Professional Documents
Culture Documents
za sedmo oddelenie
osumgodi{no osnovno obrazovanie
Urednik
Recenzenti:
Lidija Tanturovska
Milka Minoska
Mitra Cilevska
JAZIK
FONETIKA
MORFOLOGIJA
SINTAKSA
PRAVOPIS
Joakim Kr~ovski e
avtor na slednite
knigi: Povest radi
stra{nago i vterago
pri{estvija
Hristova,
^udesa...,
Mitarstva i
razli~na pou~itelna
nastavlenija.
Pej~inovi} ostavil
avtobiografski
podatoci vo svojot
poznat Epitaf na
nadgrobnata plo~a
na negoviot grob
vo Le{ok.
Vo Zagreb vo 1861
godina e objaven
Zbornikot na
bra}ata
Miladinovci.
Zbornikot sodr`i
662 narodni pesni,
12 igrozborki,
svadbeni obi~ai od
Struga i Kuku{,
veruvawa, igri,
predanija, spisok
na sopstveni
narodni imiwa,
poslovici i
gatanki.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno slednive tekstovi od delata na
prvite makedonski pisateli i pisatelite od vtorata polovina
na 19- tiot vek i otkrij vo koi se koristi narodniot jazik, a vo
koi zapadnomakedonskoto nare~je.
Joakim Kr~ovski
Kostantin Miladinov
AKCENT
Pri izgovor ili pri ~itawe na eden zbor se
zabele`uva deka site slogovi vo nego ne se izgovaraat so
ednakva sila. Eden slog vo zborot sekoga{ se izgovara so
pogolema silina, pojasno i so povisok ton.
Takvoto naglasuvawe na eden slog vo zborot se vika
akcent.
Zborot akcent poteknuva od latinskiot zbor
accentus {to zna~i potpevnuvam.
Akcentot sekoga{ pa|a na samoglaska, kako glas so
najgolema zvu~nost i kako osnova na slogot.
Po svoite fonetski osobenosti akcentot vo
makedonskiot jazik e dinami~en {to zna~i nego go
opredeluva glasovniot udar na opredeleniot slog.
Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot
slog od krajot na zborot.
Na primer: u~lnica, nastvni~ka, u~ni~ka.
Spored ovaa osobenost akcentot se narekuva
tretoslo`en akcent.
Ednoslo`nite zborovi se akcentiraat na
edinstveniot slog: kt, kj, ln, ld.
Dvoslo`niote zborovi se akcentiraat na vtoriot
slog od krajot na zborot: zlka, gla, kngur, kkot.
Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se
akcentiraat na tretiot slog od krajot na zborot: vropski,
dnorog, `tarka, `telka, `tnica, zable{ka,
zelnilo,islenik, kolni~ki.
Koga brojot na slogovite kaj eden ist zbor se
zgolemuva so razli~ni nastavki, akcentot go menuva
slogot, no sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na
zborot: rditel-rodteli-roditlite, ~enik-u~nikotu~encite, mnuva~-minva~i-minuv~ite.
Po svoite fonetski
osobenosti akcentot
e dinami~en {to
zna~i nego go oprededluva
glasovniot udar na
opredeleniot slog.
Akcentot e opredelen
i sekoga{ pa|a na
tretiot slog od krajot
na zborot.
ZADA^A
Pro~itaj go sledniov tekst so upotreba na
praviloto za akcentirawe na zborovite.
Prosta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za
celiot na{ kraj.
A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go
razlikuva{e od drugite.Sekoja prolet se ra|a{e po edno
Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite
sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj
Ogulinovcite. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im
popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi
nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo
racete.
@ivko ^ingo
AKCENTSKI CELOSTI
Vo literaturniot jazik akcentot mo`e da se odnesuva i
na grupa zborovi koi se smislovno tesno povrzan vo
re~enicata. Toa podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod
isti akcent se vika akcentska celost.
Akcentot vo akcentskata celost, isto taka stoi na
tretiot slog od krajot na grupata zborovi. Vo grupata zborovi
slogovite se brojot kako da se edinstven zbor.
Na primer:
suvgrozje,
djmija,
{tomre~e.
Podveduvawe na dva
ili pove}e zborovi
pod isti akcent se
vika akcentska
celost.
Kolkknigi pro~ita?
Kolkpari ima{?
10
Odamna ne pee.
Od ovi{jeto ni{to ne zede.
11
BEZLI^NI GLAGOLI
Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se
povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni
glagoli.
Bezli~nite glagoli ozna~uvaat prirodni pojavi: grmi,
zazoruva, vee, se smra~uva, rosi, se razdenuva, sveti.
So bezli~nite glagoli se ozna~uva i du{evna sostojba:
boli, me trese, mi se jade.
Tie se javuvaat vo forma za treto lice ednina.
Na primer: grmi, seka, vee..
VE@BA
Pronajdi gi bezli~nite glagoli vo slednive re~enici:
Glagolite {to
ozna~uvaat dejstvo, a ne
mo`at da se povrzat so
licata {to gi vr{at
dejstvata se vikaat
bezli~ni glagoli.
12
Neli~ni glagolski
firmi se: glagolskata
l-forma,glagolskata
imenka,glagolskata
pridavka i
glagolskiot prilog.
fatel, stanel).
13
Primeri:
pee- we - peewe.
vika- we - vikawe.
tropa-we - tropawe.
14
Glagolska pridavka
Glagolskata pridavka se dobiva so dodavawe na
nastavkite: -n, -na, -no, -ni i nastavkite: -t, -ta, -to,
-ti. Ovie nastavki se dodavaat na glagolite koi
zavr{uvaat na samoglaskite a i e.
Primer:
~ita-n,
~ita-na,
~ita-no,
~ita-ni
pokane-t,
pokane-ta,
pokane-to,
pokane-ti
15
M.Topuz volci
16
mno`ina
1 l. - me
2 l. - te
3 l. - at
So sega{no vreme se
izrazuvaat dejstva i
sostojbi {to se
izvr{uvaat vo momentot
na zboruvaweto .
i - grupa
(sedi)
e - grupa
(pee)
1l. igra -m
ednina 2l. igra -{
3l. igra -
1 l.seda - m
2 l.sedi - {
3 l.sedi-
1l. pea - m
2l. pee - {
3 l. pee -
1l. igra - me
mno`ina 2l. igra -te
3l. igra - at
1l. sedi - me
2l. sedi - te
3l. seda - t
VE@BA
Slednive glagoli: ~itaat, svirat i spijat, se dadeni
vo treto lice mno`ina. Opredeli ja formata za treto lice
ednina i prepoznaj ja grupata na glagolot.
Primer: ~itaat - ~ita, glagol od a - grupa.
17
mno`ina
a - grupa
(~ita)
1l. ~ita-v
2l. ~ita -{e
3l. ~ita -{e
~ita-vme
~ita-vte
~ita-a
e - grupa
(pie)
1l. pie-v
2l. pie-{e
3l. pie-{e
pie-vme
pie-vte
pie-ja
i - grupa
(odi)
1l. ode-v
2l. ode-{e
3l. ode- {e
ode-vme
ode-vte
ode-a
18
mno`ina
-vme
-vte
-a; -ja
1l. napi{a -v
2l. napi{a -
3l. napi{a -
napi{a -vme
napi{a -vte
napi{a -a
i - grupa
(ispi)
1l. ispi -v
2l. ispi -
3l. ispi -
ispi- vme
ispi -vte
ispi -a
e - grupa
(izede)
izedo -vme
izedo -vte
izedo -a
So formite na minato
opredeleno svr{eno vreme
se iska`uva zaokru`eno i
zasvedo~eno dejstvo vo eden
opredelen moment na
minatoto.
19
ZAPOVEDEN NA^IN
Koga so glagolot se izrazuva zapoved, molba ili
naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in.
Na primer:
Koga so glagolot
seizrazuva zapoved,
molba ili naredba
se upotrebuvaat
formite za
zapoveden na~in.
20
PRILOZI
Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat
naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo
spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i
stepen). Spored nivnoto zna~ewe prilozite se delat na
nekolku grupi:
a) prilozi za vreme: koga, sega, nekoga{, no}e, dewe,
zime, lete, v~erva i drugi.
Na primer: Koga pogledna, zad nego nagrnalo
orgomno stado ovci, kravi i kozi.
b) prilozi za mesto: kade, tuka, doma, napred, nazad,
docna, toga{, zimoska, lani i dr.
Na primer: Ov~ar~eto da ne pogledne{e nazad, }e
dobie{e neizmerno bogatstvo.
v) prilozi za na~in: kako, silno, dobro, lo{o,
ta`no, slabo, sme{no, veselo, brgu i dr.
Na primer: Brgu se ka~i na najbliskata lipa.
g) prilozi za koli~estvo i stepen: mnogu, nekolku,
pove}e, dosta i dr.
Na primer: Ne mo`e{e pove}e da im pobegne.
Nekoi od prilozite za na~in i koli~estvo se
stepenuvaat (dobro, podobro, najdobro).
Nekoi od prilozite, koga odat so imenka, dobivaat i
~lenski nastavki.
Na primer: Mnogute gleda~i, na krajot na
Prilozite se polnozna~ni
zborovi {to stojat naj~esto
do glagolot i go
opredeluvaat glagolskoto
dejstvo spored nekoj priznak
(vreme, mesto, na~in,
koli~estvo i stepen).
VE@BA
Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst, pronajdi gi
i prepi{i gi site prilozi.
Obidi se prilozite da gi opredeli{ spored
osnovniot priznak {to go opredeluva glagolskoto dejstvo.
Toj vleguva brzo vo izlo`benata kancelarija.
Crte`ite se eden na drug na biroto. Go zema gorniot i
vnimatelno go razgleduva, istavaj}i go postepeno kolku
{to mo`e da ja ispru`i rakata. Toa e crte`ot so
bronzeniot bokal. Umetnikot i ne sakaj}i so`alitelno se
usmevna. Bokalot e postaven na kujnska masa, so dve ru`i
vnatre. Se pznava deka ivicite mu se povle~eni so lenir,
boen e so sina boja {to so nekakva milimetarska
simetri~nost
se proret~uva od ivicata nakaj
sredinata.Fonot e moliran yid, a {arkite mu se predadeni
kako naroden vez. Pravewe na takvi {arki zafa}a mnogu
vreme na ~asovite po crtawe.
(Izvadok od raskazot Izlo`ba od Bla`e Koneski)
21
PREDLOZI
Predlozite se
nemenlivi slu`beni
zborovi so koi se
iska`uvaat razli~ni
odnosi pome|u
zborovite vo
re~enicata.
ZADA^A
Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive
re~enici:
22
SVRZNICI
Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se
povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica.
Svoeto zna~ewe svrznicite go dobivaat vrzuvaj}i gi
zborovite i re~enicite. Svrznicite go izrazuvaat odnosot
me|u zborovite i re~enicite. So svrznikot no i ama
izrazuvame sprotiven odnos, a so ako izrazuvame uslov.
Svrznicite se delat na prosti i slo`eni.
Prosti svrznici se: a, no, i, pa, da, ta, ako i drugi.
Slo`eni svrznici se: iako, za da, taka {to, kako
{to, za{to, samo i dr.
Pri upotrebata na svrznicite, treba da se vnimava
na onie svrznici koi{to mu se tu|i na makedonskiot jazik:
ali, nego, po{to, taka da i drugi.
VE@BA
Svrznicite se slu`beni
zborovi so koi se
povrzuvaat zborovite i
re~enicite vo slo`enata
re~enica.
Dimitar Solev
23
PREDMET
Spored vospostavenata
vrska me|u imenskite
~lenovi vo re~enicata i
prirokot, razlikuvame
tri vida predmet:
direkten, indirekten i
predlo{ki.
24
25
L. N. Tolstoj
ZADA^A
Pro~itaj gi pravilno slednive re~enici vo koi se
ispu{teni kratkite zamenski formi za udvojuvawe na
direkten i indirekten predmet.
- Tomi - vrati topkata.
- Stojan~o -- vklu~i kompjuterot.
- Biljana -- pobara adresata.
- Filip -- poizdravi gostite.
- Ilija -- podari ku~e na Valentina.
- Site --- ni aplaudiraa.
- Nemu sekoga{ -- se nasmevnuva sre}ata.
- Kate -- pozdravi Mihaela.
26
APOZICIJA
Vtorostepeni ~lenovi vo re~enicata se atribut i
apozicijata.
Atributot opredeluva nekoja osobina na imenkata.
Apozicijata e samostoen del na re~enicata. Osven
{to ne mo`e da stoi pokraj prirokot (glagol vo li~na
glagolska forma) apozicijata mo`e da stoi pokraj sekoj
re~eni~en ~len. Apozicijata i re~eni~nite ~lenovi do
koi stoi mo`at da si gi zamenat mestata, bidej}i se
ramnopravni ~lenovi vo re~enicata.
Apozicijata sekoga{ se oddeluva so zapirka.
Apozicijata se sre}ava vo slednie re~enici:
1. Veles, rodniot grad na poetot Ko~o Racin, ostana
bez voda.
2. Vo Ko~ani, gradot na orizot, }e se odr`i
Republi~ki natprevar po makedonski jazik.
3. Ohrid, rodniot grad na Prli~ev, e preplaven so
turisti.
Apozicijata e samostoen
del na re~enicata.
ZADA^A
Napi{i pet
apozicija.
re~enici
vo
koi
}e
upotrebi{
27
Edna li~noglagolska
forma so zborovite
{to se povrzuvaat so
nea odgovara na
strukturata na
prostata re~enica.
Vakvite delovi vo
slo`enata re~enica
se postaveni vo
me|useben odnos so
{to formiraat
re~enica kako
jazi~na edinica za
komunikacija.
28
NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI
Nezavisnoslo`eni re~enici se: sostavni,
sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni.
Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici
Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici donesuvaat
sodr`ini {to se povrzani pome|u sebe po red razli~ni
osnovi: spored vr{itelot na dejstvoto, spored vremeto i
mestoto na vr{ewe na dejstvoto.
Ovie re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici: i,
ni, nitu, pa, ta.
Naj~esto ovie re~enici se svrzuvaat so svrznikot i.
- Petre dojde i ~eka da zaminete.
- Se najade i si zamina.
So svrznicite pa i ta obi~no se svrzuvaat dejstva
{to se odvivaat edno po drugo.
pat.
Arno e s# da znae{,
ama ne treba se da pravi{
Arno jadi, ama i arno
raboti
29
VE@BA
Upotrebi gi svrznicite: a, no, ama, vo pismeniot sostav
{to }e go napi{e{ za edno tvoe do`ivuvawe.
Razdelni nezavisnosli`eni re~enici
Spored svrznicite razdelnite nezavisnoslo`eni
re~enici se izdeluvaat na razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznikot ili i razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznici {to se povtoruvaat:
ili - ili, bilo - bilo, de - de, tu - tu, ni - ni, nitu - nitu.
Vo razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so svrznikot
ili vo dvete del - re~enici se dava dejstva {to se isklu~uvaat:
-
ZADA^A
@ivko Popovski: Cve}iwa
na mirot
30
Vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici me|u delre~enicite vrskata e polabava, vo niv se nadovrzuva edna
sodr`ina na druga, edno dejstvo na drugo.
Golemata majka
(bo`ica na plodnosta)
Keramika od neolitskata
Naselba Govrlevo
Skopsko
Primer:
- [tom ne stigna vozot, zna~i }e zadocni.
31
SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI
SLO@ENI RE^ENICI
Slo`enite re~enici
{to ne sodr`at
svrznici
gi narekuvame
besvrzni~ki
re~enici.
32
RE^NI^KI SOSTAV NA
MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED
POTEKLOTO NA ZBOROVITE
Re~ni~kiot sostav na sekoj jazik se sostoi od
ogromen broj zborovi. Edni se uporebuvaat podolgo vreme,
a drugi kratko, edni se so po{iroka, a drugi so ograni~ena
upotreba.
Vo odnos na promenite vo op{testvoto i
sekojdnevnoto `iveewe, se vr{at promeni i vo jazikot. Del
od zborovite zastaruvaat, ispa|aat od upotreba, drugi se
pojavuvaat so novo zna~ewe.
Re~nikot na eden jazik ne se sostoi samo od zborovi
od toj jazik, tuku i zborovi pozajmeni od drugi jazici.
Razvitokot na eden jazik sekoga{ e povrzan so
procesot na obnovuvawe i zbogatuvawe na zborovniot
sostav na jazikot.
Kako vo drugite jazici taka i vo na{iot jazik ima
zborovi od najrazli~no poteklo. Spored potekloto
zborovite mo`at da se podelat vo dve grupi: doma{na i
stranska leksika.
Spored potekloto
na zborovite mo`e da
se podelat vo dve
grupi: dom{na i
stranska leksika.
Doma{na leksika
Najgolemiot broj zborovi od re~ni~kiot fond, go
so~inuvaat zborovi od doma{nata leksika.
Golem broj zborovi vo na{iot re~ni~ki fond se
nasledeni od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik
koi preku narodnite govori navlegle i vo literaturniot
jazik.
Dijalektizmi
Dijalektizmite se zborovi {to gi koristat
ograni~en broj lu|e od edna teritorija.
Dijalektizmite se koristat najmnogu vo umetni~kata
literatura.
So cel da go prika`e bogatiot kolorit na posebnata
teritorija i za posebnosta na jazikot na likovite,
pisatelite gi koristat dijalektizmite.
Nivnata upotreba mo`e da se sretne nekoga{ i vo
makedonskiot standarden jazik.
Sporedi: ~u{ka-piperka, patati-kompiri,
frenki-domati, vonka-nadvor.
33
Stranska leksika
Vo re~ni~kiot zboroven sostav na makedonskiot jazik
se sre}avaat i tu|i zborovi {to ja pretstavuvaat stranskata
leksika.
Tu|ite zborovi mo`at da se zemaat so neposredno
prezemawe i so posredstvo na tret jazik.
Vo na{iot standarden jazik imaat navlezeno zborovi od
sosednite jazici (srpski i bugarski), a indirektno i preku
turskiot jazik.
Stranskata leksika ja so~inuvaat internacionalizmite
i turcizmite.
Internacionalizmi
Internacionalizmite se zborovi {to se koristat vo
pove}e jazici. Del od niv se po poteklo od gr~kiot i
latinskiot jazik.
Pri koristeweto na tu|ite zborovi treba da se bide
vnimatelen. Nivnata upotreba treba da bide vo soglasnost so
objektivnite potrebi na jazikot.
Internacionalizmite se me|unarodni zborovi koi se
koristat i vo makedonskiot standarden jazik. Zborovite:
teatar, opera, logika, etika, estetika se koristat i vo drugi
svetski jazici.
Turcizmi
Turcizmite se zborovi od tursko poteklo koi vo mnogu
slu~ai ne mo`at da se zamenat so na{i zborovi. Na primer:
}ebap, boza, alva, baklava i drugi.
Upotrebata na turcizmite nao|a primena i vo
umetni~kata literatura.
VE@BA
Pronajdi gi dijalektizmite od slednive stihovi od
pesnata T'ga za jug :
Orelski krilja kak da si metneh
i v na{i str'ni da si preletrneh
na na{i mesta ja da si idam
da vidam Stambol, Kuku{ da vidam
da vidam dali s'nce i tamo
mra~no ugrevjat kako i vamo.
34
Vojdan ^ernodrinski
POVTORI I NAU^I
- So {to se povrzuva razvojot i zgolemuvaweto na
re~ni~kiot fond na sekoj jazik?
- Od koi jazici e navlezen najgolem broj zborovi vo
na{ata doma{na leksika?
- [to se dijalektizmi?
- [to se internacionalizmi?
- [to se turcizmi?
-
35
32
PRAVOPIS NA SOGLASKATA J
Soglaskata j vo zavisnost od mestoto vo zborot
razli~no se izgovara. Jasno se izgovara na po~etokot na
zborot, no na krajot na zborot oslabnuva i so izgovorot se
dobli`uva do vokalot i. Spored pravilata za pravopisot na
soglaskata j mo`at da se izdelat: a) zborovi vo koi se izgovara
i pi{uva soglaskata j : b) zborovi vo koi ne se izgovara i ne se
pi{uva soglaskata j.
Glasot j go
izgovarame so slab
i opu{ten izgovor.
Se izgovara so
pogolema zvu~nost
od soglaskite, go
izgovarame so mala
tesnina.
ZADA^A
1. Opredeli gi mno`inskite formi na imenkite: poroj,
slavej, jubilej, muzej, izve{taj, heroj.
36
PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W
Soglaskata q go ozna~uva mekiot izgovor na glasot,
a se pi{uva:
- pred vokalot u vo korenot qub: qubov, qubeznost,
zaqubi, Qube, Qubica, Qubomir.
- pred drugite samoglaski: iqa~, Iqo, Suqo, rubqa;
- pred soglaska: boqme, feqton, feqtonist;
- na krajot na zborot: biqbiq, teq.
Soglaskata w ima mek izgovor. Se izgovara pozvu~no
od zvu~nite soglaski.
Na po~etokot na zborot glasot w se izgovara samo vo
tu|ite zborovi: Wutn, Wujork. Glasot w se izgovara vo
sredinata na zborot vo zborovite: kowanik, Sowe, diwa,
tiwa. Na krajot na zborot glasot w se izgovara samo kaj
zborot kow.
VE@BA
1. Izgovori gi slednive zborovi {to po~nuvaat so
glasot q: Qup~o, Qubica, Qudmil, Quboten, qubov,
qubitel, qubomora.
2. Koja bukva nedostasuva vo nekoi od zborovite vo
slednive stihovi?
W e na krajot na ko-.
Edna `olta du- a.
W se krie ~esto
i vo luta lu- a.
W e mnogu sme{no
sme{no kako svi- a.
koja ~esto le`i
izvalkana v ti- a.
Nikola Martinovski:
Idila
Rajko Jov~eski
37
Soglaskata } se
izgovara i se
pi{uva vo
nastavkata - j}i za
glagolskiot
prilog.
.
38
Soglaskata v se izgovara
i se pi{uva vo me|u
vokalna pozcija: bivol,
devojka, zagovor, ispravi,
proveri, osnova, pravi,
polovina surovica,
tatkovina, Ki~evo,
Kratovo, Berovo,
Leskovec
ZADA^A
Izgovori gi i napi{i gi pravilno soglaskite v, f
vo slednive zborovi: poloina, tatkoina, Ki~eo, Kru{eo,
perdui, Beroski, Kratoski, tova, zatova, potova, vilyan,
kave, provil, duoven, vroven
39
LITERATURA I LEKTIRA
POEZIJA
PROZA
DRAMA
LEKTIRA
RAZGOVOR ZA PESNATA
Veterot {to vilnee i ja~i vo nas, nosi ubavo
vreme, no kakvo e soznanieto deka ubavoto pominuva!?
Taa razmisla na poetot n obzema niz celoto
sledewe na pesnata.
Refleksivnata ili mislovnata lirika e vrv na
poezijata na [ opov. Taa zrelost na poetovata intima gi
otkriva morni~avite pra{awa za smislata na `ivotot i
zagado~nosta na svetot {to n opkru`uva.
Vo koja strofa poetot pee za ne{to stra{no i
bolno" {to e nepojmlivo za drugite?
Vo koe du{evno raspolo`enie predmetite mo`at da
ni prilegaat na skazna?
41
SOCIJALNI PESNI
Socjalna lirika
pi{uvale i avtorite
koi bile poneseni so
idejata za socijalna
pravda i ednakvost na
lu|eto, no i za
podobruvawe na svetot
vo koj `iveele.
VE@BA
Pro~itaj gi pesnite: Skitnik, Mom~e se sprema na
gurbet d'odi i Deteteto na ulicata i otkrij go osnovniot
motiv.
Koj e osnovniot motiv vo pesnata Skitnik od Kole
Nedelkovski?
Vo koja pesna e opeano pe~albarstvoto?
Kako poetot Aco Karamanov se so~uvstvuva so
sudbinata na deteto od ulicata?
SKITNIK
Vezden odam, vezden traam,
vezden v sudni maki ~maam...
Glava vednam... Solzi leam
i sred luti rani tleam.
Bliska roda nigde nemam,
ni pri`ivi del da zemam:
Nemam libe... Gori mladost...
Dni se ni`at v stra{na gladost.
Lejte o~i, solzi `e{ki!
Gini srce v rani te{ki!
Rob }e stane, den }e svetne,
mladost pusta v krv }e letne.
42
Kole Nedelkovski
Za Aco Karamanov, vo
Od tvoite o~i
polni so sinata ti{ina
izvira toplina na pogledot.
I prika`uva za `ivotot tvoj
ispolnet so glad i samotnost.
A dete si,
toa go znaeme site.
Samo zaboravame
deka si gi pre`iveal ma~nite godini
na razdelbata od roditelite svoi,
godinite koga golemata crna ulica
te stisnala na svoite studeni gradi
pa i sega si so nea.
O, malo dete na golemata crna ulica,
~ekori{ do no}ta, a do`di.
Samuva{. Sestra ti e, samo edna ptica.
Aco Karamanov
43
ELEGIJA
Elegijata e lirska forma koja se pojavila vo
starogr~kata literatura. Bila napi{ana vo distih (strofa
od dva stiha). Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto
ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii
se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata
elegija. Se odlikuvaat so ne`ni i ta`ni ~uvstva predizvikani
od zagubata na nekoj blizok od semejstvato ili za nepovratno
izgubenata mladost.
VE@BA
Elegijata e ta`na pesna i
nejzinoto ispolnuvawe
bilo vo pridru`ba na
flejta. Dene{nite
elegii se vidoizmeneti i
gi nemaat formalnite
belezi na klasi~nata
elegija
ELEGIJA ZA TEBE
Tamu gore na neboto
zora rudi, zemja budi,
den moravi {iri krila
i alova to~i svila,
tamu zora crvenee moeto srce mi crnee.
Iskopajte dlabok bunar,
izvadete ladna voda,
natopete luti rani
da ne gorat, da ne bolat.
Zoro zlatna i rumena!
Zoro slatka posestrimo!
Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{
silno, silno duri milno
nad dolovi i nad gori,
nad poliwa i nad reki
nad mojata tatkovina?
44
Ko~o Racin
Pesnata na Makedonija
e nejzinata molitva,
ogledalo na nejzinata
du{a i na nejzinata
vozdi{ka.
Ko~o Racin
Narodna pesna
45
Slavko Janevski e
sestran pisatel.
Nema literaturno
kat~e vo koe ne vnel svoe
delo i koe n# mami kako
najubav proleten cvet. Za
da ti bide sladok
po~etokot, iako sekoj
po~etok e te`ok,
Slavko Janevski ja
napi{al prekrasnata
[e}erna prikazna , a
potoa se redat:
Marsovci i gluvci,
Crni i `olti,
Najgolemiot kontinent,
Pupi Paf i u{te golem
broj zbirki pesni,
raskazi, romani,
filmski scenarija,
patopisi i
umetni~ki fotografii.
Na biljepoklonicite
im ostana sepak
lozata na pepelta negova,
korenot poskok $ go celiva.
Slavko Janevski
46
BALADA
Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od
lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo.
Fabulata ili kratkata sodr`ina na pesnata gi
pretstavuva epskite, a slikovitosta na poetskiot izraz i
emociite vo pesnata se lirskite elementi.
Baladata naj~esto zavr{uva so tragi~en kraj.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno pesnite: Balada za
vremeto, Zaqubile se, i Balada za nepoznatiot i
otkrij go baladi~niot ton niz stihovite.
Pronajdi go osnovniot motiv za ta`noto
raspolo`enie na poetot.
Koi se lirski, a koi epski elementi vo navedenite
primeri?
BALADA ZA VREMETO
Slu{am kako umira vremeto
Pokraj lisjeto {to pa|a
i mrazot {to se fa}a za racete
do kade sum stignal
Toa umira vo s# {to se ra|a
pa ve~no sum so nego pomal
makar za eden ~ekor
Mateja Matevski se
{koluval vo Tetovo
i Skopje.
Diplomiral na
Filozofskiot
fakultet vo Skopje.
Gi objavena zbirkite
pesni: ,,Do`dovi
,,Ramnodenica,
,,Perunika, ,,Krug,
,,Lipa", i dr.
Pokraj poezija,
Mateja Matevski
pi{uva teatarska i
literaturna
kritika.
47
ZAQUBILE SE
Baladata e lirsko-epski
vid. Taa e istkaena od
lirski i epski ni{ki,
predadeni vo
harmoni~no edinstvo.
48
BALADA ZA NEPOZNATIOT
Natamu - v pole bitolsko
~emree vrba prokletapod vrbata neznaen grob,
v grob le`i vojnik nepoznat.
I od nim - samovilite
edna po edna ideaod grob do grob go digaa
junak do junak - na oro.
Ko~o Racin
46
49
ROMANSA
Vo pesnata Prazni~na romansa poetot ja otkriva
svojata intima preku malku govor, a mnogu `ivi sliki, polni
so boja i so naglasena proslava na `ivotot, predadena preku
lesen i brz ritam.
Lirsko-epska pesna vo koja preovladuva vedar duh i
veselo raspolo`enie, se vika romansa. Taa e bliska do
poemata i baladata.
Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata
literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista.
Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea
se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot.
Romansi pi{uvale: France Pre{ern, Stanko Vraz,
Ignat \ur|evi}, Mateja Matevski i drugi.
Romansata najmnogu se
neguvala vo {panskata
literatura. Sodr`inata na
romansata ne bila
sekoga{ ista. Ako
porano nejzinata
sodr`ina bila ta`na,
podocna vo nea se peelo
za sre}ni i radosni
nastani vo `ivotot.
48
50
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno pesnite Prazni~na romansa
i Nepoznatata i otkrij gi odlikite na romansata kako
lirsko-epska tvorba.
PRAZNI^NA ROMANSA
Gospode, a kolku bevme dobri deneska
daleku od ovaa periferija na centarot
daleku od ovaa temna otepuva~ka
sred ti{inata na tie ne`ni trevi
krotki ptici i pitomi vodi
kolku bevme dobri i ubavi i dover~ivi
vo ovoj kratok den na po~inka
od taa pusta son~eva glamja
na letoto
so pusto{ {to n# naseluva
Klepkite ve}e ste`nuvaat od novi me~ti
labavi se i racete i nozete i vratot
pa|a kako umen cvet na zajdisonce
tolku sme dobri vo sonot uspe{ni od
se}avawa
i samo na agolot od usnite ostanuva
edna iskinata
edna sosema mala
latica od nasmev
Gor~ina e toa na eden poraz tih
ili obi~na ubava metamorfoza
ve~erta {to ja nosi.
Mateja Matevski
NEPOZNATATA
Vjasav sekoj den po taa
Rusokosa mlada moma,
Vo Tiljeri, srede parkot,
Vo aleja kostenova.
Na pro{etka katadnevna
Doa|a{e so dve dami
Povozrasni - Tetki! - ili
Zmejovi pod `enski fustan?
Popusto se raspra{uvav...
i se razbolev od qubov!
A so svojte musta~iwa
Strav vlevaa dvete `eni:
No, pove}e jas se pla{ev
Od svoeto ludo srce.
Hajnrih Hajne
Prepev: Gane Todorovski
51
ZBOROVITE
[to se zborovite, koga }e se zeme,
evtina igra {to vezden ja vodime,
na sekoe mesto, vo sekoe vreme,
kolku {to sakame gi proizvodime.
Pitomi zborovi i zborovi tvrdi,
umni i zna~ajni, prazni, lekomisleni,
zborovi li~ni i zborovi grdi,
bliski, privrzani, zborovi dvosmisleni.
Gi ima kolku snegulki zime,
jato od ptici {to ne se pokoruva,
sekoj zbor nosi i smisla i ime,
a posebno, sam, toj mnogu ne zboruva.
No ako gi slo`ime so qubov i ~esno,
sekoj zbor mudro da go rasporedime,
da im pogodime i vreme i mesto,
ako po ~uvstvo i zvu~nost gi sledime,
poinaku toga{ gi prifa}a sluhot,
zborovite sosema ja menat namenata,
stanuvaat dostignuvawe na duhot
i vredat kolku {to vredat i delata.
Gogo Ivanovski
Bo`idar Xmerkovi}:
Crte`
RAZGOVOR ZA PESNATA
Vo poslednata zbirka pesni "Podzemni vodi" na poetot
Gogo Ivanovski se ~uvstvuva obid na avtorot da navleze vo
poetskata su{tina na zborot.
Posebno ova se ~uvstvuva vo ciklusot od ovaa
zbirka, pod naslov "Zborovite i znacite".
Vo ovoj ciklus e pomestena i pesnata
,,Zborovite".
Kakov vpe~atok ostava taa po ~itaweto?
Protolkuvaj go zna~eweto na zborovite:
tvrdi, umni, prazni, lekomisleni, bliski i
privrzani.
Koja e porakata na avtorot vo pesnata?
52
REFREN
Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo
pesnata, se vika refren.
So nego se istaknuva osnovnata ideja, slikovitosta i
muzikalnosta vo pesnata.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive
lirski pesni i opredeli go stihot ili stihovite {to se
javuvaat kako refren.
OD VOZOT
Ene go krajot vo vozbuda silna.
Tamu detstvoto moe mi mina.
Pla~at onie planini za mene!
53
GRADACIJA
Silnata emocija vo pesnata se postignuva so gradacija
na ~uvstvata i poetskite sliki. Redeweto na sliki i ~uvstva
postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i
za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata.
VE@BA
Otkrijte go redeweto na poetskite
intenzitetot na ~uvstvata po slednive stihovi:
54
sliki
APOSTROFA
Apostrofa e stilsko izrazno sredstvo so koe poetot
se obra}a kon mrtvite predmeti i li~nosti ili kon
apstrakni poimi, kako da se `ivi i prisutni su{testva.
So nea se postignuva blizok, topol i neposreden
odnos.
Apostrofata e bliska do personifikacijata.
ZADA^A
Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive
pesni:
ELEGII ZA TEBE
Zoro zlatna i rumena!
Zoro slatka posestrimo!
Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{
silno, silno duri milno
nad dolovi i nad gori,
nad poliwa i nad reki
nad mojata tatkovina?
(izvadok)
Ko~o Racin
55
HIPERBOLA
Hiperbola e stilsko izrazno sredstvo so koe se
preuveli~uvaat naj~esto ne~ii osobini i mo`nosti. Se
upotrebuva koga poetot saka da gi istakne svoite silni
~uvstva kon ne{to, pa toa se prika`uva do neograni~eni
razmeri i mo`nosti.
Hiperbolata se upotrebuva vo narodnata poezija,
narodnite prikazni, vo romanite, raskazite i vo
avtorskata poezija. Taa ja otkriva avtenti~nosta na avtorot,
negovata fantazija, a slikata se do`ivuva kako ne{to
neobi~no i nesekojdnevno.
Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata
komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil
na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost.
Nekoj ukoruva so: Sto pati ti rekov, a drug odi
podaleku i veli: Iljada pati sum ti rekol.
Hiperbolata ja
upotrebuvame i vo
obi~nata komunikacija.
^esto znaeme da re~eme na
onoj {to zadocnil na
zaka`anoto vreme: Ne
mo`am da te ~ekam cela
ve~nost.
VE@BA
Narodniot poet go prika`al natprirodno fizi~kiot
lik na Marko Krale vo eden od slednive primeri. Obidi se da
go pronajde{ opisot na ovoj junak nad junacite.
Ako saka{ da doznae{ do kade dopira ku~e{koto laewe,
potrudi se da go pronajde{ vo eden od navedenive primeri:
1.
Narodna pesna
56
PROBLESNUVA
Na po~etokot be{e Zborot
i Zborot be{e vo Boga
i Bog be{e Zborot
Svetoto evangelie spored Jovan
Nasproti zabludite, nasproti bludnite
nametnat so nebesen pancir
problesnuva
Jazlite
{to bez prestan gi ra|a
od viso~inite se podavaat,
a gnilite
svojot obraz go qubat
Eve
gneven poseg
pre~istiot da go strupolat
Ostrveni! Nikoga{
ne }e padne
kaj `ednite nokti
na divite senki...
Jovica Tasevski - Eternijan
57
ROMAN
Opi{uvaj}i gi
najraznovidnite
`ivotni i op{testveni
problemi, romanot e
najpodatliva
literaturna forma
preku koja mo`e da se
prika`e seopfatno
~ovekoviot `ivot i
op{testvenite promeni.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od romanite
Pirej, Marta i Vremeto na crvenite rozi i otkrij go
vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto. Zapoznaj gi
likovite i porakite na avtorite.
Za da izvr{i{ sporedba me|u roman i raskaz, i da se
zapoznae{ so nivnite karakteristiki, pro~itaj gi raskazite
Imer i Izlo`ba.
58
JON
Jas sum blisku do okopite. Pu{kite ne rabotat.
Nekoj spie, krkori. Nekoj vojnik izleguva od okopata, a jas
mu skoknuvam i go op~ekoruvam. So ednata raka go
potpiram no`ot na slabinata, a so drugata go fa}am za
gu{a.
- Ajde pred mene, mu velam. Ako vikne{, velam,
no`ov }e go izede{ do dr{ka.
Trgna ~ovekot. Bez protivewe. Odime sega nazad i
mol~ime. Lazime pak pod bodlikavite teqovi, po istiot
pat. I du{man da ima{ za drugar, polesno e. Gi pominavme
`icite i se ispravivme. Nema za{to da lazime pove}e.
Sega go znam patot, znam od kaj idev. Kako }e se vratam
nazad. No}e. Nema da me poznaat moite. Ne znam ni
lozinka, ni znak, ni i{aret. ]e me izre{etaat. Morame da
~ekame da se razdeni.
- Nemam ni{to, veli vojnikot, ako misli{ ovdeka da
me zakole{.
- Ako be{e za kolewe, mu velam, }e te zakolev u{te
tamu. @iv mi treba{, znae{ {to e `iv ili i ti si od
mrtvite, - mu velam.
- Kaj }e me vodi{, - mi veli vojnikot i sednuva.
- Kaj se vodi zaroben ~ovek, - mu velam, - ne znae{ kaj
se vodi plenik?
- Mo`e ne{to da te pra{am, - veli.
- Pra{aj, - mu velam.
- Od kaj si. - mi veli.
- Da ne saka{ i kr{tenica, - mu velam, - da ne saka{
ti da me soslu{uva{?
- Ne bre, za toa, tuku deka mi zboruva{ kako
na{inec. Kako ~ovek od na{ite sela, - mi veli.
Toga{ mi tekna deka ~ovekov vistina ne zboruva ni
bugarski, ni germanski.
- Mnogu si mi poznat po zborot i po glasot, - veli, imav eden brat isto zboruva{e.
- Nemam jas brat, - mu velam, - a toj {to go imam e
daleku.
- Mo`e da ne e daleku, - veli vojnikot.
- Kako se vika brat ti, - go pra{uvam.
- Jon, - veli. - Jon Meglenoski.
Mene nekoj klin me udri po gu{a. Mi go zaglavuva
zdivot, mi ja sobuva ko`ata. Son li e ova, majkata, laga
svetska li e?
- Kako se vika{, bre, - go pra{uvam.
- A bre, ti da ne si brat mi, - me pra{uva.
I taka se pra{uvame, vo temnica. Ne se gledame
ubavo, a ubavo se poznavame.
Izvadok od romanot ,, Pirej"
Petre M. Andreevski
Petre M. Andreevski se
javuva vo makedonskata
literatura vo sredinata na
pedesetite godini na
devtaesetiot vek, koga vo
sovremenata makedonska
literatura se ~uvstvuva{e
streme`ot
da se pronikne dlaboko
vo ~ovekovata du{a, kon
novi temi i motivi i vo
poezijata i vo prozata.
Vo litraturata se pojavuva
so poetskata zbirka Jazli,
a potoa sleduvaat zbirkite
I na nebo i na zemja,
Denicija, Dalni
nakovalni, Pofalbi i
poplaki, zbirkite raskazi
Sedmiot den,
i Neverni godini.
Avtor e i na romanite
Pirej, Skakulci,
Nebesna Timjanova i
Poslednite selani.
Za decata ja napi{al
zbirkata pesni [aram
baram.
59
STARIOT ALBUM
60
Od stariot album
Gorjan Petreski
61
IMER
Umetnosta na Trebeni{ta:
Lenta so preoleten
ornament
62
Zoran Kova~evski
63
FILO I HILDA
Vidoe Vidi~evski e
roden vo Ohrid vo 1933
godina. Gimnazija
zavr{il vo rodniot grad,
a Filozofski fakultet
vo Skopje. Dolgo vreme
bil direktor na Domot na
kulturata "Grigor
Prli~ev" vo Ohrid.
Avtor e na romanite za
deca: Golemata {uma,
Tainstveni vodi i
Vremeto na crvenite
rozi. Za romanot
Vremeto na crvenite
rozi ja dobi nagradata na
Detska radost kako
najdobra kniga za deca.
64
65
IZLO@BA
Bla`e Koneski e
sovremen makedon ski
poet, nau~nik, slavist,
od svetski glas i prv
pretsedatel na
Makedonskata
akademija na naukite i
umetnostite.
Avtor e na slednive
zbirki poezija:
,,Mostot, poema:
,,Zemjata i qubovta,
,,Pesni", Vezilka,
,,Zapisi i dr. i
zbirkata raskazi
,,Lozje.
Avtor e na
najgolema zasluga ima
vo izgraduvaweto n
nau~nite dela:
,, Istorijata na
makedonskiot jazik i
,,Gramatikata na
makedonskiot
literaturen jazik.
66
67
Bla`e Koneski
RAZGOVOR ZA RASKAZOT
Pisatelot Bla`e Koneski vo raskazot Izlo`ba gi
sledi poslednite posetiteli, pred zatvorawe na izlo`bata.
-Kako ja do`ivuva{ tagata na devoj~eto {to
u~estvuvalo na izlo`bata, no nejzinite crte`i umetnikot ne
gi izlo`il?
-[to otkriva{ od razgovorot me|u majkata i }erkata?
-Kako ja napu{taat izlo`bata majkata i }erkata?
68
67
69
DNEVNIK
Dnevnikot pretstavuva vid avtobiografski zapis za
najva`nite nastani koi{to, liceto gi pi{uva od den za den.
Slu~kite se pi{uvaat pod sve`ite vlijanija od dnevnite
nastani.
Najpoznat e Dnevnikot na Ana Frank.
VE@BA
Dnevnikot pretstavuva
vid avtobiografski
zapis za najva`ni
nastani {to, liceto
gi pi{uvalo od den za
den. Slu~kite se
pi{uvaat pod sve`ite
vlijanija od dnevnite
nastani.
70
71
ZADA^A
Tvoite `elbi, skrieni tajni, ta`ni i veseli slu~ki,
raska`i mu gi na tvojot dnevnik. Se razbira, ako se odlu~i{
da vodi{ dnevnik.
72
DRAMSKI TEKST
Dramata e literaturen rod. Taa go dobila imeto od
gr~kiot zbor drahme {to ozna~uva dejstvo. Kako za~etok
na dramata se smetaat obrednite igri vo ~est na bogot
Dionis, pri krajot na {estiot vek pred na{ata era. Vo
praznicite na bogot na vinoto i lozarstvoto, vo stara
Grcija, bile ispolnuvani horski pesni na specijalni
sceni. Podocna od toj hor se oddelilo edno lice, akter, i
taka se pojavil dijalogot.
Za osnova~ na gr~kata drama se smeta poetot Tespis,
koj od horot go oddelil prviot akter. Najgolemoto
sovr{enstvo gr~kata drama go dostignala so pojavata na
dramite od dramskite avtori: Eshil, Sofokle i Evripid.
Dramata e najte`ok literaturen rod. Taa ne e
pi{uvana za ~itawe, tuku za postavuvawe na teatarskata
scena. Taka dramskiot avtor mora da gi poznava
zakonitostite i na dramata, kako literaturen rod,
nejzinite va`ni karakteristiki, i zakonitostite i
barawata na teatarskata scena. Dramskiot avtor e
ograni~en vo vremeto, bidej}i dramata ne e lirska pesna da
se izrecitira na scenata, a nitu raskaz da se raska`e ili
roman da se ~ita so denovi tuku delo ~ie dramsko dejstvo
kako bitna karakteristika na sekoe dramsko delo, treba da
se odviva pred o~ite na publikata i toa najdolgo za eden do
dva ~asa.
Nositeli na dramskoto dejstvo se dramskite likovi
koi niz dijalog, gestovi, mimika i igra gi otkrivaat
svoite karakterni crti.
Dramskoto dejstvo go dvi`i dramskiot konflikt
me|u dva sprotivstaveni stava, koi se stremat da bidat
razre{eni so pobeda na edniot od niv.
Dramskiot
konflikt
mo`e
da
bide
sprotivstavuvawe na glavniot lik so op{testvenata
sredina, (nadvore{en konflikt) i sudir so sopstvenite
strasti, `elbi, ideali i mo`nosti (vnatre{en konflikt).
Zaedni~ki nadvore{niot i vnatre{niot konflikt ja
so~inuvaat dramskata borba od koja zavisi interesot na
gleda~ite.
Dramata e pi{uvana vo dijalo{ka forma, vo proza
ili vo stihovi. Dramata ima svoja kompozicija. Dramskoto
dejstvo minuva niz nekolku razvojni fazi od po~etokot do
krajot. Spored toa dali vo dramata se prika`uva
tragi~noto vo `ivotot, komi~noto, ili se sre}avaat i
tragi~ni i komi~ni elementi, razlikuvame tri vida drami:
tragedija, komedija i sovremena drama.
Nositeli na dramskoto
dejstvo se dramskite
likovi koi niz dijalog,
gestovi i mimika i igra
gi otkrivaat svoite
karakterni crti.
Dramskoto dejstvo go
dvi`i dramskiot
konflikt me|u dva
sprotivstaveni stava,
koi se stremat da
bidat razre{eni so
pobeda na edniot od niv.
73
DIJALOG
Dijalogot vo dramata e
`iv , neposreden,
bidej}i preku nego go
sledime dramskoto
dejstvo na scenata. Toj
razgovor go slu{ame,
neposredno od akterite
koi gi igraat likovite
od dramata.
dijalog
vo
DOJ^IN I DEVOJKITE
(Vleguvaat senki-devojki, vo raskinati drei. Go
ograduvaat Doj~ina i fateni za race se vrtat vo krug.)
Devojkata:
Dru`ba za po~in, dru`ba za po~in!...
,,Cuculiga-peitan,
petugora aivan,
arximan, aivan, arximan, aivan...
74
Doj~in:
(Se brani od partalavite senki devojki.)
Ponatamu od mene, zbesneti ku~ki-skita~ki!
Zgovorna dru`ina samo {to v sni{ta se sre}ava!
Ludosta va{a {to arno mi ve}ava
mene, na kutriot, koj{to so pogledot pita~ki,
izgoren, papsuva taka od `elba, od grev?!
I Devojka:
Od `elba li, re~e?
II Devojka:
Od grevot li, re~e...?
Doj~in:
Potamu od mene, ne~isti glodarki!
Goldarki, vle~arki, ve{terki crni!
II Devojka:
Ve~erva dvete sme za tebe redarki.
I Devojka:
Prvin da ka`am {to imam jas!
II Devojka:
Prva sum jas!...
^inam go spomna, Doj~ine, grevot?...
Grevovit grevovnik grevotno gre{i...
Ka`i go zborot {to du{a da te{i!...
(roman za deca)
,, Bolen Doj~in ,
,,Angelina,
,, Raskolnikot od
Hetiem i ,,Samuil
(drama vo stihovi)
Doj~in:
Ne teraj me, velam, `eno, na srdina!
I Devojka:
Bolen e, bolen, gori vo treska!..
75
III Devojka:
Pa sepak: ~inam, samo na freska
sme videle, sestri, onakva tvrdina!
I Devojka:
^ekajte, sega e na mene red!..
^inam, ja spomna `elbata, Doj~ine!
@egawe, `ega, `elnik i `ed,
`elezo, `ezlo, `ednee, `ena...
Ka`i go zborot {to du{a ti svena!
Doj~in:
Dosta mi e sevo!
Za bo`jata vistina zarem ste slepi
{to onaka terate majtap so vekov?
IV Devojka:
Bolen si, rekov!
Samo, se ~udime, stradnik neokaen,
kakov li toa trpe` te krepi!
Doj~in:
Ne znam. No ne sum jas va{iot vetenik
komu {to vie prostorii ledeni
dojdovte da mu pretska`ete ve~erva!
III Devojka:
Doj~ine - znae{!...
A dojdovme nie, od zla kob odredeni,
carskoto caru, a bo`jeto bogu
da go oddelime
Znae{ na {to mislam.
Doj~in:
Ja frliv pod tvoite noze, }erko nekaneta!
So carot se brkavme devetne godini ludi
od rudina na rudina
od yvezda na yvezda po sion Mle~en pat.
Pa koj komu sega, re~i, da mu sudi?!
76
II Devojka:
-
]e saka{ da re~e{
so boga vo sojuz si bil!
Doj~in:
77
78
ISIDOR:
Po~ekajte, ~ekajte me... Vratete se! I otkornati,
raseleni, raznarodeni ste angeli moi, kako }e se
prepoznaete, }e pra{ate, }e vi ka`at za da znaete od kaj
bevte i kaj ste... Od kaj se najdov sega me|u erebici,
xivxogani i lastoj~iwa, elate mi...
[to se ovie kamewa {to pa|aat od neboto i ovaa
moja obleka od ko`a... Jas ve}e nema da zboruvam. Se
otka`uvam od site zborovi, jas }e se zboguvam so vas... Ne
priznavam ni vreme ni teatar... Ne{to go para vozduhot,
koi se ovie ispru`eni race... ovie race kon mene...
(Isidor Solunski o~ajni~ki se strupoluva pred
svojot krevet vo Le~ili{teto za bezdomnici)
(Izvadok od dramata Erigon)
Jordan Plevne{
RAZGOVOR ZA DRAMATA
75
79
MONOLOG
Monolog ili samogovor e dramski izraz koga likot ne se
obra}a na drugo lice, tuku na samiot sebe ili na gleda~ite vo
teatarskata sala.
Dramskiot monolog se javuva vo isklu~itelni momenti
koga likot se nao|a vo isklu~itelno napnata situacija, koga
treba da donese nekoja zna~ajna odluka za sopstvenata sudbina.
Poznatiot monolog na Hamlet od istoimenta tragedija
na [ekspir e inspiriran od soznanieto deka tatko mu na
Hamlet e ubien od negoviot brat (~i~ko na Hamlet) i toj e
raspnat od potrebata kakva odluka da donese.
Vo monodramata celiot tekst go govori samo eden lik.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno monolozite na Hamlet i Don
Rodrigo i obidi se da gi otkrie{ motivite za vnatre{niot
monolog na likovite.
80
SID
[esta pojava
Don Rodrigo
Don Rodrigo
Te probi, srce, me~ ostar i vrel,
So ne~ekan udar i so smrtna rana,
Na pravedna kavga ti odmazdnik stana,
Na surova strogost ti si kleta cel.
Nepodvi`en stojam, sal ropot se slu{a
Na smrtno raneta du{a.
Qubovta - cvetence slatko O bo`e, zar ve}e svena?
Navredeniot da mi e tatko,
Navredenikot - tatko na Himena!
Vo mojata du{a e~at boj i maka!
I nad ~esta moja me~ qubovta svila,
Go slu{am li tatko, gubam `ena mila,
Toj srce mi pali, taa mi zapira raka.
79
81
82
ISKAZ NA LIKOT
Scena 11
BURE BARUT
Ili
ORGANSKA HEMIJA
(No}. Dimitrija i Angele. Dimitrija dr`i v raka
zeleno jabolko)
ANGELE: Kako si ~i~ko Dimitrija?
DIMITRIJA: Spolaj mu na boga.
ANGELE: Me pamti{?
DIMITRIJA: (Se gledaat): Da ti ka`e ne{to ~i~ko
Dimitrija...
(Pauza)
Ni{to ne pamtam. Sonuvav son. Go zaboraviv koga se
razbudiv. Se razbudiv ispoten. Se se}avam samo deka sakav
da griznam jabolko. Se raspadna pred da go stavam v usta.
Znaev deka e tolku. Pomina moeto. Bidna. A ni{to ne
pamtam. Neli pred da umre{ cel `ivot ti pominuva niz
glava? Mene ni{to. Prazno. Ni{to nema. S# za xabe. Isto
kako i na po~etok. A, {to be{e na po~etok? Glupost?
Kraj. Starost?
( Pauza)
A, mladi lu|e si odat. Gi zema Gospod na svoe... Da ti ka`e
ne{to ~i~ko Dimitrija...
(Pauza)
Sakav ne{to da ti ka`am ama zaboraviv {to.
(Go zema jabolkoto se obiduva da grizne. Umira. Angele mu
gi zatvora o~ite. Go zema jabolkoto).
Izvadok od dramata Bure barut od Dejan Dukovski
RAZGOVOR ZA DRAMATA
Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od
dramata Bure barut od Dejan Dukovski, si zabele`al
deka toa e vsu{nost i zavr{nata scena na dramata.
- [to otkriva{ od iskazot na Angele vo negovoto
pra{awe: Kako si ~i~ko Dimitrija?
Tie se poznavaat od porano.
- [to otkriva{ od iskazot na Dimitrija?
- [to otkriva{ vo replikata na Dimitrija: A {to
be{e na po~etokot? Glupost? Kraj? Starost?
- [to sakal da mu ka`e Dimitrija na Angele?
@ivotot e ome|en. Prvo o~ite go dogleduvaat
svetot, a na krajot nekoj }e gi zatvori. Nekoj prijatel,
rodnina, no mo`ebi i onoj na komu si mu napravil zlo.
83
LEKTIRA
Lektira e doma{no samostojno ~itawe na dela od
doma{ni i svetski avtori, koi se opredeleni so programata za
makedonski jazik.
Voobi~aeno e spisokot na naslovi za lektira da go
dobie{ od nastavni~kata na krajot ili na po~etokot na
u~ebnata godina.
Ako si go dobil spisokot na delata od zadol`itelnata
lektira, dobro e da si napravi{ plan za ~itawe, koe ne }e ti
bide zdodevno tuku odmor i zadovolstvo. Pri sopstveniot
izbor na deloto ne se rakovodi od negovata golemina, bidej}i
i najgolemoto delo se ~ita lesno, ako te ponese `elbata za da
ja doznae{ idejata na avtorot.
Spored nastavnata programa se opredeluva i brojot na
knigite {to treba samostojno da gi pro~ita{ za vreme na
u~ebnata godina.
Koga }e po~ne{ so ~itawe potrebno e da gi zabele`i{
vo poseben dnevnik slednive podatoci:
- avtorot na deloto; temata; fabulata, likovite i
idejata na avtorot.
Ako deloto e zbirka raskazi ili roman, ubavo e da gi
zapi{e{ najubavite stranici kade{to posebno te voodu{evil
avtorot so svojot stil, jazik i fantazija.
Znaj deka jazikot se u~i preku ~itawe na prozni,
poetski i dramski dela.
Zborovniot font mo`e{ da go zgolemi{ preku ~itawe.
Umetni~koto do`ivuvawe od literaturata mo`e{ da go
po~uvstvuva{ vo procesot na ~itaweto i toa ne samo na
zadol`itelniot del na izbrani dela, tuku i preku sopstveniot
izbor.
Lektirata mo`e da go razbudi vo tebe talentot, da se
pu{ti{ vo sopstvenoto doka`uvawe preku sozdavawe na
sopstveni dela.
Literaturnoto pole e {iroko i neome|eno, no i na
neboto ima mesto za novi literaturni yvezdi.
Pu{ti se vo mala avantura preku koja }e otkrie{ novi
dale~ni svetovi, najrazli~ni likovi, karakteri i `ivotni
sudbini.
Do`ivej ja knigata kako edinstven izvor, a ti kako
`eden patnik.
84
IZRAZUVAWE I TVOREWE
AVTOBIOGRAFIJA
ESEJ
MOLBA
@ALBA
GOVOR
ZAPISNIK
VERNOSTA NA BILKITE
Odamna se vratija nekolkute beli koki~iwa
vo na{iot dvor
i ve}e gi navednaa glav~iwata od ~ekawe iod `al
Ete ja duri i edinstvenata `olta ka~unka
{to premol~uvala ne edna, a dve - tri zimi
otkako be{e prenesena od dabovskite
ridi{taI taa sega - vo nade` - veselo ~eka
Kolku li }e izdr`i
i koj kogo }e go nadvi{i
vo ovaa vernost {to ne mo`eme
da ja nasetime
ta ja izneveruvame nebre`no ili grdo
Ama najverni
i pred site i pred s# prvi
tuka se moite plamnati jagliki
- Mojata najskriena bolka
i mojata radost
Tie u{te od vek
i pred vek me boluvaat samo mene
Toa se boite {to go ispolnuvaat
mojot astralen son
i {to vikaat pred beskrajnite pati{ta
na mojata senka
Nivnata zaumna vernost u{te pred nas
e tamu
bespovratno kade {to }e se najdat
na{ite du{i - a ne nie
Naume Radi~eski
86
SEMEJSTVOTO OGULINOVCI
@IVKO ^INGO
(1926-1987) e roden vo
seloto Velgo{ti Ohridsko. Zavr{il
Filozofski
fakultet vo Skopje.
Bil gimnaziski
profesor vo Ohrid.
Nekolku teatarski
sezoni bil direktor
na Makedonskiot
naroden teatar.
U{te so pojavata na
negovata prva zbirka
raskazi Paskvelija
, vo 1963 godina,
^ingo se potvrdi
kako zna~aen i
talentiran
raska`uva~. Vo 1966
godina ja objavi i
vtorata kniga Nova
Paskvelija .
Negoviot roman za
deca Srebrenite
snegovi e nagraden
na Literaturniot
konkurs na Detska
radost
87
88
89
RAZGOVOR ZA RASKAZOT
@etva
90
AVTOBIOGRAFIJA
Mnogu istaknati i poznati li~nosti sami go
opi{uvale svojot `ivot. Toa e avtobiografija. Poznata e
avtobiografijata na na{iot poet Grigor Prli~ev od koja
crpime podatoci za op{testvenite odnosi, nastani i podatoci
za `ivotot. Toa se umetni~ki avtobiografii koi go slikaat
vremeto vo koe `iveele nivnite avtori.
ZADA^A
91
* * *
Vo toa vreme se udostoiv da napravam majce si
bunda. Koga $ ja odnesov - mnogupati me bakna: ona
nikoga{ ne be{e nosila takva drea. Si ja oble~e i izleze
na ulica. Postapkata $ be{e angelski gordeliva. Rajska
usmivka $ gi rastega{e izbr~kanite usni. Kako {to
veruva{e vo boga, isto taka veruva{e deka i site sosetki
}e se raduvaat naedno so nea. Nieden den vo svojot `ivot ne
sum bil tolku bla`en kolku toj den. @eni i devojki ja
obikolija i ja se povlekov.
Koi bea pri~inite za taa op{ta po~it kon majka?
Da vi raska`am nekolku od niv:
Pravilo li pakost dete vo nekoja ku}a - majka be{e
povikuvana da go vrazumi. Se skarale nevesta so svekrva,
ili dever so snaa ili jatrva so jatrva - tamu majka be{e
vikana. Kako {to teloto $ be{e `elezno, taka i vikot $
be{e generalski. Treperea od nea razvratnite. Se
razbolel li nekoj - nikoj ne mo`e{e da go okura`i kako
majka. Koga hirurgot od nemarnost go ostava{e bolniot da
tlee od treska dodeka da se pojavi glava od otokot, majka so
izostrena borina ja prave{e operacijata i dobiva{e
blagoslovi. ^udesno ne{to! Nejzinite obidi nikoga{ ne
se pomra~ija so neuspeh. Kolku Eskulap (bogot na
medicinata) me mraze{e mene, tolku ja miluva{e nea.
Mnogupati od nea naka`anite deca ja vikaa
mustaklijata. Vistina, majka be{e mustaklija i ne se
lute{e za toj epitet. No gorko na onie deca {to bi sum gi
~ul jas da $ vikaat taka.
Grigor S. Prli~ev
e na{iot najgolem
talent vo 19 vek.
Roden e vo Ohrid
na 30 januari 1830 godina.
Podatoci za `ivotot
na poetot crpime
od negovata
Avtobiografija .
Se {koluval vo Ohrid
i Atina.
U~itelstvuval vo seloto
Dolna Belica Prilep,
Ohrid, Bitola i Solun.
So poemata Serdarot
triumfiral na
nagradniot konkurs vo
Atina vo 1860 godina. Vo
rakopis ja ostavil
poemata Skenderbeg.
Poslednite svoi dni od
`ivotot Prili~ev gi
do`ivuva vo Ohrid.
Umira na 6 fevruari
1893 godina.
92
RAZGOVOR ZA TEKSTOT
Kako Prli~ev ja izrazil qubovta kon majka si?
Kako taa go do`iveala negoviot podarok?
Koi se pri~inite {to majka mu na Prli~ev u`ivala
golema po~it?
Kako ja opi{uva pisatelot vo svojata Avtobiografija?
Pronajdi ja tajnata {to Prli~ev ja otkriva za likot na
Neda vo poemata Serdarot!
Preku likot na Neda, Prli~ev go ovekove~il likot na
majka si i toa e najgolemiot dar i spomenik {to sinot go dal i
izgradil za ogromnata maj~ina qubov.
93
Pogled na Ohrid
ESEJ
Esejot po svojata forma i sodr`ina se oddale~uva od
~istata nau~na forma, a se dobli`uva do umetni~kata
literatura.
Vo esejot se rasprava za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi koi avtorot gi tolkuva emotivno
blisku so cel da gi osvetli od site strani i da pronikne
vo nivnata su{tina.
So svojata kompoziciska struktura se dobli`uva do
delata od umetni~kata literature, no sepak i vo vakva
forma, ja prika`uva originalnata tvore~ka sila na
avtorot.
Esejot kako forma na pismeno izrazuvawe i tvorewe
se pojavil vo francuskata literatura.
Za vistinski po~etok na esejot se smeta pojavata na
deloto ,,Esej" od francuskiot pisatel Montew, objaveno
vo 1580 godina, podocna bil prifaten vo celata svetska
literatura.
Vo esejot se rasprava
za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi
koi avtorot gi tolkuva
emotivno blisko so cel da
gi osvetli od site strani
i da pronikne vo nivnata
su{tina.
VE@BI
Prosledi gi fragmentite od slednive dva eseja i
obidi se da gi otkrie{ problemite {to gi tolkuvaat
nivnite avtori.
KUKLA
Sovremeniot
teatar
na
kuklite
pokraj
prodol`uvaweto na starite formi gi nadminuva svoite
tradicionalni granici. Mo`eme da citirame u{te bezbroj
pisateli, od romanti~arite do Jonesko, i da ja pronajdeme
vo nivnite osnovni idei za kuklata, smislata na
~ovekoviot dvojnik kako najstara forma na ~ovekovoto
otu|uvawe od krapinskiot ~ovek do Ajn{tajn, od sredbata
so nea vo prviot mesec na `ivotot koga se ~udime na svojot
sopstven prst, pa s# do kone~noto otu|uvawe vo migot na
smrtta. Kuklata, kako Pirandelovata maska koja postojano
ni pre~i da se integrirame vo individium od mig do mig, od
edna `ivotna situacija do druga, vospostavuva odnos me|u
`ivoto i ne`ivoto, me|u sonot i javeto, me|u vko~anetosta
i o`ivuvaweto. Kuklata ima lice na denot i lik na no}ta,
zatvoren pogled na otvorenite o~i i otvoren pogled na
zatvorenite o~i, taa dejstvuva i miruva, `ivee i umira,
nosi strav i bes, otvoren `ivot i zatvorena vko~anetost.
Kuklite i denes go igraat svojot grandiozen tanc vo site
organizirani sistemi na postoeweto.
94
YVEZDATA NA POETOT
95
Naume Radi~eski
96
MOLBA
Molbata po svojata forma e bliska do pismenoto
barawe kako slu`ben dokument. So nea se obra}ame pismeno
do nekoja dr`avna institucija za zadovoluvawe na nekoja
li~na potreba.
Molbata mora da gi sodr`i slednive elementi: nazivot
na institucijata do koja se dostavuva, personalnite podatoci
na liceto {to ja podnesuva, kratka i jasna sodr`ina (cel na
baraweto), prilog na drugi zadol`itelni dokumenti, mesto i
datum na podnesuvaweto na molbata i li~en potpis na
podnesuva~ot.
Molbata po svojata forma
e bliska do pismenoto
barawe kako slu`ben
dokument. So nea se
obra}ame pismeno do
nekoja institucija za
zadovoluvawe na nekoja
li~na potreba.
Do
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka
na Republika Makedonija
Skopje
PREDMET: Konkurs
za stipendirawe
na u~enici i studenti
MOLBA
Od Katerina Aleksova, u~eni~ka vo Gimnazijata
Orce Nikolov, so stan na ul. Slavej Planina br.3 Skopje.
Go molam navedeniot naslov da gi razgleda moite
dokumenti i vo granicite na mo`nostite da mi odobri
stipendija, koja mi e neophodno potrebna za zavr{uvawe na
u~ili{teto.
Vo prilog Vi gi dostavuvam potrebnite dokumenti
objaveni vo konkursnite uslovi.
Skopje, 20 septemvri 2006 god.
So po~it,
______________
( potpis)
97
@ALBA
@albata po svojata forma e bliska do molbata, no
so sprotivna sodr`ina. So istite elementi koi se
sre}avaat kaj molbata. Sodr`inata e predadena so ~ist i
koncizen stil preku koja se iska`uva nezadovolstvoto od
neispolnuvawe na podnesenoto barawe. Obi~no `albite se
podnesuvaat od stru~ni i kompetentni lica, po donesena
sudska odluka do organ povisok od organot {to ja donel
negativnata odluka.
Eden mo`en na~in za pi{uvawe `alba e i sledniov
primer:
Do
Upravata na Ko{arkar{kiot klub Ko`uv
Bogdanci
PREDMET:
@alba na
Re{enieto za izklu~uvawe od ~lenstvo
vo K. K Ko`uv
@ALBA
Od Mile Stojanovski ~len na K. K Ko`uv Bogdanci.
Go dobiv Va{eto re{enie so broj 03-175 od
15.02.2007 god. i bev razo~aran od odlukata za moeto
isklu~uvawe od K. K Ko`uv, a posebno od navedenite
pri~ini poradi koi e doneseno navedenoto re{enie.
Prvo za golemiot broj na otsustvuvweto od
treninzite , pri~inata e poradi zdravstvenata sostojba.
Vtoro za nepo~ituvaweto na trenerot i na del od
igra~ite, mislam deka ima malku vistina, bidej}i i tie so
nivniot odnos pridonesoa za reagiraweto , onaka kako {to
bi reagiral sekoj. Duri i minimalno da se naglase{e
mojot talent, mirno }e go prifatev va{eto re{enie.
Se nadevam deka `albata }e naide na razbirawe kaj
prvite ~lenovi na Upravniot odbor na Ko{arkarskiot
klub Ko`uv i Re{enieto }e bide povle~eno.
Bogdanci, 10. 03. 2007 god.
So po~it,
M. Stojanovski
98
GOVOR
Govorot e forma na
usmenoto i pismenoto
izrazuvawe i tvorewe. Toa
e obra}awe na edna li~nost
kon pogolema grupa lu|e
sobrani po nekoj povod.
99
100
101
ZAPISNIK
Zapisnikot e blizok po forma do izve{tajot, no
razlikata e vo toa {to toj e vo pismena forma. Zapisnikot
e sostaven del od rabotata na slu`benite lica vo
dr`avnata administracija {to vr{at inspekciski nadzor.
Po sekoj inspekciski nadzor mora da se napi{e zapisnik
od koj }e se vidi rabotata na dr`avnata ustanova vo koja se
vr{i nadzor. No i sekoj oddelenski rakovoditel pi{uva
zapisnik od odr`aniot oddelenski sovet i od odr`anite
roditelski sredbi.
Eve eden mo`en primer za zapisnik.
ZAPISNIK
Od odr`aniot sostanok na Oddelenskata zaednica na
sedmo-b oddelenie,
Uspehot na oddelenieto
Disciplinata vo oddelenieto
Redovnosta na u~enicite
Organizirawe na ednodnevna ekskurzija do Ohrid
Razno
102
Zapisni~ar,
Naum Jovanov.
ZADA^A
Napi{i zapisnik za odr`an sostanok na sekcijata vo
koja u~estvuva{. Mo`e da bide i za zamislen sostanok.
103
CIVILIZACIJA
Vidi kakov si i zasrami se!
Nitu znae{ da ~ita{, nitu da smeta{.
Nitu na sebe ne{to ima{, nitu vo glavata,
Nitu vo stomakot nitu vo du{ata
Barem dojdi da se pou~i{.
Nau~i da bide{ civiliziran, me~ko!
Nau~i {to e trpeza za jadewe, {to e salfeta,
Pogledaj {to e viqu{ka {to e no`!
Ne e uslov da se oble~e{ ama
Pogledaj {to e ~evel, a {to ko{ula
[to e angliski {tof, {to se najlon ~orapi.
I ako vidi{ podvrzuva~, polezno e
Ne veli tuku-taka ~e{el
Is~e{laj ja kosata pa vidi
Kako glavata }e po~ne da ti raboti?
Dali voop{o si videl kanalizacija?
Dojdi i vidi kanalizacija
Ne e neopohodno da jade{
Vidi doner }ebap, vidi pita
Leb vidi, leb bratko.
S# {to }e vidi{ od polza ti e!
Melih Xevdet Andaj
Prevod od turski : Fahri Kaja
RAZGOVOR ZA PESNATA
Poznato e deka pred na{ata dene{na civilizacija
postoele i drugi, no so tek na vremeto is~eznale. Za tie
civilizacii zboruvaat
mnogubrojnite
arheolo{ki
iskopini, predanijata i legendite.
- Za koja civilizacija pee poetot?
- Kako gi do`ivuva{ po~etnite sthovi na pesnata?
-Kako ja zamisluva{ idninata na civilizacijata vo
dvaeset i vtoriot vek?
104
BORBA SO RIBATA
Ribata ja zdogleda koga taa go zapo~na tretiot krug
okolu ja`eto {to izleguva{e od ustata.
Najnapred ja vide kako temna senka, na koja treba{e
tolku dolgo vreme da pomine pod ~amecot, {to prosto ne
mo`e{e da im varuva na svoite o~i.
Ne, re~e. Tolku ogromna sepak ne mo`e da bide.
No, taa be{e tolku golema i koga opi{uva{e cel krug
se najde samo triesetina metri oddale~ena od nego i ~ovekot
ja vide nejzinata opa{ka kako se poka`uva od vodata. Be{e
povisoka od ostricata na najgolema kosa i izgleda{e bledovioletova nad temnosinata voda. Taa pak plesna po moreto i
dodeka ribata pliva{e pod samata povr{ina, starecot
mo`e{e da go vidi nejziniot ogromen trup i purpurnite
linii, {to go zavitkuvaa. Perjata na nejziniot grb bea
klapnati, a xinovskite gradni perja {iroko ra{ireni.
Dodeka kru`e{e, starecot mo`e{e da go vidi nejzinoto oko i
dve sivi remori - ribi koi plivaat okolu nea. Napati se
dopiraa do nea. Napati brzo odletuvaa. Napati bezgri`no
plivaa vo nejzinata senka. Sekoja be{e dolga triesetina
santimetri i koga plivaa brzo so svoite tela se izvivaa kako
jagula.
Starecot sega se pote{e ne samo poradi sonceto, tuku i
poradi ne{to drugo. Sekojpat koga ribata mirno i poleka }e
svrte{e, toj go vle~e{e ja`eto kon sebe i be{e siguren deka
u{te po dve svrtuvawa }e mo`e da ja probode so harpunot.
Moram da ja privle~am sosema blizu, misle{e. Ne smeam da
ja pogodam vo glavata. Moram da ja pogodam vo srceto.
Bidi spokoen i silen, star~e, re~e
Vo idniot krug grbot na ribata be{e nad vodata, no taa
be{e premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e
u{te premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e
u{te premnogu daleku, no trupot i izleguva{e malku pove}e
od vodata i starecot be{e siguren deka }e ja privle~e koga }e
go privle~e i ja`eto.
Ve}e odamna go prigotvi harpunot, zaviv~eto od lesno
ja`e se nao|a{e vo trkaleznata ko{nica, a negoviot kraj be{e
pricvrsten za direkot od pramecot. Sega ribata, tivka i
ubava, prio|a{e kru`ej}i, dvi`ej}i go samo svoeto opa{i{te.
Starecot vle~e{e kolku {to mo`e{e posilno, za da ja
privle~e poblizu. Ribata za moment svrte kon nego. Potem se
ispravi i go po~na vtoriot krug.
Ja obespokoiv, re~e starecot. Prerano ja obespokoiv.
Sega pak po~uvstvuva vrtolavica, no se napregnuva{e so
seta sila da ja sovlada golemata riba. Ja obespokoiv,
misle{e. Mo`ebi ovojpat }e mo`am da ja sovladam.
105
106
RAZGOVOR ZA POVESTA
107
Staro Skopje
108
MEDIUMSKA KULTURA
FILMSKA IDEJA
SINOPSIS
SCENARIO
OD IDEJA DO FILM
Na pra{aweto: Kako nastanuva filmot Du{an
Joksi} go dal sledniov odgovor:
^estopati, pominuvaj}i pod nekoj balkon od nekoja
zgrada sigurno ste pomislile: ama bi bilo sme{no sega na
glavata da mi padne saksija so cve}e. Genijalno, od toa
mo`e da se nacrta dobra karikatura, da se napi{e
anegdota, da se snima film. E, toa {to za mig go
pomislivte - deka od taa misla mo`ete da nacrtate
karikatura, da napi{ete anegdota, raskaz ili da snimate,
film, toa e ideja.
IDEJA
Ideite mo`at da vi se rodat sekoga{ i sekade: doma,
vo u~ili{te, vo avtobus, na ulica, so eden zbor - sekade, a
sepak od niv da se napravi dobro delo. Idejata e kamentemelnik nad koj preku sinopsis, scenario, kniga na
snimawe, i ostanatite filmski komponenti, se izgraduva
edno filmsko delo. Idejata e su{tinska zamisla na eden
film.
SINOPSIS
Vo sinopsisot nakratko se iska`ani predmetot,
sodr`inata, glavnata tema i si`eto na filmot.
Sinopsisot pretstavuva mnogu prakti~en na~in za
iska`uvawe na sodr`inata na idniot film. Ako povtorno
go zemete gorenavedeniot primer, kade {to idejata e:
saksija {to pa|a nekomu na glava, sinopsisot bi mo`el da
bide vakov:
Tivko izleze od doma. Nadvor
trgna kaj Qup~o, drugar na brat mu.
balkon da se odmori. Odnenade`, od
nadolu saksija so cve}e. Tivko trgna
moment na glavata mu padna saksijata.
vrne. So tr~awe
Zastana pod eden
balkonot poleta
i, tokmu vo toj
110
SCENARIO
Za osnova na sekoe
filmsko delo se zema
filmskoto scenario. Toa e
vid literaturno delo, vo
koe e predadena filmska
prikazna, so dijalog, opisi
i s# {to mo`e da se slika
so filmska kamera.
ANGELI NA OTPAD
34. DEPONIJA
Eksterier-do`dliv den. Kamionot-kontejner go
istura svojot ne~ist tovar vo deponijata. Niz |ubreto ~ekori
Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a siten
do`d.
Od dale~inata bavno se dobli`uva siluetata na
porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i negoviot star
usporen pes Kalvik.
ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e!
GLOBUS: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na
gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava?
Icko se kikoti.
ICKO: (go poka`uva svoeto komsi-komsa) Eee, kako
mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site sme ti
nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik. Potoa, vaka ili
onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti e toa: od |ubre sme
napraveni, vo |ubre odime...
111
112
113
114
Slavko Janevski
115
KNIGA NA SNIMAWETO
Knigata na snimawe na filmot e delo na re`iserot
na filmot i pretstavuva prv tvore~ki trud pred
snimaweto na filmot. Osnoven element na knigata na
snimawe e filmskiot kadar. Vo knigata na snimawe mo`e
da se vidat elementarnite opisi na site sliki {to }e gi
sodr`i filmot, dijalozite, filmskata muzika i
filmskite efekti.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od knigite na
snimawe na filmovite Angeli na otpad i Most od
re`iserite Dimitrie Osmanli i Kole Manev i otkrij gi
razlikite me|u scenarioto i knigata na snimawe.
ANGELI NA OTPAD
34. Deponijata
eksterier-do`dliv den
Sosema blizok plan na kamionot-kontejner {to go
istura svojot ne~ist tovar, dodeka niz |ubreto ~ekori
Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a
siten do`d.
Total: naokolu kupi{ta otpad sred koj{to Matej
izgleda izguben kako vo nekoj ogromen |ubrav lavirint. Vo
istiot total kamerata bavno se dobli`uva kon cupkavata
silueta na porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i
negoviot star usporen pes Kalvik, kako mu se dobli`uvaat
na Matej. Blizok plan na dvajcata. Vo dlabinata na istiot
kadar kontejnerot doistura |ubre.
ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e!
GLOBUS: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na
gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava?
Krupen plan : Icko se kikoti.
ICKO: (go poka`uva svoeto komsi-komsa) Eee,
kako mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site
sme ti nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik.
Potoa, vaka ili onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti
e toa: od |ubre sme napraveni, vo |ubre odime...
Vo knigata na snimawe
mo`e da se vidat
elementarnite opisi na
site sliki {to }e gi
sodr`i filmot,
dijalozite, filmskata
muzika i filmskite
efekti.
116
117
RAZGOVOR ZA TEKSTOT
Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od
scenarioto Angeli na otpad, }e zabele`i{ deka so ovoj
izvadok od knigata za snimawe na istiot film, postoi
nekoja razlika vo novi termini {to se sre}avaat vo
tekstot.
Knigata na snimawe e delo na re`iserot na filmot.
Toj vrz osnova na scenarioto gi objasnuva poziciite na
filmskata kamera koja }e gi slika objektite, i }e go
sledat filmskoto dejstvie. Pa taka vo ovoj izvadok gi
sre}avate terminite: sosema blizok plan, total, vo
dlabinata, krupen plan, kamerata {venkuva, vleguva vo
kadarot... Termini koi{to se po~ituvaat od kamermanot na
filmot. Koi se razlikite me|u filmskoto scenario i
knigata na snimawe? Koj go pi{uva scenarioto, a koj
knigata za snimawe?
118
MOST
SEKVENCA 6.
DVOROT OD KU]ATA NA MANOJLE . EKSTERIER, DEN
Kadar 136.
Blizok plan. Crvena jambolija zaka~ena na `ica za
su{ewe ali{ta, od koja vrz zemjata pa|aat kapki od voda.
(kadarot po~nuva so kratok traveling nazad), Se otkriva
golem bel ~ar{av koj se ni{a na veterot. (Kadarot
prodol`uva so polu -kru`en traveling kon levo). Se otkrivat
Temjana kako pricvrstuva isprani ali{ta na `ica. Pokraj
nea, vo leviot del od kadarot, Projko so ~etka go ~isti teloto
na Sivec. Dodeka trae kadarot.
Projko - (of) Tetka Temjano! Dosega ne se osmeluvav da
te pra{am nitu tebe nitu tatko... koga i kako po~ina majka
mi?
Temjana (of) Majka ti po~ina mnogu mlada... po~ina od
golema nastinka. Toj den rabote{e na nivata, po~na da vrne
silen do`d izme{an so sneg... doma se vrati so jaka ka{lica.
Za nekolku nedeli `enata si otide.
Temjana se navednuva od drvena kopanka zema prani ali{ta, gi
redi na `icata.
Projko - Tatko ne be{e so nea na nivata?
Temjana -Ne! Vo toa vreme toj rabote{e na izgradbata
na Gradskiot most... toj zatoa ne go saka Komnen!
Kadar 137.
Krupen plan. Temjana si ja podnamestuva {amijata.
Temjana - Utrovo, dodeka ti spie{e dojde Kiril!
Slu{nal deka si se vratil, mnogu saka da te vidi...!
({venk kon levo = mnogu blizok plan). Se centriraat Projko
i Sivec.
Projko - Kiril! Pa, neli i toj be{e vojnik?
Temjana - (of) Da, no se vrati doma predvreme... be{e
lesno ranet vo nogata i potoa osloboden od askerluk...!
Re`iser Kole Manev
119
Spored zna~eweto i
goleminata, filmskata
uloga mo`e da bide glavna
ili sporedna.
Glavniot lik e nositel na
glavnoto dejstvo, i
naj~esto e prisuten vo
najgolem broj kadri vo
filmot.
Sporedniot lik se pojavuva
vo mal broj kadri i sceni.
vo mal broj kadri ili
sceni.
121
NEVOLJA
Dve mom~iwa ~esto pati odele so tatka si po drva vo
gorata. Edna{ tatko im rekol:
- Denes sami }e odite po drva vo gorata!
- Dobro, tate, - rekle mom~iwata, - ama, ako ni se
skr{i kolata koj }e ni ja popravi?
- Ako vi se skr{i kolata, deca, vikajte ja nevoljata.
Taa }e vi ja popravi.
Dvete mom~iwa go poslu{ale tatka si. Gi vpregnale
volovite i oti{le vo gorata. Nasekle drva i dobro ja
tovarile kolata. Si trgnale. Za nesre}a, na polovina pat
im se skr{ila kolata. Mom~iwata zastanale i po~nale da
vikaat: Nevoljo, nevoljo! Ela da ni ja popravi{ kolata!.
Vikale, vikale, no nikoj ne im do{ol na pomo{.
Po~nalo da se stemnuva, a od nevoljata nemalo ni traga.
Najposle pomale~koto mom~e reklo:
- Bate, taa prokleta nevolja nema da dojde. Ve}e se
stemni. Ajde da se zafatime sami, pa kolku {to mo`eme da
si ja popravime kolata!
Dvete mom~iwa ja zele sekirata i teslata, pa se
navednale pod kolata. ^ukni ottuka, ~ukni ottamu - ja
popravile kolata.
Koga se vratile doma, tatko im gi pra{al:
- E, kako si pominavte deca?
- Ne pra{uvaj tate, - rekle tie. - Na polovina pat ni
se skr{i kolata. Ja viknavme prokletata nevolja, grlata si
gi iskinavme, no taa ne se odzva. Vidovme deka nema da
dojde, pa ja zedovme sekirata i teslata i, kolku {to
mo`evme, si ja popravivme kolata.
- Ete, deca, toa e nevoljata! - rekol tatko im. - Vie
ste ja vikale, a taa bila so vas. Koga nemalo koj da vi ja
popravi kolata, ste ja popravile samite.
Narodna prikazna
RAZGOVOR ZA PRIKAZNATA
122
TRAGA^
Ispla{en od vetenoto, rekov: - O, Samoile,
protekuva{ kon dnoto ko razlean maten poroj...
Nepokoleblivosta na du{ata ti ostanuva
vo eden neminoven krug od soznanija.
Narodot mrazi, ma~itelite ne popu{taat
priznanieto za vinata e neugledno i grdo,
krunata ti e raspar~ana so vrisok me|u oblacite...
123
vrne ogan,
a smrtta gi mete postelite na planinata
i crven kukurek cveta. Mo`ebi ti {epna
angelot na du{ata: Eve ti rodina,
eve ti go imeto od lelek pogan neka ti se sti`ari! Bre, {to ti}e }e bea
tie {to vadea o~i? - [to milet gi okoti
pred krvta {to kako vino klokoti?
Izvadok
Jovan Koteski
~esto baraj}i go
nevozmo`noto, ~esto
baraj}i s# i samiot
sebe.
\eor|i Stalev
RAZGOVOR ZA POEMATA
Na anonimniot konkurs za poema, 1995 godina,
edinstvenata nagrada ja dobiva poemata Traga~ od
makedonskiot poet, Jovan Koteski.
Traga~ e izraz na ~ovekovoto qubopitstvo vo
potraga po nevozmo`noto, naj~esto tragaj}i vo samiot
sebe.
Tragaj}i po crvenoto i crnoto tkaewe na
makedonskoto tkivo, poetot go otkriva ~inot na
zlostorstvoto {to se slu~ilo vo bitkata na Belasica.
I po eden milenium, toa opomenuva, nikoga{ da ne
se povtori. No toa, i ne mo`e da se zaboravi. Za nego
zboruvaat i novite imiwa: Vodo~a, Kosturino, Slep~e...
Koga se odigrala bitkata na Belasica?
Kako gi do`ivuva{ stihovite od poemata?
Koja poetska slika najmnogu te vozbuduva?
124
NA EZEROTO
125
RAZGOVOR ZA POVESTA
Pisatelot Jovan Bo{kovski vo povesta Lu|e i
ptoci go prosleduva `ivotot na siroma{nite ribari, vo
eden podolg vremenski period.
- Kade se odviva dejstvoto?
- Koi likovi se nositeli na glavnoto dejstvo?
- [to otkriva{ od razgovorot na Tina i Kostadin?
Mestoto e idilo~no, no `ivotot suriv.
Tina }e go isprati Kostadina na pe~alba.
Motiv od Dojran
126
TELEFON
Yvoni,
uporno yvoni
telefonot
dodeka kapnato spie{;
o, kolku malku mu treba
v dupka da sa skrie!
Ne po~ituva
ni red, ni mir,
na inaeti sekakvi zbir.
A koga posakuva{ da se javi{,
da raspra{a{ `ivi li se, zdravi,
ili, pak, strelu{ano ~eka{
blizok nekoj
da ti se javi, telefonot mol~i,
tvrdoglavo mol~i,
( vo suv avan voda tol~i!)
nem e linijata e vo prekin!
Yvoni koga saka,
merak ima takov;
mol~i koga saka,
da pukne{ od maka!
Aleksandar Popovski
RAZGOVOR ZA PESNATA
Telefonot e pridobivka na na{ata civilizacija.
So nego gi skratuvame dale~inite.
Kako go koristi{ telefonot?
Kako postapuva{ koga telefonot e vo prekin?
Ima{ potreba nekade da se javi{, no telefonot mol~i,
kako {to pee poetot Aleksandar Popovski.
Pro~itaj ja glasno poslednata strofa od pesnava i razmisli
{to izrazil poetot preku tie stihovi.
127
TELEFONSKI RAZGOVOR
Utredenta se javi Lena, po telefon.
- Pan~e, {to pravi{ ?
-Igram oro, - rekov.
Ne sakav, se razbira da priznam deka cel den bev
tre{ten zagledan vo trevnik, prozorci i zavesi, voop{to,
deka bev na~isto {a{ardisan od toa {to go gledav i od toa
{to go zamisluvav. Lena be{e daleku odovde, {to i da $
re~ev, }e izgleda{e kako da $ go velam od u{te podaleku.
- Te boli li nogata Pan~e?
Rekov deka toa ne e va`no i deka taa ne misli na toa
{to me pra{uva. Gleda {to pobrgu da ja spu{ti
slu{alkata za da mu se javi na onoj drugiot, so parite
predvideni za telefonskiot razgovor so mene.
- Ti ulav li si, - svika Lena, - ve}e ne mo`am da se
razberam so tebe. Dobro... mo`ebi e taka kako {to veli{,
mo`ebi sakam da mu se javam i na Petar, no... neli so tebe
razgovaram. I tate i mama se mnogu zagri`eni za tvojata
noga.
- [ipinki, - rekov jas.
- [to?
[ipinki, - povtoriv. - Tate si ja ima mama, mama si
go ima tate, a ti si go ima{ tvojot vo{liv Petar. Mnogu vi
e gri`a vam za mojata noga.
- I ti si ja ima{ Lidija, - re~e Lena i se nasmea vo
slu{alkata.
- [to?
- Nekakva Lidija be{e kaj nas. Ima{ li nekakva
Lidija za prijatelka!?
- [to?! - navistina bev vxa{en. - Kakva Lidija?
- Zapravo, ne, Lidija pra{uva{e za tvojata noga, i
kako si ja skr{il, i s#.
Bara{e poedinosti toa malo pr~le, da znae{. No
koga ja stegnavme, re~e deka e ispratena od nekakva Lile.
Nekakva Lile se interesirala za tebe. Ima{ li ti nekakva
Lile za prijatelka?.. Pan~e, me slu{a{ li? Alo! Alo!
Grlovo me stegna, po |avolite, Lena se smee{e, taa
ku~ka, Lena se prave{e golema, golema koja s# razbira i s#
prostuva.
- Leno, - rekov, - zo{to me zeza{?
- Ti sam se zeza{, - odgovori Lena. - Mnogu mi e
gri`a mene za nekakva Lidija ili za nekakva Lile. Dodeka
da porasne{ }e zapoznae{ barem deset Lidii i deset
Liliwa. No deka ti si sam, se zeza{, e vistina. Jas mnogu
pati ti podavam raka, no ti ne prifa}a{, poslatko ti e
sam da se zeza{...
-Ti mi podava{ raka?
128
Olivera Nikolova
e sovremena
makedonska
pisatelka.
Detstvoto i
pominalo vo
Struga i vo Veles
kade {to zavr{ila
gimnazija.
Diplomirala na
Filozofskiot
fakultet. Mnogu
godini gi
ureduva{e radio i
TV emisiite na
Makedonskata
televizija. Mnogu
generacii
izrasnale so
prikaznite od
nejzinata kniga
Zoki Poki {to se
prvedeni na pove}e
jazici. Od peroto
na Olivera
Nikolova izlegle
romanite Zemjata
vo koja nikoga{ ne
se stignuva,
Prijatelite Bon i
Bona, Tajnata na
`oltoto kufer~e,
Mojot zvuk ,
raskazite Zimski
detektiv, bajkata:
Ta`niot vesel
Vladimir i drugi.
129
Olivera Nikolova
RAZGOVOR ZA ROMANOT
Makedonskata pisatelka Olivera Nikilova vo
izvadokot od romanot Mojot zvok, prosleduva eden
neobi~no dolg telefonski razgovor me|u Pan~e i negovata
sestra.
[to otrkriva{ vo ovoj neobi~en dijalog?
Koga go upotrebuva{ telefonot?
Kolku ~esto razgovara{ preku telefon so svoite
sou~enici?
ZADA^A
Obidi se da go dramatizira{ ovoj telefonski razgovor.
130
PRVOTO PISMO
Toga{ od kaj vlezot se pojavi edna grupa zaostanati
devoj~iwa. Site bea oble~eni vo sini rabotni obleki. No,
ne{to drugo go prikova kon niv vnimanieto na Bor~e. Vo
sredinata ~ekore{e edno visoko devoj~e so pletenki.
I raska`uva{e ne{to na drugarkata do sebe; obete
yvonlivo se smeeja. Smeata dopre do Bor~e i go obzema siot.
Iako bea mo{ne daleku, toj gi raspoznava{e crtite od liceto
na devoj~eto vo sredinata: trkalezno, so crveni obrazi i
simpati~na nasmevka. Bor~e se seti deka do nego stoi noviot
poznanik Dimitar i v mig gi povrza - Dimitar i grupata
devoj~iwa. Doverlivo {epna:
- Slu{aj Dimitar! So tebe ubavo se zapoznavme... A ti
sega }e mi raska`e{ za ona devoj~e!
- Koe?
- Onoa, {to odi vo sredinata...
Onaa, {to nosi zelena ~anta, i plasti~no }ese vo
drugata raka. Sigurno vnatre i se patikite za fiskultura...
Dimitar ne brza{e so odgovorot:
- Se vika Violetka.
- Ubavo imence! - Blesna Bor~e i pojde da gi presretne
devoj~iwata. No Dimitar dr`e{e ~ekor so nego, i mu re~e:
- Nemoj da ja zadeva{ nea!
Vo negoviot glas ima{e i molba, i naredba, i
predupreduvawe. Bor~e se sepna:
- Ej, a zo{to? Da ne e zabraneto?!!
- Taa... Mnogu e voobrazena. Ne razgovara so ma{ki!
Bor~e saka{e na nekoj na~in da go privle~e
vnimanieto na devoj~iwata. Napravi ostro dvi`ewe napred,
se do~eka na racete, go krena teloto i po~na da odi, dvi`ej}i
se so pomo{ na dlankite. Devoj~iwata go odminaa.
Samo Violetka prezrivo re~e:
- Cirkuzant!
Bor~e se vrati do Dimitar. Be{e vcrvenet vo liceto,
od napor ili od vozbuda. Gi istrese racete od pravot:
- So tebe u~i, neli?
- Da. -Tivko re~e - ma{kite ja nerviraat...
- ]e smekne! Eden e Bor~e vo celoto u~ili{te.
Kratko razmisluva{e. Liceto mu se razvedri od
nenadejnata misla:
- Dimitar, ti }e $ odnse{ pismence na Violetka! Od
mene - za nea. No Dimitar tvrdoglavo odbi:
- Ne!
Bor~e strplivo mu objasnuva{e:
131
132
RAZGOVOR ZA ROMANOT
Sovremeniot makedonski pisatel, Velko Nedelkovski
za svojot roman Zbuneti godini, pi{uva: Vo nego
raska`uvam za prvite trepetni poglednuvawa i do{epnuvawa
me|u u~ili{nite klupi, za toplata istorija na edna tuku{to
rodena u~eni~ka qubov, za radostite i tagite {to taa gi nosi
so sebe.
[to otkriva{ vo sredbata me|u Dimitar i Bor~e? Koe
devoj~e najmnogu mu go privlekuva vnimanieto na Bor~e? Kako
Bor~e saka da go privle~e vnimanieto na devoj~iwata? Kako
pominuva taa negova finta kaj Violetka? Na koj na~in
Bor~e $ ja otkriva svojata qubov na Violetka? Kakvo pismo
}e $ napi{e? [to go izma~uva Bor~e, otkako }e mu go predade
pismenceto na Dimitar?
133
RE^NIK
na pomalku poznati zborovi
a
askerluk - vojska
atak - napad
agonija - (gr~ki - borba) pretmsrtna borba, o~aj.
b
boljarski - gospodarski
v
vopros - pra{awe
d
dembel - mrzlivec
dikli - alatka za kopawe
drea - obleka
distance- oddale~enost
e
eksterier - nadvore{en izgled
z
zeera - otrov
k
kabaet - vina
klisna - pobegna
kopanka - korito
kolt - vid pi{tol
kompromis - spogodba
l
lafot - zborot
lizinka - znak za raspoznavawe
134
m
majtap - {ega
metamorfoza - preobrazba
monahiwa - sve{teni~ka
p
pancir - za{titna obleka
pastva - vernici
pentarevme - ka~uvavme
poskok - vid zmija
povid- vid rastenie
purpurni - portokalovo - crveni
r
ruba - nevestinski ~eiz
s
sit - najaden
sinori - predeli
sinonim - zbor razli~en po forma, no blizok po svoeto zna~ewe
sor~e - alatka za se~ewe
t
total - filmski plan
u
uznav - doznav
f
fah - opredelba, specjalnost
h
harpoon - (angliski - harpoon) 1,20 m. do 1,50 m. dolgo kopje so
zelezen vrv za lovewe kitovi.
~
~emer - gor~ina
135
x
xabe - naprazno
{
{venkuva - dvi`ewe na kamera
136
KORISTENA LITERATURA
1. Ba~anov Petar, Andonova Zdravka, Filmot
makedonski jazik, Detska radost, Skopje, 1992
vo
nastavata
po
Makedonska
literaturen
137
pismenost,
SODR@INA
JAZIK
MAKEDONSKIOT JAZIK VO 19 VEK..................................................................4
JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI....................................4
JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA NA 19 VEK.......... 5
RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA-Joakim Kr~ovski..............7
EPITAF NA KIRILOVIOT GROB-Kiril Pej~inovi}...................................8
BISERA-Kostantin Miladinov................................................................................8
AKCENT...........................................................................................................................9
AKCENTSKI CELOSTI.........................................................................................10
BEZLI^NI GLAGOLI..............................................................................................12
NELI^NI GLAGOLSKI FORMI.........................................................................13
PROSTI GLAGOLSKI FORMI.............................................................................17
ZAPOVEDEN NA^IN...............................................................................................20
PRILOZI.......................................................................................................................21
PREDLOZI....................................................................................................................22
SVRZNICI....................................................................................................................23
PREDMET.......................................................................................................................24
APOZICIJA.................................................................................................................27
STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA....................................................28
PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA........................................................28
NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI...............................................................29
SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI SLO@ENI RE^ENICI..........................32
RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED
POTEKLOTO NA ZBOROVITE..............................................................................33
PRAVOPIS NA SOGLASKATA J.........................................................................36
PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W.................................................................37
PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X................................................................38
PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H................................................................39
LITERATURA I LEKTIRA
VETEROT NOSI UBAVO VREME -Aco [opov.................................................41
SOCIJALNI PESNI................................................................................................42
SKITNIK-Kole Nedelkovski..................................................................................42
MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI-Narodna pesna...........................43
DETETO NA ULICATA-Aco Karamanov.............................................................43
ELEGIJA........................................................................................................................44
ELEGIJA ZA TEBE-Ko~o Racin.............................................................................44
@ALI MOME DA @ALIME-Narodna pesna......................................................45
POSLEDEN TELEFONSKI POVIK-Slavko Janevski..................................46
BALADA........................................................................................................................47
BALADA ZA VREMETO-Mateja Matevski..........................................................47
ZAQUBILE SE-Narodna balada............................................................................48
138
IZRAZUVAWE I TVOREWE
VERNOSTA NA BILKITE-Naume Radi~eski....................................................86
SEMEJSTVOTO OGULINOVCI-@ivko ^ingo.................................................87
AVTOBIOGRAFIJA..................................................................................................91
OD AVTOBIOGRAFIJATA NA PRLI^EV.......................................................91
ESEJ.................................................................................................................................94
KUKLA-Katerina Petrovska-Kuzmanova...............................................................94
YVEZDTA NA POETOT-Naume Radi~evski..........................................................95
MOLBA............................................................................................................................97
@ALBA............................................................................................................................98
GOVOR..............................................................................................................................99
POEZIJATA I PRAVOTO NA @IVEEWE-Mihail Renxov..........................99
KOGA ZAVESATA ]E SE KRENE-Bingdis Finbogadotir...........................100
ZAPISNIK.................................................................................................................102
CIVILIZACIJA-Melih Xevdet Andaj..............................................................104
BORBA SO RIBATA-Ernest Hemingvej..............................................................105
139
MEDIUMSKA KULTURA
OD IDEJA DO FILM..............................................................................................110
SCENARIO.................................................................................................................111
ANGELI NA OTPAD -Dimitrie Osmanli.........................................................111
MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA-Slavko Janevski...................................113
KNIGA NA SNIMAWE..........................................................................................116
ANGELI NA OTPAD-Dimitrie Osmanli..........................................................116
MOST-Kole Manev......................................................................................................119
VIDOVI GOVOR VO FILMOT.............................................................................120
GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI.....................................................................121
NEVOLJA-Narodna prikazna...................................................................................122
TRAGA^-Jovan Koteski.............................................................................................123
NA EZEROTO-Jovan Bi{kovski.............................................................................125
TELEFON-Aleksandar Popovski..........................................................................127
TELEFONSKI RAZGOVOR-Olivera Nikoliva...............................................128
PRVOTO PISMO -Velko Nedelkovski................................................................131
RE^NIK........................................................................................................................134
KORISTENA LITERATURA................................................................................137
SODR@INA................................................................................................................138
LITERATURA I LEKTIRA
140