KARAKTER Karakterot e psihi~ka osobina koja svoeto ime go dobiva od gr~kiot zbor Harahter, {to zna~i vtisnuvawe.

Toa e osobina(sklop na pove}e crti ili tendencii na li~nosta), koja prvensveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e i negovoto eti~ko deluvawe. Vo obi~niot govor mnogu ~esto se koristi ozna~uvawe ~ovek so cvrsti uveruvawa i naglasena individualnost, {to sekako ne mo`e da se prifati - od ednostavna pri~ina {to karakterot go otslikuva celokupniot zbir na psiholo{kite crti na odnesuvaweto na lu|eto, a ko mo`at da bidat i negativni i pozitivni. Postojat golemi razliki pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i zatoa ovoj termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost. Vakvata upotreba e karakteristi~na za amerikanskite psiholozi, pred se zaradi vlijanieto na bihejvioristite, koi karakterot go sfa}ale kako sinonim za odnesuvawe na li~nosta: na~in na odnesuvawe karakteristi~en za daden poedinec. Se razbira ima isklu~oci i vo amerikanskata psihologija vo odnos na sfa}aweto na karakterot, kako {to e na primer osnovniot pristap na Mek Dugal, Gordon i Kre~mer, koi go naglasuvaat volevite i dinami~kite elementi na karakterot. Evropskite psiholozi mnogu pove}e pravat precizno razgrani~uvawe na poimite karakter i li~nost. Evropskata psihologija go naglasuva ona {to e dlaboko vre`ano vo prirodata na ~ovekot so karakteristika na relativna nepromenlivost, {to ne mo`e da bide sinonim za li~nost, koj poim pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki osobini, pri {to karakterot e samo edna od niv. Sigmund Frojd, mnogu ~esto zboruva za strukturata na karakterot, no retko za li~nost. Vsu{nost, ”Frojd ja razvil ne samo prvata, tuku i najposlednata i najprodornata teorija za karakterot kako za sistem na tendencii koi stojat vo osnova na odnesuvaweto, no ne se identi~ni so nego.” Frojdovoto sfa}awe e dinami~ko i za da se sfati podobro, treba da se napravi sporedba pome|u osobinite na li~nosta i karakternite osobini. Osobinite na odnesuvaweto se opi{uvaat so pomo{ na aktivnostite koi gi nabquduva treta individua.

1

veli From.vo koja faza steknuva naviki i asimilira formi na odnesuvawe (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e semejstvoto): 2.ovoj termin go vospostavuva S. ~ie formirawe zapo~nuva vo detstvoto. Fundamentalniot karakteren sklop ne e edna karakterna osobina. analen (18-36 meseci) i genitalen ( od 3-ta do 6-ta godina . hrabriot vojnik motiviran od negovata ambicioznost. Pri toa. osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd vo odnos na karakterot. Jung (Karl Gustav Jung).vo koja faza se gradi odnosot kon drugite i kon sebesi (periodot koga ulogata na socijalizator ja prezema {koloto i dru{tvoto. kombiniraj}i ja svojata karakterologija so svojata teorija za libidoto. 1 2 . Erih From. a podocna se razvivaat nekolku vidovi karakteri: oralen (0-18 meseci). Vo procesot na `iveewe. }e poka`e hrabrost dokolku e dobro nagraden za toa. 1 Toj se obidel da ja objasni dinami~kata priroda karakternite osobini.so povtorna mo`nost za promena vo pubertetot).Spored Frojd. Izvor na energija e libidoto.G. tuku totalniot karakteren sklop. (na primer. ~ovekot se odnesuva kon svetot pominuvaj}i niz dve osnovni fazi: 1. libidoto ednostavno pretstavuvalo eden neposreden i posreden seksualen izraz. Podocna go pro{iruva zna~eweto na poimot libido. ne mu pridava zna~ewe na toa dali }e bide nagraden. eden iracionalen i intinktualen odreduva~ na svesnite i nesvesnite procesi. Proces na asimilacija . Frojd smeta deka preku karakterot se kanalizira energijata na individuata vo procesot na `iveewe. pri {to libidoto go smeta za izvor na energijata na karakterot. Toj ne go negira zna~eweto na libidoto. faktori koi go odreduvaat karakterot se nesvesnata i svesnata motivacija. koj {to poim go koristi i K. Bez razlika. Vojnikot koj e hrabar zaradi predadenosta kon idejata. Frojd. tuku vo specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovekot kon svetot. no i period Libidoto . koj vo tekot na svojata nau~na rabota ja menuval negovata upotreba. Proces na socijalizacija . From smeta deka fundamentalnata osnova na karakterot ne ja gleda vo razli~nite tipovi na organizacijata na libidoto. Vo ranite Frojdovi studii. libidoto pretstavuva poseben vid psihi~ka dinamika ili energija. Frojd naglasuva deka karakternata struktura na edna individua pretstavuva specifi~na forma preku koja nejzinata energija se kanalizira vo procesot na `iveewe. me| utoa ne gi naglasuva specifi~nite formi na odnesuvawe na ~ovekot kon svetot. tuku dali }e se ostvari idejata).

Pri toa. orientacijata na qubov i razum i t. Marij obrazlo`uva 12 viscerogeni i 28 psihogeni motivi koi produciraat soodvetni manifestni karakterni osobini. tuku moralot na li~nosta. Pri toa. Marij (H. go prifa}a Frojdovoto sfa}awe za zavisnosta na karakterot od svesnata i nesvesnata motivacija. Teofrast go zapi{uva vo skicite. Zna~i. orientacija na ~uvawe. Vo prodol`enie izlo`eni se nekolku od niv: 3 . pripa|aat na grupata produktivni karakterni orientacii. I dvete se so~ineti od pove}e specifi~ni karakterni orientacii: orientacija na primawe.A. poa|a od t. a delovnata orientacija. skici na karakter. From karakternite osobini gi grupira vo dve golemi grupi na karakterni orientacii: 1. vo svojata rasprava za karakterot..koga poedinecot ne e pove}e vo uloga na prima~ na poraki. za koi e karakteristi~no opi{uvawe na negativni formi na karakter. produktivni orientacii. neproduktivni orientacii i 2. Murray). From go definira karakterot kako relativno trajna forma vo koja ~ovekovata energija se naso~uva vo procesot na asimilacija i socijalizacija. karakteristi~ni za neproduktivnite karakterni orientacii. pri {to sekoja skica zapo~nuva so kratka definicija za dominantna crta i prodol`uva so tipi~ni primeri kako taa crta se manifestira. Olport smeta deka karakterot e zna~ajno obele`je za edna individua. Olport. taka {to go definira kako splet na crti i stil na `iveewe. Do denes se za~uvani okolu triesetina skici. toj se obiduva da doka`e deka karakterot ne e ni{to drugo.r. Toj dava lista na motivi. orientacija na menuvawe i t. tuku e vo uloga na ispra}a~ na poraki). odnosno nejzinoto vrednuvawe od okolinata. G.n. koi gi zapi{al Teofrast (u~enik na Aristotel). Dolgogodi{noto nabquduvawe na odnesuvaweto na lu|eto vo razli~ni situacii.n. voobrazen. Isto taka. sekoja skica pretstavuva posebna karakterna osobina: skr`avec.n. a za sekoj dava primer za odnesuvaweto na poedinecot. Olport smeta deka ovaa povrzanost na karakterot i moralot ne ja prifa}aat onie psiholozi koi sakaat vistinskata struktura i funkcioniraweto na li~nosta da ostanat oslobodeni od sudovite za moralnata prifatenost.n. poro~en i t.

6. na~inot na zboruvawe i oblekuvawe. na no na So ili • • Vo psihologijata zazemaat zna~ajno mesto i istra`uvawata Katel (R. zaveduvawe. koi ne se odnesuvaat konkretno na karakterot. emocionalno stabilen. Faktor V Pove}e inteligenten Pomalku inteligenten (pomalku (sposoben za apstraktno sposoben za apstraktno razmisluvawe) razmisluvawe) 3. Mu se voshituva i go podr`uva superiorniot. zanesuvawe) Bezgri`en Trezven sklon kon mol~eliv) se konformira. Faktor S Emocionalno stabilen( Podlo`en na ~uvstva (pomalku ja prifa}a realnosta. gi prifa}a obi~aite i pravilata. nagraduva i moli. gi Pomalku sovesen (sam sebesi po~ituva propisite. skalata koja podocna ja konstruira se odnesuva na procenuvawe dominantnite karakterni crti. da zabavuva i da gi {okira drugite. 4 . posilen zakon. poslaba sila na egoto) 4. Pokoruvawe: sorabotuva so drugite. uveruvawe ili nareduvawe. Potpa|a pod vlijanie na drugite. faktori. Faktor E Samosvesen Pokoren (blag. Egzibicija: nastojuva da impresionira. (agresiven. ozbilen. me|usebno relativno nezavisni: 1. Da se kontroliraat drugite so sugestija. vizuelno i auditivno. Saka da vladee so konverzacijata i da vodi glaven zbor. Faktor F (lekomislen. preo|a preku obvrski. Privlekuva vnimanie so gestovi. Faktor G Sovesen (postojan. vesel. Saka da bide zapazen od drugite. Pofaluva. Cattell).• Dominacija: da se diktira ili dirigira so drugite. Gi ograni~uva drugite i im zabranuva. nezavisen. uporen. primena na faktorskata analiza se dobiva od 16-21 faktori dimenzii. Faktor A Otvoren (srde~en Rezerviran (povle~en. ladnokrven. (razborit. Saka da fascinira. kriti~en. lesno se pogolema sila na egoto) vozbuduva. submisiven) dominten) 5. spokoen) laden) 2. Popu{ta. ili kako {to toj gi narekuva.

niska tenzija) KARAKTER I KARAKTERNI OSOBINI 5 . Faktor I Ne`en (zavisen. snaodliv. Faktor O Zagri`en Spokoen (siguren . probiven) sentimentalen) prostodu{en. utvrdenite idei) liberalen. Faktor Q4 Napregnat (napnat. Faktor Q1 Sklon kon Konzervativen eksperimentirawe (kriti~en. 9. Faktor L Somni~av Doverliv (prilagodliv. boemski) konvencionalen. Relaksiran (miren. razdrazliv. 12.superego) poslab superego) 7. (tvrdokoren. samokontrola) kontrolira Se potpira na slu~aj jaka (neformalen. (ve{t. te{ko mo`e da se prifa}a se) izla`e) lesno 10. Faktor M Imaginativen (bez Prakti~en (gri`liv. na drugi. bara Grub (se potpira za{tita. zavisen od nadvore{nata realnost) 11. gri`liv. gi sledi svoite potrebi) 16. trom. Faktor N Presmetan Iskren (priroden. spontan) 8. gi slu{a drugite. neureden. sklup~en) inhibicii. veruva vo (voznemiren. Faktor Q2 Dovolen sam na Zavisen od grupata (se potpira sebesi (sklo sam da odlu~uva. sklon kon sebe. samostoen) nesamostoen) 15 Faktor S3 Se (samodiscipliiniran. visoka tenzija) nefrustriran. radikalen) (gi po~ituva 14. Faktor N Preptpriem~iv (bez Pla{liv (vozdr`an. ~uvstvitelen) realisti~en) na sebe.re~it. smisol za prakti~no. miren) ~uvstvo na vina) 13.

gi opfa}a site osobini na poedinecot. Pogolem broja ameri~ki avtori smetaat deka poradi toa {to so izrazot karakter se ozna~uva moralnata strana na li~nosta. ako bi se upotrebuval toj izraz. Ne postoi aktivnost sama za 6 . Me|utoa. Kako karakterni osobini. Toj faktor. odlu~nosta. I vo sovetskata literatura so ovoj termin se ozna~uvaat najbitnite osobini na li~nosta koi davaat pe~at na celokupnoto negovo odnesuvawe. smetaat tie. spored nivnoto mislewe. Se pravat obidi da se napravi donekade razlika pome| u poimite li~nost i karakter. vo svoite dela vo koi zboruva za li~nosta (vo celina) dava naslov Telesna konstitucija i karakter. skromnost. pa kako osobini na karakterot se naveduvaat upornosta. no ne i psihologijata. ^esto izrazot karakter ozna~uva volja ili konativna osobina na ~ovekot. pa kako karakterni osobini se naveduvaat sebi~nost. najkarakteristi~nite za poedinecot. kako vredni ili bezvredni. Nekoi najrani obidi na faktorska analiza na li~nosta uka`uvaat na voqata kako karakterna osobina na ~ovekot. zna~i. Ne e rabota na naukata. Zatoa..Izrazot karakter vo psihologijata se upotrebuva vo pove}e razli~ni zna~ewa. se ozna~uvaat osobinite so koi se izrazuva pridr`uvawe ili nepridr`uvawe do odredeni normi koi vladeat vo odredeno dru{tvo. Treba da se napomeni deka e mnogu te{ko da se odvojat voqniot i eti~ki moment. Na primer Kre~mer. nesebi~nost. terminot karakter e vi{ok vo psiholo{kiot re~nik. se gleda vo pogolemata ili pomala upornost vo zadovoluvaweto na motivite. Toa mo`e da go pravi etikata i politikata.no taa razlika ostanuva mnogu neodredena. Nekoj koj e dosleden ili energi~en prvenstveno e takov preku postapkite koi dru{tvoto gi ocenuva i smeta za dru{tveno opravdani ili neopravdani postapki. Ponekoga{ se izedna~uvaat poimite li~nost i karakter. karakterot e potesen poim koj gi opfa}a bitnite osobini za nekoja li~nost.n. moralni ili nemoralni. svesnost. U{te vo 1915 godina eden istra`uva~ uka`uva{e na toa deka postoi t. spored nego. I denes vo nekoi literaturi terminot kakrakter se upotrebuva so ova zna~ewe. Mnogu ~esto pod karakterni osobini se podrazbiraat takvi osobini koi poka`uvaat karakteristi~no odnesuvawe na poedinecot so obzir na moralnite principi i moralnite sfa}awa na odredeno dru{tvo. Porano vo angliskata psiholo{ka literatura izrazot karakter se upotrebuval kako zbir na site psihi~ki osobini na nekoja li~nost. inicijativnost i sli~ni osobini. da ocenuva dali e nekoj moralan li ne. doslednosta vo odnesuvaweto. dobrina i sli~no. W faktor. Se smeta deka: li~nosta e {irok poim. smee da se upotrebuva samo za ozna~uvawe na voqni osobini na ~ovekot. toj termin ne treba voop{to da so upotrebuva vo psihologijata.

Deka osobinite koi se narekuvaat karakterni se odnesuvaat i na moralnite celi i na voljnite osobini poka`uva i faktorskata analiza na motivite koja ja naveduva Gilford. no nema odlu~nost da gi primeni. moralna strana na li~nosta. Zatoa. Ako se ima predvid deka so karakternite osobini se izrazuva sodr`inata na odnesuvaweto na ~ovekot i se istaknuvaat celite kon koi toj se stremi. a koi gi ima i denes ~esto vo sekojdnevniot `ivot.sebe. Pod karakterni osobini treba da se podrazbiraat pred se onie osobini koi se manifestiraat vo vrska so eti~kite principi koi se odlika na odredeno dru{tvo. Se zboruva za dobar i lo{ karakter i za cvrst i slab karakter. Manifestirawe na osobinite kako {to se: doslednost. svesnost. osobini so koi se ocenuva odnesuvaweto na poedinecot kako pravilno ili nepravilno. energi~nost .n. moralno ili nemoralno.pretstavuvaat svojstva koi mo`at da se nare~at karakterni svojstva. a ovie termini isto taka se odnesuvaat na t. i voljen i eti~ki. me|u dinami~ki ili motivacioni osobini na li~nosta. Ispolnuvaweto na ovie osobini bara redovno sovladuvawe odredeni sebi~ni tendencii. 7 . Vo sklad so ovie sva}awa e i razlikuvawe na vrstite na karakter koi se nao|aat vo postarite psiholo{ki u~ebnici. ~esnost . Dobar karakter bi imal ~ovekot koj se odlikuva so moralni osobini. odrekuvawe od zadovoluvawe na nekoi sebi~ni motivi. Vsu{nost. dru{tveno korisno ili {tetno. kako {to toa go pravat nekoi avtori. zboruvaat za socijalnite stavovi. Cvrst karakter bi imal onoj koj pokraj moralnite osobini poseduva i energi~nost i upornost vo odnesuvaweto.koi obi~no ozna~uvaat karakterni osobini. se podrazbira kako {to i nekoi avtori zastapuvaat . Toj na osnova na faktorskata analiza na dinami~kite osobini na li~nosta razlikuva nekolku grupi faktori. koi toj gi narekuva potrebi vo vrska so samoodlu~uvawe. karakternite osobini mo`at da se vbrojat. nesvenost. se vklu~uvaat i voljni osobini. upornost. za socijalni motivi i socijalni interesi na poedinecot. bidej}i so nego se ocenuva moralnata strana na li~nosta. a slab karakter onoj ~ovek koj poseduva moralni osobini. gi vklu~uvaat dvata spomenati momenta.integriran sistem na osobini koi ovozmo`uvaat na poedinecot i pokraj preprekite da postapuva na relativno dosleden na~in. i onie avtori koi go isfrlaat od upotreba terminot karakter vo psihologijata. vo karakterni osobini pokraj moralni osobini. i toa vo odnos na moralnite principi i moralnite sva}awa na nekoe dru{tvo. zna~i. a lo{ karakter ~ovek koj ne poseduva takvi moralni osobini. Pod karakter. pla{livost. Hrabrost. Za ocenuvawe na poedina li~nost osobeno e va`no da se utvrdat onie osobini so koi se izrazuva na~in na postapuvawe vo vrska so moralni principi.

kako i {to poka`ale deka za poedincite postoi korelacija pome|u izbegnuvawe da se la`i i izbegnuvawe da se izneveruva. Osobinite preku koi se manifestiraat ovie potrebi mo`e. da se smetaat kako karakterni osobini. Pri vakvi ispituvawa davani se na primer odredeni zada~i so strogi upatstva deka zada~ata mora da se izvr{i so zatvoreni o~i.Toa se potrebi vo koi doa|a do izraz streme`ot za samostojno odlu~uvawe za svoite postapki. bi postoele ~etiri potrebi od ovoj vid: 1. a pokasno na odreden na~in se proveruva dali toj navistina gi pro~ital tie knigi. po pravilo. Potreba za sloboda koja se manifestira vo `elbata za sloboda bez ograni~uvawe. Mesto toa. koja najop{to se ozna~uva kako izbegnuvawe da se la`i i izneveruva. Taa korelacija. vsu{nost. da se napi{at na nekoj spisok site knigi koi poedinecot gi pro~ital. pa makar i da ne se odobruvala celta poradi koja rabotata se prezema. Nastojuvawe za prilagoduvawe na kulturata i vladea~kite obi~ai. 4. Spored nego. spored Gilford. tendencija ~ovekot da se potpri na samiot sebesi . vo nastojuvaweto da se oslobodi od vkalapuvawe i vo nastojuvawe ~ovekot da bide sloboden tvorec. Ova nastojuvawe se manifestira vo prifa}awe na konvencionalni (vladea~ki) eti~ki principi i nastojuvawe site da se pridr`uvaat do ovie principi. ne la`at i pri izvr{uvaweto na drugite zada~i. 3.za razlika od nea sprotivno nastojuvawe za potpirawe na drugite i sporeduvawe so drugite. bila niska no sepak pozitivna. Ispituvawata vr{eni preku razli~ni zada~i (testovi). Ili pak se zadavani zada~i. postoi te`neewe da se postapuva sprema op{tite usvoeni i vladea~ki moralni principi. Potreba za svrtuvawe kon samiot sebe. 8 . poka`ale deka ispitanicite koi ne la`ele pri izvr{uvaweto na edna zada~a. so koi e proveruvano dali nekoj la`e ili izneveruva. Tamu kade ovaa potreba e razviena nema te`neewe za samostojno postapuvawe. Potrebata za komformirawe se manifestira vo nastojuvawe da se raboti svesno na sekoja rabota koja se obavuva. 2. Me|utoa zada~ata mo`ela da se izvr{i samo ako onaj koj ja izvr{uva skri{um poglednuva. ^esnost.

com Google prebaruvawa 9 . d-r Liljana Batkoska Psihologija li~nosti od d-r Nikola Rot Psihologija za gimnazisko obrazovanie Psihologija za medicinsko obrazovanie www.Koristena literatura: • • • • • • Kriminalisti~ka psihologija od prof.wikipedia.