ se vika{e, ne
mi teknuva ba{ najdobro. Ne deka toj ne{to stru~no
prave{e, tuku ednostavno od yidarskata tradicija vo
semejstvoto, ja ima{e nasledeno samsarskata ì~ka
od tatko mu, pa sobiraj}i triesetina o~ajni rabotnici
od seriozno razni{anite glomazni dràvni grade`ni
firmi, ednostavno im nao|a{e rabota, gi tera{e da
‘rmbaat ko robovi i im go sobira{e kajmakot! Ili
barem mene taka mi se ~ine{e! U{te edna{ velam
deka ova {to go govoram e sobrano od nadvore{ni
podatoci, od par~iwata ìvot na Uzuno {to gi imav
videno a ne od celinata, a najmalku od ona {to mu
be{e vnatre, v du{a!
Potoa pati{tata sosem ni se razidoa. Duri
po nekoja godina, sosema slu~ajno na parkingot pred
teatarot vo Bitola go vidov Uzuno kako nervozno ja
otvora vratata od golemata, crna kola, mercedes li
be{e, bemve be{e, ne znam. Zastanav zagledan pravo
vo nego da vidam dali }e me zabeleì. Koga nagonski
ja krena glavata i pogledite ni se sretnaa, naedna{
me prepozna i onaka podostaren, podgrbaven,
podzdebelen ama vidno bled i voznemiren, bez
nikakov voved, mi re~e: ‘Blaze si ti {o ne mora{
od nikogo da bega{! Blaze si ti mirno {o si spie{!’
So levata raka mi ja stegna mojata, cela minuta mi ja
stega{e, mi ja gme~e{e, so drugata napravi obid da
me gu{ne ama vo posleden mig se predomisli, samo me
pomina raseano po desnata, od ramoto do {akata me
75
pomina, a potoa, za da ne mu gi vidam solzite v o~i,
brgu se svrte i vleze vo avtomobilot. ‘]e razberi{
{o e!’ u{te mi re~e i, so ~kripewe na debelite
trkala od koli{teto, mi is~ezna od pred o~i.
Duri podocna razbrav {to bila rabotata.
Ne mnogu ~esen, uspeal vo poslednata godina od
samsareweto, da zaglavi nekolku direktori na
osnovni i sredni u~ili{ta i da gi ostavi gladni
de~iwata na kutrite majstori {to rabotele za
nego. Na direktorite im vetuval deka najeftino i
najbrgu }e im gi napravi fasadite, }e im gi varosa
u~ilnicite, }e im ja smeni dogramata na {to ovie
vedna{ mu davale kapar a ovoj samo }e gi rasporedel
rabotnicite da ~epkaat nasekade po ne{to, }e
krenele po nekoe skapano skele kolku da mislat
nara~atelite deka vetenoto go ispolnuva, a so
nasobranite pari udril na piewe i lumpuvawe so
qubovnicite niz Bitolata i niz Grcijata. Ko da mu
se zavrtelo vo umot deka idi krajot na svetot pa
trgnal da zemi {to pove}e pred da go snema! Ama
bidej}i svetot si ostanal tamu kade {to si e, brgu
do{lo vreme cehot da se plati pa direktorite, koga
videle kolku e saatot a osobeno rabotnicite na koi
nikoga{ ni denar ne im isplatil, pu{tile glas deka
ako ne im gi vrati parite, odnosno ako ne im plati za
trudot }e go obesat javno na plo{tad! A Uzuno, ubavo
olesnet od razvratot, ne ~ekal da vidi dali zakanata
}e se ispolni, tuku u{te utredenta koga slu~ajno go
sretnav pred teatarot, so prvata qubovnica a ne so
èna mu, se ka~il na avion vo Solun i zbri{al za
Avstralija!
I eve sega, nekade desetina godini po na{ata
posledna sredba na plo{tadot pred teatarot, po edna
76
dekada molk i nekomunikacija, naedna{ dobivam
poraka na kompjuter od Uzuno vo koja, bez nikakvo
objasnuvawe mi veli deka na prviot proleten den
od ovaa 2006 godina me ~eka mene i bitolskite
drugari gore na Krkrda{! Tipi~no uzunovski! Kako
ni{to da ne bilo, kako tene}e da tropnalo, kako da
sme zakaàle nekoga{ sostanok na koj eve samo toj,
najodgovorno, iako so deset godini zadocnuvawe,
doa|a a nas, ne znae od koi pri~ini ne nema, pa se
javil da n# iskara!
No ~ovekot e takov, otsekoga{, barem mi se
~ini, takov bil, ne moè{ da mu se naluti{ duri
i da saka{! Zatoa eve me stojam pred crkvata kaj
Krkrda{, najgore na bairot. Prv proleten den e,
malku vrne`liv, u{te e sabajle no narodot poleka
se vle~ka ugore pokraj bairskoto u~ili{te, pa pravo
po ugornicata do kamenite skali {to viugavo vodat
do obnovenata crkva od ~ie dvori{te puka pogled
na cela Bitola. Mladenci e! Se slavat ~etiriesette
ma~enici, mislam rimski vojnici {to umrele za
hristovata vera vo ranite godini od vostoli~uvaweto
na hristijanskata crkva. Ottuka verojatno i turskiot
naziv krkarda{ za mestovo {to bukvalno zna~i
~etirieset bra}a i mnoguto legendi vrzani za nego
koi prili~no, po narodniot obi~aj na pravewe
mitovi, otklonuvaat od vistinata iako nikoga{
celosno ne ja zatemnuvaat. Eden po eden, iako ve}e
skr{nati vo godinite, doa|aat drugarite. Debelio,
Doktoro, Toqata, Niku~o, Tomaso. Zastanuvame na
strana i po obi~aj go ~ekame Uzuno!
I, kako nekoga{ vo dobrite stari vremiwa,
to~no dva ~asa po zakaànoto vreme, se pojavuva
Uzuno. Vo bel kostum, bela palarija, crni rejbanki,
77
obelena, dolga brada. ‘Kaj ste be, da v’ibam!’ vika
u{te nedojden do nas i se gu{nuva srde~no so sekoj
poedine~no. Potoa ni deli nekakvi fotografii, gi
objasnuva likovite na niv, veli sega e ‘fotografa’,
demek se zanimava so umetni~ka fotografija, deka
dobro mu odi, deka ja ‘ostajl’ qubovnicata i deka si ja
zel ènata vo Avstralija. ‘@ena si e èna!’ veli, ‘koj
videl air od qubovnica?’ I s# taka ni prikaùva,
denot pominuva, narodot, otako pali po edna sve}a
vo crkvata, se prekrstuva i poleka zaminuva od
mestoto.
Najposle, docna e poru~ek, re~isi sme sami na
sredinata od {irinkata. Stoime vo krug okolu Uzuno
a toj, bez najava kako i sekoga{, naedna{ se vrti kon
mene i, na moe golemo iznenaduvawe mi veli: ‘Gotov
si so Skenderbej?’ ‘[o?’ velam zbunet i stapisan. ‘Ne
pi{i{ kniga za Skenderbej? Te pra{av dali si gotov?’
Od kade znae, si pomisluvam a mu velam: ‘Pi{am,
pi{am. U{e malku i }e bidi!’ Po desetina godini
povtorno ni se sretnuvaat pogledite. Vo negoviot
sega ima nekoj nov, neobi~en sjaj, nekoj zra~ec {to
odrùva vrska so nekoj za mene taen, nepoznat svet.
Mi veli: ‘Znaj{ deka muslimanite go ne}at?’ Ni{am
so glavata, ne znam {to da kaàm, mnogu sum zbunet.
‘Saka{ da proveram kaj e i da ti kaàm?’ ‘Kako?’
velam i ne mi se veruva deka vodime vakov eden
muabet. ‘Ra{irete se malku!’ veli Uzuno a nie ko
zauteni go {irime krugot srede {irinkata od dvorot
na crkvata kaj Krkrda{. ‘Sea glejte!’ veli i naedna{,
od mesto, letnuva pravo ugore, se pravi to~ka i po
minuta-dve se gubi niz oblacite kojznae kade gore na
nebesata! Stoime taka vxa{eni, popareni, gi trieme
o~ite, ~ekame.
78
Po polovina ~as, eden ~as najmnogu, ete ti go
Uzuno nazad od neboto. Aterira to~no na mestoto od
koe se lansira necel ~as prethodno. S# u{te stoime
okolu nego vo neverica. ‘Proveriv,’ mi veli, ‘Go nema
ni vo xenetot ni vo xenemot, tuku ene ti go kaj si sedi
kaj nas vo rajo, desno od Hrista!’
Duri toga{ se sepnavme, kleknavme, dlaboko
se poklonivme i poveruvavme deka Uzuno vo toa gluvo
me|uvreme, dodeka sme spiele vo blaèno neznaewe,
kojznae kako i kojznae za koi zaslugi, stanal svetec!
79
80
Pomiruvawe
\or|ija Krpa~, kaj najbliskite poznat i od niv
vikan Krpa~o, moè{e da se pofali deka e eden od
retkite ìvi bitol~ani koj{to i vo svojata {eeset i
petta godina spie kako top. Ne znae{e a ne mu be{e
ni gajle da znae komu za ova treba da mu zablagodari:
dali na vrodenata, re~isi nevidliva, naivnost koja
ne mu dava{e podlaboko da gleda vo rabotite pa da
im ja se}ava bolkata i da pobudaluva ili na cvrstiot
karakter {to sekoga{ go tera{e da gleda napred
vo idninata, da gazi po ìvi i mrtvi, so glavata
i snagata ispraveni ‘ko da goltnal sukalo’nebare
svetot i vekot }e mu gi dadat da gi gazi i da si caruva
so niv za navek. Iako ìvotot, nebare zareknat od
prezimeto, odvaj nekako uspeva{e ‘da go krpi’, lu|eto,
osobeno kolegite od u~ili{teto za retardirani
deca vo koe s# u{te rabote{e, go smetaa, od samo
nim poznati pri~ini, za ‘dobro skrpen i nafatiran’,
za ‘dignat’, kako {to velea, ‘~oek na kogo noso da mu
padni nema da se navedi da go zemi’, tip od ‘golemoto
dobroutro’ i sli~ni frazi {to so minuvaweto na
godinite mu gi lepea osobeno onie {to mu zaviduvaa,
a mu fa}aa kusur na s#: zo{to e sekoga{ izbri~an ‘dva
81
milimetri pod koà’; zo{to postojano e besprekorno
oble~en, pedanten, sreden i ~ist; kako toa jakata od
ko{ulata mu e tolku bela ‘pobela od belka na jajce’
kako {to cini~no dofrlaa; zo{to ìvee najblisku
do u~ili{teto; zo{to ne pie kafe so niv na golemiot
odmor tuku {tom yvoni, onaka ispraven, ne obrnuvaj}i
im nikakvo vnimanie, vedna{ tr~a doma, tamu si go
pie kafeto so ‘ènata mu’ i se vra}a to~no na vreme
za sledniot ~as i taka natamu, da ne redam, sigurno
i sami pogoduvate {to s# moè da izmisli zlobata
na ~ovekot otkako ovoj, kojznae koga vo vremeto,
moèbi i bez da saka, prvin mentalno ja koncipiral
vo svesta, potoa sosredoto~eno ja poglednal, pa go
izgovoril slovoto i ja stvoril kako protivna na
dobrosta za da imaat, glavno nerabotnicite, so {to
da si pravat bajram so umot vo svojata tapa zdodevnost
i kreativna nerodnost.
Zna~i, kako {to vi kaàv, mu zaviduvaa na s#:
na ku}ata, na ènata, na decata, na profesionalnosta,
dostoinstvoto, na klimentovata nagrada {to
najposle moraa da mu ja dadat kako na prv {koluvan
makedonski defektolog, na zdravjeto za{to nikoga{
ne go vidoa ni lete a osobeno ne zime da se razboli,
da legne, da ne odrì ~as ili ako e razbolen a
dojden, da {mrka, da kiva, vo kupi{ta {amiv~iwa
da se useknuva i da grgori; na livantoto so koe se
ma~ka{e sabajle~ki i {to ostava{e mirisni tragi
zad nego, mu zaviduvaa, na vozduhot {to go di{e{e,
neprokopsanicite, mu zameruvaa, ama najmnogu od s#
gi vade{e od pamet negovata naspanost. Nikoga{,
bukvalno nikoga{, vo dvaeset i pette godini negova
rabota vo ova specijalno u~ili{te, ne go imaa videno
da dojde na ~as razbu{aven, poduen, so ven~ila pod
82
o~i, {a{ardisan, ‘od nomo nadvor’ kako {to se veli,
mamuren po nekoja ulavo pominata no}, tuku sekoga{ se
pojavuva{e naspan, stegnat, ispraven, so besprekorno
~ista ko{ula i precizno stegnata ma{na koja, sigurno
pogoduvate, sekoga{ mu be{e vo sklad so bojata na
kostumot, gri`livo izbranite ~orapi, svetnatite
~evli. So tri zbora ‘ìva naspana pedanterija’ kako
{to velea nezadovolni {to ima nekoj vo u~ili{teto
koj{to, namerno ili nenamerno, seedno, postavuva
tolku visoki kriteriumi za prete`no, niskata
kultura na ìveewe vo povoenata Bitola napolneta
so ‘razno-razni opin~ari i kopuci’, ‘partizanski, vo
ve~erni u~ili{ta priu~eni seqa~i{ta’, ‘pijanduri,
komarxiii i kurvari’, ‘xgan’, ‘bagra’ kako {to znae{e
da kaè \or|ija koga, ponekoga{ doma, iako mnogu
retko, }e mu dojde{e s# preku nosot, }e mu pukne{e
filmot i }e se istu{e{e pred ènata koja, znaej}i
mu go odli~no tabietot, go ostava{e ‘da se iznavika’,
‘da se isprazni’, ‘da se olesni’, frazi {to vo svojata
nasledena mudrost i tvrdokorna tradicija gi
upotrebuva{e za da go iskaè svoeto razbirawe na
maòt, na ma{kata potreba od vreme na vreme da
se osloboduva ‘od uroci, ‘od lo{i o~i’, od vi{okot
energija, od buicata nadojdena i zovriena krv, onaa
od koja ènite se praznat po priroden pat, koga }e
im ‘dojde tetka Menka’, ili ‘koga ne im e arno’ ili
‘koga se ne~isti’ kako {to obi~no, metafori~no, se
razbira, velat {tom se vo ciklus, odnosno imaat
menstruacija.
No ona {to so godini ne mu se ima{e slu~eno
pod vlijanie na ‘uroklivata mo}’ na zlobnicite od
negovoto opkruùvawe koi svesno ili nesvesno
postojano gi prizivaa kumirite, da bocnat, da
83
voznemirat, da rasturat, pakost da napravat i
kaj{to treba i kaj{to ne treba, mu se slu~i brzo i
nepredvideno vo edna grda martovska no} od 1983-
ta, na samo tri meseci od penzioniraweto. Bez najava
i bez povod. Si legna da si spie (pretpostavuvam
ve}e pretpostavuvate) od ~ist po~ist, so glavata
vrz od ~istata po~ista pernica, pod od ~istite
po~isti ~ar{afi, na od ~istata po~ista postela i
taman gi zatvori o~ite, mesto vo blaèniot svet na
cvrsto zaspanite, naedna{ se vide sebesi ugul gol,
so lavovska koà preku sebe i so dolga lastegarka
vo levata raka kako gazi niz edna peso~na pustina,
dolga, {iroka, nedoodna. Nozete ozdola mu bea
nababreni, plikosani, a ozgora, od srede vàrenoto
nebo, pravo vo tilot, go udira{e nepodnoslivo
zovrienoto, pobudaleno sonce.
‘Samo teraj napred!’ mu re~e ~ovekot pred
nego oble~en vo {iroka bela sakma, beli ~ak{iri i
so bela zavitkana ~alma okolu glava.
‘Koj si ti?’ pra{a \or|ija.
‘ôvek kako tebe!’ mu odgovori ~ovekot.
‘A zo{to toga{ jas sum gol a ti oble~en?’
‘Za{to ti s# u{te vo zadovolitelen stepen
ne ja ima{ sovladano smrtta pa zatoa se krenav vo
nevidlivoto za da ti pomognam da ja sfati{ i da ja
nadmine{!’
‘Da ne sum umrel, ej?’ svika \or|ija
prepla{en.
‘Vo ograni~ena smisla na zborot – da. No
po{iroko gledano- sekako ne!’
‘Ne tuku me matkaj!’ krikna \or|ija i gi okokori
o~ite vo ~adlivata zgura pod sebe vo koja sega se
imaa pretvoreno zrnata tvrd pesok od pustelijata.
84
‘Znam zo{to se pla{i{,’ re~e ~ovekot otkako
zastana i se svrte kon \or|ija. ‘Za{to nikoga{
prethodno vo svojot zemski ìvot ne si razmisluval
za smrtta ili, ako si razmisluval, si ja sfa}al kako
golema, neproyirna, nedopirliva tajna!’
\or|ija go gleda{e ~ovekot pred sebe,
pusto{ot okolu sebe, pròlot nad sebe, nikako ne
moè{e da sfati {to mu se slu~uva.
‘Zad smrtta,’ prodolì ~ovekot spokojno, ‘ne
stoi nikakva tajna. Edinstvenata tajna e sozdadena
od ~ove~koto sfa}awe za nea! Nadmini go ~ove~koto
i ograni~uvawata {to odat so nego i ete te krenat
nad nea!’
‘Molam?’
‘Nadmini go! Zatoa te izbrav! U~i so mene! Jas
}e ti bidam u~itel vo vremeto pred tebe! Taka vikaj
me!’
‘A toa {to me bolat nozete, {to me ubiva
sonceto, {to mi e matno vo umot, {to mi teàt
godinite?’
‘Gluposti! Cela vistina e vo sostojbata na
svesta, vo neboto koe lu|eto od neznaewe geografski
go premestile nadvor od sebe! A toa, ìveali{teto
na bog, e dlaboko vo niv! Toa e svesta! Mislite
na strav, mislite na bolka i mislite na grià ja
predizvikuvaat grdosta {to ja vikame starost!
Mislite na veselost, mislite na qubov i mislite
na ideali ja sozdavaat ubavinata {to ja vikame
mladost. Starosta e samo korupka vo koja leì
biljurot na stvarnosta, biserot na mladosta! Zatoa
ve`baj vo sebe da ja odrì{ svesta na detstvoto!
Toga{ }e bide{ kadaren da go otstrani{ nastanot
nare~en smrt!’
85
‘I {to da pravam?’ pra{a zbunetiot \or|ija,
s# u{te nesvesen kade se nao|a, so kogo razgovara,
kako da postapuva ponatamu.
‘Samo sledi me!’ mu re~e u~itelot. ‘]e ti
pomognam da ja ispolni{ zada~ata na sekoja du{a
a toa e da go izdigne{ li~niot stav do ona nivo na
svesta na koe taa }e stane edno so S#, so Apsolutot.
Zaìvean vo taa svest ve}e nema da bide{ podloèn
na nikakvi ograni~uvawa!’ I odedna{, bez najava, se
krena vo nevidlivoto i is~ezna.
‘êkaj! Stoj!’ svika \or|ija i o~ajni~ki se str~a
po zgurata. I tr~a{e, tr~a{e, silna pot go obli po
~eloto, liceto, teloto…
‘]e bide vo red!’ re~e èna mu koja so upla{en
pogled postojano mu ja bri{e{e potta. ‘Ne{to lo{o
sonuva{e. Celo vreme blada{e i se prevrtuva{e v
krevet. Tu,tu,tu! Skraja da e lo{oto!’
‘Ama jas nikoga{ ne sonuvam!’ re~e \or|ija i
voznemiren i sre}en {to glavata s# u{te mu e tuka,
na ovoj svet, na, navistina, izvodenetata, no sepak
~ista pernica a teloto na mekata, kibarna postela.
Duri podocna }e sfati deka po toj negov prv, tu~en,
ko{maren son, denovite na mirno, spokojno spiewe
mu se nepovratno odbrojani i ne~ujno preseleni
vo nekoe sega ve}e za nego tu|o, dale~no, sosema
nestvarno minato.
* * * * *
Drugiot den, zlobnicite od rabota prvpat

ja setija nenaspanosta kaj \or|ija iako sosema ne
moèa da ja vidat za{to ve{to ja ima{e zamaskirano
so sabajle{noto tu{irawe, dlabokoto bri~ewe,
86
ma~kaweto so pomadata kaj ~eloto, obrazite, vratot
i so livantoto zad u{ite, pod nosot, kaj bradata. No
i pokraj seta ‘svetnatost’ i ‘upicanetost’ moè{e da
mu se zabeleì blagiot umor osobeno vo odot i vo
pogledot koj{to, iako ima{e pridobieno nekakov
nov, ~uden, temnikav sjaj, poinakov sosem od dotoga{
nepodnoslivo ednoli~niot glazur vo o~nite dupki,
sepak ukaùva{e deka banalnata sveìna pove}e ja
nema, deka nekakva druga, vozbudliva sila mu na{la
nekakov neza{titen procep vo teloto, mu se piknala
niz ceputkata pravo vo damarite i go razdrmala, go
raspametila. ‘[o mu stana naedna{?’ sega komentiraa
obratno kolegite ko odedna{ da im stana krivo {to \
or|ija se menuva, im izleguva od {ema, od vidokrugot
niven cini~en im bega.
Ve~erta, taman si legna umoren kako nikoga{
porano, ete mu go vedna{ u~itelot mu se istopori
pred nego i onaka ugul gol, so lavovskata koà preku
ramo i lastegarkata v raka povtorno go potera po
vàrenata pustina koja poleka se pretvora{e vo
te{ka ugornica po koja sega vide deka obajcata se
naka~uvaat. U~itelot ode{e napred, lek vo ~ekorot,
tenok, bez nikakov napor a \or|i zad nego ofka{e,
zbiva{e, du{a zbira{e, reki pot mu te~ea po
snagata.
‘Poleka }e gi nau~i{ ve{tinite na majstorot
Isus,’ mu re~e u~itelot ‘i }e stane{ kako nego. Toj
moè{e da se krene vo nevidlivoto i da gi pravi,
gledano od ograni~en ~ove~ki aspekt, site onie ~uda
{to gi napravi.’
‘Kako moàm jas da stanam kako nego?’
‘Treba samo da dozvoli{ bog da dejstvuva niz
tebe. Toga{ }e vidi{ deka i bog i Isus ne se razli~ni
87
od tebe. Toga{ }e soznae{ deka si sozdaden da go
pravi{ istoto {to go pravat i tie. Samo treba da si
ja kreva{ svesta za da progleda{, da razbere{ i da
dejstvuva{.’
‘Ama jas otsekoga{ sum ìveel ~isto,
besprekorno, pedantno. Nikoga{ ne sum laèl, ne sum
kradel, ne sum imal qubovnica, ne sum gi isku{uval
najniskite ~ove~ki poroci i strasti. [to pove}e se
bara od edno obi~no smrtno su{testvo za da doìvee
~ista, spokojna, mirna, lesna smrt?’
‘Tokmu vo toa e rabotata. @ivee{ pre~isto,
prepedantno, prekibarno no ne po svoja volja, se
razbira. Toa gi nervira lu|eto okolu tebe no tie
ne znaat deka bog namerno te ~uva{e ~ist za koga
}e dojde vreme, a eve dojde, ‘da se izvalka{‘ so
edno drugo, poinakvo i povisoko znaewe koe }e ti
ovozmoì da vidi{ raboti koi obi~nite smrtnici,
zaradi vrodenite ograni~uvawa, nikoga{ nema da gi
vidat!’
‘Misli{ izbran sum,’ re~e \or|ija malku
uspokoen, ‘da nau~am kako Isus da odam po voda, da
gi hranam gladnite vo pustinite, isu{enite drvca
da gi oìvuvam, da stanuvam mrtvi od grobovite,
vodata da ja pretvoram vo vino, solzite vo rosa,
da gi le~am leproznite, ulogavite, slepite da gi
progleduvam, nemite da mi prozboruvaat, gluvite da
mi proslu{uvaat?’
‘Tokmu taka,’ re~e u~itelot.
‘A kako mu uspea toa na Isus?’
‘Ne mnogu lesno. Toj celiot svoj ne mnogu dolg
ìvot go posveti u~ej}i kako da si ja krene svesta,
kako da se vivne vo nevidlivoto, da go dosegne
neboto vo sebe i da mu dozvoli na gospodarot na toa
88
nebo da misli, da koncipira, da govori niz nego i
da sozdava. Raspnuvaweto ne be{e ni{to drugo tuku
posleden, re~isi o~ajni~ki obid na majstorot da im
ja dokaè na nevernicite ispravnosta na svoeto
u~ewe. Duri toga{, koga materijalniot Isus umre za
da go otstapi mestoto na duhovniot, nevidliv Hrist,
mnozina poveruvaa i trgnaa da go sledat!’
‘I sega?’ pra{a \or|ija, papsan od è{tinata,
umorot i bolkite {to nepodnoslivo mu klukaa vo
poduenite, babuwosani, podgoreni, bosi stapala.
‘Sega u{te malku pa stigame na vrvot! Tamu }e
ti kaàm se!’
I povtorno mu se krena vo nevidlivoto.
\or|ija gleda{e vo ugornicata pred sebe, vide deka e
na krajot od silite, saka{e da se zavrti i ednostavno
da se pu{ti nadolu po udolnicata prepu{taj}i se
celosno na nafakata, ama ne{to vnatre, nekoja
nevidliva sila nad papokot, vo srceto moèbi, ne
mu dava{e da se vra}a tuku naedna{ go podzede, go
turna i nabrzo se najde iska~en najgore, na samoti vrv
od pròlnoto, golo, peso~no brdo kaj{to, ne~ekaj}i,
se bapna na tloto i so ustata lakomo po~na da ja pie
studenata voda {to izvira{e tuka, kaj samata cucka
od ridot i te~e{e udolu po drugata, u{te postrmna
strana. ‘Fala ti gospode!’ vika{e me|u dve goltki i
se prska{e po vratot, po snagata, po nozete.
‘]e bide dobro!’ ja ~u i ja vide èna si kako so
zagrièno lice no so ve{t fat mu ja bri{e potta, mu
prinesuva studena voda do ustata i go ladi so sveì
oblogi po ~eloto i snagata. ‘Mora da bide!’ re~e taa
i toa bea poslednite zborovi vo taa, za \or|ija vtora
ma~na, neprospana no}.
89
* * * * *
ûdno kako za samo edna nedela \or|ija
celosno se smeni. Ne samo vo fizi~kiot izgled
tuku i psihi~ki. Po sedmata neprospana no}
zali~i na star~e so omacureni, zbr~kani obrazi,
so crni podo~nici pod iskosenite, zamateni o~i,
so podgrbavena, zgugurena snaga i glava {to gleda
vzemi. No toa be{e samo dewe. Za{to no}e poleka
stanuva{e sve`, silen, snaèn mladi~ so nova mo}
{to ja crpe{e od u~eweto {to nenajaveno mu dojde
preku, od boga moèbi, isprateniot u~itel. Zatoa
po~na da ja pretpo~ita no}ta pred denot. Sosema
go zagubi interesot za denskiot, nadvore{en svet,
sekojdnevnite zbidnuvawa, u~ili{noto ustrojstvo,
li~nata ~istota i pedanterija, denskata svetlina,
detskiot xagor. Sfati deka seto toa e laga, izmama,
fatamorgana, privid za izmamenite, tenka skrama
pod koja, dosti`na, se krie su{tinata. Re{i da u~i
vo no}ta za{to razbra deka vo negovata svest se krie
nekoj drug, poubav, povistinski svet do koj treba da se
krene i vo koj treba da zaìvee poinaku, postvarno,
posu{testveno. Prestana da gi zabeleùva lu|eto
okolu sebe, nivnite sitni intrigi i zavrzlami,
nivnite bedni igri i presmetlivosti, kolegite koi,
iako pove}eto ~lenovi na komunisti~kata partija, se
krsteja koga }e go videa, pa duri i ènata koja sepak,
vo svojata nemenliva nabo`nost, veruva{e deka koga
toga{ }e se svesti i }e & se vrati. No rabotite si
zedoa drug tek {to pove}e nikoj ne moè{e da go
smeni. \or|ija Krpa~ vikan Krpa~o, re~isi za nula
vreme, od tipi~no smiren zaqubenik vo denot, stana
vozbuden ~eka~ na no}ta. Ne deka ja saka{e temnicata
pove}e od svetlinata, tuku zatoa {to ovaa nova,
90
voznemirena temnica na no}ta, mu vetuva{e druga,
poinakva, postvarna, posvetla svetlina koja, so seta
re{enost odlu~i da ja stigne.
Od osmata no} natamu, vo slednite tri
meseci, postojano se gleda{e sebesi na vrvot od onoj
ist rid na koj upla{en sede{e prvite sedum no}i, no
sega ve}e bez strav i sram od sopstvenata golotija,
sopstvenata krevkost i ranlivost. U~itelot redovno
sleguva{e od nevidlivoto i so prstot od desnata
raka pokaùva{e napred kon maglivite {iro~ini
{to se tegnea pred niv i postepeno formiraa ~udni
oblici i nastani.
‘Go napravi prviot ~ekor. Go pobedi stravot,’
mu re~e u~itelot vo edna od tie prvi no}i koga
sedna do nego. ‘Sega }e moè{ da vidi{ raboti
{to nikoga{ ne si ni pomislil deka moè{ da gi
vidi{!’ Od levo duvka{e nekakvo sveò vetre i na
\or|ija prijatno mu go lade{e liceto. @e{tinata
{to i natamu vladee{e so prostorot ve}e ne mu
izgleda{e nepodnosliva. Ne se pote{e tuku sednat
do u~itelot go priviknuva{e vidot na prikazite
vo dale~inata {to mu se redea pred o~i so, re~isi,
filmska brzina. Mnogu li~ea na isteraniot od
rajot Adam i na od Boga isprateniot angel Gavril
Mihail koj{to, od visinata na Edemskiot rid, niz
videnieto mu gi pokaùva{e na Adama posledicite
od storeniot grev vo vekovite {to doa|aa a Adam
samo tufka{e, se jade{e, se prokolnuva{e za ludata
nepromislenost koga od site ponudeni mo`nosti,
a gi ima{e nekolku, ja izbra najlo{ata: ja poslu{a
plotta, pohotnosta na teloto, strasta kon Eva a ne
razumot. No ovde videnieto ima{e sosema druga cel:
ne da go upla{i od posledicite na nekakov si storen
91
grev za{to grevot kaj \or|ija, ako go ima{e, si be{e
~isto genetski nasleden, tuku da mu pomogne da si ja
krene svesta i da progleda.
‘Gledaj,’ mu re~e u~itelot, ‘}e vidime dve
dolgi odewa po makite, na dvajca tvoi imewaci koi,
ne od nekoi natprirodni sili, tuku zaradi soznanieto
deka bog e vo niv, vo nivnite vnatre{ni neba,
svesta, se sprotivstavija, izdràa i, preminuvaj}i
od vidlivoto vo nevidlivoto, gi pobedija ne samo,
navidum mnogu posilnite protivnici, tuku i vremeto.
Inaku deneska, tolku vekovi podocna nikoj ne bi
znael za niv. Tie, re~isi, vo s#, se izramnija so
majstorot Isus osven vo prvosta, se razbira. Vidi gi
~udata {to gi napravija, u~i i progleduvaj!’
* * * * *
Naedna{ pred niv se sozdade rimskiot
forum. Golemata carska palata bleska{e na
toploto, mediteransko sonce. Mnogubroen narod
vo beli togi se ima{e nasobrano pred dvorecot.
Lu|eto razgovaraa me|u sebe, potoa poglednuvaa kon
velelepnoto zdanie so visoki pilasteri, pa pak se
vra}aa kon muabetot.
‘Ova e tristotata godina po Hrista,’ mu re~e
u~itelot na \or|ija. ‘Majstorot \or|ija, od lu|eto
deneska vikan svetija, ve}e e dojden vo Rim kaj carot
Diokletijan da mu ja krene svesta za ovoj da ja sfati
edinstvenata vistina i da prestane da gi izma~uva,
ubiva i tormozi site {to, preku Hrista, se vo obid
da stignat do svojot bog.’
Potoa pred niv, ko so nekoe vol{ebno
stap~e se stvorija vnatre{nite odai na carskoto
ìveali{te. Na visokiot stol, udobno navalen
92
sede{e mo}niot vladetel a pred nego, na samo
nekolku ~ekori, kleknatiot \or|ija.
‘Koj si ti?’ go pra{a Diokletijan.
‘\or|ija od Kapadokija, mo}en caru. Imam
dvaeset godini i od bogato semejstvo i blagoroden
rod sum no po zapoved na onoj {to go po~ituvam i
slu{am, rasprodadov s# i razdadov po siromasi i
dojdov ovde kaj tebe sproti èlbata na mojot car koj
e nad site carevi, da ti ukaàm na gre{kite {to gi
pravi{ so narodot {to go saka i se nadeva edinstveno
vo mojot car, za da se popravi{ i da se spasi{. Za{to
koga }e zamine{ od ovoj svet, a ma~itelite, tiranite,
sekoga{ brzo i surovo zaminuvaat, na ve~ni maki }e
se najde{. Zatoa ti velam popravaj se sega duri si vo
svetlina da ne mora{ da go pravi{ istoto vo ve~na
temnica i na ve~ni maki!’
Carot Diokletijan malku se podmesti vo
sedalnikot, ne moè{e da veruva vo drskosta na
ovoj siroma{ec a ne mu be{e ni dokraj jasno {to bara
od nego. Zad sjajot na sekoj vladar se krie bedata na
stvarnosta pa za da ja sfati, iako nikoj toa posebno
ne go bara{e od nego, carot sosema mirno ja primi
zakanata.
‘A po {to e poseben toj tvoj car?’ pra{a.
‘Samo toj moè da te donese pred liceto
na boga. Samo toj gi znae pati{tata za tvoeto
izbavuvawe, iskupuvawe, pokajuvawe i vra}awe vo
pregratkite na onoj od koj site poteknuvame. Tvoite
idoli, tvoite jadni kumiri od kapi{teto ne moàt
nikoga{ da ja ispolnat vakvata zada~a. Zatoa se
prazni i la`ni. Ostavaj gi {to pobrgu moè{ i
prikloni se kon vistinskiot!’
‘Stra{no bezumie ti vleglo vo glavata!’
93
mu re~e carot na \or|ija koga najposle go izgubi
trpenieto otkako mu go zabeleà ~udniot sjaj vo
krupnite, crni o~i. ‘Ajde ostavi go milum i pokloni
se na na{ite bogovi koi so vekovi nanazad ni go
krasat, krepat i {irat carstvoto da ne moram silum
da ti go doteruvam umot!’
‘Vo toa e razlikata, ~estiti care!’ re~e
\or|ija mirno, ‘nie govorime za dve razli~ni
carstva. Kumirite ti go {irat, krepat, zemskoto,
minlivo carstvo a mojot car ti go pokaùva patot
kon nebesnoto, ve~no carstvo koe ne e nadvor od tebe
tuku se nao|a vnatre vo tebe, vo tvojata svest koja
tokmu zaradi zemskata slava i sueta, ti e zatemneta.
Vidi ja razlikata! Ona {to e nadvor od tebe a koe ti
go nudat tvoite la`ni bogovi e minlivo a samo ona
{to e vnatre vo tebe, a do koe moè da te odvede samo
mojot bog, e ve~no! Zarem ne e izborot o~igleden?’
‘Frlete go vo zandana!’ svika razluteniot car
i stana od tronot. ‘Petnaeset dena drète go samo na
voda pa da vidam {to }e stori negoviot bog za nego!’
I Magnentie, blizok carski sovetnik {to sekoga{
sede{e desno od imperatorot, dade znak i nekolku
straàri vo polna vojni~ka oprema i so stra{ni
helebardi go poteraa smireniot \or|ija kon carskite
zatvori i go frlija vo najtemnata }elija.
* * * * *
‘I posle?’ go pra{a voznemireniot \or|ija
u~itelot koga vide deka forumot, narodot vo togi,
poplo~enite uli~ki, carskiot dvorec is~eznaa vo
maglinata pred niv i povtorno samo nekakvi senki
im pominuvaa pred o~i.
‘Bidi trpeliv i }e vidi{!’ re~e u~itelot so
94
vtren~en pogled vo dale~inite nagneteni so sobitija,
tradicii, nedooblikuvani konturi i razdvièna
materija.
* * * * *
Po malku scenata pred niv povtorno se
ras~isti. Nekolku straàri go dovedoa \or|ija
nazad pred carot Diokletijan koj{to, kako i obi~no,
si sede{e, vo bogato izrezbaniot i nakiten prestol.
‘I?’ go pra{a carot \or|ija, ‘ti go vrati gladta
umot? ]e se pokloni{ sega na na{ite bogovi pa da
te pu{tam da si odi{ so prigodni podaroci tamu od
kade {to si dojden ili saka{ sosila da si go vidi{
boga?’
‘Mene ne mi trebaat tvoite podaroci,’ re~e
\or|ija vidno sve` i bodar nebare petnaeset dena
voop{to ne gladuval. ‘A i gladta {to misli{ mi
ja prati e samo privid {to se dolì na tvojata
ograni~enost i slepilo. Nie, sledbenicite na
golemiot majstor Isus, na bogot moj Hrist, nikoga{
ne barame drug da n# hrani. Za{to kako {to Isus, so
par~e leb nahrani mnoguiljaden narod vo pustinata,
taka i nie, sami se snabduvame so hrana i drugi
potreb{tini. Dovolno e samo da se sosredoto~ime
na golemata, nepotro{liva, univerzalna supstanca
okolu nas, mentalno da go koncipirame sakanoto,
da go izgovorime slovoto i baranoto vedna{ }e se
stvori. Zatoa maltretirawata od tvoja strana vo taa
nasoka za mene se besmisleni, naivni, ograni~eni i,
prosti mi {to }e ti kaàm, sme{ni. Zatoa priimaj go
mojot bog {to pobrgu za da se spasi{!’
Carot ne re~e ni{to edno pet minuti, tuku
samo po~na da gi menuva boite na liceto, od bleda,
95
kon crvena, pa zelena. A koga progovori, odedna{
scenata se razlea, se rastegnaa i likovite se
pretopija i se zagubija vo bezli~nata siva masa {to
se pojavi pred dvajcata gleda~i.
‘I sega?’ pra{a qubopitniot \or|ija nestrpliv
da go vidi krajot na pokazanieto no u~itelot koj{to
o~igledno rakovode{e so vle~eweto na nevidlivite
konci koi, na negova zapoved, se prepletuvaa, se
zavrzuvaa i im davaa oblik na nastanite, si sede{e
spokojno i voop{to ne pokaùva{e znaci deka ja
zabeleùva vidnata vozbuda kaj detski razne`netiot
u~enik.
‘Sega }e otideme edinaeset i pol veka potamu
vo vremeto, da gi vidi{ i nau~i{ majstoriite na eden
drug golem vernik koj{to, iako vo ~ove~ki oblik i so
~ove~ki slabosti i mani, uspea, pu{taj}i go bog da
dejstvuva niz nego, da gi pobedi, zasrami i poniì
najgolemite osmanliski sultani Murat Vtori i sin mu
Mehmed Vtori, zemskiot osvojuva~ na dekadentniot,
od boga ve}e otpi{an zaradi gomorsko-sodomskiot
razvrat, Carigrad.’
‘Za kogo mi zboruva{?’ pra{a \or|ija silno
zasramen od sopstvenoto neznaewe.
‘Za Georgija Kastriot, princot a podocna
kralot na Epir i Makedonija, na seta Kutmi~evica
so bo`jo sedi{te vo Devol, kaj{to ~etiri veka
prethodno ìveel svetecot Kliment i go {irel
slovoto bo`jo i go pokaùval preku Hrista patot do
boga sednat na sedmoto nebo ili, poto~no, vo svesta
na tamo{nite arvanitski ìveja~i!’
* * * * *
96
Potoa povtorno se otvori neboto pred niv
i od vorteksot, vitelot od elementi i energii {to
kruèa okolu zamislenata oska i privlekuvaa
elementi od haosot okolu nea, se voobli~i preubavata
arvanitska zemja, deneska vikana Albanija i
dvorecot na velmoàta Ivan Jovan Kastriot krenat
visoko nad utvrdenata Kroja majstorski vyidana vo
cvrstata karpa nad Trnavskata dolina. Sega kon
katedralnata crkva sveta Bogorodica izgradena
pred nekoj vek od ve{tite race na arvanitskite
yidari i zografisana od sjajniot talant na mija~kite
freskoslikari, vo dolga, sjajna povorka, se dviè{e
mesnoto duhovenstvo na Krojskata i Dra~kata
eparhija na ~elo so veli~enstveniot episkot
Georgija Pelin i blagosloveniot patrijarh ohridski
Dorotej so grupa visoki crkovni dostoinstvenici,
~lenovi na patrijar{iskiot Sinod. Koga stignaa
do vlezot na prekrasnata gradba gi pre~eka masa
produhoveni Epiroti, koi voshiteno izvikuvaa
‘Da ìvee Georgija, da ìvee na{iot iden knez!’
Potoa ohridskiot poglavar, otkako gi izvr{i site
potrebni sluènija, se svrte kon mladiot, silen,
preubavo graden ma` pred sebe i re~e: ‘Se sobravme
deneska, 2 juni od 1443-to leto gospodovo, samo tri
meseci po nenadejnoto pretstavuvawe pred gospoda
na slavniot knez, mudar strateg i dràvnik Ivan
Kastriot, da go proglasime vo imeto na vselenskiot
patrijarh, za nov knez na li~noto i mo}no Epirsko
Kneèvstvo, negoviot najmlad sin, doblesniot
Georgija Kastriot…’
Potoa scenata se zatemni i pred sosema da se
trgne mrakot, zababote mo}niot {um od ~etirieset
iljadnata vojska na Ali beg, sinot na Evrenos, koja
97
nabrzo, po neuspe{niot obid da go zavzeme dobro
branetiot dreven duhoven centar, Svetigrad, se
upati kon Debarskoto pole. Treba{e, po sekoja
cena da se pokori i umiri arvanitskata zemja, po
zapoved na mo}niot sultan Murat Vtori. Be{e 29
juni 1444 godina, den isklu~itelno èòk i sparen,
po ispotenite lica na umornite voini se poznava{e,
po zamaeniot topot na polulipsanite kowi. Pred
vojnicite naedna{ se pokaà mestoto Oraovnik a
zad nego {irokata trevna visoramnina obgradena so
{umi. I taman generalot saka{e da dade zapoved za
zalogoruvawe i odmor, od najbliskiot ~estak se pojavi
sjajniot voin Georgija Kastriot srede li~nata garda i
grstot kowanici i se istopori pred nego kako planina
od prkos i dostoinstvo. Zad grupata na Georgija bea
rasporedeni strelci-pe{adijci koi, mirno ~ekaa
zapoved od knezot. Na generalot,iskusniot voin od
golemite bitki vo Azija od koi sekoga{ izleguval
kako pobednik, mu se vidoa tolku malubrojni nebare
se postroeni tuka pred nego za voobi~aena vojni~ka
smotra a ne da bidat napadnati. Ponesen od gletkata
brgu se olabavi i raspoloì i duhot mu ìvna. Vedna{
naredi napad, no koga trgnaa voinite, s# pove}e
epirotski kowanici po~naa da izleguvaat od {umite
strani~no i pozadi, taka {to naizgled neviniot grst
lu|e na ~elo so sjajniot Georgija postroen tuka da
bide zaklan kako `rtveno jagne odedna{ se pretvori
vo snaèn obra~ cvrsto stegnat okolu otomanskite
sili za{to mudriot knez, po vojni~kata taktika i
strategija, izu~ena vo dolgite neprospani no}i od
knigite za golemiot negov predok i idol, Aleksandar
Makedonski, gi zatvori site proodni mesta a
izleznite pati{ta gi popre~i so neproodni bedemi.
98
Toga{ po~na bitkata neposredno pred zalezot na
zasramenoto sonce. Tri ~asa se bieja voinite. 12
000 na stranata na Georgija i 40 000 na stranata na
Ali beg. Nabrgu odmornite, ve{ti, mnogu iskusni
Epirotski voini gi nadvladaa umornite, zbuneti,
Otomanci prepla{eni od stra{niot izgled na tu|ata
zemja i samouvereniot nastap na nejziniot bogolik
voda~. I po~na stravotniot kole`. Vo sekoja minuta
se se~ea po ne{to pove}e od 600 ~ove~ki glavi koi, so
posmrtna zbunetost se trkalaa po trevnata ramnica
i ja rastaùvaa sveò dojdenata kve~erina. Reki krv
te~ea po brazdite, iljadnici raneti vri{tea do nebo,
ofkaa, lelekaa, Oreovec zali~i na avetsko mesto,
àlen zamok, seni{no ostrovce srede crvenoto more
od sveà, mlade{ka, nedoiskaàna ~ove~ka krv.
Pred sosema da se sno}i, na toa neprokopsano pole,
ostanaa da leàt mrtvi 31 680 ~ove~ki su{testva,
deca bo`ji, 30 000 od stranata na zbunetiot, jadosan,
i vo porazot nepomirliv Ali beg a 1 680 od stranata
na Georgija Kastriot.
‘I zo{to sevo ova?’ pra{a \or|ija Krpa~
zgrozen od gletkata {to mu pomina pred o~i, ‘koj
e tolku golem krvopiec pa mu e potreben siot ovoj
okean od crvena, ìvotodavna te~nost za da ja
zadovoli svojata nezgasliva èd? Ne o~ekuvaj da se
voodu{evuvam od pobednikot za{to negovata pobeda
za mene e zlostor!”
‘Ne razbira{!’ mu re~e u~itelot, ‘ne stanuva
zbor za nikakva pobeda za{to me|u pobedata i
porazot razlikata e mnogu mala, a bolkata sekoga{
ista. Misli{ na Georgija mu bilo seedno {to
pobedil a zagubil tolku svoi verni podanici koi
prethodno voodu{eveno go pozdravuvale, {iroko
99
mu se nasmevnuvale, dlaboko vo sebe go oboùvale?
Veruvaj deka srceto mu se kinelo dodeka ve{ta~ki
se smeel i im otpozdravuval na voodu{evenite
sogra|ani od Kroja koga triumfalno se vratil tamu
po pobedata na Debarskoto pole. Za{to toj, so visoko
krenata svest za postoeweto na boga vo sebe, znael
deka sekoja, vo o~ite na lu|eto okolu nego, pobeda,
za nego e poraz, del od makite nameneti za negovoto
telo i du{a pred kone~no da se krene nad niv i da se
spoi so Otecot.’
‘A {to e so drugata strana?’ pra{a \or|ija
nezadovolen od odgovorot i s# u{te nakostre{en od
mnogute smrtti {to gi vide so svoi o~i. ‘Zarem tie
nemaat svoj bog vo sebe {to }e koncipira, }e izgovara
i }e sozdava niz niv? Zarem kaj niv nema nade` za
krevawe na svesta?’
‘Gluposti!’ re~e u~itelot. ‘Ova ne ti go
pokaùvam za da potcenam ne~ija vera.Treba da
znae{ deka bog e ist za site i vo site a razli~nite
veri se samo razli~ni pati{ta za stigawe do toj
eden ist bog vo site nas. Jas se obiduvam da ti go
pokaàm patot preku Hrista za{to toj, mi se ~ini,
iako najteòk i najtrnovit od site drugi, prav ód
po makite, sepak, koga edna{ }e te donese do celta,
navistina si donesen i pove}e nema{ ni najmala
èlba za vra}awe nazad!’
‘Dobro,’ re~e \or|ija, ‘prosti za netrpelivosta.
No ~ove~kata svirepost iskaàna vo ovaa krvava
bitka navistina me rastrevoì.’
‘]e se razo~arav da be{e obratno,’ re~e
u~itelot i povtorno go naso~i pogledot vo dale~inata
pred niv. \or|ija, nema{e {to drugo, tuku samo malku
se podnamesti na vrvot, proba da gi smiri mornicite
100
namonateni po goloto telo i go vperi pogledot tamu
kaj{to pred malku go naso~i svojot, u~itelot do
nego.
* * * * *
Sega pred niv povtorno se stvorija konturite
na velelepniot Rim. Poleka se otvori podzemnata
zandana od carskata palata. Sna`nite vojnici, surovi
i poslu{ni, go vle~ea vrzaniot \or|ija Kapadokiski
niz dolgite, temni, studeni katakombi kako da teraa
pred sebe stoka za klawe a ne ~ovek od boga stvoren
i za boga svesen. Pritoa, sekoga{ koga }e im padne{e
na um, go udiraa so ostrite kam{ici po goloto telo, go
bodea so noèvi vo slabinite, go bockaa so kopja vo
ple}ite. Koga stignaa vo ma~ili{teto, edna golema,
mra~na prostorija {to bazde{e na }u}ur, zasirena
krv i nasilni smrtti, go vrzaa na golemoto, drveno
trkalo, na ~ekrkot {to na~i~kan so ostro bru}e
cvrsto stoe{e na masivniot stalak i al~no ja ~eka{e
svojata nesudena `rtva. Potoa koga go pridviìja
kolceto i koga svetot od temnica, smrdea, pot i
pod od valkani plo~i, mu se zavrte pred o~i i mu
go zamati vidot, u~itelot i \or|ija Krpa~ naedna{
vidoa kako od smirenoto, umrtveno telo {to, za o~ite
na ograni~enite ma~iteli se vrte{e na trkaloto,
krcka{e i blika{e so sveà mlade{ka krv, izleta
eden bel, preubav gulab i si zastana na kamenite
skali {to vodea nekade nagore i so ubavoto glav~e
si se zagleda vo grdata gletka. Koga po edno vreme
se pojavi samiot car Diokletijan da go vidi ishodot
od svirepoto nasilstvo, teloto na Kapadokiecot so
svisnata glava i okokorenite temni o~i s# u{te se
vrte{e na zazbiftanioto kolce a ma~itelite, ve}e
umorni od zdodevnoto ~kripewe na trkaloto, bea
101
isposednale naokolu koj kade stignal vo o~ekuvawe
seta ovaa dolgotrajna i ve}e besmislena postapka
da zapre za da izlezat i so mnogu vino da ja izle~at
ma~ninata od groznata gletka na koja bea tolku dolgo
izloèni.
‘Dali e u{te ìv?’ pra{a carot.
‘Ne veruvam,’ re~e zapovednikot. ‘Ako ne me
laàt o~ite koi videle sekakvi smrtti, ovoj, bez
nikakov glas, {to e malku ~udno, si umre u{te pri
prviot krug na trkaloto!’
‘Simenete go!’ re~e carot.
Vojnicite vedna{ ja poslu{aa naredbata. Vo
slednata minuta sprostrenoto, obezdu{eno telo,
leè{e izbodeno, obezli~eno, ispokr{eno, na
kameniot pod. No taman carot saka{e da si zamine,
gulabot {to dotoga{ mirno si sede{e na skalite,
naedna{ mrdna so glav~eto nebare se sepna i izleze
od nekoj dlabok, velelepen son i brzo-brzo se
vrati vo teloto a ova, na o~igled na zbunetiot car
i upla{enite vojnici, lesno se krena, se ispravi,
ranite nevidlivo se iscelija, krvta ja snema, koskite
se zacvrstija, a bodriot \or|ija mu re~e na carot: ‘Se
uveri vo mo}ta na mojot bog? Da ne misle{e deka }e
dopu{ti tvoite xelati da me ubijat?’
Carot posede u{te malku, ni{to ne mu be{e
jasno no ne saka{e da ispadne slabak pred svoite
vojnici, zatoa naredi da go okovaat vo te{ki prangi,
da go ostavat vo }elijata dodeka ne re{i {to da
pravi so nego i lut od merata nadvor, zamina od
zandanata.
‘Go vide pileto?’ go pra{a u~itelot \or|ija.
‘Go vidov,’ re~e ovoj.
‘Samo jas i ti go vidovme no ne i carot ili
102
negovite vojnici.’
‘[to se slu~i?’ pra{a \or|ija.
‘Edno majstorstvo {to \or|ija go ima nau~eno
od prviot majstor Isus. Koga go stavija na trkaloto,
toj si ja krena svesta, go umrtvi teloto i vlezen vo
nevidlivoto za obi~nite smrtnici, izleze so du{ata
od nego i po~eka cirkusot da zavr{i. Potoa spokojno
se vrati nazad i sosema gi zbuni navodnite ma~iteli
zaedno so neverniot car. Inaku edna sosema obi~na,
da ne re~am, po~etni~ka meditacija, koja treba{e,
pred s# tebe da ti pokaè deka postojat raboti otade
o~iglednoto. Vo migot koga poveruva, mu ja vide
du{ata pretvorena vo gulab kako mu izleguva i potoa
mu se vra}a vo teloto. Sosema dobro za po~etok!’
‘Blagodaram!’ re~e \or|ija Krpa~ i ~eka{e
novi sobitija da se voobli~at od temnicata pred
niv.
* * * * *
Sega od mrakot nikna prekrasnata Kroja od ~ii
ulici i crkvi prepolni so narod se slu{aa piskotnici
i lelek. O~igleden strav pred neizvesnata sudbina
gi ima{e ispolneto srcata na voznemirenite starci,
èni, deca. Duri i na iskusnite epirotski voini
ne im be{e seedno za{to znaeja deka po nekolkute
te{ki porazi {to gi doìveeja turskite generali,
sultanot nema da sedi so skrsteni race, tuku }e trgne
da ja odmazdi smrtta na iljadnicite negovi verni
voini. Osobeno bolni bea katastrofite na Firuz
pa{a koj{to so petnaesetiljadna vojska nenadejno
trgna od Skopje vo 1445 godina sakaj}i nezabeleàn
da izleze direktno pred Kroja i da ja napadne no,
knezot Georgija, informiran od svite dou{nici, go
103
na~ekal kaj eden od tesnite premini blizu Prizren
i celosno go uni{til; i onie dve na Mustafa pa{a:
prvata koga no}ta na 27 septemvri 1446 godina,
izmamen od ve{tite manevri na Arvanitskiot knez
koj{to navidum izigruval pla{livec koj{to pobegnal
so voinite i naselenieto pred navalata na mo}niot
asker, se opu{til, pa Epirotite, pod zakrilata na
temnicata, mu upadnale vo logorot i gi ubile site
{to ne uspeale da se izvle~at; i vtorata koga preku
Ohrid i dolinata na Crni Drim so petnaesetiljadna
vojska na 14 avgust 1448 godina stignal kaj Oraovnik
blizu Debar kade{to nenadejno bil napadnat od 4000
vojnici pod rakovodstvo na verniot na Georgija, ve{t
vojskovodec Vrana Konti. Iznenadeni i vo panika,
Turcite ostavile 5000 mrtvi na bojnoto pole a 3.200
zaedno so samiot pa{a bile zarobeni pa sultanot
moral za nego na knezot Georgija da mu plati otkup
od 25.000 dukati vo zlato.
No sega se ra{irija glasovi deka stra{niot,
mo}en sultan doa|a li~no da se presmeta so Epirskiot
suveren. Nema{e ku}a, ulica, }o{ vo gradot, kaj{to
lu|eto ne ja oplakuvaa pretstoe~kata neizbe`na
sudbina. Crkvite bea polni so maì i èni {to se
molea za pomo{. @enite si gi kubea kosite, si gi
{tipea obrazite i se udiraa po gradi vo obid da gi
viknat na pomo{ starite, podzaboraveni kumiri.
Sve{tenicite se obiduvaa da go krenat moralot
na vojskata i na narodot kaùvaj}i im gi nebesnite
videnija {to gi imale a vo koi knezot Georgija, vo
site slu~ai, ja ubiva golemata, silna, mnoguglava,
neverni~ka lamja. Od nekade se pojavi i samiot knez,
visok, stroen, li~en i, na nasobranite i ohrabrenite
od negovata pojava, im go kaà sopstvenoto videnie
104
vo koe sveti \or|i, hristijanskiot voin i svetec
za{titnik na Epir i na celata Arvanitska zemja,
li~no go daruval so ognen me~ za da gi uni{ti
neprijatelite {to im se zakanuvaat na nivnata vera
i zemja.
Potoa osamna 5 april 1450 godina. Na
granicata od Epirskoto kneèvstvo se pojavi
prethodnicata na ogromnata turska armija trgnata od
Odrin na ~elo so dostoinstveniot Evrenos-beg. Kroja
treba{e da ja brani grofot Vrana Konti so 4.000
vojnici. Georgija Kastriot so 8.000 elitni vojnici,
otkako gi izdade potrebnite zapovedi a neaktivnoto
naselenie - èni, deca i starci gi odvede na
Venecijanska teritorija vo krajbre`nite gradovi i
sela za da gi izbegne nepotrebnite civilni `rtvi, se
povle~e visoko na 2.300 metri vo planinata Valmor
kade{to go postavi svojot logor. Vo gradot se gledaa
prisebnite vojnici kako gi smestuvaat rezervite
so hrana i oru`je dovolni da izdràt opsada do
30 meseci i gi postavuvaat triesette mali topovi
na utvrdenite mesta od tvrdinata, a po poliwata
zemjodelcite kako go sobiraat siot zrel rod i gi
uni{tuvaat posevite za da nemaat mo`nost turskite
okupatorski vojski da gi koristat za ishrana.
Nabrgu od vrtlo`nata temnica pred u~itelot
i vidno vozbudeniot \or|ija Krpa~, se pojavi i li~no
mudriot padi{ah, velikiot sultan Murat Vtori,
nekade vo maj istata godina, tokmu koga p~enkata {to
treba{e da mu ja hrani vojskata po~na da niknuva,
koga snegovite se istopija i od pod niv izleze
sveòto zeleno od trevata vo ~istite planinski
kotlini i dolini. So sebe vode{e nedobrojna vojska,
preku 160.000 vojnici, od koi 90.000 kowanici i
105
70.000 pe{adinci so jatagani i {titovi me|u koi
novoorganiziranite trupi jani~ari, golema komora,
trgovci, zanaet~ii pa duri i tri iljadi dol`nici i
bankrotirani koi bile zemeni vo vojska za da si ja
otkupat slobodata ako imaat sre}a da preìveat.
Ka~en na velelepniot kow, sjajniot sultan ja vode{e
ovaa nedogledna masa od Dolni Debar, predelot
Matka kon Kroja. Tolku mnogu maì ima{e sultanot
{to na eden kowanik za da stigne od edno do drugo
krilo na vojskata mu trebaa dve nedeli javawe.
Ramnicite niz koi vrveja zali~uvaa na more od
~elik. Kow do kow, ma` do ma`. Kopjata formiraa
gusta {uma. Bajracite go zatemnuvaa majskoto sonce
a me|u niv nema{e ni igla mesto za da padne obi~na
kapka voda. Nastapuvaa taka vo bleskav red zad
sjajniot padi{ah nebare edna{ nebesnite vojski na
rajskiot Sotona koga ovoj, vozgord i nepromislen vo
svojata zabluda deka e posilen od najsilniot, krena
bunt protiv Semo}niot po {to padna i potemne i be{e
nasilno turnat od rajot zaedno so negovite vojski vo
nabrzina izgradeniot za niv vè{ten ad, klokotnata
voda {to neprekinato gore{e na ve~nogorliv }u}ur.
Nabrgu glomaznata masa go ispolni so vojska
i {atori Trnavskoto pole od kade se pruà{e
veli~enstvena gletka kon silno utvrdenata Kroja
koja, kako orlovsko gnezdo, srede {umovitite
predeli na planinata Valmor, & prkose{e na
dojdencite. Sultanot za da gi zapla{i branitelite
pokaùvaj}i im ja veli~inata na negovata armija,
celi dva dena defilira{e pred yidinite na koi
od vreme na vreme se pojavuvaa branitelite, im se
krivea, im dofrluvaa sakaj}i da im pokaàt deka ne
se pla{at ni od niv, ni od koja i da e druga ~ove~ka
106
sila {to naumila da im ja zeme slobodata, verata i
mirot.
Potoa se slu{na silna grmotevica od
aktiviraweto na dvata topa od po 400 litri i
osumte topa od po 200 litri so zada~a da ja razorat
tvrdinata a pred s#, gradskata porta. Nekolku dena
grmea, bieja topovite vo yidinite i bedemite no
pregolemata dale~ina zna~ajno im ja smaluva{e
efikasnosta. Konfigurcijata na terenot be{e takva
{to artilerijata ne moè{e da se postavi poblisku
tuku, vè{tenite cevki bieja od Trnavskoto Pole,
preku vozvi{enieto Zelen Kamen. Cela nedela se
trese{e zemjata, tatnea ridovite i planinskite
vrvovi, gorea krasnozdanijata. Duri po istekot na
{estiot den se napravi eden mal krater so tesen
otvor vo yidinite {to pobudi nade` kaj sultanot
deka so masoven juri{ moè da se navleze vo
tvrdinata. No taman na 12 juni 1450 godina, vojskata
trgna napred ne samo {to gi pre~eka isprateniot od
utvrduvaweto temen oblak od gusto na~i~kani streli
{to gi zatemnija sjajot i ~istinata na majskoto sonce,
tuku istovremeno, od gustite zabeli na planinata se
pojavi Georgija Katriot so osumiljadnata vojska, go
razori voeniot kamp i izvr{i neviden masakr nad
Osmanliite. Na bojnoto pole ostanaa da leàt nad
9000 mrtvi vojnici. Nenadejniot napad vo du{ata
na golemata vojska go prekina napadot i go frli
padi{ahot vo te{ka depresija. Duri na 12 septemvri
trgna sledniot silen juri{ kon na~natite yidini na
gradot otkako sultanot, vraten od li~niot mrak, gi
sobra generalite i im se zakani deka, ako treba, niv
li~no }e gi pikne vo topovskite cevki i so niv }e ja
osvoi Kroja. No ni toa ne pomogna za{to vojskite bea
107
razbivani u{te vo startot ne samo od silniot ogan
frlan vrz niv od vnatre{nosta na tvrdinata tuku
i od postojanite, denono}ni napadi od iskusnite
voini na Skenderbej koi, del po del, sistematski ja
uni{tuvaa glomaznata, te{ko podvi`na sultanska
vojska. Posledniot, o~ajni~ki obid na padi{ahot
Murat Vtori koj{to so sebe go nose{e i svojot sin-
naslednik, silniot i sjaen Mehmet, da go zavzeme
centarot na Epirskoto kralstvo, zavr{i neslavno
na 26 oktomvri 1450 godina. Taman se vr{ea
poslednite podgotovki za navleguvawe vo gradot
preku mnogubrojnite otvori napraveni od silnite
artileriski udari, nastapi mnogu studeno i do`dlivo
vreme, neobi~no za toj del od godinata, pa sultanot
zaedno so izmrznatite voini se povle~e od Matija
prvin vo Gorni Debar pa ottuka vo Odrin neslavno
zavr{uvaj}i ja {estmese~nata opsada.
Potoa u~itelot i Krpa~o u{te go vidoa
triumfalniot do~ek na Georgija Kastriot vo
presre}nata Kroja i smrtta na Murat Vtori od
apopleksija na 5 fevruari 1451 godina po pijankata
vo ~est na ènidbata na sin mu Mehmet.
‘Dali zabeleà?’ mu re~e u~itelot na \or|ija
dodeka ovoj se me{kole{e na vrvot od peso~niot
rid.
‘[to da zabeleàm?’
‘Kolkava be{e tagata na Georgija po pobedata.
Za{to ni radosta od triumfot po zaminuvaweto na
Turcite, koja trae{e tri dena i tri no}i vo Kroja, ni
golemite pofalbi doma, ni ~estitkite od evropskite
dràvnici i od papata Nikola Petti li~no koj{to
mu dodeli orden sveti Petar vo znak na priznanie
za zaslugite napraveni na hristijanskata crkva vo
108
odbranata od nevernicite, ne moèa da ja sotrat
tagata po zagubenite voini, ~uvstvoto na neizbe`no
ma~eni{tvo nametnato vrz nego, vrz negovata
blagorodna, dlaboko ~ovekoqubiva, mironakloneta
priroda.’
Na krajot od ovoj prikaz u~itelot gi povle~e
koncite na temninata, ~udno gi ispreplete za u{te
da go vidat umorniot knez kako so golemi br~ki na
lice i dlaboki brazdi na srce, plasnat vrz {irokiot
krevet pokrien so svileni prekriva~i izvezani
i opto~eni so sjajna srma, pla~e sam vrz svojata
neprokopsana sudbina: da pobeduva a da gubi!
* * * * *
Sega pred niv povtorno se stvori velesjajniot
Rim po ~ii ulici, nekolku vojnici vo crveni nametki
na sebe i so te{ki mazdraci v race go teraa pred sebe
vrzaniot Kapadokiec. Im be{e naredeno, na golemiot
plo{tad, pred mno{tvo narod, da go probodat so
mazdracite i da mu go zemat ìvotot. Koga nasilno
go pritesnaa do yidot, iako za ova nema{e nikakva
potreba za{to majstorot na duhovnosta so ni{to
ne se opira{e, vojnicite eden po drug probaa da
mu go probodat razgolenoto telo. No Kapadokiecot
ve}e gi ima{e snièno vibraciite pa teloto mu se
ima{e pretvoreno vo te{ko olovo. Bodea vojnicite,
navaluvaa kako netokmu, no nikakov ishod nema{e.
Kopjata samo se odbivaa od tvrdoto telo, vrvovite
im se tapea, postoe{e opasnost da nastradaat
samite navaluva~i. Site nasobrani go gledaa ~udoto,
prvin ne im veruvaa na sopstvenite o~i a potoa koga
vidoa deka ona {to se slu~uva pred niv e stvarno,
poveruvaa vo bogot na Kapadokiecot, vo patot negov
109
kon golemiot Otec smesten na neboto vo negovata
svest. A i toj be{e zadovolen i sre}en za{to izlezen
od teloto, dodeka gleda{e kako vojnicite se ma~at
bezuspe{no da go probodat i da ja izvr{at zapovedta
na bezverniot car, vide mnogumina {to mu poveruvaa
i so potkrenata svest, trgnaa da go sledat negoviot
pat. Me|u niv bea i vojnicite odredeni da go skusat i
onaka kusiot negov prestoj na zemjata.
‘I {to stana potoa?’ pra{a Krpa~o.
‘Ni{to,’ re~e u~itelot. ‘Lutiot car, s# u{te
neveruvaj}i vo ona {to mu go kaàa, dojde li~no so
najgolemiot mazdrak vo car{tinata i proba da go
probodi \or|ija kaj srceto.’
‘I?’ re~e Krpa~o.
‘I, normalno, se posramoti. A za da ne bide
rezilot u{te pogolem za{to s# se slu~uva{e na
otvoreno, na golemiot plo{tad, pred s# pogolemo
mno{tvo qubopiten narod, zapoveda brgu da go
vratat Kapadokiecot vo zandanata do slednoto
negovo re{enie.’
* * * * *
Sega naedna{ se pojavija silni java~i pod
vodstvo na sjajniot [eremet-beg. Poneseni od
mlade{kata àr, bodri od noviot, sve`, mo}en
za{titni~ki duh na mladiot i silen padi{ah Mehmet
Vtori, javaa tie, ezdea niz makedonskata zemja duri
tamu nekade kaj bolskotniot, misti~en Ohrid ne gi
pre~eka, nebare padnat od nebo silniot Skenderbej.
Be{e ~etirinaesetti avgust 1464 godina, preubav
den za slava na ìvotot no, nastapi stra{na smrt,
golemo klawe. Pa|aa voinite eden po eden ko klasje
pred naostreniot srp od iskusniot ètvar. Padna i
110
samiot [eremet-beg, gordosta li~na na padi{ahot,
perjanicata na golemata otomanska car{tina.
Ve~erta, koga bog se smiluva nad preìveanite i
ja smiri krvta na razèstenite Epiroti, kralot
Georgija go proslavi golemiot nastan so obilna
ve~era od sveò izvadena i ispe~ena letnica,
nadaleku pro~uenata ohridska pastrmka, endemski
vid riba, tolku visoko ceneta {to sekoja nedela be{e
ispra}ana vo mraz vo Konstantinopol za peto~nite
ve~eri na vizantiskiot imperator.
No vedna{ potoa, kako kazna za nedoli~nata
proslava na tolku smrtti, zajava mo}niot Balaban-
pa{a so mnoguiljadna vojska podelena vo dve grupi:
ednata trgna od Skopje a drugata od Bitola so namera
da se sretnat nekade na sredpat i da trgnat na Kroja.
Kralot Kastriot ne ~eka{e ova da se slu~i, tuku
vo april 1465, nebare teran od nekoja ve~no èdna
a`daja vo sebe, trgna vedna{ protiv ju`noto krilo
vodeno od samiot Balaban i go razbi kaj Struga blizu
Ohrid. No pobedata be{e bolna, pokatastrofalna
za pobednikot odo{to za porazeniot. Za{to po
èstokata bitka vo racete na Turcite padnaa
nekolku verni voini na kralot: prv Mojso Golemi
Debraninot, verojatno negoviot najdobar general,
potoa Vladan Murica, pa Gino Muzak, pa Jon Perlat,
pa Nikola Eris, pa Georgi Kuka, Gino Maner{… Site
osummina istaknati blagorodnici bea isprateni
vo Istambul. Iako kralot Georgija bara{e da
plati otkup za niv, sultanot Mehmet Vtori odbi
za{to ve}e ima{e ras~isteno so sfa}aweto na
srednovekovnite vojni kako elegantni, vite{ki
bitki me|u vladarite tuku vo niv gleda{e sredstvo
za nametnuvawe na svojata volja vrz neprijatelite.
111
Prvin na osumminata plenici im be{e ponudeno da
stanat muslimani i da & se priklu~at na turskata
vojska. Koga po dve nedeli razmisluvawe, tie odbija,
bea ìvi ras~ere~eni a telata im gi frlija na ulica
da gi jadat ku~iwata. Seta Arvanija se zavi vo crno.
@enite gi zalelekaa pogrebnite taàlenki. Maìte
prestanaa da se bri~at. So denovi bieja kambanite
od ta`nite kambanarii na velelepnite crkvi. I pred
da se rasturi gletkata, crnata ~uma nadvisnata nad
jadosanoto Epirsko kralstvo, u~itelot i Krpa~o, s#
u{te sednati na visokiot vrv od pustinskoto tumbe,
go vidoa kralot Georgija, kako piknat vo najtemniot
agol od sjajniot svoj dvorec, sednat na te{kata masa
od alabaster, dlaboko potresen od tu~nata zaguba,
pi{uva pismo do eden svoj Mle~ki prijatel vo koe
po kojznae kojpat ja prokolnuva svojata sudbina:’Ako
e to~no ona {to mi go velat istori~arite, toga{
nie sme Epiroti, a eden od nas bil i onoj na koj{to
najmnogu li~am, kralot Pir. S# kaj mene e pirovo, a
najmnogu pobedite!’
* * * * *
Sega povtorno go izvadija Kapadokiecot na
toploto, letno sonce koe udira{e bezmilosno po
s# ìvo i divo {to se dviè{e po rimskite ulici.
Samo zdivot na povremenoto vetre, ~uvstvoto od
blizinata na studenoto more, gi drè{e lu|eto da
ne se izbezumat, da ne si izmislat krilja i da ne
si letnat ugore nekade vo potraga po poprijatni
predeli vo beskrajniot kosmos. No \or|ija ode{e pred
vojnicite, raskrvaven, izvalkan, navidum ispien na
lice, a, vsu{nost edinstven od site vo mnoguqudniot
Rim {to ne ja ~uvstvuva{e è{tinata. Koga stignaa
112
do edna kova~nica, naedna{ go zgrap~ija silnite
ra~i{ta na dvajca vojnici i ne mu dadoda da pretne
ni levo ni desno. Toga{ krupniot, surov kova~, bez
grià na sovest, ili barem taka izgleda{e, grubo
mu gi pikna bosite noze vo podgotvenite ~izmi so
vàreni {ajki. Carot Diokletijan koj{to ka~en na
nosilkata pokriena so belo, otporno na son~evite
zraci, platno, ja slede{e gletkata, samo kuso
naredi:’Sega so kam{ici terajte go da napravi tri
kruga niz na{iot velelepen grad. Da vidime kako }e
mu pomogne sega negoviot bog!’
I go poteraa po zagreanite plo~ki. So sekoj
~ekor prska{e sveà, mlade{ka krv, puka{e koàta,
gore{e otvorenoto meso. No toj ode{e. So {iroka,
otvorena nasmevka na temnoto lice toj ode{e. I
kade i da pomine{e, lu|eto qubopitno yirkaa od
debelite senki, se podbucnuvaa, so pogledite si
pravea i{areti, mnogu, mnogu se ~udea, nikako ne im
vleguva{e vo neprosvetlenite glavi deka seto ova
se slu~uva pred nivnite o~i: polugol, polumrtov,
poluìv ~ovek so ~izmi so vàreni {ajki na noze
i so {iroka nasmevka na lice, gazi cvrsto pred
niv pod pekolnoto sonce so namera, ako treba, da
go pomine vaka celiot poznat i nepoznat svet. I
mnozina poveruvaa ako vo ni{to drugo toga{ barem
vo mo`nosta deka neskr{liviov mladi~ poznava
nekoj bog, ima nekakva vrska so nekoja vonvremenska
sila koja nim im e daleka i nedosti`na. I silno
posakaa da ja zapoznaat.
Koga najposle zavr{ija trite zapovedani
kruga i koga malata pridru`ba zaedno so \or|ija
stigna povtorno pred carot, ovoj, otkako zapoveda
da mu gi izvadat ~izmite i otkako, siot zbunet, vide
113
deka Kapadokiecot e pove}e od ìv i deka pekolniot
ód ne mu napravil nikakov zijan na nozete, tuku tie
mu izgledaa pocvrsti, pozdravi od porano, zapoveda
da go sednat kar{i nego. ‘Kaì {to se slu~i!’ svika
carot naluteno za{to odvaj se vozdrùva{e da ne go
tresne so me~ot i da ne mu ja prese~e tvrdokornata
glava.
‘S# {to napraviv go napraviv so snagata na
svoeto mislewe. Niz mo}ta ili niz procesot na
mislewe, golem caru, koga vo sebe }e ja priznaeme
Hristovata svest, nie moème na{eto telo,
nadvore{nite ìvotni okolnosti i na{ata okolina
da gi menuvame i da gi razvivame za nikoga{ da ne
morame da mineme niz smrtta ili niz promenata
{to ja vikame smrt. Prvin mora da znaeme vo sebe
da ja otkrieme i da ja razbudime verbata deka Hrist
prebiva vo nas, za potoa da go sfatime vistinskoto
zna~ewe na Hristovata nauka; da go pu{time na{eto
telo da stane edno so bog spored negovata slika i
prilika, po koi toa e sozdadeno, potoa da pu{time
toa telo da se stopi so sovr{enoto bo`jo telo, da
staneme boèstveni, za toj, bog, da n# vidi. Toga{
imame sovr{eno, bo`jo telo, idealizirano, za~nato
i na svet doneseno. Toga{ navistina sme povtorno
rodeni od i vo kralstvoto bo`jo. Tokmu ova go
napraviv, golem caru. Zatoa tvoite ograni~eni,
zemski nameri, ne moèa ni{to da mi na{tetat.
Kolku pove}e go ni{ti{ moeto vidlivo telo tolku
od nevidlivoto, bo`joto, jas zemam i povtorno go
obnovuvam!’
‘Vrzete go!’ svika pobudaleniot Diokletijan
i zapoveda da mu go viknat ma|osnikot Atanasie,
poznat rimski ve{ter i vol{ebnik vo kogo ja poloì
114
poslednata nade` deka }e ja otkrie tajnata na
neuni{tliviot Kapadokiec.
* * * * *
Pred u~itelot i pred Krpa~o sega
povtorno zajavaa mo}ni voini. Dvaeset iljadi na
broj predvodeni od silniot Jonuz-pa{a. Vedar i
samouveren, roden brat na u{te posjajniot Balaban-
pa{a koj{to vo toa vreme so ogromna vojska se ima{e
potorno zalogoreno pred krojskite porti so namera
edna{ da gi probie, da vleze vnatre i da gi sotre
du{manite na padi{ahot a osobeno kralot Georgija
li~no. Java{e toj neumorno od gradot Kowuh so cel
da zalogori kaj Mala Trnava i da mu pomogne na
brata si. No odedna{ 6.000 voini na kralot Georgija
go pre~ekaa kaj tesnata klisura na rekata Arzen, vo
reonot na Golem Preslap. Zapo~na napad od site
strani i nastana neviden kole`. Pa|aa glavi, se
presvitkuvaa tela, letaa ekstremiteti, pobudaleni
kowi ‘rèeja i se frlaa vo temnosinite vodi. So
tu~ni sozli pla~e{e sonceto so krupnoto, nevino,
{iroko lice nadvisnato nad tesnecot. Golem lelek
se krena, piskotnici ne~ueni od ranetite, vri{tewa
grozni od nedoumrenite. Planinite na obete strani
od rekata se zani{aa uàleni i zasrameni od
klaweto. Toga{ hrabriot Jonuz-pa{a sleden od
vitkiot negov sin Eder-pa{a, so krenati sabji trgnaa
pravo kon kralot Georgija so nade` deka }e go kutnat
i ubijat i taka }e ja re{at bitkata vo svoja korist. No
Georgija im ja vide namerata i taman mu se dobliìja,
zamavna so te{kata sabja i mu ja otse~e desnata raka
na Jonuz-pa{a fa}aj}i go istovremeno sin mu, Eder-
pa{a za kosi i nedavaj}i mu da go upotrebi jataganot.
115
Mladi~ot, upla{en od ve{tiot poteg na kralot no
i zgrozen od gletkata vo koja negoviot sakan tatko
bezuspe{no se obiduva{e da ja zapre neposlu{nata
krv {to mu {ika{e od prese~enata raka, klekna
na kolena i go pomoli Georgija da go prosti tatko
mu a nego da go ubie. Toga{ blagorodniot Epirot,
razneèn na srce, sleze od kowot, so lenena
tkaenina mu ja povi ranata na Jonuz-pa{a, go spre~i
istekuvaweto na krvta od teloto i na voshitenite
voini im re~e: ‘@ivejte! Jas sum hrabar ama ne i
svirep! Jas sum Kastriot, kral na Epir, Makedonija
i cela Arvanija! Raduvajte se!’ Potoa stivna bitkata
a po karpite, trevjeto, golinite, nasekade po bojnoto
pole ostanaaa 6.700 mrtvi turski vojnici, s# delija
do delija, radost nedorascutena na ìvotot, àl
te{ka za majkite, sestrite, bra}ata, tatkovcite,
ènite ako gi imaa.
Potoa pred o~ite na u~itelot i Krpa~o se
stvorija yidinite na Kroja koi {est meseci od taa
1466 godina gi napa|a{e so silen artileriski ogan
mo}niot Balaban-pa{a, gi podjaduva{e, gi cepe{e,
gi podgotvuva{e za zavr{en udar. No toga{ stigna
vesta za stra{niot poraz na brat mu Jonuz-pa{a vo
èdnata klisura na rekata Arzen. Likot na pa{ata
se izobli~i, bezumie mu zavladea na èleznoto
lice. Nikoj ne znae zo{to, dali od strav, dali od
gnev, dali od èlba za sekavi~na krvnina, svirepa
vendeta za{to i samiot be{e potur~en Epirot,
odedna{ pred o~ite na v~udovidenite vojnici, toj
sam, ka~en na kow, trgna kon tvrdinata. Koga dojde
pred visokite, gradski porti, svika na siot glas:
‘Predajte se, gadovi ili pepel }e ve storam!’ Potoa
ti{inata {to nastana samo ja naglasi bezumnosta
116
na nepromisleniot pa{in poteg. Stoe{e toj taka,
so krenati race, so pogled svrten kon od ognot
pocrvenetoto Krojsko nebo, nebare saka{e so ovaa
drska metanija da mu se dobliì na gospoda za
ovoj brgu da stori ne{to i da mu ja isceli bolkata.
Toga{ nad tvrdinata se pojavi eden od branitelite
po ime \or|e Aleksov koj{to nabrgu potoa }e vleze
vo legenda, i, bez nikakvo razbirawe za pa{inata
ukma, ladnokrvno, so eden precizen istrel go pogodi
pravo vo vratot. Potoa, pred da se zatvori i ovaa
epizoda od prikazanijata na u~itelot, u{te go vidoa
Balaban-pa{a kako odjava nazad do pred svojot {ator
kaj{to padna mrtov, begstvoto na obezglavenata i
ispani~ena vojska koja ostavi zad sebe pove}e od
35.000 mrtvi i kiseloto zadovolstvo na liceto od
Georgija koj{to, izlezen na yidinite od neosvoivata
tvrdina, smrtta na pa{ata ja primi pomalku kako
triumf nad neprijatelot a mnogu pove}e kako
neizbeèn del od sopstveniot poraz.
* * * * *
Sega povtorno se pokaà bolskotniot Rim
plivnat vo sjajot na pladnevnoto sonce. Zadi{ani,
ispoteni, {a{ardisani od nepodnoslivata è{ina,
dvaesetina vojnici so kazmi i lopati kopaa golema
dupka vo gradinata pred carskiot dvorec. [tom
telata i glavite im is~eznaa vo iskopinata, na
znak od zdrveniot centurion, izlegoa nadvor i po
brazdite navratija voda od gradskiot vodovod. Koga
po ~as-dva se napolni dupkata, nekolku vojnici na
obi~ni drveni tezgeriwa donesoa nekolku kupovi
kamena var i vnimatelno gi isturija vo vodata.
Varta brgu za~r~ka, zaklokoti i bezmislosno ja
117
pokaà svojata grda èd po brzo, efikasno gasewe.
Po nekolku ~asa varnicata be{e podgotvena,
navidum bezopasna a vsu{nost smrtonosna za s#
ìvo i divo {to, naj~esto od nevnimanie, }e se
zaleta i bezglavo }e padne vo nea. Mnozina Rimjani,
Rimjanki vaka go imaa zagubeno ìvotot a najmnogu
Rimjan~iwata koi vo àrot na igrata, koja i da bila,
zaboravaa na opasnostite {to gi demnea osobeno
od iskopanite varnici so gasena var vo koi, ako
edna{ padnea, alarmiranite i nesre}ni roditeli,
so pomo{ na rodninite i sosedite, so te{ki maki gi
vadea nivnite piftijosani i izobli~eni telca za,
uplakani i izbezumeni, pristojno da gi pogrebaat vo
nenasitnite grobnici.
Sega poleka po~na da se nasobira qubopiten
narod. Od sekade doa|aa plebejcite a i nekoi
patricii. Od domovite, od kr~mite, od bawite: od
leèrnite ni{alki se simnuvaa, od prepolnite
masi so izobilna hrana stanuvaa, od pod prijatnite
mlazevi na mlakata voda se istavaa. Site odea vo
ist pravec. Kon varnicata.
Potoa od carskata zandana, re~isi ugol gol
osven tenkata tkaenina preku plodilata, go donesoa
\or|ija. Vrzan, izboden, okokoren.
‘]e se premisli{ sega ili ne?’ go pra{a carot
Diokletijan koj{to trgnat malku ponastrana, sede{e
pod debelata senka od stoletniot ~inar.
‘Ha!’ samo re~e ispieniot \or|ija {to be{e
dovolno, razgneveniot car da im dade znak na
vojnicite a ovie poslu{no i bezmislosno da go piknat
Kapadokiecot vo belata varnica ostavaj}i mu ja samo
glavata nadvor.
Nastapi mrtva ti{ina vo koja samo se
118
slu{a{e klokotot od toplata, bela masa {to lakomo
si go priimuva{e spu{tenoto telo. Vrz golata glava
ostavena nad belata klokotnica bezmilosno udri da
pe~e vàrenoto sonce. S# be{e protiv Kapadokiecot.
I zemjata vo koja vaka nasilni~ki i nesoodvetno
go piknaa i carot {to plamte{e vo neviden bes
i vra~ot Atanasie {to podmolno mu go dade ovoj
sovet i nasobraniot narod {to go fa}a{e strav pri
pomislata deka ma~enikov bi moèl po nekoe ~udo
da se spasi i da im gi uni{ti site na~ela na nivnoto
ograni~eno ìveewe i yvezdite {to no}e guveeja na
~istoto nebo i veterot {to nautro }e zaduva{e kolku
da ja krene pravta od sporednite uli~ki i da mu gi
zapra{i o~ite. Tri dena i tri no}i go ostavija taka
\or|ija vo surovata varnica. Na ~etvrtiot zapoveda
carot Diokletijan na slugite: ‘Otvorete go \or|ija
i donesete mi edna koska od nego!’ Otidoa slugite,
go izvadija od varnicata i site padnaa vo ~udo i gi
fati silen strav za{to ~ovekot be{e sosem zdrav a
liceto mu svete{e kako sonce.
Carot Dikletijan ja ~u vesta i zapoveda da
mu go donesat Kapadokiecot pred nego. Mu re~e:
‘[to stori sega pa vaka neverojatno go preìvea
smrtonosniot klokot na varnicata?’
\or|ija go gleda{e so àlewe no be{e re{en
dokraj da gi izvede svoite majstorii za da go ubedi
carot i da go preobrati na vistinskiot pat.
‘Vidi, ~estiti care,’ re~e \or|ija, ‘pred nekoj
den ti govorev deka so spoznaena Hristova svest
moè da se menuva sopstvenoto telo za da ne mine
niz nastanot nare~en smrt. Koga tvoite slugi me
piknaa vo zovrienata var jas vedna{ go isprativ
teloto gore, kon univerzalnata razumska supstanca
119
od koja toa i nastana, a koga me izvadija povtorno
si go zedov ili povtorno go sozdadov vo negovata
sovr{ena nadvore{na forma. Vo me|uvreme, dodeka
site vie se xarevte vo varnicata veruvaj}i deka taa
brgu }e mi gi sekne ìvotnite tokovi, jas cvrsto go
drèv teloto vo negovata ~ista, duhovna, sovr{ena
sostojba a vibraciite maksimalno mu gi sniìv.
Na ovoj na~in moème ne samo teloto, tuku sekoja
pogre{na vera, sekoj zastaren ìvoten uslov, sekoj
grev, siot na{ minat ìvot, bez ogled kakov bil, dobar
ili navidum lo{, da gi obrabotime. Nebitno e {to
si sozdal, ili drugi okolu tebe, cel kup nepravilni
ìvotni stavovi ili somneì, zaradi nedoverba ili
od strav – na s# toa, nebare si piknat vo varnica,
moè{ da mu re~e{: ‘Sega te vra}am vo golemiot
okean na univerzalnata razumska supstanca od koja
site stvari proizleguvaat i kaj{to s# e sovr{eno i
od koja i ti si stvoren za povtorno da se rastvori{
vo elementite od koi si sostaven. Ottamu, koga mi e
po volja, te vra}am nazad vo druga, podnovena, sveà,
sovr{ena forma. Taka storiv so teloto, ~estiti
care, i sega si go vrativ poprefineto, sovr{eno vo
radosta i ubavo vo sopstvenata sloboda. Ili, kako
{to velime nie, toa e so Hrist vo bog povtorno da se
rodi{!’
Carot ne znae{e {to da kaè na ova. Samo
luto gi kokore{e o~ite, se yvere{e de vo nemo}niot i
obesnaèn Atanasie de vo caricata Aleksandra koja,
u{te od denta koga dojde \or|ija kaj niv, vnimatelno
gi slede{e site negovi postapki, site negovi misli i
postoe{e realna opasnost da poveruva vo negoviot bog
a so toa da ja preobrati barem polovinata car{tina.
Vo nalet na silna qubomora, otkako naredi povtorno
120
da go frlat Kapadokiecot vo zandana, Diokletijan
celi no}i nespan, babuwosan, kruè{e niz dobro
provetrenite carski odai obzemen od edinstvenata
misla kako da go sotre ovoj partalav, bezobrazen,
neverni~ki natrapnik.
* * * * *
Ogromna turska vojska na ~elo so sultanot
Mehmet Vtori nikna od temnicata pred u~itelot i
Krpa~o. Be{e prolet, april mesec od 1467-ta godina
vo Makedonija niz koja sega minuvaa sjajnite voini.
Sultanot, lut na vesta za smrtta na slavniot Balaban-
pa{a brza{e da ja zadovoli povredenata sueta, da
ras~isti edna{ zasekoga{ so nepobedliviot Epirot.
I u{te ima{e namera, vo ód, {to se veli, da go obnovi
i da go vrati vo upotreba xadeto koe do propasta
na vizantiskata vlast, be{e glavna me|unarodna
mar{ruta ve}e dve iljadi godini. Od Dra~ do Solun,
trgovskiot pat postoe{e vo Makedonija barem od
pettiot vek pred Isus, od vremeto na makedonskite
Argeadski kralevi Aminta Prvi i Alketa ili,
porano, od vremeto na Ajrop Prvi, Filip Prvi i
Argaj ili, moèbi, u{te porano od vremeto na samiot
Perdika Prvi a Rimjanite, po sre}nata pobeda nad
posledniot makedonski kral Persej vo golemata
bitka kaj Pidna vo 168-ta godina pred na{ata era,
go popravija, go poplo~ija i mu go dadoa imeto Via
Ignacija. Sega noviot, velik i bleskav osvojuva~ ~ija
potajna èlba be{e da go obnovi Rimskoto carstvo
i sam da zastane na negovo ~elo, treba{e da mu ja
otstrani zapu{tenosta i da mu go vrati stariot sjaj.
Kaj Ohrid, blizu do Arvanitskata granica,
sultanot gi vide vo dale~inata, temnite,
121
negostoqubivi planini krenati do nebo kako
gigantski angeli-~uvari. Desno od nego, zemji{teto
poleka raste{e i se izdiga{e do dale~nite, visoki
pasi{ta kaj Gali~nik, zeleno-beli od varovni~kite
karpi niknati me|u rasjeto vo koi se slu{a{e samo
bleeweto na stadata ovci. Nad nego, vo ~istiot vozduh
visea bistrooki sokliwa. Levo be{e Ohridskoto
ezero, triesetina kilometri srma i sinilo, ~isto
i proyirno do stotina metri dlabo~ina zaradi
podzemnite izvori {to nepresu{no go snabduvaa so
voda. Na ezeroto se lelkaa primitivnite ~unovi na
ribarite {to li~ea na izdlabeni stebla so grubi
krmi zaka~eni na niv so obi~ni {ajki. Na bregot
dro~ea vo spokojot ve}e ostarenite vizantiski crkvi
a sekade naokolu se {areneeja ovo{tarnici, lozja i
bav~i, beli volovi i bivoli i jata èravi.
Sultanot go svrte grbot na ovoj zemski raj i &
naredi na lesnata pe{adija da go napadne preminot
]afasan. Potoa im naredi na drvose~a~ite i na del
od pe{adijcite da gi se~at drvjata, da gi ras~istuvaat
grmu{kite i ~estacite i neproyirnite zabeli, da gi
ramnat i popravaat neramnite, neproodni pati{ta,
da gi pro{iruvaat i maznat za da pomine celata
armija od kowanici, pe{adijci, tovarni ìvotni,
koli, komori. Potoa, po celi denovi viugavewe po
zastra{uva~kite pati{ta na rabot od pomamni
provalii i bezdni, me|u gustite {umi od staro dabje
i buka zarasteni na grbot od karpestite planini
koi nalikuvaa na skameneti dalgi od nekoe nebesno
more, vojskata po~na poleka da se spu{ta kon ve}e
vidlivata purpurna dolina na rekata [kumba.
Nabrgu sinite vodi na rekata stanaa crveni
koga razgneveniot sultan zapoveda kole`, ubivawe i
122
uni{tuvawe na s# ìvo i divo {to }e im se ispre~i
na pat. Ima{e namera, u{te na samiot po~etok, da ja
skr{i sekoja volja za otpor. Siot region po dolinata
sosema go opqa~ka i opusto{i, a potoa prodolì
natamu. Go pale{e ìtoto ili go sobira{e za svoi
potrebi, ubiva{e, uni{tuva{e. Koga gi opusto{i
dolinite, ja podgotvi vojskata i trgna kon planinite,
kon preslapite i dervenite, presekite i prelezite,
kon utvrduvawata vo ridovite kaj{to nesre}nite
Epiroti imaa pobegnato zaedno so ènite, decata,
stokata, oru`jeto. Sultanot naredi silen napad so
site raspolo`livi sredstva. Fiuknaa strelite,
zabobotija lesnite topovi. Begaa Epirotite a
vojnicite gi prestignuvaa, gi fa}aa i gi ubivaa.
Mnozina zarobija a mnozina, vo strav i panika pred
bezmislosnata sila sami se frlaa vo sindiliite,
vo nivnite neprokopsani izgini{ta. Cela vojska se
vdade po begalcite a koga se vrati nazad vo logorot,
nebroen be{e plenot od maì, èni, deca, stoka,
nakit. Mnogu Epiroti gi zagubija ìvotite, nekoi
vo borba, nekoi po zapoved na sultanot otkako bea
zarobeni. A bea fateni po planinite preku 20.000
èni, deca, maì. Potoa, so izmama i po pat na
predavstvo, padna Hidna, utvrduvawe na Crni
Drim, reka isklu~itelno va`na za mobilnosta na
Epirotskite vojski. Site vo tvrdinata, starci, èni,
deca, vojnici na lice mesto gi masakriraa.
Potoa mo}niot sultan ja naredi obnovata na
drevniot, razru{en grad, od Slovenite vikan Kowuh
vo ~ija blizina se nao|a{e velelepniot manastir
posveten na Jovan Vladimir. Koga go izgradi i
go utvrdi i go nare~e Elbasan, vo nego postavi
silen garnizon sposoben vo sekoe vreme ne samo
123
da go brani gradot tuku i postojano da ja napa|a i
torturira opkolenata Kroja. Otkako zazede i uni{ti
i nekoi pomali tvrdini preku koi kralot Georgija
se snabduva{e so hrana i oru`je, otkako go zapla{i
Dra~ i jasno im pora~a na Mle~anite do kade im e
atarot, iako, bez da ja osvoi Kroja, sepak zadovolen
od storenoto, a prisilen od vremenskite priliki, se
vrati nazad vo Konstantinopol.
Pred da se zatvori gletkata, u~itelot i
\or|ija Krpa~ot od visinite na svojata peso~na
opservatorija, vo taa ta`na, ste`nata esen od 1467-
ta godina, go vidoa u{te umorniot, prosed, skr{en
od taga i nespokoj kral Georgija Kastriot, kako
rastrgnat od bolkata po mrtvite i nerazbiraweto
od ìvite, raspnat na nevidliviot krst nad s#
u{te neosvoenata Kroja, so krupni solzi pla~e vrz
sudbinata na svojata preubava no opusto{ena zemja.
* * * * *
\or|ija Kapadokiecot nikna naedna{ od
neproyirnata, vozdu{na tkaenina {to u~itelot, so
nevidlivite konci, ve{to ja veze{e pred o~ite na
Krpa~o. Iako o~igledno tormozen, torturiran, toj
zastana pred lutiot Diokletijan, gord, dostoinstven,
smiren.
‘[to da pravam so tebe?’ re~e pove}e za sebe,
vo o~ajni~ki monolog, carot.
‘Najdi si go patot preku Hrista,’ re~e \or|ija,
‘ne sum jas biten tuku ti i narodot {to go ubiva{!
Ostavi gi sirotite da stignat do sebe za{to ima
mnogu pati{ta ama celta e edna –bog vo nas!’
Carot vide kako od zad zavesite izleze
ubavata carica Aleksandra, klekna pred nego i mu
124
re~e:
‘Poslu{aj go! Zarem ne gleda{ deka ~ovekov
e svetec?’
Diokletijan ne moè{e pove}e da izdrì.
‘Zarem i ti?’ & re~e gnevno, ‘zarem i ti gi ostava{
na{ite svetli, neimoverni bogovi i saka{ da trgne{
po patot na ovoj crnorizec, ovoj zatemnuva~ na
presvetloto sonce?’ I vo neviden bes, ja zede sabjata
{to vise{e na yidot vedna{ tuka do prestolot,
zamavna i so toj eden ve{t i iskusen poteg precizno
mu ja otse~e glavata na spokojniot \or|ija. Caricata
krikna i se frli vrz trupot {to ostaven bez glava,
poleka se zani{a, zagubi ramnoteà i nekontrolirano
tresna vrz poplo~eniot pod. Carot u{te pove}e
razgneven, bez razmisluvawe za{to lutinata mu gi
ima{e zatemneto site }elii na razumnosta, re~isi
rutinski ja spu{ti povtorno zamavnatata sabja vrz
vratot na nesre}nata carica. Koga po edno vreme se
osvesti od neprirodnata sostojba vo koja se nao|a{e,
se vide deka ja sfati seta svirepost na ~inot {to
vo svojata neograni~ena zemska vlast neodgovorno
go stori. Preblede, se smali, se stutka i so s#
u{te dokraj nezagubenata ~ove~nost, zalipa nad
pokojnicite.
I naedna{, kako bo`ji odgovor na carskoto
pokajanie, od telata i glavite na ubienite po~na
da te~e dro~no miro, blagoprijatna, gusta, bezbojna
te~nost. Te~e{e toa nepresu{no nebare vo tie dve
obezdu{eni snagi se skriva{e nekakov nevidliv
’rvenik {to grga, klokoti, brzga, {ika i ima namera
da go preplavi ne samo dvorecot, ne samo carskite
palati i imoti, ne samo ulicite i ku}ite na ve~niot
grad, tuku i celata, ogromna, nedoodna, prostrana
125
car{tina. Carot, nebare {ilnat od nekakva
novoprobudena sila vo sebe, se dobra do potokot
{to se zasiluva{e, se izmi i se nama~ka. Vedna{
seti neimoverna lesnina na du{a, olesnenie kakvo
{to nikoga{ ne po~uvstvuval vo siot svoj naporen,
imperatorski ìvot. Mu ide{e da letne od sre}a
i radost, tolku podmladen i is~isten se ose}a{e.
Vo novoprojavenata nesebi~nost, zapoveda site
negovi podanici da se naredat i eden po eden da
pominat i da se izmijat vo le~benite vodi na s#
posilniot potok. I grgna narod otsekade. Redici
plebejci i patricii zastanati na è{koto sonce,
uporno, so saati ~ekaa da dojde nivniot red. A koga
}e dojde{e, }e pominea pokraj dvete svetli tela,
}e podzastanea, }e se poklonea, }e se nama~kaa od
miroto i so nova àr vo o~ite, }e izlezea nadvor. I
site {to poveruvaa vo ~udesnite mo}i na miroto se
izle~ija. Mnozina vlegoa sakati a izlegoa zdravi i
pravi. Mnozina so tri ili ~etiri prsti na racete, po
mieweto izleguvaa so pet. Mnozina ulogavi, alipni,
kostobolni, fateni, bez zadr{ka proodea. Edno
~udo gluvi proslu{aa, prst i pleva slepi progledaa.
S# bolno vo Rim ozdrave, s# nam}oro se nasmea, se
nemturno progovori. Rim preku Hrista go najde patot
svoj do boga, i se prerodi.
* * * * *
Rastrevoèn i lut {to ne uspea dokraj
da go zapre yverskoto pusto{ewe i koleìte na
raznebiteniot sultan, podgrbaveniot, zabraden,
vidno voznemiren kral Georgija, java{e sega nadolu
po padinite na strmnata Valmor Planina dlaboko
potresen od poslednite nastani. Be{e 16 januari od
126
1468-to leto gospodovo, luto sredzime koga retko koj
se osmeluva{e da krstari niz pokrienite so debel
sneg planini. No toj mora{e da java. Napred i nadolu
kon primorskite nizini, kon gradot Leska na vtoriot
Sobir na Kneèvskiot sojuz formiran tamu pred
dvaeset i ~etiri godini za da se zajakne otporot kon
mo}niot osvojuva~. No sega o~ekuvawata i nadeìte
ne bea tolku visoki. Ne deka im nedostiga{e
hrabrost, ne deka narodot potklekna pred
nasilstvata, grabeìte i pusto{ewata, tuku zaradi
nastapuva~kata ekonomska beda i nerazbiraweto
na Evropejcite za golemata ihtiza po pomo{ {to
ja ima{e Epirskoto kralstvo po dolgogodi{noto
bavno, no sigurno iskrvaruvawe. Java~ot iako
stabilen na cvrstoto sedlo, sepak izgleda{e ispien
i zdravstveno na~nat od mnogute godini iscrpuva~ki
ìvot, osobeno od poslednite tri prepolni so op{ti
i li~ni porazi no i so pobedi koi, isto taka, za nego
bea katastrofalni. Dodeka ezde{e kon preubavoto
grat~e edinstveno {to go prave{e da se ~uvstvuva
sre}en be{e pomislata na sigurnoto zasolni{te {to
vo slu~aj na nepredvidena katastrofa, so svoite
prethodni zaslugi, go osiguri kaj Neapolskiot kral
Ferante za svoeto preostanato semejstvo po smrtta
na dvata sina; èna mu, preubavata kralica Marija
Andronika Komnen i sin mu, mladiot Jovan Kastriot.
No kusata sre}a vedna{ mu ja zatemnuvaa mnogute
likovi na negovite bliski prijateli, podanici,
voini koi sega, nasilno piknati vo smrtta, mu doa|aa
pred o~i, mu ofkaa, mu se àlea za nepodnoslivite
uslovi na posleìvotot vo koj, ne po nivna volja, bea
turnati.
Rastrgnat od bolka i umoren od dolgoto javawe
127
najposle stigna vo Leska i, ne obra}aj}i premnogu
vnimanie na nasobraniot narod koj{to freneti~no
go pozdravuva{e, brgu se pikna vo kneèvskiot
dvorec. I dodeka knezovite se pra{uvaa {to
stanuva so nivniot voda~, toj legnat na {irokiot
krevet odvaj i da se sprotivstavuva{e na buniloto
{to mu nadojde i mu go gore{e bespomo{noto,
omrclaveno telo. Verojatno zarazen od malarija
~ij bacil bezmilosno mu se pikna vo snagata pri
preminuvaweto na bliskite, primorski mo~uri{ta,
kralot Georgija koj{to, vo dvaesetina èstoki bitki
ne se zdobi ni so obi~na grebnatinka, sega napadnat
od obi~nata no opasna bolest, stenka{e bespomo{no
na postelata vo {irokata odaja na kneèvskata
palata vo Leska. Nekade pred zori, na 17 januari
1468 godina, po~ina. Taman napolni 63 godini.
Koga nabrgu nastapi sneveselenata, hmurna mugra
i koga se obznani vesta za tragi~niot nastan, cela
Leska se zavi vo taga i àl. Na op{tiot pla~ {to
se slu{a{e od sekoja ku}a, od sekoj rid, od sekoja
padina, temelite od krasnozdanijata se treseja.
Vojnicite, ènite, decata, starcite, novite siraci
na àlnoto Epirsko kralstvo se udiraa po ~elata
i si gi kubea kosite dodeka kambanite od okolnite
crkvi neprestajno bieja objavuvaj}i go iska~uvaweto
na nebo na Golemiot Skenderbej.
Desetina godini podocna koga Turcite go
osvoija gradot Leska, na zapoved od nivniot voda~
provalija vo katedralnata crkva sveti Nikola vo koja
bea pogrebani posmrtnite ostanki na kralot Georgija
Kastriot. Treba{e da se vidi so kolkava àr, so
kakva turkanica, okokorenite voini go otkopaa grobot
i gi izvadija negovite koski na {irokiot prostor vo
128
dvorot od crkvata. Koskite bea beli, sjajni i {irea
zaslepuva~ka svetlina vo crkvata, vo gradot, nad
moreto, nad visokite vrvovi od gordite planini s#
u{te ta`ni po svojot neprikosnoven gospodar. Nabrgu
zapliva vo nivniot sjaj celiot Epir, celata Arvanija,
celata Makedonija. O{umoglavenite i zaslepeni
vojnici brzo-brzo si zedoa po par~e od bolskotnite
koski i ko amajlii si gi obesija na gu{ite za da bidat
hrabri i silni kako nivniot sopstvenik. A koga
ovie izlegoa, od dvorot na crkvata sveti Nikola
denovi potoa se slu{a{e xagorot od nadojdeniot
narod, od nasobranite Epiroti koi, vo dolgi redici,
pominuvaj}i pokraj otvoreniot grob, so racete se
dopiraa do mestoto na koe do pred malku leèa
svetite mo{ti i mignovno izle~eni od sobraniot v
gradi strav pred nepoznatata sudbina {to gi ~eka{e
pod jaremot na novite gospodari, so nov sjaj vo o~ite,
se vra}aa nazad vo svoite skromni ìveali{ta.
* * * * *
Sega sosema se zatemni scenata pred dvajcata
gleda~i koi s# u{te sedeja gore na vrvot od peso~niot
rid. Vetreto se zasili, è{tinata tivna.
‘Ova bea dvete odewa po makite spored
primerot na Isus,’ re~e u~itelot, ’po koi ne slede{e
smrt, kako {to im izgleda{e i im izgleda na onie
ograni~eni od ~ove~koto, tuku samo izve`ban premin
na vidlivoto vo nevidlivo. Dali sega veruva{?’
‘Jasno mi e deka ova e vozmo`no,’ re~e \or|ija
Krpa~ot. ‘Treba samo da se krene svesta, da se stigne
do bog vo nas i da se stane edno so nego. Toga{ moè
da se menuva, spored na{a èlba, minatoto. Vo migot,
mislam, koga }e se postigne pomiruvawe, spojuvawe,
129
stanuvawe edno so bog.’
‘Taka e,’ re~e u~itelot.
‘Vidov {to stori Kapadokiecot i vidov {to
stori Georgija Kastriot,’ re~e povtorno \or|ija. ‘I
sosema se soglasuvam deka preminite vo nevidlivo
bea neizbe`ni.’
‘Ne bea samo neizbe`ni,’ re~e u~itelot, ‘tuku
posledni, o~ajni~ki obidi na bog, preku ovie dvajca,
kako edna{ niz raspetieto na Isus, da gi ubedi lu|eto
deka treba da se stremat kon nego. [to e pravo, treba
da se kaè deka ne e Isus edinstveniot pat do Nego
no jas go pretpo~itam Isus i negovite majstorstva.’
‘I kaì mi u{te,’ pra{a \or|ija,’kako i zo{to
se izveduvaat site onie trajni isceluvawa?’
‘Tie se najposledni dokazi za iznao|awe na
patot,’ re~e u~itelot. ‘Preminati vo nevidlivost,
i edniot i drugiot \or|ija znaeja deka bolestite i
stravot se, isto taka, samo malo del~e od boga ili
od na{eto vistinsko Jas kako {to se gabite del
od bilkite na koi im se zaka~ile. Tie se bolni
izrastoci na na{eto telo {to sme gi dobile kako
rezultat na kotkaweto pogre{no mislewe. Mislata
na bolest i strav i samata bolest i samiot strav ne
se ni{to drugo tuku pri~ina i posledica. Izbri{ete
ja pri~inata i posledicite }e gi snema. Ugasnete go
lo{oto sfa}awe i bolesta i stravot }e gi snema.
Taka le~e{e Isus i vidliv i nevidliv. Taka le~e{e
od bolesti Kapadokiecot preminat vo nevidlivoto.
Taka le~e{e od strav Georgija Kastriot isto preminat
vo nevidlivoto.’
‘Moè malku pokonkretno?’ re~e Krpa~o.
‘Obajcata, iako vidlivi za narodot samo niz
miroto ili svetlite mo{ti, prvin ja gasea lo{ata
130
slika vo svesta na onoj na kogo mu pomagaa. Potoa
gi povi{uvaa vibraciite na svoite tela i svoite
misli gi povrzuvaa so mislite na bo`jata du{a i gi
zacrtuvaa vo apsoluten sklad so mislite za ~ove~koto
sovr{enstvo koi, kako takvi, postojat vo bo`joto
na~elo. Taka vibraciite na nivnite tela stanuvaa
ednakvi so vibraciite vo mislovnoto bo`jo na~elo.
Koga vibraciite na svoite tela, blagodarenie na
postojanata pomisla na bo`joto sovr{enstvo, }e gi
povi{ea, bea vo sostojba telata na lu|eto so isu{ena
raka na primer, ili prepolni strav, da gi krenat do
to~ka na koja moàt mislovnata slika na isu{ena
raka ili na telo prepolno strav, da gi izbri{at od
nivnata svest. Zna~i {tom celosno }e ja izbri{ea
mislovnata slika na nesovr{enstvo, vedna{
postignuvaa ozdravuvawe odnosno im ovozmoùvaa
na bolnite i upla{enite da stanat edno so bog i
negovoto sovr{enstvo.’
‘Taka se ~uvstvuvam i jas,’ re~e \or|ija,
‘o~isten, pri~inite za nesonicata otstraneti, lesen,
krenat vo svesta, spoen so bog.’
‘Samo se pla{e{e od nastanot nare~en penzija
a moèbi i od smrtta. Sega stravot go nema pa zatoa
zbogum!’ mu re~e u~itelot i prejde vo nevidlivoto.
Pred da mu is~ezne siot ovoj, drug, poinakov svet od
pred o~i, \or|ija u{te go vide noviot, ugul gol ~ovek,
so lavovska koà i so lastegarka v raka kako bavno
i te{ko ja naka~uva pekolnata ugornica od ridot kon
mestoto na vrvot na koe do skoro sede{e samiot toj
pokraj golemiot majstor na ~udata.
Koga se razbudi i koga èna mu, po dolgo
vreme, go bakna pravo v usta ~estitaj}i mu ja
penzijata, ne mu treba{e mnogu za da sfati deka go
131
prebrodil ko{marot i deka se vratil vo stvarnosta.
I vo godinite {to sledea, a mu bea najubavite
dotoga{ vo ìvotot, ovoj nov \or|ija Krpa~ po
ni{to ne se razlikuva{e od stariot osven po edna
sitnica: sekoga{ koga lu|eto okolu nego, posredno
ili neposredno, }e ja spomenea smrtta, na naspanoto
lice redovno mu zaigruva{e ~udna, tainstvena
nasmevka. I samo malkumina, specijalno izbrani od
nego, vo denovite na pouka, imaa ~est i privilegija,
da ja odgatnat.
132
Podzemen teatar
Kako deneska poru~ek, go zedoa roditelite
osumgodi{niot Metodija Bogoev od skopskoto
u~ili{te ‘Cvetan Dimov’vo âir a ve}e dva dena
podocna od taa hmurna 1966 godina, zbunet i
zamelu{en, go tutnaa vo svetlata u~ilnica od edno
‘Grema skul’ vo prili~no temniot Melburn, Avstralija
ostavaj}i go, kako znae i umee, da si go najde mestoto
me|u novite drugar~iwa. Ova sekavi~no, mnogu
iljadi kilometarsko premestuvawe, ne po negova
volja, se razbira, mu se slu~i zatoa {to, na tatko
mu, diplomiraniot lekar Bogoja Bogoev, odedna{
mu se svrte v glava deka Jugoslavija e ‘odvratna
komunisti~ka tvrdina’, rakovodena od ‘golemiot
diktator Tito’, deka ‘kolku i da raboti{ i kolku
da si dobar odvaj kraj so kraj moè{ da sostavi{’,
‘deka za pravite Makedonci tuka nema leb osobeno
ne za vmrovcite kako nego’ pa zatoa treba pod itno,
koga ve}e gi ima dobieno site potrebni iseleni~ki
dokumenti za sebe i za svoeto semejstvo, zna~i èna
mu i maliot Metodija, da ‘bri{i od pekolov’.
I preselbava, za ~udo, be{e mnogu uspe{na.
133
So pomo{ na rodninite koi tamu gi ima{e pove}e
odo{to vo rodnata Makedonija, desettata godina od
prestojot vo novata tatkovina, ve}e moè{e da se
pofali deka e uspe{en i dobro nafatiran lekar, so
ubava ku}a vo negova sopstvenost, so vrabotena èna,
Paraskeva Bogoeva, koja kako diplomiran pedagog, po
sovladuvaweto na angliskiot jazik, brgu doturka do
sovetnik za malcinski pra{awa vo lokalnata vlada
i so u{te eden ~len na semejstvoto, malata Magdalina
{to vo redok nalet na nostalgija po makedonskite
koreni ja krstija kako simbol-spojka od imiwata na
dvete nejzini babi – Magda, majkata na Bogoja i Lina,
majkata na Paraskeva.
Edinstvenata falinka vo nivniot napredok i
procut, edinstvenata janya {to gi jade{e i povremeno
im ja temne{e rozevosta na noviot avstraliski
ìvot be{e sinot Metodija. Nikako ne im vleguva{e
v glava kako samo toj, od kogo najlesno se o~ekuva{e
da se prisposobi na novata sredina, ne moè da
ja prifati promenata i da ja zgrap~i mo`nosta
{to vaka velikodu{no im ja dade gospod. Ne deka
‘maliot’ kako {to go vikaa, ne pokaà rezultati na
u~ili{te. Moèbi ne bea onakvi kakvi {to o~ekuvaa
od najsilniot u~enik vo ‘Cvetan Dimov’, no deteto
sovladuva{e nov jazik pa zatoa imaa razbirawe ama
nikako ne moèa da gi razberat ~udnite pra{awa {to
ovoj im gi postavuva{e sekoga{ koga }e si dojde{e
doma i, so neskrotliv gnev, }e ja tresne{e ~antata
kade }e stigne. ‘Kakva e ovaa zemja?’ gi pra{uva{e.
‘Po cel den vrne, pticite se selat na sever, na
letovawe nikoj ne odi na jug, site vozat levo mesto
desno.’ ‘]e se navikne{!’ mu velea Paraskeva i
Bogoja, ‘na site ni e malku te{ko ama pominuva!’ No
134
maliot, na nivno golemo razo~aruvawe a i strav }e
im re~e{e: ‘Ne znam. S# mi e nekako isprevrteno. S#
mi e naopaku. Kako moè na sever da e toplo a na
jug studeno? Sakam doma!’ ‘Doma si!’ mu velea tie i
go galea po rusite prameni {to neposlu{no mu pa|aa
nad zelenite o~i. ‘Doma sum ama ne sum doma! Sakam
vo na{ata doma! Tamu kaj{to s# mi e na mesto! Kaj{to
kompasot ne mi e izmesten! Si gi sakam drugarite,
Gazibaba, ~airskata kal. Ovde e tolku nepodnoslivo
~isto!’ I so pla~ewe }e pobegne{e vo svojata soba vo
koja znae{e da se zaklu~i, pome{e~ki da se plasne
na krevetot i so ~asovi da ne izleguva nadvor.
Kako pominuvaa godinite, nadvore{noto
nezadovolstvo {to otvoreno go pokaùva{e
postepeno po~na da se povlekuva. Ne deka se
prisposobi pa ova sosema mu is~ezna, tuku, pred
mnogubrojnite obvrski {to dojdoa so zapi{uvaweto
vo ‘haj skul’ toa ednostavno se povle~e i lukavo se
pritai vo nekoe skri{no agle od du{ata na Metodija.
A pritaenoto nezadovolstvo, ova odli~no go znae{e
lekarot Bogoja Bogoev, vodi vo poti{tenost,
isto~nikot na sekoja taga koja e pak bliska rodnina
na neute{liviot o~aj kogo pak verno go sledat
bolestite, koi, vo pogodni okolnosti, ja pokaùvaat
seta svoja du{manska raspolo`ba kon ìvotot…
Paraskeva i Bogoja pravea nat~ove~ki napori da go
vratat ‘isprevrteniot’ sin na noze koj{to, spored
niv, i po tolku godini vo Avstralija, s# u{te im
ode{e na glava. Ama pomo{ nema{e. Metodija,
navistina, mnogu dobro si gi zavr{uva{e u~ili{nite
obvrski za{to be{e inteligenten od merata nadvor,
no socijalniot ìvot mu be{e katastrofa. Voop{to
ne se druè{e so u~enicite od klasot, sportot,
135
osobeno avstraliskoto ragbi so za nego sme{nata
jaj~esta topka, ne go podnesuva{e, pred devojkite
be{e srame`liv i nesiguren, dovolno pokazateli za
revnosniot Bogoja da go odnese kaj eden svoj kolega,
isto uspe{en Makedonec, isto âir~anec koj{to
ima{e dojdeno vo Melburn u{te prvata godina po
golemiot zemjotres od 1963-ta godina. ‘Deteto ima
kapacitet da ìvee do sto i edna i nazad,’ re~e
lekarot otkako detalno go pregleda, samo treba da
se najde ~are za tagata {to mu e na du{a. Ako e ona
{to go veli{, jas bi go pratil nazad vo Makedonija.
Tvoite, fala bogu, se ìvi i zdravi, pa {tom zavr{i
sredno, zapi{i go tamu na angliski. Neka proba.
Moè toa }e go vrati na normala!’
I, ete ti go Metodija Bogoev, vo esenta 1976-
ta godina, deset godini po, za nego, ma~niot prestoj
vo Avstralija, vraten vo rodniot âir, sega kako
ubavo, osumnaesetgodi{no mom~e so indeks v raka od
dve godini pred toa oddeleniot od Filosofskiot,
Filolo{ki fakultet vo Skopje, grupa za angliski
jazik i knièvnost. Za{emetenosta od sudirot so
novata-stara ~airska sredina po mnogugodi{noto
otsustvo brgu mu ja snema po sredbata so nekoga{nite
drugari, po prvoto palewe sve}a vo preubavata
crkva ‘Sveti \orgi’, po prvata pro{etka po zelenata
Gazibaba, prviot izigran ‘normalen’ fudbal i po
prvoto sednuvawe vo predavalnite od Fakultetot
izgraden blisku do negoviot âir, malku podolu od
vavilonski xagorliviot, xojsovski Trst, Bit pazar.
Iako nekoga{noto maalo mu se vide neverojatno
smaleno, vo sporedba so {irokite melburnski
kvartovi, sme{no stutkano i tesno, sepak, po samo
nekolku dena, povtorno po~na da se smee. I dedo
136
mu Metodija i baba mu Magda, osameni penzioneri
vo dvokatnata ku}a sproti parkot, kako da se
preporodija so doa|aweto na vnukot pa i tie, poneseni
od mlade{kata vreva {to ja pravea Metodija i
prijatelite sednati do docna vo no}ta vo dvorot pod
vturenata so grozje loznica vo s# u{te prijatnite
oktomvriski no}i, re{ija da si go ‘izluftiraat’
ìvotot so edno ranoesensko varosuvawe na ku}ata,
provetruvawe na seop{tata za~maenost so du{mansko
udirawe po naizvadenite diftici, jambolii,
batanii, velenca, }ebiwa, }ilimi, ~erxiwa…
‘Deteto e kako novo!’ mu re~e stariot Metodija
na sinot Bogoja koga ovoj se javi po telefon da pra{a
kako se snao|a sinot. ‘Na Fakultet odi redovno, se
druì so fini mladi lu|e, se smee!’
I navistina mladiot Metodija se smee{e,
mnogu, mnogu se smee{e iako, povremeno, a toa
samo toj samiot go znae{e, od nekade mu nadoa|a{e
i mu za~kripuva{e vo smeata nekakva temna
ni{ka, nekakov mra~en strak podzemna muzika
{to vedna{ go vra}a{e nazad vo frustrira~kite
denovi na negovoto predolgo prebivawe vo tu|ina.
Toga{, naj~esto skrien vo sobata na gorniot kat od
dedovata ku}a, navistina se smra~uva{e, liceto mu
se izdolùva{e, pred o~i mu izleguvaa likovite na
majka mu, tatko mu, sestri~kata Magdalina i, bez da
saka, solzi mu potekuvaa po obrazite. Dali e mo`no
deka sega ~uvstvuva{e taga po Avstralija? Zbunet,
so saati znae{e taka da sedi na penxereto i da se
xari vo razgolenite vrvovi na Skopska Crna. Dali
navistina, se pra{uva{e, izmestenosta mu e trajna i
nepopravliva? Dali ona {to mu se svrte naopaku vo
Avstralija i svetot mu go postavi na glava, sega po
137
vra}aweto vo Makedonija, mu se vrati na noze no sepak
so nekakva temna janya, nekakov potaen nespokoj {to
po~na, od vreme na vreme, da go podjaduva so zakana
nikoga{ pove}e da ne se po~uvstvuva svoj, na cvrsto
tlo, osloboden od mra~nite sili {to postojano go
trgaa na druga strana bez ogled na koj kraj od svetot
da se nao|a?
Fakultetot, za sre}a, mnogu mu pomogna, ako
ne vo uni{tuvaweto, toga{ barem vo namaluvaweto
na ovie neprijatni, somne`ni periodi {to mu ja
razmiruvaa mladosta i ne mu davaa da se smiri
ili, kako {to samiot vele{e, da se zdobie trajno so
~uvstvo za pripadnost. Boè kolku im zaviduva{e na
kolegite od Fakultetot koi, nikoga{ neizmesteni,
iako mnogu posiroma{ni i mnogu ‘ponena{etani’ od
nego, go imaa ona, moèbi za niv nesvesno bogatstvo,
~uvstvoto na pripadnost, na nerastrgnatost, na ednost
{to gi prave{e smireni pa makar i vo nesvesnata
beda vo koja ìveeja. Tokmu vo taa, veruva{e
Metodija, blaèna nesvesnost {to se dolì na
sigurnoto ~uvstvo na pripadnost, na neoskvernetite
sinori na sopstveniot mitski prostor, sigurno leì
vistinskata sre}a: da nema{ potreba od dvièwe, od
bolen poriv naluni~avo da skoka{ po meridijanite
nebare, ako ne go pravi{ toa, dodeka se nao|a{ na edna
strana od svetot, }e se slu~i ne{to va`no na drugata
{to ti }e go ispu{ti{! Kakva zabluda! Metodija, so
godinite, samiot nau~i deka rabotite vo svetot si
se slu~uvaat po svoj redosled i po svoja zakonitost
i deka koga se slu~uvaat nikoj nitu go bara nitu go
posakuva na{eto prisustvo! No toj tokmu taa potreba
ja ~uvstvuva{e vo sebe. Potrebata da tr~a, da skoka,
po mo`nost istovremeno da bide na obete strani
138
od svetot: i vo rodnata Makedonija i kaj svoite vo
Avstralija, potrebata da ne bide rastrgnat, da bide
eden, cel, obedinet na edno mesto me|u site svoi!
Kako {to vi rekov, vo studiite pobara i najde
olesnuvawe, dodu{a privremeno, za ovaa svoja bolka
bidej}i duri podocna, otkako precizno }e ja utvrdi i
definira, }e se obide trajno da ja isceli. Sega za sega
go prave{e ona {to be{e vo granicite na negovite
mo`nosti. Bidej}i angliskiot mo{ne dobro go ima{e
sovladano, seta energija ja frli na prou~uvawe na
angliskata knièvnost. îta{e kako lud. Iako u{te
od Avstralija naizust znae{e delovi od celi pesni
na Xon Dan, na Marvel, na Kiic, [eli, Brauning,
Tenison, sepak smeta{e deka toa ne e dovolno, deka
so nevidenoto pametewe {to go ima{e, }e bide
golema {teta da ne gi progolta, na primer, sonetite
na [ekspir, ili epot Beoful, ili Zagubeniot raj,
ili… Rabote{e vaka na angliskata knièvnost, ja
sovladuva{e vo detali, uìva{e i, bez zadr{ka, ja
slave{e veli~inata na anglo-saksonskite umovi niz
vekovite!
No eden den, tokmu na po~etokot od vtorata
godina na studiite, po trimese~niot prestoj vo
Avstralija {to za kratko mu go smiri a potoa
mu go prodlabo~i ~uvstvoto na rastrgnatost, na
najomilenite predavawa na Metodija od oblasta na
angliskata knièvnost, se slu~i presvrt! Noviot
profesor, golem erudita i poznava~ ne samo na
angliskata i amerikanskata knièvnost, so samo
nekolku precizni misli ja smeni kaj Metodija celata
ideja za u~eweto na stranskite knièvnosti, kulturi
i civilizacii! ‘Znaete {to,’ im re~e toj, ‘stranskiot
jazik i stranskata knièvnost, vo na{iot slu~aj
139
angliskiot jazik i angliskata knièvnost ne gi u~ime
za da im pokaème na Angli~anite {to znaeme i kolku
znaeme nie za niv, tuku za da ja podigneme na{ata
svest za sopstveniot jazik, sopstvenata kultura,
sopstvenata istorija, sopstvenite civilizaciski
tekovi. Zatoa vi prepora~uvam izu~uvawe na
staroslovenskiot jazik. Za da vidite, da sporedite
i koga }e otkriete, otkrienoto da go cenite i
proslavite!’ I potoa prodolì so predavaweto za
angliskite metafizi~ki poeti kako ni{to drugo
va`no da ne kaàl. No ona kaànoto za podigaweto
na svesta za sopstvenata knièvnost, kultura i jazik
vleze vo glavata na Metodija, mu stigna do du{ata
i, kako biserno otkrovenie, mu ostana tamu, sigurna
sum, zasekoga{!
Nabrgu potoa, bistriot Metodija, otkako
za nula vreme go sovlada staroslovenskiot, ja
naso~i svojata ~ita~ka energija kon prodlabo~eno
prou~uvawe na makedonskiot jazik, makedonskata
knièvnost, makedonskata kultura. Osobeno posveti
vnimanie na takanare~enite ‘temni’ periodi,
zna~i srednovekovieto do pojavata na Pej~inovi}
i Kr~ovski, devetnaesettiot vek i po~etokot na
dvaesettiot. Po edna godina intenzivna rabota ne
moè{e da se izna~udi kolku mnogu podatoci, kolku
mnogu avtori, preveduva~i, svesno ili nesvesno
bile sokrivani od javnosta, nevklu~uvani vo
obrazovniot proces, samo za da se pokaè, povtorno
svesno ili nesvesno, deka makedonskiot jazik e
posiroma{en od drugite, knièvnosta makedonska
posiroma{na so avtori niz vekovite, kulturata i
mentalitetot makedonski inferiorni po odnos na
drugite. Osobeno do srce go zdobole koga pro~ita
140
eden tekst od eden srpski etnolog od po~etokot na
dvaesettiot vek koj{to govorej}i za makedonskiot
narod ima{e bukvalno napi{ano deka ‘na jugu Srbije
(~itaj Makedonija) ìvi ìvaq mawe obdaren…’
Pla~e{e od bolka! Tolku golema napi{ana nepravda
i navreda i nikomu ni{to! A u{te pote{ko mu
pa|a{e {to predrasudnata inferiornost kon
svoeto, neposredno ja gleda{e kaj svoite kolegi koi,
naj~esto, svoite prvi stihovi ili prozni obidi gi
pravea na srpskohrvatski ili na angliski jazik ama
nikako i na makedonski! Demek, gopodata, ne moèle
najdobro da se iskaàt na maj~iniot jazik za{to ne
bil dovolno bogat so zborovi! Boè kolku, zaradi
ova, ponekoga{ mu ide{e da gi istepa so najdolgata
lastegarka od dedoviot dvor!
Sepak svesen deka poedinecot treba da
ja sledi svojata sudbina bez ogled kakva taa i
da e, se prave{e malku na udren nebare ne gleda
{to se slu~uva okolu sebe a za uteha go ima{e
soznanieto deka niz zasilenoto prou~uvawe na
sopstvenata istorija i kultura, paralelno so
tekovnite oficijalni studii po anglistika, uspea
da doznae stotici imiwa na srednovekovni avtori i
preveduva~i koi, vo svojata nesporedliva smernost,
ponekoga{, no samo ponekoga{, vo nalet, moèbi, na
nedozauzden gnev ili sueta, na marginite od svoite
neprocenlivo va`ni rakopisi, izvestuvale za
svojata rabota, za uslovite vo koi ìveele, pa duri
gi zapi{uvale svoite imiwa osobeno koga, vo duhot
na toga{nata {ema, barale pro{ka od boga {to se
drznale da pi{uvaat, da prepi{uvaat, da preveduvaat
naj~esto od starogr~ki na staroslovenki a potoa
po pojavata na Damaskin Studit i od novogr~ki na
141
naroden slovenski. Mnogu be{e gord Metodija koga
pred krajot od svoite studii moè{e da se pofali
kako retko koj od negovite kolegi deka vo svojata
nasledna no i svesno zbogatena narodnonosna svest
gi ima vgradeno i imiwata i delata na tolkav broj
svoi inteligentni pretci koi, piknati vo studenite
}elii od Slep~enskiot, Lesnovskiot, Markoviot,
Bukovskiot, Zrzevskiot, Treskave~kiot, Polo{kiot,
Bigorskiot manastir, so vekovi, terani od talentot
pi{uvale, ma~eni od samotijata pla~ele, po retka
slu~ajnost qubele, vo nalet na gnev ubivale,
zadovolni od rabotata sakale, grizeni od ambiciite
i zavista mrazele, vo nalet na pohota i potisnata
strast se raspopuvale, poluduvale… Ili, kuso
kaàno, bile lu|e!
Seto ova, se razbira, mnogu mu pomogna da
ja potisne sopstvenata bolka, sopstvenata taga,
~uvstvoto na nepripadnost zaedno so kolku tolku,
le~benite redovni trimese~ni letni prestoi vo
Avstralija. Vsu{nost, ~etirite godini od svoite
studii gi pomina glavno vo studeno vreme za{to na
leto koga }e skokne{e kaj svoite vo Avstralija, tamu
be{e zima iako ne takva kakva {to ja znaeme ovde na
Balkanot. No sepak be{e zima!
Koga diplomira, vo juni 1980 godina, vedna{,
zna~i u{te esenta, so visokiot prosek {to go ima{e,
se zapi{a na poslediplomski studii od makedonska
knièvnost i mnogu brgu }e gi zavr{e{e da ne se
slu~e{e, {est meseci podocna, brzata, so ni{to
nenajavena proletna smrt na dedo mu Metodija a
nekolku nedeli podocna i na baba mu Magda. Duri
koga gi snema sfati kolku gi saka{e ovie dvajca
nenametlivi, spokojni, dobrodu{ni ~air~ani i kolku
142
mnogu tie pridonesuvaa, na svojot nezabeleìtelen
na~in, za negovata kakva-takva stabilnost, za
negovoto iznao|awe na sopstveniot pat vo ìvotot,
za negovoto obrazovanie, za negoviot uspeh. Skr{en
od ovaa nova, poinakva i nenadomestliva bolka
nanesena od surovoto, semo}no, bezmilosno vreme,
u{te vedna{ po vtoriot pogreb, bez da se pozdravi so
prijatelite, go fati prviot let i raznebiten zamina
vo Avstralija.
Nikoj potoa, celi sedumnaeset godini, ne go
vide Metodija Bogoev! Barem nikoj vo Makedonija!
Duri na osumnaesettata, esenta 1998-ta, vedna{ po
izborite, kako ~etirieset godi{en zrel ~ovek, se
slu~i, kojznae po koj pat, da vleze vo bibliotekata
na Katedrata za makedonska knièvnost i
ju`noslovenski knièvnosti a prvpat vo mojot ne
tolku rasklaten trieset i petgodi{en ìvot i da
ostavi vo nego neizbri{livi tragi! A da! Prostete
{to vedna{ ne vi se pretstaviv kako {to e red,
tuku luda~ki navaliv da vi ja kaàm prikaznata za
mojot Metodija Bogoev, ~ovekot so kogo pominav celi
tri nezaboravni godini ovde vo Skopje, Makedonija
kaj{to i sega prestojuvam i predavam angliski vo
edno privatno u~ili{te. Se vikam Long, Xil Long,
rodena Angli~anka sum, a na denot od mojata sredba
so Metodija, samo nekolku dena po moeto doa|awe
vo Makedonija kako u~esnik na Seminarot za
makedonski jazik, literatura i kultura, bev dojdena
po nekakvi knigi vo kaànata biblioteka za{to
sakav podlaboko da se zapoznam so kulturata na
narodot me|u koj, ete dade gospod, s# u{te ìveam.
Inaku, u{te da vi kaàm, deka dojdov od Kanada kade
na Univerzitetot vo Toronto diplomirav anglistika
143
i slavistika, a edna moja prijatelka, Makedonka po
poteklo, po moeto devetgodi{no u~itelstvuvawe
kako nastavni~ka po angliski vo Toronto, otkako
vide deka talentot za nau~na rabota ne mi e za
frlawe, me naso~i kon makedonistikata kako na
najmalku izu~uvana slavisti~ka granka a potoa i
mi izdejstvuva stipendija za da dojdam vo Skopje i
Ohrid na ve}e spomenatiot seminar.
Zna~i vlegov jas vo Biblitekata za makedonska
knièvnost i ju`noslovenski knièvnosti gore, na
vtoriot kat od nesekojdnevnoto fakultetsko zdanie
toa esensko pladne od oktomvri. Bev nova, taze
dojdena kako {to vi rekov, malku zbuneta od {irokiot
prostor na ~italnata {to treba{e da go minam za da
dojdam do bibliotekarkata koja sede{e vo samiot
}o{ a sproti nea toj – Metodija. Toga{ prvpat sfativ
{to zna~i da govori{ na stranski jazik vo stranska
zemja bez ogled kolku prethodno da si go izu~uvala
jazikot. Mi se zaglavi zborot vo ustata, me oblea
pot, mislite mi bea nesredeni, nikako ne moèv
da go izglagolam toa {to go sakav. Ona {to izleze
od mene, podocna mi kaà Metodija, bilo nekakvo
panslovensko pelte~ewe so tvrd angliski akcent
od koe i bibliotekarkata i toj edinstveno sfatile
deka stanuva zbor za tu|inka koja od qubeznost saka
da kaè po nekoj makedonski zbor.
‘Can I help you?’ ja ~uv spasonosnata fraza i
verojatno za prv pat vo ìvotot se uveriv kolku zna~i
zborot, onoj {to go razbira{, se razbira, kolku e toj
mo}en, neimoveren, blizok, ìvotvoren. Koga potoa
razvrzavme muabet vidov deka }e se vrzam za ovoj
ubav, ~etiriesetgodi{en ma`, ne samo zaradi zborot
tuku i zaradi mnogu drugi raboti me|u koi i ~udno
144
srame`livite no stra{no privle~ni zeleni o~i. Po
mesec dena, da ne dolàm mnogu, ve}e bev vselena
vo ~airskata ku}a kaj Metodija i ve}e dobar del
od negovata prikazna mi be{e poznat za{to toj, vo
svoeto, ponekoga{ neobi~no nostalgi~no nastroenie,
znae{e so saati da mi prikaùva raboti od istorijata
na negoviot narod, da me voveduva vo avtori so
~udni imiwa za mene, vo nekoi civilizacii samo
nemu poznati, no i da mi ja raskaùva sopstvenata
prikazna, bolkata {to ja ~uvstvuva od ve}e re~isi
genetski vgradenata rastrgnatost, tagata po ednosta.
@iva enciklopedija be{e, ‘a sleeping dictionary’ kako
{to, figurativno & kaàv za vrskava na mojata
prijatelka od Kanada vo edno od pismata {to & gi
pi{av. I mnogu go zasakav. Mislam deka i toj istoto
go ~uvstvuva{e za mene. Pomnam koga edna{, dve
godini po na{iot zaedni~ki ìvot vo âir, mi
re~e: ‘Znae{ zo{to mi si pri srce? Za{to prvpat
sretnav Angli~anka {to ne li~i na Angli~ankite
od raskazite na Gi De Mopasan; glupo izmesteni, vo
totalen nesklad so okolinata, oble~eni bez oset vo
kostumi za kapewe na pustite plaì vo docna esen
srede kupi{tata |ubre od prazni konzervi, {i{iwa,
kutii od cigari!’ Se napraviv kako da ne go ~uv, ne mi
be{e ba{ prijaten komplimentov ama nemav namera
da mu fa}am kusur i da si ja rasipam, po dolgo, dolgo
vreme odli~nata vrska.
Duri tretata godina od na{iot zaedni~ki
ìvot mi otkri zo{to povtorno se vratil vo
Makedonija. ‘Od dve pri~ini’ mi re~e. ‘Prvata za{to
najposle sfativ deka bolkata na rastrgnatost ne
treba da ja le~am po horizontala, vo prostorot, tuku po
vertikala, vo vremeto!’ ‘A vtorata?’ go pra{av za{to
145
prvata ne mi be{e mnogu jasna. ‘Za{to od le~eweto
sakam da proizleze mojot doktorat {to rabotno go
krstiv ‘Marko Krale i \er| Kastrioti Skenderbej
– dve razli~ni ili edna ista li~nost’. ‘Sum ~ula za
obajcata,’ mu rekov, ‘no zo{to \er|?’ ‘Za{to Albancite
taka si go vikaat. Za nas e, se razbira, \or|i, za
Srbite \or|e, za Hrvatite Juraj ili Jure, za vas
Angli~anite Xorx, za Francuzite… A {to e va`no?
S# se toa varijanti na imeto od istiot hristijanski
svetec od Kapadokija. Ne znam zo{to lu|eto se
raspravaat i za toa!’ ‘Siguren si deka moè{ da gi
donese{ vo vrska Marko Krale i Skenderbej?’ rekov.
‘Ne znam. Znam samo deka, istoriski, neposredno po
smrtta na prviot, se ra|a vtoriot. Prviot e pove}e
mitska li~nost, a vtoriot mnogu pove}e stvarna, iako
obajcata mi se urneci za sjajni srednovekovni vitezi.
A kojznae, moèbi lu|eto pred naletot na zaedni~kata
opasnost od ide~kiot islam, gi kontaminirale vo
edna li~nost, za da se ohrabrat vo borbata protiv
zaedni~kiot neprijatel? Mitot i stvarnosta vo
edno, {to veli{? Ima od toa ne{to posilno?’
Interesna tema, nema {to, duri i samata, da
imav mo`nost i znaewe bi ja rabotela. Se razbira deka
vedna{ go podràv osobeno {to ode{e maksimalno
vo prilog na novoproklamiranata politika od taa
2000-ta godina za ‘relaksirani me|uetni~ki odnosni’
od koi, vo najgolema merka, zavise{e goliot opstanok
na s# u{te krevkata dràva. A mnogu mi se dopa|a{e
kaj Metodija i negovata, imav pe~atok, vrodena
kosmopolitnost, neprerasudnosta kon kogo bilo a
osobeno kon Albancite koi, vo toa vreme, isto kako
i deneska, ne bea mnogu omileni kaj Makedoncite.
No Metodija ednostavno, vo sekoj poedinec bara{e
146
~ovek a {to toj ~ovek neguva{e vo svojata intimna
opredelba kako narodnost, vera itn, voop{to ne go
interesira{e. Duri pomnam edna{, dodeka sedevme
edna zima doma kaj edni kom{ii, na slava, sveti
Atanasie mislam be{e, zna~i krajot na januari, koga
se zapodena razgovor za Albancite i Makedoncite i
koga, po obi~aj, a i pod dejstvo na alkohol, se razbira,
lu|eto se razèstija protiv ‘[iptarite’ kako {to
gi vikaa, ‘deka se ìva napast za Makedoncite’,
‘deka se kotat ko skotovi’ i ‘deka brgu }e n# sotrat
ako ne gi sotreme’, ‘ku~iwa edni {iptarski’ itn., da
ne redam, mi se gadi od samite zborovi, Metodija,
rizikuvaj}i da bide prezren i napadnat od drugite,
smireno re~e: ‘Nemojte taka, lu|e! [to znaeme
nie, vsu{nost za niv? Znaete deka i dedo mi vodi
poteklo od Albanija? Od slavnoto Moskopole, pred
dva veka najgolemiot grad vo toj del na Balkanot? I
zo{to gi vikate [iptari ako tie ne sakaat taka da gi
vikame bez ogled na etimologijata na zborot? Znaete
deka i tie za nas imaat pogrdni zborovi, ‘{kiwi’
mislam ili taka ne{to? I do kade }e stigneme ako
prodolìme vaka?’ Ete i za ova go sakav, zatoa {to
lu|eto gi gleda{e kako poedinci i pokraj svojata
dlaboko razviena svest za kolektivitetot na koj
pripa|a{e, za narodot svoj makedonski kogo {tom
edna{ vistinski go otkri, re{i bezrezervno da go
saka i podrùva, da pridonese za rasvetluvaweto
na ‘temnite’ delovi od negovata istorija i kultura,
istovremeno {iroko otvoren i poln po~it, {to mene
posebno mi se dopa|a{e, za site onie ‘drugi’ {to se
opredeluvaa deka pripa|aat na drug narod, druga
kultura, druga civilizacija.
Vo taa na{a treta i posledna zaedni~ka
147
godina na ìveewe, so ve}e zad nas mnogu prekrasni,
bliski, ~ove~ki topli, denovi i no}i, prvpat mi ja
otkri i ‘filosofijata’ na ona negovoto ‘}e baram po
vertikala a ne po horizontala’ koe duri podocna,
koga dobro mi go obrazloì, mi stana jasno. ‘Vidi,
Xil’ mi re~e eden ranoesenski den od 2000-ta,
koga po vodeweto qubov na kau~ot od gorniot kat,
zapalivme po edna i, barem fizi~ki zadovolni,
se zagledavme nadvor vo do`dot {to poleka, ko
nesakan kradec, se cede{e niz ve}e razret~enite
lisja od mnogugodi{nite ~inari vo parkot. ‘Prvin
trgnav od krstot, onoj ist krst {to na{ite Bogomili
ne go priznavale i go smetale za obi~no drvo na koe
bil raspnat nivniot omilen svetec Hrist.’ Potoa,
otkako se trgna od prozorecot i legna na ple}i
na krevetot, ve}e zabegan vo svojot drug, te{ko
dostapen svet, prodolì da mi govori deka krstot
ne bil otsekoga{ hristijanski simbol, deka mnogu,
mnogu vekovi pred Isus toj sluèl kako simbol za
orientacija, deka horizontalata, vsu{nost, e oskata
na prostorot, oznakata na na{eto fizi~ko prisutvo
vo svetot dodeka, vertikalata e oskata na vremeto,
simbolot na na{ata vrska so boga, na na{iot
streme` da se vratime kaj nego, vo sopstvenoto
poteklo. ‘Na horizontalata e zloto,’ prodolì, ‘a
samo vertikalata go drì iscedeno dobroto niz
vekovite. Ne slu~ajno, na{ata potraga e naso~ena
tamu, po nejziniot boj, kon nejziniot vrv, kade {to
najgore stoi bog i n# ~eka!’ Potoa, pomnam, pred da mi
go dade malku ~udniot predlog po koj se slu~i
nastanot so koj sakam da go zavr{am kaùvaweto
za ovoj del od mojot ìvot, u{te mi re~e: ‘Samo
kopaj}i po vertikalata go nao|am tolku potrebniot
148
spokoj, ~uvstvoto za ednost, potpolnost. Dolgo mi
treba{e da sfatam deka mojata civilizacija odamna
ja prepu{tila horizontalata na drugi, varvarski
‘kulturi’ i deka cela preminala vo vremeto. Saka{
da ti pokaàm?’
Koga kimnav so glavata iako ne mi be{e ni{to
jasno, toj brgu ja stavi ventijagata na sebe, mi pomogna
i mene da se sredam i, fateni za raka, pe{ki, za
dvaesetina minuti stignavme do Fakultetot. Be{e
nekade okolu pladne, verojatno sabota za{to aulata
be{e pusta a do`dot, niz lo{o popraveniot plasti~en
pokriv, pa|a{e dolu na poplo~eniot pod taka {to
imavme ~uvstvo deka s# u{te sme nadvor. ‘Gledaj
kolku e grozna zgradava bez site onie ubavi, mladi
lu|e.’ ‘Kako kaj Blejk,’ rekov, ‘sirota e prirodata bez
~ovekot ili taka ne{to’. ‘Kaj{to ne e ~ovekot, s# e
pusto!’ me popravi ili i samiot improvizira{e, ne
znam, a ne e ni va`no, glavno znam deka obajcata se
potrudivme da kaème ne{to od slavnata Blejkova
‘Ven~avka na rajot i pekolot’. ‘A znae{ kako be{e
ovde ìvo na vremeto koga dojdov da studiram?’ re~e
so ~uden sjaj vo o~ite. ‘Ovde, ba{ ovde,’ prodolì
i pokaà na centralniot del od aulata {to po
nekolkute skali se izdignuva{e nad osnovniot pod,
‘sekoja sreda to~no na pladne se igraa prekrasni
pretstavi od profesionalni i amaterski grupi, a
studentite nasednati nasekade po skalite, onie
{to od obete strani vodat nagore kon amfiteatrite,
ili gore na klupite, ili na stol~iwata specijalno
namesteni za tie priliki dolu kaj glavniot vlez vo
Fakultetot, ma|epsani gledaa, reagiraa, uìvaa,
dolgo rakopleskaa…’Zelenata guska’, ‘Natemago na
Filozofskiot fakultet’, ‘Pofalba na ludosta’, ‘Car
149
Edip’, ‘Prufrok’… Vistinski migovi na ekstaza. S#
ova sega e premesteno vo vertikalata! S# ova sega
samo u{te tamu se prikaùva za nekoja druga, odbrana,
poseriozna publika! ]e dojde{ da ti pokaàm?’
Odev po nego kako zautena, {to moèv drugo
da storam, vi se molam? Metodija so vozbuda na malo
dete me povede nakaj vratata me|u oglasnata tabla
pred studentski pra{awa levo i odvaj zabele`liviot
lift desno. Koga vlegovme vo hodni~eto ni treba{e
malku vreme da se prisposobime na temnicata.
Metodija trgna levo. Nagore vodea slo`ni skali
no toj zastana tuka, na poplo~enoto {irin~e vo
podno`jeto i so pokazalecot od desnata raka
mi pokaà kon skalite {to viugavea nadolu vo,
navistina, gustata temnica. ‘Gledaj, ubavo,’ mi re~e,
‘napregni go pogledot. Gleda{ ne{to?’ ‘Gledam,’
rekov otkako o~ite mi se naviknaa na mrakot, ‘ama
nema ni{to posebno. Nova poplo~ena {irinka
so nekakvi rasfrlani rekviziti, maski, pribor
za {minkawe, ne znam…’ ‘Tuka po~nuva!’ re~e toj
vozbudeno. ‘Pa ima u{te skali nadolu, pa eden dolg
tesen hodnik, edna vrata i gotovo!’ Me povle~e do
sebe, me pregrna i, kroce po kroce, trgnavme nadolu,
malku po tavmin, pove}e sledej}i gi orientirite od
negovoto se}avawe. Potoa od nekade izvadi sve}a,
~krapna so zipoto i ja zapali. ‘Tuka sme!’ re~e. Pod
slabata svetlina od razgoreniot fitil, vidov deka
sme vlegle vo mnogu {iroka prostorija. Povremeno
se slu{aa nekakvi ~udni zvuci, od zaskitani staorci
moèbi, ne znam, nad nas visea dolgi sagi i pajaìni,
mirisa{e na vlaga i zastaenost. ‘Vidi Xil,’ mi re~e
Metodija, ‘ovde 1977-ta, ba{ vo ovaa prostorija se
igraa ‘Sre}ni denovi’ od Beket. Toga{ prvpat nau~iv
150
{to zna~i teatarot na apsurdot. Vo edna mreà
spu{tena od tavanot visea dvajca glumci i glasno
gi kaùvaa svoite golemi soni{ta, {to s# sakaat
da napravat, kade s# sakaat da odat no znam deka,
fateni vo kanxite na vremeto, nikade ne mrdnaa.
Ili taka ne{to, ne pomnam najdobro no znam deka
ovde be{e prepolno narod, odvaj se di{e{e, lu|eto
slu{aa, se voodu{evuvaa a na krajot, grmoglasen
aplauz gi strese temelite na Fakultetot!’
Mi stanuva{e neprijatno, mi se stori grdi
nagazi{ta n# demnat od nevidlivite agli, seni{ni
vetro{tini, temni navi. No Metodija u{te posilno
mi ja stisna rakata i mi re~e: ‘Sega }e te vnesam vo
vistinskata vertikala. Ova be{e samo voved. Me
saka{, ne?’ Sekako deka go sakav toa ~udno su{testvo
so dupka vo du{ata, so tetovirana Makedonija na
gradi, so neverojatni zeleni o~i {to ko ma~or me
{etaa niz tajniot vilaet od negoviot vol{eben
atar. ‘A sega ovde desno,’ re~e, se navedna i krena
eden teòk kapak {to nekoj go ima{e postaveno ovde
da drì, da krepi, da ne dava da se otkrie tajnata
{to, sigurna bev, potisnata klokote{e dolu pod
nas za koga toga{ da brzgne, da {ikne, da izleze i
da obznani deka postoi, bitisuva, prebiva tuka vo
dlabo~inite.
Odedna{ niz otvorot bolsna zrak svetlina
od mo}en reflektor i slu{nav xagor od ~ove~ki
glasovi. ‘Da slezeme,’ mi re~e Metodija mrtov laden
i me povede po skalite so ubavo izrezbani drveni
parmaci nadolu kon golemata sala. Stotici maì
vo crni odela, dami vo dolgi fustani so {areni
pafkala vo racete doa|aa od nekolkute vlezovi i
sednuvaa na sedi{tata dolu na parterot, na balkonot
151
od vtoriot kat sproti scenata ili vo loìte {to
dvokatno se {irea vo polukrug od edniot do drugiot
kraj na binata. Sednavme vo prviot red od parterot,
fateni za raka kako deca i ~ekavme.
Odedna{ se ugasnaa svetlata i samo po
nekolku sekundi ubavo ~uvme kako se krenaa
zavesite i na silniot snop svetlina se pojavi
eden akter i na, malku neobi~en no, za mene a i za
Metodija, se razbira, lesno razbirliv angliski
jazik ja najavi pretstavata: ‘Dobrove~er, dami i
gospoda i dobrodojdovte vo na{iot velelepen teatar
Druri Lejn. Posebna ~est mi e da vi posakam da si
ja pominete ubavo ovaa studena januarska ve~er od
ova 1735-to leto gospodovo so ve~era{nava piesa od
na{iot isklu~itelno ploden dramski pisatel Xorx
Lilo, negovata tristota, jubilejna drama nare~ena
Hristijanskiot junak napi{ana za slavniot
epirski kolos, golemiot hristijanski xin od Kruja,
Skenderbej, kralot na Makedonija, Epir, Ilirija,
Albanija i Dalmacija. Piesava }e pokaè deka
na{iot golem dramati~ar nemal nikakva potreba da
ja krade prikaznava od pokojniot gospodin glumec
Tomas Vinkop kako {to vo predgovorot kon negovata
drama za Skenderbej napi{a eden gospodin, tuku
istata se zasnova vrz napi{anoto na 38 stranici
od merodavni avtori i specijalno za ovaa prilika
nape~ateno kaj pe~atarot Xon Grej vo London ‘Kratko
ìtie na \or|i Kastrioti, kral na Epir i Albanija,
popoznat kako Skenderbej’ {to ve}e vi e podeleno za
so zdobienite informcii da moète, po gledaweto
na pretstavava, pokompetetno da sudite ne samo za
nejzinite knièvni vrednosti tuku i poblisku da se
zapoznaete so ìvotot i li~nosta na ovoj doblesen
152
princ!’
Stoev zanemena, ja stegav rakata na Metodija,
nikako ne mi se veruva{e vo ona {to go gledaa o~ite
– glumi{teto, publikata, scenata, akterot {to se
pokloni i izleze, temnocrvenite zavesi {to se
spu{tija po nego pa povtorno se otvorija za potoa da
ja vidime prekrasnata Elena, }erkata na sultanot
Murat Vtori kako srede skrkite, pod yidinite na
Kruja koja e opkolena od tatko & , ja otkriva qubovta
kon Skenderbej na pridru`ni~kata Kleora koja, od
svoja strana, ja te{i za nevozvratenata qubov za{to
Skenderbej e veren na prvata izbrani~ka Altea.
Potoa se pojavuva gnevniot sultan koj{to saka da mu
se odmazdi na Skenderbej zatoa {to go izdal i se
odmetnal od nego. Za taa cel go najmuva otpadnikot
od hristijanstvoto, Amasij komu, za vozvrat na
vernosta, mu ja vetuva }erkata Elena iako taa
voop{to ne go saka predavnikot. Potoa, so izmama,
zarobeni se Altea, sakanata na Skenderbej i tatko & ,
Arantis. Sultanot se zakanuva deka }e gi ubie ako ne
mu pomognat da ja osvoi Kruja. I se spu{ti zavesata
{to treba{e da bide kraj na prviot ~in.
Metodija se svrte kon mene i so prodornite
zeleni o~i samo me pra{a: ‘I kako ti se ~ini, Xil?
Gleda{ {to ima na mojata vertikala?’ No pred da
odgovoram zavesata povtorno se krena i prodolìja
vrtoglavo da se redat nastanite pod Kruja. Na bojnoto
pole hristijanite stojat nasproti Osmanliite.
Sultanot doa|a li~no i go navreduva Skenderbej
velej}i mu deka s# {to steknal bilo po pat na lagi
i izmami. Skenderbej gi kaùva pri~inite za svojata
postapka kaj Ni{. Sultanot mu gi nudi site evropski
teritorii od Adrianopole do yidinite na Budim ako
153
se otkaè od hristijanskata vera i mu ja predade
Kruja. Mu gi pokaùva zarobenite Altea i Arantis.
Skenderbej ima tri dena da razmisli. Potoa povtorno
zavesa pa kus muabet so Metodija vo koj toj, otkako ja
prekori naglasenata patetika, sepak mi objasni deka
avtorot glavno gi sledi istoriskite nastani i deka
e dobar poet i istori~ar.
Od tretiot ~in do krajot na pettiot pove}e
ne postavuvav nikakvi pra{awa. Ednostavno se
prepu{tiv na nafakata, pa gi prifativ kako stvarni,
misti~nite su{testva {to so tolkava strast i energija
ja igraa ovaa piesa pred za{emetenata publika
koja povremeno, po nekoj dobar monolog naj~esto, gi
nagraduva{e so aplauz zaedno so zadolìtelniot
{to doa|a{e redovno po krajot na sekoj od ~inovite.
Vo tretiot ~in glavno ni gi prikaàa
isku{enijata na koi e izloùvan Skenderbej od
strana na sultanot, vo ~etvrtiot nenamernata smrt
na ubavata Elena koja e ubiena pri obidot da prebega
vo taborot na Skenderbej, a vo pettiot razre{nicata
na piesata vo koja Skenderbej go zarobuva Amasij, ja
spasuva Altea zaedno so tatko & , a sultanot padnat
vo racete na junakot, od àl po zagubenata }erka,
umira.
Otkako se spu{ti zavesata, otkako site
stanati na noze, so dolgotrajno rakopleskawe
gi pozdravivme nekolkupati akterite i otkako
publikata popoleka i vo dostoinstven red ja napu{ti
salata, odedna{ se spu{ti mrtva ti{ina. Gledav vo
Metodija i toj gleda{e vo mene. Potoa se gu{navme,
silno, silno se gu{navme, ne telata tuku du{ite,
mislam, ni se gu{kaa. Potoa Metodija me dovede do
skalite niz koi se spu{tivme, a koga se iska~ivme
154
najgore me turna gore na poplo~enata {iro~inka na
koja pred dva-tri ~asa ili kojznae pred kolku vreme
srede sagite i pajaìnite mi kaùva{e za Beket i
nekoga{nata pretstava ‘Sre}ni denovi’. Pred da go
zatvori kapakot zad mene i milata glava, verojatno
zasekoga{, da mu is~ezne od pred mojot zbunet pogled
niz ne mnogu {irokiot otvor, samo mi re~e: ‘Vrati
se na tvojata horizontala, Xil. Tamu e tvojot svet.
Materijalen e ama tvoj. Tamu pripa|a{ a samo tamu
kaj{to pripa|a{ moè{ da bide{ sre}na.’ ‘A ti?’ go
pra{av seta namonatena od {umovite {to mi doa|a od
zad grb. ‘Jas pripa|am ovde. Ve}e sum spoen so svojata
vertikala, leàm na duhovnata oska {to me vrzuva
so bog. Mi treba{e vreme ama bev uporen i stignav.
I samo tuka sum spokoen, ispolnet, nerastrgnat,
neraspar~en, nepodelen, cel. A moè edna{ }e
dokaàm deka i Marko Krale i \or|i Kastrioti
Skenderbej otsekoga{ bile edno – otsekoga{ bile
jas!’
Otttoga{, od toa ~udno popladne pominato vo
tajnite, podzemni odai na Filolo{kiot fakultet,
ima nekolku godini kako se obiduvam, otkako }e se
mu{nam niz vratata me|u oglasnata tabla od pred
studentski pra{awa levo i liftot desno i otkako
iskusno }e se spu{tam po skalite dolu do {irokata
prostorija so pajaìni i sagi, so ~asovi da go baram
kapakot niz koj sega sakam, svesno, re{itelno i bez
~udewe da vlezam i zasekoga{ da ostanam vo svetot
na mojot nezaboraven Metodija. Ama nikako da go
najdam. Nikako.
155

156
Rodoslov
Zaharija Muzak sede{e na krevetot vo
golemata odaja na vtoriot kat od sinata ku}a pokraj
bitolskiot Kurderes i pla~e{e vrz sopstvenata
sudbina. ‘Kubani, kubani!’ mrmore{e, zborovi {to
nikoj vo ku}ata ne gi razbira{e: ni sinot, ni snaata, ni
dvete vnu~iwa. Ima{e preku osumdeset, nikoj to~no
ne znae{e kolku gi ima ‘na~ukano’ kako {to pogrdno
vele{e snaata, za{to vo {eesettite od dvaesettiot
vek, taa spa|a{e vo onie rodeni vo ‘pusto tursko’, pa
ìveani vo ‘srpsko’ pa za vreme na Prvata svetska
vojna, za kuso, vo ‘bugarsko’, pa pak vo’srpsko’ vo
kralstvoto SHS, podocna Jugoslavija, pa, za vreme
na Vtorata Svetska Vojna, pak, za kuso, ‘vo bugarsko’
i, najposle, po vojnata, vo sega{nata FNRJ ‘vo na{e’
ili kako {to velea nekoi ‘vo makedonsko’.
S# okolu nea be{e drveno. Krevetot na koj
spie{e koga ima{e son, du{emeto na koe gaze{e
koga ponekoga{ }e se isprave{e malku da poodi,
zaka~alkata {to & vise{e nad glava i na koja, koga
}e & be{e poarno posakuva{e da se obesi, kredenecot
od koj, koga }e & se dade{e mo`nost, potkradnuva{e
od {e}erot iako strogo & bea zabranile pa duri
157
i {poretot koj{to be{e na drva i koj{to taa
krade{kum, nadvor od predvidenoto, go polne{e,
osobeno koga, kako sega, }e stegne{e suva zima i }e
go vko~ane{e maaloto okolu èlezniot most, ku}ite
stutkani ko srame`livi strojnici na obete strani od
reki~kata nadvor, drveniot, rasklaten i raskrckan
svet vnatre.
I nikoj mnogu ne ja ba{mare{e. Ni vnu~iwata
koi odvaj da razbiraa po nekoj zbor od {turoto {to,
ponekoga{ go govore{e, ni sinot koj{to rastrgnat
me|u vakvata ‘te{ka’ majka i semejstvoto, normalno
se prikloni kon vtorive, pa samo formalno, od
vreme na vreme, naj~esto koga nikoj ne go gleda{e,
}e vrze{e po nekoj zbor so nea, a najmalku snaata
koja, ‘pobudalena’ od siroma{tijata, sitnite deca,
strogiot balkanski ma`, ova ‘staro ~udovi{te’ vo
ku}ata, kako {to vele{e, go sfa}a{e kako vrv na
ironi~nata sudbina {to & ja be{e namenil sevi{niot.
A osobeno & se naluti i nikoga{ ne & se odluti edno
popladne od pred nekoja godina, koga ja ~u kako na
{totuku vrateniot od rabota ma`, mu kaùva ne{to
za nea koe, podocna, otkako izede debel }otek,
sfati deka ima nekakva vrska so nejzinata ~esnost,
moralot nejzin. So denovi razmisluva{e {to moèlo
da bide toa {to go kaà starata i tolku go rasrdi
ma` & za da stigne da krene raka na nea, duri ne &
tekna deka toa moèla da bide kusata, neizbe`na
razmena na zborovi so inkasantot za struja i za voda
na koj izleze da mu plati koga ovoj svika i zatropa
na te{kata drvena porta. I mnogu, mnogu ja namrazi. A
koga noviov omraz & go razgori stariot gnev {to & go
‘bere{e’ so godini zaradi zborot ‘vulgara!’ so koj{to,
vo povtorena forma ‘vulgara, vulgara!’ starata
158
sekoga{ gi zavr{uva{e raznoraznite kleveti protiv
nea, a {to taa samata, po naset, si go preveduva{e
kako ‘prosta~ka, prosta~ka!’ ili taka ne{to, re{i, od
toj den, sosema da ‘gi zamrzne’ odnosite so Zaharija
Muzak i da ja prepu{ti ‘na nafakata’. Maòt, koga
vide kolku e saatot, proba da ja ispravi rabotata, da
go vrati mirot doma, ama koga sfati deka e glupavo i
nedugavo da izigruva nedokvakan Sizif, krena race
od naumov i, kako sekoja kukavica, ostavi rabotite
da si se re{at sami od sebe.
A tie i si se re{avaa. Zaharija Muzak popoleka
sosem zabega, stana tivka kako riba, ne~ujno vleze
vo nekoja druga dimenzija, vo nekoj nov svet {to ja
vikna, ja primi i ja prisposobi na sopstvenata {ema.
Pove}e so nikogo ne razgovara{e. Prebegana vo nekoj
svoj duhoven vilaet, za site be{e ve}e otpi{ana.
Doma{nite pominuvaa, zaminuvaa kraj nejziniot
krevet, ponekoga{ poglednuvaa vo nejzinoto bledo,
avetsko lice so sin krst na ~eloto, zavitkano vo
izmrsenata crna {amija, ponekoga{ ja naslu{uvaa
dali di{e i tolku. I ova stana sekojdnevie, vreme
predboìkno zadboìkno vo ~ija temnica se ~eka{e
migot koga sosem }e ja snema, koga du{ata }e & se
vpregne vo ognenata kolesnica na zazbiftaniot
angel i voznesena detinski, }e se vrati tamu od kade
{to i do{la – kaj Sevi{niot. Edinstveno po {to
se poznava{e deka s# u{te e ìva bea odvaj ~ujnite
zborovi, od doma{nite sfateni kako nerazumni i
pretsmrtni, koi, od vreme na vreme, nebare vratena
od nekakva hmurna, tu~na agonija, vo nalet na nekakov
odmazdni~ki gnev srede tie studeni, kotkosani
bitolski denovi, gi izglagoluva{e niz suvata,
stutkana, bezzaba usta: ’Ne znaete vie koja sum jas. Jas
159
ne sum prosta~ka kako vas. Jas sum od carsko koleno.
Kralevi i kralici mi {etale niz potekloto! Kavaja!
Divjak! Muzakija!’ Za potoa povtorno da potone vo
nova, dolga, smrznata, kolebliva ti{ina.
I nabrgu stigna kolesnicata. Od samoto nisko
bitolsko nebo sleze pustinata, ili od xigerite na
temnata no} izleze no va`no ~ezata pred sinata
ku}a kraj Kurdeles zastana, dvata li~ni kowi, beli,
beli kako januarski pelisterski sneg vpregnati
vo srmenata zaprega stoeja spokojno na kaldrmata,
inteligentnite o~i im miruvaa vo nemirnite glavi.
Zaharija, lesna kako bukova voda, bez nikoj da ja
do{ika, se iskrade od ‘drveniot’ dom, se ka~i i sedna
do preubavata moma vo fustan od muslin {to vedna{
gi zbodna vrancite i, brzo, kako hunski streli, niz
temnicata is~eznaa preku èlezniot most.
‘Kade sme sega?’ pra{a Zaharija Muzak so
pogledot napred vo {irokoto xade koe minuva{e
srede boèstveniot predel od zelenilo, rascuteni
vi{ni, visoki topoli i srede mirisot od ambrozija i
miskojna. Seto mesto nalikuva{e na krepost, utvrden
kastel za odbrana od nekoj minat ili iden napa|a~
{to nemirniot duh }e go pottikne da go napu{ti
spokojniot dom za, ponesen od mlade{ka vozbuda, da
trgne vo pohod na pusto{ewe, pqa~kosuvawe, la`no
i privremeno menuvawe na likot od delata bo`ji.
‘Ova e seloto Simona,’ re~e mladata devojka,
‘severno od gradot Kroja, dene{na Albanija. Tuka, vo
trinaesettiot vek, ba{ vo onoj preubav dvorec, se
naselil predokot Joan Konstantin, podocna nare~en
Kanina, otkako prethodno, po sovet na tatko mu Brane
Konstantin, go kupil crkovniot pirg so hramot sv.
Apostol Pavle kaj selo [pal, vo predlot Debrani,
160
ju`no od rekata Drim.’
‘Kako znae{?’ pra{a Zaharija za{to
qubopitnosta & porasna i ènski usetuva{e deka
poleka }e & se razjasnat onie zborovi {to vo posledno
vreme, dodeka leè{e na neudobniot drven krevet
pokraj Kurdeles, postojano & doa|aa na um i & kaùvaa
deka taa ne e obi~na bitolska alapa~a, ‘prosta,
neizdelkana selanka’, ‘utka’ i ‘mifka’ {to sakaat da
ja ‘fuknat’ po timba, kako {to ~esto & vikaa doma,
tuku ne{to posebno, èna blagorodna niz koja te~e
~ista, sina, kralska krv.
‘Od zapisot napi{an na staroslovenski vo
1278 godina,’ re~e devojkata, ‘ i toa od rakata na
igumenot na manastirot sv.Bogorodica na Martine{ka
gora, dene{na Severna Albanija, Nikifor Tomo, koga
ovoj predok, pred da go kupi spomenatiot vakavski
imot, do{ol vo obitelot so drugarite ka~eni na
osedlani kowi, kleknal pred ikonata na presveta
Bogorodica, ja baknal i ostavil mnogu pari.’
‘A od kade do{ol?’
‘Od grad~eto Kanina, jugoisto~no od Valona,
dene{na Ju`na Albanija.’
‘I kade e sega?’ pra{a pove}e retori~ki
Zaharija Muzak so neskriena radost vo glasot.
‘Vnatre,’ re~e devojkata.
‘Moè da go vidam?
‘Koga }e zavr{i patuvaweto. Nikako pred
toa.’
‘Ima u{te?’
‘Ovde e samo po~etokot,’ re~e devojkata
teraj}i gi atovite napred dodeka zad niv, vide
Zaharija Muzak, brzo i nenajaveno ko esenska magla,
se spu{ta{e i se zatvora{e neproyirniot mrak,
161
‘doprva }e vidi{!’
Potoa pred niv, na istoto xade, za{to drugo
o~igledno nema{e, se otvori nov predel, isto zelen,
so visoki javori, platani, srede koi, naredeni eden
kraj drug, bolskaa svetlite bedemi od velelepnite
zamoci izvi{eni ugore kon beskrajnoto sino nebo.
‘Ova se domovite, sedum na broj, od decata
na Joan,’ re~e devojkata i veselo plesna so racete
nebare brka{e nekoe zaskitano slavej~e od patot da
ne bi da mu go pregazi krevkoto telce so trkalata.
‘Prvive se od trojcata sinovi Branko, Konstantin
i Nikola a slednite ~etiri od }erkite Dunava,
doma vikana Dunda, Borislava nagaleno narekuvana
Borka, Roksana od milo imenuvana Roksa i najstarata
Mara.’
‘A imaat semejstva?’ pra{a Zaharija Muzak.
‘Borislava e maèna za \ino Tanu{, pro~ut
vlastelin, sojuznik na Venecijancite, upravitel
so predelot Debrani pome|u gradot Leska i rekata
Fanica, Roksana za sevastokratot Tanu{ Bu{a so
golemi imoti vo Gorna Malesija, najstarata Mara
za Evgenij Gropa ili Gropola Vojvoda upravitel
vo Matija so predelot Reka, Severna Arvanija,
Dunava…’
‘Boè kolku znae{,’ vikna Zaharija Muzak i
ko nekoe zaneseno devoj~e so pletenkite prefrleni
preku ramenca, voshiteno se xare{e vo sinozeleniot
krajolik. ‘Kaùvaj mi u{te! U{te!’
‘Najuspe{en od site sinovi na Joan e
Konstantin, sredniot sin, so titula vojvoda.
Mnogu sposoben stopanstvenik. Osven so Matka, toj
gospodari i so plodnite oblasti Lura i Munela,
ju`no od rekata Drim. Vo reonot na Rodonskiot
162
zaliv kaj gradot Leska ima izgradeno solani
{to ja davaat ekonomskata mo} na celiot negov
rod, a nego go pravat interesen partner i za
Venecijancite i za Dubrov~anite. Pogledaj onde! Ene
go kako gi ragleduva prerabotenite drva, kastreni i
doteruvani od mnozina ve{ti majstori od negoviot
rod. Zatoa trgovcite od Venecija i Dubrovnik go
vikaat Kastriot, ime koe po nego }e go nosat site
negovi naslednici!’
‘A {to e po vera, ìti gospod?’
‘Pravoslaven hristijanin, iako lesno moè
da go prifati katoli~anstvoto za{to pritisokot
na papata od Rim e re~isi neizdr`liv. Za mene, da
bidam iskrena, e nesfatlivo kako moè so pari, so
potkup, so uceni, so zakani, vatikanskite opati i
emisari da go menuvaat patot do boga. Za{to najmalku
e va`no po koj pat }e se stigne do Nego. Va`no e da
se stigne! A site veri, iako razli~ni, na krajot se
spojuvaat vo istoto xade {to vodi do Nego!’
‘No sepak nemu mu e va`no pravoslavieto,
ne?’
‘Da, za{to s# drugo mu e tu|o. A od tu|oto,
nepoznatoto, sekoga{ se pla{ime. Malkumina na
svetot se podgotveni da se otvorat pred nepoznatoto.
Zatoa samo nim, porano ili podocna, im pripa|a
slavata.’
‘[to drugo ima{ da mi kaè{ za ovoj vojvoda?’
re~e Zaharija Muzak i samata nesvesna za zborovite
{to gi govore{e devojkata.
Odgovorot stigna malku podocna koga kraj
{irokoto xade, od mrakot nikna nov, sjaen dvorec so
yidini, {to ree{e nad ledinata i gore se spojuva{e
so nadvisnatoto nebo.
163
‘Ova e dvorecot na tretiot sin na Konstantin,
knezot Branimir, poznat kako Branila ili
Branislav,’ re~e devojkata. ‘Toj ima trojca bra}a:
Georgija, Kristo i Stefan i ~etiri sestri: Angelina,
Jovana, Katerina vikana Kata i Hristina, od mila
vikana Rista. Mnogu drì do crkvata, isto kako tatko
mu, pa bra}ata Kristo i Stefan, otkako gi is{koluva
na univerzitetot vo Padova, Italija kade zavr{ija
bogoslovski nauki, gi napravi episkopi na Kroja,
i Kuku{ na ustieto od Beli i Crni Drim. Vo tesna
vrska e so Ohridskata patrijar{ija. êsto patuva
vo Ohrid no i vo Svetigrad, vtoriot Hilendar na
Balkanot. Zaradi duhovnata posvetenost, Sinodot
na Ohridskata crkva na ~elo so patrijarhot Grigorij
II tokmu vo vremeto na bitkata kaj Marica vo 1371
godina, go imenuva za magistrator na Epir i na
Arvanija.’
‘Ima u{te ne{to za nego?’ pra{a Zaharija
Muzak, ve}e nestrpliva da ~ue za sopstvenata vrska
so ovie ubavi, blagorodni lu|e kraj ~ii velelepni
zdanija, ka~eni na sedi{tata od vol{ebnata ko~ija,
sega pominuvaa so ovaa mila, preli~na i tolku
u~ena devojka dol` {irokata ulica {to srame`livo
im se otkriva{e pred niv kako {to se soblekuva
devstvenica pred prvata bra~na no} ili kako {to
kroce-kroce blesnuva zeleniot tepih na nekoja
mirizliva livada so koleblivoto izleguvawe na
sonceto od zad temnite oblaci.
‘Knezot Branila preku bra}ata Kristo i Stefan
odrùva diplomatski i trgovski odnosi so pove}e
evropski dràvi, a oru`je nabavuva od Dubrovnik i
Venecija za svojata garda od 300 vooruèni lu|e koja
sepak ne }e go spasi od grozomornata smrt {to }e go
164
na~eka na edno patuvawe vo Janina. No pred toa, po
primerot na avstriskite perperi, srpskite dinari,
venecijanskite dukati ili francuskite franci,
zaedno so Karlo Topija i Andrej Gropa, vo Skadar, vo
ne mnogu uglednata manufakturna learnica, }e kova
pari so slovenski natpisi.’
‘A dali se ènel?’ pra{a Zaharija Muzak.
‘Mnogu mlad, na osumnaeset godini, so
Angelina, }erka na slavniot arhont i vojvoda
Vladislav Jone, ùpan na Dukqa i na Primorska
Arvanija. Gospod im dade {est sinovi: Antonio,
Dimitar, Metodij, Georgija, Pavle i Mateja kako
i dve }erki: Dafina i Krstana. No edinstveno
Pavle od sinovite gi preìveja bolestite i
~umata, pa celiot tovar padna na negovite ple}i.
Ene mu go zamokot!’ zavr{i devojkata i gi zbodna
vrancite dol` pra{livoto xade kon novoto
zdanie {to poleka se izmolknuva{e od temnicata.
Zaharija Muzak ve}e ni{to ne pra{uva{e.
Boè, kakva promena, si vele{e. Koj mi ~krtnal vo
sudbinata da do~ekam vakvo edno patuvawe, daleku
od o~ite na zlobnicite, blisku do pazuvite bo`ji,
do prebivali{teto negovo, moèbi? Jas, sitnoto,
neugledno, podgrbaveno, od site potturnuvano
‘babi{te’ vaka dostoinstveno ka~ena na bolskotnata
kolesnica na sedi{teto kraj preubavata, umna
vodi~ka, zaitana po {irokiot, prav pat, po mnogu
godini ‘klaena na maslat’, celiot svet okolu mene,
nad mene, zad mene, staven vo sostojba na postojana
menlivost samo za mene da mi se ugodi? Se podmesti
od urok vo sedi{teto, dozvoli lekoto vetre da &
se podigruva so krkmite prepu{teni do krstot nad
o~ite. Po dolgo vreme, po cel eden vek, moèbi,
165
po~uvstvuva kako & pa|a tu~niot kamen od srce, seti
neimoverna lesnina na du{a, duri & dojde da zapee,
da ispsali ko pile {to psali, edna pesna {to na
vremeto koga be{e sitno, kno~ko devoj~e sednato na
kolenoto od strogiot, mustaklest tatko, ovoj ne`no
& ja pee{e vo potpelisterskoto Magarevo, grat~eto
vo koe slu~ajno se najdoa i vo koe edno vreme,
pred da slezat vo Bitola, ostanaa po zatvoraweto
na granicata me|u dvete novi dràvi:Albanija i
Kralstvoto SHS.
Noviot dvorec pred niv izgleda{e
veli~enstveno nebare nekoj, so nad~ove~ka mo}, go
prenel na race ili na zaprega vle~ena od iljadnici
sna`ni kowi, veli~enstveniot saraj na golemiot
Kublaj Kan od Zanadu, ili palatata na nekoj kineski
mandarin od Nanking, ili boèstveniot kastel
na posledniot bagdadski kalif pred ovoj da da se
pretstavi pred svojot bog.
‘Pavle upravuva so imotite vo reonot na
primorskite sela Siwa i Gajda kade {to e glavniot
basen za proizvodstvo na sol. Izgradi nekolku novi
solani no se zanimava i so ribarstvo. Ima flota od
nekolku ribarski brodovi izraboteni od ve{tite
race na dubrovni~kite majstori, so koi vr{i
transport na razni stoki po okolnite pristani{ta.
Po vakviot brz podem imotot mu e ra{iren niz cela
Arvanija, s# e negovo isto~no i ju`no od gradot
Drivast, do Kroja, Belgrad i Kowuh, na jug i Dolni
Debar, na jugoistok. Go oslovuvaat so titulata grof
no po~esto so titulata knez. Oènet e so Jovanka
ili Joana, sestra na sevastokratot Dejan Joanovi~.
Imaat ~etiri sina: Nikola, Konstantin, Aleksandar
i Ivan kako i {est }erki: Jana, Anka, Viktorija
166
vikana Vita, Teodora, Budimka vikana Buda i Boàna
ili Boà. Za àl, vekot svetoven mu be{e kratok.’
Ko~ijata spokojno gi odminuva{e site ovie
zdanija, site ovie velelepni gradbi na grade`ni~kiot
genij na mija~kite majstori. Gleda{e Zaharija Muzak
vtren~eno, se xare{e, zjapa{e, se yvere{e, te{ko,
mnogu te{ko & be{e da im poveruva na sopstvenite
o~i, a devojkata do nea, ko nekoj nepresu{en Pajoniski
izvor, {ika{e podatoci, imiwa, kneèstva.
‘Najstariot sin na Pavle, Nikola, isto ko
tatko mu vikan grof i knez, e ugleden proizvoditel i
trgovec so sol, sto~arski proizvodi, vino, maslinki,
svilena buba, dudinki, med. Ima 38.000 uli{ta so
p~eli vo seloto @eravina kade {to ima i topilnica
za proizvodstvo na sve}i i na drugi predmeti od
vosok. Otvoreno ima i nekolku rudnici za zlato i
srebro vo okolinata na gradot Leska i vo predelot
Dukqa. [koluvan e vo Venecija i odrùva tesni
vrski so nea. Ima izgradeno mnogu crkvi i manastiri
me|u koi i crkvata sveti Marko, na osum kilometri
severno od Dra~ blizu granicata so Venecijanskata
Republika. Pokraj rekata Semena ima krenato
odbranben pojas za da go spre~i napreduvaweto
na mo}nite osmanliski vojski koi, predvodeni od
silniot Timurta{, po osvojuvaweto na makedonskite
gradovi, ita kon zemjata na Arvanitite i Epirotite.
Oènet e so Stojka, }erka na crnogorskiot vlastelin
Bal{i III Stra{imirovi~.’
Temnicata kraj pravoto xade privremeno se
zatvori za nabrgu povtorno da se otvori i od nea
da nikne nova grdba, isto velika i isto sjajna ko
prethodnite.
‘Onoj {to sedi pod rasko{niot {adrvan e
167
pomladiot brat na Nikola, Konstantin. Vidi kolku
e ubav, visok, stroen. Eden od najli~nite maì vo
cela Arvanija. Oènet e so Elena, }erka na knezot
\or|e Topija, ~ija majka e sestra na Vuk Brankovi}.
Kako edinstvena ro`ba na \or|e Topija, taa go
nasledi celiot negov imot, Matskiot predel zaedno
so gradovite Kroja i Dra~ i seto toa mu go dade
kako pri}e na Konstantin Kastriot koj{to e eden
od najkrupnite feudalci vo cela Arvanija so visok
ugled kaj Epirotite i Arvanitite. Ima diplomirano
vo Brisel kaj{to edno vreme rabote{e vo edna
voena institucija.Ve{t e vo voenite raboti, voenata
taktika i strategija. Odli~en diplomat koj{to
si ja obezbedi teritorijata pred turskite zakani
preku tesnata sorabotka so Mle~anite pod ~ija
za{tita se stavi. [teta {to nema da ja doìvee ni
pedesettata.’
Zaharija Muzak gleda{e zanemena. Crniloto
na nea vo koe be{e zavitkana od smrtta na maòt
svoj pred trieset i tri godini, kako go prodolùvaa
patuvaweto niz veli~enstvenite predeli pod zemja
ili nad zemja, niz vremeto ili prostorot, seedno, pojma
nema{e sirotata, postepeno blednee{e i oblekata
na nea pridobiva{e svetli, crveni aristokratski
boi. Br~kite na liceto & se ispravuvaa, peglaa,
is~eznuvaa, snagata & se isprava{e, bradata isto
taka. Ispolneta so nekakva nova, mo}na energija {to
& ja vbrzgnuva{e so nevidima igla samiot gospod bog,
ili sinot negov, ili nekoj negov apostol, moèbi,
celata se pretvora{e vo preli~na moma nalik na
onaa do nea {to s# u{te gleda{e napred pred sebe vo
{irokoto xade, gi bodiwa{e vrancite, se obiduva{e,
ohrabruvana kojznae od kogo i kojznae zo{to, da & go
168
pojasni do najsiten detaq s# ona {to, na odredeno
rastojanie, niknuva{e od temnicata kraj patot i im
go zaslepuva{e vidot.
‘Ova e slavniot knez Ivan Kastriot,
~etvrtiot, najmal sin na knezot Pavle, koj{to }e
go nasledi kneèstvoto po preranoto zaminuvawe
na postarite bra}a Nikola vo 1409, Konstantin vo
1402 i Aleksandar vo 1403 godina. Isklu~itelen
ma`, {koluvan vo Venecija kaj{to steknal visoko
obrzovanie. Pokraj maj~iniot, mija~ki govor, odli~no
gi znae italijanskiot, francuskiot i {panskiot
jazik. Vladee so cela Ematija, prostorot od gornoto
te~enie na rekata Drim, na sever, do pod Tesalija,
na jug, zna~i cela Arvanija i Moreja, so prestolnina
vo gradot ‘ni na nebo ni na zemja’, Kroja.’
‘A sega kade sme?’ pra{a najposle Zaharija
Muzak nesvesna za mladosta {to & se vra}a{e.
‘Ti samo obrni vnimanie,’ re~e devojkata
i pokaà kon velelepnite palati i crkvi {to
izleguvaa edna po druga kraj xadeto. ‘Dobro otvori
gi o~ite i u{ite! Gledaj, slu{aj i zaklu~uvaj!’
‘Gi otvoriv,’ re~e nestrplivo Zaharija Muzak.
‘Gledam, slu{am, }e zaklu~uvam!’
‘Knezov Ivan Kastriot e oènet so princezata
Voislava, }erka na slovenskiot vlastelin Gerasim
od selo Gradec, Tetovsko. Imaat osum deca. êtvorica
sinovi: Repo{ ili Renosin, Stani{a ili Stanislav,
Konstantin i Georgija, kako i ~etiri }erki: Marija,
Angelina, Elena i Mamica. S# ova {to se pojavuva e
nivno.’
I po~naa, navistina, da se pojavuvaat edno
~udo dvorci, manastiri, rudnici na zlato i srebro,
solani, u~ili{ta…
169
‘Ova se u~ili{tata sv. Barbara, sv.Marko i
sv.Krst. Pokraj ~itawe, pi{uvawe i smetawe ovde se
izu~uvaat mnogu zanaeti: {titarskiot, kopjarskiot,
krznarskiot, samarxiskiot, sedlarskiot, kolarskiot,
zlatarskiot… Ova se slovenskite kancelarii vo
koi se vodi korespondencija na staroslovenski jazik
so kirilsko pismo za{to toj e oficijalen jazik na
kneèstvoto. Mnogu {koluvani preveduva~i rabotat
na preveduvawe pisma i poslanija od slovenski na
latinski, italijanski, francuski, {panski i obratno
za odrùvwe na vrskite so Dubrovnik, Venecija,
Neapolskoto kralstvo, Vatikan, Avstrija, [panija,
Francija…
… Ova e crkvata sveti \or|i, vo manastirskiot
kompleks na Sveta Gora, Hilendar, {to knezot Ivan
Kastriot ja kupi so siot imot od obrabotliva zemja,
lozja i maslinovi nasadi. Tuka, vo ovoj i deneska
vikan Arvanitski pirg, vo koj{to }erka mu Marija
e proglasena za samarjanka, knezot doa|a na sekoj
pogolem crkoven praznik zaedno so celoto semejstvo.
Od golema qubov kon mestovo, so povelba od 1425/26
godina, napi{ana na pergament so kirilsko pismo, mu
go priloùva na ovoj dreven duhoven centar seloto
Rostu{a so crkvata sv.Bogorodica i metohot vo selo
Trebi{te. Eve gledaj: …Jas gre{en i nedostoen
rob na Hristos Bog…Ivan Kastriot so sinovite
moi Stani{a, Repo{, Kostantin i Georgija…gi
priloùvam na svetiot manastir seloto Radostu{e
so crkvata sveta Pre~ista Bogorodica i so seloto
Trebi{te…
…Ova e periodot na turskoto vazalstvo
{to knezot moral da go prifati zaradi neprijatno
golemata mo} na osmanliskata imperija. Mala e
170
verojatnosta za verodostojnosta na prikaznata
na biografot na najmaliot sin na knezot Ivan,
Georgija Kastriot, Marino Barleti, deka moral da
gi dade site sinovi vo zalo`ni{tvo po {to prvite
trojca bile otrueni a najmaliot Georgija potur~en
i pretvoren vo eden od najsilnite vojskovodci
na sultanot Murat II. Posigurno e, a za toa ima
pi{ani dokazi deka Repo{ i Stani{a dolgi godini
bile monasi vo Hilendar, Sveta Gora, a postariot
Konstantin magistrat na Ohridskata patrijar{ija,
Prva Justinijana, nadleèn za eparhiite vo Arvanija,
Epir i Tesalija. Sedi{teto mu bilo vo Skadar od
kade, kako venecijanski diplomec, vr{el razni
diplomatski misii za tatkovoto kralstvo…
… Ene go najmaliot brat Georgija, vo
orlovskata Kroja koj{to so soglasnost na postarite
bra}a Stani{a i Konstantin, go nasledi tatko
mu Ivan na prestolot i go vozdigna kralstvoto do
nebesni viso~ini donesuvaj}i mu nevidena slava vo
cela toga{na Evropa zaradi negovite uspesi protiv
najmo}nite turski sultani Murat II i sinot negov
Mehmet II. Georgija, roden na 18 noemvri 1405 godina,
so nevidena nadvore{na privle~nost, dinarska krv
i ubavina, na 41 godina se oèni so prekrasnata
boljarka Marija Andronika, }erka na knezot Arijant
Komnen, vo koja se zaqubi na edno patuvawe so tatko
mu Ivan vo Janina, Moreja. Tie imaat tri sina: Ivan,
Nikola i Samoil. Nikola i Samoil gi pokosi ~uma
u{te kako mali a Ivan }e izrasne vo silen i ubav ma`
koj{to, ene go, gledaj, vo Italija, kaj{to se èni so
Irina po begstvoto so majka mu kaj Neapolskiot kral
Ferante. A natamu…’ govore{e devojkata pokaùvaj}i
kon novite dvorci {to se pojavuvaa, ‘od Ivan se rodi
171
Joan, od Joan Georgija, od Georgija Nikola, od Nikola
Dimko…’
Devojkata vo muslin tuka podzastana, malku
kako da se podzanese vo redeweto na imiwata
i nastanite, ni{a{e so ubavata glava kako da
podzaboravila ne{to da kaè, ne{to va`no i
precizno {to ima{e vrska so Zaharija Muzak, so seto
ova patuvawe.
‘A, da,’ re~e ubavicata i odedna{ ja zategna
zapregata srede {irokoto xade koe prodolùva{e
natamu vo mrakot. Kowite, iznenadeni od naglata
bolka kaj vratovite, malku se potkrenaa, za’ràa no
ni{to pove}e ne storija tuku pokorno zastanaa i se
vkopaa vo pravta. ‘Izvini {to malku se podzanesov
koga stignav da golemiot tvoj predok, kralot na Epir
i Makedonija, Georgija Kastriot.’
‘A po {to mi e toj predok?’ pra{a Zaharija
Muzak i se zagleda pravo vo ubavicata.
‘Vidi,’ re~e devojkata vo muslin, ‘neli ti
rekov deka tatkoto na Georgija, Ivan, pokraj sinovite
ima i ~etiri }erki?’
‘Da, mi re~e,’ potvrdi Zaharija Muzak malku
nervozno.
‘E, pa,’ prodolì devojkata, ‘ prvata Marija e
maèna za Stevan Crnoevi}, gospodar na Crna Gora,
vtorata Angelina za Vladan Arijant-Komnen, tretata
Elena za boljarot Stepan Jurevi~ od semejstvoto
Bal{i~i, a ~etvrtata Mamica…’ podzastana
ubavicata i pokaà na veli~estveniot dvorec pred
niv, ‘~etvrtata Mamica za vlastelinot Karlo Muzak,
upravitel so oblasta Muzakija, ju`na Arvanija vo
koja podocna e vklu~en i gradot Dra~.’
‘Zna~i?’ svetnaa o~ite na boljarkata Zaharija
172
Muzak koja vo dolgiot, crven fustan, se ~uvstvuva{e
s# pomlada i posilna.
‘Zna~i ti si od kolenoto na Mamica, najmalata
i najsakana sestra na kralot Georgija Kastriot poznat
kako vtor Aleksandar. Po negovata takanare~ena
od vas smrt, tvoite pretci koi ìveeja vo grat~eto
Divjak kaj Kavaja blizu Dra~, se preselija prvin vo
Moskopole, a ottamu, po propasta na ovoj velelepen
grad, vo Magarevo za najposle da se skrasat vo
ubavata Bitola.’
‘Dali moè da go vidam?’ zamoli Zaharija
Muzak.
‘U{te malku,’ re~e devojkata koja ve}e sosema
li~e{e na mladata Zaharija do sebe. ‘Prvin da go
zavr{ime patuvaweto.’
‘[to treba da pravam?’
‘Podgotvi se za ona {to vie tamu go vikate
umirawe.’
‘Kako?’
‘Vrati se sega vo tvojot drven svet pokraj
reki~kata Kurdeles. No ve}e nemoj da bide{
upla{ena i zabegana. Koga }e si legne{ ve~erva
vo krckaviot krevet, zamisli si deka zadlabo~eno
gleda{ vo zalezot na sonceto. Gledaj, gledaj, dodeka
ne se poistoveti{ so nego i dodeka ne sfati{ so
kolkavo spokojstvo toa zao|a. Toga{ pomisli si deka
ti ne si razli~na, deka si ista kako nego i zapra{aj
se zo{to e spokojno a e na zalez?’
‘Zo{to?’ pra{a Zaharija Muzak malku
voznemirena koga vide deka s# u{te sedi na
sedi{teto od preubavata kolesnica zastanata na
{irokoto xade a istovremeno pred sebe ja gleda
sinata bitolska ku}a pokraj Kurdeles.
173
‘Za{to znae deka utre povtorno }e izgree so
u{te pogolema mo} i sila!’ re~e ubavicata. ‘Taka i ti
ve~erva legni si spokojno so sigurna misla deka utre
}e se razbudi{ vo onoj preubav dvorec na krajot od
ulicava vo koj }e te ~ekam jas, Mamica Muzak, tvojata
sestra-blizna~ka, krstena po na{ata dale~na
prababa!’
‘A na koja ulica }e ìveeme?’ pra{a Zaharija
pred da otide da ja prespie poslednata no} vo svojot
‘drven, krckav svet’ od siroma{niot bitolski dom.
‘Na ulicata po koja dosega vrvevme. Ulicata
Skenderbej!’
174
Vajar
Sefko Asimov go znam u{te od prvo. Sedevme
vo ista klupa celi osum godini do polumaturata {to
zaedno ja zavr{ivme vo osnovnoto u~ili{te ‘Goce
Del~ev’ od Bitola. Toga{, iako site dobro znaevme
deka se vika Sejfedin, za{to taka mu pi{uva{e vo
dnevnikot, taka go vika{e u~itelkata Zora, taka
mu se obra}a{e tatko mu, eden kus, nabien ‘drugar’
{to, pametam, rabote{e kako {ef na oddelenie vo
fabrikata za keksi ‘Progres’ kaj dulieto na izlezot
od Bitola kon Grcija, sepak, potajno, zad grb, go
vikavme [iptaro. Site osven mene. Za mene toj be{e,
ostana za i pred nego i za zad nego, Sefko. Ne deka
nema{e i jas taka da go vikam no koga edna{ vidov
kako pocrvene i pobudale koga nekoj vo klasot,
mislam [iklata be{e ili Dumbalo oti obajcata
sedea vo klupata zad nas, od nevnimanie, mu dofrli
na onoj do sebe:’Pra{aj go [iptaro, toj e po crtaweto!’
si ostanav pri svoeto da si go vikam Sejfedin ili
ponekoga{ nagaleno, Sefko oti najdobar mi be{e
drugar i nikako ne sakav da go zagubam zaradi nekakva
glupost {to ni samiot ne ja razbirav. Zo{to drugite
go vikaa [iptaro ne mi be{e jasno za{to vo toa
175
vreme od po~etokot na {eesettite od dvaesettiot
vek, nikoj ne prave{e razliki me|u lu|eto, dali bil
od ovaa narodnost ili od onaa vera, dali vaka se
vikal ili onaka ili barem mene taka mi se ~ine{e.
Ednostavno site bevme isti, ednakvi vo s# a osobeno
vo siroma{tijata.
Dolgo mislev deka prekarot mu e daden zaradi
karakterot. Obi~no lu|eto {to bea ‘tvrdi’, ‘sert’ vo
tabietot, ‘k’niwa’ kako {to gi vikavme, moèa mnogu
lesno da si go zaka~at toj nadimok. Koj genijalec gi
dava{e prekarite ne znam ama koga nekomu }e mu
se nadenea, a nema{e ìv bitol~anec bez prekar,
tie taka im legnuvaa {to celiot karakter, ili
siot fizi~ki izgled moè{e da mu se sobere vo
toj vol{ebno seopfaten zbor. Duri i koga nekoj }e
umre{e, na pra{aweto ‘Koj umre?’ od po~inatiot
se spomenuv{e samo prekarot: ‘Cufata, Petleto,
Debelio, Krivio, @oltio itn.’ i site znaeja kogo go
prostil gospod. Ottuka na nekrolozite zaka~eni po
banderite se gledaa samo sliki~kite no nikoga{ ne se
~itaa imiwata i prezimiwata za{to Krste Petreski
ili Risto Dogramaxievski ili Petre Vrklevski
apsolutno nemaa nikakvo zna~ewe za bitol~ani.
[to se odnesuva do Sejfedin, rabotata be{e
malku poinakva. Ne deka tabietot ne mu odgovara{e
na prekarot, tuku nadimokot, {to be{e malku ~udno
mu doa|a{e od narodnosta iako sosema pogre{no
razbrana barem kako {to mi kaà samiot toj mnogu
godini podocna koga mu dojdov na edna izlo`ba vo
Jeni xamijata sproti saatot vo Bitola. Sednati
na kameniot del od {adrvanot od koj koleblivo,
od vreme na vreme brzgnuva{e po nekoj mlaz voda,
mi re~e: ‘Gluposti. Mojte stvarno bea dojdeni od
176
Albanija ama i majka mi i tatko mi bea Ma}edonci
samo so islamska veroispoved. Ama taka be{e
togaj. Bevne ednakvi ama, kako kaj Orvel, nekoi
bea poednakvi od dru|ite. Pod navidum {irokio
kosmopolitizam se skriva{e na sila potisnatio
{ovinizam pa duri i arievstvo. Pamti{ kako surovo,
bezmilosno se potcenva{e s# nema}edonsko i s# so
nekakva fizi~ka ili mentalna mana? Pamti{ kako
grdo zvu~e{e koga }e re~ea: ‘Ostaj go nego. Toj u~i kaj
[iptarite!’ ili ‘Begaj od nea, ‘ taa u~i kaj defeknite!’
ili koga pogrdno se vika{e po onie {to se ka`vaa za
Vlasi ‘Vla{e da mi go jaj{ so gra{e!’ A znaj{ kolku |i
ima niz Bitolata. Pamti{?’
Pametev kako ne pametev ama rabotite duri
toga{ mi stanaa pojasni. Inaku vo vremeto za koe
po~nav da vi kaùvam, zna~i koga u~evme vo osnovno
to~no znam zo{to ba{ so Sefko sedev vo ista klupa,
zo{to ba{ so Sefko sakav da bidam na ista strana
koga }e se podelevme za fudbal, zo{to ba{ so Sefko
izleguvav od u~ili{te. Zatoa {to pod navidum
nam}orestiot izgled, nemturestoto raspoloènie, se
krie{e topla, nadarena, meka, kosmi~ka du{a. Nikoj
ne mu be{e ramen vo talentiranosta. So dolgite,
tenki prsti i ostriot vid u{te od prvoto sednuvawe
vo klupite ja {a{ardisa u~itelkata Zora so crteòt
{to & go pokaà a na koj, so neverojatna ve{tina
be{e nacrtan so moliv pejza` od vla{koto maalo vo
Bitola. ‘Da ne ti go crtal nekoj doma?’ go pra{a taa
a ovoj samo izvadi nov list hartija i za pet minuti
& go pokaà noviot pejza` so motivi od èlezniot
most preku rekata ‘Kurdeles’. U~itelkata go zede
crteòt i ne samo {to mu go pokaà na celiot klas
tuku, na golemiot odmor, im go tutna pod nos na site
177
svoi kolegi osobeno na onie {to predavaa likovno.
‘Neverojatno!’ se ~ude{e Crta~o (taka go vikavme
nastavnikot po likovno {to po~na da ni predava
~etiri godini podocna vo petto oddelenie), moram
da go vidam deteto!’ A koga go vide ne go ostavi na
mir tuku do krajot na osmoto oddelenie, dodeka nas,
drugite, n# matka{e ne{to okolu crtaweto, nego,
Sejfedina, go stava{e na strana, da crta, da boi,
da portretira. ‘Nemu ne mu trebaat ovie gluposti!’
vele{e, ‘deteto treba samo da sozdava!’
Zna~i a }e se spomne{e umetnost, crtawe,
slikawe, maketirawe itn. Sefko be{e sinonimot.
Site prvin }e re~ea:’Daj da vi’me {o napraj Sefko!’
ako be{e tuka ili ona mnogu pospontanoto: ‘Daj da
vi’me {o napraj [iptaro!’ ako ne be{e tuka ili ne
moè{e da ~ue pa duri potoa srame`livo gi vadevme
svoite ‘dela’. Edna{ pametam, imavme za zada~a za
edna nedela da napravime maketa na brod. Sefko me
vikna so nego da mi kaè {to naumil da napravi. Mi
re~e:’]e treba do Niòpole da se oj. Znam mesto kaj{o
sum bil so tatko mi kaj{o moì da se naj suv orev.
Ela ako saka{. I ti za tebe }e si zemi{!’ Mora da sme
bile pogolemi, nekade petto ili {esto oddelenie
{tom sme se drznale sami pe{ki da otideme ‘pravo po
Dragoro’, ‘pokraj Crn mos’ do ‘nad kapejncite Slavija,
Kita{, Topla Voda’ pa od ‘Bilbilkamen’ levo nagore
do koko{arnicite kaj Diovo pa pak levo niz seloto
u{te polovina ~as odewe po ugorni~aviot i viugav,
selski pat do Niòpole. Nekade kaj crkvata Sefko
sedna na edno legnato steblo i mi re~e: ‘Od ova
}e se~ime dve par~iwa za trupoj na brodojte. Nema
drvo {o poarno se dlabi od oreo. Vo site crkvi
ikonostasite se od orev, znaj{?’ Pojma nemav, se
178
razbira, ama brzo u~ev, fala bogu, ‘mi fa}a{e
crpkata’ kako {to ~esto znae{e da me pofali Sefko.
Koga nekako uspeavme so noèto {to go ima{e Sefko
da gi prese~eme ne mnogu malite par~iwa, vedna{ gi
piknavme vo zelenite ran~iwa i, po kusiot odmor, se
vrativme Bitola za{to navistina, kako {to kaà i
samiot Sefko, bea mnogu lesni i ne im ja ~uvstvuvame
teìnata vrz slabite, detski ple}i.
No ~udoto se slu~i posle. Po pet dena site
gi donesovme ‘brodovite’ na u~ili{te. Otkako po
voobi~aenoto retorsko promrmoreno ‘Da vi’me prvin
{o naprajl [ip…Sefko!’ Sefko, so neskrien gnev za
ona [ip… ja otkri pokrienata so pla{tanica maketa.
Zanemevme pred gletkata. Site. I nie u~enicite
i nastavnikot po geografija, Sarandi mislam se
vika{e, edno sitno, kuso ~ove~e koe, vo voshitot,
u{te pove}e se skusi ko da saka{e taka smalen da
se ka~i na predivnata gemija i da zamine na tolku
posakuvaniot, so godini sonuvan a nikoga{ na jave
ostvaren pat po svetot. Veruvajte mi, vo racete
na ovoj genijalec stoe{e nebare vo sekoj mig }e ja
spu{tat vo voda i }e zaplovi, najubavata karavela na
svetot! Trupot izdlaben do najsiten detaq i pominat
prvin so firnajz pa so mrsna kafeava boja, na trite
jarboli precizno krenati od podot nagore kon Boga,
biserno beli edra opto~eni so srma, po stranite
fantasti~no izvajani topovi so cevkite vpereni vo
mo`niot neprijatel, na palubata mornari ‘skameneti’
od maestroto vo migot na vozbuda pred isplovuvawe,
a pogore, na komandniot most, kormilarot i
kapetanot so strogo, zapovedni~ko lice. Vi velam,
vistinsko ~udo! Ne e ni ~udo {to vxa{eni pred
gletkata, smramoreni pred neverojatnata mo} na
179
umetnosta, premol~eno gi piknavme na{ite ‘brodovi’
vo ran~iwata, po mo`nost vo najtemnoto agle od niv
da ne bi nekoj, a posebno nastavnikot, slu~ajno ni go
vidi ‘rezilo’!
Potoa slu~ajot so geografkite karti.
U~ili{teto kubure{e so karti, nie pari za atlasi
nemavme, a koga spomenatiot Sarandi i pokraj
seta svoja kusost, }e uspee{e nekako da ja zaka~i
donesenata golema karta na FNRJ ili NRM vrz
gorniot rab od tablata, gletkata be{e ta`na, za{to
iskinaticite i praznite mesta neve{to zamaskirani
so raznorazni lepenki jasno govorea kolku istite
od postojanata upotreba se izlitile, izbledele,
se iskinale i kolku mole`livo ‘pla~at’ za zamena.
Zatoa, od vreme na vreme, ili poto~no od generacija
na generacija, glavno od pedago{ki pri~ini, se
razbira, n# teraa sami da si crtame karti, poretko
na po{irokata (FNRJ) i potesnata (NRM) tatkovina,
a naj~esto na okolijata (toga{ republikata be{e
podelena vo regioni {to gi vikavme okolii) {to, vo
na{iot slu~aj, zna~e{e bitolskata. I eden den, koga
dobivme zada~a po izbor da napravime mapa na edna
od trite temi {to vi gi kaàv, povtorno se slu~i ~udo.
Trite golemi karti {to gi donese Sefko, ne samo
{to bea najdobri od site vo klasot (kolku nedoli~na
sporedba) tuku odu{eveniot nastavnik, otkako go
svika direktorot i celiot nastavni~ki sovet, odrà
govor ~ija poenta, kolku {to pametam, be{e deka
ottoga{ tolku detalno i precizno izrabotenite karti
na genijalecot Sejfedin na koi vrz fantasti~nata
reljefna osnova stoeja zabeleàni site pogolemi
naseleni mesta, sekoja reka, planina, ezero oboeni
spored standardnite boi na kartografskata nauka,
180
}e gi zamenat starite i }e stanat gordost na na{eto
u~ili{te! Pametam u{te deka direktorot, eden
relativno slab, visok, pro}elav ~ovek, otkako go
pofali Sejfedina, sve~eno izjavi pred site deka za
nagrada, celiot nareden mesec Sejfedin }e dobiva
dvojna tura od besplatniot, zadolìtelen doru~ek:
mleko vo prav i òlto amerikansko sirewe!
U{te da ne zaboravam da kaàm za
skulpturata na Goce Del~ev! Verojatno ve}e ne treba
da vi spomenuvam deka za eden patronen praznik
od ~ist kamen ja izdelka fenomenalniot umetnik
Sefko! ‘Stvarno [iptaro ja napraj?’ pra{uvaa
u~enicite vo neverica koga ja postavija vedna{ na
vlezot levo vnatre vo glavnata od trite zgradi na
u~ili{teto vo koja, pokraj u~ilnicite, bea sobata na
direktorot, golemata kancelarija na nastavnicite
i u~ili{noto yvono. ‘Toj ami koj drug!’ sami si
odgovaraa svesni deka samo ova ~udo od dete e vo
sostojba so tolku preciznost, so tolku vkus, so tolku,
za niv, nesfatlivo tainstvena nasmevka na liceto
nad musta}ite da go napravi Goceta Del~ev kako ìv,
kako da ba{ sega, vo svojata upla{enost za setenata
kobna idnina na sakanata Makedonija, }e trgne kon
orlovskoto Kru{evo da gi oladi zagreanite glavi
na mladite i netakti~ni revolucioneri. Pametam,
kako v~era da be{e, koga voodu{eveniot direktor,
otkako ubavo go ispofali Sejfedina, faten vo
nebrano {to zaradi op{tata skudnost nema{e so {to
da go nagradi vol{ebnikot, mu go prodolì rokot na
udvoeniot doru~ek do krajot na osmoto oddelenie!
‘I zaradi ova, drugarki i drugari, nareduvam na
u~enikot Sejfedin Asimov od sedmo ‘g’…’ I deneska,
so mal napor, moàm so les da go vratam zvukot
181
od zborovite na direktorot ist onakov kakov {to
odeknuva{e vo toj ~etvrtomajski den od 1962 –ta
ili 1963-ta godina niz prepolniot hol od glavnata
zgrada na toga{ najdobroto i najpresti`no bitolsko
osnovno u~ili{te!
Potoa naedna{, koga se zapi{av vo gornata
gimnazija, Sefko go snema od mojot ìvot. Kako
‘vzemi da protona’ {to bi rekla majka mi, bog da ja
prosti. Nikade go nema{e. Nitu vo edno od nekolkute
sredni u~ili{ta vo Bitola, nitu vo umetni~koto vo
Skopje kade o~ekuvano treba{e da se najde, nitu
vo tro{nata dvokatna ku}a vo ‘arnautmale’ kaj{to
ìvee{e so mnogubrojnoto semejstvo, u{te dva brata
i tri sestri pokraj roditelite i podgrbavenata baba
od tatko. Koga zagrièn otidov da go pobaram nad
‘voeni bav~i’ kaj{to ~estopati si igravme pokraj
stoletnite ~inari i ‘oblasta’ vo koja, ogradeni so
bodlikava ìca, ìveeja Egejcite koi nikoj posebno
ne gi saka{e, mi rekoa deka site se iselile vo
Turcija! ‘Vo Turcija?’ razo~arano ja primiv vesta i
si tufkav do doma nesfa}aj}i {to ima nekoj da se
seli vo zemjata na ‘kletite’ Turci pod ~ie ropstvo,
n# u~ea, celi pet veka sme stenkale! Objasnenieto
dojde mnogu godini podocna, celi trieset i tri,
ako dobro izbroiv, koga mu otidov na izlo`bata vo
na{ata, bitolska umetni~ka galerija smestena vo
Jeni xamijata, kako {to ve}e vi kaàv.
Sedevme zna~i na {adrvanot i nakuso si gi
kaàvme nepoznatite delovi od ìvotite. Sefko
zavr{il umetni~ka akademija vo Istambul, ne mi kaà
od skromnost, se razbira, ama razbrav deka e eden od
najistaknatite slikari i vajari na sovremena Turcija
so mnogubrojni izlo`bi zad sebe, ne be{e ènet, od
182
semejstvoto mu bea ìvi bra}ata i sestrite. ‘Mojte ja
iskoristija {ansata {o mu se dade,’ mi re~e trudej}i
se da se priseti na rodniot govor, ‘pa pod izgovor
deka sme Turci, dobivne iseleni~ki vizi i taka se
najdov kaj Bosforo…Mi be{e te{ko, ama barem tamu
nikoj ne me vika{e [iptar. Ne znaj{ kolku to boli!
Da si dete, da praj{ s# najarno {o moj{ a pak da ne si
prifaten!’ ‘Odamna be{e,’ mu rekov, ‘zaboraj i tolku.
Sea, ti veqam, za àl, e beter! O~ite da mojme }e si
|i iskopame! [o |aol n# dupi ne znam!’ Potoa mu kaàv
deka po gimnazijata, vo Skopje zavr{iv istorija
na umetnost, ‘moì pod tvoe vlijanie, ne znam,’ mu
rekov i po dolgo vreme, verojatno raspekmezen od
blizinata na prijatelot, {iroko se nasmeav. ‘Eve ima
skoro trieset godini kako rabotam vo bibliotekata,
sredvam katalozi, spremam izlo`bi, ~krabnuvam
po nekoj napis vo spisanijata, glavno za qu|e kako
Van Gog, Kandinski, êmerski. Moì i za tebe, ako
mi dozvoli{ i ako to ne{to ti zna~i!’ ‘E, Ri~ard,
Ri~ard,’ mi re~e i mi ja stavi levata raka na ramo.
‘Jadi{ ti ne{to ili ne, a?’ dodade verojatno za~uden
od mojata, za godinite, neverojatna tenkost. ‘A da te
odnesam na eden taskebap otkar{ija kaj Kuburo, a?’
mi re~e i brgu go dokr{i privremeniot mraz me|u nas.
‘Vaì,’ rekov sre}en {to mi se potvrdi tezata deka
ako prijatelstvoto e iskreno, godinite, kolku i da
navaluvaat, ni{to ne mu moàt. A na{eto o~igledno
be{e takvo, od iskreno poiskreno!
Potoa povtorno go vidov vo dekemvri 2004-
ta. ‘Sefko!’ svikav po podgrbaveniot ~ovek vo dolgo,
crno palto od star {ajak. ‘Kaj si be ~oek?’ Mnogu, mnogu
ostaren mi se vide. Kako, vo me|uvreme da go zela
nekoja viulica od sred pat, go krenala i go viela, go
183
viela kojznae kade niz vselenata i ne go spu{tila
s# duri ne pobelel vo kosata, ve|ite, bradata. Se
gu{navme kako {to dolikuva na stari prijateli i se
piknavme kaj ‘Kuburo’ pokraj Dragorot naterani od
studot {to ja najavuva{e dolgata, te{ka, bitolska
zima. ‘Vo 2001-ta mi ja zapalija ku}ata, dvata du}ani
na ~i~ko mi i trite slatkarnici na vujko mi. Samo
zaradi prokletio prekar!’ Sedev taka i ne znaev {to
da kaàm. Pojma nemav {to da izglagolam, se setiv na
toa grdo bitolsko leto vo koe po pogrebot na ubienite
policajci i vojnici kaj Vejce neboto nad Bitola
is~ezna pod dumanite ~ad i zamirisa na teòk sram,
bolka i gare`. Gi pcuev vo sebe u~kite za site belji
{to gi napravija, za site nesre}i {to gi predizvikaa,
ja pcuev lo{ata politika, zovrienata krv, crvot vo
tradicijata, crnite naviki, tvrdoglavosta, grdiot
Balkan.
Po edno pet minuti, otkako dobro se stoplivme,
otkako isrkavme po edna ~kembe ~orba, na liceto od
Sefko, dolgnavesto, ispieno, izbr~kano, omacureno,
se pojavi nekoj ~uden zra~ec, svetlina nekakva koja,
{tom celosno go opfati, naedna{, ko so nevidliva
raka mu go ispegla liceto, mu gi svetna o~ite, mu go
ispravi teloto. ‘Znaj{ zo{to sum dojden?’ Odmavnav
so glavata. ‘]e go pram spomeniko na Skenderbej,’ mi
re~e, ‘nogu sum sre}en {o re{iv da go pram!’ ‘Onoj
pred stokovata Ilinden vo Skopje, ne?’ rekov sre}en
zaradi sre}ata na prijatelot. ‘Moì da e i toj!’ mi
re~e. “Najmalku toa e va`no. Mene mi e va`no niz taa
skulptura na \or|i Kastriot da pokaàm {o moì da
napraj eden pogre{no razbran prekar, a dali negde
}e ja namestat to si e drugo pra{awe! Moì treba
tuka vo Bitola da ja klat, tuka kaj {adrvano!’ ‘Kako?’
184
rekov oti te{ko mu go sledev monologot. ‘Taka,’ mi
re~e, ‘kolku pakosti se napraja vo negovo ime, da
znaj ~oeko v grob }e se prevrtva! Tuka ja gledam
mojata sli~nos so nego! I toj, bez da saka, si dobi
prekar Skenderbej od sultano Murat Vtori kojznae
od koi pri~ini, dali od priznanie, dali od zloba za
deneska po nego da go smetaat za ne{to drugo od ona
{o e, ili moì od podbiv, demek se zanesval deka
e vtorio Aleksandar, a moì i od ne{to ~etvrto. I
vidi sega {o se slu~va. Nacionalistite od albanska
strana mu go koristat prekaro kako pla{ilo protiv
hristijanite, kako Atila na islamot iako ~oeko, ne od
omraza, tuku od maka, tokmu protiv ide~kio islam se
borel, da go odbrani hristijanstvoto. A Ma}edoncite
deneska, samo koga }e mu go ~ujat prekaro, kosata mu se
kreva bez da znat deka barem polojna bil Ma}edonec,
deka mnogu nivni pretci pod negov bajrak se borele,
deka moì duri nivni kral bil i nivnoto pismo
staroslovensko go koristel. Tolku nogu mistika,
tolkava pra{ina i krv zaradi eden prekar! S# ova
sakam da mi e jasno pred da po~nam da go klesam!’ ‘Ne
znaev deka i kaj vas vajarite imalo tolku dilemi!’
rekov i brgu si go goltnav kaànoto koga vidov deka
od kar{ija me prese~e temniot pogled na prijatelot.
‘Vo bronza }e go izlie{?’ pra{av bez vrska kolku
da go popravam vpe~atokot. ‘Nikako!’ me prese~e.
‘Sekoj lik izlien vo bronza si ja gubi du{ata. Mu
ostanva natre ko vo zape~aten klajnec. Vo kamen }e
go klesam! Kameno ja drì du{ata oti ima pori niz
koi taa moì da di{i, sfa}a{?’ ‘Kaj si smesten?’ go
pra{av. ‘Vo Epinal,’ mi re~e, ‘ama rabotam na drugo
mesto. ]e ti kaàm!’
Potoa dvapati mi se javi po telefon vo
185
bibliotekata. ‘Znaj{ {o Ri~ard?’ mi re~e prviot
pat, nekade vedna{ po Nova Godina. ‘Generalno ti
kaàv {o sakam da postignam, ama okolu detalite
imam problem. ‘Kolku po}e ~itam i ~epkam, s#
ponejasno mi stanva, kolku po}e mislam tolku po}e
liko mi bega i mi se {iri. Nogu magla, Ri~ard, nogu!’
‘[o ne ti e jasno?’ rekov nebare mene mi be{e jasno
pa s# }e mu razjasnev. ‘Pa ete, ne znam dali sultano
go zel zalo`nik na devet godini so trojcata bra}a pa
niv gi otrul a nego go naprajl glaven na askero svoj
{o se tepal vo Azija do deno koga kaj Ni{, naedna{
osvestenio \or|i, èden za odmazda, pod prisilba,
izdejstvuval pe~at od sultano, o{ol so drugarite
vo Kruja, mirno ja zel i ja po~nal borbata protiv
Osmanliite ili, ednostavno, ova nikoga{ ne se
slu~ilo, tuku tatko mu, u~enio i umen aristokrat,
Jovan Kastriot, sogleduvaj}i ja bistrinata i
sposobnosta na mladio \or|i go pratil na studii
vo Venecija pa ottamu se vratil ne samo kako mlad,
nao~it ~ovek so uve`bni vojni~ki ve{tini tuku
i kako mnogu obrazovan intelektualec i nadaren
pisatel. [o veli{ za ova, a?’ Mol~ev, {to moèv da
kaàm, pojma nemav od kade Sefko gi crpe{e ovie
podatoci, koi knigi gi ~ita{e, na koj jazik, za{to,
ako ni{to drugo, barem znaev, deka za \or|i Kastriot
napi{anata literatura e ogromna i deka re~isi nema
evropski i turski istori~ar od 16-ti vek navamu
{to ne mu posvetuva zavidno mesto i vnimanie
koga stanuva zbor za vremeto na vladeeweto na
najgolemite turski sultani, Murat Vtori i negoviot
sin Mehmed Vtori, osvojuva~ot na Carigrad.
Vtoriot pat koga mi se javi, po~etokot
na fevruari, zimata go ima{e dostignato svojot
186
neslaven bitolski standard – minus trieset no}e,
minus petnaeset dewe. Nosot i u{ite da ti padnat
ako ne gi pokrie{. ‘Ri~ard!’ go ~uv od drugata strana
na slu{alkata, glasot mu be{e zaripnat, malku
~uden i tu| ko da mi ide{e mnogu oddaleku, ‘ova
ti bila |aolska rabota, da mu se snevidi. Ne znam
{o da fatam, koja vozbuda da ja skamenam za da
svedo~i vo vremeto idno. Dali slikata koga \or|i,
vo svojata velikodu{nos, vernos, so re~isi naivno
donkihotovsko ~ustvo za ~es, ojden da mu pomoì
na svojo star prijatel, kralo na Neapol vo Italija,
soo~en so xuxestio protivni~ki general Pi~inino
koj{o, sklon kon spletki, dogovoril sredba so
protivniko za da go izmami, no koga pred nego se
istoporil visokio, stamen rival, so bela brada i
stra{en {lem nebare e od rodo na nekoi praiskonski
voini, se stapisal, se vxa{il i samo go gledal ko
netuka dodeka ovoj, vo svojata blaga dobrodu{nost,
ne go krenal i ne go baknal vo znak na pozdrav i
ne go spu{til vnimatelno povtorno na zemja; ili
scenata koga na 12-ti dekemvri 1466-ta godina, so
mala pridru`ba kowanici, vlegol vo Rim na liko
kako starec, oble~en kako obi~en ~oek, bez oznaki za
rango ko da sakal pred papata da ja naglasi nevoljata
vo koja se na{ol; ili scenata {o ja prikaùva eden
o~evidec vo koja veli deka toj den \or|i Kastriot
do{ol kako siromav ~ovek no bil do~ekan od siot
crkoven kler i masa narod se sobrala okolu ku}ata
vo koja prestojuval, vedna{ pod Kvirinale, samo
za da go vidat, i site si mislele deka e postar od
{o stvarno bil oti borbite go imale predvreme
ostareno a taman ja imal napolneto {eesettata, i ko
prav patrijarh im li~el, a po portretot {o s# u{te
187
se nao|a na vleznata porta od prestojuvali{teto, vo
nego videle ~oek so dolga bela brada, orlovski nos i
bistro oko, ~oek so neskr{liva, èlezna volja na kogo
sepak mu se blièl krajo!’ Mol~ev so slu{alkata v
raka i ~ekav {to u{te }e mi kaè Sefko. ‘Dojdi utre
da vidi{ {o rabotam!’ mi re~e. ‘Koga utre i kade?’
rekov. ‘Kaj starata ku}a vo Arnautmale okolu ru~ek!’
mi re~e. ‘Ami ne ti ja zapalija?’ rekov. ‘Ti samo dojdi,’
mi re~e. ‘Vo dvanajse sum na rabota!’ rekov. ‘Izlezi
edna{ od ta bibliotekata, da t’ibam!’ mi re~e, ‘ne si
ènet so nea, ebate belja!’ dodade.
Drugiot den, stude{e od merata nadvor, okolu
edinaset i pol, kri{um se {mugnav od bibliotekata
i poleka trgnav udolu po zamrznata ulica. Kaj
‘Komiteto’ skr{nav desno i pravo po ‘Kliment
Ohridski’ izlegov na ‘Solunska’ {to sega sosema ja
pokriva{e nekoga{nata reki~ka Kurderes. Svrtiv
desno i po dve-tri stotini metri levo. Brgu ja
pominav nekoga{nata ‘Oblast’, sproti koja se ~ip~ea
na studot grdite zgradi podignati vo nekoga{nite
‘voeni bav~i’ i se najdov vo tesnite soka~iwa na
Arnautmale.
Zastanav pred starata, èlezna porta
vgradena vo visokata avlija od plitari i kal vo koja
nekoga{ ìvee{e mojot prijatel Sejfedin Asimov so
mnogubrojnoto semejstvo. Nad mene i samoto smrznato,
vise{e nate`nato hmurnoto i tu~no bitolsko
nebo. S# naokolu be{e tivko, zanemeno. Ako ima{e
lu|e sigurno bea napikani vo sop~iwata pokraj
razbabotenite ‘sobi’ svitkani vo o~ajni~ki napor da
ja so~uvaat {turata toplina {to so poluzgrut~enata
krv odvaj im se protiwa{e niz sko~anetite damari.
Sakav ama ne moèv da mrdnam. Naedna{ celo more
188
spomeni, cel eden dolgometraèn film od kusi,
vpe~atlivi nastani mi se odmota pred o~i. Stoev so
okokoren pogled a prikaznata za mene i za Sefko,
za na{ata fina detska naivnost, za na{eto toplo,
pominato vreme mi minuva{e niz glavata. Nebare
nekoj smeren, bezimen srednovekoven pisatel,
dodeka nie sme ìveele vo sopstvenata bezna~ajnost,
si ja sobiral, si ja razvival, si ja pi{uval, pa sega,
iako izloèn na studot, polusmrznat, me zaprel ba{
tuka pred starata poznata avlija, da mi ja kaè, da
me iznenadi, da me stopli. A jas i natamu zastanat
prostum, se xarev, zjapav vo portata pred sebe,
vo o~ekuvawe deka ba{ vo sledniot mig, taa }e se
otvori, na nea }e svetne nasmeanoto lice na mojot
prijatel i, kako nekoga{, }e me fati za raka, }e mi ja
ubie pod itno srame`livosta i }e me vnese vnatre.
No ni{to ne se slu~uva{e. I avlijata i portata,
spokojni od merata nadvor, nesvesni za prisustvoto
na potsvitkaniot, neverojatno slab ~ovek pred niv
i za negoviot vxa{en pogled vperen pravo vo niv,
samo mirno si dro~ea ko nekakvi spokojni zimski
pleni~ki fateni i stegnati vo udobnite kanxi na za
niv prijatniot stud.
Naedna{ dali od studot ili od {to mi
be{e dojdeno vremeto, ne znam, ne{to me {trekna
levo vo gradite. Malku se potsvitkav od bolka, me
oblea studena pot, mi se stemna pred o~i, kolenata
mi se stresoa, zagubiv ramnoteà, tresnav dolu vo
smrznatiot sneg i tolku.
Koga povtorno gi otvoriv o~ite, neobi~no
sve`, lesen i silen nebare vo svojata prva mladost,
bez kolebawe i strav ja turnav podotvorenata porta
pred sebe i se zagledav vnatre. Ku}a nigde nema{e.
189
Samo gola {irina na koja, veruvale ili ne, iljadnici
Sefkovci, naredeni nebare krstini seno na pole,
mladi, nasmeani i ispraveni, so sini beretki na
glavite i so èlezni dleta i ~ekan~iwa vo racete
gi klesaa, gi delkaa, gi vajaa, gi doteruvaa, sekoj na
svoj na~in, ~udesnite detali od likot na pred niv
ispraveniot, od kamen no poln du{a, Skenderbej.
190
Blagoslov
Ohri|anecot Danail Avram~e i pokraj silnite
usilbi ne uspea da go zavr{i Medicinskiot fakultet
vo Skopje ne za{to be{e glup tuku zatoa {to ostana
bez nervi. Barem toj taka veruva{e otkako, po tri
zagubeni godini, so stariot turski kufer se vrati vo
rodniot Ohrid, ja otklu~i starata, za’r|ana porta od
tro{nata ku}a na ridot pod Samoilovata tvrdina,
legna na {irokiot, bra~en krevet i od gluvotijata
na golemata dnevna odaja so saati, niz pottrgnatoto
perde od penxereto, zjapa{e dolu vo sinata nemirnost
na voznemirenoto od veterot ezero. I kolku pove}e
se xare{e tolku pogolema mu stanuva{e prazninata
na du{a. ‘Ja izneveriv majka!’ si re~e, ‘neprokopsan
sum jas, ete {to sum! ôvek bez blagoslov! Varvarin!
Ku~e!’ i si ja udira{e glavata od nebojadisaniot yid,
od drvenite krila na krevetot, od samata vselena bi
si ja udiral da moè{e.
A do pred edna godina, do samo pred edno,
edinstveno leto, do pred edna kusa vozdi{ka
na vozgordoto vreme, rabotite mu odea kako
podma~kani. Iako ìvee{e od bedno pobedno,
191
piknat vo edinstvenoto, memlivo sop~e od niskoto,
tro{no ku}are pod saat kulata sproti Bit Pazar vo
Skopje kaj{to sonceto re~isi nikoga{ ne frla{e
pogled, sepak Fakultetot go zema{e redovno, godina
za godina. Ne deka be{e kojznae kolku zaquben vo
medicinata – naprotiv ja mraze{e od du{a i gi
àle{e site {to ja izu~uvaa – tuku zatoa {to toa
be{e èlba na sirotatata negova majka koja, po smrtta
na maòt u{te koga Danail be{e v peleni, si dade
zbor vo bliskata crkva sveta Sofija, deka }e ‘rmba
kako kow samo edinstveniot nejzin sin da ‘izu~i za
doktor’ i da gi spre~i bezumnite umirawa kakvo {to
be{e ona na nejziniot sakan Dim~e od obi~na kila
edno majsko utro dodeka go vade{e ~amecot na bregot
a malkute ohridski doktori, od mnoguto rabota, ne
moèa na vreme da mu priteknat na pomo{.
No lani, na po~etokot od juni, tokmu
koga zatvoren vo sparninata i zadu{livosta na
bitpazarskoto sop~e, go podgotvuva{e ispitot
od mikrobiologija, najte{kiot vo studiite kako
{to site veleja, odedna{ na vratata mu zatropa
gazdaricata, edna podgrbavena, bezzaba starica
so bela, raspu{tena, neofarbana kosa nebare
olicetvorenie na samata crna sudbina i mu re~e:
‘Danaile, ostavaj knigite i fa}aj go avtobusot za
Ohrid. Majka ti e na umirawe!’ Ne ~eka{e dvapati
da mu se kaè. Nebare so godini podgotvuvan za ova,
onaka po kusi pantaloni i po maica, celiot crven
od vozbuda, istr~a do avtobuska i go fati prviot
‘rejs’ na ‘Galeb’. Ako od ne{to se pla{e{e dodeka
studira{e vo Skopje, se pla{e{e tokmu od ova. Da
ne se slu~i ne{to so majka mu vo negovo otsustvo ili,
ne daj boè, da ne im izgori ku}ata. Ete, se slu~i
192
prvoto. Mesto ne go drè{e vo avtobusot. Da moè{e
Ikar da se stori, }e letne{e i za ~as }e be{e tamu.
Za{to nikako ne smee{e da mu umre bez da ja ~ue.
Bez da mu kaè ne{to, da mu {epne, da go ute{i,
blagoslov da mu dade. Edna{, kako pelena~e, ne po
svoja vina, se razbira, ja ispu{ti smrtta na tatka si,
zborovite na uteha od nego, ama sega, kako vozrasen,
ne smee{e da si dozvoli vtor takov luksuz. Otide
do {oferot, go mole{e, go kolne{e, cela mreà
letnici mu vetuva{e, samo da pobrza, da pritisne
na ‘papu~ata’, {to pobrzo da stignat. O~ajni~ki mu
treba{e maj~iniot blagoslov.
Ama pusto stignuvawe! Koga vleze doma,
sirotata majka ne be{e dodràla, tuku so ispu{tena
du{a ve}e be{e izmiena, presle~ena, piknata
i sprostrena so skrsteni race vo }iurot srede
golemata dnevna soba na katot kaj{to se imaa
sobrano desetina èni vo crno od kom{ilukot i
tvrdo i surovo gledaa vo deloto na neprikosnovenata
smrt. Danail se frli pred nepodvi`nata majka,
proba ne{to da izglagoli no ni{to ne mu izleze od
usta. Ni glas ni zbor. Gospode, kolku bila tvrda i
itra umira~kata! Danail se zagleda vo spruènata
snaga na majka si. Tolku mnogu qubov, griì, sre}i,
nesre}i, tagi, radosti, razo~aruvawa, nadeì,
smramoreni, zaklu~eni i zaminati za navek so
ènskoto du{i~e {to izleglo nabrzina od ova sitno
vko~neto telce a sepak na lik mu be{e kako ìva! So
istite dlaboki br~ki, so usta zaprena vo namerata
ne{to da kaè, so tragi nad nea od grubiot obid da
gi iskubi musta}ite kako {to prave{e sekoga{ koga
se podgotvuva{e da go do~eka so presen zelnik, mek
vitkalnik, maznik so zeqe, ili sirewe, ili tikva
193
stambolka, koga znae{e deka nabliùva krajot na
sesijata i deka toj, Danail, }e si dojdi doma, }e & ja
razveseli ku}ata, }e & prikaùva za ova, za ona, }e
& do{epne po ne{to za sakanata Despina, za aurata
nejzina kosmi~ka, no glavno }e & vrevi za svetot
skopski, za sobitijata nadvor od nivniot preubav,
dreven, no sepak, za èna vdovi~ica kako nejze,
mo{ne neprijaten i zatvoren grad. No rabotite, ete,
si zedoa drug tek. Taa si zamina bez da go do~eka.
Ednostavno, kojznae kako i kojznae so kolkav napor
si se sobra vo sebe, si gi zatvori o~ite, si go ispu{ti
zdivot i bez pozdrav ja snema! Ko nikoga{ da ne bila!
Potonat vo o~aj, ostaren preku no}, zbunet od merata
nadvor, skinat na du{a, zgrgulen nebare zabegan
vo nekoj drug, netuka{en vilaet, vo ma~noto, tu~no
ohridsko popladne {to sleduva{e, dozvoli nemo i
bespomo{no da go vle~kaat navamu natamu dodeka
se izvr{uvaa zadolìtelnite dolgi, beskone~ni,
pogrebni ceremonii. Ne postoe{e vo toj mig ~ovek na
svetot pozaguben i poosamen od nego!
Duri koga po tri dena se vrati vo Skopje, vo
nepodnosliviot miris na tesnoto podsaatkulsko
sop~e sfati {to go snajde. Ja zagubi majka si! Ja zagubi
bez da ja ~ue! Bez da mu gi kaè tolku potrebnite
zborovi {to }e go krepat vo ulaviot svet od surovi
sobitija vo koj{to, eve, ne po svoja volja, ostanuva
sam! Treba{e da go vidite kako naedna{ site sliki
so mikrobi zaka~eni po yidovite za polesno da gi
nau~i i pomni mu oìveaja, mu se isprevrteja, mu
se izme{aa, a sitnite bacili, vaka naglo vrateni
vo ìvot, kako se naredija vo tu~na kolona i vo
voinstven mar{, so nevidena zakana kon idnite,
nepoznati `rtvi, izlegoa nadvor niz puknatinite od
194
stariot prozorec!
[to }e pravam sega? si re~e Danail. Proba
da se sosredoto~i na ispitot. No, kako {to vi rekov,
s# mu se vide ispretumbano. îta{e, ~ita{e, ama
ni{to v glava ne mu vleguva{e. Se obide na glas ko
nekoja te{ka bubalica, ama pak ni{to. Izgovorenoto
niz edno uvo mu vleguva{e od drugoto mu izleguva{e.
Katastrofa! A ispitot vrtoglavo se nabliùva{e!
Treba{e toj li~no, Danail Avram~e, i nikoj drug, so
voznemirenite misli vtren~en vo taze po~inatata
majka i nejzinoto nenadejno, so ni{to nenajaveno
zaminuvawe, smireno i staloèno da sedne pred
arogantniot profa, edna perverzna kombinacija od
skopsko snob~e i stra{no, nadueno mnoèstvo od
gnasni, zarazni, mikrobi, i samouvereno da redi
imiwa, mimiwa za{to sekoe prokleto, gadno, sitno
stvor~e, si ima{e svoe prokleto, gadno, sitno
imence zapi{ano tenko i precizno vo debeloto
knigi{te sostaveno od nekoj bezmilosen, bezdu{en
medicinski manijak za da gi ma~i prepu{tenite na
nafakata studenti! A ispitite se takvi, sli~ni na
najosnovnite na~ela na edna ìvea~ka. Kako {to
mora{ sam da se rodi{, sam da mo~a{, sam da sere{,
sam da umre{, taka mora{ i sam da polaga{! Nikoj ne
moè da te zameni: da se rodi mesto tebe, da mo~a, da
sere, da umre mesto tebe pa sledstveno i da polaga
mesto tebe!
Vo o~aj, stegnat kako i sekoga{ od merata
nadvor, zagrièn beskrajno za sopstvenata idnina,
materijalna no i duhovna, Danail zagubi cela edna
godina vo neupe{niot obid da se sredi, da se smiri,
da po~ne povtorno da go pomni ona {to go ~ita, za
da izleze pred profesorot i ‘da ja skine od vratot’
195
odvratnata mikrobiologija. No edinstvenata korist
od siot toj ednogodi{en ‘od po makite’, od taa pekolna
golgota, be{e toa {to najposle uspea da sfati deka
definitivno gi zagubil nervite i deka medicinata
za nego e zavr{ena rabota. Isto sfati deka za da
se zavr{i koj i da e Fakultet, ne samo negoviot
‘zaeban’ medicinski, ne e najva`na inteligencijata
i rabotata, tuku, pokraj prose~nosta, spletot na
okolnostite i imaweto nervi! Koga najposle dojde
do ovoj zaklu~ok, kako malku da mu olesna pa dobi
minimalni sili da dejstvuva. Tokmu vo edna takva
dejstvena praznina me|u dve nedejstveni moriwa
od grdi misli i tu~ni voobraènija, si gi sobra
partalite, mu re~e zbogum na zadu{livoto stan~e, go
fati prviot avtobus i se vrati Ohrid.
No doma, kako {to vi kaàv, povtorno go fati
ona ~uvstvo na ~ovek gubitnik koj{to ne uspeal vo
ìvotot! ‘Denot od sabajle se poznava!’ si govore{e s#
u{te legnat na {irokiot krevet so grst crni vlakna
v race iskubani vo nalet na zer od ostrata, ~etka-
brada za{to od kosata na glavata nema{e ve}e {to
da vadi otkako, edna ve~er, vo nalet na vangogovsko
ludilo, sedna pred ogledalo i so nepodma~kanata
ma{ina, ne obrnuvaj}i vnimanie na sirotite u{i koi
pod lo{o kontroliranite zamavi, krvareja ko trtki
grubo otse~ni so oster bri~, sam se is{i{a luster.
‘Se vide kolku e saatot u{te koga prifativ da
pravam ne{to {to ne go sakam! Da go sakav dovolno
intenzivno ona {to go pravev, ni smrtta na majka,
ni smrtta na samiot gospod bog, ne }e me spre~ea da
si ja zavr{am rabotata kako {to treba! A vaka {to
stanav? Obi~en gubitnik! Mlad budala {to ne ja
razo~ara samo pokojnata majka tuku i sebesi! Otvori
196
se zemjo, goltni me! Koj e ponesre}en na svetot od
mene?’ Taka kuka{e Danail Avram~e edno sedum dena
vo belata, sti{na, dvokatna ku}a so tipi~na ohridska
arhitektura, ~udno krenata na ridot pred dva-tri
veka od ve{tite race na nekoja odamna-zaminata-da-
gradi vo-rajot tajfa vev~anski majstori, za da krepi
i da svedo~i vo vremiwata idni kolku nenadminliva
bila nivnata grade`ni~ka mo}.
Duri osmiot den dojde presvrtot! Moè{e
da go donese i Despina, ubavata ohri|anka {to ja
spomnav koja iskreno go saka{e Danaila a i toj ne
be{e ramnodu{en kon nea, no, nekoj drug, mnogu, mnogu
povisok i od nego i od nea, saka{e da se slu~i ne{to
drugo! Nekoe sosema ~udno, neverojatno, za zatnat
~ove~ki um nezamislivo sobitie koe na krajot,
otkako }e go natera da mine niz makite proizlezeni
od ograni~enata misla na ~ove~kite su{testva, }e
mu pokaè na Danaila Avram~e deka koga edna{ }e se
minat ve{ta~ki nametntite me|i na umot, deka otade
iskustvata nare~eni, bolka, bolest, smrt, nasekade
okolu nas, zad nas, pred nas postoel, postoi i }e
postoi samo edno - ìvotot! Ne se vra}a pravot vo
prav nitu pepelot vo pepel tuku nasekade e ve~niot,
~ist ìvot! Samo treba da se bide uporen. Kako Ilija
koj{to uporno go drè{e peharot krenat dodeka ne
se napolni! I da se veruva! Kako Isus {to veruva{e
koga stapna na vodata pa pogledot ne mu otide vo
dlabo~inata, vo materijalnoto, tuku vo ku}ata bo`ja
koja ja nadminuva mo}ta na sekoja dlabo~ina za duri
toga{, vo migot koga stana svesen za ova, vodata da
stane cvrsta kako karpa i toj sigurno da za~ekori po
nea!
Zna~i {to se slu~i? Dodeka sedum dena i sedum
197
no}i Danail Avram~e taka bespo{tedno se kine{e
sebesi na sitni, zovrieni, katmerosani par~iwa
neopitna du{a, osmiot den odedna{, od nekoj agol
na upla{enata ku}a ili dolu od zapu{teniot dvor
ili, moèbi, od samoto sino nebo legnato letno nad
{irokoto, prelestno ezero, se za~u prediven ènski
alt koj{to tivko, precizno, so boèstvena krevkost
vo kvintnoto trkalo ne`no zapsali:
‘Son sonila Voislava kralica,
son sonila, ot son se ispla{ila,
mi rodila bela luta zmija,
so kriljata Epir pokrivala,
so glavata Carigrad dopirala,
kako zmija glava mi vrtela,
take ìvi Turci mi g’ltala…’
‘Slu{a{?’ progovori sitnoto, slabo ~ove~e
so strog, re~isi, zapovedni~ki, glas, {to se otkorna
od primrakot na letniot den.
‘Koj si ti?’ re~isi vrisna Danail.
‘Ovde jas pra{uvam!’ re~e ~ove~eto. ‘Ela
poblisku da te vidam!’
‘[to ima da me gleda{?’ re~e Avram~e
avtomatski iako ne veruva{e deka ova mu se slu~uva.
‘Oddaleku se gleda deka sum gubitnik!’
‘Gluposti!’ re~e ~ove~eto i trgna malku
napred. ‘Kusogled sum i vo ìvotot, ba{ zaradi
kusogledosta gi gubev prijatelite. Site {to me
znaeja i ovde i vo Solun i vo Tirana i vo Bitola
i vo Prilep, mislea deka se pravam vaèn {to ne
im vikam dobar den a jas, vsu{nost, si imav golema
maka-ne gi raspoznavav!’
Na Danail Avram~e duri sega mu tekna
deka razgovara so nepoznat ovde vo negovata ku}a.
198
Dali mu se pri~inuva{e ili ova be{e jave? Se
ispravi na krevetot, se {tipna za obrazite kako
{to se {tipnuva{e sekoga{ koga rabotite bea za
neveruvawe, no pesnata i natamu si te~e{e, celata
odaja ja ispolnuva{e so milozvu~ie i ne`na naslada
a ~ove~eto, od vistinsko povistinsko, so nekakva
~udna svetlina okolu glava, mu dojde blisku do
krevetot.
‘Ne boj se!’ mu re~e. ‘Jas sum Grigor Prli~e.
Vtoriot Omir. Ti ìvee{ vo ku}ata koja dedo mi, na
umirawe, & ja ostavi na majka mi. Vaka & re~e: Daj
mi kletva oti }e go pra{~a{ nipjevo na u~ili{te,
i pokaà na mene. Tako mi àlbi tako mi t’gi, }e go
pra{~am! mu se zakolna taa. Koga e taka, re~e toj,
ku}ava moja, poku}ninata moja, lozjata moi se va{i!
I pred okolu polno} da ispu{ti du{a, & vra~i edna
krpa vo koja, pokraj malkuto pari be{e i huxetot,
dokumentot so koj n# ostavi kako edinstveni
naslednici na negoviot imot!’
‘A pesnava?’ se osmeli da pra{a Avram~e
iako s# u{te nakostre{en od nenadejnava smena na
rabotite.
‘E nea prvpat ja ~uv koga, kako
osumnaesetgodi{nik, u~itelstvuvav vo Tirana vo
1848 godina. êsto akav po okolnite sela naseleni
prete`no so hristijani. Taka eden zimski den vlegov
vo edna ku}a da pobaram topol ~aj oti be{e ladno od
merata nadvor. Koga ~uja deka sum ohri|anec, vedna{
me sednaja pokraj ogni{teto, doma}inot stopli na
ogan luta komova a doma}inkata ba{ ovaa pesna
mi ja zapea. Mi se stori za cel ìvot mi ja pikna v
koski, tolku milno i gordo ja pee{e. Vtorpat ja ~uv
koga celi dve godini za plata od 3.000 gro{a bev
199
daskal vo preubavata Dolna Belica. Mislam deka
ovaa boèstvena pesna, angelski ispeana od starata,
osumdeset i petgodi{na Krstana ôlan~evska kako
i ~udesnata priroda, me nasr~ija da stanam poet.
Zarem moè{e ramnodu{no da se gleda vo siwiot
podlesk koj{to so opojnata mirizba go prave{e
vozduhot balsam, vo bogatite konopi{ta obraboteni
od neumornite doma}inki, vo silnata rastitelnost
pokraj potokot kaj{to svetkaa bezbroj svetulki, vo
visokite jabolknici navednati pod teìnata na
neimoverno golemite i vkusni jabolka, a da ne ti
dojde poriv da zapee{? Tokmu pesnava mi pomogna
da si go najdam i junakot {to go barav za moeto
najambiciozno delo, epot Skenderbej!’
Avram~e stana od krevetot, mu prijde na
~ove~eto, pesnata vo pozadinata stivna. ‘Sigurno ti
si Prli~e?’ re~e.
‘Prli~e sum ami koj. [to si se sobral vaka
ko list vo esen a u{te ni na pragot od ìvotot ne si
stapnal? Da ne te pla{ele i tebe ko dete deka ako
ne slu{a{ na son }e ti dojde èlka, }e te vjavne i
}e te ma~i, a? Ne znam za tebe, ama znam deka mene,
toa pla{ewe so èlki ma~itelki od {to bev nervik
po ra|awe me napravi u{te porazdraznitelen i mi
nametna edna misla koja, do krajot na ìvotot, mi
ostana carica na site moi misli!’
‘Koja misla?’
‘Kako }e se ìvej?’ re~e Prli~e. ‘Kako }e se
opstojuva vo ovoj svet vo koj pokraj tolkute maki ima
u{te i èlki {to te ma~at na sone?’
‘Dobra misla!’povtori po Prli~eva Avram~e,
‘kako }e se ìvej! Ba{ toa i jas se pra{uvam. Go
zapustiv fakultetot, gi zagubiv nervite, mi umre
200
majka. Dali voop{to vredi da se ìvej?’
Prli~e mu prijde u{te malku, so crnite o~i go
ispita od glava do petici, mu ja stavi rakata na ramo
i mu re~e: ‘Zatoa i dojdov. Da ti kaàm delovi od
mojot ne mnogu dolg ìvot za da vidi{ deka vredi da
se ìvee. Ako jas, po tolku moriwa nesre}i, àlovi,
uniùvawa, navredi, ma~ewa, stignav vo Solun koga
ja pi{uvav Avtobiografijata, da napi{am pri krajot
deka vo taa 1885 godina, kako i prethodnite dve,
u~itelstvuvam so radost, se nasladuvam so dobro
zdravje i so spomenot za svoite stradawa, ne znam
zo{to ti, u{te pili{tarec neispilen, treba da go
odne}i{ ìvotot.’
‘Zatoa {to mi e pekol!’ re~e Avram~e, ‘haos vo
koj se gubam i zdivot mi se zema!’
‘Gluposti!’ re~e Prli~e. ‘Pekolot postoi
samo vo mislata na smrtnikot. \avolot e obdaren
samo so onaa sila {to ti }e mu ja dade{. Ja rastresi
ja malku glavata, ubij ja kusogledosta, progledaj za
da sfati{! @ivotot }e ti bide onakov kakov {to }e
si go uredi{ vo mislite! ]e dojdi{ so mene?’
‘Kade?’ pra{a Avram~e nebare faten na
spawe, nedorasonet i so maten um od nekoja ~udna
magla koja go be{e dofatila so svoite ìlavi pipki
i go be{e svalkala i pritegnala do samoti gazer
ìvoten.
‘Ti samo idi!’ re~e Prli~e, ‘sakam da ti
pokaàm deka i pokraj s#, vredi da bide{ ìv a
samo ìv moè{ da bide{ od korist za tatkovinata.
Taa, vistina, vo seta svoja veli~enstvenost, znae
prekumerno da nakaùva no, veruvaj mi, umee i
prekumerno da qubi! Vidi go mojot primer pa }e
sfati{ dali sum vo pravo koga ti velam da izleze{
201
od bespa}evo i da nau~i{ da bide{ ma`.’
Potoa go fati za raka, go sleze dolu i zaedno
izlegoa od drvenata porta. Vo kve~erinata, za
nekolku minuti ja projdoa uàsnata strmnina me|u
ku}ata na Avram~e i onaa na Tan~evi. Se xare{e
Avram~e vkopan vo zemjata vo maliot Prli~e koj{to
naedna{, prestoren vo bosonogo, mrsulavo dete,
svika po ~orbaxivkata {to izleze na balkonot. ‘Kaj
e majka?’ ‘Saka{ leb?’ go pra{a ovaa. ‘Kaj e majka?’
vika{e Prli~e a glasot, edinstvenoto silno na
nego, go voznemiruva{e cel rid, se zakanuva{e da
go raspara i da ja produp~i samata negova utroba.
‘Na ezero. Pere!’ re~e spokojno ~orbaxivkata i si
vleze doma. Prli~e ko strela se str~a po strmnata
nizina. Pred da go dostigne agolot od Pisinovskata
ulica, se za~uja izdi{ki od ènata {to so mokar
boljarski kilim na glava ma~no se naka~uva{e po
ugornicata. Deteto se stapisa od jad. Koga go vide,
ènata gi zapre ofkawata. ‘Zo{to si tuka, sin~e?’
go pra{a. No deteto samo pla~e{e, te{ki solzi
mu te~ea niz liceto. ‘Zo{to pla~e{, a?’ re~e taa.
‘Eda vaka, majko, }e robuvame!’ pla~e{e maliot
Prli~e. ‘Nemoj, ne pla~i!’ mu re~e ènata i go pogali
po mrsulavoto lice. ‘Ti u~i{ i dobro gi znae{
nebesnite raboti, ama zemnite ne gi znae{. Tuka, na
zemjata, sekoj e rob. Blaze si mu na onoj {to so trud
se izvi{uva sebesi. Gorko na onoj {to so dembelstvo
se uniùva sebesi!’ Taka taa mu vele{e na maliot a,
ednovremeno, od ~etirite strani na kilimot krupni
kapki pa|aa na zemjata. Dreite & bea odamna sosema
izmokreni. Potoa so novi sili, nebare saka{e da
mu kaè na maliot deka kilimot ne e teòk i deka
ne e umorna, so tvrdi, tupotni ~ekori trgna prugore
202
po vozvi{enieto. Potoa, so ogromen pe{nik v race,
Prli~e brgu se pretvori vo vozrasen ma` i zaedno so
Danaila Avram~e, od podno`jeto ja gledaa gramadnata
èna kako tu~no no gordo is~eznuva gore nekade zad
sviokot.
‘Ova mnogu povlijaa na mene!’ mu re~e Prli~e
na Danaila, ‘i najbuen i najstrasten ~len stanav na
opozicijata protiv aristokratijata. Kako da bev
izbran za op{t odmazditel na bednite, sekoga{,
kade i da u~itelstvuvav, gi mrazev, gi gonev i gi
tepav decata na bogatite, na ~orbaxiite. Do denot
koga mi zgasna pekolot vo mislite i koga re{iv da
mislam samo na bog i na ìvotot besmrten {to toj go
pretstavuva.’
‘Sega {to?’ pra{a Avram~e siot babuwosan i
nenaspan, oxvrlen vo o~ite nebare nekoj buf ka~en
na drveniot pokriv od nekoj ~ardak ni na nebo ni na
zemja i nateran onaka prika~en i nevaèn, samo da
potpra{uva i da se ~udi vo seta svoja okokorenost.
‘Sega odime vo Atina,’ re~e Prli~e, ‘gradot
vo koj se vozvi{iv i padnav! Nema da mi veruva{
ako ti kaàm vo kolkava zabluda bev koga vo avgust,
1848 godina, so 1500 gro{a ja pominav tursko-gr~kata
granica kaj Domoko, ja projdov Larisa i koga, opien
od prvoto viduvawe na veli~enstveniot Partenon,
so proro~ko vdahnovenie napi{av nekolku elinski
stihovi. Duri i sega, dodeka ti go kaùvam ova, iako
mo{ne slabo, mi se budi ~uvstvo na gadewe!’
‘Gadewe od {to?’
‘Od s# nametnato, nena{e, gr~ko kako i
od smrdeniot le{ izloèn vo univerzitetskiot
amfiteatar za ve`bite po anatomija od koi redovno
begav za{to ne samo {to samiot ne jadev meso tuku i
203
drug da videv kaj{to jade ne moèv da trpam. Obi~no
toga{, mesto na predavawa odev po hodnicite od
Fakultetot i na crnite tabli gi izloùvav svoite
prethodno smisleni stihovi a potoa tajno gi slu{av
pofalbite. Ne slu~ajno, u{te na po~etokot od
godinata, profesorot po hirurgija, Olimpios, mi
re~e deka e podobro da se zapi{am na filologija.’
Potoa Avram~e i Prli~e se {etaa niz dobro
uredenite univerzitetski park~iwa. Re~isi isti po
rast, isti po slabina, isti vo odot.
‘Ne gi sakav sou~enicite,’ re~e Prli~e koga
sednaa na prvata drvena klupa sproti starata
pravoslavna crkva {to se nadovrzuva{e na
univerzitetkiiot kompleks. ‘Gi ne}ev {to ja preziraa
bedosta na moite drei no osobeno gi zane}iv edna
ve~er koga gi ~uv kako za kosturskite majstori, tie
umetnici na skladnosta me|u rakata i umot, samo zatoa
{to, vrvej}i onde pokraj univerzitetot, si govorea
po na{ki, po makedonski, prezrivo rekoa: Ene gi,
vrvat volovite. Zamisli, ni pomalku ni pove}e tuku
volovi. Genijalnite graditeli volovi! Srceto mi se
kine{e. Tleev od gnev {to ne moèv da go izleam.
Mnogu, mnogu razmisluvav za ovaa moja bolka, za
poniùvaweto na mojot rod, na mojot narod. êsto
vo studentskata soba, legnat na slamenata postela
i pokrien preku glava so debeliot lo`nik, mislev
kolku i samite pridonesuvame za toa. Si velev: [to
narod sme nie? Zarem, tolku rugani i prezreni od
drugite narodnosti, ne e vreme da se opametime?
Zo{to duri i vo na{ite preubavi narodni pesni
sekoja ubavica e Grkinka pa sekoj moè da zaklu~i
deka kletiot samoprezir e pe~at na makedon{tinata?
Zo{to s# {to e na{e e i tu|o a s# {to e tu|o e samo
204
tu|o? Zarem ne e vreme da se pokaème lu|e me|u
lu|eto? Makedonskata trudoqubivost retko se nao|a
vo drugite narodi. Kakva prednina moàt da imaat
drugite narodi pred nas? Slu{aj}i gi seop{tite
rugawa nad makedon{tinata, mi se ~ini, celiot
ìvot go pominav so mislata deka ne ~inam ni{to.
Ovaa misla me otstranuva{e od najvisokite krugovi
na op{testvoto bez koi nikoj ne biduva znamenit
gra|anin ili pisatel. Verno e deka gordeliviot
nikoga{ ne prokopsuva no vistina e i deka koj{to
se prezira sebesi e samoubiec. Zatoa i sednav i
go napi{av mojot Serdar. Na preubav elinski go
napi{av no so na{i imiwa za da im pokaàm na
mediokritetite i {ovinistite {to moè eden
sonarodnik na onie isti kosturski majstori po koi
tie plukaa i so koi se podbivaa!’
Vo prepolnata sala na Otonoviot
Univerzitet vo Atina vo koja, normalno nema stol~e
za do puknuvawe napnatiot i vozbuden Prli~e,
sega mnoguu~eniot gospodin A.Rangavis go ~ita{e
referatot za pristignatite poemi na Poetskiot
konkurs. Otkako kaà po nekoj zbor za sekoja od
pristignatite poetski tvorbi a osobeno za dvete {to
imaa vlezeno vo potesniot izbor, najsetne se zadrà
na pobedni~kata Armatolos ili Serdarot. Vaka
e~eja negovite zborovi polni voshit a Avram~e vide
kako triesegodi{niot Prli~e srede prostumxiite,
so a`dajska èd, go golta{e sekoj negov plamte~ki
zbor {to mu se lepe{e pravo na du{a i mu ja hrane{e
so boèstvena sila: ‘Se slu~ilo li nekoga{ vo
nekoj od pomalku poznatite muzei vo Evropa, pome|u
zdrvenite i bezìvotni kolosi od Egipet, pome|u
monstruoznite kipovi od Indija, pome|u delata na
205
rimskata dekadencija, voluminozni, pretenciozni i
neproporcionalni,’ govore{e Rangavis, ‘se slu~ilo
li da sretne nekoj nekakov fragment od ati~ka
umetni~ka izrabotka? Kamenot e male~ok, mal e
i brojot na izvajanite formi na nego, no kolkava
preciznost vo nivnite crti, kolkava srazmernost,
kolkav uset za ubavina i kolku ìvot mu vrezalo
na ovoj ednostaven proizvod ~udotvornoto dleto,
{to da zatreperi srceto pred ova delo, dodeka site
drugi go ostavaat studeno? So vakvoto dostojno delo
na drevnata umetnost moè da se sporedi poslednava
poetska tvorba. Naizgled bez sodrìna, vnatre jarko
se objavuva karakterot na ne`nata i hrabra albanska
majka, dlabokite, kako da istekuvaat od samoto
srce taòvni pesni, vozdràniot, vistinit opis na
svr{enicata! Vo poemava nema ni{to besmisleno,
zamagleno ili nejasno,tuku sekoj stih svetka kako ~ist
biser postaven na vistinskoto mesto vo skapoceniot
nakit!’
‘Zo{to albanska majka?’ pra{a Avram~e od
malkuto {to se se}ava{e od poemata {to ja u~ea
na u~ili{te. ‘Neli se vika{e Neda, neli be{e
Makedonka od Reka?’
‘Takvi bea vremiwata. Nikoj nas Makedoncite
ne n# vika{e Makedonci tuku bevme pokrivani pod
razni politi~ki imiwa: Srbi, Bugari, Albanci
hristijani… Vo prvoto pe~ateno izdanie na mojot
Armatolos na gr~ki jazik jas dadov tri pojasnenija
koi do den dene{en mnogu ne gi ba{marat. Vo prvoto
bukvalno stoi: Pod imeto Reka se razbiraat okolu
20 sela na severoistok od Debar, naseleni so gordi
Albanci, koi{to re~isi edinstveni ja so~uvale ~ista
i negibnata isto~no-pravoslavnata vera, nasledena
206
od dedovci. Obikoleni otsekade od Turci, kako
ovci srede volci, tie ìveat stradalni~ki ìvot
i stenkaat postojano pod nasilstvata na Gegite od
Debar i negovite okolnosti… Ili vo vtoroto: Mnozina
Albanci koga e za danoci, se javuvaat kako Turci, a
koga e za voena slu`ba kako krsteni hristijani. Kaj
mnozina drugi sopstvenite imiwa se otomanski a
tatkovskite (prekarite) hristijanski, a svedo~at
za ona vreme koga nivnite dedovci se odmetnale.
A treti, neoti poitri, tajno se ~isti hristijani,
a javno ~isti Turci. Tie imaat i dvojni imiwa:
ednoto se dava na rul~eto od imamot so trèstvo
i parada i so nego si sluàt vo op{testveniot
ìvot, a drugoto – od popot, koj{to bez bavewe se
povikuva vtorata ve~er da go izvr{i preoble~en
kr{etlnoto tainstveno skritno. Ova ime sluì za
vo doma{niot ìvot. Ovaa vavilonija caruva i pri
drugi obredi… No, vo novata, makedonskata verzija
na Serdarot od 1870 godina, {to ja podgotviv za
|akova~kiot biskup [trosmajer, glavnite heroi gi
preimenuvav vo krotki Bugari, odnosno nazivot
{to toga{ se koriste{e za Makedoncite. Stra{no!
I deneska me boli glavata koga }e mi tekne na seta
ovaa papazijada, na zabludite na koi, ne po svoja
vina, dolgo, mnogu dolgo im robuvav s# do moite
solunski godini koga po prevodot na Ilijadata {to
mislev deka sum go napravil na bugarski, me napadna
onoj òltoklunec Bon~ev i navreduvaj}i me deka ne
znam bugarski, vsu{nost, i bez da saka, mi pokaà
koj e mojot vistinski jazik i koja e mojata vistinska
narodnost! Za ova mu blagodaram iako s# u{te mu se
lutam za napadot deka ne go znam dobro gr~kiot i
deka go kratam originalot iako pred toa, celo vreme
207
vo novinite, na cel glas vikav deka Omir ponekoga{
mi spie pa zatoa }e go kratam a negovite te{ki
heksametri }e gi zamenam so na{ naroden deseterec.
No ~ovekot ednostavno nema{e u{i! Si be{e naumil
da me uniì i uspea! Navistina jas {to na mladost
peev na elinski kako lebed, na starost mu utev na
lo{ bugarski ko buf!’
Sega nadvor od prepolnata sala od koja
dolgo odeknuva{e silen aplauz, Prli~ev i Avram~e
se {etaa po atinskiite ulici, od vreme na vreme
osveùvani od vetrot {to duva{e od stranata na
sinozelenoto more.
‘Ne, ne sakav iako mnogu lesno moèv po
pobedata,’ prodolì Prli~e, ‘da se otkaàm od
sopstvenata narodnost i da stanam bogat, priznat
i cenet poet. Za{to samo toa im pre~e{e na moite
atinski mentori na koi, vo moite dela, pred s# vo
Serdarot no malku podocna i vo mnogu pogolemiot
ep Skenderbej, imiwata ne im mirisaa na elinski.
Vo 1861 godina duri go otkaàa proglasuvaweto
na pobednik samo za da ne mi ja dadat povtorno
nagradata za mojot Skenderbej. Ova mi be{e jasno pa
gnevot mi be{e porasnal do nevideni granici. Zatoa
dostoinstveno, so prezir {to moè da go ima samo
eden bespri~inski prezren ~ovek, ja odbiv danajskata
ponuda za studirwe vo Oksford ili Berlin i, u{te
uàlen na vesta za smrtta na bra}ata Miladinovci
vo Stambol, poitav nazad vo Ohrid, so tvrdo re{enie
da ginam ili da odmazdam za niv!’
‘A {to e so Skenderbej?’ pra{a Avram~e,
‘kolku {to pomnam od u~ili{te, sekoga{ falen
ti be{e Serdarot a Skenderbej nekako potfrlan,
potcenuvan, samo beglo spomenuvan. Zarem tolku e
208
lo{?’
Sega povtorno bea vo ohridskata ~ar{ija
zaskitani pokraj du}anite na nalanxiite, sarafite,
abaxiite, stolarite, petli~arite, prodavnicite
so tezgi polni presna ezerska pastrmka. Prli~e se
svrte kon Danaila Avram~e i mu re~e:
‘Vidi. Skenderbej e dolga prikazna. Za ova }e
treba da sedneme na edno crno kafe za da ti objasnam
oti sudbinata, gledana strogo i surovo, ne mi be{e
voop{to nakloneta, tuku crna kako napivkava {to ti
ja baram.’
Koga sednaa i koga se zavalija vo belite
pleteni sandalii, Prli~e progovori:
‘Koga vo juni 1862 godina Ivan Sapunxiev mi
go prati vo Ohrid Skenderbej bez da mi pi{i {to
se slu~ilo na konkursot, malku ~udno za mene, no
vesta ja primiv mo{ne spokojno. Tolku bev zafaten
so narodnite idei {to pisanijata i s# vrzano za niv
mi li~ea na nekakov dale~en, odamna otsonuvan i
zaboraven son. Go drèv rakopisot v raka, go listav,
go pot~itnuvav i ne mi se veruva{e deka jas, Grigor
Prli~e, ponesen od uspehot na Serdarot, za edna
godina, svitkan nad praznata hartija go napi{av toa
~udesno pevanie od re~isi 4000 stihovi.’
‘A zo{to pak izbra Albanec za glaven junak?’
re~e Avram~e.
‘Od istite pri~ini kako i za Serdarot. Mi
treba{e junak, borec za sloboda, hristijanin {to
vo podvizite }e bide ramen so omiroviot Ahil. Vo
taa smisla popogoden od Georgija Kastriot nare~en
Skenderbej ne moèv da najdam. Ne xabe vo tretoto
pojasnenie kon Serdarot napi{av: Site ìvea~i na
Albanija, po misli, izgled, obleka, naravi i obi~ai
209
li~at jasno deka ne se ni{to drugo osven Elini;
voop{to site se obdareni so golema velikodu{nost,
ostroumnost i blagorodstvo. Gostoprimlivi se i
verni kako nikoj drug narod. Za sve{tena kletva ja
imaat tu|ata sol; ~esni se, krajno slobodoqubivi i
bestra{ni vo bitkite; ako ne se zeme pod vnimanie
varvarstvoto i bezzakonieto, istata karakteristika
ja imaat i Turcite, koi{to vpro~em ne se ni{to drugo
osven hristijani {to se odmetnale pod gnetot na
tiranijata…Poèlno e znalcite na albanskiot jazik
da se pozanimavaat so temelnoto filolo{ko pra{awe
za rodstvoto na albanskiot so staroelinskiot, za da
se pokaè i na toj na~in bratstvoto na Albancite so
Elinite…’
‘A vo toa vreme vo Grcija, Skenderbej i se
smeta{e za elinski junak. Za negoviot ìvotopis
ima{e pisanija na gr~ki {to mi bea dostapni no jas,
bidej}i osven gr~kiot, italijanskiot, francuskiot,
ruskiot i crkovnoslovenskiot go znaev dobro i
latinskiot jazik, ja ~itav originalnata, latinska
biografija napi{ana od skadraninot Marin Barleti.
Toa mi be{e dobar izvor iako se re{iv da opi{am
samo edna negova bitka pod Kroja so slavniot Balaban
pa{a pod vlijanie na u{te edna narodna pesna koja ja
imav ~ueno i vo Albanija i vo Dolna Belica.’
‘Da ne e onaa Son sonila Voislava kralica
{to ja ~uv kaj mene doma?’ re~e Avram~e ve}e vidno
smiren i ve}e zaìvean so ~udesnata prikazna {to
so neverojatna lesnina i brzina, se otpletkuva{e
tuka, pred negovite ve}e dobro otvoreni o~i.
‘Ne, ne taa. Se razbira od nea nau~iv za
ra|aweto na golemiot Skenderbej no druga edna be{e
osnova za mojot ep. Vaka ode{e:
210
S’lceto zajde, mese~inata izleze,
mlado Tur~e vo Carigrad dojde,
bez dolama, kapa i zoban~e,
golo, boso, bez crni kal~ini.
Mi otide vo carevi dvori,
bacuva{e caru roci i kolena,
bacuva{e i s’lzi si rone{e…
…Koga Memed mom~e si islu{a,
udri s roci silno po kolena,
pa mi vikna pa{a Balabana…

Zatoa mi bea mnogu sme{ni pisanijata na mnogu
nau~nici {to se zanimavaa so moite dela deka
navodno sum koristel za Skenderbej nekakvi drami
od Sterija Popovi} ili pesni od Ka~i}-Mio{i}.
Zarem jas {to bev na samiot izvor treba{e da pijam
voda od netuka{en ‘rvenik?’
Potoa pred niv se smeni slikata i Avram~e go
vide mladiot Prli~ev kako sedi na kafe vo ku}ata
na Josif Kavaj vo Struga.
‘Gledaj u{te edna moja maka. U{te edna velika
ukma {to mi legna na srce i mi ostana do krajot na
mojot beden ìvot. Ja gleda{ onaa prekrasna moma
{to na srebrena tabaka mi prinesuva kafe? Se vika
Despina. Zaradi pustata sevda po nea, so saati znaev
da visam vo ku}ata na ovoj stru{ki ~orbaxija. Mnogu
ja zamiluvav a i taa mene. Ama ne mi ja dadoa. A znae{
zo{to? Sum imal mozol~iwa na lice. Zamisli kakva
banalna glupost. Zaradi mozol~iwata na moeto lice
{to govorele deka kojznae kakva bolest sum zaka~il,
moravme da se razdelime. Jas podocna, iako ne so
golem }ef, se oèniv so }erkata na Hristo Uzunov,
Anastasija, no taa, Despina Kavaeva, zamisli, tolku
211
me sakala {to re{ila da ne odi za drug, tuku se
zakalu|erila kako sestra Kasijana vo Sveti Jovan
Kaneo kade mi ostanala verna do krajot na svojot
zapusten ìvot! Najdi mi ma`, da te vidam, sposoben
za vakov podvig!’
‘Kade sme sega?’ pra{a Danail Avram~e koga
se vide ka~en na edna te{ka ko~ija {to poleka se
tracka{e po pra{livoto xade.
‘Vleguvame vo Debar,’ re~e Prli~e. ‘Nakodo{en
od vladikata Meletija koj{to se protive{e na
voveduvaweto na makedonskiot jazik vo u~ili{tata,
me nosat vo debarskiot zatvor. Gledaj go gradov so
zbogateni od grabeì ìteli. So oholniot niven
ìvot prilega na oaza srede Saharskata pustina.
Ovaa oaza go vpila vo sebe siot sok od okolijata.
Tuka e natrupano seto bogatstvo na hristijanskite
gradovi i sela, bli`ni i dale~ni. Tuka Arnautkata
leì na meko, perduvesto leglo obikoleno otsekade
so zlatoìti pernici, dodeka ~esniot Slovenin se
li{uva od nasu{niot lebec, dodeka toj so potta na
svoeto lice go proizveduva za graba~ot!’
‘Kolku ostanuva{ tuka?’
‘Dovolno dolgo da ja setam ma~ninata
zatvoreni~ka, tagata po slobodicata, èdta po
sve`, ~ist vozduh, surovata potreba od blizina na
èna. Mnogu pari se dadoa za da se izbavam, mnogu.
No i deneska, koga }e mi nadojdat zvucite od edna
arnautska pesna {to ~esto ja slu{av vo vla`nata
zandana, mi se naeùva teloto, odvratno mi e, me
fa}a tu~en uàs.’
‘A sega kade sme?’ povtorno zapra{a Avram~e
pri naglata promena na prizorot. Go vide ~etireset
i tri godi{niot Prli~e kako sednat na rabotnata
212
masa, so perodr{kata maka vo mastilinicata i potoa
pi{uva ne{to na hartijata pred sebe.
‘Vo Ohrid. Treba da dojde prviot bugarski
mitropolit Natanail Ku~evi{ki. Ba{ sega go
zavr{uvam sonetot {to vo negova ~est go napi{av.
Slu{aj, te molam:
Boga vi{wago da slavim i ~estitago Carja,
I s’s radost da posre{tnem dobrago ni
pastirja…
Kako pre`de Bogom praten Moisej za Izrael
Taka sega Carem praten pastir na{
Natanail…’
‘No verojatno ne treba da ti kaùvam,’ re~e Prli~e
koga povtorno se najdoa vo domot na Danail Avram~e
i sednaa na trkaleznata masa kar{i-kar{i, ‘kako toj
mi vrati i kako morav, po kojzane koj pat, da begam od
rodniot grad, prvin vo Struga, pa vo Sofija, pa vo
Gabrovo, pa vo Bitola, pa vo Solun, pa pak vo Bugarija
kaj{to se penzionirav i najposle zasekoga{ se
vrativ i ostanav vo rodniot Ohrid. Duri tuka, tokmu
vo ti{inata na ovaa ku}a i vo dolgite pro{etki
pokraj blaènoto ezero najposle se pronajdov sebesi
i se smiriv. Vistinskiot mir moè da se postigne i
srede luwa no vistinskata ti{ina se nao|a dlaboko
vo srceto na onoj koj{to se prona{ol sam sebe. Nekoj
moè da bide na najosamenoto mesto na svetot, sam
srede zalezot vo dlabokata ti{ina na prirodata, a
sepak da go frlaat luwite na strasta na site strani.
Taka i ti, mom~e, mesto da sedi{ ovde i da si ja kubi{
bradata, stani, odi kaj tvojata Despina i probaj da
stori{ ne{to od svojot ìvot. Samo taka }e bide{
polezen za tatkovinata. A {to ima poblagorodno
od slu`ba za svojata zemja? Li~nite maki brgu se
213
zaboravaat a makite na tatkovinata ostavaat luzni
vrz pokolenijata!’ re~e Prli~e i stana.
‘Samo sakam da imam sre}a roditelite da
mi umrat u{te edna{!’ re~e Danail Avram~e, ‘ni{to
drugo ne sakam. Da mi umrat a jas da bidam tuka, da im
zemam blagoslov!’
‘Gluposti!’ re~e Prli~e, ‘zarem misli{ jas
slu~ajno dojdov? Jas sum tvojot blagoslov. Ti velam
ìvej go ìvotot korisno. Pomini gi, kako mene,
bolkata, bolesta, umira~kata, iskustvata {to ja
pravat la`nata ograda me|u smrtta i ìvotot. Koga
taa }e se urne, toga{ }e sfati{ deka ni{to drugo
nema osven ~ist ìvot. A ~istiot ìvot e misla,
najgolemata i edinstvena sila vo vselenata, Bog vo
svojata samotija! Kon nego stremi se!’ zavr{i Prli~e,
mavna so rakata i niz dobro poznatiot izlez is~ezna
vo svetlinata.
214
Marlo
Antonio Durak, privaten izdava~ od Skopje,
sprotivno na zna~eweto skrieno vo negovoto rusko
prezime, be{e isklu~itelno inteligenten i bister
um sozrean tokmu na vreme, vo nekolkuto godini
od ‘makedonskata prolet’ po 1990-ta godina, za
da pomogne vo osamostojuvaweto na makedonskata
izdava~ka dejnost po {okantniot prekin na papo~nata
vrska so drugite jugoslovenski republiki, {to
logi~no nastapi po nelogi~niot, brutalen raspad na
golemata zaednica. Dotoga{, od mnogute izdava~i vo
Makedonija, edinstveno samo toj, kako magister po
angliska knièvnost so nekolkugodi{en prestoj vo
SAD i Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija
i Severna Irska kaj{to se zdobi so fantasti~ni
znaewa od nau~nata oblast {to go interesira{e,
ima{e svoja nezavisna izdava~ka politika razli~na
od programite na drugite izdava~i koi, bez
isklu~ok, ko nekoi bezmozo~nici, vo s# gi kopiraa
srpskite, hrvatskite i bosanskite ‘bra}a’, taka
{to, otpe~atenoto na makedonski, prethodno be{e
zadolìtelno izbrano, prevedeno i {tampano kaj
215
drugite jugoslovenski izdava~i.
No, dojde 1991-ta godina, po~na vojnata,
granicite se zatvorija, isto i pazarite, seknaa
ideite, gi snema kontaktite, pa mora{e, spored
prilikite, silum da se gradi nova, samostojna
izdava~ka politika. Tokmu tie pet minuti, moèbi
nesvesno, so godini gi ~eka{e u~eniot Durak i
najposle, iako vo sklopot na edno mra~no scenario,
gi do~eka. Dodeka drugite izdava~i {to gi znae{e,
site do eden dràvni, po~naa da lelekaat deka im
do{ol krajot, deka ova e potopot {to se navestuva{e
no nikoj vistinski ne go o~ekuva{e, Antonio Durak
be{e spokoen od merata nadvor. Znae{e deka ova e
ispitot na zrelost i samostojnost {to Makedonija,
ako saka da opstane, }e mora da go poloì vo site
oblasti pa i vo izdava~kata. Vele{e: ‘E, sega }e mora
site da mislime so svoja glava. Pove}e nema da moè
drug da ni ja vodi izdava~kata politika a nie samo
na gotovo da si ja sproveduvame. Pove}e ne }e moè
da se preveduva posredno, od srpsko-hrvatski kako
dosega, pa prevodite da gi pravi koj }e stigne, tuku }e
mora da im se dade {ansa, kako {to treba{e odamna
da se stori, na avtenti~no obrazovanite anglisti,
romanisti, germanisti koi Filolo{kiot fakultet
redovno, sekoja godina, gi proizveduva pove}e od dve
decenii nanazad!’
Taka i se slu~i. Vo panika, iako bezvolno,
drugite urednici naedna{ se setija deka, vo nivna
neposredna blizina, kako slamka za davenici,
postoi ovoj dotoga{ za niv mal, nevaèn, za nekoi
‘ekscentri~en’, za nekoi duri, ‘nacionalisti~ki’
nastroen izdava~, Antonio Durak. Od po~etok
srame`livo, odokolu i so usul a potoa, drsko i
216
otvoreno go pra{uvaa {to e novo vo svetot na
knièvnosta, {to treba da preveduvaat, koj moè da
preveduva i taka natamu, raboti sosema normalni
vo normalnite dràvi. No ‘nenormalnosta’ na
polunezavisnata makedonska dràva duri toga{,
kako vo izdava~kata taka i vo site drugi oblasti
na op{testveno-ekonomskoto ìveewe, izleze na
videlo. Se vide {to zna~i nesvesno da cica{ od tu|a
majka, ko slepec komotno da si se {eta{ so netvoe
stap~e! Edna{ sigurno, porano ili podocna, a toa so
Makedonija stana vo 1990-ta godina, }e ti ja trgnat
cickata, }e ti go zemat stap~eto i bezmilosno, pod
stra{en stres, }e sfati{ deka dotoga{ te doela
ma}ea a ottoga{ }e si slepec {to, kako muva bez
glava, }e mora sam da si go xbara patot pred sebe vo
temnicata.
‘Po~nete od nobelovcite!’ im re~e Antonio
Durak nesebi~no za{to voop{to ne be{e nam}or
i lo{ ~ovek koj{to sega }e im se siti na drugite
vo nevoljata {to gi snajde tuku, naprotiv, so
golema radost, entuzijazam i {tedrost po~na,
bez àlewe, da im go deli nebare kesi~ka ‘kra{‘
bonbon~iwa te{ko spe~alenoto znaewe kako doma,
po s# pomalku posetuvanite biblioteki, taka i vo
tu|ina, vo predavalnite i kni`nicite na poznatite
univerziteti. A be{e i sosema svesen deka so nivnoto
osamostojuvawe, so razburi~kuvaweto na nivnite
zatapeni, omaeni glavi, ne samo {to se ra|a nade` i
spas za makedonskiot identitet, tuku i nade` i spas
za sopstveniot intelektualen napredok koj{to mo{ne
go ima{e zapostaveno na smetka na op{tiot interes.
Znae{e deka sega, so olku mnogu umovi povtorno
vpregnati vo zaglavenata makedonska intelektualna
217
kolesnica, ne }e mora da se griì koj }e ja odglavi,
pustinata, od kalta, pa }e moè da si dozvoli pove}e
vreme za sebe i za rabotata vrz odamna zapo~natiot
proekt za kreativniot opus na angliskiot poet od
{esnaesettiot vek, Kristofer Marlo. Da, tokmu ovoj
~udak, ovoj izvonreden intelektualec, diplomec
od Kembrix, negovite velelepni, vo mnogu ne{ta,
brilijantni dramski tekstovi napi{ani vo, re~isi,
sovr{en jampski deseterec, mu bea nekolku godini
cel na negovoto pedantno, detalno istraùvawe.
No poznatite pri~ini go spre~ija i mu gi odvlekoa
vnimanieto i kreativnata energija kon drugi, spored
nego, pova`ni, ‘vi{i’ interesi.
Pottikot za vra}awe kon ve}e podzaboraveniot
proekt go dobi mnogu neo~ekuvano, re~isi od nikade,
moèbi od samoto nisko, smra~eno, noemvrisko
nebo mu padna vo taa skopska 1994-ta godina na
promocijata na prevedeniot na makedonski roman
Tivkiot krik od nobelovecot Kenzaburo Oe. Negov
potfat i na u{te dva-trojca entuzijasti. Treba{e
da se vidi za~udenoto lice na kosookata japonska
pretstavni~ka koja, na ~etvrtiot kat od golemata
zgrada na Nova Makedonija kaj{to vrie{e od
poznati knièvni faci, na lo{ srpski postojano se
raspra{uva{e kako Makedoncite, tie, za nea, s# u{te
nejasni tipovi, uspeale, pred site vo zafatenata od
vojna Jugoslavija, da ja prevedat nivnata knièvna
legenda. Lu|eto ne moèa ni samite da si objasnat
a kamoli na neo~ekuvanata òlta gostinka me|u
nivnite beli, iako potemneti lica. Fateni vo
nebrano se spasuvaa od neprijatnosta, nafrluvaj}i
se na pijalokot i na hranata {to ko na fabri~ka
lenta postojano se doturaa na masite postaveni
218
srede prostorijata. [to se veli kolku e poblisku
vojnata, tolku e pobogata trpezata. Neimoverno
ve{ti vo pieweto i jadeweto, gi praznea edno po
edno {i{iwata burbon, {eri brendi, lokaa skopsko,
topea òlta, gi lapaa vkusno podgotvenite mezaloci,
gi zbri{uvaa ordeverite, gi gnetea kiflicite,
gi grickaa solenkite, gi tamanea sendvi~ite, gi
krkaa lisnaticite, gi zobaa le{nicite, f’stacite,
leblebiite, bademite, s# pred sebe mav pravea.
No za pottikot! Na Antonio koj{to po obi~aj
zbunet i upla{en od vakvite sobiri stoe{e vo agolot
do garderobata prenatrupana zimski palta, naedna{
mu prijde eden nepoznat ~ovek, mu ~estita za uspe{no
zavr{enata rabota i go pra{a:
‘Izvinete, ako ne e tajna, {to }e rabotite
sledno?’
Antonio go pogledna, saka{e da go premol~i
odgovorot, {to ima da zboruva so nepoznati za svoite
idni planovi, no ne{to dlaboko vnatre, nekoe {esto
~ulo go natera da progovori.
‘]e go prevedam i objavam celiot Marlo,’ re~e,
‘bukvalno od a do {!’ ‘Kristofer Marlo?’ go
pra{a ~ovekot.
‘Da, ba{ toj,’ re~e Antonio i saka{e da se
svrti, da se probie niz masata lu|e i da izleze
vo hodnikot na posve` vozuh. No ~ovekot, malku
neo~ekuvano, pove}e nekulturno, go fati za rakavot
od edinstvenoto sako {to go ima{e Antonio i go
povle~e kon sebe.
‘A dali }e ja prevedete i dramata za
Skenderbej?’ go pra{a.
‘Molam?’ re~e Antonio.
‘Dramata za albanskiot junak Skenderbej,’
219
re~e ~ovekot i mu se zagleda pravo v lice.
‘Pet godini rabotam na ovoj proekt i tuka i vo
stranstvo,’ re~e Antonio Durak cini~no, ‘i vi tvrdam
deka takva drama Kristofer Marlo nema napi{ano.
Da ne go me{ate so nekoj drug Marlo?’
‘Gluposti!’ re~e ~ovekot, ‘jas sum albanski
intelektualec od Makedonija a ne tikvar padnat od
nebo. Vi govoram za dramata Vistinskata istorija na
\er| Kastrioti Skenderbej igrana vo London na 3-
ti juli 1601 godina. Podatokot go najdov vo statijata
na Skender Luarasi ‘Scanderbeg in English Language’ a go
ima i vo knigata na Vladeta Popovi} Kroz englesku
kwièvnost.’
Antonio Durak, prvpat vo ìvotot navistina
se po~uvstvuva kako durak, kako zaguben, zbunet,
{a{ardisan budala, odedna{ faten i svle~en od
visokiot intelektulen tron na koj si misle{e deka
dotoga{ stoi cvrsto i neprikosnoveno. Spu{ten
dolu sega gi ~uvstvuva{e vrz sirotata glava udarite
od ovaa nova, opasna lekcija koja, podocna, da ima{e
vreme vo ìvotot, se razbira, a nema{e, edna{
nau~ena, pove}e nikoga{ nema da mu dozvoli da izleze
od me|ite na vrodenata skromnost. Za{to od toj den,
da mu be{e dopu{teno a, kako {to rekov, ne mu be{e,
sekoga{ koga bi mu do{la èlba da se istakne, da si
pomisli, makar i za mig, deka e nad drugite, pokraj
mislata od Talmudot na Rabi Levitas od Javne deka
~ovekot mora da bide mo{ne, mo{ne skromen za{to
nade`ta negova e crvot, bi mu doa|ala i slikata od
ovoj ~ovek {to vaka neo~ekuvano go simna od nebo i
otreznuva~ki go tresna od zemja.
‘Sigurni ste?’ pra{a otsutno vo potraga po
vreme da se sredi, nikako ne moè{e da poveruva vo
220
ona {to go slu{na.
‘Proverete. Dramata e igrana no kojznae dali
e pe~atena. Se smeta deka e zagubena. Ako imate
mo`nost, a o~igledno imate, obidete se da otidete
vo Anglija i da proverite na lice mesto. Vie barem
moète. Nie Albancite sme drugo. Te{ko izleguvame
od zemjava!’
Antonio Durak brzo se sredi. Popoleka
sfati deka privremeno povredenata sueta e ni{to
vo sporedba so dragoceniot podatok {to vaka
neo~ekuvano go dobi. Mu se zablagodari na ~ovekot,
se pozdravi so organizatorot i so malku podzamiàni
o~i od ispienite dve-tri ~a{ki viski, najbrzo {to
moè{e, se vrati vo svojot stan vo âir, vo koj{to
ìvee{e sam iako ve}e ja tera{e ~etiriesettata.
Duri i da ne e ~ovekot vo pravo, si re~e Durak
vidno vozbuden, koga go soble~e paltoto, go frli
na krevetot i poita kon sop~eto so kompjuterot,
barem }e me natera da se vratam da go rabotam ona
{to najmnogu go sakam. Vedna{ sedna na rabotnata
masa, go vklu~i novokupeniot kompjuter 386, go
otvori dokumentot nasloven Marlo i treskavi~no
po~na da go ~ita materijalot. Ne, ne misle{e, iako
sobranoto i zapi{anoto be{e mnogu pogoden korpus
za toa, da pi{uva nekakva studija za nego, ne{to
{to bi moèlo, na primer, da stane negov doktorat
ili trud {to }e mu donese mesto na Univerzitetot,
za{to takvite ambicii odamna mu bea zgasnati, tuku,
ednostavno, saka{e, ovoj, spored negovite soznanija,
isklu~itelen angliski pisatel, na momenti, vo
nalet na ~isto, iskonsko vdahnovenie, posvetol duri
od genijalnata yvezda na maestralniot [ekspir,
celosno da go priop{ti na makedonskata kultura
221
za{to smeta{e deka, kaj nas, avtori so takvi idei,
silno }e go razgorat kreativniot plamen kaj mnozina
mladi, talentirani tvorci i zna~ajno }e go pro{irat
tematskiot opseg na zazbiftana a èdna za novi
predizvici, makedonska knièvnost.
Pod naslovot rabotno zaveden kako
Marlo:ìvot i delo, gi pro~ita zapi{anite osnovni
podatoci za kusiot i tragi~en ìvot na pisatelot,
onie skudni i bezmilosni fakti {to moèa da
se najdat po bibliotekite vo svetot: roden koga i
[ekspir vo 1564 godina, poto~no dva meseca pred
nego vo fevruari vo gradot- cel na angliskite
odo~asnici po ma~eni~kata smrt vo dvanaesettiot
vek na svetijata Tomas Beket, Kenterberi. Sin na Xon
Marlo, ~evlar i klisar na crkvata sveta Bogorodica.
Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie vo
rodniot grad, zaminal vo Kembrix kaj{to se steknal
so diploma vo 1587 godina. Ateist po ubeduvawe, boem
i liberal, kako i negovite prijateli i sovremenici
Grin, Ne{ i Pil, se govori deka edno vreme u~estvuval
vo vojnata protiv Holandija od kade e deportiran
zaradi kovawe la`ni zlatni pari. Sigurno e samo
deka vo 1587 godina ve}e e vo London kade pred
edinaeset godini e izgraden prviot postojan teatar
so {to se zgolemila potrebata ‘univerzitetskite
umovi’ kako nego, Lili i drugi, da pi{uvaat drami za
novite glumi{ta. Stanal klu~en dramski pisatel na
teatarskata druìna na Lordot Admiral ~ij glaven
akter bil proslaveniot Edvard Olejn smetan za
toga{en najkompleten tolkuva~ na tragi~ni ulogi.
Mo`no e deka vo teatarot Kerten igral pomali
ulogi kako i [ekspir, i deka na edna pretstava si
ja skr{il nogata. Vo London vodel mo{ne razuzdan,
222
raskala{en i spored mnogumina, bogohulski ìvot.
Postoi duri i pi{an dokument vo koj, nekojsi Ri~ard
Bejm go obvinuva za bezbo`ni{tvo. Vo juni, 1593
godina ubien e vo Deptford vo kafeanska kavga.
Tolku. Ova bea poznatite fakti za negoviot
ìvot. [to moè{e drugo da se dodade? Site
ìvoti, podolgi ili pokusi, seedno, znae{e dobro
Durak, moàt da se svedat na pet prosto-pro{ireni
re~enici. Potoa, pod podatocive, gi pro~ita
nekolkute iskaùvawa od sovremenicite napi{ani
po povod negovata smrt. [ekspir go spomenuva vo
Kako {to miluvate kako ‘mrtviot pastir’, Hejvud
kako ‘redok intelektualec i umetnik’, Ben Xonson
go veli~a negoviot ‘mo}en stih’, a najpoznati se
stihovite na Drajton:
‘Potoa Marlo, potopen vo tragi~arski vodi,
znae{e smelo otademese~inski da brodi,
ko na{ite prvi poeti: vdahnovenijata mu
bea krasni
ognovi i plamen, pa zatoa stihovite mnogu
jasni;
za{to finata ludost sosema go pleni,
taa vrela prebivalka vo sekoj poetski
genij.’
Ponatamu, pod ovie zapiski, pedantno

gi ima{e zapi{ano Durak site dela na Marlo,
podredeni spored godinata na sozdavawe. Delov be{e
nasloven: tvore~ka dejnost. Toj po~na treskavi~no
da go ~ita. Drami: Tamerlan Veliki, prv del,
1587; Tamerlan Veliki, vtor del, 1587; Tragi~nata
istorija na doktor Faust, 1588; îfutinot od Malta,
1590; Edvard Vtori, 1590; Pariskiot masakr, 1593;
223
Tragedijata na Didona, kralicata na Kartagina, 1594
(Zaedno so Tomas Ne{). Poezija: Hero i Leandar,
1593 (poema zaokruèna od dramati~arot êpman);
Zaqubeniot ov~ar na sakanata (prvpat pe~atena
vo 1599). Prevodi od latinski: Elegii od Ovidij,
raboteni vo studentskite denovi; Farsalija ili za
gra|anskite vojni: kniga prva od Lukan, 1593 godina.
Potoa u{te eden epitaf po povod smrtta na ser
Roxer Menvud, edno latinsko poslanie do Meri,
kontesata od Pembruk i tolku. Nikade ne stoe{e
nikakva drama za Skenderbej. Koga bi na{ol i najmal
znak, najmala navest za postoewe na nekakva zagubena
drama sigurno bi se obidel, ako ni{to drugo, barem
da ispita vo {to e rabotata. Vaka be{e ubeden deka
po tolkugodi{noto istraùvawe, po pregleduvaweto
na site pe~ateni sobrani dela na Kristofer Marlo,
ne e mo`no deka ne{to ispu{til. I toa ba{ drama za
balkanskiot junak Skenderbej.
No sepak, si misle{e Durak i vozbuda go
obzede siot negov mentalen sklop, kojznae. Ba{
Skenderbej bi bil li~nost {to odli~no bi mu
odgovarala na Marlo. A i zo{to ~ovekot bi mu
spomenuval so tolkava sigurnost i so konkretni
podatoci ako tekstov ne postoel? Kako moèl da
napravi vakov previd? Zarem e mo`no Angli~anite,
tie pedantni istraùva~i i ceniteli na sopstvenoto
kulturno nasledstvo da ispu{tat vakov eden podatok
ili da zaboravat cel eden tekst na ovoj, za niv,
isklu~itelen avtor?
Se razmisluva{e vaka Antonio Durak zazjapan
vo trepetliviot monitor od noviot kompjuter, ni{a{e
so polu}elavata glava, od vreme na vreme studena
pot go obleva{e kaj tilot, mu ide{e da pobudali od
224
sopstvenata nemo} sega i vedna{ da go re{i problemot.
Potoa go fati telefonot i, bez ogled na cenata, se
javi kaj petmina svoi kolegi-prijateli vo Anglija od
koi eden, Xejms Pendri, predava~ od Univerzitetot
vo Bristol, be{e ureduva~ na najnovoto anglisko
izdanie na kompletnite dela na Kristofer Marlo.
‘Molam?’ zazvu~i, re~isi, cini~no, inaku prijatniot
i qubezen Angli~anec koga slu{na {to mu kaùva
Durak. ‘Nema {ansi!’ re~e, ‘nema nikakvi {ansi!’
povtori i ne mu dade mo`nost ponatamu da ja abi
temata. Ova malku go potsmiri razmireniot Antonio.
Ako Xejms ne znae koj bi moèl da znae? Zarem toj,
re~isi sovr{en simbol za municiozen istraùva~,
bi go zaokruìl opusot na Marlo bez prethodno da
gi pogleda site mo`ni katalozi na igrani i objaveni
drami od toj period? Ne veruvam, si re~e Durak, ne
veruvam.
Potoa stana, si napravi jako kafe, yirna
nadvor vo nemirnata kve~erina {to se spu{ta{e nad
~airskite krovovi i gazibabskoto vozvi{enie, i pak
sedna pred kompjuterot. Ama sepak, si re~e. Zarem
ne se i Angli~anite samo lu|e? Zarem ne moàt i
tie da zgre{at? Lu|eto gre{at, ne? si povtoruva{e
i mu ide{e da poludi od nezadr`liviot nagon za
povtoruvawe na ona gre{at. Go zajade nekoja dotoga{
nesetena janya. Nekakov vrte`, nekakva od nigde-
nikade nadojdena imela mu go zamati umot, mu zakluka
vo zglobovite, go zagriza vo muskulite. Saka{e da
znae, da bide siguren. Zo{to sme tolku ograni~eni?
Gospode! Svika na glas vo o~aj za{to malku treba{e
glavata da mu pukne od napor.
‘Zo{to site go barate gospod koga toj ne saka
da ve ~ue?’ re~e slabiot visok ~ovek so crna brada
225
{to naedna{ se pojavi od primrakot i sedna na
stol~eto sproti o~ajniot Antonio.
‘Koj ste vie?’ re~e Antonio avtomatski za{to
glavata mu be{e tolku prebukirana {to ne moè{e
voop{to razumno da misli. Ve}e se be{e stemnilo.
Nadvor, vnatre, vo nego.
‘Mefisto,’ re~e ~ovekot, potstana i blago se
pokloni. ‘Velam, zo{to sekoga{ koga sakate pove}e
da znaete go barate gospod a poznato e deka toj go
zabranil znaeweto kako najgolem grev? Za znaewe
treba da me barate mene!’
‘A koj ve vikna vas?’ re~e Antonio.
‘Sam se viknav,’ re~e Mefisto, ‘go vidov i
go sfativ va{iot o~aj za znaewe, pa dojdov da vi
pomognam!’
‘[to nudite?’ re~e Antonio vo polumrakot s#
u{te zaxaren vo kompjuterot.
‘S# {to sakate da doznaete!’ re~e Mefisto.
‘A za vozvrat barate?’ pra{a Atonio.
‘Va{ata du{a,’ re~e spokojno Mefisto, ‘vie ste
barem u~en ~ovek i jasni vi se uslovite za pogodbata.
Nema da bidete ni prv ni posleden. Setete se samo
na Adam, va{iot prv predok i }e vi bide polesno!’
Antonio Durak se seti na prikaznata za Adam,
kako ovoj koga Bog go isteral od rajot oti{ol da ja
ora zemjata, pa kako mu izlegol |avolot i mu rekol
deka ne smee da ora tamu bez negova dozvola za{to
zemjata bila negova, pa kako Adam oti{ol potamu
da ora, pa kako pak mu izlegol |avolot i mu rekol
deka cela zemja e negova i deka ne smee da ora bez
da potpi{at dogovor spored koj decata Adamovi
na ìvot da bidat negovi a po smrtta na |avolot,
po {to, videl nevidel Adam, se potpi{al za da
226
moè da ora i da si go prehrani semejstvoto. Toj ne
be{e na vakov zort, no sepak. Zagledan i natamu vo
kompjuterot nebare tamu se krie{e nekoja vonzemska
tajna, vaka si razmisluva{e: [to moàm da zagubam?
Imam ~etirieset godini, nemam semejstvo, nemam
prijateli. Komu }e mu bide gajle ako, vo edna vakva,
nemirna ~airska no} odedna{ me snema i zaminam
vo nekoj drug, poinakov vilaet, vilaet na znaeweto,
potemen moèbi, pekol moèbi vikan, ama sepak
vilaet vo koj znaeweto ne e grev? Sakam da znam,
sakam za mene da nema tajni, ograni~uvawa. A {to mi
dal tolku dobro ovoj bo`ji svet? [to mi dal Bog?
Svest za sebeograni~uvawe, frustriranost, nemo} da
znam najobi~ni raboti kako, na primer, dali Marlo
napi{al drama za Skenderbej? Gluposti! Gluposti!
povtoruva{e. ‘[to treba da storam?’ pra{a glasno.
‘[to sakate da vi ovozmoàm?’ re~e
Mefisto.
‘Da bidam sedum godini Marlo!’ re~e
Antonio.
‘Neka bide taka,’ re~e Mefisto. ‘Bidete
Marlo od 1587 do 1593 godina, a potoa ste moj!’ re~e
Mefisto, stana, se rakuva so Antonio i is~ezna vo
mrakot.
Naedna{ Antonio seti deka e ve}e nekoj
drug. Kosata mu pocrne i celosno mu se vrati, teloto
mu se podispravi i mu olesna, o~ite mu poprimija
drug, potemen, zol sjaj. Na kolkot mu podigruva{e
srmena kanija vo koja, po izrezbanata ra~ka se
poznava{e, nemirno miruva{e nevidlivot me~. Vo
kafeanata za~adena od re~isi ednovekovniot obi~aj
nekontrolirano da se pu{i tutun, po masite sedea
te{ki pijanici i lesni dami. Site pieja ko nevideni,
227
flertuvaa, vikaa po kelnerkite koi, ubavi, preubavi,
tr~aa od masa do masa da gi zadovolat lapa~ko-
pija~kite potrebi na nenasitnite gosti. Naedna{ na
Durak mu prijde eden tip, se vide kamen pijan be{e
za{to odvaj stoe{e na noze, siot se klate{e nebare
klatno na Notr Dam, i so izvaden me~ mu re~e: ‘Bori se
bezbo`niku!’ Antonio se zbuni, go znae{e gospodinot,
Vilijam Bredli se vika{e, lokalna pijanica i
poznat beljaxija no sepak, vedna{ ve{to go izvadi
me~ot i zastana da se brani. Od stranata naedna{
vtr~a poetot Tomas Votson a Bredli, bez predupreda
go napadna. So samo eden ve{t udar Votson koj be{e
podobar me~uvalec od poet, gi probi gradite na
galamxijata, a koga go istrgna me~ot grgna vrelata,
polualkoholizirana krv od nestabilnoto telo koe
nabrgu, skuseno za ìvotodavnata te~nost, tresna
vrz podot i & ovozmoì na izma~enata du{a brgu da si
letne na nebesa. Policaecot {to stoe{e na {ankot
vedna{ gi privede Votson i Durak vo Kulata pod
obvinenie deka izvr{ile ubistvo. Duri ovde, frlen
vo temnicata na zloglasnata londonska zandana
od kade duri po dvanaeset dena }e bide pu{ten so
kaucija od 40 funti a duri na prvi oktomvri od taa
1589 godina osloboden od obvinenieto, Antonio
Durak kone~no }e sfati deka dogovorot so Mefisto
po~nal da se ostvaruva.
Potoa, sednat na trono`noto stol~e, vo
dobro provetrenata soba {to ja dele{e so pisatelot
Tomas Kid, vo toplite letni denovi od 1590 godina,
pedantno go podgotvuva{e rakopisot od Tamerlan
za pe~at. Uìva{e vo rabotata za{to znae{e deka
tekstot e vreden i deka }e ostane za pokolenijata.
Sega ve}e ima{e ime. Kristofer Marlo. Ne be{e
228
ve}e lo{iot sin na dobriot kenterberiski ~evlar,
tuku Kristofer Marlo, idol na mladite dramati~ari
od negovoto vreme. Najmnogu go zasaka i najmnogu mu
pomaga{e na fantasti~no nadarenoto selan~e od
Stratford, Vilijam [ekspir. Iako neuko, odvaj
znae{e malku latinski a u{te pomalku gr~ki, toa
mom~e, negov vrsnik, pokaùva{e kvaliteti koi gi
nadminuvaa najzrelite dostreli na negovite u~eni
kolegi od Kembrix i Oksford. Ne slu~ajno se re{i
da mu pomogne vo pi{uvaweto na trite dela od
istorijata na Kralot Henri [esti. Duri se ~ude{e,
kolkav sjaj na negovite prethodno napi{ani bleskavi
deseterci vo dramite Prviot del od borbata me|u
slavnite domovi na Jork i Lankester i Vistinskata
tragedija na Ri~ard vojvodata od Jork, mu dodava ovoj
negov sledbenik. Nasekade go fale{e, so radost i
bez zavist mu gi ~ita{e dramite, sonetite, pesnite,
znae{e deka toj, moèbi, }e bide najsjajnata yvezda
od nivnoto elizabetansko soyvezdie.
No zlobnicite, osobeno u~enite pisatel~iwa
postojano rabotea protiv nego. Ne protiv [ekspir
za{to vo nego ne ja gledaa pravata konkurencija,
tuku protiv Antonio Durak alias Kristofer Marlo.
[to s# ne mu izmisluvaa. Kakvi li bogohulija ne mu
podmetnuvaa. [to e pravo, Kristofer voop{to ne
be{e bo`ji ~ovek, no s# {to govore{e, a govore{e
~esto, pove}e be{e bunt na silnata individua
protiv gnetot na op{testvoto ~esto potkrepen od
neprikosnoveniot bo`ji zbor, borba na iskrata
svetlina da najde svoe mesto i da opstane vo
moreto nekreativna temnica, a ne bespri~insko
skvernavewe. Taka eden den i go odrà svojot plamen
govor za osloboduvawe od stegite na prose~nosta,
229
od prangite na malogra|an{tinata, za potrebata
od trgnuvawe vo novi znaewa, osvojuvawe novi
vidici, yirkawe vo zaumnoto, vo otade vidlivoto.
Govorancijata be{e vo teatarot Kerten vo prisustvo
na pove}e pisateli i glumci no i na nekojsi Ri~ard
Bejns koj{to seto toa iskriveno }e go sfati i u{te
poiskriveno }e go zapi{e i objavi samo na den po
zakopot na genijalniot govornik.
Toga{ Kistofer Marlo, zastanat prostum na
scenata, pred prepolnoto gledali{te, kaà edno a
vo iskrivenata klevetni~ka verzija na Bejns se veli
sosema drugo: deka navodno rekol oti za Adama se
znae deka ìveel samo pred {est iljadi godini,
dodeka Indijancite i mnogu drugi drevni pisateli
pi{uvale najmalku deset iljadi godini pred nego;
deka Mojsej ne pravel nikakvi ~uda, tuku dobro
upaten vo ve{tinite na ìveeweto od premudrite
Egipjani, gi povel grubite, neuki Evrei niz pustinata
ne za da gi dovede do vetenata zemja za pomalku od
edna godina kolku {to objektivno bilo potrebno,
tuku po celi ~etirieset godini izma~uvawe so cel
da izumrat site onie {to barem malku bile upateni
vo negovite tajni; deka religijata e izmislena samo
za da gi drì lu|eto vo stravopo~it; deka Isus bil
kopile, deka ne bil za~nat od nikakov svet duh tuku
deka majka mu ednostavno bila ne~esna; deka Isus bil
sin na stolar i deka ako Evreite me|u koi bil roden
re{ile da go raspnat, tie najdobro znaele zo{to i
od kade poteknuval; deka Evreite dobro izbrale
pome|u Isus i Varava i deka prviot zasluìl da
umre a vtoriot ne iako bil kradec i ubiec; deka site
protestanti se licemerni gluperdi; deka Noviot
Zavet vrie od valkanici; deka ènata od Samarija
230
i nejzinata sestra bile kurvi i deka Isus spiel so
niv; deka sveti Jovan Evangelistot isto spiel so
Isus kako gre{nicite od Sodom; deka sekoj {to ne
saka tutun i mom~iwa e budala; deka site apostoli
bile podli ribari bez um osven Pavle koj{to sepak,
protiv sopstvenata sovest, gi zapla{uval lu|eto da
stanat poslu{nici i taka natamu. S# laga do laga. No
zapi{anoto sekoga{ e posilno od nezapi{anoto.
Potoa Antonio go dozna ona zaradi koe
najmnogu go sklu~i dogovorot so Mefisto. Ve}e
nagolemo kako Marlo, eden den dojde vo teatarot
Kerten kaj{to se dava{e negoviot Tamerlan a
[ekspir igra{e edna pomala uloga. Koga zavr{i
pretstavata, dvajcata sednaa vo bliskata kr~ma
kako {to be{e obi~aj po sekoe zavr{no spu{tawe na
zavesata. Pora~aa jadewe i vino. Toga{ [ekspir ja
zabeleà knigata {to Durak alias Marlo ja donese i
ja ostavi na masata pred sebe.
‘[to ti e ova?’ pra{a [ekspir, ‘nekoja nova
inspiracija?’
‘Moèbi,’ odgovori Durak. ‘Interesna kniga
za ìvotot i slavnite podvizi na epirskiot kral
Xorx Kastriot nare~en Skenderbej napi{ana na
ubav latinski od skadarskiot sve{tenik Marin
Barleti.’
‘]e dobieme u{te edna mo}na istoriska
drama!’ re~e [ekspir, ‘àl mi e {to ne moàm kako
tebe dobro da gi ~itam latinskite biografii.’
‘Ako saka{ }e ti ja dadam!’ re~e Marlo. ‘Ima
odli~en materijal za drama, ama ve}e interesot mi
e svrten kon drugi temi! Ovoj ~ovek mi e premnogu
vrzan za boga, premnogu mi e hristijanin vo vistinska
smisla na zborot! Nema tuka nikakvo yirnuvawe vo
231
zaumnoto a ne sakam da interveniram za{to znam
deka duri i nejzinoto veli~estvo, na{ata mo}na
kralica Elizabeta, go ima zapi{ano vo svojot
molitvenik denot na negovata smrt pa sekoja godina
se moli za pokoj na negovata du{a! Zamisli avtorski
da se vme{am za da go postignam ona {to sega mi e
preokupacija, {to s# moè da mi se slu~i! I samiot
znae{ kolku sum napa|an za bezbo`ni{tvo, bogohulie!
Sakam na mir da rabotam! Eve zemi napi{i ja ti ako
saka{!’
‘Ne, blagodaram!’ re~e [ekspir, ‘pred
samo edna godina so radost bi se nafatil no i
samiot popoleka izleguvam od istoriskite vodi
i se naso~uvam kon dobra, zdrava komedija ili
kon tragedii {to }e n# pro~istat od sopstvenata
emocionalna kal!’
‘Vo pravo si!’ re~e Marlo, ‘najdobro e ovie
egzoti~ni prikazni da gi razrabotuvaat nekoi
pomali avtori od nas. Nie treba da se upatime otade
poznatoto i {ematiziranoto! Eve, te molam, daj mu
ja knigava od Barleti na nekoj {to }e moè sepak da
napravi pristojna drama! A i golem }ef }e & napravi
na nejzinoto Veli~estvo!’
Ete kaj leèl zajakot, re~e povtorno
o}elaveniot, podgrbaven Antonio Durak koga za
mig, zadovolen od otkritieto za koe se spogodi so
Mefisto, se vrati vo ~airskata stvarnost pokraj
otvoreniot kompjuter. S# u{te be{e taa ista no} po
promocijata na Kenzaburo Oe, samo {to nadvor be{e
nebi~no temno, nikade yvezda ni mese~ina, samo
crna, gluva no} od koja bea otsutni site prirodni
i ve{ta~ki svetila. Sega moàm da go raskinam
dogovorot, re~e nebare razbuden od nekoj stogodi{en
232
son, stanav Marlo i doznav {to sakav da znam.
‘A, ne moè taka,’ re~e Mefisto koj{to
nenajaven, kako i obi~no, se stvori od mrakot pred
Antonio. ‘Dogovor si e dogovor! Bara{e sedum godini
i mora do kraj da gi istera{! Zarem ne saka{ da ja
vidi{ ubavata Elena onaka kako {to ja vide i se
odu{evi golemiot Marlo?’
Antonio ne moè{e ni{to da stori. Mora{e
da se prepu{ti na nafakata koja brgu povtorno mu ja
vrati kosata, go ispravi i go odnese na teatarskata
scena kaj{to toj, pretvoren vo Marlo im govore{e
na [ekspir i na nekolku drugi dramati~ari za
izleguvaweto na scena na ubavata Elinka. ‘Prijateli,’
im re~e, ‘zatoa {to ve sakam i {to tolku èdno i
strastveno ~ekavte da go vidite toj dragocen biser
na Elada, li~nata Elena, ènata na kralot Menelaj,
}erkata na Tindar i Leda, sestrata na Kastor i
Poluks, koja be{e najubavata èna vo cela Grcija, }e
vi ja donesam pred vas li~no so istata stava i vo
istata obleka vo koja ode{e koga be{e vo cutot na
mladosta. Samo ve molam, ve prekolnuvam, ni zbor
da ne gugnete vo nejzino prisustvo nitu da mrdnete
od mesto dodeka e tuka!’
Vedna{ potoa se pojavi ubavata i li~na
Elena, ~ija ubavina be{e takva {to site prisutni
se zdrvija od voshit smetaj}i ja za nebesko a ne za
zemsko su{testvo. Damata se dviè{e pred niv vo
najrasko{en fustan od purpurno kadife, luksuzno
navezeno. Kosata & be{e raspletena i pu{tena
nadolu, li~na kako obraboteno zlato, a dolga
do samoti kolkovi. O~ite crni, zanesni. Ima{e
milo, privle~no, trkalezno lice so usni crveni ko
~ere{ni. Obrazite rumeni trendafili, ustata mala,
233
vratot bel kako lebed, visoka i tenka na snaga. Na
kuso, nema{e niedna falinka, sovr{ena vo s# gi
gleda{e so bister, zavodliv pogled i im gi pale{e
srcata na prisutnite so neskrotliv ogan. Koga zapre,
Marlo klekna pred nea i so rastreperen glas, vo
manir na golem akter progovori:
‘Ova li e liceto {to nedobrojno korabje
krena
i do temel gi spali nebesnite bedemi na
Troja?
Eleno li~na, so bakne` besmrtnost daj mi.
So usnite du{ata mi ja cica – ene mi ja leta!
Nemoj Eleno, nemoj, du{ata vrati mi ja.
Tuka }e svijam gnezdo, za{to na usnive
nejzini e rajot
i s# {to ne e Elena nema nikakva vrednost.
Jas }e bidam Paris i od qubov kon tebe
mesto Troja Vitenberg }e bide urnat,
i na kar{ilak }e izlezam so stariot
Menelaj
i boite }e ti gi nosam na perduvite od
{lemot.
Da, v petica }e go ranam samiot Ahil
pa }e se vratam kaj Elena po bakne`.
O ti si poubava od ve~ernoto nebo
promeneta vo prelesta od iljadnici yvezdi
posjajna si ti od ogneniot Jupiter
koga & prijde na nesre}nata Semela,
poli~na duri od nebesniot vladar
vo lazurniot zagrab na bludnata Aretuza
i nikogo osven tebe ne sakam da qubam!’
Gromoglasniot aplauz {to odekna od
234
odu{evenite gleda~i samo go najavi zaminuvaweto
na ubavicata i promenata na ambientot. Se najde
sega Marlo vo edna kr~ma vo Deptford blizu London.
Be{e ve~er, 30 maj 1593 godina, no} koga to~no na
polno} istekuva{e sedumgodi{niot dogovor me|u
Antonio Durak i Mefisto. Marlo sede{e na masata
so trojca poznanici, Ingram Frajzer, Robert Poli i
Nikolas Skirz. Jadeja i pieja kako nevideni. Ova li
se |avolite {to }e mi ja zemat du{ata, si misle{e
Marlo ispla{en od merata nadvor ili se samo
bedni pomo{nici {to treba da ja zavr{at valkanata
rabota? Vo pogledite im vide licemerie, la`no
prijatelstvo, temnica. Na eden ~as pred polno} koga
ubavata kelnerka pobara da go platat cehot, site
trojca poglednaa strogo vo Marlo. Ovoj odmavna
so glavata na {to Ingram Frajzer ve{to go izvadi
me~ot i bez mnogu dvoumewe go zabi vo gradite na
stapisaniot Marlo. Siot krvav, ovoj padna na podot.
So okokoreni, vxa{eni o~i polni strav i uàs
ostana taka da leì ne davaj}i nikoj da go dopre.
Samo so usnite mrda{e i kaùva{e ne{to. Nikoj od
nasobranite ne go razbira{e osven vo nego piknatiot,
ranet Antonio. Vaka govore{e Marlo:
‘Ah Marlo,
sega ti ostanuva samo u{te eden beden ~as
ìvot,
a potoa }e bide{ proklet za navek!
Zaprete, ne mrdajte o vie ve~no podvi`ni
sferi nebesni,
za i vremeto da zapre a polno}ta nikoga{ da
ne dojde;
oko li~no na prirodata, izgrej, izgrej pak i
stori
235
denot da e ve~en; ili dozvoli ~asov da bide
samo
godina, mesec, nedela, den priroden
za Marlo da se pokae i du{ata da si ja spasi!
O }e se krenam do Boga! Koj me vle~e dolu?
Videte, videte! Krvta Hristova te~e niz
nebesata!
Edna kapka du{ata }e mi ja spasi, polovina
kapka, o Hriste moj!
Planini, ridi{ta, dojdete, dojdete, padnete
vrz mene,
i skrijte me od te{kiot gnev Bo`ji!
Zemjo otvori se! O, nemoj, ne saka{ da me
goltne{!
Ah, bie! U{te polovina ~as mina! O Boè!
Ako nema{ milost za mojata kutra du{a,
sepak, za ater na Isus, ~ija krv me otkupi,
smisli nekakov kraj za mojata beskone~na
bolka;
neka ìvee Marlo v pekol iljada leta,
sto iljadi, boè, samo na krajot da se spasi!
O nema me|a krajnica za kolnatite du{i!
O pak bie, polno} e! Telo stori se vozduh,
ili Mefisto brgu }e te odvede v pekol!
O du{o, pretvori se vo sitni vodeni kapki
pa padni v okean za nikoj da ne te najde!
Boè moj, boè moj, ne bidi tolku strog so
mene!
Zmii, luti li{ki, ostavete da podi{am u{te
malku!
Pekolu grd, ne otvoraj se! Ne doa|aj
Mefisto!
]e gi spalam knigite! – Ahhhh,
236
Mefistoooooo!
Godini potoa sosedite raskaùvaa {to se

slu~ilo na polno} vo taa crna, bezyvezdena ~airska
no} od 1994-ta godina. Razbudeni od stra{nite
krici {to doa|ale od stanot na sosedot, na krajot
~ule samo u{te nekakvo triewe, prigu{eno {u{kawe
od nekakva otkornata, ligava masa koja teteravo se
iskradnala niz otvoreniot prozorec i zasekoga{
is~eznala vo mrakot. Do den dene{en celiot âir
veruva deka toa bila na |avolot vetenata du{a
od prviot makedonski privaten izdava~, Antonio
Durak.
237
238
Magistrant
Metodija Bimbilovski, vi{ bibliotekar
vo gradskata biblioteka ‘Bra}a Miladinovci’ od
Skopje, re{i da magistrira. I toa tokmu na svojot
rodenden. Stana utroto na 7 juni od taa, izborna 2006
godina, rutinski gi napravi voobi~aenite sabajle{ni
operaciii na bri~ewe, miewe zabi, oblekuvawe i,
taman da se isprska so mirisot i da zamine na rabota,
pogledot mu skr{na kon obeseniot kalendar vedna{
pokraj ogledaloto od bawata vo koja se doteruva{e
i sfati: deneska mu be{e rodenden, denot koga
negovata pokojna majka, Paraskeva Bimbilovska go
donese na svet vo gradskata bolnica pred…pred
kolku godini? Podzastana Metodija, se podzamisli
malku i, potoa nabrzina gi izbroja. Pedeset. Gospode,
zarem e mo`no? Zarem izminale pedeset leta od toj,
kako {to podocna mu kaùva{e pokojnata negova
donositelka na svet, pekolno èòk junski den,
koga negovoto tenko no prodorno glas~e so glasen
kikot, mesto so pla~, kako {to & se pri~inilo na
smrtno umornata i iscrpena majka, zaratustrovski
go pozdravilo svetot? ‘]e bide posebno!’ podocna mu
239
kaùvala Paraskeva na isto ve}e pokojniot nejzin
ma`, Atanas Bimbilovski, pisar vo Op{tinskiot sud,
za nivnoto vtora~e, ‘Mu ja vidov yvezdata na ~elo,
mu svete{e silno kako jasno sonce! ]e bide mnogu
u~eno i }e n# prosvetli nas Makedoncite! Zatoa }e
go krstime Metodija!’
Metodija izleze od bawata, saka{e brzo-
brzo da zbri{e od doma, da vleze vo ‘jugoto’ i niz,
voobi~aeniot mete`, po odamna utvrdenata mar{ruta,
vo posleden moment, siot vcrven i zadi{an, da stigne
i da se potpi{e vo debelata kniga za redovnost koja
odamna be{e stanata edinstvena utrinska cel vo
ìvotite na iljadnicite vraboteni vo makedonskata
dràvna administracija. Glavno be{e, kako znae{ i
umee{, na vrat na nos, {to se veli, da stigne{ to~no
na rabota a potoa, {tom ja pomine{ taa kerberovska
stanica nare~ena ‘kniga za potpisi’, moè{ spokojno
da si go ispie{ prvoto ‘rabotno’ kafe, pa do krajot
na ‘rabotniot’ den, da se {lae{ od dosada, za koga }e
se priberi{ doma docna poru~ekta da se àli{, ako
ima{ na kogo, deka si skapan umoren, deka preku glava
ti e od s#, deka do nosot ti ima dojdeno ‘rabotata’,
deka da moè{, u{te utre }e go fati{ prviot
avion za Avstralija… Ama glavno s# zavr{uva{e na
rutinskoto, re~isi, besmisleno kukawe. Nikoj nikade
nitu ode{e nitu zaminuva{e. No}ta, po navika,
privremeno gi smiruva{e ‘vozbudenite’ strasti, a
utredenta s# si prodolùva{e po staro.
No ovojpat, Metodija re{i da izleze od {ema.
Nema da odi na rabota. Deneska }e se ~esti eden
neraboten den za svojot rodenden. Gi ima{e na pretek.
Bidej}i samec, so godini nema{e koristeno godi{en
odmor, pa ima{e zaboraveno {to se slobodni denovi.
240
Zatoa sega, neverojatno se vozbudi od ovaa svoja
ideja. Si napravi kafe, sedna na masata vo kujnata i,
smireno, kako mudrec od Istok, si go srka{e goltka
po goltka. U{te od kredenecot si izvadi od lokumite
i, zasladen od nivniot kru{evski vkus, zaskita so
mislite vo svojot polovina vek ìvot. Navistina,
kako {to predvide majka mu, be{e ‘genijalec’ vo
osnovno. U~itelkata, voodu{evena od negovite sjajni
sostavi, ne znej}i {to pove}e da stori mu pi{uva{e
ocenki od tipot 5+ ili, ponekoga{ koga epten }e se
{ekne{e od pro~itanoto, 5++ ili petka so tri plusa
i sli~no. No posebnoto kaj nego be{e {to osven po
maj~in, be{e sjaen i po smetawe. Vistinsko ~udo od
dete. Retko moè{e da se najde nekoj {to e dobar i po
maj~in i po smetawe. Go falea niz celoto u~ili{te
i, site do eden, mu predviduvaa bleskava idnina.
I gimnaziijata ja zavr{i kako najdobar. Saka{e
da se zapi{e na novinarstvo vo Belgrad ili na
politi~ki nauki vo Qubqana ama bidej}i negovite
nemaa pari za ova, se zapi{a na jugoslovenska
knièvnost vo Skopje. Fakultetot go zavr{i vo
rekordno vreme kako najdobar vo generacijata so
prosek 10. Vedna{ zapi{a angliski so germanski i,
povtorno, vo rekordno vreme, diplomira, povtorno,
so prosek 10. U{te esenta, bez ~ekawe, se zapi{a
na poslediplomski po knièvnost. Saka{e da stane
univerzitetski profesor. I, se ~ine{e, nikoj i
ni{to ne moè{e da go spre~i ovoj genijalen um vo
namerata! Osven sudbinata, se razbira. Taa sekoga{,
pod navidum besprekorniot red na rabotite, krie
nekoja nevidliva pre~ka koja vo daden mig, obi~no
koga najmalku o~ekuvame, se pojavuva od kaj{to
demnela, izleguva na povr{ina i sosema go menuva
241
tekot na nastanite!
Taka se slu~i i so ìvotot na Metodija
Bimbilovski! Naedna{, od nigde nikade, ni bolna
ni nearna, umre majka mu! Bez vrska! Edno martovsko
utro, taman se podgotvuva{e Metodija za na Fakultet,
taa, Paraskeva Bimbilovska, nema{e ni pedeset,
naedna{ se zani{a, se fati za gradite, proba da se
zadrì za kujnskata masa, no ne uspea tuku sosema
zagubi ramnoteà, se strupoli na du{emeto i ispu{ti
du{a! Metodija, naviknat na uspesi i na ubavi
raboti vo ìvotot, ne moè{e da sfati! Ja gleda{e
smrtta pred sebe, vlezena i odoma}ineta vo snagata
na sopstvenata majka kako cini~no & ja skameni
bespomo{nata nasmevka na liceto, gr~ot pretsmrten
od neuspe{niot obid da go kaè posledniot zbor, da
go posovetuva svoeto genijalno edin~e, moèbi, da go
zamoli da se èni, nekakov amanet da mu ostavi ili
taka ne{to.
I }e go prebole{e Metodija nenadejniot
gubitok na majkata da ne mu padne{e vo te{ka
depresija tatkoto Atanas. A taa pustata, ba{ kako
vo narodnite pesni, go drè{e ramno tri godini.
ôvekot duhovno sosema se zagubi a fizi~ki se
stopi. Od ~etvoren ma` stana odvaj podvièn kup
od koà i koski, sose krevet, {to se veli, nema{e
pove}e od {eeset kila. A so svoite pedeset i pet
godini treba{e da bide na vrvot od svojata fizi~ka
i intelektualna mo}! Od vreme na vreme, vo tie
trieset i {est, za Metodija, pekolni meseci, }e
dojde{e na sebe, }e ja pobara{e svojata Pare, kako
{to si ja vika{e sakanata, i koga }e vide{e deka ne
mu doa|a, }e si se vrate{e vo svojot novosozdaden
svet. Taka i si umre, na po~etokot od ~etvrtata
242
godina od svoeto vdove{tvo, sosema nesvesen za
sudbinata {to go snajde ostavaj}i go Metodija sam na
svetot, sirak i bez majka i bez tatko, a ima{e neceli
trieset godini, doba prelomna za vozrasen ma`.
Toga{ umre genijalecot! Moèbi ne mora{e
ba{ taka da se slu~i ama se slu~i. Se frli i potona
vo moreto nesetena taga ~udoto od dete vo migot koga
nastanite koi emocionalno dlaboko go potresoa,
go nateraa prvpat da si gi postavi iskonskite
pra{awa: Zo{to rabotam? Za kogo? ûmu celiov trud
ako tie {to treba{e najmnogu da se izraduvaat na
rezultatite pove}e gi nema? Kakov e ovoj svet? Koj
go ureduva vaka tragikomi~no? Komu mu sum u{te
potreben? Komu mu e gajle za moite stremeì? Za
mojot napor da napravam podvig za tatkovinata?
Kakva voop{to smisla ima konceptot tatkovina ako
gi nema tie od koi samiot poim poteknuva?
Re{i da gi prekine magisterskite studii. A
treba{e u{te da ja odbrani magisterskata teza i da
se zdobie so nau~nata titula {to }e mu ovozmoì
asistentsko mesto na Katedrata za komparativna
knièvnost koja ba{ toga{ se otvora{e na
Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Ne be{e ni
svesen kogo saka da kaznuva so bezumnava postapka:
dali sebesi, dali tatkovinata, dali boga ili samo
taka saka{e da si go isturi nasobraniot gnev od
razo~aranosta koga sfati kolku mali i bezna~ajni
sme vo svetot {to drug go sozdal da funkcionira
po nekoi za nas tajni, nepoznati no, naj~esto, mnogu
bolni, pravila. Toga{ i se vraboti vo gradskata
biblioteka kade, po petnesetgodi{niot sta`, go
unapredija vo vi{ biblitekar, zvawe vo koe rabote{e
ve}e petta godina. Ne deka be{e nezadovolen od
243
bibliotekarskata rabota. Tuka stekna znaewa koi
te{ko moè{e da gi dobie na koj i da e Fakultet.
Osloboden od karieisti~kiot pritisok na koj be{e
nesvesno podveden, ~ita{e kako lud. Za dvaeset
godini, moè{e da se pofali deka navistina
stanal genie. Re~isi nema{e kniga na raftovite
{to ne ja pro~ital ili barem ne ja pregledal za da
bide barem informiran za nejzinoto postoewe. No
sepak ne{to mu fale{e, ne{to koe duri sega, kako
pedesetgodi{nik, povtorno mu ~epna v du{a, mu gi
razbudi starite ambicii i go natera da go preispita
siot svoj ìvot.
‘Ubavo e da sobira{, da znae{,’ si vele{e
dodeka si go srka{e vkusnoto kafe, ‘ama znaeweto
moè da bide opasno ako go zatvori{ vo sebe. Kako
zatnata sterna e {to postojano rie, klokoti, ludo
posakuva da grgne, da {ikne, da brzgne i da pote~e niz
udolnicite na ìvotot. A jas ba{ taka se ~uvstvuvam.
Kako zatnat kladenec, zape~aten izvor bez mo`nost
da ja pokaàm bistrinata na nasobranata voda.
So godini sobirav i sega sakam da dadam!’ Taka si
vele{e Metodija Bimbilovski, taka si duma{e,
sednat na golemata masa vo kujnata vo koja, do pred
dvaeset i kusur godini, ve{to i pedantno caruva{e
Paraskeva Bimbilovska, negovata pokojna majka. I mu
tekna. ‘]e magistriram!’ re~e. ‘Nikoga{ ne e docna!
So magistraturata i so dvata fakulteti {to gi
imam, pokraj ogromnoto iskustvo vo ~itaweto, moàm
da bidam dobar predava~! Do penzionirawe imam
u{te petnaeset godini! Ne e toa malku! Sum nau~il
od golemi umovi deka predavawata na Fakultet
ne treba da bidat plukni-zalepi ~asovi kakvi {to
naj~esto gi imav dodeka studirav, tuku umetni~ki
244
nastapi od koi }e blikaat znaewe, energija, {arm.
A za toa se potrebni iskusni intelektualci, lu|e
posveteni na rabotata, lu|e – misle~ki xinovi,
svetii vo potekloto, majstori vo zanaetot, umetnici
vo zborot!’
Naedna{ go oblea vrela pot. Stana, se
presoble~e i, so nevidena vozbuda, po~na da
buri~ka niz fiokite od rabotnata masa smestena
vo dnevnata. Dvaeset godini ne gi ima{e otvoreno!
Najposle, od me|u rakopisite naredeni vo najdolnata
fioka, izvle~e edna, ne mnogu debela, vo mek povez
vkori~ena kniga, A-4 format. So krp~e, mo{ne
vnimatelno ja pomina od pra{inata. Potoa, so
rastrepereni race nebare ja otvora portata od
nekoj tainstven, vol{eben svet, ja otvori prvata
stranica na koja, so ma{ina za ~ukawe, vo sredinata
najgore, so golemi bukvi stoe{e napi{ano negovoto
ime: Metodija Bimbilovski. Pod imeto, edno ~etiri
reda podolu, so golemi, podvle~eni bukvi pi{uva{e:
Knièvniot lik na Skenderbej kaj Prli~ev i vo
delata na angliski jazik – magisterski trud. U{te
podolu be{e napi{ano imeto na mentorot a najdolu
standardnoto: Skopje, Univerzitet ‘Kiril i Metodij’,
1986 godina. Silno vozbuden, nebare taze razbuden od
nekoj dolg, ve{terski son, sedna na rabotnata masa
i dodeka nadvor si te~e{e ìvotot po ustalenata
pateka, glasno, iako nema{e nikoj vo ku}ata, ~ita{e
vaka:
‘Voved: Za \or|i Kastrioti-Skenderbej1,
najpoznatiot albanski i balkanski junak vo borbite
protiv turskite zavojuva~i od XV vek, postoi ogromna
istioriska i knièvna produkcija osobeno vo zemjite
245
na Zapadna i Ju`na Evropa. Negovata popularnost
{to se pro{irila do zemjite na Severna Amerika i
Azija (imame najnov podatok deka knièvno delo za
Skenderbej e napi{ano i na Filipinite) se dolì,
pred s#, na uspe{nite vojni protiv najmo}nite
osmanski vladeteli Murat II i Mehmet II (osvojuva~
na Konstantinopol), no i na negovata li~nost koja
e skoro sovr{en spoj od najblagorodnite osobini
na eden srednovekoven vitez {to bespo{tedno se
bori i za slobodata na svojot, albanski narod, i za
spasot na hristijanska Evropa. Ottuka, prirodno e
{to deneska vo Albanija, Skenderbej e izdignat do
ramni{teto na nacionalen simbol i legenda.
I za nas, Makedoncite, Skenderbej
pretstavuva va`na istoriska li~nost za{to pod
negovoto zname, a ~estopati i na makedonska zemja,
zaedno so Albancite se borele i na{ite pretci
osobeno onie od debarskata oblast pottiknati pred
s# od opasnosta {to doa|ala od mo}nite turski
osvojuva~i. Zatoa voop{to ne e slu~ajno {to nekoi
toponimi od pograni~nite podra~ja so Albanija
asociraat na Skenderbej i negovata borba, {to
legendata za nego e za~uvana i vo usnata tradicija
na Makedoncite od Zapadna Makedonija i {to
najposle, eden Grigor Prli~ev, verojatno najgolemiot
makedonski poet, napi{al cel eden ep za nego.
Trgnuvaj}i tokmu od ovie premisi, smetavme
deka izrabotkata na eden trud za Skenderbej moè da
pridonese vo pribliùvaweto na ovoj srednovekoven
junak do na{iot ~ovek a istovremeno da ja prodolì
tradicijata zapo~ata od Prli~ev i od mnogu drugi
nepoznati avtori pred nego {to zboruva za doblesta
na Makedonecot, vo svojata gordost, da ne zaboravi
246
da gi ceni i vrednostite i stojnostite kaj drugite
narodi, osobeno balkanskite, so koi, vo golema mera,
go svrzuva zaedni~kata, vekovna borba za opstanok.
Vo tezava, konkretno, }e se sosredoto~ime
samo na analizata na knièvniot lik na Skenderbej
ostvaren vo delata na angliski jazik (SAD i Anglija)
i vo epot na Grigor Prli~ev. Pritoa }e se obideme
da gi navedeme mo`nite izvori za site ovie dela,
}e ja raskaème nivnata kratka sodrìna i }e gi
izneseme eventualnite kriti~ki osvrti za niv
napi{ani vo anglo-amerikanskata, jugoslovenskata i
makedonskata kritika. Na krajot, vo zaklu~okot, }e
napravime obid da go sporedime knièvniot lik na
Skenderbej ostvaren kaj Prli~ev so knièvniot lik
na Skenderbej ostvaren vo drugite dela od anglo-
amerikanskoto jazi~ko podra~je, sakaj}i na toj na~in,
da pokaème deka vrednosta na umetni~kite dostreli
na eden avtor kakov {to e Prli~ev najdobro }e se
sogleda ako negovoto delo se stavi vo po{irokiot
kontekst na evropskata i svetskata knièvnost.
Bele{ki:
1
Za ìvotot i deloto na \or|i Kastrioti Skenderbej (1403-1468),
napi{ani se mnogu knigi. Nie ovde posebno bi gi poso~ile: a)
Hadri, Ali: \er| Kastrioti Skenderbeg. Skopje, 1968; b) Von
Hamer, Jozef: Historija turskog (osmanskog) carstva (vo tri
toma). Zagreb, 1979 i v) George Kastriot – Scanderbeg and the Albanian-
Turkish War of the XVth Century. Tirana, 1967
Razdel I: Prodorot na likot na Skenderbej

vo angliskoto jazi~no podra~je: Nema somnenie
deka za popularizacijata na Skenderbej vo svetot
najgolema zasluga ima skadarskiot sve{tenik
Marin Barleti (Marin Barletius). Toj e avtor na
247
prvata avtenti~na biografija za Skenderbej iako
Petrovi}2 kako prva pe~atena biografija ja naveduva
Istorijata na Skenderbej (Historia Scanderbegi) pod
vlijanie na kalu|erot Biemi (Biemmi)3
Knigata na Barleti go nosi to~niot naslov
Historia de Vita et Gestis Scanderbegi Epirotarum
Principis, cum privilegio (Impresum Rome per B.V.:)4 Ima
159 numerirni i 8 nenumerirani stranici so slika
na Skenderbej pod koja pi{uva Signor Scanderbego.
Na naslovnata stranica, kako {to e voobi~aeno,
ne e nazna~eno imeto na avtorot, ni mestoto na
izdavaweto, ni godinata ni imeto na izdava~ot.
Avtorovoto ime e zabeleàno na po~etokot od
predgovorot, na listot broj 1, a na poslednata
stranica pi{uva Impressum Rome per B.V. Nekoi
nau~nici od ova zaklu~ija deka inicijalite B.V.
zna~at Bernardinus Venetus de Vitalibus, pe~atar
koj{to u{te vo 1508 godina se naselil vo Rim. Toj vo
1504 godina, go objavi vo Venecija trudot na Barleti
De Obsedione Scondrensi anno 1477. Vo pogled na
datiraweto na knigata na Barleti, Petrovi}, na
primer, e mo{ne vnimatelen i taa godina ja ostava
otvorena no gi naveduva imiwata na site nau~nici
{to ja datirale: 1506, 1508 i 1510 godina. Potoa
Petrovi} gi dava ocenkite na nekoi nau~nici za ovoj
trud i gi naveduva bibliotekite vo Pariz, London,
Minhen i Augzburg vo koi se nao|a ovaa kniga i {to e
osobeno za nas va`no, ukaùva deka eden primerok
od knigata na Barleti e objavena na latinski jazik i
vo Zagreb vo 1743 godina.
Vo trinaesette knigi {to go so~inuvaat ova
delo prikaàni se ìvotot i juna~kite podvizi
na albanskiot heroj \or|i Kastrioti. Iako ima
248
panegiri~en karakter i sodrì nekoi neto~nosti,
osobeno vo hronologijata, sepak ova delo i po svoite
umetni~ki kvaliteti a i poradi podatocite {to
gi dava e mo{ne interesna lektira od koja re~isi
polovina milenium crpele inspiracija plejada
poeti, prozaisti, istori~ari. Albanskite nau~nici
nabrojuvaat pove}e od iljada naslovi (tuka mo{ne
zna~aen e pridonesot na srpskiot intelektualec
\or|e T. Petrovi}) za koi deneska, skoro so sigurnost
moè da se tvrdi deka vo osnovata go imaat tokmu
deloto na Barleti. Inaku knigata e napi{ana na
latinski jazik no naskoro, {to e siguren znak za
nejzinata popularnost i aktuelnost, se pojavile
prevodi na italijanski, francuski i angliski
jazik. Opi{uvaj}i go ìvotniit pat i borbata za
nezavisnost i sloboda na Skenderbej od negovoto
ra|awe do smrtta, Barleti dava izobilstvo podatoci
za bitkite {to toj gi biel, za vojskovodcite {to se
borele protiv nego, za vremeto i mestata kade {to
se odvivale tie bitki.
Koga ve}e zboruvame za prevodite na knigata
na Barleti, toga{ treba da naglasime deka od
osoben interes za temava {to se obrabotuva e prvin
francuskiot prevod od @ak de Lavarden a potoa
i angliskiot napraven od ovoj. Ve}e spomenatiot
Petrovi} go naveduva prevodot na Lavarden
kako najzna~aen za popularizacijata na likot na
Skenderbej vo Evropa. Na prvo mesto toj ukaùva
deka knigata na de Lavarden e prevod na deloto
na Barleti. Prviot prevod e objaven vo Pariz vo
1576 godina pod naslov: Histoire de Georges Castriot,
surnomme Scanderbeg, roy d’Albanie. Contenant ses
illustres faicts d’armes et memorables victoires alencontre
249
des Turks, pour la foy de Jesus Christ. Le tout en douze
livres. Pa Jaques Delavardin, seigneur du Plessi-Bourot. A
Paris, chez Guillaume chaudiere, rue St Jaques, MDLXXVI.
Avec privilege du roy. (Istorija na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija i negovite
juna~ki podvizi i slavni pobedi nad Turcite,
za verata na Isus Hrist. Sodrì dvanaeset knigi.
Napi{al @ak Delavarden, segner od Plesi-Buro. Vo
Pariz pe~atel so kralska dozvola pe~atarot Gijom
[odier vo 1576 godina vo ulicata Sen @ak.)
Vo predgovorot se izloèni podatocite
za pisatelot i materijalot so koj{to se sluèl,
osobeno za Barleti. Potoa e pe~aten celiot tekst
od kralskoto odobrenie za objavuvawe, eden
Ronsarov sonet (Ova e posebno va`no koga podocna
}e zboruvame za angliskiot prevod) posveten na
Delavarden i slika na Kastrioti. Pod nea pi{uva:
Pourtraict de Georges Castriot, dit Scanderbeg, tire du
Musee du Sr Andre Theuti Cosmographe du Roy, apporte
de Bouthole, ville d’Albanie (Slika na \or|i Kastrioti
nare~en Skenderbej, zemena od muzejot na gospodinot
Andre Tej, kralski kosmograf, donesena od Bitola,
albanski grad.) So nekoi drugi bele{ki, Petrovi}
veli deka ovoj portret se nao|a i vo vtoroto izdanie
na De Lavardenoviot prevod no malku namalen a na
krajot za samiot pisatel veli: ‘@ak De Lavarden,
blagorodnik od Vandom, francuski pisatel od 16
vek. Pokraj prevodot na knigata na Barleti napi{al
u{te edna istorija na Turcite koja, se ~ini, nikoga{
ne bila objavena. Umrel okolu 1584 godina.’
De Lavardenovata kniga bila mnogu
popularna vo Evropa i doìveala nekolku izdanija.
Od ovoj prevod napraven e i angliskiot prevod od
250
1596 godina iako i pred toa na angliski jazik se
imaa pojaveno nekoi trudovi vo koi se spomenuva
Skenderbej5. To~niot naslov na prvata celosna kniga
za Skederbej na angliski jazik glasi: The Historie of
George Castriot, surnamed Scanderbeg, King of Albanie;
containing his Famous Actes, his Noble Deedes of Armes
and Memorable Victories against the Turkes for the Faith
of Christ; comprised in twelve bookes. – Translated out
of French into English by Z.J. Gentleman. London 1596.
William Ponsenly. (Istorijata na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija; gi sodrì
negovite slavni dela, blagorodni voeni podvizi
i nezaboravni pobedi protiv Turcite za verata
Hristova; prevedena od francuski na angliski od
Z.X. blagorodnik, vo London 1596, Vilijam Ponsli.
Imeto na preveduva~ot {to se krie pod
inicijalite Z.X. go soop{tuva Skender Luarasi vo
svojata statija ‘Skenderbej na angliski jazik’6 a toa
glasi Zahari Xons (Zachary Jones). Ponatamu Petrovi}
izvestuva deka deloto mu e posveteno na Ser Xorx
Keri (Sir George Carey), deka nekoi mislat oti e
direkten prevod od originalot na Barleti a drugi
deka e prevod od francuskiot prevod na Lavarden.
Deneska nema dilemi okolu izvornikot.
Lavardenoviot prevod ne samo {to posluìl kako
original za angliskata verzija na ìvotot i delata
na Skenderbej tuku toj posluìl i kako urnek
za krajniot izgled na prevodot na Zahari Xons.
Ova posebno treba da se naglasi za{to tokmu od
potrebata da se sledi verno originalot na Lavarden
so koj bil objaven i eden sonet na Ronsar, proizlegla
i pora~kata za sostavuvawe na prvata knièvna
tvorba za Skenderbej na angliski jazik.
251
Bele{ki:
2
\or|e T. Petrovi} vo 1881 godina na francuski jazik vo Pariz
vo kolekcijata Petite collection bibliographique objavi bibliografija
na trudovi za Skenderbej pod naslov: Scanderbeg /Georges Castriota/.
Essai de bibliographie raisonnee. Ouvra ges sur Scanderbeg en langues
francaise, anglaise, allemande, latine, italienne, espagnole, portugaise, seudeise
et grecaque et publies depuis l’imprimerie jusqu’a nos jours par Georges T.
Petrovitch, architecte, ancien eleve de l’ Ecole Polytechnique de Zurich et
Munich. Pod op{irniot podnaslov {to ~esto se sre}ava i kaj
drugite pisateli od ovoj period, stoi kako moto Geteovata misla
prvin na germanski a potoa na francuski jazik: Pareil travail n’est
fini pour ainsi dire, jamais. On doit le considerer comme acheve, si le temps et
les circonstances out permis de faire son possible. Izdava~ot Ernest Leru
(Ernest Leroux) ja objavi bibliografijava mo{ne solidno na cvrsta
hartija. Taa sodrì, pokraj vovednikot paginiran so rimski
broevi od VII do XXIX, 187 stranici. Kako potvrda za golemata
vrednost na knigata na Petrovi} e izdavaweto na nejzinoto
vtoro, neizmeneto izdanie vo Minhen, 1967 godina. (Eden
primerok od bibliografijata na Petrovi} od 1881 godina, se
~uva vo Bibliotekata pri Katedrata za istorija na Filozofsko-
istoriskiot fakultet vo Skopje pod broj 4659).
3
Spored Petrovi}, prvata kniga za Skenderbej e objavena vo
1480 godina pod naslov Istorija na Skenderbej. Petrovi}
naglasuva deka prvpat doznal za ova delo od Harless Chfr. Die
Literatur der Ersten 100 Jahre nach Erfindung der Thopographie. Leipzig,
1840 godina. Harlis go opi{uva kako poluromanti~no i smeta
deka poradi toa moèlo da ima na vremeto mnogu ~itateli.
Spored nego, originalot bil verojatno napi{an na gr~ki i toa od
o~evidec. Ponatmu veli deka na{ol nekoi podrobnosti kaj Biemi
koj poseduval eden primerok i go koristel za svojata Istorija
na \or|i Kastrioti nare~en Skenderbej (Istoria di G. Castrioto,
detto Scander-Begh. – Brescia MDCCXLII, in 8). Izgleda deka samo
Biemi se sluèl so nego. Otkko }e zaklu~i deka ova e prvata
252
pe~atena biografija za Skenderbej, Petrovi} sepak sovesno
}e soop{ti deka ne uspeal da pronajde nitu eden primerok od
ovaa ‘prva’ kniga. Toa navistina i ne mu bilo vozmo`no bidej}i
site prikazni za nea se pokaàa kako obi~ni izmislici na
kalu|erot Biemi koj{to vo 1742 godina, vo trudot Istoria di Giorgio
Castrioto Scandebegh veli deka ovaa istorija e italijanski prevod
na edna stara biografija za Skenderbej napi{ana na latinski
jazik i objavena vo 1480 godina. Podocna e utvrdeno deka ova bil
najobi~en falsifikat.
4
Vo Strazbur, 1537 godina, se pojavi prvoto germansko izdanie
koe se smeta za najpotpolno a e zaglaveno: De Vita moribus ac rebus
praecipue adversus Turcas, gestis, Georgii Castrioti, clarissimi Epirotarum
principis, qui propter celeberrima facinora, Scanderbegus, hoc est, Alexander
Magnus, cognominatas fuit libri Trodecim per Marinum Barletium conscripti,
ac nunc primum in Germania castigaatissimo aediti, Argentorati apud
Cratonem Mylium mansc Octobrim anno MDXXXVII. Vo 1578 godina vo
Frankfurt na Majna se pojavi i vtoroto germansko izdanie.
5
Vo 1546 godina se pojavuva angliskiot prevod na komentarite
naJovius za Turcite, so~inet spored latinskiot prevod od Nigro
(A Short Treatise upon the Turke’s Chronicles compyled by Paulus Jovius,
Byshop of Nucerne, and dedicated to Charles the V Emperour. Drawen out of
the Italyen tong into Latyne, by Franciscus Niger Bassiantes and translated out
of Latyne by Peter Ashton. Lond. Printed by Whitechurch).
Vo 1560 godina, se pojavuvaat Orations of Arsanes agaynst Philip; of
the Ambassadors of Venise against the Prince that under crafty league with
Scanderbeg layd snares for Christendom and of Scanderbeg prayeng ayde of
Christian Princes agaynst periurous murderyng Mahmmet, and agaynst the old
false Christian Duke Mahmmet’s confederate, with a notable example of God’s
vengeance uppon faithlesse Kyng, Quene, and her children/: A notable example
of God’s Vengeance upon a murdering King written in Latine by Martiin
Cromer & truly translated according to the Latine.
Vo 1562 godina vo London se objaveni Two very notable Commentaries;
the one of the original of the Turcs and Empire of the House of Ottomanno,
253
written by Andrew Cambine; and the other of the Warres of the Turke against
George Scanderbeg, Prince of Epiro, and of the great victories obteyned by the
seyd George, as well as against the Emperour of Turkie as other princes, and of
his other rare force and vertues worthye of memorye; translated out of Italian
into English. London, Rouland Hall for Humphrey Toye.
6
Skender Luarasi : ‘Skenderbeg in English Language’. Studia Albanica, 2
1967, Tirana p.p. 230
Razdel II: Knièvnite dela za Skenderbej

vo Anglija
1. Sonetot na Spenser
Avtor na prvata knièvna tvorba za
Skenderbej na angliski jazik e poetot Edmund
Spenser (Edmund Spencer, 1552-1599)7
Whereforth doth vaine antiquitie so vaunt
Her ancient monuments of mightie peeres,
And old heroes, which their world did daunt
With their great deeds, and fild their
childrens cares?
Who rapt with wonder of their
famous praise,
Admire their statues, their Colossoes
great,
Their rich triumphal arcks which they
did raise,
Their huge Pyramids, which do
heauen threat.
Lo one, whom later age hath brought to life,
Matchable to the gratest of those great;
Great both by name, and great in power and
might,
And meriting meere triumphant seate.
254
The scourge of Turkes, and plague of
infidels,
Thy acts, o Scanderbeg, this volume
tels.
(Zo{to suetnata antika tolku gi fali

drevnite spomenici na voinite mo}ni,
i starite junaci, {to svetot im go
pla{ea, nali,
so veliki dela, decata so mori no}ni?
Koj gi ispolni so ~udo i dostojna
slava
so voshit kipovite, kolos do kolos
bogat;
slavolacite rasko{ni krenati vo
vertikala,
nedoglednite piramidi zakana za
boga?
Samo eden, {to za podocna sudbinata
mu bila,
merliv so najgolemite od golemite
yvezdi;
velik po ime, velik po mo} i sila
{to zasluèno na pobedni~kiot tron
se vgnezdi.
Poguba za Turcite, za nevernicite
~uma,
delata tvoi, o Skenderbej, ovde gi
dumam.)
Ovoj tipi~no angliski sonet (tri katrena

i zavr{en distih) napi{an vo jampski deseterec i
rimuvan po voobi~aenata {ema abab, vgvg, d|d|, ee,
255
o~igledno pi{uvan namenski i so teza {to sigurno
mu odzema od umetni~kiot kvalitet, sepak ja nosi
sveàta vdahnovenost od pro~itot na deloto na
Barleti i ja prenesuva glavnata poraka: Skenderbej,
junakot {to ja vrati starata slava na anti~kite
vremiwa i go zasluì pobedni~kiot tron, e voin za
verata na Isus Hrist protiv inovercite. Vakviot
odnos voop{to ne e neobi~en za{to i ponatamu }e
vidime deka knièvnite dela za Skenderbej vo
evropskata knièvnost niknat kako pe~urki po do`d
sekoga{ {tom nad Evropa se nadvisne opasnosta od
nekoj Otomanski nasilnik. Toga{ ({to e tipi~no za
itriot, kukavi~ki Zapad) se vozobnovuva spomenot za
slavnite junaci od minatoto me|u koi, sekako, najvidno
mesto ima Skenderbej, so cel da se odbrani Evropa
(poto~no drugi da ja odbranat) od aziskata naezda.
Gledana od dene{en aspekt, angliskata kritika
re~isi voop{to ne go spomenuva sonetov na Spenser,
smetaj}i go, sekako, za nevaèn vo neguvaweto na
negoviot imix, kako eden od najgolemite poeti na
angliskiot 16-ti vek.
2. Dramata na Marlo
Skender Luarasi n# izvestuva vo svojot trud
deka Kristofer Marlo (Christopher Marlowe, 1564-
1593), eden od najgolemite sovremenici na [ekspir
na poleto na dramskata poezija, e avtor na dramata
Vistinskata istorija na \or|i Kastrioti (The True
History of George Scanderbeg) igrana vo londonskiot
teatar na 3 juli 1601 godina. I Vladeta Popovi}
go potvrduva ovoj fakt vo negovata kni{ka Kroz
englesku kwièvnost (Beograd, 1929 str.7) iako
kako vreme na nastanuvaweto na dramata ja zema
poslednata ~etvrtina od 16 vek. Za àl, deneska
256
dramata ne postoi i nikoj ne e vo sostojba da
potvrdi dali avtorot e Marlo ili ne, potoa so kakvi
umetni~ki kvaliteti raspolaga i sli~no. Knigata
Complete Plays and Poems (Sobrani drami i pesni) od
Kristofer Marlo izdadena vo London, 1976 godina,
e potvrda deka taa drama ili e zagubena ili ne e
izlezena od peroto na Marlo za{to nikade ne se
spomenuva.
Od dene{na perspektiva, imaj}i gi predvid
postoe~kite fakti, moème da napravime nekolku
pretpostavki: kako prvo, spored samiot naslov
i izborot na glavniot junak, a imaj}i ja na um
umetni~kata opredelba na Marlo da izbira likovi
za svoite drami kako Tamerlan Veliki, Doktor Faust,
Edvard Vtori, niz koi }e go razraboti natprirodnoto,
diaboli~noto, moème da poveruvame deka Marlo
bil avtor na deloto za Skenderbej. Duri moè da
zamislime kolkav bi bil pridonesot vo literaturata
za Skenderbej koga bi dobile edno knièvno
pretstavuvawe na junakot so marlovski dimenzii {to
bi zna~elo negovo izdignuvawe do natprirodnoto,
nat~ove~koto, no so cel da se iznajde, da se dojde do
vistinskoto ~ove~ko {to sekako se krie zad temnata
zavesa na slavata. No sega se postavuva pra{aweto
od kade moèl Marlo da go koristi materijalot za
svojata drama koga znaeme deka knigata na Barleti
se javuva vo angliski prevod duri tri godini po
negovata smrt, a samata drama e igrana duri osum
godini po smrtta na avtorot. Moè da se odgovori
deka Marlo go koristel latinskiot original ili
originalniot, francuski prevod na Lavarden ili
pak nekoj drug za nas nepoznat izvor. Moè, isto
taka, da se kaè deka Marlo samo ~ul za Skenderbej
257
({to bilo sosema normalno ako se znae, na primer,
deka duri i kralicata Elizabeta Prva go imala
zapi{ano vo svojot molitvenik denot na smrtta na
slavniot Skenderbej) a negovata bujna fantazija i
plodotvorna voobrazba ponatamu go storile svoeto.
No sepak, stojat kako mnogu validni i
re{ava~ki faktite deka Marlo ne moèl da go znae
angliskiot prevod na Barleti za{to zagina tri godini
pred negovoto objavuvawe (osven, se razbira, ako ne
si ja odzememe pregolemata sloboda da voobrzuvame
pa da pretpostavime deka ba{ preveduva~ot Zahari
Xons, vo tekot na rabotata vrz prevodot, {to, da
re~eme, deka traela pove}e godini, pobaral sovet za
negoviot kvalitet tokmu od mo{ne poznatiot i cenet
‘univerzitetski um’ Kristofer Marlo a ovoj, ponesen
od podvizite na albanskiot junak, napi{al drama
za nego) i deka samata drama, od kojznae koi pri~ini
e igrana duri osum godini po smrtta na avtorot.
Ottuka, pove}e veruvame deka dramata Vistinskata
istorija na \or|i Kastrioti Skenderbej bila,
verojatno, napi{ana od nekoj pomal po va`nost
avtor, ~ovek {to ja imal na uvid angliskata verzija
na Lavardenoviot prevod na Barleti i {to taa no}
vo 1601 godina vo ìvo ja gledal izvedbata na svojot,
moèbi, prvenec, koj{to poradi slabiot kvalitet,
na primer, ne uspeal nitu da najde izdava~ nitu da go
izdrì strogiot sud na vremeto.
3. Dramite za Skenderbej vo 18 vek
Vo prvata polovina na na 18 vek kaj
Angli~anite, za relativno kratko vreme se pojavuvaat
tri drami za Skenderbej. Toa e vreme koga vo Anglija
sozdavaat takvi knièvni velikani kako {to se
Aleksandar Poup (Alexander Pope, 1688-1744), Xonatan
258
Svift (Johnatan Swift, 1667-1745), Daniel Defo
(Daniel Defoe, 1660-1731) i drugi. Od druga strana
pak, avtorite {to gi napi{aa dramite za Skenderbej
samo ja potvrduvaat tezata na Vladeta Popovi} deka
‘dramatiziraweto na turskite, srpskite, albanskite
i gr~kite predmeti glavno bilo prepu{teno na
malite pisateli, ~ii dela obi~no pa|ale vo zaborav
po prvata pretstava.’8
Inaku vo ovoj period preovladuva t.n. psevdo-
klasicisti~ko dvièwe a glavni pretstavnici vo
dramata se Xon Denis (John Dennis), Xozef Edison
(Joseph Addison) i ârlz Gildon (Charles Gildon).
Klasi~nata tragedija doìvuva vistinski triumf.
Kriti~arite re~isi ednoglasno se izjasnuvaa za
Aristotelovite pravila. Malkumina se drznea
da se sprotivstavat na ra{irenoto veruvawe za
nepovredlivosta na edinstvoto na vremeto, mestoto
i dejstvoto. Treba da se istakne deka kako vid
mo{ne bila ra{irena herojskata drama so elementi
na Drajdenovata tragedija i tragi-komedija. A.Nikol
istaknuva deka ‘herojskata ni{ka be{e oslabnuvana
so voveduvawe pateti~ni situacii i psevdo-
klasicisti~ki dijalog, iako do kraj ja zadrùva{e
svojata sila.’9
Vo edna vakva situacija i knièvna
atmosfera sozdadeni se trite drami za Skenderbej:
prvata spored godinite na pe~ateweto od Vilijam
Hejvord Skenderbej (William Havard. Scanderbeg,
1733); vtorata od Xorx Lilo Hristijanskiot junak
(Gorge Lillo. The Christian Hero, 1734); i tretata od
Tomas Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda
(Thomas Whincop. Scanderbeg: Love or Liberty, 1747).
Pred da premineme na poedine~no razgleduvawe
259
na sekoja od navedenite drami, treba da istakneme
deka vo periodot do nivnoto pojavuvawe vo Anglija,
e mo{ne popularen romanot na [evro Irben
Skenderbej (Chevreau Urbain, Scanderbeg). Deloto
na ovoj francuski knièvnik (1613-1701) napi{ano
vo 1644 godina e prevedeno na angliski od nepoznat
preveduva~ i objaveno od R.Bentli (R.Bentley) vo
London, 1690 godina.10 Skenderbej Veliki ima
u{te dve izdanija, edno od 1721 a drugo od 1729
godina.11 Spomnuvaweto na ovoj roman e povrzano
so eventualnoto negovo tretirawe kako eden od
izvorite za pojavuvaweto na dramite za Skenderbej.
4. Dramata Skenderbej od Vilijam
Hejvord
Kako {to soop{tuva Nikol12 Vilijam Hejvord
se drì do herojskata ni{ka vo dve tragedii,
Skenderbej igrana vo Gudmen Fildz teatarot i toa
dvapati vo 1733 godina i Regulus, vo 1743 godina.
Prvata, kako {to veli ponatamu Nikol, doìveala
celosen neuspeh za{to publikata se posomnevalia
deka prikaznata za dramata avtorot ja ukral od
prethodno igranata pretstava za Skenderbej od
Tomas Vinkop. Ponatamu, Nikol kaùva deka za
ova doznal od Predgovorot kon dramata na Tomas
Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda. Imaj}i go
Predgovorot pred nas moème da go citirame delot
{to se odnesuva na Hejvordovata tvorba: ‘Glavniot
junak vo prvata od ovie drami (Skenderbej od Hejvord;
zab. M.B.) napi{ana od eden glumec, ne pokaùva so
ni{to, osven so imeto, deka e Skenderbej. Negovoto
drugo i vistinsko ime Kastrioti ne se spomenuva
nitu edna{ vo celata drama; ni{to ne se kaùva za
negoviot rod, nitu za nesre}nata sudbina na negovite
260
bra}a; ne e dadena ni pri~inata poradi koja toj se nao|a
kaj Sultanot; ni{to ne se kaùva za velikodu{nosta
na Sultanot kon nego; nitu zo{to Skenderbej stanuva
so oru`je protiv nego koga ovoj tolku velikodu{no
postapuva{e so nego; ne se spomenuva ni{to od
istorijata, go nema imeto na negovoto kralstvo, nitu
glavniot grad opkolen od Turcite a pod ~ii yidini
se zboruva deka po~inal samiot Amurat: koga s# }e
se zeme predvid, proizleguva deka herojov moè{e
da se vika kako bilo a ne samo Skenderbej. Avtorot
tolku malku znae za turskata istorija kako i za
istorijata na glavniot junak {to si dozvoluva da go
postavi dejstvoto blizu do Carigrad, koj{to ne be{e
zazemen od Turcite ni osumdeset godini po smrtta na
Skenderbej.’
Ima, se razbira, mnogu neto~nosti vo ovoj
napad vrz Hejvord iako mnogu od zabele{kite se
to~ni. Neto~no e ili, vo najmala raka neprecizno,
tvrdeweto deka ne se spomenuva imeto na negovoto
kralstvo za{to u{te vo prvata scena od prviot ~in
Orkan, eden od likovite vo dramata, objasnuvaj}i
gi pri~inite za odmetnuvaweto na Skenderbej od
Sultanot, veli deka Skenderbej saka da go vrati
Epir (to regain Epirus); neto~no e, isto taka,
tvrdeweto deka Turcite go zazele Carigrad odnosno
Konstantinopol 80 godini po smrtta na Skenderbej
(Skenderbej umira vo 1468 godina a Carigrad pa|a
pod Turcite vo 1453 godina). Od druga strana, to~no
e tvrdeweto deka dramata nema istoriska podloga,
osobeno {to se znae (ako moè da mu veruvame na
Barleti) deka Skenderbej se odmetnal od Sultanot
po bitkata kaj Ni{, a ne kaj Konstantinopol kako {to
naveduva Hejvord.
261
Od samata drama moè da se zaklu~i deka
Hejvord ne koristel nekoj poseriozen istoriski
izvor za ìvotot i delata na \or|i Kastrioti.
Zatoa likovite mu se nekako postojano vo vozduh,
pove}e opsednati so sopstvenata pateti~nost
i plitka filozofija, zapletot mu e evtin i
proyiren, a raspletot sme{no taèn ili, prosto
re~eno, za àlewe. Edna navistina lo{a drama,
nepotrebno pla~liva i zdodevna, vo koja herojskiot
lik na Skenderbej nedostoinstveno str~i me|u
nedoizgradenite likovi na lo{ite dezdemoni,
jagovci i sli~nite na niv. Ottuka opravdana e ne
samo lo{ata ocenka iskaàna vo Predgovorot za
kvalitetot na dramata tuku i somneòt za knièvata
kra`ba. Spored na{ite sogleduvawa, osven dramata
na Vinkop {to bila izvedena pred tvorbata na
Hejvord, avtorot eventulno moèl da go znae sonetot
na Spenser za{to re~isi celata negova sodrìna i
ideja ubavo se gledaat vo replikite {to gi kaùva
Abdula u{te vo prviot ~in, prvata scena: ‘slavnite,
mo}ni Mrtovci {to ja krasea antikata, junacite
i polu-bogovite gi zagubija oboàvatelite; o~ite
svrteni se sega vamu i svetot go zaborava minatoto
zaradi sega{novo ~udo.’’
Metodija Bimbilovski ovde malku podzastana,
ja krena glavata, si gi podnamesti o~ilata, so levata
raka se po~e{a kaj tilot, nekako nevolno ja pro~ita
posvetata na grofot Portmor, a potoa nabrzina
preleta preku raskaànata sodrìna na dramata
kako da se srame{e {to dobri tri stranici potro{il
na vakva edna banalna, pateti~na prikazna. Bidej}i
kafeto odamna mu be{e ispieno a ima{e potreba
od nekakva te~nost {to postojano }e ja sliva v usta,
262
stana i {ablonski, vo golemiot turski ~ajnik kupen
od Bit pazar si napravi angliski ~aj. Potoa, malku
raskoleban vo napi{anoto za{to mu izgleda{e
uàsno zdodevno, povtorno sedna na masata so
topliot napitok pri raka i prodolì da go ~ita
tekstot:
‘5. Dramata Hristijanskiot junak od Xorx
Lilo
Za razlika od site drugi {to pi{uvale za
Skenderbej na angliski jazik, Xorx Lilo ima zna~ewe
vo razvojot na angliskata a i na drugata evropska
drama za {to potvrda nao|ame kaj Didro vo Francija
i Lesing vo Germanija.13 Sin na londonski zlatar,
Lilo stanuva glaven pretstavnik na takanare~enata
doma{na gra|anska trgedija a negovo najupe{no delo
e dramata Trgovecot od London. ‘Ovaa piesa,’ kako
{to istaknuva Vord vo predgovorot kon dve drami
na Lilo ‘e dovolna da mu go za~uva glasot za{to e
verna na genijot na angliskata drama. Taka, dodeka
na{ata sopstvena scena, vo vremeto na celosna
izve{ta~enost, mu ostana dol`na zaradi jakneweto
na vrskite so stvarniot ìvot, - negovoto obnovuvawe
na tragedijata od doma{niot ìvot, posredno i
neposredno, go zabrza op{tiot tek na dramskata
knièvnost, go pro{iri nejziniot izbor na temi i
go navesti ovoj na~in na obrabotka koj{to e najmnogu
ona {to e koga e najblisku do jazikot na srceto.’
Aristotel vo Poetikata ukaùva deka
dramskiot junak treba da bide li~nost od izvesen
ugled i slava vo ìvotot; za{to nivnoto gubewe
odnosno pa|aweto vo provalijata od dostignatite
visini e tragi~no i efektno. Zatoa podolgo vreme
vo modernata drama glavni likovi bile kralevi i
263
blagorodnici. Isto taka, re~isi bilo dol`nost,
dramata-tragedija da se pi{uva vo stih. Xorx Lilo,
iako ne be{e prviot {to obraboti edna slu~ka od
sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e, bez somnenie
napravi najmnogu ovie dve praznoverici da se
razbijat.
Imaj}i go ova predvid, ne e ~udo {to
Frederik Boas so pravo istaknuva deka ‘vistinsko
iznenaduvawe e {to po uspehot na Trgovecot od
London, Lilo, namesto da prodolì po istiot pat,
se svrtuva kon eden sosema drug dramski vid i po
stil i po tema. Lilo go pretstavi albanskiot voda~
protiv Turcite od 15 vek vo teatarot Druri Lejn vo
januari 1735 godina kako Hristijanskiot junak.’14
Vo ve}e spomenatiot Predgovor kon dramata
za Skenderbej od Tomas Vinkop, avtorot go obvinuva
Lilo (isto kako vo slu~ajot so Hejvord) deka
prikaznata ja ukral od pokojniot Vinkop. No eve go
tekstot:
‘[to se odnesuva do drugata drama
(Hristijanskiot junak, zab.M.B.) napi{ana od
gospodinot Lilo, mora da se priznae deka se drèl
poblisku do prikaznata i pokaàl pove}e kvalitet
kako poet i istori~ar; no deka toj go posakal genijot
na avtorot na ova delo, svedo~at negovite sopstveni
zborovi koga mu bila pokaàna dramata onakva kakva
{to ja ostavil pokojniot gospodin a toj pobaral od
negovata vdovica dozvola da dopolni nekoja praznina
ostavena od avtorot i toga{ priznal deka negovata
dikcija ne e dostojna na avtorovata i deka samo }e
mu na{teti na ostatokot od dramata. Ova izgledalo
kako ~in na golema skromnost: me|utoa, ovoj mo{ne
skromen gospodin, otkako go vide tekstot pred site
264
nas, a znaej}i deka avtorovata vdovica vo mnogu e
zavisna od nego, naskoro se pojavi so sopstvena
tragedija zasnovana na istata prikazna i ja nare~e
Hristijanskiot junak.’
Me|utoa, so pe~atenata verzija na
Hristijanskiot junak od 1735 godina (kaj pe~atarot
Xon Grej vo London), objaven e i tekstot Kratko ìtie
na \or|i Kastrioti, kral na Epir i Albanija,
popoznat kako Skenderbej15 namenet za gleda~ite
na Hristijanskiot junak. Ova ìtie od 38 stranici
spored Petrovi} a i spored na{e sogleduvawe e
pe~ateno kaj X.Roberts vo London, 1735 godina iako
kaj Nikol, na stranica 84 vo bele{kata broj 2, stoi
deka vo Edinburg, vo 1735 godina, e objaven @ivotot
na \or|i Kastrioti, kral na Epir i na Albanija,
popoznat kako Skenderbej16, tekst vrz koj se zasnova
Hristijanskiot junak.
Po sporedbata {to ja izvr{ivme, neizbeèn
e zaklu~okot deka vtoriov tekst kako pokratok (ima
17 stranici) e prezemen od ìtieto objaveno vo
London, koe, nesomneno, ja pravi (i po nadvore{ni i
po vnatre{ni podatoci) osnovata za dramata na Xorx
Lilo.’
Potoa povtorno na red dojdoa tri stranici
raskaàna prikazna na dramata po ~inovi, niz
koi Metodija samo preleta za{to sodrìnata
mu be{e pove}e od jasna i, bez zadr{ka, prejde na
zaklu~okot:
‘Za razlika od dramata na Hejvord, piesata
na Lilo e mnogu pozrela, istoriski zasnovana,
so pomalku patetika i so poplasti~ni likovi.
Osobeno e trogatelna scenata koga, po gre{ka,
zaginuva Elena, }erkata na Sultanot koja {to, pokraj
265
Skenderbej, e edinstveniot lik {to e pozaokruèn
vo odnos na drugite. Lilo ubavo ja fa}a nejzinata
tragi~nost i uverlivo ja prenesuva na scenata. Inaku
dramata ne e li{ena od voobi~aenite slabosti na
piesite od toa vreme, pogolemata doza pateti~nost,
sporost vo razvojot na dejstvieto, nedoizgradenost
na likovite koi bi tebalo da bidat protivnici
na glavniot junak (vo slu~ajov Amasij e bled i
neuverliv, ednodimenzionalen i necelosen pa duri
i nedovolno motiviran), pregolemo filozofirawe
i prizivawe odo{to vistinska akcija na scenata
i.t.n.. Sepak stojat zabele{kite na Boas, na primer,
‘deka Hristijanskiot junak ima interesni crti no
deka neo~ekuvanoto svrtuvawe od prozniot diskurs
na Trgovecot od London kon konvencionalniot
blankvers vo tragedijata za Albancite i Turcite
be{e premnogu za publikata vo teatarot, pa taka
pretstavata ne naide na uspeh’17 ili na Nikol deka
‘edinstveno tragedijata na Xorx Lilo Hristijanskiot
junak bara posebno vnimanie.’18 Sporeduvaj}i ja
piesata so normite na dramata od Restavracijata,
Nikol istaknuva ‘deka edinstvenata razlika leì
vo voveduvaweto dodatno koli~estvo patos {to ja
pravi dramata samo malku porazli~na od Drajden i
Setl.’19
Ostanuva konstatacijata deka Lilo najmnogu
pridonesuva za razvojot na dramata voop{to
so svoeto najdobro delo Trgovecot od London
dodeka Hristijanskiot junak, za uteha, stoi kako
najizdràna i najizgradena me|u, inaku, slabite
drami vo angliskata knièvnost napi{ani za \or|i
Kastrioti Skenderbej.
266
6. Dramata Skenderbej:qubov ili
sloboda 20
Poslednata drama po godinata na izdavawe

a prva po nastanuvawe e Skenderbej: qubov ili
sloboda od Tomas Vinkop. Skender Luarasi vo
ve}e spomenatata statija za Skenderbej na angliski
jazik, ispravno zabeleùva deka Vinkop verojatno
umrel mnogu mlad, negde vo 1730 godina i ostanuva
nezabeleàn vo niedna istorija na angliskata
knièvnost iako deneska vo Albanija e popoznat
od negoviot prijatel, golemiot poet Aleksandar
Poup. Edinstvenite podatoci za Vinkop moàt da se
najdat vo onoj ve}e tolku pati spomenuvan Predgovor
kon negovoto edinstveno delo, a Nikol i Boas,
poa|aj}i tokmu od nego, go spomenuvaat eventualnoto
plagijatorstvo za koe se obvineti, kako {to ve}e
iznesovme, i Hejvord i Lilo. Boas u{te go citira
urednikot na Biographica Dramatica koj{to se
somneva vo avtenti~nosta na ova obvinenie a samiot
veli deka po izvr{enata sporedba na dvete drami
(na Lilo i na Vinkop) moè da dade mnogu mala
poddr{ka na vakvoto tvrdewe. Toj veli deka nikade
Lilo ne zel primer od dijalogot na Vinkop i deka,
osven Skenderbej i sultanot Amurat, site drugi
likovi se poinakvi i nosat razli~ni imiwa. Ista
e, razbirlivo, zadninata na silnoto neprijatelstvo
pome|u hristijanite i Turcite, no dejstvieto vo
mnogu va`ni to~ki e razli~no. Vinkop kaùva
pove}e za prvobitnoto prijatelstvo pome|u Amurat i
Skenderbej koga kako mom~e bil ispraten zalo`nik
kaj Turcite. Vo dramata na Lilo, kaùva ponatamu
Boas, Selimana, ènata na sultanot, se zaqubuva vo
hristijanskiot zarobenik dodeka kaj Lilo, Elena,
267
negovata }erka.
Ako ve}e se soglasivme deka Skenderbej
na Vinkop e najrano napi{anata drama (spored
podatokot na Luarasi za smrtta na avtorot zna~i
pred 1730 godina) toga{ e razbirlivo pra{aweto
za nejzinite izvori. Kako {to vidovme pred 1735
godinam go imame na angliski jazik prevodot na
Barleti, sonetot na Spenser i edna drama {to
moèbi bila napi{ana od Marlo. Ne treba nikako
da se zaboravi i mnogu interesnata Op{ta istorija
na Turcite od Ri~ard Noliz, za prvpat pe~atena vo
1610 godina koja doìveala u{te mnogu preizdavawa.
Knigata, kako {to soop{tuva Vladeta Popovi}, e od
golem format kako na{ite stari evangelija, broi
preku iljada stranici, bukvite se ~itki, krupni i
mnogu prijatni za o~ite. Istorijata na Noliz bila
mnogu omilena lektira i se pokaàla kako bogat
izvor od koj{to crpele gra|a mnogu dramati~ari.
Mnogu bila ceneta od doktor Semjuel Xonson,
osobeno nejziniot stil, a Bajron veli deka taa bila
edna od prvite knigi {to mu pruìle zadovolstvo vo
detstvoto i {to mu ja potsilile èlbta da go poseti
Levantot. Vo sekoj slu~aj, onie {to vo Predgovorot gi
klevetat Hejvord i Lilo za plagijatorstvo i (ova se
odnesuva na Hejvord) neistori~nost, ne naveduvaat
ni{to za izvorite {to gi koristel Vinkop za svoeto
delo. Ne deluva ubeditelno ni Kratkoto ìtie na
Skenderbej {to e pe~ateno vedna{ po Predgovorot
za{to toa, kako {to ve}e navedovme, bilo nape~ateno
vo 1735 godina {to e barem pet godini podocna od
smrtta na avtorot. Ottuka proizleguvaat mnogu
nejasnotii okolu avtenti~nosta i na Predgovorot
a i na nekoi drugi podatoci povrzani so ìvotot
268
i smrtta na Vinkop {to, od svoja strana, vodat kon
pretpostavkata za neavtenti~nosta na samata drama
na Vinkop, odnosno za najobi~na mistifikacija
vo korist na vdovicata na po~inatiot. Verojatno
~uvstvuvaj}i ja opasnosta od edno vakvo mislewe,
samite avtori na Predgovorot se obidele da objasnat
zo{to dramava se pe~ati bez prethodno da bide
postavena na scenata. Nivnoto objasnuvawe glavno
se sveduva na toa deka upravnicite na teatrite
kaj{to trebalo da se igra piesata nemale izedna~eno
mislewe za nejziniot kvalitet, odnosno dosta
nekompetentno se odnesuvale kon procenuvaweto
na nejzinite vrednosti. No kako {to velat ponatamu
‘blagodarenie na misleweto na gospodinot Poup
(Aleksandar Poup, zab. M.B.) i na u{te {est-sedum
gospoda ~ie mislewe nikoga{ ne bilo dovedeno pod
somnenie, taa (vdovicata na pokojniot avtor, zab.
M.B.) re{ila da ja nape~ati…itn.’.
Vo 1747 godina, dramata e nape~atena vo
London za izdava~ot Edvard Mils (Edward Mills)
so posveta na grofot od Midlseks, napi{ana od
vdovicata na po~inatiot avtor, M.Vinkop. Vo
posvetata taa naglasuva deka dramata minala dolg
pat do objavuvaweto no deka, najposle, za toa se
zazele mo{ne ceneti lu|e itn….’
Metodija Bimbilovski povtorno stana od
masata. Sekoga{ mu ide{e da vri{ti koga }e stigne{e
do delovite vo koi bea raskaàni sodrìnite na
delata pa, stanuvaj}i se obiduva{e da ostane vo
normala. Nabrgu se sredi i se vrati na tekstot. Iako
so zna~itelno smalena èlba sepak se ubeduva{e
deka ~itaweto treba da go istera do kraj za da
vidi, od qubopitstvo ve}e ako ne od ni{to drugo,
269
dali trudov, po tolku godini, s# u{te ima vrednost
i kvaliteti na edna magisterska teza. Otkako gi
preskokna stranicite so preraska`niot plot na
dramata, prodolì ponatamu:
‘Ve}e rekovme deka osven nekoi positni
spomnuvawa, glavno povrzani so famoznoto
plagijatorstvo, nema drugi odnoski vo toga{nata
angliska kritika za dramata na Vinkop. Edinstveno,
vo posledniot del od Predgovorot nape~ateno e
edno pismo potpi{ano so inicijalite S.K. upateno
do vdovicata na Tomas Vinkop vo koe, vo stilot na
toga{nite konvencionalni kriti~ki osvrti e dadena
ocenka za samata drama: ‘bidej}i prikaznata e dobro
izbrana; bidej}i e za~uvano edinstvoto na vremeto,
mestoto i dejstvieto; bidej}i nema ni{to {to bi se
pokaàlo kako neprakti~no za postavuvawe na scena;
bidej}i nema ni{to te{ko {to ne bi moèle da go
sovladaat glumcite; ili da e nisko i nepristojno,
ili da ne e dostojno i za najdobrite akteri koi,
vo mnogu delovi, veruvam, bi bile prekinuvani so
aplauzi. ûvstvenosta e moralna, {irokograda,
heroi~na. Dikcijata podvi`na, so du{a, emotivna,
skladna. Strastite silni i pateti~ni. Stradawata
golemi i prirodni. Nastanite raznovidni i
iznenaduva~ki. Celata piesa e dobro vodena, mnogu
raboti se slu~uvaat i toa takvi {to go privlekuvaat
vnimanieto. I likovite se takvi {to nikako ne moàt
da bidat nedostojni za na scena, tuku se pogodni za
garderoba i za glumewe. Zna~i ubavo razmislena
vo sekoj svoj del, ako ovaa drama ne e pogodna za na
scena toga{ ne znam koja voop{to e prikladna.’
Od vnatre{nite podatoci, odnosno od
tekstovite na site tri dosega navedeni drami, moè
270
da se izvle~e op{t zaklu~ok deka site tri piesi
se napi{ani vo duhot na toga{nite tendencii vo
angliskata drama, zna~i, tragi~no-herojski so mnogu
patetika, dosledni na klasicisti~koto pravilo
za edinstvo na mestoto, vremeto i dejstvieto; vo
site tri preovladuva edinstvenata tema qubovta i
slobodata, a mestoto na dejstvoto e Kruja, odnosno
obraboten e eden nastan od ìvotot na golemiot
albanski junak Skenderbej. (Edinstveno kaj Hejvord
se zabeleùva silna neistori~nost, me{awe na
mestoto na bitkata bez nikakva istoriska podloga
za toa pa ottuka so pravo moè da se tvrdi deka
negovoto delo e plagijat i toa bilo od dramata na
Lilo ili od dramata na Vinkop). Glavno se raboti,
od dene{en agol gledano, za neinteresni i zdodevni
drami, koi{to koga bi gi sporeduvale, verojatno po
kvalitet se na nivoto na dene{nite amerikanski
sapunski operi (Ovde Metodija cini~no se nasmea od
sekavi~nata asocijacija na {panskite sapunici {to
sega caruvaa na televiziite!) Drugo e {to tie imaat
istorisko zna~ewe za popularizacijata na likot na
Skenderbej vo evropskata knièvnost.

7. Raskazot Vostanieto na Skenderbej
Poslednoto delo napi{ano vo angliskata
knièvost koe se odnesuva na \or|i Kastrioti e
istoriskiot raskaz Vostanieto na Skenderbej
(Rise of Iskander). Za àl, i pokraj site napori
deloto ne uspeavme da go dobieme vo original
(‘Gluposti! Gluposti!’ vika{e Metodija Bimbilovski
i poluduva{e od bes. ‘Kolku beden izgovor! I pokraj
site napori…Vaka se pravi magistratura?’) ‘Znaeme
271
deka avtor e’, prodolùva{e tekstot {to Metodija
sepak re{i da go is~ista i pokraj ufunetot {to mu
ide{e i mu se zakanuva{e da go pretvori vo razgorena
furna,’poznatiot angliski pisatel i dràvnik
Benxamin Dizraeli (1804-1881) no vo raspoloìvite
kriti~ki osvrti vrz negovoto delo nikade ne se
spomenuva kako ne{o zna~ajno vo negoviot knièven
opus. Vo, na primer, The Oxford Companion to
English Literature, me|u drugite dela na Dizraeli
samo e nabroeno i ova delo bez nikakov komentar.
No od statijata na d-r Ignacij Voje21 doznavame deka
ba{ ovoj raskaz nasloven Vstaja [kenderbegova
e pe~aten vo slovene~ki prevod 1910 godina vo
Qubqana za izdav~ot Katoli{ka bukvarna. Prevodot
e na slovene~kiot publicist i preveduva~ Ivan
Mula~ek. Komentiraj}i go raskazot na Dizraeli, d-r
Ignacij Voje naveduva deka toa e naivna prikazna vo
koja glaven motiv e osloboduvaweto na Hunadievata
}erka Iluna od tursko zarobeni{tvo i qubovniot
triagolnik me|u Iluna, Skenderbej i atinskiot knez
Nikej.
Znaej}i gi {irokite poznavawa na Dizraeli
i kako pisatel i kako dràvnik, osobeno negoviot
posebno pokaàn interes kon problemite vo
Jugoisto~na Evropa, ne e te{ko da se pretpostavi
deka nemu, kako zaqubenik vo istoriskite romani,
mu bile dostapni site mo`ni izvori za ìvotot i
delata na albanskiot junak Skenderbej kako na
angliski taka i na drugite evropski jazici na koi
bila dottoga{ pe~atena literatura za Kastrioti
(francuski, italijanski i dr.)
272
Bele{ki:
7
Po primerot na Ronsar koj{to objavil sonet so izleguvaweto
na Lavardenoviot prevod na Barleti, Spenser go napi{al
ovoj sonet po povod izleguvaweto na angliskata verzija na
biografijata na Skenderbej od Barleti.
8
D-r Vladeta Popovi}: Kroz englesku kwièvnost. Beograd,
1929 str.6
9
Allardyce Nicoll: A History of English Drama:1660-1900, vol.II, Cambridge,
1955 pp.84-85
10
The Great Scanderbeg, a novel dont out of French. London 1690, R.Bentley
11
Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau) London
1721; Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau),
Second edition, London 1729
12
Nicoll…p.83
13
Dramata na Lilo Trgovecot od London(The London
Merchant,1731) be{e prevedena na francuski vo 1748 godina i
taka mu stana poznata na Didro. Vo Germnija, Lesing vo svojata
rana drama G-|icata Sara Sampson e dol`nik na eksperimentot
na Lilo.
14
Frederick S.Boas. Introduction to Eighteenth Century Drama, 1700-1789,
Oxford, 1953 pp. 244-345
15
A Brief Account of the Life and Character of George Castriot King of Epirus
and Albania, commonly called Scanderbeg (inscribed to the spectators of the
Christian Hero, London Printed for J.Roberts, 1735 (Price six Pence)
16
The Life of George Castriot, King of Epirus and Albania, commnly called
Scanderbeg, Edinbourg 1735
17
Boas…p.248
18
Nicoll…p.84
19
Na isto mesto
20
Za mene be{e golemo iznenaduvawe koga dramskiot pisatel
Goran Stefanovski, koj{to ~esto doa|a{e vo bibliotekata
kaj mene pa znaevme ponekoga{ da si vrzeme po nekoj ubav
muabet, mi ja dade dramava vo makedonski prevod. Dramava ja
273
na{ol me|u rakopisite na negoviot pokoen tatko, reìserot
Mirko Stefanovski. Prevodot e pi{uvan na raka od nepoznat
preveduva~ koj{to go napi{al i Predgovorot. Vo nego se
dadeni ve}e poznatite podatoci izvle~eni od Predgovorot
kon pe~atenata verzija na dramata na Vinkop od 1747 godina.
Inaku jazikot e mo{ne arhai~en so gre{ki {to ukaùvaat
deka najverojatno preveduva~ot e Albanec. Tekstot e mnogu
veren na originalot {to navestuva deka albanskiot prevod
(pretpostavuvame deka makedonskata verzija e rabotena od
ovoj me|uoriginal) e mo{ne dobro i precizno napraven. Ovoj
makedonski prevod na dramata na Vinkop, po pro~itot i
ekscerpiraweto na najneophodnoto za na{iov trud, go predadov
vo Bibliotekata za albanski jazik i knièvnost na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje kaj{to smetav deka mu e mestoto.
21
Dr Ignacij Voje: ‘Jurij Skenderbeg i wegova epoha u slovena~koj
istoriografiji i kwièvnosti’, Simpozium o Skenderbegu (9-12
maj 1968 god.), Pri{tina, 1969
Razdel III: Knièvnite dela za

Skenderbej vo SAD
Vo amerikanskata knièvnost dosega se
poznati dve dela za Skenderbej napi{ani i objaveni
vo 19-ot vek. Prvoto e narativnata poema Skenderbej
objavena vo Prikaznite od Vejsajd In, 1983 godina od
mnogu poznatiot amerikanski poet Henri Longfelou22
i romanot Kapetanot na jani~arite od Xejms Ladlou
vo 1887 godina.23
1. Poemata Skenderbej od Henri V.
Longfelou
Skender Luarasi spomenuva deka Longfelou
ja napi{al narativnata poema Skenderbej otkako
gi pro~ital Turskite hroniki od evrejskiot avtor
Xo{ua Ben Xo{ua Ben Meiri i tuka nema {to da se
274
prigovori za{to istoto go kaùva i samiot avtor na
krajot od poemata. Sepak, na{e e da ukaème, deka
pred Longfelou da po~ne da gi pi{uva Prikaznite
od Vejsajd In, na amerikansko tlo, kako {to n#
izvestuva Petrovi}, vo 1850 godina vo Wujork,
kaj izdava~ot D.Eplton se pojavuva ìtieto na
Skenderbej nasloveno \or|i Kastrioti nare~en
Skenderbej, kral na Albanija od Mur Klem,C.24
Ova, se razbira, voop{to ne gi ograni~uva
izvorite za ovaa poema za{to, imaj}i ja na um
evropskata erudicija na mnogu amerikanski avtori
od 19-ot vek (Edgar Alan Po, na primer) ne treba
voop{to da se somnevame deka, pokraj ovie dva
navedeni izvori, Longfelou gi znael i site drugi
postoe~ki izvori za Skenderbej na angliski i ne
samo na angliski jazik.25
Kako {to ve}e spomnavme, poemata Skenderbej
e pe~atena vo edno od glavnite narativni dela na
Longfelou Prikaznite od Vejsajd In. Deloto e
ovjavuvano tri pati vo period od 11 godini. Samata
forma vedna{ potsetuva na Kanterberiskite
prikazni na Xefri ôser iako, kako {to priznava
i samiot avtor, daleku e od toa vrednosno da se
sporeduva so ôserovoto delo.
Mestoto kade {to se raskaùvaat prikaznite
e kr~mata Vejsajd vo Sadberi, Masa~uec, gostilnica
dobro poznata na Longfelou i negovite prijateli.
Raskaùva~ite se od najrazli~ni profesii,
nacionalnosti i rasi, a svoite prototipovi gi imaat
vo najrazli~nite prijateli na Longfelou. Taka, na
primer, {to e od va`nost za na{ava poema, {panskiot
Evrein {to vo svojata vtora prikazna raskaùva
za Skenderbej, e prijatelot na Longfelou, g-dinot
275
[eherb, koj, svoevremeno, mu go predo~il i Talmudot
kako izvor za knièvni ostvaruvawa.
Celata tvorba na Longfelou e podelena na tri
dela, a poemata za Skenderbej, kako vtora prikazna
na {panskiot Evrein, e smestena vo tretiot del (str.
239-245). Deloto ima i kratka vovedna bele{ka vo
koja glavno se objasnuvaat onovnite podatoci svrzani
so rabotata vrz nego i negovoto objavuvawe, mestoto
na raskaùvawe kako i samite raskaùva~i.
Pod samiot naslov na poemata – Skenderbej,
stoi deka e napi{ana na 4 fevruari 1873 godina.
Poemata e podelena na {esnaeset neramnomerni
strofi so razli~en broj stihovi (od 8 do 14.
Vkupno ima 173 stihovi rimuvani glavno kapletski
(nedosledni tetrametarski kapleti), a temata e
begstvoto na Skenderbej po zagubenata bitka kaj Ni{
i negovoto doa|awe vo Kruja.’
Potoa Metodija, po obi~aj, so ve}e ne tolku
golema nervoza, za{to ovaa poema i toga{ i sega
mo{ne mu se dopa|a{e, go preskokna delot vo koj e
raskaàn nastanot, i prejde na zaklu~okot.
‘Avtorot zaklu~uva deka vaka Skenderbej se
vrati vo svojta rodna zemja, a deka prikaznata ja ~ul
od Ben Xo{ua Ben Meir.
Po zavr{uvaweto na poemata sledi pauza
vo koja kako zaklu~ok, Poetot gi kaùva moèbi
najubavite redovi za Skenderbej:
‘Poetot re~e: ‘sega go sfa}am
tvojot junak crnomurest Skenderbej
so rakavici na race, mamuzi na noze,
na sekoja voena ve{tina vi~en,
kako ezdi niz zemjite albanski,
sledej}i ja povolnata yvezda
276
{to sveti za nego nad Ak-Hisar.’
Potoa avtorot gi dava komentarite na

drugite slu{a~i. Teologot, na primer, ja pofaluva
prikaznata velej}i deka taka se rodil junakot {to }e
go ispravi gre{noto iako ima zabele{ka na malata
izmama vo odnos na gramatikot koja ne mu sluì na
~est na Skenderbej. Studentot zabeleùva deka e
prijatno ~ovek da slu{a za starite vremiwa no deka
osobeno mu se dopadnale rimite {to se poklopuvale
so zvukot od kowskite kopita, no deka prikaznava
brzo zavr{ila a toj bi sakal u{te da ~ue od stariot
hroni~ar Ben Meir i kade moè da se najde negovata
kniga. Sicilijanecot pak naveduva deka Evreinot
sam ja ispredil prikaznava od zlatniot konec so koj
ja splel i prethodnata prikazna za Kambalu.
Poemava e edna fina, epska naracija, {to
po malku potsetuva na onie na{i ubavi narodni
epski pesni za Krale Marko ili Dete Golome{e,
na primer, i za razlika od pla~livite drami za
Skenderbej napi{ani vo Anglija, najposle n# vra}a
vo vistinskiot svet na umetnosta. Mo{ne uspe{no
e izgraden poetskiot prevez okolu celiot nastan
{to osobeno bleska vo migovite koga gi gledame
vernite yvezdi (povolnata yvezda nad Ak-Hisar,
utrinskata nad Kruja) kako go sledat sekoj ~ekor
na junakot branej}i go od temnite bocki na kobot i
vremeto. Impresivna e i scenata so is~eznuvaweto
na gramatikot, koja ja vle~ka poemava vo vilaetite
na fantastikata. Neizbe`no vpe~atlivo e i
uskladuvaweto na poetskiot zvuk so kasot na kowot i
~itatelot ima ~uvstvo nebare zaedno so svojot junak
java na no}niot Bukefal kon krajnata cel na sekoe
277
patuvawe: slobodata i dostoinstvoto.
Mo{ne sigurnata istoriska podloga, ve{to
izgradenata poetska atmosfera koja sluì za {to
pojasno problesnuvawe na celta na naracijata,
zvukovnata poistovetenost na ritamot i rimata so
semanti~kite ni{ki, i silnite, neosporni poetski
sliki i neprenaglaseni stilski figuri, ja smestuvaat
poemata Skenderbej od amerikanskiot poet Henri
V. Longfelou vo samiot vrv na knièvnite dela
napi{ani, voop{to, za ovoj albanski junak.
2. Romanot Kapetanot na jani~arite od
Xejms Ladlou
Kapetanot na jani~arite e vtoriot roman od
vkupno trite dela {to se
objaveni vo ovoj ànr na angliski jazik.26 Avtorot
Ladlou za kogo najdovme {turi podatoci vo nekoi
amerikanski, glavno enciklopediski, publikacii,
o~igledno mo{ne dobro istoriski potkovan, se
nafa}a da ja raskaè prikaznata za Skenderbej a
lesniot stil i avtenti~niot izraz mu ovozmoìja
da go vidi svoeto delo pove}epati preizdadeno.
(Nie, na primer, go imame pred nas edinaesettoto
izdanie izdadeno vo Wujork i London, 1902 godina
kaj poznatiot izdava~ Harper i bra}ata (Harper &
Brothers Publishers).
Za izvorite so koi se sluèl avtorot
dobivame precizno objasnenie vo maliot predgovor
vo koj Ladlou n# izvestuva deka ‘iako prikaznava e
vo forma na romansa taa e pove}e od zasnovana na
fakti. Detalite se crpeni od istoriski zapisi, kako
{to se hronikite na kalu|erot Barleti – sovremenik
na Skenderbej, iako se ~ini, oboùva~ so predrasudi
– podocne`nite vizantiski spisi, obi~aite na
278
Albancite i scenite zapazeni za vreme na moite
patuvawa na Istok.’
Romanot nosi podnaslov Prikazna za
vremeto na Skenderbej i padot na Konstantinopol
a vedna{ na slednata strana stoi godinata na prvoto
izdanie, 1886, i imeto na prviot izdava~, Dod, Mid
i ko (Dodd, Mead & Co). Na tretata stranica e daden
izvadok od poemata na Longfelou Skenderbej
poto~no daden e delot {to vo pauzata go kaùva eden
od prikaùva~ite, Poetot, a {to ve}e go navedovme
koga govorevme za poemata na Longfelou.
Vo predgovorot, pokaj izvorite {to ni se
dadeni na uvid, avtorot spomenuva deka e ~udno {to
lu|eto ve}e po~nale da go zaboravaat \or|i Kastrioti
~ija kariera bila i romanti~na i mnogu va`na vo
istorijata na Isto~niot Mediteran. Ukaùvaj}i, na
primer, deka Gibon mu posvetuva samo nekolku kusi
strani~ki a Krisi vo svojata istorija na Turcite,
necela strani~ka, toj potsetuva deka Skenderbej
uspeal da mu se sprotivstavi na najmo}nite sultani
na Otomanskoto carstvo, Murat i negoviot naslednik
Mehmet. Zatoa, veli Ladlou, prikaznata za Kapetanot
na jani~arite ne proizleze od èlbata na avtorot
da napi{e kniga, tuku od negoviot vistinski interes
za vremiwata i li~nostite za koi zboruva.’
Otkako Metodija gi preskokna ~etirite
stranici so prikaznata na romanot, si doturi ~aj
od ~ajnikot vo golemiot filxan na masata i, brzo
prodolì:
‘Kako {to vidovme romanot-romansa na Xejms
Ladlou, Kapetanot na jani~arite ima najsolidna
istoriska podloga vo odnos na site drugi dela
za Skenderbej na angliski jazik. Impresivna e
279
informiranosta na avtorot kako vo odnos na
istoriskite izvori (hronikite na Barleti, istorijata
na Noliz, onaa na Gibon), taka i za obi~aite kaj
narodite {to se zastapeni. [to se odnesuva do
kompozicijata na deloto, iako malku preambiciozna,
sepak moè da se kaè deka e uspe{na. Niz sudbinata
na edno semejstvo opfateni se najzna~ajnite nastani
vo eden period od istorijata {to e presuden za
natamo{niot razvoj na nastanite vo ovoj del na
Evropa. Slikovito se prikaàni padot na Svetigrad i
padot na Konstantinopol koj{to, pokraj otkrivaweto
na Amerika, e najgolemiot nastan vo petnaesettiot
i ne samo toj vek. Uspe{no e prikaàna nesre}nata
sudbina na dvajcata bra}a, osudeni da pripa|aat
na dva razli~ni tabora i qubovta me|u Morsinija
i Konstantin. Avtorot ume{no vmetnuva i poetski
elementi glavno povrzani so avtenti~nite obi~ai na
zavojuvanite narodi. Ubavi se scenite so prizivaweto
na do`dot, so pojavata na vilite i drugite sueverija
{iroko rasprostraneti me|u Balkancite.
Gledano od dene{en aspekt, deloto izgleda
korisno zaradi prodlabo~enoto prikaùvawe
na istoriskite nastani vrzani so vremeto na
Skenderbej i negovata borba za sloboda na Albanija
kako i padot na Konstantinopol i na vizantiskoto
carstvo. Pritoa dobro e protkaena zadninata vo koja
e prikaàna borbata me|u dvete najmo}ni religii na
ovoj prostor koja provejuva niz site nastani. Duri i
likovite naj~esto se ednodimenzionalni, sluèj}i
im slepo na namerite na avtorot da gi otelotvori
sprotivstavenite idei, sfa}awa i ambicii. Op{to
gledano, deloto na Ladlou Kapetanot na jani~arite
iako bez nekoi pozna~ajni umetni~ki kvaliteti,
280
zafa}a zna~ajno mesto me|u delata napi{ani na
angliski jazik za Skenderbej, osobeno zaradi
visokata informiranost na avtorot i negoviot
napor, vo edna semejna prikazna da gi smesti
mnogu zna~ajnite istoriski nastani od 15-ot vek:
religiozniot sudir me|u dvata mo}ni no razli~ni
sveta, borbata na Skenderbej za sloboda na Albanija
i po{iroko, padot na kreposta na hritijanstvoto i
Vizantija – Konstantinopol.
Bele{ki:
22
Henry W. Longfellow:’Scanderbeg’ in Tales of Wayside Inn, 1873
23
James Ludlow: Captain of the Janizaries, 1887
24
Moore, Clem.C., Georg Castriot surnamed Scanderbeg, king of Albania,
New York, 1850 D.Appleton
25
Longfelou, odnosno negovata poetska zadnina, cvrsto e
gradena vrz osnovnite pridobivki na evropskata knièvna
tradicija. Negoviot trigodi{en prestoj vo Francija, [panija,
Italija i Germanija, u{te pove}e ja razgorija negovata
romanti~arska voobrazba koja kreativno gi bude{e zaspanite
bajki, prikaznite za sekoja planina, sekoj pametnik, vo koi
leè{e sokriena, nemerliva poetska ubavina. Longfelou mo{ne
dobro be{e verziran vo romanskite jazici i knièvnosti.
Ottuka negovata osnovna knièvna preokoupacija da pomogne vo
sozdavaweto na nacionalnata knièvnost vo Amerika, {to nema
da po~nuva od po~etok kako {to baraa t.n. mladi amerikanski
avtori, tuku }e se zasnova vrz me{aweto na amerikanskata
kultura so prenesenoto bogato evropsko nasledstvo. Za taa cel,
toj }e napi{e niza esei, }e odrì bezbroj predavawa, }e napravi
mnogu prevodi od drugi literaturi. Na toj plan, golem e negoviot
pridones vo zacvrstuvaweto na vrskite pome|u amerikanskata i
evropskata knièvnost.
26
Prviot roman e prevoden {to ve}e go spomnavme (od
281
frnacuskiot knièvnik [evro Ibren), a tretiot e romanot
Skenderbej od kanadskiot knièvnik ârls Juvert (Charles
Ewert), objaven vo Ontario od T.H. Best Printing Company, vo 1981
godina i toa na angliski jazik. (Osvrt za ova delo ima vo
Rilindja od 25.01.1986 godina a avtor e Avni Spahiu). Za àl,
od objektivni pri~ini, ne stignavme da go vklu~ime vo na{iot
korpus.
Razdel IV: Prodorot na likot na Skenderbej
vo Jugoslavija
Petrovi} vo svojata bibliografija za
Skenderbej ukaùva deka biografijata na Skenderbej
od Barleti e izdadena i vo Zagreb vo 1743 godina i toa
na latinski jazik.27 Nema somnenie deka ova izdanie
najmnogu pridoneslo za {ireweto na istoriskiot
i knièven lik na Skenderbej vo na{ata zemja.28
Samiot Andrija Ka~i} Mio{i}, vo Razgovor ugodni
naroda slovinskoga29 (vovedot kon Pisma od Jure
Kastrioti}a, pridivkom Skenderbega, i wegove majke
Vojsave, veli: ‘Tio sam u ove kniìce metnuti ìvot
i juna{tva Jure Kastrioti}a, sina kraqa Ivana od
Epira oliti od Albanije, koga otac posla u tutiju
k caru Muratu i od koga Latini mnogo ~udesa pi{u
i {tampaju (podvle~eno M.B.)30 Osobeno vo vtoroto
izdanie od 1759 godina, Mio{i} na albanskiot heroj
mu dava centralno mesto pe~atej}i cel ciklus na
prozni i poetski sostavi za negoviot lik i negovite
podvizi.
Na ovoj na~in, deloto na Barleti posredno
vlijae vrz razvojot na knièvnosta za Skenderbej
na na{a po~va za{to kako {to doznavame od
Predgovorot na Tomo Mati} kon izdanieto na
Jugoslovenska Akademija znanosti i umjetnosti,
Stari pisci hrvatski, kniga 27, Djela Andrije
282
Ka~i}a Mio{i}a, Zagreb, 1964, Razgovorot
zaklu~no so 1964 godina doìvuva 44 izdanija od koi
duri 31-no na tloto na jugoslovenskite zemji. Mnogu
od pesnite i proznite zapisi na Ka~i} Mio{i},
vlezeni se vo narodnoto tvore{tvo na mnogu na{i
narodi i ~estopati se zapi{uvani vo razni zbornici
na narodni pesni na {to posebno }e ukaème koga
}e govorime za izvorite na Skenderbej od Prli~ev.
Miodrag Maticki vo statijata ‘Kwièvno istoriski
kontekst speva Skenderbej Grigora Prli~eva’31
ukaùva deka naj~itanata kniga po Biblijata vo 19-
ot vek vo na{ite krai{ta e tokmu Ka~i}evoto delo
i naglasuva deka ‘gotovo zbunuju podaci o tome u kojoj
se meri ova kwiga, ~ak i duboko u XIX veku {irila po
svim krajevima sada{we na{e zemqe; u kojoj je meri
delotvorno uticala na na{e pisce, folkloriste i
svest obi~nih ~italaca, u kojoj su se meri pesme iz
Razgovora vra}ale u narod i, kasnije, bile beleàne
kao narodne pesme. Ka~i}evo delo jeste u osnovi
pesmovana istorija Ju`nih Slovena; u woj nalazimo
i zametke budu~ih spevova o pojedinim li~nostima.’
Vo 1828 godina, poznatiot srpski komediograf
Jovan Sterija Popovi} vo Budim go objavuva deloto
@ivot i vite{ka vojevawa slavnog kneza
epirskoga \or|a Kastriota Skenderbega opisana
Joanom S. Popovi}em, mudroqubqa slu{ateqem.
Predgovorot na Sterija e, vsu{nost, ìtie na
Skenderbej sostaveno spored porane{nite opisi
na ìvotot na Kastrioti, a pred s# vrz osnova na
op{irnata hronika na Barleti. Za ova izvestuva
samiot Sterija Popovi} istaknuvaj}i za Barleti
deka e ‘najve}e vere dostojan, budu}i je u mnogima
samovidac bio, ili od samovidaca dela Kastriotovih
283
izve{tavao se. Po wegovim je dakle izvestijama
kwiìca ova spisana’. Sterija ni ostava i podatok
zo{to vo negovo vreme Skenderbegovite podvizi
naiduvale na op{to odu{evuvawe vo Evropa: ‘Svi
se spisateqi u tom saglasuju da je Kastriot svoga
veka najve}i vitez bio i da je prezime nepobedivog
borca i novog Aleksandra pravedno zasluìo budu}i
je kadar bio u ono opasno vreme, kada je sila turska
i daqnim ~ak krajevima Evrope grozila, sa {akom
svojih podlo`nika dva uàsna sultana odbiti i
zemqu od wihovih krvopijstva osloboditi.’ Na krajot,
Sterija soop{tuva deka dodal i nekolku pesni od
Ka~i} Mio{i} znaej}i ja nivnata popularnost me|u
mladite.
Pokraj drugite istoriski drami {to gi
napi{a, Sterija, trgnuvaj}i od edna vakva osnova
{to ja ima{e so objavuvaweto na prethodnoto delo, ja
objavi i dramata Skenderbeg vo 1842 godina vo koja
centralno mesto mu posveti na opsadata na Kruja od
strana na zloglasniot Balaban-pa{a.
Stevan Sremac, na desetina strani, go napi{a
raskazot \urad Kastrioti} Skender-beg, Srpski
junak XV veka,32 trgnuvaj}i od istite izvori kako
Sterija Popovi}, a Branislav Nu{i} vo istoriskata
drama Knegiwa od Tribala zema motiv od ìvotot
na Skenderbej.33
Vo 1892 godina, Nikola Vuli} ja objavi
raspravata \urad Kastriotovi} Skenderbeg a
vo 1895 godina, na slovene~ki jazik publicistot
i pisatel Igo Ka{ vo Ilustrovanom Narodnom
Koledarju go objavi romanti~arsko-poetskiot spis
Skenderbeg Jure Kastriot34 Kako {to samiot kaùva
vo vovedot, deloto go pi{uval spored Andrija Ka~i}
284
Mio{i} a i nekoi drugi izvori {to ne gi naveduva.
So golemi simpatii go opi{uva ìvotot na \or|i
Kastrioti od ra|aweto do smrtta. Prozniot tekst
mu e isprepleten so stihovi od tvorbata na Ka~i}
Mio{i}.
Vaèn pridones vo razvojot na pi{anata re~
za Skenderbej dava i Ilarion Ruvarc so svojot trud
\urad Vukovi}, despot srpski i \or|i Kastriot
Skenderbeg, vo| Arbanaski, godine 1444, objaven vo
Novi Sad 1902 godina. Ve}e go spomnavme prevodot
na slovene~ki na istoriskiot raskaz na angliskiot
avtor B.Dizraeli, objaven 1910 godina pod naslov
Vstaja [kenderbegova a na krajot od ovoj neceloen
pregled na delata na Skenderbej (istoriski i
knièvni) na tloto na Jugoslavija, go naveduvame
najzna~ajniot trud na ovaa tema so priloèna
izvorna dokumentacija od Jovan Radowi} nasloven
\urad Kastriot Skenderbeg i Albanija u XV veku
izdaden vo Belgrad od Srpskiata akademija na
naukite vo 1942 godina.
Bele{ki:
27
To~niot naslov na izdanieto (inaku ~etvrto) glasi: Vito et res
praeclare gestae, Christi Athletae, Georgii Castrioti, epiratorum principis,
qui propter heroicam virtutem anam a Turcis Scanderbeg, id est Alexander
Magnus, cognominatus est libris XIII. A Marino Barletio. Scondrensi sacerdote
coscripta, denuo cum licentia uperoirum reimpressa Zagrebiae, typis Joannis
Baptistae Witz, Juclyti Regai Croatia. Typographi, Anno 1743.
Prethodno vo Strazbur se pojavi prvoto germansko
izdanie koe se smeta za najpotpolno.
28
D-r Ignacij Voje ukaùva deka eden primerok od zagrebskoto
izdanie na Barleti se ~uva vo Narodnata i Univerzitetska
biblioteka vo Qubqana. Kako poseben raritet go smeta
285
postoeweto vo navedenata Biblioteka na originalnoto, prvo
izdanie na Barleti. Toj naglasuva deka deloto na Barleti ne se
~uva samostojno tuku povrzano zaedno so u{te tri razli~ni dela
na rimski pisateli.
29
Andrija Ka~i} Mio{i}. Razgovor ugodni naroda slovinskoga,
u komu se ukazuje po~etak i svrha krala slovinski, koji puno
godi{ta vlada{e svim slovinskim dràvam, s razli~itim
pismam od kraqa, bara i slovinski vite(zov)a, izva|en iz
razli~iti kniga talijanski i sloèn u jezik slovinski, u Mleci
na MDCCLVI
30
So jasna asocijacija na latinskite (originalni) izdanija
na Barleti no moèbi i italijanskite prevodi i mnogute
originalni dela za Skenderbej (Vidi Petrovi}).
31
Objavena vo @ivotot i deloto na Grigor S.Prli~ev, Zbornik
na trudovi, Skopje, 1986
32
Stevan Sremac. \urad Kastrioti} Skender-beg. Srpski junak
XV veka. Iz kwiga starostavnih. Celokupna dela 7, str. 413-426
33
Sabrana delaBranislava Nu{i}a, kwiga 16. Izradwe
‘Prosvete’, Beograd 1968
34
Ilustrovani Narodni Koledar (1895, leto VII, Ceqe, str.
111-145. Urednik i izdava~ Dragotin Hribar
Razdel V: Epot na Prli~ev

Po golemiot uspeh na Serdarot,35 Prli~ev
so u{te pogolemi ambicii trgnal vo sozdavaweto na
svoeto vtoro, mnogu poobemno delo, epot Skenderbej.
Deneska e sigurno utvrdeno deka konkursot ne se
odràl na 25.mart 1861 godina, ami vo slednata
1862 godina kako {to utvrdi Dorotea Kadah (vo
svojata statija ‘Grigor S.Prlicevs Teilnahme an dem
Athener Dichterwettbewerb 1860 und 1862’ vo Zeitschrift
fur Balkanologie, Jahrgang VI, Heft 1, Wiesbaden 1968).
Spored komentarot na Mihail D. Petru{evski36
286
Kadah e vo pravo koga tvrdi deka rakopisot na
Skenderbej oti{ol na konkurs so najgolemiot del od
popravkite dodeka pomalite ispravki i dopolnuvawa
se napraveni otkako rakopisot mu bil vraten na
Prli~ev vo mesec juni ili juli 1862 godina.
Poemata ostanala nepoznata na po{irokata
javnost celi sto godini. Duri vo 1950 godina kako
{to soop{tuva Georgi Stalev37 sofiskata narodna
biblioteka Vasil Kolarov go dobi pronajdeniot
rakopis na gr~kiot tekst, na ~ija za{titna obvivka
pi{uvalo: ‘Skenderbej – poema na grcki od Grigor
Prli~ev, predadena na Dràvnata biblioteka Vasil
Kolarov na 6.juni 1950 godina.
Od prepisot na ovoj rakopis {to go izvr{i
pisatelot Stale Popov a potoa od prozniot prevod
od starogr~kiot original {to go izvr{i Mitre
Damjanovski, objaven e prviot makedonski prepev vo
1961 godina. To~niot naslov glasi: Grigor Prli~ev.
Skenderbeg – poema – Prepeal Georgi Stalev, Ko~o
Racin Skopje 1961. Od ovoj prv makedonski prepev
ima i vtoro, ne{to popraveno i so osumdesetina
stihovi dopolneto izdanie. Petru{evski naglasuva
deka i ova ne e celosno za{to nedostigaat 170-180
stihovi i go nema krajot na poemata. Vtoroto izdanie
e zaglaveno: Grigor Prli~ev. Serdarot i Skenderbeg
(prepev na poemite od Georgi Stalev), Skopje, Misla
1971 godina. So poemite pe~aten e i podolg voved od
Georgi Stalev nasloven ‘Prli~ev vo svoeto vreme i
nadvor od nego.’
Vo 1967 godina, izleze eden prozen prevod
na bugarski jazik od Hristo Kodov (zad tekstot na
gr~kiot original)38, prviot integralen prepev od
Spiro ômora vo Tirana preizdaden slednata godina
287
i vo Skopje39, eden bugarski prepev od Aleksandar
Milev (1970) i prepevot na Mihail D.Petru{evski
nasloven: Grigor S. Prli~ev Skenderbej (od gr~kiiot
original prepeal Mihail D.Petru{evski) Skopje,
Makedonskia kniga, 1974. Poslednovo izdanie {to
}e go koristime vo ponatamo{nata obrabotka na
epot na Prli~ev zaradi ubavinata na prepevot40 e
mo{ne pogodno za koristewe bidej}i e dvojazi~no i
e snabdeno so neophodnata nau~na aparatura.
Deneska, re~isi, nema studija za Skenderbej
koja ne se zanimava so problemot na nejzinite
izvori i so pra{aweto zo{to Prli~ev go odbral
tokmu albanskiot junak od 15-ot vek za glaven lik
vo svojot ep. Zatoa i nie }e se zadrìme na ovie dve
pra{awa i }e se obideme da pridoneseme vo nivnoto
rasvetluvawe.
Smetame deka izvorite za epot Skenderbej
na Prli~ev treba da se podelat vo tri grupi: vo prvta
bi bile hronikata na Marin Barleti i skratenite
nejzini verzii izdavani na razli~ni evropski jazici
a prvenstveno na gr~ki; vo vtorata kirilskite
verzii od Ka~i}eviot Razgovor, odnosno pesnite za
Skenderbej zapi{ani vo zbornicite na narodni pesni
od 19-ot vek a vo tretata, legendite i predanijata za
Skenderbej za~uvani vo Makedonija i Albanija a {to
se povrzani so razni toponimi vo oblastite kaj{to
vojuval slavniot vojskovodec.
Ve}e go sogledavme vlijanieto na Barleti
vrz re~isi site knièvni dela napi{ani na
angliski jazik za Skenderbej a deka toj se nao|a
vo osnovata i na epot na Prli~ev, pokaà na{ata
nau~ni~ka Olivera Ja{ar-Nasteva vo statijata
“Die Verserzalung Skenderbeg von Grigor Prlicev.41
288
Istoto go misli i Haralampie Polenakovi} koj{to
istaknuva deka ‘verojatno od nekoe izdanie na
knigata na Marin Barleci42 Grigor Prli~ev se
zapoznal so grandioznata figura na Skenderbeg
i …43. Xevad Gega, vo ve}e spomenatata statija za
‘Izvorite…’ govorej}i za ovoj problem gi naveduva
dvete, moèbi klu~ni knigi, {to bile direkten
izvor za epot. Ednata e Kratkata istorija na \or|i
Kastrioti, nare~en Skenderbej, kral na Albanija
izdadena vo Moskva 1812 godina {to e prevod od
francuski na gr~ki napraven od Joanis Bailas
a za koja izvorni podatoci, kako za francuskiot
original taka za gr~kiot prevod dava Petrovi}, a
drugata Istorija na Skenderbej izdadena na gr~ki
jazik vo Atina, 1848 godina. Nema somnenie deka
obete se izvedeni od Biografijata za Skenderbej
na Barleti. Najo~igleden e primerot na prvata,
Kratkata istorija na… Kako {to ve}e rekovme, taa
e prevedena na gr~ki od francuski, a francuskiot
original {to go naveduva Petrovi} ne e ni{to drugo
tuku skratena verzija na Lavardenoviot francuski
prevod na latinskiot original od Barleti. Po ovoj
zaobikolen pat, Prli~ev najverojatno stignal do
istoriskiot izvor za svojot ep iako ne e isklu~eno
toj da imal uvid kako vo italijanskite verzii {to gi
naveduva Petrovi} taka i vo prevodot na Lavarden
(Znaeme deka Prli~ev preveduval pokraj od gr~ki, i
od italijanski a znael i francuski).
Haralampije Polenakovi} vo statijata
‘Ka~i~eve pesme u Makedoniji’, Zbornik za narodni
ìvot i obi~aje kw. 38 JAZU, str.261-273, koristej}i
gi zabeleùvawata na Br{qanski44 za prepisite
na Ka~i}evite pesni vo Zbornikot na Draganov45,
289
pokaà deka i zbornikot od 15 narodni pesni
na V.Li~enoski46 sodrì 11 prepisi na pesni za
Skenderbej od Razgovorot na Ka~i} Mio{i} i
deka 7 od niv se nao|aat i kaj Draganov. Na krajot,
zaklu~uva deka Ka~i} do{ol vo Makedonija preku
kirilskite verzii na Razgovorot, koi, u{te vo
samiot po~etok, go napu{taat originalniot naslov:
prvin vo Budim 1807 godina Razgovorot e objaven
kako Razli~ite pesne, potoa 1818 godina, isto
taka vo Budim kako Pesnoslovka, iliti povest o
narodu Slovenskom. Tretoto nepotpolno izdanie
od 1828 godina, kako {to ve}e vidovme, e @ivot i
vite{ka vojevawa slavnog kneza epirskoga \or|a
Kastriota Skenderbega od Jovan Sterija Popovi}.
Potoa sledat najrazli~ni pesnarki za Skenderbej
koi se skrateni izdanija na Ka~i}eviot Razgovor:
\or|e Kastrioti} Skenderbeg u pesmama, Beograd
1849; \or|e Kastrioti}-Skenderbeg. Velika
narodna pevanija u 16 pesama, popularno izdanie
od {eesettite godini na XIX vek koe e pridodadeno
i na razni kalendari. Vo Zbornikot na [apkarev47
vlezena e pesnata ‘Skenderbej i moma bitolska’
{to sigurno ja znael Prli~ev 48 a vo Zbornikot
na Miladinovci pesnata ‘Skender-beg’49. Ako se
sloìme deka narodnite pesni za Skenderbej {to
postoele vo usnata tradicija na makedonskiot
narod pred da bidat zapi{ani vo nekoi zbornici
na na{ite prerodbenici, se preraboteni varijanti
na Ka~i}evite pesni od Razgovorot {to stignale
vo Makedonija preku negovite kirilski verzii a
imaj}i gi na um izvorite za samiot Razgovor moème
da kaème deka i ovaa vtora grupa mo`ni izvori za
epot Skenderbej na Prli~ev posredno proizleguva
290
od starite hroniki na Barleti.
Vo tretata grupa izvori, kako {to ve}e
navedovme, spa|aat legendite i predanijata za
Skenderbej a {to se svrzani so nekoj toponim vo
oblastite na Makedonija i Albanija kaj{to vojuval.
[apkarev vo Zbornikot ima zapi{ano edna legenda
vo koja se kaùva deka narodot ne znae koga i od
kogo Turcite go prezele Ohrid, no deka postoi
predanie spored koe po smrtta na Skenderbej,
mesnoto naselenie izbegalo vo Venecija, koja bila
pokrovitelka na albanskiot voda~. Kaj [apkarev
ima i edno predanie za golemite grobi{ta {to se
nao|ale blizu gradot. Se smeta deka vo niv bile
zakopani turskite vojnici {to na ~elo so Balaban-
pa{a, zaginale vo borbata so Skenderbej. Vo turbeto
bil zakopan samiot Balaban. Spored soop{tenieto
na Galaba Palikru{eva i Aleksandar Stojanovski
‘Debarska oblast u {ezdesetim godinama XV veka
(na osnovu jednog turskog izvora’ vo Simpozium o
Skenderbegu, Pri{tina 1969, vo Debarskiot kraj
postoi predanie za lokalitetot Kale spored koe
toa pripa|alo na Skenderbej i Krale Marko. Postoi
i predanie povrzano so ovoj lokalitet deka vo
vremeto na Skenderbej so ~unci go spu{tale mlekoto
od Golema Niva vo Kale. Potoa se prikaùva deka
Skenderbej se skaral so \uro od sosednoto selo
Lukovo taka {to pri napadot na Kale edna baba go
posovetuvala neprijatelot kako da go osvoi gradot,
so presekuvawe na dovodot na voda. Taka Skenderbej
go zagubil gradot no pred toa uspeal da go sokrie
svoeto bogatstvo vo Bigor kraj Piskup{tina. Osven
predanijata postojat i dosta toponimi svrzni so
imeto na albanskiot voda~ i negovata borba. Vo
291
samiot Modri~, kaj mestoto Gradi{te, edna ramninka
pod bregot se vika Svetena {to moè da se dovede
vo vrska so Svetigrad i negoviot pad za koj ubedlivo
raskaùva Barleti. Tuka postoi i toponimot Sveti \
or|i. Vo seloto Lukovo ima i vakvi toponimi: Latinsko
Dobje Oreovo i Skenderbegov grad ili êngene Kala.
Moème da zaklu~ime deka kaj makedonskiot i kaj
albanskiot narod osobeno od Debarskata oblast
ostanale spomenite vrzani za borbite na Skenderbej
{to mu bile lesno dostapni i na Prli~ev.’
Tuka Metodija Bimbilovski povtorno stana
poln so impresii od pro~itanoto. Sega, osobeno
po ~itaweto na ovoj zbien, na~i~kan del sfati
so kolava qubopitna pedanterija go sobira{e i
zapi{uva{e seto ova. Moèbi za nekoj drug, koga bi
dobil mo`nost da go ~ita, bi bilo zdodevno no za
nego ne be{e. Za nego be{e dokaz deka detalizmot e
osnova za koj i da e zaklu~ok i deka najgolemi {teti
vo naukata, pa i vo knièvnata, pravat trka~ite po
zvawa, tipovite {to zgora-preku }e stutkaat ne{to
nalik na teza, }e najdat nekoj èden za jadewe i
piewe recenzent i brgu }e si ja zavr{at rabotata.
No toj be{e poinakov. Dokaz za ova, bea negovite
pedeset godini i odvratnoto, temno bibliotekarsko
zvawe. Potoa se vrati na ~itaweto. Znae{e deka ima
u{te malku do krajot.
‘Po odnos na pra{aweto kako do{lo do toa
Prli~ev da napi{e tolkav ep za albanskiot junak
od XV vek treba da se istaknat sogleduvawata na
Olivera Ja{ar-Nasteva50 koi ni se ~inat najbliski:
deka Prli~ev e roden vo zapadniot del na Makedonija
kaj{to bil ìv spomenot na golemiot voin; deka
Prli~ev poznaval mnogu u~enici od Albanija {to
292
doa|ale vo Ohrid; deka edna godina u~itelstvuval
vo Tirana i deka likot na Skenderbej dobro mu
se vklopil na Prli~eva vo barawata {to bile
postavuvani na Atinskite konkursi za knièvno
delo, glavnite junaci da bidat istovremeno i narodni
junaci i istoriski li~nosti.
Nie ovde bi se zadràle samo na dva punkta.
Smetame deka Prli~ev vo vremeto koga ja izbiral
temata i herojot na svoeto najambiciozno delo, ve}e
bil dlaboko navlezen vo romanti~arskite vodi: toa
zna~i deka, od edna strana, sakal da ja pottikne
borbata na svojot makedonski narod za osloboduvawe
a od druga, go zasilil interesot kon kulturnoto
nasledstvo na svojot narod {to e vo sklad so op{tite
opredelbi na re~isi site evropski romanti~ari od
toa vreme. Potoa, nau~en od sopstvenata klasi~na
naobrazba, osobeno od primerot na Homer, za toa kakov
treba da bide glavniot junak51, trgnal vo potraga po
takov, soodveten heroj, odnosno lik {to istovremeno
}e ja pottikne borbata na negoviot narod za sloboda
}e bide nerazdelno vtkaen vo negovata tradicija,
kulturna, knièvna itn.. Imaj}i go sveìot primer
na tuku{to oslobodenata Grcija kaj{to Skenderbej
bil mo{ne popularen preku preveduvaweto na
Barletievite hroniki na gr~ki jazik, osobeno vo
vremeto na osloboditelnata borba protiv Turcite
ili na Srbija kaj{to, isto taka, popularnosta na
Skenderbej mnogu porasnala osobeno po vostanijata
od po~etokot na XIX vek, Prli~ev re{il da napi{e
poema za ovoj balkanski junak koj{to moèl da ja
odigra nametnatata uloga posebno vo Makedonija vo
koja nacionalnoto budewe bilo nagolemo vo tek a
ìviot spomen na Skenderbej se ~uval me|u narodot.
293
Vtoriot punkt na koj sakame da ukaème vo
odnos na ovoj problem e pra{aweto za identifikacija,
odnosno poistovetuvaweto na avtorot so glavniot
heroj na svoeto delo. Kreativno gledano, eden
{iroko obrazovan i nesomneno nadaren pisatel
kako Prli~ev, pri izborot na temata i likovite
nikako ne bi gi zaboravil sopstvenite gledi{ta,
li~nite afiniteti, svojata vpienost vo ona {to
saka da se stavi na hartija. Tokmu od toj stepen na
vpienost, poistovetenost so temata i, naj~esto,
glavniot lik na deloto zavisi i vdahnovenosta
koja e mnogu zna~ajna za kvalitetot na krajnite
knièvni rezultati. Imame pri~ini da veruvame
deka Prli~ev vo mnogu ne{ta moèl da ja poistoveti
borbata na Skenderbej so svojata li~na borba kako
za sloboda na svojot narod, taka i za negovoto li~no
osloboduvawe i sebeiznao|awe. Opkolenosta na
Skenderbej od silnite vojski na sultanite, moè
da se poistoveti so ~uvstvoto na gluva opkolenost
i surovo nedorazbirawe na koe postojano naiduval
Prli~ev kako vo Atina taka i vo svojot roden
Ohrid pa i po{iroko, vo, re~isi, site mesta, od
Bitola do Sofija i Solun, kade u~itelstvuval.
Borbata na Skenderbej so vojskite na osvojuva~ite
i so doma{nite predavnici, moè da se sporedi so
Prli~eviot ideal: borbata za svetovnoto i duhovno
osloboduvawe na Makedoncite no i so negovata borba
protiv najgolemiot doma{en neprijatel – neznaeweto
i duhovnata zaostanatost na negovite sonarodnici.
Trgnuvaj}i tokmu od ovoj stepen na
poistovetenost na avtorot so temata i glavniot junak
na svoeto delo, moème da ja podvle~eme glavnata,
kvalitetna razlika pome|u delata za Skenderbej
294
pi{uvani na Zapad i delata za Skenderbej pi{uvani
na avtohtonoto, balkansko tlo. Jasno e deka avtorite
{to pi{uvale na Zapad za Skenderbej toa go pravele
od ~isto pomodarstvo, odnosno od potrebata za
voskresnuvawe na eden junak {to }e gi zadovoli
dnevnite potrebi na vremeto a toa naj~esto se
sveduvalo na pottiknuvawe na borbeniot moral pred
otomanskite naezdi, dodeka na{ite avtori, pokraj
vakvite potrebi, bile s# u{te vo ognot, odnosno
imale golem stepen na poistovetenost so nastanite
{to sakale da gi opi{uvaat nao|aj}i se da ìveat vo
porobeni zemji. Ottuka, moè da se izvle~e zaklu~ok
deka kaj golemite (mnogubrojni) slobodni narodi na
Zapad, za Skenderbej pi{uvale mali avtori dodeka
kaj malite (malubrojni) narodi na Balkanot, golemi
(po kvalitet) avtori. Me|u niv, najvisokoto mesto,
sekako, mu pripa|a na Prli~ev.’
Potoa, otkako pro~ita deka poemata ima 3793
stiha, Metodija, po obi~aj, gi preskokna stranicite
so detalnite preraskaùvawa na homerovskite
nastani pred, za vreme na i po golemata bitka pod
yidinite na Kruja me|u Skenderbej i Balaban-pa{a, i
prodolì da go ~ita delot vo koj sledea kriti~kite
osvrti na samoto delo koi gi ima{e pedantno sobrano
od dostapnata literatura na jazicite {to gi znae{e:
angliski, srpski i makedonski:
‘U{te vo 1862 godina, kako {to izvestuva
Mihail Petru{evski vo Uvodot kon negoviot prepev
na Skenderbej, kritikata se izjasnila za vrednostite
i nedostatocite na ovoj ep. Vo statijata-recenzija
(‘Poetskiot konkurs na g-din I. Vucinas vo 1862
godina’) objavena vo atinskoto spisanie Pandora,
tom XIII, ~ist broj 294 od 15 juni 1862 godina na
295
str. 121-132, eden od ~lenovite na Komisijata za
ocenka na pristignatite tvorbi, A.R.Rangavis, gi
iznesuva svoite zabele{ki vo odnos na Skenderbej
od Prli~ev. Toj istaknuva deka epot Skenderbej e
najzna~ajnoto delo po forma i golemina od tvorbite
{to pristignale na konkursot, deka ima dolìna sedum
pati pogolema od onaa {to se barala, deka jazikot
e ~ist, ‘heleniziran’, precizen, jasen, besprekorno
doteran, {to otkriva u~eno pero i izostren uset
za ubavo, deka stihotvorstvoto, so isklu~ok na
nekolku neprijatni elizii i hijati, op{to zemeno,
mu e pravilno i retki se stihovite so pogre{en
ritam. Rangavis gi istaknuva, po negovo mislewe,
i nedostatocite na epot. Toj smeta deka Prli~ev
postapil lo{o koga go usvoil jampskiot tetrametar,
obi~niot petnaeseterec bez rima, deka pogre{il
koga se nafatil na samo edna i toa, spored Rangavis,
neva`na epizoda od ìvotot na Skenderbej, deka go
degradira pripi{uvaj}i mu strasti nedostojni duri
ni za obi~en ~ovek, deka upotrebata na epiteti pri
opisite ~estopati stanuva zloupotreba, deka nekoi
sceni (nabivaweto na Dinko na kol) gi nadminuvaat
pozvolenite granici na uàsot vo umetnosta i
stigaat do gre{noto.
No deka Rangavis visko gi cenel poetskite
mo`nosti na Prli~ev, najdobro se gleda od mestoto
{to mu go dal vo razvojot na gr~kata epska poezija vo
svojata Literarna istorija na sovremena Grcija od
1877 godina za {to pi{uva Petru{evski vo statijata
‘A.R.Rangavis za poezijata na G.S. Prli~ev i negovoto
mesto vo literaturata’ objavena vo Besedi za
Prli~ev, Skopje 1980 godina. Pi{uvaj}i za Prli~eva,
Rangavis naglasuva deka ovoj napi{al dve poemi, ne
296
tolku dolgi, so glavni heroi, Skenderbej vo ednata,
a vo drugata eden Serdar, vo ‘beli aleksandrinci’.
Toj istaknuva deka negovata versifikacija e
ubava, negoviot jazik zdrav i poetski, a negovite
epizodi mo{ne interesni i predadeni so ve{tina.
Po ocenka na Rangavis, Serdarot, osobeno poradi
inventivnosta, e podobra poema od Skenderbej.
Po izloènoto, izleguva deka, spored Rangavis,
Prli~ev e najgolemiot epski poet na Grcija vo XIX
vek.
Bidej}i epov ostanuva neobjaven s# do 1961
godina, prirodno e {to kriti~arite koga pi{uvaa
za Prli~eva, osobeno po Vtorata Svetska Vojna,
glavno go razgleduvaa i falea Serdarot iako, kako
{to soop{tuva Gane Todorovski, Prli~ev stanuva
vedna{ po smrtta ~itan i prou~uvan avtor, pred s#,
vo redovite na brojnata makedonska emigracija vo
Bugarija.52
Vo Predgovorot kon Prli~evata poema
Skenderbeg vo izdanieto od 1961 godina, avtorot,
Georgi Stalev, vo op{irniot tekst (str. 5-17),
za prvpat go svrtuva vnimanieto na makedoskata
kritika kon ova vtoro, mnogu zna~ajno delo na
Prli~ev. Otkako gi naveduva poznatite podatoci
za epot i toa spored Skopakov, Stalev soop{tuva
kako se stignalo do rakopisot od koj{to e napraven
makedonskiot prepev, najavuva deka postojat
mo`nosti da se vidi od kade poetot koristel
materijali za samata prikazna a potoa dava kus
pregled na ìvotot i podvizite na \or|i Kastrioti.
Stalev go istaknuva Homerovskoto kaj Prli~eva, im
zabeleùva na Rangavis (ovde Rangabe) i Sanders
{to vo svojata Istorija nepravi~no mu zabeleùvaat
297
na Prli~eva vo odnos na nekoi postapki vo epot
iako i samiot istaknuva deka epot ima slabi strani
od koi, spored misleweto na Stalev, treba da se
izdvoi ‘epskoto preraskaùvawe na sodrìnata so
opasnost kohezijata na edinstvoto da se po~uvstvuva
razlabavena; dijalozite i monolozite se predolgi, na
mesta sosema nefunkcionalni.’53 Na krajot, Stalev go
preraskaùva epot, se zadrùva na glavnite likovi
i go istaknuva majstortvoto vo preminuvaweto od
slika vo slika.
Vo vtoroto izdanie od 1971 godina, Georgi
Stalev, pred samite tekstovi na Serdarot i
Skenderbeg objavuva Predgovor nasloven ‘Prli~ev
vo svoeto vreme i nadvor od nego’ vo koj, glavno gi
povtoruva istite ocenki za epot od prvoto izdanie.
Tuka e novo {to vo fusnota soop{tuva za prvoto
bugarsko izdanie na Skenderbej vo redakcija na
Hr. Kodov, za negatorskiot stav na avtorot kon
makedonskoto izdanie, za odzemaweto na sekakva
vrednost na makedonskiot prepev a vo odbrana pravi
sporedba na nekolku sekvenci od svojot prepev so
prozniot bugarski prevod na Kodov.
Vo prilepskoto spisanie Streme`, be.4-5,
1971, 313-322, Haralampie Polenakovi} }e ja objavi
statijata ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor
Prli~ev’, vo koja, otkako }e se zadrì na izvorite
{to gi koristel Prli~ev ukaùvaj}i deka verojatniot
izvor e nekoe izdanie na knigata od Marin Barleci,
}e se zadrì na rasvetluvawe na problemot okolu
u~estvoto na Stefan Crnoevi} i na Crnogorcite vo
odbranata na Kruja vo 1467 godina. Po analizata,
zaklu~uva deka seto toa e rezultat na poetovata
bogata voobrazba za{to vo vremeto na odbranata
298
na Kruja za koja govori Prli~ev, Stefan Crnoevi} e
ve}e mrtov. Polenakovi} pokraj na ovoj anahronizam
ukaùva na u{te dva: pretstavuvaweto na sinot na
Skenderbej kako doen~e iako za vreme na bitkata toj
bil vozrasen ~ovek, i pojavata na pu{ewe vo vreme
koga vo Evropa s# u{te ne bil poznat tutunot.
Vo Uvodot kon izdanieto od 1974 godina,
Mihail D.Petru{evski kogo ve}e nekolkupati go
citiravme, ja donesuva vo prevod recenzijata {to
Rangavis ja napi{a za Skendebej vo spisanieto
Pandora od 1862 godina, potoa gi naveduva
izdanijata na Skenderbej kaj nas, vo Bugarija i vo
Albanija i se zadrùva na tekstovite na razli~nite
izdanija osobeno ona na Kodov. Na krajot zboruvaj}i
za ritamot na originalot istaknuva ‘deka ne e dosta
da se kaè deka stihot na poemata e petnaesterec,
za{to nego ne go opredeluva samo brojot na slogovite,
ami, isto taka, i pred s#, ritamot koj e vo svojata
osnova jampski.’ Ili ponatamu deka e ‘katalekti~en
jampski tetrametar sostaven od dva dela: eden
akatalekti~en i eden katalekti~en jampski dimetar
{to gi oddeluva cezura.’
Du{ko Nanevski vo statijata ‘Eposot na
Prli~ev Skenderbej’ objavena vo spisanieto
Sovremenost, 4-5/1976, poln e komplimenti za
‘vtoriot Omir’ i za helenistot Mihail D. Petru{evski
koj{to ‘ni ovozmoì denes da go doìveeme eposot
kako golemo poetsko otkritie’. Nanevski ukaùva na
homerovskiot pristap i stil na epot, se obiduva da
go odgatne pra{aweto za izborot na Skenderbej kako
glaven lik vo deloto pri {to istaknuva deka Prli~ev
vo primerot na Skenderbej ja otkriva mo`nosta kako
i mala zemja moè da pobedi golema imperija, gi
299
pojasnuva dvata sprotivstaveni likovi, Skenderbej i
Balaban, obrnuva vnimanie na scenata so nabivaweto
na Dinko na kolec {to e napi{ana mnogu porano od
sli~nata scena kaj Andri}, gi pojasnuva tragi~nite
sudbini na nekoi drugi likovi vo epot, go zabeleùva
majstorstvoto na Prli~ev pri slikaweto na opisite,
tekot na samata bitka, mnogubrojnite ubistva. Vo
zavr{niot del, Nanevski ja istaknuva ‘vdahnovenata
kompozicija na poetskite simboli, metafori i
sliki, no zakonita tvore~ka logika, genijalniot
sklad na site elementi i detali, me|u koi ne se
~uvstvuva otsustvoto na nekoi epizodi’, i zaklu~uva
deka eposot Skenderbej ja menuva na{ata pretstava
za Prli~ev, deka toj e ‘najgolemiot makedonski
poet, ne samo na 19-ot vek,’ i deka, po sporedbata so
Osman na Gunduli}, Smrtta na Smail-aga êngi} od
Maùrani} i Gorski venec od Wego{, moè da se
kaè deka ‘Prli~ev e eden od najgolemite poeti {to
voop{to gi rodile jugoslovenskite narodi’.
Radomir Ivanovi}’ ~ita{e ponatamu
Metodija Bimbilovski so vrodenata upornost, ne
zabeleùvaj}i deka ve}e bliè{e ru~ek vreme, a
toj u{te so ~ajot vo levata raka ‘visi’ nad masata
v kujna, ‘vo knigata Portreti na makedonski
pisateli (Skopje, Misla 1979), vo statijata
‘Istoriski ep: za Skenderbeg od Grigor S. Prli~ev,
istaknuva deka ~isto teoriski, epot na Prli~ev
bi go smestil vo istoriski poemi. Otkako vr{i
detalna analiza na deloto, a po ukaùvaweto na
svojata statija ‘Skenderbeg-literaturna inspiracija
na ju`noslovenskite tvorbi’54 vo koja gi razgledal
i drugite dela za Skenderbej napi{ani na
ju`noslovensko tlo, Ivanovi} zaklu~uva deka epot
300
Skenderbej na Prli~ev e najuspe{no od site dela za
Skenderbej napi{ani vo ovoj del na Evropa.
Vo Besedi za Grigor Prli~ev (Skopje,
1980) na trieset stranici objavena e studijata
na Atanas Vangelov ‘Kon problemot na prirodata
na Prli~evoto peewe’, prva {to od stilisti~ki
aspekt, gi razgleduva dvete najzna~ajni tvorbi
na Prli~ev Serdarot i Skenderbej. Otkako }e
ja zavr{i analizata na Serdarot, Vangelov vo
delot III: Skenderbej:teza i ‘antiteza’, istaknuva
deka prirodata na Prli~eviot ep Skenderbej
nudi povolni materijali da se doveduva vo mo{ne
bliska vrska so tradicijata na anti~koto peewe,
pokonkretno, so poetikata na Homera. Ponatamu, {to
e mo{ne va`no, Vangelov go pro{iruva stanovi{teto
na Gane Todorovski iskaàno za Serdarot55 i za
Skenderbej a so koe poezijata na Prli~ev stilski se
locira pome|u klasicisti~kata i romanti~arskata
poezija. Potoa istaknati se dvata sprotivstaveni
likovi, Skenderbej i Balaban i naglasena e nivnata
tragi~nost odnosno, kako {to veli Vangelov,
‘~ovekot vo sebesi ja nosi svojata tragi~na situacija
– toa e osnovnata ideja na Prli~eviot poetski i
~ove~ki anga`man’. Vo posledniot del, Vangelov go
razgleduva mestoto i specifi~noto nivo na upotreba
na slovenskata antiteza i zaklu~uva deka vo
Skenderbej antitezata e dinami~ko-dramaturgiski
element kako protivteà na epskata zabavnetost i
{iro~ina.
Svetozar Brki} najprvin na albanski
(1982) a potoa na makedonski vo svojata kniga
Makedonski temi i drugi esei56 go objavuva trudot
‘Grigor Prli~ev: Skenderbeg:problemite vo i
301
okolu deloto’. Otkako so {iroka informiranost
}e gi razgleda problemite okolu izdavaweto,
izborot na glavniot junak i izvorite za epot, Brki}
gi podvlekuva razlikite pome|u Skenderbej i
Ilijadata naglasuvaj}i ja razli~nosta vo stepenot
na materijalnata civilizacija {to najdobro se
gleda vo jazikot, razli~nosta na duhot prisuten pod
Kruja i pod Troja, a potoa majstorski pravi suptilna
sporedba na epot Skenderbej so anglosaksonskiot
paganski (so hristijanski elementi) ep Beovulf
i so srpskata narodna pesna ‘Kneèvata ve~era’
stavaj}i go, na ovoj na~in, Prli~eva, vo kontekstot
na evropskata knièvnost.
S# pozasilenite komparativni prou~uvawa
na Prli~ev a osobeno na negoviot ep Skenderbej
dobivaat golem pottik so Simpoziumot posveten
na ìvotot i deloto na Grigor Prli~ev odràn na
10-11 maj 1985 godina na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje. Me|u pove}eto trudovi, ima nekolku {to se
zanimavaat so epot Skenderbej.
Miodrag Maticki vo referatot ‘Kwièvno-
istoriski kontekst speva Skenderbeg Grigora
Prli~eva’ smeta deka vo ponatamo{nite
komparativni analizi na epot Skenderbej treba da
se ima na um deloto na Sterija Popovi}, no pred s#
pesnite od Ka~i}eviot Razgovor a osobeno pesnite
‘Rat Jure Kastrioti}a s Turcima 1464’ i ‘Opsada
Kroje’ koi moèle da vlezat vo osnovata na ovoj,
kako {to naglasuva Maticki, umetni~ki vreden i
zna~aen ep za romantizmot na site na{i narodi
i na koj, neopravdano, mu se posvetuva nedovolno
vnimanie moèbi zatoa i {to docna vlegol vo
na{ata knièvnost ne ostavaj}i podlaboka traga
302
vo recepcijata na jugoslovenskite knièvnosti i
vlijanieto vrz drugite pisateli na romantizmot.
Ante Stama} vo trudot ‘Proniknatost
na kompleksot Homer-Prli~ev’ go podvlekuva
homerovskoto kaj Prli~ev a Katica ]ulavkova vo
‘Modeli na poetizacijata vo deloto na Grigor Prli~ev’
naglasuva deka deloto na Prli~ev ne se objasnuva
samo so ugleduvawata na Homerovite epovi, na usnata
narodna tradicija i klasicisti~kite modeli tuku i
vo kriti~kio-kreativniot odnos kon niv. Zna~ajno e i
nejzinoto ukaùvawe deka i Serdarot i Skenderbej
na Prli~ev go vklopuvaat negovoto delo pred s#,
vo kontekstot na romanti~arskite i modernite
tendencii a ne vo senkata na ugleduvaweto na
prethodnite normi.
Zna~aen e i prilogot na Xevat Gega ‘Za
izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev za
poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata
misla na albanski jazik’ pred s#, zaradi prikazot na
kriti~kata misla za deloto na Prli~ev na albanski
jazik. Tokmu ovde ja najdovme zna~ajnata ocenka na
epot Skenderbej izre~ena od albanskiot nau~nik
Androkli Kostelari: ‘Napi{ana za glavniot heroj i za
negovite soborci, koi Prli~ev gi narekuva ‘xinovski
sinovi’ dostojni za homerovski stihovi, ovaa poema e
edno originalno delo {to so svojot dlabok realizam,
prepleten so romanti~arski izlivi, so ~isti i
plameni ~ove~ki ~uvstva, so silni osloboditelni i
demokratski idei, so svojot bogat i temperamenten
jazik, bez somnenie mu pripa|a na najdobriot fond od
umetni~kata literatura na balkanskite narodi.’57’
Potoa slede{e eden opseèn, mo{ne stru~en
razdel so detalna analiza na knièvniot lik na
303
Skenderbej vo sekoe delo na angliski jazik i epot
na Prli~ev poedine~no, {to Metodija go pro~ita za
sebe i vedna{ prejde na zaklu~okot. Od s# izloèno
tamu, koe glavno be{e pro{ireno povtoruvawe na
vovedniot del, Metodija ja pro~ita glasno samo
poslednata, ishodna re~enica: ‘Ottuka, imaj}i
gi predvid rezultatite od istraùvawata na
jugoslovenskite i albanskite nau~nici koi go ocenija
epot na Prli~ev kako najuspe{en od site drugi dela
za Skenderbej napi{ani na ju`noslovensko tlo, a vrz
analizata na knièvniot lik na Skenderbej vo delata
na angliski jazik i kaj na{iot Prli~ev, moème da
go pro{irime ova gledi{te i da zaklu~ime deka
Skenderbej na Prli~ev e umetni~ki najuspe{noto
delo i vo kontekstot na razgleduvanite dela vo
na{iov trud.’
Bele{ki:
35
Za ìvotot i deloto na Grigor S. Prli~ev, pokraj negovata
Avtobiografija prepora~livo e da se pro~ita trudot na Gane
Todorovski ‘Golemiot podvig na Grigor Prli~ev’ objaven vo
Podalku od zanesot poblizu do bolot, Skopje 1983
36
Mihail D.Petru{evski. Uvod vo Skenderbej, Skopje, 1972
37
Predgovor kon Prli~evata poema Skenderbeg vo Grigor
Prli~ev:Skenderbeg, Skopje, Ko~o Racin 1961
38
Ova izdanie, kako {to naveduva Petru{evski e Editio princeps
i nosi naslov Grigor Prli~ev. Skenderbej. Uvod, tekst, prevod
i objasnitelni bele`ki, stokmil Hr.Kodov, Sofija 1967,
Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite. (Vtoroto
izdanie izleze vo 1969 godina)
39
Falej}i go prepevot na ômora, na{iot albanolog, Xevat Gega,
vo statijata ‘Za izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev
za poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata misla na
albanski jazik’ vo Zbornikot @ivotot i deloto na Grigor
304
S.Prli~ev, Skopje, 1986, istaknuva deka prepejuva~ot, poa|aj}i
od albanskata poetska tradicija, ne go respektira ritamot na
originalot, tuku sozdava edinaesterci so ritmi~ki akcenti na
parnite slogovi kako podominantni, odnosno sozdava stihovi
dominantni vo albanskata umetni~kaa poezija.
40
êstopati poradi necelosnosta na prvoto i vtoroto izdanie
na Skenderbej od Georgi Stalev, nepravi~no se prenebregnuvaat
stojnostite postignati vo makedonskiot prepev od ovoj navistina
isklu~itelen majstor na stihot i versifikacijata.
41
Statijata e objavena vo Zeitschrift fur Balkanologie, Jahrgang V. Heft
1, 34-51
42
Nie go koristime izgovorot daden od Q.Basotova vo statijata
‘Na{ite krai{ta i lu|e vo biografijata na Skenderbeg od Marin
Barleti’ vo spisanieto Istorija, god. X Skopje 1974, broj 1. Zna~i
Barleti a ne Barleci. Od druga strana prifativme izgovorot
na imeto na na{iot junak da bide Skenderbej kako {to go dava i
Petru{evski objasnuvaj}i deka toa e poblisku i do turskiot i do
gr~kiot izgovor.
43
H.Polenakovi}. ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor
Prli~ev vo Besedi za Grigor Prli~ev, Skopje 1980
44
Br{qanski. Ka~i}eve pesme u Makedoniji (Nova Revija vjeri
i nauci II, Dubrovnik 1923
45
Draganov, P. Makedonsko-slavjanski sbornik s
priloèniem slovarja. Peterburg 1894
46
Rakopisna pesnarka od V.Li~enoski koja Jovan Haxi-Vasilevi}
ja smestuva vo sredinata na XIX vek a se ~uva vo Narodnata
biblioteka vo Belgrad.
47
[apkarev, Kuzman. Zbornik ot balgarski narodni
umotvorenija kn.III-VI, Sofija, 1891 i VIII-IX 1892, 1894
48
Vo odgovorot na kritikata od N.Bon~ev za prevodot na
Ilijadata, Prli~ev go citira prviot stih od pesnata ‘Poplenil
mi Skend: ov~e pole bitolsko’.
49
Balgarski narodni pesni sobrani od bratja Miladinovci
305
Dimitri i Konstantina, Zagreb 1861
50
O.J. Nasteva. ‘Za Skenderbeg kaj Grigor Prli~ev’ vo Simpozium
o Skenderbegu, Pri{tina 1969
51
Gane Todorovski vo statijata ‘Za potrebata od edno novo
~itawe na Prli~evata poema Serdarot objavena vo Zbornikot
na trudovi @ivotot i deloto na Grigor Pli~ev, Skopje, 1986
godina, gi donesuva vo makedonski prevod trite Bele{ki na
Prli~ev kon prvoto, gr~ko izdanie na Serdarot. Trgnuvaj}i
tokmu od tretata bele{ka vo koja e iska`no gledi{teto deka
‘site ìvea~i na Albanija, po misli, izgled, obleka, naravi
i obi~ai li~at jasno deka ne se ni{to drugo osven Elini’,
pretpostavuvame deka Prli~ev go izbral za junak na svojot ep po
ugled na Homera tokmu, za nego, najelinskiot heroj, Skenderbej,
za kogo, znaej}i gi i istoriski potkrepenite podvizi i herojskata
dimenzija vo narodnata usna tradicija, bil siguren deka }e mu
bide dostoen na junacite od Homerovite epovi.
52
G.Todorovski. ‘Za potrebata od edno novo ~itawe na
Prli~evata poema Serdarot vo @ivotot i deloto na Grigor
S.Prli~ev, Skopje 1986, str.21
53
Predgovor kon Grigor Prli~ev. Skenderbeg, Skopje, 1961
str.12
54
Statijata e objavena vo spisanieto na Filozofskiot fakultet
vo Pri{tina Gjurmine albanologjike, kn.III, 1965-1966, str. 167-204
55
G.Todorovski. ‘Prli~ev-Wego{-Maùrani}’ vo ‘Predavawa na V
Seminar za makedonski jazik, literatura i kultura’, Skopje 1972,
str.108
56
S.Brki}. Makedonski temi i drugi esei, Skopje 1989
57
Citirano spored Xevat Gega, ‘Za izvorite na poetskata
inspiracija…’ str.165. Inaku ovoj trud na Kostelari pokraj na
albanski jazik objaven e i na bugarski i nosi naslov: ‘Obraz’jot
na Skenderbeg v svetovnata literatura’, Georgi Kastrioti
Skenderbeg, B’lgarskata akademija na naukite, Sofija, 1970’
306
Na krajot slede{e Bibliografija, prvin
kirili~na, potoa latini~na, del-tesna specijalnost
na Metodija Bimbilovski koja po~na poleka i so
uìvawe da ja ~ita:

‘Kirili~na:
1. Basotova, Q. ‘Na{ite krai{ta i lu|e vo
Biografijata na Skenderbeg od Marin
Barleti’ vo Istorija: spisanie na sojuzot
na istoriskite dru{tva na SR Makedonija,
Godina X, broj 1, 1974
2. Besedi za Grigor Prli~ev. Skopje,
Odbor za proslava na 150 godi{ninata od
ra|aweto na Grigor Prli~ev, 1980
3. Brki}, Svetozar. Makedonski temi i
drugi esei. Skopje, Kultura, 1989
4. @ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev:
zbornik na trudovi. Skopje, Institut za
literatura pri Filolo{kiot fakultet,
1986
5. Ivanovi}, Radomir. Portreti na
makedonski pisateli. Skopje, Misla,
1979
6. Koneski, Blaè. Za literaturata i
kulturata. Skopje, Zdruèni izdava~i,
1981
7. Konstantinovi}, Zoran. Uvod u uporedno
prou~avawe kwièvnosti. Beograd,
srpska kwièvna zadruga, 1984
8. Mitevski, Vitomir. Homer i Prli~ev:
doktorska disertacija. Skopje,
Filozofski fakultet, 1989
9. Nanevski, Du{ko. Makedonskata poetska
307
umetnost. Skopje, Kultura, 1990
10. Polenakovi}, Haralampie. Stranici
od makedonskata knièvnost. Skopje,
Makedonska kniga, 1969
11. Polenakovi}, d-r Haralampie. Vo ekot na
narodnoto budewe. Skopje, Misla, 1973
12. Popovi}, d-r Vladeta. Kroz englesku
kwièvnost. Beograd, Izdava~ka
kwiàrnica Rajkovi}a i \ukovi}a, 1929
13. Prli~ev, Grigor St.. Skederbei:uvod,
tekst, prevod i objasnitelni bele`ki.
(St’kmil Hr.Kodov). Sofija, Izdatelstvo
na B’lgarskata akademija na naukite,
1967
14. Prli~ev, Grigor. Serdarot i Skenderbeg.
Skopje, Misla, 1971
15. Prli~ev, Grigor. Skenderbeg. Skopje,
Ko~o Racin, 1961
16. Prli~ev, Grigor S.. Skenderbej. (Od
gr~kiot original prepeal Mihail D.
Petru{evski). Skopje, Makedonska kniga,
1974
17. Stalev, Georgi. Pregled na makedonskata
literatura od XIX vek. Skopje, Kultura,
1963
18. Timofejev, prof.Leonid I.. Teorija
kwièvnosti. Beograd, Prosveta, 1950
19. Todorovski, Gane. Traktati na
soncequbivite. Skopje, Kultura, 1974
20. Todorovski, Gane. Ma|epsan megdan.
Skopje, Kultura, 1979
21. Todorovski, Gane. Podaleku od zanesot
poblizu do bolot. Skopje, Misla, 1983
308
22. ]ulavkova, Katica. Figurativniot
govor i makedonskata poezija. Skopje,
Na{a kniga, 1984
23. Hadri, Ali. Pregled na albanskoto
osloboditelno dvièwe vo epohata na
\er| Kastrioti Skenderbeg (1443-1468).
Skopje, NIP Nova Makedonija, 1968’
Potoa ‘latini~na:
1. A Brief Account of the Life and Character
of George Castriot, King of Epirus and
Albania, commonly called Scanderbeg.
London, J.Roberts, 1735
2. Boas, Frederick S.. Introduction to Eighteen
Century Drama: 1700-1780. Oxford, At the
Clarendon Press, 1953
3. Cohen, Bernard B.. Writing about Literature.
Glenview, Scott, Foresman and Company,
1963
4. George Kastriot-Scanderbeg and the
Albanian-Turkish War of the XVth
Century. Tirana, The State University, 1967
5. Hammer, Joseph von. Historija Turskog
(Osmanskog) Carstva:1-3. Zagreb, Nerkez
Smailagic, 1979
6. Havard, William. Scanderbeg. London,
J.Watts, 1733
7. Jasar-Nasteva, Olivera. Scanderbeg nella
letteratura Macedone. Palermo, l’Universita
di Palermo, 1969
8. Hirsh, Edward. Henry Wadsworth
Longfellow. Minneapolis, University of
Minnesota Press, 1964
309
9. Kramaric, Zlatko. Uvod u naratologiju:
zbornik tekstova. Osijek, Izdavacki centar
‘Revija’, 1989
10. Laing, R.D. The Divided Self: An Existential
Study in Sanity and Madness. London,
Penguin, 1960
11. Lillo, George. The Christian Hero. London,
John Gray, 1735
12. Lotman, Jurij. Struktura umentickog teksta.
Beograd, Nolit, 1976
13. Ludlow, James M.. The Captain of the
Janizaries. New York and London, Harper &
Brothers Publishers, 1902
14. Marlowe, Christopher. Complete Plays and
Poems. London, Dent, 1976
15. Matic, Tomo. Djela Andrije Kacica Miosica.
Zagreb, Jugoslovenska akademija znanosti i
umjetnosti, 1964
16. Nicoll, Allardyce. A History of English
Drama: 1660-1900. Cambridge, At the
University Press, 1955
17. Petrovitch, Georges T.. Scanderbeg
(Georges Castriota): Essai de bibliographie
raisonnee. Paris, Ernest Leroux, 1881
18. Pichois, Cl/Rousseau, A.M.. Komparativna
knjizevnost. Zagreb, Matica Hrvatsla, 1973
19. Raban, Jonathan. The Technique of Modern
Fiction: essays in practical criticism. Notre
Dame, University of Notre Dame Press, 1968
20. Roberts, Edgar V..Writing Themes about
Literature. Englewood Cliffs, N.J., Prentice
Hall, Inc., 1964
21. Simpoziumi per Skenderbeun: Simpozium
310
o Skenderbegu (9-12 maj 1968). Pristina,
Instituti Albanologjik, 1969
22. Solar, Milivoj. Moderna teorija romana.
Beograd, Nolit, 1979
23. Studia Albanica: 2. Tirana, Institut D’Histoire
et de linguistique, 1967
24. The Cambridge History of English
Literature: volume X: the Age of Johnson.
Cambridge, At the University Press, 1913
25. Whincop, Thomas. Scanderbeg: or, Love
and Liberty. London, Edward Mills, 1747’
I tolku. Prvoto zadovolstvo {to go ispolni

Metodija Bimbilovski po pro~itot i konsumacijata
na celiot podzaboraven tekst nabrzo mu se pretvori
vo silen strav koga sfati kolkava naivnost,
nepreciznost, drskost pa duri i neznaewe se krijat
vo ovie nedokvakani stranici. Go obli studena pot
pri pomislata kolku e mo}na i bezobrazna mladosta,
so kolku pove}e energija a pomalku um vleguva vo
potfatite, literaturni, ìvotni, seedno. Si re~e,
boè u{te kolku raboti falat. Zarem smeam so ovoj
tekst da izlezam pred nekakva mra~na Komisija i
na nivnite vkrsteni pra{awa da odgovaram ko malo
dete? Nikako. Dovolno e nekoj da se seti, a }e se
seti da me pra{a dali znam gr~ki i albanski. [to
}e kaàm? Normalno, ne znam. A kako ste moèle,
kolega, da pi{uvate za albanski junak za kogo
glavnoto delo {to go obrabotuvate, epot na Prli~ev,
e napi{an na gr~ki? Tuka vedna{ se pa|a. A {to e
so bibliografijata? U{te kolku nezabeleàni
klu~ni trudovi za Skenderbej se objaveni a {to toj
ovde ne gi ima vklu~eno? Vredi li sega povtorno
311
da po~ne od po~etok so seta nova literatura {to ja
ima{e pro~itano? Na primer, knigata na Fan Noli,
albanskiot preveduva~ na [ekspir, za Skenderbej,
edna prodlabo~ena, romantizirana biografija
napi{ana na lesen, ~itliv stil {to Metodija ja
pro~ita na angliski. Ili, da re~eme, knigata na
angliskiot istori~ar Heri Hoxkinson Skenderbeg,
prvpat objavena vo 1999 godina, vo koja i pokraj
site usilbi da se napi{e Herodotovska istorija
so postuden, poangliski pristap kon ìvotot i
deloto na Georgi Kastriot, sepak, nedostigot od
Herodotovskiot talent za raskaùvawe na rabotite,
~esto povr{inskoto tretirawe na problemite
{to se dolì na, re~isi, slepoto sledewe na
podatocite od Barleti i, verojatno, albanskata
nauka, ja pravi i knigata {tura i nedore~ena. Ili,
mo{ne vramnoteènata studija za Skenderbej od
akademicite Ali Aliu i Gane Todorovski vo koja
mnogu se misli na perspektivata na idnoto zaedni~ko
ìveewe na Balkanot, ili, malku ekscentri~nata,
ogromna, promakedonska verzija na prikaznata
na Skenderbej od d-r Petar Popovski Georgija
Kastriot-Iskender:kral na Epir i Makedonija
i vtor Aleksandar Makedonski, objavena vo 2005
godina, ili… Mnogu, mnogu raboti nedostigaa {to
zadolìtelno bi trebale da vlezat vo edna teza za
Skenderbej.
I toga{ povtorno go opfati malodu{nosta,
onaa temna sopka skriena vo sudbinata na Metodija
Bimbilovski {to, od vreme na vreme, mu izleguva{e
pred o~i i ne mu dava{e da ispliva od banaliziranata
{ema na udobnoto bibliotekarsko ìveewe. Si re~e:
}e si ostanam bibliotekar. Zarem doprva, na ovie
312
godini, nepotrebno da si go baram so borin~e? Zo{to
da magistriram? Zarem za podbiv na fakultetskite
‘seirxii’? Dovolno e {to imav privilegija da ~epnam
vo edna interesna istorija na eden poseben ~ovek i
{to mnogu raboti mi stanaa pojasni. [to treba ~ovek
da bara pove}e? Dostoen na odlukata, stana od
masata, napravi nekolku krugovi niz sobata, potoa
se vrati nazad, zapre, go sobra rakopisot i, surovo,
nebare nedozvoleno {i{e rakija, go pikna nazad vo
fiokata. Mu olesna.
Legna na krevetot i slednite minuti vaka si
razmisluva{e. Barem imav mo`nost da razmisluvam
i da pi{uvam za eden zna~aen Evropeec pred u{te da
se rodi idejata za samoto evropejstvo. Nau~iv deka
bil pravoslaven Sloven po poteklo, deka moèbi
bil daden zalo`nik kaj Sultanot kade go primil
muhamedanstvoto, a deka najgolemi po~esti dobil
od papata i katoli~anstvoto. Dali bil Albanec?
Sekako, za{to se rodil, vojuval i kralstvuval na
teritorijata {to deneska se vika Albanija. Drugo e
pra{aweto {to se postavuva vo pogled na etnogenezata
na Albancite. No, od sekoj aspekt gledano, moralen,
demokratski, politi~ki, za potekloto na eden
narod najmerodavni se gledi{tata {to samiot toj
gi ima prifateno. S# drugo e agresivno, nemoralno,
{ovinisti~ko, imperijalisti~ko…
No pra{aweto za ~ovekot e najinteresno,
si prodolùva{e da si razmisluva Metodija sega
ve}e sosema osloboden od tovarot na privremenata,
detski naivna i glupava ideja da stane magister.
Skenderbejovata yvezda blesna na hmurnoto
balkansko nebo vo vremeto koe, po mnogu ne{ta go
potsetuva{e Metodija na periodot od propasta na
313
Zapadnoto Rimsko carstvo koga, po dvorovite na
Teodosij Veliki vo Konstantinopol i Valentinijan
vo Rim, isto~nata i zapadnata crkva òl~no
raspravaa dali Hrist imal dvojna priroda, ~ove~ka
i boèstvena ili samo ~ove~ka, a Muhamed, noviot
pretendent za tolkuvawe na bo`jata vistina, s#
u{te se nema{e pojaveno. Tokmu na Skenderbej mu
be{e sudeno, kako na troen prorok, deset veka po
site niv, bez predrasudi, da gi izodi trite pati{ta
istovremeno i da dokaè deka site, so bezna~ajnite
razliki {to, mnogu ~esto, gi frlaat vo vojni, vodat do
istata cel – do Boga, bez ogled kako toj se vika. Ottuka,
zaklu~i Matodija so golema radost od iznajdenata
sporedba, Skenderbej e golem kako [ekspir. Kako
{to [ekspir moè{ da go pika{ kolku saka{ vo
romanti~ari, realisti, simbolisti, modernisti,
postmodernisti, pa sekade }e go zbira ama nikade
celiot i do kraj za{to toj e nad sekoe ograni~uvawe,
taka i Skenderbej moè{ da go pika{ kolku saka{
samo vo pravoslavni, ili samo vo muslimani ili
samo vo katolici, ili samo vo Albanci, ili samo vo
Makedonci, Srbi, Vlasi, Grci, pa sekade }e go sobira
ama nikade poedine~no nema da bide celosen. Za{to
toj e site zaedno i nad site zaedno. Gord sin na
pravoslavieto, atlet na katoli~anstvoto, qubimec
na muhamedanstvoto. Yvezda {to bolsna na temnoto
balkansko nebo i osvoi maksimum od prostorot
na mo`noto. A sega zbogum Georgija, re~e Metodija,
zbogum Kastriot, zbogum Skenderbej, povtori mnogu
pore{itelno, stana, malku se dotera i izleze nadvor
da go smiri krkorot na voznemirenite od nerabota
creva.
Potoa utredenta, vraten na sebe, po
314
momentniot izblik na suetnata ambicija koja,
za malku, }e go odvede{e vo rajot na budalite,
piknat leèrno vo debelata senka zad raftovite
so pra{livi knigi, vi{iot bibliotekar Metodija
Bimbilovski povtorno ja pu{ti mislata slobodno,
nebare ne ja napolnil pedesettata, da mu lunya
niz vilaetite na ona {to, po primerot na golemiot
Skenderbej, moèbi, moèl no, ako mu e pi{ano, s#
u{te moè da e. Ova be{e i u{te dolgo, se nadeva{e,
}e mu ostane edinstvenata kno~ka no cvrsta ni{ka
koja stabilno }e go drì vrzan za gravitacijata od
ovoj malku ~uknat, mnogu vrte~ki, podlo sklopen,
bespapo~en svet.
315
316
Dragi Mihajlovski
Mojot Skenderbej
Izdava~
KAPRIKORNUS
www.kaprikornus.com.mk
Za izdava~ot
Brankica Mihajlovska
Kompjuterska obrabotka i korektura

Gorjana Mihajlovska-Lapon
Grafi~ki dizajn i korica

Alen Lapon
Lektura
Jana Mihajlovska
Pe~ati
MagnaSken, Skopje
317

Skenderbej Dragi Mihajlovski

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Skenderbej Dragi Mihajlovski

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Dragi Mihajlovski

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена

• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција

• Секој од горенаведените услови може да биде поништен

Re~no uli{te (1981), raskazi

Izdanieto e finansirano od Ministerstvoto za

Trinaeset sovremeni narativni

ISBN 9989 - 715 - 19 - H

koj{to beskrajno }e se raduva{e

‘Sea u{e da ja zatvoram i gotovo!’ & re~e toj

Potoa so nedeli Nikol~e {eta{e niz gradot

Najposle, po meseci tr~awe, govorewe i

Vo po~etokot na septemvri navistina bea

Utredenta u{te rano-rano, so dve arabaxiski

Za `al, vo esenskite meseci {to sledea

Kon polovinata na dekemvri koga osamna

Drugiot den, zlobnicite od rabota prvpat

Ponatamu, pod ovie zapiski, pedantno

Gromoglasniot aplauz {to odekna od

Godini potoa sosedite raska`uvaa {to se

Razdel I: Prodorot na likot na Skenderbej

Razdel II: Kni`evnite dela za Skenderbej

(Zo{to suetnata antika tolku gi fali

Ovoj tipi~no angliski sonet (tri katrena

Poslednata drama po godinata na izdavawe

Razdel III: Kni`evnite dela za

Potoa avtorot gi dava komentarite na

Razdel V: Epot na Prli~ev

I tolku. Prvoto zadovolstvo {to go ispolni

Kompjuterska obrabotka i korektura

Grafi~ki dizajn i korica

You might also like