Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“- Skopje Filozofski fakultet institut za defektologija

GENSKI MUTACII
(seminarska rabota)

izrabotil:
Ana Petkovska

mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Kumanovo, maj 2005

1

. SUPTITUCIONI MUTACII..............SODR@INA: 1........ SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII.........................................................................................VOVED............................................................... STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII......................................... INSERCIJA I DELECIJA.............................................................................3 4..........................................................................................................2 2... GENSKI MUTACII.................................. KORISTENA LITERATURA...............................................3 3......................................6 6..........7 7......................................................................... ZAKLU^OK...10 2 ......3 5..................................................................9 8.................................

Bez mutacii procesite na evolucija ne bi bile mo`ni. Genite spontano se menuvaat vo alelni formi so brzina konstantna za sekoj lokus i taa mo`e da e razli~na od eden gen do drug. (1) Vo pogled na ~estotata na mutirawe na genite va`at dve pravila: 1. (2) 3 . (2) Mutacii pretstavuvaat osnoven izvor na genetskata varijabilnost na populacijata. fizi~ki zastoj vo hromozomot ili hemiska modifikacija golem ili mal broj na nukleotidi vo DNK koi predizvikuvaat razli~ni mutageni agensi. ili razni nepravilnosti koi se slu~uvaat vo tekot na procesot na sozdavawe na gameti.promeni koi vklu~uvaat genski sostav. a toa se vsu{nost naslednite promeni vo struturata na genskiot materijal. Mutaciite ~esto se reverzabilni A–›a i a–›A. VOVED Terminot mutacii poteknuva od latinskiot zbor mutare-menuvawe. Se misli deka imaat va`na uloga vo predizvikuvawe na mnogu bolesti. a stepenot na promenlivost vo dvata pravci naj~esto e razli~en. Mutacii se odvivaat vo site organizmi i kletki. na primer. (3) Mutaciite mo`at da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi.razli~ni promeni vo sostavot na nukleotidite na poedine~ni geni.e. no tie naj~esto de delat spored goleminata na genetskiot materijal koj e vklu~en vo promenata i toa na dve golemi grupi: genski mutacii (ili „to~kasti“.1. Golem broj na lu|e nosat skrieni mutacii od recesiven karakter. t. 2. (2) Toa e slo`en proces i ~esto ima {tetno nego korisno dejstvo. site hromozomi ili pak hromozomski garnituri. koi koga }e se najdat vo homozigotna sostojba imaat letalno ili {tetno dejstvo. U~estvoto na mutacijata vo posebni geni e razli~na i kaj posebni ~ove~ki geni iznesuva 10¯⁵. „intragenski“). Procesite na mutacii se odvivaat na razli~no nivo na organizacija na nasledniot materijal na organizmot. edna mutacija na 100 000 delbi na kletki. (1) Promena na redosledot na nukleotidite vo DNK koi se trajno zadr`uvaat i se prenesuvaat vo narednata generacija na }elii se vikaat mutacii. (2) Pri~initeli za mutacii mo`e da bidat. „makromutacii“). kako normalno funkcionirawe na organizmot i vo interakcija na organizmot so `ivotnata sredina. gre{ki vo tekot na replikacijata na DNK. i hromozomski mutacii (ili „ekstragenski“.

insercija-dodavawe na eden ili pove}e nukleotida vo DNK. po replikacijata na DNK parot A=T e zamenet so parot C≡G. Za supstitucijata se veli deka e sinonimna ili „tiha“ (engl. Promenite ne mo`at da se voo~at ni vo edna do sega poznata tehnika. A. a obi~no doa|a do promena vo fenotipot. pirimidinski nukleotid so purinski (C–›A. (2) B. po peplikacijata na RNK. delecija-gubewe na eden ili pove}e nukleotida od DNK. Vo molekulata na DNK mo`at da nastanat ~etiri vida na tranzicii i osum vida na transverzii. ili obratno. Vakvata promena. a parot C≡G so parot A=T ili G≡C. (2) 3. toa se naj~esto promeni na molekularna osnova. Tranzicii se supstitucija na eden primaren nukleotid so drug primaren nukleotid (C–›T ili T–›C). parot G≡C ili A=T. }e dovede do zamena na nukleotidniot par G≡C so parot A=T. ili eden purinski nukleotid so drug purinski nukleotid (A–›G ili G–›A). SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII Zamenata na nukleotidot koja se odviva vo kodira~kite regioni na genite mo`at da predizvikaat razli~ni efekti na proteinite. A–›T ili G–›T) ili obratno.(2) 4. GENSKI MUTACII Genski mutacii podrazbiraat promena vo samata struktura na genot. (2. silent) bidej}i ne doa|a do promena na aminokiselinite i ne mo`at da bidat detektirani bez sekvencirawe na genot.2. Transverzii se suptitucii na eden purinski nukleotid so pirimidinski (A–›C. Kako rezultat na ovie promeni. T–›A. bilo da se raboti za izmena na rasporedot na nukleotidot ili pak za insercija na site fragmenti vo lanecot na DNK ili vo vnesuvawe na novi sekvenci. parot T=A so parot A=T ili G≡C. C–›G ili T–›G).3) 4 . SUPSTITUCIONI MUTACII Supstitucioni mutacii mo`at da se podelat na tranzicii i transverzii. Vo site ostanati slu~ai promenata na nukleotidite e nesinonimna. (1) Vrz osnova na tipot na promenata koja ja predizvikuva eden „mutagena slu~ka“ gre{kite mo`at da se klasificiraat na: supstitucija-zamena na eden nukleotid so drug. G–›C.

koj se eksprimira zamo vo tekot na prvite osum nedeli od embrionalniot razvitok.Nesinonimni supstitucii. Procenka na relativno u~estvo na razli~ni vidivi na supstitucionalni mutacii vo slu~ajno generalizirani delovi na genite koi gi kodiraat proteinite poka`ale deka 70% od site mo`ni nukleotidni zameni se na tretata pozicija na sinonimni mutacii. CCA i CCG) i vo {est nesinonimni: UCU (Ser). Aγ. Molekulot na hemoglobinot vo organizmot na vozrasniot ~ovek se sostoi od dva vida α i dva β sinxiri na globinot i prosteti~na grupa. Smisleni mutacii (engl. Besmisleni mutacii (eng. Bidej}i naelektriziranata aminokiselina (Glu) e zameneta so nepolarniot (Val). CCU (prolin) mo`e da mutira vo tri sinonimni mutacii (CCC. Od druga strana pak. sense mutations) go menuvaat dadeniot kodon vo kodon koj odreduva razli~na aminokiselina od onie pred nego {to e izvr{ena zamena na nukleotidot. ACU (Thr). toga{ sekoj od smislenite kodoni mo`e da mutira vo devet drugi kodoni. CAG (His). produkt na ovakov mutiran gen. CUU (Leu). Srpesta anemija 5 . koe {to na~esto doveduva do prekin vo procesot na translacija. δ i β) samo β-globin eksprimira kaj vozrasen ~ovek. Na primer. Pod pretpostavka tie zameni da se slu~uvaat po principot na slu~ajnost i site kodoni ednakvo da bidat zastapeni vo kodira~kite regioni na genite. GCU (Ala). proteini na krvta ~ija funkcija e transport na kiselini. Globinite se proteinski komponenti na hemoglobinot. (2. hemoglobin S (HbS). nonsense mutations) menuvaat odreden kodon vo eden od stop kodonata. Poradi samata struktura na genetskiot kod. na primer: GTC (valin) –›TTC (fenilalanin). Toa se smisleni i besmisleni mutacii . sinonimnite mutacii se slu~uvaat glavno na tretata pozicija na kodonot. ima izmeneto povr{insko naelektriziruvawe i e sklon kon agregacija pri {to eritrocitite imaat promenet (srpest) izgled i drasti~no smalen vek na `iveewe. Ovaa mutacija go menuva kodonot GAA ili GAG za glutaminskata kiselina (Glu) i kodon GUA ili GUG za valinot (Val).e. mo`at da se podelat na dve grupi. t. Od pet funkcionalni geni koi gi kodiraat globinite (Gγ. Bidej}i univerzalniot genetski kod se sostoi od 61 × 9 = 594 mo`ni nukleotidni zameni. Grupacijata na genite za β-globinot se nao|a na kratkiot krak na hromozomot 11 i opfa}a pet aktivni geni vo eden pseudogen (ψβ1). hem. A. kako {to e ogromniot broj (okolu 90%) na nukleotidni zameni na prva pozicija. Do sega se opi{ani okolu 600 to~kasti mutacii vo genite za globin i e rasjasneta molekulskata osnova za pogolemiot broj na hemoglobinopatii. site mutacii na druga pozicija na kodon se nesinonimni. Grupacijata na genite za α-globin vo genomot na ~ovekot se nao|aat na kratkiot krak na hromozomot 16 i opfa}a dva pseudogena (ψζ i ψα1) i tri funkcionalni geni: ζ. mo`e da se izra~unaat o~ekuvanite proporcii na razli~ni vidovi na nukleotidni supstitucii vo genetskiot kod. i α1 i α2 koi se eksprimiraat kaj vozrasni qudi i kodiraat identi~ni sinxiri na α-globinot. ili CGU (Arg). onie koi doveduvaat do promena na zna~eweto na kodonot. (2) Naj~esto zaboluvawe od ovoj vid e srpesta anemija koja ja predizvikuva to~kastata mutacija vo krugot na {etiot kodon na genot za β-globin. (2) Postojat golem broj na zaboluvawa kako hemoglobinopatii ~ij pri~initel se to~kastite mutacii vo genite koi gi kodiraat α i β sinxirite na globinot. (2) B. Ovie mutacii lesno se otkrivaat bidej}i se sozdavaat nepotpolni lanci koi nemaat biolo{ka aktivnost. na primer: AAG (lizin) –›TAG (stop kodon). ε.1) Ako vo sekoj ~ekor se ostvari samo edna zamena na nukleotidot.

posledicata e preranoto zavr{uvawe na translacijata. {to e pri~ina za sinteza za abnormalno dolg polipeptid. }e dojde do sinteza na prodol`eniot α-globulinski sinxir. Nekoj vid na α-talasemija nastanuvaat poradi sinteza na predolgite lanci na α-globinot koi gi zamenuvaat normalnite sinxiri. No. Za da bi se kompenziral ovoj nedostatok. Posledica od takvite mutacii e ~itawe na genetskata poraka i posle STOP kodonot. Sinxirot na α-globinot normalno sodr`i 141 aminokiselina. (2) Druga hemoglobinopatija po za~estenost e t. sintezata na β-globinot potpolno izostanuva.n. kodon UAU ili UAC za tirozin (Tyr). Bidej}i mutacijata se nao|a na samiot po~etok na genot. Ovaa mutacija go transformira AAG kodonot za lizin (Liz) vo STOP kodon UAG. kaj lu|eto koi ja nosat ovaa mutacija stimulirana e eritropoezata (proizvodstvoto na crvenite krvni kletki) i zgolemeno la~ewe na eritropoetinot od bubregot. ili serin (UCA). mutacija na 145 kodon vo β-globinski gen. bolest na hemoglobin S predizvikana od mutacija na isti kodon β-globulin kako i srpestata anemija. Kaj t. vo STOP kodon UAA ili UAG doveduva do skratuvawe na βglobinot za dve aminokiselini (normalen β-globin sodr`i 146 aminokiselilni). Na primer. Vakov izmenet hemoglobin (t. iRNK se nestabilni. βº-talesemija. (2) Vo prakti~ni termini zabele`uvaweto na mo{ne ograni~ena ili otsutna citoplazmati~na mRNK povrzano so besmisleni mutacii ima va`na implikacija za skrienite mutacii.n. (2) Kako posledica na besmisleni mutacii nastanuvaat i nekoi zaboluvawa od grupata na β-talasemija. Eden oblik na βº-talasemija. Edna od fazite na `ivotniot ciklus na ovie paraziti se odviva vo eritrocitite. nastanuva poradi besmisleni mutacii na 17 kodon vo genot za βglobinot. besmisleni mutacii vo faktor VIII (hemofilija A) i fibrilin (Marfanov sindrom) bea povrzani so skokaweto na egzon nad egzon {to ja 6 .se nasleduva kako recesivno zaboluvawe i pretstavuva klasi~en primer za mutacija koja vo homozigotna sostojba predizvikuva te{ka nasledna bolest. (2) Talasemii ja so~inuvaat grupata na hemoliti~ki zaboluvawa koja na molekularna osnova se odlikuva so neuramnote`ena sinteza na α i β sinxiri na globinot. a sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. a vo kletkite se prisutni vo mnogu mala koli~ina. Koga mutacijata }e pogodi kodon za nekoja aminokiselina i go promeni taka da toj stane STOP kodon. lizin (AAA). Otpornosta na nositelite na mutacijata HbS vrz predizvikuva~ite na malarijata se temeli na toa deka ovie paraziti ne mo`at da opstanat vo eritrocitite koi sodr`at hemoglobin S. zastapen vo jugoisto~na Azija. samo {to vo ovoj slu~aj kodonot GAA ili GAG za glutaminska kiselina (Glu) izmenet vo kodon AAA ili AAG za lizin (Lys). ako STOP kodon UAA na 142 pozicija mutira vo kodon za glutamin (CAA). McKees Rocks hemoglobin) poka`uva zgolemen afinitet kon kis. (2) To~kastite mutacii koi se sluu~uvaat na STOP kodonite mo`at da go smenat STOP kodonot vo kodon za nekoja aminokiselina. sinteza na prekratkiot i ~esto potpuno nefunkcionalen polipeptid. dodeka vo heterozigotna obezbeduva adaptivna prednost koja se sostoi vo otpornost na paraziti koi ja predizvikuvaat malarijata. (4) Neodamna. (2) Besmisleni mutacii isto taka mo`at da bidat pri~initeli za hemoglobinopatii. i te{ko go otpu{ta. koj sodr`i 172 aminokiselini i e podlo`en na ubrzana degradacija. pa toga{ sinxirite na α-globinot se sobiraat vo eritroidni kletki i gradat precipitati koi ja o{tetuvaat kleto~nata membrana doveduvaj}i ja do hemoliza i stimulacija na eritropoezata. pa negovata koncentracija vo kletkata e niska.n. glutaminska kiselina (GAA).

Ovoj protein e odgovoren za transportirawe na hloridni joni nadvor od kletkite. STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII Stapkata na nukleotidni supstitucii se definira kako broj na zamena na odredeno mesto po godina. Lu|eto so cisti~na fibroza nasleduvaat dva mutirani gena. Vo proizvodstvoto na proteini od ovoj pacient gi ima samo prvite 493 amino kiselini od normalniot sinxir so 1 480 i mo`e da ne funkcionira. Ne edna mutacija e odgovorna za site slu~ai na cisti~na fibroza. (5) Kaj pacientot V so cisti~na fibroza zamenata na T so S na nukleotid 1 609 e preobrazen glutaminskiot kodon (CSG) vo STOP kodon (TAG). Brojkite vo kolonata za mutacii go pretstavuva brojot na pogodeni nukleotidi. Genite vklu~uvaat nad 6 000 nukleotidi rasprostraneti nad 27 egzoni na hromozomot 7. Defektite vo proteinot predizvikuvaat razli~ni simtomi na bolesti. no mutaciite ne treba da bidat isti. Stapkata na nukleotidni zameni mo`at da se proceni na razli~ni geni ili pome|u razli~ni regioni na istiot gen. Tie mo`at da se izra~unaat so delewe na brojot na nukleotidnite zameni na odredeno mesto pome|u dve homologni reda na nukleotidi so dvojno vreme na divergencija na nizi koi se redat. Sekoi od ovie mutacii se slu~uvaat vo golemiot gen kaj proteinot (sostaven od 1 480 aminokiselini) nare~en custic fibrosis transmembrane conductance regulator (CFTR). (4) Primer: Pacient V Ovaa e objasnuvawe na pove}e od 1000 razli~ni mutacii koi bea najdeni kaj pacient so cisti~na fibroza. (2) 7 . Ovaa be{e probano i na drugi geni i skokaweto mo`e da bide celosno ili delumno. toj problem }e se nadmine. (5) 5.prodol`uva mutacijata. Mehanizmot na ovoj proces e nepoznat. Poradi ova e zna~ajno da se koristat isti parovi na nizi iako mnogu ~esto postoi nesigurnost okolu odreduvawe na starosta na mnogu od nizite. Ako koristime isti parovi na nizi.

progerija i Vardenburgov sindrom. Toa se: acrodystostosis. So niv se naru{uva redosledot na bazite. cleidocranial dystosis. so replikacija na DNK. A. okulodentodigitalen sindrom. Delbata na kletkite vo `enskata germinativna linija se prekinuva okolu petiot mesec od bremenosta i mejozata se nadovrzuva so po~etokot na pubertetot. Marfanov sindrom. Hemiskite mutageni vo pogolem broj na slu~ai ne pridonesuvat na za~estenosta na inserciite. Isklu~ok se akridinskite boi kako agensi koi se interkaliraat pome|u bazite vo DNK. ili nekolku. Kruzonov sindrom. Pa poradi ova izgleda deka nekoi vidovi na mutacii se slu~uvaat samo kaj ma{kiot pol i isto taka e postaveno pra{aweto zo{to stapkata na mutacii e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite? (2) Odgovorot na ovaa pra{awe le`i vo faktot deka vo ma{kata germinativna linija postoi zna~itelno pogolem broj delbi na kletki nego vo `enskata. multipna endoplazija tip B i dr. se menuva sostavot i brojot na nukleotidite. (1) Insercija i delecija naj~esto se ozna~uvaat kako „praznini“ (engl. (2) Do deneska se otkrieni golem broj na nasledni zaboluvawa kaj koi e utvrdeno deka stapkata na mutacii zavisi od starosta na tatkoto (na`alost. fibrodysplasia ossificans progresiva. a ponekoga{ i do delecija na sosedni redovi na nukleotidi. delbite na kletki se kontinuirani i za da se pojavat zreli spermatozoidi treba da se slu~at mnogu delbi. kako {to e slu~aj so nekoi nukleotidni zameni. {to doveduva do izmena vo sostavot na iRNK. INSERCIJA I DELECIJA Mutacii nastanati so insercija i delcija koga }e se dodade ili odzeme eden bazen par vo DNK. (2) 6. Delecija pretstavuva gubewe na nukleotidi vo genot. gaps). Glaven izvor na isercii se t.redovi na nukleotidi koi mo`at da go menuvaat mestoto na hromozomot. t. toga{ ne se neo~ekuvani naodite deka nivnata stapka e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite. inserciite mo`at da nastanat i kako posledica na gre{ki vo tekot na genetskata rekombinacija. Kaj ma{kite.Kaj lu|eto e utvrdeno deka skoro site de novo mutacii na geni koi predizvikuvaat razli~ni (nasledni) zaboluvawa (na primer: Apertov sindrom. (3. taa vrska ne e linearna tuku eksponencijalna). Kako posledica na insecija. Ako nekoi vidovi na mutacii se povrzani so delba na kletka. do nekolku iljadi. taka da izmenetiot gen nema biolo{ka aktivnost. mobilnite geneti~ki elementi. a ponekoga{ i vo tekot na DNK replikacijata. Brojot na nukleotidite koj se gubi ili dobiva mo`e da odi od eden.) nastanale isklu~ivo vo tekot na gametogenezata kaj tatkovcite.n. a od mestoto kade se vklu~il pogre{en kodon site ostanati kodoni }e dadat pogre{ni aminokiselini vo peptidniot sinxir. Iako poretko. Pfajverov sindrom. Isercija pretstavuva zgolemuvawe na brojot na nukleotidite vo genot. taka {to transkribiranata iRNK }e ima poinakvi 8 . vo tekot na narednata replikacija na DNK ili geneti~ki rekombinacii mo`e da dojde do delecija na del ili celi vneseni sekvenci.e. Inserciite ~esto doveduvaat do potpolno gubewe na funkcijata na genot. Alterov sindrom. achondroplasia.2) B.

{to e prateno so poozbilni klini~ki simtomi na bolesta. Kako posledica na ovaa delecija se menuva ramkata na ~itawe na genetski poraki i nastanuva α-globin so izmenet redosled na aminokiselini od 138 pozicija pa natamu. (3) Mnogu vidovi na ve}e spomnati zaboluvawa. pa do krajot na sinxirot. nastanuvaat kako posledica na delecija koi gi opfa}aat α-globinskite geni. Wayne hemoglobin. Na sekoj hromozom 16 vo genomot na ~ovekot se nao|aat po dva gena za α-globin. α-talasemija. a nov STOP kodon (UAG) se javuva na 147 mesto.n.a so toa i delot na polinukleotidnata veriga }e sodr`i sosema razli~ni aminokiselini. bidej}i normalniot STOP kodon na 142 pozicija (UAA) poradi promeni vo ramkite na ~itawe se menuva vo kodon (AAG). {to zna~i deka vo eritrocitite se prisutni ~etiri aktivni α-globinski geni. redoledot na aminokiselinite e potpolno izmenet. koj nastanuva poradi delecija na tretiot nukleotid vo 138 kodon (UCU) α-globinski gen. no i prodol`en sinxir. frameshift mutation) e polipeptid vo koj od mestoto na mutacijata. Vakov tip na mutacija e sinteza na t. Rezultat od vakva mutacija (engl. tri ili na site ~etiri gena ima posledica vo se smaleno izrazuvawe na koncentracija na α-globinskiot sinxir vo kletkite. Delecija na dva. (2) 9 . (2) Insercija i deleciija na eden nukleotid vnatre vo kodira~kiot region na genite doveduva do promena vo ramkite na ~itawe na genetskata poraka od mestoto na mutacija pa natamu.kodoni od mestoto na delecija ili insercija vo odnos na interaktnite geni.

Faktori koi gi zgolemuvaat genetskite mutacii vo organizmot se: ^lenovi na vidovi vo odredena feografska oblast ili etni~ki grupi se pove}e skloni kon mutacii. (4) 10 . atomot na vodorod mo`e da ja promeni svojata polo`ba. Adeninot i citozinot normalno imaat NH2 grupa. (6) Watson i Crick poka`ale deka purinskite i pirimidinskite bazi mo`at da postojat vo alternativni taftomerni formi. odnosno se nao|aat vo amino-forma. Visoki dozi na H-zra~ewe ili ultra-violetovo zra~ewe mo`e da ja zgolemi mutacijata. aminoformata da pomine vo amino-forma NH2 –› NH. a na timinot vo enolna forma mu odgovara gvaninot. do mutacii od tipot na supstanca. odnosno na adeninot vo imino forma mu e komplementiran citozinot. Me|utoa. Koga }e se javi imino ili enolna forma na bazite. ZAKLU^OK Ima mnogu mutagensi koi ve{ta~ko go zgolemuvaat procentot na mutaciite vo organizmot. promenata na bazite od edna forma vo druga doveduva. Ovie formi se {iroko rasprostraneti vo prirodata. keto-formata mo`e da se promeni vo retka enolna-SON-forma.7. pri replikacija na molekulot na DNK }e dojde do pogre{no sparuvawe. Spored toa. isto taka. Radioaktivni supstanci go zgolemuvaat procentot na mutacii popretstavitelno. dodeka gvaninot i timinot imaat keto-grupa SO-keto-forma. so {to se izrazuva nestabilnost na ovoj atom. Inaku ovaa pojava retko se slu~uva vo prirodata. retko. od nepoznati pri~ini. kako i vo slu~ajot koga bazite se promeneti pod dejstvo na hemiski mutageni. {to e ozna~eno kako spontani mutacii bidej}i ne e poznato koj faktor doveduva do ovie promeni. Sli~no na toa.

1997. 1998. Emery and Rimoin’s principles and practice of Medical Genetics. Centar za primenjenu psihologiju. Miteva N.biology_online. Op{ta biologija. Churcill Livingstone.org/2/9_mutations. Beograd.htm) 6. 1994. Tucić N.8. Beograd. 5.htm 11 . Skopje. Remoin DL. Mtatinon Frequency and Poliploidy (http://www. Vest.biology-online. KORISTENA LITERATURA 1. 2002. 2. 4. Third edition. Connor JM. 3. Vol I. Mutatins (http://www. Krajinčanić B. Medicinska genetika. New York.org/2/8_mutatins. Defektološki Fakultet Univerziteta u Beogradu. O genima i ljudima. Kičić M. Pyeritz RE. Matić G.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful