Biologija I Godina Ucebnik - WEB PDF

--
II

, -
. - - -,
- - -,
- -,
,
-
I ,
- (, -, , - ), .22-267/1
14.03.2013 . .

. -

I
.
.
6 ,
.
, ,
.
,
, .
.

, ,
.
,
.
,

.

,

. ,
,
.
,
1. ISTRA@UVAWE VO BIOLOGIJATA
Naukata e osnova na sekoe
znaewe i e na~in za izu~uvawe
na prirodata i nejzinite
zakonomernosti.
Vo ova poglavje }e se prou~uvaat
fazite od istraùva~kiot
proces, na~inite na
koi se pravi
istraùvawe i
pri~inite poradi koi
se sproveduva
istraùvawe.
Se nadevame deka so
izu~uvawe na
istraùva~kite principi
i metodi, kako i so
izrabotkata na
predvidenite
laboratoriski ve`bi }e
pobudime interes za
istraùvaweto vo
biologijata kaj
mnogumina od vas.
Istraùvawe vo biologijata
Biologijata e prirodna nauka koja go

izu~uva nastanokot i evolucijata na
ìvotot na Zemjata, dinamikata na
ìvata priroda i sloènite procesi na
razvitok
i
dvièwe
na
ìvite
organizmi,
nivnata
funkcija,
distribucija i taksonomija.
Kako najva`ni principi na biologijata se potenciraat slednive:

Kletkite se osnovnite edinici na ìvotot;
Novite vidovi i onie koi vodat poteklo od niv se produkti na
evolucijata;
Genite se osnovnite edinici na nasleduvaweto;
Sekoj organizam moè da go regulira svojot opstanok i da si
obezbedi stabilni i konstantni uslovi za ìvot;
@ivite organizmi imaat sposobnost da ja primaat i da ja
transformiraat energijata.
Zborot biologija poteknuva od gr~kite zborovi

" (bios-ìvot) i (logos-nauka). Ovoj naziv e
voveden od strana na nau~nicite Lemark (Lamark) i
Treviranus (Treviranus), kon po~etokot na 19-tiot vek.
Biologijata e nauka koja opfa}a pove}e nau~ni discplini.
MOLEKULARNA
BIOLOGIJA
prou~uva: kompleksni
interakcii na
sistemite na
biolo{kite
molekuli na
molekularno nivo
BIOHEMIJA
prou~uva: hemizmi
na metaboli~kite
procesi kaj
ìvite organizmi
KLETO^NA
BIOLOGIJA
prou~uva: osnovnite
gradbeni edinici na
ìvata materijakletkite
BIOLOGIJA
FIZIOLOGIJA
prou~uva: fizi~ki i
hemiski funkcii na
tkivata, organite
i organskite
sistemi
EKOLOGIJA
prou~uva:
interakcija na
razli~nite
organizmi i nivnata
povrzanost so
sredinata
1.1. ISTRA@UVA^KI POSTAPKI VO

PRIRODATA
Postojano dobivame novi informacii, idei i razli~ni mislewa za koi
naj~esto ne barame objasnuvawe. I koga sme navistina zainteresirani za
ne{to, go prifa}ame kako informacija, bez pritoa da se zapra{ame kako
se do{lo do taa informacija, dali sme go dobile celosniot izve{taj koj se
odnesuva na nekoe pra{awe, i ako ne e taka, {to od izvestuvaweto e
izostaveno i zo{to? Ako navistina sakame da dademe celosen odgovor na
odredeno pra{awe, toga{ e potrebno da napravime istraùvawe na
problemot, pri {to }e se sluìme so mnogu razli~ni teorii i hipotezi
(pretpostavki) vo tekot na istraùvaweto.
Vo sekojdnevnata komunikacija, koristime
informacii od razli~ni izvori. Predmet na sekoja
konverzacija se ne{tata koi ni se pove}e ili
pomalku poznati i rabotite za koi sme slu{nale,
gi znaeme ili sme gi nau~ile. Ako voop{to nemame
poznavawa od nekoja oblast, ne moème da
pridoneseme vo komunikacijata na taa tema. Koga
pi{uvame izve{taj za ne{to, sekoga{ vnimavame
za to~nosta na informaciite {to gi naveduvame i
toa go potkrepuvame so drugi informacii, za da
dokaème deka toa {to go znaeme e to~no. Dokolku
ne znaeme ne{to pove}e, od na{ite sogovornici,
toga{ ne moème da spodelime znaewa so drugite.
Za da dobieme celosni informacii za ne{to {to e
nepoznato, pravime istraùvawe.
Pri~ini za istraùvawe:
da se nau~i ne{to novo ili
da se soberat informacii.
Istraùvaweto e
postapka koja se prezema za
dobivawe informacii za
ne{to {to e nepoznato.
Istraùvaweto e proces na
organizirano u~ewe.
Postojat nekolku vida na istraùvawa vo zavisnost od celta na

istraùvaweto:
Osnovno istraùvawe: naj~esto nemame cel za da opi{eme zo{to
ne{to se slu~uva, tuku istraùvame za da doznaeme {to se slu~uva.
Na primer, vo pove}eto istraùvawa od ovoj vid, nau~nicite gi
istraùvaat razli~nite supstanci za da otkrijat nekoi od nivnite
svojstva. Nekoi od soznanijata od vakvite istraùvawa, ne se
direktno primenlivi, tuku ednostavno se dava odgovor na
pra{aweto: [to pretstavuvaat tie?
5
Originalno, primarno istraùvawe: dobivawe na informacii za
odreden proces koi ne se sre}avaat vo literaturata. Efektite na
nekoja reklama, za proda`bata na odreden proizvod, pravewe na
testovi za vlijanieto na nekoi lekovi na lu|eto, vlijanieto na
zagaduvaweto vrz rastitelniot i ìvotinskiot svet, se primeri za
vakov vid istraùvawe. Originalnoto istraùvawe opfa}a dva
procesi: osoznavawe na rabotite koi{to bile prethodno dokaàni
na taa tema i formulirawe na metod za tekovnoto samostojno,
primarno istraùvawe. Sekoe originalno istraùvawe se sostoi od
nekolku fazi ~ij redosled strogo se zapazuva za da se dadat odgovori
na site pra{awa {to se odnesuvaat na istraùvaweto. Podetalno, za
fazite od istraùvaweto, }e stane zbor malku podocna.
Sekundarno istraùvawe: istraùvawe koe moè da se vr{i samo so
sobirawe na informacii od primarni istraùvawa za podra~jeto
koe se istraùva. Se sostoi od donesuvawe na zaklu~oci za
istraùvawa koi ve}e se zavr{eni (primarni istraùvawa), pri
{to se davaat sopstveni sugestii vo odnos na dobienite rezultati.
Vakov vid istraùvawe, naj~esto se marketin{kite i klini~kite
istraùvawa. Principite na klini~kite istraùvawa, na primer,
se sistematsko raspredeluvawe na podatocite od medicinskite
kartoni na pacientite i nivnata meta-analiti~ka, statisti~ka
obrabotka. Pri toa, prviot del od procesot (primarno
istraùvawe) e ve}e zavr{en, t.e. pacientite imaat postavena
dijagnoza i vo tekot na sekundarnoto istraùvawe, podatocite }e se
sumiraat za da se dade detalna slika za odredeno zaboluvawe. Za
vakviot vid na istraùvawe, denes e od osobena va`nost
Internetot, koj izobiluva so informacii od sekakov vid. No,
vakvite istraùvawa ne bi moèle da se smetaat za sekundarni,
bidej}i podatocite na Internet ne sekoga{ se rezultati od
primarni istraùvawa.
Moè da se diferenciraat nekolku vida na istraùvawe, vo zavisnost
od tekot na istraùva~kata postapka:
Nau~no istraùvawe: se zasnova vrz primena na nau~nite postapki i
teorii za objasnuvawata, a vo vrska so prirodnite pojavi i procesi.
Ovoj vid istraùvawe, naj~esto ima prakti~na primena. Nau~nite
istraùvawa se rabotat vo javni nau~ni institucii ili, pak, od
strana na oddelni samostojni istraùva~ki grupi. Nau~nite
istraùvawa moàt da se podelat vo nekolku poddisciplini, vo
zavisnost od akademskoto i aplikativnoto zna~ewe.
Prakti~no istraùvawe: pretstavuva kreativno istraùvawe, vo
koe se istaknuvaat razli~ni mislewa na istraùva~ite vo odnos na
odredena tema i moè da se smeta za del od fazite na nau~noto
istraùvawe.
ZAPOMNI!
1. Biologijata e nauka koja go izu~uva nastanokot i evolucijata na
ìvotot na Zemjata, dinamikata na ìvata priroda i sloènite
procesi na razvitok i dvièwe na ìvite organizmi, nivnata
funkcija, distribucija i taksonomija.
2. Biolo{kite nau~ni disciplini se podeleni vo zavisnost od
celta na nivnoto prou~uvawe.
3. Istraùvame za da doznaeme ne{to {to ne ni e poznato (pojava
ili proces).
POTSETI SE!
1. Koi se najva`nite principi na biologijata?
2. Nabroj gi biolo{kite nau~ni disciplini?
3. [to se istraùvawa i kakvi vidovi postojat?
1.2. FAZI OD ISTRA@UVA^KIOT PROCES
*****
Za da go zapo~neme na{eto istraùvawe, potrebno
e da se definira predmetot i celite na
istraùvaweto i da se dade odgovor na pra{aweto:
[to sakame da istraìme? Prvata i vtorata faza
od istraùva~kiot proces, se tesno povrzani me|u
sebe i naj~esto istovremeno se definiraat. Ne bi
moèle da dademe odgovor na pra{aweto: [to sakame
da istraùvame, ako nemame odgovor na toa: Zo{to
istraùvame? So formulirawe na odgovorite na
ovie dve pra{awa, kompletirani se prvite dve fazi
od istraùva~kiot proces. Na primer, ako gi istraùvame efektite na
kiselite do`dovi na nekoi bezrbetnici koi ìveat vo po~vata, najprvo gi
definirame predmetot i celite na istraùvaweto - predmet (nekolku
grupi na po~veni insekti), celi (kako vlijae kiseliot do`d na rastot,
razvitokot i rasprostranuvaweto na ispituvanite organizmi).
So izbor na problemot na istraùvaweto, se soo~uvame pri
definirawe na celite i zada~ite na eksperimentot. Pri toa, sekoga{ se
vnimava, pri izbor na predmetot na istraùvawe toj da bide soodveten so
vidot na istraùva~kiot proces.
*****
Koga so sigurnost sme go definirale
problemot i celite na istraùvaweto, se
pristapuva kon postavuvawe na hipoteza
(pretpostavka) za zaklu~ocite koi }e gi
doneseme. So toa davame odgovor na pra{aweto:
[to o~ekuvame od na{iot eksperiment? Koga
toj }e dade uspe{ni rezultati i {to }e zna~i
dobar rezultat za nas kako istraùva~i? Ako,
na primer, ispituvame za vlijanieto na odreden
lek vrz ~ovekovoto zdravje, toga{ sigurno
najprvo }e se obideme da doznaeme so kakva
namena e proizveden toj lek i zo{to se
prepora~uva ili se izbegnuva negovata upotreba.
9
Ako lekot e namenet za lekuvawe na bolnite od srcevi zaboluvawa, toga{
hipotezata bi bila deka lekot }e o~ekuvame da dade pozitivni rezultati,
ako so nego se tretiraat grupa lu|e so srcevi problemi.
Hipotezata e proces na formirawe iskazi i tvrdewa vo odnos na
nabquduvanite pojavi ili prethodno napraveni istraùvawa,
prezemeni od drug izvor.
So na{ite o~ekuvawa i pretpostavki sme ja postavile hipotezata na
istraùvaweto. Za da moème da postavime hipoteza, potrebno e da
konsultirame soodvetna literatura (vesnici, nau~ni spisanija,
televiziski programi, rezultati od drugi istraùvawa itn.). Od korist e
kakva bilo forma na izvestuvawe koja bi ni ovozmoìla pove}e
informacii vo vrska so problemot. Site informacii, koi moème da gi
sobereme, }e ni pomognat vo postavuvawe hipoteza na istraùvaweto i }e
pretstavuvaat vodi~ za na{eto istraùvawe. Za da se ispita hipotezata se
pravat pomo{ni hipotezi, odnosno predviduvawe na rezultatite od
istraùvaweto odnapred. Mora da imame predvid deka kolku pove}e imame
dokazi i informacii na raspolagawe, tolku bi moèle da formulirame
podobra hipoteza.
*****
Naj~esto, najdolgiot i najgolem del od istraùva~kiot
proces pretstavuva izrabotkata na proektot. Vo tekot na
ovaa faza, se pristapuva kon primena i kompletirawe na
site laboratoriski proceduri za dobivawe na soodvetni
rezultati za istraùvaweto. Vo zavisnost od vidot na
istraùvaweto,
se
primenuvaat
tehniki i analizi koi }e odgovorat
na
na{ite
pobaruvawa
od
eksperimentalnoto
istraùvawe.
Na~inot na koj }e istraùvame go
definira vidot na istraùvaweto.
10
Postojat pove}e vidovi na istraùvawa koi se

delat spored mestoto kade {to se
istraùva i tehnikite i metodite
koi se primenuvaat vo tekot na
celiot istraùva~ki proces:
Terenskoto
istraùvawe,
pretstavuva
istraùva~ki
proces na teren, vo priroda,
vo direkten kontakt so
predmetot na istraùvaweto:
rastenijata ili ìvotnite.
Istraùva~ot moè da gi
nabquduva pojavite i tekot na procesite vo
originalnata sredina i pritoa e mo`no da se
zemat primeroci za analiza (t.n. probi), koi e nemo`no da se
analiziraat na samoto mesto, pa zatoa se nosat vo laboratorija za
kompletna analiza. Mnogubrojnite istraùvawa na nau~nicite, niz
svetot, koi sekojdnevno gi gledame vo dokumentarni televiziski
emisii, se primeri za terenskite istraùvawa.
Laboratoriski istraùvawa.
Ne se site biolozi terenski
istraùva~i. Istraùva~i
se i onie koi rabotat vo
laboratorija i se vbrojuvaat
vo ovaa grupa. Ne retko, ovie
nau~nici rabotat vo timovi
zaedno
so
terenskite
istraùva~i od koi go
prezemaat
materijalot
od
terenskite
istraùvawa, za da na krajot se dade celosen
izve{taj za istraùvaweto na koe rabotat.
11
ZAPOMNI!
1. Za da se zapo~ne so istraùvawe mora da se definiraat
predmetot i celta na istraùvaweto.
2. Postavuvaweto na hipoteza pred da se zapo~ne so prakti~no
istraùvawe e va`no za da se odlu~ime kako }e istraùvame i
koi metodi }e gi primenime.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Nabroj gi fazite od istraùva~kiot proces!
[to e hipoteza?
Zo{to e vaèn procesot na sobirawe informacii?
Navedi primeri za terensko i laboratorisko istraùvawe!
12
1.3. NAÎNI ZA PROUÛVAWE

NA @IVIOT SVET
NABQUDUVAWE
Site nau~ni soznanija se temelat vrz informacii
koi{to
gi
dobivame
pri
nabquduvawe.
Nabquduvaweto e sposobnost na site ìvotni i
pretstavuva
proces
na
osoznavawe
na
nadvore{niot svet preku koristewe na setilata
za vid i za sluh. Nabquduvaweto moè da se vr{i
preku razli~ni instrumenti {to gi koristat
istraùva~ite za {to pouspe{no
nabquduvawe:
dvogled
(za
nabquduvawe na odredeni pojavi od
golemo rastojanie - ptici vo nivnite
prirodni ìveali{ta) ili, pak,
mikroskop (za nabquduvawe na
pojavite koi ne bi moèle da se
zabeleàt
so
golo
oko
mikroorganizmi,
kleto~ni
strukturi).
Za da moè da se napravi {to pouspe{no i pokonkretno istraùvawe,
nau~nicite sobiraat informacii od razli~ni izvori. Sobiraweto
podatoci pretstavuva sobirawe i beleèwe na specifi~ni informacii
vo vrska so istraùvaweto. Vo tekot na nabquduvaweto, istraùva~ot
moè da gi zabeleì mestoto i vremenskite uslovi kade {to gi vr{i
istraùvawata, ìveali{teto na vidovite od interes, kako i pojavata i
procesot koi go karakteriziraat ìvotniot ciklus na rastenijata ili
ìvotnite.
13
FAKTORI VO ISTRA@UVAWETO
Sekoja veli~ina koja moè da ima nekakva vrednost (numeri~ka ili
kategoriska), pretstavuva faktor vo istraùvaweto. Faktorite vo
istraùvaweto se mnogubrojni i imaat razli~ni vrednosti, a so
zedni~ko ime se narekuvaat varijabli. Razlikuvame postojani i
promenlivi faktori (varijabli). Postojani faktori se polot, bojata na
teloto ili delovi na teloto, lokalitetot na istraùvawe. Promenlivi
faktori se onie faktori so koi eksperimentirame i koi vo tekot na
istraùvaweto moàt da se menuvaat (temperatura, pritisok, intenzitet
na svetlina).
EKSPERIMENTIRAWE
Hipotezite moàt da se ispitaat preku postavuvawe na eksperiment.
Eksperimentiraweto e proces na ispituvawe na hipotezata ili na
predviduvawata, so dobivawe na konkretni rezultati za procesot koj
go istraùvame, vo kontrolirani ili eksperimentalni uslovi. Vo
vakvi uslovi moème da gi eliminirame site nadvore{ni vlijanija. Vo
najgolem broj eksperimenti, postojat dve grupi koi se ispituvaat:
kontrolna i eksperimentalna grupa.
Kontrolnata i eksperimentalnata grupa, me|usebno se razlikuvaat vo

odnos na nezavisno promenliviot faktor. Vo najgolem broj slu~ai,
kontrolnata grupa ne podleì na tretmanite {to se izveduvaat za da se
dokaè nekoja hipoteza (tretmani so te{ki metali, izloùvawe na silna
svetlina ili na temno, izloènost na su{a, tretmani so hormoni i
14
ostanati fiziolo{ki aktivni materii itn.). Za razlika od kontrolnata,
na eksperimentalnata grupa se vr{at soodvetni tretmani za da se utvrdi
kakvo e vlijanieto na tretmanot na ispituvanite edinki. Faktorot koj{to
istraùva~ot go nabquduva i go meri, vo tekot na eksperimentot, se
narekuva zavisno promenliv faktor. Na primer, ako sakame da ispitame
kakvo e dejstvoto na visoka temperatura na metabolizmot na {e}erite
(glukoza), nezavisno promenliv faktor }e bide temperaturata, a zavisno
promenliv }e bide mereweto na parametrite (sodrìnata na glukoza vo
krvta, insulin) koi }e pokaùvaat promena vo metabolizmot na {e}erot.
ZAPOMNI!
1. Eksperimentiraweto e proces na ispituvawe na hipotezata so
dobivawe na konkretni rezultati za ona {to go istraùvame.
2. Faktorite vo istraùvaweto, u{te se narekuvaat i varijabli i
tie moàt da bidat postojani ili promenlivi.
POTSETI SE!
1. [to e nabquduvawe?
2. [to e eksperimentirawe?
3. [to zna~i kontrolna, a {to eksperimentalna grupa vo edno
istraùvawe?
15
1.4. EVIDENTIRAWE I OBRABOTKA NA

PODATOCI
Mereweto pretstavuva proces na
odreduvawe na brojot na edinkite
(objektite) {to se ispituvaat, nivnata
golemina, vremetraeweto na procesot koj
se ispituva i ostanati specifi~ni merni
karakteristiki. Podatocite od merewata
se klasificiraat vo soodvetni tabeli,
grafikoni ili mapi.
Klasificirawe e postapka na grupirawe objekti na koi se vr{at
merewata vo tekot na istraùvaweto.
Blagodarenie na klasifikaciskite
mapi ili {emi koi se izrabotuvaat,
moème da imame pregleden pristap do
rezultatite od mnogubrojni istraùvawa,
kako na primer, evolutivniot razvitok na
ìvotnite i na ~ovekot. Pri toa, se sledat
evolutivnite promeni na organizmite vo
odredeni vremenski periodi i tie posebno
se klasificiraat.
Klasifikacijata na podatocite e sekoga{ klu~na za ponatamo{nata
rabota na istraùva~ot: kolku e poto~na klasifikacijata, dotolku se
postignuva poorganizirana rabota. Nekoga{, za da se napravi dobra
klasifikacija, potrebno e da se ispitaat pove}e parametri za da se dobijat
{to pokonkretni rezultati.
Analiza na podatocite pretstavuva proces na utvrduvawe na
to~nost na podatocite i nivnata povrzanost so hipotezata: dali se
sovpa|aat ili se razlikuvaat od pretpostavkite na istraùva~ite,
pred po~etokot na istraùvaweto. Analizite moàt da se pravat na
razli~ni na~ini i naj~esto so koristewe na statisti~ki metodi za
odreduvawe na povrzanosta na kontrolnata i na eksperimentalnata grupa.
16
Pretstavuvaweto na analiziranite podatoci, naj~esto se vr{i so
prikaz na stolp~esti dijagrami (A), grafikoni (B) ili pita-dijagram (V).
Sekoj od soodvetnite dijagrami e prikaàn na slikite podolu.
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
A)
2
3
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
B)
1
2
3

1
2
3
V)
17
DONESUVAWE ZAKLUÔCI
Donesuvaweto zaklu~oci pretstavuva konstatirawe na faktite
{to postojat, a vrz osnova na merewata koi{to se napraveni vo
tekot na istraùvawata. Zaklu~ocite koi se izveduvaat, ponekoga{ e
mo`no da se ispitaat preku postavuvawe na nov eksperiment. Na primer,
pozitivnoto vlijanie na svetlinata, vrz prinosot kaj rastitelnite
kulturi, e zaklu~ok koj moè povtorno da se ispita i pojava koja moè
direktno da se nabquduva. No, zaklu~ocite za sli~nostite i razlikite vo
gradbata na fosilnite vidovi, se zaklu~oci koi ne moàt da se ispitaat,
bidej}i stanuva zbor za pojavi koi se odivale pred mnogu godini i ne moè
direktno da se nabquduvaat.
PREZENTIRAWE NA REZULTATITE
Nau~nicite na svoite istraùvawa ne rabotat samostojno. Najdobrite
istraùva~ki aktivnosti se zasnovaat na rabotata na golem broj nau~nici
i stru~ni lica koi so niv sorabotuvaat i u~estvuvaat vo celokupnata
istraùva~ka aktivnost. Vo ramkite na sorabotkata, istraùva~ite
razmenuvaat iskustva, mislewa i informacii koi se osobeno korisni za
nivnata ponatamo{na rabota.
Prezentiraweto
na
nau~nata
rabota se pravi na nau~ni sredbi ili
na sobiri, simpoziumi i konferencii,
a rezultatite od istraùvawata se
objavuvaat vo vid na nau~ni trudovi
vo nau~ni spisanija. Na vakov na~in
se vr{i razmena na informacii koi se
osnova za razvojot na naukata.
18
Denes
internetot
raspolaga
so
ogromen broj nau~ni spisanija i trudovi
od sekoja oblast, so {to zna~itelno se
olesnuva
na~inot
za
dobivawe
informacii i komunikacija so ostanatite
nau~nici koi rabotat na sli~na
problematika.
ZAPOMNI!
1. Analiza na podatoci e ispituvawe na to~nosta na podatocite i
nivnata povrzanost so hipotezata.
2. Donesuvawe zaklu~oci pretstavuva konstatirawe na faktite
{to postojat, a vrz osnova na merewata koi se napraveni vo tekot
na istraùvawata.
3. Uspe{nite istraùvawa se objavuvaat vo vid na nau~ni trudovi.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Kako se pravi analiza na podatoci?
[to e merewe?
Znae{ li da nabroi{ nekoi kompjuterski programi koi se
koristat za analiza na podatoci?
Kako se narekuvaat slu~uvawata kade {to se prezentiraat
nau~nite istraùvawa?
19
1.5. ALATKI, PRIBOR I TEHNIKI VO

BIOLO[KITE ISTRA@UVAWA
Za razli~nite istraùvawa, od oblasta na biologijata, sekoga{ se
sluìme so soodvetni pomo{ni aparati i tehniki koi bi ni go olesnile
procesot na nabquduvawe i merewe.
MIKROSKOP
Mikroskopot e naprava koja ovozmoùva nabquduvawe na
predmetite koi se premnogu mali za da gi sledime so golo oko.
Zborot mikroskop poteknuva od gr~kite zborovi (micros) {to
zna~i mal i (skopein) {to zna~i gleda.
.1. 1
Prviot mikroskop e konstruiran od strana na danskiot nau~nik

Levenhuk (Antony van Levenhoek, 1632-1723), koj voedno se smeta i za
osnovopolo`nik na mikrobiologijata. So konstrukcijata na ovoj
20
instrument bilo ovozmoèno nabquduvawe na
mikroorganizmite i nivno detalno prou~uvawe.
Postojat pove}e tipovi na mikroskopi koi se
koristat denes: svetlosni, elektronski (TEMtransmision elektronski i SEM-semielektronski
mikroskop) i skenira~ki mikroskopi.
Svetlosniot mikroskop go zgolemuva objektot {to
se nabquduva preku minuvawe na svetlosniot zrak niz
edna ili niz pove}e le}i. Le}ata koja se nao|a poblisku
do primerokot se narekuva objektiv. Objektivot ja
naso~uva svetlinata do okularnata le}a niz koja se
.1. 2
(Levenhoek)
nabquduva. Objektivot na svetlosniot mikroskop ja
zgolemuva slikata za 10, 40 ili 400 pati od negovata
prirodna golemina.
Elektronskiot mikroskop ja zgolemuva slikata blagodarenie na
snopovite od elektroni ~ie dvièwe e magnetno naso~eno i ovie
mikroskopi se mnogu pomo}ni od svetlosnite. Transmisiskite
elektronski mikroskopi ja zgolemuvaat slikata do 2 milioni pati, dodeka
semi-elektronskite mikroskopi do 50.000 pati od nejzinata vistinska
golemina.
.1. 3 Bakterijata Escherichia coli na svetlosen (levo) i elektronski mikroskop

(desno)
21
LABORATORISKI TEHNIKI NA
ISTRA@UVAWE
Vo zavisnost od celta i od
objektot na istraùvaweto, se
primenuvaat
razli~ni
laboratoriski tehniki. Koga se
istraùvaat
mikroorganizmite,
kako i drugite mikroskopski oblici
na ìva materija, zadolìtelno se
koristat
mikroskopskite
nabquduvawa. Koga se raboti so
animalni
organizmi,
so
makroskopski dimenzii, se koristat
tehnikite
na
disekcija.
Disekcijata pretstavuva proces
na nabquduvawe na vnatre{nata
struktura i gradba na organizmite,
so cel da se osoznae funkcijata i
povrzanosta na sistemskite celini
kaj organizmite. Koga stanuva zbor
za disekcija na ìvotni, denes retko
se raboti na ìvi organizmi, osobeno
poradi
zabranata
za
eksperimentirawe so ìvotni i
nivnoto `rtvuvawe za nau~ni celi.
Ovie metodi se zamenuvaat so
koristewe na modeli, {emi i
virtuelni disekcii.
22
.1. 4 Pribor za disekcija
.1. 5 Disekcija na àba
PRETPAZLIVOST PRI LABORATORISKA RABOTA
1.
Po~ituvajte gi site instrukcii za

rabota i sekoga{ rabotete pod nadzor na
nastavnikot ili drugo odgovorno lice!
2.
Ne gi dopirajte instrumentite nitu

hemikaliite bez da dobiete
prethodni
instrukcii za rabota!
3.
Vnesuvaweto hrana i
pijalaci vo laboratorija i nivno
konsumirawe e strogo zabraneto!
4.
Neodgovornoto i nesoodvetnoto odnesuvawe vo

laboratorijata (skokawe, tr~awe), moè da dovede do
opasni situacii!
5.
Prostorijata vo koja se raboti, sekoga{ treba da

bide dobro provetrena!
6.
Odrùvajte go priborot za rabota ~ist i na svoeto mesto. Na

rabotnoto mesto, postavete go samo laboratoriskiot pribor {to vi
e potreben vo momentot!
7.
Hemikaliite ne se ispu{taat vo mijalnikot! Za sekoj vid

hemikalija postoi odredeno mesto kade {to se sobira otpadot od
reagensite koi se koristat vo tekot na eksperimentot!
23
8.
Koga rabotite so isparlivi hemikalii,

rabotete isklu~ivo vo digestor (zatvorena
komora so postojan i intenziven protok na
vozduh).
9.
Ne go dopirajte liceto so racete, vo tekot

na rabotata, i zadolìtelno izmijte gi so sapun i
~ista voda po zavr{uvawe na rabotata!
.1. 6 Digestor
10.
Pred po~etokot na rabota vo laboratorija, oble~ete

za{titna obleka (bel laboratoriski mantil) i po potreba (vo
zavisnost od eksperimentot {to se raboti) se stavaat i za{titni
o~ila ili maska!
11.
Zapoznajte se so laboratoriskite znaci i po~ituvajte gi!

Bidete informirani za toa {to treba da napravite vo slu~aj na
poàr!
24
POVA@NI LABORATORISKI ZNACI
Korozivni materijali
Lesnozapaliva materija
Materii {tetni za
okolinata
Potencijalno opasna hemikalija
Eksplozivna materija
Oksidira~ka materija
Toksi~na materija
25
ZAPOMNI!
1. Mikroskop e naprava za nabquduvawe na objektite koi se
premnogu mali za da gi vidime so golo oko.
2. Disekcija e proces na nabquduvawe na vnatre{nata struktura i
gradba na organizmite, so cel da se osoznae funkcijata i
povrzanosta na sistemskite celini kaj organizmite.
POTSETI SE!
1. Kakvi mikroskopi razlikuvame?
2. Za koi organizmi moè da se primenuva postapkata na
disekcija?
3. Nabroj nekoi osnovni pravila za odnesuvawe vo laboratorija!
ZADAÂ
Nastavnikot neka vi podeli nekolku nau~ni trudovi. Razgledajte gi.
Od kolku dela se sostaveni? Moète li da gi definirate fazite od
istraùvawata koi se opi{ani?
Razgledajte edno nau~no spisanie.
26
LABORATORISKA VE@BA 1
TEMA: ISTRA@UVAWE I DEFINIRAWE NA

SITE FAZI OD ISTRA@UVA^KIOT PROCES
NIKNEWE NA SEME
Plan na istraùvaweto:
Potrebni materijali za rabota:
Semenskiot materijal se postavuva

vo Petriev sad. Probite se
postavuvaat na razli~ni uslovi:
1 grupa - pokrieni vo Petrievka na
toplo, suvo i osvetleno mesto
2 grupa (kontrola) - pokrieni vo
Petrievka na toplo, vla`no i
osvetleno mesto
3 grupa - vo Petrievka pokrieni so
vla`na filterna hartija vo
friìder
4 grupa - nepokrieni vo vla`na
sredina, na svetlo i toplo mesto
-seme od p~enica ili ja~men

-Petrievi sadovi
-filterna hartija
-linijar
-fotoaparat
Cel na istraùvaweto:
Eksperimentirawe so razli~ni
uslovi za niknewe na seme.
Vlijanieto na
fizi~kite faktori
(temperatura i svetlina) na ovoj
proces vo period od 10 dena.
Tek na istraùvaweto:
Organizacija na istraùvaweto:
Sekoja grupa }e vr{i nabquduvawe
na promenite koi se slu~uvaat sekoi
dva dena, vo period od 10 dena. Se
brojat semiwata koi po~nale da
niknat, se meri brojot i dolìnata
na koren~iwata koi se formiraat.
Od sekoe nabquduvawe napravete
fotografii od va{iot eksperiment.
Podelete se vo 3 rabotni grupi. Sekoja

od grupite }e postavi po 10 semiwa za
nabquduvawe na promenite pri rtewe:
1 grupa - bez voda
2 grupa - bez svetlina
3 grupa - na niska temperatura, bez
svetlina
4 grupa - so voda, svetlina, toplina i
vozduh
27
Rezultati i zaklu~oci:
Merewata koi gi napravivte klasificirajte gi vo tabeli i napravete
grafikoni od istite. Za istraùvaweto na va{ata grupa napravete prezentacija
za da gi prikaète va{ite zaklu~oci pred u~enicite vo klasot. Zbogatete ja
prezentacijata so slikite koi gi napravivte vo tekot na nabquduvaweto i
mereweto.
ZADOL@ITELNO VO PREZENTACIJATA DEFINIRAJTE GI SITE
FAZI OD ISTRA@UVA^KIOT PROCES!
Dopolnitelni zada~i:
So pomo{ na nastavnikot sumirajte gi i sporedete gi site rezultati od klasot.
Kakvi promeni zabeleàvte spored uslovite koi gi postavivte?
Dali rezultatite se sovpa|aat so hipotezata koja ja postavivte pred po~etokot
na eksperimentot?
Koi se nepromenlivi, a koi promenlivi varijabli?
Kakov vid na istraùvawe napravivte?
Koi se mo`nite izvori na gre{ka vo ovoj eksperiment?
Dali istiot moè da se povtori od strana na druga istraùva~ka grupa?
Nastavnikot neka vi podeli razli~na literatura so eksperimenti sli~ni na
va{iot. Dali moète da gi sporedite rezultatite so onie koi vie gi dobivte?
Diskutirajte so sou~enicite za vlijanieto na faktorite: svetlina, temperatura
i kislorod na procesot na niknwe na seme. Koi se optimalni uslovi za toa da
po~ne da rti?
28
TEMA: LABORATORISKI METODI NA

ISTRA@UVAWE
MIKROSKOPIRAWE
-mikroskop
-lupa
-pinceta
-predmetni i pokrivni staklenca
-kapalka za voda
-objekti za nabquduvawe: vlakno
od pamuk, volna i kosa
-pamu~na krpa
-alkohol
Sekoj od vas neka podgotvi po eden

preparat i zaedni~ki razgledajte
gi site napraveni preparati.
Napravete vodeni mikroskopski
preparati od sekoj tip na vlakna.
Da nau~ite kako se rakuva so
mikroskop i kako da podgotvuvate
preparati od najednostavni objekti.
Da gi uvidite razlikite pome|u
koristeweto na lupa i mikroskop,
kako i razli~nata gradba na objektite
koi }e gi mikroskopirate.
Pred da zapo~nete so rabota povtorete
gi delovite na mikroskopot. Za toa
moè da vi posluì i slikata podolu.
Nastavnikot neka vi gi poso~i
osnovnite pravila na mikroskopirawe
i odrùvawe na mikroskopite.
29
Pred da zapo~nete so mikroskopirawe

nabquduvajte po edno vlakno so lupa.
Postavete po edno vlakno na
predmetno stalko, kapnete edna kapka
voda i pokrijte gi so pokrivno
staklence. Dokolku ima potreba
vnimatelno so pinceta istisnete gi
meur~iwata od vozduh i vi{okot na
voda od preparatite.
Mikroskopirajte na najmalo
zgolemuvawe i nacrtajte go ona {to go
gledate na vidnoto pole. Razgledajte
go va{iot preparat i na pogolemo
zgolemuvawe. Sporedete gi crteìte
od sekoe zgolemuvawe, kako i onie od
drugite tipovi na vlakna koi gi
nabquduvavte!
Zaklu~oci:
Koi se osnovnite pravila na mikroskopirawe?

Kako se odrùva mikroskopot?
Kolku pati moèvte da go zgolemite objektot?
Na koe zgolemuvawe dobivate najjasna slika za strukturata na vlaknata?
Koja e razlikata vo nabquduvaweto so lupa i so mikroskop?
ZADOL@ITELNO IZBRI[ETE GO MIKROSKOPOT (OBJEKTIVOT I

OKULAROT) SO ALKOHOL I PAMU^NA KRPA PO ZAVR[UVAWE NA
VE@BATA!
. 1 Mikroskop
30
2. OSNOVI NA BIOLOGIJATA
Biologijata e prirodna nauka koja go
izu~uva nastanokot i evolucijata na
ìvotot na Zemjata, dinamikata na
ìvata priroda i sloènite procesi na
razvitok i dvièwe na ìvite
organizmi, nivnata funkcija,
distribucija i
taksonomija.
@iv organizam e kontinuiran
sistem (ìvotni, rastenija,
mikroorganizmi), so
sposobnost da odgovara na
drazbi, da se ishranuva, ima
sposobnost za reprodukcija, rast, razvoj
i odrùvawe na homeostazata vo
organizmot.
Kletkata e osnovna strukturna i
funkcionalna edinica na ìvite
organizmi.
Prokariotskite kletki nemaat
diferencirano jadro, za razlika
od eukariotskite.
Rastenijata vo svoite kletki,
obloèni so kleto~en yid,
sodràt hloroplasti, a ovie
strukturi otsustvuvaat vo
kletkite na ìvotnite.
Osnovi na biologijata
2.1. BIOLOGIJATA KAKO NAUKA ZA

@IVITE ORGANIZMI
OSNOVNI ODLIKI NA KLETKATA
Kletkata (lat. cellula, cella - mal zatvoren
prostor,
soba)
pretstavuva
osnovna
strukturna i funkcionalna edinica na site
ìvi organizmi. Taa e kompletna celina so
ograni~eni dimenzii i odredena vnatre{na
organizacija.
.2. 1 Kletki od pluta,

koi gi nabquduval Huk
Naukata koja ja prou~uva gradbata i funkcionalnosta na

kletkata se narekuva citologija (citos - kletka i logos nauka).
Terminot biologija
zapo~nuva da se koristi
vo tekot na 19-tiot vek,
blagodarenie
na
istraùvawata
na
nau~nicite Burdah (Karl
Friedrich Burdach, 1800),
Treviranus
(Gottfried
Reinhold
Treviranus
Biologie oder Philosophie
der lebenden Natur, 1802)
i Lamark (Jean-Baptiste
Lamarck - Hydroologie,
1802).
Prv pat terminot kletka e upotreben od

strana na angliskiot botani~ar Robert Huk (Robert
Hooke, 1635-1703) za da gi opi{e individualnite
strukturi na pluta {to gi nabquduval pod
mikroskop, koi gradele formacija po izgled
sli~na na sa}e. Kletkite koi Huk gi nabquduval
bile vsu{nost prazni prostori od mrtvi kletki
opkruèni so kleto~ni yidovi.
Kletkite na site ìvi organizmi se odlikuvaat
so svoi osobenosti i razli~na gradba. Va`no e deka
sekoja kletka bez razlika kakva gradba ima mora da
poseduva odredeni unificirani mehanizmi.
33
Kletkata treba da raspolaga so najmalku tri strukturno-hemiski
sistemi za odrùvawe i izveduvawe na ìvotot:
membranski sistem (so koj vr{i enzimski aktivnosti i transport
na materiite);
energetski sistem (so koj nabavuva, transformira, producira i
iskoristuva energija za brojnite sintetski i drugi procesi);
sistem za informacija i avtoreprodukcija (preku koj se
prenesuvaat naslednite informacii na kleto~no nivo i na nivo
na organizam).
GRADBA NA KLETKA
Kletkata e osnovnata elementarna i nedeliva edinica na
ìvotot, sostavena od golem broj submikroskopski organeli,
specijalizirani za vr{ewe na odredeni funkcii.
Vo stepenot na organizacija i struktura na kletkata pome|u
organizmite postoi golema razlika. Kaj najprimitivnite organizmi,
kletkite se ednostavno gradeni, za razlika od onie koi imaat najvisoka
organizacija na ìvata materija. Spored stepenot na organizacija,
organizmite se podeleni na prokariota (cijanobakterii, bakterii i
mikoplazmi) i eukariota (site rastenija i ìvotni).
GRADBA NA PROKARIOTSKA KLETKA (PROTOCIT)

Kaj prokariotite otsustvuva organizirano jadro. Toa ne zna~i deka
istite nemaat genetski materijal, koj kaj eukariotite e organiziran
(spakuvan) vo nivnite vistinski jadra. Jadreniot ekvivalent kaj
prokariotite ne e odvoen so jadrena membrana i se nao|a sloboden vo
citoplazmata. Molekulata na DNA koja e cikli~na, gi sodrì site
informacii za reprodukcija. Moè da postojat edna ili pove}e cikli~ni,
mali molekuli na DNA, t.n. plazmidi, rasfrlani vo citoplazmata, koi ne
se va`ni za reprodukcijata, tuku za odrùvawe na nekoja genetski kodirana
funkcija. Prokariotskite kletki nemaat organeli odvoeni so membrana.
34
Po dimenzii se pomali od eukariotskite kletki. Site prokariotski
kletki imaat kleto~na membrana, a nekoi imaat i kleto~en yid. Kletkata e
obviena so kleto~na kapsula. Od kleto~nite strukturi koi se prisutni i
kaj eukariotite se sre}avaat ribozomi, odgovorni za sinteza na
proteinite. Kletkite poseduvaat kam{i~iwa za dvièwe i trepki, koi
sluàt kako senzorni organi. Prokariotite se razmnoùvaat bespolovo so
kleto~na delba.
.2. 2 Sli~nosti i razliki pome|u prokariotska i

eukariotska kletka
GRADBA NA EUKARIOTSKA KLETKA (EUCIT)

Eukariotskite kletki se razvile mnogu podocna od
prokariotite. Tie se odlikuvaat so daleku posloèn sistem
na organizacija. Osnovnata razlika od prokariotite e {to
ovie imaat diferencirano jadro (ottamu i imeto Eucariota vistinsko jadro).
Fundamentalnata karakteristika na rastitelnite kletki
e prisustvoto na kleto~en yid. Kaj rastenijata, vakvi
kleto~ni migracii ne se vozmo`ni bidej}i sekoja kletka i .2. 3 Kleto~niot
yid ovozmoùva
nejzinata sosedna se zacementirani zaedno so sredna
kompaktnost na
tkivata
35
lamela. Poradi ova, rastitelniot razvoj se bazira samo na kleto~na delba
i kleto~no rastewe. Rastitelnite kletki imaat dva tipa na kleto~ni
yidovi: primaren (karakteristi~en za mladi kletki vo razvoj) i sekundaren
(podebel i pojak, koj se formira koga rastot na kletkata e vo krajna faza).
Sekundarniot kleto~en yid ja dolì svojata sila i cvrstina na ligninot.
Druga karakteristika samo za rastitelnite kletki se
golemite centralni vakuoli, koi zafa}aat 80 do 90% od
vkupniot volumen na kletkata. Sekoja vakuola ima
vakuolarna membrana ili tonoplast. Vakuolite se
ispolneti so razli~ni produkti na ìvotnata aktivnost
na protoplastot, koi se ozna~uvaat kako kleto~en sok.
Vakuolata sodrì voda i rastvoreni neorganski soli,
organski kiselini, {e}eri i enzimi, kako i mnogu
sekundarni metaboliti koi igraat uloga vo za{titata na
rastenieto.
.2. 4 Kleto~na
vakuola
Mitohondriite
se
mesta
na
kleto~na
respiracija, proces vo koj energijata oslobodena od
metabolizmot na {e}erite se koristi za sinteza na
ATR (energetsko soedinenie vo kletkite - adenozin
trifosfat).
.2. 5 Mitohondrii
Hloroplastite pretstavuvaat organeli, koi sodràt

pigmenti hlorofili i proteini i se mesta kade se odviva
procesot na fotosinteza. Pokraj vnatre{nata i
nadvore{nata membrana, hloroplastite imaat i tret
sistem na membrani nare~eni tilakoidi. Proteinite i
pigmentite se nao|aat vo tilakoidnite membrani.
.2. 6 Hloroplasti
Hloroplastite i mitohondriite vo rastitelnite

kletki se edinstvenite organeli koi imaat sopstvena DNA.
36
.2. 7 Kleto~na membrana
Site kletki se opkruèni so kleto~na

membrana (plazmalema), koja ima uloga na
nadvore{na granica i ja oddeluva citoplazmata
od okolinata. Ovaa kleto~na membrana
ovozmoùva na kletkata da prima i zadrùva
odredeni materii. Odredeni transportni
proteini smesteni vo membranata se odgovorni
za selektivniot transport na materii preku
membranata. Membranata e izgradena od dvoen
sloj na fosfolipidi vo koj se vmetnati
proteini.
Jadroto e kleto~na struktura, koja ja sodrì genetskata informacija

odgovorna za regulacija na metabolizmot, rastot i diferencijacijata na
kletkata. Formata na jadroto ponekoga{ odgovara na morfologijata na
kletkata. Formata vo tekot na ìvotot moè da se menuva vo zavisnost od
procesite koi gi izvr{uva kletkata. Naj~esto kletkite se ednojadreni, no
ima i takvi koi imaat pogolem
broj jadra. Jadroto e opkoleno so
dvojna
jadrena
membrana.
Nukleoplazmata ili jadreniot
sok (kariolimfa) ja pretstavuva
te~nata faza na jadroto vo koja,
sli~no
na
matriksot
na
citoplazmata,
se
nao|aat
morfolo{kite
strukturi:
hromozomi
i
jadrenca.
Vo
jadrenceto
se
sintetiziraat
ribozomite. Vo jadroto kletkite
imaat edno ili pove}e jadrenca.
.2. 8 Jadro
37
Eukariotskite
kletki
poseduvaat sloèna mreà na
vnatre{ni membrani nare~eni
endoplazmati~en
retikulum
(ER). Membranata na ER e
povrzana
so
jadrenata
membrana. Postojat dva tipa
na ER: mazen ili agranularen
(aGER) i granularen (GER),
koi se povrzani eden so drug.
GER na negovata povr{ina ima
ribozomi, pa ottuka sleduvaat
i funkcionalnite razliki
.2. 9 Endoplazmati~en retikulum
pome|u istite: aGER e mesto
na sinteza na lipidi i sostavuvawe na membrani, dodeka GER e mesto na
sinteza na membranski proteini i proteini za sekrecija.
Ribozomite se sitni telca so top~esta
forma, prisutni vo site ìvi kletki. Ovie
strukturi nemaat membrana i imaat mnogu
mali dimenzii, poradi {to nivnoto
registrirawe so svetlosen mikroskop e
skoro nevozmo`no. Eden del od ribozomite se
vrzani za membranite na GER, a drugite se
sre}avaat slobodni vo citoplazmata i
nejzinite organeli. Fiziolo{kata funkcija
na ribozomite se sostoi vo izvr{uvawe na
sinteza na proteinite vo kletkata.
.2. 10 Ribozom
Golxi sistemot e dinami~na struktura koja igra uloga vo sintezata i

sekrecijata na polisaharidi i glikoproteini.
Lizozomite se organeli, koi li~at na mali meur~iwa. Tie sodràt
golem broj na enzimi i zatoa igraat uloga vo razgraduvawe na molekuli ili
celi delovi na citoplazmata (avtoliza).
38
.2. 11 Pregled na gradbata na prokariotska (bakteriska) kletka, rastitelna i

ìvotinska kletka
39
Tab.2. 1 Karakteristiki na prokariotska i eukariotska kletka
Struktura
Prokariota
plazma membrana
nekoi
jadro
jadrena membrana
mitohondrii
Endoplazmati~en
retikulum
Golxiev aparat
ribozomi
vakuoli
lizozomi
kleto~en yid
kapsula
nema
nema
nema
Eukariota
dobro razvien membranski
sistem
ima
ima
ima
nema
ima
nema
ima
nema
nema
ima
ima
ima
ima
ima
ima
ima
nema
ima (jasno oformena
struktura na DNA i
belkovini)
3 vida na plastidi, so dobro
razvien membranski sistem,
so hlorofil a i b
hromozomi
ima (poedine~ni oformeni

strukturi na DNA i RNA)
plastidi so
fotosintetski
aparat
poedine~ni membrani so
hlorofil a i s,
fikocijani, bakteriofil
Tab.2. 2 Karakteristiki na rastitelna i ìvotinska kletka
Struktura
Rastenija
@ivotni
ima
nema
kleto~en yid
ima
ima
plazma membrana
ima
ima
jadro
ima
ima
mitohondrii
ima
ima
Endoplazmati~en retikulum
ima
ima
Golxiev aparat
ima
ima
ribozomi
1 golema
1 ili pove}e mali
vakuoli
ima
ima
lizozomi
mnogu retko
ima
trepki
ima
nema
hlorofili
postojan
promenliv
oblik
40
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Kletkata pretstavuva osnovna strukturna i funkcionalna
edinica na site ìvi organizmi. Taa e kompletna celina so
ograni~eni dimenzii i odredena vnatre{na organizacija.
Kaj prokariotite otsustvuva organizirano jadro, koe e jasno
diferencirano kaj eukariotite.
Mitohondriite i hloroplastite se organeli koi imaat sopstvena
DNA .
Ribozomite se mesta za sinteza na proteini.
POTSETI SE!
1. [to e kletka?
2. Pogledni ja slikata 2.11 i tabelite 2.1 i 2.2. i odgovori:
a. Koi se razlikite me|u prokariotska i eukariotska
kletka?
b. Koi se razlikite pome|u kletkite kaj rastenijata i
ìvotnite?
3. Zo{to e va`no jadroto kaj eukariotite?
41
2.2. STRUKTURNA GRADBA NA @IVITE

ORGANIZMI
@ivotot e karakteristika koja gi deli
predmetite od organizmite, pred s poradi
signalizira~kite sposobnosti, mo`nostite
za rast, razvoj, stareewe i smrtnost. So
biologijata
ìvite
organizmi
se
razgrani~uvaat od neìvata materija.
@ivite organizmi imaat svoj metabolizam,
odrùvaat homeostaza, rastat, odgovaraat
na drazba, se reproduciraat, podleàt na
. 2. 12 Rastitelni ìvotni oblici
prirodna selekcija i imaat sposobnost da se
adaptiraat na sredinata. Tie komuniciraat edni so drugi. Na Zemjata se
sre}avaat razli~ni ìvotni oblici (rastenija, ìvotni, gabi i bakterii),
~ija osnovna gradbena struktura e od
jaglerod i voda, so razli~na organizacija i
nasledna genetska informacija.
@ivite organizmi se fascinira~ki za
nau~nicite. Mnogu od nas se fascinirani
od toplokrvnite ìvotni, drugi nao|aat
zadovolstvo
vo
nabquduvaweto
na
ìvotnite oblici od
malite
ezerski
baseni
(rastenija
. 2. 13 @ivotinski ìvotni
formi
ili
ìvotni),
dodeka, pak, mikrobiolozite intenzivno gi
prou~uvaat ìvotnite formi nevidlivi so golo oko
- mikroorganizmite. Karakteristikite koi se
dadeni podolu se zaedni~ki za ìvite organizmi i
se odnesuvaat na osnovnite potrebi za energija,
.2. 14 Mikroorganizmi reprodukcija i razmena na materii.
42
Organizmot moè da se definira kako kompleks od

molekuli, koi me|usebe funkcioniraat sinhronizirano, vo
soglasnost so ìvotnite uslovi.
Terminot organizam poteknuva od gr~kiot zbor
- organismos, koj, pak, od - organon,
so zna~ewe alat, instrument.
@iv organizam (ìvotni, rastenija ili mikroorganizmi) e

kontinuiran sistem so sposobnost da odgovara na drazbi, da
se ishranuva, so sposobnost za reprodukcija, rast, razvoj i
odrùvawe na homeostazata vo organizmot.
Organizmot moè da bide ednokleto~en (kade edna kletka ja vr{i
funkcijata na cel organizam) ili pove}ekleto~en (kade kletkite se
lokalizirani vo zavisnost od nivnata funkcija vo specijalizirani organi
i tkiva). Ovie organi i tkiva se specijalizirani za vr{ewe na odredena
funkcija. Site organi i tkiva vo organizmot funkcioniraat vo celina,
usoglaseno i sinhronizirano za da moè organizmot normalno da se
odrùva vo ìvot.
.2. 15 Site ìvi organizmi imaat specifi~ni odliki, no i mnogu zaedni~ki

karakteristiki
Site biolo{ki sistemi se otvoreni sistemi; toa zna~i

deka tie vo kontinuitet moàt da primaat i da oddavaat
materii i energija so sredinata.
43
Odliki na ìvite organizmi:

1. @ivite edinki se razmnoùvaat i imaat edinstveno svojstvo za
genetski kontinuitet (go osiguruvaat sopstveniot razvoj).
2. @ivite edinki rastat.
3. Sekoj ìv organizam ima sposobnost za respiracija.
4. @ivite organizmi se ishranuvaat. Na site ìvi organizmi im e
potrebna energija za razvoj.
5. @ivite edinki produciraat ekskreti.
6. @ivite organizmi imaat sposobnost za dvièwe (organi~ena ili
kompletna).
7. @ivite organizmi se vo postojana interakcija so sredinata
(primaat drazbi i regairaat na istite).
8. @ivite organizmi imaat kapacitet za mutacii (menuvawe);
genetskite mutacii se osnova za evolutivniot napredok i
prirodna selekcija.
9. Organizmite stareat i go zavr{uvaat ìvotniot ciklus so
smrt.
ZAPOMNI!
1. Site ìvi organizmi se odlikuvaat so sposobnost da odgovaraat
na drazbi, da se ishranuvaat, da se menuvaat, se reproduciraat,
rastat i se razvivaat.
2. Organizam
pretstavuva
kompleks
od
molekuli,
koi
finkcioniraat sinhronizirano spored ìvotnite uslovi.
POTSETI SE!
1. [to e organizam, a {to organ?
2. Po {to se razlikuva ìvata od neìva materija?
44
2.3. OSOBINI NA @IVITE ORGANIZMI

REPRODUKCIJA
Genetskiot kontinuitet e svojstvo
karakteristi~no samo za ìvite
organizmi, {to zna~i deka tie ne
postanuvaat de novo, tuku sekoga{
vodat poteklo od nekoj drug
organizam.
@ivite
organizmi
se
avtoreproduktivni
sistemi.
Reprodukcijata
go
obezbeduva
osnovniot na~in za odrùvawe na
ìvotot. Kako fundamentalen zakon vo biologijata vaì praviloto deka
sekoj ìv organizam moè da se producira samo od ìva materija. Postojat
dva osnovi tipovi na razmnoùvawe:
Bespolovo razmnoùvawe - kade nema razmena na genetski materijal,

tuku novata edinka se formira kako rezultat na delba na nejzinata
majka. Vaka formiranite organizmi nemaat specifi~ni
osobenosti vo genetskata struktura vo sporedba so svojot roditel i
se narekuvaat klonovi. Rastenijata koi se formiraat od grutki i
lukovici (kaj kompirot) se primer za vakviot na~in na
razmnoùvawe.
Polovo razmnoùvawe - razmnoùvawe kade postoi razmena na

genetski materijal pome|u dva organizmi. Novoformiraniot
organizam ima sposobnost da pokaùva odredeni karakteristiki od
dvata roditeli. Genetskiot materijal se prezema od edniot i
drugiot roditel podednakvo.
45
RASTEWE
Rasteweto
e
kontinuirana
forma na menuvawe na dimenziite,
oblikot i masata na teloto.
@ivotnite rastat s do fazata na
zrelost, za razlika od rastenijata,
koi i po dostignuvawe na ovaa faza
prodolùvaat da rastat vo dimenzii
s do zavr{uvawe na ìvotniot
ciklus.
Kletkite imaat sposobnost za
delba
(mitoza),
taka
{to
go
zgolemuvaat svojot broj, a so toa ovozmoùvaat rast na tkivata. Site tkiva
podednakvo rastat; so rastot na mekite tkiva proporcionalno se
intenzivira i rastot na skeletniot sistem (koskite, drvesinata, oklopot).
Kaj ìvotnite koga }e se dostigne fazata na kompletna zrelost
kletkite prodolùvaat so delba za da se odràt dimenziite, formata i
fiziolo{kite svojstva na organizmot, kako i da se regeneriraat
o{tetenite delovi od tkivata. Nivnata golemina vo ovaa faza od razvojot
vo princip ne se menuva.
RESPIRACIJA (DI[EWE)
Respiracijata e kompleksna sekvenca od hemiski
reakcii, koja opfa}a razmena na gasovi, pri {to se
osloboduva energija od hranata. Postojat dva tipa na
respiracija:
Anaerobna respiracija (fermentacija) - vo

uslovi koga nivoto na kislorod e nezna~itelno
ili otsustvuva. Poprosto gradenite organizmi
imaat sposobnost za osloboduvawe na energija
.2. 16 Anaerobna
respiracija
- pivoto se
bez u~estvo na kislorodot. Ovoj proces e
proizveduva preku alkoholna
pomalnu efektiven od aerobnata respiracija fermentacija na kvascite
46
i naj~esto e alternativen pat na respiracija. Me|uproduktite na
respiratornite procesi kaj anaerobnata respiracija se razli~ni od
onie kaj aerobnata. Kaj ìvotnite vo uslovi na nedostatok na
kislorod vo muskulnite kletki se odviva anaerobna respiracija,
koja e naj~esto rezultat na te{ka fizi~ka aktivnost.
Me|uproduktot koj se formira - mle~na kiselina, predizvikuva
silna bolka vo muskulaturata (mle~no-kiselinska fermentacija).
Kvascite respiriraat samo po anaeroben pat i vakviot na~in na
respiracija se narekuva alkoholna fermentacija.
Aerobna respiracija - vakviot tip na respiracija vklu~uva

kislorod, a eliminacionite produkti na reakciite se voda i
jaglerod dioksid. Razmenata na gasovi (respiracija) se vr{i preku
specijalni sistemi ili organi, kako: stomite na listovite,
spirakulite kaj ~lenkonogite vidovi, àbrite kaj ribite i belite
drobovi kaj cica~ite. Osloboduvaweto na SO2 i vodata i primaweto
na kislorod se ozna~uva kako di{ewe, termin koj se upotrebuva kako
sinonim za procesot na respiracija.
ISHRANA
Site ìvi organizmi vr{at hemiski procesi na promet na
materija i energija, koi se ozna~uvaat kako metabolizam.
Metaboli~kite prodesi na delat na anaboli~ki (procesi na sinteza) i
kataboli~ki procesi (procesi na razgraduvawe na materiite).
Hranata e izvor na energija za sekoj ìv organizam, neophodna za istite
da se odrùvaat vo ìvot i normalno da gi izvr{uvaat site ìvotni
funkcii. Hranata gi obezbeduva materiite za rast i regeneracija na
organizmite. Postojat dva tipa na ishrana:
Avtotrofna ishrana - Avtotrofnite organizmi sami produciraat

hrana. Spored toa, organizmite koi se ishranuvaat na vakov na~in se
narekuvaat avtotrofni organizmi (rastenija, algi, Protista i
nekoi bakterii) i tie imaat sposobnost da sintetiziraat organski
materii (jaglehidrati, lipidi i proteini) od neorganski molekuli
47
preku koristewe na svetlosnata energija (fotosinteza) ili preku
neorganskite hemiski reakcii (hemosinteza). Ovie vidovi imaat
sposobnost samite da go fiksiraat jaglerodot i ne iskoristuvaat
organska materija kako izvor na energija. Zelenite rastenija
proizveduvaat {e}eri (skrob) od jaglerodniot dioksid i vodata,
pritoa koristej}i ja svetlinata, kako neophodna za vr{ewe na ovoj
proces. Tie ja pretvoraat svetlosnata energija vo hemiska i se
narekuvaat fotoavtotrofni organizmi. Avtotrofnite organizmi
koi se ishranuvaat preku hemosinteza se narekuvaat hemiavtotrofi.
Fotoavtotrofnite i hemiavtotrofnite organizmi ja koristat
energijata vo forma na ATR (adenozin trifosfat) proizvedena vo
procesot na fotosinteza ili od oksidacija na neorganskite materii
za redukcija na drugi visoko energetski soedinenija, so cel da
sintetiziraat organski materii. Vo lanecot na ishrana
avtotrofnite organizmi se primarni producenti.
.2. 17 Fotosinteza
Heterotrofna ishrana - Heterotrofnite organizmi konsumiraat

organska materija kako hrana. Site heterotrofni organizmi (osven
parazitite) ja konvertiraat hranata vo rastvorlivi materii, so
mo`nost za apsorpcija (digestija). Koga ovie materii }e se
apsorbiraat tie se distribuiraat do razli~ni delovi na organizmot,
48
kade se asimiliraat (tro{at) za osloboduvawe
na energija. Heterotrofnata ishrana moè da se
podeli na ~etiri grupi:
o Holozojska ishrana - Hranata se prima
preku specijaliziran digestiven
sistem i pred procesot na apsorpcija
se raspa|a na poprosti materii. Ovoj
na~in na ishrana opfa}a 5
~ekori: ingestija, digestija,
apsorpcija, asimilacija i
defekacija.
o Saprobiontska ishrana Organizmite se hranat so
ostatoci
od
mrtvi
organizmi.
.2. 18 Herbivori, karnivori i paraziti
o Parazitizam - Organizmite
zemaat hrana od ìvi edinki
(doma}ini), a pritoa istite
ne se od korist za doma}inot.
o Mutualizam - Simbiotska relacija pome|u organizmite, kade
i dvete edinki imaat korist edni od drugi.
Spored na~inot na ishrana heterotrofite se podeleni na:
o Herbivori, koi se ishranuvaat samo so rastenija.
o Karnivori, koi se hranat samo so meso.
o Omnivori (lu|eto), koi se ishranuvaat i so rastenija i so
meso.
o Saprofiti (mnogu bakterii i gabi), koi konsumiraat hrana
koja poteknuva od mrtvi organizmi.
o Paraziti, koi koristat hrana od drugi organizmi
(doma}ini).
49
ZAPOMNI!
1. @ivite organizmi imaat sposobnost za odrùvawe na vidot
(avtoreprodukcija).
2. Di{eweto na organizmite moè da bide anaerobno i aerobno.
3. Ishranata se deli na avtotrofna i heterotrofna (holozojska,
saprobiontska, parazitska i mutualisti~ka).
POTSETI SE!
1. Kolku tipa na razmnoùvawe postojat? Koi se razlikite?
2. [to e anaerobna, a {to aerobna respiracija?
3. Koi se avtotrofni, a koi heterotrofni organizmi?
ZADAÂ!
Prou~i ja ishranata na ìvite organizmi. Pronajdi materijali za
tipovite na ishrana na nekoj vid koj go smeta{ za interesen (rastenie
ili ìvotno).
Napravi kratka prezentacija za ona {to go nau~i.
50
EKSKRECIJA
Ekskrecijata (izla~uvaweto) e proces na eliminirawe na
nepotrebnite metaboli~ki produkti. Koga edinkite ne bi ja imale
vakvata sposobnost tie bi gi akumulirale ovie toksi~ni materii, koi }e
gi blokiraat metaboli~kite reakcii koi normalno se odvivaat vo
organizmot. Vo slu~aj na blokirawe na ovoj proces kompletno bi se
naru{ila homeostazata na organizmot, {to moè da dovede i do smrt na
edinkata.
Ekskrecijata moè da zna~i izla~uvawe na nepotrebnite materii preku
koàta (potewe), belite drobovi (di{ewe) i preku bubrezite (mokrewe).
Procesot na defekacija pretstavuva eliminirawe na nepotrebnite
materii od digestivniot sistem, koi nemaat hranliva vrednost i
neiskoristeni minuvaat niz nego.
Rastenijata vi{okot na voda go izla~uvaat preku procesot na
transpiracija (vo najgolem del preku listot), kako i preku respiracijata
(go otstranuvaat SO2).
@ivotnite produciraat mo~na kiselina i urea, vo koi se sodràt
rastvoreni site nepotrebni materii od organizmot. Tie preku
isfrlawe na urinata gi eliminiraat toksi~nite materii od
teloto.
Sistemot za ekskrecija ne e ist kaj site
organizmi. Kaj ponisko organiziranite formi toj e
pretstaven so cev~esti bubrezi. Kaj cica~ite
bubrezite se najsovr{eno gradeni i vo niv se sozdava
urinata. Kaj niv sekoj bubreg e izgraden od nefroni, a
nefronot, pak, od glomerulus i izvieno kanal~e. Vo
nefronite se vr{i pro~istuvawe na krvta od
toksi~nite materii i tie preku urinata se isfrlaat od
teloto.
.2. 19 Sistem za ekskrecija kaj
~ovekot
51
DVI@EWE
Site ìvi edinki se dviàt naso~eno i
kontrolirano. Pove}eto ìvotni se
dviàt so celoto svoe telo, pri {to
koristat specijalizirani organi za taa
namena t.n. lokomotorni organi. Na vakov
na~in se dviàt najgolemiot del od
ìvotnite. Tie za nivnoto dvièwe
tro{at
energija,
bidej}i
istoto
pretstavuva aktiven proces.
Dvièweto
kaj
rastenijata
ne
e
lokomotorno (tie ne ja
pomestuvaat
svojata
mestopolo`ba). Listovite
se dviàt vo zavisnost od
izvorot
na
svetlinata
(fototropizam),
no
vakvoto dvièwe e mnogu
sporo i skoro nezabele`livo za okolinata. Pokraj svetlinata postojat i
drugi faktori koi go uslovuvaat dvièweto na rastenijata. Na primer,
gravitacijata gi pottiknuva rastenijata da go naso~uvaat nadzemniot del
od rastenieto sprotivno od gravitacijata (negativen geotropizam). Kako
primer za stimulatori na dvièweto kaj rastenijata }e ja navedeme i
senzitivnosta na listovite na rastenieto Mimosa pudica, koe gi svitkuva
liv~iwata pri dopir, kako eden vid za{titen mehanizam (seizmonastii).
.2. 20 Dvièwa kaj rastenijata (fototropizam, gravitropizam i seizmonastii)
52
Vo zavisnost od sredinata vo koja ìveat ìvotnite imaat razvieno
razli~ni organi koi im pomagaat vo dvièweto.
Vo vodna sredina organizmite imaat golem broj organi koi im
ovozmoùvaat polesno plivawe. Tie imaat lesna muskulatura, vretenesto
telo, silna opa{ka, razvieni perki, riben meur i mnogu masti vo teloto
(za da bidat polesni od vodata so {to polesno i pobrzo }e plivaat).
@ivite organizmi koi go naseluvaat kopnoto moraat da imaat silna
muskulatura, koja }e mu dava potpora na teloto pri dvièwe. Pticite
imaat krila i vozdu{en meur koi im go ovozmoùvaat letaweto. Kaj
najgolemiot del od ìvotnite koi se dviàt na kopno skeletot i
muskulaturata ja vr{at najzaslu`nata funkcija pri dvièweto - go
dràt teloto.
Skeletot moè da bide nadvore{en i
vnatre{en. Nadvore{en skelet (hitinski
oklop) imaat ~lenkonogite vidovi, kade toj
obezbeduva potpora na teloto, s dodeka
edinkata ne go otfrli za da moè da raste.
Vnatre{en skelet imaat site rbetnici, kade
toj e pretstaven so koski i rskavici.
Muskulniot sistem e razli~no graden kaj
razli~ni vidovi organizmi. Za dvièweto
funkcionalnost pokaùvaat skeletnite muskuli, .2. 21 Skeleten sistem
koi go ovozmoùvaat svitkuvaweto na zglobovite.
kaj ~ovek
.2. 22 Muskulen
sistem kaj ~ovek
PRIMAWE I ODGOVARAWE NA DRAZBI

Sekoj ìv organizam ìvee vo interakcija so
sredinata, od koja prima drazbi i soodvetno reagira
na istite. Tie detektiraat i odgovaraat na stimuli
so razli~en intenzitet. I najprosto gradenite
ednokleto~ni organizmi (ameba) imaat limitirana
sposobnost za reakcija, dodeka cica~ite, pak, imaat
najdobro razvieni setila i pokaùvaat reakcii kon
53
mala promena vo sredinata (intenzitet na svetlina, dopir, zvuk, miris,
vkus, temperatura). Kaj ovie organizmi se razvieni posebni organi za
primawe na razli~ni drazbi: setila za vid, sluh, dopir, vkus i
termoregulacija. Rabotata na setilnite organi kaj ìvotnite ja
koordinira nervniot sistem. Toj gi prenesuva drazbite do centrite na
mozokot, kade drazbite se analiziraat i se tranformiraat vo naredbi i
preku motornite nervi naredbite se vra}aat do organite koi }e reagiraat
(efektori).
Rastenijata nemaat vakvi senzorni organi, no kaj niv oddelni delovi
na teloto imaat sposobnost za selektivna senzitivnost; na primer,
korenovata kapa (vrvniot del od korenot) pokaùva reakcii kon
svetlinata, gravitacijata, prisustvoto na voda i hemiski agensi.
GENETSKI MUTACII
Naslednosta, varijabilnosta i prilagodlivosta na
organizmite se svojstva na organizmite koi se tesno povrzani
edni so drugi. Ako ìviot organizam ne gi sledi promenite vo
sredinata ne bi moèl da opstane. Na ovaa sposobnost se
dolì sposobnosta za genetski mutacii na novosozdadenite
vidovi. Vakvata sposobnost im ovozmoùva na organizmite
pogolema sigurnost za odrùvawe i pri prirodna selekcija.
STAREEWE I UMIRAWE
Paralelno so procesite na rast i
razvoj, organizmite stareat i umiraat.
Stareeweto e proces na akumulacija na
promenite na odreden organizam so
tekot
na
vremeto.
Stareeweto
predizvikuva morfolo{ki, fiziolo{ki i
psiholo{ki promeni (kaj ~ovekot), kako i
promeni vo interakciskiot odnos so
sredinata.
54
Vo zavisnost od organizmot fazite od razvojot i stepenot na starost se
izrazuvaat so razli~ni termini. Senescencija e proces na stareewe na
kletkite i tkivata. Kleto~nata senescencija e fenomen, pri koj
izolirani kletki imaat vremenski ograni~ena sposobnost za delba.
Senescencijata na organizmite se karakterizira so namaluvawe na
sposobnosta za odgovor kon stres, zgolemuvawe na homeostatskiot
disbalans i zgolemen rizik od zaboluvawa.
Za razlika od ìvotnite nekoi rastenija moè da imaat zna~itelno
dolg ìvoten vek (stotici i pove}e godini).
.2. 3 Organizmi so razli~en ìvoten vek
Organizmi so kus ìvoten vek

Vilinsko kow~e
30 minuti do 4 meseci
Peperutki
1 nedela
Arabidopsis thaliana (rastitelen vid)
6 nedeli
Ma{ki edinki na mravki
nekolku nedeli
P~ela - rabotni~ka
1 godina
Mravki - rabotni~ki
do 2 godini
Organizmi so dolg ìvoten vek

Morski {kolki
200 godini
@elki
100-150 godini
Kitovi ubijci
90 godini
Jagula
88 godini
Slonovi
78 godini
Beloglav orel
70 godini
55
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Ekskrecija e proces na izla~uvawe na nepotrebnite materii od
teloto na organizmite.
Organizmite se dviàt naso~eno i kontrolirano: kon izvorot na
hrana, za da zadovolat ostanatite potrebi ili, pak, da se za{titat
od predatorite.
Primaweto i odgovorot na drazbi od sredinata se vr{i so
posredstvo na nervniot sistem.
Site ìvi organizmi rastat, stareat i umiraat.
POTSETI SE!
Na koj na~in rastenijata vr{at ekskrecija, za razlika od
ìvotnite?
Kako se dviàt rastenijata? Koi tipovi na dvièwa gi
razlikuva{?
[to e stareewe, a {to senescencija?
Kako se manifestira stareeweto kaj ~ovekot?
56
DOPOLNUVAWE:
IMENUVAWE I KLASIFICIRAWE NA ORGANIZMITE
Dali znaete {to zna~i Galanthus nivalis? Toa e latinskoto ime na
koki~eto.
Sekoj ìv organizam ima svoe latinsko (nau~no ime - Galanthus nivalis).
Narodnite imiwa (koki~e) se koristat lokalno od strana na odredena
grupa lu|e, koi govorat na ist jazik.
Nau~nite imiwa se neophodni vo sekojdnevnata komunikacija, bidej}i
taka nau~nicite }e moàt da bidat sigurni deka govorat za isti ne{ta, a
istovremeno na toj na~in moàt da imenuvaat i drugi organizmi koi
dotoga{ ne bile poznati.
Klasifikacijata e potrebna za rasporeduvawe na organizmite vo grupi
spored nekoi nivni zaedni~ki karakteristiki. Preku klasifikacijata e
olesneto u~eweto na ogromniot broj vidovi vo svetot.
Carstvata imaat najgolem broj na organizmi, no nivnite pretstavnici
imaat najmal broj zaedni~ki osobini. Taka, kolku e pomala grupata, tolku
pove}e zaedni~ki osobini }e imaat vidovite od taa grupa.
ôvekot spa|a vo klasata

na Cica~i. Tuka spa|aat
yverovite, kako i
majmunite. Koi zaedni~ki
karakteristiki gi imame so
ovie organizmi? So koi sme
posli~ni?
57
Vidot e najmala grupa na organizmi, koi imaat mnogu zaedni~ki
osobini, taka {to edinkite od istiot vid moàt me|usebno da se
razmnoùvaat. Takov primer e muleto. Toa ima roditeli od ist vid, no
razli~en podvid: magare i kow.
Zada~i:
1. Povrzete gi poimite:
zelena materija vo listovite
otstranuvawe na otpadocite od organizmot
ìvotni so rbet
setilni organi na insektite
delovi na Zemjata na koi postoi ìvot
rastenijata sozdavaat hrana
mladen~iwata gi nosat vo torbata
koristewe na energija od hranata
movovite i papratite se razmnoùvaat so niv
ìvotni bez rbet
izla~uvaat mleko
mikroskopski rastenija
di{ewe
fotosinteza
fitoplankton
hlorofil
izla~uvawe
rbetnici
bezrbetnici
biosfera
torbari
mle~ni `lezdi
spori
antena
2. Koi organizmi moète da gi izdvoite od grupata? Zo{to?

o na koi karakteristiki ja napravivte selekcijata?
a. p~ela
liljak
vrap~e
pingvin
lete~ka riba
b. gu{ter
àba
aligator
èlka
zmija
v. pajak
skakulec
muva
peperuga
mravka
g. haringa
sku{a
kit
bakalar
zlatna ripka
58
d. {kolka
oktopod
polàv
polàv bez oklop
morska yvezda
|. perunika
kosten
mov
kopriva
gluvar~e
3. Koi od poimite odgovaraat za grupite: Rastenija, @ivotni,
Rastenija i @ivotni?
izla~uvawe
fotosinteza
lokomotorno dvièwe
rastewe vo tekot na celiot ìvot
di{ewe
ishrana
ograni~eno rastewe
seizmonastii
nerven sistem
krilja
avtotrofnost
parazitizam
Pojasnete zo{to gi napravivte va{ite kombinacii.
59

ISTRA@UVAWE
MIKROSKOPSKI TEHNIKI
-mikroskop
-pinceta
-linijar
-kapalka za voda
-objekti za nabquduvawe: kromid,
pekarski kvasec, muvla
-pamu~na krpa
-alkohol
-{e}er
Za ovaa ve`ba obezbedete kvasec,

muvla (od leb ili slatko) i
kromid. Prebri{ete gi
predmetnite i pokrivni
staklenca (kako i mikroskopite)
so alkohol i pamu~na krpa pred da
zapo~nete so rabota.
Koristewe na mikroskop i rakuvawe
so nego.
Podgotovka na vodeni preparati.
Utvrduvawe na sli~nostite i razliki
pome|u nabquduvanite kletki.
Podelete se vo 3 grupi. Sekoja od
grupite }e raboti so mikroskopirawe
na razli~ni objekti. Razmenete gi
preparatite otkako }e zavr{ite so
nabquduvawe na onoj koj go
podgotvivte.
60
1 grupa - kromidot izlupete go i so

pinceta oddelete mal del od tenkata
koèsta lu{pa. Postavete ja na
mikroskop, pri {to }e vnimavate taa da
ne se previtkuva vo nieden del. Kapnete
voda i zatvorete go preparatot so
pokrivno staklence.
2 grupa - so pinceta odvojte malku od
povr{inskiot del na muvlata i
postavete ja na mikroskop. Muvlata
moète da ja nabquduvate i so lupa pred
da podgotvite voden preparat od nea.
3 grupa - malku kvasec (1 laì~ka)
rastvorete so 2-3 laì~ki topla voda i
polovina la~i~ka {e}er. Me{ajte
dodeka kristalite od {e}erot ne se
rastvorat. Kapnete od smesata na
predmetno staklo i mikroskopirajte.
Dopolnuvawe:
Moète da ja izmerite goleminata na kletkite od kromid. Pod mikroskop
postavete ~ist linijar i izmerete go vidnoto pole. Na istoto vidno pole
postavete go mikroskopskiot preparat i zabeleète kolku kletki gledate.
Zabele{ka: Dimenziite na mikroskopskite preparati se izrazuvaat vo
mikrometri (m) namesto vo milimetri (mm) kako {to se oznakite na
linijarot. 1 mm ima 1000 m. Pretvorete ja dimenzijata na vidnoto pole vo
m.
Primer: Ako vidnoto pole ima dimenzii od 2,5 mm, a toa bi zna~elo 2500 m.
Dokolku na vidno pole gledame 5 kletki, toga{ sekoja kletka }e ima golemina od
okolu 500 m (2500 m / 5 kletki = 500 m).
Kakvi se kletkite na kromidot? Kolku kletki gledate na vidno pole?

Dali ima razlika vo obojuvaweto na koàta?
Rezultati
i zaklu~oci:
Kakva
e koàta na àbata?
Kakva e razlikata vo gradbata na prednite i zadnite ekstremiteti? [to
Nacrtajte
gi preparatite!
ukaùva
ovaa razlika?
Kakov e jazikot na àbata?
kletkiteorganite
na preparatite?
Kakvi
Kade seselocirani
za sluh? Dali ima sli~nosti?
li da sistemi
gi zabeleìte
najkarakteristi~nite
delovi vo kletkite od
Moète
Koi organski
gi vidovte?
Kako se izgradeni?
kromid (na primer jadroto)?
Dali gi gledate
sporite LABORATORISKI
na preparatot od muvla?
ZADOL@ITELNO
NOSETE
RAKAVICI DODEKA
Kakvi se
kletkite
naOD
kvasecot?
Ima li
kletki koi
vo faza na delba
RABOTITE!
NA
KRAJOT
VE@BATA
SREDETE
GOse
RABOTNOTO
(pupewe)?
MESTO
I @ABITE ISFRLETE GI NA SOODVETNO MESTO, KOE ]E VI
GO
POSOÎ
IZMIJTE
GI RACETE!
KolkavaNASTAVNIKOT.
e goleminata na kletkite
od kromidot?
61
LABORATORISKA VE@BA BROJ 4
TEMA: OSOBINI NA @IVITE ORGANIZMI

RASTENIJA I @IVOTNI
Sekoja od grupite neka podgotvi

interesni informacii za
procesot {to go istraùva i kako
toj se odviva kaj objektot koj
va{ata grupa treba da go sledi.
Postavete hipoteza na
istraùvaweto.
-saksija so cve}e
-riba vo akvarium
-hrana za ribi
-ptici
-insekt
-lupa
Preku nabquduvawe da se voo~at

razli~nite tipovi na gradba na
ìvotnite i rastenijata, kako i
razli~niot tip na ishrana i
dvièwe kaj organizmite.
Nabquduvajte!
Prvata grupa neka ja nabquduva
gradbata na insektot i gradbata na
cvetot.
Vtorata grupa neka sledi pove}e
rastenija i neka ja opi{e nivnata
polo`ba vo prostorot.
Tretata grupa neka gi sledi dvièwata
na ribata i na pticite.
êtvrtata grupa neka podgotvi
sliki/{emi za procesot na shrana na
rastenijata (zatoa {to istiot ne moè
da go sledite). Zabeleìte ja ribata
kako se dviì koga vo akvariumot }e
stavite malku hrana.
Zapi{uvajte gi site informacii koi gi
dobivate od istraùvaweto za podocna
da moè da napravite prezentirawe na
rezultatite.
Podelete se vo ~etiri grupi. Sekoja
od grupite neka razgleduva posebni
odliki:
1 grupa - razgleduvawe na gradbta na
cvet i insekt
2 grupa - dvièwe na odredeni delovi
na rastenijata
3 grupa - dvièwe na ìvotnite (riba
vo akvarium, ptici)
4grupa - ishrana na rastenijata i
ishrana na ìvotnite
62

Zaklu~oci:
Kako se izgradeni cvetovite, a kako insektite?
Kako se dviàt ìvotnite i zo{to se dviàt?
Dali sekoga{ tie se dviàt naso~eno; dali sekoga{ se dviàt kon izvorot
na hrana?
Koi delovi od rastenijata se dviàt i zo{to?
Kako se dviàt pticite?
Kakvi tipovi na dvièwa ima kaj rastenijata?
Kako se hranat ìvotnite, a kako rastenijata?
Kako se povrzuvaat rastenijata i ìvotnite vo sinxirot na ishrana?
63

ISTRA@UVAWE
MIKROSKOPSKI TEHNIKI

-mikroskop
-pinceta
-barska voda
-pamu~na krpa
-alkohol
Za ovaa ve`ba obezbedete barska

voda. Pred po~etokot na
podgotovkata na preparatite
staklencata i mikroskopite
prebri{ete gi so alkohol.
Vo tekot na mikroskopiraweto
obidete se da gi pronajdete
delovite na objektot koi se
poso~eni na slikata dadena vo
prodolènie.
Koristewe na mikroskop i rakuvawe
so nego.
Podgotovka na preparat za
nabquduvawe na Paramecium.
Utvrduvawe na gradbata na
Parameciumot.
Na sekoe predmetno staklo kapnete od
barskata voda i mikroskopirajte.
Pronajdete go Parameciumot na vidno
pole.
Nacrtajte go kako {to go gledate.
Na sekoe rabotno mesto postavete gi
site materijali koe }e vi bidat
potrebni za rabota. Napravete pove}e
preparati koi }e gi razgleduvate.
64
Zaklu~oci:
Na va{ite crteì ozna~ete gi delovite na Parameciumot.
Kakvi se kletkite na objektot? Kolku kleto~ni strukturi postojat? Koi
od niv gi gledate pod mikroskop?
Dali ovie organizmi imaat sposobnost da se dviàt i kako?
Moète li da zabeleìte drugi oblici na ìva materija na preparatot?
. 1 Paramecium
65
3. PREGLED NA @IVIOT SVET

Na{ata planeta e dom za
milijardi ìvi organizmi,
bidej}i taa poseduva va`ni
elementi, neophodni za ìvite
su{testva.
Organizmite mnogu se razlikuvaat
edn od drugi, pa zatoa srnite
edinki se klasificiraat vo
sistematski kategorii. Naukata
koja{to gi klasificira vidovite,
spored nivnite osobini, se narekuva
sistematika (taksonomija).
Site ìvi organizmi na Zemjata, se
grupiraat vo pet carstva: carstvo
Monera, carstvo Protista,
carstvo Gabi, carstvo Rastenija i
carstvo @ivotni.
Ova poglavje sodrì informacii za
najva`nite osobini na ìvite
organizmi, kako mikroorganizmi,
taka i za makroorganizmite (algi,
gabi, rastenija i ìvotni).
So izu~uvawe na ovie sodrìni, }e
moè{ da gi klasificira{ i
imenuva{ organizmite i da gi
poso~uva{ nivnite osobini i
zna~eweto koe go imaat tie.
Pregled na ìviot svet
.3. 1 Filogenetsko steblo
69
3.1. POTEKLO NA @IVITE ORGANIZMI

Se smeta deka site ìvi organizmi vodat poteklo od eden zaedni~ki
predok na koj mu pretstoel mnogu dolg evolutiven pat.
Evolucija pretstavuva razvitok na organizmite na

Zemjata; opfa}a golema prisposobenost na organizmite kon
uslovite za ìvot preku zgolemuvawe na nivnata
adaptivnost i specijaliziranost za odredeni funkcii i
postojano zgolemuvawe na brojot na vidovite.
Evolucijata pomaga vo razbirawe na ogromnata varijabilnost
(raznovidnost) na ìviot svet. Blagodarenie na podatocite koi denes
postojat (fosilni ostatoci), mo`no e da se pretpostavat glavnite
stadiumi vo evolucijata na ìvotot.
Za sloènite procesi koi dovele do pojava na
prvite ìvi organizmi (hemiska i biolo{ka
evolucija) }e naso~ime vnimanie vo slednovo
poglavje.
STEPENI NA
KLASIFIKACIJA NA @IVITE
ORGANIZMI
Sistematika (taksonomija) e biolo{ka
nau~na disciplina ~ija zada~a e opi{uvaweto
na vidovite vo pomali ili vo pogolemi srodni
ili oddale~eni grupi.
Srodnosta moè da se
bara
vo
nivnite
anatomsko-morfolo{ki
karakteristiki (nadvore{na ili vnatre{na
gradba), tkivniot sostav na organizmite
(histolo{ka
gradba),
evolutivniot
pat
70
.3. 2 Sistematski
kategorii

(paleontologija) itn.
1. Site ìvi organizmi se podeleni vo pet carstva.
2. Carstvata se grupirani vo tipovi (oddel, Divisio).
3. Tipot se deli na klasi.
4. Klasite opfa}aat redovi, a redovite se delat na familii.
5. Sekoja familija sodrì pove}e rodovi, a sekoj rod - odreden broj
vidovi.
6. Vidovite moàt da se podelat na sorti, varieteti ili podvidovi.
Sortite se edinki koi se odlikuvaat so zaedni~ki stopanski
karakteristiki; Varietetite se grupa od edinki ~ii razliki se
minimalni i nasledni; Podvidovi se sozdavaat koga novite
generacii na edinki se menuvaat pod vlijanie na sredinata i so
tekot na vremeto edinkite koi se od ist vid, a imaat razli~en
period na nastanuvawe ili razli~en areal na rasprostranuvawe
(ìveali{te) imaat zna~itelni razliki.
DVOJNO IMENUVAWE
(BINARNA NOMENKLATURA)
So cel da se vospostavi unificiranost vo komukacijata na nau~nicite,
vidovite se imenuvaat so t.n. dvojno imenuvawe. Vakvoto imenuvawe za site
ìvi organizmi nasekade vo svetot e isto. Preku dvojnoto imenuvawe
(ili binarna nomenklatura) se iskaùva vidot i rodot na organizmot
napi{ani na latinski - Homo sapiens (rod = Homo; vid = sapiens).
Latinskite imiwa na organizmite se pi{uvaat vo original, sekoga{ na
latinica i vo tekst se ozna~uvaat vo kurziv (zakoseno).
Sistematska pripadnost na ~ovek
Vid
Homo sapiens
Rod
Homo
Familija
Hominidae
Red
Primates
Klasa
Mammalia
Tip
Chordata
Carstvo
Animalia - @ivotni
71
Pri pronao|awe na organizmi (rastenija, ìvotni) za koi

sistemati~arite bi sakale da proverat ili da otkrijat od koi vidovi
pripa|aat, koristat t.n. klu~ za determinirawe (determinator).
Najednostavnite klu~evi se sostojat od kratki, numerirani re~enici, koi
se poredeni vo parovi. Po sekoj opis, kako par, sledi opredelen broj koj
treba da se sledi. Taka se prodolùva dodeka ne se dojde do imeto na
organizmot.
ZAPOMNI!
1. Evolucija e proces koj opfa}a prisposobenost na organizmite
kon uslovite za ìvot preku zgolemuvawe na nivnata adaptacija
i specijaliziranost za odredeni funkcii.
2. Binarnata nomenklatura e unificirana za site delovi na Zemjata
i se primenuva za site vidovi na organizmi.
POTSETI SE!
1. Kako sistematski se klasificiraat organizmite?
2. Koi se pomali sistamatski edinici od vidot, a koi pogolemi?
3. Zo{to se koristi klu~ za determinirawe?
72
ZADAÂ
Primer za determinirawe (odreduvawe na vidot na insektite).
Sledi ja slikata podolu. Na nea se prikaàni sedum vidovi insekti. Sekoj od
niv treba da go deteriminira{ spored klu~ot:
1. Krilata se vidlivi
odi na 3
Krilata ne se vidlivi
odi na 2
2. Ima tri opa{ki
____________________
Ima zadni noze
prisposobeni za skokawe
____________________
3. Dva para krila
odi na 4
Eden par krila
odi na 5
4. Krilata imaat vlaknenca
____________________
Krilata nemaat vlaknenca
odi na 6
5. Nozete se podolgi od teloto
____________________
Nozete se pokusi od teloto
____________________
6. Krilata se pogolemi od teloto
____________________
Krilata ne se pogolemi od teloto ____________________
73
3.2. SISTEM NA PET CARSTVA

Vo po~etocite na razvojot na biologijata, kako nauka, imalo mnogu
napori za da se napravi vistinskata podelba na ìviot svet. Prv koj gi
podelil organizmite bil Karl Line (Carolus Linnaeus, 17071778) spored
rabotata na Aristotel (Aristotle, 384 pr.n.e.322 pr.n.e.) i negoviot u~enik
Teofrastus (Theophrastus, 371 pr.n.e.287 pr.n.e.), koj gi deli organizmite na
dve carstva: Regnum Vegetabile - Rastenija i Regnum Animale - @ivotni.
Po nego, so otkrivaweto na mikroskopot, od strana na Levenhuk, se
otkriva nova grupa organizmi za koi prethodno lu|eto ne bile svesni deka
postojat poradi nivnite mikroskopski dimenzii - mikroorganizmite.
Hekel (Ernst Haeckel, 1934-1919) predlaga treto carstvo na ednokleto~ni
organizmi - Protista. Potpiraj}i se na Darvinovata teorija za evolucija
(1859), Hekel gi obedinuva dotoga{ poznatite rastitelni i ìvotinski
vidovi i se obiduva da dokaè deka tie nastanale od zedni~ki predci Radix Communis Organisatorum. Toga{ po s izgleda toj nemal jasna
pretstava za podelbata na Protista i raznovidnosta na ova carstvo (kako
{to e poznato deneska), no so sigurnost se znae deka negovata ideja
pretstavuva golem napredok vo naukata i vbrojuvaweto na
mikroorganizmite vo edno carstvo (Protista) e sosema opravdano.
Podelbata na ìvite organizmi na ~etiri carstva poteknuva so
otkritieto na elektronskiot mikroskop koga se pravi razlika pome|u
prokariotskite i eukariotskite organizmi. Taka, Kopland (Herbert
Copeland, 1902-1968) gi opi{uva slednive carstva: Monera (Prokariotibakterii i modrozeleni algi), Protisti (Eukarioti: algi, gabi i
protozoa), Rastenija i @ivotni.
Denes se prifa}a poslednata podelba spored Vitaker (Robert Whittaker,
1920-1980) na pet carstva. Toj gi opi{uva gabite kako oddelna forma so
svoi unikatni karakteristiki, koi ne pripa|aat celosno nitu kon
rastenijata, nitu kon ìvotnite.
Op{to e prifatena podelbata, na site ìvi organizmi na

Zemjata, na pet golemi carstva (Regnum): Monera, Protista
(Protocista), Gabi, Rastenija i @ivotni.
74
1. Carstvo Monera - Ednokleto~ni i kolonijalni vidovi, vklu~uvaj}i

gi vistinskite bakterii (Eubacteria) i cijanobakteriite
(Cyanobacteria) - modrozeleni algi. Broi okolu 10.000 vidovi.
2. Carstvo Protista - Ednokleto~ni protozojski organizmi i
ednokleto~ni i pove}ekleto~ni (makroskopski) algi so cilii i
flagelumi kako organi za dvièwe.
3. Carstvo Gabi - Pove}ekleto~ni i heterotrofni organizmi, bez
cilii i flagelumi, so haploidni i dikariotski kletki. Broi okolu
100.000 vidovi.
4. Carstvo Rastenija - Organizmi so haploiden ìvoten ciklus,
pove}eto avtotrofni. Broi okolu 250.000 vidovi.
5. Carstvo @ivotni - Pove}leto~ni organizmi, bez kleto~en yid i
fotosintetski pigmenti. Broi okolu 1.000.000 vidovi
.3. 3 Pet carstva na ìvite organizmi
Vakvite klasifikacii postojano se revidiraat i se menuvaat. Vo

ponovo vreme, napraveni se obidi za formirawe na 6 carstva so menuvawe
na postoe~kite: Bakterii, Arhea, Protista, Rastenija, Gabi i @ivotni.
75

Ne{to podocna, vo 2004 godina, napravena e dosega najnovata
klasifikacija, kade {to se razlikuvaat: Bakterii, Protozoa, Hromista,
Rastenija, Gabi i @ivotni. Ottoga{, postoe~koto carstvo Arhea
preminuva vo carstvoto Bakterii, a Protistite se delat na Protozoi i
Hromista.
. 3. 1 Istorijat za klasifikacijata na ìvotnite oblici spored razli~ni avtori
Line
(Linnaeus)
1735
2 carstva
Hekel
(Haeckel)
1866
3 carstva
Rastenija
Protisti
@ivotni
Rastenija
@ivotni
êton
(Chatton)
1925
2 carstva
Kopland
(Copeland)
1938
4 carstva
Vitaker
(Whittaker)
1969
5 carstva
Prokarioti
Monera
Monera
Protisti
Protisti
Protisti
Rastenija
Rastenija
Protozoi
Hromisti
Rastenija
Gabi
Gabi
Gabi
@ivotni
@ivotni
@ivotni
Eukarioti
Rastenija
@ivotni
Vise i sor.
(Woese et al.)
1977
6 carstva
Bakterii
Arhea
Kavaler-Smit
(Cavalier-Smith)
2004
6 carstva
Bakterii
ZAPOMNI!
1. Karl Line prv gi podelil organizmite vo posebni sistematski
kategorii.
2. Hekel prv gi klasificira mikroorganizmite vo carstvo
Protista.
3. Site ìvi organizmi se podeleni vo pet carstva: Monera,
Protista, Gabi, Rastenija i @ivotni.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Zo{to e va`no otkritieto na Levenhuk za sistemati~arite?
[to se obiduva da dokaè Hekel vo vrska so postanokot na
ìviot svet?
Koi carstva gi klasificira Kopland?
Koja podelba denes e op{toprifatena?
76
3.3. VIRUSI
OP[TI KARAKTERISTIKI NA VIRUSITE
Virusite ne se smetaat za vistinski organizmi i pretstavuvaat
acelularni (beskleto~ni) formi na ìva materija. Naukata koja gi
prou~uva virusite, se narekuva virologija i e del od mikrobiologijata.
Virusite se razlikuvaat od ostanatite mikroorganizmi
po toa {to imaat samo eden vid na nukleinska kiselina (ili
DNA ili RNA). Tie ne moàt da se razmnoùvaat
samostojno, tuku za toa e potrebna ìva kletka (kletkadoma}in), vo koja }e parazitiraat i vo koja edinstveno
moàt da se repliciraat. Poseduvaat nekolku enzimi i
molekulski karakteristiki na ìvi organizmi; tie nemaat
sopstven metaboli~ki sistem i nemaat sposobnost za sinteza
na organski materii.
Prviot virus koj bil otkrien e TMV (tutunoviot
mozai~en virus) vo 1898 godina i ottoga{ do denes
kompletno se prou~eni pove}e od 5.000 novi virusi, od
vkupno milioni koi postojat.
Virusite moàt da se najdat na site mesta na Zemjata i
pretstavuvaat najrasprostranetiot ìv organizam
.3. 4 TMV (inficirani
voop{to. Gi inficiraat site kletki i ne postoi
listovi-gore; mikroskopski
organizam koj bi moèl da izbegne kakva bilo forma na
izgled-dolu)
virusna infekcija. Virusite {to gi infektiraat
bakteriite se narekuvaat bakteriofagi.
77
GRADBA NA VIRUSITE
Sekoj virus e izgraden od nekolku
delovi: genetski materijal (DNA ili
RNA), proteinska obvivka, koja gi {titi
genite i kaj nekoi postoi i virusna kapsula
izgradena od lipidi koja ja obviva
proteinskata obvivka koga virusite se
nadvor od kletkata-doma}in. Dokolu
sodràt DNA taa moè da bide edine~na
(virus na mali sipanici) ili dvojna ni{ka
(adeno virusi). RNA, isto taka, moè da
bide edine~na ili dvojna molekula. Kaj
edine~nite spirali se sre}avaat molekuli
na RNA navrteni kon levo - negativno
spiralna (ebola virus) i na desno pozitivno spiralna (polio virusi). Kaj
nekoi virusi (reovirusi) RNA, moè da se
.3. 5 Gradba na virus
sretne kako dvojna ni{ka vo oddelni
segmenti, dodeka nekoi poseduvaat RNA koja vo kletkata na doma}inot se
tranformira vo DNA t.n. retrovirusi (virusot na HIV-1). Prose~nata
golemina na virusite e sto pati pomala od onaa na bakteriite.
[IREWE NA VIRUSNA INFEKCIJA

[ireweto na virusnata infekcija se
odviva na nekolku na~ini. Virusite kaj
rastenijata se prenesuvaat od edno na drugo
rastenie, preku insektite. Kaj ìvotnite tie
moàt da se prenesat so insekti, no naj~esto se
prenesuvaat
preku
telesnite
te~nosti.
Organizmite koi posreduvaat vo prenosot na
virusite, se narekuvaat vektori. Virusnite
infekcii, kaj ìvotnite, predizvikuvaat
reakcii na imunolo{kiot sistem koj naj~esto
78
.3. 6 Virus na grip (Influenza)

se aktivira za eliminacija na infektivniot virus. Imunolo{kata
reakcija se provocira i so vakcinacija koja pridonesuva za formirawe na
ve{ta~ki imunitet kon specifi~nata virusna infekcija. Nekoi od
virusite iniciraat hroni~ni infekcii, kako na primer SIDA i
virusniot hepatitis. Antibioticite nemaat efekt na virusite, no denes
postojat soodvetni antiviralni medikamenti za tretirawe na virusnite
zaboluvawa.
Virusite ne se razmnoùvaat so delba, kako najgolemiot del od
prokariotskite organizmi, poradi faktot {to ne pretstavuvaat
vistinski kleto~ni organizmi. Razmnoùvaweto na virusite se vr{i za
smetka na mehanizmite i ma{inerijata na kletkata-doma}in:
inficiranite kletki sami produciraat virusi poradi izmenite vo
sekvencata na nukleinskata kiselina.
.3. 7 Bakteriofagna infekcija
79
@IVOTEN CIKLUS I EVOLUCIJA

NA VIRUSITE
@ivotniot ciklus na virusite se razlikuva, no generalno, postojat pet
fazi kaj site virusni formi:
1. Pricvrstuvawe na virusot za povr{inata na doma}inot, preku
posebni receptori. Na primer, HIV virusot kaj ~ovekot se vrzuva
na povr{inata na leukocitite poradi prisustvoto na specifi~niot
protein vo virusot (gp120) i negoviot t.n. komplement za sparuvawe molekulata CD4, koja se sre}ava na povr{inata na leukocitite.
2. Penetracija na virusot - navleguvawe na genetskiot materijal na
virusot, po pat na endocitoza ili membranska fuzija vo kletkata
doma}in. Kaj rastenijata, ovoj proces se odviva ote`nato zaradi
prisustvoto na kleto~en yid, poradi {to virusot mora da predizvika
stres na kleto~niot yid za da obezbedi negovo olabavuvawe i virusna
penetracija.
3. Osloboduvawe na viralnata kapsula preku disocijacija so viralni
ili kleto~ni enzimi (od doma}inot).
4. Replikacija na virusite so multiplikacija (udvojuvawe) na
nivniot genom. Ova vklu~uva sinteza na virusna mRNA (ili iRNA,
signalizira~ka ili informaciona RNA), koja prenesuva
informacija za sinteza na virusni proteini.
5. Uni{tuvawe na virusite - naj~esto e so razgraduvawe (kaj
bakteriskite i ìvotinskite virusi). Nekoi virusi go vgraduvaat
svojot genom vo hromozomot na kletkata-doma}in po pat na genetska
rekombinacija. Vakviot viralen genom e poznat kako provirus, a
dokolku stanuva zbor za bakteriofag se narekuva profag. So
delbata na kletkata-doma}in, se replicira i viralniot genom. Toa
zna~i deka i pokraj uni{tuvaweto na virusot, infekcijata postoi
poradi inkorporiraniot (vmetnatiot) genom na virusot vo genomot
na kletkata-doma}in. Profagot i provirusot se navidum neaktivni
i tivki vo doma}inskata kletka. No, vo odreden slu~aj moè da
dojde do niven progres i da nastane lizija na kletkata-doma}in.
Kapsularnite virusi (kako HIV) ja napu{taat kletkata-doma}in
otkako }e se kopiraat vo ogromen broj i od kletkata }e gi
80

iskoristat site raspolo`livi resursi. Koga doma}inskata kletka
ne e od korist za virusot, toj ja napu{ta i napa|a nov doma}in.
.3. 8 [irewe na virusnata infekcija
81

Dosega ne e kompletno razjasneta evolucijata na virusite za koja
postojat tri hipotezi:
Regresivna hipoteza - od mali kletki koi parazitirale vo pogolemi
kletki s e razvile dene{nite formi na virusi.
Kleto~na hipoteza - genetskiot materijal na virusite poteknuva od
genite na povisoko organiziranite organizmi.
Koevoluciska hipoteza - site virusi se formirale od kompleks na
proteini i hromozomi, re~isi istovremeno koga se formirala i
prvata kletka. Vakvite primitivni virusi bile zavisni od
kleto~nite organizmi bilioni godini.
Viroidi se molekuli na RNA koi ne se klasificiraat vo virusi,
poradi nedostatokot na proteinskata obvivka. Viroidite se va`ni
patogeni za rastenijata. Vleguvaat vo interakcija so kletkata-doma}in i ja
koristat nejzinata ma{inerija za replikacija na RNA.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ZAPOMNI!
Virusite se beskleto~ni formi na ìva materija.
Prviot otkrien virus e tutunoviot mozai~en virus (TMV).
Virusite se izgradeni od virusna kapsula i genetski materijal
DNA ili RNA.
Virusite se razmnoùvaat samo vo kletkata-doma}in.
@ivotniot ciklus na virusite se odviva vo pet fazi.
Viroidi se molekuli na RNA bez proteinska obvivka, koi se
repliciraat na ist na~in kako i virusite.
POTSETI SE!
[to e virologija?
[to se bakteriofagi?
Objasni go {ireweto na virusnata ifekcija.
[to e proces na penetracija na virusniot genom?
Kako se razmnoùvaat virusite?
Dali po uni{tuvawe na virusite vo kletkata-doma}in
infekcijata is~eznuva? Zo{to?
82
3.4. VIRUSNI ZABOLUVAWA

VIRUSNI ZABOLUVAWA KAJ RASTENIJATA I
KAJ @IVOTNITE
Virusite gi inficiraat site kletki na site dosega poznati organizmi.
Satelitite se virusi koi moàt da gi napa|aat samo onie kletki koi
prethodno bile inficirani so nekoj virus. @ivotnite se vakciniraat
protiv naj~estite virusni infekcii {to se javuvaat kaj nivniot vid. Na
primer, malite ku~iwa, dokolku ne se vakciniraat navreme, postoi golema
{ansa za inficirawe so Canine parvovirusot.
Postoi golema grupa virusi koi gi inficiraat samo rastenijata i
predizvikuvaat namaluvawe na nivniot prinos, menuvawe na
morfolo{kite karakteristiki na edinkata i nejzinata funkcionalnost, a
moè da zavr{i i so uginuvawe na rastenieto. Vektori (prenesuva~i) za
ovie virusi se naj~esto insektite, no moàt da se javat i nekoi gabi,
nematodni crvi i ednokleto~ni organizmi. Ovie virusi ne se opasni za
ìvotnite i za ~ovekot, bidej}i moàt da egzistiraat samo vo ìvite
kletki na rastenijata. Rastenijata imaat razvieno najmo}en mehanizam za
borba so virusnata infekcija, a toa se dolì na prisustvoto na t.n. R-geni
za otpornost (R-rezistentni geni). Od druga strana, rastenijata
sekretiraat i prirodni dezinfektori koi gi uni{tuvaat virusite
(salicilna kiselina i azotni oksidi).
Nekoi bakterifagi moàt da bidat isklu~itelno polezni za
rastenijata, bidej}i gi uni{tuvaat patogenite bakterii. No, nivnoto
navleguvawe vo bakterii, koi se od osobeno zna~ewe za stopanstvoto e
{tetno. Tie moàt da nanesat golemi {teti na mikrobiolo{koto
proizvodstvo.
VIRUSNI ZABOLUVAWA KAJ ÔVEKOT

Denes, me|u {irokata populacija poznati se orgomen broj virusi:
virusot na grip, sipanici, HIV, virusot na SARS, Bornoviot virus,
papiloma virusot i drugi. Relativnata sposobnost na virusite, da
83

predizvikuvaat bolesti, se narekuva virulentnost. Virusite imaat
razli~ni mehanizmi za virulentnost. Mehanizmite kaj ednokleto~nite
formi vklu~uvaat kleto~na lizija i smrt na kletkata. Kaj
pove}ekleto~nite organizmi, dokolku se predizvika smrt na dovolno
golem broj kletki, celiot organizam zapo~nuva da gi ~uvstvuva efektite
od virulentnosta.
Ponekoga{, prisustvoto na oddelni virusi moè da bide korisno,
poradi otpornosta (imunitetot kon specifi~nata bolest) koja
organizmite }e ja poseduvaat vo natamo{niot ìvot (na primer, sipanici).
Ova svojstvo se temeli na ostanuvaweto na virusot vo kletkata do krajot
na ìvotot, no vo neaktivna, miruva~ka forma.
Nekoi virusi moàt da predizvikaat dolgoro~ni, hroni~ni infekcii,
koga neprekinato se razmnoùvaat vo kletkite-doma}ini i pokraj
odbranbenite mehanizmi na ovie kletki (na primer, hepatit B i C). Lu|eto
koi se hroni~no inficirani se nositeli na virusot i moàt virusot da go
prenesat na drugi edinki.
Virusnata epidemiologija e medicinska nauka koja{to se zanimava
so prou~uvawe na {ireweto (transmisijata) i kontrolata na
virusnite infekcii kaj lu|eto. Transmisijata na virusite moè da bide
vertikalna (se prenesuva na potomstvoto) i horizontalna (od eden na drug
~ovek). Po pat na vertikalnata transmisija, se prenesuvaat virusite
hepatit B i virusot na HIV, koi moàt da bidat fatalni za
novoroden~iwata. Preku horizontalna transmisija, se prenesuvaat
najgolemiot broj virusi vo populacijata. Transmisijata na virusite e
najefektivna koga se vr{i preku telesnite te~nosti. Epidemija na
odreden virus se proglasuva koga golem del od populacijata se zarazuva od
odreden virus, dodeka pandemija pretstavuva epidemija na svetsko nivo.
Virusite se predizvikuva~i i na bolestite na kancer (onkovirusi). Tie
moàt da gi inficiraat i ìvotnite i ~ovekot poedednakvo. Ne postoi
odredena gupa virusi koi moàt da se smetaat za onkovirusi, bidej}i ovoj
poim gi opfa}a akutno tranformira~kite retrovirusi. Rakot se javuva
kako rezultat na pove}e faktori (namalen imunitet na kletkite i nivna
mutacija), no se pretpostavuva deka ovie sostojbi se rezultat na prethodna
virusna infekcija.
84

Obi~nata nastinka i gripot se
najvoobi~aeni virusni zaboluvawa
kaj ~ovekot. Tie se predizvikani od
RNA virusite, koi glavno go
inficiraat gorniot respiratoren
trakt i lesno se prenesuvaat me|u
lu|eto. Simptomite na obi~nata
nastinka
gi
predizvikuvaat
rinovirusite i site virusi bez
obvivka so edine~ni i mali
.3. 9 HIV virus (zelena boja) gi napa|a
ni{kovidni RNA (picorna i corona
limfoidnitekletki
virusi). Tie se multipliciraat vo
mukoznite kletki i gi ubivaat.
Optimalnata
temperatura
za
o
replikacija e 33 S.
Virusot na gripot sodrì RNA i e bez obvivka. Bolesta vo po~etokot se
manifestira sli~no kako i obi~nata nastinka, no taa ne e ograni~ena samo
na di{nite pati{ta, tuku gi napa|a i belite drobovi i go oslabuva
op{toto zdravje na organizmot.
HIV virusot (HIV - Human Immuno Deficiency Virus) e eden od {iroko
poznatite virusi ~ija replikacija zavisi od vgraduvaweto na genomot na
virusot vo genomot na kletkata-doma}in. Ovoj virus e limfotrofen virus,
bidej}i gi napa|a T4-limfocitite. Ovoj virus go oslabuva op{toto zdravje
na organizmot koj stanuva podloèn na zaboluvawe od sekakov vid, i ima
golema verojatnost da zavr{i fatalno.
ZNAÊWE NA VIRUSITE ZA EKOSISTEMITE

Virusite se mnogu va`ni za regulacija na slatkovodnite i solenite
ekosistemi. Pove}eto od ovie virusi se bakteriofagi, bezopasni za
rastenijata i za ìvotnite. Tie gi uni{tuvaat bakteriite vo akvati~nite
ekosistemi, odrùvaj}i go najva`niot mehanizam za kruèwe na jaglerodot
vo prirodata. Organskite molekuli, izolirani od bakteriskite kletki, po
pat na infekcija so virus gi stimuliraat procesite na rast kaj bakteriite
85

i kaj algite. Virusite go uni{tuvaat {tetniot voden cvet {to se
formira od algite.
Virusite se koristat kako objekti za prou~uvawe vo oblastite na
molekularnata biologija i citologijata, bidej}i pretstavuvaat ednostavni
sistemi za manipulacija i za prou~uvawe na funkcijata na kletkite.
Virusite se korisni za genetskite istraùvawa i pomagaat vo pojasnuvawe
na osnovnite principi na molekularnata genetika, kako replikacija na
DNA, procesirawe na RNA, transport na proteini i mehanizmite na
funkcionirawe na imunolo{kiot sistem na organizmite.
Vo genetikata i vo molekularnata biologija, ~estopati virusite se
koristat kako vektori za integrirawe na nekoi geni od interes. So
sposobnosta za zamena na virusniot genom, so genetskata sekvenca na
odreden organizam {to se prou~uva, mo`na e izolacija na genite od
organizmot i nivno detalno studirawe. Ovie principi se mo{ne va`ni
koga stanuva zbor za tretman na razli~ni bolesti, pri {to se koristat
virusite kako vektori za izolirawe na delovi od nivnata DNA. Vo ponovo
vreme, poradi s pogolemata antibiotska
otpornost na bakteriite, se pristapuva kon
tretirawe na zabolenite so bakteriofagi za
napad na bakteriskite patogeni organizmi i
nivno uni{tuvawe.
Ekspresijata na razli~ni proteini, od
strana na virusite, gi pravi pogodni za
u~estvo vo procesite za proizveduvawe na
vakcini. Industriskite procesi, od oblasta
na farmacijata, razvivaat metodi za
koristewe na virusni vektori i virusni
proteini za klini~ki testirawa.
Strukturata na virusite ovozmoùva nivno
lesno minuvawe niz membranite na kletkite.
.3. 10 Laboratorisko
Poradi toa, virusite se koristat kako
ispituvawe na
organski nanomolekuli za zajaknuvawe na
mikroorganizmite
povr{inata na mnogu grade`ni materijali.
86
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Virusite moàt da gi inficiraat site kletki na organizmot.
Insektite naj~esto gi prenesuvaat virusite kaj rastenijata.
Rastenijata se pootporni na virusna infekcija, za razlika od
ìvotnite i od ~ovekot.
Kon nekoi virusi, organizmot na ìvotnite i na ~ovekot
sozdavaat imunitet.
Epidemija e sostojba vo koja golem del od populacijata e
zabolena od nekoj virus, a pandemija e epidemija na svetsko nivo.
POTSETI SE!
Kakvi virusi se satelitite?
Kako se {iri virusnata infekcija me|u rastenijata, a kako
me|u lu|eto?
Zo{to rastenijata se pootporni na virusna infekcija?
Koi kletki gi napa|a HIV?
Za {to moàt da bidat korisni virusite?
DALI ZNAE[E?
Zborot virus poteknuva od latinski zbor virus koj zna~i
{tetna te~nost ili otrov.
Prviot virus e otkrien od strana na Volter Rids vo 1901 godina virus na òltata treska koj{to go napa|a ~ovekot.
Sekoj den se produciraat pove}e od 1016 genomi na HIV.
Prviot virus na grip e izoliran vo 1933 godina. Vo 2005 godina e
konstruiran model na ovoj virus od sekvenca izolirana od `rtva
na virusot.
87
Pregled na ìviot svet - Monera
3.5. CARSTVO MONERA

Monera se taksonomska grupa, spored biolo{kata klasifikacija na
vidovite, edno od pette carstva na ìviot svet. Carstvoto Monera gi
vklu~uva organizmite so prokariotski kletki (kletki bez organizirano
jadro). So pravo ova carstvo ponekoga{ se narekuva Prokariota.
.3. 11 Monera - nekolku pretstavnici na bakterii
Pretstavnicite na carstvoto Monera imaat mali dimenzii, okolu 1

mikrometar (m). Organizmite se ednokleto~ni i ja imaat
najednostavnata gradba voop{to. Vo nivnite kletki nema jadro i
otsustvuvaat pove}e kleto~ni organeli. Imaat kleto~en yid, izgraden od
polisaharidi i polipeptidi vrzani vo kompleks, t.n. peptidoglukan.
Kleto~nata membrana e izgradena od proteini i lipidi. Genetskiot
materijal (DNA) ne e opkruèn so sopstvena membrana i se narekuva
nukleoid. Mnogu pretstavnici sodràt mali kru`ni DNA molekuli plazmidi. Od organelite imaat samo ribozomi. Nekoi pretstavnici na
Monera imaa trepki i kam{i~iwa na povr{inata na teloto koi im sluàt
kako setilni organi, organi za pricvrstuvawe i za dvièwe.
Reprodukcijata e bespolova, so binarna fisija ili polova so
konjugacija. Kaj niv procesite na cirkulacija i digestija na hranata se
odvivaat po pat na difuzija. Se ishranuvaat preku fotosinteza ili
hemosinteza.
Carstvoto Monera gi opfa}a site bakterii.
88
BAKTERII
Kako prokariotski kletki gi imaat site karakteristiki na gradbata,
prethodno opi{ani za prokariotite. Bakteriite sodràt sopstvena
garnitura enzimi koi moàt samostojno da gi vr{at procesite na
biosinteza. Tie sami egzistiraat i se reproduciraat. Nekoi vidovi se
avtotrofni (vr{at fotosinteza ili hemosinteza). Moàt da se sretnat
kako heterotrofni ili parazitski formi. Dimenziite na ovie organizmi
se dviàt od 1 do 5 mikrometri. Spored formata, moàt da bidat: kru`ni
(koki: diplokoki, tetrakoki, streptokoki, stafilokoki), stap~esti
(bacili) ili spiralni (spiroheti).
Bakteriite imaat kleto~en yid, kleto~na membrana, nukleoid i
kapsula, so koja se obvitkani i za{titeni od nadvore{nata sredina.
Pokraj kapsulite, nekoi vidovi vo specifi~ni uslovi (na primer, koga
mediumot sodrì saharoza) imaat sposobnost da sozdavaat sluzavi obvivki
ili ~auri. Razli~nata kapsuliranost na bakteriite im ovozmoùva
razlika vo otpornosta i vlijae na nivnata virulentnost. Vo zavisnost od
strukturata na kleto~niot yid i vo odnos na negovata razli~na sposobnost
za boewe spored Gram, moàt da se podelat na gram-pozitivni i gramnegativni. Ovie dve grupi bakterii se razlikuvaat po sostavot na
aminokiselinite, prisutni vo kleto~nata membrana. Gram-pozitivnite se
pomalku otporni sprema antibiotici, dodeka gram-negativnite se
pootporni, bidej}i kletkata poseduva proteolipiden sloj koj ja {titi i ja
pravi pootporna. Kleto~nata membrana e selektivno propustliva, {to
zna~i deka dozvoluva vlez i ispu{tewe samo na odredeni materii, a so toa
go regulira homeostatskiot
bilans vo kletkata. Kaj
avtotrofnite bakterii, na
membranata
se
formiraat
vdlabnuvawa
(invaginacii)
ozna~eni kako lameli, kade
{to se smesteni pigmenti i
enzimi. Vo citoplazmata od
organelite se sre}avaat samo
ribozomi,
grupirani
vo
.3. 12 Razli~ni formi bakterii 1-Bacili, 2, 3,

4-Koki, 5-Spiroheti, 6-Vibrio
89

pomali ili vo
pogolemi subedinici poliribozomi ili polizomi. Vo citoplazmata
postoi cirkulatorna DNA i golem broj mali
plazmidi, koi gi sodràt genite za otpornost
kon antibiotici. Koga bakteriite }e se
izloàt na tretman so antibiotik, plazmidite
vedna{ zapo~nuvaat replikacija (udvojuvawe).
Nekoi bakterii imaat primitivni organeli za
dvièwe - flagelumi (kam{i~iwa) i trepki,
kako organi za pricvrstuvawe ili za razmena na
genetski materijal (DNA) pome|u dve bakterii.
Mal broj bakterii imaat svojstvo da
.3. 13 Prosta delba kaj
preìvuvaat formiraj}i endospori. Nivnata
bakteriskite kletki
va`nost e golema i se dolì na visokata
otpornost kon visoka temperatura. Sporite se sozdavaat so akumulacija na
proteinski materijal vo vnatre{nosta na kletkata. Potrebni se
specifi~ni uslovi za bakteriite da moàt da ja zapo~nat sporulacijata.
Najverojatno ovoj proces e iniciran od nedostatokot na odreden hranliv
supstrat vo mediumot, {to zna~i deka sporulacijata e proces koj e
reguliran od nadvore{nata sredina.
Bakteriite se delat so prosta delba (binarna fisija), so toa {to
novonastanatite kletki ja dobivaat istata genetska struktura kako i
majkata-kletka. Pri delbata kaj majkata-kletka, nastanuva udvojuvawe na
brojot na hromozmite. Kletkata raste, udvoenite hromozomi se
oddale~uvaat edni od drugi i nastanuvaat dve kletki-}erki (sl.3.13).
Spored tipot na ishranata, bakteriite se delat vo tri grupi:
fototrofni, litotrofni i organotrofni. Fototrofnite bakterii
imaat sposobnost za vr{ewe na konverzija na neorganskite materii vo
organski po pat na fotosinteza. Vo ovaa grupa spa|aat: cijanobakteriite,
zelenite sulfurni bakterii i purpurnite bakterii. Litotrofnite
bakterii se ishranuvaat so neorganski i so organski komponenti koi gi
konvertiraat vo organska materija i tuka se sre}avaat: termo-sulfurnite
i nitrifikatornite bakterii. Vo poslednata grupa na organotrofni
bakterii spa|aat heterotrofni vidovi i toa: Bacilus (Bacillus),
Klostridium (Clostridium) i Enterobaketrium (Enterobacetrium).
90
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Monera se prvata taksonomska grupa koja gi vku~uva
pretstavnicite so prokariotski kletki.
Reprodukcijata se odviva bespolovo i polovo.
Vo Monera spa|aat site bakterii.
Bakteriite se delat na gram-pozotivni i gram-negativni spored
strukturata na kleto~niot yid i sposobnosta za boewe po Gram.
Spored formata, moàt da bidat: top~esti, spiralni i stap~esti.
Moàt da se ishranuvaat so fotosinteza, hemosinteza i
heterotrofno.
POTSETI SE!
Koi pretstavnici spa|aat vo carstvoto Monera?
[to e peptidoglukan, a {to nukleoid?
Opi{i ja gradbata na bakteriite!
Koi bakterii se pootporni na antibiotici?
Koi kleto~ni organeli gi sodràt bakteriskite kletki?
91
3.6. MODROZELENI ALGI (CIJANOBAKTERII)

Cijanobakteriite se najprostite avtotrofni organzimi koi vr{at
fotosinteza i osloboduvaat molekularen kislorod. Poseduvaat
fotosintetski
pigmenti:
hlorfil,
karoteni,
ksantofili
i
fikocijanini. Poradi ova nivno svojstvo, porano bile opi{uvani kako
algi, no podocna so prou~uvawe na nivnata gradba, se utvrdilo deka tie se
nao|aat mnogu poblisku do bakteriite i ottoga{ se priklu~uvaat kon ovaa
klasa. Tie pretstavuvaat gram-negativni prokarioti.
Cijanobakteriite se najgolemata i najrasprostranetata grupa na
fotosintetski prokarioti i se osobeno va`ni poradi nivnata
prilagodenost za ìvot vo ekstremni ìveali{ta i sposobnosta da go
fiksiraat atmosferskiot azot (azotofiksacija). Nekoi od niv se
podvi`ni. Nadvore{nata povr{ina e obloèna so kapsula ili futrola.
Fotosintetskiot aparat ne e smesten vo plastidite (kako kaj
eukariotskite kletki), a fotosintetskite enzimi se lokalizirani vo
specijalni torbi~ki (lameli) vo citoplazmata. Kletkite naj~esto se
grupirani vo ni{ki.
Modrozelenite algi, ~esto pati se sretnuvaat vo fitoplanktonot na
stoe~ki ili slabote~ni vodi. Vo ezerata vo umerenite klimatski pojasi vo
tekot na letoto, tie moàt da
formiraat gusti populacii na
povr{inata na vodata. Vo ezera
koi{to se zagadeni so organski
materii, kako i ezera bogati so
hranlivi
materii
(fosfati,
nitrati,
amonijak),
odredeni
vidovi vo planktonot moàt
masovno da se razvijat i da
predizvikaat voden cvet. Nekoi
modrozeleni algi ìveat kako
.3. 14 Pretstavnici na cijanobakteriite
simbionti vo razli~ni rastenija.
92

Pri odredeni uslovi, vo kletkite na
modrozelenite algi se formiraat gasni
vakuoli.
Gasnite
vakuoli
imaat
funkcija vo lebdeweto, ovozmoùvaj}i
im na modrozelenite algi da imaat
odredena kontrola vrz nivnata pozicija
vo vodata (dvièwe nagore i nadolu).
Nekoi planktonski vidovi, osven
gasnite
vakuoli,
sodràt
i
.3. 15 Pojava na voden cvet
heterocisti - diferencirani bezbojni
kletki so zadebelen kleto~en yid.
Nivnata funkcija e fiksacija na atmosferski azot, {to zna~i deka ovie
vidovi moàt da gi zadovolat svoite potrebi za azot preku procesot
azotofiksacija. Nekoi planktonski vidovi moàt da produciraat toksini,
ozna~eni
kako
cijanotoksini
(nevrotoksini,
hepatotoskini,
citotoksini). Vsu{nost, tie pretstavuvat sekundarni metaboliti koi se
produciraat vo nestandardni uslovi (metabolizam pod stres ili
metabolizam vo izmeneti ìvotni uslovi).
ZAPOMNI!
1. Modrozelenite algi se najprostata grupa avtotrofni organizmi.
Tie sodràt hlorofil a, karoteni, ksantofili i fikocijanini.
2. Imaat sposobnost za azotofiksacija.
3. Cijanobakteriite moàt da formiraat voden cvet.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
[to pretstavuvaat cijanobakteriite?
[to e azotofiksacija?
Kade se pojavuva voden cvet?
[to se cijanotoksini?
ZADAÂ
Obidi se da pronajde{ informacii za formirawe na vodniot cvet.
93
3.7. ODNOS NA BAKTERIITE SO

OSTANATITE ORGANIZMI I
EKOSISTEMOT
SAPROFITSKI BAKTERII
Saprofitskite bakterii se grupa bakterii koi se hranat so mrtva
i so raspadnata organska materija. Saprofitite se vklu~eni vo
dekompozicija (raspa|awe) na organskite materii. So vakvoto svojstvo, tie
igraat zna~ajna uloga vo konverzija na nepotrebnite organski materii vo
prirodata. Saprofitskite bakterii se golema grupa organizmi koi
pomagaat vo odrùvaweto na energetskiot i mineralen ciklus na Zemjata.
Bez ovie bakterii (vo sterilna atmosfera), ne bi se razgraduvale mrtvite
tela na organizmite, a nepotrebnata materija bi se natrupuvala na Zemjata
koja ne bi pridonesuvala za ìvotot na organizmite. So procesite na
dekompozicija, organskite materii vo prisustvo na atmosferski kislorod
se raspa|aat na poprosti, a saprofitite ja zgolemuvaat plodnosta na
po~vata preku vra}awe na mineralite vo nea i pokraj toa {to tie ve}e
bile iskoristeni od strana na mrtviot organizam (rastenie).
Vo uslovi na nekompletno
razgraduvawe
na
organskata
materija, vo po~vata, se sozdavaat
povolni uslovi za formirawe
humus. Humusot e temen po boja i
sodrì materii koi ne se
primarni
supstrati
na
mikroorganizmite:
masti,
vosoci, jaglehidrati i proteini.
Po~veniot humus e vo konstantna
sostojba
postojano
se
nadopolnuva
so
organski
materii, a od druga strana, del od
nego postojano go razloùva
organskiot del. Humusot vo
.3. 16 Gradba na cijanobakterija
94

po~vata }e se formira vo mal procent, dokolku nema povolni uslovi za
toa: niska vla`nost na po~vata, ogromniot broj mikroorganizmi i
visokata temperatura na po~vata, {to doprinesuva za kompletno
razgraduvawe na site organski materii.
Poznati se nekolku tipovi na saprofitski bakterii i sekoj od niv igra
specifi~na uloga vo raspa|aweto na organskite materii i kruèweto na
materiite vo prirodata. Koga tie koristat atmosferski kislorod, za da ja
izvr{at svojata fiziolo{ka funkcija, dekompozicijata se narekuva
aerobna, dodeka vo otsustvo na kislorod, taa se ozna~uva kako anaerobna.
Pri aerobnata dekompozicija ne se ~uvstvuvaat neprijatni mirizbi od
procesite koi se odvivaat, {to ne e slu~aj pri odvivawe na anaerobnata
razgradba na organskite materii.
Saprofitite moàt da preìvuvaat vo razli~ni uslovi: pri
nedostatok na kislorod i hrana, vo uslovi na visoka vla`nost na vozduhot,
visoka temperatura itn.
AZOTOFIKSATORNI BAKTERII
Nekolku bakteriski vidovi formiraat asocijacii neophodni za
nivniot opstanok (pojava poznata pod imeto mutualizam). Eden vakov
primer za mutualisti~ki odnos na bakteriski vidovi, se sre}ava kaj
anaerobnite bakterii koi konsumiraat organska materija i produciraat
vodorod i metanogenski bakterii, {to go iskoristuvaat produciraniot
vodorod. Vakviot odnos (mutualizam) e esencijalen za razvitokot i za
opstanokot na dvete grupi bakterii.
Mnogu bakterii (pove}e od 1.000) se vo mutualisti~ki odnos so
ìvotnite i so ~ovekot: tie se sre}avaat vo organite na ovie organizmi i
pridonesuvaat za zajaknuvawe na imunitetot, sintetiziraat vitamini, gi
konvertiraat proteinite vo kiselini, vr{at fermentacija i nivnoto
prisustvo go inhibira razvojot na patogenite bakterii (kompetitivna
inhibicija).
Edinstveno prokariotite moàt da go koristat azotot vo slobodna
forma direktno od atmosferata i da fiksiraat molekularen azot.
Azotofiksatornte bakterii se sposobni za fiksacija na azotot i
negova konverzija vo amonijak koj e dostapen izvor na azot za ìvite
95

organizmi. Vakvata biolo{ka azotofiksacija e reduktiven proces pri koj
od molekularniot azot i osum molekuli na vodorod se formiraat dve
molekuli na amonijak i se osloboduva molekularen vodorod (N2).
Vo po~vata, mikroorganizmite koi{to se akumulirani vo rizosferata
(zonata na korenovata kapa), vr{at fiksacija na azotot, konvertiraj}i go
vo azotni soedinenija. Vakvata forma na azotot e dostapna za rastenijata,
za razlika od slobodniot azot koj tie samite nemaat sposobnost da go
fiksiraat.
Kaj nekoi kulturi (leguminozni rastenija), se formiraat korenovi
noduli, preku zasilen rast na tkivata, iniciran od strana na
azotofiksatorskite bakterii (Rhizobium). Nodulite se javuvaat kako
rezultat na infekcija na korenovite vlaknenca so po~veni bakterii. Vo
deformiranite kletki, na nodulite, se nao|aat bakterii koi se narekuvaat
bakterioidi. Bakterioidite go fiksiraat azotot i sekretiraat
amoniumovi joni. I nekoi neleguminozni vidovi sodràt korenski noduli
so sposobnost da go fiksiraat azotot.
PREDATORI I PATOGENI BAKTERII

Nekoi bakterii imaat sposobnost da gi ubijat
mikroorganizmite so koi se vo interakcija i
vakvite bakterii se narekuvat predatorski.
Takov e vidot Myxococcus xanthus, koj ja obviva
kletkata koja pritoa ja ubiva i ja digestira. Nekoi
bakterii (Vampirococcus) ja v{mukuvaat celata
vnatre{nost na nivniot plen i gi apsorbiraat site
nutrienti. Se smeta deka ovie bakterii nastanale so
evolucija od saprofitite, so toa {to se adaptirale .3. 17 Bakteriski kulturi na
Myxococcus xanthus
za ubivawe na nivniot plen.
Bakteriite koi imaat parazitski odnos kon svoite doma}ini, se
narekuvaat patogeni bakteri. Patogenite bakterii se najgolemi
pri~initeli za smrt kaj ìvotnite i pojava na bolesti, kako tetanus,
tifus, difterija, sifilis, kolera, truewe, lepra, pnevmonija,
meningitis, tuberkuloza. Bakteriskite infekcii moàt da predizvikaat
niza bolesti kaj rastenijata, ìvotnite i ~ovekot: pigmentacija na
96

listovite (kaj rastenijata), salmonela, antraks, bruceloza, {ap, ligavka
(kaj ìvotnite).
.3. 18 Bakterii
.3. 19 Bakteriski infekcii kaj ~ovekot
97

Rikeciite se kleto~ni paraziti koi moàt da se razmnoùvaat samo vo
kletkite na doma}inot i se odgovorni za predizvikuvawe na tifus.
Klamidiite se isto taka paraziti, koi predizvikuvaat pnevmonija i
koronarni srcevi zaboluvawa. Vidovite, kako Pseudomonas aeruginosa i
Mycobacterium avium, se fakultativni patogeni i moàt da gi inficiraat
samo lu|eto koi{to imaat imunolo{ka supresija (namalena aktivnost na
imunolo{kiot sistem) ili cisti~na fibroza.
Bakteriskite infekcii moàt da se tretiraat so antibiotici (tie se
bakteriocidni - ako gi ubivaat bakteriite ili bakteriostati~ni - ako
go spre~uvaat nivniot razvoj).
Hloramfenikolot i piromicinot, na primer, se antibiotici koi gi
inhibiraat bakteriskite ribozomi, no ne i eukariotskite ribozomi (na
kletkata doma}in).
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ZAPOMNI!
Saprofitskite bakterii se grupa bakterii koi{to se hranat so
mrtva i so raspadnata organska materija.
Azotofiksatorite se sposobni za azotna fiksacija i negova
konverzija vo amonijak, vo dostapna forma za rastenijata.
Mutualizam e formirawe na asocijacija pome|u bakteriskite
vidovi, kade {to i dvata organizma imaat korist eden od drug.
Predatorskite bakterii imaat sposobnost da gi ubijat
mikroorganizmite so koi se vo interakcija.
Parazitskite bakterii koi predizvikuvaat bolesti kaj
rastenijata, ìvotnite i ~ovekot, se patogeni bakterii.
POTSETI SE!
[to pretstavuvaat saprofitskite bakterii i zo{to se
va`ni?
Kako se formira humus?
Navedi primeri za mutualisti~ki odnos na bakteriite?
Zo{to se va`ni azotofiksatorskite bakterii?
[to se bakterioidi?
Kako se hranat predatorskite bakterii?
Koi bakteriski zaboluvawa kaj ~ovekot gi znae{? Znae{ li
kako se prenesuvaat?
98
3.8. KULTIVIRAWE I MANIPULACIJA SO

MIKROORGANIZMITE
Mnogu mikroorganizmi se korisni za
ostanatite organizmi i za ìvotnata
sredina. Ve}e zboruvavme za procesite
na razgraduvawe na organskata materija
od mrtvite organizmi vo koja u~estvo
zemaat saprofitskite bakterii. Na
primer, dobivawe pivo, vino, leb,
obrabotka na mlekoto i mle~nite
proizvodi, se odviva so mle~nokiselinskite bakterii.
Mikrobiolo{ka kultura e metod za
.3. 20 Kultura od mikroorganizmi
multiplikacija
(razmnoùvawe)
na
mikroorganizmite (bakterii i virusi),
preku sozdavawe povolni uslovi za nivno razmnoùvawe vo kontrolirani
laboratoriski uslovi. Ovie kulturi se od osobeno zna~ewe. Se koristat za
da se determinira tipot na organizmite koi{to se kultiviraat. Zatoa,
vakvite metodi se primarni vo dijagnosti~kite metodi na
mikrobiologijata, za otkrivawe na tipot na infektivnata bolest kaj
pacientite (dali stanuva zbor za bakterija ili virus i od koj vid e
mikroorganizmot {to se ispituva). Na primer, pri bolesti na di{nite
pati{ta, ~estopati se zema primerok (bris) od grloto na zaboleniot i
primerokot se zasaduva na soodvetna podloga za da se ispita, otkako
mikroorganizmite }e se multipliciraat.
Osven vo dijagnosti~kata mikrobiologija, mikrobiolo{kite kulturi
se koristat i vo molekularnata biologija. Naj~esto za vakvite
istraùvawa mnogu e va`no da se izoliraat ~isti kulturi od nekoj vid koi
sluàt za ponatamo{ni eksperimenti. Pod ~ista kultura se podrazbira
razvoj na mikroorganizmi samo od eden vid, ~ii kletki se klonovi edni na
drugi.
Kako medium (podloga na koja se zasaduvaat mikroorganizmite), se
koristi agarozen gel (agar). Toa e èlatinozna supstanca i e soodvetna za
99

kultivirawe i izolacija i na termofilni organizmi (koi podnesuvaat
visoka temepratura).
Bakteriskite kulturi na mikroorganizmi se podgotvuvaat vo Petrievi
sadovi koi sodràt tenok sloj agarozen gel. Otkako mikroorganizmite }e
se nanesat na podlogata, tie se postavuvaat vo inkubator, naj~esto na
temperatura od 37oS za kulturi od ìvotni i ~ovek, a na poniska
temperatura za kulturi od ekosistemite.
Starter kultura e mikrobiolo{ka kultura koja inicira procesi na
fermentacija. Vakvite kulturi obi~no se sostojat od kultivira~ki medium
(semiwa ili hranlivi materii), kolonizirani od mikroorganizmi koi }e
ja inciraat fermentacijata.
Ubivaweto na mikroorganizmite pretstavuva nepovratna zaguba na
nivnata sposobnost za rast i e fundamentalen proces na mikrobiolo{kite
metodi i na metodite za konzervirawe na hranata. Sterilizacijata e
proces na osloboduvawe od site ìvi mikroorganizmi i nivnite
latentni formi (spori). Koga sterilniot materijal }e se izloì na
dejstvo na mikroorganizmi, se veli deka toj e kontaminiran.
Sterilizacijata se postignuva na nekolku na~ini: so vla`na toplina, suva
toplina, filtracija, zra~ewe (H i UV zraci) ili so primena na hemiski
agensi.
Sterilizacijata ne e ist proces so pasterizacijata koja, pak,
pretstavuva proces na delumna sterilizacija. Konzervacijata e proces
na za~uvuvawe na sterilnosta. Vo biotehnolo{kite proceduri postojat
pove}e metodi za pasterizacija i konzervirawe na hranata, vo zavisnost od
tipot: pu{ewe i solewe (meso i riba), visoka koncentracija na {e}eri
(marmeladi, slatka, sirupi i xemovi), dodavawe na hemiski sredstva (za
vinoto i ovo{nite sokovi se dodavaat dietilkarbonati, aksorbinska
kiselina, benzoi~na i mravja kiselina).
Dezinfekcijata e proces na ubivawe na patogenite mikroorganizmi.
Efikasna dezinfekcija se vr{i so upotreba na hemiski agensi i so
zra~ewe koi gi ubivaat site bakterii.
100
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Mikroorganizmite se korisni za biotehnolo{kite procesi,
mikrobiolo{ki i molekularni istraùvawa.
Sterilizacija e proces na osloboduvawe od site ìvi
mikroorganizmi i nivnite spori.
Pasterizacijata pretstavuva delumna sterilizacija.
Dezinfekcija
e
proces
na
ubivawe
na
patogenite
mikroorganizmi.
POTSETI SE!
1. [to e mikrobiolo{ka kultura?
2. [to e starter kultura?
3. Kako se vr{i sterilizacija, a kako pasterizacija i
konzervirawe?
ZADAÂ
Podelete se vo nekolku grupi i izrabotete prezentacii za na~inot
na pasterizacija na mlekoto i mle~nite proizvodi, meso, ovo{ni
produkti (xemovi, slatka, sokovi) ili izberete produkti po va{a
èlba.
Objasnete go na~inot na koj se vr{i pasterizacija. Zo{to e vaèn
ovoj proces?
101
TEMA: MIKROBIOLOGIJA
PODGOTOVKA NA BAKTERISKI KULTURI
Postavete gi site potrebni materijali za
rabota na rabotnoto mesto. Pri rabota,
zadolìtelno nosete laboratoriski
rakavici.
Vnimavajte dodeka rabotite!

- hranliva te~nost so bakterii (barska
voda ili rastvor od kvasec za zasaduvawe
gabi)
- mikrobiolo{ka jamka
- Petriev sad
- sad za sterilizacija (ekspres ili Kohov
lonec)
- laboratoriski rakavici
- agar
- {e}er
- alkohol
- Bunzenov plamenik
-Bunzenov plamenik
1. Pred upotreba, Petrievite sadovi
sterilizirajte gi najmalku 15 minuti
vo Kohov lonec.
2. Bakteriite se zasaduvaat na hranliv
medium (agar). 1,5 g agar so isto
koli~estvo {e}er, se rastvoraat vo
100ml voda i se ostavaat da provrijat.
Dodeka e topol agarot, se naleva vo
sekoja Petrievka (vo po{irokiot del).
Posle ladeweto sodrìnata se zgusnuva
i dobiva konzistencija na èle.
3. Jamkite sterilizirajte gi na Bunzenov
plamenik. Jamkata potopete ja vo
alkohol i gorete ja s dodeka toj ne
ispari. Jamkata se steriliza i otkako
}e zavr{ite so rabota.
4. Potopete ja jamkata vo hranlivata
te~nost i prebri{ete ja jamkata od
èlatinozniot agar vo Petrievkata.
5. Bakteriskite kulturi postavete gi na
30oS 48 ~asa.
Osoznavawe na osnovnite
mikrobiolo{ki termini i tehniki za
sterilizacija na materijalite za rabota,
i podgotovka na hranliv medium.
Vlijanie na razli~ni sredstva za ~istewe
ili dezinfekcija na bakteriskiot rast.
102
Zaklu~oci:
Zo{to e va`na sterilizacijata?
Koi uslovi se optimalni za rast na pove}eto bakterii?
Kakvi se va{ite rezultati? Sporedete go rastot na gabata (kvasec) so onoj
na bakteriite?
Dali od barskata voda dobivate ~ista linija na bakterii? Zo{to?
VNIMAVAJTE!
DOKOLKU ISTURITE OD HRANLIVATA TE^NOST, VEDNA[ NA NEA
ISTURETE SREDSTVO ZA DEZINFEKCIJA I IZVESTETE GO
NASTAVNIKOT ZA TOA!
Koga zasejuvate, otvorajte ja Petrievkata samo kolku da moè jamkata da pomine
za da ne se kontaminiraat kulturite.
Otkako }e gi nau~ite tehnikite na zasejuvawe na bakteriskite kulturi,

ponatamu moète da eksperimentirate. Na primer, vo hranliviot rastvor
dodadete nekoe sredstvo (za ~istewe, sapun, detergent itn.) i zasadete ja
kulturata. Sporedete go rastot na bakteriite so Petrievka kade {to nema od
sredstvoto koe{to go dodadovte.
Dali edno sredstvo e poefektivno vo spre~uvawe na rastot na bakteriite od
drugo?
103
Sl. 1 Podgotovka i izgled na bakteriski kulturi
104
TEMA: CARSTVO MONERA

MIKROSKOPIRAWE NA BAKTERISKI KULTURI
- mikroskop
- lupa
- gotovi preparati od nepatogeni
bakterii
- gram-pozitivni i gramnegativni bakterii
- grutki od detelina (Rhizobium)
Mikroskopirajte gi preparatite prvo
na pomalo, pa potoa so pogolemo
zgolemuvawe. Nacrtajte gi bakteriite
{to gi gledate pod mikroskop.
Koren~iwata od detelina nabquduvajte
gi pod lupa (sl.1).
So nabquduvawe, da se zabeleàt
razli~nite vidovi bakterii.
Da se nau~at osnovnite pravila
na boeweto spored Gram.
Zaklu~oci:
Kakvi se bakteriite po forma?
Kako se oboeni preparatite?
Zo{to se va`ni Rhizobium
bakteriite?
Navedi nekoi pozitivni svojstva
na bakteriite.
Dokolku e mo`no, prethodno
podgotvete materijali za ona {to
}e go nabquduvate.
Zemete nekolku rastenija od
detelina so korewa na koi }e
zabeleìte formirani grutki od
bakterijata Rhizobium.
Mikroskopskite preparati za
nabquduvawe }e gi dobiete od
va{iot nastavnik.
105

Dopolnuvawe:
Boeweto spored Gram e najstarata i najefektivna metoda na boewe za
razlikuvawe na bakteriite. Vo zavisnost od gradbata na kleto~niot yid,
bakteriite se bojat razli~no, kako {to e prikaàno na sl.2. Bakteriite {to ja
zadrùvaat violetovata (gram-jodin) boja, se gram-pozitivni bakterii, dodeka
onie koi{to ja gubat violetovata boja, kako rezultat na promivaweto na
preparatite so aceton ({to e del od postapkata za boewe), se narekuvaat gramnegativni bakterii. Tie na preparatite se crveno oboeni.
. 1 Grutki od detelina (Rhizobium)
. 2 Gram-pozitivni (gore) i
gramnegativni bakterii (dolu)
106
Pregled na ìviot svet - Protista
3.9. CARSTVO PROTISTA

Protistite pretstavuvaat grupa eukariotski organizmi koi se
klasificiraat kako posebno carstvo, za prv pat spored Hekel (1866).
Protistite vklu~uvaat ednokleto~ni ili pove}ekleto~ni organizmi
bez specijalizirani tkiva. Tie se razlikuvaat od gabite, rastenijata i od
ìvotnite.
Protistite ìveat vo re~isi site vodni ekosistemi. Mnogu
pretstavnici na Protistite (algi) se fotosintetski aktivni organizmi i
se primarni producenti vo ekosistemite. Nekoi, pak, se seriozni
patogeni, predizvikuva~i na seriozni zaboluvawa kaj ~ovekot (malarija Plasmodium sp.).
Protistite se podeleni na praìvotni (Protozoa) i Algi.
PROTOZOA
Protozoa doa|a od gr~kite zborovi (proto - prv) i (zoa ìvotno). Tie se prvite eukariotski ednokleto~ni formi koi nastanale
vo evolucijata i poradi sposobnosta za dvièwe, prvite sistemati~ari gi
smestuvaat vo klasata na ìvotni. Dimenziite na ovie organizmi se
dviàt od 10 do 50 mikrometri, no nekoi se so golemina od 1mm i lesno se
prepoznatlivi na mikroskop. Poznati se okolu 65.000 vidovi,
pretstavnici na ova carstvo.
Site Protozoa se heterotrofni organizmi. Pretstavuvaat glavna
hrana za nekoi mikroinvertebratni organizmi (mnogu mali bezrbetnici).
Podelbata na Protozoa e vo ~etiri klasi, spored nivnata morfolo{ka
gradba, na~inot na dvièwe i razmnoùvawe:
1.
2.
3.
4.
Protoplazmati~ni ìvotni (Sarcodina)

Kam{ikari (Mastigophora)
Sporozoa (Sporozoa)
Trep~esti protozoa (Ciliophora)
107
PROTOPLAZMATI^NI @IVOTNI (SARCODINA)

Protoplazmati~nite ìvotni (Sarcodina) se najprimitivnite
pretstavnici na Protozoa koi vo najgolem del imaat promenliva forma
na teloto. Teloto e golo, obvieno samo so tenka elasti~na obvivka, a mal
del od niv imaat ~erupka. Se dviàt so pomo{ na la`ni noxiwa psevdopodii. Nivnoto dvièwe e usloveno od strueweto na citoplazmata i
se narekuva amebovidno dvièwe. Naj~esto se sre}avaat vo zastoeni i
zagadeni vodi kade {to se ishranuvaat so raspadnati organski materii, a
se hranat i so algi. Se ishranuvaat po pat na apsorpcija na hranlivite
materii: koga }e dojdat vo dopir so hranata gi pruàat svoite psevdopodii,
ja opkruùvaat hranata i vr{at fagocitoza (navleguvawe na hranata vo
teloto so formirawe na vdlabnatini - invaginacii na kletkata).
Razmnoùvaweto e bespolovo.
Najpoznati pretstavnici na ovaa klasa se amebite i dizenteri~nata
ameba koja kako parazit ìvee vo crevata na ~ovekot kade {to
predizvikuva te{ko zaboluvawe - dizenterija.
B
.3. 21 (A) Ameba 1-Psevdopodii, 2-Jadro, 3-Kontraktilna vakuola, 4-Hranitelna
vakuola (B) Razmnoùvawe kaj amebata (delba na kletka)
Zborot ameba doa|a od gr~kiot zbor so zna~ewe da se menuva. Toa ja

objasnuva nejzinata nedefinirana forma na teloto. Amebata e slobodno
dviè~ka forma, koja poseduva edno ili pove}e jadra i e ednostavno
gradena kontraktilna vakuola za odrùvawe na osmotskata ramnoteà vo
kletkata. Hranata {to vleguva vo teloto na amebata, se digestira vo
hranitelnata vakuola. Razmnoùvaweto e so delba na kletka. Amebite
imaat enormno golem genom - 290 milijardi bazni parovi. Za sporedba:
genomot na ~ovekot ima 2,9 milijardi bazi. Amebite se sposobni da
108

preìveat i vo uslovi koi se letalni za drugite eukariotski organizmi.
Tie sekretiraat protektivna membrana koja se odrùva dodeka organizmot
ne se najde vo podobra sredina. Vo nepovolni uslovi, kletkata moè da
bide neaktivna i da ne se replicira mnogu dolgo vreme.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Vo carstvoto Protista spa|aat: protozoa i algite.
Vo
protozoa
spa|aat:
Protoplazmati~nite
ìvotni,
Kam{ikarite, Sporozoa i Trep~estite protozoa.
Protozoa se prvite eukaritski organizmi.
Amebata e pretstavnik na protozoa, koja nema definirana forma
na teloto.
POTSETI SE!
1. [to se Protista?
2. Kakvi organizmi se protozoa?
3. Opi{i ja ishranata kaj amebata.
109
KAM[IKARI (MASTIGOPHORA)
Teloto na kam{ikarite e so postojana forma poradi obvivkata koja{to
ja poseduvaat, t.n. pelikula. Imaat edno ili pove}e kam{i~iwa koi im
sluàt za dvièwe. @iveat vo bari i ezera, a nekoi se i paraziti kaj
ìvotnite i kaj ~ovekot (tripanozoma i lai{manija).
Tripanozomata parazitira vo krvta na ~ovekot, a se prenesuva preku
muvata cece, koja ìvee vo Afrika. Parazitot go napa|a mozo~noto tkivo
i predizvikuva nekontrolirano spiewe - spie~ka bolest. Lai{manijata ja
prenesuvaat peso~nite muvi od Afrika, Azija i Ju`na Amerika. Bolesta
se manifestira so rani po ekstremitetite koi te{ko zarasnuvaat.
SPOROZOA (SPOROZOA)
Sporozoite se paraziti vo krvta i tkivata na doma}inot. Tie
nemaat sposobnost za aktivno dvièwe. Najzna~ajno e toa {to vo
stadiumot na razvoj minuvaat niz stadium na formirawe na spori, pa
ottamu do|a i nivnoto ime. Nekoi se razmnoùvaat polovo, a drugi
poseduvaat sposobnost i za bespolovo razmnoùvawe.
Prestavnik na ovie organizmi e plazmodiumot koj predizvikuva
malarija kaj ~ovekot. Bolesta e ~esta vo tropskite predeli na Afrika i
Ju`na Amerika. Vo eritrocitite na ~ovekot, se odviva prviot stadium od
razvojniot ciklus na plazmodiumot. Vtoriot del od ciklusot, se odviva vo
crevata na komarecot kade {to po pat na polovo razmnoùvawe se
sozdavaat golem broj spori. Bolesta ja prenesuva ènska edinka od
malari~niot komarec koj pri kasnuvawe isfrla spori vo krvta na ~ovekot,
kade tie se razmnoùvaat bespolovo. Pritoa, eritrocitite koi se zarazeni
pukaat, a plazmodiumite se osloboduvaat od niv i navleguvaat vo krvnata
plazma, kade ispu{taat brojni otrovni materii. Simptomite na bolesta se
silna treska so mnogu visoka temperatura, potewe i anemija.
110
.3. 22 (A) Plazmodium (B) Inficirani eritrociti so plazmodium (violetovi)
TREPÊSTI PROTOZOA (CILIOPHORA)

Trep~estite pretstavnici se morski ili slatkovodni vidovi. Imaat
sposobnost za dvièwe so pomo{ na iljadnicite trepki (cilii) koi se
nao|aat na povr{inata na nivnoto telo. Imaat dve jadra.
Hranata so vodata navleguva preku
pelikulata vo teloto na organizmot.
Koga }e se nasobere dovolno
koli~estvo
hrana,
se
formira
hranitelna
vakuola
koja
gi
akumulira enzimite od citoplazmata
za da se izvr{i razloùvawe na
hranata.
Hranitelnata
vakuola
patuva niz citoplazmata, rastvoraj}i
gi po pat hranlivite materii. Koga
}e stigne do citostomata, taa se
raspa|a i nedigestiranite materii se
isfrlaat vo nadvore{nata sredina.
.3. 23 Paramecium
111

Se razmnoùvaat bespolovo (kako i amebata) ili so procesot na
konjugacija. Pri konjugacija doa|a do spojuvawe na dva organizma koi gi
razmenuvaat mikronukleusite, {to vsu{nost se mali paket~iwa od DNA.
Po spojuvaweto (konjugacijata), kletkite se delat, formiraj}i }erkakletka, koja sodrì DNA od dvata roditela.
Najpoznat pretstavnik e parameciumot (ili poznat kako ~evli~e,
poradi formata koja{to ja zafa}a). Toj gi naseluva dobro aeriranite vodi
i moè da se najde vo blizina na vodnata vegetacija. Nekoi vidovi na
paramecium ìveat vo simbioza so zelenite algi (Chlorella). Dosega se
identifikuvani okolu 80.000 vidovi od ovoj rod.
ZAPOMNI!
1. Sporozoite se paraziti vo krvta i tkivata na doma}inot, koi

nemaat sposobnost za aktivno dvièwe.
2. Plazmodiumot (sporozoa) predizvikuva malarija kaj ~ovekot.
3. Pretstavnik na trep~estite protozoa e parameciumot.
POTSETI SE!
1.
2.
3.
4.
Koja e glavnata karakteristika na sporozoa?

Kako se prenesuva malarijata od plazmodiumot?
Opi{i ja gradbata na Ciliophora.
Kako se razmnoùva parameciumot?
112
3.10. ALGI
Algite se narekuvaat i niì rastenija koi imaat sposobnost za
fotosinteza i se ishranuvaat avtotrofno. Poseduvaat pigmenti:
hlorofil i karotenoidi (ksantofili i karoteni). Algite moàt da se
sretnat na dlabo~ina od 150m, kako vo slatkite, taka i vo solenite vodni
ekosistemi, na krajbre`jata prika~eni za karpite ili za kamewata (t.n.
bentosni vidovi) ili, pak, da ìveat slobodno vo vodata (t.n.
planktonski vidovi). Algite moàt da se sretnat i na kopnoto (t.n.
terestri~ni vidovi) i toa: na povr{inata na po~vata, na povr{inata na
movta, no ~esto pati se mnogu sitni i te{ko moàt da se zabeleàt so golo
oko.
Teloto na algite se narekuva talus. Talusite moàt da se grupiraat i da
formiraat kolonija. Sekoja kletka, vo kolonijata, e specijalizirana da
vr{i odredena funkcija za da moàt site kletki vo kolonijata da
opstojuvaat. Tie nemaat diferencirani tkiva.
Algite se klasificiraat vo pove}e klasi od koi najva`ni se zelenite
algi (Chlorophyta), zlatnoòltite algi (Chrysophyta), kafenite algi
(Phaeophyta) i crvenite algi (Rhodophyta).
ZELENI ALGI (CHLOROPHYTA)

Zelenite algi se sre}avaat vo vla`nite po~vi i vo kopnenite vodi. Tie
poseduvaat kleto~en yid od celuloza i pektin i site se karakteriziraat
so prisustvo na hlorofil a i b vo svojata gradba. Vo odnos na kleto~nata
gradba, nekoi od niv poseduvaat flagelumi. Citoplazmata naj~esto e
pripiena do kleto~nata membrana, dodeka centralno mesto zazema
krupnata vakuola. Zelenite algi, vo svojata gradba, imaat hloroplasti so
dvojna membrana, {to e karakteristika za vi{ite rastitelni vidovi. Za
ovaa grupa algi e karakteristi~no toa {to vo stromata na hloroplastot se
skladiraat granuli od skrob.
Ne e to~no poznato kako se dviàt ovie vidovi. Tie nemaat kam{i~iwa
i se smeta deka se pridviùvaat so lizgawe.
Za nekoi pretstavnici na Chlorophyta e karakteristi~no {to imaat
smena na generacii. Se razmnoùvaat polovo i bespolovo. Bespolovoto
113

razmnoùvawe se vr{i so delba na spori. Talusot moè da bide
ednokleto~en i pove}ekleto~en.
Vo tekot na evolucijata, kaj Chlorophyta se slu~uvale pove}e promeni vo
karakteristikite koi{to moàt da se grupiraat vo primitivni i izvedeni
promeni. Pod primitivni promeni se podloèni ednokleto~nite vidovi,
dodeka pod izvedeni promeni se podloèni kolonijalnite algi.
Najkarakteristi~ni pretstavnici na zelenite algi se: hlamidomonas
(Chlamydomonas), volvoks (Volvox) i spirogira (Spirogyra).
.3. 24 Hlamidomonas, volvoks i spirogira
Hlamidomonas e ednokleto~na alga so edno jadro, vakuola,

hloroplastni pigmenti i dve kam{i~iwa.
Volvoks e kolonijalna forma na alga, kade {to kletkite se povrzani so
citoplazmati~ni ni{ki. Spirogira e kon~esta alga.
ZLATNO@OLTI ALGI (CHRYSOPHYTA)

Zlatnoòltite algi gi pretstavuvaat slatkovodnite vidovi i glavno se
sretnuvaat vo ezera so slabokisela ili neutralna rN. Se smeta deka ovie
pretstavnici se razvivaat glavno vo studeni vodi, zatoa {to ~esto pati se
sre}avaat vo polarnite (arkti~ki) i planinski ezera. Kaj nekoi vidovi
Diatomei (Diatomea) kleto~niot yid sodrì silicium dioksid (SiO2), koj
fluorescentira na svetlina od kade {to doa|a imeto na ovaa klasa.
114

Pokraj diatomeite, kako pretstavnici }e
gi spomeneme i vidovite na Ochromonas.
Diatomeite imaat dve lu{pesti obvivki
koi navleguvaat edna vo druga. Ovie lu{pi so
izumirawe na organizmot ne se raspa|aat,
tuku
formiraat
diatomejska
po~va.
Diatomejskata po~va sluì za proizvodstvo
na grade`ni materijali za toplotna
izolacija, kako i za podgotovka na detergenti
i |ubriva.
.3. 25 Diatomea sp.
Ochromonas se smeta za eden od najprimitivnite pretstavnici od
klasata Chrysophyta. Vakvata konstatacija se temeli na potekloto na
kolonijalnite i pove}ekleto~ni organizmi koi nastanale tokmu od
ednokleto~ni formi.
KAFEAVI ALGI (PHAEOPHYTA)

Pove}eto kafeavi algi se morski ìteli koi se
prikrepeni za karpi vo krajbre`niot region. Osven toa,
moàt da bidat prikrepeni i za bezrbetnici ili vodni
makrofiti. Mnogu mali kafeavi algi ìveat vo tkivata
na drugi algi.
Poseduvaat specifi~en pigment (feofitin) od kade
{to ja dobivaat bojata na talusot. Skladiraat rezervna
organska materija - laminarin. Vo kleto~niot yid
sodràt alginati
i
polisaharidi koi se
upotrebuvaat za proizvodstvo na materii za
zacvrstuvawe (gelovi).
Naj~est i najkarakteristi~en pretstavnik od
kafeavite algi e rodot Fukus (Fucus sp.).
.3. 26 Fucus sp.
115
CRVENI ALGI (RHODOPHYTA)

Crvenata boja kaj ovie algi e
rezultat na pomo{niot pigment
fikoeritrin,
prisuten
vo
hloroplastite. Osven nego, vo
hloroplastite
se
nao|aat
i
pomo{nite pigmenti: fikocijanin
i
alofikocijanin.
Site
tri
pigmenti pripa|aat vo grupata
pigmenti
nare~eni
fikobiliproteini. Vo kleto~niot
yid poseduvaat pektin koj sluì za
proizvodstvo
na
èlatinski
granuli. Ovie algi skladiraat
skrob, kako rezerven polisaharid.
Se koristat vo ishranata i za
proizvodstvo na |ubriva.
.3. 27 Crvena alga
ZNAÊWE NA ALGITE ZA EKOSISTEMITE
Algite se ekstremno zna~ajni, ne samo ekolo{ki tuku i filogenetski.

Se smeta deka deka site glavni grupi na ìvotni i rastenija nastanale
vo moreto, duri i denes tamu moàt da se najdat pretstavnici od mnogu
stari evolutivni linii. Poradi toa, ako sakame da go razbereme
diverzitetot i filogenijata na rastenijata, od ogromno zna~ewe e da se
poznavaat algite.
Algite sozdavaat organski materii (avtotrofni organizmi): {e}eri,

proteini, masla, vitamini i minerali.
Se upotrebuvaat vo ishranata, osobeno vo aziskite zemji, Japonija i

Kina, a vo posledno vreme i vo Evropa.
116
Od mnogu algi se dobivaat antibaktericidni materii i surovini koi se

koristat za proizvodstvo na materijali vo farmacevtskata i
kozmeti~kata industrija (na primer, od alginatite se dobiva gel).
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Algite se ednokleto~ni ili kolonijalni formi koi moàt da se
sretnat vo slatki i vo soleni vodi.
Teloto na algite se narekuva talus.
Algite nemaat tkiva.
Podeleni se na zeleni algi, zlatnoòlti algi, kafeni algi i
crveni algi.
POTSETI SE!
Kako se razmnoùvaat zelenite algi i koi pretstavnici gi
izu~ivte?
Koja karakteristika go dala imeto na zlatnoòltite algi?
Koj pigment ja dava bojata na talusot kaj kafeavite algi?
Za {to se koristat crvenite algi?
ZADAÂ
Izrabotete esej na tema Op{toto zna~ewe na algite za zaednicata.
117
TEMA: CARSTVO PROTISTA

PRETSTAVNICI NA ALGI
Mikroskopirajte gi preparatite prvo

na pomalo, pa potoa na pogolemo
zgolemuvawe. Nacrtajte gi kako {to gi
gledate pod mikroskop.
- mikroskop
- gotovi preparati od algi
(zeleni-Spirogyra; kafeavi-Padina
pavonica, Fucus; zlatnoòltiDiatomea i crveni-Porphyra) ili
medium za podgotovka na vodeni
preparati od niv
- makroskopski pretstavnici na
algite (Chara)
- herbarizirani primeroci od
algi
Zaklu~oci:
Kakvi se algite po forma i po
boja?
Dali gi zabeleùvate
strukturite koi{to se
karakteristi~ni za
pretstavnicite?
Po {to se razlikuvaat algite
{to gi gledate?
Moète li sami da gi
prepoznaete vidovite {to gi
nabquduvavte?
Poso~uvawe na gradbata na
najpoznatite pretstavnici od
algite.
118
Pregled na ìviot svet - Gabi
3.11. CARSTVO GABI

Vo klasi~nata sistematika gabite bile tretirani kako del od
rastitelnoto carstvo i se izu~uvale vo ramkite na niìte rastenija. Od
tie pri~ini se upotrebuvaat nazivite koi asociraat na rastenija kako {to
se: Mycophyta, Mycoflora i sli~ni termini.
Gabite se kopneni, eukariotski organizmi koi od rastenijata se
razlikuvaat po nekoi svoi karakteristiki: heterotrofniot na~in na
ishrana, prisustvo polijadreni hifi, kleto~en yid od hitin, prisustvo
na glikogen kako kraen produkt na metabolizmot, prisustvo na melanin
(ìvotinski pigment) i prisustvo na polovi hormoni. Ova podrazbira
deka gabite se posebna filogenetska familija, a so toa i posebno carstvo
na organizmi - Fungi, Mycota ili Mycetalia. Nekoi gabi pretstavuvaat
saprofitski organizmi, a
nekoi se ishranuvaat parazitski,
predizvikuvaj}i te{ki zaboluvawa kaj ìvotnite i ~ovekot.
Gabite se razmnoùvaat bespolovo (so spori) i so pupewe (kako kaj
kvacesot). Nekoi gabi moàt da se ramnoùvaat i polovo. Golem broj gabi
se izgradeni od plodni tela (micelium), koi, pak, se sostojat od splet na
hifi (pe~urki). Miceliumot se razviva vo podlogata ili na povr{inata
na gabata, a plodnite tela se izdignuvaat nad nea. Plodnite tela se
razlikuvaat po formata, goleminata i bojata.
Regnum Fungi opfa}a dva tipa: Ligavi gabi (Myxomycota) i Vistinski
gabi (Eumycota). Tipot Eumycota spored reproduktivnite strukturi
podelen e na pet oddeli: Kam{i~esti gabi (Mastigomycota), Muvli
(Zygomycota), Torbesti gabi (Ascomycota), Stolp~esti gabi (Basidiomycota) i
Nesovr{eni gabi (Deuteromycota).
LIGAVI GABI (MYXOMYCOTA)

Ovie gabi se mnogu posli~ni na Protista, otkolku na
vistinskite gabi. Imaat gola protoplazmati~na membrana
(Plazmodium), koja ima golem broj jadra. Plazmodiumot e
sli~en na amebata po na~inot na dvièwe, formata na
teloto i na~inot na ishrana.
.3. 28 Myxomycota
119
NI@I GABI (PHYCOMYCOTA)

Stanuva zbor za gabi, kade hifite se neseptirani (ne se odvoeni so
pregrada). @iveat na vodni, vla`ni ili kopneni mesta, kako organizmi
koi se rasprostraneti na razli~ni supstrati.
Crnata muvla (Mucor mucedo) se razviva na star leb, sirewe, po~va,
|ubre. Od ovaa gaba se izdignuvaat vertikalni hifi, koi nosat eden
sporangium, koj koga }e se raspuka osloboduva golem broj spori. Sporite
na razli~ni vidovi na rodot Mucor moàt ~esto da se najdat vo
doma}instvoto na ovo{je, xemovi, sokovi i predizvikuvaat nivno
rasipuvawe (muvlosuvawe), vo sobna pra{ina, uredi za ventilacija i
sli~no.
.3. 29 Mucor mucedo
.3. 30 Plamenica
Od
parazitskite
gabi
zna~ajna
e
Plazmosporata, koja parazitira na listovite od
vinovata loza, kade se manifestira vo vid na
izgorenici na listovite, pa zatoa nejzinoto
narodno ime e Plamenica. Plazmosporata
napa|a i drugi rastitelni kulturi, kako: tutun,
afion, zelka itn.
120
STOLPÊSTI GABI (BASIDIOMYCOTA)

Vo niv se klasificiraat Pe~urkite, R|ite i Glamnite.
Pe~urkite (pretstavnik Agaricus campestris polski
{ampiwon)
se
saprofitski
organizmi,
koi
formiraat
ubavo
oblikuvani plodni tela vo vid na
~ador~iwa so dr{ka. Plodnite tela se
razlikuvaat po goleminata, formata, bojata
i
konzistencijata.
[ampiwonite
se
.3. 31 Polski {ampiwon
koristat vo sekojdnevnata ishrana vo
konzervirana i sveà sostojba. [apkata im e so mazna povr{ina vo
bela boja, so pre~nik od 5 do 15cm, a ponekoga{ ima i svetlokafeavi
lu{pi vo vnatre{nosta. Ima prijaten miris i pretstavuva edna od
najvkusnite pe~urki, so odli~en kvalitet. Raste vo period od mesec maj
do noemvri na livadi, pasi{ta i pokraj pati{ta.
Amanita muscaria - Muvomorka e
najotrovnata pe~urka, mnogu opasna i
smrtonosna za ~ovekot. Koga e mlada e
izrazeno ispaknata, a podocna e
{irokootvorena, so intenzivno crvena
boja so beli damki na povr{inata. Ovoj
vid predizvikuva efekt sli~en na
alkoholno truewe. Raste vo listopadni i
iglolisni {umi, po~esto vo bukovi i
smrekovi, vo leto pa s do docna esen.
.3. 32 Amanita muscaria
R|ite parazitirat na rastenijata i predizvikuvaat mnogu {tetni

zaboluvawa, osobeno kaj ìtnite kulturi. Obrazuvaat dva tipa na spori
i vo tekot na ìvotniot ciklus menuvaat dva doma}ina.
121

Glamnite (Claviceps purpurea) se
parazitski gabi koi gi napa|aat
ìtata,
kade
zaboluvaweto
se
karakterizira so pojava na crna
cvrsta
masa
od
miceliumot
(sklerocija), koja se raviva od
sporite. Od klasjata ostanuvaat zrna
ispolneti so miceliumi. Bolesta e
poznata u{te od sreden vek, a bila
pri~ina za pojava na bolesti, no i
smrt na golem broj lu|e. Denes
nejzinoto rasprostranuvawe e mnogu
pomalo, bidej}i se vr{i zdravstvena
kontrola na semenskiot materijal, a
sovremenite ma{ini za dorabotka na
.3. 33 Rèna glamna
semeto
i
otpornite
sorti
ovozmoùvaat glamnata pove}e da ne e zna~aen problem kaj nas. Osven
negativnoto vlijanie na prinosot poradi otrovnosta na sklerociite
taa pretstavuva golema opasnost i za ~ovekot. Rèniot leb vo koj ima
primesi na sklerocii e {teten za ~ovekot.
Vo minatiot vek kontaminacijata na rèn leb so glamna bila
odgovorna za pojava na ergotizam, koj predizvikal gangrena i gubewe na
ekstremitetite kaj lu|eto. Isto taka, prisutnite alkaloidi vo ovaa
gaba predizvikuvaat kontrakcija na maznite muskuli, krvnite sadovi, a
go stimuliraat i centralniot nerven sistem i simpatikusot. Ovie
alkaloidi nao|aat primena vo sovremenata medicina, kade se koristat
za le~ewe migrena, kako i za podgotovka na preparati koi ja
stimuliraat kontrakcijata na matkata pri poroduvawe i ja zabrzuvaat
perifernata cirkulacija.
122
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Carstvoto na Gabite opfa}a dva tipa: Ligavi gabi (Myxomycota)
i Vistinski gabi (Eumycota).
Vo niì gabi spa|aat Crnata muvla i Plamenicata.
Muvomorkata e ekstremno otrovna pe~urka.
Rènata glamna e parazit na semiwata na ìtnite kulturi.
POTSETI SE!
1. Nabroj nekoi od osobinite na Gabite.
2. Kakov efekt predizvikuva trueweto so Muvomorka?
3. [to e sklerocija?
123
TORBESTI GABI (ASCOMYCOTA)

Miceliumot na ovie pretstavnici e
izgraden od hitin. Zaedni~ka karakteristika
po koja go dobile imeto e askusot
(sporangium) - torbesta formacija, ispolneta
so spori i odgovorna za razmnoùvaweto.
Pretstavnici se kvasecot (Saccharomyces
cerevisiae) i gabata Penicillium, odgovorna za
sintetizirawe na penicilin.
Gabata Saccharomyces cerevisiae e glavno
poznata pod imeto pivski kvasec, se odrùva .3. 34 Mikroskopski prikaz
samo vo kultura i e pretstavena so nekolku
na kvasec
stotini varieteti. Ova e ednokleto~na gaba,
kletkite se ednojadreni, kru`ni, so tenka
membrana. Protoplazmata e so zrnesta
struktura
i
pokraj
jadroto
sodrì
mitohondrii, vakuoli, glikogen, a vo starite
kletki moàt da se najdat i masni kapki. Vo
{e}eren rastvor, pri dobra aeracija
(kislorod) i soodvetna temperatura, kletkite
na kvasecot brzo se razmnoùvaat so
.3. 35 Penicillium
pupewe. Na toj na~in nastanuva niza od slabo
povrzani kletki, koi se narekuvaat psevdomicelium.
S. cerevisiae ima sposobnost aktivno da predizvikuva {e}erno vriewe
(fermentacija) i producira najmnogu alkoholi od site kvasci (10-19%). So
pomo{ na vinski sorti na kvasci se dobiva vino. Vo zavisnost od toa dali
}e se potro{i celiot {e}er vo procesot na vriewe se dobivaat razli~ni
vidovi na vina. Vo procesot na vriewe, osven alkohol i jagleroden dioksid
se obrazuva i mala koli~ina na drugi aromati~ni materii, od koi zavisi
vkusot i aromata na vinoto. Pivskite sorti na kvasec u~estvuvaat vo
procesot na proizvodstvo na pivo. Pekarskite sorti se koristat vo
pekarskata industrija. Vo testoto pod vlijanie na kvasecot doa|a do
alkoholno vriewe, pri {to se osloboduva jagleroden dioksid koj
predizvikuva narasnuvawe na testoto.
124
.3. 36 Delba na kletka kaj kvasecot (S. cerevisiae)
NESOVR[ENI GABI (DEUTEROMYCOTA)

Nesovr{enite gabi (Deuteromycota) se
vidovi koi ne se vklopuvaat celosno vo
carstvoto
Gabi,
poradi
nekoi
svoi
osobenosti koi gi odvojuvaat od drugite
pretstavnici na ova carstvo. Klasata
vbrojuva okolu 25.000 vidovi. Tie bez
isklu~ok se razmnoùvaat bespolovo, so
pomo{ na konidii (spora, formirana po pat
.3. 37 Aspergillus
na bespolova reprodukcija). Nekoi vidovi
moàt da produciraat ekstremno toksi~ni
materii - mikotoksini.
Pretstavnik na nesovr{enite gabi e gabata Aspergillus, koja
predizvikuva infekcii kaj kvascite. Vidot e saprofitski organizam i se
sre}ava na site mesta kade ima raspadnata organska materija.
125
ZNAÊWE NA GABITE
Gabite poseduvaat niska hranliva vrednost, bidej}i sodràt visok
procent na voda, a niska sodrìna na proteini (2-5%), esencijalni
aminokiselini, jaglehidrati i lipidi. Gabite se izvor i na vitamini
(tiamin, riboflavin, biotin, vitamin C, nikotinska kiselina),
aromati~ni soedinenija i mineralni materii.
Golem del od gabite se humanotoksi~ni i predizvikuvaat
gastrointestinalni poremetuvawa, a nekoi se vistinski otrovi. Spored
na~inot i vremeto na dejstvuvawe podeleni se vo nekolku grupi:
Takvi koi dejstvuvaat brzo i za nekolku ~asa gi napa|aat kletkite na
crniot drob ili, pak, dejstvuvaat bavno i posledicite gi pokaùvaat
po nekolku dena. Naj~estvo toksikoznata agonija kaj ~ovekot
zavr{uva so smrt po nekolku dena.
Gabi koi predizvikuvaat halucinacija i silni nevrotoksi~ni
vlijanija na CNS. Ako se konzumiraat vo pogolemi koli~ini moè
da bidat smrtonosni.
Gabite se primenuvaat vo fermentativnite procesi, kako i vo
farmacevtskata industrija za sinteza na antibiotici so antifungalno,
antivirusno i citostatsko dejstvo. Osven penicilinot, postojat i drugi
aktivni molekuli koi se izolirani od gabite.
Golem del od gabite se biorazgraduva~i na organskiot supstrat i se
va`ni kako saprofitski organizmi.
126
ZAPOMNI!
1. Vo Torbesti gabi spa|aat pivskiot kvasec - Saccharomyces
cerevisiae i gabata Penicillium.
2. Mikotoksini se otrovi koi gi produciraat gabite.
3. Aspergillus spa|a vo grupata na nesovr{eni gabi.
POTSETI SE!
1. Kakvi vidovi na kvasci postojat i kako se razmnoùvaat?
2. Za {to se korisni gabite?
3. Kako se podelni gabite vrz osnova na nivnata toksi~nost?
ZADAÂ
Pronajdi informacii za naj~estite gabi~ni zaboluvawa kaj ~ovekot.
Objasni kako moè da nastanat i kako da se za{titime od niv.
127
3.12. LI[AI (LICHENES)

Li{aite (Lichenes) se formi na simbioza pome|u gabite i algite.
Simbiozata se odviva taka {to algite od gabite primaat voda i mineralni
materii, a algata, kako avtotrofen organizam, vr{i fotosinteza i
proizveduva organska materija. Simbiozata im obezbeduva opstanok na
dvata vida vo nepovolni uslovi. Spored formata se razlikuvaat razli~ni
vidovi na li{ai: koresti, listesti i grmu{esti vidovi. Bojata, isto
taka, moè da varira: od òlta, kafena do siva i crna.
Najpoznati pretstavnici se: Xanthoria parietina, Usnea florida i Evernia
prunastri.
Xanthoria parietina e li{aj koj moè da bide zeleno-portokalov,
portokalov ili òlto-portokalov po boja. Pretstavuva nitrofilen vid,
na koj za razvivawe mu e potrebna golema koli~ina na azotni soli. Glavno
naseluva podlogi od drva, ograda, kora od drva i sli~no.
Rasprostranuvaweto na vidot Usnea florida intenzivno se prou~uva kako
aeroindikator za industriskoto zagaduvawe na vozduhot, osobeno so
sulfur dioksid.
Evernia prunastri ima siv ili òlto-zelenikav talus i naj~esto se
razviva na kora od ~etinarski i listopadni drvja, a poretko na karpi.
Mnogu ~est vid e vo planinskite podra~ja. Vidovite od rodot Evernia se
koristat vo parfimeriskata industrija kako fiksativi.
128
.3. 38 Li{ai: Xanthoria parietina, Usnea florida i Evernia prunastri
ZNAÊWE NA LI[AITE
Li{aite se hrana za ~ovekot i za ìvotnite.
Se upotrebuvaat vo kozmeti~kata industrija za proizvodstvo na
parfemi, sapuni, mirizlivi masla i ostanati preparati.
Pretstavuvaat aeroindikatori na zagadenosta na vozduhot, bidej}i se
mnogu ~uvstvitelni na najmali zagaduvawa koi se javuvaat vo
atmosferata. Mestata na koi rastat pretstavuvaat isklu~itelno ~isti
ekolo{ki sredini.
129
MIKORIZA
Pokraj simbiotskite odnosi so algite,
gabite moàt da stapuvaat i vo simbioza so
korewata kaj vi{ite rastenija, t.n.
mikoriza.
Gabnite hifi, pritoa, se razmnoùvaat na
strani~nite korewa, koi za smetka na toa
prestanuvaat da rastat. Vo zavisnost od
na~inot na koj gabnite hifi se rasporedeni
se razlikuvaat: vnatre{na i nadvore{na
mikoriza. Gabata prima organski materii od
doma}inot, dodeka rastenieto od gabata prima
minerali i voda. Od gabata naj~esto
rastenijata primaat biolo{ki aktivni
materii, koi go stimuliraat rastot.
.3. 39 Mikoriza
ZAPOMNI!
1. Li{aite se formi na simbioza pome|u algite i gabite.
2. Mikoriza e simbioza na gabite so korewata na vi{ite rastenija.
POTSETI SE!
1. Objasni ja ulogata na algata i gabata vo li{ajot?
2. Kakvo e zna~eweto na li{aite?
3. [to e mikoriza i kakva moè da bide?
130
TEMA: CARSTVO GABI

PRETSTAVNICI NA GABI
-{emi za nabquduvawe na
gradbata na gabite
-herbarizirani ili sveì
primeroci od gabi (Perenospora,
Glamna, Plamenica)
-{ema za simbioza (Li{ai) i
Mikoriza
Razgleduvajte gi gabite koi gi imate na

rabotnoto mesto.
Nacrtajte {emi za nivnata gradba.
Povtorete!
So nastavnikot prou~ete ja grdbata na
li{ajot i odgovorete na pra{awata
kako zaklu~ok na ve`bata.
Zaklu~oci:
Kako se izgradeni gabite?
Kako se razmnoùvaat gabite?
Dali site gabi koi gi gledate
nalikuvaat edni na drugi?
Dali moète da napravite
sporedba na gradbata na gabata so
gradbata na algite?
Poso~uvawe na gradbata na
najpoznatite pretstavnici od
gabite.
Prou~uvawe na simbiotskite i
mikorizni odnosi na gabite
131
Pregled na ìviot svet - Rastitelni tkiva i organi
3.13. RASTITELNI TKIVA

Rastenijata imaat pominato dolg evolutiven istoriski razvoj so
premin od acelularni, prokariotski i prost eukariotski oblik na ìvot
do sloèni, visoko diferencirani organizmi; od pretstavnici na vodena
sredina do ìteli na kopnena sredina kade uslovite za ìvot i opstanok
mnogu se razlikuvaat. Preminot na rastenijata od relativno ednoobrazni
uslovi za ìvot vo vodena sredina kon kopnena sredina e prosleden so
intenziven proces na diferencirawe na vegetativnoto telo i po~etok na
diferencijacija na poinakov talus so formirawe na osnovni vegetativni
organi: koren, steblo i list.
Prvata
detalna
i
prirodna
klasifikacija na tkiva ja predloìl
poznatiot fiziolog Saks (Sachs).
Rastitelnite tkiva gi podredil vo 3
grupi, i toa: pokrovni, sprovodni i
osnovni tkiva. Pokrovni tkiva se
tkivata koi imaat za{titna funkcija
za site organi na rastenieto. Pome|u
.3. 40 Napre~en presek na rastenie
sprovodnite tkiva toj razlikuva:
elementi na ksilem, koi sproveduvaat voda i mineralni soli i elementi
na floem, koi sproveduvaat organski materii. Tretata grupa ja ~inat
osnovnite tkiva, koi ja pretstavuvaat glavnata masa na rastitelnite
organi.
Rastitelnite tkiva kaj vi{ite rastenija nastanuvaat po pat na
kleto~na delba. Po delbata kletkite ostanuvaat vo trajna vrska i podocna
se diferenciraat spored toa koja funkcija ja izvr{uvaat. Kaj niìte
pove}ekleto~ni rastenija kletkite ne se razlikuvaat pome|u sebe vo odnos
na oblikot, gradbata i funkcijata. Kaj vi{ite rastenija zaradi
specifi~nosta na funkciite na razli~nite vidovi na kletki, poedini
kletki ili grupa od kletki dobivaat specifi~en, edinstven oblik i
struktura. Site kletki koi se sli~ni se kletki od ist vid, koi
vleguvaat vo gradba na edno tkivo.
132
Spojot od kletki od ist vid so ista funkcija se narekuva

tkivo. Razli~nite tkiva se razlikuvaat po odnos na nivnata
funkcija i struktura.
Pove}e vidovi na tkiva koi izvr{uvaat ista funkcija
so~inuvaat eden organ, a pove}e organi, koi izvr{uvaat sli~na
funkcija go ~inat sistemot na organi.
Site rastitelni tkiva se delat na 2 golemi grupi: Tvorni
tkiva (embrionalni, meristemski) i Trajni tkiva
(diferencirani).
apikalen meristem
interkalaren meristem
lateralen meristem
traumati~en meristem
epidermis
peridermis
ritidoma
rizodermis
spermoderma
hlorenhim (asimilacionen
parenhim)
rezerven parenhim
aerenhim
apsorpcionen parenhim
sprovoden parenhim
dediferenciran parenhim
kolenhim
sklerenhim
sklereidi
ksilem
floem
sprovodni snop~iwa
sekretorni tkiva
ekskretorni tkiva
1. MERISTEMSKI TKIVA
2. KO@NI (POKROVNI) TKIVA
3. OSNOVNI (PARENHIMSKI)
TKIVA
4. MEHANI^KI TKIVA
5. SPROVODNI TKIVA
6. TKIVA ZA LAÊWE
(@LEZDENI TKIVA)
133

ZAPOMNI!
1. Prvata detalna klasifikacija na tkivata kaj rastenijata ja
napravil Saks, i toa na: pokrovni, sprovodni i osnovni tkiva.
2. Tkivo e formacija od kletki od ist vid i funkcija.
3. Rastitelnite tkiva se podeleni vrz osnova na nivnata funkcija
vo rastenijata na {est grupi.
POTSETI SE!
1. Kakvi evolutivni promeni se slu~uvale pri premin na
rastenijata kon kopnena sredina?
2. [to e organ, a {to e tkivo?
3. Kako se podeleni rastitelnite tkiva?
ZADAÂ
Povtorete ja gradbata na rastitelnata kletka!
Dobro prou~ete ja podelbata na tkivata. Spored imiwata koi gi
imaat, dali moète da ja pretpostavite fiziolo{kata funkcija na
tkivata kaj rastenijata?
135
MERISTEMSKI TKIVA
Imeto na ovie tkiva doa|a od gr~kiot zbor meristos, {to zna~i se deli.
Tvornite tkiva se izgradeni od embrionalni kletki, koi imaat
sposobnost da se delat, so ~ija delba nastanuvaat site ostanati tkiva.
Produkcijata na razli~ni trajni kletki, po forma i po funcija, od
ednorodna meristemska kletka se narekuva diferencijacija. Ovie tkiva
se diferencirani spored strukturata i fiziolo{kata funkcija na
kletkite. Nivnite kletki moè da produciraat novi kletki za ostanatite
tkiva, so {to se diferenciraat vo trajni tkiva, a voedno imaat sposobnost
i samite da se vozobnovuvaat. Lokalizacijata na meristemite e naj~esto na
vrvot na steblata, izdanocite i korewata, kako i vo vnatre{nosta na
stebloto pome|u trajnite tkiva. Rastitelnite organi rastat so delba na
kletkite na meristemskite tkiva.
Tvornite tkiva mnogu se razlikuvaat od trajnite tkiva i zaradi toa
{to se zaostanati vo embrionalniot razvoj imaat odliki na mladi,
nesozreani kletki. Tie se obi~no izgradeni od gusto zbieni kletki, so
tenki celulozni ili hemicelulozni kleto~ni yidovi i vnatre{nost
ispolneta so gusta, zrnesta citoplazma. Se smeta deka meristemskite
kletki imaat relativno golemo jadro.
Kaj trajnite tkiva ~esto pome|u kletkite se nao|a pomala ili pogolema
{uplina. Vakvite me|ukleto~ni prostori se ozna~eni kako intracelulari.
Intracelularite moàt da bidat: {izogeni i lizigeni.
Fazata od rastitelniot rast vo koja se
formiraat novi organi i se oformuva
samoto rastenie e nare~eno primaren rast.
Primarniot rast se dolì na aktivnosta na
apikalnite (vrvni) meristemi, vo koi
kleto~nata
delba
e
prosledena
so
progresivno zgolemuvawe na kletkite.
Otkako elongacijata (izdolùvaweto) vo
odreden region e kompletirana, moè da
.3. 41 Apikalen meristem na
sledi sekundaren rast.
stebloto
Tvornite tkiva ili meristemi spored
vremeto na formirawe moè da bidat: primarni i sekundarni.
136
PRIMARNI MERISTEMI
Primarnite meristemi spored mestoto na dejstvuvawe podeleni se na:
apikalni (vrvni), interkalarni (vmetnati), lateralni (strani~ni) i
traumati~ni.
Apikalen meristem
Na vrvot na glavnite i strani~nite oski na stebloto i korenot se
zadrùva eden del od meristemskite tkiva, koja ne preminuva vo trajno
tkivo. Ova tkivo e poznato kako vrvno ili apikalno meristemsko tkivo na
izdanokot (stebloto), odnosno na korenot.
Apikalnoto meristemsko tkivo na stebloto se sostoi od slednite
tvorbi: vegetativna ~a{ka (konusna tvorba na vrvot od stebloto i na
mestata kade }e se ravivaat novi stebla so listovi), tunika (nadvore{na
zona od kletki), korpus (vnatre{na zona od kletki) i kletki na
osnovniot meristem. Listot nastanuva so delba na ovie meristemi, pri
{to se dobivaat lisni promodii, kako karakteristika samo na apikalniot
meristem na stebloto.
Apikalniot meristem na korenot e
izgraden od: korenova kapa - kaliptra
(pove}e sloja na kletki vo vrvniot del na
korenot, koja na ovoj organ mu dava za{tita
od
o{tetuvawa),
protoderm
ili
dermatogen (nadvore{en sloj na kletki),
osnoven meristem ili periblem (sredi{en
sloj) i prokambium ili plera (vnatre{en
sloj). Kletkite od dermatogenot go davaat
ko`noto tkivo i tkivata na periferniot
koren (rizoderm), periblemot ja dava
korata na korenot, dodeka plerata go
formira centralniot cilindar.
137
.3. 42 Apikalen meristem na

korenot
Interkalaren meristem
Kaj trevite (monokotiledonite), a retko i kaj nekoi drugi rastenija
(dikotiledonite) vo stebloto se nao|aat posebni zoni na meristem,
vmetnati pome|u trajni tkiva. Toa e t.n. interkalaren meristem.
Interkalarniot meristem vodi poteklo od apikalniot meristem, bidej}i
kaj istiot ne se diferencirani site kletki, taka {to su{te postojat
kletki koi ne ja izgubile sposobnosta za delba. So delba na ketkite na
interkalarniot meristem internodiumite na rastenijata se
izdolùvaat i rastenijata rastat vo visina. So delbata na kletkite
na interkalarniot meristem se formira i lisnata dr{ka.
Lateralen meristem
So aktivnosta na kletkite na lateralniot meristem tkivata
rastat vo debelina. Lateralniot meristem moè da bide ednogodi{en
(kambium) i pove}egodi{en (felogen).
Faktot {to ovoj meristem nema kletki koi se samovozobnovuvaat, ni
dava za pravo da ne go smetame za vistinsko meristemsko tkivo.
Traumati~en meristem
Pri mehani~ki povredi na koj bilo del od rastenieto, kletkite koi
se nao|aat na mestoto na povredata obrazuvaat masa od parenhimsko
tkivo - kalus. Kalusot moè da nastane od bilo koja ìva kletka, a
najbrgu se formira od kambium ili od felogen. Kletkite okolu ranata
po~nuvaat energi~no da se delat, davaj}i masa od nepravilni
nediferencirani kletki. Najintezivno se formiraat kalusi na steblo i
koren. Sozdavaweto na kalusot vodi kon zarasnuvawe na ranata i
spre~uvawe na su{eweto na vnatre{nite tkiva i prodirawe na patogeni
organizmi. Intenzivno se formira vo faza na kalemewe. Od kalusot, so
kleto~na diferencijacija }e se formiraat ko`ni, sprovodni i drugi
tkiva.
138
SEKUNDARNI MERISTEMI
Za razlika od primarnite meristemi, koi vodat poteklo direktno od
meristemot na embrionot, sekundarnite meristemi nastanuvaat
dopolnitelno, kako novi tvorevini od trajnite kletki, koi povtorno
imaat steknato sposobnost za delba. Elementite na sekundarnite
tvorni tkiva moè da li~at na elementi na primarni meristemi. Ovie
tkiva sekoga{ se javuvaat strani~no i imaat forma na kontinuiran prsten.
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ZAPOMNI!
Meristemskite tkiva se izgradeni od embrionalni kletki, so
~ija delba nastanuvaat site ostanati tkiva.
Meristemskite tkiva spored vremeto na sozdavawe se delat na
primarni i sekundarni, a primarnite spored mestoto na
deluvawe se podeleni na: apikalni, interkalarni, lateralni i
traumati~ni.
Apikalniot meristem na stebloto e izgraden od: vegetativna
~a{ka, tunuka, korpus i kletki na srcevinata.
Apikalniot meristem na korenot e izgraden od korenova kappa,
protoderm, periblem i plera.
Traumati~niot meristem se formira pri stresni sostojbi na
rastenijata predizvikani od povredi.
POTSETI SE!
[to e proces na diferencijacija?
[to se podrazbira pod primaren, a {to pod sekundaren rast?
Kako e izgraden apikalniot meristem na korenot, a kako na
stebloto?
Zo{to e vaèn lateralniot meristem?
[to se formira so aktivnosta na traumati~niot
meristem?
Kako se podeleni rastitelnite tkiva?
Kako nastanuvaat sekundarnite meristemi?
139
TRAJNI TKIVA
Trajnite tkiva ne se delat. Po celosna diferencijacija na kletkite
na trajnite tkiva tie se skoro sekoga{ pogolemi od meristemskite, imaat
relativno pomalku protoplazma, a pogolemi vakuoli. êsto kletkite od
trajnite tkiva se mrtvi kletki i toga{ nivnata sodrìna se ispolnuva so
voda ili vozduh.
Spored potekloto se razlikuvaat: primarni i sekundarni trajni
tkiva.
Trajnite tkiva, spored fiziolo{kata funkcija, moè da se podelat na
pet sistemi: sistem na parenhimski tkiva, sistem na ko`ni tkiva,
sistem na mehani~ki tkiva, sistem na sprovodni tkiva i sistem na
tkiva za la~ewe (`lezdeni tkiva).
PARENHIMSKI TKIVA
Mnogugodi{nite rastenija so poniska organizacija se sostaveni samo
od parenhimski kletki. Parenhimskoto tkivo ~esto ja so~inuva
osnovnata masa na organite na vi{ite rastenija. Najgolemiot del od
listovite, mladite stebla i korewa, so~nite plodovi i semeto se
izgradeni od parenhim. Ovie tkiva se nositeli na va`ni fiziolo{ki
funkcii. Vo niv se vr{i fotosinteza, skladirawe na materii, preku niv
se primaat materii itn.
.3. 43 Parenhimski kletki
140

Parenhimskite kletki se ìvi, voobi~aeno so izodijametri~en oblik,
so tenki kleto~ni yidovi, izgradeni glavno od celuloza. Me|u kletkite od
parenhimskite tkiva mnogu ~esto se javuvaat sitni ili krupni
intracelulari, a se sre}avaat i kletki - idioblasti. Histolo{ki se
najblisku so embrionalnite kletki.
Vrz osnova na funkcijata {to ja vr{at me|u parenhimskite tkiva se
razlikuvaat: parenhim za fotosinteza (asimilacionen parenhim),
parenhim za skladirawe, sprovoden parenhim, apsorpcionen parenhim i
vozdu{en parenhim (aerenhim).
Parenhim za fotosinteza
(Asimilacionen parenhim, Hlorenhim)
Osnovnata funkcija na kletkata kaj ovaa
tkivo e fotosinteza. Kletkite se so tenki
kleto~ni yidovi, sekoga{ sodràt hlorofilni
zrna, a imaat i relativno golemi vakuoli.
Tipi~no fotosintetsko tkivo se nao|a vo
listot. Ovie tkiva se bogati so intercelulari,
so {to zna~itelno se zgolemuva nivnata
vnatre{na povr{ina. Ova e mnogu zna~ajno
zaradi procesot koj se vr{i vo ovie tkiva, za koj
e neophoden intenzivna razmena na gasovi. Vo
kletkite na prenhimot za fotosinteza
hlorenhimot se nao|a na mestata kade svetlinata
e najdostapna, blizu do povr{inata na listovite
i stebloto.
Kaj pove}eto rastenija hlorenhimot se javuva
vo oblik na palisadno i sun|eresto tkivo.
Palisadnoto
tkivo
e
izgradeno
od
cilindri~ni kletki, postaveni na povr{ina na
organite. Sun|erestoto tkivo e sostaveno od
pomalku ili pove}e top~esti kletki, so krupni
me|ukleto~ni
prostori
i
so
pomalku
.3. 44 Raspored na tkivata pri

napre~en presek na list
.3. 45 Raspored na tkivata vo listot
141

hlorofilni zrna otkolku vo palisadnite kletki. Palisadnoto i
sun|erestoto tkivo se nao|aat zaedno vo listot i zaedni~ki se
ozna~uvaat kako mezofil.
Za palisadnoto tkivo prvenstveno e vrzana sintezata na organskite
materii so apsorpcija na svetlina (fotosinteza), a sun|erestoto tkivo,
koe vo izvesna mera isto taka vr{i fotosinteza, ima zna~ajna funkcija za
primawe na CO2 i voda, kako i osloboduvawe na sintetiziranite produkti
na fotosintezata. Monokotiledonite vidovi nemaat diferencirano
palisadno i sun|eresto tkivo, tuku ednostavno mezofil, izgraden od
parenhimski kletki bogati so intracelulari.
Parenhim za skladirawe
Funkcija na ovie tkiva e akumulirawe na voda i organski materii.
Ovaa rezervirawe moè da bide dolgotrajno, kako {to e vo krtolite i
semiwata, ili kratkotrajno, kade materiite se tro{at vo tekot na ist
vegetacionen period.
Skladirawe na vodata obi~no se vr{i vo ìvi kletki. Parenhim za
skladirawe na voda se nao|a vo sukulentite i epifitskite vidovi, koi
rastat na mesta vo koi koli~estvoto na voda e minimalno. Rezerviraweto
na vodata i organskite materii se sre}ava vo krtolite ili plodovite.
Organskite materii se skladiraat vo razni delovi na kletkata.
Taka, na primer, {e}erite se skladiraat vo kleto~niot sok na kletkite na
korenot (kaj {e}erna repa), skrobot se skladira vo plastidite, maslata vo citoplazmata, hemicelulozata - vo kleto~niot yid.
Kletkite za skladirawe se krupni, okrugli, naj~esto so tenki kleto~ni
yidovi i formiraat relativno sitni intracelulari.
Sprovoden parenhim
Sprovodniot parenhim sluì za sproveduvawe na mineralni
materii. Vakviot parenhim gi vklu~uva sprovodnite elementi.
142
Apsorpcionen parenhim
Ovie
tkiva
vr{at
vpivawe na voda i mineralni
materii, odnosno rastvori
na
organski
materii.
Kletkite se so tenki kleto~ni
yidovi, bogati so citoplazma i
so relativno krupni jadra.
êsto se izdolèni i na toj
na~in
im
se
zgolemuva
povr{inata za apsorpcija.
Ponekoga{ la~at odredeni
materii, koi ja zgolemuvaat
.3. 46 Napre~en presek na koren
rastvorlivosta na materijata
koja }e ja apsorbiraat.
Rizodermisot na korenot sluì za apsorpcija na voda i rastvoreni
mineralni soli od po~vata. Izgraden e od eden sloj na kletki. Vo odnos na
svojata polo`ba soodveten e na epidermisot od stebloto i
zatoa
ponekoga{ se narekuva epidermis na korenot. Kletkite na rizodermisot e
so tenki kleto~ni yidovi, koi na povr{inata se obi~no gelificirani,
taka {to e ovozmoèno lepewe na ~esti~kite od po~vata. Mnogu ~esto
kletkite na rizodermisot se prodolèni vo korenovi vlakna, so {to se
zgolemuva apsorpcionata povr{ina na korenot.
Nikneweto na semeto opfa}a pove}e fazi na apsorpcija na organski
materii, koi se akumuliraat (rezerviraat) vo posebni tkiva vo semeto. Kaj
semeto na trevite postoi poseben del t.n. skutelum, so pomo{ na koj
semeto vr{i apsorpcija na organskite materii od hranlivite tkiva. Za
vreme na niknewe na semiwata skutulemot se {iri, kletkite se
zgolemuvaat i se formiraat intracelulari.
143
Aerenhim
Aerenhim e parenhimsko tkivo koe sluì za skladirawe na vozduh. Se
sre}ava vo onie rastitelni delovi koi se razvivaat vo supstrati so
nedovolna koli~ina na kislorod (anaerobni).
Nosa~ot na funkcijata na ovaa tkivo se krupnite intercelulari,
ispolneti so vozduh. Tipi~en aerenhim se nao|a kaj vodnite rastenija.
.3. 47 Aerenhim vo steblo (A) i koren (B)
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Parenhimskoto tkivo ja gradi osnovnata masa na organite na
vi{ite rastenija.
Asimilacioniot parenhim se javuva vo oblik na palisadno i
sun|eresti tkivo.
Parenhimot za skladirawe ima funkcija za skladirawe na voda i
organski materii.
Apsorpcioniot parenhim sluì za vpivawe na voda i minerali.
Aerenhim e parenhimsko tkivo koe ima funkcija vo skladirawe
na vozduh.
POTSETI SE!
Kako se podeleni trajnite tkiva?
Kakvi se kletkite na parenhimskite tkiva i kako ovie tkiva
se podeleni?
Opi{i ja ulogata na asimilacioniot parenhim.
Kade e lokaliziran parenhimot za skladirawe?
Opi{i ja gradbata na rizodermisot na korenot.
144
KO@NI TKIVA
Rastitelnoto telo e izloèno na mnogubrojni vlijanija, bez ogled dali
se nao|a na po~vata, vo nea ili vo voda. Za za{tita na rastitelnoto
telo od nepovolnite vlijanija (naj~esto od povredi) sluì ko`noto
tkivo, koe moè da se podeli vo tri osnovni grupi: epidermis, peridermis
i mrtva kora.
Epidermis
Epidermisot (od zborovite epi - odozgora i derma - koà) pretstavuva
primarno ko`no tkivo, koe gi pokriva site izdanoci i ostanati
nadzemni delovi na rastenijata, vklu~uvaj}i go i semeto. Primarnoto
ko`no tkivo na korenot e poznato pod imeto rizodermis. Epidermalnoto
tkivo e ednoslojno ili poretko pove}eslojno. Ima fiziolo{ka funkcija
vo za{tita na tkivata od prekumerna transpiracija (ispu{tawe na vodata
vo vid na vodena parea), mehani~ki povredi i infekcii. Epidermisot e
sloèno tkivo, izradeno od pove}e delovi: osnovni epidermalni kletki,
vlakna ili trihomi i stomi.
Osnovnite epidermalni kletki ja davaat
masata na epidermisot. Silno se povrzani me|u
sebe i pome|u niv nema me|ukleto~ni prostori.
Ovie kletki ne sodràt hloroplasti. Edna od
najkarakteristi~nite osobini na epidermalnite
kletki e formiraweto na poseben soj na nivnata
povr{ina - kutikula.
Vlaknata ili trihomite se `lezdeni kletki,
.3. 48 Epidermalen sloj na kletki
koi imaat za{titna i ekskretorna uloga.
@lezdenite vlakna isto taka se delat na prosti (ednokleto~ni i
pove}ekleto~ni) i sloèni. Najprosti ednokleto~ni vlakna se papilite.
Pome|u trihomite vo zavisnost od vremetraeweto na nivnata fiziolo{ka
funkcija, razlikuvame vlakna koi otpa|aat po odredeno vreme - efemerni
vlakna i postojani vlakna.
145
.3. 49 Razli~ni tipovi na trihomi
Stomite se kletki preku koi se vr{i

razmena na gasovi so nadvore{nata
sredina (transpiracija). Stomite se
formirani od dve stomini kletki, koi
formiraat otvor na stomata ili
ostiolum. Kaj razli~ni rastenija po
odnos na formata tie se razli~ni.
Vnatre{nite i nadvore{ni kleto~ni
yidovi na stomite se nadvisnati nad
otvorot na stomata. Stominite kletki
zaedno
so
sosednite
kletki
se
narekuvaat
stomin
aparat
ili
epidermalen kompleks.
.3. 50 Stomini kletki
Peridermis
Peridermisot (od gr~kite zborovi peri - vo krug i derma - koà) e
sekundarno ko`no tkivo, koe gi za{tituva steblata i korenite na
golosemenite i skrienosemenite rastenija, koi rastat vo debelina.
Peridermisot se obrazuva so aktivnosta na sekundarnoto ko`no tkivo felogen ili korkov kambium. Sekoga{ se formira vo vid na krug ili
prsten okolu tkivoto koe go za{tituva. Kletkite na peridermisot se gusto
zbieni edni do drugi i ne formiraat intercelulari.
Kletkite na peridermisot ne ovozmoùvaat razmena na gasovi i zatoa
vo ramkite na istiot se formiraat specifi~ni porini otvori - lenticeli
ili le}i~ki, strukturi analogni na stomite od epidermisot.
146
Mrtva kora
Kaj mal broj drvenesti rastenija
edna{ nastanat felogen ostanuva da
funkcionira do krajot na ìvotot. Kaj
pogolem
broj
drvenesti
vidovi
felogenot po izvesno vreme potpolno
is~eznuva. Site tkiva koi se nao|aat
nad felogenot izumiraat zatoa {to
istata ja prekinuva nivnata vrska so
tkivata koi vr{at transport na
hranlivi materiii. Na toj na~in
nastanuva mrtva kora, koja e dobra
za{tita od isu{uvawe, zagrevawe i
drugi nadvore{ni negativni vlijanija.
Na odredeni mesta se javuvaat
podlaboki puknatini dol` mrtvata
kora, niz koi se vr{i provetruvawe.
Mrtvata kora moè da bide: lu{pesta i
.3. 51 Napre~en presek na drvenesto rastenie
prstenesta.
Mrtvata kora ne moè da go sledi zadebeluvaweto na steblata i zatoa
se istegnuva i puka (poradi {to sekoga{ e rapava), a delumno i otpa|a.
147
1.
2.
3.
4.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ZAPOMNI!
Ko`nite tkiva sluàt za za{tita na rastenieto od mehani~ki
vlijanija.
Vo ko`ni tkiva spa|aat: Epidermis, Peridermis i Mrtva kora.
Epidermisot se sostoi od: epidermalni kletki, stomi i trihomi.
Peridermisot gi za{tituva delovite od onie rastenija koi
rastat sekundarno vo debelina.
Mrtvata kora e sloj od mrtvi kletki na felogenot, koi
pretstavuvaat dopolnitelna za{tita na rastenieto.
POTSETI SE!
Kako se podeleni ko`nite tkiva?
Koi kletki se sre}avaat vo epidermisot?
Kakvi moàt da bidat trihomite?
Za {to sluàt stomite i kako se izgradeni?
[to se lenticeli?
Kako se formira mrtvata kora?
148
MEHANI^KI TKIVA
Za da moè edno rastenie normalno da se
razviva i da se sprotivstavuva na odredeni
mehani~ki vlijanija od sredinata mora da
ima odredena cvrstina. Ova ukaùva na
faktot deka na rastenijata im se potrebni i
pomo{ni tkiva, koi }e im obezbedat
postojana cvrstina bez razlika na
nadvore{nite i vnatre{ni vlijanija.
Takva cvrstina dobivaat od specifi~ni
. 3. 52 Kolenhim A) plo~est B) aglest
formacii ili tkiva koi se sostojat od
V) lakunaren
kletki so zadebeleni kleto~ni yidovi. Tie se narekuvaat mehani~ki
tkiva i od niv razlikuvame dva tipa: kolenhim i sklerenhim.
.3. 53 Mehani~ki tkiva (Kolenhim i Sklerenhim)
Kolenhim
Kolenhim e mehani~ko tkivo koe se javuva vo mladi organi koi su{te
rastat. Ima tri osnovni tipa na kolenhim: aglest, plo~est i rastresit
(lakunaren) kolenhim. Kolenhimot najmnogu e rasprostranet kaj
dikotiledonite vidovi. Toj e najslabo diferencirano tkivo i se javuva na
povr{inata na organite.
149
Sklerenhim
Sklerenhim e tkivo sostaveno od kletki ~ii yidovi se silno i
ramnomerno zadebeleni. Sklerenhimot e izgraden od mrtvi kletki (za
razlika od kolenhimot, koj go gradat isklu~ivo ìvi ketki), koi se
nao|aat vo stari delovi od rastenieto. Toj se deli na: sklerenhimski
kletki (sklereidi) i sklerenhimski vlakna.
Mehani~kite kletki na rastenijata ne im davaat samo cvrstina tuku i
elasti~nost. Na primer, elasti~nosta na sklerenhimskite vlakna od
Novozelandskiot len (Phormium tenax) moè da se meri so stepenot na
elasti~nost na ~eli~na ìca.
Cvrstinata i otpornosta na rastitelnite organi ne zavisi samo
od specifi~nata gradba na mehani~kite kletki tuku i od rasporedot na
mehani~kite tkiva. Stebloto na rastenieto od silnite vetrovi se
izvitkuva, taka {to postoi opasnost da dojde do istegnuvawe na korenot i
iskornuvawe na rastenieto od podlogata. Isto taka, rastenieto treba da go
izdrì pritisokot na svojata kro{na, osobeno koga e polna so plodovi.
Spored toa, rasporedot na mehani~kite tkiva treba da bide takov {to }e
obezbedi cvrstina i stabilnost na organite koi se izloèni na
izvitkuvawe, istegnuvawe i pritisok.
150
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Mehani~kite tkiva na rastenijata im obezbeduvat postojana
cvrstina i elasti~nost.
Vo mehani~ki tkiva se vbrojuvaat: kolenim i sklerenhim.
Kolenhim e mehani~ko tkivo koe se javuva vo mladi organi koi
su{te rastat.
Sklerenhimot se deli na sklerenhimski kletki i sklrenhimski
vlakna.
POTSETI SE!
1. Koja e ulogata i kako se podeleni mehani~kite tkiva?
2. Kakov moè da bide kolenhimot?
3. Od {to zavisi cvrstinata i otpornosta na rastitelnite
organi?
151
SPROVODNI TKIVA
@ivotot na rastenijata e zavisen od
procesite na transportirawe na hranlivi
materii i voda. Vodata so rastvoreni
mineralni materii se transportira od korenot
niz stebloto do listovite. Za da se odviva
vakviot na~in na tranport nepre~eno i
efikasno, vi{ite rastenija poseduvaat celosno
diferenciran sistem od sprovodni tkiva.
Vo sprovodni tkiva se vbrojuvaat ksilemot
i floemot.
Ksilemot sproveduva voda i
neorganski materii od korenot kon listovite,
a floemot gi transportira rastvorenite
organski materii glavno od listovite kon
korenot.
.3. 54 Sprovodni tkiva vo koren
.3. 55 Osnovni funkcionalni razliki pome|u ksilemot i floemot
152
Ksilem
Najzna~ajni elementi na ksilemot se: traheidite i
traheite. Traheite i traheidite se nosa~i na
sprovodnite funkcii.
Traheidite se poedine~ni izdolèni kletki so
lokalno zadebeleni yidovi. Traheidite se so zaostreni
kraevi i na kraevite se povrzani edna so druga. Dolìnata
na traheidite e me|u 1 i 4mm.
Traheite se primarni elementi za sproveduvawe na
voda kaj rastenijata, koi imaat izgled na {upliva cevka. .3. 56 Elementi na
ksilemot
Tie se mrtvi kletki, izgradeni samo od kleto~ni yidovi i
imaat dolìna od okolu 10cm.
Kaj site rastenija nema podednakvo razvieni trahei i traheidi.
Vidovite koi rastat vo su{ni predeli imaat dobro razvien ksilem, a kaj
onie koi vegetiraat vo vodni stani{ta ili parazitiraat ksilem voop{to
i ne postoi. Kaj nekoi skrienosemeni rastenija ima i trahei i traheidi, a
kaj nekoi golosemeni ima samo trahei. Kaj pove}egodi{nite rastenija koi
se razvivaat vo na{ite klimatski podra~ja protokot na voda e slab vo
tekot na letoto i zatoa vo ovoj period traheite i traheidite ne se
funkcionalni.
Floem
Floemot e izgraden od nezadrveneti elementi, so relativno tenki
yidovi. Vo sostav na floemot vleguvaat: sitesti kletki, sitesti cevki i
kletki pridru`ni~ki.
Sitestite kletki koga se definitivno razvieni vleguvaat vo sostav na
sitestite cevki, a pome|u niv se nao|a isperforirana sitesta plo~a.
Otvorite na sitestata plo~a se mnogu sitni i imaat pre~nik od samo 10m.
Organskite materii se sproveduvaat samo niz sitestite kletki,
pominuvaj}i niz citoplazmata, a potoa preku plazmodezmite niz sitestata
plo~a do drugiot del od sitestite cevki.
153

Sitestite cevki funkcioniraat
relativno kratko vreme i zatoa
sitestata plo~a se prepokriva so
bezbojna materija koja gi zatvora
otvorite na samata plo~a. Ova se
slu~uva naesen, a naprolet ovaa
materija se rastvora i sitestite
cevki povtorno funkcioniraat.
Sitestite cevki se izgradeni od
pove}e sitesti kletki koi se
me|usebno spoeni preku sitesta
plo~a.
Kletkite
pridru`ni~ki
se
prozenhimski kletki i na napre~en
presek
imaat
triagolen
ili
~etiriagolen oblik. Yidot im e
tenok, bogat so celuloza, imaat gusta
citoplazma so sitni vakuoli i
krupno
jadro.
Kletkite
pridru`ni~ki se nao|aat samo vo
floemot
kaj
skrienosemenite
rastenija i pretstavuvaat znak za
visoka organizacija na sprovodnite
tkiva.
.3. 57 Floem
Sprovodni snop~iwa
Sprovodnite tkiva, ksilemot i floemot, kaj rastenijata gradat
edinstven sprovoden sistem. Naj~esto se grupirani zaedno vo sprovodni
snop~iwa. Poretko se nao|aat oddeleni edni od drugi i vo toj slu~aj se
narekuvaat prosti ili nepotpolni ksilemski odnosno floemski sprovodni
snop~iwa. Se razlikuvaat otvoreni i zatvoreni sprovodni snop~iwa.
Zatvoreni sprovodni snop~iwa se javuvaat vo stebloto i listovite kaj
monokotiledonite rastenija, a otvoreni sprovodni snop~iwa se nao|aat
vo stebloto na golosemeni i dikotiledoni rastenija. Spored me|usebnata
polo`ba na floemot i ksilemot postojat ~etiri tipa sprovodni snop~iwa:
154

koncentri~ni, kolateralni, bikolateralni i radijalni.
.3. 58 Razmena na materii (voda i organski materii-saharoza) niz sprovodnite

sadovi
155
TKIVA ZA LAÊWE
Vo funkcija na tkiva za la~ewe kaj
rastenijata se sre}avaat: sekretorni kletki i
sekretorni tkiva i `lezdeni kletki i `lezdeni
tkiva. Osnovna razlika pome|u sekretorni i
`lezdeni kletki e vo toa {to produktite na
la~ewe (sekretite) vo prviot slu~aj ostanuvaat
vo vnatre{ni sekretorni kletki, a se izla~uvaat
vo sredinata od strana na `lezdenite kletki.
Sekretite ne moàt da izlezat od sekretornite
kletki, me|utoa produktite na la~ewe na
`lezdenite kletki se izla~uvaat nadvor od .3. 59 Mle~en sok od afion
kletkite, so {to gi opkoluvaat kletkite ili se
izla~uvaat na povr{inata na rastitelnoto telo.
Hidatodi (vodni `lezdi ili vodni stomi)
izla~uvaat voda i naj~esto se nao|aat na
vrvot od listovite. Otvorot na ovie kletki
se ozna~uva kako epitem. Epitemot
funkcionira kako `lezda, koja la~i voda i
vodni kapki vo golemi koli~ini. Vo nego
zavr{uvaat
krajnite
ogranoci
od
sprovodniot sistem - traheidite.
Nektarite izla~uvaat nektar - voden
rastvor so {e}eri i pomalku azotni i
.3. 60 Izla~en nektar od nektarnite
fosfatni materii. Vo zavisnost od
`lezdi na rastenieto Drosera burmanii
polo`bata vo rastenieto `lezdite moàt da
bidat nadvore{ni i vnatre{ni.
156
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
4.
ZAPOMNI!
Vo sprovodni tkiva kaj rastenijata se vbrojuvaat ksilemot i
floemot.
Elementi na ksilemot se traheidite i traheite.
Vo sostav na floemot vleguvaat: sitesti kletki, sitesti cevki i
kletki pridru`ni~ki.
Ksilemot i floemot kaj rastenijata se grupirani vo sporovodni
snop~iwa.
Tkivata za la~ewe se grupirani vo sekretorni kletki i tkiva i
`lezdeni kletki i tkiva.
POTSETI SE!
Zo{to se va`ni sporovodnite tkiva za rastenijata?
Koja e ulogata na ksilemot, a koja na floemot?
Opi{i ja gradbata na floemskite elementi.
Kakvi sprovodni snop~iwa razlikuvame?
[to se hidatodi, a {to se nektari?
157
3.14. RASTITELNI ORGANI

Vo procesot za adaptirawe na
rastenijata kon uslovi za vegetirawe na
suva i cvrsta po~va, vo filogenijata na
vi{ite rastenija se pojavuvaat dve grupi
organi: vegetativni (od latinskiot zbor
vegetatio - raste, razviva) i generativni
organi (od latinskiot zbor generare ra|a, sozdava).
Vegetativnite
organi
go
ovozmoùvaat
opstanokot
na
individualniot ìvot. Vo niv se
odvivaat raznorodni procesi na razmena
na
materiite,
koi
ovozmoùvaat
rastenieto da raste i da se ishranuva, a
voedno i da opstanuva vo nepovolni
uslovi.
Vegetativnite
organi
se
pretstaveni so: koren, steblo i list.
Generativnite organi podgotvuvaat i obrazuvaat za~etoci na idnite
generacii, od koi }e se razvijat novi edinki, naj~esto nezavisni od
maj~iniot organizam. Kaj skrienosemenite rastenija vo generativni
organi spa|aat: cvet, plod i seme.
Za podzemni organi se smetaat korenot i nekoi vidovi stebla, dodeka
nadzemnite organi se prestaveni so avtotrofni stebla i listovi.
Vo procesot na adaptirawe kon nadvore{nite uslovi, rastitelnite
organi se vidoizmenuvaat i pridobivaat raznobrazni formi.
Najplasti~en, pa spored toa i najpromenliv, e listot koj moè da ima
najrazli~ni oblici. Plasti~nosta na listot igra re{ava~ka uloga vo
prisposobuvaweto na rastenieto kon uslovite vo nadvore{nata sredina.
158
VEGETATIVNI ORGANI
Vegetativnite organi imaat razgraneta struktura, a toa ovozmoùva da
se zgolemi dopirnata povr{ina, koja e od izvonredno zna~ewe za
rastenijata, fiksirani za edno mesto vo tekot na celiot ìvot.
Vegetativnite organi zapo~nuvaat da se formiraat pri rtewe na
semeto. Prvo se pojavuva koren~eto, koe prodira vo po~vata i zapo~nuva
samostojno da vpiva voda i mineralni materii, a potoa sledi izleguvaweto
na steblenceto i na krajot se formiraat listovite. Kako {to i prethodno
be{e napomenato, vo vegetativni organi spa|aat: koren, steblo i list.
KOREN
Morfologija na koren
Korenot e tipi~en podzemen organ na
rastenieto. Samo vo isklu~itelni
slu~ai moè da se razvie nad
povr{inata na po~vata. Toj ovozmoùva
navremeno snabduvawe so voda i
mineralni materii, a voedno go
prikrepuva rastenieto za cvrstata
podloga (po~vata). Tipi~en korenov
sistem imaat samo vi{ite rastenija,
dodeka
niìte
vidovi
imaat
specifi~ni formacii vo zamena na
korenoviot sistem.
Vo vistinskite suvozemni rastenija
korenot ispolnuva dve osnovni funkcii:
go prikrepuva celoto rastenie za
supstratot i go vpiva vodniot
rastvor na mineralnite materii.
Morfolo{kata gradba na korenot vo
celost odgovara na fiziolo{kata
funkcija {to ja izvr{uva. Toj navleguva
159
.3. 61 Gradba na koren
.3. 62 Korenov sistem

vo po~venite sloevi so svoeto neprekinato rastewe, se razgranuva vo tekot
na celiot ìvot na rastenieto, zafa}a novi sloevi na po~vata i
ovozmoùva obrazuvawe na ogromna dopirna povr{ina. Rasteweto na
korenot mnogu zavisi od tipot i strukturata na po~vata, od stepenot na
vla`nosta, kako i od mikroflorata vo po~vata (mikroorganizmite).
Vlijanieto me|u korenoviot sistem i po~vata e vzaemno; od edna strana
po~vata ja odreduva morfologijata na korenot, a korenot, pak, ja menuva
strukturata na po~vata, so toa {to u~estvuva vo nejzinoto formirawe.
Osnovniot
ili
glavniot
koren
poteknuva od embrionalnoto koren~e na
semeto. Vo procesot na rastewe na glavniot
koren doa|a do obrazuvawe na strani~ni ili
bo~ni koreni. Ovie se podeleni, pak, na
koreni od prv red (koren~iwa koi
izleguvaat od glavniot koren), strani~ni
koren~iwa od vtor red (korewa koi
izleguvaat od korewata od prv red),
koren~iwa od tret red.
Osnovnite delovi na stebloto, a
ponekoga{ i listovite se vo mo`nost da
obrazuvaat
koreni,
koi
po
svojata
morfologija vo celost istovetstvuvaat na
.3. 63 (A) ìlest (B)
glavniot i strani~nite koreni. Toa se t.n.
osovinski korenov sistem
adventivni ili dopolnitelni koreni.
Site koreni, razli~ni po vreme i na~in na nastanuvawe go ~inat
korenoviot sistem. Od golemoto raznoobrazie na korenski sistemi,
glavno se izdvojuvaat dva tipa: osovinski korenski sistem (vo koj po
svojata golemina dominira glavniot koren na koj se podredeni po svoite
razmeri site drugi koreni) i ìlest korenski sistem (vo koja glavniot
koren mnogu brgu izumira i se zamenuva so mno{tvo adventivni koreni,
skoro ednakvi po nivnite dimenzii).
Korenot i stebloto se smesteni vo prodolènie, eden do drug, vo
vertikala i imaat cilindri~na forma. Granicata me|u korenot i
stebloto ima specifi~na gradba i se narekuva korenov vrat.
160
ZAPOMNI!
1. Rastitelnite organi se delat na vegetativni i generativni.
2. Vo vegetativni organi spa|aat: koren, steblo i list, a vo
generativni: cvet, plod i seme.
3. Korewata moàt da bidat: glavni (osnovni) ili adventivni.
1.
2.
3.
4.
5.
POTSETI SE!
Nabroj gi vegetativnite i generativni
rastenijata.
Koja e fiziolo{kata uloga na korenot?
[to se adventivni korewa?
Koi se korewa od vtor red?
[to e korenov sistem i kakvi vidovi ima?
161
organi
na
Anatomija na koren
Vnatre{nata struktura na korenot vo celost
odgovara na funkciite koi gi ispolnuva. Gradbata na
korenot e razli~na, vo zavisnost od oddale~enosta od
vrvot i od starosta na korenot. Na nadolèn presek na
korenot se zabeleùvaat tri zoni:
1. Zona na vrven korenski meristem (zona na
delewe), koja go ovozmoùva rasteweto na korenot vo
dolìna. Vo ovoj del se nao|a apikalniot meristem so
korenovata kapa.
2. Zona na rastewe, vo koja kletkite rastat i gi
zgolemuvaat svoite dimenzii.
3. Zona na diferencirawe, kade kletkite se
.3. 64 Gradba na koren
diferenciraat i preminuvaat vo kletki na trajnite
1)adventivni
korewa, 2)zona na
tkiva. Ovaa zona u{te se narekuva i zona na korenovi
diferencirawe, 3)zona na rastewe,
vlaknenca, bidej}i tuka intenzivno se formirat 4)zona na vrven korenov meristem,
5)apikalen meristem so korenova
korenovite vlakna.
kapa
Primarna anatomska gradba na koren

Anatomski korenot e sostaven od dva dela, vmetnati eden vo drug,
me|usebno slabo povrzani. Nadvore{niot del e sostaven od rizodermis i
tkiva na primarna kora, a vnatre{niot del e ozna~en kako centralen
(osovinski) cilindar.
Rizodermisot e za{titno tkivo na korenot i e obrazuvano od vrvnoto
meristemsko tkivo. Rizodermalnite kletki obrazuvaat korenovi vlakna.
Tkivata na primarnata kora vo najgolem del pretstavuvaat parenhimski
tkiva, koi se delat na: egzoderm, mezoderm i endoderm.
Kletkite na egzodermot se smesteni neposredno pod rizodermisot.
Egzodermalnite kletki, nezavisno od zadebelenite kleto~ni yidovi, se so
ìva sodrìna. Obi~no kletkite se pritisnati edna do druga, taka {to se
obrazuvaat kontinuirani sloevi so razli~na debelina. Po izumiraweto
na rizodermisot ova tkivo vr{i za{titna funkcija.
162

Mezodermisot e pretstaven so pogolem ili pomal broj na parenhimski
kletki, smesteni me|u egzodermot i endodermot. Od periferijata kon
centarot, kletkite na mezodermot morfolo{ki se menuvaat. Na
periferijata, neposredno do egzodermot, se poredeni mali i gusto
prilepeni kletki edna do druga so minimalni intercelulari, a vo
centralniot del na korata se so zgolemeni razmeri i mali dopirni
povr{ini, obrazuvaj}i pritoa pomali ili pogolemi prostori pome|u niv.
Se formira rastresito tkivo, koe vo zavisnost od uslovite na
vegetiraweto moè da se preobrazi vo poseben oblik na parenhimaerenhim. Ulogata na mezodermisot se sostoi vo sproveduvawe na vodata
od korenskite vlaknenca kon vnatre{nosta, s do centralniot
cilindar.
.3. 65 Napre~en presek na koren
Endodermisot e vnatre{niot sloj na primarnata kora. Taa se sostoi

samo od edna niza kletki, koi kru`no go obvitkuvaat centralniot
cilindar. Endodermalnite kletki, na popre~en presek, naj~esto se
pravilni, ~etiriagolni, slaboizdolèni, so ìva sodrìna. Kleto~nite
yidovi se tenki, celulozni, so tesen pojas na zadebeluvawe na vnatre{nite
i radijalno postavenite yidovi, nare~eni Kasparievi zadebeluvawa.
163

Osnovnoto zna~ewe na endodermisot se sostoi vo regulirawe na
prilivot na vodata, dostavena preku mezodermisot.
Centralniot cilindar sodrì sprovodni elementi, koi se grupirani vo
radijalni sprovodni snop~iwa, mehani~ko tkivo i parenhim, smesten vo
zonite {to ne se zafateni od dvete prethodni tkiva. Centralniot
cilindar e ostro izdvoen od primarnata kora so ednoslojno, retko
dvoslojno tkivo, po funkcija parenhimsko, nare~eno pericikl. Negovata
aktivnost posebno e izrazena pri sozdavawe na strani~nite koren~iwa. Po
prestanokot na delbenata aktivnost, kletkite na periciklot moàt da
posluàt kako mesto za skladirawe rezervna hrana. Ponekoga{, dokolku
nastanat promeni vo sostavot na kleto~niot yid, toj odrvenuva i
periciklot moè da prezeme uloga na mehani~ko tkivo.
Neposredno do periciklot dopiraat elementite na sprovodnoto tkivo
(ksilem i floem). Ostanatiot del od cilindarot e zafaten so parenhimski
kletki koi navleguvaat i vo prostorot pome|u floemot i ksilemot.
Sekundarna anatomska gradba na koren
Primarnata gradba na korenot kaj mnogu dikotiledoni (glavno
ednogodi{ni) i site monokotiledoni, ostanuva trajno, za cel ìvot.
Me|utoa, pove}egodi{nite rastenija imaat potreba od pocvrsta potpora,
kakva {to ne moè da dade primarniot koren. Toga{ nastanuvaat promeni
koi doveduvaat do zbogatuvawe na korenot so golemo koli~estvo na
sekundarni trajni tkiva. Tie ovozmoùvaat dovod na dovolni koli~estva
voda, a voedno so svoite lignificirani yidovi im davaat silna potpora na
nadzemnite delovi. Pokraj sprovodnite sadovi za voda i organski matreii,
se sozdavaat mehani~ki kletki i mala sodrìna na parenhimsko tkivo.
Vo prvite etapi na sekundarnite promeni, parenhimskite kletki
smesteni pod floemot se delat i obrazuvaat kambijalni kletki,
postaveni okolu floemot. Istovremeno se aktiviraat kletkite na
periciklot, smesteni nad ksilemot, taka {to i tie obrazuvaat kambijalni
kletki. Ovie nizi od kambijalni kletki imaat izgled na yvezda so zaobleni
vrvovi, a podocna poradi neednakvata aktivnost vo site kambijalni kletki
kambiumot se zdobiva so prstenest izgled. So svojata aktivnost, kambiumot
sozdava kletki na sekundarnata kora i sekundarnoto drvo.
164

Na samata periferija na korata se aktiviraat kletkite na parenhimot,
preobrazuvaj}i se vo felogen. Felogenot, kako meristemsko tkivo, kon
nadvor sozdava pluteni kletki, a kon vnatre ìvi kletki od tipot na
feloderm.
.3. 66 Primarna i sekundarna gradba na koren
Metamorfozi na korenot
Pod vlijanie na nadvore{nite faktori
doa|a do izmeni (metamorfozi) na
gradbata na korenot i se dobivaat t.n.
metamorfozirani korewa.
Metamorfoziranite korewa moàt da
bidat repi ili grutki, koi, poradi golema
koli~ina na rezerven materijal koj se
skladira, narasnuvaat vo golemina.
Metamorfozite moàt da bidat na
glavniot, no i na adventivnite korewa. Kaj
nekoi epifitski vidovi, koi rastat na
mesta siroma{ni so voda, korewata
metamorfoziraat vo vozdu{ni korewa, koi
imaat sposobnost da ja primaat vlagata
direktno od atmosferata.
165
.3. 67 Vozdu{ni korewa
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Na nadolèn presek na korenot se zabeleùvaat tri zoni: zona na
delewe, zona na rastewe i zona na diferencirawe.
Primarnata anatomska gradba na korenot se sostoi od
nadvore{en i vnatre{en del.
Sekundarnata anatomska gradba na korenot se sostoi od kambium
i felogen.
Metamorfozirani korewa se repi, grutki i vozdu{ni korewa.
POTSETI SE!
Kakva e anatomskata gradba na korenot na nadolèn presek?
Koi delovi go gradat nadvore{niot del od primarnata
anatomska gradba na korenot?
[to se Kasparievi zadebeluvawa?
Opi{i go centralniot cilindar.
Zo{to se javuva sekundarnata anatomska gradba na korenot?
166
STEBLO
Morfologija na steblo
Stebloto e razgraneta ili
nerazgraneta oska na izdanokot.
Glavnata oska na stebloto raste
nagore, a grankite nastrana, pod
izvesen agol. Na stebloto se nao|aat
listovi i pupki, od koi slednata
godina ili istiot vegetacionen
period }e se razvijat granki i
cvetovi.
Osnovnata
aktivnost
na
stebloto e sproveduvawe na
.3. 68 Gradba na steblo
hranlivite materii od korenot do
listovite i obratno, odrùvawe i eksponiraweto na listovite i
cvetovite, a potoa i plodovite. Pokraj ovie osnovni funkcii, stebloto,
spored ukaànite potrebi na rastenieto, moè da izvr{uva fotosinteza
ili da gi akumulira rezervnite materii.
Delot od stebloto, koj go nosi listot,
se vika nodium ili kolence. Rastenieto
me|u dve kolenca se vika me|ukolence ili
internodium.
Formata na stebloto mnogu zavisi od
stepenot na razvitok na mehani~koto
tkivo. Taka, se sre}avaat stebla koi se
razvivaat ispraveno po vertikala, potoa
takvi koi se ispraveni so pomo{ na
potpora, rastenija so steblo koe se poviva,
steblo koe lazi ili leì. Ispravenite
stebla imaat dobro razvieno mehani~ko tkivo, poradi
{to celoto rastenie se razviva po vertikala. Takvi
se steblata na skoro site drva i grmu{ki.
.3. 69 Razli~ni formi na stebla
167

Spored dolìnata na vegetacijata steblata moàt da bidat
ednogodi{ni i pove}egodi{ni, a spored morfologijata - zeljesti ili
drvenesti.
Anatomska gradba na steblo

Primarna anatomska gradba na steblo
Anatomskata gradba na stebloto vo celost odgovara na negovata
fiziolo{ka aktivnost. Ostvaruvaweto na sprovodnata funkcija se
izvr{uva so dobro razvieniot sprovoden sistem; ponesuvaweto na
ogromniot tovar od listovite i grankite se vr{i so pravilno
rasporedenoto mehani~ko tkivo; dobro razvienoto parenhimsko tkivo ja
ovozmoùva vrskata me|u site raznorodni tkivni elementi i pravilnoto
odvivawe na site aktivnosti. Site tkiva vodat poteklo od
diferenciranite kletki na tunikata i korpusot. Takvoto steblo, vo koe
site tkiva nosat primarno poteklo, ima primarna gradba. Vo zavisnost
od sistematskata pripadnost na rastenijata se razlikuva primarna gradba
na monokotiledoni i dikotiledoni vidovi.
.3. 70 Anatomska gradba na steblo kaj mono i dikotiledoni
168

1. Primarna gradba na steblo
kaj dikotiledonite vidovi
Primarnoto
steblo
na
dikotiledonite vidovi e izgradeno
od tri osnovni dela: epidermis,
primarna
kora
i
centralen
cilindar.
Celoto steblo e pokrieno so
primaren
koèn
sistem
epidermis.
Za
razlika
od
.3. 71 Primarna gradba na steblo kaj
epidermisot
na
listovite,
dikotiledoni (nadolèn presek)
kletkite na stebleniot epidermis
imaat poramni kletkini yidovi. Kaj mnogu rastenija, epidermisot
obrazuva juvenilni vlaknenca, koi moàt da otpadnat ili da se preobrazat
vo vistinski vlaknenca, prosti ili sloèni, `lezdesti po funkcija ili
pak bez nea. Vo zavisnost od uslovite na sredinata na epidermisot se
obrazuva poslaba ili posilna kutikula. Brojot na stomite po stebleniot
epidermis, vo sporedba so lisniot, e zna~itelno pomal.
Pod epidermisot e diferencirana primarnata kora, koja zapo~nuva so
parenhimsko mehani~ko tkivo (kolenhim), koj pod epidermisot e vo oblik
na prsten. Osven kolenhimot kaj nekoi rastenija kako mehani~ko tkivo se
javuva i sklerenhim. Toj, vo otsustvo na kolenhimot, se smestuva pod
epidermalnite sloevi, a koga kolenhimot e obrazuvan, toga{ sklerenhimot
e pod nego. Pod samiot epidermis e smesten parenhimot, vo koj moè da se
najde izobilstvo na hloroplasti. Ottamu doa|a zelenata boja na
ednogodi{nite delovi na rastenijata i na ednogodi{nite stebla.
Parenhimot na korata so hlorofilni zrnca vsu{nost go pretstavuva
hlorenhimot, vo koj se izvr{uva fotosintetskata aktivnost. Ponekoga{,
vo primarnata kora se pojavuvaat idioblasti - kletki vo koi se
slkadiraat razli~ni materii.
Posledniot sloj na primarnata kora e endodermisot. Sostaven e od
doblièni kletki, me|u koi ne se obrazuvaat intercelulari. Kletkite na
endodermisot, vo pove}eto slu~ai tie pretstavuvat mesto za skladirawe na
skrobnata materija, poradi {to se narekuvaat u{te i skrobna sara.
169

Kletkinite yidovi na endodermisot se tenki i elasti~ni, pridavaj}i im
skoro ~etiriagolna forma na kletkite. Skrobnite zrnca, smesteni vo
endodermisot, se sitni i lesno podvi`ni. Kaj nekoi rastenija,
endodermisot e nedovolno razvien.
Centralniot cilindar na
primarnoto steblo zapo~nuva
so
periciklot,
koj
e
neposredno
smesten
pod
endodermisot. Vo pove}eto
slu~ai,
periciklot
e
ednosloen (meristemski e
aktiven), a ponekoga{ se
javuva vo pove}e sloevi
(kletkite sklerificiraat i
.3. 72 Primarna gradba na steblo
na dikotiledoni (napre~en presek) istiot dobiva mehani~ka uloga). Pod
periciklot se nao|a parenhimsko tkivo so
sprovodni snop~ina, rasporedeni vo eden ili dva kruga. Pod sprovodnite
snop~iwa celata vnatre{nost, vklu~uvaj}i go i samiot centar na stebloto
e zafatena od parenhimski kletki, nare~eni srcevina. Bidej}i
parenhimskite kletki se smesteni vo tesni prostori me|u sprovodnite
snop~iwa i gi povrzuvaat parenhimskite kletki vo centarot i primarnata
kora, istite se narekuvaat primarni zraci na srcevinata. Parenhimot na
srcevinata i zracite na srcevinata ne retko sluàt kako mesto za
skladirawe na organska materija.
Spored na~inot na koj se rasporedeni
sprovodnite
sadovi
vo
centralniot
cilindar, razlikuvame dva tipa na primarna
gradba na stebloto kaj dikotiledonite:
snop~esta - sprovodnite snop~iwa se jasno
razdvoeni i diferencirani i nesnop~esta sprovodnite sadovi se poredeni vo
neprekinati prsteni i ne se formiraat
snop~inwa.
.3. 73 Vaskularno tkivo vo steblo na
dikotiledoni
170

2. Primarna gradba na steblo kaj monokotiledonite vidovi
Vo sporedba so dikotiledonite rastenija, primarnata gradba na
stebloto kaj monokotiledonite e uprostena. Kaj oddelni prestavnici na
monokotiledonskata grupa postojat me|usebni razliki vo gradbata na
stebloto.
Anatomskata gradba na stebloto od monokotiledonite se karakterizira
so kompaktnost na tkivata koi go ispolnuvaat celoto steblo. Na samata
periferija se nao|a ednosloen epidermis so razviena kutikula, vlaknenca
i stomi. Pod epidermisot, dodeka e stebloto pomlado, se nao|aat
parenhimski kletki ispolneti so hlorofilni zrna, no vo podocnite etapi
na razvitokot parenhimot postanuva zamenet so dvosloen ili pove}esloen
prsten od sklerenhimski kletki, nare~en hipodermis. Ovoj mehani~ki
prsten, koj na stebloto mu pridava cvrstina, na oddelni mesta moè da
bide isprekinat so zaostanati hlorenhimski kletki.
Sprovodnite snop~iwa se bezredno rasporedeni. Pogolemite sprovodni
snop~iwa se smesteni podlaboko vo vnatre{nosta na cilindarot i skoro
dostignuvaat do samiot centar. Gustinata na snop~iwata se namaluva od
periferijata kon centarot.
.3. 74 Anatomska gradba na steblo kaj monokotiledoni na razli~no zgolemuvawe

A) 40x B) 100x V) 400x
Primarnata gradba na stebloto na monokotiledonite kaj pogolem broj

prestavnici se zadrùva do krajot na ìvotot. Se prepoznava po nedovolno
oformenata kora i po dobro razvieniot centralen cilindar so difuzno
rasprostranetite zatvoreni kolateralni snop~iwa.
171
.3. 75 Primarna gradba na steblo kaj p~enka (napre~en presek)
Sekundarna anatomska gradba na steblo

Vo zavisnost od toa dali primarnata gradba e snop~esta ili
nesnop~esta, se razlikuvaat dva tipa na sekundarno narasnuvawe. Kaj
snop~estite stebla kambiumot e snop~est (fascikularen) i se nao|a me|u
ksilemot i floemot. Snop~estiot kambium raste i se obrazuva neprekinat
prsten, pri {to se aktiviraat i parenhimskite kletki od zracite na
srcevinata, me|u dve snop~iwa. Takvite kambijalni nizi se narekuvaat
me|usnop~est ili interfascikularen kambium. So povrzuvaweto na
snop~estiot i me|usnop~estiot kambium se dobiva neprekinat kambijalen
prsten. Nadvore{nite kletki na kambiumot davaat sekundarna kora
(sekundaren floem, likini vlakna i parenhimski kletki), dodeka
vnatre{nite kletki }e formiraat sekundarno drvo (sekundaren ksilem,
sklerenhimski vlkna i parenhimski kletki). Kaj rastenijata koi imaat
nesnop~esta gradba na stebloto kambiumot se obrazuva kako neprekinat
prsten u{te vo primarnoto steblo.
Kambijalniot prsten ne e postojano aktiven; vo na{ite klimatski
uslovi se aktivira naprolet, a kon krajot na godinata aktivnosta
172

prestanuva. Poradi vakvata sezonska aktivnost sekoja godina se obrazuvaat
novi sloevi od kletki, koi se razlikuvaat od prethodnite. Ovie
koncentri~ni sloevi od kletki se narekuvaat godi{ni sloevi ili godovi.
ZAPOMNI!
1. Stebloto e nerazgraneta oska na izdanokot.
2. Primarnata anatomska gradba na stebloto e razli~na kaj
monokotiledonite i dikotiledonite vidovi.
3. Sekundarnata gradba na stebloto e formirana od sekundarna
kora i sekundarno drvo.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
POTSETI SE!
Koja e ulogata na stebloto?
[to e nodium i internodium?
Kako e izgradeno stebloto kaj monokotiledonite?
Kako e izgradeno stebloto kaj dikotiledonite?
Kako se rasporedeni sprovodnite snop~iwa kaj mono i
dikotiledonite?
[to se godovi?
173
LIST
Morfologija na list
Listot, kako poseben asimilacionen organ, nastanat od stebloto e
karakteristi~en za najgolem broj kormofitski rastenija. Postepeno, vo
tekot na filogenetskiot razvitok na vi{ite rastenija se pretvora vo
organ so prvostepeno zna~ewe vo prisposobuvawata na rastenijata kon
nadvore{nite uslovi i vlijanija. Golemoto raznobrazie na lisnata forma
e rezultat na izvonrednata plasti~nost i sposobnost za vidioizmenuvawe.
Vo listot se ostvaruvaat tri su{tinski procesi: fotosintezata,
transpiracijata i razmena na gasovite.
Listot e sozdaden so aktivnosta na
apikalniot steblen meristem. Toa e
organ so ograni~eno rastewe, bidej}i kaj
diferenciranite
listovi
nema
meristemsko tkivo. Rasteweto na listot
se sproveduva so zgolemuvaweto na
vkupnite razmeri na kletkite na listot,
do definitivnoto dostignuvawe na
goleminata na listot. So vakov na~in na
rastewe na lisjata tie se eufili. So
.3. 76 Anatomski delovi na listot
isklu~ok, nekoi listovi trajno rastat
so svojot vrv. Takov e slu~ajot so listovite na papratite, kaj koi listot
raste vo tekot na celata vegetacija. Taka e i so nekoi poprimitivni
golosemeni rastenija. Takvite lisja se narekuvaat pterofili.
Listot se obrazuva vo vid na mala pupka, obrazuvana od nekolkute
kletki na tunikata i korpusot. Poradi neednakvoto narasnuvawe na
dolnata i gornata strana pupkata svodesto izrasnuva vo listen za~etok,
nare~en u{te i lisna primordija. Listot se sostoi od tri dela: lisna
plo~a (liska), lisna dr{ka i lisna osnova.
Vo vrska so funkcijata {to ja izvr{uva (fotosinteza i transpiracija)
lisnata plo~a ima naj~esto splesnata forma, so {to se postignuva
zgolemuvawe na dopirnata povr{ina so materiite koi se potrebni za
izvr{uvawe na osnovnite funkcii. Za pogolem broj prestavnici tipi~na e
dorziventralnata gradba, na koja se razlikuvaat dolna i gorna strana, a
174

nekoi listovi imaat cilindri~na forma. Lisnata dr{ka ja prikrepuva
liskata za osnovata na listot i ima izdolèna cilindri~na forma.
Dr{kata ja doveduva liskata vo povolna polo`ba vo odnos na svetlosniot
izvor. Tamu kade {to otsustvuva, liskata se nao|a neposredno prika~ena za
nodiumot. Takviot list e prisednat. Lisnata osnova pretstavuva del od
stebloto ili priosnoven del na listot, koj naj~esto se pro{iruva kako
listen zglob. Od lisnata dr{ka naj~esto se razvivaat prilisnici - edno
ili dve mali liv~iwa.
Na edno rastenie se razlikuvaat tri kategorii listovi: dolni, sredni i
gorni.
Kon dolnite lisja pripa|aat site onie koi prestanale da ja
izvr{uvaat fotosintetskata aktivnost i nemaat zelena boja. Toa se
za{titnite lu{pi na pupkite, temnite i suvi lu{pi na lukovicata,
lu{pite po nodiite na rizomite, koi se rudimentirani ostatoci na
nekoga{nite fotofilni listovi.
So srednite listovi se izvr{uva fotosintetskata aktivnost. Nivnata
struktura i morfologija vo celost odgovara na funkcijata koja ja
izvr{uvaat. Se karakteriziraat so maksimalna razviena liska, koja
ovozmoùva ispolnuvawe na osnovnite funkcii.
Gornite listovi se sitni, po morfologija razli~ni, retko koga se
sli~ni na dolnite ili srednite lisja. Vo ovaa kategorija spa|aat:
pricvetnite liv~iwa i za{titnite liv~iwa vo osnovata na
socvetieto.
Spored brojot na liski na
edna dr{ka razlikuvame dva tipa
na listovi: prosti i sloèni.
Prostite listovi imaat edna
liska, a sloènite, pove}e od
dve. Vo sloèniot list ako
liskite se sloèni po parovi
eden nasproti drug, listot e
perest, za razlika od onoj vo koj
zaostanuva samo eden list.
Takviot list e neparno perest.
.3. 77 Razli~ni formi na listovi
Vo drug slu~aj site liski poa|aat
175

od edna visina, taka {to celiot list li~i na dlanka so prsti. Poradi toa i
se vika prstest.
Listovite se razlikuvaat po svojot rab, vrv i osnova, pa spored toa
postojat: celokrajni listovi so ramna liska, celokrajni listovi so
neramna liska i necelokrajni listovi.
Nervaturata na listot e pretstavena
so mreà ili sistem na sprovodni snop~iwa
vo koi se nao|aat sprovodni elementi,
mehani~ko tkivo i parenhimski kletki.
Zavr{etocite na nervite ~esto odvaj vidlivi
so golo oko, sodràt samo nekolku kusi
traheidi, bez da bidat pridruèni od
sprovodnicite za organska materija ili
nekoi drugi pridru`ni elementi. Spored
.3. 78 Silno izrazena
mreèsta lisna nervatura
rasporedot na lisnite nervi se razlikuvaat
dva vida nervatura: paralelna (site nervi se
na ednakva oddale~enost edni od drugi) i mreèsta nervatura (postoewe na
edna centralno postavena ìla, a bo~no od nea izleguvaat mnogubrojni
pomali nervi, kako kaj listovite na monokotiledonite vidovi).
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Listot e glavniot asimilacionen organ, nastanat so aktivnosta
na apikalniot steblen meristem.
Listot se sostoi od tri dela: liska, lisna osnova i lisna dr{ka.
Na sekoe rastenie ima dolni, sredni i gorni listovi.
Nervaturata na listot e pretstavena so mreà na sprovodni
snop~iwa vo koi se nao|aat sprovodni elementi, mehani~ko
tkivo i parenhimski kletki.
POTSETI SE!
Zo{to e vaèn listot za rastenijata?
[to se eufili, a {to pterofili?
[to e lisna primordija?
Kolku tipa na listovi se razlikuvaat po brojot na liski na
edna lisna dr{ka?
Kakva moè da bide lisnata nervatura?
176
Anatomska gradba na list

Anatomskata gradba na listot vo celost odgovara na funkcijata {to ja
izvr{uva. Gradbata na listot se odlikuva so golema plasti~nost. Vrz
strukturata i mestoto na histolo{kite elementi golemo vlijanie imaat
niza ekolo{ki faktori (reìmot na vla`nosta i svetlinata,
temperaturata, nadmorskata viso~ina, veterot, po~venite uslovi,
gustinata na individuite i drugi). Strukturnite osobenosti na listot ne
se menuvaat samo pome|u rastenijata, tuku postoi razlika i vo listovite na
edno isto rastenie. Taka, spored gradbata na listot moè da se zaklu~i za
uslovite i reìmot pri koj se razvivale rastenijata.
Vo najgolem broj slu~ai listot e izgraden od: epidermis, mezofil
(asimilacionen parenhim), sprovodno tkivo i mehani~ko tkivo (poslabo
zastapeno).
Epidermisot go pokriva listot od dvete strani. Toj go za{tituva
listot od isu{uvawe, fizi~ki i mehani~ki vlijanija. Obi~no
epidermisot e izgraden od eden sloj na doblièni kletki, me|usebno tesno
povrzani. Na slobodnata strana, epidermalnite kletki izla~uvaat
kutikula, koja vo zavisnost od mikro i makroklimatskite uslovi moè da
bide poslabo ili posilno razviena. Kletkite na epidermisot od gornata
strana se zna~itelno pokrupni i so podebela kutikula, otkolku onie od
dolnata strana, koja ne e izloèna na direktno son~evo osvetluvawe. Kaj
nekoi trevi, so sposobnost za svivawe na liskata, odredeni epidermalni
kletki se meuresti, zna~itelno pogolemi od drugite. Toa se t.n. motorni
kletki, koi pridonesuvaat listot pri nedostig na voda da se sviva vo
cevka. êsto, epidermisot e oboen vo crvena ili violetova boja, kako
rezultat na prisutniot pigment - antocijanin vo kleto~niot sok. Na
dolniot epidermis, ~ii kletki se so zna~itelno pomali razmeri, se
nao|aat stomi.
177
.3. 79 [ematski prikaz na napre~en presek na list
Pod epidermisot vo nekoi rastenija se obrazuva sloj kletki koi mu

davaat cvrstina na listot. Yidovite na ovie kletki se zadebeleni i
ispolnuvaat mehani~ka funkcija. Vo rastenijata od su{nite podra~ja se
javuva za{titen sloj od prekumerno isparuvawe. Ovoj sloj kletki se
narekuva hipodermis. Kaj elata hipodermata e ednoslojna ili
pove}eslojna, so zadebeleni yidovi i odvaj vidlivi lumeni (me|ukleto~ni
prostori). Go za{tituva listot od su{ewe, a voedno mu dava i cvrstina.
Pod epidermisot, osobeno od dolnata strana, se razvivaat vlaknenca
razli~ni po morfologija i gustina.
Mezofilot e va`niot del na listot, vo koj se vr{i fotosintetskiot
proces. Izgraden e od dva, morfolo{ki razli~ni, parenhima: palisaden i
sun|erest.
Kletkite na palisadniot parenhim naj~esto imaat izdolèna forma i
tesen dijametar. Postaveni se blisku edna do druga, vertikalno smesteni
vo odnos na epidermisot. Me|u palisadnite kletki intercelularnite se
mali, a preku niv se ovozmoùva dostapot na potrebnite gasovi, kako i
odvodot na nepotrebnite. Kletkite na palisadnoto tkivo sodràt golemo
178

koli~estvo hlorofilni zrna. Se smeta deka 80% od vkupnoto koli~estvo
na hloroplasti se nao|a vo palisadnite kletki. Pod palisadnite kletki se
nao|aat kletkite sobira~ki, preku koi nastanuva transport na
hranlivite materii.
Sun|erestoto tkivo e sostaveno od raznoobrazni kletki po forma. So
toa se ovozmoùva obrazuvawe na golem broj golemi intercelulari, taka
{to celoto tkivo dobiva izgled na sun|er, od kade {to doa|a i negovoto
ime. Kletkite na sun|erestoto tkivo sodràt izvesno koli~estvo na
hloroplasti, koi po golemina i po broj zaostanuvaat zad palisadnite.
Ottamu posvetlata boja na opa~inata na listot, odnosno pointenzivnata
boja na gornata strana. Glavnata funkcija na sun|erestoto tkivo e
ventilacijata na vnatre{nite kletki na listot, so struewe na
vozduhot preku sistemot na intercelulari, sun|erestite kletki
u~estvuvaat vo fotosintetskata aktivnost.
Listovite vo koi nema razlika pome|u opa~inata i gornata strana
imaat izmeneta struktura. Vo takvite lisja mezofilot e izgraden od
ednorodni hlorenhimski kletki, nediferencirani na palisadno i
sun|eresto tkivo. Takvite lisja imaat izolateralna gradba, koja se javuva
kako rezultat na vertikalnata polo`ba na istite. So ovoj vid struktura i
morfologija se listovite na mnogu trevi, lukovi, peruniki i drugi vidovi.
Sprovodnoto tkivo na listot e pretstaveno so sprovodnite
snop~iwa i nivnite razgranuvawa. Glavnite sprovodni snop~iwa na listot
navleguvaat preku lisnata dr{ka vo stebloto. Pomalite snop~iwa se
razgranuvawa na golemite snop~iwa, koi {to doa|aat od stebloto. Po
pravilo, sprovodnite snop~iwa na listot se od zatvoren kolateralen
tip, a samo kaj nekoi golosemeni vidovi tie se otvoreni kolateralni.
Sprovodnite snop~iwa na listot imaat ista orientacija kako i vo
stebloto. No, poradi splesnatosta na listot i gubeweto na radijalnata
simetrija, floemot e svrten kon opa~inata na listot, a ksilemot e
orientiran kon liceto. Glavnite ìli na listot sodràt po dve ili tri
snop~iwa, obvieni so izobilstvo na parenhimsko, kolenhimsko ili
sklerenhimsko tkivo. Snop~iwata na glavnata ìla se sostaveni od
ksilem i floem, za razlika od bo~nite ogranoci na glavnata ìla, kade
{to floemot i ksilemot se javuvaat so malubrojni elementi.
179

Mehani~kite tkiva na listot, zaedno so ìvite kletki na mezofilot i
epidermisot, mu pridavaat cvrstina na listot. Toa se sklerenhimskite
kletki - sklereidi od razli~ni grupacii i vidovi, koi vo vzaemno
dejstvuvawe so ìvite kletki im ovozmoùvaat na tenkite i ne`ni
listovi so ogromna povr{ina da zazemaat najpovolna orientacija za
izvr{uvawe na osnovnata funkcija.
Metamorfozi na listot
Lastari se izdolèni izrastoci so koi rastenijata se prikrepuvaat za
postabilni delovi.
Trnot e metamorfoza na listot, koj ima za{titna funkcija.
Filodiite se metamorfozi na lisnata dr{ka.
.3. 80 Metamorfozi na listovi (filodii i trwa)
IZDANOK
Nadzemnite organi (stebloto so listovite) zaedno go so~inuvaat
izdanokot. Izdanokot koj vo tekot na eden vegetaciski period se razviva
od pupka, se narekuva ednogodi{en izdanok. Pove}egodi{nite rastenija
poseduvaat sistem na ednogodi{ni izdanoci koi go prodolùvaat
rasteweto eden po drug.
Kaj pove}eto kopneni rastenija, izdanokot se razviva nad po~vata,
odnosno vo atmosferata. Toa e nadzemen izdanok vo koj se izvr{uva
fotosinteza, zaradi {to voedno prestavuva i fotofilen izdanok. Mnogu
rastenija pokraj fotofilnite, obrazuvaat i geofilni (podzemni)
izdanoci. Vo zavisnost od uslovite na ishrana, izdanokot moè da se
180

preobrazi i da posluì kako mesto vo koe }e se skladiraat hranlivi
materii sozdadeni vo listovite.
PUPKA
Izdanokot kako i drugite nadzemni organi poteknuva od pupkata.
Pupkata prestavuva mlad, nedovolno razvien izdanok, od koj vo tekot na
razvivaweto }e se obrazuvaat stebla i listovi. Pupkata e izgradena od
mnogubrojni listovi, razli~ni po starost i golemina, koi me|usebno se
dopiraat. Najstarite listovi se najgolemi i svodesto gi prepokrivaat site
pomladi listovi i obezbeduvaat nivna za{tita. Za{titata na najstarite
listovi se zgolemuva so promenata na hemiskiot sostav na kletkinite
yidovi, koi postanuvaat kutinizirani, smolesti, a ponekoga{ i leplivi, so
{to se onevozmoùva strueweto na vozduhot. Pupkite se smesteni po
dolìna na stebloto na razli~na visina, a se pojavuvaat vo razni
vremenski periodi od ìvotot na rastenieto.
Spored mestoto na koe se pojavuva i razviva pupkata, se razlikuvaat
slednive grupi: temeni ili apikalni i bo~ni ili pazuvni pupki.
Temenite pupki moàt da formiraat novi pazuvni pupki, dodeka bo~nite
prerasnuvaat vo steblo, na koe }e se razvijat listovi.
Spored vremeto
na
razvitok
na
pupkite tie se delat
na:
letni,
ako
razvitokot
na
pupkite se odviva vo
istata godina na
.3. 81 Vidovi na pupki
nejzinoto obrazuvawe
i
zimski,
ako
razvitokot na pupkite docni za eden vegetacionen period, bidej}i tie se
formirale vo prethodnata vegetacija. Nekoi od pupkite zaostanuvaat vo
svoeto izrasnuvawe i se podolg period vo faza na miruvawe, no se
razvivaat toga{ koga }e se pojavi potreba za toa (t.n. zaspani pupki).
Spored toa dali obrazuvaat vegetativen ili generativen organ, se delat
na: vegetativni, generativni i me{ani pupki.
181
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ZAPOMNI!
Anatomskata gradba na listot e pretstavena preku: epidermis,
mezofil, sprovodno tkivo i mehani~ko tkivo.
Fotosintezata se odviva vo mezofilot na listot.
Sprovodnoto tkivo na listot e pretstaveno so sprovodnite
snop~iwa, koi preku lisnata dr{ka navleguvaat vo stebloto.
Izdanokot go ~inat steblata so listovite.
Pupkata e inicijalen organ za razvoj na nadzemnite delovi na
rastenijata.
POTSETI SE!
Opi{i ja anatomskata gradba na listot.
Kako e podelen mezofilot?
Koi se mehani~kite tkiva vo listot?
Navedi formi na metamorfozirani listovi.
Kakov moè da bide izdanokot?
Kako se podeleni pupkite? Objasni.
182
GENERATIVNI ORGANI
Generativnite organi se odgovorni za razmnoùvaweto na rastenijata.
Kaj skrienosemenite vidovi se razlikuvaat: cvet, plod i seme.
CVET
Cvetot kaj skrienosemenite rastenija pretstavuva skusen,
nerazgranet izdanok so ograni~eno rastewe i metamorfozirani listovi,
koi se vo vrska so polovoto razmnoùvawe, {to se vr{i vo nego i koe
rezultira so obrazuvawe na seme. Listovite od ~ii pazuvi se razviva
cvetot se vikaat braktei. Tie pripa|aat vo kategorijata na gorni listovi,
obi~no se sitni, so prost oblik, a ponekoga{ e potpolno reducirani.
Pokraj toa, kaj mnogu rastenija na cvetnata dr{ka se nao|a u{te eden (kaj
monokotiledonite) ili dva (kaj dikotiledonite) mali gorni listovi, koi
se narekuvaat brakteoli.
Oskata na cvetot, za koja se
pricvrsteni site metamorfozirani
listovi koi gradat cvet, se narekuva
cvetna loà. Delot od stebloto koj se
nao|a neposredno pod cvetnata loà,
se narekuva cvetna dr{ka. Kaj nekoi
rastenija cvetnata dr{ka ne e
razviena i takvite cvetovite se
sede~ki.
Tipi~en cvet ima: za{titni delovi
(~a{ka - calyx i ven~e - corolla) i
reproduktivni delovi (pra{nici androecium i plodnik odnosno listovi
koi go gradat istiot - gynoecium).
Listovite koi go opkoluvaat
.3. 82 Anatomija na cvet
pra{nikot i tol~nikot so edno ime
se ozna~uvaat kako cvetna obvivka ili perijant. Prviot krug od listovi
koj go formira perijantot se ~a{kinite listovi. Tie imaat za{titna
funkcija i naj~esto se zeleno oboeni. Kaj rastenijata kade cvetovite se
183

sobrani vo gusti socvetija ~a{kata e slabo razviena, ponekoga{
preobrazena vo vlakna ili e potpolno reducirana. Vo ovoj slu~aj celoto
socvetie nadvore{no e za{titeno so krupni listovi, koi ja so~inuvaat t.n.
op{ta ~a{ka ili involukrum. Vtoriot krug e obrazuvan od vene~nite
listovi, koi poradi obojuvaweto i oblicite gi privlekuvaat insektite i
go olesnuvaat opra{uvaweto. Bojata na ovie listovi naj~esto zavisi od
koncentracijata na pigmentite - antocijani, koi se rastvoreni vo
kleto~niot sok.
Analogno na perijantot, kaj nekoi cvetovi se formira perigon listovi koi vo dvata kruga se isti po morfologija i nalikuvaat na
~a{kinite ili, pak, na vene~nite listovi od perijantot.
Zbirot na site pra{nici vo eden cvet se narekuva andrecium
(Androecium). Sekoj pra{nik se sostoi od pra{ni~ki konec (filament) i
pra{nici (anteri). Anterata se sostoi od dva dela, poluanteri, koi se
me|usebno razdvoeni so sterilno tkivo, ozna~eno kako konektiv. Sekoja
poluantera ima po dve polenovi }esi, vo koi se sozdavaat polenovi zrna
(mikrospori).
Mikrosporite
nosat ma{ki gameti. Me|utoa, ima
rastenija kaj koi poedine~ni
pra{nici ili cel krug pra{nici
ja
izgubile
sposobnosta
da
obrazuvaat
polen.
Vakvite
pra{nici koi ne obrazuvaat
polen ili obrazuvaat sterilen
.3. 83 Gradba na pra{nik
polen se narekuvaat staminodii

(sterilni pra{nici).
DOPOLNUVAWE:
MIKROSPOROGENEZA - obrazuvawe na ma{ki gameti
U{te vo mladite anteri, kletkite na subepidermalniot sloj stanuvaat pokrupni i se
delat tangencijalno na dva sloja. Od dvata sloja, vnatre{niot }e dade arhesporium
(sporogeno tkivo), a nadvore{niot - yid na polenovata }esa. Kletkite na nadvore{niot
sloj i ponatamu se delat i diferenciraat vo tri razli~ni sloja, koi go opkoluvaat
arhesporiumot. Nadvore{niot sloj, koj se nao|a neposredno nad epidermisot, se narekuva
184

endotecium (fibrozen sloj). Ovoj sloj podocna se tro{i za ishrana na polenot.
Vnatre{niot sloj koj neposredno grani~i so arhesporiumot, se narekuva tapetum.
Kletkite na arhesporiumot se delat i davaat kletki-majki na polenovite zrna.
Sekoja kletka majka se deli so redukciona delba i dava ~etiri polenovi zrna
(mikrospori), vsu{nost ~etiri kletki (tetrada). Procesot na formirawe na
mikrosporite od kletkata majka se narekuva mikrosporogeneza. Po rastvoraweto na
membranata na kletkata-majka, okolu mikrosporite zapo~nuva da se obrazuva sopstvena
membrana i mikrosporata se preobrazuva vo polenovo zrno. Okolu polenovoto zrno se
formiraat dve membrani, nadvore{na egzina i vnatre{na intina. Posle formiraweto
na membranite na polenovoto zrno zapo~nuva delba na jadroto vo mikrosporite. Kako
rezultat na ova delba nastanuvaat dve, razli~ni po golemina, kletki. Ednata e pogolema,
so krupno okruglo jadro, vo koe se nao|a krupno jadrence i vakuolizirana citoplazma. Toa
e vegetativnata kletka. Taa odgovara na reduciran mikroprotalium, odnosno taa e
gametofit. Drugata pomala kletka, so visoka sodrìna na RNA, se narekuva generativna
(anteridijalna) kletka, koja se smestuva vo vnatre{nosta na vegetativnata kletka.
.3. 84 Mikrosporogeneza
185
.3. 85 Razli~ni formi na polenovi zrna (fotografija od TEM)
Zbirot na site karpeli vo eden cvet se ozna~uva kako tol~nik ili

ginecium (Gynoecium). Listovite koi go gradat tol~nikot (plodnikot) se
narekuvaat plodni listovi ili karpeli. Na tol~nikot vo najgolemiot
broj slu~aevi se razlikuvaat tri dela. Dolen i najvaèn, pro{iren del vo
koj so nao|aat semenovite za~etoci se narekuva plodnica (jajnik ili
ovarium). Od nego prodolùva kon~est, dolg ili pokus del, koj se narekuva
stolb (stylus), a na vrvot na stolbot se nao|a ustence, ìg (stigma). Kaj
nekoi rastenija nema stolb, pa ìgot se nao|a direktno na plodnikot.
Brojot na karpeli koi u~estvuvaat vo izgradbata na plodnikot e
razli~en za razli~ni rastenija. Vo cvetot moè da se nao|a samo edna
karpela i takviot tol~nik se narekuva monokarpen. Vo pove}eto
slu~aevi gineciumot se sostoi od pove}e od edna karpela i se narekuva
polikarpen.
Vo odnos na polo`bata na plodnikot vo sporedba so drugite delovi na
cvetot, toj moè da bide nadcveten, sredcveten i podcveten.
.3. 86 Nadcveten, sredcveten i podcveten plodnik
186

Ustenceto e gorniot del
na
plodnikot, kade ima specijalno tkivo
koe pomaga vo prifa}awe na polenovoto
zrno. Stolb~eto e sterilniot del na
plodnikot, koj se nao|a vo vnatre{nosta
na
plodnikot.
Plodnicata
e
pro{ireniot del na plodnikot, vo koj se
razvivaat semenovite za~etoci. Na
napre~en presek na plodnicata se
zabeleùvaat
pregradi,
koi
se
formiraat kako rezultat na srasnuvawe
na plodnite listovi -karpeli. Vo
.3. 87 Embrionalna torbi~ka
plodnicata se formira semenoviot
za~etok, a mestoto kade toj se
prikrepuva za plodnicata se vika placenta. Vo semenoviot za~etok se
nao|a sporogeno tkivo i nucelus (makrosporangium), vo koj }e se formira
embrionalna torbi~ka so ènski gamete - jajce-kletki. Nucelusot ima dve
obvivki (integumenti) i mal otvor - mikropila, preku koj navleguvaat
polenovite zrna vo procesot na oploduvaweto.
DOPOLNUVAWE:
MAKROSPOROGENEZA - obrazuvawe na ènski gameti
Makrosporogenezata (obrazuvawe na jajce kletki) se odviva vo nucelusot na
semenoviot za~etok. So delba na sporogenite kletki vo nucelusot se formira tetrada
(~etiri haploidni kletki). Trite gorni kletki na tetradata degeneriraat, a ostanatata
kletka - makrospora, go dava ènskiot gametofit - embrionalnata torbi~ka. Jadroto na
makrosporata se deli i formira dvojadrena torbi~ka. Dvete jadra po vtorata delba
davaat ~etiri, od koi dve se rasporeduvaat na sprotivnite kraevi na embrionalnata
torbi~ka, a po tretata delba na dvata kraja se formiraat po ~etiri jadra. Po edno jadro
od dvata kraja se upatuva kon sredinata na torbi~kata, kade tie se spojuvaat vo diploidno
jadro, od koe se dobiva centralna diploidna kletka. Od trite jadra na edniot kraj se
formira jajceviot aparat (edna jajce kletka i dve sinergidi), a od onie jadra na
sprotivniot kraj se formiraat tri antipodi. Vakvata sedumjadrena embrionalna
torbi~ka e podgotvena za oploduvawe.
187
.3. 88 Makrosporogeneza
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Cvetot kaj skrienosemenite rastenija pretstavuva skusen,
nerazgranet izdanok so ograni~eno rastewe i metamorfozirani
listovi.
Anatomskata gradba na cvetot se sostoi od za{titni delovi i
reproduktivni delovi.
Zbirot na site pra{nici vo eden cvet se narekuva andrecium.
Zbirot na site karpeli vo eden cvet se ozna~uva kako tol~nik
ili ginecium.
Semenoviot za~etok se formira vo plodnicata.
POTSETI SE!
[to se braktei, a {to brakteoli?
Koi se za{titni delovi na cvetot, a koi se vbrojuvaat vo
reproduktivni?
Opi{i ja gradbata na pra{nikot.
[to se staminodii?
Opi{i ja gradbata na plodnikot?
ZADAÂ
Vo tetratka nacrtaj go cvetot so site delovi na pra{nikot i
plodnikot koi gi izu~i. Vakviot {ematski prikaz }e ti pomogne vo
sovladuvawe na materijalot!
188
VIDOVI CVETOVI
Ako na eden cvet se nao|aat i pra{nici i tol~nici, toga{ vakviot
cvet e dvopolen ili hermafroditen. Cvetovite, pak, koi imaat samo
pra{nici ili samo tol~nici se ednopolni. Ednopolnite cvetovi so
pra{nici se ma{ki, a onie so tol~nik se ènski. Kaj mnogu ednopolni
cvetovi se nao|aat reducirani organi od drugiot pol, {to ukaùva na toa
deka ednopolnite cvetovi nastanale od dvopolnite.
Kaj nekoi rastenija ma{kite i ènskite cvetovi se nao|aat na ista
edinka i toga{ stanuva zbor za ednodomni rastenija. Kaj drugi
rastenija na edno rastenie se nao|aat samo ma{ki ili samo ènski
cvetovi i toa se dvodomni rastenija. Ima i rastenija kaj koi pokraj
dvopolnite (hermafroditnite) cvetovi se nao|aat i ednopolni (ma{ki i
ènski) vo razni kombinacii (hermafroditni i ènski, hermafroditni i
ma{ki ili na edna individua samo hermafroditi od eden vid, na drugi samo
ma{ki, a na treti samo ènski). Site vakvi rastenija se narekuvaat
pove}edomni.
.3. 89 Razli~ni vidovi na cvetovi
189

Kaj nekoi cvetovi so primitivna gradba site delovi na cvetot se
rasporedeni vo spirala i takvite cvetovi se narekuvaat acikli~ni ili
spiralni. Mnogu po~est e slu~ajot koga cvetnite delovi se rasporedeni vo
krug - takvite cvetovi se cikli~ni. Kaj nekoi rastenija listovite na
cvetot se rasporedeni vo krug, a pra{nicite i tol~nikot spiralno vakvite cvetovi se hemicikli~ni.
Vo pogled na simetrijata cvetovite moàt da bidat: polusimetri~ni
ili aktinomorfni, disimetri~ni, monosimetri~ni ili zigomorfni i
asimetri~ni.
SOCVETIJA
Vo golem broj slu~ai cvetovite se grupirani vo socvetija, koi
pretstavuvaat pove}e ili pomalku sloèni razgraneti sistemi. Spored
toa, socvetieto e izdanok koj e metamorfoziran vo vrska so polovoto
razmnoùvawe. Socvetijata moàt da bidat prosti i sloèni. Prosti se
socvetijata kaj koi od ednostavnata glavna oska poa|aat cvetovite.
Cvetovite vo odnos na osnovata na socvetieto pretstavuvaat pazuvni
izdanoci (granki). Sloènite cvetovi se karakteriziraat po toa {to
cvetovite poa|aat duri od osnovata na onie od vtor ili n-red.
Obi~no socvetijata se delat vrz osnova na razgranuvaweto na oskata i
redot na otvorawe na cvetovite na: monopodijalni (grozdesti, botri~ni,
racemozni) i simpodijalni (cimozni). Racemoznite socvetija se
karakteriziraat so monopodijalno razgranuvawe: imaat edna ednostavna
oska na socvetieto i terminalniot cvet se otvora posleden. Vo osnovnite
tipovi prosti racemozni socvetija spa|aat: grozd, klas, {tit i glavi~ka.
.3. 90 [ematski prikaz na prosti racemozni socvetija: 1)grozd, 2)klas, 3)klip,

4){tit, 5) i 6)glavi~ka, 7)growa
190

Vo grozdot na dolgata glavna oska (vreteno) se podredeni cvetovi so
dr{ka so pribli`no ista dolìn. Klasot e socvetie kaj koe na dolgata
oska se nao|aat sede~ki cvetovi. [tit e socvetie kaj koe glavnata oska e
skusena i od nea poa|aat cvetovi na dolgi dr{ki, koi gi iznesuvaat
cvetovite na pribli`no ista vistina. Glavi~ka ima mnogu skratena glavna
oska, koja ~esto e i pro{irena i na koja se nao|aat sede~ki cvetovi. Pokraj
navedenite ~etiri osnovni tipa
racemozni socvetija, moàt da se
izvedat i u{te nekoi, kako:
growa, klip i resa. Growa e
vsu{nost grozd, od koj se
razlikuva po toa {to dr{kite na
cvetovite odej}i kon osnovata na
vretenoto stanuvaat s podolgi,
taka {to site cvetovi se nao|aat
na pribli`no ista visina. Klip e
vsu{nost klas, ~ija glavna oska e
mnogu zadebelena. Resa e klas so
tenko i sovitlivo vreteno, koe
visi
i
lesno
se
.3. 91 [ematski prikaz na nekoi sloèni socvetija: obi~no
1)sloèn {tit, 2)sloèna metli~ka, 3)metli~ka
pridviùva
so
vozdu{noto
struewe.
Osven prosti postojat i sloèni racemozni socvetija: sloèn klas,
sloèn {tit i metli~ka.
Sloèn klas se narekuva onoj kade na vretenoto namesto cvetovi se
nao|aat prosti klasovi. Metli~ka e sloèno socvetie, vo osnova sloèn
grozd, kaj koj glavnata oska raste vo dolìna i na razli~ni visini dava
bo~ni cvetni granki, koi od svoja strana se razgranuvaat i na krajot
zavr{uvaat so grozdovi (ili nekoi drugi vidovi cvetovi).
Cimoznite
cvetovi
se
karakteriziraat
so
simpodijalno
razgranuvawe. Razgranuvaweto e karakteristi~no po toa {to glavnata oska
rano go zavr{uva rasteweto i toa obi~no so razvivawe na cvet na svojot
vrv. Monohazium se karakterizira so subfloralno (pod cvetot) razvivawe
na samo edna granka. Dihazium se karakterizira so razvoj na dve strani~ni
granki (psevdo dihotomno razgranuvawe). Pleohazium se karakterizira so
191

razvivawe na pove}e od dve subfloralni granki i istoto u{te se narekuva
i cimozen {tit.
ZAPOMNI!
1. Vo zavisnost od prisustvoto na ma{ki, ènski ili i ma{ki i
ènski organi na cvetovite, tie se delat na: ednopolovi,
dvopolovi i hermafroditni cvetovi.
2. Socvetijata se razgraneti sistemi od pove}e cvetovi.
POTSETI SE!
1. Koi se ednodomni, a koi dvodomni rastenija?
2. Kako se delat cvetovite spored simetrijata?
3. Kakvi moàt da bidat socvetijata? Objasni.
ZADAÂ
Soberete razli~ni cvetovi i socvetija. Diskutirajte za nivnata
gradba i gradbata na cvetot. Koristete i nekoi {emi i skici za
gradbata na cvetot i negovata morfologija za da ja razrabotite
lekcijata.
192
OPRA[UVAWE
Pod opra{uvawe se podrazbira prenesuvawe na polenovi zrna na ìgot
na tol~nikot, odnosno na semenoviot za~etok. Opra{uvaweto e
neophoden proces koj prethodi na oploduvaweto. Prenesuvaweto na
polenot (opra{uvawe) moè da se izvr{i na razni na~ini, no vo osnova
moè da se razlikuvaat dva biolo{ki tipovi na opra{uvawe:
samoopra{uvawe i vkrsteno opra{uvawe.
Samoopra{uvawe e vid na opra{uvawe koga polenot na eden cvet
stignuva na ìgot na istiot cvet. Samoopra{uvaweto e mo`no, se razbira
samo kaj dvopolovite (hermafroditni)
cvetovi, i toa samo ako
pra{nicite i tol~nicite sozrevaat istovremeno. Samoopra{uvaweto ne e
korisno za rastenijata, zatoa {to go sledi samooploduvawe - avtogamija.
Avtogamijata moè da dovede do degeneracija, zatoa {to ma{kite i
ènskite gameti ne samo {to imaat isti nasledni osobini, tuku i se
razvivaat vo ist cvet i pod isti uslovi.
Vkrstuvaweto pokaùva zna~itelno popovolno dejstvo, bidej}i tuka se
izvr{uva soedinuvawe na genetski raznorodni gameti (so razli~ni
nasledni osobini), so {to na potomstvoto e dadena po{iroka mo`nost na
prilagoduvawe kon razli~ni uslovi na vegetirawe. Vkrstenoto
opra{uvawe zna~itelno po~esto e javuva vo prirodata otkolku
samoopra{uvaweto. Toa ima za posledica vkrsteno oploduvawe alogamija, i moè da bide: geitonogamija - koga opra{uvaweto e izvr{eno
pome|u cvetovi na ista edinka i ksenogamija - opra{uvaweto pome|u
cvetovi na razli~ni edinki.
Spored sredstvata koi u~estvuvaat vo prenesuvawe na polenot moàt da
se razlikuvaat tri osnovni tipovi na opra{uvawe: anemofilijaopra{uvawe so posredstvo na veter, zoofililija-opra{uvawe vo koe
u~estvuvaat ìvotni i hidrofilija-opra{uvawe so pomo{ na voda.
Rastenijata koi se opra{uvaat so veter (anemofilni rastenija)
obi~no imaat sitni, neugledni cvetovi. Polenot se obrazuva vo golemi
koli~ini; polenovite zrna obi~no se sitni i suvi.
Zoofilija e najrasprostranet na~in na opra{uvawe. Spored
ìvotinskite grupi koi vr{at opra{uvawe najzna~ajni se dva vida na
zoofilija: entomofilija, opra{uvawe so pomo{ na insekti i
193

ornitofilija, opra{uvawe vo koe posreduvaat ptici. Za entomofilnite
rastenija zna~ajno e upadlivo oboenoto ven~e, koe insektite lesno go
zabeleùvaat. Osven ìvopisnite boi na cvetovite golemo zna~ewe imaat
i razni mirisni materii (eteri~ni masla), koi privlekuvaat insekti. Kaj
pove}eto entomofilni rastenija glavno sredstvo koe gi privlekuva
insektite e nektarot. Ornitofilija se sre}ava samo vo tropskite i
suptropskite kraevi. Prenesuvaweto na polenot go vr{at glavno pticite kolibri, koi se so dolgi klunovi, koi gi vovlekuvaat vo cvetovite,
lebdej}i pokraj niv. Ornitofilnite rastenija imaat naj~esto jasno crvena
boja na cvetovite.
Hidrofilijata e zastapena vo rastenija koi potpolno se potopeni vo
voda. Polenovite zrna se prenesuvaat pasivno so vodata. Vo mnogu
hidrofilni rastenija specifi~nata teìna na polenovite zrna e ednakva
so specifi~nata teìna na vodata, taka {to tie ne tonat i lesno se
prenesuvaat so vodenite strui.
OPLODUVAWE
Posle opra{uvaweto sleduva oploduvawe t.e. spojuvawe na gametite.
Polenot, koga }e padne na ìgot na tol~nikot, po~nuva da rti.
Vnatre{nata obvivka na polenovoto zrno - intina, se izdolùva vo
polenova cevka i izrasnuva preku porata na egzinata (nadvore{nata
obvivka na polenot). Polenovata cevka raste od ìgot do semenoviot
za~etok. Polenovata cevka se izdolùva i prodira niz stolb~iwata ili
niz specijalno vodeno tkivo ili niz vnatre{nosta na eden kanal vo
stolp~eto, koj dava nezna~itelen otpor, a dejstvuva i kako hemiska drazba.
So izdolùvaweto i prodiraweto na polenovata cevka so nea se dviì i
sodrìnata na polenovite zrna (vegetativna i generativna kletka).
Generativnata kletka se deli na dve spermalni kletki. Koga }e dojde do
plodnikot, polenovata cevka raste niz negovoto tkivo i po najkratkiot
pat se upatuva kon mikropilite na semenoviot za~etok.
Polenovata cevka raste so vrvot nagore. Koga polenovata cevka }e dojde
vo dopir so obvivkata na embrionalnata torbi~ka, taa se rastvora. Vo toj
moment izleguva sodrìnata od polenovata cevka, taka {to ednata
spermalna kletka se soedinuva so jajce kletkata, a drugata prodira
194

podlaboko i se soedinuva so centralnata (sekundarna) kletka na
embrionalnata torbi~ka. So oploduvawe na jajce kletkata nastanuva
embrion so diploiden broj na hromozomi, a od oploduvaweto na
sekundarnata kletka na embrionalnata torbi~ka se razviva hranlivo
tkivo na embrionot - endosperm.
.3. 92 Oploduvawe kaj cvetnite rastenija
ZAPOMNI!
1. Pod opra{uvawe se podrazbira prenesuvawe na polenovi zrna na
ìgot na tol~nikot, odnosno na semenoviot za~etok.
2. Postojat dva tipa na opra{uvawe: samoopra{uvawe i vkrsteno
opra{uvawe.
3. Oploduvawe e proces na spojuvawe na gametite.
POTSETI SE!
1. [to se podrazbura pod vkrsteno opra{uvawe i kakvo moè da
bide?
2. [to e zoofilija i kako se deli?
3. Opi{i go procesot na oploduvawe.
195
SEME
Semeto se razviva od semenoviot za~etok posle oploduvaweto. Toa
sodrì: semena obvivka (semenica), hranlivo tkivo - endosperm i
nerazvien sporofit, koj se narekuva embrion. Semenicata nastanuva od
integumentot. Retko vo sostavot na semenicata vleguva i del od nucelusot.
Embrionot nastanuva od oplodenata jajce kletka, a endospermot od
oplodenata centralna kletka so drugata spermalna kletka. Na semeto jasno
se gleda mestoto kade toa bilo povrzano za dr{kata, ozna~eno kako papok
(hilum). Blisku do papokot se nao|a mikropilarno otvor~e, preku koe
navleguva vodata vo semeto za toa da po~ne da nikne.
PLOD
Posle oploduvaweto nastanuvaat golemi promeni vo cvetot. Od edna
stana, vo golem broj rastenija se isu{uvaat i otpa|aat ~a{kata, ven~eto,
pra{nicite i stolp~eto so ìgot. Od druga strana, nastanuva priliv na
hranlivi materii vo semenoviot za~etok i vo yidovite na plodnikot, kaj
nekoi rastenija i vo cvetnata loà, oskata na socvetieto ili vo nekoj drug
del na cvetot. Se razviva plod, a vo plodot seme so semenov za~etok.
Yidot na plodnikot se razviva vo plodova obvivka, koja go {titi semeto i
go potpomaga negovoto rasejuvawe.
Plodovata obvivka (perikarp) kaj nekoi
plodovi jasno e deferenciran vo tri sloja:
egzokarp, mezokarp i endokarp. Egzokarpot i
endokarpot odgovaraat i nalikuvaat na
liv~iwata na plodnikot (karpeli). Egzokarpot
e mnogu tenok i se sostoi od 1-2 sloevi kletki i
ima za{titna uloga. I endokarpot e obi~no
tenok (sostaven od 1-2 sloevi na kletki), a vo
isklu~itelni slu~ai moè da bide i podebel.
.3. 93 Gradba na plod
Mezokarpot se sostoi od pove}e sloevi na
kletki osobeno kaj so~nite plodovi kade mezokarpot ja dava glavnata masa.
Parahenhimskite kletki na mezokarpot se ispolnuvaat so razli~ni
hranlivi materii.
196

Klasifikacijata na plodovite moè da bide mnogu razli~na vo
zavisnot od elementite koi pritoa se zemaat vo predvid. Plodovite se
delat na dve pogolemi grupi: plodovi koi nastanuvaat od eden cvet prosti plodovi i plodovi koi nastanuvaat od socvetie - sloèni plodovi.
.3. 94 Razli~ni plodovi
Prostite plodovi vo zavisnost od cvrstinata na karpelata se delat na

suvi i mesesti plodovi. Me{ok e suv plod izgraden od edna karpela, a se
otvara samo so edna nadol`na puknatina po stoma~niot rab. Me{unka e suv
plod so edna karpela, no se otvora so dve nadol`ni puknatini po grbnata i
stoma~nata strana. âura e op{t naziv za site suvi plodovi koi se
197

otvoraat, a se izgradeni od dve ili pove}e karpeli. Orev~e e suv ednosemen
plod koj ne se otvora. Moè da bide izgraden od edna karpela (monokarpno
orev~e) ili od pove}e karpeli (sinkarpno orev~e). [izokarpium gi
opfa}a suvite plodovi sostaveni od dve ili pove}e karpeli, koi posle
sozrevaweto se odvojuvaat na onolku plodovi kolku {to ima karpeli.
Merikarpium e suv plod, sostaven naj~esto od pove}e karpeli, koj se
raspa|a na pove}e plodovi od kolku {to ima karpeli, odnosno se razdvojuva
na delovite na karpelite. Bobinka e so~en plod kaj koj ubavo se izrazeni
dvata dela na plodovata obvivka: egzokarp (vo vid na tenka nadvore{na
obvivka) i mezokarp so endokarp (najgolem mesnat del na plodot).
Kostelka e so~en plod kaj koj site delovi na perikarpot se tipi~no
razvieni (plodova obvivka) - egzokarp, mezokarp i endokarp.
Zbirnite plodovi se sostaveni od pove}e posebni plodovi koi obi~no
se povrzani so zaedni~ka cvetna loà. Srasnatite plodovi nastanuvat so
srasnuvawe na perikarpite (plodova obvivka) na plodovite od dva ili
pove}e cvetovi. Plodovi nastanati od socvetija se sre}avaat kaj smokvi
i dudinka.
Rasejuvawe na plodovite i semeto

Pokraj ostanatite faktori, rasejuvaweto na semeto na izvesna
dale~ina od rastenieto obezbeduva opstanok na vidot i negova ekspanzija
vo prostorot (bidej}i na povr{ina neposredno kaj rastenieto - majka moè
da se razvijat mal broj novi rastenija). Ottuka, postojat razni
prilagoduvawa vo gradbata na plodot, kako i razni drugi faktori koi go
potpomagaat rasejuvaweto na plodovite i semeto.
Rasejuvaweto na semeto, vo koe u~estvuva samo rastenieto se ozna~uva
kako avtohorija.
Faktori za rasejuvawe na semeto i plodovite se: veter (vozdu{na
struja), voda, ìvotni i ~ovek. Rasejuvaweto na semeto i plodovite so
pomo{ na veter se narekuva anemohorija. Vo ovie rastenija semeto e
obi~no sitno (lesno lebdi vo vozduhot), a mnogu ~esto plodovite i semeto
se snabdeni so razni dodatoci (vlakna, krila, izrastoci). Vodata u~estvuva
vo raznesuvawe na plodovite i semeto kaj mnogu vodeni i krajbre`ni
rastenija. Rasejuvawe na plodovite i semeto so pomo{ na voda se narekuva
198

hidrohorija. êsto plodovite i semeto na hidrohornite rastenija imaat
razni dodatoci (kako meuri) ispolneti so vozduh, {to im ovozmoùvaat
podobro lebdewe vo vodata. Raznesuvaweto na plodovite i semeto so pomo{
na ìvotni se narekuva zoohorija. Postojat dva tipa na zoohorija:
epizoi~no rasejuvawe i endozoi~no rasejuvawe.
Posebna uloga vo rasprostranuvawe na plodovite i semeto ima
~ovekot. Toa se narekuva antropohorija. Vo prv red ovde e interesno
~ovekovoto vlijanie vo rasprostranuvawe na kulturnite rastenija. Sekoe
va`no kulturno rastenie koe se pojavuva na eden kontinent od strana na
~ovekot se prenesuva i vo mnogu drugi kraevi na svetot.
ZAPOMNI!
1. Semeto se razviva od semenoviot za~etok.
2. Vo plodot se razviva seme so semenov za~etok.
3. Plodovite se delat na: plodovi koi nastanuvaat od eden cvet prosti plodovi i plodovi koi nastanuvaat od socvetie sloèni plodovi.
1.
2.
3.
8.
POTSETI SE!
Kako e izgradeno semeto?
Opi{i ja gradbata na plodot. Koristi slika za toa.
Kakvi moè da bidat prostite plodovi?
[to e kostelka?
199
Pregled na ìviot svet - Rastenija
3.15. CARSTVO RASTENIJA

Rastitelnoto carstvo od strana na sistemati~arite e
podeleno na: Bessemeni rastenija (Paprati) i Semeni rastenija
(Golosemeni i Skrienosemeni rastenija).
MOVOVI (BRYOPHYTA)
Kaj movovite stepenot na organizacija na rastitelnoto telo su{te ne
e na nivo na vi{ite rastenija. Teloto kaj movovite e izdeferencirano na
steblo i list, a koren ne se obrazuva - negovata uloga ja imaat prezemeno
rizoidite. Rastat na mnogu vl`ni mesta, poradi faktot {to istite nemaat
sprovodni tkiva, a vodata ja primaat preku celata povr{ina na teloto.
Razmnoùvaweto e polovo i bespolovo, so smena na generacii. Spored
stepenot na organizacija na teloto, podeleni se vo dve klasi: Talusovidni
movovi (Hepaticopsida) i Listovidni movovi (Bryopsida).
TALUSOVIDNI MOVOVI (HEPATICOPSIDA)

Pretstavnicite od ovaa klasa koi
imaat talusovidno telo, so jasno
izrazena
dorziventralna
gradba,
pretstavuvaat
najprostite
movovi.
Razmnoùvaweto se izvr{uva so spori i
polovo, a mnogu ~esto i vegetativno.
Pretstavnik e Marchantia polymorpha.
.3. 95 Marchantia polymorpha
200
LISTOVIDNI MOVOVI (BRYOPSIDA)
.3. 96 Sphagnum sp.
Vegetativnoto telo e diferencirano na steblo i

listovi, vo koi se zabeleùvaat za~etoci na tkiva. Se
razmnoùvaat bespolovo i polovo. Vrvot na sporogonot e
pokrien so posebna kapa -kaliptra. Pretstavnik e vidot
Sphagnum, koj so svoite izumreni priosnovni delovi
obrazuva treset, koj ponatamu se upotrebuva kako goriven
materijal i materijal za izolacija, za dobivawe na smoli i
tanini.
PAPRATI (PTERIDOPHYTA)
Prestavnicite se avtotrofni rastenija, so dobro razvien koren,
steblo i listovi. I papratite se odlikuvaat so smena na generacii, no
preovladuva bespolovata generacija. Na opa~inata na listot se
zabeleùvaat sporangiumi, vo koi se sozdavaat spori, odgovorni za
bespolovoto razmnoùvawe. Koga sporangiumot puka sporite se rasejuvaat
so pomo{ na vetrot. Od sporata niknuva srcevidna forma - protalium, na
koe se formiraat ma{ki i ènski polovi organi, so ma{ki i ènki
gameti. Po oploduvaweto se formira zigot, od koj }e se razvie novo
rastenie. Papratot e sporofitska generacija, dodeka gametofitskata
generacija e podredena, mala i ~esto nedorazviena. Pretstavnici se:
ma{kata paprat, slatkata paprat i orlovata paprat. Se
upotrebuvaat vo ishrana na ~ovekot i ìvotnite i vo farmacevtskata
industrija.
.3. 97 A) Polypodium vulgare B) opa~ina na list (spori vo sporangiumi)
201
SMENA NA GENERACII KAJ MOVOVI I

PAPRATI
Movovite go zapo~nuvaat svojot razvitok od sporite, koi se haploidni.
So nivno rtewe nastanuvaat razgraneti kon~esti protonemi. Od
protonemite izrasnuva rastenieto mov, na koe se obrazuvaat ma{ki i
ènski gametangii: anteridii i arhegonii. Vo anteridiite se sozdavaat
anterozoidi (ma{ki gamete), a vo arhegoniite jajce kletkite (ènski
gamete). Ova ja pretstavuva haploidnata generacija - gametofit. Koga
doa|a do spojuvawe na anterozoidot so jajce kletkata se obrazuva zigot. So
rtewe na zigotot se sozdava sporogon. Vo nego po redukcionata delba, se
sozdavaat spori i so toa ciklusot se zavr{uva. Ovaa generacija (sporogon)
koja nastanuva od zigotot e diploidna generacija - sporofit. Sporofitot
ne vodi samostoen ìvot; toj ìvee na lisniot mov - gametofitot.
Gametofitot se hrani avtotrofno, a sporofitot ima heterotrofen na~in
na ìvot.
.3. 98 Smena na generacii kaj movovi
202
Kaj papratite od sporite se razviva zeleno plo~esto telo - protalium.

Na nego se obrazuvaat ma{ki i ènski gametangii - anteridii i
arhegonii, vo koi se sozdavaat anterozoidi i jajce kletki. Spored toa,
protaliumot ja pretstavuva polovata generacija - gametofitot. Od
oplodenata jajce kletka se razviva paprat, so kormofitska gradba
(poseduva koren, steblo i list). Na listovite od papratot se obrazuvaat
spori po redukcionata delba, {to zna~i deka rastenieto paprat
pretstavuva sporofit - bespolova generacija.
.3. 99 Smena na generacii kaj paprati
Ako se sporedi smenata na generacii kaj movovite i papratite moè da

se konstatiraat zna~ajni razliki.
Kaj movovite, samoto rastenie, odnosno nejzinite stebloliki i
listoliki organi, se tvorbi na gametofitot (zna~i pripa|aat na
haploidnata generacija), a rastenieto paprat pripa|a na diploidnata
generacija, na sporofitot.
203

Kaj movovite zna~itelno porazvien e gametofitot (haploidnata
generacija), a kaj papratite se zabeleùva poslab razvitok na
gametofitot, a pojasno izrazen sporofit.
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
ZAPOMNI!
Carstvoto-Rastenija e podeleno na: Bessemeni rastenija
(Paprati) i Semeni rastenija (golosemeni i skrienosemeni)
Movovite se najnisko organiziranite rastenija.
Papratite se avtotrofni rastenija so razvien koren, steblo i
listovi.
Movovite i papratite se razmnoùvaat preku smena na
sporofitna i gametofitna generacija.
Kaj movovite rastenieto pripa|a na haploidnata generacija i
go pretstavuva gametofitot, dodeka rastenieto paprat pripa|a
na diploidnata generacija, na sporofitot.
POTSETI SE!
Kako se razmnoùvaat movovite?
Kako se podeleni movovite?
Koi se pretstavnici na papratite?
Kako se razmnoùvaat movovite i papratite?
Opi{i ja smenata na generacii kaj movovite.
Opi{i ja smenata na generacii kaj papratite.
204
SEMENI RASTENIJA
Imeto na ovie vidovi doa|a od nivnata
osobenost
da
formiraat
seme.
Od
oplodenata jajce-kletka se raviva nikulec
(embrion), smesten vo semeto. Pri povolni
uslovi semeto nikne i dava mlado rastenie.
Dali semeto formira za{titen ploden
list e karakteristika koja ovie rastenija
gi deli na dva oddela: Golosemeni
(Gymnospermae) i Skrienosemeni rastenija
(Angiospermae).
.3. 100 Niknewe na seme
GOLOSEMENI RASTENIJA (GYMNOSPERMAE)

Kaj pretstavnicite od ovoj oddel (iglolisni vidovi) semenite pupki
se neza{titeni, odnosno goli, od kade {to doa|a imeto golosemeni
rastenija. Cvetovite im se ednopolovi. Posebno se razvivaat ènskite
{i{arki (socvetija) od ma{kite cvetovi.
Rod Cikas (Cycas)

Toa se drvenesti rastenija, koi po svojata
morfologija li~at na palmi ili drvovidni
paprati. Ne se razgranuvaat, taka {to
listovite se nao|aat na vrvot od stebloto.
Oploduvaweto se vr{i so podvi`ni ma{ki
gameti.
.3. 101 Cycas circinalis
205
Rod Ginko (Ginko)

Dvodomni
rastenija
so
mikrosporofili sobrani vo grupa,
koj se odgleduva kako dekorativen
vid vo parkovite vo Kina i
Japonija.
Prestavnik
e
edinstveniot vid Ginkgo biloba.
.3. 102 Ginkgo biloba
Rod Bor (Pinus)

Toa se drva, a poretko grmu{ki. Listovite
se igli~esti, dolgi po nekolku cm, poedine~ni
ili sobrani vo grupa na vrvot na skusenoto
gran~e. Vo zelena sostojba izdrùvaat 3-4
godini,
po
koe
prestanuva
nivnata
fotosintetska aktivnost i tie poedine~no
opa|aat. Pretstavnici se Pinus nigra (crn bor),
Pinus abies (bel bor), Pinus peuce (molika) i
drugi.
Elata raste vo zednica so borot i molikata.
Nad bukovo-eloviot pojas se sre}ava smrekata.
.3. 103 Pinus nigra
SKRIENOSEMENI RASTENIJA (ANGYOSPERMAE)

Skrienosemenicite, pojaveni vo nepovolni uslovi za ìveewe, se
najdobro adaptirani na svetlosniot i vodniot reìm, kakov {to postoi vo
razli~ni podra~ja i klimatski oblasti. Izgradeni se od mnogu plasti~en
materijal, koj ovozmoùva brzo prilagoduvawe. Tokmu poradi ovie
osobini, tie uspeale da opstanat i na takvi podra~ja kade {to uslovite za
206

ìveewe se izvonredno nepovolni. Semeto kaj ovie rastenija ostanuva
zatvorena vo vnatre{nosta na plodnikot, poradi {to celata grupa
rastenija se narekuva skrienosemenici. Razvitokot i oformuvaweto na
semiwata od oplodenite semeni pupki se slu~uva zaedno so rasteweto na
plodnicata, koja prerasnuva vo plod, koj e isto taka, eden od zaedni~kite
belezi na prestavnicite od ovoj oddel. Sposobnosta na kletkite vo tekot
na metaboliti~kite procesi da sintetiziraat razni sloèni supstancii
(alkaloidi, saponini, tanini, eteri~ni masla) e u{te edna od osobinite na
skrienosemenicite.
ZAPOMNI!
1. Semenite rastenija imaat sposobnost da formiraat seme.
2. Kaj golosemenite rastenija semenite pupki se goli i
neza{titeni.
3. Skrienosemenite rastenija formirat seme, koe e zatvoreno vo
plod.
1.
2.
3.
7.
8.
POTSETI SE!
Kako se podeleni semenite rastenija?
Koja e karakteristikata na Golosemenite, a koja na
Skrienosemenite vidovi?
Koi se pretstavnici na Golosemenite rastenija?
Kakvo e zna~eweto na li{aite?
[to e mikoriza i kakva moè da bide?
207
DIKOTILEDNI RASTENIJA (DICOTYLEDONAE)

Dikotiledonite rastenija se cvetni vidovi, kaj koi so niknewe od
semeto se formiraat dva embrionalni listovi ili kotiledoni.
LUTIÎWA (FAMILIJA RANUNCULACEAE)

Pogolem broj od prestavnicite se trevesti
rastenija Listovite retko se celi, po~esto
razli~no izdeleni, rasporedeni spiralno. Nekoi
od vidovite se upotrebuvaat vo farmacevtskata
industrija i vo medicinata. Tuka spa|aat vidovite:
Ranunculus arvensis (luti~e), Helleborus odorus
(kukurek), gorocvetot, anemonata i drugi.
.3. 104 Helleborus odorus
AFION (FAMILIJA PAPAVERACEAE)

Toa se pove}egodi{ni ili ednogodi{ni trevesti
rastenija koi vo vegetativnite i reproduktivnite
organi sodràt golemi koli~estva mle~en sok,
bogat so alkaloidi (morfin, papaverin, kodein).
Listovite se spiralno rasporedeni po stebloto,
~esto vlaknesto obrasnati, a ponekoga{ moè da
bidat i sosema goli. Vidot Papaver rhoeas (bulka)
sodrì alkaloidi koi doveduvaat do truewe na
doma{niot dobitok poradi toksi~nosta na
mle~niot sok koj go la~at ovie rastenija.
Najzna~aen pretstavnik e afionot (Papaver
somniferum).
208
.3. 105 Papaver rhoeas
KOPRIVA (FAMILIJA URTICACEAE)

Prestavnicite od ovaa familija se trevesti
vidovi, no ne mnogu visoki rastenija. Lisjata se eden
nasproti drug, so pomali ili pogolemi prilisnici.
Celoto rastenie, a posebno listovite, e obrasnato so
àrlivi vlaknenca (emergencii). Pretstavnici se
vidovite Urtica dioica (kopriva), Urtica urens i drugi.
.3. 106 Urtica dioica
BUKI (FAMILIJA FAGACEAE)

Taa e edna od najva`nite familii vo koi
spa|aat drvenestite listopadni rastenija,
koi gi ~inat na{ite {umi. Listovite
glavno im opa|aat, no ima i takvi koi vo
na{eto klimatsko podra~je go zadrùvaat
lisniot pokriv i vo tekot na zimskiot
period (dab - Quercus robur). Ostanati
pretstavnici se Fagus sylvatica (buka),
Castanea sativa (kosten) i drugi.
.3. 107 Fagus sylvatica
ZELKI (FAMILIJA BRASSICACEAE)

Prestavnicite se trevesti rastenija; listovite
se spiralno rasporedeni, bez prilisnici. Plodot e
lu{pa ili lu{pence. Pretstavnici se: Brassica
oleracea (zelka), Brassica napus (cveklo), Sinapis alba
(sinap), Capsella bursa-pastoris (ov~arska torbi~ka) i
drugi.
.3. 108 Pretstavnici na
Brassicaceae
209
SLEZOVI (FAMILIJA MALVACEAE)

Pretstavnicite koi rastat kaj nas se trevesti ili
grmu{kovidni rasteni ja, retko drvenesti vidovi, so
izdeleni listovi i prilisnici. Pretstavnici se Malva
silvestris (crn slez), Hibiscus rosa-sinensis, Gossypium hirsutum
(pamuk) i drugi. Od beliot i crniot slez se podgotvuvaat
~aevi za lekuvawe na bolesti na di{nite pati{ta.
.3. 109 Malva sylvestris
MLE^KI (FAMILIJA EUPHORBIACEAE)

Nezavisno od morfolo{kiot izgled na
vegetativnite organi, site mle~ki se
odlikuvaat po sodrìnata na mle~ni sadovi,
bogati so mle~en sok, raznoroden po
hemiskiot sostav. Cvetovite se sekoga{
sobrani vo cimozni socvetija, koi spored
morfologijata i strukturata potsetuvaat na
edinstven cvet. Pretstavnici se mle~kata
(Euphorbia cyparissias), ricinusot (Ricinus
communis) i drugi.
.3. 110 Euphorbia cyparissias
ROZI (FAMILIJA ROSACEAE)
.3. 111 Rosa canina
Poradi raznobrazieto vo gradbata na cvetot,

kako rezultat na razli~niot stepen na
specijalizacija, ovaa familija se deli na
nekolku potfamilii.
Od onie koi se najupotrebuvani od strana na
~ovekot
se
vbrojuvaat
vidovite
od
podfamilijata Rosoideae, kade spa|aat: {ipkata
(Rosa idaeus), jagodata (Fragaria vesca), malinata
(Rubus caesius) i drugi. Ovie vidovi se
upotrebuvaat kako dekorativni vo parkovite i
210

gradinite, od niv mnogu ~esto se dobivaat eteri~ni masla so intenziven
prijaten miris, koi se iskoristuvaat vo parfimeriskata industrija, a
najgolem del od pretstavnicite na familijata Rosaceae se koristat i vo
ishranata (jabolko - Malus domestica, cre{a - Prunus avium, kru{a - Pyrus L.,
sliva - Prunus domestica, praska - Prunus persica, kajsija - Prunus armeniaca,
badem - Prunus amygdalus i drugi).
PEPERUGOCVETNI (FAMILIJA FABACEAE)

Edna od va`nite karakteristiki na ovie vidovi e prisustvoto na
poseben vid bakterii po koren~iwata na peperugocvetnite rastenija, so
koi tie ìveat vo simbioza. Ovie bakterii
(rizobium)
imaat
sposobnost
za
asimilacija na atmosferskiot azot i
negovo vgraduvawe vo soedinenija, dostapni
za ishrana na rastenijata. Cvetot li~i na
peperuga: najgornoto liv~e e naj~esto
pogolemo od drugite i e nare~eno barja~e,
dvete strani~ni potsetuvaat na krilca,
dodeka
dvete
vnatre{no
postaveni
liv~iwa,
srasnati
pri
vrvot,
go
izgraduvaat ~un~eto, koe po oblik,
golemina i boja e razli~no. Plodot e
me{unka. Pretstavnici se slednive vidovi:
Pisum sativum (gra{ok), Phaseolus vulgaris
(grav), Glycine max (soja), Lens esculenta
(le}a), Trifolium repens (bela detelina),
.3. 112 Kikiritki
Arachis hypogaea (kikiritki) i drugi.
[TITOCVETNI (FAMILIJA APIACEAE)

Pretstavnicite se zeljesti, trevesti ednogodi{ni ili pove}egodi{ni
vidovi. Pogolemiot del od niv se koristat vo ishranata i kako za~ini:
morkov (Daucus carota), magdonos (Petroselinum sp.), anason (Pimpinella
anisum), kim (Carum carvi) i drugi.
211
FAMILIJA SOLANACEAE
Trevesti rastenija, retko grmu{esti.
Listovite se so spiralen raspored, prosti ili
peresti. Plodot e bobinka ili ~u{ka, ~esto
silno razrasnata. Mnogu od gradinarskite
kulturi spa|aat vo ovaa familija, isto kako i
nekoi medicinski, industriski i dekorativni
rastenija. Vo hemiski pogled, skoro site
pretstavnici sodràt alkaloidi i glikozidi,
a nekoi i saponini, poradi {to dobar del od
niv se otrovni rastenija. Pretstavnici se
vidovite:
Solanum
lycopersicum
(domat),
Capsicum annuum (piperka), Nicotiana tabacum
(tutun) i drugi.
.3. 113 Tutun
USNOCVETNI (FAMILIJA LAMIACEAE)

Toa se grmu{ki i polugrmu{ki, koi rastat vo potoplite krai{ta ili
trevesti rastenija, koi se sre}avaat vo postudenite podra~ja. Cvetovite se
izrazeno zigomorfni, dvousni ili ednousni, mali ili mnogu golemi,
sobrani vo pr{len ili klasovidni socvetija. Vegetativnite organi
sodràt `lezdi so eteri~ni masla, od kade {to se {iri mirizba.
Pretstavnici na ovaa familija se Mentha piperita (nane), Thymus serpyllum
(maj~ina du{ica); Rosmarinus officinalis (ruzmarin); Ocimum officinalis
(bosilek; Salvia officinalis (àlfija) i mnogu drugi lekoviti rastenija, koi
se odgleduvaat za dobivawe eteri~ni masla, kioi, pak, se polzuvaat vo
kozmeti~kata i vo farmacevtskata industrija.
212
.3. 114 Nane i maj~ina du{ica
GLAVOCVETNI (FAMILIJA ASTERACEAE)

Ovde spa|aat trevesti vidovi, ednogodi{ni ili pove}egodi{ni, so
mali ili mnogu golemi dimenzii, ponekoga{ grmu{ki ili polugrmu{ki.
Pokraj raznorodniot morfolo{ki izgled najgolem del od pretstavnicite
imaat mnogubrojni, prosti, jazi~esti ili cev~esti, sitni cvetovi, sobrani
vo glavi~esti socvetija, obvieni so za{titni liv~iwa. Celoto socvetie
po golemina i izgled potsetuva na edinstven cvet. Spored morfologijata
na cvetovite na socvetieto i spored nekoi anatomski belezi ovaa
familija se deli na dve podfamilii: Asteroideae (rastenijata od ovaa
podfamilija se karakteriziraat so prisustvo na kanali so eteri~ni masla,
smola ili balzami) i Ligulliflorae (sostaveni samo od jazi~esti cvetovi, a vo
anatomski pogled sodràt mle~ni sadovi). Pretstavnici na ovie dve
podfamilii se: ajdu~ka treva (Achilea millefolium), neven (Callendula
officinalis), kamilica (Matricaria chammomila), gluvar~e (Taraxacum
officinale), zelena salata (Lactuca sativa) i son~ogled (Helianthus annuus).
213
.3. 115 Neven i ajdu~ka treva
ZAPOMNI!
1. Dikotiledonite rastenija formiraat dva kotiledoni pri
nikneweto na semeto.
2. Kaj mle~kite cvetovite se sobrani vo cimozni socvetija.
3. Glavocvetnite rastenija imaat socvetija koi potsetuvaat na eden
cvet.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
POTSETI SE!
Koi rastenija se dikotiledoni?
Zo{to e toksi~na bulkata?
Koja e karakteristikata na koprivite (Urticaceae)?
Vo koja familija spa|a jagodata?
Koi se peperugocvetni rastenija?
Vo koja familija spa|a ajdu~kata treva?
214
MONOKOTILEDNI RASTENIJA
(MONOCOTYLEDONAE)
Ogromen broj monokotiledoni pretstavnici se ednogodi{ni ili
pove}egodi{ni trevi, ~esto so sloèn na~in na razgranuvawe, a
malubrojni se drvenesti rastenija. Site monokotedoni se odlikuvaat samo
so primarno narasnuvawe na korenot i stebloto. Kotiledonot e eden
(ottamu i imeto monokotiledoni), so tendencija so edniot svoj del da se
preobrazi vo apsorpciono tkivo, no nikoga{ ne e mesto vo koe se
akumuliraat hranlivi materii (za razlika od kotiledonite kaj
dikotiledonite vidovi).
LIJANI (FAMILIJA LILIACEAE)

Rastenijata se odlikuvaat so
dekorativni,
intenzivno
oboeni
cvetovi i podzemni stebla za
vegetativno
razmnoùvawe.
Plodovite se so~ni, vo vid na bobinka
ili ~u{ka. Pretstavnici se: lale
(Tulipa sp.), krin, zumbul, mrazovec
(Colchicum autumnale), kromid, luk,
praz (Allium sp.) i drugi.
.3. 116 Mrazovec
NARCISI (FAMILIJA AMARYLLIDACEAE)

Nadzemnite delovi se pretstaveni
so listovi i cvetonosni dr{ki ili
dr{ki na socvetijata. Steblata se
podzemni od tipot na lukovici.
Prestavnici se vidovite Galanthus
nivalis
(koki~e),
narcisot
(Narcissus tazetta) i drugi.
.3. 117 Narcisi i koki~e
215
PERUNIKI (FAMILIJA IRIDACEAE)

Nadzemnite organi se pojavuvaat sekoja prolet,
dodeka podzemnite se pove}egodi{ni. Pretstavnici se
Iris sp. (perunika), Gladiolus sp. (gladiola) i drugi.
.3. 118 Perunika
TREVI (FAMILIJA POACEAE)
.3. 119 P~enka i p~enica
Ednogodi{ni
ili
pove}egodi{ni
rastenija, so dobro razvieni nadzemni stebla,
kako i so podzemni stebla od tipot rizom,
poretko lukovica. Korenoviot sistem e
ìlest, sostaven glavno od adventivni korewa.
Stebloto e cilindri~no, tenko
ili zna~itelno debelo, jasno
izrazeno na nodii i internodii.
Cvetovite
ne
se
nikoga{
poedine~ni, tuku se sobrani po
nekolku vo prosti socvetija klas~iwa, a ovie od svoja strana vo
slo`ni
socvetija
klas,
metli~ka, ko~an. Pretstavnici se
rastenijata
Triticum
vulgare
(p~enica), Secale cereale (r`),
Hordeum vulgare (ja~men), Avena
sativa (oves), Zea mays (p~enka),
Oryza sativa (oriz), Agropyrum
repenes (pir) i drugi.
216
ZAPOMNI!
1. Monokotiledonite rastenija formiraat samo eden kotiledon
pri niknewe na semeto.
2. @itnite kulturi (P~enka, p~enica, ja~men) spa|aat vo
familijata trevi (Poaceae).
POTSETI SE!
1. Opi{i ja gradbata na monokotiledonite pretstavnici.
2. Vo koja familija spa|aat kromidot i lukot?
3. Kakva e morfolo{kata gradba na trevite?
ZADAÂ
Odberi eden pretstavnik od rastenijata. Prou~i gi negovite
anatomski i fiziolo{ki osobini. Navedi ja negovata sistematska
pripadnost (klasa, rod, familija). Prezentiraj go tvoeto istraùvawe
pred klasot.
Izrabotete herbarium od pove}eto pretstavnici koi gi izu~ivte vo
ova poglavje.
217
TEMA: CARSTVO RASTENIJA

RASTITELNI TKIVA

- mikroskopi
- predmetni i pokrivni
staklenca
- rastenija: Elodea canadensis,
p~enka, cvetno rastenie
(sardela), Fuchsia, celer
- ìleti
- pinceta
- trajni preparati od rastitelni
tkiva (epidermalno, pokrovno,
sprovodno i mehani~ko tkivo)
1. Napravete tenki nadol`ni i

napre~ni preseci od stebloto i
korenot na Elodea. Presecite
napravete gi so ostar ìlet
kolku {to moète potenki
(skoro proyirni). Podgotvete
vodeni preparati od niv.
Mikroskopirajte.
2. Na istiot na~in napravete voden
preparat od napre~en presek od
steblo na sardela i p~enka.
Sporedete.
3. Od dolniot epidermis na listot
od sardelata so pinceta izdvojte
mal del (kolku {to e mo`no
potenok) i podgotvetevoden
preparat od nego. Obidete se da
gi vidite stomite na najgolemo
zgolemuvawe.
4. Podgotvete preparat od napre~en
presek na list od Fuchsia.
Zabeleète ja gradbata.
Sovladuvawe na tehnikata za
podgotovka na preparati od
rastenija.
Prou~uvawe na histolo{ka
gradba na vegetativnite delovi
od rastenijata.
Razliki vo gradbata na
monokotiledonite i
dikotiledoni rastenija.
218
ZADAÂ:
Nastavnikot neka vi podgotvi sliki od ona {to treba da go
pronajdete i ozna~ite na preparatite.
Zadolìtelno nacrtajte gi preparatite so tkivata koi gi
prepoznavte.
Zaklu~oci:
. 1 Napre~en i
nadolèn presek
na steblo
Moète li da gi prepoznete zonite na korenot na

preparatot od nadolèn presek na koren od Elodea?
Koja e osnovnata razlika pome|u prepratite od steblo
na dikotiledoni i monokotiledonite vidovi? Kako se
rasporedeni sprovodnite snop~iwa?
Kako e izgradena stomata i koi delovi gi sodrì
stominiot aparat?
Nacrtajte gi i ozna~ete gi histolo{kite elementi i
povtorete ja funkcijata na tkivata (potsetete se od
ona {to go nau~ivte).
219
TEMA: CARSTVO RASTENIJA

RASTITELNI ORGANI
- mikroskopi
- predmetni i pokrivni
staklenca
- no`
- rastvor na jod
- cvetno rastenie (sardela) so
site organi
- razli~ni korenski sistemi
(morkov, cveklo, detelina, treva,
kromid, luk, kompir)
- listovi so razli~na
morfologija od razli~ni
rastenija (cvetni rastenija,
kaktusi, sukulenten vid)
- cvetovi i socvetija
- plodovi
- semiwa
1. Izlupete go kompirot i so noòt

izgrebete ja povr{inata. Ona
{to }e go izgrebete postavete go
na predmetno staklo i kapnete
edna kapka jod. Jodot so
skrobnite granuli prisutni vo
kompirot }e dade sino obojuvawe.
Mikroskopirajte.
2. Rasporedete gi rastenijata so
razli~ni korewa na nekolku
grupi. Sekoja od grupite neka
diskutira za korenskiot sistem
koj go zabeleùva.
3. Sporedete gi site listovi.
Sli~nostite i razlikite moè
da gi pretstavite preku Venov
dijagram.
4. Nacrtajte go cvetot koj go
gledate i ozna~ete gi negovite
delovi. Prou~ete ja gradbata na
socvetijata.
5. Zabeleète ja mesnatosta na
plodovite. Nacrtajte ja nivnata
forma i zabeleète ja
goleminata.
6. Semiwata podelete gi vo grupite
i napravete sporedba.
Ispituvawe na rezervna materija
kaj rastenijata.
Prou~uvawe na morfolo{kata
gradba na rastenijata.
Uloga na vegetativnite i
generativni organi kaj
rastenijata.
220
Zaklu~oci:
Kako e izgradeno rastenieto (vegetativni i generativni organi)?
Kako e graden korenot?
Kakvi razliki vo korenskiot sistem zabeleàvte? Zo{to korewata se
razlikuvaat?
Kakvi se listovite na rastenijata? Koja e nivnata glavna fiziolo{ka
uloga? Dali e ista kaj site rastenija?
Kakvi listovi imaat kaktusite, a kakvi se na sukulentite? Zo{to?
Koja e razlikata vo gradbata na cvetot i socvetijata?
Kakvi plodovi nabquduvavte? Dali site imaat ista golemina i ist broj na
semiwa vo plodot?
Za {to sluì semeto? Kakvi se razlikite vo semkite koi gi
nabquduvavte?
ZADAÂ:
Pronajdete sliki za gradbata na korenot, stebloto, listot i cvetot kaj razli~ni
vidovi rastenija.
221
Pregled na ìviot svet - @ivotinski tkiva
3.16. @IVOTINSKI TKIVA

Histologijata (histos - tkivo i logos - nauka) se definira
kako nauka koja gi izu~uva gradbata i strukturata na
tkivata na organizmite.
Histologijata kako nau~na disciplina se deli na nekolku
oddeli:
Evoluciona
Histologija,
Eksperimentalna
Histologija, Histohemija i Histopatologija.
Organizacijata na ìvata materija vo tkiva pretstavuva va`na etapa vo
evolucijata na ìvata materija. Tkivata ne moàt da postojat samostojno i
izolirano, tuku kako integrirani vo povisoki formacii vo ramkite na
organizmot, vo organi i sistemi od organi. Odnosite me|u tkivata vo
organizmot se razli~ni. Taka, kletkite moàt da bidat odvoeni so pomali
i pogolemi prostori, koi se ispolneti so me|ukleto~na masa. Kletkite
pome|u tkivata moàt da ne formiraat ili da formiraat sosema mali
puknatini. Postojat i slobodni kletki potopeni vo me|ukleto~nata masa,
kako {to se krvnite elementi. So postojanata interakcija na kletkite so
sredinata doa|a do menuvawe na nivnite osobini vo pravec na
unapreduvawe na nivnite funkcionalni osobenosti. Ovoj proces se
narekuva
progresivno
diferencirawe
na
kletkite
citodiferencijacija.
@ivotinskite tkiva, kako specijalizirani grupi od kletki se
odlikuvaat so niza op{ti biolo{ki svojstva:
Stabilnost vo diferenciraweto - edno tkivo ne moè da postane
drugo
Menuvawe na tkivata (preobrazuvawe vo tekot na embiogenezata)
Specifi~na aktivnost za biosinteza na odredeni materii
Intenzivna dinamika na materiite
Karakteristi~ni regenerativni mo`nosti
222
Postojat ~etiri razli~ni tipovi na ìvotinski tkiva:

1. Epitelno tkivo
2. Svrzno tkivo
3. Muskulno tkivo
4. Nervno tkivo
.3. 120 Tipovi ìvotinski tkiva
.3. 121 @ivotinski tkiva
223
EPITELNO TKIVO
Epitelnite tkiva se sostojat od diferencirani grupi na kletki, koi
imaat grani~na polo`ba vo organizmot.
Funkcijata na ovie tkiva e sloèna:
Pokrivna (gi pokriva site
povr{ini
na
teloto
i
vnatre{nite organi)
Resorptivna (apsorpcija na
potrebnite materii)
Sekretorna i ekskretorna
(sekrecija i ekskrecija na
materii, kako na primer
`lezdite)
.3. 122 Epitelno tkivo
Senzitivna
Kontraktilna.
Vo epitelnoto tkivo epitelnite kletki se nositeli na negovite
funkcii.
Me|usebnata
komunikacija
ja
ostvaruvaat
preku
protoplazmati~nite mostovi, koi se formiraat pome|u dve sosedni
kletki. Blagodarenie na toa, epitelnoto tkivo pretstavuva kompaktno
tkivo.
.3. 123 Tipovi na epitelno tkivo
224

Analogno na funkcijata na tkivata vo organizmot, epitelnoto
tkivo se deli na nekolku grupi:
1.
Pokriven (za{titen) epitel - ~ii kletki se organizirani vo

eden sloj (prete`no kaj bezrbetnicite) ili pove}e sloevi (kaj
rbetnicite), a po forma moàt da bidat plo~esti, kubi~ni ili
cilindri~ni.
Koàta e telesnata pokrivka na ìvotnite. Kaj mekotelite
({kolki) i ~lenkonogite koàta e ozna~ena kako egzoskelet i ima
razli~na struktura od vistinskata koà kaj rbetnicite. Kaj
cica~ite koàta e najgolemiot organ, izgraden od nekolku sloja na
dermalno tkivo. Koàta igra uloga na za{tita na teloto na
ìvotnite od napadi na patogeni organizmi i go regulira gubeweto
na vodata od organizmot. Na koàta se razvivaat ko`ni tvorbi, koi
ja nadopolnuvaat nejzinata funkcija, kako na primer: lu{pi, vlakna,
perduvi, cvrst hitinski sloj bogat so mineralni materii (kaj nekoi
bezrbetnici). Taka, na primer, krznoto kaj ìvotnite osven za
za{tite na organizmot, sluì i kako sekundarna polova odlika ili
za kamuflirawe na ìvotnoto vo sredinata. Ponekoga{ koàta
moè da bide mnogu tvrda ili, pak, da poseduva lu{pesti krlu{ki za
za{tita (vle~ugi i ribi). Vo koàta ima brojni nervni zavr{etoci,
koi primaat drazbi od promena na temperaturata, dopir ili
povreda. Preku koàta kaj pove}eto cica~i se vr{i potewe, so {to
se regulira temperaturata na organizmot. Pod koàta se
akumuliraat masni materii. Kaj nekoi ìvotni razmenata na gasovi
se odviva preku koàta, taka {to istata moè da sluì i kako
respiratoren organ. Kaj cica~ite koàta e diferencirana na
nekolku sloevi: epidermis, dermis i kutis.
2.
@lezdest epitel - sekretoren epitel, ~ii kletki izla~uvaat

produkti (hormoni ili enzimi), koi ostanuvaat vo teloto i se
potrebni za organizmite (inkreti) ili, pak, se izla~uvaat vo
nadvore{nata sredina (ekskreti). Kletkite na `lezdestiot epitel
se grupirani vo: serozni (la~at proteinski sekret) i mukozni
kletki (la~at sluzni materii - mucin).
225

3.
Apsorpcionen
epitel
karakteristi~en
e
za
gastrointestinalniot trakt, bidej}i gi obloùva crevata od
vnatre{nata strana. Negovite kletki (enterociti) poseduvaat
izrastoci, ozna~eni kako mikrovili. So razvojot na ovie izrastoci
se zgolemuva povr{inata na apsorpcija {to pridonesuva za
efikasnost vo vpivaweto na hranlivite materii i krvta. Poradi
specifi~nata struktura na negovite kletki ovoj epitel spored
gradbata na kletkite se narekuva trep~est epitel.
4.
Respiratoren epitel - izgraden e od kletki so tenki kleto~ni

yidovi, niz koi lesno minuvaat gasovite. Se sre}ava vo sostav na
organite za di{ewe.
5.
Setilen epitel - snabden so kletki koi imaat uloga da primaat

drazbi i se narekuvaat setilni receptori. Ovie kletki moàt da
bidat samostojni rasporedeni na povr{inata na teloto, vo
vnatre{nite organi ili se grupirani vo setilni organi.
ZAPOMNI!
1. Histologijata e nauka koja gi izu~uva gradbata i strukturata na
tkivata na organizmite
2. Postojat ~etiri tipa na ìvotniski tkiva: epitelno, svrzno,
muskulno i nerno tkivo.
3. Epitelnoto tkivo se deli na: pokriven, `lezdest, apsorpcionen,
repsiratoren i setilen epitel.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Nabroj gi ìvotinskite tkiva.
Koi se biolo{kite svojstva na ìvite organizmi?
Koja funkcija ja ima epitelot?
Kakva uloga ima koàta?
226
SVRZNO TKIVO
Svrznite tkiva gi povrzuvaat tkivata i
organite i obezbeduvaat nivna za{tita,
obezbeduvaat
ishrana
na
kletkite,
ja
reguliraat toplinata i metabolizmot na
voda vo organizmot, akumuliraat hranlivi
materii i gi {titat kletkite od napadi na
mikroorganizmi.
Izgradeno e od tri komponenti: svrzni
.3. 124 Svrzno tkivo
kletki,
fibrozni
(svrzni)
vlakna
i
ekstracelularen matriks (osnovna materija).
Svrznite vlakna imaat potporna uloga. Tie formiraat gusti mreì vo
koàta, parenhimskite organi, muskulnite kletki itn. Razlikuvame tri
tipa na svrzni vlakna:
Kolageni (izgradeni od kolagen)
Retikularni (tenki ni{ki na kolageni vlakna)
Elasti~ni (lesno se rastegnuvaat i sostaveni se od elastin).
Svrznite kletki moàt da bidat privremeno ili postojano prisutni
vo svrznoto tkivo. Vo svrzni kletki spa|aat: fibroblasti, mezenhimski
kletki, neutrofili, eozinofili, monociti i limfociti. Poslednite
u~estvuvaat vo imunolo{kiot odgovor i vospalitelnite procesi.
Kako prosto svrzno tkivo (mezenhim) e zastapeno kaj golem del od
bezrbetnicite (sun|eri, prestenesti i vla~esti crvi). Mezenhimot ima
te~na struktura, vo najgolem del izgradena od voda, koja gi ispolnuva
kletkite na ìvotnoto. Muskulite go stegaat tkivoto i ja odrùvaat
kompaktnosta na organizmite. Kaj cica~ite najrasprostranetiot tip na
svrzno tkivo e kolagenot, koj ~ini pove}e od 25% od vkupnite proteini.
Spored svojata cvrstina fibroznoto tkivo se deli na: fibrozno,
meko, cvrsto i te~no.
Svrznoto tkivo spored funkcijata koja ja ima moè da bide:
mehani~ko (rskavi~no i koskeno tkivo), mreèsto (slezina, koskena
srcevina), rastresito, sluzno (tkivo na papo~nata vrvca, zabnata pulpa),
fibrozno (kolagen) ili elasti~no (krvni sadovi i ligamenti).
227

Koskenoto tkivo pretstavuva svrzno tkivo so
mehani~ka funkcija. Izgradeno e od koskeni kletki
(osteociti) i fibrilarna me|ukleto~na masa, bogata
so mineralni materii (kalciumovi i magneziumovi
soli).
Koskata e cvrst organ, koj go
obrazuva skeletot. Za koskite
.3. 125 Koskeno tkivo
preku tetivi se povrzuvaat
skeletnite muskuli, koi ovozmoùvaat dvièwe.
Koskite kaj rbetnicite se razli~ni. Dermalna
koska nastanuva so povrzuvawe na koskeni plo~ki.
Dermalnata koska e prisutna kaj bezvili~nite ribi i
go
gradi
pokrivot
na
~ove~kiot
~erep.
Endoskeletnite koski go formiraat skeletot.
Primer za endoskeletni koski se pre{lenite,
rebrata i vilicite.
Pokraj koskite kaj rbetnicite se sre}ava i
rskavica. Taa moè da bide fleksibilna (vo nosot i
u{ite) i cvrsta. Rskavicata gi pokriva sosednite
povr{ini na koskite kaj podvi`nite zglobovi.
Koskata e ìva materija (iako moèbi ne izgleda
taka). Vo koskata se nao|aat golem broj masni
.3. 126 Skeleten sistem materii, koskeni kletki i krvni sadovi. Na
povr{inata na koskite se prika~uvaat skeletnite
muskuli i taka se ovozmoùva dvièwe. Koskite se
mesto za skladirawe na kalcium, dodeka koskenata
srcevina (vo vnatre{nosta na koskeniot kanal) e
mesto za formirawe na eritrocitite (crveni krvni
kletki). Koskite se najcvrstiot organ vo ~ovekovoto
telo. Tie se najotporni na svitkuvawe, rastegnuvawe i
pritiskawe. Na sekoja koska se razlikuva pro{iren
del - epifiza (na dvata kraja na koskata), a epifizite
se povrzuvaat so tesen del od koskata - dijafiza. Vo
vnatre{nosta na dijafizata se nao|a koskenata
.3. 127 Dolga koska
srcevina. Koskite se razli~ni kako po forma taka i
228

po golemina. Najdolgata koska na ~ovekot e butnata koska (okolu 50cm vo
periodot na zrelost), dodeka najmala koska e ~ekan~eto na srednoto uvo
(stapes), so dolìna samo od 0,18cm). Sekoj vozrasen ~ovek ima 206 koski.
Povredite koi se slu~uvaat na
koskite se skr{enicite. Za da se
imobilizira skr{enicata, koskata
pominuva niz nekolku fazi na
obnovuvawe. Kletkite neposredno po
kr{eweto na koskata formiraat
fibrozna mreà i vr{at invazija na
povredenoto mesto. Po nekolku
nedeli ili meseci (zavisno od
serioznosta
na
skr{enicata)
koskata zazdravuva.
.3. 128 Skr{enici
ZAPOMNI!
1. Svrznoto tkivo e izgradeno od: svrzni kletki, fibrozni (svrzni)
vlakna i ekstracelularen matriks (osnovna materija).
2. Svrznite vlakna se podeleni na: kolageni, retikularni i
elasti~ni.
3. Koskenoto tkivo e svrzno tkivo so mehani~ka funkcija.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
[to pretstavuva svrznoto tkivo i koja e negovata
funkcija?
Od koi komponenti se sostoi svrznoto tkivo?
[to e koska?
Opi{i ja gradbata na koskata kaj ~ovekot.
229
TELESNI TE^NOSTI
Kaj pogolemiot broj ìvotni ima prisustvo na telesna te~nost, koja
cirkulira niz nivnite tela i pretstavuva vnatre{na sredina na
organizmite. Vakvite strukturi se sre}avaat samo kaj ìvotnite, dodeka
rastenijata poseduvaat telesni sokovi, koi cirkuliraat niz sprovodnite
tkiva.
Pome|u ìvotnite postojat razli~ni varijacii na telesnite te~nosti.
Kaj sun|erite se sre}ava hidrolimfa, kako najprosto gradena telesna
te~nost. Niz nea se transportira vodata zaedno so rastvorenite minerali
i kislorodot i po sostavot e mnogu sli~na na okolnata sredina.
Telesnata te~nost kaj posloènite sistemi ima posloèn sostav i se
narekuva hemolimfa, koja se sre}ava kaj vi{ite bezrbetnici (mekoteli,
rakovi, insekti). Vo istata se sre}avaat respiratorni pigmenti,
transporteri na rastvoreniot kislorod. Vo zavisnost od obojuvaweto na
ovie pigmenti e i obojuvaweto na telesnata te~nost.
Vaskularniot sistem koj sluì isklu~ivo za cirkulacija na
avtonomnite telesni te~nosti se narekuva krvonosen sistem.
Krvta e sloèna telesna te~nost so postojan sostav. Vo odnos na
funkcijata koja ja ima taa pretstavuva svrzno te~no tkivo. Za prv pat se
javuva kaj nekoi prstenesti crvi.
Krvta ima kompleksna fiziolo{ka funkcija, i toa: prenesuvawe na
materiite (kislorod, hranlivi materii, jaglerod dioksid), odbrana od
bolesti i odrùvawe na uslovite vo vnatre{nosta na organizmot.
.3. 129 Sozdavawe na krvnite kletki
230

Krvta kaj rbetnicite e najsloèna i sostavena e
od: krvna plazma i krvni kletki. Krvnata plazma vo
najgolem del e izgradena od voda (92%), kako i
rastvoreni mineralni materii.
Vo nea se nao|aat krvnite kletki. Eritrocitite
se crveni krvni kletki, ~ija boja poteknuva od bojata
na respiratorniot pigment - hemoglobin, koj go
vrzuva kislorodot i go transportira do site organi i
organski sistemi. Na 1mm3 krv ti se zastapeni so 4-5
milioni.
Eritrocitite
nastanuvaat
od
nediferencirani kletki vo koskenata srcevina. Koga
}e stignat vo krvotokot kletkite gi gubat jadrata i se
zgolemuva prostorot za vrzuvawe na kislorod. Vo 1
sekunda se sozdavaat okolu 2 milioni eritrociti.
Vo
krvotokot
opstojuvaat
120
dena, po {to se
raspa|aat. Vo niv
.3. 130 Cirkulatoren
sistem
se
sodrì
respiratorniot
pigment - hemoglobin, koj vo svojata
.3. 131 Hem, hemoglobin, eritrocit
struktura sodrì èlezo (vgradeno
vo hem-komponentata), koe, pak, go vrzuva kislorodot.
Leukocitite se bezbojni krvni ketki i igraat
uloga vo za{tita na organizmot od bolesti i napadi na
patogeni mikroorganizmi. Tie se najgolemite krvni
elementi. Vo 1mm3 krv ima okolu 5-10 iljadi
leukociti. Nastanuvaat vo koskenata srcevina, imat
jadra i samostojno se dviàt.
Trombocitite se krvni plo~ni, koi se zna~ajni za
koagulacijata (zgrut~uvaweto) na krvta. Vo 1mm3 krv
.3. 132 Eritrociti i Leukocit
ima okolu 200-300 iljadi od ovie krvni kletki.
(bela krvna kletka)
231

Limfata e organska te~nost karakteristi~na samo za rbetnicite.
Taa e vistinska i neposredna sredina za organite i tkivata, bidej}i strui
niz me|ukleto~nite prostori i formira specifi~en vaskularen sistem limfen sistem. Limfata se formira so filtracija niz yidovite na
krvnite kapilari. Sostavot na limfata, za razlika od onoj na krvta, ne e
postojan; toj zavisi od organite i tkivata od koi se formirala. Ne sodrì
hemoglobin, tuku samo krvni elementi: limfociti, monociti i
eozinofili. Zaradi lokalizacijata na istata i na~inot na formirawe
~esto se narekuva tkivna te~nost.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Telesnite te~nosti kaj organizmite moàt da bidat:
hidrolimfa, hemolimfa, krv i limfa.
Krvta ima kompleksna fiziolo{ka funkcija: prenesuvawe na
materiite od edno mesto na drugo, odbrana od bolesti i
odrùvawe na uslovite vo vnatre{nosta na organizmot.
Krvta kaj rbetnicite e najsloèna i sostavena e od: krvna
plazma i krvni kletki.
Limfata e vistinska i neposredna sredina za organite i tkivata,
koja ~esto se narekuva tkivna te~nost.
POTSETI SE!
Nabroj gi telesnite te~nosti kaj ìvotnite?
[to e krv i kako e izgradena?
Zo{to se va`ni eritrocitite?
[to e limfa?
232
MUSKULNO TKIVO
Muskulnoto
tkivo
se
karakterizira so spobnost za
gr~ewe ili kontakcija na
svoite kletki.
Izgradeno
e
od
diferencirani
muskulni
kletki, koi se snabdeni so
.3. 133 Mazno muskulno
kontraktilni
elementi
tkivo
(miofibrili), sostaveni od
proteini.
Muskulnite kletki se razlikuvaat od tipi~nite
eukariotski kletki po nivnata ekstremna izdolènost
i elasti~nost. Pome|u muskulnite kletki skoro i da
nema me|ukleto~ni prostori. Muskulnite kletki se
dobro snabdeni so nervni kletki, taka {to istite
reagiraat po prenos na drazbata od nervnoto tkivo.
Postojat tri tipa na muskulno tkivo: mazno (koe e
vo sostav na vnatre{nite organi i se odlikuvaat so
(skeletno
.3. 134 Muskulen sistem spora kontrakcija), napre~no-prugasto
muskulno tkivo, koe se odlikuva so brzi i mo}ni
kontrakcii, preku koi se ozvozmoùva dvièwe na
teloto) i srcevo muskulno tkivo (miokard).
.3. 135 Mazno muskulno tkivo
233

1. Maznite muskuli se narekuvaat muskuli na vnatre{nite organi.
Nivnata kontrakcija se odviva mnogu bavno. Ova tkivo go ima
nasekade vo organizmot, kako na primer: vo gradbata na mo`niot
meur, digestivniot sistem, vo jajcevodite i matkata, kako i vo
`lezdite i koàta. Aktivnosta na ovie muskuli ne moè svesno da
se kontrolira.
2. Napre~no-prugastite muskuli se narekuvaat skeletni muskuli.
Ovie muskuli imaat mnogu tenki i dolgi kletki, koi u{te se
narekuvaat i muskulni vlakna. Na mestata kade organite vr{at
kontinuirana fizi~ka aktivnost ovie muskuli se zadebeluvaat i
nivniot broj se zgolemuva. Kolku, pak, rabotata na muskulite e
poprecizna, tolku muskulnite vlakna se potenki (kako o~nite
muskuli). Aktivnosta na napre~no-prugastite muskuli moè da se
kontrolira, bidej}i naredbite za kontrakcija na ovie mukuli
doa|aat iod mozo~noto tkivo i rbetniot mozok.
3. Srceviot muskul (miokard) ima izgled sli~en na napre~noprugastoto muskulno tkivo, no poradi negovata specifi~na
struktura i funkcionalna karakteristika se smeta za poseben vid
na muskulno tkivo. Srcevite muskulni kletki imaat dve jadra, koi se
centralno postaveni, kako i bogata mreà na kapilari. Ovie kletki
imaat regerativna sposobnost samo vo ranoto detstvo. Dokolku dojde
do o{tetuvawe na miokardot vo podocnite fazi od razvojot, na nego
ostanuvaat trajni luzni.
Kontraktilnite
elementi
(muskulni vlakna - miofibrili)
moàt da bidat beli i crveni.
Belite muskulni vlakna imaat
pomalku plazmati~en del, a pove}e
kontraktilni elementi. Tie brzo
se kontrahiraat i brzo se
olabavuvaat, no zatoa i brzo se
zamoruvaat. Za razlika od belite
muskulni vlakna, crvenite se
potenki i imaat sposobnost da
.3. 136 Muskulno vlakno
vr{at kontinuirana rabota.
234

Crvenite muskulni vlakna pobavno se kontrahiraat i pobavno se
zamoruvaat. Napre~no-prugastite muskuli imaat najdobra sposobnost za
regeneracija.
Miofibrilite se izgradeni od aktin i miozin, koi ja vr{at
kontrakcijata na muskulnite kletki. Na mikroskopski prikaz (nadolèn)
se zabeleùvaat naizmeni~no rasporedeni temni i svetli linii (sloevi),
vo zavisnost od toa dali sodràt aktin ili miozin. Svetlite linii
sodràt miozin, dodeka temnite - aktin.
Rabotata na muskulite se odviva preku t.n. proces na lizgawe. Koga se
istegnuva edna grupa na muskuli, druga grupa se olabavuva, i obratno.
ZAPOMNI!
1. Muskulnoto tkivo se karakterizira so spobnost za gr~ewe ili
kontakcija na svoite kletki.
2. Muskulnoto tkivo se deli na tri tipa: napre~no-prugasto, mazno
i srcev muskul (miokard).
POTSETI SE!
1. Kako e izgradeno muskulnoto tkivo?
2. Opi{i ja gradbata na napre~no-prugastite, maznite muskuli
i miokardot.
235
NERVNO TKIVO
Nervnoto
tkivo
pretstavuva
najspecijaliziranoto
tkivo
kaj
ìvotnite. So nervnite kletki se
primaat drazbite od sredinata, istite
se sproveduvaat do soodvetnite tkiva i
organi i se preobrazuvaat vo ~uvstva.
Kaj cica~ite sodrì okolu 10 milijardi
nervni kletki (nevroni). Pokraj
nevronite, komponentite koi go gradat
nervnoto tkivo se: nervnite vlakna i
glija kletkite (nevroglija vo
.3. 137 Gradba na nervna kletka
mozo~noto tkivo), koi se nao|aat
pome|u nevronite. Ova tkivo e
bogato snabdeno so krvni sadovi, koi obezbeduvaat
ishrana na nervnite kletki.
Nervnata kletka e osnovna strukturna i
funkcionalna edinica na nervniot sistem. Taa se
sostoi od masiven del, ozna~en kako telo na nevronot so
.3. 138 Nerven sistem
pove}e prodolètoci (dendriti). Nekoi od tie
prodolètoci moàt da bidat zna~itelno podolgi od
ostanatite i ja formiraat vrskata so drugite nervni kletki, a se
ozna~uvaat
kako
aksoni.
Preku dendritite se primaat
drazbite, koi preku aksonot se
prenesuvaat i obrabotuvaat vo
teloto na nervnata kletka. Od
teloto na kletkata drazbata
se ispra}a preku dendritite
.3. 139 Nevron (1) i gradba na nervno tkivo (2)
do druga nervna kletka,
muskul ili `lezda. Vo zavisnost od strukturata nervnite kletki moàt da
bidat unipolarni, bipolarni i multipolarni. Unipolarni nevroni se
onie so edna kletka, a dva prodolètoci koi izleguvaat od edno mesto.
Edniot od niv odi vo prefierijata, a drugiot vo Centralniot nerven
236

sistem. Bipolarni nevroni
se izdolèni kletki, kade
od sekoj kraj n kletkata
izleguva po eden akson.
Multipolarni
se
onie
nevroni koi imaat golem
broj na prodolètoci dendriti i eden akson.
Nevroglija se kletki
koi
gi
obikoluvaat
nevronite. Tie se so pomali
dimenzii
od
nervnite
kletki za 5 do 10 pati.
Nevroglija kletkite se
podeleni na nekolku grupi:
asterociti,
oligodendrociti,
mikroglija i ependimski
kletki.
Asterocitite
vleguvaat vo gradba na
belata i svata masa od
.3. 140 Tipovi na nervni kletki
rbetniot
mozok.
Ovie
kletki se mali, snabdeni so
golem
broj
na
prodolètoci.
Oligodendrocitite se nevroglija,
koi imaat mal broj na prodolètoci
i
gi
opkoluvaat
nevronite.
Mikroglija kletkite gi nema vo
normalna (zdrava) sostojba. Tie
pretstavuvaat
kletki
koi
se
aktiviraat vo momenti na aktivacija
na imunolo{kiot sistem, naj~esto
predizvikano
od
napad
na
.3. 141 Tipovi na nevroglija
infektivni agensi vrz mozo~noto
tkivo. Ependimskite kletki se
237

povrzuvaat so produkcijata na cerebro-spinalnata te~nost.
.3. 142 Sinapsa
Sinapsa e funkcionalno pozvrzuvawe na

nervnite kletki me|usebno ili so drugi kletki
(na primer muskulni). Naj~esto sinapsata se
ostvaruva preku povrzuvawe na aksonot so
dendritite. Preku sinapsata se vr{i prenos na
nervnite impulsi. Sinapsite ovozmoùvaat brzo
i efektino prenesuvawe na nervnite singnali od
presinapti~kiot nevron (od kade zapo~nuva
prenos na impulsot) do targetnata (celna)
kletka.
ZAPOMNI!
1. Nervnoto tkivo pretstavuva najspecijaliziranoto tkivo kaj
ìvotnite.
2. Nervnata kletka e osnovna strukturna i funkcionalna edinica
na nervniot sistem.
3. Nevroglija se kletki koi gi obikoluvaat nevronite.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Kako e izgraden nervniot sistem?
Kakvi moè da bidat nevronite?
[to se nevroglija i koja e nivnata funkcija?
[to e sinapsa i kako se ostvaruva?
238
Pregled na ìviot svet - @ivotni
3.17. CARSTVO - @IVOTNI

Carstvoto na @ivotnite opfa}a najgolem broj vidovi, koi mnogu se
razlikuvaat edni od drugi, no zaedni~kite karakteristiki gi obedinuvaat
vo edno carstvo.
Site se pove}ekleto~ni organizmi. Nivnite kletki nemaat
kleto~en yid.
Heterotrofniot na~in na ishrana e dominanten za site
organizmi, so isklu~ok na mal broj vidovi koi se ishranuvaat
parazitski.
Najgolem del se aktivno dviè~ki.
Kaj ìvotnite se razvieni usten otvor (za primawe na hrana) i
analen otvor (za isfrlawe na
nepotrebnite
materii
od
teloto).
Imaat pravilna organizacija na
sistemite i organite i vo pogled
na simetrijata moàt da imaat:
dorzi-ventralna
(bilateralna)
simetrija i radijalna simetrija
(kade organite rasporedeni vo krug).
Imaat telesna praznina (celom), koja
gi razdeluva vnatre{nite organi od
telesniot yid.
Se razmnoùvaat polovo: od ma{kata i
ènskata polova kletka se formira zigot,
koj e za~etok na noviot organizam. Nekoi
najprimitivni
formi
se
razmnoùvaat
bespolovo.
Kaj povisoko organiziranite ìvotni se
formira rbet.
239

Podelbata na organizmite vo odnos na poseduvaweto na rbetot ja dal
Lamark (1744-1829). Vo toa vreme ovaa podelba bila soodvetna, no podocna
se otkriva nova grupa na morski organizmi, za koi toga{nite
sistemati~ari ne bile sosema sigurni vo koja grupa bi bilo najdobro da se
smestat. Zatoa ruskiot zoolog Kovalevskij predlaga priklu~uvawe na ovie
ìvotni vo rbetnicite poradi nizata zaedni~ki osobini so niv. Taka,
grupata na rbetnicite dobiva novi pretstavnici, sli~ni na ostanatite, no
bez rbet vo svojata morfolo{ka gradba. Zedni~ko za site ovie organizmi
bilo toa {to site poseduvale horda (ponisko organiziranite formi ja
zadrùvale vo tekot na celiot ìvot, dodeka evolutivno porazvienite
vidovi vo embrionalniot razvitok ja zamenuvaat so rbet). Analogno na
toa, ovaa grupa na ìvotni se narekuva Hordovi ìvotni (Chordata).
Spored prisustvoto ili otsustvo na rbetot, ìvotnite se

grupirani vo dve sistematski kategorii: Bezrbetni ìvotni
(Invertebrata) i Rbetni ìvotni (Vertebrata).
BEZRBETNICI (INVERTEBRATA)
Osnovnata karakteristika na ovie organizmi e otsustvoto na rbet.
Ovie organizmi ~inat pove}e od 90% od vkupnata populacija na carstvoto
@ivotni.
Invertebratite se pove}ekleto~ni organizmi. Nivnite kletki
funkcioniraat vo celina, sinhronizirano i se specijalizirani za
vr{ewe odredeni funcii.
Pove}eto od niv imaat tkiva, osven sun|erite (Porifera), koi imaat
specifi~na organizacija na kleto~nite kolonii vo organizmot.
Pove}eto bezrbetni ìvotni se razmnoùvaat polovo so
konjugacija na ma{kata i ènska polova kletka - gameti.
Sposobni se da se dviàt. Duri i sun|erite se dviàt, iako nivnoto
dvièwe e naj~esto sporo i nezabele`livo.
Imaat simetri~na struktura na teloto. Toa zna~i deka dokolku se
povle~e zamislena linija po sredinata na teloto }e se zabeleì
240

deka i dvete strani od teloto imaat ista morfologija. Isklu~ok
pravat samo sun|erite i nekoi korali, koi se nesimetri~ni formi.
Pretstavuvaat heterotrofni organizmi, a nekoi vidovi se
parazitski formi.
BESTKIVNI @IVOTNI
Sun|eri (Porifera)
Pretstavuvaat mala grupa na
organizmi, koi se prikrepeni za
podlogata - sesilni formi. Postojat
mal broj pretstavnici (morski ili
slatkovodni vidovi) koi imaat
spsobnost da se pridviùvaat na
dnoto na vodnite baseni za 0,1 0,4mm dnevno. Ovie dvièwa mnogu
nalikuvaat
na
amebovidnite
dvièwa,
pri
{to
tie
go
.3. 143 Ohridski sun|er
kontrahiraat (gr~at) celoto svoe
(Ochridospongia rotunda)
telo. Moàt da dostignat golemina
od 1cm do 2m.
Sun|erite nemaat nerven, digestiven i cirkulatoren sistem. So
konstantnoto te~ewe na vodata niz teloto na sun|erite, koja navleguva
preku golemiot broj na pori, tie se snabduvaat so potrebnite minerali i
kislorod rastvoren vo vodata. Na vakov na~in tie preku vodata i gi
isfrlaat site nepotrebni materii od teloto. Najgolemiot del od ovie
vidovi se hranat so bakterii (okolu 10.000 vidovi) i ostanatite ~esti~ki
od vodata, no nekoi imaat sposobnost za endosimbioza so fotosintetski
mikroorganizmi, od koi go konsumiraat kislorodot i organskite materii
koi }e gi sintetiziraat. Samo nekolku vidovi se karnivori i niven plen se
naj~esto malite rak~iwa.
Se razmnoùvaat so pupewe ili polovo.
Teloto im e najrazli~no oboeno, {uplivo, izgradeno od dva sloja na
kletki: nadvore{en i vnatre{en sloj, pome|u koi se nao|a èlatinozna
241

materija. Nekoi sun|eri imaat kalciumova obvivka na povr{inata na
teloto.
Za Ohridskoto ezero karakteristi~en e endemi~niot vid1
Ochridospongia rotunda (Ohridski sun|er). Ovoj vid pretstavuva eden od
najinteresnite reliktni (drevni) formi na ezeroto. Ova ne e
edinstveniot vid na sun|er koj ìvee vo ova ezero, no Ohridskiot
trkalezen sun|er go sporeduvaat so endemi~nite sun|eri vo Tiberiskoto
Ezero na Bliskiot Istok i Bajkalskoto Ezero vo Sibir.
Koprivkari (Cnidaria)
Koprivkarite se grupa na primitivni organizmi, koi se opfateni so
okolu 9.000 vidovi, prete`no zastapeni vo akvati~nite morski
ekosistemi. Nivna karakteristika se specifi~nite àrni kletki
(knidociti), so pomo{ na koi go lovat plenot. Teloto im e izgradeno od
nadvore{en i vnatre{en sloj, pome|u koi se nao|a èlatinozna masa
(mezoglea).
Vo zavisnost od toa dali se dviàt ili se
prikrepeni za podlogata (sesilni) ovaa klasa ja
diferencirame na korali (Anthozoa) i meduzi,
koi imaat radijalna simetrija na teloto, ~ij
usten otvor e opkolen so knidociti. @rtvata ja
paraliziraat so otrovot, koj go ispu{taat od
knidocitite. Hranata delumno ja obrabotuvaat
(digestiraat) vo telesnata praznina, koja e i
mesto za razmena na gasovi (respiracija), a
nedigestriranite ostatoci se isfrlaat preku
istiot - usen otvor. Nervniot sistem kaj ovie
pretstavnici e od najprost tip - difuzen nerven
sistem, so~inet od yvezdesti nervni kletkim
.3. 144 Meduza i koral
me|usebno povrzani. Pove}eto vidovi se
razmnoùvaat polovo.
endemi~en vid - odreden vid, ~ie rasprostranuvawe e ograni~eno samo na navedenoto

mesto
242

Mnogu pretstavnici na koprivkarite formiraat kolonii od
ednokleto~ni organizmi. Najpoznati pretstavnici se crveniot koral
(Coralium rubrum) i zlatnata meduza.
ZAPOMNI!
1. Spored prisustvoto ili otsustvo na rbetot ìvotnite se
grupirani vo dve sistematski kategorii: Bezrbetni ìvotni
(Invertebrata) i Rbetni ìvotni (Vertebrata).
2. Sun|erite nemaat nerven, digestiven i cirkulatoren sistem.
3. Vo Koprivkari spa|aat meduzite i koralite.
POTSETI SE!
1. Opi{i gi op{tite osobini na ìvotnite?
2. Kako se izgradeni bezrbetnicite?
3. Kako koprivkarite ja lovat `rtvata?
ZADAÂ:
Prou~i ja sistematikata na bezrbetnicite so toa {to }e izraboti{
{emi i }e obezbedi{ sliki za nava`nite grupi i nivnite pretstavnici.
[emata sledi ja vo tekot na ~asovite za da ti pomogne da go sovlada{
taksonomskiot del od ova poglavje.
Nakratko prodiskutirajte za bezrbetnicite. Koi vakvi ìvotni
ve}e gi znae{? Kade se sre}avaat?
243
SPLESKANI CRVI (PLATHELMINTHES)

Spleskanite crvi imaat bilateralna simetrija na teloto, koe e
izgradeno od tri sloja na kletki. Ovie ìvotni nemaat telesna praznina.
Digestivniot sistem e izgraden od usna praznina, a zavr{uva so slepo
crevo. Nervniot sistem e izgraden od zbir na nervni kletki, smesteni vo
glavata (vrv~est nerven sistem). Tie nemaat respiratoren, nitu
cirkulatoren sistem. Sistemot za izla~uvawe e primitiven, pretstaven
so yvezdesta trep~esta kletka, koja gi sobira nepotrebnite materii.
Se razmnoùvaat polovo. Kaj ovie pretstavnici golem e brojot na
hermafroditni vidovi (na edna edinka se razvivaat i ma{ki i ènski
polovi `lezdi). Nivniot razvitok e po pat na metamorfoza.
Golem del od pretstavnicite na tipot Plathelminthes se parazitski
formi i pretstavuvaat edni od najopasnite paraziti za ~ovekot.
Spleskanite crvi se delat na tri klasi: Trep~esti crvi (Turbelaria) pretstavnik e belata Planarija, Metili (Trematoda) i Tenii (Cestoda).
Metilite (Trematoda) parazitiraat vo
teloto na cica~ite, kako ektoparaziti (na
povr{inata na teloto na doma}inot) ili
kako endoparaziti (vo vnatre{nosta na
teloto). Metilite imaat dve pijavki, so koi
se pricvrstuvaat za doma}inot i cicaat krv
od nego, so koja se hranat. Pretstavik e
golemiot metil (Fasciola hepatica), koj
.3. 145 Metil
parazitira vo crniot drob na ovcite i
govedata. Ovoj parazit koristi dva doma}ina vo tekot na negoviot ìvoten
ciklus: cica~ (doma{no ìvotno) i barskiot polàv. Od teloto na
cica~ot preku izmetot se isfrlaat oplodeni jajca. Tie dospevaat do vodna
povr{ina (naj~esto bara), kade se razviva larva (miracidium). Ovaa larva
nekoe vreme plovi dodeka ne go pronajde svojot doma}in - barskiot polàv,
vo koj od miracidiumot se obrazuvaat spirocisti, od niv redii, a od niv
cerkarii. Cerkariite go napu{taat polàvot i plovej}i po vodata se
244

pricvrstuvaat za nekoja barska treva, kade od niv se razvivaat
metacerkarii. Trevata za kratko vreme }e posluì kako hrana za nekoj
dobitok, koj gi vnesuva incistiranite metacerkarii vo organizmot. Vo
teloto na cica~ot se formira mlad metil, koj preku krvta stignuva do
crniot drob i òl~nite kanali, kade postignuva faza na potpolna zrelost
i producira oplodeni jajca.
.3. 146 @ivoten ciklus na golemiot metil
.3. 147 Svinska

tenija
Teniite (Cestoda) se paraziti vo crevata na ~ovekot i

ostanatite cica~i. Nivnotot telo e so lentovidna forma,
koja moè da dostigne dolìna i do nekolku metri. Na
teloto imaat pijavki i kuki, koi im sluàt za
pricvrstuvawe za doma}inot. Karakteristi~ni vidovi se:
govedskata tenija (Taenia saginata), svinskata tenija
(Taenia solium) i ku~e{kata tenija (Echinococcus
granulosus).
245

Ovie tenii se razvivaat od larvi, a vo tekot na ìvotniot ciklus
menuvaat dva doma}ina. Traen doma}in za govedskata i ku~e{kata tenija e
~ovekot, a preodni doma}ini se govedoto i sviwata. Vo teloto na
preodnite doma}ini se razvivaat larvite, koi so pomo{ na kukite gi
probivaat yidovite na slezinata, muskulnoto i mozo~noto tkivo, kade se
formiraat bobici, koi moàt da go zarazat ~ovekot dokolku konzumira
nedovolno termi~ki obraboteno meso od zarazeni ìvotni. Kaj ~ovekot vo
crevata se razviva zrela tenija. Ku~e{kata tenija se razviva vo crevata na
~ovekot kako preoden doma}in, a traen doma}in za ovoj vid e ku~eto.
Larvite moàt da predizvikaat seriozni posledici za ~ovekot, koi moàt
da bidat i smrtonosni. Jajcata na ku~e{kata tenija se isfrlaat so izmetot
na ku~eto i moàt da se najdat na negovite vlakna. Ako decata galat ku~e, a
pritoa ne gi izmijat racete moàt da vnesat del od larvite vo organizmot,
kade tie se vgnezduvaat vo belite drobovi i crniot drob.
.3. 148 @ivoten ciklus na govedskata i svinskata tenija
246
ZAPOMNI!
1. Spleskanite crvi nemaat telesna praznina, cirkulatoren i
respiratoren sistem.
2. Golem del od pretstavnicite na tipot Plathelminthes se parazitski
formi i pretstavuvaat edni od najopasnite paraziti za ~ovekot.
3. Spleskanite crvi se delat na tri klasi: Trep~esti crvi
(Turbelaria), Metili (Trematoda) i Tenii (Cestoda).
POTSETI SE!
1. Opi{i gi ja gradbata na Spleskanite crvi?
2. Koi se pretstavnici na metilite?
3. Kako se odviva ìvotniot ciklus na metilite i teniite?
Objasni.
247
VALÊSTI CRVI (NEMATHELMINTHES)

Teloto na val~estite crvi e soodvetno na nivnoto ime - imaat
cilindri~na forma so za{ileni kraevi. Usniot otvor e lociran na
predniot del od teloto, prodolùva vo crevo, koe zavr{uva so analen
otvor. Se razmnoùvaat prete`no polovo. Pretstavuvaat slobodni
formi, ìteli na solenite i slatkovodni ekosistemi, a moàt da se
sretnat i kako paraziti kaj ~ovekot i ìvotnite.
Askarisot e bolest koja ja napa|a humanata populacija prete`no na
mesta kade higienskite uslovi se oskudni. Ja predizvikuva Ascaris
lumbricoides.
.3. 149 @ivoten ciklus na Ascaris lumbicoides
248

Vozrasnite crvi ìveat vo lumenot na tenkoto crevo (sl.3.146) (1).
Moàt da dostignat dimenzii do 30cm. @enskata edinka producira okolu
200.000 jajca dnevno, koi se isfrlaat so fecesot (2). Neoplodenite jajca ne
pretstavuvaat opasnost od infekcija. Oplodenite jajca postanuvaat
infektivni po nekolku nedeli (3), vo zavisnost od uslovite vo sredinata.
Infekcijata zapo~nuva so konzumacija na hrana kontaminirana so jajca od
Ascaris (4). Larvite navleguvaat vo teloto na ~ovekot preku crevata, se
{irat vo vnatre{nosta na organizmot, stignuvaat i do belite drobovi i go
zafa}aat celiot respiratoren trakt (5, 6, 7). Po 2-3 meseci od jajcata se
razviva vozrasna forma na Ascaris, koj ìvee okolu 1 do 2 godini vo teloto
na doma}inot. Simptomite na bolesta se treska, visoka temperatura i
diarea.
Trichinella
spiralis
(trihinela)
e
parazitski pretstavnik, koj ima samo eden
doma}in vo ìvotniot ciklus. Parazitira
naj~esto kaj sviwata, a ~ovekot moè da se
zarazi dokolku vo ishranata koristi
nedovolno termi~ki prerabotena hrana.
Larvite se inkapsulirani so mala cisti~na
kapsula. Ovie se osloboduvaat od kapsulata
vo teloto na doma}inot i preminuvaat vo
.3. 150 Larvi na Trichinella spiralis
crevata, kade rastat i se razmnoùvaat.
Interesno za ovie ìvotni e faktot {to vo faza na larvi tie vodat
anaeroben na~in na ìvot, dodeka kako vozrasni edinki go prifa}aat
aerobniot ìvot na doma}inot. Vo tekot na reprodukcijata ènskata
forma proizveduva iljadnici larvi, koi preku cirkulacijata se
rasprostranuvaat niz teloto.
Ovie zaboluvawa se prosledeni so silna bolka na celoto telo,
miokarditis (vospalenie na srceviot muskul) i encefalitis (vo odredeni
slu~ai) i moàt da rezultiraat so smrt.
249

Ancylostoma duodenale se narekuva u{te
i detska glista, poradi toa {to kaj decata
ima najintenzivno izrazeni patolo{ki
simptomi. Ovoj vid e mnogu pomal od
Ascaris, pa zatoa i preminuvaweto na
Ancylostoma niz organizmot se odviva
mnogu pobrzo i poefikasno. Infekcijata
se manifestira so anemija (gubewe na
hematinskoto èlezo vo krvta). Cicaweto
na krv od yidot na tenkoto crevo na
.3. 151 Ancylostoma duodenale
doma}inot od strana na parazitot e mnogu
intenizvno, taka {to anemijata vedna{ se zabeleùva. Koga stanuva zbor
za stapkata na smrtnost koja invertebratnite paraziti ja predizvikuvaat,
ovoj vid so pravo moè da go zazeme prvoto mesto. Kaj decata predizvikuva
intelektualna retardacija i zastoj vo rastot. Decata od majki koi bile
zaboleni vo tekot na bremenosta se nedovolno sozreani, so niska telesna
masa i vo tekot na ponatamo{niot ìvot pokaùvaat slabi intelektualni
osobini.
Larvite na ovoj vid se sre}avaat vo vla`ni i topli po~vi, kade se
razvivaat blagodarenie na soodvetnite povolni uslovi. Koga larvata
dovolno }e se razvie taa stanuva podvi`na i bara mesto za prodirawe vo
~ove~kata koà ili, pak, oralno da se vnese vo organizmot preku hranata.
Dokolu ne pronajde doma}in kade }e moè da se vgnezdi, larvite vo ovoj
stadium moàt da preìveat najmnogu do 2 nedeli. Vneseni vo doma}inot
preku koàta tie patuvaat preku cirkulatorniot sistem i limfnite jazli,
do belite drobovi kon traheata. So iska{luvawe na larvata i nejzino
povtorno vra}awe vo organizmot preku hranoprovodot, taa stignuva do
yidot na tenkoto crevo kade e podgotvena za razvoj vo stadium na zrela
edinka. Celiot ovoj proces se odviva vo tekot na 5-9 nedeli. Zrelite
ènski edinki produciraat jajca, koi se isfrlaat od organizmot preku
fecesot, pri {to ìvotniot ciklus odnovo zapo~nuva.
250
.3. 152 @ivoten ciklus na Ancylostoma duodenale
ZAPOMNI!
1. Od Spleskanite crvi najpoznatite pretstavnici se parazitski
formi: Askaris, Trihinela i Ancylostoma.
2. Trihinelata e parazitski pretstavnik, koj ima samo eden
doma}in vo ìvotniot ciklus. i toa naj~esto e sviwata.
3. Ancylostoma duodenale se narekuva u{te i detska glista, poradi
toa {to kaj decata ima najsilno izrazeni patolo{ki simptomi.
POTSETI SE!
1. Opi{i ja gradbata na Spleskanite crvi.
2. Kolku doma}ini vo tekot na ìvotniot ciklus menuva
Trihinelata?
3. Kako se odviva ìvotniot ciklus na detskata glista?
251
PRSTENESTI CRVI (ANNELIDA)

Prstenestite crvi imaat telo izgradeno od pogolem broj prsteni
(segmenti). Teloto im e postojano ligavo, pokrieno se tenka kutikula, pod
koja se nao|aat golem broj muskuli. Nekoi pretstavnici imaat ~etinki po
povr{inata na teloto. Vakvite organizmi imaat homonomna segmentacija
na teloto (teloto e podeleno na identi~ni segmenti). Imaat
sekundarna telesna praznina - celom i razvieni organski sistemi:
digestiven i krvonosen sistem. Celomot e segmentiran na pove}e delovi
so pregradi t.n. septi, koi na organizmot mu davaat prstenest izgled.
Respiracijata se odviva preku àbrite kaj vodnite ìvotni, a kaj
kopnenite preku koàta. Kaj niv se javuvaat primitivni bubrezi vo vid
na izdolèni cev~iwa, koi so edniot kraj zavr{uvaat vo
nadvore{nata sredina, a kon vnatre{nosta se otvoraat vo
vid na inka, snabdeni so golem broj trepki. Nervniot
sistem e pretstaven so mozo~na ganglija i nervni stebla,
koi se me|usebno povrzani i go formiraat vrv~estiot
nerven sistem. Se razmnoùvaat polovo. Sistematski se
podeleni vo nekolku kategorii:
Mnogu~etinesti crvi (Polychaeta) - najprimitivni vo
ovaa grupa na organizmi. Poseduvaat parapodii (noìwa)
so pomo{ na koi se dviàt. Pretstavnik e Nereis.
Malku~etinesti crvi (Clitellata) - imaat malku ili
.3. 153 Nereis
nemaat voop{to ~etinki po teloto. Podeleni se na dve
potklasi: Oligochaeta, ~ij pretstavnik e do`dovniot crv
i Pijavici (Hirudinea), koi poseduvaat pijavki na dvata
kraja na teloto. Iako pogolem del od pijavicite se
hranat so krv, ne se site opasni za ~ovekot. 90% od niv se
ishranuvaat so raspadnata organska materija. Pijavicite
se prika~uvaat za otvoreni rani na teloto, od kade ja
v{mukuvaat krvta. Vo svoeto telo nosat paraziti, koi ne
gi prenesuvaat na organizmot od koj se hranat. No sekoj
parazit koj }e go primat od doma}inot moè ponatamu da
.3. 154 Do`doven crv
se prenese na drug organizam.
252
MEKOTELI (MOLLUSCA)
Mekotelite se najgolemiot morski vid,
iako nekoi pretstavnici ìveat i vo
slatkovodni ekosistemi ili terestri~ni
(kopneni)
sredini.
Imeto
na
ovie
pretstavnici govori za strukturata na
nivnoto telo. Sostaveno e od tri dela:
stapalo (koe im sluì za dvièwe i poseduva
senzorni i motorni kletki), visceralna
praznina (vo koja se sodràt organite za
digestija, reprodukcija i ekskrecija) i
.3. 155 Gastropoda
mantija (obvivka so koja se pokriva teloto i
koja, kaj polàvite, ja sekretira ~erupkata). Teloto e so bilateralna
simetrija. Ovie organizmi imaat sistemi za cirkulacija, izla~uvawe,
nerven, muskulen i reproduktiven sistem.
Mekotelite se podeleni na tri va`ni klasi: [kolki (Bivalvia),
Polàvi (Gastropoda) i Glavonogi (Cephalopoda).
[kolkite (Bivalvia) go dobile imeto
spored prisustvoto na dva kapaka (valvi), so
karakterstika da se zatvoraat i otvoraat.
Imaat strani~no spleskano meko telo. Ovie
ìvotni imaat senzorni kletki za dopir,
hemiski drazbi i svetlina. Bisernata
{kolka formira biseri koga vo mantijata }e
navleze zrno od pesok, koe vo nekolku sloevi
go obviva so sekret, koj se la~i od mantijata.
Golem del od niv se organizmi, koi se
prikrepeni za nekakva podloga (sedentarni
formi), nekoi se so sposobnost za dvièwe, a
nekoi se sre}avaat kako sesilni formi. Se
koristat za ishrana na ~ovekot, osobeno
ostrigata i crnata morska {kolka.
253
.3. 156 Bivalvia

Polàvite (Gastropoda) moè da imaat edna ili da nemaat ~erupka.
Klasata Polàvi vklu~uva herbivori, omnivori, karnivori, pa duri i
nekolku parazitski vidovi. Nivnata ~erupka e izvrtena, taka {to ovie
vidovi otstapuvaat od bilateralnata simetrija na teloto. Kaj nekoi
vidovi se zabeleùva smena na polot so sozrevaweto: tie se ma{ki edinki
do polovata zrelost, koga preminuvaat vo ènski. Poznati vidovi od ovaa
klasa se lozoviot polàv (Helix aspersa) i golemiot polàv (Lymnaea
stagnalis).
.3. 157 Nautilus i oktopod
Glavonogite
se
pretstaveni
so
nautilusot, oktopodite i sipite. Kaj
ovie vidovi doa|a do gubewe na ~erupkata kaj
nekoi (oktopodi), dodeka ima i vidovi koi ja
zadrùvaat (nautilus). Tie se aktivni
predatori i brzi pliva~i. Golemata glava
ima o~i i golem usen otvor, snabden so
pipala. Vo mantijata se nao|aat pigmentni
kletki so koi ja menuvaat bojata na teloto
spored sredinata vo koja ìveat. Polot e
sekoga{ determiniran u{te vo ranata faza
na razvoj, a oploduvaweto e vnatre{no.
Xinovskata sipa e najdolgiot bezrbetnik
so dolìna od 20-tina metri. Vkusnoto meso
na ligwite gi pravi ~esto upotrebuvani vo
ishranata na ~ovekot.
254
ZAPOMNI!
1. Prstenestite crvi se podeleni na Mnogu~etinesti i
Malku~etinesti crvi.
2. Mekotelite se podeleni na tri klasi: [kolki (Bivalvia),
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Opi{i gi ja gradbata na Prstenestite crvi.
Kako se hranat Pijavicite?
Kakva e gradbata na teloto na Mekotelite?
Kako e izgradeno teloto na polàvite, a kako se izgradeni
glavonogite?
255
^LENKONOGI (ARTHROPODA)
Najsloènite pretstavnici od tipot bezrbetnici
se ~lenkonogite. Teloto na ovie organizmi e segmentirano
i tie poseduvaat: glava, gradi (torax) i stoma~e (abdomen).
Imaat bilateralna simetrija. Za teloto se povrzani
izrastoci: noze i anteni. Nadvore{nata obvivka e
izgradena od nadvore{en skelet (egzoskelet), zacvrsten so
hitinska obvivka. Povremeno nadvore{nata obvivka na
teloto se otfrla i se sozdava nova. Vo gradbata na teloto
vleguvaat muskulni snop~iwa, koi preku kontrakciite
obezbeduvaat dvièwa na edinkata. Imaat nerven sistem
sostaven od parni ganglii. Site terestri~ni (kopneni)
formi
se
razmnoùvaat
vnatre{no,
dodeka
.3. 158 Gradba na telo kaj
~lenkonogite
akvati~nite vidovi - nadvore{no. Nekoi pretstavnici
vo tekot na razvojot minuvaat niz procesi na metamorfoza.
^lenkonogite se podeleni vo nekolku
potklasi:
Helicerati
(Chelicerata),
Miriapoda (Myriapoda), Insekti (Insecta
ili Hexapoda) i Rakovi (Crustacea).
Heliceratite
kako
isklu~itelno
dobri grablivci od ovaa klasa se
pretstavuvaat
so
vidovite:
pajaci,
skorpii i krleì.
Pajacite
imaat karakteristi~na
osobina so svilenastiot sekret koj se
la~i od `lezdite na zadniot del od
stoma~eto da pletat pajaìnesti mreì.
Najpoznat i najopasen e pajakotkrstonosec, so beli damki po teloto vo
vid na krst.
Skorpiite lovat glavno no}e so
pomo{ na nivnite specijalizirani
kle{ti za taa cel. Na zadniot del od
.3. 159 Pretstavnici na ~lenkonogite
256

stoma~eto imaat otrovna `lezda, so koja ja paraliziraat `rtvata, a potoa
lesno go raskinuvaat plenot so kle{tite.
Krleìte imaat voglavno parazitski na~in na ìvot. @iveat na
koàta na ìvotnite (vklu~uvaj}i go i ~ovekot), na mesta koi se topli i
za{titeni, od kade se hranat so krvta od doma}inot. V{mukuvaweto na krv
pridonesuva za ~uvstvo na ~e{awe i pojava na krasti na toj del od teloto.
Insektite se najbrojnata grupa na ìvotni na Zemjata. Kusiot ìvoten
vek i mo`nosta za brzo i efikasno razmnoùvawe pridonesuvaat za
golemiot broj na ovie pretstavnici. Re~isi i da nema kopnen del od
Zemjinata povr{ina, kade nema insekti. Teloto na insektite e za{titeno
so hitinozna obvivka i anatomski izgradeno kako i kaj ostanatite
~lenkonogi. Insektite imaat tri para noze, sloèni o~i i dve anteni. Na
grbiot del od teloto imaat parni krilja, osven mal broj vidovi, kaj koi
krilata se reducirale. Karakteristika za insektite e prisustvoto na
plunkovni `lezdi, so pomo{ na koi ja razgraduvaat
hranata, a nekoi plunkata ja ispu{taat vo hranata,
koja se razgraduva, pa potoa ja konzumiraat
(ekstraoralna digestija). Respiracijata se odviva
preku trahei, koi se otvoraat vo nadvore{nata
sredina so pomo{ na otvori (stigmi), a vo teloto
silno se razgranuvaat, kade
nosat kislorod. Na~inot na
koj me|usebe komuniciraat
(naj~esto vo periodot na
parewe)
e
razli~en:
svetulkata emitira svetlosni
signali, {turecot ispu{ta
zvuci, dodeka nekoi la~at
.3. 160 Insekti
materii so pomo{ na koi na
ostanatite edinki im go
pokaùvaat patot po koj treba da se dviàt (mravki).
.3. 161 Metamorfoza kaj
Najgolemiot del od niv se razvivaat preku
peperutka
metamorfoza.
257

Za na{eto podnebje najpoznati pretstavnici se: doma{nata muva,
lebarkata, zeleniot skakulec, mravkata, p~elata, osata, bumbarite i
kompirovata zlatica.
Rakovite se slatkovodni i morski ìteli. Malite
morski vidovi moàt da se najdat vo planktonot i zatoa
imaat va`no mesto vo sinxirot na ishrana. Nekoi
rakovi ìveat na ribite kako nivni paraziti. Malite
slatkovodni formi se pretstaveni so vodenata bolva
(Daphnia) i re~noto rak~e. Od morskite vidovi poznati
se krabata i jastogot. Imaat vkusno meso poradi {to
se koristat vo ishranata na ~ovekot.
.3. 162 Rak
1.
2.
3.
3.
ZAPOMNI!
Teloto na ~lenkonogite e podeleno na glava, gradi i stoma~e.
^lenkonogite se podeleni vo slednive potklasi: Helicerati
(Chelicerata), Miriapoda (Myriapoda), Insekti (Insecta ili
Hexapoda) i Rakovi (Crustacea).
Insektite se najbrojnata grupa na ìvotni na Zemjata.
Mekotelite se podeleni na tri klasi: [kolki (Bivalvia),
POTSETI SE!
1. Kako se izgradeni ~lenkonogite?
2. Koi se pretstavnici na insektite i kako im e izgradeno
teloto?
3. Navedi nekolku pretstavnici na rakovite.
ZADAÂ:
Izraboti insektarium! Nastavnikot neka vi pomogne so tehnikite
na sobirawe i konzervirawe na insektite.
258
IGLOKO@I (ECHINODERMATA)
Iglokoìte se isklu~itelno morski vidovi, sedentarni formi so
egzoskelet, izgraden od varovnikovi plo~i na povr{inata na teloto. Kaj
iglokoìte se zabeleùva radijalna simetrija na teloto, a larvite od
koi se razvivaat imaat bilateralna simetrija. Nemaat glava, a usniot
otvor se nao|a na edniot del od teloto (naj~esto dolniot) - usna povr{ina,
dodeka na drugiot del se nao|a analniot otvor - aboralna povr{ina.
Imaat prost nerven sistem, ~ii kletki se ~uvstvitelni na promena na
svetlinskiot intenzitet, temperaturata i vibracii od drugi organizmi.
Imaat golema mo} na regeneracija na povredenite ili zagubeni delovi od
teloto. Edinkite se razdelno polovi. Se razvivaat po pat na
metamorfoza.
Iglokoìte se podeleni na nekolku grupi: Morski yvezdi
(Asteroidea), Morski zmijulki (Ophiuroidea), Morski eòvi
(Echinoidea), Morski krastavici (Holothurioidea) i Morski
krinovi (Crinoidea).
Morskite yvezdi imaat naj~esto
pet kraci na teloto. Se hranat so
{kolki i pretstavuvaat opasnost za
komercijalnite leì{ta na {koli.
Morskite zmijulki ìveat na
koralnite grebeni i niv gi
karakteriziraat mekite kraci koi im se
lesno kr{livi.
Morskite eòvi imaat meko telo,
obezbedeno so dolgi igli, koi se ~esto
oboeni vo svetla boja.
.3. 163 Morska crvena yvezda, morska krastavica,
morski e` i morska zmijulka
259

Morskite krastavici gi zagubile kracite vo tekot na evolucijata, no
zatoa vo predelot okolu usniot otvor imaat pipala, so koi ja sobiraat
hranata. Ova se edinstvenite iglokoì koi kako vozrasni edinki imaat
bilateralna simetrija na teloto.
Morski krinovi se sesilni formi, koi imaat prsten od kraci okolu
ustata, {to im dava cvetoviden izgled. Sekoj krak nosi razgranuvawe, koi
na ìvotnoto mu dava perduvest izgled.
ZAPOMNI!
1. Iglokoìte se isklu~itelno morski vidovi, sedentarni formi.
2. Iglokoìte se podeleni na nekolku grupi: Morski yvezdi
(Asteroidea), Morski zmijulki (Ophiuroidea), Morski eòvi
(Echinoidea), Morski krastavici (Holothurioidea) i Morski
krinovi (Crinoidea).
POTSETI SE!
1. Kako se izgradeni iglokoìte?
2. Navedi gi pretstavnicite na Echinodermata.
260
HORDOVI @IVOTNI (CHORDATA)

Tipi~nite pretstavnici na tipot Hordovi ìvotni e premin
pome|u Bezrbetnicite (Invertebrata) i Rbetnicite (Vertebrata). Vo ovoj
tip spa|aat i vertebratite, koi ja pretstavuvaat taksonomskata grupa
Craniata. Vo hordovite ìvotni pokraj vertebratite se vbrojuvaat i
Mantiesti hordati (Urochordata) i Bes~erepni hordati (Cephalochordata).
Site hordovi ìvotni, osven Craniata, se akvati~ni (vodni) formi.
Poseduvaat horda (chorda dorsalis), koja evolutivno nastanala pred
rbetot kaj vertebratnite prestavnici i istata moàt da ja zadràt
celiot svoj ìvot (niì hordati - Amfioksus) ili, pak, ja poseduvaat samo
vo po~etnite fazi od svojot razvoj (vi{i hodrovi ìvotni-rbetnici).
Hordata e izgradena od svrzno, hordovo tkivo, ~ii kletki se golemi i
vakuolizirani, so {to istata dobiva cvrstina i elasti~nost.
Hordovite ìvotni, so mal broj isklu~oci, se so bilateralno
simetri~no telo, diferencirano na glava, trup i opa{. Tie imaat i
nerven sistem, pretstaven so nervna cevka. Tret beleg na ovie ìvotni se
organite za di{ewe, koi se razvivaat vo vid na parni ispaknatini
postaveni strani~no na teloto (lateralno) i se narekuvaat àbreni
cepnatini. Vo ontogenetskiot razvoj hordata kaj vi{ite pretstavnici se
zamenuva so rbeten stolb.
.3. 164 Amfioksus
261
RBETNICI (VERTEBRATA)
Rbetnicite (Vertebrata) se pottip na hordovi ìvotni, koi hordata ja
gubat vo ontogenezata i ja zamenuvaat so rbet, koj kaj nekoi pretstavnici
ima rskavi~na, a kaj posloènite vidovi koskena gradba. Od ostanatite
pretstavnici na hordovi ìvotni se razlikuvaat po prisustvoto na ~erep.
Povr{inata na teloto e izgradena od pove}esloen epidermis (koà), koj
formira koà vo nekolku sloevi i ko`ni tvorbi, vo zavisnost od vidot
(lu{pi, perduvi, vlakna).
Rbetnicite aktivno se hranat, {to e ovozmoèno blagodarenie na
razvieniot skeleten sistem, diferencirani setilni organi i ~erepen
mozok. Setilata na ovie organizmi (vid, sluh i miris) se silno
specijalizirani i im ovozmoùvaat dobra adaptacija vo sredinata. Imaat
zatvoren krvonosen sistem, so kontraktilen organ - srce.
Respiratornata funkcija ja vr{at razvienite organi: àbri ili beli
drobovi.
Vo odnos na razli~niot stepen na razvoj i morfolo{ko-fiziolo{kite
osobenosti rbetnicite se podeleni vo {est klasi: Kruglousti
(Cyclostomata), Ribi (Pisces), Vodozemci (Amphibia), Vle~ugi (Reptilia),
Ptici (Aves) i Cica~i (Mammalia).
KRUGLOUSTI (CYCLOSTOMATA)
Krugloustite se edinstveniot recenten vid od pottipot Vertebrata.
Na prv pogled nalikuvaat na ribite (jagulite), no nivnata detalna gradba
ukaùva na mnogu razliku pome|u ovie dve klasi: nemaat lu{pi na
teloto, nemaat parni ekstremiteti, imaat
horda. Krugloustite imaat okrugla usta, vo koja se
nao|aat ro`nati zabi i jazik. Respiriraat preku
àbrite, a imaat i srce koe e podeleno na 1 komora
i 1 pretkomora. Poseduvaat primitivni bubrezi
kako organi za ekskrecija. Imaat samo edna perka
so koja mnogu dobro plivaat.
Pretstavnik
e
morskata
zmijulka
.3. 165 Petromyzon marinus
(Petromyzon marinus).
262
ZAPOMNI!
1. Tipi~nite pretstavnici na tipot Hordovi ìvotni se premin
pome|u Invertebratite i Vertebratite.
2. Hordovite ìvotni moè da ja zadràt hordata celiot ìvot
ili da ja zamenat so rbet (Rbetnici).
3. Krugloustite se edinstveniot recenten vid od pottipot
Vertebrata.
POTSETI SE!
1. Koi ìvotni se pretstavnici na tipot Hordovi ìvotni?
2. Kakvo e teloto na Amfioksusot?
3. Kako se izgradeni Krugloustite?
263
RIBI (PISCES)
Site vidovi od klasata na ribi se akvati~ni
pretstavnici, od slatkite ili solenite vodi. Na
koàta se razvieni ko`ni lu{pi (rskavi~ni ili
koskeni). Imaat neparni i parni perki so koi
plivaat. Sekeletot im e sostaven od: ~erep, rbet so
rebra i skelet na perki. Ribite se poikilotermni
organizmi (ne moàt da ja reguliraat sopstvenata
temperatura na teloto). Poseduvaat àbri za di{ewe,
koi se locirani vo kanali, koi vodat od goltnikot vo
nadvore{nata sredina. Kaj nekoi vidovi se sre}avaat
i beli drobovi kako dopolnitelni organi za
respiracija. Imaat srce, izgradeno od dve komori, a
.3. 166 Raja
cirkulatorniot sistem e od zatvoren tip. Nervniot
sistem e sostaven od rbeten i ~erepen mozok. Na
dorzalnata strana na teloto se nao|a t.n. strani~na linija, na koja se
smesteni setilni kletki, so koi gi ~uvstvuvaat vibraciite na vodata.
Pove}eto ribi se hranat so plankton, a nekoi se karnivori.
Vo zavisnost od gradbata
na rbetot se delat na dve
grupi:
rskavi~ni
ribi
(Chondrichthyes
ili
Elasmobranchia) i koskeni
ribi (Osteichthyes).
Rskavi~nite
ribi
(Chondrichthyes)
se
pretstaveni
so:
Himeri
(Holocephali),
Ajkuli
(Selachimorpha)
i
Rai
(Batoidea).
Tie
imaat
rskavi~en skelet.
.3. 167 Ajkuli
264

Ajkulite se po dimenzii najgolemite ribi, a od niv kako najpoznati
pretstavnici se sre}avaat: belata ajkula i sinata ajkula, koi se
grablivci opasni za ~ovekot. Kit-ajkulata e najgolemata riba, koja moè
da ima dolìna i do 20tina metri, a se ishranuva so plankton.
Raite ìveat na dnoto na morskite baseni, naj~esto zakopani vo
pesokot.
Koskenite
ribi
(Osteichthyes)
se
slatkovodni i morski pretstavnici. Tie od
ostanatite ribi e razlikuvaat po koskeniot
skelet i prisustvoto na pliva~kiot meur.
Tuka spa|aat krapot, mrenata, pastrmkata,
jagulata, crvenoperkata, pla{icata i drugi.
.3. 168 Zlatni ripki
ZAPOMNI!
1. Ribite se prvata klasa od vi{ite ìvotinski vidovi
(Rbetnici).
2. Vo zavisnost od gradbata na rbetot ribite se delat na:
rskavi~ni ribi (Chondrichthyes) i koskeni ribi (Osteichthyes).
1.
2.
3.
4.
5.
POTSETI SE!
Kako se izgradeni ribite?
Kako se deli klasata Pisces?
Koi pretstavnici na koskeni ribi gi razlikuva{?
Kakvo e teloto na Amfioksusot?
Kako se izgradeni Krugloustite?
265
VODOZEMCI (AMPHIBIA)
Vodozemcite (Amphibia) se ladnokrvni ìvotni (kako i ribite) koi
nemaat sposobnost za termoregulacija. Tie imaat sposobnost za
metamorfoza.
Po odnos na morfologijata sli~ni se so
vle~ugite. Pove}eto imaat strani~no
spleskano telo i dolga veslovidna opa{ka.
Na glavata se zabeleùvaat parni o~i i par
nozdrinki. Ekstremitetite kaj pove}eto
vidovi se prisutni, dodeka kaj beznogite
vodozemci (Apoda) otsustvuvaat. Me|u
palcite na nozete se razvivaat plovni
koì~ki. Tie nemaat cvrsta telesna
pokrivka, nitu koèsti tvorbi (lu{i,
perduvi ili vlakna). Bojata na teloto im se
menuva vo zavisnost od pigmentite koi se
.3. 169 Metamorfoza kaj àba
nao|aat vo koàta. Kaj nekoi vidovi moè
da nastane prepokrivawe na bojata na teloto so bojata na sredinata.
Vo potko`noto tkivo se sre}avaat `lezdi, koi moè da bidat i
otrovni. Srceto e trodelno (dve pretkomori i edna komora), a nervniot
sistem - od rbeten i ~erepen mozok. Respiratorniot sistem e snabden so
beli drobovi, so koi di{at atmosferski vozduh, a di{at i preku koàta.
Ottuka, moè da se zaklu~i deka vodozemcite imaat sposobnost da ja
menuvaat ìvotnata sredina, no na kopno moàt da opstojat mnogu kratko
vreme. Oploduvaweto kaj àbite e nadvore{no, a kaj drugite vodozemci
toa e vnatre{no.
Vodozemcite se ekolo{ki indikatori,
a vo ponovo vreme se zabeleùva drsti~no
namaluvawe na nivnata populacija.
Pretstavnici se: beznogite vodozemci
(Apoda), àbite (Anura) i opa{karite.
.3. 170 Apoda
266

@abite
(Anura)
se
bezopa{esti
vodozemci. Jajcata gi nesat vo bari, od koi
se razvivaat polnoglavci so àbri, bidej}i
se razvivaat vo voda. Po pat na
metamorfoza od polnoglavcite se razviva
vozrasna àba. Tie se hranat so meso
(~lenkonogi, crvi, mekoteli). Vo periodot
na
nivno
parewe
tie
ispu{taat
karakteristi~ni silni zvuci.
Pretstavnici se krastavata
(Bufo bufo) i zelenata àba.
.3. 171 Zelena àba
àba
ZAPOMNI!
1. Vodozemcite (Amphibia) se ladnokrvni ìvotni, koi nemaat
sposobnost za termoregulacija.
2. Vodozemcite imaat sposobnost za metamorfoza.
3. Pretstavnici na klasata vodozemci se: beznogite vodozemci
(Apoda), àbite (Anura) i opa{karite.
POTSETI SE!
1. Kako se izgradeni vodozemcite?
2. Kako se odviva procesot na metamorfoza kaj àbata? Opi{i.
3. So {to se hranat àbite?
267
VLEÛGI (REPTILIA)
Vle~ugite se oviparni ìvotni (mladite se razvivaat od jajca), no
nekoi se viviparni (ra|aat ìvi mladi). Novata pridobivka na ovie
ìvotinski formi e prisustvoto na tri embrionalni obvivki. Belite
drobovi ja zgolemuvaat svojata povr{ina, bidej}i ja prezemaat glavnata
uloga vo procesot na respiracija. Tie se poikilotermni ìvotni.
Vle~ugite se rbetnici, vo ~ija grupa vleguvaat
zmiite, gu{terite, èlkite i krokodilite.
Zmiite (Squamata) se bezno`ni vle~ugi so dolgo lesno
svitlivo telo, pokrieno so lu{pi. Golem broj od niv se
otrovni vidovi, od koi kaj nas se sre}avaat:
poskokot i {arkata, a od neotrovnite
vidovi belou{kata i barskata zmija. Za
da preìveat golem broj zmii moàt da
preìveat ~ekaj}i po nekolku meseci za
eden obrok. Koga jadat zmiite celosno go
goltaat plenot. Mnogu zmii poseduvaat
specijalizirani vilici so koi moàt da
goltaat celi ìvotni, duri do desetici
pati pogolemi od niv.
.3. 172 Pigmentiran piton
Gu{terite se ìvotni so ~etiri
ekstremiteti i dolga opa{ka koja e lesno
kr{liva i regenerativna. Nozete na nekoi
vidovi se mnogu skuseni. Pretstavnik e
zeleniot gu{ter (Lacerta viridis).
.3. 173 Zelen gu{ter
268

@elkite (Testudines) se karakteriziraat so
prisustvo na oklop ili {tit. Tie se drevni
formi, koi postoele u{te vo vremeto na
dinosaurusite. @elkite respiriraat preku
belite drobovi. Nekoi vodni èlki ostanuvaat
vo vodata za vreme na zimskata hibernacija.
Pove}eto èlki imaat ostar vid i moàt da
.3. 174 Barska èlka
raspoznavaat nijansi i boi. O~ite se adaptirani
za gledawe pod voda, a na kopno gledaat samo na mali rastojanija. Oklopot
na èlkite i koàta se ~uvstvitelni na dopir. Moàt da imaat ogromni
dimenzii (xinovska èlka), no ima i takvi koi se sosema mali
(akvariumski, vodni èlki).
I krokodilite (Crocodilia), kako i èlkite datiraat od vremeto na
dinosaurusite i se smeta deka ne se promenile mnogu ottoga{. Za razlika
od ostanatite vle~ugi, samo krokodilite imaat ~etirikomorno srce. Se
hranat so ìvi organizmi i imaat mnogu dobro razvieni vilici i silni
muskuli koi vleguvaat vo gradba na istite. Iako navidum izgledaat kako
tromi ìvotni, krokodilite se daleku poopasni i od ajkulite. Imaat
sposobnost za brzo dvièwe, plivawe i brzi napadi. Tie imaat sposobnost
da zapametat rutina na menuvawe na sredinata vo koja ìveat, taka {to
onie koi ìveat vo zatvoreni parkovi ja znaat to~nata mar{uta na
dvièwe na posetitelite vo parkot.
Najgolemiot vid e Gustav-krokodilot,
so dolìna od okolu 7 metri, a nilskiot
krokodil (Crocodylus niloticus) moè da
ima dolìna do 4 metri. Mesoto na
krokodilite e mnogu hranlivo i vkusno i
se sluì kako specijalitet vo mnogu
ekskluzivni svetski restorani. Masloto
od nivnata koà, pak, se upotrebuva kako
.3. 175 Krokodil
priroden balsam za koà.
269
ZAPOMNI!
1. Vle~ugite (Reptilia) se poikilotermni ìvotni, koi vbrojuvaat i
vidovi koi ra|aat ìvi mladi.
2. Vle~ugite se rbetnici, vo ~ija grupa vleguvaat zmiite,
gu{terite, èlkite i krokodilite.
POTSETI SE!
1. Kako e izgradeno teloto na vla~ugite?
2. Opi{i gi zmiite i nivnite pretstavnici.
3. Nabroj nekoi pretstavnici od krokodilite.
270
PTICI (AVES)
Pticite (Aves) se dvono`ni, toplokrvni
ìvotni, ~ija glavna karakteristika se
perduvite, kako modifikacija na prednite
ekstremiteti i prisustvoto na {uplivi
koski, koi na pticite im go olesnuvaat
letaweto. Imaat kosken klun, bez zabi i nesat
varovnikovi jajca. Nivnoto telo ne proizveduva
samo mo~na kiselina, tuku istata ja la~at preku
fecesot. Kaj pticite ne postoi mo~en meur.
Respiratorniot sistem zabeleùva pojava na vozdu{ni
torbi, koi go olesnuvaat letaweto.
Pretstavnicite moàt da bidat so razli~na golemina:
od mnogu mali vidovi (kolibri) do noevi.
Se hranat so nektar, semiwa, insekti ili
ribi, a nekoi se ishranuvaat so drugi ptici.
Najgolem del se aktivni dewe, osven bufot, koj
stanuva aktiven po zalezot na sonceto.
Za
niv
karakteristi~na
adaptaciona
osobina e migracijata vo tropskite kraevi vo
tekot na zimata i povtorno vra}awe za vreme na
proletta i letoto. Nekoi vidovi na ptici ja zagubile
sposobnosta za letawe.
Tipot Aves e podelen na tri klasi:

ptici-trka~i, pingvini i ptici-leta~i.
.3. 176 Noj, kormoran, pingvin, slavej,

beloglav orel, lebed
271

Pticite - trka~i ìveat vo Avstralija. Tie imaat silno razvieni
noze za tr~awe, a krilata im se nerazvieni. Nojot e najgolemata ptica i
spa|a vo ovaa grupa.
Pingvinite se ptici koi nemaat sposobnost za letawe. @iveat na
Antarktikot.
Pticite - leta~i se nagolemata grupa na ptici.
Nurka~kite se ishranuvaat so ribi, koi samite gi lovat, a tuka se

vbrojuvaat lebedite, pajkite i guskite.
Grablivite ptici (orel, sokol, jastreb) se dobri leta~i so silno
razvieni noze so kanxi, so koi go prikle{tuvaat plenot koj naj~esto
go nosat so sebe. Poznato e deka orelot moè da leta so ìvotni koi
se nekolku pati pote{ki i pogolemi od nego. Imaat dobro dobro
razvieni setila za vid i sluh.
Papagalite se ìteli na tropskite {umi, a na na{ite prostori tie
se odgleduvaat kako doma{ni mileni~iwa.
Pticite - peja~i se brojna grupa i tuka spa|aat najgolem broj na
vidovi koi se sre}avaat kaj nas: slavej, lastovi~ka, vrap~e, gavran i
drugi.
ZAPOMNI!
1. Pticite se toplokrvni ìvotni, koi imaat sposobnost da letaat.
2. Karakteristi~na adaptaciona osobina za pticite e migracijata
vo tekot na zimata.
3. Tipot Aves e podelen na tri klasi: ptici-trka~i, pingvini i
ptici-leta~i.
POTSETI SE!
1. Kako e izgradeno teloto na pticite?
2. Koi morfolo{ki i fukcionalni prisposobuvawa se razvivaat
vo funkcija nasposobnosta za letawe?
3. Kako se podeleni pticite-leta~i?
272
CICAÎ (MAMMALIA)
Cica~ite (Mammalia) se grupa na ìvotni, koi gi hranat svoite
mladi so maj~ino mleko. Ovie ìvotni se najspecijaliziranite ìvotni na
Zemjata.
Nivnoto telo e prekrieno so vlakna ili krzno. Pod koàta imaat
brojni `lezdi: potni, lojni, mirisni i mle~ni. Tie se homeotermni
organizmi, taka {to ja odrùvaat sopstvenata temperatura na teloto
preku mehanizmite za termoregulacija (potewe).
Specijaliziranite vilici se snabdeni so zabi, koi pomagaat vo
se~eweto i xvakaweto na hranata. Imaat visoko razvien nerven sistem i
razvien mozok, taka {to site ovie vo pogolem ili pomal stepen
pokaùvaat intelegencija.
So isklu~ok na monotermnite ìvotni, site ostanati cica~i ra|aat
ìvi mladi. Od embionalnite obvivki na embrionot i yidot na matkata se
formira placenta - postelka, preku koja embrionot e povrzan za
maj~iniot organizam. Bliskata vrska pome|u majkata i mladen~eto, so mali
isklu~oci, postoi samo vo svetot na cica~ite.
Vo odnos na morfologijata ovoj tip pretstavuva edna od
najraznoobraznite grupi na ìvotni: nekoi se dviàt na ~etiri noze,
nekoi na dve, nekoi ìveat vo voda, a nekoi imaat sposobnost za
letawe.
Evolutivno se prilagodile za ìvot na razli~ni ìveali{ta: vo
pustinskite kraevi, vo Arkti~kite i Antarkti~kite regioni, dodeka, pak,
drugi gi naseluvaat umerenite toplinski pojasi.
Klasata Mammalia se klasificira na tri potklasi: Jajcenesti cica~i
ili cica~i so kloaka (Monothermata), Torbesti cica~i (Marsupialia) i
Cica~i so placenta (Placentalia).
273
Jajcenesti
cica~i
(Monothermata)
se
najmalata potklasa na cica~i, koi se
najprimitivni vo odnos na razvitokot i
nalikuvaat na vle~ugite. Nesat jajca, nemaat
zabi, a reproduktivniot i urogenitalniot
sistem delat ist telesen otvor - kloaka. Koga
mladoto }e izleze od jajceto cica mleko od
specijalna mle~na damka na dolnata strana na
teloto na majkata. Ovie ìvotni hiberniraat
(pa|aat vo zimski son).
Pretstavnici se klunarot (Platypus) i
mravojadot (Zaglossus bruijni).
.3. 177 Mravojad
Vtorata potklasa se
Torbarite (Marsupialia), koi
mladen~eto go ra|aat dodeka
e seu{te mnogu mlado i
nedorazvieno. Zatoa tie go
dovr{uvaat svojot razvoj vo
specijalna
torbi~ka,
smestena na abdomenot na
majkata, od kade se hranat so
mleko od maj~inite mle~ni
`lezdi.
Vo
potklasata
na
torbari
najpoznati
pretstavnici se koalata i
kengurot.
.3. 178 Torbari (Marsupialia)
274
Tretata potklasa na Cica~i se

placentaliite, koja e najgolema od trite
potklasi na Mammalia.
Vo tekot na razvojot ovie organizmi
minuvaat dolg period vo teloto na
majkata, taka {to koga se ra|aat mladen~iwata do
odreden stepen razvieni se za ìvot vo
nadvore{nata sredina. So teloto
na
majkata
embrionite
se
povrzuvaat so obvivkata, nare~ena
placenta, koj im sluì kako organ
za ishrana.
.3. 179 Placentalia
275
Vo ovaa potklasa spa|aat:

insektojadite (e`),
leta~i (liljaci)
griza~i (ververica, zajak,
glodari)
grablivci-yverovi
(ku~e,
ris,
ma~ki, me~ki, jazovec)
vodni cica~i (kit, delfin, foka,
mor`)
parnokopitni (ìrafa, kamila,
goveda)
neparnokopitni (kow, magare,
slon, zebra, nosorog)
primati
(polumajmuni-lemur,
majmuni i ~ovek).
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Cica~ite (Mammalia) se grupa na ìvotni, koi gi hranat svoite
mladi so maj~ino mleko.
Cica~ite se homeotermni ìvotni, ~ie telo e pokrieno so
vlakna ili krzno.
Tipot na Cica~i pretstavuva edna od najraznoobraznite grupi na
ìvotni: nekoi se dviàt na ~etiri noze, nekoi na dve, nekoi
ìveat vo voda, a ostanati imaat sposobnost za letawe.
Klasata Mammalia se klasificira na tri potklasi: Jajcenesti
cica~i ili cica~i so kloaka (Monothermata), Torbesti cica~i
(Marsupialia) i Cica~i so placenta (Placentalia).
POTSETI SE!
Opi{i ja gradbata na Cica~ite.
Koi pretstavnici spa|aat vo potklasata Torbari i zo{to
go nosat toa ime?
Koi pretstavnici se neparnokopitni, a koi yverovi?
Kako se podeleni pticite-leta~i?
276
DALI ZNAE[E?
Za 20 sekundi eritrocitot go obikoluva celoto telo.
Prvite fosilni knidarii datiraat od pred 580 milioni godini.
Oktopodite se smetaat za najinteligentni bezrbetnici. Toa
verojatno se dolì na nivnata strategija pri lovewe, kakva {to
nemaat nitu nekoi sloèni vidovi na rbetnici.
Vo Azija vo ishranata se konsumiraat golemite vidovi na meduzi,
koi na tie mesta pretstavuvaat specijalitet.
Parazitskite infekcii koi gi predizvikuvaat metilite, teniite
i glistite se pri~ina za smrt na okolu 740 milioni lu|e dosega.
Ovie infekcii osobeno se rasprostraneti vo siroma{nite i
nerazvieni zemji na Afrika, Ju`na Amerika i Kina.
Vo 1997 godina e objaveno istraùvawe vo koe se naveduva deka
delfinite gi koristat sun|erite kako za{tita na usniot otvor od
povredi koga go prebaruvaat peso~noto dno za da pronajdat hrana.
Ova odnesuvawe na delfinite dosega e zabeleàno samo na
oddelni mesta na Zemjata i toa samo od strana na ènskite
delfini.
Partner na nilskiot krokodil e ptica t.n. Egipedski plover.
Ovie dva vida ìveat vo simbioza. Ovaa ptica se hrani so
parazitite koi se javuvaat vo ustata na krokodilot i zatoa, ova
opasno ìvotno ja otvora ustata za da vleze ploverot i da ja
is~isti.
Golemite kenguri so eden skok moàt da preskoknat pove}e od 10
metri.
277
TEMA: CARSTVO @IVOTNI

@IVOTINSKI TKIVA I ORGANI

- lupa
- mikroskop
- ìvotni: àba, gu{ter, riba,
ptica
- trajni preparati od ìvotinski
tkiva:plo~est epitel (koà),
cilindri~en epitel (crevo) i
trep~est epitel (goltka);
muskuli (napre~no-prugasti,
mazni i srcev muskul)
- sliki i {emi za telesnite
te~nosti na ìvotnite
Podelete se vo ~etiri grupi. Sekoja
grupa neka nabquduva razli~no
ìvotno. @ivotinskite objekti neka
rotiraat po grupite.
1. Zabeleète ja ko`nata pokrivka
na ìvotnoto.
2. Mikroskopirajte gi preparatite
i nacrtajte gi tkivata.
3. Sporedete gi vidovite telesni
te~nosti na ìvotnite od
{emite.
Sporedba na ko`nata pokrivka
na ìvotnite.
Analiza na ìvotinskite
epitelni i muskulni tkiva.
278
Zaklu~oci:
Kakva e telesnata pokrivka na ìvotnite koi gi gledate?
Dali i kade ima pojava na funkcionalni osobenosti na koàta
(lu{pi, perduvi, vlakna)? Zo{to?
Kakva e na{ata koà? So koe ìvotno e najsli~na?
Kakva e gradbata na tkivata?
Zada~a:
Dokolku ste vo mo`nost pronajdete determinator za ìvotni. Sledete
gi karakteristikite koi se opi{ani vo determinatorot i obidete se da
go otkriete vidot na ìvotnoto so koe rabotevte.
Napravete obid samostojno da gi prepoznaete tkivata.
Moète da ja povtorite disekcijata na àba opi{ana vo ve`bata 3 na
strana 30.
279

GRADBA NA DO@DOVEN CRV
- do`doven crv
- linijar
Nastavnikot neka vi podeli materijali

(od enciklopedii, knigi, internet) za
gradbata i fiziolo{kite
prilagoduvawa na ova ìvotno.
Ispituvawe na anatomskite i
morfolo{ki karakteristiki na
crvot.
Zapoznavawe so gradbata na teloto na
do`dovniot crv.
Nabquduvajte go teloto na crvot.

Izmerete gi negovite dimenzii.
Koristete ja {emata koja vi e dadena vo
prilog na ovaa ve`ba i diskutirajte za
ona {to go gledate.
Zaklu~oci:
Kakva e koàta na crvot?

Kakvi prisposobuvawa se ovozmoèni za ìvot vo po~va?
Kakvo e nervnoto tkivo?
Kako e graden cirkulatorniot sistem?
Kakva e gradbata na organite?
Iako pripa|aat na ista taksonomska grupa, do`dovniot crv i
Askarisot imaa razli~en digestiven sistem. Moè{ li da
pretpostavi{ zo{to?
280
. 1 Anatomska gradba na do`doven crv
281

GRADBA NA RIBA

- crvenoperka, krap, sku{a ...
(najmalku dva razli~ni vidovi
na riba)
- linijar
Sekoja grupa neka raboti zaedno

so nastavnikot i vo postojana
konsultacija so nego i {emite
koiu se dadeni vo prilog.
Ispituvawe na anatomskite i
morfolo{ki karakteristiki na
ribata.
Zapoznavawe so organite kaj ribata
({ematski prikza).
Utvrduvawe na sli~nostite i razliki
pome|u dve edinki od ist vid.
Izmerete ja dolìnata na ribata i

zabeleète gi rezultatite vo tetratka.
Poglednete ja ribata od ventralnata i
od dorzalnata strana.
Nabquduvajte ja glavata na ribata i
nejzinite perki .
Sporedete gi perkite (nivnata gradba i
dimenziite na istite).
Zabeleète ja gradbata na usnata
praznina.
Nabquduvajte. Koristete ja {emata
koja vi e dadena vo prilog na ovaa
ve`ba.
Nacrtajte go ona {to go gledate.
Nastavnikot neka vi podeli
materijali za anatomskata gradba na
ribata.
Podelete se vo nekolku grupi. Sekoja
od grupite }e raboti so razli~ni
edinki od istiot vid, kako i so
razli~ni vidovi na ribi.
282

Zaklu~oci:
Kakva e koàta na ribata?

Kolku perki ima?
Kakva e na{ata koà? So koe ìvotno e najsli~na?
Kakva e gradbata na organite?
Kako di{at ribite i kade se smesteni tie organi?
Koja e funkcijata na strani~nata linija?
Temnata boja na dorzalnata strana na teloto, nasproti svetlata
boja na ventralnata pretstavuva edna od adaptaciskite mehanizmi
na ribata. Zo{to?
Zo{to ribite imaat izdolèna forma?
Koi od organite kaj ribata gi ima i kaj ~ovekot?
. 1 Anatomska gradba na nadvore{nite organi kaj koskena riba
283
. 2 Anatomska gradba na vnatre{nite organi kaj koskena riba
284
4. OSNOVI NA
EVOLUCIONATA
BIOLOGIJA
Evolucijata pretstavuva
anatomska, fiziolo{ka i
genetska promena na
organizmite so tekot na
vremeto.
Evolucijata na Zemjata se odvivala
vo dve fazi: Hemiska evolucija i
Biolo{ka evolucija.
Darvin gi postavuva
pretpostavkite na evolucijata na
vidovite i mehanizmite za
interakcija na organizmite i
sredinata.
Vo ova poglavje nau~ete pove}e za
evolucijata na Zemjata i ìvite
organizmi, so poseben osvrt na
evolutivnite procesi kaj
antropoidite, koi doveduvaat do
razvoj na najsovr{enite su{testva
na Zemjata - lu|eto. ]e gi prou~ite
razlikite i sli~nostite koi gi
imame so na{ite predci antropoidnite majmuni.
Osnovi na evolucionata biologija
Evolucijata (biolo{ka ili organska evolucija) pretstavuva

anatomska, fiziolo{ka i genetska promena na organizmite,
so tekot na vremeto.
Evolucijata vodi kon diverzitet (razli~nost) na site ìvi organizmi.
4.1. EVOLUTIVNI PROCESI NA ZEMJATA

Evolucijata na Zemjata se odvivala vo dve
glavni fazi: hemiska evolucija (abiogena
faza) i biolo{ka evolucija (biogena faza).
HEMISKA EVOLUCIJA
(ABIOGENA FAZA)
o Neorgansko-hemiska
evolucija
procesi na postanok na neorganskata
materija od elementi.
o Organsko-hemiska evolucija - procesi pri
neorganskite (metan i amonijak) nastanuvaat
materii (makromolekuli).
koi od
organski
Zemjata se formirala pred okolu 4,6 milijardi godini. @ivotot na

Zemjata se pojavuva po dolg period na hemiska evolucija, koj opfa}a re~isi
1/3 od celokupnata istorija na Zemjata. Taa se odvoila od Sonceto i
pretstavuvala vè{tena masa koja se sostoela od slobodni atomi.
287

Visokata temperatura bila pre~ka
za nivno vrzuvawe vo sloèni
molekuli.
Zemjata
imala
reduciran sostav na atmosferata:
metan, amonijak, vodorod i vodena
parea.
Ruskiot nau~nik Oparin (Aleksndr Ivnovi~ Oprin,
1894-1980) ~esto se narekuva Darvin na 20-tiot vek. Toj vo
1922 godina prv go objasnuva procesot na odvivaweto na
hemiskata evolucija i prv go opi{uva sloènot proces i gi
opi{uva uslovite vo koi se formirale prvite organski
materii na Zemjata, vo svoeto delo The Origin of life.
Spored teorijata na
Oparin
(Koacervatna teorija), po~etokot
na ìvotot na Zemjata bil dolg
proces, na koj mu prethodele procesi
na sozdavawe na ìva materija od
neìvata priroda.
.4. 2 Mlada Zemja
.4. 1 Oparin vo svojata

laboratorija
Za uslovite za ìvotot na Zemjata, vo

prvata milijarda godini e poznato deka bile
mo{ne surovi: postojani vulkanski erupcii,
zemjotresi, silni vetrovi, porojni do`dovi i
gromotevici. Mladata Zemja
izobiluvala so energija (od
mo}nite grmotevici i UV
radijacijata),
koja
bila
presudna za pojavata na
prvite organski molekuli.
Imeno, raznoobrazieto na
prosti
materii
vo
atmosferata i praokeanot, .4. 3 Zemjata - vè{tena masa
(pred 4 milijardi godini)
od edna strana i postoeweto
na
visoka
nadvore{na
288

energija, od druga strana, uslovilo formirawe na praistoriska te~na
masa, vo koja se sozdale prvite sloèni organski materii, t.n.
koacervatni kapki.
Spored Koacervatnata teorija ìvotot na Zemjata se pojavil po
dolga evolucija na materijata.
Ovoj dolg proces spored Oparin podelen e na 5 etapi:
1. Formirawe na planetata Zemja zaedno so obvivkata od gasovi
- atmosfera, koja }e gi obezbedi osnovnite surovini za
sozdavawe na ìvotot.
2. Sozdavawe na biolo{ki makromolekulski monomeri
(jaglehidrati, aminokiselini i azotni bazi).
3. Povrzuvawe na monomerite za formirawe na primitivni
proteini i nukleinski kiselini vo vodena sredina.
4. Oddeluvawe na proteinite i nukleinskite kiselini od
ostanatite makromolekuli i odvivawe na specifi~ni
hemiski reakcii.
5. Razvoj na mehanizmi za reprodukcija, so koi }e se osigura
postoeweto na hemiskite i metaboli~ki sposobnosti na
ìvata materija.
Novonastanatite
makromolekulski soedinenija
pretstavuvale povolen uslov za
po~etok na biolo{kata
evolucija vo koja se formiral
prviot ìv svet na Zemjata.
.4. 4 Pred 4,5 milijardi godini mala planeta
se sudrila so Zemjata so energija 100 milioni
pati pogolema od onaa koja go uni{tila
ìviot svet vo vremeto na dinosaurusite. Po
sudirot od malata planeta se formira
Mese~inata
289
ZAPOMNI!
1. Evolucijata pretstavuva anatomska, fiziolo{ka i genetska
promena na organizmite so tekot na vremeto
2. Evolucijata na Zemjata se odviva vo dve fazi: Hemiska i
Biolo{ka.
3. Oparin ja postavil Koacervatnata teorija za postanokot na
ìviot svet.
POTSETI SE!
1. [to e evolucija?
2. Kako se deli hemiskata evolucija?
3. Objasni ja Koacervatnata teorija na Oparin.
290
BIOLO[KA EVOLUCIJA (BIOGENA FAZA)

Soedinuvaweto na makromolekulite e
prvata faza od biolo{kata evolucija organskite
molekuli
sozdavale
visokomolekulski sistemi, koi podocna se
obvivale so povr{inska obvivka, so koja se
odvojuvale od okolinata. Vo vnatre{nosta na
ovie sistemi se slu~uvale me|usebni reakcii
na makromolekulite, {to e po~etok na prvite
karakteristi~ni strukturi na ìviot svet.
Sparuvaweto na komplementarnite nukleotidi
(azotni bazi), koi sluèle kako kalap
(matrica) za odreduvawe na redosledot na
nukleotidite vo polinukleotidnite verigi, se
smeta deka ja ima klu~nata uloga za
nastanuvawe na ìviot svet.
.4. 5 Evolucija na Zemjata
Vo tekot na evolucijata, sledel period na

formirawe na nadvore{na kleto~na membrana koja
gi zadrùvala sintetiziranite makromolekuli vo
vnatre{nosta. Vo vnatre{nosta zapo~nuvaat da se
formiraat oddeli, koi postepeno se prilagoduvaat
za izvr{uvawe na strogo specifi~ni funkcii vo
kletkata. Po eden razvoen pat, nasledniot materijal
se akumulira vo eden del od kletkata (centralniot
del), bez da se formira obvivka okolu nego. Vakov
tip na kletki se prokariotskite kletki.
So koncentrirawe na nasledniot materijal, vo
centralniot del na kletkata, zapo~nalo formirawe
na obvivka okolu istata, koja go oddeluvala od
ostanatata vnatre{nost. Ova e prviot ~ekor vo
formiraweto na Protistite (koi za prv pat gi .4. 6 Evolucija na ìviot svet
klasificiral Hekel, vidi glava 2).
291
Nesomneno, prvite kletki bile avtotrofni, poradi sposobnosta da

sintetiziraat neophodni organski materii za preìvuvawe so koristewe
na son~evata svetlina i vodata. Ovoj proces na fotosinteza, prvi koi
moèle da go vr{at bile cijanobakteriite, {to se pojavile pred okolu 3
milijardi godini. So ograni~uvawe na izvorite na energija, opstanale
samo onie koi bile najefikasni vo procesite na sinteza na organski
materii. Od niv evoluirale heterotrofnite kletki.
EVOLUCIJA NA @IVIOT SVET

4,5 milijardi godini
3,8 milijardi godini
3 milijardi godini
2 milijardi godini
1 milijarda godini
600 milioni godini
570 milioni godini
550 milioni godini
500 milioni godini
475 milioni godini
400 milioni godini
360 milioni godini
300 milioni godini
200 milioni godini
150 milioni godini
65 milioni godini
2,5 milioni godini
200.000 godini
25.000 godini
formirawe na Zemjata
formirawe na prvata prokariotska kletka
po~etok na fotosintetskite procesi
pojava na eukariotski kletki
pojava na pove}ekleto~ni organizmi
pojava na ìvotni
pojava na insekti i rak~iwa
pojava na kompleksno organizirani ìvotni
pojava na ribi i protoamfibii
pojava na kopneni rastenija
pojava na semiwa
pojava na amfibii
pojava na reptili
pojava na cica~i
pojava na ptici
izumirawe na dinosaurusite
pojava na primitivniot ~ovek
~ovekot nalikuva na dene{niot vid
izumrele Neandertalcite
292
.4. 7 Evolutivni procesi na Zemjata
Moèbi bi bilo polesno da se zapomni, ako gi skusime vremenskite ramki i

si zamislime deka dokolku Zemjata nastanala pred 3 godini, toga{:
Prviot ìv svet nastanal pred 6,5 meseci
Dinosaurusite se pojavile pred polovina ~as
Prvite dokazi za evolucijata na ~ovekot datiraat od pred 2
minuti
Sekako, ova ne se vistinskite vremenski periodi, tuku samo go
preslikuvaat vremeto pominato od eden do drug period vo razvojot na
ìviot svet na Zemjata.
ZAPOMNI!
1. Biolo{kata evolucijata pretstavuva razvoj na nastanokot na
ìviot svet na Zemjata.
2. Prvite ìvi organizmi nastanale od organski biomolekuli.
POTSETI SE!
1. Opi{i ja biolo{kata evolucija?
2. Navedi ja redosledno evolucijata na ìviot svet. Koga
nastanal ~ovekot?
293
4.2. PRINCIPI NA EVOLUCIONATA

TEORIJA
Dvata glavni procesa koi ja karakteriziraat evolucijata na vidovite
se: genetska evolucija i prirodna selekcija.
Genetskata evolucija e bezuslovno vrzana za evolucijata na vidovite i
tie bez ogled na nivnata sposobnost za preìvuvawe vo sredinata, imaat
podednakvi mo`nosti da nasledat osobini od nivnite predci.
Po pat na prirodna selekcija se ovozmoùva preìvuvawe na oddelni
edinki i reprodukcija na onie koi se razlikuvaat vo edno ili pove}e
svojstva, vo odnos na ostanatite ednki od istiot ili drug vid.
Za razvoj na evolutivnata teorija, osobeno e zasluèn francuskiot
ideolog Lamark. Ja postavil klasifikacijata na bezrbetnicite i dal
voved za evoluciskata teorija. Vo ranata mladost, projavuva golem interes
za botanikata, za {to mu se dadeni golem broj priznanija i odgovorni
funkcii. Otkako stanuva profesor po zoologija, vo 1801 godina, go
objavuva svoeto golemo delo Sistematika na invertebratnite
organizmi, so {to so pravo se smeta za tatko na paleontologijata na
invertebratite (bezrbetnicite). Prv gi voveduva terminite biologija i
bezrbetnici (Invertebrata) i e prviot nau~nik koj gi sistematiziral
klasite: Infusoria, Annelida, Crustacea, Arachnida i Tunicata.
Negovata teorija za evolucijata ili u{te nare~eno
Lamarkizam, predlaga deka site ìvotni formi se
formiraat preku kontinuiran proces na modifikacii vo
tekot na geolo{kata istorija. Modifikaciite gi
objasnuva kako potreba od evolutiven progres na
organizmite, poradi promenata na ìvotnata sredina.
Lamarkovata teorija pretstavuva osnova za Darvinovata
.4. 8 Lamark
evoluciska teorija, koj prepoznava promenlivo vlijanie na
(1744-1829)
sredinata vrz organizmite, vo tekot na evolucijata.
294
EVOLUCISKA TEORIJA NA ÂRLS DARVIN

Osnovopolo`nikot za idejata na evolucijata e ârls Darvin (Charles
Darwin, 1809-1882). Spored Darvin, evolucijata na Zemjata se odvivala
vo nekolku pravci i postojat pove}e faktori koi dovele do evolutiven
razvoj na ìvite sistemi na Zemjata:
Varijabilnost (promenlivost)
Borba za opstanok
Ograni~uva~ki faktori za reprodukcija poradi prenaselenost
Prirodna selekcija
Na evolutivnite procesi im prio|a so impresivna profesionalnost,
cvrsto veruvaj}i deka samo preku postojana evolucija i varijacii na
organizmite moè da se obezbedi opstanok na Zemjata.
Negovoto veli~enstveno delo Potekloto na vidovite (The origin of
Species) go objavuva vo 1859 godina i pretstavuva prvoto objaveno delo
koe{to govori za evolutivnata teorija na ìviot svet na planetata.
.4. 9 Darvin i negovoto delo The Origin of Species (1859)
295
Charles Darwin (1809-1882)

Roden e na 12 fevruari 1809 godina vo maloto grat~e
[rozberi vo Anglija, kako petto dete vo semjstvoto
Darvin, elitno semejstvo vo toa vreme vo Anglija.
Negoviot dedo, Erazmus Darvin ( Erasmus Darwin), prv gi
opi{al hipotezite za evolcijata na ìviot svet i
raznovidnosta na dotoga{ poznatite vidovi. Prvite
godini od {koluvaweto gi zapo~nal vo elitno {kolo
vo rodnoto grad~e, a studiite po medicina i
teologija, gi zapi{uva vo Edinburg vo 1826 godina. Za
kratko vreme go napu{ta Medicinskiot fakultet, so
namera da postane sve{tenik. Vo tekot na studiite
po teologija, toj se zapoznal so prirodnonau~nikot
Herslov i geologot Sedvik koi imale zaslu`na uloga vo
razvivaweto na Darvinovata ideologija i qubovta kon
nabquduvaweto na pojavite vo ìviot svet. Na 20godi{na vozrast, Darvin pod nagovor na Herslov, se
priklu~il kon ekspedicijataja na prirodonau~nicite
na brod~eto Bigl, za istraùvawe na ìvite
organizmi - ekspedicija organizirana od angliskata
vlada za otkrivawe na prirodnite bogatstva na
angliskite koloniii. Vo tekot na ova patuvawe,
Darvin od site mesta koi{to gi posetuval, sobiral
dragoceni materijali. Na ostrovot Galapagos otkril
mnogubrojni ìvi fosili, xinovski èlki, torbari,
klunari i drugi dotoga{ za niv nepoznati organizmi.
Se nametnalo pra{aweto: Od kade tolkava
raznovidnost na ìvite organizmi organi~eni za
ìvot na tolku mal prostor? Dali e mo`no da
postojat razliki, no i sli~nosti pome|u organizmite
od ist ili od razli~en vid?
.4. 10 Bele{ki od dnevnikot

na Darvin
Spored Darvin: Preìvuvaweto vo sredinata e privilegija za

najdobro adaptiranite organizmi kon promenite vo ìvotnite
uslovi. Organizmite, vo celost, so tekot na mnogu godini
postanuvaat s podobro adaptirani kon sredinata i
karakteristikite koi gi dobivaat so nivnite adaptacioni
mehanizmi se prenesuvaat na slednite generacii.
296

Darvin konstatiral deka postoi golema sli~nost pome|u divite vidovi
i kultiviranite organizmi, kako kaj rastenijata, taka i kaj ìvotnite.
Zaklu~il deka kultiviranite (pitomi) formi, nastanale so odbirawe
od strana na ~ovekot i zatoa go narekol ve{ta~ka selekcija.
Utvrdil deka site organizmi {to nastanuvaat imaat golema sposobnost
za razmnoùvawe. No, dokolku ne bi postoele faktori koi }e go
ograni~at razmnoùvaweto na vidovite, moè da dojde do prenaselenost
i nedostig na hrana za niv. Zatoa, brojot na edinkite vo odreden
ekosistem vo tekot na generaciite, zna~itelno ne se menuva i e re~isi
konstanten.
Borbata za opstanok e ograni~uva~ki faktor za preìvuvawe na
organizmite. Poradi ograni~enite resursi na hrana i voda,
organizmite moraat da se izborat za svoeto mesto vo ìviot svet: tie
edinki koi{to imaat podobri osobini - }e preìveat, ostanatite koi
se slabi }e se eliminiraat vo ovaa borba.
So preìvuvaweto na edinkite {to se pojaki od drugite, tie ovie
nasledni osobini gi prenesuvaat i na svoeto potomstvo.
Sekoja sledna generacija e podobra od prethodnata: edinkite se pobrzi,
pootporni na nepovolnite uslovi i nastanuvaat s pogolemi razliki
pome|u prvi~nite i podocne`nite generacii. Vakviot mehanizam,
Darvin go narekol prirodna selekcija, koja se razvivala vo tekot na
iljadnici i milioni godini.
297

ZAPOMNI!
1. Dvata glavni procesa koi ja karakteriziraat evolucijata na
vidovite se: genetska evolucija i prirodna selekcija.
2. Za razvoj na evoluciskata teorija, osobeno e zasluèn
francuskiot ideolog Lamark.
3. Spored Darvin: Preìvuvaweto vo sredinata e privilegija za
najdobro adaptiranite organizmi kon promenite vo ìvotnite
uslovi (prirodna selekcija).
POTSETI SE!
1. [to e genetska evolucija, a {to prirodna selekcija?
2. Kako se odvivala evolucijata na ìviot svet spored Darvin?
3. Koi zaklu~oci na Darvin se principite na evoluciskata
teorija?
298
4.3. INTERAKCIJA NA ORGANIZMITE I

SREDINATA
Site ìvi organizmi se otvoreni sistemi koi se vo postojana
interakcija so sredinata vo koja ìveat. Kako {to ìvata materija
vlijae i ja menuva sredinata, taka i sredinata pokaùva izvesno vlijanie
vrz organizmite.
FAKTORI NA EVOLUCIJATA
Postojat mnogubrojni nau~ni podatoci (fakti) za realnosta i
objektivnosta na evolucijata kako prirodna pojava. Vo tekot na
evolucijata, organizmite postojano se vozobnovuvaat zaedno so promenata
na sredinata vo koja ìveat. Transformacijata na ìvite organizmi e
zadolìtelna pojava. Faktorite koi uslovuvaat preobrazuvawe na ìvite
organizmi se od razli~na priroda. Nivnoto izu~uvaweto ima golemo
zna~ewe za objasnuvawe na zakonite na organskata evolucija i mehanizmite
za postanok na vidovite. Kako najva`ni faktori }e gi spomeneme:
promenlivost (varijabilnost), nasleduvawe, prostorna izolacija i
prirodna selekcija.
VARIJABILNOST
Pod poimot varijabilnost, podrazbirame
sposobnost na edinkite da steknuvaat novi
odliki kako rezultat na promenite vo
sredinata. Preku varijabilnosta se ostvaruva
raznovidnost na organizmite.
I pokraj mnogute razliki vo svojstvata,
edinkite
poso~uvaat
nekoi
zaedni~ki
karakteristiki, spored koi moè da se
klasificiraat vo eden ist vid. Varijabilnosta e
nasledna pojava.
299
NASLEDUVAWE
Nasleduvaweto e faktor na evolucijata koja
dejstvuva preku mutaciite. Sekoja promena vo
genot ili hromozomite na organizmite, se
narekuva mutacija. Hromozomskite mutacii
nastanuvaat so dodavawe ili so gubewe na delovi od
hromozomot ili celi hromozomi. Tie vlijaat na
genetskite razliki i sozdavaat novi geni vo
populacijata koi se predavaat na novite generacii
(nasleduvaat).
Genetskata
ramnoteà
e
sposobnosta sostavot na genite vo organizmot da se
odrì podolgo vreme.
IZOLACIJA
Izolacija pretstavuva eden od primarnite
uslovi za razvoj na novi edinki od rastitelno i
ìvotinsko poteklo. Izolacijata moè da zna~i
prekin vo komunikacijata na razli~nite organizmi
i vidovi, preku naseluvawe na razli~ni stani{ta.
Vakviot oblik na izolacija se narekuva prostorna
izolacija. Taa moè da bide podelena na
geografska i ekolo{ka. Ovie dva tipa na prostorna
izloacija ne moàt vo celost da se izdvojat, no
sekoja od niv nosi svoi osobenosti.
Geografskata izolacija e razdvojuvawe na
organizmite od ist vid na razli~ni delovi na
Zemjata. Sredinite na ovie organizmi se ekstremno
razli~ni i spre~uvaat raseluvawe na organizmite i
me|useben kontakt.
Ekolo{kata izolacija e spre~uvawe na kontakt pome|u organizmite
poradi ekstremno razli~nite ekolo{ki uslovi vo arealot na
rasprostranuvawe (livada i bara - vo nejzinata neposredna okolina,
pe{tera i neposrednata okolina).
300

Prostornata izolacija doveduva do pojava na genotipski, morfolo{ki
i fiziolo{ki razliki vo organizmite od ist vid, stacionirani na
razli~ni ìveali{ta. Prostornata izolacija uslovuva pojava na
divergencija na starite organizmi vo posebna grupa na edinki. Dokolku
prostornata izolacija trae mnogu dolgo vreme, razli~nite edinki
divergiraat vo razli~ni pravci i pome|u niv moè da nastane
reproduktivna izolacija. Toa so sigurnost moè da potvrdi deka razvojot
na edinkite, na razli~ni lokaliteti podolgo vreme, doveduva do
steknuvawe na novi osobini i menuvawe na organizimite, taka {to i
pokraj toa {to pripa|aat na ist vid, me|usebe mnogu se razlikuvaat.
Novonastanatite vidovi se izoliraat vo posebni areali na
rasprostranuvawe i tie formiraat grupa od pogolem broj organizmi koja
se ozna~uva kako: rasa, soj ili varietet. Vakviot na~in na evolucija na
vidovite, pri {to nastanuvaat novi povidovi, se narekuva specijacija.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Faktori na evolucijata se: promenlivost (varijabilnost),
nasleduvawe, prostorna izolacija i prirodna selekcija.
Preku
varijabilnosta,
se
ostvaruva
raznovidnost
na
organizmite.
Sekoja promena vo genot ili hromozomite na organizmite se
narekuva mutacija.
Izolacija pretstavuva eden od primarnite uslovi za razvoj na
novi edinki od rastitelno i ìvotinsko poteklo.
POTSETI SE!
1. [to e varijabilnost?
2. [to e genetska ramnoteà?
3. Kako deluva izolacijata na raznovidnosta na edinkite?
Moè{ li da navede{ primer za eden tip na izloacija?
301
PRIRODNA SELEKCIJA
Sredinata poseduva odredeni mehanizmi so koi go ograni~uva
rasprostranuvaweto na organizmite. Zatoa, kako {to i Darvin
konstatiral, so sredinata }e opstanat samo onie formi koi imaat najdobri
mo`nosti za toa. Vakviot mehanizam na reducirawe na ìvite organizmi,
vo zavisnost od nivnata sposobnost za ìvot, se narekuva prirodna
selekcija. Dokolku ~ovekot ima vlijanie na osobinite na organizmite, pri
{to toj svesno favorizira odredeni grupi na rastenija ili ìvotni,
toga{ stanuva zbor za ve{ta~ka selekcija.
Na planetata ne postojat identi~ni organizmi; sekoj organizam e
poseben, unikaten i ima svoi karakteristiki, spored koi se razlikuva od
ostanatite na nego sli~ni vidovi.
Prirodnata selekcija poseduva sopstveni mehanizmi i razni oblici so
koi dejstvuva na ìvite organizmi: diferencijalen mortalitet (site
organizmi imaat razli~en vek na ìveewe-podobro prilagodenite
organizmi ìveat podolgo, a pomalku prisposobenite imaat pokus ìvoten
vek) i diferencijalna reprodukcija (site organizmi sozdavaat razli~en
broj edinki).
Pravecot na prirodnata selekcija moè da bide razli~en i spored toa
se razlikuvaat nekolku tipovi na prirodna selekcija:
Dviè~ka selekcija koja dejstvuva koga se izmeneti uslovite na
nadvore{nata sredina. Pritoa, prednost imaat edinkite od
populacijata ~ii{to karakteristiki otskoknuvaat od prose~nite
karakteristiki na populacijata. So tekot na generaciite, }e se
pomestat prose~nite karakteristiki na populacijata vo
progresivna nasoka. Vakvoto menuvawe mora da bide vo soglasnost so
ramkite na adaptaciskite sposobnosti na populacijata i
frekvencijata na izmenite na mutacija. Vo sprotivno, promenite
moàt da dovedat do izumirawe na edinkite. Progresivnata
prirodna selekcija e osnova za novi adaptacii na organizmite kon
sredinata i formirawe na novi oblici na ìvi organizmi.
Primer: Vo industriskite oblasti na Velika Britanija, kako rezultat na
zagaduvaweto, ìvite organizmi pretrpele promeni vo morfolo{kite osobini:
302

korata na drvjata potemnuva, svetlo oboenite li{ai otsustvuvaat, a peperutkite
dobivaat temna boja za da se maskiraat vo sredinata. Svetlo oboenite peperutki,
vo ovie regioni, stanuvaat pozabele`livi za pticite, taka {to tie po~esto se
plen otkolku onie so potemna boja. Vakvata pojava se narekuva industriski
melanizam.
Stabilizira~ka selekcija koja dejstvuva vo relativno ednoobrazna

sredina i vodi kon odrùvawe na prethodno steknatite adaptaciski
mehanizmi. Vakvata selekcija se vr{i protiv edinkite so ekstremni
otstapuvawa od prose~nite, a vo polza na edinkite so prose~ni
karakteristiki.
Primer: Verojatno bi pretpostavile deka dokolku edna edinka moè da producira
kolku pove}e novi organizmi, tolku }e bide podobro za nejziniot vid, no vo
prirodata toa ne e taka. Golemiot broj mladen~iwa bi zna~elo pogolemi
te{kotii vo nivno odgleduvawe i ishrana, pa zatoa sekoe mladen~e }e bide
poslabo i pomalku razvieno vo sporedba so onie mladen~iwa kade {to nivniot
broj e optimalen (prose~en). Mladen~iwata koi se ra|aat so ekstremni
otstapuvawa vo teìnata (mnogu mala i mnogu golema) imaat pomali {ansi da
preìveat od onie koi{to se ra|aat so prose~na teìna. I pticite so pregolemi
krila pote{ko preìvuvaat od onie so krila so prose~na golemina.
Naru{uva~ka selekcija koja gi favorizira edinkite so dve ili

pove}e natprose~ni karakteristiki, no odi vo polza na onie so
prose~ni osobini. Taka, od edna forma na odredn vid, so selekcija
na poedini pozitivni karakteristiki, moàt da se dobijat dve ili
pove}e novi formi (podvidovi).
Primer: Vo normalni uslovi, vremeto na cvetawe i sozrevawe na semeto na nekoi
vidovi e vo leto. No, poradi koseweto na livadite, prednost im se dava samo na
onie vidovi koi uspevaat da rascvetaat i da formiraat seme pred po~etokot na
kosidbata. Kako rezultat na ova, so tekot na vremeto, se sozdavaat dva podvida od
istoto rastenie: vid koj cveta pred koseweto i rastenija koi cvetaat po koseweto,
na krajot od letoto.
Polova selekcija e vaèn del od prirodnata selekcija, kako

mehanizam za privlekuvawe na edinkite od sportivniot pol. Se
odnesuva na soperni{tvoto na edinkite vo odnosot so drugi edinki
od istiot pol, naj~esto ma`jaci. Ovaa selekcija e preduslov za
uspe{nosta na razmnoùvaweto. Pozitivnite karakteristiki na
edinkite - roditeli, treba da bidat izrazeni vo pogolema mera. Vo
303

prirodata, vakvata selekcija neretko se slu~uva i zatoa kaj nekoi
ìvotni postoi soperni{tvo pome|u ma`jacite vo periodot na
parewe.
Primer: Vo borbata pome|u ma`jacite, neposredno pred pareweto, dvata ma`jaci
ja dokaùvaat nivnata hrabrost i fizi~ka sila pred grupa ènski pretstavni~ki
od toj vid. @enkata za parewe }e go odbere posilniot od dvajcata koi se borat,
zatoa {to taka nalagaat instiktite. Logi~no e da se zaklu~i deka toj bi trebalo
da ima podobri geni koi }e mu gi prenese na mladen~eto i zatoa e podobro toj da
bide izbran za tatko.
ZAPOMNI!
1. Mehanizmot na reducirawe na ìvite organizmi, vo zavisnost od
nivnata sposobnost za ìvot, se narekuva prirodna selekcija.
2. Tipovi na prirodna selekcija: dviè~ka, stabilizira~ka,
naru{uva~ka i polova selekcija.
POTSETI SE!
1. [to e ve{ta~ka selekcija?
2. Kako dejstvuva stabilizira~kata selekcija?
3. Zo{to e va`na polovata selekcija? Dali postoi vakov tip
na selekcija kaj ~ovekot? Zo{to?
ZADAÂ:
Navedi primeri za prirodna selekcija. Diskutirajte za tipot na
prirodna selekcija od primerot.
Pro~itajte tekstovi so primeri za prirodna selekcija. Na
Internet pronajdete video prezemeno od mnogubrojnite nau~ni
programi na ovaa tema.
304
MEHANIZMI NA @IVITE ORGANIZMI KON

EVOLUTIVNITE PROCESI
BORBA ZA OPSTANOK
Borbata za opstanok, moè da ja smetame za
mehanizam na prirodna selekcija koj vodi do
is~eznuvawe na ogromniot broj edinki vo prirodata
kako rezultat na borbata pome|u niv poradi
konkurencijata za ograni~enite ìvotni resursi.
Vakvata borba, vo prirodata, koja se zasnova na
prirodni mehanizmi, se narekuva borba za opstanok.
Spored Darvin, borbata za opstanok se manifestira
preku otvoreni natprevari pome|u edinkite od ist
ili od razli~en vid.
Konkurentskite odnosi na edinkite od ist vid,
koi ne se manifestiraat so otvoreni fizi~ki borbi,
se narekuvaat kompeticija. Edinkite koi stapuvaat
vo kompeticija, naseluvaat isti prostori i
instiktivno nastojuvaat da se odràt vo ìvot preku
konkurentskata borba za hrana ili za ist lokalitet
vo sredinata.
Vo sredinata, organizmite osven vo kompeticija,
vleguvaat i vo odnosi na kooperacija (instiktivna
aktivna sorabotka). Odnosite na kooperacija se
zna~itelni za preìvuvawe na vidovite osobeno pri
nepovolni nadvore{ni vlijanija.
305
ADAPTACIJA NA ORGANIZMITE
Evolucijata na organizmite se manifestira preku promena na
naslednite osobini na organizmite. Organizmite se adaptiraat na
sredinata preku procesi koi se prosleduvaat vo tekot na pove}e generacii.
Terminot adaptacija se odnesuva na niza karakteristiki koi go olesnuvaat
preìvuvaweto na vidovite.
Adaptacija pretstavuva priroden mehanizam koj e osnova za
odrùvawe na vidovite. Taa e evolutiven proces na promena na
fiziolo{kite i morfolo{kite osobenosti na organizmite, vo nasoka
na obezbeduvawe na pogolema sigurnost za opstanok na vidot. Mnogu
funkcionalni organi, na rastenijata ili ìvotnite, moè da se smetaat za
del od adaptaciskite procesi na organizmot.
Site adaptacii, na organizmite im ovozmoùvaat odrùvawe na
ekolo{kata distribucija (rasprostranetost) na vidovite. Adaptivnite
procesi moàt da bidat strukturni, karakterni i fiziolo{ki.
Strukturnite adaptacii se promeni vo fizi~kite osobini na
organizmite (nadvore{na organizacija).
Karakternite adaptacii gi opfa}aat adaptaciite vo naslednite
osobini na edinkite, kako sposobnosta za preìvuvawe vo zavisnost od
uslovite za ìvot. Ovie adaptacii moàt da bidat kompletno nasledni
(instinkt) ili, pak, delumno nasledni preku nasleduvawe na sposobnosta
za nivno steknuvawe (barawe hrana, vokalizacija).
Fiziolo{kite adaptacii ovozmoùvaat specifi~ni funkcii na
individuite, kako rastewe, razvitok, termoregulacija (kaj odreden broj
vidovi), fototropizam kaj rastenijata, homeostaza itn.
Organizmite i sredinata postojano se menuvaat; procesot na adaptacija
nikoga{ ne zavr{uva. Koga sredinata se menuva bavno, organizmite imaat
pogolemi {ansi za {to podobro prilagoduvawe kon sredinata, no vo slu~aj
koga taa rapidno se menuva, organizmite nemaat dovolno vreme za
kompletno da se adaptiraat kon uslovite, taka {to moè da dojde i do
zagrozuvawe na opstanokot na vidot. Ovoj proces ima vlijanie na sekoj
poedine~en organizam od ekosistemite.
306
.4. 11 Adaptaciski mehanizmi na belata me~ka
Za na~inot na koj selekcijata gi odrùva korisnite svojstva, ubedlivo

govorat nekoi karakteristi~ni slu~ai za za{titna adaptacija, kako:
kripti~ka oboenost, aposemija i mimikrija.
Kripti~ka oboenost
e pojava koga
organizmite ja menuvaat svojata pigmentacija
po pat na adaptacija vo tekot na pove}e
generacii, naj~esto za da bidat pomalku
zabele`livi vo sredinata i da moàt polesno
da preìveat. Zabeleàno e deka bojata na
ìvotnite koi{to ìveat vo pustina e re~isi
ista so bojata na pesokot, polarnata me~ka i
polarnata lisica imaat bela boja, insektite
{to ìveat vo trevni povr{ini imaat zelena
boja. Organizmite, ponekoga{ go menuvaat i
oblikot na teloto za da moàt pove}e da
nalikuvaat na nivnata neposredna okolina.
307

Aposemija e kratkotrajna promena na
morfologijata
na
teloto
na
odreden
organizam, koja e neprijatna duri i {tetna za
drugite organizmite. Ovaa promena, naj~esto
uslovena od odredeni negativni vlijanija e
znak za ostanatite organizmi deka aposemnoto
telo ima svojstvo da proizveduva nekoja
neprijatna materija i treba da se izbegnuva
kontaktot so nego. [areniloto na teloto, kako
rezultat na aposemija, se javuva kaj nekoi
ekstremno otrovni zmii, nepodnosliv miris
kaj
nekoi
cica~i
koi
pretstavuvaat
predupreduva~ki signal.
Mimikrija e pojava na imitirawe na drug
organizam, so cel maskirawe, zapla{uvawe na
neprijatelot i izbegnuvawe na napad. Bidej}i
nekoi vidovi (osovidna peperutka) nemaat
sposobnost za aposemija i ne poseduvaat
za{titni mehanizmi, po pat na mimikrija
moàt da imitiraat str{leni i osi.
MIGRACII
Migraciite se dvièwa na odredena grupa organizmi vo ili nadvor od
populacijata, {to zna~itelno vlijae na varijabilnosta na orgaznimite,
sozdavaweto na novi rasi, a kontinuitetot }e zavisi od sposobnosta za
adaptacija na edinkite {to migriraat. Migraciite moàt da dovedat do
promena vo genskata struktura na populacijata.
Vo ìvotinskiot svet, migraciite moàt da bidat periodi~ni pojavi.
@ivotnite migriraat vo to~no opredelen period od godinata poradi
razli~ni pri~ini: niski temperaturi, nedostatok na hrana ili voda, da
izvr{at reprodukcija itn.
308
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Mehanizmite {to gi prezemaat ìvite organizmi kon
evolutivnite procesi se: adaptacii, borba za opstanok i
migracii.
Adaptacija e evolutiven proces na promena na fiziolo{kite i
morfolo{kite osobenosti na organizmite, vo nasoka na
obezbeduvawe na pogolema sigurnost za opstanok na vidot.
Postojat tri tipa na za{titni adaptaciski mehanizmi:
kripti~ka oboenost, aposemija i mimikrija.
Migraciite se dvièwa na odredena grupa organizmi vo / ili
nadvor od populacijata, {to vlijae na varijabilnosta na
organizmite i sozdavaweto na novi rasi.
POTSETI SE!
[to e borba za opstanok, a {to kooperacija?
Kakvi moàt da bidat adaptaciskite procesi? Objasni.
[to e mimikrija?
Kako deluvaat migraciite na sozdavawe novi rasi od
edinkite {to migrirale?
ZADAÂ:
Napi{ete esej na tema: Mehanizmite na organizmite kon
evolucijata na ìviot svet. Rabotete vo grupi. Sekoja grupa neka
izbere eden od mehanizmite i preku primeri i sliki objasnete go
procesot.
Napravete prezentacija za esejot pred u~enicite od klasot.
309
4.4. VLIJANIETO NA EVOLUTIVNITE

FAKTORI VRZ POSTANOKOT NA ÔVEKOT
EVOLUCIJA NA ÔVEKOT
Familijata vo koj pripa|a ~ovekot (Hominidae) e del od redot Primates.
Spored sovremenite taksonomski kriteriumi, ovoj red e podelen na dva
podreda: {irokonosni majmuni (Plathyrrina) i tesnonosni majmuni
(Catarrhina). Vo tesnonosni majmuni spa|aat familiite na: opa{estite
majmuni
(Cercopithecidae),
giboni
(Hylobatidae),
~ovekoliki
ili
antromorfni majmuni (Amthropomorphidae) i lu|eto (Hominidae).
Vo ~ovekoliki majmuni se vbrojuvaat orangutanite, {impanzoto i
gorilata. Ovie majmuni se razlikuvaat od drugite po goleminata na
teloto, nemaat opa{, morfologijata na glavata i nesporedlivo dobro
razvieniot mozok. Ovie osobini naveduvaat na zaklu~okot deka
~ovekolikite majmuni i ~ovekot imaat niza zaedni~ki osobini, a ottuka se
zaklu~uva deka tie imaat i zaedni~ko poteklo. Za ova moàt da se dadat
niza paleontolo{ki dokazi.
Spored morfologijata na teloto, i ~ovekot i ~ovekolikite majmuni
poseduvaat vlaknatost na teloto: gradite, gornata strana na dlankite se
obrasnati so vlakna, dodeka {epite (dolnata strana na dlankata). I pokraj
toa {to vlaknatosta na teloto e poizrazena kaj majmunite, otkolku kaj
~ovekot, taa sepak postoi. Kaj orangutanite, vo epidermisot e prisuten
pigment koj ja dava bojata na vlaknata, kako i kaj ~ovekot. êrepot e so
sli~na gradba kaj majmunite kako i kaj ~ovekot. [irinata na nosnata koska
e isto taka identi~na. Novoroden~eto na ~ovekot ima ista gradba na
vili~nite koski, kako i onaa na {impanzoto. Sostavot na
aminokiselinite, koi vleguvaat vo gradba na proteinite kaj ~ovekot,
pokaùva sli~nosti so onie kaj {impanzoto. Gradniot ko{, samo kaj
~ovekot i antropoidite, ima forma na bure. Kaj site ovie formi ima
re~isi ist broj rebra: kaj ~ovekot - 12 para, kaj {impanzoto - 13 para, kaj
orangutanot - 12 para, kako i gorilata. Pri komparacija na gradbata na
310

ekstremitetite, za~uduva~ki se sli~nostite vo odredeni delovi, {to vodat
i do somne` deka nekoi koski imaat identi~na gradba.
Kardiovaskularniot sistem e mnogu sli~en kaj ~ovekot i antropoidnite
majmuni (gradnata aorta e identi~na).
Spored histolo{kata analiza na ovie vidovi, se zabeleùva deka
~ovekot e najblisku do gradbata na tkivata na {impanzoto. Kaj niv
zabeleùvame identi~ni fazi od embrionalniot razvoj.
Sli~nosti ima i vo krvnite grupi i imunolo{kite manifestacii.
Golem del od bolestite se manifestiraat na ist na~in, a sli~no e i
nivnoto lekuvawe. ôvekot i antropogenite majmuni imaat ista telesna
temperatura, ista kardiovaskularna i respiratorna frekvencija, ist
seksualen ciklus, gledaat na ist na~in (raspoznavaat likovi, formi, boi).
Dokolku vo celina se razgleduvaat sli~nostite i razlikite pome|u
~ovekolikite majmuni i ~ovekot, }e zaklu~ime deka najgolema sli~nost
postoi so {impanzoto, dodeka najmala sli~nost - so orangutanot.
Najgolemata razlika e sposobnosta za govor kaj ~ovekot, koja kaj
majmunite otsustvuva. ôvekot ima osobini pobrzo da u~i i da pomni
pobrgu, za razlika od negovite srodnici, no i da gi prenesuva sopstvenite
iskustva i da prima drugi.
PREDCI NA ÔVEKOT
Na mnogu mesta vo sostavot na Zemjinata kora,
arheolozite i paleontolozite otkrile mnogubrojni
ostatoci na izumreni ~ovekoliki majmuni, ~ie{to
izu~uvawe ovozmoùva rekonstrukcija na filogenezata
na majmunite i ~ovekot. Vo tekot na 50-tite godini od
minatiot vek, vo centralnite oblasti na ostrovot Java
(Indonezija), pronajdeni se ostatoci od skelet na
gigantskiot pra~ove~ki vid, ~ii zabi bile mnogu sli~ni .4. 12 Meganthropus
so onie na dene{niot ~ovek. Stanuva zbor za Meganthropus
palaeojavanicus
311

palaeojavanicus, koj po dimenziite
na teloto odgovaral na gorilata, a
ìveel pred najmalku 800.000
godini. Vo vremeto na evolucijata
na antropoidnite majmuni, se
razvil
i
gigantopitekusot
(Giganthopithecus blacki), koj imal
ogromni dimenzii na teloto i
golema teìna (300-500kg), taka
{to za razlika od majmunite, koi
se hranele so rastitelna hrana,
ovoj vid postanal omnivore za da
moè da ja odrùva svojata masa.
Vo lovot, moèbi se koristel so
kamen ili so drvo za da ja usmrti
`rtvata, no sekako nesvesno gi
koristel ovie materijali.
.4. 13 Lusi, prviot pronajden skelet na

avstralopitekus
Avstralopitekusot (Australopithecus) pretstavuva juèn

majmun koj se smeta za predok na praistoriskite lu|e.
Egzistiral pred okolu 5 milioni godini. Prvite fosilni
ostatoci za ovoj vid datiraat od 1924 godina od Ju`na Afrika.
So nivnoto prou~uvawe, se smeta deka tie pripa|ale na
mladen~e (koe istraùva~ite go narekle Lusi). Lusi ne bila
visoka pove}e od 1 metar, te{ka okolu 35kg i moèla da se
dviì. Podocna, na mnogu drugi mesta se otkrieni oblici na
ovoj vid od razli~na vozrast. Se smeta deka se dvièl na
zadnite ekstremiteti, jadel rastitelna i ìvotinska hrana,
imal mala glava so mal mozok i razvieni ve{tini za lov.
Lovel so posebni orudija za taa namena. Se pretpostavuva deka
ispraveniot od predizvikalo zgolemen pritisok na nozete i .4. 14 Avstralopitekus
na vnatre{nite organi vrz karli~nite koski, {to dovelo do
kr{ewe na koskite i izumirawe na vidot.
312

Od vidovite na avstralopitekus koi ìveele vo Ju`na Kina, evoluiral
nov vid hemantrop (Hemanthropus). Negovite zabi nalagale toj da bide
adaptiran kon herbivoren na~in na ishrana. Negovite morfolo{ki
osobini bile mnogu sli~ni so onie na ~ovekot, za razlika od
avstralopitekusot, pa zatoa ovoj vid se smeta za polu~ovek. Hemantropite
mnogu rano izumrele. Toa verojatno se dolèlo na nivnata slaba
sposobnost za pridobivawe na novite vidovi koi evoluirale vo ovoj del od
Aziskiot kontinent (neandertalcite).
Vo periodot pred okolu 1,5-2 milioni godini, ìveel
vidot Homo habilis, ~ii ostatoci se prv pat pronajdeni vo
Isto~na Afrika. Negovite karakteristiki mnogu
nalikuvaat na karakteristikite na dene{niot ~ovek, kako:
goleminata na zabite i koskite i stepenot na razvienost
na ekstremitetite, osobeno racete. Mnogu vaèn podatok
pretstavuva otkrivaweto na kamenite orudija od vremeto
koga ìveel Homo habilis, {to toj samiot gi konstruiral
kako orudija za rabota i za lov.
.4. 15 Homo habilis
Od H. habilis se razvil H. errectus (ispraven ~ovek), koj

ìveel pred 1,5 milioni do pred 250.000 godini. H. erectus
po~nuva da go koristi ognot, a edinkite zapo~nale da
komuniciraat edni so drugi preku govorot. Imal visok stepen
na kultura; vo pe{terite koi datiraat od toa vreme, najdeni se
fosilni ogni{ta kade {to ìveel. Izrabotuval orudija za
lov i za rabota, mnogu pousovr{eni od onie na H. habilis.
Anatomski ne se razlikuval mnogu od H. habilis; imal
nedovolno razvieno ~elo i izdadeni vilici. Vo Germanija, vo
oblasta Hajdelberg, pronajdeni se fosilni ostatoci koi
poteknuvaat od t.n. hajdelber{ki ~ovek, koj imal kultura,
.4. 16 Homo errectus
ìveel pred 500.000 godini i e predok na neandertalcite.
313

Neandertalecot se razvil pred 200.000-300.000 godini i
pretstavuva najsovr{enata forma na antropogen vid pred
pojavata na ~ovekot. Go poznaval ritualot na pogrebuvawe,
po~nal da se oblekuva, izrabotuval oru`je i orudija i ìveel
istovremeno so Homo sapiens (kromawonec).
Kromawonecot (Homo sapiens) bil najden vo
pe{tera vo Francija (Kromawon) i pretstavuva
prvata forma na Homo sapiens. Se smeta deka bil
.4. 17 Neandertalec visok okolu 180cm, imal sovremen oblik na
~erepot i goleminata na mozokot bila kolku i na
dene{niot ~ovek. êrepot mu bil bez nadol`ni laci,
vilicite ne bile podadeni napred, a teloto mu bilo celosno
ispraveno. Za razlika od site prethodni formi na
antropoidi, kromawonecot imal najvisok stepen na
civilizacija. Gri`livo gi ~uval svoite deca, a postoela
razviena svest za semejstvo. Pravel orudija od koski i od
rogovi, upotrebuval lak i strela. Vo pe{terite postojat
dokazi za umetni~kata kultura na ovie predci koi pravele
sliki na ìvotni, kako prikaz za nivniot na~in na ìvot. So
sirurnost koristel ogan, so ogled na toa {to vo pe{terite
kade {to se pravele crteìte e mnogu temno, a i mnogu odamna
negovite predci zapo~nale da go koristat ognot.
.4. 18 Homo
sapiens
ZADAÂ:
Navedi fakti koi potvrduvaat deka majmunite se predci na ~ovekot.
Posluì se so primeri za fiziolo{kata i morfolo{ka sli~nost, kako
i vo nekoi sli~nosti vo odnesuvaweto. Na primer, u{nata resi~ka
verojatno e ostatok od na{ite predci.
So koj vid od antropoidnite majmuni, ~ovekot pokaùva najgolema
sli~nost?
314
.4. 19 Razvoj na ~erepot na antropoidite
315
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
ZAPOMNI!
Vo ~ovekoliki majmuni se vbrojuvaat: orangutanite, {impanzoto
i gorilata.
Avstralopitekusot (Australopithecus) pretstavuva juèn majmun koj
se smeta za predok na praistoriskite lu|e.
Homo habilis prv zapo~nal da izrabotuva kameni orudija.
H. erectus po~nuva da go koristi ognot, a edinkite zapo~nale da
komuniciraat edni so drugi so govor.
Kromawonecot ja pretstavuva prvata forma na Homo sapiens.
POTSETI SE!
Koi se antropoidni majmuni?
Navedi nekoi od osobinite koi{to se zaedni~ki za ~ovekot i
za majmunite.
Koj predok na ~ovekot prv zapo~nal da razviva kultura na
ìveewe?
[to go karakterizira kromawonecot?
PREPORAKA:
Posetete go Prirodonau~niot muzej vo Skopje. Tamu }e najdete
interesni podatoci za nastanokot i za evolucijata na ~ovekot i na
ostanatite organizmi.
Po posetata, diskutirajte za va{ite vpe~atoci i sumirajte gi
informaciite {to gi dobivte.
316
TEMA: OSOBINI NA @IVITE ORGANIZMI

VARIJABILNOST
- metro/linijar
- vaga
- list so kvadrat~iwa
Rezultatite beleète gi vo tetratka i

napravete tabela kako {to e navedeno
podolu.
Otkrivawe na sli~nosta i
razlikite na nekoi osobini na
~ovekot.
Izveduvawe zaklu~oci za
varijabilnosta na edinkite.
Rabotete vo parovi. Koristete gi
navedenite primeri i beleète gi
rezultatite.
Primeri za sledewe:
Dali imate mali ili
golemi u{ni resi~ki?
Dali moète da go svitkate
jazikot?
Dolkava e dolìnata na
maliot prst?
Kolkava e va{ata telesna
teìna?
Postavete hipoteza na
istraùvaweto.
ime u{ni
vitkawe dolìna teìna
resi
na
na
(kg)
(da/ne) jazikot prstot
(da/ne)
(mm)
Od dobienite podatoci napravete

grafikon.
Zaklu~oci:
Diskutirajte za toa kolku sli~nosti i
razliki postojat pome|u vas.
Del od ovie osobini se ostatok od
evolucijata. Koi?
Dali nekoi od ovie osobini se rezultat na
polovata selekcija? Koi?
** Ovoj eksperiment moète da go napravite

i so drugi karakteristiki: boja na o~i, boja na
kosa ili dolìna na dlanka.
317
5. EKOLOGIJA
Ekologija e nauka za odnosite na ìvotnite
i rastenijata so okolnata sredina,
so koja tie stapuvaat vo direktni i
indirektni vzaemni odnosi.
Na sekoj prostor organskite vidovi se
pretstaveni so grupa od edinki od ist vid,
koi vo ekologijata se narekuvaat populacii.
Biocenozite se integralni zaednici
na populacii, na oddelni organski vidovi,
naseleni na ist prostor vo ìvotnata sredina.
@ivotnata zaednica koja se nao|a
vo tesna vrska so biotopot
formira celina koja se narekuva ekosistem.
Ekolo{kite faktori se vo celosna
interakcija so ìviot svet, preku:
bioti~ki i abioti~ki vlijanija.
Biogeohemiski ciklus e kruèweto na
neorganskite materii od atmosferata
ili po~vata do ìvite organizmi
i od niv povtorno nazad vo atmosferata (po~vata).
Pregled na ìviot svet - Ekologija
Vidovite na Zemjata se rasprostranuvaat spored

opredeleni zakonitosti usloveni od faktorite na
sredinata. Ekologijata moè da se definira kako nauka za
vzaemniot soodnos na organizmite so okolnata sredina,
so~inuvaj}i edinstven sistem vo koj se ostvaruva proces na
transformacija na energijata i organskata materija.
Ekolo{koto
izu~uvawe
pretstavuva
proekcija
na
menlivosta na uslovite za ìveewe.
Terminot ekologija za prv pat bil upotreben od

Hekel (Haeckel, 1866), koj gi afirmiral ideite na
Darvin. Spored nego, ekologija e nauka za
odnosite na ìvotnite i rastenijata so
okolnata sredina, so koja tie stapuvaat vo
direktni i indirektni vzaemni odnosi.
Zborot ekologija doa|a od gr~kite zborovi
eco (doma}instvo) i logos (nauka). Vo dene{no
vreme
so
s
pogolemiot
porast
na
industrijalizacijata i tempoto na ìveewe
interesot od ovaa nauka e zasilen.
Ekolo{kata nauka so svoeto kompleksno zna~ewe i so koristewe na
materijalnite znaewa od oddelnite oblasti (hidroekologija, po~vena
ekologija, rastitelna i animalna ekologija, radioekologija, humana i
socijalna ekologija) nastojuva da utvrdi op{ti zakonomernosti.
Ekologijata kako nau~na disciplina moè da se podeli na pove}e
granki: Autoekologija (koja gi prou~uva odnosite na oddelnite rastitelni
vidovi kon ekolo{kite faktori na nadvore{nata sredina) i Sinekologija
321

(koja gi prou~uva vzaemnite odnosi na celi zaednici kon nadvore{nata
sredina, me|usebnite odnosi na ~lenovite na biocenozite, zakonitostite
na nivnoto formirawe, odrùvawe, evolucija i propa|awe).
Sinekologijata se deli na: Fitocenologija (prou~uvawe na rastitelnite
organizmi i nivnite vzaemni odnosi), Zoocenologija (prou~uvawe na
ìvotinskite zaednici) i Biocenelogija (koga se prou~uvaat i
rastitelnite i ìvotinskite komponenti).
5.1. @IVOTNA SREDINA

Organizmite ìveat na opredelen
prostor kade {to gi nao|aat
potrebnite uslovi za opstanok, uslovi
na koi vo tekot na evolucijata se
adaptirale. Toj opredelen prostor e
nivnata ìvotna sredina koja ja
opfa}a celokupnata ìva i neìva
priroda, site vlijanija, kako pome|u
neìvata priroda i eden organizam,
odnosno edna populacija, taka i
pome|u celokupnata ìva priroda i
taa edinka, odnosno populacija.
@ivotnata sredina moè da se podeli
vo dva tipa: kopnena i vodna.
Organizmite od vodnata i kopnenata
sredina ne strogo odvoeni edni od
drugi. Poznato e deka nekoi vidovi
ptici, i pokraj toa {to ìveat vo
kopnena ìvotna sredina ne moàt da
opstanat bez kratkotrajnite prestoi
vo vodata, bidej}i ottamu nao|aat
hrana.
322
.5. 1 Vodna i kopnena ìvotna sredina
ORGANIZMITE VO @IVOTNATA SREDINA

Individuite vo prirodata se javuvaat kako edinki na odreden vid i
prestavuvaat elementaren bioti~ki sistem koj raspolaga so
sopstveni osobini i potencijali koi se genetski usloveni.
Sekoja individua stapuva vo kontakt so nadvore{nata sredina - so
komponentite na neìvata priroda i so organizmite od drugite vidovi ili
edinkite od istiot vid. Ne e mo`no oddelnite vidovi na ìvite organizmi
da bidat istovremeno prilagodeni kon celokupnata raznovidnost na
ekolo{kite uslovi koja postoi na Zemjata. Do koja merka oddelnite ìvi
organizmi }e bidat prilagodeni kon beskrajno promenlivite faktori na
sredinata, zavisi od nivnata ekolo{ka valenca, poim koj ozna~uva kolku
oddelnite ekolo{ki faktori moàt da variraat za da se odrì
opstanokot na nekoj vid.
Reaktivnosta na ìvite organizmi kon ekolo{kite faktori na
ìvotnata sredina e razli~na. Nekoi organizmi ìveat vo mnogu tesni
granici na promena na nekoj ekolo{ki faktor i takvite organizmi se
ozna~eni kako stenovalentni, drugi pak moàt da go toleriraat
menuvaweto na istiot ekolo{ki faktor mnogu pove}e i se ozna~eni kako
eurivalentni.
ZAPOMNI!
1. Ekologija e nauka za odnosite na ìvite organizmi so sredinata,
so koja tie stapuvaat vo direktni i indirektni vzaemni odnosi.
2. Grankite na ekologijata se: Autoekologija i Sinekologija.
3. Ekolo{ka valenca e poim koj ozna~uva stepen na varijacija na
ekolo{kite faktori za odrùvawe na opstanokot na nekoj vid.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
Navedi edna definicja za ekologija.
Kako se deli Sinekologijata?
Kako se grupiraat organizmite vo ekolo{kata sredina?
Koi se stenovalentni, a koi eurivalentni vidovi? Navedi
primeri.
323
5.2. NIVOA NA EKOLO[KA INTEGRACIJA

Biotop gi ozna~uva delovite od naseleniot prostor koi se
odlikuvaat so ista kombinacija na ekolo{ki faktori i isti
ekolo{ki uslovi. Sekoj biotop e naselen so golem broj na ìvi organizmi,
odnosno nivni populacii. Biotop pretstavuva edno ezero, reka, edna
dabova ili bukova {uma.
Na sekoj prostor (biotop) i vo sekoe vreme organskite vidovi se
pretstaveni so grupa od edinki od ist vid, koi vo ekologijata se
narekuvaat populacii. Sekoja populacija se karakterizira so izvesen
broj na osnovni odliki, kako: brojnost, gustina, prostorna raspredelnost,
natalitet, mortalitet, vozrast na individuite i sli~no. Populaciite na
odredenite vidovi ne se sre}avaat samostojni, izolirani edni od drugi.
Tie se me|usebno povrzani so mnogustrani sloèni odnosi, steknati vo
tekot na dolgogodi{niot proces na konkurencija i vzaemno ìveewe i
prilagoduvawe.
Biocenozite se integralni zaednici na populacii, na oddelni
organski vidovi, naseleni na ist prostor vo ìvotnata sredina.
Biocenozata e vsu{nost celokupniot ìv svet, koj naseluva eden
biotop. Taka biocenozata ja formiraat site ìvi organizmi koi
naseluvaat edno ezero, reka, livada ili bara. Biocenozata e podelena na
fitocenoza i zoocenoza.
@ivotnata zaednica koja se nao|a
vo tesna vrska so biotopot formira
celina koja se narekuva ekosistem.
Ekosistemot pretstavuva integralna
celina, koja gi vklu~uva i stani{tata i
ìvotnite zaednici koi se naseleni.
Site komponenti na ekosistemite se
bezuslovno povrzani edni so drugi.
Ekosistemot e dinami~ka celina vo
koja nitu edinkite nitu zaednicite
.5. 2 Ekosistem
324

moàt da egzistiraat trajno nepromeneti. Kako rezultat na toa, koga
ekologot vleguva vo {umata ili zastanuva na livadata, toj go gleda ne samo
ona {to tamu se nao|a tuku i toa {to tamu se slu~uva. Toa zna~i deka
pokraj opi{uvaweto na sostojbata na stani{teto, mora da se prou~i i
opi{e i dinamikata na razvojot na ekosistemot, pri {to ekologot posebno
go interesiraat odnosite pome|u strukturata i funkcijata. Vo sekoj
ekosistem se razlikuvaat tri tipa na ekolo{ki odnosi: akcija, reakcija i
koakcija.
Ekosistemite se sostaveni od golem broj komponenti koi {to mora da
funkcioniraat zaedni~ki za da funkcionira i ekosistemot. Pri
razgleduvawe na pove}e ekosistemi od razli~ni aspekti, me|usebno tie se
razlikuvaat, no nivnoto funkcionirawe e sli~no. Kako rezultat na toa
grupiraweto na ekosistemite naj~esto se osnova na svojstvata povrzani so
raznovidnosta na pojavite na nivnoto funkcionirawe. Taka tie se
grupiraat vo: samoregulacioni (prirodni), upravuvani od strana na
~ovekot i degradirani; ili pak vo stabilni i labilni.
Strukturni elementi na ekosistemot se: zelenite rastenija
(producenti) avtotrofni organizmi, prisutni vo najgolem procent,
konzumenti ìvotni koi konzumiraat drugi organizmi ili organski
materii, razgraduva~i bakterii, aktinomiceti, gabi, crvi, insekti i
abiotski materii elementite i soedinenijata na sredinata. Site
komponenti se podendakvo vaì za funkcioniraweto na ekosistemot i
dokolku nedostasuva samo edna komponenta, ekosistemite ne bi moèle da
se odràt.
Ekosistemite se grupiraat vo pogolemi celini biomi (ekosistemski
kompleksi). Tie pretstavuvaat golemi prostranstva koi se
karakteriziraat so sli~ni klimatski osobini i sli~ni populacii, koi
gi naseluvaat. Biomi se tundra, do`dovna {uma, planinski pasi{ta itn.
Slednoto povisoko nivo na grupirawe e vo biosfera, kade {to
ekosistemite i biomite se grupiraat vo tri biosistemi: solena voda,
slatka voda i kopno. Site ovie zaedno ja ~inat biosferata koja moè da se
podeli na ~etiri sferi: atmosfera, hidrosfera, litosfera i pedosfera.
325
Biosferata
e
najvisok
stepen
na
ekolo{ka
integracija, toa e vkupniot
prostor na planetata Zemja vo
koj egzistira ìvotot. Toa e
sloèn sistem na ìvite
organizmi i na neìvite
materii koi delumno imaat
biolo{ko poteklo. Zna~ajniot
del od atmosferata, kislorodot
i jaglerodniot dioksid, imaat
organsko poteklo.
@ivotot moè da postoi nasekade na Zemjata kade ìvite organizmi gi
prona{le i obezbedile neophodnite uslovi za funkcionirawe na ìvotot.
@ivotot navleguva vo site zemjeni sferi, a granicite na biosferata ne se
ramnomerni, taka {to nad povr{inata na zemjata vo atmosferata
intenzivniot ìvot dostignuva do 5000m viso~ina, vo hidrosferata do
4000m dlabo~ina, a vo pedosferata do 5 10m dlabo~ina. Ovie ne se strogi
granici, postoi ìvot i nadvor od niv, no nivnoto funkcionalno zna~ewe
e pomalo. Taka nekoi organizmi naseluvaat i premnogu ekstremni mesta
za ~ovekot. Nekoi algi gi naseluvaat i najtoplite termalni izvori, vo
dlabo~inite na pe{terite bez svetlina golem broj na organizmi se
prilagodile da ìveat i vo dlabokite moriwa na dlabo~ini pogolemi od
4000m moàt da se sretnat ribi, crvi, mekoteli, ima mnogu primeri za
opstanok i ìveewe na nezamislivi mesta.
Potekloto na primarnata organska materija zavisi od Sonceto t.{.
biosferata e najkrupen sistem vo smisla na sloènosta i
samoorganiziranosta niz koja protekuva energijata od primarniot izvor
Sonceto ili sistem vo koj kontinuirano se ostvaruva kruèweto na
materijata i protokot na energijata.
326
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
5.
ZAPOMNI!
Na sekoj prostor (biotop) i vo sekoe vreme organskite vidovi se
pretstaveni so grupa od edinki od ist vid, koi se narekuvaat
populacii.
@ivotnata zaednica koja se nao|a vo tesna vrska so biotopot
formira celina koja se narekuva ekosistem.
Vo sekoj ekosistem se razlikuvaat tri tipa na ekolo{ki odnosi:
akcija, reakcija i koakcija.
Biomite se golemi prostranstva koi se karakteriziraat so
sli~ni klimatski osobini i sli~ni populacii, koi gi
naseluvaat.
Biosferata e najvisok stepen na ekolo{ka integracija; toa e
vkupniot prostor na planetata Zemja vo koj egzistira ìvotot.
POTSETI SE!
[to e populacija, a {to e biocenoza?
Objasni gi ekolo{kite odnosi: akcija, reakcija i koakcija.
Koi se strukturni elementi na ekosistemot?
Kade vo biosferata postoi ìvot?
Od {to zavisi potekloto na organskata materija?
ZADAÂ:
Nabquduvaj eden biotop. Opi{i gi negovite strukturni delovi
(biocenoza, populacija, edinki, ekolo{ki odnosi).
Diskutirajte na ~asot.
327
5.3. EKOLO[KI FAKTORI

Sekoj vid vzaemno dejstvuva so sredinata vo koja ìvee, a sredinata e
dovolno raznoobrazna sostavena od golem broj elementi ozna~eni kako
ekolo{ki faktori.
Ekolo{kite faktori se podeleni na dve golemi
grupi:
Bioti~ki faktori - dejstvo na ìvata materija.
Abioti~ki faktori - dejstvo na neìvata
materija
Bioti~kite faktori se podeleni na:
Fitogeni (vlijanie na rastenijata)
Zoogeni (vlijanie na ìvotnite)
Antropogeni (vlijanie svrzano so aktivnosta na ~ovekot)
Abioti~kite faktori se podeleni od svoja strana na:
Klimatski (svetlina, toplina, voda vozduh)
Edafski ili po~veni faktori (mehani~ki svojstva, hemiski
sostav na po~vata, vodopropustlivost, aeracija)
Orografski (reljef, ekspozicija)
Sekoj od oddelnite faktori na svoj na~in vlijae na ìvite organizmi,
nivnata aktivnost, rastewe i odrùvawe. Vlijanieto moè da bide
direktno ili indirektno.
328
BIOTI^KI FAKTORI
Vo bioti~ki faktori se opfateni celokupnite vlijanija i dejstva
na ìvite organizmi so drugi organizmi, koi moàt da bidat posredni
ili neposredni. Site organizmi (rastitelni i ìvotinski) se povrzuvaat
preku potrebite za hrana, voda i prostor.
Vo bioti~ki faktori spa|aat:
konkurencijata natprevar za eden resurs. Site ìvi organizmi se
borat da go za~uvaat sopstveniot resurs (naj~esto hrana ili
ìveali{te).
o intraspeciska u~estvo na edinki od ist vid.
o interspeciska u~estvo na edinki od razli~ni vidovi.
predatorstvo tip na odnos vo koj eden organizam se ishranuva so
drug. I pokraj vakviot odnos na organizmite vo prirodata postoi
ramnoteà na brojot na predatori i nivniot plen.
simbioza tip na odnos vo koj se ostvaruva bliska sorabotka me|u
dva razli~ni organizma:
o parazitizam eden organizam dobiva hrana od drugiot.
o komensalizam edniot organizam ima korist, a drugiot nema
nitu korist nitu zaguba
o mutualizam dvata organizma imaat korist.
Vo bioti~kite faktori se vklu~eni i site formi na antropogenata
aktivnost (aktivnosta na ~ovekot), so koja na posreden ili neposreden
na~in gi menuva fizi~kite, hemiskite i biolo{kite uslovi na ìvotnata
sredina vo pozitivna ili negativna smisla (brz porast na naselenieto,
razgraduvawe na prirodnite ekosistemi, se~ewe na {umite, zagaduvawe na
okeanite i moriwata, zasoluvawe i erozija na po~vata, zagrozena vozdu{na
obvivka, klimatski promeni).
329
ZAPOMNI!
1. Razlikuvame bioti~ki i abioti~ki ekolo{ki faktori.
2. Bioti~kite faktori se podeleni na fitogeni, zoogeni i
antropogeni.
3. Abioti~kite faktori se delat na: klimatski, edafski i
orografski.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
[to se ekolo{ki faktori?
Koi se bioti~ki, a koi abioti~ki faktori?
Kakvi moè da bidat bioti~kite faktori?
Objasni gi site bioti~ki faktori preku primeri.
ZADAÂ:
Diskutirajte za antropogenite vlijanija na ìvotnata sredina i
ostanatite edinki vo biotopot.
Koi se pozitivni, a koi negativni antropogeni aktivnosti? Zo{to?
Site va{i razmisluvawa napi{ete gi na tabla i potoa rezimirajte.
330
ABIOTI^KI FAKTORI
SVETLINA
Son~evata svetlina e glavniot izvor na energija
za najgolem broj fototrofni organizmi. Rastenijata
moàt da ja usvojuvaat samo onaa svetlina koja ja
prima
hlorofilniot
aparat.
Zavisno
od
intenzitetot na osvetluvawe koi go preferiraat
rastenijata za normalen rast i razvoj razlikuvame
nekolku grupi na vidovi. Heliofitite se rastenija
koi ìveat na intenzivno osvetleni mesta, dodeka
Skiofiti se rastenija koi peferiraat zasen~eni ìveali{ta.
Razvitokot na rastenijata vo golema mera zavisi i od dolìnata na denot i
no}ta (fotoperiodizam), kako i od spektralniot sostav na svetlinata.
Osven fototrofnite, svetlinata e va`na i za heterotrofnite
organizmi, kako mehanizam koj ja kontrolira nivnata aktivnost. Taka,
mnogu predatori se pomalku aktivni vo tekot na denot, za razlika od
no}ite koi naj~esto gi koristat za lov.
Promenata na intenzitetot i vremetraweweto na son~evite periodi
ovozmoùva pojava na svetlinski bioritmi kaj organizmite.
TEMPERATURA
Temperaturnite promeni se usloveni od klimatskite
zoni na Zemjata i visinskite pojavi na planinite, na koi
odgovara zonskata preraspredelba na organizmite. Spored
temperaturnite razliki zonite na Zemjata po~nuvaj}i od
ekvatorot se podeleni na: ekvatorijalen pojas, tropski,
suptropski, umeren i polaren. Tropskite i suptropskite
organizmi
rastat
samo
na
kontinuirano
visoki
temperaturi i se nare~eni termofilni vidovi. Za razlika
od niv golem broj rastenija i ìvotni od umereniot pojas
rastat i na temperaturi bliski do nulata i se narekuvaat
psihrofilni vidovi. Odreden broj vidovi gi prezimuvaat
331

studenite periodi od godinata. Spored sposobnosta da ja odrùvaat
sopstvenata temperatura ìvite organizmi se delat vo dve grupi:
homeotermni i poikilotermni organizmi. Homeotermnite organizmi
imaat sposobnost da ja odrùvaat sopstvenata temperatura, bez ogled na
onaa na sredinata. Vo ovaa grupa spa|aat pticite i cica~ite.
Poikilotermnite vidovi ne ja odrùvaat sopstvenata temperatura, koja
varira vo zavisnost od onaa na sredinata. Tie nemaat mehanizmi za
termoregulacija. Vakvi se site rastenija i pogolemiot broj ìvotni.
Sepak, rastenijata kako poikilotermni organizmi ne se usloglasuvaat
sosema so temperaturata na vozduhot. Dokolku se izmeri temperaturata na
nadzemnite organi na rastenijata }e se zabeleì deka istata e 2-3 stepeni
povisoka od onaa na sredinata.
VODA
Vodata e osnoven ekolo{ki faktor za site organizmi.

Za va`nosta na vodata za ìviot svet e dobro poznato,
kako i toa deka bez odata ìvotot na Zemjata ne bi
postoel. Vodata ne e va`na samo za vodnite rastenija i
ìvotni, tuku e od osobeno zna~ewe i za kopnenite formi.
Vo odnos na potrebata za voda rastenijata se podeleni
vo nekolku grupi:
Hidrofiti: rastenija prilagodeni za ìveewe vo vodna sredina.
Higrofiti: rastenija prilagodeni za ìvot vo vla`na sredina.
Mezofiti: rastenija koi vegetiraat na sredno vla`ni po~vi, kako
vo tropskite taka i vo studenite pojasi.
Kserofiti: rastenija prilagodeni za ìvot vo ekstremno
nepovolni uslovi na minimalna vla`nost. Od ovie pri~ini vakvite
vidovi imaat osobeno dobro razvien korenski sistem so koj se
snabduvaat so voda od dlabokite sloevi na po~vata. Raznoobraznata
grupa na kserofiti e pretstavena so: Sukulenti (so mesnati
listovi i stebla, vo koi zadrùvaat golemi koli~ini na voda) i
Sklerofiti (so modificirani listovi vo forma na trwa ili
lu{pi, kako za{tita od prekumernoto gubewe na voda).
332

I ìvotnite se razlikuvaat po odnos na potrebite za voda. Postojat
vidovi koi ne moàt da opstanat pove}e od neolku dena bez voda, za razlika
od pustinskite vidovi (na primer kamili), koi poseduvaat posebni tvorbi
na teloto (grpka), kade skladiraat golema koli~ina na masti ili drugi
rezervni materi, koi moàt da gi iskoristat za oksidacija, {to }e
proizvede golema koli~ina na voda. Tie ìvotni ja {tedat vodata i so
proizveduvawe na mngou koncentrirana urina.
VOZDUH
Sostavot na vozduhot ima golemo vlijanie na razvojot
na edinkite. Vo sostavot na atmosferskiot del od
vozduhot vleguvaat azot (78%), kislorod (21%), argon
(0,9%), jaglerod dioksid (0,03%) i vodena parea (1%).
Site gasovi podednakvo se va`ni za normalniot ìvoten
tek na organizmite i kruèweto na materijata vo
prirodata.
PO^VA
Po~vata kako ekolo{ki faktor, pretstavuva
isitneta karpesta podloga, so kompleksen sostav,
izme{ana so raspadnati ostatoci od rastenija i
ìvotni, na koja vegetiraat rastenijata, a ìveat i
nekoi grupi na mikroorganizmi i ìvotni.
Razvitokot na rastenijata i formiraweto na
rastenijata e tesno povrzano za po~vata, od koja
dobivaat minerali i voda. Razli~ni rastenija
vegetiraat na razli~ni tipovi po~vi.
333

ZAPOMNI!
1. Spored potrebata od svetlina, vidovite se diferenciraat na dve
grupi: heliofiti i skiofiti.
2. Spored potrebata od voda, vidovite se delat na: higrofiti,
hidrofiti, mezofiti i kserofiti.
POTSETI SE!
1. Kakvo e vlijanieto na temperaturata kako ekolo{ki
faktor?
2. Zo{to e va`na po~vata?
3. Kako moè da se povrze va`nosta na po~vata so ìvotnite?
334
5.4. NIVOA I SINXIRI NA ISHRANA

Sinxirot na ishrana pretstavuva linearna podredenost na
organizmite vo zavisnost od tipot na nivna ishrana, kade sekoj ~len
pretstavuva alka so to~no opredeleno mesto vo sinxirot i e povrzana so
druga alka koja stoi pred i zad nea.
Spored odnosite pome|u trofi~kite nivoa (alkite koi go ~inat
sinxirot na ishrana), sinxirite na ishrana vo biocenozata moè da se
podelat vo tri osnovni grupi:
sinxiri na grablivci predatorski sinxiri na ishrana

o alka zeleni rastenija
o alka herbivori
o alka mesojadi
o alka grablivci so pogolema telesna masa
parazitski sinxir na ishrana

o alka rastenie
o alka herbivor
o alka paraziti
saprofitski sinxiri na ishrana
o alka mrtva organska materija
1. alka sitni insekti
2. alka bakteriski razgraduva~i
335
.5. 3 Sinxir na ishrana
PRODUCENTI
Avtotrofnite organizmi, koi vr{at fotosinteza pretstavuvaat
producenti vo sinxirot na ishrana. Tie proizveduvaat hrana za site ìvi
organizmi.
KONSUMENTI
Organizmite koi se hranat so producentite se narekuvaat konsumenti.
Tie se heterotrofni organizmi. Vo zavisnost od nivnoto mesto vo
sinxirot tie moàt da bidat primarni,
sekundarni,
tercierni
ili
kvarterni
konsumenti. Spored hranata koja ja konsumiraat
podeleni se vo nekolku grupi: herbivori (se
hranat samo so avtotrofni organizmi),
karnivori (mesojadni ìvotni) i omnivori
(jadat i rastitelna i ìvotinska hrana).
336
DEKOMPOZITORI
Tuka spa|aat gabite i bakteriite koi ja razgraduvaat ìvata materija
od rastenija ili ìvotni. Produktite od raspa|aweto se azotni,
jaglerodni, fosforni i drugi soedinenija i elementi. Avotrofnite
organizmi gi iskoristuvaat ovie materii od po~vata i gi koristat za
proizvodstvo na nova hrana. Vakviot ciklus neprekinato se odviva vo
ekosistemot.
Sinxirite na ishrana imaat nekolku zna~ajni odliki. Sekoj nareden
~len vo sinxirot na ishrana e pogolem od prethodniot. Dodeka obratno
proporcionalno, so n ajgolem broj na edinki se odlikuvaat po~etnite
~lenovi vo sinxirot na ishrana, a so najmal broj zavr{nite ~lenovi.
Toa e strogo reguliran o, taka {to sekoj prethoden ~len vo sinxirot
so svojata brojnost obezbeduva opstanok na sledniot ~len, ~ij broj na
edinki mora da bide pomal. So toa edinkite istovremeno obezbeduvaat
i sopstven opstanok.
ZAPOMNI!
1. Sinxirot na ishrana pretstavuva linearna podredenost na
organizmite vo zavisnost od tipot na nivna ishrana.
2. Razlikuvame tri tipa na sinxiri na ishrana: sinxiri na
grablivci, parazitski sinxir na ishrana i saprofitski sinxir
na ishrana.
POTSETI SE!
1. [to e sinxir na ishrana?
2. Opi{i gi tipovite na sinxiri na ishrana.
3. Koi organizmi se producenti, a koi dekompozitori?
ZADAÂ:
Nastavnikot neka ve podeli vo tri grupi. Izrabotete posteri so
razli~nite tipovi na ishrana. So sliki i {emi pretstavete gi alkite
od sinxirot. Moàt li organizmite da opstojuvaat dokolku nedostasuva
edna alka od sinxirot? Zo{to?
337
5.5. BIOGEOHEMISKI CIKLUSI

Biogeohemiski ciklus e kruèweto na neorganskite materii od
atmosferata ili po~vata do ìvite organizmi i od niv povtorno nazad
vo atmosferata (po~vata). Sekoj del od na{eto telo vodi poteklo od
nekoja neorganska materija, koja pove}ekratno bila razloùvana i
povtorno vleguvala vo sostav na nekoj organizam.
CIKLUS NA VODATA
So isparuvawe na golemite vodni
prostranstva vodata se akumulira vo
atmosferata. Ottamu vo vid na do`dovi
(vodeni kapki, sneg, grad) pa|a na Zemjata.
So vodata od atmosferata se rastvoraat
mnogu
gasovi
(azotni,
sulfurni,
jaglerodni, kislorod) i tie se taloàt vo
po~vata. Rastenijata ja primaat vodata od
po~vata preku korewata, a po pat na
transpiracija preku stomite ja ispu{tat
vo atmosferata. @ivotnite pijat voda ili
ja primaat preku hranata. Vo sredinata ja
vra}aat koga izdi{uvaat ili se potat.
Takvata voda povtorno se vra}a vo
atmosferata i se akumulira vo vid na
vodena parea.
.5. 4 Ciklus na vodata
KISELI DO@DOVI
Vo atmosferata stignuvaat {tetni gasovi koi ~esti~kite na
vodenata parea gi zagaduvaat i kondenziranata vodena parea ja
pretvoraat vo kiseli do`dovi.
338

Ovie {tetni gasovi poteknuvaat od sogoruvaweto na fosilni goriva,
od koi vo atmosferata kako najotrovni se ispu{taat sulfurni gasovi
(sulfur dioksid i vodorod sulfid). Kaj ~ovekot i ìvotnite ovie gasovi
predizvikuvaat kancerogeni zaboluvawa. Materiite od kiselite do`dovi
mnogu te{ko se eliminiraat od atmosferata. Denes s pointenzivno se
raboti na ovoj problem, a kako najefektivni metodi se naveduvaat
metodite na fitoremedijacija, koi predlagaat koristewe na rastitelni
vidovi so golema sposobnost za neutralizacija na {tetnite materii vo
po~vata.
CIKLUS NA AZOTOT
Vo atmosferata azotot e prisuten so okolu 78%, no site organizmi ne
se sposobni direktno da go iskoristuvaat atmosferskiot azot. Najgolem
del moàt da gi koristat azotnite soedinenija vo po~vata, kako nitratite
(NO3) i nitritite (NO2).
.5. 5 Ciklus na azotot
339

Rastenijata i ìvotnite azotot go sodràt vo teloto, kako sostaven del
na proteinite i aminokiselinite. So razgraduvawe na ìvata materija
(rastenija i ìvotni) so pomo{ na dekompozitorite, od azotot vo po~vata
se akumulira amonijak (proces koj se narekuva amonifikacija), koj so
pomo{ na azotnite bakterii (nitrifikatorni bakterii) se razgraduva do
nitrati i nitriti, preku proces na nitrifikacija-azotofiksacija.
CIKLUS NA JAGLEROD I KISLOROD

Rastenijata go iskoristuvaat SO2 zaedno vo vodata i son~evata svelina
vo procesot na fotosinteza, za od istite da sintetiziraat organska
materija ({e}eri) i da oslobodat kislorod. Za vreme na procesot na
respiracija (di{ewe) rastenijata i ìvotnite koristat kislorod za
razgraduvawe na organskata materija do SO2 i voda. Zatoa velime deka
fotosintezata i di{eweto go formiraat kislorodno-jaglerodniot
ciklus, koi vo prirodata se bezuslovno povrzani.
EFEKT NA STAKLENA GRADINA

So akumulirawe na jaglerodniot dioksid vo atmosferata poradi
nekontroliranoto sogoruvawe na fosilnite goriva, se postignuva t.n.
efekt na staklena gradina. Imeno, koga SO2 vo atmosferata e prisuten
vo mnogu visoka koncentracija, gi propu{ta son~evite zraci, no ne
dozvoluva ladewe na Zemjata. Taka se postignuva negov efekt sli~en na
efektot na stakloto vo staklenata gradina. Vakvoto zatopluvawe e mnogu
kriti~no osobeno za golemite ledeni povr{ini, koi dokolku zapo~nat da
se topat nivoto na okeanite tolku bi se poka~ilo, {to poplavite vo svetot
bi zemale katastrofalni razmeri. Ovoj problem, koj vo poslednite
decenii se aktuelizira se narekuva globalno zatopluvawe.
340
. 5. 6 Predviduvawa za poka~uvaweto na temperaturata vo slednite 50 godini
.5. 7 Efekti na globalnoto zatopluvawe
341
O[TETUVAWE NA OZONSKATA OBVIVKA
.5. 8 Sledewe na ozonskata dupka
Ozonot e trimolekulski kislorod (O3),

koj e mnogu otvoren gas, no ozonot prisuten
vo gormite sloevi na atmosferata ja {titi
Zemjata od {tetnite ultravioletovi zraci
na Sonceto. Ozonskata obvivka gi apsorbira
ultravioletovite zraci i tie nikoga{ ne
stignuvaat do Zemjata.
O{tetuvaweto na ozonskata obvivka
stana predmet na prou~uvawe pred 30-tina
godini, koga ve{e postoele seriozni
naru{uvawa na ozonskiot sloj. Vo toa vreme bile
pronajdeni hemikalii, kako hlorofluorokarbonati
(CFC), koi go uni{tuvaat ozonskiot sloj. CFC
sekojdnevno se osloboduvaat od izduvnite gasovi na
avtomobilite (gi ima vo ladilnicite na
avtomobilite), kako i od industriskiot ~ad.
UV zra~eweto e mnogu {tetno, kako za
rastenijata i ìvotnite, taka i za ~ovekot. Kaj
~ovekot predizvikuva rak na koàta i zaboluvawa
na imunolo{iot sistem, a i zna~itelno go namaluva
respiratorniot kapacitet na belite drobovi.
ZAPOMNI!
1. Sinxirot na ishrana pretstavuva linearna podredenost na
organizmite vo zavisnost od tipot na nivnata ishrana.
2. Razlikuvame tri tipa na sinxiri na ishrana: sinxiri na
grablivci, parazitski sinxir na ishrana i saprofitski sinxir
na ishrana.
342
POTSETI SE!
1. [to e sinxir na ishrana?
2. Opi{i gi tipovite na sinxiri na ishrana.
3. Koi organizmi se producenti, a koi dekompozitori?
ZADAÂ:
Pronajdi primeri za efektite na globalnoto zatopluvawe.
Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa neka ja brani upotrebata na
site formi koi uslovuvaat globalno zatopluvawe so iznesuvawe na
fakti (na primer avtomobilite se potreba na ~ovekot, za brzo da se
pristigne od edno na drugo mesto). Drugata grupa neka ja zastapuva
ekolo{kata strana i neka ukaùva za toa kakvi se posledicite od
globalnoto zatopluvawe.
Moète li da najdete kompromis? Na primer, postoi li mo`nost da
se koristat avtomobilite, a da se namali zagaduvaweto?
343
6. EMOCIONALNO I FIZI^KO
ZDRAVJE
Zdravje pretstavuva dobra op{ta fizi~ka i
psihi~ka (emotivna i mentalna) sostojba na
organizmot.
Zdravjeto pridonesuva za ~uvstvoto na sigurnost na
~ovekot. Vo sekoja sredina postoi tendencija za za~uvuvawe na
zdravjeto na ~ovekot i unapreduvawe na mo`nostite za
proverka i odrùvawe na dobrata zdravstvena sostojba ili,
pak, menuvawe na ìvotnite naviki koga za toa ima potreba.
Na~inot na ishrana, navikite za sportuvawe od edna strana
i lo{ite naviki za konsumirawe na alkohol, droga ili cigari
od druga strana se del od faktorite koi seriozno vlijaat na
zdravjeto.
Nau~ete pove}e za zavisnostite i seksualno prenoslivite
bolesti. Ovaa tema }e ve educira, no i }e ve natera da
istraìte pove}e za ne{tata koi vi bile pomalku poznati na
ovaa tema.
Potrebno e da bidete otvoreni za komunikacija so
roditelite i nastavnikot. Razgovarajte za pu{eweto,
alkoholot, drogata; razgovarajte za seksualnite odnosi i
posledicite od prerano zapo~nuvawe so niv.
Emocionalno i fizi~ko zdravje na organizmot
Zdravjeto pretstavuva dobra op{ta fizi~ka i psihi~ka

(emotivna i mentalna) sostojba na organizmot.
Zdravjeto pridonesuva za ~uvstvoto na sigurnost na ~ovekot.
Vo sekoja sredina postoi tendencija za za~uvuvawe na zdravjeto
na ~ovekot i unapreduvawe na mo`nostite za proverka i
odrùvawe na dobrata zdravstvena sostojba ili, pak, menuvawe
na ìvotnite naviki, koga za toa ima potreba.
Na~inot na ishrana, navikite za
sportuvawe, od edna strana, i lo{ite
naviki za konsumirawe alkohol, droga
ili cigari, od druga strana, se del od
faktorite, koi seriozno vlijaat vrz
zdravjeto.
.6. 1 Fizi~kata aktivnost e

preduslov za dobra zdravstvena
sostojba
6.1. BOLESTI NA ZAVISNOST

Zavisnost e posebna psihi~ka i fizi~ka sostojba, koja
nastanuva kako rezultat na interakcijata na organizmot i
odredeni sredstva koi {to pottiknuvaat zavisnost.
Zavisnosta se karakterizira so ~uvstvo na prinuda za
povremeno ili redovno zemawe na sredstvoto {to sozdava
zavisnost.
347

Toa se pravi so namera da se povtori efektot na psihi~kite sostojbi
predizvikani od toj lek, droga ili drugo sredstvo koe predizvikuva
zavisnost, a ponekoga{ i za da se izbegne nelagodnosta poradi nezemaweto
na toa sredstvo.
Nakratko, zavisnosta moè da se definira i kako golema nesovladliva
èlba da se prodolì so zemawe na odredeno sredstvo.
Glavni karakteristiki na zavisnosta se:
Psihi~ka zavisnost
Fizi~ka zavisnost i
Tolerancija
Psihi~kata zavisnost e èlbata da se povtori zemaweto na
drogata za da se postigne zadovolstvo, euforija (la`no
raspoloènie, ~uvstvoto bez problemi), otstranuvawe na
psihi~kata tenzija i nelagodnost, kako i zgolemuvawe na
~uvstvoto za mentalna i fizi~ka sposobnost. Po prestanokot na
zemaweto na drogata, moàt da se pojavat znaci na apstinencija
koi naj~esto imaat karakter sprotiven od onoj koj go
predizvikuva taa droga.
Fizi~kata zavisnost e promeneta sostojba na organizmot,
koja posle prestanokot na zemawe na drogata se manifestira so
organski naru{uvawa (apstinencijalen sindrom). So povtorno
vnesuvawe na drogata, apstinencijalniot sindrom napolno
is~eznuva.
Tolerancija e potreba od zgolemuvawe na dozite za zemawe na drogata
za da se postigne prvobitniot efekt.
Naj~esti `rtvi na zavisnost postanuvaat: nesigurni li~nosti koi
lesno moàt da se nagovorat da probaat nekoja droga (osobeno vo dru{tvo)
ili ekscentri~ni li~nosti, koi na toj na~in sakaat da se dokaàt i
pokaàt deka se razli~ni od drugite, nezreli li~nosti, koi poradi
~uvstvoto na qubopitnost bi probale nekoja droga za da vidat kako
348

izgleda toa i individui so krizi vo ìvotot, pri koi li~nosta smeta
deka nema sila da gi re{i problemite, bega od realnosta, taka {to se
oddava na drogata.
Alkoholizmot, narkomanijata i pu{eweto imaat zastra{uva~ki
posledici po zdravjeto na lu|eto, osobeno na mladata populacija.
Nasekade vo svetot se prezemaat razni merki za za{tita na naselenieto
od bolestite na zavisnost. Borbata so zavisnostite, se sproveduva preku
masovni kampawi, otvorawe na centri za rekreacija, edukativni
rabotilnici i seminari, zdravstveni centri koi sestrano rabotat na
eliminirawe na problemite na sovremenoto ìveewe.
ZAPOMNI!
1. Zavisnost e posebna du{evna i fizi~ka sostojba koja nastanuva
kako rezultat na interakcijata na organizmot i drogite koi{to
pottiknuvaat zavisnost.
2. Zavisnosta se karakterizira so ~uvstvo na prinuda za povremeno
ili redovno zemawe na sredstvoto koe sozdava zavisnost.
3. Alkoholizmot, narkomanijata i pu{eweto imaat zastra{uva~ki
posledici po zdravjeto na lu|eto, osobeno na mladata populacija.
POTSETI SE!
1. [to e spored tebe zavisnost?
2. Kakvi tipovi na zavisnost postojat?
3. Koi se pri~inite za nastanuvawe na zavisnost? Objasni.
349
6.2. PU[EWE
Zavisnosta od nikotin e najmasovnata pojava na
zavisnost vo svetot. Se manifestira preku
psihi~ka i fizi~ka zavisnost.
Za pu{a~ite, pu{eweto e ritual koj ne retko tie ne
dozvoluvaat da go zamenat so ni{to na svetot. Vovlekuvaweto na dimot od
cigarata, poradi nikotinot koj predizivikuva fizi~ka zavisnost, za niv
zna~i golema momentalna potreba.
Zavisnosta od pu{ewe (kako i ostanatite zavisnosti) nosat negativni
zdravstveni, socijalni i ekonomski posledici.
.6. 2 Procent od populacijata vo svetot zavisna od pu{ewe
Sekoj pat koga }e se zapali cigara, vo organizmot se vnesuva alkaloid,

nare~en nikotin. Nikotinot zaedno so iljadnici drugi hemikalii,
prisutni vo cigarite, se ekstremno toksi~ni, do toj stepen {to duri moàt
da ubijat i insekti pri dopir. So vovlekuvaweto na ~adot od cigarata,
nikotinot vo teloto ispra}a signal za osloboduvawe na supstanca
dopamin, koja pretstavuva hormon na zadovolstvoto. Taka, dopaminot
dava la`no ~uvstvo na zadovolstvo, a naskoro organizmot ima potreba od s
pogolemo koli~estvo od nego i na toj na~in se steknuva navika za pu{ewe.
350

Nikotinot zaedno so drugite alkaloidi, prisutni vo tutunot, kako i
tutunskiot katran (koj sodrì smola) vlijaat na progresivniot razvoj na
rak na belite drobovi, rak na grloto, srcevi bolesti, hroni~en bronhitis,
degeneracija na koàta.
Nikotinot e jak otrov. Koga se vnesuva so pu{eweto, okolu 18% od nego se
izla~uva preku bubrezite, a 80% se detoksificiraat preku crniot drob,
ostavaj}i trajni posledici na vnatre{nite organi. Nikotinot od cigarite gi
predizvikuva najserioznite te{ki posledici po zdravjeto na ~ovekot. Vo sekoja
cigara, pokraj nikotinot, se sodràt u{te najmalku 4000 toksini: benzen,
formaldehid, aceton, amonijak, pa duri i te{ki metali (bakar, olovo, aluminium,
ìva), koi predizvikuvaat simptomi na truewe: glavobolka, povra}awe, ~uvstvo
na slabost, tremor-treperewe na teloto, ka{lawe.
Polovina od lu|eto koi aktivno pu{at, umiraat od bolesti usloveni od

pu{eweto. Kolku porano se po~ne so pu{ewe, tolku e poverojatno deka }e
se pu{i podolgo i pobrgu }e dojde do zaboluvawa predizvikani od cigarite:
21% od srcevite zaboluvawa se predizvikani od pu{ewe, 86% od
zaboluvawata na belite drobovi se rezultat na pu{eweto, 81% od
belodrobniot hroni~en bronhitis e rezultat na dolgogodi{noto pu{ewe.
Vo prosek, 8 od 10 lu|e koi pu{at, si go skusuvaat ìvotot za 8-12 godini.
Postojat dva tipa na pu{ewe: aktivno (svesno i samovolno pu{ewe) i
pasivno pu{ewe (izloènost na ~ad od cigari i pokraj toa {to
individuata ne pu{i aktivno).
Pasivnoto pu{ewe e podednakvo {tetno kako i aktivnoto, pa zatoa,
dokolku ne se griìme za samite sebe, barem da gi za{titime onie koi se
vo na{eto najblisko opkruùvawe. Studiite objavuvaat {okantni
podatoci za fatalnite posledici od pu{eweto. Kolku i da zvu~at poznato,
sekoga{ se zgrozuvame od slikite {to gi gledame od organite na pu{a~ite
(osobeno belite drobovi), kako i potresnite svedo{tva za naru{enoto
zdravje na lu|e koi pu{at pove}e desetici godini.
351
.6. 3 Rizik od zaboluvawa dokolu pu{ite: rak na ustata (A), stesuvawe na bronhiolite,
koe se manifestira so ote`nato di{ewe (B) i rak na jazikot (V)
Adolescentite se naviknuvaat na pu{ewe, naj~esto nesvesno: zatoa {to

drugarite pu{at ili, pak, nekoj od nivnoto semejstvo, koj za niv zna~i
golem avtoritet, pu{i. Mnogu ~esto, onie koi ispu{ile samo nekolku
cigari ne se identifikuvaat kako pu{a~i, {to ne e to~no.
Sekoja ispu{ena cigara nosi rizik od razvivawe na

zavisnost, koja te{ko se nadminuva.
KOLKU PODOLGO PU[ITE TOLKU E POTE[KO

ODVIKNUVAWETO!
352
ODVIKNUVAWE OD PU[EWE
Pu{eweto ubiva preku predizvikuvawe na seriozni zaboluvawa koi
zavr{uvaat fatalno. Site pu{a~i go imaat predvid ovoj fakt. Logi~no e
pra{aweto: koj e problemot {to pu{a~ite samite ne prezemaat ni{to za
nivna za{tita i prestanuvawe so pu{ewe? Verojatno, ignoriraweto na
ovoj fakt e soodveten na~in za celosno uìvawe vo slednata zapalena
cigara. Site pu{a~i znaat deka ova se vistiniti fakti, no smetaat deka
nema tokmu nim da im se slu~i vakvo ne{to. Lo{ite raboti sekoga{ se
daleku od nas, neli?! NE! 5 milioni lu|e dnevno umiraat kako rezultat
na bolesti predizvikani od pu{ewe. So sekoja ispu{ena cigara si go
skusuvate ìvotot za 7 minuti.
Svetot e poln so lu|e koi veruvaat deka moè da se prestane so
pu{eweto, ednostvno kako rezultat na dobrata volja. Najgolemiot del od
tie lu|e, se razbira, se nepu{a~i. Donesuvawe na odlukata da se prestane
so pu{ewe ne e ednostavna, osobeno ako stanuva zbor za pu{a~ koj so godini
go ima ovoj problem. Sfa}aweto na vistinskite posledici od pu{eweto,
od strana na pu{a~ite, naj~esto nastanuva vo moment koga tie razmisluvaat
da gi ostavat cigarite svesno i re{itelno. Vo ovie momenti, edukacijata e
klu~noto re{enie za dobivawe odgovori, zo{to da se prestane so pu{ewe!
Kolku pove}e stanuvate svesni za efektite na nikotinot za va{eto
zdravje, tolku pogolem otpor se razviva kon pu{eweto.
Efektivnite na~ini, za da se prestane so pu{eweto, ne se unificirani.
Tie ne se pi{ani pravila koi treba da se nau~at i da se primenuvaat. Kako
i koga }e se prestane so pu{eweto e individualna odluka.
NAJVA@NO E PU[AÎTE BAREM DA RAZMISLAT DEKA E
MO@NO DA SE OTKA@AT OD CIGARITE! NAJVA@NATA ODLUKA
JA NOSITE SAMITE ZA SEBESI!
Poddr{kata od semejstvoto i od prijatelite, ne treba da se izostavi
pri obidite da se nadmine ovaa zavisnost, iako vo pove}eto sredini, na
ovoj problem ne se gleda seriozno kako na alkoholizmot i narkomanijata,
{to e mnogu golema gre{ka so ogled na brojot na mladite lu|e koi aktivno
pu{at.
Pu{eweto vo tekot na bremenosta, seriozno go o{tetuva plodot, taka
{to deteto se ra|a so brojni zdravstveni posledici, kako: o{teteni
353

funkcii
na
mozokot,
kardiovaskularni zaboluvawa, rizik
od kancerogeni bolesti i drugo.
Samo
po
edna
godina
apstinencija, od pu{eweto, rizikot
od srcevi zaboluvawa predizvikani
od pu{eweto se namaluva za
polovina.
Po
15
godini
apstinencija,
rizikot
od
zaboluvawata e sli~en kako kaj
lu|eto koi nikoga{ ne pu{ele. Po 5-15 godini, rizikot za dobivawe
mozo~en udar kaj porane{ni pu{a~i e ist so onoj kaj nepu{a~i.
Vo aptekite, postojat mnogu komercijalni proizvodi koi na pu{a~ite
bi im ovozmoìle polesno otkaùvawe od nikotinot. Tie go zamenuvaat
nikotinot i pomagaat vo polesno nadminuvawe na periodot na
apstinencija.
Zo{to da se prestane so pu{eweto?

1. Zaradi podobra
organizmot.
op{ta
zdravstvena
sostojba
2. Za obnovuvawe na ~uvstvoto za miris i vkus.

3. Za poubava koà.
4. Zaradi podobruvawe na krvniot pritisok.
5. Za namaluvawe na rizikot od rak i srcevi zaboluvawa.
6. Za gubewe na lo{iot zdiv.
7. Za pozdravi zabi.
354
na
ZAPOMNI!
1. Nikotinot zaedno so drugite alkaloidi, prisutni vo tutunot,
kako i tutunskiot katran (koj sodrì smola) vlijaat na
progresivniot razvoj na rak na belite drobovi, rak na grloto,
srcevi bolesti, hroni~en bronhitis, degeneracija na koàta.
2. Polovina od lu|eto koi aktivno pu{at, umiraat od bolesti
povrzani so pu{eweto.
3. Pu{eweto, vo tekot na bremenosta, seriozno go o{tetuva plodot,
taka {to deteto se ra|a so brojni zdravstveni posledici.
ZADAÂ:
Napravete lista so argumenti, zo{to na mladite lu|e im se dopa|a
faktot {to pu{at i argumenti protiv pu{eweto.
Dopolnete ja listata Zo{to da se prestane so pu{eweto so va{i
razmisluvawa.
355
6.3. ALKOHOLIZAM
Alkoholizmot e sostojba na patolo{ka vrzanost za
alkoholot, pri {to li~nosta ne moè da prekine nitu da ja
kontrolira upotrebata na alkohol.
Ovaa kompleksna pojava ima potreba od seriozno prou~uvawe na
pri~inite za zavisnosta, kako i vospostavuvawe na sloèni metodi za
nejzino nadminuvawe.
FAZI NA ZAVISNOST I LEKUVAWE

Lu|eto posegnuvaat po alkohol od razli~ni pri~ini: za zabava i
proslavuvawe ili, pak, za smiruva~kiot efekt na alkoholot, za
postignuvawe na melanholi~na i la`no smiruva~ka sostojba na
organizmot.
.6. 4 Procent na zavisnici, spored vozrasta koga

zapo~nale da konsumiraat alkohol
Koja i da e pri~inata za piewe, alkoholot treba da se konsumira

umereno, zaradi toksi~niot efekt na alkoholot po zdravjeto na ~ovekot.
Zatoa, na lu|eto koi se zavisni od alkohol, treba da im se posvetuva
356

osobeno vnimanie, kako bi moèle da stanat svesni za svojata zavisnost i
da pokaàt èlba za re{avawe na problemot, pred sostojbata da postane
destruktivna. Lu|eto koi se alkoholi~ari, mnogu te{ko priznavaat deka
imaat problem so pieweto i sekoga{ smetaat deka so alkoholot moàt da
prestanat koga i da posakaat. Zatoa e te{ko da gi raspoznaat simptomite
na zavisnost od alkohol kaj sebe.
Postojat nekolku fazi vo alkoholizmot, spored koi se opredeluvaat
metodite za tretman na zavisnikot:
1. Vo tekot na prvata faza se razviva povisok stepen na tolerancija
kon alkoholot. Toa zna~i deka pijanstvoto nastapuva po
konsumirawe na pogolema doza alkohol, otkolku voobi~aeno. Lu|eto
vo ovaa faza ne pijat poradi nekoja pri~ina (druèwe, zabava ili
proslava), tuku ednostavno pijat po edna ili po dve ~a{i
sekojdnevno. Ovaa faza na zavisnost se razviva kaj mnogumina i taa e
klu~na za ponatamo{nit tek na alkoholizmot. Dali edinkata }e
postane svesna deka sekojdnevno pie, makar i sosema malku, i }e
prestane so konsumirawe alkohol ili, pak, }e prodolì, piej}i s
pointenzivno i }e go ignorira problemot koj evidentno se pojavuva,
}e zavisi od stepenot na razvienata svest. Lu|eto koi, pak, se svesni
za problemot, no uporno go ignoriraat, nao|aat mnogu pri~ini za da
prodolàt da pijat. Pri~inite se od najrazli~na priroda: nere{en
socijalen status, tragedija vo semejstvoto, depresija, sostojba na
te{ka bolest itn.
2. Vtorata faza od zavisnosta e zgolemuvawe na dozata na alkohol koja
zavisnikot sekojdnevno ja zema. Zapo~nuva so zemawe alkohol u{te
nautro i pie vo tekot na celiot den. ôvekot e ve}e seriozno
zavisen od alkoholot.
3. Vo tretata faza od akoholizmot potrebata za alkohol pove}e ne
moè da se kontrolira: koga }e se napie edna{, ne moè da prestane.
Vo ovaa faza, naj~esti se socijalnite konflikti {to gi imaat
zavisnicite vo op{testvoto, poradi nivnoto destruktivno
357

odnesuvawe. Dnevnite potrebi (kako jadewe ili kapewe) se
zanemaruvaat za smetka na polusvesnata sostojba na organizmot.
4. Poslednata faza od alkoholizmot ne samo {to vodi kon
neprekinato piewe, tuku se manifestira i so jasno vidlivi
simptomi na truewe. I najkusata apstinencija od alkohol kaj ovie
lu|e moè da dovede do anksioznost, nekontroliran bes, tresewe na
racete, halucinacii i sostojba na delirium. Zavisnicite, vo ovaa
faza, go imaat naru{eno zdravjeto do toj stepen, {to nitu koga se
trezni ne moàt normalno da funkcioniraat.
Naj~estiot problem na op{tesvoto e toa {to e `rtv na
destruktivniot na~in na odnesuvawe na alkoholi~arite, i toa se naj~esto
lica od potesniot krug na semejstvoto, a ne retko stanuva zbor i za deca.
Vo semejstva kade {to ima alkoholi~ar, decata pretrpuvaat traumi koi gi
manifestiraat na razli~ni na~ini, a naj~esto preku naru{eni ìvotni
naviki ili, pak, i samite stanuvaat zavisnici. Vidlivo e nivnoto psihi~no
rastrojstvo i socijalna apatija. Vakvite slu~ai treba navremeno da se
otkrijat i da se tretiraat so soodveten psiholo{ki tretman. Grupnite
semejni konsultacii, so stru~ni lica, mnogu moàt da pomognat vo
sovladuvawe na problemite vo semejstvoto
kade {to ima zavisnik.
.6. 5 Prodolèna konsumacija na alkohol vo tri

fazi: 1) Deluva na predniot mozok i vlijae na
motornite funkcii na teloto (teteravewe
dvièwe) i donesuvaweto na odluki (lu|eto naj~esto
zboruvaat nepovrzani raboti), 2) eluva na sredniot
mozok i se gubi kontrla na emociite, a moè i da
dojde do gubewe na sposobnosta za pomnewe, 3)deluva
na mozo~noto steblo i na srcevata aktivnost,
temperaturata na teloto, a moè da dojde i do
gubewe na svesta, taka {to pretstavuva potencijalna
fatalna opasnost
358
ZAPOMNI!
1. Alkoholizmot e sostojba na patolo{ka vrzanost za alkoholot,
pri {to li~nosta ne moè da prekine nitu da ja kontrolira
upotrebata na alkohol.
2. Zavisnosta se manifestira vo ~etiri fazi. Sekoja od tie fazi
pretstavuva zavisnost.
ZADAÂ!
Opi{i gi fazite od zavisnost od alkohol.
Napravi diskusija za grafikonot pretstaven na sl.6.4. [to moè
se zaklu~i?
Pronajdi informacii vo vrska so alkoholizmot: kolku lu|e
registrirani kako zavisnici, zo{to naj~esto pijat, kako
manifestira nivnata zavisnost, kolku uspe{ni terapii postojat i
u~enicite diskutirajte na ~asot.
359
da
se
se
so
6.4. NARKOMANIJA
.6. 6 Vaka navistina izgleda zavisnik od droga po nekolkugodi{no kontinuirano

zemawe droga!
Droga e sekoja supstanca koja koga }e se najde vo ìv

organizam modificira (menuva) edna ili pove}e negovi
funkcii i posle povtorena upotreba doveduva do psihi~ka
ili fizi~ka zavisnost.
Narkoman e lice koe e zavisno od drogi.
Narkomanijata e sostojba na periodi~na ili hroni~na
intoksikacija, predizvikana od povtorno vnesuvawe na
drogi.
360

Denes se prezemaat masovni merki za sproveduvawe na stroga kontrola
vrz ilegalnoto proizvodstvo i proda`ba na drogi. Kako i ostanatite
tipovi na zavisnost, i zavisnosta od drogi se javuva poradi problemi vo
sekojdnevieto i nedovolnata samouverenost deka tie problemi moàt da se
re{at. Ne razmisluvaj}i racionalno, ~ovekot se osloboduva od
op{testvenite predrasudi, gi gubi duhovnite vrednosti i posegnuva po
sredstva za prividno begawe od realnosta, pri {to drogite se
zloupotrebuvaat.
ZAVISNOST OD DROGI
Zavisnosta od drogi e socijalno-patolo{ka pojava koja moè da
bide smrtonosna, dokolku navreme ne se prezemat merki za nejzino
spre~uvawe. Lekuvaweto mora da bide kontrolirano od medicinski lica i
psiholozi, za da se obezbedi soodveten i rezultira~ki tretman na
zavisnicite, kaj koi vo tekot na lekuvaweto }e se podigne svesta i
edukacijata, pri {to rizikot od povtorena zavisnost }e se svede na
minimum.
Sekoe lekuvawe e prosledeno so niza psiholo{ki problemi i samo
istrajnosta za re{avawe na problemot i poddr{kata od okolinata moè da
rezultira so lekuvawe na zavisnosta. Edna od sostojbite, pri lekuvaweto, e
apstinencijalnata kriza. Toa e sostojba koja nastanuva poradi nezemawe
droga i se manifestira so nervoza, nekontroliran bes, gr~evi vo
muskulite, gadewe, zabrzano di{ewe, namaluvawe na krvniot pritisok i
gubewe na svesta. Kaj te{kite zavisnici, krizata se javuva po 12 ~asa od
apstinencijata, a po 72 ~asa nastanuvaat halucinacii, silna voznemirenost
i destruktivno odnesuvawe so iscrpuva~ki obidi da se namali bolkata na
teloto, predizvikana od silnite gr~evi na muskulaturata.
Zavisnosta od droga se manifestira preku fizi~ka, mentalna i
emocionalna zavisnost. Fizi~kata zavisnost se javuva koga organizmot po
prvoto iskustvo so drogata ima potreba od povtorno zemawe, bez pritoa da
pomisli deka toa e prviot ~ekor na zavisnost. Drogata momentalno }e go
promeni raspoloènieto na ~ovekot i toj posakuva efektot da trae
podolgo, bidej}i vo sprotivno se ~uvstvuva nesre}no i osameno. Koga }e
zeme droga e posloboden vo komunikacijata so drugi, ima ~uvstvo deka
361

podobro se vklopuva vo sredinata i se manifestiraat prvite efekti na
fizi~kata zavisnost. Mentalnata zavisnost se manifestira preku
nekontrolirano zemawe droga, koe naj~esto se prodolùva so izgovorot:
ova e posleden pat. Emocionalnata zavisnost e fazata koga zemaweto na
drogata e naj~esto za da se nadminat nekoi problemi i da se postignat
odredeni celi. Kako {to se razviva zavisnosta od alkohol, so izgovor da se
nadminat socijalnite problemi, zavisnosta od kofein za da ne odrì
budni i da se zavr{at nekoi planirani obvrski ili, pak, zavisnosta od
sedativi za da moème da zaspieme, taka i zavisnosta od drogite se javuva
koga tie se zemaat za la`no nadminuvawe na nekoja sostojba na
voznemirenost ili depresija.
Postojat razli~ni tipovi drogi koi se manifestiraat na razli~en
na~in:
Opium i narkotici (heroin, morfium, kodein) - drogi za
namaluvawe na bolkata (sedativno dejstvo) i namaluvawe na
sostojbata na eufori~nost.
Stimulansi (amfetamini, kokain, ekstazi) - go stimuliraat
nervniot sistem, preku zgolemuvawe na budnosta na organizmot i
zgolemuvawe na fizi~kata sila i izdr`livost.
Depresanti (barbiturati, valium, hloral hidrat i paraldehid) - ja
namaluvaat aktivnosta na nervniot sistem i imaat sedativen efekt
koj mnogu brzo vodi do zavisnost.
Halucinogeni drogi (LSD, psilocibin od halucinogenite pe~urki i
fenciklidin) - predizvikuvaat halucinacii na lu|eto i vodat do
fizi~ka zavisnost.
Tetrahidrokanabiol (TNS) - aktivna komponenta na marihuanata i
ha{i{ot, koja predizvikuva eufori~no odnesuvawe.
362

Testovite
za
droga
(toksikolo{ki skrinovi) se
pravat na primeroci od krv ili
od urina i pokaùvaat dali i
kolku drogi ima vo teloto. Vo
zavisnost od drogata, testovite ja
menuvaat senzitivnosta. Zatoa, za
razli~ni
tipovi
drogi,
se
primenuvaat razli~ni testovi.
Po~uvstvitelni i poverodostojni
se testovite na krvta, iako
testovite na primeroci od urina
se pravat po~esto. Opiumite i
narkoticite se nao|aat vo
urinata 12 do 36 ~asa po
poslednata
upotreba.
Stimulansite se prisutni vo
urinate, vo period od 1 do 12 dena,
vo zavisnost od koli~estvoto
droga koja{to se zemala, dodeka
depresantite vo period do 7 dena
od poslednoto zemawe droga.
Marihuanata
moè
da
se
detektira duri i po 20 dena od
poslednata konsumacija.
Narkomanijata e pojava vo sekoe op{testvo i e mnogu va`no da se bide
svesen za ovaa pojava, osobeno pome|u mladata populacija. Ne treba da se
izbegnuvaat diskusiite na ovaa tema i treba da se ima predvid deka sekoja
informacija e korisna vo metodite za spre~uvawe na {ireweto na ovaa
zavisnost. Adolescencijata e period koga li~nosta e najpodlo`na na
vlijanieto na sredinata i zatoa treba da se ima zdrav i otvoren odnos kon
mladata populacija za da bide svesna deka nitu edna populacija ili vozrasna
grupa ne e imuna na zavisnost od kakovbilo tip droga. Naprotiv, treba da se
raboti na razvivawe na svesta na mladite za nivna podgotvenost za
soo~uvawe i nadminuvawe na problemite od sekojdnevieto i otvorawe na {to
pogolem broj centri za edukacija za zavisnostite.
363
.6. 7 Stapka na smrtnost od koristewe razli~ni tipovi narkotici vo SAD
ZAPOMNI!
1. Narkomanijata e sostojba na periodi~na ili hroni~na
intoksikacija, predizvikana od povtorno vnesuvawe na drogi.
2. Zavisnosta od drogi e socijalno-patolo{ka pojava koja moè da
bide smrtonosna, dokolku navreme ne se prezemat merki za
nejzino spre~uvawe.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
[to e droga?
[to e apstinencijalna kriza?
Kakvi tipovi na drogi postojat?
[to se testovite za droga i na kakov biolo{ki materijal se
vr{at?
364
6.5. SEKSUALNO PRENOSLIVI BOLESTI

Seksualno prenoslivi bolesti (SPB) se infekcii koi se
prenesuvaat preku seksualen kontakt.
Pri toa, liceto moè da bide inficirano, no da ne pokaùva simptomi
na bolesta, a moè da zarazi i drugi lica. Najgolemiot del od ovie
bolesti, moàt da se prenesat i preku koristewe na ista intravenozna
igla za droga, kako i preku doewe pri kontaktot na majkata so deteto.
Liceto {to e zarazeno, ne mora da se ~uvstvuva bolno i ~esto ne moè
navreme da zabeleì deka ne{to ne e vo red.
Za sekoe seksualno odnesuvawe {to vklu~uva kontakt, so telesni
te~nosti od drugo lice, treba da se zeme predvid deka sodrì rizik za
prenesuvawe na seksualno prenoslivi bolesti. Pogolemo vnimanie se
obrnuva na kontrolirawe na HIV, koj predizvikuva SIDA.
Osven virusot na HIV, vo bakteriski ili virusni infekcii, koi
predizivikuvaat
seksualno
prenoslivi
bolesti
se
vbrojuvaat:
klamidijata (10 do 25%), gonorea (3 do 18%), sifilis (0 do 3%),
Trichomonas vaginalis (8 do 16%) i herpes simpleks virusot (2 do 12%).
Vo 1996 godina, Svetskata zdravstvena organizacija (SZO), potvrduva
deka pove}e od 1 milion lica dnevno se zarazuvaat so SPB. Okolu 60% od
ovie infekcii se javuvaat kaj pomladi od 25 godini.
365
HIV/SIDA
HIV pretstavuva kratenka od
angliskiot
poim
za
virusot
pri~initel
na
imunitetski
nedostatok kaj ~ovekot
(Human
Immunodeficiency Virus).
Stanuva zbor za virus koj go napa|a
imunolo{kiot sistem {to pomaga vo
za{titata na ~ovekot od bolesti. Koga
na{iot imunolo{ki sisitem e oslaben,
organizmot e pomalku sposoben da se
bori so bolesti. Infekcijata so HIV
vodi
kon
sindrom
na
steknata
imunodeficiencija - SIDA. Ako nekoe
lice e HIV pozitivno, toa zna~i deka
krvniot test pokaùva deka virusot e
prisuten vo organizmot. S dodeka HIV
virusot ne go napadne imunolo{kiot
sistem (ponekoga{ po mnogu godini), toa
lice nema SIDA.
.6. 8 Virus na HIV
HIV se {iri preku inficirani telesni sekreti, dokolku tie dospeat

vo krvta kaj drug ~ovek. Vo telesnite te~nosti: krv, spermalna te~nost,
pretsemena te~nost, vaginalni sekreti i maj~ino mleko, virusot go ima vo
dovolni koncentracii za da moè da se prenese. Vo pot, solzi, plunka,
urina i feces, virusot go nema vo dovolna koncentracija i preku ovie
telesni te~nosti toj ne moè da se prenese.
366

VIRUSOT SE PRENESUVA PREKU:
NEZA[TITEN SEKSUALEN ODNOS (SEKAKOV VID NA
SEKS!)
KORISTEWE NA ZAEDNI^KI IGLI (NAJÊSTO KAJ
NARKOMANITE) ILI PRI TETOVIRAWE
BREMENOST I DOEWE
TRANSFUZIJA NA KRV OD ZABOLEN PACIENT
(NEVNIMANIE NA MEDICINSKITE LICA)
VIRUSOT
NE SE PRENESUVA
PREKU:
RAKUVAWE
ILI
OBI^NO
BAKNUVAWE
SO
HIV
POZITIVNI LICA
KORISTEWE NA ISTA Â[A
ILI PRIBOR ZA JADEWE
UBOD OD INSEKT
AKO GO DELITE PROSTOROT
SO HIV POZITIVNO LICE
PREKU PLUNKA, KIVAWE ILI
KA[LAWE
PRI
RAZGOVOR
SO
HIV
POZITIVNI LICA
Po 1 minuta, nadvor od organizmot, HIV
prestanuva da bide virulenten (ne moè da
predizvika zaraza).
HIV spa|a vo grupata na retrovirusi. Go napa|a imuniot sistem i
toga{ vo organizmot nastanuva bitka pome|u imuniot sistem i HIV, koja
moè da trae pove}e godini. Vo toj period, inficiranite lu|e ne
~uvstvuvaat nikakvi simptomi, no moàt da ja prenesat bolesta. Podocna,
(s u{te so sigurnost ne e potvrdeno koga i zo{to) doa|a do o{tetuvawe na
imuniot sistem i toj ne moè efikasno da se brani od infekcii. Vo toj
slu~aj, HIV predizvikuva SIDA. Infekciite stanuvaat pote{ki (vakvite
367

lica namesto obi~na nastinka razvivaat pnevmonija). Moè da se razvijat
retki kanceri.
Testiraweto na krvta }e pokaè dali se prisutni

antitela na HIV, odnosno dali nekoe lice e HIV pozitivno.
Ne postojat klini~ki znaci koi }e vi ukaàt na toa. Vakvo
testirawe, kaj nas, moè da se napravi na Klinikata za
infektivni bolesti i febrilni sostojbi. Testovite se
doverlivi i besplatni, odnosno za izveduvawe na testot ne e
potreben upat od mati~en lekar.
Po infekcijata so virusot, potrebni se tri meseci za da
se sozdadat antitela koi moàt da se utvrdat so testot.
Mo`no e, liceto da e inficirano pred ispituvaweto na
krvta, (da go ima virusot vo organizmot) a testot da ne go
pokaè toa.
ZNACI NA PROGRESIJA NA VIRUSOT VO SIDA
Potewe, osobeno pri spiewe
Postojano ~uvstvo na zamor
Slabo pomnewe
Simptomi na grip, koi progresiraat
Abnormalno gubewe na telesnata teìna
Beli damki vo usnata praznina
Violetovi damki na koàta
Gabi~ni infekcii na polovite organi, abnormalen Pap - test i
naj~esta infekcija so HPV virus (kaj ènite)
S u{te nema efikasen i specifi~en lek, nitu vakcina za HIV. Vo
posledno vreme, vo svetot i vo na{ata zemja, se primenuvaat
antiretrovirusni lekovi, koi imaat odredeno vlijanie na virusot. Vo
Republika Makedonija, antiretrovirusnata terapija e besplatna za licata
koi{to ìveat so HIV/SIDA i e dostapna vo klini~kite centri. Na ova
pole, vo svetot se raboti mnogu i verojatno e deka vo idnina }e se sozdade
mo`nost za u{te poefikasno lekuvawe. Vo me|uvreme, se primenuva
368

terapija koja ovozmoùva inficiranite lica da ostanat zdravi, kolku {to
e mo`no podolgo. Za taa namena, se davaat pove}e lekovi so koi se
zajaknuva imuniot sistem. Ishranata treba da e kvalitetna, a
inficiranoto lice treba da e fizi~ki aktivno.
KAKO DA SE PREVENIRA HIV INFEKCIJA

Pri sekoj seksualen odnos, koristete za{tita, no
najdobrata prevencija od ovaa infekcija e
apstinencija od sekusalni odnosi so lica koi se
zaboleni. Treba da se vnimava vo razli~ni nesre}ni
slu~ai so krvarewe ili pri manipulacija so
medicinskiot otpad. Sekoj novootkrien slu~aj na
HIV pozitivno lice, zadolìtelno se registrira vo
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita, pritoa
ne otkrivaj}i go identitetot na liceto.
FAKTI POVRZANI SO HIV I SIDA

Vo svetot, pove}e od 34 milioni lu|e ìveat so HIV ili se
zaboleni od SIDA. Polovina od najnovite registrirani slu~ai se
mladi na vozrast od 15 do 24 godini.
Spored podatocite na Institutot za javno zdravje vo Makedonija,
zaklu~no so 2011 godina ima vkupno 142 registrirani slu~ai so
HIV/SIDA, od koi 117 se ma{ki, a 25 se ènski lica. Od niv 66
lica se po~inati. Vo poslednata godina (2011) registrirani se novi
10 slu~ai, od koi 3 se HIV pozitivni, a 7 imaat SIDA.
Prvi dekemvri e svetskiot den za borba protiv SIDA-ta.
Vo prvite godini od 1900-tata godina, vo Centralna Afrika, lovec
se zarazil so HIV virusot od {impanzo.
Vo 1980-tite godini, zapo~nuva da se zabeleùva sindromot na
bolesta, koja ja predizvikuva HIV.
Vo 1982 godina, se registrira novo zaboluvawe - SIDA, za koe
nau~nicite ne bile sigurni za {to stanuva zbor.
369

Vo nerazvienite delovi na Afrika, bolesta se narekuva bolest na
slabeewe poradi zastra{uva~kiot slab i iznemo{ten izgled na
bolnite od SIDA.
Vo 1985 godina, se primenuvaat prvite testovi za HIV i za prv pat
bilo javno progovoreno za ovaa bolest na prvata odràna
konferencija vo Atlanta.
ZAPOMNI!
1. HIV pretstavuva kratenka od angliskiot poim za virusot
pri~initel na imunitetski nedostatok kaj ~ovekot (Human
Immunodeficiency Virus).
2. HIV = virus, SIDA = bolest
3. HIV se prenesuva preku telesnite te~nosti: krv, spermalna
te~nost, pretsemena te~nost, vaginalni sekreti i maj~ino mleko,
kade virusot go ima vo dovolni koncentracii za da moè da se
prenese.
1.
2.
3.
4.
POTSETI SE!
[to e HIV, a {to SIDA?
Kako se prenesuva HIV?
Dali site zaboleni od HIV imaat SIDA?
Koi se simptomite za razvoj na bolesta SIDA?
370
ZADAÂ 1:
Informirajte se dopolnitelno za zavisnostite i SPB.
Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa }e raboti na dobivawe {to
pove}e informacii za zavisnostite i borbata so niv, a drugata grupa }e
gi prou~uva site SPB koi ja zasegaat populacijata (HIV, HPV,
Trihomonas, gonorea). Izrabotete posteri i organizirajte predavawa
vo drugite klasovi vo va{eto u~ili{te.
Bidete otvoreni vo komunikacijata. Slobodno raspra{ajte gi
va{ite roditeli i nastavnikot za ona {to ne vi e jasno, a bi sakale da
go doznaete na ovaa tema.
ZADAÂ 2:
Sekoj od vas od doma neka napravi po 5 karton~iwa na koi }e
zapi{ete va{i soveti za zdrav ìvot. Podelete gi na nastavnikot.
Sumirajte gi sovetite i zapi{ete gi vo tetratkite.
371
SODR@INA
1. ISTRA@UVAWE VO BIOLOGIJATA ............................................................. 3
1.1. Istraùva~ki postapki vo prirodata ................................................................... 4
1.2. Fazi od istraùva~kiot proces .............................................................................. 8
1.3. Na~ini za prou~uvawe na ìviot svet ................................................................. 13
Nabquduvawe .............................................................................................................. 13
Faktori vo istraùvaweto .................................................................................... 14
Eksperimentirawe.................................................................................................... 14
1.4. Evidentirawe i obrabotka na podatoci .............................................................. 16
Donesuvawe zaklu~oci ............................................................................................. 18
Prezentirawe na rezultatite ................................................................................ 18
1.5. Alatki, pribor i tehniki vo biolo{kite istraùvawa ................................. 20
Mikroskop .................................................................................................................. 20
Laboratoriski tehniki na istraùvawe............................................................. 22
Pretpazlivost pri laboratoriska rabota ............................................. 23
Pova`ni laboratoriski znaci ................................................................. 25
Laboratoriska ve`ba 1: Istraùvawe i definirawe na site fazi od
istraùva~kiot proces - Niknewe na seme ...................................................................... 27
Laboratoriska ve`ba 2: Laboratoriski metodi na istraùvawe Mikroskopirawe .................................................................................................................... 29
2. OSNOVI NA BIOLOGIJATA ........................................................................... 33

2.1. Biologijata kako nauka za ìvite organizmi .................................................... 33
Osnovni odliki na kletkata................................................................................... 33
Gradba na kletka ........................................................................................................ 34
Gradba na prokariotska kletka (protocit) ........................................... 34
Gradba na eukariotska kletka (eucit) .................................................... 35
2.2. Strukturna gradba na ìvite organizmi............................................................. 42

2.3. Osobini na ìvite organizmi ............................................................................... 45
Reprodukcija............................................................................................................... 45
Rastewe ........................................................................................................................ 46
Respiracija (di{ewe) .............................................................................................. 46
Ishrana ....................................................................................................................... 47
Ekskrecija................................................................................................................... 51
Dvièwe ...................................................................................................................... 52
Primawe i odgovarawe na drazbi.......................................................................... 53
Genetski mutacii ...................................................................................................... 54
Stareewe i umirawe ................................................................................................. 54
Laboratoriska ve`ba 3: Laboratoriski metodi na istraùvawe - Mikroskopski
tehniki...................................................................................................................................... 60
Laboratoriska ve`ba 4: Osobini na ìvite organizmi - Rastenija i ìvotni ...... 62
Laboratoriska ve`ba 5: Laboratoriski metodi na istraùvawe - Mikroskopski
tehniki...................................................................................................................................... 64
3. PREGLED NA @IVIOT SVET ........................................................................... 69

3.1. Poteklo na ìvite organizmi ............................................................................... 70
Stepeni na klasifikacija na ìvite organizmi .............................................. 70
Dvojno imenuvawe (Binarna nomenklatura) ....................................................... 71
3.2. Sistem na pet carstva .............................................................................................. 74
3.3. Virusi .......................................................................................................................... 77
Op{ti karakteristiki na virusite ..................................................................... 77
Gradba na virusite .................................................................................................... 78
[irewe na virusnata infekcija ........................................................................... 78
@ivoten ciklus i evolucija na virusite ............................................................ 80
3.4. Virusni zaboluvawa ................................................................................................. 83
Virusni zaboluvawa kaj rastenijata i ìvotnite ............................................ 83
Virusni zaboluvawa kaj ~ovekot ........................................................................... 83

Zna~ewe na virusite za ekosistemite .................................................................. 85
3.5. Carstvo Monera ........................................................................................................ 88
Bakterii...................................................................................................................... 89
3.6. Modrozeleni algi (Cijanobakterii) ................................................................... 92
3.7. Odnos na bakteriite so ostanatite organizmi i ekosistemot ....................... 94
Saprofitski bakterii ............................................................................................ 94
Azotofiksatorni bakterii .................................................................................... 95
Predatori i patogeni bakterii ............................................................................ 96
3.8. Kultivirawe i manipulacija so mikroorganizmite ........................................ 99
Laboratoriska ve`ba 6: Mikrobiologija - Pogotovka na bakteriski kulturi .... 102
Laboratoriska ve`ba 7: Carstvo Monera - Mikroskopirawe na bakteriski
kulturi.................................................................................................................................... 105
3.9. Carstvo Protista ................................................................................................... 107
Protozoa ................................................................................................................... 107
Protoplazmati~ni ìvotni (Sarcodina) ............................................... 108
Kam{ikari (Mastigophora) ........................................................................ 110
Sporozoa (Sporozoa) ................................................................................... 110
Trep~esti protozoa (Ciliophora).............................................................. 111
3.10. Algi ............................................................................................................................ 113
Zeleni algi (Chlorophyta) ....................................................................................... 113
Zlatnoòlti algi (Chrysophyta) ........................................................................... 114
Kafeavi algi (Phaeophyta) ..................................................................................... 115
Crveni algi (Rhodophyta) ....................................................................................... 116
Zna~ewe na algite za ekosistemite .................................................................... 116
Laboratoriska ve`ba 8: Carstvo Protista - Pretstavnici na algi ....................... 118
3.11. Carstvo Gabi ............................................................................................................ 119
Ligavi gabi (Myxomycota) ....................................................................................... 119
Niì gabi (Phycomycota) ........................................................................................ 120
Stolp~esti gabi (Basidiomycota) ........................................................................... 121

Torbesti gabi (Ascomycota).................................................................................... 124
Nesovr{eni gabi (Deuteromycota) ........................................................................ 125
Zna~ewe na gabite ................................................................................................... 126
3.12. Li{ai (Lichenes) ...................................................................................................... 128
Zna~ewe na li{aite ............................................................................................... 129
Mikoriza ................................................................................................................... 130
Laboratoriska ve`ba 9: Carstvo Gabi - Pretstavnici na gabi ................................ 131
3.13. Rastitelni tkiva ..................................................................................................... 132
Meristemski tkiva ................................................................................................. 136
Primarni meristemi................................................................................. 137
Sekundarni meristemi .............................................................................. 139
Trajni tkiva.............................................................................................................. 140
Parenhimski tkiva .................................................................................... 140
Ko`ni tkiva ................................................................................................ 145
Mehani~ki tkiva ........................................................................................ 149
Sprovodni tkiva ......................................................................................... 152
Tkiva za la~ewe .......................................................................................... 156
3.14. Rastitelni organi ................................................................................................... 158
Vegetativni organi................................................................................................. 159
Koren............................................................................................................. 159
Steblo ........................................................................................................... 167
List ............................................................................................................... 174
Izdanok......................................................................................................... 180
Pupka............................................................................................................. 181
Generativni organi ................................................................................................ 183
Cvet ............................................................................................................... 183
Vidovi cvetovi ........................................................................................... 189
Socvetija ...................................................................................................... 190
Opra{uvawe ................................................................................................ 193

Oploduvawe ................................................................................................. 194
Seme ............................................................................................................... 196
Plod............................................................................................................... 196
3.15. Carstvo Rastenija ................................................................................................... 200
Movovi (Bryophyta) .................................................................................................. 200
Talusovidni movovi (Hepaticopsida) ....................................................... 200
Listovidni movovi (Bryopsida) ................................................................ 201
Paprati (Pteridophyta)............................................................................................. 201
Smena na generacii kaj movovi i paprati ......................................................... 202
Semeni rastenija ..................................................................................................... 205
Golosemeni rastenija (Gymnospermae) ................................................... 205
Skrienosemeni rastenija (Angyospermae) ............................................. 206
Dikotiledoni rastenija (Dicotyledonae) ............................................................. 208
Luti~iwa (familija Ranunculaceae) ....................................................... 208
Afion (familija Papaveraceae) .............................................................. 208
Kopriva (familija Urticaceae) ................................................................ 208
Buki (familija Fagaceae) ......................................................................... 208
Zelki (familija Brassicaceae) ................................................................. 208
Slezovi (familija Malvaceae) ................................................................. 210
Mle~ki (familija Euphorbiaceae) ........................................................... 210
Rozi (familija Rosaceae) .......................................................................... 210
Peperugocvetni (familija Fabaceae) .................................................... 211
[titocvetni (familija Apiaceae) .......................................................... 211
Familija Solanaceae ................................................................................... 212
Usnocvetni (familija Lamiaceae) .......................................................... 212
Glavocvetni (familija Asteraceae)......................................................... 213
Monokotiledoni rastenija (Monocotyledonae) .................................................. 215
Lijani (familija Liliaceae) ...................................................................... 215
Narcisi (familija Amaryllidaceae)......................................................... 216

Peruniki (familija Iridaceae) ................................................................ 216
Trevi (familija Poaceae) ......................................................................... 216
Laboratoriska ve`ba 10: Carstvo Rastenija - Rastitelni tkiva ............................. 218
Laboratoriska ve`ba 11: Carstvo Rastenija - Rastitelni organi ........................... 220
3.16. @ivotinski tkiva ................................................................................................... 222
Epitelno tkivo ........................................................................................................ 224
Svrzno tkivo ............................................................................................................ 227
Telesni te~nosti ..................................................................................................... 230
Muskulno tkivo ....................................................................................................... 233
Nervno tkivo ............................................................................................................ 236
3.17. Carstvo @ivotni .................................................................................................... 239
Bezrbetnici (Invertebrata) .................................................................................... 240
Bestkivni ìvotni .................................................................................... 241
Spleskani crvi (Plathelminthes) ............................................................... 244
Val~esti crvi (Nemathelminthes) .............................................................. 248
Prstenesti crvi (Annelida) ....................................................................... 252
Mekoteli (Mollusca) ................................................................................... 253
^lenkonogi (Arthropoda) ........................................................................... 256
Iglokoì (Echondermata).......................................................................... 259
Hordovi ìvotni (Chordata) ................................................................................. 261
Rbetnici (Invertebrata)........................................................................................... 262
Kruglousti (Cyclostomata) ......................................................................... 262
Ribi (Pisces) ................................................................................................. 264
Vodozemci (Amphibia)................................................................................. 266
Vle~ugi (Reptilia) ........................................................................................ 268
Ptici (Aves) ................................................................................................. 271
Cica~i (Mammalia) ..................................................................................... 273
Laboratoriska ve`ba 12: Carstvo @ivotni - @ivotinski tkiva i organi ........... 278
Laboratoriska ve`ba 13: Carstvo @ivotni - Gradba na do`doven crv .................. 280
Laboratoriska ve`ba 14: Carstvo @ivotni - Gradba na riba ................................... 282
4. OSNOVI NA EVOLUCIONATA BIOLOGIJA ........................................ 287

4.1. Evolutivni Procesi na zemjata ........................................................................... 287
Hemiska evolucija (Abiogena faza)................................................................... 287
Biolo{ka evolucija (Biogena faza) .................................................................. 291
4.2. Principi na evolucionata teorija .................................................................... 294
Evoluciska teorija na ârls Darvin ................................................................. 295
4.3. Interakcija na organizmite i sredinata .......................................................... 299
Faktori na evolucijata ......................................................................................... 299
Varijabilnost ............................................................................................. 299
Nasleduvawe ................................................................................................ 299
Mehanizmi na ìvite organizmi kon evolutivnite procesi ....................... 305
Borba za opstanok ...................................................................................... 305
Adaptacija na ìvite organizmi ........................................................... 306
Migracii ...................................................................................................... 308
4.4. Vlijanieto na evolutivnite faktori vrz postanokot na ~ovekot .............. 310
Evolucija na ~ovekot.............................................................................................. 310
Predci na ~ovekot .................................................................................................. 311
Laboratoriska ve`ba 15: Osobini na ìvite organizmi - Varijabilnost ............ 317
5. EKOLOGIJA ........................................................................................................... 321

5.1. @ivotna sredina ..................................................................................................... 322
Organizmite vo ìvotnata sredina .................................................................... 323
5.2. Nivoa na ekolo{ka integracija .......................................................................... 324
5.3. Ekolo{ki faktori ................................................................................................. 328
Bioti~ki faktori .................................................................................................. 329
Abioti~ki faktori................................................................................................ 331
Svetlina ....................................................................................................... 331

Temperatura ................................................................................................ 331
Voda ............................................................................................................... 332
Vozduh............................................................................................................ 333
Po~va............................................................................................................. 333
5.4. Nivoa i sinxiri na ishrana .................................................................................. 335
Producenti ............................................................................................................... 336
Konsumenti ............................................................................................................... 336
Dekompozitori ........................................................................................................ 337
5.5. Biogeohemiski ciklusi ......................................................................................... 338
Ciklus na vodata ..................................................................................................... 338
Kiseli do`dovi .......................................................................................... 338
Ciklus na azotot ..................................................................................................... 339
Ciklus na jaglerod i kislorod ............................................................................. 340
Efekt na staklena gradina ...................................................................... 340
O{tetuvawe na ozonskata obvivka ........................................................ 342
6. EMOCIONALNO I FIZI^KO ZDRAVJE NA ORGANIZMOT .......... 347

6.1. Bolesti na zavisnost .............................................................................................. 347
6.2. Pu{ewe...................................................................................................................... 350
Odviknuvawe od pu{ewe........................................................................................ 353
6.3. Alkoholizam ............................................................................................................ 356
Fazi na zavisnost i lekuvawe .............................................................................. 356
6.4. Narkomanija ............................................................................................................. 360
Zavisnost od drogi .................................................................................................. 361
6.5. Seksualno prenoslivi bolesti ............................................................................ 365
HIV/SIDA............................................................................................................... 366
Kako da se prevenira HIV infekcija .................................................. 369
Fakti povrzani so HIV i SIDA ........................................................... 369

Biologija I Godina Ucebnik - WEB PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Biologija I Godina Ucebnik - WEB PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

--

Biologijata e prirodna nauka koja go

Kako najva`ni principi na biologijata se potenciraat slednive:

Zborot biologija poteknuva od gr~kite zborovi

Biologijata e nauka koja opfa}a pove}e nau~ni discplini.

1.1. ISTRA@UVA^KI POSTAPKI VO

Postojat nekolku vida na istra`uvawa vo zavisnost od celta na

1.2. FAZI OD ISTRA@UVA^KIOT PROCES

Postojat pove}e vidovi na istra`uvawa koi se

1.3. NA^INI ZA PROU^UVAWE

Kontrolnata i eksperimentalnata grupa, me|usebno se razlikuvaat vo

1.4. EVIDENTIRAWE I OBRABOTKA NA

1.5. ALATKI, PRIBOR I TEHNIKI VO

Prviot mikroskop e konstruiran od strana na danskiot nau~nik

.1. 3 Bakterijata Escherichia coli na svetlosen (levo) i elektronski mikroskop

.1. 4 Pribor za disekcija

.1. 5 Disekcija na `aba

PRETPAZLIVOST PRI LABORATORISKA RABOTA

Po~ituvajte gi site instrukcii za

Ne gi dopirajte instrumentite nitu

Neodgovornoto i nesoodvetnoto odnesuvawe vo

Prostorijata vo koja se raboti, sekoga{ treba da

Odr`uvajte go priborot za rabota ~ist i na svoeto mesto. Na

Hemikaliite ne se ispu{taat vo mijalnikot! Za sekoj vid

Koga rabotite so isparlivi hemikalii,

Ne go dopirajte liceto so racete, vo tekot

Pred po~etokot na rabota vo laboratorija, oble~ete

Zapoznajte se so laboratoriskite znaci i po~ituvajte gi!

POVA@NI LABORATORISKI ZNACI

Potencijalno opasna hemikalija

TEMA: ISTRA@UVAWE I DEFINIRAWE NA

Potrebni materijali za rabota:

Semenskiot materijal se postavuva

-seme od p~enica ili ja~men

Podelete se vo 3 rabotni grupi. Sekoja

TEMA: LABORATORISKI METODI NA

Sekoj od vas neka podgotvi po eden

Pred da zapo~nete so mikroskopirawe

Koi se osnovnite pravila na mikroskopirawe?

ZADOL@ITELNO IZBRI[ETE GO MIKROSKOPOT (OBJEKTIVOT I

2.1. BIOLOGIJATA KAKO NAUKA ZA

.2. 1 Kletki od pluta,

Naukata koja ja prou~uva gradbata i funkcionalnosta na

Prv pat terminot kletka e upotreben od

GRADBA NA PROKARIOTSKA KLETKA (PROTOCIT)

.2. 2 Sli~nosti i razliki pome|u prokariotska i

GRADBA NA EUKARIOTSKA KLETKA (EUCIT)

Hloroplastite pretstavuvaat organeli, koi sodr`at

Hloroplastite i mitohondriite vo rastitelnite

.2. 7 Kleto~na membrana

Site kletki se opkru`eni so kleto~na

Jadroto e kleto~na struktura, koja ja sodr`i genetskata informacija

Golxi sistemot e dinami~na struktura koja igra uloga vo sintezata i

.2. 11 Pregled na gradbata na prokariotska (bakteriska) kletka, rastitelna i

ima (poedine~ni oformeni

Tab.2. 2 Karakteristiki na rastitelna i `ivotinska kletka

2.2. STRUKTURNA GRADBA NA @IVITE

Organizmot mo`e da se definira kako kompleks od

@iv organizam (`ivotni, rastenija ili mikroorganizmi) e

.2. 15 Site `ivi organizmi imaat specifi~ni odliki, no i mnogu zaedni~ki

Site biolo{ki sistemi se otvoreni sistemi; toa zna~i

Odliki na `ivite organizmi:

2.3. OSOBINI NA @IVITE ORGANIZMI