KARAKTER Karakterot e psihi~ka osobina koja svoeto ime go dobiva od gr~kiot zbor Harahter, {to zna~i vtisnuvawe.

Toa e osobina(sklop na pove}e crti ili tendencii na li~nosta), koja prvensveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e i negovoto eti~ko deluvawe. Vo obi~niot govor mnogu ~esto se koristi ozna~uvawe ~ovek so cvrsti uveruvawa i naglasena individualnost, {to sekako ne mo`e da se prifati - od ednostavna pri~ina {to karakterot go otslikuva celokupniot zbir na psiholo{kite crti na odnesuvaweto na lu|eto, a ko mo`at da bidat i negativni i pozitivni. Postojat golemi razliki pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i zatoa ovoj termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost. Vakvata upotreba e karakteristi~na za amerikanskite psiholozi, pred se zaradi vlijanieto na bihejvioristite, koi karakterot go sfa}ale kako sinonim za odnesuvawe na li~nosta: na~in na odnesuvawe karakteristi~en za daden poedinec. Se razbira ima isklu~oci i vo amerikanskata psihologija vo odnos na sfa}aweto na karakterot, kako {to e na primer osnovniot pristap na Mek Dugal, Gordon i Kre~mer, koi go naglasuvaat volevite i dinami~kite elementi na karakterot. Evropskite psiholozi mnogu pove}e pravat precizno razgrani~uvawe na poimite karakter i li~nost. Evropskata psihologija go naglasuva ona {to e dlaboko vre`ano vo prirodata na ~ovekot so karakteristika na relativna nepromenlivost, {to ne mo`e da bide sinonim za li~nost, koj poim pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki osobini, pri {to karakterot e samo edna od niv. Sigmund Frojd, mnogu ~esto zboruva za strukturata na karakterot, no retko za li~nost. Vsu{nost, ”Frojd ja razvil ne samo prvata, tuku i najposlednata i najprodornata teorija za karakterot kako za sistem na tendencii koi stojat vo osnova na odnesuvaweto, no ne se identi~ni so nego.” Frojdovoto sfa}awe e dinami~ko i za da se sfati podobro, treba da se napravi sporedba pome|u osobinite na li~nosta i karakternite osobini. Osobinite na odnesuvaweto se opi{uvaat so pomo{ na aktivnostite koi gi nabquduva treta individua.

1

Proces na socijalizacija . no i period Libidoto . 1 Toj se obidel da ja objasni dinami~kata priroda karakternite osobini. libidoto ednostavno pretstavuvalo eden neposreden i posreden seksualen izraz. kombiniraj}i ja svojata karakterologija so svojata teorija za libidoto.so povtorna mo`nost za promena vo pubertetot). 1 2 . Izvor na energija e libidoto. From smeta deka fundamentalnata osnova na karakterot ne ja gleda vo razli~nite tipovi na organizacijata na libidoto. eden iracionalen i intinktualen odreduva~ na svesnite i nesvesnite procesi. tuku totalniot karakteren sklop. Fundamentalniot karakteren sklop ne e edna karakterna osobina. Podocna go pro{iruva zna~eweto na poimot libido. faktori koi go odreduvaat karakterot se nesvesnata i svesnata motivacija.vo koja faza steknuva naviki i asimilira formi na odnesuvawe (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e semejstvoto): 2. ~ovekot se odnesuva kon svetot pominuvaj}i niz dve osnovni fazi: 1. analen (18-36 meseci) i genitalen ( od 3-ta do 6-ta godina . ~ie formirawe zapo~nuva vo detstvoto. Frojd. Pri toa. libidoto pretstavuva poseben vid psihi~ka dinamika ili energija.vo koja faza se gradi odnosot kon drugite i kon sebesi (periodot koga ulogata na socijalizator ja prezema {koloto i dru{tvoto. Vo ranite Frojdovi studii. (na primer. Bez razlika. Jung (Karl Gustav Jung).ovoj termin go vospostavuva S. tuku dali }e se ostvari idejata). osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd vo odnos na karakterot. koj {to poim go koristi i K. Toj ne go negira zna~eweto na libidoto. me| utoa ne gi naglasuva specifi~nite formi na odnesuvawe na ~ovekot kon svetot. Frojd naglasuva deka karakternata struktura na edna individua pretstavuva specifi~na forma preku koja nejzinata energija se kanalizira vo procesot na `iveewe. a podocna se razvivaat nekolku vidovi karakteri: oralen (0-18 meseci). Proces na asimilacija . tuku vo specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovekot kon svetot. ne mu pridava zna~ewe na toa dali }e bide nagraden.G.Spored Frojd. Vojnikot koj e hrabar zaradi predadenosta kon idejata. koj vo tekot na svojata nau~na rabota ja menuval negovata upotreba. veli From. Erih From. hrabriot vojnik motiviran od negovata ambicioznost. pri {to libidoto go smeta za izvor na energijata na karakterot. }e poka`e hrabrost dokolku e dobro nagraden za toa. Vo procesot na `iveewe. Frojd smeta deka preku karakterot se kanalizira energijata na individuata vo procesot na `iveewe.

Olport smeta deka karakterot e zna~ajno obele`je za edna individua. vo svojata rasprava za karakterot. Murray). Zna~i.n. a delovnata orientacija. tuku moralot na li~nosta. orientacija na ~uvawe. Toj dava lista na motivi. Marij (H. neproduktivni orientacii i 2. sekoja skica pretstavuva posebna karakterna osobina: skr`avec. G. pripa|aat na grupata produktivni karakterni orientacii.n. orientacija na menuvawe i t. taka {to go definira kako splet na crti i stil na `iveewe. koi gi zapi{al Teofrast (u~enik na Aristotel). Dolgogodi{noto nabquduvawe na odnesuvaweto na lu|eto vo razli~ni situacii. a za sekoj dava primer za odnesuvaweto na poedinecot. poro~en i t. Pri toa. From karakternite osobini gi grupira vo dve golemi grupi na karakterni orientacii: 1. odnosno nejzinoto vrednuvawe od okolinata. From go definira karakterot kako relativno trajna forma vo koja ~ovekovata energija se naso~uva vo procesot na asimilacija i socijalizacija. Olport. Do denes se za~uvani okolu triesetina skici. skici na karakter. voobrazen.n. Olport smeta deka ovaa povrzanost na karakterot i moralot ne ja prifa}aat onie psiholozi koi sakaat vistinskata struktura i funkcioniraweto na li~nosta da ostanat oslobodeni od sudovite za moralnata prifatenost. toj se obiduva da doka`e deka karakterot ne e ni{to drugo. karakteristi~ni za neproduktivnite karakterni orientacii.. tuku e vo uloga na ispra}a~ na poraki). poa|a od t. Vo prodol`enie izlo`eni se nekolku od niv: 3 . Isto taka.A. za koi e karakteristi~no opi{uvawe na negativni formi na karakter.r. Pri toa. go prifa}a Frojdovoto sfa}awe za zavisnosta na karakterot od svesnata i nesvesnata motivacija. I dvete se so~ineti od pove}e specifi~ni karakterni orientacii: orientacija na primawe.koga poedinecot ne e pove}e vo uloga na prima~ na poraki.n. pri {to sekoja skica zapo~nuva so kratka definicija za dominantna crta i prodol`uva so tipi~ni primeri kako taa crta se manifestira. produktivni orientacii. orientacijata na qubov i razum i t. Marij obrazlo`uva 12 viscerogeni i 28 psihogeni motivi koi produciraat soodvetni manifestni karakterni osobini. Teofrast go zapi{uva vo skicite.

Privlekuva vnimanie so gestovi. zaveduvawe. Pofaluva. Faktor S Emocionalno stabilen( Podlo`en na ~uvstva (pomalku ja prifa}a realnosta. Cattell). skalata koja podocna ja konstruira se odnesuva na procenuvawe dominantnite karakterni crti. Saka da bide zapazen od drugite. Faktor G Sovesen (postojan. da zabavuva i da gi {okira drugite. Faktor E Samosvesen Pokoren (blag. uporen. emocionalno stabilen. kriti~en. Saka da fascinira. 4 . Pokoruvawe: sorabotuva so drugite. Faktor V Pove}e inteligenten Pomalku inteligenten (pomalku (sposoben za apstraktno sposoben za apstraktno razmisluvawe) razmisluvawe) 3. 6. Potpa|a pod vlijanie na drugite. ladnokrven. lesno se pogolema sila na egoto) vozbuduva. Da se kontroliraat drugite so sugestija. koi ne se odnesuvaat konkretno na karakterot. (agresiven. vizuelno i auditivno. primena na faktorskata analiza se dobiva od 16-21 faktori dimenzii. Faktor F (lekomislen. na~inot na zboruvawe i oblekuvawe. submisiven) dominten) 5.• Dominacija: da se diktira ili dirigira so drugite. Mu se voshituva i go podr`uva superiorniot. preo|a preku obvrski. Saka da vladee so konverzacijata i da vodi glaven zbor. posilen zakon. na no na So ili • • Vo psihologijata zazemaat zna~ajno mesto i istra`uvawata Katel (R. zanesuvawe) Bezgri`en Trezven sklon kon mol~eliv) se konformira. me|usebno relativno nezavisni: 1. ozbilen. Egzibicija: nastojuva da impresionira. Faktor A Otvoren (srde~en Rezerviran (povle~en. vesel. ili kako {to toj gi narekuva. poslaba sila na egoto) 4. gi prifa}a obi~aite i pravilata. nezavisen. Popu{ta. spokoen) laden) 2. uveruvawe ili nareduvawe. faktori. gi Pomalku sovesen (sam sebesi po~ituva propisite. nagraduva i moli. Gi ograni~uva drugite i im zabranuva. (razborit.

gi sledi svoite potrebi) 16. 9.superego) poslab superego) 7. Faktor O Zagri`en Spokoen (siguren . (ve{t. bara Grub (se potpira za{tita. boemski) konvencionalen. na drugi. (tvrdokoren. snaodliv. Faktor Q2 Dovolen sam na Zavisen od grupata (se potpira sebesi (sklo sam da odlu~uva. ~uvstvitelen) realisti~en) na sebe. neureden. Faktor L Somni~av Doverliv (prilagodliv. Faktor I Ne`en (zavisen. Faktor Q4 Napregnat (napnat. samokontrola) kontrolira Se potpira na slu~aj jaka (neformalen. Faktor M Imaginativen (bez Prakti~en (gri`liv. zavisen od nadvore{nata realnost) 11. Faktor Q1 Sklon kon Konzervativen eksperimentirawe (kriti~en. Faktor N Presmetan Iskren (priroden. sklup~en) inhibicii. te{ko mo`e da se prifa}a se) izla`e) lesno 10. gri`liv. veruva vo (voznemiren. sklon kon sebe.re~it. Relaksiran (miren. niska tenzija) KARAKTER I KARAKTERNI OSOBINI 5 . trom. visoka tenzija) nefrustriran. radikalen) (gi po~ituva 14. spontan) 8. Faktor N Preptpriem~iv (bez Pla{liv (vozdr`an. razdrazliv. 12. utvrdenite idei) liberalen. probiven) sentimentalen) prostodu{en. miren) ~uvstvo na vina) 13. gi slu{a drugite. smisol za prakti~no. samostoen) nesamostoen) 15 Faktor S3 Se (samodiscipliiniran.

svesnost. doslednosta vo odnesuvaweto.Izrazot karakter vo psihologijata se upotrebuva vo pove}e razli~ni zna~ewa. nesebi~nost. inicijativnost i sli~ni osobini. I vo sovetskata literatura so ovoj termin se ozna~uvaat najbitnite osobini na li~nosta koi davaat pe~at na celokupnoto negovo odnesuvawe. moralni ili nemoralni. U{te vo 1915 godina eden istra`uva~ uka`uva{e na toa deka postoi t. Ponekoga{ se izedna~uvaat poimite li~nost i karakter. karakterot e potesen poim koj gi opfa}a bitnite osobini za nekoja li~nost. skromnost. Ne e rabota na naukata. no ne i psihologijata. smetaat tie. Me|utoa. ^esto izrazot karakter ozna~uva volja ili konativna osobina na ~ovekot. vo svoite dela vo koi zboruva za li~nosta (vo celina) dava naslov Telesna konstitucija i karakter. zna~i. najkarakteristi~nite za poedinecot. toj termin ne treba voop{to da so upotrebuva vo psihologijata. se ozna~uvaat osobinite so koi se izrazuva pridr`uvawe ili nepridr`uvawe do odredeni normi koi vladeat vo odredeno dru{tvo. dobrina i sli~no. Se pravat obidi da se napravi donekade razlika pome| u poimite li~nost i karakter.n. se gleda vo pogolemata ili pomala upornost vo zadovoluvaweto na motivite. Nekoj koj e dosleden ili energi~en prvenstveno e takov preku postapkite koi dru{tvoto gi ocenuva i smeta za dru{tveno opravdani ili neopravdani postapki. Porano vo angliskata psiholo{ka literatura izrazot karakter se upotrebuval kako zbir na site psihi~ki osobini na nekoja li~nost. da ocenuva dali e nekoj moralan li ne. spored nego. Kako karakterni osobini. Toa mo`e da go pravi etikata i politikata. kako vredni ili bezvredni. terminot karakter e vi{ok vo psiholo{kiot re~nik. Se smeta deka: li~nosta e {irok poim. Toj faktor. gi opfa}a site osobini na poedinecot. W faktor. Mnogu ~esto pod karakterni osobini se podrazbiraat takvi osobini koi poka`uvaat karakteristi~no odnesuvawe na poedinecot so obzir na moralnite principi i moralnite sfa}awa na odredeno dru{tvo. pa kako karakterni osobini se naveduvaat sebi~nost. I denes vo nekoi literaturi terminot kakrakter se upotrebuva so ova zna~ewe. Pogolem broja ameri~ki avtori smetaat deka poradi toa {to so izrazot karakter se ozna~uva moralnata strana na li~nosta. pa kako osobini na karakterot se naveduvaat upornosta. Zatoa. odlu~nosta. Na primer Kre~mer.. Treba da se napomeni deka e mnogu te{ko da se odvojat voqniot i eti~ki moment.no taa razlika ostanuva mnogu neodredena. smee da se upotrebuva samo za ozna~uvawe na voqni osobini na ~ovekot. Ne postoi aktivnost sama za 6 . Nekoi najrani obidi na faktorska analiza na li~nosta uka`uvaat na voqata kako karakterna osobina na ~ovekot. spored nivnoto mislewe. ako bi se upotrebuval toj izraz.

moralno ili nemoralno. za socijalni motivi i socijalni interesi na poedinecot. pla{livost. kako {to toa go pravat nekoi avtori. zna~i. se podrazbira kako {to i nekoi avtori zastapuvaat . Se zboruva za dobar i lo{ karakter i za cvrst i slab karakter. Pod karakter. Zatoa. me|u dinami~ki ili motivacioni osobini na li~nosta. Za ocenuvawe na poedina li~nost osobeno e va`no da se utvrdat onie osobini so koi se izrazuva na~in na postapuvawe vo vrska so moralni principi. ~esnost . Vo sklad so ovie sva}awa e i razlikuvawe na vrstite na karakter koi se nao|aat vo postarite psiholo{ki u~ebnici.n. upornost. bidej}i so nego se ocenuva moralnata strana na li~nosta. nesvenost. se vklu~uvaat i voljni osobini. zboruvaat za socijalnite stavovi. Vsu{nost. energi~nost .sebe. no nema odlu~nost da gi primeni. i voljen i eti~ki. osobini so koi se ocenuva odnesuvaweto na poedinecot kako pravilno ili nepravilno. a slab karakter onoj ~ovek koj poseduva moralni osobini. koi toj gi narekuva potrebi vo vrska so samoodlu~uvawe. odrekuvawe od zadovoluvawe na nekoi sebi~ni motivi. Cvrst karakter bi imal onoj koj pokraj moralnite osobini poseduva i energi~nost i upornost vo odnesuvaweto.pretstavuvaat svojstva koi mo`at da se nare~at karakterni svojstva. gi vklu~uvaat dvata spomenati momenta. svesnost. Manifestirawe na osobinite kako {to se: doslednost. Hrabrost. Toj na osnova na faktorskata analiza na dinami~kite osobini na li~nosta razlikuva nekolku grupi faktori. a lo{ karakter ~ovek koj ne poseduva takvi moralni osobini. Deka osobinite koi se narekuvaat karakterni se odnesuvaat i na moralnite celi i na voljnite osobini poka`uva i faktorskata analiza na motivite koja ja naveduva Gilford. Dobar karakter bi imal ~ovekot koj se odlikuva so moralni osobini.integriran sistem na osobini koi ovozmo`uvaat na poedinecot i pokraj preprekite da postapuva na relativno dosleden na~in. a ovie termini isto taka se odnesuvaat na t. dru{tveno korisno ili {tetno. i toa vo odnos na moralnite principi i moralnite sva}awa na nekoe dru{tvo. Pod karakterni osobini treba da se podrazbiraat pred se onie osobini koi se manifestiraat vo vrska so eti~kite principi koi se odlika na odredeno dru{tvo. 7 . vo karakterni osobini pokraj moralni osobini. a koi gi ima i denes ~esto vo sekojdnevniot `ivot.koi obi~no ozna~uvaat karakterni osobini. karakternite osobini mo`at da se vbrojat. i onie avtori koi go isfrlaat od upotreba terminot karakter vo psihologijata. Ispolnuvaweto na ovie osobini bara redovno sovladuvawe odredeni sebi~ni tendencii. Ako se ima predvid deka so karakternite osobini se izrazuva sodr`inata na odnesuvaweto na ~ovekot i se istaknuvaat celite kon koi toj se stremi. moralna strana na li~nosta.

vo nastojuvaweto da se oslobodi od vkalapuvawe i vo nastojuvawe ~ovekot da bide sloboden tvorec. Osobinite preku koi se manifestiraat ovie potrebi mo`e. ne la`at i pri izvr{uvaweto na drugite zada~i. tendencija ~ovekot da se potpri na samiot sebesi . Ili pak se zadavani zada~i. ^esnost. Taa korelacija. spored Gilford. Spored nego. Ova nastojuvawe se manifestira vo prifa}awe na konvencionalni (vladea~ki) eti~ki principi i nastojuvawe site da se pridr`uvaat do ovie principi. so koi e proveruvano dali nekoj la`e ili izneveruva. pa makar i da ne se odobruvala celta poradi koja rabotata se prezema. da se smetaat kako karakterni osobini. 3. Pri vakvi ispituvawa davani se na primer odredeni zada~i so strogi upatstva deka zada~ata mora da se izvr{i so zatvoreni o~i. da se napi{at na nekoj spisok site knigi koi poedinecot gi pro~ital. Tamu kade ovaa potreba e razviena nema te`neewe za samostojno postapuvawe. Mesto toa. Potreba za svrtuvawe kon samiot sebe. 4. a pokasno na odreden na~in se proveruva dali toj navistina gi pro~ital tie knigi. Me|utoa zada~ata mo`ela da se izvr{i samo ako onaj koj ja izvr{uva skri{um poglednuva. po pravilo. koja najop{to se ozna~uva kako izbegnuvawe da se la`i i izneveruva. postoi te`neewe da se postapuva sprema op{tite usvoeni i vladea~ki moralni principi. Potrebata za komformirawe se manifestira vo nastojuvawe da se raboti svesno na sekoja rabota koja se obavuva. Nastojuvawe za prilagoduvawe na kulturata i vladea~kite obi~ai. bi postoele ~etiri potrebi od ovoj vid: 1. bila niska no sepak pozitivna. 8 .Toa se potrebi vo koi doa|a do izraz streme`ot za samostojno odlu~uvawe za svoite postapki. Ispituvawata vr{eni preku razli~ni zada~i (testovi). vsu{nost. Potreba za sloboda koja se manifestira vo `elbata za sloboda bez ograni~uvawe. poka`ale deka ispitanicite koi ne la`ele pri izvr{uvaweto na edna zada~a. kako i {to poka`ale deka za poedincite postoi korelacija pome|u izbegnuvawe da se la`i i izbegnuvawe da se izneveruva.za razlika od nea sprotivno nastojuvawe za potpirawe na drugite i sporeduvawe so drugite. 2.

Koristena literatura: • • • • • • Kriminalisti~ka psihologija od prof.com Google prebaruvawa 9 . d-r Liljana Batkoska Psihologija li~nosti od d-r Nikola Rot Psihologija za gimnazisko obrazovanie Psihologija za medicinsko obrazovanie www.wikipedia.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful