Markovic Marjan - Aromanskiot I Makedonskiot Jazik Vo Strusko I Ohridsko - Mak PDF

Marjan Markovi}
Aromanskiot i makedonskiot govor

od ohridsko-stru{kiot region
(vo balkanski kontekst)
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
Marjan Markovi]
The Aromanian and Macedonian dialects

of the Ohrid-Struga region
(in Balkan context)
Skopje 2007
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Marjan Markovi}
Aromanskiot i makedonskiot govor

od ohridsko-stru{kiot region
(vo balkanski kontekst)
Skopje 2007
Urednik:
akademik Zuzana Topoliwska
Recenzenti:
akademik Zuzana Topoliwska
akademik Viktor Fridman
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje
811.135.1'282.2:811.163.3'282.2(497.771/.772)
811.163.3'282.2:811.135.1'282.2(497.771/.772)
MARKOVI], Marjan
Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko-stru{kiot
region : (vo balkanski kontekst) / Marjan Markovi}. Skopje :
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2007. 187 str. graf.
prikazi ; 24 cm
Na naspor. nasl. str.: The Aromanian and Macedonian dialects of the OhridStruga region (in Balkan context) / Marjan Markovi]. fusnoti kon tekstot.
Conclusion: str. 175-179. - Bibliografija: str. 181-185
ISBN 978-9989-101-73-1
a) Aromanski jazik - Makedonski jazik - Dijalekti - Ohridsko-stru{ki
region - Komparativni istraùvawa b) Makedonski jazik - Aromanski
jazik - Dijalekti - Ohridsko-stru{ki region - Komparativni
istraùvawa
COBISS.MK-ID 68394506
SODR@INA:
VOVED............................................................................................................................. 7
Fonetska transkripcija..............................................................................................
16
1. FONOLO[KI SISTEM......................................................................................
19
1/a. Aromanski ohridski (Prikaz i analiza).........................................................

1/b. Makedonski ohridski (Prikaz i analiza) ......................................................
2. Me|usebni interferencii.....................................................................................
19
33
45
2. IMENSKI SISTEM.............................................................................................
49
2/a. Aromanski ohridski (Prikaz i analiza na formite).................................

2/b. Makedonski ohridski (Op{t pregled)............................................................
3. Me|usebni interferencii.....................................................................................
4. Komentar za upotreba na formite........................................................................
49
78
84
87
3. GLAGOLSKI SISTEM.........................................................................................
95
3.1. Prikaz na formite................................................................................................

3.1./a. Aromanski ohridski.........................................................................................
3.1./b. Makedonski ohridski.......................................................................................
3.2. Formalna analiza..................................................................................................
3.3. Semanti~ko-funkcionalna analiza.................................................................
3.3.1. Pridru`ni predikativni kategorii.............................................................
Osnovni predikativni kategorii.............................................................................
Nepredikativni glagolski kategorii.....................................................................
95
96
102
109
125
125
137
162
ZAKLUÔK...................................................................................................................
169
CONCLUSION..................................................................................................................
175
Koristena literatura..................................................................................................
181
Marjan Markovi}
VOVED
1. Na~in na rabota
Imaj}i ja predvid osnovnata cel na ovaa monografija, a toa e
da se prikaàt aromanskiot i makedonskiot ohridski govor vrz
balkanski fon, samata struktura na rabotata e koncipirana taka
{to na preden plan izleguvaat terminite: dijalektologija,
balkanistika, me|ujazi~en kontakt, arealna lingvistika. Takvata
hierarhizacija na prioritetite naloùva vo ovoj trud da ne se
zanimavam samo so deskripcija na eden aromanski nasprema eden
makedonski govor, tuku naprotiv, preku analiza na nivnata
gramati~ka struktura da gi pokaàm mehanizmite na interferencija na site jazi~ni nivoa. Tuka mislam i na Balkanskata jazi~na
zaednica, no pred s# na interferencijata aromanski-makedonskialbanski opfatena vo eden pomal geografski region.
Od aspekt na arealnata lingvistika toa izgleda vaka:
aromanski ~ govorot na Aromancite Far{eroti od ohridskostru{kiot region
makedonski ~ zapadnite periferni govori so akcent na
ohridsko-stru{kata grupa govori
po potreba - albanski ~ podatoci od cela albanska teritorija
Vakviot na~in na rabota }e ovozmoì:
da se pokaàt onie karakteristiki na govorot na Aromancite Far{eroti koi go oddeluvaat od drugite aromanski govori
da se pokaàt rezultatite od interferencijata me|u aromanskiot i makedonskiot na dijalektno nivo
da se pokaàt zaemnite vlijanija i prisposobuvawa na ovie
tri (genetski) razli~ni sistemi vo po{iroki ramki, t.e. vo
ramkite na Balkanskata jazi~na zaednica.
Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...
Za da se postigne toa, strukturata na ovaa monografija treba da

go prikaè slednovo:
aromanski ohridski (Far{eroti) nasprema aromanski
kru{evski
makedonski ohridski vo kontekst na ohridsko-stru{kite
govori
postarata interferencija albanski - aromanski (Far{.) koja
vlijaela vrz interferencijata aromanski ohridski (Far{.) makedonski ohridski
dijalektnite karakteristiki na odredeno geografsko
podra~je (ohridsko-stru{kiot region) kako rezultat na
strukturnite promeni na balkanskite jazici i kako rezultat
na jazi~niot kontakt me|u razli~nite mikrosistemi
Vakvata postavenost ja naloùva i vnatre{nata sistematizacija
na ovaa monografija. Taka, vo ramkite na sekoja glava se
povtoruvaat slednive postapki: opis na soodvetnite formi vo
govorot na Aromancite Far{eroti od ohridsko stru{kiot-region,
nivna vnatre{na (formalna) analiza, potoa opis na formite vo
makedonskiot ohridski govor (odn. ohridsko-stru{kite govori) so
formalna analiza, i kako obedinuva~ki moment se naloùva kontrastivna analiza na aromanskiot ohridski govor so aromanskiot
kru{evski i so makedonskiot ohridski (na mesta i so albanskiot), i
funkcioniraweto na formite vo ramkite na eden po{irok, balkanski fon. Navedenive postapki ne se sekoga{ identi~ni za site delovi vo monografijava vo zavisnost od samata priroda na jazi~nata
struktura i vo zavisnost od hierarhizacijata na prethodno navedenite prioriteti.
Taka na primer, opisot na glagolskiot sistem se razlikuva od
opisot na site ostanati zborovni grupi po toa {to tuka postoi i del
nasloven kako "prikaz na formite" dodeka kaj drugite zborovni
grupi takva glava ne postoi. Toa e pred s# poradi postoeweto na golem broj regularni mnogukomponentni paradigmi kaj glagolite. Kaj
ostanatite, prikazot na formite e vo ramkite na nivnata formalna
i kontrastivna analiza.
Pokraj toa, posvetuvaweto pove}e vnimanie na odredeni jazi~ni karakteristiki za smetka na drugi e pred s# naloèno od nadvore{nata sistematizacija.
Marjan Markovi}
2. Aromanci / Far{eroti - istoriski osvrt
Aromanskoto naselenie na Balkanot denes se nao|a

rasfrleno vo site balkanski dràvi {to sozdava uslovi za negovo
potpolno is~eznuvawe. Istoto se odnesuva i na jazikot koj poleka no
sigurno odumira, a se raboti za jazik koj ostavil golem beleg ne samo
vo ramkite na makedonskiot, tuku i vo ramkite na Balkanskata
jazi~na zaednica. Taka, moè da se slu~i eden balkanski jazik da
is~ezne i toa pred da bide celosno prou~en, kako vo svojata
samostojnost, taka i vo relacii so drugite balkanski jazici.
Vo odnos na potekloto na Aromancite odnosno Vlasite (kako
{to se narekuvani vo Makedonija), postojat pove}e teorii: deka
Aromancite poteknuvaat od romaniziranite ilirski i trakiski
plemiwa (ovaa teorija e postavena od Johan Tunman u{te vo 1774
godina), potoa deka Aromancite poteknuvaat od romaniziranite
da~ki plemiwa - od koi poteknuvaat dene{nite Romanci (Kapidan
1932), a duri postoi teorija deka Aromancite se direktni potomci
na rimskite kolonizatori. Podetalen prikaz na razli~nite teorii
i nau~nicite koi gi zastapuvale se navedni vo knigata "Vlasite na
Balkanot" (v. Trpku 1986).
Po naezdata na slovenskite plemiwa, ovie starosedelci koi
prete`no bile nomadski sto~ari, se zasolnile vo visokite planini
na Ilirija, Trakija, Makedonija, Epir i Tesalija. Vo X vek edna od
najgolemite grupi ìveela na Pind (Tesalija), vo Epir i
Makedonija. Druga grupa bila rasprostraneta na planinite na
Balkanot od Crno do Jadransko More. Vo tekot na sredniot vek,
ovie nomadski sto~ari krstosuvale po planinite na Balkanot i toa
od Epir i Tesalija na jug, pa s# do Karpatite na sever. Vo toj period
tie ne osnovale trajni naselbi. Za vreme na vladeeweto na
Osmanliskata imperija tie osnovaat trgovski i kulturni centri.
10
Vo tekot na osumnaesetiot vek, Aromancite go doìvuvaat

svojot najgolem ekonomski i kulturen procut. Vo toj period postojat
golem broj vla{ki centri me|u koi najmnogu se istaknuva gradot
Moskopole koj vo svojot najgolem procut imal okolu 60.000 ìteli,
72 crkvi, 300 zanaet~iski rabotilnici. Vo toj period vo Moskopole
postoela i Akademija na koja predavale najistaknati profesori. Vo
1769 godina Ali pa{a Janinski go ograbuva i go zapaluva Moskopole. Istoto se slu~ilo i so nekoi drugi pogolemi aromanski centri vo Albanija i Grcija, taka {to Aromancite bile prinudeni vo
golem broj da se povlekuvaat kon Makedonija, Srbija i kon drugi
balkanski i evropski zemji. Se smeta deka vo toj period od moskopolskiot kraj po cel Balkan se raselile okolu 200.000 Aromanci.
Vo Makedonija naselbite gi gradele nad 1000 metri
nadmorska viso~ina. Prvo toa bile letni sto~arski 'kalivi', a
potoa trajni ìveali{ta so yidani ku}i. [to se odnesuva do gradovite, najgolemiot broj na Aromanci se preseluvale vo pravec na
centralna Makedonija - Kru{evo, Bitola, Veles, a pomal del vo
zapadna Makedonija. Pogolem priliv na Aromanci ima i vo vtorata
polovina na XIX vek koga golem broj na sto~ari Far{eroti se
naselil vo zapadna Makedonija (ohridsko-stru{kiot kraj) a isto
taka i kon po~etokot na XX vek koga pogolema grupa na Gramosteni
se naselile vo isto~na Makedonija (regionot na [tip, Sveti
Nikole, Ko~ani).
Sekako deka ovie preselbi ne bile edinstvenii vo periodot
od polovinata na XVIII i po~etokot na XX vek. Isto taka treba da se
spomne i deka vo nekoi od mestata kade se naseluvale Aromancite
postoelo aromansko naselenie koe do{lo pred toa, no vo pomali
grupi i koe se zanimavalo prete`no so sto~arstvo.
Doseluvaweto na Aromancite vo ohridsko-stru{kiot kraj,
poto~no vo selata Gorna i Dolna Belica moè da se podeli vo
nekolku etapi. Prvata grupa ja so~inuvale Aromancite koi se
doselile od Smolni~kiot kraj od oblasta êrmenika (isto~na
Albanija) a potoa im se pridruìle i Aromancite od moskopolskoepirskata oblast. Tie i gi osnovale selata Gorna i Dolna Belica
nekade vo vtorata polovina na XVIII vek. Podocna se doseluvale i
drugi pomali grupi na Aromanci od Albanija i Epir. Kon sredinata
na XIX vek vo ovoj kraj se doselila i pogolema grupa na Aromanci
Far{eroti ~ie ime poteknuva od gradot Fra{eri vo sredna
Marjan Markovi}
11
Albanija. Tie se naselile vo Gorna i Dolna Belica, a izvesen broj

se naselil i vo selata Vev~ani, Vi{ni, Podgorci i Labuni{ta. Vo
periodot na svojot najgolem stopanski razvoj vo Gorna i Dolna
Belica ìveele okolu 1500 Aromanci. Spored statisti~kiot
pregled na avstro-ungarskiot vicekonzul Aleksandar Kral, vo 1897
godina vo Gorna Belica imalo 848, a vo Dolna Belica 620 ìteli.
Podocna, poradi pove}e pri~ini, a i poradi postavuvaweto na dene{nata granica so Albanija (so {to na sto~arite im bilo onevozmoèno da gi nosat svoite stada preku zima vo toplite krai{ta vo
Albanija), aromanskoto naselenie masovno po~nalo da se iseluva od
ovie sela. Najmnogu se naselile vo Struga, Ohrid, Skopje, Belgrad i
vo drugi mesta. Denes vo Gorna Belica nema nitu eden postojan
ìtel, a vo Dolna Belica ìveat samo Albanci.
Aromancite vo Struga se dojdeni od Albanija i najmnogu od
okolnite aromanski sela. Vo tekot na XIX vek vo Struga imalo samo
nekolku aromanski familii. Najgolem priliv imalo vo vtorata
polovina na ovoj vek i toa najmnogu od okolnite sela. Inaku, spored
popisot od 1994 godina vo Struga ima 545 Aromanci.
[to se odnesuva do Aromancite vo Ohrid, tie za prvpat se
spomnuvaat od strana na srpskiot patrijarh Vasilij Brki~ vo 1771
godina. Spored Vajgand (1895), kon krajot na XIX vek vo Ohrid imalo
150 aromanski ku}i so okolu 700 ìteli. Se smeta deka Aromancite
vo Ohrid poteknuvaat od bliskite sela od Albanija: Lunga, Grabova,
Ni~a, potoa od Linotopi i Nikolica, a samo mal broj od Moskopole.
Spored Vajgand, najgolem broj bile Far{eroti od Grabovo. Vo tekot
na ovoj vek, vo Ohrid se doseluvaat i Aromanci od stru{kite sela
Gorna i Dolna Belica, Vev~ani i Vi{ni me|u koi najgolem broj se
Far{eroti. Spored popisot od 1994 godina vo Ohrid ìveat 252
Aromanci. Inaku, spored istiot popis, vo 1994 vo Makedonija ima
8600 Aromanci.
Pove}e podatoci za Aromancite od ohridsko-stru{kiot
region moè da se najdat vo knigite na Todor Trajanovski:
"Vla{kite rodovi vo Stru{ko", "Vlasite vo Ohrid" i "Vlasite na
Balkanot".
12
3. Mestoto na govorot na Far{erotite me|u aromanskite govori
Far{erotite pretstavuvaat posebna grupa Aromanci koi

prete`no se zanimavale so sto~arstvo. Kako {to prethodno
spomenav, imeto go dobile po mestoto Fra{eri vo Albanija kade gi
imalo vo najgolem broj. Se smeta deka prethodno do{le od planinskite predeli na Pind, Grcija. Vo tekot na XVIII vek tie se
zastapeni niz cela ju`na i centralna Albanija, a vo XIX vek del od
niv se naseluva vo Ohrid i vo selata Gorna i Dolna Belica. So
nivniot nomadski i polunomadski ìvot, tie dosta se razlikuvale
od ostanatite Aromanci i duri ne stapuvale vo brak so Aromanci od
drugi rodovi.
Spored eden od moite informatori, Ko~i Pani (roden 1914
godina), duri i vo Gorna Belica tie ne stapuvale vo brak so
Aromancite koi bile starosedelci vo seloto (t.n. Mbalioti) s#
do po~etokot na XX vek. Toj bil eden od prvite Far{eroti od
seloto oènet so Mbaliotka.
Nivnata konzervativnost i poseben na~in na ìveewe
pridonele tie da zadràt izvesni osobenosti vo nivniot govor {to
gi imale od stariot kraj. Imeno, nekoi jazi~ni osobenosti {to se
javuvaat kaj Far{erotite gi ima kaj Aromancite od Pind, nekoi kaj
Aromancite od Olimp, a nekoi osobenosti se sli~ni so Aromancite
od Albanija. Inaku glavnata podelba na aromanskite govori e na
severni - (Gramostenite i drugite albanski rodovi), ju`ni (Pindeanite vklu~no so govorot na Aromancite od Olimp), so izdeluvawe
na posebna grupa na Far{eroti. Ova se odnesuva na osnovnite
podelbi na Vajgand (1891) i Kapidan (1932). Gledano od dene{en
aspekt, ne moè da gi izdeluvame aromanskite govori striktno
spored geografskata raspredelenost tuku pred s# treba da ja imame
predvid nivnata rodovska pripadnost. Golemite raseluvawa na
Aromancite niz Balkanot, po~nuvaj}i od vtorata polovina na XVIII
vek, traele s# do prvata polovina na XX vek. Taka, vo mestata vo koi
Marjan Markovi}
13
se naseluvale Aromancite vo tekot na ovoj period se javuvaat pove}e

sloevi i razli~ni aromanski rodovi. Vo ramkite na R. Makedonija
golem broj od Gramostenite (vklu~uvaj}i gi tuka i Aromancite od
Moskopole i negovata okolina) se naselile vo Kru{evo, Trnovo,
Magarevo, Bitola, a podocna i vo okolinata na [tip i Ko~ani.
Far{erotite se naselile vo Ohrid, Gorna i Dolna Belica, Vev~ani
Podgorci i Labuni{ta, a gi ima i rasprskani niz cela Makedonija.
Sekako deka golem del od Far{erotite s# u{te ìvee vo Albanija i
del vo Grcija.
Na primer, golem del od Far{erotite od ohridsko-stru{kiot
region imaat identi~ni rodovski imiwa a i rodninski vrski so
Far{erotite od Kavaja - Albanija. Kako vo ohridsko-stru{kiot
region, taka i vo Kavaja se prisutni istite far{erotski rodovski
imiwa: Baquk, L'abru, Pana, Kukune{, Duni, Simak, Korove{, Mani
itn. (Trajanovski 1999)
S# do postavuvaweto na dene{nite granici me|u Makedonija i
Albanija, Far{erotite so svoite stada sekoja zima se spu{tale od
Gorna Belica kon primorskite kraevi na Albanija, pred s# kon
oblasta Muzekija. Isto taka, tie vr{ele i golema trgovija so
pogolemite albanski gradovi. Iako preku 80 godini tie ìveat
razdvoeni od svojata prirodna sredina koja sega e razdelena na dve
dràvi, vo govorot na Far{erotite ostanale cvrsto vgradeni nekoi
crti od albanskiot jazik, a sepak (poradi specifi~niot na~in na
ìvot) uspeale da gi zadràt i onie crti koi gi pravat posebni vo
odnos na drugi aromanski govori.
Poradi seto toa, a i poradi nivnata golema zastapenost vo
ohridsko-stru{kiot region, smetam deka }e uspeam da pridonesam za
pocelosno objasnuvawe na nekoi jazi~ni pojavi koi se zastapeni ne
samo vo ovoj govor, tuku i vo makedonskiot ohridsko-stru{ki govor
imaj}i go kako glaven izvor trudot na Boìdar Vidoeski (Vidoeski
1984), a se nadevam deka ovoj trud }e pridonese i za doobjasnuvawe na
nekoi pojavi i vo ramkite na Balkanskata jazi~na zaednica.
14
4. Mestoto na ohridskiot govor vo ramkite na makedonskite

dijalekti
Od perspektiva na zapadnite govori ohridsko-stru{koto

govorno podra~je ne pretstavuva nekakva dijalektna posebnost. Onie
crti {to se javuvaat na toj teren kako pospecifi~ni ne se
prostiraat na celata geografska oblast. Pove}eto od niv zafa}aat
pomali, poograni~eni areali, i tokmu tie crti go razbivaat
dijalektnoto edinstvo na regionot. Me|u vnatre{nite diferencijalni osobini spa|aat: kontinuantite na nosovkata * i na vokalnite
* i *, distribucijata na nekoi vokali vo vokalni sekvenci,
realizacijata na pove}e konsonantski fonemi /l, w, }, |, k, g, h/ ili
nivno otsustvo, a vo morfologijata cela redica zamenski formi i
glagolski fleksivni morfemi.
Ohridsko-stru{kite govori go zafa}aat kotlinskiot del
okolu Ohridskoto Ezero. Na jugoistok od prespanskoto govorno
podra~je niv gi razgrani~uva planinskiot venec Gali~ica
Petrinska planina. Na istok sprema centralnite govori granicata
odi po pravecot Petrino Bukovskiot preslap Pqakenska planina Ilinska planina Preseka. Na sever tie grani~at so debarskite govori, a granicata na toj del odi pribli`no po linijata Preseka
Karaorman, go se~e Drim kaj Globo~ica i izleguva na Jablanica
ne{to malku poseverno od seloto Boroec. Na zapad dijalektnata
granica na ohridsko-stru{koto govorno podra~je se poklopuva so
etnografskata granica sprema Albanija. Na albanska strana
ostanuvaat nekolku makedonski sela na ju`niot i jugozapadniot breg
na Ohridskoto Ezero Tu{emi{te i Piskupija kaj Pogradec, i Lin
na stru{kiot del od bregot.
Jazi~nite osobenosti na ohridsko-stru{koto
podra~je moème da gi podelime vo dve golemi grupi
govorno
Edna grupa so~inuvaat onie osobini {to im se zaedni~ki na

site lokalni govori na ovoj teren. Pogolem del od niv gi povrzuvaat
Marjan Markovi}
15
ohridsko-stru{kite govori so drugite zapadni dijalekti. Vtorata

grupa zaedni~ki crti ohridsko-stru{koto govorno podra~je go
povrzuvaat so debarskite i so prespanskite govori. Vsu{nost, tie
osobini im se zaedni~ki na site zapadni periferni govori {to se
nao|aat na grani~niot pojas so albanskata jazi~na teritorija od
[ar Planina pa skoro do Gramos na jugozapad.
Vo zavisnost od geografskata lokacija na site tie osobenosti
na ohridsko-stru{koto govorno podra~je moè da se izdelat {est
pomali govorni individualnosti tri na ohridskiot teren:
gradskiot ohridski govor, pe{tansko-qubani{kiot i govorot na
Debarca, i tri na stru{kiot: gradskiot stru{ki govor so govorot na
okolnite sela, vev~ansko-rado{kiot i govorot na Torbe{ite vo
selata Labuni{ta i Podgorci.
Zabele{ka:
Za pojasno i polesno objasnuvawe, govorot na Aromancite
Far{eroti od ohridsko-stru{kiot region }e go narekuvam aromanski ohridski; govorot na Aromancite od Kru{evo }e go narekuvam aromanski kru{evski; makedonskiot govor od Ohridsko vklu~no so okolinata }e go narekuvam makedonski ohridski.
16
Fonetska transkripcija
Aromanski:
Ovde najprvo }e ja pretstavam fonetskata transkripcija na
aromanskiot ohridski govor so koja }e se sluàm vo ponatamo{niot
tekst. Kako baza mi sluàt latini~nite znaci na koi im se dodadeni
u{te nekoi znaci koi se koristat vo fonetskite transkripcii:
' - znak za akcent; se stava pred soglaskata koja e sostaven del od
akcentiraniot slog ('punti, mu'#eri), ili pred samata akcentirana
samoglaska ( 'ari, a'u[u).
w - 'mwnw, 'ta#w, tu'rw[ti; sreden poluzatvoren vokal pome|u a i q; sli~no
so romanskoto w - bunw, mwr, mwmwligw, albanskoto - pun, vajz,
vllazn, shtpit; so temniot vokal vo makedonskite govori, i vo
ohridskiot - rwka, kwsat, jwzik, mwgla.
l== q
9=w
<=y
@=x
[={
`=`
]=}
\=|
c=c
~=~
7 - bo7, ka7/kal, ra7 ; neslogovno u ; se javuva kako pozicionen alofon

na l i u .
8 - no8, vw'<u8, 'do8spra, ; neslogovno i ; se javuva kako alofon na i koga e
vtor vokal vo sekvencata.
Marjan Markovi}
17
Makedonski 1 :
Vokali
a
Konsonanti
p
c
~
}
y
x
|
s
{
z
`
m
n
l
r
Funkcii na dijakriti~kite znaci:

nazalnost: ,
neslogovnost: ,
slogovnost: ,
dolìna: a:, e:, i:, o:, u:
labijalizacija:
pomestena artikulacija kon napred:
pomestena artikulacija kon gore: , ,
poluzvu~nost: , , , , ,
palatalnost: t, d
palataliziranost: b', p', l'
oslabena artikulacija: srce, leja, zmeh
akcent: v'ikam, uf~'ar, vik'a{e, vod'enica
Ovaa transkripcija se odnesuva na celiot makedonski dijalekten sistem.

Inventarot na fonemite vo ohridsko-stru{kiot region e pomal od prikaàniot.
18
PRAZNA
Marjan Markovi}
19
1. Fonolo{ki sistem
1/a. Aromanski ohridski

Prikaz i analiza
Fonolo{kiot sistem na govorot na Aromancite Far{eroti
ne se razlikuva vo golema mera od onie na drugite Aromanci. Sepak,
vo ovoj mikrosistem, koj podolgo vreme bil vo kontakt so
albanskiot, a potoa i so makedonskiot jazik, se javuvaat nekoi
karakteristiki za koi moè da se re~e deka se posebni vo odnos na
drugite aromanski fonolo{ki sistemi. Kako reprezent na t.n. op{t
aromanski sistem tuka go zemam govorot na Aromancite od Kru{evo
i toa poradi dve pri~ini: prvo - spored potekloto na Aromancite od
toj kraj i onie od drugite kraevi na Makedonija toj govor moè vo
golema mera da go pretstavuva aromanskiot, i vtoro - monografskiot opis na Zbigwev Golomb (Golomb 1984) koj dava odli~na slika
na toj govor i koncizno ja razrabotuva strukturata na aromanskiot .
Taka, kako osnovna fonolo{ka crta koja go razlikuva
govorot na Far{erotite od aromanskiot sistem e celosnoto gubewe
na diftonzite i toa vo site pozicii (toa se odnesuva na diftonzite
so a kako vtora komponenta). So toa, moè da se kaè deka izvesni
tendencii za gubewe na diftonzite koi se notirani i kaj Golomb i
vo drugi opisi za aromanskiot, ovde sosema se dorazvile i se vklopile vo sistemot. Sepak, vo nekoi sporadi~ni slu~ai, posebno kaj
postarata generacija moè da se ~ue po{irok izgovor na odredeni
vokali koi vsu{nost pretstavuvaat ostatoci od diftonzite.
20
Vo odnos na ova }e navedam nekolku primeri:

arom. Kru{evo
f'eatw
'oaspe
p'oartw
v'eade
arom. Ohrid
f'e:tw
'o:spi
p'o:rtw
v'e:di
devojka
gostin
nosi
gleda
1.1. Akcent
Akcentot vo aromanskiot ohridski ne se razlikuva od onoj vo
drugite aromanski govori. Imeno, toj e podvièn i so toa sposoben
da vr{i razlikuva~ka funkcija me|u gramati~kite formi. Isto
taka, toj e dinami~en {to predizvikuva redukcija na neakcentiranite vokali za {to }e zboruvam ponatamu.
[to se odnesuva do mestoto na akcentot, toj e sloboden i
moè da se dviì do tretiot slog od krajot.
Primeri:
'punti (most), bw'serkw (crkva), 'inwmw (srce), sku'la (stana)
Naj~esto akcentot stoi na vtoriot slog od krajot, no vo
ramkite na paradigmata se pomestuva do tretiot slog. Vo ramkite na
imenskata fleksija, akcentot e morfolo{ki utvrden, odnosno
slogot koj go nosi akcentot ne se menuva, pa taka imame:
ednina
neopr.
bw'serkw
f'rati
mwhw'lw
'lapti
mnoìna
opr.
bw'serka
f'ratwli
mwhw'lwu
'laptili
neopr.
bw'serc
frac
mwhw'lwc
'lapturi
opr.
bw'serkwli
f'rac#w
mwhw'lwc#w
'lapturli
Kaj glagolite pak, mestoto na akcentot nosi gramati~ka

funkcija. Imeno, kaj glagolite vo sega{no vreme akcentot naj~esto
e na osnovata, dodeka vo imperfekt i aorist akcentot go nosi
nastavkata:
'fu<i (praes.)
fu'<i (aor.)
'ta#w (praes.)
tw'#a (imp./aor.)
'dormi (praes.) -
dur'9a (imp.)
si odi - si otide
se~e - se~e{e/ise~e
spie - spie{e
Marjan Markovi}
21
[to se odnesuva do tu|ite zborovi, naj~esto akcentot pa|a na

prviot slog od krajot. Toa pred s# se odnesuva na pozajmenite turski
i gr~ki zborovi. Slovenskata leksika potpolno se vklopila vo
sistemot bilo da se raboti za postari pozajmeni zborovi ili vo
ponovo vreme.
Primeri:
- pozajmeni zborovi so akcent na ultima:
kwsw'bw (grad), mwhw'lw (maalo), pwpu'@i (papuxija), ]i'ro (vreme) ....
Mestoto na akcentot i negovata morfolo{ka podvi`nost
celosno }e bide pretstaveno vo ramkite na morfologijata (posebno
vo delot za glagolite).
1.2. Inventar i distribucija na fonemite

1.2.1 Vokali
Edna od glavnite karakteristiki na vokalite vo ovoj govor e
redukcijata na neakcentiranite vokali. Poradi toa, tuka }e pretstavam dva potsistema: eden na akcentirani vokali (tip A), i eden
na neakcentirani (tip B).
Sistem na akcentirani vokali - tip A
i
e
u
o
w
a
Spored mestoto na artikulacijata, vokalite se delat na:

predni
zadni
i sredni
Akcentiranite vokali moàt da se javat vo site pozicii: na

po~etok, vo sredina i na krajot na zborot.
22
Primeri:
/i/ :
'intrw "vleguva", 'inwmw "srce", 'imn "odam",

"ve~era", dur'9i "spie{e", fu'<i "izbega"
'dinti "zab", 'cinw
/e/ :
esk "sum", e[ "izleguva{", '\elw "jadewe", 'h'erb "varam", strw'<e

"trga{e", pu'te "moè{e"
/o/ :
pot "moàm", optu "osum", ok# "oko", bo7 "vol", ]w'ro7 "vreme",
8ucw'do "sekade"
/u/ :
'u[w "vrata", un "eden", bun "dobar", 'punti "most", bu<w "usta",

[w'<u "sedna", kw'<u "padna"
/a/ :
am "imam", avd "slu{am", cap "jarec", 'karti "kniga", 'dadw

"majka", mw'kari "jadewe", dur'9a "spie{e", tw'#a "se~e{e"
/w/ :
kwt "kolku", 'pwni "leb", 'mwni "utre", 'mwnw "raka", mw'kw

"izede", tw'#w "ise~e", kwsw'bw "grad"
1.2.1.1. Gubewe na diftonzite

Kako {to ve}e spomnav, edna od osnovnite razliki na ovoj
govor vo odnos na fonolo{kite karakteristiki e gubeweto na
diftonzite. Tendenciite koi sporadi~no se javuvaat vo drugite
aromanski govori, ovde sosema se dorazvile. Taka, gubeweto na
diftonzite, osven vo fonolo{kiot sistem predizvikalo pomestuvawa i vo morfonolo{kiot sistem vo odnos na gramati~kite zna~ewa
koi vokalite gi nosat vo ramkite na morfologijata.
Prvin }e navedam nekolku primeri kade {to }e go prikaàm
gubeweto na diftonzite vo fonolo{kiot sistem:
/ea/
/oa/
arom. Kru{evo
'featw
'searw
vi'deare
trw'<eare
arom. Ohrid
'fetw
'serw
vw'deri
trw'<eri
devojka
ve~er
gledawe
trgawe
'oa8e
'o8w
ovca
Marjan Markovi}
23
'oarw
'poate
s'koate
'loa8
'orw
'poti
s'koti
'#o8
~as
moè
vadi
zedov
Isto taka, interesno e da se spomene i slu~ajot koga na

zborovnite granici se sretnuvaat dva vokala koi spored aromanskiot sistem bi trebalo da obrazuvaat diftong. No, kaj Far{erotite i
vo ovoj slu~aj nastanuva ponatamo{no uprostuvawe za {to svedo~at
slednive primeri:
arom.
mi af'lw
li adu'na
nu 'are
nu ave'a
tu a'lantw
arom. Kru{evo
meaf'lw
leadu'na
no'are
noave'a
toa'lantw
arom. Ohrid
mef'lw
#adu'na
'nori
no've
to'lantw
me najde
gi nose{e
nema
nema{e
vo druga
Ova pokaùva deka uprostuvaweto na diftonzite vo govorot

na Far{erotite od ohridsko-stru{kiot region se vr{i i vo odnos
na starite diftonzi za koi kaj postaroto naselenie s# u{te postojat
tragi, a i vo odnos na diftonzite koi se formiraat na zborovnite
granici.
Kako {to navedov pogore, uprostuvaweto ne go odminalo nitu
slu~ajot koga samite diftonzi na krajot na zborot nosat i
gramati~ko zna~ewe. Taka, na primer kaj imenkite od ènski rod,
opredeleniot ~len e a, a bidej}i imenkite od ènski rod naj~esto
zavr{uvaat na vokal, vo odredeni slu~ai doa|a do formirawe na
diftonzi. Toa zna~i deka imenkite od ènski rod koi zavr{uvaat na
e pri dodavawe na ~lenot a, formiraat diftong ea. No, znaej}i deka
kaj Far{erotite ovoj diftong se uprostuva vo e, se javuva problem
pri razlikuvaweto na neopredelenata od opredelenata forma na
imenkite od ènski rod {to zavr{uvaat na e. Poradi tie pri~ini, a
i poradi skoro celosno primenuvawe na praviloto za redukcija na
neakcentirani vokali, vo na{iov govor se javuva pomestuvawe na
krajnite vokali i taka sega imame i kako zavr{etok na neopredelenata forma na imenkite od ènski rod koi {to vo drugite aromanski govori zavr{uvaat na e, a e kako zavr{etok, odnosno kako
24
~lenska morfema na opredelenata forma na soodvetnite imenki.

Taka, sega vo aromanskiot ohridski imame pomestuvawe na zavr{etocite na odredeni imenki od ènski rod, a isto taka i dve ~lenski
morfemi, {to ne e slu~aj vo drugite govori. No, za toa poop{irno
}e zboruvam vo delot za formite na imenkite. Sega }e navedam samo
nekolku primeri za ovaa pojava koja vo su{tina se zarodi kako
fonolo{ka, odnosno uprostuvaweto na diftonzite i ponatamo{nite konsekvenci od toa uprostuvawe.
arom. Kru{evo
neopr.
'punte
mu'#are
'pade
'vale
opr.
'puntea
mu'#area
'padea
'valea
arom. Ohrid
neopr.
'punti
mu'#eri
'padi
'vali
opr.
'punte
mu'#ere
'pade
'vale
most
èna
pod
reka
Ne{to sli~no se javuva i kaj glagolite vo imperfekt. Imeno,

karakteristi~niot sufiks za imperfekt e akcentirano a, taka {to
kaj glagolite od vtora kowugacija (so osnoven vokal e) i kaj
glagolite od treta kowugacija so osnoven vokal i, pri dopirot na
dvata vokala nastanuva diftong. Toa se slu~uva niz celata
paradigma. Vo kontekst na vlijanieto na fonolo{kite pojavi vrz
morfologijata najindikativna vo ovoj slu~aj e formata za treto
lice ednina i mnoìna vo imperfektot kaj glagolite od vtora i
treta kowugacija. Tuka so uprostuvaweto na diftongot pokazatelot
za imperfekt t.e. nastavkata -'a se gubi i imame sosema nova nastavka
-'e.
Primeri:
arom. Kru{evo
frwn<e'a
pute'a
vide'a
fu<e'a
arom. Ohrid
frwn'<e
pu'te
vw'de
fu'<e
kr{e{e
moè{e
gleda{e
si ode{e
Od seto ova proizleguva deka vo govorot na Aromancite

Far{eroti od ohridsko-stru{kiot region procesot na uprostuvawe
na diftonzite e celosno zavr{en i celosno e navlezen vo jazi~niot
sistem. Toj proces vlijae i vrz morfologijata nametnuvaj}i se kako
obligatoren duri i vo situacii koga se naru{uva odnosno promenuva
gramati~kiot pokazatel. No, ovaa hierarhizacija, za da ne go naru{i
Marjan Markovi}
25
sistemot, predizvikala ponatamo{no negovo pomestuvawe taka {to

sega moè da se kaè deka toj sovr{eno funkcionira i ne ostava
nere{eni situacii koi bi moèle da predizvikaat problemi vo
komunikacijata. Opi{uvaj}i go aromanskiot govor od Kru{evo,
Golomb (Golomb 1984) ja zabeleùva tendencijata za uprostuvawe na
diftonzite kaj pomladata generacija, a isto taka i vo situacii koga
diftongot doa|a po palatali. Na toj na~in moè mnogu jasno da se
vidi kako odredena jazi~na pojava koja vo drug aromanski govor s#
u{te e vo domenot na pragmatikata, vo na{iov govor celosno se
gramatikalizirala (Fridman 1997).
Sistem na neakcentirani vokali - tip B

Koga vokalite ne se pod akcent, tie redovno podleàt na redukcija.
Taka, imame:
e>i
o>u
a>w
i > w (vo nekoi slu~ai)
[to se odnesuva do kratkite (reducirani) -i i -u koi se javuvaat na
krajot na zborovite, vo ovoj govor se slu~uva ne{to porazli~no od
drugite aromanski govori.
Imeno, vo kru{evskiot aromanski govor, ovie kratki vokali se
javuvaat samo posle edine~ni konsonanti i se vo avtomatska
alternacija so polnite neakcentirani -i i -u koi se javuvaat po
konsonantska grupa.
Pr. :
'porku - 'porci 'frwngu - 'frwn<i
'draku - 'draci
negu - ne<i
26
Spored Golomb, ovaa alternacija e ~isto fonetska i ja

pokaùva komplementarnata distribucija na -i i -u so -i i -u : -CCi , CCu ~ -Ci , -Cu
Vo govorot na Aromancite Far{eroti pak, izvr{ena e
celosna neutralizacija na krajnite -i i -u vo slu~aite identi~ni
kako onie pogore. [to se odnesuva do otpa|aweto na krajnite kratki
-i
i -u i vo kru{evskiot se zabeleùva taa tendencija, posebno vo t.n.
pevliv stil kade {to tie i voop{to ne se slu{aat. Taa tendencija,
koja e zabeleàna vo kru{evskiot aromanski govor, vo aromanskiot
ohridski celosno se dorazvila i toa ne samo kaj kratkite -i i -u tuku i
kaj polnite -i i -u so koi se vo komplementarna distribucija. Vo
na{iov govor, taa opozicija ne samo {to se neutralizirala, tuku i
krajnite vokali (i kratkite i polnite) sosema otpadnale. Taka, vo
aromanskiot ohridski sega ja imame slednava situacija:
Pr.:
'pork - 'porc
'drak - 'drac
'frwng - 'frwn<
neg - ne<
Moè da se vidi deka uprostuvaweto ne gi zafatilo samo

diftonzite, tuku navleglo podlaboko vo sistemot. Za posledicite
od otpa|aweto na krajnoto -u }e zboruvam pove}e vo delot za
opredelenosta kaj imenkite bidej}i ovaa pojava povlekla i drugi
posloèni promeni koi navleguvaat vo domenot na morfologijata.
So otpa|aweto na gorespomenatite vokali, sistemot na
neakcentirani vokali u{te pove}e se poednostavuva. Pokraj toa
ogradite za redukcija na neakcentiranite vokali koi postojat vo
kru{evskiot aromanski, ovde se pomesteni, odnosno neutralizacijata me|u vokalite se pro{iruva i na krajot na zborot kade {to
vokalot naj~esto nosi gramati~ko zna~ewe.
Najpokazatelen e slu~ajot so redukcijata na e koja se vr{i vo
site pozicii na zborot. No, so redukcijata na krajnoto e ne se
naru{uva sistemot (opredelenost kaj imenkite, lice kaj glagolite,
nastavkata za obrazuvawe glagolska imenka itn.), tuku toj povtorno
se pomestuva so {to ovozmoùva celosna razbirlivost pri
komunikacijata i upotrebata na soodvetnite formi.
Marjan Markovi}
27
Tuka }e prikaàm nekolku primeri vo koi se pokaùva

redukcijata na krajnoto -e (koe ~esto nosi gramati~ki priznak) vo
ramkite na: imenkite, me|u drugo i glagolskite imenki i glagolite.
Primeri:
arom. Kru{evo
imenki
neopr.
opr.
'munte
'muntile
'frate
'fratile
'kale
'kalea
'vale
'valea
arom. Ohrid
neopr.
'munti
'frati
'kali
'vali
opr.
'muntili
'fratili ('fratwli)
'kale
'vale
arom. Kru{evo
glagolska imenka
'mw'kare
pur'tare
luk'rare
arom. Ohrid
arom. Kru{evo
glagol (3 l. edn. seg. vr.)
ne'a<e
'duce
'frwn<e
'poate
arom. Ohrid
mw'kari
pur'tari
luk'rari
'ne<i
'duci
'frwn<i*
'poti
planina
brat
pat
reka
jadewe
nosewe
rabotewe
odi
nosi
kr{i
moè
*Vo aromanskiot kru{evski formite od tipot 'frwn<i (spored

gorespomenata formula -CCi) go ozna~uvaat vtoroto lice ednina.
A spored praviloto na otpa|awe na krajnite -i i -u vo gvorot na
Far{erotite, ovaa forma vo vtoro lice ednina e 'frwn<.
Vo odnos na redukcijata na neakcentiranoto e moè da se
rezimira slednovo:
Redukcija na e vo i se vr{i vo site pozicii na zborot so isklu~ok na
krajnoto e koe poteknuva od diftongot ea i koe e markirano vo odnos
na opredelenost ili nekoj drug diferencira~ki pokazatel.
e ( ea) = e
e ( e) = i
28
Neakcentiranoto o redovno pominuva vo u i toa bez ograni~uvawa.

}e navedam nekolku primeri:
praes.
'poti
'portw
'dormi
impf.
pu'te
pur'ta
dur'9a
moè
nosi
spie
moè{e
nose{e
spie{e
Krajnoto neakcentirano o ne podleì na redukcija samo vo slu~ajot

na imenkite od tipot - s'teo (yvezda), 'neo (sneg) itn. Toa e slu~aj
bidej}i tuka o poteknuva od uprostuvaweto na diftongot oa (s'teoa >
s'teo).
Neakcentiranoto a pominuva vo w vo sredinata na zborot, dodeka na
po~etokot i na krajot se ~uva.
Primeri :
edn.
'fak
tak
'ta#w
mn.
fw'cem
tw'cem
tw'#a
edn.
pravam
mol~am
se~e
mn.
pravime
mol~ime
se~e{e
Na krajot na zborot, a naj~esto nosi gramati~ki priznak i

zatoa vo takvi slu~ai ne podleì na pravilata za redukcija. Takov e
na primer slu~ajot so imenkite i pridavkite koi vo ednina
zavr{uvaat na w. Kaj ovie zborovi opredelenata forma zavr{uva na
a, taka {to opozicijata w~a vsu{nost ja pokaùva opozijata
opredelenost ~ neopredelost.
Primeri:
opr.
'fetw
'portw
'mwnw
'kasw
'bunw
'albw
neopr.
'feta
'porta
'mwna
'kasa
'buna
'alba
opr.
devojka
porta
raka
ku}a
dobra
bela
neopr.
devojkata
portata
rakata
ku}ata
dobrata
belata
Marjan Markovi}
29
Vo aromanskiot ohridski se javuva i u{te edna neutralizacija koja s# u{te ne e dlaboko zacvrstena vo sistemot i zatoa moè
da se javat dvojni formi - so redukcija i bez redukcija. Imeno, tuka
se raboti za redukcijata na neakcentiranoto i vo w. Pred sonantite i
palatalite skoro redovno se slu~uva ovaa redukcija, dodeka pred
drugite soglaski taa e fakultativna.
Primeri:
arom. Kru{evo
arom. Ohrid
[i
[w
ni<e'a
vi'de
li'li~e
lipse'a[~e
'kasile
'laptile
bwr'bas#i
'lu]#i
nw'<e
vw'de
lw'li~w
#wp'se[ti
'kasili/'kaswli
'laptili/'laptwli
bwr'bac#w
'lu]#w
i
ode{e
gleda{e
cve}e
treba
ku}ite
mlekoto
maìte
volcite
Vo odnos na sistemot na neakcentiranite vokali na prv

pogled moè da se zaklu~i deka se raboti za tro~len vokalen sistem
(i - u - w). No, zemaj}i gi predvid ograni~uvawata {to gi nametnuva
morfologijata, od toj sistem ne bi smeele da gi izdvoime: krajnoto e
dobieno od skratuvawe na ea i e nositel na gramati~ki priznak, a isto
taka i krajnoto a koe nosi priznak (markiranost) po opredelenost.
Od seto ova proizleguva deka neutralizacijata (redukcijata)
na neakcentiranite vokali ne samo {to funkcionira i vo sistemot
na Aromancite Far{eroti, tuku taa i se pro{irila i na krajot na
zborovite i navlegla podlaboko vo sistemot. Redukcijata ima silno
vlijanie i duri, kako {to se obidov da pretstavam preku primerite,
uspeva da gi promeni i vokalite koi nosat gramati~ki priznak
pritoa povlekuvaj}i niza promeni, no sepak ovozmoùvaj}i osnovna
distinkcija. Fonolo{kiot sistem, iako sega drasti~no pouprosten,
funkcionira besprekorno i skoro vo site slu~ai uspeva da se vklopi vo morfologijata bez da ja naru{i edna od osnovnite funkcii na
jazikot - uspe{nata komunikacija. Isto taka, ovie pojavi pokaùvaat deka ne moè redukcijata na neakcentiranite vokali da se
objasni celosno bez da se vovle~e morfonolo{kata struktura na
jazikot.
30
1.2.2. Konsonantski sistem

Sistemot na konsonantite e skoro identi~en so onoj na
ostanatite aromanski govori. Sepak, treba da spomneme deka vo
aromanskite govori vo Grcija i vo Albanija postojat soglaski koi
odgovaraat na onie vo gr~kiot/albanskiot jazik. Golomb gi zabeleùva ovie soglaski (, , ), no samo vo zborovi od gr~ko i albansko poteklo. Vo govorot na Aromancite Far{eroti od ohridsko stru{kiot region ovie soglaski voop{to ne (ili mnogu retko) se
upotrebuvaat.
Primeri:
arom. Kru{evo
ef'ter
u'mar
ea'min
arom. Ohrid
def'ter
gum'ar
te'min
vtor
magare
ènsko
Taka, sistemot na konsonanti vo govorot na Aromancite

Far{eroti od ohridsko-stru{kiot kraj izgleda vaka:
afrikati
Opstruenti:
Labijalni
spiranti
zvu~ni
b
d
<
@
\
g
bezvu~ni
f
s
zvu~ni
v
z
Palatalni
Palatalno-velarni
Velarni
bezvu~ni
p
t
c
~
]
k
[
x'
x
Sonanti:
Nazalni
Likvidi
Glajd
m
r
j
n
l
9
#
Dentalni
Preku tabelata se trudam da gi pokaàm simetri~no

podelbite na opstruentite: horizontalno go pokaùvam mestoto na
artikulacija, dodeka vertikalno ja prikaùvam dvojnata opozicija zvu~ni vs bezvu~ni i afrikati vs spiranti.
Marjan Markovi}
31
Restrikcii pri distribucijata:

Velarnite k, g, x, ne se javuvaat pred prednite vokali i i e.
Imeno, tie avtomatski ze zamenuvaat so soodvetnite palatalni ], \, x' .
Primeri:
\elw
jadewe, manxa
\ini
dobro
]in
bor
]etrw
kamen
h'er
èlezo
h'erbi
gotvi
Palatalite ], \, se javuvaat i pred zadni vokali, no prete`no
vo zborovi od tursko poteklo:
Primeri:
]ur'~i
}ur~ija
]ute'kw
}otek
'\oli
ezero
\um
|um
Sepak, neutralizacijata na nekoi konsonantski opozicii ne
moè dobro da se opi{e ako ne se navleze i vo dijahronijata.
Vpro~em i primerite od tipot ]etrw < *petra, ]in < pin(us) go pokaùvaat toa. Vo ramkite na opisite na aromanskiot jazik (govori) tie
pojavi se mnogu dobro opi{ani od Kapidan (1932), Karaxiu-Marioteanu (1968) i drugi avtori koi {to se zanimavale so aromanskiot.
Smetam deka vo ovoj kontekst i kako crta koja e karakteristi~na za aromanskiot (a i za govorot na Far{erotite) treba da se
spomenat konsonantskite alternacii koi nastanuvaat na krajot na
zborot pri dopir so neakcentiraniot vokal i . Vo ovie slu~ai vokalot i nosi gramati~ki informacii vo odnos na brojot kaj imenkite,
odnosno liceto kaj glagolite. No toa ve}e navleguva i vo domenot na
morfologijata. Vsu{nost, tuka se raboti za morfonolo{ki alternacii.
1.3. Morfonolo{ki alternacii:
Kako {to spomnav, ovie alternacii se javuvaat na krajot na
osnovata na zborovite pri dopir so vokalot i koj nosi gramati~ki
priznak. Vo govorot na Far{erotite od ohridsko-stru{kiot region,
32
ovoj kontakt ne samo {to predizvikuva izmena na krajniot konsonant, tuku i celosno gubewe na vokalot i {to ne e na primer slu~aj
vo kru{evskiot aromanski kade postojat pravila vo odnos na
~uvaweto, skratuvaweto ili celosnoto gubewe na vokalot i .
Najprvin }e gi navedam konsonantite koi podleàt na izmena, a potoa }e navedam primeri kaj onie zborovni grupi kade {to se
javuvaat ovie alternacii, odnosno pri paradigmata.
C1 > C2 / Ci
Formulata za alternacija e slednava:
p
b
t
d
s
z
k
g
m
n
l
>
>
>
>
>
>
>
>
>
>
>
]
\
c
<
[
`
c
<
9
9
#
Primerite {to }e gi navedam se odnesuvaat na alternaciite

koi se javuvaat kaj imenkite pri obrazuvawe na mnoìna i kaj
glagolite pri obrazuvawe na vtoro lice ednina sega{no vreme.
Primeri:
Imenki
edn.
lup
g'ropw
pw'rumb
preft
f'rati
'fwridw
mes
Fran'cuz
pork
drak
'vakw
mn.
lu]
gro]
pw'run\
prefc
frac
'fwri<
me[
Fran'cu`
porc
drac
'vac
volk
grob
gulab
sve{tenik
brat
prozorec
mesec
Francuzin
prase
|avol
krava
Marjan Markovi}
33
pom
'mwnw
an
kal
'vali
bo7
po9
'mw9
a9
ka#
vw#
bo#
jabolko
raka
godina
kow
reka
vol
Glagoli
1 l. edn. s.v.
port
herb
skot
mwk
frwng
neg
tork
ved
avd
es
ku'nosk
dorm
spun
umpl
2 l. edn. s.v.
porc
her\
skoc
mwc
frwn<
ne<
torc
ve<
av<
e[
ku'no[t/-[~
dor9
spu9
unk#
nosam
gotvam/varam
vadam
jadam
kr{am
odam
vra}am
gledam
slu{am
izleguvam
poznavam
spijam
kaùvam
polnam
1/b. Makedonski ohridski

Prikaz i analiza
Golem del od fonetskite karakteristiki gi povrzuvaat
ohridsko-stru{kite govori so drugite zapadni dijalekti. Vo taa
grupa spa|aat me|u pozna~ajnite: fiksiraniot tretosloèn akcent,
stegaweto na dva isti vokali vo dolgi fonovi: snaa > sna:, negoo >
nego:, zmii > zmi:, obrazuvaweto na cela serija diftonzi od vokalni
sekvenci so /i/ kako vtor ~len, sp. snai > sna, strei > stre, moi >
mo, leboi > lebo, mui > mu, ispu{taweto na vokalite vo
prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal,
kako vo slu~aite: m-izede, t-osta (te ostavi), g-udri (go udri), }ot (}e odit), gubeweto na intervokalnoto /v/ vo odredeni fonetski
34
uslovi, potoa zamenata na v vo starata sekvenca *v so /u/ vo primeri

kako cutit, osunit, pojavata na proteti~ko /j/ pred refleksot na
inicijalnoto *, sp. jè, jglen, jtok, odn. jaè, jatok, jaglen. Vo
site zapadni govori zapazeni se ostatoci od starata zamena na
nosovkata * vo * zad /j/, sp. jazik (< *jzyk). Edna grupa zaedni~ki
crti ohridsko-stru{koto govorno podra~je go povrzuvaat so
debarskite i so prespanskite govori. Del od tie crti pretstavuvaat
arhaizmi, kako {to se: pazeweto na alveolarnata artikulacija na
/l/ vo site pozicii na zborofomite, sp. lut, klu~, nedela,
prijatel, zelka, pazeweto na fonemata /y/ pred mnoìnskata nastavka -i : beleyi, poloyi, bubreyi, odn. pred -e vo noye, ~uvaweto na /~/
vo grupata ~ere-: ~erep, ~erevo, ~erepna, ~eren, ~ere{(n)a, a ponegde
se ~uva /~/ i od starata grupa *-: ~rpit, ~rvi. Na eden tesen pojas
vo red slu~ai se pazat i finalnite grupi -st, -{t: ~est, most,
pri{t. Mesto starite palatalni *t, *d kako vo ohridskostru{kiot region, taka i vo drugite periferni govori prevladuvaat
primerite so /{t, `d/ ili so nivnite fonetski varijanti /{~, `x/,
odnosno /{}, `|/. Zamenite so /}, |/ se ograni~eni na nekolku
oddelni leksemi: ve}e, ku}a, poj}e, me|u, r|a, taku|ere, sve|ere, vo
glagolot nej}it i partikulata }e / }a. Na pogolem del od zapadnata
periferija ne e izvr{eno i jotuvaweto na grupite -tj-, -dj- (< *tj,
*dj), sp. bratja, cvetje, livadje. Poinakov razvoj vo ohridskostru{kite i vo drugite periferni govori imal sonantot /l/ po
ispa|aweto na slabiot * vo leksemata *lica i grupata -tn-, isto
taka po zagubata na *, vo leksemata *tnk. Vo prviot primer se
dobilo vokalno , koe posle se reflektiralo vo pove}eto govori vo
sekvencata /ol/: olìca, koe posle so disimilacija moèlo da se
razvie vo olyica, olxica, kako {to e deneska vo ohridsko-stru{kite
govori, a vo leksemata *tnk se dobila sekvencata -tn-: tnok, koja
negde se disimilirala vo -kn-: knok, kno~ko. Vo ohridsko-stru{kite
govori se sre}avaat i dvete raznovidnosti.
Me|u pozna~ajnite inovacii {to se obrazuvale vo krajnite
zapadni govori spa|aat: metatezata na sekvencata -nivo -in- vo
pove}eslo`nite zboroformi od tipot vodenca, branenca, topenca
(< vodeinca < vodenica), asimilaciite izvr{eni vo leksemite
~u`do, ~u`dina, olyica / olxica, solyi, molyit, polxaf, pa
disimilacijata vo cerga (< ~erga). Vo krajnite zapadni govori vidno
e odrazeno staroto izedna~uvawe na nazaliziranoto /a/ so refleksot
na * vo akcentirana, odn. po~etna pozicija, sp. snga, znt, mmit,
m{~a, kako m{, rka vo ohridskiot i stru{kiot govor, snoga,
Marjan Markovi}
35
momit, odn. snga, mmit vo debarskite i prespanskiot * > govor.

Pove}e podatoci }e dademe za gradskiot ohridski i stru{ki
govor, koi gi zemame kako osnovni vo grupata, a kaj drugite }e gi
istaknuvame samo pova`nite dijalektni crti.
1.1. Prozodija:
Vo oblasta na prozodijata makedonskiot ohridski ne otstapuva
pozna~ajno od drugite zapadnomakedonski dijalekti. Toj ne poznava
fonolo{ki kvantitet. Dolgite vokali dobieni so kontrakcija, kako
vo slu~aite gla: (< glaa < glava), vike:t (< vikaet) i dr. ne se
fonolo{ki relevantni. Site vokali moàt da bidat akcentirani.
Akcentot e fiksiran na tretata mora od krajot vo trislo`nite i
pove}eslo`nite zboroformi. Kako distinktiven priznak toj se
koristi vo nekolku oddelni slu~ai, sp. zim'ava, let'ovo (prilozi) :
z'imava, l'etovo (~lenski formi). Po{iroko e zastapena negovata
fonolo{ka funkcija vo razni vidovi sintagmi, sp. vo predlo{kite
sostavi: Padna 'od-drvo (so prilo{ko zna~ewe) : kutija od-d'rvo.
Vo slu~aite kako izb'ere:t (izbereet), prog'o:ri, kako i vo vokativnite formi kaj pove}eslo`nite imiwa, na pr. Gor'ico:, i drugi
sli~ni slu~ai, akcentot pa|a na tretata mora, bidej}i dolgite
vokali imaat dve mori. Vaka se objasnuva akcentiraweto na
penultima i vo glagolskiot prilog, sp. nos'e:{~em i vo prilozite
nedel'a:va, godin'a:va. Ist e slu~ajot i kaj zboroformite {to
sodràt dvomorni difton{ki sekvenci od tipot lub'enca, krast'aca, pol'ona. Otstapuvawe od praviloto za akcentiraweto na
tretata mora pokaùvaat samo nekolku tu|i leksemi, na pr.
fakult'et, dokum'enti, probl'emi, mod'erna, garn'eta, sept'embar,
lep'eza i dr. Vo slu~aite kako: odv'aj, od'mna, tam'm se raboti za
emfati~ko akcentirawe.
36
1.2. Inventar i distribucija na fonemite

1.2.1 Vokalen sistem
Gradskiot ohridski govor zazema centralno mesto vo ohridskata
govorna oblast. Zaedno so stru{kiot govor tie imaat ist {esto~len
vokalen sistem. Od celiot toj areal otstapuva govorot na Debarca
(peto~len sistem) i rado{ko-vev~anskiot govor ({esto~len vokalen
sistem), v. Hendriks, 1976.
Vo fonolo{kiot sistem na gradskiot ohridski govor od
dijalekten aspekt interes pobuduvaat fonemata // i nejzinata
distribucija, realizacijata na vokalite /e/ i /o/ vo akcentirana
pozicija, realizacijata na vokalot /a/ vo akcentiran neinicijalen
slog, a vo konsonantizmot nekoi pojavi svrzani so distribucijata na
oddelni konsonanti.
Vokalniot sistem na ovoj govor go so~inuvaat slednive {est
fonemi:
i
u
e
o
a
Fonemata // pretstavuva najmarkantna crta na vokalizmot na
gradskiot govor, iako e poziciono poograni~ena vo odnos na drugite
vokali. Taa ne moè da se javi vo finalna pozicija, a vo po~etokot
se javuva samo vo sekvencata /r/, sp. r{, rt.
Istoriski taa se dobila na pove}e na~ini:

regularen kontinuant na nosovkata *, sp. gba, gzer, g`va, gns,
grdi, dp, drg, zbi, jdica, jè, jglen, jgorec, jtok, kde,
kdela, kpina, se kpit, ksat, krk, kklica, kndro (so
zapazen nazalizam);
vo slu~aite kade {to e * dobieno od * zad /j/: jzik, j~men,
jtrva, jdro, i zad /~/ vo ~do ~da;
kako kontinuant na sek. 2 vo po~eten slog mgla, mska, bdnik,
sna (< snaa), stblo;
vo sekvencata /r/ kako kontinuant na vokalnoto *: r|a, grne,
mrtof, prsti;
vo nekolku leksemi mesto vokalnoto * vo sekvencata /l/:
blvaca, snce (so zagubeno l);
Marjan Markovi}
37
mesto /a/ vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. m{~a / m{~ea,

snga, mmit;
mesto /a/ vo akcentiran slog koga ne e vo inicijalna pozicija.
Neutralizacijata na /a/ so // se vr{i vo spomenatava fonetska
pozicija kako vo oddelni leksemi, taka i vo sintagmi {to
pretstavuvaat edna akcentska celina, sp. arg'tite (: 'argat),
bun'rite, bun'r~eto (: b'unar, b'unar~e, bunar'i{~eno), vez'loto (:
v'ezalo), vodeni~'rite (: vod'eni~ar, voden'i~ari), drug'rite, klep'loto, mag'reto (: m'agare, magar'inata), liv'data, vla~'rnica,
~enk'rnica (: vla~arn'icata, ~enkarn'icata), brad'ca, u`'leni (:
'uàlen), pob'rafte; na-r'bota (: r'abota), ov'j-~oek, ov'-èna,
desnat'-rka, velj'-sreda.
Vokalite /e/ i /o/ vo akcentiran slog imaat otvoreni alofoni, sp.
jgri, ~lo, trto, pjt, ptok, tsto, grn'ta, sept'mbar,
nov'mbar, lep'za, mod'rno, fakult't, ftri, bre:t, km{i:,
oktmbar. Ovaa crta osobeno e zabele`liva koga akcentot pa|a na
penultima ili na ultima vo pove}eslo`nite tu|i leksemi.
1.2.1.1. Distribucija na vokalite
Vo vrska so distribucijata na vokalite ohridskiot govor se
razlikuva od drugite govori vo grupata po sekvencata /ea/. Ovde taa
ne pretrpela promeni, ponekoga{ se javuva i edno fakultativno /j/,
sp. lea, strea, parea, nea, rea, a vo 3 l. mn. na minatoto opredeleno
vreme redovno se razdeluva so /j/: beja, noseja. Grupata /oa/ koga ne e
na morfemska granica me|u dve leksi~ki morfemi po pravilo se
asimilira vo dolgo [o:], sp. Jo:n, to:, to:r, tro:, osno:, so:lka, bro:m,
sto:m (Joan, toa, toar, troa, osnoa, broam). Po ovaa osobenost
gradskiot govor stoi poblisku do govorot na Debarca.
Vo vokalizmot na ohridskiot govor treba da se istaknat u{te dve
diferencijalni crti kontinuantot za vokalnoto * i zamenata na
sek. 2 pred sonantite vo finalna pozicija. Mesto vokalnoto * ima
sekvenca /ol/: bolfa, volna, goltat, dolgo, jabolko, òlt, kolk,
kolnit, molyit, poln, polxaf, solya, tol~nik, i samo vo nekolku
slu~ai se javuva /l/: blv'ca, snce (< slnce) i /al/ vo leksemata
mal~it i derivatite mal~itol~i, mal~lif. Mesto sek 2 ima
razli~ni vrednosti pred /r/ ima /a/: bistar, vetar, vepar, itar,
ostar, jdar, pred /n/ ima /o/: ogon, ogon~e, a pred m redovno se javuva
u : sedum, osum.
38
1.2.2. Konsonantski sistem

Konsonantskiot sistem na gradskiot ohridski govor se sostoi
od 25 fonemi:
bp
dt
|}
gk
yc
x~
vf
zs
`{
h
m
n
l r
l
j
Vo odnos na literaturnata norma, kako {to se gleda, ovoj

govor ne ja poznava palatalnata nazalna fonema /w/. Taa ovde se
defonologizirala so gubeweto na priznakot dieznost i se
izedna~ila so /n/ direktno ili preku anticipacija na mekosta na /j/,
sp. bana, se klanit, penu{ka, kojn kojni, dejna, jadejne, trnja.
Interesen materijal ohridskiot govor ni dava vo vrska so
fonemata /h/. Vedna{ da istakneme deka fonemata /h/ se sre}ava samo
vo stariot del na gradot Varo{ i taa podosledno se pazi vo re~ta
na najstarata generacija. Vo govorot na pomladite moè da se ~ue
u{te vo nekolku leksemi, sp. Ohrid, hram, tiho. Vo ponovite
kvartovi vo gradot Mesokastro, Ko{i{te ve}e nema /h/ vo
sistemot, kako i vo govorot na priezerskite sela. Tamu kade {to se
pazi ovaa fonema, taa se javuva vo site pozicii na zboroformite, sp.
hira, hor, hubaf, huner, hr~it, buhal, pahalo, ruho, uho, ~oha,
kihat, zbihat, zbuhna, pahkat, krehko, muhla, mehlem, ~ehre, Vlah,
prah, strah, uplah, greh, meh, zdih, tih, moh, buh, gluh, zadih, vrh, i
dr. Me|utoa, ima i red slu~ai so zagubeno /h/. Po pravilo toa se gubi
na po~etokot i vo intervokalna pozicija, poretko pred konsonant,
sp. aber, avan, itar, odi, lep, ladno, ma:na, ra:t, sa:n, graor, tro:
(troa), rea, mjeur, ~eli, a na krajot, ponekoga{ i pred konsonant
preminuva vo /f/ ili /v/, sp. bolfa, oftika, siromaf, oref, o~uf, i
redovno vo morfemite za minato opredeleno vreme: bef, befme,
befte. Vo drugite delovi na gradot pred konsonant i na krajot
mesto /h/ redovno stoi /f v/: gref grevot, zmef zmevot, mef
mevot, koùf koùvi, vrf vrvot, i vo intervokalna pozicija
zad vokalot /u/: muva, suvo, suva vetka, ruvo, uvo, i dr.
Kaj drugite konsonanti vo ovoj govor se javuvaat nekoi
posebnosti vo vrska so distribucijata.
Fonemite /y/ i /x/ ovde se sre}avaat po~esto vo odnos na
drugite makedonski dijalekti, pa imaat i po{iroka distribucija. /y/
Marjan Markovi}
39
se javuva kako alternant na /g/ pred mnoìnskata nastavka -i, sp.

beleyi, bubreyi, direyi, ileyi, kapayi, poloyi, dolyi, i vo noye, ~esto
mesto z vo grupa so sonantite /l, n/: molyit, solyi, jnya, benyin, vo
grupa zad d: odyadi, podyede, kako i vo grupa pred v i r: yvezda, yver,
yvono, se oyvivat, nayre, meyre, obyre. Afrikatot /x/ isto taka vo
red slu~ai se javuva mesto ` pred deminutivniot sufiks -e kako
alternant so /`/: bubrexe, bexe, brexe, vraxe, knixe, noxe, stoxe, zad
sonantot l: olxica, polxaf, potoa vo sekvenci so zvu~nite plozivi
/b, d, g/: xbun, xbarat, xgan, xgalep, podxolte, nadxivet (<
nadìvet), i regularno zad d vo sekvencata /`d `x/: do`xot,
~u`xo, me`xa, sa`xi i dr. Od druga strana palatalnite /} |/ se
sre}avaat mnogu poretko. Praslovenskite palatali *t *d vo pogolem
broj slu~ai ovde se zameneti so /{~ `x/, sp. vre{~e, ga{~i,
gore{~i, gore{~o, le{~a, m{~a, m{~enca, ple{~i, pra{~a,
sfe{~a, sno{~i, pa{~erka, pla{~at, vra{~at, ili: no{vi, polno{
so reducirano ~, vo morfemata za glagolski prilog -{~em:
vikae{~em; me`(x)a, pre`xa, sa`xi, gra`(x)anec, ~u`(x)o, ~u`(x)ina, vi`xat, ro`xat, pogo`xat. Zna~itelno e pomal brojot na
primerite so /}, |/, sp. ve}e, doma}in, }erka, ku}a, poj}e, stre}a, }ut,
}e, nej}it, me|u, pre|e, r|a, sfe|ere, taku|ere, i vo nekoi izvedenki:
bro|anec, ohri|ani.
Grupite -tj-, -dj- (< *tj, *dj) vo govorot na Varo{ ostanale
neizmeneti, sp. bratja, prtje, cvetje, vodje, pak duri i vo djavol,
pokraj |aol, no samo lu|e, ili pak mesto niv nao|ame sekvenci -t}-,
-d|-, koi se dobile najverojatno po morfolo{ki pat: brat, prt,
cvet cut, vod(a), livad(a) + -}e, -|e, sfateni kako nastavki od
sosednite dijalekti. Taka e obrazuvana i formata sfat}a (: svat),
dodeka vo treti toj uslov ne e ispolnet.
Velarnite /k g/ pred prednite vokali vo varo{kiot govor se
izgovaraat kako [k g] blago palatalizirani, dodeka vo govorot
na pomladoto pokolenie stepenot na palatalizacijata e poizrazen,
sp. kisel, kisnit, kivca, vo{ki, }e zaginit, {kembe.
1.2.3. Konsonantski promeni
Od konsonantskite promeni za dijalektnata diferencijacija
na ohridsko-stru{koto podra~je imaat va`nost onie {to se
izvr{ile vo grupite /vn/, /ps/, /p{/, /{t/ i /`d/ vo site pozicii,
potoa vo po~etnite sekvenci /p/ + afrikatite /c, ~/, grupite /str,
zdr/ i finalnite -st, -{t.
40
Grupata /vn/ vo ohridskiot se asimilirala vo /mn/, sp. mnuk,

oglamnik, plemna, nimno, pokraj nihno, a vo ntre se uprostila so
ispa|awe na segmentot /v/.
Interesen materijal ohridskiot ni dava vo vrska so distribucijata na /{t, `d/. Tie moàt da se sretnat, i toa mnogu retko, vo
govorot na najstarite vo Varo{. Vo re~ta na srednoto i mladoto
pokolenie tie se asimilirale vo [{~, `x], odnosno vo [{}, `|].
Ponekoga{ e te{ko da se ustanovi pravata nivna fonetska vrednost.
Vo sekoj slu~aj i dvete sekvenci se palatalizirani, sp. gu{~er,
ogni{~e, pi{~it, u{~e, sfe{~a, sno{~i, fa{~at, {~rbaf,
{~ica, do`xot, ve`xa, me`xa, nu`xa, ro`xat, sa`xi,
~u`xo.
Pregradnata soglaska /p/ pred afrikatite /c, ~/ vo inicijalna
pozicija se ispu{ta, do kolku ne se javat nekoi fonetski pre~ki, sp.
cojsa, cojsano, calvit, ~enka, ~enca, no p~ela (plozivot vo
poslednava leksema se zadràl za da se izbegne omonimijata so
mnoìnskiot oblik od imenkata ~elo).
Frikativnite /s, {/ vo grupa so /p/ kako prv ~len preminale
vo afrikati: /ps/ > /pc/, /p{/ > /p~/, sp. apc'a:na, stipca, tepcija,
pcalvit (> calvit), pcojsan (> cojsan), p~enca > ~enca.
Vo pogled na distribucijata na tri~lenite grupi /str/ i /zdr/
postoi razlika me|u gradskiot govor i govorot na selata. Vo
gradskiot govor ovie grupi se pazat, sp. straà, strela, sestra,
zdravje. Kaj pomladite generacii se sre}avaat i novi takvi sekvenci
so vmetnati /t, d/: strebro, streda, strej}a, zdrelo, pokraj sreda,
srebro, srej}a, zrelo, zrak, no samo `drebe.
Finalnite grupi -st, -{t ne se nepoznati vo gradskiot
govor, osobeno vo varo{kiot, no silna e tendencijata za nivnoto
uprostuvawe. Vo govorot na mladite edvaj tie da se sretnat. Sp.:
pakost, do{t / do{~, no boles, gros, pri{, glu{.
Ohridskiot gradski govor od drugite sosedni govori se
razlikuva i po konsonantskite sekvenci sostaveni od strujnite /s, {/
i afrikatite /c, ~/ na morfemska granica. Ovde naj~esto tie se pazat
neizmeneti, sp. mesce, }e rascutit, vo{~e, kru{~e, pu{~e, opa{~e,
osven grupata /s~/ koja se asimilira vo /{~/: kva{~e, li{~e, mo{~e,
fe{~e, i{~isti, i{~e{la, se ra{~adi.
Od drugite fonetski osobini svrzani so distribucijata na
konsonantite }e gi spomneme u{te slednite:
grupata /zv/ vo inicijalna pozicija po pravilo i vo ovoj govor
se izmenila vo /yv/: yver, yviska;
Marjan Markovi}
41
zvu~nite frikativi /z, `/ vo grupa zad /l/, vidovme porano,

isto taka preminale vo soodvetnite afrikati: /lz/ > /ly/, /l`/
> /lx/, sp. solya, molyit, dolxina, olxica, polxaf;
vo nekolku slu~ai dentalno-alveolarnite plozivi /d, t/ pred
/l/ preminale vo zadnonep~eni plozivi /g, k/: gleto, glan
pokraj zlan i dlan, klanik, klet pokraj tlet; sekvencata
/tn/ > /kn/ vo knok, kno~ko (tnoko).
Eve u{te nekolku positni fonetski promeni:

/zv/ > /`v/: |e`ve / xe`ve;
` - ` > x - `: xeòk;
z - z > y z: yis, yizdar;
~ - r > c r: cerga;
Sp. i: ~ere{lo / ~ereslo, kva~ka > kla~ka, velivden.
Metateza osven vo grupata -ni- > -ni- (> n) vo pove}eslo`ni
zboroformi od tipot vodenica > vodeinca > vodenca, se izvr{ila vo
leksemite: ejzero (< jezero), sve, sna (< sna), olumnani (< olomnani <
onomlani), oltica, lur~e (< rul~e).
Epenteza e konstatirana vo leksemite: umba uma, streèr
pokraj steèr, èlezdo pokraj èlezo.
I ispu{taweto na konsonantite e ~esta pojava vo ohridskiot
govor. Vo po~etni konsonantski grupi se ispu{taat: /v/ pred sonantite /n, r/ vo primerite ntre, rap~e rap~ina, i pred /~/ vo ~era; /p/
pred afrikatite /c, ~/ vo oddelni leksemi: cojsal, ~enka, ~enca, no i:
pcalvet, p~ela; /m/ pred /n/ vo nogu, pokraj nolgu.
Vo finalna pozicija so mali isklu~oci se ispu{ta /t/ vo
grupa zad frikativnite /s, {/, sp. lis, mos, mas, rados, {iles, glu{,
do{, pri{.
Zna~itelno se pobrojni slu~aite so zagubeni konsonanti vo
medijalni grupi. I vo ovaa pozicija naj~esto se gubat okluzivnite
opstruenti: /d/ eno, zaeno, seeno, /t/ vo sene (setne), vo sekvencata
/stn/ kaj pridavkite od tipot masno, posno, radosni, i kaj imenskite
obrazuvawa kako vrsnik, krsnik, potoa vo grupite /{tn, {tk/:
mo{ne, nemo{nica, pomo{nik, no{vi, ga{nik, no{ja, ple{ka,
pra{ka. /v/ redovno ispa|a vo grupite /vsk/ vo sufiksot -vsk(i), sp.
Markoski, Dimoski, tetoski, ki~eski, /tv/ vo tor~e, /sv/ vo
zamenskite formi siot, site. Kaj sonantite imame primeri so
zagubeno /l/ vo sekvencata /lnc/ vo leksemata snce.
42
I vo intervokalna pozicija se gubat red konsonanti.

Procesot najmnogu naprednal, kako i vo drugite zapadni govori, pri
gubeweto na /v/, sp. gla:, biol, |aol, lot (lovit), osno: (osnoa),
tegaec, deno, i dr. Fonetskiot i morfolo{kiot faktor go
popre~ile gubeweto vo izvedenite deverbativni glagoli so
sufiksite -v(a), -iv(a), -av(a), -ev(a), sp. navivat, poznavat,
kr{~evat.
Zna~itelen e i brojot na slu~aite so zagubeno /d/. Osven vo
deseti~nite broevi, sp. dvaeset, peeset, deveeset, /d/ ~esto se
ispu{ta vo 2 i 3 l. edn. i vo 1 i 2 l. mn. na prezentot kaj glagolite od
tipot dade, jade, klade, odi i dr., sp. ja{, jat, jame, jate (: jade:t),
izet, da{, kla{ - klat, o{, gle{ (gleda{).
1.3. Fonetski osobenosti na stru{kiot govor

Ovde }e navedeme nekolku fonetski osobenosti na stru{kiot
govor koi se malku porazli~ni od ohridskiot i koi od balkanski
aspekt pobuduvaat interes vo odnos na sporedbata so aromanskiot.
Toa e pred s# zatoa {to golem broj od Aromancite Far{eroti
poteknuvaat od stru{kiot kraj i imale postojani kontakti so
makedonskiot stru{ki govor {to vlijaelo i vrz fonetskiot sistem.
Stru{kiot makedonski govor ne ja poznava izmenata na /a/ so
// vo naglasen neinicijalen slog, sp. ar'amija, mag'areto, ov'a-dete,
itn.
Vokalizmot na stru{kiot govor se odlikuva so cela serija
difton{ki sekvenci nastanati so desilabizacija na prednite
vokali /i, e/ i na zadnite labijalizirani, glavno /o/, vo oddelni
leksemi i /u/.
Fonemata /i/ kako prv ~len vo grupa so site vokali se
desilabizira vo [] obrazuvaj}i so sledniot vokal dvofonemna
difton{ka sekvenca: /ie/ > [e], /ia/ > [a], /io/ > [o], teoriski bi
moèlo i /iu/ da premine vo [u],. Ovie izmeni se poziciono
ograni~eni. Tie ne moàt da se vr{at na granicata me|u leksi~ki
morfemi od osnovata, vklu~uvaj}i gi tuka i slu`benite zborovi, sp.
nieden, iako, ili so prefiksite: priaka, priodi, priu~i i dr. Ovaa
pojava e ograni~ena samo na stru{kiot govoren areal.
Sp. primeri:
/ie/ > [e]: izmien > izmen, go fatie > go fate Str;
Marjan Markovi}
43
/ia/ > [a]: lovxia > lovxa, kopra, ra}ia > ra}a, ma{ta
(ma{tia), suda, {ama Str 2 , po~alo (po~ialo < po~ivalo),
preàt (preìat < preìvat), preà~, spa (spia),
mmelexa, siroma{ta, pa~ (pia~) Ta{, spa Vran;
/io/ > [o]: belot (< beliot), crnot, se~o (se~io), pe~o
(pe~io), varo (vario) Str, gluvot (gluviot), slabot,
prostot, s odvit (si-odvit) Ta{, celot, nivnot Lo`.
Vokalot /e/ isto taka vo sekvenci so zadnite vokali obrazuva

diftonzi: /ea/ > [a], /eo/ > [o]. Promenata na grupata /ea/ vo [a] poznata e na po{irok areal vo Zapadna Makedonija. Konstatirana e vo
govorot na Debarca i gotovo na celoto prespansko govorno podra~je,
a vo ne{to poograni~ena mera se sre}ava i vo nekoi ki~evski i
demirhisarski sela. Me|utoa, promenata na /eo/ vo [o] ograni~ena e
samo na stru{kiot teren, i pove}e e izrazena vo govorot na selata.
Sp. primeri:
/ea/ > [a]: na (nea), se sma (smea), gla (glea < gleda), ispano
(ispeano), ~era (~erea < ~ereva) Str, otsan (otsean), la
(lea), izlal (izleal) Ta{;
/eo/ > [o]: ~ero (~ereo < ~erevo), lonka (leonka), nola (neola),
orot (oreot), Petro (Petreo < Petrevo) Str, oron (oreon),
telo (teleo < televo) Ta{, Petro (Petreo), Stolo
(Stoleo < Stolevo) Vran, ~ero Vi{, Lab.
[iroko e rasprostraneta na stru{kiot teren i desilabijalizacijata na /o/ vo /v/ vo vokalnite sekvenci /oa/ i /oe/, sp.:
/oa/ > [va]: kva~ (koa~ < kova~), tva (toa), tvar (toar < tovar),
tvareno magare, nekva{ (nekoa{ < nekoga{), nikva{, negva
(negoa < negova), bukva (bukoa < bukova), dabva, svalka
(soalka < sovalka), vodva~ (vodoa~), ~va (~oa) Str, sva (soa),
nakvalno (nakovalno), gotva (gotoa), stva(m) (stoam), stva
(stoa) Ta{, nekva (nekoa), nikva (nikoa) Vi{, tvar, kva~,
2 Vo natamo{niot tekst se sluìme so slednive kratenki: Bel(~i{ta), Bix(evo),
Bor(ovec), Vev(~ani), Veles(tovo), Vi{(ni), Vran(i{te), Vrb(jani), Glob(o~ica),

God(ivje), Gor(enci), Dras(lajca), Lab(uni{ta), Lak(tiwe), Lo`(ani), Qub(ani{ta), MV
(Mali Vlaj), Mis(lode`da), Mor(uni{ta), Op(enica), Pe{(tani), Pris(ovjani),
Rad(o`da), Re~(ica), Slat(ino), Sliv(ovo), Str(uga), Ta{(maruni{ta), Treb(eni{ta),
Trp(ejca).
44
negva, nakvalno, Gligorva (Gligoroa < Gligorova), no Jo:n,

osno: (Joan, osnoa) Dras, kva (koa), stva (stoa), tva (toa)
Lo`;
/oe/ > [ve]: ~vek (~oek < ~ovek), gvedo (goedo), gvedar Vi{, jazvec
(jazoec < jazovec), rekve (rekoe, 3 l. mn. aor.), zedve, dojdve Str,
kvel (koel), gve~ko (goe~ko), ~vek, ~ve~ki, stvel (stoel) Ta{,
stvet (stoet), najdve (najdoe), jazvec, trgvec (trgoec <
trgovec), gvedo, stve{e (stoe{e), rekve Dras, ~vek, gvedo
Vran, Lo`.
Vo oddelni slu~ai pojavata se morfologizirala. Taka, na

primer, pridavskata forma za s.r. negvo: (negoo < negovo), bukvo:
(bukovo), dbvo: (dbovo), i dr. sli~ni se obrazuvani spored formite
za `.r., sp. negoa > negva, i spored ovoj oblik preobrazuvana e celata
paradigma: negof negva: negvo: (mesto o~ekuvanoto nego: < negoo <
negovo).
Tamu kade {to fonetskite uslovi ne dopu{taat, procesot odel
po drug pat, sp. osno: (< osnoa < osnova), Jo:n (Joan < Jovan), tro:
(troa), kre:t (< kroet), poli (poeli < poveli), ili vo greot, bre:
(broe), bre:t (broet), bre:l (broel), gojadar, i gojado Str, pokraj gvedo,
ili pak procesot se zadràl, kako na primer, kaj glagolite od tipot:
spiet, `niet, {iet, vo zamenskite formi mie, tie, i dr. Me|utoa, vo
vakvite slu~ai vokalnite sekvenci se razdeluvaat so slabo artikulirano [j], sp. spijet, vije, mije, ili bijol, grejota, pokraj biol, greota.
Site spomenati pojavi vo pomala ili pogolema mera se
poznati na celoto stru{ko govorno podra~je. Me|utoa, tie se pofrekventni vo zapadniot del na oblasta na pograni~jeto so
albanskiot jazik na pravecot Boro(v)ec - Vev~ani - Vi{ni - Rado`da. Izmenite na grupite /oa, oe/ vo [va, ve] osven vo stru{kiot se sre}avaat i vo govorot na ohridskite sela Pe{tani i Qubani{ta, i vo
oddelni leksemi, kako leksikalizirana pojava, se konstatirani vo
prespanskite sela {to se nao|aat na jugozapadniot breg na Prespanskoto Ezero.
Vo odnos na konsonantizmot vredi da se istaknat nekolku
fonetski procesi koi se vo tek. Me|u niv najmnogu do izraz doa|a
tendencijata vo gradskiot govor da se defonologiziraat palatalnite konsonanti. Vo govorot na pomladoto pokolenie vo Struga
palatalniot red na konsonantite /w, }, |/ e likvidiran so izdeluvawe na palatalniot priznak vo posebna fonema, sp. kow > kojn,
Marjan Markovi}
45
ku}a > kuj~a, lu|e > lujxe, ili so negovo polno gubewe, sp. bawa >
bana, piliwa > pilina, }e > ~e, }erka > ~erka, |aol > xaol, |on > xon.
Ovoj proces gi zafatil i slu~aite kade {to se /}, |/ dobieni od /k, g/
pred /i/, sp. rakia > ra}ia > ra}a > raj~a, se~ira. Vo ramkite na ovaa
tendencija moè da se objasni i metatezata izvr{ena vo sekvencata
/lj/ vo /jl/ vo primerite pojlak, vojla, nevojla.
2. Me|usebni interferencii
Tuka }e se obidam da gi prikaàm paralelite {to se javuvaat
na fonolo{ko nivo me|u aromanskiot ohridski, makedonskiot
ohridski i vo izvesna merka i albanskiot. Toa }e go storam kako od
aspekt na arealnata lingvistika (zemaj}i ja predvid teritorijata
{to ja zafa}aat del od jugozapadnite makedonski periferni
govori), taka i od eden po{irok aspekt na Balkanskata jazi~na zaednica. So toa }e se obidam da gi potvrdam onie jazi~ni karakteristiki na zapadnoto makedonsko nare~je za koi i Koneski (1981) i
Vidoeski (1993) naglasuvaat deka imaat po{irok balkanski
karakter.
Postoeweto na "temniot" vokal w
Temniot vokal w e del od vokalniot sistem i vo albanskiot i vo

aromanskiot, dodeka vo makedonskiot se javuva vo ramkite na
dijalektite. Refleksot na starata nosovka * (>w) e edna od diferencijalnite karakteristiki na zapadnite makedonski periferni
govori. Sekako, ne se isklu~uva mo`nosta (Koneski 1981) deka ovoj
razvoj svedo~i i za kontaktot na fonolo{kite sistemi na balkanskite sistemi, odnosno deka konzerviraweto na w e potpomognato od
aromanskite i albanskite dijalekti. I vo albanskiot: kmb, kang
kndoj, (noga, pesna, peam) i vo aromanskiot: kwntik, kwnt, kwmp [<
campus lat.] , 'swmbwtw (pesna, peam, pole, sabota) temniot vokal se
javuva od nazalizirano a. Tuka bi sakal da istaknam deka vo
ohridsko-stru{kite govori zatemnuvaweto na a vo w e mnogu ~esta
pojava. Vo ohridskiot govor, vo vnatre{ni akcentirani slogovi, a >
w : bu'nwrite, Al'bwnija, dru'gwrite, li'vwdata,...
46
Isto taka, a > w vo sosedstvo na nazalen sonant kako {to e vpro~em

i slu~aj vo aromanskiot :
mak. ohridski
arom. ohridski
mwmit
'mwnw
raka
'kwmp
mw{~ea
pole
stw'mwnw
snwga
sedmica
Vo stru{kiot govor, pokraj neutralizacijata na a so w vo kontakt so
sonanti, taa se javuva i vo sosedstvo so:
j : kj~e, odj~e, jsika,...
z : z{, zr, zjak, ....
Vakvata golema zastapenost na temniot vokal vo perifernite
zapadni i jugozapadni govori, sekako deka e potpomognata od
albanskiot i aromanskiot iako vo del od slu~aite taa pojava do{la
po razli~en pat (tuka pred s# mislam na w dobieno po redukcija na a
vo neakcentiran slog - vo aromanskiot ohridski, i w dobieno so
neutralizacija na a vo akcentiran neinicijalen slog vo makedonskiot ohridski. Kako izvesna paralela, iako ne celosna, moè da se
spomene intenzivniot razvoj na * vo w vo makedonskiot ohridski, i
razvojot na nazaliziranoto a vo w vo aromanskiot ohridski.
Paraleli kaj diftonzite
Kako {to spomenav pogore, vo aromanskiot ohridski postoi

proces na gubewe na diftonzite so vtor ~len a koj skoro celosno e
zavr{en.
Primeri:
'featw
'fetw
devojka
ea >e
'searw
'serw
ve~er
pu'tea
'pute
moè{e
trw'<eare
trw'<eri
trgawe
oa >
s'koate
s'koti
vadi
'oaspit
'ospit
gostin
Isto taka i kontrakcija pri dodavawe na ~lenskata morfema a .
w+a >a
kasw
s'kafw
kasa
s'kafa
ku}a(ta)
~a{a(ta)
Marjan Markovi}
47
Vo makedonskiot ohridski (poto~no na eden po{irok areal

koj gi opfa}a ohridsko-prespanskite govori) vokalskata grupa /oa/:
se izmenila vo ednosloèn difton{ki glas [oa] , sp. Joan, toar, osnoa ,
odnosno se asimilara vo dolgo [o:] , sp. Jo:n, to:r, osno: , tro: - vo
ohridskiot, dodeka vo stru{kiot oa > va : kva~, tvar, nekva{, ....
Grupata /ea/ na ovoj areal se izmenila vo diftongot /8a/ : b8a,
str8a, gl'8a, isp8ano, ....
Kontrakcijata na dva isti vokali: glava > glaa > gla: , snaa >
sna: , negovo> negoo >nego: , zmii > zmi: ,.....
Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzite
pokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski, moè da se zabeleì i
vo albanskite dijalekti (Desnickaja 1968) : grue > gru: , duer > du:r ,
miell > mi:ll ,....
Interesen e i paralelizmot me|u site tri sistema vo odnos
na difton{kata sekvenca so vtor ~len i :
mak.
arom.
alb.
lebo8
pur'ta8
dha8
stre8
tre8
tra8
mo8
no8
mo8
sna8
bo8/(bo#)
sh8
Paraleli vo konsonantizmot
Najprvo }e ja spomenam fonemata /y/ koja vo golema mera se javuva

vo makedonskiot ohridski bidej}i najverojatno nejzinata golema
zastapenost vo ovoj govor e potpomognata od nejzinoto postoewe i
{iroka upotreba vo albanskiot i aromanskiot.
Pokraj ~estoto javuvawe na fonemata /y/ vo primeri od tipot :
eyero, benyin, odyadi, molyit,... - vo makedonskiot ohridski; bu<w, <uw,
<aci, prwn<, pra<, - vo aromanskiot ohridski; xanx, xix, nxns - vo
albanskiot, tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski, a toa e alternacijata me|u g i y pred
predni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mnoìna kaj imenkite).
Primeri:
arom.
mak.
~u'magw
~u'ma<
beleg
beleyi
neg
ne<
noga
noye
bw'ligw
ba'li<
bubreg
bubreyi
lung
lun<
dolg
dolyi
48
Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski moè da se

zabeleì i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija: -sk, -{t, a
isto taka i preminot na -{t vo -{~.
Primeri:
arom.
mak.
varijanta
ku'no[~
ku'nosk (1 l.)
ku'no[t (2 l.)
u{te
u{~e
munt'resk(1 l.) munt're[t (2 l.) munt're[~
sfe{ta
sfe{~a
a'no[~
a'nost (edn.)
ano[t (mn.)
ne{to
ne{~o
a'i[~
pri{t
pri{~
a'ist (edn.)
a'i[t (mn.)
Paralelizam me|u aromanskiot ohridski i albanskiot se
javuva so vmetnuvaweto na nazalnite sonanti pred labijalite b, p, v,
dentalite d, <, so {to pravat paralela so albanskite konsonantski
grupi so nazalen sonant na po~etokot. Vo odnos na makedonskiot,
tuka moè da se najde paralelizam vo bobo{tenskiot (Vidoeski
1999).
Primeri:
alb.
arom.
Bobo{~ica
(epenteza na b po m)
mbret
Mbelw
mblat
mbi
mbatat
mbravje
mbruj
mvesta/nvestw
mbramor
dhmb
mvec
umbri
mpak
mprost
mprosht
mpadi
ndal
Ndona
ndreg
ndreq
nga
ndrept
knga
nko
nxns
n<enw
Se nadevam deka so ova se nadopolnuvaat mislewata na
Koneski i Vidoeski za postoewe na edna makedonsko-aromanskoalbanska paralela vo ramkite na arealot na zapadnite i jugozapadnite periferni govori. Ovie paraleli gi potvrduvaat balkanskite
karakteristiki na periferniot del od zapadnoto makedonsko nare~je i go pokaùvaat intenzitetot na me|usebnata interferencija
na fonolo{ko nivo.
Marjan Markovi}
49
2. Imenski sistem
2/a. Aromanski ohridski
Prikaz i analiza na formite
2.1. Imenki
Vo aromanskiot ohridski govor imenkite gi poseduvaat slednive morfolo{ki kategorii: rod, broj, opredelenost, pade`.
Vo odnos na kategorijata pade` imenkite vo ovoj govor
nemaat nekoja specifi~na deklinacija i voop{to izrazuvaweto na
pade`nite odnosi ovde se stremi kon potpoln analitizam. No sepak,
tuka ja spomnuvam i kategorijata pade` kako morfolo{ka bidej}i
kaj imenkite od ènski rod s# u{te postojat tragi od pade`nite
nastavki.
Rod
Vo ramkite na kategorijata rod, moè da se izdelat tri
gramati~ki roda so toa {to sredniot rod gi ima karakteristikite
na ma{kiot (vo ednina) i na ènskiot (vo mnoìna). Edinstveno taa
karakteristika go izdeluva sredniot rod od ma{kiot odn. ènskiot.
Osnovnoto razlikuvawe na rodovite e po zavr{etocite na
imenkite vo neopredelenata edninska forma. Onie imenki koi zavr{uvaat na konsonant naj~esto se vbrojuvaat vo ma{kiot (odn. neènski bidej}i tuka vleguvaat i imenkite od t.n. sreden rod); imenkite {to zavr{uvaat na w naj~esto vleguvaat vo ènski rod; zavr{etokot i e ambivalenten vo odnos na rodot i moè da go nosat imenki od site rodovi.
Drugiot moment na razlikuvawe go nosat razli~nite nastavki za opredelenost i za broj koi se diferencira~ki vo odnos na
ma{kiot i ènskiot rod.
50
Kako i vo makedonskiot, taka i vo ovoj govor, prirodniot rod

vo odnos na ìvite suste{tva naj~esto se poklopuva so gramati~kiot rod. Toa se odnesuva na primeri od tipot:
arom.
mak.
bwr'bat - mu'#eri
ma` - èna
'fi~or - 'fetw
mom~e - devojka
bwr'bek - 'o8w
oven - ovca
'bo7 - 'vakw
vol - krava
Od slednava tabela moè da se vidat osnovnite opozicii po
kategorijata rod:
m. rod
`. rod
neopr.
opr.
neopr.
opr.
lup
'lupu
'fetw
'feta
ednina
f'rati
f'ratwli
mu'#eri
mu'#ere
lu]
'lu]#w
'feti
'fetwli
mnoìna
frac
f'rac#w
mu'#er
mu'#erli
Za sredniot rod ve}e spomenav deka se poveduva po ma{kiot
vo ednina, a po ènskiot vo mnoìna.
Broj
Vo aromanskiot ohridski, kako vpro~em i vo drugite aromanski govori, se razlikuvaat dva broja (ednina i mnoìna). Opozicijata se izrazuva preku formite na mnoìnskite nastavki i
preku formite na mnoìnskite pokazateli za opredelenost. Kako i
vo makedonskiot, i tuka ovaa kategorija e vklu~ena vo gramati~koto
usoglasuvawe po broj i rod. Taka, sintaksi~kite modifikatori i
predikatot se usoglasuvaat so imenkata, dodeka brojot na imenkata
se usoglasuva sprema pokazatelite na mnoèstvenost (broevite od
dva pa nagore, i drugi pokazateli).
Pr.:
1.
2.
'Fetwli >mu'[ati > int'rarw tu 'kasa.

Ubavite < devojki > vlegoa vo ku}ata.
Nwskanc > 'feti > int'rarw tu 'kasa.
Nekolku > devojki > vlegoa vo ku}ata.
Marjan Markovi}
51
Opredelenost
Vo aromanskiot ohridski postoi opredelen (morfolo{ki,
postpozitiven) i neopredelen (leksi~ki, prepozitiven) ~len.
Vo odnos na opredelenosta kako osnovno moè da se kaè
deka i vo ovoj govor pozicijata na morfolo{kiot pokazatel e
postpozitivna. Toa vpro~em i vleguva vo ramkite na taa kategorija
kako eden od strukturnite balkanizmi.
Primeri:
un bwr'bat
'unw mu'#eri
bwr'batu
mu'#ere
eden ma` - maòt

edna èna - ènata
Vo ramkite na mnoìnata tie se razlikuvaat po ~lenskata

morfema koja se dodava na mnoìnskata forma na imenkite:
Primeri.:
bwr'bac
mu'#er
bwr'bac#w
mu'#erli
maì - maìte
èni - ènite
Pade`
Vo aromanskiot ohridski, vo ramkite na kategorijata pade`
nastanale izvesni pomestuvawa koi go oddale~ile ovoj govor od
ostanatite aromanski govori i od dakoromanskiot i go dobliìle
pove}e do makedonskiot. Inaku, vo romanskiot i vo aromanskiot s#
u{te postojat nastavki za odredeni padeì kaj imenkite {to ne e
slu~aj vo ovoj govor koj re~isi go generalizira analiti~kiot na~in
na izrazuvawe na pade`nite odnosi. Zatoa, za ovaa pojava }e
zboruvam pove}e vo posebna glava.
2.1.1. Imenki od ma{ki rod

Kako {to ve}e spomenav, imenkite od ma{ki rod naj~esto
zavr{uvaat na konsonant, potoa na nekacentirano i, i odreden
(pomal) broj zavr{uvaat na akcentiran vokal ('w, 'i, 'o) . Opozicijata
za koja pi{uva i Golomb i koja postoi vo kru{evskiot (-CCu ~ -Cu) ,
vo govorot na Far{erotite sosema e izgubena i krajnoto -u vo site
slu~ai otpa|a. So toa se poednostavuva neopredelenata forma na
ovie imenki i so toa se ovozmoùva poednostavuvawe i na ~lenskata
morfema so {to se dobliùva do drugite balkanski jazici.
52
Taka, vo ovoj govor imame imenki od ma{ki rod koi zavr{uvaat na konsonant ({to ne e slu~aj vo drugite aromanski govori):
1.)
-VC, -CC
pw'rumb
korb
preft
a'fend
pork
'sokur
'kuskur
mes
pom
an
lup
fok
fum
fw'~or
rw7
bo7
gulab
gavran
sve{tenik
otec
prase
svekor
dedo (tatko na soprugata)
mesec
jabolko
godina
volk
ogan
~ad
mom~e
potok
vol
2. ) imenki koi zavr{uvaat na neakcentirano i :

Ovde se raboti za onie imenki koi vo drugite aromanski
govori zavr{uvaat na e ('munte, so'are, o'aspe ...), no kako {to ve}e
navedov vo delot za redukcija na neakcentiranite vokali, vo ovoj
govor i na krajnoto neakcentirano e se vr{i redukcijata.
-VCi , -CCi
p'rinti
'munti
'ospi
'kwni
'sori
f'rati
roditel
planina
gostin
ku~e
sonce
brat
Marjan Markovi}
53
3.) imenki koi zavr{uvaat na akcentiran vokal

Tuka se raboti pred s# za onie imenki koi naj~esto
poteknuvaat od drugi jazici i spa|aat vo redot na pozajmeni zborovi:
-V'CV , - C'CV
kwsw'bw
mwhw'lw
bwf'~w
pwpu'@i
jorgan'@i
]i'ro
grad
maalo
baf~a
papuxija
jorganxija
vreme
Treba da se spomene deka ima dve formi od ma{ki rod koi

zavr{uvaat na w :
'tatw
tatko
'lalw
~i~ko
2.1.1.1. Opredeleni formi na imenkite od ma{ki rod (ednina)

Kako {to spomnav pogore, gubeweto na krajnoto -u
predizvikalo i promeni kaj ~lenskata morfema. Taa vo drugite
aromanski govori e -lu , -lu, -le , dodeka vo govorot na Far{erotite e
-u i -li .
Vo ramkite na aromanskiot kru{evski ~lenskata morfema
-lu se dodava po imenkite od tipot -Cu , -V7 , -CV ;
-lu se dodava po imenkite od tipot -CCu , -Cw ;
-le se dodava po imenkite od tipot -Ce ;
Vo ramkite na aromanskiot ohridski ~lenskata morfema
-u se dodava po imenkite od tipot -Cu , -CCu , -Cw , -V7 , -C'V ;
-li se dodava po imenkite od tipot -Ci ;
54
Pa taka imame:
neopr.
pomu
bwr'batu
pw'rumbu
'@ungu
kwsw'bw
bo7
]i'ro
neopr.
'dinte
'frate
'kwne
so'are
arom. Kru{evo
opr.
pomlu
bwr'batlu
pw'rumbulu
'@ungulu
kwsw'bwlu
'bo7lu
]i'rolu
opr.
'dintile
'fratile
'kwnle
so'arle
neopr.
pom
bwr'bat
pw'rumb
'@ung
kwsw'bw
bo7
]w'ro
neopr.
'dinti
'frati
'kwni
'sori
arom. Ohrid
opr.
pomu
bwr'batu
pw'rumbu
'@ungu
kwsw'bwu
'bou:
]w'rou
opr.
'dintili
'fratili
'kwnwli
'sorwli
Vakvata sporedba ovozmoùva da se vidi kako edna pojava koja

na prv pogled spa|a vo domenot na fonologijata, navleguva podlaboko vo sistemot i predizvikuva i ponatamo{ni pomestuvawa vo
morfologijata i celosno se vklopuva vo sistemot.
2.1.1.2. Mnoìna kaj imenkite od ma{ki rod

Osnovnata (i naj~esta) nastavka za obrazuvawe na mnoìna e 'i koe kako {to navedov vo delot za fonologija, vo aromanskiot
ohridski sosema otpadnalo (predizvikuvaj}i izmena na prethodniot
konsonant) bez ogled dali na krajot imame konsonantska grupa ili
samo eden konsonant.
Vo kru{evskiot aromanski skratuvaweto odnosno ~uvaweto
na -'i zavisi od krajot na imenkata:
Pr.:
pom - 'po9i ,
pw'rumbu - pw'run\i
Vo govorot na Far{erotite -'i redovno otpa|a. Pa taka imame:
edn.
mn.
korb
kor\
gavrani
preft
prefc
sve{etnici
Marjan Markovi}
afend
pork
'jatur
lup
mes
fw'~or
'rw7
'bo7
'sori
'kwni
'munti
55
a'fen<
porc
'jacwr
lu]
me[
fw'~or
rw#
bo#
sor
kw9
munc
gospoda
prasiwa
doktori
volci
meseci
mom~iwa
potoci
volovi
sonca
ku~iwa
planini
Nastavkata -a< se javuva kaj onie imenki {to zavr{uvaat na

akcentiran vokal i koi naj~esto se od tu|o poteklo (osven eden zbor
od romansko poteklo - Dumni'<w "Gospod"):
edn.
Dumni'<w
kwsw'bw
vu8vod'w
papu'@i
bwf'~w
jorgan'@i
mn.
Dumni'<w<
kwsw'bw<
vu8vod'w<
papu'@w<
bwf'~w<
jorgan'@w<
bogovi
gradovi
vojvodi
papuxii
baf~i
jorganxii
Nastavkata -w9 se javuva samo kaj tri formi kaj imenkite od

ma{ki rod:
Pr.:
edn.
'twtw
'lwlw
'pwpu
mn.
tw'tw9
lw'lw9
pw'pw9
tatkovci
~i~kovci
dedovci
56
2.1.1.3. Opredeleni formi na imenkite od ma{ki rod (mnoìna)

Osnovnata forma na postpozitivniot ~len e -#w (dobieno od #i so neutralizacija na neakcentiranoto i vo w pred palatali. Se
dodava na osnovnata mnoìnska forma na imenkite od ma{ki rod.
Primeri:
neopr.
opredeleni
soc
'soc#w
prijatelite
po9
'po9#w
jabolkite
bo#
'bo#w
volovite
lu]
'lu]#w
volcite
dinc
'dinc#w
zabite
'ospwc
'ospwc#w
gostite
kwsw'bwc
kwsw'bwc#w
gradovite
tw'tw9
tw'tw9#w
tatkovcite
drac
d'rac#w
|avolite
frac
f'rac#w
bra}ata
pw'run\
pw'run\#w
gulabite
'jacwr
'jacwr#w
doktorite
2.1.2. Imenki od ènski rod

Imenkite od ènski rod vo govorot na Aromancite
Far{eroti od ohridsko-stru{kiot region zavr{uvaat na -w , -i i -o .
1.) Imenki {to zavr{uvaat na -w :
'kasw
'cinw
'jarbw
'inwmw
ba'ligw
bw'serkw
'vakw
fw'ridw
ku}a
ve~era
treva
srce
lepe{ka
crkva
krava
prozorec
Marjan Markovi}
57
2.) Imenki {to zavr{uvaat na -i :

Tuka se raboti za imenkite {to vo aromanskiot ohridski zavr{uvaat na -e, koe so redukcija preminalo vo -i . Golomb, vo opisot na
govorot na Aromancite od Kru{evo, ovde ja razdeluva grupata na
imenki {to zavr{uvaat na -e po palatali i po -j , i na imenki so
zavr{etok na -e po nepalatali. Vo ohridskiot aromanski govor,
imenkite od podgrupata "-e po palatali" preminale vo grupata {to
zavr{uva na -w (poto~no tuka se vr{i redukcija na neakcentirano e
vo w po palatali i po glajdot).
Primeri:
arom. Kru{evo
arom. Ohrid
a'gi9e
'i9w
lozje
'lam9e
'lam9w
lamja
mo'a[e
'mo[w
starica
m'reè
m're`w
mreà
ure'ak#e
u'rek#w
uvo
fur'ti8e
fur'tiw
tovar
k'#a8e
k'#e8w
klu~
Grupata na imenki {to vo kru{evskiot zavr{uvaat na -e ,
ovde, kako {to spomenav pogore, zavr{uvaat na -i poradi redukcijata
na neakcentiranite vokali i na krajot na zborot.
2. a) Imenki {to zavr{uvaat na -i (po nepalatali):
arom. Kru{evo
arom. Ohrid
'pade
'padi
']efe
']efi
'punte
'punti
'parte
'parti
'pwne
'pwni
'kale
'kali
'vale
'vali
a'mare
a'mari
mu'#ere
mu'#eri
pod
}ef
most
del
leb
pat
reka
more
èna
I tuka moè da se vidi poednostavuvaweto na sistemot i

doslednoto primenuvawe na praviloto za redukcija na neakcentiranite vokali. Kako {to }e se vidi pri objasnuvaweto na opredele-
58
nosta kaj ovie imenki, diferencijacijata me|u neopredelenite nasprema opredelenite se zadrùva i e jasna, iako ovoj govor se pomestuva vo odnos na drugite aromanski govori.
3.) Imenki {to zavr{uvaat na -o
Ovde se vbrojuvaat mal broj imenki i toa onie koi pred
zavr{etokot imaat vokal. Vo kru{evskiot nekoi od niv vo osnovata
go imaat diftongot -ea koj tuka se uprostil vo -e .
arom. Kru{evo
arom. Ohrid
'neao
'neo
sneg
s'teao
s'teo
yvezda
ha'rao
ha'rao
radost
jw'cao
jw'cao
junica
kw'cao
kw'cao
ku~ka
Vo kru{evskiot postojat i dve formi od ènski rod koi
zavr{uvaat na konsonant. Toa se imenkite: soru (sestra) i noru (snaa).
Vo govorot na Far{erotite ovie imenki se so formite - 'sorw i 'norw,
odnosno spa|aat vo grupata na imenki {to zavr{uvaat na -w .
2.1.2.1. Opredeleni formi na imenkite od ènski rod (ednina)
Opredeleniot ~len za ènski rod ednina e a koj se dodava na
edninskata forma na imenkata. Bidej}i imenkite od ènski rod vo
ednina zavr{uvaat na vokal, pri kontaktot so ~lenskata morfema
nastanuvaat izvesni promeni pri dopirot na vokalite.
Imeno, kaj imenkite {to zavr{uvaat na -w, pri kontaktot so
~lenskata morfema a, doa|a do asimilacija na -w i vsu{nost opozicijata w - a ja pokaùva opozicijata neopredelenost-opredelenost.
a) Imenki {to zavr{uvaat na w
Primeri:
neopr.
opr.
'fetw
'feta
devojka
'vakw
'vaka
krava
'cinw
'cina
ve~era
'horw
'hora
selo
'lunw
'luna
mese~ina
kw'livw
kw'liva
koliba
'sorw
'sora
sestra
Marjan Markovi}
59
a1) Imenki {to zavr{uvaat na w ( neakcentirano -e > -w po palatali )

Primeri:
neopr.
opr.
'mo[w
'mo[a
starica
m're`w
m'reà
mreà
'i9w
'i9a
lozje
'lam9w
'lam9a
lamja
u'rek#w
u'rek#a
uvo
fur'tiw
fur'tia
tovar
k'#e8w
k'#e8a
klu~
b) Imenki {to zavr{uvaat na -i

Vo ramkite na izrazuvaweto na opredelenosta kaj imenkite
od ènski rod, kaj ovaa grupa se javuvaat najinteresni promeni
poradi dve pri~ini: poradi redukcijata na e vo i i poradi uprostuvaweto na diftonzite. Sepak, i ovie promeni celosno se vklopuvaat
vo sistemot i distinkcijata opredelenost-neopredelenost i ovde
jasno e zapazena. Imeno, vo kru{evskiot i vo drugite aromanski
govori, na imenkite od ènski rod {to zavr{uvaat na -e im se dodava ~lenskata morfema -a i so toa vsu{nost na krajot na zborot se javuva diftongot -ea .
Taka, opozicijata neopredelenost - opredelenost kaj ovie
imenki vo aromanskiot jazik e izrazena na sledniov na~in:
Primeri:
neopr.
'vulpe
'punte
'minte
pw'dure
mu'#ere
opr.
'vulpea
'puntea
'mintea
pw'durea
mu'#erea
lisica
most
pamet, um
{uma
èna
Vo aromanskiot ohridski pak, kako {to spomnav pogore,

opozicijata neopredelenost - opredelenost e jasna i vklopena vo
sistemot, no poradi pogorespomnatite pravila izgleda sosema
poinaku:
60
Primeri:
neopr.
'kali
'punti
'minti
pw'duri
mu'#eri
'pwni
a'mari
opr.
'kale
'punte
'minte
pw'dure
mu'#ere
'pwne
a'mare
pat
most
pamet, um
{uma
èna
leb
more
Od pogornite i od ovie primeri moè da se vidi deka formite koi vo drugite aromanski govori ozna~uvaat opredelena forma
od imenkite od ènski rod, vo govorot na Far{erotite ozna~uvaat
neopredelena forma. Taka formata od tipot - 'pwne vo kru{evskiot
aromanski ja ozna~uva neopredelenata forma (leb), dodeka vo
ohridskiot aromanski ja ozna~uva opredelenata forma (lebot). Ovaa
pojava samo ja dokaùva tezata deka vo eden t.n. jazi~en mikrosistem
funkcioniraat vnatre{ni pravila koi imaat za primarna cel da ja
olesnat komunikacijata me|u samite nositeli na toj jazi~en
mikrosistem i koi pokaùvaat izvesna samostojnost vo negoviot
razvoj. No isto taka treba da spomnam i deka ovaa pojava ne zna~i
izolacija na ovoj govor vo globalni ramki, t.e. vo ramkite na
Balkanskiot jazi~en sojuz. Kako {to ve}e e objasneto vo delot za fonologija, skoro site tendencii {to postojat i vo drugite aromanski
govori (a vpro~em i vo drugite jazici od Balkanskiot jazi~en sojuz) ovde se gramatikalizirale; i {to e u{te pova`no, promenite koi
nastanale pod vlijanie na fonologijata navleguvaat i vo domenot na
morfologijata, no i ostanuvaat vo tie ramki. Ako pak gledame
poglobalno, imeno vo ramkite na edna balkanska multilingvalna
sredina, moè da se kaè deka vo ovoj (a i vo koj bilo drug slovenski
ili neslovenski) mikrosistem (govor) postojat dve tendencii:
Prvata - koja gi zasegnuva pred s# odnosite me|u fonolo{koto i morfolo{koto nivo - da se zacvrsti vnatre sistemot i da
ovozmoì polesna i poednostavna komunikacija me|u nositelite na
toj mikrosistem, i
Vtorata - koja navleguva podlaboko vo strukturata na jazikot
i ja povrzuva morfologijata so sintaksata vo eden sistem: morfosintaksa (na primer stremeweto kon analiti~ko izrazuvawe na
pade`nite odnosi kako {to e slu~aj vo na{iov govor) - i koja ima
Marjan Markovi}
61
cel da ovozmoì polesna komunikacija me|u nositelite na razli~ni

mikrosistemi (i celi jazi~ni sistemi) bez ogled na razli~noto
poteklo. Ovaa tendencija, vpro~em e sr`ta na Balkanskiot jazi~en
sojuz.
v) Imenki {to zavr{uvaat na -o
I kaj ovie imenki, opredelenosta se obrazuva so dodavawe na
~lenskata morfema -a .
Primeri :
neopr.
'neo
s'teo
ha'rao
jw'cao
kw'cao
opr.
'neoa
s'teoa
ha'raoa
jw'caoa
kw'caoa
sneg
yvezda
radost
junica
ku~ka
2.1.2.2. Mnoìna kaj imenkite od ènski rod

Nastavkite za obrazuvawe mnoìna kaj imenkite od ènski
rod se: -'i (koe na krajot na zborot po vlijanieto vrz konsonantskata
alternacija otpa|a), potoa -i (dobieno od -e so redukcija) i -uri koja
se javuva kaj pomal broj imenki.
Kaj imenkite od ènski rod {to vo ednina zavr{uvaat na -w
moàt da se javat site tri nastavki. Nekoe cvrsto pravilo za toa
koi nastavki se javuvaat kaj ovie imenki, ne moè da se opredeli.
Sepak, nekoi osnovni parametri moè da se vospostavat.
a) Nastavkata -'i se javuva kaj najgolem broj imenki od ovaa
grupa (vpro~em i voop{to kaj najgolemiot broj imenki od ènski
rod);
Primeri:
edn.
g'ropw
'fwridw
mn.
gro]
'fwri<
grob
prozorec
62
'mwnw
bw'ligw
bw'serkw
'vakw
'i9w
s'ki#w
mw9
bw'li<
bw'serc
vwc
i9
ski#
raka
lepe{ka
crkva
krava
lozje
lisica
b) Nastavkata -i se javuva kaj pomal broj imenki od ovaa grupa

i toa (spored Golomb) naj~esto kaj onie imenki {to spa|aat vo t.n.
"osnoven re~nik" :
Primeri:
edn.
mn.
'kasw
'kasi
ku}a
'inwmw
'inwmi
srce
'fetw
'feti
devojka
'dadw
'dadi
majka
'sokrw
'sokri
svekrva
'limbw
'limbi
jazik
'mo[w
'mo[i
starica
'sorw
'sori
sestra
v) Nastavkata -uri se javuva kaj mnogu mal broj na imenki od
ovaa grupa i naj~esto si konkurira so nastavkata -i :
Primeri:
edn.
mn.
'kasw
'kasuri / 'kasi
ku}a
'jarbw
'jarburi / 'jarbi
treva
'masw
'masuri
masa
'cwcw
'cwcuri
grada
Kaj imenkite od ènski rod {to vo ednina zavr{uvaat na -i
naj~esto se javuva nastavkata -'i a ponekoga{ i nastavkata -uri (mnogu
retko):
a) nastavka -'i
Primeri:
edn.
mn.
'padi
pw<
pod
'parti
pwrc
del
'pwni
pw9
leb
Marjan Markovi}
'punti
pwr'podi
fw'ridw
mu'#eri
'vali
63
'punc
pwr'po<
fw'ri<
mu'#er
vw#
most
~orapa
prozorec
èna
reka
b) nastavka -uri
Isto kako i kaj prethodnata grupa imenki, i ovde nastavkata uri si konkurira so nastavkata -'i :
Primeri:
edn.
'kali
'vali
']efi
'padi
mn.
'kaluri / kw#
'valuri/ vw#
'kefuri
'paduri / pw<
pat
reka
}ef
pod
Kaj imenkite od ènski rod {to vo ednina zavr{uvaat na -o

naj~esto se javuva nastavkata -i a ponekoga{ i nastavkata -uri (mnogu
retko):
Primeri:
edn.
mn.
'neo
'neuri
sneg
'steo
'steli
yvezda
jw'cao
jw'cali
junica
kw'cao
kw'cali
ku~ka
2.1.2.3. Opredeleni formi na imenkite od ènski rod (mnoìna)
Osnovnata forma na postpozitivniot ~len e -li (dobieno od le so izmenata na neakcentiranoto e vo i . Se dodava na osnovnata
mnoìnska forma na imenkite od ènski rod.
Primeri:
neopr.
opr.
'kasi
'kaswli / 'kasili
ku}i(te)
'feti
'fetwli / 'fetili
devojki(te)
'mo[i
'mo[wli
starici(te)
ski#
s'ki#wli
lisici(te)
bu'kwc
bu'kwcli
par~iwa(ta)
64
pw9
mu'#er
'sori
'ka#uri
'inwmi
'pw9li
mu'#erli
'sorwli
'ka#urli*
'inwmli*
lebovi(te)
èni(te)
sestri(te)
pati{ta(ta)
srca(ta)
*Otpa|aweto na vokalot kaj ovie formi e poradi zapazuvaweto na praviloto za mestoto na akcentot koj ne moè da odi
podaleku od tretiot slog od krajot.
2.1.3. Imenki od sreden rod
Od formalen aspekt moè da se kaè deka imenkite od t.n.
"sreden rod" gi sodràt karakteristikite na imenkite od ma{ki
rod vo ednina i od ènski rod vo mnoìna. Zatoa tuka }e navedam
nekolku primeri na imenki koi gi sodràt tie karakteristiki:
Primeri:
edn. (= m.r.)
neopr.
opr.
kap
'kapu
~w'~or
~w'~oru
ka[
'ka[u
'lapti
'laptili
gorc
'gorcu
mn. (= `.r.)
neopr.
opr.
'kapati
kapwtli
~w'~ori
~w'~orli
'ka[uri
'ka[urli
'lapturi
'lapturli
'gorci
'gorcwli
glava
noga
sirewe
mleko
kru{a
Tabelava {to sledi poslikovito }e gi prikaè formite na

imenkite niz soodvetnite kategorii:
IMENKI
ma{ki rod
ednina
mnoìna
neopr.
opr.
neopr.
opr.
korb
'korbu
kor\
'kor\#w
pom
'pomu
po9
'po9#w
'bo7
bou
bo#
'bo#w
Marjan Markovi}
65
f'rati
f'ratwli
frac
f'rac#w
'sori
'sorwli
sor
'sor#w
mwhw'lw
mwhw'lwu
mwhw'lwc
mwhw'lwc#w
papu'@i
papu'@iu
papu'@wc
papu'@wc#w
'tati
'tatwli
tw'tw9
tw'tw9#w
ednina
ènski
rod
mnoìna
neopr.
opr.
neopr.
opr.
'fetw
bw'serkw
'feta
bw'serka
'feti
bw'serc
'fetwli
bw'serkwli
'i9w
'i9a
i9
'i9li
'mo[w
'mo[a
'mo[i
'mo[wli
'padi
'pade
pw<
'pw<li
'punti
'punte
punc
'puncwli
mu'#eri
mu'#ere
mu'#er
mu'#erli
'kali
'kale
'kaluri
'kalurli
s'teo
s'teoa
s'teli
s'telwli
ednina
sreden rod
mnoìna
neopr.
opr.
neopr.
opr.
sufult
'sufultu
'sufwlti
'sufwltli
gorc
'gorcu
'gorci
'gorcwli
'lapti
'laptili
'lapturi
'lapturli
ka[
'ka[u
'ka[uri
'ka[urli
Od seto ova moè da se vidi kako vo ovoj govor vlijaele site

fonetski promeni (uprostuvawe na diftonzite, redukcija), a isto
taka i morfonolo{kite (alternacija na konsonantite) vo ramkite
na morfologijata kaj imenkite i kako ovoj sistem se snao|al za da ja
zapazi osnovnata distinkcija vo ramkite na opoziciite na samite
kategorii, a i me|u razli~nite kategorii. Vlijanieto na fonolo{-
66
kite promeni e tolku silno {to morfologijata morala da se prilagoduva kon niv pomestuvaj}i go sistemot kon pogolema poednostavenost so {to se ovozmoùva i polesna komunikacija.
2.2. Pridavki
[to se odnesuva do pridavkite vo ovoj govor, a i voop{to vo
aromanskiot, tie glavno moè da se podelat vo ~etiri grupi: pridavki so 4 formi, pridavki so 3 formi, pridavki so 2 formi i pridavki
so 1 forma.
Vo odnos na kategoriite {to gi poseduvaat pridavkite, tie se
od sintaksi~ki karakter; imeno, rodot, brojot i opredelenosta kaj
pridavkite se vo korelacija so tie kategorii kaj imenkite odnosno
tie se usoglasuvaat spored imenkata {to ja modifikuvaat.
a) pridavki so 4 formi:
Kako i kaj del od imenkite, vo mnoìnata kaj ovie pridavki
nositel na kategorijalnata opozicija po rod e alternacijata.
Primeri:
edn.
m.r.
`.r.
a'vut
a'vutw
alb
'albw
bun
'bunw
mu'[at
mu'[atw
gros
g'rosw
mort
'mortw
skump
s'kumpw
m.r.
a'vuc
al\
bu9
mu'[ac
gro[
'mortc
skun]
mn.
`.r.
a'vuti
'albi
'buni
mu'[ati
g'rosi
'morti
s'kumpi
bogat
bel
dobar
ubav
debel
mrtov
skap
Kako {to moè da se vidi od primerive, ovde se raboti za

pridavki koi imaat posebni formi za ma{ki i ènski rod i vo
ednina i vo mnoìna. Pridavkite od sreden rod se odnesuvaat spored
soodvetnite imenki - po ma{ki rod vo ednina i po ènski rod vo
mnoìna.
b) pridavki so 3 formi:
Ovde se raboti za pridavki koi imaat formi za ma{ki i ènski
rod ednina i edna zaedni~ka forma za mnoìna:
Marjan Markovi}
67
Primeri:
edn.
m.r.
`.r.
ve]#
've]#w
larg
'largw
lung
'lungw
rwmw'nesk
rwmw'neskw
mn.
m. i `. rod
've]#i
lar<
lun<
rwmw'ne[t ([~)
star
{irok
dolg
aromanski
v)
pridavki so 2 formi:
Ovde se raboti za pridavki koi imaat po edna zaedni~ka forma
za ednina i mnoìna. Ovie pridavki zavr{uvaat na -i vo ednina i na
-'i (>) vo mnoìna :
edn.
'verdi
'mari
'dulci*
swp'cwri
mn.
'ver<
mwr
dulc
swp'cwr
zelen
golem
sladok
tenok
*Kaj nekoi informatori ovaa pridavka e samo so edna forma i za

ednina i za mnoìna - 'dulci .
g)
pridavki so 1 forma:
Tuka spa|aat mal broj na pridavki i toa prete`no od tu|o poteklo.
ta'ze
'roze
'karo
g'rao
Kako {to moè da se vidi, pri obrazuvaweto na mnoìna, i
ovde kako i kaj imenkite nastanuvaat konsonantski alternacii. ]e
navedam samo nekolku primeri:
Primeri:
edn.
slab
alb
mort
9ik
'verdi
'orfwn
bun
mn.
sla\
al\
morc
9ic
ver<
'orfw9
bu9
slab, bolen
bel
mrtov
mal
zelen
siromav
dobar
68
2.2.1. Komparacija na pridavkite:

Kaj kvalitativnite pridavki se javuvaat tri sporedbeni
stepeni: pozitiv, komparativ i superlativ.
Komparativot se obrazuva analiti~ki so pomo{ na prilogot kama
(pove}e) koj stoi pred pridavkata vo pozitiv.
Superlativot se obrazuva sinteti~ki; imeno se obrazuva so pomo{
na slovenskiot prefiks naj- (na8- ).
bun
'mari
gros
mu'[at
Primeri:
kama bun
kama 'mari
kama gros
kama mu'[at
na8'bun
na8'mari
na8g'ros
na8mu'[at
dobar, podobar, najdobar

golem, pogolem, najgolem
debel, podebel, najdebel
ubav, poubav, najubav
Vo odreden kontekst, za pogolema ekspresivnost, moè da se

upotrebat i formite od tipot:
na8kamabun,
na8kamamari...
(najpodobar,
najpogolem)
Vo odnos na pridavkite treba da spomenam deka prilozite
koi se obrazuvaat od pridavki se identi~ni so formite na
soodvetnite pridavki vo ènski rod koj vo aromanskiot e nemarkiran za razlika od makedonskiot kade toa e sredniot rod ({to
moè da se vidi i vo delot za glagolskiot sistem - na pr. kade na
makedonskoto "imam noseno" mu odgovara aromanskoto "am purtatw").
Taka, na prilozite izvedeni od pridavki od tipot - ubavo,
lo{o, dolgo (vo sreden rod) im odgovaraat soodvetnite prilozi vo
aromanskiot jazik - mu'[atw, u'rutw, 'lungw (vo ènski rod).
2.3. Zamenki
Vo ramkite na delot za zamenkite moè da se kaè deka ovaa
grupa skoro voop{to ne se razlikuva od aromanskiot sistem (osven
promenite predizvikani od redukcijata i uprostuvaweto na diftonzite koi se isti za site zborovni grupi). Vo pove}eto monografii za
aromanskiot objasneti se site podelbi vo ramkite na zamenkite.
Zatoa ovde samo }e gi pretstavam vo tabelaren pregled site vidovi
na zamenki. Vo sekoj slu~aj, sekako deka e bitna podelbata na zamen-
Marjan Markovi}
69
kite vo ramkite na nivnata funkcija; imeno vo zavisnost od toa dali

zamenkite primarno ja zazemaat sintaksi~kata pozicija na imenkata
ili pak ja zazemaat sintaksi~kata pozicija na pridavkata, vo
ramkite na gramatikite postojat pove}e potpodelbi. Isto taka
postojat i zamenki koi moàt da gi zazemat i dvete pozicii
(ambivalentni).
2.3.1. Li~ni zamenki
Kako eden od strukturnite balkanizmi e i udvojuvaweto na
objektot. Taka i vo aromanskiot li~nite zamenki vo zavisnite
padeì poseduvaat kratki i dolgi zamenski formi. Isto taka,
prvoto i vtoroto lice ne se podlo`ni na promena po kategorijata
rod za razlika od tretoto lice koe se menuva i po rod.
Za razlika od drugite govori, kade za prvo lice ednina ja
imame zamenkata eu, 8o , ovde sekoga{ se javuvava formata mini .
Tabelata na li~nite zamenki (ortotoni~nite formi) vo
aromanskiot ohridski izgleda vaka:
N.
D-G.
Acc.
1 lice
mini
a 9ia 9w
mini mi
N.
D-G.
Acc.
no8
a nao nw
noi nw
ednina
2 lice
tini
a cw8w cw
tini ti
mnoìna
vo8
a vao vw
voi vw
3 lice m.r.
nws
a lu8 #w
nws u
nw[
a lor #w
nw[ #w
3 lice `.r.
nwsw
a #e8 li
nwsw u
nwsi
a lor li
nwsi li
Vo odnos na refleksivnite zamenki, postoi samo edna

zadolìtelna (kratka) forma i toa za treto lice - sw za akuzativ i
[w za genitiv-dativ (ednina i mnoìna); dodeka za prvo i vtoro lice
se upotrebuvaat soodvetnite formi od li~nite zamenki.
Primeri:
mi duk (se "vodam")*
ti duk
s-duci
9w lau mw9li (si mijam race)*

cw lai mw9li
[w la mw9li
70
nw ducem
vw ducec
s-duk
nw lam mw9li
vw lac mw9li
[w la mw9li
*Vo aromanskiot formite za treto lice sw i [w odgovaraat

na makedonskite se i si , dodeka vo drugite lica se upotrebuvaat
kratkite formi na li~nite zamenki za akuzativ odn. dativ pa
taka vo bukvalen prevod bi bilo: me vodam, te vodi{, ..... / mi mijam
race, ti mie{ race,....
2.3.2.Pra{alni i relativni zamenki
a) Pra{alni zamenki se:
za ìvo:
N.
ka8 ?
(koj? )
Acc.
pi ka8 ?
( kogo?)
D-G.
al ku8 ?
(~ij? , komu?)
za neìvo:
ci ?
({to?)
Primeri:
Ka8 vw'ni? Ti ka8 vi'ni[?
Pi ka8 u vw'<u[?
Koj dojde? Za kogo dojde?

Kogo go vide?
Al ku8 swnt pomli?

Al ku8 #w a8 datw pra<?
îi se jabolkite?
Komu si mu gi dal parite?
Ci ari ti mwkari?
Ti ci mule[t?
[to ima za jadewe?

Za {to moli{?
b) Relativni zamenki:
N-Ac.
(pi) ka8 , ci
D-G.
al ku8
Kako {to e vpro~em i vo makedonskiot, istite formi se
upotrebuvaat i za pra{alnite i za relativnite zamenki. Razlikata
vo odnos na makedonskiot e vo toa {to vo aromanskiot pra{alnite
odn. relativnite zamenki nemaat distinkcija po rod i broj.
Primeri:
A'cia esti 'omu ti ka8 ti zbu'ra8 .
Tuka e ~ovekot za kogo ti zboruvav.
Marjan Markovi}
71
'Feta ka8 'vini 'esti mu'[atw.

Devojkata koja dojde e ubava.
Acia swnt fi~ori pi ka8 #w vw<u8 a'serw.
Tuka se mom~iwata koi gi vidov v~era.
Zburwsk ku omu ci esti tu gwrdina.
Zboruvam so ~ovekot {to e vo gradinata.
Ju 'esti 'karte ci ti u am patwr'kutw di 'Ohwrdw?
Kade e knigata {to ti ja imam prateno od Ohrid?
2.3.3. Pokazni zamenki
Spored gorenavedenite potpodelbi ovie zamenki moàt da se
javat i vo pridavska i vo imenska funkcija.
Vo aromanskiot se javuvaat dve grupi pokazni zamenki - za
blizina i za dale~ina. Poslednava grupa funkcionira i kako nemarkirana.
Primeri:
blizina:
ma{ki rod
edn.
mn.
N-Ac.
aist
ai[~
D-G.
ènski rod
N-Ac.
D-G.
aist*
edn.
aistw
aisti*
ai[~*
mn.
aisti
aisti*
*Vo drugite aromanski govori formite za pokaznite zamenki

za blizina vo genitiv-dativ se slednive:
ednina
mnoìna
m.r.
`.r.
m. i `. rod
aistu8
aiste8
ai[~or
Od ova moè da se vidi deka pade`nite nastavki vo ovoj govor
kaj ovaa grupa zamenki se izgubile. No za toa }e stane zbor vo
narednata glava.
72
dale~ina / nemarkirano
ma{ki rod
edn.
mn.
N-Ac.
aceu
ace#
D-G.
ènski rod
N-Ac.
D-G.
acelu8
atsw'lor
mn.
a'celi
acw'lor
edn.
a'ce
acw#e8
Kaj ova grupa pak, moè da se zabeleì deka pade`nite nastavki se ~uvaat. So toa vsu{nost i se pokaùva i nemarkiranosta vo
odnos na prostorot.
Osnovnata distinkcija me|u makedonskiot i aromanskiot vo
odnos na pokaznite zamenki e taa {to vo takva funkcija ne moàt da
se javat li~nite zamenki za treto lice.
Kako prvo nemarkiranata forma na pokaznata zamenka koja
vo makedonskiot se javuva vo sreden rod (toa), vo aromanskiot e vo
ènski (kako nemarkiran) i sekoga{ se upotrebuva formata na
pokaznata zamenka (a'ce), a nikoga{ formata na li~nata zamenka
('nwsw) koja moè da se odnesuva samo na lica.
Taka na makedonskoto toa mu odgovara aromanskoto a'ce :
Toa {to sakam da go kaàm e ...
A'ce ci vo8 sw spun 'esti....
Toa e golema rabota.
A'ce 'esti 'mari 'lukur.
Isto taka, formite za treto lice od li~nata zamenka se blokirani i
vo odnos na pridavskata funkcija. Ne moè nikoga{ : *nws om, *nwsw
fetw,... tuku sekoga{ mora: aceu om, ace fetw,...
Primeri:
Ace mu#eri kafi <uw aduci lapti, [w dapo8w nwsw fu<i akasw.
Taa (onaa) èna sekoj den nosi mleko, i posle taa si odi doma.
Abe aceu ku peru alb, nu [tiu kum sw k#emw, u vw<ui pi nws la skuliw.
Abe toj so belata kosa, ne znam kako se vika, go vidov na toj
(nego) vo {kolo.
Marjan Markovi}
73
2.3.4. Prisvojni zamenki

I tuka se raboti za formi koi moàt da se javat i so
pridavska i so imenska funkcija. Pridavskite formi se poveduvaat
po imenkite i nemaat svoi pade`ni nastavki - tie ostanuvaat kaj
imenkite, dodeka "vistinskite" prisvojni zamenki se javuvaat kako
enklitiki i se menuvaat po pade`.
Masc. sing.
1 l.
2 l.
3 l.
Masc. plural
1 l.
2 l.
3 l.
Fem. sing.
1 l.
2 l.
3 l.
Fem. plural
1 l.
2 l.
3 l.
Primeri:
fi~oru ameu
wnvesta ame
ameu
atwu
alu8
anost
avost
alor
ame8
atwi
alui
ano[~
avo[~
alor
ame
ata
a#e8
anostw
avostw
alor
ameli
atwli
a#e8
anosti
avosti
alor
moeto dete
mojata nevesta
No kako i vo makedonskiot, kaj rodninskite imiwa se ovie

javuvaat kako enklitiki:
Primeri:
fratu 9u
brat mi
fratu tu
brat ti
fratu su
brat mu
mu#er me
èna mi
mu#er te
èna ti
mu#er sw
èna mu
74
Isto taka ~esto se javuvaat i dvojni formi:

hi#u 9u ameu
sin mi moj
fratu 9u ameu
brat mi moj
2.3.5.Neopredeleni zamenki
Tuka spa|aat zamenkite od tipot:
'vwr
nekoj
'vwrnu
nikoj
'kafi
sekoj
a'lant
drug
tut
siot
'singur
sam
nws'kwnc
nekolku
cw'va
ne{to
2.4. Broevi
[to se odnesuva do broevite, aromanskiot ohridski ne se
razlikuva od aromanskiot kru{evski. Zatoa samo }e gi navedam
osnovnite broevi:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
un , unw
do8 , dao
tre8
'patru
'cinci
'[asi
'[apti
'optu
'nao
'<aci
u9spra
do8sprw
15. 'cisprw
16. '[a8spra
20. 'i9wc
21. 'u9sprw'i9wc
22. 'do8sprw'i9wc
30. tre8'<wc
31. tre8'<wc [-un
100. unw sutw
101. unw sutw [-un
Vo odnos na razlikite so makedonskiot, kaj broevite od 11 do 19

vo aromanskiot ohridski se ispu{ta desetkata ('<aci). Pa zatoa
imame: u9spra, do8sprw (eden na, dva na). Kaj broevite od 21 do 29, go
imame tipot: 'u9sprw'i9wc 'do8sprw'i9wc (eden na dvaeset, dva na dvaeset,
...).
Marjan Markovi}
75
2.5. Pade`
Vo ramkite na Balkanskata jazi~na zaednica, gubeweto na
padeìte, odnosno preminot od sinteti~ka kon analiti~ka
deklinacija se smeta za eden od strukturnite balkanizmi. Romanskiot jazik i aromanskiot se edinstvenite romanski jazici koi gi
za~uvale padeìte ne samo vo ramkite na zamenkite, tuku i vo ramkite na imenkite so posebnite pade`ni nastavki. Tuka pred s#
mislam na pade`nite nastavki za genitiv-dativ koi funkcioniraat
i vo ramkite na postuliraniot standard na aromanskiot (imaj}i ja
predvid aromanskata gramatika od Janku Janakievski), a i vo
aromanskite govori (v. opisot na Golomb za kru{evskiot aromanski).
No, aromanskiot ohridski, kako govor vo koj vo ogromna mera
se dorazvile balkanskite tendencii, poseduva skoro celosno
analiti~ka deklinacija. Toa zna~i deka pade`nite nastavki za genitiv-dativ kaj imenkite celosno otpa|aat i pade`nite odnosi se
realiziraat analiti~ki, poto~no kako kaj makedonskiot. Vo
ramkite pak na aromanskiot (osven meglenoromanskiot), ovaa pojava
ne e poznata.
Imeno, vo aromanskiot, nastavkite za genitiv - dativ se
slednive:
ednina
mnoìna
m. rod
`.rod
m. i `. rod
G-D. -lu8
-#e8
-lor
a barbatlu8
a feti#e8
a ominlor
Kako {to napomenav vo aromanskiot ohridski ovie nastavki
sosema otpadnale vo ma{kiot rod i vo mnoìnata, dodeka kaj del od
imenkite od ènski rod ({to zavr{uvaat na -w ) postoi nastavkata -i
koja moèbi pretstavuva ostatok od starata pade`na nastavka.
Isto taka, treba da se spomene deka sekoga{ genitivot/dativot se izrazuva pokraj so pade`nite nastavki i so predlogot
a (kasa a omlu8 - ku}ata na ~ovekot). Vo ovoj govor i tuka ima izvesna
razlika. Imeno, tuka se upotrebuvaat dve formi na predlogot: i toa
al za imenkite od ma{ki rod i ali za imenkite od ènski rod. Smetam
deka ovie formi poteknuvaat od prokliti~nata ~lenska morfema za
genitiv - dativ koja stoi pred ne~lenuvana imenka (vidi Matilda
Karagiu, 1968 str. 92). Imeno, vo aromanskiot, ovaa prokliti~ka
76
morfema za imenki od ma{ki rod glasi alu , a za ènski ale . Taka, od

ovie formi, znaej}i gi pravilata za otpa|awe na krajnoto -u i za
redukcija na neakcentiranoto e , vo govorot na Far{erotite gi
dobivame formite al i ali. Vo ovoj govor ovie formi se upotrebuvaat
i so ~lenuvani imenki, no bez pade`ni nastavki. Tie na nekoj na~in
pretstavuvaat petrificirani alomorfi na predlogot. Na ovoj na~in povtorno govorot na Far{erotite gi koristi sredstvata koi
ve}e postojat vo jazikot i gi upotrebuva za izrazuvawe na padeìte
na analiti~ki na~in.
So pomo{ na slednive primeri }e se obidam poilustrativno
da ja prikaàm situacijata vo ovoj govor nasprema aromanskiot
kru{evski:
Primeri:
arom. k.
far{.
mak.
arom. k.
far{.
mak.
arom. k.
far{.
mak.
arom. k.
far{.
mak.
arom. k.
far{.
mak.
Aesta 8aste kasa a feti#e8.

Aista 'esti 'kasa ali feti.
Ova e ku}ata na devojkata.
Li <wk a mu#ere8.
Li zwk ali mu#eri.
I velam na ènata.
Nws 8a're 'multu harasitu di mu[uteaca a horw#e8.
Nws a're 'multu hara'sit di mu[uteca ali hori.
Toj be{e mnogu radosen od ubavinata na seloto.
Va s-u-adukw hi#isa a vwsilelu8.
U s-u-adukw hi#wsa al caru.
]e ja donese }erkata na carot.
I# <wsirw a ominlor s-fugw.
I# <wswrw al omw9#w s-fugw.
Im rekoa na lu|eto da si odat.
Od primerite se gleda deka vo govorot na Far{erotite

sosema se izgubile pade`nite nastavki za genitiv - dativ i moè da
se kaè deka ovoj govor poseduva celosno analiti~ka deklinacija.
Primeri:
pomu
barbatu
sorwli
al pomu
al barbatu
al sorwli
Marjan Markovi}
feta
punti
omw9#w
prefc#w
77
ali feti
ali punti
al omw9#w
al prefc#w
Razlikata me|u genitivot i dativot od formalen aspekt e toa

{to vo dativot udvojuvaweto e zadolìtelno, dodeka vo genitivot
toa ne se javuva:
Primeri:
Mini #w spus al fi~oru.
Jas mu rekov na mom~eto.
Ace esti kalu al fi~oru.
Toa e kowot na mom~eto.
U{te edna potvrda deka procesot na gubeweto na pade`nite
nastavki vo ovoj govor e dlaboko navlezen vo sistemot e i gubeweto
na ovie nastavki kaj pokaznite zamenki za poso~uvawe na bliski
predmeti, dodeka kaj nemarkiranite pokazni zamenki tie s# u{te se
~uvaat.
Primeri:
U vw<u8 kasa al aist om. (bi trebalo- a aistulu8 om )
Ja vidov ku}ata na ovoj ~ovek.
L'i spu[ ali aisti mu#eri. (a ne - a aiste#e8 )
I rekov na ovaa èna.
No kaj nemarkiranite pokazni zamenki pade`nite nastavki
se u{te se ~uvaat.
U vw<u8 kasa al acelu8 om.
Ja vidov ku}ata na toj ~ovek.
L'i spu[ ali ce#e8 mu#eri.
I rekov na taa èna.
Interesno e i toa {to vo ohridskiot aromanski se ~uvaat
predlo{ki konstrukcii za iskaùvawe na partitivniot genitiv.
Taka za iskaùvawe na del od celina ili broj se koristi predlogot
di (od).
78
Primeri:
Dw9 unw skafw di apa.
Dw9 unw bukatw di ka[.
Ankupra8 un kil di ka[
Vlorw avem un bu#uk di o8.
Vlorw avem unw 9i#w di o8.
Lukram @umatati di <ua.
Vw<u8 unw ~udia di omw9.
U a[teptam cin<ac di a9.
U a[teptam unw <aci a9.
(kaj brojot 10 nema di)
Daj mi edna ~a{a voda. (...od voda)

Daj mi edno par~e sirewe. (...od sirewe)
Kupiv edno kilo sirewe.
Porano imav eden buluk ovci.
Porano imav iljada ovci.
Rabotev polovina den.
Vidov edno ~udo lu|e.
Go ~ekav pedeset godini.
Go ~ekav edno deset godini.
Od seto ova moè da se zaklu~i deka aromanskiot ohridski i

vo ramkite na pokazatelite na pade`nite odnosi se dobliìl do
makedonskiot. Iako vo pove}eto aromanski govori se zadràle
morfolo{kite pokazateli za dativ/genitiv, a i pokraj mnoguvekovnite kontakti so albanskiot, vo ovoj govor imame skoro celosno
analiti~ka deklinacija. Kon toa pred s# pridonel intenzivniot
kontakt so makedonskiot.
2/b. Makedonski ohridski

Op{t pregled * (prezemeno od B. Vidoeski 1984, 1999)
Od gramati~ko-strukturnite osobini ohridsko-stru{kite govori so drugite zapadni dijalekti gi povrzuvaat: razlikuvaweto na
nominativnata i op{tata forma kaj li~nite i rodninskite imiwa
od m.r. {to zavr{uvaat na konsonant, na -o i na -e, sp. Stojan dojde :
Go vide Stojana, ili: Janko, Mile, tetin, tatko, tate, op{ta
forma: Janka, Mileta, tetina, tatka, tateta, mnoìnskata
nastavka -o(v)i kaj ednoslo`nite imenki od m.r.: lebo(v)i, rido(v)i,
* Vo ovoj del }e bide daden op{t pregled na morfolo{kite karakteristiki na
makedonskite ohridsko-stru{ki govori (prezemeni od opisot na Vidoeski,
1984) pred s# poradi toa {to pove}eto kategorii ne otstapuvaat od op{tata
slika na makedonskiot dijasistem, a posebno od zapadnite periferni govori.
Marjan Markovi}
79
trojniot ~len, sp. lebov, lebot, lebon, kaj li~nite zamenki se pazi
dativnata fleksivna forma: mene mi (re~e), nemu mu, nam ni itn.;
kako li~na zamenka za 3 l. se upotrebuva toj. Site zapadni govori,
me|u koi i ohridsko-stru{kite, poznavaat tri vida demonstrativni
zamenki: ovoj, onoj, toj. Vo oblasta na sintaksata najkarakteristi~na zapadnomakedonska crta e konsekventnoto udvojuvawe na objektot
i upotrebata na zamenskite i glagolskite klitiki na po~etokot na
re~enicata, sp. Go vide Stojana, Mu re~e na deteto, Si go vide
sonot.
Od zboroobrazuva~kite morfemi kako dijalektna osobina vo
ovie govori se javuva sufiksot -ule so deminutivno-hipokoristi~ko
zna~ewe, sp. detule, ku}ule, ku}i~ule, a od slu`benite zborovi dijalektno se izdiferencirani predlozite kon, so raznovidnosta kun, i
iz so zna~ewe niz, preku. Ovie govori gi povrzuvaat me|u sebe, a
istovremeno gi diferenciraat od drugite zapadni dijalekti, i cela
redica leksi~ki dijalektizmi, kako, na primer: blut, buza, krg,
riza, skepar, test, te{ta, ko~eno, i dr.
Morfologijata na ohridsko-stru{kite govori e dosta uedna~ena.
Nekoi razliki me|u oddelni lokalni govori nao|ame vo formite za
iskaùvawe na dativniot odnos kaj li~nite i rodninskite imiwa od
ma{ki i ènski rod, i vo nekoi zamenski formi.
Ohridski govor
2.1. Imenki
Dativniot odnos kaj li~nite i rodninskite imiwa vo ohridskiot
gradski govor se iskaùva analiti~ki, sp. Mu re~e na Stojana, Mu
dade tro: pari na Marka, Ama {~o ne je nare~e na Elica.
Vokativnata forma kaj imenkite od `.r. na -a se obrazuva
prete`no so nastavkata -o : Maro, Boàno, redovno taka i kaj imiwata {to zavr{uvaat na -ka : Ela mori Du{ko, Stojanko, Zagorko,
Milko. So nastavkata -e vokativ obrazuvaat samo imiwata na -ica,
sp. Ela mori Kolece da te opitvam ne{~o! Dojdi, Mar'ice:!
Spored toa, kaj li~nite i rodninskite imiwa od m.r. na konsonant vo
gradskiot govor nao|ame tri formi nominativna, op{ta i
vokativna, sp.: Stojan (dojde) Stojana (go vide) Stojane (dojdi)!
Imiwata {to zavr{uvaat na -e i na -o imaat po dve formi: Marko
Marka, Petre Petreta. Kaj imenkite na -a op{tata i nominativ-
80
nata forma se isti, a vokativot se razlikuva samo so intonacijata.

Kaj imenkite od `.r. razlikuvame dve formi edna nominativnoop{ta i vokativnata, sp. Mara (dojde) (Je vidof) Mara : Maro!
Vo vrska so kategorijata na brojot treba da istakneme deka vo
ohridskiot govor pokraj obi~nata mnoìna vo {iroka upotreba e i
zbirnata, dodeka izbrojanata e dosta raskolebana. Mnoìnski nastavki za obi~nata mnoìna se: -i, -o / -e (< -ovi, -evi), -ofci, sp.:
zbi, prsti, rabotnici, sudii > sudi:, lebo, vetro; so -o mnoìna
~esto obrazuvaat i dvoslo`nite imenki od m.r. {to ozna~uvaat
srodstvo, sp. dedo, tatko, sfekro, {uro, vuj~e, pokraj: dedofci,
vujkofci, strikofci. So nastavkata -ovci mnoìna obrazuvaat i
pejorativite od m.r. na -lo, -le, -ko: grblo grblofci, me{ko
me{kofci. Imenkite od `.r. mnoìna obrazuvaat so nastavkata -i,
so isklu~ok na imenkite noga i raka, kaj koi se zadràle starite
dualski formi noye, rce. Mnoìnski nastavki za s.r. se: -a, -ina, sp.
sela, jajca, jadejna, lozja, pilina, i -i vo o~i, u{i.
Zbirnata mnoìna se obrazuva, glavno, so nastavkite: -je, -ja za
site tri roda, sp.: kamejne / kamejna, trnje, trnja, dbje / dbja,
prtje / prtja, kolje / kolja, glu`je, vodje / vodja, trevje /
trevja, bolezje, krilja, ìtja, perja, drvja. Vo ovaa grupa spa|aat
i formite so nastavkite -i{~a : ridi{~a, vetri{~a, -ci : prasci,
telci, pilci, i -ca : jaganca (: mnoìnskite formi vetro, prasina,
telina, jagnina).
Treba da se istakne deka i formite na -je imaat mnoìnska
kongruencija (i na re~eni~no i na nivo na imenska sintagma):
Primeri:
Fa{~av rako vo onie kol'jeno.
Na_prolet idet vodjeno.
I donese prtjeno.
Izbrojanata mnoìna na -a, koja vsu{nost e varijanta na obi~nata mnoìna pri broj, naj~esto se upotrebuva so brojot dva i vsu{nost formite na izbrojanata mnoìna poteknuvaat od starata
dvoina. Izbrojanata mnoìna vo ovie govori se nao|a vo proces na
gubewe. Deneska se poobi~ni mnoìnskite formi na -i, -o so broj,
sp. dva lebo, dva volo, poretko dva, tri leba, vola.
Primeri:
Kelneron mi donese dva stola. Kelneron mi donese pet stolo.
Pero orat so dva vola. Pero imat pet volo.
Marjan Markovi}
81
Kategorijata rod e ne{to poraskolebana kaj imenkite od `.r. na

konsonant. Taka, imenkite r{, no{ / no{~ vo ~lenskite formi se
od `.r., sp. r{ta, no{ta, no{va / no}va, a vo mnoìnata se javuvaat
nasporedni formi so nastavkite -oj: rò, no{~o, no}o, pokraj
r`je, no{~i / no}i.
Morfemi za kategorijata opredelenost se: -ot, -ov, -on, itn., sp.
denot, denof, denon; zemjata, zemjava, zemjana; poleto, polevo,
poleno, itn., kaj pridavkite: dobriot, dobriof, dobrion, itn. Za
ohridskiot govor, pa i voop{to za site govori vo ohridskostru{koto podra~je, karakteristi~na e {irokata upotreba na opredelenite formi so morfemite -on, -na, -no, osobeno koga se raboti
za imenki koi{to signaliziraat mesto, sp. [eta{e pokraj bregon na
ejzerono. Pro{etaj po glavnana ulica, kaj ~inaron, kr{i
milicijana. Ovie formi se sretnuvaat i kaj prekarite: Go vidov
Xa~kana, sede{e so Mukion i Taseno.
2.2. Zamenki
Li~ni zamenski formi se: jas mene mi mene me; nie nas ni
nas n#; ti tebe ti tebe te; vie vas vi vas ve; toj, to: (toa)
nemu mu nego go; ta: (taa) nejze e nea (j)e; tie nimi mu nimi
i; sebe si sebe se.
Li~no-predmetni zamenki se: koj, ko(j)e komu mu kogo go, mn.
ko (koi); nekoj, neko(j)e nekomu (mu) nekogo (go), nekoja na
nekoja, mn. neko; nikoj, niko(j)e nikomu nikogo, nikoja; sekoj,
seko(j)e sekomu (mu) sekogo (go), sekoja; {(~)o, ne{~o, ni{~o,
se{~o; ~i, ~io, ~ija ~i: (~ii), sp. î si, bre pile? îja e
momi~kana? î si, more mom~e? î: se decana?
Pokazni zamenki: toj nemu mu nego go, ta: (taa), to:, mn. tie;
ovaj ovemu (mu) ovega (go), ova: (ovaa), ova, mn. ovie; onaj onemu
(mu) onega (go), ona: (onaa), ona, mn. onie.
So prisvojno zna~ewe se upotrebuvaat: moj, moja, moe mo; na{, a, -e, -i; tfoj, tfoja, tfoe tfo, va{ -a, -e, -i; negof, nego:
(negoa), nego: (negoo < negovo), nego (negoi negovi), nejzin, -a, -o, -i,
nihni, -a, -o, -i // nimni.
Op{tata zamenka se javuva vo formite: siot, seta, seto / sfe, site;
siof, sion.
82
Stru{ki govor
2.1. Imenki
Kaj imenskite zborovi za stru{kiot govor karakteristi~ni se
dve pojavi iskaùvaweto na dativniot i na direktniot objekt so
predlogot na. Dativnata na-konstrukcija e op{ta pojava na celoto
stru{ko govorno podra~je, sp. Mu dal pari na Nikola, Mu rekol na
Spaseta d-ot na Drim, Je rekof na Cveta da dot Str., Re~i mu na
Abaza neka pretr~it navamu Bor. Je store aber na Lenka Vi{.
Iskaùvaweto na direktniot objekt so na ograni~eno e na gradskiot
govor i, glavno, vo re~ta na pomladoto pokolenie od pret{kolska i
{kolska vozrast. Sp.: Go vikna na No:m~eta, Go fati na Kuzeta za
rka Str. Ovoj na-objekt ograni~en e na li~ni i voop{to na odu{eveni imenki. Vo govorot na stru{kite sela vakvi formi se
neobi~ni. Sp.: Go vide Jon~eta / Stojana / Marka, Je vikna Milica.
Vo poisto~nite sela moàt da se sretnat duri i sinteti~ki dativni
formi, sp. Mu por~af Krstanu / Trajanu / Markotu / Todetu,
pokraj: Mu rekof na Krstana / na Marka / na Todeta Dras. Mu
privreskaf Veljanu / Nikolu Vran.
Vo mnoìnskite kategorii kaj imenkite stru{kiot govor ne
pokaùva pogolemi otstapuvawa od ohridskiot i od drugite zapadni
govori. Kaj imenkite od m. i `.r. e vo ìva funkcija i zbirnata
mnoìna, sp. trwe / trjne, dbje, bru}e, pr}e, nivje Str, vra}e,
liva|e, ogra|e, kamewe Bor, vra}e, rabo}e, vo|e, liva|e, ogra|e,
lobo|e, boriwe, planiwe Vi{. Kaj imenkite od `.r. na -a ima
tendencija da se generalizira nastavkata -i i na leksemite noga,
raka. Taka, pokraj starite oblici noye, rce se upotrebuvaat i
formite noyi, rci Vi{, Ta{. Mnoìnskite formi na -a kaj imenkite
od m.r. se mnogu retki koga e imenkata pridruèna so brojot dva, sp. dva
petli, kupi dva lebo Str. Sp. drugi mnoìnski formi: lakti, nokti;
dedofci, tatkofci, tetinofci, no i: dedo, tatko, tetino, vujko,
zeto, ~i~ko, striko, i lakto, nokto Vi{; ridi{ta, soni{ta Ta{.
Kaj imenkite od s.r. s# pove}e prodira mnoìnskata nastavka -i{ta (i{~a) so neutralno zna~ewe, sp. vremi{ta, de~i{ta, pokraj vremiwa,
de~iwa, jagni{ta pokraj jaganca i jagniwa Vi{. Formite so nastavkata ci od tipot telci, prafci, pilci pove}e se ~uvstvuvaat kako zbirni,
sprema mnoìnskite prasiwa, teliwa.
Od ostatocite od starite pade`ni formi vpe~atok pravat akuzativnata crkov, koja se upotrebuva deneska kako op{ta edninska
Marjan Markovi}
83
forma, i Strugav, sp. idit ot Strugaf, bef Strugaf (< Strugah).

Morfemi za kategorijata opredelenost kaj imenkite se: -ot (ta, -to, -te, -ta), -on (-na, -no, -ni, -na), -ov (> -of : -va, -vo, -vi, -va),
sp. dvorot, glasot, gradot, ko{of, klu~of, mòn Vin.
2.2. Zamenki
Raznoobrazen materijal stru{kiot govor ni nudi vo oblasta na
zamenkite.
Li~nite zamenki se javuvaat vo slednive formi: ja / jas (mene mi,
mene me), mi(j)e (nas ni / nam ni, nas n# / nam n#), ti, vi(j)e (vas vi /
vam vi, vas ve / vam ve), toj / toja, to: / tva / te(j)a (nemu mu, nego
go), ta: / taja (nejze / nejye je, neja / na (j)e), ti(j)a / tije / te (nimi
im / mu, nimi i), sebe se, sebe si.
Li~no-predmetnite glasat: koj, ko(j)e (komu mu, kogo go), koja, ko
(< koi), {(~)o / {to, nekoj, ne{~o / ne{to, nikoj, ni{~o / ni{to,
sekoj, se{~o / se{to, ~i / ~if, ~iva, ~ivo, ~ivi.
Demonstrativni se: ovoj / ovaj / ojve (ovemu / ovomu mu, ovega /
ovogo go), ova: (ovaa) (ovejze / ovojze je), ova / ove / oveja, ovi(j)e / ove;
onoj / onaj / ojne (onemu / onomu mu, onega / onogo go), ona: (onaa, onejze
/ onojze je), ona / one / oneja, oni(j)e / one; toj, to: (toa) / tva, te(j)a,
taa / ta: / taja, ti(j)e / te.
So posesivno zna~ewe pokraj zamenkite moj, tvoj, negov, nejyin,
itn. se upotrebuvaat u{te: ovegov, onegov, ovejzin, onejzin, ovifni,
onifni.
Op{tata zamenka se javuva vo fonetskite raznovidnosti: siot,
siof, sion, odn. sijot, seto / sto, seta / sta, sve.
Zabele{ki. Kako i vo drugite zapadni govori, i ovde ima
tendencija da se izedna~at polnite formi za dativen i direkten
objekt kaj li~nite zamenki. Vo 1 i 2 l. mn. negde prevladuva
akcentiraniot oblik nas, vas (ne, ni; ve, vi) Lab, Bor, vo drugi sela
se naloìla dativnata forma: nam, vam (ve, vi; ne, ni) Vi{. Vo 3 l.
mn. nasekade se generalizirala dativnata forma nimi i, nimi im /
mu Bor. Vo gradskiot govor ovoj proces se nao|a vo po~etna faza. Kaj
nekoi govorni subjekti s# u{te se ~uva razlikata me|u dativniot i
akuzativniot oblik kaj zamenkite za 1 i 2 l mn. nam ni, vam vi nas
ne, vas ve, no samo: nimi i nimi im(mu). Vo torbe{kiot govor vo
84
Boro(v)ec kratkata zamenska dativna forma od tie se sre}ava

vo dve raznovidnosti im i mu, sp. mu re~e na lu|eto / im re~e na
decata. Zamenskata forma jas se javuva paralelno so ja vo gradskiot
govor. Zamenskiot oblik teja Lab, Vi{ karakteristi~en e za
debarskite govori. Tamu kade {to se upotrebuva teja se javuva i
oveja, oneja. Oblikot toja za m.r. pokraj toj vo gradskiot govor e
sekako inovacija od ponovo vreme. Zamenskite formi ojve, ojne za
m.r. ograni~eni se na govorot na Muslimanite vo Boro(v)ec, sp. ojve
lep, ojne vol. Formite sta, sto, svo, pokraj sijot, zabeleàni se
vo Vi{ni.
3. Me|usebni interferencii
Paralelizmite vo odnos na morfologijata {to }e gi navedam
tuka se pred s# onie koi se odnesuvaat na formalnata struktura na
zborovite. Drugite paralelizmi, kako na primer: gramatikalizacijata na mu vo odnos na kategorijata rod (pa i broj), gramatikalizacijata na na kaj odu{evenite imenki, ispu{tawe na predlogot vo pri
ozna~uvawe na pravec, spa|aat vo doment na sintaksata i semantikata. Zatoa za niv pove}e }e zboruvam vo delot za upotreba na
formite.
Vo odnos na imenkite bi sakal da pokaàm izvesna paralela
so albanskiot jazik. Imeno, kako {to e spomnato vo vovedot,
Far{erotite vo ohridsko-stru{kiot region se dojdeni pred samo
150 godini od Albanija i me|usebnata interferencija (kako {to
moè da vidi ponatamu vo delot za glagolskiot sistem) e golema.
Vo slu~ajot so formite na imenkite tuka pred s# mislam na
~lenskite morfemi -a (za imenki od ènski rod) i -u (za imenki od
ma{ki rod). Sekako deka ne stanuva zbor za nekoe direktno vlijanie,
no sepak, posebno vo ramkite na uprostuvaweto na ~lenskata morfema -lu vo -u (po otpa|aweto na krajnoto -u kaj ne~lenuvanite imenki)
moè da se zabeleì izvesna sli~nost me|u govorot na Far{erotite
od Ohridsko so albanskiot jazik.
Pr.:
p'reftu > p'reftulu > *p'reftlu > p'reftu

*forma zabeleàna vo Dolna Belica
Marjan Markovi}
85
Tuka }e navedam nekolku primeri koi pokaùvaat izvesna

sli~nost me|u ovie dva sistema:
Imenki od ma{ki rod:
Ovie primeri se odnesuvaat na del od imenkite od ma{ki rod
koi vo albanskiot zavr{uvaat na -k , -g , -h , i na akcentiran vokal:
Primeri:
albanski:
mik - miku
shok - shoku
zog - zogu
krah - krahu
bari - bariu
njeri - njeriu
ka - kau
aromanski ohridski:
pork - porku
korb - korbu
pu# - pu#u
an - anu
an@i - an@iu
bwf~w - bwf~wu
o7 bou
Imenki od ènski rod:

Tuka ne bi moèle da se zadrìme samo na govorot na
Far{erotite vo odnos na albanskiot, tuku voop{to na aromanskiot
nasprema albanskiot, odnosno na opozicijata neopredelenost - opredelenost kaj imenkite od ènski rod {to zavr{uvaat na -w vo
aromanskiot, t.e. na - vo albanskiot:
Primeri:
albanski:
vajz - vajza
nn - nna
der - dera
or - ora
dor - dora
frik - frika
< devojka >

< majka >
< vrata >
< saat, ~as >
< raka >
< strav >
aromanski:
fetw - feta
dadw - dada
portw - porta
orw - ora
mwnw - mwna
frikw - frika
Ova sekako ne zna~i deka fonetskata identi~nost pretstavuva nekakva direktna interferencija, no sepak, posebno kaj imenkite
od ma{ki rod vo govorot na Far{erotite, moè da se zabeleì edna
tendencija za poednostavuvawe na opozicijata opredelenost-neopredelenost koja vo globalni ramki pokaùva izvesni sli~nosti so
albanskiot jazik.
86
Drugata paralela se odnesuva za identi~niot na~in na

obrazuvawe na mnoìna kaj imenkite od ma{ki rod koi ozna~uvaat
srodstvo. Tuka ne mislam na identi~en na~in od formalen aspekt,
tuku deka site tri jazika imaat svoi posebni nastavki za obrazuvawe
na mnoìnata kaj ovie imenki.
Vo aromanskiot se javuva nastavkata -w9 , vo makedonskiot vci , a pak vo albanskiot -llar i toa samo kaj vakvite imenki:
aromanski
makedonski
albanski
edn.
mn.
edn.
mn.
edn.
mn.
'twtw
tw'tw9
tatko
baba
baballar
tatkovci
'lwlw
lw'lw9
~i~ko
xhaxha
xhaxhallar
~i~kovci
'pwpu
pw'pw9
dedo
daje
dajellarr
dedovci
Vo odnos na pridavkite moè da se kaè deka golemi sli~nosti postojat pri komparacijata. Aromanskiot, kako {to prethodno
ve}e spomenav, go prezel makedonskiot prefiks naj- za gradewe na
superlativot (na8bun, na8mu[at,...).
Isto taka i gradeweto na broevite od edinaeset do devetnaeset e identi~no kaj site tri jazika:
arom.
do8spra(<aci)
<
do8 - supra - <aci
mak.
dvanaeset
<
dva- na - deset
alb.
dymbdhjet
<
dy - mb -dhjet
Sekako deka eden pralelizam vo balkanski ramki e i upotrebata na brojot eden kako neopredelen ~len. Vo aromanskiot negovata
upotreba kako neopredeln ~len e redovna i so pravo moè deka tuka
postoi interferencija me|u aromanskiot i makedonskiot.
Primeri:
Aserw mwka8 unw pitw dulci.
V~era jadev (edna) blaga pita.
Viktor sw feci un om mari.
Viktor stana golem ~ovek.
Dw9 unw skafw di apw.*
Daj mi (edna) ~a{a voda.
*Vo aromanskiot ne moè da se javi ovaa konstrukcija bez
neopredeleniot ~len (ne moè - Dw9 skafw di apw).
Marjan Markovi}
87
4. Komentar za upotreba na formite

4.1. Vnatre{na struktura na imenskata sintagma
Vo aromanskiot ohridski, osnovnite pravila na linearizacija i na sintaksi~ka zavisnost me|u komponentite na imenskata
sintagma skoro celosno se poklopuvaat so balkanskiot model.
Osnovnata (nemarkirana) pozicija na pridavkata vo odnos na
imenkata e - imenka + pridavka, no s# po~esto pridavkata moè da se
najde i pred imenkata.
Prviot model - imenka + pridavka e voobi~aen i za albanskiot:
arom. fetw mu[atw, om sanatos, apw araci,..
alb.
vajz e mir, djal trim, shtepi e madh,..
Vtoriot model - pridavka + imenka e voobi~aen za makedonskiot:
arom. bun om, mari kasw, verdi 8arbw,..
mak. dobar ~ovek, golema ku}a, zelena treva,..
Tretiot model, sekoga{ opredelen (blizok do albanskiot i
romanskiot) se javuva najretko:
arom. omu aceu bun, feta ace mu[atw, vaka ace albw,.. (~ovekot
toj dobar)
Vo odnos na kategoriite rod i broj, pridavkata sekoga{ se
usoglasuva po imenkata. Sekako tuka treba da se imaat predvid i
pridavkite so tri, dve i edna forma koi po nekoga{ imaat edna
forma za rod ili broj. [to se odnesuva do kategorijata opredelenost, taa informacija sekoga{ ja nosi prviot ~len na sintagmata.
Vo odnos na pade`nata nastavka za genitiv/dativ (vo aromanskiot
ohridski toa e samo kaj imenkite vo ènski rod vo ednina) moè da
se kaè deka tendencijata e taa da ostane na imenkata i toa naj~esto
koga imenkata e prv ~len na sintagmata. Koga pak imenkata e vtor
~len, nastavkata se koleba - moè da ostane na imenkata, moè da
prejde na pridavkata i moè sosema da otpadne. Toa dokaùva deka
toj edinstven ostatok na pade`nata nastavka ve}e ja gubi svojata
funkcija i samo go potvrduva faktot deka ovoj govor se stremi kon
potpoln analitizam vo izrazuavwe na pade`nite odnosi. Preku primerite {to sleduvaat }e se obidam da gi pokaàm mo`nite kombinacii koi se javuvaat vo ramkite na imenskata sintagma.
88
Primeri:
L'-u frwmsi ~w~oru ali vaki. (-i = ostatok od pade`nata
nastavka -#e8 )
I ja skr{i nogata na kravata.
L'-u frwmsi ~w~oru ali vaki albw.
I ja skr{i nogata na kravata bela.
L'-u frwmsi ~w~oru ali albi vakw. (pade`nata nastavka -i
preminuva na prviot ~len t.e. na pridavkata)
I ja skr{i nogata na belata krava.
L'-u frwmsi ~w~oru ali alba vakw. (mnogu ~esto koga pridavkata e
prv ~len, pade`nata nastavka otsustvuva)
Neopredeleniot ~len sekoga{ stoi pred imenkata koga ne e
vo ekspresivna funkcija.
Primeri:
L'-u frwmsi ~w~oru ali uni vakw albw.
I ja skr{i nogata na edna krava bela.
Skumpa verdi karti 9w gw'<u.
Skapata zelena kniga mi padna.
Unw karti skumpa sw verdi 9w gw'<u.
Edna kniga skapa i zelena mi padna.
Koga vo ramkite na imenskata sintagma se javuvaat pokaznite
zamenski pridavki, tie naj~esto stojat pred imenkata, a kako {to
ve}e spomnav, nemarkiranite pokazni zamenki ja imaat zadràno i
pade`nata nastavka.
Primeri:
U vw<u8 kasa ali ce#e8 feti mu[atw.
Ja vidov ku}ata na taa (onaa) devojka ubava.
L'w spu[ al acelor omw9.
Im rekov na tie (onie) lu|e.
Aist om vini.
Ovoj ~ovek dojde.
Ali ce#e8 feti #w ded pra<.
Na taa (onaa) èna $ dadov pari.
Ali aistw fetw #w ded pra<. (tuka ja nema pade`nata nastavka -i)
Na ovaa èna $ dadov pari.
Marjan Markovi}
89
Posvojnite zamenski pridavki vo ramkite na imenskata sintagma naj~esto stojat po imenkata. Pred imenkata moè da se javat
samo zamenkite za 1 i 2 lice ednina i mnoìna. No za razlika od makedonskiot, kade ovie zamenki naj~esto ja nosat opredelenosta vo
ramkite na imenskata sintagma, vo aromanskiot koga tie }e se najdat
pred imenkata ne postoi morfolo{ki pokazatel na opredelenosta.
Taka, onie suptilnosti koi moè da se razvijat vo makedonskiot od
tipot:
1. Na{ite i va{ite prijateli dojdoa.
1a. Na{ite i va{i prijateli dojdoa.
2. Na{iot i va{ prijatel dojde.
2a. Na{iot i va{iot prijatel dojdoa.
-
vo aromanskiot moè da se razlikuvaat samo spored kontekstot;

t.e. ne postoi sintaksi~ka zavisnost vo odnos na predikatot:
1. i 1a. Ano[t [w avo[t ospwc vinwrw.
2. i 2a. Anost [w avost ospit vini / vinwrw.
Koga ovie zamenki }e se najdat po imenkata, toga{ imenkata

go nosi morfolo{kiot pokazatel za opredelenost:
Kaswli anosti swn mwr. (no - Anosti kasi swn mwr.)
Ku}ite na{i se golemi.
Ospitu anost vini. (no - Anost ospit vini.)
Gostinot na{ dojde.
Kako {to spomnav pogore, posvojnite zamenski pridavki za 3
lice ednina i mnoìna ne moè nikoga{ da se javat pred imenkata.
Imeno, nivnite formi se identi~ni so genitivno/dativnite formi
za 3 lice ednina i mnoìna na li~nite zamenki.
Alui #-u tura8 }]era.
Nemu mu ja vrativ kolata.
L'-u tura8 }]era alu8.
Mu ja vrativ kolata negova.
Vo takov kontekst hipoteti~ki moè da se postavi vakva re~enica:
Nws #u tura alu8 karte alu8 .
Toj mu ja vrati nemu knigata negova.
90
Taka, vo ramkite na imenskata sintagma pokazatelite na

genitivniot (posvoen) i dativniot odnos kaj zamenkite vo 3 lice se
razlikuvaat samo vo odnos na redot na zborovite.
4.2. Upotreba na dolgite i kratkite zamenski formi

Vo odnos na upotrebata na dolgite i kratkite zamenski formi moè da se zabeleì potpoln paralelizam me|u aromanskiot i
makedonskiot.
a) dolga i kratka forma
A9ia 9w dedi.
Mene mi dade.
A#e8 #w spusi ka u sw-s tornw.
Nejze $ re~e deka }e se vrati.
Pi nws u ved.
Nego go gledam.
b) kratka forma
Aserw papu 9u vini [a u vw<ui.
V~era dojde dedo mi i go vidov.
Toma #w k#isi u[w.
Toma $ zatvori vrata.
v) vo sostav so predlog - samo dolga forma
Cwnw te di mini.
Drì se od mene.
U s-vanec ku no8 ma ku nw[?
]e dojdete so nas ili so niv?
Vo kontekst na kratkite zamenski formi treba da se spomene
i edna pojava koja e navlezena dlaboko i vo sistemot na zapadnite
govori, i koja e sekako plod na interferencija me|u aromanskiot i
makedonskiot. Imeno, tuka se raboti za gramatikalizacijata na
kratkata zamenska forma mu vo zapadnite makedonski govori vo odnos na kategorijata rod i broj.
Taka pokraj:
Mu re~e na ~ovekot. ima i: Mu re~e na ènata; Mu re~e na lu|eto.
Marjan Markovi}
91
Ovaa pojava ima paralela vo aromanskiot i sigurno interferencijata bila golema bidej}i vo aromanskiot postoi samo edna
kratka dativna zamenska forma (#w) koja se upotrebuva i vo ma{ki i
vo ènski rod ednina i mnoìna:
L'w spu[ ali feti zinw.
Mu ($) rekov na devojkata da dojde.
L'w spu[ al fi~oru zinw.
Mu rekov na mom~eto da dojde.
L'w spu[ al omw9#a zinw.
Mu (im) rekov na lu|eto da dojde.
4.3. Gramatikalizacija na predlozite

Vo ovoj del }e se obidam da go pokaàm procesot na gramatikalizacija na nekoi predlozi vo makedonskiot dijalekten jazik, a
posebno vo ohridskiot govor vo ramkite na zapadnite periferni
govori (Koneski 1982; Vidoeski 1984). Aromanskoto vlijanie vo
ramkite na ovaa pojava go spomnuva i Koneski (1981) i Vidoeski
(1999). Jas tuka }e se obidam ja potenciram i da pokaàm deka ovaa
karakteristika na ohridskiot makedonski e rezultat na interferencija so aromanskiot.
1. Gramatikalizacija na predlozite pri izrazuvawe akuzativen odnos
Od balkanski aspekt, sekako deka najgolemo vnimanie pobuduva gramatikalizacijata na predlogot na pri izrazuvawe na akuzativen odnos kaj odu{evenite imenki vo ramkite na zapadnite periferni govori, a sekako i vo ohridskiot makedonski. Taka, vo ohridskiot govor se sretnuvaat primeri od tipot:
Go vide na Klimeta.
]e mi go operit na deteto.
Je vidof ~era na Biljana kwj go bacvit na Bor~eta.
Imeno, vo aromanskiot ohridski predlogot pi sekoga{ se
upotrebuva pri izrazuvawe na direktniot objekt kaj odu{evenite
imenki, no ne samo tamu. Predlogot pi se upotrebuva i so site
zamenki pri izrazuvawe na akuzativniot odnos.
Taka pokraj primerite od tipot:
U vw<ui pi Ndona.
U vw<u8 pi Biljana kum u ba[w pi Klime.
92
Redovno se javuva upotreba na pi i so zamenkite. Pa taka imame:

Pi ka8 u vw<u[?
(Na) kogo go vide?
Pi mini mi va<u.
(Na) mene me vide.
U ntre'bw[ pi nws?
Go pra{a (na) nego?
Vo aromanskiot edinstveno predlogot pi gi diferencira
formite na li~nata zamenka za 3 lice vo nominativ (nws, nwsw, nw[,
nwsi) od formite na li~nata zamenka za 3 lice vo akuzativ (pi nws, pi
nwsw, pi nw[, pi nwsi).
Taa razlika e nophodna bidej}i ako se javi konstrukcija od
tipot:
"Toj go gleda nego" vo aromanskiot bi bilo "Nws u vedi pi nws".
Nws u vw'<u pi Toma.
Toj go vide Toma.
Pi nws u vw'<u Toma.
Nego (na toj) go vide Toma.
Dokolku go nema pi te{ko bi se razlikuval subjektot od
direktniot objekt. Zatoa i najverojatno intenzitetot na upotrebata
na pi + odu{eveni imenki vo akuzativni konstrukcii vo aromanskiot
e tolku silen i duri se nametnal i vo makedonskata jazi~na sredina.
Da spomenam deka pri upotreba so neodu{evenite imenki, pi
ima predlo{ka funkcija:
Primeri:
Skafa esti pi masw.
â{ata e na masata.
Mu#erli [wd pi kwrvet.
@enite sedat na krevet.

Treba da se spomene deka predlogot pi so neodu{eveni imenki vo
akuzativni konstrukcii ne se upotrebuva:
Nws nu u vedi kasa al mwrwu.
Toj ne ja gleda ku}ata na carot.
Ko~i u skosi skamnu di kasa.
Ko~i go izvadi stol~eto od ku}ata.

2. Gramatikalizacija na predlozite pri izrazuvawe dativen/genitiven odnos
Moè da se kaè deka i procesot na gramatikalizacija na
predlogot na pri izrazuvawe na dativen / genitiven odnos isto taka
e pod balkansko vlijanie, odnosno deka i za taa pojava pridonel
kontaktot so balkanskite jazici.
Marjan Markovi}
93
Zamenata na stariot dativ so predlo{ka konstrukcija kako

balkanska pojava ja objasnuva i Koneski (1982) vo Istorija na makedonskiot jazik, kade {to se objasnuva i za prezemaweto na posesivnata
funkcija na genitivot od strana na dativot. Koneski objasnuva deka
ovaa pojava nao|a i paraleli i vo drugite balkanski jazici (pred s# vo
albanski i aromanski kade ima edna dat. / gen. forma).
Taka i vo makedonskite govori se javuva ista predlo{ka
konstrukcija so na i za indirekten predmet i za posesivno zna~ewe:
Mu rekov na ~ovekot; nasprema Ku}ata na ~ovekot;
Spored Koneski toa poteknuva od postarite konstrukcii od tipot:
Mu rekov ~oveku; Ku}ata ~oveku (tomu);
[to se odnesuva do zapadnite periferni govori, a posebno na
ohridskiot, posesivnata konstrukcija se javuva so predlogot od.
Vidoeski vo svoite trudovi ovaa pojava ja naveduva kako edna od
diferencijalnite karakteristriki na perifernite zapadni govori.
Pr.: Ku}ata od ~ovekot; Nivata od brat mi;
Vakvite posesivni konstrukcii im se poznati i na balkanskite jazici i sekako deka i balkanskoto vlijanie imalo ogromna
uloga i vrz ovoj proces.
Toa }e se obidam da go ilustriram so paraleli od aromanskiot ohriski govor (na Far{erotite), a i so nekolku primeri od kru{evskiot aromanski.
Taka, vo govort na Fra{erotite od Ohridsko, genitivno/dativniot odnos vo konstrukciite so odu{eveni imenki se
izrazuva so predlogot al, ali (na) :
Aista esti kasa al ba~u.

Ova e ku}ata na ba~ot.
Ali aista mu#eri #w ded pra<.
Na ovaa èna i dadov pari.

No, koga vo vakvi konstrukcii se javuvaat neodu{eveni
imenki ili koga se pokaùva odnos na del od ne{to, toga{ redovno
se upotrebuva predlogot di :
Mwnu[a di kazani are di h'er.
Ra~kata na (od) kazanot be{e od èlezo.
Tu paduri vw<u8 un kap di urso9.
Vo {umata vidov edna glava na (od) me~ka.
Vwr 9w frwmsi <e<utu di mwna.
Nekoj mi go skr{i prstot na (od ) rakata.
94
Vo tekstovite zapi{anani vo monografijata na Golomb

(1984), The Arumanian Dialect of Kruevo, moè da se sretnat i
konstrukcii so predlogot di i so odu{eveni imenki:
Slednive primeri se odnesuvaat na tekstot zapi{an od Ilija
Andreevski vo 1954 godina, a raskaùva~ot e roden 1876 godina:
Alantw <uw hiljlu di vasile ...
Drugiot den sinot od carot...
Hiljlu di vasile vrea s-veadw,...
Sinot od carot saka{e da znae,...
Inaku, vo site drugi tekstovi se javuva konstrukcijata so predlogot a/al :
'Mwsa a 'arpile '<wsi...
Majkata na zmijata re~e...
'Ini 'mwsa al 'vintului i 'multu -udu'si...
Izleze majkata na vetrot i mnogu ze za~udi...
Kako zaklu~ok treba da se istakne deka vo zapadnite periferni govori, a posebno vo ohridskiot govor, vakvite konstrukcii
sigurno bile povlijaeni i od kontaktot so aromanskiot.
Predvid treba da se zeme i faktot deka po gramatikalizacijata na predlogot na (pi) vo akuzativnite konstrukcii, potoa i
kaj dativnite isto taka so na (al), genitivnite konstrukcii na{le
na~in da se izdvojat so navleguvawe na predlogot od (di) za {to
golema potkrepa imalo i vo aromanskiot.
Pa taka vo makedonskiot ohridski gi imame slednive konstrukcii:
Go vidov na ~ovekot;
Mu rekov na ~ovekot;
Ku}ata od ~ovekot;
Dodeka vo aromanskiot ohridski }e imame:
U vwdzu8 pi omu;
(Go vidov ~ovekot)
Lji spu al omu;
(Mu rekov na ~ovekot)
Kasa al omu;
(Ku}ata na ~ovekot)
no - Manua di kazane (Ra~kata od kazanot)
Seto ova ja pokaùva interferencijata me|u aromanskiot i
makedonskiot i vo ramkite na sintaksata i semantikata, i iako na
povr{inata izleguvaat razli~ni pokazateli za odredeni funkcii,
sepak moè da se sogleda dlabokata motivacija za eden pojasen
semanti~ki i sintaksi~ki sistem vo ramkite na Balkanskata jazi~na
zaednica.
Marjan Markovi}
95
3. Glagolski sistem
Voved
Aromanskiot ohridski govor (pred s# govorot na Far{erotite) dosega voop{to ne e prou~uvan vo vakvi ramki, a glagolskiot
sistem voop{to ne e analiziran od funkcionalen aspekt.
Opisot i analizata na glagolskiot sistem na aromanskiot
ohridski govor }e pridonesat ne samo vo oblasta na romanistikata i
balkanistikata, tuku i }e objasnat nekoi pojavi vo glagolskiot
sistem na makedonskiot ohridski govor koi nastanale poradi intenzivnite me|usebni kontakti.
Glagolskiot sistem vo makedonskiot jazik, posebno vo
zapadnoto makedonsko nare~je (kade {to spa|a i ohridskiot govor),
so pravo moè da se nare~e glagolski sistem od "balkanski" tip.
Pokraj nasledenite formi od staroslovenskiot jazik, toj poseduva i
golem broj formi (posebno vo sloènite vremiwa) koi mu go davaat
epitetot "balkanski". So tie svoi osobenosti toj otstapuva od skoro
site slovenski jazici, a im se dobliùva na balkanskite
neslovenski, od koi najmnogu na aromanskiot. So ovaa analiza }e se
obideme da pokaème vo kolkava mera tie dva jazika se dobliìle
vo odnos na nivnite glagolski sistemi kako po formi, taka i po
funkcii.
Preku funkcionalnata kontrastivna analiza na dvata
glagolski sistemi }e se vidat pojavite koi nastanale vo dvata
sistema poradi me|usebnite (a i drugi) vlijanija i koi gi pravat
bliski ili razli~ni, a so toa }e se dojde i do nekoi po{iroki sogleduvawa vo ramkite na makedonskiot i aromanskiot jazik, a isto taka
i vo ramkite na Balkanskata jazi~na zaednica.
3.1. Prikaz na formite

Vo ovoj del }e bidat prikaàni glagolskite formi koi
postojat vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor. Tuka se
prikaàni pove}e glagoli so cel za pojasen uvid vo pogolemiot del
na karakteristikite koi gi poseduvaat glagolite (pred s# vo
makedonskiot ohridski). Taka na primer, vo tabelata 'prezent' se
96
prikaàni dva glagola od koi edniot e od a-grupa i e nesvr{en, a

drugiot e od i-grupa i e svr{en. Istiot princip se javuva i vo
tabelata 'imperfekt'. Vo tabelata 'aorist' dadeni se dva glagola od
koi prviot (spaf) e od a-grupa i e nesvr{en. Karakteristi~no e toa
{to vo makedonskiot jazik postoi tendencija za obrazuvawe na
aorist samo od svr{eni glagoli, a vo ohridskiot postojat samo nekolku nesvr{eni glagoli koi obrazuvaat aorist. Vtoriot glagol
(ojdof) e od i-grupa i e svr{en. Po istiot princip e postapeno i kaj
sloènite minati vremiwa (eden svr{en i eden nesvr{en glagol).
Vo tabelata 'perfekt IIb' dadena e i konstrukcijata 'sum biden' kako
mnogu ~esta i karakteristi~na za toj region, a koja e nastanata pod
direktno aromansko vlijanie. Isto taka, i kaj konstrukciite so }e i
so da e postapuvano po principot - po eden svr{en i eden nesvr{en
glagol, a isto taka prikaùvani se i pokarakteristi~ni glagoli,
kako na primer vo tabelata '}e + imperfekt' kade e daden glagolot
'pijaf' koj isto taka e prikaàn i vo tabelata 'imperativ' kako
glagol so dvojni formi. Tabela za glagolski prilog ne e dadena
poradi toa {to toj deneska skoro voop{to ne se upotrebuva vo
ohridskiot govor. Pomladata generacija ponekoga{ go upotrebuva
glagolskiot prilog na -j}i, no toa voop{to ne e karakteristi~no za
ovoj govor.
Naslovite na sekoja paradigma se dadeni na takov na~in {to
pretstavuvaat samo formalni pokazateli, a vo nikoj slu~aj pokazateli na odredeni funkcionalni zna~ewa na prikaànite formi.
3.1./a. Aromanski ohridski

Principot na prikaùvawe na paradigmite e ist i kaj
makedonskiot ohridski govor so toa {to ovde ne postoi distinkcijata svr{eni-nesvr{eni glagoli. Kaj sloènite minati vremiwa
prikaàni se kompletnite paradigmi za da moè da se vidi promenata na pomo{nite glagoli am(imam) i esk(sum) niz vremiwata.
Istata postapka e primeneta i kaj konstrukciite so sw(da) za da se
vidi promenata na pomo{nite glagoli vo subjunktivot. Vo tabelata
'konstrukcii so sw + prezent' podvle~eni se krajnite samoglaski vo
treto lice ednina i mnoìna bidej}i tie se razli~ni od indikativnite formi. Vo tabelata 'particip' dadeni se site tri formi
koi moàt da se javat vo razli~ni konstrukcii.
Marjan Markovi}
97
1. PREDIKATIVNI FORMI
prezent
I konjugacija
1
2
3
strig
stri<
st'rigw
1
2
3
stri'gwm
stri'gac
st'rigw
II konjugacija
ednina
pot
poc
'poti
mnoìna
pu'tem
pu'tec
pot
III konjugacija
dorm
dor9
'dormi
dur'9im
dur'9ic
dorm
imperfekt
I konjugacija
1
2
3
tu'ram
tu'ra8
tu'ra
1
2
3
tu'ram
tu'rat
tu'ra
II konjugacija
ednina
strw'<em
strw'<e8
strw'<e
mnoìna
strw'<em
strw'<et
strw'<e
III konjugacija
in'[am
in'[a8
in'[a
in'[am
in'[at
in'[a
aorist
I konjugacija
1
2
3
tw'l=a8
tw'l=a[
tw'l=w
1
2
3
tw'l=wm
tw'l=at
tw'l=arw
II konjugacija
ednina
[w'<u8
[w'<u[
[w'<u
mnoìna
[w'<um
[w'<ut
[w'<urw
III konjugacija
fu'<i8
fu'<i[
fu'<i
fu'<im
fu'<it
fu'<irw
98
perfekt
tip a (imam)praes.
tip b (sum)praes.
ednina
1
2
3
am 'nesw
a8 'nesw
'ari 'nesw
1
2
3
a'vem 'nesw
a'vec 'nesw
a:r 'nesw
esk sku'lat/w
e[t sku'lat/w
'esti//e sku'lat/w
mnoìna
xim sku'lac
xic sku'lac
swn(t) sku'lac
pluskvamperfekt I
tip a (imam)impf.
tip b (sum)impf.
ednina
1
2
3
a'vem im'natw
a've8 im'natw
a've im'natw
a'rem vw'nit/w
a're8 vw'nit/w
a're vw'nit/w
mnoìna
1
2
3
a'vem im'natw
a'vet im'natw
a've im'natw
a'rem vw'nic
a'ret vw'nic
a're vw'nic
pluskvamperfekt II
tip a (imam)aor.
tip b (sum)aor.
ednina
1
2
3
a'vu8 im'natw
a'vu[ im'natw
a'vu im'natw
1
2
3
a'vum im'natw
a'vut im'natw
a'vurw im'natw
fu8 vw'nit/w
fu[ vw'nit/w
fu vw'nit/w
mnoìna
fum vw'nic
fut vw'nic
'furw vw'nic
Marjan Markovi}
99
pluskvamperfekt III
tip a (imam)perf.
tip b (sum)perf.
ednina
1
2
3
am a'vutw luk'ratw
a8 a'vutw luk'ratw
'ari a'vutw luk'ratw
1
2
3
a'vem a'vutw luk'ratw

a'vec a'vutw luk'ratw
a:r a'vutw luk'ratw
am 'futw vw'nit/w
a8 'futw vw'nit/w
'ari 'futw vw'nit/w
mnoìna
a'vem 'futw vw'nic
a'vec 'futw vw'nic
a:r 'futw vw'nic
Pluskvamperfekt IV: a'vem a'vutw luk'ratw,.../ a'vem 'futw vw'nit/w,...

Pluskvamperfekt V: a'vu8 a'vutw luk'ratw,.../ a'vu8 'futw vw'nit/w,...
1.1. Konstrukcii so sw(da)
sw + prezent
I konjugacija
1
2
3
sw strig
sw stri<
sw st'rigw
1
2
3
sw stri'gwm
sw stri'gac
sw st'rigw
II konjugacija
ednina
s-pot
s-poc
s-'potw
mnoìna
s-pu'tem
s-pu'tec
s-'potw
III konjugacija
z-dorm
z-dor9
z-'dormw
z-dur'9im
z-dur'9ic
z-'dormw
sw + imperfekt
I konjugacija
1
2
3
s-tu'ram
s-tu'ra8
s-tu'ra
1
2
3
s-tu'ram
s-tu'rat
s-tu'ra
II konjugacija
ednina
sw strw'<em
sw strw'<e8
sw strw'<e
mnoìna
sw strw'<em
sw strw'<et
sw strw'<e
III konjugacija
s-in'[am
s-in'[a8
s-in'[a
s-in'[am
s-in'[at
s-in'[a
100
sw + perfekt
tip a (imam)subj.praes.
tip b (sum)subj.praes.
ednina
1
2
3
s-am 'nesw
s-a8 'nesw
s-'a8bw 'nesw
1
2
3
s-a'vem 'nesw
s-a'vec 'nesw
s-'a8bw 'nesw
s-xib sku'lat/w
s-xi\ sku'lat/w
s-'xibw sku'lat/w
mnoìna
s-xim sku'lac
s-xic sku'lac
s-'xibw sku'lac
sw + pluskvamperfekt I
tip a (imam)subj.impf.
tip b (sum)subj.impf.
ednina
1
2
3
s-a'vem im'natw
s-a've8 im'natw
s-a've im'natw
s-a'rem vw'nit/w
s-a're8 vw'nit/w
s-a're vw'nit/w
mnoìna
1
2
3
s-a'vem im'natw
s-a'vet im'natw
s-a've im'natw
1.2. Konstrukcii so u/va (}e)

u/va + sistemite na sw
plusquamperfectum.
s-a'rem vw'nic
s-a'ret vw'nic
s-a're vw'nic
praesens,
imperfectum,
perfectum,
-u s-neg,...;u s-nw'<em,...;u s-am 'nesw,...;u s-a'vem 'nesw,...;

1.3.1 Imperativ
2l.ed.
2l.mn.
I konjugacija
'kwntw/ 'tal=w
kwn'tac/ 'tal=ac
II konjugacija
'torci/ <w
tur'cec/ <w'cec
III konjugacija
fu</ pul'te
fu'<ic/ pul'tic
1.3.2 Prohibitiv
Prohibitivot se pretstavuva so nu + formite za imperativ.
Marjan Markovi}
101
1.4. Konstrukcii so -cka/-ska

am (imam) - a'vuska; esk(sum) - 'fuska;
nemenlivi formi
tu'racka
u sw tu'racka
a'vuska tu'ratw
(3l.ed.)
(3l.ed.)
vw'necka
u sw vw'necka
'fuska vw'nit/w/c
menlivi formi
'ari a'vuska tu'ratw
(3l.ed.)
a've a'vuska tu'ratw
(3l.ed.)
'ari/ 'esti 'fuska vw'nit/w/c

a've/ a're 'fuska vw'nit/w/c
2. NEPREDIKATIVNI FORMI
2.1. Particip/glagolska pridavka

I konjugacija
II konjugacija
III konjugacija
tu'rat/w/c,stri'gat/wc/,ta'l=at/w/c,mw'kat/w/c
pw'tut/w/c,[w'<ut/w/c,st'rapt/w/c,<w's/w/c,
fu'<it/w/c,zbu'rat/w/c,in'[at/w/c,pul'tit/w/c
2.2. Glagolska imenka

I konjugacija
II konjugacija
III konjugacija
tu'rari,stri'gari,ta'l=ari,mw'kari
tur'ceri,[w'deri,st'ra<eri,<w'ceri,
fu'<eri,zbu'rari,in'[ari,pul'teri
102
3.1./b. Makedonski ohridski

1. PREDIKATIVNI FORMI
prezent
a-grupa
i-grupa
ednina
1
2
3
vikam
vika{
vikat
... padnam
... padni{
.... padnit
mnoìna
1
2
3
vikame
vikate
vike:t
... padnime
... padnite
... padnet
imperfekt
a-grupa
i-grupa
ednina
1
2
3
gledaf
gleda{e
gleda{e
1
2
3
gledafme
gledafte
gledaja
...sednef
... sedne{e
... sedne{e
mnoìna
... sednefme
.... sednefte
... sedneja
aorist
a-grupa
i-grupa
ednina
1
2
3
spaf
spa
spa
1
2
3
spafme
spafte
spaja
ojdof
ojde
ojde
mnoìna
ojdofme
ojdofte
ojdoja
Marjan Markovi}
103
perfekt I
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
sum vlegol/la/lo
si vlegol/la/lo
vlegol/la/lo
1
2
3
sme vlegle
ste vlegle
vlegle
sum nosel/a/o
si nosel/a/o
nosel/a/o
mnoìna
sme nosele
ste nosele
nosele
perfekt IIa
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
imam ojdeno
ima{ ojdeno
imat ojdeno
imam odeno
ima{ odeno
imat odeno
mnoìna
1
2
3
imame ojdeno
imate ojdeno
ime:t ojdeno
imame odeno
imate odeno
ime:t odeno
perfekt IIb
ednina
1
2
3
sum sednat/a/o
si sednat/a/o
e sednat/a/o
1
2
3
sme sednati
ste sednati
se sednati
sum biden/a/o
si biden/a/o
e biden/a/o
mnoìna
sme bideni
ste bideni
se bideni
104
pluskvamperfekt I
nesvr{en
svr{en
ednina
1
2
3
bef pravel/a/o
be{e pravel/a/o
be{e pravel/a/o
1
2
3
befme pravele
befte pravele
beja pravele
bef napravil/a/o
be{e napravil/a/o
be{e napravil/a/o
mnoìna
befme napravile
befte napravile
beja napravile
pluskvamperfekt IIa
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
imaf ojdeno
ima{e ojdeno
ima{e ojdeno
imaf odeno
ima{e odeno
ima{e odeno
mnoìna
1
2
3
imafme ojdeno
imafte ojdeno
imaja ojdeno
imafme odeno
imafte odeno
imaja odeno
pluskvamperfekt IIb
ednina
1
2
3
bef sednat/a/o
be{e sednat/a/o
be{e sednat/a/o
1
2
3
befme sednati
befte sednati
beja sednati
bef jaden/a/o
be{e jaden/a/o
be{e jaden/a/o
mnoìna
befme jadeni
befte jadeni
beja jadeni
Marjan Markovi}
105
1.1. Konstrukcii so da
da + prezent
a-grupa
i-grupa
ednina
1
2
3
da vikam
da vika{
da vikat
1
2
3
da vikame
da vikate
da vike:t
da padnam
da padni{
da padnit
mnoìna
da padnime
da padnite
da padnet
da + imperfekt
a-grupa
i-grupa
ednina
1
3
da gledaf
da gleda{e
da gleda{e
da sednef
da sedne{e
da sedne{e
mnoìna
1
2
3
da gledafme
da gledafte
da gledaja
da sednefme
da sednefte
da sedneja
Moè da se obrazuvaat i konstrukcii so da + sistemite na sloènite minati vremiwa.

1.2. Konstrukcii so }e
}e + prezent
a-grupa
i-grupa
ednina
1
2
3
}e vikam
}e vika{
}e vikat
}e padnam
}e padni{
}e padnit
mnoìna
1
2
3
}e vikame
}e vikate
}e vike:t
}e padnime
}e padnite
}e padnet
106
}e + imperfekt
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
}e kupef
}e kupe{e
}e kupe{e
1
2
3
}e kupefme
}e kupefte
}e kupeja
}e pijaf
}e pija{e
}e pija{e
mnoìna
}e pijafme
}e pijafte
}e pijaja
}e + perfekt I
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
}e sum vlegol/la/lo
}e si vlegol/la/lo
}e vlegol/la/lo
}e sum nosel/a/o
}e si nosel/a/o
}e nosel/a/o
mnoìna
1
2
3
}e sme vlegle
}e ste vlegle
}e vlegle
}e sme nosele
}e ste nosele
}e nosele
}e + perfekt IIa i IIb

IIa
IIb
ednina
1
2
3
}e imam vrateno
}e ima{ vrateno
}e imat vrateno
1
2
3
}e imame vrateno
}e imate vrateno
}e imet vrateno
}e sum stanat/a/o
}e si stanat/a/o
}e e stanat/a/o
mnoìna
}e sme stanati
}e ste stanati
}e se stanati
Isto taka, postojat i konstrukcii so }e+sistemite na pluskvamperfekt I i II.
Marjan Markovi}
107
1.3. Konstrukcii so bi*
*retko se upotrebuvaat
svr{en
nesvr{en
ednina
1
2
3
bi vlegol/la/lo
bi vlegol/la/lo
bi vlegol/la/lo
1
2
3
bi vlegle
bi vlegle
bi vlegle
bi nosel/a/o
bi nosel/a/o
bi nosel/a/o
mnoìna
1.4.1.
bi nosele
bi nosele
bi nosele
IMPERATIV
2 l.ed.
2 l.mn.
a-grupa
tr~aj
tr~ajte
i-grupa
se~i
se~ite
dvojni formi
pijaj/pi
pijajte/pite
1.4.2. PROHIBITIV
a-grupa
2 l.ed.
2 l.mn.
ne tr~aj
ne tr~ajte
2 l.ed.
2 l.mn.
nemoj da tr~a{
nemoj da tr~ate
i-grupa
I
ne se~i
ne se~ite
II
nemoj da se~i{
nemoj da se~ite
dvojni formi
ne pijaj/ ne pi
ne pijajte/ne pite
nemoj da pija{
nemoj da pijate
2. NEPREDIKATIVNI FORMI
2.1. n/t-particip / glagolska pridavka
a - grupa
nesvr{en
svr{en
vikan/a/o/i
(za)span/a/o/i
i-grupa
ostanati
op{t del na -n
stanat/a/o/i
jaden/a/o/i
2.2. glagolska imenka

a - grupa
tr~awe
spawe
i-grupa
vlegvewe
peewe
108
108
Marjan Markovi}
109
3.2. Formalna analiza

3.2.1. Prezent
Vo aromanskiot ohridski govor glagolite moè da se podelat
vo tri grupi spored vokalot na koj zavr{uva prezentskata osnova.
Polnata forma na osnovata najdobro se gleda vo vtoro lice
mnoìna. Taka, vo ohridskiot aromanski govor, osnovata moè da
zavr{uva na: -a-,-e-,-=i-. Mora da napomeneme deka vo pove}eto trudovi za aromanskiot jazik (Papahaxi, Karaxiu-Marioteanu, Golomb,
Vlahu) se navedeni ~etiri glagolski grupi. Vo aromanskiot ohridski govor takanare~enata treta konjugacija (spored tradicionalnite gramatiki) sosema preminala vo vtorata konjugacija.
Pred da gi navedeme li~nite nastavki za site tri konjugacii,
}e gi prikaème vokalskite i konsonanstkite alternacii koi moè
da se javat kaj glagolite.
Vokalski alternacii:
- neakcentirano -a > -w
- neakcentirano -e- > -i- neakcentirano -o- > -u- neakcentirano -i- > -w-
(stri'gam - st'rigw)
(du'cem - 'duci)
('port - pur'tac)
('vini - vw'ni[ / 'vedi - vi'dem* - vw'dem)
*preodna forma
Konsonantski alternacii:
- koga konsonantite se nao|aat pred -=i (>) (ponekoga{ i pred -e)
- b > \ (sw xib - sw xi\)
- p > ] (an'kupur -an'ku]wr)
- t > c (pot - poc)
k>c
(trek - trec)
- d > < (ved - ve<)
g><
(neg - ne<)
- s > [ (es - e[)
sk > [t/[~
(ku'nosk - ku'no[t/-[~)
- m > 9 (dorm - dor9)
n>9
(imn - im9)
- l > l= (afl - afl=, umpl - un]l=)
110
Li~nite nastavki kaj site tri konjugacii koi }e gi navedeme se odnesuvaat na sega{nata sostojba na glagolot vo aromanskiot ohridski
govor, odnosno }e bidat pretstaveni vo forma dobiena od ìviot
govor.
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
-vtoro lice mnoìna:
-treto lice mnoìna:
-
-=
-
-m
-c
-
< -u
< - =i
< -
< - mu
< - ci
< - , - u
Kaj prvata konjugacija, osnovniot vokal -aslednive pravila:
se pridrùva kon
a pred vokal se gubi, dodeka pred konsonant i vo krajna pozicija

ostanuva
akcentiranoto a pred m pominuva vo w
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
st'rig--u > st'rig-u > st'rig- > st'rig

st'rig-a-=i > st'rig--=i > st'ri<-i > st'ri<- > s'tri<
st'rig-a- > st'rig-a > st'rigw
stri'g-a-mu > stri'g-a-m > stri'gwm
stri'g-a-ci > stri'g-a-c > stri'gac
st'rig-a- > st'rig-a > st'rigw
I kaj vtorata konjugacija, osnovniot vokal -e- podleì na istite

pravila, so toa {to vr{i i palatalizacija na prethodnite konsonanti (kako -=i).
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
st'rag--u > st'rag-u > st'rag- > st'rag

st'rag-e-=i > st'rag--=i > st'ra<-i > st'ra<- > s'tra<
st'rag-e- > st'ra<-e > st'ra<i
stra'g-e-mu > stra'<-e-m > stra'<em
stra'g-e-ci > stra'<-e-c > stra'<ec
st'rag-e-u > st'rag--u > st'rag-u > st'rag- > st'rag
Kaj tretata konjugacija, osnovniot vokal -=i- podleì na istite pravila, so toa {to vo treto lice ednina preminuva vo e (za da se izbeg-
Marjan Markovi}
111
ne istovetnosta so formata na vtoro lice edn.) koe spored zakonite

za alternacija na neakcentirani vokali preminuva vo i.
-prvo lice ednina:
'dorm--u > 'dorm-u > 'dorm- > 'dorm
-vtoro lice ednina:
'dorm-=i-=i > 'dorm--=i > 'dor9-i > 'dor9- > 'dor9
-treto lice ednina:
'dorm -e- > 'dorm-e > 'dormi
-prvo lice mnoìna:
dur'm-=i-mu > dur'9-i-m > dur'9im
-vtoro lice mnoìna: dur'm-=i-ci > dur'9-i-c > dur'9ic
-treto lice mnoìna: 'dorm-=i-u > 'dorm--u > 'dorm-u > 'dorm-> 'dorm
Treba da se spomene deka vo ovaa konjugacija vleguvaat i glagolite
so osnoven vokal -w- ('avdi-av'<wm, am'puti-ampu'cwm, 'esi-in'[im/in'[wm).
Sepak smetam deka i ovie glagoli bile so osnoven vokal -i- koe preminalo vo w.
Isto taka, postojat i neregularni glagoli (onie na koi osnovata im
zavr{uva na vokal). Kaj niv ne otpadnale starite li~ni nastavki za
prvo i vtoro lice ednina.
Primeri: 'be-u, 'be-8 / 'l=a-u, 'l=a-i / ['ti-u, ['ti-8
Vo makedonskiot ohridski govor osnovata na prezentot zavr{uva na dva osnovni vokala: a i i. Glagolite od starata e-grupa vo
pogolem broj preminale vo i-grupata, a odreden broj vo a-grupa
(Vidoeski, 1984). Vo i-grupa preminale glagolite so op{t del na
konsonant (donesit, bidit, berit, kaìt) i onie glagoli na koi
op{tiot del im zavr{uva na -a-(znajt, tkajt, prajt) i na -e-(smejt,
pejt, grejt). Onie glagoli na koi op{tiot del im zavr{uva na -i(pijat, mijat, spijat) i na -u-(dujat, pcujat, obujat) preminale vo
a-grupa. Ovaa pojava ne e tolku stara. Nasprema formite dadeni vo
êtirijazi~nikot na Danail (krajot na XVIII vek) moè da se
zabeleì deka razlagaweto na glagolite od e-grupa s# u{te ne bilo
zavr{eno (Koneski, 1982).
Prezentskite li~ni nastavki vo makedonskiot ohridski govor se slednive: za prvo lice ednina e -am, za vtoro -{, za treto -t.
Vo mnoìna za prvo lice e nastavkata -me, za vtoro -te, a za treto et. Kaj a-grupata, osnovniot vokal ostanuva ist vo site lica osven
vo treto lice mnoìna kade toj se asimiliral (vik-a-et vikeet
vike:t viket). Kaj i-grupata vo prvo lice ednina namesto osnovniot vokal stoi -a-. Istata pojava e i vo standardniot makedonski ja-
112
zik kade nastavkata -am se javuva kaj site glagolski grupi vo prvo
lice ednina. Toa e starata nastavka -m koja preku atematskite
glagoli se pro{irila na a-grupata, a potoa i na drugite glagolski
grupi (Koneski, 1982). [to se odnesuva pak do nastavkata -et za
treto lice mnoìna, taa isto taka se pro{irila od glagolite od -a
grupa i na onie od i-grupa. Inaku, vo standardniot jazik i vo golem
del od govorite se obop{tila nastavkata -at za treto lice mnoìna.
3.2.2. Imperfekt
Imperfektot vo aromanskiot ohridski se obrazuva taka {to
na prezentskata osnova se dodava karakteristi~niot sufiks -a-, i
potoa li~nite nastavki.
Li~nite nastavki za imperfektot za site tri kowugacii se
slednive:
-prvo lice ednina:
-m
< - mu
-vtoro lice ednina:
- i
< -i
-treto lice ednina:
-
< -
-prvo lice mnoìna:
-m
< - mu
- t*
*(vo site drugi aromanski govori,
-t e nastavka za 2l.mn. aorist, dodeka za imperfekt e nastavkata -c)
<
Kaj prvata konjugacija nastanuva kontrakcija na osnovniot vokal -ai karakteristi~niot sufiks -a- za imperfekt.
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
porta-'a-mu > purta'a-m > pur'ta-m > pur'tam

porta-'a-i > purta'a-i > pur'ta-i > pur'ta8
porta-'a- > purta'a- > pur'ta- > pur'ta
porta-'a-mu > purta'a-m > pur'ta-m > pur'tam
porta-'a-t > pur'ta-t > pur'tat
porta-'a- > purta'a- > pur'ta- > pur'ta
Kaj vtorata konjugacija, od kontaktot na osnovniot vokal -e- i karakteristi~niot sufiks -a- nastanal diftongot -ea- koj e prisuten
vo site ostanati aromanski govori. Vo ovoj govor, diftongot se mo-
Marjan Markovi}
113
noftongiziral vo -e-. Procesot s# u{te ne e kompletno zavr{en,

taka {to (mnogu retko) moè da se ~ue izgovorot -ea-.
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
tork-e-'a-mu > turce'a-m > tur'cea-m > tur'cem

tork-e-'a-i > turce'a-i > tur'cea-i > tur'ce8
tork-e-'a- > turce'a- > tur'cea > tur'ce
tork-e-'a-mu > turce'a-m > tur'cea-m > tur'cem
tork-e-'a-t > turce'a-t > tur'cea-t > tur'cet
tork-e-'a- > turce'a- > tur'cea > tur'ce
Kaj tretata konjugacija se slu~uva ne{to sli~no kako i kaj vtorata.

Tuka od kontaktot na i i a se dobil diftongot ea koj potoa preminal
vo e. Kaj glagolite so osnoven vokal na w (dobieno od i), od kontrakcijata na w i a se dobilo a (av<w-'a-m > av'<am).
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
fug-i-'a-mu > fu<i'a-m > fu'<ea-m > fu'<em

fug-i-'a-i > fu<i'a-i > fu'<ea-i > fu'<e8
fug-i-'a-- > fu<i'a- > fu'<ea > fu'<e
fug-i-'a-mu > fu<i'a-m > fu'<ea-m > fu'<em
fug-i-'a-t > fu<i'a-t > fu'<ea-t > fu'<et
fug-i-'a-- > fu<i'a- > fu'<ea > fu'<e
Kaj nepravilnite glagoli imperfektot se gradi na istiot na~in:

1l.edn.prez.
1l.edn.impf.
'lau,
lam,
['tiu, 'l=au,
[ti'em, l=om,
'dau
dw'dem
Imperfektot vo makedonskiot ohridski govor se obrazuva taka {to

na op{tiot del na glagolot se dodava osnoven vokal i li~nite nastavki za imperfekt.
Nastavkite za imperfekt se slednive:
-prvo lice ednina:
-f
-vtoro lice ednina:
-{e
-treto lice ednina:
-{e
-prvo lice mnoìna:
-fme
-fte
-ja
114
Nastavkata za prvo lice ednina poteknuva od staroslovenskata nastavka za imperfekt ~ij kone~en oblik -h bil dobien po
kontrakciite i asimilaciite {to nastanuvale me|u vokalite koi
bile pred -h i koi bile sostaven del na taa nastavka. Isto taka, i
nastavkite za prvo i vtoro lice mnoìna poteknuvaat od nastavkite
-hme i -hte. Starata nastavka za treto lice mnoìna -*ha se javuva
vo pove}e raznovidnosti vo makedonskite govori, dodeka vo ohridskiot govor po otpa|aweto na -h- se javuva -j- me|u dvata vokala.
Kaj a-grupata, osnovniot vokal koj se javuva vo prezentot
ostanuva i vo imperfektot. Pa taka }e bide: vik-a-f, vik-a-{e,....
Kaj i-grupata, osnovniot vokal e izmenet i namesto -i- se
javuva -e-. Spored toa, na op{tot del se dodava e, a potoa li~nite
nastavki za imperfekt: nos-e-f, nos-e-{e,..... Imperfektot od
svr{enite glagoli se obrazuva na istiot na~in: ...stan-e-f, ...stan-e{e, ...; ...ispi-(j)-a-f, ...ispi-(j)-a-{e.
3.2.3. Aorist
Vo aromanskiot ohridski govor, li~nite nastavki za aorist
se slednive:
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
-i
- [
-
-m
-t
- rw
<
<
<
<
<
<
- iu
- [i
-
- mu
- tu
- rw
Kaj prvata konjugacija aoristot se obrazuva taka {to na prezentskata osnova se dodavaat li~nite nastavki za aorist. Treba da se
napomene deka kaj ovaa konjugacija vo treto lice ednina i vo prvo
lice mnoìna vokalot od osnovata -a- preminuva vo -w-. Toa e najverojatno za da se izbegne istovetnosta so formite na imperfektot.
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
por't-a-i > pur'ta-i > pur'ta8

por't-a-[i > pur'ta-[ > pur'ta[
por't-a- > pur'ta- > pur'tw
por't-a-mu > pur'ta-m > pur'twm
Marjan Markovi}
115

por't-a-tu > pur'ta-t > pur'tat

por't-a-rw > pur'ta-rw > pur'tarw
Kaj vtorata konjugacija aoristot se obrazuva taka {to na

aoristnata osnova se dodavaat li~nite nastavki za aorist. Aoristnata osnova e sostavena od korenot na glagolot i karakteristi~niot
sufiks za aorist (za vtorata konjugacija toa e -u-). Golem broj na
glagoli od ovaa konjugacija imaat takanare~en "silen" aorist, odnosno aoristnata osnova se obrazuva od glagolskiot koren i sufiksot -s- koj redovno predizvikuva konsonantski i vokalski alternacii.
Formi so regularen aorist:
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
umpl-'u-i > ump'lu-i > ump'lu8

umpl-'u-[i > ump'lu -[ > ump'lu[
umpl-'u- > ump'lu- > ump'lu
umpl-'u-mu > ump'lu-m > ump'lum
umpl-'u-tu > ump'lu-t > ump'lut
umpl-'u-rw > ump'lu-rw > ump'lurw
Formi so "silen" aorist:

3l.edn.prez.
-1 lice ednina:
-2 lice ednina:
-3 lice ednina:
-1 lice mnoìna:
-2 lice mnoìna:
-3 lice mnoìna:
st'ra<i
'faci
aorist
st'rap[
fe~
strwp'se[
fw'ce[
st'rapsi
'feci
st'rapsum
'fecum
st'rapsut
'fecut
st'rapswrw
'fecwrw
'herbi
her[
her'se[
'hersi
'hersum
'hersut
'herswrw
s'puni
spu[
spu'se[
s'pusi
s'pusum
s'pusut
s'puswrw
Kaj tretata konjugacija aoristot se obrazuva taka {to na

prezentskata osnova se dodavaat li~nite nastavki za aorist. Vo aoristot osnovniot vokal -i- sekoga{ e pod akcent i poradi toa nastanuvaat alternacii vo korenskata morfema.
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
dorm-'i-i > dur'9i-i > dur'9i8

dorm-'i-[i > dur'9i-[ > dur'9i[
dorm-'i- > dur'9i- > dur'9i
116
-prvo lice mnoìna:
dorm-'i-mu > dur'9i-m > dur'9im

dorm-'i-tu > dur'9i-t > dur'9it
dorm-'i-rw > dur'9i-rw > dur'9irw
Kaj onie glagoli na koi osnovniot vokal -i- im pominal vo -w-, aoristot se obrazuva na istiot na~in. Osnovniot vokal -w- e pod akcent
niz celata paradigma.
in'[w8,
av'<w8,
in'[w[,
av'<w[,
in'[w,
av'<w,
in'[wm,
av'<wm,
in'[wt,
av'<wt,
in'[wrw
av'<wrw
Vo makedonskiot ohridski govor nastavkite za aorist se isti

(osven vo vtoro i treto lice ednina) so nastavkite za imperfekt.
Toa nastanalo so me{awe na nekoi formi od aoristot i imperfektot, a potoa i samite nastavki vo izvesna mera se izedna~ile
(Koneski, 1982).
-prvo lice ednina:
-vtoro lice ednina:
-treto lice ednina:
-prvo lice mnoìna:
-f
-
-
-fme
-fte
-ja
Kaj a-grupata osnovniot vokal ostanuva ist i vo aoristot:

iskop-a-f, iskop-a-. Glagolite od a-grupa koi poteknuvaat od starata e-grupa i koi vo prezent zavr{uvaat na vokal (-i-, -u-), vo
aorist nemaat osnoven vokal, tuku li~nite nastavki se dodavaat direktno na op{tiot del.
3l.edn.prez.
1l.edn.aor.
pijat,
pif,
se mijat,
(iz)mif,
...~ujat,
~uf,
...nadujat,
naduf,
Kaj i-grupata vo aorist se javuvaat pove}e osnovni vokali.

Osnovniot vokal -i-se javuva kaj najgolem del na glagolite od ovaa grupa (so isklu~ok na onie glagoli koi poteknuvaat od starata e-grupa).
3l.edn.prez.
1l.edn.aor.
u~it,
(na)u~if,
vadit,
(na,iz)vadif,
delit,
(po)delif,
Marjan Markovi}
117
Osnovniot vokal -e- se javuva kaj nekolku glagoli, a i kaj del

od onie {to poteknuvaat od starata e-grupa.
3l.edn.prez.
1l.edn.aor.
...ozdravit,
ozdravef(-if),
gorit,
(iz)goref,
umrit,
umref,
...sprostrit,
sprostref,
Osnovniot vokal -a- se javuva kaj onie glagoli koi

zavr{uvaat na -oi, a i kaj onie koi poteknuvaat od starata e-grupa i
~ij{to op{t del zavr{uva na -n, -{, -`, i na vokalite -e i -a.
3l.edn.prez. ...padnit,
1l.edn.aor.
padnaf,
pi{it,
pi{af,
kaìt,
kaàf,
pejt,
is)pejaf,
tkajt,
is)tkajaf,
Osnovniot vokal -o- se javuva kaj onie glagoli koi poteknuvaat od starata e-grupa i na koi op{tiot del im zavr{uva na -~, -z, -t d. Ovoj osnoven vokal se javuva i kaj nekolku drugi glagoli. Vo vtoro
i treto lice ednina kaj ovie glagoli se javuva osnovniot vokal -e-.
3l.edn.prez.
1l.edn.aor.
3l.edn.aor.
...re~it,
rekof,
re~e,
...slezit,
slegof,
sleze,
...ispletit,
ispletof,
isplete,
... klajt,
kladof,
klade,
3.2.4. Imperativ
Posebni formi za imperativ postojat samo vo vtoro lice ednina i mnoìna kako vo aromanskiot, taka i vo makedonskiot ohridski govor.
Vo aromanskiot ohridski govor imperativot ne poseduva posebni sufiksi, tuku se koristat postojnite prezentski formi.
Kaj prvata konjugacija imperativot se obrazuva taka {to za
vtoro lice ednina imperativ se koristat formite na tretoto lice
ednina na prezentot, a za vtoro lice mnoìna se koristat formite
na vtoro lice mnoìna na prezentot.
Pr.: 2l.edn.imper.= 3l.edn.prez.
2l.mn.imper.= 2l.mn.prez.
'torw, tu'[e<w, 'tal=w, 'mwkw

tu'rac, tu'[ac, tw'l=ac, mw'kac
118
Kaj vtorata konjugacija pogolemiot del na glagoli

obrazuvaat imperativ na istiot na~in (2l.edn.imper.=3l.edn.prez),
(2l.mn.imper.=2l.mn.prez.).
Pr.:
'torci, tur'cec; f'rwn<i, frwn'<ec; s'puni, spu'nec
Postojat glagoli kaj koi vtoroto lice na imperativ im e isto so

vtoro lice prezent (i ednina i mnoìna).
Pr.:
'[w<, [w'dec; st'ra<, strw'<ec; 've<, vw'dec
Kaj tretata konjugacija formite na glagolite vo vtoro lice

ednina imperativ se ednakvi ili so formite na treto lice ednina
prezent, ili so formite na vtoro lice ednina prezent, dodeka vo
vtoro lice mnoìna imperativ, tie bez isklu~ok se identi~ni so
formite na vtoro lice mnoìna prezent.
Pr.:
'av<, av'<wc; 'dor9, dur'9ic; 'e[, in'[ac; 'fu<, fu'<ic;
Glagolite so sufiks (-'esk- / -'wsk-) vo vtoro lice ednina imaat

skrateni formi vo odnos na prezentskite formi, dodeka vo vtoro
lice mnoìna ne otstapuvaat od pravilata.
Pr.:
3l.edn.prez.
2l.edn.imper.
2l.edn.imper.
pul'te[ti
pul'te
pul'tic
zbu'rw[ti
zbu'rw
zbu'rwc
Postojat i glagoli koi imaat neregularni formi za imperativ (vo vtoro lice ednina).
Pr. :
2l.edn.prez.
2l.edn.imper.
2l.edn.imper.
'fac
'fw
fw'cec
'duc
'du
du'cec
'<wc
'<w
<w'cec
Ovie formi se vsu{nost formite od vtoro lice ednina prezent so otfrlen kraen konsonant. Sp. latinski: fac, duc, dic. ( Golomb
1984)
Zabele{ka: Spored Matilda Caragiu-Marioteanu (1968), preodnite
glagoli gradat imperativ od treto lice ednina prezent, dodeka
nepreodnite od vtoro lice ednina prezent. Ova pravilo postoelo i
Marjan Markovi}
119
vo ohridskiot aromanski govor, no vo sega{nata etapa toa e vo golema mera raskolebano {to ve}e ne moè da se smeta za pravilo. Taka,
glagolite avdi i vedi koi imale dvojni formi (vo zavisnost od toa
dali se upotrebuvale so preodno ili nepreodno zna~ewe) sega imaat
samo edna forma na imperativ koja e ednakva na formata na vtoro
lice ednina prezent. Isto taka, postojat i glagoli koi iako se nepreodni (ili se upotrebuvaat so nepreodno zna~ewe), obrazuvaat imperativ so treto lice ednina prezent (s'puni, tu'[e<w), a postojat i
preodni (ili so preodno zna~ewe) koi obrazuvaat imperativ so
vtoro lice ednina prezent (st'ra<, '[w<-u).
Vo makedonskiot ohridski govor imperativot se gradi taka
{to na glagolskata osnova se dodavaat odredeni sufiksi.
Kaj a-grupata se dodava nastavkata -j za vtoro lice ednina i jte za vtoro lice mnoìna. Kaj ovaa glagolska grupa nastavkite se
dodavaat kon osnovata na glagolot (op{t del + osnoven vokal).
Pr.:
vikat : vika-j, vika-jte.
Kaj onie glagoli koi poteknuvaat od starata e-grupa, a koi

zavr{uvaat na -i (spijat, mijat, pijat), se javuvaat dvojni formi za
imperativ (spijaj/spi, spijajte/spite). Glagolite od a-grupa koi zavr{uvaat na -u, imaat regularni formi za imperativ (obuj, obujte).
Kaj i-grupata glagolite so op{t del na konsonant ja dobivaat
nastavkata -i za vtoro lice ednina i -ite za vtoro lice mnoìna,
vklu~uvaj}i gi i glagolite koi poteknuvaat od starata e-grupa.
Pr.: se~i, se~ite; nosi, nosite; stani, stanite
Glagolite od ovaa grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na
vokal: -o (stojt, krojt), -e (pejt, sejt), -a (tkajt, znajt), imaat
nastavka -j koja se dodava direktno na op{tiot del.
Pr.:
stoj, stojte; pej, pejte; tkaj, tkajte;

Zab. imperativ od odi e oj, ojte
Treba da se spomene deka kaj nastavkite -j, -jte, koi se javuvaat kaj glagolite od a-grupa i kaj onie glagoli so op{t del na vokal, j e dobieno od -i vo pozicija po vokal.
120
3.2.5. Prohibitiv
Vo aromanskiot ohridski, prohibitivot se obrazuva so negacijata nu i formata za imperativ.

Vo makedonskiot ohridski prohibitivot se obrazuva so
negacijata ne i so formata za imperativ. Vakvoto obrazuvawe e poobi~no za nesvr{enite glagoli, dodeka za svr{enite e mnogu retko i
so drugo zna~ewe (Koneski 1982). Prohibitivot isto taka se obrazuva i so konstrukcijata nemoj/nemojte da i formata za prezent.
3.2.6. Particip
Vo aromanskiot ohridski govor postoi samo edna forma za
particip, a toa e formata na minatiot particip. Ovoj particip se
obrazuva vrz aoristnata osnova. Kaj pove}eto glagoli se javuva karakteristi~niot sufiks -t-, dodeka kaj odreden broj na glagoli formata na participot e nepredvidliva (spored formite na t.n.r. "silen" aorist).
Pr.:
1l.edn.aor.
particip
I konjugacija
ta'l=a8 stri'ga8
ta'l=atw stri'gatw
II konjugacija
[w'<u8 ump'lu8
[w'<utw ump'lutw
III konjugacija
fu'<i8 av'<w8
fu'<itw av'<wtw
Postojat i formi so neregularen particip:

1l.edn.aor.
mul[
strim[
ne[
strap[ fe~
spu[
frwm[ her[
particip
mulsw strimtw nesw straptw faptw spusw frwmtw hertw
Formite za particip prikaàni vo primerive se vo ènski
rod koj e nemarkiran vo aromanskiot. Koga formite za particip
vleguvaat vo konstrukcii so esk (sum) i koga se vo funkcija na
glagolska pridavka, tie se menuvaat po rod i broj.
Vo makedonskiot ohridski govor postojat dva tipa na particip: l-particip i n/t-particip. L-participot poteknuva od staroslovenskiot minat aktiven paricip II, odnosno od takanare~enata
aktivna glagolska pridavka. Sega toj e sveden samo kako particip vo
sloènite minati vremiwa i kaj konstrukciite so bi, }e i da. Od
zaedni~kite ne{ta so glagolska pridavka ostanala samo rodovskata
Marjan Markovi}
121
podelenost. Imeno, l-participot gi ~uva site tri roda vo ednina

(nosel, nosela, noselo) i ednistvenata forma za mnoìna (nosele).
L-participot se gradi taka {to sufiksot -l- se dodava na imperfektnata ili na aoristnata osnova na glagolot. Postojat glagoli
koi obrazuvaat l-particip i od dvete osnovi (pijal/pil, broel/brojal). Isto taka, i svr{enite glagoli imaat po dve formi edna gradena vrz aoristnata osnova, a druga vrz imperfektnata
(stanal/...stanel, o{ol/...ojdel, rekol/...re~el). Kaj glagolite od agrupa postoi samo edna forma za l-particip bidej}i nivnata osnova
(i osnovniot vokal) e ista niz minatite vremiwa.
N/T-participot poteknuva od stariot pasiven particip na
perfektot ili takanare~enata pasivna glagolska pridavka. Od
dene{en aspekt, ovoj particip ne pretstavuva samo pasivna glagolska pridavka, tuku moè da bide i particip i glagolska pridavka.
Kako particip se upotrebuva vo konstrukciite so imam i sum (imam
dojdeno, sum dojden) i vo nekoi drugi sloèni konstrukcii (}e imam
stanato, da imav kupeno). Opozicijata preodnost-nepreodnost vo
golema merka se izgubila i toa vlijaelo ovaa forma da se
upotrebuva i so preodni i so nepreodni glagoli i spored nivnoto
zna~ewe dobiva uloga na aktivna ili pasivna glagolska pridavka.
Sufiksot -n- se dodava kaj onie glagoli ~ij {to op{t del ne
zavr{uva na -n (vikan, jaden, oden, nosen). Sufiksot -(a)t- se dodava
kaj onie glagoli ~ij{to op{t del zavr{uva na -n- (stanat, ènat,
turnat). Postojat i glagoli so dvojni formi, po ist obrazec kako i
kaj l-participot, (spijan/span, beren/bran, peren/pran). Koga n/tformata e vo funkcija na glagolska pridavka i koga vleguva vo
konstrukcii so sum, toga{ taa se menuva po rod (peren,perena,
pereno, pereni; jas sum ojden/ojdena/ojdeno, nie sme ojdeni). Koga pak
n/t-participot vleguva vo konstrukcii so imam, toga{ ne se menuva
nitu po broj i rod, tuku niz celata paradigma e prisutna formata na
sredniot rod kako najnemarkiran (toj/taa/toa imat ojdeno, tie
imet ojdeno).
3.2.7. Glagolska imenka
122
Vo aromanskiot ohridski govor, glagolskata imenka (koja poteknuva od stariot infinitiv) se gradi so nastavkata -ri koja se dodava na prezentskata osnova na glagolite.
Kaj prvata i kaj vtorata konjugacija vokalot od prezentskata
osnova ne se menuva i taka imame: pur'tari, mw'kari, luk'rari, strw'<eri,
[w'deri, fw'ceri, nw'<eri, du'ceri...
Kaj tretata konjugacija vokalot od prezentskata osnova -ipreminal vo -e-, pa taka imame: fu'<eri, dur'9eri, pul'teri...
Onie glagoli od ~etvrtata konjugacija so -w- kako vokal vo
prezentskata osnova, glagolska imenka obrazuvaat regularno: av'<wri,
ampu'cwri, zbu'rari...
[to se odnesuva do ovoj premin od -i- vo -e-, vo aromanskiot
ohridski govor toj e zavr{en, dodeka vo kru{evskiot (Golomb 1984)
s# u{te postojat nekoi glagoli so dvojni formi i nekoi so za~uvan
vokal: fu'<ire - fu<e'are, pwl'tire, mut'rire, in'[ire...
Glagolskata imenka vo makedonskiot ohridski govor se obrazuva so nastavkata -we i toa samo od nesvr{eni glagoli.
Kaj a-grupata osnovniot vokal ostanuva ist, pa taka }e imame:
tr~awe, vikawe, spijawe/spawe, kopawe, pijawe...
Kaj i-grupata osnovniot vokal kaj glagolite koi obrazuvaat
glagolska imenka e -e-.
Pr.: odewe, vlegvewe, peewe, molewe, nosewe...
3.2.8. Glagolski prilog

Posebni formi za glagolski prilog vo makedonskiot
ohridski govor ne se zabeleàni vo ramkite na terenskite ispituvawa. Spored Vidoeski (1984), vo makedonskiot ohridski govor se
sre}avaat formi na glagolskiot prilog koi zavr{uvaat na -e{~em:
vikae{~em, pla~e{~em, nosee{~em...
Isto taka, i vo aromanskiot ohridski govor ne se zabeleàni
formi za glagolski prilog, iako vo nekoi aromanski govori ovaa
kategorija s# u{te ìvee.
3.2.9. Sloèni glagolski konstrukcii
Marjan Markovi}
123
Vo aromanskiot ohridski postojat golem broj sloèni glagolski konstrukcii. Sloènite minati vremiwa se gradat so formite na pomo{niot glagol imam/sum i minatiot particip. Perfektot (tip a) se gradi so formite za prezent na pomo{niot glagol
am(imam) i minatiot particip koj ne se menuva, odnosno se nao|a vo
ènski rod koj e najnemarkiran. Perfektot od tipot b se gradi so
formite za prezent na pomo{niot glagol esk(sum) i minatiot particip koj se menuva po rod i broj. Pluskvamperfektot I (tip a i b)
se gradi na istiot na~in kako perfektot (a i b) so toa {to formite
na am(imam), odnosno esk(sum) se nao|aat vo imperfekt. Kaj pluskvamperfektot II, tip a i b, formite na pomo{niot glagol am/esk se
nao|aat vo aorist, dodeka participot ostanuva kako i kaj perfektot
i pluskavamperfektot. Pluskvamperfektot III (tip a) se gradi so
formite za perfekt na pomo{niot glagol am(imam) i nemenliviot
particip, dodeka tipot b se gradi so formite za perfekt na pomo{niot glagol esk(sum) i menliviot particip. Pluskvamperfektot IV
se gradi so formite za pluskvamperfekt I na pomo{niot glagol
am/esk i so minatiot particip. Pluskvamperfektot V se gradi so
formite za pluskvamperfekt II na pomo{niot glagol am/esk i so
minatiot particip.
Konstrukciite so sw se obrazuvaat so nemenlivata ~astica sw
i so glagolite vo prezent, imperfekt, perfekt i pluskvamperfekt.
âsticata sw moè da se javi vo pove}e varijanti vo zavisnost od
glasot koj $ sleduva. Taka, koga se nao|a pred s, [, z, `, taa se realizira kako sw (sw-spun, sw-[uc, sw-zburesk). Koga se nao|a pred vokali,
sonanti i bezvu~ni soglaski, se realizira kako s (s-avd, s-neg, s-pot, stork). Koga, pak, se nao|a pred zvu~ni soglaski, taa se ozvu~uva i
preminauva vo z (z-bat, z-ved, z-dorm). Koga sw vleguva vo konstrukcii
so formite na prezentot, vo vtorata i tretata konjugacija nastanuvaat promeni. Imeno, formite za treto lice ednina i mnoìna
zavr{uvaat na -w, namesto na -i(3l.edn.), odnosno na - (3l.mn.). Isto
taka, i pomo{nite glagoli am(imam) i esk(sum) koga stapuvaat vo
kombinacija so sw imaat posebni formi (v. glava I, to~ka 1.1.).
Konstrukciite so va odnosno so varijantata u stapuvaat vo
kombinacii so istite formi kako i konstrukciite so sw, odnosno
va/u se dodava na sistemite na konstrukciite so sw (u s-neg, u s-nw'<em,
u s-am 'nesw, u s-a'vem 'nesw,).
Konstrukciite so -cka/-ska imaat i prosti formi, no isto
taka vleguvaat i vo sloèni konstrukcii. Prostite formi se
124
obrazuvaat taka {to na imperfektnata osnova se dodava sufiksot cka/-ska (tu'racka, vw'necka, adu'ceska, becka, luk'racka, nw'<ecka). Samo formite so -cka/-ska od pomo{nite glagoli se obrazuvaat od aoristnata
osnova: am(imam)-avuska, esk(sum)-fuska.
Site ovie formi se nemenlivi i ostanuvaat nepromeneti i koga
vleguvaat vo sloèni konstrukcii. Moàt da vleguvaat vo kombinacija so va/u (u s-tu'racka) i da so~inuvaat perfektni konstrukcii so ska-formata na pomo{niot glagol am/esk i participot na glagolot
(a'vuska tu'ratw, 'fuska vw'nit). Formite -ska i -cka pretstavuvaat samo
varijanti vo izgovorot. Pretpostavuvame deka me|u osnovata i sufiksot -ka se vmetnuva sufiksot -ts- za razgrani~uvawe i izbegnuvawe na
alternacii. Isto taka, vokalot a od sufiksot -ka ne podleì na
pravilata za premin na neakcentirano a vo w. Inaku, sufiksot -ka
poteknuva od formata za treto lice ednina sega{no vreme na
albanskiot pomo{en glagol kam(imam) koja vo ovoj aromanski govor e
skameneta i nemenliva.
Vo makedonskiot ohridski isto taka postojat nekolku vremenski i modalni sloèni konstrukcii. Sloènite minati vremiwa
se gradat so pomo{niot glagol imam ili sum i l- odnosno n/tparticipot. Perfektot I se gradi so formite za sega{no vreme na
pomo{niot glagol sum i so l-participot koj se menuva po rod i broj.
Perfektot IIa se gradi so formite za sega{no vreme na pomo{niot
glagol imam i so n/t-participot koj ne se menuva, odnosno se nao|a
vo sreden rod kako najnemarkiran. Perfektot IIb se gradi so formite za sega{no vreme na pomo{niot glagol sum i so n/t-participot
koj se menuva po rod i broj. Pluskvamperfektot I se gradi so formite za imperfekt na pomo{niot glagol sum i so l-participot koj se
menuva po rod i broj. Pluskvamperfektot IIa i IIb se gradat isto kako i perfektot IIa i IIb so toa {to formite na pomo{niot glagol
(imam/sum) se nao|aat vo imperfekt.
Sloènite konstrukcii so }e se rasprostraneti vo makedonskiot ohridski govor i se obrazuvaat so pomo{ na nemenlivata ~astica }e koja moè da vleze vo konstrukcii so glagolski formi vo
prezent, imperfekt, perfekt I i II, pluskvamperfekt I i II. Isto
taka i konstrukciite so da vleguvaat vo kombinacii so istite
vremenski i modalni konstrukcii kako i onie so }e.
Konstrukciite so bi se gradat so nemenlivata ~astica bi i so
l-participot koj se menuva po rod i broj.
Marjan Markovi}
125
3.3. Semanti~ko-funkcionalna analiza

Voved
Vo ovaa glava }e se obidam da gi protolkuvam najprvin
pridru`nite predikativni kategorii koi se javuvaat kaj glagolot
kako {to se rodot, brojot i liceto. Potoa niz kategorijata dijateza
}e se obidam da ukaàm na osnovnite podelbi na pasivna i aktivna
dijateza i na podelbata na preodni, nepreodni i povratni glagoli
vo ramkite na aktivnata dijateza. Isto taka, }e bide razgledana i
kategorijata vid. Potoa vo ramkite na osnovnite predikativni kategorii na glagolot }e gi razgledam kategoriite na~in i vreme. Na
krajot }e gi prikaàm nepredikativnite kategorii - glagolski
prilog i glagolska imenka. Glagolskata pridavka(participot) ja
prikaùvam vo onie glagolski kategorii i vremiwa kade naj~esto se
javuva ili e del od sloèni konstrukcii. Nejzinata atributska
funkcija ne ja opi{uvam bidej}i smetam deka toa ne spa|a vo
domenot na glagolskiot sistem.
3.3.1. Pridru`ni predikativni kategorii

Lice, rod i broj
Po odnos na kategorijata lice, aromanskiot i makedonskiot
ohridski govor voop{to ne se razlikuvaat od sodvetnite standardni
jazici (za aromanskiot go pretpostavuvam romanskiot kako najblizok standarden jazik). I vo edninata i vo mnoìnata postojat po
tri li~ni formi koi se soglasuvaat so li~nite zamenki. Formalni
pokazateli na liceto se li~nite nastavki (tuka spa|a i formantot ). Ima i slu~ai koga za dve lica postoi edna ista li~na nastavka,
taka {to liceto se odreduva ili so li~na zamenka, ili preku kon-
126
tekstot. Taka, vo makedonskiot vakvi slu~ai se javuvaat kaj 2 i 3

l.edn. vo imperfektot i aoristot (ode{e-imp.; ojde-aor.), a vo aromanskiot ohridski se javuvaat vo 3l.edn. i mn. na prezentot vo prvata
konjugacija (strigw), odn. 1l. edn. i 3l.mn. na prezentot vo vtorata i
tretata konjugacija (pot, dorm). Isto taka, vo arom. ohridski vakvi
dvojni formi se javuvaat i vo 3l.edn. i mn. vo imperfektot (tu'ra,
stra'<e, in'[a). Kako i vo makedonskiot, taka i vo aromanskiot tretoto
lice e najopfatno. Toa moè da se svrzuva i so lica i so predmeti, a
isto taka se upotrebuva i vo bezli~ni iskaùvawa i vo obop{teni
postavki.
Kategorijata broj voop{to ne se razlikuva od soodvetnite
standardni jazici, t.e. i vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski
govor postojat dva broja: ednina i mnoìna.
Kategorijata rod kaj glagolite se javuva samo kaj neli~nite
glagolski formi i toa samo vo ednina. Vo aromanskiot ohridski
govor ne postoi posebna forma za sreden rod. Sredniot rod vo
ednina se soglasuva so ma{kiot, a vo mnoìna so ènskiot. Kategorijata rod kaj glagolite se javuva kaj glagolskata pridavka i vo
ednina i vo mnoìna (m.r.edn bw'tut, `.r.edn. bw'tutw, m.r.mn. bw'tuc,
`.r.mn. bw'tute). No, vo ovoj aromanski govor se zabeleùva tendencija
na is~eznuvawe na ènskiot rod vo mnoìna i upotreba samo na edna
mnoìnska forma kako vo makedonskiot. Glagolskata imenka vo
aromanskiot ohridski govor se javuva vo ènski rod (a'cea mw'kari,
'unw int'rari,). Kaj konstrukciite so am + particip, participot se
javuva vo ènski rod kako nemarkiran (am mw'katw, am pur'tatw). Taka,
moè da se kaè deka kako nemarkirani se javuvaat sredniot rod za
makedonskiot, a ènskiot rod za aromanskiot.
Vo makedonskiot ohridski se javuva kaj glagolskiot l-particip (odel, odelo, odela) i kaj glagolskata pridavka (legnat, legnato, legnata; nosen, noseno, nosena). Glagolskata imenka se javuva
vo sreden rod (toa jadewe, {o mu udrivme edno tr~awe). Kaj konstrukciite so imam + n/t particip se javuva sredniot rod kako
nemarkiran (imat ojdeno, pieno,...).
3.3.2. Dijateza; valencija na glagolite

Vo aromanskiot ohridski govor za ozna~uvawe na pasivnata
dijateza se koristat istite konstrukcii: esk + participot so pridavsko zna~ewe (...'esti pur'tat, ...'esti wnkup'ratw), a i konstrukciite so po-
Marjan Markovi}
127
vratni formi od preodnite glagoli (...s-a'dusi, ...s-wn'kuprw). Treba da

kaàm deka ponekoga{ vo aromanskiot povratnata zamenka se javuva
i vo formata sws. Toa e najverojatno za da se izbegne homonimija so
formata sw koja pretstavuva aromanski pandan na svrznikot da koj
se upotrebuva vo subjunktivot i vo drugi konstrukcii.
Vo ramkite na dijatezata makedonskiot ohridski govor ne se
razlikuva od standardniot jazik. Za ozna~uvawe na pasivnata dijateza naj~esto se upotrebuvaat konstrukciite so formite na pomo{niot glagol sum i glagolska pridavka od preodni glagoli (...e nosen,
...e udren,), a isto taka se upotrebuvaat i konstrukcii so povratnata
zamenka se i li~nite glagolski formi so preodno zna~ewe (...se
gradi, ...se nosi).
Najprvin }e gi spomenam konstrukciite so povratni glagolski formi, koi se javuvaat po~esto i koi go ozna~uvaat pasivot kako
proces. Sepak, da spomenam deka i vo aromanskiot i vo makedonskiot
ohridski postoi tendencija za izbegnuvawe na pasivnite konstrukci
i upotreba na konstrukcii so aktivno zna~ewe na nivna smetka. ]e
navedam nekolku primeri za upotrebata na pasivnite konstrukcii
obrazuvani so povratni glagolski formi.
Primeri:
Sireweto se klavat na policata.
'Ka[u z-'bagw pi [t'ratu.
Se slu{a{e samo vikawe.
S-av'de 'numw au'rari.
Lebot se se~e{e so no`.
'Pwne sqs tw'l=a ku kw'cutu.
Portata ne se otvori.
'Porta nu sw zdw'feci.
Kaj vakvite konstrukcii ponekoga{ pasivnoto zna~ewe moè da se
odredi samo vo kontekstot:
Hartijata lesno se kine{e. - pasiv
Hwr'tia s-aru'pe ku l=w'[ora.
Srceto mi se kine{e. - povratnost
'Inwmw 9w s-aru'pe.
128
Kaj pasivnite konstrukcii so povratna glagolska forma

naj~esto ne se javuva agensot na povr{inata na tekstot. No kako generalen agens sekoga{ stoi "~ovek" vo dlabinskata struktura na
tekstot. Vo slu~aite koga se javuva agensot na povr{inata, na nego
naj~esto se ukaùva so predlogot od(di).
Pr.:
Se slu{aja vrisoci od selanite.
Zgi'l=ari s-av'<a di 'omw9l=a.
[to se odnesuva do vtoriot na~in za izrazuvawe na pasivnata
dijateza, moè da se kaè deka konstrukciite so formite na pomo{niot glagol sum/esk + particip so pridavsko zna~ewe od preodni
glagoli ne pobuduvaat vistinsko pasivno zna~ewe. So ovie konstrukcii ne se izrazuva proces, tuku sostojba. So drugi zborovi moè da se kaè deka ovie konstrukcii ne pokaùvaat deka subjektot
podleì na ne~ija akcija, tuku deka subjektot se nao|a vo sostojba
koja e rezultat na nekoja ve}e izvr{ena akcija. Taka, vo preden plan
izbiva rezultatot, a izvr{itelot (agensot) e nebiten, duri i koga }e
se pojavi na povr{inata na tekstot toj bitno ne go menuva
zna~eweto.
Primeri:
Crkvata vo Gorna Belica e izgradena vo XVIII vek.
Ba'serkw tu Bela di Sus 'esti adw'ratw ti se'kulw XVIII.
Sireweto e klaeno na policata (od ov~arot).
'Ka[u 'esti bw'gat pit [trat (di kw'[aru).
Moskopole be{e zapaleno od Ali Pa{a Janinski.
Moskopole a're ap'resw di Ali Pa[a di Janina.
Treba da se spomene deka vakvi konstrukcii naj~esto se obrazuvaat od svr{eni glagoli (vo makedonskiot ohridski), odnosno od
glagoli koi vo sebe nosat leksi~ki priznak za svr{enost (vo aromanskiot ohridski). Kaj konstrukciite od vakvi glagoli rezultativnosta e najizrazena. Kaj nesvr{enite glagoli, do pogolem izraz
doa|a procesualnoto zna~ewe otkolku rezultativnoto.
Primeri:
Toj e nosen na race od drugarite.
Nws 'esti pur'tat pi mw9 di 'socl=a.
Marjan Markovi}
129
Kaj vakviot tip na konstrukcii ne e voobi~aena upotreba na

pasivnata konstrukcija bez nekakva opredelba.
Primeri:
Crkvata e gradena - tri godini - na rit~eto - od selanite.
Ba'serkw 'esti adw'ratw (zna~i - 'crkvata e izgradena')
Kaj aromanskiot, pak, vakvite zna~ewa moàt da se sogledaat
samo od kontekst, bidej}i ne postoi opozicijata svr{enost-nesvr{enost (barem ne od makedonski tip).
Isto taka, treba da spomenam deka vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor postojat vakvi konstrukcii (sum/esk + particip od predoni glagoli) koi imaat aktivno zna~ewe. Smetam deka
ova se dolì na golemata upotreba na konstrukciite so imam(am) i
sum(esk) + particip. Iako za ovie konstrukcii }e stane zbor ponatamu (vo delot za sloènite minati vremiwa), sepak }e navedam
nekolku karakteristi~ni primeri kade {to se javuvaat ovie
konstrukcii so aktivno zna~ewe.
Primeri:
Slu{nat sum so Dona.
Av'<wt esk ku Ndona.
Toma e viden so Viktor.
Toma 'esti vw'<ut ku Viktor.
Pijan sum tri piva.
Esk bit tre8 'piva.
Navedenive primeri ne ozna~uvaat pasiv, odnosno ne zna~at
deka 'nekoj me slu{nal, ili nekoj gi videl Toma i Viktor', tuku deka
'jas sum se slu{nal so Dona', odn. deka 'Toma se videl so Viktor' .
Vo ramkite na aktivnata dijateza, glagolite se generalno
podeleni na povratni, preodni i nepreodni.
Povratnite glagoli se pridruùvani od povratnata zamenka
se i ne mora sekoga{ da pokaùvaat deka dejstvoto se vra}a na
subjektot, na pr. se mijam, se bri~am (sebe si) nasprema se smeam, se
raduvam (Koneski, 1982, str.361). Toa zna~i deka dejstvoto ostanuva
vo domenot na subjektot (kako i kaj nepreodnite glagoli), a vo
odreden broj na slu~ai moè i da se vrati na subjektot. ]e gi spomenam nekolkute osnovni zna~ewa na ovie glagoli. Za upotrebata na
130
ovie glagoli so pasivno zna~ewe ve}e stana zbor pogore. Ovie glagoli ~esto se javuvaat vo bezsubjektni konstrukcii.
Primeri:
Vo Belica se spijat ubo:.
Tu Beala z-'dormi bunw.
Mi se gledat televizija.
N=w sw 'vedi tele'vizie.
Tuka }e gi spomenam i takanare~enite zaemno-povratni glagoli kaj
koi dejstvoto go vr{at razli~ni subjekti eden vrz drug.
Primeri:
Se gledame sekoj den.
Noi nw vw'dem 'kafi '<uw.
Deteto se karat so majka mu.
Fi'~oru sw n'ka~a ku 'mwsw.
Spored Koneski (1982, str. 363), ne moè vo stroga smisla da se zboruva za zaemno-povratni glagoli tuku za zaemno-povratno zna~ewe,
bidej}i tie glagoli moè da se javat i so drugo zna~ewe osven so zaemno-povratnoto.
Primeri:
Od Gorna Belica se gledat Ohridskoto Ezero.
Din Bela di Sus z-'vedi '\ole.
Deteto se karat ako ne e mirno.
Fi~oru sw n'ka~a ka sw nu 'hibw bun.
[to se odnesuva do odnosot me|u povratnite glagoli vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor, moè da se kaè deka vo
aromanskiot postojat izvesen broj glagoli koi se povratni, a ~ii
ekvivalenti vo makedonskiot ne se. Istoto moè da se kaè i vo
obratna nasoka, no vo pomal stepen.
]e navedam nekolku aromanski povratni glagoli i nivnite
makedonski ekvivalenti, bidej}i smetam deka toa ima izvesna uloga
vo raskolebuvaweto na opozicijata preodnost-nepreodnost vo makedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor.
Marjan Markovi}
131
povraten
preoden
mi bag
u bag pi fi~oru
prvobitno
nepreoden
legnuvam
mi skol
u skol pi fi~oru
stanuvam
mi [wd
u [wd pi fi~oru
sednuvam
preoden
go legnuvam
deteto
go stanuvam
deteto
go sednuvam
deteto
Ovaa pretpostavka se bazira na faktot deka mnogu ~esto

povratnite glagoli (koi se so nepreodno zna~ewe) imaat preodni
parnici (bez povratnata zamenka). Toa doa|a ottamu {to dejstvoto
koe subjektot go vr{i vrz samiot sebe, moè da go vr{i i vrz drug
(se mie-mie nekogo, se ~e{la-~e{la nekogo, ...), odnosno da napravi
vnatre{nata sostojba vo koja se nao|a da mu ja prenese i na nekoj drug
(se smee-(na)smee nekogo, se raduva-(iz)raduva nekogo,....). Inaku, vo
aromanskiot ohridski govor, povratnata zamenka sw ([w za dativ) se
javuva samo vo treto lice ednina i mnoìna, dodeka za drugite lica
se upotrebuvaat li~nite zamenki (kratkite formi) za akuzativ, odn.
za dativ.
Primeri:
acc. arom.
Mi lau
Ti la8
Sw la
Nw lwm
Vw lac
Sw la
maked.
Se mijam
Se mie{
Se mie
Se mieme
Se miete
Se mijat
bukvalno zna~ewe:
(Me mijam)
(Te mie{)
(Se mie)
(N# mieme)
(Ve miete)
(Se mijat)
dat. arom.
N=w li lau mw9li
Cw li la8 mw9li
w li la mw9li
Nw li lwm mw9li
Vw li lac mw9li
w li la mw9li
maked.
Si gi mijam racete
Si gi mie{ racete
Si gi mie racete
Si gi mieme racete
Si gi miete racete
Si gi mijat racete
bukvalno zna~ewe:
(Mi gi mijam racete)
(Ti gi mie{ racete)
(Si gi mie racete)
(Ni gi mieme racete)
(Vi gi miete racete)
(Si gi mijat racete)
Sekako deka vakviot na~in na izrazuvawe na povratnosta vo

aromanskiot imal uloga vo raskolebuvaweto na opozicijata preod-
132
nost-nepreodnost vo makedonskiot ohridski govor. Pokraj ova,

postoele i drugi procesi i pojavi vo dvata jazika koi isto taka
imaat pridones vo raskolebuvaweto na spomenatata opozicija. ]e
navedam nekolku primeri sosema obi~ni za aromanskiot, a koi
porano vo makedonskiot bile neobi~ni, bidej}i se obrazuvani od
glagoli so prvi~no nepreodno zna~ewe:
Go sednaa na stol.
U [w'<urw pi s'kamnu.
Go umrea ~ovekot.
U mu'rirw omu.
Go odam poleto.
U imn 'kampu.
Opozicijata preodnost-nepreodnost vo makedonskiot jazik na

izvesen na~in moè da se povrze so opozicijata svr{enost-nesvr{enost, i toa po na~inot na obrazuvawe. Imeno, i pokraj toa {to vo
makedonskiot, kako i vo aromanskiot jazik postojat glagoli koi leksi~ki se markirani po odnos na ovaa opozicija, golem broj glagoli
vo makedonskiot jazik so pomo{ na morfolo{ki sredstva vleguvaat
vo grupata na preodni, odn. nepreodni. ]e navedam nekolku od niv:
(nesvr{eni)
nepreodni:
spie
se raduva
pliva
odi
tr~a
stanuva
sednuva
se smee
pla~e
pee
jade
ru~a, ve~era, uìna.....
preodni:
uspie, prespie (zaspie)
izraduva
prepliva
izodi, doodi
istr~a, pretr~a
stane+/- (kreva)
sedne (posednuva, nasednuva)
nasmee, zasmee
raspla~e, oplakuva
opejuva, prepejuva
izede, dojade
Vakov zboroobrazuva~ki mehanizam ne postoi vo aromanskiot. Tamu isto taka postojat glagoli koi vo sebe go nosat
priznakot preodnost, odn. nepreodnost, no isto taka postoi i golem
broj glagoli kaj koi preodnoto odn. nepreodnoto zna~ewe moè da se
otkrie samo vo kontekst.
Marjan Markovi}
Primeri:
Dur'9em tre8 sw'hwc.
U dur'9i8 zuw.
A'rem la 'tini [w [w'dem ku Tomw.
A'rem la 'tini [w mi [w'<ura pi s'kamnu.
A'sera im'nam pi 'munti.
A'sera u im'na8 'munte.
133
Spiev tri saati.

Go prespav denot.
Bev kaj tebe i sedev so Toma.
Bev kaj tebe i me sednaa na stol.
V~era odev po planina.
V~era ja izodiv planinata.
Vo golema merka se poklopuvaat glagolite vo makedonskiot

kaj koi toa e re{eno so morfolo{ki sredstva, so onie glagoli vo
aromanskiot kaj koi opozicijata preodnost-nepreodnost e od kontekstualna priroda.
Kako i vo drugi slu~ai, patot do nekoj priblièn zaedni~ki
model doveduva do izvesni prisposobuvawa na edniot ili drugiot
jazik. Kako primer moè da se zeme meglenoromanskiot koj gi
prifatil morfolo{kite sredstva za vid od makedonskiot vo ramkite na patot do toj zaedni~ki model ili zaedni~ko poimawe na taa
kategorija (Atanasov, 1990). Smetam deka i vo ovoj slu~aj se slu~ilo
ne{to sli~no, so toa {to ovde makedonskiot vo izvesna merka go
prifatil aromanskiot model {to dovelo do raskolebuvawe na granicata me|u preodnite i nepreodnite glagoli.
Sekako deka ne moè da se tvrdi deka aromanskiot e tokmu
toj jazik koj ja uslovil taa promena vo makedonskiot jazik, no vo
sekoj slu~aj bil prenosnik na silnite balkanski tendencii vo toj
pravec. Poimaweto za opozicijata preodnost-nepreodnst od tipot na
aromanskiot jazik postoi i vo romanskiot, gr~kiot i vo albanskiot
jazik. So drugi zborovi, moè da se kaè deka raskolebuvaweto na
opozicijata preodnost-nepreodnost vo makedonskiot jazik bilo pod
balkansko vlijanie, a eden od najsilinite medijatori bil
aromanskiot.
Pred da gi navedam primerite, }e napomnam i nekoi od
ostanatite bitni elementi koi moèle da pridonesat za ovaa pojava
vo makedonskiot. Toa e pred s# formiraweto na op{tata participna
forma koja moè da se obrazuva ne samo od preodni i povratni
glagoli, tuku i od nepredoni glagoli (stanat, spien, legnat, umren,
oden, pien, jaden, biden). Kako edna od etapite na razvojot na
op{tata participna forma e i nejzinoto izleguvawe od pasivnata
dijateza, odn. preminot od pasiven particip vo op{ta participna
forma. Ova e vo tesna vrska i so glagolskite konstrukcii so sum +
particip.
134
Kako drug element koj imal izvesna uloga vo raskolebuvaweto na ovaa opozicija, e i modalnata kategorija na gotovnost koja e
prisutna vo balkanskite jazici za ~ii konstrukcii se smeta deka se
kalkirani od balkanskite jazici (balkanskiot turski i gr~kiot).
Primeri:
ar.
U wm'patur 'kampu ti 'unw '<uw.

U mwk 'pwne ti 'unw mi'nuta.
U imna8 munte.
alb.
E ha bukn pr nj or.
E pij }gjith poen (B.K.172)
E kaloj fushn pr nj or.
romski Me hav o ma'ro jekhe minu'take.

mak.
Go jadam lebov za edna minuta.

Go odam poleto za eden den.
Sekako deka i navedenite elementi imaat uloga vo raskolebuvaweto na opozicijata preodnost-nepreodnost vo makedonskiot
jazik, no sepak smetam deka najgolema uloga ima prisposobuvaweto
na makedonskiot jazik kon razli~noto poimawe na navedenata opozicija vo aromanskiot odn. drugite balkanski jazici. Poto~no kaàno,
onamu kade {to vo makedonskiot postojat dva glagola (eden preoden
i eden nepreoden), vo aromanskiot postoi eden glagol koj moè da
ima i preodna i nepreodna upotreba. Poradi toa smetam deka i
makedonskite primarno nepreodni glagoli go prezele i preodnoto
zna~ewe od soodvetnite aromanski (balkanski) glagoli.
Ovaa pretpostavka }e ja ilustriram so nekolku primeri od
aromanskiot i albanskiot jazik.
Primeri:
1.
ar.
al.
romski
maked.
... [w akw'cw sq li p'lwngw 'tuti 'halili...

I qan hallet.
Rovl=arol po halii.
Gi pla~e (oplakuva) makite.
Marjan Markovi}
2.
ar.
alb.
romski
maked.
'Omw9l=a u 'kwntw pi Krali Marko.

Njerzit e kndojn Skenderbeun.
O gilav'do gilabela e Krali Marko.
Lu|eto go peat (opejuvaat) Krale Marko.
3.
ar.
alb.
maked.
U hwrw'si8 pi 'hil=u 9u.

E gzuan me nj dhurat.
Go raduvav (izraduvav) ....deteto...so eden podarok.
4.
ar.
135
U [w'<urw pi s'kamnu.
U bw'garw pi kwr'vet.
U sku'larw di s'kamnu.
alb.
E uln n karrike.
E shtrin n dyshe'me.
E ngritn nga karrigja.
romski
Be[al'de e manu'[e ki sandali'a.
maked.
Go sednaa na stolot.
Go legnaa na krevet.
Go stanaa od stolot.
Od pogore izloènoto i od primerite moè da se vidi kako

makedonskoto poimawe na opozicijata preodnost-nepreodnost moralo vo izvesna smisla da se dobliì do balkanskoto. Sekako deka vo
ìviot, govoren jazik dobliùvaweto bilo pogolemo, bidej}i bilingvalnite govoriteli (koi se i stolb na site jazi~ni interferencii) vo vakvi situacii najprvo go upotrebuvale primarniot
glagol kako adekvaten na onoj vo nivniot jazik i toa so site zna~ewa
koi se javuvaat. Taka, na kant, kndoj mu odgovara i 'peam' (pokrivaj}i
go i 'opeam'), na plwng, qaj, - 'pla~am' (pokrivaj}i go i 'oplakuvam').
Isto taka, i glagolite koi vo makedonskiot bile samo nepreodni
(sedna, stana, umre, legna,...) se priklonile kon aromanskoto poimawe na soodvetnite glagoli (koi moàt da bidat i so preodno i so
nepreodno zna~ewe):
U sq mor. ]e umram. U s-u mu'rec 'omu. ]e go umrete ~ovekot.
136
Seto ova doveduva do konstatacija deka kon patot do toj

"zaedni~ki model", makedonskiot ohridski govor se priklonil kon
tendenciite koi postoele vo balkanskite jazici i prifatil
nivnoto poimawe na opozicijata preodnost-nepreodnost, sekako so
cel za olesnuvawe na me|usebnata komunikacija i dobliùvawe do
edno zaedni~ko poimawe na jazikot.
3.3.3. Vid
Ovde nakratko }e gi izloàm osnovnite poimawa na
kategorijata vid vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor.
Inaku, popodrobno objasnuvawe na ovaa kategorija }e bide prikaùvano vo ramkite na analizata na glagolskite predikativni konstrukcii vo koi{to kategorijata vid naj~esto doa|a do izraz.
Za site slovenski jazici e tipi~no razlikuvaweto na svr{eni i nesvr{eni glagoli. Vo makedonskiot jazik formite na ovaa
kategorija imaat tendencija na postojan razvoj, pred s# poradi
produktivnosta na morfolo{kite sredstva (prefiksite i sufiksite) so koi se obrazuvaat svr{eni odn. nesvr{eni glagoli. Spored
Koneski (1982, str. 169), zasiluvaweto na produktivnosta na
prefiksite e najizrazeno vo podra~jata kade {to se najsilni
kontaktite so ostanatite balkanski jazici. Neslovenskoto naselenie pri upotrebata na vakvite formi, najverojatno upotrebuvalo
prefiksi i vo takvi formi za koi bilo neobi~no prefiksiraweto.
Kako izrazit slu~aj na takva zgolemena prefiksacija, Koneski go
naveduva meglenoromanskiot, koj ne samo {to go prifatil makedonskoto (slovenskoto) poimawe na kategorijata vid, tuku i projavil
pogolema produktivnost i vo slu~ai neobi~ni za makedonskiot.
Primeri:
kwnt-prukwnt
pee-propee
veadi-puveadi
sw bukur-sw zabukur
gleda-progleda
se veseli-se zaveseli*
*(neobi~na forma za makedonskiot)
[to se odnesuva do odnosot me|u aromanskiot i makedonskiot

ohridski govor, vo ramkite na kategorijata vid se javuva najgolemiot problem vo me|usebnata komunikacija. Od edna strana, vo makedonskiot postoi tendencija za dorazvivawe na jazi~nite sredstva za
izrazuvawe na soodvetnata kategorija, a od druga strana, so toa samo
Marjan Markovi}
137
se prodlabo~uva jazot {to postoi me|u makedonskoto (slovenskoto)

i aromanskoto (balkansko i romansko) poimawe na kategorijata vid.
So drugi zborovi, vo makedonskiot se zasiluva gramati~kata
(morfolo{kata) diferencijacija na opozicijata svr{enost-nesvr{enost, dodeka vo aromanskiot ne postoi gramati~ka markiranost
sprema soodvetnata opozicija. No seto toa ne zna~i deka makedonskiot i aromanskiot ohridski govor ne barale na~ini za dobliùvawe na poimawata za kategorijata vid, pritoa koristej}i gi ne
samo svoite jazi~ni sredstva, tuku i sredstvata i tendenciite koi
postoele vo drugite balkanski jazici. Vo ponatamo{nata analiza }e
bidat prikaàni nekoi od tie prisposobuvawa na aromanskiot i na
makedonskiot ohridski govor vo odnos na kategorijata vid.
Osnovni predikativni kategorii

Kako {to be{e spomnato pogore, ovde }e bidat razgledani
kategoriite vreme i na~in. Najprvin }e go prikaàm iskazniot
na~in (indikativ) i vremiwata koi moàt da se javat vo ovoj na~in.
Tuka go vbrojuvam i futurot iako kaj nego e izrazita modalnata
zna~enska komponenta i bi moèlo da se izdvoi od iskazniot na~in.
Potoa }e gi razgledam i drugite na~ini: imperativot, subjunktivot
i kondicionalot.
1. Iskazen na~in (indikativ)

1.1. Izrazuvawe na sega{nost
1.1.1 Prezent
Sega{noto vreme ja zazema centralnata pozicija na oskata na
kategorijata vreme. Naj~estoto zna~ewe na prezentot e da pokaùva
akcija koja se odviva istovremeno so momentot na zboruvaweto. Vo
makedonskiot jazik prezentot se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli, no samo nesvr{enite (trajni) moàt da se upotrebuvaat za ozna~uvawe na sega{nost. Bidej}i makedonskiot ohridski
govor voop{to ne se razlikuva od standardniot jazik vo odnos na ova
vreme, ovde }e gi navedam samo osnovnite na~ini za izrazuvawe na
sega{nost. Istoto se odnesuva i na aromanskiot ohridski govor za
koj }e navedam nekolku primeri (so makedonski paraleli) koi gi
138
pokaùvaat osnovnite na~ini za obrazuvawe na sega{nost so

formite na prezentot.
Primeri:
Ozna~uvawe na aktuelna sega{nost
[o praj{? Gledam televizija.
Ci fac? Munt'resc (ved) tele'vizije.
Goga ojt sekoj den na rabota.
Goga 'ne<i 'kafi '<uw la 'lukur.
Od sabota ja kopat bav~ata.
Di 'swmbwtw u a'rwmw bwv'~wu.
Tri godini ja gradit ku}ana.
Tre8 a9 u a'darw 'kasa.
Ozna~uvawe na vonvremenska sega{nost :
êtiri mrdaat, ~etiri odat. (Java~ i kow) - (B. Nastev, 1988)
Patru n=i[ka, patru imna. (Kwlwreclu [i kalu)
Dolga koko{ka, samo se protega, vrvi, a nazad ne gleda. (Reka)
Kukot lungu [-tut s-lundzea[ti, fudzi [-nipoj nu muntrea[ti. (Arwulu)
Krugot e trkalezen.
Cirku esti rotund.
Kako {to se gleda od primerive, sega{nosta skoro redovno se
izrazuva so formite na prezentot. I vo primerite kade ima
aktuelna upotreba na sega{noto vreme, moè da se kaè deka vo
momentot na zboruvaweto nie gledame eden vremenski otsek na
dejstvoto koe vsu{nost gi zasega site tri vremenski plana.
1.2. Izrazuvawe na minatost

Minatosta naj~esto se izrazuva so formite na minatite
opredeleni vremiwa (aorist i imperfekt) i so minatite neopredeleni vremiwa (perfektot i pluskvamperfektot). Iako poretko, minatosta moè da se izrazuva i so formite na prezentot.
1.2.1. Prosti minati vremiwa/opredeleni minati vremiwa
1.2.1.1. Imperfekt
Imperfektot vo makedonskiot moè da se obrazuva i od
svr{eni i od nesvr{eni glagoli, no isto kako i kaj prezentot, samo
nesvr{enite glagoli se upotrebuvaat za ozna~uvawe na minato opre-
Marjan Markovi}
139
deleno nesvr{eno vreme. Inaku, generalnoto zna~ewe na imperfektot e da pokaùva prodolìtelno dejstvo koe se odvivalo istovremeno so nekoj moment vo minatoto (koj moè a ne mora da bide
pokaàn na povr{inata) vo odnos na momentot na zboruvawe. Isto
taka imperfektot, kako i aoristot, ozna~uva zasvedo~eno dejstvo.
Ne mora da zna~i deka imperfektot ne ozna~uva dejstvo koe se smeta
za izvr{eno vo odnos na momentot na zboruvaweto, no nie go gledame
toa dejstvo vo negovoto odvivawe, a informacijata dali dejstvoto
zavr{ilo ne e tolku bitna.
Primeri:
êra Ko~i nose{e drva dva saati.
A'sera Ko~i pur'ta 'lemi do8 swc.
Koga ida{e prvi maj, go klavavme ba~iloto na planina.
Kwn vw'ne p'rota maj, u bw'gam tu'rw[te tu 'munti.
Ba~ot go prave{e sireweto. Go cede{e sireweto, cvikata ja
klava{e vo druga kofa, a sireweto go klava{e na polica.
Kw'[aru u fw'ce 'ka[u. U stw'kura 'ka[u, '<wru u bw'ga tu alt 'talor, 'ka[u u bw'ga pi
pat.
Do 1945 godina tie ìveeja vo Gorna Belica.
Pwn 'anu 1945 nw[ bw'na tu Beala din Sus.
1.2.1.2. Aorist
Osnovnoto zna~ewe na aoristot e da pokaùva zasvedo~eno
dejstvo koe e izvr{eno vo odreden moment na minatoto. Sekako deka
naj~esto za ozna~uvawe na minato svr{eno opredeleno vreme se
upotrebuvaat svr{enite glagoli. Tendencijata za blokirawe na
obrazuvawe na aorist od nesvr{eni glagoli e prisutna i vo makedonskiot ohridski govor. Tuka se zadràle samo u{te nekolku formi na
aorist od nesvr{eni glagoli (pi{af, pif, spaf; tuka spa|aat i
dvovidskite glagoli so priznak 'jadam': jadof, ru~af,...), dodeka site
drugi formi se od svr{eni glagoli. So ovaa tendencija vo golema
merka se olesnila me|usebnata komunikacija na makedonskiot i
aromanskiot. So vakvata tendencija vo izvesna merka se uprostuvaat
sfa}awata za opozicijata svr{enost-nesvr{enost nasprema
opozicijata aorist-imperfekt i se dobliùvaat do aromanskoto
sfa}awe na soodvetnite opozicii kade opozicijata svr{enostnesvr{enost e najizrazena preku odnosot aorist-imperfekt. Kako
140
{to spomnav pogore, vo aromanskiot ne postoi gramati~ki

markirana vidska razlika i za kategorijata vid moè edinstveno da
se zboruva vo ramkite na opozicijata aorist - imperfekt.
Primeri:
V~era dojdof i nikoj ne izleze od ku}ata.
A'sera vi9 [w nici'un (kwj'vwr) nu in'[w di 'kasa.
Mu pi{af na Viktor za Boì}.
L=w ski'ra8 al Victor ti Kwr~un.
Ubo: spaf sno{ti.
'Buna dur'9i8 astw'nopti.
Toa zna~i deka site glagoli vo aromaskiot ohridski moàt
da obrazuvaat i imperfekt i aorist. Tuka spa|aat i glagolite
am(imam) i esk(sum) koi ne samo {to imaat i aoristni formi, tuku
tie formi se upotrebuvaat i vo sloèni vremenski konstrukcii.
Tuka }e gi razgledam samo osnovnite aoristni formi na pomo{nite
glagoli, dodeka za sloènite konstrukcii }e stane zbor ponatamu.
Vo aromanskiot ohridski govor ovie formi se s# u{te ìvi, za {to
smetam deka najgolema uloga imal albanskiot so koj ovoj ohridski
govor bil vo neposreden kontakt. No iako postojat, ovie formi celosno ja izgubile razlikata aorist-imperfekt, odnosno vo isti konteksti moàt da se upotrebat i formite na aoristot i formite na
imperfektot od pomo{nite glagoli. Smetam deka za izedna~uvaweto
na zna~ewata na imperfektnite i aoristnite am i esk golem udel
imal makedonskiot ohridski govor kade postojat samo imperfektnite formi na ovie glagoli.
Primeri:
A'sera 'mini fu8 la Ndona. (aor.)
A'sera 'mini a'rem la Ndona. (imp.)
V~era jas bef kaj Dona.
'Mini fu8 la 'tini tre8 sw'hwc [w [a'dem ku mu'l=erw tw. (aor.)
'Mini a'rem la 'tini tre8 sw'hwc [w [a'dem ku mu'l=erw tw. (imp.)
Jas bef kaj tebe tri saati i sedef so èna ti.
A'vu8 v'lora ka7. (aor.)
A'vem v'lora ka7. (imp.)
Porano imaf kow.
Marjan Markovi}
141
1.2.2. Sloèni minati vremiwa

1.2.2.1. Perfekt
1.2.2.1.1. L-perfekt
Aromanskiot ohridski govor i tuka nastojuval da mu se
dobliì na makedonskiot, no ne poseduval sopstveni sredstva so koi
}e moèl da ja iskaùva prekaànosta kako {to e vo makedonskiot.
Sekako deka vo izvesna smisla moèl toa da go stori so perfektot
od am+particip, no sakaj}i {to pove}e da se dobliì do makedonskiot ohridski govor, toj upotrebil takvi sredstva so koi moèl poizrazito da ja iskaùva prekaànosta. Taka aromanskiot ohridski govor za izrazuvawe na prekaànost naj~esto gi upotrebuva admirativnite formi koi (vo izvesna smisla) gi ima prezemeno od albanskiot.
L-perfektot ozna~uva nezasvedo~eno minato dejstvo, bez
informacija za momentot na odvivaweto. L-perfektot se javuva so
pove}e zna~ewa, no vo makedonskiot ohridski do najgolem izraz doa|aat dve - prekaànosta i admirativnoto zna~ewe. Iako neopredelenosta i prekaànosta ne se isklu~uvaat, vo makedonskiot ohridski
govor tie dve zna~ewa se vo izvesna smisla izdeleni. Taka, kaj lperfektot najsilno e zna~eweto na prekaànost (Majka mu na Dimo
mi kaà deka o{ol na plaà), dodeka kaj ima-perfektot najsilno e
neopredelenoto zna~ewe (i e po~esto zasvedo~eno) (Ova leto imam
bideno Gorica dva pati). Kako tret konstituent na ovaa niza se
javuva sum-perfektot kaj koj do najgolem izraz doa|a
rezultativnoto zna~ewe (Viktor e dojden Ohrid pred dva dena).
Primeri:
Kaj kom{i:te imalo ku}a, {to bila mnogu siroma{na.
Tu kum'[wc a've 'unw 'kasw, ci 'fuska 'multu 'orfwnw.
Dedo mi porano imal iljada ovci.
Papu 9u a'meu v'lora a'vuska 'unw '9il=a di o8.
Toj pominal mnogu vreme vo zatvor.
Nws twr'kucka mult 'k=irou tu hwpsw'nw.
Imam slu{nato deka Nasi za ni{to ja zapalil ku}ata.
Am av'<atw ka Nasi ti nkot o aprin'<eska 'kasa.
Sega popodrobno }e gi objasnam aromanskite admirativni
formi, bidej}i takvi formi ne se javuvaat vo drugite aromanski
govori. Ovaa pojava do skoro be{e nepoznata i nea ja otkri
142
profesorot na Univerzitetot vo îkago Viktor Fridman za vreme

na na{ite zaedni~ki terenski istraùvawa me|u Aromancite
Far{eroti od ohridsko-stru{kiot kraj vo 1992 god. Nekolku negovi
statii vo vrska so ovaa problematika ve}e se objaveni (Friedman
1994, 1996). Aromanskiot ohridski govor go prezel admirativot od
albanskiot jazik i go prisposobil kon svojot jazi~en sistem. Admirativot vo albanskiot jazik pretstavuva poseben glagolski na~in.
Toj se obrazuva od osnovata na participot na glagolot na koj se dodava pomo{niot glagol "kam" - imam (vo sega{no vreme i vo imperfekt). So admirativnite formi na pomo{niot glagol kam se gradat
sloèni konstrukcii - admirativen perfekt i admirativen
pluskvamperfekt.
Admirativni formi na glagolot kam(imam) vo albanskiot, (3l.edn.)
praes.
paska
impf.
pasksh
perf.
paska pasur
plu-perf.
pasksh pasur
arom.
alb.
Tini 'fuska a'vut om!?

Ti qenke njeri i pasur!?
(Ti si bil bogat ~ovek!?)
arom.
alb.
Tini a'vuska 'mari 'kasw!?

Ti paske shtepi t madh!?
(Ti si imal golema ku}a!?)
Vo aromanskiot ohridski govor admirativot se gradi taka

{to na participot na osnovniot glagol se dodava ~asticata "ka",
koja vsu{nost ja pretstavuva formata na 3 l. sega{no vreme od albanskiot pomo{en glagol "kam". Ovaa ~astica vo aromanskiot e
skameneta i ne se menuva ni po lice ni po broj. Isto taka treba da
spomenam deka samo kaj pomo{nite glagoli am i esk ~asticata ka se
dodava na participot od aoristnata osnova, dodeka kaj pove}eto glagoli koi gi istraùvavme ~asticata ka se dodava na particip koj
najverojatno e obrazuvan od imperfektnata osnova. Pretpostavuvam
deka toa ima vrska so albanskiot bidej}i tamu admirativot nema
formi za aorist.
Marjan Markovi}
143
Primeri:
Abe, Toma imal dve èni!?
Abe, Toma a'vuska dao mu'l=eri!?
Mislev deka Siqa bil pomlad!?
Mundu'em ka Sil=a 'fuska 'kama 'tinur!?
Abe, taa rabota nosela mnogu pari!?
Abe, a'ceu 'lukur adu'ceska mult pra<!?
Kako da ne, se znael Viktor so Kiro Gligorov!?
Kum di nu. u [ti'ecka Viktor pi Kiro Gligorov!?
Abe, toj moèl mnogu da tr~at!?
Abe, nws pu'tecka mult sw wm'patrw!?
1.2.2.1.2. imam/sum perfekt

Perfektot obrazuvan od pomo{niot glagol imam + n/t particip, odn. am + particip e naj~est vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor. Vo makedonskiot ohridski govor ovoj perfekt
moè da se obrazuva i od svr{eni i od nesvr{eni glagoli. Koga se
upotrebuva so svr{eni glagoli, do pogolem izraz doa|a rezultativnoto zna~ewe. Sum(esk) perfektot se upotrebuva naj~esto od svr{eni glagoli i poistaknato e rezultativnoto zna~ewe.
Primeri:
Porano imam dojdeno tuka. (neopredelen)
V'lora am vw'nitw a'cia.
Imam dojdeno i ne si odam. (rezultativen)
Am vw'nitw i nu mi duk.
Kaj tebe sum dojden dvapati ovaa nedela. (neopredelen)
Vw'nit esk la 'tini 'dao or a'istw stw'mwnw.
Denes sum dojden i }e sedam do ~etvrtok. (rezultativen)
Vw'nit esk as'tazi i u sw [wd pwn 'lunedi.
Vo ponatamo{niot tekst }e se obidam da ukaàm so koi glagoli ili sekvenci na glagoli se svrzuvaat pomo{nite glagoli imam
i sum, odnosno am i esk vo sloèni perfektni konstrukcii i }e se
obidam da gi opredelam razlikite me|u tie dve konstrukcii.
Vo makedonskiot ohridski govor, ovie konstrukcii se
zastapeni vo golema merka i se so pogolema frekfencija od konstrukciite so sum + l-particip. Vo ovie dvièwa i pomestuvawa vo
144
glagolskiot sistem golema uloga odigral aromanskiot ohridski

govor vo koj konstrukciite so am(imam)+particip odamna postoele
(perfekt), a onie so esk(sum)+particip se razvile podocna (so
dene{no zna~ewe i funkcii).
Od dene{en aspekt, moè da se kaè deka i vo makedonskiot i
vo aromanskiot postoi skoro identi~na upotreba na ovie konstrukcii, taka {to makedonskiot pretrpel pogolemo vlijanie otfrlaj}i gi vo izvesna merka konstrukciite so sum + l-particip i
prifa}aj}i go aromanskiot model, dodeka aromanskiot moral da se
prisposobuva kon nekoi makedonski karakteristiki, a pred s# kon
makedonskiot glagolski vid. Isto taka, ne bi trebalo da se otfrlat
vlijanijata na gr~kiot (pove}e indirektno) i na albanskiot. Golem
broj na ohridskite Vlasi pripa|aat na rodot Far{eroti koi se
dojdeni pred relativno kratok period (150 god.) od jugozapadna i
centralna Albanija. Poradi toa govorot na ohridskite Vlasi ima
pretrpeno golemo vlijanie od albanskiot jazik.
Sega }e ja prikaàm klasifikacijata na glagolite koi se
javuvaat naporedno vo dvete konstrukcii (i so imam i so sum):
1. nepreodni glagoli,
1.1. glagoli na dvièwe i glagoli na promena na pozicija
a) am vw'nitw - imam dojdeno/doa|ano
esk vw'nit - sum dojden
b) mi am 'dusw -si imam otideno/ojdeno
esk dus - sum otiden (ojden)
v) am fu'<itw - imam zaminato/zaminuvano
esk fu'<it - sum zaminat
g) mi am tu'ratw -si se imam vrateno/vra}ano
esk tu'rat - sum vraten
d) am int'ratw - imam vlezeno/vleguvano
esk intrat - sum vlezen
|) am in'[atw - imam izlezeno/izleguvano
esk in'[at - sum izlezen
Marjan Markovi}
e) mi am bw'gatw - imam legnato/legnuvano

esk bw'gat - sum legnat
`) mi am sku'latw - imam stanato/stanuvano
esk sku'lat - sum stanat
z) am [a'<utw - imam sednato/sednuvano
esk [w'<ut - sum sednat
y) am dur'9itw - imam spano/spieno
esk dur'9it - sum span
i) am gw'<utw - imam padnato/pa|ano
esk gw'<ut - sum padnat
1.2.1. "klasi~ni" povratni
a) mi am 'latw - se imam izmieno/mieno
esk lat - sum izmien
b) mi am sur'sitw - se imam izbri~eno/bri~eno
esk sur'sit - sum izbri~en
1.2.2. zaemno povratni
a) mi am vw'<utw (ku) - se imam videno/gledano (so)
esk vw'<ut (ku) - sum viden (so)
b) mi am av'<atw (ku) - se imam slu{nato/slu{ano (so)
esk av'<at (ku) - sum slu{nat (so)
2. preodni glagoli so priznak "jadam"
a) am mw'katw - imam jadeno
esk mw'kat - sum jaden
b) am a@u'natw - imam doru~kuvano
esk a@u'nat - sum doru~kuvan
v) am prwn'<atw - imam ru~ano
esk prwn'<at - sum ru~an
g) am ci'natw - imam ve~erano
145
146
esk ci'nat - sum ve~eran

d) am 'bitw - imam pieno
esk bit - sum pien
3. pomo{ni glagoli imam i sum
a) am 'futw - imam bideno
esk fut - sum biden
b) am a'vutw - imam imano
]e navedam nekolku primeri preku koi do odreden stepen
moè da se objasni motivot za upotrebata na ovie konstrukcii.
I grupa - nepreodni
1.a) Mult 'ora am vw'nitw la 'tini, ama nu te am af'latw.
Mnogu pati imam doa|ano kaj tebe, ama ne te imam najdeno.
1.b) Nws 'esti vw'nit la Toma.
Toj e dojden kaj Toma.
2.a) La 'anu tre'kut Sil=a s-'ari 'dusw tu Gorica.
Minatata godina Siqa imat ojdeno Gorica.
Sil=a s-'ari 'dusw tre8 sw'xwc tu Gorica.
Siqa imat odeno tri sati do Gorica.
2.b) Sil=a 'esti dus tu Gorica.
Silja e ojden Gorica.
3.a) Tre8 '<wli am im'natw pid 'munti.
Tri dena imam odeno po planina.
3.b) Esk im'nat - Sum oden.
4.a) Am int'ratw tu bw'serkw.
Imam vleguvano/vlezeno vo crkva.
4.b) Int'rat esk tu bw'serkw.
Vlezen sum vo crkva.
5.a) 'Kafi '<uw mi am bw'gatw la tre8 'sate.
Marjan Markovi}
147
Sekoj den imam legnuvano vo tri saatot.

5.b) Bw'gat esk di azdwm'necw [w nu pot s-mi skol.
Legnat sum od sabajle i ne moàm da stanam.
6.a) 'Patru '<wli mi am tu'ratw di Bituli.
êtiri dena se imam vra}ano od Bitola.
6.b) 'Tora esk tu'rat di Bituli.
Sega sum vraten od Bitola.
7.a) Am dur'9itw do8-tre8 sw'xwc.
Imam spieno dva-tri saati.
7.b) Dur'9it esk.
Span sum.
Ne moè da se javi opredelbata - do8-tre8 sw'xwc/ dva-tri saati
8.a) Mi am sur'sitw.
Se imam bri~eno/izbri~eno.
8.b) Sur'sit esk.
Izbri~en sum.
9.o) U am vw'<utw a'ceu om.
Go imam videno toj ~ovek.
9.a) Mi am vw'<utw ku Toma.
Se imam videno so Toma.
9.b) Vw'<ut esk ku Toma.
Viden sum so Toma. (jas sum go videl i toj me videl) -aktiv(zna~i deka jas sum go videl i deka toj me videl, a ne deka nekoj n#
videl mene i Toma)
II grupa - preodni
1.a) Am mw'katw tre8 sw'xwc.
Imam jadeno tri saati.
1.b) Vre8 s-mwc?
148
Xaris'to, mw'kat esk.*

Xaris'to, ci'nat esk.*
Saka{ da jade{?
Blagodaram, jaden sum.*
Blagodaram, ru~an sum.*
*Ne moè da se javi opredelbata - tre8 sw'xwc / tri saati
2.a) A'istw stw'mwnw am 'bitw tre8 'piva.
Ovaa nedela imam pieno/ispieno tri piva.
2.b) Esk bit tre8 'piva.
Pien sum tri piva.
III grupa - pomo{ni glagoli sum i imam
1.a) La 'anu tre'kut am 'futw Skopja (tre8 or).
Minatata godina imam bideno Skopje (tri pati).
1.b) Fut esk > mnogu retko vo aromanskiot ohridski
Biden sum > mnogu ~esto vo makedonskiot ohridski
Prviot zaklu~ok {to se nametnuva e toa deka razlikata me|u
konstrukciite so sum i imam se bazira na vidskata opozicija: svr{enost-nesvr{enost. Moè da se zabeleì deka kaj konstrukciite
so imam, vo zavisnost od kontekstot, moè da se javat i svr{enoto i
nesvr{enoto zna~ewe, dodeka kaj konstrukciite so sum dopu{teno e
samo svr{enoto zna~ewe. Kaj site primeri so sum + particip moè
da se vidi deka e blokirana opredelbata za vremetraewe na
dejstvoto, {to vo izvesna smisla zna~i vidska razlika. Kaj
konstrukciite so imam ne{to sli~no postoi i vo romanskiot jazik
koj opozicijata svr{enost-nesvr{enost ja izrazuva preku odnosot
aorist-imperfekt,
dodeka
samite
lagoli
gramati~ki
se
nemarkirani sprema kategorijata vid. Taka, vo romanskiot "perfect
compus" moè da se javi vidska opozicija samo vo zavisnost od
kontekstot:
Am intrat in Gradina Botanic,.,
Imam vleguvano vo Botani~kata gradina.,
Apoi am intrat in Gradina Botanic,.,
Toga{ imam vlezeno vo Botani~kata gradina.,
Od druga strana, vo makedonskiot jazik postoi gramati~ki
markirana vidska opozicija. Vakviot na~in za opredeluvawe na
Marjan Markovi}
149
vidot, predizvikal potreba za izvesno usoglasuvawe na aromanskiot

i makedonskiot vo toj pogled. Zatoa pretpostavuvam deka osnovniot
motiv za postoeweto i razvojot na konstrukciite so esk (sum) vo
aromanskiot bila potrebata za precizno iskaùvawe na vidot vo
sloènite vremiwa za da se ovozmoì tie konstrukcii da bidat
razbrani na ist na~in i vo aromanskiot i vo makedonskiot. Ovoj
proces se dvièl vo nekolku nasoki. Osnovnata nasoka bila kon
onie glagoli koi nosat izvesen leksi~ki priznak za svr{enost
(momentnost, po~etok, kraj, promena na sostojba). Toa se glagolite
od tipot: doa|a, si odi, vleguva, izleguva, sednuva, stanuva, legnuva
itn. U{te vo latinskiot perifrasti~en perfekt kaj glagolite od
toj tip se zabeleùvaat dvojni tolkuvawa (svr{eno-nesvr{eno) vo
zavisnost od kontekstot. Situacijata vo romanskiot "perfect compus"
e sli~na, kako {to ve}e spomnavm ponapred. Toa {to ovie glagoli
(vo makedonskiot) se nepreodni, samo go olesnilo procesot na
svrzuvawe vo konstrukcii so sum. Ne{to sli~no se slu~ilo i so
glagolite so priznak "jadam". Vo makedonskiot jazik opozicijata
svr{enost-nesvr{enost kaj ovie glagoli e od kontekstualna priroda, odnosno ovie glagoli se dvovidski. Isto taka, vo zavisnost od
kontekstot, tie moàt da bidat i preodni i nepreodni bidej}i vo
sebe nosat objekt (ve~eram 'jadam ve~era').,
Vtorata nasoka za obrazuvawe na konstrukciite so sum bila
kon povratnite glagoli, kaj koi so samata povratnost se blokira
preodnosta. Kaj ovie glagoli opozicijata preodnost-nepreodnost
(povratnost) vo konstrukciite so sum e vidliva isto taka samo vo
kontekst. Od formalen aspekt formite na glagolskata pridavka kaj
povratnite glagoli i kaj nivnite preodni parnici se sosema isti.
Poradi toa samo od kontekst moè da se odredi dali se raboti za pasivno zna~ewe ili ne. I vo albanskiot jazik postoi ne{to sli~no.
Perfektot od povratni glagoli vo albanskiot se gradi so pomo{niot glagol jam(sum) + particip.
Taka na primer:
Kam lar imam mieno (nekogo),
Jam lar sum mien,
od nekogo (pasiv)
sam (aktiv)
Opozicijata perfekt aktiv - perfekt pasiv (kaj povratnite
glagoli) vo albanskiot jazik e od kontekstualna priroda. Kaj
aromanskite i makedonskite konstrukcii so sum+particip od
150
povraten glagol, poradi zna~eweto na sostojba kako rezultat na

izvr{eno dejstvo, ne e bitno koj go izvr{il dejstvoto, so {to
pasivnosta pa|a vo vtor plan. Taka, bitno e deka 'sum izbri~en', a ne
'koj me izbri~il'. [to se odnesuva do konstrukciite imam bideno i
imam imano, tie postojat i vo romanskiot (am fost; am avut) i vo
albanskiot jazik: (kam qen; kam pasur). No, za konstrukcijata sum
biden pretpostavuvam deka e makedonski produkt niknat po analogija, bidej}i vo aromanskiot ohridski konstrukcijata esk fut (sum
biden) mnogu retko se upotrebuva, dodeka, pak, vo makedonskiot
ohridski nejzinata upotreba e mnogu ~esta.
Pr.: Pero e biden do tri saatot kaj Malezana.
Kako zaklu~ok moè da se kaè deka aromanskiot jazik,
baraj}i na~ini za prisposobuvawe kon makedonskiot tip na vid, ne
samo {to se posluìl, tuku i gi dorazvil tendenciite koi postoele
u{te od minatoto na indoevropskite jazici. Aromanskiot gi koristel site mo`nosti i taka sega moè da se zboruva za skoro gramatikalizirana opozicija svr{enost-nesvr{enost vo sloènite minati
vremiwa.
1.2.2.2. Pluskvamperfekt
Osnovnoto zna~ewe na pluskvamperfektot e da pokaùva
nekoe dejstvo koe se slu~ilo pred nekoe drugo minato dejstvo ili do
nekoj minat moment. Ovde }e gi navedam site konstrukcii koi se
javuvaat vo takva funkcija.
[to se odnesuva do konstrukciite so imperfekt od sum + lparticip, tie mnogu retko se upotrebuvaat vo makedonskiot ohridski govor i zatoa tuka nema da dadam primeri od ovie konstrukcii.
Naj~esto se upotrebuvaat konstrukciite so imperfekt od imam i
sum + n/t particip, a vo slu~ai na prekaùvawe ili admirativ se
upotrebuvaat l-formite na pomo{nite glagoli imam i sum + n/t
particip.
Vo aromanskiot ohridski govor nema ostanato tragi od
romanskiot tip na sinteti~en pluskvamperfekt. Kako osnovni formi za izrazuvawe na predminatosta aromanskiot ohridski govor gi
upotrebuva imperfektnite formi na pomo{nite glagoli am i esk +
particip, dodeka za prekaùvawe i admirativ gi koristi formite
za admirativ na pomo{nite glagoli + particip, a isto taka i
aoristnite formi na pomo{nite glagoli + particip. Samo da
spomnam deka vakov aoristen pluskvamperfekt ne postoi vo drugite
Marjan Markovi}
151
aromanski govori. Situacijata vo aromanskiot ohridski vo odnos na

pluskvamperfektot e mnogu sloèna {to se dolì na albanskiot
jazik koj isto taka ima mnogu sloèn sistem kaj minatite vremiwa.
Aromanskiot ohridski govor, koj trpel silni vlijanija od albanskiot jazik, gi prezel albanskite formi i potoa gi upotrebil so pribli`no makedonsko zna~ewe. Na takov na~in aromanskiot ohridski
govor so albanski sredstva obrazuva paraleli so makedonskata paradigma.
Promena na pomo{niot glagol am/kam
present
perfect
imperfect
imp.pluperfect
perf-pluperfect
imp.perfpluperfect
aorist
aor. pluperfect
aor. perf.pluperfect
indikativ
albanski
aromanski
ari
ka
ari avutw
ka pasur
ave
kishte
ave avutw
kish pasur
ari avutw
ka pas
avutw
pasur
ave avutw
kish pas
avutw
pasur
avu
pati
avu avutw
pat pasur
avu avutw
pat pas
avutw
pasur
admirativ
albanski
aromanski
avuska
paska
avuska avutw
paska pasur
pasksh
--pasksh pasur
--ari avuska
paska pas
avutw
pasur
ave avuska
pasksh pas
avutw
pasur
-----------
---
]e navedam nekolku primeri so koi }e gi pokaàm osnovnite zna~ewa na pluskvamperfektot.

Primeri:.
predminatost:
(imperf. od pomo{nite glagoli imam(am) i sum(esk) + particip)
V~era imav dojdeno kaj tebe, ama ne te najdov.
V~era bev dojden kaj tebe, .....
A'sera a'vem vw'nitw la 'tini, ama nu te af'la8.
A'sera a'rem vw'nitw la 'tini, ....
Pred da odam Skopje, toj ima{e bideno doma.
'Ninti sw neg Skopja, nws a've 'futw a'kasw.
prekaànost:
152
(vo maked. - l-forma od pom. gl. imam i sum + particip)

(vo arom. - aorist od pom. gl. am i esk + particip)
Toj imal noseno drva od planina.
Nws a'vu pur'tatw 'lemi di 'munti.
Imav slu{nato deka Goga imal ojdeno vo crkva.
A'vem av'<wtw ka Goga a'vu 'nesw la bw'serkw.
admirativnost:
(vo maked. - l-forma od pom. gl. imam i sum + particip)
(vo arom. - admirativ perfekt)
Abe, toj ja imal vrateno kolata!?
Abe, nws o a'vuska tu'ratw 'k=erw!?
Abe, Viktor bil vraten od Amerika!?
Abe, Viktor 'fuska tu'rat di Amerikw!?
Vo mal broj primeri moè da postoi i vidska razlika me|u
konstrukciite kade {to vo aromanskiot se javuvaat imperfektnite
odnosno aoristnite formi na pomo{nite glagoli am i esk.
Primeri:
Dodeka rabotev, jadewete se ima{e vareno.
Pwn luk'ram, 'g=ela s-a've 'hertw.
Dodeka rabotev, jadeweto se ima{e svareno.
Pwn luk'ram, 'g=ela s-a'vu 'hertw.
Za da moè da se sogledaat site formi koi se javuvaat (ili
moàt da se javat) vo sloènite minati vremiwa, }e gi prikaàm
formite na aromanskiot i makedonskiot ohridski, a i na albanskiot jazik. ]e gi prikaàm samo formite so pomo{niot glagol
imam, bidej}i formite so sum se javuvaat samo so odreden broj
glagoli (kako {to spomnavm vo delot za perfekt).
Marjan Markovi}
153
sloèni minati vremiwa:

makedonski
imat raboteno
ima{e raboteno
imal raboteno
*imat imano raboteno
*ima{e imano raboteno
*imal imano raboteno
aromanski
ari lukratw
ave lukratw
avu lukratw
ari avutw lukratw
ave avutw lukratw
avu avutw lukratw
albanski
ka punuar
kish punuar
pat punuar
ka pas punuar
kish pas punuar
pat pas punuar
Od seto ova proizleguva deka kaj sloènite minati vremiwa

se nastojuvalo da se dojde do nekoj zaedni~ki sistem, pritoa
koristej}i gi svoite, a i prezemaj}i tu|ojazi~ni sredstva, kako {to
e slu~aj so aromanskoto prezemawe na albanskite formi. Makedonskiot ohridski ja iskoristil razlabavenata pozicija na l-perfektot i go iskoristil pokraj za prekaùvawe i za admirativ.
Aromanskiot ohridski, pak, direktno gi prezel od albanskiot formite za admirativ (iako delumno) i formite za aoristen pluskvamperfekt i gi iskoristil za da se dobliì do makedonskiot sistem.
Taka sega imame eden albansko-aromansko-makedonski sistem kaj
sloènite minati vremiwa za koj moè da se kaè deka e skoro
identi~en.
1.2.3. Prezent
Za ozna~uvawe na minatost moàt da se upotrebat i formite
na prezentot i toa naj~esto vo zavisni re~enici ili vo takvi
situacii koga se iskaùvaat fakti ili se nastojuva da se dobliì
dejstvoto do slu{atelot (vo ekspresivna smisla).
Primeri:
a) minatost (vo odnos na nekoj drug minat moment):
Go vidov Toma kako doa|a po mene.
U vw'<u8 pi Toma kum 'ini 'dupw 'mini.
154
b) minatost (vo odnos na momentot na zboruvawe - istoriski

prezent):
Po paleweto na Moskopole vo 1769 god. mnogu Aromanci begaat i se
naseluvaat po celiot Balkanski Poluostrov, a nekoi odat i vo
golemite evropski gradovi, kade {to naj~esto se zanimavaat so
trgovija.
'Dupw aprwn'deri pi Moskopole, tu 1769 di a9, mult Rw'mw9 fug [w a'kwc sw
bw'ne<w pi tut pe'ninsulw Balkanikw, a vwr di nw[ swz duk tu 'mari kasw'bac di
Evropi, ju luk're<w kw parma'tefc (ku trgo'via).
1.3. Izrazuvawe na idnost

1.3.1. Futur
I vo aromanskiot ohridski i vo makedonskiot ohridski,
na~inite za izrazuvawe na idnost se sli~ni. Vo toj pogled makedonskiot e potpolno balkaniziran i otstapuva od drugite slovenski
jazici (so isklu~ok na srpskoiot i bugarskiot). [to se odnesuva do
osnovniot na~in za izrazuvawe na idnost, site balkanski jazici
poseduvaat sli~en model za gradewe na ovaa vremensko-modalna kategorija, i site go gradat so svoi sredstva. Modelot e verbum
voluntatis + glagol (vo infinitiv, indikativ, subjunktiv), a sekoj jazik si go prisposobil kon svoite karakteristiki (celiot toj proces
bil povrzan i so sudbinata na infinitivot vo balkanskite jazici).
Pomo{niot glagol velle postepeno se skratuval vo site balkanski
jazici i do{ol do stepenot koga pretstavuva samo morfolo{ki znak
za idnost.
Takov znak vo makedonskiot e }e, a vo aromanskiot va (pokraj
va vo aromanskiot ohridski se javuva i u). Vo makedonskiot jazik
osnovniot na~in za izrazuvawe na idnost se obrazuva so pomo{ na }e
+ glagol vo indikativ, a vo aromanskiot toa e va (u) + glagol vo
subjunktiv. Makedonskoto }e doa|a od hqtyti, dodeka, pak, aromanskoto va doa|a od formata za treto lice ednina sega{no vreme od
glagolot voi. Tuka ni makedonskiot ohridski, a ni aromanskiot
ohridski ne otstapuvaat od na~inite i formite so koi se obrazuva
futurot vo soodvetnite dijalektni i geografski podra~ja. Sepak
treba da ja spomnam konstrukcijata so u (mesto so va) koja ne se
javuva vo drugite aromanski dijalekti. Konstrukcija so o ( za koe se
Marjan Markovi}
155
smeta deka e skratuvawe od va) se javuva vo razgovorniot romanski

jazik. Spored toa, moè da se smeta deka u vo aromanskiot ohridski
govor e skratuvawe na va. No, da spomenam deka nekoi nau~nici
(Ilievski: 1988, 210-225) smetaat deka romanskoto o e ostatok odn.
skratuvawe od habere, rom. a avea (vo romanskiot pokraj futurot so
voi, postoi i futur so am od lat. habere). Romanskiot futur od velle se
obrazuva so voi, vei, va,... + infinitiv. Kako podvarijanta na ovoj
futur se i formite bez po~etno v, pa taka imame: oi scrie, ei scrie, a
scrie. Romanskiot futur od habere se obrazuva so am, ai , are +
subjunktiv (am sa scriu,...). Poradi toa {to konstrukcijata so o vo
romanskiot se javuva samo so subjunktiv, a ne so infinitiv, ne smee
da se isklu~i mo`nosta deka o poteknuva od a avea. Na toj na~in
moèbi moè da se objasni postoeweto na u vo ohridskiot aromanski govor, bidej}i sledej}i gi fonetskite zakonitosti, mnogu e
polesno u da se izvede od o, otkolku od a. So ova ne sakam da
nametnuvam re{enija, tuku da ukaàm na patot po koj bi moèlo da
se dojde do nekoe verodostojno tolkuvawe na ovaa pojava.
Primeri:
Utre }e ti ja vratam kolata.
'Mwni u s-ti u tor 'k=era.
Nikola }e go se~it lebot.
Nikola u s-u 'tal=w 'pwne.
Od primerive moè da se zabeleì deka glagolskiot vid ne
vlijae vrz formata na konstrukciite. Inaku, vo aromanskiot jazik
ne postoi vidska razlika, barem ne od takov tip kako vo makedonskiot i drugite slovenski jazici.
[to se odnesuva do negiranata forma na ovie konstrukcii,
po~esto e obrazuvaweto so nema + subjunktiv, otkolku so negacija na
}e. Ova e balkanska crta, nastanata najverojatno po gr~ko vlijanie,
sli~no kako vo konstrukciite za prohibitiv so nemoj .
Primeri:
Toj nema da mi ja vratit kolata.
Nws 'nori sw 9u 'torw 'k=era. (nori < nu ari)
Toj ne }e mi ja vratit kolata.
Nws nu u sw n=u 'torw 'k=era.
156
Edna od konstrukciite za izrazuvawe na idnost so pomo{ na

}e e i onaa kade kako vtor ~len se javuva minatoto neopredeleno
vreme, odnosno }e+sum+l-particip. Ovaa konstrukcija ima funkcija na idno prekaàno vreme, no vo ohridskiot makedonski govor s#
po~esto se zabeleùva upotrebata so admirativno zna~ewe na smetka
na prekaànoto.
Primeri:
Kako da ne, Viktor }e mu gi vratel parite na Toma!
Kum di nu, Viktor u sw l=u tu'racka p'ra<l=a al Toma!
Kako da ne, }e do{ol toj vo Ohrid!
Kum di nu, u z-vw'necka nws Ohwrda!
*Vo dosega{nata nau~na literatura vakvi konstrukcii vo
aromanskiot voop{to ne se spomnuvaat.
]e spomenam u{te edna konstrukcija so }e koja nosi
informacija za idnost. Konstrukciite so ima+particip vo ohridskiot govor s# pove}e se zacvrstuvaat i ja pro{iruvaat svojata upotreba. Taka, ovie konstrukcii vleguvaat i vo kombinacija so }e.
Tuka imame rezultativna nijansa, odnosno govoritelot izrazuva
cvrsta uverenost deka do odreden moment vo idnosta }e bidat
poznati rezultatite na dejstvoto koe }e se izvr{i do toj moment. Vo
odredeni konteksti skoro istiot efekt moè da se postigne so
primarniot na~in za obrazuvawe idnost (}e+glagol vo prezent
indikativ), no verojatnosta deka dejstvoto }e se ostvari e pogolema
kaj konstrukciite od tipot }e ima napraveno, otkolku kaj onie od
tipot }e napravi.
Primeri:
Do sabota }e ti ja imam vrateno kolata.
'Pisti swm'bwtw u s-ti u am tu'ratw 'k=era.
Do sabota }e ti ja vratam kolata.
'Pisti swm'bwtw u s-ti u tor 'k=era.
Do nedela }e go imam napi{ano pismoto.
'Pisti du'mwnwkw u sw o am ski'ratw 'karte.
[to se odnesuva do konstrukciite so }e+glagol vo
imperfekt, odnosno takanare~eno minato-idno vreme, moè da se
kaè deka tie konstrukcii vo takva funkcija mnogu malku se
Marjan Markovi}
157
upotrebuvaat. Za ozna~uvawe na dejstvo koe trebalo da se ostvari po

nekoe drugo minato dejstvo, se upotrebuvaat drugi konstrukcii,
poto~no najmnogu se upotrebuvaat konstrukciite so za da (tw sw).
Moèbi postojat nekoi nijansi koi vo izvesna mera gi razgrani~uvaat nekolkute tipa na konstrukcii za ozna~uvawe na idnost vo
odnos na nekoj minat moment, no sepak nekoja golema razlika ne
uspeav da zabeleàm. Taka, konstrukcijata od tipot - se sobiraa, }e
odea v grad -, moè uspe{no da se zameni so - se sobiraa za da odat v
grad -, ili so - se sobiraa za odewe v grad -. Niedna od ovie
konstrukcii ne nosi nekoja informacija koja bi ja zgolemila ili
namalila {ansata za ostvaruvawe na dejstvoto.
Inaku, konstrukciite so }e+imperfekt od glagolot, vo
makedonskiot i aromanskiot ohridski govor najmogu se upotrebuvat
za izrazuvawe na kondicional (irealis).
Primer:
Ako imav pari, }e kupev ku}a.
'Makw s-a'vem praz, u s-wnkup'ram 'kasw.
Interesno e toa {to aromanskiot jazik ima posebni formi
za obrazuvawe na kondicionalot, no aromanskiot ohridski gi otfrlil site ovie formi i go prifatil gorespomenatiot model, pa taka
moè da se kaè deka iako i makedonskiot i aromanskiot imale
posebni konstrukcii za obrazuvawe na kondicionalot, denes se
dojdeni do stepen koga ovie konstrukcii se skoro identi~ni.
Osven konstrukciite so }e, koi pretstavuvaat primaren
na~in za izrazuvawe na idnost, postojat i drugi na~ini za izrazuvawe na idnosta. Toa se pred s# konstrukciite so ima i konstrukciite
so da. Poznato e deka pokraj velle futurot, vo odredeni jazici se
razvil i habere futurot.
Iako vo romanskiot jazik i vo toskiskiot dijalekt na albanskiot postoi habere futurot, vo aromanskiot ohridski ovaa konstrukcija ne se upotrebuva za ozna~uvawe na idnost (barem ne so nemarkirano zna~ewe). Sepak, tuka ne smee sosema da se otfrli konstrukcijata so u za koe zboruvav pogore.
Kaj konstrukciite so ima+subjunktiv postoi edna razlika i
toa vo odnos na toa dali ima stoi vo treto lice ednina (i ne se
menuva), ili pak se menuva po lice i broj. Vo prviot slu~aj (ima da
odi{) se zabeleùva pogolema doza na zadolìtelnost za ispol-
158
nuvawe na dejstvoto (tuka ima mu e blisko na mora). Vo drugiot

slu~aj (imam da odam) zna~eweto se dobliùva na ona koe bi se
postignalo so treba (da odam). Tuka bi moèlo da se kaè deka
stanuva zbor za vnatre{na (imam da odam), odnosno nadvore{na (ima
da odi{) obvrska. Vo aromanskiot ohridski osobeno se ~esti i
konstrukciite so imam+glagolska imenka: Am ti nw'<eri Skopja. (Imam
za odewe Skopje), a isto taka moè da se upotrebat i konstrukci so
sum+glagolska imenka: 'Mini esk ti nw'<eri la ba'serkw. (Jas sum za odewe v
crkva. = sakam da...).
Eden od na~inite za izrazuvawe na idnost se i konstrukciite
so da. Sekako deka ova e samo edna od funkciite koi se ostvaruvaat
so pomo{ na da konstrukciite i toa ne e mnogu rasprostraneta vo
makedonskiot jazik. Ovie konstrukcii najmnogu se upotrebuvaat vo
uslovno zna~ewe. No sepak se upotrebuvaat i za ozna~uvawe na
idnost. Vo makedonskiot ohridski postojat ovie konstrukcii, no ne
vo tolku situacii kako vo aromanskiot.
Primer:
Kwn s-'fugw a'kasw, Toma u z-'dormw.
Koga }e si ojt doma, Toma }e spijat. (vo bukvalen prevod: Koga
da si ojt doma,....)
Vakov tip re~enica nemame zabeleàno vo makedonskiot
ohridski govor. Inaku, vakvite konstrukcii postojat vo
makedonskite jugozapadni govori (Mazon, 1936) kade {to konstrukciite -koga }e- im go otstapile mestoto na onie od tipot -koga da-.
Isto taka i optativnite konstrukcii na nekoj na~in ja izrazuvaat
idnosta.
1.3.2. Prezent
Za ozna~uvawe na idnost moàt da se upotrebuvaat i formite
na prezentot. Ovie konstrukcii ozna~uvaat pogolema sigurnost za
ostvaruvawe na dejstvoto i ~estopati se pridruèni so vremenska
opredelba kako marker koga to~no }e se izvr{i dejstvoto. Ako takva
opredelba ne e prisutna, se pobuduva pretstava deka dejstvoto }e
bide izvr{eno vedna{ po momentot na zboruvaweto. Za takvo
izrazuvawe vo makedonskiot najpogodni se iterativnite glagoli koi
vo vakvi slu~ai ozna~uvaat eden moment od sekvencata na
Marjan Markovi}
159
povtorlivost i se dobliùvaat do svr{enite glagoli. Tuka da ja

spomnam i balkanskata kategorija na gotovnost za koja stana zbor vo
delot za preodnost-nepreodnost.
Primeri:
]e si oj{ doma so mene? Evo, stanvam.
U s-ne< a'kasw ku 'mini? 'Tora, mi skol.
Idam za pet minuti.
In 'dupw 'cinci mi'nuti.
Utre idat Viktor od Amerika.
'Mwni 'ini Viktor di Amerikw.
Go odam polevo za eden den. *
U imn 'kampu ti 'unw '<uw.
*vo zna~ewe - }e go izodam, moàm da go izodam,....
Seto izloèno pretstavuva samo skica na osnovnite na~ini
za izrazuvawe na idnost od koi sekoj za sebe sodrì u{te mnogu
podvarijanti so svoi zna~enski nijansi koi }e moàt da se sogledaat
preku edna poopse`na komparativna funkcionalna analiza. Se
obidov da ukaàm na nekoi pojavi koi s# u{te ne se dovolno
objasneti, a za koi moè da se pretpostavi deka se rezultat na intenzivnite me|ujazi~ni kontakti.
2. Imperativ i prohibitiv
So imperativot naj~esto se iskaùva nekakva zapoved, a so
prohibitivot zabrana. Bidej}i ovie kategorii vo makedonskiot i vo
aromanskiot govor ne se razlikuvaat od makedonskiot odn. aromanskiot jazik, tuka }e navedam samo nekolku primeri.
Primeri:
Vrati mi gi parite!
'Torw 9w li p'ra<l=a!
Ne vleguvaj!
Ni 'intrw!
Nemoj da begate!
Nu fu'<ec!
160
3. Subjunktiv
Ovde se sluàm so terminot subjunktiv bidej}i vo
aromanskiot postoi takva kategorija, dodeka vo makedonskiot taa
funkcija ja vr{at konstrukciite so da koi se vo {iroka upotreba.
Ovde }e se ograni~am na subjunktivnata upotreba na tie konstrukcii koja e skoro ista i vo aromanskiot. Vo makedonskiot ohridski
ne postojat posebni formi za subjunktiv, no vo aromanskiot tie
postojat (samo vo treto lice ednina). Zna~ewata i funkciite koi gi
imaat konstrukciite so da vo makedonskiot se skoro identi~ni so
konstrukciite so sw + subjunktiv vo aromanskiot ohridski govor. ]e
gi spomenam najva`nite funkcii koi se javuvaat kaj ovie
konstrukcii:
Primeri:
Pokaùvawe na cel/namera:
Toj dojde da me vidit.
Nws 'vini s-mi 'vedi.
Tuna vleze za da kupit ne{to.
Tuna int'rw ta s-wn'kuprw cw'va.
Iskaùvawe na uslov:
Da ima{ pari, }e moj{ da oj{ Skopje.
S-a8 pra<, u s-poc sw ne< Skopja.
Da idav sekoj den, }e napravevme golema rabota.
S-i'nem 'kafi <uw, u s-fw'cem 'mari 'lukur.
Da imav dojdeno v~era vo {est, }e ja videv èna ti.
S-a'vem vw'nit a'sera la '[asi, u s-o vw'dem mul=era tw.
Ako (da) odam sega doma, trebit da spijam.
'Makw s-neg 'torw a'kasw, l=wp'se[ti z-dorm.
Samostojna upotreba vo pra{awa:
Kade da odam? Da odam kaj Dona ili da sedam doma?
Ju s-neg? S-mi duk la Ndona, [w sw [wd akasw?
Iskaùvawe na optativ/imperativ:
Da ìvejt 1 Maj!
Z-bw'ne<w p'rotw maj!
Da te mo~e:t \upcite!
S-ti 'ki[w 'gifcl=a!
Da te izejt |avolot!
Marjan Markovi}
161
S-ti 'mwkw d'raku!

Site da dojdat vamu!
'Tuti sw vin a'cia!
Sekako deka postojat mnogu nijansi kade moè da se sogleda
upotrebata na ovie konstrukcii, no nie gi navedovme samo ovie,
bidej}i ni aromanskiot ohridski, a ni makedonskiot ohridski ne
otstapuvaat od soodvetnite standardni jazici. Za ovie konstrukcii
moè da se kaè deka vo izvesna smisla spa|aat vo domenot na
strukturnite balkanizmi i se mnogu podrobno opi{ani vo soodvetnite opisi.
4. Kondicional
Gledano od dene{en aspekt vo aromanskiot i vo makedonskiot
ohridski govor postojat identi~ni formi za obrazuvawe na
kondicionalot. Kaj aromanskiot ohridski situacijata vo minatoto
bila mnogu posloèna. Od mnogubrojnite formi na kondicionalot
ne se ostanati nikakvi tragi vo ovoj govor, dodeka vo nekoi drugi
aromanski govori s# u{te se ~uvaat. Tendencijata za gubewe na
formite za kondicionalot e zabeleàna i vo kru{evskiot
aromanski govor (Golomb, 1984, str. 107). Inaku, aromanskiot
poseduval posebni formi za kondicional prezent (sw kwntarim, sw
kwntari[, sw kwntari,...), kondicional perfekt (vrea sw kwntarim,... vrea sw
avem kwntatw,....). Partikulata vrea (koja e nemenliva i poteknuva od
imperfektnata forma na glagolot va - 'saka') e vsu{nost ne{to sli~no
so makedonskata forma '}e{e' od kondicionalnite konstrukcii od
tipot '}e{e da dojde' koi pretstavuvaat preodna faza do sega{nite
kondicionalni konstrukcii od tipot '}e dojde{e'. Aromanskiot gi
zagubil site ovie konstrukcii i sega go poseduva modelot 'u/va sw purtam'
koj e identi~en so makedonskiot '}e (da) nosev'. Vo makedonskiot kondicionalot moè da se obrazuva i od nesvr{eni i od svr{eni glagoli.
Zna~i, zaedni~kiot model e - idno vreme od li~nite glagolski formi vo
imperfekt. So ovie konstrukcii naj~esto se izrazuva kondicional
(irealis).
Primeri:
Da imav pari, }e kupev ku}a.
S-a'vem pra<, u s-wnkup'ram 'kasw.
Ako bev sega doma, }e sedev so èna mi.
162
Ka s-a'rem 'tora a'kasw, u s-[w'dem ku mu'l=er me.

]e dojde{e, ako go viknevme.
Va z-vw'ne, ma s-u grem.
Nepredikativni glagolski kategorii
1.Glagolski prilog
Vo ovoj del }e se obidam da ukaàm na gubeweto na glagolskiot prilog vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor i da
gi odredam jazi~nite sredstva so koi sega se izrazuva ovaa funkcionalna glagolska kategorija.
Vo aromanskiot jazik aktivniot particip na prezentot (vo
aromanskata terminologija "gerundivlu") se obrazuva so nastavkite wnda i -inda koi se dodavaat na korenot na glagolot: kwntwnda, lukrwnda,
dur9inda, skriinda. Naj~esto se javuva so prilo{ko zna~ewe.
Vo aromanskiot ohridski govor ovaa glagolska kategorija e
sosema is~eznata i ne se sretnuva duri ni kaj postarata generacija.
Vo makedonskiot jazik aktivniot particip na prezentot
dosta rano (u{te vo XI-XII vek) se ograni~il na prilo{ka forma.
Spored Koneski (1982, str. 181), vo tekstovite od toj period se
sre}avaat primeri so prilo{ka upotreba na aktivniot particip na
prezentot. Glagolskiot prilog so forma na -j}i e prifaten vo
standardniot jazik, dodeka vo dijalektniot se javuvaat pove}e
varijanti: vikaj}i - vikaj}im, vikaj}um, vika}e, vikae{~em i dr.
Naj~estoto zna~ewe i upotreba na glagolskiot prilog vo
makedonskiot jazik e da pokaùva dejstvo koe se vr{i ednovremeno
so dejstvoto izrazeno so li~nata glagolska forma. Karakteristi~no
e i toa {to dvete dejstva naj~esto se svrzuvaat so eden subjekt.
Vo makedonskiot ohridski govor glagolskiot prilog se
javuval so formata na -e{~em: vikae{~em, pla~ee{~em, nosee{~em
(Vidoeski, 1984). Od dene{en aspekt, a i vo ramkite na na{ite terenski istraùvawa, moè da se kaè deka glagolskiot prilog vo
makedonskiot ohridski govor se upotrebuva mnogu retko.
Te{ko e da se odredi pri~inata za gubeweto na glagolskiot
prilog vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor, no }e se
obidam da ukaàm na nekoi od mo`nite uslovi koi pridonele za
gubeweto na ovaa kategorija.
Ako se pogledne romanskiot jazik kako najblizok literaturen jazik na aromanskiot, }e se zabeleì deka tamu gerundivot e
Marjan Markovi}
163
mo{ne kompleksna glagolska kategorija. Toj se javuva so pove}e

zna~ewa, me|u koi i adjektivnoto: om citind. Isto taka gerundivot ne
mora da se odnesuva na istiot subjekt na koj se odnesuva li~nata
glagolska forma:
Primeri:
Am vwzut-o venind spre casw.
Ja vidov doa|aj}i doma.
Am vwzut-o venind spre casw cwnd plecam eu.
Ja vidov kako doa|a doma (doa|aj}i) koga jas trgnuvav.
Spored toa, moè da se pretpostavi deka takva ili sli~na
situacija postoela i vo aromanskiot. Toa zna~i deka vo odreden
period na me|usebnata komunikacija postoela takva glagolska
kategorija (glagolskiot prilog, odn. gerundivot) koja vo sekoj od
dvata sistema imala delumno razli~ni zna~ewa i funkcii i so toa ja
ote`nuvala komunikacijata me|u bilingvalnite govoriteli. Od
moite dosega{ni prou~uvawa na glagolskite sistemi na makedonskiot i na aromanskiot ohridski govor proizleguva deka ovie dva
govora nastojuvale {to pove}e da se dobliàt do eden model koj bi
ovozmoìl jasna i nepre~ena komunikacija. Vpro~em, toa bil i
motivot i na pove}eto jazi~ni procesi i pojavi koi se javuvale kaj
jazicite od Balkanskata jazi~na zaednica. Taka, moè samo da se
spomene zaedni~kiot na~in na izrazuvaweto na kondicionalot (iako
aromanskiot poseduval posebni formi za obrazuvawe na kondicional, toj gi otfrlil), raskolebuvaweto na opozicijata preodnostnepreodnost i mnogu drugi zaedni~ki strukturni crti.
Vo polza na pri~inite za gubeweto na glagolskiot prilog odi
i toa {to i vo makedonskiot i vo aromanskiot postojat mnogu drugi
na~ini za izrazuvawe na ednovremenost na glagolskoto dejstvo. Kako
primer za obratna tendencija moè da se zeme meglenoromanskiot
kade gerundivot se za~uval. No toj gi reduciral zna~ewata do onie
koi postoele vo makedonskiot jazik, odnosno gi svel samo na
prilo{ko zna~ewe. So cel {to pove}e da se dobliì do
makedonskiot, meglenoromanskiot oti{ol u{te podaleku. Imeno,
pokraj meglenoromanskite formi od tipot - plwng&ndwra, toj ima i
makedonski formi od tipot - [idea8]i (megl. koren + mak. nast.) v.
Matilda Caragiu Marioteanu, (1968).
Vo najgolem broj na slu~ai, funkciite na glagolskiot prilog
vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor gi prezela
glagolskata imenka. ]e navedam nekolku primeri.
164
Primeri:
gl. imenka so predlogot vo/tu:
Tu munt'reri tele'vizie, me akw'cw somu.
Vo gledawe televizija zaspav.
(Gledaj}i televizija, zaspav.)
Tu ump'leri 'apw, 9w sw f'rwmsi 'po~u.
Vo turvewe voda, mi se skr{i stomnata.
(Turivaj}i voda, mi se skr{i stomnata.)
gl. imenka so predlogot so/ku:
Nws fu'<i ku kwn'tari.
Toj si ojde so peewe.
(Toj si otide peej}i.)
gl. imenka so predlogot od/di:
N=w sw mur'<i di [w'deri.
Mi omrzna od sedewe.
(Mi zdosadi sedej}i.)
gl. imenka bez predlog
Im'nari pi 'kale, gw'<u8.
Odewe po pat, padnav.
(Odej}i po pat, padnav.)
na mestoto na stariot gerundiv:
Ku vw'neri prwm'vera, ]ir'ou zgwl'<w. (Vanindw prwmvera, ]irou zgwl<w)
So doa|aweto na proletta, vremeto se popravi.
(Doa|aj}i proletta, vremeto se popravi. )*
*( Vakvi primeri se sre}avaat vo narodnite prikazni; v. Koneski,
(1982, str. 447); moè da se smeta deka ima aromansko vlijanie pred
da se izgubi glagolskiot prilog)
Kako {to e poznato, vo makedonskiot jazik i glagolskiot
prilog i glagolskata imenka se gradat naj~esto od nesvr{eni glagoli. No so formite za gl. prilog ili gl. imenka obrazuvani od
glagoli so iterativno zna~ewe se opredeluva eden moment od nizata
na taa povtorlivost. So toa tie formi se dobliùvaat do svr{enoto
zna~ewe. Istoto vaì i za nekoi trajni formi na -uva.
Marjan Markovi}
165
Vo aromanskiot pak ne postoi gramati~ki markirana opozicija svr{enost-nesvr{enost. Poradi toa, koga postoi potreba da
se potencira momentnosta na dejstvoto, se pribegnuva kon drugi
sredstva. Taka, aromanskiot povlijael vrz makedonskiot vo odnos na
konstrukciite kade {to ne se javuvaa ednovremnost vo bukvalna
smisla na zborot. Toa se primerite od tipot : sednuvaj}i,
skoknuvaj}i, potr~uvaj}i, vleguvaj}i, nasmevnuvaj}i se, i dr.
Primerot - Sedej}i padna od stolot. moè da se protolkuva kako
Sede{e na stolot i padna., dodeka primerot - Sednuvaj}i, padna od
stolot. moè da se protolkuva kako - [tom sedna, padna od
stolot. Vo vakvite slu~ai makedonskiot ohridski govor go prifatil aromanskiot model od koj }e prikaàm nekolku primeri:
'Unw [w'deri, gw'<u8.
Edno sedvewe, padnav.
'Unw int'rari, u vw'<u8 Silja.
Edno vlegvewe, go vidov Siqa.
'Unw vw'neri, sw bw'gw pi kwr'vet.
Edno dojdvewe(idawe), legna na krevetot.
Pokraj glagolskata imenka kako naj~esta zamena na izgubeniot glagolski prilog, vo aromanskiot i vo makedonskiot ohridski govor se javuvaat i li~ni glagolski formi vo razni vremenski i
modalni konstrukcii.
Primeri:
Kum nw'<em 'kale, gw'<u8.
Kako {to odev po pat, padnav.
Kwn nw'<em 'kale, gw'<u8.
Koga odev po pat, padnav.
Pwn nw'<em 'kale, gw'<u8.
Dur odev po pat, padnav.
Vo pogore iskaànoto se obidov da ukaàm na mo`nite
pri~ini za gubeweto na glagolskiot prilog vo makedonskiot i vo
aromanskiot ohridski govor, a isto taka i da pokaàm i so koi
jazi~ni sredstva se izrazuvaat zna~ewata na glagolskiot prilog po
negovoto gubewe.
166
Seto toa ni pokaùva kolku bila silna interferencijata

me|u makedonskiot i aromanskiot i kolkava bila potrebata za polesna me|usebna komunikacija.
2. Glagolska imenka
Kako {to ve}e spomnav, glagolskata imenka vo aromanskiot
ohridski govor poteknuva od dolgata forma na infinitivot. Vo
romanskiot jazik taa e mnogu pove}e supstantivizirana. Vo aromanskiot ohridski govor glagolskata imenka gi ima istite zna~ewa
kako vo makedonskiot i nejzinata upotreba e mnogu {iroka. Za
upotrebata na glagolskata imenka kako zamena za glagolskiot
prilog stana zbor vo prethodnata glava.
Glagolskata imenka vo makedonskiot ohridski govor se obrazuva naj~esto od nesvr{eni glagoli. No, koga glagolskata imenka se
obrazuva od iterativni glagoli, taa naj~esto pobuduva svr{eno
zna~ewe. Toa se glagolskite imenki od tipot: legvewe, stanvewe,
sedvewe, padvewe, tropvewe, ...., kaj koi e prisutno svr{enoto
zna~ewe, odnosno izdelen e eden moment od sekvencite na povtorlivost. Kaj glagolskite imenki izvedeni od nivnite trajni parnici
(leèwe, sedewe, tropawe,...) se pobuduva pretstava za odvivawe na
dejstvoto. Vo izvesni slu~ai glagolskata imenka se supstantivizirala i moè da ozna~uva predmet: jadewe, piewe; apstrakten poim:
kr{tewe, ven~awe,....
]e navedam nekolku primeri kade glagolskata imenka se
javuva vo takvi slu~ai za koi moè da se smeta deka se direkten
rezultat na me|usebnata interferencija.
Primeri:
Zamena na infinitivot:
Ne treba sedewe, treba rabotewe.
Nu l=wp'se[ti [w'deri, l=wp'se[ti luk'rari.
Saka mnogu odewe do Bitola.
Va 'multu im'nari 'pwnw Bituli.
Konstrukcii so sum:
Ne moàm da dojdam, sum za odewe Skopje.
Marjan Markovi}
167
Nu pot z-in, esk ti nw'<eri Skopja.

Blagodaram, ne sum za sedewe.
Haris'to, nu esk ti [w'deri.
Konstrukcii so imam:
Imam za gledawe televizija.
Am ti vw'deri tele'vizije.
Imat mnogu odewe do Bitola.
'Ari 'multw im'nari 'pwnw Bituli.
Konstrukcii so zasilena ekspresivnost:
Bre tr~awe!
Bre, wmpw'trari!
Ama igrawe!
Ama @o'kari!
Konstrukcii so zasilena ekspresivnost so opredelbata eden:
Ko mu dadov edno bijawe!
Kwn l=u ded 'unw bw'teri!
Edno pla~ewe {o mu udri!
'Unw plwn'<eri ci l=w 'dedi!
Ko udri edno peewe, site si si ojdoja!
Kwn 'dedi 'unw kwn'tari, 'tuti fu'<irw!
Sekako deka glagolskata imenka se upotrebuva i vo mnogu
drugi slu~ai, no tuka gi izdvoiv pokarakteristi~nite slu~ai za koi,
kako {to spomnav, smetam deka se direkten rezultat na me|usebnite
vlijanija.
168
PRAZNA
Marjan Markovi}
169
ZAKLUÔK
Me|usebnata interferencija na aromanskiot i makedonskiot
ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnite sistemi. Rezultatite na taa interferencija se razgleduvaat vo monografijata pri
{to vo centarot na vnimanieto e analizata na govorot na Aromancite Far{eroti od ohridsko-stru{kiot region koj dosega ne bil
predmet na posebna lingvisti~ka analiza.
Toj govor se opi{uva vo sporedba so makedonskite ohridskostru{ki govori so poseben osvrt kon nivnite vzaemni interferencii vrz balkanski fon. So toj pristap, pojasno se istaknuvaat paralelite i razlikite me|u ovie govori i se dobiva po{iroka slika
za procesite tipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica.
Kako {to e poznato, na makedonskata jazi~na teritorija ìveat dve glavni grupi romansko naselenie: Meglenoromanci i Aromanci. Meglenoromancite duri i pred nastanite od po~etokot na XX
vek pretstavuvale edna pomala i pokompaktna etni~ka grupa, dodeka
Aromancite se rasprsnati niz Balkanot stotici godini i vo vrska
so toa pretstavuvaat edna mnogu pokomplicirana slika od dijalektolo{ka gledna to~ka, duri ako ja zememe predvid samo teritorijata na dene{na R. Makedonija. Meglenoromanskiot dijalekt vo
Gevgelisko se zdobi vo posledno vreme so iscrpna monografija od
d-r Petar Atanasov, dodeka kru{evskiot aromanski govor go ima
opi{ano d-r Zbigwev Golomb. Predmet na opis vo ovaa monografija
e aromanskiot govor na takanare~enite Aromanci-Far{eroti (po
poteklo od gradot Fra{eri vo Albanija), koi vo nekolku branovi,
po~nuvaj}i od krajot na osumnaestiot vek, se preseluvale od albanskata jazi~na teritorija vo ohridsko-stru{kiot region i ~ij govor
su{testveno se razlikuva od aromanskiot kru{evski. Govorot na
Aromancite-Far{eroti vo minatoto dolgo vreme se razvival vo
170
albanska jazi~na sredina, a poslednite dveste godini e vo neposreden dopir so makedonskite govori vo Ohridsko i Stru{ko. Seto toa
go pravi opi{uvaniot govor posebno interesen kako od gledna to~ka
na op{tite mehanizmi na jazi~nata interferencija na balkansko
tlo, taka i so ogled na aromanskiot pridones kon diferencijacijata
na makedonskite govori po dolìnata na jugozapadniot del na
jazi~nata granica.
Za ovaa cel konsultirana e obemna literatura posvetena na
aromanskite dijalekti, makedonskiot dijalekten sistem, posebno
zapadnite periferni govori, literatura od po{iroka balkanisti~ka problematika, a seto toa e potkrepeno so skoro desetgodi{na
terenska rabota vrz ovie mikrosistemi. Osnovna platforma na odnesuvawe pretstavuva Golombovata monografija na kru{evskiot
aromanski govor. Od obrabotkata na materijalite se pokaùva deka
fonolo{kata i morfolo{kata evolucija na far{erotskiot govor e
ponaprednata vo odnos na kru{evskiot. Raspolagaj}i so dve sliki
precizno locirani vo prostor i vo vreme, se ovozmoùva podlaboko
proniknuvawe vo genezata i pravecot na mnogu evolutivni procesi.
Monografijata donesuva opis na fonolo{kata i morfolo{kata struktura na govorot, so mnogu ekskurzii vo pravec na morfolo{kata perifrastika i na sintaksata. Zboroobrazuvaweto i organizacijata na leksi~kiot fond ne se zasegnati. Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto na gramati~kiot sistem gledan
od perspektiva na oddelni gramati~ki kategorii. Zna~i, se istraùva obemot na gramatikaliziranata informacija i pokazatelite
na taa informacija na morfolo{ko i na sintaksi~ko nivo. Tekstot
e podelen na tri dela: fonologija, imenski (nominalen) sistem i
glagolski (verbalen) sistem. Vo opisot na imenskiot i na glagolskiot sistem se izdvojuvaat a) inventar na morfolo{kite formi i
analiza na nivnata struktura, i b) opis na funkcioniraweto na
formite.
Vo vovedot se objasnuva mestoto na govorot na Far{erotite
me|u drugite aromanski dijalekti i se davaat iscrpni informacii
za uslovite na ìveewe na negovite govoriteli vo poslednite
nekolku vekovi. Govorot na Far{erotite, koj do krajot na osumnaesetiot vek se nao|al vo albanskata jazi~na sredina, a i sega e smesten na teritorija kade {to se prepletuvaat makedonskite i albanskite jazi~ni vlijanija, pokaùva golem broj paralelizmi so jugozapadnite periferni makedonski govori i tokmu tie paralelizmi,
nivnata mo`na geneza, statusot na soodvetnite konstrukcii vo make-
Marjan Markovi}
171
donskiot sistem, se vo centarot na vnimanieto pri opisot na

far{erotskiot aromanski govor.
Vo delot posveten na segmentalnata fonologija i na
prozodijata, vrz fonot na klasi~niot opis, t.e. inventar i
distribucija na fonemite i alofonite, mestoto na akcentot i sl. ,
posebno vnimanie im e posveteno na procesite koi{to a) ja dokaùvaat ponaprednata evolucija na far{erotskiot govor vo odnos na
kru{evskiot, i b) frapantnite paraleli vo odnos na perifernite
makedonski govori. Posebno privlekuvaat vnimanie fonolo{kite
procesi koi direktno gi zasegnuvaat odnosite me|u fonolo{kata i
morfolo{kata struktura na govorot. Tuka se pokaùva kako fonolo{kata evolucija na govorot vlijae vrz mreàta morfonolo{ki
opozicii i, sledstveno, vrz sistemot na pokazateli na gramati~kite
morfolo{ki kategorii. Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolo{kiot del od monografijata pokaùvaj}i, na pr., nova serija
funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfolo{kata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len, i sl.
Vo morfolo{kiot del od monografijata kako nositel na
nominalnite gramati~ki kategorii se pretstavuva imenskata
sintagma, a kako nositel na glagolskite kategorii - re~enicata. So
toa se pokaùva deka na funkcionalen plan ne e mo`no oddeluvaweto na morfologijata od sintaksata.
Na takov na~in moè podlaboko da pronikne vo genezata i
pravecot na mnogu evolutivni procesi. Zamenkite otvoraat niza
mo{ne interesni pra{awa koi zasluùvaat prodlabo~uvawe na
relacija: aromanski - makedonski. Tuka spa|aat: uslovite na
upotreba na kratki i dolgi formi na li~nite zmenki, homonimijata
na nominativnite i na dolgite akuzativni formi kaj site zamenki
koi gi ~uvaat morfolo{kite pade`ni formi, sintaksi~kata konkurencija na formite na nws i aceu, morfolo{kiot status i sintaksi~kata distribucija na posesivnite zamenki, kategorijalniot status
na predlogot a, i dr. Delot posveten na strukturata i funkcioniraweto na imenskata sintagma gi objasnuva osnovnite pravila na
linearizacija i na sintaksi~kata zavisnost me|u komponentite na
sintagmata i gi opi{uva pokazatelite na zavisnosta na sintagmata
kako celost od glagolskiot izraz. Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe na direkten i indirekten objekt (me|u drugoto
upotrebata na predlozite a i pi) i na {irokosfatenata posesivnost.
Nastojuvawata za dobliùvawe do eden zaedni~ki model za
ovozmoùvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilni
172
kaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merka najoddale~eni ili sosema razli~ni. I aromanskiot i makedonskiot
ohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristej}i
gi site raspoloìvi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazik.
Taka na primer, aromanskiot ohridski gi eliminral pade`nite
nastavki za genitiv / dativ i so toa mnogu se dobliìl do analiti~kata deklinacija kakva {to e vo makedonskiot.
Re~isi polovinata od trudot e posvetena na analizata na
glagolskiot sistem na far{erotskiot govor. Ova ne iznenaduva so
ogled na faktot deka toj e najdinami~en i najrazgraden del od
gramati~kiot sistem na govorot. Pokraj toa, tokmu tuka najdobro
moàt da se zdogledaat pati{tata na dvonaso~nata aromanskomakedonska interferencija.
Prikaàni se paralelite me|u aromanskiot far{erotski i
makedonskiot ohridski govor vo domenot na glagolskata morfologija pri {to e dadena pregledna i izedna~ena terminologija za
site razgledani sistemi (aromanski, makedonski, albanski), {to
ovozmoùva direktna sporedba, nezatemneta so razlikite me|u
oddelnite lokalni terminolo{ki tradicii.
Vo delot posveten na upotrebata na oddelnite glagolski
paradigmi najmnogu vnimanie privlekuva diskusijata za toa kako,
pod makedonsko vlijanie, aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata za glagolskiot vid, i kako, pod albansko vlijanie, vo aromanskiot sistem se pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i
prekaànost.
Isto taka, i za sloènite minati vremiwa od dene{en aspekt
moème da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromanskomakedonski model. Aromanskiot ohridski govor, koristej}i gi
svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstva sozdal takov model,
a makedonskiot ohridski, od druga strana, prezemaj}i gi konstrukciite so imam i sum, gi popolnil prazninite vo svojot glagolski vremenski sistem. Kako karakteristi~ni moème da gi zememe i admirativnite konstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot, a
gi vklopil vo makedonskiot sistem. Isto taka, golemi dobliùvawa
postojat i kaj modalnite kategorii; imeno, tuka spa|aat i konstrukciite so }e kako strukturen balkanizam, potoa subjunktivot i
kondicionalot, od koi posledniov e doveden do potpolna identi~nost, iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii i za prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in. Golemo dobliùvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnite kategorii:
Marjan Markovi}
173
gubeweto na infiniivot (kako op{tobalkanska crta), zamenata na

glagolskiot prilog so glagolska imenka, i identi~nata upotreba na
glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~ni konstrukcii.
Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na priblièn
zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalo razli~noto
poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kako slovenski) i
aromanskiot (kako romanski). No i tuka dvata govora nastojuvale
{to pove}e da se dobliàt. Kako rezultat na toa moè da go vidime
blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvr{eni glagoli vo
makedonskiot, pa taka sega slobodno moè da se re~e deka postoi
sli~no sfa}awe na opozicijata nesvr{enost-svr{enost vo odnos na
opozicijata imperfekt-aorist. Taka vo makedonskiot i vo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem: nesvr{eni glagoli-imperfekt, svr{eni glagoli-aorist, odnosno nesvr{enost (durativnost)-imperfekt, svr{enost (momentnost)-aorist. [to se odnesuva
do kategorijata vid kaj sloènite minati vremiwa, se obidovme da
ukaème deka me|u konstrukciite so imam i sum postoi i vidska
razlika. Konstrukciite so sum vo makedonskiot ohridski redovno se
svrzuvaat so particip od svr{eni glagoli, a isto taka i vo
aromanskiot imaat samo svr{eno zna~ewe. Toa go pokaùva faktot
deka konstrukciite so imam moàt da se zdobijat so opredelba za
vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano tri saati/am mwkatw tre8
swhwc), dodeka konstrukciite so sum i vo makedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne dopu{taat svrzuvawe so takva opredelba
(ne e mo`na konstrukcijata od tipot - Ru~an sum tri saati/Esk
mwkwt tre8 swhwc). Seto ova pokaùva deka interferencijata me|u
makedonskiot i aromanskiot ohridski govor bila mnogu silna i
navlegla dlaboko vo strukturata na ovie govori. So toa vsu{nost se
pokaùva goleminata na potrebata za zaedni~ko poimawe na svetot
koe proizleguva od potrebata za polesna me|usebna komunikacija.
Vo zaklu~ocite se analiziraat pragmati~kite uslovi koi
dovele do soìtelstvo i me|usebnite interferencii me|u oddelnite
balkanski jazici i dijalekti so {to se skicira nivniot pat kon
me|usebno razbirawe preku analitizirawe na izrazot i zbogatuvawe
na pokazatelite na komunikaciski najva`nite gramatikalizirani
sodrìni.
Ovaa monografija pretstavuva eden skromen pridones za
unapreduvawe na balkanistikata i makedonistikata. Taa pretstavuva dopolnuvawe i pro{iruvawe na znaewata za aromanskite dijalekti preku opis i analiza na eden mnogu zna~aen i dosega nau~no
174
neobraboten govor, a dava i podlabok uvid vo razvitokot i vo

dene{nite sostojbi na makedonskite govori vo odnosniot region i gi
poso~uva mo`nite izvori i razvojnite etapi na brojni dosega
nedoizjasneti pojavi. Od teoretska gledna to~ka monografijata
pretstavuva ~ekor napred vo razbiraweto na su{tinata na balkanskiot
jazi~en sojuz.
Marjan Markovi}
175
CONCLUSION
The mutual contact of the Aromanian and Macedonian Ohrid dialects has had
profound effects on their respective systems. This monograph studies the results
of such contact with a focus on the analysis of the Aromanian Farsherot dialect
of the Ohrid-Struga region, which has never been a subject of a separate
linguistic study.
This dialect is described in comparison to the Macedonian Ohrid-Struga dialects
and special emphasis is given to their shared contact-induced phenomena in the
Balkan context. Using such an approach, the resulting parallel structures and the
differences between these dialects are more clearly indicated, thus giving a
broader and more detailed picture of the processes typical of the Balkan
linguistic league.
As is known, there are two major groups of Romance-speakers living on
Macedonian linguistic territory: Megleno-Romanians and Aromanians. The
Megleno-Romanians were a smaller and a more compact ethnic group even
before the events at the beginning of the twentieth century. On the other hand,
the Aromanians have been dispersed throughout the southern Balkans for
hundreds of years, and as a result they present a more complex problem from a
dialectological point of view even if we only take into consideration the
territory of the present Republic of Macedonia. The Megleno-Romanian dialects
of the Gevgelija region have been described in a detailed monograph by prof.
Petar Atanasov, while the Aromanian dialect of Krushevo was described by
prof. Zbigniew Golb. The present monograph describes the Aromanian dialect
of the Aromanian Farsherots (from the city of Frasheri in Albania), who,
beginning at the end of the eighteenth century, moved in several waves from
Albanian linguistic territory to the Ohrid-Struga region and whose dialect
differs in many important respects from the Aromanian dialect of Krushevo.
The dialect of the Aromanian Farsherots developed for a long period of time in
176
an Albanian linguistic environment. In the past two hundred years it has been in
direct contact with the Macedonian dialects of the Ohrid-Struga region. All of
these circumstances make this dialect especially interesting not only from the
point of view of the general mechanisms of contact-induced change found on
Balkan territory but also from a point of view of the Aromanian contribution to
the process of the differentiation of the Macedonian dialects along the
southwestern part of the language border.
For the purposes of the present study, the considerable literature related to
Aromanian dialectology, that concerned with the Macedonian dialectal system
with special reference to the western peripheral dialects, as well as literature
referring to the broader field of Balkan linguistics in general were al consulted,
and all data were collected and corroborated in thecourse of ten years of
fieldwork on the microsystems in question. Golbs monograph of the Aromanian dialect of Krushevo served as the basic model. The analysis shows that
phonological and morphological change in the Farsherot dialect has gone
further than in the dialect of Krushevo. Having two descriptions located
precisely in space and time enables us to give a thorough examination of the
origins and directions of many processes of linguistic change.
The monograph gives a description of the phonological and morphological
structure of the dialect with many excursions into the morphological periphrasis
and syntax. Word formation and the organization of the lexical corpus are not
taken into consideration. The way the grammatical system functions with regard
to individual grammatical categories is the focus of our attention. In other
words, it is the scope of grammaticalized information and the markers of such
information on the morphological and syntactic levels that are investigated. The
text is divided into three parts: phonology, nominal system and verbal system.
The descriptions of the nominal and verbal systems are each further divided into
a) an inventory of the morphological forms and analysis of their structure, and
b) a description of the way these forms function.
In the introduction, the place of the Farsherot dialect among other Aromanian
dialects is explained and detailed information is given about the living
conditions of its speakers in the past few centuries. The Farsherot dialect, which
evolved in an Albanian linguistic environment until the end of the 18th century
and is still located in a region where Macedonian and Albanian language
influences intersect, shows a large number of structures with parallel s in the
southwestern peripheral Macedonian dialects, and it is these parallel structures,
their possible genesis, and the status of the relevant constructions in the
Marjan Markovi}
177
Macedonian system that are in the focus of our interest in describing the
Aromanian Farsherot dialect.
In the section discussing segmental phonology and prosody, in the context of a
conventional description of the inventory and distribution of phonemes and
allophones, the position of the accent etc., special attention is given to a) the
processes that demonstrate the more significant change of the Farsherot dialect
compared to the Krushevo dialect, and b) the striking structural parallels with
the peripheral Macedonian dialects. The phonological processes that directly
influence the relations between the phonological and morphological structure of
the dialect are given special attention. Thus, it is shown how the phonological
evolution of the dialect influences the network of morphophonological
oppositions and, as a result, it also influences the system of grammatical
markers of morphological categories. The morphological part of the monograph
alludes to these types of processes showing, for instance, a new series of
functional distinctions formed at the morphological boundary between nominal
stems and the postposed definite article, etc.
In the morphological part of the monograph, the noun phrase is presented as the
carrier of nominal grammatical categories whereas the sentence is presented as
the carrier of verbal grammatical categories. Such an approach demonstrates
that it is impossible to separate morphology from syntax at the functional level.
This approach gives us deeper insight into the origins and the directions of
many processes of linguistic change. The pronominal system raises a series of
very interesting questions that deserve further investigation concerning the
relation between Farsherot Aromanian and Ohrid Macedonian dialects. This
includes the conditions for use of the short and long forms of personal
pronouns, homonymy between nominative forms and the long accusative forms
of all pronouns that have kept their morphological case forms, the syntactic
opposition of the forms ns and aceu, the morphological status and the
syntactic distribution of the possessive pronouns, the status of the preposition a,
etc. The part dedicated to the structure and the function of the noun phrase
explains the basic rules of linearization and of the syntactic dependency among
the components of the syntagm and describes the dependency markers of the
syntagm as a whole in relation to the verbal expression. The mechanisms for
expressing direct and indirect objects (including the use of the prepositions a
and pi) and those for expressing possessiveness are of particular interest.
178
The tendency to create a common pattern enabling easier and more direct
communication was most powerful in those linguistic features and categories
that were in some way more distinct or even completely different from one
another. Both the Aromanian and the Macedonian Ohrid dialects adjusted to
each other by using all the available linguistic means. For instance, the
Aromanian Ohrid dialect has eliminated genitive/dative case inflections, thus
coming closer to the analytical declension characteristic of the Macedonian
language. On the other hand, developments in the Macedonian Ohrid verbal
system bring it closer to the Aromanian Ohrid one.
Almost half of the monograph is dedicated to the analysis of the verbal system
of the Farsherot dialect in comparison with Macedonian Ohrid dialect. This is
hardly a surprise when we keep in mind the fact that this is the most dynamic
and the most developed part of the grammatical system in both dialects.
Moreover, the verbal system demonstrates most clearly the directions of
Aromanian-Macedonian two-way interference.
The parallel structures between Aromanian Farsherot and Macedonian Ohrid
dialect in the domain of the verbal morphology are presented with a clear and
consistent terminology that is identical for all the relevant systems (Aromanian,
Macedonian, Albanian). This enables a direct comparison and clear perception
of all the relevant similarities and differences untrammeled by different
terminological traditions specific to the study of the individual languages.
In the section discussing the use of individual verbal paradigms, the greatest
attention is given to a discussion of the manner in which the Aromanian system,
under Macedonian influence, communicates information concerning the verbal
category of aspect and how, under Albanian influence, it shows the beginnings
of the categories admirativity and evidentiality.
With regard to the current analytic past tenses, we can speak of an almost
completely unified Albanian-Aromanian-Macedonian model. The Aromanian
Ohrid dialect, using its inherited and some borrowed Albanian linguistic
characteristics, has created such a model, whereas the Macedonian Ohrid
dialect, by adopting constructions with imam (have) and sum (be), has filled in
gaps in its own verbal tense system. The constructions showing admirativity are
another typical feature that Aromanian has borrowed from Albanian and has
incorporated into the Macedonian system. Furthermore, modal categories also
show significant convergences such as constructions with }e (will), which is a
Balkan structural feature. We can also mention here the subjunctive and the
Marjan Markovi}
179
conditional moods, of which the latter has reached a completely identical state
in the two systems, although Aromanian had its own constructions for the
present and past tenses of this mood. Considerable convergence between the
two systems is evident in non-predicate categories, e.g. the loss of the infinitive
(a general Balkan feature), the replacement of the verbal adverb by the verbal
noun, and the identical use of the verbal noun in certain typical constructions.
Perhaps the biggest problem in achieving a convergent common model in the
verbal system was presented by the different conceptions of the category of
aspect in Macedonian (as a Slavic language) and Aromanian (as a Romance
language). Nevertheless, even in this matter the two dialects show signs of
convergence. As a result of this tendency, it is impossible to form the aorist
from imperfective verbs in Macedonian. We can thus can say that the concept
of the opposition imperfect-aorist has come to resemble the opposition
imperfective-perfective resulting in similar systems in the Macedonian and
Aromanian Ohrid dialects: imperfective verbs - imperfect, perfective verbs aorist, i.e. imperfective aspect = durative-imperfect, perfective aspect =
punctative- aorist. With regard to the category of aspect in the complex past
tenses, we we have tried to demonstrate that there is also such an aspectual
distinction among the constructions with imam (have) and sum (be).
Constructions with sum (be) in the Macedonian Ohrid dialect are regularly
linked with the verbal adjective derived from perfective verbs, which parallels
the Aromanian system, where corresponding forms only have a perfective
meaning. This can be illustrated by the fact that constructions with imam
(have) can express temporal duration of the action (imam ru~ano tri saati
/ am mwkatw tre8 swhwc), whereas the constructions with sum (be) both in the
Macedonian and Aromanian Ohrid dialects do not permit co-occurence with the
specification of duration (it is impossible to make the construction Ru~an sum
tri saati / Esk mwkwt tre8 swhwc). All these examples show that the contact
between the Macedonian and Aromanian Ohrid dialects was very intimate, and
the resulting changes penetrated deeply into the structures of the two systems.
This is another demonstration of the great need for a shared conception of the
world resulting from the need for easier mutual communication.
In the conclusion parts, the pragmatic circumstances that conditioned coexistence and contact-induced phenomena among the different Balkan languages and
dialects are analyzed thus outlining their path to mutual understanding through
the acquisition of analytic expressions and the enrichment of markers of those
grammaticalized concepts that are the most important for communication.
180
This monograph represents a modest contribution to the advancement of

Balkan, Macedonian, Slavic, and Romance linguistics. It supplements and
expands our knowledge of Aromanian dialects by describing and analyzing a
very significant dialect that has never been elaborated before. It also gives a
more profound insight into the development and current status of the
Macedonian dialects in the region, and it points out the possible sources and the
developmental stages of numerous heretofore unexplained phenomena. From a
theoretical point of view, this monograph represents a step forward in our
understanding of the mechanisms of contact-induced change and the
distinguishing features of the Balkan linguistic league.
Marjan Markovi}
181
Koristena literatura
Balkanska filologi, otv. redaktor A. V. Desnicka, Leningrad
1970.
Vidoeski Boìdar, Jugozapadnite makedonski dijalekti so poseben
osvrt na bitolskoto govorno podra~je, poseben otpe~atok, MANU,
Skopje 1988.
Vidoeski Boìdar, Makedonskite dijalekti vo Albanija, Literaturen zbor, god. XXXII, Skopje 1985.
Vidoeski Boìdar, Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ramni{te) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik, Referati na makedonskite slavisti za XI me|unaroden
slavisti~ki kongres vo Bratislava, poseben otpe~atok, Skopje 1993.
Vidoeski Boìdar, Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnoto
nare~je, Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik, literatura
i kultura, Ohrid, 3-24 VII 1984, Skopje 1985.
Vidoeski Boìdar, Ohridsko-stru{kite govori, Prilozi IX 1,
MANU, Skopje 1984.
Vidoeski Boìdar, Tendencii vo razvojot na makedonskiot
dijalekten jazik vo XIX i XX vek, Prilozi II 1-2, MANU, Skopje 1977.
Vidoeski Boìdar, Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom I,
MANU, Skopje 1998.
Vidoeski Boìdar, Dijalektite na makedonskiot jazik, Tom II i III,
MANU, Skopje 1999.
Vidoeski Boìdar, Dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik, Pristapni predavawa na novite ~lenovi na MANU, Skopje
1970.
182
Vidoeski Boìdar, Osnovni dijalektni grupi vo Makedonija,

Makedonski jazik, god. XI-XII, kn. 1-2, Skopje 1960/61.
Weigand Gustav, Die Aromunen I, II, Leipzig 1895.
Weigand Gustav, Vlacho-Meglen, Johann Ambrosius Barth, Leipzig 1891.
Weinreich Uriel, Languages in Contact, Mouton, The Hague 1970.
Winnifrith T. J., The Vlachs, The History of a Balkan People, Duckworth,
London 1987.
Galton Herbert, The main functions of the Slavic verbal Aspect, MANU,
Skopje 1976.
Galton Herbert, Kratka teorija za makedonskiot glagolski vid,
Prilozi V 1-2, MANU, Skopje 1974.
Gavranek Boguslav, K problematike sme{eni zkov, Novoe v
lingvistike, vpusk VI, Moskva 1972.
Georgiev V., K voprosu o balkanskom zkovom soze, Novoe v lingvistike, vpusk VI, Moskva 1972.
Golomb Zbigwev, Za <mehanizmot" na slovensko-romanskite odnosi
na Balkanskiot poluostrov, Makedonski jazik, god. XXI, Skopje
1970.
Golomb Zbigwev, Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanisti~kite studii, Pristapni predavawa na novite ~lenovi na
MANU, Skopje 1974.
Goq%b Zbigniew, Conditionalis typu baqkavskiego w j&zykach poqudnioslowianskich, PAN, Krakow 1964.
Goq%b Zbigniew, Szkic dialektu Arumun[w macedovskich, Prace j&zykoznawce-zeszyt 4, Krak[w 1961.
Goq%b Zbigniew, The Arumanian dialect of Kruevo in SRMacedonia
SFRYugoslavia, MANU, Skopje 1984.
Demiraj [aban, Balkanska lingvistika, Skopje 1994.
Demiraj Shaban, Morfologjia historike e gjuhs shqipe, Pjesa I, Univerziteti i
Tirans, Fakulteti i historis dhe i filologis, Tiran 1973.
Ianachieschi-Vlahu Iancu , Gramatica armaneasca, Crushuva 1993.
Ilievski Hr. Petar, Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, Skopje
1988.
Ja{ar-Nasteva Olivera, Makedonskiot jazik i drugite balkanski
jazici, Predavawa na IV seminar za makedonski jazik, literatura i
kultura, Ohrid 1971.
Ja{ar-Nasteva Olivera, Mestoto na makedonskiot jazik vo Balkanskata jazi~na zaednica, Predavawa na XXII seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid 1989.
Marjan Markovi}
183
Kn~ov Vasil, Izbrani proizvedeni, tom II, Sofi 1974.

Koneski B., Vidoeski B., Jasar-Nasteva O., Distribution des Balkanismes en
Macdonien, Actes du premier congrs international des tudes Balkaniques et
sud-est europennes, VI, Acadmie Bulgare des Sciences, Sofia 1968.
Koneski Blaè, Gramatika na makedonskiot jazik, Kultura, Skopje
1981.
Koneski Blaè, Istorija na makedonskiot jazik, Kultura, Skopje
1982.
Koneski Blaè, Eden ohridski tekst od XIX vek, Makedonski jazik,
god. II, Skopje 1951.
Koneski Blaè, Kulturnata uloga na Ohrid, Zbornik na trudovi,
Naroden muzej, Ohrid 1961.
Koron~evski Andèj, Makedonskata konstrukcija imam+participium
praeteriti kako balkanizam, Makedonski jazik, god XXX, Skopje 1979.
Kravar Milivoj, Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku, iva antika 6,
Skopje 1980.
Memeti ]ani, Albanski jazik, Univerzitet <Sv. Kiril i Metodij",
Filolo{ki fakultet <Blaè Koneski" , Skopje 1998.
Mindak Jolanda, Sawicka Irena, Zarys gramatyki j*zyka macedo9skiego,
PAN, Instytut Slawistyki, Warszawa, 1993.
Mioara Avram, Gramatica pentru toi, Bucuresti 1986.
Nastev Boìdar, Aromanski studii, Ogledalo, Skopje 1988.
. , Cwntii Fwreroteti,
T ,
() , 1991.
Papahagi Tache, Dicionarul dialectului aroman, Bucuresti 1974.
Radovanovi S. Vojislav, Gorwa i Dowa Belica u stru{kom
Drimkolu, Glasnik geografskog dru{tva XXII, Beograd 1936.
Rosetti Alexandru, Istoria limbii Romine, vol. II i III, Bucureti 1962.
Snegarov Ivan, Grad Ohrid, Sofi 1943.
Topoli9ska Zuzanna, Zarys gramatyki j*zyka macedo9skiego, Instytut Filologii
S;owia9skiej, Krakow, 1995.
Topoliwska Zuzana, Za pragmati~nata i semanti~nata motivacija na morfosintaksi~ki balkanizmi, Prilozi XVI, MANU,
Skopje 1992.
Trajanovski Todor, Narodnite obi~ai kaj Vlasite od stru{ko,
Dru{tvo za nauka i umetnost <Bra}a Miladinovci" Struga, Struga
1998.
184
Trajanovski Todor, Vla{kite rodovi vo Stru{ko, NIO <Prosveten rabotnik", Skopje 1979.
Trajanovski Todor, Vlasite vo Ohrid, Vla{ko dru{tvo <Svetlost"
Ohrid, Ohrid, 1999.
Trifunoski Jovan, Die Arumunen in Mazedonien, Balcanica II, Beograd 1971.
Trpkoski Vangel Trpku, Vlasite na Balkanot, RO <Napredok"Tetovo, Skopje 1986.
Fiedler Wilfried, Bucholz Oda, Albanische Gramatik, Leipzig 1987.
Fiedler Wilfried, Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer Sicht,
Beitrage zur rumanischen Philologie, Berlin 1968.
Fiedler Wilrfried, Zu einigen problemen des admirativs in den Balkansprachen, Actes du premier congrs international des tudes Balkaniques et
sud-est europennes, VI, Acadmie Bulgare des Sciences, Sofia 1968.
Filipovi Rudolf, Teorija jezika u kontaktu, JAZU, Zagreb 1986.
Fridman A. Viktor, Admirativot vo balkanskite jazici: kategorija protiv upotreba, Makedonski jazik XXXI, Skopje 1980.
Fridman A. Viktor, Diferencijacija na makedonskiot i bugarskiot jazik vo balkanski kontekst, Pristapni predavawa na novite
~lenovi na MANU, MANU, Skopje 1997.
Fridman A. Viktor, Glagolskite kategorii, morfolo{kite paradigmi i opredeluvaweto na izoglosite na makedonskata jazi~na
teritorija, Studia linguistica Polono-Jugoslavica, poseban otisak, Sarajevo
1991.
Fridman A. Viktor, Tipologijata na upotrebata na da vo balkanskite jazici, Prilozi XII 1, MANU, Skopje 1987.
Fridman Viktor, Gramatikalizacijata na balkanizmite vo makedonskiot jazik Makedonski jazik, br. 51-52, 2000-2001. 31-38.
Friedman A. Victor, Gramatical Categories and a Comparative Balcan
Grammar, Ziele und Wege der Balkanlinguistik, Band 8, Berlin 1983.
Friedman A. Victor, The Vlah Minority in Macedonia: Language, Identity,
Dialectology, and Standardization. Selected Papers in Slavic, Balkan, and
Balkan Studies, ed. by Juhani Nuorluoto, Martii Leiwo, Jussi Halla-aho,
(Slavica Helsingiensa 21). Helsinki: University of Helsinki. 2001. 26-50.
Friedman A. Victor, A newly discovered gramatical form in the Arumanian
dialect of Beala de Sus, The Newsletter of the Society Farsarotul, Volume X,
Issue 2, Trumbull CT, 1996.
Friedman A. Victor, Peirce, Albanians, and Vlahs: Semiotics and Status in the
Balkan Sprachbund. The Peirce Seminar Papers, Vol. 4, ed. by Michael
Shapiro. New York: Berghahn. 1999. 515-529.
Marjan Markovi}
185
Friedman A. Victor, Surprise! Surprise! Arumanian has had an Admirative!,

Indiana Slavic Studies, vol. 7, pp. 79-89, 1994.
Friedman A. Victor, The Gramatical Categories of the Macedonian Indicative,
Slavica Publishers, Inc., Columbus, Ohio 1977.
Friedman A. Victor, The Pluperfect in Albanian and Macedonian, Folia Slavica, vol. 4, 2-3, 1981.
Hendriks Peter, The Radozhda-Vevchani Dialect of Macedonian. Lisse 1976.
Capidan Theodor, Aromni, Dialectul aromn, Axademia roman, Bucureti
1932.
CaragiuMarioteanu Matilda, Fono-morfologie aromn, Academia roman,
Bucureti 1968.
Comrie Bernard, Aspect, Cambridge 1976.
Cristo-Loveanu Elie, The Romanian Language, Columbia University, 1962.
êrnk A. B., Arumnski zk, Osnov balkanskogo zikoznani,
Leningrad 1990.
II Nau~na diskusija, Me|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura, Ohrid, 19-21 avgust 1975, Skopje 1983.
186
prazna
Marjan Markovi}
187
Izdava~
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Tehni~ka i kompjuterska obrabotka

Marjan Markovi}
Korica
Ko~o Fidanovski
Pe~at
Grafotisok - Skopje
Tira`
400 primeroci
ISBN 978-9989-101-73-1

Markovic Marjan - Aromanskiot I Makedonskiot Jazik Vo Strusko I Ohridsko - Mak PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Markovic Marjan - Aromanskiot I Makedonskiot Jazik Vo Strusko I Ohridsko - Mak PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Marjan Markovi}

Aromanskiot i makedonskiot govor

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

The Aromanian and Macedonian dialects

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

Aromanskiot i makedonskiot govor

CIP - Katalogizacija vo publikacija

1/a. Aromanski ohridski (Prikaz i analiza).........................................................

2/a. Aromanski ohridski (Prikaz i analiza na formite).................................

3.1. Prikaz na formite................................................................................................

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

Za da se postigne toa, strukturata na ovaa monografija treba da

2. Aromanci / Far{eroti - istoriski osvrt

Aromanskoto naselenie na Balkanot denes se nao|a

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

Vo tekot na osumnaesetiot vek, Aromancite go do`ivuvaat

Albanija. Tie se naselile vo Gorna i Dolna Belica, a izvesen broj

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

3. Mestoto na govorot na Far{erotite me|u aromanskite govori

Far{erotite pretstavuvaat posebna grupa Aromanci koi

se naseluvale Aromancite vo tekot na ovoj period se javuvaat pove}e

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

4. Mestoto na ohridskiot govor vo ramkite na makedonskite

Od perspektiva na zapadnite govori ohridsko-stru{koto

Edna grupa so~inuvaat onie osobini {to im se zaedni~ki na

ohridsko-stru{kite govori so drugite zapadni dijalekti. Vtorata

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

7 - bo7, ka7/kal, ra7 ; neslogovno u ; se javuva kako pozicionen alofon

Funkcii na dijakriti~kite znaci:

Ovaa transkripcija se odnesuva na celiot makedonski dijalekten sistem.

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

1/a. Aromanski ohridski

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

Vo odnos na ova }e navedam nekolku primeri:

Kaj glagolite pak, mestoto na akcentot nosi gramati~ka

[to se odnesuva do tu|ite zborovi, naj~esto akcentot pa|a na

1.2. Inventar i distribucija na fonemite

Spored mestoto na artikulacijata, vokalite se delat na:

Akcentiranite vokali mo`at da se javat vo site pozicii: na

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

'intrw "vleguva", 'inwmw "srce", 'imn "odam",

'dinti "zab", 'cinw

esk "sum", e[ "izleguva{", '\elw "jadewe", 'h'erb "varam", strw'<e

'u[w "vrata", un "eden", bun "dobar", 'punti "most", bu<w "usta",

am "imam", avd "slu{am", cap "jarec", 'karti "kniga", 'dadw

kwt "kolku", 'pwni "leb", 'mwni "utre", 'mwnw "raka", mw'kw

1.2.1.1. Gubewe na diftonzite

Isto taka, interesno e da se spomene i slu~ajot koga na

Ova poka`uva deka uprostuvaweto na diftonzite vo govorot

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

~lenska morfema na opredelenata forma na soodvetnite imenki.

Ne{to sli~no se javuva i kaj glagolite vo imperfekt. Imeno,

Od seto ova proizleguva deka vo govorot na Aromancite

sistemot, predizvikala ponatamo{no negovo pomestuvawe taka {to

Sistem na neakcentirani vokali - tip B

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

Spored Golomb, ovaa alternacija e ~isto fonetska i ja

Mo`e da se vidi deka uprostuvaweto ne gi zafatilo samo

Tuka }e prika`am nekolku primeri vo koi se poka`uva

*Vo aromanskiot kru{evski formite od tipot 'frwn<i (spored

Aromanskiot i makedonskiot govor od ohridsko...

Neakcentiranoto o redovno pominuva vo u i toa bez ograni~uvawa.

Krajnoto neakcentirano o ne podle`i na redukcija samo vo slu~ajot