P. 1
KARAKTER

KARAKTER

|Views: 272|Likes:

More info:

Published by: Aleksandar Sila Milevski on Aug 31, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/18/2014

pdf

text

original

KARAKTER Karakterot e psihi~ka osobina koja svoeto ime go dobiva od gr~kiot zbor Harahter, {to zna~i vtisnuvawe.

Toa e osobina(sklop na pove}e crti ili tendencii na li~nosta), koja prvensveno se manifestira vo ~ovekoviot odnos kon drugite lu|e i negovoto eti~ko deluvawe. Vo obi~niot govor mnogu ~esto se koristi ozna~uvawe ~ovek so cvrsti uveruvawa i naglasena individualnost, {to sekako ne mo`e da se prifati - od ednostavna pri~ina {to karakterot go otslikuva celokupniot zbir na psiholo{kite crti na odnesuvaweto na lu|eto, a ko mo`at da bidat i negativni i pozitivni. Postojat golemi razliki pome|u lu|eto vo odnos na manifestiraweto na karakterot i zatoa ovoj termin ponekoga{ neopravdano se koristi kako sinonim za li~nost. Vakvata upotreba e karakteristi~na za amerikanskite psiholozi, pred se zaradi vlijanieto na bihejvioristite, koi karakterot go sfa}ale kako sinonim za odnesuvawe na li~nosta: na~in na odnesuvawe karakteristi~en za daden poedinec. Se razbira ima isklu~oci i vo amerikanskata psihologija vo odnos na sfa}aweto na karakterot, kako {to e na primer osnovniot pristap na Mek Dugal, Gordon i Kre~mer, koi go naglasuvaat volevite i dinami~kite elementi na karakterot. Evropskite psiholozi mnogu pove}e pravat precizno razgrani~uvawe na poimite karakter i li~nost. Evropskata psihologija go naglasuva ona {to e dlaboko vre`ano vo prirodata na ~ovekot so karakteristika na relativna nepromenlivost, {to ne mo`e da bide sinonim za li~nost, koj poim pretstavuva kompleksen sklop na pove}e psihi~ki osobini, pri {to karakterot e samo edna od niv. Sigmund Frojd, mnogu ~esto zboruva za strukturata na karakterot, no retko za li~nost. Vsu{nost, ”Frojd ja razvil ne samo prvata, tuku i najposlednata i najprodornata teorija za karakterot kako za sistem na tendencii koi stojat vo osnova na odnesuvaweto, no ne se identi~ni so nego.” Frojdovoto sfa}awe e dinami~ko i za da se sfati podobro, treba da se napravi sporedba pome|u osobinite na li~nosta i karakternite osobini. Osobinite na odnesuvaweto se opi{uvaat so pomo{ na aktivnostite koi gi nabquduva treta individua.

1

veli From. tuku totalniot karakteren sklop. koj {to poim go koristi i K. Jung (Karl Gustav Jung). analen (18-36 meseci) i genitalen ( od 3-ta do 6-ta godina . Frojd.Spored Frojd. Vo ranite Frojdovi studii. eden iracionalen i intinktualen odreduva~ na svesnite i nesvesnite procesi.vo koja faza se gradi odnosot kon drugite i kon sebesi (periodot koga ulogata na socijalizator ja prezema {koloto i dru{tvoto. }e poka`e hrabrost dokolku e dobro nagraden za toa. Proces na socijalizacija . libidoto pretstavuva poseben vid psihi~ka dinamika ili energija.G. From smeta deka fundamentalnata osnova na karakterot ne ja gleda vo razli~nite tipovi na organizacijata na libidoto. Frojd naglasuva deka karakternata struktura na edna individua pretstavuva specifi~na forma preku koja nejzinata energija se kanalizira vo procesot na `iveewe. no i period Libidoto . Fundamentalniot karakteren sklop ne e edna karakterna osobina. Frojd smeta deka preku karakterot se kanalizira energijata na individuata vo procesot na `iveewe. ne mu pridava zna~ewe na toa dali }e bide nagraden. me| utoa ne gi naglasuva specifi~nite formi na odnesuvawe na ~ovekot kon svetot.so povtorna mo`nost za promena vo pubertetot).vo koja faza steknuva naviki i asimilira formi na odnesuvawe (ranoto detstvo koga osnoven socijalizator e semejstvoto): 2. kombiniraj}i ja svojata karakterologija so svojata teorija za libidoto. tuku vo specifi~nite formi na odnesuvaweto na ~ovekot kon svetot. Toj ne go negira zna~eweto na libidoto. Podocna go pro{iruva zna~eweto na poimot libido. faktori koi go odreduvaat karakterot se nesvesnata i svesnata motivacija. 1 Toj se obidel da ja objasni dinami~kata priroda karakternite osobini. libidoto ednostavno pretstavuvalo eden neposreden i posreden seksualen izraz. osobeno mnogu go respektira pristapot na Frojd vo odnos na karakterot. koj vo tekot na svojata nau~na rabota ja menuval negovata upotreba. a podocna se razvivaat nekolku vidovi karakteri: oralen (0-18 meseci). tuku dali }e se ostvari idejata). pri {to libidoto go smeta za izvor na energijata na karakterot. 1 2 . Izvor na energija e libidoto. hrabriot vojnik motiviran od negovata ambicioznost. ~ie formirawe zapo~nuva vo detstvoto. Pri toa. Bez razlika. Proces na asimilacija . Vo procesot na `iveewe. Erih From.ovoj termin go vospostavuva S. Vojnikot koj e hrabar zaradi predadenosta kon idejata. ~ovekot se odnesuva kon svetot pominuvaj}i niz dve osnovni fazi: 1. (na primer.

Olport smeta deka karakterot e zna~ajno obele`je za edna individua. orientacija na ~uvawe. Marij (H. poro~en i t.A. neproduktivni orientacii i 2. toj se obiduva da doka`e deka karakterot ne e ni{to drugo. za koi e karakteristi~no opi{uvawe na negativni formi na karakter. From go definira karakterot kako relativno trajna forma vo koja ~ovekovata energija se naso~uva vo procesot na asimilacija i socijalizacija. Olport. koi gi zapi{al Teofrast (u~enik na Aristotel). karakteristi~ni za neproduktivnite karakterni orientacii. pri {to sekoja skica zapo~nuva so kratka definicija za dominantna crta i prodol`uva so tipi~ni primeri kako taa crta se manifestira. sekoja skica pretstavuva posebna karakterna osobina: skr`avec. Murray). From karakternite osobini gi grupira vo dve golemi grupi na karakterni orientacii: 1. Isto taka. G. orientacija na menuvawe i t. Marij obrazlo`uva 12 viscerogeni i 28 psihogeni motivi koi produciraat soodvetni manifestni karakterni osobini. voobrazen. produktivni orientacii.n. a delovnata orientacija. orientacijata na qubov i razum i t. Zna~i. odnosno nejzinoto vrednuvawe od okolinata.r. I dvete se so~ineti od pove}e specifi~ni karakterni orientacii: orientacija na primawe. skici na karakter. Pri toa. a za sekoj dava primer za odnesuvaweto na poedinecot.koga poedinecot ne e pove}e vo uloga na prima~ na poraki. Toj dava lista na motivi. Pri toa. Dolgogodi{noto nabquduvawe na odnesuvaweto na lu|eto vo razli~ni situacii..n. poa|a od t.n. Vo prodol`enie izlo`eni se nekolku od niv: 3 . Do denes se za~uvani okolu triesetina skici. Olport smeta deka ovaa povrzanost na karakterot i moralot ne ja prifa}aat onie psiholozi koi sakaat vistinskata struktura i funkcioniraweto na li~nosta da ostanat oslobodeni od sudovite za moralnata prifatenost. tuku e vo uloga na ispra}a~ na poraki). tuku moralot na li~nosta. taka {to go definira kako splet na crti i stil na `iveewe.n. go prifa}a Frojdovoto sfa}awe za zavisnosta na karakterot od svesnata i nesvesnata motivacija. pripa|aat na grupata produktivni karakterni orientacii. vo svojata rasprava za karakterot. Teofrast go zapi{uva vo skicite.

uveruvawe ili nareduvawe. zanesuvawe) Bezgri`en Trezven sklon kon mol~eliv) se konformira. submisiven) dominten) 5. spokoen) laden) 2. Gi ograni~uva drugite i im zabranuva. na~inot na zboruvawe i oblekuvawe. uporen. Faktor F (lekomislen. Cattell). na no na So ili • • Vo psihologijata zazemaat zna~ajno mesto i istra`uvawata Katel (R. da zabavuva i da gi {okira drugite. skalata koja podocna ja konstruira se odnesuva na procenuvawe dominantnite karakterni crti. ili kako {to toj gi narekuva. posilen zakon. kriti~en. Egzibicija: nastojuva da impresionira. zaveduvawe. Pofaluva. (razborit. primena na faktorskata analiza se dobiva od 16-21 faktori dimenzii. poslaba sila na egoto) 4. Saka da fascinira. Da se kontroliraat drugite so sugestija. nezavisen. vizuelno i auditivno. koi ne se odnesuvaat konkretno na karakterot. Saka da vladee so konverzacijata i da vodi glaven zbor. Privlekuva vnimanie so gestovi. Faktor E Samosvesen Pokoren (blag. lesno se pogolema sila na egoto) vozbuduva. Mu se voshituva i go podr`uva superiorniot. nagraduva i moli. 4 . (agresiven. Pokoruvawe: sorabotuva so drugite. ozbilen. ladnokrven.• Dominacija: da se diktira ili dirigira so drugite. Faktor V Pove}e inteligenten Pomalku inteligenten (pomalku (sposoben za apstraktno sposoben za apstraktno razmisluvawe) razmisluvawe) 3. gi prifa}a obi~aite i pravilata. preo|a preku obvrski. Faktor A Otvoren (srde~en Rezerviran (povle~en. Saka da bide zapazen od drugite. emocionalno stabilen. Faktor S Emocionalno stabilen( Podlo`en na ~uvstva (pomalku ja prifa}a realnosta. vesel. Faktor G Sovesen (postojan. Popu{ta. 6. gi Pomalku sovesen (sam sebesi po~ituva propisite. me|usebno relativno nezavisni: 1. faktori. Potpa|a pod vlijanie na drugite.

samostoen) nesamostoen) 15 Faktor S3 Se (samodiscipliiniran. ~uvstvitelen) realisti~en) na sebe. Faktor Q4 Napregnat (napnat. gri`liv. razdrazliv. snaodliv. Faktor Q1 Sklon kon Konzervativen eksperimentirawe (kriti~en. na drugi. 9. gi sledi svoite potrebi) 16. probiven) sentimentalen) prostodu{en. boemski) konvencionalen. (ve{t. Faktor Q2 Dovolen sam na Zavisen od grupata (se potpira sebesi (sklo sam da odlu~uva. veruva vo (voznemiren. spontan) 8.re~it. sklon kon sebe. 12. Faktor I Ne`en (zavisen. Faktor N Preptpriem~iv (bez Pla{liv (vozdr`an. smisol za prakti~no. samokontrola) kontrolira Se potpira na slu~aj jaka (neformalen. te{ko mo`e da se prifa}a se) izla`e) lesno 10. zavisen od nadvore{nata realnost) 11. miren) ~uvstvo na vina) 13. Faktor N Presmetan Iskren (priroden. (tvrdokoren. trom. sklup~en) inhibicii. Faktor M Imaginativen (bez Prakti~en (gri`liv. Faktor O Zagri`en Spokoen (siguren . bara Grub (se potpira za{tita. radikalen) (gi po~ituva 14. niska tenzija) KARAKTER I KARAKTERNI OSOBINI 5 . Faktor L Somni~av Doverliv (prilagodliv. gi slu{a drugite.superego) poslab superego) 7. utvrdenite idei) liberalen. visoka tenzija) nefrustriran. Relaksiran (miren. neureden.

kako vredni ili bezvredni.n. Toj faktor. gi opfa}a site osobini na poedinecot. skromnost. Toa mo`e da go pravi etikata i politikata. Ne postoi aktivnost sama za 6 . se gleda vo pogolemata ili pomala upornost vo zadovoluvaweto na motivite. Pogolem broja ameri~ki avtori smetaat deka poradi toa {to so izrazot karakter se ozna~uva moralnata strana na li~nosta. smetaat tie. se ozna~uvaat osobinite so koi se izrazuva pridr`uvawe ili nepridr`uvawe do odredeni normi koi vladeat vo odredeno dru{tvo. Se smeta deka: li~nosta e {irok poim.. ^esto izrazot karakter ozna~uva volja ili konativna osobina na ~ovekot. Na primer Kre~mer. Me|utoa. Treba da se napomeni deka e mnogu te{ko da se odvojat voqniot i eti~ki moment. Ne e rabota na naukata. Ponekoga{ se izedna~uvaat poimite li~nost i karakter. smee da se upotrebuva samo za ozna~uvawe na voqni osobini na ~ovekot. svesnost. Nekoj koj e dosleden ili energi~en prvenstveno e takov preku postapkite koi dru{tvoto gi ocenuva i smeta za dru{tveno opravdani ili neopravdani postapki. terminot karakter e vi{ok vo psiholo{kiot re~nik. Zatoa. dobrina i sli~no. Kako karakterni osobini. I denes vo nekoi literaturi terminot kakrakter se upotrebuva so ova zna~ewe. pa kako karakterni osobini se naveduvaat sebi~nost. ako bi se upotrebuval toj izraz. vo svoite dela vo koi zboruva za li~nosta (vo celina) dava naslov Telesna konstitucija i karakter. inicijativnost i sli~ni osobini. karakterot e potesen poim koj gi opfa}a bitnite osobini za nekoja li~nost. najkarakteristi~nite za poedinecot. moralni ili nemoralni. no ne i psihologijata. Se pravat obidi da se napravi donekade razlika pome| u poimite li~nost i karakter.Izrazot karakter vo psihologijata se upotrebuva vo pove}e razli~ni zna~ewa. Porano vo angliskata psiholo{ka literatura izrazot karakter se upotrebuval kako zbir na site psihi~ki osobini na nekoja li~nost. nesebi~nost. doslednosta vo odnesuvaweto. Mnogu ~esto pod karakterni osobini se podrazbiraat takvi osobini koi poka`uvaat karakteristi~no odnesuvawe na poedinecot so obzir na moralnite principi i moralnite sfa}awa na odredeno dru{tvo. odlu~nosta. da ocenuva dali e nekoj moralan li ne. toj termin ne treba voop{to da so upotrebuva vo psihologijata. spored nivnoto mislewe. zna~i. W faktor. pa kako osobini na karakterot se naveduvaat upornosta. I vo sovetskata literatura so ovoj termin se ozna~uvaat najbitnite osobini na li~nosta koi davaat pe~at na celokupnoto negovo odnesuvawe. U{te vo 1915 godina eden istra`uva~ uka`uva{e na toa deka postoi t. Nekoi najrani obidi na faktorska analiza na li~nosta uka`uvaat na voqata kako karakterna osobina na ~ovekot. spored nego.no taa razlika ostanuva mnogu neodredena.

a slab karakter onoj ~ovek koj poseduva moralni osobini. Toj na osnova na faktorskata analiza na dinami~kite osobini na li~nosta razlikuva nekolku grupi faktori.sebe. gi vklu~uvaat dvata spomenati momenta. Ispolnuvaweto na ovie osobini bara redovno sovladuvawe odredeni sebi~ni tendencii. no nema odlu~nost da gi primeni. me|u dinami~ki ili motivacioni osobini na li~nosta. Pod karakterni osobini treba da se podrazbiraat pred se onie osobini koi se manifestiraat vo vrska so eti~kite principi koi se odlika na odredeno dru{tvo. i onie avtori koi go isfrlaat od upotreba terminot karakter vo psihologijata. nesvenost. karakternite osobini mo`at da se vbrojat. Hrabrost. i voljen i eti~ki. se podrazbira kako {to i nekoi avtori zastapuvaat . zna~i. Dobar karakter bi imal ~ovekot koj se odlikuva so moralni osobini. dru{tveno korisno ili {tetno. Se zboruva za dobar i lo{ karakter i za cvrst i slab karakter. Zatoa. Cvrst karakter bi imal onoj koj pokraj moralnite osobini poseduva i energi~nost i upornost vo odnesuvaweto. 7 . Vsu{nost. upornost. energi~nost . odrekuvawe od zadovoluvawe na nekoi sebi~ni motivi. zboruvaat za socijalnite stavovi. a koi gi ima i denes ~esto vo sekojdnevniot `ivot. Pod karakter. moralno ili nemoralno. Ako se ima predvid deka so karakternite osobini se izrazuva sodr`inata na odnesuvaweto na ~ovekot i se istaknuvaat celite kon koi toj se stremi. ~esnost . Manifestirawe na osobinite kako {to se: doslednost. kako {to toa go pravat nekoi avtori.n. se vklu~uvaat i voljni osobini.pretstavuvaat svojstva koi mo`at da se nare~at karakterni svojstva. Deka osobinite koi se narekuvaat karakterni se odnesuvaat i na moralnite celi i na voljnite osobini poka`uva i faktorskata analiza na motivite koja ja naveduva Gilford. Vo sklad so ovie sva}awa e i razlikuvawe na vrstite na karakter koi se nao|aat vo postarite psiholo{ki u~ebnici. pla{livost. moralna strana na li~nosta. a ovie termini isto taka se odnesuvaat na t. Za ocenuvawe na poedina li~nost osobeno e va`no da se utvrdat onie osobini so koi se izrazuva na~in na postapuvawe vo vrska so moralni principi. za socijalni motivi i socijalni interesi na poedinecot. osobini so koi se ocenuva odnesuvaweto na poedinecot kako pravilno ili nepravilno. i toa vo odnos na moralnite principi i moralnite sva}awa na nekoe dru{tvo. koi toj gi narekuva potrebi vo vrska so samoodlu~uvawe. svesnost.integriran sistem na osobini koi ovozmo`uvaat na poedinecot i pokraj preprekite da postapuva na relativno dosleden na~in.koi obi~no ozna~uvaat karakterni osobini. a lo{ karakter ~ovek koj ne poseduva takvi moralni osobini. bidej}i so nego se ocenuva moralnata strana na li~nosta. vo karakterni osobini pokraj moralni osobini.

Ova nastojuvawe se manifestira vo prifa}awe na konvencionalni (vladea~ki) eti~ki principi i nastojuvawe site da se pridr`uvaat do ovie principi. 8 . bi postoele ~etiri potrebi od ovoj vid: 1. postoi te`neewe da se postapuva sprema op{tite usvoeni i vladea~ki moralni principi.za razlika od nea sprotivno nastojuvawe za potpirawe na drugite i sporeduvawe so drugite. Osobinite preku koi se manifestiraat ovie potrebi mo`e. 2. vsu{nost.Toa se potrebi vo koi doa|a do izraz streme`ot za samostojno odlu~uvawe za svoite postapki. tendencija ~ovekot da se potpri na samiot sebesi . Mesto toa. Tamu kade ovaa potreba e razviena nema te`neewe za samostojno postapuvawe. Me|utoa zada~ata mo`ela da se izvr{i samo ako onaj koj ja izvr{uva skri{um poglednuva. Ili pak se zadavani zada~i. da se smetaat kako karakterni osobini. ne la`at i pri izvr{uvaweto na drugite zada~i. Ispituvawata vr{eni preku razli~ni zada~i (testovi). spored Gilford. pa makar i da ne se odobruvala celta poradi koja rabotata se prezema. po pravilo. da se napi{at na nekoj spisok site knigi koi poedinecot gi pro~ital. so koi e proveruvano dali nekoj la`e ili izneveruva. bila niska no sepak pozitivna. Taa korelacija. Potrebata za komformirawe se manifestira vo nastojuvawe da se raboti svesno na sekoja rabota koja se obavuva. Nastojuvawe za prilagoduvawe na kulturata i vladea~kite obi~ai. ^esnost. 3. vo nastojuvaweto da se oslobodi od vkalapuvawe i vo nastojuvawe ~ovekot da bide sloboden tvorec. Potreba za svrtuvawe kon samiot sebe. Spored nego. Potreba za sloboda koja se manifestira vo `elbata za sloboda bez ograni~uvawe. 4. a pokasno na odreden na~in se proveruva dali toj navistina gi pro~ital tie knigi. koja najop{to se ozna~uva kako izbegnuvawe da se la`i i izneveruva. kako i {to poka`ale deka za poedincite postoi korelacija pome|u izbegnuvawe da se la`i i izbegnuvawe da se izneveruva. Pri vakvi ispituvawa davani se na primer odredeni zada~i so strogi upatstva deka zada~ata mora da se izvr{i so zatvoreni o~i. poka`ale deka ispitanicite koi ne la`ele pri izvr{uvaweto na edna zada~a.

com Google prebaruvawa 9 .wikipedia. d-r Liljana Batkoska Psihologija li~nosti od d-r Nikola Rot Psihologija za gimnazisko obrazovanie Psihologija za medicinsko obrazovanie www.Koristena literatura: • • • • • • Kriminalisti~ka psihologija od prof.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->