Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“- Skopje Filozofski fakultet institut za defektologija

GENSKI MUTACII
(seminarska rabota)

izrabotil:
Ana Petkovska

mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Kumanovo, maj 2005

1

................................................................................................................................... SUPTITUCIONI MUTACII.................................................................6 6.................................SODR@INA: 1......................3 3........................................................ INSERCIJA I DELECIJA.......7 7................................2 2................................. STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII................. GENSKI MUTACII...............3 4........................10 2 ................................................... ZAKLU^OK.......3 5................................................................................................................................. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII...........9 8.........................VOVED................. KORISTENA LITERATURA.....................................

(1) Promena na redosledot na nukleotidite vo DNK koi se trajno zadr`uvaat i se prenesuvaat vo narednata generacija na }elii se vikaat mutacii. Genite spontano se menuvaat vo alelni formi so brzina konstantna za sekoj lokus i taa mo`e da e razli~na od eden gen do drug. „makromutacii“).1. fizi~ki zastoj vo hromozomot ili hemiska modifikacija golem ili mal broj na nukleotidi vo DNK koi predizvikuvaat razli~ni mutageni agensi. t. Mutaciite ~esto se reverzabilni A–›a i a–›A. no tie naj~esto de delat spored goleminata na genetskiot materijal koj e vklu~en vo promenata i toa na dve golemi grupi: genski mutacii (ili „to~kasti“. (3) Mutaciite mo`at da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi. koi koga }e se najdat vo homozigotna sostojba imaat letalno ili {tetno dejstvo. a toa se vsu{nost naslednite promeni vo struturata na genskiot materijal.razli~ni promeni vo sostavot na nukleotidite na poedine~ni geni. 2. (1) Vo pogled na ~estotata na mutirawe na genite va`at dve pravila: 1.promeni koi vklu~uvaat genski sostav. site hromozomi ili pak hromozomski garnituri.e. Golem broj na lu|e nosat skrieni mutacii od recesiven karakter. Mutacii se odvivaat vo site organizmi i kletki. gre{ki vo tekot na replikacijata na DNK. ili razni nepravilnosti koi se slu~uvaat vo tekot na procesot na sozdavawe na gameti. U~estvoto na mutacijata vo posebni geni e razli~na i kaj posebni ~ove~ki geni iznesuva 10¯⁵. Se misli deka imaat va`na uloga vo predizvikuvawe na mnogu bolesti. (2) Pri~initeli za mutacii mo`e da bidat. Bez mutacii procesite na evolucija ne bi bile mo`ni. edna mutacija na 100 000 delbi na kletki. VOVED Terminot mutacii poteknuva od latinskiot zbor mutare-menuvawe. kako normalno funkcionirawe na organizmot i vo interakcija na organizmot so `ivotnata sredina. i hromozomski mutacii (ili „ekstragenski“. a stepenot na promenlivost vo dvata pravci naj~esto e razli~en. na primer. Procesite na mutacii se odvivaat na razli~no nivo na organizacija na nasledniot materijal na organizmot. (2) Mutacii pretstavuvaat osnoven izvor na genetskata varijabilnost na populacijata. „intragenski“). (2) Toa e slo`en proces i ~esto ima {tetno nego korisno dejstvo. (2) 3 .

(2. (2) 3. A. delecija-gubewe na eden ili pove}e nukleotida od DNK. Tranzicii se supstitucija na eden primaren nukleotid so drug primaren nukleotid (C–›T ili T–›C). Kako rezultat na ovie promeni. ili obratno. Transverzii se suptitucii na eden purinski nukleotid so pirimidinski (A–›C.2. G–›C. parot T=A so parot A=T ili G≡C. T–›A. C–›G ili T–›G). }e dovede do zamena na nukleotidniot par G≡C so parot A=T. GENSKI MUTACII Genski mutacii podrazbiraat promena vo samata struktura na genot. a obi~no doa|a do promena vo fenotipot. a parot C≡G so parot A=T ili G≡C.3) 4 . insercija-dodavawe na eden ili pove}e nukleotida vo DNK. Vo molekulata na DNK mo`at da nastanat ~etiri vida na tranzicii i osum vida na transverzii.(2) 4. Za supstitucijata se veli deka e sinonimna ili „tiha“ (engl. silent) bidej}i ne doa|a do promena na aminokiselinite i ne mo`at da bidat detektirani bez sekvencirawe na genot. Vo site ostanati slu~ai promenata na nukleotidite e nesinonimna. pirimidinski nukleotid so purinski (C–›A. (1) Vrz osnova na tipot na promenata koja ja predizvikuva eden „mutagena slu~ka“ gre{kite mo`at da se klasificiraat na: supstitucija-zamena na eden nukleotid so drug. Promenite ne mo`at da se voo~at ni vo edna do sega poznata tehnika. po replikacijata na DNK parot A=T e zamenet so parot C≡G. SUPSTITUCIONI MUTACII Supstitucioni mutacii mo`at da se podelat na tranzicii i transverzii. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII Zamenata na nukleotidot koja se odviva vo kodira~kite regioni na genite mo`at da predizvikaat razli~ni efekti na proteinite. parot G≡C ili A=T. A–›T ili G–›T) ili obratno. ili eden purinski nukleotid so drug purinski nukleotid (A–›G ili G–›A). toa se naj~esto promeni na molekularna osnova. (2) B. bilo da se raboti za izmena na rasporedot na nukleotidot ili pak za insercija na site fragmenti vo lanecot na DNK ili vo vnesuvawe na novi sekvenci. Vakvata promena. po peplikacijata na RNK.

ACU (Thr). produkt na ovakov mutiran gen. site mutacii na druga pozicija na kodon se nesinonimni. Do sega se opi{ani okolu 600 to~kasti mutacii vo genite za globin i e rasjasneta molekulskata osnova za pogolemiot broj na hemoglobinopatii. Ovie mutacii lesno se otkrivaat bidej}i se sozdavaat nepotpolni lanci koi nemaat biolo{ka aktivnost. Smisleni mutacii (engl.e. δ i β) samo β-globin eksprimira kaj vozrasen ~ovek. Bidej}i naelektriziranata aminokiselina (Glu) e zameneta so nepolarniot (Val). Srpesta anemija 5 . hemoglobin S (HbS). CCU (prolin) mo`e da mutira vo tri sinonimni mutacii (CCC. Molekulot na hemoglobinot vo organizmot na vozrasniot ~ovek se sostoi od dva vida α i dva β sinxiri na globinot i prosteti~na grupa. Procenka na relativno u~estvo na razli~ni vidivi na supstitucionalni mutacii vo slu~ajno generalizirani delovi na genite koi gi kodiraat proteinite poka`ale deka 70% od site mo`ni nukleotidni zameni se na tretata pozicija na sinonimni mutacii. Globinite se proteinski komponenti na hemoglobinot. na primer: AAG (lizin) –›TAG (stop kodon). ima izmeneto povr{insko naelektriziruvawe i e sklon kon agregacija pri {to eritrocitite imaat promenet (srpest) izgled i drasti~no smalen vek na `iveewe. mo`e da se izra~unaat o~ekuvanite proporcii na razli~ni vidovi na nukleotidni supstitucii vo genetskiot kod. koe {to na~esto doveduva do prekin vo procesot na translacija. kako {to e ogromniot broj (okolu 90%) na nukleotidni zameni na prva pozicija. Poradi samata struktura na genetskiot kod. ili CGU (Arg). ε. onie koi doveduvaat do promena na zna~eweto na kodonot. CCA i CCG) i vo {est nesinonimni: UCU (Ser). mo`at da se podelat na dve grupi. Besmisleni mutacii (eng. CAG (His). Ovaa mutacija go menuva kodonot GAA ili GAG za glutaminskata kiselina (Glu) i kodon GUA ili GUG za valinot (Val).1) Ako vo sekoj ~ekor se ostvari samo edna zamena na nukleotidot. (2) Postojat golem broj na zaboluvawa kako hemoglobinopatii ~ij pri~initel se to~kastite mutacii vo genite koi gi kodiraat α i β sinxirite na globinot. Od druga strana pak. Bidej}i univerzalniot genetski kod se sostoi od 61 × 9 = 594 mo`ni nukleotidni zameni. toga{ sekoj od smislenite kodoni mo`e da mutira vo devet drugi kodoni. GCU (Ala). hem. Toa se smisleni i besmisleni mutacii . A. (2) Naj~esto zaboluvawe od ovoj vid e srpesta anemija koja ja predizvikuva to~kastata mutacija vo krugot na {etiot kodon na genot za β-globin. Aγ. Na primer. Grupacijata na genite za α-globin vo genomot na ~ovekot se nao|aat na kratkiot krak na hromozomot 16 i opfa}a dva pseudogena (ψζ i ψα1) i tri funkcionalni geni: ζ. t. sinonimnite mutacii se slu~uvaat glavno na tretata pozicija na kodonot. (2. Od pet funkcionalni geni koi gi kodiraat globinite (Gγ. i α1 i α2 koi se eksprimiraat kaj vozrasni qudi i kodiraat identi~ni sinxiri na α-globinot. nonsense mutations) menuvaat odreden kodon vo eden od stop kodonata. koj se eksprimira zamo vo tekot na prvite osum nedeli od embrionalniot razvitok. proteini na krvta ~ija funkcija e transport na kiselini. sense mutations) go menuvaat dadeniot kodon vo kodon koj odreduva razli~na aminokiselina od onie pred nego {to e izvr{ena zamena na nukleotidot.Nesinonimni supstitucii. na primer: GTC (valin) –›TTC (fenilalanin). CUU (Leu). Grupacijata na genite za β-globinot se nao|a na kratkiot krak na hromozomot 11 i opfa}a pet aktivni geni vo eden pseudogen (ψβ1). (2) B. Pod pretpostavka tie zameni da se slu~uvaat po principot na slu~ajnost i site kodoni ednakvo da bidat zastapeni vo kodira~kite regioni na genite.

sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. pa negovata koncentracija vo kletkata e niska. Ovaa mutacija go transformira AAG kodonot za lizin (Liz) vo STOP kodon UAG. lizin (AAA). iRNK se nestabilni. Bidej}i mutacijata se nao|a na samiot po~etok na genot.n. besmisleni mutacii vo faktor VIII (hemofilija A) i fibrilin (Marfanov sindrom) bea povrzani so skokaweto na egzon nad egzon {to ja 6 . bolest na hemoglobin S predizvikana od mutacija na isti kodon β-globulin kako i srpestata anemija. Nekoj vid na α-talasemija nastanuvaat poradi sinteza na predolgite lanci na α-globinot koi gi zamenuvaat normalnite sinxiri.se nasleduva kako recesivno zaboluvawe i pretstavuva klasi~en primer za mutacija koja vo homozigotna sostojba predizvikuva te{ka nasledna bolest. koj sodr`i 172 aminokiselini i e podlo`en na ubrzana degradacija. (2) Druga hemoglobinopatija po za~estenost e t. (2) Kako posledica na besmisleni mutacii nastanuvaat i nekoi zaboluvawa od grupata na β-talasemija. posledicata e preranoto zavr{uvawe na translacijata. glutaminska kiselina (GAA). (2) Besmisleni mutacii isto taka mo`at da bidat pri~initeli za hemoglobinopatii. Na primer. McKees Rocks hemoglobin) poka`uva zgolemen afinitet kon kis. No. Kaj t. samo {to vo ovoj slu~aj kodonot GAA ili GAG za glutaminska kiselina (Glu) izmenet vo kodon AAA ili AAG za lizin (Lys). i te{ko go otpu{ta. kaj lu|eto koi ja nosat ovaa mutacija stimulirana e eritropoezata (proizvodstvoto na crvenite krvni kletki) i zgolemeno la~ewe na eritropoetinot od bubregot. (2) Talasemii ja so~inuvaat grupata na hemoliti~ki zaboluvawa koja na molekularna osnova se odlikuva so neuramnote`ena sinteza na α i β sinxiri na globinot. Otpornosta na nositelite na mutacijata HbS vrz predizvikuva~ite na malarijata se temeli na toa deka ovie paraziti ne mo`at da opstanat vo eritrocitite koi sodr`at hemoglobin S. nastanuva poradi besmisleni mutacii na 17 kodon vo genot za βglobinot. }e dojde do sinteza na prodol`eniot α-globulinski sinxir. dodeka vo heterozigotna obezbeduva adaptivna prednost koja se sostoi vo otpornost na paraziti koi ja predizvikuvaat malarijata. a vo kletkite se prisutni vo mnogu mala koli~ina. {to e pri~ina za sinteza za abnormalno dolg polipeptid. vo STOP kodon UAA ili UAG doveduva do skratuvawe na βglobinot za dve aminokiselini (normalen β-globin sodr`i 146 aminokiselilni). Eden oblik na βº-talasemija. βº-talesemija. (2) To~kastite mutacii koi se sluu~uvaat na STOP kodonite mo`at da go smenat STOP kodonot vo kodon za nekoja aminokiselina. ako STOP kodon UAA na 142 pozicija mutira vo kodon za glutamin (CAA). Za da bi se kompenziral ovoj nedostatok. a sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. Vakov izmenet hemoglobin (t. Koga mutacijata }e pogodi kodon za nekoja aminokiselina i go promeni taka da toj stane STOP kodon. mutacija na 145 kodon vo β-globinski gen. (2) Vo prakti~ni termini zabele`uvaweto na mo{ne ograni~ena ili otsutna citoplazmati~na mRNK povrzano so besmisleni mutacii ima va`na implikacija za skrienite mutacii. zastapen vo jugoisto~na Azija.n. Posledica od takvite mutacii e ~itawe na genetskata poraka i posle STOP kodonot.n. Edna od fazite na `ivotniot ciklus na ovie paraziti se odviva vo eritrocitite. (4) Neodamna. pa toga{ sinxirite na α-globinot se sobiraat vo eritroidni kletki i gradat precipitati koi ja o{tetuvaat kleto~nata membrana doveduvaj}i ja do hemoliza i stimulacija na eritropoezata. ili serin (UCA). Sinxirot na α-globinot normalno sodr`i 141 aminokiselina. sinteza na prekratkiot i ~esto potpuno nefunkcionalen polipeptid. kodon UAU ili UAC za tirozin (Tyr).

Mehanizmot na ovoj proces e nepoznat.prodol`uva mutacijata. Sekoi od ovie mutacii se slu~uvaat vo golemiot gen kaj proteinot (sostaven od 1 480 aminokiselini) nare~en custic fibrosis transmembrane conductance regulator (CFTR). Lu|eto so cisti~na fibroza nasleduvaat dva mutirani gena. Ne edna mutacija e odgovorna za site slu~ai na cisti~na fibroza. Ako koristime isti parovi na nizi. STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII Stapkata na nukleotidni supstitucii se definira kako broj na zamena na odredeno mesto po godina. toj problem }e se nadmine. Poradi ova e zna~ajno da se koristat isti parovi na nizi iako mnogu ~esto postoi nesigurnost okolu odreduvawe na starosta na mnogu od nizite. (5) 5. (4) Primer: Pacient V Ovaa e objasnuvawe na pove}e od 1000 razli~ni mutacii koi bea najdeni kaj pacient so cisti~na fibroza. no mutaciite ne treba da bidat isti. Ovoj protein e odgovoren za transportirawe na hloridni joni nadvor od kletkite. Genite vklu~uvaat nad 6 000 nukleotidi rasprostraneti nad 27 egzoni na hromozomot 7. (5) Kaj pacientot V so cisti~na fibroza zamenata na T so S na nukleotid 1 609 e preobrazen glutaminskiot kodon (CSG) vo STOP kodon (TAG). Stapkata na nukleotidni zameni mo`at da se proceni na razli~ni geni ili pome|u razli~ni regioni na istiot gen. Brojkite vo kolonata za mutacii go pretstavuva brojot na pogodeni nukleotidi. Vo proizvodstvoto na proteini od ovoj pacient gi ima samo prvite 493 amino kiselini od normalniot sinxir so 1 480 i mo`e da ne funkcionira. (2) 7 . Ovaa be{e probano i na drugi geni i skokaweto mo`e da bide celosno ili delumno. Defektite vo proteinot predizvikuvaat razli~ni simtomi na bolesti. Tie mo`at da se izra~unaat so delewe na brojot na nukleotidnite zameni na odredeno mesto pome|u dve homologni reda na nukleotidi so dvojno vreme na divergencija na nizi koi se redat.

So niv se naru{uva redosledot na bazite. Pa poradi ova izgleda deka nekoi vidovi na mutacii se slu~uvaat samo kaj ma{kiot pol i isto taka e postaveno pra{aweto zo{to stapkata na mutacii e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite? (2) Odgovorot na ovaa pra{awe le`i vo faktot deka vo ma{kata germinativna linija postoi zna~itelno pogolem broj delbi na kletki nego vo `enskata. (2) 6. okulodentodigitalen sindrom. Brojot na nukleotidite koj se gubi ili dobiva mo`e da odi od eden. Pfajverov sindrom. Glaven izvor na isercii se t. Toa se: acrodystostosis. multipna endoplazija tip B i dr. so replikacija na DNK. se menuva sostavot i brojot na nukleotidite. INSERCIJA I DELECIJA Mutacii nastanati so insercija i delcija koga }e se dodade ili odzeme eden bazen par vo DNK. Delbata na kletkite vo `enskata germinativna linija se prekinuva okolu petiot mesec od bremenosta i mejozata se nadovrzuva so po~etokot na pubertetot. Delecija pretstavuva gubewe na nukleotidi vo genot. gaps). Iako poretko. taka {to transkribiranata iRNK }e ima poinakvi 8 .n. Kako posledica na insecija. Ako nekoi vidovi na mutacii se povrzani so delba na kletka. toga{ ne se neo~ekuvani naodite deka nivnata stapka e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite. (1) Insercija i delecija naj~esto se ozna~uvaat kako „praznini“ (engl. taa vrska ne e linearna tuku eksponencijalna). vo tekot na narednata replikacija na DNK ili geneti~ki rekombinacii mo`e da dojde do delecija na del ili celi vneseni sekvenci. taka da izmenetiot gen nema biolo{ka aktivnost. a od mestoto kade se vklu~il pogre{en kodon site ostanati kodoni }e dadat pogre{ni aminokiselini vo peptidniot sinxir. Hemiskite mutageni vo pogolem broj na slu~ai ne pridonesuvat na za~estenosta na inserciite.) nastanale isklu~ivo vo tekot na gametogenezata kaj tatkovcite. {to doveduva do izmena vo sostavot na iRNK. achondroplasia. Kruzonov sindrom.redovi na nukleotidi koi mo`at da go menuvaat mestoto na hromozomot. (2) Do deneska se otkrieni golem broj na nasledni zaboluvawa kaj koi e utvrdeno deka stapkata na mutacii zavisi od starosta na tatkoto (na`alost. Marfanov sindrom. a ponekoga{ i do delecija na sosedni redovi na nukleotidi. t. (3. delbite na kletki se kontinuirani i za da se pojavat zreli spermatozoidi treba da se slu~at mnogu delbi. Kaj ma{kite.Kaj lu|eto e utvrdeno deka skoro site de novo mutacii na geni koi predizvikuvaat razli~ni (nasledni) zaboluvawa (na primer: Apertov sindrom. do nekolku iljadi.e. ili nekolku.2) B. mobilnite geneti~ki elementi. kako {to e slu~aj so nekoi nukleotidni zameni. Alterov sindrom. a ponekoga{ i vo tekot na DNK replikacijata. Inserciite ~esto doveduvaat do potpolno gubewe na funkcijata na genot. A. Isercija pretstavuva zgolemuvawe na brojot na nukleotidite vo genot. cleidocranial dystosis. fibrodysplasia ossificans progresiva. progerija i Vardenburgov sindrom. inserciite mo`at da nastanat i kako posledica na gre{ki vo tekot na genetskata rekombinacija. Isklu~ok se akridinskite boi kako agensi koi se interkaliraat pome|u bazite vo DNK.

α-talasemija. Vakov tip na mutacija e sinteza na t. tri ili na site ~etiri gena ima posledica vo se smaleno izrazuvawe na koncentracija na α-globinskiot sinxir vo kletkite. pa do krajot na sinxirot.a so toa i delot na polinukleotidnata veriga }e sodr`i sosema razli~ni aminokiselini. Rezultat od vakva mutacija (engl. koj nastanuva poradi delecija na tretiot nukleotid vo 138 kodon (UCU) α-globinski gen. Kako posledica na ovaa delecija se menuva ramkata na ~itawe na genetski poraki i nastanuva α-globin so izmenet redosled na aminokiselini od 138 pozicija pa natamu. (2) Insercija i deleciija na eden nukleotid vnatre vo kodira~kiot region na genite doveduva do promena vo ramkite na ~itawe na genetskata poraka od mestoto na mutacija pa natamu. bidej}i normalniot STOP kodon na 142 pozicija (UAA) poradi promeni vo ramkite na ~itawe se menuva vo kodon (AAG).kodoni od mestoto na delecija ili insercija vo odnos na interaktnite geni. Delecija na dva. a nov STOP kodon (UAG) se javuva na 147 mesto. {to zna~i deka vo eritrocitite se prisutni ~etiri aktivni α-globinski geni. (3) Mnogu vidovi na ve}e spomnati zaboluvawa. nastanuvaat kako posledica na delecija koi gi opfa}aat α-globinskite geni. frameshift mutation) e polipeptid vo koj od mestoto na mutacijata. {to e prateno so poozbilni klini~ki simtomi na bolesta. Na sekoj hromozom 16 vo genomot na ~ovekot se nao|aat po dva gena za α-globin.n. (2) 9 . Wayne hemoglobin. redoledot na aminokiselinite e potpolno izmenet. no i prodol`en sinxir.

Sli~no na toa. so {to se izrazuva nestabilnost na ovoj atom. Ovie formi se {iroko rasprostraneti vo prirodata. odnosno na adeninot vo imino forma mu e komplementiran citozinot. Visoki dozi na H-zra~ewe ili ultra-violetovo zra~ewe mo`e da ja zgolemi mutacijata. Inaku ovaa pojava retko se slu~uva vo prirodata. aminoformata da pomine vo amino-forma NH2 –› NH. Faktori koi gi zgolemuvaat genetskite mutacii vo organizmot se: ^lenovi na vidovi vo odredena feografska oblast ili etni~ki grupi se pove}e skloni kon mutacii. atomot na vodorod mo`e da ja promeni svojata polo`ba. odnosno se nao|aat vo amino-forma. do mutacii od tipot na supstanca. retko. Me|utoa. keto-formata mo`e da se promeni vo retka enolna-SON-forma. (4) 10 . promenata na bazite od edna forma vo druga doveduva. pri replikacija na molekulot na DNK }e dojde do pogre{no sparuvawe. Koga }e se javi imino ili enolna forma na bazite. Adeninot i citozinot normalno imaat NH2 grupa. a na timinot vo enolna forma mu odgovara gvaninot. dodeka gvaninot i timinot imaat keto-grupa SO-keto-forma. isto taka. kako i vo slu~ajot koga bazite se promeneti pod dejstvo na hemiski mutageni. Spored toa. od nepoznati pri~ini. Radioaktivni supstanci go zgolemuvaat procentot na mutacii popretstavitelno. (6) Watson i Crick poka`ale deka purinskite i pirimidinskite bazi mo`at da postojat vo alternativni taftomerni formi. {to e ozna~eno kako spontani mutacii bidej}i ne e poznato koj faktor doveduva do ovie promeni.7. ZAKLU^OK Ima mnogu mutagensi koi ve{ta~ko go zgolemuvaat procentot na mutaciite vo organizmot.

Medicinska genetika. Connor JM. Centar za primenjenu psihologiju. 2002. Beograd. Emery and Rimoin’s principles and practice of Medical Genetics. O genima i ljudima. Pyeritz RE. Skopje. Matić G. Op{ta biologija. KORISTENA LITERATURA 1. 5.htm) 6. 4. Vest. Miteva N.htm 11 . Mutatins (http://www.biology-online. New York. Kičić M. Krajinčanić B.8. 2. Remoin DL.biology_online. Third edition. 3. Tucić N. Beograd. Mtatinon Frequency and Poliploidy (http://www.org/2/8_mutatins. Vol I.org/2/9_mutations. 1997. 1994. 1998. Defektološki Fakultet Univerziteta u Beogradu. Churcill Livingstone.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful