You are on page 1of 140

MAKEDONSKI JAZIK

za sedmo oddelenie
osumgodi{no osnovno obrazovanie

Urednik

Recenzenti:
Lidija Tanturovska
Milka Minoska
Mitra Cilevska

So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br.


se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik

Ilustracijata na koricata e slikata Most vo Langlua od


VINSENT VAN GOG

JAZIK

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

FONETIKA

MORFOLOGIJA

SINTAKSA

PRAVOPIS

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

Joakim Kr~ovski e
avtor na slednite
knigi: Povest radi
stra{nago i vterago
pri{estvija
Hristova,
^udesa...,
Mitarstva i
razli~na pou~itelna
nastavlenija.

Pojavata na prvite pe~ateni knigi vo po~etokot na XlX


vek go ozna~i {ireweto na prosvetitelskite idei me|u
Makedoncite koi poka`uvale golem interes kon knigata.
Bogatite trgovci gi pomagale materijalno na{ite prvi
pisateli.
Iako prvite pe~ateni knigi se pi{uvani vo duhovnata
tradicionalna crkovna pismenost, sepak so niv po~nuva
gri`ata za narodniot jazik, edinstven prigoden za narodnata
prosveta. So toa se sozdadeni uslovite za usvojuvawe na
narodniot jazik vo pismeniot govor i za {irewe na prosvetata
me|u narodot. Sepak, ne mo`e da stane zbor za edinstven
literaturen jazik. Ova pra{awe }e se postavi duri podocna
koga i kaj nas }e se pojavat kulturno izdignati lu|e i so
pogolema podgotovka.
JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI
Za jazikot na prvite makedonski pisateli ne mo`e da se
ka`e deka e ~isto naroden, bidej}i vo nivnite pe~ateni knigi
pred s# dominira crkovnoslovenskiot jazik, so crti od
severoisto~noto makedonsko nare~je i tetovskiot govor.
Prvite makedonski pisateli so svojata u~itelska i
prosvetitelska dejnost i propagiraweto na narodniot jazik za
kni`even jazik zazemaat vidno mesto vo makedonskata
kni`evnost i vo kulturnata istorija na makedonskiot narod.
Vo prvite decenii na 19-tiot vek vo Budim, se
otpe~ateni knigite na Joakim Kr~ovski, napi{ani na
kratovski govor. Vo kni`evniot jazik na Kr~ovski se
sre}avaat jazi~ni crti od severnoisto~nite i zapadnite
makedonski govori i crti od crkovnoslovenskiot jazik. Vo
negovite tekstovi se sre}avaat i turski zborovi.
Skoro vo isto vreme vo Budim e otpe~atena i prvata
kniga na Kiril Pej~inovi}. Knigata e napi{ana na tetovski
govor, so primesi od crkovnoslovenskiot jazik. I kaj
Pej~inovi} se sre}ava upotrebata na turcizmi vo negoviot
kni`even jazik.
Vtorata kniga na Pej~inovi} e otpe~atena vo Solun, vo
pe~atnicata na Teodosij Sinaitski.
Teodosij Sinaitski go napi{al predgovorot na Ute{enie
gre{nim, vtorata kniga na Kiril Pej~inovi}. Vo
predgovorot toj, me|u drugoto, zapi{al: Eve kqu~ ~to
otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no
kqu~ ot `elezo i ~ilik....

Pej~inovi} ostavil
avtobiografski
podatoci vo svojot
poznat Epitaf na
nadgrobnata plo~a
na negoviot grob
vo Le{ok.

Tome Serafimovski Kiril Pej~inovi}

Taka toj ja proklamiral upotrebata na narodniot jazik,


iska`uvaj}i ja prednosta na narodniot zbor vo
kni`evnosta kako sredstvo za masovno prosvetuvawe na
makedonskiot narod.
Upotrebata na narodniot jazik kako zaedni~ka
osobina na delata na prvite makedonski pistaeli se javuva
vo prvite decenii na 19- tiot vek.
JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA
NA XlX VEK
Procesot na oformuvaweto na makedonskiot
standarden jazik prodol`il so izborot na dijalektnata
osnova na jazikot. Ovoj proces
doa|a do izraz kaj
makedonskite pisateli od vtorata polovina na 19 tiot vek.

Vo Zagreb vo 1861
godina e objaven
Zbornikot na
bra}ata
Miladinovci.
Zbornikot sodr`i
662 narodni pesni,
12 igrozborki,
svadbeni obi~ai od
Struga i Kuku{,
veruvawa, igri,
predanija, spisok
na sopstveni
narodni imiwa,
poslovici i
gatanki.

Vo delata na Jordan Konstantinov- Xinot doa|a do


izraz dijalektnata osnova na jazikot.
Vakvata opredelba na Xinot se dol`i na negoviot
streme`, makedonskiot jazik da go izdigne na ramni{te na
porazvienite slovenski jazici.
Makedonskite pisateli vo vtorata polovina na 19- tiot
vek, razli~no go tolkuvale pra{aweto za jazikot.
Kaj makedonskite pisateli od prerodbata preovladuva
streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonskoto nare~je.
Konstantin Miladinov svojata poezija ja napi{al na
rodniot stru{ki govor. Negovata poezija e bliska do
narodnata poezija i po stilot i po motivite i po izraznite
poetski sredstva.
Vo pesnite na Rajko @inzifov sre}avame jazi~ni
osobenosti od makedonskiot i bugarskiot jazik, no i
crkvenoslovenizmi, rusizmi i srbizmi. Tokmu toj ve{ta~ki
jazik mnogu $ odzema na negovata poezija.
Grigor Prli~ev e najtalentiraniot makedonski pisatel
od vremeto na prerodbata. Toj svoite dela Serdarot i
Skenderbeg gi napi{al na gr~ki jazik. Iako rodniot
ohridski govor se sre}ava vo negovoto tvore{tvo, Prli~ev se
stremel da izgradi op{t jazik za site Sloveni. Sepak,
Prli~ev e bestra{en i neumoren borec za prosvetuvaweto na
makedonskiot narod na maj~in jazik i za istisnuvaweto na
gr~kiot jazik od makedonskite u~ili{ta i crkvi.
Prerodbenikot \or|ija Pulevski pi{uval na svojot
gali~ki govor. Pi{uvaj}i za istorijata na makedonskiot
narod, vo svoeto delo Re~nik od tri jazika (makedonski,
albanski i turski), Pulevski veli: Na{e ote~estvo se veqit
Makedonija i mie se imenuvame Makedonci. Pulevski objavil
i zbirka od narodni pesni pod naslov Makedonska pesnarka.
Streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonsko nare~je
e izrazen vo dejnosta na Partenij Zografski i Kuzman
[apkarev.
Niz site tvore{tva na pisatelite od vtorata polovina
od 19 tiot vek dominira zalo`bata za poseben makedonski
standarden jazik.

VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno slednive tekstovi od delata na
prvite makedonski pisateli i pisatelite od vtorata polovina
na 19- tiot vek i otkrij vo koi se koristi narodniot jazik, a vo
koi zapadnomakedonskoto nare~je.

RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA


(SLOVO ZARADI ZAVIST)
O prokqatija i na Boga merzkaja i vsepogana i {to
gubi du{i - zavist! Ona e semja na seko zlo i greh, taja
skverna zavist, jadvita i gnusna. Ona ispoganila nebo i
zemqa i zapalila plamen ve~nija muki.
Pervij sogre{il na nebesi denica so zavist i
fodulluk. Taka i Adam u raj {to mu zapovedal Bog ne
poslu{al i otpadnal od Boga. A po Adama i Kain ispadnal
sos zavist. Ama tija pervi grehove izlegli od djavola {to
bil dennica. Adama i Kaina toj gi nau~il na zlo. Od zavist
pomra~il se i potemnel, {to bil glava na angelite, prvij
nad serafimite, najhubava dennica utro {to izgreva i
sijae. Prvo videl neizre`enija hubavina {to e kolku tri
slnca, svetlost Bo`estva. Padnal u zavist, pa si
podignalsrceto na gordost, na fodulluk, pa sakal da bide
Bog. Rekl si na srceto si i na umo si: Da se iska~im na
neboto, kako Boga da bidam! Zavist dennica angela
pomra~i, potemni, padna u fodulluk. Ne salt {to mislil
da bide raven tokmu s Boga, no sakal da razumee bo`estvo.
Dennica saksal da izleze na visoko mesto na nebesi i
stanal djavol i padnal najdole pod zemi, dlboko v bezdnu.
Velikij, gole, i svetlij angel u~inil se i stanal stra{nij
djavol temnij. Premenil si i onaja golema ~ast na ve~na
muka i izgubil bo`estvennih darovanij svetloistkannij
ukra{enija, {to go Bog bil ukrasil, a on ostanal gol.
I kako bil jak i tverd na sekoe zlo, i ot tova se
raspalil pove}e u nenavist i du{manl'k na Boga. Sopira se
Bogu kako bogoborec i otstupnik. Koga poznal, za{to ne
mo`e da u~ini ni{to sprotivno na Boga, togaj obrnal
oru`ie da ~ini vojska sos ~oveci. Ima jeden yver svirep i
qut, imeto mu e babr, ta mnogu ne navidi ~oveci. I ako
vidi ~oveka, tr~i na nego i si~ka svoja qutina izliva
dokad se nasiti. Taka i djavol, {to ne navidi dobro, ne
mogl da u~ini nekoja pakost na Boga. Koga videl ~eloveka
odu{evlen, sos du{a, potr~al pravo na nego i napnal
zmijjadovitij, kako videl on Adama so slava i mu po~est
uven~ana, u raj sladosti, i car na si~ko {to e na zemqata.
Zatoa djavol od zavist se razranil i od nenavist, za{to e
mnogu zavistliv, podgovri i prelagal gi, sklonil gi da ne
poslu{aat Boga prededi na{i. I toga se zaraduval, za{to
gi videl ispadeni od raj. I koga ~ul za{to gi predal da
umrat, koga rekl im Bog
smertiju }e da umrete,
bogoborec posrami sja {to dosadi Bogu. Na ~oveka otvrnal,
na Boga ni mogl da otvrne. Ka`e svetij Vasilij.
Izvadok

I sam Isus Hristos

ako slezit od neboto ne


mo`it da go uverut
Makedoneca oti toj e
Blgarin iqi Srbin .
Temko Popov

Joakim Kr~ovski

EPITAF NA KIRILOVIOT GROB

Oro, oro, ori{te,


Oro, oro, ori{te,
na babino buni{te
baba najde ~e{li{te,
si is~eqa glavi{~e,
si raspravi kosi{~e
i na dedo bradi{~e.
Kusman [apkarev

Tearce mu negovo ro`denie,


Pre~ista i Hilandar postri`enie,
Le{ok mu e negoo vospitanie,
Pod plo~ava negoo po~ivanie.
Od negovo svoe ot{estvie
Do Hristovo vtoro pri{estvie,
Molit vas bra}a negoi, qubimija,
Hotja{tija po~itati sija,
Da re~ete Bog da bi go prostil,
Zere u grob crvite gi gostil.
Ovde le`i Kirilovo telo,
U manastir i u Le{ok selo,
Da Bog da za dobroe delo
Kiril Pej~inovi}
[to se velit narod?
Narod se velit qudi koji se od eden rod i koji zboruvajet
ednakov zbor i koi `ivuvajet i se drugarat edni so drugi i
koji imajet jednavi obi~aji i pesni i veseqa. Tije qudi ji
vikajet narod, a mestoto vo koje `ivuvat narod se velit
ote~estvo od toj narod.
Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je
Makedonija.
(Izvadok od Re~nikot na \or|ija Pulevski
BISERA
Bisero, mome, Bisero,
{to nosi{ biser na grlo?
Tvoeto grlo hubavo
i ot drobnago bisera
hiljadi p'ti pobelo.
Bisero, mome, Bisero
zo{~o so biser pokriva{
tvoeto grlo hubavo?
Ja nej}u biser da baca
tuk saka tvoeto grlo.
Bisero, mome, Bisero
za kogo nizi{ biser't?
Za kogo gotvi{ daroi?
Ja daroj, biser ne saka
Tuk saka moma Bisera.

Kostantin Miladinov

AKCENT
Pri izgovor ili pri ~itawe na eden zbor se
zabele`uva deka site slogovi vo nego ne se izgovaraat so
ednakva sila. Eden slog vo zborot sekoga{ se izgovara so
pogolema silina, pojasno i so povisok ton.
Takvoto naglasuvawe na eden slog vo zborot se vika
akcent.
Zborot akcent poteknuva od latinskiot zbor
accentus {to zna~i potpevnuvam.
Akcentot sekoga{ pa|a na samoglaska, kako glas so
najgolema zvu~nost i kako osnova na slogot.
Po svoite fonetski osobenosti akcentot vo
makedonskiot jazik e dinami~en {to zna~i nego go
opredeluva glasovniot udar na opredeleniot slog.
Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot
slog od krajot na zborot.
Na primer: u~lnica, nastvni~ka, u~ni~ka.
Spored ovaa osobenost akcentot se narekuva
tretoslo`en akcent.
Ednoslo`nite zborovi se akcentiraat na
edinstveniot slog: kt, kj, ln, ld.
Dvoslo`niote zborovi se akcentiraat na vtoriot
slog od krajot na zborot: zlka, gla, kngur, kkot.
Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se
akcentiraat na tretiot slog od krajot na zborot: vropski,
dnorog, `tarka, `telka, `tnica, zable{ka,
zelnilo,islenik, kolni~ki.
Koga brojot na slogovite kaj eden ist zbor se
zgolemuva so razli~ni nastavki, akcentot go menuva
slogot, no sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na
zborot: rditel-rodteli-roditlite, ~enik-u~nikotu~encite, mnuva~-minva~i-minuv~ite.

Po svoite fonetski
osobenosti akcentot
e dinami~en {to
zna~i nego go oprededluva
glasovniot udar na
opredeleniot slog.
Akcentot e opredelen
i sekoga{ pa|a na
tretiot slog od krajot
na zborot.

ZADA^A
Pro~itaj go sledniov tekst so upotreba na
praviloto za akcentirawe na zborovite.
Prosta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za
celiot na{ kraj.
A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go
razlikuva{e od drugite.Sekoja prolet se ra|a{e po edno
Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite
sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj
Ogulinovcite. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im
popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi
nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo
racete.
@ivko ^ingo

AKCENTSKI CELOSTI
Vo literaturniot jazik akcentot mo`e da se odnesuva i
na grupa zborovi koi se smislovno tesno povrzan vo
re~enicata. Toa podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod
isti akcent se vika akcentska celost.
Akcentot vo akcentskata celost, isto taka stoi na
tretiot slog od krajot na grupata zborovi. Vo grupata zborovi
slogovite se brojot kako da se edinstven zbor.
Na primer:

suvgrozje,
djmija,
{tomre~e.

Podveduvawe na dva
ili pove}e zborovi
pod isti akcent se
vika akcentska
celost.

Akcentskata celost naj~esto e sostavena od dva zbora so


sopstven akcent, a vo akcentskata celost pretstavuvaat eden
poim (kiselmleko) i zbor koj ima sopstven akcent i
klitika (mjkami, djmigo).
Vo akcentskite celosti sostaveni od pridavka i
imenka, koga ozna~uvaat eden poim, akcentot se prefrla na
pridavkata, na primer: prvve~er, cnpiper, GolBrdo,
Me~knKamen, NovSelo.
Vo sostavite od pokazna zamenka i imenka akcentot
naj~esto se prefrla vrz zamenkata: ovselo, nojden,
vojstog seno, todete.
Vo akcentska celost so negacijata ne i glagolot {to ide
po nea, akcentot se prefrla na negacijata, ako glagolot e
dvoslo`en. Na primer: ndojde, nsaka, nzede, npee.
Ako glagolot e trislo`en ili pove}e slo`en, akcentot
ostanuva na nego: nedo`vea, neprogvori, nezstana.
Kratkite zamenski formi koga }e se najdat zad imenka
{to ozna~uva rodstvo, vleguvaat vo akcentska celost:
ttkami, brtmi, vjkomi, brat~edmu.
Koga pra{alen zbor }e se najde pred imenka, tie
obrazuvaat akcentska celost. Akcentot pa|a na pra{alniot
zbor, ako imenkata e dvoslo`ena:

Kolkknigi pro~ita?
Kolkpari ima{?

10

Ako imame logi~no istaknuvawe, toga{ ne se obrazuva


akcentska celost:

Kkva knga bara{ od mene?


Vo kj grd si `iveel?
Pra{alniot zbor i imenkata imaat poseben akcent.
VE@BA
Pro~itaj gi pravilno akcentskite celosti vo
slednive primeri:

1. Vo sekoja manxa, crn piper.


Toj e roden vo seloto Dolno Kowari.
Proslavata na 2 Avgust se odr`a na Me~kin
Kamen.
2. Ne dojde na proslavata.

Odamna ne pee.
Od ovi{jeto ni{to ne zede.

3. Go ma~ea dolgo, ama ne progoviri ni{to.


Be{e zdrav kako ~elik, ama ne do`ivea dolga
starost.
Site zastanaa samo toj ne zastana.

Akcentot e edna od va`nite


osobenosti na makedonskiot
standarden jazik.

4. Tetka mi dojde na gosti.


Toj zamina so bratu~ed mu.
Denes brat mi patuva za Avstralija.
5. Kolku ptici odletaa?
Ne te pra{av kolku pari potro{i.
Kolku ~a{i ispi?

11

BEZLI^NI GLAGOLI
Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se
povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni
glagoli.
Bezli~nite glagoli ozna~uvaat prirodni pojavi: grmi,
zazoruva, vee, se smra~uva, rosi, se razdenuva, sveti.
So bezli~nite glagoli se ozna~uva i du{evna sostojba:
boli, me trese, mi se jade.
Tie se javuvaat vo forma za treto lice ednina.
Na primer: grmi, seka, vee..
VE@BA
Pronajdi gi bezli~nite glagoli vo slednive re~enici:
Glagolite {to
ozna~uvaat dejstvo, a ne
mo`at da se povrzat so
licata {to gi vr{at
dejstvata se vikaat
bezli~ni glagoli.

Nadvor poleka vee siten sneg.


Duri koga se stemni se vratija doma.
Cel den sne`i.
Nadvor rosi.
Ako ne se stemni, nema da se razdeni.
Me boli grloto.
ZADA^A
Napi{i sostav pod naslov Zimski den vo mojot kraj
Pokraj opisot na prirodnite pojavi napi{i i kako tie
vlijaat na tvoeto raspolo`enie.

12

NELI^NI GLAGOLSKI FORMI


Glagolskite formi {to ne razlikuvaat lice, se
vikaat neli~ni glagolski formi.
Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma,
glagolskata imenka, glagolskata pridavka i glagolskiot
prilog.
Glagolska l-forma
Glagolskata l-forma spa|a vo neli~nite glagolski
formi. Imeto go dobila spored nastavkata-l.
Kaj l-formata razlikuvame promena po rod (samo vo
ednina) i po broj.
Na primer:
Ednina:
Ma{ki rod: Toj ~ita-l.
@enski rod: Taa ~ita-la.
Sreden rod: Toa ~ita-lo.
Za site rodovi vo mno`ina se upotrebuva
formata, ~itale.

Neli~ni glagolski
firmi se: glagolskata
l-forma,glagolskata
imenka,glagolskata
pridavka i
glagolskiot prilog.

L-formata se obrazuva od svr{eni i nesvr{eni


glagoli.
L-formata {to se obrazuva od svr{eni glagoli,
izrazuva svr{eno dejstvo (padnal, fatil, stanal).
L-forma {to izrazuva nesvr{eno dejstvo (padnel,

fatel, stanel).

So l- formata se gradat nekolku slo`eni glagolski


formi: minato neopredeleno vreme, predminato vreme,
idno preka`ano vreme i mo`en na~in.
ZDA^A
Pro~itaj go sledniov tekst i prepoznaj ja
glagolskata l-forma.
Edno dete posetilo eden mudrec i go pra{alo:
- Koe jadewe e najvkusno na svetov?
- Lebot, - odgovoril mudrecot.
- A koja radost e najgolemata?
- Denes da se nau~i ona {to ne si go znael v~era.
Deteto se nalutilo.
- Te vikaat mudrec, a ti mi zboruva{ sosema obi~ni
raboti!
Mudrecot go poglednal so nasmevka.
- Se naluti, zna~i, ti od mene ni{to ne nau~i.
Deteto odmavnalo so rakata i si zaminalo.

13

Dolgo odelo. Izgladnelo. Na patot imalo selo, a vo


seloto prodavnica. Deteto vleglo vo prodavnicata. Imalo
tolku pari kolku da si kupi samo par~e leb. Kupilo i
otkinalo zalak.
( Najgolemata radost - Irina Strelkova)
Glagolska imenka
Glagolskata imenka ozna~uva ime na glagolskoto
dejstvo. Taa se izveduva samo od nesvr{eni glagoli. Se
obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice
ednina mu se dodava nastavkata - we.
Glagolskata imenka
se obrazuva koga na
glagolot od
nesvr{en vid, vo
treto lice ednina mu
se dodava
nastavkata-we.

Primeri:

pee- we - peewe.
vika- we - vikawe.
tropa-we - tropawe.

Samo mal broj imenki od sreden rod obrazuvaat


glagolska imenka so nastavkata - nie: re{enie, soop{tenie,
uverenie, izdanie i drugi.
ZADA^A
Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi
glagolskite imenki.
Noseweto na kambanata niz tesniot, neramen i kalliv

pat be{e te{ko, no, be{e polesna rabota otkolku ka~uvaweto


na kambanata na mestoto na alovata kambanarija, {to se
izdiga{e nad crkvata i ku}ite kako minare. Site ma`i od
seloto pomagaa vo izvr{uvaweto na ovaa te{ka rabota.
Odedna{ s# se smiri. Tolpata go zadr`a zdivot. Duri i
pticite na grankite od drvata, pomislija lu|eto, gi razbraa
zborovite na pitropot, za{to i tie zamol~ea. Ovo{kite,
visokite topoli, `alnite vrbi pokraj rekata prestanaa da se
leleat. Mo`ebi se pla{ea deka nivnoto {umolewe }e go
voznemiri yunot na kambanata. Celata priroda stivna kako
pred veselo is~ekuvawe na prviot yvon na selskata kambana.
A toga{ od svodovite na kambanata odekna dolgoo~ekuvaniot
yvon. No toa ne li~e{e na yunewe na kambana. Kambanite ne
davaat takvi yunewa.
(Stojan Hristov Kambana)

14

Glagolska pridavka
Glagolskata pridavka se dobiva so dodavawe na
nastavkite: -n, -na, -no, -ni i nastavkite: -t, -ta, -to,
-ti. Ovie nastavki se dodavaat na glagolite koi
zavr{uvaat na samoglaskite a i e.
Primer:
~ita-n,
~ita-na,
~ita-no,
~ita-ni

pokane-t,
pokane-ta,
pokane-to,
pokane-ti

Glagolskata pridavka ima glagolska i pridavska


karakteristika.
Vo glagolskata pridavka-n vo konstrukcija so
pomo{niot glagol sum i ima - nema, glagolskata pridavka
ima glagolsko zna~ewe.
Primer:
Toj go nema ~itano romanot Goce Del~ev od Van~o
Nikoleski.
VE@BA

Kaj glagolskiot prilog ima


otstapuvawe od
tretoslo`noto
akcentirawe

Obrazuvaj glagolski pridavki od slednive glagoli:


vika, saka, igra, pere, skine.
Glagolski prilog
Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma.
Se obrazuva samo od nesvr{eni glagoli so nastakata-j}i:
~eka-~ekaj}i, odi-odej}i, vika-vikaj}i, sedi-sedej}i.
Glagolskiot prilog i glagolot vo li~na glagolska
forma, sekoga{ imaat ist podmet vo re~enicata.
Primer: Telefoniraj}i ti na mobolniot, mislev
deka sigurno }e te slu{nam.
VE@BI
1.Slednive glagolski prilozi transformiraj gi vo
glagolski imenki:
Izleguvaj}i (izleguvawe), pi{uvaj}i, vikaj}i,
~itaj}i, sledej}i, vra}aj}i, sakaj}i, skokaj}i.

15

2. Pr~itaj go vnimatelno sledniov tekst i otkrij vo koi


re~enici e upotreben glagolski prilog.
Pred zajdisonce lisicata se prikraduva{e kraj

Zavrnaa snegoi, pkrija


tragi.
Zdrava noga vo trn ne
klavaj si.

zamrseni granki bri{ej}i ja so kitnestiot opa{ svojata traga


zad sebe.
-Ka~ak! grleno go izvika negoviot stopan koga go vide
kako zaostanuva vednej}i ja golemata glava, obrasnata so
srebrenosivi vlakna.
Vol~icata po~na da se prikraduva kon trloto, poleka,
ne~ujno, re~isi da nedopiraj}i se do zemjata, za da ne bide pak
iznenadena.
Grmotevicata se raznese niz no}ta, se odbi od dolot i se
izgubi so prazno, piskotlivo eho. Yverot se otfrli od zemjata,
ja zaka~i so zabi podadenata crna raka na glogot i ne baraj}i
pat se nurna vo mrakot.
Procesot na odr`uvawe na prokolnatiot rod
prodol`uva{e - majkata umira{e, poleka, kako da zaspiva,
~uvstvuvaj}i kako vol~iwata slatko ja osloboduvaat od
plekoto, a toa, pred sosem da sekne, neo~ekuvano nadojde so
seta sila na `ivotot.
Slavko Janevski: Vol~ica

M.Topuz volci

16

PROSTI GLAGOLSKI FORMI


Prostite glagolski formi se sostaveni od eden
glagolski zbor vo razli~ni formi: pi{uvam, pi{uvav,
pi{uval, pi{uvaj, pi{uvaj}i i sli~no.
Vo makedonskiot standarden jazik prosti glagolski
formi se: sega{no vreme, minato opredeleno svr{eno
vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, zapoveden
na~in, glagolska l-forma, glagolska imenka, glagolska
pridavka i glagolski prilog.
Sega{no vreme
Dejstvata i sostojbite {to se izvr{uvaat vo
momentot na zboruvaweto se izrazuvaat vo sega{no vreme.
Toa e prosta glagolska forma.
Formite za sega{no vreme se obrazuvaat so
dodavawe na nastavki za sega{no vreme na osnovnite
soglaski na glagolot:
ednina
1 l. - m
2 l. - {
3 l. - (nulta morfema)

mno`ina
1 l. - me
2 l. - te
3 l. - at

So sega{no vreme se
izrazuvaat dejstva i
sostojbi {to se
izvr{uvaat vo momentot
na zboruvaweto .

Formite vo sega{no vreme od glagolskite grupi


izgledaat vaka:
a - grupa
(igra)

i - grupa
(sedi)

e - grupa
(pee)

1l. igra -m
ednina 2l. igra -{
3l. igra -

1 l.seda - m
2 l.sedi - {
3 l.sedi-

1l. pea - m
2l. pee - {
3 l. pee -

1l. igra - me
mno`ina 2l. igra -te
3l. igra - at

1l. sedi - me
2l. sedi - te
3l. seda - t

1l. pee -me


2l. pee -te
3l. pe - at

VE@BA
Slednive glagoli: ~itaat, svirat i spijat, se dadeni
vo treto lice mno`ina. Opredeli ja formata za treto lice
ednina i prepoznaj ja grupata na glagolot.
Primer: ~itaat - ~ita, glagol od a - grupa.

17

Minato opredeleno nesvr{eno vreme


So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva
dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto koe zboruva, to~no
znae za vremeto vo koe se odvivalo dejstvoto.
Formite za minato opredeleno nesvr{eno vreme se
obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so dodavawe na slednite
nastavki: - v, -{e, -{e (ednina) i - vme, -vte, - a , -ja (mno`ina).
Ovie nastavki se dodavaat na osnovnata samoglaska - a ( kaj
glasgolite od a - grupa) i na osnovnata samoglaska - e (kaj
glagolite od e i i-grupa).
Promenata po grupi izgleda vaka:
ednina
So minato opredeleno
nesvr{eno vreme se
iska`uva dejstvo {to se
slu~ilo vo minatoto.
Liceto {to zboruva,
to~no znae za vremeto
koga se odvivalo
dejstvoto.

mno`ina

a - grupa
(~ita)

1l. ~ita-v
2l. ~ita -{e
3l. ~ita -{e

~ita-vme
~ita-vte
~ita-a

e - grupa
(pie)

1l. pie-v
2l. pie-{e
3l. pie-{e

pie-vme
pie-vte
pie-ja

i - grupa
(odi)

1l. ode-v
2l. ode-{e
3l. ode- {e

ode-vme
ode-vte
ode-a

Formite na minato opredeleno nesvr{eno vreme vo


vtoro i treto lice (ednina) imaat ista nastavka - {e.
Osnovniot glagol kaj glagolite od i-grupa preo|a vo e:
odi - odev, ode{e.
Kaj glagolite od e i i-grupa na koi op{tiot glagolski
del im zavr{uva na samoglaska, se javuva nastavkata - ja: pie pieja, kroi - kroeja.

18

Minato opredeleno svr{eno vreme


Formite za minato opredeleno svr{eno vreme se
obrazuvaat od svr{eni glagoli so nastavkite:
ednina
1l. -v
2l -
3l -

mno`ina
-vme
-vte
-a; -ja

Promenata po grupi izgleda vaka:


a - grupa
(napi{a)

1l. napi{a -v
2l. napi{a -
3l. napi{a -

napi{a -vme
napi{a -vte
napi{a -a

i - grupa
(ispi)

1l. ispi -v
2l. ispi -
3l. ispi -

ispi- vme
ispi -vte
ispi -a

e - grupa
(izede)

1l. ized -ov


2l. ized - e
3l. ized - e

izedo -vme
izedo -vte
izedo -a

So formite na minato
opredeleno svr{eno vreme
se iska`uva zaokru`eno i
zasvedo~eno dejstvo vo eden
opredelen moment na
minatoto.

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se


iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden
opredelen moment na minatoto. Od pregledov na formite
na minato opredeleno svr{eno vreme se zabele`uva deka
vtoro i treto lice vo ednina se ednakvi i bez li~na
nastavka.
VE@BI
Pro~itaj go sledniov tekst i pronajdi gi formite
za minato opredeleno svr{eno vreme.
Tolku se za~itav, {to koga go ~uv yvon~eto, ne
znaev koj yvoni i zo{to yvoni.
Sve}ata dogoruva{e; sve}nikot {to utrinata go
is~istiv, be{e potopen so loj. Se v~udonevidov,
nastojuvaj}i da gi izbri{am tragite na svojot prestap,
ja staviv knigata pod pe~ka i po~nav da go popravam
kandiloto. Od sobata izleze guvernantkata:
- Da ne si gluv? Yvonat!
- Da ne spie{e? - pra{a surovo stopanot.
Negovata `ena, ka~uvaj}i se te{ko po skalite, po~na
da se `ali deka jas sum vinoven {to taa
nastinala.
Izvadok
Maksim Gorki

19

ZAPOVEDEN NA^IN
Koga so glagolot se izrazuva zapoved, molba ili
naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in.
Na primer:

Slu{aj vnimatelno! Slu{ajte vnimatelno! Donesi


pribor za crtawe! Donesete pribor za crtawe. Te molam ne
zboruvaj glasno! Ve molam ne zboruvajte glasno!

Koga so glagolot
seizrazuva zapoved,
molba ili naredba
se upotrebuvaat
formite za
zapoveden na~in.

Zapovedniot na~in se iska`uva so vtoro lice ednina i


vtoro lice mno`ina. So ovie formi se iska`uva direktna
zapoved.
Formite za zapoveden na~in za vtoro lice ednina i
vtoro lice mno`ina se obrazuvaat na sledniov na~in:
1. Kaj glagolite od a-grupa i kaj onie od e-grupa i igrupa na koi op{tiot del im zavr{uva na vokal, so nastavkata
-j (za ednina) i -jte (za mno`ina): ~ita-j, ~itaj, (vtoro lice
ednina) ~ita - jte - ~itajte (vtoro lice mno`ina); pi-j - pij, pi
- jte, stoi - stoj, stojte.
2. Kaj glagolite od - i i e-grupa na koi op{tiot del im
zavr{uva na soglaska, formata za vtoro lice ednina zavr{uva
na -i, a vo vtoro lice mno`ina na - te: polni - polne - polnete,
dones - i, dones - e - te.
Indirektna zapoved se iska`uva so konstrukciite od
~esti~kite da i neka i formite od sega{no vreme: da raboti,
neka raboti, da sedi, neka sedi, da rabotat, neka rabotat, da
sedat, neka sedat (vo treto lice ednina i mno`ina)
So formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na
zapoved ~esto se iska`uvaat i:
a) minatost: ^itaj, ~itaj i do{ol krajot na knigata.
b) poslovi~nost: ^ini dobro, ne s# kaj .
v) uslov: Stani porano, }e stigne{.
ZADA^A
Napravi direktna zapoved za prvo lice ednina i vtoro
lice mno`ina od slednive glagoli: pee, tr~a, vika, igra,
zboruva.
POVTORI
So koi formi se iska`uva direktna zapoved?
Kako se iska`uva indirektna zapoved?
[to se iska`uva so formite na zapovedniot na~in,
pokraj zna~eweto na zapoved?

20

PRILOZI
Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat
naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo
spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i
stepen). Spored nivnoto zna~ewe prilozite se delat na
nekolku grupi:
a) prilozi za vreme: koga, sega, nekoga{, no}e, dewe,
zime, lete, v~erva i drugi.
Na primer: Koga pogledna, zad nego nagrnalo
orgomno stado ovci, kravi i kozi.
b) prilozi za mesto: kade, tuka, doma, napred, nazad,
docna, toga{, zimoska, lani i dr.
Na primer: Ov~ar~eto da ne pogledne{e nazad, }e
dobie{e neizmerno bogatstvo.
v) prilozi za na~in: kako, silno, dobro, lo{o,
ta`no, slabo, sme{no, veselo, brgu i dr.
Na primer: Brgu se ka~i na najbliskata lipa.
g) prilozi za koli~estvo i stepen: mnogu, nekolku,
pove}e, dosta i dr.
Na primer: Ne mo`e{e pove}e da im pobegne.
Nekoi od prilozite za na~in i koli~estvo se
stepenuvaat (dobro, podobro, najdobro).
Nekoi od prilozite, koga odat so imenka, dobivaat i
~lenski nastavki.
Na primer: Mnogute gleda~i, na krajot na

Prilozite se polnozna~ni
zborovi {to stojat naj~esto
do glagolot i go
opredeluvaat glagolskoto
dejstvo spored nekoj priznak
(vreme, mesto, na~in,
koli~estvo i stepen).

natprevarot, ostanaa samo mal broj.

VE@BA
Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst, pronajdi gi
i prepi{i gi site prilozi.
Obidi se prilozite da gi opredeli{ spored
osnovniot priznak {to go opredeluva glagolskoto dejstvo.
Toj vleguva brzo vo izlo`benata kancelarija.
Crte`ite se eden na drug na biroto. Go zema gorniot i
vnimatelno go razgleduva, istavaj}i go postepeno kolku
{to mo`e da ja ispru`i rakata. Toa e crte`ot so
bronzeniot bokal. Umetnikot i ne sakaj}i so`alitelno se
usmevna. Bokalot e postaven na kujnska masa, so dve ru`i
vnatre. Se pznava deka ivicite mu se povle~eni so lenir,
boen e so sina boja {to so nekakva milimetarska
simetri~nost
se proret~uva od ivicata nakaj
sredinata.Fonot e moliran yid, a {arkite mu se predadeni
kako naroden vez. Pravewe na takvi {arki zafa}a mnogu
vreme na ~asovite po crtawe.
(Izvadok od raskazot Izlo`ba od Bla`e Koneski)

21

PREDLOZI

Predlozite se
nemenlivi slu`beni
zborovi so koi se
iska`uvaat razli~ni
odnosi pome|u
zborovite vo
re~enicata.

Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se


iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata.
Tie nemaat opredeleno, posebno zna~ewe i samo vo spoj so
polnozna~nite zborovi dobivaat pokonkretno zna~ewe.
Naj~esto dobivaat mestno i prostorno zna~ewe: na klupa, pod
klupa, zad klupa, pred klupa, do klupa, pokraj klupa, sproti
klupa i dr.
Pokraj navedenive zna~ewa so predlogot na mo`e da se
iska`e: vremensko, na~insko, celno, prisvojno i sporedbeno
zna~ewe.
Vremensko zna~ewe: Pticite se vra}aat na prolet.
Na~insko zna~ewe: Go fatija na izmama.
Celno zna~ewe: Zamina na letuvawe.
Prisvojno zna~ewe: Ku}ata na Ilija e mo{ne golema.
Sporedbeno zna~ewe: Taa li~i na majka si.
Spored sostavot predlozite se delat na prosti i
slo`eni.
Prosti predlozi se onie {to se sostaveni od eden zbor:
za, da, na, do, v, vo, zad, pod, nad i dr.
Slo`eni predlozi se onie predlozi {to se sostaveni od
dva zbora: zaradi, poradi, pokraj, pome|u, nasproti, nasred,
nablizu, otade i drugi.

ZADA^A
Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive
re~enici:

1. Pticite preselnici zaminaa na jug.


2. Pe~albarite se vra}aat na praznik.
3. Crte`ot na Tomi e najdobriot crte`.
4. Katerina ja napi{a doma{nata rabota na brzina.
5. Se ka~i na drvo.

22

SVRZNICI
Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se
povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica.
Svoeto zna~ewe svrznicite go dobivaat vrzuvaj}i gi
zborovite i re~enicite. Svrznicite go izrazuvaat odnosot
me|u zborovite i re~enicite. So svrznikot no i ama
izrazuvame sprotiven odnos, a so ako izrazuvame uslov.
Svrznicite se delat na prosti i slo`eni.
Prosti svrznici se: a, no, i, pa, da, ta, ako i drugi.
Slo`eni svrznici se: iako, za da, taka {to, kako
{to, za{to, samo i dr.
Pri upotrebata na svrznicite, treba da se vnimava
na onie svrznici koi{to mu se tu|i na makedonskiot jazik:
ali, nego, po{to, taka da i drugi.
VE@BA

Svrznicite se slu`beni
zborovi so koi se
povrzuvaat zborovite i
re~enicite vo slo`enata
re~enica.

Vo sledniov tekst pronajdi gi svrznicite koi{to


svrzuvaat zborovi i re~enici vo slo`enata re~enica:
Sedam pod drvo i ~ekam da padne plodot.
Drvoto e polno so rod, i samo treba da se zagleda{
me|u lisjata za da go dogleda{ orevot. Nababren i
nakostre{en. No makar {to lisjata se zaklatuvaat kako
krilja, plodot ni{to ne go otkinuva od grankata.
Samo edna ververi~ka, so kradlivi o~i i `enstvena
opa{ka, se provira me|u ~atalite kako zmiul~e vo pazuva
i skoka od granka na granka kako do`dovna kapka {to
nikako da se razbie. Taa, koga saka, mo`e da dojde do
plodot, no ne go giba pred da mu se raspuka kafticata. Ne
e luda da si gi vapca prstite. Toga{ sopstveni~ki go
prezema so prednite noxiwa kako {to isposteniot
selanec ja obgrluva najgolemata tikva, i misli{ deka
samo go grli dodeka vsu{nost go dupi. Potoa so
vrvlestata mucka vleguva vo oreovata luspa, ostavaj}i gi
crnite o~iwa da {araat nadvor - da bide na {trek so
svetot, dodeka se nasleduva vo jatkata. I navistina, na
vrvot od krunata doletuva edna dr~na stra~ka. Crnobela, taa misla deka pee, a vsu{nost samo graka. Zgora na
toa, za razlika od ververi~kata, taa e sega kradlivka.
Grabna eden orev i go nosi na sosedniot pokriv.
Vistinsko ~udo e kako u{te graka, dodeka klunot i e
prikle{ten so orevot. Sletana na oxakot, go spu{ta
plodot me|u kanxite i po~nuva da go udira so klunot.
( Izvadok )

Dimitar Solev

23

PREDMET

Spored vospostavenata
vrska me|u imenskite
~lenovi vo re~enicata i
prirokot, razlikuvame
tri vida predmet:
direkten, indirekten i
predlo{ki.

Sekoj zbor oddelno si ima svoe zna~ewe, no tokmu


re~enicata vo koja e vospostavena vrska me|u zborovite, ja
smetame kako osnovna edinica vo jazi~noto op{tewe.
Uslov za formirawe na re~enicata e prisustvoto na
glagolot vo li~na glagolska forma. Taa glagolska forma go
pretstavuva prirokot vo re~enicata. Prirokot e osnoven ~len
vo re~enicata. So prirokot soop{tuvame dejstva, sostojbi,
nastani, karakteristiki, povrzuvaj}i gi so nivnite vr{iteli.
Prirokot sekoga{ odi so podmetot.
Podmetot go ozna~uva vr{itelot na dejstvoto:
Tomislav ~ita kniga.
Glagolot ~ita ne mo`e da oformi kompletna re~enica
bez podmet i direkten predmet. Toa mo`e da se sogleda ako se
odgovori na pra{aweto koj ~ita (podmet) i {to ~ita
(predmet).
Spored toa, kako neophodni ~lenovi vo re~enicata se
predmetot i prilo{kite opredelbi.
Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo
re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet:
direkten, indirekten i predlo{ki.
Direkten predmet e onoj imenski ~len vo re~enicata
vrz koj direktno preminuva dejstvoto na prirokot:
-Velika pr`i kompiri.
-Maja ~ita kniga.
-Mama mesi leb.
Indirektniot predmet ja imenuva celta na dejstvoto:
-Nastavni~kata im podari knigi na najdobrite
u~enici vo oddelenieto.
-Tato mu kupi ranec na Nikola.
-Toj se ka~i na drvoto.
-Gi ostaviv parite na masa.
Predlo{kiot predmet se vrzuva so prirokot so pomo{
na site predlozi, duri i so predlogot na, koga ne e upotreben
za voveduvawe indirekten predmet:
-Dedoto veruva{e vo svoite vnuci.
-Boris si igra{e so svoite igra~ki.
-^u~uligata pee{e za proletta.

24

Udvojuvawe na direktniot i indirektniot predmet


Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot
predmet e va`na karakteristika na makedonskiot
literaturen jazik.
Udvojuvaweto se vr{i so kratkite zamenski formi:
a) za direkten predmet: me, te, gi, ja, n#, ve, se.
b) za indirekten predmet: mi, ti, mu, $, ni, vi, im, si.
Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot
predmet se vr{i so ~lenuvana imenka, sopstvena imenka i
dolgi formi na nekoja li~na zamenka.
Udvojuvawe na direkten i indirekten predmet so
~lenuvana imenka
- Ile ja pro~ita knigata.
- Tomi go donese ku~eto.
- Kate gi izede cre{nite.
- Veterot gi sroni lisjata.
- P~elata go sobra polenot.
- Nastavni~kata im ~estita na pobednicite.
- Snegulkite im pa|aa na nosiwata.
Udvojuvawe so sopstvena imenka
- V~era ja sretnav Biljana.
- Vane mu prosti na Petre.
- Kate podari slika na Jana.
Udvojuvawe so dolga forma na li~na zamenka
- Samo nim im ka`avte za sredbata.
- I Vam }e ve povikame na natprevarot.
- Nemu sekoga{ mu pa|a pari~kata.
- Mene slatko me nagostija.
VE@BA
Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi
gi primerite so udvojuvawe na predmetot.
Prepi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota.
Si `iveela vdovicata Marija so svojata majka i so
{est de~iwa. @iveela bedno. No so poslednite pari
kupile edna kafeava krava kolku za mleko da im dava na
decata. Postarite deca ja pasele kravata vo poleto, a doma
$ davale trici. Edna{ majkata izlegla nekade, a postariot
sin Mi{e oti{ol po leb, ja ~uknal ~a{ata i ja skr{il.

25

Mi{a se ispla{il deka majka mu }e go kara za toa, gi sobral


pogolemite par~iwa od ~a{ata gi iznesol nadvor i gi zakopal
vo senoto, a pomalite par~iwa site gi sobral i gi frlil vo
kopan~eto. Majkata ja barala ~a{ata, po~nala da pra{a no
Mi{a ne ka`al i taka toa se zaboravilo.
Drugiot den po ru~ekot majkata oti{la na kravata da $
dade trici vo kopan~eto gleda - kravata kako bolna i nej}e da
jade. Fatile da ja lekuvaat kravata; povikale edna baba.
Babata rekla: Kravata nema da bide `iva, treba da se zakole
zaradi mesoto. Povikale eden selanec i zele da ja kolat
kravata. Decata ~ule kako vo dvorot zarikala kravata. Se
sobrale site na pe~kata i po~nale da pla~at. Koga ja zaklale
kravata, $ ja izvadile ko`ata i ja rasekle na par~iwa, vo
grloto $ na{le staklo.
Toga{ doznale deka taa pcovisala poradi toa {to vo
jadeweto na{la staklo. Koga Mi{a doznal za toa, toj fatil
silno da pla~e i $ priznal na majka si za ~a{ata. Majka mu
ni{to ne mu rekla i samata zaplakala. Taa rekla: Nie ja
otepavme na{ata krava, a sega nema so {to da si kupime druga.
Kako }e `ivet na{ite mali de~iwa bez mleko? Mi{a u{te
pove}e fatil da pla~e i ne sleguval od pe~kata, koga jadele
pivtija od glavata na kravata. Toj sekoj den na son ja gledal,
kako dedo Vosilij ja nosi za rogovite mrtvata glava na kravata
so otvoreni o~i i so crven vrat. Otoga{ nemalo ve}e mleko za
decata.
( Izvadok od raskazot Krava)

L. N. Tolstoj

ZADA^A
Pro~itaj gi pravilno slednive re~enici vo koi se
ispu{teni kratkite zamenski formi za udvojuvawe na
direkten i indirekten predmet.
- Tomi - vrati topkata.
- Stojan~o -- vklu~i kompjuterot.
- Biljana -- pobara adresata.
- Filip -- poizdravi gostite.
- Ilija -- podari ku~e na Valentina.
- Site --- ni aplaudiraa.
- Nemu sekoga{ -- se nasmevnuva sre}ata.
- Kate -- pozdravi Mihaela.

26

APOZICIJA
Vtorostepeni ~lenovi vo re~enicata se atribut i
apozicijata.
Atributot opredeluva nekoja osobina na imenkata.
Apozicijata e samostoen del na re~enicata. Osven
{to ne mo`e da stoi pokraj prirokot (glagol vo li~na
glagolska forma) apozicijata mo`e da stoi pokraj sekoj
re~eni~en ~len. Apozicijata i re~eni~nite ~lenovi do
koi stoi mo`at da si gi zamenat mestata, bidej}i se
ramnopravni ~lenovi vo re~enicata.
Apozicijata sekoga{ se oddeluva so zapirka.
Apozicijata se sre}ava vo slednie re~enici:
1. Veles, rodniot grad na poetot Ko~o Racin, ostana
bez voda.
2. Vo Ko~ani, gradot na orizot, }e se odr`i
Republi~ki natprevar po makedonski jazik.
3. Ohrid, rodniot grad na Prli~ev, e preplaven so
turisti.

Apozicijata e samostoen
del na re~enicata.

ZADA^A
Napi{i pet
apozicija.

re~enici

Stara ohridska soba

vo

koi

}e

upotrebi{

27

STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA

Edna li~noglagolska
forma so zborovite
{to se povrzuvaat so
nea odgovara na
strukturata na
prostata re~enica.
Vakvite delovi vo
slo`enata re~enica
se postaveni vo
me|useben odnos so
{to formiraat
re~enica kako
jazi~na edinica za
komunikacija.

28

Slo`enata re~enica e sostavena od dve ili pove}e


li~noglagolski formi i zborovni grupi {to se grupirani
okolu niv. Strukturata na slo`enata re~enica ja so~inuvaat
li~noglagolskite formi i zborovnite grupi {to se
povrzuvaat so niv.
Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se
povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata
re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni
vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na
edinica za komunikacija.
Delovite na slo`enata re~enica se vikaat delre~enici.
PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA
Odnosot na re~enicite od koi e sozdadena slo`enata
re~enica mo`e da bide od dva vida: dvete re~enici da ne
zavisat edna od druga i ednata re~enica mo`e da zavisi od
drugata re~enica. Spored toa slo`enite re~enici se delat na
nezavisnoslo`eni i zavisnoslo`eni re~enici.
Kaj nezavisnoslo`enite re~enici vrskata me|u delre~enicite mo`e da bide potesna ili polabava i spored toa
razlikuvame: neazvisnoslo`eni re~enici so potesna vrska
me|u del-re~enicite i re~enici so nezavisnoslo`eni
re~enici so polabava vrska me|u del-re~enicite.
Nezavisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u delre~enicite se:
1. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici
2. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici
3. Razdelni nezavisnoslo`eni re~enici
Nezvisnoslo`eni re~enici kaj koi vrskata me|u delre~enicite e polabava se:
1. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici
2. Zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici
Vo zavisnoslo`enata re~enica sekoga{ ima edna glavna
i edna zavisna re~enica.
Glavnata del-re~enica vo slo`enata re~enica mo`e da
stoi i sama, a zavisnata sekoga{ odi zaedno so svrznikot.
Spored funkcijata na zavisnite del-re~enici vo
ramkite na slo`enata re~enica, razlikuvame: vremenski,
pri~inski, posledi~ni, celni, uslovni, dopusni, na~inski,
odnosni i iskazni zavisnoslo`eni re~enici.

NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI
Nezavisnoslo`eni re~enici se: sostavni,
sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni.
Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici
Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici donesuvaat
sodr`ini {to se povrzani pome|u sebe po red razli~ni
osnovi: spored vr{itelot na dejstvoto, spored vremeto i
mestoto na vr{ewe na dejstvoto.
Ovie re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici: i,
ni, nitu, pa, ta.
Naj~esto ovie re~enici se svrzuvaat so svrznikot i.
- Petre dojde i ~eka da zaminete.
- Se najade i si zamina.
So svrznicite pa i ta obi~no se svrzuvaat dejstva
{to se odvivaat edno po drugo.

pat.

Arno e s# da znae{,
ama ne treba se da pravi{
Arno jadi, ama i arno
raboti

- Go zabele`a ~ovekot, pa trgna po nego.


- [tom ja mina rekata, pa }e go fati vistinskiot
- Zavr{i ja rabotata, pa dojdi.
Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici
Vo sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici se
isklu~uva sprotiven odnos me|u povrzanite sodr`ini. Tie
se svrzuvaat so svrznicite: a, no, ama, ami, tuku, me|utoa.
Eden od naj~estite svrznici me|u del-re~enicite na
sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici e svrznikot a:
- Od sekogo bara, a nikomu ne dava.
- Toj ne znae da igra , a sekoga{ se fa}a na oro.
- Taa saka da veze, ama ne znae da bodne so igla.
Svrznicite no i ama svrzuvaat sprotivni dejstva,
koi se so potvrdna forma.
- Toj znae{e, ama saka{e u{te ne{to da nau~i.
- Saka{e u{te da raboti, no be{e isto{ten.
Spored pravopisnite pravila sprotivnite re~enici
sekoga{ se oddeluvaat so zapirka.

29

VE@BA
Upotrebi gi svrznicite: a, no, ama, vo pismeniot sostav
{to }e go napi{e{ za edno tvoe do`ivuvawe.
Razdelni nezavisnosli`eni re~enici
Spored svrznicite razdelnite nezavisnoslo`eni
re~enici se izdeluvaat na razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznikot ili i razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznici {to se povtoruvaat:
ili - ili, bilo - bilo, de - de, tu - tu, ni - ni, nitu - nitu.
Vo razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so svrznikot
ili vo dvete del - re~enici se dava dejstva {to se isklu~uvaat:
-

Mo`e{ da dojde{ ili otka`i se.


Zemi ili ostavi.

Razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so povtornite


svrznici: de-de, tu-tu, ~as - ~as gi upotrebuvame za naglasuvawe
na naizmeni~no vr{ewe na dejstvo. Vo oddelna grupa gi
vklu~uvame povtorenite svrznici: i - i, em - em, koi se
karakteristi~ni za razgovorniot stil.
Primer:
- Mese~inata

de }e se pojavi, de }e se sokrie zad


temniot oblak.
- Em saka{ da go vidi{, em se pla{i{ od nego.
- Nitu zema, nitu dava.
- Ni saka da mu doa|a{, ni saka da ti doa|a.
Spored Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik,
razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili ne se
oddeluvaat so zapirka.

ZADA^A
@ivko Popovski: Cve}iwa
na mirot

Napi{i pet razdelni nezavisnoslo`eni re~enici vo


koi }e gi upotrebi{ svrznicite ili - ili, de - de, tu - tu,
bilo - bilo.
Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici

30

Vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici me|u delre~enicite vrskata e polabava, vo niv se nadovrzuva edna
sodr`ina na druga, edno dejstvo na drugo.

Kaj isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi


sre}avame slednive svrznici: samo, samo {to, osven {to,
edinstveno {to i drugi.
Primer:
- S# e ednostavno, samo {to ne znae da pliva.

- ]e dade{e gol, samo {to topkata mu pobegna.


- I u~enicite }e dojdea na ~as, samo {to yvon~eto ne
go slu{naa.
-S# }e be{e dobro, edinstveno {to Petre ne stigna
na natprevarot.
Od navedenite primeri mo`evme da zaklu~ime deka
me|u del-re~enicite vo isklu~nite nezavisnoslo`eni
re~enici se pi{uva zapirka.
ZADA^A
Napi{i pet .isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici.

Zaklu~ni nezavisnoslo`enoi re~enici


Kaj zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici kako
svrznici gi sre}avame modalnite zborovi so koi se vr{i
izvesno sumirawe ili se izveduva izvesen zaklu~ok.
Vo zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi
sre}avme slednive modelni zborovi, kako: zna~i,
verojatno, sigurno i drugi.

Golemata majka
(bo`ica na plodnosta)
Keramika od neolitskata
Naselba Govrlevo
Skopsko

Primer:
- [tom ne stigna vozot, zna~i }e zadocni.

- Ne dojde, verojatno ne ja razbral porakata.


- Ako mu se javime, sigurno }e ne poseti.

Spored pravopisnite pravila del-re~enicite vo


zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se oddeluvaat so
zapirka.
ZADA^A
Napi{i pet zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici.

31

SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI
SLO@ENI RE^ENICI

Slo`enite re~enici
{to ne sodr`at
svrznici
gi narekuvame
besvrzni~ki
re~enici.

Slo`enite re~enici {to sodr`at svrznici ili


svrzuva~ki zborovi gi narekuvame svrzni~ki re~enici.
Vo re~enicite:
- Pticite peeja, a nie u`ivavme vo nivnata pesna.
- Iako be{e uredno pokanet, toj ne dojde na sostanokot.
- Koga vleze vo u~ilnicava, site se za~udija.
- svrzuva~kata funkcija ja vr{at svrznicite: a, iako i koga.
Slo`enite re~enici {to ne sodr`at svrznici gi
narekuvame besvrzni~ki re~enici.
Ako za svrzni~kite slo`eni re~enici mo`eme da
opredelime na koj tip slo`eni re~enici im pripa|aat, za
besvrzni~kite slo`eni re~enici ne mo`e sekoga{ toa so
sigurnost da se opredeli, zatoa {to odnosot me|u sodr`inite
vo dvete del-re~enici ponekoga{ mo`e razli~no da se
tolkuva. Eve nekolku primeri:
- Dojdi - }e ja razgledame izlo`bata.

- Toj svire{e, nie u`ivavme.


- Padna snegot, go pokri bregot.

Navedenive besvrzni~ki re~enici mo`at da se svrzat i


so slednive svrznici:
- Ako dojde{, }e ja razgledame izlo`bata.

- Dojdi, pa }e ja razgledame izlo`bata.


- Koga }e dojde{, }e ja razgledame izlo`bata.
- Dodeka toj svire{e, nie u`ivavme.
- Toj svire{e, a nie u`ivavme.
- Padna snegot i go pokri bregot.
- Koga padna snegot, go pokri bregot.

32

RE^NI^KI SOSTAV NA
MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED
POTEKLOTO NA ZBOROVITE
Re~ni~kiot sostav na sekoj jazik se sostoi od
ogromen broj zborovi. Edni se uporebuvaat podolgo vreme,
a drugi kratko, edni se so po{iroka, a drugi so ograni~ena
upotreba.
Vo odnos na promenite vo op{testvoto i
sekojdnevnoto `iveewe, se vr{at promeni i vo jazikot. Del
od zborovite zastaruvaat, ispa|aat od upotreba, drugi se
pojavuvaat so novo zna~ewe.
Re~nikot na eden jazik ne se sostoi samo od zborovi
od toj jazik, tuku i zborovi pozajmeni od drugi jazici.
Razvitokot na eden jazik sekoga{ e povrzan so
procesot na obnovuvawe i zbogatuvawe na zborovniot
sostav na jazikot.
Kako vo drugite jazici taka i vo na{iot jazik ima
zborovi od najrazli~no poteklo. Spored potekloto
zborovite mo`at da se podelat vo dve grupi: doma{na i
stranska leksika.

Spored potekloto
na zborovite mo`e da
se podelat vo dve
grupi: dom{na i
stranska leksika.

Doma{na leksika
Najgolemiot broj zborovi od re~ni~kiot fond, go
so~inuvaat zborovi od doma{nata leksika.
Golem broj zborovi vo na{iot re~ni~ki fond se
nasledeni od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik
koi preku narodnite govori navlegle i vo literaturniot
jazik.
Dijalektizmi
Dijalektizmite se zborovi {to gi koristat
ograni~en broj lu|e od edna teritorija.
Dijalektizmite se koristat najmnogu vo umetni~kata
literatura.
So cel da go prika`e bogatiot kolorit na posebnata
teritorija i za posebnosta na jazikot na likovite,
pisatelite gi koristat dijalektizmite.
Nivnata upotreba mo`e da se sretne nekoga{ i vo
makedonskiot standarden jazik.
Sporedi: ~u{ka-piperka, patati-kompiri,
frenki-domati, vonka-nadvor.

33

Stranska leksika
Vo re~ni~kiot zboroven sostav na makedonskiot jazik
se sre}avaat i tu|i zborovi {to ja pretstavuvaat stranskata
leksika.
Tu|ite zborovi mo`at da se zemaat so neposredno
prezemawe i so posredstvo na tret jazik.
Vo na{iot standarden jazik imaat navlezeno zborovi od
sosednite jazici (srpski i bugarski), a indirektno i preku
turskiot jazik.
Stranskata leksika ja so~inuvaat internacionalizmite
i turcizmite.
Internacionalizmi
Internacionalizmite se zborovi {to se koristat vo
pove}e jazici. Del od niv se po poteklo od gr~kiot i
latinskiot jazik.
Pri koristeweto na tu|ite zborovi treba da se bide
vnimatelen. Nivnata upotreba treba da bide vo soglasnost so
objektivnite potrebi na jazikot.
Internacionalizmite se me|unarodni zborovi koi se
koristat i vo makedonskiot standarden jazik. Zborovite:
teatar, opera, logika, etika, estetika se koristat i vo drugi
svetski jazici.
Turcizmi
Turcizmite se zborovi od tursko poteklo koi vo mnogu
slu~ai ne mo`at da se zamenat so na{i zborovi. Na primer:
}ebap, boza, alva, baklava i drugi.
Upotrebata na turcizmite nao|a primena i vo
umetni~kata literatura.
VE@BA
Pronajdi gi dijalektizmite od slednive stihovi od
pesnata T'ga za jug :
Orelski krilja kak da si metneh
i v na{i str'ni da si preletrneh
na na{i mesta ja da si idam
da vidam Stambol, Kuku{ da vidam
da vidam dali s'nce i tamo
mra~no ugrevjat kako i vamo.

34

Ako kak ovde s'nce me sretit,


ako pak mra~no s'nceto svetit,
na p' t dale~ni ja }e se stegnam,
i v drugi str'ni }e si pobegnam,
k'de s'nceto svetlo ugrevjat,
k'de neboto yvezdi posevjat...
Konstantin Miladinov

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi


gi turcizmite {to gi upotrebil avtorot.
VALIJATA (dava znak da sednat): ]atip efendi,
dajte mi go arzoalot Trajan Kuzman. (Sekretarot mu
podava kniga.) Efendiler! Vo na{iot vilaetski u}umat
e podaden eden arzoal od carskiot raja i podanik na
padi{ahot Trajan Kuzman od selo Stradalevo. So toa
arzoal Trajan Kuzman se pla~i oti pred 20 dni Osman
beg, ~ifliksajbija, ja grabnal so sila negovata }erka
Cveta, koga rabotele na nivata. Vo imeto na pravdata, go
povikav vo u}umatot samiot Osman beg za da dade
kar{ilak. Od kar{ilakot na Osmanbeg se vi|a oti
}erkata na Trajan Kuzman ne bila grabnata so sila, a
sama sakala da ja primi verata na pravovernite, ~unki
imala silen merak po Osman bega. Go raspitav ov~arot
Spase {to videl dali navistina Osman beg ja grabnal
Cveta... Za da nema nikakov kusur rabotata, dadov
zapoved da se dovede ovde momi~kata Cveta i pred vas da
se raspita.
(Makedonska krvava svadba)

Vojdan ^ernodrinski

POVTORI I NAU^I
- So {to se povrzuva razvojot i zgolemuvaweto na
re~ni~kiot fond na sekoj jazik?
- Od koi jazici e navlezen najgolem broj zborovi vo
na{ata doma{na leksika?
- [to se dijalektizmi?
- [to se internacionalizmi?
- [to se turcizmi?
-

35
32

PRAVOPIS NA SOGLASKATA J
Soglaskata j vo zavisnost od mestoto vo zborot
razli~no se izgovara. Jasno se izgovara na po~etokot na
zborot, no na krajot na zborot oslabnuva i so izgovorot se
dobli`uva do vokalot i. Spored pravilata za pravopisot na
soglaskata j mo`at da se izdelat: a) zborovi vo koi se izgovara
i pi{uva soglaskata j : b) zborovi vo koi ne se izgovara i ne se
pi{uva soglaskata j.

Glasot j go
izgovarame so slab
i opu{ten izgovor.
Se izgovara so
pogolema zvu~nost
od soglaskite, go
izgovarame so mala
tesnina.

Soglaskata j se izgovara i pi{uva:


- vo po~etokot na zborot pred samoglaskata e vo tu|ite
zborovi: Jemen, Jernej, Jena, Jenisej;
- vo pridavskiot sufiks - ji: bo`ji, kozji, ribji;
- vo samoglasnata grupa -ija: zmija, poezija, nosija;
- vo sufiksot -je zad soglaska: grozje, snopje, nivje;
- vo samoglasnata grupa od tri samoglaski: peeja,
se smeeja, zalajaa;
- vo nekoi glagolski formi: zapeja, se pokajale, zalaja;
- vo imperativnite formi od glagolite na - ie:
pie-pij, pijte, spie-spij-spijte;
- vo imenki obrazuvani od glagoli: bae - baja~,
take -tkaja~;
- vo vokativnite formi od imenkite koi zavr{uvaat na ija : Makedonijo, zmijo, Spasijo;
- vo samoglasnata grupa-oa: boja, moja, Troja, Bojana;
- vo opredeleni zborovi me|u dve a: vaja-vajar, odaja,
Trajan, Brajan;
Soglaskata j ne se izgovara i ne se pi{uva:
- vo po~etokot na zborot-pred : e`, evtin, Elena, elen;
- me|u dve samoglaski od koi vtorata e i: obi~ai, Kain,
Ukraina;
- vo sredinata me|u samoglaski: moe, tvoe, Saraevo,
Vlae:
- pred nastavkata -ski: istoriski, partiski, aziski.

ZADA^A
1. Opredeli gi mno`inskite formi na imenkite: poroj,
slavej, jubilej, muzej, izve{taj, heroj.

36

2. Izgovori i zapi{i ja soglaskata j vo slednive


zborovi: Makedonia, Troa, Spasio, bo`i, snope, zalaa, baa~,
tkaa~, groze, odaa, vaar, Boaan, je`, jelen, obi~aji, Vlaje, moje,
tvoje.

PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W
Soglaskata q go ozna~uva mekiot izgovor na glasot,
a se pi{uva:
- pred vokalot u vo korenot qub: qubov, qubeznost,
zaqubi, Qube, Qubica, Qubomir.
- pred drugite samoglaski: iqa~, Iqo, Suqo, rubqa;
- pred soglaska: boqme, feqton, feqtonist;
- na krajot na zborot: biqbiq, teq.
Soglaskata w ima mek izgovor. Se izgovara pozvu~no
od zvu~nite soglaski.
Na po~etokot na zborot glasot w se izgovara samo vo
tu|ite zborovi: Wutn, Wujork. Glasot w se izgovara vo
sredinata na zborot vo zborovite: kowanik, Sowe, diwa,
tiwa. Na krajot na zborot glasot w se izgovara samo kaj
zborot kow.
VE@BA
1. Izgovori gi slednive zborovi {to po~nuvaat so
glasot q: Qup~o, Qubica, Qudmil, Quboten, qubov,
qubitel, qubomora.
2. Koja bukva nedostasuva vo nekoi od zborovite vo
slednive stihovi?
W e na krajot na ko-.
Edna `olta du- a.
W se krie ~esto
i vo luta lu- a.
W e mnogu sme{no
sme{no kako svi- a.
koja ~esto le`i
izvalkana v ti- a.

Nikola Martinovski:
Idila

Rajko Jov~eski

37

PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X

Soglaskata } se
izgovara i se
pi{uva vo
nastavkata - j}i za
glagolskiot
prilog.
.

Soglaskata } e od grupata na tvrdonep~enite soglaski.


Se izgovara i se pi{uva vo slednite slu~ai:
- partikulata }e {to slu`i za obrazuvawe na idno
vreme: }e u~am, }e rabotam, }e igrame;
- vo nastavkata -j}i za glagolskiot prilog: odej}i,
peej}i, igraj}i;
- za `itel pod nazivite {to zavr{uvaat na-t: Sopotsopo}anec, Pirot-piro}anec;
- pred razli~ni nastavki i razli~ni glasovi: bo`i}en,
bo`i}na, ku}a, doma}in, sve}a, cve}e, cve}ar, cve}arnica, no},
ple}i, sre}a, le}a, }erka;
- kaj zborovite od neslovensko poteklo: }ebap, }ef,
}ese, }umur, buba}.
Soglaskata | se izgovara i se pi{uva:
- vo slednive zborovi: ve|a, la|a, pre|a, sa|i, tu|ina,
\or|ija, \or|i;
- vo mno`inskata forma od ~ovek - lu|e;
- vo zbirnomno`inskite formi od nekoi imenki: vo|e
(voda), liva|e (livada);
-vo imenki izvedeni od imiwa {to zavr{uvaat na - d:
Ohrid-ohri|anec, Brod- bro|anec;
- vo zborovite od neslovensko poteklo: |erdan, |er|ev,
kalu|er.
Soglaskata x e zvu~na soglaska. Pri obrazuvaweto na
glasot x, se obrazuva pregrada koja preminuva vo tesnina.
Sogloskata x se izgovara i se pi{uva vo slednive
zborovi: xbara, xgan, vxa{i, xagor, xin, xuxe, manxa, xivka.
Soglaskata x se sre}ava vo stari narodni zborovi:
lixba, vraxba, naraxba.
Kaj zborovite od tursko poteklo: xamija , xunxule, xabe,
xade, xumbu{, go izgovarame i go pi{uvame glasot x.
Soglaskata x se pi{uva vo zborovite obrazuvani so
nastavkata -xija: bozaxija, alvaxija.
ZADA^A
Vo slednive zborovi pogre{no se napi{ani soglaskite:
}, |, x. Obidi se pravilno da gi izgovori{ i da gi napi{e{.
- tr~ajki, sedejki, sveka, cvekar, kerka, vega, tugina, gergef,
kaluger, `agor, `bara, `gan.

38

PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H


Soglaskata v se izgovara i se pi{uva vo me|u
vokalna pozcija: bivol, devojka, zagovor, ispravi, proveri,
osnova, pravi, polovina surovica, tatkovina, Ki~evo,
Kratovo, Berovo, Leskovec;
- vo mno`inskite nastavki-ovi-evi: broevi, glasovi,
no`evi;
- na po~etokot na zborovite: voz, vlez, vnuk, vnatre;
- vo pridavskite obrazuvawa: Markov, Stojanov,
surov, surova, surovo, suvi;
- kaj deminutivnite obrazuvawa: liv~e (list), grov~e
(grozd) mavca ( mast);
- vo formite za minato vreme: bev, bevme, bevte;
- zad vokalot-u: muva, uvo, perduv, perduvi, gluv, suv;
- vo sufiksite -stvo, -vski: bratstvo, sudstvo,
Berovski, Kratovski.
Glasot v ne se izgovara i ne se pi{uva:
-vo po~etokot na zborot vo formite na glagolot:
zeme, zema, zede, zel;
-vo zamenskata forma toa i izvedenkite od nea:
zatoa, potoa, me|utoa.
Soglaskata f se izgovara i se pi{uva:
-na starata grupa v: fatil, frla, dofrla, zafa}a,
prefrla;
-vo zaemkite od drugi jazici: fes, filxan, kafe,
sofra, Filip, fabrika, Sofre, profil.

Soglaskata v se izgovara
i se pi{uva vo me|u
vokalna pozcija: bivol,
devojka, zagovor, ispravi,
proveri, osnova, pravi,
polovina surovica,
tatkovina, Ki~evo,
Kratovo, Berovo,
Leskovec

Soglaskata h se izgovara i se pi{uva: vo zborovite


od slovensko poteklo: Hristos, hristijanstvo, pohod, duh,
duhoven, hram.
Soglaskata h se izgovara vo zborovite od tu|o
poteklo: hemija, hronika, hronologija, Hiro{ima,
Hamburg, Holandija.
Soglaskata h se izgovara i vo slednive zborovi:
stih, stihotvorba, stihija, prihod, voshituva.

ZADA^A
Izgovori gi i napi{i gi pravilno soglaskite v, f
vo slednive zborovi: poloina, tatkoina, Ki~eo, Kru{eo,
perdui, Beroski, Kratoski, tova, zatova, potova, vilyan,
kave, provil, duoven, vroven

39

LITERATURA I LEKTIRA

POEZIJA

PROZA

DRAMA

LEKTIRA

VETEROT NOSI UBAVO VREME


Veterot nosi ubavo vreme.
Vilnee, ja~i vo nas.
Veterot nosi ubavo vreme.
Ubavoto e ubavo i pominuva.
Ostanuva tagata.
Ponekoga{ ona n obzema poleka,
legnuva vo na{ite o~i
i gusto naplastena
pogledot ni go smra~uva.
Toga{ ne{to stra{no tegobno i bolno,
ne{to golemo i na{e, nepojmlivo za drugite
n izma~uva.
No, nekoga{ tagata n
dokosnuva lesno kako
trepetlika,
kako izmaglina premre`ena nad `uborliva reka
kraj koja stoime zagledani bescelno i nemo.
Toga{ site predmeti prilegaat na skazna,
pa velime: nevozmo`no, kolku s e ubavo.

Aco [opov e poet na


lirskoto samootkrivawe.
Negovata poezija e
izvorna originalna i
polnokrvna. Negovata
lirika im stana poznata
na mnogu qubiteli na
poezijata vo mnogu zemji
vo Evropa i svetot

Veterot vilnee i ja~i.


Veterot nosi ubavo vreme.
Aco [ opov

RAZGOVOR ZA PESNATA
Veterot {to vilnee i ja~i vo nas, nosi ubavo
vreme, no kakvo e soznanieto deka ubavoto pominuva!?
Taa razmisla na poetot n obzema niz celoto
sledewe na pesnata.
Refleksivnata ili mislovnata lirika e vrv na
poezijata na [ opov. Taa zrelost na poetovata intima gi
otkriva morni~avite pra{awa za smislata na `ivotot i
zagado~nosta na svetot {to n opkru`uva.
Vo koja strofa poetot pee za ne{to stra{no i
bolno" {to e nepojmlivo za drugite?
Vo koe du{evno raspolo`enie predmetite mo`at da
ni prilegaat na skazna?

41

SOCIJALNI PESNI

Socjalna lirika
pi{uvale i avtorite
koi bile poneseni so
idejata za socijalna
pravda i ednakvost na
lu|eto, no i za
podobruvawe na svetot
vo koj `iveele.

^uvstvoto za neednakvost vo materijalnata polo`ba i


socijalnata nepravda gi pottiknuvale poetite za sozdavawe na
socijalnata pesna. Socijalniot motiv go sre}avame u{te vo
starite literaturi pred pove}e iljada godini.
Socijalna lirika pi{uvale i avtorite koi bile
poneseni so idejata za socijalna pravda i ednakvost na lu|eto,
no i za podobruvawe na svetot vo koj `iveele.
Mnogu poeti poradi ~uvstvoto za pravda napi{ale
prekrasni socijalni pesni za pot~inetite i eksploatiranite,
iako im pripa|ale na bogatite op{testveni sloevi. Vo
socijalnite lirski pesni poetot go prika`uva makotrpniot
`ivot na rabotnikot i argatite ~ij trud bil iskoristuvan.

VE@BA
Pro~itaj gi pesnite: Skitnik, Mom~e se sprema na
gurbet d'odi i Deteteto na ulicata i otkrij go osnovniot
motiv.
Koj e osnovniot motiv vo pesnata Skitnik od Kole
Nedelkovski?
Vo koja pesna e opeano pe~albarstvoto?
Kako poetot Aco Karamanov se so~uvstvuva so
sudbinata na deteto od ulicata?

SKITNIK
Vezden odam, vezden traam,
vezden v sudni maki ~maam...
Glava vednam... Solzi leam
i sred luti rani tleam.
Bliska roda nigde nemam,
ni pri`ivi del da zemam:
Nemam libe... Gori mladost...
Dni se ni`at v stra{na gladost.
Lejte o~i, solzi `e{ki!
Gini srce v rani te{ki!
Rob }e stane, den }e svetne,
mladost pusta v krv }e letne.

42

Kole Nedelkovski

MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI


Mom~e se sprema na gurbet d' odi,
mlada nevesta pred kowa stoi,
krvoj solzi roni i mu se moli:
,,Ne odi, ludo, u{te ova leto,
aman ne odi pusta tu|ina!
Parite, bre ludo, sekoga{ se pe~alat,
a pusta mladost ne se pe~ali!
Cve}e mirisa duri e rosno,
mome se qubi duri e mlado!
Narodna pesna
DETETO NA ULICATA
Ti, malo dete na ulicata crna,
ti, na koe bolkite gi osu{ija gradite.
Ti, so du{a
{to nikoga{ ne ispila ni kapka
od ~a{ata na radosta.
Ti, ti,
so srce {to ne znae za toplinata na proletta,
ti, so o~i kade nikoga{ ne zableskala
male~ka iskra na sre}ata.
Ti, malo dete na ulicata crna,
ti go zapira{ pogledot na mene
i {epoti{:
Leb, o samo korka leb!

Za Aco Karamanov, vo

gimnaazijata kade {to


toga{ u~evme, ve}e na
{iroko se prika`uva{e.
Kru`ea glasovi za edno
nevoobi~aeno mom~e, za
eden po malku svoeglav
u~enik vo gimnazijata
koj izvonredno ja
poznava literaturata,
gi zbunuva profesorite
so svoite neiscrpni
znaewa i predvremenata
zrelost, vo odmorite
sostavuva doma{ni
raboti na celiot klas,
crta karikaturi i
pi{uva revolucionerni
stihovi .
Milan \ur~inov

Od tvoite o~i
polni so sinata ti{ina
izvira toplina na pogledot.
I prika`uva za `ivotot tvoj
ispolnet so glad i samotnost.
A dete si,
toa go znaeme site.
Samo zaboravame
deka si gi pre`iveal ma~nite godini
na razdelbata od roditelite svoi,
godinite koga golemata crna ulica
te stisnala na svoite studeni gradi
pa i sega si so nea.
O, malo dete na golemata crna ulica,
~ekori{ do no}ta, a do`di.
Samuva{. Sestra ti e, samo edna ptica.
Aco Karamanov

43

ELEGIJA
Elegijata e lirska forma koja se pojavila vo
starogr~kata literatura. Bila napi{ana vo distih (strofa
od dva stiha). Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto
ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii
se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata
elegija. Se odlikuvaat so ne`ni i ta`ni ~uvstva predizvikani
od zagubata na nekoj blizok od semejstvato ili za nepovratno
izgubenata mladost.
VE@BA
Elegijata e ta`na pesna i
nejzinoto ispolnuvawe
bilo vo pridru`ba na
flejta. Dene{nite
elegii se vidoizmeneti i
gi nemaat formalnite
belezi na klasi~nata
elegija

Koj e osnovniot motiv vo pesnata Elegija za tebe?


Kako ja do`ivuva{ pesnata?
Od kolku strofi e sostavena pesnata?
Od {to e predizvikano ta`noto raspolo`enie vo
narodnata pesna @ali mome da `alime?

ELEGIJA ZA TEBE
Tamu gore na neboto
zora rudi, zemja budi,
den moravi {iri krila
i alova to~i svila,
tamu zora crvenee moeto srce mi crnee.
Iskopajte dlabok bunar,
izvadete ladna voda,
natopete luti rani
da ne gorat, da ne bolat.
Zoro zlatna i rumena!
Zoro slatka posestrimo!
Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{
silno, silno duri milno
nad dolovi i nad gori,
nad poliwa i nad reki
nad mojata tatkovina?

44

Ko~o Racin

@ALI MOME DA @ALIME


@ali, mome, da `alime,
kako }e se razdelime, ej mome!
Kako bevme posvr{eni,
sega }e se razdelime.
Jas od tebe, ti od mene.
Jas }e odam na tu|ina, ej du{o.
na tu|ina, na rabota,
}e ostanam tri godini.
]e ti pratam bela kniga, ej mome!
]e ti pratam bela kniga,
bela kniga, `alno pismo,
em da ~ita{ em da pla~e{.

Pesnata na Makedonija

e nejzinata molitva,
ogledalo na nejzinata
du{a i na nejzinata
vozdi{ka.
Ko~o Racin

Narodna pesna

Sandro Boti~eli: Ra|aweto na Venera

45

POSLEDEN TELEFONSKI POVIK


Ne~ekano od onaa strana
po `ici pojde
$ mu legna na uvo
koskolikata.
So nea vo pregratka
$ se dade na jamata.
Na ~eloto negovo
dolu i vo krug
mravki grablivki se brojnik.

Slavko Janevski e
sestran pisatel.
Nema literaturno
kat~e vo koe ne vnel svoe
delo i koe n# mami kako
najubav proleten cvet. Za
da ti bide sladok
po~etokot, iako sekoj
po~etok e te`ok,
Slavko Janevski ja
napi{al prekrasnata
[e}erna prikazna , a
potoa se redat:
Marsovci i gluvci,
Crni i `olti,
Najgolemiot kontinent,
Pupi Paf i u{te golem
broj zbirki pesni,
raskazi, romani,
filmski scenarija,
patopisi i
umetni~ki fotografii.

Na biljepoklonicite
im ostana sepak
lozata na pepelta negova,
korenot poskok $ go celiva.
Slavko Janevski

Dimitar Malidanov : Grafika

46

BALADA
Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od
lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo.
Fabulata ili kratkata sodr`ina na pesnata gi
pretstavuva epskite, a slikovitosta na poetskiot izraz i
emociite vo pesnata se lirskite elementi.
Baladata naj~esto zavr{uva so tragi~en kraj.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno pesnite: Balada za
vremeto, Zaqubile se, i Balada za nepoznatiot i
otkrij go baladi~niot ton niz stihovite.
Pronajdi go osnovniot motiv za ta`noto
raspolo`enie na poetot.
Koi se lirski, a koi epski elementi vo navedenite
primeri?
BALADA ZA VREMETO
Slu{am kako umira vremeto
Pokraj lisjeto {to pa|a
i mrazot {to se fa}a za racete
do kade sum stignal
Toa umira vo s# {to se ra|a
pa ve~no sum so nego pomal
makar za eden ~ekor

Mateja Matevski se
{koluval vo Tetovo
i Skopje.
Diplomiral na
Filozofskiot
fakultet vo Skopje.
Gi objavena zbirkite
pesni: ,,Do`dovi
,,Ramnodenica,
,,Perunika, ,,Krug,
,,Lipa", i dr.
Pokraj poezija,
Mateja Matevski
pi{uva teatarska i
literaturna
kritika.

Esenta e bogata so soni{ta


iako ponekoga{ ta`na
so vodata {to pa|a
ne se plovi
Noemvriskite bogati magli
so {to li gi dojat rekite
Po nivnite plitki vodi
do kade }e stignam
Slu{am kako umira vremeto
Od esenta vo studot
ostanuva eden plod
{to pra{a so usnite modri
kaj }e stignam
Mateja Matevski

47

ZAQUBILE SE

Baladata e lirsko-epski
vid. Taa e istkaena od
lirski i epski ni{ki,
predadeni vo
harmoni~no edinstvo.

Zaqubi le se dve ludi mladi,


dve ludi mladi, dve axamii,
ne mi umeat kak da se qubat:
moma ja qubi so crni o~i,
ludo go qubi so suvo grozje.
Mi gi do~ula ku~ka ma{tea,
ta mi oti{la na novi pazar,
ta mi kupila gorka zeera.
ta mi otrula dve ludi mladi.
Ludo mi umre kun pladninata,
moma mi umre kun kve~erina.
Ta mi do~ula ku~ka ma{tea,
ta mi pregnala ~etvorna kola,
ta gi odnela me|u dva druma;
moma zakopa me|u dva druma,
ludo zakopa me|u tri drumje.
Moma izleze dolga loznica,
ludo izleze crven trendafil.
Odo{to qubov {to si imale,
moma mi pu{ti loza kon ludo,
ludo mi pu{ti mi{ka trendafil,
mi{ka trndafil kun mala moma.
Odo{to qubov {to si imaa,
dvajca mladi mi se zdru`ija.
Pak si do~ula ku~ka ma{tea
ta si oti{la duri doma e,
i ta si zela ostrono sor~e,
ta mi oti{la me|u dva druma,
ta mi isekla dolga loznica;
pak si otide me|u tri drumje,
ta mi isekla crven trendafil.
Ta mi oti{la duri doma si,
ta mi zapali dva silni ogna,
ta mi izgore dolga loznica,
ta mi izgore crven trendafil,
ta mi se stori belana pepel.
Ta ja sobrala belana pepel,
ta ja frlila vo gradin~eto;
ta mi izleze ramen bosilok,
{to mi go nosat sve juna~iwa,
sve juna~iwa pod fesoine,
a devojkine pod pazuine,
a de~iwata vo ra~iwata.
Narodna balada

48

BALADA ZA NEPOZNATIOT
Natamu - v pole bitolsko
~emree vrba prokletapod vrbata neznaen grob,
v grob le`i vojnik nepoznat.

A toj od grobot tepka{e


duma vrz duma ~emerna: Minete, bra}a, vrvete,
ne sum vi lika - prilika!

Le`i od vojna svetovna,


le`i - i ve}e zemjosalsilna go taga izela
zadeka tuka zaginal.

Koj umrel za tatkovina


i za ~ove~ki pravdini kade vas, bratko, ne ginel,
so vas do vekot `iveel.

Nikoj kraj nego nema{evi{noto nebo vrz nego,


zemjata skri{na pod negonad grobot vrba stu{ena.

Vie mu pesna peete


vie go s pesna `alite taka se site ra|at
i taka si umirate!

A tade - v gori zeleni


v suma grobi{ta le`ea
delii - odbor junaci
za tatkovnina padnati.

A tuka - zo{to padnav ja?


Zo{to me kur{um proniza,
zo{to me zemja pritisnaza kogo ludo zaginav?

V polno} se nad nim drvjata


od `alba silna sviveagorskite bistri ezerca
v silna svetlina svetea.

Ka`ete, bra}a, ka`ete,


ka`ete - pa pominetemene me ni{to ne diga,
mojata smrt e - karasmrt!

I od nim - samovilite
edna po edna ideaod grob do grob go digaa
junak do junak - na oro.

Delii glavi vednea,


nemea samovilitete{ko na tija, gorko im
taka {to ginat na vojna!

I koga site minea


pokraj vrbata stu{enadelii se zapiraa
neznaen brat si vikaa:

Nemea - tuku petlite


v seloto vedna{ pisnaasamovilite v gorite
s delii v raci lisnaa!

Ja stani, more, jabanec


na oro so samovili!
Zora se zori - petlite
skoro }e v selo propeat!

Pusto ostana poleto,


pusto zazori zorata~emree v pole vrbata,
~emree - ta`i nepoznat.

Poetot {to gi najavi


belite mugri po crnata
morni~ava no} nad
Makedonija, gi udri
temelite na umetni~kata
poezija vo makedonskata
literatura. Toa e poetot
Ko~o Racin. Ma~noto
detstvo go po~nal vo 1908
god. vo Veles, a `ivotot go
zavr{il vo borbata kaj {to
stii pi{tat na planinata
Lopu{nik vo 1943 god. Tamu
e i negoviot ve~en dom.
Negovata edinstvena
poetska zbirka Beli
Mugri e objavena vo
Samobor, blizu Zagreb vo
1939 godina. Racin izvr{il
silno vlijanie vo
makedonskata literatura.

Ko~o Racin

46
49

ROMANSA
Vo pesnata Prazni~na romansa poetot ja otkriva
svojata intima preku malku govor, a mnogu `ivi sliki, polni
so boja i so naglasena proslava na `ivotot, predadena preku
lesen i brz ritam.
Lirsko-epska pesna vo koja preovladuva vedar duh i
veselo raspolo`enie, se vika romansa. Taa e bliska do
poemata i baladata.
Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata
literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista.
Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea
se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot.
Romansi pi{uvale: France Pre{ern, Stanko Vraz,
Ignat \ur|evi}, Mateja Matevski i drugi.
Romansata najmnogu se
neguvala vo {panskata
literatura. Sodr`inata na
romansata ne bila
sekoga{ ista. Ako
porano nejzinata
sodr`ina bila ta`na,
podocna vo nea se peelo
za sre}ni i radosni
nastani vo `ivotot.

48
50

VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno pesnite Prazni~na romansa
i Nepoznatata i otkrij gi odlikite na romansata kako
lirsko-epska tvorba.
PRAZNI^NA ROMANSA
Gospode, a kolku bevme dobri deneska
daleku od ovaa periferija na centarot
daleku od ovaa temna otepuva~ka
sred ti{inata na tie ne`ni trevi
krotki ptici i pitomi vodi
kolku bevme dobri i ubavi i dover~ivi
vo ovoj kratok den na po~inka
od taa pusta son~eva glamja
na letoto
so pusto{ {to n# naseluva
Klepkite ve}e ste`nuvaat od novi me~ti
labavi se i racete i nozete i vratot
pa|a kako umen cvet na zajdisonce
tolku sme dobri vo sonot uspe{ni od
se}avawa
i samo na agolot od usnite ostanuva
edna iskinata
edna sosema mala
latica od nasmev
Gor~ina e toa na eden poraz tih
ili obi~na ubava metamorfoza
ve~erta {to ja nosi.
Mateja Matevski

NEPOZNATATA
Vjasav sekoj den po taa
Rusokosa mlada moma,
Vo Tiljeri, srede parkot,
Vo aleja kostenova.

Ne smeam jas, gledaj}i ja,


Da prozboram nitu zbor~e;
Dur ne smeam so pogled
Da podre~am malce qubov.

Na pro{etka katadnevna
Doa|a{e so dve dami
Povozrasni - Tetki! - ili
Zmejovi pod `enski fustan?

Kolku denes razbrav, deka


Laura se vika, kako
Gizdavata Provansalka
Na golemiot Petrarka.

Ovde nikoj ne ja znae


Za da ka`e koja li e -

Laura e, zna~i! Toga{


Sli~en sum mu na poetot

Popusto se raspra{uvav...
i se razbolev od qubov!

Koj ja slavel do oblaci


Vo kanconi i soneti.

A so svojte musta~iwa
Strav vlevaa dvete `eni:
No, pove}e jas se pla{ev
Od svoeto ludo srce.

Laura e, zna~i! Toga{


Kako Nego - po platonski ime $ povtoruvam.
Podaleku toj ne vtasal.

Hajnrih Hajne e poznat


germanski poet.
Pi{uval baladi,
romansi i legendi.
Najpoznata zbirka
pesni e Lirski
intermeco.

Hajnrih Hajne
Prepev: Gane Todorovski

Ticijan : Devojka pred ogledalo

51

ZBOROVITE
[to se zborovite, koga }e se zeme,
evtina igra {to vezden ja vodime,
na sekoe mesto, vo sekoe vreme,
kolku {to sakame gi proizvodime.
Pitomi zborovi i zborovi tvrdi,
umni i zna~ajni, prazni, lekomisleni,
zborovi li~ni i zborovi grdi,
bliski, privrzani, zborovi dvosmisleni.
Gi ima kolku snegulki zime,
jato od ptici {to ne se pokoruva,
sekoj zbor nosi i smisla i ime,
a posebno, sam, toj mnogu ne zboruva.
No ako gi slo`ime so qubov i ~esno,
sekoj zbor mudro da go rasporedime,
da im pogodime i vreme i mesto,
ako po ~uvstvo i zvu~nost gi sledime,
poinaku toga{ gi prifa}a sluhot,
zborovite sosema ja menat namenata,
stanuvaat dostignuvawe na duhot
i vredat kolku {to vredat i delata.
Gogo Ivanovski

Bo`idar Xmerkovi}:
Crte`

RAZGOVOR ZA PESNATA
Vo poslednata zbirka pesni "Podzemni vodi" na poetot
Gogo Ivanovski se ~uvstvuva obid na avtorot da navleze vo
poetskata su{tina na zborot.
Posebno ova se ~uvstvuva vo ciklusot od ovaa
zbirka, pod naslov "Zborovite i znacite".
Vo ovoj ciklus e pomestena i pesnata
,,Zborovite".
Kakov vpe~atok ostava taa po ~itaweto?
Protolkuvaj go zna~eweto na zborovite:
tvrdi, umni, prazni, lekomisleni, bliski i
privrzani.
Koja e porakata na avtorot vo pesnata?

52

REFREN
Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo
pesnata, se vika refren.
So nego se istaknuva osnovnata ideja, slikovitosta i
muzikalnosta vo pesnata.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive
lirski pesni i opredeli go stihot ili stihovite {to se
javuvaat kako refren.

OD VOZOT
Ene go krajot vo vozbuda silna.
Tamu detstvoto moe mi mina.
Pla~at onie planini za mene!

Eden ili pove}e isti


stihovi {to se povtoruvaat
vo pesnata, se vika refren.

Pod niv, na padina, se proyira selo.


Zar nikoj ne mava so {amiv~e belo?
Pla~at onie planini za mene!
Bla`e Koneski

TRBA DA BIDEME PODOBRI


Treba da bideme podobri.
Treba da bideme podobri.
Podobri od crvenoto srce na lebot
od koj ni mirisa seta soba
na Sonce, Zemja i Glad.
Treba da bideme podobri.
Treba da bideme podobri.
Podobri od belite usni na vodite
koi, qubej}i gi tvoite kolena,
{epotat za site suvodolici
i site grla {to sonuvaat vino.
Treba da bideme podobri.
Treba da bideme podobri.
Aco [opov

53

GRADACIJA
Silnata emocija vo pesnata se postignuva so gradacija
na ~uvstvata i poetskite sliki. Redeweto na sliki i ~uvstva
postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i
za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata.
VE@BA
Otkrijte go redeweto na poetskite
intenzitetot na ~uvstvata po slednive stihovi:

STOJNA V GRADINA SEDE[E


Redeweto na sliki i
~uvstva postepeno po
svojot intenzitet se vika
gradacija. Taa slu`i za
zgolemuvawe na
emocionalnosta i
slikovitosta vo pesnata.

Koga zbira{e rubata,


mom~eto svatoj bere{e;
Koga mi ogan vale{e
mom~eto kinisuva{e.
Koga frla{e rubata
mom~eto be{e polpati,
koga frla{e darovi,
mom~eto be{e v seloto;
kaka se samo ubode,
mom~eto be{e vo dvorje.
Narodna pesna
LENKA
(izvadok)
Prva godina pomina
grutka v srce $ legna,
vtora godina pomina
bolest ja v gradi iskina.
Treta godina zemjata
na Lenka pokri snagata.
Ko~o Racin
STOJAN I LILJANA
Liljana moma ubava:

Liljana siten bosilek,


Liljana rozov karanfil,
Liljana crven trendafil
Narodna pesna

54

sliki

APOSTROFA
Apostrofa e stilsko izrazno sredstvo so koe poetot
se obra}a kon mrtvite predmeti i li~nosti ili kon
apstrakni poimi, kako da se `ivi i prisutni su{testva.
So nea se postignuva blizok, topol i neposreden
odnos.
Apostrofata e bliska do personifikacijata.
ZADA^A
Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive
pesni:

ELEGII ZA TEBE
Zoro zlatna i rumena!
Zoro slatka posestrimo!
Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{
silno, silno duri milno
nad dolovi i nad gori,
nad poliwa i nad reki
nad mojata tatkovina?
(izvadok)

Ko~o Racin

RAZVIVAJ GORO ZELENA


Razvivaj goro zelena,
razvivaj {umo zelena,
otvori senki {iroki.
Otvori senki {iroki,
}e mine Del~ev vojvoda
so negovata verna dru`ina.
Makedonska narodna pesna
VRBA
O, Vrbo, moe sre}no selo milo,
kaj ku}ata na tatko mi se krie;
za nauka vle~eweto, toj otrov zmien,
da ne me grabne od tvoeto krilo.
Jas nama{e da znam {to toa ~emer bilo,
{to `elbite vo otrova gi vie.
]e nema{e ni viorot, koj v mene rie,
verata da mi ja zgasne taka silno.
(izvadok)
France Pre{ern

55

HIPERBOLA
Hiperbola e stilsko izrazno sredstvo so koe se
preuveli~uvaat naj~esto ne~ii osobini i mo`nosti. Se
upotrebuva koga poetot saka da gi istakne svoite silni
~uvstva kon ne{to, pa toa se prika`uva do neograni~eni
razmeri i mo`nosti.
Hiperbolata se upotrebuva vo narodnata poezija,
narodnite prikazni, vo romanite, raskazite i vo
avtorskata poezija. Taa ja otkriva avtenti~nosta na avtorot,
negovata fantazija, a slikata se do`ivuva kako ne{to
neobi~no i nesekojdnevno.
Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata
komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil
na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost.
Nekoj ukoruva so: Sto pati ti rekov, a drug odi
podaleku i veli: Iljada pati sum ti rekol.
Hiperbolata ja
upotrebuvame i vo
obi~nata komunikacija.
^esto znaeme da re~eme na
onoj {to zadocnil na
zaka`anoto vreme: Ne
mo`am da te ~ekam cela
ve~nost.

VE@BA
Narodniot poet go prika`al natprirodno fizi~kiot
lik na Marko Krale vo eden od slednive primeri. Obidi se da
go pronajde{ opisot na ovoj junak nad junacite.
Ako saka{ da doznae{ do kade dopira ku~e{koto laewe,
potrudi se da go pronajde{ vo eden od navedenive primeri:
1.

Arapine, na{i gospodine,

po drum ide stra{en delija


i stra{no mi kowa nalutilo,
od nozi mu ogin iskri letat,
od usta mu beli pewi pa|at,
od nosot mu silni plamni bijat
od o~i mu sekavici pu{tat,
i najstra{no mi se promenilo:
na ple{~i mu ko`uv od me~i{te
na glava mu kalpak od vol~i{te
i vo usta ne{to crno nosit
kako jagne polovin godi{no .
(fragment)

Narodna pesna

2. Toga{, vo istiot mig, site selski ku~iwa po~nuvaat da


laat. Be{e toa zaglu{uva~ki lae` {to se kreva{e do
neboto, {to se slu{a{e i preku planina, re~isi eden
den javawe podaleku od seloto se slu{a{e toj
zaglu{uva~ki lae` na ku~iwata.
( fragment)
Petre M . Andreevski: Vampir

56

PROBLESNUVA
Na po~etokot be{e Zborot
i Zborot be{e vo Boga
i Bog be{e Zborot
Svetoto evangelie spored Jovan
Nasproti zabludite, nasproti bludnite
nametnat so nebesen pancir
problesnuva
Jazlite
{to bez prestan gi ra|a
od viso~inite se podavaat,
a gnilite
svojot obraz go qubat
Eve
gneven poseg
pre~istiot da go strupolat
Ostrveni! Nikoga{
ne }e padne
kaj `ednite nokti
na divite senki...
Jovica Tasevski - Eternijan

NAMESTO RAZGOVOR ZA PESNATA


Negovata pesna ni se prepora~uva i so o~igledna
intelektualna ~istovina, so definirana pozicija vo
soglasnost so sopstvenite lirski dlabo~ini. Taa biduvaj}i
pesna, vo sebe nerazla~no go sodr`i i sopstvenoto
samospoznavawe so {to ja otkriva zdravata ambicija da
bide ubava, no isto taka da bide umna.
Sande Stoj~evski

57

ROMAN

Opi{uvaj}i gi
najraznovidnite
`ivotni i op{testveni
problemi, romanot e
najpodatliva
literaturna forma
preku koja mo`e da se
prika`e seopfatno
~ovekoviot `ivot i
op{testvenite promeni.

Romanot e golemo epsko delo, pi{uvano naj~esto vo


proza, koe go prika`uva `ivotot i op{testvenite pojavi vo
eden po{irok vremenski period ili vo cela epoha.
Opi{uvaj}i gi najraznovidnite `ivotni i op{testveni
problemi, romanot e najpodatliva literaturna forma preku
koja mo`e da se prika`e seopfatno ~ovekoviot `ivot i
op{testvenite promeni.
Romanot kako literaturna forma se pojavil vo
periodot od 12-ti do 13-ti vek, koga vo zapadnoevropskata
literatura se pojavuvaat tvorbi pi{uvani na latinski jazik.
Takvite tvorbi bile narekuvani, spored jazikot na koj bile
pi{uvani, konte roman-romanski raskaz. Podocna so terminot
roman se imenuvale tvorbite so golema epska forma.
Vo romanot, romansierot raska`uva za golem broj
likovi, prika`ani so site nivni do`ivuvawa, `ivotni
radosti i tagi, uspesi i porazi.
Romanot kako golema raska`uva~ka tvorba, od po~etokot na
19-tiot vek i do dene{ni dni, do`ivuva najgolem podem, kako
vo golemata produkcija, taka i vo raznovidnosta na
raska`uva~kata postapka i po svojata umetni~ka vrednost.
Ubaviot roman se ~ita na eden zdiv. ^itatelot se
so`ivuva so likovite {to gi sre}ava vo romanot i gi prifa}a
kako da se `ivi i kako da gi poznaval od porano, se razbira,
ako romanot se odlikuva so golema umetni~ka sila.
Spored tematikata {to se obrabotuva vo romanot,
romanite se delat na: istoriski, semejni, op{testveni,
psiholo{ki, avanturisti~ki i kriminalisti~ki.

VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od romanite
Pirej, Marta i Vremeto na crvenite rozi i otkrij go
vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto. Zapoznaj gi
likovite i porakite na avtorite.
Za da izvr{i{ sporedba me|u roman i raskaz, i da se
zapoznae{ so nivnite karakteristiki, pro~itaj gi raskazite
Imer i Izlo`ba.

58

JON
Jas sum blisku do okopite. Pu{kite ne rabotat.
Nekoj spie, krkori. Nekoj vojnik izleguva od okopata, a jas
mu skoknuvam i go op~ekoruvam. So ednata raka go
potpiram no`ot na slabinata, a so drugata go fa}am za
gu{a.
- Ajde pred mene, mu velam. Ako vikne{, velam,
no`ov }e go izede{ do dr{ka.
Trgna ~ovekot. Bez protivewe. Odime sega nazad i
mol~ime. Lazime pak pod bodlikavite teqovi, po istiot
pat. I du{man da ima{ za drugar, polesno e. Gi pominavme
`icite i se ispravivme. Nema za{to da lazime pove}e.
Sega go znam patot, znam od kaj idev. Kako }e se vratam
nazad. No}e. Nema da me poznaat moite. Ne znam ni
lozinka, ni znak, ni i{aret. ]e me izre{etaat. Morame da
~ekame da se razdeni.
- Nemam ni{to, veli vojnikot, ako misli{ ovdeka da
me zakole{.
- Ako be{e za kolewe, mu velam, }e te zakolev u{te
tamu. @iv mi treba{, znae{ {to e `iv ili i ti si od
mrtvite, - mu velam.
- Kaj }e me vodi{, - mi veli vojnikot i sednuva.
- Kaj se vodi zaroben ~ovek, - mu velam, - ne znae{ kaj
se vodi plenik?
- Mo`e ne{to da te pra{am, - veli.
- Pra{aj, - mu velam.
- Od kaj si. - mi veli.
- Da ne saka{ i kr{tenica, - mu velam, - da ne saka{
ti da me soslu{uva{?
- Ne bre, za toa, tuku deka mi zboruva{ kako
na{inec. Kako ~ovek od na{ite sela, - mi veli.
Toga{ mi tekna deka ~ovekov vistina ne zboruva ni
bugarski, ni germanski.
- Mnogu si mi poznat po zborot i po glasot, - veli, imav eden brat isto zboruva{e.
- Nemam jas brat, - mu velam, - a toj {to go imam e
daleku.
- Mo`e da ne e daleku, - veli vojnikot.
- Kako se vika brat ti, - go pra{uvam.
- Jon, - veli. - Jon Meglenoski.
Mene nekoj klin me udri po gu{a. Mi go zaglavuva
zdivot, mi ja sobuva ko`ata. Son li e ova, majkata, laga
svetska li e?
- Kako se vika{, bre, - go pra{uvam.
- A bre, ti da ne si brat mi, - me pra{uva.
I taka se pra{uvame, vo temnica. Ne se gledame
ubavo, a ubavo se poznavame.
Izvadok od romanot ,, Pirej"

Petre M. Andreevski

Petre M. Andreevski se
javuva vo makedonskata
literatura vo sredinata na
pedesetite godini na
devtaesetiot vek, koga vo
sovremenata makedonska
literatura se ~uvstvuva{e
streme`ot
da se pronikne dlaboko
vo ~ovekovata du{a, kon
novi temi i motivi i vo
poezijata i vo prozata.
Vo litraturata se pojavuva
so poetskata zbirka Jazli,
a potoa sleduvaat zbirkite
I na nebo i na zemja,
Denicija, Dalni
nakovalni, Pofalbi i
poplaki, zbirkite raskazi
Sedmiot den,
i Neverni godini.
Avtor e i na romanite
Pirej, Skakulci,
Nebesna Timjanova i
Poslednite selani.
Za decata ja napi{al
zbirkata pesni [aram
baram.

59

STARIOT ALBUM

60

Majkata otide vo drugata soba i od svoite skrivnici


izvle~e star album so fotografii. Rakata $ zatreperi. Ni
samata ne znae{e koga posleden pat go otvorila. Odamna,
mnogu odamna be{e toa... & se pri~inuva{e deka pominala
ve~nost... A ete, od v~era, kako da se vrati povtorno kon onie
godini {to tolku vetuvaa sre}a, a sepak-ne ja donesoa.
-Eve, vidi go... Barem na fotografija... Koga ve}e mi
~epna vo tajnata... - $ go podade albumot na }erka si.
I Marta zatreperi od vozbuda. Prpat go gleda{e
albumot. Taa znae{e deka postoi nekakov album. No, toj
ostanuva{e daleku od nejziniot dofat i qubopitnost.
Nikoga{ ne uspea da go otvori. A tolku posakuva{e.
Sega go ima{e i albumot pred sebe. Vide: mladi~ so
motor, re~isi golobrad... & zapre da mu se iznagleda, da go
prepoznae...Be{e vozbudena, seta rastreperena. A od toj dopir,
duri i so fotografija, kako da se razbudi i onoj taen glas {to
vezden $ se javuva{e, ja voznemiruva{e i ima{e nejasna forma
na ~ovek {to treba{e da bide - t a t k o . No, ovoj na
fotografijata ne be{e vozrasen za da li~i na tatko, tuku...
mladi~ od sekojdnevieto,eden od onie {to postojano gi
sretnuva niz gradot, vozat motori niz ulicite... Dali tokmu
toj mo`e da bide nejzin tatko? I toa so motor kako Vitan,
onoj poznat vitez, za koj me|u devoj~iwata se zboruva{e deka e
zgoden. Toj se vrtka{e okou Marta, a taa ne be{e voshitena
od nego. Mo`ebi ne e vo pravo? Eve, i tatko $ e so motor,
bezdrugo i toj izveduval razni ludosti...
Vrte{e niz albumot, prelistuva{e...Najmnogu ima{e so
toj |avolski motor. Nekade i zaedno... A ima{e i poinakvi,
od izleti, maturski portreti... Majka $ na fotografiite
be{e mnogu pomlada, nasmeana... Verojatno bila sre}na. Tamu
i taa ne li~e{e na majka, tuku na devojka {to Marta mo`e{e
da ja sretne nasekade niz gradot. A be{e ubava, premnogu
ubava... vsu{nost, majka $ s# u{te be{e ubava i mlada `ena... I
eve sega, po nekoja slu~ajnost, taa mlada devojka od
fotografiite e nejzina majka. Taa e so nejze vo ovoj ubav
proleten den, mo`ebi malku ta`en, za da $ ja dootkrie svojata
`ivotna tajna od koja i Marta e zasegnata. I odedna{,
devoj~eto kako da po~uvstvuva deka mislite odat mnogu daleku,
se sepna, posaka da se razbudi od ovoj son {to po~na so budni
o~i da go sonuva...
- Kolku si mi ubava, mamo! - re~e poka`uvaj}i na
fotografiite.
-Kako ti sega, Marta! - se nasmea majkata.
-I tvojot Martin e ubav.
-Mnogu li~i{ na nego, Marta!
-Koga bi bil so nas, mamo. Kolku pove}e bi bile
za{titeni, zar ne? I ne bi bile tolku sami... - vozdivna
Marta.

Od stariot album

-Eh, ne misli na toa... - odmavna so raka majkata.


-No, imam pravo da mislam?!
-Ima{, Zo{to da ne?!
Marta zamol~e. Ne{to razmisluva{e. I re~e:
-Ne mi se dopa|a, mamo, toj t v o j Martin ~ie ime go
nosam i sama...
-A zo{to, Marta? Ti i ne go poznava{?
-Tokmu zatoa. A kako mo`e da mi se dopadne nekoj
{to ne na{ol za zgodno da te pobara?! I toj ne e ,,nekoj",
tuku ~ovek so kogo ima{ dete {to vezden razmisluva za
nego. Kako izgleta ~ovekot komu mu pripa|a po silata na
krvta, duri i po fizi~ka sli~nost, kako {to veli{...
- zabele`uva{e devoj~eto. - Martin, tvojata golema
qubov, mamo!
-Porasna, Marta, nema {to... - so voshit $ odvrati
majkata. - No, sepak, s# u{te ne gi razbira{ tie raboti.
( Izvadok od romanot Marta)

Gorjan Petreski

61

IMER

Umetnosta na Trebeni{ta:
Lenta so preoleten
ornament

62

Vo poslednata godina od `ivotot Imer be{e opsednat


od gri`ata dali Amerikancite go sakaat. Amerikancite gi
pravea kaubojskite filmovi, vo nivnata zemja se odr`uvavaa
Olimpiskite igri, tamu se proizveduvaa najdobrite farmerki
i nivnata vojska be{e najsilna na svetot. Da ima takvi
prijateli, koi }e go sakaat i }e drugaruvaat so nego, za Imera
be{e od sudbinsko zna~ewe.
Amerikancite doa|aa vo beli xipovi i toj, zastanat na
trotoarot, prijatelski gi pozdravuva{e. - Koga nad na{iot
grad bi zabrm~ele nivnite bombarderi, od mene ne bi imalo
posre}en ~ovek na svetot! - im vele{e Imer na gradskite
amali posednati na yit~eto so koe be{e ograden gradskiot
~inar. Drvoto nad niv bezvolno gi ni{a{e grankite, skapnato
od letnata gore{tina i od pravta izme{ana so benzinski
isparuvawa padnata vrz negovite {iroki lisja, otrpnato na
nivnite nade`i kako i na site ~udesii za koi so vekovi
prika`uvale lu|eto koga vo letnata prikve~erina, umorni od
dnevnata rabota, }e posednea vo negoviot lad.
^inarot be{e postar od s# Od sekoj ~ovek koj vrve{e po
xadeto {to go obikoluv{e od site ~etiri strani, od site
gradbi, od kamen ili kal, {to se izdigaa na ridot nad nego.
Toj be{e stra`ar i hroni~ar postaven od boga na vlezot na
gradot, pred koj od vreme i vek minuvale site pati{ta i
patnici {to }e gi nanese{e sudbinata vo nivnoto
`iveali{te.
Imer sega gi saka Amerikancite. Za niv sekojdnevno se
rezervirani glavnite vesti na televizijata, nivnite filmovi
se prika`uvaat vo gradskoto kino, nivnite delegacii se
pre~ekuvaat so najgolemi po~esti vo glavniot grad na
negovata dr`ava. Crven }ilim na asfaltot, postroena
pretsedatelska garda so pu{ki na ramenicite i komitski
{apki na glavite, na jarbolite razvioreni znamiwata na
dvete dr`avi... Znameto na velesilata {to se vee{e na
topliot veter go ispolnuva{e so milina.
-Gledajte-im re~e Imer na dvajcata amali koi go
dokraj~uvaa denot na yit~eto pod iljadagodi{niot ~inar. Na istovo mesto sedele i na{ite tatkovci i dedovci, ama
nieden od niv ja nemal sre}ata negovite stapalki da bidat
izme{ani so tragite od ~evlite na amerikanskite vojnici.
Dedo mi go saka{e tursko, me dr`e{e na skut tokmu na ova
mesto i mi raska`uva{e za sultanot Abdul Hamid i za
Xeladin-beg.
Eden od amalite, visok so temen kostum i bela ko{ula
zapetlana na vratot, so noze optegnati vrz drvenata koli~ka
pred sebe, gleda pravo vo golemata stokovna ku}a od
sprotivnata strana na plo{tadot so prazni stakleni izlozi i
katinar na ~etirikrilnata vlezna vrata.

-[to }e ti se Amerikancite - mu veli toj na


bezdelniot sogovornik - koga tie ni{to ne kupuvaat. Tie
se dobri za kafexiite, ne za nas amalite.
Izvadok od istoimeniot raskaz

Zoran Kova~evski

Lazar Li~enoski : Dembel ~ar{ija

63

FILO I HILDA

Vidoe Vidi~evski e
roden vo Ohrid vo 1933
godina. Gimnazija
zavr{il vo rodniot grad,
a Filozofski fakultet
vo Skopje. Dolgo vreme
bil direktor na Domot na
kulturata "Grigor
Prli~ev" vo Ohrid.
Avtor e na romanite za
deca: Golemata {uma,
Tainstveni vodi i
Vremeto na crvenite
rozi. Za romanot
Vremeto na crvenite
rozi ja dobi nagradata na
Detska radost kako
najdobra kniga za deca.

64

Filo i Hilda stignaa vo dvorot. Na golemata masa, sega


pokriena so bel ~ar{af ima{e dve podednakvo polni ~inii
so ispe~eni ribi. Po rabovite od ~iniite, bea naredeni
polukru`no ise~eni par~iwa od limon, a na niv po edno kit~e
od sve` magdonos. Na sred masa na nekolku zelkini lopu{ki
be{e izdol`ena i taa na `ar ispe~ena, edna od dvete golemi
ribi.
Okolu nea Kostadina ima{e nafrleno crveni i `olti
luti piper~iwa {to mu pravea svoeviden ukras. Od dvete
strani na postavenite ribi ima{e po eden golem sad od
kalaisan bakar poln do vrv so pe~eni piperki natopeni vo
maslo i prekrieni so istol~en luk. Nedaleku od niv vo
obi~ni pomali ~ini~iwa ima{e po edna golema glavica od
kromid ise~ena na ~etiri dela, bez koj vo ovaa ku}a ne
mo`e{e da se zamisli jadewe na pe~ena riba. I na edniot i na
drugiot kraj od masata bea postaveni porcelanski stari
bokali polni so belo vino. A do niv po edno izdol`eno
ko{are so tenko ispe~eni par~iwa doma{en leb.
Gospodine Krankl, gospo|o Klara, povelete na
pojadok! - Jon gi pokani gostite.
O, ne gospodine Jon! Nie ne praktikuvame vakvi
obilni pojadoci. Za nas, toa e premnogu. Nie sme naviknale na
~a{a mleko ili jogurt i edno par~e leb so puter i ni{to
pove}e, - se obide da se izvle~e gospo|ata Klara, nastojuvaj}i
da ne gi navredi doma}inite.
Toj i gospodin... - kako za sebe si progovori
Kostadina za da ne ja ~ujat gostite, a potoa glasno im se
obrati. Samo deneska gospo|o Klara, samo deneska. Znaete,
imame prekrasna pastrmka, prekrasno vino i prekrasen den
pred nas.
I prekrasni lu|e! [to e najva`no, dragi na{i gosti.
I zatoa ne veruvam deka }e ne odbiete, - pobrza da se nadovrze
na svojata `ena, Jon. Hilda i Filo bea ponastrana i si
{u{kaa ne{to me|u sebe i kri{um se smeeja.
Po pove}e molewe i nastojuvawe od strana na
doma}inite, sednaa site da pojaduvaat. Gostite jadea bavno i
vnimatelno, slu`ej}i se so no`evite i viqu{kite. Samo Jon
ne jade{e taka. Toj si po~na po ribarski, so race i so
istresuvawe na ribata i delewe na koskite. @ena mu na
nekolku pati go pot~uknuva{e so nogata za da go predupredi,
no toj voop{to ne se obyrnuva{e na toa.
Koga dojde vremeto da se proba golemata riba, Jon za
mig, re~isi na vol{eben na~in ja oddeli koskata, a ribnoto
{to ostana da crveni nad zelenite lopu{ki go posoli so
krupna morska sol. Masnotijata {to istekuva{e od ribnoto,
nabrgu ja tope{e solta i taka, se sozdava{e izvonreden vkus.

Vinoto s# po~esto se naleva{e i gostite posebno gi


nastroi, {to po~naa da se ~uvstvuvaat, navistina, kako
svoi najbliski. Tuka ve}e oficijalnosta ja snema, ne be{e
ni potrebna.
Gospodine Jon, Vie i Va{ata gospo|a Kostadina,
ni priredivte posebno i mnogu retko do`ivuvawe. Vie n#
vklu~ivte vo `ivotot sosema osloboden od izmisleni
formi i normi za koi nie postojano `edneeme. A toj,
veruvajte vo golemite i bu~ni gradovi, vo mete`ot {to
sekojdnevno n# sledi, ne uni{tuva, pravej}i od nas
avtomati, - se zanese, objasnuvaj}i ja svojata blagodarnost,
gospodinot Krankl.
I ne samo toa, vo smogot od s# pogolemiot broj na
fabri~ki oxaci stanuvame poneotporni. Di{eweto ni
stanuva s# pote{ko. A ovde? Pogledajte, kakov prostor ima
pred nas i kakov vozduh strui od ezeroto! Toa e retkost i
treba da se so~uva i nikako da ne se dozvoli toj fenomen da
is~ezne, za{to samo taka, ovoj grad na ova u{te postaro
ezero mo`e da bide interesen za svetot, - iska`uvaweto
na svojot soprug, sega go prodol`i gospo|ata Klara.
Kostadina, koja do ve~era samo od svojot ma`
slu{a{e vakvi ka`uvawa, deneska mu gi potvrdija i ovie
u~eni, mnogu u~eni lu|e.
A ribarot Jon, be{e sosema siguren vo svoite
pretska`uvawa. I negoviot grad za `al, koga i da e }e go
snajde istoto {to gi sna{lo golemite gradovi. Sepak, se
nadeva{e deka toa ne }e se slu~i vo tolkava mera.
Gospodine Krankl, }e ni dozvolite li da bideme kaj~ari
narednive denovi jas i Hilda? - qubezniot glas na Filo
gi prekina vo razmisluvaweto postarite.
(Izvadok od romanot: Vremeto na crvenite rozi)
Vidoe Vidi~evski
RAZGOVOR ZA ROMANOT
Filo i Hilda se glavni li~nosti vo romanot
Vremeto na crvenite rozi, od sovremeniot makedonski
pisatel, poet i dramski pisatel, Vidoe Vidi~evski.
Romanot se ~ita so lesnotija i golemo zadovolstvo.
Ohrid
i
ohri|ani
so
svojata
pro~uena
gostoqubivost, pisatelot gi prika`uva so golemo
majstorstvo: ednostavno, nenametlivo, no toplo i so
golema qubov. Kako e opi{ana masata so serviraniot
pojadok za turistite od Germanija? Kako turistite go
do`ivuvaat prviot pojadok so doma}inite?
Filo, sin na Kostadina i Jon i Hilda, }erkata na
Krankl i Klara, toa leto }e ja do`iveat svojata prva
qubov.

65

IZLO@BA

Bla`e Koneski e
sovremen makedon ski
poet, nau~nik, slavist,
od svetski glas i prv
pretsedatel na
Makedonskata
akademija na naukite i
umetnostite.
Avtor e na slednive
zbirki poezija:
,,Mostot, poema:
,,Zemjata i qubovta,
,,Pesni", Vezilka,
,,Zapisi i dr. i

zbirkata raskazi
,,Lozje.
Avtor e na
najgolema zasluga ima
vo izgraduvaweto n
nau~nite dela:

,, Istorijata na
makedonskiot jazik i
,,Gramatikata na
makedonskiot
literaturen jazik.

66

Umetnikot gi gleda zainteresirano. Iako negoviot fah


ne e portret, ami mrtva priroda, pred negovite proniknoveni
o~i vedna{ se ocrtuvaat nekolku begli linii na nivnata
sudbina. Dvete se oble~eni vo crni keceli - lastovica i
lastovi~e.
Majkata e slaba, viso~ka, sosem neusetno podnavednata. Na
~oveka nekako samo od sebe mu nalaga da ja zamisli nad
{iva~ka ili pleta~ka ma{ina vo zadru`na rabotilnica, kade
{to `enite, koga }e vleze nekoj, go poglednuvaat kratko pod
oko, ne ispravaj}i ja glavata. U{te e mlada, no blediloto na
nejzinoto lice oddava ne{to vdovi~ko, toa e ona bledilo na
katoli~ki monahiwi, milosrdni sestri. Devoj~eto mo`e da
ima desetina godini, edno od onie deca {to brzo se
izvi{uvaat, pa se slabi~ki i ne`ni. Umetnikot poga|a deka
devoj~eto ima nekoj svoj crte` na izlo`bata, pa ja vodi i
majka si da go vidi kako stoi vo ovaa svetla sala vo centarot
na gradot, {to mnogu lu|e ja posetuvaat. Sigurno ve}e nekolku
pati se dogovorile koga e najzgodno da dojdat, majkata mo`ebi
izlegla deneska i polovina ~as porano od rabota, no, sepak, se
podzaboravile i za malku da im propadnat parite {to gi dadoa
za trolejbuska karta. No dobro e {to stasaa na vreme.
Taka si zamisluva umetnikot i kako slu~ajno odi da
razgleduva na onaa srana kade {to se upatuvaat tie. Vsu{nost,
nego go interesira da go ~ue nivniot razgovor i da vidi kako
}e ja primat izlo`bata, pogotovo ako i devoj~eto, navistina, e
u~esnik vo nea.
Majkata i }erkata se dr`at za raka i odat pravo nakaj
sprotivniot yid, kako ne{to da gi tera da si go dovr{at do
krajnata to~ka svoeto dvi`ewe od nadvor. Crte`ot pred koj
zapiraat pretstavuva pazari{te na zelen~uk vo polniot ek na
rabotata.
-[to e ubavo, maj~ice, - se ~udi deteto i dolgo se
zagleduva, sakaj}i da ja sfati sekoja podrobnost.
No majkata nej}e da se zadr`uva tuka dolgo. Nejze
ostana vpe~atok deka kasierkata ne mnogu qubezno gi
pogledna i sega $ se ~ini deka treba da brzaat {to se mo`e
pove}e, pa zatoa vedna{ da go vidat glavnoto {to gi dovelo
ovde.
Posle da gledame, sine - veli taa. - Da gi najdeme prvo
tvoite crte`i. Ka`i koi bea.
U~itelot mi re~e deka izbrale dva. Znae{, onoj so
prodavnicata sproti nas, {to go crtav od na{iot prozorec, i
onoj so bronzeniot bokal so ru`ite {to mi gi donese.
-Gledaj sega dobro, - $ veli majka $, ja pregrnuva preku
ramena i poleka ja poveduva pokraj crte`ite.

Kolku {to pove}e go zatvoraat krugot, ~ekorite


kako sami da im se zapiraat. Mo`ebi e podobro da si
izlezat vedna{ i da ostanat so nade`ta deka dvata crte`a
se postaveni na onaa par~e od yidot {to tie ne znam
zo{to ne go poglednaa. No krugot se zatvora i majkata samo
pocvrsto go stegnuva svoeto devoj~e. Taa malce premisluva.
-Idi vidi u{te edna{ da ne sme gi propu{tile
slu~ajno - veli taa.
-Pa gi nema, mamo.
-Ako, pogledaj u{te edna{.
-Devoj~eto trgna, pove}e da $ ugodi na majka si
otkolku {to samoto ima nekakva nade`, pominuva otsutno
i se vra}a zbiraj}i ramenici:
-Nema.

Majkata go kreva pogledot i go upatuva samo za mig


na umetnikot. Izrazot e takov kako da saka da pobara
nekoe objasnenie. No toa e samo taka, ispa|a slu~ajno. Od
kogo smeela taa nekoga{ da bara objasnenie, pa i sega od
ovoj nepoznat ~ovek {to nema nikakva vrska so nivniot
slu~aj! Pred samiot izlez taa se zapira podolgo kako da
posmatra eden crte`, a vsu{nost ja zadr`uva ~uvstvoto na
pla{livost da ne se re~e deka izbegala ako izleze vedna{.
Potoa, pregrnati, sepak, naglo, izleguvaat.

67

Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi


vrati. Toj navistina im dol`i objasnenie i toj e ~ovekot,
iako ne go znaat, {to bi mo`el ne{to da napravi vo ovaa
situacija. Tie dva crte`a gi smetna toj od yidot, utroto pred
samoto otvorawe na izlo`bata, ene gi stojat u{te na biroto
vo izlo`benata kancelarija.
Izvadok od istoimeniot raskaz

Bla`e Koneski

RAZGOVOR ZA RASKAZOT
Pisatelot Bla`e Koneski vo raskazot Izlo`ba gi
sledi poslednite posetiteli, pred zatvorawe na izlo`bata.
-Kako ja do`ivuva{ tagata na devoj~eto {to
u~estvuvalo na izlo`bata, no nejzinite crte`i umetnikot ne
gi izlo`il?
-[to otkriva{ od razgovorot me|u majkata i }erkata?
-Kako ja napu{taat izlo`bata majkata i }erkata?

68

Vangel Naumovski: Tagata i solzite na kralot Samoil

OGAN SPROTI VELIGDEN


Odnenade` potemne neboto od ~ad
{to {tipe{e vo o~ite, vo grloto
i {to go voznemiri dobitokot kako sproti potop
ta skokaj}i, rikaj}i se razbega niz poleto.
De~iwa si igraa, se valkaa, preskokaa edno preku
drugo s# duri ognot ne ja prefrli ogradata
i ne se nafrli na usamenata ku}arka na stari~kata.
Bezdu{no zaigra crniot ogan po steblata, na
grankite, go zafati pokrivot od site strani
i kako se skamenija decata od u`asot
taka se ~u ona temno, ona grozno krckawe na
grankite kako koski ~ove~ki da se kr{at.
Koga se utna, koga stre{ti,
koga se dignaa nekoi crni pepeli{ta nagore,
stari~kata samo se prekrsti i si legna na zemja:
ognot barem zemjata ne ja gori, re~e kutrata.
Ante Popovski

Di~o Zograf: Cvetnici(Vleguvaweto vo Erusalim)

67
69

DNEVNIK
Dnevnikot pretstavuva vid avtobiografski zapis za
najva`nite nastani koi{to, liceto gi pi{uva od den za den.
Slu~kite se pi{uvaat pod sve`ite vlijanija od dnevnite
nastani.
Najpoznat e Dnevnikot na Ana Frank.

VE@BA

Dnevnikot pretstavuva
vid avtobiografski
zapis za najva`ni
nastani {to, liceto
gi pi{uvalo od den za
den. Slu~kite se
pi{uvaat pod sve`ite
vlijanija od dnevnite
nastani.

Otkrij gi slu~kite, nastanite i ~uvstvata na onoj {to


go vodel dnevnikot, vo denot so zapi{anata data.
Nedela, 13 fevruari 1944
Draga Keti,
Od sabota mnogu raboti se promenija kaj mene. Vaka toa
be{e. Jas kopneev - i s# u{te kopneam - ama... Ne{to se slu~i
{to malku, samo malku go namali kopne`ot.
Za mojata golema radost - }e bidam sosema iskrena vo
toa - u{te izutrina zabele`av kako Petar za celo vreme me
posmatra. Ne na obi~en na~in, tuku ne znam kako, prosto ne
mo`am da go objasnam toa.
Mislev deka e Petar vquben vo Marga, ama v~era
odnenade` osetiv deka ne e taka. Osobeno se trudam da ne
gledam vo nego, zatoa {to , sekoga{ koga go ~inam toa, i toj
po~nuva da gleda vo mene, i toga{ - da, toga{ - toa mi dava
prekrasno vnatre{no ~uvstvo, no za koe ne se osmeluvam da go
~uvstvuvam premnogu ~esto.
Mnogu sakam da bidam sama. Tate zabele`i deka ne sum
kako obi~no, ama nemu navistina ne mo`am da mu ka`am s#.
Ostavi me na mira, ostavi me sama, toa bi sakala postojano
da izviknuvam. Koj znae, mo`ebi }e dojde den koga }e bidam
ostavena samata na sebe, pove}e odo{to i bi sakala!
Tvoja Ana

70

OD NEDOVR[ENIOT DNEVNIK NA EDEN U^ENIK


Skopje, 5 jini 1971 god.
Denovive go pro~itav Dnevnikot na Ana Frank i
priznavam deka pod negovo vlijanie go zapo~nuvam ovoj moj
dnevnik. Svesen sum deka ona {to go do`iveala mladata
Evrejka e premnogu bogato kako `ivot i deka moive
zabele`uvawa mo`at da izgledaat ni{to`ni vo sporedba
so nejzinite, izvle~eni od edno nespokojno nesekojdnevno
sekojdnevie.
Se vikam Stale Popovski; roden sum na 28 juli 1956
godina, {to zna~i deka po mesec i pol }e napolnam 15
godini.
Dedo mi Stale ostanal sirak bez majka u{te na svoja
devetgodi{na vozrast. Se rodil vo nekoe ispu{teno selo
Melnica, vo Mariovo, kade {to - za `al - s# u{te ne sum
bil. Podocna vo melni~kata reki~ka lovel riba so race,
no kako dete bil prisilen da gi raboti i najte{kite
polski raboti: da plevi, da `nee, da gi tera kowite pri
vr{idba, da go vee `itoto, da kopa, da bide drvar~e... Tatko
mu od manastirski sluga stanal selski sve{tenik, samouk
vo pismenosta, no mnogu ne se gri`el za uspehot na svojot
sin vo u~ili{teto. Dedo mi osnovnoto u~ili{te go
zavr{il vo s. Vitoli{te (kaj nekoj daskal Bino, kako {to
podocna go opi{al vo romanot Krpen `ivot), a podocna
mu izbegal na tatka si za da go prodol`i {koluvaweto vo
Bitolskata bogoslovija (pod starost i tajno, zatoa {to
bil ve}e i o`enet, a i tatko na dve deca!). Vo nekoi
~itanki ima kratki podatoci za nego i za negovata dejnost,
no tamu ne pi{uva deka i samiot ne znael koja godina e
roden (kr{telnoto svidetelstvo si go popolnil nekoga{
podocna sam, onaka od oko . Tamu ja odbele`al 1902 g.
kako godina na svoeto ra|awe, a ne se setil da pomisli deka
pomni sliki od ilindenskiot period vo Mariovo, t.e od
1903 g. koga, spored svidetelstvoto, bi imal samo edna
godina!
(Interesno e da se pro~ita novata nadvore{na, vo
rakopis ostavena avtobiografija!). Jas ovde bi dodal samo
deka dedo mi ima{e sreden rast, be{e malku polni~ok (a
porano bil mnogu slab). Ne nose{e ni musta}i, ni brada.
Nema{e ni br~ki po ~eloto. I ne krie{e zo{to `ivee:
najmnogu zaradi nas decata. Najmnogu n# saka{e nas, zatoa i
pi{uva{e za deca i od detskiot `ivot... ^esto izleguva{e
vo grad, naj~esto vo kafean~e, nara~uva}i si kafe bez
{e}er (,, sade-kafe" go vika{e). So sebe nose{e pribor za
pi{uvawe: tamu ~ine{e ostani 2-3 ~asa, pi{uvaj}i...

71

Nie decata, sobrani vo dvorit na Bobi, se pentarevme


~esto po cre{ovoto drvo. Bevme mali. Najstariot od nas odvaj
da ima{e {est godin. I koga dedo mi }e se pojave{e nekolkumina od nas }e mu se str~aa vo presret. Za da n#
izraduva - vade{e sekoga{ od xebot bonbon~iwa i male~ki
moliv~iwa {to gi razdeluva{e na site...
Stale Popovski - CACI

ZADA^A
Tvoite `elbi, skrieni tajni, ta`ni i veseli slu~ki,
raska`i mu gi na tvojot dnevnik. Se razbira, ako se odlu~i{
da vodi{ dnevnik.

V.A. Serov: Portret na dete

72

DRAMSKI TEKST
Dramata e literaturen rod. Taa go dobila imeto od
gr~kiot zbor drahme {to ozna~uva dejstvo. Kako za~etok
na dramata se smetaat obrednite igri vo ~est na bogot
Dionis, pri krajot na {estiot vek pred na{ata era. Vo
praznicite na bogot na vinoto i lozarstvoto, vo stara
Grcija, bile ispolnuvani horski pesni na specijalni
sceni. Podocna od toj hor se oddelilo edno lice, akter, i
taka se pojavil dijalogot.
Za osnova~ na gr~kata drama se smeta poetot Tespis,
koj od horot go oddelil prviot akter. Najgolemoto
sovr{enstvo gr~kata drama go dostignala so pojavata na
dramite od dramskite avtori: Eshil, Sofokle i Evripid.
Dramata e najte`ok literaturen rod. Taa ne e
pi{uvana za ~itawe, tuku za postavuvawe na teatarskata
scena. Taka dramskiot avtor mora da gi poznava
zakonitostite i na dramata, kako literaturen rod,
nejzinite va`ni karakteristiki, i zakonitostite i
barawata na teatarskata scena. Dramskiot avtor e
ograni~en vo vremeto, bidej}i dramata ne e lirska pesna da
se izrecitira na scenata, a nitu raskaz da se raska`e ili
roman da se ~ita so denovi tuku delo ~ie dramsko dejstvo
kako bitna karakteristika na sekoe dramsko delo, treba da
se odviva pred o~ite na publikata i toa najdolgo za eden do
dva ~asa.
Nositeli na dramskoto dejstvo se dramskite likovi
koi niz dijalog, gestovi, mimika i igra gi otkrivaat
svoite karakterni crti.
Dramskoto dejstvo go dvi`i dramskiot konflikt
me|u dva sprotivstaveni stava, koi se stremat da bidat
razre{eni so pobeda na edniot od niv.
Dramskiot
konflikt
mo`e
da
bide
sprotivstavuvawe na glavniot lik so op{testvenata
sredina, (nadvore{en konflikt) i sudir so sopstvenite
strasti, `elbi, ideali i mo`nosti (vnatre{en konflikt).
Zaedni~ki nadvore{niot i vnatre{niot konflikt ja
so~inuvaat dramskata borba od koja zavisi interesot na
gleda~ite.
Dramata e pi{uvana vo dijalo{ka forma, vo proza
ili vo stihovi. Dramata ima svoja kompozicija. Dramskoto
dejstvo minuva niz nekolku razvojni fazi od po~etokot do
krajot. Spored toa dali vo dramata se prika`uva
tragi~noto vo `ivotot, komi~noto, ili se sre}avaat i
tragi~ni i komi~ni elementi, razlikuvame tri vida drami:
tragedija, komedija i sovremena drama.

Nositeli na dramskoto
dejstvo se dramskite
likovi koi niz dijalog,
gestovi i mimika i igra
gi otkrivaat svoite
karakterni crti.
Dramskoto dejstvo go
dvi`i dramskiot
konflikt me|u dva
sprotivstaveni stava,
koi se stremat da
bidat razre{eni so
pobeda na edniot od niv.

73

DIJALOG

Dijalogot vo dramata e
`iv , neposreden,
bidej}i preku nego go
sledime dramskoto
dejstvo na scenata. Toj
razgovor go slu{ame,
neposredno od akterite
koi gi igraat likovite
od dramata.

Dijalog ili razgovor e forma na govorna komunikacija


i na~in na iska`uvawe na ~uvstvata i mislite na u~esnicite
vo razgovorot. Kako forma na izrazuvawe, dijalogot go
sre}avame vo site literaturni rodovi (lirika, epika i
drama).
Dijalogot ima posebna funkcija vo lirskata pesna,
epskata pesna i narodnite prikazni, a posebna funkcija vo
raskazite i romanite.
Slu`i za istaknuvawe na govornite sposobnosti na
likovite, pretstavuva na~in za opi{uvawe na karakterot na
likovite, no i kako stilski izraz, potreba na pisatelot da ja
razbie monotonijata so doveduvawe na direktna komunikacija
me|u likovite.
Ako dijalogot vo site drugi vidovi se sre}ava kako
forma na op{tewe, dramskiot dijalog e osnova na sekoj
dramski tekst.
Dijalogot vo dramata e `iv, neposreden, bidej}i preku
nego go sledime dramskoto dejstvo na scenata. Toj razgovor go
slu{ame, neposredno od akterite koi gi igraat likovite od
dramata.
Preku dramskiot dijalog ja sledime i fabulata na
dramata, se zapoznavame so karakterot na likovite, vremeto i
mestoto kade se odviva dejstvoto.
VE@BA
Otkrij ja funkcijata na dramskiot
izvadocite od dramite Bolen Doj~in i Erigon.

dijalog

vo

DOJ^IN I DEVOJKITE
(Vleguvaat senki-devojki, vo raskinati drei. Go
ograduvaat Doj~ina i fateni za race se vrtat vo krug.)
Devojkata:
Dru`ba za po~in, dru`ba za po~in!...
,,Cuculiga-peitan,
petugora aivan,
arximan, aivan, arximan, aivan...

74

Doj~in:
(Se brani od partalavite senki devojki.)
Ponatamu od mene, zbesneti ku~ki-skita~ki!
Zgovorna dru`ina samo {to v sni{ta se sre}ava!
Ludosta va{a {to arno mi ve}ava
mene, na kutriot, koj{to so pogledot pita~ki,
izgoren, papsuva taka od `elba, od grev?!
I Devojka:
Od `elba li, re~e?
II Devojka:
Od grevot li, re~e...?
Doj~in:
Potamu od mene, ne~isti glodarki!
Goldarki, vle~arki, ve{terki crni!
II Devojka:
Ve~erva dvete sme za tebe redarki.
I Devojka:
Prvin da ka`am {to imam jas!
II Devojka:
Prva sum jas!...
^inam go spomna, Doj~ine, grevot?...
Grevovit grevovnik grevotno gre{i...
Ka`i go zborot {to du{a da te{i!...

\ eor|i Stalev svoeto


literaturno
tvore{tvo go po~nal
so objavuvawe na
prvite pesni vo
literaturnite
spisanija
,,Razgledi,
,,Sovremenost ,
,,Streme`, ,,Mlada
literatura i dr.
Gi objavil delata:
,,Gorolomnik pred
svojot krst
(zbirka pesni) za
vozrasni, ,,Zeleni
gran~iwa lavri

(roman za deca)
,, Bolen Doj~in ,
,,Angelina,
,, Raskolnikot od
Hetiem i ,,Samuil
(drama vo stihovi)

Doj~in:
Ne teraj me, velam, `eno, na srdina!
I Devojka:
Bolen e, bolen, gori vo treska!..

75

III Devojka:
Pa sepak: ~inam, samo na freska
sme videle, sestri, onakva tvrdina!
I Devojka:
^ekajte, sega e na mene red!..
^inam, ja spomna `elbata, Doj~ine!
@egawe, `ega, `elnik i `ed,
`elezo, `ezlo, `ednee, `ena...
Ka`i go zborot {to du{a ti svena!
Doj~in:
Dosta mi e sevo!
Za bo`jata vistina zarem ste slepi
{to onaka terate majtap so vekov?
IV Devojka:
Bolen si, rekov!
Samo, se ~udime, stradnik neokaen,
kakov li toa trpe` te krepi!
Doj~in:
Ne znam. No ne sum jas va{iot vetenik
komu {to vie prostorii ledeni
dojdovte da mu pretska`ete ve~erva!
III Devojka:
Doj~ine - znae{!...
A dojdovme nie, od zla kob odredeni,
carskoto caru, a bo`jeto bogu
da go oddelime
Znae{ na {to mislam.
Doj~in:
Ja frliv pod tvoite noze, }erko nekaneta!
So carot se brkavme devetne godini ludi
od rudina na rudina
od yvezda na yvezda po sion Mle~en pat.
Pa koj komu sega, re~i, da mu sudi?!

76

II Devojka:
-

]e saka{ da re~e{
so boga vo sojuz si bil!
Doj~in:

Toj svetot gnil


vam vi go ostavi, ~umo prika`ana,
a za sebe na{ol novi soyvezdija
vo koi ne nema tebe i mene!
Na skotnava zemja, na koja se vgnezdija
li{ki, samovili, seni{ta i lu|e
- `elno e bog da se bide!...
IV Devojka:
Bolen e, bolen, gori vo ogan!
I Devojka:
Ajde, da vikneme da mu se zabae!
II Devojka:
Daj da mu najdeme pogolem kabaet!
(Povtorno me{anica okolu Doj~ina. Dve od
devojkite vo sredinata go frlaat na kolena nalbatinot
Mitre
Pomorjan~e so vrzani o~i. Devojkite se
razbegnuvaat.)
(Izvadok od dramata ,,Bolen Doj~in")
Georgi Stalev

Petre Prli~ko i Todor~e Nikolovski vo ^orbaxi Teodos

77

STOMNE VODA OD DRIM


[esnaesetta scena
Isidor go prodol`uva svojot razgovor. Scenata vo koja
sonot }e go vodi do sinorite na smrtta.
TA[E:
Dojdovme vo Struga vo edna `olta ku}a ili dom. Domot
se vika{e Dom za sira~iwa od Egejska Makedonija Goce
Del~ev. Kraj Domot te~e{e rekata Drim. Gi pra{uvav decata
za{to se vika Drim, nikoj ne znae{e da mi ka`e. Ne znaev
za{to sum ovde i za{to sum sam. Edna ve~er, be{e praznik, n#
{etaa pokraj rekata. Krenav dva prsta i mu rekov na u~itelot,
mo`e ne{to da pra{am.
Toj mi re~e mo`e. Dali se vra}aat mrtvite i dali nekoj
}e se vrati da ne zeme... Sakav so vodata da dote~am i da si
dojdam doma... Na gladno srce sakav da go ispijam Drim vo
Struga, ti mo`ebi ne ja znae{ Struga...
ISIDOR:
Nemoj taka Ta{e, juna~e na tatko, ne se pie Drim taka,
ami, toa vreme treba, sakav da te pra{am tamu si sega ili kaj
si vo koj mesec koja godina, ami mu ostavi li na tatko od
rekata edno stomne barem voda isprati mi od Drim.
(Se gubat licata od scenata)
EVDOKIJA:
Ti ja zaboravi Evdokija. Znae{ kako mi vele{e, koga }e
porasne{ }e u~i{ za artistka, kako Marija ^ernodrinska }e
bide{... Koja be{e taa... Zo{to me zaboravi tate... Sega jas
imam i drug tatko i druga majka. @iveeme vo eden grad {to se
vika Vroclav vo Polska. Jas ni{to niv ne im ka`uvam oti s#
za vas ~uvam. Imam edno crno ku~e, malo crno ku~e, so nego si
zboruvam, jas te ~ekam i tebe i mama i bratiwata...
ISIDOR:
Ami, kako stigna do tamu, vo koj grad i vo koja zemja, ne
te razbrav, koj ve vode{e ubavice moja, ami, kako Marija
^ernodrinska vistina }e bide{, ami kaj go najde toa crno
ku~e, em ku~e, em crno, eve jas sega doa|am, ne begaj... nemoj...
(Ostanuva sam vo belite okovi na Le~ili{teto za
bezdomnici)

78

ISIDOR:
Po~ekajte, ~ekajte me... Vratete se! I otkornati,
raseleni, raznarodeni ste angeli moi, kako }e se
prepoznaete, }e pra{ate, }e vi ka`at za da znaete od kaj
bevte i kaj ste... Od kaj se najdov sega me|u erebici,
xivxogani i lastoj~iwa, elate mi...
[to se ovie kamewa {to pa|aat od neboto i ovaa
moja obleka od ko`a... Jas ve}e nema da zboruvam. Se
otka`uvam od site zborovi, jas }e se zboguvam so vas... Ne
priznavam ni vreme ni teatar... Ne{to go para vozduhot,
koi se ovie ispru`eni race... ovie race kon mene...
(Isidor Solunski o~ajni~ki se strupoluva pred
svojot krevet vo Le~ili{teto za bezdomnici)
(Izvadok od dramata Erigon)
Jordan Plevne{

RAZGOVOR ZA DRAMATA

Erigon e prva drama od sovremniot makedonski


dramski pisatel, Jordan Plevne{.
Vo {esnaesettata scena pisatelot otkriva del od
semejnata drama na Isidor. Toj vo bunilo ili vo son,
mo`ebi pretsmrten, gi dogleduva figurite na svoite dve
deca: Ta{e i Evdokija.
[to doznava{ od replikata na Ta{e?
[to pobaral Isidor od svojot sin, da mu isprati?
Mnogu deca od Egejska Makedonija vo 1948 godina
bile progoneti od rodnite ogni{ta. Tie se rasprskale po
celiot svet.
Kade go minuvala detstvoto }erkata Evdokija?
Za {to sonuvala taa?

75
79

MONOLOG
Monolog ili samogovor e dramski izraz koga likot ne se
obra}a na drugo lice, tuku na samiot sebe ili na gleda~ite vo
teatarskata sala.
Dramskiot monolog se javuva vo isklu~itelni momenti
koga likot se nao|a vo isklu~itelno napnata situacija, koga
treba da donese nekoja zna~ajna odluka za sopstvenata sudbina.
Poznatiot monolog na Hamlet od istoimenta tragedija
na [ekspir e inspiriran od soznanieto deka tatko mu na
Hamlet e ubien od negoviot brat (~i~ko na Hamlet) i toj e
raspnat od potrebata kakva odluka da donese.
Vo monodramata celiot tekst go govori samo eden lik.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno monolozite na Hamlet i Don
Rodrigo i obidi se da gi otkrie{ motivite za vnatre{niot
monolog na likovite.

DA BIDE[ ILI DA NE BIDE[ TI


HAMLET
Da bide{ ili da ne bide{ ti Eve vo {to e pra{aweto sega.
Bez ropot, molkum da go trpi{ sramot
I site streli na sudbata diva,
Ili pak da se protivstavi{ gnevno.
Da stane{ vedna{, da pobedi{ v borba
Ili da padne{? Da umre{. Da spie{.
Da znae{ deka }e ja skine{ taka
Ni{kata na bezbroj li{uvawa, maki
Na ova telo. Toa li e celta?
Da umre{. Da sonuva{. Da spie{.
Da gleda{ sni{ta? Da, tuka, e jazolot.
No {to }e soni{ vo smrtniot son
Pred ova zemno odmotano klop~e?
O, eve {to go prodol`uva vekot
Na site na{i nesre}i i bedi.
Ta koj bi trpel podbivawa, lagi
Izmisleni dela i zaslugi la`ni,
Gadosti dolni, prepravawa, huli,

80

I prazni glavi i glupi veli~ija,


I te{ka bolka na prezrena qubov,
Koga s# mo`e prosto da se re{i
So eden zamav i udar na no`ot?
Koj bi go vle~el toj `ivoten tovar
Pod koj{to stenka oblean so pot
Da znae kade po smrtta }e stasa,
Da ne e taa nepoznata zemja
Od koja nikoj ne se vratil nazad?
Toj strav ja goni voljata da mol~i
Pred site zemni soznaeni zlini,
Da stoi nema pred skrieni tajni.
Vo takva {tura malodu{na misla
Ko cvetje vene re{enosta na{a
I nema izlez besplodniot um.
I taka ginat zamislite smeli
Vo taa nemo}, odlagawa dolgi.
No dosta ve}e. Ofelio, nimfo,
Vo svojot tivok i molitven {epot
Spomni gi site grevovi na Hamlet.
Vilijam [ekspir
Izvadok od dramata Hamlet
(Prepev Aco [opov)

SID
[esta pojava
Don Rodrigo
Don Rodrigo
Te probi, srce, me~ ostar i vrel,
So ne~ekan udar i so smrtna rana,
Na pravedna kavga ti odmazdnik stana,
Na surova strogost ti si kleta cel.
Nepodvi`en stojam, sal ropot se slu{a
Na smrtno raneta du{a.
Qubovta - cvetence slatko O bo`e, zar ve}e svena?
Navredeniot da mi e tatko,
Navredenikot - tatko na Himena!
Vo mojata du{a e~at boj i maka!
I nad ~esta moja me~ qubovta svila,
Go slu{am li tatko, gubam `ena mila,
Toj srce mi pali, taa mi zapira raka.

79
81

Dali da go sledam verno svojot plam


Ili da `iveam so sram!
O, zlo bez predel! Bez borba ginam.
O, mako za qubena `ena!
Kraj navredata gluvo da minam
Il da go kaznam tatko $ na Himena?
O tatko, taa qubov i ~est - svet
Dolg, surov i stra{en, i prinuda {to kine
Slasti da umrat ili ~esta da zgine,
Zlo~est li da bidam, nenu`en i klet.
Svirepa i skapa nade`ta mi lista
Vo du{ata vqubena, no ~ista.
Dostoen vrag na najsre}ni dni.
O me~u, makata te krena:
Dali si mi daden za odmazda ti Ili da ja izgubam Himena?
Vo smrt da odam, smrtta mi e sklona.
Pred Himena, tatko - dolg v srce mi klasa,
Za odmazda - gnevot nejzin }e me stasa
Bez odmazda - mene }e me prezre taa.
Ili svojata nade` smrtno }e ja ranam
Ili nedostoen }e $ stanam.
Za mojata bolka nigde nema lek,
Lekuvana raste kako tvrda karpa.
Pa neka svr{i sega mojot vek
Bez da ja navredam Himena.
No zar da umram bez odmazda jas!
Pogubno da svr{i slavata {to plamti!
I [panija mene takov da me pamti
Deka sum na rodot zol, ne~esen glas.
I toa za qubov {to slabo se slu{a
Vo mojata izgubena du{a!
Zar takva misla mo`e da se glasi!
Zar mojata taga ima takva cena!
O rako, ~esta bar neka se spasi
[tom moram da ja izgubam Himena!
Pjer Kornej
(Prepev Aco [ opov)

82

ISKAZ NA LIKOT
Scena 11
BURE BARUT
Ili
ORGANSKA HEMIJA
(No}. Dimitrija i Angele. Dimitrija dr`i v raka
zeleno jabolko)
ANGELE: Kako si ~i~ko Dimitrija?
DIMITRIJA: Spolaj mu na boga.
ANGELE: Me pamti{?
DIMITRIJA: (Se gledaat): Da ti ka`e ne{to ~i~ko
Dimitrija...
(Pauza)
Ni{to ne pamtam. Sonuvav son. Go zaboraviv koga se
razbudiv. Se razbudiv ispoten. Se se}avam samo deka sakav
da griznam jabolko. Se raspadna pred da go stavam v usta.
Znaev deka e tolku. Pomina moeto. Bidna. A ni{to ne
pamtam. Neli pred da umre{ cel `ivot ti pominuva niz
glava? Mene ni{to. Prazno. Ni{to nema. S# za xabe. Isto
kako i na po~etok. A, {to be{e na po~etok? Glupost?
Kraj. Starost?
( Pauza)
A, mladi lu|e si odat. Gi zema Gospod na svoe... Da ti ka`e
ne{to ~i~ko Dimitrija...
(Pauza)
Sakav ne{to da ti ka`am ama zaboraviv {to.
(Go zema jabolkoto se obiduva da grizne. Umira. Angele mu
gi zatvora o~ite. Go zema jabolkoto).
Izvadok od dramata Bure barut od Dejan Dukovski
RAZGOVOR ZA DRAMATA
Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od
dramata Bure barut od Dejan Dukovski, si zabele`al
deka toa e vsu{nost i zavr{nata scena na dramata.
- [to otkriva{ od iskazot na Angele vo negovoto
pra{awe: Kako si ~i~ko Dimitrija?
Tie se poznavaat od porano.
- [to otkriva{ od iskazot na Dimitrija?
- [to otkriva{ vo replikata na Dimitrija: A {to
be{e na po~etokot? Glupost? Kraj? Starost?
- [to sakal da mu ka`e Dimitrija na Angele?
@ivotot e ome|en. Prvo o~ite go dogleduvaat
svetot, a na krajot nekoj }e gi zatvori. Nekoj prijatel,
rodnina, no mo`ebi i onoj na komu si mu napravil zlo.

83

LEKTIRA
Lektira e doma{no samostojno ~itawe na dela od
doma{ni i svetski avtori, koi se opredeleni so programata za
makedonski jazik.
Voobi~aeno e spisokot na naslovi za lektira da go
dobie{ od nastavni~kata na krajot ili na po~etokot na
u~ebnata godina.
Ako si go dobil spisokot na delata od zadol`itelnata
lektira, dobro e da si napravi{ plan za ~itawe, koe ne }e ti
bide zdodevno tuku odmor i zadovolstvo. Pri sopstveniot
izbor na deloto ne se rakovodi od negovata golemina, bidej}i
i najgolemoto delo se ~ita lesno, ako te ponese `elbata za da
ja doznae{ idejata na avtorot.
Spored nastavnata programa se opredeluva i brojot na
knigite {to treba samostojno da gi pro~ita{ za vreme na
u~ebnata godina.
Koga }e po~ne{ so ~itawe potrebno e da gi zabele`i{
vo poseben dnevnik slednive podatoci:
- avtorot na deloto; temata; fabulata, likovite i
idejata na avtorot.
Ako deloto e zbirka raskazi ili roman, ubavo e da gi
zapi{e{ najubavite stranici kade{to posebno te voodu{evil
avtorot so svojot stil, jazik i fantazija.
Znaj deka jazikot se u~i preku ~itawe na prozni,
poetski i dramski dela.
Zborovniot font mo`e{ da go zgolemi{ preku ~itawe.
Umetni~koto do`ivuvawe od literaturata mo`e{ da go
po~uvstvuva{ vo procesot na ~itaweto i toa ne samo na
zadol`itelniot del na izbrani dela, tuku i preku sopstveniot
izbor.
Lektirata mo`e da go razbudi vo tebe talentot, da se
pu{ti{ vo sopstvenoto doka`uvawe preku sozdavawe na
sopstveni dela.
Literaturnoto pole e {iroko i neome|eno, no i na
neboto ima mesto za novi literaturni yvezdi.
Pu{ti se vo mala avantura preku koja }e otkrie{ novi
dale~ni svetovi, najrazli~ni likovi, karakteri i `ivotni
sudbini.
Do`ivej ja knigata kako edinstven izvor, a ti kako
`eden patnik.

84

IZRAZUVAWE I TVOREWE

AVTOBIOGRAFIJA

ESEJ

MOLBA

@ALBA

GOVOR

ZAPISNIK

VERNOSTA NA BILKITE
Odamna se vratija nekolkute beli koki~iwa
vo na{iot dvor
i ve}e gi navednaa glav~iwata od ~ekawe iod `al
Ete ja duri i edinstvenata `olta ka~unka
{to premol~uvala ne edna, a dve - tri zimi
otkako be{e prenesena od dabovskite
ridi{taI taa sega - vo nade` - veselo ~eka
Kolku li }e izdr`i
i koj kogo }e go nadvi{i
vo ovaa vernost {to ne mo`eme
da ja nasetime
ta ja izneveruvame nebre`no ili grdo
Ama najverni
i pred site i pred s# prvi
tuka se moite plamnati jagliki
- Mojata najskriena bolka
i mojata radost
Tie u{te od vek
i pred vek me boluvaat samo mene
Toa se boite {to go ispolnuvaat
mojot astralen son
i {to vikaat pred beskrajnite pati{ta
na mojata senka
Nivnata zaumna vernost u{te pred nas
e tamu
bespovratno kade {to }e se najdat
na{ite du{i - a ne nie
Naume Radi~eski

86

SEMEJSTVOTO OGULINOVCI

@IVKO ^INGO
(1926-1987) e roden vo
seloto Velgo{ti Ohridsko. Zavr{il
Filozofski
fakultet vo Skopje.
Bil gimnaziski
profesor vo Ohrid.
Nekolku teatarski
sezoni bil direktor
na Makedonskiot
naroden teatar.
U{te so pojavata na
negovata prva zbirka
raskazi Paskvelija
, vo 1963 godina,
^ingo se potvrdi
kako zna~aen i
talentiran
raska`uva~. Vo 1966
godina ja objavi i
vtorata kniga Nova
Paskvelija .
Negoviot roman za
deca Srebrenite
snegovi e nagraden
na Literaturniot
konkurs na Detska
radost

87

Prosta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za celiot


na{ kraj.
A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go razlikuva{e od
drugite. Sekoja prolet se ra|a{e po edno Ogulinov~e. Doa|aa
proletite, doa|aa i Ogulinovite sinovi. Eve vo {to be{e
rabotata. A ne bea lo{ soj Ogulinovci. Gospod da ~uva, ta niv
i svetecot im popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da
rodi nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo
racete.
Eden proleten den taa mirno, spokojno i duri mnogu
zadovolna, so lice kako zrela vi{na, sede{e sproti sonce.
Be{e prikve~er, najubavite migovi na proletnite denovi koga
neboto nisko pa|a nad gradinite i s naokolu stanuva zeleno i
{epotlivo. Toga{, popravo, se rodi i poslednoto Ogulinov~e
za koe znae celata Paskvelija.
Stariot Ogulin presre}en kako toa da mu e prva ro`ba,
a ne edinaesetta, gospod da ja po~uva, go pokani celoto selo na
veselba. Lu|eto ne`no pristapuvaa kon majkata Ogulinica i ja
baknuvaa v ~elo kako nekoja svetica. Stariot Ogulin se
tope{e od sre}a.
Toj pla~ej}i prozbore:
-Ova ku~ence }e mi donese golema sre}a... Poglednete
samo, majkata negova |avolska.
Maliot Ogulin, navistina, be{e Ogulin i ve}e lu|eto
go gledaa kako se ka{ka po brazdite {lapkaj}i po svoeto golo
me{e, so nasmeano trkalesto lice kako zrelo jabolko, mirno,
crvenokoso mom~e so `ivi i svetli o~i kako tatkoto Ogulin.
Toa be{e ista ogulinska krv. Onaa blaga, dobrodu{na lika
{to ja ima{e stariot Ogulin. Vo golemite zeleni o~i na
Ogulinovci ima{e ne{to toplo, ~isto i ne`no {to gi
privrzuva{e lu|eto kon niv. Zatoa site go sakaa Ogulinoviot
rod. I najmaliot Ogulin u{te mi`av ja ima{e taa qubov na
lu|eto.
-Neli e ubav, seedno povtoruva{e Ogulin bri{ej}i gi
solzite.
-Ubav kako angel~e, povtoruva{e majkata Ogulinica.
Stariot Ogulin naedna{ provikna:
-Ama }e go zakolam jas juni~eno, dobri lu|e, za ova
detence!
-]e go zakoleme, ami kako, odobruvaa Ogulinovite
sinovi. ]e go zakoleme za na{eto batence.
Vo malata Ogulinova gradina za mig be{e tolku svetlo
i toplo. Lu|eto zapalija golemi ognovi i gi postavija
|umovite so rakija. Tolku prijaten miris ja ispolnuva{e
celata okolina. Zacrca mladoto june~ko meso, kipi i se topi
na `arta, slatko gi zala`uva srcata na lu|eto. Pijani se i
`enite i ma`ite.

- Leone, |avole, - Pavlina Nasteska podnapiena i


raskop~ana vo gradite vika{e po mladiot svira~, Leone,
vragu |avolski, znae{ li ti da sviri{ tampatampa...
@enite gi ispr~ija gradite napred i ne`no, ne`no
se luleeja levo-desno.
- Ama italijanskata, re~e nekoj. Ah, prokleti
ve{tici!
@enite nezadovolno gi stiskaa vo sebe svoite ma`i.
Edna re~e pla~ej}i:
- Mojot Neno e kako kow.
- A Petre se srami da se stisne , se raskikoti kumata
Petraica Zangovska. ]e go napu{tam, se razluti kumata.
- Nemoj `iti ikonata, mole{e kumot Petre,
ni{kaj}i se kako jasika na esenskiot veter. Toj pee{e:
tampatampa.
Ha, ha, ha - se previtkuva `eni~kata od smea.
Proletna no} se spu{ta{e nad gradinite. Lu|eto go
~uvstvuvaa lesniot i blag veter {to doa|a{e od poliwata.
Toj ja ima{e onaa ~udna sve`ina na rekite vo leto, koja
ogneniot den nabrgu go stopuva. Na neboto i na zemjata
kako da ostanuva{e samo malata Ogulinova gradina, lu|eto
i onoj sladok miris na pe~enoto meso {to taka silno se
{ire{e vo okolinata.
-Juni~eto, lu|eto go pobaraa pe~enoto meso. Stariot
Ogulin pijano ni{aj}i se so polna stomna vino stegnata
na gradi, mnogu ta`no im re~e na lu|eto:
- Bra}a moi, juni~eto se stopi.
- Se stopi, se za~udija lu|eto.
- Ete, se stopi, mrmore{e stariot Ogulin.
-Se stopi, potvrdija i Ogulinovite sinovi li`ej}i
gi prstite.
- Ah, prokleti |avoli, pcueja lu|eto. Gladnici! Go
izele a gosti pravat.
- Go izedovme, potvrdija Ogulinovite sinovi blago
sme{kaj}i se.
A stariot Ogulin za da gi smiri lu|eto re~e:
- Dobro de, nema da ostavime pokuso... ]e ispe~eme
nekoja koko{ka.
- Koko{ki, rekoa `enite. Koko{ki, kakvi koko{ki
kaj Ogulinovci...
Pijanite `eni brgu se otreznija. Po~naa po perjeto
da si gi raspoznavaat koko{kite. Ah, kakva borba
napravija `enite zaradi |avolskite koko{ki.
Raskrakanite `enski gradi niz koi ispla{eno
koko{kite si gi podavaa svoite glavi ni{to ne mo`e{e da
gi smiri.
Mom~iwata veselo izminuvaa kon rekata. Tamu gi
pre~ekaa vojnicite i Ogulinovite sinovi se najdoa vo
stapica me|u pu{kite i `enite.

88

- Crvenkovci prokleti, zazbivani i umorni nadavaa


`enite po Ogulinovite sinovi.
- Crvenkovci, |avoli crveni, kolnea, `enite. Vojnicite
pra{aa:
- Ima li crveni vo va{iot kraj?
- Ogulinovci, rekoa `enite.
- Koj, re~e strogo vojnikot.
- Jas, re~e stariot Ogulin.
- Ti li si crven, iznenaden zapra{a vojnikot.
- Jas, povtori Ogulin so glas kako da be{e navreden {to
go prepra{uvaa. Crven sum kako petrinsko vino. Ogulin go
podade svoeto crveno trkalesto lice kon vojnikot.
- Toj e crven, opcu vojnikot.
- Ne si slep, se zame{a i majkata Ogulinica
namignuvaj}i mu na svojot Ogulin.
- [to, pra{a vojnikot.
- Crven e, velam, neka mi e `iv.
- I `ena mi e crvena, re~e stariot Ogulin sre}no i so
nekakva gordost vo glasot.
- I decata ni se crveni, re~e majkata Ogulinica
poka`uvaj}i na svojot li~en rod {to be{e naokolu sobran.
-Takva ni e krvta, re~e Ogulin, sme{kaj}i se zadovolno.
- Takva ni e krvta, povtorija i Ogulinovite sinovi.
- Takov ni e vozduhot i vodata, re~e majkata Ogulinica.
- Tie site se crveni, procedi vojnikot. Tie se gadovi.
Stariot Ogulin ne se ni pomrdna koga vojnicite mu gi
vrzaa racete odzadi. Potoa mirno pojde koga go povedoa. Po
nego, isto taka, mirno, za~ekori i majkata Ogulinica so
najmaliot Ogulin v race. Eden po drug pojdoa i drugite
Ogulinovi sinovi.
@enite so treperlivi race im gi podavaa koko{kite na
Ogulinovci.
- Ne, re~e stariot Ogulin. Siti sme do grlo.
- Siti sme do grlo, rekoa i Ogulinovite sinovi odej}i
po nego.
- Zemete, |avoli edni, im dovikuvaa `enite.
Ogulinovci toga{ za prvpat, za~udeno, ni{to ne zedoa.
Mo`ebi i navistina bea siti. Vo dolga kolona, ni{kaj}i se
levo-desno, ja izminaa rekata i ve}e nikoga{ ne se vratija
nazad.
Samo ponegoga{ nautro koga nad rekata }e se pojavi
golemoto sonce, kako ne`en crven cvet, gi izmamuva lu|eto na
pomisla deka toa e mo`ebi nasmeanoto lice na nekoe od
Ogulinovite deca.
@ivko ^ingo

89

RAZGOVOR ZA RASKAZOT

Raskazot "Ogulinovci" e prviot raskaz od @ivko


^ingo.
Kako go do`ivuva{ semejstvoto Ogulinovci?
Kako go opi{al likot na poslednoto dete na
Ogulinovci?
[to se slu~ilo so semejstvoto Ogulinovci?
Pronajdi tri komparacii {to gi upotrebil
pisatelot @ivko ^ingo.

@etva

90

AVTOBIOGRAFIJA
Mnogu istaknati i poznati li~nosti sami go
opi{uvale svojot `ivot. Toa e avtobiografija. Poznata e
avtobiografijata na na{iot poet Grigor Prli~ev od koja
crpime podatoci za op{testvenite odnosi, nastani i podatoci
za `ivotot. Toa se umetni~ki avtobiografii koi go slikaat
vremeto vo koe `iveele nivnite avtori.
ZADA^A

Ako tvoeto vnimanie go privle~e sledniov fragment,


pobaraj ja avtobiografijata na Grigor Prli~ev i zapoznaj se
so vremeto vo koe `iveel poetot, negovoto detstvo,
{koluvaweto, studiraweto vo Atina, i negovoto
proglasuvawe za vtor Homer za poemata Serdarot.
OD AVTOBIOGRAFIJATA NA PRLI^EV
Utroto rano, koga se razladi vozduhot, sum zaspal. Site
bea trgnale po rabota, a jas ne gi uznav. Dojdoa bra}ata mi za
ru~ek i me najdoa vo dlabok son.
- Stani, - re~e Nikolaj, - }e ru~ame.
Stanav... ru~avme...
- Brate Nikolaj, rekov jas, kako }e se `ivej!? Sega ti si
ni tatko i dedo. Ne mi pozvoluva{ li da idam u Tan~evci da ja
vidam nana?
- Odi, bratence, - re~e i me bakna, - no da ne im saka{
leb.
- Ne, ne! Jas sum sit, mnogu sit.
- Odi, no e daleku.
- Ako, jas ne se umoruvam.
Trgnav i za nekolku minuti ja minav onaa u`asna
strmnina {to ja oddeluva tatkovata mi ku}a od Tan~evci.
- Kaj e majka? - pra{av jas.
- Saka{ li leb? - mi re~e doma}inkata.
- Kaj e majka?
- Na ezero... pere.
Se str~av po strmnata nizina kako strela. Pred da go
dostignam agolot na Pisinovskata ulica, gi ~uv maj~inite
izdi{ki: milata nose{e na glavata eden, u{te voden boljarski
kilim so gramadna dol`ina i {irina. Kilim kogo maska so
maka bi go nosela! Mi se raskina srceto! Koga me vide, taa gi
zapre ofkawata i mi napravi edna usmivka:

91

- Zo{to si tuka, sine?


No, jas pla~ev, kako nekoj da be{e ja ubil majka.
- Zo{to pla~e{, sine?
- Eda li taka, mamo }e robuvame!
- Sinko ! Velat oti znae{ mnogu kniga, a ti si mal i
ne znae{. Gi znae{ mo{ne dobro nebesnite raboti, a
zemnite ne gi znae{. Tuka, na zemjava, sekoj e rob. Blaze si
mu na onoj {to so trud se izvi{uva sebesi. Ja gleda{ li
onaa lepa ku}a vo koja slu`am? Taa sega brgo }e se prodava,
a ti ako se trudi{, }e ja kupi{ za nikakva cena.
Taka taa prepoveda{e i ednovremeno od ~etirite
strani na kilimot krupni kapki pa|aa na zejata (dreite $
bea odamna sosema vodeni). Potoa so novi sili trgna kon
strmninata.
- Majko! Daj mi go kilimot da go ponosam.
- Ne... ne ~init... kilimov ne e te`ok, ti mo`e{ da
go nosi{, no u~enici da nosat, greota e.

* * *
Vo toa vreme se udostoiv da napravam majce si
bunda. Koga $ ja odnesov - mnogupati me bakna: ona
nikoga{ ne be{e nosila takva drea. Si ja oble~e i izleze
na ulica. Postapkata $ be{e angelski gordeliva. Rajska
usmivka $ gi rastega{e izbr~kanite usni. Kako {to
veruva{e vo boga, isto taka veruva{e deka i site sosetki
}e se raduvaat naedno so nea. Nieden den vo svojot `ivot ne
sum bil tolku bla`en kolku toj den. @eni i devojki ja
obikolija i ja se povlekov.
Koi bea pri~inite za taa op{ta po~it kon majka?
Da vi raska`am nekolku od niv:
Pravilo li pakost dete vo nekoja ku}a - majka be{e
povikuvana da go vrazumi. Se skarale nevesta so svekrva,
ili dever so snaa ili jatrva so jatrva - tamu majka be{e
vikana. Kako {to teloto $ be{e `elezno, taka i vikot $
be{e generalski. Treperea od nea razvratnite. Se
razbolel li nekoj - nikoj ne mo`e{e da go okura`i kako
majka. Koga hirurgot od nemarnost go ostava{e bolniot da
tlee od treska dodeka da se pojavi glava od otokot, majka so
izostrena borina ja prave{e operacijata i dobiva{e
blagoslovi. ^udesno ne{to! Nejzinite obidi nikoga{ ne
se pomra~ija so neuspeh. Kolku Eskulap (bogot na
medicinata) me mraze{e mene, tolku ja miluva{e nea.
Mnogupati od nea naka`anite deca ja vikaa
mustaklijata. Vistina, majka be{e mustaklija i ne se
lute{e za toj epitet. No gorko na onie deca {to bi sum gi
~ul jas da $ vikaat taka.

Grigor S. Prli~ev
e na{iot najgolem
talent vo 19 vek.
Roden e vo Ohrid
na 30 januari 1830 godina.
Podatoci za `ivotot
na poetot crpime
od negovata
Avtobiografija .
Se {koluval vo Ohrid
i Atina.
U~itelstvuval vo seloto
Dolna Belica Prilep,
Ohrid, Bitola i Solun.
So poemata Serdarot
triumfiral na
nagradniot konkurs vo
Atina vo 1860 godina. Vo
rakopis ja ostavil
poemata Skenderbeg.
Poslednite svoi dni od
`ivotot Prili~ev gi
do`ivuva vo Ohrid.
Umira na 6 fevruari
1893 godina.

92

Sum gi vlekol nemilostivo za kosi po prostranite


ohridski ridi{ta. Bev vo svojata polna sila, opien od idei i
utopii i ne znaev zbor od pedagogija. Da vi ka`am i drugo:
opi{anata od Serdarot, Neda ne e druga osven majka mi, i
Nedinoto snovidenie - maj~ino mi snovidenie. Tolku e verno
deka maj~inata qubov pomaga i vo pi{uvaweto.
(Izvadok od Avtobiografijata) Grigor Prli~ev

RAZGOVOR ZA TEKSTOT
Kako Prli~ev ja izrazil qubovta kon majka si?
Kako taa go do`iveala negoviot podarok?
Koi se pri~inite {to majka mu na Prli~ev u`ivala
golema po~it?
Kako ja opi{uva pisatelot vo svojata Avtobiografija?
Pronajdi ja tajnata {to Prli~ev ja otkriva za likot na
Neda vo poemata Serdarot!
Preku likot na Neda, Prli~ev go ovekove~il likot na
majka si i toa e najgolemiot dar i spomenik {to sinot go dal i
izgradil za ogromnata maj~ina qubov.

93

Pogled na Ohrid

ESEJ
Esejot po svojata forma i sodr`ina se oddale~uva od
~istata nau~na forma, a se dobli`uva do umetni~kata
literatura.
Vo esejot se rasprava za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi koi avtorot gi tolkuva emotivno
blisku so cel da gi osvetli od site strani i da pronikne
vo nivnata su{tina.
So svojata kompoziciska struktura se dobli`uva do
delata od umetni~kata literature, no sepak i vo vakva
forma, ja prika`uva originalnata tvore~ka sila na
avtorot.
Esejot kako forma na pismeno izrazuvawe i tvorewe
se pojavil vo francuskata literatura.
Za vistinski po~etok na esejot se smeta pojavata na
deloto ,,Esej" od francuskiot pisatel Montew, objaveno
vo 1580 godina, podocna bil prifaten vo celata svetska
literatura.

Vo esejot se rasprava
za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi
koi avtorot gi tolkuva
emotivno blisko so cel da
gi osvetli od site strani
i da pronikne vo nivnata
su{tina.

VE@BI
Prosledi gi fragmentite od slednive dva eseja i
obidi se da gi otkrie{ problemite {to gi tolkuvaat
nivnite avtori.
KUKLA
Sovremeniot
teatar
na
kuklite
pokraj
prodol`uvaweto na starite formi gi nadminuva svoite
tradicionalni granici. Mo`eme da citirame u{te bezbroj
pisateli, od romanti~arite do Jonesko, i da ja pronajdeme
vo nivnite osnovni idei za kuklata, smislata na
~ovekoviot dvojnik kako najstara forma na ~ovekovoto
otu|uvawe od krapinskiot ~ovek do Ajn{tajn, od sredbata
so nea vo prviot mesec na `ivotot koga se ~udime na svojot
sopstven prst, pa s# do kone~noto otu|uvawe vo migot na
smrtta. Kuklata, kako Pirandelovata maska koja postojano
ni pre~i da se integrirame vo individium od mig do mig, od
edna `ivotna situacija do druga, vospostavuva odnos me|u
`ivoto i ne`ivoto, me|u sonot i javeto, me|u vko~anetosta
i o`ivuvaweto. Kuklata ima lice na denot i lik na no}ta,
zatvoren pogled na otvorenite o~i i otvoren pogled na
zatvorenite o~i, taa dejstvuva i miruva, `ivee i umira,
nosi strav i bes, otvoren `ivot i zatvorena vko~anetost.
Kuklite i denes go igraat svojot grandiozen tanc vo site
organizirani sistemi na postoeweto.

94

Tie se prisutni i kako reklami i kako maskoti, kako


dresirani yverki, kako tipovi vo teatrite, na koncite, na
racete ili kako silueti ednakvo stra{ni ili ednakvo
privle~ni, kako ~udovi{ni tan~arki vo postojanata
preobrazba na svetot.
Izvadok

Katerina Petrovska - Kuzmanova

YVEZDATA NA POETOT

95

Sekoj ~ovek si ima svoja yvezda, a za poetot i da ne


zboruvame. Ne ja izbira toj svojata yvezda. Taa go izbira, a
mo`ebi i go sozdava - nego. Go sozdava negoviot emotiven i
energetski sostav, ja pi{uva negovata sudbina.
Nekade vo na{ite rodno krajni predeli, vo detstvoto,
vo letnite no}i stoime
zagledani kon nebesnite
prostranstva. Toa e tragaweto po sebesi, po sopstvenata
identifikacija vo nekoi od svetle~kite monista {to
bleskaat vo temninata.
Ovie lirski reminiscencii ni se presozdavaat pod
inspirativnoto vlijanie na najnovata poetska kniga od Jovan
Koteski, imenuvana verojatno so edno od najubavite
makedonski imiwa za edna yvezda - Ralica. Osloboduvaj}i se
od ovie reminiscencii za sopstvenata yvezda, za yvezdata na
poetot, a bez da se zadr`uvame duri i na slikata od
istoimenata pesna, kade vo nekoja no} edna od ralicite go
yirnuva svojot poet nekade preku re{etki, }e re~eme deka so
ova ime, poetot, vsu{nost, lirski ja oblagoroduva poezijata na
svoite premre`ja. Me|u koricite na ovaa kniga, imeno poetot
Jovan Koteski objavuva pesni vo zatvorot. I vo tie i takvi
momenti poetot ne samo {to ne prestanuva da bide poet, tuku
se vpu{ta kon novi sferi na poetskata potraga. Ovaa poezija e
dotolku lirski povozbudliva poradi toa {to se raboti za
avtenti~ni zapisi od tie denovi i od soodvetniot prostor - se
razbira i toa {to i sega ovoj poet e eden nepopravliv,
neizmestliv liri~ar. Liri~ar koj sega }e se svrti i kon
sferite na refleksivnoto i koj soznavaj}i go dnoto na
na{iov zemen `ivot, }e yirne i nadvor od negovite sferi, kon
prostorno - vremenskata beskona~nost na tie treperlivi
svetli iskri od no}ite vo detstvoto.
Vo isklu~itelno te{ki momenti od `ivotot, otrgnat
od ostanatiot svet, poetot se dootkriva sebe si nekade na
relaciite od ~ove~kata edinka kon vselenata, kon

univerzimot, na relaciite na sporeduvaweto so


prostornovremenskata beskone~nost.
Poezijata na Jovan Koteski od zatvorot, odnosno
dvaesetipet{estinata pesni od Ralica se ramkovno ili
nekrsno odredeni od tri pesni vo koi poetot, bezuslovno,
se na{ol vo sostojba na zapra{anost na ~ovekot kon
neboto. Toa se, imeno, prvata pesna @ar~e, pa zavr{nata
pesna Pra{awa za razmisla, vo koja poetot i najdirektno
si gi postavuva tie pra{awa, kako i pesnata Ralica,
pomestena nekade kon sredinata na knigata. Toa `ar~e,
pak, Sonceto, videno od malo prozor~e so re{etki ne e
samo daritel na snop~e videlina, tuku i jajce so crni
damki sneseno od mala beluzlava ptica {to kva~i nekade
me|u izmaglini. Taka, dodeka vo Pra{awa za razmisla
poetot e, sepak, realen, pa i realno nemo}en zapra{anik
vo beskrajot na vselenata, toga{ vo @ar~e toj sozdava
bajkovidna imaginacija, edna nepovtorliva poetska
pretstava, iskonski uprostena i vo elementarnosta
demijur{ki silna, koja vo natamo{nite stihovi od pesnata
blago se spu{ta kon elementarnata i surova obi~nost, kon
prostorniot ambient i kon du{evnite sostojbi vo ~ii{to
uslovi i nastanala.
Izvadok

Naume Radi~eski

96

MOLBA
Molbata po svojata forma e bliska do pismenoto
barawe kako slu`ben dokument. So nea se obra}ame pismeno
do nekoja dr`avna institucija za zadovoluvawe na nekoja
li~na potreba.
Molbata mora da gi sodr`i slednive elementi: nazivot
na institucijata do koja se dostavuva, personalnite podatoci
na liceto {to ja podnesuva, kratka i jasna sodr`ina (cel na
baraweto), prilog na drugi zadol`itelni dokumenti, mesto i
datum na podnesuvaweto na molbata i li~en potpis na
podnesuva~ot.
Molbata po svojata forma
e bliska do pismenoto
barawe kako slu`ben
dokument. So nea se
obra}ame pismeno do
nekoja institucija za
zadovoluvawe na nekoja
li~na potreba.

Do
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka
na Republika Makedonija
Skopje

PREDMET: Konkurs
za stipendirawe
na u~enici i studenti

MOLBA
Od Katerina Aleksova, u~eni~ka vo Gimnazijata
Orce Nikolov, so stan na ul. Slavej Planina br.3 Skopje.
Go molam navedeniot naslov da gi razgleda moite
dokumenti i vo granicite na mo`nostite da mi odobri
stipendija, koja mi e neophodno potrebna za zavr{uvawe na
u~ili{teto.
Vo prilog Vi gi dostavuvam potrebnite dokumenti
objaveni vo konkursnite uslovi.
Skopje, 20 septemvri 2006 god.
So po~it,
______________
( potpis)

97

@ALBA
@albata po svojata forma e bliska do molbata, no
so sprotivna sodr`ina. So istite elementi koi se
sre}avaat kaj molbata. Sodr`inata e predadena so ~ist i
koncizen stil preku koja se iska`uva nezadovolstvoto od
neispolnuvawe na podnesenoto barawe. Obi~no `albite se
podnesuvaat od stru~ni i kompetentni lica, po donesena
sudska odluka do organ povisok od organot {to ja donel
negativnata odluka.
Eden mo`en na~in za pi{uvawe `alba e i sledniov
primer:
Do
Upravata na Ko{arkar{kiot klub Ko`uv
Bogdanci
PREDMET:
@alba na
Re{enieto za izklu~uvawe od ~lenstvo
vo K. K Ko`uv

@albata po svojata forma e


bliska do molbata no so
sprotivna sodr`ina. So
istite elementi koi se
sre}avaat kaj molbata.
Sodr`inata e predadena so
~ist i koncizen stil preku
koja se iska`uva
nezadovolstvoto od
neisponuvawe na
podnesenoto barawe.

Vo vrska so Va{eto Re{enie br. 03-175


od 15. 02. 2007 godina, ja podnesuvam slednava

@ALBA
Od Mile Stojanovski ~len na K. K Ko`uv Bogdanci.
Go dobiv Va{eto re{enie so broj 03-175 od
15.02.2007 god. i bev razo~aran od odlukata za moeto
isklu~uvawe od K. K Ko`uv, a posebno od navedenite
pri~ini poradi koi e doneseno navedenoto re{enie.
Prvo za golemiot broj na otsustvuvweto od
treninzite , pri~inata e poradi zdravstvenata sostojba.
Vtoro za nepo~ituvaweto na trenerot i na del od
igra~ite, mislam deka ima malku vistina, bidej}i i tie so
nivniot odnos pridonesoa za reagiraweto , onaka kako {to
bi reagiral sekoj. Duri i minimalno da se naglase{e
mojot talent, mirno }e go prifatev va{eto re{enie.
Se nadevam deka `albata }e naide na razbirawe kaj
prvite ~lenovi na Upravniot odbor na Ko{arkarskiot
klub Ko`uv i Re{enieto }e bide povle~eno.
Bogdanci, 10. 03. 2007 god.

So po~it,
M. Stojanovski

98

GOVOR

Govorot e forma na
usmenoto i pismenoto
izrazuvawe i tvorewe. Toa
e obra}awe na edna li~nost
kon pogolema grupa lu|e
sobrani po nekoj povod.

Govorot e forma na usmenoto i pismenoto izrazuvawe i


tvorewe. Toa e obra}awe na edna li~nost kon pogolema grupa
lu|e sobrani po nekoj povod.
Takov povod e proslavata na Svetskiot den na poezijata.
Proslavata se odr`a vo Narodnata i univerzitetska
biblioteka Sveti Kliment Ohridski .
Odbele`uvaweto na ovoj den be{e prosledeno so
poetsko
~itawe,
posveteno
na
80-godi{ninata
na
makedonskite poeti: Mateja Matevski, Gane Todorovski i
Srbo Ivanovski.
Pred prisutnite se obrati so svoj govor poetot Mihail
Renxov.
VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno predlo`enive primeri:
govorot na Mihail Renxiv, koj e objaven vo skratena forma so
naslov: Poezijata i pravoto na `iveewe i porakata Koga
zavesata }e se krene.
Kako ja razbira{ ulogata na poezijata vo kulturnoto
`iveewe na eden narod?
Po koj povod e ispratena porakata naslovena Koga
zavesata }e se krene od Bingis Finbogadotir i otkrij gi
tajnite na govorot kako forma na usnoto i pismenoto
izrazuvawe?
[to pretstavuva teatarskata umetnost za kulturata na
eden narod?
POEZIJATA I PRAVOTO NA @IVEEWE

99

Vistinskoto pravo na `iveewe i vistinskiot `ivot e


povrzan so tvore{tvoto, so kreacijata, a vo toj smisol
poezijata ima zna~ajno mesto. Poetot ja sozdava poezijata.
Poezijata, pak, e izraz na najsuptilnite ~ovekovi sogledbi na
`ivotot i nad - `ivotot, odraz na krevkite trperewa na
~uvstvoto i mislovnosta. Taa e sinonim na minlivosta, no i
sprotivstavuvawe na smrtta. Za{to, s# {to e staveno vo pesna
- spaseno e. Poezijata ne e samo izraz na pravoto na `ivot,
tuku taa e samiot `ivot. Vo nea di{e ~ovekot, vo nea taguva,
se raduva, i se nadeva. Taa e ne{to pove}e od dom, pove}e od
tatkovina, pove}e od Zemjinata topka. Se nadevam deka
poezijata }e go nad`ivee sekoj atak i }e opstoi, za{to bez
poezijata kako i bez nade`ta ~ovekot i `ivotot bi ja smenile
svojata su{nost i bi se narekle: temnina, umirawe, ili
kone~no smrt, ne-pos-to-e-we.
Izvadok
Mihail Renxov

Po povod 27 mart, Svetskiot den na teatarot,


gospodinot Bingdis Finbogadotir, ja isprati slednava
me|unarodna poraka:
KOGA ZAVESATA ]E SE KRENE
Zo{to se borime za `iv teatar koga denes, vo ovaa
tehnolo{ka era, s# mo`eme da imame i doma?
Ili: Dali `iviot teatar e potreben vo vreme na
televizijata, videoto i CD-eata?
I pokraj toa {to imame golemo bogatstvo od
prekrasni klasi~ni i sovremeni drami, mnogu talentirani
akteri i re`iseri, postojano velat deka teatarot e vo
kriza. Se ~ini deka ovaa kriza e dvoslojna: od edna strana,
nedostig od pari, a od druga negovata korist. Koga ovie dve
raboti odat raka pod raka, lu|eto se voznemireni i se
pra{uvaat kakva e ulogata i mestoto na teatarot vo
modernoto op{testvo. Se postavuvaat dve pra{awa: prvo,
koga teatarot ne bil vo kriza? Vtoro, ako od sekoga{ bil
vo kriza, zo{to toga{ u{te odamna ne sme go zapostavile
kako umetni~ka forma? O~igledno e deka finansiskite i
drugite problemi so vekovi go ma~at teatarot. Golem broj
od najdobrite dramaturzi imale sre}a da rabotat vo bogati
teatri, no mnogu drugi rabotat bez finansiski nadomest, a
ponekoga{ i bez soodvetno priznanie. Problem e i lu|eto
da se privle~at vo teatarot, taka {to nekoi teatarski
trupi {to bile popularni na dvorot, morale da go
izveduvaat ona {to go saka publikata, a ne ona {to go
sakaat tie.
No i pokraj site ovie problemi, zo{to ne sme gi
napu{tile teatrite? Mo`ebi zatoa {to nie, lu|eto,
imame instiktivna potreba za igrawe ulogi i da gledame
kako drugi igraat? Nekoi raboti se u~at od iskustvo,
nekoi se u~at od primeri, a teatarot e onaa prekrasna
umetni~ka forma od koja se u~i od primer, od gledawe kako
drugite minuvaat niz ne{ta koi podobro ni ja ka`uvaat
vistinata za nas, kako lu|e. Teatarot ima milioni vizii za
`ivotot, no site imaat ne{to zaedni~ko - sedime i se
vnesuvame vo ne{to {to mo`e da se nare~e intimna
distanca. Malku umetni~ki formi ni dozvoluvaat da go
me{ame subjektivnoto i objektivnoto, intelektualnoto i
emotivnoto na takvo nivo. No, ne se raboti za formata,
tuku i za akterite koi ja pravat taa forma, akterite so
neverojatna energija. Nekoi velat deka so teatarot se
zanimavaat zaradi aplauzot, i sekako site sakame da go
cenat ona {to dobro sme go napravile, no akterite se lu|e
koi moraat da igraat.Tie imaat vrodena potreba i `elba i hrabrost - da bidat, samo za mig, nekoj drug.

100

Dramskite pisteli, re`iserite i akterite se umetnici koi go


interpretiraat svetot vo koj{to `iveat preku slo`eni
ulogi.
Na teatarot i na me|unarodnata arena im se potrebni
nega i gri`a, no i optimizam. Bez optimizam, nitu eden teatar
ne mo`e da opstane. Teatarot, kako mikrokosmos na na{eto
op{testvo, go odrazuva, a ponekoga{ i presozdava ona {to go
pravime vo nadvore{niot svet. Tamu se opi{ani site ~ove~ki
konflikti i borbi, ambicii i sni{ta. Siot svet e scena,
ka`a eden poznat angliski dramski pisatel, i na taa scena,
akterot stanuva simbol na ~ovekot so site negovi mani i
nedostatoci, so site nade`i i ideali.
Ako komedijata e forma vo koja gi gledame slabostite i
gre{kite na drugite i gi prifa}ame, toga{ tragedijata e
forma vo koja se gledame sebesi i se obiduvame da se
izmenime. I od dvete formi u~ime po ne{to kako da
pre`iveeme - od komedijata u~ime za kompromisot, od
tragedijata u~ime {to se slu~uva koga nema mesto za
kompromis.
Se razbira deka teatarot mora da se spravi i so
konkurencijata. Denes toa go prvat site. Pa, ima li teatarot
s# u{te uloga vo op{testvoto vo koe kinoto, televizijata i
kompjuterot se tolku popularni?
Odgovorot e: da - i pokraj seto ona {to go nudat ovie
mediumi, tie ne mo`at da ponudat edno ne{to. Kinoto, kako
{to znaat site, e pogolemo od `ivotot. Toa e del od negovata
funkcija i privle~nost. Od duga strana televizijata i
kompjuterite se obi~no pomali od `ivotot, formi koi eden
cel svet na iskustva go prika`uvaat na mal ekran. No,
teatarot ima ista veli~ina kako i `ivotot, nitu e pogolem
nitu e pomal. Zatoa da mu posakame na `iviot teatar dolg i
prosperiteten `ivot i da bideme blagodarni sekoga{ koga
zavesata }e se krene za nova ili obnovena teatarska pretstava
kade bilo vo svetot.
Bingdis Finbogadotir, re`iser i porane{en pretsedatel na
Island
RAZGOVOR ZA TEKSTOT
Sekoja godina po povod 27 Mart do teatrite na svetot
im se obra}a nekoja vidna li~nost (akter, re`iser i dramski
pistel), so svoja Me|unarodna poraka koja se ~ita pred nekoja
pretstava vo teatrite.
Pokraj Me|unarodnata poraka na prisutnite im se
obra}a so svoj govor i doma}inot (akter, re`iser, dramski
pisatel). Koj ja ispratil Me|unarodnata poraka za teatarot?
[to nosi porakata vo sebe?

101

ZAPISNIK
Zapisnikot e blizok po forma do izve{tajot, no
razlikata e vo toa {to toj e vo pismena forma. Zapisnikot
e sostaven del od rabotata na slu`benite lica vo
dr`avnata administracija {to vr{at inspekciski nadzor.
Po sekoj inspekciski nadzor mora da se napi{e zapisnik
od koj }e se vidi rabotata na dr`avnata ustanova vo koja se
vr{i nadzor. No i sekoj oddelenski rakovoditel pi{uva
zapisnik od odr`aniot oddelenski sovet i od odr`anite
roditelski sredbi.
Eve eden mo`en primer za zapisnik.
ZAPISNIK
Od odr`aniot sostanok na Oddelenskata zaednica na
sedmo-b oddelenie,

Zapisnikot e sostaven del


od rabotata na slu`benite
lica vo dr`avnata
administracija {to vr{at
inspekciski nadzor.

Sostanokot se odr`a na 25 mart 2008 godina, so


po~etok vo 14 ~asot. Vo prisustvo na 25 ~lena na
Oddelenskata zaednica, 6 ~lena na roditelskiot sovet,
oddelenskata nastavni~ka i pedagogot na u~ili{teto.
Na sostanokot se rabote{e po sledniov:
Dneven red
1.
2.
3.
4.
5.

Uspehot na oddelenieto
Disciplinata vo oddelenieto
Redovnosta na u~enicite
Organizirawe na ednodnevna ekskurzija do Ohrid
Razno

Sostanokot go otvori i so nego rakovode{e


pretsedatelot na Oddelenskata zaednica, u~enikot Ilija
Jordanovski.
Po prvata to~ka od dnevniot red se prijavija pove}e
diskutanti. Site gi iska`aa svoite zabele{ki vo vrska so
uspehot na oddelenieto bea dadeni nasoki za postignuvawe
na pogolem uspeh po site nastavni predmeti.
U~estvo zedoa u~enici, oddelenskiot rakovoditel i
pedagogot na u~ili{teto.
Za vtorata to~ka na dnevniot red zboruva{e
pretsedatelot na oddelenskata zaednica, u~enicite i
pedagogot na u~ili{teto.

102

Za tretata to~ka od dnevniot red zboruvaa roditelite i


se zalo`ija za sekoj otsuten ~as ili nastaven den, da se
prilo`i medicinska bele{ka ili direktno opravduvawe od
roditelite na u~enikot. Bea naglaseni pri~inite za
organiziranoto begstvo od ~asovite i drugi aktivnosti.
Po ~etvrtata to~ka site prisutni na sostanokot ja
poddr`aa odlukata za organizirawe za ednodnevnata
ekskurzija do Ohrid.
Pod to~ka razno bea izvesteni prisutnite deka
u~eni~kata Nadica Pejovska ja osvoila prvata nagrada za
pijano na natprevarot vo Varna.
Sostanokot zavr{i vo 16 ~asot.
Pretsedatel,
Ilija Jordanovski

Zapisni~ar,
Naum Jovanov.

ZADA^A
Napi{i zapisnik za odr`an sostanok na sekcijata vo
koja u~estvuva{. Mo`e da bide i za zamislen sostanok.

Lazar Li~enoski ,,Afioni

103

CIVILIZACIJA
Vidi kakov si i zasrami se!
Nitu znae{ da ~ita{, nitu da smeta{.
Nitu na sebe ne{to ima{, nitu vo glavata,
Nitu vo stomakot nitu vo du{ata
Barem dojdi da se pou~i{.
Nau~i da bide{ civiliziran, me~ko!
Nau~i {to e trpeza za jadewe, {to e salfeta,
Pogledaj {to e viqu{ka {to e no`!
Ne e uslov da se oble~e{ ama
Pogledaj {to e ~evel, a {to ko{ula
[to e angliski {tof, {to se najlon ~orapi.
I ako vidi{ podvrzuva~, polezno e
Ne veli tuku-taka ~e{el
Is~e{laj ja kosata pa vidi
Kako glavata }e po~ne da ti raboti?
Dali voop{o si videl kanalizacija?
Dojdi i vidi kanalizacija
Ne e neopohodno da jade{
Vidi doner }ebap, vidi pita
Leb vidi, leb bratko.
S# {to }e vidi{ od polza ti e!
Melih Xevdet Andaj
Prevod od turski : Fahri Kaja

RAZGOVOR ZA PESNATA
Poznato e deka pred na{ata dene{na civilizacija
postoele i drugi, no so tek na vremeto is~eznale. Za tie
civilizacii zboruvaat
mnogubrojnite
arheolo{ki
iskopini, predanijata i legendite.
- Za koja civilizacija pee poetot?
- Kako gi do`ivuva{ po~etnite sthovi na pesnata?
-Kako ja zamisluva{ idninata na civilizacijata vo
dvaeset i vtoriot vek?

104

BORBA SO RIBATA
Ribata ja zdogleda koga taa go zapo~na tretiot krug
okolu ja`eto {to izleguva{e od ustata.
Najnapred ja vide kako temna senka, na koja treba{e
tolku dolgo vreme da pomine pod ~amecot, {to prosto ne
mo`e{e da im varuva na svoite o~i.
Ne, re~e. Tolku ogromna sepak ne mo`e da bide.
No, taa be{e tolku golema i koga opi{uva{e cel krug
se najde samo triesetina metri oddale~ena od nego i ~ovekot
ja vide nejzinata opa{ka kako se poka`uva od vodata. Be{e
povisoka od ostricata na najgolema kosa i izgleda{e bledovioletova nad temnosinata voda. Taa pak plesna po moreto i
dodeka ribata pliva{e pod samata povr{ina, starecot
mo`e{e da go vidi nejziniot ogromen trup i purpurnite
linii, {to go zavitkuvaa. Perjata na nejziniot grb bea
klapnati, a xinovskite gradni perja {iroko ra{ireni.
Dodeka kru`e{e, starecot mo`e{e da go vidi nejzinoto oko i
dve sivi remori - ribi koi plivaat okolu nea. Napati se
dopiraa do nea. Napati brzo odletuvaa. Napati bezgri`no
plivaa vo nejzinata senka. Sekoja be{e dolga triesetina
santimetri i koga plivaa brzo so svoite tela se izvivaa kako
jagula.
Starecot sega se pote{e ne samo poradi sonceto, tuku i
poradi ne{to drugo. Sekojpat koga ribata mirno i poleka }e
svrte{e, toj go vle~e{e ja`eto kon sebe i be{e siguren deka
u{te po dve svrtuvawa }e mo`e da ja probode so harpunot.
Moram da ja privle~am sosema blizu, misle{e. Ne smeam da
ja pogodam vo glavata. Moram da ja pogodam vo srceto.
Bidi spokoen i silen, star~e, re~e
Vo idniot krug grbot na ribata be{e nad vodata, no taa
be{e premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e
u{te premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e
u{te premnogu daleku, no trupot i izleguva{e malku pove}e
od vodata i starecot be{e siguren deka }e ja privle~e koga }e
go privle~e i ja`eto.
Ve}e odamna go prigotvi harpunot, zaviv~eto od lesno
ja`e se nao|a{e vo trkaleznata ko{nica, a negoviot kraj be{e
pricvrsten za direkot od pramecot. Sega ribata, tivka i
ubava, prio|a{e kru`ej}i, dvi`ej}i go samo svoeto opa{i{te.
Starecot vle~e{e kolku {to mo`e{e posilno, za da ja
privle~e poblizu. Ribata za moment svrte kon nego. Potem se
ispravi i go po~na vtoriot krug.
Ja obespokoiv, re~e starecot. Prerano ja obespokoiv.
Sega pak po~uvstvuva vrtolavica, no se napregnuva{e so
seta sila da ja sovlada golemata riba. Ja obespokoiv,
misle{e. Mo`ebi ovojpat }e mo`am da ja sovladam.

105

Vle~ete race, misle{e. Dr`ete se, noze! Istraj,


glavo moja! Za mene istraj! Nikoga{ ne si me predala.
Ovojpat }e ja izvle~am. No koga napna so seta sila i
vle~e{e kolku {to mo`e{e posilno, mo{ne porano
otkolku {to se pribli`uva{e kon ~amecot, ribata
nadvle~e, a potem se ispravi i otpliva.
Ribo, re~e starecot. Ribo, vo sekoj slu~aj ti }e
umre{. Mora{ li i mene da me ubie{?
So toa ni{to ne e napraveno, pomisli. Ustata mu be{e
premnogu suva za da mo`e da zboruva, no sega ne mo`e{e da
ja dofati vodata. Ovojpat moram da ja privle~am kon
~amecot, pomisli. Ne sum vo sostojba da izdr`am u{te
nekolku kruga. Si re~e samiot na sebe. Dobar si ti.
Vo idniot krug skoro ja sovlada. No ribata pak se
ispravi i poleka otpliva.
]e me ubie{, ribo, misle{e starecot. No ima{ i
na toa pravo. Nikoga{ ne sum videl pogolemo, poubavo,
pomirno i poblagorodno su{testvo od tebe, brate. Dojdi i
ubij me. S# edno mie e koj kogo }e ubie.
Sega s ti se zbrkalo vo glavata, pomisli. Mora{ da
bide{ priseben i ume{en kako ~ovek. Ili kako riba,
pomisli. Razbistri se, glavo, re~e odvaj ~ujno.
Razbistri se.U{te dvapati go fa}a{e vrtoglavicata pri
svrtuvawata. Ne sfa}am, misle{e starecot. Sekojpat be{e
na rabot na svesta. Ne sfa}am. No }e se obidam u{te
edna{.
Se obide u{te edna{ i po~uvstvuva deka se
onesvestuva vo momentot koga uspea da ja svrti ribata.
Ribata se ispravi i pak poleka otpliva, maftaj}i vo
vozduhot so golemata opa{ka.
Pak }e se obidam, veti starecot, iako sega racete mu
bea labavi, a vidot go slu`e{e samo odvreme navreme. Pak
se obide i pak se slu~i istoto.Taka, pomisli, i
po~uvstvuva deka se isto{tuva u{te pred da po~ne; }e se
obidam u{te edna{.Seto svoe vnimanie, s ona {to mu
ostana od silata i odamna zagubenata gordost go
sprotivstavi sega na agonijata na rubata i ribata mu
prijde i zapliva poleka, skoro dopiraj}i gi so klunot
{ticite na ~amecot i po~na da pominuva kraj nego, dolga,
visoka, {iroka srebrenkasta, so purpurni rigi i beskrajna
vo voda.
Starecot go ispu{ti ja`eto, zastana so noga na nego
i go krena harpunot kolku {to mo`e{e pove}e i so seta
svoja sila, {to vo toj moment ja dobi, go zabode, i u{te
edna{ vo stranata na ribata, tamu zad golemite gradni
perja, koi se krevaa visoko vo vozduhot do visinata na
~ove~kite gradi. Toj po~uvstvuva kako `elezoto vlaguva i
se navedna nad nego i go zabode u{te podlaboko, a toga{ se
opre na nego so celata te`ina od svoeto telo.

106

Toga{ ribata se pojavi `iva, makar {to smrtta be{e vo


nea, i se krena visoko od vodata, poka`uvaj}i ja seta svoja
ogromna dol`ina i {irina, seta svoja sila i ubavina.
Izgleda{e kako da visi vo vozduhot nad starecot vo ~amecot.
A toga{ padna, plesnuvaj}i vo moreto i go pokri so voda
starecot i celiot ~amec.
Starecot po~uvstvuva nesvestica, mu stana lo{o i
skoro obnevide. No sepak go is~isti ja`eto od harpunot i go
pu{ti poleka niz ranetite dlanki i koga progleda, pak, vide
deka ribata le`i na grbot, poka`uvaj}i go svojot srebren
stomak. Dr`kata od harpunot srt~e{e koso od teloto na
ribata, a moreto be{e oboeno so crvena krv od nejzinoto srce.
Krvta prvin be{e temna kako bezdna vo sinata voda,
podlaboko od edna milja. A toga{ se ras{iri kako oblag.
Ribata be{e srebrenasta i moirna i se lula{e na branovite.
Izvadok od povesta Starecot i moreto
Ernest Hemingvej
Prevod: Du{ko Crvenkoski

RAZGOVOR ZA POVESTA

Ernest Hemingvej spa|a vo redot na najgolemite svetski


pisateli. Kako novinar propatuval niz mnogu zemji. Bil
svedok na golemi nastani. Od prestojot vo [panija za vreme na
Gra|anskata vojna, Hemingvej }e gi napi{e romanite Za kogo
bijat kambanite i Zbogum na oru`jeto.
Za povesta Starecot i moreto, golemiot svetski
pisatel, Ernest Hemingvej ja dobil Nobelovata nagrada,
najgolemo svetsko priznanie za literatura.
Preku borbata na stariot ribar i ogromnata riba ja
otkrivame negovata poraka deka ~ovekot so svojata hrabrost,
izdr`livost i so svojot streme` nikoga{ da ne potkleknuva
vo `ivotot.
Kako ja do`ivuva{ borbata na starecot so ribata?
Vo koj del od tekstot e predadena re{enosta na
starecot da izdr`i vo te{kata borba so ribata?
Pro~itaj go glasno toj del.

107

OD POVTORNATA POSETA NA SKOPJE


Odnovo {etam po skopskite ulici,
Odnovo gledam kako bujno te~e Vardar.
Nastojuvam da se prisetam za ne{to od minatata poseta,
^uvstvuvam `al za vremeto {to iste~e nepovratno.
Od grankite na drvjata se lee miris na vi{na vo cut,
Kraj ulicite zumbuli li~ni se smeat.
Zo{to samo lipite s u{te ne cvetaat?
Zatoa {to na planinite s# u{te ima sneg.
Isto takva zemja, kako vezena svila ubava,
Isti domovi - so qubov na lu|eto.
Pod isto takvo sonce mnoguzra~no
Republika e rodena nova.
Kraj mene deca, mom~enca i devoj~iwa, minuvaat,
Od nivnata smea srceto mi se branuva Vo minative godini, eve, novi `ivoti se rodile!
]e zastanam i }e gi gu{nam.
A da se gu{nat deca,
Toa zna~i da se pregrne idninata.

^en Haosu e sovramen


kineski poet,visoko
ocenuvan od
litraturnata
kritika ,popularen kaj
~itatelite.
Avtor e na nekolku
zbirki poezija.
Potpretsedatel na
asocijacijata za
prijaelstvo na
kineskiot narod vo
svetot, ~ija{to
delegacija neodamna
prestojuva{e vo
Makedonija,kako gostin
na Dru{tvoto na
makedonsko-kinesko
prijatelstvo .

^en Haosu - Kina


Prepev od kineski: Si In ^en

Staro Skopje

108

MEDIUMSKA KULTURA
FILMSKA IDEJA

SINOPSIS

SCENARIO

GOVOROT I GLUMATA VO IGRANIOT FILM

GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI

OD IDEJA DO FILM
Na pra{aweto: Kako nastanuva filmot Du{an
Joksi} go dal sledniov odgovor:
^estopati, pominuvaj}i pod nekoj balkon od nekoja
zgrada sigurno ste pomislile: ama bi bilo sme{no sega na
glavata da mi padne saksija so cve}e. Genijalno, od toa
mo`e da se nacrta dobra karikatura, da se napi{e
anegdota, da se snima film. E, toa {to za mig go
pomislivte - deka od taa misla mo`ete da nacrtate
karikatura, da napi{ete anegdota, raskaz ili da snimate,
film, toa e ideja.
IDEJA
Ideite mo`at da vi se rodat sekoga{ i sekade: doma,
vo u~ili{te, vo avtobus, na ulica, so eden zbor - sekade, a
sepak od niv da se napravi dobro delo. Idejata e kamentemelnik nad koj preku sinopsis, scenario, kniga na
snimawe, i ostanatite filmski komponenti, se izgraduva
edno filmsko delo. Idejata e su{tinska zamisla na eden
film.

Idejata e kamen- temelnik


nad koj preku sinopsis,
scenario, kniga za snimawe,
i ostanatite filmski
komponenti, se izgraduva
edno filmsko delo. Idejata
e su{tinska zamisla na eden
film.

SINOPSIS
Vo sinopsisot nakratko se iska`ani predmetot,
sodr`inata, glavnata tema i si`eto na filmot.
Sinopsisot pretstavuva mnogu prakti~en na~in za
iska`uvawe na sodr`inata na idniot film. Ako povtorno
go zemete gorenavedeniot primer, kade {to idejata e:
saksija {to pa|a nekomu na glava, sinopsisot bi mo`el da
bide vakov:
Tivko izleze od doma. Nadvor
trgna kaj Qup~o, drugar na brat mu.
balkon da se odmori. Odnenade`, od
nadolu saksija so cve}e. Tivko trgna
moment na glavata mu padna saksijata.

vrne. So tr~awe
Zastana pod eden
balkonot poleta
i, tokmu vo toj

Vrz osnova na edna ideja mo`at da se napi{at


razli~ni sinopsisi, koi podocna prerasnuvaat vo
scenario.

110

SCENARIO

Za osnova na sekoe
filmsko delo se zema
filmskoto scenario. Toa e
vid literaturno delo, vo
koe e predadena filmska
prikazna, so dijalog, opisi
i s# {to mo`e da se slika
so filmska kamera.

Filmot kako i sekoe umetni~ko delo ima cel da


predizvika nekoj vpe~atok ili emocii. Filmskata umetnost
toa go postignuva so svoite slo`eni izrazni sredstva. Ako vo
teatarot i literaturata se koristat govorot i zborot, kako
osnovno sredstvo vo filmot e slikata {to se dvi`i.
Za osnova na sekoe filmsko delo se zema filmskoto
scenario. Toa e vid literaturno delo, vo koe e predadena
filmska prikazna, so dijalog, opisi i s# {to mo`e da se slika
so filmska kamera. Vo scenarioto se opi{uva ambient kade se
odviva filmskoto dejstvo. Osnovna dvi`e~ka sila koja go
dvi`i filmskoto dejstvo e idejata {to treba da se prika`e vo
filmot.
Filmovite se delat spored svojata tematika, namenata
i filmskata tehnika. Najmnogubrojni se igranite filmovi, so
najrazli~na tematika.
VE@BA
Pro~itaj gi slednive izvadoci od scenarijata Angeli
na otpad od Tomislav Osmanli i Makedonska krvava svadba
od Slavko Janevski, pi{uvana spored istoimenata drama od
Vojdan ^ernodrinski i otkrij go mestoto i vremeto na
odvivaweto na dejstvoto.

ANGELI NA OTPAD
34. DEPONIJA
Eksterier-do`dliv den. Kamionot-kontejner go
istura svojot ne~ist tovar vo deponijata. Niz |ubreto ~ekori
Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a siten
do`d.
Od dale~inata bavno se dobli`uva siluetata na
porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i negoviot star
usporen pes Kalvik.
ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e!
GLOBUS: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na
gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava?
Icko se kikoti.
ICKO: (go poka`uva svoeto komsi-komsa) Eee, kako
mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site sme ti
nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik. Potoa, vaka ili
onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti e toa: od |ubre sme
napraveni, vo |ubre odime...

111

Zad kontejnerot se pojavuva i Globus. Doa|a


napred i se pozdravuva so Icko. Svojata krupna raka mu ja
podava, a so drugata go udira po ramoto. GLOBUS: ...A,
|ubriwa sme i vo me|uvreme! Nema begawe, tuka s# po~nuva
i s# zavr{uva.
ICKO: (Kon Globus, pitomo) A, kako mu ja zeme{
Dule, kako mu ja zeme{! Nekoj tuka }e vidi samo otpad. A,
jas vidi{, gledam `ivot. Biv{ `ivot, tragi od lu|e i
sudbini. Ovde se, gulap~iwa moi, nasobrani celi istorii.
Globus o~igledno ne go razbira.
Na strana od niv Matej pu{i, zagledan vo
dale~inata.
ICKO: Ova se depoa za spomeni. Deponiite ti se
kupi{ta od se}avawa, nade`i, qubov~iwa, sudbin~iwa,
mali i golemi son~iwa s# vrzani za ovie... bezbrojni
predmeti.... More Globus, otpadot ti e... biv{a vrednost?
Globus mol~i. Icko poglednuva kon zamisleniot
Matej.
ICKO: (Nasmevnuvaj}i se, sega ve}e kon Matej)
Ami tebe, pile, {to mi ti e? Izgleda{ kako site la|i da
mi ti potonale! E, more, budal~e. Xabe mi ti e s#. La|i,
bre, Matej~e, nie nemame. Nemame ni more, du{o! Nam ni #
pi{ano po otpad da talkame!
Matej poglednuva kon nego, mu vozvra}a so polunasmevka, a potem za~ekoruva u{te nekolku ~ekori
ponastrana. Pred nego se postila horizontot na
deponiskiot beskraj.
GLOBUS: (vo off tivko) Ostavi, Icko, mu ja
urnaa ku}ata!
Icko mu se dobli`uva na Matej.
ICKO: Matej~e, slu{ni {to }e ti ka`am: Znae{
li, {to obi~aj ima{e da ka`e Viktor, direktorot na mojot
cirkus? Veli, lu|eto se kako cirkuski artisti. Ne {to
site vo ista pretstava igraat i pod eden {ator site se
rodeni, zatoa pove}e od {ator nikomu i ne mu pripa|a! Si
imal ku}a, sega nema{ ni{to, golema rabota. Ne oti nekoj
ne{to ima! Ete, jas na primer! Nekoga{ imav nekakva
ku}a... Imav (se smee) duri i `ena vo ku}ata! I {to ako!
Sum imal - a sum nemal, razbira{? Sega sum duri
pozadovolen. Vaka mi e najubavo. Slobodija! Nemam ni{to,
a imam s#. I cirkusot i {atorot, sega s# e moe... A ti,
gulap~e, ne `alosti se. ]e gi zasolni{ ti decata nekade.
Samo, ova za cirkusot, ne zaboravaj go... Vo ista pretstava
site nie igrame, Matej~e!
Nim im pristapuva i... GLOBUS: E, more Icko!
Jakata filozofija, visoko $ bilo grozjeto na lisicata , pa
rekla - kiselo e!
Saka pak da go pot~ukne po ramoto.
ICKO: More, Dule, ne udiraj. Kr{liva roba nosam!

112

Doa|a napred i poleka, gledaj}i gi so tainstvena


nasmevka pravo v o~i, brcnuva vo pazuvite i vadi edna golema,
mle~na sijalica. Vo drugata pazuva imal u{te edna. Od edniot
xeb, na mantilot vadi treta i mu gi dava na Matej da gi
pridr`i, a toj vadi s# novi i novi!
(Izvadok od scenarioto Angeli na otpad)
Scenarist Tomislav Osmanli

MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA


... Valijata se vra}a od prozorecot kon masata i od nea
go zema yvon~eto. Go zatresuva. Od dale~inata na kadarot
vleguva sekretarot na valijata i pokorno ostanuva kraj
vratata.
SEKRETAROT: Povelete, gospodine valijo.
Valijata vadej}i go xebniot ~asovnik i poglednuvaj}i
vo nego.
VALIJATA: Izvesti gi konzulite deka devojkata }e
dade izjava pred niv, vo dvanaeset, vo sudot.
SEKRETAROT: Vedna{, gospodine valija.
Begot stanuva od stolot. Go vadi koltot od xebot i
poa|a kon prozorecot. Ja fa}a te{kata zavesa gotov da ja trgne
i se svrtuva kon valijata. Vo edna raka go dr`i koltot.
BEGOT: Tvojot sluga i odovde }e mo`am da go zadr`am
da ne odi kaj konzulite.
VALIJATA: (strogo) A potoa svrti go oru`jeto i kon
mene.
Begot sfa}a deka e bespomo{en. Se olabavuva. Se
svrtuva, odi i o~aen se potpira na yidot so ~eloto. I udira so
stegnata tupanica nekolku pati po yidot..
SUDIJATA: Od koga si vo begoviot saraj?
Cveta ja navedna glavata. Se ma~i-sega e prilika da se
spasi. Pesnata na slavejot s# pove}e ja ispolnuva sudskata
sala. Selanite se vko~aneti od situacijata.
DUKO: (kon Spase) : Zo{to mol~i?
SPASE: So ne{to $ se zakanile.
Slavejot prestanuva da pee. Ti{ina.
SUDIJATA: U{te edna{ te povikuvam da ka`e{ pred
site ovde deka sama si oti{la vo sarajot na Osman-beg.
SUDIJATA: Vnimavaj, toa edna{ si go ka`ala pred
selanite i nie go znaeme toa, a go znaat i efendiite konzuli.
Duko e voznemiren i ne izdr`uva.
DUKO: Cveto... ka`i im {to se slu~i v~era na `etvata.
Begot stanuva od svoeto mesto, kon sudiite.

113

BEGOT: Toj ne e povikan da zboruva, spre~ete go.


Cveta gleda nekade kon Duko koj se nao|a kon krajot
od sudnicata.
CVETA: Duko mislev deka si zatvoren vo izbite na
sarajot!
DUKO: Ni jas, ni Spase, eve go...
I ruskiot konzul stanuva od svojot stol i mu se
obra}a na valijata.
RUSKIOT KONZUL: Gospodine, site ovie lu|e
bile svedoci {to se slu~ilo v~era. Me|u niv ima i Turci
(poka`uva kon Orhan i kon negoviot rodnina, porane{en
kowar, koj ostanal so selanite).
RUSKIOT KONZUL: (na francuski): Bidete
qubezni, soslu{ajte gi (kon selanite na ruski): Selani vie
v~era bevte na `etva. ] e povtorite li i ovde deka
devojkata e grabnata?
Site selani se ve}e na noze.
POPOT: Dobro~initelot na{ vopros ni zadava-est
li Cveta zemena silum?
ORHAN: Cveta e grabnata, a nas so pu{ki n#
zadr`aa da ne ja vratime.
MOJSO: Site sme svedoci. Mo`eme da se zakolneme.
Nekolkumina od dnoto vikaat: -Grabnata e...
grabnata ...
MOJSO: Cveto, ka`i im. Konzulite se so nas...
Nekolku pati se slu{na yvon~eto od sudijata.
Begot odi zad Cveta. Ula $ prio|a kako da saka da ja
za{titi.
SPASE: Cveto ne se vra}ame vo selo bez tebe...
POPOT: Ka`i im }erko.
Valijata udira po masata i stanuva.
VALIJATA: Prestanete. ] e zapovedam da ve
isteraat od ovde. Selanite pak sednuvaat na klupite. I
begot, o~aen, se vra}a i sednuva na svoeto mesto.
Valijata sednuva i ja gleda Cveta. Ti{ina.
VALIJATA: Ka`i, ti!
CVETA: Pu{tete me... Malku li krv se prolea za
ovie tri dena?
Nejasna vreva. Valijata pak silno udira po masata.
VALIJATA: Ni~ija krv ve}e nema da se prolee.
Saka{ li da ostane{ kaj Osman -beg?
Slavejot pak se javuva so svojata pesna i ja pokriva
ti{inata. Is~ekuvawe.
Cveta zalipuva i se svrtuva. Potr~uva kon ruskiot
konzul.
CVETA: Spasete me. Begot se zakanuva{e deka }e go
oslepi brat mi. Bev ispla{ena. Toj ubi edna svoja `ena.

114

Ula $ prio|a na Cvta. Saka da ja pridobie.


Cveta se trga od nea. Ruskiot konzul se svrtuva kon
valijata, na francuski.
RUSKIOT KONZUL: Vie sekako slu{navte, gospodine?
Izvadok

Slavko Janevski

Scena od filmot Republikata vo plamen

115

KNIGA NA SNIMAWETO
Knigata na snimawe na filmot e delo na re`iserot
na filmot i pretstavuva prv tvore~ki trud pred
snimaweto na filmot. Osnoven element na knigata na
snimawe e filmskiot kadar. Vo knigata na snimawe mo`e
da se vidat elementarnite opisi na site sliki {to }e gi
sodr`i filmot, dijalozite, filmskata muzika i
filmskite efekti.

VE@BA
Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od knigite na
snimawe na filmovite Angeli na otpad i Most od
re`iserite Dimitrie Osmanli i Kole Manev i otkrij gi
razlikite me|u scenarioto i knigata na snimawe.

ANGELI NA OTPAD
34. Deponijata
eksterier-do`dliv den
Sosema blizok plan na kamionot-kontejner {to go
istura svojot ne~ist tovar, dodeka niz |ubreto ~ekori
Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a
siten do`d.
Total: naokolu kupi{ta otpad sred koj{to Matej
izgleda izguben kako vo nekoj ogromen |ubrav lavirint. Vo
istiot total kamerata bavno se dobli`uva kon cupkavata
silueta na porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i
negoviot star usporen pes Kalvik, kako mu se dobli`uvaat
na Matej. Blizok plan na dvajcata. Vo dlabinata na istiot
kadar kontejnerot doistura |ubre.
ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e!
GLOBUS: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na
gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava?
Krupen plan : Icko se kikoti.
ICKO: (go poka`uva svoeto komsi-komsa) Eee,
kako mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site
sme ti nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik.
Potoa, vaka ili onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti
e toa: od |ubre sme napraveni, vo |ubre odime...

Vo knigata na snimawe
mo`e da se vidat
elementarnite opisi na
site sliki {to }e gi
sodr`i filmot,
dijalozite, filmskata
muzika i filmskite
efekti.

116

Dodeka govori, Icko se pridvi`uva, a kamerata se


povlekuva nazad smestuvaj}i go Icko vo ameriken plan i
otvaraj}i ja pozadinata na kadarot. Zad kontejnerot se
pojavuva Globus. Doa|a napred i se pozdravuva so Icko.
Svojata krupna raka mu ja podava, a so drugata go udira po
ramoto. Icko vedna{ se pottrgnuva. Sega vo kadarot se site
trojca.
GLOBUS... A, |ubriwa sme i vo me|uvreme! Nema
begawe, tuka s# zapo~nuva i s# zavr{uva.
ICKO: (Kon Matej, pitomo) A, kako mu ja zeme{, Dule,
kako mu ja zeme{! Nekoj tuka }e vidi samo otpad. A, jas, vidi{,
gledam `ivot. Biv{ `ivot, tragi od lu|e i sudbini. Ovde se,
golup~iwa moi, nasobrani celi istorii.
Vo sredno dale~en plan , go prodol`uva tekstot...
ICKO: Ova se depoa za spomeni. Deponiite ti se
kupi{ta od se}avawa, nade`i, qubov~iwa, sudbin~iwa, mali i
golemi son~iwa, s# vrzani za ovie... Bezbrojni predmeti...
More Globus, otpadot ti e... biv}a vrednost?
Blizok plan na Globus koj mol~i i nedoverlivo go
gleda Matej koj vleguva vo kadarot i dvi`ej}i se kon Icko ja
ponesuva
kamerata koja {venkuva od Globus na Icko.
ICKO: (Nasmevnuvaj}i se, sega ve}e kon Matej) Ama
tebe, pile, {to mi ti e? Izgleda{ kako site la|i da mi ti se
potonale! E, more, budal~e. Xabe mi ti e s#. La|i, bre,
Matej~e, nie nemame. Nemame ni more, du{o! Nam ni # pi{ano
po otpad da talkame!
Pri poslednata re~enica, od grupata se izdvojuva Matej
koj za~ekoruva nastrana, dodeka kamerata, so nego, panoramira
kon {iro~inata na deponiskiot beskraj. Dlabinski kadar :
preku krupniot plan na Globus i Icko vo dlabo~inata ja
gledame figurata na zamisleniot Matej.
GLOBUS: (vo off, tivko) Ostavi, Icko, mu ja urnaa
ku}ata!
Kamerata so far go sledi Icko koj is~ekoruva i se
dobli`uva kon Matej.
ICKO: Matej~e, slu{ni {to }e ti ka`am: znae{ li,
{to obi~aj ima{e da ka`e Viktor, direktorot na mojot
cirkus? Veli. lu|eto se kako cirkuski artisti. Ne {to site
vo ista pretstava igraat, pod eden {ator site se rodeni, zatoa
pove}e od {ator nikomu i ne mu pripa|a! Si imal ku}a, sega
nema{ ni{to, golema rabota. Ne oti nekoj ne{to ima! Ete, jas
na primer! Nekoga{ imav nekakva ku}a... Imav (se smee) duri i
`ena vo ku}ata! I {to ako! Sum imal - a sum nemal, razbira{?
Sega sum duri pozadovolen. Vaka mi e najubavo.
Slobodija! Nemam ni{to, a imam s#. I cirkusot i
{atorot, sega s# e moe... A ti, gulap~e, ne `alosti se. ]e gi
zasolni{ ti decata nekade. Samo, ova za cirkusot, ne zaboravaj
go... Vo ista pretstava site nie igrame, Matej~e!

117

Vo svojot sreden plan, sleden od {venkot na


kamerata im pristapuva i ... GLOBUS: E, more Icko!
Jakata filozofija, visoko $ bilo grozjeto na lisicata , pa
rekla - kiselo e!
Saka pak da go pot~ukne po ramoto.
ICKO: More, Dule, ne udiraj. Kr{liva roba nosam!
Doa|a napred kon kamerata i vo preden plan na
dlabinskiot kadar brcnuva vo pazuvite i vadi edna golema,
mle~na sijalica. Vo drugata pazuva imal u{te edna. Od
edniot xeb na mantilot vadi treta i mu gi dava na Matej da
gi poddr`i, a toj vade s# novi i novi!
(Izvadok od knigata za snimawe na filmot Angeli
na otpad)
Re`iser Dimitrie Osmanli

RAZGOVOR ZA TEKSTOT
Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od
scenarioto Angeli na otpad, }e zabele`i{ deka so ovoj
izvadok od knigata za snimawe na istiot film, postoi
nekoja razlika vo novi termini {to se sre}avaat vo
tekstot.
Knigata na snimawe e delo na re`iserot na filmot.
Toj vrz osnova na scenarioto gi objasnuva poziciite na
filmskata kamera koja }e gi slika objektite, i }e go
sledat filmskoto dejstvie. Pa taka vo ovoj izvadok gi
sre}avate terminite: sosema blizok plan, total, vo
dlabinata, krupen plan, kamerata {venkuva, vleguva vo
kadarot... Termini koi{to se po~ituvaat od kamermanot na
filmot. Koi se razlikite me|u filmskoto scenario i
knigata na snimawe? Koj go pi{uva scenarioto, a koj
knigata za snimawe?

118

MOST
SEKVENCA 6.
DVOROT OD KU]ATA NA MANOJLE . EKSTERIER, DEN
Kadar 136.
Blizok plan. Crvena jambolija zaka~ena na `ica za
su{ewe ali{ta, od koja vrz zemjata pa|aat kapki od voda.
(kadarot po~nuva so kratok traveling nazad), Se otkriva
golem bel ~ar{av koj se ni{a na veterot. (Kadarot
prodol`uva so polu -kru`en traveling kon levo). Se otkrivat
Temjana kako pricvrstuva isprani ali{ta na `ica. Pokraj
nea, vo leviot del od kadarot, Projko so ~etka go ~isti teloto
na Sivec. Dodeka trae kadarot.
Projko - (of) Tetka Temjano! Dosega ne se osmeluvav da
te pra{am nitu tebe nitu tatko... koga i kako po~ina majka
mi?
Temjana (of) Majka ti po~ina mnogu mlada... po~ina od
golema nastinka. Toj den rabote{e na nivata, po~na da vrne
silen do`d izme{an so sneg... doma se vrati so jaka ka{lica.
Za nekolku nedeli `enata si otide.
Temjana se navednuva od drvena kopanka zema prani ali{ta, gi
redi na `icata.
Projko - Tatko ne be{e so nea na nivata?
Temjana -Ne! Vo toa vreme toj rabote{e na izgradbata
na Gradskiot most... toj zatoa ne go saka Komnen!
Kadar 137.
Krupen plan. Temjana si ja podnamestuva {amijata.
Temjana - Utrovo, dodeka ti spie{e dojde Kiril!
Slu{nal deka si se vratil, mnogu saka da te vidi...!
({venk kon levo = mnogu blizok plan). Se centriraat Projko
i Sivec.
Projko - Kiril! Pa, neli i toj be{e vojnik?
Temjana - (of) Da, no se vrati doma predvreme... be{e
lesno ranet vo nogata i potoa osloboden od askerluk...!
Re`iser Kole Manev

119

VIDOVI GOVOR VO FILMOT


Filmot e vizuelna umetnost. Od filmskoto platno
preku slika i govor go sledime re`iserskoto raska`uvawe
na prikaznata od scenarioto.
Vo sekoj film dominantna e slikata, no naj~esto nea
ja pridru`uva i govorot na likovite.
Dijalogot me|u likovite vo scenata naj~esto e
kratok, otstapuvaj}i $ mesto na slikata preku koja se
raska`uva dejstvoto.
Filmskiot monolog e govor , naj~esto na glavniot
lik koj go sledime i preku slika i preku ton.
Of, of - ton e narativniot glas na spikerot {to go
slu{ame, no ne go gledame negoviot lik.

Snimawe na kadar od serijata Ilinden

GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI

Spored zna~eweto i
goleminata, filmskata
uloga mo`e da bide glavna
ili sporedna.
Glavniot lik e nositel na
glavnoto dejstvo, i
naj~esto e prisuten vo
najgolem broj kadri vo
filmot.
Sporedniot lik se pojavuva
vo mal broj kadri i sceni.
vo mal broj kadri ili
sceni.

121

Nositeli na glavnata uloga (akter, akterka) vo sekoj


igran film e sekoga{ re`iserska opredelba, za likovi so koi
}e ja re`ira svojata zamislena filmska ideja.
Spored zna~eweto i goleminata, filmskata uloga mo`e
da bide glavna ili sporedna.
Glavniot lik e nositel na glavnoto dejstvo, i naj~esto
e prisuten vo najgolem broj kadri vo filmot.
Ulogata na glavniot lik e slo`ena i te{ka.
Sporedniot lik se pojavuva vo mal broj kadri i sceni.
Filmot e kolektivno ostvaruvawe. Vo negovata
realizacija u~estvuvaat golem broj na stru~ni lu|e koi se
{koluvale za razni oblasti od filmskata dejnost.
Pokraj scenaristot, re`iserot i nositelite na
glavnite i epizodnite ulogi, vo sozdavaweto na filmot
u~estvuvaat scenografi, kostimografi, pirotehni~ari,
majstori na svetlo, kaskaderi, akrobati i drugi.
Preku okoto na filmskata kamera, filmskiot snimatel
ja sledi igrata na akterite, raska`uvaj}i ja prikaznata preku
sekoj filmski kadar.
Vo scenite na filmot se javuvaat i likovi koi gi
zamenuvaat glavnite li~nosti vo opasnite i te{ki sceni kako
{to se skokovi od visina, soobra}ajni nezgodi, po`ari, i
drugi.
Za da bide sekoja scena {to porealna i povistinita,
glavnite akteri ne se vo sostojba da gi izvr{at stru~no i
uverlivo i zatoa gi zamenuvaat specijalni lica poznati kako
kaskaderi.
Kaskaderite gi izveduvaat najkompliciranite i
vozbudlivi sceni, naj~esto doveduvaj}i go i svojot `ivot vo
opasnost.
Vo akrobatskite sceni vo sekoj igran film sekoga{
igraat stru~ni i specijalizirani lica, poznati kako
akrobati, koi naj~esto gi sre}avame kako ~lenovi na nekoe
cirkusko dru{tvo.
Vpe~atokot kaj publikata e deka i kaskaderskite i
akrobatskite izvedbi se izvr{uvaat od samite akterki i
akteri.
Vo zavr{nata faza na filmot, pokraj montriraweto na
filmskata muzika koja go sledi filmskoto dejstvo,
filmskiot monta`er i re`iserot, kadar po kadar, go
sozdavaat noviot film.

NEVOLJA
Dve mom~iwa ~esto pati odele so tatka si po drva vo
gorata. Edna{ tatko im rekol:
- Denes sami }e odite po drva vo gorata!
- Dobro, tate, - rekle mom~iwata, - ama, ako ni se
skr{i kolata koj }e ni ja popravi?
- Ako vi se skr{i kolata, deca, vikajte ja nevoljata.
Taa }e vi ja popravi.
Dvete mom~iwa go poslu{ale tatka si. Gi vpregnale
volovite i oti{le vo gorata. Nasekle drva i dobro ja
tovarile kolata. Si trgnale. Za nesre}a, na polovina pat
im se skr{ila kolata. Mom~iwata zastanale i po~nale da
vikaat: Nevoljo, nevoljo! Ela da ni ja popravi{ kolata!.
Vikale, vikale, no nikoj ne im do{ol na pomo{.
Po~nalo da se stemnuva, a od nevoljata nemalo ni traga.
Najposle pomale~koto mom~e reklo:
- Bate, taa prokleta nevolja nema da dojde. Ve}e se
stemni. Ajde da se zafatime sami, pa kolku {to mo`eme da
si ja popravime kolata!
Dvete mom~iwa ja zele sekirata i teslata, pa se
navednale pod kolata. ^ukni ottuka, ~ukni ottamu - ja
popravile kolata.
Koga se vratile doma, tatko im gi pra{al:
- E, kako si pominavte deca?
- Ne pra{uvaj tate, - rekle tie. - Na polovina pat ni
se skr{i kolata. Ja viknavme prokletata nevolja, grlata si
gi iskinavme, no taa ne se odzva. Vidovme deka nema da
dojde, pa ja zedovme sekirata i teslata i, kolku {to
mo`evme, si ja popravivme kolata.
- Ete, deca, toa e nevoljata! - rekol tatko im. - Vie
ste ja vikale, a taa bila so vas. Koga nemalo koj da vi ja
popravi kolata, ste ja popravile samite.
Narodna prikazna
RAZGOVOR ZA PRIKAZNATA

[to im se slu~ilo na dvete mom~iwa vo gorata?


Koj trebalo da im ja popravi kolata?
Zo{to ne uspeale da ja dovikaat nevoljata?
[to im ostanuvalo da storat koga ve}e ja izgubile nade`ta
deka nevoljata }e dojde i }e im ja popravi kolata?
Vo koj del od prikaznata e izrazena narodnata dosetka i
mudrosta?

122

TRAGA^
Ispla{en od vetenoto, rekov: - O, Samoile,
protekuva{ kon dnoto ko razlean maten poroj...
Nepokoleblivosta na du{ata ti ostanuva
vo eden neminoven krug od soznanija.
Narodot mrazi, ma~itelite ne popu{taat
priznanieto za vinata e neugledno i grdo,
krunata ti e raspar~ana so vrisok me|u oblacite...

Jovan Koteski e poznat


makedonski poet.
Poteknuva od seloto
Presovjani Stru{ko.
Gi objavil slednive
zbirki poezija: Nasmevka
pred zorata, Zemja i
strast, Peplosija,
Zlodoba i drugi.
Negovata poezija e
prevedena na angliski,
francuski, ruski i drugi
svetski jazici.

I treba li sega jas, mesto carot da zboruvam?


- Zberete se mladi ma`i{ta od po oranici,
frlete ja kockata na sudbinata po klanici.
Vie kallivi nemturi od po kamena kleka
kaj {to pr~ meka,
kaj {to kamewarka se vie vo obra~ studen
bidete na {trek vo ~asot suden.
Selani pred oltarot na crkvata so va{ite molenici,
dojdete, kavgalii, so izdraskani kolenici,
ka{kala od lu|e od kov~ko i kozarsko pleme
posejte go, na Belasica, za idnata ~elad va{eto seme.
Zafatete ja rabotata od kraj stameno
so serioznost na lu|e {to kr{at kremen
ili na o~ajnici {to posegaat po remen...
]e sretnete nepreodni patje, nedostapni drzgi,
no i koga }e vi gi iskopaat o~ite, ako padne,
krenete go znameto okrvaveno...
Ne se sekoga{ pravilo Bo`jo
deka be`ana majka belo nosela,
dojdete od kaj Belasica, od kaj Gabrak,
od kaj Vra`ja ^uka
Soberete se pred kulata vo Klu~
(potisnete gi iskonskite besovi),
pluknete im v lice na Vizantijcite, na vadio~ite,
Zmiina majka da ve kluka!
Na agolot od yidot visulec visi,
me|u bo`urika i yvezda kulata dreme
opa{ana od vi~ni legioneri {to se snovaat
so ostri me~evi, so potegnati streli,
so iskonski bes, o caru, ~asot se pribli`uva
- voinite se vo napnati dvi`ewa plamen so plamen se progoltnuva,
~asovnikot peso~en
poka`uva sal edno isto vreme.

123

(Makrievo, 29 juli 1014 godina)


Nad Belasica, od vedrina, vo rumeni oblesoci

vrne ogan,
a smrtta gi mete postelite na planinata
i crven kukurek cveta. Mo`ebi ti {epna
angelot na du{ata: Eve ti rodina,
eve ti go imeto od lelek pogan neka ti se sti`ari! Bre, {to ti}e }e bea
tie {to vadea o~i? - [to milet gi okoti
pred krvta {to kako vino klokoti?
Izvadok

Jovan Koteski

^ovekot traga po s#,

~esto baraj}i go
nevozmo`noto, ~esto
baraj}i s# i samiot
sebe.
\eor|i Stalev

RAZGOVOR ZA POEMATA
Na anonimniot konkurs za poema, 1995 godina,
edinstvenata nagrada ja dobiva poemata Traga~ od
makedonskiot poet, Jovan Koteski.
Traga~ e izraz na ~ovekovoto qubopitstvo vo
potraga po nevozmo`noto, naj~esto tragaj}i vo samiot
sebe.
Tragaj}i po crvenoto i crnoto tkaewe na
makedonskoto tkivo, poetot go otkriva ~inot na
zlostorstvoto {to se slu~ilo vo bitkata na Belasica.
I po eden milenium, toa opomenuva, nikoga{ da ne
se povtori. No toa, i ne mo`e da se zaboravi. Za nego
zboruvaat i novite imiwa: Vodo~a, Kosturino, Slep~e...
Koga se odigrala bitkata na Belasica?
Kako gi do`ivuva{ stihovite od poemata?
Koja poetska slika najmnogu te vozbuduva?

Umetnosta na Trebeni{ta: [lem

124

NA EZEROTO

125

Kostadin gi be{e otpu{til veslata i ~unot, ostaven


samo na tihata struja, nesetno se dvi`e{e, zavrten so ednata
strana sprema gradot. Liceto na mladi~ot be{e se nabralo vo
ta`na misla, se preleala taa preku kako nejasna koprena.
Kolku e ubavo {to dojde, Tina, re~e toj, sednuvaj}i
kraj nejzinite noze. Denes mi e taka nekako, i veselo i ta`no
na du{ata. Taka nekako s# mi se preleva. Ubavo {to dojde. Se
raduva{ li i ti?
Devojkata mu odgovori so nasmevka i klimna so glavata,
gledaj}i go milo.
Ne setija koga se krena sonceto sosema, ezeroto
odedna{, kako da go poklopi senka, potemne i zastude. Tamu
kade {to potona svetlata lenta na nebo, zad planinata na
zapad, gradot isplovi kako od voda, belite ku}i ostro se
ocrtaa na horizontot, pred da po~nat da tonat vo siwakot na
prikve~erinata.
Ene ja na{ata ku}a, vikna devojkata i poka`a so
rakata kon gradot.
Kostadin go napnuva{e vidot da ja pobara niz trskite
male~kata bela ku}a kraj ezeroto. Ne se gleda{e, be{e
zavitkana vo zelen {al i samo edno par~e od pokrivot, kako
nemirna kadra se provira{e zeleniloto.
A na{ata ne se gleda, re~e Kostadin. Ni eden
prozorec. Potem naglo se svrte kon Tina. Tinke, da te
pra{am ne{to.
Ka`i.
Me saka{ li ti mene?
Znae{, zo{to pra{uva{?
Ama taka, mnogu, toa sakam da znam.
Tina pak, kako pred toa, samo mu klimna so glava i go
gleda{e milo i nasmeano.
Ete, sega znae{.
Ako me saka{ kako jas tebe {to te sakam, }e ti re~am
ne{to.
[to toa?
Da se zememe.
Devojkata mol~e{e, no o~ite i se raduvaa.
]e se zameme naprolet, {tom svr{i ribolovot.
Dotoga{ i tatko mi }e ... dojde na sebe. ]e si `iveeme vo
na{ata ku}a, i }e ni bide ubavo. Neli?
Devojkata klimnuva{e so glava, gledaj}i vo
temnosivata dale~ina na ezeroto.
Da se vratime, Din~o. re~e taa. ]e se stemni. Docna
e. A i fati da pristuduva.
Eve vedna{, re~e Kostadin i go zede vesloto.
Vesla{e brzo, ispraven sproti prohladniot veter, {to
mu ja razviva{e kosata i ja mre{ka{e mirnata zgornina od

ezeroto, kako preku nea da pominuva greblo.


Vo dale~inata, na ezeroto se palea feneri na
~unovite so razveselenite lu|e, {to peeja i se raznesuvaa
nivnite glasovi, kako da se nosi sprotivnata grmotevica
preku ezeroto.
Kostadin vesla{e i so taga misle{e na tatka si.
Izvadok od povesta Lu|e i ptici
Jovan Bo{kovski

RAZGOVOR ZA POVESTA
Pisatelot Jovan Bo{kovski vo povesta Lu|e i
ptoci go prosleduva `ivotot na siroma{nite ribari, vo
eden podolg vremenski period.
- Kade se odviva dejstvoto?
- Koi likovi se nositeli na glavnoto dejstvo?
- [to otkriva{ od razgovorot na Tina i Kostadin?
Mestoto e idilo~no, no `ivotot suriv.
Tina }e go isprati Kostadina na pe~alba.

Motiv od Dojran

126

TELEFON
Yvoni,
uporno yvoni
telefonot
dodeka kapnato spie{;
o, kolku malku mu treba
v dupka da sa skrie!
Ne po~ituva
ni red, ni mir,
na inaeti sekakvi zbir.
A koga posakuva{ da se javi{,
da raspra{a{ `ivi li se, zdravi,
ili, pak, strelu{ano ~eka{
blizok nekoj
da ti se javi, telefonot mol~i,
tvrdoglavo mol~i,
( vo suv avan voda tol~i!)
nem e linijata e vo prekin!
Yvoni koga saka,
merak ima takov;
mol~i koga saka,
da pukne{ od maka!
Aleksandar Popovski

RAZGOVOR ZA PESNATA
Telefonot e pridobivka na na{ata civilizacija.
So nego gi skratuvame dale~inite.
Kako go koristi{ telefonot?
Kako postapuva{ koga telefonot e vo prekin?
Ima{ potreba nekade da se javi{, no telefonot mol~i,
kako {to pee poetot Aleksandar Popovski.
Pro~itaj ja glasno poslednata strofa od pesnava i razmisli
{to izrazil poetot preku tie stihovi.

127

TELEFONSKI RAZGOVOR
Utredenta se javi Lena, po telefon.
- Pan~e, {to pravi{ ?
-Igram oro, - rekov.
Ne sakav, se razbira da priznam deka cel den bev
tre{ten zagledan vo trevnik, prozorci i zavesi, voop{to,
deka bev na~isto {a{ardisan od toa {to go gledav i od toa
{to go zamisluvav. Lena be{e daleku odovde, {to i da $
re~ev, }e izgleda{e kako da $ go velam od u{te podaleku.
- Te boli li nogata Pan~e?
Rekov deka toa ne e va`no i deka taa ne misli na toa
{to me pra{uva. Gleda {to pobrgu da ja spu{ti
slu{alkata za da mu se javi na onoj drugiot, so parite
predvideni za telefonskiot razgovor so mene.
- Ti ulav li si, - svika Lena, - ve}e ne mo`am da se
razberam so tebe. Dobro... mo`ebi e taka kako {to veli{,
mo`ebi sakam da mu se javam i na Petar, no... neli so tebe
razgovaram. I tate i mama se mnogu zagri`eni za tvojata
noga.
- [ipinki, - rekov jas.
- [to?
[ipinki, - povtoriv. - Tate si ja ima mama, mama si
go ima tate, a ti si go ima{ tvojot vo{liv Petar. Mnogu vi
e gri`a vam za mojata noga.
- I ti si ja ima{ Lidija, - re~e Lena i se nasmea vo
slu{alkata.
- [to?
- Nekakva Lidija be{e kaj nas. Ima{ li nekakva
Lidija za prijatelka!?
- [to?! - navistina bev vxa{en. - Kakva Lidija?
- Zapravo, ne, Lidija pra{uva{e za tvojata noga, i
kako si ja skr{il, i s#.
Bara{e poedinosti toa malo pr~le, da znae{. No
koga ja stegnavme, re~e deka e ispratena od nekakva Lile.
Nekakva Lile se interesirala za tebe. Ima{ li ti nekakva
Lile za prijatelka?.. Pan~e, me slu{a{ li? Alo! Alo!
Grlovo me stegna, po |avolite, Lena se smee{e, taa
ku~ka, Lena se prave{e golema, golema koja s# razbira i s#
prostuva.
- Leno, - rekov, - zo{to me zeza{?
- Ti sam se zeza{, - odgovori Lena. - Mnogu mi e
gri`a mene za nekakva Lidija ili za nekakva Lile. Dodeka
da porasne{ }e zapoznae{ barem deset Lidii i deset
Liliwa. No deka ti si sam, se zeza{, e vistina. Jas mnogu
pati ti podavam raka, no ti ne prifa}a{, poslatko ti e
sam da se zeza{...
-Ti mi podava{ raka?

128

-Ama {to. U{te i ne priznava{?


- Priznavam, - rekov, - pa da. Dobro, ti mi podava{ raka,
i?

Olivera Nikolova
e sovremena
makedonska
pisatelka.
Detstvoto i
pominalo vo
Struga i vo Veles
kade {to zavr{ila
gimnazija.
Diplomirala na
Filozofskiot
fakultet. Mnogu
godini gi
ureduva{e radio i
TV emisiite na
Makedonskata
televizija. Mnogu
generacii
izrasnale so
prikaznite od
nejzinata kniga
Zoki Poki {to se
prvedeni na pove}e
jazici. Od peroto
na Olivera
Nikolova izlegle
romanite Zemjata
vo koja nikoga{ ne
se stignuva,
Prijatelite Bon i
Bona, Tajnata na
`oltoto kufer~e,
Mojot zvuk ,
raskazite Zimski
detektiv, bajkata:
Ta`niot vesel
Vladimir i drugi.

129

Mo`ebi taa navistina sakala da mi pomogne nekoga{,


no na{ite razgovori so Lena bea sekoga{ prazni i nikoga{ ne
me zadovoluvaa sosema. Izgleda{e kako jas i Lena da se sakame
samo poradi toa {to sme `iveele zaedno pred taa da si zamine
na studii i pred da go najde toj vo{liv Petar.
- Eve, - re~e Lena , - eve, i sakam da ti podadam raka.
Kakvi se tvoite odnosi so tetka?
- Taa e zelena, - rekov jas vo slu{alkata, i taa se zeza
samata so sebe pove}e i od mene, Leno, znae{?
Lena po~na da se smee tolku silno {to me zabole uvoto.
-Ej, gerlo, - svikav, popoleka. Ne sum jas na Antarktik.
Zapravo, da, sum, - rekov.
Lena ne prestanuva{e da se smee.
- Zo{to pa sega na...Antarktik?
- Zatoa {to ti si na Arktik, - rekov. Zatoa {to si ti
Arktik, a jas na Antarktik. Gleda{ kolku sme daleku jas i ti,
Leno?
Nejzinoto smeewe naedna{ sekna.
Eh, Pan~e... zo{to si takov? Saka{ da me nata`i{, a?
Dobro, brate... dobro. A jas sakav samo da ti re~am da bide{ na
{trek so tetka...tate izgleda... ima namera da te ostavi kaj nea
za da gi popravi{ edinicite... Ako te ~epne sega, }e te mesi do
krajot na godinata, Pan~e... a jas mislam... mo`e{ i sam s# da
popravi{ vo Gevgelija...
Aaaa, - rekov, - toa bilo, zna~i! Kako jas da sum tele,
neli? Ako ostanam vo Skopje, ti fufka sestri~ke... toa da
re~e{! ]e te {piuniram! Ne {to mi podava{ ti mene raka,
tuku ti fufka, priznavaj!
Ah, - re~e Lena, - ah! Kolku pove}e zboruvame, tolku
pove}e me nata`iva{! Zboruvavme mnogu, a ni{to. Sega ne }e
mo`am ni na Petar da mu se javam, a so tebe ne se razbrav. Koga
}e porasne{ Pan~e, ah, pa ubavo da razgovaram so tebe?
Mene mi dojde da puknam.
- Misirko, - vresnav, - zar ne sfa}a{, jas sum porasnat, i
toa odamna, misirko.
- Ah, - re~e Lena, - samo taka ti se ~ini. Na site taka im
se ~ini. Drugarite treba da ka`at za toa, Pan~e moj.
I taa ja spu{ti slu{alkata.
Izvadok od romanot Mojot zvuk

Olivera Nikolova

RAZGOVOR ZA ROMANOT
Makedonskata pisatelka Olivera Nikilova vo
izvadokot od romanot Mojot zvok, prosleduva eden
neobi~no dolg telefonski razgovor me|u Pan~e i negovata
sestra.
[to otrkriva{ vo ovoj neobi~en dijalog?
Koga go upotrebuva{ telefonot?
Kolku ~esto razgovara{ preku telefon so svoite
sou~enici?

ZADA^A
Obidi se da go dramatizira{ ovoj telefonski razgovor.

Petre Garkata: Arhierejski tron

130

PRVOTO PISMO
Toga{ od kaj vlezot se pojavi edna grupa zaostanati
devoj~iwa. Site bea oble~eni vo sini rabotni obleki. No,
ne{to drugo go prikova kon niv vnimanieto na Bor~e. Vo
sredinata ~ekore{e edno visoko devoj~e so pletenki.
I raska`uva{e ne{to na drugarkata do sebe; obete
yvonlivo se smeeja. Smeata dopre do Bor~e i go obzema siot.
Iako bea mo{ne daleku, toj gi raspoznava{e crtite od liceto
na devoj~eto vo sredinata: trkalezno, so crveni obrazi i
simpati~na nasmevka. Bor~e se seti deka do nego stoi noviot
poznanik Dimitar i v mig gi povrza - Dimitar i grupata
devoj~iwa. Doverlivo {epna:
- Slu{aj Dimitar! So tebe ubavo se zapoznavme... A ti
sega }e mi raska`e{ za ona devoj~e!
- Koe?
- Onoa, {to odi vo sredinata...
Onaa, {to nosi zelena ~anta, i plasti~no }ese vo
drugata raka. Sigurno vnatre i se patikite za fiskultura...
Dimitar ne brza{e so odgovorot:
- Se vika Violetka.
- Ubavo imence! - Blesna Bor~e i pojde da gi presretne
devoj~iwata. No Dimitar dr`e{e ~ekor so nego, i mu re~e:
- Nemoj da ja zadeva{ nea!
Vo negoviot glas ima{e i molba, i naredba, i
predupreduvawe. Bor~e se sepna:
- Ej, a zo{to? Da ne e zabraneto?!!
- Taa... Mnogu e voobrazena. Ne razgovara so ma{ki!
Bor~e saka{e na nekoj na~in da go privle~e
vnimanieto na devoj~iwata. Napravi ostro dvi`ewe napred,
se do~eka na racete, go krena teloto i po~na da odi, dvi`ej}i
se so pomo{ na dlankite. Devoj~iwata go odminaa.
Samo Violetka prezrivo re~e:
- Cirkuzant!
Bor~e se vrati do Dimitar. Be{e vcrvenet vo liceto,
od napor ili od vozbuda. Gi istrese racete od pravot:
- So tebe u~i, neli?
- Da. -Tivko re~e - ma{kite ja nerviraat...
- ]e smekne! Eden e Bor~e vo celoto u~ili{te.
Kratko razmisluva{e. Liceto mu se razvedri od
nenadejnata misla:
- Dimitar, ti }e $ odnse{ pismence na Violetka! Od
mene - za nea. No Dimitar tvrdoglavo odbi:
- Ne!
Bor~e strplivo mu objasnuva{e:

131

- ]e odnese{... Pa neli sme drugari? A jas nema da


te zaboravam.
Denovive }e primime novi ~lenovi vo podmladokot
na rakometniot klub... Javi se! Vo glasot na Dimitar
ima{e prizvuk na kolebawe:
- A pismoto... kakvo }e bide?
- Ama si naiven!... Pa qubovno, budal~e!? Daj edno
moliv~e i par~e hartija. Ajde, skubni eden list od
tetratkata... [to me gleda{ taka, jas denes dojdov bez
~anta, kako na gosti?!
Dimitar poleka i nevolno ja otkop~a ~antata.
Razmisluva{e dali da izbega ili da go poslu{a Bor~e.
Sepak, mu podade moliv i edna stara tetratka:
- Na! Pi{uvaj na posledniot list...
Bor~e go zavle~e kon park~eto. Sedna na klupata.
Toj ja stavi tetratkata na kolenici, premnogu dolgo go
premestuva{e molivot me|u prstite. Nastapi ~udna
ti{ina. Bor~e be{e vslu{an vo okolnoto di{ewe na
prirodata: crcorea vrap~iwa, {umolea belite cvetovi na
bagremite, plisokot na vodata od fontanata li~e{e na
majski do`d. Podmi`uva{e, razmisluvaj}i {to da napi{e
vrz beliot list hartija. So krajot na okoto zabele`a sitno
bumbar~e kako so pla{livi stapki ja preminuva peso~nata
pateka. Ne`no go slede{e s# dodeka ne se zagubi vo
trevkite so otvoreno zelena boja. Go sepna glasot na
Dimitar:
- Pobrzaj, treba da si odam doma!
Pi{uvaj}i, Bor~e vozbudeno zboruva{e:
- Sega batko Bor~e }e naveze nekolku re~enici...
Taka-a-a... Edno ne`no pismence od koe ubavata Violetka
}e pocrvene kako bulka!... A-ha, samo u{te zbor-dva...
Gotovo! Sega }e go svitkame listot na ~etiri, CMOK! - i
po{tarot mo`e da pobrza!
Dimitar go pozema svitkanoto pismence i go skri
vo u~ebnikot po geografija.
- Koga da $ go predadam?
- U{te utre.
- Ako mi se naluti?
- Nema! Utre na golemiot odmor predaj $ go li~no.
Ako pra{a od kogo e, jas }e stojam pod prozorcite na
va{ata u~ilnica... Nema da go zagubi{?
- Nema.
- Gledaj pismoto da stigne navreme i vo vistinskite
race.
Go gleda{e v o~i bez da trepne; re~e:
- Dobro, Bor~e.
Se razdelija. Dimitar se upati kon dvori{nata
vrata. Ode{e poleka i nekolkupati se svrte. ^antata
naedna{ mu stana prete{ka. [to mu treba{e da se pletka

132

so vakvi raboti? PISMO! A ako go ka`e na klasniot


rakovoditel, pa toj go povika tatko mu, ete ti }otek...
Bor~e ja preskokna betonskata ograda na u~ili{teto i
se zagubi po nekoe pat~e me|u bav~ite. Ne go zagri`uva{e
sudbinata na pismoto. Be{e siguren deka toa }e stigne do
Violetka. Razmisluva{e za Dimitar i tajnata {to toj ja
nose{e so sebe: ]E IZDR@I LI DA NE GO PRO^ITA?
Izvadok od romanot Zbuneti godini.
Velko Nedelkovski

RAZGOVOR ZA ROMANOT
Sovremeniot makedonski pisatel, Velko Nedelkovski
za svojot roman Zbuneti godini, pi{uva: Vo nego
raska`uvam za prvite trepetni poglednuvawa i do{epnuvawa
me|u u~ili{nite klupi, za toplata istorija na edna tuku{to
rodena u~eni~ka qubov, za radostite i tagite {to taa gi nosi
so sebe.
[to otkriva{ vo sredbata me|u Dimitar i Bor~e? Koe
devoj~e najmnogu mu go privlekuva vnimanieto na Bor~e? Kako
Bor~e saka da go privle~e vnimanieto na devoj~iwata? Kako
pominuva taa negova finta kaj Violetka? Na koj na~in
Bor~e $ ja otkriva svojata qubov na Violetka? Kakvo pismo
}e $ napi{e? [to go izma~uva Bor~e, otkako }e mu go predade
pismenceto na Dimitar?

133

Scena od TV serijata Prvite cutovi

RE^NIK
na pomalku poznati zborovi
a
askerluk - vojska
atak - napad
agonija - (gr~ki - borba) pretmsrtna borba, o~aj.
b
boljarski - gospodarski
v
vopros - pra{awe
d
dembel - mrzlivec
dikli - alatka za kopawe
drea - obleka
distance- oddale~enost
e
eksterier - nadvore{en izgled
z
zeera - otrov
k
kabaet - vina
klisna - pobegna
kopanka - korito
kolt - vid pi{tol
kompromis - spogodba
l
lafot - zborot
lizinka - znak za raspoznavawe

134

m
majtap - {ega
metamorfoza - preobrazba
monahiwa - sve{teni~ka
p
pancir - za{titna obleka
pastva - vernici
pentarevme - ka~uvavme
poskok - vid zmija
povid- vid rastenie
purpurni - portokalovo - crveni
r
ruba - nevestinski ~eiz
s
sit - najaden
sinori - predeli
sinonim - zbor razli~en po forma, no blizok po svoeto zna~ewe
sor~e - alatka za se~ewe
t
total - filmski plan
u
uznav - doznav
f
fah - opredelba, specjalnost
h
harpoon - (angliski - harpoon) 1,20 m. do 1,50 m. dolgo kopje so
zelezen vrv za lovewe kitovi.
~
~emer - gor~ina

135

x
xabe - naprazno
{
{venkuva - dvi`ewe na kamera

136

KORISTENA LITERATURA
1. Ba~anov Petar, Andonova Zdravka, Filmot
makedonski jazik, Detska radost, Skopje, 1992

vo

nastavata

po

2. Bojkovska Stojka, Minova-\urkova Liljana, Pandev Dimitar,


Cvetkovski @ivko (pod redakcija na Minova-\urkova Liljana),
Makedonski jazik na srednoto obrazovanie, V dopolneto izdanie,
Prosvetno delo, Skopje 2001
3. Vidoevski Bi`idar, Dimitrovski Todor, Koneski Kiril, UgrinovaSkalovska Radmila (pod redakcija na Dimitrovski Todor), Pravopis
na makedonskiot literaturen jazik, Prosvetno delo, Skopje 1998
4. Dimova Violeta, Literaturnoto delo i recipientot,
re~, Skopje, 2007

Makedonska

5. Koneski Bla`e, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik,


Kultura , Skopje 1982
6. Koneski Kiril, Provopisen re~nik na makedonskiot
jazik, Prosvetno delo, Skopje 1999

literaturen

7. Panoska Ru`a, Sovremen makedonski jazik, Universitet Sveti Kiril


i Metodij - Skopje 1994
8. Andreev Quben, Literatura za l klas na srednite u~ili{ta
Prosvetno delo - Skopje, 1973
9. Re~nik na makedonskiot jazik t. l-lll, Institut za makedonski jazik,
Skopje, 1961-1966
10. @ivkovi} Dragi{a, Teorija kni`evnosti sa teorijom
Nau~na kniga, Beograd, 1967

137

pismenost,

SODR@INA
JAZIK
MAKEDONSKIOT JAZIK VO 19 VEK..................................................................4
JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI....................................4
JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA NA 19 VEK.......... 5
RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA-Joakim Kr~ovski..............7
EPITAF NA KIRILOVIOT GROB-Kiril Pej~inovi}...................................8
BISERA-Kostantin Miladinov................................................................................8
AKCENT...........................................................................................................................9
AKCENTSKI CELOSTI.........................................................................................10
BEZLI^NI GLAGOLI..............................................................................................12
NELI^NI GLAGOLSKI FORMI.........................................................................13
PROSTI GLAGOLSKI FORMI.............................................................................17
ZAPOVEDEN NA^IN...............................................................................................20
PRILOZI.......................................................................................................................21
PREDLOZI....................................................................................................................22
SVRZNICI....................................................................................................................23
PREDMET.......................................................................................................................24
APOZICIJA.................................................................................................................27
STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA....................................................28
PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA........................................................28
NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI...............................................................29
SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI SLO@ENI RE^ENICI..........................32
RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED
POTEKLOTO NA ZBOROVITE..............................................................................33
PRAVOPIS NA SOGLASKATA J.........................................................................36
PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W.................................................................37
PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X................................................................38
PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H................................................................39

LITERATURA I LEKTIRA
VETEROT NOSI UBAVO VREME -Aco [opov.................................................41
SOCIJALNI PESNI................................................................................................42
SKITNIK-Kole Nedelkovski..................................................................................42
MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI-Narodna pesna...........................43
DETETO NA ULICATA-Aco Karamanov.............................................................43
ELEGIJA........................................................................................................................44
ELEGIJA ZA TEBE-Ko~o Racin.............................................................................44
@ALI MOME DA @ALIME-Narodna pesna......................................................45
POSLEDEN TELEFONSKI POVIK-Slavko Janevski..................................46
BALADA........................................................................................................................47
BALADA ZA VREMETO-Mateja Matevski..........................................................47
ZAQUBILE SE-Narodna balada............................................................................48

138

BALADA ZA NEPOZNATIOT-Ko~o Racin......................................................49


ROMANSA.....................................................................................................................50
PRAZNI^NA ROMANSA-Mateja Matevski.......................................................50
NEPOZNATATA-Hajnrih Hajne.............................................................................51
ZBOROVITE- Gogo ivanovski.................................................................................52
REFREN.........................................................................................................................53
GRADACIJA.................................................................................................................54
APOSTROFA...............................................................................................................55
HIPERBOLA...............................................................................................................56
PROBLESNUVA-Jovica Tasevski - Eternijan ..................................................57
ROMAN..........................................................................................................................58
JON-Petre M Andreevski.........................................................................................59
STARIOT ALBUM-Gorjan Petreski....................................................................60
IMER-Zoran Kova~evski..........................................................................................62
FILO I HILDA-Vidoe Vidi~evski.....................................................................64
IZLO@BA-Bla`e Koneski.....................................................................................66
OGAN SPROTI VELIGDEN-Ante Popovski....................................................68
DNEVNIK....................................................................................................................70
OD NEDOVR[ENIOT DNEVNIK NA EDEN U^ENIK...............................71
DRAMSKI TEKST.....................................................................................................73
DIJALOG......................................................................................................................74
DOJ^IN I DEVOJKITE-\or|i Stalev...............................................................75
STOMNE VODA OD DRIM-Jordan Plevne{.....................................................78
MONOLOG....................................................................................................................80
SID-Pjer Kornej..........................................................................................................81
ISKAZ NA LIKOT..................................................................................................83
LEKTIRA......................................................................................................................84

IZRAZUVAWE I TVOREWE
VERNOSTA NA BILKITE-Naume Radi~eski....................................................86
SEMEJSTVOTO OGULINOVCI-@ivko ^ingo.................................................87
AVTOBIOGRAFIJA..................................................................................................91
OD AVTOBIOGRAFIJATA NA PRLI^EV.......................................................91
ESEJ.................................................................................................................................94
KUKLA-Katerina Petrovska-Kuzmanova...............................................................94
YVEZDTA NA POETOT-Naume Radi~evski..........................................................95
MOLBA............................................................................................................................97
@ALBA............................................................................................................................98
GOVOR..............................................................................................................................99
POEZIJATA I PRAVOTO NA @IVEEWE-Mihail Renxov..........................99
KOGA ZAVESATA ]E SE KRENE-Bingdis Finbogadotir...........................100
ZAPISNIK.................................................................................................................102
CIVILIZACIJA-Melih Xevdet Andaj..............................................................104
BORBA SO RIBATA-Ernest Hemingvej..............................................................105

139

OD POVTORNATA POSETA NA SKOPJE-^en Haosu - Kina.....................108

MEDIUMSKA KULTURA
OD IDEJA DO FILM..............................................................................................110
SCENARIO.................................................................................................................111
ANGELI NA OTPAD -Dimitrie Osmanli.........................................................111
MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA-Slavko Janevski...................................113
KNIGA NA SNIMAWE..........................................................................................116
ANGELI NA OTPAD-Dimitrie Osmanli..........................................................116
MOST-Kole Manev......................................................................................................119
VIDOVI GOVOR VO FILMOT.............................................................................120
GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI.....................................................................121
NEVOLJA-Narodna prikazna...................................................................................122
TRAGA^-Jovan Koteski.............................................................................................123
NA EZEROTO-Jovan Bi{kovski.............................................................................125
TELEFON-Aleksandar Popovski..........................................................................127
TELEFONSKI RAZGOVOR-Olivera Nikoliva...............................................128
PRVOTO PISMO -Velko Nedelkovski................................................................131
RE^NIK........................................................................................................................134
KORISTENA LITERATURA................................................................................137
SODR@INA................................................................................................................138

LITERATURA I LEKTIRA
140

You might also like