KARAKTER Karakterot e psihi~ka osobina koja svoeto ime go dobiva od gr~kiot zbor Harahter, {to zna~i vtisnuvawe.

Toa e osobina(sklop na pove}e crti ili tendencii na li~nosta), koja prvensveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e i negovoto eti~ko deluvawe. Vo obi~niot govor mnogu ~esto se koristi ozna~uvawe ~ovek so cvrsti uveruvawa i naglasena individualnost, {to sekako ne mo`e da se prifati - od ednostavna pri~ina {to karakterot go otslikuva celokupniot zbir na psiholo{kite crti na odnesuvaweto na lu|eto, a ko mo`at da bidat i negativni i pozitivni. Postojat golemi razliki pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i zatoa ovoj termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost. Vakvata upotreba e karakteristi~na za amerikanskite psiholozi, pred se zaradi vlijanieto na bihejvioristite, koi karakterot go sfa}ale kako sinonim za odnesuvawe na li~nosta: na~in na odnesuvawe karakteristi~en za daden poedinec. Se razbira ima isklu~oci i vo amerikanskata psihologija vo odnos na sfa}aweto na karakterot, kako {to e na primer osnovniot pristap na Mek Dugal, Gordon i Kre~mer, koi go naglasuvaat volevite i dinami~kite elementi na karakterot. Evropskite psiholozi mnogu pove}e pravat precizno razgrani~uvawe na poimite karakter i li~nost. Evropskata psihologija go naglasuva ona {to e dlaboko vre`ano vo prirodata na ~ovekot so karakteristika na relativna nepromenlivost, {to ne mo`e da bide sinonim za li~nost, koj poim pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki osobini, pri {to karakterot e samo edna od niv. Sigmund Frojd, mnogu ~esto zboruva za strukturata na karakterot, no retko za li~nost. Vsu{nost, ”Frojd ja razvil ne samo prvata, tuku i najposlednata i najprodornata teorija za karakterot kako za sistem na tendencii koi stojat vo osnova na odnesuvaweto, no ne se identi~ni so nego.” Frojdovoto sfa}awe e dinami~ko i za da se sfati podobro, treba da se napravi sporedba pome|u osobinite na li~nosta i karakternite osobini. Osobinite na odnesuvaweto se opi{uvaat so pomo{ na aktivnostite koi gi nabquduva treta individua.

1

Frojd smeta deka preku karakterot se kanalizira energijata na individuata vo procesot na `iveewe. tuku dali }e se ostvari idejata). veli From.vo koja faza steknuva naviki i asimilira formi na odnesuvawe (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e semejstvoto): 2. Podocna go pro{iruva zna~eweto na poimot libido. Proces na asimilacija . Proces na socijalizacija . tuku vo specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovekot kon svetot. koj {to poim go koristi i K. a podocna se razvivaat nekolku vidovi karakteri: oralen (0-18 meseci). Frojd. Pri toa. eden iracionalen i intinktualen odreduva~ na svesnite i nesvesnite procesi. From smeta deka fundamentalnata osnova na karakterot ne ja gleda vo razli~nite tipovi na organizacijata na libidoto. Toj ne go negira zna~eweto na libidoto. ne mu pridava zna~ewe na toa dali }e bide nagraden. no i period Libidoto . Vo ranite Frojdovi studii. tuku totalniot karakteren sklop. Izvor na energija e libidoto. Vo procesot na `iveewe. ~ie formirawe zapo~nuva vo detstvoto. libidoto ednostavno pretstavuvalo eden neposreden i posreden seksualen izraz.vo koja faza se gradi odnosot kon drugite i kon sebesi (periodot koga ulogata na socijalizator ja prezema {koloto i dru{tvoto. 1 Toj se obidel da ja objasni dinami~kata priroda karakternite osobini. Fundamentalniot karakteren sklop ne e edna karakterna osobina. me| utoa ne gi naglasuva specifi~nite formi na odnesuvawe na ~ovekot kon svetot. ~ovekot se odnesuva kon svetot pominuvaj}i niz dve osnovni fazi: 1.Spored Frojd. Frojd naglasuva deka karakternata struktura na edna individua pretstavuva specifi~na forma preku koja nejzinata energija se kanalizira vo procesot na `iveewe. libidoto pretstavuva poseben vid psihi~ka dinamika ili energija. koj vo tekot na svojata nau~na rabota ja menuval negovata upotreba. }e poka`e hrabrost dokolku e dobro nagraden za toa. analen (18-36 meseci) i genitalen ( od 3-ta do 6-ta godina . pri {to libidoto go smeta za izvor na energijata na karakterot. faktori koi go odreduvaat karakterot se nesvesnata i svesnata motivacija.so povtorna mo`nost za promena vo pubertetot). osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd vo odnos na karakterot. Jung (Karl Gustav Jung).ovoj termin go vospostavuva S. hrabriot vojnik motiviran od negovata ambicioznost. Vojnikot koj e hrabar zaradi predadenosta kon idejata. Bez razlika. kombiniraj}i ja svojata karakterologija so svojata teorija za libidoto. 1 2 . (na primer.G. Erih From.

go prifa}a Frojdovoto sfa}awe za zavisnosta na karakterot od svesnata i nesvesnata motivacija. G. Marij (H. vo svojata rasprava za karakterot. Dolgogodi{noto nabquduvawe na odnesuvaweto na lu|eto vo razli~ni situacii. poa|a od t. orientacija na menuvawe i t. From karakternite osobini gi grupira vo dve golemi grupi na karakterni orientacii: 1. voobrazen. pri {to sekoja skica zapo~nuva so kratka definicija za dominantna crta i prodol`uva so tipi~ni primeri kako taa crta se manifestira. Pri toa. produktivni orientacii. Marij obrazlo`uva 12 viscerogeni i 28 psihogeni motivi koi produciraat soodvetni manifestni karakterni osobini. Olport smeta deka ovaa povrzanost na karakterot i moralot ne ja prifa}aat onie psiholozi koi sakaat vistinskata struktura i funkcioniraweto na li~nosta da ostanat oslobodeni od sudovite za moralnata prifatenost. Toj dava lista na motivi. toj se obiduva da doka`e deka karakterot ne e ni{to drugo. I dvete se so~ineti od pove}e specifi~ni karakterni orientacii: orientacija na primawe. Olport. Murray). neproduktivni orientacii i 2.koga poedinecot ne e pove}e vo uloga na prima~ na poraki. poro~en i t. tuku e vo uloga na ispra}a~ na poraki). Teofrast go zapi{uva vo skicite. taka {to go definira kako splet na crti i stil na `iveewe. tuku moralot na li~nosta.n. a za sekoj dava primer za odnesuvaweto na poedinecot. pripa|aat na grupata produktivni karakterni orientacii. sekoja skica pretstavuva posebna karakterna osobina: skr`avec. koi gi zapi{al Teofrast (u~enik na Aristotel). Olport smeta deka karakterot e zna~ajno obele`je za edna individua.r.A. From go definira karakterot kako relativno trajna forma vo koja ~ovekovata energija se naso~uva vo procesot na asimilacija i socijalizacija. a delovnata orientacija.n. skici na karakter. orientacija na ~uvawe. Zna~i. karakteristi~ni za neproduktivnite karakterni orientacii.n. odnosno nejzinoto vrednuvawe od okolinata. Vo prodol`enie izlo`eni se nekolku od niv: 3 .. Do denes se za~uvani okolu triesetina skici. Pri toa. za koi e karakteristi~no opi{uvawe na negativni formi na karakter. Isto taka.n. orientacijata na qubov i razum i t.

(agresiven. Faktor V Pove}e inteligenten Pomalku inteligenten (pomalku (sposoben za apstraktno sposoben za apstraktno razmisluvawe) razmisluvawe) 3.• Dominacija: da se diktira ili dirigira so drugite. poslaba sila na egoto) 4. Faktor E Samosvesen Pokoren (blag. Faktor S Emocionalno stabilen( Podlo`en na ~uvstva (pomalku ja prifa}a realnosta. vesel. Pokoruvawe: sorabotuva so drugite. preo|a preku obvrski. 6. Pofaluva. zanesuvawe) Bezgri`en Trezven sklon kon mol~eliv) se konformira. Da se kontroliraat drugite so sugestija. uporen. Saka da bide zapazen od drugite. nagraduva i moli. me|usebno relativno nezavisni: 1. emocionalno stabilen. ladnokrven. Popu{ta. nezavisen. Faktor F (lekomislen. zaveduvawe. 4 . gi Pomalku sovesen (sam sebesi po~ituva propisite. da zabavuva i da gi {okira drugite. spokoen) laden) 2. Egzibicija: nastojuva da impresionira. Saka da vladee so konverzacijata i da vodi glaven zbor. kriti~en. Faktor G Sovesen (postojan. Saka da fascinira. Privlekuva vnimanie so gestovi. uveruvawe ili nareduvawe. (razborit. Faktor A Otvoren (srde~en Rezerviran (povle~en. Gi ograni~uva drugite i im zabranuva. submisiven) dominten) 5. posilen zakon. Cattell). na no na So ili • • Vo psihologijata zazemaat zna~ajno mesto i istra`uvawata Katel (R. na~inot na zboruvawe i oblekuvawe. skalata koja podocna ja konstruira se odnesuva na procenuvawe dominantnite karakterni crti. ili kako {to toj gi narekuva. gi prifa}a obi~aite i pravilata. ozbilen. faktori. vizuelno i auditivno. koi ne se odnesuvaat konkretno na karakterot. Mu se voshituva i go podr`uva superiorniot. Potpa|a pod vlijanie na drugite. lesno se pogolema sila na egoto) vozbuduva. primena na faktorskata analiza se dobiva od 16-21 faktori dimenzii.

Faktor N Presmetan Iskren (priroden. probiven) sentimentalen) prostodu{en.re~it. Faktor Q2 Dovolen sam na Zavisen od grupata (se potpira sebesi (sklo sam da odlu~uva. gri`liv. te{ko mo`e da se prifa}a se) izla`e) lesno 10. Faktor Q4 Napregnat (napnat. snaodliv. 12. boemski) konvencionalen. trom. zavisen od nadvore{nata realnost) 11. ~uvstvitelen) realisti~en) na sebe. Faktor M Imaginativen (bez Prakti~en (gri`liv. 9. bara Grub (se potpira za{tita. (tvrdokoren. Faktor N Preptpriem~iv (bez Pla{liv (vozdr`an. razdrazliv. miren) ~uvstvo na vina) 13. radikalen) (gi po~ituva 14. Faktor Q1 Sklon kon Konzervativen eksperimentirawe (kriti~en. visoka tenzija) nefrustriran. (ve{t. Faktor O Zagri`en Spokoen (siguren . na drugi. smisol za prakti~no. gi slu{a drugite. veruva vo (voznemiren. niska tenzija) KARAKTER I KARAKTERNI OSOBINI 5 . utvrdenite idei) liberalen. samostoen) nesamostoen) 15 Faktor S3 Se (samodiscipliiniran. sklup~en) inhibicii. samokontrola) kontrolira Se potpira na slu~aj jaka (neformalen. Faktor L Somni~av Doverliv (prilagodliv. sklon kon sebe.superego) poslab superego) 7. neureden. Relaksiran (miren. gi sledi svoite potrebi) 16. spontan) 8. Faktor I Ne`en (zavisen.

Na primer Kre~mer. najkarakteristi~nite za poedinecot. gi opfa}a site osobini na poedinecot. da ocenuva dali e nekoj moralan li ne. Nekoi najrani obidi na faktorska analiza na li~nosta uka`uvaat na voqata kako karakterna osobina na ~ovekot. smee da se upotrebuva samo za ozna~uvawe na voqni osobini na ~ovekot. no ne i psihologijata. pa kako karakterni osobini se naveduvaat sebi~nost. I denes vo nekoi literaturi terminot kakrakter se upotrebuva so ova zna~ewe. terminot karakter e vi{ok vo psiholo{kiot re~nik. Pogolem broja ameri~ki avtori smetaat deka poradi toa {to so izrazot karakter se ozna~uva moralnata strana na li~nosta. Me|utoa.Izrazot karakter vo psihologijata se upotrebuva vo pove}e razli~ni zna~ewa. Zatoa. Porano vo angliskata psiholo{ka literatura izrazot karakter se upotrebuval kako zbir na site psihi~ki osobini na nekoja li~nost. doslednosta vo odnesuvaweto. karakterot e potesen poim koj gi opfa}a bitnite osobini za nekoja li~nost. dobrina i sli~no. W faktor. spored nego. nesebi~nost. smetaat tie. Se smeta deka: li~nosta e {irok poim. moralni ili nemoralni. skromnost. se gleda vo pogolemata ili pomala upornost vo zadovoluvaweto na motivite. I vo sovetskata literatura so ovoj termin se ozna~uvaat najbitnite osobini na li~nosta koi davaat pe~at na celokupnoto negovo odnesuvawe. inicijativnost i sli~ni osobini. Toa mo`e da go pravi etikata i politikata. ^esto izrazot karakter ozna~uva volja ili konativna osobina na ~ovekot. odlu~nosta.n. vo svoite dela vo koi zboruva za li~nosta (vo celina) dava naslov Telesna konstitucija i karakter. se ozna~uvaat osobinite so koi se izrazuva pridr`uvawe ili nepridr`uvawe do odredeni normi koi vladeat vo odredeno dru{tvo. spored nivnoto mislewe. Kako karakterni osobini. Mnogu ~esto pod karakterni osobini se podrazbiraat takvi osobini koi poka`uvaat karakteristi~no odnesuvawe na poedinecot so obzir na moralnite principi i moralnite sfa}awa na odredeno dru{tvo.no taa razlika ostanuva mnogu neodredena. Ne postoi aktivnost sama za 6 . ako bi se upotrebuval toj izraz. toj termin ne treba voop{to da so upotrebuva vo psihologijata. Ponekoga{ se izedna~uvaat poimite li~nost i karakter. Se pravat obidi da se napravi donekade razlika pome| u poimite li~nost i karakter. kako vredni ili bezvredni.. Toj faktor. zna~i. U{te vo 1915 godina eden istra`uva~ uka`uva{e na toa deka postoi t. Ne e rabota na naukata. Treba da se napomeni deka e mnogu te{ko da se odvojat voqniot i eti~ki moment. Nekoj koj e dosleden ili energi~en prvenstveno e takov preku postapkite koi dru{tvoto gi ocenuva i smeta za dru{tveno opravdani ili neopravdani postapki. svesnost. pa kako osobini na karakterot se naveduvaat upornosta.

se podrazbira kako {to i nekoi avtori zastapuvaat .n. karakternite osobini mo`at da se vbrojat. koi toj gi narekuva potrebi vo vrska so samoodlu~uvawe. Se zboruva za dobar i lo{ karakter i za cvrst i slab karakter. gi vklu~uvaat dvata spomenati momenta. svesnost.sebe. a koi gi ima i denes ~esto vo sekojdnevniot `ivot. vo karakterni osobini pokraj moralni osobini. 7 . kako {to toa go pravat nekoi avtori. za socijalni motivi i socijalni interesi na poedinecot. no nema odlu~nost da gi primeni. i voljen i eti~ki. energi~nost . a lo{ karakter ~ovek koj ne poseduva takvi moralni osobini. moralno ili nemoralno. bidej}i so nego se ocenuva moralnata strana na li~nosta. Pod karakterni osobini treba da se podrazbiraat pred se onie osobini koi se manifestiraat vo vrska so eti~kite principi koi se odlika na odredeno dru{tvo. Vo sklad so ovie sva}awa e i razlikuvawe na vrstite na karakter koi se nao|aat vo postarite psiholo{ki u~ebnici. zna~i. ~esnost . nesvenost. i toa vo odnos na moralnite principi i moralnite sva}awa na nekoe dru{tvo. Zatoa. Toj na osnova na faktorskata analiza na dinami~kite osobini na li~nosta razlikuva nekolku grupi faktori. Pod karakter. moralna strana na li~nosta. me|u dinami~ki ili motivacioni osobini na li~nosta. Deka osobinite koi se narekuvaat karakterni se odnesuvaat i na moralnite celi i na voljnite osobini poka`uva i faktorskata analiza na motivite koja ja naveduva Gilford. Za ocenuvawe na poedina li~nost osobeno e va`no da se utvrdat onie osobini so koi se izrazuva na~in na postapuvawe vo vrska so moralni principi. a slab karakter onoj ~ovek koj poseduva moralni osobini.integriran sistem na osobini koi ovozmo`uvaat na poedinecot i pokraj preprekite da postapuva na relativno dosleden na~in. i onie avtori koi go isfrlaat od upotreba terminot karakter vo psihologijata. Ispolnuvaweto na ovie osobini bara redovno sovladuvawe odredeni sebi~ni tendencii. osobini so koi se ocenuva odnesuvaweto na poedinecot kako pravilno ili nepravilno. Ako se ima predvid deka so karakternite osobini se izrazuva sodr`inata na odnesuvaweto na ~ovekot i se istaknuvaat celite kon koi toj se stremi.pretstavuvaat svojstva koi mo`at da se nare~at karakterni svojstva. a ovie termini isto taka se odnesuvaat na t. upornost. Dobar karakter bi imal ~ovekot koj se odlikuva so moralni osobini. Vsu{nost. odrekuvawe od zadovoluvawe na nekoi sebi~ni motivi. Cvrst karakter bi imal onoj koj pokraj moralnite osobini poseduva i energi~nost i upornost vo odnesuvaweto. dru{tveno korisno ili {tetno. zboruvaat za socijalnite stavovi. Hrabrost.koi obi~no ozna~uvaat karakterni osobini. Manifestirawe na osobinite kako {to se: doslednost. se vklu~uvaat i voljni osobini. pla{livost.

Mesto toa. Pri vakvi ispituvawa davani se na primer odredeni zada~i so strogi upatstva deka zada~ata mora da se izvr{i so zatvoreni o~i. poka`ale deka ispitanicite koi ne la`ele pri izvr{uvaweto na edna zada~a. Potreba za sloboda koja se manifestira vo `elbata za sloboda bez ograni~uvawe. vsu{nost. da se smetaat kako karakterni osobini. kako i {to poka`ale deka za poedincite postoi korelacija pome|u izbegnuvawe da se la`i i izbegnuvawe da se izneveruva. Ispituvawata vr{eni preku razli~ni zada~i (testovi). bila niska no sepak pozitivna. 2. so koi e proveruvano dali nekoj la`e ili izneveruva. Osobinite preku koi se manifestiraat ovie potrebi mo`e. a pokasno na odreden na~in se proveruva dali toj navistina gi pro~ital tie knigi. tendencija ~ovekot da se potpri na samiot sebesi . postoi te`neewe da se postapuva sprema op{tite usvoeni i vladea~ki moralni principi. Ova nastojuvawe se manifestira vo prifa}awe na konvencionalni (vladea~ki) eti~ki principi i nastojuvawe site da se pridr`uvaat do ovie principi.Toa se potrebi vo koi doa|a do izraz streme`ot za samostojno odlu~uvawe za svoite postapki. Taa korelacija. koja najop{to se ozna~uva kako izbegnuvawe da se la`i i izneveruva.za razlika od nea sprotivno nastojuvawe za potpirawe na drugite i sporeduvawe so drugite. vo nastojuvaweto da se oslobodi od vkalapuvawe i vo nastojuvawe ~ovekot da bide sloboden tvorec. da se napi{at na nekoj spisok site knigi koi poedinecot gi pro~ital. spored Gilford. 8 . Ili pak se zadavani zada~i. Tamu kade ovaa potreba e razviena nema te`neewe za samostojno postapuvawe. po pravilo. pa makar i da ne se odobruvala celta poradi koja rabotata se prezema. Nastojuvawe za prilagoduvawe na kulturata i vladea~kite obi~ai. ^esnost. bi postoele ~etiri potrebi od ovoj vid: 1. Spored nego. 3. ne la`at i pri izvr{uvaweto na drugite zada~i. Potreba za svrtuvawe kon samiot sebe. Potrebata za komformirawe se manifestira vo nastojuvawe da se raboti svesno na sekoja rabota koja se obavuva. 4. Me|utoa zada~ata mo`ela da se izvr{i samo ako onaj koj ja izvr{uva skri{um poglednuva.

d-r Liljana Batkoska Psihologija li~nosti od d-r Nikola Rot Psihologija za gimnazisko obrazovanie Psihologija za medicinsko obrazovanie www.wikipedia.com Google prebaruvawa 9 .Koristena literatura: • • • • • • Kriminalisti~ka psihologija od prof.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful