Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“- Skopje Filozofski fakultet institut za defektologija

GENSKI MUTACII
(seminarska rabota)

izrabotil:
Ana Petkovska

mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Kumanovo, maj 2005

1

.....................................................................10 2 ..... GENSKI MUTACII........................... SUPTITUCIONI MUTACII..................................2 2.............SODR@INA: 1..................................... STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII.........................3 5..............................................................................................................7 7.............................9 8..............................................................................................3 4.............. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII..................VOVED................... INSERCIJA I DELECIJA.............................................3 3....................................6 6........................................................................................... ZAKLU^OK............... KORISTENA LITERATURA...............................

„makromutacii“). ili razni nepravilnosti koi se slu~uvaat vo tekot na procesot na sozdavawe na gameti. gre{ki vo tekot na replikacijata na DNK. (2) Mutacii pretstavuvaat osnoven izvor na genetskata varijabilnost na populacijata. no tie naj~esto de delat spored goleminata na genetskiot materijal koj e vklu~en vo promenata i toa na dve golemi grupi: genski mutacii (ili „to~kasti“. Mutaciite ~esto se reverzabilni A–›a i a–›A. Procesite na mutacii se odvivaat na razli~no nivo na organizacija na nasledniot materijal na organizmot.promeni koi vklu~uvaat genski sostav. koi koga }e se najdat vo homozigotna sostojba imaat letalno ili {tetno dejstvo. (1) Vo pogled na ~estotata na mutirawe na genite va`at dve pravila: 1. fizi~ki zastoj vo hromozomot ili hemiska modifikacija golem ili mal broj na nukleotidi vo DNK koi predizvikuvaat razli~ni mutageni agensi. (2) 3 . Genite spontano se menuvaat vo alelni formi so brzina konstantna za sekoj lokus i taa mo`e da e razli~na od eden gen do drug. Bez mutacii procesite na evolucija ne bi bile mo`ni. 2. t.1. edna mutacija na 100 000 delbi na kletki. kako normalno funkcionirawe na organizmot i vo interakcija na organizmot so `ivotnata sredina. i hromozomski mutacii (ili „ekstragenski“. (3) Mutaciite mo`at da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi. (1) Promena na redosledot na nukleotidite vo DNK koi se trajno zadr`uvaat i se prenesuvaat vo narednata generacija na }elii se vikaat mutacii.razli~ni promeni vo sostavot na nukleotidite na poedine~ni geni.e. Se misli deka imaat va`na uloga vo predizvikuvawe na mnogu bolesti. (2) Pri~initeli za mutacii mo`e da bidat. (2) Toa e slo`en proces i ~esto ima {tetno nego korisno dejstvo. U~estvoto na mutacijata vo posebni geni e razli~na i kaj posebni ~ove~ki geni iznesuva 10¯⁵. VOVED Terminot mutacii poteknuva od latinskiot zbor mutare-menuvawe. site hromozomi ili pak hromozomski garnituri. Mutacii se odvivaat vo site organizmi i kletki. a stepenot na promenlivost vo dvata pravci naj~esto e razli~en. „intragenski“). a toa se vsu{nost naslednite promeni vo struturata na genskiot materijal. na primer. Golem broj na lu|e nosat skrieni mutacii od recesiven karakter.

a parot C≡G so parot A=T ili G≡C. Vakvata promena. Za supstitucijata se veli deka e sinonimna ili „tiha“ (engl. }e dovede do zamena na nukleotidniot par G≡C so parot A=T. Tranzicii se supstitucija na eden primaren nukleotid so drug primaren nukleotid (C–›T ili T–›C). (2.(2) 4. G–›C. pirimidinski nukleotid so purinski (C–›A. parot T=A so parot A=T ili G≡C. (2) 3. insercija-dodavawe na eden ili pove}e nukleotida vo DNK. Vo site ostanati slu~ai promenata na nukleotidite e nesinonimna. toa se naj~esto promeni na molekularna osnova. SUPSTITUCIONI MUTACII Supstitucioni mutacii mo`at da se podelat na tranzicii i transverzii. delecija-gubewe na eden ili pove}e nukleotida od DNK. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII Zamenata na nukleotidot koja se odviva vo kodira~kite regioni na genite mo`at da predizvikaat razli~ni efekti na proteinite. Promenite ne mo`at da se voo~at ni vo edna do sega poznata tehnika. ili eden purinski nukleotid so drug purinski nukleotid (A–›G ili G–›A). GENSKI MUTACII Genski mutacii podrazbiraat promena vo samata struktura na genot.2. parot G≡C ili A=T. T–›A. ili obratno. (1) Vrz osnova na tipot na promenata koja ja predizvikuva eden „mutagena slu~ka“ gre{kite mo`at da se klasificiraat na: supstitucija-zamena na eden nukleotid so drug. po peplikacijata na RNK. (2) B. Transverzii se suptitucii na eden purinski nukleotid so pirimidinski (A–›C. silent) bidej}i ne doa|a do promena na aminokiselinite i ne mo`at da bidat detektirani bez sekvencirawe na genot.3) 4 . a obi~no doa|a do promena vo fenotipot. po replikacijata na DNK parot A=T e zamenet so parot C≡G. A–›T ili G–›T) ili obratno. bilo da se raboti za izmena na rasporedot na nukleotidot ili pak za insercija na site fragmenti vo lanecot na DNK ili vo vnesuvawe na novi sekvenci. C–›G ili T–›G). A. Kako rezultat na ovie promeni. Vo molekulata na DNK mo`at da nastanat ~etiri vida na tranzicii i osum vida na transverzii.

e. ACU (Thr). Bidej}i univerzalniot genetski kod se sostoi od 61 × 9 = 594 mo`ni nukleotidni zameni. CUU (Leu). Od pet funkcionalni geni koi gi kodiraat globinite (Gγ. proteini na krvta ~ija funkcija e transport na kiselini. mo`e da se izra~unaat o~ekuvanite proporcii na razli~ni vidovi na nukleotidni supstitucii vo genetskiot kod. produkt na ovakov mutiran gen. onie koi doveduvaat do promena na zna~eweto na kodonot. CCA i CCG) i vo {est nesinonimni: UCU (Ser). Do sega se opi{ani okolu 600 to~kasti mutacii vo genite za globin i e rasjasneta molekulskata osnova za pogolemiot broj na hemoglobinopatii. koj se eksprimira zamo vo tekot na prvite osum nedeli od embrionalniot razvitok. hem. ima izmeneto povr{insko naelektriziruvawe i e sklon kon agregacija pri {to eritrocitite imaat promenet (srpest) izgled i drasti~no smalen vek na `iveewe. Poradi samata struktura na genetskiot kod. Grupacijata na genite za β-globinot se nao|a na kratkiot krak na hromozomot 11 i opfa}a pet aktivni geni vo eden pseudogen (ψβ1). kako {to e ogromniot broj (okolu 90%) na nukleotidni zameni na prva pozicija. sinonimnite mutacii se slu~uvaat glavno na tretata pozicija na kodonot. GCU (Ala). CAG (His). Od druga strana pak. mo`at da se podelat na dve grupi. A. Aγ. hemoglobin S (HbS). (2) Postojat golem broj na zaboluvawa kako hemoglobinopatii ~ij pri~initel se to~kastite mutacii vo genite koi gi kodiraat α i β sinxirite na globinot. (2. ε. Toa se smisleni i besmisleni mutacii . (2) B. koe {to na~esto doveduva do prekin vo procesot na translacija. Besmisleni mutacii (eng. na primer: GTC (valin) –›TTC (fenilalanin). i α1 i α2 koi se eksprimiraat kaj vozrasni qudi i kodiraat identi~ni sinxiri na α-globinot. Ovaa mutacija go menuva kodonot GAA ili GAG za glutaminskata kiselina (Glu) i kodon GUA ili GUG za valinot (Val). Bidej}i naelektriziranata aminokiselina (Glu) e zameneta so nepolarniot (Val). ili CGU (Arg). Smisleni mutacii (engl. Procenka na relativno u~estvo na razli~ni vidivi na supstitucionalni mutacii vo slu~ajno generalizirani delovi na genite koi gi kodiraat proteinite poka`ale deka 70% od site mo`ni nukleotidni zameni se na tretata pozicija na sinonimni mutacii. Pod pretpostavka tie zameni da se slu~uvaat po principot na slu~ajnost i site kodoni ednakvo da bidat zastapeni vo kodira~kite regioni na genite. Globinite se proteinski komponenti na hemoglobinot. (2) Naj~esto zaboluvawe od ovoj vid e srpesta anemija koja ja predizvikuva to~kastata mutacija vo krugot na {etiot kodon na genot za β-globin. Ovie mutacii lesno se otkrivaat bidej}i se sozdavaat nepotpolni lanci koi nemaat biolo{ka aktivnost. sense mutations) go menuvaat dadeniot kodon vo kodon koj odreduva razli~na aminokiselina od onie pred nego {to e izvr{ena zamena na nukleotidot. Na primer. site mutacii na druga pozicija na kodon se nesinonimni. Srpesta anemija 5 . nonsense mutations) menuvaat odreden kodon vo eden od stop kodonata. t.Nesinonimni supstitucii. Molekulot na hemoglobinot vo organizmot na vozrasniot ~ovek se sostoi od dva vida α i dva β sinxiri na globinot i prosteti~na grupa. toga{ sekoj od smislenite kodoni mo`e da mutira vo devet drugi kodoni.1) Ako vo sekoj ~ekor se ostvari samo edna zamena na nukleotidot. CCU (prolin) mo`e da mutira vo tri sinonimni mutacii (CCC. na primer: AAG (lizin) –›TAG (stop kodon). δ i β) samo β-globin eksprimira kaj vozrasen ~ovek. Grupacijata na genite za α-globin vo genomot na ~ovekot se nao|aat na kratkiot krak na hromozomot 16 i opfa}a dva pseudogena (ψζ i ψα1) i tri funkcionalni geni: ζ.

Eden oblik na βº-talasemija.n. McKees Rocks hemoglobin) poka`uva zgolemen afinitet kon kis.n. iRNK se nestabilni. Posledica od takvite mutacii e ~itawe na genetskata poraka i posle STOP kodonot. (2) Kako posledica na besmisleni mutacii nastanuvaat i nekoi zaboluvawa od grupata na β-talasemija. kodon UAU ili UAC za tirozin (Tyr). ili serin (UCA). dodeka vo heterozigotna obezbeduva adaptivna prednost koja se sostoi vo otpornost na paraziti koi ja predizvikuvaat malarijata. ako STOP kodon UAA na 142 pozicija mutira vo kodon za glutamin (CAA). a vo kletkite se prisutni vo mnogu mala koli~ina. (2) Besmisleni mutacii isto taka mo`at da bidat pri~initeli za hemoglobinopatii. koj sodr`i 172 aminokiselini i e podlo`en na ubrzana degradacija.se nasleduva kako recesivno zaboluvawe i pretstavuva klasi~en primer za mutacija koja vo homozigotna sostojba predizvikuva te{ka nasledna bolest. kaj lu|eto koi ja nosat ovaa mutacija stimulirana e eritropoezata (proizvodstvoto na crvenite krvni kletki) i zgolemeno la~ewe na eritropoetinot od bubregot. (2) Vo prakti~ni termini zabele`uvaweto na mo{ne ograni~ena ili otsutna citoplazmati~na mRNK povrzano so besmisleni mutacii ima va`na implikacija za skrienite mutacii. pa negovata koncentracija vo kletkata e niska. nastanuva poradi besmisleni mutacii na 17 kodon vo genot za βglobinot. Ovaa mutacija go transformira AAG kodonot za lizin (Liz) vo STOP kodon UAG. (2) Druga hemoglobinopatija po za~estenost e t. (2) Talasemii ja so~inuvaat grupata na hemoliti~ki zaboluvawa koja na molekularna osnova se odlikuva so neuramnote`ena sinteza na α i β sinxiri na globinot. posledicata e preranoto zavr{uvawe na translacijata. Kaj t. {to e pri~ina za sinteza za abnormalno dolg polipeptid. Sinxirot na α-globinot normalno sodr`i 141 aminokiselina. Bidej}i mutacijata se nao|a na samiot po~etok na genot. sinteza na prekratkiot i ~esto potpuno nefunkcionalen polipeptid. i te{ko go otpu{ta.n. a sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. βº-talesemija. No. Na primer. lizin (AAA). Edna od fazite na `ivotniot ciklus na ovie paraziti se odviva vo eritrocitite. mutacija na 145 kodon vo β-globinski gen. (4) Neodamna. Vakov izmenet hemoglobin (t. Za da bi se kompenziral ovoj nedostatok. glutaminska kiselina (GAA). }e dojde do sinteza na prodol`eniot α-globulinski sinxir. samo {to vo ovoj slu~aj kodonot GAA ili GAG za glutaminska kiselina (Glu) izmenet vo kodon AAA ili AAG za lizin (Lys). Nekoj vid na α-talasemija nastanuvaat poradi sinteza na predolgite lanci na α-globinot koi gi zamenuvaat normalnite sinxiri. pa toga{ sinxirite na α-globinot se sobiraat vo eritroidni kletki i gradat precipitati koi ja o{tetuvaat kleto~nata membrana doveduvaj}i ja do hemoliza i stimulacija na eritropoezata. vo STOP kodon UAA ili UAG doveduva do skratuvawe na βglobinot za dve aminokiselini (normalen β-globin sodr`i 146 aminokiselilni). zastapen vo jugoisto~na Azija. sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. Otpornosta na nositelite na mutacijata HbS vrz predizvikuva~ite na malarijata se temeli na toa deka ovie paraziti ne mo`at da opstanat vo eritrocitite koi sodr`at hemoglobin S. (2) To~kastite mutacii koi se sluu~uvaat na STOP kodonite mo`at da go smenat STOP kodonot vo kodon za nekoja aminokiselina. besmisleni mutacii vo faktor VIII (hemofilija A) i fibrilin (Marfanov sindrom) bea povrzani so skokaweto na egzon nad egzon {to ja 6 . bolest na hemoglobin S predizvikana od mutacija na isti kodon β-globulin kako i srpestata anemija. Koga mutacijata }e pogodi kodon za nekoja aminokiselina i go promeni taka da toj stane STOP kodon.

Ne edna mutacija e odgovorna za site slu~ai na cisti~na fibroza. no mutaciite ne treba da bidat isti. Vo proizvodstvoto na proteini od ovoj pacient gi ima samo prvite 493 amino kiselini od normalniot sinxir so 1 480 i mo`e da ne funkcionira. STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII Stapkata na nukleotidni supstitucii se definira kako broj na zamena na odredeno mesto po godina. (4) Primer: Pacient V Ovaa e objasnuvawe na pove}e od 1000 razli~ni mutacii koi bea najdeni kaj pacient so cisti~na fibroza. Tie mo`at da se izra~unaat so delewe na brojot na nukleotidnite zameni na odredeno mesto pome|u dve homologni reda na nukleotidi so dvojno vreme na divergencija na nizi koi se redat. Defektite vo proteinot predizvikuvaat razli~ni simtomi na bolesti. Brojkite vo kolonata za mutacii go pretstavuva brojot na pogodeni nukleotidi. Stapkata na nukleotidni zameni mo`at da se proceni na razli~ni geni ili pome|u razli~ni regioni na istiot gen. (5) 5. Mehanizmot na ovoj proces e nepoznat. Ovoj protein e odgovoren za transportirawe na hloridni joni nadvor od kletkite. (2) 7 . Lu|eto so cisti~na fibroza nasleduvaat dva mutirani gena. Poradi ova e zna~ajno da se koristat isti parovi na nizi iako mnogu ~esto postoi nesigurnost okolu odreduvawe na starosta na mnogu od nizite. Ovaa be{e probano i na drugi geni i skokaweto mo`e da bide celosno ili delumno. Genite vklu~uvaat nad 6 000 nukleotidi rasprostraneti nad 27 egzoni na hromozomot 7. (5) Kaj pacientot V so cisti~na fibroza zamenata na T so S na nukleotid 1 609 e preobrazen glutaminskiot kodon (CSG) vo STOP kodon (TAG). toj problem }e se nadmine.prodol`uva mutacijata. Sekoi od ovie mutacii se slu~uvaat vo golemiot gen kaj proteinot (sostaven od 1 480 aminokiselini) nare~en custic fibrosis transmembrane conductance regulator (CFTR). Ako koristime isti parovi na nizi.

Kako posledica na insecija. (2) 6. Delecija pretstavuva gubewe na nukleotidi vo genot.e. multipna endoplazija tip B i dr. Iako poretko. So niv se naru{uva redosledot na bazite.redovi na nukleotidi koi mo`at da go menuvaat mestoto na hromozomot. Glaven izvor na isercii se t. Ako nekoi vidovi na mutacii se povrzani so delba na kletka. do nekolku iljadi. t. Kaj ma{kite. Isercija pretstavuva zgolemuvawe na brojot na nukleotidite vo genot. kako {to e slu~aj so nekoi nukleotidni zameni. okulodentodigitalen sindrom.) nastanale isklu~ivo vo tekot na gametogenezata kaj tatkovcite. Marfanov sindrom. {to doveduva do izmena vo sostavot na iRNK. taa vrska ne e linearna tuku eksponencijalna). (3. Hemiskite mutageni vo pogolem broj na slu~ai ne pridonesuvat na za~estenosta na inserciite. Brojot na nukleotidite koj se gubi ili dobiva mo`e da odi od eden. Pa poradi ova izgleda deka nekoi vidovi na mutacii se slu~uvaat samo kaj ma{kiot pol i isto taka e postaveno pra{aweto zo{to stapkata na mutacii e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite? (2) Odgovorot na ovaa pra{awe le`i vo faktot deka vo ma{kata germinativna linija postoi zna~itelno pogolem broj delbi na kletki nego vo `enskata. vo tekot na narednata replikacija na DNK ili geneti~ki rekombinacii mo`e da dojde do delecija na del ili celi vneseni sekvenci. achondroplasia. Kruzonov sindrom. mobilnite geneti~ki elementi. taka da izmenetiot gen nema biolo{ka aktivnost. (2) Do deneska se otkrieni golem broj na nasledni zaboluvawa kaj koi e utvrdeno deka stapkata na mutacii zavisi od starosta na tatkoto (na`alost. gaps). Alterov sindrom. INSERCIJA I DELECIJA Mutacii nastanati so insercija i delcija koga }e se dodade ili odzeme eden bazen par vo DNK.n.2) B. Toa se: acrodystostosis. Inserciite ~esto doveduvaat do potpolno gubewe na funkcijata na genot. a od mestoto kade se vklu~il pogre{en kodon site ostanati kodoni }e dadat pogre{ni aminokiselini vo peptidniot sinxir. progerija i Vardenburgov sindrom. (1) Insercija i delecija naj~esto se ozna~uvaat kako „praznini“ (engl. fibrodysplasia ossificans progresiva. a ponekoga{ i do delecija na sosedni redovi na nukleotidi.Kaj lu|eto e utvrdeno deka skoro site de novo mutacii na geni koi predizvikuvaat razli~ni (nasledni) zaboluvawa (na primer: Apertov sindrom. cleidocranial dystosis. Pfajverov sindrom. a ponekoga{ i vo tekot na DNK replikacijata. A. se menuva sostavot i brojot na nukleotidite. taka {to transkribiranata iRNK }e ima poinakvi 8 . delbite na kletki se kontinuirani i za da se pojavat zreli spermatozoidi treba da se slu~at mnogu delbi. ili nekolku. Delbata na kletkite vo `enskata germinativna linija se prekinuva okolu petiot mesec od bremenosta i mejozata se nadovrzuva so po~etokot na pubertetot. toga{ ne se neo~ekuvani naodite deka nivnata stapka e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite. so replikacija na DNK. Isklu~ok se akridinskite boi kako agensi koi se interkaliraat pome|u bazite vo DNK. inserciite mo`at da nastanat i kako posledica na gre{ki vo tekot na genetskata rekombinacija.

a so toa i delot na polinukleotidnata veriga }e sodr`i sosema razli~ni aminokiselini. Na sekoj hromozom 16 vo genomot na ~ovekot se nao|aat po dva gena za α-globin. Wayne hemoglobin. Vakov tip na mutacija e sinteza na t.n. koj nastanuva poradi delecija na tretiot nukleotid vo 138 kodon (UCU) α-globinski gen. {to e prateno so poozbilni klini~ki simtomi na bolesta. Rezultat od vakva mutacija (engl. no i prodol`en sinxir. redoledot na aminokiselinite e potpolno izmenet. (3) Mnogu vidovi na ve}e spomnati zaboluvawa. Kako posledica na ovaa delecija se menuva ramkata na ~itawe na genetski poraki i nastanuva α-globin so izmenet redosled na aminokiselini od 138 pozicija pa natamu. tri ili na site ~etiri gena ima posledica vo se smaleno izrazuvawe na koncentracija na α-globinskiot sinxir vo kletkite. a nov STOP kodon (UAG) se javuva na 147 mesto.kodoni od mestoto na delecija ili insercija vo odnos na interaktnite geni. {to zna~i deka vo eritrocitite se prisutni ~etiri aktivni α-globinski geni. α-talasemija. pa do krajot na sinxirot. Delecija na dva. frameshift mutation) e polipeptid vo koj od mestoto na mutacijata. nastanuvaat kako posledica na delecija koi gi opfa}aat α-globinskite geni. (2) Insercija i deleciija na eden nukleotid vnatre vo kodira~kiot region na genite doveduva do promena vo ramkite na ~itawe na genetskata poraka od mestoto na mutacija pa natamu. bidej}i normalniot STOP kodon na 142 pozicija (UAA) poradi promeni vo ramkite na ~itawe se menuva vo kodon (AAG). (2) 9 .

keto-formata mo`e da se promeni vo retka enolna-SON-forma. do mutacii od tipot na supstanca. kako i vo slu~ajot koga bazite se promeneti pod dejstvo na hemiski mutageni. Sli~no na toa. promenata na bazite od edna forma vo druga doveduva. dodeka gvaninot i timinot imaat keto-grupa SO-keto-forma. Visoki dozi na H-zra~ewe ili ultra-violetovo zra~ewe mo`e da ja zgolemi mutacijata. isto taka. a na timinot vo enolna forma mu odgovara gvaninot. {to e ozna~eno kako spontani mutacii bidej}i ne e poznato koj faktor doveduva do ovie promeni. atomot na vodorod mo`e da ja promeni svojata polo`ba. odnosno na adeninot vo imino forma mu e komplementiran citozinot. Ovie formi se {iroko rasprostraneti vo prirodata. Me|utoa. Faktori koi gi zgolemuvaat genetskite mutacii vo organizmot se: ^lenovi na vidovi vo odredena feografska oblast ili etni~ki grupi se pove}e skloni kon mutacii. ZAKLU^OK Ima mnogu mutagensi koi ve{ta~ko go zgolemuvaat procentot na mutaciite vo organizmot. pri replikacija na molekulot na DNK }e dojde do pogre{no sparuvawe. Koga }e se javi imino ili enolna forma na bazite. odnosno se nao|aat vo amino-forma. Inaku ovaa pojava retko se slu~uva vo prirodata. od nepoznati pri~ini. (4) 10 . retko. Radioaktivni supstanci go zgolemuvaat procentot na mutacii popretstavitelno. Adeninot i citozinot normalno imaat NH2 grupa. (6) Watson i Crick poka`ale deka purinskite i pirimidinskite bazi mo`at da postojat vo alternativni taftomerni formi. Spored toa. so {to se izrazuva nestabilnost na ovoj atom.7. aminoformata da pomine vo amino-forma NH2 –› NH.

Third edition. Miteva N. Mutatins (http://www. 1997. Defektološki Fakultet Univerziteta u Beogradu. O genima i ljudima. Vol I. Churcill Livingstone. Beograd. Centar za primenjenu psihologiju.biology_online. Op{ta biologija.org/2/9_mutations. 1998. New York. Mtatinon Frequency and Poliploidy (http://www. Tucić N. Kičić M. 4. Connor JM. 5. 3. 2. Remoin DL. Vest. Emery and Rimoin’s principles and practice of Medical Genetics. 2002.htm) 6.org/2/8_mutatins. Krajinčanić B. Pyeritz RE. Skopje.htm 11 . Beograd. KORISTENA LITERATURA 1.biology-online. Medicinska genetika. 1994.8. Matić G.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful