102 Stocarsko Proizvodstvo IV MAK PRINT WEB

Traj~e Manev
STOÂRSKO
PROIZVODSTVO
UÊBNIK ZA IV GODINA
ZEMJODELSKO-VETERINARNA STRUKA
TEHNIÂR ZA FARMERSKO
PROIZVODSTVO
2013
:

. ,
:
- ,
,
, ,
, ,
:
: .
:
: 36
: ,

. 22-4347/1 29.07.2010

CIP -
.
,
636(075.3)
,
: IV :
- :
/ . - :
, 2010. - 245
. : . ; 29
: . [234]237
ISBN 978-608-226-046-4
COBISS.MK-ID 84288778
Sto~arsko proizvodstvo
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Predgovor
U~ebnikot Sto~arsko proizvodstvo e napi{an spored programata za
reformirano sredno stru~no obrazovanie, zemjodelsko veterinarna struka,
obrazoven profil tehni~ar za farmersko proizvodstvo za u~enicite od IV godina,
so fond od 3 ~asa nedelno-99 ~asa godi{no.
Vo u~ebnikot se opfateni site nastavni edinici predvideni so nastavnata
programa od 2008 god. U~ebnikot e izraboten spored Koncepcijata za u~ebnik za
osnovno i sredno obrazovanie, izdadena od Biroto za razvoj na obrazovanieto pri
Ministerstvoto za obrazovanie od 2006 godina.
Nastavnite sodrìni vo u~ebnikot se temelat na nau~ni fakti koi se
razraboteni vo logi~en i razbirliv tekst, prilagoden za vozrasta na u~enicite i
nivniot kapacitet. U~ebnikot e pi{uvan spored site principi i normi za
postepeno voveduvawe vo naukata i tehnologijata na sto~arskoto proizvodstvo, so
vnimatelno birawe na potrebnata stru~na terminologija, so sistem na poimi za koi
u~enicite treba da imaat poznavawe i istite da moàt da gi prepoznavaat i da gi
primenuvaat vo praksa. Predvidenite sodrìni, spored nastavnata programa za ovoj
predmet se sinteza od pove}e nastavni disciplini od oblasta na sto~arstvoto.
Tekstot e vo zna~itelna mera osovremenet i zbogaten so evidentni zna~ajni
inovacii koi se vo ~ekor so vremeto. Sodrì brojni kvalitetni fotografii vo boja
od razli~ni rasi i hibridi na doma{ni ìvotni, kako i {emi i tabeli {to mu
davaat dopolnitelna vizuelna informacija na u~enikot.
Nastavnite sodrìni se obraboteni vo osum tematski celini: Kowarstvo,
Govedarstvo, Ribarstvo, Sviwarstvo, Kunikularstvo, Ov~arstvo i kozarstvo,
@ivinarstvo i P~elarstvo. Vo ramkite na sekoja tema, prikaàni se doma{nite i
ekonomski najva`nite svetski rasi, so osvrt na onie koi se odgleduvaat vo na{ata
zamja. U~ebnikot e dokomentiran so najnovi podatoci od doma{na i stranska
literatura, pred se od sto~arsko visoko razvieni zemji so dolgogodi{na tradicija
vo uspe{no odgleduvawe na razni vidovi farmerski ìvotni. Na po~etokot na
sekoja tematska celina, dadeni se konkretnite celi {to treba da gi postigne
u~enikot, a po realizacijata na temata, sleduvaat dopolnitelni aktivnosti i
postapki {to treba da gi napravi u~enikot za polesno da gi sovlada i da gi usvoi
nastavnite sodrìni. Isto taka po sekoja nastavna edinica, odnosno tema, dadeni se
dopolnitelni tekstovi, odnosno pra{awa za polesno utvrduvawe na kvantumot na
usvoenite znaewa i ve{tini na u~enicite, kako i za samoproverka na u~enikot.
Napraven e sistematski pristap za izu~uvawe na rasite na oddelnite vidovi
doma{ni ìvotni, na osobinite na rasite, po~nuvaj}i od potekloto,
rasprostranetosta,
eksteriernite,
reproduktivnite
i
proizvodnite
karakteristiki. Na krajot, od u~ebnikot daden e prilog od tablici za hranitelna
vrednost na krmivata vo NEL i NEM na 1 kg krmivo, za da moàt u~enicite sami da
izgotvuvaat dnevni da`bi. Krajna sodrìna na rakopisot e re~nikot od stru~nite
izrazi i nepoznati zborovi {to go tolkuva zna~eweto na site osnovni stru~ni
poimi spomenati vo tekstot .
fevruari, 2010 god.
Avtorot
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
KOWARSTVO
So izu~uvawe na ovaa tema }e moè{:

-da go sogleda{ stopanskoto zna~ewe na kowarstvoto;
- da gi identifikuva{ pova`nite rasi na kowi;
-da gi poznava{ biolo{kite, op{tite i reproduktivnite
osobini kaj pova`nite rasi kowi;
-da ja odreduva{ ishranata na razli~nite kategorii na kowi.
5
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.1. ZNAÊWE NA KOWARSTVOTO ZA SOVREMENIOT SVET

Istoriski gledano ~ovekot i kowot u{te vo minatoto ìveele vo edna
kohabitacija pomagaj}i si eden na drug. Na po~etokot se koristi kowot za lovewe
na divi ìvotni, a so formiraweto na postojanite ìveali{ta - naselbi kowot
sluì za obrabotuvawe na po~vata, odnosno za razvoj na zemjodelieto.
Za kratko vreme, osven vo zemjodelstvoto kowot po~nuva da se koristi i vo
drugite granki od stopanstvoto kako {to se: {umarstvoto, trgovijata, transportot,
a i vo armijata. Pokraj golemata modernizacija i avtomatizacija vo {umarstvoto,
sepak kowot i ponatamu se koristi kako animalna tovarna i vle~na sila, za dotur
na drva i trupci.
Kowot ima zna~ajna uloga vo armijata. Vo site dosega{ni vojni kowite se
koristeni za razli~ni celi: za prenesuvawe na oru`je, hrana, raneti borci i dr.
Mnogu vojni se izvojuvani kako rezultat na dobro organiziranite kowi~ki edinici.
Vo armijata kowot i ponatamu }e se koristi, pokraj nejzinata modernizacijata,
zatoa {to vo zimski uslovi vo ridsko planinskite predeli so nerazviena
komunikacija kowot e nezamenliva ìva sila.
Osven kako tovarno ìvotno, kowot se koristi i kako rezerva na hrana.
Proizvodite koi{to gi dava kowot sluàt za ishrana kako {to se mlekoto i mesoto.
Drugi proizvodi se upotrebuvaat kako surovina vo industrijata (koàta, vlaknoto,
otpadocite od klani~nata industrija), dodeka treti se nameneti za odrùvawe na
plodnosta na po~vata ({talskoto |ubre).
Kowskoto meso e pobogato so proteini, a posiroma{no so masti od
govidskoto. Bojata na mesoto e pocrvena, so posladok vkus, zaradi zbogatenosta na
mesoto so mioglobin i glikogen.
Vo nekoi dràvi kako {to e Mongolija, mlekoto od kobilite pretstavuva
poseben dilikates, od koe{to se proizveduva kumisot kako mle~en napitok.
Kowskoto {talskoto |ubre e edno od najdobrite topli |ubriva. Prete`no se
koristi za topli lei-plastenici vo gradinarstvoto, osobeno vo pe~urkarstvoto. Vo
vremeto na globalnata industrializacija i kompijuterizacija na stopanstvoto,
rabotnite lu|eto i mladinata imaat pogolema potreba da go koristat kowot za
sport i rekreacija. Ova e mo{ne zna~ajno vo ova novo sovremeno vreme koga na
mladite lu|e im se zakanuvaat razni poroci (narkomanija, alkoholizam,
nikotinizam i dr.), kowi~kiot sport moè da bide koristen za za~uvuvawe na
zdravjeto na mladata populacija.
Objasni i odgovori:
Diskutirajte vo grupi za kohabitacijata na ~ovekot so kowot vo minatoto i denes.
Objasni ja ulogata na kowot vo sovremeniot svet!
Noabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od kowite!
1.2. RASI KOWI

Denes vo svetot postojat 145, dobro konsolidirani rasi na kowi. Postojat
pove|e na~ini za kategorizirawe na kowite i nivno klasirawe vo posebni grupi, vo
zavisnost od kriteriumot od koj se trgnuva pri klasifikacijata na grupata.
Osnovni pojmovi koi se potrebni da se znaat pri definiraweto i opi{uvaweto na
6
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
rasite se: polnokrvni, toplokrvni, ladnokrvni, poni i te{ki kowi.

Polnokrvni kowi se onie rasi koi vo nivnoto sozdavawe ne u~estvuvale drugi
rasi. Vo kategorijata na polnokrvni rasi spa|aat arapskiot i berberskiot kow,
me|utoa, titulata polnokrvnos dopolnitelno mu e dodelena i na angliskiot
~istokrven kow, koj vodi poteklo od arapskiot i berberskiot kow.
Toplokrvni kowi se onie koi vo sebe imaat krv od nekoja polnokrvna rasa i
zatoa ovoj termin e identi~en so terminot polukrven.
Ladnokrvni kowi se krupni i jaki kowi, koi imaat miren ili flegmati~en
temperament, pa se koristat za izvr{uvawe na razli~ni vidovi rabota.
Poni kowi Vo kategorijata poni kowi spa|aat site onie koi ne se povisoki
od 152 cm.
1.2.1. POLNOKRVNI KOWI
Arapski kow
Poteknuva od Saudiska Arabija ili poto~no od visoramninata Nexet. Se
smeta za edna od najstarite rasi so naj~ista krv, koja{to egzistira na Arabiskiot
Poluostrov, pove}e od 4000 godini, {to e dokaàno po pat na analiza na fosilnite
ostatoci, kako i preku crteìte pronajdeni na stenite. Beduinskite plemiwa od
Arabiskiot Poluostrov so vekovi so posebeno vnimanie i qubov odgleduvale svoi
kowi, pri toa vodele smetka za odrùvawe na kvalitetot i ~istotata na rasata.
[ireweto i odgleduvaweto na arapskiot kow e tesno povrzano so
prodiraweto na Arapite i Turcite vo delovi na Afrika i Evropa. Na osvoenite
teritorii, Arapite i Turcite go donele arapskiot kow, {to podocna odigruva
zna~ajna uloga vo sozdavaweto na novi
rasi kowi.
Eksterierni karakteristiki
Spored eksterierot spa|a vo malite
sredno golemi rasi. Prose~nata visina
na grebenot iznesuva 147-155 cm, a
dolìnata na trupot 142-150 cm, so
ìva masa od 400 do 450 kg. Arapskiot
kow e najubavata i najblagorodnata rasa
na kowi. Glavata mu e mala i mnogu
ubava, so konkavna profilna linia, so
mali u{i, golemi i {iroko postaveni
o~i, so dolgi trepki i {iroki ogneni
nozdri.
Sl. 1. Arapski kow
Vratot e blago povien, ~ist i eleganten. Grbot e kus, sapite se dolgi i ramni.
Za razlika od drugite rasi na kowi koi imaat po 18 grbni i po 6 slabinski
pre{leni, arapskiot kow ima 17 grbni i 5 slabinski. Nozite mu se cvrsti so jaki
tetivi i zglobovi i so pravilni stavovi, a odot e siguren i brz. Kopitata se
mali, cvrsti i pravilno oformeni. Opa{kata e visoko postavena i ja drì
vodoramno, {to mu dava posebna elegancija i gracioznost vo dvièweto. Bojata na
vlaknoto naj~esto e siva i doresta, a poretko vranesta i alova.
7
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabiet, temperament i upotreba Ima dobar tabiet, inteligenten e, mnogu

brzo u~i i sekoga{ e podgotven da gi izvr{uva naredbite. Se odlikuva so ìv
temperament, so dolg vek na ìveewe, vo prosek od 25 do 30 godini i silna
konstitucija. Pri soodveten tretman i pravilen trening, skoro i da nema
natprevaruva~ka disciplina kade {to ne postignal vrvni rezultati. Arapskiot kow
e od ogromno zna~ewe za evropskoto i svetskoto kowarstvo, zatoa {to u~estvuval vo
sozdavaweto na golem broj rasi, me|u koi i na angliskiot ~istokrven kow.
Objasni go potekloto na arapskiot kow!
Objasni go zna~ewto na arapskiot kow za svetskoto kowarstvo!
Angliski ~istokrven kow (thoroughbred)

Poteknuva od Anglija, a e sozdaden vo po~etokot na XVIII vek so
krstosuvawe na doma{nata kobila so pastuvi od rasata ahil teke, arapski kow i
berberskata rasa.
So krstosuvawe na ovie kowi so doma{nata kobila zapo~nal procesot na
sozdavaweto na angliskiot ~istokrven kow, koj dobil pogolema visina, brzina i
elegancija. Zaesega pretstavuva edinstvena rasa vo sto~arstvoto koja vo
odglerduvaweto ne se izbirala spored eksterierot, tuku samo po uspe{nosta vo
natprevari i toa vo vremenski period od nad 200 god. Za angliski ~istokrven kow
se smeta kowot ~ii predci po maj~ina i tatkova strana se vpi{ani vo prvite
mati~ni knigi (Stud book), od 1793 god.
Eksterierni karakteristiki Glavata mu e dobro modelirana, tesna, so mali
ispraveni i podvi`ni u{i, golemi o~i
i {iroki nozdri. Vratot e tenok i dolg,
a grebenot visok i dolg. Grbot mu e kus i
dobro povrzan so sapite. Sapite se dolgi
ponekoga{
soboreni
i
mo{ne
muskulozni. Nozete se dolgi, cvrsti i
tenki so izrazeni zglobovi, a kopitata
pravilno oformeni i mo{ne cvrsti.
Prose~nata visina na grebenot iznesuva
od 155 do 170 cm, so ìva masa od okolu
500 kg, a obemot na cevanicata 19 cm.
Bojata na vlaknoto naj~esto e alova ili
doresta. Dodeka
crnata i sivata se
poretki.
Sl. 2. Angliski polnokrven kow
Tabiet, temperament i upotreba Angliskiot ~istokrven kow e najbrz kow

za tr~awe vo galop na sredno dolgi stazi od 1000 do 2400 m. Po karakterot
ponekoga{ e neposlu{en, no e intelegenten i mnogu brzo u~i. Toj ima ìv
temperament i e vidlivo osetliv kow. Vleguva vo reprodukcija na vozrast od 2
godini.
Zaradi golemite napori so natprevarite i primenetite metodi na selekcija
mu se namal plodnosta (70-75%), a se zgolemila neskromnosta vo ishranata i
odgeduvaweto. Prete`no se koristi za sportski celi i za podobruvawe na drugite
8
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
rasi vo brzina, ubavina i temperament. Osven vo Anglija se odgleduva i vo Francija,

[vedska, SAD i dr. zemji. Od nego nastanal amerikanskiot kasa~, kako i golem broj
na polukrvni kowi vo celiot svet.
Objasni go sozdavaweto na angliskiot ~istokrven kow!
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na angliskiot ~istokrven kow!
1.2.2. POLUKRVNI KOWI

Vo golem broj zemji za podobruvawe na doma{nite rasi kowi, koristen e
angliskiot polnokrven kow, pri {to se dobieni pove}e rasi kowi poznati kako
angliski polukrvni kowi. Vo Francija na takov na~in se dobieni anglo-arapskiot i
anglo-normandiskiot kow, vo Anglija haknejot i hunterot, vo Germanija
oldenbur{kiot, hanoverskiot, hol{tajnskiot i trakenskiot, vo Ungarija furiozo,
gidranot i dr.
Anglo-arapski kow
Poteklo Ovaa rasa e dobie so krstosuvawe na arapskiot i angliskiot
polnokrven kow. Toj proces zapo~nal vo Anglija, me|utoa rasata e dobiena i
usovr{ena vo Francija. Tamu taa se
odgleduva pove}e od 150 godini, so
primena na najstrogi kriteriumi na
odgleduvawe. Vo Francija e priznata
kako posebna rasa vo 1840 godina. Od
angliskiot ~istokrven kow nasledil
brzinata, a od arapskiot cvrstinata,
izdr`livosta i temperamentot. Denes
ovaa rasa uìva golema popularnost vo
Francija, no i vo celiot svet.
Eksterierni karakteristiki Po
eksterierot anglo-arapskiot kow e
mnogu sli~en so angliskiot ~istokrven
kow. Ima ubava glava, so ramna profilna
linija.
Sl. 3 Anglo-arapski kow
O~ite se krupni, u{ite mali i podvi`ni, a nozdrite {iroki. Vratot e dolg
i blago povien, so dobro izrazen greben. Gradite se dlaboki, no nedovolno {iroki.
Grbot mu e kus, mo{ne jak i udoben za javawe. Sapite se tesni i kusi. Nozete se dobro
gradeni i cvrsti so pravilni stavovi. Toj ima podobro gradeno telo od angliskiot
~istokrven kow. Bojata na vlaknoto e kostenliva ili doresta. Prose~nata visina
na grebenot iznesuva okolu 160 cm.
Tabiet, temperament i upotreba Prete`no se koristi za natprevaruvawe
so preponi i galopirawe. Inteligenten e i lesno se dresira, brzo u~i i e mo{ne
aktiven. Iako ne e pobrz od angliskiot, sepak, toj ima podobri skoka~ki
sposobnosti. Pogoden e za dresirawe. Od angliskiot e poizdr`liv, pocvrst i so
poìv temperament. Vo mnogu natprevaruva~ki disciplini se pokaà kako edna od
podobrite rasi vo svetot.
10
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.3. DRUGI TOPLOKRVNI RASI
Lipicanski kow
Poteklo Lipicanskiot kow se smeta za najpoznat i najpopularen kow vo
Avstrija. Vo svetot e popularen kako kow, koj{to lesno se dresira. Poteknuva od
seloto Lipica i istoimenata ergela {to se nao|a vo slovene~koto primorje, blizu
Seàna i Trst, koi vo vremeto na sozdavaweto na rasata bile vo sostavot na AvstroUngarskata monarhija.
Lipicanskiot kow e sozdaden po pat na kombinirano krstosuvawe na pove}e
rasi kowi, kako {to se: {panskata (andaluziskata), neapolitanskata, kaldrupskata,
danskata, arapskata i dr. Za prvpat, priznat e kako posebna rasa vo 1735 godina, koga
se osnovala i {panskata {kola za javawe vo Be~ koja ottoga{, pa do denes go koristi
lipicanerot. Pri sozdavaweto na ovaa rasa golema zasluga imaat liniite
(pastuvite): maestro, favori, pluto, konverzano, napolitano i siglavi.
Denes lipicanerot se odgleduva vo Avstrija, Italija, Slovenija, Bosna,
Hrvatska, Ungarija, Germanija i Slova~ka.
Eksterierni karakteristiki Lipicanerot ima mo{ne golema glava, so
konveksna profilna linija i so golemi o~i. Toj e pogolem od arapskiot kow. Vratot
mu e relativno dolg, lebedest, mo{ne muskulozen, so dolg i slabo izrazen greben.
Gradite mu se dobro razvieni, vo dlabo~ina i vo {iro~ina. Ima dolg grb i
~estopati vdlabnat. Slabinite mu se {iroki i sredno dolgi, a sapite dolgi i
trkalezni. Nozete se dolgi so
cvrsti koski i dobro izrazeni
zglobovi, a odot mu e siguren,
graciozen i so visoka akcija.
Kopitata se cvrsti i dobro
oformeni.
Grivata e gusta, dolga i
ubava, a opa{kata ja so~inuvaat
dolgi i svilesti vlakna. Bojata na
vlaknoto naj~esto e siva, kaj
postarite kategorii e bela, poretko
se sre}ava, doresta , alova i
vranesta. Prose~nata visina na
grebenot iznesuva 155-165 cm. So
ìva masa od 400 do 500 kg.
Sl. 4. Lipicaner
Tabiet, temperament i upotreba Zaradi specifi~nata gradba na teloto, mnogu

dobrata poslu{nost i sposobnost lesno da u~i, kako i dobriot tabiet i ìviot
temperament, pogoden e za brzo dresirawe. Zaradi toa e mo{ne dobar za javawe,
osobeno za po~etnici. Me|utoa, toj e sposoben za izveduvawe i na najkomplicirani
ve`bi. Ima silna konstitucija, cvrst e, poslu{en, so dobro zdravje. Skromen e vo
odgleduvaweto i prete`no se koristi za rabota vo zemjodelstvoto, za transport,
sport, za potrebite na armijata i dr.
Objasni go potekloto i sozdavaweto na lipicanskiot kow!
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na lipicanskiot kow!
10
11
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Orlovski kasa~
Poteknuva od Rusija, a go sozdal ruskiot feudalec Knezot Aleksej Orlov,
po koj si go dobil i imeto.
Orlovskiot kasa~ e dobien so me|urasno krstosuvawe pome|u arapskiot kow i
danski kobili. Podocna mu e dodadena krv od angliskiot ~istokrven kow, kako i od
holandski i danski rasi.
Novodobienata rasa se odlikuvala so mnogu dobar izgled i so solidna
mo`nost za galopirawe. Me|utoa, mnogu brzo se pokaàlo deka ovaa rasa ima
izvonredni kasa~ki sposobnosti, pa zatoa pokraj imeto na rasata se dodava i zborot
,,kasa~, zatoa {to dolgo vreme vo svetot bila na prvo mesto vo ovaa disciplina.
Orlovskiot kasa~ ima lesna i ubava
glava, so prava ili konveksna
(ovne{ka) profilna linija, so golemi
o~i, {iroki nozdri i dolgi u{i.
Vratot e dolg i lebedest. Grebenot e
slabo izrazen.
Grbot mu e ramen, slabinite
{iroki i dobro povrzani so sapite.
Sapite se {iroki, sredno dolgi,
malku navednati i mo{ne muskulozni.
Gradite se {iroki, no ne dovolno
dlaboki, a rebrata se nedovolno
dolgi.
Nozete se so pravilni stavovi,
cvrsti i so dobro oformeni zglobovi
i kopita.
Sl. 5. Orlovski kasa~
Prose~nata visina na grebenot iznesuva 157-160 cm, a ìvata masa 472-477 kg.
Se sretnuva vo sivo-zelena ili crna boja i ostava vpe~atok na mnogu eleganten kow.
Tabiet, temperament i upotreba Orlovskiot kasa~ se odlikuva so dobar
tabiet, energi~nost, poslu{nost, so ìv temperament i visoka plodnos, 85 - 90%.
Ima jaka konstitucija i lesno moè da se aklimatizira. Se koristi za kasa~ki
natprevari. Postignuva golema brzina na tr~awe vo kas. Taka na primer, ima
postignato rekord na pateka dolga 3200 m, koja ja pominuva za 2 minuti. Prete`no se
koristi za natprevaruva~ki celi vo kasa~ka disciplina, kako i za javawe.
Objasni i odgovori:
Objasni go potekloto na imeto na rasata orlovski kasa~ !
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na orlovskiot kasa~!
Aktivnosti:
Pobaraj od internet stranicite sliki od orlovskiot kasa~ i lipicanerot i doznaj
pove}e za eksterierot i drugite osobini na ovie rasi!
11
12
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.4. PONI KOWI

Spored najnovata klasifikacija vo kategorijata poni spa|aat site kowi koi
ne se povisoki od 152 cm.
Bosansko ridski kow

Poteknuva od malite kowi na Ju`na Azija, (tarpanot) koj za vreme na
turskoto vladewe na Balkanot, poto~no vo Bosna e oblagoroden so arapskata rasa.
Vo negovata gradba se javuvaat osobini na tarpanot i prèvalskiot kow. Spored
najnovata svetska klasifikacija spa|a vo kategorijata na poni kowi. Kaj nas
najmnogu e zastapen vo ridsko-planinskite podra~ja. Vo tekot na negoviot dolg
period na postoewe, koristen e za najrazli~ni nameni, po~nuvaj}i od vojni~ki
kowi~ki edinici, potoa za prevoz i prenesuvawe na site vidovi na tovar za
zemjodelski raboti i na kraj kako kow za javawe. Vo minatoto pominal niz pove}e
kriti~ni fazi zaradi ~estite vojni na Balkanot i okolinata, me|utoa, ovaa rasa
sekoga{ uspevala da preìvee i cikli~no da go zgolemi brojot na edinkite.
Eksterierni karakteristiki Glavata mu e sredno golema, so ramna ili
konveksna profilna linija. Tarpanskiot tip ima ramna profilna linija, a
prèvalskiot konveksna. Vratot e dolg, nisko nasaden i dovolno {irok. Ima cvrsto
i kompaktno telo. Grebenot e sredno
izrazen i mo{ne dolg, grbot e sredno
dolg, cvrsto povrzan so slabinite koi
se mo{ne kusi, {to go pravi zbien i
dosta pogden za nosewe tovar. Gradite
se dobro razvieni vo dlabina i
{irina, a sapite se kusi i redovno
navednati. Nozete se cvrsti, so mali
kopita i dobro izrazeni zglobovi.
Prednite noze imaat pravilni stavovi,
a zadnita sabjest. Prose~na visina na
grebenot iznesuva 125-145 cm. @ivata
masa vo prosek se dviì od 250-340 kg.
Naj~esta boja na vlaknoto e doresta,
poretko siva i alesta, dodeka najretka e
vranestata.
Sl. 6. Bosansko-hercegovski ridski kow
Tabiet, temperament i upotreba Bosanskiot ridski kow e inteligenten,

poslu{en, siguren, dolgove~en, izdr`liv i otporen so cvrsta konstitucija. Se
upotrebuva za javawe, tovarawe i za rabota vo zemjodelieto. Go koristi i armijata za
najrazli~ni celi. Toj e docnostasen i vleguva vo reprodukcija na vozrast od 3
godini. Ova rasa so vekovi se odgleduvala vo mo{ne te{ki usvovi. Preku letoto
glavna hrana im e pa{ata, a zime senoto i slamata.
Objasni go potekloto, temperamentot i tabietot na bosanskiot kow!
So pomo{ na kompjuterot, na internet stranicite pronajdi fotografii ili tekstovi za bosanskiot
kow i doznaj ne{to pove}e!
12
13
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.2.5. TE[KI ILI LADNOKRVNI KOWI

Te{kite rasi na kowi njmnogu se koristat za izvr{uvawe na rabota koja bara
pogolema sila i izdr`livost. Tie spa|at vo grupata na ladnokrvni kowi, imaat
miren ili flegmati~en temperament. Prose~nata visina na grebenot se dviì od
160 do 180 cm. Pova`ni te{ki rasi kowi se: ardenski, brabant, breton, per{eron,
{aerski i dr. Nekoi od ovie rasi kako per{eron i {aerskiot, dostignuvaat visina i
preku 210 cm, so ìva masa od okolu 1370 kg i moàt da vle~at tovar od okolu 5 toni.
Ardenski kow
Poteklo Ardenskiot kow spa|a vo kategorijata na te{ki kowi. Sozdaden e vo
istoimenata oblast vo Belgija i Francija. Go ima i vo Avstrija i vo Slovenija.
Kowite od ovaa rasa se koristeni vo mnogu vojni, za vle~ewe na te{kata artilerija,
osobeno ~esto e koristen vo Prvata svetska vojna. Denes od ova rasa postojat dva
tipa:
1. lesen, mal i brz, i
2. teòk, jak i baven, koj i denes se koristi za izvr{uvawe na te{ki raboti vo
severna Francija.
Eksterierni karakteristika Glavata mu e te{ka, dolga i ne e mnogu fina, so
konveksna profilna linija. Ima kus i
muskulozen vrat, {iroki i sna`ni
muskulozni gradi. Grbot i slabinite mu
se kusi i {iroki. Ima kompaktno,
nabieno telo so mnogu kratok zaden del.
Sapite {iroki, rascepeni, navednati i
naglaseno muskulozni, so sredno visoki
noze, no mnogu jaki i so izrazeni ki~ici.
Bojata na vlaknoto e kostenliva i
èlezno siva. Prose~nata visina na
grebenot e od 152 do 162 cm. Opfatot na
gradite e 198 cm, a opfatot na
cevanicata okolu 24 cm. @ivata masa mu
e od 600 do 700 kg.
Sl. 7 Ardenski kow
Tabiet, temperament i upotreba Ardenskiot kow e poznat po svojot pitom
i dobar tabiet. Ima miren temperament i e poslu{en, lesno se upravuva, a ne
bara posebni uslovi na ishrana. Dobro gi podnesuva site klimatski uslovi. I pokraj
golemata masa, toj energi~no se dviì vo kas. Se upotrebuva za razli~ni vidovi
te{ki raboti, osobeno za vle~ewe na teòk tovar.
Objasni go tabietot i temperamentot na ardenskiot kow !
Opi{i go eksterierot na ardenskiot kow!
Aktivnosti:
Pobaraj od internet na kompjuterot sliki od ardenskiot kow i stavi gi vo tvojot
folder. Poseti sto~arski saem, izlo`ba, ergela, sto~en pazar ili hipodrom. Tamu
prakti~no }e nau~i{ za pova`nite eksterierni karakteristiki, upotrebata na
rasite kowi, kategoriite i dr.
13
14
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.3. ISHRANA NA KOWITE
Karakteristiki vo ishranata na kowite i pova`ni krmiva

{to se upotrebuvaat za niv
Kowite se trevopasni ìvotni, me|utoa, nivnite organi za varewe na hranata
anatomaski i fiziolo{ki se razlikuvaat od preìvnite ìvotni. Vsu{nost, tie
imaat pomal hranovaren aparat od govedata. Zaradi toa ne moàt da konsumiraat
pogolema koli~ina na hrana od govedata, nitu pak moàt pogolemata koli~ina na
kabasta hrana da ja prerabotat dobro kako preìvarite.
I pokraj vakvite karakteristiki, kabastata hrana e osnovnata hrana za
kowite. Zavisno od intenzitetot na iskoristuvaweto, kabastata krma se
nadopolnuva so koncentrirani dodatni krmiva, za da moè celosno da se podmirat
odr`nite, produktivnite i reproduktivnite potrebi kaj kowot.
Pova`ni krmiva za kowite Vo ishranata na site rasi i kategorii kowi
najmnogu se upotrebuvaat: pa{ata, senoto i ovesot.
Za kowite koi ne rabotat, pa{ata e dovolno krmivo, me|utoa vo takvi uslovi
se prepora~uva i dodavawe na mali koli~ini na koncentrirana hrana koja e pomalku
laksativna. Dokolku postojat uslovi, dobro e kowite da se dràt na pa{a preku
cela no}.
Priviknuvaweto od {talska na pasi{na ishrana treba da bide postepeno.
Livadskoto seno vo kombinacija so leguminozite pretstavuva odli~no krmivo za
kowite. Pritoa treba da se vod smetka koli~inite na leguminoznoto seno da ne
bide pove}e od 1 kg, na 100 kg telesna masa, za da se izbegnat nesakanite promeni vo
vareweto, a i da se namali nepotrebnoto potewe.
Od drugite kabasti krmiva, na kowite moè da im se dava ovesna slama,
p~enkovica i slama od drugi ìtarici. Od koncentriranite krmiva ovesot doa|a na
prvo mesto. Ovesot vo zrno, kowite go konsumiraat so poseben apetit, bidej}i nema
opasnost od pojava na koliki i drugi stoma~ni poremetuvawa. Za pomladite
kategorii, ovesot treba da se prekrupira ili somel.
P~enkata kako koncentrirano energetsko krmivo sodrì pomalku proteini
od ovesot i ja~menot, no e podobra od ja~menot i popogodna za ishrana na rabotnite
kowi. Ja~menot i 'r`ta pomalku se upotrebuvaat za ishranata na kowite.
P~eni~nite trici se prepora~uvaat za ishrana na `drebni kobili i `drebiwa i
lesnite kowi koi ne rabotat. Za kowite se koristi i sto~en gra{ok, razni sa~mi,
pivski treber, krmiva od ìvotinsko poteklo, no sekoga{ vo kombinacija so
energetski krmiva. Za da se kompletira obrokot, na kowite im se dava i
mineralni materii, vitamini i drugi aditivi. Gotvarskata sol isto taka e
neophodna vo ishranata na kowite, koja treba da bide postojano na raspolagawe.
Dnevnite potrebi od voda, kaj kowite iznesuvaat od 50 do 55 litri, {to zavisi
od vozrasta, potro{enata hrana, aktivnosta i vremenskite uslovi. Kowite koi{to
podolgo vreme vr{ele te{ka rabota, pred hranewe potrebno e da se napijat mala
koli~ina voda. Pred izvr{uvawe na nekoja te{ka rabota kowite ne treba da se
napojuvaat. Za vreme na toplite letni denovi treba da se napojuvaat sekoj ~as.
Najdobro a kowite da im se obezbedat avtomatski poilki. za da moàt da se
napojuvaat vo sekoe vreme.
14
15
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ishrana na `drebni kobili

@drebnite kobili prete`no treba da se hranat so da`bi vo koi ima dovolni
koli~ini na proteini, fosfor kalcium i vitamini. Po pravilo krmivata vo
da`bite treba da bidat lesno svarlivi, pa se prepora~uva da se koristat tricite.
Krmivata koi se koristat za sostavuvawe na dnevna da`ba za `drebni kobili
ne treba da bidat bajati, (stari), muvlosani, zamrznati, i da se bez pra{ina. Senoto
treba da bide so odli~en kvalitet, so zelena bija, svetlo, sjajno i so prijaten miris.
Nekolku dena pred `drebeweto (poroduvaweto) se namaluvaat ìtaricite vo
da`bite, a se davaat lesnosvarlivi
krmiva, kako {to se tricite, koi
isto taka se dobri i kako prv
obrok po poroduvaweto. ekolku
dena
pred
poroduvaweto,
repora~livo e `drebnite kobili
da izvr{uvaat lesni raboti. a toj
na~in se odrùva zdravjeto i
kondicijata, so {to se ovozmoùva
i polesno poroduvawe.
Sl. 8 Pa{ata e najdobra hrana za site kategori na kowi
Nekolku dena po poroduvaweto se dava lesni obroci, a potoa se isteruvaat i

na pa{a. Kon krajot na vtorata nedela po poroduvaweto se pominuva postepeno na
normalnata da`ba.
Tabela 1. Dnevnite da`bi za `drebni kobili zavisno od telesnata masa
Telesna masa od 500 kg
kg
Telesna masa od 650 kg
kg
Oves vo zrno
~eni~ni trici
Seno od detelina
Livadsko seno
Morkov
2,5
1,0
2,0
8,0
2,0
Oves vo zrno
~eni~ni trici
Maslodajna poga~a
Seno od detelina
Livadsko seno
4,5
1,0
1,0
8,0
5,0
Ishrana na podmladokot
Kako kaj ostanatite mladi ìvotni, taka i kaj
kowite mlekoto e nezamenliva hrana za `drebiwata
vo prvite denovi od ìvotot. Tie treba {to po~esto
da se nadojuvaat od svoite majki. Ako kobilite
rabotele pred da gi nadojat `drebiwata potrebno e
da se odmorat.
Za prihranuvawe na `drebiwata moè da se
koristat smeski od p~eni~ni trici, prekrupiran oves
i leneno bra{no vo odnos 2,5 : 6,5 : 1. Ovaa smeska
`drebiwata ja zemaat po èlba (ad libitum).
Sl. 9. Mlado `drebe na pasi{te
Po izvesen period, na `drebiwata im se dava i kvalitetno seno. Dojniot

period na `drebeto treba da iznesuva okolu 6 meseci, a istovremeno postepeno im se
zgolemuva i koncentriranata hrana. Na denot na odbivaweto, koncentriranata
hrana po grlo iznesuva od 1,5 do 2 kg. Od odbivaweto, pa s# dodeka ne napolni 3
15
16
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
godini podmladokot treba pravilno da se ishranuva, bidej}i toa e najva`niot

period vo razvojot na mladite grla. Vo sekoe vreme treba da imaat na raspolagawe
dovolni koli~ini voda, kvalitetno seno i postojano dvièwe. Za mladite grla na
vozrast od 2 godini, pokraj kvalitetno seno, dovolno e 1 kg krmna smeska na 100 kg.
telesna masa.
Ishrana na pastuvi
Da`bite za pastuvite treba da gi sodràt onie hranitelni materii koi se
najneophodni za odrùvawe na kondicijata, zdravjeto i priplodnata sposobnost. Vo
da`bite treba da bidat prisutni pred s# proteinite,
jaglenohidratite, mineralite, vitaminite i drugite
aditivi.
Priplodnite pastuvi ne smeat da se zgojuvaat,
zatoa {to vo toj slu~aj ne }e moàt da gi zaskoknuvaat
ènskite priplodni grla. Po pravilo pastuvite
treba da se koristat za polesna rabota ili za drugi
vidovi aktivnosti, kako {to e javawe, slobodno
{etawe vo ispusti, s# so cel da se odrì priplodnata
kondicija (sl.10).
Sl. 10. Javawe i slobodno {etawe po ispustite
Tabel 2. Dnevnata da`ba za pastuvite zavisno od sezonata na pripu{taweto

Koa se pripu{taat
ves vo zrno
~eni~ni trici
ivadsko seno
orkov
kg
6,0
1,5
8-10
4
Koga ne se pripu{taat
kg
ves vo zrno
~eni~ni trici
ivadsko seno
orkov
4,0
1,5
6,0
-
Osven ovie krmiva, potrebno da se dodade i 20 - 30 g gotvarska sol.

Tematski pra{awa i zada~i:
1. Nabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od kowot!
2. Navedi kako moàt da se klasificiraat rasite kowi!
3. Koi rasi kowi spa|aat vo polnokrvni rasi kowi?
4. Po koi anatomski karakteristiki se razlikuva arapskiot kow od drugite rasi kowi?
5. Navedi gi rasite koi u~estvuvale vo dobivaweto na angliskiot ~istokrven kow!
6. Objasni ja ulogata na angliskiot ~istokrven kow za svetskoto kowarstvo!
7. Nabroj nekolku polukrvni rasi kowi koi se dobieni so u~estvo na angliskiot ~istokrven kow!
8. Navedi gi sposobnostite {to gi poseduva anglo-arapskiot kow!
9. Za kakva namena e pogoden lipicanskiot kow i kakov tabiet i temperament poseduva?
10. Vo koi sportski natprevari najmnogu se koristi orlovskiot kasa~?
11. Kakva e namenata na bosanskiot ridski kow?
12. Nabroj gi pova`nite te{ki rasi kowi!
13. Kakva e namenata na ardenskiot kow?
14. Nabroj gi pova`nite krmiva za kowite!
15. Od kakvi krmiva treba da bidat sstaveni da`bite za `drebni kobili?
16. Rabotite vo parovi. Sostavete dnevna da`ba za `drebni kobili od voobi~ajni krmiva.
17. Navedi gi povawnite krmiva {tonajmnogu odgovaraat za prihranuvawe na `drebiwa!
18. Sostavi dnevna da`ba kabasti i koncentrirani krmiva za pastuvi vo faza na pripu{taweto!
16
17
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2
GOVEDARSTVO
So izu~uvawe na ovaa tema }e moè{ :

- a go sfati{ stopanskoto zna~ewe na govedarstvoto;
- da gi prepoznava{ osnovnite sistemi na odgleduvawe na govedata;
- da gi klasificira{ rasite spored proizvodniot tip;
- da gi razlikuva{ najva`nite rasi goveda;
- da gi poznava{ proizvodnite i reprodktivnite osobini na
pova`nite rasi goveda;
- da go objasnuva{ procesot na dobivawe na higienski ~isto mleko;
- da ja objasnuva{ tehnologijata na proizvodstvo na govedsko meso;
- da gi poznava{ karakteristikite na ishranata na govedata, kako
i pova`nite krmiva za govedata;
- da odreduva{ ishrana na razli~ni kategorii goveda( molzni kravi,
presu{eni kravi, teliwa, junici, junciza goewe, bikovi);
- da gi poznava{ osnovnite aspekti na organskoto proizvodstvo kaj
govedata;
- da odreduva{ soodvetno smestuvawe za oddelni kategorii goveda.
17
18
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.1.STOPANSKO ZNAÊWE NA GOVEDARSTVOTO

Govedarstvoto e dominantna granka vo sto~arstvoto i ima mo{ne golemo
stopansko zna~ewe.
So odgleduvawe na goveda pokraj glavnite proizvodi, mleko i meso se
dobivaat i sporedni proizvodi so upotrebna vrednost: koà, vlakna, {talsko |ubre
i otpadoci od klani~nata industrija (rogovi, papci, krv i dr.).
Mlekoto kako proizvod od govedarstvoto pretstavuva mnogu zna~aen animalen
prehranben proizvod vo ishranata na . Mlekoto
pretstavuva polna i nezamenliva hrana so visoka biolo{ka i hranliva vrednost,
lesno svarlivo i bogato so site neophodni hranlivi materii. Toa pred s e bogato so
esencijalni aminokiselini, vitamini, masti, mineralni materii, {e}eri i dr., koi
se mnogu va`ni vo ishranata na decata, starcite, bolnite i rekovalescentite. Od
mlekoto se proizveduvaat raznovidni mle~ni proizvodi (sirewe, ka{kaval, kiselo
mleko, jogurt, puter, sladoled i dr.), koi visoka hranitelna vrednost.
Mesoto kako vtor animalen proizvod od govedata e so odli~en kvalitet i so
visoka biolo{ka i hranliva vrednost, lesno svarlivo i so pomalku masti za razlika
od drugite vidovi meso. Pa zatoa vo odnos na potro{uva~kata e na prvo mesto. Toa
pretstavuva glavna surovina vo mesnata industrija, za proizvodstvo prerabotki od
meso.
Koàta od govedata spa|a vo krupnite i mo{ne kvalitetnite koì, i
pretstavuva glavna surovina vo koàrskata industrija, od koja se izrabotuvaat
najrazli~ni ko`ni galanterski proizvodi (obuvki, jakni, bundi, ~anti i dr.).
Ne pomalku vaèn sporeden proizvod e i {talskoto |ubre, koe{to se koristi
za odrùvawe na plodnosta i podobruvawe na strukturata na po~vata. Godi{no od
edna krava so masa od 500 kg moè da se dobie od 10.000 do 12.000 kg {talsko |ubre.
Koli~inata na {talskoto |ubre zavisi od koli~inata na suvata materija dadena
preku hranata i od koli~inata na upotrebenata prostirka. Dobivaweto na
{talskoto |ubre se presmetuva po olfovata formula koja glasi:
= 4
2
= {talsko |ubre
SMH = suva materija od hranata
SMP = suva materija od prostirkata
Primer: Ako kravata e te{ka 500 kg, dnevnite normi od suvi materi se dviàt od
2 do 3 kg, na sekoi 100 kg ìva masa. Pa ako se zeme minimalnata koli~ina na SM od
2 kg na sekoi 100 kg ìva masa, toga{ dnevnata norma od suvi materii {to }e se
obezbedi od hranata e 10 kg (SMH = 10 kg), a ako za prostirka se koristi slama
okolu 2 kg so 80% na suvi materii, toa e 1,6 kg suva materija vo prostirkata
(SMP = 1,6 kg).
= 10 1,6 4 5 1,6 6,6 4 24,4kg , {talsko |ubre dnevno ili 365 26,4 = 9.636
2
kg godi{no {talsko |ubre od edna krava.
18
19
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Govedoto seu{te se koristi kako animalna vle~na sila vo {umarstvoto i

zemjodelstvoto. Vo {umarstvoto se koristi za dotur na drva i trupci. amu kade {to
mehanizacijata nema pristap se koristi za àl i vo zemjodelstvoto. Vo ridsko
planinskite predeli govedoto sluì kako izvor na rabotna sila. Govedoto kako vid
doma{no ìvotno lesno se aklimatizira i akomodira na razni po~veno klimatski i
ìvotni uslovi. Toa e sposobno da se odgleduva vo razni uslovi na stopanisuvawe i
toa kako ekstenzivno, taka i intenzivno.
Govedarstvoto moè da koristi hrana od sopstveno proizvodstvo i da
vrabotuva zna~itelna rabotna raka.
Blagodarenie na anatomskata gradba na hranovarniot aparat, govedata moàt
grubata pomalku vrednata kabasta hrana, bogata so celuloza, koja e nesvarliva ili
delumno svarliva za drugite vidovi doma{ni ìvotni, da ja pretvorat vo mo{ne
ceneti proizvodi so visoka biolo{ka i hranliva vrednost - mlekoto i mesoto.
Zaradi vakvata sposbnost, govedata moàt da koristat kako hrana mnogu evtini
sporedni proizvodi od poledelstvoto i gradinarstvoto (slama, pleva, p~enkovica,
list od {e}erna i sto~na repka). Se koristat i sporedni proizvodi od
prehranbenata i prerabotuva~kata industrija, kako {to se pivskiot treber od
industrijata za pivo, {e}ernata melasa, surovi i suvi reznici od {e}ernata
industrija, }uspeto i sa~mite od maslodajnata industrija, bra{noto i komiweto od
alkoholnata industrija, otpadocite od mle~nata industrija i drugi sporedni
produkti i otpadoci. Zaradi ovie mo`nosti, govedoto pretstavuva oblagoroduva~ vo
stopanstvoto.
Govedata vo ishranata koristat golem broj fura`ni kulturi koi davaat
visoki prinosi, a istovremeno ja zbogatuvaat po~vata so azot i ostavaat golemi
koli~ini humus vo po~vata.
Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika vo R. Makedonija, brojot
na govedata za 2006 godina iznesuva 255.430 grla. Vo pogled na rasnata struktura na
goveda, se zabeleùva deka s# pove}e se zastapeni mle~nite rasi. Prose~niot broj
na molzni kravi iznesuva 93.984 grla. Nivnoto vkupno proizvodstvo na mleko za 2006
godina iznesuva 235.000 toni. Istata godina proizvedeno e 7.132 toni govedsko meso.
Aktivnosti:
-Napravi na site proizvodi od govedata {to se korista vo va{eto
semejstvo!
Objasni i odgovori:
Objasni ja ulogata na govedarstvoto za na{ata Republika!

Presmetaj kolku kg {talsk |ubre }e se dobie od edna krava so ìva masa od 650 kg,
ako suvata materija vo hranata iznesuva 3 kg, a za prostirka se koristi 2 kg slama.
Nabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od govedata!
19
20
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.2. SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA GOVEDA

Spored intenzivnosta postojat: ekstenziven, poluintenziven i intenziven
sistem na odgleduvawe.
Ekstenzivniot
sistem na odgleduvawe
nomadsko-pasi{, kade
ìvotnite se vo postojano dvièwe vo potraga za hrana. Pri vakviot na~in na
odgleduvawe, iskoristuvaweto na ìvotnite e minimalno.
Intenzivniot sistem na odgleduvawe prete`no e zastapen vo nizinskite
predeli, kade koncentratot vo ishranata u~estvuva so 60 do 80%, a finalnata masa
iznesuva 450-600 kg. Ovoj sistem na odgleduvawe e {talski, so individualno
odgleduvawe, vo koe{to maksimalno se primenuvaat najsovremenite dostignuvawa od
zootehni~kite nauki. Pri ovoj sistem na odgleduvawe se primenuvaat najsovremeni
zootehni~ki metodi vo ishranata, smestuvaweto, odgleduvaweto, selekcijata i t.n.
Pome|u ovie dva sistemi na odgleduvawe (intenziven i ekstenzivn) se sretnuvaat site
mo`ni preodni formi, vo koi po~esto se vr{i kombinacija na pasi{en i {talski
sistem na drèwe. So vakvata kombinacija na odgleduvawe, koga imame i pasi{en i
{talski sistem na drèwe, se karakterizira poluintenzivniot sistem na odgleduvawe.
Poluintenzivniot i ekstenzivniot sistem glavno se zastapeni vo ridskoplaninskite regioni, so u~estvo 30 do 60% koncentrirana hrana, pri {to se
dobivaat pomali dnevni prirasti. Denes naukata te`nee da se iskoristat site
pozitivni strani, i na ekstenzivniot i na intenzivniot sistem na odgleduvawe, so toa
{to ìvotnite vo letniot period pove}e se na pasi{tata i livadite ili pak vo
ispustite, so dodavawe na sveà zelena hrana, a vo zimskiot period se za{titeni vo
soodvetni objekti kade {to se upotrebuva kvalitetna zimska ishrana.
Kaj nas s po~esto se primenuva ekstenzivniot sistem na goewe goveda so
raznovidna kabasta hrana, koja ja imame na raspolagawe vo dovolni koli~ini.
primena na ovoj sistem moàt da se koristat razni otpadoci od prehranbenata
industrija, kako i rspoloìvite pasi{tata {to gi ima s pove}e kaj nas vo odredeni
periodi od godinata. Pasi{noto goewe na juniwa i stari goveda pretstavuva najevtin
na~in na proizvodstvo na meso. Taka juniwata i starite goveda vo tekot na
vegetacijata ja koristat pa{ata, a potoa se dogojuvaat so dobro kvalitetno seno so mali
koli~ini na koncentrirana hrana. Juniwata vo prvata godina postignuvaat ìva masa
od 250 do 300 kg, vo vtorata zapo~nuva pointenzivna ishrana dobiat
ìva masa vkupno od 550 do 600kg. Vo poluintenziven i ekstenziven sistem spa|a i
sistemot na odgleduvawe ,, krava-tel, koj se primenuva kaj nas.
Sistem na odgleduvawe ,, krava-tele Kaj nas ovoj sistem se primenuva pri
oblagoroduvawe na bu{ata so nekoja kulturna rasa, naj~esto so herefordskata ili
oberintalskata, so cel da se zgolemi potencijalot za proizvodstvo na meso kaj
potomstvoto. Dobienite teliwa od vakvoto krstosuvawe od momentot na oteluvaweto,
pa s# do iskoristuvaweto na mlekoto se so svoite majki, a potoa vo zavisnost od
tehnologijata na goewe se kolat vo istata ili vo narednata godina. Pri ovoj sistem
kravite ne se molzat, a sevkupnoto mleko go koristat teliwata.
Klani~nata vrednost na vaka odgledanite teliwa vo na{i usloi e dobra i
20
21
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
spored na{i avtori (R. Ilkovski), mehani~kiot sostav na mesoto e okolu 70% meso, 23% masti i 27-28% koski. Dobienite rezultati potvrdija deka bu{ata vo ridskoplaninskite regioni treba da se krstosuva so gojni ili rasi so kombinirani svojstva, za
da se zgolemi kaj melzite potencijalot na mleko i meso.
Dali }e se primeni intenziven ili ekstenziven sistem na odgleduvawe najmnogu
zavisi od po~veno-klimatskite faktori i mo`nostite na oddelnite regioni. Taka vo
planinskite regioni koi se bogati so planinski pasi{ta, uslovite naloùvaat
primena na pasi{en sistem na odgleduvawe. Dodeka vo ramni~arskite reoni koi ne
raspolagaat so pasi{ta, poprifatliv e {talskiot ili intenzivniot sistem na
odgleduvawe, bidej}i poledelskoto proizvodstvo e mo{ne razvieno, pri {to se
sozdavaat potencijali za proizvodstvo na sto~na hrana, kako koncentrirana taka i
kabasta. Isto taka vo ovie reoni moàt da se iskoristat i raznite evtini otpadoci od
prehranbenata industrija, koi govedata gi pretvoraat vo mo{ne ceneti animalni
proizvodi (mleko i meso). Ponatamu, zavisno od smernicata na proizvodstvo, postoi
sistem na odgleduvawe na molzni grla, odnosno molzni kravi, sistem na odgleduvawe na
gojni grla, odnosno sistem na goewe goveda i sistem na odgleduvawe na podmladok .
Objasni i odgovori:
Navedi koi sistemi na odgleduvawe spored intezivnosta najmnogu se koristat kaj
nas!
Objasni {to podrazbira{ pod ekstenziven sistem na odgleduvawe!
Opi{i gi karakteritikite intenzivniot sistem na odgleduvawe!
2.3. RASI GOVEDA I NIVNA KLASIFIKACIJA
Vo svetot postojat pove}e od 400 rasi goveda koi me|u sebe se razlikuvaat
kako po eksteriernite, taka i po proizvodnite i reproduktivnite karakteristiki.
Za polesno izu~uvawe na rasite goveda, najdobro e da se podelat spored
proizvodnata nasoka i spored mestoto na sozdavaweto.
Spored proizvodnata nasoka rasite goveda se delat na:
1. rabotni,
2. mle~ni,
3. gojni i
4. kombinirani rasi.
Kombiniranite rasi moàt da bidat:
1. gojno-mle~ni,
2. gojno-rabotni i
3. gojno-mle~ni-rabotni.
Spored mestoto na sozdavaweto rasite goveda se delat na:
1. doma{ni i
2. tu|i (stranski).
21
22
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3.1. Doma{no govedo (bu{a)

Poteklo Bu{ata e avtohtona rasa na Balkanskiot Poluostrov. Adamec,
bu{ata ja narekol ilirsko govedo. Vo R. Makedonija najzastapena e vardarskata,
crnata i sivata bu{a. Postojat i drugi soevi vo balkanskite zemji.
Ra{irenost Bu{ata e zasatapena vo Jugoisto~na Evropa, vo Azija, Sibir,
Mala Azija, Mongolija, Kina, Japonija i drugi zemji. Denes bu{ata najmnogu e
zastapena vo ridsko-planinskite regioni. Inaku zborot bu{a ima slovensko
poteklo i zna~i malo, avtohtono, ekstenzivno, brahicerno govedo.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto moè da bide crna, sina,
crvena, ne~isto bela, sivkasta i dr. Glavata i e mala so kusi rogovi vo vid na venec.
Vratot e sredno dolg ili dolg, tesen i slabo muskulozen.
Visinata na grebenot varira od 90 do 115 cm, a dolìnata na trupot od 116 do
132 cm. Gradite se tesni, nedovolni {iroki i slabo muskulozni. Grbnata linija e
kusa, tesna i ostra, a se sretnuva i so
vdlabnata grbna linija, kako rezultat na
lo{a ishrana i odgleduvawe. Sapite i
karlicata se tesni, zatoa {to se ote`nuva
teleweto. Nozete se tenki, cvrsti i dolgi.
Papcite mali, cvrsti i pravilno oformeni.
Koàta e tenka, sredno-elasti~na. Vlaknoto
dolgo, gusto i nedovolno sjajno. Vimeto e so
pravilna forma, kuso, plitko i malo.
Prose~nata ìva masa kaj kravite e 150 -300
kg, a kaj bikovite 350-450 kg.
Sl. 11. Doma{no govedo krava -siva bu{a
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Spored nekoi ispituvawa

mle~nosta na bu{ata se dviì od 1000 do 2500 litri. Vo na{i uslovi taa dava od 500
do 1700 litri mleko, so 3,7 do 4% mle~na mast i so laktacionen period od 270 dena.
Bu{ata ima slaba sposobnost za goewe, so prose~en dneven prirast od 200 do
500 g. Randmanot na mesoto e okolu 45%, dodeka kaj dobro zgoenite moè da bide i do
50, pa duri i 56%. Mesoto e slabo-kvalitetno i nedovolno so~no, izgradeno od fini
muskulni vlakna.
Bu{ata e docnostasna rasa i porastot go zavr{uva me|u ~etvrtata i pettata
godina. Porodnata masa na teliwata iznesuva okolu 15 kg. Ima visoka plodnost,
dobro zdravje, skromna e vo ishranata i otporna na bolesti (ima priroden
imunitet). Junicite za prvpat vleguvaat vo reprodukcija na vozrast od 3 godini, a
bikovite na 2,5 do 3 godini.
Kaj nas ovaa rasa e najzastapena vo ridsko-planinskite regioni. Zaradi
niskite proizvodni potencijali {to gi poseduva, taa treba da se oblagoroduva so
poproduktivni rasi (oberientalskata, herefordskata i dr.), po sistemot ,,krava
tele i na toj na~in da se zgolemi potencijalot na ovaa govedo za proizvodstvoto na
meso.
Objasni i odgovori:
Klasificiraj gi rasite goveda spored proizvodniite karakteristiki?
Navedi gi soevite na bu{a {to najmnogu se zastapeni kaj nas?
Opi{i gi pova`nite eksterierni i proizvodni karakteristiki na bu{ata!
Navedi gi rasite goveda {to treba da se koristat za oblagoroduvawe na bu{ata!
22
23
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3.2.RASI GOVEDA ZA MLEKO

Isto~no Frizisko govedo (ZWARTBONT, DUTCH FRIESIAN)
Poteklo Isto~nofriziskoto govedo e sozdadeno vo severozapadniot del na
Evropa, vo pokrainata Frizija, koja im pripa|a na Holandija i Germanija. Zastapena
e so okolu 150 milioni grla i e najra{irena rasa vo svetot. Kaj nas ja ima so preku
23.000 grla.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crno-bela, so bela yvezda
na ~eloto. Rasporedot na boi kaj ovaa rasa bi trebalo da bide: vratot, sredniot i
zadniot del na trupot da se crni, so beli, jasno razgrani~eni mesta na grebenot,
kolkovite i stomakot. Muckata, vrvovite na rogovite i papcite se temno
pigmentirani. Glavata vo odnos na
trupot e mala, sredno dolga, relativno
{iroka, suva i dobro modelirana.
Vratot e tenok i relativno dolg, so
razvien |erdan i so mnogu nabori.
Grbot e ramen i {irok, sapite dolgi,
{iroki i ramni. Nozete se visoki, so
tenki koski. Vimeto e dobro i pravilno
razvieno, so pravilen raspored na
dojki. Prose~nata visinata na grebenot
kaj kravite iznesuva 135-140 cm, a kaj
bikovite 142-150 cm. @ivata masa se
dviì od 500 do 700 kg kaj kravite, a kaj
bikovite od 800 do 1000 kg, ponekoga{
Sl. 12. Isto~no friziska krava
i do 1250 kg.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Genetskiot potencijal za
mleko kaj ovaa rasa iznesuva od 5500 do 6000 l, so 4% mle~na mast. Isto~nofriziskoto
govedo ima dobra konstitucija i zatoa lesno se aklimatizira. Plodnosta se ocenuva
kako mnogu dobra, bidej}i redovno se teli. Prose~nata masa na teliwata pri
poroduvaweto se dviì od 37 do 40 kg, a kaj junicite pri prvoto telewe okolu 30 kg.
Gojnite osobini se dobri. Dnevniot prirast moè da se dviì od 0,9 do 1,3 kg.
Randmanot na mesoto iznesuva od 58 do 60%. Isto~nofriziskoto govedo e ranostasna
rasa, junicite se oploduvaat na vozrast od 15 do 19 meseci. Vo posledno vreme se
krstosuva so hol{tajnskoto govedo so cel da se zgolemi potencijalot na mleko.
Hol{tajn frizisko govedo (Holstein-friesiean)

Poteklo Poteknuva od Severna Amerika i Kanada, a e sozdadeno od
evropskoto isto~no frizisko govedo, so odgleduvawe vo ~ista rasa po pat na
dolgotrajna selekcija, isklu~ivo za mleko.
Evropskoto isto~no frizisko govedo za prvpat bilo vneseno vo SAD, vo 1621
i 1625 god., a hol{tajnskoto govedo za prvpat se spomenuva vo 1852 god. Denes e
ra{ireno niz celiot svet. Vo Anglija poznato e kako britansko frizisko govedo
23
24
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(British Holstein), zastapeno so 46% od vkupniot broj goveda.

Eksterierni karakteristiki Po eksterier e sli~na so isto~no friziskata
rasa. Bojata na vlaknoto e crno-bela,
dolnite delovi na nozete i opa{kata se
beli. Postoi i genotip so crveno-bela
boja, zastapen okolu 1-2%, od vkupniot
broj na hol{tajn. Spred telesnite
dimenzii spa|a vo najkrupnite mle~ni
rasi. Visinata na grebenot kaj kravite
iznesuva 145 cm, a kaj bikovite 150-160
cm. @ivata masa na kravite se dviì od
700 do 750 kg, a kaj bikovite 11001300kg, ponekoga{ i do 1500 kg.
Sl. 13. Hol{tajnfriziska krava
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Mle~nosta e mo{ne visoka i

taa e edna od najmle~nite rasi so godi{na mle~nost nad 7.000 l (litri) mleko, so
3,6% mle~na mast. Celoìvotnata mle~nost kaj edna krava rekorderka, iznesuvala
127.000 l mleko.
Spored nekoi avtori taa go nosi apsolutniot godi{en rekord {to dosega e
postignat od edna krava, 26.700 l mleko vo Kanada. Ili prose~nata dnevna mle~nost
na ovaa krava rekorderka iznesuvala okolu 87 l . Teliwata se ra|aat so masa od 41 do
42 kg, so dobri gojni osobini i dneven prirast od 1 do 1,3 kg. Taa e ranostasna rasa.
Junicite za prvpat se oploduvaat na vozrast od 15 meseci. Prose~niot
eksploatacionen vek kaj kravite trae od 3 do 4 godini, a godi{niot remont ({kart)
e okolu 30%. Kravite imaat jaka konstitucija.
Se koristi za oplemenuvawe na isto~nofriziskoto govedo, odnosno
podobruvawe na mle~nosta (kravite od isto~nofriziskata rasa se osemenuvaat so
bikovi od hol{tajnfriziskata rasa).
Crveno dansko govedo (Red danish dairy breed)

Poteknuva od Danska, a sozdadeno e so oblagoroduvawe na doma{noto crveno
govedo so novovnesenite rasi, (ednobojniot {orthorn i dr.). Vo Danska e zastapena
so preku 50% od vkupniot broj grla. Vkupniot broj goveda od site rasi vo Danska
iznesuva okolu 3 milioni.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crvena, so toa {to
bikovite imaat potemna nijansa so beli damki na stomakot i testisite, dodeka
kravite imaat beli damki na vimeto. Ima lesna i fina glava, sredno dolg vrat,
dolgo telo, dobro razvieno vo dlabina i {irina, postaveno na sredno dolgi noze.
Zadniot del od teloto e podobro razvien, so mnogu dobro razvieno vime. Visinata na
grebenot kaj kravite e od 130 do 136 cm, a kaj bikovite od 145 do 150 cm. @ivata masa
na kravite se dviì od 550 do 600 kg, a kaj bikovite od 900 do 1000 kg.
24
25
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Proizvodni i reproduktivni
mle~nost se dviì od okolu 5000 do
6000 l so 4,15% mle~na mast. Gojnite
osobini se sredni do slabi, so dneven
prirast od 800 do 1000 g.
Namaluvaweto na brojot na
ovaa rasa vo Danska e rezultat na
odgleduvaweto vo blisko krvno
srodstvo, {to dovelo do zgolemuvawe
na mortalitetot na teliwata,
smaluvawe na otpornosta i drugo.
Teliwata se ra|aat so ìva masa od 33
do 40 kg.
karakteristiki Prose~nata godi{na
Sl. 14. Crveno dansko
Xerzejsko govedo (Jersey)

Poteknuva od ostrov Xerzej {to se nao|a na kanalot La Man{. Ostrovot e
pod vlijanie na golfska struja, kade {to temeperaturata vo januari ne se spu{ta pod
6 0S, a vo avgust ne se ka~uva pove}e od 170S, {to dava mo`nost ostrovot da bide
zelen cela godina, a kravite postojano da se napasuvaat.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e òlta, kostenliva,
ednobojna, crna ili kremova, a ima i {areni ìvotni.
Glavata e dolga, so visoko postaveni nozdri i golemi o~i, so vdlabnata
profilna linija.
Rogovite se kusi, a se sretnuvaat i bez rogovi. Muckata e temno pigmentirana,
zarabena so bel prsten t. n. ,,srne{ka mucka. Na grbot se protega svetla jagulesta
linija. Vratot e dolg i tenok so golem broj ko`ni nabori.
Grbnata linija e ramna, slabinite se dolgi i tesni, a butovite se slabo
razvieni
i
nedovolno
muskulozni. Nozete se dolgi i
tenki, a papcite mali, cvrsti i
temno pigmentirani. Vimeto e
dobro razvieno, dlaboko i so
sanda~esta forma. Dojkite se
pravilno razvieni, a mle~nite
veni dobro izrazeni. Visinata
na grebenot kaj kravite
iznesuva 110-120 cm, a kaj
bikovite 120-130 cm.
@ivata masa kaj kravite
se dviì od 350 do 450 kg, a kaj
bikovite od 450 do 500 kg.
Sl. 15. Xerzejska krava
25
26
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{nata mle~nost se

dviì od 4000 do 5000 l, so 5,3-6% mle~na mast. Mlekoto na xejzerskata rasa e so
visoka cena, bidej}i e bogato so mle~na mast, vitamini, belkovini (3,8%), laktoza
(4,63%) i pri prerabotka na sirewe dava visok randman. Gojnite sposobnosti se
slabi zaradi malata ìva masa i slabata muskuloznost. Mesoto e so neubava crvena
boja. Neotporna e na bolesti i {tetnite vlijanija na nadvore{nata sredina i zatoa
te{ko se aklimatizira. Ima ìv temperament, nasproti ne`nata konstitucija.
Teliwata se ra|aat so ìva masa od 25 do 27 kg, neotporni i mo{ne ne`ni i
osetlivi. Junicite za prv pat vleguvaat vo reprodukcija na vozrast od 14 do 16
meseci.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi goveda za mleko!
Navedi ja mle~nata rasa {to dava najmnogu mleko godi{no!
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na isto~no-friziskoto govedo!
Navedi gi proizvodnite i reproduktivnite karakteristiki na isto~no-friziskata rasa!
Objasni kako e nastanata hol{tajfriziskata rasa!
Rabota vo grupi: Napravete sporedbena analiza na eksteriernite i proizvodno
reproduktivnite karakteristiki pome|u isto~no friziskata i hol{tajn friziskata
rasa!
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteistiki na crveno danskoto
Govedo!
Objasni go potekloto na xerzejskata rasa!
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na xerzejskata rasa!
26
27
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3.3. GOJNI RASI GOVEDA

Gojnite rasi prete`no sluàt za proizvodstvo na meso. Pova`ni gojni rasi
koi imaat zna~ewe i za nas se: herefordsko, {orthornsko, abedinangusko, {arole,
limuzinsko, akvitansko, romawola govedo i dr.
Herefordsko govedo (Hereford)

Poteklo Sozdadeno e vo Anglija, vo grofovijata Hereford, od kade go
dobilo i imeto. Herefordiskoto govedo e najzastapeno od site gojni rasi, zaradi
toa {to ima mnogu dobri kvalitetni osobini na trupot i mesoto.
Ra{ireno e vo SAD, Ju`na Amerika, Kanada, Meksiko, Avstralija-Nov
Zeland, Ju`na Afrika. So krstosuvawe na herefordod so aberdinanguskoto govedo
vo SAD i Kanada sozdaden e bezroèn hereford.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crveno-bela, so bela
lenta na grbot i bela boja na glavata i toa na liceviot del. Nozete do kolenata,
skokalnite zglobovi, stomakot i kitkata na opa{kata se isto taka belo oboeni.
Muckata e rozenikavo oboena, a rogovite i papcite se voso~no òlto pigmentirani.
Koàta e debela, meka i elasti~na. Glavata e kusa i {iroka vo ~eloto, rogovite
sredno golemi, vratot kus, debel i so
mo{ne razvien predgradnik. Gradite
se dlaboki, {iroki. Nozete se kusi,
{iroko postaveni so jaki koski,
zglobovi i tetivi. Grbot i slabinite
se dolgi i {iroki, a butovite mo{ne
muskulozni. Trupot po dlabina i
{irina e dobro razvien. Visinata na
grebenot iznesuva 125 cm, a dolìnata
na trupot e 155cm. @ivata masa kaj
kravite iznesuva od 500 do 730 kg, a kaj
bikovite od 800 do 900 kg, dodeka kaj
dobro zgoenite bikovi i do 1120 kg.
Sl. 16. Hereford
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini kaj ovaa rasa

se mnogu dobro izrazeni. Dnevniot prirast pri intenzivno goewe iznesuva 1300 g.
Prose~no randmanot iznesuva 65%, a teliwa se ra|aat so masa od 26 do 35 kg.
Mle~nosta e slaba i iznesuva od 1200 do 1800 l, so 3,9 do 4% mle~na mast. Herefordot
ima jaka konstitucija, pa zatoa lesno se aklimatizira i akomodira.
Taa e ranostasna rasa, junicite za prvpat se oploduvaat na 18 mese~na vozrast. Kaj
nas ovaa rasa e koristena za oblagodaruvaewe na bu{ata (sistem krava tele) i se
dobieni mnogu dobri rezultati, po odnos na prinosot i kvalitetot na mesoto.
[orthornsko govedo (Shorthorn)

Poteknuva od severoisto~na Anglija od grofovijata Horthuberland, a
sozdadena e od doma{noto govedo, so odgleduvawe vo srodstvo. Imeto go dobiva
zaradi kusite rogovi (Short-kus i horn-rog). Zastapeno e vo SAD, Ju`na Amerika,
27
28
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rusija i vo mnogu zapadnoevropski deàvi. Postojat dva tipa od ovaa rasa za meso i
mleko.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e razli~na, od svetlo
crvena do potpolno bela ili {arena. Naj~esta boja e belata, so crveni poliwa koi
se pogusti na vratot i butovite
(sl.17).
Muckata
e
roze
pigmentirana, a rogovite i
papcite se voso~no òlti. Po
eksterierot e mnogu sli~na so
herefordskata
rasa,
so
karakteristi~na golema {irina,
dlabina i dolìna i e povisoka
od herefordot. @ivata masa na
kravite se dviì od 650 do 800 kg,
dodeka kaj bikovite od 1000 do
Mesnite partii se
1300 kg.
posebno razvieni, osobeno na
Sl. 17. [orthorn
sapite, grbot, ple{kite i butovite.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite sposobnosti se
mnogu dobro izrazeni, so prose~en dneven prirast od 1300 do 1400 g. Randmanot na
mesoto se dviì od 65 do 75%. Mesoto e so odli~en kvalitet. Toa e ne`no, so~no,
vkusno, so fini muskulni vlakna, mramorirano, so bledo-roze boja. Mle~nosta kaj
gojniot tip e slaba i se dviì od okolu 1700 l . Junicite se oploduvaat na vozrast od
14 do 16 meseci. Porodnata masa na telewata e od 32 do 34 kg. Se koristi za
krstosuvawe so gojni rasi za dobivawe na melezi po sistem krava-tele.
Mle~niot tip na {orthorn moè da ima od crvena do bela boja, so site
varijacii me|u tie dve boi. Kaj mle~niot tip, zadniot del e porazvien od predniot,
odnosno vimeto e mnogu dobro razvieno.
Prose~nata godi{na mle~nost e od 4500 do 5000 l so 4% mle~na mast, a nekoi i
do 6800 litri mle~nost. Vo Anglija e postignat godi{en rekord od edna krava koja
dala 18.889 litri, so 4,5% na mle~na mast.
Aberdin Angus govedo (Aberdeen angus)

Poteklo Ovaa rasa poteknuva od grofoviite Aberdin i Angus, vo
Severnoisto~na [kotska. Dobieno e od doma{noto bezro`no govedo.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crna, so beli damki
okolu testisite kaj bikovite i so beli damki na vimeto kaj kravite. Glavata e mala,
{iroka vo ~eloto, bez rogovi i kusa. Vratot e kus, {irok i muskulozen, a trupot
dolg i zaokruglen. Gradite se dlaboki i {iroki so zaokrugleni rebra i so dobro
razvien predgradnik. Sapite se dolgi, {iroki i ramni. Nozete se kusi, so tenki
koski. Muskulite vo predelot na butot se spu{taat do skokalniot zglob.
Prose~nata visina na grebenot kaj kravite e 115-120 cm, a kaj bikovite 120-135 cm.
@ivata masa kaj kravite e okolu 550-650 kg, a kaj bikovite 750-850 kg, pa duri i 1000
kg.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Aberdin Angusot e
ranostasna gojna rasa, so mnogu mast vo trupot {to se smeta za nedostatok. Gojnite
28
29
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
sposobnosti se odli~ni. Dnevniot prirast kaj podmladokot se dviì od 1.2 do 1.3 kg.
Mesoto e mramorirano, so
randman od 65 do 70%. Koskenata
sistema mu e pofina od herefordot.
Porodnata masa na teliwata e okolu
30-35 kg.
Bezro`nosta kaj potomstvoto se
nasleduva 95%. Mle~nosta e slaba,
no dovolna za odgleduvawe na
teliwata(1500-1700 l, so 4% mle~na
mast). Sevkupnoto mleko teliwata
go iskoristuvaat i za 7-8 messeci
teliwata dostignuvaat ìva masa od
180 do 200 kg.
Sl. 18. Aberdin angus
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite gojni rasi goveda!
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na: herefordskoto> {orthornskoto i
aberdinanguskoto govedo.
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na herefordskoto
i {orthornskoto govedo!
Razmisli po koi eksterierni karakteristiki se razlikuva herefordskoto od
aberdinanguskoto govedo.
[arole govedo (CHAROLAISE)

Poteklo Rasata {arole e edna od najzna~ajnite gojni rasi vo Francija.
Spored nekoi podatoci {aroleto poteknuva od govedata koi do{le vo Francija od
Italija zaedno so romanskite legii. Najmnogu bila ra{irena vo oblastite [arole
i Brioni, od kade go dobiva i imeto. Denes taa e ra{irena vo Zapadna i vo Isto~na
Francija,
vo
golem
broj
zapadnoevropski
zemji,
SAD,
Ju`na Amerika, Kanada, i dr.
zemji. Kaj nas e vnesena za
eksperimentalni
celi.
Vo
Francija prete`no se odgleduva
pasi{no.
Eksterier
Bojata
na
vlaknoto e ednobojna bela ili
kremova.
Glavata e relativno
mala, {iroka vo ~eloto, so golemi
o~i i {iroki nozdri. Vratot e
relativno kus i muskulest.
Sl. 19. [arole bik
Muskuloznosta e mnogu dobro naglasena na mesnite partii (ple{kite, grbot, sapite
i butovite).
29
30
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
@ivata masa na kravite e od 700 do 900 kg, a kaj bikovite od 1000 do 1400 kg.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini se mnogu
dobro izrazeni. Dnevniot prirast prose~no iznesuva okolu 1200 g.
Dava
najkvalitetno meso od site gojni rasi, so malku masti. Mesoto e so~no, ne`no i
vkusno, so ubava rozeniikava boja. Randmantot na mesoto se dviì od 60 do 68%.
Klani~niot kvalitet na trupot e mo{ne povolen, poto~no muskulaturata e
zastapena so 72,9%, koskite so 14,7% i masti 12,4%. Porodnata masa na teliwata e
od 42 do 46 kg. Mle~nosta se dviì od 1800 do 2000 l.
Limuzin govedo (Limousin)

Poteknuva od oblasta Limouzin vo zapadno-cetralniot del na Francija kade
najmnogu se odgleduva, po {to si go dobiva i imeto. Ra{irena e skoro vo cela
Zapadna Evropa.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e crvenikavo-kostenliva
so nijansi od p~eni~no crvena do
temno kostenliva. Glavata e kusa so
{iroko ~elo, rogovite se svetlosivi i sredno dolgi. Okolu o~ite
ima bel prsten vo vid na ,,o~ila.
Vratot e kus i muskulozen. Teloto e
mnogu dobro razvieno kako vo
dlabina, taka i vo {irina, so
izrazena muskuloznost posebno na
mesnite partii. Visoko e od 135 do
155 cm.
Prose~nata ìva masa kaj kravite
e od 650 do 850 kg, a kaj bikovite e od
1000 do 1300 kg.
Sl. 20. Bik od limuzinskata rasa
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini se

mnogu dobro izrazeni so dneven prirast od 1,20 do 1,35 kg. Randmanot na mesoto e
okolu 70%, a zastapenosta na mesoto vo trupot e okolu 75%. Teliwata se ra|aat so
ìva masa od 37 do 39 kg. Mle~nosta e slaba i se dviì od 1200 do 1400 l, so 5%
mle~na mast. Kvalitetot na mesoto e mnogu dobar.
@olto-zlatno akvitansko gvedo (Blonde d, aquitaine)

Poteknuva od Francija od Akvitanskata oblast, a kako rasa e priznata vo
1961 god. Vo sozdavaweto na ovaa rasa u~estvuvale {orthornskoto i limuzinskoto
govedo. Denes taa e sovremena rasa za proizvodstvo na kvalitetno meso.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e p~eni~no òlta. Moè
da bide posvetla ili potemna, a ponekoga{, so beli ili sivi pegi. Obi~no bojata e
posvetla okolu o~ite, muckata i vnatre{nite strani na nozete. Teloto e
harmoni~no gradeno so naglasena muskuloznost. Posebno se naglaseni i polni:
predgradnikot, ple{kite i butovite. Visinata na grebenot iznesuva od 140 do 150
cm. Prose~nata ìva masa se dvi` od 700 do 1300kg.
30
31
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Proizvodnii reproduktivni
odli~no izrazeni. Prose~niot
dneven prirast do 12 mese~na
vozrast moè da iznesuva od 1800
do 2000 g, so mnogu niska
konverzija na hrana. Randmanot na
mesoto e mo{ne visok i se dviì
od 65 do 75%. Klani~niot kvalitet
na trupot e mo{ne povolen, so
golema
zastapenost
na
muskulaturata, a so mnogu malku
masti. Mesoto e mramorirano i e
so odli~en kvalitet. Mle~nosta e
dovolna za kravata da go odgleda
teleto.
karakteristiki Gojnite sposobnosti se
Sl. 21. Akvitanski bik
Romawola (romagnola) govedo

Poteklo Rasata romawola poteknuva od Italija, a nastanala so pretopuvawe
na doma{noto govedo so sivoto stepsko govedo vo oblasta Romawa (Romagna).
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e sivkasto-bela. Koàta,
kitkata na opa{kata, vidlivata sluzokoà i papcite se temno pigmentirani. Trupot
e dobro razvien, kako vo dlabina taka i vo {irina i e mo{ne muskulozen. @ivata
masa se dviì od 650 do 1300 kg.
Proizvodni karakteristiki Rasata romawola e kasnostasna, so cvrsta
konstitucija. Rabotosposobnosta e
dobro razviena, zaradi golemata
masa i cvrstite koski. Plodnosta e
slaba. Teliwata se ra|aat so ìva
masa od 40 do 50 kg {to zna~i dava
najte{ko tele.
Gojnite sposobnosti se
dobro izrazeni, so prose~en dneven
prirast od 1200 do 1500 g. Randmanot
na mesoto e visok i se dviì od 62 do
65%. Mesoto e so odli~en kvalitet.
Mle~nosta e slaba i godi{no vo
prosek iznesuva okolu 1000 l.
Sl. 22. Romawola bik
Objasni i odgovori:
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na rasata {arole!
Razmisli po koi proizvodni i reproduktivni karakteristiki se razlikuva limuzinskoto
od akvitanskoto govedo!
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na limuzinskoto govedo!
Izvr{i rangirawe na gojnite rasi spored prose~nata porodna masa na teliwata!
31
32
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.3.4. KOMBINIRANI RASI GOVEDA

Ovie rasi goveda se so kombinirani proizvodni sposobnosti za mleko i
meso. Vo kobinirani rasi goveda spa|aat: simentalsko, {vajcarsko sivo-sme|o,
montafonsko, oberintalsko, pincgavsko i dr.
Simentalsko govedo (Simentaler fleckvieh)

Simentalskata rasa e edna od najva`nite rasi vo svetot so kombinirani
proizvodni osobini. Vo golem broj zemji sluì za proizvodstvo na meso i mleko.
Poteklo Mati~na zemja na simentalskoto govedo e [vajcarija. Za prvpat ova
govedo po~nalo da se odgleduva vo kotlinite Sanenland i Simental, niz koi te~at
rekite Sane i Sime. Imeto go ima dobieno po rekata Sime. Izvezena e vo golem broj
zemji, kade se formirani sopstveni soevi na simentalec ({vajcarski, germanski,
angliski). Spored nekoi avtori simentalskoto govedo poteknuva od alemanskite
goveda doneseni od sever, a pokasno simentalskata rasa se razvila so krstosuvawe
pome|u primigenoto i brahicernoto govedo.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto varira od òlta do crvena
so beli jasno ograni~eni poliwa. Glavata, opa{kata, stomakot i dolnite delovi od
nozete postojano se beli.
Muckata i sluzokoàta na
o~ite se rozovo oboeni, a
papcite i rogovite se
voso~no òlti.
Glavata e sredno
golema, vo ~eloto {iroka,
no
ramna,
so
mala
vdlabnatinka, o~ite golemi
so plemenit pogled. Vratot
e sredno dolg, dobro
muskulozen i so golem broj
br~ki. Visinata na grebenot
kaj kravite se dviì od 137
cm, a kaj bikovite do 150 cm.
Sl. 23. Simentalsko govedo
Prose~nata ìva masa kaj kravite iznesuva 600-750 kg, kaj bikovite iznesuva
1000-1200 kg, a pri dobro zgoeni grla postignata e masa od nad 1500 kg.
Gradite se dlaboki i {iroki so dobro razvien gerdan. Trupot e dolg, dlabok i
{irok. Sapite se dolgi i {iroki, so dobra muskulatura, a butovite zaokrugleni,
mnogu dobro razvieni i polni so muskulatura. Nozete se sredno visoki i sna`ni, so
zdravi koski i tetivi. Papcite oformeni, zdravi i cvrsti. Na prednite noze se
zabeleùva izvrten-izopa~en stav, {to e karakteristi~no za ovaa rasa, a kaj zadnite
noze moè da se sretne kravski stav. Vimeto e dobro razvieno, so kuglesta forma i e
mo{ne `lezdesto.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{nata mle~nost
iznesuva od 4500 do 5000 l mleko, so 4% mle~na mast, a podobrite davaat i do 6000 l
32
33
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mleko i 3,5% belkovini. Gojnite osobini kaj ovaa rasa se mo{ne izrazeni.
Teliwata se ra|aat so ìva masa od 35 do 45 kg. Prose~niot dneven prirast kaj
teliwata se dviì od 1200 do 1400. Randmanot na mesoto se dviì od 54 do 64%. Toa e
so odli~en kvalitet i so mnogu povolen mehani~ki sostav, odnosno so visok procent
na meso vo trupot 72%, mal procent na koski 15,5% i mast okolu 8%.
Simentalskata rasa e srednostasna rasa, vleguva vo reprodukcija na vozrast
od 14 do17 meseci. Proizvodniot vek na simentalskata rasa e okolu 6-7 godini.
Simentalskoto govedo ima sna`na konstitucija, lesno se aklimatizira i akomodira
i zaradi toa e ra{ireno vo celiot svet.
[vajcarsko sivo sme|o govedo (Braunvieh, raza bruna)

Poteklo Ova govedo pretstavuva avtohtona {vajcarska rasa, koja se odgleduva
vo oddelni kotlini na [vajcarskite Alpi. Izvezena e vo Amerika, kade e sozdaden
amerikanski mle~en tip, poznat kako ,,Brown-Swis, vo Francija kako ,,Brun dezalp
itn. Kaj nas e vneseno po Vtorata svetska vojna i toa vo Kralskoto stopanstvo vo
Demir Kapija i vo Srednoto zemjodelsko u~ili{te vo Bitola.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e od svetlo do temno sme|a,
so toa {to bikovite imaat potemna boja. Po dolìnata na grbot se protega linija
so posvetli vlakna, muckata e temno
pigmentirana i zaokruèna so bel
prsten. Glavata e sredno dolga, so
mala vdlabnatost na ~eloto i so
golemi o~i. Vratot im e sredno dolg,
do kus, muskulozen i so golem broj
ko`ni nabori kaj kravite. Teloto e
dobro razvieno, vo dlabina, no
poslabo vo {irina, osobeno gradite.
Vimeto e dobro razvieno, so sredno
dolgi i pravilno postaveni dojki.
Prose~nata
visina
na
grebenot kaj kravite iznesuva 134
cm, a kaj bikovite 146 cm. Kravite se
so ìva
masa
500-650 kg, a
bikovite 900- 1000 kg .
Sl. 24. [vajcarsko sivo sme|o
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Prose~nata godi{na
mle~nost iznesuva okolu 5000 l, so 3,9% mle~na mast. Gojnite osobini se dobro
izrazeni. Prose~niot dneven prirast na teliwata e od 1,2 do 1,4 kg, a kaj juncite od 1
do 1,1kg. Mesoto im e kvalitetno so randman od 58 do 62%. Ovaa rasa spa|a vo sredno
stasnite. Vo [vajcarija Juncite za prvpat se oploduvaat na vozrast od 22 do 26
meseci, a kaj nas na vozrast od okolu 18 meseci. Porodnata masa na teliwata
iznesuva od 35 do 40 kg. Ima jaka konstitucija, so dolg vek na ìveewe, nad 9,5
godini.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi goveda so kombinirani proizvodni sposobnosti!
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na simentalskoto govedo!
Potrudi se da gi otkrie{ povpe~atlivite razliki kaj simentalecot i oberintalecot!
33
34
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oberintalsko govedo (Tiroler grauvieh)

Poteknuva od Avstrija, a popoznato e u{te i kako sivo tirolsko, sivo
alpsko, a mati~noto ime mu e Tiroler Grauveh. Ovaa rasa nastanala od prvobitnoto
kusorogo govedo odgledano vo centralnite alpski predeli, a pokasno i vo Severen i
Juèn Tirol vo kotlinata Oberintal. Go ima na Balkanskiot Poluostrov, pa i vo
Makedonija, vneseno vo 1955 god., za prvpat vo Bitola.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e srebrena do èlezno
siva, so temni ili svetli nijansi. Kaj bikovite se sre}avaat potemni nijansi,
osobeno na vratot, obrazite, ple{kite, butovite i stomakot. Okolu muckata ima
venec na beli vlakna. Glavata e kusa, suva so neramno kvadratno ~elo, so sredno
dolgi rogovi i mo{ne {iroka mucka. Vratot e kus, muskulozen i so razvien |erdan.
Trupot e prili~no dolg, dlabok i
muskulozen. Gradite se dlaboki
i zadovolitelno {iroki. Grbot
e ramen so sredna dolìna i
{iro~ina. Sapite se sredno
dolgi, ramni i ramnomerno
{iroki. Butovite se polni i
muskulozni, a nozete se sredno
dolgi i so pravilni stavovi.
Me|utoa, oè da se sretnat
ìvotni i so kravski stav.
Visinata na grebenot kaj kravite
e okolu 127 cm, a kaj bikovite e
137 cm. @ivata masa kaj kravite
iznesuva 550-600 kg, a kaj
bikovite od 900 do 1000 kg.
Sl. 25. Oberintalsko govedo krava
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Vo na{i uslovi dava okolu

3600 l mleko, so 4% mle~na mast. Gojnite osobini se dobri, dnevniot prirast se
dviì od 0,9 do 1 kg, pa i pove}e.
Mesoto e so dobar kvalitet i so potemna boja vo sporedba so drugite rasi.
Randmanot na mesoto kaj dobro zgoeni juniwa se dviì okolu 60%. Oberintalskoto
govedo e srednostasno. Kaj nas, za prvpat vleguva vo reprodukcija na vozrast od 18 do
19 meseci. Teliwata se ra|aat so ìva masa od 37 kg. Ima odli~no zdravje, otporno
e na bolesti i lo{i klimatski uslovi i skromno kon ishranata. Preku letoto
glavna hrana mu e pa{ata. Se odlikuva so visoka plodnost i dolg ìvot. Prose~niot
ìvoten vek na kravite vo na{i uslovi e nad 12 godini. Vo tekot na ìvotniot vek
na kravite se dobivaat 8 teliwa, po krava. Ima cvrsta konstitucija, dobro se
aklimatizira i akomodira.
Oberintalskoto govedo prete`no se koristi za krstosuvawe so bu{ata vo
ridsko-planinskite regioni, za proizvodstvo na mleko i meso, odnosno za
podobruvawe na proizvodniot potencijal za mleko i meso kaj bu{ata po sistemot
,,krava tele.
34
35
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Montafonsko govedo (Braunvieh aus osterreich)

Poteklo Montafonskoto govedo poteknuva od Avstrija, poto~no od pokraina
Foralberg, a od kotlinata Montafon, po koja i go dobilo imeto. Vo sozdavaweto na
montafonskoto govedo u~estvuvalo {vajcarskoto sivo sme|o govedo. Ra{ireno e
prete`no vo Ju`na Avstrija. Zaradi
silnata konstitucija mnogu lesno se
aklimatizira, pa zatoa e zastapeno
skoro vo cela Evropa i kaj nas.
Eksterierot e ist kako i kaj
{vajcarskoto sivo-sme|o govedo.
Bojata na vlaknoto e svetla, do
temno kafeava. Po grbot ima svetla
jagulesta linija, a okolu muckata
bel prsten, odnosno t.n. srne{ka
mucka. Visinata na grebenot kaj
kravite se dviì okolu 130 cm, a kaj
bikovite okolu 138
cm, @ivata
masa kaj kravite iznesuva 500-600 kg,
a kaj bikovite 700-900 kg.
Sl. 26. Montafonska krava
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Prose~nata godi{na

mle~nost iznesuva od 4000 do 5000 l so 4% mle~na mast. Me|utoa, spored Milan
Beli}, najgolem godi{en rekord e postignat vo Slovenija, koga edna krava dala
14.000 l mleko so 480 kg mast. Gojnite osobini se odli~no izrazeni, so prose~en
dneven prirast od 1150 g. Mesoto e so ne{to pocrvena boja i pomalku so~no od
simentalskoto, me|utoa, mo{ne barano, so randman od 56 do 60%. Ovaa rasa ima
silna konstitucija, otporna na bolesti i lo{i klimatski uslovi, i odli~no ja
koristi pa{ata. Taa e srednostasna, juncite se oploduvaat na vozrast od 18 meseci.
Teliwata se ra|aat so prose~na ìva masa od 35 do 40 kg.
Objasni i odgovori:
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na oberintalskoto govedo!

Objasnete go potekloto i sozdavaweto na oberintalskoto govedo!
Diskutirajte za pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki i za
ulogata na oberintalecot za na{eto govedarstvo!
Objasnete go potekloto i sozdavaweto na montafonskoto govedo!
Voo~i nekoi razliki pome|u mle~nite i kombiniranite rasi goveda!
35
36
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.4.Elementi na menaxirawe so kravarska farma

Osnovni elementi na menaxirawe so kravarskata farma se: planiraweto,
organiziraweto, rakovodeweto, koordiniraweto i kontroliraweto. Za uspe{no
stopanisuvawe so edna kravarska farma menaxerot na kravarskata farma treba da
izvr{i blagovremeno planirawe na proizvodstvoto na mleko ili meso, zavisno od
smernicata (mle~na ili gojna).
Pri planiraweto na proizvodstvoto na mleko ili meso vo kravarskata farma,
menaxerot trgniva od brojot na mati~noto stado, odnosno od strukturata i obrtot
na stadoto vo farmata. Vo zavisnost od smernicata na proizvodstvo, prirodnite i
organizacionite stopanski uslovi za reprodukcija, op{testveno ekonomskite i
pazarnite uslovi, se obezbeduva i soodvetna struktura na stadoto goveda.
Pod struktura na stado se podrazbira procentualna zastapenost na oddelnite
kategorii goveda vo stadoto, odnosno farmata. Dodeka pod obrt na stado goveda, se
podrazbira kvantitativni i kvalitativni promeni na oddelnite kategorii goveda za
odreden vremenski period.
Obrtot na stado goveda moè da bide planski i realiziran. Menaxerot go
sostavuva planskiot obrt na stadoto goveda, so cel za iznao|awe na razni planski
pokazateli vo godi{nite ili pove}egodi{nite planovi (vrednosni i naturalni
proizvodni pokazateli za proizvodstvo, za tro{ocite i sl.), a realiziraniot obrt
go izgotvuva za razni analizi i za potrebite na planiraweto.
Obi~no vo govedarstvoto menaxerot izrabotuva godi{en obrt na stado, a pri
sezonsko telewe na kravite moè da izraboti i kvartalen obrt na stado. Vrz osnova
na planskiot obrt na stadoto goveda, menaxerot moè da izvr{i:
-planirawe na o~ekuvanoto proizvodstvo na mleko, prirast ìva masa, dobitok za
kolewe, {talsko |ubre i sl. za odreden vremenski period;
-presmetuvawe na potrebnata koli~ina na hrana po kategorii za odreden
vremenski period (mese~no, polugodi{no, godi{no);
-brojno zgolemuvawe ili namaluvawe na stadoto;
-presmetuvawe na potrebnite sredstva za proizvodstvo i potreben ìv trud.
Za sostavuvawe na godi{en ili polugodi{en obrt na stadata se sostavuva
poseben formular koj go ima sledniot izgled (Tabela 3):
Tabela 3. Godi{en obrt i struktura na stado goveda
Kategorii
goveda
Teliwa do
1 godina
Podmladok
1-2 god.
Podmladok
2-3 god.
Kravi
Bikovi
Vkupno
Sostojba
na
1. I. 2010
Priplodeni
P r i h o d
Prevedeni
od pomlada Vkupo
kategorija
75
90
90
17
73
90
75
17
17
17
12
17
17
11
12
12
10
12
11
100
2
205
90
10
39
10
129
39
10
90
10
129
100
2
205
Prevedeni
vo postara
kategorija
R a s h o d
Prodadeni
Vkupno
Sostojba na
31 XII
2010
Vo prihodniot del se vnesuvaat: priplodenite grla vo odredeniot vremenski
36
37
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
period, kupenite grla i prevedenite grla od pomala kategorija. Dodeka vo

rashodniot del se vnesuvaat: prevedenite grla vo postari kategorii, prodadenite i
uginatite grla. Pozitivniot ili negativniot bilans se pretstavuva so brojki koi
se dobivaat so odzemawe na rashodniot od prihodniot broj na grlata i se dodava ili
odzema od po~etnata brojna polo`ba, za da se dobie polo`bata na krajot od godinata
31. XII.
Nabroj gi osnovnite elementi na menaxirawe so kravarska farma!

Objasni ja ulogata na strukturata i obrtot na stadoto vo planiraweto na proizvodstvoto!
Razmisli kakov moè da bide obrtot na stadoto goveda!
Nabroj {to moè da izvr{i menaxerot preku planskiot obrt na stadoto goveda!
Rabota vo grupi: Izrabotete godi{en obrt i struktura na stado goveda so mle~en smer na
proizvodstvo!
2.5.Tehnologija na dobivawe na mleko

Mlekoto e specifi~en proizvod na mle~nata `lezda, {to se dobiva so
molzewe na kravite. Proizvodstvoto na mleko pretstavuva edna od najva`nite
granki vo sto~arstvoto. Mlekoto e visokokvaliteten proizvod i skoro e
nezamenlivo vo ~ovekovata ishrana. Hemiskiot sostav na kravjoto mleko se sostoi
od 87% voda, 4,9% {e}eri, 3,5% belkovini, 3,7% masti, 0,9% mineralni materii.
Vo mlekoto se zastapeni i vitaminite rastvorlivi vo masti ( A, D, E i K) kako i
vitaminite rastvorlivi vo voda (B komleks i C vitaminot). Za da se za~uva negovata
hranitelna vrednost, i da se postigne najpovolna cena, potrebno e mlekoto da go
za~uva kvalitetot niz site fazi od molzeweto, do negovata prerabotka.
Potsetete se za anatomskata gradba i fiziologijata na mle~nata `lezda,
odnosno za sozdavaweto na mlekoto, {to se izu~uva vo nastavnoit premet,
Anatomijata
so fiziologijata na doma{nite ìvotni vo vtora godina.
Mlekola~eweto (laktacijata) kaj kravite zapo~nuva od momentot na oteluvaweto pa
s# do presu{uvaweto. Mle~nosta na kravite se presmetuva kako laktaciska
mle~nost za 305 dena. Kravite se presu{uvaat, odnosno ne se molzat dva meseca
pred da se otelat i ovoj period e poznat kako presu{en period.
Bremenosta kaj kravite obi~no trae okolu 282 dena. Po oteluvaweto, na sekoj
21 den se javuva polov àr kaj kravite, koga taa e povtorno sposobna za oploduvawe.
Me|utoa, oploduvaweto treba da se izvr{i 40-60 dena po poroduvaweto. Periodot od
poroduvaweto do narednoto oploduvawe se narekuva servis period. Dodeka
vremenskiot period pome|u dve telewa se narekuva me|utelidben period, koj obi~no
iznesuva 360-400 dena. Vrz mle~nosta vlijaat i genetskite (vnatre{nite) i
paragenetskite (nadvore{nite) faktori.
37
38
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Podgotovki za molzewe i postapki za dobivawe na higiensko mleko

Kvalitetot na mlekoto zavisi od: higienskite uslovi pri proizvodstvoto;
zdravstvenata sostojba na kravite; na~inot na odgleduvaweto i od ishranata na
molznite kravi. Osnovni parametri spored koi se odreduva kvalitetot i cenata na
mlekoto se:
- brojot na bakterii vo 1 ml mleko;
- brojot na somatski kletki vo 1 ml mleko;
- sodrìnata na proteini, mle~na mast i suva materija.
Bakteriite vo mlekoto poteknuvaat od: vimeto, {talskiot vozduh, prostirkata,
podot vo {talite i od opremata za molzewe i ~uvawe na mlekoto. Kolku se polo{i
higienskite uslovi na farmite i molze~kite naviki, tolku e pogolem brojot na
bakteriite vo mlekoto.
Spored klasiraweto, sirovoto mleko od ekstra klasa treba da sodrì pomalku od
100 000 bakterii vo 1 ml. Dodeka brojot na somatskite kletki ne smee da bide
pogolem od 400 000 na 1 ml. Celta na higienata vo mlekoproizvodstvoto e da se
ograni~i prisustvoto na bakteriite vo mlekoto.
Za da se dobie zdravo i ~isto mleko potrebno e pravilno da se izvr{uvaat site
rabotni operacii vo {talata, a molzeweto da se izvr{i vo to~no opredeleno vreme.
Pred molzeweto ne smeat kravite da se timarat, nitu pak da se hranat so seno, slama
i silaà. Ovie rabotni operacii doa|aat po molzeweto, bidej}i mirisot i pravot
lesno go zagaduvaat mlekoto.
Pova`ni podgotovki koi treba da se izvr{at pred molzeweto se:
provetruvawe na {talata i kontrola na temperaturata vo istata;
~istewe na kravite so mlaka voda, dokolku se izvalkani;
~istewe na vimeto so tu{ i bri{ewe so suva krpa ili so hartija za
ednokratna upotreba;
masaà na vimeto;
odrùvawe na li~na higiena na molza~ot (~ista obleka, bel mantil ili
da si stavi prestilka, da gi izmie racete i isu{i, a na glavata da stavi
bela {apka);
proverka na zdravstvenata sostojba na mle~nata `lezda;
izmolzuvawe na prvite mlazovi mleko vo poseben sad;
dezinfekcija na dojkite po molzeweto;
organolepti~ka analiza na mlekoto (boja, miris, konzistencija);
~istewe na sodovite po molzeweto.
Molzeweto na kravite e operacija koja ovozmoùva dobivawe na izla~enoto
mleko od mle~nata `lezda. Postojat dva na~ini na molzewe na kravite: ra~no i
ma{inski.
Ra~no molzewe
Ra~noto molzewe moè da se izveduva na pove}e na~ini.
Molzewe so cela {aka e edinstveniot pravilen na~in na molzewe i
najblizok do imitacijata na cicaweto na teleto. Ovoj na~in e poznat u{te i kako
holandski na~in na molzewe.
Molzewe so dva prsta Vo ovoj na~in na molzewe, dojkite se fa}aat so
38
39
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ispruèn palec i pokazalec, a molzeweto se izveduva taka {to dojkite se

istegnuvaat za da se istisne mlekoto. Se smeta za nepravilen,
zatoa {to doa|a do izdolùvawe na dojkite i predizvikuva
bolka kaj kravata.
Molzewe so svitkan palec Pri vakviot na~in na
molzewe dojkata se fa}a so cela {aka, palecot e svitkan vo
prviot zglob, a noktot e svitkan nadolu. Vakviot na~in na
molzewe e nepodoben za molza~ot, kako i za kravata, zatoa {to
na zglobot od palecot se obrazuvaat stvrdnuvawa, a kaj kravite
doa|a do povreda na dojkata so noktot. Naj~esto se koristi kaj
kravi so kusi i cvrsti dojki.
Sl. 27.Ra~no molzewe so celata {aka (prikaàno vo 5 fazi)
Ma{insko molzewe
Za razlika od ra~noto molzewe, ma{inskoto ima pove}e prednosti.
Ma{inskoto molzewe ja zgolemuva produktivnosta, a so toa i profitabilnosta na
ovaa granka. So ma{inskoto molzewe se dobiva zdravo, ~isto i higienski ispravno
mleko, se zapazuva formata na vimeto, moè da se izveduva i so poslabo fizi~ko
lice, kako {to se èni, deca i postari lica, se izbegnuvaat povredite na dojkite i
dr. So ra~noto molzewe eden rabotnik za eden ~as moè da izmolzi 8 kravi, a so
ma{insko so dve molzni edinici za isto vreme se izmolzuvaat 16 kravi.
Ma{inskoto molzewe moè da se izveduva so kanti ili so mlekovoden sistem
kade mlekoto direktno odi vo sobirna mlekarnica
ili so stacioniran sistem.
Stacioniraniot sistem na ma{insko
molzewe moè da bide vo vid na rotolaktor
(karosel sistem), ribina koska i tandem sistem.
Molzeweto vo kanti se primenuva vo mali objekti
so mal broj kravi (10 do 100) i za eden ~as se molzat
16 kravi. Vo posledno vreme kaj nas vo pogolemite
kravarski farmi s# pove}e se koristi mlekovodniot
sistem, kade {to mlekoto po cevki doa|a direktno
vo sobirnata mlekarnica, a ottamu se transportira
vo konzumnata mlekarnica.
Sl. 28. Rotolaktor -sistem za molzewe na kravi
Kapacitetot na ovie farmi obi~no e od 100 do 1000 kravi. Za eden ~as so

mlekovodniot sistem se molzat okolu 24 kravi. Me|utoa, ako imame instalirano
drugi sitemi kako {to e karosel, ribina koska ili tandem, treba da imame
pridru`ni prostorii kako {to se: pret~ekali{te, izmolzuvali{te, prostorija za
~istewe na bojlerite, prostorija za sobirawe na mlekoto, za vakum pumpite,
elektroprostorija, prostorija za ladewe na mlekoto, komanden sistem, stojali{te
za molzewe na kravite i hodnici za doveduvawe i odveduvawe na kravite.
Kapacitetot za molzewe na instaliraniot sistem karosel e 200 kravi za eden ~as
ili da opsluùva od 1000 do 2000 kravi.
39
40
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sl. 29. Ma{insko molzewe vo kanti

Objasni i odgovori:
Navedi go hemiskiot sostav na kravjoto mleko!
Razmislete vo grupa kako se dobiva mlekoto vo mle~nata `lezda!
Nabroj gi pova`nite podgotovki i postapki za dobivawe na higiensko mleko!
Navedi gi na~inite na molzewe kaj kravite!
Opi{i ja postapkata za ra~no molzewe so cela {aka!
Nabroj gi prednostite na ma{inskoto molzewe!
Navedi gi pova`nite sistemi na na ma{insko molzewe!
2.6.TEHNOLOGIJA NA PROIZVODSTVO NA GOVEDSKO

MESO
Eden od najva`nite, a istovremeno i najskap izvor na animalni proteini vo
ishranata na naselenieto e mesoto. Mesoto kako vtor prehranben proizvod {to se
dobiva od govedata e so golema hranitelna i biolo{ka vrednost.
Hemiskiot sostav na govedskoto meso e: voda 75%, belkovini 21,5%, masti 35% mineralni materii 1-1,3%. Vo mesoto se nao|aat i {e}eri 0,5-1%, kako i
vitaminite od B kompleksot (B1, B2, B6 i A i D vitamin, a vo mali koli~ini i
fermenti). Hemiskiot sostav na mesoto zavisi od pove}e faktori: rasata, vozrasta,
stepenot na zgoenosta, ishranata, na~inot na drèweto i dr.
Vo posledno vreme im se posvetuva s# pogolemo vnimanie na goeweto na govedata
zaradi toa {to na{ata zemja ima deficit od govedsko meso, pa e prinudena sekoja
godina da uvezuva golemi koli~ini, pri {to se odlevaat zna~ajni devizni sredstva
od dràvata.
Vo R. Makedonija godi{no se proizveduva okolu 7.000 do 9.000 t govedsko meso,
a se tro{i od 13.000 do 20.000 t govedsko meso. Toa ukaùva deka sekoja godina kaj nas
se uvezuva 7.000 do 14. 000 t govedsko meso. Zgoenite goveda davaat ne samo pogolemo
proizvodstvo na meso tuku i podobar kvalitet.
Za uspe{no proizvodstvo na govedsko meso najprvo potrebno e da se raspolaga
so soodvetni rasi koi imaat visok genetski potencijal za proizvodstvo na meso.
40
41
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vtoro, da ima soodvetna krma koja treba da obezbedi intenzivno i racionalno

goewe, i treto evtini i funkcionalni objekti za smestuvawe na goveda.
Od kombiniranite rasi goveda koi moàt da se gojat se: simentalskoto,
isto~no friziskata, sivo-sme|oto, montafonsoto, oberintalskoto, doma{noto
govedo i melezite dobieni od nego i dr.
Randmanot na mesoto na ovie rasi iznesuva 55-60%, dodeka primitivnite
rasi, bu{ata i sivoto stepsko, ne se pogodni za kvalitetno goewe. Najdobri
rezultati vo goeweto davaat gojnite rasi goveda koi se ranostasni, odli~no ja
koristat hranata i imaat visok randman na mesoto {to se dviì od 60 do 65%.
Karakteristi~no za gojnite rasi e toa {to mastite se protkaeni vo muskulnoto
tkivo, pa zatoa mesoto e povkusno i pomeko, so pogolema kalori~na vrednost. Pri
goewe na mladi grla prirastot se sostoi od meso i masti, a kaj postarite prete`no
od masti. Pomladite grla podobro rastat i za eden kilogram prirast tro{at
pomalku hrana.
Goeweto treba da trae tolku dolgo kolku {to e potrebno, za da se postigne
baraniot kvalitet i zrelost na zgoenite grla.
Teliwata vo prosek se gojat 8-9 meseci, ednogodi{nite juniwa 6meseci, juncite postari od 2 do 3 god., se gojat 3-4 meseci, a starite goveda 2-3
meseci. Pri {talsko goewe, govedata se hranat i napojuvaat tri pati dnevno.
Leì{tata, potrebno e da bidat posojano suvi, a ìvotnite ne treba nepotrebno da
se voznemiruvaat. Temperaturata vo {talata kaj intenzivnoto goewe moè da
iznesuva 3-40S, a kaj srednointenzivnoto goewe 6-70S.
Vo tehnologijata za proizvodstvo na govedsko meso, spored vozrasta na grlata
postojat slednite sistemi na goewe:
Goewe na teliwa za proizvodstvo na bledo rozenikavo meso;
Goewe na juniwa od 6 ili 7 mese~na vozrast, so postignuvawe finalna
masa, od 200 do 250 kg;
Goewe na nekastrirani junci i junici na vozrast do 1 godina, so
finalna masa kaj ènskite od 350 do 400 kg, a kaj ma{kite od 400 do 450
kg.
Goewe na stari junci na vozrast od 18 do 20 meseci, so finalna masa od
550 do 600 kg.
Upotreba na prvotelki junici vo sistemot na proizvodstvo na meso;
Goewe na kastrirani ma{ki i ènski grla;
Goewe na remontirani kravi, po proizvodniot proces;
Goewe po sistem krava tele.
Sekoj od navedenite sistemi na goewe, ima svoi specifiki vo tehnologijata na
odgleduvawe i ishrana koja }e bide obrabotena vo temata ishrana na goveda.
Objasni i odgovori:
Navedi go hemiskiot sostav na govedskoto meso!
Nabroj gi pova`nite sistemi na goewe kaj govedata!
Nabroj gi pova`nite rasi goveda koi se koristat za goewe kaj nas!
41
42
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.7. ISHRANA NA GOVEDA

2.7.1.Karakteristiki vo ishranata na govedata i pova`ni krmiva
Blagodarenie na anatomskata gradba na hranovarniot aparat, govedata kako
trevopasni ìvotni mnogu dobro gi koristat kabastite krmiva, (slamata, senoto,
p~enkovicata, son~ogledovite {apki, rezanecite i dr.). Dodeka drugite vidovi, so
isklu~ok na ovcite, poslabo gi koristat, zaradi sodrìnata na pote{ko svarlivite
materii, odnosno celulozata.
Zelenite krmiva i pa{ata se glavni i najevtini hraniva za govedata vo
letniot period, a vo tekot na zimata se senoto, so~nite krmiva, korenoplodnite,
silaàta i kako dopolnitelen del koncentriranite, koi se odreduvaat spored
kategorijata i smernicata na proizvodstvoto.
So cel da se postigne pogolema profitabilnost vo govedarstvoto, treba da se
nastojuva pogolemiot del od hranata za govedata da se sostoi od kabasti krmiva vo
razli~na sostojba (zeleni, silirani i suvi), proizvedeni vo sopstvena reìja.
Dnevnata da`ba za podmladokot, molznite kravi i priplodnite bikovi, pokraj
kabastata hrana treba da sodrì odredeni koli~ini na koncentrirana hrana. Od
koncentriranata hrana moàt da se upotrebat ìtno zrnestite, leguminozno
zrnestite i razni otpadoci od prerabotuva~kata industrija.
Od ìtno zrnestite moè da se koristi oves, ja~men i p~enka. Najdobro e
ovesot da im se dava na podmladokot i na priplodnite bikovi, kako i na molznite
kravi, dodeka ja~menot moè da im se dava na site kategorii i toa vo smesa so drugi
koncentrirani krmiva.
P~enkata najdobro odgovara za gojnite kategorii, me|utoa, moè da posluì i
za balansirawe na koncentriranite smeski za molznite kravi. Leguminozno
zrnestite krmiva se odlikuvaat so toa {to sodràt visok procent na belkovini, pa
zatoa sluàt za balansirawe na da`bite za ona proizvodstvo {to bara pogolema
koli~ina na belkovini.
Od leguminozite najkvalitetna e sojata, gra{okot, lupinata, graoricata i dr.
Od otpadocite od prehranbenata industrija najmnogu se upotrebuvaat tricite,
}uspiwata i poga~ite od maslodajnite kulturi, rezanecot i melasata od {e}ernata
industrija i dr.
2.7.2. Ishrana na molzni kravi
Vo strukturata na stadoto, molznite kravi se najva`nata kategorija goveda.
Ishranata na molznite kravi treba da se prilagodi spored nivnoto proizvodstvo na
mleko. Mle~nosta na kravite postepeno raste i dostignuva kulminacija na 30-60
dena, po teleweto. Ishranata na molznite kravi se odreduva spored potrebite za
odrùvawe na ìvotot i spored proizvodstvoto na mleko. Potrebite za odrùvawe
se odreduvaat spored telesnata masa, starosta, rasata, temperamentot na kravata,
nadvore{nata temperatura i dr.
Ako nadvore{nata temperatura e niska, potrebite za odrùvawe vo da`bata
se zgolemuvaat.
42
43
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Tabela 4. Dnevni potrebi za odrùvawe kaj kravite spored telesnata masa
Masa
vo kg
NE
vo MJ
NEL
SSP
vo g
Sa
vo g
400
450
500
550
600
650
700
26,2
28,6
31,0
33,3
35,5
37,7
39,9
25,6
27,9
30,2
32,5
34,6
36,8
38,9
250
270
290
310
330
350
370
24
27
30
33
36
39
42
R(fosfor) Gotvarska
vo g
sol vo g
18
20
23
25
27
29
31
20,0
22,5
25,0
27,5
30,0
31,3
33,0
Podatocite vo tabelata se dobieno so opiti i so presmetuvawe. Spored

tabelata ako kravata ima 550 kg ìva masa, dnevnite potrebi za odrùvawe bi bile:
32,5 NEL (neto energija za laktacija), 310 g proteini, 33 g kalcium, 25 g fosfor, i
27,5g gotvarska sol.
Molznite kravi mora da dobivaat i dopolnitelna da`ba (obrok) za
proizvodstvo na mleko.
Za sekoj kg 4% mleko, potrebno e kravata da dobie:
3,1 MJ-neto energija vo NEL (neto energija za proizvodstvo na mleko),
60 g svarlivi proteini,
2,5 -3,1g kalcium ,
2,0 g fosfor,
2,0 g gotvarska sol.
Me|utoa, kravite sekoga{ ne davaat mleko so 4% mle~na mast, pa zatoa e potrebno
da se izvr{i korekcija na dobienoto mleko. Za da se standardizira koli~estvo na
mleko mora da se se pretvori vo 4% mleko, so slednata formula:
4% mleko = M( 0,4 +0,15 P )
M= koli~ina na mleko vo kg.{to se koregira vo 4% mleko;
P = procent na mast vo mlekoto {to se koregira.
Primer, da se koregira dnevnoto koli~estvo mleko od 19 kg so 3,5% mle~na mast
vo 4% mleko?
4% mleko = 19 0,4 + 0,15 3,5 = 7,6 + 9,9 = 17,5 kg. 4% mleko (koregirano mleko).
(19 3,5% = 66,5 0,15 = 9,9)
Dobienoto 4% koregirano mleko (17,5 kg) se mnoì so faktor 3,1 MJ i se dobiva
potrebnata neto energija za produkcija na dnevnoto koli~estvo mleko. (17,5 3,1 =
54,2MJ neto energija za produktivni celi). Vkupnata odr`na i produktivna NEL e
86,7 KJ (NEL = 32,5 + 54,2 = 86,7).
Potrebite od energija, proteini, kalcium, fosfor i sol se presmetuvaat
spored normativote za sekoj litar 4% mleko.
17,5 3,1 = 54,2 MJ (NEL)
17,5 60g = 1050 g proteini
17,5 3,1g = 54,2 g kalcium
17,5 2 g = 35 g fosfor
17,5 2g = 35g sol.
43
44
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrz baza na dobienite podatoci, se popolnuva formularot za dnevnata norma

za kravata (vidi vo tabela 5).
Tabela 5. Dneven normativ od odr`ni i produktivni potrebi kaj molzna krava
Pokazatel
NEL
SSP
g
Sa
g
R
g
Gotvar.
sol g
SM
Kg
32,5
54,2
86,7
310
1050
1360
33,0
54,2
87,2
25
35
60
33
35
68
15,6
Odrèn del
Produktiven del
Vkupno
15,6
Vrz baza na ovoj normativ se sostavuva dnevna da`ba spored raspoloìvite krmiva
vo edna odredena kravarska farma. Pri sostavuvawe na dnevnata da`ba treba da se
vodi smetka taa da se sostavuva od kabasti krmiva, a koncentriranite krmiva da
sluàt kako korektor na da`bata.
Primer, ako kravarskata farma raspolaga so slednite krmiva: seno od
eksparzeta, silaà od p~enka, soja vo zrno, gotvarska sol i koskeno bra{no, toga{
dnevnata da`ba se sostavuva kako {to e prikaàno vo tabela 6 .
1,1
SSP
g
NEL
24,0
56,7
80,7
86,7
-6
9,6
+3,6
606
385
991
1360
-369
349
-20
63,0
42,0
105
87,2
+18,2
1,5
+19,7
12,6
17,5
30,1
60
-29,9
4,8
-25,1
Sol
g
5,1
10,1
15,2
15,6
-0,4
0,9
+0,5
R
g
6
35
41
Sa
g
Seno od eksparzeta
P~enkarna silaà
Vkupno
Potrebno e
Razlika (+ ili-)
Soja prekrupirana
Kone~na razlika
SM
kg
Krmiva
Kg
Tabela 6. Dnevna da`ba za molzna krava so ìva masa od 550 kg koja dava 17,5 kg 4%
mleko
Reden br.
vo tablicata
38
24
68
82
68
Mle~nosta na kravite po teleweto postepeno se zgolemuva. Za da se utvrdi do

koga kravite }e ja zgolemuvaat mle~nosta, vo po~etokot na laktacijata se primenuva
t.n. avansirawe na da`bata, {to zna~i potrebno e da se dade pogolema koli~ina na
hrana vo produktivniot del, otkolku {to e mle~nosta na kravata. Ako kravata
pozitivno reagira, odnosno ja zgolemuva mle~nosta, povtorno se dodava avans
(zgolemena da`ba) s# dodeka trae zgolemuvaweto na mle~nosta. Koga mle~nosta ne se
zgolemuva pri zgolemuvaweto na da`bata (obrocite), toga{ kone~no se odreduva
da`bata, koja so tekot na vremeto }e se namaluva so namaluvaweto na mle~nosta. Vo
praksata avansiraweto se sproveduva na sledniot na~in: se odreduva koncentrirana
hrana za sozdavawe na 2 kg mleko i toa krmivo se dodava kako avans. Ako kravata ja
zgolemila mle~nosta za pribli`no 2 kg, povtorno se zgolemuva da`bata na
koncentratot za narednite 2 kg mleko itn.
44
45
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Krmnata smeska, potrebna za sozdavawe na 2 kg mleko so 4% na mle~na mast,

moè da sodrì: 500 g p~eni~ni trici, 200 g prekrupirana p~enka, 200 g oves, 200 g
son~ogledovo }uspe, 10 g koskeno bra{no i 4 g sol.
Pri sostavuvaweto na da`bata potrebno e
istata da bide izbalansirana vo pogled na
potrebnite hranlivi materii. Pri toa treba
posebno vnimanie da se posveti na odnosot
pome|u proteinite i energijata, kako i na
mineralnite materii. Pri pasi{na ishrana
na kravite za odrùvawe na ìvotot
potrebno e kravata dnevno da dobiva 20-25 kg
pa{a, a za proizvodstvo na 1 kg mleko 2,5-3 kg
pa{a. Ako kravata izela 70 kg. pa{a moè da
proizvede okolu 20 kg mleko.
Sl. 30. Ishrana na kravi so kvalitetni kabasti krmiva
Me|utoa, kaj nas retki se pasi{tata {to moàt da dadat po 70 kg zelena masa,
pa zatoa ~esto e potrebno prihranuvawe. Za prihranuvawe se koristat zelena p~enka
i sirak, koi se bogati so jagleni hidrati.
Vo zimskiot period za ishrana na molznite kravi treba da se upotrebuvaat
{to pove}e raznovidni krmiva, so cel kravite da gi dobijat site potrebni materii
za normalno funkcionirawe na organizmot. Da`bite treba da se sostaveni od suvi,
so~ni i koncentrirani krmiva. Vo dnevnata da`ba zadolìtelno treba da bide
zastapeno senoto so koli~ina od okolu 3-4 kg. Za molznite kravi od so~nite kabasti
krmiva, najmnogu se upotrebuva p~enkarnata silaà so dnevna koli~ina od 25 kg, pa i
pove}e.
Objasni i odgovori:
Navedi gi pova`nite krmiva {to se koristat za ishrana na govedata!
Rabota vo grupi: sostavete normativ za molzna krava so ìva masa od 650 kg koja dava 23 kg mleko
dnevno so 3,7% na mle~na mast!
Sostavete dnevna da`ba spored prethodno izraboteniot normativ za molzna krava!
2.7.3. Ishrana na presu{eni kravi

Vo poslednite tri meseci od bremenosta fetusot intenzivno se
razviva, taka {to najgolemiot del od hranitelnite materii se naso~uvaat za
sozdavawe na tkivata na teleto. Pa zaradi toa potrebno e da se prekine so
molzeweto na kravite, za da moè kravite da se pripremat za telewe, da se
oporavat, da soberat sila i rezervna materija koja e neophodna za proizvodstvo na
mleko. Se smeta daka najdobro e kravite da se presu{at 50-60 dena pred teleweto.
Ako kravite ne presu{at sami od sebe, toga{ se postapuva so poseben reìm na
ishrana, pri {to da`bite treba da bidat sostaveni od suvi voluminozni krmiva i so
vbrizguvawe na sterilen vazelin vo dojkite po izmolzuvaweto.
Koga kravata }e presu{i se pristapuva so ishrana spored utvrdenite normativi za
odrùvawe na kondicijata i produktivnosta, Ishranata na kravite vo ovoj
periodot, osven od ìvata masa i kondicijata zavisi i od o~ekuvanata mle~nost vo
45
46
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
narednata laktacija. Na primer, za krava so ìva masa od 500 kg, so o~ekuvana

mle~nost vo idnata laktacuja od 3000 do 3500 kg mleko ishranata e pribli`no ista
kako i za krava koja dava 10 kg mleko dnevno. Me|utoa, ako se o~ekuva pogolema
mle~nost, da`bata }e se zgolemi kako za krava {to dava 15 kg mleko dnevno.
Vo zimskiot period na presu{enite kravi najdobro e da im se dava kvalitetno seno.
Bidej}i kvalitetnoto seno poslabo e zastapeno kaj nas, potrebno e vo da`bata da se
dodadi i koncentrat. Od koncentriranite krmiva naj~esto sedodava oves, trici,
poga~i od maslodajni kulturi i dr. Dokolku se raspolaga so kvalitetna silaà
moè da se dava 10 do 20 kg dnevno po grlo. Vo dnevnata da`ba za presu{enite kravi
koncentratot u~estvuva so 3 kg. Presu{enite kravi najdobro e da se dràt na dobri
pasi{te, ili da se hranat so zeleni krmiva, so postojano dvièwe vo ispustite.
Treba da se izbegnuva smrznata, muvlosana i rasipana hrana. Presu{enite
kravi najdobro e da se dràt na pasi{te ili da se hranat so zeleni krmiva so
postojano dvièwe vo ispusti. Prekumernoto zgojuvawe i nedovolnata uhranetost
nepovolno vlijae na teleweto, na mlekoprodukcijata, na zdravjeto i na narednata
plodnost.
Poslednite 10 dena pred teleweto potrebno e kravite da se hranat so
namaleni koli~ini. Najdobro e vo toj period da`bata da se svede na odr`nite
potrebi. Vedna{ po teleweto na kravite treba da im se dade mlak napoj od trici, so
mnogu te~nosti i kvalitetno seno. Prvite nekolku dena po teleweto ishranata ne
treba da bide obilna, a zgolemuvaweto na da`bite zapo~nuva po ena sedmica po
poroduvaweto.
Objasni i odgovori:
Objasni kako se vr{i prinudno presu{uvawe na kravite!
Nabroj gi krmivata {to se koristat po presu{uvaweto na kravata!
2.7.4. Ishrana na teliwa

Za pravilen razvoj i dobro zdravje na teliwata mnogu e va`na ishranata po
teleweto, no i pravilnata ishrana na majkite za vreme na stelnosta.
Vedna{ po teleweto osnovna hrana na teleto e kolostralnoto mleko.
Kolostralnoto mleko e mlekoto {to go la~i vimeto na {totuku otelenata krava,
prvite nekolku dena po teleweto. Treba da se nastojuva teleto vedna{ da se zadoi od
pri~inite koi se navedeni vo animalnite krmiva. Dokolku teleto vedna{ ne go
primi kolostralnoto mleko, toa }e bide slabootporno, so porast, lesno moè da
zaboli i da bide so kus vek na ìveewe.
Kolostralnoto mleko sodrì dvapati pove}e suvi materii (25,5%), od koi
17,6% se belkovini, 3,6% masti 2,7% mle~en {e}er i 1,6% mineralni materii.
Kolostralnoto mleko najdobro e teleto da go prima so napojuvawe od raka, so kofa
preku cucla. Taka teleto se izdvojuva od majkata i se drì vo posebni individualni
boksovi kade ostanuva 2 do 3 nedeli. Ishranata vo boksovite e so cucla, {to
ovozmoùva postepeno cicawe i ne dozvoluva brzo piewe i precicuvawe, a so toa se
izbegnuva pojavata na proliv kaj lakomite teliwa. Ishranata so kolostralno mleko
46
47
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
treba da se vr{i redovno i to~no vo opredeleno vreme. Mnogu e va`no

temperaturata na mlekoto da bide od 36 do 38 0S. Po pettiot den ishranata na teleto
prodolùva so polnomasno mleko. Ishranata na teleto so polnomasno mleko e
najskap i istovremeno najekstenziven na~in. Polnomasnoto mleko ne realizira
ekonomi~ni prirasti, bidej}i za 1 kg prirast se tro{i golemo koli~estvo na mleko.
Vsu{nost vo prvata nedela za 1 kg prirast teleto treba da iscica 6kg mleko, vo
vtorata nedela 7 kg, vo tretata 7,5 kg, vo ~etvrtata 8,5 kg, vo petata 9,2 kg, vo {estata
nedela 10 kg mleko
Od ovie pri~ini ishranata so polnomasno mleko ne treba da trae pove}e od 10
dena. Po dve nedeli teliwata se prenesuvaat vo grupni boksovi, najprvo 6 do 8
teliwa vo boks, a potoa 10 do 20. Za ovoj period edno tele konsumira okolu 30 kg
kolostralno mleko i od okolu 40 do 50 kg polnomasno mleko. Vo grupnite boksovi
ili na otvoreno (livada) teliwata se hranat so regenerirano mleko, koe
pretstavuva zamena za maj~inoto mleko (sl.31).
Regeneriranoto
mleko e komletna krmna smeska
vo bra{nesta sostojba. Toa se
dobiva otkoga na obezmastenoto
mleko }e mu se dodadat
rastitelni, ìvotinski masti,
vitamini (A, D, E i K), lecitin
ili kefalin kako emulgator i
antioksidanti, za da se spre~i
oksidacijata
na
mastite.
Regeneriranoto mleko se dava
razredeno vo voda vo odnos 1: 7
do 1: 9, odnosno 1 del mleko
regenerirano vo prav
se
rastvora vo 7 do 9 delovi voda.
Sl. 31. Ishrana na teliwa so regenerirano mleko
Tabea 7. Sostav na regenerirano mleko
Krmiva
Obezmasteno mleko
P~enkarna glikoza
P~ekarno bra{no
[e}er
Prekrupiran lupen oves
@ivotinska mast
Emulgatori
Antioksidanti
Premiks
Vkupno
Vo
%
Surovi
proteini
Suvi
materii
Surova
celuloza
Mineralni
materii
75
2
5
5
5
6
0,96
0,05
1
100
24,7
-0,44
-0,80
----25,99
0,30
-0,15
-0,27
6,00
---6,72
-0,40
-0,10
----0,50
6,00
0,08
0,08
-0,04
----6,20
47
48
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Regeneriranoto mleko sodrì: 26% proteini, 10,000 i.e. vitamin A, 15.000

i.e. vitamin D, celuloza maksimalno do 1%, voda 8% i 7% mineralni materii.
Preminot od polnomasno kon regenerirano mleko se vr{i na toj na~in {to teleto
petnaesettiot den po teleweto, dobiva 50% polnomasno, a 50% regenerirano mleko.
Sledniot den teliwata ne dobivaat maj~ino mleko tuku samo regenerirano.
Istovremeno vo hranilkite teliwata vo sekoe vreme treba da imaat koncentrirana
hrana, vo po~etokot starter so 18 do 20% na proteini i okolu 4% na celuloza, a
podocna kalf starter so 22 do 24% na proteini, 1 do 3% masti, 50 do 54% BEM i 7
do 9% mineralni materii. Isto taka teliwata treba da imaat na raspolagawe i
kvalitetno lucerkino seno (sl 32).
Koncentratot i senoto teliwata
go konsumiraat po èlba. Niz celiot
period teliwata treba da imaat na
raspolagawe kvalitetna voda za piewe.
Koga teliwata }e navr{at 8 nedeli se
prestanuva
so
davaweto
na
regeneriranoto mleko. Glavna hrana na
teliwata do tri mese~na vozrast im e
starterot, koj potoa se zamenuva so
poevtina krmna smeska.
Sl. 32. Ishrana na teliwa so starter i kvalitetno seno
Vo prvite dva meseci, pri dneven prirast od 800 g na 100 kg ìva masa, teleto
deponira okolu 240 g proteini, 115 g masti i okolu 60 g mineralni materii. Na
vozrast od tri meseci teliwata imaat prose~na ìva masa od okolu 120 kg. Ako se
ima vo predvid deka teleto od kulturnite rasi pri poroduvaweto ima okolu 40 kg
ìva masa, toa za tri meseci realiziralo vkupen prirast od 80 kg. Taka prose~niot
dneven prirast na teleto se dviì do 950 g.
Ishranata na teliwata so regenerirano mleko i starteri ima mnogu pove}e
prednosti otkolku klasi~niot na~in na ishrana so polnomasno mleko, a toa se :
-upotrebata na regeneriranoto mleko i starterot
zna~itelno ja
poevtinuva ishranata i ovozmoùva pogolema profitabilnost
vo
govedarstvoto;
-so vakviot na~in na ishrana se sozdavaat uslovi za industriski na~in na
odgleduvawe na teliwata vo specijalizirani pogoni;
-od zoohigienska strana, so upotrebata na regenerirano mleko i starter se
namaluva mo`nosta za {irewe na nekoi bolesti koi se prenesuvaat so mlekoto.
Vo pokasniot period, ishranatana teliwata so regenerirano mleko i starter
se zamenuva so poevtini krmiva (seno, koncentririrani smeski, silaà i dr).
Objasni i odgovori:
Objasni ja ishranata na teliwata vo prvite nekolku denovi po poroduvaweto!
Objasni zo{to ishranata na teliwata so polnomasno mleko ne treba da bide podolgo od 10
dena!
Nabroj gi prednostite na regeneriranoto mleko vo ishranata na teliwata!
48
49
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.7.5. Goewe na teliwa

Goeweto na teliwata zavisi od kvalitetnata i izbalansirana ishrana i od
naslednite faktori koi ovozmoùvaat sozdavawe na meso, osobeno vo pozna~ajnite
mesni partii, a toa se kareto (grbot) i butovite.
Pri goeweto na teliwata mnogu e va`no da se dobie {to pove}e meso so mo{ne
visok kvalitet, so relativna niska cena na ~inewe, so {to }e se zgolemi
profitabilnosta na ovaa granka.
Kvalitetot na mesoto e tesno povrzan so dnevniot prirast. Kaj gojnite teliwa
so ìva masa od 100 do 110 kg dnevniot prirast
treba da iznesuva od 1,0 do 1,1kg. Dodeka kaj
teliwata so ìva masa od 150 do 180 kg od 1200
do 1250 g (sl. 33). Dokolku dnevniot prirast kaj
teliwata e pomal od predvideniot, vo toj slu~aj
proizvodstvoto poskapuva, a kvalitetot na
mesotot e poslab.
Sl. 33. Dobro odgledani teliwa so odli~en kvalitet na meso
Potro{uva~kata na hrana e vo tesna vrska so kvalitetot na mesoto.

Ako energetskata vrednost na obrokot e pogolema, potro{uva~kata e pomala, a
kvalitetot i klani~nata vrednost se podobri. Bojata na mesto ima posebno zna~ewe
za kvalitetot. Najdobro i najbarano e mesoto so svetlo-bela, do roze boja.
Crvenata boja na mesoto doa|a od pogolemata sodrìna na èlezo vo krvta i
muskulaturata (hemoglobinot i mioglobinot). Temno crvenata boja e prisutna kaj
teliwata koi po~esto se dviàt, zaradi zgolemenata cirkulacija na krvta i
zgolemeneti koli~ini na glikogen vo muskulaturata. Bojata na mesoto zavisi i od
sodrìnata na èlezoto vo hranata. Teliwata goeni isklu~ivo so mleko imaat belo
meso, bidej}i toa sodrì mali koli~ini na èlezo. Za goewe na teliwata pokraj
polnomasnoto mleko, se koristi
obezmasteno mleko i drugi razni
krmiva. Spored nekoi avtori
dnevniot prirast na teliwata za
proizvodstvo na belo meso
izgleda vaka:
x prviot mesec 600 g,
x vtoriot mesec 1100 g,
x tretiot mesec 1400 g,
x poslednite 10 dena 1500 g.
Prose~eniot dneven prirast za
tri meseci iznesuva 1070 g.
Sl. 34. Pasi{no goewe na teliwa po system ,, krava- tele
49
50
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po izvr{enoto goewe teliwata se kolat so ìva masa od 150-180 kg.

Randmanot na mesoto iznesuva od 62 do 65%. Mesoto e so odli~en kvalitet, so bela
boja i spa|a vo prva klasa.
Vo posledno vreme s# po~esto se koristi sistemot na goewe-odgleduvawe ,,krava
tele, spored koj{to teliwata postojano se so svoite majki (sl.34). Kravite ne se
molzat, a celokupnoto mleko go koristat teliwata. Preku letoto prete`no
ishranata e pasi{na, a vo zima im se dava kabasta hrana i eventualno ako kabastata
krma e od poslab kvalitet, da`bata se dopolnuva so koncentrirana hrana. Na vakov
na~in se odgleduva bu{ata, koga se oblagoroduva so oberintalskata ili
herefordskata rasa.
Objasni ja tehnologijata na proizvodstvoto na belo tele{ko meso!
2.7.6. Goewe na junci so koncentrirana i kabasta hrana

Goeweto so koncenrirana hrana ima dve fazi i toa po~etna faza od okolu 100
do 200 kg i vtora faza od 220 do 450 kg.
Koncentriranata hrana se dava obro~no ili po èlba (ad libitum), a kabastiot
del odnosno senoto vo koli~ina od 0,5 do 0,6 kg dnevno vo po~etnata faza i okolu 1
kg vo vtorata faza za goewe od 220 do 450 kg. Krmnite smeski potrebno e da sodràt
najmalku 14% na proteini, a vo vtorata faza 12% proteini. Ako koncentriranata
hrana se priprema vo sopstvena reìja toga{ dnevniot obrok potrebno e da sodrì
1,5 kg na prekrupirano ìtno zrnesto krmivo, 0,25 kg na sa~ma od maslodajna kultura
i okolu 0,8 kg kabasto krmivo na 100 kg ìva masa.
Vo vtorata faza od goeweto od 220 do 450 kg,
juniwata se hranat so krmni smeski odnosno
koncentrat i toa po èlba (sl.35), so
dodatok na kvalitetno seno vo koli~ina od
0,8 do 1 kg dnevno. Sekoe grlo dnevno
konsumira okolu 3 kg suvi materii na 100 kg
ìva masa, a dnevniot prirast se dviì
okolu 1200 g. Za 1 kg prirast se tro{i 5 kg
krmna smeska i okolu 0,5 kg kvalitetno seno.
Sl. 35. Goewe na juniwa so koncentrirana hrana
Dnevnata maksimalna dozvolena koli~ina na seno e 1,20 kg. Pogolemata

koli~ina na kabasta hrana vo ovaa faza e nepoèlna, zatoa {to dava poslabi
prirasti, goeweto se prodolùva, a potro{uva~kata na hrana se zgolemuva. Goeweto
so koncentrirana hrana e intenzivno goewe i trae do 1 godina kaj mladi juniwa ili
do 1,5 godina kaj stari junci.
50
51
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabela 8. Preporaki za ishrana na juniwa nameneti za goewe od kombiniranite rasi

Masa vo kg
150
200
300
400
450
500
Dneven prirast
vo g
Ma{ki teliwa
@enski teliwa
NEM
SSP g
NEM
SSP g
1000
1400
1200
1600
1000
1200
1000
1200
1000
1200
1000
1200
24,1
28,7
32,6
38,8
40,4
44,2
49,7
54,3
54,3
59,8
59,0
64,4
460
580
550
670
550
610
610
660
630
690
650
710
25,5
31,0
38,0
44,2
51,2
55,1
63,6
60,5
70,6
65,2
75,3
400
450
490
500
540
540
570
560
590
580
600
Goewe na junci so kabasti krmiva

Pova`ni kabasti krmiva {to moàt da se koristat za goewe na junci se: pa{a,
silaà, rezanki od {e}erna repa, seno i zelena masa od nivski povr{ini.
Goewe so pa{a se organizira tamu kade klimatskite uslovi ovozmoùvaat
intenziven porast na trevata na pasi{tata. Planinskite pasi{ta moàt da bidat
dobar izvor na kvalitetna hrana za goewe na goveda. So dobra pasi{na ishrana
mladite bikovi na vozrast od 1 godina. dostignuvaat ìva masa do 300 kg so dodatok
na mineralna smeska, a bez dodavawe na koncentrat.
Za sredno dobri pasi{ta potrebno e pred krajot na letoto i vo esenta da se dodava
po 1,5 kg koncentrat od prekrupirani ìtnozrnesti krmiva, a na lo{ite pasi{ta
treba da se dodava krmna smeska vo koli~ina od 2 kg.
Vo tekot na zimata, obrocite bi se sostoele od: 2-3 kg livadsko ili lucerkino seno,
14 do 20 kg p~enkarna silaà i 50 g mineralno vitaminska smeska. Slednata prolet
ovie juniwa rano se isteruvaat na pa{a i na dobri pasi{ta moàt bez
prihranuvawe da dostignat od 500 do 600 g dneven prirast.
Goeweto so silaà pretstavuva mnogu interesen i prifatliv na~in na goewe
na goveda. Po pravilo silaàta se dava po èlba (ad libitum). Silaàta sostavena od
60% p~enka silirana vo voso~nata zrelost i 40% zelena soja, dava odli~ni
rezultati. Vaka hranetite grla na vozrast od 8 meseci dostignuvaat ìva masa od
300 kg. Prose~niot dneven prirast so silaà iznesuva 876 g.
Goewe so rezanki od {e}erna repka moè da se organizira ako vo blizinata
postoi fabrika za {e}er. Rezankite pred upotreba treba da se zakiselat zaradi
podobruvawe na vkusot. Vo po~etokot se zapo~nuva so mali koli~ini za da se
priviknat grlata, a potoa so pogolemi. Gojnite grla dnevno konsumiraat od 30 do 40
kg sveì rezanki.
Krmnite smeski se davaat taka {to so niv se posipuvaat rezankite.
Hraneweto se vr{i 3-4 pati dnevno, a so seno 2 pati. Prose~niot dneven prirast na
vaka hranetite grla iznesuva od 800 do 1000 g.
51
52
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Goewe na junci beby beef

Pod bebi bif se podrazbira mlado zgoeni juniwa na vozrast od 12 do 18 meseci
so ìva masa od 350 do 450 kg. Ova goewe spa|a vo najintenzivniot tip na goewe, so
meso od prva kategorija koe e mramoresto protkaeno so mast. Najdobri rezultati
dava pri goewe na gojni rasi goveda me|utoa, dobri rezultati moàt da se postignat
i so rasite so kombinirani svojstva. Goewe se izveduva taka {to teliwata po
teleweto cicaat po èlba, no na vozrast od eden mesec po~nuvaat da se
prihranuvaat so koncentrat, odnosno starter smeska. Vo tekot na letoto ishranata
se odviva na pasi{tata, odnosno so zelena kvalitetna hrana so dodatok na krmna
smeska. Dodeka vo tekot na zimskiot period, juniwata se hranat so koncentrirana
hrana, a del i so kabasta hrana, prete`no so silaà ili kvalitetno seno. Vakvo
goewe naj~esto se vr{i vo zemji koi odgleduvaat gojni rasi goveda, SAD i dr.
Tabela 9. Normativ za goewe na bebi bif
Telesna masa vo kg
Pokazatel
NEM
Proteini g
150
22-31
390-630
200
27-39
430-670
300
36-52
490-720
350
41-59
520-760
400
45-65
550-760
450
50-71
570-780
Objasni i odgovori:
Obkasni ja ishranata na juniwata so koncentrirana hrana vo prvata i vtorata faza od goeweto!
Nabroj gi pova`nite kabasti krmiva {to se koristat pri goewe na juniwa!
Objasni ja tehnologijata na goewe kaj bebi bif juncite!
2.7.7. Ishrana na junici

@enskite teliwa nameneti za priplod vleguvaat vo reprodukcija mnogu
podocna od ma{kite. S# do oteluvaweto junicite ne se produktivni. Zaradii ovie
pri~ini ishranata na junicite ne e taka intenzivna kako kaj bik~iwata. Da`bite na
junicite treba da gi sodràt odr`nite potrebi i potrebite za porast.
Da`bite za teliwa od 3 do 6 mese~na vozrast treba da se sostaveni od
kvalitetno seno, kvalitetni smeski za teliwa so 14-16% na proteini i obezmasteno
mleko. Vo ovoj period vo da`bite moè da se koristat i so~ni kabasti krmiva
(pa{a, zeleni krmiva) vo pogolemi koli~ini.
Senoto obi~no se dava po èlba (ad libitum), a koli~inite na krmnite smeski
zavist od o~ekuvaniot dneven prirast. So~nite krmiva treba da se davaat vo
ograni~eni koli~ini. Teliwata na vozrast od 3 do 6 meseci koristat dopolnitelni
krmni smeski, koi sluàt za dopolnuvawe na osnovnata da`ba.Ovie smeski se davaat
po zavr{uvaweto so starter smeskata.
Na vozrast od 7 do 12 meseci ishranata na juni~kite prete`no treba da bide so
pa{a na pasi{ta ili pak so zeleni krmiva ako se dràt vo otvoreni {tali so
prostrani ispusti. Vo ovoj period potrebno e ìvotnite da se dràt na pasi{ta na
sve` i ~ist vozduh, kako i vo postojano dvièwe, so cel da ja odràt priplodnata
kondicija. Ishranata vo zimskiot period treba da se organizira taka za da moè
da se ostvaruva prose~en dneven prirast od okolu 500 g.
52
53
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na vozrast od edna godina, ovie grla treba da imaat ìva masa okolu 300 kg.
Da`bite vo letniot period se sostojat od kvalitetna pa{a i od 1 do 2 kg krmna
smeska, a ako nema pasi{ta toga{ treba da se obezbedi 15-25 kg zelena masa od trevno
detelinska smeska i 1-2 kg krmna smeska. Prihranuvaweto so koncentrirana hrana
obi~no e do 8 mese~na vozrast, a posle toa koli~inite na krmnite smeski postepeno
se namaluvaat, taka {to na vozrast od 1 godina se prekinuva so prehranuvaweto.
Tabela 10.Preporaki za dnevna da`ba za priplodniot podmladok od razli~na vozrast
Na vozrast od 9 meseci
Na vozrast od 12 meseci
Krmiva
kg
Livadsko seno
P~enkarna silaà
Krmna smeska
2,0
8,0
1,5
Krmiva
Livadsko seno
P~enkarna silaà
Krmna smeska
kg
3,0
10,0
1,0
Vakvata da`ba sodrì okolu 31 do 35,8 NEL, 440 do 460 g svarlivi proteini,
30-33 g kalcium, 15 do 18 g fosfor i 4,7 do 5,6 kg suvi materii.
Na vozrast od 13 do 18 meseci vo letniot period glavna hrana na junicite
treba da im bide pa{ata, a vo zimskiot period e senoto i kvalitetna silaà so
dodatok na odredena koli~ina na krmna smeska. Na krajot od ovoj period, junicite od
simentalskata i isto~nofriziskata rasa dostignuvaat ìva masa od okolu 400 kg. So
ìva masa od 350 do 450 kg i vozrast od 13 do 18 meseci, junicite vleguvaat vo
reprodukcija.
Junicite vleguvaat vo reprodukcija koga }e dostignat 70-75% od standardnata
ìva masa na rasata na koja i pripa|aat. Do pettiot mesec od bremenosta stelnite
junici se hranat isto kako i pred oploduvaweto.
ormativite za ishrana na stelnite junici vo prvata polovina od bremenosta
gi sodràt potrebite za odrùvawe i porast, dodeka potrebite za porast na plodot
ne se predviduvaat, zatoa {to toj mnogu bavno se razviva vo ovoj period. Me|utoa, vo
vtorata polovina na gravidnosta, a osobeno vo poslednite dva meseci, plodot
intenzivno se razviva. Da`bata za stelnite junici vo poslednata faza od
gravidnosta treba da gi zadovoli potrebite za odrùvawe, za sopstven porast, za
porast na plodot, kako i za rezervi za prvata laktacija.
Objasni i odgovori:
Sostavi da`ba za junica od 12 mese~na vozrast!
Objasni gi potrebite od hranitelni materii na junicite vo prvata i vtorata faza na gravidnost!
2.7.8. Ishrana na priplodni bikovi

Priplodnata vrednost na bikovite najmnogu zavisi od pravilnata ishrana.
Ishranata na mladite bikovi treba da ovozmoì {to podobar i poskladen telesen
razvoj, dobro zdravje, navremena polova zrelost, kako i proizvodstvo na kvalitetna
sperma vo podocnata vozrast. Toa se postignuva preku kvalitetni i izbalansirani
da`bi, koi organizmot go snabduvaat so potrebnite koli~ini energija, proteini,
minerali i vitamini.
53
54
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pri nedovolna i nepravilna ishrana kaj mladite bik~iwa doa|a namalen

razvoj i zakasnuvawe na polovata zrelost. Nedovolno hranetite bik~iwa imaat mala
telesna masa, a isto taka koli~inata i koncentracijata na spermata e mala. Me|utoa,
i preobilnata ishrana na bik~iwata nepovolno vlijae vrz nivnata reproduktivnata
sposobnost. Da`bite za bik~iwata treba da bide sostavena od lesnosvarlivi
krmiva.
Vo ishranata na bik~iwata treba da se nastojuva da se koristi {to
pokoncentrirana hrana i pomalku voluminozna, za da se spr~i nagloto zgolemuvawe
na organite za varewe. Ako bik~iwata se hranat prete`no so kabasta hrana,
neminovno doa|a do pro{iruvawe na èludnikot, a so toa i do promena na
kondicijata od priplodna vo gojna, {to gi pravi nesposobni za skokawe.
Tabela 11. Normativ za bik~iwa spored Backer

kg
v g
v g
400
500
600
700
800
900
1000
1100
1200
1300
29,2
35,7
41,0
46,0
50,8
55,5
60,1
64,6
68,9
73,2
280
330
380
430
470
520
560
600
640
680
16
20
24
28
32
36
40
44
47
51
18
20
22
24
26
28
30
32
34
36
Vrz osnova na ovie normativ, izraboteni se letni da`bi, spored mo`nosta za

koristewe na zeleni krmiva i krmni smeski. Mladite bikovi moàt da se koristat
za rasplod na vozrast od 10 do 12 meseci, pod uslov da se pripu{taat edna{ nedelno.
So tekot na razvojot, brojot na pripu{tawata se zgolemuva, taka {to moàt da se
koristat po edna{ dnevno, a ponekoga{ i pove}e pati. Istiot avtor ja prepora~uva
slednata da`ba vo zimskiot period, vo zavisnost od ìvata masa.
Ishranata na
bikovite vo reprodukcijata zavisi od
stepenot na iskoristuvaweto. Vo
zavisnost od opteretenosta na
bikovite, se zgolemuvaat vkupnite
potrebi od energija od 20 do 40%, i na
proteinite za okolu 60% (spored
amerikanski avtori).
Krmnite smeski za bikovite vo
reprodukcija treba da imaat 10 do
11% sirovi proteini, potrebni
koli~ini na vitamini, minerali i
sto~na sol.
Sl. 36. Prihranuvawe na priplodni bikovi so koncentrati
Na bikovite dnevno im se dava od 7 do 8 g sol na 100 kg ìva masa.

Pri intenzivno koristewe na bikovite vo reprodukcija, potrebno e del od
proteinite da bidat od animalno poteklo.
54
55
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vo tekot na letoto bikovite moàt da se napasuvaat na pasi{ta so zna~itelno

za{teduvawe na krmni smeski ili da se prihranuvaat so kosena zelena hrana. Za
odrùvawe na priplodnata kondicija na bikovite, potrebno e da im se ovozmoì
dvièwe na ~ist vozduh na pasi{ta ili vo prostrani ispusti.
Tabela 12. Zimska da`ba za bikovi
Vid na krmivo vo kg
dnevno
Dobro livadsko seno
Seno od detelina
Sto~na repa
Postrna repa
Krmna smeska
Sto~en morkov
Telesna masa vo kg
300
500
700
2
1
5
5
1
2
2
2
5
3
1
2
2
2
10
8
1
3
Objasni i odgovori:
Nabroj gi krmivata {to treba da dominiraat vo dnevnite da`bi za priplodni bikovi ?
Objasni koga priplodnite bikovi imaat najgolemi potrebi od energija i proteini?
Kako se odrùva priplodnata kondicija kaj bikovite?
2.8. Osnovni aspekti na organskoto proizvodstvo vo

govedarstvoto
Pri odgleduvawe na goveda na edna organska farma potrebno e da se
po~ituvaat odredeni principi, odnosno aspekti i pravila vrz osnova na koi se
zasnova celokupnoto proizvodstvo na govedarskata farma. Sekoga{ treba da se ima
vo predvid pri nivnoto drèwe kolku {to e mo`no da se odgleduvaat vo prirodni
uslovi, odnosno da se odgleduvaat rasi goveda koi se priviknati (aklimatizirani)
na klimatskite i po~venite uslovi na na{eto podnebje. Izborot na doma{nite ili
na ve}e prilagodenite tu|i rasi e so cel da se namali rizikot od pojava na
specifi~ni bolesti i zdravstveni problemi karakteristi~ni za govedata pri
intenzivniot na~in na odgleduvawe.
Pokraj doma{nite soevi od rasata bu{a i stranskite rasi, koi se dobro
aklimatizirani i akomodirani na uslovite na na{ite podra~ja, dobri rezultati
moàt da se dobijat i so vkrstuvawe na doma{nata rasa bu{a so visokoproduktivni
rasi goveda. Vo taa nasoka najdobra varijanta e ako doma{nata bu{a se krstosuva so
oberintalskoto, montafonskoto, herefordskoto i so drugi rasi goveda.
Pri vakviot na~in na meliorativno krstosuvawe dobienite melezi se daleku
poproduktivni po odnos na mlekoto i mesoto kako i po kvalitetot na ovie
proizvodi. Vo procesot na odgleduvaweto na govedata treba da se obezbedat uslovi
vo koi govedata }e se hranat i umereno i razumno }e se koristat.
Vo organskoto govedarsko proizvodstvo iako se te`nee kon priroden na~in
na razmnoùvaweto, seu{te e dozvoleno koristewe na ve{ta~ko oploduvawe, dodeka
metodot na embriotransfer, hormonalna regulacija na estrusot i drugi
posovremeni dostignuvawa vo samoto razmnoùvawe se zabraneti.
55
56
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oploduvaweto na junicite i kravite treba da se vr{i samo so ìvotni koi se

odgleduvani na organski farmi, dodeka oploduvaweto so ìvotni od
konvencionalni farmi se vr{i samo vo isklu~itelni slu~ai, no so odobruvawe od
kontrolnata stanica. Pokraj ovie pravila pri zapo~nuvawe so organsko sto~arewe
treba da se obrati vnimanie i na ostanatite faktori, odnosno na objektivnite i
subjektivnite faktori. Kako eden od najva`nite faktori za zapo~nuvawe na
organsko proizvodstvo e obrabotlivata i neobrabotlivata povr{ina so koja se
raspolaga. Poto~no, na edna organska farma, maksimalen broj e 2 uslovni grla na 1
ha povr{ina.
Sl. 37. Slobodno drèwe na govedata so dlaboka prostirka
Na proizvodnite edinici dozvoleno e odgleduvawe na tolkav broj ìvotni,

{to godi{no nema da proizveduva pove}e od 170 kg azot po grlo na ha obrabotliva
povr{ina.
Lokacijata na povr{inite mnogu e va`no da bide vo reoni kade {to voop{to
nema zagaduva~i ili pak zagaduvaweto e minimalno
Na povr{inite na koi{to se dobiva hrana za govedata voop{to ne treba da se
upotrebuvaat pesticidi i mineralni gubriva. Povr{inite za odgleduvawe na sto~na
hrana treba da se oddale~eni od ostanatite povr{ini kade {to se primenuvaat
hemikalii ili treba da postoi bariera pome|u povr{inite od najmalku 10 m.
Za odgleduvawe na goveda potrebno e da se raspolaga so privremeni ili trajni
livadi i pasi{ta kade {to }e se vr{i napasuvawe na ìvotnite, a na ostanatite
obrabotlivi povr{ini }e se proizveduva dovolni koli~ini na kabasta i
koncentrirana hrana za celata godina.
Pri odgleduvawe na govedata na edna organska farma na~inot na
smestuvaweto i odgleduvaweto mora da bide takov {to }e im ovozmoì na
ìvotnite da se ~uvstvuvaat prirodno i udobno, da nema pre~ki vo proizvodstvoto
i produkcijata na samite ìvotni, da ovozmoùva kolku {to e mo`no pove}e
dvièwe i sloboda na site kategorii goveda. Me|utoa, kaj govedata dozvoleno e i
vrzuvawe pod uslov da im e ovozmoèno sloboda na dvièwe vo site pravci od
najmalku 60 cm. Pri slobodniot na~in na odgleduvawe potreben e adekvaten prostor
{to moè da se vidi od tabela 13.
56
57
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabela 13. Potreben smestuva~ki prostor kaj goveda zavisno od ìvata masa
Kategorii goveda
Rasplodni i gojni
kategorii na goveda
Mle~ni kravi
Rasplodni bikovi
@iva masa po
grlo vo kg
Povr{ina vo m2 po grlo
vo objektot
Povr{ina vo m2 vo
ispustite
do 100
do 200
do 350
nad 350
nad 350
nad 350
nad 350
1,5
2,5
4,0
5,0
(min.1m2 na 100 kg teìna)
6
10
1,1
1,9
3,0
3,7
(min. 0,75 m2 na 100 kg)
4,5
30
Ako se koristi sistem na vrzuvawe kaj govedata treba da se obezbedi leì{te

{to }e mu ovozmoì na ìvotnoto dovolno prostor za stoewe, leèwe i zemawe na
hrana, vo soglasnost so fiziolo{kite potrebi na govedata.
Leì{teto sekoga{ treba da e suvo i so dovolno postilka od slama koja po
grlo na den iznesuva okolu 5 kg. Isto taka govedata ne smeat da bidat obezroèni,
osven od bezbednosni pri~ini i so dozvola od inspekciskoto telo. Vo organskoto
proizvodstvo predvideno e grupno drèwe na govedata. Za molznite kravi, grupata
treba da iznesuva 30 grla, a za teliwa i gojni goveda 10 grla.
Postojat nekolku sistemi na smestuvawe na govedata za organsko proizvodstvo:
-{tali za slobodno dvièwe so mesto za izmet;
-{tali za slobodno dvièwe so dlaboka postilka (sl. 37);
-boks {tali.
Pri smestuvawe na govedata treba da se vodi smetka i za slednite uslovi:
- ìvitnite vo sekoj moment treba da imaat na raspolagawe zdrava i ~ista voda
za piewe;
- hranilkite da bidat taka prilagodeni, za da moàt site ìvotni istovremeno
da se hranat;
- minimalno 60% od sto~nata hrana treba da e so rastitelni vlakna (celuloza);
- da se obezbedi dovolen sve` vozduh vo objektite;
- ìvotnite ne treba da bidat izloèni na provev;
- ìvotnite da bidat za{titeni od vremenski nepogodi.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi goveda {to najmnogu odgovaraat za organsko proizvodstvo!
Navedi gi pova`nite principi pri organskoto govedarsko proizvodstvo!
Objasni so kakvi raspoloìvi povr{ini treba da raspolaga edna organska govedarska
Farma!
Navedi gi |ubrivata i hemiskite sredstva {to ne smeat da se upotrebuvaat na povr{inite
za proizvodstvo na hrana za govedata na organska farma !
Koj na~in na odgleduvawe najmnogu se primenuva vo organskite govedarski farmi?
Nabroj gi pova`nite sistemi na smestuvawe na govedata pri organsko proizvodstvo!
57
58
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.9. Objekti za smestuvawe na govedata

Sovremenata tehnologijata na proizvodstvo vo govedarstvoto, pokraj od
pravilnata ishrana, zdravstvenata za{tita, naslednite predispozicii zavisi i od
uslovite na smestuvawe na govedata. Od tie pri~ini objektite treba da bidat
izgradeni spored site zootehni~ki normativi.
Pri izgradba na objekti za smestuvawe na goveda, najnapred treba da se izbere
mestoto ili lokacijata kade {to }e se izgradat objektite. Mestoto kade {to }e se
gradi objektot treba da odgovara na slednite uslovi:
x mestoto (lokacijata) treba da e so blag naklon za da moè lesno da istekuvaat
atmosferskite vodi;
x mestoto da bide suvo, so niska potpo~vena voda, a zemji{teto da e porozno, za
da ne se zadrùva vodata;
x da e za{titeno od dominantni vetrovi i od jaka son~eva insolacija;
x da bide dobro povrzano so komunikacii i snabdeno so zdrava i ~ista voda za
piewe;
x da nema frekventni pati{ta (avtopat), èlezni~ka pruga, aerodrom, fabriki
i sl., vo neposredna blizina, so cel da se izbegne voznemiruvaweto na govedata
od pregolema bu~ava;
x mestoto kade {to }e se gradi farmata treba da e podaleku od naseleno mesto,
za da ne si popre~uvaat edni na drugi.
Objekti za molzni kravi

Vo praksata naj~esto ovie objekti se grupirani na edno mesto, a istite moàt
da bidat ednoredni, dvoredni ili ~etvororedni.
Objektite se ogradeni so ~etiri nadvore{ni ida, pokrien na edna ili na dve
voidi so tavan ili bez tavan. Za mali mini farmi, so mal broj grla, objektot treba
da e ednoreden, so maksimalno 12 kravi. Za pogolemi farmi se gradat dvoredni ili
~etvororedni objekti. Kapacitetot na dvorednite objekti e 120 kravi, vo sekoj red
po 60 kravi, a vo ~etvororednite 240 kravi. Od zootehni~ka i zoohigienska strana,
kako najdobri se smetaat ~etvororednite objekti, zatoa {to se pofunkcionalni i so
najdobra mikroklima. Vo ovie objektite treba da se
odrùva optimalna
temperatura od 12 do 140S, so relativna vla`nost od 70 do 80%.
Ednoredni objekti
Ovie ednoredni objekti se so mal kapacitet, so okolu 12 kravi. Obi~no
dolìnata na ednorednite objekti e okolu 16 m {irinata 5 - 6 m, a visinata 2,3 2,5m. Leì{tata za kravite se dolgi od 1,85 do 1,90 m, so {irina 1,10 - 1,15 m.
Sekoi dve leì{ta se ogradeni so metalni pocinkuvani profili, nanazad
postaveni od hranilkite (jaslite) na 1,05 m so visina od 0,85 m. Ogradite na
krajnoto leì{te se dolgi kolku {to e dolgo leì{teto. Pregradite me|u
leì{tata gi {titat kravite od me|usebno povreduvawe.
Jaslite treba da bidat napraveni taka {to na govedata treba da im ovozmoàt
58
59
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
{to polesno i nepre~eno zemawe na hranata. Tie vo osnovata se {iroki 0,25m, a vo

gorniot del 0,80 m. Krmniot hodnik e so {irina od 1,20 do 1,80 m. Vo predniot del
na leì{teto pome|u dve kravi se nao|a edna avtomatska poilka koja gi opsluùva
dvete kravi. Pozadi leì{teto se nao|a kanalot za mehanizirano iz|ubruvawe,
{irok 0,50 m, a dlabok 0,18 m. Isto taka vo zadniot del se nao|a i manipulativniot
hodnik so {iro~ina od 1,20 m. Vratite se {iroki od 1,20 do 1,80m, a visoki 2 m.
Prozorcite se postavuvaat na podolgite strani na objaktot i na niv otpa|a
1/15 od povr{inata na podot.
Dvoredni objekti
Kapacitetot na dvorednite objekti e 120 kravi, vo sekoj red po 60 kravi.
Prose~nata {irina na ovie objekti e okolu 11 do 12m, a dolìnata okolu 72 do 73 m.
Dimenziite na leì{tata, jaslite, kanalot za iz|ubruvawe i manipulativniot
hodnik se isti kako kaj ednorednite objekti, razlikata e vo toa {to tuka krmniot
hodnik e {irok 3,20 m. Vakviot hodnik ovozmoùva mehaniziran dotur na hrana i
obi~no e na sredinata od objektot, dodeka po krajnite nadol`ni strani se nao|aat
dvata manipulativni hodnici. Me|utoa, ako kravite se postavat so zadniot del na
teloto edni sproti trugi, toga{ pome|u kravite se nao|a hodnikot za manipulacija,
a dvata krmni hodnici se pokraj nadol`nite sidovi. Vrzuvaweto na kravite moè da
bide so razni sistemi na vrzuvawe, a naj~esto se koristi grabneroviot sinxir.
êtvororedni objekti
êtvororednite objekti se so kapacitet od 240 kravi poredeni vo ~etiri reda, vo
sekoj red po 60 kravi. Vo ovie objekti postojat dva krmni hodnika so {irina 3,20 m i
tri manipolativni hodnici so {irina
1,20m. Postojat ~etiri vlezni i ~etiri
izlezni
vrati. Vratite na krmnite
hodnici se {iroki 3,20 m, a visoki 2,40 m,
dodeka vratite na manipulativniot hodnik
se visoki 2,00 m i {iroki 1,20m. Drugite
dimenzii na leì{tata, jaslite, poilkite,
kanalite i hodnicite se isti kako i kaj
ednorednite objekti. Ventilacijata na
objektot se obezbeduva preku prozorcite i
pokrivot. Kravite se vrzuvaat za vrat, a ne
za rogovite so grabnerov sinxir (sl.38).
Sl. 38. Vrzuvawe na kravite so grabnerov sinxir
Napojuvaweto na kravite vo sovremenite farmi e re{eno preku

avtomatski poilki. Edna avtomatska poilka se postavuva pome|u dve grla vo blizina
na jaslite, podignata okolu 60 cm od podot.
59
60
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Objekti za presu{eni kravi

Vo sovremenite i pogolemite farmi se gradat posebni objekti za presu{eni
kravi. Ovie objekti vo odnos na vnatre{nata gradba ne se razlikuvaat od objektite
za molzni kravi, osven {to nema uredi za ma{insko molzewe. Vo ovie objekti tie
ostanuvaat izvesen period, potoa odat vo porodili{teto, a po teleweto povtorno se
vra}aat vo objektite za molzni kravi. Del od objektot za presu{eni kravi moè da
posluì i kako porodili{te.
Objekti za smestuvawe na teliwa (tel~arnik)

Tel~arnikot po pravilo se gradi vo neposredna blizina na
porodili{teto, so jugoisto~na ekspozicija. Toj treba postojano da bide ~ist, suv,
topol i bez provev. Podot treba da e izgraden od beton so termoizolacionen
materijal i so odreden naklon za lesno da se odrùva higienata. Vo tel~arnikot se
izgraduvaat individualni i grupni boksovi vo koi }e se odgleduvaat teliwata
okolu 15 dena i grupni boksovi za odgleduvawe na teliwa do 3 mese~na vozrast.
Brojot na boksovite za teliwa zavisi od brojot na kravite. Obi~no na 100
kravi treba da se izgradat 5 do 10 individualni boksovi i 3 do 4 grupni (sl.39).
Individualnite boksovi se monta`ni, a se izrabotuvaat od metal i drvo i gi imat
slednite dimenzii: dolìna 1,50 m
{irina od 0,90 do 1,00 m i visina
1,40 m. Za da se za{titat teliwata
od vlagata, boksovite treba da se
podignati od podot okolu 40 cm.
Podot na ovie boksovi se izrabotuva
od drveni letvi so odredeno
rastojanie, za da ne se zadrùva
mo~kata, a prostirkata da ostane
suva podolgo vreme. Na vozrast od 16
dena teliwata se smestuvaat vo
grupni boksovi od 15 do 20 teliwa
vo eden boks. Na vozrast od 1 mesec
za sekoe tele vo boksot potreben e
Sl . 39. Grupno smestuvawe na teliwa
2
poden prostor do 1,5 m , na 2 meseci
2,5 m2 i na 3 meseci do 3,5m2.
Tel~arnikot treba da bide neposredno povrzan so ispustot, za da moàt
teliwata vo sekoe vreme da go koristat. Koga }e napolnat teliwata tri meseci,
ma{kite teliwa odat vo goili{te, a ènskite za priplod.
Objasni i odgovori:
Objasni koi objekti za smestuvawe na kravite se najpogodni !
Nabroj gi pova`nite objekti za smestuvawe na kravite!
Koj sistem na vrzuvawe naj~esto se koristi kaj kravite?
60
61
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Aktivnosti:
Poseti ja u~ili{nata kravarska farma ili najbliskata farma vo blizina na
mestoto na ìveewe. Tamu }e i prakti~no }e nau~i{ za zastapenosta
na rasite i kategoriite goveda, nasokata na proizvodstvo, proizvodnite
karakteristiki na rasite, na~inot na ishranata i ishrana na oddelni
kategorii govedakako i pova`nite objekti za smestuvawe na govedata.
1. Objasni go stopanskoto zna~ewe na govedarstvoto za na{ata Republika!
2. Objasni gi karakteristikite na intenzivniot sistem na odgleduvawe!
3. [to podrazbira{ pod sistem na odgleduvawe krava-tele?
4. Objasni koj metod na odgleduvawe treba da se primeni pri odgleduvaweto na doma{noto govedo
bu{a!
5. Razmisli i objasni po {to se razlikuva hol{tajn-friziskoto govedo od isto~no friziskoto!
6. Objasni zo{to xerzejskata rasa ne e mnogu ra{irena vo svetot, iako dava dosta masno mleko!
7. Koja od gojnite rasi goveda najmnogu se odgleduva vo R. Makedonija?
8. Koja od navedenite rasi e mle~na rasa: a) simentalska, b) crveno danska, v) {orthornska,
g)Romawola?
9. Koja od navedenite rasi ima bela boja na vlaknoto: a)isto~no friziska, b) {arole, v)limuzinska,
g) montafonska?
10. Koja od navedenite rasi nema rogovi: a) xerzejska, b) oberintalska, v) aberdin anguska,
g) akvitanska?
11. Razmisli koja od navedenite rasi ima najgolem dneven prirast: a) simentalska, b) herefordska,
v)akvitanska, xerzejska?
12. Navedi ja eksteriernata razlika pome|u oberintalkoto i xerzejskoto govedo!
13. Voo~i nekoi razliki pome|u montafonskoto i hol{tajn friziskoto govedo!
14. Objasni go potekloto i sozdavaweto na hol{tajn friziskata rasa!
15. Nabroj gi pova`nite podgotovki i postapki za dobivawe na zdravo i ~isto mleko!
16. Nabroj gi pova`nite krmiva {to moàt da gi koristat govedata vo ishranata!
17. Sostavi normativ za molzna krava so ìva masa od 600 kg i dnevna mle~nost od 24 kg mleko so
3,6% na mle~na mast!
18. Razmisli i objasni vo koj mesec od bremenosta i zo{to se vr{i presu{uvawe na stelnite kravi!
19. Objasni zaradi koi pri~ini teliwata treba da go primat {to poskoro kolostralnoto mleko!
20. Sostavi dnevna da`ba od voobi~aeni krmiva vo zimskiot period za junica na vozrast od edna
godina!
21. Sostavi normativ za priplodni bikovi so ìva masa od 700 kg spored tabelata na Bocker!
22. Objasni kako se proizveduva belo tele{ko meso!
23. Objasni gi fazite na goewe kaj juniwata so koncentrirana hrana!
24. [to podrazbira{ pod poimot bebi bif?
25. Sostavi da`ba za gojni juniwa bebi bif so ìva masa od 350 kg!
26. Objasni koi uslovi treba da gi ispolniva mestoto (lokacijata) kade {to treba da se gradi
objektot za smestuvawe na goveda?
27. Navedi kakvi moàt da bidat objektite za smestuvawe na molzni kravi?
28. Navedi gi dimenziite na leì{tata za molznite kravi?
29. Objasni {to }e se slu~i kaj kravite ako leì{tata im bidat pokusi od propi{anite!
30. Navedi koj sistem na vrzuvawe najmnogu se primenuva kaj kravite?
31. Navedi na koja vozrast teliwata se smestuvaat vo grupni boksovi?
61
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
62
62
63
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
RIBARSTVO
So izu~uvawe na ovaa tema }e moè{ :

- Da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na ribarstvoto;
- da gi poznava{ ribite {to se od pogolemo stopansko zna~ewe za
R. Makedonija;
- da gi razlikuva{ osnovnite anatomski karakteristiki na ribite ;
- da gi poznava{ karakteristikite pri razmnoùvaweto na ribite;
- da ja objasnuva{ tehnologijata na odgleduvawe na ribite vo
ribnici (toplovodni i ladnovodni);
- da gi poznava{ osnovnite krmiva {to se upotrebuvaat vo
ishranata na ribite;
- da odreduva{ ishrana na razli~ni vidovi i kategorii na ribi.
63
64
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.1 .STOPANSKO ZNAÊWE NA SLATKOVODNOTO RIBARSTVO

Spotred ocenkite na svetskite specialisti i ekonomisti, ribarstvoto se
smeta za granka so najgolemi perspektivi, neiskoristeni rezervi i mo`nosti.
Sovremenite intenzivni metodi na odgleduvawe na ribite dadoa rezultati
koi{to niedna druga granka vo agrarot, posebno sto~arstvoto go nema dadeno dosega,
na eden hektar povr{ina da se proizveduva do dva milioni kilogrami riba.
Naukata {to gi prou~uva ribite se vika ihtiologija. Slatkovodnoto
ribarstvo go prou~uva iskoristuvaweto na prirodni t.n. otvoreni vodi, odnosno
site proto~ni i mirni vodi, kako i ve{ta~ki akumulirani vodi t.n. ribnici
(akvakultura). Spored toa vo slatkovodnoto ribarstvo postojat dve granki:
- ribolov na otvoreni vodi i
- odgleduvawe na ribi vo ribnici.
Ovie dve granki zna~itelno se razlikuvaat po na~inot na iskoristuvaweto.
So ribolov i ribarstvo se zanimavale starite kinezi pred 4.000 godini, i vo toa
vreme tie znaele da odgleduvaat ribi vo ribnici.
Ribarstvoto ima golemo stopansko zna~ewe, zatoa {to naselenieto go
obezbeduva so meso koe e mnogu lesno svarlivo i e so visoka biolo{ka i hranliva
vrednost.
Makedonija raspolaga so golemi povr{ini pod prirodni ribnici (otvoreni
vodi) vo koi spa|aat: rekite, potocite, kanalite, ezerata, barite i vodnite
akumulacii, a mnogu pomalku so ve{ta~ki ribnici. Ili vkupnite vodeni povr{ini
za odgleduvawe na ribi kaj nas iznesuvaat okolu 56.000 ha. Od toa 46.700 ha se
prirodni ezera, 6.400 ha se ve{ta~ki ezera, 2200 ha se reki i 700 ha ili 1% se
ve{ta~ki ribnici.
Site ovie vodi spored fizi~ko-hemiskite i biolo{kite svojstva, kako i
spored vidot na ribite koi ìveat vo niv se delat na: nizinski i visinski
(planinski).
Nizinskite ili toplite vodi se bavni, bez razlika dali se proto~ni ili
mirni (stoe~ki). Lete se zagrevaat do 300S, a zime se mnogu ladni. Vo toplite vodi
glaven pretstavnik od ribite e obi~niot krap (Ciprinus carpio), a pokraj nego ìveat
i drugi ribi od istata familija na Ciprinidae ili krapovi: kara{ (Carassius
carassius), liwak (Tinca tinca), crvenoperka (Scardinius erythrophthalmus), pla{ica
(Albornus albornus) i dr. Od drugite familii povaèn e somot (Silurus glanis). Kaj nas
za nizinska voda se smeta Dojranskoto Ezero.
Visinskite ili planinskite vodi se ladni, ne se zagrevaat pove}e od 20 0S, a
moàt da bidat prote~ni ili mirni (stoe~ki). Glaven pretstavnik od ribite vo ovie
vodi e pastrmkata (Salmo trutta) od familijata Salmonidae, pa zatoa tie vodi se
narekuvaat salmonidski. Vo ovie vodi spa|aaat Ohridskoto i Prespanskoto Ezero,
kako i golem broj na potoci i reki.
Kaj nas so ribolov na prirodnite ribnici (otvorenite vodi) se zanimavaat
stopanski ribolovni organizacii i sportsko ribolovni dru{tva.
Stopanskite ribolovni organizacii glavno egzistiraat od proda`bata na
ulovenite ribi, a lovat so site sredstva za ribolov koi zakonot gi dozvoluva, kako
{to se mreì i strukovi. Vo R. Makedonija so stopanski ribolov se zanimavaat
pogolem broj vakvi organizacii i toa na Prespanskoto, Ohridskoto i Dojranskoto
64
65
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ezero, kako i na golem broj ve{ta~ki akumulacii. Na toj na~in preku stopanskiot
ribolov se vrabotuvaat golem broj rabotnici, {to pretstavuva mo{ne va`no
stopansko zna~ewe za nas.
Isto taka i sportsko-rekreativniot ribolov e mo{ne zna~aen i masoven.
Sportsko-rekreativnite ribolovci lovat ribi za razonoda i odmor. Na niv im e
dozvoleno kako sredstvo na ribolov da koristat samo jadica. Tie se organizirani vo
sportski ribolovni dru{tva koi se griàt za ribolovnite vodi vo svojot revir.
^lenovite na ovie ribolovni dru{tva pla}aat simboli~na ~lenarina koja se
koristi vo za{titata na vodite i odrùvaweto na ribniot fond, odnosno
poribuvawe na vodite.
Vo posledno vreme s# pove}e mu se posvetuva vnimanie na ribarskiot
turizam. Sportskite ribolovci patuvaat od oddale~enite kraevi do podobrite
ribolovni vodi, a so toa se razviva i turizmot. Vo nekoi zemji koi imaat dobri
ribolovni vodi, ribarskiot turizam stanuva mo{ne va`na stopanska granka. Kaj nas
ovoj turizam moè da se razvie na mnogu dobri planinski salmonidski vodi.
Vo tie vodi ìveat razni vidovi pastrmki, dosta privle~ni za sportskiot
ribolov. Me|utoa, mnogu od na{ite vodi denes se siroma{ni so riba, bidej}i
neplanski se uni{tuva. Zatoa e potrebno posovesno da se ~uvaat na{ite ribolovni
vodi i da se prezemaat merki za da se zgolemi populacijata na site vidovi na ribi,
va`ni za sportskiot ribolov.
Godi{nata potro{uva~ka na ribi vo R. Makedonija iznesuva od 7.500 do 8.000
t ribi, ili po ìtel 3,8 do 4, 1 kg, dodeka se proizveduva okolu 1.270 t, ili po ìtel
0,6 kg. Od vkupnoto godi{no proizvodstvo na ribi vo R. Makedonija 711 t otpa|a na
pastrmka, 248 t krap, dodeka ostatokot se lovi od prirodnite i ve{ta~kite ezera
(Dràven zavod za statistika od 2004 god.). Me|utoa, sekoja godina R, Makedonija
uvezuva nad 4000 t zamrznata riba. Od vkupnoto doma{no proizvodstvo na riba, se
izvezuva samo okolu 20 do 40 t pastrmka. Vo svetot godi{no se lovat 140 milioni
toni riba (morska i slatkovodna).
Pa zatoa vo idnina ovaa granka vo na{ata dràva ima golemi perspektivi za
izgradba na novi toplovodni i ladnovodni ribnici.
Objasni i odgovori:
Kako se vika naukata {to gi prou~uva ribite?
Navedi koi vodi gi opfa}a slatkovodnoto ribarstvo?
Navedi gi pova`nite toplovodni vidovi ribi!
65
66
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.2. OSNOVNI ANATOMSKI KARAKTERISTIKI NA RIBITE

Spored eksterierot teloto na ribata se sostoi od tri dela: glava, trup i
opa{ka. Glavata kaj ribite e nezabeleìtelno spoena so trupot, a kako granica me|u
glavata i trupot pretstavuva zadniot del na {kr`nite poklopci. Granicata pome|u
trupot i opa{kata e zamislenata linija {to go dopira po~etokot na analnata perka.
Glavata se nao|a na predniot del od trupot i prete`no ne e pokriena so
krlu{ki. Na glavata se nao|aat: ustata, nosnite otvori, o~ite i organite za di{ewe
({krgite), kaj nekoi vidovi se sretnuvaat i musta}i. Organite za miris se nao|aat
vo nosnata praznina.
O~ite kaj ribite imaat sporedna uloga za razlikuvawe na boite i osetot za
svetlo-temno. Za orentacija i pronao|awe na hrana, ribite gi koristat bo~nata
linija i organite za vkus i miris. Nekoi vidovi ribi nemaat o~i, nitu pak
pigmenti, kako {to e slepata pe{terska pastrmka (Salmo astyanax), koja ìvee vo
temni pe{teri.
Sl. 40. Anatomija na ribata
[kr`nite poklopci se nao|aat vo zadniot del od glavata po edna od dvete

strani i sluàt da gi za{titat organite za di{ewe {krgite. [krgite se sostaveni
od {kr`ni laci, kosken del i {kr`ni liv~iwa koi se snabdeni so golem splet od
kapilari. Vo {kr`nite liv~iwa se vr{i razmena na gasovite. Tie od vodata go
zemaat kislorodot i go predavaat vo krvta, a od krvta jaglerodniot dioksid go
ispu{taat vo vodata.
Trupot e najgolemiot del od teloto kaj ribite. Zapo~nuva od glavata do
opa{kata. Teloto e pokrieno so krlu{ki, a samo mal broj vidovi nemaat krlu{ki.
Po oblik krlu{kite moàt da bidat: trkalesti, cikloidni, romboidni, ganoidni,
ktenoidni, sitni, pokrieni so debel sloj na sluz i dr. Cikloidnite krlu{ki se
sretnuvat kaj ciprinidnite vidovi ribi (krap, amur, tolstolobik i dr).
Ktenoidnite koi po nadvore{nata strana se nazabeni se sretnuvaat kaj grga~ot,
smugot i dr. Sitni i pokrieni so debel sloj na sluz, krlu{kite se sretnuvaat kaj
jagulata i liwakot.
66
67
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bo~nata linija se nao|a od dvete strain na trupot, koja zapo~nuva od glavata

i zavr{uva do opa{kata, pokriena so posebni krlu{ki. Taa pretstavuva sistem od
nervni zavr{etoci i sluì za orentacija na ribata vo prostorot.
Perkite sluàt za dvièwe i odrùvawe na ramnoteàta na ribite. Tie se
ko`ni produkti i se zajaknati so koskeni izrastoci, nareèni `bici i se
pricvrsteni za muskulaturata. Spored formata postojat lepezesti i {ilesti perki,
a spored brojot parni i neparni. Parni perki se gradnite i stoma~nite, dodeka
neparni se grbnata, analnata i opa{nata. Kaj salmonidnite vidovi ribi pome|u
grbnata i opa{nata perka se nao|a edna masna perka, {to drugite vidovi ja nemaat.
Kaj nekoi vidovi ribi se sretnuvaat po dve grbni perki, primer, kaj grga~ite.
Opa{nata perka kaj ribite sluì za dvièwe na teloto napred, analnata i
grbnata za odrùvawe na ramnoteàta, gradnite i stoma~nite za plivawe vo mesto.
Skeletot na ribite im dava forma i cvrstina na teloto. Zaedno so
muskulite se ovozmoùva dvièwe i za{tita na mekite delovi. Koskite kaj ribite
rastat se dodeka ribata ìvee. Kaj nekoi vidovi ribi pome|u muskulite se nao|aat
me|umuskulni koski.
Muskulite pretstavuvaat aktiven aparat za dvièwe. So svoite kontrakcii
go dviàt teloto i go stavaat vo funkcija srceto, crevata i drugite organi. Kaj
ribite se zastapeni tri vida muskuli: popre~ni, mazni i visceralni. Skeletnite
muskuli kaj ribite se sostaveni od segmenti ili miomeri koi me|u sebe se odvoeni
so svrzno tkivo nare~eno miosepta. Ovie muskulni segmenti koi se rasporedeni od
glavata kon opa{kata imaat forma na W (duplo v).
Vozdu{niot meur kaj ribite ima uloga za dvièwe na ribata nadolu ili
nagore. Sistemot za varewe na hranata se sosotoi od usna praznina, goltka,
hranoprovod, èludnik, tenko crevo, crn drob i zadno crevo so anus.
Polovite organi kaj ènskite individui se sostojat od jajnici ili ovariumi
koi se nao|aat obeseni za peritoneumot na stoma~nata obvivka. Jajnicite sozdavaat
polovi kletki-jajcekletki, odnosno ikra. Ma{kite individui imaat ma{ki polovi
`lezdi-gonadi ili testisi koi se smesteni vo stoma~nata praznina. Tie sozdavaat
semena te~nost so spermatozoidi, nare~ena mle~.
Objasni i odgovori:
Navedi od koi delovi se sostoi teloto na ribata?
Objasni ja gradbata na {krgite i kakva e nivnata uloga?
Nabroj gi pova`nite vidovi perki kaj ribite!
3.3. RAZMNO@UVAWE NA RIBITE

Ribite se razmnoùvaat polovo, odnosno so ma{ki i ènski polovi kletki.
Karakteristi~no za ribite e toa {to oploduvaweto na polovite gameti i samiot
razvoj na oplodenata zigota se vr{i nadvor od organizmot na ribata vo vodena
sredina. Vremeto na prvoto polovo sozrevawe na polovite gonadi-polova zrelost,
kaj razli~ni vidovi ribi e razli~no i vo golema mara zavisi od pove}e faktori
(genetski i ekolo{ki).
Ma`jacite se porano zreli od ènkite, no zatoa pak ènkite se pokrupni od
ma`jacite na ista vozrast. Ekolo{kite faktori imaat golemo vlijanie vrz
67
68
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
sozrevaweto na polovite gonadi, a so toa i vrz prvata polova zrelost kaj ribite.
Taka na primer, krapot koj ìvee vo tropskite predeli, polovo sozreva u{te vo
vtorata, a neretko i vo prvata godina i moè da se mresti 2-3 pati vo godinata.
Dodeka vo umerenite klimatski podra~ja, krapot polovo sozreva vo tretata do
~etvrtata godina i se mresti edna{ godi{no vo proletnite meseci.
@enskite individui sozdavaat ènski polovi kletki, odnosno ikra, a
ma{kite spermatozoidi, odnosno mle~. @enskite polovi produkti se jajcekletkite
koi se nao|aat smesteni vo jajnicite (ovariumite) {to kaj ribite se parni.
Ovariumite se nao|aat obeseni na abdomenalnata obvivka (peritoneumot).
Isfrlaweto na ikrata nastanuva pod dejstvo na kontrakciite na
abdomenalnite muskuli ili triewe na stomakot po pesokot. Dodeka pri ve{ta~koto
mrestewe, nastanuva so blago masirawe i pritiskawe na stomakot. Na toj na~in
ikrata izleguva niz genitalniot otvor vo nadvore{nata sredina. Ikrata moè da
bide: lepliva, slabolepliva ili bez svojstvo na leplivost.
Spored specifi~nata teìna ikrata moè da bide polesna od vodata. Ovoj vid
ikra pliva na povr{inata na vodata i se vika pelagi~na ikra. Takva ikra imaat
amurot, tolstolobikot, jagulata i dr. Dodeka ikra so pogolema specifi~na teìna
od vodata imaat pastrmkite. Za razlika od ènkite koi ikrata moàt da ja isfrlat
odedna{, ma`jacite se sposobni vo tekot na fiziolo{kata zrelost mle~ot da ne go
isfrlaat odedna{ tuku so prekini, pove}e pati. Ova osobeno e va`no pri
ve{ta~koto mrestewe vo ribnicite kade ma`jacite moàt da se iskoristat za
oploduvawe i po nekolku pati. Po izvr{enata ovulacija, ikrata samo kratko vreme
e sposobna za oploduvawe i toa od nekolku minuti do 36 ~asa, bidej}i potoa
mikropilite se zatvoraat kako posledica na babreweto na ikrata vo vodena sredina.
Babreweto na ikrata kaj pastrmkite trae od 24 do 36 ~asa, dodeka kaj {tukata
mikropilata e otvorena samo edna minuta.
Prirodniot instinkt na ribata e takov {to vedna{ po isfrlaweto na ikrata
od strana na ènkata, ma`jakot ja zapliskuva so mle~ i oploduvaweto e zavr{eno.
Karakteristi~no za spermatozoidite na ribite e {to tie vo semenata te~nost
se nepodvi`ni. Tie stanuvaat podvi`ni samo vo dopir so vodata. Aktivnosta na
spermatozoidite vo vodata e razli~na i zavisi od vidot na ribata. Taka na primer,
kaj krapot taa e aktivna 2 minuti, kaj pastrmkite 25-45 sekundi po isfrlaweto vo
nadvore{nata sredina. Podvi`nosta na spermatozoidite moè da se zgolemi
dokolku namesto voda se koristi fiziolo{ki rastvor ( 0,6%). Vo takvi uslovi
podvi`nosta se zgolemuva za nekolku ~asa. Kvalitetniot mle~ pretstavuva gusta
bela te~nost, dodeka sivkaviot i vodenest e so slab kvalitet. Eden kvaliteten mle~
moè da sodrì od 10 milioni do 25 milioni spermatozoidi.
Objasni i odgovori:
Objasni kako se razmnoùvaat ribite?
Navedi gi faktorite od koi zavisi polovata zrelost kaj ribite !
Objasni koi polovi produkti gi sozdavaat ènkite, a koi ma{kite individui?
Objasni kolku vreme po ovulacijata ikrata e sposobna za oploduvawe?
Navedi kolku vreme trae aktivnosta na spermatozoidite po isfrluvaweto vo vodata ?
68
69
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.4. POVA@NI VIDOVI RIBI

3.4.1. Pastrmki (salmonidi)
Poto~na pastrmka (Salmo trutta)
Poto~nata pastrmka gi naseluva ladnite vodi, obi~no gornite te~enija na
rekite so umereno kontinentalna klima, kako i ezera so ~ista i ladna voda. Imeto
si go dobila po toa {to ìvee vo ladnite planinski potoci i reki. Ovie vodi
prete`no se ladni, ~isti, bistri, nezagadeni, bogati so kislorod i so mali
temperaturni razliki.
Eksterierni karakteristiki Teloto na pastrmkata e val~esto ubavo i
proporcionalno gradeno, zaradi {to lesno gi preskoknuva pomalite prepreki i
moè da se dviì sprotivno od pravecot na te~enieto na vodata.Pastrmkata ima
golema glava so zatapena mucka i golema usta so ostri zabi. Perkite se mo{ne
{iroki, jaki i zaokruèni. Teloto e pokrieno so sitni i okrugli krlu{ki.
Ma{kite individui se
razlikuvaat od ènskite
po toa {to imaat jako
razviena dolna vilica koja
e vo forma na kuka. Bojata
na grbot e maslinestosme|a do zelenkasta, a
stranite i se òltozeleni i e so srebreno
òlt stomak.
Sl. 41. Poto~na pastrmka
Kako i kaj drugite pastrmki i kaj nea pome|u grbnata i opa{nata perka, dobro
e razviena masnata perka. Po stranite na teloto, {kr`nite poklopci i grbnata i
masnata, a ponekoga{ i na opa{nata perka se nao|aat golem broj crveni i crni
to~ki so bel rab. Crvenite to~ki se pomalubrojni od crnite. Za vreme na
mresteweto boite se poubavi i jasno izrazeni. Maksimalnata dolìna dostignuva
okolu 125 cm so telesna masa do 25 kg.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Idealna temperatura na
vodata za poto~nata pastrmka e okolu 100S, me|utoa, moè da podnesuva i voda so 15
do 160S. @enskite individui od poto~nata pastrmka polovo sozrevaat na vozrast od
tri godini, a ma{kite na dve godini.
Taa se mresti od mesec noemvri do januari. @enkata polaga 2000 zrna ikra na
kg telesna masa. Ikrata e so bledoportokalova boja so dijametar od 4,5 do 5 mm.
Ikrata ja polaga na kamewata od dnoto, na mesta so brz protok na voda.
Inkubacijata trae od 60 do 90 dena. Za edna godina malite dostignuvaat dolìna 10
do 14 cm, a na vozrast od 2 godini, 20 do 25 cm, so teìna od 150 do 200 g. Taa bavno
raste, taka {to vo tretata godina dostignuva ìva masa od 0,5 do 1,5 kg. Poto~nata
pastrmka prete`no se hrani so larvi od vodni insekti, li~inki, rak~iwa, riba od
drugi vidovi, kako i od sopstveniot vid, ikra od drugi ribi, insekti koi letaat po
povr{inat na vodata i sletuvaat na vodata, mali àbi i dr. Od site slatkovodni
ribi, pastrmkata ima najkvalitetno meso.
Opi{i go eksterierot kaj poto~nata pastrmka!
69
70
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ohridska pastrmka (Salmo letnica)

Ohridskata pastrmka ìvee vo Ohridskoto Ezero i se razviva vo dlabokite
ezerski vodi. Vo zavisnost od mestoto na ìveewe se sretnuvaat dve formi, stru{ka
i pe{tanska.
Teloto e val~esto, li~i na torpedo i
pokrieno e so sitni krlu{ki. Kako i
kaj drugite pastrmki i kaj ohridskata,
zad grbnata perka se nao|a masna perka.
Po teloto ima temni i crveni damki
koi se mo{ne varijabilni.
Sl. 42. Ohridska pastrmka
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Polovata zrelost ohridskata
pastrmka ja dostignuva na vozrast od 4 do 5 godini. Taa se mresti vo zimskite meseci
dekemvri i fevruari. Ikrata ja polaga na peso~ni i ~akalesti mesta vo ezeroto.
Letniot soj t.n. letnica se mresti vo letnite meseci avgust-septemvri. Polaga od
2800 do 3800 zrna ikra na 1 kg telesna masa.
Bojata na zrelata ikra e portokalova, so dijametar od 4 do 5 mm. Mesoto na
ohridskata pastrmka e mo{ne vkusno i kvalitetno, koe pretstavuva poseben
delicates, osobeno za stranskite turisti.
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na ohridskata pastrmka!
Kaliforniska ili vinoìtna pastrmka (Salmo gairdneri irideus)

Poteklo Poteknuva od Severna Amerika - Kalifornija, od okolnite reki na
San Francisko. Za prvpat vo Evropa e vnesena vo 1880 godina, a na Balkanot vo 1893
godina. Postojat dve formi na kaliforniska pastrmka. Ednata e kontinentalna,
koja ìvee i se mresti vo slatkite vodi, a drugata e migratorska, odnosno ìvee vo
solenite vodi, a se mresti vo slatkite vodi.
Eksterierni karakteristiki Teloto na kaliforniskata pastrmka e
vretenesto, zbieno kako torpedo, {to i ovozmoùva lesno odrùvawe vo vodata i
brzo plivawe. Pokrieno e so sitni trkalesti krlu{ki. Ima mo{ne jaki vilici na
koi se nao|aat mnogu ostri i nanazad
svrteni zabi.
Po teloto ima nepravilni crni pegi,
dodeka po sredinata na dvete bo~ni
strani od glavata kon opa{kata, se
protega lenta so karakteristi~ni
crveno-portokalovi boi i li~i na
vinoìto. Grbot po boja e modro-siv,
stranite i se svetli, a stomakot
srebreno-siv.
Sl. 43.
Kaliforniska pastrmka
Postoi i varietet zlatna kaliforniska pastrmka, koja ima zlatno òlta boja
so golem broj na temni damki. Maksimalnata ìva masa na kaliforniskata pastrmka
iznesuva okolu 16 kg.
70
71
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Polovata zrelost ènkite

ja dostignuvaat na vozrast od 3 godini, a ma{kite na 2 godini. Plodnosta e dobra i se
dviì od 1500 do 2500 zrna ikra na 1 kg telesna masa. Ikrata po boja e portokalova,
so dijametar od 3,5 do 6,5 mm.
Se mresti od noemvri do januari. Kaliforniskata pastrmka se hrani so razni
larvi, insekti, drugi pomali ribi i dr. Vo ribnicite taa lesno se akomodira, mnogu
lesno i brzo se naviknuva da konsumira gotovi industriski krmni smeski, podnesuva
pogolemi amplitudi na temperaturata na vodata. So drugi zborovi lesno se adaptira
i se prilagoduva na novosozdadenite uslovi za ìvot.
Pri pravilna ishrana na vizrast od 1 do 1,5 godina dostignuva ìva masa od
200 do 250 g, {to pretstavuva komercijalno najbarana ìva masa. Mesoto na
kaliforniskata pastrmka e so odli~en kvalitet i nema me|umuskulni kov~iwa ili
gi ima sosema malku, pa zatoa e mo{ne barana. Mesoto e bogato so polnovredni
belkovini, a siroma{no e so masti.
Objasni i odgovori:
Objasni go potekloto na vinoìtnata ili kaliforniskata pastrmka?
Navedi gi pova`nite eksterierni karakteristiki na kaliforniskata pastrmka!
Objasni go mresteweto na kaliforniskata pastrmka!
3.4.2. Tehnologija na odgleduvawe i ishrana na oddelni

kategorii pastrmka
Odgleduvaweto na pastrmkata se razlikuva od odgleduvaweto na krapot so toa
{to pastrmkite se odgleduvaat vo pomali takanare~eni ladnovodni ribnici vo koi
vodata e poladna i so mnogu kislorod, se mrestat od noemvri do januari; ikrata im e
pokrupna, pomalubrojna i slabolepliva, maticite ikrata ja zakopuvaat vo ~akalot,
na dnoto od vodata. Se hrani preku celata godina, a zimata ne{to poslabo. Ribnik za
pastrmka moè da se izgradi samo dokolku ima dovolno ~ista i ladna voda. Ribnikot
za pastrmka se sostoi od mrestili{te, persovi bazeni, mladi~nici, bazeni za
konsumna riba i karantinski bazeni .
Vo inkubaciona sala ili mrestili{te se smesteni inkubatorite za razvoj
na ikrata. Pastrmkite se mrestat i ve{ta~ki.
Ve{ta~ko mrestewe Od polovo zrelite pastrmki so raka vnimatelno se
istisnuva ikrata vo posebni sadovi, pri toa se vnimava da ne se istisne nezrela ikra
(sl. 44). Potoa na isti na~in go istisnuvame semeto (mlekoto) od ma{kite polovo
zreli individui. Na 3 do 5 izmresteni
ènki se dodava mle~ od 2 do 3 ma`jaci. So
dobienoto seme (mleko) od ma{kite
individui se poliva ikrata, a potoa
vnimatelno se prome{uva.
Za da se izvr{i oploduvawe na
ikrata, vo sadot so ikra i seme se dodava
voda kolku da ja pokrie ikrata. Vodata se
dodava so cel da se pottiknat
spermatozoidite aktivno da se dviàt i da
se izvr{i oploduvawe.
Sl. 44. Ve{ta~ko mrestewe na pastrmka
71
72
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po dodavaweto na voda, ikrata se prome{uva i ostanuva vo miruvawe okolu 2

minuti. Taka oplodenata ikra se ostava 10 do 20 minuti vo miruvawe, a potoa
potrebno e 2 do 3 pati da se isperi so ~ista voda. Oplodenite jajca se dràt vo
posebni uslovi, odnosno vo sovremeni inkubatori so proto~na voda. Vodata treba da
bide ~ista, ladna i bogata so kislorod. Temperaturata na vodata za pastrmki treba
da iznesuva od 4 do 16 0S. Sekoj vtor den oplodenata ikra se pregleduva, pri {to se
utvrduva dali ima mrtvi jajca i do kolku ima istite treba da se otstranat.
Sekojdnevno se vr{i otstranuvawe na ostatocite od zaostanata i uginata ikra,
ostatoci od jajcevata membrana od izleànite larvi, talog od samata voda i dr.
Inkubacijata trae 38 do 41 den od oploduvaweto do izleguvaweto na li~inkata,
zavisno od temperaturata na vodata. Koga mladite rip~iwa }e izlezat potrebno e
lu{pite od jajcata kako i uginatite rip~iwa da se otstranat. Mesec dena po
inkubacijata mladite rip~iwa ostanuvaat na dnoto od sadot i se hranat so
rezervnata hrana koja se nao|a vo òl~nata kesa.
Visinata na vodeniot stolb vo inkubatorot ne treba da bide pogolema od 30
cm, so cel da se ovozmoì polesno izleguvawe na larvite. Koga òl~nata kesa }e se
namali za 2-3 rip~iwata, po~nuvaat da baraat hrana i toga{ zavr{uva
inkubacionata faza i preobrazbata od larva vo rip~iwa.
Odgleduvawe i ishrana na podmladokot do ednomese~na vozrast
Griàta i odgleduvaweto na podmladokot vo ovoj period pretstavuva
najva`nata i najzna~ajnata aktivnost na pastrmskiot podmladok. Griàta vo ovoj
period trebe da bide naso~ea kon pravilnata ishrana i higienata na prostoriite vo
koi se ~uva podmladokot. Temperaturata na vodata vo ovaa faza treba da iznesuva
okolu 120S, so brzina na struewe na vodata ne pogolema od 10 cm/min. Gustinata na
naselenos po m3 treba da iznesuva 9-12 kg, (25,000 edinki na m3 korisna vodena
povr{ina), so 2-3 promeni na vodata vo eden ~as.
Dokolku dnevnata da`ba ne e pravilno dimenzionirana, vo toj slu~aj
mladuncite vo borbata da dojdat do hrana se napa|aat edni so drugi i lesno si gi
grizaat perkite, osobeno grbnata i gradnite perki.
Prvoto prihranuvawe se izvr{uva so starter smeska, koga 50% od li~inkite
po~nale da plivat. Vo tekot na denot li~inkite se hranat 4-6 pati. Dnevnata da`ba
se sostoi od 6 do 8% od telesnata masa na podmladokot. Otstranuvaweto na
ostatocite od hrana i na uginatite rip~iwa treba da bide mnogu vnimatelno. Ovaa
higienska operacija se pravi sekojdnevno, vnimatelno so meka ~etka, za da ne se
povredat malite rip~iwa. îsteweto e potrebno da se pravi rano nautro, za da se
izbegne stresot kaj malite rip~iwa. Po zavr{uvaweto na ~isteweto na bazenite,
tie povtorno se polnat so voda.
Odgleduvawe i ishrana na podmladokot od edenomese~na do trimese~na
vozrast Podmladokot se odgleduva vo persovi bazeni. Toa se mali betonski bazeni
vo koi se odgleduva mla|ot do 3 mese~na vozrast, so teìna od 05, do 5 g. Bazenite
imaat pravoagolna forma, so dolìna od 2 do 4 m, {iro~ina 0,5-1 m i dlabo~ima do
0,5 m. (sl.45), so menuvawe na vodata od 2,5 pati na ~as. Vo ovoj period treba da se
posveti posebno vnimanie na ishranata. Nedovolnata koli~ina na hrana ili
nesoodvetnniot broj na hranewa, kako i slabokvalitetnata hrana {tetno se odrazuva
vrz ponatamo{niot razvoj na podmladokot.
72
73
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Koli~inata na hrana treba da iznesuva od 4 do

7,5% od masata na rip~iwata. Temperaturata
na vodata 8-160S.
Ishranata se vr{i so kompletni
krmni smeski (starteri) so sitno zrnesta
struktura. Goleminata na paletite hrana se
dviì od 0,3 do 1,5 mm, so 4-6 dnevni obroci.
Sl. 45. Persovi bazeni za odgleduvawe na podmladok
Odgleduvawe i ishrana na podmladokot od tri do {esmese~na vozrast

Podmladokot vo ovoj period se ~uva vo bazeni mladi~nici, koi se nadvor na otvoren
prostor, naj~esto se betonski i vo pravoagolna forma. Vo ovie bazeni potrebno e da
se izvr{i sortirawe na podmladokot po golemina, so cel da se namalat razlikite
pome|u rip~iwata i da se ovozmoì poizedna~en porast na ribata, a so toa i
podobro iskoristuvawe na hranata. Gustinata na naselenost vo ovie bazeni e 15.000
edinki na m3 korisna vodena povr{ina. Bazenite za podmladok od prva faza se so
pravoagolna forma, so dolìna od 2 do 4 m, {iro~ina od 0,5 do 0,6 m i dlabo~ina 0,5
m.
Ishranata obi~no e so briketi (peletirana hrana), so golemina od 1,5-3mm.
Bazenite za podmladok od vtora faza se isto taka pravoagolni, so dolìna od
20 m, {irina 2 m i dlabo~ina 1 m. I kaj persovite bazeni i mladi~nicite,
napustite na voda i ispustite grlenacite se po celata {iro~ina na bazenot, taka
{to bazenite pove}e li~at na betonski korita. Dnoto na bazenot e so blag naklon
kon ispustot.
Odgleduvawe i ishrana na konsumna riba Konsumnata riba se odgleduva vo
bazeni za konsumna riba. Vo ovie bazeni se vr{i goewe na ribata. Toa se pogolemi
bazeni koi moàt da bidat postaveni vo niza ili paralelno, odnosno kaskadno za da
moè vodata da se koristi pove}e pati. Naj~esta golemina e dolìna od 30 m,
{iro~ina od 3 m i dlabo~ina od 1, 2 m, no se sretnuvaat i bazeni so dolìna od 40 m,
{iro~ina 4 m i dlabo~ina 1 -1, 5 m. Bazenite za konsumna riba se gradat od beton,
dodeka na tereni kade podno`jeto e nestabilno se vr{i armirawe na dnoto i
stranite. Bazenite obi~no se postavuvaat paralelno vo dolga niza-baterija, pri
{to treba da se vodi smetka da ima pristap do sekoj bazen zaradi odrùvawe i
redovno rabotewe. Za ovaa cel se prepora~uva bazenite da se dva po dva edno do
drugo i pome|u sekoja vakva serija od dva bazena se ostava pateka so {iro~ina po 1m.
Vo slu~aj koga nema dovolno voda, bazenite se pravat kaskadno so pove}ekratno
koristewe na vodata. Vo vakvi slu~ai dolnite baterii se za okolu 50 i pove}e cm
pod pogornite bazeni, so {to se obezbeduva aeracija na vodata i zbogatuvawe so
kislorod. Konsumnata pastrmka se odgleduva s# dodeka ne postigne ìva masa od 200
g. Taa teìna se postignuva vo vtorata godina, a moè vo povolni uslovi i vo prvata
godina. Nejziniot prirast zavisi najmnogu od vidot na pastrmkata, od koli~inata i
kvalitetot na hranata, od koli~inata na vodeniot protok, zastapenosta na
kislorodot vo vodata i temperaturata na vodata. Za da se dobie 1 kg prirast vo meso,
pastrmkite tro{at od 0,95 do 1,25 kg kvalitetna hrana. Sekoj proizvoditel na hrana
73
74
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
dava upatstvo-tablica za koristewe na negoviot proizvod. Ovaa orientaciona

tablica moè uspe{no da posluì za po~etnoto utvrduvawe na potrebnata koli~ina
za hrana-dnevnata da`ba za pastrmkata, vo goeweto. So pravilna evidencija za
prirastot na ribata i soodnosot na konsumiranata hrana, to~no moè da se utvrdi vo
koj vremenski period od godinata, so koja koli~ina na hrana treba da se hrani
pastrmkata, so cel da se postigne najoptimalen prirast so najmala potro{uva~ka na
hrana.
Tabela 14. Tablica za presmetuvawe na potrebnata koli~ina na hrana-dnevna
da`ba spored Aler Aqua.
Masa
vo kg
23
50
100
250
600
1500
0,70
0,60
0,50
0,40
0,30
0,20
0,90
0,70
0,60
0,50
0,40
0,30
1,00
0,80
0,80
0,70
0,50
0,30
Temperatura na vodata vo 0S
8
10
12
14
1,20
0,90
0,90
0,80
0,60
0,40
1,40
1,10
1,00
0,90
0,80
0,60
1,60
1,30
1,20
1,00
0,90
0,70
1,90
1,50
1,20
1,00
0,90
0,70
16
18
1,90
1,40
1,20
1,00
0,90
0,80
1,70
1,40
1,10
0,90
0,80
0,60
Za presmetuvawe na potrebnata koli~ina hrana za ishrana na ribite potrebno e da

se znae slednoto:
1. Koli~ina na riba vo ribnikot ili bazenot vo kg
2. Prose~nata individualna ìva masa na ribata vo g
3. Temperatura na vodata vo 0S
T K
Presmetuvaweto na dnevnata da`ba se vr{i so formulate: Dnevna da`ba =
100
T= teìnata na ribata vo kg K= tabli~en koeficient
Primer, da se presmeta potrebnata koli~ina na hrana-dnevna da`ba za gojna riba:
2000 kg riba so prose~na masa od 250 g, pri temperatura na vodata od 140S
2000 1,00
Dnevna da`ba=
20kg
100
Pastrmkite najdobro ja iskoristuvaat hranata i imaat najdobar prirast ako
temperaturata na vodata iznesuva 12-170S. Ako ovaa temperatura se zadrì vo tekot
na celata godina, pastrmkite postojano }e imaat optimalen prirast, dokolku i
ostanatite uslovi se povolni. Vo SAD se dobiva 400. 000 kg konsumna pastrmka od
eden hektar.
Gustinata na naselenost iznesuva 250-400 edinki na m3 korisna vodena
povr{ina, koja obezbeduva proizvodstvo 52-63 kg riba po 1 m3 korisna vodena
povr{ina. Pri ekstenzivno odgleduvawe dovolno e vodata na ribnikot da se
promenuva 2-3 pati vo tekot na 24 ~asa. Pri intenzivno odgleduvawe kade na 1 m2 ima
pove}e od 100 pastrmki protokot treba da e mnogu pointenziven, odnosno izmenata
na vodata vo tekot na 24 ~asa da e okolu 70 pati. Na 100 kg pastrmki potrebno e
protokot da iznesuva 1 litar na sekunda. Spored toa na 1000 kg pastrmki potreben e
protok od 10 l na sekunda, za 10.000 kg -protok od 100 l na sekunda i za 100. 000 kg
potreben e protok od 1000 l vo sekunda.
74
75
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najdobar vid na pastrmka za odgleduvawe vo ribnici e kaliforniskata

pastrmka.
Mati~nite bazeni sluàt za drèwe na mati~niot materijal;
Karantinskite bazeni sluàt za drèwe na bolni ribi ili ribi koi se
lekuvaat. Dokolku pri izgradbata na ribnici sekoj poedinec se pridrùva kon
goreiznesenite pravila, gre{kite}e bidat poretki, a so toa i tro{ocite }e bidat
pomali. Za izbegnuvawe na gre{ki i gubewe na sredstva, vreme i drugo, najdobro e
pred po~nuvaweto so izgradba na ribnikot da se izraboti mal plan i programa od
kompetentni lica ili institucii.
Tabelaren prikaz za nekoi optimalni fizi~ki i hemiski pokazateli na vodata za
pastrmkata:
Tabla 15. Optimalni fizi~ki i hemiski vrednosti na vodata za pastrmkite
R.br.
1.
2.
3.
4.
5.
Pokazatel
Temperatura vo 0S
rN vrednost
O2 vo mg na litar
N (azot) vo mg na litar
Vkupna tvrdost ( 0 d )
10
7-8
pove}e od 10
0
15
Objasni i odgovori:
Opi{i go ve{ta~koto mrestewe kaj pastrmkite!
Navedi ja gustinata na naselenost po m3 korisna vodena povr{ina za konsumnata riba?
Presmetaj kolku treba da iznesuva protokot na voda vo litri na sekunda na 5 000 kg pastrmka!
Presmetaj ja potrebnata koli~ina na hrana-dnevna da`ba za 3000 kg riba so prose~na masa od 100
g pri temperatura na vodata od 120S!
Navedi gi optimalnite fizi~ki i hemiski vrednosti na vodata za pastrmkite!
3.5. Familija- Cyprinidae- {arani

Ribite od ovaa familija ìveat vo toplite slatkovodni vodi, a se
rasprostraneti vo Ju`na Evropa i slatkite void na Azija, Amerika i Afrika.
Familijata ciprinidae ima okolu 200 rodovi i golem broj vidovi.
Teloto im e pokrieno so krlu{ki, a se sretnuvaat i vidovi bez niv. Zaedni~ko za
site vo ova familija e {to na vilicite nemaat zabi, tuku imaat dlaboko `drelo i
na sekoja strana po edna koska `drelnica, na koja se nao|aat po nekolku zabi so koi
ja xvakaat i ja potisnuvaat hranata na `drelnata plo~a i na toj na~in ja drobat i ja
isitnuvaat. Se hranat so sitni larvi, plankton i li~inki, hranata ja baraat riej}i
po dnoto. Na gornata vilica imaat po dva para musta}i. Ima i takvi koi gi nemaat.
Pova`ni vidovi od ovaa familija se :
Krap (cyprinus karpio)
Bel tolstolobik( Hypophthalmichthys molitrix Val.)
Siv tolstolobik( Hypophthalmichthys moblis Rch)
75
76
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Amur (Stenopharingodon idela V.)

Liwak (Tinca tinca L.)
Kara{ (Carasius carasius L.)
Crvenoperka (Scardinius erythrophtalmus L.)
Mrena ( Barbus barbus L.)
Pla{ica (Alburns alburnus alborela)
Klen (Leuciscus cephalus L.)
Skobust (Chondrostoma nasus L.)
3.5.1. Krap (ciprinus carpio)

Poteknuva od Kina, Japonija i Sredna Azija, poto~no od Crnomorskiot sliv.
Krapot se sretnuva vo site topli i mirni vodi. Me|utoa, mnogu lesno se odgleduva i
vo toplovodni ribnici i ima najgolemo stopansko zna~ewe od site slatkovodni
ribi. Krapot koj se odgleduva vo ribnicite, nastanal od re~niot krap, so
dolgogodi{no odgleduvawe vo ribnici. Re~niot krap e so podolgo telo, ponizok,
dodeka ribni~kiot e so mala glava i povisok, pa zatoa pri ista dolìna e poteòk.
Odnosot me|u visinata i dolìnata na teloto kaj ribni~kiot krap e 1 : 2 do 1 : 3,
dodeka kaj re~niot krap e 1 : 4 do 1 : 5. Ribni~kiot krap raste brzo i podobro ja
iskoristuva hranata. Imeno, 80% od proizvodstvoto na slatkovodna riba vo
toplovodnite ribnici otpa|a na krapot.
Eksterierni karakteristiki Teloto mu e pokrieno so krlu{ki (sl.46), a se
sretnuvaat i bez niv, so golo telo (sl.47), ili so eden red krlu{ki (malku lu{pest),
(sl.47) i so golemi krlu{ki ({iroko lu{pest) krap. Najdobar za odgleduvawe e
malku lus{pestiot ili lu{pestiot krap, bidej|i od niv se dobiva ~isto potomstvo.
Ustata mu e {ilesto ispup~ena, a na vilicite nema zabi. Na gornata vilica se
nao|aat dva para musta}i, edniot podolg, a drugiot pokratok. Bojata na grbot e
maslinesto-zelena
do
zlatno-òlta,
na
stomakot e òltnikavo-bela ili svetlo-òlta.
Grbnata perka e mo{ne razviena, so jaki
koskeni i nazabeni `bici. Gradnata i
opa{nata perka se crvenkasti, a ostanatite
perki se sivkasto-sme|i so maslinesto-zelena
nijansa. Opa{nata perka e sna`na, dlaboko
zase~ena so zaokruèni kraevi. Maksimalnata
ìva masa na krapot dostignuva do 50 kg, so
dolìna do 120 cm.
Sl. 46. Lu{pest krap
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Polovata zrelost ènskite

individui ja dostignuvaat na vozrast od 4 godini, a ma{kite na 3 godini. Se mresti
koga temperaturata na vodata }e dostigne 17-20 0S, a toa e obi~no kaj nas vo april i
maj mesec. Ma`jakot i ènkata baraat zgodno mesto-plitko, gusto obrasteno so
vodni rastenija. @enkata ja polaga ikrata i bidej}i taa e lepliva vedna{ po
polagaweto se prilepuva na mekite podvodni rastenija, a ma`jakot ja sledi i ja
oploduva ikrata. Plodnosta na krapot e visoka, polaga od 26. 000 do 1 milion zrna
76
77
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ikra, ili od 80.000 do 100.000 zrna ikra na sekoj kg telesna masa. Krapot raste brzo,
na vozrast od dve godini dostignuva ìva masa 1-1,5 kg, a na trigodi{na vozrast 2,5-3
kg. Se hrani so vodni insekti, rak~iwa, polàvi, razni larvi i li~inki. Vo
ribnicite glavna hrana mu e ìtno zrnestata (p~enka, ja~men, p~enica) kako i
gotovi industriski krmni smeski.
Mla|ot na krapot vo po~etokot se hrani so plankton, a pokasno so podvodni
rastenija, ikra od drugi ribi, sitni ribi i dr. Mesoto im e vkusno, me|utoa,
ponekoga{ moè da bide
pomasno i so miris na
tiwa. Vo toj slu~aj za da
is~ezne
neprijatniot
miris potrebno e odredeno
vreme da se drì vo ~ista
voda.
Sl. 47. Malku lu{pest i gol krap
Opi{i go eksterierot na krapot i nabroj kolku vidovi na krap postojat?
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na krapot?
3.5.1.1. Tehnologija na odgleduvawe i ishrana na krap

Krapot se odgleduva vo toplovodni ribnici kade vo leto temperaturata na
vodata se zagreva do 30 0S.
Pod poimot ribnik podrazbirame plansko odgleduvawe na ribi vo strogo
kontrolirani uslovi na ve{ta~ki izgradena povr{ina na eden odreden
lokalitet koj e snabden so dovolni koli~ini na kvalitetna voda, za
zadovoluvawe na potrebnite ìvotni funkcii na ribata.
Krapot, kako i ostanatite ribi e ladnokrvno ìvotno, odnosno
temepraturata na negovoto telo se menuva so temperaturata na vodata.
So zgolemuvawe na temperaturata site ìvotni funkcii na krapot stanuvaat
pointenzivni, osobeno potrebata od hrana; toj toga{ pove}e se hrani, brzo ja vari
hranata i pobrzo raste. Me|utoa, koga temperaturata e poniska od 4 0S, toj
prestanuva da se hrani, ne raste, moè da izgubi i od teìnata.
Kaj toplovodnite ribnici rabotata vo ribnikot zapo~nuva rano naprolet,
toga{ toj se polni so voda i se naseluva so ribi. Vo mrestili{tata se stavaat
polovo zreli mati~ni grla i toa vo sekoe mrestili{te se ostava po edna garnitura,
odnosno, 2 ènski i 3 ma{ki matici, so prose~na masa od 3 do 8 kg. Prethodno se
vr{i podgotovka na mrestili{teto-bazenite koi se so golemina od 300 do 500m2.
Najnapred se polnat so voda vo visina od 30 do 40 cm i vo nego se pu{taat
garniturite. Maticite }e po~nat da se mrestat koga temperaturata na vodata }e se
ka~i na 18 - 200S i toa vo ranite utrinski ~asovi, polagaj}i ja ikrata na podvodnite
rastenija. Po izvr{enoto mrestewe bazenot se dopolnuva so voda; nivoto treba da
dostigne 60-80 cm. Plodnosta kaj krapot iznesuva od 80.000 do 100.000 zrna ikra na kg
telesna teìna.
77
78
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po mresteweto mati~nite grla se lovat taka {to vo mrestili{tata ostanuva

samo oplodenata ikra. Za 3-8 dena od ikrata se razvivaat li~inki, so vitelusna kesa
(òl~na kesa) koja se resorbira za 2-5 dena, a posle toa po~nuvaat da primaat
prirodna hrana ili ve{ta~ka (starter).
Podmladokot treba postepeno da se priviknuva da koristi dodatna hrana
u{te vo proto~nite le`nici. Kaj nas vo praksa se praktikuva odgleduvaweto na
podmladokot na krap do odredena vozrast da bide vo samite mrestili{ta. êsto pati
i rastili{tata se prilagodeni kako mrestili{ta, pa vo takvi uslovi podmladokot
ostanuva vo mrestili{teto od rana prolet do esen.
Podmladokot na krap po negovoto aktivno prihranuvawe najdobro e da se
izvadi od samite mrestili{ta i da se prenese vo rastili{tata. Tamu }e se odgleduva
do 40 dnevna vozrast, a potoa }e se preseli vo mladi~nicite. Rastili{tata se
objekti nameneti za prvi~noto odgleduvawe na podmladokot od krap i
rastitelnojadnite ribi (amur i tolstolobikot).
Ishranata na podmladokot vo rastili{tata e so dodatna koncentrirana
hrana- starter za krap i prirodno sozdadenata hrana vo ribnikot. Vo po~etokot
podmladokot se hrani na sekoi 50-60 minuti vo tekot na denot. Hraneweto na
podmladokot moè da bide ra~no ili so avtomatski hranilki. Ra~noto hranewe e
podobro, bidej}i dava mo`nost za podobra kontrola na podmladokot. Hraneweto se
izveduva so rasturawe na hranata vo blizinata na bregot vo plitkiot del na
ribnikot, kade {to temperaturata na vodata preku denot e pogolema. Podmladokot
vo rastili{teto naj~esto ostanuva 30-40 dena, a potoa prodolùva da se odgleduva vo
mladi~nicite. Za ovoj period podmladokot narasnuva 2-5 cm, odnosno od 0,4 do 4 g,
pri {to se vr{i i klasirawe na podmladokot. Proizvodnite zagubi vo ovaa
tehnolo{ka faza se dviàt od 30 do 70%. Za uspe{no zavr{ena rabota se smeta ako
preìvuvaweto e do 50%.
Pred da se naseli podmladokot vo mladi~nicite, potrebno e da se izvr{i
dezinfekcija i |ubrewe so organski i mineralni |ubriva (2000-3000 kg organsko i
50-100 kg mineralno |ubrivo). Podmladokot se naseluva obi~no vo vtorata polovina
na mesec juni. Dokolku proizvoditelite se orentirani na dve godi{no proizvodstvo
na konsumna riba, gustinata na naselenost e 15000-30.000 edinki na ha, a za tri
godi{no proizvodstvo na konsumna riba od 30.000-50.000 edinki na ha vodena
povr{ina. Prose~niot dneven prirast moè da se dviì od 40 do 120 g po riba.
Ishranata na podmladokot vo mladi~nicite moè da bide ekstenzivna so dodavawe
na zrnesta hrana, poluintenzivna so dodavawe na zrnesta i dodatna jagleno hidratna
hrana, a proteinskata hrana se obezbeduva od prirodnata hrana vo ribnikot, dodeka
intezivnivniot na~in e so gotovi industriski krmni smeski.
Od na~inite na ishrana naj~esto se koristi ra~nata ishrana na to~no
odredeni i definirani hranili{ta. Hranili{tata se obeleàni so kolci. Brojot
na hranili{tata zavisi od goleminata na podmladokot i brojot na ribite. Pa taka
na 10.000-30.000 ribi potrebno e edno hranili{te.
Hraneweto obi~no se vr{i vo utrinskite ~asovi od 6 do10 ~asot pretpladne i
pome|u 15 i 16 ~asot popladne. Proizvodnite zagubi vo ovaa proizvodna faza se
dviàt od 20 do 30%. Proizvedeniot ednogodi{en podmladok se preseluva vo
goili{teto.
78
79
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Odgleduvawe na konsumna riba vo goili{tata

Intenzivnoto proizvodstvo e bazirano na proizvodstvo na konsumna riba vo
mali goili{ta, so golemina od 1 do 5 ha. Kade se praktikuva ishrana so ve{ta~ki
krmni smeski, a pomalku so prirodna hrana od samiot ribnik. Toplovodnite
ribnici po svojata proizvodna orentacija moàt da bidat monokulturni, koga se
odgleduva samo eden vid riba, naj~esto krap ili polikulturni koga se odgleduvaat
pove}e vidovi ribi. Gustinata na naselenost vo ribnicite za odgleduvawe na
konzumna riba (goili{ta) iznesuva 800-1500 ednogodi{ni krap~iwa na 1 ha.
Ishranata na ribite vo toplovodnite ribnici prete`no se bazira na
prirodna hrana, kako rezultat na prirodnata produkcija na ribnikot i dodatna
hrana.
Prirodnata hrana se sostoi od sitni vodeni organizmi i toa planktonski
koi lebdat vo vodata i bentoski koi ìveat na dnoto. Toa se prete`no li~inki od
razni vidovi chironomidi i crvi, najmnogu tubifex, kako i li~inki koi ìveat na
vodnite rastenija. Koli~inata na planktonot i bentosot e zavisna od koli~inata na
nivnata hrana {to se nao|a vo vodata, kako sitni vodeni rastenija-algi. Algite od
vodata zemaat jagleroden dioksid (SO2), koj go koristat za asimilacija, a pritoa ja
zbogatuvaat vodata so kislorod.
Dodatnata hrana ima zna~itelno vlijanie vrz zgolemuvaweto na
produktivnosta na ribat. Naj~esta hrana e zrnestata- jaglenohidratnata.
Dodatna hrana za krapot moè da bide p~enkata, ja~menot, p~enicata,
sojata, graoricata, lupinata i dr. Dobra hrana za krapot se i poga~ite ili
}uspiwata od maslodajnite kulturi, zatoa {to sodràt dosta belkovini. Zrnestata
hrana se dava na posebni mesta, nare~eni hranili{ta.
Ishranata na ribite vo goili{tata moè da bide ra~na i mehanizirana.
Naj~esto hraneweto e ra~no i se vr{i pri temperature na vodata od 140S, poto~no
periodot od april do oktomvri ili noemvri mesec. Hranata se dava na to~no
opredeleno hranili{te. Na 3.000-5.000 ribi potrebno e edno hranili{te.
Za orientaciono presmetuvawe na dnevnite da`bi vo tekot na vegetacioniot period
se prepora~uva tabela 16:
Mesec
% na hrana od telesnata masa ( biomasa)
Mart
April
Maj
Juni
Juli
Avgust
Septemvri
Oktomvri
Noemvri
0,2-0,5
0,5-1,5
1,5-2,0
2,0-3,0
3,0-4,0
3,0-4,0
2,5-3,0
1,0-1,5
0,5-1,0
Ako krapot se odgleduva kafezno, toga{ ishranata e bazirana na kompletna

krmna smeska za krap, koja sodrì 35% proteini. Za 1 kg prirast kaj krapot se
tro{i 1,2 do 1,5 kg krmna smeska.
Mladite krap~iwa do esen moàt da dostignat ìva masa od 1 do 1,5 kg {to
zavisi od pove}e faktori: gustinata na naselenost, goleminata na naselenata riba,
79
80
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
koli~inata na prirodnata i dodatnata hrana, kako i od brojot na drugite ribi vo

ribnikot. Glavnite fizi~ki i hemiski pokazateli vo vodata za krap se prikaàni
vo slednata tabela:
Tabela 17. Optimalni fizi~ki i hemiski vrednosti na vodata za krapot
r.br.
1.
2.
3.
4.
5.
Pokazatel
Temperatura vo 0S
rN vrednost
O2 vo mg na litar
N (azot) vo mg. na litar
Vkupna tvrdost (0 d)
25-27
7-8
5-8
do1,0
6-10
Objasni i odgovori:
Objasni go mresteweto na krapot vo ve{ta~kite ribnici!
Objasni ja ishranata na podmladokot vo rastili{teto!
3.5.2. Bel tolstolobik (Hupophtalmichtysm olitrix V.)

Poteknuva od Azija i Kina, ra{iren vo Evropa, pa i kaj nas.
Eksterierni karakteristiki Glavata mu e {iroka, a o~ite se smesteni pod nivoto
na strani~nata linija. Na vilicite
nema zabi. Trupot e dlabok i pokrien
so sitni krlu{ki. Po sredinata na
stoma~nata linija se nao|a greben koj
se protega od grloto do analniot
otvor. Grbot e sivkasto-zelen, a
stranite mu se srebrenesti. Moè da
porasne do 1m dolìna i preku 20 kg
teìna.
Sl. 48 Bel tolstolobik
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Vo ju`nite predeli polovo
sozreva na vozrast od 3 godini. Se mresti letno vreme od juni do avgust, na
temperatura od 26 do 30 0S. @enkata polaga okolu 500.000 zrna ikri koi se isti kako
kaj amurot polupelagi~ni i lebdat vo vodata. Mla|ot se hrani so zooplankton, a
koga malku }e porasne preminuva na ishrana so planktonski algi. Dobro se goi vo
ribnici i koristi sitno melena zrnesta hrana kako i algi.
3.5.3. Siv tolstolobik (Hupophtalmichtysm nobils)

Poteknuva od Kina. Vo Ungarija e vnesen vo 1963 godina, zaedno so amurot za
odgleduvawe vo ribnici. Se razlikuva od beliot tolstolobik, po toa {to na
stomakot nema greben, glavata mu e pogolema, a bojata na teloto potemna od beliot.
Strani~no po teloto ima nepravilni temni damki. Vrvot na gradnite perki dopira
do korenot na stoma~nite perki (sl. 49).
Toj raste pobrzo od beliot. Kaj nas dostignuva ìva masa do 20 kg, a vo Kina
preku 40 kg.
80
81
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Polovo sozreva na 6 do 7 godini me|utoa, potrebno e ve{ta~ko mrestewe

bidej}i i toj kako beliot se mresti pri
visoka temperatura na vodata.
Se odgleduva vo toplovodnite
ribnici za krap zaedno so beliot
tolstolobik i amurot kako polikultura.
Mesoto mu e so odli~en kvalitet. Vo
ve{ta~kite ribnici moè da se hrani so
zrnesta hrana.
Sl. 49. Siv tolstolobik
Objasni ja razlikata pome|u siviot i beliot tolstolobik !
3.5.4. Amur (Ctenopharyngodo idela)

Poteknuva od isto~na Azija, poto~no od rekata Amur koja se nao|a na
granicata pome|u porane{niot SSSR i Kina. Na Balkanot e donesen vo 1963 godina
i toa vo Vojvodina i Hrvatska, za odgleduvawe vo ribnici zaedno so krapot. Toj
denes se odgleduva vo cela Evropa vo ribnici za dobivawe na kvalitetno meso, a se
koristi i kako ~ista~ od rastitelnata vegetacijata na ribnicite i kanalite od
hidromeliorativnite sistemi.
Eksterierni karakteristiki Amurot e ubava riba, so vretenesto telo so
{iroko ~elo i ubavi {iroki krlu{ki. Bojata na grbot e zelenkasta, stranite se
temni, a stomakot svetlo bel.
Grbnata i opa{nata perka se temni, a ostanatite perki se posvetli. Po eksterierot
e sli~en so klenot, me|utoa,
amurot ima pomala glava. Vo
Kina dostignuva dolìna od 1,3
do 1,5 m so ìva masa od 30 do 50
kg.
Godi{niot prirast kaj
vozrasniot amur moè da
iznesuva od 2 do 3 kg. Se smeta
deka za 1 kg prirast izeduva od
50 do 200 kg rastenija. Zna~i za 1
godina toj izeduva od 400 do 500
kg vodni rastenija.
Sl. 50. Amur
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Amurot polovo sozreva na
vozrast od 4 godini so masa od okolu 3 kg. @enkata na amurot ja polaga ikrata pri
temperatura na vodata od 26 do 30 0S. Plodnosta e visoka i iznesuva okolu 300.000
do 800.000 zrna ikri. Obi~no se mresti vo brzi vodi, so brzina od 1 do 1,8 m vo
sekunda. Ikrata e pelagi~na i lebdi po povr{inata na vodata od rekata. Mla|ot se
hrani so planktonot i so larvi, a koga }e porasne se hrani so rastitelna hrana.
Amurot brzo raste, na vozrast od 6 godini dostignuva masa od 5 kg. Pootporen
e na bolesti od krapot. Toj ve{ta~ki se mresti vo ribnicite. Se smeta deka vo
posledno vreme uspe{no se prilagoduva na na{ite klimatski uslovi i na
temperaturata na vodata, pri {to i prirodno se mresti.
81
82
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaradi toa {to vo ishranata koristi golemi koli~ini na vodni rastenija,

sozdava ogromni koli~ini na izmet vo vodata, koj predizvikuva brz razvoj na algite,
a na{ite ribi ne gi koristat algite kako hrana. Za da se izbegne prekumernoto
sozdavawe na algite, zaedno so amurot vo ribnicite treba da se odgleduva i
tolstolobik koj vo ishranata koristi algi.
Navedi za kakva namena moè da se koristi amurot, osven za odgleduvawe vo ribnici !
Objasni kako se mresti amurot vo ribnicite i so koj drug vid riba treba da se odgleduva?
3.5.5.Liwak ( Tinca tinca)

Poteklo @ivee vo cela Evropa, vo mirnite i iste~ni vodi. Na Balkanot go
ima vo vodite na jadranskiot i vardarskiot sliv.
Eksterierni karakteristiki Teloto mu e nisko, opa{kata kusa i cvrsta, bez
golemi zarezi. Ima mala usta, so po eden par musta}i na aglite. Teloto e pokrieno
so sitni krlu{ki, koàta e debela i
pokriena so sluz. Bo~nata linija e
polna, i vo predniot del blago se izdiga
kon glavata.
Bojata na grbot mu e temno-zelena,
stranite i stomakot zelenkasto-òlti
ili zlatno-òlti. Liwakot ìvee vo
mirnite i iste~ni vodi, bogati so
rastenija, mil i glina. Moè da porasne
od 2 do 3 kg.
Sl. 51. Liwak
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki

Polovata zrelost ja dostignuva na vozrast od 3 do 4 godini.
Se mresti od maj do avgust pri temperatura od 22 do 240S. Ikrata ja polaga na
podvodnite rastenija. @enkata polaga od 300.000 do 450.000 zrna ikra, koja e mo{ne
sitna. Liwakot zimata ja pominuva zakopan vo milot na dnoto. Spa|a vo vidovite
ribi koi moàt da ìveat so mal procent na kislorod vo vodata. Se hrani isto kako
i krapot. Intenzivno se hrani vo letniot period, a zimno vreme miruva. Liwakot
denes se odgleduva vo toplovodni ribnici, zaedno so krapot i ne mu e kunkurent vo
ishranata. Mesoto mu e mrsno, no vkusno, osobeno ako ìvee vo iste~ni vodi, bidej}i
toga{ nema miris na tiwa.
3.5.6. Crvenoperka (Scardinius erythrophtalmus L.)

Rasprostranetost Crvenoperkata e rasprostraneta vo cela Evropa i Azija,
so isklu~ok na Pirinejskiot Poluostrov. Kaj nas ja ima vo Dojranskoto Ezero,
Tikve{koto Ezero, vo vodite na Vardar, Crna Reka, i vo drugi mirni vodni
akomulacii, obrasteni so rastenija. Vo ovie ezera taa pretstavuva vaèn vid vo
ulovot na riba. @ivee vo pogolemi jata i prete`no kon dnoto, kade i bara hrana.
82
83
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Eksterierni karakteristiki Teloto i e zbieno i od stranite spleskano.

Site perki se intenzivno crveni, so
isklu~ok
na
gradnite,
kade
se
portokalovi i grbnata koja e crvena samo
na vrvot. Stoma~nite perki se postaveni
ne{to ponapred od grbnata. Bo~nata
linija e jasno izrazena, o~ite se golemi,
a ustata e mala i nagore postavena.
Bojata na grbot e svetlo-zelenkasta, od
stranite e srebrenesta, a na stomakot
bela. Dostiknuva dolìna do 50 cm so
ìva masa od 1 kg.
Sl. 52. Crvenoperka
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Polovo sozreva na vozrast od

3 do 4 godini. Se mresti koga temperaturata na vodata }e se ka~i od 18 do 200S. Za
vreme na mresteweto polaga od 50.000 do 230.000 zrna ikra, koja e lepliva i se lepi
za podvodnite rastenijata.
Za vreme na mresteweto kaj ma`jacite na glavata i na pogolemiot del od
teloto se pojvuvaat bradavici so bela boja. Prete`no se hrani so mekite delovi od
rastenijata, larvi od insekti, sitni rak~iwa, algi, sitna fauna od dnoto i dr.
Pome|u muskulite ima mnogu kov~iwa, me|utoa mesoto e mo{ne vkusno.
Objasni i odgovori:
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na liwakot i na crvenoperkata!
Objasni go mresteweto na liwakot i crvenoperkata!
3.6.Som (Siluris glanis L.)

Se sretnuva vo slatkite vodi. Moè da se odgleduva i vo ribnici za krap koi
se bogati so mil-tiwa i koi se te{ki za odgleduvawe na drug vid riba.
Eksterierni karakteristiki Trupot e ovalen, so golema i splesnata glava
na koja se nao|aat tri para musta}i, eden par na gornata, a dva na dolnata vilica.
Gornovili~niot par na musta}i e najdolg i dopira do gradnite perki, dodeka
ostanatite musta}i se pokusi. Ima mali o~i i golema usta. Dolnata vilica e malku
podolga od gornata, me|utoa, i dvete vilici se polni so sitni zabi.
Povr{inata na teloto e mo{ne sluzesta i bez krlu{ki. Podopa{nata perka e
dolga, a opa{nata e zaoblena, dodeka grbnata perka e mala i bez tvrdi `bici.
Bojata mu e mnogu razli~na i zavisi od mestoto kade {to ìvee. Ako ìvee vo
podlaboki vodi bojata e potemna, dodeka vo plitkite vodi bojata e posvetla.
Inaku osnovna boja im e sivkasta ili maslinesto-kafena. Grbot postojano e
temen, a stomakot bel do bledo-òlt. êsto pati po teloto se nao|aat nepravilni
temni damki. Somot pretstavuva najgolema slatkovodna riba koja dostignuva
dolìna od 4 do 5 m, i do 400 kg teìna, a moè da ìvee i preku 100 godini.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Polovata zrelost somot ja
dostignuva na vozrast od 4 do 5 godini. Se mresti vo april i maj mesec, koga
temeperaturata na vodata }e se ka~i na 200S. @enkata ja polaga ikrata, vo gnezda na
83
84
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
podvodnite korewa, ma`jakot budno ja ~uva dodeka ne se oformat rip~iwa. @enkata

polaga okolu 500 000 zrna ikra. Inkubacijata na ikrata trae okolu 10 do 20 dena.
Somot e najgolemata riba grablivec koja go ~eka svojot plen i odedna{ go napa|a.
Prete`no se hrani so riba, àbi, vodni ptici, rak~iwa i vodni cica~i. Vo
ribnicite se hrani so zrnesta hrana, kako i so gotova industriska krmna smeska.
Sl.53. Som
Vo toplovodnite ribnicite prete`no se odgleduva so komercijalna masa od

1 do 2 kg. Som~iwa so vakva teìna imaat mo{ne vkusno meso, so odli~en kvalitet
bez masti so malku koski i so visok procent na polnovredni belkovini.
Navedi vo kakvi ribnici moè da se odgleduva somot!
Opi{i gi pova`nite eksterierni karakteristiki na somot!
3.7. Jagula (Anguila anguila)

Jagulata e migratorska riba koja del od svojot ìvot pominuva vo slatka voda,
a na mrestewe odi vo solena voda.
Eksterierni karakteristiki Jagulata ima dolgo zmijoliko i ligavo telo. Kaj
podmladokot do tretata godina teloto e golo, a kaj postarite teloto e pokrieno so
sitni krlu{ki koi se vsadeni vo koàta. Vo zadnoit del kon op{kata teloto e
splesnato. Glavata i e {ilesta, o~ite mali, a ustata e polna so ostri i sitni zabi.
Stoma~ni perki nema, dodeka grbnata i podopa{nata perka se spoeni vo opa{nata
koja zavr{uva {ilesto. Koàta i e
ligava. Bojata na teloto kaj vozrasnite
jaguli e maslinesto-zelena, a stomakot
srebrenast. Ma`jacite dostignuvaat
dolìna do 50 cm, a ènkite do 150 cm, so
masa od okolu 5 kg, so maksimalna masa 9
kg. Za vreme na svadbenoto patuvawe koga
jagulata patuva nizvodno kon moreto,
dobiva srebrenesta boja, grbot i e
Sl. 54. Jagula (Anguila anguila)
metalno-siv, a stomakot srebrenesto-bel.
84
85
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Jagulata od moreto vleguva

vo slatkite vodi koi se povrzani so Sredozemnoto More, Atlantskiot Okean,
Indiskiot i zapadniot del na Tihiot Okean. Jagulata saka mirni vodi so meko dno.
Taa dewe miruva na dnoto vo milot, a no}e bara hrana. Jagulata vleguva vo rekite i
tamu se zadrùva 4 do 5 godini, dodeka ne porasne i polovo ne sozree. Toga{ po~nuva
poleka da se priprema za rasplod (mrestewe) i patuva kon moreto.
@enkite vo toa vreme nosat vo sebe preku milion zrna ikra. Na toj pat tie
prestanuvaat da zemaat hrana. Koga }e stigne do Atlanskiot Okean, ili poto~no vo
Saragasovoto More (pome|u 220 do 230 severna {iro~ina i 40 do 600 isto~na dolìna).
Jagulite se spu{taat vo dlabo~ina od 100 do 300 m pri temperatura na vodata od 20
do 27 0S i solenost od 36 do 37 promili, tamu se mrestat. Polovata zrelost jagulata
ja dostignuva na vozrast od 7 do 9 godini. Jagulata se mresti od fevruari do april
mesec i polaga okolu 1 milion zrna ikra. Po mresteweto i ènskite i ma{kite
vozrasni jaguli umiraat.
Oplodenata ikra poleka se razviva i se kreva kon povr{inata na vodata i
izleguva vo forma na li~inki. Mladite li~inki koi vo po~etokot imaat forma na
list od bagrem, noseni od morskite strui po tri godini stignuvaat do evropskite
krajbre`ni morski delovi od kade {to se upatuvaat vo slatkite vodi. Na vozrast od
tri godini dolgi se okolu 6 do 8 cm. Jagulata se hrani so riba, àbi, rakovi,
insekti, ikri od ribi i dr. Najbarana komercijalna teìna e od 0,3 do 2 kg. Lovot na
jagulata obi~no e na esen, koga trgnuva na mrestewe nizvodno kon moreto. Kaj nas
najmnogu ja ima vo Ohridskoto Ezero.
Krvta na jagulata e otrovna, me|utoa pri kulinarskata priprema (prèwe,
pe~ewe), na temperatura od 58 0S otrovnosta se gubi. Postojat i takvi jaguli koi
isklu~ivo ìveat vo solenite vodi.
Objasni i odgovori:
Opi{i go eksterierot na jagulata!
Objasni go na~inot na mresteweto na jagulata!
85
86
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Aktivnosti:
Poseti go najbliskiot ribnik vo mestoto na ìveewe i informiraj se (nau~i)
za vidot na ribnikot i ribite, kako i za na~inot na ishrana na ribite vo
ribnikot.

1. Objasni vo {to se sostoi stopanskoto zna~ewe na slatkovodnoto ribarstvo!
2. Objasni go godi{noto proizvodstvo na ribi vo R. Makedonija!
3. Navedi so kakov kapacitet na prirodni i ve{ta~ki ribnici raspolaga R.
Makedonija!
4. Objasni ja ulogata na vozdu{niot meur kaj ribite!
5. Koi organi ribata gi koristi za orentacija i pronao|awe na hranata?
6. Navedi gi pova`nite vidovi pastrmki {to se zastapeni vo R. Makedonija!
7. Koja pastrmka ima najgolemo stopansko zna~ewe za na{eto ribarstvo?
8. Navedi gi pova`nite objekti kaj polnosistemskiot ladnovoden ribnik!
9. Objasni so kakva hrana se hrani podmladokot vo mladi~nicite?
10. Objasni do koja vozrast i so kakva masa se odgleduva podmladokot vo
mladi~nicite!
11. Navedi gi pova`nite vidovi ribi od familijata na ciprinidae!
12. Koj vid krap najmnogu se odgleduva vo toplovodnite ribnici?
13. Koja od navedenite vidovi ribi e ladnovodna: a) liwak, b) amur, v) pastrmka,
g) som?
14. Oplodenata ikra se transformira vo : a) li~inki, b) polnoglavec, v) larva,
g) male~korip~e.
15. Vo uslovi na izobilstvo od trevna rastitelnost i povisoka temperatura na
vodata preku letniot period, najpogodna riba za odgleduvawe e: a) pastrmka,
b) som, v) amur, g) jagulata.
16. Koja od navedenite ribi e migratorska riba (ìvee vo slatkite, a se mresti vo
solenite vodi): a) som, b) krap, v) poto~na pastrmka, g) jagula?
17. Presmetaj kolku treba da iznesuva protokot na voda vo litri na sekunda na 6 000
kg pastrmka!
18. Presmetaj ja potrebnata koli~ina na hrana-dnevna da`ba za 4000 kg riba so
prose~na masa od 100 g pri temperatura na vodata od 120S.
19. [to e karakteristi~no za krvta na jagulata?
86
87
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4
SVIWARSTVO
So izu~uvawe na ovaa nastavna tema }e moè{:

-Da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na sviwarstvoto;
-da gi identifikuva{ najva`nite rasi sviwi;
-da gi poznava{ proizvodnite i reproduktivnite
karakteristiki na pova`nite rasi sviwi;
- da gi razlikuva{ na~inite na razmnoùvawe na sviwite;
- da izbira{ soodveten metod na odgleduvawe na sviwite;
-da gi razlikuva{ kategoriite na sviwi za kolewe;
-da go razbira{ odnesuvaweto na sviwite vo prirodni
uslovi;
-da gi poznava{ osnovnite aspekti na organskoto
proizvodstvo vo sviwarstvoto;
-da gi opi{uva{ karakteristikite vo ishranata na
sviwite;
-da gi poznava{ krmivata {to se upotrebuvaat vo
ishranata na sviwite;
-da opredeluva{ ishrana na razli~ni kategorii na sviwi
(sprasni i matorici, prasiwa, nerezi, nazimki, sviwi za
goewe,);
- da odreduva{ soodvetno smestuvawe za oddelni kategorii
na sviwi.
87
88
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.1.STOPANSKO ZNAÊWE NA SVIWARSTVOTO

Osnovna cel za koja se odgleduvaat sviwite e svinskoto meso, koe vo odnos na
drugite vidovi meso ima zna~ajna prednost.
Svinskoto meso denes nao|a s# pogolema primena vo ishranata na naselenieto kako
vo sveà taka i vo prerabotena sostojba.
Se odlikuva so golema kalori~na i hranliva vrednost (11.304kj) ili 2700 kcal na kg
meso.
Spored statisti~kite podatoci vo svetot proizvodstvoto na svinskoto meso e na
vtoro mesto, so okolu 50 milioni toni ili 32% od vkupnoto svetsko proizvodstvo na
meso od site vidovi.
Zaradi visokata reproduktivna sposobnost, relativno kusiot proizvoden prces i
malata potro{uva~ka na hrana za kilogram prirast, na sviwarstvoto mu se dava posebno
mesto i zna~ewe vo sto~arskoto proizvodstvo.
Godi{no od edna matorica se dobivaat po dve i pove}e legla so okolu 20 i pove}e
ìvo rodeni prasiwa od koi godi{no moè da se dobie okolu 1,6 toni meso. Zaradi ova
za klani~nata i mesnata industrija sviwarstvoto ima mo{ne golemo zna~ewe. Sviwite
vo sporedba so drugite ìvotni mnogu podobro ja iskoristuvaat hranata. Za
postignuvawe na eden kilogram prirast, sviwite tro{at od 2,7 do 3,5 kg koncentrat, a
dodeka ostanatite doma{ni ìvotni mnogu pove}e. So pomalata potro{uva~ka na hrana
se zgolemuva i profitabilnosta vo ovaa granka i se dobiva poevtino meso. Vo sporedba
so drugite doma{ni ìvotni, svinskoto meso ima povisok klani~en randman (78-80%).
Vo R. Makedonija postojat mnogu povolni klimatski uslovi za razvoj na sviwarstvoto, a
so toa i proizvodstvo na svinsko meso, ne samo za doma{ni potrebi tuku i za izvoz. Vo
svetski ramki e mnogu dinami~na i intenzivna granka. Sviwarstvoto kako granka moè
celosno da se industrijalizira vo tehnolo{kiot proces, pri {to se namaluva
rabotnata raka, a se zgolemuva profitabilnosta.
Zaradi visokata reproduktivna sposobnost, relativno kusiot proizvoden proces,
kako i mo`nost za potpolna avtomatizacija na celiot tehnolo{ki proces, obrtot na
kapitalot e mo{ne brz. Spored statisti~kite podatoci, denes vo svetot ima okolu 850
milioni sviwi, a vo R. Makedonija okolu 167.000 sviwi (podatoci od Dràniot zavod za
statistika za 2006 godina).
Vo R. Makedonija godi{no se proizveduva 8708 toni svinsko meso, a se uvezuva
5.308 toni svinsko meso za 13,5 milioni dolari. Ako na ova se dodade i uvozot na
prerabotkite od svinsko meso (5.268 t) za koi se tro{at okolu 11,6 milioni dolari ili
vkupno godi{no za uvoz na svinsko meso i prerabotki se tro{at 25 milioni dolari.
Realnite potrebite od svinsko meso kaj nas se okolu 20 000 toni godi{no i za da se
obezbedi ova potrebno e da se odgledaat 300 000 sviwi goenici.
Objasni i odgovori:
Objasni go zna~eweto na svinskoto meso vo ishranat na lu|eto!
Objasni ja sposobnosta na sviwata za reprodukcija (razmnoùvawe)!
Kolku vreme trae gojniot period na sviwite i kakva e konverzijata na hrana za kg prirast?
Kolku svinsko meso godi{no se proizveduva kaj nas, a kolku se uvezuva?
88
89
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.2. RASI SVIWI

Postojat golem broj rasi na sviwi (nad 100) koi me|usebno se razlikuvaat
kako eksterierno, taka i po reproduktivnite i proizvodnite karakteristiki.
Spored proizvodniot tip rasite sviwi se klasificirani vo tri grupi: rasi za meso,
rasi za salo i kombinirani rasi. Denes isklu~ivo se odgleduvaat mesnatite rasi
sviwi.
4.2.1.Golem jork{ir(yorkshire , large white)

Poteklo Golemiot jork{ir poteknuva od Anglija. Dobien e vo sredinata na
18 vek vo grofovijata Jork{ir, so me|urasno krstosuvawe pome|u maliot jork{ir i
doma{nata angliska sviwa. Golemiot jork{ir prestavuva kamen temelnik na
sovremenoto svetsko sviwarsko proizvodstvo, zatoa {to istiot posluìl za
sozdavawe na golem broj visoko produktivni rasi vo pove}e zemji. Zaradi jakata
konstitucija i dobrite proizvodno reproduktivnite karakteristiki {to gi
poseduva, denes prestavuva najmasovno ra{irena rasa vo svetot.
Eksterierni karakteristiki Glavata e sredno dolga, {iroka vo ~eloto, so
blago vdlabnata profilna linija, u{ite golemi i ispraveni, koi po ivicite se
obrasnati so fina bela ~etina. Vratot sredno dolg i muskulozen, a gradite dlaboki
i {iroki. Grbot i slabinite se dolgi, ramni i {iroki, so visoko nasadena opa{ka.
Sapite se dolgi, {iroki i
horizontalni.
Butovite
dlaboki, {iroki i polni so
muskulatura.
Stomakot e
prostran i paralelen so grbnata
linija, so najmalku 12 pravilno
razvieni dojki. Nozete se sredno
visoki, izgradeni od cvrsti
koski, a koàta e elasti~na
nepigmentirana i obrasnata so
beli ~etini.
Sl. 55. Jork{ir matorica
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Plodnosta e mnogu dobro

izrazena, brojot na prasiwata vo legloto se dviì od 10 do 12 prasiwa, od koi 9 gi
odgleduva. Prasiwata pri poroduvaweto se so masa od okolu 1 kg. Dobro ja koristi
hranata i dobro go podnesuva industriskiot na~in na odgleduvawe, lesno se
aklimatizira i akomodira. Prose~niot dneven prirast iznesuva okolu 650-700 g i
pretstavuva odli~na rasa za bekonsko proizvodstvo, zatoa {to e tipi~no mesnata rasa
koja dava golemi prinosi na kvalitetno meso, so randman od okolu 80%. Za eden kg
prirast tro{i od 3-3,5 kg koncetrat. Za prvpat vleguva vo reprodukcija na vozrast od
7,5 do 8 meseci. Zaradi navedenite proizvodni i reproduktivni karakteristiki
golemiot jork{ir moè da gi koristi site metodi na krstosuvawe. Obi~no pri
krstosuvaweto se koristat ènskite individui od golemiot jork{ir, dodeka nerezite
89
90
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
se od drugata rasa. Me|utoa, zaradi pomaliot broj vo populacijata od ovaa rasa kaj
nas po~esto nerezite se koristat za krstosuvawe.
Golemiot jork{ir e rasa koja e prili~no otporna na stresni agensi (halotan
test) {to e mnogu va`no za nejzina ponatamo{na perspektiva vo koristiweto za
proizvodstvoto na kvalitetno meso. Maksimalno ìvata masa kaj ovaa rasa moè da
iznesuva i do 570 kg, {to zna~i deka e edna od najte{kite rasi.
Objasni i odgovori:
Objasni kade i kako e dobiena rasata golem jork{ir!
Opi{i gi eksteriernite karakteristiki na golemiot jork{ir!
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni krakteristiki na golemiot jork{ir!
Kakvo zna~ewe ima golemiot jork{ir za svetskoto i na{eto sviwarstvo?
4.2.2. Landrasi-Landrace
Kaj nas vo proizvodstvoto na sviwi se zastapeni razni tipovi na landrasi: {vedski,
holandski, germanski, belgiski i dr. Site ovie vodat poteklo od danskiot landras.
Danska bela rasa (Danski landras)

Poteklo Sozdadena e po pat na me|urasno krstosuvawe me|u doma{nata
danska dolgou{esta sviwa i golemiot jork{ir. Danska e zemja so najrazvieno
sviwarstvo vo svetot.
Eksterierni karakteristiki Glavata e sredno golema, lesna {iroka vo
~eloto, so blago vdlabnata profilna linija, so golemi navednati (klempavi) u{i.
Vratot e dolg, ramen i obi~no suv. Gradite se sredno dlaboki i {iroki, a
ple{kite se lesni, fini i cvrsto spoeni so trupot.
Grbnata linija e dolga, ramna i {iroka so izrazena muskuloznost na
slabinata. Sapite se dolgi, {iroki i muskulozni, butovite se {iroki, dlaboki i
polni, do skokalnite zglobovi.
Zadniot del e mnogu podobro razvien od predniot. Nozete se sredno visoki, suvi i
cvrsti. Koàta e fina, elasti~na, dobro zategnata i pokriena so gusta bela ~etina.
Vozrasnite ènski priplodni grla se so prose~na ìva masa od oklu 250 kg, a
ma{kite od okolu 300 kg.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki. Danskiot landras e tipi~no
ranostasna rasa. Vleguva vo reprodukcija na vozrast od 7 meseci. Plodnosta e
visoka, bidej}i dava 10-12 prasiwa vo legloto. Mamarniot kompleks e mo{ne dobro
izrazen, zatoa {to sekoj pat imaat po 14 -16 dobro razvieni dojki. Vo odnos na
golemiot jork{ir, prasiwata se ne{to poosetlivi na industriski uslovi na
odgleduvawe.
Danskiot landras e specijalizirana rasa za proizvodstvo na meso, so mo{ne
dolgi kremenadli (kare).
90
91
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spa|a vo rasnostasnite rasi so fina, a ponekoga{ i so prefineta

konstitucija,
zaradi
{to
bara
pointenzivni uslovi na odgleduvawe i e
osetliva na stresni agensi vo sredinata
na drèwe i odgleduvawe. Mesnatosta na
polovinkite kaj ma{kite grla iznesuva
58,5%, a kaj ènskite 61,3%. Dnevniot
prirast se dviì 600-650 g. Za 1 kg
prirast tro{i 3-3,6 kg koncentrat.
Randmanot na mesoto se dviì okolu
80%. Od danskiot landras nastanale
drugite landrasi vo Evropa i nadvor od
nea.
Sl. 56. Danski landras nerez
[vedski landras
Poteklo [vedskiot landras e dobien od danskiot landras, odgledan vo
{vedski uslovi. Eksteriernite karakteristiki se isti kako i na danskiot landras.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta na {vedskiot
landras e golema i dava od 10 do 11 prasiwa. Prasiwata vo prvite nekolku nedeli
od ìvotot se mo{ne osetlivi, so mortalitet od 10 do 14%. Gojnite predispozicii
se mnogu dobro izrazeni, dnevniot
prirast se dviì od 650 do 750 g.
Hranata dobro ja koristi i za 1 kg
prirast tro{i 2,9 - 3 kg koncetrat.
Mesnatosta e mnogu dobro izrazena.
Debelinata na grbnata slanina iznesuva
okolu 30 mm, a dolìnata na polutkite
95 cm. Pootporen e na stresni agensi od
belgiskiot i germanskiot landras i dava
kvalitetno meso. Genetskiot potencijal
za meso kaj ovaa rasa e mo{ne visok,
odnosno, dnevniot prirast e mnogu pogolem.
Sl. 57. [vedski landras nerez
Me|utoa, za da dojde do izraz toj potencijal treba da se sozdadat idealni
uslovi na drèwe so postojana selekcija. Vo na{i uslovi toj potencijal se
iskoristuva od 60 do 70%. [vedskiot landras kaj nas e najzastapen od site
plemeniti beli rasi. Zna~ajna e za odgleduvawe vo ~ista krv i za krstosuvawe, pri
{to vo praksata naj~esto se koristat ènski grla. Matoricite od {vedskiot
landras naj~esto se parat so nerezi od golemiot jork{ir i se proizveduvaat melezi
od F1 generacija za ponatamo{en priplod ili za goewe.
Holandski landras
Poteknuva od Holandija. Dobiena e so me|urasno krstosuvawe, pome|u
doma{nata holandska primitivna sviwa, germanskata blagorodna i danskiot
landras. Po eksteriernite karakteristiki holandskiot landras ne se razlikuva od
danskiot landras.
91
92
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta e mnogu dobro

izrazena i dava okolu 10 -12 prasiwa vo legloto. Prasiwata vo prvite denovi po
oprasuvaweto se mo{ne osetlivi,
smrtnosta se dviì od 10 do 14%, pa i
pove}e. Za vreme na goeweto od 25 do 100
kg prose~niot dneven prirast iznesuva
650 -700 g. Konverzijata na hrana e
dobra, bidej}i za kg prirast se tro{i
3,12 kg koncentrat. Vkupniot prirast od
75 kg go postignuva za 105 dena. Za
razlika od germanskiot i belgiskiot
landras, ovoj e pootporen na stresni
agensi i e so podobar kvalitet na meso.
Sl. 58. Holandski landras nerez
Holandskiot landras ima mo{ne povolen klani~en kvalitet. Spored nekoi

avtori (P. Ne{ovski) dolìnata na polutkite kaj goenite grla od 100 kg iznesuva
84,5 cm, so tenka grbna slanina od 30 mm, a u~estvoto na {unkite (butovite) iznesuva
25%, dodeka na kareto (kremenadlite)5%.
Germanska oblagorodena sviwa (landras)

Poteklo Sozdaedana e so me|urasno krstosuvawe pome|u doma{nata stara
keltska
sviwa
i
germanskata
blagorodna rasa. Blagodarenie na
postojanata selekcija i podobrenite
uslovi na odgleduvawe, od nea e
sozdaden germanskiot landras.
Spa|a vo krupnite rasi sviwi. Glavata
e sredno golema, so {iroko ~elo, so
golemi i soboreni u{i. Vratot e dolg,
{irok i muskulozen. Visinata na
grebenot iznesuva 92 cm, a dolìnata na
trupot 124 cm, {to zna~i deka e mo{ne
krupna rasa.
Sl. 59. Germanski landras
Gradite se dlaboki i {iroki. Grbnata linija postepeno se ka~uva kon sapite,
a potoa zaradi soborenite sapi se spu{ta nadolu. Butovite se dobro razvieni,
zaokrugleni i polni do skokalnite zglobovi. Koàta i ~etinata se nepigmentirani.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta se ocenuva kako
dobra i oprasuva okolu 10-12 prasiwa vo legloto. Prasiwata se ra|aat so prose~na
porodna masa, okolu 1 kg. Mortalitetot vo dojniot period e okolu 13%. Gojnite
sposobnosti se dobro izrazeni so srednodneven prirast okolu 700 g. Mesoto e
kvalitetno i od nego se dobivaat mnogu dobri mesni prerabotki. Debelinata na
grbnata slanina e okolu 31 mm, so mnogu dobro razvieno kare. Hranata mo{ne dobro
ja koristi.
92
93
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za 1 kg prirast tro{i 3-3,5 kg koncentrat. Ima sna`na konstitucijata, pa

zatoa lesno se aklimatizira i akomodira.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite landrasi koi imaat stopansko zna~ewe kaj nas!
Objasni kako e sozdaden danskiot landras i opi{i go negoviot eksterier!
Navedi gi proizvodnite sposobnosti na danskiot landras!
Objasni go zna~eweto na danskiot landras za svetskoto sviwarstvo!
Kakva e konverzijata na hrana za kilogram prirast kaj {vedskiot landras?
Navedi gi proizvodnite karakteristiki na {vedskiot landras!
Kakvo zna~ewe ima {vedskiot landras za na{eto sviwarstvo?
Navedi po {to se razlikuva holandskiot landras od germanskiot i danskiot?
Objasni kako e dobien germanskiot landras ?
4. 2.3. Pietren (Pietrain)

Poteklo Pietrenot e Belgiska rasa, dobiena so neplansko krstosuvawe so
pove}e rasi. Se smeta deka pri krstosuvaweto u~estvuvale doma{nata belgiska
sviwa, berk{irot i jork{irot. Imeto go dobila po seloto Pietren, vo
provincijata Brabant kade e i sozdadena.
Eksterierni karakteristiki Spa|a vo sredno krupnite rasi. Glavata e kusa,
so sredno {iroko ~elo i blago vdlabnata profilna linija. U{ite se kusi i {iroki
i horizontalno postaveni. Vratot e kus i suv, gradniot ko{ e {irok, no ne mnogu
dlabok. Grbot mu e dolg i {irok, so {iroki i muskulozni slabini. Sapite se
{iroki, no soboreni i mo{ne muskulozni. Butovite se dobro izrazeni, {iroki i
spu{teni s# do skokalniot zglob, {to e rasna karakteristika na takanare~en culard
tip. Nozete mu se realtivno kusi i cvrsti, so pravilni stavovi. Bojata na ~etinata e
bela, so golemi ili mali crni poliwa. Vo zapadnite zemji vo posledno vreme se
pojavuva pietren, vo ~isto bela boja, kako rezultat na selekcija . Dnevniot prirast e
ne{to pomal i iznesuva 500-600 g, so zgolemena konverzija na hrana za 10-20% vo
odnos na belite rasi sviwi. Me|utoa, mesoto e so poslab kvalitet zaradi toa {to e
meko, bledo i vodenasto. Mesoto prete`no se koristi vo sveà sostojba, a poretko za
industriska prerabotka. Vekot na ekspolatacija na pietrenot e mo{ne kus, obi~no
1 godina.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta e poslabo
izrazena i dava vo prosek po 9 prasiwa vo legloto od koi 7,5 - 8,5 gi odgleduva.
Prasiwata pri poroduvaweto se neizedna~eni po teìna od 0,7 do 2 kg, {to se smeta
za negativna pojava. Pietrenot e najmesnata sviwa, so mo{ne razvieni mesesti
partii. Za 1kg prirast se tro{i 3-3,5 kg koncentrat. Polovata zrelost ja postignuva
mo{ne rano, so mnogu burno manifestirawe na estrusot. Vakvata sostojba doveduva
do seriozni problemi vo goeweto, zatoa {to po dostignuvaweto na 80 kg telesna
masa na grlata, zna~itelno se namaluva porastot.
93
94
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pietrenot prete`no se koristi za

krstosuvawe, kako treta terminalna rasa za
podobruvawe na mesnatosta kaj melezite od F1
generacija, odnosno iskoristuvawe na negovite
genetski potencijali za visoka produkcija na
meso.
Sl . 60. Pietren nazimka
4.2.4. Durok ( Duroc)

Poteknuva od SAD. Sozdadena e so me|urasno krstosuvawe me|u starata
amerikanska durok sviwa i òlto-crvenata xerzi rasa, zaradi {to do skoro ovaa
rasa bila poznata kako durok-xerzej. Denes taa e poznata samo kako durok rasa. Vo
Makedonija za prv pat e vnesena zaedno so hemp{irot, vo 1978 god. vo sviwarskata
farma vo s. êlopek, tetovsko.
Eksterierni karakteristiki Glavata i e mala i lesna, so izrazeno {iroko
~elo i mo{ne kuso rilo. U{ite i se mali i vo predniot del povieni nadolu. Vratot
e sredno dolg, {irok i mo{ne muskulozen. Gradite se dlaboki i {iroki. Grbnata
linija e dolga, sredno{iroka i
poviena, {to e rasna karakteristika
na durakot. Sapite se {iroki i malku
soboreni. Butovite se dobro razvieni
kako vo {irina taka i vo dlabina.
Nozete se visoki i prili~no
cvrsti i so pravilni stavovi.
Osnovnata boja na ovaa rasa e crvena
so izvesni nijansi na òlto-crvena do
temno-crvenikava boja. êtinata e
prava, mazna i sjajna, a kaj vozrasnite
grla do kadrava.
Sl. 61. Durok nerez
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Spa|a vo ranostasnite rasi,

so mo{ne visoka plodnost (10, pa i pove}e prasiwa vo legloto). Prasiwata mnogu
dobro napreduvaat za vreme na dojniot period i posle toa. Brzinata na porastot vo
goewe i indeksot na konverzijata na hrana se zadovolitelni, duri i mnogu dobri,
dodeka kvalitetot na polutkite ne e posebno atraktiven. Durakot ima tenka
potko`na slanina. Me|utoa, intermuskularnata mast e zastapena za 25-30% pove}e,
otkolku kaj belite rasi, {to kaj proizvoditelite ~esto pati sozdava pogre{en
vpe~atok za mala koli~ina na mast. Nerezite davaat mala koli~ina na ejakulat, no
so zna~itelno zgolemena koncetracija na spermatozoidi.
Gojnite sposobnosti se mo{ne dobro izrazeni, so prose~en dneven prirast od
700 g. Hranata mnogu dobro ja koristi i za 1 kg prirast tro{i 3-3,2 kg koncetrat. Kaj
nas prete`no se koristi za industrisko krstosuvawe so jork{ir i landras.
94
95
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Genetskiot potencijal za meso kaj ovaa rasa se u{te ne e iskoristen do kraj.

Vsu{nost, preku performans test e utvrdeno deka prose~niot dneven prirast kaj
durokot vo idealni uslovi iznesuva 943 g, so konverzija na hrana za 1 kg prirast od
2,53 kg, dodeka debelinata na grbnata slanina iznesuvala 24,7mm. [to zna~i
genetskiot potencijal za prirast vo praksa se koristi samo 70-75%.(M. Stankovi},
V.Anastasievi}).
4.2.5. Hemp{ir (hampshire)

Poteklo Sozdadena e vo Amerika, vo 19 vek otkako bile vneseni od Anglija
sviwi so bel pojas i so nivno me|urasno krstosuvawe e sozdadena dene{nata
amerikanska sviwa hemp{ir.
Eksterierni karakteristiki Glavata e mala i lesna so mali i ispraveni
u{i i dolgo rilo. Vratot e sredno dolg i muskulozen. Gradite mu se sredno dlaboki
i zadovolitelno {iroki. Grbnata linija e sredno-dolga, {iroka i malku poviena, vo
slabinite i butovite se dobro
istaknati i obi~no se bogati so
muskultura. Bojata na ovaa rasa e
crna, so bel pojas preku grebenot i
prednite noze. Nozete se srednovisoki do visoki, so pravilni
stavovi. Plodnosta e dobro izrazena
i dava od 10 do 12 prasiwa vo leglo.
Mamarniot kompleks e razvien, so
okolu 7 para solidno razvieni i
izrazeni dojki.
Sl. 62. Hemp{ir
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Prasiwata podednakvo dobro

preìvuvaat i dobro napreduvaat vo periodot na porastot i vo gojniot period.
Dnevniot prirast obi~no iznesuva okolu 700 g. Hranata celosno ja koristi. Za 1 kg
prirast tro{i 3,2 kg koncetrat.
Mesnatosta na polovinkite kaj hemp{irot se ocenuva kako dobra, bidej}i
iznesuva okolu 55%. Ovaa rasa e mo{ne otporna na stres-agensite vo sredinata
kade {to se odgleduva. Debelinata na grbnata slanina se dviì okulu 30-33 mm.
Kvalitetot na mesoto e dobar i e pogodno kako za sveà konsumacija, taka i za
prerabotki. Kaj nas ovaa rasa prete`no se koristi za trirasno industrisko
krstosuvawe za proizvodsvo na kvalitetno svinsko meso (golem jork{ir se vkrstuva
so {vedskiot landras i hemp{irot).
Objasni i odgovori:
Objasni kako e dobiena rasata pietren i opi{i go eksterierot!
Navedi gi pova`nite reproduktivni i proizvodni karakteristiki na pietrenot!
Objasni go dobivaweto na rasata durok i opi{i go eksterierot !
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteistiki na durokot!
Kakva boja na vlaknoto ima hemp{irot i kolku iznesuva prose~niot dnevniot prirast?
95
96
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.3. Na~ini na razmnoùvawe na sviwite

Sviwite moàt da se razmnoùvaat na dva na~ini, priroden i ve{ta~ki.
Prirodnoto razmnoùvawe ili oploduvawe se vr{i na toj na~in {to
matoricata se oploduva so zaskoknuvawe na nerezot, dodeka ve{ta~koto oploduvawe se
vr{i na toj na~in {to spermata od nerezot so posebni instrumenti se vnesuva vo
genitaliite na matoricata. Dokolku se vr{i prirodno oploduvaweto, samiot akt na
kopulacijata e mo{ne dolg i obi~no trae od 5 do 30 minuti.
Postojat nekolku na~ini na prirodno oploduvawe i toa slobodno ili divo,
grupno ili haremsko i oploduvawe od raka ili individualno.
Slobodniot na~in na oploduvawe se sostoi vo toa {to na edna grupa matorici
se pu{taat nekolku nerezi koi postojano se so niv i kako se pojavuva poloviot àr tie
sami gi otkrivaat i gi oploduvaat.
Pri grupnoto (haremskoto) oploduvawe matoricite se grupiraat vo grupi i na
sekoja grupa $ se dodeluva po eden nerez. Isto kako i pri slobodnoto i na ovoj na~in pri
pojava na polov àr nerezot vr{i pokrivawe
(oploduvawe) na matoricite.
Oploduvaweto od raka e najdobar
na~in, bidej}i {tom nekoja matorica projavi
polov àr, odnapret se izbira nerezot koj
trebada ja oplodi vo prisustvo na odgleduva~ot
vo posebni boksovi (sl.63). Ovoj na~in e
najprifaten zatoa {to najracionalno se
iskoristuvaat ma{kite rasplodnici i od
zootehni~ka gledna to~ka e najopravdan se znae
denot na oploduvaweto i koj nerez izvr{il
oploduvawe.
Sl. 63.Prirodno oploduvawe od raka
Ve{ta~ko oploduvawe
Vo sovremenite industriski sviwarski farmi ve{ta~koto oploduvawe
masovno se koristi i prestavuva mnogu va`na zootehni~ka merka. Vo odnos na
prirodnoto, ve{ta~koto oploduvawe ima niza prednosti koi se sogleduvaat preku
racionalnoto iskoristuvawe na kvalitetnite nerezi kako i podobro izvr{uvawe na
selekcijata. Pri sproveduvaweto na ve{ta~koto osemenuvawe postojat nekolku fazi i
toa: faza na zemawe sperma, ocenuvawe na kvalitetot na spermata, razreduvawe i
insemenacija ili aplikacija na spermata.
Faza na zemawe sperma Zemaweto sperma od nerezot se vr{i na nekolku
na~ini, od koi pova`ni se: so pomo{ na ve{ta~ka vagina, so primena na ured za
elektro-ejakulacija i manuelno, odnosno so fiksirawe na penisot so raka. Vo praksata
najra{iren na~in e manuelnoto zemawe na semeto od nerezot. Za dobivawe na ejakulat
od nerezot bilo so ve{ta~ka vagina ili manuelno, potrebno e da se raspolaga so fantom
koj pretstavuva zamena za matorica (matorica imitator).
96
97
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tehnika na zemawe na sperma Najprvo treba da se nau~i nerezot da go

zaskoknuva fantomot. Otkako nerezot }e go zaskokni fantomot doa|a do erekcija na
penisot. Po erekcijata penisot se naso~uva da navleze vo ve{ta~kata vagina ili se
fiksira so raka na 2-3 cm od vrvot pri {to se pravi ritmi~ka masaà so postepeno
pritiskawe so rakata, so cel nadraznuvawe
na nervnite zavr{etoci, za da dojde do
ejakulacija-isfrlawe na semeto (sl. 64).
Ejakulatot se prifa}a vo spermosobira~
(erlenmaerica) od 500 do 600 ml. Koli~inata
na ejakulatot moè mnogu da varira kaj
pomalite grla i se dviì od 120 do 200 ml, a
kaj postarite od 200 do 300 ml, pa i pove}e.
Vo tekot na edna
sedmica se
zema 2-3 pati seme od postarite, a kaj
pomladite 1-2 pati.
Sl. 64. Zemawe na sperma od nerez so ve{ta~ka vagina
Pregled i ocenuvawe na spermata Po o~ituvaweto na koli~inata na sperma,

sadot se pokriva i se beleì od koj nerez poteknuva spermata. Potoa spermata se stava
so sadot vo vodeno kupatilo ili termos, na temperatura od 32 do 340S, kade ostanuva s#
dodeka se vr{i pregled i ocenuvawe na kvalitetot na ejakulatot. Osven koli~inata na
semeto, mikroskopski se odreduva bojata, konzistencijata, tu|ite primesi i se utvrduva
rN-vrednosta, koja treba da iznesuva pome|u 7,2 i 7,6 (slabo alkalna).
Mikroskopskiot pregled se sostoi vo odreduvawe na podvi`nosta,
koncentracijata, kako i brojot i procentot na morfolo{ki promenetite
spermatozoidi. Podvi`nosta se odreduva so stavawe na edna kapka seme na zagreana
mikroskopska plo~a (370S ), koja se nabquduva pod mikroskop so zgolemuvawe od 100 do
200 pati. Podvi`nosta se beleì so + ili - .
So (-) minus se beleàt nepodvi`nite spermatozoidi, so eden plus, (+) slabo
podvi`nite, so dva (++ ) dobro podvi`nite, so tri(+++) mnogu podvi`nite i so ~etiri
(++++) odli~no podvi`nite. Za dobar ejakulat se smeta onoj koj ima 75% i pove}e
progresivna podvi`nost na spermatozoidite, a za lo{ 20-40%. Gustinata na
spermatozoidite se procenuva so bjurkerova broitelna kamera. Bakteriolo{kiot
pregled ni pokaùva dali vo ejakulatot ima patogeni mikroorganizmi.
Razreduvawe na spermata Za ve{ta~ko osemenuvawe na matoricite od
ekonomska pri~ina se vr{i razreduvawe na spermata. Na toj na~in se zgolemuva
volumenot od zemeniot ejakulat, a so toa i brojot na osemenitelnite dozi. [to zna~i od
eden ejakulat od nerezot, moè da se osemenat 10 do 20 i pove}e matorici, zavisno od
stepenot na razreduvawe i koncentracija na spermatozoidite vo dozata.
Kako najsovremeni spermorazreduva~i se smetaat implementatorite koi
osven hranlivi materii sodràt preparati koi ja zabrzuvaat podvi`nosta na matkinata
muskulatura, a so toa i sozdavaat pobrzo prenesuvawe na spermatozoidite vo pravec na
jajcevodot. Na implementatorite se dodava hormon oksitocin, ili karbohilin, ili
prozerin, koi ja stimuliraat kontrakcijata na matkata.
Voobi~aeno e edna osemenitelna doza da ima 5 miljardi spermatozoidi, so
volumen od 120 do 150 ml. Pri vakov slu~aj razreduvaweto se vr{i 1 : 1 do 1 : 3. Od eden
ejakulat se dobiva 6-8 osemenitelni dozi.
97
98
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za da moè da se razmnoùvaat sviwite, kaj niv treba da se pojavi polov àr.

Poloviot àr kaj sviwite trae 2-3 dena. Pova`ni znaci za pojava na polov àr se:
voznemirenost, zaàruvawe na sramnicata, sviwite skokaat edna na druga i dozvoluvaat
da bidat zaskoknati. Kako najpogodno vreme za oploduvawe se smeta periodot od 24 ~asa,
od zabeleùvaweto na prvite znaci za poloviot àr.
Insemenacija Vnesuvaweto na spermata vo genitaliite na matoricata se
vr{i so pomo{ na specijalni cevkovodni sprovodnici nare~eni kateteri (sl. 65). Toa
se vr{i za vreme na poloviot àr. Kateterot navleguva vo
grloto na matkata na matoricata kade se vnesuva spermata. So
vnesuvawe na ma{kite polovi kletki vo genitalnite organi
na matoricata se ispolneti uslovite da dojde do sredba so
jajcekletkite.
Oploduvawe Oploduvaweto e mo`no samo ako vo
istovreme kaj matoricata e prisutna ovulacija, pukawe na
grafovite folikuli. Sretnuvaweto na spermatozoidite i
jajcekletkite se vr{i vo gornata tretina na jajcevodot.
Ovuliranite jajcekletki pominuvaat niz jajcevodot vo tekot
na 46- 48 ~asa.
Sl. 65. Ve{ta~ko oploduvawe na matorica so kateter
Oploduvaweto se slu~uva vo kontakt na jajcekletkite i spermatozoidite,

odnosno so navleguvawe na spermatozoidite vo jajcekletkite. Navleguvaweto se vr{i
so pomo{ na sopstveniot ferment {to go poseduvaat spermatozoidite (hialuronidaza).
Pod dejstvo na ovoj ferment na samata membrana na jajcekletkata se sozdava otvor preku
koj spermatozoidot navleguva vo jajcekletkata. So navleguvawe na spermatozoidot vo
jajcekletkata, toj doa|a vo vitalusot i nastanuva oploduvawe. Oplodenata kletka vo
odnos na hromozomite od haploidna stanuva diploidna zigota i zapo~nuva da se deli.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite na~ini na prirodno razmnoùvawe na sviwite!
Navedi gi prednostite na ve{ta~koto oploduvawe kaj sviwite?
Nabroj gi pova`nite fazi pri sproveduvaweto na ve{ta~koto oploduvawe!
Opi{i ja tehnikata na zemawe sperma od nerezite, mikroskopskiot pregled i razreduvaweto na
spermata!
Opi{i ja insemenacijata ( vnesuvaweto na spermata vo ènskite genitalii)!
Sprasnost (Gravidnost)
Vremenskiot period od oploduvaweto do oprasuvaweto se determinira kako
sprasnost i obi~no kaj sviwite trae 114 - 115 dena.
Znaci na sprasnost Otsustvo na polov àr, zgolemuvawe na apetitot, matoricata
stanuva pomirna, ramnodu{na-pospokojna, izbegnuva turkanici i nesigurni dvièwa,
stomakot p~nuva da se zgolemuva i dr. Za vreme na sprasnosta na sviwite se odigruvaat
brojni fizeolo{ki procesi. Oplodenite jajcekletki pominuvaat preku jajcevodot
stignuvaat do vrvovite na rogovite od matkata za 2-4 dena. Za vreme na ovaa dvièwe
oplodenite jajcekletki prodolùvaat so svojata delba (mitoza) i so ponatamo{na
delba se sozdavaat embrionite. Kaj multiparanite ìvotni (kako {to se i sviwite) po
navleguvaweto na oplodenite jajcekletki vo matkata i sozdavawe na zarodi{ot
98
99
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
nastanuva negovo razmestuvawe vo rogovite (interuterna migracija). Po migracijata,

za 10-12 dena doa|a do inplantacija (presaduvawe) na embrionite. Va`no e da se
napomene za normalna gravidnost, neophodno e za vreme na inplantacijata
(zasaduvaweto-prika~uvaweto) na embrionite vo matkata da ima najmalku 4 ìvi
embrioni, vo sprotivno doa|a do abortus i regresija na òltoto telo (resorpcija i
is~eznuvawe na òltoto telo).
Graviditetot kaj matoricite naj~esto se utvrduva so:
- dokaùvawe na nivoto na progesteronot vo krvta, {to kaj gravidnite matorici
se dviì do 50 n mol / l a kaj negravidnite pod 10 n mol(nanomoli)/l;
- aplikacija na hormonski preparati 10-18 dena po oploduvaweto (estradiol i
testesteron), dokolku matoricata ne e sprasna za 2-5 dena se javuva estros;
- ultra zvu~en aparat, mesec dena po oploduvaweto;
- rengensko ispituvawe, na vaginalno-cervikalnata sluz;
- histolo{ki pregled na sluzokoàta od vaginata, ispituvawe na mo~kata, kako i
rektalni pregledi.
Oprasuvawe-poroduvawe (partus)
Oprasuvaweto pretstavuva fiziolo{ko zavr{uvawe na graviditetot koga zrelite
plodovi se istisnuvaat od matkata, niz porodilniot kanal. Poroduvaweto zapo~nuva
pod dejstvo na hormonalniot sistem na plodot i matoricata. Za vreme na poroduvaweto
vo krvta zna~itelno se poka~uvaat hormonite relaksin i estrogenot, a se namaluva
koli~inata na hormonot progesteron.
Vakvoto zgolemuvawe i namaluvawe na nekoi hormoni doveduva do kontrakcija na
muskulaturata na matkata i stoma~nite muskuli i do opu{tawe i pro{iruvawe na
karlicata. Na kontrakcijata i se pridruùva i deluvaweto na hormonot oksitocin i
samiot fetus. Kako pova`ni znaci za blisko poroduvawe se: zgolemuvawe i crvenilo na
mle~nata `lezda, la~ewe na mleko, otok na sramnicata, se cedi sluzav sekret od
genitaliite na matoricata, ~esto pati matoricata legnuva i stanuva, ja sobira
prostirkata vo eden del od boksot (samata si go priprema boksot). Pri oprasuvaweto
postojat dve fazi i toa: faza na otvorawe i faza na isteruvawe.
Vo prvata faza doa|a do postepeno otvorawe na grloto na matkata
(cerviksot) pod dejstvo na plodnite obvivki, koi uspevaat da dojdat do porodilniot
kanal, do vaginata i vulvata, {irej}i gi na toj na~in mekite delovi na porodilnite
kanali. Dvièj}i se niz vnatre{nite delovi na genetalnite organi, obvivkite pukaat i
istekuva plodovata te~nost koja go navl`nuva porodilniot kanal. Po otvoraweto doa|a
vtorata faza, isteruvawe na plodot.
Fazata na isteruvawe zapo~nuva nekolku ~asa pred oprasuvawe na prvoto
prase. Isteruvaweto na prasiwata se odviva vo nepravilni vremenski intervali.
Ponekoga{ intervalite traat 20-30 minuti, no ~estopati prasiwata se ra|aat vo
vremenski interval samo od nekolku minuti. Vo praksata se slu~uva ra|aweto na
prasiwata da se odviva vo intervali od 30 minuti do 1~as, pa i pove}e. Praseweto trae
obi~no 2 do 8 ~asa, no ima primeri koga trae ili pokratko ili cel den. Po
oprasuvaweto nastanuva fazata na vra}awe na genitalnite organi vo normalnata
sostojba.
99
100
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.4. Metodi na odgleduvawe kaj sviwite

Vo sviwarstvoto poznati se nekolku metodi na odgleduvawe koi vo
prakti~noto sviwarstvoto naj~esto se podeleni vo dve grupi, odnosno metod na
odgleduvawe vo ~ista krv i metod na krstosuvawe.
1.Odgleduvawe vo ~ista krv Pod odgleduvawe vo ~ista krv podrazbirame
me|usebno sparuvawe na dve individui (ma{ko i ènsko) od edna ista rasa. Primer,
matorica od rasata golem jork{ir se pari so nerez od istata rasa. Pri toa
dobienoto potomstvo moè da se koristi za goewe ili za ponatamo{na reprodukcija.
Odgleduvaweto vo ~ista rasa nao|a {iroka primena vo sviwarstvoto, bidej}i
negovata cel e da se za~uvaat blagorodnite (kulturnite) rasi vo ~ista krv, zatoa
{to tie se genetski konsolidarni.
Vo metodot na odgleduvawe vo ~ista krv se razlikuvaat nesrodstveno i
srodstveno odgleduvawe vo ~ista krv, linisko odgleduvawe i osveùvawe na krvta.
Nesrodstvenoto odgleduvawe e na~in na odgleduvawe koga se parat
individui koi me|u sebe ne se vo rodbinski vrski, a $ pripa|at na istata rasa.
Srodstvenoto odgleduvawe e sparuvawe na edinki koi me|u sebe se vo
srodstvo. Se primenuva koga ima potreba da se fiksira nekoja zna~ajna osobina kaj
potomstvoto.
Liniskoto odgleduvawe e edna varijanta na srodstveno odgleduvawe.
Odgleduvawe so koe{to dobieniot zapat (grupa) na sviwi vodi poteklo od eden
nerez cenet po nekoi kvalitetni osobini. Vo zavisnost od stepenot na srodstvoto,
liniskoto odgleduvawe moè da bide umereno so krven udel na nerezot 50%, silno
so krven udel od 62,5% i strogo so krven udel na nerezot 87,5%. Sozdadenite linii
naj~esto se koristat za me|ulinisko krstosuvawe.
Osveùvaweto na krvta se primenuva toga{ koga }e se zabeleì deka kaj
potomstvoto se namalila plodnosta, ìvotosposobnosta ili se pojavile drugi
degenerativni pojavi. Ovoj metod ne zna~i ni{to drugo tuku izbirawe na drug nerez
od drug zapad, po mo`nost od druga farma, so cel da se osveì krvta na zapatot so
pojava na degeneracii.
2. Metod na krstosuvawe Pokraj odgleduvaweto vo ~ista krv najmnogu se
koristi krstosuvaweto, a posebno industriskoto krstosuvawe. Pod krstosuvawe se
podrazbira me|usebno parewe na ma{ki i ènski grla koi $ pripa|aat na razli~ni
rasi, na primer matorici od rasata golem jork{ir se parat so nerez od rasata
pietren. Dobienite melezi ili metisi od primenetoto krstosuvawe na dve rasi gi
nadminuvaat roditelite vo odnos na otpornosta i proizvodnite sposobnosti.
Vakvata pojava se narekuva luksurirawe ili heterozis efekt kaj melezite.
Meliorativnoto i pretopitelnoto krstosuvawe ne se koristi zatoa {to
skoro nikoj ne odgleduva preodni i primitivni rasi koi treba da se popravaat so
navedenite metodi.
Kombiniranoto krstosuvawe pak se koristi za sozdavawe novi rasi sviwi.
Za taa cel se koristat dve ili pove}e rasi koi me|usebno se krstosuvaat za da se
sozdade nova rasa kaj koja }e bidat zdruèni site sakani osobini od izbranite rasi.
Me|utoa, vo prakti~noto sviwarstvo naj~esto se koristi industriskoto
krstosuvawe.
100
101
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Industrisko krstosuvawe Ova krstosuvawe se vr{i pome|u kulturni

rasi koi se odlikuvaat so mnogu dobri proizvodni sposobnosti, so cel dobienoto
potomstvood F1 generacija da se iskoristi
za proizvodstvo na meso. Industriskoto
krstosuvawe moè da bide: ednokratno,
naizmeni~no i rotaciono.
Ednokratno
industrisko
krstosuvawe imame toga{ koga se koristat
dve rasi, so cel da se dobijat melezi
isklu~ivo za goewe. Primer, matoricata od
rasata pietren, ja parime so nerez od rasata
durok, dobienite prasiwa-melezi (ma{ki i
ènski) se koristat za goewe.
[ema za ednokratno krstosuvawe
Naizmeni~no industriski krstosuvawe imame koga priplodnite grla od dve

rasi najizmeni~no se upotrebuvaat. Toa se vr{i na sledniot na~in: se parat dve
kulturni rasi pietren (A) i durok (B) i se dobivaat melezi od F1 generacija.
Ma{kite melezi i {kartiranite ènski melezi od F1 se koristat za goewe, a
izbranite ènski grla koga }e dostignat telesna zrelost se parat so priplodnik od
edna od roditelskite rasi (pietren (A). Slednoto ènsko potomstvo vo F2
generacija se pari so priplodnik od drugata roditelska rasa, (durok (B). Dobienoto
ènsko potomstvo od F3 generacija se pari so rasata A. I taka naizmeni~no se
koristi za krstosuvawe ednata pa drugata roditelska rasa, a dobienite melezi koi
ne se za priplod se koristat za goewe.
[ematsko prikaùvawe na naizmeni~no krstosuvawe
Rotaciono industrisko krstosuvawe ima koga se koristat tri rasi: pietren

(a), durok (b) i {vedski landras (c), taka {to priplodnicite od trite rasi
naizmeni~no rotiraat, odnosno se krstosuvaat so ènskite melezi. Site ma{ki i
ostanatite ènski koi ne se izbrani za priplod se koristat za goewe. [ematski toa
izgleda vaka:
101
102
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
[ema za rotaciono krstosuvawe
4.5. Kategorii na sviwi za kolewe

Sviwite za kolewe se raspredeluvaat vo slednite kategorii: 1.Prasiwa, 2.
Goeni sviwi, 3. Lesni, te{ki goeni sviwi i isklu~eni sviwi od priplod, 4. Mladi
goeni nerezi.
1. Prasiwa
Prasiwata se mladi grla od obata pola, so masa na is~isten trup od 5 do 19 kg.
2. Goeni sviwi
Goeni sviwi se sviwi i kastrati, ~ija masa na toplite polovinki iznesuva 50 do
120 kg kaj {ureni, odnosno 37 do 100 kg kaj odrani sviwi. Ma{kite grla treba da
bidat kastrirani najmalku 30 dena pred denot na koleweto.
3. Lesni, te{ki goeni sviwi i isklu~eni sviwi od priplod
Lesni goeni sviwi se grla od obata pola i kastrati na koi masata na odranite
topli polovinki iznesuva od 20 do 49 kg, a kaj {ureni 101 do 153 kg.
Te{ki sviwi se grla od goen i masen tip, so masa na topli polovinki od 125 kg,
kako i kastrirani matorici i nerezi.
Isklu~eni sviwi od priplod se matorici i nerezi postari od 12 meseci i so
ìva masa nad 125 kg.
4 . Mladi goeni nerezi
Mladi goeni nerezi se nekastrirani sviwi od ma{ki pol so masa na topli
polovinki od 50 do 80 kg kaj {ureni, odnosno od 37 do 64 kg kaj odrani sviwi. Vo ovaa
kategorija spa|aat monorhidi i kriptorhidi.
Monorhidi se nerezi kaj koi edniot testis e skrien, vovle~en, ne e spu{ten vo
skrotumot ( nerezi so eden testis).
Kriptorhidi se nerezi kaj koi obata testisi se skrieni, vovle~eni, ne se
spu{teni vo skrotumot (nerezi bez vidlivi testisi).
Objasni i odgovori:
Opi{i gi pova`nite znaci za bremenost i metodite za otkrivawe na bremenosta kaj matoricite!
Opi{i go aktot na oprasuvawe!
Nabroj gi metodi na odgleduvawe {to najmnogu se primenuvaat vo sviwarstvoto!
Nabroj gi pova`nite kategorii na sviwi za kolewe!
102
103
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.6. Odnesuvawe na sviwite vo prirodni uslovi

Za da se za~uva zdravjeto na sviwite i da se odgleduvaat vo blagosostojba,
potrebno e da se poznava nivnoto prirodno odnesuvawe i nivnata su{tina. Sviwata
kako doma{no ìvotno ima sklonost kon vodata, bidej}i taa poteknuva od vla`nite
oblasti i imaat silno razvieno setilo za sluh i miris. Iako se smeta za
lesnopodvi`no ìvotno, sepak vo tekot na denot pominuva kratki rastojanija.
Nejzinite dvièwa se brzi i energi~ni.
Po specifi~nostite na zabniot sistem, morfologijata i fiziologijata na
bubrezite i koàta, anatomijata i fiziologijata na srceto, krvnite sadovi i
organite za varewe na hranata, potoa po anatomijata na o~ite i ostrinata na vidot
sviwata e sli~na so ~ovekot, pa zatoa pretstavuva idealen model za imunolo{ki i
drugi medicinski istraùvawa.
Se odlikuva so izrazita visoka plodnost i mnogu brz razvitok. Vo prirodni
uslovi ìvee vo mali grupi nare~eni ~opori ili krda, so nerez vo grupata. Sviwata
pretstavuva direkten konkurent vo ishranata na ~ovekot, zatoa interesot za
odgleduvaweto na sviwite vo biolo{ko zemjodelstvo e namaleno. Pri grupno
odgleduvawe obrazuva socijalna hierarhija, so dominacija na grlata so pogolema
telesna masa. Taa e agresivno ìvotno, pa taka agresivnosta ponekoga{ zavr{uva so
seriozni me|usebni povredi.
Aktivnosta na sviwata e mnogu izrazena vo tekot na denot, osobeno vo prvata
polovina na denot, dodeka vo tekot na no}ta se namaluva. Se smeta deka za vreme od
24 ~asa, 46% od vremeto sviwata go pominuva aktivno, 21% od vremeto go koristi za
dremewe i 33% za spiewe. Saka mnogu dobro da ja zapoznae okolinata riej}i so
riloto vo po~vata. Isto tolku saka da se valka i vo kal. Vo prirodni uslovi po
odnos na hranata e se{tojadno ìvotno, jade korewa, plodovi, {umski semiwa, pa{a
i zrnesta hrana.
Sviwite vo prirodni uslovi se hranat dva pati vo tekot na denot.
Razmnoùvaweto vo prirodni uslovie e vo parovi (nerez matorica). Vo prirodni
uslovi matoricite gi dojat prasiwata najmalku 6 nedeli. Pogolemiot del od denot
go pominuva na otvoreno na pasi{te baraj}i hrana so riewe vo po~vata.
[talskoto drèwe na sviwite gi ograni~uva vo nivnoto prirodno
odnesuvawe. Zatoa za da se napravi objektot za ~uvawe na sviwite vo blagosostojba,
va`no e da se poznava prirodnoto odnesuvawe na sviwite.
103
104
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.7. Osnovni aspekti na organskoto proizvodstvo vo

sviwarstvoto
Organskoto proizvodstvo vo sviwarstvoto bara odgleduvawe na sviwite na
otvoreno. Pri nabavka na prasiwa treba da se vodi smetka tie da poteknuvaat od
biolo{ki priplod. Zabraneto e odgleduvawe na prasiwa na platforma ili vo
kafezi. Vo organskoto proizvodstvo treba da se koristat prisposobeni rasi na
na{eto podnebje. Za da se zgolemi brojot na sviwite moè da se kupat sviwi do 20%
i od neorganski farmi, so posebni restrikcii. Za rasplod moàt da se nabavat
(kupat) konvencionalni nerezi. Koga dozvoluvaat vremenskite uslovi treba da se
obezbedi dovolno ispust-prostor kade sviwite slobodno }e se dviàt, a isto taka
treba da se obezbedi i prostor so kal kade sviwite }e moàt da se osveùvaat.
Matoricite ne treba da se odgleduvaat individualno i vrzani, tuku vo grupi i
slobodno. Potrebno e na sviwite pred s# na matoricite da im se obezbedi nepre~en
pristap do otvoreni ispusti ili pasi{ta za slobodno riewe. Se~eweto na
opa{kite i vadewe na zabite kaj prasiwata e zabraneto. Odbivaweto na prasiwata
se vr{i po sedmata nedela.
I vo sviwarstvoto konvencionalnite povr{ini treba jasno da se odvojat od
organskoto proizvodstvo. Za site kategorii na sviwi treba da se obezbedi dobro
izolirani povr{ini za leèwe, koi se dobro pokrieni so slama.
Vo organskoto proizvodstvo na sviwi ne e dozvoleno odgleduvawe na sviwi
na re{etkasti podovi. Konvencionalnite suvi materii vo obrokot da nebidat
zastapeni pove}e od 10%. Pri organsko proizvodstvo na sviwi vo ishranata ne smeat
da se koristat enzimi i ~isti aminokiselini. Vo hranata da nema animalni ili
ìvotinski belkovini, osven mleko i proizvodi od mleko. Za pokrivawe na
potrebite od vitamini vo ishranata na sviwite dozvoleni se i sinteti~ki
vitamini, a upotrebata na sa~mi od ekstrakcii e zabraneta.
Sviwite treba da se hranat vo blagosostojba i vo osnova so biolo{ki
proizvedena dobito~na hrana. Kako dodatoci moàt da se koristat konvencionalni
komponenti za ishrana. Sviwite kako nepreìvni ìvotni imaat zgolemeni
potrebi od esencijalni aminokiselini, osobeno onie koi sodràt sulfur (cistin,
metionin i lizin). Me|utoa, sinteti~ki proizvedeni aminokiselini, sa~mi i
}uspiwa od ekstrakti, ne smee da im se dava na sviwite pri organskoto
proizvodstvo. Najdobro e ovie esencijalni aminokiselini da im se davaat od
belkovinite od kompir, p~enka ili oves pri proizvodstvo na skrob. Ako se koristat
sopstveni proizvodi kako sirutka, rezanki od {e}erna repa i dr. mora da se koristi
i dopolnitelna dobito~na hrana. Sporednite proizvodi od prehranbenata
industrija pretstavuva vistinska dodatna hrana za sviwite.
Isto taka za sviwite moè da se koristi i grubata dobito~na hrana. Kako
gruba hrana moè da se koristi: sveàta treva, silaàta od p~enka i treva, senaà
od seno, dobito~na repa i kompir.
Kaj gravidnite matorici golem del od potrebnite hranitelni materii moàt
da se zadovolat so koristewe na kabasta hrana.
[to se odnesuva do objektite za smestuvawe na sviwite, moàt da postojat
objekti za ~uvawe na poedine~ni kategorii na sviwi. No, moàt da se koristat i
104
105
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
grupni boksovi za matorica so prasiwa. Za prasewe potrebno e da se izgradi poseben

boks, so dovolno postilka (slama).
Kaj ovoj sistem za drèwe posebno se ~uva matoricata so prasiwata; za taa
namena moàt da se koristat razli~ni tipovi na boksovi. Kaj pogolem broj na
stopanstva 14 dena po praseweto matoricite se ~uvaat vo grupen boks so 2-6
matorici zaedno so prasiwata.
Grupnite boksovi vo praksata se pokaàle kako podobri, bidej}i
investicionite tro{ocite se pomali i poednostavno se realizira izleguvaweto
nadvor. Tie se podobri i za dograduvawe, zatoa {to podobro se iskoristuva
povr{inata i se podobri za nadojuvawe, otkolku individualnite.
Odgleduvawe na sviwite so izleguvawe
Odgleduvaweto na sviwite so izleguvawe poteknuva od Anglija, kade 25% od
sviwite se odgleduvaat na otvoreno. Ovoj sistem pove}e se primenuva za goewe na
sviwi, a pomalku za ~uvawe na priplodni sviwi. Sistemot na ~uvawe na sviwite na
otvoreno e poznat i kako unapreduvawe na imixot. Ovoj sistem ima prednost bidej}i
se namaluvaat tro{ocite za izgradba na objekti.
Tabela 18. Minimalnite povr{ini vo objektot po kategorii na sviwi
Kategorija na sviwi
Matorici so prasiwa
do odbivawe
Gojni sviwi
Odbieni prasiwa
Sprasni matorici
Nerezi
@iva masa po grlo

vo kg
Neto povr{ina vo
objektot vo m 2 po
grlo
Povr{ina
vo ispustot
vo m 2
po grlo
280-400
7,5
2,5
do 50
do 85
do 110
0,8
1,1,
1,3
0,6
0,8
1,0
30
-
0,6
2,5
6,0
0,4
1,9
8,0
Objasni i odgovori:
Navedi gi pova`nite karakteristiki vo odnesuvaweto na sviwite vo prirodni uslovi!
Opi{i ja socijalnata hierarhija kaj sviwite!
Opi{i go razmnoùvaweto i ishranata na sviwite vo prirodni uslovi!
Objasni zo{to e potrebno da se poznava odnesuvaweto na sviwite vo prirodni uslovi!
Objasni kako treba da se odgleduvaat sviwite pri organsko proizvodstvo!
Kolku vreme treba da trae dojniot period na prasiwata pri organsko proizvodstvo?
Navedi gi krmivata {to se zabraneti za sviwite pri organskoto proizvodstvo!
Koi kabasti krmiva naj~esto se koristat vo ishrana na sviwite pri organsko
proizvodstvo?
Kolku m2 treba da se obezbedi poden prostor za edna gojna sviwa vo objektot za organsko
proizvodstvo?
105
106
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.8. ISHRANA NA SVIWI

4.8.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na sviwite i pova`ni
krmiva {to se upotrebuvaat za niv
Za intenzivno sviwarsko proizvodtvo, pokraj naslednite faktori,
zdravstvenata sostojba, na~inot i uslovite na odgleduvawe, najgolemo zna~ewe ima
ishranata na sviwite, koja vo proizvodnite tro{oci u~estvuva so najgolem procent.
Vsu{nost, od 60 do 70% od vkupnite tro{oci vo proizvodstvoto na svinsko meso
otpa|a na hranata. Pa ottuka najgolemi vnatre{ni rezervi za ekonomi~no i
profitabilno rabotewe vo sviwarstvoto se krijat tokmu vo ishranata.
Hranovarniot aparat na sviwite e relativno mal i ne moè da primi golemi
koli~ini na voluminozna (kabasta) hrana. Spored gradbata na hranovarniot aparat
sviwite spa|aat vo nepreìvari, pa zatoa vo nivnata ishrana se koristat krmiva so
visoka koncentracija na energija.
Sviwite vo sporedba so drugite vidovi doma{ni ìvotni pomalku moàt da ja
varat hranata koja sodrì pogolem procent na celuloza, pa zatoa se ograni~uva
koli~inata na istata vo da`bata. Kaj dojnite prasiwa sodrìnata na celulozata vo
obrokot ne smee da bide pogolema od 2 do 3%, kaj gojnite grla, do 50 kg okolu 4 do
5%, isto i kaj dojnite matorici 4 do 5%. Dozvolenata koli~ina na celuloza vo
dnevnata da`ba kaj sprasnite matorici i nerezite iznesuva okolu 6 do 12%.
Najdobra hrana za sviwite se ìtno-zrnestite krmiva i nivnite sporedni
proizvodi kako i sporedni proizvodi od maslodajnata i mlekarskata industrija,
korenoklubenastite kulturi i zelena hrana. Da`bite mora da bidat vkusni i
lesnosvarlivi. Od tie pri~ini po~esto se prepora~uva pripremawe na hranata pred
upotreba na razni na~ini: sitnewe, varewe, kiselewe i sl.
Sviwite rastat mo{ne brzo pa zatoa vo obrocite treba da bidat zastapeni
pove}e belkovini, minerali i vitamini. Vo sporedba so preìvarite sviwite
mnogu dobro gi iskoristuvaat ~istite hranitelni materii, so isklu~ok na
celulozata. Vareweto na skrobot i {e}erite kaj niv se vr{i so pomo{ na
fermenti, a kaj preìvarite vo vareweto u~estvuvaat i mikroorganizmi. Pri
razgraduvaweto na {e}erite so pomo{ na mikroorganizmi se sozdavaat gasovi koi
nemaat nikakva hranitelna vrednost i se gubat kako neiskoristeni, pa taka se
objasnuva podobroto iskoristuvawe na ovie hranitelni materii kaj sviwite.
Od golemiot broj ispituvawa na nutricionistite konstatirano e daka
produktivnata vrednost na ja~menot kaj sviwite e pogolema za 18% otkolku kaj
preìvarite. Isto taka e utvrdeno deka sviwite mnogu podobro ja iskoristuvaat
energijata od svarlivite materii, otkolku preìvarite i toa od 5 do 50%.
Sviwite mo{ne dobro ja iskoristuvaat hranata. Toa se potvrduva so malata
potro{uva~ka na hrana za kilogram prirast. Vsu{nost za 1kg prirast, sviwite
tro{at od 2,7 do 3,3 kg koncentrat. Prose~niot dneven prirast kaj sviwite se dviì
od 600 do 800 g. Goeweto na sviwite trae 100 dena, dodeka ìvata masa od 100 kg, po
gojno grlo se postignuva za 170 dena.
106
107
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.8.2. Ishrana na sprasni matorici

Za pravilna ishrana na ovaa kategorija sviwi, se trgnuva od fazata na
priprema na nazimkite so 2 do 2,5 kg hrana dnevno, koja sodrì 12 do 14% proteini,
2.800 do 3000 kcal na kg hrana, odnosno 12 800 do 13 000 kJ na kg hrana.
Tri sedmici pred pripu{taweto kako
i na denot na oploduvaweto se koristi
fla{ing metoda, koja se sostoi vo
zgolemuvawe na dnevnata da`ba (od 2,7 do 4
kg hrana). Matoricite moàt da se dràt
grupno, a ishranata da bide individualna i
avtomatska (sl. 66).
Vo tekot na bremenosta, dnevnata
da`ba za nazimki se dviì od 2,0 do 2,5 kg, a
za matoricite od 1,8 do 2,0 kg koncentrat.
Koncentratot treba da sodrì od 12 do 15%
proteini, od koi eden del treba da se od
animalno poteklo, 0,7% kalcium i 0,55%
Sl. 66. Grupno drèwe na matorici so individualna ishrana
fosfor.
Poslednite 3 do 5 nedeli od bremenosta se vr{i zgolemuvawe na da`bata, ako
se pokaè deka nazimkite ili matoricite se vo nepovolna kondicija. Koli~inata na
hrana za vreme na bremenosta zavisi od ìvata masa, vozrasta, kondicijata na
grloto,
uslovite
na
smestuvawe,
temperaturata i dr. Dokolku grlata vo
ovaa faza se dràt grupno, potrebno e da
se grupiraat spored ìvata masa, odnosno
kondicijata. Vo sprotivno, te{kite grla
}e stanat u{te pote{ki, a lesnite }e
zaostanat vo kondicijata. Vakvata
sostojba nepovolno }e se odrazi na
razvojot na legloto, a podocna i vo
laktacijata kaj poslabite grla.
Sl. 67. Priplodna matorica vo periodot na sprasnost
Gravidnite matorici, zasega se edinstvena kategorija sviwi koi ograni~eno

se hranat (pomalku otkolku {to moàt da izedat), so kabasti krmiva {to sodràt
golemi koli~ini na celuloza ili voda. Vo tekot na gravidnosta matoricite trba da
dobijat vo prirast 25 do 35 kg, a nazimkite 35 do 45 kg (sl. 67).
Dokolku se upotrebuva ja~men kako osnovno krmivo, potrebno e da se zgolemat
koli~inite od ja~men, zaradi pomalata energetska vrednost vo odnos na p~enkata.
Moè da se davaat zeleni leguminozi, lucerka ili bela detelina, vo koli~ina od 1
do 1,5 kg dnevno.
Za da se izvr{i pobrzo praznewe na crevata, a so toa i polesno prasewe,
nekolku dena pred praseweto se dava 5 do 7 % suvi {e}erni rezanki ili 15 do 20%
107
108
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
p~eni~ni trici. Se smeta deka potrebite kaj sprasnite matorici moàt da se

podmirat so da`ba od ìtno zrnesti krmiva, so dodatok na 5% soina sa~ma i
premiksi. Vo narednata tabela se dadeni sodrìnite na krmivata koi u~estvuvaat vo
krmnata smeska za sprasni matorici. Vo tekot na posledniot period na bremenosta
so~nite krmiva treba da u~estvuvaat najmalku od 50 do 60% od vkupnata energetska
vrednost na da`bite
Tabela 19. Krmna smeska za ishrana na nerezi i za sprasni i dojni matorici
Krmiva
Smeska
br. 1
Smeska
br. 2
Smeska
br. 3
Smeska
br. 4
Smeska
br. 5
Smeska
br. 6
P~enka
Ja~men
Soina sa~ma
Son~ogledova sa~ma
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Ribino bra{no
Lizin 98%
Sto~na kreda
Dikalciev fosfat
Gotvarska sol
Mineralno vitaminski dodatoci
66,4
15,0
6,0
6,0
4,0
0,7
1,4
0,5
1,0
63,2
12,5
20,0
1,5
1,3
0,5
1,0
73,3
12,5
11
1,0
0,7
2,0
0,5
1,0
80,6
15,0
1,0
1,9
0,5
1,0
84,5
5,0
6,0
1,0
2,0
0,5
1,0
84,4
11,0
0,1
1,0
2,0
0,5
1,0
Objasni i odgovori:
Navedi gi osnovnite karakteristiki vo ishranata na sviwite!
Nabroj gi hranitelnite materii {to treba da bidat zastapeni vo dnevnite da`bi za sviwite!
[to podrazbira{ pod poimot fla{ing metod na ishrana na priplodni matorici?
Sostavi dnevna da`ba za sprasna matorica (po koli~ina i kvalitet)!
Od koi faktori zavisi koli~inata na hrana za sprasnite matorici?
Koi krmiva u~estvuvaat vo dnevnite da`bi za sprasni matorici?
4.8.3. Ishrana na dojni prasiwa

So ogled na toa {to odgleduvaweto na prasiwata vo dojniot period e
najkriti~nata i ekonomski najva`nata faza vo proizvodstvoto na sviwi, pove}e od
potrebno e da se posveti seriozno vnimanie na nivnata ishrana. Vedna{ po
praseweto osnovna i nezamenliva hrana za prasiwata e maj~inoto mleko. Vo tekot na
denot prasiwata se nadojuvaat 15 do 20 pati. Pri sekoe nadojuvawe se zadrùvaat
okolu 5 minuti i vo zavisnost od laktacijata dnevno primaat od 0,7 do 1kg
mleko(sl.68). Za da se dobie 1 kg prirast, praseto treba da pocica 3,5 litri mleko.
Naj~esto vo praksata vremetraeweto na dojniot period na prasiwata e 4 do 5 nedeli,
a prvoto prihranuvawe na prasiwata treba da zapo~ne 7 do 10 dena po praseweto.
Me|utoa, site legla ne zapo~nuvaat da konsumiraat hrana istovremeno, vsu{nost,
poglemite i povitalnite prasiwa pobrzo rastat i porano zapo~nuvaat da zemaat
hrana, a poslabite podocna.
108
109
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prvata hrana trba da bide

bra{nesta ili vo sitno peletirana
sostojba, napravena kako kompletna
smeska so okolu 20% na proteini.
Najnovite nau~ni istraùvawa
dokaàa, deka e mnogu pokorisno za
razvojot na enzimskiot sistem kaj
prasiwata vo po~etokot odvoeno da se
davaat
energetskite
od
visokoproteinskite krmiva.
Sl. 68. Nadojuvawe na prasiwa od majkata
Ova samo ja potvrduva pridobivkata od nekoga{nata praksa koga na

po~etokot, odnosno nekolku dena po praseweto, na prasiwata im se daval preprèn
ja~men, a otkako na toa }e se naviknat im se davala kompletnata krmna smeska.
Preprèniot ja~men ne samo {to e povkusna i poprimamliva hrana, tuku, taka
prasiwata pobrzo se previknnuvaat da zemaat koncentrirana hrana. Isto taka,
mnogu vaèn element pri hraneweto e davawe na minimalna koli~ina koja
prasiwata treba da ja izedat vo tekot na denot, zatoa {to so kvaseweto od plunkata
i toplinata, hranata po~nuva brzo da se rasipuva.
Do pred nekolku godini be{e praksa koristewe na pretstarterot kako prva
hrana vo mali koli~ini, za prasiwata da se priviknat na hrana, a posle toa se
preminuva{e na starter. Me|utoa, vo posledno vreme pretstarterot se pomalku se
koristi i namesto nego se dava smeskata starter koja sodrì okolu 20% na proteini
i 3200 kcal/kg hrana, odnosno 13400 kJ. Krmna smeska so pove}e od 20% na proteini,
osobeno ako pogolemiot del se od animalno poteklo, moè da dovede do pojava na
proliv kaj prasiwata.
Od golema va`nost vo ovoj period e i pravilnata ishrana na dojnite
matorici. Spored nekoi avtori dnevnite normi za matoricite po grlo iznesuva 1 kg
krmna smeska, a za sekoe prase vo legloto po 0,5 kg. Toa zna~i ako vo legloto edna
matorica ima 10 prasiwa nejzinata dnevna norma iznesuva 6 kg smeska.
Objasni i odgovori:
Kolku iznesuva dojniot period kaj prasiwata i zo{to ne treba da se prodolì?

Na koja vozrast potrebno e prasiwata da se priviknat da koristat koncentrirana
hrana?
Objasni koja koncentrirana krmna smeska najmnogu se koristi vo ishranata na
prasiwata?
So kolku procenti na proteini treba da bide krmnata smeska starter za prasiwa?
[to }e se slu~i ako na prasiwata im davame krmna smeska so nad 20% na proteini ?
109
110
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.8.4. Ishrana na odbieni prasiwa

Najkriti~nata faza vo odgleduvaweto na prasiwata e po odbivaweto. So
prekinuvawe na mlekoto vo ishranata kaj prasiwata se promenuva bakteriskata
flora na crevata, a so toa se ovozmoùva razvoj na {tetnite bakterii koi
doveduvaat do pojava na proliv. Prolivot e eden od glavnite problemi po
odbivaweto koj predizvikuva slab porast pa duri i uginuvawe na prasiwata.
Me|utoa, so odrùvawe na higienata, optimalnata tempertura i so pravilen na~in
na ishrana, pojavata na proliv moè da se svede na minimum.
Kako dodatna merka moè da bide i upotrbata na elektroliti koi se stavaat vo
medikatorite (buriwata) za voda od prviot den po premestuvaweto na prasiwata vo
odgleduvali{teto. Bidej}i prolivot predizvikuva gubewe na golemi koli~ini na
te~nost (dehidratacija) pa taka elektolitite gi nadoknaduvaat izgubenite joni na
natriumot, kaliumot, magneziumot i
kalciumot od tkivata na organizmot i
ovozmoùvaat
fiziolo{kite
i
biohemiskite procesi {to poskoro da
se normaliziraat. Za da se izbegne ili
ublaì prolivot, vo prvite dve nedeli
po odbivaweto potrebno e 10 do 15% od
p~enkata vo smeskata da se supstituira
(zameni) so oves. Vo posledno vreme, s#
po~esto se koristi probiotikot
(lactobacilus acidophilus) vo stresnite
situacii pri odbivaweto, bidej}i go
sopira prolivot i gi smaluva zagubite
kaj prasiwata.
Sl. 69. Ishrana na odbieni prasiwa vo odgleduvali{te
Prose~nata ìva masa na prasiwata pri odbivaweto e okolu 6 do 7 kg, koga
tie se preseluvaat vo odgleduvali{teto. Vo odgleduvali{teto prvite nekolku dena
na prasiwata im se dava istata smeska koja ja dobivale i vo prasili{teto, odnosno
starter smeska, a potoa grover smeskata. Smeskata grover sodrì 18% na proteini i
13200 kJ/kg hrana. Prvite nekolku dena po preseluvaweto na prasiwata vo
odgleduvali{teto, obi~no im se dava hrana pomalku, no pove}e pati na den (4 do 5
pati), taka {to sekoga{ dobivaat sveà hrana. Vo ovoj period prasiwata ne smeat da
se prejaduvaat zaradi pojavata na proliv i otoci (edemi). Vo tekot na narednite
denovi, potrebno e ishranata i ponatamu da e sredna (3 do 4 pati na den), so postojano
zgolemuvawe na dnevnite koli~ini, no da ne se prepolnuvaat hranilkite so cel da
se namali rasturot na hrana. Duri po edna sedmica moè da se premine na ishrana po
èlba, me|utoa, treba da se utvrdi dali ima dovolno hranidben prostor za sekoe
prase. So starter smeska prasiwata se hranat s# dodeka ne postignat ìva masa
okolu 12 kg.
Otkoga prasiwata }e napolnat ìva masa od 12 kg, im se dava druga smeska
nare~ena grover, koja sodrì 18% proteini i 13.200 kJ/kg hrana (sl. 69). So grover
smeskata prasiwata se hranat s# dodeka ne napolnat okolu 25 kg.
Vo prosek za 1 kg prirast, prasiwata tro{at od 2 do 2,1kg koncentrat.
Prose~niot dneven prirast vo odgleduvali{teto iznesuva od 350 do 400 g. Koga
110
111
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
prasiwata }e dostignat ìva masa okolu 25 kg, pominuvaat na poevtin reìm na

ishrana, so krmni smeski za goewe ili za priplodni nazimki.
Tabela 20. Preporaki za sostavot na starterot i groverot
Krmiva vo%
Starter smeska
do 12 kg
P~enka
Obezmasteno mleko vo prav
Ribino bra{no
Soina sa~ma
Krmen kvasec
Sa~ma od kikiritki
Lupen ja~men
Suvi {e}erni rezanki
Krvno bra{no
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Sa~ma od son~ogled
[e}er
Stabilizatorska mast
Koskeno bra{no
Sto~na kreda
Gotvarska sol
Premiks
Vkupno
Grover od
12 do 25 kg
42
13,5
8
13
2
3
7
2
4, 5
2
1
0,5
0,5
1
100%
49
5
5
8
4,4
14,5
2
5
2
2
1
0,5
0,5
1
100%
Objasni i odgovori:
Objasni so kakva ìva masa se prasiwata pri odbivaweto i vo koi objekti se smestuvaat!
Objasni kakva treba da bide ishranata na prasiwata prvite denovi vo odgleduvali{teto!
Koi krmni smeski naj~esto se koristat po odbivaweto na prasiwata i do koja finalna teìna im
se davaat istite ?
4.8.5. Goewe na sviwite

Goeweto na sviwite e edna od najva`nite, a istovremeno i zavr{na faza vo
proizvodstvoto na svinsko meso. Preku goeweto ne samo {to se ostvaruva
proizvodsvo na meso, tuku so toa se obezbeduvaat finansiski sredstva koi trba da gi
pokrijat site tro{oci vo raboteweto na farmata. Najzastapeno goewe kaj nas e
mesnoto goewe. Goeweto na sviwite za meso zapo~nuva vedna{ {tom prasiwata se
odvojuvaat od svoite majki i prodolùva s# dodeka ne ja postignat finalnata
telesna masa. Finalnata teìna na gojnite sviwi zavisi od toa {to sakame da
dobieme od takvite sviwi.
Dokolku sakame od niv da proizveduvame bekon, toga{ finalnata teìna
treba da se dviì od 90 do 95 kg. Me|utoa, ako se raboti za goewe na mesni sviwi za
proizvodsvo na svinsko meso, finalnata teìna treba da iznesuva od 100 do 130 kg.
Goeweto na prasiwata zapo~nuva na vozrast od 2 do 2,5 meseci so prose~na ìva masa
od 25 kg.
111
112
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4.8.5.1. Goewe na mladi sviwi za meso

Goeweto na ovaa kategorija sviwi prose~no trae 3,5 do 4 meseci so finalna
teìna od 100 do 110 kg. Vakvoto goewe e masovno zastapeno vo celiot svet i kaj nas.
Prasiwa vedna{ po odbivaweto kako i vo tekot na celiot period na goewe
intenzivno se hranat, so cel za najkuso vreme da se postigne {to pogolema ìva masa
so odreden kvalitet na meso, so {to pomala potro{uva~ka na hrana za kg prirast.
[tom prasiwata }e postignat ìva masa od okolu 25 kg, tie se preseluvaat od
odgleduvali{teto vo goili{teto. Vo goili{teto prasiwata se smestuvaat grupno,
vo eden boks od 18 do 20 prasiwa. Vakvoto goewe e mo{ne brzo i prepora~livo za
tipi~no mesnati rasi sviwi.
Vo tekot na goeweto se prepora~uvaat dve ili tri krmni smeski. Ako se
koristat dve smeski, toga{ prvata krmna smeska se koristi do postignuvawe ìva
masa od okolu 60 kg, a vtorata od 60 do 100 kg, so toa {to prvata smeska sodrì 18 do
16% na proteini, vtorata okolu 14 do 12% proteini. Prviot perod od 25 do 60 kg se
narekuva period na predgoewe. Vo periodot na predgoeweto, ishranata e slobodna,
po èlba (ad libitum). Prose~niot dneven prirast vo predgoeweto se dviì od 400 do
500 g, a za kilogram prirast potro{uvaat okolu 2,0 do 2,5 kg koncentrat.
Tabela 21. Orientacionen sostav na dvete krmni smeski za goewe na sviwi od 25 d0 100 kg
Sostav na prvata smeskata od 25 do 60 kg

Krmiva
Zastapenost vo %
P~enka vo zrno
Ja~men vo zrno
P~eni~ni trici
Lucerkino bra{no
Super protein
50
22
10
18
60
15
5
2
18
70
10
2
18
70
12
18
II smeska od 60 do 100 kg
Zastapenost vo %
55
15
5
10
15
60
15
10
15
65
10
10
15
75
10
15
Vtoriot period na goewe na mladite sviwi za meso se nadovrzuva na prviot

period. Koga prasiwata }e postignat ìva masa od 60 kg se menuva na~inot na
ishrana. Po pravilo vo vtoriot perod na goewe se primenuva obro~na ishrana.
Vtorata krmna smeska vo vtoriot period na goewe obezbeduva prose~en dneven
prirast ne pogolem od 600 do 650 g. Vakvoto
goewe prodolùva s# dodeka sviwite ne
postignat finalna ìva masa od okolu 100
do 110 kg (sl. 70).
Me|utoa, ako se koristat tri smeski toga{
prvata smeska se koristi do postignuvawe
ìva masa od okolu 50 kg i sodrì okolu
16,5% surovi proteini, vtorata od 50 do75
kg, i sodrì 14% proteini i tretata od 75
do 110 kg, a sodrì 13% surovi proteini.
Sl. 70. Mesnato goewe na sviwi od rasata durok vo sovremena sviwarska farma
Ovie krmni smeski za razlika od smeskite za bekonsko goewe se porazredeni,

zatoa {to ne sodràt obezmasteno mleko, a p~eni~nite trici i lucerkinoto bra{no
se prili~no zastapeni.
112
113
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prose~niot dneven prirast na sviwite za meso vo gojniot period iznesuva okolu 650
do 700 g. Za 1 kg prirast, vo prosek se tro{i okolu 3,50 do 3,80 kg krmna smeska. Ako
goeweto se prodolì do 130 kg, toga{ potro{uva~kata na hrana za 1 kg prirast }e se
zgolemi na 4 kg. Za ova goewe, prasiwata se stavaat vo goili{te vedna{ po
odbivaweto.
Tabela 22. Orientacionen sostav na trite krmni smeski
Krmiva vo %
od 20 do 50 kg
od 50 do 75 kg
od 75 do 110 kg
P~enkarna prekrupa
Ja~mena prekrupa
P~eni~ni trici
Soina sa~ma
Kikiritkina sa~ma
Ribino bra{no
Lucerkino bra{no
Koskeno bra{no
Gotvarska sol
Vititaminsko mineralen
premiks
Vkupno
67
10
8
7
6
1
0,5
0,5
63,2
10
7
6
3
10
1
0,5
0,5
51,3
20
6
6
15
1
0,5
0,5
100%
100%
100%
Ma{kite prasiwa potrebno e da se kastriraat u{te za vreme na doeweto.

Ishranata moè da bide so suva ili so vla`na hrana. Najprakti~no e avtomatskoto
suvo hranewe. Me|utoa, pri avtomatskata ishrana so suva hrana vo goili{teto,
~esta e pojavata na pra{ina od hranata vo objektot {to predizvikuva nadraznuvawe
na organite za di{ewe, a so toa i ka{lawe i pomalku zemawe na hrana. Za da se
namali pra{inata od hranata potrebno e vo istata da se dodava maslo.
4.8.6. Ishrana na nerezite

Nerezite kako priplodni grla treba da se nastojuva postojano da ja odrùvaat
priplodnata kondicija. Tie ne smeat da bidat premnogu zgoeni, odnosno so
pregolema telesna masa, bidej}i gojnata kondicija gi pravi nerezite tromi i
nesposobni za zaskoknuvawe na matoricite ili fantomot. Po pravilo nerezite
postojano treba da se dolgi i vitalni, so {iroki i dlaboki telesni dimenzii i
sekoga{ da se aktivni i temperamentni. Vo letniot period dnevnata norma bi se
zadovolila po grlo so dnevna da`ba od 1,5-2,5 kg krmna smeska i 5 kg zelena
leguminozna hrana. Dodeka vo zimskiot period se dovolni 1,5-3 kg krmna smeska i 5
kg silaà ili seckana repa, morkov i dr.
Konsumacijata na suva materija dnevno treba da e okolu 2-3% od ìvata masa.
Osnovni krmi za nerezite se ovesot, ja~menot, gravot, p~eni~nite trici, soinoto i
son~ogledovoto }uspe, kvasecot, mlekoto vo prav, lucerkinoto bra{no, zelenata
lucerka, sto~na repa, silaà i dr.
Od vkupnata suva materija, 80-90% treba da otpa|a na koncentriranite krmi,
a ostatokot na kabastite. Za vreme na pripu{taweto na nerezite, dnevnata da`ba
treba da bide zgolemena.
113
114
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Koga priplodnite nerezite ne se optereteni toga{ krmnata smeska treba da

sodrì od 15 do 16% sirovi proteini.
Dodeka pri intenzivno opteretuvawe
na nerezite se koristi krmna smeska
so 17 do 18% na sirovi proteini.
Nerezite treba da se dviàt {to
po~esto vo ispustite za da moàt da
gi zacvrstat nozete, a istovremeno da
ja odrùvaat i priplodnata kondicija
(sl. 71).
Sl. 71. Nerezi od rasata pietren so dobra priplodna kondicija
Objasni i odgovori:
Koj tip na goewe najmnogu se koristi kaj nas i vo svetot?
So {to se karakterizira krmnata smeska za mesnato goewe na sviwi vo vtorata ili tretata faza ?
Zo{to pri krajot na turnusot od goeweto 40-45% od p~enkata treba da se zameni so ja~menot?
Kakov vid na normirana ishrana se primenuva pri goeweto na sviwi?
Koi rasi na sviwi se koristat za bekonsko ili mesnato goewe?
Navedi ja zastapenosta na proteinite vo krmnite smeski vo prvata i vtorata faza od goeweto!
Objasni go iskoristuvaweto na hranata na sviwite vo goili{teto i prose~niot dneven prirast!
Koi se voobi~aenite krmiva za nerezite i kako se odrùva priplodnata kondicija na nerezite?
4.8.7. Objekti za smestuvawe na sviwite

Intezitetot na sviwarskoto proizvodstvo vo golema mera zavisi od na~inot na
drèweto, odnosno od primenata na sovremenite tehnolo{ki procesi vo
proizvodstvoto. Za da moè da se primeni najnovata tehnologija vo proizvodstvoto na
sviwi i svinsko meso, objektite treba da bidat izgradeni vo soglasnost so
zootehni~kite i zoohigienskite normativi. Na toj na~in vo objektite se sozdavaat
povolni uslovi, ne samo za site kategorii na sviwi tuku i za rabotnicite koi
sekojdnevno gi izvr{uvaat rabotnite zada~i. Sviwarskite farmi se proektiraat i
gradat spored dva osnovni tehnolo{ki sistemi: "s# vnatre-s# nadvor" i tunelski
sistem. Bez ogled na tehnolo{kiot sistem edna sovremena sviwarska farma treba da
gi ima slednite objekti, odnosno oddelenija:
x pripustili{te za smestuvawe na matoricite vo faza na otkrivawe na
estrusot za vreme na pripustot, kako i za smestuvawe na pridru`niot broj
nerezi za nivno oploduvawe;
x ~ekali{te za smestuvawe na sprasni matorici;
x prasili{te kade matoricite se prasat i gi dojat prasiwata do odbivawe;
x odgleduvali{te za odgleduvawe na prasiwa od odbivaweto do
postignuvaweto telesna masa od 25 kg;
x goili{te za smestuvawe na grlata vo goewe od 25 do 100 kg, koe moè da bide
podeleno vo dve podfaz: predgoewe 25-60 kg i goewe 60-100 kg i
x nazimarnik za odgleduvawe na priplodni nazimki do vozrast koga se
sposobni za pripust, odnosno drèwe na sprasni mladi grla za sopstven
remont ili proda`ba, kako i za mladi nerezi.
114
115
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pripustili{te Ovoj objekt e zna~aen za uspe{no otkrivawe na estrusot,

izvr{uvawe na pripustot odnosno oploduvawe na matoricite i nazimkite kako i
razvoj na plodot vo prviot mesec po pripustot. Iako vo praktikata postojat
razli~ni re{enija za drèwe na matoricite vo pripustili{teto, preovladuvaat
re{enijata so grupno drèwe na matoricite. Vo fazata na otkrivaweto na
estrusot,
matoricite se
dràt grupno. Dodeka za
vreme na pripustot i mesec
dena po oploduvaweto se
dràt individualno.
Sl. 72. Pripustili{te vo sviwarskata farma ,,@ito Vardar, î~ovo-Gradsko
Pripustili{teto e opremeno so grupni boksovi (6-10 grla) za otkrivawe na

estrusot, individualni boksovi za pripust i drèwe na pripu{tenite matorci do 30
dena sprasnost i individualni boksovi za nerezite. Boksovite se obi~no postaveni
vo dva reda. Vo edniot red se matoricite, a vo drugiot nerezite. Me|u redovite ima
hodnik za hranewe, a pokraj yidovite kanali za iz|ubruvawe. Boksovite se snabdeni
so hranilki i poilki. Individualnite boksovi za matoricite se dolgi 250 cm,
{iroki 60-70 cm, a visoki 120 cm. Boksovite obi~no se izgradeni od pocinkuvani
metalni profili.
êkali{teto e objekt namenet za smestuvawe na sprasnite matorici so
bremenost od 30 dena, pa s# do 4-5 dena pred o~ekuvaniot termin za prasewe.
Najdobro e matoricite da se dràt grupno, so mo`nost za individualna ishrana. Vo
malite farmi boksovite se postavuvaat obi~no vo dva reda, a me|u niv ima hodnik za
hranewe, {irok 1-1,2 m. Podot na grupniot boks moè da bide so re{etki ili
bez re{etki.
Prasili{te Vo ovie objekti sprasnite matorici se vseluvaat 4-5 dena pred
oprasuvaweto i ostanuvaat do odbivaweto na prasiwata. Tuka matoricite se
smestuvaat vo individualni boksovi, nadol`no
podeleni na tri dela. Vo sredi{niot del ({irok
60 cm) se smestuva matoricita, a drugite dva dela
se za prasiwata (sl.73).
Vo edniot del od boksot za prasiwata ima infralamba za zatopluvawe na prasiwata i hranilka za
prihranuvawe, a vo drugiot del poilka (ne~ist del
kade prasiwata mo~aat i balegaat). Vo delot za
matoricata se vgraduva korito za hranewe i
poilka, kako i mehanizam za prikle{tuvawe na
matoricata, za da ne gi zgme~i prasiwata.
Sl.73. Boks za prasewe so grealka
Pregradite za matoricata se visoki 1 m i se izrabotuvaat od pocinkuvani

profili. Prviot profil treba da e postaven na 25 cm od podot za da moàt
prasiwata da cicaat koga matoricata leì. Pregradite za prasiwata se visoki 60
cm i se izraboteni od salonitni plo~i ili nekoj drug materijal.
Boksovite
naj~esto se postaveni vo dva reda, razdeleni so hranidben hodnik {irok 1,2 m.
115
116
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Odgleduvali{teto sluì za smestuvawe na odbieni prasiwa do navr{uvawe

na telesna masa od 25 kg. Toa e opremeno so kafezi od pocinkuvana ì~ena mreà, so
dimenzii 127 h 127 h 60 h 30 cm. Kafezite se podignati nad podot 60 cm i postaveni
vo pove}e reda. Pod niv ima kanal ili bazen za sobirawe na izmetot. Vo eden kafez
se smestuvaat naj~esto 7 prasiwa. Vo nego
ima hranilka i dve poilki. Temperaturata
vo odgleduvali{teto treba da iznesuva od
22 do 25oC, koja se obezbeduva preku sistem
za greewe.
Vo ovie objekti na samata vodovodna
linija se vgraduva poseben rezervoar
nare~en medikator vo koj moàt da se
stavat odredeni lekovi i medikamenti za
grupen zdravstven tretman na prasiwata.
Istovremeno medikatorot sluì za
dozirawe i distribucija na vodata.
Sl. 74. Ednokatni kafezi za smestuvawe na odbieni prasiwa
Vo odgleduvali{teto prasiwata doa|aat so ìva masa od 6 do 7kg, a izleguvaat

so 25 kg, {to zna~i za 45 dena tie tuka dobile 18 kg prirast ili po 400 g dnevno.
Goili{te e mesto kade se zavr{uva proizvodniot ciklus na sviwite. Toa
moè da bide podeleno na dve fazi: predgoewe od 25 do 60 kg i goewe od 60 do 100 kg,
ili da bide edna faza od 25 do 100 kg, {to e naj~est slu~aj vo praksata. Podobro i
poracionalno e goeweto da se odviva vo dve fazi. Goili{teto obi~no ima dva reda
grupni boksovi, me|u koi ima krmen hodnik {irok 1-1,2 m.
Vo eden boks naj~esto se
smestuvaat po 17 grla. Od stranite
na boksot kon hodnikot se
postavuvaat avtomatski hranilki.
Podot e obi~no kombiniran: 2/3 e
poln (od beton so termoizolacionen
sloj), a 1/3 od dolìnata e
re{etkast
(naj~esto
betonska
re{etka). Pod re{etkata se nao|a
kanalot za iz|ubruvawe, a nad nea se
postavuvaat dve cucli (poilki) na
razli~na visina.
Boksovite se
pregradeni so metalni pocinkovani
profili ili pak so betonski
pregradi visoki okolu 1 m.
Sl. 75. Grupni boksovi so betonska ograda
Goili{teto e objekt vo koi nema sistem za zatopluvawe, pa so izgradbata
treba da se sozdadat uslovi za normalno proizvodstvo vo site periodi vo godinata.
Nazemarnikot sluì za proizvodstvo na nazimki za sopsten remont na
stadoto matorici. Toj e skoro identi~en so goili{teto i grupnoto drèwe na
matoricite. Vo ovoj objekt mladite remontni nazimki ostanuvaat do postignuvawe
na 100 kg telesna masa po zavr{uvaweto na t.n. performan test do prvoto uspe{no
osemenuvawe i negova potvrda.
116
117
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite objekti za smestuvawe na sviwite!
Koi kategorii na sviwi se dràt vo pripustili{teto?
Koi kategorii na sviwi se dràt vo ~ekali{teto?
Vo kakvi boksovi se dràt matoricite vo ~ekali{teto?
Opi{i gi boksovite za smestuvawe na matoricite vo prasili{teto!
Opi{i gi dimenziite na kafezite vo odgleduvali{teto i kolku prasiwa se
smestuvaat vo niv!
Vo kakvi boksovi se smestuvaat prasiwata vo goili{teto?
Koi kategorii na sviwi se smestuvaat vo nazimarnikot ?
Aktivnosti:
Po mo`nost poseti sto~arski saem, izlo`ba, sto~en pazar, ili najbliska
sviwarska farma, kade prakti~no }e se zapoznae{ i }e nau~i{ za pova`nite
rasi na sviwi, nivnite proizvodni osobi, kategoriite i na~inot na ishranata.
117
118
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

1. Navedi gi prednostite {to gi ima sviwarstvoto kako posebna granka od
sto~arstvoto!
2. Kakvi perspektivi ima vo R. Makedonija za razvoj na sviwarstvoto?
3. Objasni kako se klasificirani rasite sviwi spored proizvodnata nasoka!
4. Nabroj gi pova`nite mesnati rasi na sviwi {to se zastapeni kaj nas!
5. Objasni go potekloto i sozdavaweto na golemiot jork{ir!
6. Nabroj gi pova`nite landrasi {to se zastapeni kaj nas!
7. Koj landras se odlikuva so mnogu dobri eksterierni i proizvodni
karakteristiki?
8. Koj landras ima najvisok dneven prirast i najmala potro{uva~ka na hrana za kg
prirast?
9. Koj od navedenite rasi sviwi poteknuva od Amerika: a) jork{ir, b) pietren,
v) berk{ir, g) hemp{ir?
10. Zemaweto na spermata od nerezite se vr{i so pomo{ na: a) termokauter,
b) ve{ta~ka vagina, v) spekulum, g) kateter.
11. Kako najsovremeni spermorazreduva~i se smetaat: a) ekstendorite,
b) protektorite, v) implementatorite, g) trankilajzerite.
12. Za vreme na poroduvaweto zna~itelno se poka~eni hormonite vo krvta:
a) progesteron, b) testosteron, v) tiroksin, g) relaksin i estrogen.
13. Vo sviwarstvoto kaj nas pokraj odgleduvaweto vo ~ista krv najmnogu se
primenuva: a) meliorativnoto krstosuvawe, b) pretopitelnoto krstosuvawe,
v) industriskoto krstosuvawe, g) kombiniranoto krstosuvawe.
14. Koja kategorija na sviwi dava najkvalitetno meso?
15. Zo{to e potrebno da se poznava odnesuvaweto na sviwite vo prirodni uslovi?
16. Dali moàt da se odgleduvaat sviwi na re{etkasti podovi vo organskoto
proizvodstvo?
17. Koi krmiva u~estvuvaat vo dnevnata da`ba za sprasnite matorici?
18. Kolku rasi na sviwi u~estvuvaat pri rotacionoto industrisko krstosuvawe?
19. Na koja vozrast se vr{i prvoto prihranuvawe na prasiwata za vreme na dojniot
period!
20. So kakva finalna teìna izleguvaat prasiwata od odgleduvali{teto?
21. [to podrazbira{ pod poimot bekon?
22. Kakov vid na normirana ishrana se primenuva pri goewe na sviwi?
23. Sostavi krmna smeska za goewe na sviwi od 20-50 kg !
24. Koi se voobi~aenite krmiva za nerezite?
25. Nabroj gi pova`nite objekti za smestuvawe na sviwite!
26. Vo koj objekt matoricite najmnogu se zadrùvaat vo tekot na godinata?
27. Koi kategorii na sviwi se smestuvaat vo odgleduvali{teto?
28. So kakvi boksovi e opremeno pripustili{teto?
118
119
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5
KUNIKULARSTVO

- da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na kunikularstvoto;
-da gi identifikuva{ najva`nite rasi kunikuli;
-da gi poznava{ proizvodnite osobini na pova`nite rasi
kunikuli;
-da gi poznava{ karakteristikite pri razmnoùvaweto na
kunikulite;
-da gi poznava{ osnovnite karakteristiki pri ishranata na
kunikulite.
- da gi poznava{ krmivata {to se upotrebuvaat kako hrana
za kunikulite;
-da odreduva{ ishrana na razli~ni kategorii kunikuli;
- da gi razlikuva{ uslovite za smestuvawe na oddelnite
kategorii kunikuli.
119
120
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.1. Stopansko zna~ewe na kunikularstvoto

Kunikularstvoto e mo{ne zna~ajna granka za sitnoto i srednoto stopanstvo,
zatoa {to od kunikulite se dobivaat mnogu zna~ajni proizvodi kako {to se: meso,
krzno, koà, vlakno i organsko |ubre.
Mesoto od kunikulite e so visoka biolo{ka i hranitelna vrednost, zaradi
toa {to istoto e bogato so polnovredni belkovini vo koi se prisutni site
nezamenlivi aminokiselini. Poto~no, mesoto e mo{ne koncentrirano so site
neophodni hranlivi materii i sodrì okolu 40% suvi materii, od koi najgolem
procent otpa|a na belkovini, mineralni materii, jaglenohidrati, vitamini, a mal
procent na masti. Zaradi ovie osobini mesoto od konikulite e posebno zna~ajno vo
ishranata na decata, starcite, bolnite i rekovalescentite. Od mesoto na
kunikulite se pravat razni kulinarski specijaliteti.
Mestoto od kunikulite po boja e belo i mnogu sli~no na pile{koto meso.
Krznoto od kunikulite pretstavuva va`na surovina za krznarskata
industrija. Od nego se dobivaat mnogu uspe{ni imitacii na krzna od razni divi
ìvotni kako {to se: hermelin, leopard, samur, kanadska kuna, morska ma~ka i dr.
Koàta od kunikulite isto taka e mo{ne barana vo koàrskata industrija,
zatoa {to od nea se izrabotuvaat mnogu ubavi ko`ni galanteriski proizvodi kako
{to se: torbi, ~anti, portmonea, rakavici i dr.
Vlaknoto od nekoi rasi kunikuli s# pove}e e barano vo tekstilnata
industrija, za proizvodstvo na visokokvalitetni filcevi za izrabotka na {apki i
{e{iri, kako i za luksuzna trikotaà.
So ovaa granka moàt da se zanimavaat i poslabi fizi~ki lica, zatoa {to vo
odgleduvaweto ne e potrebno golema fizi~ka sila.
Kunikulite se najplodni doma{ni ìvotni. Godi{no od edna ènka moè da
se dobie od 30 do 90 grla. Druga karakteristika na kunikulite e ranozrelosta i
brziot dneven prirast.
Doma{nite kunikuli vodat poteklo od diviot kunikul, a ne od diviot zajak,
zatoa biolo{ki mnogu se razlikuvaat. Vsu{nost kunikulite ìveat vo podzemni
hodnici, a zajacite na povr{inata. Bremenosta na kunikulite trae 31 den, a kaj
zajacite 50 - 52 dena. Kunikulite se ra|aat slepi i goli, a zajacite so otvoreni o~i i
obrasnati.
Objasni i odgovori:
Navedi gi pova`nite proizvodi koi se dobivaat od kunikulite!

Kolku procenti suvi materii ima vo mesoto od kunikulite?
[to se izrabotuva od vlaknoto i krznoto na kunikulite vo tekstilnata i
krznarskata industrija?
120
121
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.2. POVA@NI RASI KUNIKULI

5.2.1. Rasi kunikuli za meso i krzno
Vo ovaa grupa spa|aat: belgiski orija{, germanski, francuski i angliski
ovenolik, ruski marder i dr.
Belgiski ili flandriski orija{

Poteklo Sozdaden e vo Belgija, vo provincijata Flandrija po koja si go
dobil imeto.
Eksterierni
karakteristiki
Belgiskiot orija{ e krupna rasa so prose~na
dolìna na teloto od 60 cm, a so ìva masa od
9 kg. Ima golema glava, koja se stesnuva nakaj
nosot i e so golemi kafeavi o~i. U{ite mu se
mesesti, cvrsti, so dolìna od okolu 15 cm.
Vratot mu e kus. Karakteristi~no za ovaa
rasa e toa {to postarite ènski grla imaat
podbradok-gu{a. Grbot ima ubava linija,
polna i cvrsta. Opa{kata e dolga i malku
podignata. Ima sna`ni gradi, pribran
stomak, i dolgi i tenki nozete.
Sl. 76. Belgiski orija{
Koàta mu e meka i elasti~na, pokriena so sjajno gusto vlakno. Bojata na

krznoto moè da bide: siva, temno siva, ~eli~no siva i crna. Dokolku bojata na
krznoto e sivozaja~ka, toga{ grbot e crvankasto siv, stomakot, vnatre{nata strana
na nozete i dolnata strana na opa{kata se beli, a odozgora nozete se kostenlivi.
Reproduktivni i proizvodni karakteristki Vo priplod ènskite
vleguvaat na vozrast od 8 do 9 meseci, a ma{kite na edna godina. Plodnosta e visoka
i `nskite grla vo prosek davaat od 8 do 16 mladi. Prete`no se odgleduva zaradi
mesoto i krznoto. Mladite se odbivaat na vozrast od 8 do 10 nedeli. Ima visok
dneven prirast. Porodnata teìna iznesuva
okolu 65 g, na eden mesec teì 700 g, na 6
meseci 3900 g, a na grla postari od 1 godina
nad 5200 g. Prose~niot dneven prirast do 6
meseci iznesuva okolu 19 g. Belgiskiot
orija{ lesno se prilagoduva vo na{ite
klimatski uslovi. Bara udobno i dobro
smestuvawe, kako i kvalitetna ishrana.
Postoi i bel orija{ koj poteknuva od
belgiskiot orija{. Toj ima ~isto bela boja na
krznoto, bela koà i mo{ne brzo raste i se
goi.
Sl. 77. Bel orija{
121
122
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na vozrast od 6 do 10 meseci dostignuva ìva masa od okolu 6 kg, a dobro zgoen

i nad 7 kg. Isto taka ima mnogu ubava i kvalitetna koà, koja posebno se ceni i e
mo{ne barana. Mesoto na beliot orija{ se ocenuva kako mnogu dobro, od koe se
pravat posebni kulinarski specijaliteti i delikatesi. Toa e bogato so proteini, a
siroma{no so masti.
Francuski ovenolik kunikul

Poteknuva od Francija.
Eksterierni karakteristiki Ima golema glava so tipi~no ispaknata
ovne{ka profilna linija, zaradi {to si go dobil imeto. Osobeno ispaknatata
profilna linija e prisutna kaj ma{kite individui, dodeka kaj ènkite e ramna i
tokmu zatoa kaj niv glavata e podolga.
Na glavata se nao|aat mo{ne dolgi i klapu{esti u{i koi koga }e se ra{irat
izgledaat kako krilja. [irinata od edniot do drugiot vrv na u{ite iznesuva 40 - 60
cm. Koga se dviì ovoj kunikul, u{ite mu ja dopiraat zemjata. Vratot e kus i jak, a i
ma{kite i ènskite grla imaat podbradok, no kaj ènskite e porazvien.
Teloto na ovaa rasa e dolgo i krupno, so kus i ispaknat zaden del. Bojata na
vlaknoto moè da bide bela, siva, òlta, sina i crna. Grbot e poln i {irok,
opa{kata kusa i ne{to izdignata, gradite silni muskulozni. Dodeka bojata na o~ite
odgovara na bojata na krznoto i tie se mo{ne krupni. Kaj beliot kunikul o~ite se
crveni zaradi otsustvo na pigmenti vo o~ite, a isto taka i noktite se crveni.
Vlaknoto e dolgo, gusto i meko so dolgo podvlakno. @ivata masa se dviì od 5,5 do 7
kg.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Vleguva vo reprodukcija na
vozrast od 9 do 10 meseci. @enskite grla
se kotat od 5 do 6 male~ki i kaj niv
u{ite vo prvite 6 meseci im se
ipsraveni. Gojnite sposobnosti se dobri,
imaat visok dneven prirast, mesoto im e
so odli~en kvalitet i so visok randman.
Od koàta se izrabotuvaat kvalitetni
rakavici. Za razlika od prethodnata rasa
ovaa pote{ko se prilagoduva. Bara
udobno smestuvawe i podobra ishrana i
nega. Kako rasa se karakterizira so
miren-flegmati~en temperament.
Sl. 78. Francuski ovenolik kunikul
Objasni i odgovori:
Opi{i go eksterierot na belgiskiot orija{!

Navedi gi pova`nite reproduktivni i proizvodni karateristiki na belgiskiot orija{?
Kakva e razlikata po|u belgiskiot orija{ i francuskiot ovenolik?
Koja rasa kunikuli dava najkvalitetno meso?
122
123
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.2.2. Rasi kunikuli za krzno i meso

Vo ovaa grupa pozna~ajni se golemiot ~in~ila, francuskiot srebrenik,
vienskiot sin kunikul.
Golem ~in~ila
Poteknuva od Ju`na Amerika, od dràvite île i Peru. Imeto go dobila po
diviot gloda~ ~in~ila, koj ima ista boja na krznoto, a ìvee vo Ju`na Amerika.
Eksterierni karakteristiki Bojata na vlaknoto e srebrenesto-siva koja
doa|a od zonalnoto bojadisuvawe na vlaknoto, {to zna~i osnovata na vlaknoto e
sina, sredi{niot del na vlaknoto e bel, a
vrvot crn.
Osven golem ~in~ila, postoi i mal
~in~ila, so ìva masa 2,5 - 2,8 kg, dodeka
ìvata masa na golemiot ~in~ila iznesuva
3,5 - 4 kg.
Glavata mu e sredno golema, a u{ite
se ispraveni do slabo navednati napred.
O~ite mu se golemi i so temno-siva boja.
Postarite individui imaat i dobro
razvien podbradok. Vratot e so sredna
golemina, ubavo oblikuvan i dobro
povrzan so trupot. Bojata na noktite e
temno siva. Celoto telo e pokrieno so
vlakna so dolìna od 2,5 do 3 cm.
Sl. 79. a. Golem ~in~ila
Reproduktivni i prizvodni karakteristiki Plodnosta kaj ovaa rasa e

visoka i iznesuva 6 - 7 mladi vo leglo. Maj~inskiot instinkt kaj ovaa rasa e mo{ne
silno razvien. Prose~nata porodna masa na male~kite se dviì od 48 - 50 g, a na
vozrast od 1 mesec dostignuvaat ìva masa okolu 450 g, na 2 meseci 900 g, na 4
meseci 2 kg, na 6 meseci 3,5 do 4 kg.
Mesoto e so odli~en kvalitet. Krznoto im e
mo{ne kvalitetno i na me|unarodniot pazar nao|a
dobra pobaruva~ka i dostignuva visoka cena.
Krznoto se upotrebuva vo svojata prirodna boja i
ne bara dopolnitelni tro{oci za odbojuvawe ili
boewe.
Golemiot ~in~ila ima cvrsta konstitucija,
mo{ne e skromen vo ishranata, a isto taka ima
povolni visoki dnevni prirasti. Zaradi site ovie
pri~ini vo idnina bi trebalo da bide zastapen vo
mnogu pogolem broj otkolu sega i toa kako kaj nas
taka i vo svetot.
Sl. 79. b. Mal ~in~ila
123
124
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Francuski srebrenik
Poteknuva od Francija, a imeto go dobila po srebrenata boja na telo.
Eksterierni karakteristiki Francuskiot srebrenik ima ubavo, cvrsto i
harmoni~no gradeno telo. Glavata mu e sredno golema so pravilno postaveni i
mesesti u{i. Vratot mu e kus, a postarite grla imaat poizrazen podbradok. Teloto e
dolgo i {iroko osobeno kaj ma{kite. Prose~nata dolìna na teloto iznesuva 75 cm,
obemot na gradite 36 cm, a ìvata masa 4 - 4,5 kg.
Reproduktivni
i
proizvodni
karakteristiki Plodnosta e dobra i se dviì 6 - 7
mladen~iwa vo leglo. @enskite grla imaat dobro
razvien maj~inski instinkt, zaradi toa mnogu dobro
gi hranat i gi neguvaat svoite male~ki.
Mesoto na ovaa rasa e mo{ne vkusno. Kaj nas ve}e e
dobro aklimatizirana i dava dobri rezultati. Dava
kvalitetno krzno i vkusno meso, a isto taka ima
skromni brawa e vo delot na ishranata i negata.
Sl. 80. Francuski srebrenik
Holandski kunikul
Poteknuva od Holandija kade i najmnogu se odgleduva. Me|utoa, mo{ne e
zastapen i vo Belgija, Francija, Germanija i dr. dràvi. Najbarana komercijalna
teìna e od 2 do 2,5 kg. Kunikuli koi imaat pogolema ìva masa od ovaa se
diskvalifikuvaat.
Eksterierni karakteristiki Ovaa rasa e mo{ne graciozna i so dopadliv
izgled. Ima mo{ne golema glava, a u{ite mu se mali i blago zakoseni nanazad.
Obi~no obrazite, o~ite i u{ite se crni, a
ostanatiot del od glavata e bel. Vratot e jak i
sredno dolg, pokrien so kuso i sjajno belo vlakno.
Nozete obi~no se kusi beli i ne`ni. Zadniot del
od teloto e crno pigmentiran.
Reproduktivni
i
proizvodni
karakteristiki Dava mo{ne kvalitetno i
vkusno meso, so visoka pazarna vrednost.
@enskite kunikuli se dobri majki i mnogu se
poslu{ni. Tie se mo{ne mle~ni, taka {to
male~kite brzo napreduvaat, a vi{okot na mleko
obi~no se koristi za doewe na male~kite od
drugite rasi koi se poslabo mle~ni. Koàta ne e
Sl. 81. Holandski kunikul
mnogu atraktivna i kvalitetna zatoa {to e male~ka
i so razli~na boja.
Objasni i odgovori:
Kako go dobila imeto rasata golem ~in~ila?
Opi{i go eksterierot na rasata golem ~in~ila!
Vo {to se sostoi razlikata pome|u rasata ~in~ila i francuskiot srebrenik!
Kakva boja na vlaknoto ima holandskiot kunikul?
124
125
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.2.3. Rasi kunikuli za krzno vo prirodna boja

Vo ovaa grupa spa|aat: hermelinski, havana, dabrov reks, nitranski hibriden i dr.
Hermelinski
Eksterierni karakteristiki Toj e mal kusovlaknest kunikul, so bela boja.
Teloto e kuso nabieno i podednakvo razvieno kako vo predniot taka i vo zadniot
del od teloto. Glavata e kusa so {iroko ~elo, o~ite golemi i ispaknati. U{ite kusi
tesni i ispraveni, na vrvot zaobleni i dobro
obrasnati so vlakna. Vratot e kus, dobro
oblikuvan i neprimetno spoen so glavata i
trupot. Gradite se {iroki i meki, a grbot
poln. Nozete mu se kusi, a noktite mu se
pigmentirani.
Vlaknoto e kuso, gusto i sne`no belo, sli~no
na bojata na hermlinot po koe si go dobil i
imeto. Prose~nata ìva masa se dviì okolu
1, 25 kg.
Sl. 82 Hermelin
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki @enkata obi~no koti od 4 do

5 male~ki. Male~kite pri poroduvaweto se potpolno beli, a na vozrast od 1 mesec
dobivaat boja na kuna ( hermelinska), dodeka postojanata prirodna boja ja dobivaat
duri vo pettiot mesec. Kaj ovaa rasa krznoto e mo{ne ceneto i se upotrebuva za
imitacija na krzno kako od divi kunikuli.
Reks dalmatiner
Dalmatinerot e relativno mlada rasa, koja za prvpat e priznata vo 1952
godina vo [vajcarija, a kaj nas e vnesena od
Germanija.
Eksterierni
karakteristiki
Dalmatinerot ima bela boja so jasno
razgrani~eni i pravilno rasporedeni crni
damki po teloto. Ima sredno golema glava,
so konveksna profilna linija, so ispraveni
u{i ~esto pati crni po boja. Me|utoa, se
sretnuvaat i so beli u{i so crni damki, koj
se ceni kako podobar. Okolu o~ite, nosot i
ustata se nao|aat isto taka pogolemi crni
damki. Vratot e kus i dobro oblikuvan.
Grbot mu e dolg i ramen
Sl. 83. Reks dalmatiner
125
126
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ima cvrsti noze, so tabani obrasteni so vlakno. Na gradite, stomakot i

nozete, crnite damki se poretki. Vo odnos na bojata toj moè da bide i troboen.
Vlaknoto mu e gusto i meko. Dolìnata na vlaknoto poedine~no moè da dostigne
od 18 do 20 cm. Prose~nata ìva masa se dviì od 3,5 do 4, 2 kg.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta se ocenuva kako
mnogu solidna, zatoa {to ènkite okotuvaat od 10 do 12 male~ki, koi mnogu brzo
rastat, taka {to na vozrast od tri meseci ja postignuvaat komercijalnata teìna za
kolewe. Dalmatinerot e mo{ne vitalen i otporen na bolesti, osobeno ma`jakot.
Osven za meso i proizvodstvo na kvalitetno krzno, zaradi atraktivnosta i
dopadlivosta se odgleduva i kako dekorativno ìvotno. Toj lesno se aklimatizira i
akomodira, a na{ite klimatski uslovi gi podnesuva mnogu dobro, pa zatoa kako
perspektiva vo idnina treba da se odgleduva mnogu pove}e. Krznoto obi~no e polno,
gusto i meko, a pri dopir potsetuva na somot, pa zatoa se upotrebuva za izrabotka na
ènski bundi i detski jakni.
5.5. Rasi kunikuli za fino vlakno i meso

Angorski kunikul
Imeto go dobil po sli~nosta so angorskata koza koja isto taka ima fini
volneni vlakna po teloto.
Eksterierni karakteristiki Angorskiot kunikul ima sredna golemina so
prose~na ìva masa od 2,5 do 4 kg. Teloto mu e izdolèno i pokrieno so dolgi fini
vlakna. Bojata na krznoto moè da bide: bela, sina, siva i zatvoreno siva.
O~ite i noktite se kako i bojata na krznoto so isklu~ok na beliot soj koj ima
crvenkasti o~i i beli nokti.
Dolìnata na vlaknoto se
dviì od 5 do 12 cm, a ponekoga{ i
do 32 cm. Glavata e golema, kaj
ènkite e pomala i pone`na.
U{ite mu se kusi, ramni,
muskulesti, zaobleni i gi nosi vo
forma na latinskata bukva V.
Vratot mu e kus, grbot poln i
{irok, nozete cvrsti, pravi i
muskulesti, obrasteni so gusto
vlakno, opa{kata e kusa, so sne`no
bela boja.
Sl. 84. Angorski kunikul
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Plodnosta se dviì od 5 do 6

mladen~iwa vo edno leglo. Angorskiot kunikul se odgleduva prete`no za dobivawe
na fini vlakna t.n. puhovi vlakna, so debelina od 12 do 14 mikroni i so golem broj
branovi. Najdobra boja na vlaknoto e sne`no belata, zatoa {to e najpogodna za
izrabotka na najkvalitetni tkaenini. Godi{no od edno grlo moè da se dobie od
ènskite 200 - 300 g, a od ma{kite 150 - 200 g volna. Od edno grlo najmnogu moè da
se dobie do 600 g volna godi{no. Postarite kunikuli davaat kvalitetno vlakno od
126
127
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
prva klasa. Vlaknoto se ~e{la, se kube ili se potstriùva dodeka e ìv, a po

koleweto postapkata e ista kako i kaj drugite kunikuli. Se ~e{la dvapati mese~no,
osobeno postarite. Se mitari tripati godi{no: edna{ vo prolet i dva pati vo
letoto. Male~kite od ovaa rasa brzo rastat, {to moè da se vidi od slednata tabela:
Tabela br. 23. Prirast po mesec kaj angorskiot kunikul

Vozrast vo meseci
Prose~na ìva masa vo g
Pri poroduvawe
Prviot mesec
Vtoriot mesec
Tretiot mesec
êtvrtiot mesec
Petiot mesec
[estiot mesec
Sedmiot mesec
Osmiot mesec
48 do 55
430 do 440
460 do 470
1350 do 1360
1800 do 1850
2100 do 2200
2500 do 2600
2700 do 2800
3100 do 3200
5.6. Karakteristiki vo ishrana na kunikulite i pova`ni krmiva

Kunikulite se trevopasni ìvotni koi blagodarenie na anatomskata gradba i
fiziolo{kite funkcii na digestivniot aparat, moàt da koristat i kabasti
voluminozni krmiva koi sodràt dosta surovo vlakno.
Glavni krmiva za kunikulite se: kvalitetno sveò seno od razni (me{ani)
trevi, sve` zelen~uk i razni rastenija, vo mali koli~ini peletirana hrana i
dovolni koli~ini na sveà, zdrava i ~ista voda za piewe. Krmivata za kunikulite
treba da sodràt grubi strukturni surovi vlakna, odnosno celuloza. Kunikulite se
ìvotni koi moàt da pasat i da brstat i vo prirodni uslovi vo tekot na denot
konsumiraat mali koli~ini. Ishranata na kunikulite so seno im ovozmoùva
odrùvawe na priplodnata kondicija na dvata pola, za razlika od
visokokalori~nata peletirana hrana.
Digestivniot aparat na kunikulite e prilagoden za mnogu kratko vreme da
prerabotuva golemi koli~ini na kabasta hrana, bogata so celuloza. Me|utoa, ako se
hranat kunikulite so hrana koja sodrì nizok procent na surovo vlakno, moè da
dojde do poremetuvawe na vareweto. Senoto e najva`nata krma za kunikulite. So
upotreba na senoto se odrùva balansiranata ishrana. Treba da im se dava seno so
nad 25% na surovo vlakno (celuloza). Senoto e osobeno va`no za podobro varewe na
hranata i odrùvawe na zdravjeto na zabite. Vo taa nasoka najdobro e da se koristat
mladi ovo{ni neprskani gran~iwa od jabolka i le{ka, koi se koristat za
odrùvawe na zdravjeto na zabite kaj kunikulite. Senoto na kunikulite im se dava
nekolkupati vo tekot na denot, za da nemaat mo`nost da go izbiraat podobroto.
Najdobro e da im se dava vo posebni hranilki ili sadovi. Vo senoto ne smee da ima
{tetni ili otrovni rastenija.
127
128
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.3.1. Ishrana na priplodni kunikuli

Za da se odrùva priplodnata kondicija na kunikulite potrebno e da se
hranat so kabasta, odnosno voluminozna hrana. Kako najdobra kabasta hrana za
priplodnite kunikuli se smeta kvalitetnoto sveò seno. Senoto vo dnevnata da`ba
treba da u~estvuva 80-90%. Vo letniot period moàt da koristat so~na kabasta
zelena hrana (treva, zelen~uk i ovo{je). Me|utoa, za vreme na gravidnosta, pokraj
kabastata hrana, kunikulite treba da koristat i koncentrirana hrana (peletirana
hrana) ili gotovi industriski krmni smeski. Pa taka potrebite od hranitelnite
materii kaj kunikulite se razli~ni i zavisat od kategorijata i proizvodnata faza
vo koja se nao|aat. Dnevnite potrebi od hranitelni materii zavisno od ìvata masa
kaj gravidnite (skotnite) i dojnite ènski kunikuli. Vidi od slednite tabeli:
Tabela 24. Potrebi od hranitelni materii za gravidni (ènski) kunikuli
Telesna
masa
NE
kJ
3
4
5
1575
1890
2200
Svarlivi
proteini
g
30
36
42
Sa
g
R
g
NaCL
g
Karotin
mg
1,8
2,4
3,0
1,2
1,6
2,0
1,3
1,4
1,5
2,0
3,0
3,2
Tabela 25. Potrebi za dojni kunikuli vo vtorata polovina na dojnosta (zaedno so

potrebite na mladite)
Telesna
masa
kg
3
4
5
NE
kJ
2100
2415
1730
Svarlivi
Proteini
g
40
46
52
Sa
g
R
g
NaCL
g
Karotin
mg
2.0
2,6
3,2
1,3
1,7
2,1
1,4
1,5
1,6
3,0
3,2
3,4
5.3.2. Ishrana na male~kite po koteweto (poroduvaweto)

Po poroduvaweto osnovna i nezamenliva hrana na male~kite treba da im bide
maj~inoto mleko. Dojniot period kaj male~kite treba da trae okolu 2 meseci.
Maj~inoto mleko ovozmoùva crevnata flora da se stabilizira i da se namali
pojavata na proliv. Zatoa ne treba da se skratuva dojniot period na mladen~iwata.
Dokolku se skrati dojniot period mo`no e pojava na enteritis, koj moè da
predizvika fatalen proliv. Imunolo{kiot sistem kaj mladen~iwata zavisi od
dolìnata na dojniot period. Mladen~iwata koi se porano odbieni i imaat
nepravilno razviena crevna flora, ne moàt podocna da koristat cvrsta hrana.
Kunikulite koi se porano odbieni i odvoeni od svoite majki, vo tekot na
prvite meseci po odbivaweto, prepora~livo e da koristat samo kvalitetno seno i
peletirana gotova hrana. Dnevnite potrebi od peletirana hrana za kunikuli e 25 g
na kg/telesna masa.
128
129
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najdobra peletirana hrana e onaa koja sodrì okolu 12 do 25% na grubi

vlakna (celuloza), 14-15% na proteini i 1% na kalcium. Kunikulite mnogu lesno gi
varat proteinite od rastitelno poteklo, a pote{ko od ìvotinsko.
Tie imaat mali poterebi od masti vo sporedba so drugite ìvotni. Vo
dnevnite da`bi mastite treba da bidat zastapeni so okolu 2%. Koncentriranata
zrnesta hrana ne e pogodna za kunikulite. Primer, sveà ili suva p~enkata, ne e
korisna za kunikulite, bidej}i lu{pata na p~enkata sodrì nesvarlivi kompleksni
polisaharidi.
5.4. Smestuvawe na kunikulite

Kunikulite moàt da bidat smesteni vo kafezi ili na pod. Denes s# pove}e se
primenuva kafeznoto smestuvawe na kunikulite. Kafezno drànite kunikuli
pomalku zaboluvaat, a isto taka polesno se vr{i individualniot tretman i
selekcijata.
Kafezite treba da bidat stabilni, cvrsti i za{titeni od vlaga, kako i da
imaat potrebna svetlina i dovolno vozduh.
Za izrabotka na kafezi moàt da se iskoristat stari sandaci, buriwa,
pletena ìca, tuli, kamen beton i dr. Ako brojot na kunikulite e mal, kafezite
moàt da se napravat od stari sandaci so {iro~ina 60 cm, viso~ina 50 cm i
dlabo~ina 70 cm. Vratata se izrabotuva od pletena ìca, a kafezite treba da bidat
podignati 20 cm od zemjata. Ako se raspolaga so stari drveni buriwa so kapacitet
od 250 l, moè mnogu ednostavno i lesno da se izgradat pove}e kafezi. Me|utoa, za
pointenzivno odgleduvawe na kunikulite se koristat trikatni kafezi so hranilki.
Vakvite kafezi se mo{ne stabilni i ovozmoùvaat poefikasna ishrana i
podobro odrùvawe na higienata. Hranilkite se vgradeni od vnatre{nata strana.
Prednata strana na kafezot e so ramovi od pocinkuvana mreà. Podot na kafezot e
izraboten od debela pletena ìca, pod koja se nao|aat salonitni {kafovi za
sobirawe na izmetot od kunikulite. Pri ~isteweto na izmetot {kafovite se vadat
bez da se voznemiruvaat kunikulite.
Za pogolemi odgleduvali{ta na kunikulite se
gradat posebni trikatni golemi kafezizasolni{ta, hangari ili baterii so propisna
golemina
spored rasite. Za golemite rasi
{irinata na kafezot e 110 do 120 cm, dlabinata
80 cm i viso~inata 65 do 70 cm. Za srednite rasi
{irina 80 cm, dlabina 80 cm i visina 60 do 65 cm.
Za malite rasi 65 cm {irina, 80 cm dlabina, i 55
cm visina. Kafezot za ènkite treba da bide
pregraden na dva dela. Edniot del treba da bide
zatemnet i da sluì za smestuvawe na gnezdoto za
kotewe.
Sl. 85. Kafez za odgleduvawe na kunikuli
Na toj del kade {to e gnezdoto, treba da
se postavi vrata koja ne treba bez potreba da se otvora, za da ne se voznemiruvaat
ènkite. Sekoj kafez treba da bide snabden so hranilki i sadovi za voda.
129
130
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.5. Razmnoùvawe na kunikulite

Kunikulite imaat brza reprodukcija. Ima slu~ai koga oddelni ènki
godi{no se kotat do 10 pati i davaat preku 70 mladen~iwa. Me|utoa, vo praksa edna
ènka godi{no dava 20-25 mladen~iwa. Denes se nastojuva vo sovremenoto
kunikularstvo da se organizira proizvodstvo vo tekot na celata godina, pri {to se
bara obezbeduvawe na povolna mikroklima vo objektite. Za razmnoùvawe potrebno
e da se koristat grla koi ja postignale priplodnata ili ekonomskata zrelost koja
nastapuva kaj sredno-krupnite rasi na vozrast od 4 do 5 meseci, a kaj krupnite rasi
na 5 -6 meseci.
Pripu{tawe @enskite rasplodni~ki moàt da bidat oplodeni od polovo
aktivni ma{ki grla samo ako se vo polov àr (estrus).
Poloviot àr kaj ènskite grla se pojavuva cikli~no, sekoi 5-6 dena, so
vremetraewe od 1 do 3 dena. Pova`ni znaci koi se javuvaat kaj ènkata za vreme na
poloviot àr se: nervoza, (voznemirenost), apetitot $ se namaluva, sobira
prostirka (slama) po kafezot, a polovite, nadvore{ni organi se nabreknati i
zacrveneti, kako rezlutat na zgolemeniot priliv na krv. [tom }e se zabeleàt ovie
znaci, potrebno e da se oplodi ènkata od ma{ki rasplodnik. Na sekoe priplodno
zrelo ma{ko grlo se dodeluva 8 - 10 ènki. Ako e ènkata vo polov àr lesno go
prima ma`jakot. Dnevno ma{kite grla ne treba da imaat pove}e od dva skoka i toa
eden nautro, a drugiot nave~er. Za vreme na pareweto ènskoto grlo se donesuva kaj
ma{koto, a ne obratno.
Pareweto (pripustot) trae kratko. Uspe{noto sparuvawe go prepoznavame po
toa {to ma{koto grlo (ponekoga{ i ènskoto) pa|a nastrana i vo taa polo`ba
ostanuva nekolku sekundi. Ako na sramnicata po sparuvaweto konstatirame gusta
sperma, toa e znak deka sparuvaweto e uspe{no izvr{eno. Posle edna sedmica po
pareweto se vr{i kontrolno sparuvawe. Me|utoa, dokolku ènskoto grlo ne go
prima, odnosno bega od ma{koto, pa duri i go kasa, toa e znak deka ènkata e bremena
(skotna) od prethodnoto sparuvawe.
Bremenosta ili skotnosta kaj ènkite trae 30 - 31 den. Obi~no ènkata se
koti (pora|a) na 31 den po oploduvaweto ili pak 2 - 4 dena podocna. Vo vtorata
polovina na bremenosta, koga fetusite intenzivno rastat na ènkite treba da im se
obezbedi soodvetna i zgolemena ishrana. Pred poroduvaweto (koteweto) na 7 - 8
dena, kafezite na ènkite temelno se ~istat i im se stava dovolno ~ista i suva
slama.
Kotewe poroduvawe (partus) Na nekolu dena pred koteweto, ènkata sama
po~nuva da si go priprema legloto so slama i so vlakna iskubeni od gradite,
stomakot i prednite noze. Poroduvaweto ili koteweto nastanuva kako i kaj drugite
doma{ni ìvotni, so pojava na porodilni trudovi. [tom }e se isfrli postelkata,
poroduvaweto e zvar{eno. Za vreme na porduvaweto, ènkata treba da ima na
raspolagawe sad so voda, zelena hrana, malku zasladeno pe~eno testo so cel da se
spre~i izeduvaweto na male~kite od strana na majkite.
Aktivnosti:
Pri poseta na farmi na kunikuli, soberi podatoci za zastapenosta na rasite, koi
krmiva naj~esti gi upotrebuvaat vo ishrana i vo kakvi objekti se smestenii.
130
131
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Proveri go svoeto znaewe

1. Pova`ni proizvodi {to se dobivaat od kunikulite se : _____________________________
________________________________________________________________________________
2. Mesoto od kunikulite e mo{no koncentrirano i sodrì najmnogu____________________
________________________________________________________________________________
3. Kunikulite kako doma{ni ìvotni se odlikuvaat so________________________________
4. Senoto vo dnevnata da`ba za priplodnite kunikuli treba da u~estvuva so___________%
5. [to e karakteristi~no za postarite ènski grla od rasata belgiskiot orija{?
6. Hranovarniot aparat na kunikulite e prilagoden za mnogu kratko vreme da prerabotuva
golemi koli~ini na______________________________________________________________
7. Koi proteini kunikulite polesno gi varat, a koi pote{ko?
8. Pova`ni krmiva za kunikulite se__________________________________________________
9. Kakva hrana treba da ima ènkata za vreme na poroduvaweto________________________
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------10. Za pogolemi odgleduvali{ta na kunikuli se gradat________________________________
_______________________________________________________________________________
11. Koja od navedenite rasi kunikuli sluì za proizvodstvo na meso i krzno:
a) Hermelinski kunikul
b) Angorski kunikul
v) Golem ~in~ila
g) Belgiski orija{
12. Poloviot àr kaj ènskite kunikuli se jzvuva cikli~no sekoj:
a) 20-21 den
b) 10-15 dena
v) 5-6 dena
g) 2-4 meseci
13. Bremenosta ili skotnosta kaj ènkite od kunikulite trae :
a) 40 - 60 dena
b) 30 - 31 den
v) 20 - 40 dena
g) 25 - 41 den
14. Povrzi gi rasite so nivnite karkteristiki. Bukvata pred sekoja rasa, zabeleì ja pred
nejzinata proiizvodna karakteristika.
A
B
V
G
Francuski srebrenik
Mal ~in~ila
Hermelinski kunikul
Angorski kunikul
Za krzno vo prirodna boja

Za meso i krzno
Za volna i meso
Za krzno i meso
131
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
132
132
133
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6
OVÂRSTVO I KOZARSTVO

- da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na ov~arstvoto i kozarstvoto;
- da gi klasificira{ rasite na ovci i kozi spored proizvodniot tip;
- da gi identifikuva{ najva`nite rasi ovci i kozi;
- da gi poznava{ osnovnite karakteristiki na pova`nite rasi ovci
i kozi;
- da gi poznava{ karakteristikite pri razmnoùvaweto na ovcite
i kozite;
- da go objasnuva{ procesot na dobivawe na osnovnite produkti od
ovcite i kozite (mleko, meso, volna);
- da go razbira{ odnesuvaweto na ovcite vo prirodni uslovi;
- da gi poznava{ osnovnite aspekti na organskoto proizvodstvo vo
ov~arstvoto;
- da gi opi{uva{ karakteristikite vo ishranata na ovcite i
kozite;
- da gi poznava{ krmivata {to se upotrebuvaat kako hrana za
ovcite i kozite;
- da razlikuva{ ishrana na razli~ni kategorii na ovci i kozi;
- da gi objasnuva{ uslovite za smestuvawe na oddelni kategorii na
ovci i kozi.
133
134
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.1. Stopansko zna~ewe na ov~arstvoto i kozarstvoto

Ov~arstvoto i kozarstvoto kako posebni granki od sto~arstvoto imaat mo{ne
zna~ajna uloga vo na{eto stopastvo, osobeno sega, zatoa {to mnogu na{i planinski
reoni moàt da bidat racionalno iskoristeni samo preku odgleduvaweto na ovci i
kozi. Makedonija raspolaga so okolu 650.000 ha pod livadi i pasi{ta, {to
pretstavuva 50% od vkupnata zemjodelska povr{ina. Zaradi specifi~nite po~veni i
klimatski uslovi na na{ite pasi{ta prete`no dominiraat niski trevi, koi se
pogodni za napasuvawe samo za ovcite i kozite.
Trgnuvaj}i od ovie ovie fakti vo R. Makedonija postojat site preduslovi za
razvoj na ov~arstvoto i kozarstvoto. Za razlika od drugite vidovi ìvotni, kozata
koristi okolu 540 vidovi rastenija, a ovcata nad 432 vidovi. Ovcite i kozite mnogu
dobro gi koristat kabastite krmiva i uspe{no gi transformirat vo mnogu ceneti
proizvodi so visoka hranitelna vrednost.
Ovcata i kozata davaat pogolem broj na proizvodi kako {to se: volna, meso,
mleko, loj, krzno, puh, kozina, koà, arsko |ubre i klani~ni otpadoci.
Preku ov~arstvoto i kozarstvoto, tekstilnata industrija moè da se
obezbeduva so volna, puh i kozina {to pretstavuvat glavna surovina za izrabotka na
tkaenini, razni tipovi na {tofovi i drugo. Od nekoi rasi na kozi se dobiva mnogu
kvalitetna volna, kako {to e angorskata.
Ov~oto i kozjoto mleko se bogati so esencijalni aminokiselini, vitamini
i minerali. Mlekoto sluì za izrabotka na kvalitetni mle~ni prerabotki (sirewe,
ka{kaval, kiselo-mle~ni proizvodi i dr.), kako i za korekcija na kravjoto mleko.
Godi{no od edna ovca moè da se dobie od 100 do 600 l mleko, zavisno od rasata, a od
edna koza od 600 do 1200 l mleko.
Kozjoto mleko e lesno svarlivo, zatoa {to sodrì mnogu sitni masni kapki so
golemina od 3 do 4 mikroni, pa zatoa fermentite vo hranovarniot aparat lesno i
brzo gi razloùvaat. I proteinite, posebno kazeinot e lesno svarliv, bidej}i
zgru{okot koj se sozdava vo èludnikot e pomek kaj kozjoto mleko, pa zatoa
fermentite mnogu lesno go varat (razloùvaat).
Plodnosta kaj kozata e visoka i se dviì od 1 do 5 jariwa po koza, pa zatoa taa
spa|a vo multiparni i uniparni ìvotni.
Mesoto od jagniwata i jariwata e mo{ne kvalitetno zaradi finite i ne`ni
muskulni vlakna, visokiot procent na proteini, a kaj jariwata i zaradi malata
sodrìna na masti.
Krznoto i koàta od ovcite i kozite prestavuvaat glavna surovina na
krznarskata i koàrskata industrija od koi se izrabotuva topla, ubava i evtina
obleka. Dodeka ov~oto i kozjoto |ubre e mo{ne kvalitetno i se koristi za
podobruvawe na plodnosta i strukturata na po~vata, bidej}i e bogato so suvi
materii. Zatoa se koristi vo oranèriskoto proizvodstvo.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od ovcite i kozite!
Koi se prednostite na kozjoto mleko i proizvodite od nego?
Opi{i go zna~eweto na ov~oto i kozjoto meso vo ishranata na lu|eto!
Objasni kakvi se perspektivite za razvoj na ov~arstvoto i kozarstvoto za R. Makedonija?
134
135
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2. RASI OVCI

Se smeta deka vo svetot postojat preku 450 rasi ovci, od koi edna tretina od
vkupniot broj se primitivni i slaboproduktivni.
Spored proizvodnata nasoka rasite ovci se podeleni na: rasi ovci so gruba
volna (pramenki), rasi ovci so polufina volna, rasi ovci za volna ili merino rasi
ovci, rasi ovci za meso i volna, rasi ovci za mleko, rasi ovci za meso i rasi ovci za
krzno i koà. Rasite ovci moàt da se podelat na doma{ni i tu|i rasi.
6.2.1. Doma{ni soevi ovci (pramenki)

Toa se soevi sozdadeni vo na{i specifi~ni odgleduva~ki uslovi koi se
prili~no prilagodeni na dadenite uslovi. Vo ovaa grupa na doma{ni avtohtoni
soevi spa|aat slednite: ov~epolska, {arplaninska i kraka~anska ovca.
Karakteristi~no za na{ite doma{ni avtohtoni soevi ovci e {to imaat otvoreno
runo vo vid na prameni, pa zatoa u{te se nare~eni i pramenki. Tie se slabo
produktivni, docnostasni i so kombinirani proizvodni osobini. Vo R. Makedonija
najzastapeni se dvata soja na pramenki: ov~epolski (60%) i {arplaninski (30%).
Ov~epolska ovca
Poteklo Ov~epolskata rasa e doma{na pramenka koja imeto si go dobila po
Ov~e Pole kade {to e i dobiena i ottamu e ra{irena vo cela Isto~na i Zapadna
Makedonija. Ovoj soj prete`no se odgleduva vo poniskite, ramni~arski reoni.
Spored nekoi avtori se smeta deka istata nastanala so krstosuvawe na balkanskata
avtohtona (tresetna ili bakrena) ovca so donesenata ovca od Slovenite i Jurucite.
Eksterierni karakteristiki Spored telesnite dimenzii ov~epolskata ovca
spa|a vo malite do sredno-krupni ovci, a spored opa{kata vo dolgoopa{nite.
Visinata na grebenot kaj ovaa rasa se dviì okolu 61,3 cm, kaj ovcite i 64,8 cm kaj
ovnite. Prose~nata ìva masa kaj ovcite
isnesuva 37 kg, a kaj ovnite 46 kg.
Runoto i e poluzatvoreno, sostaveno od
inkasti prameni, a retko od cilindri~ni. Bojata
na vlaknoto e bela. Obrasnatosta ne zadovoluva,
bidej}i glavata i nozete pod skokalnite i
karpalnite zglobovi ne se obrasnati so volna.
Liceviot del od glavata osobeno okolu o~ite,
vrvot na muckata i u{ite se crno pigmentirani,
a ostanatiot del od glavat e bel. Me|utoa, moàt
da se sretnat i crni damki po teloto. Ima dolga
opa{ka.
Sl. 86. Ov~epolska ovca
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{no od edna ovca se
dobiva 1,25 kg volna, a od ovnite 1,75 kg. Volnata e me{ana i spored abecednata
klasifikacija spa|a vo C klasa, zatoa {to finosta na volnata e okolu 33 .
Laktacioniot period kaj ovaa rasa e okolu 190 dena, so vkupno proizvodstvo
na mleko od 73 l, so prose~na maslenost od 5,41%. Prose~nata dnevna mle~nost se
135
136
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
dviì okolu 378 ml. Jagniwata se ra|aat so ìva masa od 2,9 do 3 kg. Randmanot na
mesoto kaj ovcite iznesuva 42-43%, dodeka kaj jagniwata 55-60%. Spored
proizvodnite karakteristiki ov~epolskata ovca e so troen pravec na proizvodstvo
(volna, meso, mleko).
Od site na{i pramenki, ov~epolkata e najdobra pramenka po odnos na
kvalitetot na volnata. Otporna e, izdr`liva e i so cvrsta konstitucija. So
upotreba na meliorativno krstosuvawe moè da se podobrat proizvodnite
sposobnosti kaj ov~epolskata ovca. Denes ovoj soj e izmelezen so virtember{kata
rasa ili so drugi merino rasi.
[arplaninska ovca
Poteklo [arplaninskata ovca imeto si go dobila po [ar Planina, kade i
najmnogu se odgleduva. Kako potesno
podra~je se smeta okolinata na Debar, [ar
Planina, Gostivarsko i Tetovsko. Me|utoa,
se napasuva i na drugite planini od Zapadna
Makedonija.
Potekloto na {arplaninskata ovca
ne e poznato. Se pretpostavuva deka ovoj
na{ soj na pramenka vodi poteklo od
evropskiot muflon, no deka ima krv i od
stepskata diva ovca (ovis vignei).
Sl. 87. [arplaninska ovca so jagne
Eksterierni karakteristiki [arplaninskata ovca spa|a vo kusoopa{nite

ovci, a spored goleminata spa|a vo malite sitni ovci. Visinata na grebenot vo
prosek iznesuva od 55 do 62 cm so varijacija od 51 do 67 cm. Prose~nata ìva masa kaj
ovcite iznesuva 32 do 35 kg, a kaj ovnite 45 do 50 kg. Runoto kaj ovaa ovca e belo,
otvoreno sostaveno od {ilesti prameni so dolìna okolu 20 cm. Glavata, u{ite i
nozete od karpalnite i skokalnite zglobovi se obrasnati so kusi grubi vlakna.
Mle~nosta
kaj
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki
{arplaninskata ovca e mala i godi{no dava okolu 55-60 l mleko so 6,4% mle~na
mast. Plodnosta e dobra, procentot na blizneweto varira od 5 do 20%. Porodnata
masa na jagniwata se dviì okolu 3 kg. Godi{no od ovcite se dobiva po 1,3 kg volna, a
od ovnite 1,6 kg , i volnata spa|a vo C i D klasa, so prose~na finost od 35 do 37 .
Randmanot na volnata se dviì okolu 60%. Dodeka randmanot na jagne{koto meso e
55-58%, kaj ov~oto e 42-43%. Vo idnina potrebno e mesodajnosta da se popravi so
upotreba na meliorativno krstosuvawe. Zaradi pove}evekovnoto odgleduvawe vo
mo{ne skromni uslovi na ishrana i nega, prinudena na dolgi pe{a~ewa, taa stana
mo{ne cvrsta, skromna i otporna, me|utoa, slaboproduktivna.
Objasni i odgovori:
Kako se podeleni rasite ovci spored proizvodnite karakteristiki?
Nabroj gi pova`nite na{i doma{ni pramenki!
Objasni gi osnovnite karakteristiki na na{ite pramenki?
136
137
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.2. RASI OVCI SO FINA VOLNA (MERINO RASI)

Pod merino rasi ovci, obi~no se podrazbira ovci so najfini volneni vlakna,
odnosno so najkvalitetna volna, koi prete`no sluàt za proizvodstvo na volna.
Se smeta deka merino rasite poteknuvaat od maloaziskiot muflon, a [panija
e prva zemja vo svetot koja uspeala da gi sozdade i odgleda prvite merino rasi kako
{to se: elektoral, negreti i dr. Tie podocna posluìle za sozdavawe na poznatite
svetskite merino rasi ovci. Se veruva deka imeto merino doa|a od zborot merinos
{to zna~i podvièn ili od ltinskiot mare {to zna~i more.
Merino rambue
Poteknuva od Francija, a sozdadena e od {panskata merino rasa elektoral,
koja bila vnesena vo 1786 godina vo dràvnoto stopanstvo rambue, vo blizinata na
Pariz. Celta na proizvoditelite i selekcionerite im bila od elektoralot da
sozdadat so selekcija rasa za volna i meso.
Eksterierni karakteristiki Glavata na rambue ovcata e kusa, so ovne{ka
profilna linija i so 2-3 ko`ni nabori na nosot. Celata glava e pokriena so volna,
osven o~ite i nosnite otvori. U{ite se mali i fini. Rogovite kaj ovnite se
prili~no razvieni i masivni, a ovcite se bez rogovi. Vratot e kus so 2-3 ko`ni
nabori. Teloto e dobro razvieno kako vo dlabina taka i vo {irina, so cvrsta
konstitucija. Nozete se kusi i sna`ni. Prose~nata visina na grebenot kaj ovcite
iznesuva okolu 70 cm, a kaj ovnite 85 cm i spa|a vo krupnite rasi. Prose~nata ìva
masa kaj ovcite iznesuva 60 kg, a kaj ovnite 90 kg. Celoto telo e pokrieno so
zatvoreno runo, osven papcite. Runoto e belo, sostaveno od cilindri~ni prameni
dolgi 5 - 7 cm.
Sl. 88. Merino rambue (levo) i desnoa amerikanski rambue
Proizvodni karakteristiki Godi{noto proizvodstvo na volna kaj ovcite

iznesuva 5-6 kg, a kaj ovnite 7-9 kg. Randmanot na volnata e okolu 33%. Ima dobra
plodnost, zatoa {to redovno dava po edno jagne od ovca. Mle~nosta e dovolna za do go
odgleda jagneto.
Kvalitetot na mesoto e dobar, me|utoa e so pogolem procent na masti i so
vkus na loj. Randmanot na mesoto e okolu 50%. Zaradi dobrite eksterierni i
proizvodni karakteristiki brzo se pro{irila vo svetot, osobeno vo Amerika,
Avstralija, Nov Zeland, Argentina, Rusija, Germanija i vo drugi dràvi kade se
sozdadeni soevi na rambue. Vo 1840 godina amerikancite vnesile merino rambue
137
138
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
od Francija i sozdale dva tipa, od koi edniot so nabori, a drugiot bez nabori.
Prinosot na volna kaj obata tipa se dvièl od 10 do 20 kg neprana volna. Pokasno
amerikanski rambue posluìl za sozdavawe na askaniskiot rambue.
Avstraliski merino
Poteknuva od Avstralija, a e dobiena so me|urasno krstosuvawe pome|u masno
opa{estata ju`noafrikanska ovca so {panskite merino. Pod vlijanie na
tamo{nite klimatski i prehranbeni uslovi, sozdaden e avstraliskiot merino.
Eksterierni karakteristiki Spa|a vo sredno-krupnite rasi ovci, so
prose~nata ìva masa kaj ovcite 45-55 kg, a kaj ovnite 70-85 kg. Celoto telo e
pokrieno so volna, osven vrvot na muckata i papcite. Koàta e bez nabori, so
isklu~ok na vratot kade {to ima 3-4 nabori.
Runoto e zatvoreno, zaradi toa {to e
izgradeno od cilindri~ni prameni.
Proizvodni
karakteristiki
Proizvodstvoto na volna od ovaa rasa e
mo{ne dobro zatoa {to godi{no ovcite
davaat od 7 do 8 kg, a ovnite 10-12 kg, dodeka
elitnite grla i 16 kg neprana volna.
Randmanot e okolu 45%. Volnata e dolga
okolu 9 cm, so tipi~no bela boja i e mo{ne
sjajna. Ovcite ne se molzat, a mlekoto go
koristi jagneto. Plodnosta e dobra.
Sl. 89. Avstraliski merino
Askanski merino
Poteknnuva od Ukraina, a imeto go ima dobieno po oblasta Nova Askanija.
Dobiena e so krstosuvawe pome|u amerikanskiot rambue i ovci od doma{nata rasa.
Eksterierni karakteristiki Spored eksteriernite karakteristiki spa|a
vo krupnite rasi. Prose~nata ìva masa kaj ovcite e okolu 62,5 kg, a ponekoga{ i do
100 kg. Ovnite prose~no teàt 100-110 kg, so postignat rekord i do 174,5 kg. Celoto
telo e pokrieno so volna osven vrvot na muckata i papcite. Runoto e zatvoreno i
sostaveno od cilindri~ni prameni.
Proizvodni
karakteristiki
Godi{noto proizvodstvo na volna kaj
ovcite iznesuva vo prosek 5,5-6 kg, a kaj
ovnite 10-14 kg, so debelina na volnenite
vlakna 20 i dolìna od 7 do 11cm.
Volnata spa|a vo 4A klasa.
Najgolem nastrig na volna kaj ovaa
rasa e postignat kaj eden oven koj dal 30,6
kg i pretstavuva svetski rekord dobien
od edno grlo. Randmanot na volnata se
dviì od 40 do 42%.
Sl. 90. Askaniski merino
138
139
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Merino D, arl (merinos d arles-merinos de crau)

Poteknuva od Francija, a e sozdadena so krstosuvawe pome|u {panskiot
merino i doma{nata ovca vo blizina na gradot Arl, po koja i go dobila imeto. Kaj
nas porano ja ima{e vo zemjodelskoto stopanstvo "Crveni Bregovi" Negotino.
Spored eksteriernite karakteristiki spa|a vo lesnite rasi. Liceto $ e
pokrieno so pokrivni vlakna, a nad o~ite glavata e pokriena so volna. Nosot e
golem, so blagi nabori na koàta (sl. 91). Ovcite obi~no se {uti, a ovnite so
rogovi. Teloto e harmoni~no gradeno i postaveno na cvrsti noze. Visinata na
grebenot kaj ovcite iznesuva 65 cm, a kaj ovnite 75cm. Prose~nata ìva masa kaj
ovcite e 37,5 kg, a kaj ovnite 57,5 kg.
Sl. 91. Merino d, arl levo oven so zabeleìtelni ko`ni nabori na nosot i desno ovca
Proizvodni
karakteristiki Godi{niot nastrig na volna kaj ovcite
iznesuva 2,5-3 kg, a kaj ovnite okolu 5 kg. Dolìnata na volnata e okolu 8 cm.
Prose~nata finost na volnata e okolu 18-20 . Randmanot na volnata iznesuva 35%.
Mesoto e mo{ne vkusno. Jagniwata imaat dobar intenzitet na porast zaradi dobrata
mle~nost na ovcite.
Ovaa rasa e mo{ne pogodna za odgleduvawe vo siroma{ni planinski reoni, so
nomadsko ov~arewe, zatoa {to e skromna vo ishranata i izdr`liva na pe{a~ewe.
Melezite pome|u ovaa rasi i doma{nite pramenki se mo{ne dobri, ìvi, podvi`ni,
otporni, pa zatoa se prepora~uva za krstosuvawe i oblagoroduvawe na doma{nite
pramenki. Glaven nedostatok na ovaa rasa e malata ìva mera, koja vo posledno
vreme se poprava so krstosuvawe so merino prekosot.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi ovci za proizvodstvo na fina volna!

Objasni kako e sozdadena rasata merino rambue i kolku iznesuva prose~nata ìva masa!
Na koi mesta se nao|aat naborite po koàta kaj rambue rasata?
Objasni kako e sozdaden avstraliskiot merino!
Navedi kolku nabori ima na koàta avstraliskiot merino i kade se nao|aat?
Kolku volna dava godi{no avstraliskiot merino?
Objasni kade i kako e sozdaden askaniskiot merino!
Kade i kako e sozdaden merino d, arl i kolku volna dava?
139
140
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.3. RASI OVCI ZA MESO I VOLNA

Zaradi zgolemenata pobaruva~ka na meso, osobeno jagne{ko, kako i zaradi
sposobnosta na tekstilnata industrija da izrabotuva kvalitetni tkaenini i od
poslabokvalitetna volna, se promeni proizvodniot pravec od volna-meso vo mesovolna. Vo ovaa grupa spa|aat slednite rasi: merino prekos, virtember{ka ovca,
merino d, l est, merino ildefrans, koridal i dr.
Merino prekos (Precoce)

Poteknuva od Francija a imeto merino prekos doa|a od francuskiot zbor
prekos (ranozrel). Dobiena e so me|urasno krstosuvawe me|u merino rambue i rasata
lester (angliska gojna rasa so dolga volna). Postojat dva tipa suasonski i
{atijonski merino prekos. Vo Germanija od dvata tipa prekosi e sozdaden
germanski prekos ili merino za meso (merino fleicsh) koj nema rogovi (sl.92).
Eksterierni karakteristiki Spored eksterierot, merino prekosot spa|a
vo krupnite rasi. Prose~nata
visina na grebenot iznesuva okolu
70 cm kaj ovcite, a 80 cm kaj ovnite.
Prose~nata ìva masa kaj ovcite se
dviì 65-70 kg, a kaj ovnite 90-110
kg. Maksimalnata ìva masa kaj
ovnite iznesuva 158 kg. Trupot e
dolg, dlabok i {irok, a nozete mu se
kusi
i
{iroko
postaveni.
Muskulaturata e mnogu dobro
izrazena po celoto telo i e bez
ko`ni nabori.
Sl. 92. Germanski merino prekos
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki. Gojnite sposobnosti se

dobro izrazeni. Na vozrast od 4 meseci jagniwata moàt da dostignat ìva masa od
35 do 40 kg. Randmanot na mesoto kaj ovcite iznesuva 50%, a kaj jagniwata okolu 60%.
Plodnosta se ocenuva kako dobra, zatoa {to procentot na bliznewe se dviì od 30
do 60%, a pri podobri uslovi na odgleduvawe i pove}e.
Prose~niot prinos na volna kaj ovcite iznesuva 3,5-4,5 kg, a kaj ovnite 6-7 kg,
so postignat rekord od 12kg. Volnata e obi~na merino do sredna merino i spa|a vo A
klasa spored abecednata klasifikacija. Dodeka mlekoto e dovolno za da go odgleda
jagneto. Zatoa ovcite ne se molzat. Ima cvrsta konstitucija i mo{ne e otporna.
Dobro se aklimatizira, kako na povla`na taka i na posuva klima, ranostasna e i
brzo se goi, so prose~en dneven prirast nad 230 g. Krstosana e so doma{nite
pramenki. Kaj melezite se dobiva pofina, no neizedna~ena volna, a prinosot i
kvalitetot na mesoto e podobar.
140
141
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Virtember{ka ovca (Merinolandschaf)

Poteknuva od Germanija od pokrainata Virtemberg. Dobiena e so me|urasno
krstosuvawe me|u {panskiot merino i doma{nata mesesta ju`nogermanska ovca.
Spored nekoi avtori, se smeta deka
virtember{kata ovca
ima krv i od
angliskite gojni rasi (lester i sautdaun).
Eksterierni karakteristiki Spored
eksteriernite karakteristiki ovaa ovca
spa|a vo krupnite rasi. Glavata kaj
virtember{kata ovca e so sredna dolìna
i {irina. U{ite i se dolgi, {iroki i
malku navednati. Koàta na nosot kaj
ovnite moè da bide so nabori. Kako
ovnite, taka i ovcite se bez rogovi. Vratot
e sredno dolg i bez nabori.
Sl. 93. Virtember{ka rasa
Prose~nata ìva masa kaj ovcite iznesuva 60-75 kg, a kaj ovnite 90-125 kg.
Trupot e sredno dolg, {irok i dlabok, so ramna grbna linija, vo vid na pravoagolnik
i mo{ne muskulozen. Teloto e pokrieno so nepigmentirana i elasti~na koà.
Runoto e zatvoreno i sostaveno od cilindri~ni beli prameni.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Plodnosta e dobra zatoa {to
procentot na bliznewe se dviì od 20-60%. Porodnata masa na jagniwata e okolu 5,5
kg. Jagniwata brzo se gojat i spored nekoi avtori vo germanski uslovi na goewe na
jagniwa, dnevniot prirast iznesuval okolu 415g. Na vozrast od 107 dena jagniwata
postignale ìva masa od 42,5 kg.
Godi{no ovcite davaat 3-4,5 kg volna, a ovnite 6-8kg so dolìna od 8 do 10 cm.
Randmanot na volnta e okolu 44%. Volnata spa|a vo A i B klasa spored abecednata
klasifikacija. Laktacionata mle~nost se dviì od 70 do 100 l, so prose~na
maslenost od 8%. Mesoto e mo{ne kvlitetno. Ima jaka-cvrsta konstitucija pa zatoa
lesno se aklimatizira i moè da gi koristi planinskite pasi{ta.
Randmanot na mesoto kaj zgoenite jagniwa iznesuva nad 58%, a kaj postarite
ovci 46-47%. Ovaa rasa za nas ima golemo stopansko zna~ewe, zatoa {to se koristi
za krstosuvawe so na{ite pramenki, so cel kaj melezite da se podobri potencijalot
na meso, mleko i volna.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi ovci za meso i volna!
Objasni kade i kako e dobiena rasata merino prekos!
Kolku tipovi na merino prekos postojat?
Opi{i go eksterierot kaj merino prekosot!
Objasni kade i kako e dobiena virtember{kata rasa!
Navedi kolku volna i mleko dava godi{no virtember{kata ovca!
Navedi ja porodnata masa na jagniwata kaj virtember{kata ovca!
141
142
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.4. RASI OVCI ZA MLEKO

Najpoznati rasi za mleko se: isto~no-friziska ovca, avasi, sardiniska,
plevensko-crnoglava, hios i dr.
Isto~no-friziska ovca
Poteknuva od pokrainata Frizija koja zafa}a del od Holandija i Germanija,
vo nizinskite tereni na mar{ite.
Eksterierni karakteristiki Glavata e golema, so konveksna (ispup~ena)
profilna linija, bez rogovi, i e pokriena so kusi pokrivni vlakna. U{ite se dolgi,
ne`ni i se nosat nanapred. O~ite se krupni so jako razvieni solzni jami.
Vratot
e
relativno
dolg,
nedovolno {irok i muskulozen. Na
dolniot del od vratot ponekoga{ se
sretnuvaat {i{ki, sli~no kako kaj
kozite. Gradite se dlaboki, no ne mnogu
{iroki. Prose~nata visina na grebenot
iznesuva 75-80 cm, a kaj ovnite 80-85 cm.
@ivata masa kaj ovcite iznesuva 65-95kg,
a kaj ovnite 100-120 kg. Opa{kata e tenka
i kusa. Vimeto e mo{ne razvieno,
pokrieno so fina nepigmentirana koà.
Sl. 94. Isto~nofriziski ovci na pa{a
Nozete se visoki, sna`ni i debeli, koi pod karpalnite i skokalnite zglobovi

ne se pokrieni so volna. Teloto e pokrieno so tenka elasti~na i nepigmentirana
koà. Runoto e poluzatvoreno do zatvoreno, sostaveno od ednakvi beli prameni.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Isto~no-friziskata ovca e
mo{ne ranostasna, vleguva vo reprodukcija na vozrast od 6 do 9 meseci, koga obi~no
ima ìva masa 45-60 kg. Godi{noto proizvodstvo na mleko se dviì od 250 do 500 l,
so mle~na mast od 6%. Me|utoa, postignat e rekord od 1498 l mleko so 6,3% na
mle~na mast ili so dnevna mle~nost od 6,3 l. Pokraj visokata mle~nost isto~nofriziskata ovca se odlikuva so mo{ne golema plodnost, bidej}i od 100 ovci se
dobivaat 200 jagniwa. Ovcite redovno se bliznat i davaat po tri-~etiri, a
ponekoga{ i po pet jagniwa. Volnata e bela i dolga 15-20 cm i slabo kadrava.
Prose~niot nastrig na volna po ovca iznesuva 4 kg, a kaj ovnite 5 kg so
randman na volnata od 65 do 70%. Vaka golemiot randman na volnata se dolì na
malata koli~ina na linolenska mast.
Mesoto e kvalitetno, zaradi negovata so~nost i nema mnogu masti. Ima ne`na
konstitucija me|utoa, vo posledno vreme se pravat napori konstitucijata da se
popravi, za da moè taa da se aklimatizira i vo drugi zemji, pa i vo na{i uslovi.
Obi~no ne se odgleduva vo golemi stada tuku poedine~no ili vo pomali grupi. Ja ima
i kaj nas i ve}e dobro e aklimatizirana i ja odgleduvaat prete`no {talski na{ite
proizvoditeli.
142
143
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Avasi ovca (Awassi)

Poteknuva od Izrael, a dobniena e od starata primitivna masnoopa{esta
ovca (beduanskata rasa) vo podobreni uslovi na odgleduvawe i sistematska selekcija
isklu~ivo za mleko na roditelskite parovi.
Eksterierni karakteristiki Ovaa ovca spa|a vo grupata na krupni rasi so
prose~na ìva masa kaj ovcite 55-65 kg, a kaj ovnite 70-110 kg. Glavata i e pokriena
so kusi crni, do braon pokrivni vlakna, a profilnata linija e konveksna
(ispup~ena). U{ite se golmi i klapu{esti. Ovcite se {uti, a ovnite so rogovi.
Runoto e otvoreno i e sostaveno od gruba, bela, me{ana volna vo vid na inkasti
prameni. Vimeto e `lezdesto i dobro razvieno. Opa{kata e {iroka, so naslagi na
mast i spa|a vo masnoopa{estite ovci.
Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{no dava od 300 do 420
litri mleko, so prose~na dnevna mle~nost od 1,8 litri. Maksimalnata mle~nost koja
dosega e postignata e 600-1000 litri, so dnevna mle~nost od 4 do 5,5 l mleko.
Prose~nata maslenost na mlekoto iznesuva 7%. Vo na{i uslovi melezite od prvata
generacija davaat od 120-180 l mleko, a ~isto rasna od 250 do 400 l. Kaj nas ve}e dobro
e aklimatizirana i dava dobri rezultati.
Mesoto e posno i vkusno. Godi{niot nastrig se dviì okolu 2,7 kg na volna.
Edna ~isto rasna avasi ovca moè da zameni 10-12 na{i pramenki po odnos na mleko.
Slabo se aklimatizira, vo vla`ni klimatski
uslovi.
So ogled na toa {to ovaa rasa ve}e
dobro e aklimatizirana i dava dobri
rezultati kaj nas i toa kako vo ~ista krv taka
i krstosana so na{ite pramenki, vo idnina,
bi trebalo da zazeme posebno mesto vo na{eto
ov~arstvo. Moè da se koristi kako
meliorator
za
podobruvawa
na
mlekoprodukcijata kaj na{ite pramenki, a
isto taka moè da se odgleduva i vo ~ista krv.
Sl . 95. Avasi ovca
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi ovci za proizvodstvo na mleko!
Od kade poteknuva isto~no friziskata ovca i opi{i go nejziniot eksterier?
Navedi gi pova`nite proizvodni i reproduktivni karakteristiki na friziskata ovca!
Objasni dali se odgleduva kaj nas friziskata ovca i kako se odgleduva!
Objasni go potekloto i kako e dobiena avasi ovcata!
Kolku iznesuva prose~nata ìva masa na avasi ovcata?
Opi{i go eksterierot na avasi ovcata!
Kolku mleko dava godi{no avasi ovcata vo na{i uslovi!
143
144
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.5. RASI OVCI ZA MESO

Rasite za meso spored dolìnata na pramenot se delat na angliski gojni rasi
so dolga volna i angliski gojni rasi so kusa volna.
6.2.5.1. Angliskite gojni rasi so dolga volna

Osnovni karakteristiki na ovie rasi
se: golem format na teloto, (so prose~na
visina od 60-80 cm i so ìva masa od 80 do nad
130 kg, a nekoi i po 190 kg), dolg pramen
(okolu 20 cm), prose~no davaat okolu 4 - 8 kg
bela volna so svilest sjaj.
Vo ovaa grupa spa|aat slednive rasi:
lester, linkoln, kocvolt, {eviot i
romnimar{. Od ovaa grupa na ovci
najzna~ajna e lester (Leicester) ili dishley
rasata, bidej}i od nea nastanale ostanatite
gojni rasi so dolga volna, merino prekosot i
drugi evropski rasi.
Sl. 96. Lester
6.2.5.2. Angliski gojni rasi so kusa volna

Osnovna karakteristika na gojnite
rasi so kusa volna e {to imaat sreden
format (so prose~na visina 60-70 cm, so
ìva masa 60-100 kg, a nekoi i po 130 kg),
kus pramen (5-10 cm), prose~no davaat 2,5-4
kg volna so sredna finost na volnata.
Vo ovaa grupa spa|aat: sautdaun,
{rop{ir,
hep{ir,
oksforddaun,
klanforest, sufolk i dr. Od ovie rasi
najzna~ajna e sautdaun, bidej}i so nejzino
krstosuvawe, sozdadeni se slednive rasi
ovci: {rop{ir, hep{ir, oksforddaun i
klanforest.
Sl. 97. Sautdaun
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite angliski gojni rasi ovci so dolga volna!
Navedi gi osnovnite karakteristiki na angliskite gojni rasi so dolga volna !
Nabroj gi pova`nite angliski gojni rasi so kusa volna!
Navedi gi osnovnite karakteristiki na angliskite gojni rasi so kusa volna !
Objasni kakvo zna~ewe imaat ovie dve rasi za svetskoto ov~arstvo!
144
145
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.2.6. RASI OVCI ZA KRZNO I KO@A

Vo ovaa grupa spa|aat: karakulskata, romanovskata, finskata i dr rasi
ovci.
Karakulskata rasa e poznata za dobivawe na kvalitetno krzno poznato kako
astragan ili perzijaner. Zastapena e najmnogu vo Jugoisto~na Azija (Uzbekistan),
Avganistan i Iran. Me|utoa, ja ima i vo Evropa, a za vreme na Vtorata svetska vojna
vnesena e vo Makedonija kaj Demir Kapija.
Najkvalitetni krzna so crna, siva, braon i so bela boja se dobivaat od mladi
jagniwa, ne postari od 1 do 3 dena. Na ovaa
vozrast volnenite vlakna se mo{ne kadravi i
sjajni od koi se izrabotuvaat kvalitetni i
dopadlivi ènski palta, {apki, jaki,
manèti i drugi galanterski proizvodi.
Karakulskata rasa spa|a vo masnoopa{estite
rasi ovci. Opa{kata na sredinata e srasnata
pri {to taa se izviva vo forma na nepravilna
latininska bukva S. Prose~nata ìva masa na
ovcite e 45-50 kg, a kaj ovnite 55-65 kg.
Vozrasnite grla imaat siva, izbledena boja
sli~na na na{ite pramenki.
Sl. 98. Karakulska ovca so jagne
Romanovskata ovca e ruska rasa sozdadena vo XIX vek. Taa e krupna rasa so
prose~na ìva masa kaj ovcite 45 do 57 kg, a kaj ovnote 65 do 100 kg. Ovaa rasa e za
proizvodstvo na kvalitetni koùvi so ubavo, lesno i movlesto krzno, koe ne se
ske~osuva i ne linee. Pa zatoa od
koìte se izrabotuvaat
najfini
veluri. Volnata ima gulabovo siva boja,
sostavena od osilesti crni i sivi
puhovi vlakna. Najdobra koà davaat
grla stari od 6 do 7 meseci.
Romanovskata ovca e rasa so
najvisoka plodnost. Redovno se jagni po
2 do 3 jagniwa, a po nekoga{ 4 do 5
jagniwa.
Sl. 99 Ovci od romanovskata rasa
Vo retki slu~ai, edna ovca moè da dade od 6 do 8 jagniwa. Jagniwata se ra|aat

sosema crni, a podocna zaradi svetlo-sivite puhovi vlakna dobivaat gulabova siva
boja.
Objasni i odgovori:
Na koja vozrast jagniwata od karakulskata ovca davaat najkvalitetno krzno?
Spored gradbata na opa{kata vo koja grupa na ovci spa|a karakulskata ovca?
Opi{i gi reproduktivnite karakteristiki na romanovskata ovca!
Objasni go sostavot na krznoto na romanovskata ovca!
Na koja vozrast se dobiva najkvalitetno krzno od romanovskata ovca?
145
146
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.3. RASI KOZI

Spored proizvodnite karakteristiki rasite kozi se delat na:
1. Mle~ni rasi
2. Mle~no mesnati (kombinirani)
3. Rasi za proizvodstvo na volna
6.3.1. Rasi kozi za proizvodstvo na mleko

Sanska koza
Poteknuva od [vajcarija, a imeto go dobila po rekata Sane. Ra{irena e vo
Zapadna Evropa, Severna i Ju`na Amerika i vo Japonija. Kaj nas e donesena pred
Prvata svetska vojna. Se odgleduvala vo ~ista krv, a posluìla i za oplemenuvawe
na doma{nata koza.
Eksterierni karakteristiki Koàta e nepigmentirana, meka, ne`na i
elasti~na, pokriena so kusi vlakna, so bela boja. Glavata e ubava, lesna, so dobro
razvieni i polusoboreni u{i. I kozite i jarcite nemaat rogovi, a imaat dolga
brada. Trupot e dobro razvien, postaven na sredno visoki i cvrsti noze.
Prose~nata visina na grebenot kaj kozite iznesuva 80 cm dodeka kaj jarcite od
87,5 cm. @ivata masa kaj kozite e od 40 do 60 kg, a kaj jarcite od 70 do 120 kg. Vimeto e
mnogu dobro razvieno so kuglesta forma i so pravilno oformeni sredno dolgi
dojki.
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki Ima cvrsta do prefineta
gradba na teloto. Sanskata koza spa|a vo
mle~nite rasi so godi{no proizvodstvo na
mleko od 700 do 800 l.
Vo na{i uslovi dava do 600 l mleko.
Me|utoa, postojat individui koi davaat i
preku 2.000 l mleko. Dodeka rekord e postignat
i do 2.282 l, ili po 10 l mleko dnevno. Mlekoto e
so prose~na mle~na mast od 3,5 do 4%.
Laktacioniot period e od 7 do 10 meseci.
Plodnosta e visoka i dava od 2 do 3 jariwa.
Sl. 100. Sanska koza
Alpina
Poteknuva od Alpskiot masiv, a sozdadena e pred 60 godini so dolgotrajna
selekcija. Taa e najrasprostraneta rasa vo Francija, so preku 70% od celokupnata
populacija. So pove}egodi{na selekcija vo Francija e sozdaden poseben tip t. n.
francuska alpina.
Eksterierni karakteristiki Alpinata spa|a vo oboenite mle~ni rasi
kozi, so kuso vlakno, so òlto-kafeno, do crvenikava boja i so karakteristi~na
crna boja po dolìnata na 'rbetot, a isto taka i po nozete. Glavata e sredno golema
146
147
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
so ispraveni u{i, so dobro razvieni rogovi, a se sretnuva i bez rogovi. Prose~nata

visina na grebenot kaj kozite iznesuva okolu 65 do 75 cm, a kaj pr~ovite okolu 70 do
80 cm so ìva masa kaj kozite 50 kg i kaj pr~ovite 70 kg.
Proizvodnii reproduktivni karakteristiki Rasata alpina ima silna- jaka
konstitucija, pa zatoa moè lesno da se aklimatizira i akomodira.
Za vreme na laktacijata koja trae okolu 240 denovi, dava vkupno okolu 750 l
mleko, so 3,5 -3,6% na mle~na mast. Plodnosta e visoka i iznesuva okolu 180%. Toa
zna~i deka od 100 kozi }e se dobijat 180 jariwa. Zaradi dobrite proizvodni i
reproduktivni karakteristiki, taa e izvozuvana vo mnogu evropski zemji i nadvor od
Evropa, kade {to posluìla za
sozdavawe na mnogu varieteti na
mle~ni kozi od nejzin tip. Vo SAD
sozdadena e francuska alpska rasa,
vo Anglija, britanska alpska rasa i
dr. Zaradi mnogu dobri klimatski,
po~veni, hidrografski i pasi{ni
uslovi i kaj nas taa moè da se
odgleduva kako vo ~ista rasa, taka i
za krstosuvawe so doma{nite
populacii, so cel da se podobrat
proizvodnite karakteristiki na
istite.
Sl. 101. Alpina rasa
Tokenburska koza ( Toggenburg)

Poteknuva od [vajcarija i spa|a vo poznatite mle~ni rasi kozi. Po sanskata,
ovaa e najzna~ajna rasa vo [vajcarija. Se
odgleduva vo golem broj zemji vo Evropa ,
Amerika i Avstralija.
Po
eksterierot
taa e so sredna
golemina, a bojata na vlaknoto e
srne{ka, sivo-kafeno, so svetli (beli)
prugi po dolìnata na glavata i so beli
vlakna na nozete pod karpalnite i
skokalnite zglobovi. Prose~nata visina
na kozite iznesuva 75 cm, a kaj jarcite 80
cm. @ivata masa kaj kozite e od 50 do 60
kg, so dobro razvieno vime, a kaj jarcite
od 70 do 80 kg.
Sl. 102. Togenburska koza
Ima cvrsta konstitucija i se smeta kako mo{ne otporna planinska rasa.

Plodnosta se ocenuva kako dobra bidej}i redovno dava od 2 do 3 jariwa. Godi{nata
produkcija na mleko iznesuva od 600 do 900 l, a ~esto pati i do 1000 l.
147
148
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.3.2. RASI KOZI ZA PROIZVODSTVO NA VOLNA

Angorska koza
Poteknuva od Turcija od oblasta Angora. Rasprostraneta e vo SAD , Iran,
Pakistan, Rusija, Indija, Avsralija, vo Severna i Ju`na Afrika i dr.
Prose~nata visina na grebenot iznesuva 55 cm, a ìvata masa 30 do 45 kg.
Glavata e lesna i so rogovi kaj dvata pola. Nozite se kusi i cvrsti. Koàta e
pokriena so sjajni, beli i kadravi vlakna.
Godi{no dava od 1 do 2,5 kg, a ponekoga{ i 3 do 4 kg kvalitetna fina volna
(kostret). Vlaknoto e poznato pod imeto mohair. Od volnata se proizveduvaat
specijalna tkaenina, rakavici i ~orapi. Dodeka od koàta se izrabotuvaat sandali,
~izmi, sedla i dr. Plodnosta e mala od 100 kozi moàt da se dobijat od 110 do 120
jariwa. Ovaa rasa e mo{ne osetliva na vlaga.
Ka{mirska koza
Poteklo Imeto go dobila po Ka{mir-Indija, kade i najmnogu se odgleduva.
Zastapena e vo Tibet i Mongolija.
Ima mala glavata i mali dolgnavesti i soboreni u{i. Rogovite se prisutni
kaj dvata pola. Kozite se mo{ne mali. Prose~nata visina na grebenot iznesuva
okolu 60 cm. Telesnata masa kaj kozite e okolu 40 kg, a kaj jarcite okolu 60 kg.
Glavni proizvodi od ovaa rasa se finite kostreti i kusite puhovi vlakna,
kako i mesoto. Od vlaknata se proizveduvaat mnogu fini tkaenini koi postignuvaat
visoka pazarna cena, poznati vo svetot kako ka{mirski kilimi, {alevi i dr. Ima
odli~ni gojni sposobnosti i kvalitetno meso. Mle~nosta kaj ovaa rasa e slaba.
Godi{no dava od 30 do 50 kg mnogu masno mleko, a i plodnosta e isto taka mala.
Sl. 103. Ka{mirska koza levo i angorska koza desno
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi kozi za mleko!
Od kade vodi poteklo sanskata koza i kakva e bojata na vlaknoto?
Kolku mleko godi{no dava sanskata i alpina kozata?
Objasni go potekloto i eksterierot na rasata alpina!
Kakva e plodnosta kaj rasata alpina?
Navedi gi pova`nite rasi kozi za proizvodstvo na volna!
148
149
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.4. Karakteristiki pri razmnoùvawe na ovcite i

kozite
Kako i kaj drugite doma{ni ìvotni taka i kaj ovcite i kozite, postoi eden
priroden instinkt (nagon) koj gi tera ovcite i kozite vo odredeno vreme da se parat
i zad sebe da ostavaat potomstvo. Na toj na~in preku razmnoùvaweto na ovcite i
kozite se obezbeduva reprodukcija na stadoto.
Polov àr (estrus) Za da moè ovcite i kozite da se razmnoùvaat kaj
ènskite individui treba da se pojavi polov nagon ili polov àr (estrus). Ovcite i
kozite koi projavile polov àr velime deka se mrkaat odnosno pr~aat. Takvite ovci
i kozi
lesno se prepoznavaat spored nadvore{nite simptomi i nivnoto
odnesuvaweto vo samata sredina.
Za vreme na poloviot àr zacrvenuva sramnicata zaradi golemiot priliv na
krv. Od zacrvenetata i nababrena sramnica se pojavuva iscedok so specifi~en
miris, po koj ovenot i jarecot ja otkriva razmrkanata ovca i koza. Takvite ovci i
kozi skokaat na drugi ovci i kozi i dozvoluvaat da bidat zaskoknati. Ovcite i
kozite se voznemireni, apetitot im se namaluva, piskaat (mekaat) i ja dviàt
opa{kata. Se dodeka trae estrusot kaj ovcata i kozata tie ja baraat blizinata na
ovenot i jarecot i pri zaskoknuvawe ne begaat, ~ekaj}i da bidat oplodeni preku
sparuvawe.
Vo jajnicite na ovcata i kozata se razvivaat grafovite folikuli, ispolneti
so folikularna te~nost i jajcekletka. So zreewe na grafovite folikuli, raste i se
oformuva jajcekletkata pri {to se nagolemuva pritisokot na folikularnata
te~nost vrz yidovite na grafovite folikuli. Koga jajcekletkata }e sozree od samiot
pritisok na folikularnata te~nost, puka grafoviot folikul, a zrelata jajace
kletka pa|a vo pro{ireniiot del vo jacevodot, kade se sretnuva so ufrlenite
spermatozoidi, bilo so priroden ili ve{ta~ki na~in na osemenuvawe.
Vo isto vreme so sozdavaweto na jajcekletkata, grafovite folikuli go la~at
hormonot folikulin. Zad~ata na folikulinot e da ja priprema matkata, odnosno go
zabrzuva rasteweto na ligavicata i na toj na~in ja osposobuva za prifa}awe na
oplodenata jajcekletka. Poloviot àr kaj ovcite se povtoruva na sekoi tri nedeli
(a ponekoga{ i porano, na dve nedeli), za vreme na sezonata na mrkaweto, odnosno s#
dodeka ovcata ne ostane bremena.
Ploviot àr kaj ovcite i kozite obi~no trae 24 do 36 ~asa, a moè da varira
i od 20 do 42 ~asa.
Na{ite doma{ni pramenki za prv pat se pripu{taat (oploduvaat) na vozrast
od 1,5 godini. Dodeka ranostasnite gojni rasi ovci kako {to se angliskite gojni
rasi vleguvaat vo reprodukcija mnogu porano, odnosno na vozrast od 7 do 9 meseci,
bez pritoa da imaat posledici po majkata i jagneto.
Kozite treba da se pripu{tat na vozrast od 7 do 10 meseci. Predvremenoto
vleguvawe na ovcite i kozite vo reprodukcija nosi so sebe negativni posledici i za
ovcite i za kozite koi ostanuvaat nedoizrasnati, a nivnite jagniwa i jariwa
nerazvieni i slabo otporni.
Vo ov~arskata praktika kako pravilo vaì {tom }e se zamenat prvite ~ift
mle~ni seka~i so postojani zabi, grlata moàt da se razmnoùvaat. Kako kaj ovcite
i kozite taka i kaj ovnite i jarcite postojano treba da se nastojuva da ja poseduvaat
priplodnata kondicija.
149
150
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oploduvaweto na ovcata i kozite moè da bide po priroden i po ve{ta~ki

pat. Ovcata i kozata se oploduvaat vo fazata na poloviot àr.
Prirodnoto oploduvawe moè da se vr{i na nekolku na~ini: 1. divo ili
stadno parewe, 2. grupno ili haremsko, 3. klasno parewe i 4. individualno ili
parewe od raka. Od site ovie najdobro e individualnoto parewe, zatoa {to sekoja
ovca i koza se pripu{ta individualno. Za ovaa cel vo stadoto treba da se dràt
odreden broj ovni i jarci proba~i, na 1 proba~ da ima po 50 do 60 ènski grla.
Ma{kite grla proba~i nosat prestilka i ne moàt da gi osemenat ènkite. Sekoja
ovca i koza koja dozvoluva da bide pokriena se obeleùva i od raka se pripu{ta od
grlata reproduktori 2 pati vo tekot na 24 ~asa. Me|utoa, vo posledno vreme
prioritet mu se dava na ve{ta~koto oploduvawe, zaradi golemiot broj na pozitivni
strani.
Bremenost, sjagnetost (gravidnost)

Vremenskiot period od naredniot den po oploduvaweto na ovcite i kozite do
poroduvaweto go determinirame kako sjagnetost, odnosno skoznost ili bremenost.
[to zna~i, vo bremenost na ovcata i kozata ne se smeta denot na oploduvaweto, tuku
denot na poroduvaweto.
Bremenosta kaj ovcite i kozite obi~no trae okolu 5 meseci so varijacii od
145 do 165 dena. Pri dobro obezbeduvawe na ovcite so kvalitetna hrana i nega
ovcite moàt da se objagnat dva pati vo godinata, osobeno ako priplodnite ma{ki i
ènski grla gi imaat nu`nite kvaliteti. Toa moè da se postigne so
predizvikuvawe na ve{ta~ki estrus so pomo{ na serum od `drebni kobili.
Otkrivaweto na bremenosta kaj ovcite se vr{i so pomo{ na koristewe na
krsniot refleks. Krsniot refleks ne zna~i ni{to drugo tuku pritiskawe so rakata
na krstot kaj sjagnite ovci, pri {to dokolku ovcite se bremeni tie se svivaat vo
predelot na krstot, {to ne e slu~aj kaj jalovite.
Krsniot refleks moè da se primenuva mnogu rano i toa 6-8 dena po
oploduvaweto so to~nost od 97%. Ne bara nekoi dopolnitelni sredstva i znaewa, se
izveduva mo{ne brzo i to~no. Zatoa toj ima golema prakti~na primena vo
ov~arstvoto.
Drug na~in za otkrivawe na bremenosta kaj ovcite e nabquduvawe na
oplodenata ovca. Dokolku kaj oplodenata ovca po tri sedmici ne se pojavi polov
àr, se smeta deka ovcata e bremena.
Jagnewe ili jarewe-poroduvawe (partus)

Od pravilnata postapka pri poroduvaweto na ovcite i kozite kako i od
pravilnoto odgleduvawe na jagniwata i jariwata i od na~inot na nivnoto
sproveduvawe vo golema mera }e zavisi uspehot i rentabilitetot vo ov~arstvoto i
kozarstvoto.
Pred samoto poroduvawe na ovcite i kozite treba da im se namali obrokot, za
da se ispraznat crevata, so cel poroduvaweto da se izvede polesno. Fiziolo{ki,
150
151
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
partusot kaj ovcite i kozite se odviva vo tri fazi: pred porodilni znaci, partus i
isfrlawe na placentata.
Prvata faza e pridruèna so slednite simptomi kaj ovcata i kozata:
voznemirenost, ~esto legnuvawe, stanuvawe i mokrewe, vimeto e nababreno i
zacrveneto, a od vulvata se javuva gusta òltenikava sluz, kozata po~esto blee, a
ovcata poretko i imaat porodilni bolki.
Vo vtorata faza izleguva i puka plodniot meur so plodna voda, se
pojavuvaat prednite noze i glavat. Toa e pridruèno so golemo napregawe.
Jagneweto i jareweto treba da se odviva vo poseben boks, so ~ista i suva prostirka.
Jagneweto i jareweto na ovcata i kozata pominuva obi~no, bez te{kotii i
trae od 30 do 40 minuti kaj ovcite, a kaj kozite od 0,5 do 2 ~asa, pod uslov jagneto i
jariwata da ja imaat normalnata polo`ba. Me|utoa, ako jagniwata i jariwata imaat
nepravilna polo`ba, vo toj sluaj potrebna e pomo{ od veterinarno lice ili iskusen
rabotnik. Ovcata i kozata se jagnat i jarat
obi~no leèj}i. Novorodenoto jagne ili jare
naskoro stanuva na noze i ja bara dojkata, pri
{to treba da mu se pomogne. Po jagneweto,
jagneto ili jareto treba da ostane so ovcata ili
kozata 2-3 dena i za toa vreme po~esto da se doi,
a potoa se oddeluva vo oddelenieto so pomala
grupa. Dokolku mladata ovca ili koza ne go
prima jagneto ili jareto (ne go saka) i bega od
nego, toga{ ovcata ili kozata se zatvora 2-3 dena
vo pomal boks nare~en qubovnik, so cel da go
zasaka male~koto.
Sl. 104. Poroduvawe na jagne
Objasni i odgovori:
Kolku vreme trae poloviot àr kaj ovcite i kozite?
Navedi gi pova`nite znaci pri pojava na polov àr kaj ovcite i kozite!
Objasni na koja vozrast treba da se izvr{i prviot pripust kaj ovcite i kozite!
Nabroj gi prirodnite na~ini na parewe kaj ovcite i kozite!
Navedi gi prednostite na ve{ta~koto osemenuvawe!
Kolku vreme trae bremenosta na ovcite i kozite?
Nabroj gi pova`nite znaci za poroduvawe kaj ovcite i kozite!
Navedi gi fazite na poroduvawe kaj ovcite i kozite!
151
152
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.5. OSNOVNI PROIZVODI OD OVCITE I KOZITE

6.5.1. Proizvodstvo na ov~o i kozjo mleko
Spored statisti~kite podatoci vo R. Makedonija od vkupnoto proizvodstvo na
mleko, 6,5-7% otpa|a na ov~o i kozjo. Ili toa e okolu 13-14 milioni litri. (56.000 t
ov~o mleko). Ov~oto mleko ima posebno zna~ewe za mlekoprerabotka, zatoa {to vo
uslovi na R. Makedonija isklu~itelno sluì za proizvodstvo na sirewa (belo meko
sirewe, ka{kaval, bieno sirewe) i kiselomle~ni proizvodi. Za proizvodstvo na
mleko se odgleduvaat mle~ni rasi ovci i kozi, kako {to se: avasi, isto~nofriziska,
lakon, sardiniska, crnoglava plevenska i dr., a od kozite alpina, sanska i dr.
Molzeweto na ovcite i kozite pretstavuva proces preku koj{to se imitiraat
postapkite na cicawe od mladen~iwata. Samiot proces e mehani~ki, a moè da se
izvede i ra~no i ma{inski. Ra~noto molzeweto moè da se vr{i odzadi ili otstrana
(kako kaj kravite). Prviot na~in prete`no se koristi skoro nasekade kaj nas.
Me|utoa, toj ima svoi nedostatoci bidej}i na toj na~in ne se dobiva ~isto mleko
kako {to e slu~aj pri molzeweto otstrana. Molzeweto obi~no se vr{i na toj na~in
{to molza~ot sednuva na izlezot od torot, gi fa}a za noze ovcite i kozite {to }e
naidat i edna po edna gi molzi. Ovcite i kozite obi~no se molzat dva pati dnevno i
toa vo utrinskite ~asovi i nave~er. Pred krajot na laktacijata se molzat edna{
dnevno.
Tehnikata na molzewe se sostoi od tri operacii i toa: razdojuvawe, molzewe
i doizmolzuvawe.
Razdojuvawe se izvr{uva na toj na~in, {to so levata raka se fa}a vimeto, a so
desnata, so svitkan palec dojkata se pritisnuva nekolku pati. Koga mlekoto }e
prote~e operacijata se povtoruva i so drugata dojka.
Molzewe Molza~ot so dvete race go fa}a vimeto i so dlankite nekolku pati
brzo go pritisnuva, pri {to mlekoto izleguva.
Domolzuvaweto ima zada~a da gi istisne od vimeto zaostanatite i
poslednite kapki mleko. Pri ovaa operacija molza~ot so raka go fa}a vimeto, kako
i pri razdojuvaweto, a so desnata pome|u ispruènite prsti ja fa}a boskata i
vnimatelno ja izmolzuva do kraj.
Eden molza~ za eden ~as moè da izmolzi 50-60 ovci. Mlekoto se sobira vo
molzilkite (kanti, vedra) vrz koi se stavaat
platneni cedila za lepe{kata ili nekoja druga
ne~istotija da ne pa|a vo mlekoto.
Ma{insko molzewe Poslednite decenii
vo nekoi zemji golemo zna~ewe mu se pridava na
ma{inskoto molzewe na ovcite i kozite. Ne
tolku zaradi koli~estvoto tuku zaradi
kvalitetot na mlekoto. Toa se primenuva samo
kaj visokomle~nite rasi ovci i kozi.
Prednosta na ma{inskoto molzewe na ovcite se
sostoi vo slednoto:
Sl. 105. Ma{insko molzewe na ovci
152
153
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
x Se dobiva ~isto-higiensko mleko, {to e osnoven uslov za proizvodstvo

na kvalitetni sirewa.
x Brojot na molza~ite re~isi dva pati se namaluva, a vremetraeweto na
molzeweto zna~itelno se skratuva.
x Molzeweto kako te{ka i naporna rabota zna~itelno se olesnuva.
x Ovcite celosno se domolzuvaat.
x Se isklu~uva mo`nosta za infekcija na mlekoto so gruba ne~istotija i
dr.
6.5.2. Proizvodstvo na ov~o (jagne{ko) i kozjo (jare{ko) meso

Od site vidovi na meso {to gi proizveduva R.Makedonija, ednistveno so ov~o
i jagne{ko i meso gi zadovoluva doma{nite potrebi, a moè duri i da izvezuva.
Vo osumdesetite godini od minatiot vek vo R. Makedonija godi{no se kolea
nad 1 million jagniwa i {ileìwa i se proizveduva{e 13.695 toni ov~o meso ili
toa e 32,05% od vkupnoto (42.735 t) koli~estvo proizvedeno meso od site vidovi.
Taka preku izvozot na jagne{ko meso R. Makedonija ostvaruvala devizen preliv od
okolu 20 do 25 milioni dolari.
Denes spored Dràvniot zavod za statistika vo R. Makedonija se proizveduva
okolu 7.000 toni ov~o, odnosno jagne{ko meso.
Karakteristi~no za na{eto proizvodstvo na jagne{ko i jare{ko meso e toa
{to jagniwata i jariwata se prodavaat prete`no so prose~na ìva masa od 14 do 16
kg, od koe se dobiva 7,5-9 kg jagne{ko meso, so prose~en randman od 55 do 58%.
Toa zna~i deka nie go koristime samo polovina od kapacitetot na jagniwata i
jariwata, a toa ekonomski e neopravdano.
Sostojbata e takva zatoa {to na{ata orientacija e isklu~ivo kon
italijanskiot i mal del kon gr~kiot Pazar, koi prete`no baraat mali jagniwa i
jariwa. Vo idnina dokolku sakame da gi iskoristime site potencijalni mo`nosti za
zgolemeno proizvodstvo na jagne{ko i jare{ko meso od visok standard za
zapadnoevropskiot pazar, no i za Bliskiot i Sredniot Istok, neophodno e masovno
goewe na jagniwa i jariwa spored propoziciite na tie pazari.
Interesno e toa {to na{ite proizvoditeli na jagne{ko i jare{ko meso,
jagneweto na ovcite i kozite moàt da go organiziraat koga sakaat, odnosno zavisno
od pazarnata cena na jagne{koto meso. Vo posledno vreme kaj nas s# po~esto se
prepora~uva rano zimsko, pa duri i docno esensko jagnewe. Bidej}i na takvoto
jagnewe docno proletno ili rano letno mrkawe, treba da se ima predvid slednoto: vo
vremeto na zgolemeni gore{tini vo rano leto, procentot na mrkawe kaj ovcite e
namalen na 20%. Me|utoa, ni od toj procent razmrkani ovci ne se dobivaat jagniwa.
Zaradi toa se nametnuva potrebata so forsirana ishrana pred periodot na
mrkaweto t.n. fle{ing metoda, kako i so hormonalna stimulacija da se predizvika
polov àr kaj ovcite i kozite i da se izvede ve{ta~ko osemenuvawe. Samo na takov
na~in moè da se organizira rano jagnewe, docna esensko, za da moè jagniwata i
jariwata da se prodadat koga ima najgolema pobaruva~ka i najvisoka pazarna cena, a
toa se novogodi{nite, boì}nite ili veligdenskite przanici.
153
154
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prose~niot randman na ov~koto meso iznesuva oklu 43-44%. Od edna ovca vo

prosek se dobiva 15-16 kg meso. Vo na{i uslovi
ne se praktikuva goewe na ovcite zaradi
poniskata proda`na cena, tuku malku se poprava
kondicijata i se prodavaat. Jagne{koto meso
moè da sodrì okoli 19% na belkovini, 13,5 %
masti, a dobro zgoenite i do 27%. Me|utoa,
zgoena ovca moè da ima i do 35% masti.
Mastite najmalku se zastapeni vo
butovite. Ov~iot but sodrì okolu 73,7% voda,
19,7% belkovini, 4,3% masti i 1,1 % mineralni
materii.
Sl. 106. Jagne{ko meso
6.5.3. Proizvodstvo na volna

Volnata kako proizvod od ovcata i nekoi rasi kozi (angorska i ka{mirska) e
mo{ne va`na surovina za tekstilnata industrija. Me|utoa, taa e mo{ne osetliva
surovina. Pa zatoa za da se so~uvaat nejzinite dobri svojstva, treba vnimatelno da se
postapi u{te dodeka e na ovcite ili kozite. Ako ne se organizira pravilno
stri`bata, klasiraweto, raboteweto i ~uvaweto na volnata, dobivkata od volnata
koja se o~ekuva cela godina moè da se izgubi za kuso vreme.
Strièwe, klasirawe i pakuvawe na volnata

I pokraj toa {to volnata ne e glaven proizvod od ovcata, sepak stri`bata
moè da se poistoveti so ètvata vo poledelstvoto i berbata vo ovo{tarstvoto.
Vreme na stri`ba Odreduvawe na vremeto na stri`bata e va`na i odgovorna
rabota. Stri`bata e uslovena od vremenskite uslovi. Obi~no stri`bata se izveduva
koga vremeto }e se stopli i stabilizira i toa edna{ godi{no. Kaj nas obi~no
takvoto vreme e vo mesecite april i maj.
Kaj nas stri`bata se vr{i ra~no, so noìci (krklici) i obi~no ja izvr{uvaat
poiskusnite ov~ari, a pomladite i neiskusnite ov~ari se zadolùvaat za fa}awe i
doveduvawe na ovcite. Me|utoa, vo sovremenoto ov~arstvo, kade {to stri`bata se
izveduva ma{inski, potrebno e da se organizira podgotvitelen kurs.
Eden rabotnik za 6-8 ~asa rabotno vreme so ra~na stri`ba moè da ostriì
od 20 do 120 ovci. So ma{insko strièwe eden rabotnik za isto vreme moè da
ostriì do 350 ovci.
Klasirawe i pakuvawe na volnata Ostriènite runa najdobro e po
oladuvaweto da se klasiraat, pravilno da se zapakuvaat, izmerat i da se smestat vo
golemi vre}i, nare~eni arari ili vo bali.
Volnata se pakuva vo bali, so masa odo 200 kg. Balite so volna treba da bidat
obmotani so jutena ili druga tekstilna ambala`na tkaenina, zaradi za{tita na
volnata od rasipuvawe, valkawe i o{tetuvawe. Sekoja bala mora da bide dobro
za{iena i vrzana so ìca ili ~eli~na lenta. Na sekoja bala treba da ima
deklaracija so osnovni podatoci (prodava~, klasa, boja, masa na balata).
154
155
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najdobo e po zavr{enata
stri`ba, volnata da se isprati
direktno
do
fabrikata,
otkupnata stanica ili da se
skladira vo pogolem magacin
kade {to }e se ~uva do proda`ba.
Sl.107. Ma{insko strièwe na ovcite i pakuvawe na volnata
Objasni i odgovori:
Objasni go zna~eweto na ov~oto i kozjoto mleko za na{ata mlekarska industrija!
Koj na~in na ra~no molzewe najmnogu se primenuva kaj ovcite i kozite?
Nabroj gi pova`nite prednosti na ma{inskoto molzewe na ovcite i kozite?
Vo koj period od godinata se striàt ovcite?
6.6. Odnesuvawe na ovcite vo prirodni uslovi

Za da moè kaj ovcata da go za~uvame zdravjeto, produkcijata i
reproduktivnata sposobnost potrebno e da se poznava nivnoto odnesuvawe vo
prirodni uslovi. Ovcata kako preìvno i trevopasno ìvotno pogolemiot del od
godinata go pominuva na pasewe na visoko-planinskite pasi{ta. Taa e lesno
podvi`no ìvotno prisposobena da ja koristi i najmalata treva na pasi{tata i
re~isi cel den, dokolku vremenskite uslovi se povolni go minuva na pasi{te. Vo
ishranata koristi golem broj rastitelni vidovi (preko 400). Kaj ovcata osobeno e
razvien socijalniot instinkt za zdruùvawe i ìveewe vo pogolemi grupi-stada, 30
ènski i edeno ma{ko.
Pri grupno-stadno ìveewe taa obrazuva socijalna hierarhija, so dominacija
na ma{kite grla vo grupata kako predvodnici na stadoto. Osobeno za vreme na
pareweto dominacijata na ovnite (ma{kite grla) e posebno izrazena i ~esto pati
pridruèna so me|usebni borbi koi po nekoga{ zavr{uvaat so seriozni povredi. Vo
prirodni uslovi ovcata se razmnoùva edna{ vo godinata. Pareweto zapo~nuva vo
mesec oktomvri i trae s# do dekemvri. Bremenosta trae okolu 5 meseci, taka {to vo
mart ili april, redovno ojagnuva samo edno jagne. Ovcata go ~uva svoeto male~ko do
narednata godina.
6.7. Organsko proizvodstvo vo ov~arstvoto i kozarstvoto

Dokolku sakame da odgleduvame ovci i kozi na edna organska farma potrebno
e da raspolagame so povremeni ili trajni livadi i pasi{ta kade }e se vr{i
napasuvawe na ovcite, a na ostanatite obrabotlivi povr{ini da se proizvede
dovolno kabasta i zrnesta hrana za celata godina. Na edna organska ov~arska farma,
na 1 ha moàt da se odgleduvaat po dve uslovni grla ili toa se 20 ovci ili kozi.
Mnogu bitno e lokacijata na povr{inite i objektite za smestuvawena ovcite da
bide vo reoni kade nema zagaduva~i. Jagniwata i jariwata treba da cicaat 45 dena.
Objektite za smestuvawe treba da se soodvetni za odgleduvawe na ovci. Pri
155
156
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
odgleduvawe na ovcite i kozite na edna organska farma na~inot na smestuvawe i

odgleduvawe treba da bide takov {to }e ovozmoì ovcite i kozite da se ~uvstvuvat
prirodno i pokomotno, bidej}i ovcite se ìvotni koi barat minimalni uslovi za
smestuvawe na onie prostori kade {to nema pojava na ekstremni niski temperaturi.
Dovolno e da se izgradat poluotvoreni objekti za za{tita na ìvotnite od
vremenskite nepriliki. Na ovcite treba da im se ovozmoì kolku {to e mo`no
pove}e dvièwe i sloboda.
Tabela 26 Minimalni potrebni povr{ini na objektite za smestuvawe na ovci i kozi
Vid ili kategorija
Neto povr{ina vo objektot (m2/grlo)
Ispusti (m2/ grlo)
Ovci
Jagne
Kozi
Jare
1,5
0,35
1,5
0,35
2,5
0,5
2,5
0,5
Uslovite za odgleduvawe na kozite se sli~ni kako i kaj ovcite, bideji i tie

imaat skoro isti barawa kon uslovite za smestuvawe i pripa|aat vo ista grupa
ìvotni. Od pri~ini {to kozite spored svoite fiziolo{ki barawa pokaùvaat
pogolema potreba od dvièwe od ostanatite vidovi ìvotni, potrebno e da im se
osigura ispust duri i do 5 m2 po grlo.
Na ovcite i kozite treba da im se obezbedat prete`no zeleni krmiva, po
mo`nost so ispa{a. Ako dopu{taat proizvodnite uslovi na podra~jeto za
podmiruvawe na vkupnite potrebi na hrana treba da se koristi i seno. Najmalku
60% od suvite materii vo dnevniot obrok treba da se podmirat so voluminozna
hrana, odnosno sveà treva, seno ili silaà.
Kontrolnata stanica moè da dozvoli upotreba na voluminozno krmivo do
50% od suvata materija od obrokot za grla koi se nao|aat vo period na
mlekoprodukcija vo tekot na prvite tri meseci od laktacijata. Vo podra~ja so mnogu
vrneì, kade proizvodstvoto na seno e ote`nato, senoto moè da se zameni so
silaà ili senaà, koja sodrì najmalku 40% suva materija.
Koncentriranite krmiva treba da se davaat za nadopolnuvawe na dnevnite
potrebi od hranlivi materii, a nikako kako osnovna hrana. Dnevnite potrebi od
koncentrirani krmiva kaj ovcite i kozite se dviàt od 100 do 300 g po grlo vo
zavisnost od kvalitetot na kabastata krma. Pri proizvodstvoto na finalnite
prehranbeni proizvodi treba da se prezemaat takvi tehnolo{ki postapki koi nema
da dovedat do promena na kvalitetot na krajniot proizvod.
Tehnolo{kite postapki ne treba da se {tetni za okolinata. Vo
proizvodstvoto na dobivawe na mle~ni proizvodi dozvoleni se slednite sredstva:
kalcium karbonat, klcium hlorid, starter kulturi, lecitin, nemodificiran
pektin, mikroorganizmi koi ne se genetski modificirani, mle~na, jabol~na, ocetna
i limunska kiselina. Proizvodite vo koi najmalku 95% od sostojkite se od organsko
poteklo moè da se ozna~uvaat kako organski proizvodi.
Objasni i odgovori:
Navedi gi osnovnite preduslovi za organsko proizvodstvo vo ov~rstvoto i
Kozarstvoto!
156
157
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.8. ISHRANA NA OVCITE

6.8.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na ovcite i
pova`ni krmiva {to se upotrebuvaat za niv
Ovcite kako preìvni ìvotni mnogu dobro gi iskoristuvaat kabastite
krmiva, pa zatoa pogolemiot del od godinata go pominuvaat na pasi{tata, bide}i
pa{ata pretstavuva najkvlitetna, a istovremena i najevtina hrana za ovcite vo
letniot period (sl.108). Ovcata vo letniot period, svoite odr`ni i produktivni
potrebi moè da gi zadovoli so konsumacija na 12 kg zelena masa.
Dodeka vo zimskiot period glavno krmivo za ovcite e senoto. Dnevnite
potrebi od seno kaj ovcite se okolu 2 kg po grlo. Ako nema dovolno seno, toga{ 30%
od potrebite se supstituiraat so slama od oves ili ja~men. Od so~nite krmiva na
ovcite moè da im se dava sto~na repa, dobito~en keq, listovi i glavi od {e}erna
repa, vo koli~ini od 1 do 3 kg. Isto taka vo da`bata moè da se koristi i silaà vo
koli~ina od 2 kg. Od koncentriranite krmiva da|aat vo predvid ovesot ja~menot,
p~enkata, tricite, maslodajni sa~mi i poga~i i dr. Dnevnite koli~ini od
koncentratot se dviàt od 200 do 300 g po jagne, a 400-600 g po ovca. Ovcite imaat
najgolemi potrebi od hranitelni materii vo poslednata tretina od bremenosta i
prvata polovina od laktacijata. Ovcite najracionalno gi iskoristuvaat pasi{tata,
odnosno od vkupno 600 rastitelni vidovi, ovcite koristat 570, govedata 56, a
kowite 82. Najdobro e pasi{tata da se iskoristuvaat pregonski.
Karakteristi~no za ovcite e toa {to del od potrebnite azotni materii
moàt da gi obezbedat preku neproteinski azot, odnosno urea, izmetot od ìvinata
i dr. Isto taka, blagodarenie na
mikroflorata vo hranovarniot aparat,
moàt da se obezbedat i so nekoi
vitamini od B kompleksot.
Pokraj hranata, vo tekot na
denot treba da im se obezbedi
kvalitetna voda za napojuvawe, toa za
podmladokot vo koli~ina od 5 do 7 l, a
za vozrasnite ovci okolu 10 litri na
den. Vo tekot na zimskiot period
potrebno edno napojuvawe, vo letoto
od 2 do 3 pati.
Sl. 108. Pa{ata e najkvalitetna hrana za ovcite
6.8.2. Ishrana na molzni (dojni) ovci

Nekolku dena pred da se porodi ovcata potrebno e da se namali koli~inata na
koncentriranata hrana za da ne dojde do naru{uvawe na vimeto. Po jagneweto,
da`bata treba da gi zadovoli potrebite za odrùvawe, za porast na volnata i za
mlekoprodukcija. Najgolema produkcija na mleko ovcata ima vo prvata polovina na
laktacijata. Vo zavisnost od rasata, koli~estvoto na mleko vo edna laktacija moè
157
158
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
da bide pomalo od 100 l kako {to e slu~ajot so na{ite pramenki, a moè da dostigne
i od 450 do 550 l kaj avasi ili isti~no friziskata ovca.
Vo prvite dva do tri meseci po jagneweto
dnevnoto koli~estvo dostignuva i do 1 l, dodeka
pokasno toa se namaluva i iznesuva okolu 400 ml.
Bliznite ovci davaat od 30 do 50% pove}e mleko vo
odnos na onie so edno jagne.
Za sekoj l na mleko {to go dava ovcata vo obrokot
treba da i se dava dnevno po 80 g na svarlivi
belkovini, 3,6 g kalcium, 2,3 g fosfor i 5-6,4 MJ.
Zaradi toa da`bite za ojagnetite ovci treba da
imaat kvalitetno leguminozno seno, odli~no
livadsko seno i koncentrirani krmiva.
Sl. 109. Dojni ovci so svoite jagniwa
Za taa cel se koristat podvi`ni hranilki za kabasta i koncentrirana hrana.
Vo tekot na proletnite i letnite meseci treba da se koristi pa{ata.
Tabela 27 Preporaki za dojni ovci vo prvite 5 nedeli od laktacijata
Prose~na masa
na ovcata
NEL
SSP vo g
Sa vo g
R vo g
50
60
70
12,49
14,05
16,02
234
262
300
12,0
12,0
15,5
6,0
6,5
8,0
Prose~niot zimski obrok za niv treba da iznesuva okolu 2 kg kvalitetno

leguminozno seno, potoa 1 kg dobito~na repka ili silaà i okolu 0,5 kg krmna
smeska.
Objasni i odgovori:
Objasni vo koi fazi ovcite imaat najgolemi potrebi od hranitelni materii!
Koga ovcata ima najmali potrebi od hranitelni materii?
Kolku iznesuva dnevnata konsumacija na seno vo kg kaj na{ite pramenki?
So {to se karakterizira letnata, a so {to zimskata ishrana na ovcite?
6.8.3. Ishrana na jagniwa

Vo prvite denovi od ìvotot, jagniwata se hranat isklu~ivo so maj~ino
mleko. Prvite 10 do 15 dena jagniwata se so svoite majki i se hranat so mleko. Posle
vtorata sedmica jagniwata se priviknuvaat da konsumiraat visoko kvalitetni
krmni smeski-starteri, kako i kvalitetno leguminozno seno.
So primena na ve{ta~ka majka, ishranata na jagniwata moè da se napravi
u{te poevtina ako po kolosralniot period maj~inoto mleko se zameni so
regenerirano, koe im se dava so kanti so cucli. (Sl.110).
158
159
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Od koncentriranite krmiva, moè da se upotrebi

smeska od ednakvi delovi na prekrupiran oves
(bra{no), p~eni~ni trici i son~ogledova sa~ma.
Vo po~etokot jagniwata dnevno zemaat od 25 do 30 g
starter, a na vozrast od 4 meseci do 250g (sl.111).
Dokolku vo periodot na previknuvaweto se
koristat industriski krmni smeski, toga{ tie vo
svojot sostav imaat i prekrupirana p~enka,
son~ogledova sa~ma, bra{no od dehidrirana
lucerka, koskeno bra{no, mineralno-vitaminski
premiksi.
Sl. 110. Ishrana na jagniwa so regenerirano mleko
Vakvata krmna smeska orientaciono sodrì: 14% surovi proteini, 3,7% masti, 7%
celuloza i 4% mineralni materii.
Prvata nedela po jagneweto, jagniwata se so svoite majki i cicaat po èlba.
Vtorata nedela se izdvojuvaat i cicaat
samo vo odredeno vreme i toa najmnogu do 4 pati
dnevno, tretata i ~etvvrtata nedela po 3 pati, a
pettata nedela samo dva pati dnevno. Pred da se
odbijat jagniwata, dozvoleno e samo edno
nadojuvawe dnevno. Dolìnata na dojniot
period zavisi od pove}e faktori. Dokolku
jagne{koto meso ima visoka pazarna cena,
toga{ dojniot period moè da se prodolì i
obratno, dokolku cenata na mlekoto i mle~nite
prerabotki se zna~itelno povisoki, doeweto se
Sl. 111.Pokraj mlekoto jagniwata koristat
skratuva.
i kvalitetni krmni smeski
Me|utoa, ranoto odbivawe na jagniwata ima pove}e prednosti. Prvo na toj

na~in se zgolemuva proizvodstvoto na mleko za konsumacija i za prerabotka. Vtoro,
so toa se zabrzuva i zgolemuva proizvodsvoto na kvalitetno jagne{ko meso. I treto,
na ovoj na~in se ovozmoùva ovcite da se jagnat dva pati vo tekot na godinata, ili
tri pati vo dve godini.
Obi~no la~eweto na jagniwata se sovpa|a vo periodot koga pasi{tata se
bogati so trevna masa, pa ottuka neophodno e jagniwata da se isteruvaat postepeno
na pa{a na najdobrite pasi{ta. Koga jagniwata }e se odbijat, se hranat so
kvalitetni krmiva (kvalitetno seno, koncentrirani krmni smeski,). Koncentratot
obi~no treba da sodrì okolu 16 do 17% proteini, 3% masti i do 10% celuloza.
Odbienite jagniwa moàt da ja koristat slednata preporaka.
Tabela 28. Dnevni koli~ini od koncentrat za odbieni jagniwa
Starost na jagniwata vo meseci
Koli~ina na koncentrat vo dnevnata da`ba vo g
do 1
od 1 do 2
od 2 do 3
od 3 do 4
25 do 35
50 do 75
100 do 150
200 do 250
159
160
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.8.4. Ishrana na priplodni ovni

Za da se odrì zdravjeto, otpornosta i reproduktivnata vrednost na
priplodnite ovni, da`bite treba da gi sodràt potrebnite koli~ini na enrgija,
proteini, minerali i vitamini.
Vo periodot koga ovnite ne se koristat za reprodukcija, ishranata e
ednostavna, so koja treba da gi podmirat odr`nite potrebi za odràvawe na
priplodnata kondicija. Dnevnata da`ba za takvite ovni vo letniot period bi se
sostoela od pa{a i 250-300 g koncentrat, a vo zimskiot period 1,5-2 kg, silaà i 250
g koncentrat. Dodeka vo periodot na mrkaweto dnevnite da`bi treba da se
pobogati so hranlivi materii. Koncentratot se sostoi od smesa od oves 50%, p~enka
25%, trici 15% i son~ogledova sa~ma 10%.
Vakvata da`ba se dava mesec dena pred sezonata na mrkaweto. Dokolku
intenzivno ovenot se koristi, prepora~livo e vo obrokot da se dodade animalno
krmivo (mesnato ili ribino bra{no, obezmasteno mleko itn). Dnevnata koli~ina na
koncentrat moè da se dviì od 750 do 1000 g, {to zavisi od intenzitetot na
koristeweto i od ìvata masa na ovenot. Pokraj koncentratot ovnite imaat na
raspolagawe lete pa{a, a zime kvalitetno seno od 1 do 2 kg i silaà.
6.8.5. Goewe na jagniwa

Glaven pravec vo ov~arskoto proizvodstvo, pokraj mlekoto, sekako e i
proizvodstvoto na meso i toa pred s# proizvodstvo na jagne{ko meso. Me|utoa,
neorganiziranosta vo ova proizvodsvo dava na pazarot mnogu malku od ovoj
kvaliteten proizvod otkolku pri organizirano i sovremeno proizvodsvo.
Visokata cena na jagne{koto meso vo rana prolet kako i visokata cena na
ov~oto mleko se pri~ina jagniwata koi ne se za priplod, da se kolat so masa od 13 do
16 kg. Vakvata situacija ne moè da se opravda zaradi toa {to neopravdano se
smaluva fondot na jagne{ko meso po koli~ina, bidej}i ni 50% ne e iskoristen
genetskiot potencijal na jagniwata za meso. Po odbivaweto, jagniwata se hranat so
da`bi koi gi zadovoluvaat potrebite za porast i prirast do odredena ìva masa.
Dokolku jagniwata pri la~eweto se so ìva masa od 17 do 18 kg i ako sakame da gi
goime do 35kg toga{ dnevnata da`ba moè da go ima sledniot sostav:
Tabela 29. Sostav na dnevnata da`ba za goewe na jagniwa do 35 kg
Krmiva vo %
Ovesna prekrupa
Ja~mena prekrupa
Soina sa~ma
Lucerkino bra{no
P~enkarna prekrupa
Gotvarska sol
Premiks
do 25 kg
48
18
26
6
1
1
160
do 30 kg
50
17
20
6
5
1
1
do 35 kg
54
18
15
5
6
1
1
161
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na ovaa krmna smeska vo dnevnata da`ba se dodava i kvalitetno seno koe

jagniwata go zemaat po èlba. Na vakov na~in se gojat jagniwata koi se la~at od
svoite majki na vozrast od 6 do 8 sedmici, a se so ìva masa okolu 18 kg. Goeweto vo
prosek trae okolu 84 dena. Prose~niot dneven prirast se dviì od 210 do 300 g. Vo
prosek za 1 kg prirast se tro{i okolu 3,56 kg koncentrat i 1,21 kg seno. Dokolku
raspolagame so dobri pasi{ta, bogati so kvalitetna treva, vo letniot period moè
da se organizira posi{no goewe (sl. 112). Pritoa treba da se vodi smetka izla~enite
jagniwa da imaat na raspolagawa dnevno okolu 4 kg zelena masa od kvalitetna pa{a
i okolu 500 g p~enkina prekrupa. Prose~niot dneven prirast na vaka hranetite
jagniwa iznesuva okolu 200 g. Goeweto obi~no trae
okolu 60 dena. Intenzivno pasi{no goewe moè da
se organizira i so soodvetni krmni smeski koi
imaat okolu 16% proteini, 7,5% celuloza, 1,08%
kalcium i 0,71% fosfor. Tehnikata na hranewe se
sostoi vo toa {to, pred da se isteraat jagniwata na
pa{a, kako i po vra}aweto od pa{a, se hranat so
peletirana krmna smeska vo traewe od 30 do 40
minuti. So vakov na~in na ishrana za 1kg prirast se
tro{i od 3,50 do 3,60 kg peletirana hrana i 4 do 5 kg
pa{a.
Sl .112. Pasi{no goewe na jagniwa
Objasni i odgovori:
Navedi gi potrebite od hranitelni materii kaj molznite ovci za 1 kg mleko!
Od koi krmiva se sostavuvaat da`bite na dojnite ovci?
Na koja vozrast jagniwata treba da se previknuvaat da koristat koncentrirana hrana i seno?
Kolku trae dojniot period kaj jagniwata i od koi faktori zavisi dolìnata na dojniot period?
Diskutirajte vo grupi za opravdanosta na kolewe na mali jagniwa kaj nas!
Potrudi se da sostavi{ krmna smeska za goewe na jagniwa do 35 kg!
Objasni kako se organizira pasi{noto goewe na jagniwa!
6.9. Ishrana na kozite

Kozata od site preìvari, najdobro gi iskoristuva kabastite krmiva bogati
so celuloza, lignin i hemiceluloza, blagodarenie na nejziniot specifi~en
hranovaren aparat. I ako e trevipasno ìvotno kozata pove}e saka da brsti otkolku
da pase, no postojat rasi koi mnogu dobro ja iskoristuvaat pa{ata.
Kozata vo sporedba so drugite doma{ni ìvotni ima najdolg hranovaren
aparat, koj 27 pati e podolg od dolìnata na teloto. Kapacitetot na hranovarniot
aparat e okolu 44 l. Za razlika od kravite, kaj kozite celosno karotinot vo
crevata pominuva vo vitamin A, pa zatoa mle~nite proizvodi od kozjoto mleko se
bez karotin i imaat tipi~no bela boja.
Kozite isto taka mnogu dobro ja iskoristuvaat koncentriranata hrana,
me|utoa, taa treba da bide krupno melena ili samo prekrupirana. Od
koncentriranata hrana vo vimeto se sozdava propionska kiselina koja se koristi za
sinteza na laktoza. Koncentriranite krmiva se izvor na energija vo ishranata. Tie
moàt da se koristat vo zrno, prekrupa ili vo bra{nesta forma.
Koncentriranata hrana se prigotvuva od zrnestite kulturi kako ja~men, oves,
161
162
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
p~enica, p~enka, 'r` itn. Kozite koristat pogolem broj rastitelni vidovi otkolku
ovcite. Vo normalni uslovi 2/3 od dnevniot obrok za kozite treba da e od kabasti
krmiva. Kako najdobro kabasto krmivo za kozite se smeta livadskoto i
leguminoznoto seno. Kako vo koncentriranite taka i vo kabsatite krmiv se
zastapeni potrebnite minerali i vitamini.
Od mineralite najgolemo zna~ewe za kozite ima jodot, kalciumot i fosforot.
Kozite imaat pozabrzan metabolizam, {to samo po sebe bara pogolemi koli~ini od
jod otkolku drugite preìvari. Jodot moè da se dodava vo hranata preku upotreba
na mineralni blokovi, preku jodirana sol vo koncentratite ili preku upotreba na
preparati so organski jod. Kalciumot i fosforot vo kozjoto mleko se izla~uvaat vo
odnos 1:1. Leguminoznoto seno e mnogu bogato so kalcium, no siroma{no so fosfor.
Me|utoa, koncentriranite ìtno zrnesti krmiva se bogati so fosfor. Zatoa
koncentriranite krmiva treba da bidat prisutni vo ishranata na kozite. Odnosot
na kalciumot so fosforot vo hranata za kozite trebe da bide 1:1 do 2:1, so varijacija
do 4:1. Za podobro iskoristuvawe na kalciumot i fosforot potrebno e vo hranata
da ima i dovolno D vitamin. Obi~no D vitaminot se dava kako preparat zaedno so A
i K vitaminot.
6.9.1. Ishrana na kozi vo laktacija Koli~inite i kvalitetot na dnevnata
da`ba zavisi od proizvedenite koli~ini na mleko vo tekot na denot. Za sekoj kg
4%proizvedeno mleko nad 0,5 kg dnevno pokraj odr`nata da`ba treba da se obezbedat
3,18 mJ ME. Produktivniot del od da`bata sodrì i pogolem procent na proteini i
kalcium.
Tabela 30. Preporaki za koza vo laktacija so razli~na dnevna mle~nost, a so ìva masa od 50 kg
Dnevna mle~nost
(kg)
NEL
SSP
(g/den)
Kalcium
(g/den)
Fosfor
(g/den)
1
2
3
4
5
6
7,91
11,04
13,99
16,52
19,39
22,36
96
152
210
266
320
376
8,0
12,0
15,5
19,0
22,5
26,0
4,5
6,0
7,5
8,5
10,0
11,5
Za vreme na pasi{niot period voobi~aeniot dnevniot obrok za kozite vo

laktacija so ìva masa od 50 kg so dnevna produkcija od 2 kg bi se sostoel od 6 do 7
kg pa{a i od 0,3 kg koncentrat. Dodeka vo zimskiot period da`bata bi se sostoela od
1 kg pa{a, 2 kg seno i 0,5 kg koncentrat. Senoto ili pa{ata zavisno od
raspoloìvosta na krmivata moè da se supstituira (zamenuva) i so drugi kabasti
ili koncentrirani krmiva.
Objasni i odgovori:
Navedi koi krmiva naj~esto se koristat za ishrana na kozite?
Objasni gi osnovnite karakteristiki vo ishranata na kozite?
Kolku ME vo MJ e potrebno za sekoj kg 4% mleko {to go dava kozata nad 0,5 kg?
Vo {to se sostoi dnevnata da`ba za molzna koza vo letniot period?
162
163
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.10. Objekti za smestuvawe na ovcite i kozite

So cel da dojde do poln izraz proizvodniot potencijal na ovcite i kozite,
potrebno e da bidat smesteni vo udobni, topli i svetli ov~arnici i kozarnici,
odnosno objekti koi gi zadovoluvaat zootehni~kite i zoohigienskite normi. Pri
izgradbata na ov~arnikot ili kozarnikot posebno treba da se vodi smetka okolu
izborot na mestoto (lokacijata).
Lokacijata kade {to }e se gradi ov~arnikot i kozarnikot najdobro e da ima
ju`na ili jugoisto~na ekspozicija. Poèlno e mestoto da nema visoko potpo~vena
voda, tuku taa da bide niska, a zemji{teto porozno, i so odreden naklon od 8 do 10%,
so cel da ne se zadrùva atmosferskata voda. Ov~arnikot i kozarnikot treba da
bidat funkcionalni i evtini, a ne luksuzni i skapi.
Sovremenite ov~arnici i kozarnici treba da se gradat od cvrst materijal,
tula, kamen, pokrivot od gredi i salonit ili keramidi, a tavanot so izolacionen
materijal. Prepora~livo e podot vo ov~arnikot i kozarnikot da bide od glina,
izme{ana so sitna slama ili od drveni re{etki. Vaka izgradenite podovi, a osobeno
od drveni re{etki deluvaat preventivno protiv golem broj zarazni zaboluvawa kako
{to se zaraznata krivotnica i kokcidiozata. Pokrivot na ov~arnikot i kozarnikot
treba da bide naj~esto na dve vodi. Sekoj objekt treba da se prodolùva vo ispust, a
objektot da bide postaven vo okolina, koja dopu{ta slobodno dvièwe na ovcite pri
izleguvawe i doa|awe vo objektot.
Tipovi objekti za ovcite

Vo svetot se gradat pove}e tipovi objekti. Kaj nas, zasega, praktikata
prifati tri tipa: objekti ~ii kraci se vo vid na bukvata G, bukvata P i zavrtena
bukvata [. Osnovata na site ovie objekti se postavuva so otvoreniot del na jug ili
jugoistok, a zatvoreniot zaden yid kon sever ili severozapad. [irinata na osnovata
i kracite na objektot vo praktika iznesuva 8-12 m. Samo sredniot krak vo objektot
vo forma na zavrtena bukva [ moè da se gradi so dvojna {irina, odnosno dva kraka
da se spojat kako eden. Yidovite se gradat visoki 2,2-2,3 m na stranata, a na temeto 4
m. Na ~elnite yidovi se ostavaat dvokrilni vrati ili na lizgawe, so {iro~ina 2,40
do 2,80 m ili 3,5 -4 m so visina 2,5-3 m.
Vakvi vrati se gradat vo objekti kade {to se koristi mehanizacija za dotur na
hrana i iznesuvawe na |ubreto. Na yidovite kon ispustite se ostavaat vrati ili
otvori za vleguvawe ili izleguvawe na ovcite. Ovie vrati se ostavaat so {irina od
1,20 m i visina od 1,60 do 2 m, koi se dvokrilni i se otvoraat na nadvor ili krilata
slobodno se dviàt nadvor i vnatre vo objektot, takanare~eni kaubojski. Brojot na
prozorcite pretstavuva povr{ina vo odnos od 1:15 do 1 : 20 sprema povr{inata na
podot. Spored toa eden ov~arnik so dimenzii 10 h 50 = 500 m2, treba da ima najmalku
15-20 prozorci so dimenzii 2m h 1m na dvete podol`ni strani.
Funkcionalno najdobri i so najdobra mikroklima se smetaat onie ov~arnici
koi moàt da primat okolu 500 ovci i 600 jagniwa ili 300-1000 grla. Za oddelnite
kategorii ovci se presmetuvaat slednite povr{ini na ov~arnikot: za jagniwa 0,4-0,6
m2, za {ileìwa 0,6 -0,8 m2, za jalovi ovci 0,8-1 m2, za sjagni ovci 1-1,2 m2 , za ovci so
jagniwa od 1,2 do 1,5 m2 i za ovni 1,5-2 m2.
163
164
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pregraduvaweto vo ov~arnicite se vr{i so podvi`ni lesi. Ispustot treba da

e 1,5 pati pogolem od povr{inata na ov~arnikot, koj e prepora~livo da bide
betoniran i so izvesen naklon, za da moè polesno da se ~iste i mie. Vo ispustot
potrebno e da ima poilo vo vid na prelivni, korita ili samopoilki. Samopoilkite
moàt da bidat vo ov~arnikot i toa vertikalno podvi`ni, vo slu~aj ako se koristi
slama kako prostirka. Potrebno e da se raspolaga i so dovolen broj hranilki. Kako
najdobri hranilki se smetaat onie vo koi ednovremeno moè da se deli kabasta i
koncentrirana hrana. Dokolku se koristat hranilki za koncentrirana hrana,
odozgora preku niv se stava edna nadol`na letva za da se spre~i gazeweto na hranata,
a so toa i da se namali rasturot. Privremenite pregradi ili lesite moàt da bidat
monta`ni od metal ili drveni. So lesite ili privremenite pregradi se vr{i
pregraduvawe na ov~arnikot na onolku pregradi kolku ima kategorii na ovci.
Na vlezot od ispustot se pravi dezinfekciona bariera, koja od portata kon
ispustot e dolga 2,5-3 m i dlaboka 0,20-0,30 m. Dezbarierata se izrabotuva od beton.
Vo dezinfekcionata bariera se stavaat rastvori na dezinfekcioni sredstva i se
prinuduvaat ovcite dva pati na den da minuvaat niz ovie rastvori i da gi
dezinficiraat povr{inite na nozete i prostorot me|u papcite.
Objasni i odgovori:
So kakva ekspozicija treba da bidi lokacijata za izgradba na ov~arnik ili kozarnik?

Od kakov materijal treba da se gradi ov~arnikot ili kozarnikot?
Koi tipovi na objekti naj~esto se koristat pri izgradbata na ov~arnici?
Objekti za kozite
Kozarnik I pri izgradbata na kozarnikot treba da se vodi smetka da se
zapazat osnovnite zootehni~ki normativi. Podot, yidovite, prozorcite, pokrivot,
krmniot hodnik i vratite vo kozarnikot se izrabotuva isto kako i za ov~arnikot.
Hodnikot treba da ima centralno mesto na objektot, a ostanatiot del od
pokrienata povr{ina se pregraduva vo boksovi so razli~na golemina, vo zavisnost
od sistemot na proizvodstvo na farma, kako i od na~inot na molzeweto na kozite.
Taka, na primer, dokolku se raspolaga so izmolzi{te so kapacitet od 12 mesta,
toga{ boksovite se dimenzioniraat za 12 kozi, pri {to se potrebni boksovi so
povr{ina od 15 do 18 m2 i hranidben prostor od okolu 4,8 m. Boksovite moàt da se
pregraduvaat so podvi`ni lesi ili so nepodvi`ni pregradi so visina nad 1,2 m.
Pregradite moàt da bidat drveni ili metalni. Pregradite treba da im ovozmoàt
na jariwata nepre~ena preodnos me|u boksovite. Vratite na boksovite treba da se
otvoraat kon hodnikot i se so dimenzii 1h1,20 m. Za 12 kozi na prednata strana od
boksovite se postavuvaat hranilki so dolìna od 4,8 m.
Boksovi za jarci Jarcite po pravilo treba da se smestat na jugoisto~niot
delod objektot (na sprotivnata strana od izmolzi{teto), posebno pregradeni so sid
zaradi namaluvawe na vizuelnite i mirisnite kontakti so kozite. Osobeno e va`no
da se vospostavi praksa jarcite da bidat izolirani vo tekot na celata godina, osven
vo sezonata na parewe, za da ne se zagaduva mlekoto so intenzivniot miris od
jarcite i da ne gi voznemiruvaat nepotrebno kozite. Prednata strana na boksovite
za jarci treba da bide visoka od 1,5 do 1,8 m. Prostorot se organizira vo nekolku
pomali boksa, so pregradni lesi. Ova odelenie treba da bide povrzano so ispustot
164
165
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
preku posebna vrata. Iz|ubruvaweto vo ovie objekti se vr{i ra~no, so koli~ki

preku krmniot hodnik.
Izmolzili{teto treba da bide locirano na severozapadniot del od objektot.
Aktivnosti
Po mo`nost poseti sto~arski saem, izlo`ba, sto~en pazar, ili
najbliskata ov~arska ili kozarska farma. Tamu }e se zapoznae{ i
prakti~no }e nau~i{ za pova`nite rasi i kategorii na ovci i kozi,
na~inot na ishranatai i objektite za smestuvawe.

1. Zo{to vo R. Makedonija postojat idealni uslovi za razvoj na ov~arstvoto i
kozarstvoto?
2. Koja na{a pramenka se odlikuva so podobri eksterierni i proizvodni
karakteristiki?
3. Kakvi merki treba da se prezemat za da se podobrat proizvodnite potencijali
na na{ite pramenki?
4. Koja od navedenite rasi ovci e za proizvodstvo na fina volna: a)ov~epolska,
b) romanovska, v) merino rambue, g) avasi?
5. Kolku volna maksimalno e dobieno od askaniskiot merino?
6. Koja od navedenite rasi ovci e za proizvodstvo na meso i volna: a) askaniski
rambue, b) friziskata ovca, v) virtember{kata, g) karakulskata?
7. Koja od rasite ovci , godi{no dava najmnogu mleko?
8. Koja od navedenite rasi ovci e za proizvodstvo na mleko: a) merino prekos,
b) romanovska ovca, v) avasi ovca, g) lester?
9. Koja od navedenite rasi e za proizvodstvo tipi~no gojna rasa za meso:
a) romanovska ovca, b) sautdaun, v) merino prekos, g) askaniski rambue?
10. Kakvo e zna~eweto na rasata lestern i sautdaun za svetskoto ov~arstvo?
11. Nabroj gi pova`nite rasi ovci za krzno i koà!
12. Koja od navedenite rasi kozi dava najmnogu mleko: a) ka{mirska , b) sanska,
v) tokenbur{ka, g) apenzel?
13. Objasni na koja vozrast se razmnoùvaat ovcite i kozite!
14. Kolku g proteini se potrebni za sozdavawe na 1 kg ov~ko mleko?
15. Sostavi normativ za molzna ovca koja dava 2 kg mleko dnevno!
16. Koi uslovi treba da gi ispolnuva mestoto-lokacijata za izgradba na ov~arnik?
17. Koi hranilki se najdobri za ishrana na ovcite i kozite?
18. Zo{to jarcite treba da bidat izolirani od kozite vo tekot na godinata, so
isklu~ok za vreme na pareweto?
19. Kakov treba da bide podot na ov~arnikot i kozarnikot?
165
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
166
166
167
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7
@IVINARSTVO

-da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na ìvinarstvoto;
- da gi klasificira{ rasite na ìvina (koko{ki,
misirki, guski, pajki i noevi) spored proizvodniot tip;
- da gi identifikuva{ najpoznatite rasi na ìvina;
- da gi poznava{ karakteristikite na pova`nite rasi
ìvina;
- da ja objasnuva{ tehnologijata na inkubacija na jajca;
- da gi razlikuva{ inkubatorite za jajca;
-da ja objasnuva{ tehnologijata za odgleduvawe na
ìvinata za meso;
- da ja objasnuva{ tehnologijata na odgleduvawe na jarki
(podmladok);
- da ja objasnuva{ tehnologijata na odgleduvawe na
koko{ki nesilki;
- da gi poznava{ osnovnite aspekti na organskoto
proizvodstvo kaj ìvinata;
- da gi poznava{ karakteristikite vo ishranata na
ìvinata;
- da gi poznava{ krmivata {to se upotrebuvaat kako
hrana za ìvinata;
- da odreduva{ ishrana na razli~ni kategorii na ìvina
(brojleri, jarki, nesilki).
167
168
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.1. Stopansko zna~ewe na ìvinarstvoto

@ivinarstvoto kako posebna granka od sto~arstvoto, ima golemo stopansko
zna~ewe kako kaj nas taka i vo svetot. Preku ìvinarstvoto za relativno kuso
vreme moàt da se proizvedat golemi koli~ini na visokokvalitetni proizvodi za
ishrana na lu|eto. So odgleduvaweto na ìvinata, pokraj glavnite proizvodi, jajcata
i mesoto se dobivaat i sporedni proizvodi so visoka upotrebna vrednost, perja,
|ubre, otpadoci od koleweto i dr.
Vo sporedba so drugite doma{ni ìvotni, ìvinata brzo raste i se razviva i
za kus vremenski period e spremna za reprodukcija i sposobna e za golemo i
intenzivno proizvodstvo. Na primer: lesnite hibridi koko{ki koi pronesuvaat na
vozrast od pet meseci, za edna godina moàt da snesat od 250 do 290 jajca so sredna
masa od 62 g ili so vkupna masa na jajcata od 17 kg. Ako prose~nata masa na lesnite
hibridi koko{ki iznesuva 1,7 kg, toa zna~i deka tie za edna godina moàt da dadat
deset pati pove}e proizvodi od svojata ìva masa. Da gi zememe misirkite kako
primer, koi godi{no moàt da snesat 90 jajca od koi }e se izvedat 60 misir~iwa i
ako se gojat 15 do 16 nedeli moàt da dostignat ìva masa od okolu 7 kg ili vkupno
420 kg ìva masa so odli~en kvalitet na meso.
Sli~en e primerot i so podmladokot od te{kite hibridni koko{ki od koi
godi{no moàt da se dobijat 125 piliwa i za kus vremenski period na goewe od 42
dena moàt da dostignat ìva masa od okolu 1,8 do 2 kg ili vkupno 225 do 250 kg.
ìva masa, so odli~en kvalitet na pile{ko meso.
@ivinarstvoto kako sto~arska granka svojata proizvodna tehnologija ja
sproveduva celosno na industriski na~in, pa zatoa moè slobodno da se re~e deka
taa e industriska granka od sto~arstvoto. Toa moè da se potkrepi i so primerot,
koga na 1m2 podna povr{ina vo ìvinarnikot se proizveduva 300 kg jajca ili okolu
27 kg belkovini. Na ista povr{ina vo ìvinarskite farmi na 1m2 se proizveduva
160 kg meso, a vo govedarstvoto na 1m2 se proizveduva samo 120 kg meso.
Mesoto od ìvinata kako na primer od koko{kite i misirkite e so odli~en
kvalitet i so visoka biolo{ka i hranliva vrednost, lesno e svarlivo i mnogu dobro
se iskoristuva vo ~ove~kiot organizam. Eden kilogram ìvinsko meso ima 3700 4700 kcal. odnosno okolu 16700 kJ (kilo xuli) so 1 do 6 % masti. Toa sodrì golem
procent na visokokvalitetni, polnovredni belkovini izgradeni od esencijalni
aminokiselini, neophodni za ~ove~kiot organizam i ima mal procent na masti za
razlika od drugite vidovi meso.
Jajcata kako proizvod od ìvinata se isto taka so visoka biolo{ka i
hranliva vrednost za ~ovekot, zatoa {to sodràt belkovini izgradeni od
esencijalni aminokiselini, masti, mineralni materii, vitamini i dr. Edno jajce
ima ista hranliva vrednost kako edna tele{ka {nicla. Zatoa jajcata se mo{ne
pogodni vo ishranata na decata, bolnite, rekonvalescentite, a se razbira i vo
ishranata na zdravite lu|e. Deneska so pravo se veli deka jajceto pretstavuva mo{ne
kvalitetna ìva konzerva. So konsumacija na dve jajca se podmiruvaat 50% od
dnevnite potrebi od belkovini i 50% od pova`nite vitamini kaj ~ovekot.
Perjata se upotrebuvaat vo doma}instvoto za polnewe na pernici i du{eci,
vo tekstilnata industrija, nao|aat primena vo proizvodstvoto na skija~ka obleka,
168
169
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
zimski palta. Od 1000 koko{ki moè da se dobie 100 kg perja, dodeka od 1000 guski
se dobiva 250 kg perja so odli~en kvalitet.
Vo visoko razvienite zemji |ubreto od ìvinata se dehidrira, sterelizira i
so dodavawe na odredeni aditivi moè da posluì kako sto~na hrana za
preìvarite. @ivinskoto |ubre nao|a {iroka primena vo pe~urkarstvoto,
gradinarstvoto itn. Od ìvinskoto |ubre se dobiva biogas kako alternativen
izvor na energija vo agrokompleksot.
Vo sovremenite ìvinarski farmi site rabotni operacii se mehanizirani,
avtomatizirani, duri i kompjuterizirani, pa zatoa moàt da rabotat i poslabi
fizi~ki lica (èni, deca, starci, duri i invalidizirani lica). Spored
statisti~kite podatoci za 2006 god. vo R. Makedonija denes ima okolu 2.165.689
koko{ki nesilki so godi{no proizvodstvo na 330.546.000 jajca.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nitei proizvodi {to se dobivaat so odgleduvaweto na ìvinata!
7.2. Klasifikacija na rasite ìvina

Spored proizvodnite karakteristiki rasite ìvina moè da se klasificiraat
na sledniot na~in:
Koko{kite spored proizvodnite karakteristiki moàt da se klasificiraat vo
nekolku grupi:
1. Rasi za proizvodstvo na jajca ili lesni rasi ;
2. Rasi za proizvodstvo na meso ili te{ki rasi ;
3. Rasi so kombinirani proizvodni sposobnosti ili sredno te{ki;
4. Dekorativni ili ukrasni rasi;
5. Abnormalni rasi;
6. Bantami i rasi borci.
Misirkite se podeleni na:
1. Te{ki rasi ;
2. Sredno te{ki i
3. Lesni rasi.
Pajkite se podeleni na:
1. Rasi za jajca;
2. Rasi za meso;
3. Kombinirani rasi i
4. Ukrasni rasi.
Guskite se podeleni na :
1. Te{ki rasi;
2. Srednote{ki i
3. Lesni rasi.
Noevi za proizvodstvo na meso.
169
170
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.3. RASI KOKO[KI ZA PROIZVODSTVO NA JAJCA

Vo ovaa grupa spa|aat slednite rasi: leghorn, italijanka, minorka, andaluziska,
hambur{ka, i dr.
Leghorn
Poteknuva od SAD, a dobiena e po pat na krstosuvawe pome|u belata
italijanka so belata minorka i so dekorativnite rasi jokohama i feniks. Imeto go
dobila po pristani{teto Livorno (angliski Leghorn). Taa
vo svetot e najrasprostraneta, najpoznata i najbrojna rasa
za proizvodstvo na jajca.
Eksterierni
karakteristiki
Glavata
e
srednogolema, so jak i òlt klun. Kikiri{kata e vo forma
na list so pet zapci, kaj petlite e ispravena, a kaj
koko{kite e navalena nastrana. Obetkite se golemi, tenki,
elipsovidni i crveni. Zau{kite se beli vo oblik na badem.
Liceto e golo i crveno. Trupot e cilindri~en, sredno
dlabok, {irok i jak. Nozete se cvrsti, srednodolgi i
intenzivno òlti. Postojat pove}e od 10 soevi od ovaa
rasa (bel, crn, erebi~est, srebrenest, òlt, crven i dr.).
Najrasprostranet e beliot soj. Koko{kite se so ìva masa
od 1,5 do 2 kg a petlite od 2 do 2,5 kg.
Sl. 113. Leghorn
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Leghornot pronesuva na
vozrast od 5 meseci i vo tekot na godinata dava okolu 200 jajca, dodeka elitnite
250-280 pa i pove}e, a rekord e 365 jajca. Jajcata se relativno golemi od 60 do 70 g, so
bela lu{pa. Instinktot za kva~ewe e slabo razvien kaj ovaa rasa.
Vo posledno vreme ovaa rasa s# pove}e sluì kako osnova za sozdavawe na novi
visokoproduktivni liniski hibridi.
Italijanka
Poteklo Sozdadena e vo Italija od starata italijanka, krstosana so
angliskiot borec, minorkata i feniksot.
Eksterierni karakteristiki Glavata i e sredno golema, so jak i òlt klun.
Kikiri{kata e prosta so ostri zapci,
kaj koko{kite svitkana vo zadniot del.
Obetkite se dolgi i crveni. Zau{kite
se beli i so ovalen oblik, a liceto e
golo. Teloto e cvrsto gradeno.
Vo zavisnost od bojata na perjata
postojat pove}e soevi (erebi~esta,
bela, crna, srebrena, òlta i drugi).
Sl. 114. Italijanka (koko{ka i pitel)
170
171
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najrasprostranet e erebi~estiot i beliot soj. Ednodnevnite ènski piliwa

imaat jasno izrazena temno oboena lenta na puhovite perja, po vratot i grbot i lesno
se raspoznavaat od ma{kite piliwa. Kok{kite se te{ki 1,5-2 kg, a petlite 2-3 kg.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Jarkite pronesuvaat na
vozrast od 5 do 6 meseci, {to zna~i deka se ranostasni. Godi{no davaat od 140 do
180 jajca, a podobrite nesilki i preku 200 jajca. Jajcata se krupni, so prose~na masa
od 60 g pa i pove}e, so bela boja na lu{pata. Italijankata vo SAD posluìla za
sozdavawe na leghornot.
Minorka
Poteknuva od [panija od ostrovot Minorka, po {to go dobila i imeto, a vo
Anglija e sozdaden dene{niot tip na minorka. Postojat pove}e soevi na minorka
(bel, graorest i dva crni soja so kikiri{ka vo vid na list i roza (trendafil).
Eksterierni karakteristiki Po eksterier minorkata se smeta za edna od
najubavite rasi koko{ki. Taa e sredno golema rasa, ima golema i dolga glava, so
golemi o~i i jak klun. Minorkata e rasa so najgolema kikiri{ka, koja kaj crniot soj
e vo vid na roza, a ostanatite soevi imaat golema i prosta kikiri{ka. Zau{kite se
mnogu golemi, ovalni i beli. Vratot e dolg i ispraven. Teloto e izdolèno, koe
graciozno go drì, postaveno na cvrsti, sredno dolgi noze so crna ili sivo-sina
boja. Masata na koko{kite iznesuva 2,5 kg, a kaj petlite 3 kg.
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki
Minorkata e ranostasna rasa. Jarkite
pronesuvaat na vozrast od 5 do 6 meseci. Godi{no
nesilkata dava 160-200 jajca, so masa od 70 pa i
pove}e g so bela bojata na lu{pata. Taa go
izgubila instinktot za kva~ewe.
Mesoto e so sreden kvalitet, no podobro e
od beliot leghorn. Tie koko{ki te{ko se
adaptiraat vo predeli so ladna ili promenliva
klima i zaradi toa ne e mnogu rasprostraneta.
Minorkata posluìla za sozdavawe na
kombinirani rasi koko{ki, kako i za industrisko
krstosuvawe so rasite za meso pri sozdavawe na
industriski melezi.
Sl. 115. Minorka
Objasni i odgovori:
Klasificiraj ja ìvinata spored proizvodnite karakteristiki!
Nabroj gi pova`nite rasi koko{ki za proizvodstvo na jajca?
Objasni gi osnovnite karakteristiki na ovie rasi!
Koja rasa koko{ka za proizvodstvo na jajca ima najgolemo zna~ewe za ìvinarstvoto?
171
172
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.4. RASI KOKO[KI ZA MESO

Pozna~ajni rasi koko{ki za meso se: kohinhina, brama i lank{an.
Kohinhina
Poteklo Kohinhinata e edna od najstarite aziski rasi, so poteklo od Kina
(oblast Kohinhina). Kaj nas e donesena vo 1900 godina.
Kohinhinata e ubava rasa, krupna i mo{ne
masivna so top~esto telo. So rastresiti perja e
pokrieno skoro celoto telo, zaedno so nozete i
prstite. Se sretnuva vo pove}e soevi (bel, òlt, crn,
erebi~est, graorest i dr). Prose~nata masa na
koko{kite e 3,5-4,5 kg, a kaj petlite 4-5 kg.
Taa e docnostasna rasa. Pronesuva na vozrast
od 8 do 9 meseci i godi{no dava 100-120 jajca, so masa
od 50 do 55 g so oboena lu{pa. Mesoto e so sreden
kvalitet, ìlavo, suvo i ne taka vkusno. Prete`no se
koristi za popravka na telesnata masa na oddelni
rasi, kako i za sozdavawe na novi rasi so
kombinirani proizvodni sposobnosti.
Sl. 116. Crna kohinhina
Brama
Poteknuva od Indija, a imeto go nosi na edna golema indiska reka Bramaputra.
Sozdadena e vo Amerika, so krstosuvawe na kohinhinata i aziskiot borec.
Glavata, kikiri{kata i obetkite se mali, zau{kite dolgi, klunot kus, a o~ite
koso postaveni kako na ptica grablivec. Vratot i e jak lebedest, teloto krupno, so
izrazena {irina i dlabina. Kriljata i se mali, a opa{kata kusa, polna i {iroka.
Nozete se cvrsti i obrasnati so perja.
Koko{kite se so ìva masa 4-6 kg, a petlite 57 kg, ponekoga{ i do 9 kg so visina od 70 do 75
cm. Postojat dva soja: svetla i temna.
Bramata e docnostasna rasa, pronesuva na
vozrast od 8 meseci. Godi{no dava 120 jajca so
masa 55-65 g so oboena lu{pa. Kvalitetot na
mesoto e sreden, za nijansa podobar od
kohinhinata, zatoa {to koskite ne i se taka
debeli. Sluì za krstosuvawe so drugi rasi,
za dobivawe na kombinirani rasi.
Instinktot za kva~ewe e dobro razvien i
lesno se aklimatizira.
Sl. 117. Brama temna
172
173
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Lang{an
Poteknuva od Kina od mestoto Lang{an od kade {to e prenesena vo Anglija i
Germanija. Tamu se dobieni dva tipa. Angliskiot e dobien vo ~ista krv, a
Germanskiot so krstosuvawe na crniot plimutrok, crnata minorka i vijandot.
Eksterierni karakteristiki Glavata e mala, so dolg klun, a kikiri{kata
prosta i crvena. Obetkite se sredno golemi, a zau{kite dolgi i crveni. Vratot e
sredno dolg, {irok i prav. Teloto e dolgo, {iroko i mo{ne dlaboko. Nozete se jaki
i visoki. Kaj angliskiot tip nozete i prstite se obrasnati so perja, a kaj
germanskiot se goli. @ivata masa kaj
koko{kite e 3-4 kg, a kaj petlite okolu 5kg.
Reproduktivni
i
proizvodni
karakteristiki Pronesuva na vozrast od 7
do 8 meseci. Vo tekot na godinata nesilkite
davaat 120-160 jajca, so prose~na masa 60-65 g
so oboena lu{pa. Kaj ovaa rasa koskite se
krupni me|utoa, mesoto e pone`no i podobro
od prethodnite. Koristena e za krstosuvawe,
so cel da se dobivie kombinirani rasi
koko{ki.
Sl.118. Lang{an
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi koko{ki za proizvodstvo na meso?
Koja od rasite koko{ki za meso ima najgolema ìva masa?
Koja od rasite koko{ki za meso dava najmnogu jajca i ima najkvalitetno meso?
Objasni zo{to te{kite rasi koko{ki imaat nekvalitetno i mal randman na meso!
7.5. KOMBINIRANI RASI KOKO[KI

Kombiniranite rasi se dobieni po pat na krstosuvawe pome|u razli~ni rasi i
programski vr{enata selekcija vo tekot na podolg period. Osnovna karakterisika
na ovie rasi e {to se odlikuvaat so dvojni proizvodni svojstva za meso i za jajca.
Plimutrok
Poteknuva od SAD. Sozdaden e vo okolinata na gradot Plimut, vo dràvata
Masa~usets, so krstosuvawe na pove}e rasi. Zaradi toa se sretnuva vo pove}e soevi:
graorest, bel, crn, òlt, erebi~est i dr. Najra{iren e graorestiot soj. Imeto
plimut go dobila po gradot Plimut, a zborot Rock na angliski zna~i stena {to
figurativno zna~i deka ovaa rasa e otporna, cvrsta i jaka kako stena.
173
174
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Eksterierni karakteristiki Glavata e mala, so kus i jak klun.

Kikiri{kata e ispravena prosta i crvena. Obetkite se mali, a zau{kite se sredno
golemi i crveni. Vratot i e sredno-dolg, cvrst i ispraven. Teloto e masivno,
{iroko, golemo, dlaboko i zaobleno
postaveno na sredno visoki i òlti noze.
Masata na koko{kite e 3-4 kg, a na petlite
4-5 kg. Denes vo svetot i kaj nas ~esto se
odgleduva beliot i graorestiot plimutrok.
Perjata kaj graorestiot soj se so popre~ni
crni i beli linii.
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki Nesilkite godi{no davaat
150-190 jajca, so prose~na masa od 60 do 70, pa
duri i 80 g so oboena lu{pa. Beliot
plimutrok dava pove}e jajca, vo prosek
okolu 200. Piliwata na vozrast od 7 nedeli
teàt okolu 1,4-1,7 kg zatoa mnogu se
koristi za proizvodstvo na pile{ko meso
(brojleri).
Sl. 119. Graorest plimutrok
Rodajland
Poteknuva od SAD ili poto~no od dràvata Rhode Island po koja si go
dobila i imeto. Dobiena e so me|urasno krstosuvawe me|u doma{nata koko{ka so
petli od malajskiot borec i kohinhinata so òlta boja.
Eksterierierni karakteristiki Taa e sredno te{ka rasa so masa od 2,5 do 3
kg kaj koko{kite, a kaj petlite od 3,5 do 4kg.
Postojat dva soja, òlt i crven.
Bojata na perjata kaj crveniot soj e sjajno
crvena i izgleda kako lakirana, no so starosta
bojata obleduva.
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki Rodajlandot e sredno stasna
rasa. Pronesuva na vozrast od 6 meseci i godi{no
dava od 170 do 200 jajca, dodeka dobrite nesilki
davaat i po 250 jajca, a rekorderkite i po 340
jajca so masa od 60g. Mesoto e so sreden kvalitet.
Zna~eweto na rodajlandot e golemo, osobeno vo
sozdavaweto na srednote{kite linijski hibridi
koi nesat jajca so oboena lu{pa.
Sl. 120. Rodajland
174
175
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Wuhemp{ir
Poteklo Rasat wuhep{ir poteknuva od SAD od dràvata Wuhemp{ir po koja
si go dobila i imeto. Dobiena e od crveniot rodajland po pat na selekcija i
podobrena ishrana.
Eksterierni karakteristiki Mnogu e sli~na na rasata rodajland, samo {to
e ne{to pote{ka od nea. Bojata na perjata e tulesto crvena, so zlatno-òlta nijansa.
Perjata na opa{kata se so temno-crna boja, a srpovidnite perja imaat crno-zelena
boja so metalen sjaj. Prose~nata masa na koko{kite se dviì od 2,8 do 3,2 kg, a kaj
petlite od 3,5 do 4,2 kg.
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki
Prose~nata
godi{na
neslivost se dviì od 175-190 jajca, a kaj
dobrite nesilki i poveke od 300 jajca.
Jajcata se so masa od 65 g so oboena lu{pa.
Pronesuva na vozrast od 5 do 6 meseci. Se
koristi za proizvodstvo na brojleri za ~ija
cel se krstosuva so beliot plimutrok,
delaver i korni{. Mesoto mu e so mnogu
dobar kvalitet.
Sl. 121. Wuhemp{ir
Vijandot
Poteklo Vijandot e amerikanska rasa. Imeto si go dobila po istoimenoto
indijansko pleme, koe nekoga{ ìveelo na
mestoto kade {to e dobiena ovaa rasa.
Eksterierni karakteristiki Glavata e
sredno golema, trkalezna, kusa i {iroka. Klunot
jak, so òlta ili so crna boja. Kikiri{kata e
mala, so rozova crvena boja. Vratot e sredno dolg
i cvrst. Grbot e kus i {irok, so lirovidna grbna
linija. Nozete se jaki, {iroko postaveni, goli i
so òlta boja. Bojata na perjata moè da bide:
srebrenesta, bela, crna, zlatna, graoresta, òlta,
sina i dr. Masata na koko{kite iznesuva od 2,5 do
3 kg, a kaj petlite od 3 do 4 kg.
Sl. 122. Graorest vijandot
Reproduktivni i proizvodni karakteristiki Vijandot e ranostasna rasa.

Pronesuva na vozrast od 6 do 7 meseci. Godi{no dava od 150 do180 jajca, so masa od 55
do 60 g. Ima visok randman na mesoto, so mnogu dobar kvalitet. Denes se koristi za
razli~ni industriski krstosuvawa, so cel dobivawe na melezi, odnosno lesni
liniski hibridi za proizvodstvo na jajca i te{ki za proizvodstvo na meso.
175
176
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Saseks
Poteknuva od Anglija poto~no od pokrainata Suseks. Dobiena e so me|urasno
krstosuvawe me|u angliskiot borec (korni{), dorking, kohinhina, orpinktom i
brama. Se sretnuva vo pove}e soevi i toa: svetol, òlt, crven i {aren.
Eksterierni karakteristiki Teloto i e {iroko, dlaboko, so
paralelopipeden oblik i horizontalno. Najmnogu e ra{iren svetliot soj ili
hermelinskiot. Prose~na masa na koko{kata se dviì od 2, 7 do 3 kg, a kaj petlite
od 3,5 do 4 kg.
Reproduktivni i proizvodni
karakteristiki
Ovaa
rasa
e
ranostasna, pronesuva na vozrast od 5
meseci. Brzo raste i lesno se
odgleduva, otporna e, a mesoto e so
odli~en kvalitet. Godi{no dava 160180 jajca, so prose~na masa 60-65g, so
oboena lu{pa.
Sl. 123. Saseks (saseks)
Orpinkton
Poteknuva od Anglija ili poto~no od grofovijat Orpington, po koja si go
dobila i imeto. Dobiena e so me|urasno krstosuvawe na pove}e rasi i zatoa se
sretnuva vo pove}e soevi: bel, crn, siv, crven, graorest i sin.
Eksterierni karakteristiki Teloto e top~esto so karakteristi~na
lirovidna grbna linija. Grbot e {irok, a kus, gradite {iroki, polni, dobro
zaobleni, muskolozni i nanapred podadeni.
Opa{kata e kusa so mali srpovidni perja.
Nozete se kusi, jaki i goli. Perjata se
rastreseni i gusti. Koko{kite se so ìva
masa od 2,5 do 3 kg, a petlite 3-4,5 kg.
Reproduktivni
i
proizvodni
karakteristiki Polovo sozreva na 8
meseci. Godi{no dava 120-150 jajca, so masa
od 55 do 70 g so oboena lu{pa. Mesoto e so
odli~en kvalitet, so bledo-roze boja.
Mnogu lesno se aklimatizira, osobeno
crniot soj. Piliwata brzo rastat, me|utoa
bavno operjuvaat.
Sl. 124. Orpinkton
176
177
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Avstralorp
Poteknuva od Avstralija. Dobien e od crniot orpinkton od Anglija, koj
mnogu dobro se aklimatiziral vo Avstralija, so primena na dolgotrajna selekcija.
Eksterierni karakteristiki Glavata e sredno golema, so crn klun i
ispravena kikiri{ka. Teloto se odlikuva so izrazena {irina i dlabina. Gradite se
dlaboki, {iroki i nanapred podadeni. Opa{kata e sredno golema. Perjata se
rastreseni, so crna boja i so zelenkast sjaj. @ivata masa na koko{kite e okolu 3,5
kg, a kaj petlite 4,5 kg.
Proizvodni i reproduktivni
karakteristiki Polovo sozreva na
7 mese~na vozrast. Godi{no dava 200
jajca, a rekorderkite i do 363 jajca,
so masa 60-62 g. Piliwata rastat
brzo,
no
ponekoga{
bavno
operjuvaat. Pokraj spomenative rasi
so kombinirani svojstva postojat i
drugi kako {to se: delaver, dorking,
faverol, hudan, {taerska, golovrata
(golo{ijanka) i dr.
Sl. 125. Avstralorp (avstraliski orpinkton)
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite kombinirani rasi koko{ki!
Navedi gi osnovnite karakteristiki na kombiniranite rasi koko{ki!
Koja rasa koko{ki od kombiniranite dava najmnogu jajca?
7.6. LINISKI HIBRIDI KOKO[KI

Vo sovremenoto industrisko proizvodstvo na jajca se koristat lesnite
liniski hibridi, dodeka te{kite liniski hibridi se koristat za meso.
Lesni liniski hibridi

Vo minatoto, za proizvodstvo na jajca vo ìvinarstvoto prete`no se
koristele ~istite rasi na koko{ki (leghorn, minorka, wuhemp{ir, rodajland,
plimutrok, avstralorp, italijankata i dr.). Me|utoa, deneska za proizvodstvo na
jajca se pove}e se koristat lesni liniski hibridi. Spored bojata na lu{pata
lesnite liniski hibridi se delat na: hibridi za proizvodstvo na jajca so bela lu{pa
i hibridi so oboena lu{pa.
Od hibridite za jajca so bela lu{pa najpoznati se slednite lesni
hibridi : Hisex White, Lohmann LSL, Nick Chick, Shaver, Babcock, Prelux N i drugi, a
od hibridite za proizvodstvo na jajca so oboena lu{pa popoznati se: Isabrown
(SSL), Hisex Brown, Lohmann Brown, Tetra SL, Harco, Prelux R i dr.
177
178
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hisex White
Komercijalnoto jato od ovoj hibrid za vreme na
jajcenosen period od 13 meseci dava okolu 285 jajca, so
prose~na masa od 61 g. Vkupno po nesilka se dobiva od
17,3 do 17,4 kg jajca. Koko{kite se so prose~na ìva masa od
2 kg. Mortalitetot do pronesuvaweto iznesuva okolu 5%, a
prose~niot mese~en mortalitet vo tekot na jajcenosniot
period iznesuva okolu 1%. Vo tekot na jajcenosniot
period, dnevno po nesilka, se tro{at okolu 115 g hrana.
Sl. 126. Hisex White
Te{ki liniski hibridi

Te{kite liniski hibridi se koristat za proizvodstvo na meso (brojleri), a kako
pova`ni se: Hybro, Lohman meat, Arbour Acres, Vedette ISA,Peterson, Jata i dr.
Hybro
Ovoj hibrid e mo{ne e rasprostranet, a poteknuva od
Holandija. Roditelskoto jato od ovoj hibrid dava od 165 do 175
jajca so 84% luplivost. Toa zna~i deka po nesilka se
proizveduva po 130 ednodnevni piliwa za goewe. Pri
intenzivni uslovi na goewe za 7 nedeli, piliwata (brojlerite)
moàt da postignat masa i preku 2 kg, so potro{uva~ka na
hrana za 1 kg prirast od okolu 2 kg. Randmanot na mesoto e
visok, a kvalitetot na mesoto odli~en, so mnogu malku masti.
Hibro brojlerite imaat zgolemena genetska otpornost na
bolesti.
Sl. 127. Hybro
Objasni i odgovori:
Kako se podeleni liniskite hibridi koko{ki spored proizvodnite karakteristiki?
Nabroj gi pova`nite lesni liniski hibridi koko{ki za proizvodstvo na jajca!
Nabroj gi pova`nite te{ki linski hibridi koko{ki za proizvodstvo na meso!
7.7. Ukrasni, abnormalni, bantami i rasi koko{ki borci

Ukrasnite ili dekorativnite rasi ~esto pati imaat normalna golemina,
no, se karakteristi~ni po izgledot, bojata, oblikot, dolìnata na perjata i dr. Tuka
spa|aat japonskite rasi koi sluàt za zabava i kako ukras. Od ovie rasi koko{ki
najpoznati se feniks i jokohama.
Feniks Petelot od rasata feniks se odlikuva so izrazito dolga opa{ka.
Srpestite perja dostignuvaat dolìna od 3 do 5 m, (sl.128) dodeka kaj koko{kite
opa{kata e normalno razviena. Zamenata na opa{nite perja (mitareweto) se vr{i
178
179
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
na sekoi tri godini. Bojata na perjata e razli~na, no naj~esta e erebi~estata ili

bela. Prose~nata masa e od 1,5 do 2,5 kg.
Sl. 128. Feniks,
svilesta i poduanska koko{ka
Jokohamata se smeta kako najubava ukrasna koko{ka, nastanata so

krstosuvawe pome|u japonskiot borec i feniks. Za razlika od feniksot kaj petlite
od rasata jokohama, opa{kata e pomala (okolu 1 m).
Od abnormalnite koko{ki pozna~ajni se: poduanskata, svilestata (sl.128),
kadravata, kusonogata i dr.
Bantamite se mali sitni koko{ki koi vodat poteklo od ostrovot Java.
Imeto bantami doa|a od pristani{teto Bantam na ostrovot Java od kade za prvpat
bile preneseni vo Evropa pred 400 godini. So krstosuvawe na ovie rasi so drugi i
so primena na selekcija (negativna) mnogu rasi se bantamizirani. Osven po
goleminata, bantamite po ni{to ne se razlikuvaat od rasite od koi nastanale.
Bantamite osven za ukras moàt da se
koristat i za jajca zaradi dobrata neslivost.
Prose~nata masa im e od 500 do 600 g, a
davaat okolu 120-150 jajca godi{no, so masa
od 40 do 45 g.
Sl. 129. Bantami
Rasi borci Po vremeto na sozdavaweto ovie rasi se najstari, odoma}eni od

pred okolu 3.000 godini vo Azija, ili poto~no vo Indija i Kina.
Borbata so petli denes e mo{ne omilena zabava vo Azija. Osven za razonoda
(sport), rasite borci moàt da posluàt za podobruvawe na konstitucijata,
otpornosta, i temperamentot kaj drugite rasi, kaj koi ovie osobini se slabo
izrazeni. Site rasi borci imaat silna, jaka konstitucija, agresivnost i borben
temperament. Glavata im e mala, klunot jak, o~ite golemi i koso
postaveni kako na ptica grablivec, a kikiri{kata e slabo
razviena. Vratot e dolg i jak, a gradite {iroki dlaboki i
muskulozni. Nozete se jaki, {iroko postaveni, dolgi, goli i so
ostri kanxi. Opa{kata e sredno-dolga. Najpoznati rasi borci se:
indiski borec, malajski borec, azil borec, angliski, belgiski,
ruski borec i dr. Indiskiot borec (korni{) denes e oplemenet
za proizvodstvo na meso
Sl . 130. Malajski borec
Objasni i odgovori:
Nabroj nekolku ukrasni i abnormalni rasi koko{ki!
Objasni so {to se odlikuva rasata feniks i jokohama!
Navedi po {to se razlikuvaat bntamite od drugite rasi koko{ki i nabroj nekolku rasi borci!
179
180
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.8. RASI MISIRKI

Rasite misirki gi delime spored teìnata na: te{ki, sredno te{ki i lesni.
Od te{kite rasi misirki najpoznati se: bronzenata misirka, {irokogradnata
bronzena i {irokogradnata bela misirka.
Bronzena misirka
Poteknuva od Amerika i e dobiena od divata bronzena misirka, so primena
na selekcija, a podocna e krstosana so crnata norfolska misirka.
Po eksterier mnogu nalikuva na
divata misirka. Prose~nata telesna masa na
misirkita iznesuva 7-10 kg, a na misirite
10-14 kg. Maksimalnata ìva masa moè da
iznesuva 30 kg. Vo Amerika postojat 3 soja:
teòk, sreden i lesen. Kaj te{kiot soj dobro
se razvieni gradite, osobeno vo {irina, pa
zatoa e nare~ena {iroko gradna bronzena
misirka.
Godi{no davaat 70-90 jajca, so pegava
boja, isprskani so crvenkasti to~ki, so masa
od 80 g. Mesoto e mnogu dobro. Gojnite
sposobnosti se odli~ni, bidej}i dnevniot
prirast e visok.
Sl. 131. Bronzena misirka
[irokogradna bronzena misirka
Poteknuva od Amerika, dobiena, e od bronzenata misirka so sistematska
selekcija vo nasoka za dobivawe na pove}e meso.
Po eksterierot e sli~na so bronzenata misirka. Ima izrazito {iroki i
dlaboki gradi. @ivata masa kaj misirkite e okolu 10 kg, a na misirite 19 kg.
Pronesuva na vozrast od 8 meseci. Godi{no dava 80-90 jajca, a vo nekoi zapati i
poveke od 100 jajca, so masa od 75-80 g. Se koristi za oplemenuvawe na
poslabokvalitetnite misirki.
[irokogradna bela misirka
Poteknuva od Amerika,
dobiena
od
{irokogradnata
bronzena i belata holandska
misirka.
Po
eksterierot
i
proizvodnite karakteristiki mnogu
e sli~na na {irokogradnata
bronzena misirka, samo {to ima
bela boja na perjata. Ima odli~ni
gojni sposobnosti
Sl. 132. [irokogradna bronzena i {irokogradna bela misirka
Od srednote{kite rasi pozna~ajni se belata virxiniska misirka i crnata

norfolska i dr.
180
181
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Virxiniskata poteknuva od Amerika, a crnata norfolska od Anglija.

Prose~nata telesna masa na misirkita se dviì kaj dvete rasi od 5 do 7,5 kg, a kaj
misirite od 11 do 14 kg. Godi{no davaat 60-80 jajca, so masa od 60 do 70 g. Gojnite
osobini se mnogu dobro izrazeni, mesoto e belo i so mnogu dobar kvalitet.
Od lesnite rasi pozna~ajni se belata beltsvilska i angliska mini misirka.
Beltsvilskata misirka e sozdadena vo institutot vo Beltsvil vo Amerika
so krstosuvawe me|u bronzenata i belata holandska misirka. Taa ima silna
konstitucija i lesno se aklimatizira, otporna e i brzo raste. Prose~nata masa na
misirkite e od 5 do 7 kg so mnogu dobar kvalitet na mesoto. Godi{no dava okolu 80
jajca so prose~na masa od 75 do 80 g.
Isto taka i angliskata mini misirka e mala rasa so prose~na masa na
misirkite od 3 do 4 kg, a na misirite od 5 do 7kg. Godi{no davaat 80 jajca so masa od
75-80 g. Mnogu se pogodni za brojlersko proizvodstvo. Na vozrast od 3 meseci se
postignuva telesna masa 2,5 do 3 kg.
Denes s# pove}e se koristat liniskite hibridi misirki proizvedeni od
kanadskata selekciska organizacija "Hibrid Turkeus Lid"koja proizveduva lesni,
sredno te{ki i te{ki hibridi misirki. Od lesnite hibridi najpoznat e Diamont
White koj za 3 meseci goewe dostignuva ìva masa od okolu 4,5 kg, a od srednote{kite
Medium White koj za 3 meseci dostignuva 5 do 10 kg, a od te{kite hibridi 3000 Large
White, koj za 3 meseci dostignuvaat ìva masa od 8 do 13,5 kg.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite te{ki rasi misirki!
Navedi gi pova`nite karakteristiki na te{kite rasi misirki!
Opi{i gi pova`nite karakteristiki na srednote{kite i lesnite misirki!
Nabroj nekolku liniski hibridi na misirki (lesni, sredni i te{ki)!
7.9. RASI PAJKI

Pajkite prete`no se odgleduvaat za mesoto i jajcata. Mesoto posebno od
mladite pajki e so mnogu dobar kvalitet. Spored proizvodnite karakteristiki
rasite pajkite se podeleni na tri grupi i toa: rasi za jajca, rasi za meso i rasi so
kombinirani svojstva.
Rasi pajki za jajca

Indiska trka~ica
Poteknuva od Indija ili od Kina, a usovr{ena e vo Anglija. So primena na
soodvetna selekcija od nea e sozdadena kulturna rasa koja se odlikuva so golema
sposobnost za nesewe. Se sretnuva vo pov}e varijateti kako bel, crn, kafeav i
{aren.
Eksterierni karakteristiki Glavata i e mala, so dolg portokalov i cvrst
klun, o~ite i se sini, a vratot dolg i tenok. Teloto e dolgo i lesno, a stavot skoro
vertikalen. Koga }e se voznemirat se ispravaat vo vertikalna polo`ba vo
takanare~en pingvinski stav. Imeto trka~ica go dobila po svojot karakteristi~en
181
182
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
na~in na dvièwe, zatoa {to postojano tr~i i toa osobeno brzo. @ivata masa kaj
ènkite iznesuva 1,7 kg, a kaj ma{kite 2kg.
Nozete se dolgi i portokalovi.
Proizvodni
i
reproduktivni
karakteristiki Pronesuva na vozrast od 5
do 6 meseci. Godi{no dava 150-170 jajca, a
podobrite i po 200 jajca, dodeka rekorderkite
i 300-363 jajca. Prose~nata masa na jajcata e
65-80 g, so bledo-zelena boja na lu{pata.
Sl.133. Indiska trka~ica kafeav i bel soj
Rasi pajki za meso

Najpoznati pajki za proizvodstvo na meso se slednive: ruanska, ajlzber{ka,
pekin{ka i mo{usna pajka. Tie se karaktertiziraat so brz porast, dobar kvalitet
na mesoto i visoka plodnost.
Ruanskata pajka poteknuva od
Francija. Imeto go dobila spored
gradot Ruan. Po eksterier e mnogu
sli~na so divata pajka. Prose~nata
masa na pajkite iznesuva od 3 do
3,5 kg, i na patorite 3,5-5,5 kg.
Prose~no gode{no dava 75-80 jajca
so masa od 70-80g so zelenkasta
lu{pa. Mesoto e so odli~en
kvalitet, se goi do dva meseci.
Sl. 134. Ruanska pajka (levo) i pekin{ka (desno)
Ajlzber{kata pajka poteknuva od Anglija od istoimenoto mesto od kade go

dobila imeto. Prose~nata ìva masa na pajkite e 3,5-4 kg, a kaj patorite 4-4,5 kg.
Godi{no dava 100-150 jajca, so masa od 90 g, so bledo-zelena lu{pa. Gojnite
sposobnosti se mnogu dobro izrazeni, a mesote e so odli~en kvalitet.
Pekin{kata pajka poteknuva od Kina i e najra{irena vo svetot. Postojat
nekolku tipovi: amerikanski, angliski i germanski tip na pekin{ka pajka.
Germanskiot tip e sozdaden so odgleduvawe vo ~ista krv, dodeka amerikanskiot i
angliskiot tip e dobien po pat na krstosuvawe, so ajlzber{kata rasa. @ivata masa
na pajkite iznesuva 3-3,5 kg, kaj patorite 3,5-4 kg, dodeka kaj zgoenite 5-6 kg. Dava
100-180 jajca so masa od 90 g. Jajcata imaat bela lu{pa. Amerikanskiot tip po boja e
bel, dodeka germanskiot e bel, so sulfuresti nijansi. Dava i po 200g mo{ne
kvalitetni perja.
Mo{usna pajka Poteknuva od ju`noamerikanskata diva pajka (Cairina muschata). Na
182
183
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
liceto ima crveni epidermalni `lezdeni bradavi~esti izrastoci koi la~at poseben
sekret {to po mirisot e sli~en na mo{usot. Pajkite se so ìva masa od 3 kg, a
patorite od 5 do 6 kg. Godi{no davat 70-80 jajca so masa od 75 do 85 g, so
òltenikavo-bela boja. Mo{ne e otporna i lesno se aklimatizira. Mesoto e poslabo
vkusno za razlika od drugite rasi. Parena so doma{nite pajki dava neplodni
hibridi, bidej}i ne pripa|a vo istiot vid vo koi pripa|aat drugite rasi pajki.
Sl. 135. Mo{usna pajka
Kombinirani rasi pajki

Najpoznati rasi pajki so kombionirani proizvodni sposobnosti (za jajca i meso) se
orpington i kaki kambel. Mesoto im e so dobar kvalitet.
Orpinktonot poteknuva od Anglija, a dobiena e so krstosuvawe me|u
indijskata trka~ica, ajlzber{kata i ruanskata pajka. Imeto si go dobila po
grofovijata Orpington. Prose~nata ìva masa se dviì od 3 do 5 kg. Dava godi{no
120-150 jajca, so masa od 70 do 90 g. Gojnite sposobnosti se dobri, dodeka mesoto e so
sreden kvalitet. Naj~esta boja na ovaa pajka e òltata.
Kaki kambelot poteknuva od Anglija, dobiena e so krstosuvawe pome|u
ruanskata pajka i indiskata trka~ica.
Ovie pajki imaat ednobojni perja i se
sretnuvaat vo tri varijateta: temen,
kafeav (kaki) i bel. Prose~nata masa na
pajkite iznesuva 2 kg, a na patorite 2,5-3
kg. Pronesuva na 6 mese~na vozrast i dava
150-300 jajca, godi{no so masa od 80 g so
bela boja na lu{pata.
Sl. 136. Orpington(levo) i kaki kambel (desno)
Objasni i odgovori:
Kako se podeleni rasite pajki spored proizvodnite karakteristiki?
Objasni kako e dobiena indiskata trka~ica i vo kolku soevi se sretnuva!
Kolku jajca dava godi{no indiskata trka~ica i so kakva ìva masa se vozrasnite pajki?
Nabroj gi pova`nite rasi pajki za meso!
Nabroj gi pova`nite kombinirani rasi pajki!
183
184
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.10. RASI GUSKI

Guskite se odgleduvaat za proizvodstvo na meso i perja. Guskinoto meso,
crniot drob i perjata se mo{ne ceneti i barani proizvdi na svetskiot pazar. Vo
svetot postojat poveke od 40 rasi guski koi me|usebe se razlikuvaat po eksterierot
i fiziolo{ko-proizvodnite karakteristiki. Pova`ni rasi na guski se: tuluska,
emdenska, pomeranska, kineska, italijanska bela i dr.
Tuluskata guska poteknuva od Francija. Sozdadena e vo okolinata na gradot
Tuluz, spored koj i go dobila imeto. Taa e edna od najkrupnite francuski rasi.
Dobiena e od doma{nata guska, so selekcija i podobrena ishrana. Ovaa guska na
glavata ima dobro razviena gu{a, osobeno kaj ma{kite individui, a na stomakot se
nao|a stoma~na torba koja dopira do
zemjata. Bojata na perjata e sivo-{arena,
sli~na na divite guski. Sozdadeni se dva
tipa od ovaa rasa, i toa industrijski i
zemjodelski.
@ivata masa na guskite
iznesuva od 9 do 10 kg, a na gusanite 13-15
kg. Zgoenite guski davat crn drob so masa
0,8-1,3 kg so odli~en kvalitet i mast 2,5-3
kg, koja se deponira vo stoma~nata torba.
Me|utoa, mesoto im e so pslab kvalitet,
bidej}i muskulnite vlakna se grubi, a
koskite masivni i debeli.
Sl. 137. Tuluska guska (levo) i emdenska guska (desno)
Godi{no industriskiot tip dava okolu 30 jajca, a zemjodelskiot od 40 do 60

jajca, so masa od 170 do 200 g so bela lu{pa.
Potekloto aa emdenskata guska s# u{te ne $ e so sigurnost utvrdeno, no
poznato e deka vo sozdavaweto u~estvuvale i rabotele Germancite, Angli~anite i
Francuzite. Dobiena e so krstosuvawe pome|u doma{nata bela i tuluskata guska.
Taa e krupna rasa, so dolgo, {iroko i muskulozno telo, so dolg vrat, a kusi i jaki
noze, so portokalova boja. Bojata na perjata e bela. Prose~nata ìva masa se dviì
8-13 kg kaj guskite, a 13-15 kg kaj dobro zgoenite gusani. Godi{no dava 10 do 15 jajca,
dodeka podobrite davaat i do 40 jajca, so masa
od 200 g so bela lu{pa. Podmladokot lesno se
goi i dava kvalitetno meso i 500-600g crn
drob i 300 do 450 g kvaliteni perja.
Pomeranskata guska poteknuva od
Germanija od oblasta Pomeranija, spored koja
i si go dobila i imeto. Dobiena e od
doma{nata guska, so primena na soodvetna
selekcija i podobrena ishrana. Taa e sredno
te{ka rasa, so prose~na ìva masa od 6 do 8 kg,
a dobro zgoenite i nad 10 kg. Najzastapen e
beliot soj so bela boja na perjata. Trupot i e
dolg, {irok i sredno dlabok, a nozete sredno
Sl. 138. Pomeranska i kineska guska
dolgi, so portokalovo-crvena boja.
184
185
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Podmladokot dobro se goi, zatoa {to mesoto e mo{ne vkusno i kvalitetno.

Ovaa rasa e prili~no otporna i izdr`liva. Pronesuva na vozrast od 9,5 do 10
meseci. Godi{no dava 15-30 jajca, so masa od 180 do 200 g.
Kineskata guska poteknuva od divata kineska rok~esta guska (Anser
cignoides). Po eksterier ovaa guska kako da e preodna forma me|u lebedite i guskite.
Glavata i e golema, dolga i {iroka, vo osnovata na klunot se nao|a crn roèst
izrastok (rog), posebno kaj ma{kite grla kaj koi prodolùva i na ~eloto. Vratot e
dolg i tenok kako na lebed. Trupot e dolg so elipsovidna forma. Prose~nata masa na
guskite iznesuva okolu 4 kg, a na gusanite 5-6 kg. Bojata na perjata e siva ili bela.
Godi{no dava 60-90 jajca, so prose~na masa od 160 do170 g, so bela lu{pa. Otporna e,
izdr`liva i lesno se aklimatizira. Mesoto i e mnogu kvalitetno, so~no i vkusno, a
koskite tenki.
Italijanska bela guska e ra{irena vo Evropa i na Balkanot. Osobeno e
pogodna za intenzivno goewe. Zgoenite grla za 3 meseci dostignuvaat masa od 4,6 do
5,2 kg. Prose~nata masa na ènskite vozrasni grla e od 5,5 do 6 kg, a kaj ma{kite 6 do
9 kg. Po eksterierot e sli~na so emdenskata guska. Taa e dobra nesilka i dava od 50
do 65 jajca, so masa od 150 do 175 g. Godi{no od guska se dobiva od 350 do 450 g perja,
so mo{ne dobar kvalitet.
7.11. NOEVI
Vo posledno vreme s# pove}e se zgolemuva interesot za odgleduvawe na ovoj
vid ìvina. Pri~inata za vakviot golem interes e vo toa {to noevite davaat mnogu
kvalitetno meso so visoka biolo{ka i hranitelna vrednost, odnosno mesoto sodrì
visok procent na proteini i minerali, osobeno so èlezo, a nizok procent na masti
i holesterol. Zaradi ovie pri~ini mesoto od noevite ima mnogu visoka proda`na
cena na svetskiot pazar. Od noevite se dobivaat okolu 80 jajca godi{no, so masa od 1
do 2,5 kg, koi se koristat za ishrana i imaat visoka cena. Dava mo{ne jaka koà so
unikatni {ari, za najrazli~na ko`na galanterija. Prose~nata cena na koàta od
noevite e okolu 85 evra. Perjata moàt da se koristat kako ukras, a noktite i
trepkite za proizvodstvo na ve{ta~ki nokti i trepki. Dodeka lojot se koristi vo
kozmetikata za proizvodstvo na razni kremovi.
Nojot poteknuva od Afrika i e najkrupnata ptica vo svetot. Negovata ìva
masa moè da dostigne od 50 do 130 kg. Na vozrast od edna godina dostignuva ìva
masa od 80 do 100 kg. Polovata zrelost ja dostignuva od 2 do 3 god. @enkite sozrevaat
{est meseci porano od ma{kite. Ma{kite imaat crno-beli perja, a ènkite sivi.
Vo sezonata na parewe sivata koà okolu o~ite, nozete i ostanatite delovi od
teloto stanuva crvena. Koga im e toplo noevite gi podigaat kriljata i zamavnuvaat
so niv, za da se razladat, a koga im e studeno se pokrivaat so niv.
Nojot na nozete ima samo dva prsta, mnogu brzo tr~a, so brzina od 60 do 70
km/h, bidej}i ima dolg ~ekor od 5 do 7 m. Vo visina dostignuva do 2,75 m, ìvee
okolu 60 do 70 god. i nese jajca najmnogu na vozrast od 35 do 40 god.
Inkubacijata
na jajcata kaj nojot trae 42 dena, naj~esto so ve{ta~ko inkubirawe. Se odgleduva vo
zatvoreni farmi, i se hrani so specijalno sitno melena hrana od lucerka, p~enka,
oves, tritikale (me{avina od ,r`, p~enica i ja~men) i tie se glavnite komponenti
185
186
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
vo hranata. Za eden noj dnevno e potrebno okolu 1,8 kg dnevno od ovaa hrana.
Noevite baraat mnogu voda vo tekot na denot, piej}i 7-8 litri. Denes postojat
gotovi krmni smeski za noevi-nesilki koi sodràt okolu 18% na sirovi proteini,
13,5% vlaga, 7% na celuloza i 15% na mineralni materii. Krmnata smeska se sostoi
od ìtarici, sporedni proizvodi od mlinskata industrija (trici), sporedni
proizvodi od maslodajnata industrija (}uspe i sa~mi od son~ogled), sporedni
proizvodi od alkoholnata industrija, mineralni krmiva i premiks. Ovaa smesa se
dava vo suva bra{nesta forma ili granulirana.
Periodot na razmnoùvawe (vremeto na parewe) kaj nojot e od mart do
septemvri, a zavisi od ishranata, negata, kondicijata i vremenskite uslovi. Dva
meseci pred pareweto potrebno e da se formiraat semejstvata. Edno semejstvo se
sostoi od ma{ko i dve do tri ènski grla. Za sekoe semejstvo potrebno e da se
obezbedi zagraden prostor od 500 do 1500 m2. Vo zagradeniot prostor poèlno e da
ima i nekoe drvenesto rastenie zaradi obezbeduvawe na senka.
Najdobro e ogradata da bide drvena i visoka 1,5 m. Pome|u dve sosedni ogradi
na semejstvata potrebno e da ima rastojanie od 1,8 m, so cel da se onevozmoì
povreduvaweto pome|u ma{kite grla. Vo ogradeniot prostor (boksot) potrebno e da
ima i siten pesok, za da moàt da se kapat vo pesokot. Dodeka hranilkite i poilkite
treba da im bidat vo zatvorena prostorija od 16 do 20 m2. Hranilkite treba da se
dolgi 122 cm, {iroki 36 cm i dlaboki od 10
do 15 cm. Dodeka poilkata treba da e
{iroka od 61 do 75 cm, a dlaboka 13 do 20
cm. Kako hranilkite taka i poilkite
treba da bidat postaveni na visina na
gradite na pticite. Mestoto kade {to se
odgleduvaat noevite treba da bide suvo,
~isto i dobro provetreno. Da moè lesno
da se ~isti i dezinficira. Pri
odgleduvawe na mladi noj~iwa vo prvite
dve nedeli temperaturata treba da
iznesuva okolu 320S, a od tretata nedela se
namaluva na 230S, dodeka vozrasnite noevi
se izdr`livi i moàt da podnesat
najrazli~ni klimatski uslovi.
Sl. 139. Noj
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite rasi guski i pova`nite produkti {to se dobivaat od guskite!
So {to se razlikuva tuluskata guska od drugite rasi i kolku iznesuva ìvata masa vo kg?
Koja rasa na guski dava najmnogu crn drob ?
Opi{i go eksterierot na kineskata guska!
Nabroj gi pova`nite proizvodi {to gi davaat noevite !
Aktivnosti:
Pobaraj gi na internet stranicite pova`nite rasi guski i opi{i gi nivnite
eksterierni karakteristiki!
186
187
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.12. Tehnologija na inkubirawe jajca

Pod poimot inkubacija se podrazbira vreme potrebno od oplodeno jajce da se
razvie mladen~e, dodeka pak vo ìvinarstvoto pod inkubacija se podrazbira,
ve{ta~ko vedewe na piliwa vo inkubator. @ivinata se razlikuva vo
razmnoùvaweto od drugite doma{ni ìvotni po toa {to kaj nea embrionalniot i
fetalniot razvoj se odviva nadvor od utrobata na majkata. Embrionot se razviva od
oplodeno jajce vo optimalni nadvore{ni uslovi, a za svojot razvoj hranitelnite
materii gi dobiva od samoto jajce. Jajceto e reproduktiven proizvod na ènskite
polovi organi na ìvinata i pretstavuva xinovska jajcekletka. Inkubacijata na
jajcata moè da bide prirodna (pod kva~ka) i ve{ta~ka so pomo{ na inkubatori.
Ve{ta~kata inkubacija e imitacija na prirodnata inkubacija. Inkibacijata na
jajcata zavisi od pove}e faktori od koi najva`ni se pravilniot izbor na jajcata za
inkubacija i obezbeduvawe na uslovi za inkubacija.
Izbirawe na jajca za inkubacija

Jajcata za inkubacija specijalno se izbiraat, bidej}i od pravilniot izbor
na jajcata zavisi nivnata luplivosta. Jajcata za inkubacija potrebno e da gi
ispolnuvaat slednite uslovi: mora da bidat oplodeni, sveì, ~isti, zdravi, so
pravilen oblik i so odredena teìna.
Najva`no e jajcata nameneti za inkubacija da bidat oplodeni, bidej}i samo od
oplodenite jajca moàt da se izvedat piliwa. Oplodenosta na jajcata od koko{ki
se dviì okolu 90%, a za misirkite, pajkite i guskite 70%. Za inkubacija se
izbiraat jajca od zdravi roditeli.
Jajcata za inkubacija potrebno e da bidat sveì, bidej}i vitalnosta na
zarodi{ot opa|a so starosta na jajceto. Zatoa e najdobro da ne se postari od 2 do 3
dena ili najmnogu do 7 dena. Me|utoa i mnogu sveì jajca ne se pogodni za inkubacija,
bidej}i nemaat formirano vozdu{en meur.
Jajcata za inkubacija treba da bidat ~isti. Zatoa potrebno e gnezdoto da bide
~isto i jajcata po~esto da se sobiraat vo tekot na denot. Optimalnata teìna na
jajcata za inkubacija e od 55 do 65 g.
Oblikot na jajceto treba da bide pravilen. Da ne e top~esto ili dolgo.
Odnosot pome|u dolìnata i {irinata (indeks) treba da se dviì od 1,20 do 1,40.
Lu{pata na jajceto ne treba da bide ni premnogu debela ni neednakvo debela.
Prose~nata debelina na lu{pata od jajceto treba da e okolu 0,31mm, da e dovolno
cvrsta, zdrava, mazna i ~ista.
Uslovi za inkubacija
Nezavisno od na~inot na inkubiraweto potrebno e da se obezbedat soodvetni
uslovi za inkubacija, a toa se: temperatura, vla`nost, polo`ba na jajcata, vrtewe
na jajcata i ventilacija.
Temperaturata treba da bide 37,80S, vo prvata faza od inkubacijata koja
trae 18 dena, za jajcata od koko{ki. Poslednite denovi od inkubacijata embrionot
zra~i toplina i na toj na~in temperaturata na jajceto e povisoka za 20S od
187
188
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
temperaturata na vozduhot vo inkubatorot. Zatoa vo toj period treba da se namali

temperaturata na vozduhot vo inkubatorot za 0,5 do 10S.
Relativna vla`nost vo prvata faza od inkubacijata treba da iznesuva od
52 do 55%, a vo vtorata faza odnosno poslednite 2-3 dena vla`nosta treba da se
zgolemi do 70%. Ako relativnata vla`nost vo inkubatorot e niska, za vreme na
inkubacijata doa|a do dehidrirawe na jajcata i embrionite, a vo fazata na lupeweto
doa|a do zalepuvawe na perjata od pileto, za lu{pata na jajceto. Previsokata
vla`nost pak go zabavuva razvojot na embrionot, a pred ispiluvaweto moè da dojde
do namaluvawe na dvièweto na pileto, pa duri i do ugu{uvawe.
Polo`bata na jaceto za vreme na inkubacijata dali }e bide horizontalna
ili vertikalna zavisi od vidot na ìvinata. Vo prvata faza od inkubacijata
jajcata od koko{ki, misirki, biserki, erebici, fazani se postavuvaat vo vertikalna
polo`ba so tapiot del nagore, a vo vtorata faza od inkubacijata odnosno poslednite
nekolku dena jajcata se postavuvaat horizontalno. Me|utoa, kaj plivnata ìvina
(pajki, guski, lebedi) jajcata vo celiot period na inkubacijata treba da bidat
horizontalno postaveni.
Vrtewe na jajcata Zaradi pomalata specifi~na masa na òl~kata od
belkata, postoi mo`nost taa da se pomesti od centarot kon povr{inata i da se
zalepi za lu{pata. Vakvata pojava go spre~uva razvojot na embrionot.
Za da ne dojde do toa jajcata se vrtat vo inkubatorot za 450 na ednata i na
drugata strana ili vkupno 900. Jajcata zapo~nuvaat da se vrtat najrano 24 ~asa ili
najdocna 72 ~asa po stavaweto vo inkubatorot. Jajcata se vrtat sekoj ~as vo prvata
faza, dodeka vo vtorata faza vo lupilnikot (po 18 dena), tie ne se vrtat.
Ventilacija Za da se obezbedi dovolno ~ist i sve` vozduh za normalno
di{ewe na embrionot, potrebno e da se vr{i provetruvawe na inkubatorot so
pomo{ na ventilatorite i preku otvorite za ventilacija. Ako koncentracijata na
CO2 dostigne nad 0,5% moè da predizvika uginuvawe na embrionot. Zatoa vo
zavisnost od fazata na inkubacijata treba postojano da se vnesuva ~ist vozduh
vo inkubatorot koj cirkulira so brzina od 0,2 metri vo sekunda. Vo poslednite
denovi od inkubacijata embrionite imaat pogolema potreba od ~ist i sve` vozduh,
koj postojano treba da se obezbeduva.
7.13. Vidovi inkubatori

Inkubatorite se specijalni ma{ini koi rabotat po princip na termostat
kade {to postojano po èlba moè da se regulira toplinata, vla`nosta i
ventilacijata.
Site inkubatori bez razlika na koj tip pripa|aat treba da imaat: ured za
zagrevawe, termostat, dvojni yidovi so termoizolacionen materijal, ured za
regulirawe na vla`nosta, ured za ventilacija, termometar, vlagomer i ured za
vrtewe na jajcata. Inkubatorite moàt da bidat: ednoslojni, pove}e slojni,
kabinetski i tunelski.
Ednoslojni inkubatori Ovie inkubatori se mali so oblik na sandak, vo koi
moàt da se inkubiraat mal broj jajca, zatoa se nameneti za mali farmi. Tie se
opremeni so sistem za greewe koj moè da bide elektri~en, plinski, na nafta i dr.
Snabden e so termostat za avtomatsko vklu~uvawe i isklu~uvawe na greeweto i na
toj na~in se odrùva optimalna temperatura. Istiot ima kasetka za jajca, otvori za
188
189
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ventilacija, vlagomer i sad za voda, so koj se regulira relativnata vla`nost na

vozduhot.
Vo ednoslojniot inkubator vrteweto na jajcata e
ra~no i jajcata vo nego ostanuvaat do izveduvaweto na
piliwata (sl. 140).
Pove}eslojni-{kafni inkubatori Ovie inkubatori
imaat oblik na {kaf i se sostaveni od dva dela (sl.141). Vo
prviot del jajcata ostanuvaat vo tekot na prvata faza koja za
koko{kite iznesuva 18 dena, za misirkite 24 dena itn., a vo
drugiot del jajcata se stavaat vo poslednite tri dena od
inkubacijata, odnosno pred da se izlupat.
Sl. 140. Ednosloen mal inkubator
Zatoa vtoriot del od inkubatorot koj sluì za lupewe na jajcata se vika
lupilnik. Vo prviot del postoi konstrukcija na katovi-etaì na koi se postavuvaat
kasetkite polni so jajca.
Kasetkite vo ovoj del od inkubatorot moàt da se vrtat ra~no ili ma{inski
(avtomatski). Jajcata pred da se
stavat vo vtoriot del od
inkubatorot
(lupilnikot) se
zareduvaat vo podlaboki i
po{iroki kasetki vo legnata
(horizontalna
poloba).
Napolnetite kasetki se
stavaat vo lupilnikot, koj isto
taka e na katovi - etaì. Tuka
jajcata ostanuvaat 3-4 dena,
odnosno do izlupuvaweto i
istite ne se vrtat. Zagrevaweto,
ovla`nuvaweto i ventilacijata
moè da bide poluavtomatski
ili napolno avtomatizirano.
Sl. 141. Pove}eslojni ({kafni) inkubatori
Kabinetski inkubatori Ovie inkubatori se izgradeni od dva dela ili od dve

prostorii (sl.142 i 143).
Vo prviot del kade se odviva prvata faza od inkubacijata se nao|aat etaèrki
na pove}e spratovi, so avtomatski sistem za greewe, ventilacija, vla`newe, vrtewe
na jajcata, alarmni uredi i dr. Vo ovoj del rabotnikot moè da se dviì slobodno i
toj gi postavuva i gi vadi kasetkite na katovite, vr{i kontrola i dr. Vo vtoriot del
se nao|a lupilnikot, koj e smesten vo posebna prostorija. Isto i vo ovoj del moè
slobodno da se dviì rabotnikot i da gi izvr{uva potrebnite rabotni operacii.
Vo inkubatorot e montirana oprema koja ovozmoùva avtomatsko regulirawe
na temperaturata, vlagata i ventilacijata. Tuka jajcata ne se vrtat i zatoa nema
sistem za vrtewe. Lupilnikot e pomala ma{ina i negoviot volumen e za 3 pati pomal
od onoj na inkubatorot, dokolku e predvideno edna{ nedelno da se proizveduvaat
piliwa, me|utoa, moè da bide i 6 pati pomal ako e predvideno dva pati nedelno da
se lupat piliwata.
189
190
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kapacitetot na kabinetskite inkubatori e od 80.000 do 100.000 jajca.

Tunelski inkubatori Ovie inkubatori imaat oblik na tunel. Toj
konstruiran za da moè vo nego da se vnesuva koli~kata na koja se postaveni
etaèrkite so jajca.
Na toj na~in se skusuva
manipulacijata
okolu
zareduvaweto na jajcata, bidej}i
rabotnikot ne gi redi kasetkite
od koli~kata vo inkubatorot i od
inkubatorot vo koli~kata.
Manipulaciite koi se
ivr{uvaa
vo
kabinetskiot
inkubator vnatre, kaj tunelskiot
inkubator ovie operacii okolu
zareduvaweto na jajcata i
vadeweto na piliwa se vr{at
nadvor od inkubatorot.
Sl. 142. Inkubatorska stanica (kabinetski inkubator)
I kaj ovoj inkubator lupilnikot e za 6 pati pomal i vo nego se vnesuvaat

jajcata vo vtorata faza od inkubacijata (poslednite 3-4 dena). Jajcata se naredeni vo
posebni kasetki koi se postaveni na koli~ka na katovi.
Vo lupilnikot kasetkite so jajca se vnesuvaat zaedno so koli~kata na ist
na~in kako i vo inkubatorot. Kapacitetot na ovie inkubatori e preku 100.000 jajca.
Kabinetskiot i tunelskiot inkubator se smesteni vo specijalni zgradi nare~eni
inkubatorski stanici ili inkubatoriumi.
7.14.Tehnolo{ka postapka vo inkubatorskata stanica

Tehnolo{kiot proces vo inkubatoriumot treba da se odviva vo eden pravec,
bez povratni dvièwa i krstosuvawa. Glavniot pravec vo samata tehnologija treba
da bide ednonaso~en, od jajce do ednodnevno pile. Jajcata se primaat vo priemna
prostorija vo koja ne treba da vleguvaat nevraboteni lica. Tuka se vr{i pakuvawe
na jajcata vo novi jajcekletkini kartoni, a starite kartoni se uni{tuvaat. Taka
pakuvanite jajca se smestuvaat vo magacin kade temperaturata e 10-150S, a
relativnata vla`nost 70-80 %. Potoa se vr{i i selekcija na jajcata, se oddeluvaat
onie {to se pogodni za inkubacija i se redat vo kasetki vo polo`ba koja odgovara na
vidot na ìvinata, a kasetkite se stavaat na koli~ki na katovi i se nosat vo
prostorijata za fumigacija za da se dezinficiraat. Po fumigacijata se nosat vo
prostorijata za adaptacija na temperatura od 250S vo vremetraewe od 6 ~asa.
Adaptiranite jajca so trolej koli~ki se vnesuvaat vo kabinetskiot inkubator
i se zareduvaat na etaèrkite. Me|utoa, ako inkubatorot e tunelski toga{
specijalnata koli~ka trolej se vnesuva direktno vo tunelot, bez da se vr{i
prefrluvawe na jajcata od koli~kata (sl. 143 levo). Eden den po zareduvaweto na
jajcata otkoga }e se zagreat se po~nuva so vrtewe na jajcata.
Biolo{ka kontrola na razvojot na embrionot moè da se napravi na 6-7 dena
od inkubacijata. Po prvata faza od inkubacijata (18 dena ako se jajcata od koko{ki),
190
191
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
jajcata se vadat od inkubatorot, najprvo se ovoskopiraat i se otstranuvaat site jajca

so mrtvi embrioni i onie neoplodenite, a potoa so specijalna ma{ina se prefrlaat
vo drugi kasetki kade se redat vo horizontalna polo`ba.
Kasetkite so jajca se stavaat na katovi na trolej koli~ka i se nosat vo
lupilnikot, kade uslovite za inkubacija se reguliraat avtomatski. Otkako }e se
izlupat piliwata, se ostavaat da se isu{at, a potoa so trolej-koli~ki se
prenesuvaat vo prostorijata za seksirawe, odnosno odreduvawe na polot (sl.143.
desno). Po odreduvaweto na
polot
se
pakuvaat
vo
kartonski kutii, koi se
izdupeni
i
pregradeni,
odnosno podeleni na dve ili
~etiri pregradi. Vo sekoja
pregrada se smestuvaat po 25
piliwa, {to zna~i vo
kutijata so dve pregradi se
smestuvaat po 50 piliwa, a vo
onie so ~etiri po 100 piliwa.
Sl. 143. Zareduvawe na jajcata za inkubacija vo trolej koli~ka (levo)

i vadewe na piliwata od lupilnikot (desno)
Vo istata prostorija moè da se vr{i potse~uvawe na klunot, se~ewe na
ednoto krilce i vakcinacija.
Vaka podgotvenite piliwa se smestuvaat vo magacin za piliwa od kade se
~eka ponatamu da se distribuiraat. Transportot na piliwata treba da se vr{i so
specijalni kamioni so klima ured. Piliwata mora da stignat do odredenoto mesto
najdocna za 48-60 ~asa po lupeweto, bidej}i rezervnata hrana {to ja imaat vo sebe }e
ja istro{at posle 48 do 72 ~asa. Rezervnata hrana e vo vovle~enata òl~ka vo
stomakot. Voziloto so koe }e se transportiraat piliwata mora da e is~isteno i
dezinficirano.
Vo letniot period piliwata treba da se transportiraat vo utrinskite i
ve~ernite ~asovi, bidej}i vo sprotinio moè da dojde do pregrejuvawe i do
pcovisuvawe na piliwata, osobeno ako transportnoto sredsvo nema klima ured.
Objasni i odgovori:
Objasni po {to se razlikuva razmnoùvaweto na ìvinata od drugite doma{ni
ìvotni!
Navedi od koi faktori zavisi tehnologija na inkubiraweto!
Navedi gi pova`nite uslovi za inkubacija!
Nabroj gi pova`nite vidovi inkubatori!
Objasni ja tehnologijata na inkubacija na jajcata!
191
192
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.15. Tehnologija na odgleduvawe piliwa brojleri

Denes vo svetot i kaj nas vo proizvodstvoto na mlada ìvina za meso e
voveden popularen poim brojler. Pod poimot brojller vo trgovijata i vo strukata,
se podrazbira zgoeno pile za kolewe od te{kite liniski hibridi, odgledano pod
najintenzivni uslovi, koi na vozrast od 6 do 8 nedeli
dostignuvaat ìva masa od 1,5-2 kg, pa i pove}e.
Za uspe{no i rentabilno proizvodstvo na brojleri
od golemo zna~ewe se objektite vo koi se izvr{uva
proizvodstvoto, opremata vo objektite, obezbeduvawe na
evtina i kvalitetna hrana i zdravi i kvalitetni
ednodnevni piliwa. Najpoznati te{ki linijski hibridi za
proizvodstvo na brojleri se: hibro, hubard, ross, vedet,
lohman, kenebek, preluks-bro, jata i drugi.
Sl. 144. Brojler pripremen za pe~ewe
Proizvodstvoto na brojleri zapo~nuva so ednodnevni ma{ki i ènski
piliwa, naj~esto vo pogolemi partii od 16.000 do 19.000 vo eden objekt. Piliwata
naj~eston se gojat na pod so dlaboka prostirka ili vo kafezi. Me|utoa, denes
najprifatliv e na~inot na goewe na dlaboka prostirka zatoa {to piliwata goeni vo
kafezni baterii pri krajot na turnusot imaat krivi gradni koski, krivi noze i
povredi na gradite, koi go namaluvaat kvalitetot na zaklanite piliwa.
Potrebni uslovi za goewe na piliwata

Za normalen razvoj na gojnite piliwa i podobro iskoristuvawe na hranata
vlijaat pove}e faktori od koi najva`ni se: temperaturata, ventilacijata,
osvetluvaweto, prostirkata, ishranata, napojuvaweto i drugo.
Temperaturata vo objektot ima najgolemo zna~ewe vo odnos na drugite
faktori, osobeno vo prvite denovi na ìvotot na piliwata. Vo tekot na prvata
sedmica optimalnata temperatura za piliwata e 33 do 35oS. Me|utoa, po sekoja
naredna semica temperaturata vo objektot se namaluva za 2 do 3 oS, se dodeka ne se
postigne temperatura od 18 do 20 oS. Vakvata temperatura se odrùva do krajot na
gojniot period. Pri optimalna temperatura piliwata normalno se rasporedeni niz
celiot objekt, tie se mirni, normalno se hranat i napojuvaat.
Vla`nosta na vozduhot e isto taka vaèn faktor za razvoj na piliwata.
Pri zgolemena relativna vla`nost piliwata mnogu neprijatno se ~uvstvuvaat,
nervozni se, hranata poslabo ja zemaat, perduvite im se ne~isti i vla`ni
prostirkata brzo propa|a i go zagaduva vozduhot. Vo vakvi uslovi kaj piliwata
lesno moè da dojde do kanibalizam i zaboluvawe na organite za di{ewe, osobeno
ako vla`nosta e pogolema od 80%. Dokolku pak nema dovolno vlaga, se sozdava
pra{ina, piliwata se tromi, pobavno rastat, slabo se operjuvaat, a ~esto pati doa|a
i do kanibalizam, osobeno ako vla`nosta se spu{ti pod 40%. Zatoa optimalnata
relativna vla`nost na vozduhot vo prviot mesec na goeweto treba da iznesuva 5070%, a potoa 60-70%.
192
193
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Potrebata od ventilacija na vozduhot vo objektot se zgolemuva so porast

na piliwata. Gusto naselenite piliwa vo objektot (od16 do 19 piliwa na m2 podna
povr{ina), kako i intenzivniot porast na piliwata, doveduvaat do brzo zagaduvwe
na vozduhot i do tro{ewe na kislorodot, pri {to e potrebna pointenzivna
ventilcija. So ventilacijata treba da se obezbedi vnesuvawe na dovolno ~ist i sve`
vozduh vo objektot i otstranuvawe na iskoristeniot vozduh, zaedno so
jaglendvooksidot, amonjakot, sulfur vodorodot i vodena parea. Potrebite na
piliwata za sve` vozduh iznesuva od 3,5 do 4m3 na ~as, na sekoj kilogram telesna
masa.
Osvetluvaweto na piliwata pri goeweto e mo{ne vaèn faktor vo
proizvodstvoto na brojleri, bidej}i svetlinata go stimulira porastot.
Osvetluvaweto se vr{i so svetilki. Kaj brojlerite svetlosniot den treba da
iznesuva 23 ~asa, za da moè da zemaat postojno hrana i voda, a 1 ~as se ostavaat vo
mrak, so cel piliwata da go zapoznaat mrakot i da ne se pla{at pri slu~ajno ili
prinudno prekinuvawe na svetlinata. Intenzitetot na svetlinata ne treba da bide
jak za da ne predizvika kanabilizam kaj
piliwata. Vo prvite dve nedeli
intenzitetot na svetlinata treba da
iznesuva okolu 3w (vati) na m2 podna
povr{ina, a potoa 1w /m2.
Prostirka Piliwata se gojat na
podot so dlaboka prostirka. Vo letniot
period vo objektot na podot se stava 6-8 cm
prostirka, a zime 10-15 cm.
Sl. 145. Svonesta poilka i kru`ni hranilki za piliwa
Prostirkata istovremeno sluì za vpivawe na vla`niot izmet i kako
toploten izolator. Kako najdobri materijali za prostirka se smetaat drvenite
strugotini, orizovata lu{pa, sitno iseckana slama, drvena pilevina, lu{pi od
son~ogledovo seme i dr. Vo eden turnus e potrebno od 0,5 do 0,7kg prostirka za edno
pile.
Naseluvawe na piliwata
Najmalku 24 ~asa, pred priemot na piliwata,
objektot treba da bide celosno spremen za priem i zagrean do 33oS. Isto taka 12 ~asa
pred priemot na piliwata poilkite treba da se napolnat so voda, dodeka vo tacnite
(hranilkite) za mali piliwa se stava mala koli~ina
na hrana. Piliwata se donesuvaat do objektot so
specijalni vozila so klimaured, spakuvani vo
kartonski kutii po 100 piliwa vo kutija. Potrebno
e tie brzo da se rastovarat i da se smestat vo
pripremeniot objekt.
Zaradi podobro iskoristuvawe na objektot i
opremata potrebno e da se dràt 16-19 piliwa na m2
podna povr{ina. Dokolku zatopluvaweto e so
ve{ta~ka kva~ka, na prostirkata se pravat krugovi
od hartija ili od {perplo~a, vo visina od 20 do 30
cm.
Sl. 146. Odgleduvawe na piliwa brojleri na dlaboka prostirka so avtomatski short time
hranilki i nipli poilki
Vo sekoj krug treba da se smestat 500-700 piliwa. Za sekoe pile vo krugot
193
194
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
treba da se obezbedi po 75 cm2 povr{ina. Nad sekoj krug se postavuva grealka

(ve{ta~ka kva~ka) dokolku greeweto ne e re{eno na drug na~in (sl.147).
Prostirkata vo krugot se postila so rebresta hartija koja se zamenuva {tom
}e se izvalka. Vrz hartijata se postavaat hranilki i poilki. Kako rastat
piliwata,krugovite treba da se pro{iruvaat, taka {to na krajot od prvata sedmica
dvata kruga se spojuvaat vo eden, za na krajot od vtorata sedmica da se rasturat
krugovite, a piliwata da se priviknuvaat da pijat voda i da zemaat hrana od
montiranite hranilki i poilki.
Vo sekoj krug potrebno e da se postavi termometar za sledewe na
temperaturata, a vo objektot se postavuva najmalku eden vlagomer za merewe na
vla`nosta. Isto taka vertikalnata pregrada moè da se pomesti zaradi
pro{iruvawe na objektot. Provetruvaweto zapo~nuva po desettiot den i toa
postepeno.
Vo
po~etokot
na
goeweto edna tacna opsluùva
50 pilwa. Vo brojlerskoto
proizvodstvo naj~esto se
koristat
avtomatski
hranilki vo vid na cevkasto
plasti~en konver ili pak
konver od tipot (Short time) (sl. 146). Sl. 147. Plinska ve{ta~ka kva~ka za greewe na
piliwata
Za napojuvawe na piliwata vo prvite denovi se koristat mali poilki od sifonski

tip, so kapacitet od po 5 litri. Po desetiot den za napojuvawe se koristat
avtomatski vise~ki poilki pravilno rasoredeni vo 3 ili 4 reda vo objektot. Vo ovie
poilki vodata doa|a po sloboden pad, preku sistem od plasti~ni ili gumeni cevki
direkno od rezervoarite ili medikatorite za voda koi se smesteni
vo
predprostorijata. Ovie rezervoari se so kapacitet od 200 l.
Po pet nedeli piliwata se naseluvaat na celata povr{ina od objektot.
Na krajot od gojniot period piliwata se fa}aat, se pakuvaat vo plasti~ni
gajbi i se prenesuvaat do klanica kade {to se kolat. Po sekoj turnus (okolu 5,5
godi{no) objektot se ~isti i dezinficira. Najposle se vnesuva ~ista prostirka i
opremata se postavuva na svoeto mesto.
Objasni i odgovori:
Objasni {to podrazbira{ pod poimot brojler!
Nabroj gi pova`nite faktori koi vlijaat vrz brojlerskoto proizvodstvo!
Navedi nekolku te{ki liniski hibridi koko{ki za brojlersko proizvodstvo!
Objasni kakva treba da bide gustinata na naselenost vo objektot za brojlersko
proizvodstvo!
Objasni do koja vozrast se gojat piliwata brojleri!
194
195
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.16.Tehnologija na odgleduvawe na ìvinata za jajca

7.16.1.Odgleduvawe na podmladokot (jarki)
Kvalitetot na odgledanite jarki za proizvodstva na jajca vo goleama mera
zavisi od pravilniot izbor na jajcata za inkubacija, a isto taka i od pravilniot
izbor na ednodnevnite ènski piliwa. Ako jatoto e nameneto za proizvodstvo na
jajca za konsumacija, toga{ odgleduvaweto na podmladokot go zapo~nuvame so
ednodnevni ènski piliwa. Dokolku jatoto e nameneto za proizvodstvo na jajca za
inkubacija, odgleduvaweto go zapo~nuvame so ednodnevni ènski i opredelen broj
ma{ki piliwa. Piliwata se odgleduvaat do postignuvaweto na polovata zrelist, a
odgleduvaweto moè da bide vo kafezi ili na dlaboka prostirka na pod.
Uslovi za odgleduvawe Temperaturata, relativnata vla`nost na vozduhot i
ventilacijata se isti kako i vo brojlerskoto proizvodstvo.
Gustinata na naselenost e vaèn faktor zaradi toa {to podmaladokot
ovde ostanova vo eden ist objekt podolg vremenski period (18-20 nedeli), gustinata
po m2 podna povr{ina treba da iznesuva 7-9 piliwa. Me|utoa, ako odgleduvaweto na
podmladokot e vo kafezi, toga{ piliwata vo po~etokot se vnesuvaat vo eden kat,
smetaj}i po 70 piliwa na m2 povr{ina. Vtoriot mesec se raseluvaat na site katovi
od baterijata, po 25 piliwa na m2 povr{ina.
Osvetluvaweto na podmladokot Postojat posebni svetlosni programi za
sekoj liniski hibrid kon koi treba da se pridrùvame pri proizvodstvoto na
podmladokot. Vo objektite bez prozorci svetlosniot reìm se primenuva spored
liniskiot hibrid koj se odgleduva. Me|utoa, vo objektite so prozorci potrebnata
dolìna na svetlosniot den se postignuva so elektri~ni svetilki, odnosno so
prodolùvawe na denot ili skratuvawe na no}ta. Do vozrast od 18 nedeli jarkite
treba da imaat kontinuiran svetlosen den od 8 ~asa. Po ovoj period dolìnata na
svetlosniot den se prodolùva za polovina do eden ~as, sekoja naredna sedmica.
Zgolemuvaweto na svetlosniot den se vr{i s# dodeka ne se postigne svetlosen den od
17 ~asa. So vakov svetlosen den se ostanuva do krajot na jajcenosniot period.
Osvetluvaweto kaj mladite piliwa obi~no e so intenzitet od 3 W (vati) na m2
podna povra{ina. Vo tretata sedmica se smaluva na 2 W po m2, a od 4 do 6 sedmica se
smaluva na 1 W, za na vozrast od 18 nedeli povtorno da se zgolemi na 3 W na m2.
Hraneweto i napojuvaweto kaj podmladokot e isto kako i za brojlerite.
Obi~no na 100 piliwa dovolno e edna hranilka i edna vakum poilka.
Na vozrast od tri meseci potrebno e podmladokt da ima dovolno hranidben
prostor, za da ovozmoì site jarki istovremeno da se hranat, zaradi toa {to na ovaa
vozrast jarkite imaat pogolem apetit otkolku {to im se dava hrana. Od ovie
pri~ini potrebno e za sekoja jarka da se obezbedi 8-10 cm hranibden prostor od
hranidbenata linija i okolu 3 cm poidben prostor od poidbenata linija.
Me|utoa, ako se koristat vise~ki tubusni hranilki i poilki, toga{ 1 cm od
nivniot obem odgovara na 1,5cm od nadol`nata linija na dolgite hranilki i poilki.
Podmladokot koj se odgleduva vo kafezni baterii se hrani od hranilki postaveni
pred sekoj red na kafeznite baterii, a poilkite se vo samite kafezi.
Podmladokot se odgleduva do 4,5, odnosno 5 mese~na vozrast.
195
196
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.16.2.Odgleduvawe na koko{ki nesilki vo baterii

Denes vo svetot i kaj nas se pove}e se primenuva bateriskiot sistem na
drèwe na koko{ki nesilki. Kafeznite baterii moàt da bidat na eden ili pove}e
katovi ( 3 do 6, pa i pove}e). Za sekoja nesilka vo kafezot treba da se obezbedi podna
povr{ina od 450 do 500 cm2. Naj~esto se koristat kafezi so dimenzii 50 h 45 cm2. vo
koi se smestuvaat od 4 do 5 nesilki (sl. 148).
Vo posledno vreme kaj nas se pove}e se zastapeni vertikalnite pove}ekatni
baterii od tipot salmet. Site rabotni operacii vo sovremenite ìvinarski farmi
koi imat sovremeni kafezni sistemi (salmet) i dr. se avtomatizirani. Ovie objekti
obi~no se locirani na edno mesto vo pogolemi grupi i pretstavuvaat farmi za
proizvodstvo na jajca. Jarkite na vozrast od 4,5 do 5 meseci od odgleduvali{teto se
preseluvaat vo ovie proizvodni objekti za proizvodstvo na jajca.
Za proizvodstvo na jajca za konsumacija denes prete`no se koristat lesnite
liniski hibridi koko{ki koi se odlikuvaat so golema neslivost i otpornost
i koi odli~no ja iskoristuvaat hranata (isabrown (SSL), hisex brown, lohman brown,
tetra sl, hisex white, lohman ssl i dr.).
Nesilkite se koristat vo proizvodstvo na jajca okolu edna godina. Na krajot
od proizvodniot ciklus nesilkite imaat prose~na ìva masa od 2 do 2,5 kg. Mesoto
im e so dobar kvalitet, pa zatoa mnogu brzo i lesno se prodavaat posle
{kartiraweto. Jarkite od ovie hibridi pronesuvaat na vozrast od 22 nedeli, so
intenzitet od okolu 10%.
Na vozrast od 27 nedeli tie postignuvaat intenzitet na neslivost od 90%.
Vakvata neslivost ja zadrùvaat od okolu eden mesec, a potoa neslivosta postepeno
opa|a i na krajot od eksploatacionata godina se spu{ta na 60%. Vo ovie objekti se
obezbeduvaat optimalni uslovi za normalna produkcija na nesilkite.
Za
nesilkite
optimalnata
temperatura na vozduhot e od 20 do 220S.
Temperaturite me|u 0 i 50S i 25 do 300S
se smetaat za opasni. Za kriti~na se
smeta onaa pod 0 i nad 300S. Zaradi ova,
objektite treba da bidat taka napraveni
da obezbeduvaat temperatura bliska do
optimalnata. Na temperatura povisoka od
260S neslivosta se namaluva od 15 do 20%.
Osven toa i debelinata na lu{pata na
jajceto se namaluva, a so toa se zgolemuva
kr{livosta na jajcata. Sl. 148. Bateriski sistem na drèwe na koko{ki nesilki
Od ovie pri~ini za vreme na letnite gore{tini treba da se vklu~at
ventilatorite. Sovremenite farmi imaat klima uredi, koi avtomatski ja
reguliraat temperaturata vo objektite.
Optimalnata relativna vla`nost na vozduhot vo ìvinarnikot vo
tekot na godinata treba da iznesuva od 65 do 75%. Sekoe pogolemo otstapuvawe
od optimalnata vla`nost nepovolno }e vlijae na proizvodstvoto na jajca i na
196
197
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
zdravjeto na nesilkite. Pri niska relativna vla`nost nesilkite se voznemiruvaat

i slabo zemaat hrana, pri {to se namaluva neslivosta.
Za ventilacija obi~no se koristat pove}ebrzinski bes{umni ventilatori.
Podobro e da ima pogolem broj pomali ventilatori, otkolku pomalku i pogolemi.
Kako optimalna ventilacija se smeta onaa koja obezbeduva 5 do 8 m3 vozduh na ~as na
sekoj kilogram telesna teìna.
Osvetluvaweto na objektot e eden od najva`nite faktori vo industrijata
za proizvodstva na jajca za konsumacija. Glavnoto vlijanie na svetlinata e vo
toa {to, svetlinata preku o~nite nervi ja stimulira funkcijata na hipofiznata
`lezda, pri {to hipofizata la~e hormon koj go zabrzuva polovoto sozrevawe, a
istovremeno go stimulira jajnikot za pogolemo proizvodstvo na jajca.
Kako najdobar reìm na osvetluvaweto denes se smeta onoj {to obezbeduva
jarkite od lesnite liniski hibridi na vozrast od 18 nedeli da imaat konstanten
svetlosen den od 6 ili 8 ~asa. Po ovoj period dolìnata na svetlosniot den se
prodolùva za polovina ili eden ~as nedelno i toa edna nedela nautro, a narednata
nave~er. Zgolemuvaweto na svetlosniot den se vr{i s# dodeka ne se postigne
svetlosen den od 17 ~asa. Koga }e se postigne svetlosen den od 17 ~asa toj ostanuva
konstantno do krajot na jajcenosniot period. Intenzitetot na osvetluvaweto treba
da e od 3 do 4 W vati na 1 m2 podna povr{ina.
Sekoj liniski hibrid bara posebna svetlosna programa, odnosno normi za
dolìnata na svetlosniot den.
Hranidbeniot prostor za nesilkite drèni vo kafezi iznesuva 10 cm.
na koko{ka. Napojuvaweto e najdobro ako bide so nipli poilki. Za taa cel vo
sekoj kafez treba da ima po edna poilka, a podobro e ako ima na raspolagawe dve
nipli poilki. Hraneweto na nesilkite od lesnite hibridi se vr{i po èlba (ad
libidum). Na toj na~in nesilkite konsumiraat onolku hrana kolku {to e potrebno da
gi zadovolat nivnite potrebi za odrùvawe i proizvodstvo na jajca.
Sobiraweto na jajcata od objektite se vr{i vo pretpladnevnite ~asovi,
otkoga }e se zavr{at drugite raboti (hranewe, ~istewe, kontrola i dr.).
Sobiraweto na jajcata se vr{i pretpladne zatoa {to nesilkite gi nesat jajcata
pretpladne. Sobiraweto moè da bide ra~no ili avtomatski vo jajcekletkini
kartoni.
Tabela31. Klasi na jajca sored masata
Avtomatskoto sobirawe se vr{i so
pomo{ na sistem od transporteri koi jajcata
gi prenesuvaat direktno do klasira~kata.
Klasiraweto na jajca go vr{i
klasira~ka, koja ima mo`nost istovremeno da
gi pakuva vo jajcekletkini vlo{ki i vo
paketi. Jajcata se klasiraat vo 7 klasi od
Super Sofija do Ema. Razlikata vo teìnite
pome|u klasite e 5 g.
Objasni i odgovori:
Objasni kolku vreme trae odgleduvaweto na podmladokot za proizvodstvo na jajca!
Objasni kolku piliwa za podmladok se odgleduvaat na m2 pri podno odgleduvawe, a
kolku pri kafezno po vtoriot mesec!
Kolku ~asa iznesuva svetlosniot den kaj podmladokot na vozrast od 6 do 18 nedeli?
197
198
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.17. Organsko proizvodstvo vo ìvinarstvoto

Pri organsko proizvodstvo vo ìvinarstvoto, kaj site vidovi na ìvina se
zabranuva odgleduvawe vo kafezi. Vo samite objekti za smestuvawe na ìvinata
treba da se obezbedi dovolen prostor za slobodno dvièwe. Vo objektite za
smestuvawe na ìvina se vbrojuvaat zatvorenite objekti, koi sluàt za za{tita na
ìvinata od vremenski nepogodi i za nesewe na jajca.
Vo vnatre{nosta na objektite treba da se obezbedi prostor za gnezdewe na
ìvinata i prostor za spiewe. Prostorot za spiewe treba da e izgraden od drveni
letvi na koi ìvinata }e moì da stoi. Vo prostorot na ispustite treba da ima
dovolno prostor izloèn na sonce i zasen~an prostor. Za sekoe grlo vo ispustot
treba da se obezbedi po 5 m2 podna povr{ina. Potrebno e da ima uslovi za
sekojdnevno izleguvawe na ìvinata nadvor od objektot (sl. 149), dodeka dolìnata
na svetloosniot den ne treba da bide pomala od 16 ~asa.
Maksimalniot broj na nesilki po farmska edinica ne treba da bide pogolem
od 2000 nesilki ili brojot na mladi nesilki pri sistem na strukturno ~uvawe da ne
bide pogolem od 500. Gustinata na naselenost po m2 ne treba da bide pogolema od 5 do
8 grla, i 33% od povr{inata na farmata da bide pokriena so slama.
Na mladite piliwa ne smeat da im se se~at klunovite. Poèlno e za ìvinata
da se obezbedi posebno mesto za kapewe vo pra{ina. [to se odnesuva do ishranata na
ìvinata koli~inite na hrana nabaveni od strana ne smeat da bidat pove}e od 20%,
presmetano vo suva materija.
Glavnite krmiva vo ishranata na ìvinata trebe da bidat koncentrirani i
zrnesti. Dnevniot obrok za vreme na gojniot period treba da sodrì najmalku 65%
na ìtarici. Vo ishranata treba da bidat zastapeni voluminoznite krmiva, sveì
ili suvi, so najmalku 10% od vkupnata suva materija vo dnevniot obrok. Posebno
treba da se vodi smetka za zadovoluvawe na potrebite od belkovini i mineralni
materii, bidej}i kaj nas seu{te nemame dostapni organski mineralno vitaminski
dodatoci za ìvinata. Od tie pri~ini za zadovoluvawe na potrebite od kalcium
moàt da se koristat lu{pi od jajca, a potrebite od ostanatite materii gi
zadovoluvaat so koristewe na trevnite smeski. Za da se namali opasnosta od
kanibalizam kaj ìvinata se stavaat sadovi so pesok, p~enkarni klastovi i repa.
Sekoja organska farma treba da ima kniga za evidencija na primena na
veterinarnite i zootehni~kite merki kaj ìvotnite na
farmata. Dokolku na farmata ima ìvotni {to se
skloni na zaboluvawe, najdobro e da se otstranat od
proizvodstvo. Konverzijata na ìvinata za jajca
iznesuva 6 nedeli, dodeka za meso 10 nedeli.
Konvencionalnite veterinarni lekovi se dopu{taat
samo vo slu~aj koga nema druga alternativa.Vakcinite
koi se predvideni so zakon se primenuvaat i vo
organskoto proizvodstvo. Dodeka vakcinite dobieni so
genetsko inènerstvo se zabranuvaat .
Sl. 149. Slobodno drèwe na koko{ki nesilki
198
199
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.18. ISHRANA NA @IVINATA

7.18.1.Karakteristiki vo ishranata na ìvinata i pova`ni
krmiva {to se upotrebuvaat za niv
Vo proizvodniot proces na ìvinarskoto proizvodstvo, ishranata
pretstavuva klu~en moment, zaradi nejzinata nutritivna vrednost i zaradi
visokoto u~estvo na hranata vo cenata na ~ineweto na proizvodite. Od vkupnite
proizvodni tro{oci ishranata u~estvuva so okolu 70% vo cenata na ~ineweto na
proizvodot.
So ogled na anatomskata gradba na digestivniot aparat, najgolem procent
od dnevniot obrok kaj ìvinata se sostoi od koncentrirani zrnesti krmiva koi
se davaat vo forma na zrna, prekrupa, bra{nesta ili peletirana vo kombinacija so
drugi krmiva.
Na podmladokot vo po~etokot mu se dava bra{nesta smeska, a podocna se
preminuva na zrnesta ili peletirana hrana. Peletiranata hrana e mnogu
prakti~na zatoa {to vo nea site komponenti se me|usebno povrzani, pa taka
ìvinata nema mo`nost da gi izbira povkusnite komponenti vo obrokot. No,
proizvodstvoto na peletirana hrana e relativno poskapo.
Spored toa vo sovremenoto ìvinarsko proizvodstvo krmnite smeski se
nezamenlivi, bidej}i tie gi sodràt site hranitelni materii potrebni za
poedini vidovi i kategorii na ìvina i toa kako za odr`niot taka i za
produktivniot del od obrokot. Procentot na celulozata vo obrokot treba da e
nizok, bidej}i ìvinata ne e vo sostojba da ja vari celulozata vo golem procent.
7.18.2. Ishrana na koko{ki

7.18.2.1.Ishrana na brojleri
Osnovna cel vo odgleduvaweto na brojlerite e da se proizvede {to pove}e
meso za {to pokuso vreme i so {to pomala potro{ena hrana po kilogram ìva masa.
Za da se postigne taa cel, kako materijal za goewe se zemaat komercijalni hibridi
koi imaat nasledni predispozicii za brz porast so mala potro{uva~ka na hrana.
Dobroto iskoristuvawe na hranata e vo tesna vrska so vozrasta na piliwata
nameneti za goewe. Konverzijata na hranata e podobra dokolku piliwata se pomali,
{to moè da se vidi od slednata tabela :
Tabela 32. Konverzija na hranata za odrùvawe kaj piliwata spored vozrasta
1
2
3
4
5
6
Vozrast na piliwata vo
sedmica sedmica sedmica sedmica sedmica sedmica
sedmici
65%
75%
80%
85%
90%
95%
% od hranata {to odi za
odrùvawe
Zatoa i brojlerite vo goewe ne se zadrùvaat pove}e od 6 sedmici, bidej}i
natamo{noto zadrùvawe ne bi imalo ekonomska opravdanost. Konsumiranata

hrana bi se rashoduvala preku 95% za odr`nite potrebi i 2-3% za produktivnite
199
200
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
potrebi. Krmnite smeski za brojlerite se kompletni so bra{nesta ili peletirana

fizi~kata forma.
Peletiranata smeska e vo prednost bidej}i hranata mnogu pomalku se rastura,
a sitnite zrna od peletite gi sodràt site hranitelni materii neophodni za porast
na piliwata. Osven toa, pri podgotvuvaweto na peletiranata hrana se koristi topla
postapka pri {to se uni{tuvaat razni bakterii, vo prv red salmonelite i drugite
{tetni mokroorganizmi i na toj na~in se dobva zdrava hrana. Po pravilo krmnata
smeska treba da sodrì okolu 20 do 24% sirovi proteini, 5% masti, okolu 52%
BEM, okolu 1,5% kalcium, 0,75% fosfor 0,5% sol i dodatok od vitaminskoantibiotska smesa.
Denes brojlerite se gojat do 42 dena. Taka {to vo praksa s# pove}e se koristi
francuskiot sistem, koj{to ima tri fazi i toa:
x
x
x
Starter-faza od 0 do 14 dena
Grover-faza od 14 do 25 dena
Fini{er-faza od 25 do 42 dena
Pri trojniot (francuski sistem), starterot ima 20%, groverot 19 % i

fini{erot so 17% surovi proteini.
Tabela33. Sostavot na krmnata smeski za ishrana na brojleri
KRMIVA VO%
@olta p~enka
Soina sa~ka
Son~ogledova sa~ma
Sa~ma od maslena repka
Ribino bra{no
Stabilizatorska mast
Dikalcium fosfat
Varovnik
Gotvarska sol
Premiks
Vkupno
STARTER
20% PROTEINI
(0-14 DENA)
GROVER
19% PROTEINI
(14-25)
FINI[ER
17% PROTEINI
(25 DO 42)
61,5
20,0
5
2
6
2,5
1
1,1
0,4
0,5
100
64,2
18,0
5
2
6
2
0,8
1,1
0,4
0,5
100
68
17,3
5
2
4
1
0,7
1,1
0,4
0,5
100
Ishranata na brojlerite moè da se vr{i po pat na konveerska lenta, ili

preku
hranilki,
~ija
visina
se
prilagoduva spored
rasteweto
na
piliwata. Hrana i voda treba da ima
sekoga{ na raspolagawe po èlba (ad
Libitum) (sl.150). Vo zavr{nata fini{er
smeska ne smee da ima lekovi, ribino
bra{no, muvlosana hrana i drugi
komponenti koi negativno vlijaat vrz
vkusot i mirisot na mesoto od brojlerite.
Zaradi toa zavr{nata smeska treba da bide
napravena od najkvalitetna surovina.
Sl. 150. Odgleduvawe na piliwa brojleri na pod so dlaboka prostirka
200
201
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Brojlerite za celo vreme se odgleduvaat vo zatvoren proctor, so cel da se

namali tro{eweto na energija povrzano so pogolemoto dvièwe. Vo odgleduvaweto
na brojlerite dominira podniot sistem, vrz koj e montirana opremata za hranewe
i napojuvawe.
7.18.2.2.Ishrana na podmladokot za proizvodstvo na jajca

Ishranata na podmladokot ima za cel da obezbedi pravilen rast i navremeno
zapo~nuvawe na neseweto. Odgleduva~kiot period na podmladokot do neseweto trae
od 20 do 22 sedmici i za toa vreme se koristat pove}e vidovi smeski:
- starter-smeska za piliwa vo prvite dve sedmici,
- grover-smeska za piliwa od 3 do 12 sedmici,
- smeski za jarki od 13 do 20 sedmici,
- smeski za nesilki od 21 do 22 sedmici.
Smeskata za nesilki postepeno ja zamenuva smeskata za jarki vo period od 15
dena. Ishranata e avtomatska preku cevkovoden konveer (sl. 151). Smeskite na
po~etokot sodràt povisok procent na proteini, {to ovozmoùva brz porast na
podmladokot, no podocna, potrebno e rastot da se uspori, za da se spre~i
predvremenoto pronesuvawe. Za taa cel smeskite treba da sodràt pomal procent
na proteini, pogolem procent na surova celuloza i pomalku produktivna energija.
Krmnata smeska od po~etokot, odnosno od vtoriot den, do osmata sedmica treba
da sodrì 21% proteini, dodeka od osmata sedmica do pronesuvaweto, krmnata
smeska treba da sodrì 17% proteini. Prvata smeska se vika starter, a vtorata
grover. Starter smeskata sodrì 19-23% proteini, so 11,9 MJ ME, a grover
smeskata sodrì 11,3 MJ ME i 15-18 % na proteini.
Vo periodot na odgleduvaweto od 20 sedmici, za edno grlo se tro{i za
lesnite hibridi od 6,5 do 7 kg kompletna smeska, a za sredno te{kite od 7 do 7,5 kg
ili dnevno po grlo vo prosek se tro{i od 45 do 55 g hrana. Za da se uspori rasteweto
i polovata zrelost na podmladokot, kako metod za zgolemuvawe na po~etnata teìna
na jajcata i vkupnata neslivost na koko{kite, vo posledno vreme se primenuva t.n.
"restriktivna ishrana". Taa se sproveduva so namaluvawe na svetlosniot den i
smaluvawe na sodrìnata na proteini vo
smeskite, po~nuvaj}i so 10 do 12 nedelna
vozrast.
Vaka odgledanite
jarki
pronesuvaat desettina dena podocna, no
postignuvaat ne{to povisok maksimum i
pogolema vkupna neslivost vo sporedba so
drugite nesilki. Jarkite se tretiraat kako
nesilki, {tom neslivosta dostigne 10% od
vkupniot broj ìvina, odnosno na vozrast
od 22 sedmici.
Sl. 151. Cevkovoden konveer za ishrana na podmladokot
201
202
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.18.2.3. Ishrana na koko{ki nesilki

Denes za ishrana na nesilkite postojat kompletni krmni smeski koi nau~no i
prakti~no se provereni i ispitani, taka {to celosno gi zadovoluvaat site potrebi
na nesilkite drèni vo najintenzivni uslovi, odnosno vo baterii. Jarkite od
hibridite za jajca, za prvpat po~nuvaat da nesat na vozrast od 20 do 22 nedeli i
toga{ tie se tretiraat kako nesilki. Jajcenosniot period na nesilkite trae 52
nedeli ili 1 godina, i zavisno od hibridot godi{no nesat od 250 do 300 jajca.
Dnevnite potrebi od proteini na koko{kite nesilki se okolu 17 g. Toa zna~i
deka kompletnite krmni smeski za ishrana na hibridite za jajca ne treba da sodràt
pove}e od 15 ili najmnogu 16% proteini.
Obi~no vo praksa vo prvite 6 meseci od proizvodstvoto na jajca se koristi
krmna smeska so 16%, a vo poslednite 6 meseci so 15% proteini. Procentot na
celulozata vo krmnite smeski za koko{kite nesilki ne smee da bide pogolem od 8%.
Energetskata vrednost na koncentratot za nesilki za jajca za kosumacija treba da e
okolu 11.296 kJ ili 11,3 MJ, dodeka za nesilkite za jajca za inkubacija 10.878 kJ ili
10,9 MJ metaboli~ka energija.
Prose~nata dnevna potro{uva~ka na hrana po nesilka iznesuva 115 do 128 g,
taka {to so 15% na proteini vo smeskata celosno se podmiruvaat site potrebi na
nesilkata, pod uslov proteinite da se kvalitetni, odnosno da se od animalno
poteklo.
Osven od proteinite kvalitetot na jajcata zavisi i od zastapenosta na
mineralnite materii. Dokolku vo hranata gi nema dovolno potrebnite mineralni
materii i ako ne se vo povolen odnos, toga{ nesivosta zna~itelno se namaluva,
snesenite jajca se so tenka lu{pa koja lesno se kr{i i na toj na~in se zgolemuva
procentot na o{tetenite jajca koi mnogu poevtino se prodavaat. Za da im se pomogne
na nesilkite da nesat jajca so dobra lu{pa, pokraj kompletnite smeski koi treba da
sodràt 0,8% fosfor i okolu 3,5% kalcium, treba da im se dava 1-2 g sitno melen
mermer. Ova e osobeno va`no vo vtorata polovina na nesivosta, zatoa {to vo ovoj
period nesilkite gi imaat potro{eno skoro site rezervi na kalcium od koskite.
Za da se formira lu{pata od jajceto, 60% od kalciumot nesilkata go
obezbeduva od rezervite na koskite, a samo 40% od hranata. Nesilkite postojano
treba da imaat hrana vo hranilkite, za da moàt da ja koristat po èlba (ad libitum).
Ishrnata moè da bide celosno avtomatizirana, kako i iz|ubruvaweto, sobiraweto
na jajcata i provetruvaweto. Ako nesilkite nemaat postojano hrana vo hranilkite
nesivosta se namaluva.Hranata postojano treba da bide sveà i ~ista, po mo`nost da
ne e postara od 15 dena i da se izbegnuva vla`nata i zgrudenata hrana.
Isto taka za proizvodtvo na kvalitetni jajca za konsumacija, mnogu e va`no
nesilkite nepotrebno da ne se voznemiruvaat. Utvrdeno e deka brazdite i
puknatinite na jajceto nastanuvaat okolu 10 ~asa po ovulacijata. Od tie pri~ini
nesilkite ne treba da se voznemiruvaat vo tekot na denot od 14 do 18 ~asot.
Za vreme na jajcenosniot period sekoja nesilka tro{i od 43 do 46 kg hrana,
zavisno od hibridot. Odnosno po proizvedeno jajce se tro{i od 140 do 160 g hrana.
202
203
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Osven hranata i vodata e mnogu vaèn faktor vo proizvodstvoto na jajca za

konsumacija. Nesilkite postojano treba da imaat zdrava, sveà i ~ista voda za
piewe so pomo{ na avtomatski poilki vo vid na kapalki sistem kapka po kapka.
Dnevnite potrebi od voda po nesilka se okolu 250 ml.
Tabela 34. Sostav na krmna smeska za ishrana na koko{ki nesilki vo baterii
Surovi proteini
Vidovi krmiva
P~enka
Son~ogledova sa~ma
Soina sa~ma
Ribino bra{no
Mesno bra{no
Sto~no bra{no
Lucerkino bra{no
Dikalcium fosfat
Rastvorliva sol
Sto~na kreda
Vitaminsko mineralen dodatok
Vkupno
16 %
55
8
10
3
2
10
4
1
0,3
5,7
1
100%
15%
66
6
13
1
2,7
2
1,6
0,3
4,6
1
100%
Na nesilkite od te{kite rasi za odr`niot del im se potrebni pove}e

hranitelni materii, otkolku kaj lesnite rasi, dodeka goleminata na
produktivniot del zavisi od neslivosta. Namalenata koli~ina na hrana kaj
te{kite rasi deluva vrz namaluvawe na brojot na snesenite jajca, a prekumernata
koli~ina na hrana ja menuva kondicijata na nesilkite odnosno tie dobivaat gojna
kondicija {to isto taka vlijae vrz namaluvawe na brojot na snesenite jajca.
Zaradi ovie pri~ini pri sostavuvaweto na dnevnata da`ba treba da se
utvrdat to~no potrebite od hranitelni materii {to zavisi od teìnata i
periodot na neslivosta na koko{kata.
Objasni i odgovori:
Koi krmiva dominiraat vo ishranata na ìvinata?
Nabroj gi pova`nite vidovi krmni smeski {to se koristat za vreme na odgleduvawe na podmladok za
proizvodstvo na jajca!
So kakov % na proteini se krmnite smeski starter i grover {to se koristat za ishrana na
podmladokot za proizvodstvo na jajca?
Do koja vozrast se koristi starterot, a do koja groverot pri odgleduvaweto na podmladokot za
proizvodstvo na jajca?
Kolku iznesuva potro{uva~kata na hrana po grlo vo periodot na odgleduvawe na podmladokot?
Kolku grama na proteini se potrebni za edna koko{ka nesilka?
Presmetaj kolku grama koncentrat dnevno treba da iskonsumira edna koko{ka za da gi podmiri
potrebite od proteini ako koncentratot sodrì 15% na proteini!
So kolkav % na proteini treba da bide koncentratot za nesilki vo prvite 6 meseci, a so kolkav vo
poslednite 6 meseci od jajcenosniot period?
Kolku iznesuva vkupnata potro{uva~ka na hrana po nesilka za vreme na jajcenosniot period?
Zo{to brojlerite ne se zadrùvaat vo goewe pove}e od 8 nedeli?
203
204
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.18.3. Ishrana na misirki

Sovremenata ishrana na misirkite se bazira na kompletni krmni smeski,
koi gi sodràt site hranitelni materii neophodni za normalen razvoj i produkcija.
Me|utoa, misirkite mnogu dobro ja iskoristuvaat zelenata hrana, razni insekti i
rastitelni {tetnici, rzni semiwa od pleveli i dr., osobeno ako im se obezbedi
odredena povr{ina za dvièwe i pa{a. Najdobro e vakvite povr{ini pregonski da
se iskoristuvaat.
Vo krmnite smeski za priplodnite misirki vo dovolni koli~ini treba da
bidat zastapeni vitaminite, mineralnite materii i mikroelementite, koi se
neophodni za normalna produkcija na misirkite.
Tabela 35. Normativot za ishrana na misirki so razli~na vozrast bi izgledal vaka
Hranitelni
materii vo
obrokot vo %
Surovi proteini
Surova celuloza
Surova mast
Kalcium
Fosfor
ME vo kalori
Vozrast na misirkite vo nedeli

od 0 do 4
od 4 do 8 od 8 do 12
od 12 do 18
ime na krmnata smeska
Pretstarter
Starter
Grover
1
Grover
2
Grover
3
Smeska za
nesilki
28 -30
3-5
3-6
2
1
2800
24-26
3-5
3-6
2
1
2900
22
5
4-6
1.5
0.9
2900
18
5
4-6
1.5
0.8
2900
16
5
4-6
1
0.7
3000
18-20
do 8
do 5
do 3
do 1
3000
Ishrana na mladi misir~iwa

Isto kako i kaj piliwata, spored nekoi avtori misir~iwata ne mora da se
hranat prvite nekolku denovi (24-27 ~asa), bidej}i òl~kata {to ja imaat
apsorbirano pred da izlezat od lu{pata gi obezbeduva so osnovnite hranitelni
materii. Me|utoa, praksata pokaàla deka dobro e vedna{ posle 24 ~asa,
misir~iwata da po~nat da se hranat so kompletni krmni smeski, koi ja imaat
potrebnata hranliva vrednost, za taa vozrast na misir~iwata.
Vo prvite 4 nedeli od ìvotot tie se hranat so krmna smeska starter, koja
sodrì 28 do 30% na proteini. Na vozrast od 4 do 8 nedeli se hranat so krmna
smeska grover, koja sodrì 24% surovi proteini.
Vo po~etokot krmnata smeska treba da e bra{nesta, a podocna smeskata treba da e
peletirana.
Za ishrana na misir~iwata so starost od 8 i pove}e nedeli se koristi krmna
smeska grover br. 1, 2 i 3, s# do vozrast od 21 nedela koga misir~iwata se hranat
kako vozrasni grla za priplod ili goewe. Krmnata smeska grover br. 1 sluì za
ishrana na misir~iwa na vozrast od 8 do 12 nedeli, grover br. 2 od 12 do 18 nedeli, a
grover br. 3 od 18 do 21 nedela. Vo prvata nedela od ìvotot misir~iwata tro{at
dnevno okolu 45 cm3 voda, koja postepeno se zgolemuva taka {to na vozrast od 6
meseci tro{at preu 500 cm3 voda. Dokolku ima mo`nost potrebno e da koristat i
pa{a, so {to se za{teduva koncentriranata hrana.
204
205
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ishrana na misir~iwa brojleri

Vo poslednite nekolku godini na pazarot s# pove}e se baraat misir~iwa na
vozrast od 12 do 14 nedeli, specijalno hraneti kako misir~iwa brojleri.
Misir~iwa za proizvodtsvo na brojleri, vo po~etokot se hranat kako i
misir~iwata za priplod, so taa razlika {to so pretstarterot se prodolùva do
6 nedela, so starterot do 9 nedela, pa potoa so grover od 9 nedela do krajot na
turnusot, odnosno do 12 ili 14 nedeli. Na ovaa vozrast od 14 nedeli tie se prodavaat
i se so ìva masa od 5 do 5,5 kg. Pretstarterot i grover 1 se so ist sostav kako i za
misir~iwata za priplod, so taa razlika {to vo smeskata grover ne se stava
ribino bra{no zaradi neprijatniot miris koj moè da se prenese i na mesoto od
brojlerite i istoto da mirisa na riba. Ishranata moè da bide avtomatizirana so
short time hranilki za misirki (sl. 183).
Vo krmnite smeski za misirki, ne treba da ima mnogu golema koli~ina na
p~eni~na prekrupa, zatoa {to se lepe na klunot na misir~iwata i im smeta vo
normalnoto zemawe na hrana. Za ishrana na misir~iwata se prepora~uvaat krupno
prekrupirani izdrobeni komponenti ili pak peletirana hrana.
7.18.4. Ishrana na guski

Guskite se hranat so smeski sli~ni na onie za pajki, so taa razlika {to za
niv moàt da se koristat i smeski koi se pokabasti. Potrebite za hrana im se
izrazeni vo produktivna energija i surovi proteini, a normite za ishrana im se
kako i na drugite vidovi ìvina {to zavisi od kategorijata.
Ishrana na guv~iwa
Dodeka se prefrlat vo odgleduvali{teto, guv~iwata treba da se hranat so
krmna smeska nare~ena starter , so 18% na surovi proteini, koja se koristi i za
ishrana na piliwa i paj~iwa.
Krmnata smeska za guv~iwa moè da gi sodrì slednive krmiva:
- p~enkino bra{no
30%
- p~enkini trici
26%
- ja~men ili oves
25%
- mesno bra{no
5%
- koskeno bra{no
4%
- dehidrirana lucerka
4%
- soina sa~ma
4%
- gotvarska sol
1,5%
- premiks
1%
100%
Ovaa krmna smeska moè da se upotrebi vo kombinacija so ednakva koli~ina

od ìtno-zrnesti krmiva, p~enka i oves vo forma na bra{no, so dodavawe na sveì
krmiva kako {to e mlada seckana detelina ili lisja od zelka.
Guv~iwata vo prvata nedela od ìvotot treba da se hranat so ovoj obrok
3 do 4 pati dnevno, a vtorata i tretata nedela 2 do 3 pati dnevno i toa so
tolkava koli~ina na hrana {to moàt da ja izedat za 15 minuti. Guv~iwata
205
206
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mora postojano da bidat snabdeni vo sekoe vreme so sveà voda za piewe i so

pesok. Hranata, vodata i pesokot mora da bidat vo posebni sadovi, vo koi guv~iwata
moàt da ja pripiknat samo glavata. Na vozrast od 2 do 3 nedeli guv~iwata moàt
da se odvedat na dobra pa{a, pri {to postepeno im se smaluva obrokot od krmnata
smeska, odnosno ìtnozrnestata krma. Na taa vozrast krmnata smeska se dava vo
forma na bra{no ili peleti, koi se koristat za ishrana na piliwata vo porast.
Koga }e napolnat 6 nedeli, guv~iwata prete`no moàt da se dràt na pa{a, ili na
druga zelena krma kako {to e lucerka, detelina, zelka, repa i dr. (sl. 80). Me|utoa,
dobro e da im se dava eden obrok krmna smeska, bidej}i so toa se zabrzuva porastot.
Na vozrast od 6 do 8 nedeli guv~iwata ve}e nema potreba da se dràt vo
zatvoreni objekti, tie trba da bidat slobodno pu{teni vo ispustite na pa{a, kade
}e ima eventualno obi~ni nastre{nici za odmor i za{tita od sonceto.
Ishrana na guski za meso

Za goewe se upotrebuvaat mladi ili stari grla koi ne se za priplod. Goeweto
trae od 3 do 5 nedeli. Mladite grla se podobri za goewe, bidej}i se gojat pobrzo,
a toa zna~i deka i goeweto }e bide poevtino. Kaj pomladite grla goeweto treba
da zavr{i na vozrast od 12 do 13 nedeli. Ishranata se vr{i so krmna smeska, koja se
dava dva pati vo denot i ìtnozrnesti krmi edna{ dnevno. Od ìtnozrnestite krmi
se upotrebuva p~enkata, ovesot i ja~menot vo vid na zrno ili prekrupa.
Krmnata smeska treba da
- p~enka
- oves ili ja~men
- p~eni~ni trici
- soina sa~ma
- mesno bra{no
- koskeno bra{no
- jodirana sol
- premiks
go ima sledniot sostav:

45%
34%
10%
5%
3%
1,5%
0,5%
1%
100%
Ovaa krmna smeska odgovara za mladi grla, a za postari grla nema potreba
vo smeskata da se dodava premiks kako vitaminsko mineralen dodatok. Na guskite
{to se gojat treba da im se obezbedi dovolno voda i kabasta krma. Za vreme na
goeweto guskite se dràt vo mali boksovi ili mali ogradeni prostori.
Ishranata na guskite za dobivawe na golema koli~ina na crn drob e
specifi~na, a se raboti vo stimulirawe na rastot, zgolemuvawe na crniot drob
koj moè da se zgolemi od 150 na 400 g. Tuka nastanuva fakti~ki hipertrofija,
pa duri i masna degeneracija na crniot drob. Obrocite za vakva ishrana mora da
sodràt pogolema koli~ina na soli od bakar i fosfor i so obilni koli~ini na
jaglenohidratni krmiva.
Klukaweto na guskite se vr{i dva pati dnevno so pauza od 12 ~asa i toa
nautro vo 6 ~asot i popladne vo 18 ~asot, so p~enka koja 12 ~asa e potopena vo
voda i treba da se iscedi pred upotreba. Na 10 kg p~enka se dodava 150 g sol i 0,5
dl maslo za polesno p~enkata da minuva niz hranoprovodot ili na smesata i se dodava
ka~amak zaradi podobro svrzuvawe i homogenizirawe.
206
207
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Klukaweto go vr{at iskusni rabotnici, postepeno se zgolemuvaat koli~inite, taka

so po~etokot na drugata nedela moè da se dade maksimalnata koli~ina na
p~enka. Guskite treba da imaat na
raspolagawe dovolno voda i pesok koj
pomaga pri
vareweto na hranata.
Goeweto na guskite za crn drob trae 35
dena. Prirastot e od 90 do 140 g dnevno
ili do krajot na goeweto od 3 do 4 kg.
Zgoenata guska ima teìna od 7 do 9 kg.
Za 1kg prirast se tro{i 7 do 10 kg
p~enka.
Sl. 152. Guski na pa{a
Objasni i odgovori:
So koi krmni smeski se hranat mladite misir~iwa na vozrast do 8 nedeli?
Nabroj gi krmnite smeski za ishrana na misir~iwa na vozrast od 8 do 21 nedela!
Objasni do koja vozrast se gojat misir~iwata brojleri i koi krmni smeski gi
koristat!
Koi krmiva obi~no treba da gi sodrì edna krmna smeska za ishrana na guv~iwa?
Objasni so koi krmni smeski se hranat guv~iwata!
Do koja vozrast se gojat guv~iwata za meso?
Objasni kako treba da se hranat guskite za proizvodstvo na crn drob!
7.18.5. Ishrana na pajki

Pajkite spa|aat vo onaa grupa na ìvina koja najmalku e probirliva na hrana.
Dobar del od hranata pajkite go nao|aat nadvor od objektite, osobeno ako imaat
voda (ezera, mo~uri{ta).
Vo takvi uslovi na pajkite im se dava 50- 60 g zrnesta hrana dnevno, taka
{to edna ~etvrtina se dava nautro, a ostatokot nave~er. Me|utoa, ako pajkite se
dràt vo mali prostorii kade ne moàt da najdat hrana, toga{ dnevno im se dava
pove}e zrnesta ili prekrupirana hrana i toa okolu 130 do 140 g. So hranata treba
da im se dava i zelena masa, iseckana kopriva,
lucerka i dr. Isto taka treba da im se dade
mo`nost za vnesuvawe na pesok i dovolno voda za
piewe.
Pajkite pronesuvaat vo mesec fevruari i
nesat jajca do juni. Za toa vreme treba dobro da se
hranat. Za ishrana vo golemite farmi se
upotrebuvaat gotovi krmni smeski, kako {to e
starter so 18% na proteini koj se koristi za
mali paj~iwa na vozrast do 2 nedeli, a ishranata e
avtomatska (sl. 153).
Sl. 153. Goewe na mladi paj~iwa za meso so koncentrirana hrana,
starter smeska vo avtomatski hranilki
207
208
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za paj~iwa na vozrast od 2 do 8 nedeli se koristi krmna smeska grover so 16%

proteini, a za paj~iwa od 8 nedeli do pronesuvaweto se koristi krmna smeska so 15%
proteini. Krmnata smeska za pajkite nesilki treba da ima 18% proteini.
Ednodnevnite paj~iwa {tom }e se prenesat vo odgleduvali{teto, vedna{
po~nuvaat da se hranat. Vo prvite nekolku denovi smeskata treba da e bra{nesta
ili navla`neta, a potoa im se dava peletirana.
Na paj~iwa od dve nedeli moè da im se dava iseckana zelena hrana. Mladite
paj~iwa se hranat 3 do 4 pati dnevno na vozrast od 2 nedeli, a potoa 2 pati dnevno.
Goeweto na paj~iwata zapo~nuva od prviot den od ìvotot i trae 8 nedeli. Za toa
vreme tie dostignuvaat teìna od okolu 3, 2 kg. Na ovaa teìna tie se kolat za meso.
Za 1kg prirast vakvite brojleri tro{at od 2,6 do 2,8 kg hrana. Nesilkite koi se
koristat za jajca za inkubacija na vozrast od 24 nedeli do krajot na jajcenosniot
period koristat krmnni smeski so 20% na proteini so energetska vrednost od 11.095
do 12.131 kJ.
Aktivnosti:
Po mo`nost poseti sto~arski saem, izlo`ba, ili najbliskata ìvinarska
farma. Tamu }e se zapoznae{ i prakti~no }e nau~i{ za pova`nite rasi na
ìvina, nivnite proizvodni karakteristiki i na~inot na ishranata.
1. Objasni vo {to se sostoi stopanskoto zna~ewe na ìvinarstvoto!
2. Objasni ja klasifikacijata na ìvinata spored proizvodnite karakteristiki!
3. Kolku iznesuva prose~noto godi{no proizvodstvo na jajca kaj rasata leghorn?
4. Koja od navedenite rasi ko{ki e so kombinirani proizvodni sposobnosti a) minorka, b) feniks,
v) rodajland, g) kohinhina?
5. Kako e dobiena rasata wuhem{ir i kolku jajca dava godi{no?
6. Po {to se razlikuva rasata orpinkton od rasat brama?
7. Koj liniski hibrid za jajca so bela lu{pa e najrasprostranet vo svetot i kaj nas?
8. Kolku iznesuva potro{uva~kata na hrana kaj liniskiot hibrid hubro za kg prirast?
9. Nabroj gi srednote{kite rasi misirki i navedi kolku iznesuva nivnata prose~na ìva masa?
10. Nabroj gi pova`nite lesni rasi misirki i opi{i gi nivnite karakteristiki!
11. Koja pajka od rasite za meso parena so drugi rasi ne dava plodno potomstvo?
12. Koja pajka od rasite za meso e najra{irena i dava najmnogu jajca i meso?
13. Koja od kombiniranite rasi pajki dava najmnogu jajca i ima kvalitetno meso?
14. Koja od navedenite rasi pajki dava najmnogu jajca: a) ruanska, b) pekin{ka, v) indiska trka~ica,
g) kaki kambel?
15. Kakva boja ima emdenskata guska i kolku jajca dava godi{no?
16. Kolku iznesuva ìvata masa na pomeranskata guska i koj soj e najzastapen?
17. Kolku dena trae prvata faza od inkubacijata kaj jajcata od koko{ki i vo kakva polo`ba se jajcata?
18. Vo kakva polo`ba se zareduvaat jajcata vo lupilnikot i kolku vreme ostanuvaat tamu?
19. Objasni kako se vr{i pakuvawe na piliwata po inkubacijata!
20. Koj tip na kafezi naj~esto se koristi pri odgleduvawe na koko{ki nesilki?
21. Navedi gi pova`nite klasi na jajca!
22. Kolku iznesuva maksimalniot broj nesilki vo edna farmska edinica pri organsko proizvodstvo ?
23. Nabroj gi krmivata koi dominiraat vo ishranata na ìvinata!
24. Sostavi krmna smeska za nesilki?
25. Presmetaj kolku g koncetrat dnevno treba da konsumira edna koko{ka za da gi podmiri potrebite
od proteini, ako koncentratot sodrì 14% na proteini!
26. [to pdrazbira{ pod restriktivna ishrana na podmladokot?
208
209
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8
PÊLARSTVO

- da go sfati{ stopanskoto zna~ewe na p~elarstvoto;
- da gi razlikuva{ osnovnite produkti od p~elite;
- da ja poznava{ organizacijata na p~elnoto semejstvo;
- da gi prepoznava{ osnovnite anatomski karakteristiki
na p~elite;
- da gi poznava{ karakteristikite na razmnoùvaweto na p~elite
( prirodno i ve{ta~ko roewe);
- da gi razlikuva{ vidovite na ko{nici za smestuvawe na p~elite;
- da znae{ da gi upotrebuva{ priborot i alatot {to se koristi
vo p~elarstvoto;
- da gi poznava{ karakteristikite pri ishranata na p~elite;
- da gi poznava{ rastenijata {to gi koristat p~elite kako hrana;
- da gi poznava{ naj~estite bolesti i {tetnici na p~elite.
209
210
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8.1.Stopansko zna~ewe na p~elarstvoto

P~elarstvoto kako posebna
granka od sto~arstvoto se zanimava so
odgleduvawe na p~eli. Od p~elarstvoto imame direktna i indirektna korist.
Direknata korist se sostoi vo toa {to od p~elarstvoto gi koristime p~elnite
proizvod: med, vosok, p~elin otrov, mati~en mle~, propolis i polenov prav.
Indirektnata korist e vo iskoristuvaweto na p~elite za opra{uvawe na
kulturnite rastenija. Na toj na~in entomofilnite kulturni rastenija davaat
zna~itelno povisoki prinosi. Ispituvawata napraveni vo taa nasoka pokaùvaat
deka so opra{uvaweto na entomofilnite rastenijata so pomo{ na p~elite,
indirektnata korist e za 100 do 150 pati pogolema od direktnata, zatoa {to pove}e
od 80% od zemjodelskite kulturi se entomofilni (se opra{uvaat so pomo{ na
korisni insekti).
P~elarstvoto e ekonomi~na i visokodohodovna i profitabilna granka.
Na{ata zemja ima izvonredni uslovi za razvoj na p~elarstvoto, bidej}i raspolagame
so golemi povr{ini na livadi i pasi{ta na koi dominira medonosna dendroflora
pogodna za proizvodstvo na kvaliteten med. So odgleduvaweto na p~elite
racionalno }e se iskoristi medonosnata flora i dendroflorata, a so toa }e se
za~uva ìvotnata sredina i biodiverzitetot.
Odgleduvaweto na p~elite pretstavuva eden vid rekreacija i hobi kaj lu|eto
od koe se dobiva i ekonomska korist. Bidej}i odgleduvaweto na p~elite ne bara
golema fizi~ka sila so ovaa granka moàt da se zanimavaat i poslabi fizi~ki lica
( èni, deca, starci pa duri i invalidizirani lica) koi rabotnite operacii }e gi
izvr{uvaat mnogu lesno i so osobeno zadovolstvo. Spored statisti~kite podatoci
vo svetot ima okolu 50 milioni registrirani p~elni semejstva, za koi{to se smeta
deka medonosnite rastenija moàt da obezbedat pa{a za okolu 150 milioni. Dodeka
kaj nas vo R. Makedonija ima okolu 67.804 p~elni semejstva so godi{no proizvodstvo
od okolu 860 toni med. Prose~no edno p~elno semejstvo proizveduva okolu 13 kg med.
Godi{no vo svetot se proizveduva 400-500 milioni kg med. Najgolemi proizvoditeli
na med se: Rusija, SAD, Kanada, Meksiko i dr.
1. Koja e direknata i indirektnata korist od p~elarstvoto?
2. Nabroj gi pova`nite proizvodi {to se dobivaat od p~elarstvoto!
8.2.Proizvodi od p~elite
Od medonosnite p~eli se dobivaat pove}e proizvodi: med, vosok, polen, mle~,
p~elin otrov i propolis (sl.154).
Medot e proizvod na medonosnite p~eli {to go proizveduvaat so prerabotka
na nektarot ili medlikata (medenata rosa). Nektarot pretstavuva slatka te~nost,
koja ja la~at specijalni `lezdi na rastenijata, nare~eni nektarni, dodeka medlikata
e slatka te~nost koja vo vid na ekskrementi ja la~at lisnite i {titestite vo{ki
koi se hranat so rastitelni sokovi. Zavisno od toa od koj izvor poteknuva medot se
deli na dva osnovni vida: nektarski i medlikov.
Nektarskiot med od svoja strana se deli na monofloren ili sorten (od
nektar na eden rastitelen vid) i polifloren ili me{an (od nektar na pove}e
210
211
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
rastitelni vidovi). Vo na{ata Dràva naj~esto se dobivaat: bagremov, lipov,

son~ogledov, kostenov i dr. monoflorni vidovi med. êsto nevozmo`no e da se dobie
monofloren med, bidej}i istovremeno so glavnoto rastenie cvetaat i mnogu drugi
medonosni rastenja.
Postoi u{te edna klasifikacija na medot, koja se zasnova na na~inot na
negovoto dobivawe i obrabotka. Spored ovaa klasifikacija medot se deli na:
centrifugiran i med vo sa}e.
Sl. 154 . P~elni proizvodi: mati~en mle~ so med, livadski i bagremov med, propolis i
p~elin otrov
P~elniot med e sloèn biolo{ki proizvod. Medot pretstavuva proizvod so

visoka hranitelna vrednost. Vo negoviot sostav se otkrieni mnogu va`ni materii za
organizmot, me|u koi i site mikroelementi. Za da proizvede p~elata 1 kg med, treba
da preleta 140.000 kilometri.
Bogat e so {e}eri i toa monosaharidi (glikoza i fruktoza). Od vitaminite
sodrì A, B1, B2, B3, B5, B6, C, K, nikotinska kiselina i dr. Vo medot se nao|aat i
razni enzimi: invertaza, diastaza, katalaza, fosfataza, oksidaza, perioksidaza,
maltaza, lipaza i dr.
Eden litar med treba da teì 1420 g. Gustinata na medot zavisi i od
koli~inata na voda vo nego. Normalno vo medot treba da ima 18 do 20 % voda. Koga
procentot na vodata vo medot }e se namali na 14 do 15% toga{ obi~no e cvrsto
kristaliziran, a relativnata teìna e najgolema i e so najdobar kvalitet.
Kristaliziraniot med moè da se pretvori vo te~en so zagrevawe vo vodeno
kupatilo so temperatura na vodata ne pove}e od 40 do 450S. Kvalitetot na medot
prakti~no se ocenuva vrz osnova na negovata gustina, vkus, boja i miris.
Vosokot e vtor proizvod {to se dobiva od p~elnite semejstva. Go sozdavaat
p~elite rabotni~ki so pomo{na na 4 para voso~ni `lezdi koi se nao|aat od dolnata
strana na stomakot. Vosokot se sozdava od prostite {e}eri. Po boja preraboteniot
vosok e svetloòlt do temnoòlt, cvrst so sitnozrnesta struktura. îstiot
p~elni vosok e bez vkus i ima prijaten specifi~en miris.
Vo vosokot se nao|aat okolu 15 razli~ni hemiski soedinenija, koi moàt da se
podelat vo tri grupi: slobodni masni kiselini 13%, estri 74%, zasiteni
jaglenovodorodi 3%. Vo sostavot na vosokot vleguvaat i oboeni materii i eteri~ni
masla koi ja odreduvaat bojata i mirisot na vosokot.
Osven vo p~elarstvoto, p~elniot vosok nao|a {iroka primena vo golem broj
industriski granki kako {to se: metalurgijata, èlezni~kiot saobra}aj, aviosoobra}ajot, (pri proizvodstvoto na avioni), radiotelefonskata tehnika,
211
212
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
koàrskata, kozmeti~kata, farmacevtskata, aftomobilskata i dr. industriski

granki). Vo kozmetikata se koristi za proizvodstvo na ladni kremovi, masti,
losioni, karmini i dr.
Polenot e proizvod na cvetnite rastenija. Godi{no na edno p~elno semejstvo
mu e potrebno okolu 20 kg polen. Hemiskiot sostav na polenot e mo{ne sloèn. Toj
se sostoi od: belkovini, masti, {e}eri, mineralni materii i vitamini.
Belkoviniite se zastapeno od 7 do 40% i gi sodràt site dosega poznati
aminokiselini. Mastite se zastapeni od 1 do 20%.
[e}erite se dviàt od 15 do 60%. Pokraj obi~nite {e}eri glikoza, fruktoza
i saharoza vo polenot moè da se najde i ksiloza, arabinoza, dekstrin, skrob,
celuloza i dr. Od mineralnite materii vo polenot se zastapeni: kalciumot,
kaliumot, magneziumot, bakarot, fosforot, hlorot, cinkot i dr.
Vo polenot se otkrieni vitaminot B1, B2, B3, C, A, PP, D i dr.; razni enzimi,
organski kiselini, oboeni materii, hormoni, biogeni stimulatori i dr. Najdobar
na~in za dobivawe na polen e koristewe na specijalni prifa}a~i za polen koi se
montiraat na vlezot od ko{nicata.
Mle~ot, spored nekoi podatoci vo narodnata medicina bil koristen u{te
mnogu odamna, zatoa {to mu se prepi{uvaat ~udotvorni lekoviti svojstva. Se
sozdava od cvetniot nektar vo `drelnite, a delumno i vo mandibularnata
(dolnovili~nata) `lezda kaj mladite p~eli (stari 5 do 15 dena), koi ne letaat. Toj se
koristi kako hrana na p~elnite larvi do tri dena, me|utoa, kaj mati~nite larvi se
koristi vo celiot larven stadium i dodeka maticata polaga jajca. Sveìot mle~ od
mati~nicite pretstavuva gusta òlto-bela ka{a koja li~i na pavlaka. Toj gi sodrì
site neophodni hranlivi materii za sozdavawe i opstanok na ìviot organizam.
Spored hemiskiot sostav sodrì: belkovini 12%, masti 5%, jagleni hidrati
12 %, mineralni materii 0, 82% i drugi materii 3%. Od hemiskiot sostav se gleda
deka mle~ot najmnogu sodrì belkovini i jagleni hidrati. Od belkovinite vo
mle~ot najzastapeni se albuminot i globulinot. Belkovinite na mle~ot sodràt
osum nezamenlivi aminokiselini. Isto taka ima i ~ist acetilholin, nukleinski
kiselini (DNK), kako i slobodni nukleotidi, koi imaat golema uloga vo sintezata
na belkovinite. Od vitaminite rastvorlivi vo voda zastapeni se: B1, B3, B5, B6,
B7,,B9, C i inozitol. Dodeka od vitaminite rastvorlivi vo masti, vo mali koli~ini
prisutni se A, E i K.
Od {e}erite vo mle~ot najmnogu se zastapeni glukozata i fruktozata. Vo
mali koli~ini se nao|a i riboza, gentabioza i dr.
Od mineralnite materii vo mle~ot prisutni se: kaliumot, natriumot,
kalciumot, fosforot, magneziumot, èlezoto, cinkot, sulfurot, kobaltot, hromot,
bakarot, pa duri i zlato. Nau~no e dokaàno deka so upotreba na mati~en mle~,
ìvotot kaj insektite i cica~ite se prodolùva. @enite stanuvaat povtorno
fertilni (plodni) po menopauzata; gi podmladuva kletkite, ja zgolemuva otpornosta
na organizmot, go zabrzuva zarastuvaweto na koskite, go zgolemuva brojot na
eritrocitite, ima antikancerogeno dejstvo i dr.
P~elniot otrov go sozdavaat specijalizirani `lezdi kaj p~elata
rabotni~ka. Osnovnata uloga na p~elniot otrov e za{tita na p~elnoto semejstvo i
poedine~no p~elite. Toj deluva nervno paraliti~ki. Pomalite insekti i ìvotni
uginuvaat so eden ili nekolku ubodi. So eden ubod se izla~uva od 0,1 do 0,3 mg otrov.
Smrtonosnata doza za ~ovekot e okolu 100 mg. Isklu~ok se lu|eto preosetlivi na
212
213
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
p~elniot otrov. Kaj niv nekolku ubodi moàt da predizvikaat smrt. Takvite lu|e ne
smeat da rabotat so p~eli.
P~elniot otrov e bezbojna te~nost so specifi~en miris. Toj gi mobilizira i
silno gi nadraznuva ostanatite p~eli koi nabrzo po~nuvaat da kasaat. Spored toa
p~elarot treba da se pridrùva na utvrdenite pravila i da ne gi voznemiruva
p~elite za da ne dojde do nesakani kasnuvawa.
Vo narodnata medicina p~elniot otrov odamna se koristi za lekuvawe na
razni bolesti kako {to se: revmatizam, i{ijas, bronhialna astma, bolesti na
periferniot nerven sistem, polenska kijavica, ateroskleroza na perifernite
krvni sadovi i dr.
Propolisot pretstavuva sloèna me{avina od smolesta materija (55%),
vosok (30%), eteri~ni masla (10%), mikroelementi, vitamini, enzimi, organski
kiselini i dr. (5%). P~elite go izrabotuvaat od sobranite smolesti materii od
korata i papkite na razni vidovi rastenija: topola, vrba, smreka, brest, ela, bor i
dr. Se smeta deka p~elite koristat polenovi zrnca koi se bogati so eteri~ni masla.
Propolosot p~elite go upotrebuvaat za popolnuvawe na puknatinite na
uli{teto, za stesnuvawe na vlezot vo uli{teto i dr. Propolisot se koristi kako
lek za ublaùvawe na bolkite i dobro deluva protiv site vospalitelni procesi.
Isto taka deluva protiv grip, gabni zaboluvawa, a gi zalekuva i ranite posle
povreda. Toj ima baktericidno dejstvo na pove}e od 100 vidovi mikroorganizmi,
me|u koi i na predizvikuva~ot na tuberkulozata, sifilisot, leptospirozata i na
razni gabi~ni zaboluvawa, namaluvaj}i ja nivnata ìvotna sposobnost. Propolisot
go spre~uva nenormalnoto razmnoùvawe na kletkite (citostati~ko dejstvo) i le~i
od dobro}udni tumori. Zaradi ovie osobini propolisot se koristi masovno kako vo
humanata, taka i vo veterinarnata medicina.
Objasni i odgovori:
Kolku vidovi med postojat spored prirodata na dobivaweto ?
Vrz osnova na koi parametri se ocenuva kvalitetot na medot!
Od koja organska materija p~elite go sozdavaat vosokot?
Navedi go hemiskiot sostav na polenot!
Objasni od {to se sozdava mle~ot, kade se sozdava i koi p~eli go sozdavaat?
8.3. P~elno semejstvo

Doma{nata p~ela ìvee vo semejstva koi se sostaveni od 12 000 do 80 000, pa i
pove}e p~eli rabotni~ki, edna matica i stotici do nekolku iljadi trutovi vo
sezonata na razmnoùvaweto. P~elnoto semejstvo pretstavuva cvrsta izgradena
zaednica, vo koja celokupnata rabota e vo eden idealen harmoni~en red.
Vo Republika Makedonija se registrirani okolu 74.000 p~elni semejstva, koi
prete`no gi odgleduvaat vo stacionirani p~elarnici.
P~elnoto semejstvo go so~inuvaat: maticata, p~eli rabotni~ki i trutovite
(sl.155). Sekoja individua vo p~elnoto semejstvo raboti vo korist na celoto p~elno
semejstvo, pa zatoa p~elite ~esto se sporeduvaat so kletkite na eden organizam kade
{to sekoja kletka ima svoja zada~a t.e. funkcija. Celokupnata rabota,
213
214
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
organizacijata i ìvotot na p~elite vo p~elnoto semejstvo se bazira sekoga{ vrz

instiktot, a ne vrz umstvenite sposobnosti na p~elite.
Maticata pretstavuva celosno polovo razviena ènka vo p~elnoto
semejstvo i nejzinata zada~a e da reproducira potomstvo, polagaj}i oplodeni i
neoplodeni jajca. Od oplodenite jajca se izveduvaat p~eli rabotni~ki i novi
matici, a od neoplodenite jajca se izveduvaat trutovi. Maticata e najgolemiot ~len
vo p~elnoto semejstvo. Taa e dolga 15-20 mm, so ìva masa do 0,20 g. Ima izdolèno
stoma~e, taka {to kriljata ne go pokrivaat celosno, dodeka kaj p~elite rabotni~ki
toa e pokuso i e pokrieno so krilja.
Maticata nema organi za sobirawe cveten prav (polen) i nektar (sok), isto taka na
stomakot nema voso~ni `lezdi, nitu pak `lezdi za la~ewe na mati~en mle~. Ustata i
usniot aparat kaj maticata se poslabo razvieni otkolku kaj p~elata rabotni~ka. Taa
moè da ìvee 3-7 godini, a najproduktivna e vo prvata i vo vtorata godina, pa zatoa
maticite postari od dve godini potrebno e blagovremeno da se zamenuvaat so mladi
matici. Sekoe normalno semejstvo ima po edna matica.
P~elite rabotni~ki se pomali individui od maticata, nivnata dolìna
iznesuva 12-14 mm, so prose~na masa od 0,1 g.
Imeto rabotni~ki go dobile zatoa {to samo tie vo p~elnoto semejsvo se
rabotni ~lenovi. Na glavata imaat pipala i usta so dolg jazik, obrasten so
vlaknenca, taka {to so niv lesno go iscicuva slatkiot sok (nektar) od dnoto na
cvetot. Na gradite imaat po tri ~ifta noze, koi sluàt za odewe i za sobirawe na
cvetniot prav (pollen). Organite za varewe kaj p~elite se mo{ne sloèni. Tie
imaat edni `lezdi koi la~at materii so koi nektarot se prerabotuva vo med, a drugi
`lezdi koi la~at mle~. Rabotni~kite imaat i edna mala bapka-}ese za sobirawe na
nektarot. Na stoma~nata strana se nao|aat voso~ni `lezdi, koi sluàt za la~ewe na
vosok, a od grbnata strana imaat mirisna `lezda koja la~i miris, karakteristi~en
za sekoe p~elno semejstvo.
P~elite rabotni~ki vo kaudalniot (zaden) del imaat osilo-aparat za odbrana.
Tie ìveat od nekolku dena, nekolku nedeli pa do 6 ili 7 meseci, vo zavisnost od
p~elarskata sezona. Vo tekot na rabotniot period (medewe) p~elite rabotni~ki
ìveaat 42 dena, a do kolku se ispilat vo sezona koga nema rabota (docna esen)
moàt da ìveat 6-7 meseci.
Trutovite pretstavuvaat ma{ki individui vo p~elnoto semejstvo. Zada~ata
na trutovite e da ja oplodat maticata vo vremeto na sparuvaweto. Tie se pokrupni od
p~elite rabotni~ki, so dolìna na teloto 15-17 mm, a so masa do 0,2g.
Trutovite nemaat organi za sobirawe na hrana, a isto taka nemaat ni osilo (aparat
za odbrana). @iveat 55-60 dena. Polovata zrelost ja dostignuvaat na vozrast od 12 do
14 dena. Vo p~elnoto semejstvo trutovite se sretnuvaat za vreme na roeweto, a potoa
p~elite rabotni~ki gi otstranuvaat od uli{teto. Ako p~elnoto semejstvo ostane
bez matica ili e so la`na matica, trutovite moàt da se zabeleàt i preku zima. Se
izveduvaat od neoplodenite jajca. Vo
edno p~elno semejstvo vo aktivniot
period moè da ima od 400 do 500
trutovi, pa i pove}e. Vo p~elni semejstva
so stara matica brojot na trutovite e
sekoga{ pogolem.
Sl. 155. P~elno semejstvo p~ela rabotni~ka, trut i matica
214
215
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Objasni i odgovori:
1. Od {to se sostoi p~elnoto semejstvo?
2. Opi{i gi morfolo{kite, fiziolo{kite i reproduktivnite karakteristiki na maticata!
3. Navedi gi pova`nite karakteristiki na p~elata rabotni~ka?
4. Kolku vreme moè da ìvee p~elata rabotni~ka?
5. Kakva e ulogata na trutovite vo p~elnoto semejstvo i od kakvi jajca se razvivaat tie?
8.4.Anatomski karakteristiki na p~elite

Teloto na p~elata e podeleno na tri glavni dela: glava, gradi, stomak. Celoto
telo od nadvore{nata strana e pokrieno so hitinski sloj {to gi za{tituva
vnatre{nite organi na p~elata od povredi, nadvore{ni vlijanija i neprijateli.
Hitinskiot sloj na p~elata se sostoi od tri sloja: nadvore{en, sreden i
vnatre{en. Nadvore{niot sloj ili kutikulata e gradena od tri sloja: povr{inski
{to e mnogu tenok i sluì za za{tita na p~elata od vlaga, sredniot sloj e podebel i
pocvrst, vo nego se nao|aat pigmentite na p~elata i vnatre{niot sloj od proirni
kletki koj e najdebel. Od nadvore{nata strana teloto na p~elata e obrasnatao so
gusti i ne`ni vlaknenca. Tie go {titat teloto od prav i ne~istotija, a istovremeno
sluàt i za opra{uvawe na entomofilnite rastenija, bidej}i na niv se zadrùvaat
polenovite zrnca. Pokraj ova so ovie vlaknenca p~elite go sobiraat polenoviot
prav i go nosat vo uli{tata za svoja ishrana.
Glavata na p~elata e sostavena od {est segmenti (~len~iwa), koi me|u sebe
se cvrsto srasnati. Na glavata kaj p~elata se nao|aat organite za vid (o~ite),
organite za miris i dopir (pipalata) i organi za ishrana ( ustata). P~elata ima dva
vida o~i: sloèni (facetuvani) i prosti (to~kasti) o~i. So pomo{ na sloènite
o~i p~elata gi gleda predmetite vo dale~ina. Sloènite o~i se sostaveni od
nekolku iljadi omatidi ili fascetii (3000-8000).
P~elata ima tri prosti o~i koi se postaveni na glavata vo forma na
triagolnik. So prostite o~i p~elata gleda predmeti vo blizina i vo temnica. Dobro
gi prepoznavaat site boi, so
isklu~ok na crnata i crvenata.
Poznato e deka p~elite ja
prepoznavaat ultravioletovata boja,
za razlika od ~ovekot, koj ne ja
prepoznava.
Pipalata kaj p~elata se eden
par, sostaveni od 11 do 12 ~len~iwa
i se nao|aat na glavata. Na pipalata
se nao|aat vlaknenca, porozni
plo~ki i nekoi vdlabnatinki.
Vlaknencata sluàt za pipawe, a
poroznite plo~ki i vdlabnatinkite
za miris.
Sl. 156. Nadvore{ni organi kaj p~elata: 1. pipala, 2. o~i. 3. usta i jazik, 4. gradi, 5.
krila, 6. stoma~e, 7. predni noze, 8. sredni noze, 9. zadni noze, 10. osilo, 11. pipala
215
216
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Usniot aparat kaj p~elata se nao|a na dnoto na glavata, prisposoben za

srkawe i lièwe i se sostoi od goren i dolen del. Gornata usna e vo vid na
pravoagolna plo~a i e nepodvi`na. Gornata vilica se sostoi od dve vilici {to se
nao|aat strani~no od gornata usna. Toa se vsu{nost dve izdolèni hitinski plo~i
koi sluàt za zemawe cvrsta hrana.
Dolnata vilica se sostoi od eden ~ep koj{to e plosnat i zavitkan.
Dolnovili~nite delovi se oslabo razvieni i
se sostojat od edno ~len~e, dodeka grizalkata
i kacigata ({lemot) se srasnati me|u sebe i
izdolèni vo forma na cevka vo koja se nao|a
za{titen jazik.
Dolnata usna se sostoi od podbrada,
jazik i dva usni `leba , kako i od nerazvieni
jazi~iwa.
Jazikot kaj p~elata e tenok i dolg,
obrasnat so vlaknenca, vrvot so mala
vdlabnatinka vo vid na laì~ka.
Sl. 157. Anatomija na p~elata
P~elata moè slobodno da go izdolùva i da go sobira jazikot, a so toa vo

cevkata da se sozdava vakum so koj p~elata moè te~nata hrana da ja v{mukuva.
Jazikot kaj p~elata rabotni~ka e dolg od 6,7 do 7,1 mm.
Gradite kaj p~elata se sostaveni od tri segmenti: predni, sredni i zadni.
Prednite gradi se lesno podvi`ni, bidej}i ne se cvrsto povrzani so srednite gradi,
dodeka srednite i zadnite gradi se nepodvi`ni i go so~inuvaat oklopot
(koùrecot).
Krilja Na gradite od nadvore{nata strana se postaveni dva ~ifta krilja i
toa na vtoriot i tretiot graden segment. Od dolnata strana na gradite se postaveni
tri ~ifta noze.
P~elata ima dva ~ivta krilja koi se nao|aat na mestoto na soedinuvawe na
prednite i srednite gradi. Prednite krilja se pogolemi od zadnite i imaat forma
na pravilen triagolnik, a zadnite se pomali i imaat forma na nepravilen
triagolnik. Kriljata kaj p~elite se prosirni, optegnati i so jasna nervatura. Vo
tekot na letaweto p~elite so kriljata sozdavaat zvuk na brm~ewe, so koj se
razbiraat me|u sebe. Bidej}i p~elite imaat dobro razvieni gradni muskuli, tie
moàt da letaat so brzina od 20 do 40 km na ~as.
Noze na p~elata P~elata na sekoj graden segment ima po eden ~ift noze.
Nozete na p~elata se prisposobeni za odewe, za ~istewe na svoeto runtavo i
obrasnata telo, kako i za sobirawe na polen i propolis. Nozete se sostaveni od
~len~iwa, a se povrzani za teloto so pomo{ na kolkot. Stopaloto na nozete e
sostaveno od pet ~len~iwa. Pome|u zadni ~len~iwa se nao|a perni~e so ~ija poma{
se dviì po mazni povr{ini (staklo).
Na prednite noze pri krajot na cevanicata od vnatre{nata strana se nao|a
izrastok vo vid na mamuza. Koga p~elata gi pro~istuva pipalata, gi stava vo
dlabnatinata i so mamuzata gi zatvora. Na toj na~in pipaloto se provlekuva niz
taka napraveniot otvor i se ~isti od ne~istotijata (prav, polen, vosok, med).
216
217
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Na srednite noze na krajot od cevanicata se nao|a mnogu razvien trnoviden

izrastok koj sluì da gi fa}a drugite noze i za simnuvawe na polenoviot prav od
vlaknencata na zadnite noze, {to ponatamu go prenesuva vo ko{ni~kata.
Zadnite noze na p~elata se najrazvieni, a od nadvore{nata strana na
cevanicata se nao|a vdlabnatina, odnosno ko{ni~ka vo koja p~elite go smestuvaat
polenot. Vo dolniot del na cevanicata se nao|aat jaki vlaknenca vo vid na ~etka
(polenovo ~e{le) so koi p~elata go sobira polenoviot prav. Na prviot segment od
stapaloto na zadnite noze od zadnata strana se nao|aat prodolèni vlaknenca
nare~eni mistrija, so koi p~elata go smestuva sobraniot polenov prav vo
ko{ni~kata na zadnite noze.
Stomakot na p~elata se sostoi od devet segmenti. Sekoj segment se sostoi
od po dva dela (polusegmenti): goren grben i dolen stoma~en. Segmentite pome|u
sebe se povrzani so meka pleura (intersegmentalna membrana) pa zatoa segmentite se
podvi`ni, odnosno moàt da se prodolùvaat i da se sobiraat. Stoma~eto na
maticata i p~elata rabotni~ka zavr{uva so osilo. So osiloto maticata gi ubiva
drugite matici, a p~elite rabotni~ki se branat od neprijatelite i {tetnicite.
Organite za varewe na p~elata se sostojat od predno, sredno i zadno crevo.
Ovie organi zapo~nuvaat od usniot aparat, pominuvaat niz glavata, gradite i
stomakot, a zavr{uvaat so analniot otvor.
Prednoto crevo se sostoi od `drelo, hranoprovod i meden meur. Medniot
meur se pro{iruva i moè da sobere 50-60 mm3 te~na hrana (nektar, med, voda). Koga
p~elata vo prirodata }e sobere dovolno hrana, ja skladira vo medniot meur i otkoga
}e go napolni, hranata ja prenesuva vo uli{teto. Se smeta deka prerabotkata na
sloènite {e}eri vo prosti zapo~nuva najprvo vo medniot meur. Delot od hranata
{to i e potreben za odrùvawe na sopstveniot ìvot, p~elata od medniot meur go
propu{ta vo srednoto crevo.
Srednoto crevo e podolgo od stomakot i zatoa e svieno. Vo nego se nao|aat
fermentite: amilaza, invertaza, proteaza i dr.
Zadnoto crevo se sostoi od tenko i rektalno crevo. Vo rektalnoto crevo se
nao|aat `lezdi koi la~at materii {to go spre~uvaat raspa|aweto na organskata
masa vo crevoto. Zaradi toa, p~elite se sposobni da go zadrùvaat izmetot vo
zimskite studeni denovi i pove}e od eden mesec.
@lezdi kaj p~elite Pova`ni `lezdi kaj p~elite se: gornovili~na, mati~na,
plunkovna, gradna, temena, voso~na, mirisna ili nasonova `lezda.
Krven sistem kaj p~elata Krvotokot kaj p~elata e otvoren. Najvaèn del od
krvotokot e srceto koe se sostoi od 5 komori. Zadnite komori se pogolemi i
po{iroki, a prednite potesni i podolgi. Levo i desno od granicite na komorite od
srceto se nao|aat po dva otvora so zalistoci koi se otvoraat kon vnatre{nosta i na
toj na~in ja spre~uvaat krvta da se vra}a nanazad. Srceto e sostaveno od mazni
muskulni vlakna. Se protega od gornata strana na stoma~eto, a pri krajot pominuva
vo aorta. Krvta od srceto se potiska so pomo{ na muskulite, odi vo aortata, a potoa
se izliva vo glavata, nervniot sistem, nozete i genitalnite organi.
Polovi organi kaj p~elata @enski polovite organi ima samo maticata, tie
se sostaveni od dva jajnika. Vo sekoj jajnik ima od 100 do 200 jajni cev~iwa, koi se
paralelno naredeni eden do drug. Jajnite cev~iwa od jajnikot se vlevaat vo
jajcevodite. Dvata jajcevodi se soedinuvaat vo eden jajcevod. Od gornata strana na
vaginata smestena e semenata kesi~ka koja se vleva vo predvorjeto na vaginata. Ovaa
217
218
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
kesi~ka sluì da se smestat spermatozoidite pri oploduvawe na maticata so trut.

Trutovite imaat ma{ki polovi organi, tie se smesteni vo stoma~nata praznina.
Polovite organi se sostojat od dva semenika (testisi). Vo sekoj semenik se nao|aat
od 150 do 200 semeni cev~iwa-testioli. Vo niv se sozdavaat ma{kite polovi kletki
spermatozoidite.
Organite za di{ewe kaj p~elite se sostojat od trahei (cev~iwa) koi na
krajot zavr{uvaat so vozdu{ni meur~iwa. Ima pet vozdu{ni meur~iwa i toa edno se
nao|a vo glavata, dve vo gradite i dve vo stomakot. Traheite se povrzani so
nadvore{nite otvori za di{ewe koi gi ima okolu 10 ~iftovi. Istovremeno
vozdu{nite meur~iwa koga se polni so vozduh i pomagaat na p~elata za polesno da
leta.
Nerven sistem kaj p~elata se deli na: centralen koj e smesten na stoma~nata
dolnata strana na teloto i simpati~en. Centralniot nerven sistem gi opfa}a:
glavata, gradite i stomakot. Simpati~niot nerven sistem poa|a od mozokot i dopira
do prednoto i srednoto crevo. Ovoj nerven sistem gi aktivira funkciite na
prednoto crevo, plunkovnite `lezdi i srceto.
Objasni i odgovori:
Na kolku dela e podeleno teloto na p~elata i koi se tie?
Nabroj gi pova`nite nadvore{ni organi kaj p~elata!
Nabroj gi pova`nite vnatre{ni organi na p~elata!
Objasni kolku vida o~i ima p~elata i koi se tie!
Navedi gi pova`nite organi za varewe na hranata kaj p~elata!
Opi{i gi polovite organi kaj maticata i trutovite!
218
219
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8.5. Razmnoùvawe na p~elite

P~elite se razmnoùvaat so oplodeni i neoplodeni jajca sneseni od maticata.
Maticata polovo sozreva 3 do 6 dena po nejzinoto ispiluvawe. Po ovoj period vo
toplo vreme taa izleguva nadvor od uli{teto za sparuvawe. Sparuvaweto nastanuva
vo vozduh. Pri sekoj let maticata ispu{ta specifi~en miris so koj gi privlekuva
trutovite za da ja sledat.
Po izletuvaweto na maticata ja sledat golem broj trutovi. Najsilniot,
najzdraviot i najsposobniot trut ja oploduva maticata. Taa po~nuva da polaga jajca 2
do 4 dena otkako se parela so trutovite. Pred da polaga jajca maticata, mladite
p~eli rabotni~ki $ gi ~istat }elijkite. Maticata najnapred ja vovlekuva glavata vo
}elijkata i proveruva dali taa e dobro is~istena, pa duri toga{ go vovlekuva
stoma~eto. Najprvin go ispruùva osiloto, potoa na dnoto na }elijkata go polaga
jajceto. Taa so red gi pominuva site prazni i slobodni }elii i vo sekoja polaga po
edno jajce. Samiot akt na polagawe jajca trae 9 do 12 sekundi. Za 24 ~asa maticata
polaga 1500 jajca, pa i pove}e ili vo aktivna sezona do 200.000 jajca. Koga }e prestane
pa{ata, a temperaturata nisko }e se spu{ti, p~elite se sobiraat vo kup~e i
maticata prestanuva so polagawe na jajca.
Jajceto e proyirno. Dolgo e od 1,3 do 1,5 mm, so diameter 0,3 mm. Ako
temperaturata vo uli{teto e 34-35 0S jajcata }e po~nat da se razvivaat. Vo
momentot na polagaweto, jajceto stoi ispraveno na dnoto na }elijkata. Ako se
ispraveni site jajca vo sotot, zna~i deka se stari eden den, na vtoriot den tie se
postaveni koso, pod agol od 450. Tretiot den jajceto e poloèno i svitkano na dnoto
na }elijkata vo vid na kifla. Ova e potrebno da se znae bidej}i p~elarot moè da
proizvede nova matica samo od jajca koi se stari do tri dena.
Dali od poloènite jajce }e se razvie matica ili rabotni~ka, zavisi od
negata i ishranata na larvata. Pri krajot na tretiot den od polagaweto na jajcata
izleguva larvata, a p~elite rabotni~ki stavaat mati~en mle~ pokraj larvata na
dnoto od }elijata.Toga{ opnata na jajceto puka i izleguva larvata. Taa e svitkana na
dnoto od }elijkata, pa zatoa go
dobila imeto svitkana larva.
Zaradi intenzivnata ishrana na
larvite so mle~, tie mnogu brzo
rastat. Ako larvata i po tretiot
den se hrani samo so mati~en
mle~, od nea }e se razvie matica,
a ako se hrani so polen i med
toga{ }e se razvie rabotni~ka.
Sl. 158. Poloèni jajca vo }eliite od mladata matica
Razvojniot stadium kaj site ~lenovi na p~elnoto semejstvo pominuva niz

nekolku fazi: jajce, svitkana larva, ispruèna larva i kukla {to traat razli~no
vreme vo denovi kaj oddelnite ~lenovi {to moè da se vidi i od tabela br. 36.
219
220
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tabela 36. Razvojni stadiumi na oddelni ~lenovi od p~elnoto semejstvo vo denovi
Razvojni stadiumi
Jajce
Svitkana larva
Ispruèna larva
Kukla
Vkupno denovi
Matica
Rabotni~ka
Trut
3
5-6
2
6
16-17
3
5-6
2-3
9
21
3
7-9
4-6
10-14
25-32
Razvojot na larvata pominuva niz nekolku stadiumi. Stadiumot svitkana

larva kaj maticata trae 5 dena, kaj rabotni~kata 6-7 dena, a kaj trutot 7-9 dena. Isto
taka i stadiumot na ispruèna larva trae najrazli~no; kaj maticata 2 dena, kaj
rabotni~kata 2-3 dena, a kaj trutot 10-14 dena. Ispruènata larva p~elite ne ja
hranat. Ovoj stadium se vika otvoreno pilo. Koga larvata celosno }e se ispruì vo
}elijata, toga{ p~elite rabotni~ki ja pokrivaat so voso~ni kapa~iwa i se narekuva
zatvoreno pilo. Vo ovoj stadium larvata se preslekuva 5 pati i na krajot obrazuva
kukla. Stadiumot na kukla kaj maticata trae 6 dena, kaj rabotni~kata 9 dena, a kaj
trutot 10-14 dena. Na krajot kuklata se preobrazuva vo imago, odnosno vozrasna
p~ela. Spored toa, vremenskiot period od od jajce do imago iznesuva za matica 16
dena, za p~ela rabotni~ka 21 den, a za trutot 24-32 dena.
[ema za razvojniot ciklus na p~elata od jajce do imago: 1. poloèno jajce od matica,

2. larva, 3. kukla i 4. imago ili vozrasna p~ela
Objasni i odgovori:
Na koja vozrast polovo sozreva maticata?
Opi{i go oploduvaweto na maticata so trutovite!
Objasni go polagaweto na jajcata i razvojniot stadium na larvata!
Kolku iznesuva vremenskiot period od jajce do imago kaj p~elata rabotni~ka?
8.6. P~elno ìveali{te-uli{te (ko{nici)

P~elite moàt da se odgleduvaat primitivno vo uli{ta so nepodvi`ni
sotovi (sa}e) i vo sovremeni uli{ta, so podvi`ni sotovi. Od primitivnite uli{ta
najpoznati se ko{arite koi se koristat na Balkanot, vo Italija i Francija, potoa
uli{ta od golemi izglabeni trupci vo Polska i Rusija, slameni uli{ta, vo Sredna
Evropa, uli{ta vo forma na sanda~iwa osobeno vo Slovenija, uli{ta od
cilindri~ni sadovi koi se koristat vo Sirija, Egipet i dr. isto~ni zemji. Site ovie
so zaedni~ko ime se vikaat ko{ari (trmki).
220
221
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
P~elnoto gnezdo vo primitivnite uli{ta e nepodvi`no. Vo ovie uli{ta ne

moàt da se primenuvaat site na~ini na odgleduvawe na p~elite. Zaradi toa od niv
ne moè da se dobie pove}e med nitu pak kvaliteten med. Me|utoa, za odgleduvawe na
p~eli vo ovie uli{ta ne e potrebno mnogu trud i vreme.
Zaradi ovie nedostatoci, ovie uli{ta se zamenuvaat so sovremeni uli{ta.
Sovremeni uli{ta
Sovremenite uli{ta moàt da se rasklopuvaat i pak da se sklopuvaat, a
p~elnoto semejstvo da ne pretrpi nikakvi {tetni posledici. Kaj niv voso~nite
sotovi se izgradeni i vgradeni vo ramki i zatoa se vrameni od site ~etiri strani.
Sotovite se lesno podvi`ni, moàt da se premestuvaat od edno mesto na drugo.
Sotovite kaj ovie uli{ta visat nadolu.
Sovremenite uli{ta spored svojata konstrukcija i metod na rabota, se delat
na dve grupi:
Sovremeni uli{ta koi se otvoraat odzadi, pa zatoa ramkite se vadat vo
horizontalen pravec.
Sovremeni uli{ta koi se otvoraat odozgora, pa zatoa i ramkite od ovie
uli{ta se vadat nagore vo vertikalen pravec. Uli{tata {to se otvoraat odzadi
spa|aat vo grupata xerzonki.
Sl. 159. Ramovi so sa}e na koi se nao|aat p~eli, {to se vadat nagore
Karakteristi~no za ovie uli{ta e {to nivnata vnatre{na zafatnina e

ograni~ena i ne moè po èlba da se menuva. Site uli{ta od ovoj tip se sostojat
od dva dela: od plodi{te i od medi{te. Pome|u niv se postavuva hanemanova
(mati~na) re{etka koja go spre~uva pominuvaweto na maticata od plodi{teto vo
medi{teto.
Kako najva`no uli{te od ovoj tip e uli{teto A`. Imeto si go dobilo po
konstruktorite Avstriecot Albert i Slovenecot @nidar{i}. Ova uli{te e
sostaveno od medi{te i plodi{te, so 9 ramki so dimenzii od 420 h 260 mm. Vo
grupata sovremeni uli{ta koi se otvoraat odozgora i vo koi ramkite se vadat
vertikalno nagore ima pove}e tipovi od koi pova`ni se: polo{ka; dadan-blat;
langstrot i dr.
221
222
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tip polo{ka-(kov~eg)
Ovie uli{ta se sretnuvaat vo mal broj kaj nas i vo drugi zemji. Tie nemaat
dodatni delovi, a plodi{teto i medi{teto se smesteni vo edno telo. Polo{kite
imaat magacin. Vo ovie uli{ta ima pogolem broj ramki (16-30). Ima dva gorni i dva
dolni vleza (sl.161). Vakvata konstrukcija ovozmoùva mnogu lesno da se podeli na
so pregradena {tica na sredinata na dva dela, pri {to moè da se koristi za
odgleduvawe na dve ili tri semejstva, koi moàt zaedno da zimuvaat. Pozna~ajni
uli{ta od ovoj tip se: lajansovoto uli{te, koe se koristi vo Francija, so 20
ramki, ukrainsko koe ima 16-24 ramki i obi~na polo{ka koja ima 18-24 ramki.
Dadan-blat
Ovie uli{ta spa|aat vo tipot na uli{ta {to se naddavaat so katovi kaj koi
plodi{teto e sostaveno od ramki so normalna golemina, a medi{teto ima poluramki (sl.160). Dve ramki od polumedi{teto se ednakvi po golemina na edna ramka
od plodi{teto. Imeto go dobile po konstruktorite : Francuzinot [arl Dadan i
[vajcarecot Emil Blat. Dimenziite na ramkite vo plodi{teto se 436 H 150 mm.
Dobri strani na ovoj tip uli{te se:
-Vo polumedi{tata medot pobrzo sozreva;
-Zaradi malata zafatnina na poluramkite od niv moème
da dobieme ~ist med (monofloren), med {to poteknuva od
edno medonosno rastenie;
-Polumedi{tata polesno se simnuvaat koga se polni so
med;
-P~elite zimuvaat samo vo plodi{tata na ovie uli{ta;
-Vnatre{nata zafatnina moè da se zgolemuva
neograni~eno;
Lo{i strani Zaradi razlikata vo dimenziite na ramkite
od plodi{teto i medi{teto kaj ovie uli{ta pote{ko se
izvr{uvaat nekoi rabotni operacii. Poto~no, ramkite so
sot ne moàt da se premestuvaat od plodi{teto vo
medi{teto i obratno. Se koristi za ekstenzivno
p~elarewe
Sl. 160. Dadan-blatovo uli{te
Langstrot-rut
Ovie uli{ta se so tri tela ili so dva magacina (sl 161). Vnatre{nite
dimenzii na sekoe telo se so dimenzii: {irina 375 mm, dolìna 450 mm, visina 240
mm i so debelina na sidot od 25 mm. Sekoe telo ima po 10 ramovi so nadvore{ni
dimenzii: {irina 435 mm i visina 240 mm. Ovie uli{ta spa|aat vo uli{ta so
ednakvi katovi, a toa zna~i deka dimenziite na ramkite vo medi{teto i plodi{teto
se isti. Zatoa ovie uli{ta se vikaat uli{ta so ednakvi katovi.
222
223
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zasega ovoj tip na uli{te se smeta za najsovremen vo p~elarstvoto, zatoa {to

tuka moè da se primenuvaat najsovremenite metodi na p~elarewe. Me|utoa, tie
baraat od p~elarot dobro da ja poznava p~elarskata tehnika, biologijata na p~elata,
klimatskite uslovi, p~elnata pa{a i dr.
Dobrite strani na langstrot-rut uli{teto se: ovozmoùvawe na
najraznovidno iskoristuvawe na ramkite so sot zatoa {to se ednakvi po dolìna;
p~elnoto semejstvo vo niv moè maksimalno da se razviva, a da ne dobie nagon za
roewe;
lesno
se
spre~uva
prirodniot nagon za roewe so
blagovremeno dodavawe na katovi
(medi{ta). Me|utoa, ova uli{te
ima i odredeni nedostatoci. So
dodavaweto na katovite vrz
plodi{teto, sekoga{ postoi rizik
da nastine piloto vo plodi{teto.
Sl. 161. Sovremeno uli{te langstrot-rut levo i polo{ka desno

Objasni i odgovori:
Kakvi moàt da bidat p~elnite ìveali{ta ili uli{ta?
Kako se podeleni sovremenite uli{ta spored konstrukcijata i metodot na rabota?
Nabroj gi pova`nite sovremeni uli{ta!
8.7. Pribor i alat vo p~elarskata praktika

Za da moè da se raboti so p~elite i da se dobivaat p~elni proizvodi,
potrebno e p~elarot da ima raznoviden pribor i alat, koj treba dobro da go poznava,
pravilno da go koristi i ~uva. Spored vremeto i
na~inot na upotreba alatot i priborot moè da se
podeli na:
1. Alat i pribor za rabota so p~elite. Vo
pribor za rabota spa|a: p~elarska kapa, dimalka i
p~elarski no`. Bez ovoj pribor p~elarot ne smee
da vleguva vo p~elarnikot (sl. 162).
2. Pribor za pothranuvawe na p~elite.
Tuka spa|aat hranilkite koi gi sre}avame so
najrazli~ni konstrukcii i od razli~en materijal
(drveni, metalni, plsti~ni, stakleni) i dr. Od
zoohigienska gledna to~ka za sekoe p~elno
semejstvo potrebno e da imame posebna hranilka.
Sl. 162. P~elarska kapa so za{titno odelo, dimalka i amerikanski no`
3. Pribor za postavuvawe na ve{ta~ki sotovi Vo ovoj pribor spa|a: {ilodup~alka, {ablon za dup~ewe, podmetnuva~ka {tica za ramki, mamuza,
transformator za struja i dr.
223
224
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4. Alat i pribor za odzemawe, istresuvawe i ~uvawe na med Vo ovoj pribor

spa|aat: otstranuva~i na p~eli od ramkite na medi{tata, otstranuva~i na voso~ni
medeni kapa~iwa, (amerikanski kriv no`) vilu{ka, (naprava za otstranuvawe
voso~ni kapa~iwa) centrifuga za istresuvawe na med, (obi~ni, ra~ni, radijalni,
elektri~ni), sito za cedewe na med, ambalaà za ~uvawe na med (tegli, kanti
buriwa) (sl.163).
5. Pribor za dobivawe na mati~en mle~ Vo ovoj pribor spa|aat: specijalni
noèvi, re{etki i kafezi za izolirawe na matici, kalapi za pravewe ve{ta~ki
mati~nici, igli za presaduvawe na jajca, igli za odzemawe na mle~ i pribor za
pribirawe i ~uvawe na mati~niot mle~.
6. Pribor za dobivawe na propolis Vo ovoj pribor vleguva: plasti~na mreà,
plasti~ni izdup~eni folii, strugalki za struèwe na propolis, friìder za
dlaboko zamrznuvawe, najlon kesi za ~uvawe na sobraniot propolis.
7. Pribir za sobirawe polen Tuka spa|aat najrazli~ni polenofa}a~ki.
8. Pribor za topewe i cedewe na vosok Od ovoj pribor povaèn e: kazanot za
topewe na vosok, presi za cedewe na rastopeniot vosok, parni vso~ni topilnici,
kalapi za vosok dr.
9. Pribor za ~uvawe na rezervni voso~ni sotovi Tuka spa|aat razni kov~ezi,
sandaci kafezi za ~uvawe na sa}eto, razni napravi za palewe sulfur vo borbata
protiv voso~niot molec, ve{ta~ki sotovi i dr.
10. Pribor za dobivawe i transport na matici Tuka vleguvaat razni
kafezi i branici za dobivawe na matici, transportirawe i nivno dodavawe vo
obezmati~enite p~elni semejstva.
11. Pribor za paketni roevi Vo ovoj pribor vleguvaat: kafezi ili sandaci za
transport (paketi). Tie moàt da bidat so ili bez ramki i voso~ni sotovi
Sl. 163.Ra~na centrifuga za med, vilu{ki za otstranuvawe na voso~ni kapa~iwa i

amerikanski kriv no`
Objasni i odgovori:
Navedi go pova`niot alat i pribor {to se koristi vo p~elarstvoto!
Navedi go pova`niot alat i pribor za rabota so p~elite!
Navedi go pova`niot pribor za odzemawe, istresuvawe i ~uvawe na med!
Navedi go pova`niot pribor za dobivawe na mati~en mle~!
224
225
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8.8. Karakteristiki pri ishranata na p~elite

Vo svojata ishrana p~elite koristat razni produkti od rascuteni medonosni
rastenija. Pova`ni produkti {to gi koristat p~elite od rascutenite medonosni
rastenija se: nektarot, medlikata, medenata rosa i polenot ili cveten prav.
Nektarot medonosnite p~eli go koristat za proizvodstvo na med. Toj
pretstavuva slatka te~nost, koja ja la~at specijalni `lezdi na rastenijata, nare~eni
nektarii. Nektariite naj~esto se nao|aat vo cvetovite na medonosnite rastenija i
toa osobeno na vene~nite liv~iwa, a kaj nekoi rastenija na tol~nicite, pa duri i na
pra{incite. La~eweto na nektarot kaj cvetovite na medonosnite rastenija
zapo~nuva so otvoraweto na nivnite cutovi, a prestanuva po za~nuvaweto i
oploduvaweto na plodnikot na cutovite. Nektarot pretstavuva voden rastvor na
{e}er (saharoza) so nezna~itelni koli~ini na primesi od drugi materii-mirisi i
pretstavuva osnovna surovina od koj p~elite go proizveduvaat medot.
Medlikata e slatka te~nost koja vo vid na ekskrementi ja la~at lisnite i
{titestite vo{ki koi se hranat so rastitelni sokovi. Po iskoristuvaweto na
proteinite od rastitelnite sokovi, ostatokot od {e}erite lisnite vo{ki so pomo{
na specijalni aparati za filtrirawe gi la~at i gi taloàt vo vid na sitni kapki po
povr{inata na lisjata. Naj~esto medlikata se nao|a na lisjeto od dabot, lipata,
jasikata, na elata i dr. Vo zavisnost od toa od koj izvor poteknuva medot se deli na
dva osnovni vida: nektarski i medlikov.
Pokraj nektarot i medlikata, za svojata ishrana p~elite sobiraat i slatki
sokovi od ovo{nite plodovi i od grozjeto. Tie go sobiraat i rastitelniot sok vo vid
na medena rosa.
Medenata rosa nastanuva kako rezultat na golemite temperaturni promeni
pome|u no}ta i denot. Obi~no se javuva vo mnogu topli utra, vedna{ po studena no}.
Vo toj slu~aj, asimilatite koi ne moàt da preminat od lisjata vo drugite delovi se
izla~uvaat po lisjata vo forma na sitni ili krupni kapki.
Polenot ili cvetniot prav e proizvod na cvetnite rastenija. Toj se
sozdava i sozreva vo specijalni organi na cvetot nare~eni pra{nici ili polenovi
kesi~ki. Po sozrevaweto, polenovite kesi~ki pukaat, a veterot go raznesuva
cvetniot prav ili se zalepuva za teloto na p~elite i drugite insekti. Polenoviot
prav vo sebe sodrì najneophodni hranlivi elementi za organizmot na p~elata, a
zaradi bogatstvoto na proteini, {e}eri, masti, kako i mnogu vidovi vitamini,
auksini i drugi hormoni denes toj se upotrebuva i za ishrana na lu|eto. Utvrdeno e
deka bez polen, p~elnoto semejstvo ne moè da neguva mlado pilo (leglo). Potoa e
dokaàno deka bez polen p~elite ne moàt da la~at vosok, mati~en mle~ i ne moàt
normalno da gi izvr{uvaat osnovnite ìvotni funkcii.
Osnovnata zada~a na cvetniot prav e da vr{i opra{uvawe-oploduvawe na
ènskite cvetovi na rastenijata, blagodarenie na niv, se dobiva seme i plodovi.
Cvetniot prav se sostoi od polenovi zrnca. Pre~nikot na polenovite zrnca
iznesuva od 0, 015 do 0,050 mm. Brojot na polenovite zrnca vo cvetot kaj razli~ni
vidovi rastenija e razli~en. Vo eden cvet od jabolkata ima okolu 100.000, kaj
le{kata do milion, brezata 6 milioni zrnca itn. Za vreme na sobiraweto na
225
226
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
cvetniot prav od cvetovite na rastenijata, p~elite go me{aat so sekretot od

plunkovnite `lezdi i nektarot, go prenesuvaat vo ko{nicite i gi polnat }eliite na
sotovite, nabivaj}i go so glavata. Koga }e se napolnat dve tretini od }eliite so
polen, p~elite odozgora gi zalivaat so tenok sloj na med.
Vo tekot na pripremaweto na polenot doa|a do sloèni biolo{ki procesi,
pri {to vo nego se namaluva koli~inata na belkovinite i mastite, a se zgolemuva
koli~inata na {e}erot i mle~nata kiselina. Taka preraboteniot cveten prav
p~elite go koristat kako hrana. Sobiraweto na polenot bara mnogu trud i napor od
p~elite.
P~elite pokraj hranata od rastenijata sobiraat i smolesti materii od koi
so dodatok na vosok i polenov prav go sozdavaat propolisot. Od ova moè da se
zaklu~i deka od p~elnata pa{a, p~elite ja sobiraat osnovnata surovina za svoite
proizvodi (med, polen, propolis, mati~en mle~, p~elen otrov i dr.). Pokraj
obezbeduvaweto na rezervi na hrana za p~elite (med i polen) koi se va`ni za
opstanokot na sekoe p~elno semejstvo, vo dobri godini, p~elnite semejstva sozdavaat
i vi{oci od med i polen, koi p~elarot gi odzema od p~elite i istite gi koristi za
ishrana ili gi prodava na pazarot.
Pova`ni medonosni rastenija

Od medonosnite rastenija p~elite ja sobiraat osnovnata surovina za svoite
proizvodi (med, polen, propolis, mati~en mle~, p~elen otrov i dr,). Medonosnata
rastitelnost se deli na niska rastitelna flora i visoka rastitelna dendroflora.
Pova`ni {umski medonosni rastenija se: leskata, drenot, ka~unkite,
kukurekot, malinata, kapinata, borovinkite i dr. [umite davaat mo`nost za
najdolgotrajna p~elna pa{a od fevruari do septemvri. Pokraj toa nekoi {umski
vidovi, pokraj med i polen davaat i medlika (dabot, lipata, elata i dr). P~elite na
{umskite rastenija nao|aat i smolesti materii
za proizvodstvo na propolis.
Me{oviti {umski zaednici Ovie
{umski zaednici se sostaveni od listopadna
dendroflora, potoa od grmu{esta medonosna
dendroflora, kako i od medonosna flora.
Pova`ni pretstavnici se: vrbite, jasenot,
lipata (Tilia platyphyllos), brestot, leskata,
drenot,
oskru{ata,
bagremot
(Robinia
pseudoacezia (sl.164), kostenot, {umskta malina,
kapina, borovinkata i mnogu medonosni {umski
Sl. 164. Bagremov cvet
trevni rastenija.
Livadska medonosna rastitelnost Na{ata zamja izobiluva so livadi i
pasi{ta koi se zastapeni so okolu 650.000 ha ili toa e okolu 50% od vkupnata
zemjodelska povr{ina. Na niv rastat golem broj fura`ni rastenija so razli~ni
rastitelni vidovi, so najrazli~ni fenofazi na cutewe.
Kaj nas ima pove}e vidovi livadi: barski-mu~uri{ni, polski, priplaninski,
ridski i planinski. Medot {to se dobiva od livadite e polifloren (poteknuva od
golem broj medonosni rastenija). Livadskiot med sodrì mnogu lekovi (alkaloidi),
226
227
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
pa zatoa toj se smeta za eden od najlekovitite. Naj~esti medonosni rastenija na

livadite se bozelot, facelija, slezot idr.
Ovo{na medonosna rastitelnost Kaj nas za ovo{tarstvoto postojat site
preduslovi, kako po~veni taka i klimatski, zatoa e mo{ne ra{irena granka od
zemjodelieto. Za ovo{tarski reoni se smetaat: Prespa, Polog, Krivopalene~ko,
Skopsko Pole, delovite na Tikve{, i Pelagonija i dr. Ekonomskoto zna~ewe na
ovo{kite, kako medonosni rastenija se sostoi vo mnogu ranoto cutewe na leskata,
bademot, slivata, praskata i kajsijata. Cuteweto kaj ovo{kite zapo~nuva od mesec
fevruari do maj, so isklu~ok na kostenot koj cuti vo juni i juli. Periodot na traewe
na fenofazata na cuteweto kaj ovo{kite e okolu dva meseca i gi opfa}a glavno
mesecite april i maj. Kaj ovo{kite kontinuitetot na cutewe e neprekinat, ako
po~ne da cuti eden vid po nego go zamenuva drug ovo{en vid, a ist e slu~ajot i so
sortite.
Medonosni rastenija od poledelski i gradinarski kulturi Poledelskite i
gradinarskite kulturi imaat posebno ekonomsko zna~ewe i za p~elarstvoto,
osobeno medonosnite vidovi kako {to se: maslodajnata repa, son~ogledot, pamukot,
graoricata, detelinata, lucerkata, eksparzetata i dr. Od gradinarskite pova`ni
medonosni kulturi se: zelkata, kromidot, tikvi~kite, bostanot i dr.
Objasni i odgovori:
Nabroj gi pova`nite produkti od rastenijata {to p~elite gi koristat kako hrana!
[to pretstavuva nektarot kako produkt od rastenijata?
Objasni {to pretstavuva medlikata?
Objasni kako nastanuva medenata rosa?
8.9. NAJÊSTI BOLESTI I [TETNICI KAJ PÊLITE

Vo praksata se sretnuvaat pove}e vidovi bolesti kaj p~elite kako
infektivni ili zarazni, invazivni bolesti nastanati od paraziti i neinfektivni
ili nezarazni bolesti.
8.9.1. ZARAZNI BOLESTI KAJ PÊLITE
Amerikanski gnilec
Ovaa bolest kaj p~elite e edna od najopasnite i najkatastrofalnite za
p~elarstvoto vo svetot i kaj nas. Pri~initel na bolesta e bakterijata Paenibacilus
larvae. Bolesta go napa|a zatvorenoto pilo kaj p~elite. Za prv pat ovaa bolest e
otkriena i prou~ena vo Amerika od kade go dobila i imeto amerikanski gnilec.
Zabolenite p~elni semejstva mnogu brzo slabeat, taka {to lesno se javuva grabe`
(kra`ba) od drugi p~eli. P~elite koi vr{at grabe`, zarazeniot med go prenesuvaat
vo svoite uli{ta i na toj na~in ja pro{iruvaat zarazata. Infekcijata se {iri so
spori. Sekoja zatvorena larva koja e zarazena i uginata, vo sebe nosi pove}e iljada
spori. Vo staro sa}e sporite ostanuvaat aktivni i do 35 godini.
Kako pova`ni simptomi pri pojava na ovaa bolest se: masovna pojava na
zaginuvawe na zatvorenoto pilo (sl.165); pojava na rasfrlano pilo po sotovite; od
227
228
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
uginatite larvi se pojavuva lepliva i rastegliva masa; se ose}a specifi~en miris

na zagrean stolarski lepak ili tutkal;
Terapijata ili lekuvaweto na bolesta e ote`nato.
Najdobro e p~elite da se prihranuvaat so {e}eren sirup vo
koj ima nekoj antibiotik. Siot p~elarski alat i inventar,
kako i somnitelnite uli{ta pred upotreba treba da se
dezinficiraat. Vnatre{nosta na uli{teto treba da se
potpali so benziska lamba so pomo{ na silniot plamen.
Sl.165. Uginato pilo od A. gnilec
8.9.2. PARAZITSKI BOLESTI KAJ PÊLITE
Nazematoza ( diarea ili proliv) kaj p~elite

Nazematozata e invazivna bolest kaj p~elite {to ja predizvikuva parazitot
Nosema apis, (sl.166) koj parazitira vo crevata na p~elite. P~elite se zarazuvaat od
fekaliite i bolnite p~eli koi vo zima i vo prolet se zadrùvaat vo uli{teto.
Bolesta moè da se prenese preku invadiranata oprema, inventarot,
neuredenite poila, a ja prenesuvaat i samite p~eli. Parazitot se razmnoùva mnogu
brzo vo crevata na p~elite, sozdavaj}i novi spori. Zaradi brzoto
razmnoùvawe na parazitot se razoruva tkivoto na èludnikot na
p~elata, a kako posledica na toa taa se hrani slabo i po dve do tri
nedeli uginuva. Bolesta naj~esto se {iri so grabeòt na p~elite.
Bolesta potoa se {iri so prihranuvawe na p~elite so zarazen med,
kako i so upotreba na zarazeni hranilki, zarazeni uli{ta,
nedezinficiran p~elarski pribor i alat i sl.
Sl.166. Parazitot Nosema apis
Simptomi na bolest Bolnite p~eli slabo ja koristat hranata iako po~esto

jadat, a rektumot brzo im se polni. P~elite imaat proliv i defeciraat vo
uli{teto. Mle~nata `lezda slabo e razviena, a i legloto oslabuva. P~elite brzo
umiraat, dodeka maticata i natamu nesi jajca. Vo zima i naprolet p~elite se
nemirni, letaat po nepovolno vreme i umiraat za nekolku nedeli. Sa}eto i
uli{teto se izvalkani od fekaliite i ima mnogu izumreni p~eli.
Lekuvaweto se vr{i so esenskoto prihranuvawe na p~elite koga vo 1 l
{e}eren sirup se dodava 17,5 mg fumagilin. Osven ovoj preparat moè da se koristi
nozemavet i nozecid. Dodeka uni{tuvaweto na sporite vo sa}eto i vo uli{teto se
vr{i so dezinfekcija so formaldehid.
Varoatoza ( krle`) kaj p~elite

Pri~initel na ovaa boleste krliòt Varoa Jacobsoni (Odemonus sl.167).
@enkite od ovoj krle` polagaat jajca (1-3) pokraj larvite ili kuklite, a poretko vo
nivnoto telo. Od poloènite jajca se razvivaat larvi koi intenzivno se hranat i za
6-7 dena ma{kite, a za 8-9 dena ènskite oblici (vozraznite paraziti) izleguvaat
zaedno so p~elite. Nedovolno razvienite oblici i ma{kite paraziti umiraat po
pareweto, a ènkite prodolùvaat da ìveat vrz teloto na p~elata. Larvite na
p~elite normalno se razvivaat dokolku imaat nekolku paraziti, me|utoa, ako imaat
228
229
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
pove}e (okolu 10) umiraat. Vozrasniot parazit, po izleguvaweto na p~elite od

sa}eto e podvièn i preminuva na p~elite rabotni~ki, na
trutovite i na maticata i od nivnoto telo ja cicaat nivnata krv.
Edna ènka od krleòt polaga vkupno okolu 320 jajca. Krleòt
ima 4 para noze. Ako vo tekot na p~elarskata sezona vo uli{teto
se ispilat 10-12 generacii p~eli, krleòt za istoto vreme dava
17-20 generacii. Vo tekot na sezonata krleìte 90% od jajcata gi
polagaat vo piloto na trutovite.
Sl. 167.Krle` kaj p~elite
Dijagnozata se utvrduva na toj na~in {to se vadat nekolku trutovski larvi

od zatvoreno pilo, se nabquduva stoma~niot del od larvite i dokolku ima krleì
tie se prilepeni za larvite koi se lesno podvi`ni, ili pak vo uli{teto na podot se
postila bela hartija na koja se stava 15 g siten naftalin. Ako ima krle` vo
uli{teto tie pod dejstvoto na naftalinot }e padnat na hartijata.
Borbata protiv parazitot se sostoi vo postojano vadewe i otstranuvawe
na trutovskite larvi. Potoa sleduva lekuvawe so pomo{ na ve{ta~ko roewe,
povremena ili trajna izolacija na ramkite i sotovite so pilo i uni{tuvawe so
hemiski preparati. Od hemiskite preparati najdobri se pokaàle Folbex VA,
Varescens, Fenatijazin, Timol, Apiakalardin, varicid i varolik.
8.9.3. Neprijateli na p~elite

Spored toa {to napa|aat neprijatelite kaj p~elite moàt da se podelat na:
- neprijateli {to gi napa|aat voso~nite sotovi;
- neprijateli {to go napa|aat medot;
- neprijateli {to gi napa|aat vozrasnite p~eli i
- neprijateli {to gi napa|aat istovremeno vosokot, medot i p~elite.
Od neprijatelite na p~elite {to go napa|aat vosokot, najpoznat e voso~niot

molec, koj go napa|a i upropastuva vosokot vo sotovite. Toa e peperutka sivopepelasta po boja, koja no}e e aktivna, a dewe miruva. Larvite na molecot go
razoruvaat i go upropastuvaat voso~niot del na sotovite, bidej}i se hrani so
vosokot. Ovoj neprijatel poznat e i kako metil. Rezervnite voso~ni sotovi najdobro
se za{tituvaat od molecot ako se ~uvaat vo provetreni prostorii vo sandaci ili
{kafovi koi se osigurani od navleguvawe na peperutkata.
Od neprijatelite na p~elite {to go napa|aat medot najpoznati se mravkite,
osite i mrtove~kata glava, kako i larvite od p~elnata vo{ka.
Od neprijatelite na p~elite {to se hranat so vozrasni p~eli najpoznati se
pajacite, osite, str{lenite, àbite, pticite i dr.
Od neprijatelite na p~elite {to go napa|aat vosokot, medot i vozrasnite
p~eli se: me~kata i gluvcite.
Objasni i odgovori:
1. Nabroj gi pova`nite bolesti kaj p~elite!
2. Navedi gi pova`nite paraziti kaj p~elite!
3. Nabroj gi pova`nite neprijateli na p~elite!
229
230
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Aktivnosti:
Poseti go najbliskiot p~elarnik i zapoznaj se so: tipot na p~elnite
ìveali{ta, priborot i alatot {to se koristi vo sekojdnevnata praktika,
rasporedot na uli{tata, vadewe na medot i dr.

1. Objasni kakvi uslovi postojat za razvoj na p~elarstvoto vo na{ata zemja!
2. Navedi gi pova`nite proizvodi {to gi davaat p~elite!
3. Navedi go hemiskiot sostav na medot !
4. Za {to go koristat p~elite mle~ot?
5. Objasni kade nao|a primena vosokot i kakov e sostavot na vosokot!
6. Navedi go hemiskiot sostav na mle~ot!
7. Kakva primena ima propolisot vo humanata i veterinarnata medicina?
8. Kade nao|a primena p~elniot otrov vo narodnata medicina?
9. Od {to se sosoi edno p~elno semejstvo ?
10. Kakva uloga ima maticata vo p~elnoto semejstvo?
11. Kolku iznesuva ìvotniot vek na p~elata rabotni~ka vo tekot na rabotniot period
(medeweto).
12. Navedi gi pova`nite `lezdi kaj p~elite!
13. Objasni kolku para noze ima p~elata i na koi noze se nao|a ko{ni~kata za polenot!
14. Kolku jajca polaga maticata za vreme od 24 ~asa?
15. Navedi niz kolku stadiumi pominuva razvojot na larvata!
16. Kolku iznesuva vremenskiot period od jajce do imago kaj p~elata rabotni~ka?
17. Navedi gi pova`nite tipovi na sovremeni uli{ta koi se otvoraat odozgora!
18. Nabroj gi dobrite i lo{ite strani na dadan blatovoto uli{te!
19. Od kolku tela se sostoi langstrot-rut uli{teto?
20. Koi se dobrite i lo{ite strani na langstrot-rut uli{teto?
21. Navedi gi pova`nite karakteristiki na uli{teto polo{ka.
22. Navedi go pova`niot pribor za pothranuvawe na p~elite!
23. Navedi go pova`niot pribor za dobivawe na propolis!
24. Koj pribor ni e potreben za topewe i cedewe na vosok?
25. Navedi go pova`niot pribor za odzemawe, istresuvawe i ~uvawe na med?
26. Kakva e ulogata na polenoviot prav vo ishranata na p~elite?
27. [to pretstavuva nektarot za medonosnata p~ela?
28. Nabroj gi pova`nite {umski medonosni rastenija!
29. Koe medonosno rastenie naj~esto se sretnuva na livadite?
30. Koe pilo go napa|a amerikanskiot gnilec i kakvi se simptomite na bolesta?
31. Kako se lekuva bolesta amerikanski gnilec?
32. Nabroj gi pova`nite paraziti kaj p~elite?
33. Koj parazit ja predizvikuva bolesta nazematoza i kade parazitira?
34. So {to se razmnoùva parazitot na nazematozata?
35. Kako se lekuva nazematozata kaj p~elite?
36. Koj pri~initel ja predizvikuva bolesta varoatoza kaj p~elite ?
37. Kako se utvrduva dijagnozata na bolesta varoatoza?
38. Kako se lekuva bolesta varoatoza kaj p~elite?
39. Klasificiraj gi pova`nite neprijateli na p~elite spored {tetite {to gi
nanesuvaat!
230
231
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tablici za hranitelnata vrednost na krmivata vo NEL i

NEM vo 1 kg krmivo (hranivo)
Red.
br.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19
20.
21
22
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
KRMIVA
Zeleni krmiva
Pa{a
P~enka vo cutewe
P~enka vo mle~na zrelost
P~enka vo voso~na zrelost
Oves mlad
Oves vo po~etok na klasewe
Ozimna r` vo po~etok na klasewe
Sirak vo po~etok na klasewe
Ja~men vo klasewe
Ja~men vo mle~na zrelost
Lucerka pred cutewe
Lucerka vo polno cutewe
Sto~en gra{ok pred cutewe
Sto~en gra{ok vo polno cutewe
Graorica 40%+ oves
Detelina crvena pred cutewe
Detelina vo cutewe
Detelina inkarnatska vo cutewe
List i glavi od {e}erna repa
Zelka list, otpadok
Maslodajna repa vo cutewe
Silaì
P~enka bez ko~anki prose~na
P~enka po cutewe bez ko~anki
P~enka vo voso~na zrelost
Graorica+ oves
Crvena detelina vo po~etok na cut.
Lucerka vo po~etok na cutewe
List i glavi od {e}erna repa
Son~ogled vo po~etok na cutewe
Sena
Livadsko prose~no
Livadsko slabo
Livadsko dobro
Crvena detelina pred cutewe
Crvena detel. vo po~etok na cutewe
Lucerka pred cutewe
Lucerka vo po~etok na cutewe
Eksparzeta pred cutewe
Eksparzeta vo poln cut
Ma~kina opa{ka vo klasewe
Ital. quq vo po~etok na klasewe
Detelina inkarnatska vo cutewe
Eèvka vo po~etok na klasewe
Lucerkino bra{no 21%
Vo 1 kg krmivo
NEM
SSP
g
SM
g
NEL
166
130
230
270
160
170
140
186
155
251
176
241
130
160
371
182
200
190
169
140
134
1,33
0,72
1,43
1,69
1,14
1,11
0,85
0,91
0,77
1,19
1,06
1,12
0,80
0,89
1,83
1,05
1,11
1,06
1,13
0,80
0,86
1,19
0,73
1,47
1,73
1,23
1,17
0,87
0,88
0,75
1,13
1,07
1,05
0,84
0,88
1,78
1,06
1,11
1,06
1,22
0,93
0,90
150
170
290
201
200
200
165
160
0,61
0,76
1,62
1,04
1,00
0,95
0,95
0,72
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
850
900
4,24
3,94
4,64
5,19
4,19
4,13
3,96
4,19
4.00
3,65
4,40
3,67
4,29
4,79
231
Sa
g
R
g
20
10
11
12
16
12
14
13
13
16
38
32
25
24
25
25
25
22
19
20
27
2,9
0,8
1,2
1,2
1,0
1,2
0,6
1,3
0,9
0,7
7,0
6,4
4,5
3,5
1,3
3,8
3,7
3,8
0,6
2,2
2,0
0,7
0,4
0,6
0,6
0,6
0,7
0,5
0,5
0,8
0,6
0,8
0,6
0,4
0,3
0,8
0,7
0,7
0,8
0,4
0,3
0,5
0,56
0,73
1,62
1,01
0,97
0,90
0,99
0,70
10
8
11
13
19
26
15
8
1,5
1,2
1,4
2,3
3,2
5,2
0,5
3,5
0,5
0,4
0,5
1,1
0,6
0,9
0,3
0,6
4,00
3,70
4,61
5,33
4,03
3,95
3,74
3,99
3,85
3,37
4,34
3,38
4,19
4,74
48
37
78
120
95
129
105
116
101
31
31
88
64
148
6,0
5,0
7,0
9,3
9,3
16,3
15,5
11,9
10,5
9,0
2,0
20,5
2,1
1,9
4,0
2,2
2,2
2,3
2,5
2,5
2,1
2,5
1,8
3,5
232
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Red.
br.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
KRMIVA
Slami
Ja~mena slama
Ovesna slama
P~eni~na slama
Rèna slama
Slama graorica
Slama od gra{ok
Slama od grav
Slama od le}a
Slama od soja
Koreno-krtolasti i so~noplodni
î~oka (zemno jabolko)
Kompir surov so 18%skr
Morkov
Dobito~na repa
Polu{e}erna repa
[e}erna repa
Tikva, cel plod
Tikva, plod bez semki
@itno zrnesti krmiva
Ja~men
P~enka
P~enka so zgolemen% na prote.
P~enka lizinska
P~enka so klip
P~enka bez rkulci
Oves
Oriz neolu{ten
Oriz olu{ten
Proso
P~enica meka
P~enica tvrda
,
R`
Sirak
Leguminozno zrnesti
Graorica
Gra{ok
Lupina
Grav
Semki bogati so maslo
Konop (maslo35,2% vo SM)
Len (maslo 37% vo SM)
Repa (maslo 45,8% vo SM)
Soja (maslo 21,3% voSM)
Son~ogled (maslo 48%)
SM
g
NEL
NEM
SSP
g
Sa
g
R
g
880
880
880
875
901
875
876
929
851
2,80
3,06
2,54
2,89
3,72
3,90
4,05
3,63
2,37
2,322,62
2,02
2,40
3,42
3,67
3,84
3,25
1,87
12
8
3
27
32
22
20
17
3,7
2,9
1,4
1,6
15,5
16,0
13,0
10,0
9,0
1,2
0,9
0,8
0,9
1,2
1,3
1,0
1,0
1,0
224
237
121
135
191
232
104
75
1,66
1,60
0,80
0,88
1,24
1,59
0,75
0,48
1,83
1,70
0,90
0,96
1,42
1,75
0,81
0,52
12
8
7
12
10
10
10
7
0,2
0,7
0,3
0,5
0,5
0,4
-
0,7
0,5
0,1
0,3
0,5
0,3
-
880
880
880
830
880
880
880
880
880
880
880
880
880
880
7,12
7,57
7,47
7,72
7,13
7,56
6,11
6,53
7,61
6,23
7,54
7,57
7,36
7,16
7,61
8,41
8,27
8,59
7,81
8,43
6,39
7,22
8,48
6,61
8,36
8,36
8,16
7,87
84
70
98
64
61
70
86
62
65
82
98
121
70
58
1,2
0,3
0,3
0,4
0,3
0,3
0,3
0,6
0,4
0,7
0,3
3,3
2,9
2,9
3,3
2,5
2,3
2,5
3,1
3,3
3,4
3,7
880
880
880
880
7,42
7,28
7,09
6,74
8,13
8,02
7,53
7,29
223
200
369
169
1,6
1,4
2,4
0,9
4,8
4,4
5,0
4,7
913
890
880
880
880
8,83
9,84
9,65
8,77
13,04
9,39
10,71
10,33
9,53
15,89
146
174
167
317
314
2,1
4,7
1,4
-
6,6
6,6
4,4
-
232
233
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Red.
br.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
115.
116.
KRMIVA
Proizvodi od mlinskata
industrija
Ja~meno bra{no so 5% SC
P~enkarno bra{no
P~eni~no sto~no bra{no od meka
p~enica izbra{nuvawe 50%
P~eni~no sto~no bra{no od tvrda
p~enica izbra{nuvawe 50%.
Rèno bra{no izbra{nuvano 50%
Trici
J~meni trici
P~enkarni trici
Ovesni trici
Orizovi trici
Orizovi od ko~anski oriz
P~eni~ni trici
,
Rèni trici
Proizvodi od industrijata za
{e}er
Melasa
Rezanci-sveì
Rezaci-suvi
Rezanki-silirani nepresovani
Rezanci-silirani, presovani so SM
od 22 do 26%
Proizvodi od industrijata za
maslo
Son~ogledova poga~a (}uspe)so 11%
na masti
Son~ogogledovo }uspe so 42%
surovi proteini
Soino }uspe 52% proteini
Susamovo }uspe
Afionsko }uspe
Afionski poga~i so 9% masti
Proizvodi od alkoholnata
industrija
Komina od grozje-isu{ena
Komina od grozje-izmiena so parea
Pivski kvasec-presen
Pivski kvasec-suv
Pivski trop presen
Pivski trop-suv
Sladni rkulci
P~enkaren trop-presen
Kompirov trop-presen
Kompirov trop-suv
SM
g
NEL
NEM
SSP
g
Sa
g
R
g
880
888
880
6,47
7,09
7,14
6,95
7,77
7,86
88
61
90
1,0
6,6
880
6,39
6,80
118
1,0
7,5
880
6,47
6,95
88
0,8
2,2
880
880
880
880
880
880
880
5,33
6,30
5,48
5,40
6,72
5,28
5,28
5,43
6,67
5,61
5,47
7,10
5,32
5,38
68
70
75
81
89
107
94
1,6
0,3
1,5
0,6
1,8
1,0
4,0
2,8
4,4
14,0
10,1
10,5
770
104
908
120
258
5,30
0,74
6,37
0,76
1,95
5,87
0,80
6,83
6,80
2,11
57
6
50
7
8
0.7
4,7
0,7
0,7
0,1
1,2
01
0,1
900
6,49
6,68
315
900
5,98
6,11
373
3,2
9,0
900
900
900
900
7,12
6,39
4,50
5,89
7,58
6,71
4,34
6,03
469
419
310
283
3,2
12,0
20,0
-
6,0
10,0
11,2
-
900
259
280
900
250
900
900
80
50
900
2,40
0,60
2,10
6,74
1,56
5,23
5,61
0,58
0,25
4,30
1,73
0,39
2,28
7,14
1,55
5,17
5,73
0,60
0,24
4,14
5
140
432
46
168
20912
7
124
233
Re~nik na nepoznati zborovi i

stru~ni termini
A
abdomen-stomak
aberdin angus- rasa na govedo
abnormalnost-nenormalnost, neprirodnost,
neispravnost, neobi~nost
abortus-pometnuvawe ili prekinuvawe na
bremenosta
aeracija-provetruvawe
aeroben-organizam {to koristi kislorod za
di{ewe
aklimatizacija-sposobnost ili osobina na
organizmite za prilagoduvawe na razni
klimatskite uslovi
akomodacija- sposobnost na organizmite za
prilagoduvawe na novite ìvotni uslovi
akumulacija-sobirawe, ve{ta~ko ezero
anaeroben-organizam koj ne koristi kislorod
za di{ewe
antibiotici-biolo{ki aktivni materii
aplikacija-vnesuvawe
apsorpcija-vpivawe na prosti organski
materii preku crevnite resi~ki vo tenkoto
crevo
-

aspermija-otsustvo na spermatozoidi vo
semenata te~nost
B
bakterii-vid na mikroorganizmi ~ii kletki
ne poseduvaat oformeno jadro
bantami-mali koko{ki
bekon-specijalen proizvod koj se izrabotuva
od polovinki na zaklani mladi sviwi
bebi-bif- zgoeni juniwa na vozrast od 12-18
meseci vo uslovi na intenzivna ishrana so
visok kvalitet na govedsko meso
biogeni materii-korisni sostavni delovi na
hranata koi go uslovuvaat metabolizmot na
materiite vo organizmot, go stimuliraat
porastot ili vr{at nekoja druga odredena
funkcija
biolo{ki proces-razli~ni slu~uvawa kaj
ìvite organizmi.
biomasa-broj na edinki na edinica prostor
ili nivna teìna (biomasa)
bioti~ki potencijal-golema sposobnost na
razmnoùvawe na organizmite
boksovi-opredeleno mesto kade {to se
smestuvaat ìvotnite (leì{ta)
bolest-nenormalna sostojba pri koja del od
teloto ne fukcionira ispravno.
borci-rasi koko{ki za me|usebna borba
brahicernost-kusorogost
brojler-zgoeno pile za kolewe od te{kite

liniski hibridi, odgledano vo najintenzivni
uslovi, pri {to za {est nedeli dostignuva
ìva masa od 1,5-2kg
V
vajtrok-bel plimutrok (kombinirana rasa
koko{ki)
ventilirawe-provetruvawe
veterinar-doktor za animalna (veterinarna)
medicina
vitamini-organski materii so razli~en
hemiski sostav koi vlijaat vrz op{tata
biolo{ka sostojba na organizmot
vijandot-amerikanska rasa koko{ki
vodotek-reka, potok
G
gameta-polova kletka
gen-del od molekulata na DNA so strogo
opredeleni sekvenci na nukleotidi {to se
sodràni vo opredelen lokus (mesto) na
hromozomot
geneza-nastanuvawe, razvitok
genetski
potencijal-nasleden-vnatre{en
potencijal na individuite
glukoza-prost {e}er, glaven izvor na energija
vo kletkite
gojna sposobnost-e sposobnost ìvotnite da
se zgojuvaat, odnosno da ja zgolemuvaat
telesnata masa
gojni rasi-rasi za proizvodstvo na meso
gonadi-ma{ki polovi `lezdi (testisi)
D
dnevna da`ba-vkupna koli~ina na hrana
sostavena od razni krmiva {to ìvotnoto ja
koristi za 24 ~asa
digestiven aparat-aparat za varewe na
hranata
E
evolucija-istoriski razvitok na ìviot svet
od negoviot nastanok pa do denes
egzogeni faktori-nadvore{ni faktori
ejakulat-semena te~nost, sperma
ejakulacija-isfrlawe na semenata te~nost so
spermatozoidite
eksploatacija-iskoristuvawe
ekspozicija-strana
ekstenzivno-primitivno, malo, sprotivno od
intenzivno
eksterier-nadvore{en izgled na ìvotnoto
ekstremen-kraen,
grani~en,
prekumeren,
najgolem ili najmal
elektro ejakulacija-prinudno isfrlawe na
ejakulatot pod vlijanie na elektro
stimulacija
235
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ishrana ad libitum-ishrana po èlba (hranata

ne se normira)
embrion-organizam koj se razviva od oplodena

jajcekletka-zigot
embrionalen razvoj-razvoj na plodot od
oploduvaweto do formiraweto na prvite
organi
enzim-organski biokatalizator {to gi
zabrzuva ili usporuva reakciite vo kletkite,
a na kraj od reakcijata ne se menuva
ekosistem-prirodna i dinami~na edinica
nastanata od vzaemnite odnosi pome|u
ìvotnata sredina i ìvotnata zaednica
endokrin sistem-sistem za la~ewe od `lezdi
erekcija-povremena fiziolo{ka sostojba na
nabreknuvawe na ma{kiot polov organ
ergosterin-sterol vo rastenijata koj pri
su{ewe na trevata pod vlijanie na son~evite
zraci se pretvora vo vitamin D
estrogen-hormon {to go la~at ènskite
polovi `lezdi
estrus-faza na poloviot àr
J
jadro-glavna strukturavo klatkata vo koja se
nao|a nasleden materijal
jagleni hidrati-{e|eri-organski materii vo
~ii sostav vleguvaat jaglerod, vodorod i
kislorod
jajnik ili ovarium-ènska polova `lezdaorgan
jajcekletka-ènska polova kletka
jajcevodi-muskulen cevkovoden organ za
sproveduvawe na jajcekletkite od jajnikot do
matkata
jokohama-dekorativna rasa koko{ka
jarma-krupno
someleno
bra{no
kako
dobito~na hrana (grubo melena p~enka)
K
kazein-protein vo mlekoto
kanibalizam-lo{a navika kaj ìvinata koja
se manifestira so kolvewe na nozete, glavata,
trticata kloakata, jadewe na jajca,kolvewe i
jadewe perja
kastrati-ma{ki i ìnski ìvotni na koi im
se otstraneti polovite `lezdi
kastracija-otsranuvawe na polovite `lezdi
kaj ìvotnite
kategorija-grupa na ìvotni od isti vid no so
razli~na vozrast
kateter-sprava za vnesuvawe na spermata vo
grloto na matkata ili direktno vo matkata
pri ve{ta~ko osemenuvawe
keratin-belkovina koja se nao|a vo ko`nite
produkti (vlanata, perjata, noktite, rogovite,
papcite)
klani~no kalo-pretstavuva zaguba vo masa koja
nastanuva pri koleweto na ìvotnite i
ladewe na zaklanite ìvotni vo tekot na
prvite 24 ~asa
klubenasti plodovi-vid na plodovi koi se
formiraat naj~esto vo zemjata vo forma na
kluben (kompir)
koitus-parewe-oploduvawe
kolageni vlakna-svrzni vlakna so razli~na
debelina i forma, mnogu otporni na
istegnuvawe
kolostrum-prvoto mleko {to se izla~uva po
poroduvaweto
kopjuterizacija-voveduvawe na elektronska
obrabotka na podatocite so kompjuterite
konveksna-izdadena, pup~esta, nabreknata
kondicija-nadvore{en izgled i nahranetost
na ìvotnoto
konzistencija-sostav, gradba na nekoe telo,
leplivost i gustina na rastvorite
@
àbri-organi za di{ewe kaj ribite i
ostanatite ìvotni {to ìveat vo vodna
sredina
Z
zigot-oplodena jajcekletka od koja so delba se
sozdava embrion
zooplankton-mali i nevidlivi ìvotinski
organizmi koi lebdat vo vodnite baseni
zootehnika-nauka za sto~arstvoto
zoohigiena-nauka za zdravjeto na ìvotnite
(gi prou~uva uslovite vo okolinata so cel da
se osigura dobro zdravje i visoka produkcija i
reprodukcija kaj doma{nite ìvotni)
zoonozi-zarazni bolesti na ìvotnite {to
moàt da se prenesat na lu|eto
I
ikra-ènski polovi produkti od jajnicite na
ribite
impotencija-neplodnost
indikator-pokaùva~
insolacija-oson~awe, vreme koga ima sonce
inplantacija-(vnatre{no vgnezduvawe) na
embrionot vo idot na matkata
insemenacija-oploduvawe, osemenuvawe
intenzivno
proizvodstvo-zabrzano
proizvodstvo
internacionalna edinica-merna edinica za
nekoi vitamini, se izrazuva vo m
intramuskularno-pome|u
muskulnite
snop~iwa ili vlakna
inkubator-ma{ina za ve{ta~ka inkubacija
ili vedewe na piliwa
235
236
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------konkavna-vdlabnato
konsumenti-potro{uva~i
kontrakcija-stegawe,sobirawe na muskulite
konsolidacija-sreduvawe,
zacvrstuvawe,osposobuvawe za uspe{na rabota
konfiguracija-nadvore{en
oblik
na
povr{ina
kopulacija-polovo svrzuvawe na dve kletki vo
edna
korelacija-me|useben odnos, zaemna zavisnost,
povrzanost vo celina
kohabitacija-zaedni~ki ìvot
kriptorhidi-ma{ki ìvotni bez vidlivi
testisi ( testisite-semenicite se nao|aat vo
stoma~nata praznina)
mati~ni knigi-raznovidni knigi za odredeni

proizvodni
ili
reproduktivni
karakteristiki kaj doma{nite ìvotnite
mati~ni knigi-raznovidni knigi za odredeni
proizvodni
ili
reproduktivni
karakteristiki
mati~en mle~-proizvod od mladi p~eli ne
postari od 5 do 15 dena, a go sozdavaat od
nektarot na cvetnite rastenija vo `drelnata
i vili~nata `lezda
mati~no stado-ma{ki i ènski ìvotni koi
sluàt za reprodukcija
mekonium-zape~ena crevna smola kaj {totuku
rodenite ìvotni nastanata za vreme na
fetalniot razvoj na male~koto
melezi-ìvotni dobieni so krstosuvawe na
dve razli~ni rasi
meliorativno
krstosuvawe-metod
na
razmnoùvawe pome|u primitivna i kulturna
rasa so cel da se podobrat nekoi proizvodni
osobini kaj potomstvoto
makro klima- klima na golem region
mikroskop-instrument z{to ovozmoùva so
zgolemuvawe da se zabeleàt i najmalite
predmeti
mramorirano meso-meso protkaeno so masti
pome|u muskulnite vlaknenca
-
, ,
(semenata kesa)
monoestri~ni ìvotni-ìvotni kaj koj
poloviot nagon za razmnoùvawe se pojavuva
edna{ vo tekot na godinata
monosaharidi-najprosti
soedinenija
na
jaglenite hidrati ({e}erite).
mutacija-genetska promena kaj organizmite
L
lab ferment-enzim vo èludnikot so koj se
razgraduvaat belkovinite od mle~no poteklo
ladnokrvni kowi-se te{ki kowi so miren ili
flegmati~en temperament
laktacija-la~ewe, izla~uvawe na mleko
laktacionen period-periodotod od po~etokot
na la~eweto na mlekoto do presu{uvaweto
landrasi-dolgi rasi sviwi za meso
lanolin-òltenikava materija {to se dobiva
so perewe na ov~ka volna
larva-prv stadium vo razvitokot na p~elite
leguminozi-rastenija so me{unkavi plodovi
(gra{ok,soja, grav)
limfati~na konstitucija-meka konstitucija
{to ja poseduvaat gojnite rasi ìvotni
lipaza-enzim koj dejstvuva na mastite
razgraduvaj}i gi do masni kiselini i
glicerin
lipidi- masti organsko soedinenie
lipicaner-rasa kowi od ergelata Lipica kaj
Seàna
li~inki-prva faza od razvojot na ribite po
mresteweto
luksurirawe-zdruùvawe
na
genetskiot
potencijal od pove|e rasi
M
maltoza-{e|er
disaharid
dobien
pri
razgraduvaweto na skrobot
matka (uterus)-muskulen kru{koviden organ
vo karli~niot pojas vo koj se razviva fetusot
za vreme na bremenosta
masti-organski
materii
sostaveni
od
glicerin i masni kiselini
mastitis-zaboluvawe na vimeto (mle~nata
`lezda)
masni
kiselini
i
glicerin-najprosti
soedinenija na mastite
N
nazimki-kategorija na sviwi do 7 mese~na
vozrast
nasleduvawe-proces na prenesuvawe nasledni
informacii od roditelite na potomstvoto.
nasledni
faktori-vnatre{ni
faktori
usloveni od genotipot na ìvotnoto
nenasledni faktori-se nadvore{ni ili
paragenetski faktori
-

,
za
-

nukleinski
kiselini-visokomolekularni
organskisoedinenija sostaveni od nukleotidi
236
237
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------relativna vla`nost-procent na vla`nosta na

vozduhot vo prostorijata
reprodukcija-razmnoùvawe
S
selekcija-podbor, izbor izbirawe na najdobri
ìvotni
semenici-ma{ki polovi `lezdi
-
( )
slatka voda-voda od reki,ezera i akomulacii
somatski kletki-telesni kletki (soma-telo)
spekulum-sprava za otvorawe na vaginata pri
ve{ta~ko osemenuvawe i pri razni pregledi
spermatozoidi-ma{ki polovi kletki
spermosobira~-sad
za
sobirawe
na
spermatozoidite {to se nao|a na krajot od
ve{ta~kata vagina
specijalizirani ribnici-ribnisi koi se
bavat so edna specijalnost kako {to e na
primer, odgleduvawe na ribi vo kafezi
starter-e kompletna visoko kvalitetna
smeska, koja se dava vo periodot na doeweto i
po odbivaweto
super koncentrat-visokokvalitetna dodatna
smeska, sostavena od kvalitetni proteini i
biogeni materii i sluì za pravewe na
kompletni smeski
supstitucija-zamena
surovo vlakno-e zaedni~ko ime za celulozata
i materiite {to ja pridruùvaat (lignin,
kutin, suberin i nerastvorlivi pentozani)
surovi proteini-se organiski azotni materii
vo krmivata i se sostaveni od beltoci i amidi
T
tabiet-izraz na du{evnata sostojba na
ìvotnoto
temperament-izraz na nervnata sostojba na
ìvotnoto
-
toplokrvni kowi-toa se rasi kowi koi vo sebe
imaat krv od nekoja polnokrvna rasa
trutovi-ma{ki individui od p~elnoto
semejstvo
U
urea-otpaden proizvod pri metabolizmot na
proteinite
urina- mo~ka
ultravioletovi zraci-vid na zraci od
son~eviot spektar
fantom-sprava za zaskoknuvawe na ma{kite

rasplodnici pri zemawe na ejakulat za
ve{ta~ko oploduvawe
fertilnost-plodnost, rodnost
C
cirkulacija-kruèwe
O
-

ovulacija-proces na sozrevawe na jajcekletki
vo jajnicite
oksitocin-hormon {to go la~i hipofizata, a
vlijae vrz kontrakcijata na matkata za vreme
na poroduvaweto
oploduvawe-proces na spojuvawe na ènski i
ma{ki polovi kletki kaj ìvotnite
oprasuvawe-istisnuvawe na zrelite plodovi
od matkata niz porodilnite kanali
organolepti~ka analiza-analiza na nekoj
proizvod so pomo{ na setilnite organi na
~ovekot
P
papo~na vrvca-preku koja se povrzuva fetusot
so placentata
parazit-organizam koj ìvee za smetka na drug
organizam
pepsin-ferment vo sokot od èludnikot gi
razgraduva
proteinite
na
poprosti
soedinenija
pektin-sloèn {e|er polosaharid prisuten
vo rastitelnite kletki
plankton-mali nevidlivi vodni organizmi
koi lebdat vo vodnite baseni
placenta-organ koj go ishranuva fetusot
polenov prav-ma{ki polovi kletki kaj
rastenijata smesteni vo cvetnite pra{nici
poliestri~en-ìvotni kaj koi poloviot àr
se pojavuva cikli~no-pove}e pati preku
celata godina
poni kowi-se rasi kowi koi ne se povisoki od
152 cm
populacija-grupa edinki od isti vid koi
imaat zaedni~ka genetska struktura
presu{en
period- vremenski period od
prestanuvaweto
so
molzeweto
do
poroduvaweto
pripitomuvawe-na~in na skrotuvawe na
divite ìvotni so mo`nost za doma{no
odgleduvawe
proteini-organski materii sostaveni od
jaglerod, vodorod, kislorod i azot
ptijalin - ferment vo plunkata poznat u{te
kako
amilaza.Dejstvuva
na
skrobot
razgraduvaj|i go na prost {e|er maltoza
R
randman na mesoto-procentualen odnos pome|u
mrtvata i ìvata mera pomnoèn so 100.
rahitis-iskrivuvawe na koskite kaj mladite
ìvotni zaradi nedostatok na
vitamin D vo hranata
revir-predel, okrug, podra~je
rekovalcenti-bolni lu|e koi zakrepnuvaat
237
238
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Koristena literatura
1. Adamov M,: Avtorizirani predavawa po Specijalno sto~arstvo, Fakultet za veterinarna
medicina, Skopje 2004.
2. Andonov, S., Xabirski, V.: Kozarstvo. Prakti~ni upatstva za odgleduva~i. GTZ-Podr{ka
na modernizacijata na makedonskoto zemjodelstvo, Skopje, 2002.
3. Andonov S, Xabirski V, Tokovski T, Pogodno vime za ma{insko molzewe na kozite,
Sredba fakultet stopanstvo 1994, Skopje.
4. Andonov S, Xabirski V, Tokovski T, Kozarevski N,: Klani~na vrednost na jagniwata na
ov~epolskata merinizirana ovca i nejzinite melezi so virtember{ki ovni 1988/89 Skopje.
5. Andovi M. Salmonidne vrste riba I njihov uzgoj IKRO .Svetlost Sarajevo. 1979.
6. Apostolski, K., Avtorizirani predavawa po Ribarstvo, Zemjodelski fakultet, Skopje
1985.
7. Beli, J.: Specijalna zootehnika, (Ov~arstvo i sviwarstvo), Nau~na kwiga, Beograd, 1951.
8. Beli~ovski, S.: Avtorizirani predavawa po sviwarstvo, Zemjodelski Fakultet , Skopje
2000.
9. Beli~ovski, S.: Faktori koi vlijaat vrz plodnosta na matoricata, Podr{ka na
modernizacijata na zemjodelskoto proizvodstvo proekt, Zemjodelski Fakultet, Skopje
2001.
10. Bahtijarevic, E.: Krmiva, Krmne smeske i Ishrana stoke , Banja Luka ,1982.
11. Beli, J . i sor.: Savremeno svinjarstvo, Beograd, 1972.
12. Belic, M.: Govedarstvo , Beograd 1959.
13. Belin, R. , Hristov, S.: Stres domacih ivotinja; Univerzitet u Beogradu, 1991.
14. Bunevski, \., Trajkovski T, Traj~ev M, Rutinski i preventivni merki vo odgleduvaweto na
teliwa za priplod, 2004. Skopje.
15. Bunevski \. Praktikum po govedarstvo. Zemjodelski fakultet, Skopje, 2004.
16. Bunevski \, Trajkovski T, Ilkovski R. Objekti za smestuvawe mle~ni kravi. Prira~nik za
farmeri.,2005, Skopje.
17. Bunevski \, Trajkovski T.: Sportski kowi vo R. Makedonija. Bro{ura, Skopje, 2006.
18. Bunevski \, Goewe juniwa . Prira~nik za farmeri 2007, Skopje.
19. Veljanovski, V.: Sviwarstvo, skripta, Bitola , 1971.
20. Veljanovski, V.: Ov~arstvo, skripta, Bitola, 1966.
21. Vuji, S.: Pasmine Goveda, Prosvjeta , Bjelovar,1991.
22. Gai, I.: Bioloke osnovi stoarstva; Univerzitet u Beogradu, 1990.
23. Gjurain, B.: Govedarstvo , Zagreb 1979.
24. Danev, M., Beli~ovski, S., Xinleski, B.: Klani~na masa i randman na jagniwata klani vo
{tipskata klanica; Makedonski veterinaren pregled, Skopje, 1981.
25. Deutsches Fleckvieh, CMA,-ASR, Mnchen, 1985.
26. Dumanovski F. Proizvodnja bekona u Polskoj; Zagreb, Stoarstvo 1960.
27. \or|ievski, S.: Vlijanie na fle{ing metodata vrz koncepcijata na ovcite; Zemjodelski
fakultet, Skopje, 2002.
28. \or|ievski, S. :Ishrana na molzni kravi; Zemjodelski fakultet, Skopj, 2002.
29. \or|ievski, S.: Vlijanie n hranata i ishranata na kvalitetot na svinskoto meso, GTZ
proekt-Podr{ka na modernizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, vo sorabotka so
zemjodelskiot fakultet,Skopje, 2002.
30. Enver iga: KONJI najpoznatije svjetske pasmine, svjetlost , Sarajevo , 2001.
31. Ilkovski, R.: Avtorizirani predavawa po Govedarstvo, Skopje, 1985.
238
239
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------32. Ilkovski, R.,Todorovski, N., Ne{ovski, P., Filev, K., Stefanovski, V.: Specijalno
Sto~arstvo, vtoro izdanie, Skopje 1988.
33. Ilkovski, R., î`banovski, T., Tokovski, T.: Potrebi i mo`nosti za zgolemuvawe na
proizvodstvoto na mleko; Makedonski veterinaren pregled, Skopje, 1997.
34. Jordanovski, N., Jovanovi J.: Ishrana i produktivni bolesti domaih ivotinja Novi Sad., 1994.
35. Jevti T:. Pelarstvo, Beograd 1960.
36. Jevti J. Ribarstvo praktikum Nauna knjiga Beograd , 1989.
37. Jovanovi M.: Fiziologija domaih ivotinja; Medicinska kniga , Beograd- Zagreb, 1984.
38. Caput, P.: Govedarstvo I, II, Zagreb, 1987.
39. Jovanovi, R. Ishrana domaih ìvotiwa, Novi sad .1993.
40. Jovanovski, A. Ishrana na doma{nite ìvotni; skripta, Bitola, 1971.
41. Kalivoda, M.: Hranidba goveda; Zagreb, 1971.
42. Kosti J.: Ishrana svinja; Beograd, 1964.
43. Lukarev,T. Dodovski, M. Pejkovski, C.Prodanov, R.: Pojava K-avitaminoze pilia i njno suzbijanje.
Ljubljana, 1985.
44. Kiprijanovska H. Naumovski M.: P~elarstvo , Skopje 2002.
45. Kitanovski, D., Stojanovski M., Presilski, S.: Produktivni i reproduktivni
karakteristiki kaj novo uvezenite hol{tajn- friziski kravi Zbornik na trudovi
Zemjodelski Fakultet , Skopje 1998.
46. Krsti M.: ivinarstvo; Beograd, 1963.
47. Krsti M.: Praktino ivinarstvo, Nolit, Beograd ,1977.
48. Kulinevi J. Gai R. Pelarstvo, III izdanje, BIGZ, Beograd 1991.
49. Manev T.:Praktikum po meso i prerabotka od meso, Kavadarci 1990.
50. Manev T, Bojkovski Z.: Kinologija,. Prira~nik, Kavadarci 1995
51. Manev T.: Sovremeno ìvinarstvo. Prira~nik, Skopje, 2002.
52. Maxirov, @.: Zoohigiena Univerzitet ,,Kiril i Metodij,, Skopje, 1993.
53. Maxirov, @.: Praktikum po zoohigiena ; ,,Kiril i Metodij,, Skopje, 1980.
54. Mom~i Jovani Veli~kovi Milan: Prakti~na nastava za II i III razred zanimawe
preraiva~ Mleka Pirot 1997
55. Miti, N., Ferei J., Zeremski D., Lazarevi LJ.: Govedarstvo; Beograd , 1987.
56. Mitrovi, S.: Vrste, Rase i Hibridi ivine, Univerzitet u Beogradu, 1996.
57. Mihajlovski, P.: Metoda za konzervirawe na sperma od ovni vo te~en azot : Magisterski
trud, Belgrad , 1980.
58. Mio, B., Pavi, V,: Kozarstvo, Zagreb, 2002.
59. Naumovski M. Xinleski B.: Ribite vo ishranata na naselenieto, Makedonski veterinaren
pregled, Skpje, 1988.
60. Naumovski M.:
Prirodnata hrana na krapot od makedonskite ribnici. DubrovoNegotino, Godi{en zbornik na zemjodelskiot fakultet, Skopje, 1992.
61. Naumovski, M. Beli~ovski S. Nekoi karakteristiki na beliot tolstolobik odgleduvan vo
pre~istena komunalna voda. Godi{en zbornik na Zemjodelskiot fakultet, Skopje, 1994.
62. Nedialkov, S. Biev, B. Mitev, B. Simitciev, T. Venov, B.: Praktino pelarstvo; prevod s bugarskog
Raceva S. Stamenovic B. Ivanova K. Beograd , 1986.
63. Ne~ev, T. Miqkovi, V.: Higienski problemi pri proizvodstvoto na mleko vo n{ata
zemja; Makedonski veterinaren pregled, Skopje, 1981.
64. Ne{ovski, P.: Praktikum po sviwarstvo Skopje , 1976.
65. Ne{ovski, P.: Sviwarstvo skripta Skopje, 1982.
66. Ne{ovski, P.: Sviwarstvo u~ebnik ,,Univerzitet Kiril i Metodij ,, Skopje, 1988.
67. Neletoski, A.: Kolostralna sekrecija na kravite; Makedonski veterinaren pregled,
Skopje, 1987.
68. Neletoski, I.: Rakovodewe so stadoto kako merka za spre~uvawe na proizvodnite bolesti
kaj mle~nite goveda; Zemjodelski fakultet, Skopje, 2002.
69. Nikoli , D . i Simovi B.: Op{te Sto~arstvo; Beograd 1985.
70. Nikoli}, D.: Ov~arstvo u~ebnik Skopje 1962.
71. Nikoli}, K.: Odgleduvawe na kuni}i, prira~nik Skopje 1987.
72. Obraevi, .: Ishrana domaih ivotinja Beograd 1955.
73. Obraevi, .: Ishrana domaih ivotinja Beograd 1982.
74. Obraevi, . : Novi sistemi procenjivanja hranlive vrednosti stone hrane; Zagreb 1984.
239
240
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------75. Pavlovi, A.. Grubi, G. Joki, .: Praktikum za ocenu hranljive vrednosti hraniva i balansiranja obroka
za ishranu domaih ivotinja;Drugo izdanje Beograd, 1990.
76. Pejkovski, C. Odgleduvawe i zdravstvena za{tita na pitomite zajaci. Zemjodelski
kalendar, Skopje, 1984.
77. Petrovi, V.: ivinarstvo ; Beograd 1991.
78. Petrovi, .: Gajewe ìvine; Nolit, Beograd. 1984.
79. Petrovi M., Milosavlevi ., Mrvo N.: Kvalitet mesa i proizvoda od mesa; Beograd, 1975.
80. Popovski, D.: Govedarstvo, Bitola, 1968.
81. Popovski, D.: Govedarstvo, Bitola, 1982.
82. Prodanov R.: Avtorizirani predavawa po Ishrana na doma{nite ìvotni, Fakultet za
veterinarna medicina, Skopje, 2005.
83. Rako, A.: Proizvodnja goveeg mesa, Beograd, 1967.
84. Reinhard Junker, Siegfred Scherer,: Evolucija ili Stvaranje; prevod Beograd , 2002.
85. Swenson, M.: uksova fiziologija domaih ivotinja; izdanie, svetlost ,Sarajevo, 1975.
86. Skenderov C. Ivnov C.: Pelni proizvodi I njihovo korienje Nolit, Beograd, 1986.
87. Stilinovi Z.: Fiziologija probave i resorpcije u domaih ivotinja; Zagreb, 1993.
88. Smilevski, S.: Govedarstvo,Univerzitet<Kiril i Metodij,, Skopje, 1974.
89. Smilevski S.: Kowarstvo; Univerzitet<Kiril i Metodij,, Skopje ,1982.
90. Stankovi M.,Annastasievi V., Nikoli P.: Savremeno Gajenje Svinja, Beograd, 1989.
91. Stefanovski, V.: Slatkovodno Ribarstvo; Univerzitet ,,Sv Kliment Ohridski,, Bitola,
2003.
92. Todorovski, N.: Odgleduvawe na kunikuli; Skopje, 1984.
93. Todorovski, N.: Ov~arstvo; Univerzitet ,,Kiril i metodij,, vtoro izdanie, Skopje, 1992.
94. Tomazin F. G:Uzgoj visokoproduktivnih pela, Beograd, 1991.
95. Trajkovski, T., Pejkovski, C., Bunevski, \.: Vlijanie vrz vozrasta i ìvata masa pri prvoto
oploduvawe vrz mle~nosta kaj oberintalskata rasa; Zbornik na trudovi, Zemjodelski
Fakultet ,Skopje, 1998.
96. Trajkovski, T., Bunevski \, Govedarstvo. U~ebnik, Skopje, 2004.
97. Trajkovski, T.: Avtorizirani predavawa po govedarstvo i kowarstvo; Zemjodelski
fakultet, Skopje ,2002.
98. Trajkovski, T., Bunevski \.: Utvrduvawe na perzistencijata i oddelni korelacioni
koeficienti me|u mese~nite kontroli kaj isto~no-friziski kravi, Zbornik na trudovi,
Zemjodelski Fakultet; Skopje, 1999.
99. Frani I . Gajenje koza, nolit, Beograd, 1983.
100. Cvetkov,T. Lazarevski V, Vu~kov R, Zlatev, D. Ivkovi Z.: Organsko sto~arstvo.
Kumanovo, 2003.
101. âsopisi: YOUR HORSE broevi od 1996, 1998, 2000, 2001.
102. Xabirski V, Andonov S, Tokovski T,: Promena na priplodnata masa na priplodnite ovci
vo tekot na proizvodnata godina 1991 Skopje.
103. Xabirski, V. Andonov, S. Kozarovski, N : Prinos i kvalitet na volnata kaj rasata
virtemberg vo uslovi na Republika Makedonija. Makedonska zemjodelska revija, Skopje,
1998.
vo tekot na proizvodnata godina 1991, Skopje.
104. [okarovski J.: Avtorizirani predavawa po Ishrana na doma{nite ìvotni,
Zemjodelski fakultet, Skopje, 1980.
105. [qahov, P.: P~elarstvo; treto izdanie, Skopje , 1990.
106. [qahov, P. : P~elarstvo, Skopje, 1991.
240
241
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SODR@INA
Strana
Predgovor------------------------------------------------------------------------------------------1.0. KOWARSTVO-----------------------------------------------------------------------------1.1. Zna~ewe na kowarstvoto za sovremeniot svet---------------------------1.2. Rasi kowi----------------------------------------------------------------------------1.2.1. Polnokrvni kowi-------------------------------------------------------1.2.1.1. Arapski kow-----------------------------------------------------1.2.1.2. Angliski ~istokrven kow----------------------------------1.2.2. Polukrvni kowi---------------------------------------------------------1.2.2.1. Angloarapski kow---------------------------------------------1.2.3. Drugi toplokrvni kowi-----------------------------------------------1.2.3.1.Lipicanski kow-----------------------------------------------1.2.3.2. Orlovski kasa~-----------------------------------------------1.2.4 Poni kowi-----------------------------------------------------------------1.2.4.1. Bosansko ridski kow ---------------------------------------1.2.5. Te{ki ili ladnokrvni kowi-----------------------------------------1.2.5.1. Ardenski kow --------------------------------------------------1.3. Ishrana na kowite --------------------------------------------------------------1.3.1. Karakteristiki vo ishranata na kowite i pova`ni
krmiva za niv ------------------------------------------------------------1.3.2. Ishrana na `drebni kobili-----------------------------------------1.3.3. Ishrana na podmladokot (`drebiwa)-----------------------------1.3.4. Ishrana na pastuvi-----------------------------------------------------2.0 GOVEDARSTVO--------------------------------------------------------------------------2.1. Stopansko zna~ewe na govedarstvoto--------------------------------------2.2. Sistemi na odgleduvawe na govedata----------------------------------------2.3. Rasi goveda i nivna klasifikacija------------------------------------------2.3.1. Doma{no govedo bu{a -------------------------------------------------2.3.2. Rasi goveda za mleko----------------------------------------------------2.3.3. Gojni rasi goveda--------------------------------------------------------2.3.4. Kombinirani rasi goveda---------------------------------------------2.4. Elementi na menaxirawe so kravarska farma---------------------------2.5. Tehnologija na dobivawe na mleko------------------------------------------2.6. Tehnologija na proizvodstvo na govedsko meso--------------------------2.7. Ishrana na goveda-----------------------------------------------------------------2.7.1 Karakteristiki vo ishranata na govedata i pova`ni
krmiva za niv-------------------------------------------------------------2.7.2. Ishrana na molzni kravi---------------------------------------------2.7.3. Ishrana na presu{eni kravi-----------------------------------------2.7.4. Ishrana na teliwa-----------------------------------------------------2.7.5. Goewe na teliwa--------------------------------------------------------2.7.6. Goewe na junci------------------------------------------------------------2.7.7. Ishrana na junici-------------------------------------------------------2.7.8. Ishrana na priplodni bikovi---------------------------------------
241
3
5
6
6
7
7
8
9
9
10
10
11
12
12
13
13
14
14
15
15
16
17
18
20
21
22
23
27
32
36
37
40
42
42
42
45
46
49
50
52
53
242
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.0
4.0
5.0
2.8. Osnovni aspekti na organskoto proizvodstvo vo govedarstvoto--2.9. Objekti za smestuvawe na goveda---------------------------------------------RIBARSTVO------------------------------------------------------------------------------3.1. Stopansko zna~ewe na ribarstvoto-----------------------------------------3.2. Osnovni anatomski karakteristiki na ribite--------------------------3.3. Razmnoùvawe na ribite-------------------------------------------------------3.4. Pova`ni vidovi ribi------------------------------------------------------------3.4.1. Tehnologija na odgleduvawe i ishrana na oddelni
kategorii pastrmki-----------------------------------------------------3.5. Familija ciprinidae {arani-----------------------------------------------------3.5.1. Krap (ciprinus carpio)-----------------------------------------------------3. 5.1.1. Tehnologija na odgleduvawe i ishrana na krap------3.5.2. Bel tolstolobik---------------------------------------------------------3.5.3. Siv tolstolobik---------------------------------------------------------3.5.4. Amur------------------------------------------------------------------------3.5.5. Liwak-----------------------------------------------------------------------3.5.6. Crvenoperka-------------------------------------------------------------3.6. Som (siluris glanis)-------------------------------------------------------------------3.7. Jagula (Anguila anguila)------------------------------------------------------------SVIWARSTVO---------------------------------------------------------------------------4.1. Stopansko zna~ewe na sviwarstvoto----------------------------------------4.2. Rasi sviwi---------------------------------------------------------------------------4.2.1. Golem jork{ir------------------------------------------------------------4.2.2. Landrasi--------------------------------------------------------------------4.2.3. Pietren---------------------------------------------------------------------4.2.4. Durok------------------------------------------------------------------------4.2.5. Hemp{ir-------------------------------------------------------------------4.3. Na~ini na razmnoùvawe na sviwite--------------------------------------4.4. Metodi na odgleduvawe kaj sviwite-----------------------------------------4.5. Kategorii na sviwite za kolewe--------------------------------------------4.6. Odnesuvawe na sviwite vo prirodni uslovi------------------------------4.7. Osnovni aspekti na organskoto proizvodstvo vo sviwarstvoto---4.8. Ishrana na sviwite---------------------------------------------------------------4.8.1. Osnovni karakteristiki vo ishranata na sviwite-----------4.8.2. Ishrana na sprasni matorici---------------------------------------4.8.3. Ishrana na dojni prasiwa--------------------------------------------4.8.4. Ishrana na odbieni prasiwa----------------------------------------4.8.5.
Goewe na sviwi--------------------------------------------------------4.8.5.1. Goewe na mladi sviwi za meso-----------------------------4.8.6. Ishrana na nerezi-------------------------------------------------------4.8.7. Objekti za smestuvawe na sviwite--------------------------------KUNIKULARSTVO-------------------------------------------------------------------5.1. Stopansko zna~ewe na kunikularstvoto-----------------------------------5.2. Pova`ni rasi kunikuli--------------------------------------------------------5.2.1. Rasi kunikuli za meso i krzno---------------------------------------5.2.2. Rasi kunikuli za krzno i meso------------------------------------5.2.3. Rasi kunikuli za krzno vo prirodna boja------------------------
242
55
58
63
64
66
67
69
71
75
76
77
80
80
81
82
82
83
84
87
88
89
89
90
93
94
95
96
100
102
103
104
106
106
107
108
110
111
112
113
114
119
120
121
121
123
125
243
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6.0
7.0
5.2.4. Rasi kunikuli za fina volna i meso-------------------------------5.3. Karakteristiki vo ishranata na kunikulite---------------------------5.3.1. Ishrana na priplodni kunikuli----------------------------------5.3.2. Ishrana na male~kite po koteweto-------------------------------5.4. Smestuvawe na kunikulite-----------------------------------------------------5.5. Razmnoùvawe na kunikulite-------------------------------------------------OVÂRSTVO I KOZARSTVO------------------------------------------------------6.1. Stopansko zna~ewe na ov~arstvoto i kozarstvoto-------------------6.2. Rasi ovci-----------------------------------------------------------------------------6.2.1. Doma{ni soevi pramenki---------------------------------------------6.2.2. Rasi ovci so fina volna-----------------------------------------------6.2.3. Rasi ovci za meso i volna---------------------------------------------6.2.4. Rasi ovci za mleko------------------------------------------------------6.2.5. Rasi ovci za meso-----------------------------------------------------6.2.6. Rasi ovci za krzno i koà----------------------------------------6.3. Rasi kozi-----------------------------------------------------------------------------6.3.1. Rasi kozi za proizvodstvo na mleko----------------------------6.3.2. Rasi kozi za proizvodstvo na volna-------------------------------6.4. Karakteristiki pri razmnoùvawe na ovcite i kozite--------------6.5. Osnovni proizvodi od ovcite i kozite-------------------------------------6.5.1. Proizvodstvo na ov~o i kozjo mleko---------------------------6.5.2. Proizvodstvo na ov~o i kozjo meso-------------------------------6.5.3.
Proizvodstvo na volna----------------------------------------------6.6. Odnesuvawe na ovcite vo prirodni uslovi--------------------------------6.7. Organsko proizvodstvo vo ov~arstvoto i kozarstvoto----------------6.8.
Ishrana na ovcite-------------------------------------------------------6.8.1. Osnovni karsakteristiki vo ishranata na ovcite i
pova`ni krmiva---------------------------------------------------------6.8.2. Ishrana na molzni ovci------------------------------------------6.8.3. Ishrana na jagniwa---------------------------------------------------6.8.4. Ishrana na priplodni ovni-----------------------------------------6.8.5. Goewe na jagniwa--------------------------------------------------------6.9. Ishrana na kozi--------------------------------------------------------------------6.9.1.
Ishrana na kozi vo laktacija-----------------------------------6.10 Objekti za smestuvawe na ovci i kozi---------------------------------------
126
127
128
128
129
130
133
134
135
135
137
140
142
144
145
146
146
148
149
152
152
153
154
155
155
157
157
@IVINARSTVO--------------------------------------------------------------------------------7.1. Stopansko zna~ewe na ìvinarstvoto------------------------------------7.2. Klasifikacija na rasite ìvina--------------------------------------------7.3. Rasi koko{ki za proizvodstvo na jajca-------------------------------------7.4. Rasi koko{ki za meso------------------------------------------------------------7.5. Kombinirani rasi koko{ki---------------------------------------------------7.6. Liniski hibridi koko{ki-----------------------------------------------------7.7. Ukrasni, bantami, abnormalni koko{ki, rasi borci-----------------7.8. Rasi misirki------------------------------------------------------------------------7.9. Rasi pajki----------------------------------------------------------------------------7.10 Rasi guski----------------------------------------------------------------------------7.11 Noevi-----------------------------------------------------------------------------------
167
168
169
170
172
173
177
178
180
181
184
185
243
157
158
160
160
161
162
153
244
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.18.1 Karakteristiki vo ishranata na ìvinata i pova`ni krmiva --7.18.2 Ishrana na koko{ki------------------------------------------------------------
187
188
190
192
195
195
196
198
199
199
199
7.18.2.1. Ishrana na brojleri----------------------------------------7.18.2.2. Ishrana na podmladokot za proizvodstvo na jajca7.18.2.3. Ishrana na koko{ki nesilki--------------------------7.18.3 Ishrana na misirki-----------------------------------------------------7.18.4 Ishrana na guski---------------------------------------------------------7.18.5 Ishrana na pajki----------------------------------------------------------
199
201
202
204
205
207
PÊLARSTVO--------------------------------------------------------------------------------------
209
8.1.
8.2.
8.3.
8.4.
8.5.
8.6.
8.7.
8.8.
8.9.
210
210
213
215
219
220
223
225
227
231
7.12.
Tehnologija na inkubirawe jajca------------------------------------------Vidovi inkubatori--------------------------------------------------------------Tehnolo{ki postapki vo inkubatorskata stanica---------------------Tehnologija na odgleduvawe piliwa brojleri---------------------------Tehnologija na odgleduvawe na ìvinata za jajca-----------------------7.16.1 Odgleduvawe na jarki--------------------------------------------------7.16.2 Odgleduvawe na koko{ki nesilki---------------------------------7.17 Organsko proizvodstvo vo ìvinarstvoto--------------------------------7.18 Ishrana na ìvinata-------------------------------------------------------------7.13
7.14
7.15
7.16
8.0
Stopansko zna~ewe na p~elarstvoto----------------------------------------Proizvodi od p~elite-----------------------------------------------------------P~elno semejstvo------------------------------------------------------------------Anatomski karakteristiki na p~elata------------------------------------Razmnoùvawe na p~elite------------------------------------------------------P~elni ìveali{ta (uli{ta) ------------------------------------------------Pribor i alat vo p~elarskata praktika-----------------------------------Karakteristiki pri ishranata na p~elite-------------------------------Naj~esti bolesti i {tetnici kaj p~elite---------------------------------Tablici za hranitelnata vrednost na krmivata vo NEL i NEM
na 1 kg krmivo----------------------------------------------------------------------Re~nik na nepoznati zborovi i stru~ni termini----------------------Koristena literatura------------------------------------------------------------
244
234
238
245
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Traj~e MANEV
STOÂRSKO PROIZVODSTVO
U~ebnik za IV godina
Zemjodelsko veterinarna struka
Tehni~ar za farmersko proizvodstvo
*
Kompjuterska obrabotka
Traj~e MANEV
*
Likovno-grafi~ko ureduvawe i korica
Traj~e MANEV
*
Stru~ni konsultanti
Prof. d-r Mihajlo ADAMOV, profesor
na fakultetot za veterinarna medicina- Skopje
Prof. d-r Stojan BELIÔVSKI, redoven profesor
na fakultetot za zemjodelski nauki i hrana- Skopje
*
245

102 Stocarsko Proizvodstvo IV MAK PRINT WEB

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

102 Stocarsko Proizvodstvo IV MAK PRINT WEB

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Traj~e Manev

So izu~uvawe na ovaa tema }e mo`e{:

1.1. ZNA^EWE NA KOWARSTVOTO ZA SOVREMENIOT SVET

1.2. RASI KOWI

rasite se: polnokrvni, toplokrvni, ladnokrvni, poni i te{ki kowi.

1.2.1. POLNOKRVNI KOWI

Tabiet, temperament i upotreba Ima dobar tabiet, inteligenten e, mnogu

Angliski ~istokrven kow (thoroughbred)

Tabiet, temperament i upotreba Angliskiot ~istokrven kow e najbrz kow

rasi vo brzina, ubavina i temperament. Osven vo Anglija se odgleduva i vo Francija,

1.2.2. POLUKRVNI KOWI

1.2.3. DRUGI TOPLOKRVNI RASI

Tabiet, temperament i upotreba Zaradi specifi~nata gradba na teloto, mnogu

1.2.4. PONI KOWI

Bosansko ridski kow

Tabiet, temperament i upotreba Bosanskiot ridski kow e inteligenten,

1.2.5. TE[KI ILI LADNOKRVNI KOWI

1.3. ISHRANA NA KOWITE

Karakteristiki vo ishranata na kowite i pova`ni krmiva

Ishrana na `drebni kobili

Nekolku dena po poroduvaweto se dava lesni obroci, a potoa se isteruvaat i

Telesna masa od 500 kg

Telesna masa od 650 kg

Po izvesen period, na `drebiwata im se dava i kvalitetno seno. Dojniot

godini podmladokot treba pravilno da se ishranuva, bidej}i toa e najva`niot

Tabel 2. Dnevnata da`ba za pastuvite zavisno od sezonata na pripu{taweto

Osven ovie krmiva, potrebno da se dodade i 20 - 30 g gotvarska sol.

So izu~uvawe na ovaa tema }e mo`e{ :

2.1.STOPANSKO ZNA^EWE NA GOVEDARSTVOTO

Govedoto seu{te se koristi kako animalna vle~na sila vo {umarstvoto i

Objasni ja ulogata na govedarstvoto za na{ata Republika!

2.2. SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA GOVEDA

2.3. RASI GOVEDA I NIVNA KLASIFIKACIJA

2.3.1. Doma{no govedo (bu{a)

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Spored nekoi ispituvawa

2.3.2.RASI GOVEDA ZA MLEKO

Hol{tajn frizisko govedo (Holstein-friesiean)

(British Holstein), zastapeno so 46% od vkupniot broj goveda.

Sl. 13. Hol{tajnfriziska krava

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Mle~nosta e mo{ne visoka i

Crveno dansko govedo (Red danish dairy breed)

karakteristiki Prose~nata godi{na

Sl. 14. Crveno dansko

Xerzejsko govedo (Jersey)

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Godi{nata mle~nost se

2.3.3. GOJNI RASI GOVEDA

Herefordsko govedo (Hereford)

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini kaj ovaa rasa

[orthornsko govedo (Shorthorn)

Aberdin Angus govedo (Aberdeen angus)

[arole govedo (CHAROLAISE)

Limuzin govedo (Limousin)

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Gojnite osobini se

@olto-zlatno akvitansko gvedo (Blonde d, aquitaine)

karakteristiki Gojnite sposobnosti se

Sl. 21. Akvitanski bik

Romawola (romagnola) govedo

Izvr{i rangirawe na gojnite rasi spored prose~nata porodna masa na teliwata!

2.3.4. KOMBINIRANI RASI GOVEDA

Simentalsko govedo (Simentaler fleckvieh)

[vajcarsko sivo sme|o govedo (Braunvieh, raza bruna)

Oberintalsko govedo (Tiroler grauvieh)

Proizvodni i reproduktivni karakteristiki Vo na{i uslovi dava okolu

Montafonsko govedo (Braunvieh aus osterreich)