KARAKTER

Karakterot e psihi~ka osobina koja svoeto ime go dobiva od gr~kiot zbor

Harahter, {to zna~i vtisnuvawe. Toa e osobina(sklop na pove}e crti ili tendencii na
li~nosta), koja prvensveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e i
negovoto eti~ko deluvawe. Vo obi~niot govor mnogu ~esto se koristi ozna~uvawe
~ovek so cvrsti uveruvawa i naglasena individualnost, {to sekako ne mo`e da se
prifati - od ednostavna pri~ina {to karakterot go otslikuva celokupniot zbir na
psiholo{kite crti na odnesuvaweto na lu|eto, a ko mo`at da bidat i negativni i
pozitivni.
Postojat golemi razliki pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i
zatoa ovoj termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost. Vakvata
upotreba e karakteristi~na za amerikanskite psiholozi, pred se zaradi vlijanieto na
bihejvioristite, koi karakterot go sfa}ale kako sinonim za odnesuvawe na li~nosta:
na~in na odnesuvawe karakteristi~en za daden poedinec.
Se razbira ima isklu~oci i vo amerikanskata psihologija vo odnos na sfa}aweto na
karakterot, kako {to e na primer osnovniot pristap na Mek Dugal, Gordon i Kre~mer,
koi go naglasuvaat volevite i dinami~kite elementi na karakterot.
Evropskite psiholozi mnogu pove}e pravat precizno razgrani~uvawe na poimite
karakter i li~nost. Evropskata psihologija go naglasuva ona {to e dlaboko vre`ano vo
prirodata na ~ovekot so karakteristika na relativna nepromenlivost, {to ne mo`e da
bide sinonim za li~nost, koj poim pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki
osobini, pri {to karakterot e samo edna od niv. Sigmund Frojd, mnogu ~esto zboruva
za strukturata na karakterot, no retko za li~nost. Vsu{nost, ”Frojd ja razvil ne samo
prvata, tuku i najposlednata i najprodornata teorija za karakterot kako za sistem na
tendencii koi stojat vo osnova na odnesuvaweto, no ne se identi~ni so nego.”
Frojdovoto sfa}awe e dinami~ko i za da se sfati podobro, treba da se napravi
sporedba pome|u osobinite na li~nosta i karakternite osobini. Osobinite na
odnesuvaweto se opi{uvaat so pomo{ na aktivnostite koi gi nabquduva treta
individua.

Spored Frojd, faktori koi go odreduvaat karakterot se nesvesnata i svesnata

motivacija, (na primer, hrabriot vojnik motiviran od negovata ambicioznost, }e
poka`e hrabrost dokolku e dobro nagraden za toa. Vojnikot koj e hrabar zaradi

1
predadenosta kon idejata, ne mu pridava zna~ewe na toa dali }e bide nagraden, tuku
dali }e se ostvari idejata).
Frojd smeta deka preku karakterot se kanalizira energijata na individuata vo
procesot na `iveewe. Izvor na energija e libidoto. 1 Toj se obidel da ja objasni
dinami~kata priroda karakternite osobini, kombiniraj}i ja svojata karakterologija so
svojata teorija za libidoto, pri {to libidoto go smeta za izvor na energijata na
karakterot. Frojd naglasuva deka karakternata struktura na edna individua
pretstavuva specifi~na forma preku koja nejzinata energija se kanalizira vo procesot
na `iveewe. Fundamentalniot karakteren sklop ne e edna karakterna osobina, tuku
totalniot karakteren sklop, ~ie formirawe zapo~nuva vo detstvoto, a podocna se
razvivaat nekolku vidovi karakteri: oralen (0-18 meseci), analen (18-36 meseci) i
genitalen ( od 3-ta do 6-ta godina - so povtorna mo`nost za promena vo pubertetot).
Erih From, osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd vo odnos na
karakterot. Toj ne go negira zna~eweto na libidoto, me|utoa ne gi naglasuva
specifi~nite formi na odnesuvawe na ~ovekot kon svetot. Pri toa, From smeta deka
fundamentalnata osnova na karakterot ne ja gleda vo razli~nite tipovi na
organizacijata na libidoto, tuku vo specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovekot
kon svetot. Vo procesot na `iveewe, veli From, ~ovekot se odnesuva kon svetot
pominuvaj}i niz dve osnovni fazi: 1. Proces na asimilacija - vo koja faza steknuva
naviki i asimilira formi na odnesuvawe (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e
semejstvoto): 2. Proces na socijalizacija - vo koja faza se gradi odnosot kon drugite i
kon sebesi (periodot koga ulogata na socijalizator ja prezema {koloto i dru{tvoto, no i
period koga poedinecot ne e pove}e vo uloga na prima~ na poraki, tuku e vo uloga na
ispra}a~ na poraki).
From go definira karakterot kako relativno trajna forma vo koja ~ovekovata
energija se naso~uva vo procesot na asimilacija i socijalizacija.
From karakternite osobini gi grupira vo dve golemi grupi na karakterni orientacii:
1. neproduktivni orientacii i 2. produktivni orientacii. I dvete se so~ineti od
pove}e specifi~ni karakterni orientacii: orientacija na primawe, orientacija na
~uvawe, orientacija na menuvawe i t.n., karakteristi~ni za neproduktivnite
karakterni orientacii, a delovnata orientacija, orientacijata na qubov i razum i t.n.
pripa|aat na grupata produktivni karakterni orientacii.
G. Olport, vo svojata rasprava za karakterot, poa|a od t.n.r. skici na karakter, koi
gi zapi{al Teofrast (u~enik na Aristotel). Dolgogodi{noto nabquduvawe na
odnesuvaweto na lu|eto vo razli~ni situacii, Teofrast go zapi{uva vo skicite, pri {to

1
Libidoto - ovoj termin go vospostavuva S. Frojd, koj vo tekot na svojata nau~na rabota ja menuval
negovata upotreba. Bez razlika, libidoto pretstavuva poseben vid psihi~ka dinamika ili energija, eden
iracionalen i intinktualen odreduva~ na svesnite i nesvesnite procesi. Vo ranite Frojdovi studii, libidoto
ednostavno pretstavuvalo eden neposreden i posreden seksualen izraz. Podocna go pro{iruva
zna~eweto na poimot libido, koj {to poim go koristi i K.G. Jung (Karl Gustav Jung).

2
sekoja skica zapo~nuva so kratka definicija za dominantna crta i prodol`uva so tipi~ni
primeri kako taa crta se manifestira. Zna~i, sekoja skica pretstavuva posebna
karakterna osobina: skr`avec, voobrazen, poro~en i t.n. Do denes se za~uvani okolu
triesetina skici, za koi e karakteristi~no opi{uvawe na negativni formi na karakter.
Olport smeta deka karakterot e zna~ajno obele`je za edna individua, taka {to go
definira kako splet na crti i stil na `iveewe. Isto taka, toj se obiduva da doka`e deka
karakterot ne e ni{to drugo, tuku moralot na li~nosta, odnosno nejzinoto vrednuvawe
od okolinata. Pri toa, Olport smeta deka ovaa povrzanost na karakterot i moralot ne ja
prifa}aat onie psiholozi koi sakaat vistinskata struktura i funkcioniraweto na li~nosta
da ostanat oslobodeni od sudovite za moralnata prifatenost.
Marij (H.A. Murray), go prifa}a Frojdovoto sfa}awe za zavisnosta na karakterot
od svesnata i nesvesnata motivacija. Pri toa, Marij obrazlo`uva 12 viscerogeni i 28
psihogeni motivi koi produciraat soodvetni manifestni karakterni osobini. Toj dava
lista na motivi, a za sekoj dava primer za odnesuvaweto na poedinecot. Vo
prodol`enie izlo`eni se nekolku od niv:
 Dominacija: da se diktira ili dirigira so drugite. Da se kontroliraat drugite
so sugestija, zaveduvawe, uveruvawe ili nareduvawe. Gi ograni~uva
drugite i im zabranuva.
 Pokoruvawe: sorabotuva so drugite. Mu se voshituva i go podr`uva
superiorniot. Pofaluva, nagraduva i moli. Popu{ta. Potpa|a pod vlijanie na
drugite, gi prifa}a obi~aite i pravilata.
 Egzibicija: nastojuva da impresionira. Saka da bide zapazen od drugite,
vizuelno i auditivno. Saka da fascinira, da zabavuva i da gi {okira drugite.
Privlekuva vnimanie so gestovi, na~inot na zboruvawe i oblekuvawe.
Saka da vladee so konverzacijata i da vodi glaven zbor.
Vo psihologijata zazemaat zna~ajno mesto i istra`uvawata na Katel (R. Cattell),
koi ne se odnesuvaat konkretno na karakterot, no skalata koja podocna ja konstruira se
odnesuva na procenuvawe na dominantnite karakterni crti, ili kako {to toj gi
narekuva, faktori. So primena na faktorskata analiza se dobiva od 16-21 faktori ili
dimenzii, me|usebno relativno nezavisni:

1. Faktor A Otvoren (srde~en spokoen) Rezerviran (povle~en, kriti~en, laden)

2. Faktor V Pove}e inteligenten Pomalku inteligenten (pomalku sposoben

(sposoben za apstraktno razmisluvawe) za apstraktno razmisluvawe)

3. Faktor S Emocionalno stabilen( ja Podlo`en na ~uvstva (pomalku

prifa}a realnosta, ladnokrven, pogolema emocionalno stabilen, lesno se
sila na egoto) vozbuduva, poslaba sila na egoto)

3
4. Faktor E Samosvesen (agresiven, Pokoren (blag, se konformira,
nezavisen, uporen, dominten) submisiven)

5. Faktor F Bezgri`en (lekomislen, vesel, Trezven (razborit, ozbilen, mol~eliv)

sklon kon zanesuvawe)

6. Faktor G Sovesen (postojan, gi Pomalku sovesen (sam sebesi zakon,

po~ituva propisite, posilen superego) preo|a preku obvrski, poslab superego)

7. Faktor N Preptpriem~iv (bez inhibicii, Pla{liv (vozdr`an, sklup~en)

spontan)

8. Faktor I Ne`en (zavisen, bara za{tita, Grub (se potpira na sebe, realisti~en)
~uvstvitelen)

9. Faktor L Somni~av (tvrdokoren, te{ko Doverliv (prilagodliv, lesno prifa}a se)

mo`e da se izla`e)

10. Faktor M Imaginativen (bez smisol za Prakti~en (gri`liv, konvencionalen,

prakti~no, boemski) zavisen od nadvore{nata realnost)

11. Faktor N Presmetan (ve{t,re~it, Iskren (priroden, prostodu{en,

probiven) sentimentalen)

12. Faktor O Zagri`en (voznemiren, Spokoen (siguren , veruva vo sebe,

gri`liv, sklon kon ~uvstvo na vina) miren)

13. Faktor Q1 Sklon kon Konzervativen (gi po~ituva utvrdenite

eksperimentirawe (kriti~en, liberalen, idei)
radikalen)

14. Faktor Q2 Dovolen sam na sebesi Zavisen od grupata (se potpira na drugi,
(sklo sam da odlu~uva, snaodliv, gi slu{a drugite, nesamostoen)
samostoen)

15 Faktor S3 Se kontrolira Se potpira na slu~aj (neformalen,

(samodiscipliiniran, jaka samokontrola) neureden, gi sledi svoite potrebi)

16. Faktor Q4 Napregnat (napnat, Relaksiran (miren, trom, nefrustriran,

razdrazliv, visoka tenzija) niska tenzija)

4
 KARAKTER I KARAKTERNI OSOBINI

Izrazot karakter vo psihologijata se upotrebuva vo pove}e razli~ni zna~ewa.

Ponekoga{ se izedna~uvaat poimite li~nost i karakter. Porano vo angliskata
psiholo{ka literatura izrazot karakter se upotrebuval kako zbir na site psihi~ki osobini
na nekoja li~nost. I denes vo nekoi literaturi terminot kakrakter se upotrebuva so ova
zna~ewe. Na primer Kre~mer, vo svoite dela vo koi zboruva za li~nosta (vo celina)
dava naslov Telesna konstitucija i karakter. I vo sovetskata literatura so ovoj termin
se ozna~uvaat najbitnite osobini na li~nosta koi davaat pe~at na celokupnoto negovo
odnesuvawe. Se pravat obidi da se napravi donekade razlika pome|u poimite li~nost i
karakter,no taa razlika ostanuva mnogu neodredena. Se smeta deka: li~nosta e {irok
poim, gi opfa}a site osobini na poedinecot;; karakterot e potesen poim koj gi opfa}a
bitnite osobini za nekoja li~nost, najkarakteristi~nite za poedinecot.
^esto izrazot karakter ozna~uva volja ili konativna osobina na ~ovekot, pa kako
osobini na karakterot se naveduvaat upornosta, odlu~nosta, doslednosta vo
odnesuvaweto, inicijativnost i sli~ni osobini. Nekoi najrani obidi na faktorska analiza
na li~nosta uka`uvaat na voqata kako karakterna osobina na ~ovekot. U{te vo 1915
godina eden istra`uva~ uka`uva{e na toa deka postoi t.n. W - faktor. Toj faktor,
spored nego, se gleda vo pogolemata ili pomala upornost vo zadovoluvaweto na
motivite.
Mnogu ~esto pod karakterni osobini se podrazbiraat takvi osobini koi poka`uvaat
karakteristi~no odnesuvawe na poedinecot so obzir na moralnite principi i moralnite
sfa}awa na odredeno dru{tvo, pa kako karakterni osobini se naveduvaat sebi~nost,
nesebi~nost, skromnost, svesnost, dobrina i sli~no. Kako karakterni osobini, zna~i, se
ozna~uvaat osobinite so koi se izrazuva pridr`uvawe ili nepridr`uvawe do odredeni
normi koi vladeat vo odredeno dru{tvo. Pogolem broja ameri~ki avtori smetaat deka
poradi toa {to so izrazot karakter se ozna~uva moralnata strana na li~nosta, toj termin
ne treba voop{to da so upotrebuva vo psihologijata. Ne e rabota na naukata, smetaat
tie, da ocenuva dali e nekoj moralan li ne. Toa mo`e da go pravi etikata i politikata, no
ne i psihologijata. Zatoa, spored nivnoto mislewe, terminot karakter e vi{ok vo
psiholo{kiot re~nik. Me|utoa, ako bi se upotrebuval toj izraz, smee da se upotrebuva
samo za ozna~uvawe na voqni osobini na ~ovekot.
Treba da se napomeni deka e mnogu te{ko da se odvojat voqniot i eti~ki moment.
Nekoj koj e dosleden ili energi~en prvenstveno e takov preku postapkite koi
dru{tvoto gi ocenuva i smeta za dru{tveno opravdani ili neopravdani postapki, kako
vredni ili bezvredni, moralni ili nemoralni. Ne postoi aktivnost sama za sebe. Za
ocenuvawe na poedina li~nost osobeno e va`no da se utvrdat onie osobini so koi se
izrazuva na~in na postapuvawe vo vrska so moralni principi. Vsu{nost, i onie avtori
koi go isfrlaat od upotreba terminot karakter vo psihologijata, bidej}i so nego se
ocenuva moralnata strana na li~nosta, zboruvaat za socijalnite stavovi, za socijalni
motivi i socijalni interesi na poedinecot, a ovie termini isto taka se odnesuvaat na t.n.
moralna strana na li~nosta.

5
 Pod karakterni osobini treba da se podrazbiraat pred se onie osobini koi se
manifestiraat vo vrska so eti~kite principi koi se odlika na odredeno dru{tvo, osobini
so koi se ocenuva odnesuvaweto na poedinecot kako pravilno ili nepravilno,
dru{tveno korisno ili {tetno, moralno ili nemoralno. Hrabrost, pla{livost, svesnost,
nesvenost, ~esnost - pretstavuvaat svojstva koi mo`at da se nare~at karakterni
svojstva. Pod karakter, zna~i, se podrazbira - kako {to i nekoi avtori zastapuvaat -
integriran sistem na osobini koi ovozmo`uvaat na poedinecot i pokraj preprekite da
postapuva na relativno dosleden na~in, i toa vo odnos na moralnite principi i
moralnite sva}awa na nekoe dru{tvo. Manifestirawe na osobinite kako {to se:
doslednost, upornost, energi~nost - koi obi~no ozna~uvaat karakterni osobini, gi
vklu~uvaat dvata spomenati momenta, i voljen i eti~ki. Ispolnuvaweto na ovie osobini
bara redovno sovladuvawe odredeni sebi~ni tendencii, odrekuvawe od zadovoluvawe
na nekoi sebi~ni motivi. Zatoa, vo karakterni osobini pokraj moralni osobini, se
vklu~uvaat i voljni osobini.
Vo sklad so ovie sva}awa e i razlikuvawe na vrstite na karakter koi se nao|aat vo
postarite psiholo{ki u~ebnici, a koi gi ima i denes ~esto vo sekojdnevniot `ivot. Se
zboruva za dobar i lo{ karakter i za cvrst i slab karakter. Dobar karakter bi imal
~ovekot koj se odlikuva so moralni osobini, a lo{ karakter ~ovek koj ne poseduva
takvi moralni osobini. Cvrst karakter bi imal onoj koj pokraj moralnite osobini
poseduva i energi~nost i upornost vo odnesuvaweto, a slab karakter onoj ~ovek koj
poseduva moralni osobini, no nema odlu~nost da gi primeni.
Ako se ima predvid deka so karakternite osobini se izrazuva sodr`inata na
odnesuvaweto na ~ovekot i se istaknuvaat celite kon koi toj se stremi, karakternite
osobini mo`at da se vbrojat, kako {to toa go pravat nekoi avtori, me|u dinami~ki ili
motivacioni osobini na li~nosta.
Deka osobinite koi se narekuvaat karakterni se odnesuvaat i na moralnite celi i
na voljnite osobini poka`uva i faktorskata analiza na motivite koja ja naveduva
Gilford. Toj na osnova na faktorskata analiza na dinami~kite osobini na li~nosta
razlikuva nekolku grupi faktori, koi toj gi narekuva potrebi vo vrska so
samoodlu~uvawe. Toa se potrebi vo koi doa|a do izraz streme`ot za samostojno
odlu~uvawe za svoite postapki. Osobinite preku koi se manifestiraat ovie potrebi
mo`e, spored Gilford, da se smetaat kako karakterni osobini. Spored nego, bi postoele
~etiri potrebi od ovoj vid:
1. Potreba za sloboda koja se manifestira vo `elbata za sloboda bez
ograni~uvawe, vo nastojuvaweto da se oslobodi od vkalapuvawe i vo
nastojuvawe ~ovekot da bide sloboden tvorec.
2. Potreba za svrtuvawe kon samiot sebe, tendencija ~ovekot da se potpri na
samiot sebesi - za razlika od nea sprotivno nastojuvawe za potpirawe na
drugite i sporeduvawe so drugite.
3. Nastojuvawe za prilagoduvawe na kulturata i vladea~kite obi~ai. Ova
nastojuvawe se manifestira vo prifa}awe na konvencionalni (vladea~ki)
eti~ki principi i nastojuvawe site da se pridr`uvaat do ovie principi. Tamu
kade ovaa potreba e razviena nema te`neewe za samostojno postapuvawe.

6
 Mesto toa, postoi te`neewe da se postapuva sprema op{tite usvoeni i
vladea~ki moralni principi. Potrebata za komformirawe se manifestira vo
nastojuvawe da se raboti svesno na sekoja rabota koja se obavuva, pa
makar i da ne se odobruvala celta poradi koja rabotata se prezema.
4. ^esnost, koja najop{to se ozna~uva kako izbegnuvawe da se la`i i
izneveruva. Ispituvawata vr{eni preku razli~ni zada~i (testovi), so koi e
proveruvano dali nekoj la`e ili izneveruva, poka`ale deka ispitanicite koi
ne la`ele pri izvr{uvaweto na edna zada~a, po pravilo, ne la`at i pri
izvr{uvaweto na drugite zada~i, kako i {to poka`ale deka za poedincite
postoi korelacija pome|u izbegnuvawe da se la`i i izbegnuvawe da se
izneveruva. Taa korelacija, vsu{nost, bila niska no sepak pozitivna. Pri
vakvi ispituvawa davani se na primer odredeni zada~i so strogi upatstva
deka zada~ata mora da se izvr{i so zatvoreni o~i. Me|utoa zada~ata
mo`ela da se izvr{i samo ako onaj koj ja izvr{uva skri{um poglednuva. Ili
pak se zadavani zada~i, da se napi{at na nekoj spisok site knigi koi
poedinecot gi pro~ital, a pokasno na odreden na~in se proveruva dali toj
navistina gi pro~ital tie knigi.

Koristena literatura:

 Kriminalisti~ka psihologija od prof. d-r Liljana Batkoska

 Psihologija li~nosti od d-r Nikola Rot
 Psihologija za gimnazisko obrazovanie
 Psihologija za medicinsko obrazovanie
 www.wikipedia.com
 Google prebaruvawa