OSNOVNI POIMI NA JUDAIZMOT

Cadik Danon
 ^uvstvuvam obvrska da £ se zablagodaram na Rot{ildovata fondacija za finansi-
skata i moralnata poddr{ka, koja mi ja pru`i vo tekot na moeto 25-godi{no rabo-
tewe vo Evrejskata zaednica na Jugoslavija.
Avtorot

katalogizacija I would like to express my gratitude the Rothschild Foundaditon for the financial and mo-
ral support which I have enjoyed during the past 25 years of my work in the Jewish Com-
munity of Yugoslavia.
Author
 Naslov
Osnovni poimi na judaizmot Sodr`ina
Naslov na originalot
Osnovni poimi Judaizma 1. EVREJSKIOT KALENDAR 7
1.1. Molad. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Avtor 1.2. Tekufa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Cadik Danon

Izdava~ GOLEMITE PRAZNICI

Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS)
vo sorabotka so Evrejska zaednica vo Republika Makedonija (EZRM) 2. [ABAT (sabota) 12
2.1 Nerot [abat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Izdava~ki sovet 2.2 Kabalat [abat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
\oko \or|evski (MPC)
Metin Izeti (IZ) 2.3 Leha dodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Don Mato Jakovi} (KC) 2.4 Kidu{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Milica Poprizova (EMC) 2.5 Oneg [abat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Viktor Mizrahi (EZRM) 2.6 [alo{ seudot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Aleksandar Kr`alovski (MCMS) 2.7 Mocae [abat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
2.8 Melave malka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Izvr{en direktor
Sa{o Klekovski 2.9 Avdala. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
2.10 Avot melahot i toladot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Odgovoren urednik 2.11 Hala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Hazan Avi M. Kozma 2.12 Mana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
2.13 [ama{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Prevod
Marija Aleksi} 2.14 Defikot a{ama{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
2.15 Jadewa za [abat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Lektor i korektor
Magdica [ambevska 3. RO[-HODE[ 24
Dizajn i podgotovka
Zip Zap, Skopje
4. RO[ A[ANA 25
4.1 Istorijata na Novata godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Pe~ati 4.2 Obi~ai na Ro{-a{ana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Borografika, Skopje 4.3 Obredi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
4.4 Jom tov {eni {el galujot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Tira`
4.5 [ofar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
250 primeroci
4.6 Selihot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Adresa na izdava~ot 4.7 Amnon od Majnc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Makedonski centar za me|unarodna sorabotka 4.8 Untane tokef . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
“Nikola Parapunov” b.b., p. fah 55 4.8 Ta{lih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
1060 Skopje, Republika Makedonija
e-mail: mcms@mcms.org.mk
5. JOM AKIPURIM ILI JOM KIPUR 31
5.1 Jom akipurim vo staro vreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Prevodot na izdanieto na makedonski jazik e ovozmo`en so dozvola na izdava~ot. 5.2 Jom akipurim vo vremeto na Vtoriot hram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Izdavaweto e ovozmo`eno so finansiska poddr{ka od danskata i od norve{kata vlada, vo sorabotka so
5.3 Obredot vo hramot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Danskata crkovna pomo{ (DCA) i Norve{kata crkovna pomo{ (NCA). 5.4 @rtven jarec (azazel). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
5.5 Jom kipur po razoruvaweto na Hramot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
5.6 Nekoi obi~ai na Jom kipur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
5.6.1 Kapara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
5.6.2 Kal nidre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

4
 5.6.3 Aseret jeme te{uva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 DRUGI PRAZNICI
5.6.4 [abat {uva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
5.6.5 Malhut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 11. LAG BAOMER 62
5.6.6 Palewe sve}i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
5.6.7 Blagoslov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 12. HANUKA 63
5.6.8 Bela obleka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 12.1 Poteklo na praznikot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
5.6.9 Pomiruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 12.2 Kako se slavi Hanuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
5.6.10 Neila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 12.3 Verski obredi i molitvi na praznikot Hanuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64
5.6.11 Viduj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 12.4 Naziv (ime) na praznikot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
12.5 Obi~ai . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
6. [ALO[ REGALIM (tri praznici za poklonenie) 40
13. HAMI[A ASAR BI[VAT 67
7. SUKOT 41
7.1 Suka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 42 14. PURIM 69
7.2 Simhat bet a{oeva . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 43 14.1 [u{an-Purim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
7.3 Arbaa minim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 44 14.2 Megilat Ester - kniga za Estera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
7.4 U{pizin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 44 14.3 Com Ester . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
7.5 O{ana raba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 45 14.4 Hame{ Megilot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
7.6 [emini aceret . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 45 14.5 Hag aasirim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
7.7 Simhat tora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 46
7.8 Hatan Tora vehatan Bere{it . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 46 POSTI
7.9 Akafot .................... . . . ........................... . . . . . . . 47
7.10 O{anot .................... . . . ........................... . . . . . . . 47 15. POSTI 76
7.11 Hol amoed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ............................ . . . . . . . 48 15.1 Postot Ti{a-Beav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
15.2 Postot [iva asar betamuz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
8. PESAH - PRAZNIK NA OSLOBODUVAWETO 49
15.3 Com Gedaqa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
8.1 Seder Pesah i Agada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
15.4 Post Asara betevet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77
8.2 Maca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
8.3 Kearat Seder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
SPOMEN-DENOVI
8.4 Koso {el Elijau Anavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
8.5 Afikoman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
16. JOM A[OA VEAGEVURA - DEN NA STRADAWE I NA JUNA[TVO
8.6 Had gadja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
(Den na se}avawe) 80
16.1 [to e {oa-holokaust? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
9. NASPROTI PESAH I PODGOTOVKI ZA PESAH 54
9.1 Hamec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 16.2 Vostanieto vo Var{avskoto geto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
9.2 Bedikat hamec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
9.3 Mehirat hamec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 17. JOM AACMAUT 82
9.4 Pesah {eni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
18. BIBLIJA 83
9.5 [abat agadol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
9.6 Omer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 18.1 Tanah (Biblija - Star zavet) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
9.7 Sefirat aomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 18.2 Knigite na Tanah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
18.2.1 I Tora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
10. [AVUOT 57 18.2.2 II Neviim (proroci) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
10.1 Obi~ai . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 18.2.3 Aftara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
10.2 Akdamut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 18.2.4 III Ketuvim (spisi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
10.3 Megilat Rut - svitokot za Rut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 18.3 Sodr`ina na Torata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
10.4 Isru hag . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 18.3.1 Tora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
18.4 Bere{it (vo po~etokot) - Genesis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
18.5 [emot (imiwa) - Egzodus (Exodus) (izleguvawe) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
 18.6 Vajikra (i povika) - Levitikus (Leviticus) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
18.7 Bemidbar - Bamidbar (vo pustinata) - Numeri (Numeri) (broevi) . . . . . . . . .
18.7.1 Od sodr`inata na knigata “Bemidbar” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
18.8 Devarim (zborovi) - Devteronomium (Deuteronomium) . . . . . . . . . . . . . . . . . .
18.8.1 Nekoi propisi od knigata “Devarim” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
19. MI[NA
20. NEVIIM (hebr. proroci) 98
20.1 Neviim ri{onim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
20.2 Sefer Jeo{ua (Kniga za Jeo{ua) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
20.2.1 Od sodr`inata na Knigata Jeo{ua . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100
20.2.1.1 Izvidnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
20.2.1.2 Preminuvawe preku rekata Jordan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
20.2.1.3 Zazemaweto na Jeriho. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
20.2.1.4 Zazemaweto na Aj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
20.2.1.5 Lukavstvoto na Givowanite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
20.3 [ofetim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
20.3.1 Od sodr`inata na knigata “[ofetim” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
20.3.1.1 Eud . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
20.3.1.2 Devora i Barak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
20.3.1.3 Gideon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
20.3.1.4 Jiftah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
20.3.1.5 [im{on (Samson) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
20.3.1.6 Magare{kata ~elust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
20.3.1.7 [im{on vo Gaza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
20.3.1.8 [im{on i Dalila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
20.3.1.9 [im{onovata smrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
21. [emuel I-II (Samuel) 109
21.1 Va`ni li~nosti vo knigite [emuel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
21.1.1 Eli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
21.1.2 [emuel (Samuel) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
21.1.3 [aul . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
21.1.4 [aul i David . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
21.1.5 David . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
21.1.6 Monarhija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
21.2 Od sodr`inata na [emuelovite knigi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
21.2.1 [emuelovoto proro{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
21.2.2 David i Golijat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
21.2.3 Davidovata ta`a~ka pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
21.2.4 Davidovata prequba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
21.2.5 Natan go ukoruva David . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
21.2.6 Kako bil osvoen Erusalim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
21.2.7 Herem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
22. CAREVI I-II (Melahim I-II) 122
22.1 [elomo Ameleh (Carot Solomon) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
. . . . . . 90 22.1.1 Jaknewe na centralnata vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
. . . . . . 92 22.1.2 Nadvore{na trgovija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
. . . . . . 92 22.1.3 Poslednite denovi na carot [elomo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
. . . . . . 94 22.1.4 Gradeweto na Hramot vo Erusalim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
. . . . . . 95 22.2 Izrael po [elomo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
22.2.1 Rehavam. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
96 22.3 Po rascepot na Erusalim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
22.4 Od knigata za carevite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
22.4.1 Kratok pregled na nekoi nastani vo Izrael i vo Judeja . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
22.5 Od sodr`inata na knigata za carevite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
22.5.1 Navotovoto lozje i carot Ahav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
22.6 Zo{to izraelskite plemiwa se asimilirale, a judejskite se odr`ale . . . . . . . . . . 129
22.6.1 Prorocite i novite sfa}awa na religijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130
22.6.2 Mudrosta na [elomo (Solomon) i negovata presuda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131
22.7 Hronolo{ka tabela na evrejskite carevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132
22.7.1 Kon tabelata za carevite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132
23. DEJSTVUVAWETO NA PROROCITE 134
23.1 Poimite za dobroto i zloto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
23.2 Po~etok na proro~kiot univerzalizam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
23.3 Op{testvena pravda i politika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
23.4 Proro{tvoto kako instrument za politi~ka kritika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
23.5 Vizija za dale~nata idnina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
24. NEVIIM AHARONIM (Poslednite ili podocne`nite proroci) 139
24.1 Je{ajau (Je{aja, Isaija). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
24.1.1 Sefer Je{ajau (Knigata na Je{aja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140
24.2 Jirmejau Ben Hilkijau (Jeremija, sinot na Hilkija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141
24.2.1 Podemot na Vavilon i propa|aweto na Judeja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
24.2.2 Sefer Jirmejau (Knigata na Jeremija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
24.2.3 Kolebawata na Jeremija i vizijata za idninata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
24.3 Jehezkel (Jezekil) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
24.3.1 Jezekilovoto “vjeruju” (credo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146
24.3.2 Trite vizii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
24.3.2.1 Vizijata na Bo`jeto vozilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
24.3.2.2 Idolopoklonstvoto vo hramot i kaznata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
24.3.2.3 O`ivuvaweto na suvite koski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
24.4 O{ea . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148
24.4.1 Od knigata na prorokot O{ea . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148
24.5 Joel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149
24.5.1 Od knigata na prorokot Joel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
24.6 Amos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
24.6.1 Od knigata na prorokot Amos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
24.7 Ovadja (Ovadija, Avdij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
24.8 Od knigata na prorokot Ovadija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153
24.9 Jona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
24.9.1 Sodr`ina na knigata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
24.10 Miha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155
24.10.1 Od knigata na prorokot Miha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
 24.11 Nahum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
24.11.1 Od knigata na prorokot Nahum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157
24.12 Havakuk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158
24.12.1 Od knigata na prorokot Havakuk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
24.13 Cefanija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
24.13.1 Od knigata na prorokot Cefanija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
24.14 Hagaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
24.14.1 Od knigata na prorokot Hagaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
24.15 Zeharja (Zaharija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163
24.15.1 Od knigata na prorokot Zaharija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
24.16 Malahi (Malahija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165
24.16.1 Od knigata na prorokot Malahija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166
25. TALMUD (hebr. u~ewe, podu~uvawe, nauka) 134
25.1 Barajta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168
25.2 Tosefta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
25.3 Tanaim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
25.4 Amoraim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
25.5 Savoraim (Savorejci) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
@IVOTEN CIKLUS
26. BERIT MILA 171
27. BAR MICVA 173
28. BAT MICVA 174
29. BRAK 175
29.1 Bibliskoto sfa}awe za brakot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175
29.2 Pogled na brakot vo rabinskata literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176
29.3 Ven~avawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177
29.4 Zabrana za brak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179
29.5 Razvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179
30. @ALOBNI OBI^AI 181
30.1 Hevra kadi{a ili hevra kedo{a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181
30.2 Bikur holim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
30.3 Rofe (hebr. lekar) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
30.4 [inuj a{em . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
30.5 Goses . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
30.6 Met micva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
30.7 Aninut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
30.8 Kevod amet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184
30.9 Taora ili rehica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184
30.10 Tahrihim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
30.11 Aron metim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
30.12 Levaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
30.13 Kevura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
30.14 Kadi{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187
30.15 El male rahamim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
30.16 Azkarat ne{amot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189
30.17 Keria . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
30.18 Avelut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
30.19 Seudat avraa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
30.20 [iva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
30.21 [elo{im . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
30.22 Godi{nina od smrtta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
30.23 Maceva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193
30.24 Bet kevarot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194
30.25 Samoubistvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195
30.26 Spaluvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196
31. ALEFBET 198
SIMBOLI
32. SIMBOLI 202
32.1 Mezuza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
32.2 Menora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
32.3 Magen David . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204
33. DRUGI POIMI 206
33.1 Senhedrin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206
33.2 Miwan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
33.3 [ema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
33.4 [emita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
33.5 Jovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
33.6 Leket - [ih’ha - Pea . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
33.6.1 Leket . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
33.6.2 [ih’ha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
33.6.3 Pea . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
33.7 Korbanot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210
33.8 [aharit - [ahrit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213
33.9 Minha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213
33.10 Arvit - Maariv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214
33.11 Musaf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215
33.12 Amen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215
33.13 Aava vereut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216
33.14 Aaava raba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217
33.15 Qubov kon ~ovekot (~ovekoqubie) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217
33.16 Cedaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220
33.17 Sidur atefila (Molitvenik) - skrateno Sidur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222
33.18 Mahazor - Mahzor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223
33.19 Heder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224
33.20 Je{iva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225
33.21 Kisuj Ro{ - Pokrivawe na glavata i Giluj Ro{ - Otkrivawe na glavata . . . . . . . . . 227
 33.22 Minag . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228

34. PIRKE AVOT - UVOD 229

34.1 Avot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230
34.1.1 Nekoi izreki od Pirke Avot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

35. POZDRAVUVAWE, ^ESTITAWE I ISKA@UVAWE PO^IT KAJ EVREITE 235

35.1 Na~ini na pozdravuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
35.2 Blagoslov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236
35.3 Pozdravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236
35.4 Na~ini i formi na pozdravuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237
35.5 Pozdravi i ~estitawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238
35.6 Pozdravi na [abat i na praznici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
35.7 Pozdravi za Ro{-a{ana i Jom akipurim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
35.7.1 A{kenazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
35.7.2 Sefardi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
35.7.3 Zaedni~ki pozdravi na sefardite i na a{kenazite denes . . . . . . . . . . . . . . 239
35.8 Za vreme na `alost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240

MOLITVEN DODATOK

36. DODATOK SO MOLITVI 244

36.1 [ema Jisrael . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244
36.2 Molitvi za pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
36.2.1 A{kava za ma` (spored sefardskite obi~ai) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
36.22 A{kava za `ena (spored sefardskite obi~ai) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
36.2.3 Za tatko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245
36.2.4 Za majka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246
36.2.5 Za `rtvite na fa{isti~kiot teror . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246
36.2.6 Za tatko (skratena verzija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247
36.2.7 Za majka (skratena verzija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248
36.2.8 Za `rtvite na fa{isti~kiot teror (skratena verzija). . . . . . . . . . . . . . . . . . 248
36.2.9 El male rahamim (spored a{kena{kiot obi~aj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240
36.2.10 Molitva pri poseta na grobot na pokojniot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248
36.2.11 Kadi{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249
VOVEDNI IZLAGAWA

Rabin Cadik Danon e roden vo 1918 godina vo edno rabinsko semejstvo vo Saraevo. Ne-
goviot tatko, Daniel Danon, i negoviot dedo, Isak Danon, isto taka bile rabini. Rabi-
not Daniel Danon od ~etirite sina go izbral Cadik da ja prodol`i semejnata tradicija.
Vospituvan vo sredina, koja mu ovozmo`ila dlaboko versko obrazovanie i duhovno voz-
dignuvawe, Cadik Danon go zavr{il teolo{kiot seminar vo rodniot grad od kade vo
1937 godina oti{ol vo Kosovo i Metohija i pove}e godini ja vr{el rabinskata slu`ba
vo Pri{tina i vo Kosovska Mitrovica.

Vojnata go zateknala vo Split. Rabinot se priklu~il na narodnoosloboditelnoto dvi-

`ewe i bil eden od organizatorite na vostanieto vo toj predel. Po apseweto i prive-
duvaweto vo zatvor, bil prefrlen vo logor vo Italija od kade {to izbegal i se prik-
lu~il na italijanskoto dvi`ewe na otporot, vojuvaj}i vo brigadata Garibaldi.

Po vojnata, do 1950 godina rabotel vo Belgrad kako rabin, po {to zaminal vo Izrael.
Po vra}aweto od Izrael vo 1953 godina rabotel vo Ministerstvoto za nadvore{ni ra-
boti kade {to bil nazna~uvan na pove}e odgovorni pozicii vo diplomatskite slu`bi.
Od 1970 godina do svojata smrt, mart 2005 godina, ja izvr{uval funkcijata Rabin pri
Sojuzot na evrejskite zaednici na Jugoslavija.

Dejstvuvaweto na Cadik Danon vo evrejskata zaednica na na{ata zamja, i onaa dosega{-

nata i ovaa sega{nata, ne bilo samo redovno vr{ewe na verskata slu`bata. Rabinot
Cadik Danon najgolemiot del od svojata rabota go posvetil na obrazovanieto i podu-
~uvaweto na na{ite ~lenovi od site vozrasti. Na negov svojstven i diskreten na~in go
pokrenal u~eweto na hebrejskiot jazik, u~eweto za verata, tradicijata i istorijata. Toj
e avtor na brojni tekstovi, objavuvani vo evrejskite kalendari, koi gi sostavuval po-
ve}e od tri decenii. Tekstovite imale za cel da gi zapoznaat malubrojnite evrei od
na{ata zemja so u~ewata i soznanijata koi, da ne bil negoviot napor, bi ostanale vo
zaborav.

Vo te{kite godini na raspadot na porane{nata tatkovina brojnite prebegani evrei od

drugite republiki ja barale nede`ta vo negovite zborovi i soveti. Toj be{e ~ovek oko-
lu koj se mno`ele pra{awata, ~ovek od koj se barani odgovorite, onoj na kogo mu se
veruvalo. Poseduval isklu~itelna duhovna sila, oplemeneta so neobi~na smirenost i
vedrina, od kogo potkrepa dobival sekoj onoj koj }e mu pristapel. Znael da sovetuva i
da upatuva, se ~ine{e kako da e od vtor plan, no taka {to nad ka`anoto da zapreme i
da se zamislime, za da go zapomnime toa zasekoga{.

Ako celiot `ivot e u~ewe, toga{ svetot mo`e da se podeli na onie koi podu~uvaat i
onie koi u~at od niv. Ako smislata na u~eweto e pat kon dobrosostojbata, toga{ posto-
jat onie koi se vo sredi{teto na dobrosostojbata i onie koi ~ekorat kon toa sredi{te.
@ivotot na Cadik Danon be{e postojano podu~uvawe na drugite, postojano podu~uvawe
za dobrinata...
Cadikovata kniga "Zbirka poimi od judaizmot" pretstavuva vsu{nost plod na negovite
napori naso~eni kon obrazovanieto na povoenite generacii. Toa bil prv ~ekor i ska-
lilo na patot na soznavaweto na osnovnite poimi na evrejskite praznici, Biblijata,
`ivotniot cilkus, simbolite i drugite temi koi rabinot Danon gi obrabotil vo svoja-
ta kniga.
Zbirkata poimi od judaizmot e odli~en prira~nik kako za ~lenovite na na{ata malu-
brojna evrejska zaednica, taka i za po{irokata ~itatelska javnost koja po prv pat }e
ima mo`nost na makedonski jazik da se zapoznae so osnovite na judaizmot.
Rabin Isak Asiel
Danijela Danon
Kon prevodot na knigata “ Zbirka poimi od judaizmot” od Cadik Danon na makedonski jazik
Imam posebna ~est i zadovolstvo da go pretstavam prevodot na makedonski jazik na kni-
gata “ Zbirka poimi od judaizmot” od Cadik Danon, vrhovniot rabin na porane{na Jugo-
slavija, izdadena vo 1996 godina. Ova e edna od knigite vo ciklusot prevodi na teksto-
vi vo ramkite na programata Me|ureligiska sorabotka vo Makedonija, vo izdanie na
Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS).
Knigata pretstavuva prekrasen voved vo svetot na judaizmot. Dadeni se opisi ne samo
na verskite praznici i obi~ai, tuku i na site osnovni poimi so koi se definira judaiz-
mot i `ivotot na Evreite.
Tekstot so svojot kompleten pregled e mnogu interesen za Evreite od Republika Make-
donija, kako dokument za `ivotot i obi~aite vo ovie krai{ta. Vo holokaustot is~ezna
98% od evrejskoto naselenie na ovie teritorii, so {to vo golema merka se zagubija i
obi~aite i tradiciite. So izgradbata na sinagogata “Bet Jakov” vo 2000 godina se vo-
zobnovi i organiziraniot verski `ivot na Evreite vo Makedonija i po~na redovno da
se odr`uva slu`ba za [abat i za site verski praznici.
Tekstot e isto taka interesen za pretstavnicite na drugite veri, koi na ovoj na~in }e
mo`at da se zapoznaat so bogatiot duhoven `ivot i tradicijata na Evreite.
Mu ~estitam na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) {to ja odbra
tokmu ovaa kniga vo ciklusot prevodi, a na ~itatelite im po`eluvam prijatno ~itawe.
Zdravko [ami
Pretsedatel na
Evrejskata verska zaednica
vo Republika Makedonija
Po~ituvani ~itateli, pred Vas se nao|a prviot prevod na makedonski jazik na knigata
“Osnovni pojmovi judaizma“ (originalen naslov) od pokojniot vrhoven rabin na
Jugoslavija, rabin Cadik Danon (z``l), koja pretstavuva edno od najubavite i najkon-
centriranite dela za ~itawe i zapoznavawe na ~itatelite evrei ili neevrei koi
sakaat da se zapoznaat so tradicijata, obi~aite, istorijata i religijata na evrejskiot
narod.
Knigata koja gi opfa}a ne samo osnovnite termini i poimi od judaizmot, tuku i na sekoj
~itatel mu dava ne{to pove}e e odlika samo na golemite misliteli i u~iteli kako {to
be{e i rabinot Cadik Danon. Vo ovaa zbirka poimi }e naidete na odli~no selektirani
i razraboteni delovi od evrejskiot `ivoten ciklus, potoa evrejskiot kalendar, zapoz-
navawe so evrejskite praznici, del od evrejskata rabinska literatura, delovi od
Mi{na, Talmud...
Osobeno interesno e toa {to ovaa kniga pleni so svojot stil na pi{uvawe, so svojata
interesna sodr`ina, so na~in na koj samiot avtor se trudi da go privle~e vnimanieto
na ~itatelot bez da znae za negovite prethodni poznavawa i soznanija od oblasta na
judaizmot.
Osobeno me raduva faktot toa {to mo`ev da rabotam na eden vakov proekt, proekt koj-
{to pred s ja prodol`uva tradicijata i pomenot na rabinot Danon, potoa delo koe-
{to }e gi im ja pribli`i na ~itatelite od makedonsko govorno podra~je tradicijata i
religijata na mojot narod i na moite pratatkovci, delo koe pretstavuva prodol`uvawe
na zapoznavawe so osnovnite poimi na judaizmot.
Ovaa zbirka e onoj tip na knigi i dela koi uspevaat, kako {to miluvale da ka`at sta-
rite rabini, da go vratat ~ovekot kon odgovorot, a ne da go odnesat vo drugiot pravec,
kon pra{aweto. Ednostavno, ova e kniga koja{to dava odgovori na site onie pra{awa
koi ste sakale da gi znaete i na rabotite za koi ste sakale da nau~ite ne{to pove}e.
Mu se zablagodaruvam na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) koj go
poddr`a ovoj proekt i koj ima{e `elba i razbirawe da pomogne vo prevodot na edna
vakva kniga, za koja }e se soglasite deka e napravena za dobrobit i korist na site nas.
Se nadevam deka ovaa kniga }e im poslu`i na dene{nite generacii i na generaciite
koi doa|aat vo Makedonija, kniga koja }e odbele`i edno vreme, `ivotot i rabotata na
dene{nata Evrejska zaednica vo Makedonija i nejzinata uspe{na i silna sorabotka so
MCMS.
Avi M. Kozma Hazan
Evrejska zaednica vo
Republika Makedoni
3
 Po~ituvani ~itateli,

“Zbirka poimi od judaizmot” od Cadik Danon, vrhovniot rabin na porane{na Jugoslavi-

ja, e izdanie ovozmo`eno vo ramkite na programata Me|ureligiska sorabotka vo Make-
donija, vo delot za komparativni studii i publikacii, so cel da ja podobri informira-
nosta za crkvite, verskite zaednici i religioznite grupi vo Makedonija, kako me|u niv
samite, taka i kaj po{irokata javnost.

Samata programa, a i konkretnoto izdanie, e rezultat na intenzivnata i dobra sorabo-

tka pome|u crkvite i verskite zaednici vo Makedonija, osobeno ~lenkite na Upravuva-
~kata grupa i Izdava~kiot sovet na programata: Makedonskata pravoslavna crkva, Is-
lamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Evangelsko-metodisti~kata crkva i Ev-
rejskata zaednica. Tie go istaknaa ova delo na Cadik Danon, vrhovniot rabin na pora-
ne{na Jugoslavija, kako zna~ajno za teologijata, no i kako ~ekor kon podobro me|useb-
no zapoznavawe, sorabotka i po~ituvawe.

Kako {to govori i samiot naslov, Zbirka poimi od judaizmot e izdanie {to gi opfa}a
osnovnite karakteristiki na evrejskoto u~ewe, veruvawe i istorija. Preku ova izdanie
avtorot uspeal da gi prenese zna~eweto na obi~aite i veruvawata, ritualite na po-
va`nite `ivotni slu~uvawa, molitvite, verskite simboli i smetaweto na vremeto na
evrejskiot narod. Izdanieto e interesno ne samo za teolo{kata javnost, tuku i za sekoj
~itatel koj ima `elba da se zapoznae so kulturata i na~inot na `iveewe na evreite.

Izdavaweto e ovozmo`eno so finansiska poddr{ka od danskata i od norve{kata vla-

da, vo sorabotka so Danskata crkovna pomo{ (DCA) i Norve{kata crkovna pomo{ (NCA).

Na krajot bi sakal da im se zablagodaram na site u~esnici vo podgotovkata na ova

izdanie, koi so svojot pridones go ovozmo`ija negovoto publikuvawe.

Sa{o Klekovski
Izvr{en direktor

Zabele{ka: Poimite i imiwata na

hebrejski se transkribirani spored
sefadskite saraevski tradicionalni
pravila na izgovor.

4 5
 1
EVREJSKIOT KALENDAR
Za prvobitniot evrejski kalendar se znae mnogu malku. Duri ni vo Biblijata ne se spom-
nuva kako se delela godinata vo prastaro vreme. Drevnite Evrei ne se zanimavale so
zemjodelstvo; tie bile nomadi-sto~ari i, kako i beduinite, skitale niz pustinata i
nemale potreba da se usoglasuvaat spored sonceto. Za niv mese~inata imala pogolemo
zna~ewe: taa se menuvala ramnomerno i ~esto im slu`ela kako priroden pokazatel na
vremeto. Spored nivniot kalendar, noviot mesec zapo~nuval so pojavuvaweto na mlada-
ta mese~ina, a denot neposredno po zao|aweto na sonceto.
Podocna, koga prestanale da skitaat, koga se naselile vo svojata zemja, Evreite zapo~-
nale da se zanimavaat so zemjodelstvo, da se naseluvaat vo gradovi, a nivniot kalen-
dar po~nal da se menuva i da se prilagoduva spored uslovite {to im gi nametnuvalo
zemjodelskoto proizvodstvo. (Na po~etokot na dvaesettiot vek vo Palestina e otkopan
eden zapis, koj poteknuva od X vek pr.n.e., a bil nare~en “selski kalendar”. Vo toj ka-
lendar godinata se delela spored sezonite na izvr{uvaweto na zemjodelskite raboti.
Vo nego se spomnuvaat meseci na bereweto na maslinkite, na seeweto `ito, na grozdo-
berot itn.).
Gregorijanskiot kalendar, koj i den-denes e vo op{ta upotreba vo svetot e solaren (son-
~ev) kalendar, sostaven spored dvi`eweto na Zemjata okolu Sonceto: ~etirite godi{-
ni vremiwa se posledica na promenetata polo`ba na zemjata vo tekot na toa dvi`ewe
i zatoa godi{nite vremiwa zapo~nuvaat sekoja godina vo isto vreme.
Muslimanite, pak se pridr`uvaat kon lunarniot (mese~eviot) kalendar, koj se temeli
vrz dvi`eweto na Mese~inata okolu Zemjata. Lunarnata godina ima 11 dena pomalku od
solarnata, poradi {to se predizvikuva pomestuvawe na godi{nite vremiwa.
Evrejskiot kalendar, za razlika od gregorijanskiot i od muslimanskiot, e kombinaci-
ja od lunarniot i od solarniot kalendar. Mesecite se presmetuvaat spored dvi`eweto
na Mese~inata okolu Zemjata, a denovite i godinite spored dvi`eweto na Zemjata oko-
lu Sonceto. Koga bi se pridr`uvale Evreite samo kon lunarniot kalendar, toga{, za-
radi onaa razlika od 11 dena, evrejskite praznici bi trebalo da se pomestuvaat od edno
godi{no vreme vo drugo. Pa taka i Pesah, praznikot na proletta, so tekot na vremeto

6 7
 bi se pomestil vo zima, pa potoa vo esen itn. i duri po trieset godini povtorno bi se
sovpadnal so proletta. Za da se spre~i takvoto pomestuvawe i za da se ovozmo`i pra-
znikot Pesah sekoga{ da se slavi naprolet, vo kalendarot bila vovedena prestapna
godina ({ana meuberet) vo koja se dodaval eden mesec od trieset dena.
Vo vremeto koga kalendarot s¢ u{te ne bil usovr{en i ne se baziral na matemati~ki
presmetki, ne bilo voop{to ednostavno da se utvrdi koja godina treba da bide prestap-
na. Toa pretstavuvalo seriozen problem, koj rabinite morale da go re{avaat za seko-
ja godina posebno.
Kako {to e poznato, Biblijata nalaga praznikot Pesah da se praznuva vo proleten me-
sec (nisan), koga zree ja~menot. Se postavuvalo osnovnoto pra{awe: koga zapo~nuva pro-
letta? Toa bilo od golema va`nost ne samo zaradi praznikot Pesah, tuku i zaradi os-
tanatite praznici ~ii{to denovi se presmetuvale spored Pesahot. Zatoa rabinite se-
koja godina, pred objavuvaweto na proletniot mesec nisan, ispra}ale glasnici {irum
zemjata za da gi ispitaat sostojbite okolu posevite i vremenskite uslovi. Ako javele
glasnicite deka se normalni zemjodelskite i vremenskite uslovi, toga{ praznikot
Pesah se objavuval vo voobi~aenoto vreme. Me|utoa, ako donesele glasnicite izve-
stuvawe deka do`dovite s¢ u{te traat, deka se pati{tata neproodni, deka ja~menot
ne e dozrean, a stokata ne e porasnata i s¢ u{te e slaba, toga{ se nametnuval proble-
mot kako }e mo`e iljadnici poklonici da se probijat do Erusalim po takvite pati{ta,
kako }e se prinesuvaat `rtvi koga e stokata s¢ u{te slaba, kako }e se zapo~ne so sobi-
raweto “omer” (omer -ja~men) na vtoriot den od praznikot Pesah, koga toj s¢ u{te ne e
sozrean itn. Vo takvite slu~ai Sanhedrinot donesuval odluka deka proletta s¢ u{te
ne nastapila i deka godinata treba da se prodol`i za u{te eden mesec. Sanhedrinot
vedna{ gi izvestuval Evreite vo Palestina i evrejskite zaednici nadvor od Palesti-
na deka e prestapna taa godina.
Rabinite revnosno go ~uvale svoeto pravo za sostavuvawe na kalendarot. Tie postapu-
vale mnogu sovesno pri odreduvaweto na noviot mesec, koe se izvr{uvalo vrz osnova
na iskazite na o~evidci, koi svedo~ele pred Sanhedrinot deka videle mlada mese~i-
na. Me|utoa, od vreme na vreme i pome|u rabinite imalo ostri nesoglasuvawa vo pogled
na presmetuvaweto na oddelni va`ni datumi. Zatoa utvrduvaweto na po~etokot na no-
viot mesec imalo mnogu golema va`nost za evrejstvoto i toa ne samo od aspekt na vos-
tanovuvawe na praznicite, tuku i zaradi za~uvuvaweto na negovoto edinstvo.
A toa edinstvo bilo osobeno zagrozeno po propa|aweto na vtorata evrejska dr`ava i
rasprsnuvaweto na Evreite po svetot. Rimjanite zabranile sekakvi kontakti pome|u
Evreite vo Palestina i onie vo galutot. Tie, isto taka, im zabranile i na palestinski-
te rabini da davaat kakvi bilo izvestuvawa za prestapnata godina, za noviot mesec i
za kalendarot. Problemot okolu evrejskiot kalendar bil kone~no re{en duri vo sre-
dinata na ~etvrtiot vek. Toga{ Hilel II izrabotil precizen sistem za presmetuvawe na
kalendarot za mnogu godini odnapred, pa taka prestanala i potrebata od ispituvawe
svedoci. Hileloviot sistem imal ogromno zna~ewe za so~uvuvaweto na edinstvoto na
Evreite, osobeno vo onie mra~ni periodi vo koi, zaradi razni antievrejski pojavi bile
onevozmo`eni kontaktite pome|u evrejskite zaednici i vavilonskite op{tini, so {to
se zakanuvala opasnosta od razli~no presmetuvawe i odreduvawe na prazni~nite ter-
mini.
Evrejskiot kalendar ima 12 meseci so 353, 354 ili so 355 dena vo obi~nata godina, ili
383, 384 ili 385 dena vo prestapnata godina. Eden mesec od trieset dena se dodava na
sekoja treta, {esta, osma, edinaesetta, ~etirinaesetta, sedumnaesetta i devetnaeset-
ta godina. Toa e lunarniot ciklus (mahazor alevana) od 19 godini, koj u{te se nareku-
va i mahazor katan (mal ciklus). Ima u{te i ciklus od 28 godini, koj se narekuva maha-
8 9
zor gadol (golem ciklus ) ili mahazor ahama (son~ev ciklus).
Kalendarskite meseci mo`at da bidat i polni (male) od 30 dena ili nepolni (haser)
od 29 dena. Nisan, sivan, av, ti{ri i {evat se sekoga{ polni meseci. Ijar, tamuz, elul,
tevet i adar se sekoga{ nepolni meseci. Ako e godinata prestapna, toga{ prviot adar
ima 30, a vtoriot adar (veadar) 29 dena. He{van i kislev imaat 29 ili 30 dena.
Razlikata vo brojot na denovite vo godinata se javuva sekoga{ vo prvite {est meseci,
odnosno od Ro{-a{ana do Jom kipur. Od prviot den na nisan, do novata godina ima se-
koga{ 177 dena.
Broeweto na mesecite zapo~nuva od mesecot nisan vo prolet, a pak na godinite od me-
secot ti{ri vo esen. Nisan e mesec so golemo zna~ewe zatoa {to vo toj mesec Evreite
se oslobodile od egipetskoto ropstvo, a so toa fakti~ki zapo~nuva i istorijata na Ev-
reite i zatoa vo Biblijata stoi: “Ovoj mesec neka vi bide po~etok na mesecite i neka
vi bide prv mesec vo godinata” (II kn. Mojs. 12,2). Me|utoa u{te od drevni dni gra|anska-
ta godina zapo~nuvala vo esen, vo vreme na orawe, seewe i zavr{uvawe na `etvata i
taa ne se promenila. Spored usnoto predanie, godinite se brojat od nastanuvaweto na
svetot, a svetot bil sozdaden vo sedmiot mesec (ti{ri).
Kalendarskiot mesec zapo~nuva so pojavuvaweto na mladata mese~ina koja e vidliva
okolu 6 ~asa po ra|aweto (molad). Kako i drugite drevni narodi {to `iveele vo pusti-
na, taka i drevnite Evrei denovite gi presmetuvale od edna ve~er do druga. Najvero-
jatno toa bilo taka zatoa {to poradi golemite gore{tini glavnite aktivnosti se odvi-
vale vo tekot na no}ta. “I bi no} i bi utro, den prvi” (I Mojs. 1,5). Spored toj princip,
denot zapo~nuva po zao|aweto na sonceto koga trite yvezdi so sredna golemina stanu-
vaat vidlivi. Me|utoa, kalendarskiot den od 24 ~asa zapo~nuva sekoga{ vo 18 ~asot.
Nekoi praznici od religiozni, higienski i prakti~ni pri~ini ne smee da se praznuvaat
na odredeni denovi od sedmicata: Jom kipur ne mo`e da bide vo petok ili vo nedela,
Ro{-a{ana vo nedela, sreda ili vo petok, O{ana raba vo sabota. Toa se regulira na toj
na~in {to odredeni meseci po potreba imaat 29 ili 30 dena.
Vo po~etokot Evreite nemale edinstven sistem na broewe na godinite. Tie se presme-
tuvale spored nekoj va`en istoriski nastan, spored nekoja posebna prirodna pojava,
nekoj katastrofalen zemjotres ili isklu~itelno uspe{na `etva i sl.
Evrejskiot kalendar spored tradicijata zapo~nuva vo 3760 godina pr.n.e., odnosno od
nastanuvaweto na svetot. Taa godina e dobiena vrz osnova na usnoto predanie, spored
sobiraweto na godinite na starost na odredeni vremenski periodi i na poedine~ni
li~nosti, koi se spomnuvaat vo Biblijata (na pr. Adam imal 130 godini koga mu se rodil
sinot Set, Set pak imal 105 godini koga mu se rodil sinot Enoh itn.). Spored toa, ako
dodademe kon gregorijanskata kalendarska godina 3760, }e ja dobieme evrejskata ka-
lendarska godina. Na pr. 2004 + 3760 = 5764.
Starite narodi gi imenuvale svoite meseci spored imiwata na bogovite: januari go do-
bil imeto spored dvoglaviot bog Janus, mart, spored bogot na vojnata Mars itn. Pred
vavilonskoto ropstvo, evrejskite meseci nemale odredeni imiwa, tuku se ozna~uvale
samo so redni broevi: prv mesec, vtor mesec itn. Vo Biblijata samo ~etiri meseci ima-
at posebni imiwa. Tie nastanale so nabquduvaweto na promenite vo prirodata. Taka
prviot mesec (nisan) se narekuva “aviv” (prolet), zatoa {to vo toj mesec sozreva prvo-
to klasje na ja~menot; vtoriot mesec (sivan) se narekuva “ziv” (sjaj), zatoa {to vo toj me-
sec ima mnogu svetlost; sedmiot mesec (ti{ri) se narekuva “etanim” (xinovi), zatoa {to
vo toj mesec nadoa|aat vodite; osmiot mesec (marhe{van, a podocna samo he{van) se na-
rekuva “bul” (proizvod), zatoa {to vo toj mesec do`dovite vlijaat vrz rasteweto na ze-
 mjodelskite proizvodi.
Za vreme na vavilonskoto ropstvo (586-553 pr.n.e.), prifateni se vavilonskite imiwa
na mesecite: ti{ri, marhe{van, kislev, tevet, {evat, adar, nisan, ijar, sivan, tamuz,
av i elul.
Denovite vo sedmicata isto taka se imenuvaat so redni broevi: jom ri{on (prviot den)
- nedela, jom {eni (vtoriot den) - ponedelnik, jom {eli{i (tretiot den) - vtornik, jom
revii (~etvrtiot den) - sreda, jom hami{i (pettiot den) - ~etvrtok, jom {i{i ({estiot
den) - petok. Jom {evii (sedmiot den), spored redniot broj, go dobil imeto [abat (sab-
ota). Podocna petokot dobil dodatno ime erev [abat (nasproti sabota).

1.1. Molad
Pojavuvaweto na mladata mese~ina, molad, zapo~nuva od momentot koga Sonceto, Me-
se~inata i Zemjata se nao|aat vo prava linija. Toga{ Mese~inata ne se gleda od zemja-
ta najmalku {est ~asa. So pojavuvaweto na molad (mladata mese~ina) se odreduva po-
~etokot na noviot mesec vo evrejskiot kalendar.

1.2. Tekufa
Tekufa e zapo~nuvaweto na godi{noto vreme vo evrejskiot kalendar. Ima ~etiri teku-
fot (~etiri godi{ni vremiwa):
1. Tekufa nisan, koga se denot i no}ta ednakvi. Toa e po~etok na proletta (proletna ra-
mnodenica).
2. Tekufa tamuz, koga e denot vo godinata najdolg.
3. Tekufa ti{ri, koga se denot i no}ta povtorno ednakvi. Toa e po~etokot na esenta
(esenska ramnodenica).
4. Tekufa tevet, koga e no}ta vo godinata najdolga. Toa e po~etokot na zimata.

GOLEMITE PRAZNICI

10 11

2
[ABAT
(sabota)
Kaj Evreite {abat e sedmiot den vo sedmicata koj zapo~nuva vo petok so zao|aweto na
sonceto, a zavr{uva vo sabota, pred zao|aweto na sonceto.
[abat e najgolemiot evrejski praznik. Toa e den na odmor, koga se prekinuva fizi~kata
rabota i sekoja rabotna aktivnost. Toj e povrzan so dva bibliski nastana: so sozdava-
weto na svetot i so robuvaweto na Evreite vo Egipet. Vo Biblijata pi{uva deka Bog za
{est dena go sozdal svetot, a sedmiot den se odmoral. Zatoa Biblijata zapoveda: “ne
zaboravaj da go praznuva{ sabotniot den. [est dena raboti i zavr{i gi site svoi za-
da~i, a sedmiot den e [abat, odmor na tvojot Gospod Bog; toga{ nemoj da raboti{ ni-
kakva rabota, ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata slugin-
ka, ni tvoite `ivotni, ni stranecot koj }e se zatekne vo tvoite dvorovi” (II kn. Mojseeva
20,8) i “ne zaboravaj deka si bil rob vo egipetskata zemja. Zatoa ti zapovedal tvojot Go-
spod Bog da go praznuva{ sabotniot den” ( V kn. Mojseeva 15,15).
Bidej}i e povrzan so sozdavaweto na svetot, denot [abat se smeta za simbol na ve~-
nata spogodba pome|u Bog i evrejskiot narod za nu`nosta od rabotewe i obvrskata za
odmorawe, zatoa {to i rabotata i odmorot se nu`ni za blagodatta na ~ovekot.
Idejata za odvojuvaweto na eden den vo sedmicata, namenet za odmor i za obvrskata na
~ovekot edna{ nedelno da se ottrgne od sekojdnevnite gri`i i raboti, e edinstvena
pojava vo anti~kiot svet.
Potekloto na [abat i na~inot na negovoto praznuvawe se gubi vo maglata na drevnos-
ta, kako {to vpro~em e toa slu~aj i so ostanatite evrejski praznici. Od skudnite poda-
toci {to se na raspolagawe, se gleda deka vo vremeto na Prviot hram, denot [abat ne
samo {to bil den za odmor, tuku i den za veselba i zabava. Na [abat lu|eto se sobira-
le vo Erusalim za da go proslavat praznikot, go posetuvale Hramot, a toj den go koris-
tele i za patuvawa po zemjata i za poseti na rodninite i na prijatelite. Vo toa vreme
golemo zna~ewe imale praznicite Pesah, [avuot i Sukot, koi bile nerazdelno povr-
zani so `ivotot na evrejskiot selanec. (Za vreme na tie praznici lu|eto odele na pok-
lonenie vo Erusalim i prinesuvale `rtvi vo Hramot.) Vo sporedba so tie praznici,
praznikot [abat ne mo`el da ima tolku golemo zna~ewe. Me|utoa, zna~eweto na praz-
nikot [abat se zgolemuva vo periodot na ranoto vavilonsko ropstvo, koga dobiva po-
12
dlaboka i poduhovna sodr`ina. Vo progonstvo, vo tu|a sredina, vo `elbata da se so~u-
va nacionalnoto postoewe, praznikot [abat, kako i Berit-mila (obrezanie), stanuva
znak na raspoznavwe i zamena za obredite povrzani so Bet-amikda{ (Hramot vo Eru-
salim). Praznikot [abat i Berit-mila (obrezanieto) stanuvaat glavni simboli na ev-
rejskata vera.
Po vra}aweto od vavilonskoto ropstvo, Sanedrinot (Golemoto sobranie) go ozakonil
po~ituvaweto na [abat, a za prekr{itelite predviduval najstrogi kazni.
Vo vremeto na Vtoriot hram, institucijata [abat se temelela na dva motiva: na human
i na verski. Vrz tie osnovi [abat se razvival vo dve nasoki. Od edna strana, se zgo-
lemil brojot na strogite propisi protiv vr{eweto na sekoja rabota. Mi{nata nabroju-
va 39 kategorii rabotni aktivnosti (avot melahot), koi bile zabraneti da se izvr{u-
vaat na [abat i u{te mnogu drugi izvedeni od niv. Od druga strana, Evreite vo sabota
pokraj fizi~kiot imale i duhoven odmor, duhovno osloboduvawe od makotrpnoto sekoj-
dnevie. I pokraj site restrikcii i zabrani, Evreinot ne go do`ivuval [abat kako to-
var, tuku kako den za vistinsko u`ivawe i duhovno izdignuvawe.
Vo vremeto na Vtoriot hram imalo asketski sekti, Samari}ani, Eseni, a podocna i Ka-
raiti (karaim), koi zabranuvale za vreme na [abat da se koristi ogan i svetlo, pa duri
i toga{ koga bile zapaleni pred zapo~nuvaweto na [abat.
Fariseite, me|utoa ja ubla`ile strogosta povrzana so praznuvaweto na [abat i taka
go za~uvale za radost i za u`ivawe. Tie so svoite tolkuvawa dozvoluvale da se kori-
sti ogan i svetlo, dokolku tie bile zapaleni pred zapo~nuvaweto na [abat. Tie duri
dopu{tale i prekr{uvawe na praviloto za praznuvawe na [abat, dokolku se rabotelo
za uka`uvawe pomo{ na bolen ili za spasuvawe na ne~ij `ivot. Toa go objasnuvale so
faktot deka [abat mu e daden na ~ovekot za da pomogne, a ne za da bide pri~ina za ne-
sre}a i za smrt. Takviot [abat, onaka kako {to go tolkuvale fariseite ostavil traen
pe~at vrz celokupniot `ivot na Evreite. Toj isto taka, pove}e od koja bilo druga pri-
dobivka od evrejstvoto, vlijael vrz na~inot na `ivot na celokupnoto civilizirano ~o-
ve{tvo.
So [abat se povrzani mnogu naviki i obi~ai. U{te na po~etokot na n.e. Evreite se pod-
gotvuvale za [abat vo tekot na celata sedmica i odvojuvale za toj den s¢ {to imale
najdobro. U{te vo toa vreme sekoe semejstvo pe~elo halot (specijalen leb - vidi Hala).
Vo petok popladne sve{tenikot od visokata kula na hramot duval vo {ofar kako znak
za prekinuvawe na rabotnite aktivnosti. Vo drugite gradovi na Palestina {ama{ot
(vidi {ama{ str.22) duval {est pati vo {ofarot od pokrivot na nekoja visoka zgrada.
Pri prviot povik, rabotata najprvin ja prekinuvale selanite {to rabotele po poliwa-
ta okolu gradot, na vtoriot - trgovcite vo gradot, na tretiot - gi trgale od ognot lon-
cite so hrana i gi zavitkuvale so razni tkaenini za da ja za~uvaat toplinata.
Vo sredniot vek [abat na Evreite im bil den za odmor. Na [abat gi oblekuvale naju-
bavite obleki, gi jadele najvkusnite jadewa, a i najsiroma{nite se trudele da obezbe-
dat tri obroka za toj den (vidi {alo{ seudot, str19). Vo petok popladne, pred zao|a-
weto na sonceto, doma}inkata gi palela sabotnite sve}i (vidi “nerot [abat”, str.14).
Po vra}aweto od sinagoga semejstvoto se sobiralo zaedno, a tatkoto kako glava na se-
mejstvoto, gi blagoslovuval decata i molel Kidu{ so vino i so leb. Atmosferata bila
prazni~na i topla. Mnogu doma}ini, koi imale mo`nosti, se trudele da mu uka`at go-
stoprimstvo i na nekoe drugo lice. Pobo`nite Evrei so osobeno zadovolstvo poviku-
vale u~eni lu|e, koi mo`ele da im davaat tolkuvawa za oddelni delovi od Torata. Po-
sebno se nastojuvalo da im se uka`e gostoprimstvo na siroma{nite Evrei.
Po zavr{uvaweto na [abat, po slu`bata vo hramot, doma se ka`uvala molitvata Av-
13
 dala (vidi Avdala str.20), koja e molitva-blagoslov, so koja se oddeluva [abat od
obi~niot den.
Kon krajot na XVI vek, kabalistite vo Safad (Cefat) go vovele obredot na “Do~ekot na
[abat”- Kabalat [abat (vidi: Kabalat [abat str.15). Tie go personificirale [abat
vo kralica i nevesta. Vo petok popladne zaminuvale nadvor od gradot, vo povorki, vo
presret na [abat i peele psalmi, a zavr{uvale so pesnata “Dojdi nevesto”. Mnogu evrej-
ski poeti od toa vreme peele pesni za [abat kako pesni za nevesta. Edna od takvite
pesni e i “Leha dodi” (“Dojdi mil moj da ja pre~ekame nevestata” - vidi “Leha dodi” str.-
16). Pod vlijanie na kabalistite, ceremonijata na do~ekot na [abat ja prifatile si-
te evrejski op{tini.
Strogite formi na praznuvaweto na [abat, koi gi vovele u{te Ezra i Nehemija vo V
vek pr.n.e, mo`ele da se odr`at s¢ do XIX vek, bidej}i kon toa pomognale okolnostite
vo koi `iveele Evreite vo raznite epohi od svojata istorija. Posebno treba da se na-
glasi deka `ivotot vo geto gi izoliral Evreite od ostanatiot svet politi~ki, kultu-
rno, jazi~no i op{testveno, taka {to nivniot [abat ne bil konfrontiran so hristijan-
skata nedela, nitu pak so gra|anskiot `ivot vo nivnata sredina voop{to.
Na po~etokot na XIX vek, tehni~kite otkritija ja revolucionizirale trgovijata i indu-
strijata i otvorile novi mo`nosti za ekonomski razvoj. Stopanskiot `ivot vo zapad-
na Evropa i vo Amerika dobil novi formi. Evreite politi~ki i ekonomski zapo~nale
da izleguvaat od svojata izoliranost, da primaat vlijanija i da se vklu~uvaat vo no-
vite struewa. Toa voedno pretstavuvalo i po~etok na slabeeweto na strogoto po~itu-
vawe na [abat. Ne samo verski nezainteresiranite, tuku i mnogu pobo`ni Evrei, po~-
nale da gi otvoraat svoite du}ani na [abat i da izvr{uvaat drugi raboti.
Se pojavile razni reformisti~ki grupi koi barale na~in da se ubla`at propisite za
sabotniot odmor i tie da se usoglasat so modernite vremiwa. Nekoi go zamenile [abat
so nedela, a nekoi pak po~nale da vr{at bogoslu`ba vo nedela.
Vo najnovo vreme nekoi evrejski krugovi vovele bogoslu`ewe vo petok po ve~era, na
koe{to, osven ma`i u~estvuvaat i `eni i deca, a ponekade ima i hor. Na [abat se orga-
niziraat predavawa, diskusii na trkalezna masa so evrejski temi i sl., a seto toa so
cel da se napravi obid da se so~uva [abat so novi formi.
2.1. Nerot [abat (hebr. sabotni sve}i)
Sekoj petok, pred zao|aweto na sonceto evrejskata doma}inka pali sve}i na masata pod-
gotvena za sabotna ve~era. Taa obvrska na `enata e vo soglasnost so evrejskoto sfa}awe
deka `enata treba da vodi gri`a za ku}ata. Sve}ata ja pali ma`, samo ako nema `ena
vo ku}ata.
Pri paleweto sve}i se izgovara odreden blagoslov i se pokriva liceto. Mnogu `eni
kon toj blagoslov gi dodavaat i ovie zborovi: “Kako {to sjaat i svetat ovie sve}i, taka
neka svetat i o~ite na onie {to se zanimavaat so Tora”.
Vo nekoi mesta ima obi~aj devojkata da pali edna sve}a, ma`enata `ena dve, a `enata
koja e i majka dodava u{te po edna sve}a za sekoe dete. So paleweto na sve}ite se oz-
na~uva prestanokot na rabotniot den i po~etokot na vladeeweto na “kralicata [abat”.
Se pretpostavuva deka blagoslovuvaweto na svetloto e vovedeno vo IX vek, vo vreme-
to na Gaonot, i toa zaradi Karaitite, koi zabranuvale da se upotrebuva svetlo vo sabo-
14
ta. Ovoj obi~aj ne se primenuval nasekade duri ni vo XII vek. Podocna, koga go prifa-
tile site op{tini, blagoslovuvaweto na svetloto stanal eden od glavnite obredi na
do~ek na sabotata.
Bidej}i Biblijata gi upotrebuva izrazite “svetlina” i “veselba” kako sinonimi (Psalm
97:11; Ester 8:16), sabotnite svetila se smetaat za simboli na denot na radosta, spoko-
jstvoto i dobroto raspolo`enie. Zatoa Majmonides (Rambam) vo svoeto delo “Mi{ne
Tora” pi{uva: “Duri i ako nekoj nema {to da jade i mora da prosi za da si kupi maslo za
osvetluvawe, dol`en e da go stori toa zatoa {to e toa del od sabotnata radost” ( Vidi:
“Oneg [abat” str.18 )
Vo sredniot vek rabinite vodele dolgi diskusii okolu toa dali treba najprvin da se
izvr{i paleweto, pa potoa da se izgovori blagoslovot, ili obratno. Za{to so blago-
slovot se potvrduva deka nastapil [abat i so toa pove}e ne e dozvoleno palewe. Ako,
pak najprvin se izvr{i paleweto, toga{ blagoslovot e izli{en, zatoa {to ve}e e iz-
vr{en propisot za palewe. Najposle se postignalo kompromisno re{enie - najprvin da
se palat sve}i, a potoa da se izgovori blagoslovot, no pri toa treba da se pokrijat o~-
ite za da se za{titat od svetlosta na sve}ata.
2.2. Kabalat [abat (hebr. Do~ek na [abat)
Kabalat [abat e naziv za vovednata molitva, koja se ka`uva vo petok nave~er. Se sos-
toi od sedum psalmi (95:99, 29:92) i poznatata pesna Leha dodi (vidi Leha dodi str.16).
[este psalmi gi simboliziraat {este rabotni dena, a sedmiot e posveten na sabotata.
So Kabalat [abat se povrzani mnogu ubavi obi~ai. Niv gi vovele kabalistite od Sa-
fed vo XVII vek, i toa spored primerot na dvajcata palestinski Amorejci, rabi Hanin i
rabi Janaj. Vo Talmudot pi{uva deka ovie dvajca Amorejci se oblekuvale vo petok na-
ve~er vo sve~eni obleki i deka govorele: “Ajde, na do~ek na kralicata na [abat” i “Doj-
di nevesto, dojdi nevesto”. Kabalistite od Safed toa go sfatile bukvalno, pa go pe-
rsonificirale [abat kako kralska nevesta. Tie vo petok popladne zaminuvale nad-
vor od gradot zaradi do~ek na kralicata [abat, peele psalmi i do~ekot go zavr{uvale
so “Dojdi nevesto”.
Za kralicata [abat bile ispeani mnogu pesni, me|u koi sekako najpoznatata e “Leha do-
di”. Na taa tema i Hajne ja napi{al pesnata “Princezata [abat”.
Pod vlijanieto na kabalistite od Safed site evrejski op{tini go vovele obredot “Ka-
balat [abat”. Vo mnogu evrejski op{tini i denes ima obi~aj kantorot i celiot nasob-
ran narod vo hramot pri zavr{nata strofa na “Leha dodi” da se zavrtat kon vleznata
porta, simboliziraj}i so toa kako navistina da ja o~ekuvaat kralicata [abat, koja mu
doa|a vo poseta na svojot mlado`enec, a mlado`enecot e evrejskiot narod.
2.3. Leha dodi (hebr. dojdi moj prijatelu)
“Leha dodi” e naziv na pesnata posvetena na [abat, ~ij{to avtor e Rabi [elomo ben
Mo{e Alevi-Alkabec, kabalist od Safed (1505-1584). Pesnata se vbrojuva me|u naju-
bavite pesni od evrejskata religiozna poezija i se smeta za himna na do~ekot na [abat.
Nejziniot tekst bil inspiracija na mnogu kompozitori. Pi{uvana e vo akrostih, taka
{to po~etnite bukvi od site redovi zaedno go davaat imeto na avtorot. Slu`ej}i se so
bibliski jazik, poetot so `ivopisni figuri i izrazi, prezemeni od prorokot Je{aja i
15
 Jeremija, od Psalmite i od Knigite za sudiite, go personificiral [abat i go sporedil
so mlada nevesta, koja e vrzana so svojot mlado`enec - evrejskiot narod. Pesnata za-
po~nuva so refrenot :
“Leha dodi, likrat kala
pene [abat nekabela...”
{to vo prevod zna~i:
“Ajde najmil moj, vo presret na nevestata,
Ajde, na do~ek na [abat...”.
Izrazot na qubovniot povik “Leha dodi” e prezemen od [ir a{irim (Pesna nad pesni-
te), kade se veli: “Dojdi najmil moj, }e odime vo poliwata..., tamu }e ti ja dadam svoja-
ta qubov” ([ir a{irim 7:12).
Sledej}i go svojot u~itel, poznatiot kabalist Rabi Jichak Lurij, negovite u~enici iz-
leguvale nadvor od gradot na otvoreni poliwa i go do~ekuvale [abat so peewe psal-
mi i na “Leha dodi”.

Leha dodi

Leha dodi, likrat kala Uri uri {ir daberi

pene [abat nekabela!
[amor Vezahor bedibur ehad
I{mianu el amejuhad
Adonaj ehad u{mo ehad
Le{em ultiferet veletila
Likrat [abat veneleha
Ki hi mehor aberaha
Mero{ mikedem nesuha
Sof maase bemaha{ava tehila
Mikda{ meleh ir meluha
Kumi cei mitoh haafeha
Rav lah {efet beemeh abaha
Veu jahamol alajih hemla
Itnaari meafar kumi
Liv{i bigde tirafteh ami
Al jad ben Ji{aj Bet Alahmi
Korva el naf{i geala
Itoreri itoreri
Ki va oreh kumi ori
Kevod Adonaj alajih nigla 2.3. Kidu{ (hebr. posvetuvawe)
Lo tevo{i velo tikalemi Kidu{ e naziv za molitvata so koja se posvetuva sabotata i praznikot, a se temeli na
Ma ti{tohahi uma teemi bibliskata zapoved: “Zahor et jom a{abat lekade{o!” (“Ne zaboravaj da go praznuva{
[abat!”, II kn. Mojs. 20:7). Taa molitva se moli nad ~a{a so vino, za{to vinoto vo Bi-
Bat jehesu anije ami blijata ponekoga{ se spomnuva kako sinonim za radost.
Veniveta ir al tila
Kidu{ se ~ita nasproti [abat ili nasproti praznik i toa vo sinagoga ili doma pred
Veaju lim{isa {osajih po~etokot na ve~erata. Taa molitva se sostoi od tri stava: voveden del, koj govori za
Verahaku kol mevaleajih zavr{uvaweto na sozdavaweto na svetot i za sedmiot den kako den za odmor; vtoriot
- blagoslovot na vinoto i tretiot - blagoslovot na posvetuvaweto na sabotata. Osven
Jasis alajih eloajih glavniot, ve~eren Kidu{, rabinite vovele i kratok Kidu{, koj se moli vo sabota i na-
Kismos hatan al kala utro na praznik, pred prvoto jadewe.
Kidu{ bil voveden vo raniot period na Vtoriot hram i im se pripi{uva na ~lenovite
Jamin usmol tifroci
na Golemoto sobranie. Vo vremeto na Tanaitite nemalo ve~erna slu`ba vo hramot vo
Veet Adonaj taarici
petok. Ve~erata zapo~nuvala docna popladne, po poslednite zvuci na {ofarot, a za-
vr{uvala koga ve}e }e padnela no}. Molitvata Kidu{ se ka`uvala po ve~erata, za{to
Al jad i{ ben parci
trebalo da se do~eka [abat. Koga vovele Amorejcite vo Vavilonija zaedni~ka slu`ba
Venismeha venagila
vo hramot vo petok nave~er, molitvata Kidu{ se ka`uvala pred ve~erata, za{to po iz-
leguvaweto od hramot ve}e bil nastanat [abat.
Boi ve{alom ateret baala
Gam besimha berina uvcaola Bidej}i vo Vavilonija bilo mnogu pote{ko da se dojde do vino otkolku vo Palestina,
za izvr{uvawe na Kidu{ po~nale da se upotrebuvaat drugi pijaloci namesto vino, a pri
Toh emune am segula nedostig na pijalok se zemal leb.
Boi kala boi kala
Kidu{ se ~ita vo hram nad vino, a doma nad vino ili nad leb. Vo hramot toa go pravi
Toh emune am segula kantorot ili nekoj drug sve{tenik, a doma obi~no toa go pravel doma}inot. Otkako }e
Boi kala [abat malketa. ispie edna goltka vino, toj ja podava ~a{ata na doma}inkata, koja isto taka ispiva ed-
na goltka, a potoa istoto go pravat, spored starosna vozrast i site ostanati vo domot

16 17
 kako simbol na dvojniot obrok (vidi mana, str.22), koj{to spored Biblijata go sobirale
Izraelcite vo pustinata vo petok.
2.6. [alo{ seudot
2.7. Mocae [abat
2.8. Melave malka
2.5. Oneg [abat (sabotno u`ivawe)
Spored evrejskite propisi sekoj Evrein e dol`en vo sabota da u`iva vo vkusni i vo ja-
dewa podgotveni so posebno vnimanie. Toj propis se temeli na izvadokot od knigata na
Je{aja (Isaija), vo koj{to [abat se narekuva “Oneg” (u`ivawe) (Isaija 58,13)
Vo Talmudot ima edna prikazna deka [amaj Azaken sekoj den odbiral jadewa za [abat.
Koga }e videl ubava `ivina, toj }e ja oddelel i }e re~el: “Toa e za [abat.” Koga }e naj-
del nekoja druga, poubava, toga{ }e ja izedel prvata, a vtorata }e ja za~uval za [abat.
Denes nazivot “Oneg [abat” se upotrebuva za razni priredbi od verski, op{testven ili
kulturen karakter, koi se odr`uvaat vo petok nave~er ili vo sabota popladne. Reli-
gioznite Evrei se sobiraat i diskutiraat za Torata, a hanamot ili rabinot dr`i dera{
(propoved), obi~no na tema povrzana so nekoja odlomka od Torata, a koja se ~ita vo sab-
ota. Vo sovremeniot evrejski `ivot se organiziraat zabavi, dru{tveni igri i drugi ku-
lturni aktivnosti. Inicijatorot na takvite formi na “Oneg [abat” bil golemiot evre-
jski poet Hajim Nahman Bjalik. Za “Oneg [abat” ~esto se podgotvuvaat i zakuski.
18
(hebr. tri obroci ili tri gozbi)
Spored evrejskite propisi vo sabota mora da se jadat “{alo{ seudot” (tri obroci).
Spored narodnoto veruvawe toj {to }e go ispolnuva ovoj propis }e se spasi od tri ne-
voli. Nekoi pak imaat i ~etvrt, lesen obrok, koj ne e zadol`itelen spored propisite.
(prestanok na [abat)
Mocae [abat se narekuva ve~erta i no}ta po zavr{uvaweto na [abat, kako {to e
“mocae jom tov” - ve~erta i no}ta po zavr{uvaweto na praznikot.
Na Mocae [abat pokraj Avdalata, se pejat pesni i se povikuva Elijau Anavi (prorokot
Elija) da dojde so Ma{ijahot (so Mesijata), sinot Davidov. Spored predanieto prorokot
Elija ne doa|a vo sabota, nitu nasproti sabota i zatoa Evreite so pesna go potsetuvaat
deka sabotata pominala i deka toj mo`e da dojde. Na Mocae [abat se vostanovil i
obi~ajot za ~etvriot obrok - seudat melave malka - gozba vo ~est na ispra}aweto na
kralicata (vidi Melave malka str.19).
Vo staro vreme imalo obi~aj na Mocae [abat da se ve~era vo grupi, kako {to se prave-
lo toa i na erev [abat (vo petok nave~er). Po ve~erata se ~ital blagoslov na jadewe-
to (birkat amazon), ~ij{to sostaven del bila i Avdala. Podocna toj obi~aj se promen-
il bidej}i se zabranilo jadewe pred Avdala.
Vo edna legenda se veli deka prorokot Elija sedi na Mocae [abat pred stebloto na
`ivotot i gi bele`i zaslugite na onie {to go po~ituvaat [abat.
(hebr. ispra}awe na kralicata)
Melave malka e naziv za zavr{nata sve~enost na Mocae [abat (vidi Mocae [abat), so
koja simboli~no se ispra}a “kralicata [abat”. Kako {to se do~ekuva sve~eno, taka taa
sve~eno i se ispra}a. Za taa prigoda se podgotvuva i zavr{niot, ~etvrtiot saboten ob-
rok, se pejat pesni i himni vo slava na zaminuvawe na denot na odmorot, vo koi se moli
za spasenie, dobro zdravje i uspeh vo novata sedmica. Tragi od ovoj obi~aj nao|ame i vo
Talmudot. So tekot na vremeto “Melave malka” se vovel kako zadol`itelen, ~etvrti
obrok i bil zamislen kako nekoj vid prodol`uvawe na [abatot. Kabalistite, na pri-
mer veruvale deka i gre{nite du{i se odmoraat na [abat, i deka se vra}aat vo peko-
lot duri po zavr{uvaweto na sve~enosta “Melave malka”. Pod vlijanie na kabalistite,
hasidite mnogu nerado dopu{tale da im zamine po~esniot gostin i so pesna na trpeza-
ta i so hasidski prikazni go prodol`uvale [abatot kolku {to mo`ele podolgo.
“Melave malka” e poznata i kako “Seudat David” (gozba na carot David). Spored legen-
data, Bog mu prorekol na David deka }e umre na [abat. Po zavr{uvaweto na sekoj [a-
bat, carot David podgotvuval gozba i so posebna veselba ja proslavuval radosta {to i
ovojpat ostanal `iv.
Srednovekovnite poeti im posvetile mnogu pesni na sve~enostite “Melave malka”,
me|u koi e i pesnata “Bemocae jom menuha” (Po zavr{uvaweto na denot na odmorot) od
XIV vek, so koja po~nuvaat pesnite na Avdala.
Edna od omilenite pesni za “Melave malka” e pesnata Elijau Anavi (prorok Elija), za
koja se pretpostavuva deka ja sostavil rabi Meir od Rotenburg vo XIII vek. Vo pesnata
19
 se pozdravuva prorokot kako vesnik na Mesijata. Imeno, spored legendata prorokot Ima razni formi na sadovi {to se menuvale so tekot na vekovite. Tie se izrabotuvale
Elija treba da go najavi Mesijata na po~etokot na nova sedmica. od drvo, koska, metal i od srebro, so razni ukrasi i so emajlirani plo~ki, na koi bile
izgravirani pretstavi od Biblijata, figuri na `ivotni, na ptici, na cve}e i sl. Kako
i porano, sadot za besamim e predmet so umetni~ka izrabotka, pa zatoa vo ponovo vre-
me, osobeno vo Amerika i vo Izrael umetnicite go oblikuvaat moderno.
2.9. Avdala (hebr. razlikuvawe - razdeluvawe)
Avdala e eden od najstarite obredi, koj{to spored Talmudot go vostanovile ~lenovite
na Golemoto sobranie (an{e Keneset agedola) na po~etokot na Vtoriot hram (IV vek 2.10. Avot melahot i toladot (glavni raboti i drugi raboti
pr.n.e.).
povrzani so niv, zabraneti na [abat)
Obredot Avdala se vr{i po istekuvaweto na [abatot ili na praznikot, vo hramot ili
Avot melahot e naziv za glavnite rabotni aktivnosti, koi se zabranuvaat na [abat.
doma. Se sostoi od nekolku molitvi so koi, spored utvrden redosled se blagoslovuva-
Torata go zabranuva raboteweto, no ne naveduva koj vid rabotni aktivnosti se zabra-
at vinoto, svetlinata i prijatnite mirisi. So ovoj obred se ozna~uva krajot na [aba-
nuvaat na [abat. Zatoa tanaitite (vidi Tanaim str.169) odredile nekolku kategorii
tot, odnosno na praznikot i po~etokot na rabotniot den i se istaknuva razlikata vo
glavni rabotni aktivnosti, me|u koi spa|aat i zemjodelskite raboti (orawe, seewe i
odnos na sfa}aweto na [abatot pome|u evrejskiot i ostanatite narodi, pome|u sveto-
sl.), podgotvuvawe jadewa, izrabotka na obuvki i na obleka, grade`ni~ki raboti, pop-
to i profanoto, pome|u svetlinata i temninata, pome|u sedmiot den, kako den za odmor
ravka na stanovi, prevoz, prenesuvawe stoka, pi{uvawe i sl.
i {este drugi rabotni denovi itn.
Toladot se pomali rabotni aktivnosti povrzani so glavnite, isto taka zabraneti na
So Avdalata se povrzuvaat mnogu obi~ai. ^a{ata so vino se polni do vrv, zatoa {to e
[abat. Oraweto na pr., spa|a vo avot melahot, a |ubreweto i pleveweto, koi se povrza-
polnata ~a{a znak na blagosostojba. Za blagoslov na svetlinata obi~no se podgotvuva
ni so oraweto, spa|aat vo toladot.
ubava pletena sve}a, a za prijatnite mirisi se podgotvuvaat ubavi sadovi.
Podocna bile vovedeni i dopolnitelni zabrani za izvr{uvawe na mnogu drugi posit-
Ne e jasno zo{to pri izvr{uvaweto na obredot Avdala se koristat prijatni mirisi.
ni rabotni aktivnosti, koi vo stru~nata literatura se narekuvaat gederot (ogradi).
Mo`ebi toa se pravi za da se isprati [abatot so prijaten miris. Vo sredniot vek se
Taka se zabranuva duvawe vo {ofar (tekiat {ofar) na Ro{-a{ana, netilat lulav (upo-
veruvalo deka prijatnite mirisi se zamena za dopolnitelnata du{a, koja go pridru`u-
trebuvawe na lulav) na Sukot, megilat Ester (~itawe na megilata (Knigata) za Ester)
va sekoj Evrein na [abat, a go napu{ta po istekot na [abatot.
na Purim i sl., dokolku se pa|aat tie praznici na [abat.
Pod vlijanie na kabalistite, “zaminuvaweto” na [abatot (vidi Mocae [abat str.19) so
Pri~ina za dopolnitelna zabrana bilo da se spre~i prekr{uvaweto na [abatot so
tekot na vremeto dobil misti~en karakter. Se vre`alo veruvaweto deka demonite na
prenesuvawe na lulavot, {ofarot ili na megilata od edno mesto na drugo. So zabrana-
Mocae [abat stanuvaat pomo}ni i deka izgubenite du{i se vra}aat vo pekolot. Zatoa
ta za rabotewe i za izvr{uvawe na rabotni aktivnosti na [abat, se istaknuva karak-
ponekoga{ ~a{ata so vino se prepolnuva namerno i se isturaat nekolku kapki vino za-
terot na [abatot kako den za odmor.
radi sueverieto deka {titi ovoj gest od zlite duhovi, koi{to navodno mo`e da se po-
tkupat so malku vino. I gledaweto na sopstvenite nokti na racete na svetlinata na sv-
e}ata za vreme na izvr{uvaweto na Avdalata poteknuva od veruvaweto deka toa pre-
tstavuva za{tita od ve{terkite vo tekot na celata sedmica. Na `enite im bilo zabra- 2.11. Hala
neto da probuvaat od vinoto za vreme na toj obred, i toa navodno zaradi grevot na Eva,
koja{to mu dala na Adam da vkusi od zabranetata ovo{ka, a koja vsu{nost bila sok od Nazivot hala ima nekolku zna~ewa i toa:
grozje.
bel leb koj se podgotvuva za [abat i za praznici;
Evreite od Isto~na Evropa veruvale deka, ako se napie nekoja devojka vino od obre-
dot Avdala, }e i porasnat musta}i. Vo atmosfera na strav se smetalo deka e opasno da par~e testo ili leb, koi vo vremeto na postoeweto na Vtoriot hram, a vrz osnova na
se pie voda pred obredot Avdala. bibliskiot propis (IV Mojs. 15:20 ) se oddeluvale kako prilog za sve{tenicite. Halata
se oddeluvala od testot od `itarki koi slu`ele za me{awe na lebot, kako {to se: p~e-
Sostaven del na obredot, koj se vr{i doma, se pesnite, od koi najpoznata e “Amavdil nica, ja~men, oves, elda i ‘r`;
ben kode{ lehol”. Sefardite vo Bosna osven pesnata Amavdil, ja peele na {panski “El
Dio alto kon su grasija” i toa na melodijata na bosanskata sevdalinka “Kad ja po|oh na par~e testo (so golemina na maslinka), koe se frla vo ogan pri pe~eweto na lebot.
Bemba{u”. Pri toa se ~ita odredena molitva.

Besamim - skraten naziv za kusfat besamim (hebr. sad za prijatni mirisi, mirizlivi
trevi, mirudii).
Besamim e sad za mirizlivi trevi i za drugi prijatni mirisi, koi se vdi{uvaat pri iz-
vr{uvaweto na obredot Avdala, po istekuvaweto na sabotata ili na praznikot, vo hra-
mot ili doma.
Voop{to se smeta deka se vostanovil ovoj obi~aj po razoruvaweto na Vtoriot hram, ka-
ko zamena za propisot za oddeluvawe na testo za sve{tenicite. Me|utoa od Mi{nata
se gleda deka ovoj obi~aj postoel u{te od postaro vreme, a nastanal verojatno so pra-
znovernoto prinesuvawe `rtvi na zlite duhovi. Se ~ini deka ovoj obi~aj ponekade pos-
toel i za vreme na Vtoriot hram, naporedno so propisot za oddeluvawe pridones za
sve{tenicite.

20 21
2.12. Mana (hebr. man u - {to e toa?) e vreme za minha i arvit (ve~erna molitva). Bidej}i vo sabota bilo zabraneto da se
upotrebuva ~ekan, {ama{ot glasno gi povikuval vernicite da dojdat vo hramot.
Mana e hranata so koja{to, spored, Biblijata se hranele Izraelcite vo tekot na 40 go- Na Ti{a-beav (post na devetti av), {ama{ot ne povikuval vo hramot, tuku lu|eto si do-
dini, po nivnoto izleguvawe od egipetskoto ropstvo, dodeka skitale niz pustinata i a|ale sami. Obi~aj bilo {ama{ot da ~ukne tri pati, a koga imalo smrten slu~aj vo mes-
s¢ do nivnoto doa|awe vo Kanaan. Vo Biblijata pi{uva: “Utrinata be{e padnala rosa toto toga{ toj ~uknuval samo dva pati. Toa voedno bilo znak deka toj den }e se izvr{i
okolu logorot. I ete, koga se krena rosata na povr{inata na pustinata ostana tenok sl- pogreb.
oj, ne{to kako slana na zemjata. Koga go vidoa Izraelcite toa, se zapra{aa edni so dru-
gi: “[to e toa?”, za{to ne znaeja {to e toa”. Toga{ Mojsej im re~e: “Toa e leb koj Bog vi
go dal za hrana” (II Mojs. 16:13-15).
Spored talmudskoto predanie se slu~uvale mnogu ~uda, povrzani so manata. Nikoj ne
2.15. Jadewa za [abat
mo`el da go so~uva svojot obrok od mana za naredniot den, ili da ima pove}e od eden Karakteristi~ni jadewa za erev [abat (petok nave~er) se bel leb, riba i vino. A{ke-
omer hrana (stara merka od okolu 4 kg.), za{to ona {to ostanuvalo kako vi{ok se rasi- nazite podgotvuvaat pleten bel leb, koj go narekuvaat barhes. Sefardite kako na pr.
puvalo ili go izeduvale crvi. Me|utoa, sabotniot obrok, koj se sobiral vo petok, osta- bosanskite sefardi nemaat barhes, tuku podgotvuvale trkalezni beli lep~iwa - pi-
nuval sve` i ne se rasipuval. tikas.
Spored opisot od Biblijata, manata po forma nalikuvala na seme od karanfil~e (ko- Glavnoto jadewe za ru~ek na [abat bilo {olet, t.e. grav koj se podgotvuval vo petok i
rijander) i imala bela boja, a bila so vkus na medeno kola~e. se odr`uval topol vo zatvoreni sadovi s¢ do sabota popladne. Sefardite od [panija
go donele obi~ajot da se podgotvuvaat pasteli (meleno meso pome|u dve tenki kori te-
sto), koi se pe~ele vo pe~ka vo tepsii so razni golemini.
2.13. [ama{ (hebr. slu`itel, slu`benik)
[ama{ e naziv za pomo{niot slu`benik, koj ja odr`uva ~istotata vo hramot i izvr{uva
i drugi raboti. [ama{ e slu`benik na evrejskata op{tina, na bet-dinot ili na {kolo-
to. Vo vremeto na Talmudot, {ama{ot vo hramot go narekuvale hazan (kantor). Vo eru-
salimskiot hram dol`nostite na {ama{ot gi izvr{uvale Levitite (pripadnicite na
plemeto Levi), a me|u ostanatoto, nivna zada~a bila da bidat i {omerim (~uvari na
hramot).
So tekot na vremeto {ama{ite rabotele i drugi raboti. Koga }e se uka`ela potreba,
tie ja izvr{uvale dol`nosta na predmolitel i ja ~itale Torata. Vo mnogu mesta, oso-
beno vo malite i siroma{ni mesta, koi ne bile vo mo`nost da pla}aat u~itel po vero-
nauka, {ama{ot gi podu~uval decata. Se prika`uva deka edna op{tina barala {ama{
koj }e bide dar{an (propovednik), sudija, hazan, sofer (prepi{uva~ na Torata), u~itel
i koj voedno }e gi izvr{uva i site drugi raboti.
Vo sredniot vek {ama{ot bil “talmid haham” (obrazovan ~ovek), javen rabotnik i lice
koe oficijalno go izvestuvalo ~lenstvoto za odlukite na op{tinata. Vo pogolemite
op{tini, pokraj glavniot, imalo i pomo{en {ama{ za ~istewe na hramot, za budewe na
vernicite i povikuvawe na selihot (pokajni~ki pesni i molitvi vo mesecot elul i de-
sette dena na pokajanie), za potsetuvawe na vernicite da gi zatvoraat du}anite na erev
[abat itn. Vo sefardskite op{tini, {ama{ot po pat na licitacija im prodaval na ve-
rnicite i micvot, t.e. po~esni funkcii povrzani so Torata.

2.14. Defikot a{ama{ (~ukawe na {ama{ot)

Vo mnogu zemji na galutot, vo mestata kade {to `iveele Evreite vo geta ili vo poseb-
ni kvartovi, {ama{ot (vidi: {ama{) sekoe utro pred {ahritot (utrinska molitva) gi
obikoluval ulicite i so drven ~ekan ~ukal na vratite ili na prozorite na evrejskite
stanovi, i na toj na~in gi budel vernicite i gi povikuval da se podgotvat za molitva.
Vo mnogu gradovi {ama{ot toa go pravel i pred stemnuvawe, kako predupreduvawe deka

22 23
3 4
RO[-HH ODE[
Ro{-hode{ e prviot den od noviot mesec. Se narekuva u{te i “mlad mesec”, za{to po-
javata na mladata mese~ina (mladina) ozna~uva po~etok na nov mesec vo evrejskiot ka-
lendar.
Vo drevniot Izrael utvrduvaweto na noviot mesec se vr{elo vrz osnova na iskazi na
o~evidci. Tie na triesettiot den vo mesecot trebalo da svedo~at pred Sanedrinot de-
ka videle mlada mese~ina. Dokolku se poka`elo deka e nivnoto svedo~ewe verodostoj-
no, toga{ toj den sve~eno bil proglasuvan vo Erusalim kako “Ro{-hode{“. Vo toj slu~aj
prethodniot mesec trebalo da ima 29 dena. Ako se ustanovelo deka ne se sigurni sve-
docite, toga{ triesettiot den se dodaval na prethodniot mesec, pa toga{ toj imal 30
dena, a sledniot den bil proglasuvan za “Ro{ - hode{“.
Za proglasuvaweto na “Ro{-hode{“, Sanedrinot gi izvestuval site evrejski zaednici
vo Izrael. Vo po~etokot, toa se izvr{uvalo so palewe na signalni ognovi na vrvovite
na ridovite. Koga podocna Samari}anite se obiduvale da vnesuvaat zabuni so pred-
vremeno palewe na signalni ognovi, takviot na~in na izvestuvawe bil napu{ten i za-
menet so sistem na ispra}awe glasnici. Glasnicite bile upatuvani vo oddale~enite ob-
lasti na Judeja, Egipet, Sirija i Vavilon i vo site krai{ta kade {to `iveele Evrei
za da gi izvestat za nastapuvaweto na noviot mesec.
Vo stariot Izrael “Ro{-hode{“ bil praznik i den na odmor kako i sabotata i osta-
natite praznici. Denes “Ro{-hode{“ se smeta za polupraznik. Do denes se so~uval ob-
i~ajot vo hramovite vo sabota po ~itaweto na Torata da se objavuva i da se blagoslovu-
va noviot mesec.
24
RO[-AA [ANA (hebr. po~etok na godinata)
Ro{-a{ana e naziv za evrejskata Nova godina, koja se slavi na prviot i na vtoriot den
od sedmiot mesec ti{ri. Ro{-a{ana ima u{te ~etiri nazivi Jom terua i Zihron terua,
koi se odnesuvaat na duvaweto vo {ofar i Jom adin i Jom azikaron (Den na sudot i Den
na se}avaweto).
Vo Torata ne se spomnuva Ro{-a{ana kako naziv za Nova godina. Vo nea pi{uva:
“Prviot den od sedmiot mesec neka vi bide den za odmor, spomen na trubeweto na tru-
bite, na svetiot sobor” (III kn. Mojseeva, 23,24). Nazivot Ro{-a{ana se spomnuva vo Ta-
nahot (Stariot zavet) samo edna{ i toa vo knigata na prorokot Jehezkel (Ezekil), no ne
e sosema jasno dali tamu se podrazbira i Nova godina. Od toa mo`e da se zaklu~i deka
Evreite pred vavilonskoto ropstvo ne gi praznuvale Ro{-a{ana i Kipur. Tie vo esen
imale samo eden praznik - praznikot na sobirawe na plodovi i na berewe na grozjeto;
toj opfa}al mnogu obredi koi denes se vr{at na Ro{-a{ana, Jom kipur i Sukot. Duri
po vavilonskoto ropstvo toj esenski praznik bil podelen na tri oddelni praznici, od
koi sekoj si dobil svoj naziv.
Ro{-a{ana i Jom kipur se razlikuvaat od ostanatite evrejski praznici spored atmos-
ferata. Dodeka na ostanatite praznici vladee posebna atmosfera na radost i na za-
dovolstvo, na praznicite Ro{-a{ana i na Jom kipur se izrazuvaat ~uvstva na dlabo-
ka serioznost i na moralna odgovornost koi mu gi nametnuva `ivotot na sekoj poedinec.
Zatoa tie dva praznika se povrzuvaat so “Jamim noraim” (Stra{ni denovi), na koi, spo-
red veruvaweto, ~ove~kata zaednica izleguva pred “nebesniot sud”. Tie se razlikuvaat
od ostanatite evrejski praznici i po toa {to ne se povrzani so `ivotot na selanite vo
prirodata, nitu pak so kakov bilo drug istoriski nastan. Tie u{te od najstaro vreme se
povrzani so `ivotot na poedinecot i so negovite verski ~uvstva, so negovite najdlabo-
ki vnatre{ni razmisluvawa i postapki, kako kon Boga, taka i kon lu|eto.
Na Ro{-a{ana sekoj ~ovek saka da se oslobodi od du{evnite stradawa, za da mo`e da
vleze vo novata godina is~isten od grevot. Ottuka poteknuva i obi~ajot na prviot den
od praznikot da se odi na nekoj breg na reka ili na more i simboli~no da se frlaat
grevovite vo voda. Toj obi~aj se narekuva ta{lih (vidi “Ta{lih” str.30).
Imalo obi~aj za vreme na ta{lihot da se frlaat tro{ki od leb. Ovoj obi~aj ima koren
25
 vo drevnoto veruvawe deka vo rekite i vo izvorite `iveat zlite duhovi i deka najdob-
ar na~in tie da se smilostivat, e da im se prinesuvaat darovi. Ima i edno sli~no ve-
ruvawe, spored koe odreden predmet ili nekoe `ivo su{testvo mo`at da gi odnesat
~ovekovite grevovi i nevoli vo dlabo~inite na moreto ili vo dale~nite predeli na
pustinata. Taa funkcija, koja vo vremeto na postoeweto na Hramot ja vr{el azalel (`r-
tven jarec), vo ta{lihot ja vr{i ribata.
Ima i tolkuvawa deka ta{lihot se izvr{uva pokraj voda bogata so riba za da mo`e da
se potsetat vernicite deka ~ovekot mo`e da se fati na stapicata na grevot, onaka kako
{to se fa}a ribata vo mre`a. Ne e poznato koga se pojavil ovoj obi~aj. Vo rabinskata
kni`evnost toj za prv pat se spomnuva vo XV vek. Me|utoa, u{te Evreite od Vavilonija
vo vremeto na Gaonite vr{ele eden obred sli~en na ta{lihot i na kaparata (vidi “Ka-
para” str.36). Toj obi~aj se sostoel od toa {to se pletele ko{nici od palmino lisje, se
polnele so kal i so zemja, i toa dve do tri nedeli pred Ro{-a{an, pa potoa vo niv sa-
dele grav i gra{ok. No}ta nasproti Ro{-a{an, so ko{ni~ka se kru`i sedum pati okolu
glavata na ~ovekot i pritoa se veli deka e taa negova zamena, a na krajot, ko{ni~kata
se frla vo voda.
Sli~ni obi~ai ima i kaj drugite narodi. Vo nekoi kraevi na Indija, site grevovi se “na-
bivaat” vo lonec i se frlaat vo reka: vo Sijam i na Borneo, grevovite i nevolite se na-
tovaruvaat edna{ godi{no vo ~amec, koj potoa se pu{ta da otplovi vo morskatata {ir.
Ta{lih so tekot na vremeto go izgubil svoeto prvobitno zna~ewe i stanal samo simbo-
li~en obred.
4.1. Istorijata na Novata godina
Razni narodi ja praznuvale Novata godina vo razli~ni godi{ni vremiwa. Vaviloncite
i Persijcite na prolet, starite Egip}ani vo leto, Rimjanite vo zima, a drevnite Evrei
vo esen.
Evreite ja zapo~nuvale Novata godina vo esen, po zavr{uvaweto na zemjodelskite ra-
boti, koga plodovite od poliwata, ili od ovo{tarnicite ve}e bile sobrani i skladi-
rani vo ambarite, koga `ednata zemja o~ekuva do`d i po~etok na novo rastewe. Me|u-
toa, vo Tanahot (Stariot zavet) proletniot mesec nisan se spomnuva kako prv mesec vo
godinata, a ne sedmiot mesec ti{ri vo koj{to se slavi evrejskata Nova godina. Toa se
objasnuva so faktot {to starite Evrei imale dve Novi godini, a vo Mi{nata se spom-
nuvaat duri i ~etiri. Evrejskiot istori~ar Josif Flavij tvrdi deka se pa|a verskata
Nova godina vo mesecot nisan, a gra|anskata vo ti{ri. Iako prviot den od mesecot ti-
{ri ne se spomnuva kako Nova godina nitu vo Tanahot, nitu vo knigite od vremeto na
Vtoriot hram, sepak mo`e da se pretpostavi deka toj den vo vremeto na Vtoriot hram
se praznuval kako Nova godina. Vo talmudskata kni`evnost, koja nastanala neposred-
no po razoruvaweto na Vtoriot hram, prviot den od mesecot ti{ri se narekuva Ro{-
a{ana (Nova godina). U{te od toga{ bilo rasprostraneto veruvaweto deka e Ro{-a{-
ana den koga na ~ove{tvoto mu se sudi na nebesata. Naskoro, po razoruvaweto na Hra-
mot, Ro{-a{ana se zdobiva so obele`ja, koi gi ima i den-denes. Praznikot glavno se
pominuval vo hramot, se duvalo vo {ofar, a molitvite bile s¢ podolgi i s¢ pobrojni.
Podocna se dodavale i novi molitvi, a vo sredniot vek i pijutim (pesni so pobo`na so-
dr`ina).
26
4.2. Obi~ai na Ro{-a{ana
Ro{-a{ana i obi~aite povrzani so toj praznik glavno go simboliziraat ~ovekovoto na-
stojuvawe da ima plodna godina. Zatoa novogodi{nite ~estitiki glasat: “Le{ana tova
tikatevu” (Bidete vpi{ani za dobra Nova godina), ili samo “[ana tova” (Dobra godina),
ili “[ana metuka” (Slatka godina).
Za da mo`e posilno da se istakne o~ekuvaweto na dobra godina, ima eden obi~aj spored
koj novogodi{nata ve~era treba da zapo~ne so ne{to slatko, obi~no toa e par~e leb so
med ili so {e}er, ili pak so jabolko natopeno vo med. Od istata pri~ina se odbegnuva
da se jade kiselo ili luto. Ovie obi~ai se zasnovaat na veruvaweto deka oddelni ob-
redi ili postapki imaat magi~na mo}. Ako, na pr. se vnese leb vo novata ku}a, toga{ toa
zna~i deka vo taa ku}a nema da nedostasuva leb. Ako na po~etokot na godinata se polee
`rtvenikot so voda, toa zna~i deka }e ima do`d vo izobilstvo. Spored toa, ako na No-
va godina se jadat slatki jadewa, toga{ godinata }e bide slatka. Na istata pretposta-
vka se temeli i obi~ajot na po~etokot na ve~erata da se jade glava od nekoe `ivotno,
obi~no jagne ili riba. Pred toa se izgovara molitva, koja zavr{uva so zborovite: “Da
bideme glava, a ne opa{ka”, so {to se istaknuva `elbata da bideme uva`uvani. Ribata
se jade i zatoa {to taa se smeta za simbol na plodnosta. Na nekoi mesta na Ro{-a{ana
se jade kalinka (ili {ipka) zaradi izobilstvoto od zrna vo nea. Rabinite presmetale
deka vo kalinkata ima 613 zrna, onolku kolku {to ima zapovedi kon koi treba da se pri-
dr`uvaat tie (Tarjag-micvot).
4.3. Obredi
Ro{-a{ana ne e doma{en praznik, i so isklu~ok na kratkite obredi {to se vr{at doma,
celata ostanata ceremonija se vr{i vo hramot, nadvor od ku}ata. Utrinskata slu`ba
zapo~nuva rano nautro i trae do pladne. Vernicite se molat vo zanes koj dostignuva ku-
lminacija pri obredot na duvaweto vo {ofar, ili koga pred otvoreniot svet orman
(Aron akode{) zapo~nuva “Untane tokef” (v.str.29), molitva vo koja se opi{uva denot na
stra{niot sud. Po ru~ekot nema voobi~aeno odmorawe. Vernicite se vra}aat vo sina-
gogata, ~itaat psalmi i ja izvr{uvaat popladnevnata slu`ba (Minha), a potoa zaminu-
vaat do najbliskata voda vo koja simboli~no gi istresuvaat svoite grevovi (vidi: “Ta-
{lih” str.30). Po vra}aweto vo hramot, povtorno ~itaat psalmi i ja izvr{uvaat ve~e-
rnata molitva (Arvit). So isklu~ok na ta{lihot, celiot obred se povtoruva i sledniot
den.
4.4. Jom tov {eni {el galujot
(vtoriot den od praznikot vo galutot)
Vo staro vreme odreduvaweto na noviot mesec i na praznicite se vr{elo vrz osnova na
iskazi na o~evidci, koi svedo~ele pred Sanedrinot deka videle mlada mese~ina. No-
viot mesec se najavuval so palewe na ognovi na ridovite, no koga se uvidelo deka toj
na~in ne e dovolno siguren, toga{ toa se izvr{uvalo preku glasnici. Me|utoa, ne bilo
sekoga{ mo`no site Evrei koi bile rasejani po mnogu zemji, da bidat izvesteni za to~-
nite datumi na poedine~ni praznici. Zatoa vo vremeto na Vtoriot hram bilo odlu~eno
praznuvaweto vo zemjite na dijasporata da se prodol`i za po eden den. Toj dodaten den
se narekuva “Jom tov {eni {el galujot”. Jom kipur zaradi strogiot post i vo dijaspora-
ta se praznuva samo eden den, dodeka Ro{-a{ana e isklu~ok, pa i vo Izrael se slavi
dva dena.
27
 Reformisti~kite Evrei go otfrlile “Jom tov {eni {el galujot”; tie go praznuvaat
Ro{-a{ana samo eden den.
4.5. [ofar
[ofarot e prastar muzi~ki instrument, eden od najstarite vo svetot. Se pravi od rog
od koe bilo ~isto `ivotno, osven od krava ili od vol. [ofarite se razlikuvaat po
forma, golemina i po boja, a slu`at za objavuvawe na poseben obred vo hramot za vreme
na golemite praznici.
So duvawe vo {ofar se proizveduvaat tri vidovi zvuci: tekija, {evarim i terua. Te-
kijata e samo eden, ramen i dolg zvuk, {evarimot se sostoi od tri kratki zvuci, koi im-
aat ta`en prizvuk kako lelek i se vo vremetraewe od vkupno edna tekija. Teruata se
sostoi od devet kratki, isprekinati zvuci, koi isto taka, traat kolku edna tekija.
[ofarot ~esto se spomnuva vo Tanahot, Talmudot i vo kni`evnosta po Talmudot. Vo sta-
ro vreme {ofarot slu`el za najava na va`ni nastani, za povikuvawe vo vojna, za pre-
dupreduvawe za nekoja neposredna opasnost, za zastra{uvawe na neprijatelot, a se ko-
ristel i na proslavite i na praznicite. Na objavata na Sinajskiot Rid prethodel si-
len zvuk od {ofar “od koj se stresol celiot narod” (II kniga Mojseeva 19,6). So pomo{
na zvucite na {ofarot bil osvoen gradot Erihon. So {ofar se najavuval i “Jovel” (se-
koja pedesetta t.n. sabotna godina), koga bile robovite pu{tani na sloboda, a dol`ni-
cite osloboduvani od dolgovite. Na Ro{-a{ana, koga zapo~nuvaat desette denovi na
pokajanie (Aseret jeme te{uva), zvucite na {ofarot gi opomenuvaat vernicite deka e
toa denot na “nebesniot sud” i gi povikuvaat na pokajanie. Na Jom kipur tie smboli~no
go najavuvaat oprostuvaweto na grevovite.
Vo edna talmudska legenda se veli deka “zvukot na {ofarot go zbunuva |avolot”, koj na
Ro{-a{ana gi iznesuva obvinenijata protiv Evreite.
4.6. Selihot (hebr. seliha
- prostuvawe)
Selihot se poseben vid pokajni~ki molitvi. Napi{ani vo forma na pesna, tie se ka`u-
vaat ili se pejat vo denovite na post, na bolest ili na nevolja. Nivnata tema e opi{u-
vawe na stradawata na Evreite vo razni zemji na galutot. Ovaa kni`evnost nastanala
vo I vek i se razvivala s¢ do XV vek. Izlo`eni na nemilosrdni progonstva, avtorite na
ovie molitveni pesni ja opi{uvale bedata i stradaweto na svojot narod. Opi{uvaj}i
gi ma~eni~kite podvizi, tie vo svoite pesni, svesno ili nesvesno, go jaknele zaedni{-
tvoto na Evreite {irum svetot. Zatoa mnogu od ovie pesni vlegle vo molitvite za Ti-
{a-beav i vo molitvite za vo denovite pred praznikot Ro{-a{ana.
Vo [ulhan aruh (Zbornik na obredni zakoni i propisi, koi gi sostavil rabi Josef Karo
vo 1565 godina), pi{uva deka imalo eden obi~aj, spored koj vo periodot od Ro{-hode{
elul (prvi eleul) do Jom kipur trebalo da se stanuva pred osamnuvawe i da se odi na
Selihot. Sefardite i den-denes go neguvaat toj obi~aj. A{kenazite pak, po~nuvaat so
Selihot od sabota na polno}, ~etiri dena pred Ro{-a{ana. Dokolku se slu~i da se so-
vpadne Ro{-a{ana so ponedenik ili so vtornik, toga{ zapo~nuvaat so Selihot vo ne-
dela - dva dena porano. Vo nekoi op{tini bilo obi~aj {ama{ot (slu`itelot vo sinago-
gata) da gi obikoluva so fener evrejskite ku}i i so ~ukawe na prozor so drven ~ekan
da gi budi Evreite za Selihot.
28
4.7. Amnon od Majnc
Rabi Amnon od Majnc e glavnata li~nost na edna legenda od sredniot vek, vo koja se op-
i{uvaat negovoto stradawe i smrt zaradi toa {to ne sakal da se otka`e od verata na
svoite tatkovci. Spored predanieto, toj e avtorot na poznatata molitva “Untane to-
kef” (v.) koja se pee po hramovite na Ro{-a{ana i na Jom kipur.
Spored legendata, umniot, bogatiot i ugleden Evrein, rabi Amnon, bil postojano pod
pritisok od vladetelot i od negovite dostoinstvenici deka treba da se pokrsti, no
sepak toj go odbival toa. Za da dobie {to pove}e vreme, vo eden moment toj pobaral da
mu se dadat tri dena za razmisluvawe. Me|utoa, vedna{ {tom izlegol od dvorecot, toj
po~uvstvuval gri`a na sovest, za{to znael deka od negoviot odgovor bi mo`elo da se
otkrie deka toj se koleba okolu toa. Zatoa toj se vratil doma celiot skr{en i bolen;
ni{to ne jadel i ne piel. Prijatelite se odbiduvale da go ute{at, no seto toa nemalo
nikakov uspeh. Na tretiot den, koga do{le da go vodat nazad vo dvorecot, toj odbil da
zamine. Taka go odvele nasila. Ukoruvan zatoa {to ne go ispolnil vetuvaweto, rabi
Amnon ja priznal vinata i rekol: “Samiot sebesi }e si ja izre~am presudata: Neka mi
bide prese~en jazikot {to izre~e laga”. Vladetelot odgovoril: “Ne, ne sakam da ti go
prese~am jazikot zatoa {to toj govore{e dobro. ]e ti gi kaznam nozete, zatoa {to ne
dojdoa navreme”. I toga{ naredil vedna{ da mu bidat prese~eni prstite na nozete i na
racete. Potoa, taka osakaten go stavile vo eden sandak zaedno so otse~enite delovi od
teloto i go odnele doma. Toa se slu~ilo pred Ro{-a{ana. Na denot na praznikot rabi
Amnon pobaral da go odvedat vo hramot i da go smestat pokraj hazanot. Tamu pla~ej}i ja
izgovoril molitvata “Untane tokef”, vo koja se opi{uva “stra{niot sud”. Izdivnal i
is~eznal vedna{ otkako ja zavr{il molitvata. Po tri dena rabi Amnon mu se javil na
son na svojot prijatel, na golemiot rabi Kalonimus, sinot na rabi Me{ulam, go nau~il
da ja ka`uva “Untane tokef” i pora~al da se isprati nasekade, kaj site Evrei vo galut-
ot vo znak na svedo{vto i se}avawe na toj nastan.
Ovaa prikazna nema istoriska podloga i ne se znae koga nastanala; potsetuva na progo-
nite na Evreite vo vremeto na Krstonosnite vojni (pome|u XI i XIII vek). Me|utoa, se pret-
postavuva deka taa nastanala i porano, bidej}i edna prikazna so mnogu sli~na sodr-
`ina bila pronajdena vo genizata vo Kairo.
4.8. Untane tokef (hebr. }e govorime za silata)
“Untane tokef” e naziv na molitvata koja se pee vo hramot na golemite praznici (Ro{-
a{ana i Jom kipur), a nazivot nastanal spored dvata po~etni zbora na molitvata. Av-
tor na pesnata, spored predanieto bil rabi Amnon od Majnc, legendarniot ma~enik od
vremeto na Krstonosnite vojni. Spored nekoi mislewa molitvata ja sostavil rabi Ka-
lonimus ben Me{ulam, istaknat liturgiski poet, koj `iveel vo Germanija vo XI vek. Vo
pesnata se opi{uva postapkata na “nebesniot sud”, koj se vodi na Ro{-a{ana i na Jom
kipur, koga se odlu~uva za ~ovekovata sudbina. Na “sudot” se donesuva odlukata za toa
“kolku lu|e }e dojdat na ovoj svet, a kolku }e zaminat; koj }e `ivee, a koj }e umre; koj na
vreme, a koj pred vreme; koj }e strada od ogan, koj od voda, koj od me~, koj od divi yvero-
vi, a koj od nenadejna smrt; koj }e umre od glad, koj od `ed, koj od zemjotres, a koj od ~u-
ma; koj od gu{ewe, a koj od kamenuvawe; koj }e miruva, a koj }e luta; koj }e `ivee vo mir,
a koj vo nespokoj; koj vo udobnosti, a koj vo stradawa; koj }e se zbogati, a koj }e osiro-
ma{i; koj }e bide slaven, a koj poni`uvan”. Me|utoa, site tie te{ki odluki na “nebes-
niot sud” mo`at da se spre~at so pokajanie, so molitva i so milostina.
29
 Vo pesnata se istaknuva razbiraweto koe go ima Bog za ~ove~kite slabosti i za negova-
ta podgotvenost da prostuva. Toj e opi{an kako neizmerna golemina, dodeka pak ~ove-
kot e negovata tvorba, sozdadena od krv i od meso, nastanata od prav vo koj povtorno
}e se vrati. Bog ja poznava dobro taa svoja tvorba, koja nalikuva na “skr{en lonec, na
isu{ena trevka, na svenat cvet, na senka koja is~eznuva, na oblak koj se rastvara, na
rastopen sneg na kopnoto, na stivnat veter, na razveana pra{ina, na izminat son”. Vo
molitvata Bog slikovito e sporeden so pastir: kako {to se gri`i pastirot za svoeto
stado i go propu{ta pod svojot pastirski stap za da go prebroi, taka i avtorot go zamis-
luva Boga kako pastir na svojot narod. Toj gi zema vo svoite pregratki edna po edna du-
{ite na site su{testva, gi ispituva i gi prebrojuva.
Molitvata “Untane tokef” najprvin bila vovedena vo liturgijata kaj germanskite i pol-
skite Evrei, a podocna ja prifatile i sefardskite op{tini. A{kenaskata melodija na
ovaa molitva se razlikuva od sefardskata.
4.9. Ta{lih
Toa e obred koj se vr{i na prviot den na Ro{-a{ana, na morski ili na re~en breg, na
izvor na voda ili pokraj bunar. Obredot zapo~nuva so ~itawe na odbrani delovi od Bi-
blijata, a zavr{uva so zborovite na prorokot Miha: “I }e gi frli{ vo bezdnata na mo-
reto site nivni grevovi”. Pritoa se podignuvaat rabovite od oblekata ili se prevrtu-
vaat xebovite i se istresuvaat vo voda, so {to simboli~no se pretstavuva osloboduva-
weto od grevovite.
Vo Erusalim obredot ta{lih se izvr{uva pokraj bunar, vo Safed na pokrivite od ku-
}ite od koi se gleda ezeroto Kineret, a vo Tel Aviv i vo Haifa pokraj morskiot breg.
Vo nekoi zemji obredot ta{lih se izvr{uva i na Kipur.
Spored legendata, obredot ta{lih se povrzuva so pratatkoto Avraam, komu, Gospod, za
da go isku{a, mu naredil da go `rtvuva svojot sin Isak. \avolot pak, za da go onevoz-
mo`i, se pretvoril vo dlaboki virovi voda, mu go prepre~uval patot i se obiduval da
go potopi. Vo Talmudot i vo knigite na Gaonot nema nikakvi tragi od ovoj obi~aj. Vo ra-
binskata literatura toj za prv pat se spomnuva vo XIV vek.
30
5
JOM AKIPURIM ILI JOM KIPUR
(hebr. den na pokajanie, pomiruvawe i prostuvawe)
Jom akipurim e praznik na pomiruvaweto, na pokajanieto i na prostuvaweto. Se praz-
nuva na desettiot den od sedmiot mesec ti{ri, a se pominuva vo hram, vo molitva i vo
post. Na toj den sekoj vernik gi nosi vo sebe zakonite na Torata, milosrdie i vozvi{eno
~uvstvo na zaedni{tvo so site lu|e. Jom akipurim e vrvot i zavr{etokot na desetdne-
vniot vremenski period na pokajanie, koj zapo~nuva na Ro{-a{ana.
Spored Torata, su{tinata na Jom kipur e izma~uvawe na du{ata kako uslov za oprostu-
vawe na grevot. Vo Torata pi{uva: “A desettiot den od toj sedmi mesec e den na o~istu-
vawe, neka vi bide soborot svet, ta da gi ma~ite du{ite svoi”. Rabinite go tolkuvaat
“izma~uvaweto na du{ata” kako vozdr`uvawe od jadewe i od piewe od edna ve~er do
druga, izminati so pokajanie i so milosrdie. Prorokot Je{ajau (Isaija) ja objasnuva
smislata na postot: “Zarem toa ne zna~i da mu podeli{ leb na svojot gladen, a siroma-
{niot besku}nik da go vovede{ vo ku}ata svoja? Koga }e go vidi{ gol, da go oble~e{...
“ (Je{aja -Isaija 50,7). Prorokot so svoite objasnuvawa posakuva sloboda, op{testve-
na pravda i ekonomska izedna~enost.
Osnovnite misli na Jom akipurim se kaewe, moralen optimizam i {iroko so~uvstvo za
~ove~kite stradawa voop{to, a posebno za stradawata na Evreite. Mislata za pokaja-
nie se smeta za edna od najsvetlite pouki na evrejstvoto. ^ovekot bi bil najnesre}noto
su{testvo koga ne bi imal mo`nosti da gi okae svoite grevovi. Optimisti~kiot duh na
evrejstvoto ne ja podnesuva pomislata deka ~ovek bi trebalo postojano da o~ajuva i da
ja gubi verbata vo sebe. Nikoj ne mo`e tolku dlaboko da navleze vo grev za da ne mo`e
da go okae toj grev. Rabi Mo{e ben Majmon (Majmonides) pora~uva deka na sekoj gre{nik
}e mu bide prosteno ako se pokae, pa duri i na onoj {to gre{el vo tekot na celiot svoj
`ivot, a se pokajal duri na samoto umirawe.
Molitvite na Jom akipurim ja izrazuvaat mislata za bratstvoto i za me|usebnoto pros-
tuvawe i potsetuvaat deka nema bezgre{no ~ove~ko su{testvo. Ispovedite se stilizi-
rani vo prvo lice mno`ina, so {to se saka da se istakne odgovornosta na celokupnata
zaednica i za onie prestapi {to gi pravi poedinecot. Molitvite se redat po nagorna
linija, od ~uvstvo na vina do razveselenost i verba vo bo`jata milost. Celokupnata
31
 ~ove~ka dejnost e odrazena vo tie molitvi i poetski sostavi, od koi nekoi pretstavu-
vaat kni`evni remek-dela, a ~ove~kite nedostatoci i slabosti se odbivaat od sovr-
{eniot red na beskrajnata vselena.
Tradicionalnite melodii so emotiven zvuk predizvikuvaat stravopo~it pred neizve-
snata idnina. Li{uvaj}i se od svoite fizi~ki potrebi, vernicite na toj den bile za-
fateni samo so duhovni raboti, vo nastojuvaweto da ja otstranat sekoja omraza i lo{a
misla. Jom akipurim e tolku silno vsaden vo svesta na Evreite, taka {to retko nekoj
bi mo`el da si dopu{ti da ne prisustvuva na toj den na bogoslu`eweto vo hramot.
Koga, po razoruvaweto na Vtoriot hram, se prestanalo so obredite na prinesuvawe `r-
5.2. Jom akipurim vo vremeto na Vtoriot hram
tvi, Jom akipurim se za~uval kako najgolem den koj go istaknuva zna~eweto na pokajani-
eto. Zaradi svojata dlaboko verska sodr`ina kako i bogatstvoto na obredot, toj i den-
denes ostanal najgolem i najsvetol evrejski praznik.
5.1. Jom akipurim vo staro vreme
Pred vavilonskoto ropstvo Ro{-a{ana i Jom akipurim ne bile posebni praznici, tuku
tie bile sostaven del od glavniot esenski praznik Sukot. Sukot bil praznik na o~i-
stuvawe, a Ro{-a{ana i Jom akipurim - podgotovka za toj den. So tekot na vremeto ovie
dva praznika gi menuvale svoite obele`ja i dobivale novi sodr`ini. Jom kipur stanal
den na o~istuvawe i bil slaven kako glaven praznik vo grupata praznici, od koi Ro{-
a{ana bil po~etok, a Sukot pak zavr{etok.
Vo sekoj period na evrejskata istorija, praznicite se menuvale vo soglasnost so sfa-
}awata, potrebite i na~inot na `ivot na novite generacii: dodeka bile pastiri i lu-
tale po pustinata, Evreite gi neguvale obi~aite i praznicite povrzani so nomadskiot
`ivot. Koga se naselile vo Kanaan i stanale zemjodelci, toga{ po~nale da praznuvaat
tri praznici: Pesah, [avuot i Sukot, koi se povrzani so godi{nite vremiwa, obrabotu-
vaweto na zemjata i so sobiraweto na plodovite. So steknuvaweto na povisok stepen
na duhovna kultura, Evreite po~nale da gi oddeluvaat praznicite od prirodata i od
godi{nite vremiwa i da im davaat nova, duhovna sodr`ina. Toj proces zapo~nal u{te
vo vremeto na evrejskoto carstvo, a posebno se razvil po vavilonskoto ropstvo. Na on-
ie {to bile rasprsnati po bliskite i po dale~nite zemji, na odvoenite od svoite zemji
i od zemjodelskiot `ivot, nim ve}e ne im bilo dovolno da praznuvaat na stariot na~in
- so jadewe, piewe i so zabava, tuku po~nale da baraat moralna i istoriska osnova za
svoite prazni~ni sve~enosti, vnesuvaj}i vo niv nacionalna i duhovna sodr`ina. Iako
se za~uvale nekoi obi~ai {to potsetuvaat na nivnoto zemjodelsko poteklo (na primer,
prinesuvaweto na prviot snop o`neano `ito na praznikot Pesah, ili na site vekni leb
od novata p~enica na praznikot [avuot), toa ve}e ne pretstavuvalo pri~ina za praz-
ni~na sve~enost. Obredite ne bile izraz na veselbi i na lumpuvawa pred Boga, tuku
na~in na pribli`uvawe kon Boga.
Spored Torata, Jom akipurim e den za prinesuvawe `rtvi, o~istuvawe od grevovi i
prostuvawe. Prinesuvaweto `rtvi bilo prosledeno so posebni obredi. I mnogubo`e~-
kite narodi - Grcite, Rimjanite i Vaviloncite vr{ele obredi so prinesuvawe `rtvi.
Me|utoa, ima su{tinska razlika pome|u obredite na o~istuvawe kaj Evreite, kaj Vavi-
loncite i kaj drugite stari narodi. Ovie se gri`ele samo za o~istuvawe na svoite sve-
tili{ta, na carot i na carstvoto, pri {to narodot ostanuval nastrana. Kaj Evreite,
pak, obredot bil izvr{uvan zaradi o~istuvawe i zaradi oprostuvawe na grevovite na
site - na golemiot sve{tenik, na sve{tenicite i na celiot narod.
32
Vo Mi{nata se opi{uva kako Jom kipur prvobitno bil slaven na paganski na~in. Mom-
~iwata i devojkite, oble~eni vo belo izleguvale nadvor od naselbite i go izvr{uvale
ritualot na dodvoruvawe, koj potoa se zavr{uval so ma`ewe i so `enewe. Pred stem-
nuvawe narodot se sobiral pred ku}ata na golemiot sve{tenik, koj trebalo da prire-
di gozba. Kulminacija na proslavata bil momentot koga trebalo da go proteraat vo pu-
stinata `rtveniot jarec, natovaren so ~ove~kite grevovi.
Vo raniot period na Vtoriot hram, Jom akipurim ve}e stanal najsvetiot den na Evreite
i tie go minuvale vo sinagogite, vo post i vo molitva. Kade i da se nao|ale na toj den,
tie so mislite i so srceto bile vo golemiot Erusalimski hram, kade {to koen gadulot
(golemiot sve{tenik) gi izvr{uval svetite i tainstveni jomkipurdski obredi. Osven na
Jom kipur, golemiot sve{tenik ne izvr{uval sveti obredi vo hramot. Vo sabota, na
praznici i na Ro{-hode{, golemiot sve{tenik se pojavuval pred narodot vo rasko{na,
zlatna ode`da, dodeka Jom kipur bil edinstveniot den koga toj se oblekuval vo skrom-
na, lenena obleka, vleguval vo golemoto svetili{te i ja izvr{uval slu`bata vo svoe
ime i vo imeto na celiot narod.
Vo posledniot vek pred razoruvaweto na Hramot, golemiot sve{tenik bil politi~ka
li~nost, neopitna i neupatena vo izvr{uvaweto na obredot. Zatoa toj sedum dena pred
zapo~nuvaweto na Jom kipur se podgotvuval so pomo{ na ~lenovite na Sanedrinot, pr-
inesuval `rtvi, palel temjan i drugi prijatni mirisi i povtoruval odredeni izvado-
ci od Torata.
Nautro, nasproti Jom kipur, Koen Gadol stoel na isto~nata kapija na hramot i ~ekal da
mu gi donesat na posleden pregled `ivotnite odredeni za `rtvuvawe. Ostanatite Ev-
rei isto taka se podgotvuvale za ovoj golem den: se molele me|usebno za prostuvawe i
se potsetuvale na grevovite {to gi pravele vo tekot na godinata. Me|utoa, podgotovki-
te na Koen Gadol bile pogolemi i se vr{ele so pogolema odgovornost. Toj go minuval
vremeto razmisluvaj}i so stravopo~it za vleguvaweto vo golemoto svetili{te. Se
pla{el da ne napravi nekakov propust, za{to vo toj slu~aj, bi bil proglasen za neso-
odveten, a negoviot zamenik koj isto taka bil podgotvuvan, }e trebalo da prodol`i so
izvr{uvaweto na obredite. Nave~er pred stemnuvawe sekoj ital da go zapo~ne postot.
Na golemiot sve{tenik ne mu dozvoluvale da jade mnogu za da ne zadreme, bidej}i ~le-
novite na Sanedrinot taa no} do sekoja podrobnost ja proveruvale negovata podgotve-
nost za izvr{uvaweto na obredite. Za da go odr`at vo budna sostojba, tie mu ~itale iz-
vadoci od Tanahot i mu peele psalmi. No, ako toj sepak zadremel, edna grupa mladi sv-
e{tenici }e po~nela da tropka so prstite okolu nego, dodeka toj stoel bosonog na stu-
deniot kamen.
Vo rana zora, u{te pred da zapee prviot petel, dvorot na Hramot ve}e bil poln so na-
rod. Sve{tenicite stoele na pokrivot i o~ekuvale da se pojavi prviot znak na sonceto.
Koga }e se razdenelo tolku, kolku da mo`e da se vidi pome|u rit~iwata gradot Hebron,
tie po~nuvale da vikaat: “Utrinskoto svetlo pristigna od Hebron”. Toga{ zapo~nuvalo
prvoto kapewe na koen gadol. Na toj den koen gadol se kapel petpati, a nozete gi miel
desetpati. Kapeweto i mieweto se izvr{uvalo vo posebno oddelenie na hramot. Me|u-
toa, utrinskoto kapewe se vr{elo vo vnatre{niot del od dvorot. Za toa vreme dodeka
se kapel, toj bil oddelen od narodot so skapocena svilena tkaenina. Po kapeweto toj
}e ja soble~el voobi~aenata obleka, }e ja oble~el zlatnata ode`da, }e gi izmiel ra-
cete i nozete vo zlaten legen i go zapo~nuval dnevniot obred. Narodot bil voshiten od
prekrasnata pojava na sve{tenikot vo zlatna ode`da, so zlatna kruna na glavata, so
33
 skapoceni kamewa na gradite i so zlatni yvon~iwa na rabovite od purpurnata namet-
ka. Toj potoa gi palel prijatnite mirisi na zlatniot `rtvenik i gi redel sve}ite vo
menorata. So toa se zavr{uval sekojdnevniot utrinski obred i zapo~nuval obredot za
Jom kipur. Koen gadol ja soblekuval zlatnata ode`da i oblekuval obleka od belo platno.
5.3. Obredot vo hramot
Obredot vo hramot zapo~nuval so prvata ispoved na Koen Gadol. Toj gi staval racete
na glavata od mlad bik i ka`uval molitva so koja gi ispovedal svoite grevovi i gre-
vovite na svoite doma{ni i molel za oprostuvawe. Vo molitvite tripati go izgovoral
misti~noto ime na Boga (vidi [em amefora{), a narodot pri spomnuvaweto na toa ime
se poklonuval ni~kum do zemjata. Obredot prodol`uval so odreduvawe na `rtveniot
jarec. Dva jarci isti po izgled, so ista golemina i vrednost stoele pokraj `rtvenikot,
a glavite im bile svrteni kon svetili{teto. Tamu bila urnata vo koja se nao|ale dve
ednakvi zlatni plo~ki. Koen Gadol gi izvlekuval plo~kite od urnata i sekoja od niv ja
staval na glavata na dvata jarci. Potoa vrzuval crvena vrvka na rogot na onoj jarec koj
bil odreden da gi odnese vo pustinata grevovite na narodot. Ponatamu obredot prodol-
`uval na toj na~in {to Koen Gadol se vra}al kaj bikot, gi staval racete na nego i po
vtorpat se ispovedal, no ovoj pat i vo svoe ime i vo imeto na ostanatite sve{tenici.
Potoa go kolel bikot; krvta od zaklaniot bik bila sobirana vo eden sad i mu bila pre-
davana na eden sve{tenik. Dol`nosta na toj sve{etnik bila postojano da ja me{a krvta
za da ne se zasiri. Koen Gadol potoa se ka~uval na piedestalot na koj se nao|al `rt-
venikot, go polnel zlatniot sad so razgoren jaglen, istural eden grst temjan vo zlat-
nata crpalka, a potoa so zlatniot sad vo ednata raka i so crpalkata vo drugata, trgnu-
val, ~ekorej}i poleka kon golemoto svetili{te. Toj pome|u dve golemi zavesi vleguval
vo golemoto svetili{te, kade {to stoel vo polutemno, odvoen od site, edvaj vidliv i
samo malku osvetlen od v`areniot jaglen. Tuka na kamen-temelnikot go staval sadot,
istural temjan i se povlekuval vo pretsobjeto, kade {to izgovaral odredena molitva.
Po ova toj povtorno vleguval vo dvorot, go zemal legenot i krvta, se vra}al vo golemo-
to svetili{te i ja poprskuval zavesata so krv - edna{ nagore i sedum pati nadolu, sevo
ova so glasno broewe. Potoa se vra}al vo pretsobjeto i go postavuval legenot na zlat-
ni nogarki. Potoa go kolel jarecot, odreden za `rtva na Boga, a negovata krv ja sobiral
vo legen, vleguval vo golemoto svetili{te za da ja rasprska ovaa krv, se vra}al vo
pretsobjeto i go staval legenot na drugite zlatni nogarki. Potoa gi poprskuval zave-
site od zadnata strana, najprvin so krvta od bikot, a potoa i so krvta od jarecot. Potoa
ja izme{uval krvta od dvete `ivotni i so nea go poprskuval zlatniot oltar za palewe
temjan, koj se nao|al vo pretsobjeto. So preostanatata krv ja poprskuval nadvore{nata
strana od golemiot `rtvenik.
5.1. @rtven jarec (azazel)
Po zavr{uvaweto na obredot za oprostuvawe na grevovite napraveni kon svetili{te-
to, se preminuvalo kon izvr{uvawe na obred koj simboli~no go izrazuval prenesuva-
weto na grevovite na celiot narod vrz `rtveniot jarec. Golemiot sve{tenik mu prio-
|al na jarecot, gi staval vrz nego racete i se ispovedal po tretpat, no sega vo imeto na
celiot narod. Potoa go iznesuval jarecot i mu go predaval na eden sve{tenik. Okolu
niv toga{ se sobirala tolpa narod koja izvikuvala: “Pobrzaj i zamini”. Jarecot na sme-
na go odveduvale na desetina milji nadvor od gradot, s¢ do strmnata karpa nad dlabo-
kata provalija. Po dol`inata na patot u{te pred Jom kipur za onie {to go pridru`u-
34
vale jarecot bile izgradeni desetina kolipki vo koi imalo jadewe i piewe. Na pri-
dru`nicite na jarecot im bilo dozvoleno da go prekinuvaat postot. Posledniot pri-
dru`nik pred da go butne jarecot vo provalijata, mu ja simnuval crvenata vrvka od ro-
govite i taa se kinela na dva dela: edniot del bil vrzan za strmnata karpa, a drugiot
na rogovite na jarecot. Vo me|uvreme, Koen Gadol prodol`uval so obredot, ja prinesu-
val `rtvata od mladiot bik i od drugiot jarec, a potoa ~ital izvadoci od Torata. Po
seto toa toj si gi miel racete i nozete, ja soblekuval oblekata od grub len, se kapel i
ja oblekuval zlatnata ode`da, povtorno gi izmival racete i prinesuval dodatna `rtva
(musaf) za Jom kipur, ponatamu go povtoruval obredot na miewe, ja soblekuval zlatna-
ta ode`da, se kapel, oblekuval bela obleka, za posleden pat gi izmival racete i no-
zete i najposle vleguval vo golemoto svetili{te za da go zeme sadot za jaglen i crpa-
lkata. So toa se zavr{uval jomkipurskiot obred.
5.5. Jom kipur po razoruvaweto na Hramot
Po razoruvaweto na Vtoriot hram, iako ve}e ne se izveduval simboli~niot jomkipurs-
ki obred vo Erusalimskiot hram, Jom kipur ne go zagubil svoeto golemo zna~ewe vo `i-
votot na Evreite. Ako Jom kipur ostanel praznik na koj edinstveno golemiot sve{tenik
moli za prostuvawe na grevovite na narodot, toj nikoga{ ne bi go nad`iveal razoruva-
weto na Hramot. Me|utoa, bidej}i u{te toga{ ovoj praznik ve}e minuval niz dolga evo-
lucija, narodot se pove}e u~estvuval vo obredite, taka {to i samiot praznik dobival
s¢ pogolemo zna~ewe. Neposredno pred razoruvaweto na Hramot, Jom kipur bil golem
den na Evreite od celiot svet; toa obele`je se so~uvalo i po razoruvaweto, so toa {to
golemiot sve{tenik pove}e ne slu`el kako posrednik pome|u ~ovekot i Boga. Evreite
neposredno mu se obra}ale na Boga so molitvi i so ispovedi, no ne go zaboravale ni
obredot od Erusalimskiot hram. Vo posebna molitva (Seder aavoda), podrobno se opi-
{uva obredot na golemiot sve{tenik, pri {to se naveduvaat negovite ispoveduvawa,
redosledot na prinesuvaweto `rtvi i na~inot na koj sve{tenikot i narodot se poklo-
nuvaat pa|aj}i ni~kum do zemja koga go spomnuva Koen Gadol zabranetoto Bo`jo ime.
5.6. Nekoi obi~ai na Jom kipur
Ro{-a{ana i Jom kipur se edinstvenite bibliski praznici so isklu~itelno verska so-
dr`ina, pa zatoa i obi~aite povrzani so ovie praznici se razlikuvaat od obi~aite po-
vrzani so drugi praznici.
Kapara (v.), obi~aj pri koj se koristi `ivina za vreme na vr{eweto na obredot, bil ra-
{iren u{te vo X vek me|u Evreite vo Vavilonija. Toj obi~aj, koj go nao|ame i kaj mnogu dr-
ugi narodi se temeli na staroto primitivno veruvawe deka bedata, nesre}ata i grevot
mo`e da se prenesat na drugo `ivo su{testvo, ili na predmet. Praistoriskiot ~ovek ve-
ruval deka predmetite okolu nego se `ivi su{testva - i kamenot i drvoto i rekite i
mo~uri{tata - i deka vo sekoe takvo su{testvo `ivee zol ili dobar duh. Toj veruval
deka so magii mo`e da se vlijae vrz duhot. Edna od postapkite {to ja primenuvale pr-
imitivnite narodi bila voznemiruvawe na duhot za da se izbrka od mestoto kade {to
toj prestojuva, na nekoe drugo mesto za da se oslobodi liceto {to toj go zaposednal i
go zadeva. Taka primitivniot ~ovek izmislil mno{tvo obredi i gatawa za da gi spre~i
nesre}ite, ili da gi prenese grevovite na drugo lice.
Kaj Evreite ima veruvawe deka ne`iviot predmet mo`e da go zameni ~ovekot vo nesre-
}a. Na primer, ako se skr{i nekoj skapocen predmet lu|eto se te{at i si velat: “Ova ne-
35
 ka bide kapara za site nas”. Kaj suevernite lu|e {irum svetot postoi veruvawe deka
nesre}ata i bedata polesno se prenesuvaat na `ivite su{testva otkolku na ne`ivite
predmeti. Pritoa `ivinata ima zna~ajna uloga, osobeno petelot i koko{kata. Zlite
duhovi se pla{at od svetlo, a petelot so svoeto kugurigawe ja najavuva svetlinata na
denot.
Isto taka ima i edno sueverno sfa}awe deka predmetot za magija protiv |avolot mora
da ima crna boja, zatoa {to i |avolot e crn. Me|utoa, Evreite pri vr{eweto na obred-
ot kapara £ davaat prednost na `ivinata so bela boja, so objasnuvawe deka belata boja
pretstavuva simbol na osloboduvawe od grevovite. Toa e sekako ponovo objasnuvawe;
izvorno, belata boja se smetala za sredstvo so koe se zapla{uva crniot |avol. Obredot
kapara najprvin se vostanovil me|u Evreite vo Vavilonija, a ottuka se pro{iril i kaj
Evreite od drugite zemji. Mnogu rabini bile protiv ovoj obi~aj i go smetale za idolo-
poklonstvo. Rabi Josef Karo, avtorot na “[ulhan aruha”, smetal deka e ovoj obi~aj glu-
pav i besmislen. Do pojavata na obredot ta{lih, obredot kapara se izvr{uval pred
dvata golemi praznika. Evreite postepeno go pretvorile ovoj obred vo ~isto evrejski,
vnesuvaj}i vo nego i duh na op{testveniot moral. Dodeka neznabo{cite mu ja posvetu-
vale `rtvuvanata `ivina na |avolot, Evreite nea mu ja podaruvale na narodot.
5.6.1. Kapara (`rtva)
Obi~aj na simboli~no prenesuvawe na grevovite vrz `ivinata. Nasproti Jom kipur, se-
koj ~len na semejstvoto `rtvuva po edno `ivotno, ma`ot `rtvuva petel, a `enata ko-
ko{ka. Pred koleweto glavata na semejstvoto recitira odredena molitva i pritoa so
`ivinata kru`i okolu glavata nad sekoj ~len od semejstvoto oddelno. So molitvata se
izrazuva `elbata preku smrtta na `ivinata da se dobie otkup za dolg, miren i sre}en
`ivot. Zaklanata `ivina potoa se podaruva na siroma{nite. Mnogumina namesto kapa-
ra na siroma{nite im davaat pari~en prilog.
5.6.2. Kal nidre (aram. site zaveti)
Kal nidre se po~etnite zborovi i naziv na molitvata so koja zapo~nuva obredot na Jom
kipur. So taa molitva site zaveti i obvrski dadeni vo tekot na godinata se proglasu-
vaat za neva`e~ki. Taa bila vovedena zaradi sklonosta na lu|eto nepromisleno da
prezemaat obvrski koi podocna ne mo`at da gi ispolnat. Tekstot na Kol Nidre za prv
pat se spomnuva vo IX vek vo Vavilonija za vreme na Gaonite. Napi{an e na aramejski
jazik, na koj toga{ zboruval narodot, i na hebrejski - za u~enite lu|e. Gaonite ne ja pri-
fatile ovaa molitva, a taa ne bila dobro prifatena ni vo [panija. Me|utoa, so tekot
na vremeto nea ja prifatile site evrejski zaednici vo svetot.
Za vreme na progonite vo [panija, mnogu {panski i portugalski Evrei, koi{to inkvi-
zicijata so smrtna zakana gi prisilila da se otka`at od evrejstvoto, se sostanuvale
skri{no po podrumite ili vo sinagogite, i so molitvata Kol Nidre se odrekuvale od
zakletvite {to gi davale pod prisila.
Sodr`inata na molitvata so koja se ukinuvaat site dadeni vetuvawa za odredeni ob-
vrski im nanela na Evreite mnogu nevoli: neprijatelite gi obvinuvale deka nim ni{to
ne mo`e da im se veruva, zatoa {to tie samite na Jom kipur si se osloboduvaat od ob-
vrskite. Zatoa rabinite pojasnile deka na Jom kipur se poni{tuvaat samo onie zaveti
koi{to ~ovekot gi prezema kon samiot sebe, a nikako i onie prezemeni vo odnos na dru-
36
gite lu|e, bez ogled na verata ili na rasata.
Kol Nidre nema nekoja posebno zna~ajna uloga vo izveduvaweto na ceremonijata na Jom
kipur, no zatoa pak negovata melodija so ubavinata i so emotivnosta ostava silen vpe-
~atok, taka {to ve~erta na Jom kipur ~esto se narekuva i ve~er na Kol Nidre. Ne se znae
to~no koga nastanala melodijata za ovaa molitva. Najprvin taa se pojavila me|u Evrei-
te vo ju`na Germanija vo vtorata polovina na XV vek, a potoa nea ja prifatile i A{-
kenazite {irum svetot. Sefardite i Evreite na orientot imaat svoja melodija za mo-
litvata Kol Nidre.
Reformisti~kite Evrei od zapadna Evropa i Amerika ja otfrlile Kol Nidre. Bogo-
slu`eweto vo nivnite op{tini zapo~nuva so psalmot 130, po ugled na Evreite vo Pa-
lestina, koi pred pojavata na Kol Nidre go zapo~nuvale jomkipurskiot obred so psal-
mite 103 i 130.
5.6.3. Aseret jeme te{uva (hebr. deset dena na pokajanie)
“Aseret jeme te{uva” e naziv za prvite deset dena od mesecot ti{ri koi zapo~nuvaat so
Ro{-a{ana, a zavr{uvaat so Jom kipur. Po tradicija tie denovi se denovi na pokajanie
(okajuvawe), odredeni za molitva i za kaewe. Se narekuvaat Jamim noraim - stra{ni
denovi.
Spored edno tvrdewe vo Talmudot, na Ro{-a{ana se otvoraat tri knigi: knigata na
pravednicite, knigata na nepopravlivite gre{nici i knigata na koleblivcite, me|u
koi pripa|aat pove}eto lu|e. Pravednicite vedna{ gi vpi{uvaat vo knigata na `ivo-
tot, gre{nicite vo knigata na smrtta, dodeka za koleblivcite se donesuvala odluka na
Jom kipur. Dokolku se pokajat, tie }e bidat vneseni vo knigata na `ivotot, a ako ne se
pokajat, }e bidat osudeni na smrt. Zatoa za vreme na ovie denovi vernicite se obze-
meni so ~uvstva na vina i na nade`, sli~no kako obvinetite pred sudewe.
5.6.4. [abat {uva
“[abat {uva” e naziv za prvata sabota po Ro{-a{ana, a nastanal spored prvite zbo-
rovi na Haftarata ([uva Jisrael - vrati se vo Izrael, O{ea 14), koja se ~ita na toj den.
Se narekuva u{te i [abat te{uva (sabota na pokajuvawe), za{to se pa|a vo denovite
pome|u Ro{-a{ana i Jom kipur, koi se narekuvaat “deset dena na pokajuvawe”.
5.6.5. Malkut (hebr. kam{ikuvawe)
Malkut e kazna od 39 udari so kam{ik, koja{to vo staro vreme im ja izrekuval Bet-di-
not na zlostornicite.
Vo nekoi op{tini vo isto~na Evropa imalo obi~aj postarite i pobo`nite Evrei da se
izlo`at samite na simboli~no kam{ikuvawe zaradi okajuvawe na grevovite. Kam{iku-
vaweto go izveduval nekoj siroma{en ~ovek, koj dobival nagrada za svojot trud. Toj
stoel so kam{ikot pokraj vratata na hramot, kade {to bilo podgotveno malku slama.
Lu|eto, doa|ale eden po eden, pa|ale ni~kum na slamata i se ispoveduvale vo sebe. Za
toa vreme kam{ikuva~ot tripati glasno ja izgovoruval re~enicata od psalmot koja se
sostoi od 13 zbora (Psalm 78, re~. 38): “Veu rahum jehaper avon velo ja{hit, veirba lea-
37
 {iv apo velo jair kol hamato”. (Vo prevod: A toj e milostiv i }e go prosti grevot, i nema
da gi istrebi, ~esto go smiruva svojot gnev za da ne plamne so seta jarost). Pri sekoj iz-
5.6.11. Viduj (hebr. ispoved)
govoren zbor, kam{ikuva~ot lesno go udiral isposnikot po ple}ite, vkupno 39 pati. Po
tolku udari dobivale i zlostornicite vo staro vreme.
5.6.6. Palewe sve}i
Sekoe semejstvo nasproti Jom kipur obi~no palelo po dve sve}i: ner ahajim (za `ivot)
i ner ne{ama (za mrtvite). Vo nekoi op{tini na isto~na Evropa, sve}ite za mrtvite gi
podgotvuvale `eni. Tie vo periodot pome|u Ro{-a{ana i Jom kipur odele na grobi{ta
i so konec gi merele grobovite na svoite pokojnici. Potoa konecot go zasukuvale, go vo-
vlekuvale vo vosok i pravele fitiq za sve}a, a pritoa se molele i gi oplakuvale svo-
ite pokojnici.
Viduj e ispoved i priznavawe na vinata za napravenite grevovi, kako i molitva za pro-
stuvawe. Se temeli na propisot vo Torata: “Ako nekoj ~ovek ili `ena napravat nekakov
~ove~ki grev, pa so toa mu zgre{at na Gospoda, i taa du{a e kriva, toga{ neka go priz-
naat grevot {to go storile” (IV kniga Mojseeva, 5-6,7).
Evreite, osven na praznici, se ispovedaat vo sekojdnevni molitvi, potoa koga se te{ko
bolni i vo mnogu drugi prigodi. Na Jom kipur, viduj e glavniot del od bogoslu`eweto.
Tekstot na viduj ne bil utvrden, pa se menuval so tekot na vremeto. Najva`nite tekst-
ovi koi se nao|aat vo molitvenicite se: “a{amnu” (gre{evme) i “al het {ehatanu lefa-
neha” (“zaradi grevot koj go storivme pred Tebe”). Dvata teksta se navedeni po azbu~en
red, a sodr`at iscrpen spisok na razni prestapi i mo`ni ~ove~ki nedostatoci kako
{to se izmama, laga, podmituvawe, klevetewe, lo{i misli, navredliv razgovor, neis-
krena ispoved, nepo~ituvawe na roditelite i u~itelite i sl. Vernikot se ispoveda i
moli za prostuvawe i na onie grevovi koi mo`ebi ne gi napravil samiot toj tuku dru-

5.6.7. Blagoslov
Pred zaminuvawe vo hram, tatkovcite so odbrani zborovi gi blagoslovuvale svoite si-
novi: Bog da im vsadi qubov kon Torata i da gi nadari so mudrost; da im ja blagoslovi
ku}ata so sinovi i so }erki; da im obezbedi blagosostojba i da im podari zdravje i dolg
`ivot.
5.6.8. Bela obleka
Na Jom kipur se oblekuvala bela obleka, za{to belata boja se smetala za simbol na ~i-
stotata, a na toj den lu|eto sakale da bidat ~isti od grevot. Ovoj obi~aj poteknuva od
vremeto koga postoel Erusalimskiot hram.
gite, bidej}i kaj Evreite se smeta deka tie si garantiraat eden za drug, deka se del od
edinstveno telo i deka e celata zaednica odgovorna za prestapite na poedinecot.
Spored veruvaweto na Evreite, ispovedta pomaga samo vo slu~aj na iskreno kaewe. Ne
mu se prostuva na liceto koe veli: “]e gre{am, a na Kipur }e mi bide prosteno”.
Vo vremeto na postoeweto na Erusalimskiot hram, golemiot sve{tenik se ispovedal vo
svoe ime, vo imeto na ostanatite sve{tenici i vo imeto na celiot narod. Po razoruva-
weto na Hramot, ispovedta se izvr{uva bez posrednici i sekoj Evrein vo svojata ispo-
ved mu se obra}a neposredno na Boga. Evrejskite mudreci napravile sporedba pome|u
zemniot i nebesniot sud: Koga }e ja priznae obvinetiot vinata pred zemniot sud, toj }e
bide osuden. Pred nebesniot sud mu se prostuva ako ja priznae vinata i veti deka nema
da gre{i pove}e.

5.6.9. Pomiruvawe
Davaj}i mu sodr`ina na “denot na pomiruvaweto”, rabinite go uslovile oprostuvaweto
od grevovite so pomiruvawe na eden ~ovek so drug. Za prestapite kon Boga, Jom akipu-
rim donesuva pro{tevawe. Za navredite i nepravdite, napraveni kon bli`niot, nema
oprostuvawe s¢ dodeka prekr{itelot ne go obes{teti povredeniot i ne go zamoli za
pro{ka. Zatoa lu|eto nasproti Jom akipurim me|usebno se pomiruvale i se molele za
pro{ka.

5.6.10. Neila (hebr. zatvorawe)

Neila e zavr{nata molitva na Jom kipur. Vo Mi{nata taa se narekuva “neilat {earim”
(zatvorawe na kapiite), zatoa {to taa se izvr{uva pri zao|aweto na sonceto, vo vreme
koga, spored veruvaweto, se zatvoraat nebesnite porti. Izvorno, neila bil zavr{niot
obred na Jom kipur, neposredno pred zatvoraweto na kapiite na Erusalimskiot hram.
Molitvata neila obi~no ja vr{i eden od postarite ~lenovi na zaednicata ili rabinot.
Ormanot vo koj se dr`at svitocite od Torata ostanuva otvoren za vreme na molitvata.
38 39
6 7
[ALO[ REGALIM (tri praznici za poklonenie)
Trite praznici na koi se odi na poklonenie, Pesah, [avuot i Sukot, se narekuvaat “{a-
lo{ regalim”, {to se tolkuva so izrazot “tripati pe{ki”. Na tie praznici starite Ev-
rei odele na poklonenie vo Erusalim, tamu da go proslavat praznikot i da prinesat
`rtvi vo hramot.
Pove}eto poklonici odele pe{. Spored tradicijata poklonikot trebalo da ja mine pe-
{ki barem poslednata etapa od patot, t.e. od gradot Erusalim do ridot Cion (Ar Ci-
jon), na koj se nao|al Hramot.
Ar Cijon ili Ar akode{ (Svet Rid) e naziv za ridot Morija vo Erusalim, na koj e podig-
nat Bet-amikda{ (Hramot).
40
SUKOT (senici)
Sukot e sve~eno praznuvawe koe zapo~nuva nasproti petnaesettiot den od mesecot ti-
{ri i trae devet dena. Prvite i poslednite dva dena se polni praznici, a srednite pet
dena - polupraznici. Sedmiot den se narekuva O{ana raba (v.str.45), osmiot [emini
aceret (v.str.45), a devettiot Simhat Tora (v.str.46). Vo Izrael i kaj reformisti~kite
Evrei, Sukot se praznuva osum dena. Spored propisite na Biblijata, Sukot zaedno so
[emini aceret treba da se praznuva osum dena. Me|utoa vo galutot site praznici ne se
praznuvaat onaka, kako {to e toa propi{ano vo Torata, tuku im se dodava u{te po eden
den koj se narekuva Jom Tov [eni [el Galujot (vtor prazni~en den na galutot). Pri~i-
nata za toa e nestabilnosta na kalendarot (Vidi: Evrejski kalendar str.7) koja osobe-
no bila izrazena vo postaro vreme.
Tolkuvaweto na istoriskoto poteklo na praznikot Sukot go nao|ame vo Biblijata, kade
{to pi{uva: “Basukot te{evu {ivat jamim...”.
“Vo kolibite `ivejte sedum dena. Sekoj {to e roden vo Izrael-ot neka bide pod seni-
ca, za da znaat va{ite potomci deka jas sum toj {to napravil tie da `iveat pod seni-
ci koga sum gi izvel od Egipetskata zemja” (III kniga Mojseeva 23,42).
Izraelcite lutale niz pustinata vo tekot na 40 godini, i za toa vreme `iveele pod
{atori. Vo znak na se}avawe na tie denovi Evreite na Sukot prestojuvaat vo kolibi
sedum dena. Praznikot Sukot se praznuva vo esen. Vo starata evrejska dr`ava, kade {to
pove}eto `iteli se zanimavale so zemjodelstvo, praznuvaweto zapo~nuvalo po zavr-
{enata `etva ili po berbata na ovo{kite. Selanite im se raduvale na bogatite prino-
si, izleguvale na poliwata i tamu pominuvale sedum dena so pesna i so igra.
Vo narodnata tradicija se so~uvani zemjodelskite simboli na prvobitnoto praznuva-
we. Toa se ~etiri vidovi bilki - arbaa minim (vidi!), etrog (vid citronsko ovo{je),
lulav (palmino lisje), adas (mirta) i arava (vrba), koi se povrzani i slu`at za izvr{u-
vawe na poseben prazni~en obred.
Sukot se narekuva u{te i Hag Aasif (praznik na berbata), ili samo Hag (praznik), a vo
liturgijata toj se narekuva Zeman simhatenu (vreme na na{ata radost). Vo ponovo vre-
me, reformisti~kite Evrei go izvr{uvaat prazni~niot obred na toj na~in {to sim-
41
 boli~no se o`ivuva praznikot na sobiraweto na plodovite. Na podiumot vo hramot se
podiga mala suka i se ukrasuva so ovo{je i so cve}e. Vo sinagogata vleguvaat deca, pee-
j}i slavopoi. Na ~elo na povorkata se nosat tradicionalnite arbaa minim. Ostanati-
te deca, podeleni vo grupi nosat odbrano ovo{je i zelen~uk. Taka stariot motiv na
praznikot Sukot, kako praznik na sobirawe na plodovite se nadopolnuva so nov, ver-
ski.
Vo anti~kite vremiwa Sukot bil glaven evrejski praznik. Ne se znae to~no kako se
praznuval, no se znae deka bil najvesel praznik vo godinata. Evreite vo anti~koto
vreme bile mnogu vesel narod i gi qubele pesnata i vinoto. Nikoga{ tolku ne se peelo
i ne se pielo kako na praznikot Sukot. Bidej}i e toa pokloni~ki praznik, iljadnici
lu|e so svoite semejstva i mnogubrojni karvani so evrejski selani, so pesna zaminuvale
na poklonenie vo Erusalim. Pobogatite vle~ele i vol, kako podarok na Hramot, a po-
malku imotnite vle~ele ovca ili koza, dodeka pak siroma{nite nosele cve}e ili
vino, koe go izlevale na oltarot na Hramot.
Dodeka s¢ u{te ne postoel Golemiot hram vo Erusalim, ne bilo potrebno da se odi na
poklonenie vo Erusalim. Vo mnogu gradovi bile podignuvani hramovi, lu|eto go prosla-
vuvale praznikot obi~no tamu kade {to im bilo najblizu. Koga go izgradil carot Solo-
mon Hramot vo Erusalim, Sukot bil prviot praznik {to se praznuval vo nego.
Poklonicite od site kraevi na evrejskata dr`ava se slevale vo gradot, od zemjite na
Rimskoto Carstvo i od site kraevi kade {to imalo evrejski zaednici. Na ulicite na
Erusalim mo`ele da se vidat Evrei oble~eni vo razni {areni nosii, mo`elo da se
slu{nat razni jazici i dijalekti. Se patuvalo so koli, so magariwa i so kamili, a ima-
lo i takvi {to doa|ale pe{ki. Se raska`uva deka i slavniot Hilel doa|al pe{ki na
poklonenie duri od Vavilonija.
Golema bila vozbudata na poklonicite koi za prvpat doa|ale vo Erusalim. Tie slu{a-
le mnogu za toj grad, za negovite {koli i mudreci, a pred s¢ za veli~estveniot hram {to
go izgradil Herod (Irod). Zatoa tie bile polni so is~ekuvawe, nestrplivi da minat
niz portite na gradot, po negovite ulici, da se vklu~at vo negoviot `ivot i da u~estvu-
vaat vo prazni~nite obredi vo Hramot.
Celiot Erusalim bil poln so zelenilo i so ovo{je. Negovite pretstavnici stoele na
kapiite od gradot i gi do~ekuvale mnogubrojnite gosti. Nasekade mo`elo da se vidat
lisja od palmi, maslinovi granki, mirizliva mirta, vrba i razlistani granki na koi
viselo citronsko ovo{je.
Po razoruvaweto na Vtoriot hram, praznikot Sukot izgubil mnogu od svojot sjaj, no i po-
natamu ostanal najradosen evrejski praznik, so simbolite koi se so~uvale i den-denes.
Evreite prodol`ile da go praznuvaat Sukot so golemi ceremonii vo sinagogite i vo
domovite. Palmovata granka i citronskoto ovo{je se so~uvale do dene{no vreme kako
negovi simboli.
7.1. Suka (hebr. senica, kolipka, {ator)
Suka e senica vo koja Evreite, spored bibliskiot propis, prestojuvaat sedum dena na
praznikot Sukot, vo znak na se}avawe na kolibite i {atorite vo koi `iveele Izrael-
cite dodeka lutale niz pustinata po izleguvaweto od Egipet. Sukata stanala glavno-
to obele`je na praznikot Sukot, spored koja ovoj praznik go dobil svoeto ime.
Obi~aj bilo da se zapo~ne so praveweto na ovie kolibi vedna{ po Jom kipur. Tie se
42
pravat vo dvorovite zad ku}ite, na balkonite ili na drugi prigodni mesta. Iako, po
pravilo, se podignuvale individualno t.e. sekoe doma}instvo si pravelo suka za sebe,
ponekoga{ pove}e semejstva gradele zaedni~ka suka, za da se obezbedi kvorum za “Bri-
kat amazon”(molitva po jadewe).
Sukata se pravi od letvi, daski, palmovi granki, lisja i od trski. Pokrivot treba da
bide ramen i da bide pokrien so granki od listopadni ~etinari, palmi ili, vo zavis-
nost od podnebjeto, od drugi vidovi drvja, no sekoga{ treba da bide taka napraven, da
mo`e da gi propu{ta vnatre son~evite zraci i niz pokrivot da mo`e da se gledaat yve-
zdite. Vnatre{nosta se oblo`uva so beli ~ar{avi, yidovite se ukrasuvaat so raznobo-
jni tepisi, so cve}e so ovo{je i so drugi ukrasi, a po podot se posipuva siten fin pesok.
Po Vtorata svetska vojna, Evrejskata op{tina vo Belgrad po~nala da podiga suki i vo
dvorot na hramot za celata evrejska zaednica.
Osven onie malubrojni podatoci {to ni gi dava Torata, malku se znae za potekloto na
ovoj obi~aj i za negovata povrzanost so praznikot. Se znae deka u{te od vremeto na
Ezra i Nehemija sukata stanala sostaven del od praznikot. Vo knigata na Nehemija pi-
{uva deka na prviot den od sedmiot mesec, Ezra pro~ital vo Torata: “I najdoa zapi-
{ano vo zakonot deka Gospod zapovedal preku Mojsej sinovite Izraelovi da prestoju-
vaat vo senici na praznikot vo sedmiot mesec. I toa go objavija i go proglasija po site
gradovi svoi i vo Erusalim govorej}i: odete vo gorata i donesete maslinovi granki i
granki od divi maslini, i granki od mirta i palmovi granki i granki od {umski drvja
za da napravite senici, kako {to e napi{ano.
I narodot izleze i donese i napravi senici, sekoj na svojot pokriv i vo svojot trem i
vo tremot na domot Bo`ji i na ulicata kaj Vodenata porta i na ulicata kaj Efraimovata
porta. I taka napravi senici celiot sobir {to se be{e vratil od ropstvo i prestoju-
vaa pod senicite. A od vremeto na Jeo{ua, sinot Nunov, do toj den ne postapuvaa taka
sinovite Izraelovi. I nastana mnogu golema veselba” (Nehemija gl. 8, 14-17).
Pokraj bibliskoto objasnuvawe, spored koe suka n¢ potsetuva na lutaweto po pustina-
ta i prestojuvaweto pod {atorite, ovaa koliba slu`ela i kako inspiracija za izvleku-
vawe na moralni pouki. Kako {to sukata po gradba e skromna i ednostavna, no sepak do-
volno cvrsta za da gi izdr`i naletite na vetrovite, taka i ~ovekot treba da bide sk-
romen i ponizen vo svoeto odnesuvawe, no zatoa cvrst i postojan vo svoeto veruvawe.
Rambam (Rabi Mo{e ben Majmon) od praznikot na kolibite izvlekuva pouka spored koja
~ovek i vo dobro treba da misli na te{kite denovi, i so toa da se natera da `ivee po-
skromno. Zatoa toj na praznikot Sukot se seli od svoite udobni stanovi vo kolibi, za
da se potseti na makotrpniot `ivot na svoite predci vo pustinata.
Suka za mnogumina pretstavuva simbol na privremenosta i na nestabilniot `ivot na
Evreite, koi nasekade `iveat privremeno, kako nomadi, ve~no lutaj}i od edna zemja vo
druga.
7.2. Simhat bet a{oeva
Ceremonija na crpewe voda, koja se odr`uvala vo Erusalim vo vremeto na Vtoriot
hram. Po~nuvala nave~er na samrak na vtoriot den od Sukot, a zavr{uvala slednoto
utro. Vo ceremonijata u~estvuvale narodnite poglavari i poklonicite. Karakteristi-
~no obele`je na ceremonijata bilo izobilstvoto na svetlina.
Za taa prigoda dvorot na Hramot bil bleskavo osvetlen. Povorka so fakeli se dvi`e-
43
 la igraj}i i peej}i. Vo Mi{nata ima edna poslovi~na izreka deka toj {to ne ja videl
ceremonijata na Bet a{oeva, toj ne videl {to e vistinsko veselewe.
7.4. U{pizin (aram. gosti)
Se raska`uva deka rabinot [imon ben Gamaliel na Simhat bet a{oeva zemal vo racete
osum zapaleni fakeli, gi frlal eden po eden vo viso~ina i povtorno gi fa}al vo ra-
cete, a pritoa nieden fakel ne se dopiral so drug.
Svetloto na fakelite bilo tolku silno, {to sekoja ulica vo Erusalim bila osvetle-
na. Vo zora, povorkata go napu{tala Hramot i zaminuvala na izvorot Siloah, od koj cr-
pele voda i polnele so nea zlatna stomna. Potoa se vra}ale vo Hramot, ja izlevale vo-
data vrz oltarot, zaedno so vinoto. Prolevaweto na vodata go ozna~uval po~etokot na
do`dovniot period vo Izrael.
7.5. O{ana raba
7.3. Arbaa minim (~etiri vidovi)
Arbaa minim se narekuvaat ~etirite vidovi bilki so koi vo hramot se izvr{uvaat ob-
redi za vreme na praznikot Sukot. Toa se etrog (vid citronsko ovo{je), lulav (listovi
od palma), adas (gran~iwa mirta) i arava (gran~iwa od vrba).
Denes malku se znae za prvobitnata namena na arbaa minim. Vo vremeto na Nehemija tie
slu`ele za ukrasuvawe na sukata. Ne e sosema jasno kako se do{lo do toa lulavot i
etrogot da se kombiniraat so tri gran~iwa mirta i dve gran~iwa vrba i potoa, kako
prazni~en buket da se rastresuvaat i da se naso~uvaat kon site strani na svetot. Vo
narodnata tradicija tie ~etiri vidovi bilki se za~uvani kako simboli na zemjodelst-
voto i bile sostaven del na praznuvaweto na Sukot vo prastaro vreme. Poklonicite gi
nosele ovie buketi koga vo povorki odele vo Erusalimskiot hram. Tie pretstavuvale i
izraz na radost zaradi preminuvaweto na Izraelcite od pustinata vo zemjata koja izo-
biluva so voda i so zemjodelski proizvodi. Spomenatite ~etiri vidovi bilki rastat
vo izobilstvo vo Izrael i sekoj mo`e mnogu lesno da gi nabavi.
Spored edno staro tolkuvawe ~etirite vidovi pretstavuvaat talisman za do`d. Tie
poka`uvaat deka, kako {to samite ne mo`at da opstanat bez voda, taka ni svetot ne mo-
7.6. [emini aceret
`e da `ivee bez voda. So tekot na vremeto narodnata fantazaija sozdala mnogu dopol-
nitelni tolkuvawa. Taka spored edno tolkuvawe ~etirite vidovi bilki gi pretstavu-
vaat pratatkovcite: Avraam, Jichak, Jaakov i Josef. Ili, pak: lulavot e polovinata,
etrogot e srceto, mirta e o~i, a vrbata usta. Spored edno drugo tolkuvawe ~etirite vi-
dovi bilki se ~etiri kategorii Evrei, koi iako se razli~ni po karakter, mora da `i-
veat zaedno i vo me|usebno razbirawe za da se ovozmo`i sozdavawe na posre}na ~ove-
~ka zaednica.
Evrejskite mudreci vo sekoja od ~etirite vidovi gledale simbol na Evrein. Etrogot,
ovo{ka so vkus i so miris, go simbolizira Evreinot {to ja poznava Torata i pravi do-
bri dela. Palmata, odnosno urmata koja{to taa ja ra|a i koja ima vkus no, ne i miris, go
simbolizira Evreinot {to ja poznava Torata, no ne pravi dobri dela. Mirtata, koja ima
miris, no ne i vkus go simbolizira Evreinot {to ne ja poznava Torata, no pravi dobri
dela. Vrbata, koja nema ni miris ni vkus, go simbolizira Evreinot {to ne ja poznava
Torata i ne pravi dobri dela.
44
Vleguvaj}i vo sukata, koja za vreme na praznikot slu`i kako glavno mesto za uka`uvawe
gostoprimstvo, se izgovoruva kratka molitva so koja simboli~no se povikuvaat sedumte
nevidlivi gosti. Tie gosti se patrijarsite i velikanite na evrejskiot narod: Avraam,
Jichak, Jaakov, Josef, Mo{e, Aaron i David.
Molitva za sukata: Baruh ata Adonaj Eloenu meleh aloam a{er kide{anu bemicvotav
vecivanu le{ev basuka.
Sedmiot den na praznikot Sukot se narekuva O{ana raba. Toa e posledniot den od ob-
vrskata za prestojuvawe vo senici i za upotrebuvaweto na arbaa minim. Nazivot go do-
bil spored molitvata “O{ana”, koja na toj den se ~ita pove}e pati otkolku na ostana-
tite praznici. Spored svedo{tvoto vo Mi{nata, vernicite kru`ele po edna{ okolu
oltarot sekoj den od praznikot Sukot, a na sedmiot den kru`ele sedum pati. Ottuka
poteknuva i obi~ajot na O{ana raba so lulav vo racete da se obikoluva oltarot sedum
pati i da se pejat pijutimi (pobo`ni pesni), koi se narekuvaat O{anot (vidi str.47).
Me|u narodot se veruva deka na O{ana raba im se potvrduva presudata na gre{nicite,
donesena na Ro{ - a{ana i na Jom akipurim. Po zavr{uvaweto na obredot O{anot, se
udira so eden vrzop od vrbini granki po zemjata blizu oltarot. Vrbata ja simbolizira
zavisnosta na bilkite od vodata.
Postojat mnogu svedo{tva za toa deka vo vremeto na postoeweto na Hramot, ovoj praz-
nik bil vostanoven zaradi molitva za povikuvawe do`d.
[emini aceret e praznik {to se praznuva na osmiot den od Sukot. Na toj den prestanu-
va obvrskata da se prestojuva vo suka. Vo molitvenicite na hebrejski jazik i osmiot i
devettiot den od Sukot se spomnuvaat kako [emini hag aceret (osmiot den e praznikot
Aceret). Vo Izrael, kade {to Sukot trae samo osum dena, Simhat Tora se praznuva na
osmiot den, koga se praznuva i [emini aceret.
Izvorno zborot aceret zna~i sve~en sobor. No vo talmudskata literatura toj se upo-
trebuva so zna~ewe na zavr{uvawe. Taka i praznikot [avuot se narekuva aceret, kako
praznik so koj se zaklu~uva Pesahot, na istiot na~in kako {to Hag aceret e zaklu~en
den na Sukot.
Smislata na ovoj praznik se objasnuva so edna prikazna so slednava kratka sodr`ina:
Nekoj kral gi povikal svoite deca na sve~enost. Po nekolku dena, koga do{lo vremeto
za razdelba, kralot se nata`il i im rekol na decata: “Deca, ostanete u{te eden den,
te{ko mi e da se razdelam od vas” (Ra{i, komentar III kniga Mojseeva 23, 36).
Na [emini aceret za vreme na utrinskoto bogoslu`ewe, se pee i se recitira molitva
za do`d Tikun aga{em. Vo nea sve~eno se voveduva re~enicata “Ma{iv aruah umorid
age{em” (otstranuva vetar i pu{ta do`d), koja sekojdnevno se povtoruva vo molitvite,
s¢ do prviot den na Pesah. Na toj den vo hramot se vr{i pomen za mrtvite (mazkir).
45
7.7. Simhat tora (radost na Torata)
Simhat Tora e praznik koj se praznuva na posledniot, devettiot den od Sukot. Vo Iz-
rael toj se praznuva na osmiot den, zaedno so praznikot [emini aceret (vidi).
Simhat Tora go odbele`uva zavr{uvaweto na godi{niot ciklus na ~itaweto na Tora,
od po~etokot (Para{a Bere{it). Na ~itaweto se povikuvaat site ma`i {to se nao|aat
vo hramot, vklu~uvaj}i gi i decata. Liceto {to se povikuva na ~itawe na poslednite
redovi od Torata se vika hatan Tora (mlado`enec na Torata), a toj {to se povikuva na
~itawe na nejzinite prvi redovi hatan Bere{it (mlado`enec na po~etokot).
Ovaa procedura e vo soglasnost so idejata deka prou~uvaweto na Torata e beskone~no.
Simhat Tora kako poseben praznik ne bil poznat vo vremeto na Talmudot, a ni podoc-
na. Se pretpostavuva deka e voveden vo Vavilonija vo IX vek, kade {to se vostanovil
obi~ajot na ednogodi{en ciklus na ~itawe na Torata. So voveduvaweto na ovoj obi~aj
se izgubila i poslednata vrska na praznikot Sukot so `ivotot na prirodata i so godi-
{nite vremiwa. Toa s¢ u{te bil praznik na veselewe kako i vo staro vreme, no sega so
novo zna~ewe. Radosta pove}e ne bila poradi grozjeto i `itaricite i zemjodelskite
proizvodi, tuku zaradi Torata. Senicata (suka) i lulavot (lisjeto od palmi) dobile
novo tolkuvawe i stanale simboli na religijata.
Kon krajot na sredniot vek bil voveden obi~aj na Simhat Tora da se iznesuvaat svito-
cite na Torata, oblo`eni so prekrasni ko{ulki, navezeni so zlato i so srebro: so niv
se kru`i okolu oltarot sedum pati, so tradicionalna pesna i igra. So tekot na vreme-
to Simhat Tora stanal najveseliot den na praznikot Sukot, a povorkata vo hramot - ob-
red vo koj zaedno u~estvuvaat ma`ite, `enite, decata i mladinata. Denes posebno vni-
manie im se posvetuva na decata, koi na podarok dobivaat jabolka i slatki. Tie nosat
i znamenca na koi se prika`ani bibliski nastani.
7.8. Hatan Tora vehatan Bere{it
Na praznikot Simhat Tora, po zavr{uvaweto so ~itaweto na posledniot del na Torata,
vedna{ zapo~nuva nov ciklus na ~itawe na ovaa kniga. Op{t obi~aj e vo taa prigoda da
im se uka`e po~est na dvajca istaknati lu|e, koi se povikuvaat na ~itawe. Liceto {to
go zavr{uva ~itaweto na posledniot del od Torata se vika hatan Tora (mlado`enec na
Torata), a liceto {to go zapo~nuva ~itaweto na Torata od samiot po~etok, bidej}i To-
rata zapo~nuva so zborot Bere{it (“vo po~etokot”), se narekuva hatan Bere{it (mlado-
`enec na po~etokot). Hatan Tora se narekuva u{te i hatan mesajem (hatan koj zavr{uva).
Vo mnogu zemji preovladuva obi~ajot hatanim (mlado`encite) da podgotvuvaat zakuska
za pove}e gosti. Vo nekoi mesta hatanim davaat dobrovolni prilozi, a zakuskata ja po-
dgotvuvaat drugite pripadnici na op{tinata. Nekoga{ za hatanite se postavuval bal-
dahin na izlezot od hramot. Siot nasobran narod gi ispra}al so pesna, so svirka i so
zapaleni fakeli vo racete. So tekot na vremeto, ovoj obi~aj se izgubil.
Vo sefardskite op{tini ima i hatan Meona. Meona e prviot zbor od re~enicata so koja
zapo~nuva izvadokot koj se ~ita (V kn. Mojseeva 33,27).
46
7.9. Akafot (kru`ewe)
Ovoj obred se izvr{uva nasproti i na samiot den na praznikot Simhat Tora. Vo taa pri-
goda se vadat od ormanot (Aron akode{) svitocite na Torata i vo povorka se nosat oko-
lu sinagogata sedum pati. Po sekoe kru`ewe prisutnite pejat i igraat. Kaj Hasidite
preovladuva obi~ajot akafotot da se vr{i na osmiot den na [emini aceret, po ve~er-
noto bogoslu`ewe. Obi~ajot “sedum akafot” so svitocite na Torata, na Simhat Tora, e
voveden vo XVI vek.
Kru`eweto vo povorka okolu nekoj objekt e mo{ne rasprostranet obi~aj me|u Evreite.
Evreite kru`at okolu mlado`enecot, koj stoi pod baldahin, pravat krugovi okolu gro-
bovite, na nekoi mesta pak, se formira kru`na povorka okolu posmrtniot kov~eg za
vreme na pogreb i sl. Formiraweto na kru`ni procesii e mo{ne star i primitiven ob-
i~aj koj mo`e da se sretne kaj site narodi. Nastanal od suevernoto veruvawe deka e
svetot poln so duhovi i deka postojat mnogu magi~ni sredstva so koi tie mo`at da bidat
sovladani. Edno od najdobrite sredstva e upotrebata na krugot koj se narekuva “magi-
~en krug”.
Kako {to vo po~etokot se veruvalo deka ~ovekot mo`e da gi pobedi duhovite so upo-
treba na magi~en krug, taka podocna se vostanovilo veruvaweto deka so kru`eweto
okolu nekoj objekt mo`e da se stekne naklonetosta na Boga. Ne samo Evreite, tuku i
Hindusite, Persijcite, Grcite i Rimjanite, veruvale deka so upotrebata na krugot mo`e
da se dojde vo dopir so Boga. Sive ovie narodi imale obi~aj da kru`at vo povorki oko-
lu hramovite, oltarite i okolu kipovite na svoite bogovi. Eden od najva`nite obredi
kaj Arapite se sostoi od kru`ewe okolu nivnoto svetili{te.
I kaj ovoj obi~aj, kako i kaj drugite, narodot go zaboravil negovoto izvorno zna~ewe i
mu pripi{al novo, koe stanalo va`en i simboli~en del na prazni~niot obred.
7.10. O{anot
O{anot e redosled od molitvi i stihovi, koi zapo~nuvaat so zborovite O{a-na (O,
spasi) i se recitira vo hramot za vreme na Sukot, koga go obikoluvaat vernicite bima
- oltarot, dr`ej}i lulav i etrog. Pove}eto stihovi gi napi{al Rabi Eleazar Hakalir,
za koj {to se pretpostavuva deka `iveel vo Palestina vo osmiot vek. Mnogu negovi
pijutim, kako obredni pesni gi prifatile site evrejski op{tini.
Redosledot na O{anot kaj sefardite se razlikuva od onoj na a{kenazite. Komponirani
po redosledot na bukvite vo alefbetot, sekoja kompozicija od O{anot ima tolku sti-
hovi ili izrazi, kolku {to ima bukvi hebrejskiot alef-bet.
Bidej}i se kompoziciite polni so aluzii na Midra{ot i na istorijata i bidej}i se pi-
{uvani vo akrostih i so hebrejski sinonimi, mnogu e te{ko da se prevedat O{anot na
drugi jazici. Zborot O{ana e skratenica od zborot O{ia-na, {to zna~i: o, spasi. Takvo
povikuvawe se vr{i po edna{ sekoj den za vreme na Sukot, koga go obikoluva povorka-
ta oltarot, a na sedmiot den na O{ana raba (vidi str.45) se povikuva sedum pati. Na
O{ana raba se izvr{uva i obredot vo koj se udira so vrbovi gran~iwa po zemjata. Toa
e star obi~aj koj poteknuva u{te od vremeto na Prviot hram. Bidej}i vrbata raste na
mesta {to imaat dovolno voda, taa silno se razviva. Zatoa, za primitivniot ~ovek
vrbata sekoga{ bila simbol za razvoj i za `ivot.
47
7.11. Hol amoed
Toa se poluprazni~ni denovi na prvite i poslednite dva dena na Pesah i na Sukot. Do-
deka na strogite praznici e dozvoleno da se raboti samo ona {to e neophodno za da se
napravat obrocite, na Hol amoed mo`e da se vr{at site raboti {to n¢ dopu{taat od-
lo`uvawe.
Na Hol amoed ne se vr{at ven~avawa za da “ne se izme{a edna veselba so druga”, a za-

8
braneta e i `alosta. Sefardite ne stavaat tefilin, dodeka a{kenazite go stavaat, no
bez beraha (beraha - blagoslov ili molitva).

PESAH - PRAZNIK NA OSLOBODUVAWETO

Pesah se slavi vo spomen na spasuvaweto na Evreite od misirskoto (egipetskoto) rops-
tvo. Vo po~etokot se slavel sedum dena, no zaradi nepreciznosta na stariot evrejski ka-
lendar, se usvoil obi~ajot vo zemjite na galutot ovoj praznik da se slavi osum dena, i
toa sekoja godina od 15. do 22. nisan, pri {to prvite i poslednite dva dena bile polni
praznici, a ostanatite ~etiri dena - polupraznici. Vo Izrael, me|utoa, a i me|u refo-
rmisti~kite Evrei nadvor od Izrael, praznikot Pesah i denes se slavi sedum dena.
Pesah e eden od trite pokloni~ki praznici (Pesah, [avuot i Sukot), na koi, Evreite,
vo vremeto na postoeweto na Hramot, odele na poklonenie vo Erusalim i prinesuvale
`rtvi. Praznikot Pesah u{te se narekuva i Hag aaviv (praznik na proletta) za{to se-
koga{ se pa|a vo prolet i Hag amacot (praznik na beskvasniot leb), za{to na toj praznik
se jade samo leb bez kvasec.

8.1. Seder Pesah i Agada

Seder e poseben verski obred koj se izvr{uva vo evrejskite ku}i na prvite dve ve~eri
od praznikot Pesah (vo Izrael samo na prvata ve~er). Seder e hebrejski zbor i zna~i
red, a Seder Pesah e prazni~na obredna ve~era na koja molitvite, ~itaweto na Agadata
i site drugi obi~ai se odvivaat po strogo utvrden red.
Za vreme na Sederot se ~ita “Agada {el Pesah” i se pijat ~etiri ~a{i vino. Na edna go-
lema ~inija, koja e sostaven del od obredot, se podgotveni posebni jadewa koi simbo-
li~no potsetuvaat na robuvaweto na Izraelcite vo Misir (Egipet) i na nivnoto izba-
vuvawe (vidi: Kearat Seder str.51).
Hahamim naredile na prvata ve~er na praznikot Pesah da se raska`uva za nastanite
koi se slu~ile pri spasuvaweto na Izraelcite od Egipet, za{to vo Biblijata pi{uva:
“Veigadta levinha bajom au lemor” (“I }e mu ka`e{ na tvojot sin na toj den govorej}i” -
II kniga Mojseeva 13,4). Od zborot veigadta doa|a i zborot Agada.
^itaweto na Agadata e osnovniot del na obredot Seder. Agadata gi opi{uva nastanite

48 49
 {to se odnesuvaat na praznikot, ja iznesuva istorijata na doa|aweto na izraelskite
plemiwa vo Egipet i nivnoto osloboduvawe od egipetskoto ropstvo, ja objasnuva upo-
8.2. Maca
trebata na pashalnata `rtva vo vremeto na Vtoriot hram, upotrebata na beskvasniot
leb (maca) i na gor~livite trevki. Agadata sodr`i odlomki od Biblijata, od Midra-
{ot, stari legendi i anegdoti, retki i interesni diskusii, molitvi i blagodarstveni
pesni. Zavr{uva so popularnata pesna “Had gadja “ (vidi: “ Had gadja”, str.53).
Redosledot na obredot i ~itaweto na Agadata se vr{i vrz osnova na to~no utvrdeni
propisi nabele`ani vo sekoja Agada.
Istaknato mesto vo Agadata ima brojot ~etiri. Postojat ~etiri pra{awa (arba ku{jot),
~etiri razli~ni vidovi sinovi, ~etiri ~a{i vino, ~etiri vidovi hrana itn. Na brojot
~etiri mu se pripi{uva misti~no zna~ewe. Evreite, kako i nekoi drugi isto~ni naro-
di, go smetale toj broj za svet. Vo knigata na prorokot Daniel se predviduvaat ~etiri
golemi imperii pred doa|aweto na Mesijata, ~etiri reki koi izleguvaat od Eden, ~e-
tiri golemi yverovi koi gi videl ovoj prorok vo svojata vizija itn.
Agadata kako kniga ima dolga istorija, stara okolu 2000 godini. Posledniot del sodr-
`i stari narodni pesni, nastanati pred 400-500 godini, a nekoi nejzini delovi se ~i-
tale u{te vo vremeto na Vtoriot hram. Arba ku{jot (~etirite pra{awa) spa|aat me|u
najstarite delovi od Agadata, a gi nao|ame, kako i nekoi drugi odlomki vo Mi{nata.
Nekoi delovi se dodadeni od agadskiot del na Talmudot i na Midra{ot. Taka na pri-
mer, od Midra{ot e prezemena raspravijata za ~etirite vidovi sinovi, koi stanale
inspiracija za mnogu propovedi, duhoviti anegdoti i ilustracii {to ja zbogatile Aga-
data. Interesna e ne samo sodr`inata na knigata, tuku i starinskiot tradicionalen na-
pev.
Agadata dolgo vreme bila sostaven del na molitvenikot i duri vo sredniot vek taa
stanala posebna kniga. Taa odigrala zna~ajna uloga vo razvojot na evrejskata umetnost.
Ilustraciite i crte`ite za Agadata bile praveni vo vremeto koga takviot vid umetnost
ne bil voobi~aen za Evreite. I pesnata “Had gadja” se so~uvala blagodarenie na Agadata.
Malku se znae za toa kako se praznuval Sederot vo biblisko vreme, so isklu~ok na ona
{to e napi{ano vo vtorata kniga Mojseeva: “I neka jadat meso, istata no} ispe~eno na
ogan, so presen leb i so gor~livo zelje neka jadat” ( II kn. Mojseeva 12,8).
“A, jadete vaka: preopa{ani, obuvkite neka vi se na nozete, a stapot vo raka, i jadete
brzo, za{to toa e Pesah Gospodov ( II kn. Mojseeva 12, 11).
Vo vremeto na tanaitite, pod vlijanie na Grcite i na Rimjanite, bil voveden obi~ajot,
u~esnicite na Seder, ispru`eni na kanabe da se naslonat na levata raka, a da jadat so
desnata, zemaj}i hrana od malite masi~ki postaveni pokraj kanabeto. Vo sredniot vek
toj obi~aj bil ukinat, za{to se smetalo deka izle`uvaweto za vreme na jadewe e pove}e
znak na slabost i na mrzlivost, otkolku simbol na sloboda.
8.3. Kearat Seder (hebr. ~inija za Seder)
Vo periodot po razoruvaweto na Hramot nastanale nekoi promeni vo redosledot na
Sederot. Namesto pred ve~erata, Agadata po~nale da ja ~itaat po ve~erata. Se pretpo-
stavuva deka do taa promena do{lo zatoa {to bilo te{ko da se ~ita Agadata po ve~era
i po ispienite ~a{i vino.
Sederot koj se odr`uva vo evrejskite ku}i, najdobro ja ilustrira mo}ta na tradicijata.
So evocirawe na spomenite za izleguvaweto od Egipet, Pesah stanal istoriski pra-
znik. Se}avawata na minatoto se slevaat so streme`ite kon idninata preku obredot
Seder koj zapo~nuva so povikuvaweto na siroma{nite da dojdat i da go podelat so do-
ma}inot ona {to go ima toj, a se zavr{uva so zborovite “Le{ana abaa biru{alajim”.
50
(hebr. beskvasen leb)
Maca e vid leb {to se jade na praznikot Pesah. Se narekuva u{te i “lehem oni”- leb na
onie {to se vo nevolja (V kniga Mojseeva 16,3). Testoto za lebot maca se mesi nabrzi-
na, bez kvasec i bez kakvi bilo drugi dodatoci, za da se spre~i procesot na fermenti-
rawe.
Za praznikot Pesah se podgotvuvaat dva vida macot: maca {el micva ili maca {emura
(maca koja se nadgleduva) i obi~na maca. Maca {emura se podgotvuva od posebna p~eni-
ca, koja e pod nadzor u{te od momentot na `etvata za da ne ja o{teti vlaga. Se jade na
prvata ve~er na Pesah. Obi~nata maca se jade na ostanatite denovi od praznikot.
Macata zadol`itelno se jade samo na prvata ve~er na Pesah. Na ostanatite denovi od
praznikot zabraneto e da se jade hamec (vidi Hamec str.54), no ne e zadol`itelno da
se jade maca.
Vo staro vreme macata bila primitiven vid leb. Otkako se uvidelo deka testoto mo`e
da se kisne, i taka lebot da stane povkusen, macata ostanala leb na siroma{nite koi
ne mo`ele da ~ekaat da skisne testoto, ili, pak taa se podgotvuvala vo posebni slu~ai,
koga }e dojdel nekoj nenajaven gostin, pa trebalo nabrzina da se ispe~e leb.
Vo vremeto na Talmudot, macata se pe~ela sekoj den; bila so debelina od okolu ~etiri
prsti. Vo sredniot vek, debelinata na taka podgotveniot leb bila ograni~ena na eden
prst. So tekot na vremeto macata stanuvala s¢ potenka i s¢ pokr{liva. Ima eden star
obi~aj, spored koj, vodata za macot, pred zao|aweto na sonceto, treba da se nalee vo
eden lonec i da se ostavi taka vo tekot na no}ta. Toa se pravelo taka poradi veruva-
weto deka koga zao|a sonceto se simnuva pod zemjata i ja zagreva vodata vo dlabo~inite
na izvorite, a deka toa mo`e da vlijae na fermentacijata na testoto koe se mesi so ta-
kva voda. Na po~etokot od XX vek, so pronao|aweto na ma{inite za pe~ewe, procesot
na proizveduvawe na macata bil mnogu poednostaven. Sepak, s¢ u{te postoi eden mal
broj pobo`ni Evrei koi smetaat deka ka{er mo`e da bide samo onaa maca koja se podgo-
tvuva so raka.
Denes macata se pravi glavno od p~eni~no bra{no, iako ne e zabraneto da se upotrebu-
vaat i drugi `itarici. Karaitite na primer, ja pravat macata od ja~men za{to ja zabra-
nuvaat p~enicata.
Macata koja go simbolizira brzaweto so koe Izraelcite morale da go napu{tat Egipet,
ima i drugo zna~ewe - taa potsetuva na siroma{tijata i na stradaweto na Evreite. Taa
istovremeno pretstavuva i ropstvo i sloboda. Ovoj leb koj se narekuva i “leb na onie
{to se vo nevolja”, n¢ potsetuva na obvrskata kon onie {to `iveat vo nema{tija i {to
ne mo`at dolgo da ~ekaat za pomo{.
Keara e naziv za golemata ~inija na koja e podgotveno s¢ {to e potrebno za Seder. Spo-
red propisite na ovaa ~inija se stava:
[alo{ macot (tri beskvasni leba) koi simboli~no treba da gi pretstavuvaat Koen,
Levi i Jisrael;
dve jadewa: zeroa (krilo od koko{ka) i beca (jajce);
maror - gor~livi trevki vo spomen na gor~liviot `ivot na na{ite tatkovci koga bile
51
 vo ropstvo;
haroset (me{avina od orevi, ovo{je, za~ini i vino) za da gi zasladi gor~livite trev-
ki. Ovaa me{avina simboli~no ja pretstavuva kalta, od koja Evreite pravele tuli za
gradewe (zeher letit);
karpas (celer i magdonos);
hazeret - ren kako za~in na mesoto ili na ribata, i ocet vo koj gi potopuvale trevkite.
8.4. Koso {el Elijau Anavi (hebr. ~a{ata na prorokot Elija )
Eden od pointeresnite obi~ai na Sederot e onoj {to e povrzan so legendarniot prorok
Elija.
Re~isi vo site evrejski sredini ima obi~aj na Seder da se postavi posebna ~a{a so vi-
no za prorokot Elija, koja zatoa se narekuva “Koso {el Elijau Anavi”. Po ve~erata, pred
da se prodol`i so ~itaweto na Agadata, se otvora vratata i site prisutni stanuvaat
8.6. Had gadja (aramejski - edno jare)
za da mu posakaat dobredojde na prorokot Elija so zborovite “baruh aba”. Potekloto na
ovoj obi~aj ne e poznato, no se pretpostavuva deka i toa bil eden od na~inite na koi se
predizvikuval interesot na decata, koi vo o~ekuvaweto na prorokot Elija ostanuvaat
budni.
Od staro vreme se veruva deka prorokot Elija ne umrel, tuku deka vo ognena ko~ija, so
ogneni kowi poletal na neboto. Vo vremeto na Talmudot se veruvalo deka prorokot El-
ija ~esto se pojavuva na zemjata.
Podocna se vtemelilo veruvaweto deka prorokot Elija }e se pojavi kako vesnik na Me-
sijata i zatoa legendata za Elija stanuvala s¢ popopularna. Evreite vo svojata svest
go povrzuvale Pesahot - praznikot na osloboduvaweto so prorokot Elija, kako pretho-
dnik na Mesijata od kogo {to o~ekuvale da go najavi spasenieto.
Ima i edno staro veruvawe deka neposredno pred doa|aweto na Mesijata, Elija }e gi
re{i site problemi i site sporni pra{awa i nesoglasuvawa. Ottuka poteknuva i obi-
~ajot da se ka`e: “Da mu go ostavime toa na Elija da odlu~i”, ako od nekoja diskusija ne
mo`e da se izvle~e zaklu~ok. Amorejcite, vo vremeto na Talmudot, ne bile sosema sig-
urni dali na Seder se potrebni ~etiri ili pet ~a{i vino, pa zatoa pettata ~a{a ja po-
lnele za Elija, velej}i: “Toj }e odlu~i dali e ovaa ~a{a potrebna ili ne”.
Vo narodnata fantazija i obi~ajot na otvorawe na vratata vo tekot na ve~erata na Se-
der e povrzan so prorokot Elija, navodno zatoa {to bilo potrebno da mu se olesni vle-
guvaweto vo ku}ata. Nekoga{ vratata se otvorala pred zapo~nuvaweto na obredot Se-
der. Ima razni tolkuvawa okolu otvoraweto na vratata, no najverojatno niedno od niv
ne e avtenti~no.
8.5. Afikoman (gr~ki - gozba)
Afikoman e naziv za polovinata na sredniot od trite leba (maca) koj se postavuva na
Seder Pesah. Eden va`en del na ceremonijata na Sedarot e povrzan so afikomanot.
Pred po~etokot na ~itaweto na Agadata, toj treba da se sokrie pod pernica ili da se
zavie vo krpa koja nekoj treba da ja dr`i na ramewata, podra`avaj}i gi taka predcite
52
koi so svoite bov~i vrzani na ramewata izleguvale od Egipet.
Obi~aj e decata da go “ukradat” afikomanot i da ne go vratat s¢ dodeka doma}inot ne
go otkupi. I krieweto i “kradeweto” na afikomanot se so cel da im go odr`at vnimani-
eto na decata za da ostanat budni, s¢ do krajot na ~itaweto na Agadata.
Zborot afikoman se nao|a vo Mi{nata (Pesahim 10,18), no u{te vo vremeto na Talmudot
negovoto zna~ewe ve}e bilo napolno zaboraveno. Se smeta deka terminot afikoman po-
teknuva od gr~kiot zbor “afikomijom”, koj zna~i gozba.
So afikomanot se povrzani razni obi~ai. Mnogu Evrei, koga }e trgnat na pat, zemaat po
edno par~e afikoman kako amjalija protiv nesre}a. Nekoi pak produp~uvale dupka vo
afikomanot i go zaka~uvale vo hramot ili vo ku}ata. Ne e poznato od kade poteknuva
narodnoto veruvawe, spored koe afikomanot ima magi~na sila. Isto taka, ne mo`e da
se objasni zo{to afikomanot najprvin se krie, a potoa se jade.
“Had gadja” e narodna pesna na aramejski jazik, pome{ana i so hebrejski, koja se pee po
zavr{uvaweto na Seder, na prvata ve~er od praznikot Pesah. Nazivot go dobila spored
uvodnata re~enica (“Had gadja”), koja se upotrebuva i kako refren, po sekoja od desette
strofi, kolku {to gi ima ovaa pesna. Ovaa pesna dolgo vreme se smetala za alegoriska
verzija na bibliskiot princip “oko za oko, zab za zab” (II kniga Mojseeva gl. 21-24-25),
so koj se istaknuva deka vinovnikot mora da ja dobie zaslu`enata kazna. No vo su{tina
toa e edna detska pesna, vnesena vo Agadata so cel da se razveselat decata i taka da
ostanat budni do krajot na ~itaweto na Agadata. Pesnata e sostavena vo XV vek, a vo
XVI vek stanala sostaven del od tekstot na Agadata. “Had gadja” za prv pat e pe~atena
vo Praga na germanski jazik. Sefardite ja peele na evrejsko-{panski (ladino) jazik.
Sodr`inata na pesnata vo prevod glasi :
Jareto, {to go kupi mojot tatko za dve pari~ki.
Ma~kata go izede jareto, ku~eto ja izede ma~kata, Stapot go natepa ku~eto, ognot go iz-
gore stapot, Vodata go ugasi oganot, volot ja ispi vodata, Mesarot go zakla volot, an-
|elot na smrtta go ubi mesarot, A Bog go usmrtil an|elot na smrtta.
Ima u{te edna popularna pesna, koja se pee po obredot Seder. Toa e pesnata “Ehad mi
jodea” (“Eden, koj znae”), koja{to isto taka ja peele sefardite na evrejsko-{panski jazik.
53

9
NASPROTI PESAH I PODGOTOVKI ZA PESAH
9.1. Hamec (hebr. kvasec)
Hamec e naziv za sekoja hrana ili sadovi, koi ne se ka{er {el Pesah (na pr. skisnato
testo po dejstvuvaweto na kvasecot ili otstojuvaweto). Spored Torata, za vreme na pra-
znicite zabraneto e da se jade i da se upotrebuva hamec.
Vo prenosna smisla zborot hamec se upotrebuva kako sinonim za ne{to rasipano. Ra-
binite lo{iot nagon vo ~ovekot (jecer ara) go narekuvale hamec. So sli~ni termini se
slu`ele osobeno kabalistite vo sredniot vek.
9.2. Bedikat hamec (hebr. barawe na hamecot)
Bedikat hamec e naziv za ceremonijata vo koja se baraat ostatoci od hamec, a koja se
izvr{uva na po~etokot na ve~erata na 14. nisan. Ceremonijata se izvr{uva na sledniov
na~in: doma}inkata sokriva niz ku}ata par~iwa leb, obi~no deset, na vidni mesta, za
da mo`e polesno da se najdat. Doma}inot gi bara so svetlina od sve}a. Na nekoi mesta
obi~aj e `enata da odi napred so sve}a vo raka i da go vodi doma}inot do mestoto ka-
de {to e staven lebot. Pronajdenite par~iwa doma}inot gi sobira so metli~ka od gu-
skini perja ili od vrbovi gran~iwa, koi za taa cel se ostavaat od prethodniot Sukot,
potoa gi stava vo drvena la`ica, na krajot seto toa go zaviva vo par~e platno, go vrzuva
so konec i go zaka~uva na lusterot ili na prozorot.
Nautro na erev Pesah siot zaostanat hamec se pali. Ako erev Pesah se padne na [abat,
toga{ obredot bedikat hamec se izvr{uva vo ~etvrtok nave~er, a paleweto vo petok
nautro.
54
9.3. Mehirat hamec (prodavawe na hamec)
Sekoj Evrein e dol`en pred praznikot Pesah da go otstrani ili da go otu|i siot hamec
od svojot dom, za{to vo Torata pi{uva: “Za sedum dena da ne se najde kvasec vo ku}ite
va{i” (II kniga Mojseeva 12,19). Za vreme na praznikot Pesah se zabranuva da se ima ka-
kva bilo korist od hamecot. So nego ne smee da se hrani ni stokata, da se pali pe~kata
i sl. Rabinite gi vovele i ograni~uvawata spored koi zasekoga{ e zabraneto da se ko-
risti hamecot koj ne e otstranet pred praznikot Pesah. Me|utoa, ako Evreinot pred Pe-
sah mu prodal ili mu podaril hamec na nekoj neevrein, toga{ toj po Pesahot mo`e pov-
torno da si go kupi. Taka se vostanovila simboli~nata proda`ba na hamec me|u sose-
dite ili prijatelite neevrei.
9.4. Pesah {eni (vtor pesah)
Pesah {eni se narekuva 14. ijar. Vo vremeto na postoeweto na Erusalimskiot hram, si-
te tie koi od kakvi bilo pri~ini bile spre~eni da prinesat `rtva, toa mo`ele da go
storat na 14. ijar. Denes e obi~aj na Pesah {eni da se jade par~e meso so golemina na
edna maslinka. Pesah {eni u{te se narekuva i Pesah katan.
9.5. [abat agadol (golemiot [abat)
[abatot pred Pesah se narekuva [abat agadol. Toj naziv najverojatno nastanal spored
Aftarata, koja se ~ita vo taa sabota i vo koja stoi: “Eve jas }e vi go ispratam prorokot
Elija pred da dojde golemiot i stra{en den Gospodov” (Malahija , 4,5)
Spored edno tolkuvawe od XIII vek, epitetot “golemiot” nastanal zaradi toa {to vo sa-
bota pred Pesahot se izvr{uva zna~itelno podolga slu`ba vo hramot odo{to vo drugi-
te saboti. Toga{ se dr`i dolga propoved i se peat razni napevi, a popladne se ~itaat
nekoi delovi od Agadata za da se zapoznaat vernicite so nejzinata sodr`ina u{te pred
Seder.
9.6. Omer
Stara evrejska merka za `itarici. Eden omer te`el okolu 10 kilogrami. Na vtoriot
den od praznikot Pesah, vo stariot Izrael, so posebna sve~enost zapo~nuvala `etva-
ta na ja~menot. Prviot snop ja~men (omer) bil vo vid na `rtva nameneta za Erusalim-
skiot hram.
9.7. Sefirat aomer
Biblijata nalaga denovite na omerot da se brojat sedum sedmici (49 dena), od vtoriot
den na Pesah do [avuot. Broeweto simboli~no go povrzuva izleguvaweto od Egipet so
primaweto na Torata. Majmonides (Rambam) slikovito go sporeduva toa broewe so ~o-
vekot, koj nestrplivo go o~ekuva najmiliot prijatel i postojano gi broi sedmicite,
denovite, pa duri i ~asovite, s¢ dodeka ne dojde prijatelot.
55
 Denovite na sefirata n¢ potsetuvaat na mnogute nesre}i {to im se slu~ile na Evreite
od vremeto na Hadrijan, rimskiot imperator, pa do krvavite nedeli na krstonoscite.
Zatoa denovite na sefira se smetaat za denovi na nacionalna `alost (so isklu~ok na
trieset i tretiot den, v. Lag Baomer str.62). Vo toj period ne se izvr{uvaat ven~avki i
se odbegnuvaat site manifestacii so vesel karakter.

10
[AVUOT
[avuot e vtoriot po red od trite pokloni~ki praznici, koj ima nekolku nazivi vo ev-
rejskata tradicija. Dene{niot naziv Hag a{avuot -Praznik sedmica, verojatno vodi
poteklo od faktot {to ovoj praznik po~nuva da se slavi sedum sedmici po vtoriot den
od Pesah, t.e. na krajot na odbrojuvaweto na omerite. Prviot den od praznikot e vsu-
{nost pedesettiot den od po~etokot na odbrojuvaweto, pa zatoa [avuot na gr~ki se na-
rekuva Pentekoste, a na na{iot jazik Pedesetnica. Vo II kniga Mojseeva (34,22) stoi
nazivot Hag a{avuot, dodeka vo istata kniga prethodno (23,16), stoi deka e toa Hag ak-
acir - Praznik na `etvata i na prvite plodovi. Vo Mi{nata i vo Talmudot ovoj praz-
nik se narekuva u{te i Aceret, {to bi mo`elo da zna~i sve~en sobir, pri {to verojat-
no se misli na sobirot na poklonicite vo Erusalim. Vo vremeto po zaklu~uvaweto na
Vavilonskiot Talmud, praznikot po~nal da se slavi na 6. sivan, za{to presmetale tal-
mudskite u~iteli deka na toj den mu bila dadena Torata na narodot na Izrael na ri-
dot Sinaj, pa zatoa praznikot dobil i u{te edno ime: Zeman matan toratenu - vreme na
davawe na na{ata Tora ili poslobodno prevedeno: ~asot koga ni e dadena Torata.
Iako vo po~etokot ne bilo taka, [avuot denes se slavi dva dena, na 6. i na 7. sivan (a
vo Izrael samo na 7. sivan). Se ~ini deka praznikot od damne{ni vremiwa bil prifa-
ten od starosedelcite na Kanaan vo svojata prvobitna forma na zemjodelsko slavewe
na o`neanite snopovi p~enica, za {to govorat i negovite nazivi Hag akacir, Hag abi-
kurim - Praznik na prvinata. Bidej}i zavisela `etvata od vremenskite uslovi, vero-
jatno ne bil precizno odreden denot i mesecot koga ovoj praznik trebalo da se slavi,
tuku samo bilo nazna~eno deka treba da se slavi praznikot na `etvata. Vpro~em vo Sv-
etoto pismo se govori na nekolku mesta za vremeto na `etvata kako za vremenska od-
rednica za zemjodelskoto slavewe. Zaradi voop{teno odreduvawe na po~etokot na
praznikot, vo drevnite vremiwa bile vodeni raspravii za to~niot datum, zatoa {to i
samiot propis deka praznikot treba da se po~ne da se slavi na pedesettiot den otkako
“srpot go na~nal uzreaniot posev” (pri {to se mislelo na posevot od ja~men i na praz-
nikot na `etvata na ja~menot - Pesah), se tolkuval i se sfa}al na razli~ni na~ini.
Talmudskite u~iteli presmetale deka gi dobil Mojsej na ridot Sinaj Desette zapove-

56 57
 di i Torata na {estiot den od tretiot mesec sivan i toj narodno-verski moment go pro-
glasile za najva`na sodr`ina na samiot, za niv najradosen praznik. Zanimlivo e toa
{to vo Talmudot, vo traktatot Ro{-a{ana (16/a) vo Mi{nata 1,2 e zapi{ano deka: “[a-
vuot e sudniot den na plodovite na drvjata”.
Vo Torata nema mnogu podatoci za samiot praznik, osven nekolku protivre~ni propisi
za prinesuvawe na `rtvite i za prinesuvawe na dva beli leba, koi se pome{ani so kva-
sec, potoa odredbite za obvrskata za odewe na poklonenie vo Erusalim koja va`ela za
site ma{ki glavi i, na krajot, i propisite za prazni~nite gozbi, na koi treba da se po-
vikaat i robovite i siroma{nite.
Vo dene{no vreme molitvite vo sinagogite se re~isi isti kako i molitvite za poklo-
ni~kite praznici (Pesah, [avuot, Sukot), so toa {to na odredeni mesta se vmetnuva te-
kst, koj naglasuva deka se raboti za zeman matan toratenu. Vo isto~noevropskite a{-
kena{ki zaednici za vreme na musafot - pretpladnevnata molitva, se pee himnata Ak-
damut, a op{t obi~aj e da se ~ita svitokot za Rut. ^itaweto na svitokot za Rut se obja-
snuva na razli~ni na~ini, po~nuvaj}i od toa {to glavnata heroina na ovoj bibliski ro-
man ja primila evrejskata vera (a sevo ova se slu~uva za vreme na `etvata), pa do toa
deka carot David, spored predanieto, po~inal na praznikot [avuot. Svitokot za Rut,
vo nekoj pogled pretstavuva po~etok na rodoslovieto na Davidovata dinastija.
Kabalistite vo isto~na Evropa imale poseben obred t.n. Tikun lel {avuot. Tie ja mi-
nuvale celata prva prazni~na no} vo ~itawe molitvi.
Kon krajot na XIX vek, vo nekoi t.n. neolo{ki i reformisti~ki a{kena{ki op{tini, bil
voveden obi~ajot, koj vo po~etokot bil nare~en “konfirmacija”, a koj podocna go dobil
nazivot bat micva. Vo modernite sinagogi obi~ajot na voveduvaweto na devojkata vo
sinagogata se vr{i na prviot den od praznikot [avuot.
10.1. Obi~ai
Vo site zaednici imalo obi~aj domovite i sinagogite da se ukrasat so zelenilo, so cv-
e}e, a vo Polska i vo Rusija po podot se posipuvala treva, so {to se proslavuvala po-
vrzanosta na Torata, Desette zapovedi i sklu~uvaweto na sojuzot so Boga, so drevniot
praznik na Evreite -zemjodelci, koi na toj na~in go slavele zavr{uvaweto na `etva-
ta. U{te mnogu odamna se vre`al obi~ajot na toj den da se jadat jadewa i kola~i podgo-
tveni od mle~ni proizvodi i od mleko, postapka koja se tolkuvala so faktot deka se
jadat ovie jadewa vo slava na Torata, koja spored tradicijata, vo Pesnata nad pesnite,
se sporeduva so “med i mleko”. Vo sefardskite zaednici se pravat posebni kola~iwa
so mleko i so suvo grozje, koi se narekuvaat Monte di Sinaj - Sinajski Rid, a vo Bosna
samo Monti di [avuot i taa simbolika e jasna. Kaj a{kenazite, kola~ite so mleko, si-
rewe i so suvo grozje se narekuvaat prosto na jidi{ milhikes - mle~no.
Trite dena nasproti praznikot se narekuvale [elo{et jeme agbala - tri dena na og-
rani~uvawe, kako spomen na merkite na pretpazlivost, koi gi prezel Mojsej pred zami-
nuvaweto na Sinajskiot Rid, kade {to trebalo da gi primi zavetnite plo~i. Na ovie
denovi, kako polupraznici, se koristela mo`nosta da se izvr{at ven~avawata, koi ina-
ku, osven na Lag baomer, ne bilo dozvoleno da se izvr{uvaat za vreme na broeweto na
omerite.
58
10.2. Akdamut
Spored zborovite “Akadamut milin...” “Na po~etokot na zborot...” se narekuva himnata,
koja vo XI vek na aramejski jazik ja napi{al Meir ben Jichak [ac, hazan - kantor vo si-
nagogata vo Majnc i Vorms. Sodr`inata na ovoj slavovslov se sostoi vo vozveliveli-
~uvaweto na Boga, va`nosta na Torata i opi{uvaweto na nagradite {to }e gi dobijat
pravednicite na onoj svet. Himnata najprvin bila prifatena vo germanskiot obred na
prviot den na [avuot, po ~itaweto na prvite re~enici od Torata. Podocna bila pri-
fatena i vo polskite op{tini. Ima dva napeva, spored koi se pee Akdamutot (na jidi{
Akdomes), od koi prviot e mnogu star, a vtoriot e osobeno ubava kompozicija, verojat-
no od nekoj kantor od XVIII vek. Ovaa vtora muzi~ka verzija na Akdamutot za potrebite
na glavnata londonska sinagoga prekrasno muzi~ki ja obrabotil I.L. Nombah vo 1870 go-
dina. Kaj sefardite Akdamutot ne se ~ita.
10.3. Megilat Rut - svitokot za Rut
Svitokot za Rut e eden od pette svitoci (Hame{ megilot) vo Biblijata. Toa e ubava
kni`evna tvorba, vo koja nema zakonski odredbi, no zatoa e topla, dlaboko ~ove~na,
kako da e napi{ana so cel da gi razbudi najblagorodnite ~uvstva me|u lu|eto. Naslov-
nata li~nost, Rut, po poteklo ne e Evrejka, no sepak e prika`ana kako prababa na kra-
lot David.
Za taa prikazna, za idili~nata slika na mir i zadovolstvo, mnogu se raspravalo u{te
od damne{no vreme kako me|u Evreite, taka i me|u neevreite, bibliskite komentatori.
Bibliskata kritika od XIX vek ja sozdala tezata deka e knigata za Rut napi{ana vo
vremeto koga trebalo da se ubla`i ili duri da se poni{ti naredbata na Ezra i na Ne-
hemija za isteruvaweto na neevrejskite bra~ni drugari vo me{anite brakovi. Toa obja-
snuvawe sovremenata evrejska bibliska nauka go otfrla. No sepak postoi soglasnost
vo pogled na mislewata deka vo osnova e to~na onaa prastara re~enica od midra{kiot
del, koja go tolkuva tokmu ovoj svitok (Midra{ Rut Raba 2,15): “Rabi Zeira re~e: vo ovoj
svitok nema (propisi) za ne~isto, ni (propisi) za ~istota, ni zabrani, ni dozvoli, pa
zo{to toga{ e napi{an? Za da dade pouka za toa kolku e golema nagradata za vr{eweto
na dobri dela”.
Kratkata sodr`ina na ovaa kniga, koja so svoite motivi vdahnovuvala mnogu poeti i
slikari e slednava: Nekoj si Elimeleh od Bet Lehem vo Judeja trgnal so svoeto semej-
stvo vo Moav za da mo`e da ja pre`ivee gladta koja vladeela vo vremeto koga so dre-
vniot Izrael upravuvale sudiite. Tamu, po negovata smrt, se o`enile negovite dva si-
na so Moavki, no po deset godini umrele i tie, a gi ostavile svoite vdovici bez deca.
Nivnata majka Naomi (koja vo mnogu prevodi se izgovara kako Noemi) trgnala da se vra-
ti vo svojot roden kraj, kon Bet Lehem, a dvete snai trgnale zaedno so nea da ja pridru-
`uvaat. Koga pristignale do granicata na Moav, Naomi im se zablagodarila na snaite
za dobroto odnesuvawe kon nejzinite sinovi i kon nea, i im predlo`ila i tie da si za-
minat vo svojot roden kraj. Ednata snaa se soglasila so predlogot na svekrvata, a dru-
gata, Rut, go odbila toj predlog i rekla deka i taa saka da pojde zaedno so svojata sve-
krva, sekade kade {to }e ja povede taa. Vo Bet Lehem i dvete `iveele mnogu te{ko. Za
vreme na `etvata Rut trgnala zaedno so siroma{nite da sobira pobirok po poliwata,
za da mo`e da se prehrani sebesi i svojata svekrva. Sopstvenicite na zemja, spored za-
konite na Torata, bile obvrzani da im dozvoluvaat na siroma{nite da sobiraat pobi-
rok (plodovi {to bile sobrani so glavnata berba) po nivnite imoti.
59
 Taka Rut stignala i do poleto na Boaz, eden ugleden ~ovek, koj mu bil rodnina na nej-
ziniot ma`. Svekrvata Naomi ja sovetuvala Rut da mine edna no} na gumnoto do Boaz, i
da pobara od nego da ja zeme za `ena, kako rodnina po krv na nejziniot pokoen ma`, a za
da ne mu se sotre vo Izrael imeto na nejziniot ma`. Rut taka i postapila. Taa no} tr-
gnala na gumnoto i legnala do nozete na Boaz. Boaz se razbudil vo tekot na no}ta, ja
zdogledal `enata i ja pra{al koja e taa i {to bara tamu. Rut mu odgovorila deka e vdo-
vica na negoviot rodnina i deka bara od nego, spored stariot obi~aj (spored evrejskite
propisi za leviratski brak), da ja zeme za `ena, za da mo`e da rodi sin, naslednik na
site prava na nejziniot prv ma`. Boaz í odgovoril deka se soglasuva, no deka vo Bet Le-
hem ima ~ovek koj mu e poblizok rodnina na nejziniot ma` i deka najprvin treba nego
da go pra{a, dali toj }e saka da ja izvr{i taa dol`nost. Rodninata go odbil predlo-
got, pa Boaz pred svedoci izjavil deka ja zema za `ena Rut, vdovicata na svojot rodni-
na i deka gi otkupuva od Naomi site imoti na Elimeleh za da se so~uva vo nasledstvo
imeto na pokojnikot.
Spored taa prikazna, Boaz ja zel Rut za `ena, a taa mu go rodila sinot koj se vikal Oved-
”i Oved go rodi Ji{aj i Ji{aj go rodi David...”. Taka se zavr{uva ovoj ubav tekst, koj vo
nekoi zaednici se ~ita, so poseben napev, na prviot den od praznikot [avuot.

10.4. Isru hag

Denot po bogopokloni~kite praznici Pesah, [avuot i Sukot, se narekuva Isru hag (po-
vrzete go praznikot) i se smeta za polupraznik. Vo vremeto na Erusalimskiot hram
mnogubrojni poklonici ne stignuvale na praznikot da gi prinesat svoite `rtvi, pa toa go
pravele naredniot den, na Isru hag.

DRUGI PRAZNICI

60 61
11
LAG BAOMER
Trieset i tretiot den od broeweto na omerot, koj se sovpa|a so 18. ijar, e mal praznik
koj se praznuva vo spomen na pobedata na Bar Kohba nad Rimjanite i zapiraweto na ~u-
mata koja zavladeala me|u u~enicite na Rabi Akiba (II vek pr.n.e). Zatoa toj praznik se
narekuva i praznik na u~enicite. Na toj den se prekinuva so `alosta voobi~aena za
vremeto na sefira, pa mo`e toga{ da se izvr{uvaat ven~avki i sl.
Vo hebrejskiot jazik bukvite vo alefbetot imaat vrednost na broevi. Lag vo hebrejsko-
to pismo se sostoi od bukvite Lamed - 30 i Gimel - 3, {to zna~i 33.
Na Lag baomer evrejskite deca i mladinata odat vo priroda, kade {to se organiziraat
igri od vojni~ki karakter so drveni lakovi i streli, podra`avaj}i gi na toj na~in u~e-
nicite na Rabi Akiba, koi se borele vo redovite na vostanicite.
Ima i veruvawe deka na Lag baomer umrel Rabi [imon bar Johaj, koj se smeta za avtor
na kabalisti~kata kniga Zoar. Vo Izrael na toj den iljadnici vernici se upatuvaat na
negoviot grob, koj se nao|a vo Meron, blizu Safed (Cefat).
62
12
HANUKA
12.1. Poteklo na praznikot
Hanuka se slavi vo znak na se}avawe na pobedonosnata osloboditelna borba na evrej-
skiot narod protiv helenisti~kite okupatori za vreme na vladeeweto na Antioh IV Epi-
fan od dinastijata na Selevkidite. Helenizmot bil izraz na streme`ot za sozdavawe
na edinstven narod vo mnoguplemenskoto i mnoguverskoto carstvo, so sredstva na asi-
milacija i izedna~uvawe so gr~kata kultura i vera. Nadvore{niot znak na ugnetuvawe-
to kako vrv na helenisti~kiot obid za uni{tuvawe na evrejskata narodnosna specifi-
~nost se prepoznaval vo okupiranata evrejska dr`ava vo zabranata na osnovnite evre-
jski verski obredi (obrezanie, obredna ~istota, ka{rut, ~itawe na Torata, slavewe na
praznici i sl.) i vo postavuvaweto na kipot na Zevs Olimpiski na oltarot vo Erusa-
limskiot hram. Spored I kniga na Makavejcite (I, 44) seto toa se slu~uvalo na 25. den od
mesecot kislev 167 godina pr.n.e. Starecot Matatja (Matatja akoen) od semejstvoto na
Ha{monejcite, koj bil od sve{teni~ki rod, zaminuva vo Modiim, so svoite pet sina, go
ru{i lokalniot mnogubo`e~ki kip koj go postavile okupatorite i zapo~nuva oslobodi-
telna, gerilska vojna na maliot narod protiv najmo}nata imperija vo toga{niot svet.
Po smrtta na Matatja so borbata rakovodi negoviot sin Jeuda Makabi (mal ~ekan), koj
po tri godini vojuvawe uspeva da go istera okupatorot od pogolemiot del na zemjata,
vleguva vo Erusalim, kade na 25. kislev, na godi{ninata od poni`uva~kata carska za-
poved, go is~istil Hramot, gi sru{il tu|inskite idoli i izvr{il osvetuvawe na `rt-
venikot, a so samoto toa i na Hramot. Kako {to pi{uva vo Knigata na Makavejcite, po-
bedata nad neprijatelot i osvetuvaweto na Hramot narodot go slavel osum dena, so pri-
nesuvawe `rtvi i so peewe slavopoi, a Jeuda, so svoite bra}a i so celata izraelska za-
ednica odredil sekoja godina, po~nuvaj}i od dvaeset i pettiot den na mesecot kislev,
“osum dena radosno i veselo da se slavi denot na posvetuvaweto na `rtvenikot” (I Kniga
Makavejska 4,59).
Osven ovie podatoci, zabele`ani se i mnogu drugi legendi okolu nastanuvaweto na ovoj
praznik. Edna od niv e zabele`ana vo Talmudot, vo traktatot [abat (21/b): “[to e toa
Hanuka? Za{to na{ite u~iteli u~ea: na dvaeset i petti kislev (po~nuvaat) denovite na
Hanuka koi se osum, a vo koi oplakuvaweto na mrtvite i postot se zabraneti. Za{to
63
 koga vlegle Grcite vo Hramot, go oskvernavija seto maslo, koe be{e vo Hramot. A koga
nadvladea kralstvoto na domot na Ha{monejcite i pobedija, posakaa i ne najdoa pove}e
od eden sad so maslo, koj be{e trgnat nastrana i so pe~at od golemiot sve{tenik. Vo ne- Maoz cur
go nema{e pove}e maslo otkolku da se pali za eden den. No se slu~i ~udo so ovoj sad i Maoz cur je{uati
od nego palea osum dena. Slednata godina odredija i napravija pove}e od ovie (denovi) leha nae le{abeah.
za praznuvawe so ~itawe na alel i so slavopoj”. Tikon bet tefilati,
Vrz osnova na ovaa legenda se sozdala i verskata tradicija za ~udoto koe se slu~ilo ve{am toda nezabeah,
i zaradi koe treba da se slavi Hanuka. leet tahin matbeah,
micar amnabeah,
Az egmor, be{ir, mizmor,
12.2. Kako se slavi Hanuka hanukat amizbeah.

Zapisite zboruvaat za toa deka Jeuda Makabi i negovite soborci, Evreite po pobeda-
ta i osvetuvaweto na Hramot, slavele osum dena vtor Sukot, za{to, vo vremeto koga
trebalo da go napravat toa, ne bile vo mo`nost, zatoa {to prestojuvale kako borci vo
gorite i vo {umite.
Se ~ini deka paleweto na fakelite, na borinite i na drugite svetila nabrzo po nasta-
nuvaweto na praznikot stanalo op{t naroden obi~aj, koj potoa bil ozakonet vo Talmu-
dot. Vo navedeniot traktat se zboruva za toa deka zapovedta za praznikot Hanuka pre-
dviduva palewe po edna sve}a, odnosno po edna borina na edno doma}instvo. Tuka me-
|utoa, vedna{ se naglasuva deka onie {to bile pove}e pobo`ni palele po edna sve}a
na sekoj ~len od domot, a najpobo`nite po edna sve}a pove}e sekoj den za sekoj ~len od
Sekoj den na praznikot se dodavaat u{te nekoi molitvi (al anisim - Psalmi 113 -118
domot. Ponatamu pi{uva deka sledbenicite na [amaevata {kola prvata ve~er palele
i dr.).
po osum svetilki, a potoa sekoj den po edna pomalku, dodeka pripadnicite na Ilelo-
vata {kola, so obrazlo`enie deka vo svetite ne{ta mo`e samo da se nagolemuva, a ni-
kako da se namaluva, prvata ve~er palele po edna svetilka, a potoa sekoj den po edna
pove}e. Toj obi~aj e so~uvan i do denes. 12.4. Naziv (ime) na praznikot
Hanuka ne se vikala sekoga{ taka, a denes ima pove}e imiwa. Imenkata hanuka, na heb-
12.3. Verski obredi i molitvi na praznikot Hanuka rejski jazik zna~i osvetuvawe i, kako naziv za praznik verojatno e skratenica od hanu-
kat abajit - osvetuvawe na domot, Hramot, ili hanukat amizbeah - osvetuvawe na `rt-
venikot, oltarot. Josif Flavij vo svoeto delo “Evrejski drevnosti”, toj praznik na gr-
Spored verskata tradicija, hanuka-sve}ite ili borinite ne smee da slu`at za osvet-
~ki go narekuva fota - svetlina, sjaj, a i mnogumina denes na hebrejski go narekuvaat
luvawe ili za koja bilo druga upotrebna cel. Poradi toa verojatno bil sozdaden obi~a-
taka - hag aurim - praznik na svetlinata. Site ovie imiwa se povrzani so legendite za
jot na palewe sve}i~ki so pomo{ na {ama{ot (jidi{: {ame{) - prislu`nikot.
nastanuvaweto i slaveweto na praznikot.
Pred paleweto na sve}i~kite se ~itaat dve berahot(i), vo ednata se blagoslovuva Bog
{to go zapovedal paleweto na hanuka-sve}i~kite, a vo drugata {to “im napravil ~udo

12.5. Obi~ai
na tatkovcite na{i vo onie denovi, vo ona vreme”. Na prvata ve~er (kako i site evrej-
ski praznici, taka i praznikot Hanuka zapo~nuva nasproti denot) se govori beraha
{eehejanu. Se pripaluva {ama{, a potoa so nego se palat ostanatite sve}i~ki, od levo
Paleweto svetilki (sve}i, borini, fakeli i dr.) za vreme na ovoj praznik zapo~nalo
na desno, i ponatamu se izgovara tekstot koj po~nuva so zborovite: anerot alalu (ovie
u{te mnogu odamna, a vo Talmudot e zabele`ano deka svetilkite treba da se postavat
sve}i), vo koj se nabrojuvaat propisite za palewe na hanuka-sve}ite i za na~inot na
za da bidat vidlivi i od ulica. Nekoi gi stavale na ulica, pred svoite vrati, a pove-
odnesuvawe za vremeto dodeka tie gorat. Po paleweto na sve}ite, sefardite go pejat
}eto na prozorcite {to gledaat kon plo{tadot ili kon ulicata. Talmudskite propisi
Psalmot 30, koj po~nuva so zborovite: mizmor {ir hanukat abajit, vo koj se govori za
dozvoluvaat da se stavaat svetilkite na masa vo vnatre{nosta na stanot vo vreme na
posvetuvaweto na domot, na Hramot i za blagodarnosta za izbavuvaweto od neprijate-
opasnost t.e. vo vreme na progonstvo. Pi{uva~ite na talmudskite alahot (propisi) ima-
lot. Kaj a{kenazite, po paleweto na sve}ite se pee poznatata himna Maoz cur je{uati,
le pove}e pri~ini da mu dadat poinakvo zna~ewe na ovoj praznik, od niv dve se najva-
koja ja prifatile i mnogu sefardski krugovi. Ovaa himna nastanala nekade okolu XIII
`ni: Po propa|aweto na vostanieto protiv Rim (70 godina), nastojuvale da go so~uvaat
vek i se znae samo deka pi{uva~ot na tekstot se vikal Mordehaj i deka `iveel vo Ger-
ovoj praznik, taka {to bil istaknuvan prvenstveno negoviot verski karakter (verata
manija.
vo ~udo koe se slu~ilo so Bo`ja pomo{, nade`ta za pre`ivuvawe na progonot i dr.). Po-
natamu na politi~kiot `ivot na drevniot Izrael, avtorite na Talmudot, bile nekoj
64 65
 vid naslednici na fariseite i protivnici na dinastijata na Ha{monejcite, pa nasto-
juvale taa dinastija, po~nuvaj}i od Jeuda Makabi, da ja izbri{at od istorijata i tra-
dicijata. So tekot na vremeto Hanuka dobila karkter na semeen praznik, koj se slavel
kako takov so vekovi, a vo XX vek povtorno ja dobiva svojata polna smisla na spomenot
na narodnosloboditelnoto vostanie.
So vekovi postoel obi~ajot za vreme na praznikot Hanuka da im se davaat podaroci na
u~itelite, a tie darovi bile vsu{nost i nivnata edinstvena plata. Isto taka vo tie
denovi si razmenuvale darovi idniot test i zet. Decata dobivale pomala suma pari,
nare~eni deme hanuka -hanuka gelt, dodeka vo sefardskite zaednici decata dobiva-
le igra~ki, a dobrite u~enici nagradi za u~eweto.
Tradicija bilo ni{to da ne se raboti za vreme dodeka gorele sve}i~kite. Zabavata,
kako na primer igraweto karti bila dopu{tena i ovaa navika se odoma}inila vo a{-
kena{kite zaednici (vo sefardskite zaednici toa se dopu{talo vo ve~erite na Pu-
rim). Od Germanija kon isto~na Evropa se prenela edna igra so zvr~ka, koja na jidi{ se
narekuva trendeli, a vo moderniot hebrejski - sevinon. Sevinonot ima ~etiri strani
na koi se napi{ani ~etiri hebrejski bukvi: nun, gimel, e, {in kako skratenici na heb-
rejskite zborovi: nes, gadol, aja, {am -“golemo ~udo se slu~ilo tamu”. Posledniot zbor
({am) vo sovremen Izrael se zamenuva so zborot “po”, koj zna~i tuka. Decata so zvr~kata
igrale za orevi, slatki ili za svojata hanuka-pari~ka. Zborovite koi se pi{uvale na
zvr~kata se povrzani so legendata za ~udoto so masloto, pa zatoa za vreme na prazni-
cite vo odredeni zaednici se mesele mekici od testo ili od kompiri, koi gi pr`ele
vo maslo. Vo isto~na Evropa, toa bile latkes - par~iwa od rendan kompir, a vo sovre-
men Izrael toa se mekici od testo ili od kompiri: sufganijot i levivot. Vo sredniot
vek postoel obi~aj da se jadat razni vidovi kola~i so sirewe vo znak na se}avawe na
zapi{anata tradicija, spored koja Judit mu davala na Holofern pove}e sirewe za da £
pobara pove}e vino.
66
13
HAMI[A ASAR BI[VAT
Hami{a a{ar bi{vat ili skrateno Tubi{vat (u{te se narekuva Hami{o{i i Frutas),
{to zna~i petnaesetti den od mesecot {evat, vo Mi{nata se opi{uva kako Nova godi-
na na drvjata (vidi Mi{na str.96).
Propisite na Biblijata odreduvaat edna desetina od godi{niot prihod vo zemjodels-
tvoto da se oddeluva za sve{tenicite. Pri toa prinosite od ednata godina ne smeele
da se upotrebuvaat za odvojuvawe desetok za drugata godina. Sledej}i gi promenite vo
prirodata, evrejskiot selanec uvidel deka vo tekot na godinata najmnogu do`d pa|a do
15. {evat, pa zemjata e dovolno natopena so voda, a steblata ve}e po~nuvaat da gi vpi-
vaat sokovite so koi }e gi hranat svoite idni plodovi. Zatoa vo Mi{nata e odvoen 15.
{evat (januari - fevruari) kako granica pome|u starata i novata godina za oddeluvawe
desetok od prinosot. Taka, na primer desetokot od citrusot, nabran na 14. {evat, pred
zao|aweto na sonceto £ pripa|a na starata godina, a od citrusot od istoto steblo na-
bran po zao|aweto na sonceto ({to spored evrejskiot kalendar se smeta deka e 15. {e-
vat), £ pripa|a na novata godina.
So vostanovuvaweto na Novata godina na drvjata trebalo da se re{i prakti~noto pra-
{awe povrzano so zemjodelstvoto i bibliskite propisi, a ne da se vovede nov praznik.
Me|utoa, narodnata fantazija i na ova mu dodala element na praznik, pa kako {to No-
vata godina na prvi ti{ri po tradicija e ne samo praznik, tuku i “den na sudot”, koga se
odreduva sudbinata na sekoj ~ovek, taka i Novata godina na drvjata po~nala da se smeta
za praznik i za “den na sudot”, koga se odreduva sudbinata na sekoe drvo. Tubi{vat se
praznuval taka i po razoruvaweto na Vtoriot hram. So doa|aweto na krstonoscite vo
Palestina, kon krajot na XI vek, pogolemiot del od evrejskoto naselenie bil uni{ten.
Tie {to ostanale `ivi se raseluvale po zemjite na Istokot, taka {to i tragite od na-
rodnite obi~ai za praznuvaweto na Tubi{vat re~isi vo celost se izgubile i se zabo-
ravile. Duri vo XVI vek, sefardite pod vlijanie na kabalistite od Safed (Cefat) ja
o`iveale tradicijata na Tubi{vat, koja ja prifatile i drugite evrejski zaednici vo
Evropa i severna Afrika.
So tekot na vremeto se vostanovile novi formi na praznuvawe. Vo jugoslovenskite
kraevi na masite se iznesuvale razni vidovi ovo{je i se recitirale psalmite “{ir
67
 amaalot”. Na decata im se podgotvuvale torbi~ki so ovo{je. Vo hramot nemalo poseben
ritual i ne smeelo da se posti.
Od osnovaweto na prvite zemjodelski naselbi vo Palestina, poslednite decenii od
XIX vek, Novata godina na drvjata stanala simbol na osloboduvawe na zemjata i pret-
vorawe na pustinata vo plodna zemja.
Vo od pamtivek `ednata za voda Palestina, drvjata se smetale za poseben bo`ji dar.
Osobeno se cenelo maslinovoto drvo koe davalo hrana, slu`elo za gradba, za su{ewe

14
na mo~uri{tata i za ladovina. Edna pesna za maslinata za praznikot Tubi{vat ima sa-
mo tri zbora “Ace zetim omedim” (maslinovite stebla stojat), kako da se sakalo so toa
da se ka`e “Ete, tuka e maslinata, {to drugo pove}e ni treba “.
I Biblijata ~esto govori za drvjata kako za simbol na blagorodnost i dobrina. “^esni-
ot ~ovek e kako drvo kraj potokot, koe gi dava plodovite na vreme i ~ie{to lisje ni-
koga{ ne venee” (Psalm 1,3). Vo kni`evnosta, osobeno vo detskata, drvoto e ~esta tema.
Obi~aj bilo za sekoe novorodeno ma{ko dete da se zasadi kedar, visoko ispraveno i
cvrsto drvo - simbol na sila, a za `enskite deca - ~empres - simbol na ne`nost i uba-
vina. Deteto rastelo so svoeto steblo i se gri`elo za nego. Od negovite granki na de-

PURIM
not na negovoto ven~avawe se pravele dr`a~i za baldahin (hupa). Vo 1949 godina, na
prvi Tubi{vat, po proglasuvaweto na dr`avata Izrael, bila zasadena vo Izrael spo-
men-{uma ([uma na ma~enicite ili Jaar akedo{im). Predvideno e vo ovaa {uma da ima
{est milioni stebla, vo spomen na 6 milioni Evrei, `rtvi na fa{izmot vo Vtorata
svetska vojna. Vo Izrael vo znak na po~ituvawe i priznanie se sadat mnogubrojni {u-
mi i lagovi koi nosat imiwa na istaknati i zaslu`ni lu|e, Evrei i neevrei.
Denes vo Izrael praznikot Tubi{vat go ozna~uva po~etokot na proletta. Mladinata,
u~enicite i decata go minuvaat toj den vo priroda, vo pesna, igri i vo ceremonija na sa-
dewe drvja.
Evreite pove}e od dve iljadi godini go slavat Purim ili Esteriniot praznik. Imeto
na praznikot Purim poteknuva od zborot “pur” {to zna~i kocka ili `drepka, za{to Am-
an, careviot doglavnik (sovetnik) frlal kocka za da go odbere najpogodniot na~in za
sproveduvawe na planot za uni{tuvawe na Evreite. Purim e simbol na borbata za ops-
tanok na evrejskiot narod. Toj isto taka ni govori deka lu|eto {to ja sakaat slobodata
mora da bidat podgotveni i da se borat za nea. Ovoj praznik se slavi na 14. adar. Pri-
kaznata za Purim e sodr`ana vo bibliskata kniga za Estera. Nastanot za koj se raska-
`uva vo Megilat Ester (kniga za Estera), se slu~il za vreme na vladeeweto na kralot
Aha{vero{ (485- 464 pr.n.e.).
Kralicata Va{ti, preubavata `ena na kralot Aha{vero{ podgotvila proslava vo kra-
levata ku}a. Na sedmiot den, koga kralevoto srce bilo prepolneto so radost, toj im na-
redil na svoite dvorjani da ja dovedat kralicata Va{ti za da im se poka`e na gostite
i na nasobraniot narod vo seta svoja ubavina. No, kralicata odbila da ja poslu{a kra-
levata zapoved i ne se pojavila.
Kralot gi povikal svoite sovetnici za da se dogovori so niv {to da prezeme protiv
caricata Va{ti zaradi nejzinata neposlu{nost.
Sovetnicite na kralot si go dale svoeto mislewe: “Kralicata ne se ogre{ila samo kon
kralot, ami i kon celiot narod, vo site provincii {to se pod negova vlast. Lu|eto }e
preraska`uvaat {to napravila taa, a `enite }e smetaat deka }e mo`at nekazneto da
gi izlo`uvaat na prezir svoite ma`i. @enite }e im govorat na svoite ma`i: “Kralot
Aha{vero{ £ zapovedal na kralicata Va{ti da se pojavi, no taa go odbila!”.
Kralot gi soslu{al svoite sovetnici i so edikt zasekoga{ £ zabranil na kralicata da
se pojavi na dvorot. Odlu~il da si odbere druga `ena, koja }e gi zaslu`uva kralskite
obele`ja. Taka zapo~nalo dolgoto tragawe po druga kralica.
Vo [u{am, glavniot grad na Persija, `iveel Evreinot po ime Mordehaj. Toj ja odgledal
Adasa (Estera), }erkata na svojot vujko, po smrtta na nejziniot tatko i majka. Estera bi-
la so ubava stava i prekrasno lice.

68 69
 Vo desettiot mesec, tevet, na sedmata godina od vladeeweto na Aha{vero{, Estera bi-
la odvedena kaj kralot Aha{vero{. Kralot ja zasakal Estera pove}e od site ostanati
devojki. Taa ja pridobila negovata qubov i milost, a toj £ ja stavil carskata kruna na
glava i ja napravil kralica.
Eden den Mordehaj dodeka sedel vo kralskoto predvorje slu~ajno slu{nal deka dvajca
dvorjani podgotvuvaat ubistvo za kralot. Za ova £ raska`al na Estera, a taa toa mu go
prenela na kralot. Otkako slu~ajot bil istra`en, dvorjanite bile obeseni, a nastanot
bil zabele`an vo kralskiot dnevnik.
Omileniot kralski sovetnik se vikal Aman. Aha{vero{ nego go postavil nad site kne-
zovi vo svoeto carstvo. I site carevi slugi se poklonuvale ni~kum pred Aman, za{to
taka zapovedal carot. No samo Mordehaj ne mu se poklonuval. Carskite slugi od den na
den mu govorele na Mordehaj: “Zo{to odbiva{ da ja ispolni{ carevata zapoved?” a, bi-
dej}i Mordehaj ne sakal da gi poslu{a, tie go izvestile Aman i mu go otkrile poteklo-
to na Mordehaj. Koga se uveril Aman deka Mordehaj ne saka da se poklonuva pred nego,
srceto mu se ispolnilo so gnev. Smetal deka ne treba da krene raka na samiot Morde-
haj, tuku naumil da gi istrebi site Evrei, koi `iveele vo carstvoto na Aha{vero{.
Oti{ol kaj kralot i mu rekol: “Ima izvesni lu|e rasprsnati po site pokraini na tvoe-
to kralstvo; nivnite zakoni se razlikuvaat od na{ite; tie ne se pridr`uvaat do tvoite
zakoni i zatoa baram da se uni{tat”. Otkako ja dobil kralevata soglasnost za uni{tu-
vawe na Evreite, so kocka bilo odredeno uni{tuvaweto da se izvr{i na 14. den od me-
secot adar.
Otakako doznal za odlukata na kralot, Mordehaj ja raskinal svojata obleka, oblekol
vre}i{te, se posipal so pepel i trgnal niz gradot, gorko pla~ej}i. I vo site pokraini
kade {to stignala vesta za carevata odluka, nastanala golema `alost, pla~ewe i
lelek; mnogu Evrei oblekuvale vre}i{ta i se posipuvale so pepel.
Dvorjankite i sluginkite na Estera ja izvestile za kobnata odluka na kralot. Krali-
cata mnogu se voznemirila. I go ispratila careviot dvorjanin kaj Mordehaj za da se ra-
spra{a podetalno za s¢. Mordehaj £ ispratil na Estera prepis od kralskata zapoved
za istrebuvawe na Evreite. I pora~al da odi kaj carot za da go smilostivi i da go moli
za svojot narod.
Estera mu zapovedala na slugata da svrati kaj Mordehaj i da mu go ka`e slednovo: “Siot
narod i site carevi slugi znaat deka sekoj {to }e dojde nepovikan kaj kralot, bez
razlika dali e toa ma` ili `ena, za nego ima samo eden zakon: da bide poguben. Ako go
vperi carot zlatniot skeptar kon nepovikaniot posetitel, edinstveno toga{ gostinot
mo`e da se nadeva na `ivot. A jas ne sum povikana da vlezam kaj kralot ve}e trieset
dena”.
Mordehaj na ova £ odgovoril: “Nemoj da misli{ deka }e ja odbegne{ carevata presuda i
deka, ti mirno, pokraj ostanatite Evrei, }e se izbavi{ vo carevata palata”.
Toga{ Estera donela odluka. Mu ja ispratila na Mordehaj slednava poraka: “Odi i so-
beri gi site Evrei koi se nao|aat vo [u{an i postete za mene i ne jadete i ne pijte tri
dena i tri no}i, a jas isto taka }e postam so svoite dvorjanki, pa duri toga{ }e otidam
kaj carot, makar {to e toa sprotivno na zakonot, pa ako zaginam, neka bide taka”.
Na tretiot den Estera gi oblekla carskite obleki i zastanala na tremot od vnatre-
{niot dvor, gledaj}i kon carevite odai. Koga ja zdogledal carot, go naso~il kon nea
zlatniot skeptar i toga{ Estera mu pristapila i go doprela vrvot na skeptarot.
Carot zapra{al: “[to saka{, Estera, ako e i do polovina carstvo, }e ti bide dadeno”.
70
A Estera mu odgovorila: “Ako mu e na carot milo, neka dojde so Aman na ru~ek koj go pod-
gotviv jas”.
Carot ispratil da go povikaat Aman i do{ol zaedno so nego na ru~ekot. Za vreme na ru-
~ekot povtorno í rekol na Estera: “Ona {to go saka{ i {to go moli{, }e ti se dade”. Es-
tera mu odgovorila: “Ako najdov milost pred carot i ako mu e milo na carot da mi go
dade ona {to go sakam i da go napravi toa za {to go molam, toga{ utre povtorno neka
dojde carot zaedno so Aman na ru~ek, a jas utre }e postapam spored careviot zbor”.
Po ru~ekot, Aman, vesel i raspolo`en zaminal doma. Gi povikal svoite prijateli i `e-
na si Zere{ i im raska`uval za svojata slava i za toa kako go izdignal nego carot nad
ostanatite knezovi i drugite carski slugi. Potoa dodal: “Caricata Estera pokraj kra-
lot me povika samo mene na ru~ek {to go podgotvila taa. No sepak, seto toa mene ni-
{to ne mi zna~i, s¢ dodeka go gledam pred o~i onoj Evrein Mordehaj dodeka sedi pred
carskite porti”.
Toga{ negovata `ena i prijatelite mu rekle: “Naredi da se napravi besilka, visoka
pedeset lakti i utre izutrina ka`i mu na kralot na nea da go obesi Mordehaj, pa potoa
odi si veselo so kralot na ru~ek”.
Na Aman mu se dopadnalo ova, pa naredil da se podgotvi besilka.
Taa no} Aha{vero{ imal nesonica. Za da go skrati vremeto, toj naredil da mu gi done-
sat zlatnite knigi so zna~ajni nastani i dnevnicite. Dodeka gi ~ital knigite, go na{ol
zapisot za toa deka Mordehaj ja razotkril zaverata za negovoto ubistvo.
“A kakva po~est i kakvo dobro mu se napravi na Mordehaj za toa {to go napravil”, se ra-
spra{al kralot. A slugite mu odgovorile: “Ni{to ne mu e napraveno”.
Toga{ kralot go povikal Aman i go pra{al: “[to bi trebalo da se napravi za ~ovekot
kogo {to kralot saka posebno da go nagradi?”. Aman si pomislil deka stanuva zbor za
nego, pa mu odgovoril na kralot: “Treba da bide oble~en vo obleka kakva nosi kralot,
da se dovede kowot {to go java kralot i da mu se stavi na glavata carska kruna. Takviot
~ovek treba potoa da se povede na kowot niz gradskite ulici i na site da im se objavi
deka kralot taka gi proslavuva lu|eto {to mu napravile dobrina”.
“Toa {to go re~e, napravi mu go na Evreinot Mordehaj. Pobrzaj i nemoj ni{to da propu{-
ta{“, mu naredil Aha{vero{ na Aman.
Po vra}aweto doma, Aman povtorno s¢ im raska`al na svojata `ena i na prijatelite za
seto ona {to mu se slu~ilo, a tie mu rekle: “Ako Mordehaj, pred koj {to ti ve}e po~na
da pa|a{ e od evrejsko seme, toga{ nema da mo`e{ da go sovlada{, tuku }e padne{ pred
nego”.
Naredniot den kralot i Aman oti{le na ru~ek kaj Estera. Kralot povtorno pobaral od
Ester da mu ka`e {to saka taa i deka toa }e £ bide ispolneto. Taa mu odgovorila: “Ako
sum se zdobila so milost pred tebe, care, i ako mu e na kralot po volja, neka se usli{i
mojata molba i neka mi se podari mojot `ivot i `ivotot na mojot narod... za{to nie sme
prodadeni, i jas i mojot narod, i osudeni da bideme proterani, istrebeni i ubieni”.
“Koj e toj {to se osmelil da go napravi toa?”, zapra{al kralot.
“Protivnikot i neprijatelot. Ovoj ~ovek, lukaviot Aman”, rekla Estera.
Razjaren, poradi toa {to go slu{nal, kralot so gnev stanal od trpezata i oti{ol vo
gradinata. Aman sfatil deka ne mu se pi{uva ni{to dobro, padnal pred nozete na
caricata i molel da mu bide po{teden `ivotot. Koga se vratil kralot od gradinata
71
 doma, go zdogledal Aman kako le`i na postelata, na koja prethodno sedela Estera.
Toga{ se razgnevil u{te pove}e i rekol: “Dali ovoj ~ovek ima namera da mu nanese sram

14.3. Com Ester

na mojot dom i na caricata?” Otkako go izgovoril ova, sudbinata na Aman ve}e bila za-
pe~atena.
Aman go obesile na besilkata koja prethodno bila podgotvena za Mordehaj. Taka se smi-
ril careviot gnev. Istiot den kralot £ ja podaril na Estera ku}ata na Aman, a na Mo-
rdehaj mu go podaril prstenot, koj go zel od Aman. Estera pak, mu go podarila na Mor-
dehaj Amanoviot imot.
Postot na Estera, na 13. adar, nasproti praznikot Purim bil voveden vo spomen na tri-
dnevniot post na caricata Estera i na site Evrei od Persija, pred nejzinoto zaminuva-
we pred kralot Aha{vero{ za da go moli za milost kon nejziniot narod. Ako se padne
13. adar vo sabota, postot se pomestuva na 11. adar (~etvrtok).

Bidej}i ne mo`el da go povle~e kralot prviot ukaz vo koj naredil uni{tuvawe na Ev-
reite, toj napi{al nov, vo koj im bilo dozvoleno na Evreite da se organiziraat za odb-
rana, da ja sotrat i da ja ubijat sekoja vojska {to }e gi napadne i }e go zagrozi nivniot 14.4. Hame{ Megilot
`ivot i `ivotot na nivnite `eni i deca. Taka, na trinaesettiot den od dvanaesettiot
mesec Adar, Evreite se organizile i se odbranile. Sledniot den go proslavile kako Hame{ megilot se pet bibliski knigi, koi so poseben napev i vo posebni prigodi, se re-
den na radost i veselba. citiraat vo sinagogite i se sostaven del na molitvite. Toa se: [ir A{irim (Pesna nad
pesnite) na Pesah, Rut na [avuot, Eha (Oplakuvaweto na Eremija) na Ti{a beav, Koelet
Bez razlika na toa dali e ovaa prikazna za Estera samo legenda ili navistina se te- (Kniga na propovednikot) na Sukot i Ester na Purim.
meli na istoriski fakti, sigurno e deka praznikot Purim stanal praznik na narodno
slavewe, deka sozdal bogata tradicija na ubavi i vedri obi~ai, kako i deka se prosla-
vuval i se proslavuva s¢ do na{e vreme vo site evrejski zaednici.
Purim se minuva vo gozba i veselba. Se vr{i razmena na darovi, se davaat podaroci na
14.5 Hag aasirim (praznik na zatvorenicite)
siroma{nite, se organiziraat oblo`uvawa, a vo sinagogite se ~itaat posebni molitvi Na ~etvrti he{van 5580 (oktomvri 1819 godina), bile spaseni deset najugledni sarae-
i Megilat Ester. vski Evrei na ~elo so Rav Mo{e Danon, koi{to, sultanoviot namesnik, bosanskiot val-
ija Ru`di-pa{a gi stavil vo zandani i gi osudil na smrt. Nivnoto stradawe i spasuva-
Purim e edna od verigite vo dolgiot lanec prikazni za progonstvata na koi bile izlo-
we e opi{ano vo Saraevskata megila, koja, 80 godini podocna, ja napi{al poznatiot sa-
`eni Evreite vo dijasporata. Praznuvaweto na Purim vnesuvalo me|u Evreite svetli-
raevski Evrein Zeki-efendi Rafajlovi}. ^etvrti he{van vo po~etokot imal purimsko
na i vedrina i im pomagalo da ja odr`at verata vo kone~noto osloboduvawe od opasno-
zna~ewe, no so tekot na vremeto negovoto zna~ewe bledeelo i postepeno padnalo vo
stite i te{kotiite {to gi pritiskale i im se zakanuvale.
zaborav. Saraevskite Evrei go slavele he{van kako praznik i go posetuvale grobot na
Rav Mo{e Danon vo Stolac (vo Hercegovina), kade {to rabinot umrel, na pat za Erusa-
lim.
14.1. [u{an -Purim
Toa e naziv za 15. adar, vtoriot den na Purim, dobien spored imeto na gradot [u{an
(Suza), glavniot grad na Persija. Evreite na [u{an se borele protiv svoite napa|a~i
na 13. i 14. adar, a na 15. adar ja slavele pobedata {to ja izvojuvale nad niv.

14.2. Megilat Ester - kniga za Estera

Ovaa Megila e edna od 5 megiloti (Hame{ megilot) vo Biblijata. So poseben napev se
recitira vo sinagogite nave~er, nasproti Purim i na slednoto utro. Megilata ni ra-
ska`uva kako edna mlada Evrejka kako carica na Persija go iskoristila svoeto vlija-
nie za da go spasi svojot narod od istrebuvaweto {to go podgotvuval Aman.
Megilata, kako i Torata, bila napi{ana so raka, na pergament. Obi~no ima futrola od
drvo ili od metal. Poubavite primeroci se napraveni od srebro, vo filigranska teh-
nika, so is~ukuvawe ili cizelirawe, ~esto so izgravirano ime, prezime ili so drugi
osnovni podatoci za sopstvenikot.

72 73
 POSTI

74 75

15
POSTI
15.1. Postot Ti{a-beav (Devetti av)
Toa e eden od najcrnite datumi vo istorijata na evrejskiot narod. Na toj den Vavilon-
cite go razorile Prviot hram (586 godina pr.n.e.), Rimjanite Vtoriot (70 godina) i go
zadu{ile vostanieto na Bar-Kohba (135 godina), a kralot Ferdinand i kralicata Iza-
bela gi proterale Evreite od [panija (1492 godina).
Edna nedela pred devetti av, vernicite ne se potstri`uvaat, ne ja peglaat oblekata i
ne jadat meso (osven vo sabota). Restrikciite na devetti av vo odnos na jadeweto, pie-
weto i li~nata higiena se sli~ni so restrikciite na Jom kipur i traat do zao|aweto
na sonceto.
Na devetti av vo znak na `alost se sobiraat od hramot site ukrasni predmeti, a olta-
rot se pokriva so crna pokrivka. Elektri~noto osvetluvawe se namaluva ili se isklu-
~uva i se palat sve}i od loj. Za vreme na ~itaweto na ta`a~kite pesni (Oplakuvaweto
na Eremija, Eha i drugi ta`a~ki pesni), se sobuvaat ~evlite i se sedi na podot ili na
niski klupi. Obi~aj e na devetti av da se posetuvaat grobovite na rodninite.
15.2. Postot [iva asar betamuz (Sedumnaesetti tamuz)
Na sedumnaesetti tamuz 586 godina pr.n.e. vavilonskiot car Nebukadnecar go osvoil
Erusalim. Vremeto od 17. Tamuz do 9. Av (denot na razoruvaweto na Hramot) se nareku-
va “tri sedmici `alost”. Vo toj period Evreite odbegnuvaat zabavi i veselbi.
15.3. Com Gedaqa
Toa e post vo spomen na tragi~niot nastan koga se dovr{ilo razoruvaweto na Judeja. Po
padot na Erusalim vo 586 godina pr.n.e. i odveduvaweto na blagorodni{tvoto i na
76
aristokratijata vo ropstvo, vo zemjata, glavno ostanal obi~niot narod, siroma{nite i
del od selanite {to ne pobegnale vo sosednite zemji. Za namesnik na ostatokot na Ju-
deja, po nalog na Nebukadnecar, bil postaven Gedaqa ben Ahikam, so sedi{te vo Micpa,
blizu Erusalim. Gedaqa bil prijatel i istomislenik na prorokot Eremija. Eremija, u{-
te pred pa|aweto na Judeja, popusto go ubeduval kralot Cedekija i vladetelskite kru-
govi deka opredelenosta za voen sojuz so Egipet e pogre{na, za{to mo}ta na ovaa zemja
bila vo opa|awe. Toj insistiral na sojuz so Vavilonija, mladata velesila koja bila vo
poln podem.
Za vreme na upravuvaweto na Gedaqa, zemjata po~nala da zakrepnuva od te{kite po-
sledici na razoruvaweto. Selanite se vratile vo svoite domovi i po~nale da ja obra-
botuvaat svojata zemja i zemjata na onie {to bile odvedeni vo ropstvo. Vo domovite se
vratile i razni odmetni~ki grupi koi se kriele po ridovite. Tie istovremeno bile bo-
rci koi ne ja priznavale vlasta na Vaviloncite, no se soglasile da `iveat vo mir so
Gedaqa. Me|u niv imalo i takvi koi samo prividno bile so Gedaqa, no tajno go smetale
za pretstavnik i sorabotnik na okupatorot. Niv gi predvodel Ji{mael ben Netawa od
lozata na kralot David. Dali poradi zavista {to ne bil Gedaqa od carska loza, ili
poradi samata namera da digne vostanie, Ji{mael skoval zavera i go ubil Gedaqa za
vreme na edna gozba vo negovata palata.
Po ubivaweto na Gedaqa, mnogu Evrei poradi strav od odmazda na Vaviloncite pobeg-
nale vo Egipet i tamu pobarale zasolni{te. So sebe vo progonstvo go povele i stari-
ot prorok Eremija. Taka i vo Egipet se sozdala nova evrejska naselba, pokraj onaa koja
postoela vo Vavilonija.
15.4. Post Asara betevet
Na desetti tevet 586 godina pr.n.e., vavilonskiot car Nebukadnecar ja zapo~nal opsa-
data na Erusalim, koja se zavr{ila so osvojuvaweto na gradot i razoruvaweto na Hra-
mot (17. tamuz 586).
77
 SPOMEN-DENOVI

78 79

16
16.1. [to e {oa-holokaust?
JOM A[OA VEAGEVURA - DEN NA STRADAWE I NA
16.2. Vostanieto vo Var{avskoto geto
JUNA[TVO (Den na se}avawe)
Pod ovoj naziv po Vtorata svetska vojna, na predlog na Svetskiot evrejski kongres bilo
prifateno 27. nisan da se odbele`uva kako Den na se}avawe na `rtvite na fa{izmot
i na Evreite-borci koi zaginale, borej}i se protiv najgolemiot neprijatel koj{to vo
svojata dolga istorija go imale evrejskiot narod i ~ove{tvoto. Vo tekot na svoeto dva-
naesetgodi{no vladeewe, nacionalsocijalistite na Germanija vo svojata ideolo{ka
programa ja vnele i rasisti~kata teorija, spored koja germanskite narodi se proglasu-
vaat za povisoka, a semitskite, slovenskite i u{te nekoi drugi narodi, za poniska ra-
sa. Od taa nazadna teorija poteknal i antisemitizmot, ili podobro ka`ano, antievrej-
skiot stav, koj zapo~nal so pravni i materijalni diskriminacii, a prodol`il so pro-
gonstva, pqa~kawa i so proteruvawa, za na krajot pod mototo “za kone~no re{avawe na
evrejskoto pra{awe” da se izrodi i seop{toto fizi~ko uni{tuvawe - genocid, na site
{to bile Evrei, ili imale evrejski pretci. Vo osvoenite zemji na Evropa, vo dr`avite
sojuzni~ki na Germanija (so mali isklu~oci), se {irele yverstvata, bile odveduvani
celi zaednici vo koncentracioni logori, koi bile podignati posebno za taa cel. Me|u
milionite zaginati pripadnici na evropskite narodi, na Evreite im pripadnal ta`-
niot rekord od {est milioni ubieni i is~eznati. Vo vremeto na vladeeweto na nacis-
ti~kite zlostornici i na nivnite sorabotnici, samo eden mal broj Evrei uspeal da se
spasi, a od toa eden sosema mal del so pomo{ta na nivnite sogra|ani. Delot od onie {to
uspeale da im se pridru`at na antifa{isti~kite borci imal sre}a da se vrati vo svo-
ite domovi po zavr{uvaweto na vojnata i pobedata nad fa{izmot.
Verskata tradicija na Evreite nalaga pre`iveanite da se se}avaat na svoite mrtvi ro-
diteli, na decata, rodninite i da se odr`uvaat pomeni za onie {to ginele za svojata
vera i narod, koi zaminuvale da bidat pogubeni, za{to ne sakale da se otka`at od svo-
jata vera i od svojot narod. Po ovaa vojna, mnogu od pre`iveanite sakale da ja odr`at
ovaa tradicija, no ne go znaele ni denot na gibelta na svoite najmili, nitu pak mesto-
to kade {to tie gi zavr{ile svoite `ivoti. Vo po~etokot imalo inicijativa ta`nite
spomen-denovi da se spojat so postot Ti{a-beav, so Denot na razoruvaweto na Eru-
salimskiot hram i na drevnata evrejska dr`ava. So `elba denot na se}avaweto da gi
80
odbele`i stradawata i na onie koi aktivno se borele protiv fa{izmot, bilo usvo-
eno denot na po~etokot na vostanieto vo Var{avskoto geto da se proglasi za seop{t
spomen-den, koga verski i svetovno im se oddava po~it na ubienite i na zaginatite.
Bilo odlu~eno toj den da bide 19. april, spored gra|anskiot, ili 27. nisan, spored ev-
rejskiot kalendar. Vo Polska toj spomen-den se odr`uva na 19. april, dodeka vo osta-
natite evrejski zaednici voobi~aeno e Jom ha{oa veagevura da se odr`uva na 27. ni-
san, osven koga se pa|a toj den vo sabota.
Toa {to na hebrejski jazik e nare~eno {oa - katastrofa, stradawe, uni{tuvawe, vo an-
gliskiot jazik e nare~eno so imenkata od gr~ko poteklo - holokaust. Ovaa imenka na
gr~ki zna~i `rtva-palenica i so nea vo prevodite na Tanahot se ozna~uva `rtvata, ko-
ja se prinesuvala na oltarot i tamu celosno se izgoruvala, na hebrejski ola. Celiot toj
period na nevideno stradawe i uni{tuvawe, za koj govorevme ovde, po vojnata bil na-
re~en - holokaust.
Brojot na Evreite {to u~estvuvale vo borbata protiv fa{izmot e golem, no sekako naj-
svetliot borben ~in od vremeto na stradaweto e vostanieto vo Var{avskoto geto, koe
zapo~nalo na 19. april 1943 godina.
Germanskite okupatori vo nekolku pogolemi gradovi na Polska napravile sobirni lo-
gori - geta za Evreite i ottuka gi ispra}ale vo logorite na smrtta. Eden od najgolemite
takvi sobirni logori bil onoj vo Var{ava, kade {to na mal prostor edno vreme `ive-
ele okolu dveste iljadi `iteli. Vo tekot na 1942 godina, vo getoto bila organizirana
borbena organizacija, so zaedni~ka komanda vo koja vlegle i Mordehaj Anilevi~ (od mla-
dinskata organizacija A{omer acair) kako komandant, Hilal Rojzenfeld (od Polskata
rabotni~ka partija), Her{ Barlinski (levoorientiran Poale Cijon), Jichak Cukerman
(Ehaluc) i Mark Edelman (Bund - Sojuz na evrejskite rabotnici na Rusija).
Koga pristapile nacistite na 19. april 1943 godina kon kone~na likvidacija na Var-
{avskoto geto, nivnite odredi nai{le na vooru`en otpor na borci, koi ne se borele za
pobeda, tuku za ~ove~ko dostoinstvo. Tie sakale da zaginat borej}i se, a ne predavaj}i
mu se na milost i nemilost na neprijatelot. Se vodele ogor~eni borbi za sekoja ku}a,
za sekoj podrum i za sekoj kanal. Protiv slabo vooru`enite borci, pokraj germanskite
trupi, bile dovedeni i polski policiski edinici, odredi na ukrainskite i letonskite
fa{isti. So borbite rakovodel generalot Jirgen Strop, koj moral da pobara pomo{ od
tenkovite, pa duri i od avijacijata. Na {esnaesetti maj germanskiot general oficijal-
no objavil deka “porane{niot evrejski stanben kvart pove}e ne postoi”, no poedine~-
nite borbi i sudiri prodol`ile s¢ do avgust istata godina.
Denes, na golemiot plo{tad vo Var{ava stojat samo dve drva, na ~ija{to kora s¢ u{te
se gledaat tragi od kur{umi i eden golem spomenik na borcite i na `rtvite na getoto.
Edna varijanta na toj spomenik, delo na skulptorot Rapaport, e podignata i vo Erusa-
lim, vo krugot na Jad Va{ema, ustanova {to ja istra`uva istorijata na stradaweto i bo-
rbite na Evreite vo Vtorata svetska vojna.
81
17
JOM AACMAUT
Denot na proglasuvaweto na nezavisnosta na dr`avata Izrael (5. ijar 5708 - 14. maj
1948), vo Izrael se slavi kako dr`aven, a vo evrejskite zaednici vo svetot kako nacio-
nalen praznik.
Povelbata za nezavisnost proklamira: sloboda na vseluvawe na Evreite od site zemji,
unapreduvawe na razvojot na Izrael za dobroto na site negovi `iteli, principi na
slobodata, pravdata i mirot vo duhot na evrejskite proroci, polna socijalna i politi-
~ka ramnopravnost na site izraelski gra|ani bez ogled na verata, rasata i polot, slo-
bodata na veroispoved, kako i pridr`uvawe kon principite na povelbata na Organi-
zacijata na obedinetite nacii.
82
18
BIBLIJA
18.1. Tanah (Biblija - Star zavet)
Tora (Pette knigi Mojseevi), Neviim (Knigi na prorocite) i Ketuvim (ostanatite sveti
spisi) se bibliski knigi na Stariot zavet, koi skrateno se narekuvaat Tanah.
Tanah e sveta kniga za mnogu lu|e, a posebno za Evreite. Vo nea se govori za drevnoto
minato, za istorijata i obi~aite na Evreite, za nivnata nauka i etika, se opi{uva i od-
nosot me|u Bog i izraelskiot narod vo periodot od okolu petnaeset vekovi. Tanahot go
pottiknuva ~ovekoqubieto i go istaknuva ~ove~koto dostoinstvo; na negovite strani-
ci ~ovek stoi ispraveno pred Boga, kako {to mu dolikuva na onoj koj e sozdaden spored
likot na svojot Tvorec. Tanahot e sostaven i su{tinski del na evrejstvoto. Toj ne e sa-
mo izvor, od koj Evreite iljadnici godini gi crpele zakonite i propisite za svojot na-
~in na `iveewe, tuku i pribe`i{te vo koe se napojuvale so duhovna sila, potrebna za
da opstanat, da se odr`at vo tekot na svojata ma~eni~ka istorija.
Zasluga na evrejskite mudreci e toa {to go pribli`ile Tanahot kon narodot i go napra-
vile razbirliv. Tie, pridr`uvaj}i se kon Tanahot, podu~uvale deka ne treba da se o~a-
juva pod stradawata na dene{ninata, tuku deka treba so nade` da se gleda vo idnina-
ta. Tie istovremeno go razvivale i duhot na Tanahot, imaj}i go predvid vozvi{enoto
u~ewe na prorocite. Nivnata zasluga e vo toa {to barale i nao|ale odbranbeni bede-
mi zaradi za{tita na evrejstvoto i taka ja za~uvale vistinskata moralnost i ~istota na
monoteizmot za vekovite {to nadoa|ale.
Edna od najskapocenite pridobivki so koja{to Tanahot go zadol`il ~ove{tvoto e [a-
bat (sabota), den na odmor. Tanah e povelba za siroma{nite i ugnetenite. Retki se za-
konodavstvata vo koi, kako vo Tanahot, mu se posvetuva tolku vnimanie na ~ovekot i vo
koi pove}e se vodi smetka za obvrskite na vladetelite, otkolku za nivnite privile-
gii.
Tanahot e preveden re~isi na site `ivi jazici i e sigurno edna od naj~itanite knigi vo
svetot. Toj e osnovniot izvor na evrejskata i na hristijanskata religija, a vlijael i na
sozdavaweto na islamot. No Tanahot ne e samo verski spis -toj istovremeno e i zbir-
83
 ka na istoriski dokumenti i kni`evno delo so golema umetni~ka sila. Vo tekot na mno-
gu vekovi Tanahot im bil inspiracija na kni`evnicite, poetite i umetnicite za niv-
18.2.2. II Neviim (proroci)
nite golemi ostvaruvawa.
Neviim se delat na Neviim ri{onim (prvi proroci) i Neviim aharonim (posledni pro-
Ova delo isto taka e dokument na op{testvenite i politi~kite idei i ideologii koi roci).
vlijaele i vlijaat vrz `ivotot, razvojot i na duhovnata gra|a na ~ove~koto op{testvo.
Neviim ri{onim sodr`at ~etiri istoriski knigi:
Tanahot vlijael ne samo na moralnite sfa}awa, tuku i na op{testvenite i politi~ki-
te ustanovi na sovremena i demokratska Evropa. Milioni lu|e svoeto moralno, op{te- Jeo{uoa (Kniga za Jo{ua);
stveno i versko odnesuvawe go odreduvale spored Tanahot; negovite pouki s¢ u{te se- [ofetim (Kniga za sudiite);
kojdnevno se primenuvaat. Bez ogled na svoeto versko opredeluvawe i na {kolskata [emuel I-II (Prva i vtora kniga Samuelova), koi gi smetaat kako edna kniga;
podgotovka, civiliziraniot ~ovek ne mo`e da ima potpolno obrazovanie bez poznava- Melahim I-II (Prva i vtora kniga na carevite), koi isto taka se smetaat kako edna kniga.
we na Tanahot.
Vo ovie knigi se iznesuva istorijata na evrejskiot narod od vremeto na Jeo{uoa, na-
slednikot na Mojsej, do razoruvaweto na Prviot hram vo 586 godina pr.n.e.

18.2. Knigite na Tanah Neviim aharonim isto taka se sostoi od ~etiri knigi, i toa od tri knigi t.n. golemi
proroci i edna kniga od dvanaeset t.n. mali proroci. Vo golemite proroci spa|aat:
Tanahot se sostoi od 24 knigi, podeleni vo tri grupi: Ja{ajau (Je{aja);
I. Tora (u~ewe, pouka) - pet knigi; Jirmejau (Jeremija);
II. Neviim (proroci) - osum knigi; Jehezkel (Ezekiel).
III. Ketuvim (spisi) - edinaeset knigi. Vo malite proroci spa|aat:
O{ea;
Joel (Joil);
18.2.1. I Tora Amos;
Ovadja;
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hebr. naziv Latinski naziv Jona;
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Miha;
1. Bere{it (vo po~etokot) Genesis - nastanok, bitie Nahum;
2. [emot (imiwa) Exodus- izlez, izleguvawe (od Egipet) Havakuk (Habakuk);
3. Vajikra (i povika) Leviticus - leviti (levitski zakoni) Cefanija;
4. Bemidbar (vo pustinata) Numeri - broevi (Popis na Izraelcite vo pustinata) Hagaj;
5. Devarim (zborovi) Deuteronomium (povtoreni zakoni) Zeharja (Zaharija);
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Malahi (Malahija).
Knigite Bere{it i Vajikra gi dobile hebrejskite nazivi spored prviot zbor vo po~et- Knigite na malite proroci sodr`at govori, predupreduvawa i proro{tva na eden mnogu
nata re~enica, [emot i Devarim spored vtorata, a Bemidbar, spored pettata. Latin- ubav kni`even jazik. Podelbata na golemi i mali proroci se odnesuva na obemot na kni-
skite imiwa, prezemeni od prviot gr~ki prevod na Biblijata (Septuaginta), soodvet- gite, a ne na nivniot kvalitet. Taka na primer, knigata na prorokot Je{aja ima 66 po-
stvuvaat na sodr`inata vo poedine~nite knigi. glavja, na Jeremija 52, na Jezekiel 48, dodeka knigata na prorokot Ovadija ima samo ed-
no, na Hagaj dve, na Cefanija i na Malahija po tri itn.
Vo Torata se opi{uvaat nastanite po~nuvaj}i od Sozdavaweto na svetot do Mojseevata
smrt. Taa za Evreite e najva`niot i najsvetiot del od Tanahot. Torata ima u{te nekol- Soodvetni odlomki od proro~kite knigi se ~itaat vo sinagogite vo sabota, na prazni-
ku drugi nazivi: Sefer Tora (Kniga na Torata), Torat Adonaj i Torat Eloim (Bo`ja To- ci i posti (vidi Aftara, str.85).
ra), Torat Mo{e (Mojseeva Tora, Tora dadena spored Mojsej). Vo vremeto na Talmudot se
spomnuva izrazot Hami{a hum{e Tora (pet knigi na Torata), a spored toa sekoja kniga
posebno go dobila imeto Huma{. Torata se ~ita vo sinagogite, vo sabota i na praznici
i posti, vo ponedelnik i ~etvrtok. 18.2.3. Aftara
Izvadokot od Knigata na prorocite, koj se ~ita so posebna intonacija (nigun), se nare-
kuva “aftara”. Aftara bukvalno zna~i zavr{uvawe ili zaklu~ni ~itawa. Obi~no, iako
ne sekoga{, sodr`inata na aftarata ima nekoja sli~nost so nastanot, koj na toj den se
opi{uva vo Torata.
84 85
 Se pretpostavuva deka e aftarata vovedena vo II vek pr.n.e., kako zamena za ~itaweto
na Torata. Za vreme na progonite, koi mu prethodele na vostanieto na Makabejcite,
Antioh IV go zabranil ~itaweto na Torata, pod zakana so smrtna kazna. Obi~ajot na ~i-
tawe na aftarata se so~uval i po ukinuvaweto na zabranata na Antioh. Maftir e naziv
za liceto koe se povikuva da ja ~ita aftarata.
18.2.4. III Ketuvim (spisi)
Ketuvim, tretiot del od Tanahot ima edinaeset knigi, podeleni vo tri grupi.
Prvata grupa se sostoi od tri pou~ni grupi:
Teilim (psalmi);
Mi{le (mudri izreki i poslovici);
Ijov (Jov).
Knigite od ovaa grupa se narekuvaat “Sifre emet” (knigi na vistinata).
Vtorata grupa od delot Ketuvim ima pet knigi koi se narekuvaat “Hame{ megilot” (pet
svitoci). Toa se:
[ir a{irim (Pesna nad pesnite);
Rut (Istorija na Moavkata Rut, prababata na kralot David);
Eha (Pla~ot na Eremija, ta`a~ka pesna na Eremija);
Koelet (Kniga na propovednikot so filozofska sodr`ina);
Estera (Kniga za Estera - Megilat Ester, ili ednostavno Megila).
[ir a{irim se ~ita vo sinagogite na Pesah, Rut na [avuot, Eha na Ti{a-beav (post na
devetti av), Koelet na [emini aceret i Megilat Ester na Purim.
Tretata grupa od delot Ketuvim se sostoi od tri knigi so istoriski spisi:
Danijel (Daniel);
Divre ajamim (Prva i vtora kniga na dnevnicite -letopisi).
Gr~koto ime za Ketuvim e Hagiografa (Hagiografi, {to zna~i sveti spisi). Tanahot e
napi{an na hebrejski, retko na aramejski, zaedni~kiot jazik na narodot od Sredniot
istok od vremeto na persiskata vlast (okolu VI vek pr.n.e).
Najstariot naziv za knigite na Tanahot e “Sefarim” (Knigi), za{to bile pi{uvani na
svitoci, sekoja kniga posebno. Ottuka podocna doa|a i nazivot za celiot Tanah “Sefer
asefarim” (Kniga nad knigite). Koga knigite na Tanahot bile sobrani i proglaseni za
sveti, tie dobile naziv “Kitve akode{“, t.e. “Sveti spisi”, za razlika od drugite spisi
“Sefarim hiconijim” (Knigi nadvor od Tanahot), koi ne vleguvale vo Tanahot. Za Tana-
hot u{te se upotrebuva i nazivot “Mikra” (~etivo od hebr. karo - da ~ita{), za{to knigi-
te bile ~itani koga bile napi{ani, dodeka na primer, Mi{nata ili Midra{ot bile u~e-
ni napamet. Bidej}i Tanahot sodr`i 24 knigi, toj u{te se narekuva i Kafdalet sefa-
rim ili Esrim vearbaa sefarim.
Izborot na knigite za Tanahot i negovata redakcija go vr{ele mnogu generacii. U{te vo
I i II vek, nekoi evrejski mudreci ne bile soglasni vo Tanahot da gi vbrojat Knigata na
prorokot Jezekiel, Mi{lite (pogovorkite), Koelet (Kniga na propovednikot), [ir a{-
irim (Pesna nad Pesnite) i Megila Ester (kniga za Estera), no sepak nadvladealo mis-
leweto deka tie treba da ostanat. Rabi Akiva, na primer, revnosno se zalagal [ir a{-
86
irim da ostane vo Tanahot.
Vo vremeto na Ha{monejcite, knigite na Tanahot ne bile ednostavni za ~itawe, bidej}i
vo niv nemalo znaci za ozna~uvawe na vokalite. Podelbata na re~enicite se razviva-
la postepeno. Upotrebata na bibliskite znaci (teamim), koi go ozna~uvale mestoto na
akcentot i intonacijata i znacite na punktuacijata, koi slu`ele kako vokali, bile vo-
vedeni mnogu podocna. Duri vo VII ili VIII vek, nau~nicite od Tiberija vostanovile svoj
sistem na punktuacija koj bil op{toprifaten. Toj sistem se sostoel od to~ki i crti~ki
koi se upotrebuvale namesto samoglaski, {to vo golema mera go olesnilo pravilnoto
~itawe i naglasuvawe na Tanahot.
Podelbata na poglavja i numeriraweto na re~enicite vo sekoe poglavje bile vovedeni
vo XVI vek, so {to zna~itelno se olesnilo upotrebuvaweto na citati od Tanahot. Takva-
ta podelba prethodno bila vovedena za latinskiot prevod na Biblijata. Evreite bile
prinudeni da go primenat istiot sistem pri ~estite verski raspravii vo koi kako do-
kazi bile naveduvani mnogubrojni bibliski tekstovi. Pro{ireno izdanie na t.n. Rabi-
nska biblija (Rabinica), poznato pod nazivot “Mikraot Gedolot” objaveno e vo Veneci-
ja 1525 godina. Osven bibliski tekstovi taa sodr`i aramejski prevod i komentari na
rabinite od sredniot vek: Ra{i (Rabi [elomo Jichak, XI vek), Avraam Ibn Ezra (XI- XII
vek), Rambam (Rabi Mo{e ben Majmon, Majmonides, XII vek), David Kimhi ( XII -XII vek),
Ralbag (Rabi Levi ben Ger{on, XIV vek) i drugi.
Vo Tanahot se spomnuvaat i knigi koi ve}e ne postojat na pr. “Sefer milhamot Adonaj”
(Kniga na vojnite Gospodovi, IV kniga Mojseeva, 14. peewe). Toa bila drevna zbirka ep-
ski pesni za borbite koi bile vodeni pod rakovodstvo na Mojsej. Potoa “Sefer aja{ar”
(Kniga na pravednikot, Jeo{ua 10/3), vo koja se zboruva kako zastanalo Sonceto i se za-
prela Mese~inata dodeka narodot ne im se odmazdil na svoite neprijateli. Vo vtorata
kniga na Samuel (1/18), isto taka se spomnuva “Sefer aja{ar”. Vo prvata i vo vtorata
kniga na Carevite, ~esto se spomnuvaat letopisite na carevite na Judeja i na Izrael.
Popularna e evrejskata izreka koja glasi: “Min atanah jadeha al tanah” (Ne ja simnuva
svojata raka od Tanahot) vo smisla deka nikoga{ ne treba da se zapostavuva prou~uva-
weto na Tanahot.
18.3. Sodr`ina na Torata
18.3.1. Tora
Tora e osnovniot i prviot del na Tanahot. Od staro vreme se deli na pet knigi, nare-
~eni spored zborovite so koi po~nuvaat knigite: Bere{it (vo po~etokot), [emot (imi-
wa), Vajikra (i povika), Bemidbar (vo pustinata) i Devraim (zborovi). Torata u{te se na-
rekuva i “Hami{a hum{e Tora”, {to vo prevod zna~i “ Pet knigi Mojseevi”.
Torata zapo~nuva so opisot na sozdavaweto na svetot i na ~ovekoviot rod, prodol`uva
so prikaznata za `ivotot na pratatkovcite, za robuvaweto na Izraelcite vo Egipet i
za nivnoto osloboduvawe, za primaweto na zakonite na ridot Sinaj i za lutaweto po
pustinata, a zavr{uva so podgotovkite za vleguvaweto vo Vetenata zemja i so Mojseeva-
ta smrt. Torata mu e dadena na Izrael, no taa istovremeno pretstavuva i poraka na Iz-
rael do ~ove{tvoto. Opi{uvaj}i go potekloto na evrejskiot narod, taa go ocrtuva i ne-
govoto srodstvo so ostanatite ~lenovi na ~ove~koto semejstvo, istaknuvaj}i deka site
lu|e se bra}a za{to poteknuvaat od ista krv, izdanok i loza.
87
 Izrazot Tora (zna~i: u~ewe, pouka) se primenuva, pred s¢ na Pette knigi Mojseevi, no
vo po{iroka smisla taa ja pretstavuva i celokupnata religiozno-eti~ka kni`evnost na
Evreite. Torata ~esto neto~no se preveduva kako “zakon”. Toa dolgo vreme pretstavu-
valo prepreka za razbirawe na evrejskiot ideal “Talmud Tora” (u~ewe na Torata), pod
{to ne se misli samo na Pettokni`jeto, tuku i na site oblasti na evrejskata kultura,
moral, pravosudstvo, religija i obrazovanie. Spored toa, izrazot “Narodot so kniga”,
ne ja podrazbira samo privrzanosta na Evreite kon Tanahot (koj se narekuva “Kniga nad
knigite), tuku i nivnata neizgasliva `ed za u~ewe i znaewe voop{to.
Vo talmudskata literatura Torata u{te se narekuva i “Tora [ebihtav” (napi{ana To-
ra), dodeka so nazivot “Tora {ebeal pe” (Usna Tora) se ozna~uva predanieto {to bilo
podocna sobrano vo Talmudot. Zaslugata {to pre`ivealo evrejstvoto i po propa|aweto
na evrejskata dr`ava i gubeweto na politi~kata nezavisnot £ se pripi{uva na privr-
zanosta kon Torata, koja so vekovi bila vo sredi{teto na evrejskiot `ivot. Evrejskite
mudreci od vremeto na Vtoriot hram ne gi spasuvale zlatnite i srebrenite sadovi, tu-
ku Torata, za{to taa bila vistinskoto bogatstvo na Hramot. Celata {esta glava vo ed-
en talmudski traktat £ e posvetena na Torata i na nejzinoto zna~ewe (Pirke avot - Iz-
18.5. [emot
reki na tatkovcite 6/4). Me|u ostanatoto, vo taa glava stoi: “Takov e patot do Torata -
jadi par~e leb i sol, pij malku voda, spij na gola zemja, `ivej makotrpen `ivot, no zani-
mavaj se so Torata”. So drugi zborovi sekoj treba i mo`e da ja prou~uva Torata, pa makar
i da `ivee vo krajna siroma{tija”.
Evreite ~ekorele so Torata niz vekovi i taa im ja zamenuvala izgubenata tatkovina.
Tie se poistovetuvale so Torata do taa mera {to ottuka nastanala izrekata “Jisrael
veorajta had” (aram. - Izrael i Tora se edno).
18.4. Bere{it (vo po~etokot) - Genesis
Prvata kniga Mojseeva po~nuva so istorijata na sozdavaweto na svetot i na ~ove{tvo-
to, a zavr{uva so smrtta na Josif vo Egipet. Vo tie ramki se opi{uva `ivotot na pr-
vite lu|e i nivnoto proteruvawe od rajot, prvoto ubistvo vo koe Kain si go ubil bratot
Abel, potopot, `ivotot na Noah i na negovite sinovi ([em, Ham i Jafet). Vo desettoto
koleno po Noah zapo~nuva istorijata na pratatkovcite Avraam, osnovatelot na monote-
izmot, negoviot sin Isak i Isakovite sinovi Jakov i Esav. Slu`ej}i se so lukavstvo,
Jakov uspeal da dobie blagoslov od svojot tatko, koj bil namenet za negoviot postar
brat Esav. Pla{ej}i se od oodmazda, toj pobegnal vo Aram i tamu ostanal dvaeset godi-
ni; tamu se o`enil so dvete }erki na svojot vujko Lavan, koi mu rodile dvanaeset si-
novi. Od niv podocna nastanale evrejskite plemiwa. Jakov od site sinovi najmnogu go
sakal Josif. Poradi toa bra}ata stanale zavidlivi i go namrazile. Eden den, koga im
se uka`ala mo`nost, tie go prodale na trgovcite so robje, koi pak go odnele vo Egipet.
Josif vo Egipet ja dostignal najuglednata polo`ba vo dr`avata vedna{ po faraonot i
ja izbavil zemjata od glad. Kone~no im se otkril na svoite bra}a i go dovel tatka si Ja-
kov vo Egipet.
Vo knigata Bere{it se obrabotuvaat op{tite pra{awa koi se odnesuvaat na ~ove{tvo-
to: ~ovekovoto poteklo i sudbina, isku{enieto i problemite na grevot i kaznata. Niz
knigata provejuva blagorodnata zamisla za ~ovekot koj e sozdaden spored likot na svo-
jot Tvorec, zaradi {to e sozdaden, i kakov treba da bide. Univerzalno zna~ewe ima
tvrdeweto deka se site lu|e vo srodstvo, deka poteknuvaat od isti roditeli (Adam i
Eva), i deka ~ove{tvoto, spored toa, e edinstveno.
Imeto Genesis (nastanok, poteklo) e prezemeno od Septuagintata, gr~kata verzija na Bi-
88
blijata, koja spored legendata, ja prevele sedumdeset evrejski nau~nici vo Aleksand-
rija (Egipet), vo III vek pr.n.e.
Evrejskoto ime “Bere{it” e prviot zbor so koj po~nuva prvata re~enica na Torata. Be-
re{it e istovremeno i ime na prvata od 54 sidrot (para{ot ili delovi koi sekoja ne-
dela se ~itaat vo hramot), na kolku {to se podeleni Pette knigi Mojseevi.
Kako i celata Tora i Bere{it, pred s¢, e pou~na kniga, koja ja izrazuva mislata deka Tvo-
recot na svetot gi vodi onie {to imaat verba vo nego. Iako te~e raska`uvaweto edno-
stavno, toa sepak se odlikuva so izvonredna ubavina i so dlaboka smisla. Jazikot na
koj e napi{ana Torata e lesen i razbirliv, kako za mladite taka i za starite. Decata
se vo mo`nost da ja razberat su{tinata na prikaznata, dodeka obrazovanite lu|e vo nea
sekoga{ otkrivaat i novi, podlaboki zna~ewa i sodr`ini.
(imiwa) - Exodus (izleguvawe)
Vo vtorata kniga Mojseeva se prodol`uva istorijata od Prvata kniga i se opi{uva pro-
cesot na konstituiraweto na Izraelcite vo edinstven narod. Podelena e na dva dela:
vo prviot se zboruva za osloboduvaweto na Izraelcite od egipetskoto ropstvo i izle-
guvaweto od Egipet pred pove}e od 3300 godini, a vo vtoriot za sklu~uvaweto na soju-
zot so Boga na ridot Sinaj i primaweto na zakonite. Vrz niv podocna }e se izgraduva
nacionalnata i duhovnata svest na Evreite. Ovaa kniga ja sodr`i i idili~nata prika-
zna za Mojseevoto ra|awe, za ~udesnoto otkrovenie vo Pustinata kaj grmu{kata {to go-
ri, no ne sogoruva i za ostriot sudir pome|u Mojsej i faraonot.
Po smrtta na Josif, Egip}anite gi pretvorile Evreite vo robovi. Mojsej, kako Bo`ji po-
srednik i negoviot brat Aron, po nekolku vekovi robuvawe, zaminale kaj faraonot i
pobarale dozvola za da se vratat Izraelcite vo Vetenata zemja. Faraonot go odbil ba-
raweto. Toga{ vrz Egipet se spu{tile razni zla, no faraonot ostanal nepopustliv. Vo-
data stanala crvena kako krv i ne mo`ela da se pie, zemjata ja prekrile `abi, muvite
i komarcite donele epidemija, celi jata skakulci ja uni{tile celokupnata `etva, a
potoa nastanala i temnina pa tri dena ne mo`elo ni{to da se gleda. Duri po desetto-
to zlo, koga gi zafatila ~uma prvorodenite egipetski deca, faraonot popu{til i mu
dozvolil na Mojsej da go izvede svojot narod od Egipet. Poradi silniot kopne` za slo-
boda Izraelcite bez protivewe go sledele Mojsej i trgnale vo pustinata. Izleguvawe-
to od ropstvoto imalo najgolemo zna~ewe za istorijata na evrejskiot narod.
Faraonot naskoro se pokajal {to gi pu{til Izraelcite, pa trgnal vo potera po niv i po
sedmiot den gi stignal kaj Crvenoto More. Izraelcite so ~udo preminale na drugata
strana od bregot, a vojskata na faraonot se udavila vo moreto, zaedno so bojnite koli
i so kowite.
Vo pustinata Izraelcite stradale vo razni nevolji, osobeno od nedostig na hrana i vo-
da. Tie mu se po`alile na Mojsej i javno go iska`uvale svoeto nezadovolstvo. Po sedum
nedeli lutawe tie pristignale do ridot Sinaj, kade {to gi primile Desette zapovedi
(Aseret adiberot). Toa bile prvite zakoni na verata i na moralot koi nalo`uvaat ve-
ruvawe vo eden Bog, po~ituvawe na tatkoto i na majkata, odmorawe vo eden den od nede-
lata ([abat), a zabranuvaat poklonuvawe pred idolite napraveni od drvo ili od ka-
men, kradewe, ubistvo, prequba, izmama, prezemawe tu| imot i la`no svedo~ewe. Mojsej
se iska~il na Sinaj i gi vre`al zakonite na dve kameni plo~i ([ene luhot aberit). Ta-
mu toj prestojuval ~etirieset dena i ~etirieset no}i. Za toa vreme narodot napravil
kip od zlato vo forma na tele i po~nal da mu se poklonuva i da mu iska`uva po~it. Ko-
89
 ga se vratil od Sinaj i videl {to pravi narodot, Mojsej, o~aen i besen, gi skr{il plo-
~ite so zakonite, gi povikal ~lenovite na plemeto Levi i naredil da se kaznat vino-
vnicite. Potoa povtorno se iska~il na Sinaj, napravil novi plo~i i gi smestil vo po-
seben kov~eg. Nad kov~egot podignal {ator (Mi{kan), koj slu`el kako hram i pretsta-
vuval prisustvo na Boga me|u narodot ([ehina).
Vtorata Kniga Mojseeva pove}e od ostanatite se istaknuva so interesnoto raska`uva-
we na nastanite i so verskoto zna~ewe. Taa ja opi{uva nepodnoslivata sostojba na Iz-
raelcite vo Egipet, izleguvaweto i osloboduvaweto, koe do{lo vo momentot na najgo-
lemata potreba i o~ajuvawe. Primaweto na zakonite se nao|a vo sredi{teto na nastani-
te od Vtorata kniga.
Zlata, koi se zgolemeni vo ~udesni razmeri, pretstavuvale voobi~aeni nezgodi od koi
stradaat tie oblasti i vo dene{no vreme. Izleguvaweto na nekoj na~in bilo potpomog-
nato so neobi~nata kombinacija od prirodni nepogodi. Istori~arite ~esto spomnuvaat
epidemii, prosledeni so golema smrtnost. Nekoi nau~nici objasnuvaat deka temninata
koja traela tri dena nastanala poradi topliot pustinski veter nare~en “hamsin”, koj
~esto nosi gusti oblaci pra{ina i pesok i gi prisiluva lu|eto da ostanat doma. Za vre-
me na godi{nite poplavi na Nil vodata dobiva crvena boja poradi nanosot na crvena-
ta treva i milta od Etiopija. Istoriskata sodr`ina na Vtorata kniga Mojseeva ja pot-
vrdile i mnogu arheolo{ki otkritija vo Evropa i vo Izrael. Vrz osnova na tie otkriti-
ja i vrz bibliskoto ka`uvawe, izleguvaweto od Egipet se slu~ilo vo XIII vek pr.n.e.
[emot e prepolna so eti~ki misli i zakoni. Bog e `ivo zaintersiran za ~ove~kite ra-
boti; toj im se otkriva na lu|eto i intimno razagovara so niv. Osven Desette zapovedi
su{tinsko zna~ewe imaat i zakonite prika`ani vo glavite 20-25. Vo tie zakoni se za-
branuva da se izma~uva dojdenecot, da se ugnetuvaat vdovicite i siracite, da se zema
kamata od siroma{nite. Nametkata koja se zema kako zalog treba da mu se vrati na si-
roma{niot pred da zajde sonceto, za{to toa mu e edinstvenata obleka i pokrivka za
spiewe. Zabraneto e da se prima potkup, da se davaat la`ni izjavi, la`no svedo~ewe,
da se poveduvame spored mnozinstvoto koe pravi zlo, da se kr{i zakonot pri parnica-
ta na siroma{niot. Treba da mu se pomogne na magareto na neprijatelot koe padnalo pod
tovarot i da mu se vrati na neprijatelot volot koj mu zalutal.
Vtorata kniga Mojseeva prvobitno se narekuvala “Sefer Micrajim” (Kniga na izleguva-
weto od Egipet), a podocna go dobila imeto “[emot” (Imiwa) spored po~etniot izraz
“Veele {emot” (i ova se imiwata).
18.6. Vajikra (i povika) - Leviticis
Tretata kniga Mojseeva go nosi nazivot “Vajikra” spored prviot zbor na knigata. Nej-
zinoto najstaro ime e “Torat koanim” (“Zakon na sve{tenicite”), za{to gi opi{uva dol-
`nostite i obvrskite na sve{tenicite.
Knigata sodr`i propisi za `rtvite, za sve{tenicite i Levitite, za “~istite” i za “ne-
~istite” `ivotni za ishrana, za zabranetite jadewa, za bogoslu`eweto i za praznici-
te. Opi{an e i sistemot na bogoslu`ewe, bogat so simboli i so moralni principi. @el-
bata za vidlivi elementi pri vr{eweto na obredot e zadovolena so prinesuvaweto na
mnogubrojni i raznovidni `rtvi, od koi sekoja im odgovara na potrebite na onoj {to ja
prinesuva. Taka na primer, “Korban ola” e `rtva so koja se poka`uva prvrzanosta kon
Boga, “Korban toda” e blagodarstvena `rtva koja mu se prinesuva na Boga za napraveno-
to dobro delo, “Korban hatat” e `rtva za oprostuvawe na grevot napraven od negri`a,
90
“Korban jahid” - `rtva koja ja prinesuva poedinecot, “Korban cibur” - `rtva koja se pri-
nesuva vo imeto na celiot narod itn.
Prou~uvaweto na potekloto na bogoslu`eweto poka`alo deka prinesuvaweto na `rtvi
e prastar obi~aj koj se javuva kaj site ~ove~ki rasi. Na Evreite, za razlika od mnogu-
bo{cite, im bilo va`no, takviot op{t na~in na bogoslu`ewe celosno da se podigne na
duhovno nivo (Majmonides). Toa i bilo napraveno vo knigata “Vajikra”. Magijata i bae-
weto se otstraneti od `rtveniot obred, a zabraneto e i sekakvo idolopoklonstvo i s¢
{to e profano. Za prestapite {to namerno bile napraveni ne bilo dozvoleno da se pri-
nesuvaat `rtvi. Kaeweto i ispravuvaweto na gre{kite moralo vo site slu~ai da mu
prethodat na `rtveniot obred. Za da se dobielo oprostuvawe, pokraj priznavaweto i
kaeweto bilo neophodno i nadomestuvawe na {tetata.
Vtorata osnovna zamisla vo Knigata e mislata za svetosta, t.e. za ~istotata na `ivo-
tot, za ~istotata vo postapuvaweto, za ~istotata na mislite. Svetiot narod treba da
se odbrani ne samo od moralnite prestapi, tuku i od obrednata ne~istota na sosednite
narodi. Svetosta na Boga bara svetost i od ~ovekot, {to vklu~uva i takvi poedinosti
kako {to se samodisciplina i ~istota. Odnosot na higienata i na religijata e naglasen
vo propisite za leprata i za ko`nite bolesti.
Zakonot za svetosta, e vsu{nost prakti~na primena na Bo`jeto barawe: “Bidete sveti
za{to i jas sum svet...” (19/2).
Svetosta e aktivno na~elo koe ja oblikuva i ja regulira sekoja oblast od ~ovekoviot
`ivot i dejnosti. Toa se sogleduva vo nizata eti~ki u~ewa, posebno onie zapi{ani vo
glava 19. Tie nalo`uvaat deka sekoj mora da gi po~ituva tatkoto i majkata, deka treba
da se stane pred sedata glava i da se po~ituva liceto na starecot. Ponatamu, tie na-
lo`uvaat deka ne smee celosno da se o`neat me|ite na nivite, deka otpadocite po `e-
tvata ne smeat da se sobiraat, deka lozjeto ne smee da se bere po vtor pat, nitu da se
sobiraat otpadnatite grozdovi, tuku deka treba da se ostavat na siroma{nite i na str-
ancite. Zabranuvaat da se pcue onoj {to e gluv i da se stava sopka pred slepiot, da se
neguva omraza protiv bli`niot i da se izma~uva tu|inecot. So poznatata izreka “Qubi
go bli`niot svoj kako samiot sebe” se izrazuva qubovta kon sekoe ~ove~ko su{testvo.
Vo Glava 14 se zboruva za sedmata godina ({emita), pedesettata jubilejna godina (jovel)
i za drugi socijalni zakoni. Na sedmata godina zemjata treba da se odmora, poliwata
ne se zasejuvaat, lozjeto ne se kroi. Vo pedesettata godina se osloboduvaat robovite i
na dol`nicite im se bri{at dolgovite.
Vo 11. glava se nabrojuvaat `ivotnite {to ne smeat da se jadat i onie {to se zabraneti
za jadewe. Dozvoleno e da se jade samo dobitok koj ima razdvoeni kopita i koj ja pre-
`iva hranata. Od `ivotnite {to `iveat vo voda dozvoleno e da se jadat samo onie koi
imaat perki i krlu{ki. Od pticite zabraneti se glavno grablivite ptici: orelot, so-
kolot, gavranot, jastrebot... od krilestite ~etvorono`ni insekti mo`at da se jadat sa-
mo onie {to na nozete imaat listovi za skokawe po zemjata (skakulci, {turci i zeleni
skakulci), a od `ivotnite {to lazat po zemjata ne~isti se glu{ecot, krticata i site
vidovi gu{teri.
“Vajikra” e osnovata na golemoto dostignuvawe na evrejskata vera; izvor na mnogu do-
blesti, koi lu|eto gi steknale pod vlijanie na ovaa kniga i na nejzinite zakoni, koi go
osloboduvaat ~ovekot od surovosta i od svireposta.
91
18.7. Bemidbar - Bamidbar (vo pustinata) - Numeri (broevi)
Najstaroto ime na ~etvrtata kniga Mojseeva e (“Huma{ apikudim”), “Kniga na popisite”,
za{to po~nuva so popisot na ma`ite dostasani i sposobni za vojska. Me|utoa, nazivot
Bemidbar (vo pustinata) koj nastanal spored pettiot zbor na prvata re~enica, e poso-
odveten za sodr`inata na knigata, za{to site nastani opi{ani vo nea se slu~uvale vo
pustinata.
Knigata ima 36 glavi i mo`e da se podeli na tri dela. Prviot del, koj opfa}a deset
glavi, gi opi{uva podgotovkite za zaminuvawe od Sinaj, prviot popis na ma`ite nad 20
godini {to bile sposobni za vojska, izborot na Levitite i nivnata slu`ba, nekoi pro-
pisi {to se odnesuvaat na prequbata, na Nazireite itn. Vo vtoriot del (od 11 do 21
glava), se opi{uva patuvaweto kon Kade{, od kade bil izvr{en napad na ju`en Kenaan,
kako i dolgogodi{noto lutawe po pustinata. Lutaweto e prepolno so vozbudlivi sobi-
tija: misijata na izvidnicite, buntot na Korah, Mojseeviot grev na kaznuvaweto na Mi-
rjam (Mojseevata sestra), osvojuvaweto na kralstvoto na Amorejcite, nazna~uvaweto na
sedumdeset narodni stare{ini kako pomo{nici na Mojsej, Kivrot ataava (grobovi na
al~nosta), smrtta na Mirjam i na Aron itn. Vo tretiot del se opi{uvaat poslednite na-
stani pred vleguvawto vo Vetenata zemja: Balak i Bileam, posvetuvaweto na Jo{ua za
naslednik na Mojsej, vojnata so Midjancite i naseluvaweto isto~no do rekata Jordan.
Vo ovoj del se spomnuva i naredbata za vtoriot popis na Izraelcite sposobni za borba,
propisot za prazni~nite `rtvi, zaveti i kratok pregled na dvi`eweto na Izraelcite
od Egipet do Jordan i zakonot za odvojuvaweto na gradovite za Levitite i gradovite za
zasolni{te, povrzani so pretstojnoto osvojuvawe na Kenan.
Za razlika od tretata kniga “Vajikra”, koja vo najgolem del ima zakonodavno obele`je,
vo knigata “Bemidbar” postojano se isprepletuvaat istoriski nastani so zakonski pro-
pisi. Vo nea e istaknata rakovodnata uloga na Mojsej, negovata predadenost kon Boga i
qubovta kon izraelskiot narod. Isto taka jasno se gledaat i te{kotiite so koi Mojsej
se soo~uval kako voda~ na umorniot i nezadovolen narod. Izneseni se iskustvata i ne-
volite na Izraelcite za vreme na dolgogodi{noto lutawe po pustinata, nivniot bun-
toven duh i nivnite kolebawa, nivnoto protivewe i neverstvo kon Boga i kon Mojsej.
Bog e pretstaven kako veren ~uvar i za{titnik na izraelskiot narod, koj mu pomaga vo
sekoja nevolja i go spasuva koga se nao|a vo opasnost, no istovremeno i strogo go kaznu-
va za pobuna i za predavstvo.
18.7.1. Od sodr`inata na knigata “Bemidbar”
Narodot mu se po`alil na Mojsej deka nema meso, i deka jade samo mana (hrana koja vo
pustinata pa|ala od nebo), a koga bile vo Egipet imale riba za bez pari i sekakov ze-
len~uk.
Slu{aj}i gi lu|eto kako se `alat, Mojsej mu se po`alil na Boga deka vrz nego se sru{il
siot tovar na izraelskiot narod i go pra{al kako da mu sozdade meso na narodot. Toga{
Gospod mu pora~al na narodot preku Mojsej deka na sledniot den }e imaat meso i deka
}e mo`at da go jadat ne eden ili dva dena, tuku vo tekot na celiot mesec s¢ dodeka ne
im se zgadi. Vedna{ po toa od kaj moreto duvnal silen veter i naveal vo logorot pre-
pelici, koi{to narodot gi sobiral cel den i cela no}. I dodeka u{te ne uspeale da go
soxvakaat celoto meso {to go bea stavile vo ustata, nastana stra{en pomor na naro-
dot. Zatoa toa mesto e nare~eno Kivrot ataava (Grobovi na al~nosta), za{to tuka bile
pogrebani lakomite lu|e.
92
Sestrata na Mojsej, Mirjam po~nala da negoduva zatoa {to nejziniot brat se o`enil so
Egip}anka i zatoa {to, navodno, samiot si go prisvoil pravoto samo toj da razgovara so
Boga. Vo ova se pridru`il i bratot Aron. Bog toga{ gi povikal Aron i Mirjam pred Za-
vetniot {ator i vo prisustvo na Mojsej naluteno gi ukoril. Bog ja kaznil Mirjam taka
{to taa se razbolela od lepra i bila oddelena od narodot. Potoa £ prostil na molba-
ta na Mojsej i taa ozdravela po sedum dena.
Mojsej izbral dvanaeset lu|e, od sekoe pleme po eden, i gi ispratil vo Kenaanskata ze-
mja za da ispitaat kri{um i da vidat kakva e taa zemja - dali e bogata ili siroma{na,
dali e nejziniot narod silen ili slab, dali gradovite se otvoreni ili se utvrdeni,
ima li {umi ili nema. Izvidnicite se vratile po ~etirieset dena i po~nale da go po-
bunuvaat narodot velej}i mu deka vo taa zemja navistina te~e med i mleko, no deka sta-
rosedelcite se mnogubrojni i silni, gradovite se silno utvrdeni i deka vo niv `iveat
gorostasi, vo sporedba so koi izvidnicite nalikuvale na sitni skakulci i deka e taa
zemja neosvoiva.
Koga go slu{nale toa Izraelcite po~nale da pla~at glasno i da vikaat, velej}i deka
bi bilo podobro da umrele vo Egipet ili pak tuka vo pustinata kade {to sega se nao-
|aat, otkolku zaedno so `enite i so decata da zaginat od me~ i da stanat robovi, pa za-
toa najarno e da se nazna~at stare{ini i da se vratat vo Egipet. Edinstveno Jo{ua, si-
not Nunov, poglavar na Efrajimovoto pleme, i Kalev, sinot Jefunov, poglavar na Judi-
noto pleme - koi bile zaedno so drugite izvidnici, se obidele da go uverat narodot
deka zemjata mo`e da se osvoi. Me|utoa, lu|eto ne gi poslu{ale, tuku im se zakanile
deka }e gi kamenuvaat.
Toga{ i Bog se zakanil deka }e gi uni{ti site Izraelci, poradi {to Mojsej se frlil
vo silen pla~ i molel da im prosti. Bog ja usli{il negovata molba, no odlu~il nikoj
postar od 20 godini, osven Kalev i Jo{ua, da ne vleze vo Kenaanskata zemja, tuku site
da lutaat niz pustinata dodeka ne umrat. Duri novoto pokolenie, rodeno vo pustinata
i oslobodeno od ropskata navika, }e vleze vo Kenaan pod vodstvo na Jo{ua.
Korah, rodninata na Mojsej od Levievoto pleme, Datan i Aviram od Reuvenovoto pleme
i 250 ugledni lu|e go nagovorile narodot na bunt. Korah tvrdel deka sve{tenstvoto za-
konski im pripa|a na site ~lenovi na Levievoto pleme, a ne samo na Aronovoto seme-
jstvo. Datan i Aviram se pobunile protiv Mojseevoto rakovodewe i govorele deka toa
zakonski mu pripa|a na Reuvenovite potomci (Reuven e najstariot sin na Jakov).
Mojsej go ukoril Korah i gi povikal Datan i Aviram da dojdat kaj nego, no tie ne go po-
slu{ale tuku i ponatamu go podbucnuvale narodot. Toga{ Mojsej vo pridru`ba na star-
cite oti{ol kaj nivniot {ator. Koga se pojavile Datan i Aviram pred {atorot so svoite
semejstva, Mojsej mu se obratil na narodot i mu rekol deka tie dvajca nema da umrat so
prirodna smrt zatoa {to mu se sprotistavile na Boga. [tom go izgovoril toa, zemjata
pod niv se otvorila i gi progoltala, niv i nivnite semejstva, a i site Korahovi priv-
rzanici i siot nivni imot.
Izraelcite pristignale vo pustinata Cin i postavile logor kaj Kade{, no bidej}i na
toa mesto nemalo voda, narodot po~nal da se rasprava so Mojsej i so Aron. Toga{ Bog mu
rekol na Mojsej da zeme stap, pa toj i Aron da svikaat sobir i pred nasobraniot narod
da £ prozborat na karpata i taka vodata sama }e pote~e od nea.
Mojsej i Aron svikale sobir, no Mojsej ne napravil onaka kako {to mu zapovedal Bog,
tuku somni~avo mu se obratil na narodot so zborovite: “Slu{ajte, vie odmetnici! Dali
}e izvle~eme voda od ovaa karpa?” Potoa naluteno udril dvapati so stapot po karpa-
ta; vodata sepak potekla i taka narodot mo`el da pie, a stokata da se napoi. Zatoa {to
ne mu poveruvale i ne napravile onaka kako {to toj im naredil, Bog im rekol na Mojsej
93
 i na Aron deka nema da vlezat vo Vetenata zemja.
Narodot postavil logori vo Moavskata Dolina, pa Moavcite mnogu se ispla{ile. Ni-
vniot kral Balak go povikal Bileam, koj bil poznat po pravewe ma|ii, da gi prokolne
Izraelcite za da mo`e polesno da gi uni{ti. No Bileam, namesto da gi prokolne, toj gi
blagoslovil Izraelcite i im pretska`al slavna idnina.
Neposredno pred smrtta, Bog go povikal Mojsej da se iska~i na ridot Avarim, od kade
{to }e mo`e da ja vidi Vetenata zemja, za uteha mu bilo dozvoleno da ja vidi oddaleku,
da po~uvstvuva kolku se blizu Izraelcite do celta i da se uveri deka ne bil zaluden
18.8.1. Nekoi propisi od knigata “Devarim”
negoviot trud.
Mojsej go zamolil Gospod da im odredi na Izraelcite sposoben voda~ za da ne ostanat
kako ovci bez pastir. Gospod go odredil Jeo{ua, koj bil mudar, pobo`en i hrabar. Potoa
mu naredil na Mojsej da go izvede pred golemiot sve{tenik i pred celiot narod i pred
niv da mu dade upatstva za golemata i odgovorna dol`nost. Taka Jeo{ua }e stekne ug-
led i po~ituvawe i narodot }e mu se pokoruva. Mojsej napravil taka kako {to mu zapo-
vedal Gospod.
18.8. Devarim (zborovi) - Deuteronomium
Pettata Kniga Mojseeva “Ele adevarim” (Ova se zborovite), ili skrateno “Devarim”, go
dobila nazivot spored prvite dva zbora na prvata re~enica. Nejzinoto najstaro ime
bilo “Mi{na Tora” (Povtoruvawe na Torata), bidej}i vo nea se povtoruvaat Desette za-
koni i mnogu drugi propisi od prethodnite knigi.
izdade” (34,7). “A go pogreba Gospod vo dolinata, vo zemjata Moavska nasproti Bet Peor
i nikoj ne dozna kade e negoviot grob do den-denes” (34,6). “I pla~ea sinovite na Iz-
rael za Mojsej vo dolinata Moavska 30 dena” (34, 8). Nekolku izvadoci od ovaa kniga
stanale sostaven del od sekojdnevnite molitvi, posebno “[ema Jisrael” (6,49), koja ja
so~inuva osnovata na evrejskata vera.
Na krajot od sekoja sedma godina se oprostuvaat site dolgovi. Ako nekoj kupi Evrein
ili Evrejka kako rob, }e slu`i {est godini, a vo sedmata neka go pu{ti na sloboda. Pri
otpu{taweto, treba da go daruva so stoka i so drugi raboti. Na siroma{niot treba {i-
rum da mu ja otvori rakata i podgotveno da mu dade ona {to mu nedostasuva. Ne vredi
eden svedok protiv ~ovek nitu za nekoja vina, nitu za zlostorstvo. Presudata mo`e da
se donese samo vrz osnova na svedo~ewe na dvajca ili na trojca svedoci.
Ne smee da se zeme pti~je gnezdo ako sedi majkata na jajca, nitu da se zeme majka so mla-
di piliwa. Ne smee da se predade na gospodarot rob {to pobegnal od nego. Vo lozjeto
na svojot bli`en smee{ da jade{ grozje kolku {to saka{. Vo poleto na svojot sosed mo-
`e{ da kine{ klasje so raka, ama ne so srp. Ne smee da se upotrebuvaat dvojni tegovi
ili dvojni merki, golemi ili mali, tuku samo to~en teg i to~na mera. Koga }e se o`eni
nekoj, ne treba da odi vo vojska edna godina, neka ja razveseluva `enata koja ja dovel.
Dokolku na svojot bli`en mu pozajmi{ ne{to, nemoj da vleguva{ vo negovata ku}a po za-
log, tuku ~ekaj nadvor, a dol`nikot neka ti go iznese zalogot. Isplati mu ja nadnicata
istiot den, za{to e siroma{en i negovata du{a kopnee i po taa nadnica.

Vo ovaa kniga Mojsej za posleden pat mu se obratil na narodot. Pred umirawe, na pragot
od Vetenata zemja, toj vo nekolku govori na razdelba gi preraska`uval nastanite {to
se slu~ile vo izminatite ~etirieset godini. Go opomenal narodot da mu bide veren na
Boga i da ne podlegnuva na isku{enija koga }e se naseli vo Kanaanskata zemja. Im gi
predo~il kaznite koi gi o~ekuvaat vo slu~aj na neposlu{nost, kako i nagradite {to }e
gi dobijat ako gi po~ituvaat Bo`jite zapovedi.
Vo vtoriot govor toj gi povtoril najva`nite zakoni. Me|utoa, tie ne bile samo povto-
reni, tuku i izmeneti, pro{ireni ili skrateni, i prilagodeni kon novite uslovi vo no-
vata zemja. Zakonite vo prethodnite knigi bile upateni do narodot koj `iveel nomad-
ski `ivot, dodeka povtorenite zakoni se nameneti za lu|e koi dostignale do povisok
stepen na ekonomski i op{testven razvoj. Vo novite uslovi nim pove}e im odgovara hu-
maniot povik za blagodarnost kon Boga za qubovta {to toj im ja uka`uva, otkolku stro-
gite zakani i kazni. Zatoa se povikuvaat da mu vozvratat qubov “so seto svoe srce, so
seta svoja du{a i so seta svoja sila” ([ema 6,4). Vo odnos na Izrael i na ~ove{tvoto,
Bog ne e samo sudija i vladetel, tuku i prijatel i tatko; toj gi odgleduva i gi popravu-
va” kako {to ~ovekot go odgleduva svojot sin” (8,5).
Vo pro{talnata pesna “Aazina” (Slu{ajte), edna od najubavite poetski tvorbi vo Tana-
hot, voda~ot na umirawe ja slavi goleminata, vernosta i pravednosta na Boga, nareku-
vaj}i go karpa na Izrael. Stoej}i na rabot od grobot, toj go upatuva posledniot blago-
slov do plemiwata na koi vo celost im go posvetil svojot `ivot. Po ova Mojsej se is-
ka~uva vo viso~inite na ridot Nevo, otkade se pru`a pogled kon Vetenata zemja, za koja
Gospod se zakolnal deka }e mu ja dade na negovoto seme - no Mojsej nema da vleze vo
nea. Otkako ja videl zemjata, Mojsej umrel. Spored predanieto toa bilo na 7. adar.
“I Mojsej be{e na 129 godini koga umre i negovite o~i ne bea potemneti i snagata ne go

94 95
 Seder koda{im (`rtvi) - propisi za prinesuvawe `rtvi i zavetni podaroci;
Seder tearot (~istota) - propisi za odr`uvawe na zdravjeto i ~istotata.
Rabi Jeuda nemal namera da napravi od Mi{nata neprikosnoven zakonik, tuku, zaradi
ugledot {to go imal toj, Mi{nata dobila va`nost na zakon za Evreite. Ova delo, koe
pokraj Biblijata, stanalo glaven izvor na inspiracija na evrejstvoto, odigralo zna~a-
jna uloga vo zbli`uvaweto na evrejskite zaednici, raseani po svetot.

19
MI[NA
Mi{na e osnovniot del od Talmudot ~ie{to jadro ja so~inuva Biblijata (pette knigi
Mojsievi). Sodr`i zbornik zakoni i propisi na obi~ajnoto pravo koi gi objasnuvaat i
gi nadopolnuvaat pi{anite zakoni na Biblijata.
Spored narodnoto veruvawe, Mojsej na Sinaj, osven pi{anata Tora (Tora {ebihtav),
primil i razni dodatni objasnuvawa na bibliskite propisi (Tora [ebeal pe), koi se
prenesuvale so usno predanie od edno koleno na drugo. Biblijata na primer, zabranu-
va rabotewe vo sabota, a usnoto predanie objasnuva {to s¢ se smeta za rabota i koi vi-
dovi rabotni aktivnosti ne smeat da se izvr{uvaat vo sabota.
Usnoto predanie ne se zapi{uvalo, tuku se u~elo napamet. Toa so vekovi se pro{iruva-
lo i se razvivalo. I samiot Sanedrin (vidi Senhedrin str.206) donel mnogu novi pro-
pisi {to se nametnuvale od potrebite na novonastanatata op{testvena sostojba. Po-
znatitite verski avtoriteti, u~iteli (tanaim), ~ii{to odluki i diskusii se zabele`a-
ni vo Mi{nata, imale izvonredno golemo znaewe i znaele napamet celi zbirki so pro-
pisi i obi~ai, koi{to usno im gi prenesuvale na svoite u~enici. Najistaknatite tanaim
(u~iteli), kako {to se rabi Akiva i rabi Meir, rabotele na sreduvaweto na toj ogromen
materijal, no kone~nata redakcija i sistematizacija ja izvr{il okolu 200 godina Rabi
Jeuda Hanasi so svoite sorabotnici. Negovite u~enici ja prodol`ile negovata rabota,
taka {to mo`e da se ka`e deka sistematizacijata na Mi{na kone~no bila zavr{ena
okolu 220 godina.
Rabi Juda ja podelil Mi{nata na {est toma (seder), a spored materijata koja vo nea se
obrabotuva, na tomovi vo knigite (masehet), knigite gi podelil na delovi (perek), a de-
lovite i oddelite vo paragrafi (mi{na), spored koi celoto delo dobilo naziv Mi{na.
Sodr`ina na tomovite (sedarim):
Seder zeraim (posevi) - propisi za obrabotuvawe na zemjata;
Seder moed (praznici) - propisi za sabotata i za praznicite;
Seder na{im (`eni) - propisi od semejnoto pravo;
Seder nezikin ({teti) - propisi od imotnoto i kaznenoto pravo;

96 97

20
NEVIIM (hebr. proroci)
Vtoriot del na Tanahot (Biblijata - Stariot zavet) se narekuva Neviim i se sostoi od
osum knigi. Neviim se delat na Neviim ri{onim (prvi ili rani proroci) i Neviim aha-
ronim (posledni ili podocne`ni proroci). Hebrejskiot zbor “navi” zna~i bo`ji prate-
nik - prorok, koj na lu|eto im ja soop{tuva bo`jata poraka. Proro{tvoto se zasnovalo
na veruvaweto vo Boga, od kogo zavisat sudbinata i blagosostojbata na lu|eto.
Me|u drevnite Evrei, kaj maliot narod koj `iveel na mal prostor, se pojavuvale takvi
posebni li~nosti - proroci, koi pridonele za sozrevaweto na ovoj narod. Od plemen-
ski vra~ovi, koi gi imalo re~isi kaj site primitivni narodi i vo site kulturi, neviim
postepeno se menuvale i tolku napreduvale, {to nivnata moralna sila, pa ottuka ni-
vnoto vlijanie i zbor, stanale glas na sovesta na Izrael. Za svoeto delo i uloga, na
evrejskite proroci im nemalo ramnopraven vo istorijata. Nekoi od nivnite poraki za-
pi{ani vo Tanahot, mo`e da se vbrojat vo remek-delata na evrejskata kni`evnost.
Po mnogute vojni vodeni pod komanda na Jeo{ua (Jo{ua), izraelskite plemiwa se nase-
lile vo Kenaanskata zemja i me|usebno se podelile. Evreite se pojavile na toj prostor
kako siroma{ni sto~ari, so posebni sfa}awa za religijata koi se temelele na Torata,
vo koja se propoveda so~uvuvawe na ednakvosta i plemenskata demokratija.
Otkako do{le vo Kenaan, Evreite po~nale da go menuvaat nomadskiot na~in na `ivot.
Porano tie site bile siroma{ni, ramnopravni i ednakvi, nivnite potrebi bile ednos-
tavni, a moralot strog. Me|utoa, pod vlijanie na gradskite sredini, tie po~nale da se
naviknuvaat na povisok standard i da te`neat kon porasko{en `ivot. Na plodnata ze-
mja nekoi se zbogatile, poradi {to se sozdavale s¢ pogolemi socijalni razliki. Ovie
ne{ta u{te na po~etokot verojatno gi voznemiruvale prorocite i gi pottiknuvale da go
krenat svojot glas vo odbrana na religijata i na Mojseevite zakoni, koi propi{uvale
ednakvost i demokratija.
Me|utoa, oddelni op{testveni klasi razli~no ja tolkuvale evrejskata vera. Imalo lu-
|e koi veruvale deka e evrejskiot Bog eden od mnogute bogovi vo koi veruvaat i drugi-
te narodi. Imalo i takvi koi veruvale deka postoi samo eden Bog za site narodi, no
deka toj najprvin mu se otkril na evrejskiot narod. Evrejskite proroci vo svoite pro-
povedi ja zastapuvale mislata za univerzalen Bog, a verata vo Boga ja povrzuvale so
98
u~eweto za visokiot moral. Spored toa u~ewe, Bog bara od lu|eto da bidat ~esni i ~e-
stiti, da ja razvivaat qubovta kon bli`niot i da ne pravat razlika pome|u bogatiot i
siroma{niot. Obra}aj}i im se na svoite sovremenici, tie sekoga{ nastojuvale kaj niv
da predizvikaat ~uvstvo na otpor kon nasilstvoto i nepravdata, gi povikuvale da gi
branat slabite i nemo}nite, da go prezrat sekoe zlo. Evrejskite proroci se zanimavale
so pra{awata na svoeto vreme, neposredno do|ale vo sudir so dr`avnata vlast i sto-
ele na stranata na svojot narod vo najte{kite momenti na politi~kite krizi. Tie bile
predvodnici vo borbata za afirmacija na evrejskata religija, napa|aj}i gi kralevite i
aristokratite, na koi, zaradi steknuvawe privilegii i bogatewe, pove}e im odgovara-
le religiite na drugite narodi.
Vo sudirite koi nastanuvale pome|u eksploatiranite i eksploatatorite vo carstvoto
na Judeja i Izrel, prorocite sekoga{ bile na stranata na eksploatiranite; vo uslovi
na klasna borba tie go uveruvale narodot deka e nivnata te{ka sostojba posledica na
Bo`jiot gnev zaradi gre{niot `ivot i po~ituvaweto na drugi bogovi. Politi~kite su-
diri vo su{tina se vodele vo vid na verska borba. Za razlika od sve{tenicite, koi
smetale deka na Boga treba da mu se slu`i so molitva i so prinesuvawe `rtvi vo hra-
mot, prorocite propovedale deka na Boga mu se slu`i so pravewe dobri dela, so bla-
gorodnost i so pravedni op{testveni odnosi.
Predviduvaj}i gi posledicite na nacionalnite krizi, i sfa}aj}i deka e utre{ninata
nedeliva od dene{ninata, tie hrabro gi kritikuvale pogre{nite potezi na dr`avni-
cite i niskiot moral na oddelni nivni sovremenici. Zatoa nivnite poraki sodr`ele
prekor, opomenuvawe i proro{tvo za opasnostite koi bi mo`ele da gi donesat bliska-
ta, ili podale~nata idnina. Odva`nosta vo nivniot nastap bila mo`na edinstveno vo
zemjata vo koja postoela vistinska sloboda na govorot.
20.1. Neviim ri{onim (hebr. prvite proroci)
Neviim ri{onim se ~etiri istoriski knigi vo koi se opi{uvaat nastanite po smrtta na
Mojsej, s¢ do razoruvaweto na Prviot hram vo 586 godina pr.n.e. Toa se: Sefer Jeo{ua
(Kniga za Jo{ua), Sefer [ofetim (Kniga za sudiite), Sefer [emuel (Prva i Vtora
kniga Samuelova koi se smetaat kako edna kniga) i Sefer Melahim (Prva i Vtora kniga
na carevite, koi isto taka se smetaat kako edna kniga).
20.2. Sefer Jeo{ua (Kniga za Jeo{ua)
Sefer Jeo{ua e prvata kniga na raniot period na prorocite, vo koja se iznesuva isto-
rijata na Izrelcite pod vodstvo na Jeo{ua. Mojsej go zapo~nal golemoto delo: gi izvel
Izraelcite od Egipet, im dal zakoni, gi vodel niz pustinata i gi dovel do Vetenata ke-
naanska zemja. Negoviot naslednik Jeo{ua go minal Jordan, pokoril mnogu kenaanski
plemiwa, gi vnesol Izraelcite vo Vetenata zemja i so toa go zavr{il golemoto delo na
svojot u~itel. Vleguvaweto vo Vetenata zemja imalo golemo zna~ewe za jakneweto na
verskoto i na politi~koto edinstvo na Izraelcite. ^udata koi se spomnuvaat vo kniga-
ta, kako {to se preminuvaweto preku rekata Jordan, ru{eweto na utvrdeniot grad Erih
i sli~no, trebalo da poslu`at kako dokaz deka Izraelcite ne bi mo`ele bez Bo`jeto
posreduvawe da gi pokorat mo}nite narodi i da ja osvojat nivnata zemja. Tie narodi se
opi{ani kako pagani koi zaslu`ile najstroga kazna zaradi svoite zlodela i moralna-
ta rasipanost.
99
 Kenaancite bile mo}ni neprijateli koi imale borbeni koli i dobro utvrdeni gradovi,
no bile razedineti za{to sekoj grad pretstavuval posebna dr`avi~ka i si imal svoj
kral. Tie se obidele da se obedinat protiv Izrelcite koi navleguvale, no ne uspevale,
zatoa {to Jeo{ua im zadaval porazi u{te pred da se obedinat.
Pod vodstvo na Jeo{ua, koj bil mnogu hrabar, ve{t i sposoben vojskovodec, Izrelcite
vodele mnogu te{ki vojni, pobedile mnogu kralevi i zazele pogolem del od Kenaan. Se-
pak, vo mnogu kraevi Kenaancite u{te dolgo vreme ostanale me|u Izraelcite.
Poslednoto delo na Jeo{ua bilo razdeluvaweto na zemjata me|u plemiwata. Toa so
frlawe `drepka go izvr{ile Jeo{ua, sve{tenikot Eleazar i poglavarot na izraelski-
te plemiwa. Sekoe pleme dobilo svoj del, osven plemeto Levi, ~ii{to pripadnici se
pome{ale so pripadnicite na ostanatite plemiwa.
Bile odredeni i {est gradovi vo koi mo`ele da se zasolnat storitelite na nenamer-
no ubistvo. Vo niv tie bile za{titeni od samovolieto na poedinci i od krvna odmaza-
da, koja toga{ bila voobi~aena kaj site stari narodi. Pravo na vakva za{tita pru`ale
i 42 levitski grada, a isto taka i svetili{tata vo koi ubiecot mo`el da ostane s¢ do-
deka ne izleze pred sudot na zaednicata.
Predviduvaj}i ja svojata bliska smrt, Jeo{ua go povikal narodot i narodnite poglava-
ri vo [ehem, im odr`al govor i sklu~il sojuz so niv. Kako i Mojsej, taka i Jeo{ua pred
umirawe mu gi dal na svojot narod napatstvijata spored koi treba da `iveat. Go povto-
ril seto ona {to Bog go storil za niv i gi povikal da mu slu`at iskreno, strogo pridr-
`uvaj}i se kon propisite na Torata, ne otklonuvaj}i se od niv ni levo, ni desno. Isto
taka gi predupredil deka }e im go isprati Bog sekoe zlo, pa duri i celosno uni{tuva-
we, dokolku otstapat od zavetot koj go dale pred Boga.
Ostaren i snemo{ten, Jeo{ua naskoro umrel, vo 110 godina, i bil pogreban vo Timnat
Serah, na ridot Efrajim.
20.2.1. Od sodr`inata na Knigata Jeo{ua
20.2.1.1. Izvidnici
Jeo{ua go podgotvuval narodot za preminuvawe preku rekata Jordan i za osvojuvawe na
vetenata zemja. Zatoa toj skri{no ispratil dva izvidnika so nalog da go razgledaat vni-
matelno predelot, posebno gradot Jeriho.
Izvidnicite se vovlekle vo gradot i preno}ile vo ku}ata na bludnicata Rahav. Toa go
doznal kralot na Jeriho, pa £ pora~al na Rahav deka toa se neprijateli koi do{le kako
izvidnici. Zatoa pobaral od Rahav taa da mu gi predade, no Rahav go odbila toa: gi so-
krila izvidnicite na krovot, pod neispredeniot len koj go poslala tamu. Na kralskite
vojnici im rekla deka nekoi lu|e bile kaj nea, no deka si zaminale na stemnuvawe, pred
zatvoraweto na gradskite porti.
Ve~erta Rahav se ka~ila na krovot i im se obratila na izvidnicite so slednive zbo-
rovi: “Zakolnete mi se so Gospod deka i vie }e mu napravite milost na domot na mojot
tatko, mojata majka, moite bra}a, moite sestri i kon s¢ {to e nivno i deka }e n¢ izba-
vite od smrt”. Tie £ odgovorile: “Ti garantirame za vas so svojot `ivot, samo ako ne n¢
izdadete...” (Jeo{ua 2-12-14).
Rahav toga{ vrzala ja`e za prozorecot i im pomognala da se spu{tat niz gradskite be-
100
demi, bidej}i tuka se nao|ala nejzinata ku}a. Izvidnicite pred zaminuvawe £ rekle da
vrze crvena vrvka na prozorecot kako znak na raspoznavawe i da gi sobere kaj sebe svo-
ite rodnini. Koga go zazele Izraelcite Jeriho, go ispolnile vetuvaweto i ja po{tedi-
le Rahav i celoto nejzino semejstvo.
20.2.1.2. Preminuvawe preku rekata Jordan
Na vra}awe od tajnoto razgleduvawe na zemjata, izvidnicite go izvestile Jeo{ua za s¢
{to im se slu~ilo i izjavile deka Kenaancite gi obzel golem strav od Izraelcite.
Po tri dena Jeo{ua go podgotvil narodot za preminuvawe na rekata Jordan, a na sve-
{tenicite im naredil da go ponesat i Kov~egot na zavetot i da odat napred, pred naro-
dot. Koga sve{tenicite {to go nosele kov~egot zgaznale vo nadojdenata reka, nejzini-
ot goren tek se zaprel i stanal kako nasip, a dolniot tek i ponatamu istekuval. Vodata
na toa mesto se presu{ila, taka {to narodot po suvo brzo preminal na drugiot breg, kon
Jeriho. So narodot preminale i okolu 40 000 voini. Koga narodot i voinite bezbedno
ja preminale presu{enata reka, pominuvaj}i pokraj sve{tenicite koi go dr`ele kov-
~egot, Jeo{ua im naredil i nim da izlezat od rekata. [tom sve{tenicite izlegle i za-
stanale na suvo, vodite na Jordan povtorno po~nale da te~at kako porano. Taka Izra-
elcite go preminale Jordan, kako {to i nivnite tatkovci preminale preku Crvenoto
More pred 40 godini.
20.2.1.3. Zazemaweto na Jeriho
Prviot grad na osvojuva~kiot pat kon vnatre{nosta na Kenaan bil drevniot Jeriho, koj
u{te vo toa vreme imal dolga istorija. Toa bil dobro utvrden grad, opkru`en so dvoen
pojas od bedemi. @itelite na Jeriho poradi stravot od Izraelcite se zatvorile od
site strani, taka {to nikoj ne mo`el da vleze nitu da izleze.
Podgotvuvaj}i se za napad, Jo{ua im naredil na sve{tenicite da go donesat Zavetniot
kov~eg pred koj }e odat sedum sve{tenici i }e duvaat vo {ofar (truba napravena od
ovnovski rog). Eden del od vojnicite gi rasporedil pred truba~ite kako prethodnica,
a drugiot del zad Kov~egot, kako za{tita. Na narodot mu rekol da odi zad niv i edna{
da go zaobikoli gradot, no zabranil da ispu{taat glasovi od sebe, s¢ dodeka toj ne im
dade znak, a po toa site da se vratat vo logorot i tamu da ja minat no}ta. Taka pravele
{est dena po red.
Vo zorata na sedmiot den, povtorno go zaobikolile gradot i toa po istiot redosled,
sedum pati. Za vreme na sedmoto obikoluvawe, sve{tenicite so seta sila zatrubile vo
{ofarite. Na dadeniot znak od Jeo{ua i narodot krenal ogromna vreva, pa taka bede-
mite na Jeriho se stresle i se sru{ile od bojnoto kliktewe i od zvukot na {ofarite.
Izraelcite toga{ vlegle vo gradot i ubile s¢ {to e `ivo: i ma{ko i `ensko, i staro i
mlado, sitnata i krupnata stoka. Potoa go zapalile gradot i s¢ {to bilo vo nego, no go
so~uvale samo srebroto i zlatoto, i bronzenite i metalnite sadovi. Edinstveno ja po-
{tedile bludnicata Rahav, nejzinoto semejstvo i s¢ nivno zatoa {to taa gi sokrila iz-
vidnicite i ne gi izdala.
Po osvojuvaweto na Jeriho, mnogu kenaanski plemiwa se predale bez borba, no pove}e-
to kenaanski kralevi, zdru`eni vo sojuz i ponatamu vodele vojna protiv Izraelcite.
101
20.2.1.4. Zazemaweto na Aj
Po zazemaweto na Jeriho, Jeo{ua ispratil izvidnici vo Aj i vo negovata okolina. Tie
na vra}awe go izvestile Jeo{ua deka tamu nema mnogu lu|e i deka za osvojuvawe na gra-
dot se dovolni dve do tri iljadi vojnici. Zatoa Jeo{ua ispratil protiv Aj okolu tri
iljadi vojnici, no `itelite na Aj niv gi porazile i gi naterale vo begstvo.
Po ovoj poraz, koj Izraelcite mnogu te{ko go podnele, Jeo{ua smislil nov voen plan.
Izbral trieset iljadi hrabri borci i gi namestil no}e vo zaseda, zapadno od gradot.
Utroto so narodot i so ostanatite vojnici toj se smestil vo logor severno od Aj, taka
{to pome|u niv i gradot se protegala edna ramnina. Ohrabren od prvata pobeda, kralot
na Aj trgnal vo borba protiv Izraelcite, bez da naseti deka mu bila postavena zaseda.
Spored utvrdeniot plan, Izraelcite po~nale da begaat kon pustinata, a Ajanite trgna-
le vo potera po niv. Vo poterata po Izraelcite, tie se oddale~ile od gradot i go os-
tavile neza{titen. Toga{ borcite od zaseda vlegle vo gradot, go osvoile i go zapali-
le. Otkako videl deka e gradot zazemen, Jeo{ua i narodot se zavrtele i gi napadnale
Ajanite, a vo presret im do{le i Izraelcite koi izlegle od gradot. Ajanite bile op-
koleni od site strani i do`iveale u`asen poraz - nikoj ne uspeal da pobegne ili da
ostane `iv. Toj den zaginale site Ajani, dvanaeset iljadi ma`i, `eni i deca. Ajskiot
kral bil faten `iv i obesen na drvo. Po zao|aweto na sonceto, Jeo{ua naredil da se
simne teloto od drvoto, pa go frlil pred gradskata porta i go zatrupal so ogromen kup
kamewa.
20.2.1.5. Lukavstvoto na Givowanite
Pou~eni od ona {to im se slu~ilo na gradovite Jeriho i Aj, `itelite na Givon se is-
pla{ile i niv da ne gi snajde istata sudbina. Sigurni vo nadmo}ta na Izraelcite, tie
razmisluvale kako da ja izbegnat borbata i da sklu~at mir so niv. Taka smislile da go
storat toa so lukavstvo. Vrz sebe navlekle stari obleki, obule iznoseni ~evli, nato-
varile na magariwata zakrpeni mevovi so vino i ponele suv i istro{en leb. Tie vo se-
koj pogled nalikuvale na patnici {to doa|aat oddaleku. Taka stignale do izraelskiot
logor. Na Jeo{ua mu rekle deka doa|aat od dale~na zemja, i bidej}i slu{nale {to s¢
napravil Gospod za svojot narod, tie sakaat da sklu~at sojuz so Izraelcite.
Jeo{ua im poveruval, ubavo gi do~ekal, gi po~estil i sklu~il so niv spogodba za mir.
Im vetil deka nema da gi zadeva, a istoto go napravile i plemenskite stare{ini. To-
ga{ se zakolnale na vernost.
Po tri dena, Izraelcite doznale deka se izmameni i deka dojdencite ne se pristignati
od dale~na zemja, tuku deka se nivni sosedi. Toga{ Jeo{ua i poglavarite se sostanale
za da se sovetuvaat {to treba da se napravi. Odlu~ile da im gi po{tedat `ivotite i
da ne gi gibaat, za{to zakletvata za vernost ne smee da se pogazi, no i deka Givowanite
treba do`ivotno da im slu`at kako drvose~a~i i vodonosci.
20.3. [ofetim (hebr. sudii)
[ofetim e naziv za vtorata kniga na ranite proroci. Vo nea se opi{uvaat istoriskite
nastani od smrtta na Jeo{ua, do [emuelovoto (Samuelovoto) ra|awe. Knigata go dobi-
la imeto spored dvanaesette sudii ~ii{to dela se opi{ani vo nea. Sudiite bile juna-
ci, borci i za{titnici na narodot. Spored Biblijata, tie izvr{uvale zada~i {to im gi
102
postavuval Bog; toj baral od svojot narod da mu bide veren i da gi po~ituva propisite
zapi{ani vo Torata. Gi kaznuval onie {to }e zgre{ele, a dokolku se pokaat, toj im pra-
}al junak koj trebalo da gi izbavi od nevolja.
Od dvanaesette sudii koi se spomnuvaat vo knigata, posebno se opi{ani samo delata
na {este od niv, dodeka ostanatite se spomnuvaat samo patem, za{to zapisite za niv-
nite dela ne se so~uvani. Najpoznati sudii se EUD, DEVORA, BARAK, GIDEON, JIFTAH
i [IM[ON (Samson). Vo prvata kniga na [emuel, se spomnuvaat i sudiite Eli i [e-
muel (Samuel).
Jeo{ua dodeka bil `iv ne si odredil svoj naslednik. Izraelcite po negovata smrt ne-
male zaedni~ki voda~, pa zatoa sekoe pleme si izbiralo svoj stare{ina. Sosednite na-
rodi ja iskoristile nivnata razedinetost, gi napa|ale poedine~no i im ja nametnuvale
svojata vlast. So vekovi Izraelcite vodele borbi so starosedelcite ~ija{to zemja ja
zazele, kako i so ostanatite narodi {to ne uspeale da gi pokorat. Posebno te{ki bo-
rbi vodele protiv Filistejcite, koi toga{ bile na povisok civilizaciski stepen od
niv. Vo slu~aj na opasnost, se zdru`uvale pove}e plemiwa i odbirale zaedni~ki sudi-
ja koj{to gi vodel vo borba protiv napa|a~ite. Spored Biblijata, postapkata pri izbor
na sudija bila obi~no sekoga{ ista. Gneven {to mu se oddale na idolopoklonstvoto i
po~nale da im se poklonuvaat na kanaanskite bo`estva, Bog gi kaznuval Izraelcite
taka, {to gi izlo`uval pod vlast na Kenaancite, Moavcite, Filistejcite i drugite so-
sedni narodi. Koga }e se pokaele i vo svojata nevolja }e mu se obratele na Boga, toga{
vo vistinski moment }e se pojavel nekoj junak, dobrovolec ili `ena-junak i privremeno
go spasuvale svoeto pleme ili pove}e plemiwa, pa taka obezbeduvale podolg ili po-
kratok miren period. Sudijata, po pobedata vladeel so oddelno pleme, ili so sojuz na
pove}e plemiwa s¢ do krajot na `ivotot. Vo mnogubrojnite borbi protiv neprijatelot
koj go zagrozuval nivniot opstanok, sudiite ja zacvrstile vlasta na Izraelcite vo Ke-
naan.
Sudiite ne bile u~eni lu|e, tuku obi~ni selani, ov~ari, lu|e od narodot koi ja izvr{u-
vale svojata dol`nost dobrovolno i bez nikakov nadomest. Tie se pojavuvale po potre-
ba, a nivnite semejstva ne u`ivale nasledno pravo. Periodot na sudiite trael okolu
dveste godini - od smrtta na Jeo{ua, do krunisuvaweto na [aul za car.
Knigata za sudiite e polna so li~ni drami i opisi na lu|e kako so dobri, taka i so lo{i
osobini.
Sudija e i proro~ica Devora, koja imala sedi{te na Efrajimskiot Rid pod palminoto
drvo; tuka doa|al narodot za da mu sudi i da mu gi re{ava sporovite. Devora bila mo-
{ne sposobna li~nost. Nejzinata pesna za pobedata nad vojskovodecot Sisera, bogata
so fantazija i verski ~uvstva, e izvonreden primer na ranata evrejska poezija. Vo pes-
nata e izrazena pofalbata na juna{tvoto na izraelskite vojnici i se istaknuvaat ple-
miwata {to u~estvuvale vo borbata.
Gideon e prika`an kako ~ovek so visoki doblesti: skromen, obyiren i miroqubiv. Toj
uspeal da gi smiri izbuvlivite Efrajimovci, taka {to gi obezvrednil svoite, a gi vo-
zveli~il nivnite zaslugi vo kone~noto uni{tuvawe na Midjanite, koi gi izma~uvale
Izraelcite pove}e godini.
Za razlika od Gideon, Jiftah bil voenoqubiv, izbuvliv i lut ~ovek; toj gi porazil
Amowanite, koi dolgi godini gi napa|ale plemiwata na Reuven, Gad i Mena{e. Navre-
deni {to i tie ne bile povikani vo bitka protiv Amowanite, Efrajimovcite go prem-
inale Jarden (Jordan), go napadnale Jiftah, no pretrpele te`ok poraz. Jiftah za od-
mazda postavil stra`ari na site premini na rekata; tie go ubivale sekoj Efrajimovec
koj se obiduval da se vrati preku rekata. Lesno bilo da se utvrdi koj e Efrajimovec,
103
 po toa {to zborot “[ibolet” tie go izgovarale “Sibolet”, za{to ne mo`ele da go izgov-
orat glasot “{“.
[im{on pretstavuval neobi~en spoj na doblest, sila i nepromislenost; fizi~ki neo-
bi~no silen, no kon `enite slab ~ovek. Negovata `ena Delila, koja so lukavstvo im go
predala na Filistejcite, stanala olicetvorenie za `ena-predavnik.
So naseluvaweto vo Kenaan, Izraelcite prestanale da `iveat nomadski `ivot. Vo no-
vite uslovi e vospostavena edinstvena institucija kakva {to spored nejzinata neobi-
~nost, ne nao|ame vo istorijata na drugite narodi. Toa e institucijata na sudiite, spo-
red Biblijata “So boga vdahnoveni lu|e”, koi ~etiristotini godini pred Grcite zavele
vistinska demokratija vo svetot.
Vo novite uslovi Izraelcite gi so~inuvale dvanaeset plemiwa. Poglavarite i stare-
{inite vo ramkite na sekoe pleme gi re{avale sporovite i donesuvale odluki, onaka
kako {to toa i denes go pravat op{tinskite ili dr`avnite sudovi vo ramkite na dr`a-
vata. Me|utoa, avtoritetot na sudijata bil nad avtoritetot na site poglavari i stare-
{ini, kako {to Ustavot vo dr`avata bil nad dr`avnata vlast. Po potreba sudijata bil
vojnik, sve{tenik, prorok i vrhoven poglavar; imal ovlastuvawa da svikuva sovet na
stare{ini, narodni sobiri i da ja predlo`uva sodr`inata na zasedavaweto.
Osnovnata slabost na vladeeweto na sudiite bila vo toa {to ne bila dovolno sfate-
na nu`nosta da se vospostavi edno posilno, centralizirano rakovodstvo, koe na naro-
dot polesno bi mo`elo da mu obezbedi vnatre{en mir i spokojstvo. Razedinetite ple-
miwa dlaboko veruvale deka Bog }e gi obedini vo te{kite migovi i }e im isprati spa-
sitel. Istori~arite toa vreme na razedinetost go ocenuvaat kako preoden period vo
koj nekoga{ nomadskiot narod go menuva svojot op{testven sistem i go prilagoduva kon
novite uslovi na zemjodelskoto proizvodstvo.
Novite op{testveni i stopanski uslovi, noviot na~in na `ivot, vo koj lutawata i {a-
torite se zameneti so postojani `iveali{ta, ja nametnale potrebata da se izmeni op-
{testvenata struktura i da se vospostavi centralizirana vlast. Taka Izraelcite ko-
ne~no ja osnovale svojata prva monarhija 1030 godina pr.n.e. i go odbrale [aul za svoj
prv car.
20.3.1. Od sodr`inata na knigata “[ofetim”
20.3.1.1. Eud
Izraelcite 18 godini mu slu`ele na moavskiot car Eglon i mu pla}ale danok. Vo takva
nevolja tie mu se obratile na Boga, pa toj im ispratil osloboditel vo likot na Eud, od
plemeto na Binjamin, koj bil levu~ar. Edna{ Izraelcite go ispratile Eud da odi kaj
moavskiot car za da mu odnese danok. Toj pred zaminuvawe na pat si napravil me~ so
dve se~ila, dolg eden lakt, pa go privrzal na desniot kolk.
Otkako go predal danokot, Eud mu rekol na kralot deka saka da mu soop{ti edna va`na
tajna. Kralot naredil site da izlezat. Toga{ Eud mu se pribli`il, so levata raka go
istrgnal me~ot od desniot kolk i go zabodel vo stomakot na kralot i toa tolku dlaboko
{to zaedno so ostriot del vlegla i ra~kata do me~ot.
Potoa izlegol niz tremot, ja zakliu~il vratata od gornata odaja i pobegnal. Dvorjanite
dolgo ~ekale da izleze Eud. Najposle se posomnevale deka se slu~ilo ne{to, ja otklu-
~ile vratata i go na{le svojot gospodar mrtov.
104
Otkako se vratil vo efrajimskite ridovi, Eud go povikal narodot vo borba protiv Mo-
avcite. Izraelcite gi zazele jordanskite gradovi, ne dopu{taj}i mu nikomu da premi-
nuva preku niv. Gi pokorile Moavcite, ubile okolu deset iljadi lu|e. Potoa `iveele
vo mir osumdeset godini.
20.3.1.2. Devora i Barak
Kenaanskiot car Javin dvaeset godini gi ugnetuval izraelskite plemiwa na sever na
zemjata. Eden den negoviot vojskovodec Sisera so golema vojska go napadnal plemeto
Naftali i sosednite plemiwa. Izraelcite se zasolnile vo gradovite na plemeto Ef-
rajim. Vo toa vreme sudija vo Efrajim bila proro~icata Devora, koja imala sedi{te
pod edno palmino drvo, kade {to sudela i re{avala sporovi.
Tu|inskiot jarem te{ko gi pritiskal Izraelcite, pa zatoa Devora odlu~ila da im po-
mogne. Taa gi povikala pripadnicite na svoeto pleme, koi zaedno so plemeto Naftali,
sobrale vojska za borba protiv Sisera. Devora za voda~ go odredila Barak, stare{i-
nata na plemeto Naftali, a na vojskata £ se pridru`ila i samata taa za da im go pod-
igne borbeniot moral na vojnnicite.
Sisera bil iskusen vojskovoda~, dobro vooru`en so devetstotini oklopni koli. Barak
vo te{ka borba ja uni{til vojskata na Sisera, a Sisera pobegnal i pe{ki stignal do
{atorot na Kenaankata Jaela, koja bila na stranata na Izraelcite. Taa go zasolnila
vo svojot {ator, go nahranila i mu podgotvila postela da se odmori. Poradi golemata
iscrpenost i umor, Sisera naskoro zaspal. Toga{ Jaela go zela kolecot od {atorot i
tokmakot, tivko mu se pribli`ila i so tokmakot mu go zabila kolecot niz slepoo~ni-
cata.
Naskoro pristignal i Barak, koj go gonel Sisera. Jaela go presretnala i go povikala da
vleze vo {atorot za da mu go poka`e ~ovekot {to go baral toj. Barak vlegol i go zdo-
gledal Sisera mrtov so kolec zabien vo slepoo~nicata.
Devora vo blagodarstvena pesna go opeala hrabriot podvig na Jaela, vo slava na pobe-
data nad Sisera.
Po pobedata na Barak i Devora, Izraelcite `iveele vo mir ~etirieset godini.
20.3.1.3. Gideon
Po ~etiriesetgodi{niot mir, povtorno izbila vojna so nomadite. Midjanite, Amale}a-
nite i drugi doa|ale so svoite stada i kamili od pustinata i, vo potraga po dobri pa-
si{ta, vleguvale vo Izraelskata zemja, ja grabale stokata, gi palele i uni{tuvale po-
sevite.
Vo toa vreme stare{ina na Izraelcite bil Gideon od plemeto na Mana{e. Toj go povi-
kal narodot vo borba protiv napa|a~ot. Na povikot se odzvale mnogu plemiwa, taka {to
se sobrale pove}e borci otkolku {to o~ekuval Gideon. Zatoa toj mu objavil na narodot
deka sekoj {to se pla{i mo`e da se vrati doma; iako mnogumina se vratile, sepak os-
tanale u{te deset iljadi borci. Na Gideon mu se ~inelo deka i toa e premnogu golem
broj vojska, pa gi povel do vodata i im rekol da pijat. Site tie {to piele voda kako pes,
koga loka so jazikot gi odvoil na edna strana, a drugite {to piele kle~ej}i, gi stavil
na druga strana. Gideon gi zadr`al samo onie {to ja lokale vodata so jazik prinesuva-
105
 j}i ja so raka, a takvi imalo trista. A, ostanatite gi vratil doma.
Gideon gi podelil svoite trista vojnici vo tri ~eti, a na sekoj vojnik mu dal {ofar,
prazna stomna i fakel vo stomnata i im naredil da go pravat istoto ona {to }e go pra-
vi i toj. Okolu polno} toj se dovle~kal skri{no do neprijatelskiot logor so site svoi
vojnici. Na negov znak, tie zatrubile vo {ofarite i gi ispokr{ile stomnite koi gi dr-
`ele vo racete. Istototo ova go napravile i drugite ~eti pa slo`no povikale; “Za Go-
spoda i za Gideon”. Midjanite gi obzel pani~en strav, za{to pomislile deka se opko-
leni od golema izraelska vojska, pa vo silen u`as po~nale da begaat. Izraelcite gi go-
nele i gi pot~inile pod svoite noze.
Vo znak na blagodarnost zatoa {to gi oslobodil Izraelcite mu ponudile na Gideon na-
sledna vlast, no toj go odbil toa, so objasnuvawe deka ni toj ni negoviot sin nema da
vladeat so niv, tuku nivni vladetel }e bide Gospod.
Midjanite pove}e ne gi voznemiruvale Izraelcite i zemjata bila mirna ~etirieset go-
dini, s¢ do Gideonovata smrt.
20.3.1.4. Jiftah
Amowanite nikako ne mo`ele da zaboravat deka zemjata isto~no od Jordan bila neko-
ga{ nivna. Zatoa postojano gi napa|ale izraelskite plemiwa, gi pqa~kosuvale i im ja
grabale nivnata stoka. Kone~no odlu~ile i da zavojuvaat protiv Izrael, pa sobrale
vojska i postavile logor vo Gilad. Izraelcite pak postavile logor vo Micpa.
Vo toa vreme vo Gilad `iveel pro~ueniot junak po ime Jiftah, sin na edna bludnica.
Negovite bra}a po tatko go nabrkale od domot bidej}i ne sakale da go delat so nego
nasledstvoto od tatko im. Jiftah pobegnal i se naselil vo zemjata Tov, a tuka mu se
pridru`ile i mnogu drugi besku}nici.
Koga mu se zakanile Amowanite na Izrael, giladskite stare{ini go pobarale Jiftah
i go zamolile da im bide voda~ i da gi povede protiv Amowanite. Jiftah se soglasil,
no pod eden uslov - da im ostane voda~ i po zavr{uvaweto na vojnata.
Jiftah pred borbata dal zavet deka, ako pobedi, }e go prinese za `rtva prvoto `ivo
su{testvo, koe od negovata ku}a }e mu izleze vo presret. Jiftah najprvin se obidel
mirno da go re{i sporot so Amowanite, no bidej}i tie ne se soglasile, toj gi napadnal
i im nanel te`ok poraz. Koga se vratil Jiftah po pobedata doma, igraj}i na zvukovite
od tapanite, taka se slu~ilo, {to prva mu izlegla vo presret negovata mlada i ubava
}erka edinica. Zdogleduvaj}i ja, Jiftah dlaboko se potresol, ja raskinal svojata oble-
ka i zalelekal: “Lele }erko moja, vo golema `alost me frla{! Zarem ti li mora{e da
mi donese{ nesre}a? Jas mu dadov zavet na Gospoda, i ne mo`am da go poreknam toj za-
vet” ([ofetim 11-35). Taa mu odgovorila deka zavetot mora de se ispolni, pa go zamo-
lila da £ dozvoli dva meseca da luta po gorite so svoite drugarki i da si go ispla~e
svoeto mominstvo. Tatkoto ja pu{til, a taa mu se vratila po dva meseca lutawe. Toga{
nesre}niot tatko go izvr{il zavetot {to go be{e dal.
Ottuka poteknuva obi~ajot vo Izrael, izraelovite }erki sekoja godina ~etiri dena da
ja oplakuvaat }erkata na Jiftah od Gilad.
Jiftah sudel vo Izrael {est godini, s¢ do svojata smrt.
106
20.3.1.5. [im{on (Samson)
Najopasnite sosedi na izraelskite plemiwa na sever bile Filistejcite. Tie `iveele
vo ju`noto primorje, vo Gaza i vo okolnite gradovi, postojano zagrozuvaj}i gi plemiwa-
ta na Dan i na Jeuda. Izraelcite vo odbrana vodele mnogu krvavi borbi protiv niv.
Vo toa vreme vo plemeto Dan `iveel eden ~ovek ~ija{to `ena ne mo`ela da rodi. Nejze
eden den £ se javil “Bo`ji pratenik” i £ rekol deka }e rodi sin {to mora da bide “na-
zir”, t.e. posveten na Boga. Toj nema da smee da se potstri`uva, da se bri~i, da pie vino
i `estoki pijalaci. I navistina, `enata naskoro rodila sin i mu dala ime [im{on
(Samson).
Koga porasnal, [im{on se odlikuval so gorostasna sila i so golema hrabrost. Bil spo-
soben sam da se bori protiv Filistejcite i da im zadava golemi nevoli, taka {to za
negovoto juna{tvo ima mnogu ~udesni prikazni.
[im{on se o`enil so filistejska devojka od Timna. Eden den kaj timnajskoto lozje
skoknal pred nego eden mlad lav, silno rikaj}i. [im{on so goli race go dobral lavot
i go ras~epil kako da bil mlado jare.
Po nekoe vreme, za vreme na `etvata na p~enicata, [im{on se simnal vo Timna da ja
poseti svojata `ena, no negoviot test ne go pu{til vo odajata zatoa {to vo me|uvreme
ja dal }erka si na drug. [im{on se nalutil i rekol deka zaradi toa }e im se odmazdi
na Filistejcite. “I otide [im{on, ulovi trista lisici, zede fakeli i svrtuvaj}i op-
a{ kon opa{, stava{e po eden fakel pome|u dvete opa{ki. Toga{ gi zapali fakelite,
gi pu{ti lisicite vo Filistejskite Poliwa i im gi zapali snopovite i neo`neanoto
`ito, lozjata i maslinite” (Sudii 15-4,5). Po toa oti{ol vo pe{terata na Etamskata
karpa vo Jeuda i tamu se naselil.
20.3.1.6. Magare{kata ~elust
Filistejcite trgnale vo pohod na Jeuda za da go zarobat [im{on. Ispla{enite Judejci
do{le kaj [im{on i so negova soglasnost go zavrzale so cvrsti konopi i go dovele vo
Leha za da im go predadat na Filistejcite. Filistejcite veselo se str~ale kon [i-
m{on, no toj gi iskinal ja`iwata kako da se konci. Toga{ zabele`al na zemjata edna
{iroka magare{ka ~elust, ja zel i so nea ubil iljada lu|e.
20.3.1.7. [im{on vo Gaza
Edna{ svratil vo Gaza da preno}i kaj edna bludnica. Filistejcite go doznale toa, pa
go opkolile gradot, ja zaklu~ile gradskata porta i bdeele do zorata, ~ekaj}i da go fa-
tat i da go ubijat. Me|utoa, [im{on stanal okolu polno}, ja zrabil gradskata porta i ja
otkornal, potoa ja stavil na ramewata i ja odnel na vrvot od ridot.
20.3.1.8. [im{on i Delila
[im{on povtorno se o`enil so edna Filistejka po ime Delila. Vetuvaj}i £ golema na-
grada, filistejskite knezovi pobarale od nea da im pomogne i da se obide da otkrie
vo {to e tajnata na negovata nevoobi~aeno golema sila. Delila se soglasila, no nejzi-
107
 nite obidi vo po~etokot bile zaludni. Me|utoa, taa vo upornite `enski umilkuvawa,
uspeala da doznae deka se nao|a negovata sila vo dolgata kosa, koja ne ja stri`el od
ra|aweto za{to bil “nazir”. “Ako me izbri~at, }e ja zagubam seta sila, }e snemo{tam i
}e stanam obi~en ~ovek” ([ofetim 16-17). Delila gi izvestila Filistejcite da dojdat,
a [im{ona go zaspala vo svoite pregratki. Dodeka spiel, Filistejcite go ostri`ale,
go fatile, mu gi iskopale o~ite i go odvele vo Gaza.
Okovan so dvojni lanci, [im{on vo temnica moral da vrti eden vodeni~arski kamen.

21
20.3.1.9. [im{onovata smrt
Na [im{on so tekot na vremeto po~nala da mu raste kosata i da mu se vra}a silata.
Eden den, se sobrale filistejskite knezovi, stare{inite i mnogu narod vo hramot na
bogot Dagon za da prinesat `rtva za blagodarnost zaradi pobedata nad neprijatelot koj
im zadal tolku mnogu nevoli. Go dovele i [im{on od zatvorot za da go poni`at i da go
ismejat. Vo dlabok o~aj, slepiot [im{on go zamolil mom~eto {to go vodelo za raka da
go dovede do stolbovite na koi bil hramot.
[im{on toga{ silno povikal dovikuvaj}i go Gospoda: “Samo u{te sega daj mi sila, ta
da im se odmazdam na Filistejcite za dvete o~i”. I [im{on gi napipal dvata sredni
[emuel I-II
stolba na koi bil izgraden hramot, se potprel so desnata raka na edniot, a so levata
na drugiot i povikal: “Neka poginam so Filistejcite” (16-28,30). Gi zatresol stolbo-
(Samuel)
vite so svoite sna`ni race i taka zgradata se sru{ila i go zatrupala [im{on i fil-
istejskite knezovi, stare{ini i iljadnici drugi Filistejci. Umiraj}i, [im{on uni-
{til pove}e Filistejci otkolku vo tekot na negoviot `ivot.
[im{on bil sudija vo Izrael dvaeset godini.
Knigite [emuel I i [emuel II (Samuel) vo evrejskite spisi se smetaat kako edna kniga.
Duri vo XV vek, so objavuvaweto na pe~atenata Biblija, prifatena e podelbata na dve
knigi, prva i vtora.
Spored predanieto, avtor na knigite e [emuel, pa zatoa tie go nosat negovoto ime. Me-
|utoa, knigite ne poteknuvaat od nego, nitu e toj centralnata li~nost vo niv. Za nego se
zboruva samo vo prviot del od ovaa kniga, vtoriot se odnesuva na [aul, a vo vtorata
kniga re~isi isklu~ivo se zboruva za David.
Vo talmudskata i midra{kata literatura se smeta deka [emuel ja napi{al svojata
kniga do re~enicata “I [emuel umre” ([emuel 1-25-1), a deka ostanatiot del go napi-
{ale prorocite Natan i Gad. I sovremenite istra`uva~i na Biblijta isto taka smetaat
deka knigite na [emuel ne se delo na eden avtor, tuku zbirka od razni pi{ani izvori
i od usno predanie.
Knigite na [emuel so sodr`inata se nadovrzuvaat na knigata za sudiite ([ofetim),
za{to po~nuvaat so `ivotopisot na dvajcata posledni sudii - Elij i [emuel. Tie go
opfa}aat istoriskiot period od okolu 100 godini pr.n.e. (1070-970) i go prika`uvaat
razvojot na Izrael od plemenskoto ureduvawe, do vospostavuvaweto monarhija, a za-
vr{uvaat so poslednite denovi na kralot David. Vo niv se opi{uvaat te{kotiite na
koi naiduvaat voda~ite na izraelskite plemiwa vo nastojuvawata da vospostavat ver-
sko i nacionalno edinstvo.
Poradi razedinetosta na plemiwata ve}e nieden sudija ne vladeel so cel Izrael.
Procesot koj dovel do vospostavuvawe na nacionalno edinstvo bil usloven pove}e od
nadvore{ni, otkolku od vnatre{ni pri~ini. Vo dolgotrajnite borbi so narodite na so-
sednite zemji, posebno otkako Filistejcite stanale zaedni~ka opasnost za site niv, se
razvila svesta i soznanieto deka rascepkanosta na plemiwa pretstavuva nivna osnov-
na slabost i deka samo obedineti pod zaedni~ki voda~ }e mo`at da ja soberat potreb-
nata sila za da opstanat.

108 109
 Iako vo ovie knigi nema edinstveno istorisko izlagawe na nastanite, vrz osnova na
postojnite podatoci mo`e da se rekonstruiraat najva`nite nastani koi se odnesuvaat
na podemot i redosledot na vladetelite vo raniot period na obedinetoto carstvo, pri
{to centralnite li~nosti - [emuel, [aul i David stapuvaat vo slo`en odnos na me-
|uzavisnost i soperni{tvo. Osnovnata linija na istoriskite podatoci na koi se potpi-
ra izlo`uvaweto bila vo toa da se istakne nacionalno-verskoto zna~ewe na vospo-
stavenoto carstvo.
Osven najva`nite pra{awa {to gi spomenavme, se pojavuvaat i mnogu drugi va`ni temi,
kako {to se zamenata na institucijata sudii so monarhija, triumfot na Davidovata di-
nastija nad [aulovata, Davidovite osvojuvawa, jakneweto na edinstvoto na sever i jug
so vospostavuvawe na prestolnina vo Erusalim, premestuvawe na zavetnite plo~i vo
Erusalim i sli~no.
Knigite izobiluvaat i so drugi zanimlivi i vozbudlivi nastani, kako {to se sudbina-
ta na zavetnite plo~i i smrtta na sve{tenikot Elija, baraweto na narodot da se vo-
spostavi monarhija i [emuelovoto predupreduvawe na nevolite koi gi nosi taa, bor-
bata pome|u David i Golijat, [emuelovoto otka`uvawe na davawe poddr{ka na [aul
zaradi kr{eweto na “heremot” (v.herem) nad Amalek, [aulovata zavist zaradi Davido-
vite voeni uspesi, Davidovoto begstvo, [aulovata i Jonatanovata smrt vo borba so Fi-
listejcite, Davidovata ta`a~ka pesna nad [aul i Jonatan, predavstvoto na Davido-
viot vojskovodec Joav i ubistvoto na vojskovodecot Avner, dramati~noto Davidovo po-
vlekuvawe od Jeru{alajim, Davidovata `alost zaradi zaginuvaweto na sinot Av-
{alom, seto toa nedvosmisleno govori i za mnogu negativni postapki i nedela na gla-
vnite li~nosti [aul i David. @ivopisno e prika`an razvratot vo Davidovoto semej-
stvo, koj pridonel za Davidoviot moralen poraz itn.
21.1. Va`ni li~nosti vo knigite [emuel
21.1. Eli
Prvosve{tenik i sudija po [im{on. Potomok na Itamar, ~etvrtiot Aronov sin i u~itel
na [emuel. Dol`nosta prvosve{tenik ja vr{el vo svetili{teto vo [ilo, kade se na-
o|ale zavetnite plo~i. Bil na ~elo na narodot 40 godini. Negovite sinovi Hofni i Pi-
nehas, ne se ugledale na svojot tatko. Bile poro~ni, go skvernavele svetili{teto i mu
nanele zlo na Eli i na negovoto semejstvo.
Eli `iveel vo nesre}en period od evrejskata istorija. Filistejcite gi obnovile napa-
dite vrz Izrael po [im{onovata smrt i zazele nekoi delovi od izraelskata terito-
rija, pa Izraelcite bile prinudeni da se branat.
Spored bibliskite podatoci, na ~elo na izraelskite voini vo edna bitka so Filistej-
cite bile i Elievite sinovi Hofni i Pinehas. Za da obezbedat “Bo`ja pomo{“, tie go
donele so sebe Zavetniot kov~eg. No sepak, Filistejcite im nanele te`ok poraz: vo bo-
jot zaginale dvata sina na Eli, a Zavetniot kov~eg bil zaplenet. Koga eden begalec i
glasnik od bojnoto pole go izvestil Eli deka Zavetniot kov~eg padnal vo racete na
Filistejcite, stariot sve{tenik od vozbuda padnal na zemja, si go povredil tilot i
umrel vo 98. godina od `ivotot.
Vo bibliskiot opis na Elieviot `ivot i na negovata uloga kako golem sve{tenik vo
[ilo, mo`e da se nasetat prvite predznaci na budewe na svesta za potrebata da se so-
zdade edinstvena dr`ava. Svetili{teto vo [ilo bilo centar koj gi povrzuval raze-
110
dinetite izraelski plemiwa vo borbata protiv zaedni~kiot neprijatel koj im go za-
grozuval opstanokot.
21.1.2. [emuel (Samuel)
[emuel ben Elkana od semejstvoto na Levitite bil prorok i posleden sudija vo Izra-
el. @iveel vo XI vek pr.n.e. Spored bibliskoto ka`uvawe, [emuel go izmolila od Boga
negovata majka Hana, koja ne mo`ela dolgo vreme da rodi. Taa mu se zavetuvala na Boga
deka }e mu go posveti sinot ako go rodi. Mu dala ime [emuel, za{to Bog ja usli{il nej-
zinata molba, go odnela vo [ilo i mu go predala na Eli.
[emuel kaj Eli se podgotvuval za sve{tenik. @iveel neporo~no i negoviot ugled rast-
el me|u narodot. [emuel bil proro~ki vdahnovena li~nost. Spored Biblijata negovo-
to prvo otkrovenie se slu~ilo edna no} koga ja pretska`al stra{nata sudbina na Eli-
eviot dom zaradi poro~nite i nedostoinstveni sinovi na Eli. Toa bil po~etokot na ne-
goviot proro~ki pat.
Po tragi~nata smrt na Eli, toj stanal sudija i prvosve{tenik, a svoeto sedi{te go pre-
nel vo Rama. Toj tolku go zacvrstil svoeto vlijanie, {to stanal vistinski vladetel na
Izrael. Blagodarenie na moralniot ugled, [emuel uspeal vo Izrael povtorno da vo-
vede teokratsko ureduvawe.
[emuel na starost gi postavil svoite sinovi za sudii, no narodot ne gi prifatil dra-
govolno zatoa {to bile podmitlivi. So toa ne se ostvarila negovata `elba verskata i
svetovnata vlast nasledno da mu pripadnat na negoviot rod.
[emuel ne bil voin i te{ko mu pa|alo da vojuva so Filistejcite. Me|u narodot po~nalo
da se {iri veruvaweto deka samo eden sposoben vojskovodec }e ima sili da gi obedi-
ni site plemiwa, da sozdade silna vojska i da ja oslobodi zemjata od neprijatelot.
Zatoa stare{inite na Izrael pobarale od [emuel da im odbere car koj }e vladee so
niv, }e vodi vojni i }e ja brani zemjata po ugled na sosednite narodi.
Nivnoto barawe te{ko go pogodilo [emuel i toj go predupredil narodot deka e care-
vata raka te{ka, deka kralot }e im nametne danok i kuluk. Pretstavnicite na narodot
ostanale na svoeto barawe, pa toga{ [emuel im vetil deka za car }e im odbere sood-
vetna li~nost. Poln so crni pret~uvstva toj go napravil baranoto, pa za prv car na Iz-
rael go pomazal [aul, od Binjaminovoto pleme. Predavaj}i mu ja na [aul carskata
vlast, [emuel ja zadr`al funkcijata na prvosve{tenik, se smetal i ponatamu za ov-
lasten da upravuva so sudbinata na Izrael, uveren deka stoi nad narodot i novoizbra-
niot car.
[emuel naskoro vlegol vo konflikt so [aul. Za prv pat, koga [aul bez znaewe na [e-
muel podignal `rtvenik i prinel `rtva i vtor pat, koga po pobedata nad Amale~anite,
toj go prekr{il prokletstvoto (herem), so toa {to za~uval del od voeniot plen i mu go
po{tedil `ivotot na amale~kiot car. [emuel ostro go prekoril, mu ja otka`al pona-
tamo{nata svoja poddr{ka i vo tajnost go pomazal za car mladiot pastir David od Je-
udinoto pleme.
Naskoro [emuel umrel i bil pogreban vo rodnoto mesto Rama. Vo Biblijata nema poda-
toci kolku godini `iveel. Se pretpostavuva deka umrel vo 52. godina, nekolku meseci
pred gibelta na [aul.
@iveej}i pome|u dva istoriski perioda, [emuel odigral zna~ajna uloga pri preminu-
111
 vaweto od labavo plemensko ureduvawe kon centralizirana monarhija. Negovite nazi-
vi kako {to se gospodar, prorok, sudija i sve{tenik uka`uvaat na golemoto vlijanie
koe go imal me|u narodot. Bidej}i nepodmitliv i neporo~en, toj bil priznat za posred-
nik pome|u Boga i narodot vo kriti~nite preodni denovi od staroto vo novoto doba i
najgolem voda~ na Izraelcite po Mojsej.
21.1.3. [aul (1025-1010)
[aul ben Ki{, selanecot od plemiwata na najmalubrojnoto izraelsko pleme Binjamin,
bil pomazan za prv car na Izrael. Go pomazal sudijata i sve{tenik [emuel. Po [aulo-
vata pobeda nad Amoncite, bilo svikano sobranie vo Gilad, na koe plemenskite stare-
{ini go priznale za car nad celiot Izrael. So [auloviot izbor za car zgasnala insti-
tucijata na sudiite, a [emuel se otka`al od sudskata vlast. [aulovoto sedi{te bil
gradot Giva, negovoto rodno mesto, na teritorijata na plemeto Binjamin.
[aul vodel mnogu pobedonosni vojni vo tekot na svoeto vladeewe, no Filistejcite
ostanale glavnite i najopasnite neprijateli. Svesen za neizbe`nosta na kone~nata pre-
smetka so niv, toj od po~etokot mu se posvetil na sozdavaweto na silna vojska. Mnogu
negovi borci poteknuvale od plemeto Binjamin, a za glaven vojskovodec go postavil
sposobniot i hrabar Avner. Za da si obezbedi sigurna pozadina, toj uspe{no vojuval
protiv sosednite narodi: gi pokoril Amoncite, Moavcite, Edomcite i drugi. Vo sama-
ta zemja gi osvoil kanaanskite gradovi koi dotoga{ uspevale da ja za~uvaat nezavis-
nosta. Taka toj sozdal mo}na dr`ava.
[aul naskoro vlegol vo konflikt so [emuel. Pome|u niv do{lo do kone~no prekinu-
vawe na odnosite koga [aul, po pobedata nad Amalek, go prekr{il “heremot”, za{to ne
go uni{til celiot voen plen - {to spored Biblijata trebalo da se napravi - a i za{to
mu go po{tedil i `ivotot na amale~kiot car.
21.1.4. [aul i David
[emuel ostro go prekoruval [aul, najavil kraj na negovata vlast i pretska`al doa|a-
we na drug, podostoinstven car. Iako [aul poti{teno i ponizno go priznal svojot grev,
[emuel mu ja otka`al svojata ponatamo{na poddr{ka.
Prekinot so [emuel dlaboko go potresol [aul; toj bil poti{ten, zamislen i nedover-
liv kon okolinata. Za da go oraspolo`at, mu go dovele mladiot pastir David od Be-
tlehem, koj ubavo peel i svirel na harfa, pa kralot posebno go zasakal.
Po prekinot na odnosite so [aul, [emuel go pomazal David za car. No bez razlika na
toa, David sepak mu ostanal veren i lojalen na [aul.
Opasnosta od Filistejcite bila postojano prisutna, bidej}i Filistejcite so ~esti na-
padi go zagrozuvale Izrael. Presudnata bitka se vodela na padinite na ridot Gilboa,
koga pretrpele Izraelcite te`ok poraz. Vo bitkata zaginale trite sina na [aul, me|u
niv i Jonatan, a [aul se frlil vrz se~iloto na svojot me~ za da ne padne samiot vo
filistejsko ropstvo.
Filistejcite mu ja otsekle glavata na [aul, a teloto mu go izlo`ile na yidinite na
Bet-[an. @itelite na gradot Gilad no}ta do{le skri{no, go odnele teloto i go zako-
pale vo Jave{ Gilad. Vo znak na `alost postele sedum dena.
Tragi~niot kraj na [aul i na Jonatan te{ko go pogodile David, pa toj so potresna ta-
`a~ka pesna go izrazil svojot o~aj. Podocna im gi prenel koskite vo nivnoto rodno me-
sto Giva.
112
[aulovoto vladeewe pretstavuva po~etok na jakneweto na nacionalnoto i politi~ko
edinstvo na Izrael. Toa ja popolnilo prazninata vo preodniot period od primitivna
organizacija na plemensko ureduvawe za vreme na sudiite, do vistinska monarhija koja
ja vospostavil David.
Me|utoa, se ~ini deka obedinuvaweto na site delovi na Izrael ne bilo vo vremeto na
[aul. Negovata vistinska vlast go opfatila samo sredi{niot del od zemjata, dodeka
krajnite oblasti samo delumno bile pod negova uprava. Negovata vlast imala izrazeno
versko obele`je, {to pridonelo za pobrzo nacionalno obedinuvawe.
[aul bil sposoben vladetel, imal golemi voeni zaslugi, bil osobeno blagoroden i ~e-
sen, u`ival ugled me|u narodot, pa pove}eto Izraelci go po~ituvale. Biblijata go opi-
{uva kako ubav i kr{en mladi~, koj gi nadvisuval site za edna glava. Vo li~niot `ivot
ostanal ~estit i skromen, ne se oddaval na rasko{ i sjaj, nitu pak imal harem kako Da-
vid i [elomo (Solomon). Vo slobodno vreme zaminuval na selo i se zanimaval so ze-
mjodelski raboti.
[aul e edna od najtragi~nite li~nosti na bibliskata istorija. Toj bil so slo`ena na-
rav i ne uspeval da gi usoglasi svoite odnosi so [emuel i so David. Koga go napu{tile
sve{tenstvoto i del od naselenieto {to mu bilo privrzano na sve{tenstvoto, toj ra-
zmisluval za svojata vina i ~uvstvuval gri`a na sovest. ^esto go obzemala malodu{-
nost, menuvaj}i go raspolo`enieto do krajni granici. Stanal nedoverliv, taka {to mu
se ~inelo deka nasekade ima neprijatelski dejnosti i zaveri.
Negovata tragi~na li~nost poslu`ila kako inspiracija za umetni~ki dela vo slikar-
stvoto, muzikata i vo kni`evnosta. [aul go nasledil sinot I{bo{et, koj vladeel samo
dve godini.
David stanal poznat koga so pra}ka go ubil filistejskiot gorostas Golijat. So toa toj
ja steknal doverbata na carot [aul, koj go postavil za vojskovodec i mu ja dal svojata
}erka Mihal za `ena. David iskreno se sprijatelil i so bratot na `ena mu, Jonatan.
Blagodarenie na mnogute pobedi nad neprijatelite, David steknal golema slava me|u
narodot. @enite peele deka [aul ubil iljadnici, a David desetina iljadi neprijateli.
Davidovite uspesi i qubovta koja{to ja izrazuval narodot kon nego predizvikale kaj
[aul zavist i somne` deka David vo taen dogovor so [emuel kova zavera protiv nego
za da go prezeme prestolot. Zatoa David padnal vo nemilost kaj [aul, koj nekolku pati
se obiduval da go ubie. Nao|aj}i se vo `ivotna opasnost, David se zasolnil vo pustina-
ta, vo ridovite na Judeja i tuka `iveel kako odmetnik. Nemu mu se priklu~ile mnogu
prijateli i nezadovolnici. [aul ispra}al poteri po nego, no seto toa bilo bez uspeh.
David se zasolnil kaj Filistejcite i bil pod za{tita na Gat.
David dva pati imal mo`nost da go ubie [aul, no sepak ne sakal da digne raka vrz Bo-
`jiot pomazanik.
Vo toa vreme Filistejcite povtorno gi napadnale Izraelcite, pa Izraelcite vo bit-
kata kaj ridot Gilboa pretrpele te`ok poraz. Vo borbata poginale i [aul i negovite
sinovi, me|u koi i Jonatan. Smrtta na [aul i na Jonatan mnogu go rasta`ile David, koj
ja oplakal vo iskrena ta`a~ka pesna.
113
21.1.5. David
David, sinot na Ji{aj od Betlehem, vtoriot car na Izrael (1010-970 pr.n.e.).
Po smrtta na [aul, nastanala bratoubistvena vojna pome|u plemiwata na Jeuda i osta-
natite plemiwa. Judejcite go odbrale David za car, dodeka ostanatite plemiwa smet-
ale deka e sinot na [aul, I{bo{et, zakonski naslednik na prestolot. Vojnata se za-
vr{ila so pobeda na David. I{bo{et vladeel samo dve godini, a go ubile zavernicite.
Toa bilo krajot na [aulovata dinastija, pa David bil priznaen za car nad celiot Iz-
rael.
David neprekinato vojuval vo tekot na svoeto vladeewe i gi pokoril site svoi nepri-
jateli. Gi pro{iril granicite na Izrael i steknal mnogu vazali; go osvoil utvrdeniot
grad Jevus koj{to Kenaancite go dr`ele 400 godini i go proglasil za prestolnina. Je-
vus go dobil imeto Erusalim, a go vikale i IR DAVID (Davidov grad). So osvojuvaweto
na Jevus bile otstraneti zakanite za vrskite pome|u sever i jug i bilo olesneto nivno-
to obedinuvawe. Bil sklu~en sojuz so Feni~anite i od niv se nabavuval kedar, a yidari
i umetnici do{le za da go gradat Hramot i drugi golemi gradbi.
David gi uredil i verskite pra{awa. Ja zacvrstil sve{teni~kata hierarhija, im od-
redil sve{teni~ki dol`nosti na Levitite spored nivnata polo`ba i postavil dva pr-
vosve{tenika: Cadok, potomokot na Elazar, i Avijatar.
Davidovata vlast se temelela na vojska, ~ie{to jadro go so~inuvala carevata garda.
Glavnata komanda bila vo Erusalim, a nejziniot komandant bil Joav. Iako mu se posve-
til na vojuvaweto, David na{ol vreme da organizira nova uprava. Vo zemjata bil zave-
den red i nastanala op{ta blagosotojba. Do rabotna sila i do pari se doa|alo so sobi-
rawe na voeniot plen i nametnuvawe danok na pokorenite narodi, a vo zemjata so sobi-
rawe danok i so voveduvawe prinudna rabota. Zarobenicite ne gi ubival, tuku gi osta-
val da rabotat vo dvorecot, na carskite imoti ili na nekoi javni gradbi. Pa sepak ne-
govata monarhija bila ustavna; carskite prava bile ograni~eni so javnoto mnenie, koe
go iska`uvale prorocite. No, ni Davidovoto carstvo nemalo strogo centralizirana up-
rava. Toa bilo dvojna dr`ava, labavo sostavena od izraelski plemiwa, na sever i ju-
dejski, na jug. Severnite plemiwa sekoga{ nastojuvale da za~uvaat kakva-takva naza-
visnost, {to podocna stanalo i zarodi{ za rascepuvaweto na carstvoto.
David imal i nedostatoci za koi Biblijata otvoreno govori. Za {to s¢ bil podgotven
toj, svedo~i i nastanot so oficerot Urija, kogo go ispratil vo sigurna smrt, za da mu ja
prezeme negovata `ena Bat{eva. Duri i na posmrtniot odar toj mu ostavil amanet na
svojot naslednik da go ubie zaslu`niot vojskovodec Joav, komu inaku tolku mnogu mu
dol`el. Bil odmazdoqubiv, no i velikodu{en, blag i popustliv kon svoite sinovi, sk-
lon kon grev, no i podgotven za pokajanie. Bil golem voin, a istovremeno i poet i mu-
zi~ar. Dlaboko pobo`en, toj sakal rasko{ni verski sve~enosti.
Iako bil golem voin, David stanal pro~uen po dostignuvawata {to nemaat nikakva vr-
ska so vodeweto vojna. Toj bil osnova~ na gradot Erusalim, koj{to go podignal kako po-
liti~ka prestolnina na obedinetiot Izrael. Erusalim so tekot na vremeto stanal
sredi{te na evrejstvoto i negov simbol, kako i svetili{te, i toa ne samo za evrejstvo-
to, tuku i za drugite golemi religii: hristijanskata i islamskata. Toj imal namera da
izgradi velelepen hram, no prorokot Natan ne mu dozvolil zatoa {to vo tekot na svojot
`ivot proleal mnogu krv. Hramot go podignal negoviot naslednik [elomo (Solomon).
David bil edna od najkrupnite li~nosti vo istorijata na Izrael. Kako sjaen vojskovo-
dec i osnova~ na mo}na dr`ava, toj stanal primer i gordost za svojot narod. Spored pr-
114
edanieto, negovoto carstvo bilo prethodnica na mesijanskoto carstvo, koe poteknalo
od negoviot dom.
Iznenaduva negovoto brzo pretvorawe vo despot od isto~en tip. Ogromniot harem, se-
mejnite raspravii, dvorskite intrigi i skandali davaat potresna slika za psihi~koto
propa|awe na golemiot vojskovodec i dr`avnik. Zalezot na Davidoviot `ivot go sle-
dele nasilnoto rodoskvernavewe, ubistva i borbi okolu prestolot.
David umrel vo sedumdesettata godina od `ivotot, po ~etiriesetgodi{noto vladeewe.
Vremeto na negovoto vladeewe pretstavuva najslaven period od istorijata na Evreite.
Toj ostavil petpati pogolema dr`ava od dene{niot Izrael, koja se protegala od brego-
vite na Eufrat do granicite na Egipet, i od Sredozemnoto do Crvenoto More, osven
pomali delovi od Elistejskata zemja i krajbre`niot pojas severno od Karmel.
Davidovite zaslugi za napredokot na Izrael se nesporni i zatoa idnite pokolenija go
idealizirale. Pripa|aweto vo Davidoviot rod se smetalo za golema ~est i obezbedu-
valo golemi privilegii.
Nade`ite na Evreite niz istorijata bile povrzani so Davidovata gorostasna figura.
Toj ostanal simbol na drevnoto minato i na besmrtnosta na evrejstvoto. Davidovata
li~nost gi vdahnovuvala idnite generacii, a negovite dela im vlevale hrabrost na Ez-
ra i Nehemija 500 godini podocna, po vra}aweto od Vavilonskoto ropstvo do obnovata
na Erusalim i Hramot. Se}avaweto na David gi napojuvalo so sila i Makabejcite vo bo-
rbata za sloboda.
Narodnoto predanie mu pripi{uva na David mnogu svojstva, me|u koi posebno darbata
za poezija i muzika. Mu se pripi{uva i avtorstvoto na bibliskite psalmi (Teilim), koi
spa|aat vo najzna~ajnite dela na starata evrejska poezija. Toa e verska lirika so po-
sebna ubavina, trajno vdahnovenie za poetite i muzi~arite. David verojatno sostavil
nekoi psalmi, no tradicijata vo celost mu gi pripi{uva nemu. Me|utoa so analiza na
bibliskite tekstovi utvredno e deka pove}eto psalmi nastanale po vavilonskoto rop-
stvo i deka se vneseni vo bibliskite knigi vo III vek pr.n.e.
Legendata govori deka David se zanimaval i so Torata. Stanuval na polno} za da mu
pee blagodarstveni pesni na Boga. Nad krevetot mu visela harfa: koga }e duvnel seve-
ren veter na polno}, `icite zatreperuvale, po~nuvale da strujat i taka go budele.
Davidoviot lik inspiriral mnogu umetnici, od ranoto hristijanstvo do najnovo vreme.
Negovata qubov i omraza, negovite doblesti i nedostatoci, so vekovi ja razvivale na-
rodnata fantazija.
Spored narodnoto predanie, David ne umrel; toj `ivee i }e `ivee so vekovi (ve~no).
Se veruva deka edna{ }e se pojavi kako car-mesija.
21.1.6. Monarhija
Vrz osnova na istoriskite podatoci od prvata kniga na [emuel, mo`e da se zaklu~i
deka sozdavaweto na monarhijata bilo rezultat na eden slo`en proces na vnatre{ni i
nadvore{ni sudiri. Pod postojan pritisok od okolnite narodi, osobeno od Filist-
ejcite, nekoi izraelski plemiwa bile prisileni da otstapat del od svojata teritori-
ja. Pred opasnosta koja im se zakanuvala na site evrejski plemiwa, tie se obidele vo
bitkata protiv Filistejcite kaj Afek da nastapat obedineti, no bile porazeni (1050
god. pr.n.e.). Ovoj poraz dobil razmeri na nacionalna katastrofa, za{to vo borbata bi-
115
 le zarobeni i zavetnite plo~i.
21.2.2. David i Golijat
Vo okolnosti na politi~ka kriza koja go zagrozuvala opstanokot i nezavisnosta na iz-
raelskite plemiwa, sozrevalo uveruvaweto deka narodot mo`e da se oslobodi i da
opstane edinstveno so povrzuvawe i obedinuvawe na site plemiwa pod voda~ so gole-
mi voeni sposobnosti koj, po primerot na vladetelite od sosednite zemji, }e sedel na
carskiot prestol. Me|utoa sostojbata bila ote`nata poradi me|usebnite sudiri me|u
poedine~ni plemiwa, a osobeno poradi rivalstvoto pome|u Efrajim na sever i Jeuda,
na jug.
Kone~no, po ubedlivata pobeda nad Amoncite kaj Jave{ Gilad, vo koja izraelskite voj-
nici gi predvodel [aul, zemjodelec od plemeto Binjamin, narodnite stare{ini javno
go nazna~ile [aul za svoj prv car.
Osnovaweto na monarhijata zna~elo golem presvrt vo istorijata na Izrael. I porano
vo Izrael, za vreme na sudiite, se javuvale zamisli za monarhija, no sega tie dobile i
kone~na forma. Kon toa pridonel i toga{niot stepen na razvoj na klasnite i op{te-
stvenite odnosi. Po osvojuvaweto na Kenaan, koga se naselile golem broj Izraelci po
gradovite, zapo~nalo op{testvenoto razlojuvawe. Se sozdaval sloj na bogati zemjode-
lci, trgovci, ~inovnici i sli~no, dodeka istovremeno rastela bedata na {irokite na-
rodni masi. Noviot sloj na privilegirani o~ekuval deka }e im obezbedi monarhiskoto
ureduvawe privilegii.
Naporedno so zaostruvaweto na klasnite razliki, rastela i apsolutisti~kata vlast
na vladetelot. [aul, prviot car, bil selanec koj kako vladetel go zadr`al skromniot
na~in na `ivot. David, vtoriot car, ve}e imal dvorska svita i harem. Davidoviot sin
[elomo stanal despot koj prinuduval na rabota po erusalimskite gradili{ta i kame-
nolomi desetici iljadi svoi podanici.
Sepak, treba da se ka`e deka Evreite, za razlika od paganskite narodi, nikoga{ ne
mislele deka se carevite potomci na bogovite. Carot kaj Evreite bil ~ove~ko su{tes-
tvo so site zemni doblesti i slabosti, odgovoren kako i sekoj drug gra|anin za svoeto
zakonsko, moralno i eti~ko odnesuvawe.
21.2. Od sodr`inata na [emuelovite knigi
21.2.1. [emuelovoto proro{tvo
Koga Evreite uporno barale od [emuel da im postavi car za da bidat kako i ostanat-
te narodi, toj gi odvra}al so slednive zborovi: “Vaka }e postapuva carot koj }e vladee
so vas. ]e vi gi zema va{ite sinovi za borbenite koli za kowicata i tie }e tr~aat pred
carskite ko~iii i }e gi postavuva za zapovednici na polkovite i na ~etite. Tie }e ja
oraat negovata zemja i }e ja `nejat negovata letina, }e izrabotuvaat borbeni spravi i
voena oprema za negovite borbeni koli. ]e gi zemaat va{ite }erki za da mu podgotvu-
vaat razni mirisi, da mu bidat gotva~ki i da mu mesat leb. Va{ite najubavi poliwa,
lozja i maslinici }e im gi podaruvaat na svoite slugi. ]e zemaat desetok od va{ite
posevi i lozja i }e mu go delat na svoite dvorjani i slu`benici. ]e gi zemaat va{ite
slugi i va{ite sluginki i va{ite najdobri momoci i va{ite magariwa za da im rabo-
tat. ]e zemaat desetok od va{ite stada i vie }e stanete negovi robovi”.
116
Koga zavojuvale Filistejcite povtorno protiv Izraelcite, dvete vojski postavile lo-
gori eden nasproti drug, na dva rida koi bile oddeleni so dlaboka dolina.
Me|u Filistejcite se istaknuval borecot so gorostasna stava po ime Golijat. Toj bil
povisok od tri i pol metri, a oklopot mu te`el 57 kilogrami. Na glavata nosel bronzen
{lem, a nozete mu bile za{titeni so bronzeni oklopi. Na ramiwata nosel dolgo bro-
nzeno kopje, debelo kako {ipka na razboj ~ij{to `elezen vrv te`el sedum kilogrami.
Sekoe utro i sekoja ve~er vo tekot na ~etirieset dena, Golijat izleguval pred filis-
tejskiot logor i gi predizvikuval Izraelcite, upatuvaj}i im najodvratni navredi. Im
velel da si odberat nekoj od svoite borci koj }e izleze so nego na megdan: “Ako toj mene
me pobedi i ubie, nie }e bideme va{i robovi, a ako jas nego go ubijam, vie }e bidete na-
{i robovi”. [aul i Izrelcite mnogu se ispla{ile, za{to nikoj nemal hrabrost da se
bori so Golijat. Od sram i sramota tie se kriele vo svoite {atori. Me|u izraelskite
borci bile i trite sina na Ji{aj od Efrajimovoto pleme. Nivniot najmlad brat David
do{ol poradi nalogot na tatko mu da im odnese hrana na bra}ata. Dodeka razgovaral
so bra}ata, izlegol Golijat i povtorno po~nal da gi navreduva i da gi predizvikuva
Izraelcite. David ne mo`el da go podenese toa, pa go zamolil [aul da mu dozvoli da
se bori protiv Golijat. Koga go videl [aul, mu rekol: “Ne mo`e{ ti da se bori{ so nego
za{to s¢ u{te si dete, a toj e voin vo cutot na mladosta” ([em.1,12-33). David mu od-
govoril deka toj ubival lavovi i me~ki koga se obiduvale da mu gi napadnat ovcite od
negovoto stado, pa zatoa e siguren deka }e mo`e da go ubie i Golijat.
[aul kone~no se soglasil, pa mu ja oblekol svojata voena nametka, go prepa{al so svo-
jot me~, a na glavata mu stavil bronzen {lem.
Na David mu te`ela nametkata za{to ne bil naviknat na nea, pa edvaj mo`el da se dvi-
`i. Zatoa toj simnal s¢ od sebe, se nametnal so ov~arskiot ko`uv i trgnal na megdan so
Golijat. Go ponel samo svojot ov~arski stap i pra}kata; patem svratil do bliskiot po-
tok od kade sobral pet mazni kamewa i gi stavil vo torbata.
Filisteecot se pribli`uval kon David. Koga dobro go zdogledal i go videl negovoto
mlade{ko lice i stapot vo rakata besno se razdral: “Dali sum jas ku~e pa ti odi{ da
se bori{ protiv mene so stap?”. Potoa mu se zakanil deka so negovoto meso }e gi nah-
rani divite yverki i pticite grablivki.
David po~ekal da mu se pribli`i Golijat, pa skri{no od torbata go izvadil kamenot,
go stavil vo pra}kata i ja optegnal so seta sila. Kamenot se zabil vo ~eloto na Golijat
i toj se strupolil na zemjata. David nabrzina dotr~al do Golijat, go izvlekol negoviot
me~ i so nego mu ja presekol glavata.
Koga videle Filistejcite kako zaginal Golijat, gi obzela panika, pa po~nale da begaat.
Izraelcite gi gonele, gi zgazile pod noze i se zdobile so golem voen plen. David mu ja
predal na [aul glavata od Golijat, a oru`jeto od pobedeniot xin go odnel vo svojot
{ator. Koga, po pobedata, se vratil so vojskata, na ulicite go do~ekala cela povorka
`eni so igra i so pesna peej}i vaka: “[aul pobedi iljadnici neprijateli, a David de-
setici iljadi”.
117
21.2.3. Davidovata ta`a~ka pesna “Vo nekoj grad si `iveele dvajca lu|e, edniot bogat, a drugiot siroma{en. Bogatiot
imal mnogu stoka, a siroma{niot, samo edna ovca. Toj si ja hranel i si ja ~uval ovca-
Koga doznal David za smrtta na [aul i na Jonatan toj si ja rascepil ko{ulata i gi ta. Taa rastela pokraj nego i negovite deca. Jadela od negovite zalci, piela od negova-
oplakal so slednava ta`a~ka pesna: ta ~a{a, spiela vo negovite pazuvi.

O, ridovi na Gilboa! Eden den kaj bogatiot ~ovek do{ol nekoj patnik, namernik. Na bogatiot mu bilo `al da
zakole edna od svoite ovci za da go nagosti patnikot, pa zatoa ja ukral ovcata od siro-
Na va{ite viso~ini padna gordosta na Izrael.
ma{niot i ja podgotvil za svojot gostin”.
Ne objavuvajte go toa niz Gat, ne raska`uvajte niz A{kelon
za da ne se raduvaat filistejskite }erki, Otkako ja slu{nal prikaznata na prorokot, David, mnogu se razlutil i rekol: “^ovekot
{to go napravil toa zaslu`uva smrt, so toa {to najprvin }e treba ~etirikratno da go
`enite na neobrezanite.
obes{teti siromaviot”.
O, ridovi na Gilboa!
Neka ne padne na vas ni do`d, ni rosa, Prorokot mu odgovoril: “Ti si toj ~ovek. Bog ti dal carstvo i bogatstvo i mnogu `eni, a
sepak ti ja ukrade `enata na Urija, a nego go ubi so me~ot na neprijatelot. Za svoeto ne-
a poliwata va{i da ne nosat plod.
delo }e bide{ kaznet, vo sopstvenata ku}a nema da ima{ mir, a zloto }e proizleze od
za{to na niv be{e izvalkan {titot na junacite, tvojot dom. ]e ti gi odzemat `enite pred tvoi o~i i }e im gi dadat na bli`nite tvoi da
{titot na [aul i Jonatan. spijat so niv. Ti toa go prave{e tajno, a Bog toa }e go stori javno, pred o~ite na celiot
Pla~ete }erki izraelski, za{to padnaa junacite, Izrael”.
padnaa junacite, pobrzi od orli, posilni od lav, David go uvidel zloto {to go be{e storil, po~uvstvuval gri`a na sovest i iskreno se
mili si bea vo `ivotot eden na drug, pokajal.
ta ne se razdelija ni vo smrtta.
Golema e mojata taga, brate Jonatane,
za{to tvoeto prijatelstvo pomilo mi be{e 21.2.6. Kako bil osvoen Erusalim
od qubovta na `ena.
Ridovite na koi bil izgraden gradot Erusalim, bile naseleni u{te od kameno vreme,
O, zo{to zaginaa junacite!
pred pet iljadi godini. Od jug i od istok doa|ale semitski nomadski plemiwa, i se za-
Kako li propadna oru`jeto {to ubiva! dr`uvale tuka pa zapo~nuvale da se zanimavaat so zemjodelstvo. So tekot na vremeto
ridovite se pretvorile vo visoramnina, bidej}i vo dolinite pome|u niv se natalo`ila
zemja.
21.2.4. Davidovata prequba Koga Jeo{ua mnogu podocna so Izraelcite ja preminal rekata Jarden, Erusalim se vi-
kal Ir Jevus - Gradot Jevus, spored negovite `iteli Jevusejcite. Jevus vo toa vreme
Dodeka se {etal edna ve~er na terasata od svojata carska palata, David vo ku}ata od
imal mnogu silno utvrduvawe. Podignat na vrvot na re~isi nepristapnite karpi od ri-
sprotivanata strana zdogledal edna izvonredno ubava `ena. Otkako se raspra{al za
dot Cijon, toj bil so stotici godini neosvoiv. Zatoa Jeo{ua samo go obikoluval gradot
nea, doznal deka e toa `enata na Urija, eden od negovite verni oficeri, koj vo toa vre-
bez da se obide da go napadne.
me vojuval so Joav protiv Amoncite.
Edinstvenata nepogodnost na Erusalim bila nedostatokot od dovolno voda. Negovite
Smetaj}i deka e toa negovo carsko pravo, David ispratil glasnik da ja donese `enata
`iteli za vreme na mir se snabduvale so voda od okolnite izori, nadvor od gradskite
kaj nego. Koga do{la taa kaj nego, toj si ja zemal za svoja qubovnica. Taa zabremenila i
yidini, no za vreme na opsada nemale pristap do niv. Toj problem go re{ile taka, {to
mu soop{tila na David deka o~ekuva dete. Takvata vest mnogu go voznemirila David,
na karpata na koja e podignat gradot izdlabile eden tunel i skali. Niz strmniot kanal
pa za da se oslobodi od Urija, toj mu ja ispratil na Joav slednava poraka: “Ispratete
so ja`e spu{tale sadovi vo dolnata pe{tera, kade {to eden skrien ~ovek gi polnel sa-
go Urija vo naj`estokata bitka i pogri`ete se da go ubijat”. Joav poslu{no ja izvr{il
dovite so vodata od rezervoarot, vo koj se sobirala izvorska i druga voda. Seto toa se
taa sramna zapoved i Urija zaginal pod yidinite na neprijatelot.
izvr{uvalo vo najgolema tajnost.
Po smrtta na Urija, David ja preselil Bat{eva vo svojot dvorec i ja zel za `ena.
Gradot Erusalim ne se spomnuva vo vremeto na [aul. Me|utoa, koga sednal David na
prestolot, toj se obidel da zavladee so gradot so pomo{ na miroqubivi pregovori.
^uvstvuvaj}i se bezbedni, Evusejcite so potsmev odgovorile deka sekoj napad vrz niv
21.2.5. Natan go ukoruva David bi bil zaluden, pa duri i toga{ koga yidinite bi gi branele slepci i sakati lu|e.
Me|utoa, Davidoviot vojskovodec Joav, slu~ajno doznal za tajniot premin. Toj so svoite
Koga doznal prorokot Natan za Davidovoto nedelo, toj oti{ol kaj nego i mu ja raska`al
najsmeli vojnici se iska~il po bedemite na gradot, se protnal niz toj premin, od grb gi
slednava prikazna:
napadnal negovite braniteli i predizvikal golema panika me|u niv. A David po dogov-

118 119
 or istovremeno izvr{il napad odnadvor i na toj na~in ja osvoil tvrdinata. Potoa Da-
vid go proglasil Erusalim (Jevus) za svoja prestolnina i go narekol Davidov grad.
21.2.7. Herem (hebr. izop{tuvawe, uni{tuvawe, prokletstvo, posvetuvawe
na Boga)
Pred vavilonskoto ropstvo izrazot herem imal zna~ewe na zabrana na koristewe na
ne{to {to mu e posveteno na Boga ili odredeno uni{tuvawe.
Vo knigata na Jeo{ua se opi{uva slu~ajot na Ahan, koj od Jerihon, gradot pod herem, sk-
ri{no zel malku zlato i srebro. Koga bilo otkrieno toa, toj bil kamenuvan zaedno so
celoto negovo semejstvo, a negoviot imot bil zapalen.
Po pobedata nad Amali}anite, carot [aul go prekr{il heremot so toa {to za~uval ed-
en del od voeniot plen i {to mu go po{tedil `ivotot na carot na Amalek. Prorokot
[emuel poradi toa ostro go prekoril i mu nagovestil deka }e pomaza drug car.
Pod izrazot herem se podrazbira i izop{tuvawe (ekskomunikacija) od verskata zaed-
nica i zabrana za kakov bilo kontakt so izop{tenoto (ekskomuniciranoto) lice.
Za da se ubla`i te`inata na heremot, vo vremeto na Talmudot bile vovedeni polesni
formi na kaznuvawe: ukor i izop{tuvawe na ograni~eno vreme, vo traewe od sedum do
trieset dena za da mu se dade mo`nost i vreme na prekr{itelot da se preispita i da
se pokae.
Vo sredniot vek istaknatite rabini go pro{irile heremot i na nekoi drugi prestapi.
Rabenu Ger{om od Majnc (`iveel kon krajot na X i po~etokot na XI vek) ja stavil pod
herem bigamijata, prisilnoto razveduvawe na brakot, otvoraweto i ~itaweto na tu|i
pisma itn. Pro~uen e heremot na sefardskata zaednica vo Amsterdam, frlen nad Baruh
Spinoza zaradi negovata kritika na Biblijata.
120
22
CAREVI I-II
(Melahim I-II)
Dvete Knigi za carevite vo Tanahot se smetaat kako edna kniga, a go opfa}aat istoris-
kiot period od okolu ~etiristotini godini - od poslednite denovi na carot David, do
razoruvaweto na Prviot hram. Vo niv se prodol`uva istorijata na izraelskoto carst-
vo od negovite najslavni denovi, se opi{uva negovoto rascepuvawe na dve carstva -Iz-
rael i Judeja - opa|aweto i slabeeweto na nivnata mo} i nivnoto propa|awe.
Prvata kniga za carevite, Sefer Melahim alef, ima 22 glavi, a vtorata, Sefer Mela-
him bet, 25 glavi. Spored sodr`inata tie mo`e da se podelat na tri dela:
1. Od prvata do dvanaesettata glava na Prvata kniga se opi{uva vladeeweto na [elomo.
Toj so inteligencija i mudrost upravuval so mo}noto carstvo, go podignal hramot, car-
skata palata i drugite velelepni zdanija, ja zbogatil i ja zacvrstil zemjata preku tr-
govski zdelki, politi~ki sojuzi i so bra~ni vrski.
2. Od dvanaesettata glava na Prvata kniga do osumnaesettata glava na Vtorata kniga se
iznesuva istorijatot na rascepot na edinstvenoto carstvo i oddeluvawata na severni-
te plemiwa od Davidovata loza. Naizmeni~no i sinhronizirano se opi{uva dejstvuva-
weto na carevite na Izrael i Judeja (Jisrael i Jeuda). Se naveduva starosta na vla-
detelite pri nivnoto stapuvawe na vlast, kako i vremetraeweto na nivnoto vladeewe.
Se ocenuva nivnoto versko odnesuvawe i se opi{uvaat nastanite do propa|aweto na
Carstvoto Izrael. Nasilnoto smenuvawe na dinastiite, socijalnite nepravdi, ugnetu-
vaweto na siroma{nite i prekumerniot rasko{ gi potkopale temelite na Carstvoto
Izrael i go zabrzale negoviot kraj.
3. Tretiot del ja sodr`i istorijata na Judeja do pa|aweto na Erusalim, razoruvaweto na
Hramot i odveduvaweto na Evreite vo vavilonskoto ropstvo. Vo toa vreme dejstvuvaat
i golemite proroci Je{au (Je{aja) i Jiremaju (Jeremija), koi ja predvidele propasta na
Judeja i bile nejzini svedoci.
Knigite za carevite ne se izvorno delo, tuku kompilacija na materijal od razni izvori,
koi sostavuva~ot i sam ~estopati gi naveduva. Verojatno postojat dve verzii na tekst-
121
 ot: ednata, nastanata pred propasta na Judeja, a drugata vo vavilonskoto ropstvo, po
smrtta na carot Nevukadnecar (umrel 562 god. pr.n.e.).
Ne se znae to~no koj e pisatelot na Knigite za carevite. Vo Talmudot se tvrdi deka toa
bil prorokot Jeremija. I navistina, knigata na Jeremija, spored svojot sostav, vo mnogu
ne{ta nalikuva na Sefer Melahim (Knigata za carevite).
Bezimeniot pisatel na knigite gi ocenuva site nastani i li~nosti od verski aspekt. Toj
saka da gi istakne poukite {to gi dava istorijata na negoviot narod, kobnite posledi-
ci {to }e gi snosat prekr{itelite na propisite na Torata i nagradata {to ja donesu-
va vernosta kon nejzinite propisi.
Sostavuva~ot ili urednikot nastojuval da bide nepristrasen, ne snebivaj}i se da gi
iznese i dobrite i lo{ite strani na poedine~ni vladeteli. Na primer za carot [elo-
mo (Solomon) veli deka toj bil najmudar me|u lu|eto, no bil podlo`en na u`ivawe i ra-
sko{ i imal slabost kon `enite.
Za verodostojnosta na istoriskite izve{tai ima razli~ni mislewa. Me|utoa, so poma-
li hronolo{ki korekcii, koi mo`e da seizvr{at vrz osnova na sporeduvawe so asir-
skite dokumenti od toa vreme, Knigata za carevite (Sefer Melahim) £ pru`a dragoceni
podatoci na svetskata istorija.
22.1. [elomo Ameleh (Kralot Solomon)
[elomo sednal na prestolot na dvaesetgodi{na vozrast, no, iako bil mlad, se poka`-
al kako vladetel so izvonredni sposobnosti.
Nasleduvaj}i ja golemata i mo}na dr`ava, [elomo ne se vpu{tal vo ponatamo{ni osvo-
juvawa, tuku £ se posvetil na izgradbata na zemjata i na zacvrstuvaweto na nejzinata
odbranbena mo}. Gi zacvrstil stopanskite i politi~kite odnosi so fenikiskiot Cor
(Tir), a za da gi obezbedi granicite na jug, se o`enil so }erkata na egipetskiot faraon.
Uspeal da sobere stru~ni lica i zanaet~ii od stranstvo, {to go zabrzalo razvojot na
Izrael od sosema selska dr`ava za vremeto na carot David, vo stopanski napredna,
voeno silna i na me|unaroden plan mo{ne ugledna dr`ava.
Zemjodelstvoto i ponatamu bila glavnata stopanska granka. Golemite zapu{teni povr-
{ini bile prisposobeni za obrabotuvawe, a na ridovite i vo pograni~nite oblasti bi-
le osnovani novi naselbi. Izraelskite plemiwa za prv pat mo`ele da rabotat vo mir
i da `iveat “bez strav, sekoj pod svojata loznica i pod svojata smokva”. Za bogatstvoto
od vremeto na [elomo vo Tanahot pi{uva: “I napravi carot, pa vo Jeru{alajim ima{e
srebro kolku {to ima{e kamewa i kedrovo drvo, kolku {to ima{e divi smokvi (Prva
kniga za carevite 10:27). “Arheolo{kite pronajdoci svedo~at za visokiot `ivoten stan-
dard od toa vreme. Otkopani se golem broj skapoceni sadovi od alabaster i od slono-
va koska, nameneti za ~uvawe na sredstva za razubavuvawe, {to zna~i deka Izraelkite
upotrebuvale razna {minka, kremi, k`na za kosata, crvena boja za noktite, sina boja za
o~nite kapaci i sli~no. Celata taa roba bila od uvoz.
22.1.1. Jaknewe na centralnata vlast
Vo pove}eplemenskata dr`ava Izrael nikoga{ nemalo strogo centralizirana vlast, pa
duri ni vo vremeto na carot David. Toa bilo labavo obedineto dvojno carstvo na izra-
122
elskite plemiwa od sever i od jug, koi finansiski bile samostojni, sobirale danoci,
izdr`uvale sopstvena vojska i taka ja ~uvale svojata nezavisnost. David ne mo`el da
vladee nad celiot Izrael s¢ dodeka ne dobil soglasnost za toa od severnite plemi-
wa. [elomo, po krunisuvaweto vo Erusalim moral da odi vo [ehem (Sekem, Sihem) na
sever za da bide krunisan po vtor pat, a isto taka i negoviot sin Rehavam, koj{to go na-
sledil. Takvoto dvojno krunisuvawe bilo dokaz za nestabilnosta i dvojnosta na Izra-
elskoto carstvo.
[elomo nastojuval da ja ograni~i samostojnosta na izraelskite plemiwa i da ja zacvr-
sti centralnata vlast. Zatoa toj vovel nov praven i stopanski sistem: zemjata ja pode-
lil na dvanaeset administrativni okruzi, koi samo delumno se sovpa|ale so plemens-
kite granici. So okruzite upravuvale namesnici privrzani nemu. Sekoj okrug pla}al da-
nok i go snabduval dvorot so vojska i so hrana, po odreden redosled. Od ovaa podelba
bila izzemena samo teritorijata na Jeuda (Judeja), koja imala posebni privilegii ka-
ko carska oblast i sedi{te na vlasta.
Od Erusalim toj napravil veli~estven grad, go ogradil so mo}no utvrduvawe, go napra-
vil metropola i sredi{te na Izrael i podignal vo nego velelepni palati, od koi tri,
nameneti za potrebite na dvorot posebno se istaknuvale. Vo ednata prestojuval toj so
svojot harem, vo drugata negovata `ena, egipetskata princeza, a tretata slu`ela za go-
lemi dr`avni sve~enosti i za priem na pratenici na stranskite vladeteli. Go izgra-
dil i Bet-amikda{ (Hramot), po koj Erusalim stanal svet grad, sredi{te i simbol na
politi~koto i verskoto edinstvo na Izrael. [irum zemjata toj utvrduval gradovi i po-
dignuval utvrduvawa, osobeno po glavnite pati{ta, vo koi ja smestuval kowani~kata i
pe{adiskata vojska.
22.1.2. Nadvore{na trgovija
[elomo vospostavil `ivi trgovski vrski so sosednite zemji, od koi kupuval kowi i im
gi prodaval na Mesopotamija i Egipet, a od Egipet uvezuval bojni koli i gi razmenuval
za stoka od sosednite dr`avi. Niz Izrael pominuvale va`ni karavani so kamili {to
se dvi`ele niz Egipet, Sirija i Mala Azija. Po dol`inata na bregot na Crvenoto More
i niz pustinata bile otvoreni novi pati{ta po koi kamilite - “pustinskite la|i”- pre-
nesuvale mirisi, za~ini i druga stoka. Poslednata stanica im bil Izrael i od [elomo
zaviselo dali tie trgovski karavani }e dobijat dozvola da go prodol`at patot preku
teritorijata na Izrael kon Egipet i Sirija. Zatoa vo Erusalim pristignuvale delega-
cii od site strani za da sklu~at dogovori za prijatelstvo i za trgovija. Vo Knigata za
carevite, me|u ostanatite, se spomnuva i doa|aweto na Caricata od [eva (Saba). [eva
(Saba) se spomnuva i vo asirskite dokumenti od VIII vek pr.n.e. Nejzina prestolnina bil
gradot Marib, ~ii{to urnatini se otkopani na ju`niot ‘rt na Arabija, na teritorijata
na dene{en Jemen. Blagodarenie na razgranetiot sistem na kanali za navodnuvawe,
Saba stanala izvonredno plodna zemja {to pridonelo za nejzinata op{ta blagosostoj-
ba. Taa vospostavuvala silni trgovski vrski so sosednite i drugite zemji. Caricata od
Saba do{la vo poseta kaj [elomo za da go pridobie za sklu~uvawe dogovor za prijate-
lstvo i trgovija. Za taa sredba vo narodnata fantazija e sozdadena romanti~na pri-
kazna, spored koja pome|u [elomo i Caricata od Saba se razvila strastna qubovna vr-
ska od koja taa mu rodila sin. Etiopjanite i den-denes smetaat deka od toj sin potek-
nuva nivnata carska dinastija. [elomo ja razvil i pomorskata trgovija. Od Cor doa-
|ale lica stru~ni za brodogradba i iskusni moreplovci, pa so nivna pomo{ toj ja izgr-
adil pomorskata flota i dobro opremenoto pristani{te Ecjon Gever vo Akabskiot Za-
liv. Izrael so brodovi izvezuval bakar, a uvezuval zlato, srebro, slonova koska, maj-
123
 muni, pauni i drugo. Arheolozite go prona{le odgovorot za pra{aweto od kade imalo
vo Izrael bakar; tie vo pustinata Vadi el Arabe otkrile rudarski okna, izdlabeni vo
karpa, a vo blizinata na pristani{teto Ecjon Gever golem broj pe~ki za topewe na ba-
karnata ruda. Blagodarenie na tie naodi, se zaklu~uva deka [elomo bil i proizvedu-
va~ na bakar, {to mu noselo dodatni prihodi. Spored podatocite od Tanahot, [elomo-
viot godi{en prihod od trgovijata i od danocite od arabjanskite vazali iznesuval
4.325 kg zlato. Kon ovaa suma treba da se dodadat i danocite vo natura {to gi davalo
izraelskoto naselenie.
No site tie prihodi ne mo`ele da gi pokrijat ogromnite rashodi za odr`uvawe i gra-
dewe na velelepnite palati i na preteraniot rasko{ vo carskiot dvor. Zatoa toj poza-
jmil od carot Hiram 120 talanti zlato, a vo zalog mu dal 20 galilejski gradovi.
Tovarot od golemite izdatoci padnal pred s¢ vrz ple}ite na {irokite masi od nasele-
nieto. Pove}e od dveste iljadi lu|e sekoja godina bile prinuduvani na prisilna rab-
ota vo libanskite {umi, jordanskite kamenolomi i na drugite gradili{ta. Prinudnite
ekonomski merki predizvikale dlaboki op{testveni promeni i raslojuvawe na op{te-
stvoto. Od godina vo godina s¢ pove}e se zgolemuval jazot pome|u bogatite i porobena-
ta siroma{tija, taka {to vo najniskite op{testveni sloevi se pojavilo nezadovolsto
i buntovno raspolo`enie. Duri i sve{tenicite koi porano bile sojuznici na Davido-
vata dinastija, go iska`uvale svoeto nezadovolstvo. Imeno, [elomoviot harem go so-
~inuvale 700 `eni i 300 konkubini od razli~ni rasi i religii, a sekoja od niv si gi
donesuvala svoite bogovi i svoite obi~ai. Taka [elomo, po nivni nagovor, osobeno vo
poslednite godini od svojot `ivot, go vovel idolopoklonstvoto vo Izrael. Duri i vo
dvorot na Bet-amikda{ bile slaveni paganskite bogovi Baal, Astarta i Moloh.
Iako David i [elomo gi povrzale izraelskite plemiwa vo eden dr`aven organizam,
tie duhovno ostanale razedineti. Pome|u severnite i ju`nite plemiwa neprekinato
imalo politi~ki nesoglasuvawa koi{to [elomo u{te pove}e gi zajaknal i so toa {to
go oslobodil Jeudinoto pleme od prinudna rabota. Toa gi ogor~ilo ostanatite plemi-
wa, {to dovelo do te{ki posledici po [elomovata smrt.
22.1.3. Poslednite denovi na carot [elomo
Pred krajot na [elomoviot `ivot negovoto carstvo po~nalo da slabee: vo plemeto Ef-
rajim izbil bunt, Damask go otfrlil Erusalimskiot jarem, a vo Egipet na vlast do{la
nova dinastija, koja gi prekinala prijatelskite vrski so Izrael.
[elomo umrel vo 931 godina pr.n.e., po ~etiriesetgodi{no vladeewe, a bil pogreban vo
Erusalim. So negovata smrt se zavr{uva i najslavniot period od istorijata na Izrael
i is~eznale soni{tata za golemiot i ve~en Izrael koj{to, David i [elomo, vladeteli
so izvonredni sposobnosti, go gradele vo tekot na svojot `ivot. Golemata i mo}na dr-
`ava se podelila na dve nejaki i mali dr`avi~ki, me|usebni soperni~ki: Izrael so
deset plemiwa na sever i Judeja so dve plemiwa na jug. So toa zapo~nalo novoto pogla-
vje vo istorijata na evrejskiot narod, koe poleka, no sigurno, se zavr{ilo tragi~no.
Okolu 300 godini po [elomovata smrt i dvete carstva bile ve}e izbri{ani. Izrael
stanal asirski plen vo 721 god. pr.n.e., a Jeuda, plen na Vavilon vo 586 godina pr.n.e.
Vo se}avawata na pokolenijata ostanale samo svetlite strani na [elomovoto vlade-
ewe, dodeka negativnite padnale vo zaborav. Vo evrejskoto predanie [elomo stanal
olicetvorenie na mudrost, golemina i blagosotojba, za negovoto ime se povrzuvale mn-
ogu legendi, a negovata mudrost bila tolku vozveli~uvana, {to mu ja pripi{uvale i
124
mo}ta da razgovara so pticite i so `ivotnite.
Tradicijata mu go pripi{uva i avtorstvoto na “Pesna nad pesnite” - “[ir a{irim” i na
“Knigata na propovednikot” (Koelet). Me|utoa, so nau~na analiza e doka`ano deka ja-
zikot vo “Pesna nad pesnite” e od ponovo vreme, i toa nekolku vekovi podocna od vre-
meto na [elomo i deka nastanala duri po vavilonskoto ropstvo.
22.1.4. Gradeweto na Hramot vo Erusalim
Vo ~etvrtata godina od svoeto vladeewe [elomo odlu~il da ja ispolni poslednata
`elba na svojot tatko i da izgradi Hram (Bet-amikda{) vo Erusalim. Bidej}i nemal
blagorodno drvo, nitu pak ve{ti grade`nici, toj sklu~il dogovor so feni~kiot car Hi-
ram, koj se obvrzal deka }e go snabduva so grade`en materijal i so stru~ni lica za gra-
dewe, a deka toj za vozvrat treba godi{no da mu dava odredeno koli~estvo p~enica i
maslo. Hiram ispra}al kedar i ~empresovo drvo po morski pat do Jafa, od kade {to
izraelski nosa~i go nosele drvoto vo Erusalim. [elomo naredil da se formira ra-
botna brigada od okolu 60 000 kenaanski kulu~ari, koi vo grupi zaminuvale vo Tir za
da im pomagaat na Fenikijcite pri se~eweto i tovaraweto na drvata vo morskite spla-
vovi.
Istovremeno vo Izrael bila sobrana rabotna vojska od 150 000 lu|e koi bile naterani
na prinudna rabota. Osumdeset iljadi rabotele po kamenolomite vo jordanskite rido-
vi, a sedumdeset iljadi na svoite ple}i prenesuvale ogromni blokovi klesan kamen na
gradili{teto vo Erusalim.
Izgradbata na Hramot traela pove}e od sedum godini. Po zavr{uvaweto na izgradbata,
vo nego bil prenesen kov~egot na zavetot i bila priredena golema sve~enost po povod
posvetuvaweto na Hramot.
Vo taa prigoda za `rtva bile prineseni dvaeset i dve iljadi volovi i sto i dvanaeset
iljadi ovci. Nemalo ~ovek vo Izrael koj ne dal barem eden vol ili pak ovca za taa ve-
li~estvena proslava.
22.2. Izrael po [elomo
22.2.1. Rehavam
[elomo go nasledil negoviot sin Rehavam. Za da bide prifaten za car na cel Izrael
i toj, kako {to napravile David i [elomo, moral da odi vo [ehem i da bara soglas-
nost od severnite plemiwa. Vo dramati~nata sredba so stare{inite od severnite ple-
miwa se donela istoriskata odluka. Stare{inite ja izrazile svojata podgotvenost i
ponatamu da ja priznavaat Davidovata dinastija, no pod uslov da se ispravat politi-
~kite nepravdi i da se olesnat dava~kite {to gi nametnal [elomo. Tie pritoa nagla-
sile deka vladetelot treba da mu slu`i na narodot.
Mlad i nedozrean, Rehavam nemal sluh za opravdanite barawa na narodot tuku nadmeno
dogovoril: “Mojot tatko vi nametna te`ok jarem i ve tepa{e so kam{ik, a jas }e vi na-
metnam u{te pote`ok i }e ve kam{ikuvam u{te posilno”. Toa do krajnost gi ogor~ilo
severnite plemiwa, pa odlu~ile da raskrstat so Davidovata loza. Rehavam udril so
vojskata na Izrael i so toa ja zapo~nal gra|anskata vojna, koja traela okolu 100 godi-
ni. Taka nesoglasuvawata koi otsekoga{ postoele pome|u severnite i ju`nite plemiwa
125
 dovele do kone~en rascep. Namesto edna mo}na i edinstvena dr`ava, se sozdale dve
mali dr`avi~ki: Izrael, na sever i Judeja, na jug (Jisrael i Jeuda).
22.4. Od knigata za carevite
22.4.1. Kratok pregled na nekoi nastani vo Izrael i vo Judeja
22.3. Po rascepot na Erusalim
Prvite iljada godini od svojata istorija Evreite bile nomadi i miroqubivi obrabotu-
va~i na zemjata, a zemale vo racete oru`je edinstveno toga{ koga bile prinudeni na
toa. Vo vtoriot milenium nivnoto nomadsko obele`je se izmenilo i tie stanale bes-
tra{ni voini. So svojata hrabrost, koja se grani~ela so drskost, Evreite vodele vojni
protiv mo}nite sili od svoeto vreme i izvojuvale golemi pobedi, no pretrpuvale i te-
{ki porazi. Dodeka drugite narodi treperele od strav koga }e im se pribli`ele asi-
rskite ili vavilonskite armii, Evreite nao|ale sili da sklu~at sojuz so pomo}nite
sosedi za da mu se sprotivstavat na napa|a~ot. Za razlika od Grcite, koi, po pretrpe-
niot poraz od Rimjanite se pomiruvale so svojata sudbina, Evreite protiv osvojuva~ite
krevale vostanija i se borele za politi~ka i verska sloboda duri i toga{, koga nemale
mnogu izgledi za uspeh.
Po rascepot, istorijata na Evreite trgnala po tragi~en pat i dobila nova su{tina.
Izrael i Judeja se iscrpuvale vo me|usebnite sudiri, vo koi sekoja strana ponekoga{
gi povikuvala za sojuznici i onie {to im bile vekovni neprijateli. Bratoubistvenata
vojna, intrigite, predavstvata i dinastiskite prevrati predizvikuvale anarhija, gi
vlo{uvale vnatre{nite op{testveni sostojbi i gi zaostruvale klasnite razliki. Zem-
jata ja pusto{ele razni osvojuva~i, a narodot moral da pla}a te`ok danok. Prorocite
go `igosale ugnetuvaweto na siroma{nite, bezdu{nosta na bogatite i pogazuvaweto na
pravdata.
Takvata samoubistvena politika neodlo`no mu donela nesre}a na celiot evrejski na-
rod. Vo periodot od tri i pol veka propadnale i dvete carstva. Deset izraelski ple-
miwa is~eznale bez traga vo 721 god. pr.n.e., po propa|aweto na Izrael, a narodot na
Judeja bil odveden vo vavilonsko ropstvo vo 586 godina pr.n.e., po razoruvaweto na
Erusalim.
Iako ovoj vremenski period od tri i pol veka izobiluval so mra~ni sobitija, sepak le-
sno prepoznatliva e mislata voditelka da se spre~i pretopuvaweto na evrejskiot mo-
noteizam so mnogubo{tvoto, da se so~uvaat moralnosta i pravdata kako op{testveni
celi i da se za~uva etni~kata su{tina na evrejskiot narod.
Na severnite plemiwa im bilo te{ko da go ostvarat toa, bidej}i bile pod postojan
pritisok na kanaanskoto naselenie, koe imalo bogata verska i kulturna tradicija. Tie
edvaj se branele i od vlijanijata na sosednite dr`avi Fenikija i Damask, ~ii{to kul-
tovi pu{tale dlaboki koreni me|u Izraelcite.
Judeja se nao|ala vo malku popovolna situacija; vo nea, kako geografski za{titena
planinska oblast, pote{ko navleguvale stranskite vlijanija. Blagodarenie na nekoi
carevi, posebno na carot Jo{ija, koj izvr{il radikalni verski reformi, Mojseeviot
monoteizam vo Judeja gi nadvladeal tu|inskite bogovi.
126
Izrael - Opasno bilo da se sedi na prestolot na Izrael. Vo periodot od 212 godini na
postoeweto na izraelskata monarhija, se promenile devet dinastii, od koi edna se od-
r`ala samo sedum dena. Izraelskite carevi vo prosek vladeele po 11 godini. Od vkup-
no 19 vladeteli samo nekolkumina umrele od prirodna smrt.
Jarovam - prviot car na Izrael, go zapo~nal svoeto vladeewe so zaostruvawe na netr-
pelivosta kon Judeja. Pokraj politi~kata netrpelivost, toj sozdal i verska so izgrad-
bata na hramot vo Bet-Ela za da go spre~i odeweto na poklonenie vo Erusalim.
Omri - Mnogubrojnite nesposobni vladeteli po Jarovam go dovele Izrael na granica
na haos, koj bil odbegnat so doa|aweto na prestol na carot Omri 866 god. pr.n.e. Omri
im stavil kraj na vnatre{nite sudiri, gi skr{il napadite na neprijatelskite armii,
go premestil glavniot grad od [ehem vo [emron, gi podobril dr`avnite zakoni i go
pottiknal razvojot na trgovijata. Vo mnogubrojni voeni pohodi go pro{iril svoeto ca-
rstvo, pa kako voin steknal po~it me|u golemite voeni sili na anti~kiot svet.
Izevel - Omri nenamerno stanal vinovnik za golemata nesre}a {to go sna{la Izrael:
toj go o`enil svojot sin Ahav za princezata Izevel od Cidon, koja bila lukava i rasi-
pana `ena. Taa predizvikala nezadovolstvo me|u narodot so pogazuvawe na gra|anskite
prava za koi Izraelcite sekoga{ odlu~no se borele. Izevel ja razgoluvala i verskata
omraza so voveduvawe na idolopoklonstvoto, na “svetata” prostitucija i na `rtvuvawe
deca na bogot Moloh.
Ahav - ma`ot na caricata Izevel, vodel vnatre{na politika pod vlijanie na svojata
sopruga, dodeka vo nadvore{nata bil samostoen. Otkako gi razbil armiite na Fenikija,
Damask, Cidon i Tir, se podgotvuval za odbrana od Asirija, koja vo negovo vreme prera-
snala vo golema sila. Asirija so vekovi me~taela za golemo carstvo. Vo X vek gi poko-
rila Vaviloncite i sosednite narodi, a vo IX bila podgotvena da navleze na zapad. Ne-
jzina cel bil Egipet, a patot do ovaa zemja vodel preku Izrael. Vo istoriskata bitka
vo 854 god pr.n.e., Ahav £ nanel te`ok poraz na Asirija od koj ne mo`ela da se oporavi
vo narednite sto godini.
Jeu - Po smrtta na Ahav, prorokot Elija go miropomazal generalot Jeu za car. Toj gi is-
trebil site ~lenovi na Ahavovoto semejstvo, a me|u niv i caricata Izevel, “prostitu-
tkata od Cidon”, kako {to ja narekuval narodot. Jeu go iskorenil idolopoklonstvoto,
ja razvil trgovijata i proizvodstvoto, a so voeni pohodi ja udvoil svojata teritorija.
Stopanskiot procut koj zapo~nal vo negovo vreme trael okolu pedeset godini.
Toga{ na asirskiot prestol sednal svirepiot car Tiglat Pileser III, koj povtorno se
obidel da go ostvari iljadagodi{niot son za sozdavawe na golemo carstvo. Gi pokoril
sosednite narodi i mu se zakanil na Izrael deka }e go napadne dokolku ne se soglasi
da mu pla}a golem danok. Pra{aweto za danokot stanalo pra{awe za `ivot i smrt, pa
taka toa gi podelilo Izraelcite na dve stranki: ednata bila proasirska i soglasna da
se pla}a danok, a drugata antiasirska i protivnik na pla}aweto. Na prestolot se sme-
nuvale proasirski i antiasirski carevi. Na krajot pobedila antiasirskata struja i
pla}aweto bilo prekinato, a Tiglat Pileser go napadnal Izrael. Iako na voen plan bi-
le nesporedlivo posilni, na Asircite im bile potrebni deset godini da go pokorat Iz-
rael. Sargon II ja osvoil prestolninata [omron vo 721 god. pr.n.e. i go odvel vo progon-
stvo celokupnoto izraelsko naselenie. Toa bilo krajot na carstvoto Izrael.
127
 Judeja - Judeja minuvala niz sli~ni isku{enija. Iako vo nea re~isi neprekinato vla-
deela Davidovata loza, sepak i nejziniot prestol bil nesiguren. Vladeele vkupno
dvaeset carevi, vo prosek po sedumnaeset godini. Vladeeweto imalo lo{ po~etok za-
{to Judeja padnala pod egipetski jarem, no naskoro se oslobodila, pa potoa i samata
se vpu{tila vo osvojuva~ki vojni i zazemala zna~ajni teritorii od sosednite narodi.
Po pobunata na Jeua vo Izrael, oslabela i Judeja. Pokorenite narodi se oslobodile, a
nejzinite granici se povlekle.
Atalija - Po smrtta na carot Jeoram nastanal kratok prekin na vladeeweto na Davi-
dovata dinastija. Negovata `ena Ataqa, }erka na caricata Izeva, go zazela prestolot
i gi istrebila site ~lenovi na Davidovata loza so isklu~ok na maliot Jeoa{, koj toga{
imal samo edna godina i kogo go spasila negovata tetka. Po {est godini, bila skovana
zavera. Ataqa bila ubiena, a na prestolot bil postaven maliot Jeoa{, koj toga{ imal
sedum godini. Taka potomcite na Davidovata loza povtorno do{le na vlast.
Jeoa{ - vladeel ~etirieset godini, a so negova zasluga bil sklu~en mir so Izrael i
taka bila zavr{ena stogodi{nata bratoubistvena vojna.
Judeja so u`as go sledela propa|aweto na Izrael, no po sovet na prorokot Je{aja taa
se dr`ela na strana i se soglasila da £ pla}a danok na Asirija. Vo Judeja isto taka se
javile dve partii: ednata proasirska, a drugata proegipetska. Nadvladejala proegi-
petskata stranka, koja so Egipet i so Sirija sklu~ila sojuz protiv Asirija, no Asircite
lesno go razbile toj sojuz. Egipet i Sirija pobarale mir, a Judeja bila ostavena na ce-
dilo. Me|utoa, me|u asirskite vojnici po~nala da se {iri nekakva bolest, taka {to tie
bile prinudeni da se povle~at, no Judeja prodol`ila i ponatamu da pla}a danok.
Asirija ne gi u`ivala dolgo vreme plodovite na svoite pobedi. Vaviloncite se krena-
le na vostanie i vo 605 god. pr.n.e. celosno gi uni{tile asirskite sili. Delovi od po-
rane{noto asirsko carstvo potpadnale pod vavilonska vlast, a me|u niv bila i Judeja.
Po nekolku godini Judeja mu otka`ala poslu{nost na Vavilon, pa Nevukadnecar trgnal
vo napad protiv nea i po trigodi{noto opsaduvawe na Erusalim toj go zagu{il vostani-
eto vo 597 god. pr.n.e. Osumnaesetgodi{niot car Jeohajin i nekolku iljadi najugledni
gra|ani gi odvel vo ropstvo, a za car go postavil Cedekija.
Cedekija - I Cedekija naskoro ja otka`al poslu{nosta kon Vavilon i sklu~il sojuz so
Egipet, i pokraj toa {to prorokot Jeremija go sovetuval da ne go pravi toa. Nevuka-
dnecar za nekolku nedeli go pokoril Egipet, a potoa ja napadnal i Judeja, ~ij{to otpor
bil skr{en po edna i pol godina. Vaviloncite navlegle vo Erusalim, go fatile Cede-
kija i negovite sinovi, koi gi ubile pred negovi o~i, a nego go oslepele. Go razorile
Hramot, go opqa~kale gradot i go pretvorile vo urnatini, a pogolemiot del od naro-
dot go odvele vo ropstvo. Taka zavr{ila i Judeja (586 god. pr.n.e.), 136 godini po pro-
pa|aweto na Izrael.
22.5. Od sodr`inata na knigata za carevite
22.5.1. Navotovoto lozje i carot Ahav
Vo [omron, prestolninata na Izrael, eden ~ovek od Jizreel po ime Navot odgleduval
prekrasno lozje koe se nao|alo do carskata palata. Na carot mnogu mu se dopa|alo toa
lozje, pa posakal da go kupi i da go spoi so svoite gradini. Vo zamena mu ponudil na so-
pstvenikot podobro lozje, ili onolku pari kolku {to vredi lozjeto.
128
Bidej}i ne se soglasuval da go ottu|i nasledstvoto od svoite tatkovci, Navot ja odbil
carevata ponuda. Iako carot mo`el silum da go natera na proda`ba, sepak toj ne se os-
melil bidej}i takvata postapka ne bila vo soglasnost so normite na Mojseevite zako-
ni. Zatoa neraspolo`en i naluten se vratil vo dvorot, legnal na krevetot i ne sakal
da jade.
Me|utoa, ona {to Ahav ne sakal da go napravi, toa so izmama go napravila negovata lu-
kava i rasipana `ena, caricata Izevel, tu|inka od Cidon. Taa vo imeto na carot napi-
{ala pismo da stare{inite na Jizreel, so koi bila vo taen dogovor, i im naredila da
go obvinat Navot deka pcuel i hulel na Boga i na carot. Isto taka gi nagovorila da naj-
dat svedoci {to }e go potvrdat seto toa.
Stare{inite na gradot postapile onaka, kako {to im naredila Izevel: go izvele Na-
vota pred sud i donele la`ni svedoci {to pred sudot i pred narodot tvrdele deka Na-
vot hulel na Boga i na carot. Navot bil osuden na smrt i kamenuvan nadvor od yidinite
na gradot, a negoviot imot po zakon mu pripadnal na carot. Taka Ahav i Izevel go zg-
rap~ile Navotovoto lozje.
Koga prorokot Elijau (Elija), koj se kriel vo pustinata, slu{nal za toa zlodelo, namet-
nal krznena nametka kakva {to nosat beduinite, oti{ol kaj carot i naluteno mu rekol:
“Ti izvr{i ubistvo i prisvoi tu|o i zatoa }e te snajde zaslu`ena kazna. Na mestoto ka-
de ja li`ele ku~iwata Navotovata krv, }e ja li`at i tvojata krv i krvta na ~lenovite
na tvoeto semejstvo. Toj {to od tvoeto semejstvo }e umre vo gradot, }e go izedat ku~iwa;
koj }e umre na pole, }e go iskolvaat nebesnite ptici, a caricata Izevel }e ja izedat
ku~iwa pod yidinite na Jizreel”.
Otkako gi slu{nal zborovite na prorokot, Ahav mnogu se rasta`il, gi rascepil svoite
ko{uli i navlekol vre}a na svoeto telo. Vo nea odel i spiel, ne zemal hrana i iskreno
se pokajal.
22.6. Zo{to se asimilirale izraelskite plemiwa, a judejskite se
odr`ale
Vo drevno vreme, porazenite narodi, ottrgnati od svojata tatkovina, gi gubele vo pro-
gonstvo svoite nacionalni obele`ja i poleka is~eznuvale. Tie gi prifa}ale veruva-
wata na osvojuva~ite, nivnite obi~ai i nivniot pogled na svet. Toa bil i po~etokot na
asimilacijata, koja so tekot na vremeto bila zabrzuvana so me{ani brakovi i od drugi
pri~ini. Porazenite ne se gri`ele tolku da se odr`at kako narod, kolku za nivniot fi-
zi~ki opstanok i so~uvuvawe na svojata egzistencija.
Na toj na~in se asimilirale i desette izraelski plemiwa dodeka se nao|ale vo progon-
stvo i is~eznale bez tragi od istoriskata scena.
Istata opasnost £ se zakanuvala i na Judeja; i taa pokraj nadvore{nite neprijateli bi-
la optovarena so vnatre{ni protivre~nosti. Klasnite razliki se zgolemuvale, boga-
tite gi ugnetuvale siroma{nite, a idolopoklonstvoto i me{anite brakovi ja razvodnu-
vale evrejskata su{nost i evrejskiot identitet. Se ~inelo deka i Judeja }e ja do`ivee
istata sudbina na Izrael. Me|utoa, po propa|aweto na Izrael, vo Judeja se slu~uvalo
ne{to {to im pomognalo na Judejcite podocna i nadvor od tatkovinata, vo galutot, da
go so~uvaat svojot verski i nacionalen identitet. So doa|aweto na prestolot na Jo{i-
jau (638 god. pr.n.e), vo Judeja zapo~nal duhoven preporod.
129
 Jo{ijau bil odlu~en i razborit vladetel, svesen za socijalnite nepravdi {to ja podja-
duvale negovata zemja. Bil i dovolno mudar za da sfati deka bez verski reformi ne
22.6.2 Mudrosta na [elomo
mo`e da se vospostavi nikakvo socijalno zakondavstvo, dotolku pove}e {to etikata i
pravednosta bile povrzani so Mojseevoto zakonodavstvo. Zatoa toj odlu~il da izvr{i
ne samo popravedna raspredelba na imotite, tuku i da ja o~isti zemjata od idolopok-
lonstvo. Vo dogovor so visokoto sve{tenstvo, toj sve~eno objavil {irum zemjata deka
vo Bet-amikda{ e pronajdena edna odamna zaboravena Mojseeva kniga (Devarim - Po-
vtoreni zakoni) i deka taa javno }e mu bide pro~itana na narodot.
Slu{aj}i gi tekstovite od knigata, bran od rodoqubie, streme`i kon visoki ideali i
verska vozbuda gi zafatil {irokite masi, taka {to vo niv po~nala da se budi nekoja
nova, dotoga{ nepoznata sila. Porano Bog im se zakanuval so kazni na onie {to gi pre-
kr{uvaat negovite zakoni, a sega zakanite bile izli{ni za{to Evreite dobrovolno gi
prifa}ale Mojseevite propisi. Deloto koe go zapo~nal Jo{iau, bilo prodol`eno i
usovr{eno so dejstvuvawata na prorocite.
22.6.1. Prorocite i novite sfa}awa na religijata
Mnogu civilizacii imale svoi proroci, no prorokot vo evrejskata istorija imal poseb-
no zna~ewe. Toj stoel nad sve{tenicite, za{to narodot veruval deka e prorokot Bo`ji
pratenik, deka propoveda pravednost i ~istota na verata. So novite i smeli idei pro-
rocite vnele nova su{tina i sve`ina vo evrejskata vera i vo evrejskoto sfa}awe na
Boga.
Su{tinata na nivnoto u~ewe se sostoela vo toa {to smetale deka religiskite obredi
so prinesuvawe `rtvi nemaat nekoe odredeno zna~ewe za Boga; pova`ni se moralnite
principi, humanosta i pravdata. Ne e grev ako ne se prinesuvaat `rtvi, tuku korupcija-
ta, iznuduvaweto i nepravdata. Tokmu zatoa {to se izbran narod, Evreite treba da bi-
dat primer za ostanatoto ~ove{tvo. Od takvoto u~ewe proizleguvala i univerzalnata
misla deka fizi~kite zakoni na Torata gi obvrzuvaat samo Evreite, dodeka nejzinata
duhovna i moralna pouka se odnesuva na celokupnoto ~ove{tvo.
Koga propovedale prorocite Amos i O{ea vo Izrael, narodot se podbival so niv, sve-
{tenicite se lutele, a carevite ostanuvale zbuneti i voznemireni. Koga drugite pro-
roci, osobeno Je{au i Jirmejau, prodol`ile da gi {irat vo Judeja novite, poslobodni
sfa}awa za religijata, nivnoto u~ewe dlaboko prodrelo vo svesta na narodot na Ju-
deja i toj gi ponel tie sfa}awa i vo vavilonskoto ropstvo.
Ideite na prorocite go podrivale i vlijanieto na sve{tenstvoto, taka {to negovata
uloga na posrednik pome|u Boga i vernicite stanuvala s¢ pomala. Ulogata na sve{te-
nicite postepeno se menuvala, pa od vr{iteli na obredi taa postepeno se pretvorala
vo uloga na rabini - u~iteli.
Davaj}i im prednost na molitvite nad prinesuvaweto `rtvi, prorocite ja oslobodile
verata od nejzinata vrzanost za odredeno mesto i vreme. Prinesuvaweto `rtvi bilo
povrzano so Hramot, a Hramot za Erusalim. Hramot za prinesuvawe `rtvi go zamenile
sinagogite, a `rtvenite obredi gi zamenile molitvite kon Boga. Evreite preku sinago-
gata i molitvata mo`ele da vospostavat vrska so Boga vo sekoe vreme i na sekoe mesto.
Porane{nata tvrdokorna i beskompromisna evrejska religija stanala prilagodliva i
neupadliva, prisposobena da go so~uva evrejstvoto i vo novite uslovi vo galutot.
130
(Solomon) i negovata presuda
[elomo ameleh (car Solomon) oti{ol na poklonenie vo Givon za da prinese `rtva-pa-
lenica vo svetili{teto. Taa no} na son mu se javil Bog i mu rekol: “Pobaraj {to saka{
da ti dadam!”.
Carot odgovoril: “Bo`e moj, ti si me napravil mene, svojot sluga, da bidam car namesto
mojot tatko David, a jas sum mlad i neiskusen i s¢ u{te ne znam da vladeam. Podaj mu
na svojot sluga razumno srce i mudrost za da mo`am da razlikuvam dobro od zlo, da bi-
dam praveden sudija, za{to koj bi mo`el da upravuva so ovoj narod, tolku golem {to ne
mo`e ni da se izbroi”.
Na Boga mu se dopadnala carevata skromnost za{to ne pobaral ni slava ni bogatstvo,
pa mu rekol: “Ti davam srce razumno i mudro kakvo {to nemal nikoj pred tebe, nitu pak
}e go ima nekoj po tebe, no ti go davam i ona {to ne go pobara: bogatstvo i slava kakva
{to nema me|u carevite”.
[elomo radosen se vratil vo Erusalim i sednal pred gradskite porti da gi re{ava
sporovite na svoite podanici. Toga{ pred nego do{le dve bludnici i go zamolile da
im presudi za nivniot spor. Tie `iveele vo edna ku}a, a i dvete se porodile vo vreme-
nsko rastojanie od tri dena.
Ednata od niv mu se obratila na carot pla~ej}i: “Dodeka sme spiele ovaa `ena ne sa-
kaj}i nalegnala nad svoeto dete, go pritisnala i go ugu{ila. Otkako se razbudila vo
tekot na no}ta i videla {to £ se slu~ilo, taa go zela kaj sebe mojot sin dodeka jas sum
spiela, a svoeto mrtvo dete mi go podmetnala vo moite pregratki. Utroto koga stanav
da si go podojam sinot, vidov, toj e mrtov! Koga poglednav povnimatelno, sfativ deka
toa ne e sinot {to jas sum go rodila”.
Drugata `ena go tvrdela sprotivnoto, t.e. deka e `ivoto dete nejzino, a mrtvoto na onaa
drugata.
Otkako gi soslu{al, carot se zamislil, a potoa naredil da mu donesat me~ i rekol:
“Sekoja od ovie dve `eni tvrdi deka e `ivoto dete nejzino. Za da se zadovoli pravda-
ta, prese~ete go deteto na dve polovini, i dajte £ na sekoja `ena po edna polovina”.
@enite poveruvale vo zborovite na carot. Stravuvaj}i za `ivotot na deteto, prvta ma-
jka o~ajni~ki zakukala: “Dajte £ go, dajte £ go deteto na ovaa `ena, samo ne ubivajte go!”.
Vtorata `ena koja ne mo`ela da ~uvstvuva maj~inska qubov za tu|oto dete, mirno se so-
glasila toa da se prese~e i sekoja od niv da zeme po edna polovina.
Na carot sega mu bilo jasno koja od niv dvete bila vistinskata majka na `ivoto dete,
pa zapovedal deteto da £ se predade na majkata koja ne dopu{tila da bide ubieno toa.
Taka [elomo po~nal da se slu`i so razum koj mu go podaril Bog vo polza na svojot na-
rod. Narodot se voodu{evil od carevata presuda, a glasot za negovata mudrost se
ras~ul nadaleku.
131
22.7. Hronolo{ka tabela na evrejskite carevi ta na nivnoto nastapuvawe na prestolot.
Vo Mesopotamija, Egipet, Vavilon i Asirija so~uvani se bogati arhivi so dokumenti i
Vladeteli na edinstvenata dr`ava Izrael natpisi na spomenici i hramovi. Bidej}i istorijata na evrejskite dr`avi bila tesno
[aul (1025-1010 god. pr.n.e.) povrzana so istorijata na golemite sili od ona vreme, zatoa pribli`no mo`ele da se
presmetaat pova`nite datumi vo istorijata na evrjskiot narod. Me|utoa, postojat vi-
David (1010-970 god. pr.n.e.)
dlivi razliki vo tie presmetki, zavisno od izvorot od koj se koristeni i sistemot koj
[elomo (970-931 god. pr.n.e.) e primenuvan pri presmetuvaweto. Zatoa i datumite vo hronolo{kata tablica treba da
Po smrtta na [elomo nastanal rascep na Carstvoto Izrael na dva dela: na Izrael i se prifatat orientaciono.
Judeja. Izrael opfa}al deset plemiwa na sever, a Judeja dve plemiwa na jug.
Carstovoto Izrael se odr`alo od 931 do 721 godina pr.n.e., Carstvoto Judeja od 931 do
586 godina pr.n.e.

Godini na Godini na
Carevi na Carevi na
vladeewe vladeewe
Izrael Izrael
po Tanahot po Tanahot
Jarovam 931-910 22 Rehavam 931-913 17
Nadav 910-901 1 Avijam 913-611 3
Ba{a-Va{a 24 Asa 911-870 41
Ela 886-885 1 Jeo{afat 870-848 25
Zimri 885 7 dena Jeoram (Joram) 848-841 8
Omri 885-874 12 Ahazjau 841 1
Ahav 874-853 22 Ataqa (Ataqau) 841-835 6
Ahazjau(Ahazja)853-852 1 Joa{ 835-796 49
Jeoram(Joram) 852-841 10 Amacjau (Amacja) 796-781 29
Jeu 841-814 28 Azarja 781-740 29
Jeohaz 814-798 17 Jotam 740-736 16
Jeoa{ (Joa{) 708-783 16 Ahaz 736-716 16
Jarovam II 783-743 41 Hizkaju (Hizkija) 716-687 29
Zeharjau(Zaharija) 743 6 meseci Mena{e 687-642 55
[alum 743 1 mesec Amon 642-640 2
Menahem 743-738 10 Jo{ijau 640-609 31
Pekahja 738-737 2 Jeohaz 609 3 meseca
Pekah 737-732 20 Jeojakim 609-598 11
O{ea 732-721 9 Jaojahim 598 3 meseca
Cidkijau 597-586 11

22.7.1. Kon tabelata za carevite

Drevnite sostavuva~i ili prepi{uva~i na istoriite na razni narodi, mu posvetuvle
pove}e vnimanie na opi{uvaweto na nastanite otkolku na to~nosta na istoriskite da-
tumi.
Tie lesno menuvale poedine~ni zborovi, a ponekoga{ i znaci za broevi. Taka se sozda-
vale pomali ili pogolemi neto~nosti pri odreduvawe na istoriskite datumi.
Tekstot na Knigata za carevite (Melahim I-II) izvestuva samo za brojot na godinite na
vladeeweto na poedine~ni vladeteli na Izrael i na Judeja, no ne ja naveduva godina-
132 133

23
DEJSTVUVAWETO NA PROROCITE
Dejstvuvaweto na prorocite pretstavuva eden od najizvornite izrazi na evrejskata mi-
sla. Iako vo su{tina ima versko obele`je, toa ja nadminalo obrednata etika i stana-
lo trajna filozofija na `ivotot na op{testvoto i na poedinecot. Ona {to ostanalo
zabele`ano vo proro~kite spisi se sozdavalo vo period od 250 godini i me|u ostanato-
to gi opfa}a i propa|aweto na carstvata na Izrael i na Judeja.
Prorocite vo tekot na mnogu generacii navestuvale propast na evrejskata dr`ava i po-
docna objasnuvale deka go uni{til Bog ona {to samiot go sozdal. Govorej}i za sudbina-
ta na Evreite, tie go te{ele narodot deka mo`e da se nadeva na spasenie i na oslobo-
duvawe ako ponizno ja prifati kaznata i iskreno se pokae. Iako desetkuvan, narodot
go prodol`il `ivotot vo progonstvo, uveren deka vetuvaweto na prorocite }e se ost-
vari. Izrael bil politi~ki porazen, a evrejstvoto duri vo tu|ina po~nalo da se razvi-
va kako religija.
Klasi~nite proroci bile vizioneri, vdahnoveni lu|e {to ja prenesuvale Bo`jata pora-
ka i bez strav napa|ale za lo{ite dela, ne {tedej}i gi nitu carevite. Tie dejstvuvale
kako moralna sovest na zaednicata, ponekoga{ bile pretstavuvani kako ~udotvorci, no
nivnata vistinska sposobnost ne bila ni ma|ija, ni vol{epstvo. Nivnite poraki bile
polni so ostri zabele{ki i prekori. Sekoga{ se povikuvale na drevniot sojuz sklu~en
pome|u Boga i negoviot narod, no isto taka se zalagale i za radikalna promena na po-
rane{noto veruvawe.
Vremiwata vo koi `iveele i dejstvuvale klasi~nite proroci bile karakteristi~ni po
golemite op{testveni razliki. Prorokot bil smetan za Bo`ji izbranik koj gi prenesu-
va porakite do negoviot narod. No prorocite poradi ova ne se smetale sebesi za posu-
periorni od ostanatite lu|e, tuku vo celost gi so~uvale svoite ~ove~ki osobini: imale
momenti na slabost i o~ajuvawe, dopu{tale da gi ponese lutinata i da im podlegnat na
predrasudite, no i da do`ivuvaat momenti na radost i na odu{evuvawe. So silno iz-
razena individualnost, prorocite gi iznesuvale svoite idei koi ja odrazuvale nivna-
ta iluzija i nivniot temperament. I proro~kite knigi se plod na li~no tvore{tvo. Za-
toa ne treba da se bara nekoj duhoven kontinuitet koj bi povrzuval eden prorok so nekoj
negov “naslednik”. No, nasproti site razli~nosti so koi se odlikuvaat oddelnite fazi
134
i izrazi na poedine~ni proroci, proro~kata misla ima osnovno edinstvo i doslednost.
Nejzinoto zna~ewe gi nadminuva vremenskite faktori {to pridonele za nejzinoto fo-
rmirawe. Taa se temeli vrz op{toto na~elo “eden e Bog sozdatel na svetot i vrhoven
sudija, bo`estvo koe ne e ni mitolo{ko, ni ma|isko”. Op{testvenata i politi~kata so-
dr`ina na ovaa ideja ja prodlabo~ile u{te ranite proroci [emuel, Natan i Elija: Na-
tan vo forma na parabola za jagneto i za siroma{niot ~ovek ([emuel LI-12, 1-5), preku
koja{to ostro go napadnal carot David zaradi te{kiot prestap i prequbata, a Elija
carot Ahav zaradi prisvojuvaweto na tu|oto lozje i ubistvoto na negoviot sopstvenik
(Carevi, 1-21, 19). Zborovite na prorokot “ti si ubil i si prisvoil” ja pretstavuvaat
samata su{tina na op{testvena kritika.
Prorokot Natan mo`e da se smeta za ideolo{ki pretstavnik na site onie {to bile
protiv institucijata na monarhijata, naveduvaj}i go kako pri~ina nejzinoto samovolie.
No ni Natan, ni Elija ne bile teoreti~ari. Nivnata ogor~enost bila vperena protiv
poedinci, protiv nekoi fakti i specifi~ni nastani. Iako po ubeduvawe bil protiv
monarhijata, [emuel e vsu{nost nejziniot osnovatel. Prvite ili ranite proroci ne bi-
le vo sostojba da gi voop{tuvaat svoite iskustva i da gi izdignat na stepen na na~elo.
Za razlika od ranite proroci, podocne`nite proroci vr{ele celokupno preispituva-
we na ~ove~kite odnosi. Tie ne se osvrnuvale na minlivite nastani, tuku navleguvale
vo strukturata na ~ove~kata i na op{testvenata priroda. Blagodarej}i na nivnata ne-
zavisnost od koja bilo posebna istoriska sodr`ina, nivnite proro{tva dobile trajna
vrednost.
23.1. Poimite za dobroto i zloto
Prorocite ne se prvite {to gi postavile barawata od moralen karakter. Poimot za do-
broto i za zloto kako moralna kategorija postoel i pred niv. No prorocite sekako bile
prvite {to ja odredile su{tinata na toj poim, nezavisno od kakov bilo obred ili vo-
spostaven na~in na odnesuvawe. Spored nivnoto sfa}awe, su{tinata na ona {to go ba-
ra Bog od ~ovekot ne e vr{ewe obred, tuku toa se moralot i ~esnosta. ^ovekovata do-
blest e vo ostvaruvaweto na Bo`jata volja na zemjata; bogoslu`eweto samo po sebe ne-
ma nikakva realna vrednost. Na slu{atelite verojatno ~udno im zvu~i predupreduva-
weto koe mu go prenesuva Bog na svojot narod: “Odvratni i omrazeni mi se va{ite pra-
znici... ako mi prinesete `rtvi palenici i svoi prinosi, nema da gi primam i nema ni
da gi poglednam va{ite `rtvi za blagodarnost od ugoena stoka. Otstranete ja vrevata
od va{ite pesni, nema da go slu{am svireweto na va{ite harfi. Pravda neka pote~e
kako voda, i milosredie kako nepresu{na reka” (Amos. 5. 21-24).
Se veruvalo deka na Boga mu se ugodni `rtvite, koi gi prinesuvale vo negova ~est. Me-
|utoa, Amos frla nova svetlina vrz celokupniot sistem na bogoslu`eweto: zna~eweto
na obredot e simboli~en i polezen, edinstveno ako vdahnovuva kon bogopoznanie. Bo-
goslu`eweto oddeleno od svojata vnatre{na iskrena cel se pretvora vo skvernavewe
na Bo`jeto ime: “Sakam blagorodnost, a ne `rtvi, poznavaweto na Boga mi e pomilo od
prinesuvaweto na `rtvite {to gi palite” (O{ea 6,6).
Koga go pra{uva narodot prorokot kako da nastapi pred Gospoda za da go okae svojot
grev, prorokot odgovara: “Ti rekol ~oveku, {to e dobro i {to Gospod bara od tebe: da
postapuva{ pravo i da go neguva{ milosrdieto, i ponizno da ~ekori{ so tvojot Bog” (Mi-
ha 6,8).
Od ovaa misla proizleguvaat `estokite napadi vrz idolopoklonstvoto vo site negovi
135
 vidovi: “Nivnite dela ne im dopu{taat da mu se vratat na svojot Bog, so {to vo niv e
duhot na bludot” (Ho{ea 5,4).
23.2. Po~etok na proro~kiot univerzalizam
Idolopoklonstvoto ne se ograni~uva samo na negiraweto na Boga. Toa go ohrabruva nas-
tojuvaweto lu|eto da vladeat nad svoite bli`ni. Spored toa, idolopoklonstvoto e
pri~ina za site op{testveni i moralni zla na svetot. Vo minatoto idolopoklonstvoto
se smetalo za grev koj trebalo da go izbegnuva samo izraelskiot narod bidej}i Bog nego
go zapoznal so zna~eweto na vistinskata vrednost. Je{aja bil prviot koj go ozna~il
idolopoklonstvoto kako ~ove~ki grev koj im se zabranuva na site, a ne samo na Izrae-
lcite, i so toa go odbele`al po~etokot na proro~kiot univerzum.
23.3. Op{testvena pravda i politika
Za prv pat vo istorijata se uka`uva na moralot kako na odlu~uva~ki faktor na nacio-
nalniot `ivot. Prorocite upatuvaat najostri prekori zaradi razvratnosta na op{te-
stvoto. Me|utoa, tie pove}e ne se ograni~uvaat samo na obvinuvawa upateni do poedi-
nci, kako {to vo svoe vreme toa go pravele ranite proroci Natan i Elija. Ranite pro-
roci smetale deka samo David i Ahav se odgovorni za te{kite prestapi i deka edinst-
veno tie treba da bidat kazneti. Od sega za op{testvenata i politi~kata nepravda se
povikuva na odgovornost celiot narod pod zakana za gubewe na sopstveniot opstanok.
“Na Izrael }e mu bide sudeno za{to vo nego pravedniot go prodavaat za srebro, a siro-
ma{niot za par ~evli” (Amos 2,6).
I zatoa “koga gi {irite svoite race jas go odvra}am pogledot od vas i ve}e ne gi slu{am
~estite molitvi, za{to racete vi se natopeni vo krv. Izmijte se, o~istete se, ottrgnete
gi od pred moite o~i va{ite zli dela, prestanete da pravite zlo. U~ete se na dobro i
barajte ja pravdata. Pomognete mu na ugneteniot, branete ja vdovicata, borete se za si-
ra~eto” (Je{aja 1, 15-17).
Vo uslovi na klasna borba prorocite bile sekoga{ na stranata na izma~uvanite. Te`i{-
teto na vinata sekoga{ se stava vrz vladeja~kata klasa. Tie te{ko gi obvinuvaat mo}ni-
cite koi “no}e vo postelite smisluvaat bezzakonie, a {tom }e osamne utroto ve}e go izvr-
{uvaat, za{to e silata vo nivnite race. Koga }e go posakaat tu|oto pole, tie go grabaat, koga
}e posakaat tu|a ku}a, tie ja zemaat. Vr{at nasilstvo nad lu|eto i gi pqa~kaat” (Miha, 2).
Zatoa prorokot pora~uva:
“Slu{ajte poglavari na Jakov i knezovi na domot
Izraelov...
Vie go mrazite dobroto, a go qubite zloto. Na lu|eto
im ja derete ko`ata od grbot i im go kinete mesoto od koskite...
go `derete mesoto na mojot narod, mu ja derete ko`ata
i mu gi kr{ite koskite, gi raspar~uvate kako meso vo kotel”.
(Miha 3, 1-3).
“Zatoa zaradi vas Cijon }e stane preorano pole, a
Jeru{alajim }e bide pretvoren vo kup od urnatini”.
(Miha 3,12)
136
Nekoi proroci ~esto gi poistovetuvaat ugnetuva~ite so novata klasa na carskite slu-
`benici zad koi stoi monarhijata. Prorokot O{ea odi tolku daleku, {to vospostavu-
vaweto na monarhijata go smeta za pobuna protiv Boga.
23.4. Proro{tvoto kako instrument za politi~ka kritika
Politi~kite stavovi na prorocite se tesno povrzani so nivnite eti~ki na~ela. Vo os-
nova, tie bezuslovno go osuduvaat militarizmot kako najlo{ izraz na neznabo`e~kata
gordelivost. Baraweto potkrepa na Izrael edinstveno vo voena sila e isto taka ver-
ski grev za{to pretstavuva znak na nedoverba vo Boga. “Namesto da baraat sovet od ne-
go i za{tita, tie pribegnuvaat kon voeni sojuzi so drugite sili” (Je{aja 30,20).
Vo odredeni situacii proro{tvata se i nstrument za politi~ka kritika. Vo obidot da
im se sprotivstavi na silite od ona vreme, Izrael pribegnuval kon voen sojuz so voeno
slabiot Egipet. Kako politi~ari {to gledaat na daleku, prorocite ja sfatile opasno-
sta od takviot sojuz, koj vodi kon uni{tuvawe, i zatoa pobarale menuvawe na politi~ka-
ta orientacija, raskinuvawe na voeniot sojuz so Egipet i pot~inuvawe pod Asirija, od-
nosno Vavilon. Vo takvata kapitulacija, tie go gledale edinstveniot pat kon spasuvawe.
“I Jeremija mu re~e na Cedekija: vaka govori Gospod Bog nad vojskite, Bog Izraelov: ako
izleze{ pred vojskovodecot na vavilonskiot car, }e bide{ spasen i ovoj grad nema da
bide zapalen...”.
Mo`ebi od takviot stav na prorocite bi se donel zaklu~okot deka nim im nedostasu-
valo ~uvstvo za patriotizam i nacionalna gordost. Me|utoa, tie zazemale stavovi vrz
osnova na ocenuvaweto na dadena situacija. Koga asirskiot vojskovodec Sanheriv po-
baral da se predade gradot, edinstveno prorokot Je{aja nastojuval kaj carot Hizkijau
da prezeme ne{to i da pru`i otpor.
“Oplakuvaweto na Jeremija” e isto taka nepobiten dokaz za golemata qubov na proro-
kot kon Izrael. Jeremija se obiduva da posreduva kaj Boga za Izraelcite, da moli za
nivniot spas, a Bog mu odgovara: “Ne mu pomagaj na ovoj narod”. Prorokot nikoga{ ne £
pru`al otpor na Bo`jata re~, pa ni sega, i prestanal da bara milost, no vo dlabok o~aj
go prokolnal denot na svoeto ra|awe zaradi tragi~nata sudbina {to go o~ekuvala ne-
goviot narod.
Ni drugite proroci {to zagovarale poslu{nost ne se pomiruvale so celosnoto uni{tu-
vawe na izraelskiot narod. “Kako mo`am da te napu{tam Efrajime, kako mo`am da te
prepu{tam na drugite, o Izraelu?” (O{ea 11,8).
Duri i ako ne zaslu`il Izrael, Bog sepak }e mu prosti: “Dodeli mu ja na Jakov svojata
vernost, na Avram svojata milost, kako {to se be{e zakolnal pred na{ite pratatkov-
ci vo damne{no vreme” (Miha 7,20).
23.5. Vizija za dale~nata idnina
Idejata za kone~noto spasenie e osnovata na proro~kite sfa}awa. Tie vo potsvesta ne
go prifa}ale kone~noto uni{tuvawe na Izrael. Predviduvaweto na nacionalnata pro-
past ne zna~elo deka tie bile li{eni od nacionalnata svest, tuku obratno. Prorocite
na svoj kriti~ki na~in bile vdahnoveni so poseben nacionalen duh, koj ne se zado-
voluval samo so toa da pre`ivee Izrael. Nivnata vizija za dale~nata idnina (na kra-
137
 jot na vremeto) se temeli na nadmo}ta na Izrael, no ne na takva nadmo} koja bi se po-
tpirala na sila. Izrael }e upravuva so svetot ne so silata na oru`jeto, tuku isklu~i-
vo so doblesta na svojot duh. Nemu kako na “izbran narod” mu e doverena misijata da go
pou~uva ~ove{tvoto kako da go spoznae Boga i da gi izvr{uva negovite nalozi.
Kolku i da bile vozvi{eni nivnite idei, prorocite sepak ne bile naivni sonuva~i.
Kolku poblagoroden bil nivniot ideal, tolku bilo pojasno nivnoto soznanie deka toj
ideal ne mo`el da se ostvari vo dogledna idnina. Dokolku sepak dojde do ostvaruva-

24
we, toa bi mo`elo da se slu~i vo dale~nata idnina, na krajot na vremeto.
Pravej}i £ neophodni otstapki na stvarnosta, prorokot si dava polet na svojata fan-
tazija. Vo taa dale~na idnina, “na krajot na vremeto”, so Izrael }e vladee praveden
car, nadaren so duhot na mudrosta, so razum i so znaewe, koj pravedno }e im sudi na “be-
dnicite (i ~esno) i na stradalnicite po zemjata... so pravda }e ja prepa{a svojata po-
lovina, a so vernost bedrata” (Je{aja 11,2-5).
Kone~nata milost }e bide obezbedena ne samo za ~ove{tvoto, tuku i `ivotinskiot svet
}e postigne sovr{enstvo, a pak drevnite neprijatelstava }e zamrat.
“Volkot }e `ivee so jagneto i tigarot }e le`i so jareto; teleto i lav~eto zaedno }e pa-
sat, a detence }e gi vodi na pasewe....”(Je{aja 11,6).
NEVIIM AHARONIM
Vo taa dale~na idnina proro~kata vizija }e go dostigne svojot vrv: “...ridot na koj stoi
hram }e gi nadvisuva vrvovite na planinite... i kon nego kako reki }e se slevaat site (Poslednite ili podocne`nite proroci)
narodi...” (Je{aja 2,2). Toa nema da bide samo mesto za bogoslu`ewe, tuku mesto od koe
pravdata i poukata (Tora) }e zra~at niz celoto ~ove{tvo. “Ki micijon tece Tora udvar Pod poimot posledni proroci gi podrazbirame trite golemi i dvanaesette mali proro-
Adonaj Miru{alajim” (“Za{to od Cijon }e pote~e Tora, a slovoto Gospodovo od Jeru{a- ci. Vo golemite proroci spa|aat Je{ajau (Isaija), Jiremejau (Jeremija) i Jehezkel (Jeze-
lajim”) (Je{aja 2,3). kiel), a vo malite O{ea (Osija), Joel, Amos, Ovadja (Ovadija), Jona, Miha (Mihej), Na-
hum, Havakuk (Avakum), Cefanija (Sofonija), Hagaj (Agej), Zeharja (Zaharija), Malahi
Tuka doa|ame do jadroto na proro~koto viduvawe na dale~nata idnina. Na vrvot od is- (Malahija).
torijata, na “krajot na vremeto” ~ove{tvoto }e bide obedineto. Site lu|e i narodi }e
ja spodeluvaat Bo`jata milost, koja dosega mu bila vetena samo na izraelskiot narod. 24.1. Je{ajau (Je{aja, Isaija)
Toga{ Gospod }e re~e: “Neka e blagosloven mojot narod Egipet, deloto na moite race
Asirija i moeto nasledstvo Izrael” (Je{aja 19,25). Ona {to malku se znae za `ivotot na Je{aja, mo`e da se najde vo knigata koja go nosi
negovoto ime i vo Vtorata kniga na carevite. Toj bil roden vo Erusalim okolu 756 godi-
Vo toa dale~no vreme prorokot Je{aja otkriva i sostojba na op{to bratstvo, koga }e
na pr.n.e. vo aristokratsko semejstvo. Prorokuval okolu 50 godini vo vremeto na judej-
`iveat lu|eto vo qubov i vo mir i nema pove}e me|usebno da vojuvaat: “]e gi prekovaat
skite carevi Jotam, Ahaz i Hizkijau. Toa bil sudbonosen period vo evrejskata istori-
svoite me~ovi vo rala, kopjata vo srpovi, narodot protiv narod ne }e krene me~, nitu
ja. Dvete mali carstva Izrael i Judeja, i samite vo me|usebni sudiri, bile vovle~eni
}e se u~i na bitka” (Je{aja 19,25).
istovremeno i vo sudir so golemite sili. Vo toa vreme Asirija bila vode~ka golema si-
Vo takvite uslovi dejstvuvaweto na Izraelcite }e bide bleskavo. Negovata uloga }e la. Asirskata vojska za vreme na `ivotot na Je{aja navleguvala ~etiri pati na jug, pot-
bide da go oslobodi ~ove{tvoto od idolopoklonstvo {to go popre~uva negovoto spase- ~inuvaj}i gi malite narodi, a vo eden takov pohod, sosema go zbri{ala i carstvoto Iz-
nie. Pod ova vsu{nost Je{aja podrazbira deka ne mo`e da ima spasenie s¢ dodeka ~o- rael (721 god. pr.n.e.).
vekot ne se prevospita samiot sebesi, dodeka ne se produhovi, ne go “obre`e svoeto sr-
Vo nastojuvaweto da pre`iveat vladetelite na Judeja barale izlez vo privremeni so-
ce” i ne ja is~isti religijata od ~istiot formalizam. Toj treba da go napu{ti obo`u-
juzi so drugite sili, naj~esto so Egipet. Je{aja ostro se sprotivstavuval na takvata
vaweto na predmetite koi gi napravil toj samiot za da se oslobodi od kopne`ot za mo}
orientacija, ubeden deka so toa ne mo`e da se so~uva bezbednosta na Judeja. Kako ~ovek
i `edta za vlast, kako i od kultot na dr`avata. Nieden oblik na vladeewe ili stepen
so dlaboko religiozni ubeduvawa toj pred s¢ baral vera vo Boga, a neprijatelot pred
na materijalna sostojba nema da go spasi ~ovekot. Ne mo`e da se postigne spasenie do-
dr`avnite porti go smetal za izvr{itel na Bo`jata volja, koj do{ol da go kazni izb-
deka ~ovekot ne gi sfati svoite moralni obvrski kako natsetilno i bo`esko delo.
raniot narod zaradi negovite grevovi i neposlu{nosta kon Boga.
^ovekot pred s¢ mora da se preobrazi sebesi. Spasenieto, velat prorocite, e usloveno
So `ivopisni izrazi Je{aja ja pretska`uval ne samo sudbinata na Judeja, tuku i na nej-
so kaeweto, spasitelnoto delo na Boga £ e podredeno na inicijativata na ~ovekot.
zinite neprijateli poedine~no. Taka, na primer na Vavilon mu pretska`al stra{na
kazna: “...vo nego }e se izle`uvaat pustinskite yverovi, a ku}ite }e im bidat polni so
divi ptici”.

138 139
 Me|utoa, najstra{nite zakani toj gi upatuval kon svojot sopstven narod i kon Erusalim,
“nekoga{ grad na pravednosta, a sega grad na bludot i na ubijci”. Go podigal glasot pro-
tiv verskoto licemerie, socijalnite razliki i ugnetuvaweto na siroma{nite, a so is-
tata `estokost go napa|al i dvorot i vladetelite, koi gi narekuval prijateli na krad-
cite.
Ne gi izostavil ni `enite na bogatite lu|e koi “so krenat vrat se {etaat naokolu, yve-
kotej}i so grivnite na nozete...”. No i tie }e go do`iveat sramot koga Gospod }e im is-
trgne s¢ so {to se gordeat: tanteli, lan~iwa, prsteni, ukrasi i skapoceni fustani.
“Namesto prijatni mirizbi - smrdea, namesto kadrici - izbri~en til, namesto gizdavi
fustani - obleka od vre}a, i namesto ubavina - sram” (3,24). Negoviot pesimizam e se-
pak ubla`en so nade`ta deka Bog nema vo celost da go uni{ti gre{niot narod. Nekoi
}e pre`iveat i }e se vratat od progonstvo na vistinskiot pat.
Je{aja isto taka go pretska`al i vremeto koga vo celiot svet }e zavladee mir i koga
}e se pojavi sovr{eniot car od Davidovoto koleno.
24.1.1. Sefer Je{ajau (Knigata na Je{aja)
Knigata na prorokot Je{aja se deli na dva mnogu razli~ni dela. Prviot del e od 1. do
39. poglavje, a vtoriot od 40. do 66. poglavje.
Vtoriot del stilski i sodr`inski isto taka mo`e da se podeli na dva dela; od 40. do
55., i od 56. do 66. poglavje. Na prorokot Je{aja mu se pripi{uva samo prviot del od
knigata, dodeka ostanatite delovi im se pripi{uvaat na drugi avtori. Poradi ova is-
tra`uva~ite govorat za prviot, vtoriot i tretiot Je{aja. So ogled na toa {to niz cela-
ta kniga provejuva ist duh, stru~nite lica smetaat deka nea vo celost ja uredil nekoj
od u~enicite na Je{aja. Knigata ja dobila svojata dene{na forma mnogu vekovi podoc-
na po prorokovata smrt.
Poglavjata od 1. do 39. nesomneno go pretstavuvaat verodostojniot glas na golemiot
prorok so mo`ni dodatoci od negovite u~enici. Taa nastanala vo vremeto koga Judeja
ja zagrozuval nejziniot mo}en sosed Asirija. Je{aja predupreduval deka opasnost za
opstanokot na Judeja ne pretstavuva samo Asirija, tuku i neposlu{nosta kon Boga, {to
vodi vo propast, i zatoa mu sovetuval na narodot da `ivee pravedno i ispravno.
Poglavjata od 44. do 55. nastanale re~isi eden vek po Je{aja, vo vremeto na vavilonsk-
oto ropstvo. Judejskiot narod `ivurkal skr{en, bez nikakva nade`, a golema bila i
verojatnosta deka }e go izgubi svojot identitet. Toga{ se pojavil prorokot ~ie{to ime
ostanalo nepoznato, no negovite zborovi se zapi{ani vo posledniot del od knigata na
Je{aja. Zatoa sovremenite nau~nici ovoj del od knigata go narekuvaat “Vtor Je{aja”.
Izvorniot Je{aja im se obra}al na svoite sogra|ani vo evrejskata dr`ava, a podocne-
`niot nepoznat prorok govorel za zaednicata, ottrgnata od svojata tatkovina, koja be-
znade`no `ivurkala vo tu|a zemja, vo vavilonskata dijaspora. Vo taa etapa bilo po-
trebno da se so~uvaat identitetot i religijata na predcite s¢ do vra}aweto vo svoja-
ta zemja. Zatoa nepoznatiot prorok najavuval deka Bog ve}e se podgotvuva da go oslobo-
di svojot narod i da go vrati vo nivnite ku}i vo Erusalim, kade {to }e zapo~nat nov
`ivot.
Poglavjata od 55. do 56. se odnesuvaat na podocne`niot period, koga narodot ve}e se
vratil vo Erusalim i go vozobnovil Hramot, a toa bilo vo periodot na Ezra i Nehemija.
Zatoa nau~nicite mu gi pripi{uvaat ovie poglavja na tretiot Je{aja. Toa e verojatno
delo na u~enicite na “vtoriot Je{aja”, ~ii{to misli i stil se so~uvani, no vo druga
140
sredina, najverojatno vo Erusalim, a ne vo vavilonskoto ropstvo.
Zaradi veli~estveniot stil i silata na negovata li~nost, Je{aja se vbrojuva me|u naj-
golemite evrejski proroci. So bogatstvoto na izrazot i so smelite idei, negovata kniga
se stava vo redot na najistaknatite proro~ki spisi. Kako golem umetnik, toj podednak-
vo silno mu upatuva na narodot i ostri prekori i sve~eni slavopoi, i zatoa negovite
govori spa|aat me|u najubavite stranici na Tanahot (Stariot zavet).
Knigata na Je{aja imala golemo vlijanie i vrz drugi knigi, pa i vrz Noviot zavet. Jovan
Krstitel gi zapo~nuva svoite propovedi so citati od Knigata na Je{aja, a i samiot Isus
nastapuva za prv pat vo Nazaret so ~itawe na negoviot svitok. ^etirinaesettata re-
~enica od sedmata glava, kade {to se spomnuva deka edna mlada `ena }e zabremeni i
}e dobie sin, hristijanskite teolozi ja tolkuvaat kako prorokuvawe na Isusovoto ra-
|awe.
24.2. Jirmejau Ben Hilkijau (Jeremija, sinot na Hilkija)
Dvata velikani me|u prorocite, Je{aja i Jeremija, `iveele na vremensko rastojanie od
eden vek, vo burnite denovi koga bile uni{teni dvete evrejski carstva: Izrael vo 721
god. pr.n.e. i Judeja vo 586 god. pr.n.e.
Kako i Je{aja vo svoeto vreme, taka i Jeremija bil svedok na dramati~ni istoriski so-
bitija vo podra~jeto na Bliskiot Istok: rasteweto na mo}ta na novoto Vavilonsko Ca-
rstvo i raspadot na Asirskata Imperija. Toj ja do`iveal prvata opsada i osvojuvawe-
to na Erusalim vo 597 god. pr.n.e. i vtoroto progonstvo vo Vavilon vo 586 god. pr.n.e.
Jeremija bil roden vo sve{teni~ko semejstvo vo Anatot, na teritorijata na Binjamin,
na tri milji rastojanie od Erusalim. Anatot bil eden od gradovite, koj u{te od vreme-
to na Jeo{ua bil odvoen za Levitite.
Za `ivotot na Jeremija i za negovoto u~ewe se znae mnogu pove}e otkolku za koj bilo
drug prorok, za{to vo negovata kniga ima izobilsto od istoriski i biografski poda-
toci, koi{to gi zapi{uval negoviot u~enik i sekretar Baruh ben Nerija.
Jeremija go zapo~nal svoeto proro~ko dejstvuvawe vo trinaesettata godina od vlade-
eweto na carot Jo{ija, a go zavr{il po razoruvaweto na Prviot hram. Taka toj dejstvu-
val vo vremeto na pette posledni judejski vladeteli, a te`i{teto na negovite aktiv-
nosti bilo vo vremeto na Jeojahim i Cedekija, poslednite carevi na Judeja.
U{te dodeka bil mom~e na 18 godini, re~isi dete, toj vo sebe go slu{nal povikot so koj
Gospod mu se obratil: “U{te pred da te sozdadam vo utrobata te poznavav, a u{te pred
da izleze{ od utrobata te posvetiv i te postaviv za prorok na narodite... Ne veli “jas
sum dete”, tuku odi kade {to }e te ispratam i govori s¢ {to }e ti naredam ... Nemoj da
im se pla{i{, za{to jas sum so tebe za da te izbavuvam” (1-4,5,7,8).
Toa bilo vo trinaesettata godina od vremeto na vladeeweto na carot Jo{ija. Jo{ija
zapo~nal energi~no da go sproveduva verskoto obnovuvawe so namera da go iskoreni
idolopoklonstvoto, razvratot i nepravdata, a da vovede novo ureduvawe na verskiot,
op{testveniot i politi~kiot `ivot. Me|utoa Jo{ija zaginal vo borbata so Egip}anite
609 god. pr.n.e. i procesot na obnovuvaweto se prekinal. Negoviot sin Jeojahim ne ja
sledel politikata na svojot tatko. Predupreduvawata od prorokot nemale nikakva
polza. Preovladalo veruvaweto deka Erusalim, kako sredi{te na Hramot, e nepovre-
dliv i deka bogoslu`eweto vo nego obezbeduva spas.
Kako i Amos, O{ea i Miha koi dejstvuvale pred nego, taka i Jeremija ostro gi osuduval
verskite zastranuvawa i op{testvenite bolesti i go predupreduval narodot na nesre-
141
 }ite {to tie gi nosat. Niedna `rtva, nitu rasko{no bogoslu`ewe nema da ja spre~at
propasta ako ne se popravat lu|eto. Bog go ceni sekoj ~ovek spored ona {to e vo ne-
govoto srce, spored ona {to go raboti i spored rezultatite od negovata rabota (17,10).
Zaradi otvorenata kritika Jeremija bil vo neprekinat sudir so vladeja~kite krugovi.
U{te na po~etokot na vladeeweto na carot Jeojahim, Jeremija vo dvorot na Hramot gi
napadnal vernicite so stra{ni zakani i so kletva deka }e go uni{ti Bog svetili{teto
ako ne se popravat tie.
Vozbudenata tolpa i nekoi sve{tenici se svrtele protiv prorokot i barale za nego
smrtna kazna, no go za{titil eden ugleden dvorski velikodostoinstvenik.
Vo edna druga prigoda pred nasobraniot narod, toj na dramati~en na~in ja stol~il zem-
jenata stomna i izvikal: “Vaka }e go razbijam svojot narod i ovoj grad... taka {to niko-
ga{ nema da bide popraven” (19, 11).
24.2.1. Podemot na Vavilon i propa|aweto na Judeja
Vo 612 godina pr.n.e. Vaviloncite ja pokorile Asirija, koja ~etiri veka dominirala nad
zemjite od Bliskiot Istok. Sedum godini podocna (607 god. pr.n.e.) Nevuhadnecar gi po-
razil Egip}anite kaj Karkemi{ i stanal vrhoven gospodar na Judeja i na nejzinite so-
sedi.
Jeremija dvaeset godini go povikuval narodot na pokajanie i ja predviduval propasta
na Judeja. Koga do{ol Vavilon, toj po~uvstvuval deka nabli`uva denot na propa|aweto.
Zatoa na gra|anite na Erusalim im pora~al deka }e bide pretvorena celata zemja vo
urnatini i opusto{ena, a deka tie }e mu robuvaat na Vavilon 70 godini.
Dve godini podocna Judeja u~estvuvala vo buntot na nekoi pokoreni zemji protiv Vavi-
lon, no ovoj bunt bil zadu{en. Vaviloncite vlegle vo Erusalim i go odvele vo ropstvo
carot Jeojahim i tri iljadi ugledni gra|ani. Za nov car go nazna~ile negoviot vujko Ce-
dekija.
Cedekija se zdru`il so Egipet protiv Vavilon. Jeremija vo svoite govori energi~no im
se sprotivstavuval na naporite na proegipetskata stranka da go mobilizira narodot
24.2.2. Sefer Jirmejau (Knigata na Jeremija)
protiv Vavilon. Zaradi toa, toj bil proteran i uapsen. Me|utoa, vostani~koto raspolo-
`enie protiv ugnetuva~koto vladeewe na Vavilon se {irelo i vo drugite zemji od toa
podra~je. Zatoa Jeremija gi predupredil i Edom, Moav Amon, Tir i Cidon deka vooru-
`eniot otpor }e dovede do razoruvawe i na nivnite zemji. Imaj}i ja predvid politi~-
kata sostojba i odnosot na silite, Jeremija bil protiv vooru`ena borba koja nemala
nikakvi izgledi za uspeh. Toj se zalagal za pokornost i trpenie, s¢ dodeka ne dojde
vremeto koga Gospod }e go razbie Vavilon i }e gi povrati zarobenite bra}a. Koristej}i
se so slikoviti simboli, toj na vratot si stavil drven jarem, poka`uvaj}i kako treba
da se svitka vratot i da se nosi vavilonskiot jarem za da se opstane vo `ivotot.
Toga{ vode~kiot sve{tenik i prorok go simnal jaremot od vratot na Jeremija, go skr-
{il i mu najavil na narodot deka Bog vaka }e go skr{i vavilonskiot jarem nametnat na
drugite narodi i deka vo rok od dve godini }e se vratat proteranite vo svoite domovi
(28,11).
Jeremija ispratil pismena poraka do malata evrejska zaednica vo Vavilon i ja predu-
predil da ne nasednuva na la`ni proroci. Gi sovetuval da gradat ku}i, da osnovaat se-
mejstva i da odr`uvaat dobri odnosi so vlasta, za{to nivnoto progonstvo }e trae 70
godini.
142
Kone~no se slu~ilo i ona od {to Jeremija najmnogu se pla{el: kon vostanieto na sose-
dnite narodi protiv Vavilon se priklu~il i Cedekija. Nevuhadnecar navlegol vo Ju-
deja, go opkolil Erusalim, a Jeremija insistiral na dobrovolno predavawe. Me|utoa
Vaviloncite naglo se povlekle poradi navleguvaweto na egipetskata vojska. Jeremija
toga{ bil `igosan kako predavnik, koj treba da bide uni{ten za{to go podriva moralot
na narodot. Najprvin frlen vo zandani, potoa bil spu{ten vo cisterna so kal i taka
bil ostaven da umre. No go spasil eden dvorjanin, koj mu javil na carot za ona {to se
slu~uva so Jeremija, pa taka po zapoved na carot toj bil izvle~en so ja`iwa od cister-
nata i osloboden.
Po dve godini bila povtorena opsadata na Erusalim. Gradot, koj bil iscrpen od glad,
kone~no se predal. Hramot bil razoren, a naselenieto ubivano ili odveduvano vo rop-
stvo. Cedekija, koj se obidel da pobegne, bil zaroben, oslepen i frlen vo zandani.
Spored predanieto, Nevuhadnecar im naredil na svoite vojskovodci da bidat vnima-
telni kon Jeremija. Tie mu dozvolile da odbere dali saka da trgne so niv vo Vavilon
ili }e ostane vo Erusalim. Jeremija odlu~il da ostane vo Erusalim i da gi podeli st-
radawata zaedno so narodot. Naskoro zaminal vo Micpa kaj svojot prijatel Gedaqa,
kogo Nevuhadnecar go nazna~il za guverner na Judeja.
Gedaqa gi slu{al sovetite na Jeremija i se trudel da go za~uva mirot. Po dva meseca
Gedaqa bil ubien, a grupata rodoqubi verni nemu ne uspeale da go fati ubiecot. Po-
radi strav deka za toa }e bidat obvineti, tie pobegnale vo Egipet i go povele so sebe
i Jeremija i negoviot sekretar Baruh.
Vo Egipet Jeremija prodol`il da dr`i `estoki govori, predviduvaj}i go vra}aweto na
progonetiot narod i obedinuvaweto na Izrael i na Judeja. Se spomnuva deka go prets-
ka`al i napadot na Nevuhadnecar vrz Egipet, {to navistina se slu~ilo.
Malku se znae za poslednite denovi od `ivotot na ovoj prorok. Spored edno neprover-
eno ka`uvawe, Jeremija bil kamenuvan.
Knigata na prorokot Jeremija ima 52 glavi. Iako sodr`i 14 glavi pomalku od knigata
na Je{aja, taa e najobemnata proro~ka kniga. Vo Septuagintata, prevodot na sedumdese-
ttemina od III vek pr.n.e., knigata ima okolu 2 700 zbora pomalku od hebrejskiot izvoren
tekst. Ottuka e i pretpostavkata deka preveduva~ite ili skratile nekoi mesta, ili
imale nekoj drug tekst od koj go izvr{ile prevodot.
Knigata mo`e da se podeli na nekolku dela. Prviot del sodr`i proro{tva, propovedi
i poraki vo vremeto na poslednite carevi na Judeja, kako i obvinuvawa protiv Vavi-
lon, Egipet i drugite okolni narodi.
Vo vtoriot del se smesteni iskazi i li~nata ispoved na Jeremija, koja verojatno ja za-
bele`al negoviot u~enik Baruh. Vo niv prorokot se pojavuva kako edinstvena li~nost
na Stariot zavet spored negovata ~uvstvitelnost, osamenost i potresnite vnatre{ni
konflikti.
Knigata od druga strana, pretstavuva redigirana zbirka od razli~ni spisi, od koi ne-
koi nemaat nikakva vrska so Jeremija, na primer zavr{nata 52. glava, vo koja se opi-
{uvaat poslednite denovi na Erusalim. Do kone~nata redakcija na knigite na Jeremija
do{lo, verojatno, kon krajot na V vek pr.n.e.
143

24.2.3. Kolebawata na Jeremija i vizijata za idninata
Jeremija mu slu`el na beskompromisniot Bog koj baral pokajanie za{to “onoj koj e za
smrt - na smrt, koj e za glad - na gladuvawe, koj e za ropstvo - vo ropstvo”(15,2). Ovie
strogi poraki toj gi prenesuval so te{ko srce i se obiduval da posreduva kaj Boga za
onie {to pravat zlo, pa i za neprijatelite. Bog nekolku pati go prekoril za taa nego-
va slabost: “A ti ne moli za ovoj narod... za{to nema da ti ja usli{am molbata”.
Pacifizmot na Jeremija i povikot za dobrovolno predavawe za vreme na opsadata, koi
tolku go lutele negoviot narod, poteknuvale od fizi~kiot strav od vojna i krvoprol-
evawe. Jeremija e prorok koj najavuva propast, a potoa leleka i ta`i za{to ne saka da
dojde taa.
Jeremija e zbunet so pra{aweto za odmazda: “Praveden si, Bo`e, ako bi se pravdal so
Tebe, no jas }e govoram za Tvoite sudovi: zo{to patot na bezbo`nikot e uspe{en, zo{to
`iveat vo mir site {to vr{at neverstva?”. Takviot zaluden napor da se izmirat veru-
vaweto i umuvaweto doa|a do celosen izraz vo knigata za Jov (Jovu). Toa e tema koja i
denes e prisutna kaj mnogu lu|e.
Jeremija bil ~uvstvitelen ~ovek. Nemu u{te od ranata mladost odvoena od `ivotot,
bez semejstvo i potomstvo, mu bilo onevozmo`eno da gi deli `ivotnite radosti i tagi
so drugi lu|e (16,9).
Jeremija iskreno go sakal svojot narod i te{ko mu pa|alo da gi prenesuva porakite za
tragedijata {to mu pretstoi. Mnogu od negovite govori imaat potresna sodr`ina; vo niv
se ~uvstvuva bolkata {to mora da ja prorekne propasta na svojot narod. Bo`jite zboro-
vi silno go pe~ele i toj ne mo`el da gi zadr`i za sebe. Zaradi svoite govori i napadi
na oficijalnata politika na dvorot, toj bil progonuvan, apsen, navreduvan, poni`uvan
i izlo`uvan na potsmev. Lu|eto {to gi qubel i {to sakal da gi spasi go obvinuvale za
predavstvo. Dlaboko nesre}en i razo~aran poradi toa {to ne bil sfaten, toj izvikal:
“Te{ko mene, majko, {to si me rodila za da se prepira so mene celata zemja i site da
me prokolnuvaat”...”Zo{to postojano trae mojata bolka, i zo{to e smrtna mojata rana, ta
ne mo`e da se isceli...?” (15-10,18). Proklet da e denot koga se rodiv... zo{to ne me us-
mrti vo maj~inata utroba, ta majka mi da mi be{e grob... zo{to izlegov od utrobata za
da gledam maka i `alost i vo sram da zavr{at moite dni?” (20-14,17,18).
Me|u najubavite zborovi od negovata kniga spa|aat onie {to prorokuvaat povedra idni-
na po propa|aweto, koga }e sklu~i ~ovekot nov sojuz so Boga, koj }e go po~ituva narodot
i bez u~itel, za{to toj }e bide vre`an vo nivnite srca.
Jeremija predviduval vozobnovuvawe na Izrael. Na onie {to ja pre`iveale agonijata
na progonstvoto toj im vetil bezbedno vra}awe vo Judeja i obedinuvawe na progonetite
od Izrael i Judeja.
“Prestanete da pla~ete i da liete solzi... va{ite deca }e se vratat vo svojata zemja.
Jas }e gi soberam od site zemji vo koi{to sum gi odnel” (31,15).
Vlijanieto na Jeremija vrz narodot bilo mnogu pogolemo duri po negovata smrt. Nego-
vata sudbina za vreme na negoviot `ivot bila samo poni`uvawe i javno sramotewe, a
po negovata smrt, Evreite proterani vo Vavilon so stravopo~it razmisluvale za nego-
vite poraki i se rakovodele spored niv.
Knigata na prorokot Jeremija, bogata so vdahnoveni govori i simboli~ni poraki, isto-
144
riski i biografski podatoci, vr{i trajno vlijanie vrz generaciite od site vremiwa.
24.3. Jehezkel (Jezekiel)
Spored bibliskata podelba Jezekiel, zaedno so Je{ajaua i Jeremija e tretiot golem
prorok me|u docne`nite proroci.
Jezekiel zapo~nal da prorokuva vo Erusalim, vdahnoven od govorite na svojot postar
sovremenik Jeremija. Toj bil me|u prvite zarobenici, koi od Judeja bile odvedeni vo
Vavilon 598 god. pr.n.e. Toj prodol`il da prorokuva i vo ropstvo u{te 22 godini.
Knigata na Jezekiel ima 48 glavi i pretstavuva dobro povrzana celina. Glavite vo
knigata mo`e da se podelat na dva ednakvi dela: prvite 24 sodr`at govori i vizii na-
stanati pred nacionalnata propast, a poslednite 24 po razoruvaweto na Erusalim. Ia-
ko se ~ini deka nekoi od prvite glavi nastanale vo Erusalim, pove}eto nau~nici veru-
vaat deka negovoto delo vo celost e napi{ano vo Vavilon.
Po uvodot, vo koj toj izlo`uva kako bil povikan da prorokuva, Jezekiel upatuva predu-
preduvawa i zakani do narodot na Judeja zaradi negovoto neverstvo, a potoa govori
protiv okolnite narodi, osobeno Tir i Egipet, vo koi ja nagovestuva nivnata propast.
Po pa|aweto na Erusalim negovite proro{tva provejuvaat so nade` i vera za obnovu-
vawe. Na bespomo{nite proterani, toj im upatuva poraki na uteha i vetuvawe deka }e
go prezeme Bog vodstvoto nad svojot narod, }e go vrati vo tatkovinata i }e go brani od
neprijatelskite napadi.
Vo posledniot del toj podrobno gi izlo`uva propisite na idnata vozobnovena dr`ava,
funkcioniraweto na Hramot, koj{to Evreite povtorno }e go izgradat, kako i za organi-
zacijata na bogoslu`eweto.
Vo knigata na Jezekiel nema biografski podatoci za nego samiot. Se znae samo deka
bil koen (sve{tenik) i deka bil odveden vo ropstvo me|u prvite. Edinstveniot poda-
tok za negovoto semejstvo e smrtta na negovata `ena nasproti padot na Erusalim, {to
go sfatil prorokot kako predznak za nacionalnata propast.
Jezekiel e edna od najzanimlivite li~nosti me|u prorocite. Spored na~inot na izra-
zuvawe i `ivopisniot stil, toj se razlikuva od ostanatite proroci. Kaj nego golemo
zna~ewe imaat simboli~nite dejstva i vizii. Negoviot tekst e bogat so sporedbi i so
paraboli. Carstvoto se sporeduva so vinova loza, Vavilon so orel-grablivec, Egipet
so krokodil, a Judeja i Izrael so dva povrzani stapa - kako znak na povtorno obedin-
uvawe.
Svoite vizii toj gi iznesuva vpe~atlivo, kako slikar {to gi slika svoite platna so
`ivopisni boi. Vo vizijata na ognenite ko~ii, prorokot saka da mu objasni na narodot
deka Bog ne e povrzan samo za edno mesto, za Hramot i za Erusalim, tuku deka e toj pri-
suten nasekade, pa i vo Vavilon, ne zaboravaj}i gi onie {to se nao|aat vo ropstvo. Va-
viloncite po Bo`ja volja go opusto{ile Erusalim i go razorile Hramot. Ropstvoto e
kazna za grevovite, no toa ne e znak deka Evreite prestanale da bidat negoviot izbran
narod. Jezekiel ja istaknuva mislata deka sekoj mo`e so optimizam da gleda vo idni-
nata. Negovata vol{ebna vizija za o`ivuvaweto na suvite koski go izrazuva cvrstoto
veruvawe vo obnovuvaweto i preporoduvaweto na nacijata koja{to bila otpi{ana kako
da e mrtva, pa uka`uva na Bo`jata semo}, so koja mo`e da go o`ivee svojot narod.
Najzagado~nite poglavja vo knigata se onie za carot Gog od dale~nata i nepoznata zemja
145
 Magog. Prorokot go zamisluva Gog kako gi predvodi varvarskite hordi, koi na brzi kowi
gi napa|aat mirnite i neodbraneti izraelski gradovi i sela. No Bog vo svojata jarost gi
pokrenuva prirodnite sili protiv osvojuva~ot. “Toj den }e ima silen potres vo zemja-
ta na Izrael, planinite }e se rasturat, vrvovite }e se sru{at, yidinite }e padnat.
Ogan, sulfur i grad }e se sru{i vrz negovite hordi i toj }e bide uni{ten” (38:19, 20).
24.3.1. Jezekielovoto “vjeruju” (credo)
Jezekiel insistira na odgovornost na prorokot za sudbinata na svojot narod. Smeta
deka e prorokot stra`ar ~ija{to dol`nost e da go opomenuva narodot za te{kite po-
sledici od negovata neposlu{nost i zlodelo.
“^oveku, te postaviv za stra`ar na domot Izraelov, da gi slu{a{ zborovite od mojata
usta i da gi opomenuva{ vo moe ime. Koga }e mu ka`am na bezbo`nikot “}e zagine{“, a
ti nema da go opomene{ da se odvrati od svojot bezbo`en pat za da si go za~uva `ivo-
tot, bezbo`nikot }e zagine zaradi svojot bezbo`en pat, no jas }e ja posakam negovata
krv od tvoi race.
A, ako ti go opomene{ bezbo`nikot, a toj ne se otka`e od svojata bezbo`nost i od svojot
lo{ pat, toj }e zagine zaradi svoeto bezzakonie, a ti }e si ja so~uva{ svojata du{a”(3;17-
19).
Za razlika od ostanatite proroci koi se ograduvale od sve{teni~koto ureduvawe, Je-
zekiel gi po~ituva organiziranite verski obredi i utvrdenite verski normi, no isto-
vremeno toj planira novo op{testvo i bogoslu`ewe, soedinuvaj}i go materijalniot i
duhovniot element: so zakoni, bogoslu`ewe i Hram, toj me~tae za noviot Izrael zasno-
van na nov duh i novo srce.
Jezekiel go otfrla tradicionalnoto sfa}awe za kolektivna vina i odmazda. Toj go
brani stavot deka e sekoj poedinec gospodar na svojata sudbina. Sekoj mo`e da bide do-
bar i lo{, bez ogled na nasledstvoto i sklonosta, pa zatoa i sekoj e odgovoren za svo-
ite postapki.
“Du{ata {to gre{i }e umre. Sinot nema da strada poradi bezzakonieto na svojot tatko,
nitu pak tatkoto }e strada poradi bezzakonieto na svojot sin. Na pravednikot pravda-
ta }e si bide negova, a na bezbo`nikot bezbo`nosta }e si bide negova” (18:20).
Religiskoto kredo na Jezekiel proizleguva od dva osnovni izvora: od silnoto i mis-
ti~no li~no otkrovenie na Bo`jata slava i od veruvaweto deka ima evrejskiot narod
sveta misija, koja ne mo`e da se izneveri nekazneto. Nezavisnosta na negoviot narod e
izgubena poradi raskinatiot sojuz so Boga, no na negoviot narod }e mu bide ponuden nov
po~etok i nov sojuz. “]e im dadam novo srce i vo niv }e vdahnam nov duh. ]e go otstranam
od nivnoto telo kamenoto srce i }e im dadam srce od meso, za da se vladeat spored mo-
ite naredbi i da gi po~ituvaat moite zakoni. I tie }e bidat moj narod, a jas nivni Bog”
(11; 19-20).
So nagovestuvaweto na noviot sojuz i so slikata za izgubenata ovca i dobriot pastir,
Jezekiel vlijae vrz tvorcite na Noviot zavet, a so svoite `ivopisni opisi, toj na li-
kovnata umetnost £ dava dlaboko sodr`ajni motivi.
146
24.3.2. Trite vizii
24.3.2.1. Vizijata na Bo`jeto vozilo
Bog vo vizija mu se javuva na prorokot i mu ja doveruva misijata da mu gi prenese na nar-
odot negovite poraki. Prorokot go gleda Boga vo neobi~no vozilo, koe go dvi`at ~etiri
`ivotni so ~udna forma. Sekoe imalo po dva para krilja, glava so po ~etiri lica - na
~ovek, na orel, na lav i na vol - pravi noze, a tele{ki stapala. Nad niv bil raspnat
svod {to se preleval vo `ivopisnite boi na bo`ilakot. Dramati~na bila pojavata, ob-
viena vo bleskava svetlost i plameni. Zamavnuvaweto na kriljata bu~elo kako {um od
nadojdeni vodi, a od vodite nad nivnite glavi se slu{ale grmotevici. Pod svodot se
nao|alo ne{to {to nalikuva na prestol, a na prestolot sedel nekakov ~ovek. Naokolu
segde bleskotelo kako ogan, kako vino`ito vo oblacite vo do`dlivi denovi.
Toga{ se slu{nal glasot Bo`ji: “^oveku, te ispra}am kaj sinovite na Izrael koi se
odmetnaa od mene, sinovi so tvrd obraz i so zakoraveno srce za da im gi prenese{ mo-
ite poraki. A ti, ~oveku, ne pla{i se od niv, nitu od nivnite zborovi.... za{to `ivee{
me|u skorpii... otvori ja ustata i izedi go toa {to }e ti go dadam. I poglednav, a raka
ispru`ena kon mene, a vo nea svitok-kniga. I toj ja odvi pred mene, a taa napi{ana odv-
natre i odnadvor, vo nea pla~, vozdi{ki i lelek”. Prorokot se se}ava deka po ovaa vi-
zija bil vo besvesna sostojba sedum dena.
24.3.2.2. Idolopoklonstvoto vo hramot i kaznata
Dodeka sedel vo svojata ku}a prorokot ja po~uvstvuval bo`jata raka, koja go fatila za
per~in od kosata na glavata, go podignala vo viso~inite pome|u neboto i zemjata i go
prenela vo Erusalimskiot hram. Tamu toj videl sedumdeset izraelski stare{ini kako
palat temjan i im kadat na kumirite vre`ani vo yidot, videl lu|e svrteni kon istok
kako mu se poklonuvaat na sonceto i `eni {to sedat i go oplakuvaat Tamuz.
Odnenade`, se pojavile {estmina dobro vooru`ani lu|e, a so niv i eden oble~en vo ob-
leka od len, so pribor za pi{uvawe na pojasot. Nemu Bog mu naredil da mine niz gradot
i da gi obele`i ~elata na site, koi taguvaat i pla~at poradi gadostite {to se pravat
tamu. A na drugite {estmina im naredil da trgnat po nego i bez milost da ubivaat star-
ci, mladi mom~iwa, devojki, `eni i deca, a da gi po{tedat samo onie {to se obele`eni
so znak na ~eloto. I tie po~naa da ubivaat, najprvin stare{inite pred hramot, a potoa
i ostanatite po gradot.
Dodeka tie go pravele toa, prorokot se frlil na zemja i izvikal: “Gospode, zar navis-
tina }e go uni{ti{ seto ona {to preostanalo od Izrael?”. Bog mu odgovoril: “Mnogu e
golemo bezzakonieto vo domot na Jisrael i na Jeuda; zemjata e polna so krv, a gradot
prepoln so zlostorstvo. I zatoa ni jas nema da `alam, nitu }e se smiluvam, nivnite de-
la }e gi stavam na nivna glava”. A ~ovekot vo lenenata obleka javil: “Napraviv taka ka-
ko {to mi zapoveda”.
147
24.3.2.3. O`ivuvaweto na suvite koski (gl. 57)
Prorokot ja po~uvstvuval vrz sebe rakata na Gospod, koja go podignala, go ponela i go
spu{tila srede edno pole, polno so suvi koski. Potoa Gospod mu naredil da im proro-
kuva na suvite koski deka vo niv }e bide vdahnat duh i deka tie }e o`iveat. Koga go na-
pravil toa {to mu bilo naredeno nastanalo razdvi`uvawe, koskite se pomrdnale i se
povrzuvale sekoja so svojata. Na koskite se nadovrzale `ilite i mesoto, a odozgora se
navlekla ko`ata. Potoa duvnal veter od site ~etiri strani, vdahnal vo niv duh: kos-
kite o`iveale, zastanale na noze i stanale ogromna vojska.
“Mi re~e: ^oveku, ovie koski se siot dom Izraelov. Eve, tie velat se isu{ija na{ite
koski i zagubivme nade`, propadnavme. Zatoa re~i im: eve, }e gi otvoram va{ite gro-
bovi, narode moj ... i }e `iveete i }e ve vratam vo va{ata zemja”.
“Eve, jas }e gi soberam sinovite na Izrael i }e gi svrzam od segde i }e gi dovedam vo
nivnata zemja. I }e napravam od niv eden narod, i eden car }e ima nad site niv, nema
ve}e da ima dva naroda, i nema ve}e da bidat podeleni na dve carstva”.
24.4. O{ea
O{ea Ben Beri `iveel vo VIII vek pr.n.e. Bil prorok vo severnoto carstvo Izrael za
vreme na judejskite carevi Uzija, Jotam, Ahaz i Hizkija. Svoeto proro~ko dejstvuvawe
go zapo~nal pri krajot na vladeeweto na Jarovam II i prorokuval okolu 40 godini. Bil
s¢ u{te `iv vo nesre}noto vreme na naezdata na Asircite i propa|aweto na Izrael vo
721 godina.
Od dvanesette knigi na malite proroci, poznati pod naslovot “Tere asar” (“Dvanaeset-
mina”), knigata na prorokot O{ea e prva po red. Iako hronolo{ki taa bi trebalo da bi-
de po knigata na prorokot Amos, taa zaradi svojot obem e stavena pred nea (O{ea ima
14 glavi, a Amos samo 9). Od istata taa pri~ina i golemite proroci se staveni pred ma-
lite. Bidej}i se knigite na malite proroci mnogu kratki, tie se sobrani vo edna zbir-
ka i vo Tanahot se smetaat kako edna kniga.
Vo knigata te{ko se obvinuva izraelskiot narod zaradi idolopoklonstvoto i neverno-
sta kon Boga. O{ea ja sporedil taa nevernost so svojot nesre}en brak i so svojata neve-
rna `ena. Kako {to `enata mu bila nemu neverna, taka i narodot na Izrael mu bil neve-
ren na Boga. Ottuka osnovnata tema na O{eovoto proro{tvo bila predviduvawe na st-
ra{na kazna i, na krajot, sepak prostuvawe i osloboduvawe po iskreno pokajanie. To-
ga{ }e nadvladee silnata qubov na Boga kon svojot narod, toj povtorno }e go privle~e
kon sebe i }e se povrze so nego. Taa qubov se izrazuva so zborovite: “Kako Izraele, mo-
`am da te napu{tam, kako da te ostavam? Srceto ne mi dopu{ta za{to qubovta moja kon
tebe e pregolema”.
Stilot na prorokot O{ea e iskiten, pa zatoa e i te`ok za sledewe. Mnogu odlomki ne
se sosema jasni zatoa {to nastanite {to gi spomnuva prorokot ne se dovolno poznati.
Taka, na primer, problemot so negovata neverna `ena, predizvikal golemi diskusii, pa
bile napraveni i mnogubrojni obidi za da se rekonstruira vistinskiot tek na nastan-
ite. Spored mislewata na nekoi nau~nici, prikaznata za tragi~nata qubov na prorokot
pretstavuva samo alegori~na parabola na Bo`jata qubov kon Izrael.
148
24.4.1. Od knigata na prorokot O{ea
“Sporete se so svojata majka, za{to taa ne e moja `ena, nitu sum jas nejzin ma`. Neka go
otfrli taa bludot i prequbata pome|u svoite dojki, za da ne ja soble~am gola i da ne
ja poka`am kakva bila na denot na ra|aweto, za da ne ja odnesam vo pustina i vo zemja
presu{ena, ta da ne ja usmrtam so `ed” (gl. 2, 2-3).
“^ujte go slovoto Gospodovo, sinovi na Izrael, za{to Gospod se sudi so `itelite na ze-
mjata, za{to nema vistina ni milost, nitu poznanie na Boga po zemjata, tuku samo kletvi
i lagi, ubistva i kra`bi, prequbi i nasilstva, i krvta so krv se izme{uva. Zatoa ta`na
}e bide zemjata i nesre}ni }e bidat site nejzini `iteli i polskite yverki i pticite
nebesni, }e zginat i ribite vo moreto” (4,1-3).
“Gilad e grad na zlostornici i krvavi tragi... se otkriva bezzakonieto na Efrajim i
zlobata na [omron.... kradecot vo ku}a provaluva, a bandata nadvor pqa~kosuva...
[to da ti storam Efrajime, {to da ti storam Jehudo? Va{ata qubov is~eznuva kako ut-
rinski oblak, kako rana rosa...”.
“Oravte bezbo`nost, `neevte bezzakonie, jadevte la`ni plodovi, za{to se nadevavte
na svoite pati{ta i na mno{tvoto svoi junaci. I }e nastane vreva kaj narodot, tvrdini-
te }e se sru{at... za{to zacapavte vo zlo”(10, 13-15).
“Te znaev vo pustinata i vo zemjata presu{ena. Im dadov dobra pa{a i tie bea siti, no
{tom se nasitija, srceto im se vozgordea, ta mene me zaboravija.
Zatoa }e im bidam kako lav, na patot }e gi demnam kako tigar, kako me~ka na koja ñ go
grabnale mladen~eto, }e im go iskopam srceto vo gradite, }e gi izedam kako lav, divite
yverki }e gi rastrgnat”(13, 6-8).
“Vrati mu se Izraele, na svojot Gospod Bog. Vrati se i ka`i mu: prosti!
]e go iscelam nivnoto otpadni{tvo, }e gi qubam dragovolno i }e is~ezne mojot gnev.
]e mu bidam kako rosa na Izrael, toj }e procveta kako liljan, }e pu{ti `ili kako drv-
jeto livanonsko. ]e gi ra{iri grankite negovi, ubavinata }e mu bide kako na maslina,
a mirisot kako vo Levanon. ]e se vrati i }e prestojuva vo negovata senka, }e odgledu-
va p~enica i }e cveta kako vinova loza, spomenot }e mu bide kako vino livanonsko...
Koj e mudar neka go sfati ova i razumniot ~ovek neka spoznae, za{to ispravni se pa-
ti{tata Gospodovi: pravednicite po niv }e odat ispraveno, a gre{nicite }e se sopnu-
vaat”(gl. 14).
24.5. Joel
Malku se znae za li~nosta na prorokot Joel Ben Petuel. Vo negovata kniga ne se spom-
nuvaat nikakvi istoriski nastani vrz osnova na koi bi mo`elo poblizu da se odredi
kako `iveel i koga dejstvuval. I vremeto na nastanuvaweto na negovata kniga e pred-
met na pretpostavuvawa i nesoglasuvawa me|u nau~nicite. So ogled na toa deka proro-
kuval samo vo Judeja i vo Erusalim ne spomnuvaj}i go Izrael, bi mo`elo da se pretpo-
stavi deka e toj od Judeja i deka vo vremeto na svojata proro~ka dejnost `iveel vo Eru-
salim.
Vo Gemarata ima podatok deka dejstvuval Joel za vreme na vladeeweto na carot Je-
149
 oram, sinot na Ahav (vo polovinata na IX vek pr.n.e). Nekoi bibliski stru~waci go
smetaat za sovremenik na carot Jo{ijaua (640-609), a drugi za sovremenik na carot
Mena{e (687-642).
Istra`uva~ite od ponovo vreme go smestuvaat na krajot od VI i po~etokot na V vek pr.n.e.,
vo vremeto na Persijcite, po vra}aweto na Evreite od vavilonskoto ropstvo.
Stilot na Joel e te~en, jasen i mnogu sreden. Knigata ima ~etiri glavi i obrabotuva dve
temi. Osnovnata tema e Bo`jiot sud. Naezda od skakulci, prosledena so golema su{a se
svalila vrz Judeja, gi uni{tila poliwata i lozjata i sozdala u`asna beda i glad. Pro-
rokot slikovito gi opi{uva neprestanite naleti na skakulcite {to go prekrile celo-
to nebo. Nivnata razorna sila ja sporeduva so silata na mo}na armija. Ovaa nesre}a toj
ja objasnuva kako Bo`ja kazna i kako predznak za nabli`uvaweto na sudniot den, koga
}e bidat kazneti site onie {to £ se sprotivstavuvaat na Bo`jata volja. Prorokot mu go
prenesuva na narodot vetuvaweto za osloboduvawe na Evreite od tu|incite, za povto-
rno vospostavuvawe na dr`ava, vo koja }e vladejat izobilieto i blagosostojbata.
Vo knigata na Joel, Bog e pretstaven kako tvore~ka sila koja upravuva so istoriskite
i so kosmi~kite sobitija. Na taa sila, koja se izrazuva so poimot “Ruah Adonaj - Duh Bo-
`ji”, £ slu`at prirodnite sili za da go popravat ~ovekot i da go privedat kon Boga. Na-
ezdata od skakulci mu dava povod na prorokot da uka`e na Bo`jiot sud i da go povika
narodot na preobratuvawe. Preobratuvaweto zna~i moralno izdignuvawe, a Bo`jiot
sud - milost.
Voobi~aeno e da gi zapo~nuvaat prorocite svoite proro{tva so alegori~ni paraboli.
O{ea, na primer, zapo~nuva so prikaznata za negovata `ena bludnica. Nekoi nau~nici
smetaat deka e te{ko da se pretpostavi dali Joel ednostavno samo govori za naezda
na skakulci, zatoa {to toa ne bi pretstavuvalo nekoj poseben nastan. Naezdite od ska-
kulci bile ~esta pojava vo zemjite na drevniot istok. Spored nivnoto mislewe, naez-
data od skakulci koja se opi{uva vo knigata na Joel, pretstavuva slikovita parabola
za mnogubrojnite narodi (Aram, Amon, Moav, Edom, Egipet), koi }e gi preplavat Izrael
i Judeja za da gi uni{tat.
24.5.1. Od knigata na prorokot Joel
“^ujte go ova starci, slu{nete `iteli na zemjata! Dali nekoga{ vo va{e vreme se slu-
~ilo ne{to takvo ili vo vremeto na va{ite tatkovci?
Ka`uvajte im go toa na svoite deca, a va{ite deca na nivnite deca, a nivnite deca na
natamo{noto pokolenie.
Ona {to ostanuva od gasenicata go izeduva skakulec, ona {to ostanuva od skakulecot
go izeduva bumbar, ona {to ostanuva od bumbarot go izeduva crv”.
“Otreznete se pijanici i pla~ete zaradi vinoto {to vi go grabnale od ustite.
Vo na{ata zemja upadna narod mo}en i bezbroen. Zabite im se kako na lav, a ~elusta,
kako na lavica. Ja opusto{ija vinovata loza, go uni{tija smokvinoto drvo, go izglodaa
i go ispokinaa pa grankite mu sogolea i pobelea.
Pred niv s¢ lapa ognot, a po niv golta plamenot, pred niv e zemjata kako gradina rajs-
ka, a po niv nastanuva pusto{. Ni{to ne mo`e da im pobegne. Tie odat na juri{ po gra-
dovi, grmat kako borbeni koli, preskoknuvaat tvrdini, se ka~uvaat po ku}i, vleguvaat
vo odaite na domot kako kradci.
150
Pod niv treperi zemjata, i neboto se trese, temneat sonceto i mese~inata, yvezdite go
gubat svojot sjaj.... is~ezna radosta me|u lu|eto.
“Vratete mi se so seto svoe srce i pla~ete. Rascepete gi svoite srca, a ne ko{ulite sv-
oi, vratete mu se na svojot Bog za{to toj e milostiv i `alostiv, spor vo gnevot, a bogat
vo dobrinata”.
I Gospod }e mu odgovori na svojot narod velej}i: “Eve, vi ispra}am `ito, vino i maslo,
ta da se nasitite so nego. Nikoga{ pove}e nema da dopu{tam da se sramite pred naro-
dite.
I }e dojde denot koga }e pote~e vino od lozjata, od pasi{tata mleko, a site re~ni kori-
ta na Judeja }e bidat polni so voda”.
24.6. Amos
Knigata na prorokot Amos se stava na tretoto mesto me|u “Dvanaesetminata” mali pro-
roci, iako hronolo{ki bi trebalo da bide na prvo.
Amos bil pastir vo planinskoto selo Tekoa, blizu Erusalim i `iveel vo sredinata na
VIII vek pr.n.e. Ja napu{til Judeja i se preselil vo carstvoto Izrael, kade {to po~nal
da propoveda vo vreme na vladeeweto na carevite Uzija vo Judeja i Jarovam II vo Iz-
rael. Vo toa vreme carstvoto Izrael go dostignalo vrvot na svojata mo} i ekonomska
blagosostojba. Me|utoa, od vakvata sostojba nemale polza site `iteli na Izrael. Do-
deka bogatite `iveele vo izobilie, poniskite sloevi `iveele vo siroma{tija i bile
izlo`eni na izma~uvawe i ugnetuvawe. Kako posledica na ova do{lo do prodlabo~u-
vawe na klasnite razliki.
Ni{to podobro ne bilo ni vo pogled na verata. Nadvore{noto bogatstvo, koe nao|alo
odraz vo rasko{nite bogoslu`ewa i vo verskite sve~enosti prikrivalo mnogu slabosti
i nedostatoci. Eti~kite principi na evrejstvoto bile zapostaveni, a religijata pre-
tvorena vo obi~en formalizam.
Sto~arot od planinata vedna{ uvidel deka bogatstvoto na bogatite se temeli na ne-
pravda, na ugnetuvawe na siroma{nite i na grabawe od nivnata siroma{tija. Sogledu-
vaj}i go toa, toj hrabro se postavil kako za{titnik na narodnite prava i nastapuval
protiv mo}nite vo odbrana na siroma{tijata.
“Pravda neka pote~e kako voda, a pravdina kako silen poroj”.
Toj ja osuduva sklonosta kon u`ivawe. Gi izlo`uva na prekor razgalenite {omronski
`eni, ~ija{to edinstvena cel bila rasko{niot `ivot. Gi narekuva “ba{anski kravi”
(Ba{an e poznat po bogatite pasi{ta), koi gre{at kon bednite i siroma{nite, koi ve-
lat: “ ... donesete ni da se opieme...”.
Kako i drugite proroci i Amos go osuduval verskoto licemerstvo i istaknuval deka po-
~ituvaweto na normite za op{testvena pravda i qubovta kon bli`niot se mnogu pova-
`ni od vr{eweto na verskite obredi. Amos go proreknuva “Bo`jiot den”, denot na ne-
sre}a, temnina, taga i solzi, denot na Bo`jiot gnev protiv gre{niot narod. Bo`jiot den
}e go sledat kosmi~ki znaci - potres i pomra~uvawe na Sonceto. Vo vremeto na rops-
tvoto, Bo`jiot den }e bide den na uteha i na obnovuvawe na Izrael.
Prorokot govori i protiv stranskite narodi zaradi nivnite nedela, ja poka`uva Bo`j-
ata pravda koja go dostignuva svojot vrv vo govorot protiv Izrael i istaknuva deka Bog
151
 }e ja ostvari taa pravda. Gi objasnuva prednostite na izbraniot narod, no i negovata
golema obvrska da ja brani pravdata.
24.7. Ovadja (Ovadija)
Amos e prviot bibliski prorok ~ii{to poraki se zapi{ani vo celost. Malata kni{ka
od devet glavi pretstavuva remek delo vo kni`evnosta kako poradi temata, taka i po-
radi kni`evnata obrabotka. Iako po status selanec od zatureniot planinski kraj, toj
uspeal da gi izrazi ideite {to bile daleku pred negovoto vreme. Zatoa i zaslu`uva da
bide vbroen vo grupata na najgolemite mudreci. Toj govorel deka e Bog zasegnat za site
lu|e, a ne samo za Izraelcite. Izraelcite nema da imaat nikakva prednost pred Boga
ako ne se potrudat da gi sledat Bo`jite pati{ta, a Bo`jite pati{ta se pati{tata na
pravednosta, koi mo`e da se sledat edinstveno so vr{ewe dobri dela, a ne so izvr-
{uvawe verski obredi.
24.6.1. Od knigata na prorokot Amos
“Gi preziram i gi mrazam va{ite praznici, omrazeni mi se va{ite sve~enosti.
Trgnete go od mene bu~noto {umewe na va{ite pesni, ne sakam da gi slu{am zvucite na
va{ite harfi...”.
“]e gi pretvoram va{ite praznici vo lelek, a va{eto peewe vo ta`a~ki pesni...”.
“Te{ko na onie {to ja pretvoraat pravdata vo pelin i vo prav i ja sotiraat ~esnosta...”.
“Vie go mrazite ~ovekot {to deli pravda i go ukoruvate onoj {to zboruva ~esno”.
Toa e zatoa {to go gazite siroma{niot, grabate od nego danok vo `ito - vo domovite
{to gi soyidavte od delkan kamen nema nikoga{ da `iveete, od milnite lozja {to gi
nasadivte, nikoga{ ne }e se napiete vino. Za{to znam za mnogu va{i zlodela i za pre-
golemite grevovi va{i. Go tol~ite pravednikot i zemate mito, gi odbivate siroma{-
nite na gradskite porti (5,10-12).
Sve{tenikot Amacija od Betel mu pora~al na carot Jarovam deka go buntuva Amos nar-
odot i prorokuva deka carot }e zagine od me~, a deka Izrael }e bide odveden vo progo-
nstvo.
24.8. Od knigata na prorokot Ovadija
A na Amos mu re~e: “Begaj proroku, odi i begaj vo Judeja, tamu jadi leb i tamu proroku-
vaj, a ovde vo Betel nemoj pove}e da prorokuva{“.
A Amos mu odgovori: “Ne sum ni prorok, ni sin na prorok, tuku sto~ar i bera~ na smokvi.
No Bog me oddeli od stadoto i mi re~e: Odi i prorokuvaj mu na Izrael, na mojot narod”.
“Dali rika lavot vo {umata ako nema plen?
Dali re`e lav~eto vo kalta svoja ako nema ulov?
Dali se fa}a pticata vo stapica, ako nema stapica?
Dali }e donese nesre}ata glad ako ne ja isprati Bog?
Ni{to ne pravi Bog dodeka ne im gi otkrie tajnite svoi na slugite svoi - prorocite.
Lavot rika - i koj ne }e se ispla{i?
Gospod govori - i koj da ne prorokuva?
Toj go pretvora mrakot vo zora,
Denot - vo mra~na no}.
Toj gi svikuva vodite morski
i gi preleva preku liceto na zemjata.
152
Od dvanaesette knigi na malite proroci, poznati pod imeto “Tere asar” (“Dvanaeset-
mina”), knigata na prorokot Ovadija e ~etvrta po red. Toa e najkratkata kniga vo Sta-
riot zavet - ima edna glava so samo dvaeset i edna re~enica.
Za nejziniot avtor nema nikakvi podatoci. Nekoi nau~nici smetaat deka e Ovadija po
poteklo Edomec, koj go prifatil evrejstvoto.
Spored edno rabinsko tolkuvawe, Ovadija bil sovremenik na prorokot Elija i na iz-
raelskiot car Ahav. Toj navodno, go kriel Elija i Bo`jite proroci od bezbo`nata Iz-
evel, `enata na carot Ahav.
Me|utoa, vrz osnova na sodr`inata na knigata, bi mo`elo da se zaklu~i deka `iveel
nejziniot avtor vo V vek pr.n.e., neposredno po razoruvaweto na Prviot hram. Su{tina-
ta na negovoto proro{tvo pretstavuva te{ko obvinenie protiv Edom, ve~niot neprija-
tel na Judeja, zaradi negoviot predavni~ki odnos kon Judeja vo najte{kite migovi od
nejzinata istorija.
Edomcite mu pomognale na Nevukadnecar da ja pokori Judeja i da gi odvede nivnite
bra}a vo ropstvo (Edom e Esav - bratot na Jakov). Tie istovremeno trgnale od oblasta
na Mrtvoto More i ja zazele nenaselenata ju`na oblast na Judeja do Hebron. Zatoa pro-
rokot im ja prorokuva nivnata propast.
Ovadija potsetuva na psalmot 137,7 vo koj stoi: “Ne prostuvaj im go, Gospode, na sino-
vite Edomovi denot na Erusalim, koga tie govorea: “Sramnete go, sramnete go so zemja”.
Ovadija go predviduva denot koga }e mu gi vrati Gospod na evrejskiot narod negovata
nezavisnot i zemja, a bezbo`nite narodi {to go ugnetuvale }e bidat uni{teni. “Toj den
domot na Jakov }e bide ogan, domot na Josif - plamen, a domot na Esav - slama, pa }e
go zapalat i }e go izgorat i od domot na Esav nema da ostane ni traga”.
“]e napravam da bide{ posleden me|u narodite, sosema prezren, te zavela zlobata na
srceto tvoe. ]e `ivee{ visoko vo kameni pe{teri, i vo srceto svoe }e misli{: koj mo-
`e da me spu{ti na zemjata?”
Da se vivne{ visoko kako orel, me|u yvezdite da svie{ gnezdo, i ottamu }e te simnam,
taka govori Gospod.
Za krvavoto kolewe nad bratot Jakov, }e te obzeme sram i }e is~ezne{ zasekoga{. Ne
nasladuvaj £ se na nesre}ata na bratot svoj, ne likuvaj nad sinovite judejski na denot
na nivnata propast.
Ne posegnuvaj po nivniot imot na denot na nivnata nesre}a.
Ne stoj na krstopatite za da gi ubie{ nivnite begalci.
Za{to nabli`uva denot Gospodov za site narodi! ]e ti se vrati milo za drago, tvoite
dela }e padnat na tvojata glava.
153
24.9. Jona
Prorokot Jona ben Amitaj e pettiot po red od dvanaesette mali proroci poznati pod
imeto “Tere asar” (“Dvanaesetmina”). Dejstvuval vo Izrael za vreme na vladeeweto na
carot Jarovam II vo VIII vek pr.n.e.
Negovata kniga e edinstvena me|u svetite spisi i po mnogu ne{ta se razlikuva od osta-
natite proro~ki knigi. Napi{ana e vo forma na prikazna. Vo nea ne se spomnuvaat nitu
Izrael, nitu drugi narodi. Vo nea nema proro~ki vizii tuku ednostavno se iznesuvaat
do`ivuvawata na prorokot kogo go Bog ispratil vo golemiot grad Niniva za da ja najavi
negovata propast.
Dodeka drugite proroci verno gi prenesuvaat bo`jite poraki i nastojuvaat da gi ostva-
rat so site sili, Jona uporno se obiduva da gi odbegne, od strav deka tie mo`e da ne se
ostvarat. Toj znae deka e Bog milostiv i deka prostuva, pa deka toga{ toj }e bide ob-
vinet kako la`en prorok i izlo`en na besot na narodot i na carot.
Po niza vozbudlivi sobitija, Jona sepak ja prifatil misijata i zaminal za Niniva za
da ja objavi Bo`jata poraka. Me|utoa, koga negovata zakanuva~ka poraka ne se ostvari-
la, toj na krajot ostanal dlaboko navreden.
Knigata na Jona zaslu`uva da bide vbroena me|u proro~kite knigi zatoa {to sodr`i
mo{ne vozvi{en izraz na univerzalnosta na religijata i donesuva seriozni poraki:
Bog e milostiv kon site su{testva koi{to gi sozdal, i kon lu|eto, i kon `ivotnite. Ne-
govata odlu~nost da spasuva i da pro{teva ne se odnesuva samo na Evreite, tuku i na
pripadnicite na ostanatite narodi - na celiot svet. Dobrinata na srceto i podgotve-
nosta za pokajanie mo`e da se najdat nasekade me|u lu|eto.
Prikaznata za Jona se ~ita kako Aftara na Jom Kipur za vreme na popladnevnoto bo-
goslu`ewe (Minha), so {to se nastojuva da se istakne silata na pokajuvaweto so koe
mo`e da bidat otkupeni i najgolemite grevovi.
Do`ivuvaweto na Jona so golemata riba koja go progoltala slikovito se tolkuva kako
ropstvoto {to go progoltalo Izrael, a spasuvaweto od nejzinata utroba i isfrluvawe-
to na kopno, se tolkuva kako osloboduvawe od progonstvoto.
Vrz osnova na rasprostranetoto mislewe deka golemata riba koja go progoltala proro-
kot Jona bila kit, racionalistite od XIX vek tvrdat deka na Biblijata ne mo`e da £ se
veruva, za{to kitot se hrani so mali ribi i ne mo`e da progolta ~ovek. No fakt e deka
vo Biblijata ne se spomnuva kit, koj mu e nepoznat na Sredozemnoto More, tuku “dag ga-
dol”, {to vo prevod bukvalno zna~i “golema riba”.
24.9.1. Sodr`ina na knigata
Knigata ima ~etiri glavi. Vo prvata Bog mu nareduva na prorokot da odi vo Niniva i
da go objavi nejzinoto uni{tuvawe. Niniva, koja e smestena na bregot na rekata Tigar i
bila glaven grad na mo}noto carstvo Asirija, za Evreite pretstavuvala olicetvorie-
nie na izopa~enost i na razvrat. Vo `elbata da ja odbegne neprijatnata zada~a so po-
mo{ na begstvo vo drug grad, Jona zaminal za Jafa, od kade {to se ka~il na brodot za
Tar{i{ (fenikiska naselba vo Andaluzija, [panija).
Bog ispratil stra{na bura. Besnoto more i ogromnite branovi pretstavuvale opasnost
i se zakanuvale deka }e go razbijat brodot. Po zaludnite obidi da go olesnat brodot
154
so isfrluvawe na tovarot vo moreto i so molitvi do Boga, mornarite odlu~ile da fr-
laat kocka, pa taka da go otkrijat mo`niot vinovnik za svojata nesre}a. Kockata pad-
nala na Jona i toga{ tie po~nale da go raspra{uvaat koj e toj, {to e toj i od kade doa|a.
Toj im odgovoril deka e Evrein i deka veruva vo Boga koj e na nebesata, deka ja prizna-
va vinata, pa zatoa predlo`il da go frlat vo moreto. No bogobojazlivite mornari ne
se osmelile da go storat toa, tuku se obidele da go po{tedat i da go istovarat na ko-
pno. Taka tie silno zaveslale kon bregot, no moreto besneelo s¢ po`estoko. Vo svojot
o~aj tie mu se pomolile na Boga, baraj}i prostuvawe, go frlile Jona vo moreto, koe ve-
dna{ se smirilo.
Vo vtorata glava Bog ja ispra}a golemata riba koja go progoltala Jona. Jona ostanal vo
nejzinata utroba tri dena i tri no}i, a toga{ mu se pomolil na Boga i pobaral spasuva-
we. Gospod £ zapovedal na ribata da go isfrli Jona od svojata utroba na kopnoto.
Vo tretata glava Bog povtorno go pra}a prorokot vo Niniva. Jona poslu{al, vlegol vo
gradot i objavil deka gradot }e bide uni{ten za ~etirieset dena. Toga{ carot, blago-
rodnicite i site gra|ani se oblekle so vre}i, sednale vo pepel i postele. Postela du-
ri i stokata. Uviduvaj}i deka e nivnoto kaewe iskreno, Bog im prostil i go po{tedil
gradot.
Vo ~etvrtata glava, razo~aran poradi neuspe{nata misija, prorokot mu se obra}a na
Boga: “Pobrzav da pobegnam za{to znaev deka si baven vo gnevot, a brz vo prostuvawe-
to. Zemi ja sega mojata du{a, za{to poarno mi e da umram otkolku da `iveam”.
Jona izlegol od gradot i si izgradil edna mala koliba pa sednal vo nejzinata ladov-
ina. Bog napravil da izrasne tikva so golemi listovi za da go {titat od sonceto. Jona
na toa mnogu se izraduval, no vo zorata Bog ispratil crv za da go nagrize stebloto od
tikvata i taa se isu{ila. Utroto sonceto zapeklo silno i Jona se onesvestil. Toj po-
vikal, baraj}i pomo{ od Boga i posakal da umre. Bog go pra{al dali navistina se luti
samo zaradi edna tikva. Jona odgovoril: “Da, se lutam i zaradi toa bi umrel”. Toga{ Bog
go ukoril: “Tebe ti e `al za edna tikva {to sama niknala i porasnala, a ti voop{to ne
si se trudel okolu toa. Za edna no} taa nikna, za edna no} isto taka se isu{i. Pa kako
da ne mi bide mene `al za golemiot grad vo koj `iveat pove}e od sto i dvaeset iljadi
nevini lu|e i tolku mnogu stoka?”
24.10. Miha (Mihej)
Prorokot Miha od More{et vo carstvoto Judeja e {estiot po red od dvanaesette mali
proroci poznati pod imeto “Tere asar” (“Dvanaesetmina”).
Toj bil sovremenik na Amos, O{ea i Je{aja i dejstvuval vo Judeja za vreme na vlade-
eweto na carot Jotam, Ahaz i Hizkija vo VIII vek pr.n.e.
Knigata na prorokot Miha ima sedum glavi, koi po smisla se podeleni na tri dela. Se-
koj del sodr`i po edno proro{tvo koe zapo~nuva so povik do narodot na Izrael i na
Judeja da go soslu{aat Bo`jeto slovo. Nastojuvaj}i da vlijae pove}e vrz narodot, otko-
lku vrz knezovite i poglavarite, toj se izrazuval so ednostaven jazik koj bil razbir-
liv i za neobrazovanite lu|e.
Negovite proro{tva zapo~nuvaat so zakani i so najava na kazna, a zavr{uvaat so nade`
i so vetuvawe za podobra odnina.
Prorokot govori protiv op{testvenoto bezzakonie i rasipanost, gi obvinuva vlasto-
155
 dr{cite zaradi nivnata rasipanost i licemernost, zaradi ugnetuvaweto i iskoristu-
vaweto na siroma{nite, na koi “im ja derat ko`ata i im go kinat mesoto od koskite”.
Zatoa }e gi stigne pravedna kazna: “Te{ko na onie, koi no}e vo postelite smisluvaat
bezzakonie i razmisluvaat za zlo, a {tom }e osamne utroto ve}e go izvr{uvaat, za{to
silata e vo nivnite race”. Toj £ ja predviduval na Judeja istata propast koja svoevre-
meno mu ja proreknal Amos na severnoto carstvo. No propasta nema da bide kone~na:
kaznata }e mo`e da se odbegne so iskreno pokajanie za{to e Bog milostiv i im prostu-
va na gre{nicite koi mu se vra}aat.
Miha vo eden edinstven stih izlo`il tri nenadminati eti~ki principi, koi pretsta-
vuvaat ideal na religijata i koncizno go izlo`il ona {to mo`ele da go ka`at site pr-
oroci: “Ti go poka`al, ~oveku, ona {to e dobro i {to go bara Gospod od tebe: da ja bra-
ni{ pravdata, da go qubi{ milosrdieto i da odi{ smireno pred svojot Bog” (6,8).
Vra}aweto kon poskromniot na~in na `ivot, napu{taweto na bogatstvoto, mo}ta i na-
silstvoto, }e poslu`at kako osnova za izgraduvawe nov i poureden svet koj }e se osno-
va vrz bratstvoto me|u narodite, a Hramot vo Erusalim }e slu`i kako duhovno sredi-
{te na svetot.
Kako {to i samiot mu pripa|al na poniskiot sloj, toj najavil deka spasot na Izrael }e
mu go donesat tokmu poniskite sloevi.
Knigata sodr`i i vizii za sudniot den.
Miha bil pomlad sovremenik na prorokot Je{aja, a mo`ebi i negov u~enik. Kako i Je-
{aja, i Miha predviduval mesijanska idnina vo koja narodite nema pove}e da vodat me-
|usebni vojni. Faktot {to i dvata proroci ja objavile vizijata za seop{t mir go otvo-
ril pra{aweto: dali Miha gi naveduval zborovite na Je{aja, ili Je{aja zborovite na
Miha, ili pak, i dvata proroci gi naveduvale proro{tvata od nekoj nepoznat prorok od
postaro vreme.
24.10.1. Od knigata na prorokot Miha
“^ujte site vie narodi, po~uj zemjo i s¢ {to te ispolnuva. Gospod }e svedo~i protiv vas
od svojot svet Hram. Za{to eve, Bog izleguva od svoeto mesto, se simnuva i odi po vi-
so~inite zemni. Ridovite se topat pod nego, a dolinite se svivaat kako vosok pred ogan
i kako voda {to se sleva niz strminata. ]e go pretvoram [omron vo urnatini... nego-
vite kamewa }e gi istrkalam vo dolinata i }e gi otkrijam temelite na negovoto utvr-
duvawe.
Te{ko na onie {to smisluvaat nedela i {to zagovaraat zlo vo svoite posteli. A koga
}e osamne, go izvr{uvaat za{to silata e vo nivnite race i ako posakaat poliwa, gi gra-
baat, zemaat ku}i i vr{at nasilstvo vrz ~ovekot i vrz ku}ata na sopstvenikot i vrz ne-
goviot posed...
^ujte poglavari na Jakov, i sudii na domot Izraelov! Vie koi treba da go poznavate za-
konot, go mrazite dobroto, a go qubite zloto. Vie na koi zakonot vi e odvraten, vie, koi
ja izvrtuvate pravdata, vie, koi go gradite Cijon vo krv, a Jeru{alajim vo zlostorst-
vo....
Zaradi vas Cijon }e stane preorano pole, Jeru{alajim, urnatina, a ridot na Hramot }e
go prekrie {uma...
Na sudniot den gorata na Hramot Gospodov }e bide podgotvena i }e se izdignuva nad
156
rit~iwata. I }e itaat kon nea i }e doa|aat mnogu narodi govorej}i: “Da se iska~ime na
ridot Gospodov i vo Domot na Boga Jakovov. Neka ni gi poka`e svoite pati{ta za da od-
ime po niv od Jeru{alajim. Toj }e upravuva so mnogu narodi i }e im bide suditel na mo-
}nite. Svoite me~ovi }e gi prekovaat vo plugovi, a svoite kopja vo srpovi; narodot na
narod ne }e krene me~ i nema da se u~i da vojuva. Sekoj mirno }e si sedi pod svojata vi-
nova loza i smokva i od nikogo nema da se pla{i”.
24.11. Nahum
Prorokot Nahum Aelko{i, ~ie{to ime zna~i uteha, e sedmiot po red od dvanaesette
mali proroci poznati pod imeto “Tere asar” (“Dvanaesetmina”).
Nahum prorokuval vo Judeja, od sredinata na vladeeweto na carot Mena{e, do krajot
na vladeeweto na carot Jo{ijaua. Knigata verojatno bila napi{ana kon krajot na VII
vek pr.n.e., neposredno pred ili po pa|aweto na Niniva, glavniot grad na Asirija vo ra-
cete na Vaviloncite (612 god. pr.n.e)
Za razlika od drugite proroci koi go osuduvaat bezzakonieto i op{testvenata neprav-
da vo Izrael i vo Judeja, prorokot Nahum ne govori za zlodelata na svojot narod, tuku
za zlodelata na Asirija. Toj slikovito go opi{uva propa|aweto na Asirskoto Carstvo,
ve~niot neprijatel i ugnetuva~ na Izrael Prorokot go slavi Boga kako praveden od-
mazdnik, a padot na Niniva go smeta za Bo`ja presuda na tiraninot.
Negovata kniga, koja ima samo tri glavi, spa|a me|u najubavite knigi na bibliskata kni-
`evnost kako spored stilot, taka i spored izrazot. Vo negovite poraki neprekinato
odeknuva krikot za pravda. Toj nastapuva vo ime na posramotenoto ~ove{tvo, koe go ga-
zat nemilosrdnite vojski na Asirija, proreknuva razoruvawe na nejzinata prestolnina
i poka`uva odmazdni~ka radost poradi skr{uvaweto na omrazenoto Asirsko Carstvo.
Niniva se sporeduva so bludnica, no prorokot ne se osvrnuva tolku na nejzinoto idol-
opoklonstvo, kolku na nejzinata al~nost i ve{tina da se bogati na smetka na drugite
narodi. Bog }e ja kazni i }e ja posramoti, kako {to se kaznuvaat prequbnicite.
Vo vtorata glava (2-8,9), prorokot soop{tuva deka li~el gradot na ezero, od {to mo`e
da se zaklu~i deka negovata katastrofa ja zabrzala poplava. Istori~arite zabele`a-
le deka Niniva dolgo vreme se sprotivstavuvala na opsadata. Duri toga{, koga poradi
golemite do`dovi se izlejale vodite na rekata Tigar, go poplavile gradot i gi razori-
le negovite utvrduvawa, neprijatelot uspeal da vleze vo gradot i da go pokori.
Za `ivotot na prorokot ne se znae ni{to. Prekarot “Aelko{i”- Elko{anec, go dobil
spored mestoto Elko{, za koe nekoi tvrdat deka se nao|alo vo Galil. Spored narodno-
to predanie, Elko{ e grat~e na isto~niot breg na rekata Tigar, nedaleku od gradot Mo-
sul. Vo nego se nao|a eden grob, za koj mesnoto naselenie i den-denes tvrdi deka e toa
grobot na prorokot Nahum. Ne e isklu~ena mo`nosta deka Nahum bil odveden vo asirsko
ropstvo i tamu umrel.
24.11.1. Od knigata na prorokot Nahum
Vizija za propasta na Niniva
“Gospod e baven vo gnevot, no gre{nicite gi stignuva negovata kazna. Negovite pati{ta
se vior i oluja, oblacite se pra{inata pod negovite noze.
157
 Presu{uvaat moriwata i rekite, veneat cvetovite na Levanon, Ba{an i Karmel.
Se tresat pod nego gori i planini, se rastopuvaat ridovi, se rastreperuva zemjata i vs-
elenata i s¢ {to e vo nea.
Te{ko na gradot-krvnik, poln so grabe` i laga! Slu{ajte go pluskaweto na bi~evite, i
treskotot na trkalata i potskoknuvaweto na kolite.
Poglednete gi kowite kako se sprepnuvaat, so kowanicite vo nalet, bolskot od me~ovi
i sekavici od kopja, mnogu raneti, kupi{ta mrtovci i trupovi do beskraj.
Toa e nagradata za razvratot na bludnicata koja go zaveduva{e svojot narod so svoeto
bludni~ewe.
]e ja krenam polata od nejzinata obleka vrz nejzinoto lice, }e im ja poka`am na naro-
dite nejzinata golotija i na carstvata, nejzinata stramotija, }e ja stavam na stolbot na
sramot.
Site }e begaat od tebe i }e re~at: “Niniva, opusto{i. I nikoj nema da te `ali, nikoj ne-
ma da te te{i”.
24.12. Havakuk
Havakuk e osmiot po red od dvanaesette mali proroci poznati pod imeto “Tere asar”
(“Dvanaesetmina”).
Ni{to ne se znae za negoviot li~en `ivot. Nekoi nau~nici smetaat deka toj bil pom-
lad sovremenik na prorokot Je{aja, a drugi deka bil pomlad sovremenik na prorokot
Jeremija.
Spored rabinskoto predanie, prorokot Havakuk `iveel vo sredinata na VII vek pr.n.e.
vo Judeja, za vreme na vladeeweto na carot Mena{e.
Nekoi sovremeni istra`uva~i na Tanahot pretpostavuvaat deka prorokuval vo vreme-
to na carot Jeojahim (po~etokot na VI vek), a drugi pak mislat deka dejstvuval po razo-
ruvaweto na Prviot hram.
Zemaj}i ja predvid sodr`inata na knigata koja istoriski soodvetstvuva na sostojbata
od 615 god. pr.n.e., vo vremeto na vladeeweto na Vaviloncite, mo`e da se pretpostavi
deka knigata na prorokot Havakuk e sostavena vo toa vreme.
Knigata ima tri dela. Prorokot vo prviot del kako Ijov (Jov), vo dijalog so Boga, mu se
`ali za bezzakonieto koe zavladejalo so svetot. Toj izrazuva strav i taguvawe i go
prekolnuva Boga da go spasi svojot narod.
Prorokot e voznemiren poradi toa {to e Bog ramnodu{en kon tvrdokornosta, ne~ove~-
nosta i nasilstvoto na ugnetuva~ot.
Postavuvaj}i go pra{aweto za odnosot pome|u zloto i bo`jata pravednost, toj se zapra-
{uva: “Ako gi kaznuva Bog Izraelcite poradi nivnite prestapi i protiv niv gi pokrenu-
va Haldejcite, zo{to toga{ dopu{ta tie so zlodela da preteruvaat vo sekoja mera?”.
Nivnite neprekinati pobedi i uspesi mu se ~inat deka se nespoivi so Bo`jata pravda.
“^isti se o~ite tvoi, ta ne mo`e{ da go gleda{ zloto; zo{to toga{ gi gleda{ i gi trpi{
predavnicite, mol~i{ koga zlostornikot go progoltuva popravedniot od sebe”.
158
Prorokot negoduva poradi toa {to Bog dozvoluva negoviot narod neprekinato da stra-
da. Odgovorot sledi od samiot prorok iska`an vo vid na vizija: Haldejcite }e gi dos-
tigne pravedna kazna, koja }e bide kone~na, dodeka kaznuvaweto na pravednicite e sa-
mo privremeno. “Zloto na krajot }e is~ezne od liceto na zemjata, ~esnosta i ~estitos-
ta }e ostanat”.
Sredniot del od knigata sodr`i pet kletvi, a sekoja zapo~nuva so “Te{ko mu na onoj”.
Nivnata zaedni~ka tema e deka nasilnikot }e gi do`ivee istite stradawa {to im gi
nanesuva na drugite.
“Te{ko mu na onoj {to podiga grad vrz krv i go gradi na bezzakonie” (2,12).
Vaviloncite gi opi{uva kako kradci, iznuduva~i, ubijci i pijanici. Od niv se `alat
mnogu narodi {to bile upropasteni.
Prorokot sebesi se zamisluva kako stra`ar na visoka kula koj budno nabquduva {to se
slu~uva, razmisluva za pra{awata {to go ma~at i o~ekuva odgovori. Kulata pri toa
treba da se sfati kako vnatre{no svetlo na otkrovenie. Niz site tri dela od knigata
provejuva edna misla: “Bo`jite pati{ta se tainstveni (1,13). Bog gi odbira paganite i
neprijatelite kako sredstvo so koe go kaznuva svojot narod (2,4). Toj ne odgovara kako
o~uv, tuku kako tatko”.
Krajot na knigata pretstavuva molitva do Boga koj se pojavuva i mu donesuva spas na sv-
ojot narod. Vo nego se vozveli~uvaat mo}ta i slavata Bo`ja i se iska`uva neuni{tiva-
ta vernost na poetot kon Boga.
Knigata vo celost izobiluva so bogatstvo od misli, poetska sila i izraz. Molitvata vo
tretata glava spa|a me|u najdobrite kni`evni ostvaruvawa vo Tanahot.
Me|u svitocite {to gi otkrile beduinite vo 1947 godina kaj Mrtvoto More, pronajden e
i eden komentar na knigata Havakuk od I vek pr.n.e.
24.12.1. Od knigata na prorokot Havakuk
“Do koga }e povikuvam za pomo{, a ti nema da me slu{a{, do koga }e baram spas od na-
silstvoto, a ti nema da me spasuva{?”
“Zo{to mi ja iznesuva{ pred o~i nepravdata, me tera{ da gledam nasilstvo?”
“So lu|eto postapuva{ kako so ribi vo moreto, kako so vleka~i {to nemaat gospodar.
Dozvoluva{ zlostornikot da gi lovi so jadica, so mre`a da gi izvlekuva i sobira, pa
so niv da se go{teva”.
“Poglednete lu|e, i ~udete se {to }e napravam, za{to nema da poveruvate ako vi go ra-
ska`e nekoj toa.
Eve gi krevam Haldejcite, stra{en i morni~av narod koj navleguva vo zemjata i pqa~ka.
Kowite mu se pobrzi od leopard, pobrzi od volcite vo no}ta. Negovite kowanici pri-
stignuvaat od daleku, kako orli se upatuvaat kon plenot i sobiraat robje kako pesok.
Im se potsmevaat na carevite, se poigruvaat so knezovite, gi zazemaat tvrdinite so
lesnotija”.
“Te{ko mu na onoj {to natrupuva tu|o, te{ko mu na onoj {to se lakomi so ne~esni pe~al-
bi i go sviva gnezdoto svoe vo viso~inite za da se za{titi. Toj £ nanel sram na svojata
ku}a, sotiraj}i mnogu plemiwa”.
159
 “I kamenot od yidovite krika, a gredite vozvra}aat so pla~...”.
“Sum slu{nal, Bo`e, za tvojata slava, se pla{am, Gospode, od tvoeto delo, bidi milo-
stiv vo gnevot svoj.
Kade {to }e stapne{, zemjata se trese, planinite se raspa|aat, bregovite se ru{at, ka-
de {to }e pogledne{, treperat narodi, pati{tata tvoi se ve~ni.
24.13.1. Od knigata na prorokot Cefanija
Dali }e plamne tvojot gnev na rekite, besot na moreto? Ti java{ na svoite kowi, na po-
bedni~ki koli. So poroi ja rasekuva{ zemjata, so kowite gazi{ po more, po morskata
{ir so silni vodi.
Go slu{am tvojot glas i siot se tresam i treperam, se rastreperija i usnite moi, kos-
kite se raspa|aat, nozete mi se tresat.
24.13. Cefanija
Prorokot Cefanija Ben Ku{i e devettiot po red od dvanaesette mali proroci poznati
pod imeto “Tere asar” (“Dvanaesetmina”).
Bil postar sovremenik na prorokot Jeremija i negov sogra|anin. @iveel vo Erusalim
za vreme na vladeeweto na carot Jo{ija, vo vtorata polovina na VII vek pr.n.e. Dobro
go poznaval Erusalim, Hramot i sostojbite vo dvorot, pa zatoa se pretpostavuva deka
poteknuval od carsko semejstvo.
Cefanija bil eden od prvite proroci, koj go prekinal molkot {to trael pedeset godi-
ni, po smrtta na golemiot prorok Je{aja. Toj nastojuval da gi razbudi moralnite ~uv-
stva na svojot narod, koj ja usvoil verata i obi~aite na asirskiot osvojuva~.
So ogled na toa {to `estoko go napa|al idolopoklonstvoto, Cefanija spored sekoja ve-
rojatnost dejstvuval pred verskite reformi koi gi zapo~nal carot Jo{ija vo 622 god.
pr.n.e.
Knigata na prorokot Cefanija ima tri glavi, a sekoja od niv sodr`i po edno proro{tvo.
Prvoto proro{tvo e ostra kritika i zakana na narodot na Judeja zaradi izopa~enosta,
verskoto zastranuvawe i prifa}aweto na mnogubo`e~kite vlijanija. Toj gi obvinuva
carevite, nivnite sovetnici, “koi se oblekuvaat po primerot na tu|inci, trgovcite vo
novite delovi na gradot, grabe`livite sudii i dvoli~nite sve{tenici”.
Vtroto proro{tvo e vpereno protiv sosednite paganski narodi, neprijateli na Judeja.
Vo nego se proreknuva nivnata propast: filistejskite gradovi }e bidat razoreni, Moav
i Aman opusto{eni, a Niniva, glavniot grad na Asirija, }e bide pretvorena vo urnati-
ni po koi }e pasat ovci i kade {to }e gi svivaat pticite svoite gnezda.
Seto toa }e se slu~i onoj den koga Bog }e se pojavi i }e go isturi svojot gnev na Judeja
i na drugite narodi. “Jas }e im donesam nevolja na lu|eto, taka {to tie }e odat kako
24.14. Hagaj
slepci za{to gre{ele protiv Gospoda; nivnata krv }e se razlee kako pra{ina i nivno-
to meso kako lepe{ka”.
Vo tretata glava se povtoruva zakanata od prvata glava, a potoa sledi najava na Ma-
{ijahot (Mesijata), koj na izbraniot narod }e mu donese ~est i slava. I paganskite nar-
odi i celoto ~ove{tvo }e mu se vratat na Boga i }e ja prifatat negovata vera. ]e dojde
spasenieto vo koe site tie narodi, pro~isteni i ozdraveni }e go povikuvaat imeto na
Gospoda i }e vr{at obred na negoviot svet rid.
160
Prorokot vo svoite poraki bara ~istota na srceto i na odnesuvaweto i ja istaknuva mi-
slata deka ima stradaweto vospitna vrednost.
“S¢ }e izbri{am od liceto na zemjata: lu|eto, pticite nebesni i ribite morski.
]e udram na Judeja i po `itelite na Jeru{alajim, }e go istrebam od ova mesto ostato-
kot Baalov. ]e gi kaznam knezovite i princovite i site {to gi polnat palatite na svo-
ite gospodari so nasilstvo i so izmama. ]e gi kaznam i onie {to bezgri`no sedat i mis-
lat deka Bog nema da im stori ni dobro, ni zlo. Nivnite imoti }e bidat opqa~kani, ni-
vnite ku}i opusto{eni. Tie nema da `iveat vo ku}ite {to gi izgradile, nitu }e pijat
vino od lozjata {to gi nasadile...
Nabli`uva golemiot den na gnevot Gospodov, denot na nevolja i gor~ina, na u`as i pu-
sto{ewe, denot koga i junakot }e zapla~e...
Gaza }e bide napu{tena, A{kelon opusto{en, A{dod iselen, Ekron iskorenet...
]e te poni`am zemjo, na Filistejcite, }e gi istrebam site tvoi `iteli.
Moav }e bide kako Sedom (Sodoma), a Amon kako Amora (Gomora), poliwata }e bidat
prekrieni so korov i kupi{ta sol, vo ve~na pusto{. ]e ja razoram zemjata asirska, Ni-
niva }e ja pretvoram vo pustina...
Te{ko na nepokorniot, odmazdni~ki i nasilni~ki grad. Negovite knezovi se lavovi
{to rikaat, negovite suditeli, no}ni volci, prorocite negovi se obi~ni la`livci. Ne-
govite sve{tenici go skvernavat Svetili{teto i go kr{at Zakonot, bezzakonie bez
sram...
Pobarajte go Gospoda, site vie ~edni na zemjata, pobarajte poniznost i pravednost, vie
mo`ebi }e bidete po{tedeni na denot na Bo`jiot gnev... vo onoj den nema da se srami{
od svoite nedela {to si gi napravil protiv mene. ]e gi otstranam od tvojata sredina
gordelivite falbaxii, }e gi ostavam samo siroma{nite i skromnite. Tie nema ve}e da
pravat nepravda, nema ve}e da govorat lagi, }e mo`at da rabotat i da se odmaraat bez
strav.
]e im dadam na narodite jasen govor deka mo`am da go povikuvam imeto Gospodovo i da
mu slu`am ednodu{no.
Vo ona vreme }e gi izbavam kucite, }e gi soberam proteranite i tie }e bidat slaveni
vo site zemji kadeto bile posrameni...
Gospod e vo tvojata sredina, ne pla{i se pove}e od zloto”.
Hagaj e desettiot po red od dvanaesette mali proroci poznati pod imeto “Tere asar”
(“Dvanaesetmina”). Bil sovremenik na prorocite Zaharija i Malahija.
Negovata proro~ka aktivnost zapo~nala 521 god. pr.n.e. za vreme na persiskiot car Da-
rij I, odnosno 18 godini po dozvolata na Kir, so koja bilo ovozmo`eno da se vratat pro-
teranite Evrei vo Judeja od vavilonskoto ropstvo. So nego zapo~nuva noviot period na
proro~kata dejnost vo uslovi na obnovuvaweto na zemjata i sozdavawe na nova zaednica.
161
 Po vra}aweto na prvite zato~enici, zapo~nala izgradbata na Hramot, no morala da bi- Narodot govori deka s¢ u{te ne e dojdeno vremeto, ne e vreme da se gradi Domot Go-
de prekinata poradi neprijatelstvoto na Samarjanite ([omroncite) koi gi popre~uva- spodov. A za vas dali vi e vreme da `iveete vo udobni domovi dodeka e ovoj Dom zapusten.
le graditelite, no i delumno poradi mrzlivosta na narodot. Zastojot trael okolu 17 Razmislete kako `iveete!
godini, pa Hramot s¢ u{te le`el vo urnatini.
Mnogu seete, no malku `neete,
Zaedno so prorokot Zaharija, Hagaj izvr{il moralen pritisok vrz narodot za da se pro- jadete, no ne se zasituvate,
dol`i so obnovuvaweto na Hramot. piete, no ne se napivate,
“Dali e sega vreme vie da sedite vo va{ite udobni ku}i, a ovaa ku}a (Hramot) da sedi se oblekuvate, no ne ste stopleni.
pusta?” Onoj {to pe~ali pari gi stava
vo dupnato }ese.
Prorokot go prekoruva narodot zaradi mrzlivosta i veli deka site nesre}i - gladot,
su{ata i siroma{tijata, koi go sna{le narodot se posledica na odlo`uvaweto na ra- Iska~ete se na planinata, donesete drva
boteweto okolu izgradbata. i gradete Dom.
Se nadevavte na bogata `etva, no taa
Toj mu ja prenesuva Bo`jata poraka i na politi~kiot voda~ Zerubavel i na golemiot
sve{tenik Jeo{ua da ne se otka`at vo taa va`na rabota, da ja zabrzaat izgradbata na potfrli.
Hramot, da go uredat svetili{teto i da go obnovat verskiot `ivot. Ona {to }e go vnesete doma, toa jas go razduvuvam.
A zo{to?
Vo edna od ~etirite poraki {to gi upatuva do narodot, toj govori za propisite na ~i-
stotata {to se odnesuvaat na sve{tenicite, verojatno zatoa {to i samiot pripa|al na Zatoa {to Domot moj e zapusten,
Levievoto pleme. a sekoj si se gri`i za svojot dom.
Pa poradi toa neboto se zatvori
Koga bil gotov Hramot, prorokot gi bodrel onie {to bile razo~arani od negoviot iz-
gled. Mnogumina se se}avale na goleminata i na sjajot na Prviot hram, pa zatoa ovoj im i ne vi dava rosa
izgledal mnogu bedno. Takvite lu|e taguvale i pla~ele i im go ru{ele moralot na gra- i zemjata ne vi dava plodovi”.
ditelite. Prorokot gi te{el i gi hrabrel, prorokuvaj}i deka slavata na ovoj Hram }e Narodot poslu{a i se zafati so rabota...
ja nadmine slavata na Solomonoviot.
Vo vtorata godina od carot Darij, vo sedmiot mesec Gospod mu upati poraka preku Hagaj
Vo zavr{noto proro{tvo, prorokot go najavuva denot na Bo`jiot sud i osloboduvawe- na Zerubavel, guvernerot na Judeja, i na Jeo{ua golemiot sve{tenik i na ostanatiot
to. Evreite povtorno }e stanat sloboden narod, a Zerubavel nivni car. Bog mu vetuva narod:
mir i blagosostojba na pro~isteniot i preporoden narod.
“Vie koi ste go videle ovoj Hram vo svojot porane{en sjaj, {to mislite za nego sega? Ne
Kako i ostanatite proroci pred nego, Hagaj predviduva kraj na idolopoklonstvoto i vo- li~i na ni{to vo va{ite o~i.
zobnovuvawe na izraelskoto carstvo. Toj bil prviot koj prorokuval deka }e ima Vto-
Ohrabri se Zerubavele,
riot hram vozvi{ena uloga vo `ivotot na Izrael i na celiot svet.
Ohrabri se Jeo{ua,
Malku se znae za `ivotot na Hagaj. Ne e sigurno dali voop{to bil vo progonstvo ili Ohrabri se narode,
kontinuirano `iveel vo Erusalim. Spored predanieto, toj se vratil od Vavilon zaed-
I rabotete, za{to jas sum so vas!
no so Zerubavel.
Ne pla{ete se za{to jas }e gi zatresam neboto
Knigata na prorokot Hagaj ima samo dve glavi so 38 re~enici. Za razlika od iskiteniot i zemjata i moreto i kopnoto.
i poetski stil na ostanatite proroci, negoviot jazik e ednostaven. Se spomnuva i kako
]e gi stresam site narodi i }e go ispolnam ovoj
avtor na nekoi psalmi, a i deka prv go upotrebil izrazot “aleluja”. Spored rabinskata
ocena, so negovata aktivnost zapo~nuva periodot na opa|aweto na proro~kata dejnost. Dom so slava.
Srebroto e moe i zlatoto e moe,
Knigata na prorokot Hagaj ima golemo zna~ewe i poradi toa {to, zaedno so knigata na
slavata na ovoj Vtor Dom }e bide pogolema otkolku
prorokot Zaharija, slu`i kako izvor na istoriski podatoci, kako i poradi toa {to fr-
la pove}e svetlina na nedovolno jasniot period od evrejskata istorija od 561 do 444 na prviot, i na ova mesto }e mu donesam mir.
godina pr.n.e.

24.15. Zeharja (Zaharija)

24.14.1. Od knigata na prorokot Hagaj Prorokot Zaharija Ben Berehja, pomladiot sovremenik na prorokot Hagaj e edinaeset-
“Vo vtorata godina od carot Darij, vo {estiot mesec mu dojde slovoto Bo`je preku pro- tiot po red od dvanaesette mali proroci poznati pod imeto “Tere asar” (“Dvanaeset-
rokot Hagaj na Zerubavel, judejskiot namesnik, i na Jeo{ua golemiot sve{tenik: mina”).

162 163
 @iveel vo Erusalim vo vtorata polovina na VI vek pr.n.e., vo vremeto koga po~nala za-
brzano da zgasnuva proro~kata dejnost.
Po vra}aweto na Evreite od vavilonskoto ropstvo, vo periodot na seop{toto obnovu-
vawe i izgradba, Zaharija go predupreduval narodot deka prvata i najva`na zada~a na
site povratnici pretstavuva izgradbata na razoreniot Hram. Zatoa, zaedno so prorokot
Hagaj odlu~il vedna{ da se zafatat so rabotite okolu negovoto obnovuvawe.
Knigata na prorokot Zaharija ima 14 glavi i se deli na dva razli~ni dela. Prvite osum
glavi, koi poteknuvaat od 520 do 518 godina pr.n.e, se smetaat za prv del od knigata.
Vo niv prorokot mu ja prenesuva na narodot Bo`jata poraka vo osum misti~ni vizii so
mnogu misti~ni sliki, kako {to toa go pravele Ezekiel pred, i Daniel, po nego.
Vo svoite vizii toj gleda tainstveni java~i, koi se vra}aat od izviduvawe na zemjata,
~etiri raznobojni kowi {to vle~at ~etiri ko~ii na ~etiri strani, ~ovek so ja`e za me-
rewe koj doa|a vo Erusalim za da go premeri, golemiot sve{tenik Jeo{ua pred nebes-
niot sud, golemata Megila kako leta nad zemjata...
Ovie vizii se tolkuvaat kako odraz na politi~kite nemiri vo Persiskoto Carstvo i
kako budewe na nade` vo obnovuvaweto na Evrejskoto Carstvo. Vo niv se najavuva svet-
lata idnina na Hramot i vra}aweto na porane{nata slava na Izrael.
Poslednite {est glavi koi se smetaat za vtor del na knigata, so sodr`inata i so sti-
lot zna~itelno se razlikuvaat od prviot del. Sodr`at proro{tvo za doa|aweto na Me-
sijata i za kone~nata pobeda na Bo`jiot mir.
Nekoi nau~nici pretpostavuvaat deka vtoriot del na knigata pretstavuva delo na ne-
poznat avtor, na “Vtoriot Zaharija”, koj `iveel mnogu porano, a nekoi, me|utoa, tvrdat
deka takanare~eniot “Vtor Zaharija” `iveel mnogu podocna.
24.15.1. Od knigata na prorokot Zaharija
Vo vtorata godina od vladeeweto na Darij, Bog mu naredil na prorokot da mu ka`e na
narodot: “Vrati mi se mene i jas }e ti se vratam tebe. Ne bidete kako va{ite tatkovci
{to ne me slu{aa...”.
Gi podignav o~ite i vidov ~ovek so ja`e za merewe vo racete. “Kade odi{?”, go zapra-
{av jas. Toj odgovori: “Odam da go izmeram Jeru{alajim, da vidam kolku e dolg, a kolku
e {irok”. Toa be{e angelot. Pri toa se pojavi i drug angel i re~e: “Jeru{alajim }e bide
otvoren grad zaradi mno{tvoto lu|e i stokata vo nego, a Gospod }e bide ogneniot yid
okolu nego, a slavata negova vo nego...”.
Potoa mi go poka`a Jeo{ua, golemiot sve{tenik {to stoe{e oble~en vo izvalkana ob-
leka pred angelot Bo`ji. A oddesno stoe{e sotonata za da mu se sprotivstavuva.
A angelot im se obrati na onie {to stoeja pred nego i re~e: “Soble~ete ja od nego iz-
valkanata obleka i stavete mu ~ista ~alma okolu glavata”. A na Jeo{ua mu re~e: “Vaka
govori Gospod nad vojskite: Eve, ja simnuvam od tebe tvojata vina i te oblekuvam vo tor-
`estvena obleka. Ako odi{ po moite pati{ta i se pridr`uva{ do moite naredbi, }e
bide{ sudija vo mojot Dom i ~uvar na mojot Dvor...”.
Slovoto Bo`je do Zerubavel: “Ne so sila i ne so snaga, tuku so mojot duh re~e Adonaj
Cevaot” (Gospod nad vojskite).
Slovoto Bo`je do Zaharija: “Sudete pravedno, milostivo i blago. Ne ja zloupotrebuva-
164
jte vdovicata nitu sira~eto, ne smisluvajte zla vo svoeto srce, mrazete go krivoklets-
tvoto ...”.
“]e go spasam svojot narod od zemjata na istok i od zemjata kade zao|a sonceto. ]e gi do-
vedam doma da se naselat srede Jeru{alajim; tie }e bidat moj narod, a jas }e bidam ni-
vni Bog, vo vistina i pravda.
]e posejam mir i blagosostojba; vinovata loza }e gi dava svoite plodovi, zemjata svo-
ite prinosi, }e gi navla`nuva so rosa.
Staricite i starcite povtorno }e bidat videni po ulicite, sekoj so stap vo raka, zara-
di dlabokata starost. Ulicite i plo{tadite na gradot }e bidat polni so mom~iwa i
devoj~iwa {to }e si igraat tamu. Koj }e gi gibne niv, giba vo zenicata na moeto oko...”.
Vaka govori Adonaj Cevaot (Gospod nad vojskite): “Postite vo ~etvrtiot, pettiot, {es-
tiot, sedmiot i desettiot mesec, nema pove}e da bidat vreme za `alost, tuku denovi na
radost, praznici i veselewa”.
24.16. Malahi (Malahija)
Malahija e posledniot od dvanaesette mali proroci, poznati pod imeto “Tere asar”
(“Dvanaesetmina”) i posleden prorok vo Stariot zavet.
Negovata kniga ima samo tri glavi.
Malahija ne e imeto na prorokot, nitu na avtorot na knigata, tuku toa e psevdonim, koj
na hebrejski zna~i “mojot glasnik”.
Ovoj neidentifikuvan prorok dejstvuval nekade vo sredinata na V vek pr.n.e. za vreme
na Ezra i Nehemija. Karakteristi~na crta na negoviot stil e sokratovskiot na~in na
razvivawe na idejata, preku pra{awa i odgovori. “Ve qubev, re~e Gospod, a vie pra{u-
vate vo {to si poka`al qubov kon nas?” (1,2). “Sinot e dol`en da go po~ituva tatkoto,
slugata svojot gospodar. Pa ako sum jas tatkoto, kade e po~itta, ako sum jas gospodar, ka-
de e stravot pred mene?” (1,6).
Malahija verno go opi{uva raspolo`enieto na svojata generacija po vra}aweto od vav-
ilonskoto ropstvo. Ropstvoto e minato, Hramot e podignat, svetili{teto obnoveno, se
prinesuvaat `rtvi. Me|utoa, razo~aruvaweto na povratnicite e golemo, za{to e zemja-
ta na nivnite tatkovci pustelija i divina. Su{a, skakulci, potfrlawe na `etvata i
drugite prirodni nepogodi go prodlabo~ile nivnoto nezadovolstvo. Iako e Hramot iz-
graden i svetili{teto obnoveno, polo`bata ne im se podobrila, netrpenieto se zgole-
muvalo, a moralot opa|al.
Pod pritisok na nepovolnite okolnosti, sve{tenicite i narodot gi zanemarile svoite
obvrski kon Hramot i kon Boga. Svojot nemir se obiduvale da go prikrijat so prividna
ramnodu{nost.
Za razlika od ostanatite proroci, Malahija se zalagal za strogo pridr`uvawe kon ve-
rskite normi i `rtveni obredi, no sepak toj ne bil formalist. Spored nego, obredite
imaat zna~ewe edinstveno ako tie vodat kon duhovna preobrazba. Zatoa toj so ostar ja-
zik ja napa|a moralnata izopa~enost na svoeto vreme, popustlivosta kon idolopoklon-
stvoto, la`noto zakolnuvawe, zloupotrebuvaweto na vdovicite i na sira~iwata. Oso-
beno ostro gi napa|a me{anite brakovi so tu|inkite neznabo{ki.
Prorokot propoveda ~istota na verata, milosrdie, vernost i cvrsto go izrazuva veru-
165
 vaweto deka }e bidat ispraveni site nepravdi. Toj go saka svojot narod, no go prekoru-
va poradi nedostatok na vernosta i predadenosta kon Boga.
Na krajot go najavuva sudniot den, koj }e im doka`e na nedoverlivite deka vernosta kon
Boga ne e zaludna i deka taa }e bide nagradena.

24.16.1. Od knigata na prorokot Malahija

25
“Toj den koj }e go odredam, }e im se smiluvam, kako {to tatko }e mu se smiluva na sinot
{to mu slu`i. I toga{ pak }e gi razlikuvate pravednikot od gre{nikot, onoj {to mu
slu`i na Boga, od onoj {to ne mu slu`i. Za{to eve, doa|a den v`aren kako pe~ka i site
gre{ni i rasipani }e bidat kako slama izgoreni, ta da ne im ostane ni koren ni granka”.
“A vam {to se pla{ite od moeto ime }e vi blesne sonceto na pravdata, a negovite zraci
}e bidat lekoviti...”.
“Pred da dojde golemiot i stra{en Bo`ji den, }e vi go ispratam prorokot Elija. Toj }e
go obrati srceto na tatkovcite kon sinovite, i srceto na sinovite kon tatkovcite, za
da ne dojdam jas i da ja udram zemjata so prokletstvo”.
TALMUD
(hebr. u~ewe, podu~uvawe, nauka)
Talmud e zaedni~kiot naziv za Mi{na i Gemara. Mi{na e zbornik od zakoni i propisi
na obi~ajnoto pravo vo koja tanaitite (v. Tanaim) gi objasnuvaat i gi nadopolnuvaat pi-
{anite zakoni na Biblijata, a Gemara e podocna nastanat detalen komentar na Mi-
{nata, ~ii{to avtori se Amorejcite (v. Amoraim).
Bidej}i vo vremeto na sozdavaweto na Talmudot postoele dva centri na evrejstvoto,
edniot vo Palestina, a drugiot vo Vavilonija, zatoa bile sostaveni i dve razli~ni
redakcii na Gemarata. Taka postojat i dva Talmuda, od koi edniot e palestinski ili
erusalimski (Talmud Jeru{almi), a drugiot vavilonski (Talmud Bavli). Diskusiite na
Amorejcite na evrejskite akademii (je{ivama) vo Palestina vlegle vo erusalimskite,
a diskusiite na Amorejcite vo vavilonskite je{ivi vo vavilonskiot Talmud. I dvata
Talmuda imaat ista Mi{na. Jazikot na Mi{nata e postbibliski hebrejski, a jazikot na
Gemarata e aramejski.
Aktivnosta na Amorejcite, koi go sozdavale Talmudot, traela od po~etokot na III do po-
~etokot na VI vek. Nivnata rabota ja prodol`ile Savorejcite (v. Savoraim, str.170),
koi na po~etokot na IV vek izvr{ile pre~istuvawe na tekstot i posledna redakcija na
Talmudot. Pove}eto izvadoci od Vavilonskiot Talmud, ~ii{to avtori ne se ozna~eni,
poteknuva od Savorejcite.
Progonite na Evreite vo Palestina, koi zapo~nale kon sredinata na IV vek, ja popre-
~ile normalnata aktivnost na palestinskite je{ivi. Mnogu u~eni lu|e ja napu{tile ze-
mjata. Osamenite poedinci koi{to ostanale, nemale dovolno sili da go ispitaat te-
melno postoe~kiot materijal, a nekoi delovi se i izgubeni. Toa bilo pri~inata pora-
di koja podocne`nite generacii, vo vrska so pra{awata na alaha, se pridr`uvale samo
do Vavilonskiot Talmud (propisite i zakonite se bazirani samo na usno predanie).
Me|utoa ako imal Vavilonskiot Talmud prednost po odnos na pra{awata na alaha, po-
sebna vrednost vo Erusalimskiot Talmud imala Agadata. Agada vo bukvalen prevod
zna~i prikazna, no pod Agada se podrazbiraat legendite za bibliskite lica i nastani,

166 167
 mudri izreki, razgovori, propovedi, kako i drugi proizvodi na narodnata fantazija, vo
koja, vo vremeto na progonstovoto, ugnetuvanite i progonuvani Evrei barale olesnuva-
we i uteha kako nadomest za ona {to im go onevozmo`uvala gor~livata realnost.
Vrz Vavilonskiot Talmud rabotele sedum generacii Amorejci - dve generacii pove}e
otkolku na Erusalimskiot. Normalnite politi~ki uslovi vo Vavilonija im ovozmo`i-
le na je{ivite nepre~ena rabota vo obrabotkata na materijal {to bil na raspolagawe.
Sreduvaweto i sistematizacijata na toj materijal go izvr{il Rav A{i kon krajot na V
vek, koj pove}e od pet decenii stoel na ~elo na je{ivite vo Vavilonija. Negoviot naj-
mlad u~enik Ravina im go predal delot na svojot u~itel na idnite generacii, vnesu-
vaj}i vo nego novini od nau~nicite na svoeto vreme. Zatoa Vavilonskiot Talmud u{te
se narekuva “Talmud Rav A{i ve Ravina”.
Kako i Mi{nata, taka i Talmudot se deli na {est toma ili vidovi - sedarim, a sedarim
se deli na masehtot (knigi ili traktati). Iako ima Vavilonskiot Talmud samo 36 mase-
htot (3 pomalku od Erusalimskiot), toj po svojot obem e zna~itelno pogolem od Erusal-
imskiot.
Talmudot e plod na duhovnoto tvorewe na najdobrite umovi na Evreite vo razni zemji
i vo razni epohi. Toa e monumentalna enciklopedija vo koja mo`e da se najdat zakoni i
propisi, veronauka i nauka, pravo i etika, medicina i higiena, agronomija i site mo`ni
oblasti na ~ovekovata aktivnost. Spored negovata {iro~ina i dlabo~ina poteknuva
izrazot “Jam Atalmud”, (“More na Talmudot”).
Od VI vek Talmudot stanuva u~ebnik i izvor na znaewe za Evreite od mnogu zemji.
Spored Talmudot se vospituvale evrejskite generacii i toj igral zna~ajna uloga vo od-
r`uvaweto na evrejstvoto i na edinstvenosta na Evreite vo galutot. Poradi svoeto
zna~ewe, poradi svojata strogost i moralisti~ka vrednost, kako i zaradi naglaseniot
judocentri~en stav, Talmudot so vekovi bil cel na napadi od neprijatelite na Evre-
ite, kleveten i falsifikuvan. ^esto se izdvojuvale delovi na Talmudot od celinata,
im bila pridavana pogre{na smisla i toga{ se pokrenuvale obvinenija protiv Evreite.
Samo vo XVI vek, Talmudot, {est pati bil osuduvan na zapaluvawe.
Prou~uvaweto na Talmudot bara poseben intelektualen napor zaradi mo{ne te{kite i
komplicirani diskusii, analizi i zaklu~oci. Mnogu komentatori na Talmudot, od koi
najpoznat e Ra{i (Rabi [elomo Jichaki, XI vek), pridonele Talmudot da stane malku
podostapen i polesen za prou~uvawe.
Najprvin bil otpe~aten Erusalimskiot Talmud vo Venecija 1523 god. Istata godina bi-
lo zavr{eno i pe~ateweto na Vavilonskiot Talmud, isto taka vo Venecija. Pe~atewe-
to bilo izvr{eno od izdava~ot Daniel Bomber, a po odobrenie na papata Leon X.
25.1. Barajta (aram.: nadvore{en)
Propisi {to gi obrabotile Tanaitite, a koi Rabi Jeuda Anasi ne gi vnesol vo svojata
Mi{na. I vo dvata Talmuda nao|ame Barajta: i vo Erusalmiskiot i vo Vavilonskiot.
Ima nekolku zbirki Barajta sobrani vo posebna kniga, koja se vika Tosefta. Pove}eto
Barajta gi sobrale Rabi Hija i Rabi O{aja, sovremenici na Rabi Jeuda Anasi.
168
25.2. Tosefta (aram. : dodatok)
Delo koe vo mnogu ne{ta potsetuva na Mi{nata. Sodr`i golema zbirka propisi koi gi
sobrale poslednite tanaiti, kako dodatok na Mi{nata na Rabi Jeuda Anasi. Toseftata
kako i Mi{nata se deli na {est vida (toma). Dodeka e Mi{nata napi{ana mnogu konci-
zno, i od nea e ispu{teno seto ona {to ne se smetalo za neophodno, Toseftata, kako do-
daten trud, sodr`i op{ti tolkuvawa na propisite, koi vo Mi{nata ne se jasni. Zatoa
Toseftata e mnogu poobemna od Mi{nata.
Ne se znae to~no koj bil urednik na Toseftata. Se veruva deka toa bile Rabi Hija i Ra-
bi O{aja, sovremenici na Rabi Jeuda Anasi, koj bil urednik na Mi{nata okolu 200 god-
ina.
25.3. Tanaim (od aram.: povtoruva, u~i, podu~uva)
Tanaim se u~iteli ili u~eni lu|e, ~ii{to diskusii i tolkuvawa na evrejskite pravni
verski propisi se zabele`ani vo Mi{nata. Tie se spomnuvaat i vo ostanatata tanait-
ska literatura: Tosefta, Barajta, Midra{, Alaha.
Periodot na tanaitite zapo~nuva so smrtta na Ilel i [amaja vo prvata dekada od n.e.,
a zavr{uva so smrtta na Rabi Jeuda Anasi, avtorot na Mi{nata, na po~etokot na III vek.
Nivnata aktivnost traela okolu 210 godini i se deli na {est generacii. Vo toj period
tie go izgradile pravniot sistem, prilagoduvaj}i gi propisite na Torata kon novite
uslovi na op{testveniot `ivot vo Palestina.
Vo Agadata za praznikot Pesah se spomnuvaat pet tanaiti, koi na obredot seder disku-
tiraat cela no} za zna~eweto na izleguvaweto od Egipet. Tie se: Eliezer, Jeo{ua, El-
azar ben Azarja, Akiva i Tarfon.
25.4. Amoraim (od aram.: tolkuva)
Amorejci se narekuvaat nau~nicite {to se zanimavale so tolkuvaweto i razvivaweto
na u~eweto na tanaitite, prilagoduvaj}i gi pravnite propisi na Mi{na i Barajta (vidi
Barajta) kon novite op{testveni sostojbi vo Palestina i vo Mesopotamija, bile akti-
vni od zaklu~uvaweto na Mi{nata, na po~etokot na tretiot vek, do zaklu~uvaweto na
Talmudot, kon krajot na pettiot vek. Trudot na Amorejcite ja so~inuva Gemarata, koja,
zaedno so Mi{nata, go so~inuva Talmudot.
Vo tolkuvaweto na Mi{nata i vo donesuvaweto na zaklu~oci, Amorejcite se slu`ele
so razni metodi. Vo mnogu slu~ai tie so nekolku zborovi se osvrnuvale na Mi{nata, a
potoa od nea se oddale~uvale i go prodol`uvale istra`uvaweto po sopstveni pati{ta,
preminuvale na druga tema i, na krajot, se vra}ale na pojdovnata to~ka. ^esto vr{ele
detalni analizi na sekoj propis i na sekoj zbor od Torata ili od Mi{nata i izvlekuva-
le zaklu~oci, koi ponekoga{ bile te{ko razbirlivi i komplicirani.
Vo periodot na Amorejcite, postoel postojan kontakt pome|u je{ivite vo Palestina i
je{ivite vo Vavilonija. Za vreme na vizantiskite progoni na Evreite vo Palestina,
mnogu nau~nici od Palestina preminale vo Vavilonija i ja prodol`ile rabotata vo ta-
mo{nite je{ivi.
169
 Iako go minale najgolemiot del od `ivotot zanimavaj}i se so nauka, pove}eto Amorejci
se izdr`uvale od trgovija ili od zanaet~istvo.
Periodot na Amorejcite se deli na sedum “generacii”. Vo Talmudot se spomnuvaat okolu
3000 Amorejci. Vo prvata generacija spa|aat Rav i [emuel; Rav ja osnoval Akademijata
vo Sura 219 god. i taa dejstvuvala okolu 800 godini.
Na poslednata generacija Amorejci ñ pripa|aat Rav A{i i Ravina, koi go uredile i go
sistematizirale Vavilonskiot Talmud. So niv se zavr{uva periodot na Amorejcite.

25.5. Savoraim (Savorejci)

Naziv za evrejskite u~eni lu|e vo Vavilonija, koi dejstvuvale po Amorejcite, odnosno,
po zaklu~uvaweto na Talmudot. Nivnata aktivnost traela nekolku decenii (od po~et-
okot na {estiot vek pr.n.e.), a glavnata zada~a na Savorejcite bila kone~nata redak-
cija na Talmudot i objasnuvaweto na te{ko razbirlivite mesta vo nego.
26
BERIT-MILA
Berit-mila e obred na obre`uvawe na ma{koto dete na osmiot den po ra|aweto, so koj
se otstranuva naborot na ko`ata od vrvot na poloviot organ. So izvr{uvaweto na ovoj
obred, deteto stapuva vo t.n. “Avramov sojuz” (Berito {el Avraam avinu).
Obre`uvaweto (cirkumcizija) bilo voobi~aeno kaj evrejskite plemiwa u{te od najsta-
ro vreme, mnogu porano pred primaweto na Torata i pretstavuva eden od najstarite hi-
rur{ki zafati {to gi vr{el ~ovekot.
Obre`uvaweto za prv pat se spomnuva vo Torata koga Bog mu naredil na Avraam “Ti, pak,
dr`i go mojot zavet, ti i semeto tvoe po tebe, od koleno na koleno ... da se obre`uva
sekoe dete od osum dena” (I kn. Mojseeva 17, 9-24).
Evreite strogo se pridr`uvale kon toj zavet, duri i vo uslovi koga toa im bilo zabra-
nuvano pod zakana so smrtna kazna. Berit-mila stanala simbol na evrejstvoto, {to
zna~elo odluka na roditelite da go vospitaat svojot sin kako Evrein. Berit-mila ne
mo`elo da se odlo`uva, osven po sovet na lekar, a se izvr{uvala duri i vo sabota i na
Jom kipur.
Iako mo`el da go izvr{i obre`uvaweto sekoj Evrein, pa duri i `ena, dokolku nemalo
ma`, sepak se vostanovil obi~ajot toa da go izvr{uva “moel”, stru~no lice {to gi poz-
nava osnovite na medicinata, tehnikata na obre`uvaweto i bilo priznato od rabinite.
Vo sredniot vek, a vo nekoi op{tini i denes berit-mila se izvr{uva vo hram. Denes
toa naj~esto se izvr{uva doma ili vo bolnica. Vo porodili{tata vo Izrael postojat
posebni prostorii vo koi se izvr{uva berit-mila. Po obre`uvaweto, tatkoto na dete-
to prireduva gozba.
Glavni u~esnici pri obre`uvaweto se tatkoto na deteto, potoa moelot (koj ja izvr{il
operacijata) i sandakot (kum), koj za vreme na obredot go dr`i deteto na kolena. Spored
predanieto, na obredot e prisuten i ~etvrtiot, nevidliv u~esnik, a toa e prorokot Eli-
ja, koj se smeta za za{titnik na decata.
Obre`uvaweto e prastar obi~aj i kaj mnogu drugi narodi i plemiwa, na re~isi site ko-
170 171
 ntinenti. Islamot isto taka propi{uva obre`uvawe.
Filon od Aleksandrija (20 god. pr.n.e - 50 god. n.e.) bil prviot evrejski pisatel koj gi
istaknal higienskite prednosti na obre`uvaweto. Berit-mila, kako hirur{ki zafat,
koga se izveduva vo ranoto detstvo, pretstavuva, spored misleweto na nekoi medicin-
ski stru~waci, za{tita od nekoi kancerozni i drugi zaboluvawa.

27
BAR MICVA
Nazivot “bar micva” se upotrebuva vo Talmudot za sekoj vozrasen ~ovek koj se nao|a “pod
obvrska” za izvr{uvawe na verskite obredi. Ne se znae koga to~no bil voveden ovoj
obi~aj. Se pretpostavuva deka toa bilo pred {est veka, iako nekoi u~eni smetaat deka
bil voveden u{te porano.
Vo ponovo vreme “bar micva” ozna~uva steknuvawe so zrelost spored verskite propisi.
Po navr{uvaweto na trinaesettata godina, ma{kiot Evrein stanuva verski polnoleten
i li~no odgovoren za svoite postapki. Pred taa vozrast za negovite postapki e odgov-
oren negoviot tatko. Toa zna~i deka mom~eto stanalo “bar micva” (verski polnoleten)
i toa mu ostanuva do krajot na `ivotot. So verskoto polnoletstvo mom~eto steknuva
pravo da bide povikan vo hramot “na Tora”, a i sam da ja ~ita Torata.
Bar micva se izvr{uva vo prvata sabota otkako mom~eto }e navr{i trinaeset godini,
ili vo denovite koga se ~ita Tora (vo ponedelnik, ~etvrtok i na praznik). Slavenikot
obi~no go ~ita posledniot del na pera{ata ili na aftarata, no mo`e da ~ita i drugi
delovi za koi go podgotvuva negoviot rabin, ponekoga{ i celata pera{a.
Povikuvaweto na ~itawe na Torata pretstavuva znak na steknuvawe zrelost. Toa e pr-
viot javen nastap vo novata uloga na polnopraven ~len na zaednicata. Od toj moment
mom~eto se smeta za vozrasno vo pogled na ispolnuvawe na site verski dol`nosti, za
stavawe tefilin, za u~estvuvawe vo miwana itn.
Obi~aj e na “bar micva” tatkoto na deteto doma da priredi sve~enost na koja deteto
dr`i govor so pou~na sodr`ina. Toa e istovremeno povod mom~eto da im ja izrazi na
svoite roditeli svojata blagodarnost za nivnata qubov i gri`a za nego.

172 173
28
BAT MICVA
Ceremonija kon koja se pridr`uvaat reformisti~kite i konzervativnite evrejski za-
ednici pri steknuvaweto na verskoto polnoletstvo na devojkata. Toa e obi~aj od ponov
datum, nastanat vo periodot na emancipacijata na `enata. Oficijalno bil voveden vo
Francija i vo Italija, od kade {to se pro{iril i vo drugite zemji.
Za razlika od mom~eto, koe e “bar micva” koga }e napolni trinaeset godini, devoj~i-
wata stanuvaat “bat micva” po navr{uvaweto na dvanaesttata godina, za{to `enite so-
zrevaat porano od ma`ite.
Obredite “bat micva” se raznovidni. Nekade se izvr{uvaat vo hram so ~itawe na af-
tarata i so posebni molitvi, a na nekoi mesta doma, ili na u~ili{te. Vo sinagogite vo
Izrael bat micva se proslavuva na toj na~in {to tatkoto i bra}ata na devoj~eto se po-
vikuvaat na Torata, se dr`i propoved, a na devoj~eto mu se dava podarok. Vo nekoi kru-
govi bat micva ne se slavi kako verski obred, tuku kako rodenden vo krugot na semej-
stvoto.
174
29
BRAK
Spored evrejskoto sfa}awe, brakot pretstavuva idealen ~ove~ki odnos i se smeta za
osnovna op{testvena institucija, koja ja vostanovil Bog vo procesot na sozdavaweto na
svetot. Za judeizmot brakot e i sveta institucija.
So ceremonijata na ven~avaweto se osnova novo semejstvo. Iako podgotovkite za ven-
~avawe predizvikuvaat kaj mladiot par izvesna ispla{enost, mnogu e poednostavno da
se bide podgotven za samiot ~in na ven~avawe, otkolku za brakot. Polesno e da se do-
stigne fizi~ka zrelost i ekonomska samostojnost, otkolku emotivna zrelost i psihi-
~ka podgotvenost, koi se neophodni pri sklu~uvaweto na brakot.
29.1. Bibliskoto sfa}awe za brakot
Celta na brakot, spored Biblijata e partnerstvo i ra|awe.
I re~e Bog: “Ne e dobro ~ovekot da bide sam: }e mu napravam pomo{nik koj }e nalikuva
na nego... Zatoa ~ovekot }e gi ostavi tatkoto i majkata za da se zdru`i so svojata `ena i
tie dvajcata }e bidat edno telo” (Bere{it 2:18;24).
I gi blagoslovi Bog i im re~e: “Plodete se i mno`ete se i napolnete ja zemjata...” (Be-
re{it 1:28).
Bibliskiot koncept za brakot vo svojata osnova e monogamen (Bere{it 2:24), makar {to
poligamijata vo biblisko vreme bila voobi~aena me|u povisokite sloevi na op{te-
stvoto. Iako poligamijata se spomnuva vo bibliskite izvori, svetite spisi ja smetaat
monogamijata za edinstveniot pravilen odnos pome|u ma`ot i `enata.
Prorocite za brakot zboruvaat vo vid na metafori vo koi ja opi{uvaat privrzanosta
na Boga kon svojot narod Izrael, a ako se sfati vo prenosna smisla “Pesna nad pesni-
te”, taa jasno uka`uva na monogamnata vrska pome|u Boga i izraelskiot narod, za{to Bog
ne ostvaril takva specifi~na vrska so nitu eden drug narod.
175
 Vo biblisko vreme brakot obi~no go dogovarale roditelite. No ne bilo neobi~no ni
retko, brakot da se sklu~i od romanti~na qubov (Samuel I 18:20; Melahim I 2:17; [ofe-
tim 14:1 itn.). Zabranata za me{ani brakovi bila naso~ena pred s¢ kon za~uvuvaweto
na evrejskiot identitet i borbata protiv idololatrijata. Leviratskite brakovi bile
zadol`itelni. Sklu~uvaweto brak so bliski rodnini (Vajikra 18; 20; Devarim 23, 1-8;
27:20-23), sve{tenici, vdovici i so razvedeni `eni (Viajikra 21:7; Devarim 24:4), vo
biblisko vreme bilo zabraneto.
Plodnosta vo brakot pretstavuvala golem blagoslov, a nemo`nosta za ra|awe - trage-
dija i sram.
Brakot se smetal za sredstvo za ostvaruvawe na pravo i vistinsko partnerstvo: “Koj
na{ol `ena, na{ol sre}a i se zdobil so milost od JHVH”, (Mi{le 18:22), “U`ivaj so `e-
nata koja{to ja qubi{ vo site denovi od svojot vek {to ti go dal Bog pod sonceto...”
(Koelet 9;9).
Vo slu~aite koga nemalo bra~na harmonija, brakot mo`el da se razvede, iako prorokot
Malahi predupreduva deka se protivi Bog na razdvojuvaweto na sopru`nicite (2;14-16).
29.2. Pogled na brakot vo rabinskata literatura
U~ewata na Talmudot go smetaat celibatot za nepriroden. Ne pogre{il toj {to stapil
vo brak, tuku onoj {to ne se o`enil i “koj go minuva celiot den vo gre{ni misli” (Ki-
du{in 29b). Celta na ven~avaweto e pronao|awe `ivoten partner i obezbeduvawe po-
tomstvo, no ne samo toa; brakot go ispolnuva ~ovekot i od nego sozdava celosna li~-
nost: “Onoj {to nema `ena ne mo`e da bide pravilna li~nost, toj `ivee bez radost, bla-
goslov, dobrina... bez Tora, bez za{tita... bez mir” (Jevamot 62 b).
Talmudskite rabini smetaat deka e brakot tolku zna~aen, {to ~ovek mo`e da gi proda-
de i svitocite na Torata, za da sobere pari za `ena~ka.
Ne treba lekomisleno da se pristapi pri odbiraweto na bra~niot partner. I da se na-
pravi uspe{en izbor e podednakvo te{ko, kako {to mu bilo te{ko na Boga razdvojuva-
weto na Crvenoto More (Sota 2a). Pravilniot izbor e mo`en, edinstveno so pomo{ta
na beskone~nata Bo`ja mudrost.
Brakot ne treba da se sklu~uva zaradi pari. ^ovekot treba za sebe da si pobara `ena
so blaga narav, takti~na, skromna i vredna. @enata mora da ispolnuva i drugi uslovi,
propi{uvale talmudskite rabini: da poteknuva od po~ituvano semejstvo, da mu odgova-
ra na ma`ot po godinite, da bide so sli~no socijalno poteklo, da ima u~en tatko itn.
Vo vremeto na Talmudot bilo po`elno da se stapuva vo brak vo ranata mladost. Za mo-
m~iwata se predviduvala vozrast od 18 godini kako idealno vreme, a devoj~iwata mo-
`ele da se ma`at u{te od 12 godini. Edinstveno liceto koe e intenzivno zafateno so
studiraweto na Torata mo`elo da go odlo`i svoeto ven~avawe za izvesno vreme.
Talmudskite rabini govorele: “Najprvin izgradi ku}a, potoa zasadi lozje, i duri potoa
mo`e{ da se o`eni{“.
Mom~iwata ne ja objavuvale svr{uva~kata, s¢ dodeka ne ja videle idnata nevesta.
Vo talmudsko vreme, poligamijata bila mo`na samo teoretski. No za talmudskite rabini
taa bila neprifatliva. Brakot ne e sakrament vo hristijanskata smisla na toj zbor, za{to
raziduvaweto na bra~nite partneri so razvod, iako bilo nepo`elno, sepak bilo mo`no.
176
Vo tekot na brakot `enata mu e posvetena samo na ma`ot i e zabraneta za site drugi.
Bra~nite partneri moraat da nao|aat pati{ta za da go podignat brakot na najvisokoto
mo`no nivo, preku vzaemno razbirawe i po~ituvawe. Ma`ot mora da go obezbedi svoe-
to semejstvo. Toj ne smee da bide pri~ina za prolevawe solzi na negovata `ena. Ako
ma`ot si ja saka svojata `ena kako {to se saka sebe samiot i ja po~ituva pove}e otkol-
ku {to se po~ituva sebe samiot, go zaslu`il blagoslovot koj stoel nad Jovoviot dom:
“Vo {atorot svoj }e u`iva{ vo mir, tvojot dom, koga }e odi{ vo pohod, }e ostane negib-
nat” (Jov, 5:24). Talmudskite rabini tokmu kako i prorocite, go upotrebuvaat poimot
ven~avawe za da gi ozna~at so nego simboli~no i drugite sovr{eni odnosi: odnosot po-
me|u Bog i Izrael, Izrael i Torata, Izrael i [abat.
Pove}eto od gorenavedenite rabinski odredbi od talmudsko vreme se odr`ale s¢ do
denes vo evrejskata praktika. Asketizmot i celibatot i denes se retka pojava me|u
Evreite. Rabenu Ger{om ben Jeuda od Magenca (960-1040) donel propis (takana), so koj
poligamijata kone~no bila zabraneta. Ma`eweto na rana vozrast stanalo voobi~aeno,
iako starosnata granica vo ponovo vreme zna~itelno se pomestila. Razvodot, iako ne
e te{ko da se dobie, ne e voobi~aen. Razvodot vo evrejskite krugovi te{ko se prifa}a,
za{to semejstvoto, spored evrejskata tradicija i vera pretstavuva bedem na evrejstvo-
to i osnoven uslov koj ovozmo`uva vodewe evrejski na~in na `ivot.
29.3. Ven~avawe
So `eneweto ma`ot ja prezema vrz sebe odgovornosta i dol`nosta da se gri`i za `e-
nata za idnoto pokolenie, a `enata so ma`eweto ja donesuva najva`nata odluka: da go
pomine `ivotot so izbranikot na nejzinoto srce. Obvrska na nevestata i mlado`enecot
e da pobaraat sovet od rabinot pred da stapat vo brak. Otkako }e vostanovi rabinot
deka nema nikakva verska, ni zakonska pre~ka za sklu~uvawe na brakot, se dogovara
datumot na ven~avaweto.
Po evrejskite propisi, obredot na sklu~uvawe brak se deli na dva dela; veridba-ki-
{dun i ven~avawe-nisuin.
Ven~avawata otsekoga{ bile vesel nastan kaj evrejskiot narod; povod za zaedni~ko
sobirawe i raduvawe. Gostite denot na ven~avaweto go odbele`uvale so pesna, igra i
so vesela muzika. Ven~alniot baldahin, hupa, pod koj se izvr{uva ven~avaweto na mla-
diot par, e se}avawe na ceremonijata koja poteknuva u{te od biblisko vreme. Toga{
bilo obi~aj, nevestata, prekriena so prevez da se dovede vo {atorot na mlado`enecot.
Prekrasno izvezeniot baldahin, koj go pridr`uvaat ~etiri stolba, a go dr`at ~etiri
neo`eneti mom~iwa, treba da go simbolizira idniot dom na ven~aniot par.
Vo talmudsko vreme veridbata i ven~avaweto bile proslavuvani kako dva posebni na-
stana. Periodot od veridbata do ven~avaweto trael okolu edna godina. Davaweto zbor
se odr`uvalo vo ku}ata na nevestata so meseci porano pred da se izvr{i ven~avawe-
to vo ku}ata na mlado`enecot. So ~inot na veridbata devojkata i mom~eto si bile po-
svetuvani eden na drug i, iako s¢ u{te ne `iveele zaedno, ne mo`ele da se razdelat
bez razvod. Idnata nevesta se podgotvuvala za `ivotot vo brakot, podgotvuvaj}i ja svo-
jata oprema (obleka, nakit). So tekot na vremeto se uvidelo deka dolgiot period na ra-
zdvoen `ivot od veridbata do ven~avaweto te{ko go podnesuval mladiot par, i deka
za verenicite e pove}e {teten, odo{to polezen. Zatoa bilo odlu~eno ovie dva dela da
se spojat vo edna zaedni~ka ceremonija. Denes ceremonijata na ven~avawe go sodr`i
~inot na stariot obi~aj na veridbata i obredot na sklu~uvaweto na brakot.
177
 Vo dene{no vreme, vo tekot na ven~alniot obred, se koristat dve ~a{i so vino, edna-
ta za kidu{in (veridba) i ednata za nisuin (ven~avawe). Ceremonijata na veridbata i
ven~avaweto denes se oddeleni samo so ~itaweto na bra~niot dogovor - ketuba, napi-
{an na aramejski jazik.
Bidej}i e veridbata kaj Evreite praven ~in, potrebni se dvajca svedoci, koi ne se vo
srodstvo so mladencite. Rabinot vo prisustvo na verenikot i na verenicata utvrduva
dali tie navistina sakaat da `iveat zaedno i toa da go napravat po svoja slobodna
volja i `elba. Tie pred rabinot ja potvrduvaat svojata soglasnost. ^inot na veridba-
ta se zavr{uva so blagoslov od rabinot i vedna{ potoa se preminuva na ceremonijata
na ven~avawe.
najgolemo veselewe, da mu go vrati se}avaweto na najtragi~nite denovi od evrejskata
istorija.
Voobi~aeno e nevestata i mlado`enecot da se oddelat od svatovite i za kratko da bi-
dat sami. Oddeluvaweto na mladiot par go simbolizira prekinuvaweto na postot koj
mu prethodi na ven~avaweto i koj go dr`ele mladencite zaradi preispituvawe na svo-
ite grevovi i duhovno o~istuvawe.
Prazni~nata gozba - seudat micva e poslu`uvawe so koe gostite se slu`at po sve~ena-
ta ceremonija na sklopuvaweto na brakot. Sedumte blagoslovi {to se ka`uvaat vo te-
kot na ven~avaweto, povtorno se izgovaraat po svadbeniot ru~ek.

Od XIV vek, e obi~aj rabinot da ja izvr{i ceremonijata na ven~avaweto. Obi~ajot na Ven~avawe ne smee da se vr{i na [abat, za vreme na praznici i posti, vo denovite koi
stavawe ven~alen prsten na pokazalecot na desnata raka na nevestata, e akt koj sim- sleduvaat neposredno po praznikot Pesah i Sukot, kako i za vreme na broeweto na ome-
bolizira privrzanost i vernost, datira od VII vek. Dodeka stoi pod baldahinot, mla- rite (sefirat aomer),koi zapo~nuvaat na vtorata ve~er na Pesah i traat do praznikot
do`enecot £ go stava prstenot na pokazalecot na desnata raka na nevestata i sve~eno [avuot.
izjavuva: “Bidi mi posvetena so ovoj prsten, spored zakonite na Mojsej i na Izrael” (Ki-
du{in 5 b). Nevestata isto taka mo`e da go daruva so prsten svojot iden ma`. Prstenot
koj go stava taa na rakata na mlado`enecot e simbol na emotivniot odnos koj go ima kon
nego.
29.4. Zabrana za brak
Kaj Evreite imalo i takvi vrski (povremeni ili postojani) pome|u ma` i `ena, koi bile
So bra~niot dogovor se preciziraat vzaemnite obvrski na ma`ot i na `enata. Dogovo-
strogo zabraneti vo slednive slu~ai:
rot go legalizira brakot. Otkako mlado`enecot }e £ go stavi prstenot na prstot na ne-
vestata, se preminuva na ~itawe na ketubot. Vo minatoto primarnata cel na bra~niot krvno srodstvo: majka, }erka, sestra, vnuka, tetka;
dogovor bila da £ obezbedi na `enata pravna za{tita. Denes toj se koristi i za drugi
celi, me|u ostanatoto i da se istakne moralnata odgovornost koja vrz sebe ja prezema rodninski vrski: snaa, snaa od tatko (ma}ea), `ena na vujko, `ena na brat itn. Vo taa
ven~aniot par. kategorija se vklu~eni i rodninite na `enata;

Bra~niot dogovor se sostavuva eden den pred ven~avaweto. Ma`ot se obvrzuva deka }e tu|a `ena: `ena, koja od svojot ma` ne e razvedena, spored va`e~kite evrejski propisi
ja po~ituva, ~uva, i deka }e se gri`i i }e ja izdr`uva svojata `ena; deka }e £ gi obezbe- (nema razvod - get);
di potrebnite materijalni sredstva vo slu~aj na smrt ili razvod. @enata se obvrzuva
so `eninata sestra: za vreme na `ivotot na `enata, pa duri i ako e razvedena. Po sm-
deka svoite bra~ni dol`nosti }e gi ispolnuva vnimatelno i iskreno.
rtta na `enata ili na porane{nata `ena dozvoleno e ven~avawe so nejzinata sestra.
Po ~itaweto na ketubot, se preminuva na ~itaweto na sedumte blagoslovi [eva bera-
Gorenavedenite zabrani gi propi{ala Torata. Ako vo spomenatite slu~ai postoi vrska
hot - birkat hatanim, koi se citirani vo Talmudot (Ketubot 8a). ^etvrtiot blagoslov
pome|u ma` i `ena, taa ne smee da se legalizira so ceremonijata na ven~avawe vo ni-
uka`uva na toa deka e ~ovekot sozdaden vo bo`ji lik. Vo poslednite tri se izgovara
eden slu~aj, duri i ako toa go dozvoluvaat gra|anskite zakoni. Decata rodeni od takvi
molitva vo koja se veli deka Bog }e mu donese uteha na Cijon, sre}a na mladiot par i
vrski se smetaat za kopiliwa (mamzer) i ne se priznavaat.
pobedonosno iskupuvawe vo obnovenata Judeja i Erusalim. Ven~alniot obred, so toa, gi
spojuva individualnite so kolektivnite nade`i. Koenite (pripadnicite na sve{teni~kiot stale` od vremeto na Hramot) ne smeele da
zemaat za `eni: razvedeni `eni, prozelitki (`eni {to preminale vo evrejska vera),
Po izgovorenite blagoslovi, se ispiva vinoto i rabinot go proglasuva brakot za vali-
`eni za koi se znaelo deka odr`uvale nedozvoleni seksualni odnosi, `eni rodeni od
den spored evrejskite propisi.
zabranet brak.
Iako sve~eniot ~in na sklopuvaweto na brakot e zavr{en, postojat i dodatni obi~ai,
Spored verskite propisi, brakot pome|u Evrein i neevrejka, i obratno, ne se priznava
koi so tekot na vremeto bile vklu~eni na denot na ven~avaweto.
kako validen.
Pod svadbeniot baldahin, nevestata tri pati obikoluva okolu mlado`enecot. Ovoj
obi~aj se bazira na zborovite na prorokot Jeremija (31:31), kade {to toj veli deka go
natkriluva `enata i go {titi ma`ot. Zborovite “te veram” se povtoruvaat tripati vo
O{ea (2:21-22), kade Bog mu se obra}a na svojot narod :”Te veram so sebe zasekoga{, te 29.5. Razvod
veram so pravda i pravednost, so qubov i milosrdie, te veram so vera, ta da go spozna-
“Razvodot e retka pojava, kon koja retko se pristapuva, no mo`e da se dobie. Koga so ra-
e{ Ve~niot”.
zvod }e se sru{i domot, toga{ i nebesniot oltar pla~e”(Gitin 90 b).
Obi~ajot na kr{ewe ~a{a pod baldahin se bazira vrz Talmudot (Berahot 31a). Ima za
Koga `ivotot stanuva nevozmo`en vo par i nema nade` deka mo`e da se popravi, toga{
cel da gi potseti prisutnite za razoruvaweto na Vtoriot hram, i taka, vo momentite na
mo`e da se pobara i da se dobie razvod. “Vinata” ne mora da se doka`uva. ^ovek mo`e

178 179
 da dobie razvod ako vo brakot nema deca pove}e od deset godini. @enata mo`e da po-
bara razvod, koga odnesuvaweto na ma`ot ili vidot na rabotata so koja toj se zanima-
va go onevozmo`uva zaedni~kiot `ivot vo par.
Brakot sklopen “spored zakonite na Mojsej i na Izrael” mo`e da se razvede edinstveno
“spored zakonite na Mojsej i na Izrael”. Procedurata na razvodot e strogo definirana
i taa se izvr{uva spored propisite na alaha (verski propisi). Spored evrejskite ver-
ski propisi, razvodot dobien od civilnite, gra|anskite vlasti, se smeta za neva`e~ki.

30
Osven rabinskiot sud - Bet Din, na razvodot prisustvuvaat i: pisar (sofer) i dvajca
svedoci. Vo prisustvo na ovie lica mo`e da se dobie razvod - get. ^lenovite na Bet
Din mo`at da vr{at funkcii na svedoci, dokolku postoi problem tie da se najdat.
Pred da se izdade get (otpusno pismo), Bet Dinot ima obvrska da napravi s¢ za da gi
smiri i povtorno da gi soedini sopru`nicite, iako ne e dol`en da gi ispituva pri~i-
nite za razvod ili na~inot na koj toj finansiski }e se razre{i.
Dokolku postoi zaedni~ka `elba da se zavr{i bra~nata vrska, toa spored evrejskite
propisi pretstavuva dovolna pri~ina da se dobie get. Celata procedura na razvodot
mo`e da potrae eden i pol do dva ~asa, pri {to, pogolem del od vremeto minuva vo pi-
{uvawe na brakorazvodniot dokument - getot. Getot se pi{uva posebno za ma`ot i za
`enata i sodr`i li~ni podatoci za sopru`nicite: ime i prezime, datum i mesto kade
@ALOBNI OBI^AI
{to e izdaden getot. Dokumentot sam po sebe ne gi spomnuva pri~inite za razvodot i ne
Razrabotuvaj}i gi propisite na Torata za iska`uvaweto `alost na decata za svoite
go obvinuva ni soprugot, nitu soprugata.
roditeli, na roditelite za decata i za ~lenovi na semejstvoto, rabinite donele niza
Vo tekot na razgovorot, ~lenovite na rabinskiot sud postavuvaat pra{awa za da se propisi, koi go odreduvaat na~inot na odnesuvawe na u`aleniot i odnosot na drugite
uverat vo slobodnata volja na sopru`nicite vo donesuvaweto na odlukata za razvod. lica kon u`aleniot. Site tie propisi go stimuliraat ne`niot odnos kon onoj {to um-
rel i dlaboka gri`a za u`alenoto semejstvo. Tie voedno mu ovozmo`uvaat na u`aleni-
Dokumentot za razvodot ne smee da bide vo pe~atena forma. Toj povtorno se sostavuva ot vo periodot na `alost da bide osloboden od sekojdnevnite gri`i i aktivnosti.
vo sekoj odreden slu~aj. Pisarot i svedocite mora da bidat religiozni lica, ne smeat
da bidat vo me|usebna rodninska vrska, kako, ni vo rodninska vrska so sopru`nicite. Mnogu mesta i mnogu gradovi si sozdavale svoi specifi~ni `albeni obi~ai koi vo ne-
koi poedinosti me|usebno se razlikuvaat. Objasnuvawata vo ovoj kalendar gi opfa}aat
Najvoobi~aen i najednostaven na~in e brakot da se razvede vo prisustvo na ma`ot i na onie `albeni obi~ai i propisi {to bile prifateni so tekot na vremeto.
`enata. Vo slu~aj koga ma`ot i `enata ne mo`at zaedno da se pojavat pred rabinskiot
sud, mo`e da se sredi razvodot da se izvr{i preku posrednici. Vo toj slu~aj, posredni-
kot go prima dokumentot za liceto {to ne e prisutno. Dozvoleno e ~len na Bet Dinot
ili pisarot da ja prezeme ulogata na posrednik. 30.1. Hevra kadi{a ili hevra kedo{a (hebr.-aram. - Sveto zdru`enie)
Po izvr{enata ceremonija na razvod, get im se vra~uva na ma`ot i na `enata kako do- Hevra kadi{a e zdru`enie {to gi vr{i site raboti okolu mieweto i pogrebuvaweto
kaz deka e razvodot izvr{en i deka mo`e povtorno da se ven~avaat. na mrtovecot. Osven toa ~lenovite na ova zdru`enie odat vo poseta kaj bolnite i im
pru`aat uteha, na siroma{nite im obezbeduvaat lekar i lekovi, go podgotvuvaat pr-
@enata ne smee da se prema`i 92 dena po razvodot, ako e bremena, za da se odbegnat
viot ru~ek po pogrebot za u`alenoto semejstvo i sl. Izvr{uvaweto na ovie raboti ot-
somnevawata okolu odreduvawe na tatkovstvoto.
sekoga{ se smetalo za va`na verska dol`nost, pa zatoa niv gi vr{ele ugledni li~no-
Na `enata £ e dozvoleno povtorno da se oma`i so ~ovekot od koj se razvela edinstveno sti.
ako vo me|uvreme ne se ma`ela i se razveduvala.
Iako se spomnuvaat vo Talmudot sli~ni takvi organizacii, prvata Hevra kadi{a e os-
Spored bibliskite propisi, procedurata nalaga “ma`ot da dava razvod”, a `enata “da novana vo Praga vo vtorata polovina na XVI vek. Taa podocna poslu`ila kako primer
go prima”. Toa e samo teoriska formulacija, za{to vo realnosta ma`ot ne dava i `e- za sli~ni takvi institucii. Porano ~lenovite na Hevra kadi{a svojata rabota ja izvr-
nata ne prima razvod, bez prethodno da se dogovorat i spogodat. {uvale samo dobrovolno, a podocna, osobeno vo golemite op{tini, imalo i plateni
slu`benici.
@enata ne mo`e formalno da pobara razvod na brakot, no sudot ima pravo da go raz-
vede vo odredeni slu~ai, kako na primer koga ma`ot odbiva da gi ispolnuva bra~nite
dol`nosti, koga e neveren, koga ne £ dava dovolno nega i pomo{, koga fizi~ki ja mal-
tretira i koga e bolen od posebno te{ka zarazna bolest (na pr. lepra).

180 181
30.2. Bikur holim (hebr. - poseta na bolniot)
Posetuvaweto na bolniot e edna od mnogubrojnite op{testveni obvrski na koja Evreite
£ dale religiozno obele`je. Posetata se smeta kako posebno dobro delo, za {to ima
primeri i vo Biblijata (I Mojs. 18,8).
Evreinot ne smee da bide ramnodu{en ako mu se razboli sosedot ili prijatelot. Nego-
va dol`nost e da go poseti, bez ogled na rasata, verata ili imotnata sostojba. Za{to
vo nevolja site se ednakvi. Mnogu rabini davale detalni napatstvija kako treba da se
izvr{uvaat posetite. Treba da se odbegnuvaat preterano za~esteni i dolgi poseti, za-
{to tie mo`at pove}e da mu na{tetat na bolniot, otkolku da mu bidat od polza.
Posetitelot treba da zaboravi na svoite naviki i da misli samo na dobroto na bolni-
ot. “Nemoj da go pla{i{, tuku te{i go i davaj mu nade` za ozdravuvawe”. Vo anonimnoto
delo “Orhot hajim” (Na~in na `ivot), ~ij{to avtor se smeta deka e Rabi Eliezer ben Ji-
chak od Vorms (XI vek), pi{uva: “Ne go zamoruvajte bolniot so dolgi poseti, za{to do-
volna mu e samata bolest. Vlezete so dobro raspolo`enie, za{to negovoto srce i ne-
govite o~i se naso~eni kon onoj {to vleguva”.
Posetata mora da bide so odredena cel. Ako stanuva zbor za siroma{en ~ovek, treba,
30.5. Goses
pokraj ute{nite zborovi, toj da se snabdi so ona {to mu e potrebno; bogatiot treba da se
te{i i da mu se olesni sostojbata so poka`uvawe so~uvstvo. Topliot li~en kontakt go
smiruva bolniot zaradi soznanieto deka vo te{kite migovi ne strada sam.
Spored evrejskata etika, ni{to ne e tolku skapoceno kako {to e ~ove~kiot `ivot i
treba da se napravi s¢, za da se so~uva toj i da se prodol`i. Propisite nalo`uvaat de-
ka mora da se prekr{i i [abatot za da mu se pomogne na bolniot, ~ij{to `ivot e vo op-
asnost. Vo rabinskata literatura toa slikotvito se prika`uva na sledniov na~in: “Ako
dete staro samo eden den, e te{ko bolno, prekr{i go [abatot. Me|utoa, za mrtov, pa
makar da e toa i carot David, ne smee{ da go kr{i{ [abatot” ([abat 15/16).
Vo mnogu evrejski zaednici postojat posebni organizacii za posetuvawe na bolnite. Ta-
kvite organizacii se spomnuvaat u{te vo XIV vek. Gi imalo i vo na{ata zaednica, a i
30.6. Met micva
denes se odr`uva toj obi~aj.
30.3 Rofe (hebr. - lekar)
Spored evrejskoto sfa}awe na etikata, lekarot e dol`en da napravi s¢ za da mu go
prodol`i `ivotot na bolniot. Duri ni vo beznade`nite slu~ai, koga e vo pra{awe go-
30.7 Aninut (hebr.: anen - da
ses (lice na umirawe), ne smee da se napravi ne{to {to bi mo`elo da gi oslabne od-
branbenite sili na bolniot. Toj mora da go lekuva kako da }e ozdravi i ne smee da do-
pu{ti bolniot da si pomisli deka ve}e nema nade`. Zabraneto e da se zabrzuva smrt-
ta od somilost (eutanazija) zaradi skratuvawe na makite, koga e vo pra{awe neizle-
~iva bolest.
Spored sfa}aweto na evrejskata religija, vrhovniot lekar e Bog, koj gi lekuva” skr{e-
nite srca i gi isceluva ranite”, pa zatoa vernicite mo`e da mu se obra}aat so molitvi
da go izle~i bolniot i da gi isceli negovite rani.
182
30.4. [inuj a{em (hebr. - promena na imeto)
Vo slu~aj na te{ka bolest, koga verojatnosta za ozdravivawe e mala, se primenuva edna
merka koja se dopira so mistikata. Na bolniot toga{ mu se menuva imeto, ili kon negov-
oto ime se dodava u{te nekoe, obi~no simboli~no, kako na primer: Hajim (`ivot), Ja-
hiel (Bog o`ivuva), Rafael (Bog lekuva), Azriel (Bog pomaga) i sl. Menuvaweto na ime-
to e mnogu star obi~aj.
Vo Torata se spomnuvaat Avraam, Sara i Jaakov, na koi Bog im gi promenil imiwata.
Menuvaweto na imeto se spomnuva vo Talmudot, kako edno od ~etirite ne{ta koi ja me-
nuvaat sudbinata na ~ovekot, a toa se: milosrdie, molitva, promena na imeto i prome-
na na dejstvuvaweto. Promenata na imeto kako spas, se tolkuva so toa {to toa zna~i i
menuvawe na li~nosta, pa i menuvawe na sudbinata. Menuvaweto na imeto ~esto se spo-
mnuva vo srednovekovnata literatura, a ovoj obi~aj kaj pobo`nite Evrei se zadr`al i
vo ponovo vreme.
(hebr. - lice na umirawe)
Liceto na umirawe se narekuva goses. Onoj {to e na umirawe ne treba da se ostavi sam.
Prisutnosta i bdeeweto pokraj gosesot se smeta za golema micva. Koga }e nastapi smrt-
ta, sinot, ili nekoj od ~lenovite na semejstvoto vnimatelno mu gi zatvora o~ite i usta-
ta na pokojnikot.
Iako vo Talmudot se spomnuva deka “Naj~esto onie {to se na umirawe, umiraat”, dozvo-
leno e da se prekr{i [abat i da se napravi obid da mu se prodol`i `ivotot na lice-
to {to e na smrtna postela, pa duri i vo slu~aj koga za toa nema golemi izgledi.
Met micva e naziv za pokojnikot koj nema rodnini {to bi bile dol`ni da se pogri`at
za negovoto pogrebuvawe. Izvr{uvaweto na dejnostite okolu pogrebot na met micva se
smeta za osobeno golemo dobro delo (micva gedola).
bide{ vo `alost)
Aninut se narekuva periodot od nastapuvaweto na smrtta do pogrebot na pokojnikot. Vo
toa vreme u`aleniot rodnina se vika onen.
Onenot ima poseben status. Jade nasamo, ne jade meso i ne pie alkoholni pijaloci, za
da mo`e vo celost da mu se posveti na pokojnikot i na izvr{uvaweto na rabotite okolu
pogrebot. Onenot e osloboden od mnogu verski dol`nosti, kako {to se: molitvite, sta-
vawe tefelin i sl. Aninut ne se primenuva vo slu~aj na smrt na dete, koe nema napol-
neto trieset dena `ivot. Aninut prestanuva vedna{ po pogrebot, koga zapo~nuva Ave-
lut.
Vo periodot na aninut ima razni obi~ai. Eden od niv e od ku}ata vo koja se slu~il smr-
tniot slu~aj, kako i od dvete sosedni ku}i, da se isfrli celata voda.
Nekoi go tolkuvaat ova taka {to smetaat deka so isfrlaweto voda mo`e na indirek-
183
 ten na~in da se objavi smrtniot slu~aj, za{to Evreite odbegnuvaat da bidat nositeli
na lo{i vesti. Prolevaweto na vodata istovremeno slu`i i kako predupreduvawe do
sosedite za nivnite obvrski kon po~inatiot i kon u`alenite.
Postojat i mnogu primitivni objasnuvawa za takviot obi~aj, kako {to se sueverieto de-
ka an|elot na smrtta vo taa voda si go mie svojot no`, ili deka so toa du{ata se spasu-
va od zadavuvawe, odnosno deka taa voda ja pie du{ata {to zaminuva.
Voobi~aeno e isto taka, vo domot ogledalata da se pokrijat ili da se svrtat kon yidot.
Me|u narodot se veruva deka treba da se spre~i mo`nosta du{ata na pokojnikot da se
pogleda vo ogledalo. Nekoi pak smetaat deka ne treba da mu se dozvoli na u`aleniot
da si go vidi svojot ta`en lik vo ogledalo, za{to toa u{te pove}e bi go rasta`ilo. Ima
i tolkuvawe deka ogledaloto pretstavuva sueta, pa zatoa nema mesto za nego vo migo-
vite na `alost.
30.8. Kevod amet (hebr. - uka`uvawe po~it kon mrtovecot)
Obi~aj e teloto na pokojnikot da ne se ostava samo. Toa se ~uva preku den, no}, praznik
ili sabota. Zaradi zna~eweto koe mu se pridava na ovoj ~in, ~uvarite ({omerim) se os-
loboduvaat od drugite verski dol`nosti, kako na pr. vrzuvawe tefilin i sl. Ima ra-
zni tolkuvawa za ovoj obi~aj. Osven po~ituvaweto na tradicijata, koja ima svoi koreni
vo Biblijata, nekoi od sueverie mislat deka teloto se ~uva od zli duhovi, dodeka dru-
gi smetaat deka so toa go branat od razni {tetnici.
Po spomnuvaweto na imeto na pokojnikot, obi~aj e da se dodade: “Alav a{alom” (Neka e
mirot so nego) ili “Zihrono livraha” (Neka bide za blagoslov se}avaweto na nego). Ako
bil pokojnikot pobo`en ~ovek, toga{ se dodava: “Zeher cadik livraha” (Neka bide za
blagoslov se}avaweto na pravednikot).
Po~ituvaweto na mrtovecot ima golema va`nost vo evrejskata tradicija. Toa za prv pat
se spomnuva vo Biblijata: “I se upokoi Jezekija kaj svoite tatkovci... i na smrtta mu od-
dadoa po~est site Judejci i Erusalimci” (II kn. Letopisi, glava XXXII /33). Bibliskite
li~nosti vidlivo £ davale izraz na svojata bolka. “I dojde Avraam da ja iz`ali Sara
i da ja ispla~e” (I kn. Mojs., XXIII/2), “i ja raskina Jakov oblekata svoja i se prepa{a so
kostret za ta`ewe i ta`e{e so svojot sin dolgo vreme” (I kn. Mojs., XXXVII/34). Vozbud-
livo e reagiraweto na David na smrtta na na [aul i Jonatan: “Toga{ David ja raskina
svojata obleka... i lipa{e i pla~e{e i poste{e do ve~er za Saul i za Jonatan, negoviot
sin, i za narodot Gospodov i za domot Izraelov, za{to zaginaa od me~”.
Vo rabinskata literatura se zabranuva omalova`uvawe ili poni`uvawe na pokojnikot.
Vo Midra{ot stoi deka Bog go ukoril Mojsej zatoa {to so omalova`uvawe zboruval za
starite od negovata generacija.
30.9. Taora ili rehica (hebr. - ~istewe ili perewe)
Taora ili rehica e naziv za ritualen obred na miewe na teloto na pokojnikot, koj se
izvr{uva pred pogrebot. Se zasnova na bibliskiot citat “...taka zaminuva, kako {to
dojde” (Koelet 5/15), {to se tolkuva so toa {to ~ovekot go mijat koga }e se rodi i zatoa
treba da go izmijat i koga }e umre.
Mieweto po pravilo, go izvr{uvaat ~lenovite na Hevra kadi{a vo posebna ku}a, ili
184
vo prostorijata na kapelata na grobi{tata, a ponekade i doma. Rohacim (onie {to mi-
jat) se odnesuvaat kon teloto so najgolema po~it. Za vreme na mieweto postojano gori
sve}a.
Obredot na miewe zapo~nuva so polagawe na teloto na kameno le`i{te, na koe se pos-
tila ~ar{av. Topla voda se sipuva na sekoj del od teloto, po~nuvaj}i od glavata nakaj
nozete. Kosata se mie i se ~e{la, a noktite se ~istat. ^ar{avot slu`i za su{ewe na
oddelni delovi od teloto, taka {to racete da ne go dopiraat teloto. Po mieweto, te-
loto se zavitkuva vo ~isti ~ar{avi, dobro se su{i, i potoa se oblekuva vo posmrtna
obleka (vidi: tahrihim). Rehica inaku e mo{ne star obred i se spomnuva i vo Mi{nata.
30.10. Tahrihim (hebr. Karah - zavitkuva)
Tahrihim e posmrtna obleka od belo leneno platno vo koja se oblekuva mrtovecot.
Spored propisite, taa se sostoi od najmalku tri dela, a se {ie bez rabovi i jazli, so
{iroki {evovi. Pobo`nite Evrei u{te vo tekot na `ivotot si ja podgotvuvaat svojata
posmrtna obleka. Postoi obi~aj u{te od talmudsko vreme, pokojnikot da se pogrebuva
so talitot, koj go upotrebuval dodeka bil `iv.
Vo damne{noto minato se podgotvuvale luksuzni pogrebi i se {iela skapocena posmr-
tna obleka za da mu se uka`e so toa ~est na pokojnikot. Golemite izdatoci okolu pogre-
bot gi doveduvale siroma{nite semejstva vo te{ka polo`ba. Zatoa Raban Gamliel,
pretsedatel na Sanedrinot (60-118 godina), naredil pokojnicite da se pogrebuvaat vo
ednostavni platneni obleki. Od toa vreme poteknuva i obi~ajot na skromno pogrebuva-
we.
Do XVI vek, tahrinim se {iele vo razni boi: crna, bela, pa i vo {arena. Od XVI vek po-
~nala da se upotrebuva samo belata obleka.
30.11. Aron metim (hebr. - mrtove~ki sandak)
Spored strogite verski propisi mrtove~kiot sandak se pravi od ramni, neobraboteni
{tici, bez ukrasi i bez upotrebuvawe na metalni klinci. Vo golem broj zaednici i de-
nes se koristat ednostavni sandaci bez ukrasi.
Vo staro vreme pogrebite se izvr{uvale vo sandaci od drvo, kamen ili glina, ukraseni
so crte`i i natpisi. Vo Biblijata se spomnuva kov~egot vo koj bilo staveno balsamira-
noto telo na Josef, koj, spored Talmudot, bil od metal. Vo vremeto na Ha{monejcite
postoel obi~aj da se sobiraat ostatocite od koskite i da se stavaat vo sanda~iwa od
kamen ili od glina. Se ~ini deka vo vremeto na Talmudot, mrtovcite se prenesuvale
na grobi{tata na nosilki, a sandacite se upotrebuvale edinstveno za prenesuvawe na
teloto na pooddale~eno mesto. Decata na vozrast do trieset dena se nosele na race,
onie do edna godina vo kov~ezi, a postarite se nosele na nosila.
Vo sredniot vek nemalo propisi spored koi pogrebot bi se izvr{uval vo kov~eg. Vo
[panija kov~egot retko se upotrebuval, a vo Francija se pravel od masa, koja svedo~e-
la za gostoprimlivosta na pokojnikot. Rabinite od isto~na Evropa bile pogrebuvani vo
kov~ezi napraveni od masata na koja studirale dodeka bile `ivi. Vo XVI vek, nadvla-
dejalo kabalisti~koto gledi{te deka mrtovecot treba da bide vo neposreden kontakt
so zemjata, so {to se ispolnuvala bibliskata izreka deka e ~ovekot prav i deka }e se
vrati vo prav. Ortodoksnite Evrei strogo se pridr`uvale kon ova. Tamu kade {to op-
185
 {tiot zakon nalo`uval pogrebuvawe so kov~eg, tie ne gi pricvrstuvale dolnite {tici,
ili gi produp~uvale. Isklu~ok se pravel samo za kohanim (sve{tenicite). Niv gi po-
grebuvale vo kov~ezi bez dupki, no vo kov~egot im se stavala vre}i~ka so zemja od Erec
Jisrael. Vo nekoi op{tini mrtovcite bile pogrebuvani so stap vo rakata. Ovoj obi~aj
poteknuva od talmudsko vreme, koga rabi Jeremija pobaral da mu stavat stap vo raka-
ta pred da go spu{tat vo grobot, za da bide podgotven za odewe, koga }e pristigne vesta
za doa|aweto na Mesijata. Vo Izrael pokojnikot se nosi na nosilka i se pogrebuva bez
sandak, a vojnicite vo ednostaven drven sandak {to e obi~aj vo pove}eto kibuci. Vo ne-
koi kraevi, a i vo Bosna i na jug na Srbija, pokojnikot se nosel na grobi{ta vo neoboen
sandak, se kr{el nad grobot i se zakopuval so pokojnikot.
30.12. Levaja (hebr. - pogrebna povorka)
Pri pogrebnata povorka nema razlika pome|u bogatite i siroma{nite, pobo`nite i gre-
{nite. Ako ima pove}e pogrebni povorki vo eden den, prvo se pogrebuva toj {to umrel
porano.
Ispra}aweto na pokojnikot do grobi{tata se smeta za posebno dobro delo (micva). Za
30.14. Kadi{
da se ispolni ovaa micva, dozvoleno e da se prekine duri i so prou~uvaweto na Torata.
Ako pokojnikot ne se istaknuval osobeno so pobo`nost ili mudrost, ili ako pogrebna-
ta povorka bila mo{ne golema, se smetalo deka e dovolno da se odi po povorkata naj-
malku ~etiri ~ekori.
Vo talmudsko vreme, pogrebnata povorka na patot do grobot zastanuvala sedum pati. I
denes ima obi~aj taa da se zapira najmalku tri pati.
Obi~aj e site prisutni da frlat vo grobot po tri lopati zemja. Po upotrebuvaweto, lo-
patata ne se dodava od raka na raka, tuku se spu{ta na zemja, za da ne se stekne vpe~a-
tok deka eden mu prenesuva nevolja na drug. Prenesuvaweto na lopatata od raka na raka
bi mo`elo isto taka da se sfati kako servilnost ili nadmo}nost (dominantnost), a vo
prisustvo na smrtta site se ednakvi.
Po pogrebot se mijat racete na samiot grob. Ne postojat propisi koi zabranuvaat pris-
ustvuvawe na `eni na pogreb. Pa sepak, vo nekoi zaednici `enite ne u~estvuvaat na
pogreb.
Ortodoksnite Evrei ne dozvoluvaat polo`uvawe na cve}e na grobot, za{to toa go sme-
taat za paganski obi~aj (hukat agoj), iako vo Talmudot ima mnogu primeri na stavawe
mirudii vrz mrtovecot.
Ekshumacijata spored evrejskata tradicija e zabraneta. Isklu~ok se pravi samo vo iz-
vesni slu~ai, kako na primer, koga posmrtnite ostanki se prenesuvaat vo “Svetata ze-
mja” ili od neevrejski na evrejski grobi{ta i sl.
30.13. Kevura (hebr. pogrebuvawe)
Malku se znae za na~inot i ceremonijalot na pogrebuvawe kaj Evreite vo staro vreme.
Poznato e samo toa deka u{te od toga{ teloto bilo stavano vo zemja, za{to vo Bibli-
jata pi{uva: “So potta na liceto svoe }e jade{ leb dodeka ne se vrati{ vo zemja od koja-
{to si zemen; za{to ti si prav i vo prav }e se vrati{“ (I kn. Mojs. 3,9). Starite `iteli
na Kanaan prvobitno gi spaluvale svoite mrtovci, no u{te mnogu vreme pred naseluva-
186
weto na Evreite vo Kanaan, po~nale da gi zakopuvaat mrtovcite vo zemja.
Prvata teritorija {to ja steknal Avraam vo vetenata zemja bile grobi{ta. Spored Bi-
blijata, da ne se bide pogreban bilo najgolemata nesre}a {to mo`ela da go snajde po-
kojnikot. Duri i zlostornikot, osuden na smrt ima pravo da bide pogreban. Vo vremeto
na Mi{nata voobi~aeno bilo da se dr`i teloto vo krpa, do raspa|aweto, a potoa kos-
kite se sobirale i se pogrebuvale na drugo mesto, obi~no vo semejnata grobnica.
Dol`nost na rodninite e da gi pogrebuvaat svoite pokojnici; ako toj nema rodnini, to-
ga{ toa e dol`nost na evrejskata zaednica (vidi met-micva).
Spored evrejskite propisi i obi~ai pogrebot se izvr{uva, po mo`nost {to poskoro.
Pri~inata ne e kako {to nekoi mislat, toplata klima vo Palestina, tuku toa {to se
smeta deka odlo`uvaweto pretstavuva omalova`uvawe na pokojnikot. Odlo`uvaweto
na pogrebot e dozvoleno ako se raboti za oddavawe posebni po~esti, ili ako treba da
se do~ekaat rodninite i sl.
(aram. - svet)
Kadi{ e prastara molitva, nastanata vo Palestina, od kade bila prenesena vo site ze-
mji na galutot. So isklu~ok na poslednata strofa, koja e na hebrejski, izvorniot jazik
na Kadi{ e aramejski, za da mo`e da bide razbirliv za obi~nite lu|e koi ne znaele he-
brejski.
Prvobitno Kadi{ slu`el kako kratka molitva koja se ka`uvala pri zavr{uvaweto na
propovedta, koja se dr`ela na aramejski. Podocna e voveden kako zavr{etok na poedi-
ne~nite delovi na bogoslu`eweto i na krajot na javnoto ~itawe na Biblijata ili Tal-
mudot. Vo XII vek vo vreme na krstonosnite pohodi, Kadi{ stanal molitva na u`alen-
ite. Se pretpostavuva deka se recitiral Kadi{ po propovedta u{te pred dve iljadi
godini; nespomnuvaweto na Erusalim i na razoreniot Hram, kako i ednostavniot jazik,
bez misti~ni primesi, poka`uva deka e Kadi{ od mnogu staro vreme. Za Kadi{ot ne se
diskutira vo Talmudot, verojatno zatoa {to s¢ u{te ne bil sostaven del na bogoslu`e-
weto.
Ima pet vidovi Kadi{:
1. Kadi{ derabanan (Kadi{ za u~enite lu|e), koj se recitira po ~itaweto na Talmudot ili
Midra{ot;
2. Kadi{ {alem (poln Kadi{ ili Kadi{ titkabal), koj go recitira predmolitelot, na
krajot na pogolemiot del od bogoslu`eweto;
3. Haci Kadi{ (polovina Kadi{), koj go recitira predmolitelot pome|u dva dela od bo-
goslu`eweto;
4. Kadi{ jatom (Kadi{ na u`aleniot), koj go recitira u`aleniot po nekoi psalmi i na
krajot na bogoslu`eweto i
5. Kadi{ koj se ~ita na grobot po pogrebot (Kadi{ lehadta).
Jitgadal vejitkada{ {eme raba. Bealma di vera hirute vejmalih malhute vejacmah pu-
rkane vikarev me{ihe. Behajehon, uvjomehon ufhaje dehol bet Jisrael, baagala uvizman
kariv veimru Amen.
Jee {eme raba mevrah lealam ulalme almaja jitbarah, veji{tabah, vejitpaar, vejitro-
187
 mam, vejitnase vejitadar, vejitale vejitalal {eme dekud{a berih u. Leela min kol bi-
rhata, {irata, tu{behata venehemata daamiran bealma veimru Amen.
Al Jisrael veal rabanan veal talmideon veal kol talmide talmideon, deaskin beora-
jta di veatra aden vedi vehol atar veatar. Jee lana ulon hina vehisda verahame min
kodam mare {emaja vear-a veimru. Amen.
Jee {elama raba min {emaja hajim vesava, vi{ua venehama, ve{ezava, urfua, ugula us-
liha vehapara, verevah veacala lanu uihol amo Jisrael veimru Amen.
Ose {alom bimromav, u verahamav jaase {alom alenu veal kol amo Jisrael veimru Amen.
30.15. El male rahamim (vo prevod: Bo`e, ti koj si poln so milosrdie)
i A{kava (po~ivawe vo mir)
30.16. Azkarat ne{amot (pomen za pokojnite)
Su{tinata na Kadi{ot e izjava na vernost kon Boga i prifa}ewe na negoviot sud, vo
soglasnost so principot deka e ~ovekot dol`en da mu iska`e pofalba i za nesre}ata
{to }e go snajde, kako {to mu iska`uva blagodarnost i za dobroto. Vo nesre}a, koga sm-
rtta }e go pogodi nekoe semejstvo, koga e bolkata golema, a srceto e polno so taga, sinot
na pokojnikot recitira glasno “Jitgadal vejitkada{ {eme raba” (Neka se vozveli~uva i
posveti Negovoto ime). Najva`en del od Kadi{ot e odgovorot na vernikot koj glasi:
“Jee {eme raba mevrah lealam ulalme almaja” (Neka bide blagosloveno Negovoto gole-
mo ime vo ve~ni vekovi). Okolu toj odgovor koj re~isi do zbor se nao|a vo knigata na Da-
niel (2,20), se razviva celiot Kadi{. Kadi{ot se recitira stoej}i, tri pati na den vo
tekot na edinaeset meseci vo godinata na `alost, kako i na godi{ninata od smrtta (vi-
di: Jarcajt), i toa samo ako ima miwan (vidi: Miwan). Vo nekoi op{tini za vreme na ka-
`uvaweto na Kadi{ot site prisutni stojat. Prvobitno toj se ka`uval samo za rodite-
lite, podocna i za ostanatite rodnini, a denes za sekoj umren. ]erkite ne go ka`uvaat
188
Kadi{ot, duri ni toga{ koga vo semejstvoto nema sinovi. Me|utoa, imalo i slu~ai koga
go ka`uvale }erkite Kadi{ot, a na toa ne mu se sprotivstavuvale rabinskite avtori-
teti.
Kadi{ vo vremeto na `alost porano se ~ital dvanaeset meseci, za spas na roditelite
od ma~ewe vo pekolot, zaradi misti~noto veruvawe na narodot deka bezbo`nicite pr-
estojuvaat vo pekolot najmalku dvanaeset meseci. Za da ne bidat roditelite izedna-
~eni so bezbo`nici, vremeto na ~itawe na Kadi{ot e skrateno na edinaeset meseci.
Kadi{ot ima re~isi misti~na sila. Toj pretstavuva veriga pome|u `ivotot i smrtta za-
{to gi povrzuva generaciite {to zaminuvaat, so generaciite {to ostanuvaat. Kadi{ot
e dlaboko vkorenet vo svesta na Evreite i e sostaven del od nivniot `ivot. ^itawe-
to Kadi{ stanalo predmet na ugled i izraz na po~ituvawe na deteto kon roditelot.
Obi~aite mo`ele da se menuvaat i da is~eznuvaat, no Kadi{ot mo`el da se ~ue nase-
kade kade {to se sobirale Evreite na molitva.
El male rahamim e molitva za pokoj za du{ata na po~inatite, koja {to kaj A{kenazite
sve~eno se ~ita ili se pee na pogreb i na pomen - Jizkor (na Jom Kipur, [emini aceret,
na posledniot den na Pesah i na vtoriot den na [avuot), na triesettiot den po pogre-
bot i na godi{ninata od smrtta (Jarcajt).
El male rahamim se ~ita ili se pee i za site evrejski `rtvi na genocidot, kako i za za-
ginatite borci.
Sefardite imaat soodvetna molitva koja se vika “a{kava” (po~ivawe vo mir). Taa se
~ita na grobot, po pogrebot, potoa vo hram i vo onie denovi koga se ~ita Torata (sabo-
ta, ponedlnik i ~etvrtok). Obi~aj e po “a{kava” rodninite na pokojniot da dadat prilog
za hramot, za grobi{tata i za dobrotvorni celi.
Obi~aj e vo hramot, po ~itaweto na Torata, da se moli za du{ata na pokojnikot. Vo mo-
litvata koja se vika “Jizkor” (Neka se spomne), se spomnuvaat imiwata na pokojnite
~lenovi na potesniot ili po{irokiot krug na semejstvoto (na tatko, majka, brat, dete,
sestri itn.), a potoa, vo odredeni prigodi i imiwata na pokojni velikani i na ugledni
lu|e.
Ovoj obi~aj nastanal vo vremeto na krstonosnite vojni (XI vek), koga krstonoscite ubile
mnogu ilajdi nevini Evrei. Op{tinite gi zabele`ile nivnite imiwa vo posebni knigi
i gi ~itale vo hramot pome|u Pesah i [emini aceret. Podocna ovoj obi~aj se pro{iril
i na Jom Kipur, [emini aceret, na posledniot den od Pesah, na [avuot i na godi{nina-
ta od smrtta na pokojnikot.
Sefardite nemaat predvideno posebni denovi za pomeni. Tie gi izvr{uvaat pri povi-
kuvaweto na Tora ili po vra}aweto na Torata vo ormanot (Aron akode{).
189
30.17. Keria (hebr. Karoa - kine)
Keria e naziv za eden prastar obi~aj na kinewe na oblekata vo znak na `alost. Denes
keria se vr{i za tatko, majka, sin, }erka, brat, sestra, ma`, `ena ili za vest za naci-
onalna nesre}a. Keria se izvr{uva stoej}i, za{to, spored evrejskoto sfa}awe, `alo-
sta i nesre}ata treba da se primi stoej}i prostum. Jaakov ja iskinal svojata obleka ko-
ga sinovite mu ja donele oblekata na Josef natopena so krv.
Keria obi~no se vr{i nad grobot, vrz kov~egot pred pogreb. Za tatko i za majka obleka-
ta se kine od levata strana kon srceto, a za ostanatite rodnini od desnata strana. Ob-
lekata se kine so no`e, odgore nadolu, vo dol`ina od edna peda. Keria im se izvr{uva
i na decata pod trinaeset godini. Ovoj obi~aj ne se vr{i vo sabota i na praznik, a vo
nekoi zaednici, ne se vr{i ni na hol-amoed (polupraznik). Ako vesta za smrtta na rod-
ninata pristigne po trieset dena, toga{ ne se vr{i keria; taa sekoga{ se vr{i edins-
tveno za tatko i za majka, bez razlika na toa koga pristignala vesta za smrtta.
Kineweto na oblekata u{te od najstaro vreme kaj Evreite se smetalo za znak na bolka.
Otkako slu{nal za smrtta na svojot sin Av{alom, carot David stanal i ja raskinal
svojata obleka ([emuel, II kn. 13,31)
30.18. Avelut (hebr. -ta`ewe, oplakuvawe)
Avelut e na~in na odnesuvawe i duhovna sostojba na liceto vo `alost zaradi smrten
slu~aj vo semejstvoto. Liceto vo `alost se vika avel.
Postojat propisi (dine avelut), koi{to gi obvrzuvaat ~lenovite na semejstvoto da gi
`alat tatkoto, majkata, sinot, }erkata, bratot, sestrite, ma`ot i `enata.
30.20. [iva (hebr. - sedum)
Obi~ajot na oplakuvawe na mrtvite e mnogu star. Vo Biblijata se govori za `alosta na
pratatkoto Jakov za sinot Josef, na Izraelcite za Mojsej i Aaron, na David za [aul i
Jonatan itn.
Vo stariot Izrael vo znak na `alost se raskinuvala oblekata, se navlekuvala vre}a,
glavata se posipuvala so prav i pepel, se sedelo na zemja, ne se vr{elo potstri`uva-
we, nitu bri~ewe itn. Pove}e `albeni obi~ai se primenuvale i pri nacionalni nesre-
}i, kako {to e, na primer, razoruvaweto na Hramot. Vo vremeto na Talmudot, namesto
raskinuvawe na oblekata bil dovolen samo eden rez (zasek) na nea vo znak na `alost.
Denes obi~no se zasekuva samo del od oblekata ili od dolnata obleka (vidi: Keria).
Avelut zapo~nuva od momentot na zavr{uvaweto na pogrebot, koga e grobot pokrien so
zemja. Vo Talmudot i vo rabinskata kni`evnost se propi{uvaat ~etiri periodi na `a-
lost:
aninut - period od momentot na nastapuvaweto na smrtta, do zavr{uvaweto na pogre-
bot (vidi Aninut str.183);
{iva - period od sedum dena po pogrebot (vidi [iva str.191);
{elo{im - period od trieset dena po pogrebot (vidi [elo{im str.192);
{ana - period od edna godina po smrtta.
Posetuvaweto i te{eweto na u`alenite se smeta za dobro delo (micva).
190
30.19. Seudat avraa (hebr. - ru~ek za uteha, zadu{na gozba)
Seudat avraa e naziv za prviot ru~ek koj im se podgotvuva na u`alenite po vra}aweto
od pogrebot. Ru~ekot go podgotvuvaat prijatelite i sosedite, vo soglasnost so evrej-
skite propisi, spored koi im e zabraneto na u`alenite da go podgotvuvaat sami prviot
ru~ek. Ovoj obi~aj im dava mo`nost na sosedite i na prijatelite da ja iska`at svojata
gri`a i so~uvstvo.
Vo Talmudot se veli deka na bogatite, vo staro vreme, im bil serviran prviot ru~ek vo
zlatni i srebreni ko{ari, a na siroma{nite vo ko{ari od vrba. Bidej}i so toa se na-
vreduvale ~uvstvata na siroma{nite, so rabinski propisi bilo odredeno prvoto jade-
we na site da im se nosi vo ko{ari od vrba.
Prviot ru~ek se sostoi od tvrdo vareni jajca i leb i ima simboli~no zna~ewe. Vo staro
vreme jajcata bile smetani za simbol na `ivot i na voskresnuvawe. Osven toa, bidej}i
e jajceto celosno zatvoreno vo lu{pa, toa gi potsetuva u`alenite deka treba da bidat
vo molk i da se vozdr`uvaat od premnogu razgovori. Lebot, sekako e glavnata hrana,
“za{to lebot mu go krepi srceto na ~ovekot” (Pslam 104/15).
Na u`alenite im se prinesuvalo i le}a, po primerot na pratatkoto Jaakov, koj na svo-
jot tatko Isak mu podgotvil govedska ~orba so le}a za da mo`e da go ute{i za smrtta
na Avraam. Spored tolkuvawata na u~enite lu|e, le}ata e trkalezna kako trkalo, a ta-
gata e trkalo {to se vrti i, porano ili podocna, stignuva do sekogo. Spored edno do-
datno tolkuvawe, kako {to le}ata nema usta, taka ni u`alenite nemaat usta, za{to im
e zabraneto da gi pozdravuvaat lu|eto.
[iva e period na taga koj trae sedum dena po pogrebot na tatko, majka, brat, sestra, sin,
}erka, ma`, `ena. Pod izrazot “sedi {iva” se podrazbira obi~ajot u`aleniot da ostane
doma vo prvite sedum dena od periodot na `alost, da sedi na pod ili na niski klupi-
~ki, neobuen (bos), i oble~en vo meka obleka. Za toa vreme na o`alosteniot mu se za-
branuva sekakva dejnost, gotvewe, potstri`uvawe, bri~ewe, perewe ali{ta, odnosi so
`enata itn., kako i s¢ drugo {to im pri~inuva zadovolstvo na lu|eto. Za mladata `ena
ili devojka se primenuvaat poblagi kriteriumi. Obi~aj e poznanicite i prijatelite da
gi posetuvaat u`alenite i da gi te{at. [iva gi obedinuva i gi izedna~uva u`alenite,
sedum dena vo zaedni~ka `alost.
Ima razni tolkuvawa za toa zo{to prvata `alost trae sedum dena. Edno od niv se ba-
zira na zborovite na prorokot Amos: “I }e gi pretvoram va{ite praznici vo `alost”,
praznicite Pesah i Sukot traat po sedum dena. Mirjam, sestrata na Mojsej bila izoli-
rana od logorot sedum dena zatoa {to se pobunila protiv Mojsej (IV kniga Mojseeva
12,14-15). “Zoar” dava misti~no objasnuvawe, spored koe du{ata sedum dena luta vamu-
tamu, od ku}ata do grobot, taguvaj}i po svoeto telo. Ne se znae kolku e star obi~ajot
“{iva”. Evrejskite mudreci smetaat deka e postar i od potopot, za{to vo Biblijata se
spomnuva: “A vo sedmiot den dojde potopot na zemjata” (I kn. Mojs. 7,10). Vo Biblijata
poimot “{iva” za prv pat se spomnuva koga umrel Jaakov: “...I Josif priredi `alost za
svojot tatko koja trae{e sedum dena” (I kn. Mojs. 50,10). Obi~aj e vo tekot na site sedum
dena vo ku}ata kade ima `alost da gori sve}a ili kandilo.
191
30.21. [elo{im (hebr. - trieset)
[elo{im se trieset dena taguvawe po smrtta na blizok rodnina (na tatko, majka, brat,
sestra, sin, }erka, ma`, `ena), a po~nuvaat od denot na pogrebot. Vo toj period na u`-
aleniot mu e zabraneto da nosi nova obleka, da se potstri`uva i da se bri~i, da u~e-
stvuva na zabavi i na sve~enosti, pa duri i na ven~avawa i na obrezuvawa i sl., osven
pri ra|awe na sopstveno dete. Isto taka obi~aj e u`aleniot vo toj period da go promeni
svoeto mesto na sedewe vo hramot. Golemite praznici (Ro{-a{ana) i bogopokloni~kite
praznici (Pesah, [avuot i Sukot) gi skratuvaat ili gi prekinuvaat {elo{im.
Ako vesta za smrtta na bliskiot rodnina pristigne vo tekot na trieset dena od nasta-
puvaweto na smrtta ([emua kerova), toga{ u`aleniot e obvrzan da se pridr`uva kon
`albenite obvrski na {iva i {elo{im, od denot koga pristignala vestta. Ako pristi-
gne taa vest po trieset dena ([emua rehoka), toga{ {iva i {elo{im traat simboli~no
samo eden ~as.
Rabinite gi odvra}ale lu|eto od preterano taguvawe. Tie govorele: “Tri dena za pla-
~ewe, sedum dena za taguvawe, a trieset za vozdr`uvawe od potstri`uvawe, bri~ewe,
veselbi i sl.”. Vo tekot na triesette dena nastanuva postepen premin od sostojbata na
taguvawe i oplakuvawe kon normalen `ivot. Me|utoa, ako se raboti za roditeli, voz-
dr`uvaweto trae polni dvanaeset meseci.
Vo Biblijata nekolku pati se spomnuva triesetdnevniot period na taguvawe. Na pri-
mer: “Pla~e{e siot dom Izraelov po Aaron celi trieset dena” (IV kn. Mojs. 20,29). “I
pla~ea sinovite Izraelovi za Mojsej vo Moavskoto Pole celi trieset dena” (V kn. Mojs.
34,8).
Obi~aj e u`alenite za vreme na {elo{im da nosat crna obleka, za{to se smeta crnata
boja za boja na `alost. Legendata veli deka Mojsej mu rekol na Jo{ua: “Po mojata smrt
oble~i se vo crno!” [omon Acadik (Simon Pravedniot), koj `iveel kon krajot na IV vek
pr.n.e. ja pretska`al svojata bliska smrt. Koga go zapra{ale kako go znae toa, toj odgovo-
ril: “Na sekoj Kipur pri vleguvaweto vo svetili{teto nad svetili{tata, po mene ode-
{e eden starec oble~en vo belo, no denes po mene ode{e starec vo crno”.
Talmudot bele`i deka nosele Evreite crni ~evli vo znak na `alost za Erusalim. Vo
sredniot vek postoela sekta na Evreite ~ii{to pripadnici postojano oblekuvale crno
vo znak na trajna `alost. Me|utoa, deneska ortodoksnite Evrei ne nosat crnina, a cr-
nata lenta okolu rakata ja smetaat za paganski obi~aj.
Postojat objasnuvawa za dvanaesetmese~inot period na `alost. Zoar dava misti~no
objasnuvawe deka du{ata dvanaeset meseci se vrzuva za teloto. Talmudot, pak veli
deka teloto postoi dvanaeset meseci i deka za toa vreme du{ata sleguva vo nego. Po
dvanaeset meseci teloto prestanuva da postoi, a du{ata se iska`uva i ve}e ne se sim-
nuva.
Za posetuvaweto na grobi{tata vo periodot na `alost nema ednoobrazen obi~aj. Nekoi
gi posetuvaat po~esto, nekoi na posledniot den od [iva, a nekoi, pak naro~no se voz-
dr`uvaat od posetuvawe. Me|utoa, obi~aj e grobot da se poseti na devetti av, vo mesec-
ot elul, pome|u Ro{-a{ana i Kipur, na godi{ninata na smrtta, ili eden den porano.
30.23. Maceva (hebr. - nadgroben spomenik)
192
30.22. Godi{nina od smrtta (jarcajt - awos ili awu)
Jarcajt e naziv za godi{nina od smrtta. Iako godi{ninata od smrtta e poznata u{te od
biblisko vreme, izrazot “jarcajt” za prv pat se upotrebuva vo XV vek kaj a{kenazite,
dodeka sefardite za godi{nina go upotrebuvale izrazot awos ili awu. Na toj den se
vr{i komemoracija za roditelite, za pobliski rodnini ili vo ~est na zaslu`ni i is-
taknati li~nosti. U{te vo vremeto na Amorejcite na godi{ninata od smrtta na nekoj
golem ~ovek, masovno se odelo na negoviot grob i se odr`uval pomen.
Vo evrejskiot kalendar se spomnuvaat tri op{ti godi{nini: 7. adar (zain adar, den na
Mojseevata smrt), Lag baomer, denot na smrtta na rabi [imon ben Johaja i 3. ti{ri (Com
Gedaqa), denot koga bil ubien Gedaqa ben Ahikam. Vo ponovo vreme se navedeni i go-
di{ninite na smrtta na poznati evrejski li~nosti, kako {to se Hercl, Bjalik i dr.
Dvaeset i sedmi nisan e odreden za den na se}avaweto (Jom a{oa) na vostanieto vo Va-
r{avskoto geto, 1943 godina, na evrejskite borci padnati vo borbata protiv fa{izmot
i na {este milioni evrejski ma~enici - `rtvi na nacisti~kiot teror. Evrejskata op-
{tina vo Saraevo organizirala sekoja godina pokloneni~ko odewe vo Stolac, na gro-
bot na pokojniot rabin Mo{e Danon, kade {to se odr`uva limud.
Vo Biblijata se spomnuva obi~ajot spored koj sekoja godina }erkite na Izrael odat da
ja oplakuvaat }erkata na Jiftah od Gilead (Sudii 11,40). Obi~aj e da se odi na grob na
godi{ninata od smrtta; vo ku}ata gori sve}a ili kandilo 24 ~asa. Paleweto na sve}a
ili kandilo e zasnovano na bibliskata izreka: “Gospodovo svetlo e du{ata ~ove~ka...”
(Mudri Solomonovi izreki, 20,27), a ima i tolkuvawe spored koe e svetloto simbol na
du{ata i predizvikuva ~uvstvo za besmrtnost na ~ovekot.
Mnogu lu|e postat na godi{ninata na smrtta. Postot e izraz na kaewe i na sebizma~u-
vawe i znak na po~ituvawe na pokojnikot. Obi~aj e na toj den da se dava milostina i da
se vr{at dobri dela.
Hasidite imale posebni obi~ai. Tie na godi{ninata ne taguvale i ne postele, tuku so
gozba peele i se veselele.
Godi{ninata se odreduva od denot na smrtta, spored evrejskiot kalendar. Dokolku se
znae datumot na smrtta, u`alenite mo`at da odberat den, spored evrejskiot kalendar,
na koj }e ja odr`uvaat godi{ninata sekoja godina.
Sefardite, po pravilo na godi{nnata odr`uvaat limud ili meldado, naj~esto vo ku-
}ata na pokojniot. Toga{ se ~itaat izvadoci od Torata, knigite na prorocite, Mi{na,
Zoara itn. Vo Bosna pred vojnata sekoj u~esnik vo limudot bil po~esten so po edno ko-
la~e koe se vikalo lokum.
Jarcajtot ili awosot, kako i Kadi{ot se od mnogu golema va`nost i zatoa mnogu Evrei
odat vo sinagoga najmalku edna{ godi{no zaradi odr`uvawe na godi{nini. I denes, on-
amu kade {to e pote{ko da se sobere miwan i kade {to se sinagogite zatvoreni vo te-
kot na sedmicata, lu|eto se sobiraat za godi{nini i ja otvoraat sinagogata za da mo`e
da se odr`i slu`ba i da im se oddade po~it na pokojnite.
Maceva se narekuva kameniot spomenik koj se postavuva nad grobot na pokojnikot. Toj
se postavuva najrano po istekot na {iva, a po pravilo, na triesettiot den, ili na 12
meseci po smrtta. Ceremonijata na podignuvawe spomenik pretstavuva naglasena `al-
193
 ost i, po pravilo, zavr{uvawe na godinata na `alost.
Obi~ajot na postavuvawe nadgroben spomenik e mnogu star. Spored Biblijata Jaakov
podignal spomenik nad Raheliniot grob (I kn. Mojs. 35,20). Podocna Av{alom si izgra-
dil spomenik vo dolinata Kidron “za da go so~uva spomenot na svoeto ime”. Mnogu takvi
spomenici se so~uvani do denes kako na primer: grobot na carot David vo Erusalim,
grobovite na pratatkovcite vo Hebron, grobot na Rahela vo Mahpelskata Pe{tera i dr.
Vo Mi{nata se spomnuva obi~ajot na podignuvawe spomenik na grobot na pokojnikot, do-
deka Talmudot ne prepora~uva na pravednicite da im se podignuvaat spomenici “za{to
nivni spomenik se nivnite zborovi”. Me|utoa, Rabi Isak Lurija, poznatiot kabalist,
smeta deka spomenikot ima vozvi{eno zna~ewe. Porano vo Izrael na sarkofazite i na
kosturnicite imalo samo kratki natpisi so imiwata na pokojniot i na negoviot tatko.
Postepeno, natpisite se pro{iruvale i bil dodavan denot na smrtta, kako i zborovi na
pofalba so koi u`alenite ja izrazuvale svojata qubov i po~it kon pokojniot. Vo sred-
niot vek tie zapisi na spomenicite bile kratki i skromni. Rabi Jonatan Ajbe{ic (1690-
1764), eden od najgolemite poznava~i na Talmudot na svoeto vreme samiot si go sostavil
sostavil sledniov epitaf: “Sekoj minuva~ treba da pogledne {to e ovde vre`ano.
^ovekot koj slu`e{e za primer, se vrati vo pravta...”.
Od biblisko vreme, pa s¢ do periodot koga podignuvaweto na spomenik stanalo op{ta
praktika, preovladuval obi~ajot na grobot da se nafrla i kup kamewa, ili pokraj gro-
bot da se postavi vidliv znak ili stolbovi. Toa bilo so dvojna cel: teloto da se za{-
titi od divite `ivotni i da im se privle~e vnimanieto na minuva~ite, osobeno na sve-
{tenicite, deka tuka se nao|aat grobovi. Vo vremeto na Grcite po~nalo da se podignu-
vaat poluksuzni spomenici. [imon Makabi, 135 god. pr.n.e., sinot na Matatja Ha{mone-
ecot i brat na Juda Makabi mu podignal na svojot tatko i na bra}ata veli~estven mav-
zolej od delkan kamen (I kniga Makavejska 13: 27-29).
Vo talmudsko vreme koga }e se prepolnela nekoja grobnica, semejstvoto gi prenesuva-
lo koskite vo kosturnicata, koja nalikuvala na kamen kov~eg. Vo Izrael se otkopani
pove}e takvi kosturnici, koi imaat natpisi na hebrejski, aramejski i na gr~ki i na koi
se vre`ani menori, {ofar ili natpisi “[alom Al Jisrael”.
Osven vo retki slu~ai, Evreite vo prvite osum-devet veka od novata era upotrebuvale
gr~ki ili latinski jazik za natpisite na nadgrobnite spomenici. Hebrejskiot, postepe-
no gi potisnuval ovie jazici i ve}e vo X vek vo [panija, Francija i vo mnogu drugi zemji
imalo natpisi samo na hebrejski.
Spomenicite treba da bidat ednostavni za da se istakne deka i siroma{nite i boga-
tite vo smrtta se ednakvi. Podignuvaweto na skapi spomenici otsekoga{ se smetalo za
besmisleno rasfrlawe.
A{kenazite po pravilo gi postavuvale nadgrobnite spomenici vertikalno, a sefardi-
te horizontalno. Na spomenicite na potomcite na Levitite ~esto bila vre`uvana sto-
mna, kako simbol na nivnata funkcija vo hramot, a na spomenicite na potomcite na Ko-
anim ~esto bile vre`uvani race, kako simbol na nivnoto pravo na davawe blagoslov.
Ponekoga{, osobeno vo postaro vreme na spomenicite bile vre`uvani razni simboli so
koi se pretstavuvale profesiite na pokojnicite. Mestoto na grobi{tata kade {to se
pogrebuvale neupotreblivite verski knigi se vika Geniza. Spomenikot na Genizata e
ukrasen so otvorena kniga od kamen.
Nema izedna~enost vo pogled na natpisite na spomenicite. Vo bibliskoto vreme nema-
lo natpisi. Vo po~etokot na novata era imalo kratki natpisi kako napr.: “Zihrono li-
vraha” (Neka bide za blagoslov negoviot spomen), “[alom” (mir) i sli~no. Vo sredniot
194
vek, pokraj imeto bile stavani nekoi oplakuvawa ili slavopoi i podatoci za karakte-
rot i delata na pokojnikot.
Na spomenicite na a{kenazite obi~no stojat evrejskite bukvi”pe”, “tet” ili “pe”, “nun”
(inicijali “Po temun”, “Po nikber” ili “Po nitman”- “Ovde e zakopana”, ili “Ovde e za-
kopan”). Sefardite i za `enite i za ma`ite gi stavale bukvite “mem”, “kof” (“Mecevet
kevura” -nadgroben spomenik). Denes se ispi{uvaat kratki nadgrobni naslovi: ime,
prezime, datum na ra|awe i na umirawe. ^esto so hebrejski inicijali na re~enicata
“Tije ni{mato cerura bicror ahajim” (Neka mu `ivee du{ata ve~no).
30.24. Bet kavarot (hebr. - grobi{ta)
Za evrejskite grobi{ta postojat pove}e eufemizirani nazivi, kako {to se: bet olam -
ku}a na ve~nosta, bet hajim - ku}a na `ivotot, bet moed lehol haj - dom na site `ivi
itn. Ovie nazivi proizleguvaat od veruvaweto deka lu|eto na ovoj svet prestojuvaat
samo privremeno, a deka vistinskoto i postojanoto `iveali{te im e na “drugo mesto”.
Ne se znae dali vo biblisko vreme postoelo nekoe posebno mesto za pogrebuvawe na
mrtvite. Vo Biblijata se naveduva deka Avraam ja pogrebal svojata `ena Sara vo Mah-
pelskata Pe{tera, koja stanala negova semejna grobnica (I kn. Mojs. 23:19-20).
Carot Mena{e bil zakopan vo gradinata na negoviot dom (II car. 21,18), Devora, dadil-
kata na Rivka, bila pogrebana pod edno dabovo drvo (I kn. Mojs. 35,8), Rahel, `enata na
Jaakov na patot blizu Betlehem (I kn. Mojs. 35,19) itn. Za judejskite carevi bile gradeni
posebni grobnici (II kn. Letopisi 21,20), a se spomnuvaat i grobovite na “sinovite na na-
rodot” (II kn. Carevi 23,6).
^esto se naveduvaat `elbite na poedine~ni li~nosti da bidat pogrebani zaedno so os-
tanatite ~lenovi na semejstvoto. Rut ñ izjavuva na svojata svekrva: “Kade {to }e umre{
ti, tamu }e umram i jas i tamu }e bidam pogrebana” (Rut 1,17). Barzilaj go odbil predlo-
got na carot da ostane zaedno so nego na dvorot so ovie zborovi: “Te molam da mu do-
zvoli{ na svojot sluga da se vrati i da umre vo svojot grad, vo grobot na svojot tatko i
na svojata majka (II [emuel 18,38). [est vekovi podocna Nehemija go molel persiskiot
car Artakserks da mu dozvoli da se vrati vo Mesopotamija, vo gradot kade {to bile
grobovite na negovite tatkovci (Nehemija 2,15). Vo talmudsko vreme pogrebuvawata se
izvr{uvale vo pe{teri, kameni grobovi, sarkofazi i vo katakombi.
Po razoruvaweto na Hramot i rasejuvaweto na Evreite, evrejskite o{tini vo galutot,
po pravilo, nastojuvale da imaat sopstveni grobi{ta za ~lenstvoto na svoite zaedni-
ci. Tamu kade {to ne bilo mo`no toa, op{tinite zakupuvale eden del od op{tite gro-
bi{ta, podignuvale yid i go ograduvale evrejskiot del od grobi{tata. Se nastojuvalo
grobi{tata da bidat nadvor od naselbite, no sepak dovolno blizu za da se odbegne
prenesuvaweto na mrtovecot na golema oddale~enost. Evreite sadele drvja i im po-
svetuvale na svoite grobovi tolku vnimanie, {to ~esto tie bile poznati i kako parko-
vi. I grobi{tata nadvor od upotreba se ~uvale i se odr`uvale vnimatelno.
Evreite gi smetaat svoite grobi{ta za sveti mesta i se odnesuvaat kon niv so dol`na
po~it. Ne vleguvaat gologlavi, ne pu{at, ne jadat i ne pijat na grobot.
195
30.25. Samoubistvo (Meabet et acmo ladaat)
Iako samoubistvoto vo Mi{nata ne se vbrojuva me|u zlostorstvata, toa sepak, spored
rabinskoto u~ewe, ako e izvr{eno svesno i so predumisla, se smeta za grev kon Boga i
kon ~oveka, zaradi neovlastenoto prisvojuvawe na Bo`joto ovlastuvawe.
Vo mnogu slu~ai samoubistvoto se smeta za posledica na dlabok o~aj. Vo Biblijata se
spomnuvaat nekolku slu~ai na samoubistvo, no sekoj od niv se slu~il vo posebni okol-
nosti, vo momenti koga smrtta od neprijatelot sekako bila neizbe`na. “A Zimri (judej-
ski car) koga vide kako go osvoija gradot, otide vo carskiot dvor i go zapali carskiot
dvor vrz sebe i zagina” (I Kniga na carevite 16,18). “I Samson ([im{on) gi pregrna dvata
sredni stolba, na koi stoe{e ku}ata... pa toga{ re~e: “Neka umram zaedno so Filistej-
cite”. I silno gi nalegna i ku}ata padna vrz knezovite i vrz siot narod koj be{e vo nea
(Kniga na sudiite 16,29-30). “I mu re~e [aul na mom~eto koe{to mu go nose{e oru`jeto:
“Izvadi go svojot me~ i probodi me, da ne dojdat neobrezanite i da me probodat i da mi
se potsmevaat”. No mom~eto {to mu go nose{e oru`jeto ne saka{e, za{to mu be{e mno-
gu strav. Toga{ [aul go zede me~ot i se frli vrz nego” (I Kniga [emuel, 31, 4). Josef
Flavij strogo go osuduva samoubistvoto za{to smeta deka ne e blagorodno da se uni-
{ti{ samiot sebe. Rabinskite u~ewa se vo celosna soglasnost so u~eweto na Josef
Flavij. Re~enicata: “za{to }e gi posakam va{ata krv i va{ite du{i” (I Kniga Mojseeva,
9,5), tie ja tolkuvale: “]e ja pobaram va{ata krv, ako e proleana so va{i race”.
Spored evrejskoto sfa}awe sveta dol`nost na ~ovekot e da go so~uva i da si go pro-
dol`i `ivotot. Me|utoa, rabinite smetale deka site zabrani vo Torata mo`e da se
prekr{at, ako e `ivotot vo opasnost, so isklu~ok na idolopoklonstvo, nemoral i ubi-
stvo. Nasproti ova ima mnogu primeri na everejsko ma~eni{tvo.
Koga bil razoren Prviot hram, sve{tenicite skoknale vo plamenot i vo nego ja pobar-
ale svojata smrt.
Tri godini po razoruvaweto na Vtoriot hram, heroite na Masad izvr{ile samoubistvo
bidej}i ne sakale da mu se predadat na neprijatelot. Evrejskata istorija e polna so
sli~ni primeri, osobeno vo sredniot vek, za vreme na progonuvawata vo Rusija i naci-
sti~kiot kole`.
Spored evrejskite propisi, samoubiecot ima ist tretman pri pogrebot kako i ekskomu-
niciranoto lice. Za niv nema `alost, ne se vr{i keria i sl. Za samoubiec se smeta sa-
mo ona lice {to go izvr{ilo samoubistvoto po sopstvena volja i so predumisla. Me|u-
toa, ako e toa izvr{eno vo momenti na depresija, vo afekt ili pod nejasni okolnosti,
toga{ se zazema poblag stav. Vo Talmudot se naveduva primer na edno mom~e {to izvr-
{ilo samoubistvo za{to se pla{elo od kazna od negoviot tatko. Rabi Tarfon, koj go
razgleduval toj slu~aj, zaklu~il deka vo dadeniot slu~aj ne se rabotelo za samoubist-
vo, tuku za delo izvr{eno od strav. Vo pove}eto slu~ai rabinite gi ocenuvale delata
na samoubijcite kako posledica na pomra~uvawe na umot, za{to smetale deka e nepo-
imlivo eden razumen ~ovek da napravi takvo nerazumno delo.
Samoubijcite, spored evrejskite obi~ai, ne se pogrebuvaat spored redot, ili vo semej-
nite grobnici, tuku daleku od niv ili pokraj ogradata.
196
30.26. Spaluvawe - kremacija (lat. “cremare”, spaluva)
Spaluvaweto na mrtovcite, kremacija, bilo primenuvano u{te vo praistorisko vreme
kaj mnogu stari narodi. Mrtovcite, spored hinduisti~kite propisi, se izgoruvaat i de-
nes vo Indija.
Vo vtorata polovina na XIX vek vo Italija se javilo dvi`eweto za kremacija, koe se
pro{irilo vo mnogu drugi zemji, no koe nema ni{to zaedni~ko so tradicionalnite obi-
~ai na spaluvaweto. Vo Milano, 1876 godina, dru{tvoto “Ogan” ja propagiralo kremaci-
jata.
Kremacijata se vr{i vo posebna prostorija, krematorium, obi~no vo pe~ki, kade {to
teloto na mrtovecot se pretvora vo pepel na temperatura od 600-1000 stepeni Celzi-
usovi. Pepelta se sobira vo urni koi se prenesuvaat vo posebni kolumbariumi i roza-
riumi, ili se pogrebuvaat. Ponekade ima obi~aj pepelta da se prosipuva. Evrejskata
tradicija e nedvosmisleno protiv kremacijata od pove}e pri~ini. Evreite od najran-
ite denovi na svoeto postoewe gi zakopuvale svoite mrtovci, za {to svedo~i i Bibli-
jata: “Vo potta na svoeto lice, }e go jade{ svojot leb s¢ dodeka ne se vrati{ vo zemja od
koja si zemen, za{to si prav i vo prav }e se vrati{ (Bere{it III /19). Dodaten dokaz za
toa deka zakopuvaweto vo zemja e tradicionalen na~in na pogrebuvawe kaj Evreite, na-
o|ame vo delata na rimskiot istori~ar Tacit, koj pi{uva: “Tie (Evreite) pove}e sakaat
da gi zakopuvaat svoite mrtvi, otkolku da gi zapaluvaat”.
Evrejskite mudreci smetaat deka e zapaluvaweto navreda za ~ovekot kako najsovr{ena
sozdadena forma. Spored nivno mislewe, teloto e hram i slu`itel na du{ata i treba
da se ~uva od skvernavewe. Vo rabinskata literatura spaluvaweto se opi{uva kako
idolopoklonstvo, iako toa se izvr{uvalo vo posebni slu~ai. Taka vo prvata kniga na
[emuel (31,12), po gibelta na [aul i na negovite sinovi vo borbata so Filistjcite, mo-
`e da pro~itame: “I se krenaa site hrabri lu|e i odea cela no} i go simnaa teloto na
[aul i telata na negovite sinovi od yidinite na Bet [an, pa se vratija vo Jave{ i tuka
gi izgorea”. Iako evrejskite propisi strogo ja zabranuvaat kremacijata, ne postoi propis
so koj bi se zabranilo pogrebuvawe na pepel na kremirano lice na evrejski grobi{ta.
197
 Vo vremeto na zaklu~uvaweto na Svetoto pismo, nemalo stravuvawe deka negovite tek-
stovi zaradi nedostig na samoglaski bi mo`elo da se pro~itaat pogre{no, za{to poz-
navaweto na svetite spisi bilo mnogu razvieno me|u narodot, a principite za pravil-
no ~itawe gi prenesuvale hamamim i soferim (u~eni lu|e i u~iteli) od edno koleno na
drugo. Takvoto stravuvawe stanalo opravdano podocna, koga drugite svetski jazici na
stariot vek, aramejskiot i gr~kiot, po~nale da go potisnuvaat hebrejskiot.
Bidej}i bilo zabraneto vo tekstot na Torata da se dodade makar i edna bukva, u~ite-
lite i prepi{uva~ite, zaradi pravilno ~itawe po~nale da stavaat posebni znaci vo
forma na to~ki i crti~ki nad, pod i vo samata bukva. Taka bile sozdadeni razni siste-
mi na dodavawe na samoglaski, od koi najcelosen bil “teverijanskiot”, koj i denes se
upotrebuva.
Punktuacijata, od nejzinoto sozdavawe se upotrebuvala samo za svetite spisi, dodeka
vo talmudsko-rabinskata i vo nau~no-istra`uva~kata literatura i ponatamu se upo-
trebuvale samoglaskite alef, e, vav, jud. Denes punktuacijata se upotrebuva vo Bibli-
jata, poezijata, detskata kni`evnost i sl. Vo sekojdnevniot `ivot vo pismata, novina-
rstvoto i vo kni`evnta proza, namesto punktuacija se upotrebuvaat e, vav, jud i alef.

31
Me|utoa, ne postoi ednoobrazen sistem vo primenata na tie znaci. Dodeka edni gi upo-
trebuvaat vo izobilstvo, drugi se ograni~uvaat vo nivnata primena, taka {to taa raz-
novidnost sozdava golemi te{kotii vo pravilnoto ~itawe i pi{uvawe. Zatoa, Komite-
tot za hebrejski jazik vo 1949 godina gi predlo`il pravilata so koi bi se obezbedil
edinstven sistem na pismo bez punktuacija.

ALEFBET
Evrejskiot alefbet kako i onie kaj drugite semitski narodi, se sostoi samo od soglas-
ki. koi gi ima 22. ^etirite bukvi, alef, e, vav i jud imaat vrednost na samoglaski. Bu-
kvite kaf, mem, nun, pe i cadik se pi{uvaat poinaku koga se na krajot od zborot.
Iako formite na bukvite vo staro vreme mnogu se razlikuvale od dene{nite, so hebre-
jskoto pismo sekoga{ se pi{uvalo od desno na levo, a nikoga{ od levo na desno.
^itaweto tekstovi bez samoglaski pretstavuvalo vo staro vreme mnogu te{ka rabota.
Za da se pro~ita tekstot i da se razbere negovoto zna~ewe, ne bilo potrebno samo poz-
navawe na bukvite, tuku bilo potrebno znaewe i mo{ne golem umstven napor. Toa e isto
kako koga so kirilica napi{anite konsonati VRT mora da se pro~itaat bez samoglas-
ki. Toga{ tie bi mo`ele da se pro~itaat kako: vrat, vrata, vrati, vrti i sl.
Paraleno so razvivaweto na pismenosta, sozrevala i idejata za potrebata da se na-
pravi ne{to {to bi go olesnilo ~itaweto. Zna~aen ~ekor vo taa nasoka bil napraven
u{te vo anti~ko vreme, so delumnata upotreba na bukvite alef, e, vav i jud, kako znaci
za odredeni samoglaski. Sigurno e deka ovie ~etiri bukvi prvobitno se izgovarale ka-
ko soglaski, no so tekot na vremeto nivniot izgovor bledeel, stanal nejasen, pa tie po-
~nale da se upotrebuvaat samo kako samoglaski.
Izvesen zastoj vo razvojot na pismoto nastanal koga u~enite lu|e (hahamim) se zafatile
so utvrduvawe na tekstovite od Biblijata, koi{to, glavno bile pi{uvani bez samoglaski.

198 199
 SIMBOLI

200 201
 32.2. Menora
32
SIMBOLI
32.1. Mezuza
Toa e svitokot na koj so raka se napi{ani dva izvadoka od pettata kniga Mojseeva:
“[ema Jisrael” i “Veaja im {amoa ti{meu” (“Slu{ni Izraele” i “Ako se pridr`uvate
kon moite zakoni”). Na zadnata strana stoi [ADAJ, {to zna~i SEMO]EN.
Mezuzata (vo metalna, drvena ili plasti~na kutivka so cev~esta forma) se pricvrstu-
va vo nakosena polo`ba za gorniot del na desniot dovratnik i so toa vidlivo se ozna-
~uva evrejskata ku}a. Takvata postavenost na mezuzata e rezultat na kopmromisot na
dvata sprotivstaveni stava: na Ra{i (Rabi [elomo Jichak XI vek) i na Rabenu Tam (Ra-
bi Jaakov ben Meir XIII vek). Prviot smetal deka mezuzata treba da stoi vertikalno, a
drugiot, horizontalno.
Upotrebuvaweto na mezuza e mnogu star obi~aj i se zasnova na bibliska odredba. Taa
ima za cel postojano da gi opomenuva vernicite na nivnata privrzanost kon Boga i na
moralnite obvrski na Evreite.
U{te vo talmudskiot period, poradi sueverie, na mezuzata po~nalo da £ se pridava
zna~ewe na amulet koj za{tituva od lo{ite duhovi. Vo sredniot vek, pod vlijanie na
Kabalata, kon originalniot tekst na mezuzata bile dodavani i imiwata na angelite, a
zborot [adaj, bil tolkuvan kako inicijali na re~enicata [omer daltot Jisrael, {to
zna~i “~uvar na evrejskite kapii” (domovi).
Rabi Mo{e ben Majmon - Majmonides (Rabam, XII vek) gi narekuval neznajkovci i ostro
gi osuduval onie koi{to su{tinata i zna~eweto na mezuzata go povrzuvale so prazno-
verie. Obi~aj e pri izleguvaweto od ku}ata i pri vleguvaweto vo ku}ata da se dopre
mezuzata so prsti i da se baknat prstite.
202
Vo vremeto koga bilo obi~aj hanuka-svetilkite da se dr`at na ulica ili na vleznite
porti od ku}ata, sve}nicite imale metalni ili stakleni {titnici. Vo po~etokot toa
bile masleni lambi od glina so osum otvori za fitilite. Svetilka ili sve}nik na he-
brejski se vika menora. A taka se vikal i sedmokrakiot sve}nik od Erusalimskiot hr-
am, koj rano stanal eden od simbolite na evrejstvoto. Bidej}i predanieto zabranuva da
se pravat menori koi celosno }e nalikuvaat na onaa od svetili{teto, so tekot na vre-
meto se razvile dve osnovni formi na hanuka-sve}nici. Edniot potsetuval na erusal-
imskata menora, no namesto sedum, imal devet kraci (osum i eden za {ama{ot), i bil
napraven od metal. Drugiot bil t.n. sve}nik od tipot na klupi~ka, so kan~iwa za maslo
vo edniot red i so ukrasen yid zad taa “klupi~ka”. Ovie menori ~esto bile remek delo
na zlatarstvoto.
I na istok i na zapad od Evropa, i vo Afrika i vo Azija, tie menori vo tekot na godina-
ta se dr`ele zaka~eni na yidot, a vo sefardskite ku}i obi~no pokraj vleznite vrati
(pribli`uvaj}i £ se na toj na~in na talmudskata tradicija).
Za da se razlikuva od hramskata menora, vo sovremeniot hebrejski jazik e sozdadena
nova imenka za hanuka-sve}nikot - hanukija.
Menora e sedmokrak sve}nik, koj{to go nosele Izraelcite niz divite predeli na Si-
najskata Pustina. Denes menorata e grb na modernata dr`ava Izrael.
Bog mu go poka`al na Mojsej prototipot na menorata koga mu ja predal Torata na Sinaj.
Od nogarkata se izvivale nagore {est granki, po tri granki od sekoja strana, so~inu-
vaj}i na toj na~in vkupno sedum granki. Tie bile iskovani od edno par~e zlato. Toa bil
svet predmet koj smeel da se koristi isklu~ivo vo [atorot na zavetot, a podocna vo
Hramot. Ne smeelo da se izrabotuvaat drugi primeroci (kopii) od ovoj predmet. Pose-
bniot sve}nik koj se upotrebuva na Hanuka se vika “hanukija”, a ne menora i ima osum
granki.
Izvornata menora gorela vo [atorot na zavetot, davaj}i ve~na svetlina. Koga go soyi-
dal Solomon hramot vo Erusalim, toj pokraj Mojseevata, dodal u{te deset zlatni me-
nori. I tie kako i originalnata menora bile celosno uni{teni koga bil razoren prviot
Hram vo 586 god. pr.n.e. Begalcite koi se vratile od vavilonskoto ropstvo, povtorno go
soyidale Hramot vo 516 god. pr.n.e., i, sledej}i ja tradicijata na [atorot na zavetot,
postavile samo edna menora koja ja napravile spored dadeniot opis od Knigata na iz-
leguvaweto. Antioh Epifan (car od prikaznata za Hanuka) ja trgnal menorata vo 169 go-
dina pr.n.e., a Juda Makabi povtorno ja vratil, otkako go o~istil Hramot. Koga Rimja-
nite pod vlasta na Titus 70 god od n.e. kone~no go uni{tile Hramot, ja nosele menora-
ta vo tiumfalnata povorka niz Rim. Reljefot na taa menora se nao|a na triumfalna-
ta kapija vo Rim.
Evreite ja so~uvale menorata kako svoj simbol. Vo tekot na sredniot vek ja koristele
za da gi ukrasat rakopisite. Kabalistite (evrejskite mistici) vo nea go gledale “se-
firot” (Bo`ja emanacija). Menorata se pojavuva na [agaloviot vitra` vo Erusalim; na
memorijalniot spomenik vo Var{avskoto geto se nao|aat dve golemi menori, a edna go-
lema skulptura na menora od skulptorot Ben Elkan se nao|a pred zgradata na Kenese-
tot (Izraelskiot parlament) vo Erusalim (podarok od Velika Britanija).
203
32.3. Magen David (hebr. - Davidoviot {tit) Nacistite od Davidovata yvezda napravile znak na sram i prezir. Vo 1934 godina tie
izdale naredba so koja gi naterale Evreite, zaradi nivnata identifikacija, da si go
Znak koj se sostoi od dva ednakvostrani triagolnici so zaedni~ko sredi{te, postaveni pri{ijat na svoite obleki znakot magen David, znakot na evrejskiot narod. Po Vtorata
eden vrz drug, taka {to sozdavaat slika na {estokraka yvezda. Ovoj znak u{te se na- svetska vojna, magen David za Evreite stanal simbol na gordost i na nova nacionalna
rekuva i heksagram. Vo hebrejskiot jazik za nego u{te postoi i termin magen David t.e. svest, osveten so maki i stradawa.
Davidoviot {tit. Po osnovaweto na dr`avata Izrael, magen David bil prifaten kako simbol na zname-
Upotrebata na ovoj simbol e stara i {iroko rasprostraneta. Prvobitno ovoj znak nemal to na dr`avata Izrael i, so dodatokot od me~ i maslinova granka, kako simbol na
ni{to zaedni~ko so judeizmot. Vo vremeto na Vtoriot hram, koristeweto na ovoj sim- “Caal” (Ceva agana lejisrael - odbranbena vojska na Izrael).
bol, glavno kako ukras, bilo voobi~aeno kako me|u Evreite, taka i me|u neevreite. Po-
docna ovoj znak se pojavuval vo sinagogite i na razni predmeti, no samo kako dekorati-
ven element.
[estokrakata yvezda se pojavuvala i na rimskite gradbi, na ranovizantiskite i na mn-
ogu srednovekovni hristijanski crkvi.
Na heksagramaot, a podocna na “yvezdata”, mu se pripi{uvalo magi~no zna~ewe. Porano
ovoj znak bil poznat pod nazivot “Solomonov pe~at” i se veruvalo deka ima magi~na mo}
da gi osloboduva i da gi {titi lu|eto od zli duhovi. Od taa pri~ina, ovoj znak se poja-
vuva, kako vo evrejstvoto, taka i vo islamot, a podocna i vo hristijanstvoto. Davido-
vata yvezda ~esto se vre`uvala na pe~atnite prsteni i na pe~atite tokmu poradi veru-
vaweto deka ima magi~na mo} i deka mo`e da pru`i za{tita pred demonskite sili.
Vo Talmudot, magen David za prvpat se spomnuva vo knigata na Karai}anecot Jeuda Ad-
asi, vo sredinata na XII vek.
Duri vo 1750 godina, Davidovata yvezda se tolkuvala kako simbol na carevite na Iz-
rael i na Judeja.
Vo sredniot vek ovoj znak isto taka imal mitolo{ko zna~ewe. Upotrebata na magen Da-
vid kako ma|iski znak i za{titna amajlija, stanala voobi~aena vo Kabalata vo raniot
XIV vek. Spored Kabalata, magen David bil simbol na vidliviot i na nevidliviot
svet. Isto taka se smetala za simbol na sistemot od sedum planeti.
Spored Kabalata, {estoagolniot sredi{ten del, kako sovr{ena figura, go simbolizi-
ral [abatot, a {este triagolnici okolu nego gi ozna~uvale ostanatite {est dena vo
nedelata. ^etirite paralelogrami izdvoeni od taa figura gi simbolizirale ~etirite
strani na svetot. Toj znak se smetal i za mesijanski simbol. Toj go pretstavuval soyve-
zdieto na ribite, vo ~ij{to znak se o~ekuval Mesijata.
Magen David bil simbol na Evreite vo dijasporata. Od krajot na XV vek, magen David
slu`el kako trgovski simbol na evrejskite pe~atnici vo Praga, Italija i vo Amster-
dam, a vo isto vreme Evreite so toj znak po~nale da gi ukrasuvaat svoite nadgrobni
spomenici. Prvite takvi spomenici se pojavile vo Praga. Evreite od Praga ve}e vo
1354 godina go istaknale magen David na znameto na pra{kata evrejska op{tina. Ve}e
vo toa vreme, toj tamu stanal i oficijalen simbol na judeizmot. Vo istoto zna~ewe, od
po~etokot na XIX vek po~nuvaat da go upotrebuvaat i Evreite od drugite zemji. Naskoro,
pokraj menorata, sve}nikot so sedum kraci, magen David, stanal osnoven simbol na ju-
daizmot i znak za identifikacija, koj go pretstavuval evrejstvoto na istiot na~in, ka-
ko {to krstot go pretstavuva hristijanstvoto. Toa pridonelo magen David da po~ne da
se koristi na evrejskite obredni objekti, na pe~atite, na grobovite, na vratite od sin-
agogite, molitvenicite, evrejskite u~ebnici, posmrtnicite, nadgrobnite spomenici,
talitite i sl. Cionistite vo 1897 godina go prifatile magen David za svoj znak, kako
simbol na evrejskata nacija.

204 205

33
DRUGI POIMI
33.1. Senhedrin
Naziv za pretstavnicite na narodot i na Golemiot sud (Bit din agadol) vo vremeto na
Vtoriot hram. Poteknuva od gr~kiot zbor sinedrion, koj zna~i sovet.
Imalo dva soveti: Senhedrin gedola (Golemiot sovet) od 71 ~len i Sanedrin ketana
(Mal sovet) od 23 ~lena.
Na ~elo na Golemiot sanedrin stoele pretsedatel (nasi) i negoviot zamenik, t.n. tatko
na sudot (av bet din). Tretiot po rang bil glavniot sudija, stru~wakot {to se nareku-
val mufla. Sedi{teto na Senhedrinot bilo vo Erusalim.
Za vreme na prvite vladeteli na dinastijata na Ha{monejcite, pretsedatel na Saned-
rinot bil golemiot sve{tenik - koen gadol, ~ija{to funkcija bila povrzana za knezot
ili za carot. Vo toa vreme i pove}eto ~lenovi na Senhedrinot im pripa|ale na redot
na knezovite i sve{tenicite. So tekot na vremeto Senhedrinot ja zagubil svojata teo-
kratsko-aristokratska fizionomija i prednosta ja dobivaat hahamim (u~enite lu|e),
koi se zanimavale so prou~uvaweto na Torata.
Spored talmudskata tradicija, za ~lenovi na Senhedrinot bile izbirani lica so ubav
izgled, visoka stava, koi, osven toa, se istaknuvale i so mudrost, zrelost i so pozna-
vaweto na jazikot.
Za vreme na dr`avnata samostojnost pod Ha{monejcite i podocna, Senhedrinot bil naj-
visok dr`aven, upraven i sudski organ. Negovata glavna zada~a bila avtenti~no da gi
tolkuva Mojseevite zakoni i propisi, da donesuva odluki za “sekoja te{ka rabota” i da
gi re{ava politi~kite, krivi~nite i dr`avnite sporovi od pogolema va`nost.
So ogled na toa {to celoto evrejsko zakonodavstvo se zasnovalo na Torata, koja ne
smeela da se prekr{i, zada~ata na Senhedrinot bila teoretski da gi objasnuva zako-
nite i da donesuva propisi spored dadeni `ivotni situacii. Toa, vsu{nost, zna~elo i
206
sozdavawe novi propisi vo izmenetite op{testveni uslovi.
Za pomalku va`nite pra{awa zasedaval i donesuval odluki maliot Senhedrin od 23
~lena. Vo vremeto na rimskite namesnici, Senhedrinot imal karakter na svoevidna
samouprava, a po razoruvaweto na Hramot, ja izgubil sekoja funkcija. Koga okolu 80
godina tanaitite (vidi: tanaim str.169) go obnovile, Sanedrinot go pretstavuvale
hahamim (u~enite lu|e) koi bile mo{ne sposobni u~iteli i tolkuva~i na zakonot. Vo taa
forma Sanedrinot se odr`al do X vek.
Vo XVI vek bil napraven obid za obnovuvawe na Senhedrinot vo Palestina. Na inici-
jativa na Napoleon Bonaparta, na po~etokot na XIX vek vo Pariz povtorno bil svikan
Sanedrinot, za teritorijata vo koja vladeela Francija, zaradi donesuvawe zaklu~oci
za stavot na Evreite kon dr`avata po nejzinata “emnacipacija”.
Po proglasuvaweto na dr`avata Izrael vo 1948 godina, povtorno se postavilo bara-
weto za obnovuvawe na Senhedrinot, no toa pra{awe do denes ne e re{eno.
33.2. Miwan
Miwan e grupa od 10 ma`i postari od 13 godini koi go so~inuvale neophodniot zbir po-
treben za izvr{uvawe na odredeni zaedni~ki molitvi i nekoi drugi verski obredi.
Bez miwan na primer, ne mo`e da se ~ita Torata, Kadi{ot i nekoi drugi molitvi.
Bogoslu`eweto {to se izvr{uva zaedni~ki se narekuva “Tefila becibur” (grupna mo-
litva). Vo nekoi tradicionalni evrejski op{tini, kade {to vo raboten den bilo te{ko
da se sostavi miwan, bilo obi~aj da se anga`iraat nekolku postari nevraboteni lica
za da se ovozmo`i izvr{uvaweto na zaedni~kata molitva. Tie lica dobivale odrede-
na nagrada za prisustvuvaweto na utrinskata i na ve~ernata molitva vo hramot.
Miwanot vo uslovi na dijasporata odigral golema uloga vo odr`uvaweto na evrejstvoto.
33.3. [ema (Keriat {ema)
Naziv za tri dela od Torata koi e dol`en Evreinot da gi ~ita sekoe utro i sekoja ve-
~er. Toa se: “[ema Jisrael” - “Slu{ni Izraele, Gospod e na{ Bog, Gospod e eden”, (V kn.
Mojseeva 6,4-9)
“Veaja im {amoa ti{meu” - “Zatoa ako dobro gi poslu{ate zapovedite koi denes vi gi
zapovedam” (IV kn. Mojseeva 11, 13-21).
“Vajomer Adonaj el Mo{e lemor” - “I mu re~e Bog na Mojsej govorej}i” (IV kn. Mojseeva
15, 37-41).
Spored po~etniot zbor na prviot oddel, site tri oddeli se narekuvaat “{ema”. Od II
vek n.e. voveden e obi~ajot na ~itawe na “{ema” i po tret pat na den, i toa nave~er vo
postelata pred spiewe.
“[ema” ja so~inuva osnovata na evrejskata vera. Vo evrejskata religija taa ja pretsta-
vuva najvisokata potvrda na edinstveniot Bog. Prvobitno”{ema” trebalo da ja istakne
razlikata pome|u monoteizmot i mnogubo{tvoto, odnosno pome|u edniot Bog i paganski-
te bogovi.
Spored legendata, Rabi Akiva, kogo go osudile Rimjanite na smrt poradi u~estvo vo vo-
207
 stanieto na Bar Kohba, ~ital “{ema” pred izvr{uvaweto na presudata. Poznato e deka
mnogu evrejski ma~enici zaminuvale vo nasilna smrt so “{ema” na usnite. Takvi slu~ai
imalo i za vremeto na genocidot vo Vtorata svetska vojna.
33.4. [emita (odrekuvawe, napu{tatwe)
[emita e naziv za sekoja sedma godina vo ciklusot od pedeset godini na evrejskiot ka-
lendar, koja spored propisite na Torata, e godina na odmor na zemjata, kako i [abat,
denot za odmor na ~ovekot. “Koga }e dojdete vo svojata zemja koja vi ja davam, {est godi-
ni sejte i berete gi nejzinite plodovi, a sedmata godina ostavete ja da ostane neobra-
botena. Neka se hranat od nea siroma{nite lu|e na va{iot narod, a ona {to }e ostane
po niv, neka go izedat `ivotnite i {umskite yverki. Toa napravete go so svoeto lozje
i so svojot maslinik” ([emot 23,10-11).
Plodovite od poliwata ne smeat da se prodavaat, a ne e dozvoleno ni da se sozdavaat
zalihi: s¢ dodeka se nao|aat plodovite na pole, tie se dostapni za sekogo. No sekoj mo-
`e da zema samo onolku kolku {to mu e potrebno za hranewe.
Vo godinata [emita, Torata zabranuva ~etiri osnovni vida zemjodelski aktivnosti:
seewe, kosewe, kroewe na drvjata i na lozjeto i berba na grozjeto. Rabinite ja pro{i-
rile zabranata i na ostanatite polski raboti, a gi dozvolile samo onie {to se neop-
hodni za odr`uvawe na rastenijata.
Torata nalaga i otpi{uvawe na dolgovite sekoja sedma godina:
“Sekoj neka mu go prosti na dol`nikot svoeto pobaruvawe, neka ne go iznuduva naplatu-
vaweto na dolgot od svojot bli`en, nitu od svojot brat” (V kn. Mojseeva 15, 1-34). Vo ze-
mjodelskata zaednica koga }e se zadol`ele lu|eto, zaemot se zemal samo vo slu~aj na
nu`da ili nesre}a, a se smetal pove}e za ~in na dobra volja, otkolku za delovna tran-
sakcija.
Koga stanal poslo`en ekonomskiot `ivot, dolgovite od delovnite odnosi dobivale
poinakva forma i ve}e ne bilo pravi~no ednostavno da se otpi{uvaat. Poradi strav
deka }e bidat otpi{ani dolgovite, lu|eto po~nale da go odbegnuvaat odobruvaweto na
zaemi, a za da se spre~i seto toa Ilel (I vek pr.n.e.) ja vovel pravnata novina, spored
koja zaemite zavereni na sud se izzemaat od primenata na [emita.
Ovoj praven instrument, koj se narekuva “prosbol”, mu daval pravo na sudot da gi na-
platuva dolgovite vo koe bilo vreme na ime i po nalog na zaemodavecot.
Podeleni se mislewata okolu pra{aweto dali treba da se primenuva [emita i vo de-
ne{no vreme. Ova pra{awe bilo osobeno zna~ajno koga po~nale da se osnovaat zemjo-
delskite naselbi vo Izrael.
Postoele somne`i deka primenata na [emita }e bide pri~ina za propa|awe na mlado-
to zemjodelstvo. Nekoi rabini se zalagale za stroga primena, dodeka drugi bile za
olesnuvawe. Bil voveden principot “eter [emita”, spored koj bilo dozvoleno da se
raboti vo godinata [emita vrz osnova na fiktivna proda`ba na zemjata na neevrei.
Mnogu lu|e ja koristat ovaa dozvola i rabotat za vreme na [emita na sopstvenata zemja
kako naemni rabotnici. Takvata postapka ima mnogu protivnici. Ortodoksnite zemjo-
delci strogo se pridr`uvaat do propisite na [emita.
Mnogu misliteli smetaat deka [emita i Jovel (v. Jovel) spa|aat me|u najnaprednite
op{testveni reformi vo istorijata. Tie dve institucii na evrejskoto biblisko zakon-
208
odavstvo, go {titat op{testvoto od mnogu zla na feudalnite i totalitarnite sistemi.
Zakonot za vremeno ograni~uvawe na sopstvenosta, spored koj, po odredeno vreme, pro-
dadenata zemja mora da mu se vrati na nejziniot porane{en sopstvenik go spre~uva tra-
jnoto osiroma{uvawe, a pravoto na sekoj poedinec da se vrati vo svojata ku}a i semej-
stvo go onevozmo`uva trajnoto ropstvo.
33.5. Jovel
Jovel e naziv vo Torata za sekoja pedesetta godina, koja doa|a po sedum pati po sedum
godini ([emiti) od prethodniot Jovel. Nazivot poteknuva od hebrejskiot zbor jovel,
{to zna~i ovenov rog - {ofar, vo koj duvale sve{tenicite na desetti ti{ri za da go
nazna~at po~etokot na Jovel.
Godinata na jovel imala posebno zna~ewe za op{testveniot `ivot na Izraelcite. Taa se
zasnovala na istiot princip kako sabotnata godina, vo koja zemjata treba da miruva za
da se poka`e deka zemjata ne e ekskluzivna sopstvenost na ~ovekot. Ottuka proizlegu-
va i propisot: “Zemjata ne mo`e da se prodade zasekoga{, za{to zemjata e moja, a vie ste
na nea samo stranci i moi zakupci” (III kn. Mojs. 25 i 23).
[emita po~nuvala na prvi ti{ri, a godinata Jovel na desetti ti{ri.
Osven obvrskite {to morale da se izvr{uvaat vo godinata [emita (v. [emita str.208),
kako {to se celosna zabrana na zemjodelskite aktivnosti, pomo{ na siroma{nite i op-
rostuvawe na dolgovite, vo jubilejnata godina trebalo da im se vratat site imoti na
prvobitnite sopstvenici koi, mo`ebi zaradi osiroma{uvawe ili od nu`da, morale da
gi prodadat vo izminatiot period, a evrejskite robovi i nivnite semejstva dobivale
sloboda bez otkup. Jubilejnata godina se ocenuva kako zna~aen socijalen zakon, za{to
go spre~uva sozdavaweto golemi posedi vo sopstvenost na nekolkumina i vlijae na ra-
mnomernata raspredelba na imotite na razni op{testveni klasi.
Spored podatocite od Talmudot, Izraelcite od vleguvaweto vo erec Jisrael do izgo-
nuvaweto na prvite plemiwa imale 17 Joveli, a vo vremeto na Vtoriot hram, spored
Majmonides, ne se pridr`uvale kon Jovel, iako go broele zaradi odr`uvaweto odbe-
le`uvaweto na [emita.
33.6. Leket - [ih’ha - Pea
Torata nareduva da £ se pomaga diskretno na siroma{taijata i da se odbegnuva davawe
milostina na poni`uva~ki na~in, od raka vo raka. Su{tinata na taa naredba se sostoi
vo obvrskata na zemjodelecot da oddeluva del od celokupniot prinos od svojot posed
vo polza na siroma{nite, vdovicite, sira~iwata i tu|incite.
“Koga ja `nee{ svojata niva, ne smee{ da ja o`nee{ do kraj, i ne smee{ otposle da go
sobira{ klasjeto {to ostanalo. Isto taka ne smee{ do kraj da go obere{ svoeto lozje,
nitu da gi sobira{ grozdovite {to padnale. Toa mora{ da mu go ostavi{ na siroma{-
niot i na tu|inecot...” (III kn. Mojseeva 19,9-10). Ima tri na~ini na vakva pomo{; Leket,
[ih’ha i Pea.
209
33.6.1.
Klasjeto {to }e ispadne od racete na `neja~ite za vreme na sobiraweto klasje im pri-
pa|a na siroma{nite i sopstvenikot na poleto ne smee da gi sobira. Toa e pravo na si-
roma{nite, za{to Torata nareduva: “Ne gi prisobiraj ostatocite po `etvata” (III kn.
Mojseeva 19,9). Pod ovoj propis potpa|aat otpadnuvaweto na eden ili dva klasa, no ne
i na tri. [to se odnesuva do grozjeto, se misli na poedine~nite grozdovi koi }e ispad-
nat za vreme na berbata. Ovoj propis za prisobirawe e iznesen i vo Povtorenite zakoni
(Devarim, V Kniga Mojseeva), kade se propi{uva eden sli~en propis koj se odnesuva na
maslinicite: “...koga edna{ }e gi zatrese{ maslinkite od drvoto ne smee{ potorno da
go trese{. Ostavi mu na stranecot, na sira~eto, na vdovicata. Koga sobira{ grozje, ne
smee{ da go pregleduva{ lozjeto po vtor pat: ona {to ostanalo, ostavi im go na stra-
necot, na sira~eto, na vdovicata”.
Sopstvenikot na poleto ne smeel da mu dava nikomu prednost pri vr{eweto na pobe-
rokot. Se smetalo deka gi potkraduva siroma{nite ako ~uva ku~iwa na poleto {to gi
pla{at siroma{nite i gi spre~uvaat da vlezat vo poleto i da vr{at poberok. Me|utoa,
ako vo okolinata nemalo siroma{ni lu|e, sopstvenikot ne bil obvrzan da gi bara i mo-
`el vo toj slu~aj da si go zadr`i poberokot za sebe.
33.6.2. [ih’ha (hebr. zaboravawe)
Snopot {to e zaboraven vo poleto im pripa|a na siroma{nite. Na sopstvenikot na
poleto mu e zabraneto da se vrati za da go sobere. “Koga na svojata niva ja `nee{ leti-
nata, ako zaboravi{ nekoj snop na nivata ne se vra}aj da go zeme{, neka mu ostane na
dojdenecot, na siroma{niot, na vdovicata...”(V kn. Mojs. 24, 19).
33.6.3. Pea (hebr.: kraj, agol)
Za da bide sigurno deka siroma{niot }e ima siguren i dostoinstven izvor na prihodi,
Torata mu naredila na zemjodelecot da ne go `nee svojot posed do kraj, za{to kraevi-
te i aglite im pripa|aat na siroma{nite. “Koga na svojata zemja ja `neete `etvata, ne
ja `nejte do kraj..., tuku ostavete im go toa na siroma{nite i na strancite” (III kn. Moj-
seeva 19,9). Iako Torata ne precizira kolkava e merata na prinosite koi treba da bi-
dat odvoeni za siroma{nite, Mi{nata se povikuva na tradicijata, spored koja, sopstve-
nikot na poleto e dol`en da odvoi najmalku edna {eesetina od celokupniot prinos.
Pea e u{te eden primer za gri`a za siroma{nite, na {to ~esto se naiduva vo propisite
na Torata.
Propisite Leket, [ih’ha i Pea se primenuvaat samo vo Izrael.
33.7. Korbanot (hebr. `rtvi)
Prinesuvaweto `rtvi od damne{no vreme bilo voobi~aeno kaj Evreite. Toa, pokraj mo-
litvata pretstavuvalo glaven verski obred so koj{to se izrazuvalo blagodarnost i
privrzanost kon Boga, pokajuvawe i samoodreknuvawe zaradi grevot ili vinata.
Zborot korban vo Tanahot se pojavuva okolu osumdeset pati, najmnogu vo knigite Vajikra
210
i Bamidbar (III i IV kn. Mojseeva).
Osnovnata smisla na zborot korban-`rtva, koja nastanala od korenot K R V (se pribli-
`uva), e sredstvo za pribli`uvawe kon Boga. Mirisot na ~adot od `rtvata koj se izdi-
gnuva kon neboto, e priroden simbol na molitva koj se izdignuva do Gospoda, kako {to
e toa mnogu ubavo izrazeno vo psalmot: “Mojata molitva neka se izdigne kako blagopri-
jaten miris pred Tvoeto lice” (141,2).
Spored Tanahot, prviot ~ovek {to mu prinel `rtva na Boga e Adam. Koga po zao|aweto
na sonceto po~nalo da se stemnuva, toj si pomislil deka ne{to zgre{il i deka poradi
toa svetot se vra}a vo bezdna i vo temnina. No koga utroto sonceto povtorno se pojav-
ilo i osamnal den, toga{ toj sfatil deka e toa praviloto na svetot i deka taka mora
da bide, pa zatoa prinel za `rtva eden vol.
Adamoviot sin Kain mu prinel na Boga `rtva od plodovite na zemjata, a negoviot brat
Evel (Abel), od prvinite na svojata stoka.
Noah (Noe) napravil `rtvenik koga izlegol od kov~egot po potopot i mu prinel na Boga
`rtvi palenici od `ivotni i ptici, za koi se smetalo deka se ~isti, spored Torata.
@rtvi prinesuvale i na{ite pratatkovci vo razni prigodi - po izleguvaweto od Egi-
pet, pri primawato na Torata na ridot Sinaj itn.
Vo evrejskata dr`ava do izgradbata na Hramot vo Erusalim, se prinesuvale `rtvi na
razni mesta, na `rtvenicite {to gi podignuvale poedinci. Glavnoto mesto za `rtveni
obredi bil gradot [ilo, kade {to Izraelcite zaminuvale na godi{nite praznici, a
potoa Bet [eme{, Micpa, Rama i Gilgal.
Po izgradbata na Hramot, prinesuvaweto `rtvi bilo dozvoleno samo vo Hramot. Maj-
monides (Rambam), objasnil deka obredot na prinesuvawe `rtvi, onaka kako {to e pro-
pi{an vo Torata, e smislen so cel da go odvrati narodot od paganskite obi~ai na so-
sednite narodi.
Torata to~no ja odredila postapkata pri `rtvenite obredi vo razni okolnosti i vido-
vite na `ivotni i ptici koi se smetaat za ~isti, i koi mo`ele da se prinesuvaat za `r-
tvi. Toa se: kravata, volot, teleto, junecot, kozata, jarecot, ovenot, srnata, ovcata, jag-
neto, gulabot i grlicata ([emot 29; Vajikra 1-7).
Verskite obredi kaj Evreite vo staro vreme vo su{tina bile op{testveni nastani, pa
i prinesuvaweto `rtvi pretstavuvalo javen obred koj{to go izvr{uvale poedinci vo
Hramot na godi{nite gozbi na praznicite.
Vo vremeto pome|u praznicite, tie se zadovoluvale so zavetite koi }e gi ispolnat vo
vremeto na tie gozbi. Toga{ ogromna masa narod od site delovi na zemjata so pesna se
dvi`ela kon Hramot, nosej}i so sebe leb i vino za po~etokot na gozbata i vo znak na go-
stoprimstvo. Niedno `rtvuvawe ne se izvr{uvalo bez prisustvo na gosti. Delovite od
`rtvata im bile ponuduvani i na bogatite i na siroma{nite od krugot na poznanicite
i na prijatelite.
Ubivaweto na `ivotnite zaradi hrana bila retka pojava i toa se vr{elo samo pri pod-
gotvuvawe na semejni gozbi. Se smetalo deka voobi~aenoto podgotvuvawe na meso za ja-
dewe imalo `rtven karakter i deka toa treba da se izvr{uva samo vo svetili{te. Kr-
vta se smetala za sedi{te na du{ata i glaven nositel na `ivot i zatoa se upotrebuva-
la isklu~ivo vo sveti obredni celi. So tekot na vremeto zaedno so `rtvenite obredi
s¢ pove}e rastelo zna~ewato na prou~uvaweto na Torata (Talmud Tora) i vr{eweto do-
bri dela (Gemilut hasadim). U~itelite i mudrecite po~nale pove}e da gi cenat od ne-
211
 ukite sve{tenici, pa duri i pove}e od golemiot sve{tenik, ako toj bil neobrazovan.
Koga, pri krajot na Vtoriot hram `rtvenite obredi po~nale da gi izvr{uvaat i neuki
sve{tenici bez ugled, ~lenovite na “Golemoto sobranie” (An{e Keneset Agedola) vove-
le molitvi namesto obred. U~enite lu|e mu objasnuvale na narodot deka izu~uvaweto
na Torata ima prednost nad prinesuvaweto `rtvi i deka niv ne mora da gi prinesuva
onoj {to se zanimava so Torata. Vo osnova `rtvite mo`at da se podelat vo tri grupi:
zevahim, minhot i nesahim.
Zevahim se `rtvi {to se prinesuvaat od `ivotni ili od ptici, koi se smetaat za ~isti
spored Torata, minhot se prinosi od nekoi vidovi `itarici, a nesahim se te~ni `rtvi
od maslo ili vino so koi se zalevaat `rtvite palenici i `rtvite za pomiruvawe (`r-
tvi na mir vo znak na sojuzot pome|u ~ovekot i Bog).
Na Sukot za vreme na molitvata za povikuvawe do`d (Tikun age{em), `rtvenikot se za-
leval so voda. Korbanot cibur se javni `rtvi vo koi spa|aat korban tamid i korban mu-
safin. Korban tamid e dnevna `rtva koja obi~no se prinesuvala vo isto vreme, sekoe
utro i sekoja ve~er, i go pretstavuvala sigurnoto vetuvawe na Izrael za vernost kon
Boga. Musafim se dodatni `rtvi, koi se prinesuvale vo Sabota, na praznik i na Ro{-
hode{. Pod javni `rtvi se podrazbiraat i prilozite od polovina {ekel godi{no, koi
sekoj Izraelec zadol`itelno gi daval za kupuvawe `rtvi, za popravka na Hramot i na
svetili{teto.
Korbanot ajahid se `rtvi koi moral da gi prinesuva poedinecot zaradi oprostuvawe na
grevovite i o~istuvawe od ne~istotijata. Vo ovaa grupa spa|ale i dobrovolnite `rtvi
od poedinci.
Mesoto na nekoi od `ivotnite im pripa|alo na sve{tenicite, od nekoi drugi na sop-
stvenicite, so toa {to se izdvojuval po eden del za sopstvenicite, a nekoi `rtvi celi
se izgoruvale na `rtvenicite.
Korban ola e `rtva palenica. Se smetala za najsveta `rtva, za{to pretstavuvala sim-
bol na izdignuvawe na du{ata kon Boga. Taa se izgoruvala cela bez ko`ata, a so `rtve-
nata krv se poprskuval oltarot i negovata okolina. Se prinesuvala sekoe utro i po-
pladne, potoa vo sabota, na Ro{-hode{, pri posvetuvawe na sve{tenicite, za o~istu-
vawe na rodilkite, na leproznite, na bolnite od polovi i ko`ni bolesti i pri dava-
weto zavet za nazir (nazireja). Korban hova e zadol`itelna `rtva vo koja spa|aat Ko-
rban hatat i Korban a{am. Korban hatat se prinesuvala zaradi okajuvawe na grevot na-
praven kon Boga i vo slu~ai na nenamerno prekr{uvawe na verskite propisi, koga pri
toa nikoj ne pretrpel {teta, a Korban a{am zaradi vina kon ~ovek, na primer, vo slu~aj
na vra}awe na ukradenite raboti i sl.
Korban toda e `rtva-podarok, koja ja prinesuval poedinecot vo znak na blagodarnost
kon Boga. Del od `rtvuvanoto `ivotno se izgoruval, a ostatokot go jadele sve{te-
nicite i narodot, {to so tekot na vremeto se pretvoralo vo gozbi.
Korban vadaj e `rtva koja se prinesuvala zaradi o~istuvawe od grevovot koj bil sig-
urno napraven, a Korban taluj zaradi o~istuvawe od grevot za koj ne e utvrdeno so sigu-
rnost deka e napraven.
Korban ole vejored e `rtva koja se prinesuvala dobrovolno od `ivotni po sopstven iz-
bor, vo zavisnost od materijalnata sostojba na onoj {to prinesuval.
Bikurim se zemjodelski proizvodi {to se prinesuvale na praznikot [avuot vo Hramot
(p~enica, ja~men, smokvi, grozje, maslinki itn.). Spored ovaa `rtva i praznikot [avuot
go nosi nazivot Hag abikurim, {to zna~i Praznik na prvinite.
212
Kolkavo bilo zna~eweto na `rtvenite obredi se gleda i po toa {to dnevnite `rtvi, i
pokraj nema{tijata i gladta, se prinesuvale za celoto vreme na rimskata opsada na
Erusalim, s¢ do probivaweto na odbranbenite yidini na Hramot na 17. tamuz. Toga{
poradi nedostig od jagniwa i kvalifikuvani sve{tenici, bilo prekinato prinesuva-
weto na dnevnite `rtvi.
Po razoruvaweto na Hramot na devetti av, sistemot na prinesuvawe `rtvi e zamenet
so molitvi. Vo nekoi molitvi se vneseni delovi {to se odnesuvaat na opisot na `rt-
venite obredi vo Hramot, kako na pr. Ezeu mekoman vo [aharit i Seder aavoda vo Mu-
safa na praznikot Jom kipur.
33.8. [aharit - [ahrit (hebr. {ahar - zora)
[aharit e sekojdnevna utrinska molitva. Vreme za ovaa molitva e periodot od osamnu-
vawe, do tretinata na denot. Bila vovedena namesto `rtvata koja sekojdnevno se pri-
nesuvala vo erusalimskiot Hram.
Se deli na pet dela:
1. Birhot a{ahar (utrinski blagoslovi);
2. Pesuke dezimra (psalmi);
3. Keriat {ema (~itawe na [ema Jisrael - Slu{ni, Izraele!);
4. [emone esre-Amida (osumnaeset blagoslovi, koi se ~itaat stoej}i);
5. Tahanum (molba, zakletva).
Glavnite delovi na [aharitot se [amata so blagoslovi i [emone esre-Amida. Ami-
data se sostoi od 18 blagoslovi na obi~nite denovi, a od sedum vo sabota i na praz-
nici. Vernikot gi ~ita tivko vo sebe, stoej}i, a potoa hazanot gi ~ita glasno dodavj}i
go i Kedu{ot (tretiot od 18 blagoslovi).
Tahanum se ispu{ta vo sabota, na praznici i vo drugi sve~eni prigodi.
Vo sabota popladne i vo ponedelnik i ~etvrtok nautro, na [aharit se ~ita Torata. ^i-
taweto na Tora (keriat atora) go vovelo Golemoto sobranie (An{e Keneset Agedola) vo
vremeto na prosvetitelot Ezra, vo polovinata na V vek pr.n.e.
Spored predanieto, na sekoj od trite na{i pratatkovci mu se pripi{uva po edna mo-
litva. [aharit mu se pripi{uva kako dnevna molitva na pratatkoto Avraam, za{to vo
Torata e zapi{ano: “Vajak{em Avraam baboker...” “I Avraam utrinata porani” (I kn. Moj-
seeva 22, 9).
33.9. Minha (hebr. `rtva podarok, popladnevna molitva)
Tefilat Minha e popladnevna molitva, edna od trite koi gi izvr{uvaat Evreite sekoj
den. Vostanovena e namesto `rtvata koja se prinesuvala vo erusalimskiot Hram sekoj
den popladne vo 12,30 ~asot. Zatoa vremeto za ovaa molitva e odredeno od 12,30 ~asot
do zao|aweto na sonceto.
Izrazot Minha vo Tanahot se sretnuva so zna~ewe podarok i `rtva. Edinstveno vo tal-
213
 mudskata literatura ovoj zbor zna~i poladnevno bogoslu`ewe. Ovoj zbor se spomnuva i
vo Knigata na Daniel (6-11).
Minhata koja se izvr{uva vo prvite ~asovi popladne se vika Minha gedola (golema Mi-
nha), a Minhata koja se izvr{uva pred zao|aweto na sonceto se vika Minha ketana (mala
Minha). Ovaa molitva vo XIX vek od prakti~ni pri~ini bila pomestena mnogu blizu do
vremeto na zao|aweto na sonceto, za da mo`e, po kratok odmor, da se premine na tefi-
lat Arvit (ve~erna molitva).
Vo sabota po odreden redosled kon molitvata se dodava i ~itawe na Torata. Se ~ita
prviot izvadok od Sidra, koja e na red za slednata sabota nautro. Vo ~itaweto se po-
vikuvaat Koen, Levi i Jisrael. Na praznik popladne na Minha ne se ~ita Torata. Vo de-
novite na postot se ~ita Torata. Se povikuvaat Koen, Levi, Jisrael i Maftir. Minhata
mu se pripi{uva na pratatkoto Jichak.
33.10. Arvit - Maariv (ve~erna molitva)
Arvit ili Maariv e edna od trite molitvi koi gi izvr{uvaat Evreite sekoj den. Vre-
meto za izvr{uvawe na ovaa molitva zapo~nuva od momentot koga se vidlivi tri yvez-
di na neboto i trae do polno}, a vo posebni slu~ai i do osamnuvawe.
Vo erusalimskiot Hram se prinesuvale `rtvi dva pati dnevno: nautro i popladne. Po
razoruvaweto na Hramot, namesto `rtvi bile vovedeni molitvi: [aharit nautro i Mi-
nha popladne. Ve~ernata molitva Arvit ili Maariv ne soodvetstvuva nitu na edna `r-
tva koja svoevremeno se prinesuvala vo Hramot. Taa e vovedena namesto par~iwata
`rtvi koi ponekoga{ ostanuvale na `rtvenikot i bile izgoruvani vo tekot na no}ta.
Zaradi toa vo po~etokot ovaa molitva ne bila zadol`itelna, no so tekot na vremeto i
taa bila prifatena kako obvrska.
Vo po~etokot bilo dozvoleno da se izvr{uva ovaa molitva doma bez miwani. Podocna
Raban Gamliel II, vo Javena, propi{al deka sekoj vernik e dol`en da ja moli zaedno so
zaednicata vo sinagogata. Kon ovoj propis imalo prigovori, za{to sinagogite vo toa
vreme bile nadvor od gradot i bilo opasno da se dvi`i{ nave~er sam. Me|utoa nadvla-
deala odlukata na Rabam Gamliel.
Vo sinagogata obi~no Arvit sledi po Minha, za da se odbegne povtorno sobirawe na mi-
wanite.
Vo petok nave~er na Arvit mu prethodele “Kabalat {abat” (do~ek na Sabotata), koj se
sostoi od {est psalmi, kako simbol na {est rabotni dena, i od psalmot 92 “Mizmor {ir
lejom ha{abat”, vo ~est na sabotata.
Po istekuvaweto na sabotata (Mocae {abat), na Arvitot mu prethodat psalmite 144 i
68. Vo psalmot 144, me|u ostanatoto, se izrazuva ~udewe poradi toa {to Bog, koj e tolku
velik, gi udostojuva gri`ite na ~ovekot, koj e tolku mal i bezna~aen, a vo pslamot 67
se iznesuva idejata deka Bog mu se otkriva ne samo na narodot na Izrael, tuku i na site
narodi.
Tefilat arvit mu se pripi{uva na pratatkoto Jakov.
214
33.11. Musaf (hebr. dodaten)
Musaf e naziv za dodatna molitva, koja ja vovele rabinite po razoruvaweto na Hramot
vo znak na se}avawe na `rtvite, koi se prinesuvale vo Hramot vo Sabota, na praznik i
na Ro{-hode{. Pokraj propi{anite popladnveni i utrinski `rtvi, koi se prinesuvale
sekoj den vo erusalimskiot Hram, Torata predvidela i prinesuvawe na dodatni `rtvi-
musafim na praznici, vklu~uvaj}i gi Ro{-ana i Jom kipur.
Musaf e sostaven del na utrinskoto bogoslu`ewe na {aharit na praznicite vo Sabota
i se moli vedna{ po ~itaweto na Torata. Se sostoi od tri zaklu~ni blagoslovi od Ami-
dot. Vo sredinata e molitvata so koja se opi{uva soodvetnata prazni~na `rtva vo eru-
salimskiot Hram. Na krajot na Musaf se objavuva blagoslov od sve{tenikot (Birkat ako-
anim).
Musafot, koj se izvr{uva na Ro{-a{ana e najdolgata molitva od site Amidot (molit-
vi). Sodr`i devet blagoslovi i tri glavni dela koi se narekuvaat Malhujot, Zihronot
i [ofarot. Sekoj od ovie tri dela sodr`i po deset bibliski citati, koi se odnesuvaat
na Bo`joto carstvo, providenie i otkrovenie.
Na prviot den na Pesah, Musaf zapo~nuva so molitva za rosa (Takun atal), a na [emini
aceret (osmiot den od Sukot) so molitva za do`d (Takun age{em).
Musafot za Jom kipur go sodr`i redosledot na obredot koj{to go objavuval golemiot
sve{tenik na Jom kipur vo Erusalim (Seder aavoda).
33.12 Amen (hebr. taka e, taka neka bide)
Obredniot izraz “amen” ima pove}e zna~ewa: soglasnost so sodr`inata na molitvata
ili blagoslovot, so obvrskite za sproveduvawe na odredeni propisi, `elba da se ost-
vari ne{to itn. So “amen” se izrazuva i soglasnosta so iskazot na drugo lice. Liceto
{to pri zakletva }e odgovori so “amen”, se smeta deka i samoto toa se zakolnalo. Vo
tekot na vremeto se zacvrstil obi~ajot izjavuvaweto na sekoja dobra `elba da se za-
vr{i so izrazot “amen”.
Vo vremeto koga nemalo molitvenici, a i mnogu lu|e ne znaele kako da se molat, verni-
cite so odgovorot “amen” bile oslobodeni od obvrskata samite da ka`uvaat molitva.
Rabinite govorele deka e pozaslu`en onoj {to odgovara”amen”, otkolku onoj {to ja iz-
vr{uva molitvata i deka so toj odgovor se prodol`uvaat denovite od `ivotot.
Vernikot {to zavr{uva nekoja molitva ne si dava odgovor “amen” na samiot sebe. Is-
klu~ok od ova e tretiot stav vo blagoslovot po jadeweto (Birkat amazon), koj se zavr-
{uva so “amen”.
Vo Tanahot “amen” se sretnuva 14 pati, kako izraz na potvrda i soglasnost. Vo vremeto
na Vtoriot hram, ovoj izraz slu`el kako odgovor na molitva nadvor od Hramot. Vo Hra-
mot namesto “amen” se odgovaralo: “Baruh {em kevod malhuto leoleam vaed” (Neka e do-
veka blagosloveno Negovoto slavno carstvo). Od Mi{nata doznavame deka sve{teni-
cite i narodot taka odgovarale koga Koen Gadol (golemiot sve{tenik) go izgovoruval
imeto Bo`je.
Dene{niot odgovor na vernicite vo sinagogata “Amen jehe {eme raba” (Neka e blagoslo-
veno Negovoto golemo ime) e kombinacija na odgovorot koj se daval nadvor od Hramot i
odgovorot vo Hramot. So toa se objasnuva i golemoto zna~ewe na “amen” vo sinagogalna-
215
 ta liturgija. Vo Talmudot se spomnuva deka {ama{ot vo sinagogata vo Aleksandrija so
zname £ daval znak na grupata deka hazanot ja zavr{il odredenata molitva i deka treba
da se ka`e “amen”.
Odgovaraj}i “amen”, slu{atelot se poistovetuva so molitvata na predmolitelot i £ se
podreduva na nea. Koga gi primile Izraelcite zakonite od Mojsej, rekle “amen”. So toa
ja izrazile ne samo soglasnosta, tuku i prifa}aweto na site posledici {to proizlegu-
vaat od toa. Spored Talmudot, “amen” gi sodr`i inicijalite na re~enicata “El meleh
neeman” (Bog e vistinskiot car).
Mnogu lu|e smetaat deka e “amen” najpoznatiot zbor vo ~ovekoviot govor. Ovoj zbor im e
blizok i na Evreite i na hristijanite i na muslimanite.
33.13. Aava vereut - qubov i prijatelstvo
“Veaavta lereaha kamoha - vozqubi go svojot bli`en kako samiot sebe” (III Kn. Mojseeva,
19,18). Toa e univerzalna bibliska zapoved, koja se primenuva za sekogo. Vo 34 re~eni-
ca od istata glava, ovaa zapoved se pro{iruva i kon tu|inci: “Vozqubi go tu|inecot ka-
ko samiot sebe, za{to site vie ste bile tu|inci vo egipetskata zemja” (19-34), {to e im-
perativ na eti~koto odnesuvawe.
Rambam (Rabi Mo{e ben Majmon - Majmonides) ja objasnuva smislata na izrekata “voz-
qubi go svojot bli`en kako samiot sebe”: “Zna~i deka }e go po~ituva{ onaka, kako {to
bi sakal i ti da bide{ po~ituvan. Sekoj {to likuva poni`uvaj}i go drugiot nema da ima
svoe mesto na onoj svet”.
“Vie nema da go mrazite va{iot brat vo svoeto srce” (Vajikra 19,17), zna~i deka ne sme-
ete mol~ej}i da ja podnesuvate omrazata na gre{nikiot, tuku otvoreno da go pra{ate.
Zo{to mi go napravi toa?”Ako se pokae toj i pobara od vas oprostuvawe, toga{ vie ne-
mojte da bidete nepopustlivi i prostete mu. Ako vidite deka toj pravi prestapi, toga{
mora da go ubedite deka gre{i. No toa treba da go pravite nezabele`livo i blago. Ni-
koga{ ne go narekuvajte so pogrdno ime i ne mu ka`uvajte ne{to {to bi mo`elo da go
povredi.
Edna{ vo edna prigoda, do{ol nekoj neznabo`ec kaj golemiot nau~nik Hilel i potsme-
vaj}i mu se, pobaral od nego nabrzina, dodeka stoi na edna noga, da go podu~i i da mu ja
objasni Torata. Hilel `iveel vo Erusalim za vreme na vladeeweto na Herod od dinas-
tijata na Ha{monejcite i bil poznat po svojata uslu`livost i trpelivost. Hilel toga{
mu rekol: “ona {to ti samiot go mrazi{, nemoj da mu go pravi{ na drugiot. Toa e su{ti-
nata na Torata, a s¢ drugo e komentar. Odi i u~i!”
Vistinskata qubov se proveruva so iskrenosta. Taa ne treba da bide pre~ka za da se
izrazi prekor ili osuda, ili da se prifati kritikata... “Ukori go mudriot ~ovek i toj
}e te zasaka” (Mi{le 9,8).
Omrazata predizvikuva sudiri, a qubovta gi prikriva navredite. Toj {to ja zaborava
navredata, bara qubov.
Steknuvaweto prijatel e vistinski podvig. Silen e onoj ~ovek {to uspeva da napravi
prijatel od neprijatelot. Se prepora~uva samo iskrenoto prijatelstvo, a la`noto se
osuduva: “Stojte ponastrana od vlijanieto na vlastodr{cite {to vi se pravat prijateli
koga ste im potrebni, a nema da vi pomognat koga ste vo nevolja” (Avot, 2,3).
Iskrenosta e osobeno va`na vo samoispituvaweto. Bez dlaboka iskrenost nema vis-
216
tinski sud za sebe. Samoqubieto }e go zaslepi na{eto rasuduvawe. Samoqubieto ~esto
predizvikuva kaj ~ovekot ~uvstvo na preterana va`nost, neuviduvawe na sopstvenite
nedostatoci, pri {to nedostatocite na drugite se gledaat sosema jasno. Vo samokriti-
~nosta bi trebalo da se obideme da go otstranime ili barem da go namalime samoqubi-
eto, a isto taka za sebe da sudime na istiot na~in na koj sudime za drugite.
Poznatiot rabi Elijau Gaon od Vilna (1720-1797), pro~uen po svojot ~eden i skromen
`ivot, vo edno pismo do svoeto semejstvo go napi{al slednovo: “Odnesuvajte se so po-
~ituvawe i qubeznost kon site lu|e. Nastojuvajte da ja odbegnuvate neslogata i potru-
dete se da zavladee bratstvo i qubov. Pro{tevajte si edni so drugi i `ivejte vo prija-
telstvo zaradi Boga”.
33.14. Aava raba
“Aaava raba” (golema qubov) i “Aavat olam” (ve~na qubov) e blagoslov, koj £ prethodi
na utrinskata i na ve~ernata molitva “[ema Jisrael” (^uj Izraele!).
Spored a{kena{kiot obi~aj, blagoslovot zapo~nuva “Aaava raba”, a spored sefard-
skiot so zborovite “Aavat olam”.
“Aaava raba” e edna od najubavite liturgiski molitvi. Taa e mo{ne stara molitva, koja
verojatno ja vovelo Golemoto sobranie (An{e Keneset Agedola) vo raniot period od
Vtoriot hram. Dlabokata qubov kon Boga i Torata, kon negovata nauka, odeknuva vo ovaa
molitva vo koja vernicite so seto srce mu se obra}aat na svojot milosrden Otec nebe-
sen da im dade svetlina na o~ite i da im go prosvetli razumot za da mo`at da go sfa-
tat negovoto u~ewe.
Kako {to vo psalmot 19 se izrazuva blagodarnost kon Boga najprvin za sonceto, a potoa
za Torata koja go prosvetluva razumot, taka i nie vo ovie dve molitvi pred [ema, naj-
prvin izrazuvame slavopoj za prirodnata svetlost (bidi blagosloven Sozdatele, na
svetlosta), a potoa i slavopoj za duhovnoto prosvetluvawe.
Eve nekolku izrazi od molitvata “Aava raba”: “O~e na{, O~e milosrden, so`ali se na
nas i vdahnovi n¢ da razbirame i da razlikuvame, da u~ime i da podu~uvame i so radost
da gi ispolnuvame site slova na Torata. Prosvetli gi na{ite o~i so Tvojata nauka za da
ni se pripojat srcata so zapovedite Tvoi”.
Poimite “da u~ime” i “da podu~uvame” se naveduvaat kako najvozvi{eni ideali.
33.15. Qubov kon ~ovekot (~ovekoqubie)
Qubovta kon ~ovekot e vo celosna soglasnost so etikata na evrejstvoto, ~ii{to izvori
se vo Biblijata, osobeno vo Pettokni`ieto i vo knigite na prorocite. Za da se sogleda
toa sovpa|awe, eve nekolku primeri:
“Ne mo`e{ da bide{ sre}en, ako e tvojot bli`en nesre}en. Zatoa pomogni mu, pa i dvaj-
cata }e bidete sre}ni. Ne mo`e{ da bide{ radosen, ako taguva tvojot sosed. Zatoa ute-
{i go, toa }e te napravi radosen”.
Univerzalnosta na tekstovite za qubovta kon ~ovekot gi izedna~uva site lu|e, bez og-
led na bojata na ko`ata, na verata i narodnosta. Taa potvrduva deka se site lu|e si-
novi i bra}a na eden Stvoritel (Sozdatel).
217
 Vo evrejstvoto verata i moralot se svrzani vo neraskinliva celina. Molitvite govor-
at za toa deka qubovta kon Boga ne e celosna bez qubov kon ~ovekot. Ovaa misla go ~u-
va ~ovekot od toa da ne go unesre}i svojot bli`en, ili da mu nanese bolka, stradawe,
{teta, da dojde vo sudir so nego, da £ potklekne na tiranijata i na op{testvenata ne-
ednakvost.
Osnovite na judeizmot se otsustvo na nasilstvo, bratstvo na ~ove~kata rasa i svetost
na `ivotot i slobodata. Rasturen po site delovi na svetot, evrejskiot narod e povrzan
so zaedni~ka istorija i so ~uvstvo za me|usebna odgovornost. Idejata za povrzanosta i
me|usebnata odgovornost na Evreite dominira vo evrejskite molitvi i vo evrejskata
tradicija. Koga poedinecot na praznikot na pro{tevaweto mu se obra}a na Sevi{niot,
molej}i za oprostuvawe na grevovite {to gi napravil, toj govori vo mno`ina: ne veli
gre{ev, tuku gre{evme, za{to se smeta celata zaednica za odgovorna za prestapite na
poedinecot, koi ne mo`ele da bidat spre~eni.
Bibliskite propisi ja istaknuvaat zainteresiranosta na zaednicata za vospituvawe-
to na decata. Koga e bespomo{en avtoritetot na roditelot, toga{ zaednicata treba da
pomogne. Vo slu~aj koga e sinot nepopravliv, toga{ vinata ne mo`e da se frli samo vrz
nego, ako negovite roditeli ne mo`ele da vlijaat vrz deteto zaradi mentalen ili fi-
zi~ki nedostatok, ili zaradi nedostig na sloga i me|usebna qubov.
Po~ituvaweto na Boga e tesno povrzano so dobrite dela kako {to se milosrdieto i do-
brodetelstvoto, koi proizleguvaat od ~ovekovoto srce. Kako {to gi oblekol Bog Adam
i Eva, taka i ~ovekot mora da go oble~e onoj {to e gol. Kako {to Bog mu do{ol vo pose-
ta na Avram koga bil bolen, taka i ~ovekot treba da odi na poseta kaj bolniot. Kako {to
go pogrebal Bog po~inatiot Mojsej, taka i ~ovekot treba da go pogrebe po~inatiot ~ovek.
Kako {to Bog gi te{i o`alostenite, taka i ~ovekot mora da gi te{i onie {to se vo `a-
lost. Ova u~ewe go sodr`i principot deka ~ovekot sekoga{ treba da go ima za primer
Bo`joto milosrdie.
Judeizmot smeta deka svireposta kon `ivotnite spa|a vo te{kite prestapi:
“Sabotata e den za odmor koga treba da se odmoraat i volot i mazgata, isto kako i
~ovekot”.
“Ako natovarenoto `ivotno na tvojot neprijatel le`i iscrpeno pod tovarot, ne smee{
da go ostavi{ bez pomo{, tuku mora{ da mu pomogne{“.
“Zabraneto e zaedno da se vpregnat vol i mazga za{to tie mnogu se razlikuvaat po
svojata sila i golemina”.
“Vistinskiot ~ovek se gri`i za svoeto `ivotno, dodeka lo{iot e nemilosrden kon
nego”.
Lovot nikoga{ ne bil popularen kaj Evreite. Evrejskata tradicija nikoga{ ne bila na-
kloneta kon li~nostite od Biblijata koi go sakale lovot, kako Nimrod, Ji{mael i
Esav. Hajnrih Hajne, ~ij{to odnos kon evrejstvoto bil promenliv, vaka govorel za lo-
vot: “Moite predci ne im pripa|ale na onie {to lovele, tuku na onie {to bile loveni”.
Valter Ratenau, filozof i politi~ar kogo go ubile germanskite antisemitisti vo 1922
godina, izjavil: “Koga }e ka`e Evreinot deka odi na lov zaradi razonoda, toga{ toj la-
`e”.
Poznatiot u~en Rabi Akiva, koj bil duhoven voda~ vo buntot na Bar Kohba protiv Rim-
janite, smetal deka najdlaboka sodr`ina ima propisot na Torata: “Vozqubi go bli`ni-
ot svoj, kako samiot sebe”. Rabinot Ben Azaja, sovremenik na Rabi Akiva, ja pro{iruva
mislata za edinstvoto na ~ove~kiot rod i veli: “ni crn, ni bel, ni golem, ni mal - tuku
218
samo ~ovek”. Bidej}i spored Biblijata, Adam bil predok na celoto ~ove{tvo, “site lu|e
se bra}a, deca so isto poteklo”.
Talmudsko-midra{kata literatura sodr`i golem broj dobri soveti vo forma na afo-
rizmi i na poslovi~ni izreki. Eve nekolku primeri:
“Lesno e da se stekne neprijatel, no te{ko e da se stekne prijatel”.
“Onoj {to }e go pretvori svojot neprijatel vo prijatel, toj e najgolem junak”.
“Kolku {to e pogolem ~ovekot, tolku e toj poskromen”.
“Koj ne raboti ni{to, brgu umira”.
“^ovekot mo`e za dve godini da go zaboravi ona {to go nau~il za dvaeset”.
“Posveti im posebno vnimanie na decata na siroma{nite za{to od niv }e dojde
znaeweto”.
“Treba da se bide vnimatelen so `enite i da ne im se dade pri~ina da pla~at za{to
Bog gi broi nivnite solzi”.
“^ovekot gi zabele`uva nedostatocite na drugite, a svoite ne gi zabele`uva”.
“Toj {to bara prijatel bez nedostatoci, }e si ostane bez prijateli”.
“U~tivosta e po~etok i kraj na Torata (naukata)”.
“Ako pobaraat dvajca lu|e pomo{ od tebe, a edniot od niv e tvoj neprijatel, pomogni
mu najnapred na neprijatelot”.
“Koga umiraat dobrite lu|e, tie ne se sosema mrtvi za{to `iveat nivnite dela”.
Slednive poraki jasno ja poka`uvaat moralnosta na srednovekovnite evrejski u~iteli:
“Isfrli gi zavista i omrazata od tvoeto srce”.
“Ne pravi ni{to poradi {to bi mo`el da se srami{“.
“Ne vleguvaj so nikogo vo konflikt. Smiruvaj gi lu|eto sekoga{ koga }e mo`e{“.
“Nikoga{ ne zboruvaj besmisleni zborovi”.
“Ako si bogat, nemoj da se izdignuva{ nad tvojot siroma{en brat. I ti i tvojot siro-
ma{en brat ste dojdeni goli na ovoj svet i na krajot site zaedno }e po~ivate vo prav”.
“Nau~i kako da bide{ qubezen kon site vo sekoe vreme”.
“Ako si pobogat i pomudar od drugiot mora da znae{ deka vrz tebe le`i pogolema
odgovornost”.
“Pro~isti gi svoite misli i razmisli pred da odgovori{“.
“Po~ituvaweto na Boga e |erdan, na koj kako biseri se redat ~ovekovite dela. Ako se
raskine ovoj |erdan, i biserite }e se rasturat na site strani i }e se zagubat eden po
eden”.
”Bidi prv koj }e go pozdravi svojot poznanik; povikaj go na svoite veselbi, ne gi otkri-
vaj negovite tajni, za{tituvaj gi negovite interesi koga e na pat, ne mu zameruvaj za ne-
dostatocite i prosti mu; moli se za nego i posakaj mu sre}a”.
219
 Evrejskiot molitvenik e prepoln so blagoslovi upateni kon Carot na vselenata: “Koj
im gi otvora o~ite na slepite, gi oblekuva golite, gi osloboduva zarobenite, gi podi-
gnuva poni`enite, im dava sila na iscrpenite”. Ima okolu stotina vakvi i sli~ni drugi
blagoslovi, koi go potsetuvaat ~ovekot na negovite obvrski kon bli`niot, za{to site
svojstva {to mu se pripi{uvaat na Boga, tatkoto na milosrdieto, imaat za cel da vle-
jat vo nas ~uvstvo za obvrska kon drugiot. Zatoa vernikot postojano i revnosno }e gi po-
vtoruva molitvite sosredoto~uvaj}i se na nivnoto su{tinsko zna~ewe i sodr`ina.
Vo evrejskata verska kni`evnost ~esto se sretnuva poimot milosrdie. Psalmot 136 se
razlikuva od drugite psalmi po toa {to sekoj od negovite 26 stiha zavr{uva se refre-
not “Negovata milost e ve~na” (Ki leolam hasdo). Sli~no, i poimot na svetosta, koj ~e-
sto e izrazen vo formulata “a{er kide{anu” (koj ne posvetil), gi vklu~uva poimite na
pravdata, dobrinata, mudrosta i vistinata.
Smislata na `ivotot na Evreinot e vo upornoto i postojano u~ewe i prou~uvawe. Toa e
izrazeno vo blagoslovot koj glasi: “Blagosloven da si Ti koj si n¢ posvetil so svoite
propisi i si naredil da ja prou~uvame Torata (naukata)”. Vozvi{eniot ideal za prene-
suvawe na znaeweto kon drugite e izrazen vo blagoslovot, so koj i samiot Bog se nare-
kuva u~itel. Eden rabin od XIII vek pi{uva deka e vistinskata mudrost nesebi~na, taka
{to taa saka da bide prenesuvana od eden na drug. Vistinski mudriot ~ovek }e go pre-
nesuva ponatamu ona {to go primil samiot.
Hrabriot i ~esen ~ovek nema da potklekne pod zakanata i zapla{uvaweto, tuku hrabro
i bez strav }e gi kori na istiot na~in i silnite i slabite.
33.16. Cedaka (dobrodetelstvo - milostina)
Propisite na Torata im nalo`uvaat na lu|eto da bidat milosrdni i da im pomagaat na
siroma{nite.
“Ako kaj tebe ima nekoj siroma{en pome|u bra}ata tvoi vo nekoe tvoe mesto, vo zemjata
koja ti ja dava Gospod Bog tvoj, ne dopu{taj da ti se zakoravi srceto tvoe i da ja stisne
rakata tvoja kon tvojot siroma{en brat. Tuku otvori ja svojata raka i pozajmi mu so dra-
go srce kolku {to mu treba vo negovata nu`da...” (V kn. Mojseeva 15,7-8);... “i prifati
go, pa makar da e i tu|inec ili dojdenec i neka po`ivee kaj tebe” (III kn. Mojseeva 25,35).
Ako zdogleda nekoj siroma{en ~ovek koj bara milostina i gi odvrati svoite o~i od
nego za da odbegne da mu ja pru`i, takvoto lice ja kr{i bibliskata zapoved.
Dol`nost na sekoj Evrein e da go nahrani i da go oble~e siroma{niot, kako Evreinot,
taka i neevreinot.
Sekoe lice dava cedek spored svoite mo`nosti. I siroma{niot koj prima milostina
(ili koj `ivee od socijalna pomo{) treba da mu dade milostina na drug siroma{en ~o-
vek koj e vo pote{ka polo`ba od nego, pa duri i ako e malku toa {to mo`e da mu go dade.
Malata suma {to ja izdvoil siroma{niot ima podednakva vrednost so golemite sumi
{to gi davaat vo dobrovolen prilog bogatite lu|e. No ako siroma{niot ima samo tolku
so {to edvaj mo`e da si go odr`i goliot `ivot, toj ne e obvrzan da dava milostina za-
{to mora prvo da se nahrani sebesi, pa potoa drugiot.
Milostinata treba da se dava radosno, so mnogu dobra volja. Ako daritelot na
neprijaten i grub na~in, so namurten izraz na liceto, dava duri i golema suma pari, toj
ja kr{i zapovedta na Torata koja veli: “Podaj mu raka i neka ne `ali tvoeto srce koga
220
mu dava{; za{to Gospod Bog tvoj }e te blagoslovi tebe za toa delo vo sekoja tvoja rab-
ota i vo s¢ za {to }e se zafati{ so svojata raka” (V kn. Mojseeva 15,10.)
Zabraneto e da se ukoruva siroma{niot ili da se kreva glasot kon nego, za{to negov-
oto srce ve}e e zdrobeno i duhot mu e skr{en.
Golema doblest i zasluga e da se bide primer i da se inspiriraat drugite lu|e vo
zna~eweto na dobrodetelstvoto. Vo Tanahot pi{uva: ...”i koi mnogumina gi privedoa kon
pravi~nosta, }e sjaat kako yvezdi sekoga{ i ve~ni vekovi”(Daniel , 12,3).
Site navedeni obvrski se odnesuvaat na liceto {to dava milostina i pravi dobri de-
la. Ima isto taka i propisi {to se odnesuvaat na mo`nite primateli na milostinata.
^ovekot mora da se bori da ne im bide na tovar na drugite ili da ne stane zavisen
od drugite. Duri i ugledniot nau~nik ili uglednoto lice koe osiroma{ilo, mora da
najde fizi~ka rabota, pa makar i zemjodelska, pred da stane zavisen od milostinata
na drugite.
Ako nekoj ne mo`e da opstane bez cedek, ne treba da se koleba da go prifati. Ako e
gord i go odbie cedekot, se sporeduva so onoj {to si go odzema `ivotot i taka pravi grev.
Religiozna dol`nost (micva) e da mu se pozajmat pari na siroma{noto lice. Pozajmu-
vaweto pari na siroma{no lice e pogolema micva od davaweto milostina na onie {to
molat za nea. Za{to ovie poslednive se primorani da baraat milostina, dodeka na
onie prvite treba da im se pomogne dodeka s¢ u{te ne stasale do takva sostojba.
Micva e da mu se pomogne i na bogatiot ~ovek koga se nao|a vo situacija koga mora da
pozajmi pari.
Zabraneto e da se vr{i pritisok za vra}awe na dolgot ako ni e poznato deka dol`ni-
kot s¢ u{te ne e vo mo`nost da go vrati dolgot. Torata veli: “Koga mu dava{ na zaem
pari na mojot narod, na siroma{niot koj e kaj tebe, nemoj da bide{ kako lihvar, i ne mu
presmetuvajte kamata za zaemot” (II kn. Mojseeva 22,24) Na dol`nikot, od druga strana,
mu se zabranuva da go odlo`uva vra}aweto na parite ako ima sredstva da go podmiri
dolgot.
Postojat pove}e stepeni na vr{ewe dobri dela od koi sekoj stepen e na povisoko od
drugiot:
Osmiot i najniskiot stepen e koga pravime dobro delo, no so te{ko srce.
Sedmiot stepen e koga davame pomalku od ona {to ni dozvoluvaat mo`nostite.
[estiot stepen e koga mu ja davame milostinata na siroma{niot otposle, a ne vo mo-
mentot koga ni ja pobaral.
Pettiot stepen e koga mu davame milostina na siroma{niot i toga{ koga toj ne ja bara.
^etvrtiot stepen na davawe e posredno davawe. Primatelot znae koj e davatelot, no
davatelot ne go znae primatelot.
Tretiot stepen e koga davatelot go znae primatelot, no primatelot ne go znae dava-
telot.
221
 Vtoriot stepen e koga nitu davatelot, nitu primatelot ne znaat komu davaat, nitu od
kogo primaat milostina. Prilozite vo dobrotvornite institucii spa|aat vo kategori-
jata na takvoto davawe milostina.
Najvisokiot stepen na dobrodetelstvo e koga }e mu pomogneme na zagrozeniot pred
da osiroma{i celosno, davaj}i mu zna~aen materijalen podarok na takov na~in na koj
toj }e si go za~uva negovoto dostoinstvo, ili koga }e mu podarime soodvetna suma pari
so otvoren ili mo{ne rastegliv rok na vra}awe. Za najvisok stepen na dobrodetelst-
vo se smeta i pomo{ta na zagrozeniot da najde vrabotuvawe, ili pomo{ta za negovo ce-
losno osamostojuvawe, ovozmo`uvaj}i mu pove}e da ne zavisi od nikogo.
(Majmonides, Mi{ne Tora, Ilhot Matentot anijim gl.10)
33.17. Sidur atefila (Molitvenik) - skrateno Sidur
Sidur e zbirka od molitvi nameneti prvenstveno za obi~nite denovi i za Sabota, i od
najva`nite delovi na prazni~nite molitvi. Samiot zbor zna~i ureduvawe. Redosledot
na molitvite vo Sidurot e re~isi ist i vo starite i vo novite izdanija. Na prvo mesto
33.18. Mahazor - Mahzor (hebr. ciklus)
se molitvite za trite dnevni slu`bi: [aharit (utrinska), Minha (popladnevna) i Arvit
(ve~erna). Ponekoga{ se dodavaat i drugi liturgiski tekstovi: Teilim (psalmi), Pirka
avot (Izreki na tatkovcite), Pizmonim le{abat (sabotni pesni), [ir a{irim (Pesna
nad pesnite). Vo dnevniot molitvenik se vneseni i molitvi za odredeni prigodi kako
na primer za: Berit mila (obre`uvawe), Pi|on aben (otkup na prvorodenecot), Nisuim
vekdu{im (ven~avawe), Buirkat amazon (blagoslov po jadewe), Keria {ema al amita
(molitva pred spiewe) itn. Nekoi molitvenici sodr`at i izvadoci od Torata, koi se
~itaat vo ponedelnik, ~etvrtok i vo sabota na Minha, nekoi za posti i za Hanuka, a ne-
koi sodr`at i objasnuvawa na razni propisi. Sodr`inata i redosledot na Sidurot za-
visi od toa dali e sostaven spored sefardski ili spored a{kena{ki obi~aj.
Se veli deka niedna religija ne mo`e da se sfati celosno ako ne se zeme predvid nej-
zinoto dnevno bogoslu`ewe, za{to vo nego najdobro mo`e da se po~uvstvuva pulsot na
sekoja religija. Toa osobeno se odnesuva na judeizmot koj se odrazuva vo Sidurot, taa
najpopularna kniga vo evrejskiot sekojdneven `ivot. Ako ima nekoja kniga koja mo`e da
ni ka`e {to zna~i da se bide Evrein, toga{ toa e sekako knigata Sidur - dnevniot mo-
litvenik koj gi ovoplotuva te`neewata, stradawata i radostite na mnogu generacii. Vo
nea se sogleduva i razvojot na evrejskiot duh niz vekovite. Eden zna~aen del od evrej-
skiot molitvenik gi sodr`i i filozofskite ostvaruvawa na mnogubrojni poznati i ne-
poznati tvorci. Vo negoviot tekst se vtakeni mnogu citati od Biblijata, Talmudot i
Zoarata. Minuvaj}i go dolgiot proces na svojata evolucija, Sidurot se razvival na toj
na~in {to mu ovozmo`uva na sekoj vernik da se zapoznae so raznite formi na evrej-
skoto u~ewe i na religiskoto izrazuvawe. Negovoto raznovidno avtorstvo poka`uva de-
ka mnogu Evrei imaat udel vo negovoto podgotvuvawe; za re~isi dve iljadi godini, ev-
rejskite molitvi go so~uvale hebrejskiot jazik i pridonele za za~uvuvawe na evrej-
skiot identitet.
Treba da se istakne deka hebrejskiot vo molitvite otsekoga{ bil verigata, koja gi po-
vrzuvala Evreite {irum svetot. Obidite da se zameni hebrejskiot so maj~iniot ili so
nekoj drug jazik nikoga{ ne se zavr{uvale uspe{no. Toa e mo`ebi taka zatoa {to izra-
zite i zborovite od porane{nite vekovi se ve}e zastareni vo odnos na dene{niot na-
~in na izrazuvawe. Me|utoa evrejskite molitvi, peeni ili ~itani na tradicionalen
na~in na hebrejski jazik mo`e da se povtoruvaat re~isi vo sekoja prigoda, a pri toa da
ne sozdavaat monotonija. Zadr`uvaweto na starite izrazi i molitvi ima golemo zna-
222
~ewe za za~uvuvawe na dolgiot kontinuitet na evrejskoto bogoslu`ewe i tradicija.
Evrejskite mudreci postojano ja istaknuvaat va`nosta za ednoobraznost vo sinagogal-
nata slu`ba, za da se spre~i formiraweto na odvoeni religiski zaednici. Tie te`ne-
ele da se usoglasi slu`bata vo hramovite, nastojuvaj}i da gi povrzat vo harmoni~na ce-
lina so cel da se namali opasnosta od osnovawe sekti i slabeewe na edinstvoto na na-
rodot. Tekstot na Sidurot, so rasporedot na molitvite za cela godina, vo prvobitna
forma, spored obi~aite na vavilonskite Je{ivi, im go ispratil Rav Amram Gaon na
Evreite vo [panija vo IX vek.
Rav Saa|a Gaon (882-942), koj bil eden od prvite sostavuva~i na sistematskiot molit-
venik so upatstva, napi{al vo svojot uvod: “Odlu~iv vo ovaa kniga da gi soberam izvor-
nite molitvi, pesni i blagoslovi vo nivnata originalna forma, takvi, kakvi {to bile
pred i po zato~eni{tvoto”. Vo nastojuvaweto da im poslu`i negoviot molitvenik kako
sredstvo za obedinuvawe na site Evrei, Rav Saa|a se obidel da gi svede pod zaedni~ki
imenitel site lokalni obredi.
Dene{en naziv za molitvenicite za praznici. Sodr`i zbirka od molitvi i napevi za
Jamim noraim (Ro{-a{ana i Jom kipur) i za [alo{ regalim (Pesah, [avuot i Sukot).
Vo po~etokot izrazot Mahazor se upotrebuval vo astronomijata, podrazbiraj}i odreden
ciklus na dvi`ewe na nebesnite tela: Mahazor gadol e golemiot, solaren ciklus od 28
godini, a Mahazor katan e maliot, lunaren ciklus od 19 godini.
I Mojseevoto Pettokni`ie (Hani{a Hum{e Tora) ponekoga{ se narekuvalo Mahazor, za-
toa {to ~itaweto na negovite delovi se povtoruvalo sekoja godina vo odredeno vreme.
Na toj na~in nastanal i Mahazorot kako raspored na molitvite za praznicite, koi isto
taka se povtoruvaat sekoja godina. Izrazot Mahazor e voobi~aen i kaj sefardite i kaj
a{kenazite. Dene{niot Mahazor se razlikuva od drevniot Mahazor. Porano postoel
Mahazor {enati - godi{en Mahazor, koj gi opfa}al molitvite i napevite za site pra-
znici, za sabota i za obi~nite denovi. So zgolemuvaweto na brojot na prazni~nite mo-
litvi i napevi, od Mahazorot bile ispu{teni molitvite i napevite za obi~nite den-
ovi i za sabota. I tie vlegle vo Sidurot.
So tekot na vekovite i preselbite, so promenata na mestata i sredinite, se promeni-
la i sodr`inata na Mahazorot i negovata tematika. Vo nego bile vnesuvani ili ispu-
{tani napevi, po izbor, ili spored lokalnite obi~ai na sekoja op{tina, taka {to mnogu
zaednici imaat razli~ni tekstovi.
Postojat razni verzii na Mahazorot, vo zavisnost od razlikite i obi~aite vo poedi-
ne~ni zemji. Eden od najstarite Mahazori bil “Mahazor Vitri” (1208 godina), nare~en
spored imeto na avtorot Raben Simha bar [emuel od Vitri, u~enik na Ra{i (XI vek).
Negoviot molitvenik sodr`i molitvi i napevi za cela godina. Sidurot, koj go podgot-
vil Rav Amram Gaon vo IX vek, donesen od Vavilonija vo [panija, poslu`il kako obraz-
ec za Mahazorot. Vrz osnova na ovoj obrazec vo 1524 godina bil otpe~aten prviot Maha-
zor.
Izvorniot a{kena{ki Mahazor od 1521 godina poslu`il kako obrazec za tekstovite vo
site a{kena{ki op{tini.
Porano site vernici za vreme na molitvata nemale pred sebe Mahazor, tuku samo ”{a-
liah cibur” (predmolitelot) i nekoi ugledni poedinci. So pojavata i so razvojot na pe-
223
 ~ateweto, Mahazor mo`el da go nabavi sekoj vernik. Nekade bile otpe~ateni pet Ma-
hazori - za sekoj praznik posebno, a nekade samo dva: eden za [alo{ regalim (Pesah,
[avuot i Sukot), a eden za Jamim noraim (Jom kipur i Ro{-a{ana). Denes se upotrebu-
vaat, glavno, tri vida Mahazori: za Ro{-a{ana, za Jom kipur i za [alo{ regalim. Ma-
hazorot sodr`i mal del od 35 000 melodii, koi gi sozdavale okolu 2 840 avtori. Naj-
golemiot del od sinagogalnite napevi gi komponirale talentiranite hazanim ili pak,
im davale na vernicite preku pesnata sekoga{ novi formi na versko izrazuvawe. Na
toj na~in slu`bata, zbogatuvana so pesna i so nejziniot glas, koj zamolknal po razoru-
vaweto na Hramot, povtorno se slu{nal vo evrejskite hramovi.
Mahazorot pominal dolg proces na razvoj s¢ dodeka kone~no ne stanal antologija na
klasi~nata verska kni`evnost. Toj gi otelotvoruva viziite i streme`ite, `alosta i
radosta na bezbroj generacii. Preku negovite stranici mo`e da se do`ivee celokupna-
ta istorija na Evreite. Liturgiskite poeti go pozajmile jazikot na Tanahot i crpele
gra|a od Talmudot i Midra{ot (Zbirka na rabinski tolkuvawa na svetite spisi).
Mahazorot go odrazuva razvojot na evrejskiot duh niz vekovite. Poetskite i filosof-
skite dela na mogubrojni poznati i nepoznati tvorci go pretstavuvaat sostavniot del
na molitvenikot. Niedna druga kniga ne ja izrazuva tolku mnogu celinata na tvore{t-
voto na evrejskiot narod, nitu gi obedinuva tolku Evreite, raseani nasekade po sve-
tot.
Pijutim (napevi) se dodadeni kon starite tekstovi na molitvite vo `elba da se izraz-
at so niv ~uvstvata i te`neeweta kon edinstvo na narodot. Tie go otkrivaat evrejsko-
to srce pred Boga i site negovi raspolo`enija: pokajanie, strav, uspesi i pobedi. Za-
radi toa {to se raznovidni kako i samiot `ivot, nivnata sve`ina za vernicite niko-
ga{ nema da ovenee.
33.19. Heder
Evrejsko u~ili{te vo koe se steknuva prviot stepen na tradicionalnoto evrejsko obra-
zovanie. Nazivot go dobilo spored zborot heder (soba) za{to nastavata se odr`uvala
vo sobata na u~itelot i na negovoto semejstvo. Do XIII vek takvoto u~ili{te se nareku-
valo “Bet-raban” (ku}a na rabinot), a u~enicite “tinokot {el bet raban” (bebiwa na ra-
binovata ku}a). Izvorniot zbor “tinok” doa|a od korenot “janok” (doi) i se odnesuva na
doen~eto. Obi~ajot da se u~i vo ku}ata na rabinot e mnogu star i poteknuva od raniot
period na evrejskata istorija. Vakvi obrazovni institucii bile osnovani vo 63 god.
pr.n.e. vo Judeja, a inicijator za toa bil Rabi Jeo{ua ben Gamla. Toj ja vovel obvrska-
ta da se odberat u~iteli za decata od sedum godini vo sekoja pokraina i vo sekoj grad.
Podocna, s¢ do vojnata vo hederot doa|ale deca i pomladi od sedum godini. Nastavata
vo hederot traela cel den, od rano nautro, do osum ili devet ~asot nave~er. Mom~i-
wata za tri meseci mo`ele da go nau~at hebrejskoto pismo. ^etvrtiot mesec po~nuvale
da go ~itaat Huma{ot (Torata), potoa Mi{nata i Talmudot. Naskoro delovi od Huma{ot
bile preveduvani na maj~iniot jazik na mom~iwata. Najnaprednite u~enici {to }e go
zavr{ele hederot, go prodol`uvale {koluvaweto vo je{iva, kade {to gi steknuvale
osnovnite znaewa od Talmudot i od rabinskata kni`evnost. Hederi imalo vo sekoja
op{tina. Iako gi avtorizirala op{tinata, tie vo izvesna smisla bile privatni u~i-
li{ta za{to u~itelite dobivale honorar od roditelite. Minimum evrejsko obrazova-
nie steknuvale i poslabite u~enici. Osven hederot, postoelo i op{tinsko u~ili{te
“Talmud Tora” za siroma{nite u~enici ~ii{to roditeli ne mo`ele da pla}aat {kola-
rina. Blagodarenie na fondovite koi bile osnovani za taa cel, evrejskoto obrazova-
nie bilo {iroko rasprostraneto.
224
Sekojdnevnoto bogoslu`ewe, utrinsko i ve~erno, isto taka bilo povrzano so formite
na evrejskoto u~ewe. Pred ili po molitvite se prou~uvale komentarite na Ra{i, se
tolkuvale Torata, Talmudot, propisite i obi~aite (“Ra{i”- Rabi [elomo Jichaki, naj-
dobriot tolkuva~ na Biblijata i na Talmudot, XI vek).
Golemiot broj hederi go podignale nivoto na obrazovanieto me|u Evreite na zna~itel-
no povisok stepen od obrazovanieto na nivnite neevrejski sosedi. Vospitniot sistem
ja pottiknuval kaj u~enikot smislata za diskusija i gi razvival sposobnostite za sa-
mostojno rasuduvawe.
No, i pokraj mnogute prednosti, {koluvaweto vo hederot imalo i nedostatoci, koi pro-
izleguvale od zastarenite gledi{ta za vospituvawe na decata, kako i od uslovite na
`iveewe i `ivot na Evreite, kako na primer: premnogu ~asovi nastava, preterano, za-
morno i neudobno sedewe, nedovolno igra i zabava, negri`a za osnovnite uslovi na hi-
giena, kako i primena na fizi~ko kaznuvawe zaradi vlevawe strav kaj neposlu{nite i
zaostanatite u~enici.
Od krajot na XVIII vek, hederot prestanal da bide edinstvena forma na osnovno obra-
zovanie kaj Evreite. Vo zemjite na zapadna Evropa, Evreite po~nale da gi ispra}aat
decata i vo neevrejski u~ili{ta, ~ie{to nivo bilo podignato i podobreno, ili samite
osnovale u~ili{ta po ugledot na neevrejskite. Vo isto~na Evropa, kade {to bila po-
razviena evrejskata tradicija, hederot se odr`al kako glavno mesto za obrazovanie s¢
do Prvata svetska vojna.
33.20. Je{iva
Visoka evrejska verska {kola. Izrazot “je{iva” vo Talmudot se upotrebuval za najsta-
rata evrejska ustanova posvetena prvenstveno na prou~uvaweto na Torata, Talmudot,
evrejskite propisi i na razvivaweto na evrejskata misla. Ovoj naziv izvorno zna~i so-
stanok, zasedanie, sovetuvawe na u~enite lu|e, so koe pretsedaval izbraniot “Ro{ Je-
{iva” - stare{inata na je{ivata.
Nazivot “je{iva”, {to na hebrejski zna~i sedewe, nastanal vo po~etokot spored posta-
rite, ponapredni u~enici koi sedele pred svojot rabin, za razlika od po~etnicite koi
stoele.
Najstarata je{iva bila vostanovena vo Judeja vo vremeto na Vtoriot hram so sedi{te
vo Erusalim. Po razoruvaweto na Hramot, bila premestena vo Javne. Dodeka traela op-
sadata na Erusalim, Rabi Johana ben Zakaj uspeal so lukavstvo da se izvle~e od opsed-
natiot grad i od komandantot na rimskite legii, Tit, da izdejstvuva osnovawe na svoe
u~ili{te vo Javne. Taka so negova zasluga se odr`alo evrejstvoto i po propa|aweto na
dr`avata. Od Javne podocna je{ivata se selela i vo drugi gradovi na Izrael.
Vo periodot na Talmudot i Gaonot (naziv za stare{inite na vaviloskite je{ivi od VI
do XI vek), je{ivite postoele vo Izrael i vo Vavilonija. Poznati je{ivi vo Palestina
bile onie vo U{i, Seforis i vo Tiberais. Od III vek duhovnoto vodstvo na narodot go
prezele dvete poznati je{ivi vo Vavilonija: Je{ivata vo Sura (219-1038) i Je{ivata
vo Pumbedita, koja se odr`ala do 1040 godina. Na po~etokot na X vek, ovie dve je{ivi
gi premestile svoite sedi{ta vo Bagdad, novata prestolnina na Vavilonija.
U~enicite na je{ivite sedele vo polukru`ni redovi dodeka stare{inata im dr`el
predavawe. Tie postavuvale pr{awa, a toj im odgovaral i gi pottiknuval na diskusi-
ja. Za sekoe pra{awe i za sekoj zbor vo Torata bile vodeni razgovori do najsitni po-
225
 drobnosti, a se narekuvale “pilpul”. Za u~estvuvawe vo diskusiite ne bilo dovolno
samo poznavawe na materijata, tuku bila potrebna i ostroumnost i sposobnost za samo-
stojno razmisluvawe, rasuduvawe i donesuvawe zaklu~oci. Taka, so tekot na vremeto
nastanala “Gemarata”, koja ja bele`ele u~enite lu|e, no ne ja {irele me|u narodot vo
pismena forma, tuku ja prenesuvale samo usno. Plod od tie diskusii vodeni vo period-
ot od III do V vek e “Palestinskiot Talmud - Talmud Jeru{almi” i “Vavilonskiot Tal-
mud - Talmud Bavli”. Po redakcijata na Talmudot, je{ivite se naso~ile kon obrabotu-
vaweto i tolkuvaweto na mo{ne obemniot materijal na alahata (verski propisi). So
slabeeweto na centrite za prou~uvawe na Torata vo Izrael i Vavilonija, se vostano-
vile je{ivi i vo evrejskite centri vo Egipet, severna Afrika, [panija, Francija i vo
drugi zemji na Evropa, vo Polska i Litvanija. Je{ivite osnovani vo srednovekovna Ev-
ropa bile direktno prodol`uvawe na dejnostite na je{ivite, koi cutele vo vremeto na
talmudskiot period i periodot na Gaonot vo Palestina i Vavilonija. Vo moderno vre-
me, s¢ do Vtorata svetska vojna, glavniot centar na je{ivite bil vo isto~na Evropa.
Imalo poznati je{ivi vo Krakov, Lublin, Volo`in itn. Je{ivata vo Volo`in za vreme
na pro~ueniot rabi-Berlin imala re~isi 400 studenti, koi doa|ale od site strani na
svetot.
Sistemot na je{ivi, ednostavno bil presaden vo Amerika, kade {to prvata je{iva za
izu~uvawe na Talmudot “Ec ajim - Drvo na `ivotot”, bila organizirana vo 1886 godina
vo Wujork. Univerzitetot Je{iva (Jeshiva Universuty) od Wujork vodi poteklo od Je{i-
vata “Ec Hajim” i Teolo{kiot seminar na Rabi Isak Ekhan, osnovan 1896 godina. Otkako
ovie dve {koli bile spoeni vo edna vo 1915 godina, najprvin nastanal Kolexot Je{iva
(1928), a potoa Univerzitetot Je{iva (Jeshiva University, 1945).
Vo dene{no vreme svetski centar na je{ivite e Izrael.
Od XIX vek bila namalena mre`ata na je{ivite vo Evropa zaradi progonstvata i pogro-
mite, no i kako posledica na {ireweto na haskalata (duhovno i op{testveno dvi`ewe
me|u Evreite, nastanato pod vlijanie na prosvetitelskoto dvi`ewe vo Evropa vo XVIII
vek).
Za vreme na golemoto stradawe na Evreite 1941-1945, bile uni{teni site je{ivi vo
Evropa. Istovremeno bile osnovani golem broj je{ivi vo Izrael i vo SAD, a vo pomal
obem i vo nekoi drugi zemji vo koi u~ele desetina iljadi u~enici. Me|u niv se razvil
i noviot tip na “sredna” je{iva, koja vo nastavniot plan gi vklu~uva i op{tite predme-
ti predvideni za polagawe na ispit na zrelosta. Nekolku visoko{kolski ustanovi ja
vklu~ile vo svoite nastavi i programata na je{ivata, kako na primer Univerzitetot
Je{iva vo Wujork i Visokata {kola za tehnologija vo Erusalim.
Na Univerzitetot vo Bar Ilan (Izrael), ima “Bet amidra{“, (visoka {kola - univerzi-
tet), na koj, pokraj znaeweto na Talmudot, se steknuva i akademsko obrazovanie. Vo po-
novo vreme, razni verski grupi osnovaat svoi je{ivi, osobeno vo Izrael i SAD.
Za seto vreme na svoeto postoewe, je{ivata vr{ela glavna i odlu~uva~ka uloga vo du-
hovniot `ivot na evrejskiot narod. Vnatre me|u svoite yidovi se bogatel i se prodla-
bo~uval tvore~kiot duh na zaednicata i na poedinecot i od nea izleguvale duhovni vo-
da~i, rabini i u~iteli, koi go naso~uvale narodot za vreme na `ivotot vo Galutot.
U~eweto vo je{iva ne e vremenski ograni~eno, i mo`e da trae do`ivotno.
226
33.21. Kisuj Ro{ - Pokrivawe na glavata i Giluj Ro{ - Otkrivawe
na glavata
Gologlavosta, spored evrejskata tradicija se smeta za forma na razgolenost, a razgo-
lenosta za paganska nepristojnost. Zborot “erva” (golotija) vo Torata se tolkuva kako
razgoluvawe, kako nepristojno odnesuvawe. Vo biblisko vreme nemalo obi~aj da se po-
kriva glavata, osven pri vr{ewe na bogoslu`eweto. O`alostenite toa go pravele vo
taga, mlado`enecot za vreme na ven~avaweto. Koanim (potomcite na Aron, bratot na
Mojsej, spored sve{teni~kata hierarhija nad Levitite) ja pokrivale glavata so ~alma.
Simnuvaweto na ~almata se smetalo za znak na nepo~ituvawe na Boga.
Iako vo Talmudot nema stroga zabrana da se odi ili da se moli gologlav, pokrivaweto
na glavata vo talmudsko vreme se smetalo za znak na pobo`nost. Vrz osnova na talmud-
skite izjavi mo`e da se zaklu~i deka mudrecite poradi po~it kon Boga ne izoduvale ni
~etiri ~ekori gologlavi. Ima mislewe deka Evreite go prifatile obi~ajot na po-
krivawe na glavata vo Vavilonija, kade {to se pokrivala glavata pred golemci, stari
lu|e ili pred u~eni lu|e. Ottuka nastanal i obi~ajot na pokrivawe na glavata i za vre-
me na molitva. So tekot na vremeto toj obi~aj se pro{iril i se vkorenil tolku mnogu,
{to stanal poseben simbol. Toj stanal strog do taa mera, {to nekoi ja prekrivaat gla-
vata i za vreme na spiewe. Vo “[ulhan aruhu” (Zbornik na verski propisi), bilo propi-
{ano deka glavata treba sekoga{ da se pokriva, za{to toa e obi~aj na pobo`nite lu|e.
Od Torata mo`e da se zaklu~i deka i `enata mora pred svetot da se pojavuva so pokri-
ena glava (Bemidbar 5,18). Rabinite ovaa obvrska mnogu ja zaostrile i propi{ale deka
ma`enata `ena koja se pojavuva pred svetot so otkriena glava go kr{i Mojseeviot zakon
i deka ma`ot zaradi toa mo`e da ja otpu{ti i bez ketub (ketub e bra~en dogovor koj £
go dava ma`ot na `enata).
@enata doma mo`e da bide gologlava, no poradi pristojnost se prepora~uvalo i doma
da ja pokriva glavata.
Vo Mi{nata se spomnuva deka eden ~ovek na ulica £ ja otkril glavata na nekoja `ena.
Rabi Akiva zaradi toa mu naredil da £ plati na `enata 400 srebrenici kako o{teta
zaradi neprijatnosta {to £ ja pri~inil. Vo Talmudot pi{uva deka na Boga mu e najod-
vraten ~ovekot koj se pojavuva na ulica gol.
Vo nekoi evrejski op{tini, pobo`nite `eni po ven~avaweto ja stri`at kosata i nosat
perika. Toa se smeta za zakon na skromnosta. Za upotrebuvaweto na perika kaj ma`eni-
te `eni, mislewata se podeleni. Pove}eto smetaat deka perikata dovolno ja pokriva
prirodnata kosa. Me|utoa, bidej}i perikata ponekoga{ e poubava od prirodnata kosa i
privlekuva pove}e vnimanie, nekoi prepora~uvaat da ne se koristi taa.
Imaj}i go predvid verskoto zna~ewe koe mu se pridava na jadeweto, a sekoe jadewe e
povrzano za soodvetna molitva ili blagoslov, razbrilivo e zo{to stanalo obi~aj da se
pokriva glavata i za vreme na jadewe i za vreme na molitva.
Vo dene{no vreme za pokrivawe na glavata, namesto {apka, voobi~eano e kap~eto
“kipa” (heb), koe e karakteristi~no obele`je na pobo`niot Evrein. Nekoi ja narekuvaat
kapele ili kepele (od ital. “capello”- {apka) ili jarmulke (zbor od slovensko poteklo).
227
33.22. Minag (hebrejski - obi~aj)
Obi~aite minagim se op{to usvoeni obi~ai (religiska praktika, propisi, na~in na od-
nesuvawe i sl.), koi so usno predanie bile prenesuvani od edno pokolenie na drugo. Tie
ne se baziraat na Biblijata, tuku so poinakva primena stanale zadol`itelni i stekna-
le sila na zakon. Zatoa e prifateno praviloto deka obi~ajot kaj narodot ima sila na
zakon (“Minag Jisrael Tora”).

34
Ponekoga{ obi~ajot ima prednost nad zakonot, spored principot “Minag oker halaha”
(obi~ajot go ukinuva zakonot). Taka na primer, ako eden sudija se koleba vo pogled na
tolkuvaweto na nekoj zakon, nemu bi mu sovetuvale da ja donese presudata vo soglasnost
so narodnite obi~ai.
Nekoi obi~ai, kako na primer berit mila ili zabrana za upotrebuvawe na krv vo hra-
nata, poteknuvaat u{te od vremeto na evrejskite pratatkovci; nekoi se od ponov datum,
a nekoi se odoma}inile pod vlijanie na drugi narodi.
Evrejskite obi~ai neizbe`no navleguvaat vo oblasta na religijata, za{to religijata
kaj Evreite ne e samo veruvawe, tuku i na~in na `ivot, koj nao|al svoj odraz vo sekojd-
nevnite aktivnosti.
Sekoj obi~aj ima nekakva smisla, koja ~esto ne sme vo mo`nost da ja otkrieme bidej}i
PIRKE AVOT - VOVED
ne gi poznavame uslovite pod koi nastanal toj obi~aj. Zatoa Rambam (Rabi Mo{e ben
Majmon - Majmonides) sovetuva da se napravi obid da se razbere smislata na eden obi-
~aj, za{to sekoj od niv ima vo sebe ne{to privle~no i pretstavuva sostaven del od `i-
votot i minatoto na evrejskiot narod.
Evrejskata istorija e polna so nemili nastani, a smrtta bila nejzin postojan pridru`-
nik. So tekot na vremeto se sozdale mnogubrojni `albeni i posmrtni obi~ai, koi na-
vleguvale vo site pori na evrejskiot `ivot (vidi: Avelut).
Rabi Mo{e Iserli{ - Rama (1520- 1572) sobral golem broj obi~ai i vo forma na objas-
nuvawa gi dodal kon poznatiot kodeks “[ulhan aruh”, ~ij{to avtor e Rabi Josef Karo.
Spored evrejskoto veruvawe, Mojsej na Sinaj osven napi{anata Tora (Tora {ebihtav),
primil i razni dodatni objasnuvawa na bibliskite propisi (Tora {ehbeal pe), koi po
pat na usno predanie se prenesuvale od edno koleno na drugo (Torata, na primer zabra-
nuva rabotewe vo sabota, a usnoto predanie objasnuva {to s¢ se smeta za rabotewe, i
koi vidovi rabotni aktivnosti ne smeat da se izvr{uvaat na [abat).
Mi{nata e koncizna zbirka od propisi na usnoto predanie koi, od vremeto na Mojsej,
pa so ponatamo{niot tek na vremeto, zna~itelno se zgolemile. Sanedrinot, na primer
vovel mnogu novi odredbi i propisi, koi i samite se menuvale vo soglasnost so prome-
nite na op{testvenite okolnosti i potrebi. Raznite {koli i nasoki povtorno gi sta-
vale pod znak pra{awe ovie propisi, pa zatoa bilo potrebno da se donese kone~na od-
luka za toa, {to mo`e da se otfrli i kon {to mora da se pridr`uvaat Evreite. Zatoa
trebalo da se sobere, da se obraboti i da se sistematizira celiot toj materijal, na-
plastuvan vo tekot na mnogu vekovi. Toa go napravile Rabi Jeuda Anasi i negovite so-
rabotnici, na po~etokot na tretiot vek od novata era.
Najgolemata zasluga na Rabi Jeuda Anasi e vo toa {to toj ja sobral, odbral i izvr{il
kone~na redakcija na Mi{nata. So toa toj sozdal edinstvena podloga za celokupnata
usna nauka. Kako osnova ja zel Mi{nata na Rabi Akiva (136-30 god. pr.n.e), a spored
predavawata na Rabi Meir, u~enikot na Rabi Akiva, go ispital sekoe poedine~no mis-
lewe i donel odluka vrz osnova na utvrdenite principi.
Rabi Jeuda Anasi ja podelil Mi{nata na {est vida (seder-sedarim), sekoj vid vo trak-
tati (masehet-masehtot), sekoj traktat na poglavja, glavi (perek-perakim), a sekoja gla-
va na paragrafi (saif-seifim). Sekoj paragraf go nosi istoto ime kako i celoto delo
- Mi{na.
Traktatot “Avot” (“Masehet Avot”), gi obrabotuva principite koi gi postavile tatkov-
cite na evrejskata tradicija vo periodot koj trael pove}e od pet veka, a se zavr{il kon
krajot na vtoriot vek.

228 229
34.1. Avot (Pirke Avot, bukvalno “Poglavje na tatkovcite”)
Obi~no se preveduva kako “Pouka na tatkovcite” ili “Izreki na takovcite”. “Pirke
Avot” e traktat od Mi{nata koj ja sodr`i anti~kata zbirka na mudri izreki, eti~ki pr-
incipi i religiski propisi, koi, po pat na usno predanie, gi prenesuvale velikanite
na Torata. Traktatot zra~i so mudrost i ubavina i nalikuva na biseri i skapoceni ka-
mewa koi retko mo`e da se najdat vo kni`evnostite na drugite narodi.
Zaradi golemoto moralno zna~ewe i zaradi toa {to e dobro prifaten me|u narodot,
delovi od Pirke Avot bile priklu~eni kon evrejskite molitvi. Se ~itaat ili se pejat
vo original ili vo prevod pred popladnevnata molitva - inha, nekade sekoja sabota, a
nekade samo preku leto, vo zavisnost od lokalniot obi~aj.
A{kenazite ~itaat po edna glava od Pirke Avot od prvata sabota po Pesah, do Ro{-
a{ana, a Sefardite od sabotata po Pesah, do sabotata nasproti [avuot. Kaj Sefardi-
te, delovi od Pirke Avot se peele na jazikot ladino.
Pred ~itaweto na sekoja glava se izgovara re~enicata: “Kol Jisrael je{ laem helek
leolam aba...”, {to zna~i “Celiot Izrael (site Evrei prim. avt.) ima del vo idniot svet”.
Kako {to e re~eno: “A tvojot narod - site se pravednici, do veka }e ja ~uva vo nasleds-
tvo zemjata, izdanokot na moite posevi”.
Na krajot od ~itaweto na glavata, se dodava i re~enicata: “Rabi Hanawa ben Aka{ja
omer...”- Rabi Hanawa ben Aka{ja veli: “Neka bide svet i blagosloven, za{to (Bog) sa-
kal Izrael da stekne zaslugi i zatoa mu dal mnogu nauki i propisi”.
Kako {to e re~eno: “Ve~niot saka zaradi svojata pravda da ja vozveli~i Torata i da ja
vozvi{i”.
Poslednata re~enica ne e od Mi{nata, no e vmetnata vo nea zaradi nejziniot ubav za-
vr{ok.
Prvite ~etiri glavi na Pirke Avot sodr`at izreki na evrejski mudreci od period od
re~isi pet veka (od 300 god pr.n.e do 200 god. n.e.).
Vo svoite izreki mudrecite gi iznesuvaat svoite eti~ki i filosofski stavovi i pog-
ledi na `ivot, istovremeno davaj}i celosen prikaz na duhovniot i op{testveniot `i-
vot na ~ovekot od toa vreme. Tie zboruvaat za temi koi bile vo centarot na evrejskiot
svet od toa vreme, kako {to se - qubovta kon Torata, qubovta kon ~ovekot, qubovta
kon Boga.
34.1.1. Nekoi izreki od Pirke Avot
Svetot se temeli na tri ne{ta: na Torata, na slu`eweto na Boga i na dobrite dela.
Ne bidete kako slugite {to mu slu`at na gospodarot samo zaradi nagrada. Bidete
kako slugite {to mu slu`at na gospodarot, ne o~ekuvaj}i nagrada. Bogobojazlivosta
neka bide vo vas.
Domot neka ti bide sobirali{te na mudrite. Sedni do nivnite noze i `edno vpivaj gi
nivnite zborovi.
Ku}ata neka ti bide {irum otvorena, a siroma{nite neka ti bidat kako ~lenovi na
tvoeto semejstvo.
230
Obezbedi si za sebe u~itel i najdi si za sebe drugar, a sekogo procenuvaj go blagona-
kloneto.
Dr`i se daleku od lo{iot sosed, ne se dru`i so zlostornik i ne o~ajuvaj ako te sna-
jde nevolja.
Temelno ispituvaj gi svedocite, vnimavaj {to zboruva{ za da ne se nau~at na laga od
tvoite zborovi.
Sakaj ja rabotata, mrazi go gospodareweto i odbegnuvaj da bide{ zabele`en od vlas-
ta.
Bidi kako u~enicite na Aron. Sakaj go mirot i stremi se kon mir. Sakaj gi lu|eto i
pribli`i gi kon Torata.
Onoj {to ne si go zgolemuva svoeto znaewe, go namaluva.
Ako ne sum za sebe koj e za mene, i ako ne sakam za sebe, koj }e saka za mene. I, ako ne
sega - koga?
U~eweto neka ti bide voobi~aena navika. Zboruvaj malku, a pravi mnogu i qubezno
primaj go sekoj ~ovek.
Ne sum na{ol ni{to podobro za ~ovekot od mol~eweto. Ne e glavna naukata, tuku
deloto. Sekoj {to zboruva mnogu, gre{i.
Raban [imon ben Gamaliel veli: “Na tri ne{ta stoi svetot: Na vistinata, na zakonot
i na mirot. Za{to e re~eno: Vistinata, pravdata i mirot sudete gi vo svoite kapii”
(Zeharja 8,16).
Ubavo e da se zanimava{ so nauka, a pri toa da ja raboti{ sekoja rabota, za{to seko-
ja nauka bez rabota e osudena na propast.
Ne se odvojuvaj od zaednicata. Ne osuduvaj go svojot bli`en, dodeka ne se najde{ vo
negovata polo`ba. Ne veli: “]e u~am koga }e bidam sloboden”, za{to mo`ebi nikoga{
nema da bide{ sloboden.
Koj se srami ne mo`e da u~i, a netrpeliviot ne mo`e da podu~uva.
Kolku pove}e nenasitnost, tolku pove}e crvi, kolku pove}e posed, tolku pove}e
gri`i. Mnogu `eni, mnogu bludnost, mnogu posluga, mnogu kra`bi. Mnogu {kolo, mnogu
mudrost. Mnogu pravda, mnogu mir.
Koj se zdobil so dobro ime, go zdobil za svoe dobro, koj se zdobil so naukata na
Torata, se zdobil so `ivot ve~en.
Ne e tvoja obvrska da ja dotera{ do kraj rabotata, no ne smee{ ni da ja prekine{. Ako
mnogu si ja izu~uval Torata, }e dobie{ golema nagrada. Znaj deka nagradata na praved-
nikot e vo idniot svet.
Vnimavaj na tri ne{ta za da ne pogre{i{: Ne zaboravaj od kade si dojden, kade odi{
i pred kogo }e podnese{ smetka. Od kade si dojden? Od ne~ista kapka. Kade odi{? Vo
mestoto na pravta, raspa|aweto i crvite. Pred kogo treba da podnese{ smetka? Pred
Svetiot Car nad Carevite, neka e blagosloven.
Moli se za blagosostojbata na dr`avnata vlast, za{to ako nema strav od nea, lu|eto
me|usebno }e se progoltaat `ivi.
Sekoj {to im se dopa|a na lu|eto, mu se dopa|a i na Boga, onoj {to ne im se dopa|a na
231
 lu|eto, ne mu se dopa|a nitu na Boga.
Bidi uslu`liv kon postarite, blag kon pomladite i primi go radosno sekoj ~ovek.
S¢ e ve}e predvideno, no odlukata mu e prepu{tena na ~ovekot. Spored dobrinata mu
se sudi na ~oveka, i toa spored goleminata na deloto.
Tamu kade {to nema Tora, nema ni dobri obi~ai. Kade {to nema dobri obi~ai, nema
Tora. Kade nema leb, nema nauka, a kade nema nauka, nema leb.
Koj e mudrec? Toj {to u~i od sekoj ~ovek.
Koj e junak? Toj {to go vozdr`uva svojot nagon.
Koj e bogat? Toj {to e zadovolen so ona {to go ima.
Koj e po~ituvan? Toj {to gi po~ituva drugite lu|e.
Pobrzaj da napravi{ makar i edno malo dobro delo, a begaj od prekr{oci. Za{to
dobroto delo vodi kon dobro delo, prekr{okot - kon prekr{oci. Nagrada za dobroto
delo e dobro delo, a kazna za prekr{okot e prekr{ok.
Ne preziraj nikogo, i ne otfrlaj niedno mislewe, za{to nema ~ovek {to nema svoj mig
i nema mislewe {to nema svoe mesto.
Bidi mnogu ponizen, za{to poslednata ~ove~ka nade` se crvite.
Koj }e napravi edno dobro delo, si steknuva branitel; koj }e napravi eden prekr{ok,
si steknuva tu`itel.
^esta na tvojot dobar u~enik neka ti bide mila kako tvojata sopstvena ~est.
Pozdravuvaj go sekogo prv! Podobro bidi opa{ od lav, otkolku glava od lisica.
Zavista, al~nosta i ~estoqubivosta go uni{tuvaat ~ovekot i mu go skratuvaat `ivo-
tot.
Koj u~i za da mo`e da podu~uva, }e mo`e i da u~i i da podu~uva; a koj u~i za da mo`e
da izvr{uva, }e mo`e da u~i, da podu~uva, da ~uva i da izvr{uva.
Ne go smiruvaj svojot drugar vo migot na negoviot bes, i ne te{i go vo migot dodeka
le`i negoviot umren pred nego.
Ne raduvaj se na padot na tvojot prijatel, a koga se liznuva, neka ti zatreperi srce-
to tvoe.
Na {to nalikuva onoj {to podu~uva dete? Na mastilo {to pi{uva na ~ista hartija. Na
{to nalikuva onoj {to podu~uva starec? Na mastilo {to pi{uva na bri{ena hartija.
Koj se u~i od decata, nalikuva na onoj {to jade zeleno grozje. Koj se u~i od postarite,
nalikuva na onoj {to jade zrelo grozje i pie staro vino.
Ne gledaj vo stomnata, tuku vo ona {to e vo nea. Ima novi stomni, polni so staro vino
i stari stomni, vo koi nema ni mlado vino.
Sedum osobini ima glupaviot ~ovek i sedum mudriot. Mudriot ne zboruva pred pomu-
dar od sebe i ne mu go zema na drugiot zborot, ne brza so odgovorot, odgovara po red,
postavuva pra{awa i dava odgovori povrzani za temata za koja se rasprava. Najprvin
zboruva za prvata to~ka, a na krajot za poslednata. Za ona {to ne go znae veli: jas ne
sum go u~el toa i taka ja priznava vistinata. Glupaviot ~ovek gi ima sprotivnite
232
osobini.
Ima ~etiri vidovi karakteri: Onoj {to lesno se luti i lesno se smiruva - takviot
ima tolku {teta, kolku i polza. Onoj {to te{ko se luti i te{ko se smiruva - na takviot
polzata mu e ista kolku i {tetata. Onoj {to te{ko se luti, a lesno se smiruva, toj e
svetec, a onoj {to lesno se luti, a te{ko se smiruva, toa e zol ~ovek.
Ima ~etiri vidovi u~enici: takov {to brzo u~i i brzo zaborava - polzata mu e ista
kolku i {tetata; takov {to te{ko sfa}a i te{ko zaborava - ima tolku {teta, kolku i
polza; takov {to brzo sfa}a i te{ko zaborava - toj e redok talent i onoj {to te{ko
sfa}a, a brzo zaborava - toj ima seriozen nedostatok.
Qubovta od interes is~eznuva toga{ {tom }e is~ezne interesot. ^istata i iskrena
qubov trae ve~no.
Bidi hrabar kako tigar, lesen kako orel, silen kako lav, za da ja ispolnuva{ volja-
ta na tvojot Otec na nebesata.
Prou~uvaj ja Torata sekoga{ povtorno, i povtorno i ne se oddeluvaj od nea, dodeka ne
stane{ sed, za{to vo nea }e najde{ s¢. Nema ni{to {to ja nadminuva.
Spored trudot i platata.
Na pet godini mom~eto po~nuva da u~i Tora, na deset Mi{na, na trinaeset e verski
polnoleten i odgovoren za izvr{uvawe na propisite, na petnaeset go prou~uva Talmu-
dot, na osumnaeset e zrel za brak, na dvaeset po~nuva da se gri`i za sebe, na trieset e
vo polna sila, na ~etirieset postignuva ostroumnost, na pedeset mo`e da dava soveti,
na {eeset slabee, na sedumdeset dobiva sedi vlakna, na osumdeset vleguva vo polna
starost, na deveeset e zgrbaven, na sto e ve}e kako da umrel i kako ve}e da go nema na
ovoj svet.
Prelistuvaj ja Torata i povtorno prelistuvaj ja, za{to s¢ e vo nea. Vo nea }e ja najde{
vistinata i so nea }e staree{. Ne odvojuvaj se od Torata, za{to od nea nema ni{to po-
dobro.
Koj se zanimava so Tora zaradi samata Tora }e ima uspeh vo mnogu ne{ta. Torata go
pravi da bide skromen i bogobojazliv, go osposobuva da bide praveden, pobo`en, ~esen
i veren i go oddale~uva od grevot. Torata mu dava sjaj i vlast, razbirawe na zakonite
i mu gi otkriva tajnite na svetot. Takviot ~ovek e kako `iv izvor {to ne seknuva niko-
ga{, ~eden e i trpeliv i gi prostuva nanesenite navredi. Takviot ~ovek se izdignuva i
se vozvi{uva nad s¢.
Koj od svojot drugar }e nau~i edna glava ili eden propis, edna re~enica ili izreka,
ili makar edna bukva, dol`en e nemu da mu ja oddade svojata po~it.
Ova e patot na Torata: Jadi leb i sol, pij voda merena so mali kan~iwa, spij na zemja,
`ivej go makotrpno `ivotot, no zanimavaj se so Torata. Ako pravi{ taka, ti si bla`en
i }e ti bide dobro. Bla`en }e si na ovoj svet, a }e ti bide dobro i na idniot svet.
Rabi Jose ben Kisma go raska`al slednovo:
Edna{ dodeka odev po patot me sretna nekoj ~ovek. Toj me pozdravi, a jas mu vozvrativ
pozdrav. Me pra{a: “Od koe mesto si?”
“Od golemiot grad kade ima mnogu nau~nici i kni`evnici”.
Toj me pra{a: “Rabi, dali bi se soglasil da `ivee{ so nas vo na{eto mesto, a jas }e ti
dadam milion zlatnici i skapoceni kamewa?”
233
 Jas mu odgovoriv “I da mi go dade{ seto srebro, zlato, biseri i site skapoceni kame-
wa na ovoj svet, jas ne bi `iveel nigde osven vo mestoto na Torata. A vo Knigata na psa-
lmite e napi{ano: “Pomilo mi e u~eweto od tvojata usta, otkolku iljada zlatnici i
srebrenici (Psalmi 119,72)”.
I ne samo toa: “vo ~asot na smrtta ~ovekot ne go sledat ni srebroto, ni zlatoto, ni bi-
serite, ni skapocenite kamewa, tuku samo Torata i dobrite dela”.

35
POZDRAVUVAWE, ^ESTITAWE I ISKA@UVAWE
PO^IT KAJ EVREITE
Evreite vo svoite beskone~ni lutawa po svetot go usvojuvale jazikot na zemjite vo koi
`iveele, no sekoga{ nastojuvale da gi so~uvaat barem tradicionalnite formi na poz-
dravuvawe i ~estitawe, bilo na hebrejski, na jidi{ ili na jazikot ladino (judeo-espa-
wol, evrejsko-{panski), a povremeno i na aramejski. Dodeka nekoi formi od tie poz-
dravi pretstavuvaat prilagodeni oblici od stihovite na Biblijata, drugi se prezeme-
ni od liturgijata, a mnogu se samo izraz na nekoe ~uvstvo, izrazeno na hebrejski ili na
jidi{ i nemaat nikakov izvor vo kni`evnosta.

35.1. Na~ini na pozdravuvawe

Na~inite na obra}awe pri sretnuvaweto na poznanikot se utvrdeni. Kaj drevnite Ev-
rei, formata na pozdravot zavisela od toa vo kakov odnos se licata {to se pozdravu-
vaat. So nego se iska`uvalo interes, simpatija, blagonaklonetost, voshituvawe ili
po~ituvawe. Tuka spa|aat i pozdravite kako {to se pregrnuvawe, baknuvawe, blagoslo-
vuvawe i poklonuvawe, kle~ewe, pa|awe ni~kum, kako i pozdravite so koi se izrazuva
interesot za ne~ie zdravje.
Bibliski podatoci: Josef gi pozdravi svoite bra}a koi pretpostavuvale deka toj e st-
ranec. “A toj gi zapra{a kako se, i re~e: Kako e va{iot star tatko za koj {to mi raska-
`uvavte i dali e s¢ u{te `iv?” (Vaji{al laem le{alom, vajomer, a{alom avihem aza-
ken a{er amartem, aodenu haj”? (I kn. Mojseeva 43,27)
David mu ispratil poraka na Naval od Karmel vo koja go pozdravuva na sledniov na~in:
(“Mir na tebe i na tvojot dom, i mir na s¢ {to ima{...” “Veata {alom, uveteha {alom, ve-
hor a{er leha {alom...”) ([emuel 25,6).

234 235
 Prorokot Elija go ispratil svojot sluga Gehazija vo presret na [unamita da ja pozdravi
i da ja pra{a kako e, kako e nejziniot ma` i kako e nejzinoto dete. Me|utoa koga Gehazija
brzal da pojde vo nejzinata ku}a i da go vrati nejzinoto dete vo `ivot, toga{ Elija mu
rekol: “Odi po svojot pat i ako sretne{ nekogo, nemoj da go pozdravuva{, a ako tebe ne-
koj te pozdravi, ne odgovaraj” (Melahim II 4,39). Vo tolku itni i va`ni raboti kako {to
bile spasuvawe na `ivotot, ne smeelo da se gubi vreme.
Pointimna forma na posakuvawe dobredojde bilo pregrnuvaweto i baknuvaweto, kako
{to toa go napravil Lavan koga go do~ekal Jakov: “I mu pritr~a vo presret, go pregrna
i go bakna” (Bere{it, I kn. Mojseeva 29,13).
David i Jonatan se baknale koga skri{no se sostanale vo poleto (Samuel 22,41).
Baknuvaweto `ena na javno mesto se ~ini deka ne bil voobi~aen na~in na pozdravuva-
we. Me|utoa baknuvaweto raka se spomnuva kaj Ijov (31,27).
Posebno po~ituvawe se izrazuvalo so poklonuvawe, kako {to im se poklonil Avraam
na svoite tainstveni posetiteli. “[tom gi podigna svoite o~i i pogledna, i eve, troj-
ca lu|e stoeja pred nego. Zdogleduvaj}i gi, im pritr~a vo presret pred vratata na svo-
jot {ator i im se pokloni do zemja” (Bere{it XV,III – 2).
I Jakov mu oddal po~it na svojot brat Esav, poklonuvaj}i mu se sedum pati dodeka mu
prio|a{e (Bere{it XXXIII,3).
35.2. Blagoslov
Roditelite gi blagoslovuvale svoite deca vo odredena prigoda ili vo zna~ajni okol-
nosti so”Jevareheha Adonaj veji{mereha”.
Pri sretnuvawe so princ ili so kral, bilo obi~aj da se dade blagoslov, kako {to Ma-
lkicedek, carot na [alem go blagoslovil Avraam, a Jakov go blagoslovil faraonot
(Bere{it XIV, 19-47-7). Toj obi~aj se zadr`al do dene{en den. Za vreme na Konferen-
cijata na evropskite rabini vo Amsterdam vo 1984 godina, holandskata kralica Bea-
trisa gi primila vo kralskata palata u~esnicite na Konferencijata. Vo taa prigoda
vrhovniot rabin na Velika Britanija, d-r Jakobovic, ja blagoslovil kralicata.
35.3. Pozdravi
An|elot go pozdravil sudijata Gideon so zborovite: “Adonaj imeha gibor ehajil” (Bog da
se so tebe, hrabar junaku) ([ofetim VI- 12). Boaz gi pozdravil svoite rabotnici so poz-
dravot “Adonaj imahem” (Bog neka e so vas), a tie mu odgovorile”Jevareheha Adonaj” (Bog
da te blagoslovi) (Rut XI-4).
Vo rabinskata literatura vo”Izrekite na tatkovcite” (“Pirke avot”) Rabi Matja ben
Havo{ veli: “Pozdravi go prv sekoj ~ovek” (Avot IV,20). Pozdravuvaweto na stranci i
neevrei e pat koj vodi kon mir. Rabi Johanan ben Zakaj obi~no prv pozdravuval i taka
go isprevaruval sekogo {to }e go sretnel na ulica, duri i neevreite i neznabo{cite.
Rabi Jeuda Anasi gi pozdravuval tu|incite koi bile na rabota so “ahaziku” (bidete si-
lni), Rav [e{et ednostavno so “A{arta” (uspeh) , a Rav Kaana so “[alom adoni” (“[al-
om gospodine”).
236
Dostoinstvoto na u~itelot ne smee da se namaluva pri pozdravuvawe ili so odgovor na
negoviot pozdrav na voobi~aen na~in. U~itelot treba da se pozdravi so “[alom leha
mori” (Mir so tebe u~itele), a na negoviot pozdrav treba da se odgovori so “[alom leha
rabi umori”.
Nasproti gledi{teto na palestinskite rabini, vavilonskite rabini smetale deka ne
e pristojno da se pozdravuva ~ovek pougleden od sebe pred da se bide prepoznaen od
istiot.
Rabi Jeo{ua ben Levi odr`al ~as so o~igledna nastava, raska`uvaj}i ja slednava leg-
enda: “Koga Mojsej se iska~il na neboto go videl Semo}niot kako go krunisuva slovoto
na Zakonot. Mojsej ne go pozdravil, pa Bog mu rekol: “Zarem ne nosi{ pozdravi od svo-
jot grad?”. Mojsej odgovoril: “Dali smee slugata da go pozdravuva svojot Gospodar?”, a na
toa mu vozvratil Bog “Sepak bi bilo pristojno da mi posaka{ uspeh”. Na toa Mojsej re-
kol: “A sega jas Te molam da porasne mo}ta Gospodova, kako {to re~e govorej}i...” (Ba-
midhar XIV –17).
Ima i drugi pravila:
Nave~er ne smee da se pozdravuva ~ovek koj ne mo`eme da go prepoznaeme.
Ne smee da se pozdravuva ~ovek vo javna bawa ili klozet.
^ovekot, koj e zanesen vo rabotata, ne mora ni da gi pozdravuva drugite, nitu da odgo-
vara na pozdrav.
Bidej}i Aba Hilkija, vnukot na Honi Ameagel bil mnogu pobo`en, rabinite za vreme na
edna su{a mu ispratile dvajca svoi pretstavnici so molba da go moli Boga za do`d.
Tie go sretnale dodeka toj ja oral nivata i go pozdravile, no toj ni glavata ne ja zavr-
tel kon niv. Potoa se izvinil, objasnuvaj}i deka, bidej}i e naemen rabotnik, ne sakal
da go tro{i vremeto na svojot gospodar.
35.4. Na~ini i formi na pozdravuvawe
Rabinite ne go odobruvale baknuvaweto vo usta ili vo obraz, tie obi~no se baknuvale
vo ~elo. Rabi Akiva rekol deka e za nego poprifatliv obi~ajot na Medijcite, koi go ba-
knuvaat samo nadvore{niot del od dlankata. Koga se vratil Ula doma od rabinskata
akademija gi baknal sestrite vo gradi, a spored edno drugo tvrdewe, im ja baknal raka-
ta. @enata na Rabi Akiva, koga se sretnuvala so nego po podolgo otsustvo, go baknuvala
po koleno, a istoto go napravil i negoviot test Kalba [avua.
Pa|aweto ni~kum na zemja se smetalo za forma na pozdrav so koj se izrazuva najgolema
po~it. Se prika`uva deka Raban [imon ben Gamliel, pa|al ni~kum, zakopuvaj}i gi no-
`nite palci vo zemja i, dlaboko poklonuvaj}i se, ja baknuval zemjata. Nemalo drug ~o-
vek koj bi mo`el da go izvede istototo takvo poklonuvawe. Rav Levi, koj bil atletski
razvien, se obidel da go izvede toa, no pri toa te{ko se povredil.
Pri razdeluvaweto so nekoja va`na li~nost, bilo obi~aj da se odi tri ~ekori nanazad,
i pri toa so sekoj ~ekor da se napravi poklonuvawe najprvin desno, potoa levo, i najpo-
sle na sredina. Taa forma na poklonuvawe se primenuva sekoga{ i na krajot na molit-
vata “[emone Esre” nebare vernikot da se razdeluva od Semo}niot Car, izgovaraj}i:
“Ose {alom bimromav, u berahamav, jaase {alom alenu veal kol amo Jisrael”. (Onoj {to
dava mir vo visinite, so svojata milost neka ni podari mir i nam i na celiot svoj narod
Izrael).
237
35.5. Pozdravi i ~estitawe “Beraha veaclaha” (hebr.) - blagoslov i uspeh, se koristi vo site situacii, osobeno koga
se posakuva pri zapo~nuvaweto na nekoja rabota.
Ima mnogubrojni izrazi za pozdravi i ~estitawe na hebrejski, jidi{, ladino i na ara- “[ana tova adoni”(hebr.) (prijatno spiewe, gospodine) e forma za pozdrav nave~er pred
mejski, koi poteknuvaat od mnogubrojni dijalekti i razni sredini vo koi `iveel evrej- razdeluvawe.
skiot narod. Vo ponatamo{niot tekst }e gi navedeme najvoobi~aenite formi na poz-
dravuvawe, ~estitawe, izrazuvawe dobri `elbi itn.
Po zavr{uvaweto na molitvata, posvetena na Noviot mesec (Birkat alevana), vernici-
te me|usebno se pozdravuvaat so “[alom alehem” na {to se dobiva odgovor “Alehem {a-
35.6. Pozdravi na [abat i na praznici
lom”, {to e i pozdrav koj se ka`uva pri vra}awe od pat ili pri sretnuvawe so tu|inec. “[abat {alom” (hebr.) e pozdrav vo sabota kaj sefardite, “Gut [abes” ili “Git [abes”
[alom (hebr. mir) e op{t pozdrav, isto kako “Zdravo”, “Zbogum”, “Dobar den”. Ottuka (jidi{) e pozdrav vo sabota kaj a{kenazite, vo zavisnost od dijalektot, a odgovorot e
“[alom leha” ili “[alom aleha” (mir so tebe). “[alom alehem” (mir so vas), a odgovor- “[abat {alom umvorah” (miren i blagosloven [abat).
ot e “Alehem {alom” (mir so vas). “Deri{at {alom” e voobi~aen srde~en pozdrav koj se Vo sabota nave~er, po zavr{uvaweto na [abat, se posakuva dobra sedmica. Sefardite
upatuva do nekogo. “Boker tov”(dobro utro) e voobi~en dneven pozdrav. Nave~er ne se se pozdravuvaat so “[avua tov” (dobra sedmica) ili “[avua tov umvorah” (dobra i bla-
veli “Erev tov” (dobra ve~er), za{to se smeta deka e no}ta zlokobna, no zatoa se veli goslovena sedmica). Odgovorot e “Alehem vealenu” (i vam, i nam). A{kenazite se poz-
“Lajla tov” za “leka no}”. dravuvaat na jidi{ so “a gute voh” ili “git voh”(dobra sedmica).
Vo Erusalim i na istok me|u sefardite, ima obi~aj ma`ite pred utrinskata molitva “Gut hojde{“ (dobar Nov mesec) e pozdrav na Ro{-hode{ kaj a{kenazite.
me|usebno da se pozdravuvaat so “Boker tov adoni” (dobro utro, gospodine). Pou~enite
sefardi vo Bosna pred utrinskata molitva me|usebno se pozdravuvale so pozdravot na “Gut jontev”ili “Git jontev” (dobar praznik), “Hag sameah” (hebr. vesel praznik) se pozd-
aramejski “Cafra demare tava”, {to ima isto zna~ewe kako “Boker tov adoni”. Po ut- ravi za praznici kaj a{kenazite.
rinskata molitva, pozdravot bil “[alom”, a odgovorot “[alom beraha vetova” (mir,
“Moadim lesimha” (praznicite se za veselewe) se pozdravi kaj sefardite na praznici-
blagoslov i dobro). “Baruh aba” (blagosloven e onoj {to doa|a, ili dobre dojde) e op{t
te Pesah, [avuot i Sukot. Odgovorot e “Hagim uzmanim lesason” (praznicite i sve~eno-
pozdrav so koj se pozdravuva ~ovekot pri vleguvaweto vo ne~ija ku}a. Taka se pozdra-
stite se za radost). Sefardite upotrebuvale i ~estitki na {panski kako: buenus awus
vuva i deteto doneseno na berit-mila (obre`uvawe), kako i nevestata i mlado`enecot,
(dobri godini), awus mu~us (za mnogu godini), buen mued (dobar praznik), buen Purim
koi mu pristapuvaat na baldahinot za ven~avawe.
(dobar Purim) itn.
Odgovorot na ovoj pozdrav e “Baruh animca” (blagosloven e onoj {to e prisuten). “Baru
“Veajta ah sameah” (}e ima{ samo radost) e pozdrav pri vleguvaweto vo ne~ija suka.
ajo{ev” (blagosloven e onoj {to sedi). Go upotrebuva gostinot ako go zatekne doma}inot
sednat na masa.

35.7. Pozdravi za Ro{-a{ana i Jom akipurim

“Hazak” (bidi silen) i “Hazak uvaruh” (bidi silen i blagosloven) im se upatuvaat vo
sefardskite sinagogi na licata {to se vra}aat na svoeto sedi{te, otkako gi izvr{ile
liturgiskite funkcii.
“Hazak veemac” (bidi jak i mo}en) e ~estitka za uspeh i za nekoe dostignuvawe. Se upa-
35.7.1. A{kenazi
tuva i do mom~eto koe stanalo “Bar micva” otkako go zavr{ilo ~itaweto na Torata ili “[ana tova” (dobra godina), “Le{ono tojvo” “Le{ana tova tikatevu vetehatemu”, “Le{ono
aftarata. tojvo tikosevu vesehosemu” (Bidi zapi{an i zape~aten za dobra godina, so drugi zboro-
vi, vo knigata na `ivotot).
“Ji{er kohaha” (hebr.) ili “ja{er koah” (jidi{) (neka ti bide snagata prava, vo smisla
neka ti rasne snagata) e ~estitka za uspeh ili za nekakvo dostignuvawe. Vo sinagogite
taka se narekuvaat licata, koi se povikuvaat na ~itawe na Torata.
“Bis hundret und cvancik”(jidi{) ili “ad mea veesrim” (hebr.) (da `ivee{ 120 godini) e 35.7.2. Sefardi
~estitka za rodenden i `elba za dolg `ivot.
“Tizke le{anim rabot” (da do`ivee{ mnogu godini), a odgovorot e “Tizke vethije veta-
Vo posledno vreme vo Izrael se odoma}inil izrazot “ad mea keesrim”, so koj se izrazu- arih jamim” (da zaslu`i{ da do`ivee{ i da si gi prodol`i{ denovite na `ivotot).
va `elbata koga }e napolni sto godini, ~ovekot da se ~uvstvuva isto kako da ima dvae-
set.
“Ci gezunt”(jidi{), “livriut“ ili “laberiut” (hebr.) (na zdravje), se ka`uva po jadewe 35.7.3. Zaedni~ki pozdravi na sefardite i na a{kenazite denes
ili na liceto {to kivnalo ili pak na nekoj {to zazdravuva po nekoja bolest.
“Ketiva kova” (dobar upis vo knigata na `ivotot).
“Refua {elema” (hebr.), “refuo {lemo” (spored a{kena{kiot izgovor) - celosno poz-
dravuvawe - `elba za ozdravuvawe na bolniot ~ovek. “Hatima tova” (pe~at za dobro) na Jom kipur ili “Gemar hatima tova” (dobro kone~no za-

238 239
 pe~atuvawe), mo`e da se upotrebuva kako pozdrav s¢ do O{ana raba. “Aseret jeme te{uva” (Deset dena pokajanie: od 1. do 10. ti{ri, t.e. od Ro{-a{ana do
Jom kipur).
Do krajot na XIX vek se zacvrstil obi~ajot na poznanicite da im se ispra}aat novogodi-
{ni ~estitki, vo razni formi, boi i napisi. “Erev [abat”(nasproti [abat).
Pozdravi i `elbi vo radosni prigodi i semejni sve~enosti. “Erev Jom tov” (den nasproti praznik).
“Mazal tov” (dobra sre}a, sre}no) e a{kena{ka ~estitka za radosni nastani, osobeno “Mocae [abat” (Ve~er po istekot na Sabotata).
za ra|awe na dete, veridba, ven~avawe, bar micva itn.
“Mocae Jom tov” (Ve~er po istekot na praznikot).
“Besiman tov” (isto {to i “Mazal tov”) e sefardska ~estitka.
“Ro{-hode{“ (Nov mesec).
“Baruh tije” (Bidi blagosloven) ili “Hazak uvaruh tije” (Bidi jak i blagosloven) e odgo-
vorot za pozdravot “Mazal tov”. “Hol amoed” (polupraznik: ~etiri dena po Pesah i pet dena po Sukot).

“Lehajim” (na zdravje) e `elba pri nazdravuvawe so pijalok, obi~no alkoholen. “Ribono {el olam” (Na Gospodarot na svetot).

“Lehajim tovim ul{alom” (za dobar `ivot i mir) e poop{irna forma za”Lehajim”. “Lemaan a{em” (Zaradi Boga).

“Kaminos di le~i mjel” (pat od med i mleko) e `elba za sre}en pat kaj sefardite! “Beezrat a{em” (So Bo`ja pomo{).
“Kidu{ a{em (Ma~eni~ka smrt, stradawe).
“Hilul a{em” (Skvernavewe na Bo`joto ime).
35.8. Za vreme na `alost
“Jirat [amajim” (Bogobojazlivost).
“Min a{amajim tenuhanu” (bidete ute{eni od nebesata, t.e. Bog neka ve ute{i) ili
“Baruh dajan ajemet”, spored a{kena{kiot izgovor “Boruh dajan aemes”, se izjavi za so- “Kibud av vaem” (Po~it kon tatko i majka).
~ustvo kon o`alosteniot. “Bikur holim” (Poseta na bolnite).
“Amakon jenahem ethem betoh avele Cijon Viru{alajim” (Neka ve ute{i Gospod me|u o`- “Ahnasat orehim” (Gostoprimstvo).
alostenite vo Cijon i Erusalim) e izraz za so~ustvo vo tekot na “{iva” (sedum dena `a-
lost). “Pikuah nefe{“ (Spasuvawe `ivot).

“Ad biad agoel” (do doa|aweto na Mesijata) se izjavuva na godi{ninata na smrtta na ro- “Mesirat nefe{“ (Po`rtvuvanost).
dninata. Se upotrebuva me|u germanskite Evrei.
“Alvaj”(Daj Bo`e da bide taka).
Nekoi izrazi vo pismena forma se bele`at samo kako inicijali. Na primer: Zajin la-
“Jimah {emo ve{em zihro” (Neka se izbri{e negovoto ime i se}avaweto na nego).
med = Zivrono livraha (neka bide blagoslov se}avaweto na nego). Se upotrebuva po im-
eto na ugleden pokojnik.
Zajin jud ajin = Zehuto jagen alenu (neka ne {titat negovite zaslugi). Se upotrebuva po
imeto na ugleden pokojnik, obi~no kaj Hasidite.
Ajin e = Alav a{alom (mir nemu) ili Alea a{alom (mir na nea).
Pobo`nite Evrei ~esto gi upotrebuvaat izrazite: “Baruh a{em” (Fala mu na Boga) i
“Beezrat a{em” (So bo`ja pomo{), duri i toga{ koga zboruvaat na jazik koj ne e nitu ji-
di{, nitu hebrejski. Sli~no na toa, ~esto se slu`at so frazite “Has ve{alom” i “Has
vehalila”, vo smisla “^uvaj, Bo`e”.
“Lo alehem” (ne na vas) e izraz vo smislata na “takva nevolja nikoga{ da ne ve snajde”.
Se upotrebuva po soop{tuvaweto na lo{i vesti.
]e navedeme i u{te nekoi izrazi {to se upotrebuvaat vo mnogubrojnite doma{ni jazi-
ci na evrejskiot narod:
“[alo{ regalim” (Tri pokloneni~ki praznici: Pesah, [avuot i Sukot).
“Jamim Noraim” (stra{ni denovi: Ro{-a{ana i Jom kipur).

240 241
 MOLITVEN DODATOK

242 243

36
36.2. Molitvi za pomen
36.2.1. A{kava za ma` (spored sefardski obi~aj)
DODATOK SO MOLITVI
36.1. [ema Jisrael
36.2.2. A{kava za `ena (spored sefardski obi~aj)
36.2.3. Za tatko
[ema Jisrael , Adonaj eloenu, ehad!
Baruh [em Kevod Malhuto leolam vaed: (se ~ita vo sebe)
Veaavta et Adonaj Eloeha behol levaveha uvhol naf{eha uvhol meodeha. Veaju adeva-
rim aele a{er anohi mecaveha ajom al levaveha, ve{inatam levaneha vedibarta bam
ba{ivteha beveteha uvlehteha vadereh uv{ovbeha uvkumeha. Uk{arta leot al jadeha
veaju letotafot ben eneha. Uhtavtam al mezuzot beteha uvi{areha.
244
Slu{ni, Izraele, Gospod e na{ Bog, Gospod e eden! (Neka e blagosloveno vo ve~ni ve-
kovi imeto na Negovoto slavno carstvo!)
Vozqubi go svojot Gospod Bog, so seto srce svoe, so seta du{a svoja i so seta sila svoja!
Zborovite {to ti gi nalo`uvam denes, neka ti bidat vo srceto tvoe! Vsadi im gi na si-
novite svoi i govori im za niv vo ku}ata svoja, koga si na pat, koga legnuva{ i koga sta-
nuva{. Privrzi gi za svojata raka kako znak i neka bidat kako ukras me|u o~ite tvoi! I
zapi{i gi na dovratnicite od vratite na ku}ata svoja i na portite svoi!
A{re ai{ jare, et Adonaj, bemicvotav havec meod. Tov {em mi{emen tov, vejom, amavet
mijom ivaledo. Menuha nehonabi{iva eqona, vehemla vahanina milifne cur {ohen me-
ona, vehulaka tava, ni{mato lehaje aolam aba. [am tee menat umhicat vi{ivat, nefe{
a{em, atov aikar umole kear ..... (imeto i prezimeto na pokojniot).
Ruah Adonaj tenihenu began eden. Berahamav jerahem alav, bihlal arahamim veaseli-
hot, vehen jei racon venomar amen!
E{et hajil mi jimca, verahok mipeninim mihra, tenu la miperi jadea vilaelua ba{ear-
im maasea. Rahamana derahamanuta dile i, uvmemre jeamar lemeal kodamoi, duhran ne-
fe{ ai{a akevoda veanehbedet marat... (imeto i prezimeto na pokojnata)
Ruah Adonaj tenihenu began eden.
Berahamav jerahem alea, bihlal arahamim veaselihot, vehen jei racon venomar amen!
Jizkor Eloim ni{mat avi mori (ime na tatkoto) {ealah leolamo baavur {eani noder
cedaka, baado bishar ze tee naf{o cerura bicror ahajim im ni{mot Avraam, Jichak ve
Jaakov, Sara, Rivka, Rahel, veLea veim {ear cadikim vecidkanijot {ebegan eden ven-
omar Amen.
Vo Tebe, Semo}en, gi vperuvam nasolzenite o~i, go naso~uvam trognatovo srce i usrdno
molam: Premilostiv Bo`e! Go spomnuvam pred Tebe svojot mil pokoen tatko, vo detska
qubov i vernost. Vo moeto srce e neizbri{livo vre`ana onaa golema dobrina, so koja
postojano me pregrnuva{e, onaa beskrajna po`rtvuvanost so koja za mene se gri`e{e i
me neguva{e, ona zdu{no nastojuvawe da me upati vo ~esen i ~estit `ivot. Dodeli £ na
negovata du{a nevozmaten mir, nebesno bla`enstvo i site blagodeti {to si im gi vetil
na svoite pobo`ni. Primi go pod Svoja zakrila, osvetli go so Svoeto svetlo, i neka
prebiva vo Tvojata blizina. I dodeka mu bleska du{ata vo sjajot na Tvojata milost, ne-
ka mu po~iva teloto spokojno vo zemnoto leglo. Usli{i ja ovaa iskrena molitva {to iz-
biva od dnoto na moeto srce, od dlabo~inite na moite detski ~uvstva, zaradi Tvojata
pregolema milost. Amen.
245
 Predobar Bo`e! Usli{i gi molitvite na na{ite mili pokojnici koi se molat za nas.
Smiluj ni se zaradi Tvoeto golemo ime i zaradi onie {to yverski bea ubieni zaradi
Svetosta na Tvoeto ime, {to bea izgoreni vo ogan, udaveni vo voda i gasni komori, za-
{to ti ostanaa verni Tebe, ta podeli ni dolg i sre}en `ivot. Amen.
36.2.4. Za majka
Jizkor Eloim ni{mat imi morati (imeto na majkata) {ealeha leolama, baavur {eani
noder cedaka, baada, uvishar ze tee naf{a cerura bicror ahajim im ni{mot Avraam,
Jichak, ve Jaakov, Sara, Rivka, Rahel, velea veim {ear Cadikim vecidkanijot {ebegan
eden venomar Amen. Vo Tebe, Semo}en, gi vperuvam nasolzenite o~i, go naso~uvam trog-
natovo srce i usrdno molam: Premilostiv Bo`e! Ja spomnuvam pred Tebe svojata mila
pokojna majka, vo detska qubov i vernost. Vo moeto srce e neizbri{livo vre`ana onaa
golema qubov, so koja me gree{e; onaa beskrajna gri`livost; ne`nosta so koja me odgle-
duva{e i vospituva{e, me ~uva{e i me paze{e i nastojuva{e da vsadi vo moeto srce do-
bri i blagorodni nikulci. Dodeli £ na nejzinata du{a nevozmaten mir, nebesno bla-
`enstvo; site blagodeti {to si im gi vetil na svoite pobo`ni. Primi ja pod Svoja za-
krila, osvetluvaj ja so Svoeto svetlo, i neka prebiva vo Tvojata blizina. I dodeka £
bleska du{ata vo sjajot na tvojata milost, neka £ po~iva teloto spokojno vo zemnoto le-
glo. Usli{i ja ovaa iskrena molitva {to izbiva od dnoto na moeto srce, od dlabo~i-
nite na moite detski ~uvstva, zaradi Tvojata pregolema milost. Amen.
36.2.5. Za `rtvite na fa{isti~kiot teror
Mi jiten ro{i majim, veeni mekor dim-a, veevke jomam valajla, et halele bat ami.
El male rahamim, {ohen bameromim, jifkod berahamim, ahasidim veatemimim, aneeav-
im veaneimim, behajeem uvmotam, aarugim al jaadutam al jede aperaim, aahazarim, ano-
raim, bemitot me{unot vejisurim ka{im naar vezaken taf vena{im rabim sarefu bea-
hazarijut hema, verabim {ahatu kabeema, rabim kaveru hajim, verabim emitu beedim ar-
sijim, vekama vehama, halele raav vecama. Jizkot Eloim ni{matam, vejinkom nikmatam.
El kano venokem Adonaj! Nekom nikmat ameha, aarugim al {emeha, jivada bagojim leene-
nu bekarov, nikmat dam avadeha a{afuh larov, vea{ev leojevenu {ivatajim el hekam,
udvar Adonaj lo ja{uv rekam, kakatuv bekorateha akedo{a: Arninu gojim amo ki dam av-
adav jikom,venakam ja{iv lecarav, vehiper admato amo. Udivre nevieha katuv: Venike-
ti damam lo niketi. Vadonaj {ohen becijon. Uvlitve akode{ neemar: Ki dore{ damim
otam zahar lo {ahah caakat anavim, veomer: jadin bagojim male gevijot, mahac ro{ al
erec raba.
36.2.6. Za tatko
Av arahamim!
Zihve con kada{im metav acon
jaalu al mizbahaha leracon
keola vehalil uktoret asamim
lereah nihoah min kol ra{e vesamim:
Uvishar motam al Eloe avotam
behavod januhu al mi{kevotam
venaf{am tit-anag berum hevjon
beeden gan eloim aeljon: Amen.
246
Eh, koga bi mi bila glavata vodna reka, a o~ite moi izvori na solzi, ta da mo`am dewe
i no}e da gi oplakuvam ubienite od mojot narod (Jeremija 8,23).
Av arahamim - O~e premilostiv! Ti, koj sedi{ na prestolot vo nebesnite viso~ini! Seti se
vo neizmernoto Svoe milosrdie na na{ite dobri roditeli, na na{ite mili de~iwa, na na-
{ite dragi bra}a; na sestrite i na site na{i mili, padnati kako `rtvi na svirepite xe-
lati, koi se nafrlija na svoite `rtvi kako razbesneti yverovi, gi ma~ea, gi kolea, gi ubi-
vaa, `ivi gi zakopuvaa, staro i mlado, ma{ko i `ensko, majki i deca, bez milost i ~uvstvo.
Srceto ni se rastreperuva pri pomislata pod kakvi u`asni maki i grozni stradawa go
zavr{ija `ivotot na{ite najmili, samo zaradi toa {to bea Tvoi vernici i {to bea Evrei.
El nekamot Adonaj, El nekamot ofia - O, silen Bo`e Adonaj! O, silen Bo`e, objavi se!
Vozdigni se, sudijo na svetot, kazni gi drznicite spored vinata nivna, ta site da znaat
za Tvojata odmazda zaradi izlejanata nevina krv na Tvoite slugi - kako {to si rekol:
“Arninu gojim amo ki dam avadm jikom”- Kliktete plemiwa na Negoviot narod, za{to Toj
}e ja odmazdi krvta na svoite slugi, i te{kata odmazda Bo`ja }e gi dostigne neprija-
telite nivni, “Veniketi damam, lo niketi, Vadonaj {ohen becijon”- Nema da preminam,
nema da preminam preku nivnata krv, veli Ve~niot koj sedi na prestolot vo Cijon.
Milostiv Bo`e! Ti koj{to ne go zaborava{ lipaweto na ugnetenite, bidi so nas i {titi
n¢, i daj vo svetot da zavladee duhot na slogata i na qubovta, pa site na{i narodi da
`iveat mirno i sre}ni, a so niv i nie, narodot Tvoj, Izrael.
Napravi go toa zaradi site onie ma~enici koi gi dale svoite `ivoti za posvetuvawe
na Svetoto ime Tvoe. Napravi go toa zaradi site onie {to trpat i stradaat zaradi na-
{ata vera vo Tebe. Napravi go toa zaradi Svetoto ime svoe. Amen.
A pak, na du{ite na onie na koi nie se se}avame so nata`eno srce, daj im, o Bo`e, da se
nau`ivaat vo nebesnoto bla`enstvo, vo Tvojata vozvi{ena blizina, neka se vivnat vo
dlabokite i spokojni predeli na nebesnoto carstvo, i tamu neka najdat nagrada i spas
za site bedi i maki {to gi pretrpele ovde, neka se nau`ivaat vo ve~nata nebesna sla-
dost vo gan-eden, vo rasko{niot raj, vo sjajot na Tvojot veli~stven prestol. Amen.
Ruah Adonaj tenihem began eden, berahamav jerahem aleem. Amen.
Predobar Bo`e! Usli{i ja molitvata na na{ite mili pokojnici koi se molat za nas.
Smiluj ni se, zaradi Svoeto golemo ime i zaradi onie {to yverski bile ubieni poradi
Svetosta na Tvoeto ime, {to bile izgoreni vo ogan, udaveni vo voda i gasni komori, za-
{to ti ostanaa verni Tebe, ta dodeli ni dolg i ve~en `ivot. Amen.
(skratena verzija)
Jizkor Eloim ni{mat avi mori (ime na tatkoto) {ealah leolamo baavur {eani noder
cedaka, baado bishar ze teje naf{o cerura bicror ahajim im ni{mat Avraam, Jichak ve
Jaakov, Sara, Rivka, Rahel, veLea veim {ear cadikim vecidkanijot {ebegan eden ven-
omar Amen.
Seti se, Bo`e, na du{ata na mojot po~ituvan i vozquben tatko... (imeto na tatkoto) koj
zamina vo ve~na po~ivka, a jas davam zavet deka za nego }e pravam dobri dela. Ti se
obra}am Tebe so ovaa skru{ena molitva, da ne go zaboravi{ i negovata du{a da ja vb-
roi{ me|u du{ite na na{ite pratatkovci i pramajki, kako i me|u du{ite na ostanatite
pravednici i pravedni~ki, koi vo svojata milost si gi nagradil so ve~no bla`enstvo
vo rajskata naselba. Amen.
247
36.2.7. Za majka (skratena verzija)
Jizkor Eloim ni{mat imi morati (imeto na majkata) {ealeha leolama, baavur {eani
noder cedaka, baada, uvishar ze tee naf{a cerura bicror ahajim im ni{mot Avraam,
Jichak, ve Jaakov, Sara, Rivka, Rahel, veLea veim {ear Cadikim vecidkanijot {ebegan
eden venomar Amen.
Seti se, Bo`e, na du{ata na mojata po~ituvana i vozqubena majka... (imeto na majkata),
koja zamina vo ve~na po~ivka, a jas davam zavet deka za nea }e pravam dobri dela. Ti
se obra}am Tebe so ovaa skru{ena molitva, da ne ja zaboravi{ i nejzinata du{a da ja
vbroi{ me|u du{ite na na{ite pratatkovci i pramajki, kako i me|u du{ite na ostana-
tite pravednici i pravedni~ki, koi vo Svojata milost si gi nagradil so ve~no bla`en-
stvo vo rajskata naselba. Amen.
36.2.8. Za `rtvite na fa{isti~kiot teror
Jizkor Eloim et ni{mot abenu bene Jisrael akedo{im veateorim, {enafelu bide aro-
cehim veni{pehu damam: Be-Jasenovac. Stara Gradi{ka, Pag, \akovo, Loborgrad, Br~ko,
Jadovno, Bawica, Novi Sad, Sajmi{te, Var{ava, Bergenbelcen, Au{vic. Treblinka, Da-
hau, uvi{ar a{mada beevropa, {eumetu ve{eneergu, ve{eni{hatu, ve{enisrefu, ve{e-
nitbehu, ve{enehneku al kidu{ a{em.
Baavur {eanahu beneem uvnoteem, aheem veahoteem, noderim cedaka bead azkarat ni-
{moteem. Began eden tee menuhatam. Lahen baal arahamim jastirem bester kenafav le-
olamim, vejicror bicror ahajim et ni{moteem. Adonaj unahalatam vejanuhu be{alom al
mi{kavam, venomar amen.
36.2.11. Kadi{
36.2.9. El male rahamim (spored a{kenaski obi~aj)
El male rahamim {ohen bameromim, amce menuha nehona al kanfe a{ehina, bemaalot
kedo{im utorim, kezoar arakia meirim umazirim, leni{mat (se vmetnuvaat imiwata na
pokojnite ili na pokojni~kite) ulni{mot kol kerovaj ukrovotaj en micad avi veen mi-
cad imi {ealehu leolamam. Baavur {ebeli neder eten cedaka bead azkarat ni{matam,
began eden tee menuhatam. Lahen baal arahamim jastirem bester kenafav leolamim,
vejicror bicror ahajim et ni{matam Adonaj u nahalatam vejanuhu be{alom al mi{kavam,
venomar amen.
36.2.10. Molitva pri poseta na grobot na pokojniot
Adonaj, ma Adam? O, Bo`e, {to e ~ovekot? Adam laevel dama- ^ove~kiot `ivot e kako
zdiv, Jamal kecel over - Negovite denovi se kako minliva senka. Milostiv Bo`e! Vo
ovoj ta`en mig lutaa moite o~i po ovaa tivka poljana, kade se naredeni humki i nani-
`ani grobovi, eden po drug. Pod niv sonuvaat ve~en son na{ite pokojnici koi vo na{eto
bitie vnele svetlina, vedrina, radost i veselost, a koi studenata raka na smrtta gi
odzede od na{ata sredina. Likovite na na{ite pokojnici lebdeat vo ovoj ~as pred na-
{ite o~i, o`ivuvaj}i ni gi spomenite na denovite i godinite {to zaedno gi pominavme
vo radost, vpivaj}i ja od nivnite lica blagosta i dobrinata. Zatoa e te{ka na{ata `a-
lost {to gi nema pove}e vo na{ata sredina. Samo Ti, o Bo`e, mo`e{ da ja sfati{ na-
248
{ata te{ka bolka i samo Ti si vo sostojba da gi vidi{ na{ite rani so Svojata neizmer-
na dobrina. Vo svojata taga go vperuvame kon Tebe na{iot u`alen pogled, milostiv Bo-
`e, baraj}i uteha vo Tvojata milost. Milostiv Bo`e! Zaradi zaslugite na site pokojni
{to po~ivaat ovde, zaradi zaslugite na na{ite sveti pratatkovci {to po~ivaat vo He-
bron, zaradi zaslugite na site pravednici i pobo`ni, smiluj se i odbrani n¢ od sekoj
iden zlosre}en nastan. Za~uvaj im gi na decata gri`livite roditeli, na roditelite
milite deca i na sekogo negoviot najmil. A nam, predobar Bo`e, dodeli ni dolg i sre-
}en `ivot, ispolnet so veselba i radost, `ivot vo mir i blagosostojba. Amen.
Presilen Bo`e! Ti, koj si Gospodar na site du{i, na site duhovi i na site sozdanija. Ti,
koj si poln so milost i dobrina, smiluj im se na du{ite na Tvojot narod, Izrael, i is-
tovremeno svrti ja svojata milost kon pokojniot (imeto na pokojniot) koj po~iva vo ovoj
grob, postapuvaj so nego milostivo i milosrdno, proglasi go za praveden pred Tvoeto
vozvi{eno sedi{te, i dodeli mu svetlo mesto vo Tvoite nebesni viso~ini, pa da u`iva
vo ve~nite nebesni nasladi, vo sjajot na Tvojot veli~estven prestol, du{ata ve~no neka
mu prebiva vo mir i vo ve~no bla`enstvo, kako {to e napi{ano: “Javo {alom januhu al
mi{kevotam...”. Onoj {to odel po patot na pravednikot, vleguva vo nebesnoto spokojst-
vo i mirno po~iva vo svoeto zemno leglo, pod zakrilata na Bo`joto veli~estvo.
Po~ivajte vo mir, spijte vo mir, dodeka ne dojde ~asot da ve povika Adonaj vo nov `i-
vot. Amen.
Stavaj}i ja levata raka na nadgrobniot kamen, se izgovara ovaa molitva:
“Vehanaha, Adonaj tamid, veisbia becahcahot naf{eha veacmoteha jahalic veajita kegan
rave uhmoca majim a{er lo jehazevu memav, Amen.
Jitgadal vejtikada{ {eme raba. Bealma di vera hir-ute vejamlih malhute vejacmah pu-
rkane vikarev me{ihe. Behajehon, uvjomehon uhvaje dehol bet Jisrael, baagala uvizman
kariv veimru Amen.
Jee {eme raba mevarah lealam ul-alme, almaja, Jitbarah veji{tabah, vejitpaar, vejit-
roman, vejitnase, vejit-adar, vejit-ale vejit-alal {eme dekud{a berih u. Leela min
kol birhata, {irata, tu{behata, venehemata daamiran bealma veimru Amen.
Al Jisrael veal rabanan veal talmideon veal kol talmide talmideon, dejatvin veas-
kin beorajta kadi{ta di veatra aden vedi vehol atar veatar. Jee lana ul-on hina ve-
hisda verahame min kodam mare {emaja vear-a veimru Amen.
Jee {elama raba min {emaja hajim vesava, vi{ua, venehama ve{ezava, ur-fua, ug-ula
usliha vehapara, verevah veacala lanu ulhol amo Jisrael veimru Amen.
Ose {alom bimromav, u verahamav jaase {alom alenu vael kol amo Jisrael veimru Amen.
249
250 251