Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“- Skopje Filozofski fakultet institut za defektologija

GENSKI MUTACII
(seminarska rabota)

izrabotil:
Ana Petkovska

mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Kumanovo, maj 2005

1

................................................................................................................. ZAKLU^OK..2 2..................10 2 ......................................... STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII....... KORISTENA LITERATURA.......................................................VOVED....................................................3 5......................................................................................................SODR@INA: 1..............................................................................................3 3.......7 7...................6 6.........................9 8.................................... SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII........... INSERCIJA I DELECIJA.......3 4.................... GENSKI MUTACII........................................................ SUPTITUCIONI MUTACII...............................................

na primer. i hromozomski mutacii (ili „ekstragenski“. Genite spontano se menuvaat vo alelni formi so brzina konstantna za sekoj lokus i taa mo`e da e razli~na od eden gen do drug. (1) Promena na redosledot na nukleotidite vo DNK koi se trajno zadr`uvaat i se prenesuvaat vo narednata generacija na }elii se vikaat mutacii.razli~ni promeni vo sostavot na nukleotidite na poedine~ni geni. Golem broj na lu|e nosat skrieni mutacii od recesiven karakter.1. (2) Toa e slo`en proces i ~esto ima {tetno nego korisno dejstvo. Bez mutacii procesite na evolucija ne bi bile mo`ni. (2) Pri~initeli za mutacii mo`e da bidat. U~estvoto na mutacijata vo posebni geni e razli~na i kaj posebni ~ove~ki geni iznesuva 10¯⁵. 2. „makromutacii“). no tie naj~esto de delat spored goleminata na genetskiot materijal koj e vklu~en vo promenata i toa na dve golemi grupi: genski mutacii (ili „to~kasti“. Mutaciite ~esto se reverzabilni A–›a i a–›A. (2) 3 . Procesite na mutacii se odvivaat na razli~no nivo na organizacija na nasledniot materijal na organizmot.promeni koi vklu~uvaat genski sostav. a toa se vsu{nost naslednite promeni vo struturata na genskiot materijal. VOVED Terminot mutacii poteknuva od latinskiot zbor mutare-menuvawe. edna mutacija na 100 000 delbi na kletki. kako normalno funkcionirawe na organizmot i vo interakcija na organizmot so `ivotnata sredina. gre{ki vo tekot na replikacijata na DNK. a stepenot na promenlivost vo dvata pravci naj~esto e razli~en. (2) Mutacii pretstavuvaat osnoven izvor na genetskata varijabilnost na populacijata. t. Se misli deka imaat va`na uloga vo predizvikuvawe na mnogu bolesti.e. Mutacii se odvivaat vo site organizmi i kletki. ili razni nepravilnosti koi se slu~uvaat vo tekot na procesot na sozdavawe na gameti. (1) Vo pogled na ~estotata na mutirawe na genite va`at dve pravila: 1. „intragenski“). koi koga }e se najdat vo homozigotna sostojba imaat letalno ili {tetno dejstvo. (3) Mutaciite mo`at da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi. fizi~ki zastoj vo hromozomot ili hemiska modifikacija golem ili mal broj na nukleotidi vo DNK koi predizvikuvaat razli~ni mutageni agensi. site hromozomi ili pak hromozomski garnituri.

G–›C. (2) 3.3) 4 . ili obratno. a obi~no doa|a do promena vo fenotipot.2. delecija-gubewe na eden ili pove}e nukleotida od DNK. Za supstitucijata se veli deka e sinonimna ili „tiha“ (engl. parot G≡C ili A=T. Vakvata promena. silent) bidej}i ne doa|a do promena na aminokiselinite i ne mo`at da bidat detektirani bez sekvencirawe na genot. (2) B. a parot C≡G so parot A=T ili G≡C. }e dovede do zamena na nukleotidniot par G≡C so parot A=T. Vo molekulata na DNK mo`at da nastanat ~etiri vida na tranzicii i osum vida na transverzii. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII Zamenata na nukleotidot koja se odviva vo kodira~kite regioni na genite mo`at da predizvikaat razli~ni efekti na proteinite. Vo site ostanati slu~ai promenata na nukleotidite e nesinonimna.(2) 4. Tranzicii se supstitucija na eden primaren nukleotid so drug primaren nukleotid (C–›T ili T–›C). po replikacijata na DNK parot A=T e zamenet so parot C≡G. toa se naj~esto promeni na molekularna osnova. parot T=A so parot A=T ili G≡C. ili eden purinski nukleotid so drug purinski nukleotid (A–›G ili G–›A). A. insercija-dodavawe na eden ili pove}e nukleotida vo DNK. (2. Promenite ne mo`at da se voo~at ni vo edna do sega poznata tehnika. po peplikacijata na RNK. SUPSTITUCIONI MUTACII Supstitucioni mutacii mo`at da se podelat na tranzicii i transverzii. bilo da se raboti za izmena na rasporedot na nukleotidot ili pak za insercija na site fragmenti vo lanecot na DNK ili vo vnesuvawe na novi sekvenci. T–›A. A–›T ili G–›T) ili obratno. GENSKI MUTACII Genski mutacii podrazbiraat promena vo samata struktura na genot. Transverzii se suptitucii na eden purinski nukleotid so pirimidinski (A–›C. C–›G ili T–›G). Kako rezultat na ovie promeni. pirimidinski nukleotid so purinski (C–›A. (1) Vrz osnova na tipot na promenata koja ja predizvikuva eden „mutagena slu~ka“ gre{kite mo`at da se klasificiraat na: supstitucija-zamena na eden nukleotid so drug.

nonsense mutations) menuvaat odreden kodon vo eden od stop kodonata. kako {to e ogromniot broj (okolu 90%) na nukleotidni zameni na prva pozicija. (2) Postojat golem broj na zaboluvawa kako hemoglobinopatii ~ij pri~initel se to~kastite mutacii vo genite koi gi kodiraat α i β sinxirite na globinot. (2) B. hem. Procenka na relativno u~estvo na razli~ni vidivi na supstitucionalni mutacii vo slu~ajno generalizirani delovi na genite koi gi kodiraat proteinite poka`ale deka 70% od site mo`ni nukleotidni zameni se na tretata pozicija na sinonimni mutacii. Molekulot na hemoglobinot vo organizmot na vozrasniot ~ovek se sostoi od dva vida α i dva β sinxiri na globinot i prosteti~na grupa. toga{ sekoj od smislenite kodoni mo`e da mutira vo devet drugi kodoni. ACU (Thr). Od pet funkcionalni geni koi gi kodiraat globinite (Gγ. na primer: GTC (valin) –›TTC (fenilalanin). ε. Aγ. koj se eksprimira zamo vo tekot na prvite osum nedeli od embrionalniot razvitok. i α1 i α2 koi se eksprimiraat kaj vozrasni qudi i kodiraat identi~ni sinxiri na α-globinot. produkt na ovakov mutiran gen. hemoglobin S (HbS). onie koi doveduvaat do promena na zna~eweto na kodonot. site mutacii na druga pozicija na kodon se nesinonimni. Na primer. Do sega se opi{ani okolu 600 to~kasti mutacii vo genite za globin i e rasjasneta molekulskata osnova za pogolemiot broj na hemoglobinopatii. mo`e da se izra~unaat o~ekuvanite proporcii na razli~ni vidovi na nukleotidni supstitucii vo genetskiot kod. proteini na krvta ~ija funkcija e transport na kiselini. (2. Smisleni mutacii (engl. Grupacijata na genite za α-globin vo genomot na ~ovekot se nao|aat na kratkiot krak na hromozomot 16 i opfa}a dva pseudogena (ψζ i ψα1) i tri funkcionalni geni: ζ.e.1) Ako vo sekoj ~ekor se ostvari samo edna zamena na nukleotidot. Ovaa mutacija go menuva kodonot GAA ili GAG za glutaminskata kiselina (Glu) i kodon GUA ili GUG za valinot (Val). Grupacijata na genite za β-globinot se nao|a na kratkiot krak na hromozomot 11 i opfa}a pet aktivni geni vo eden pseudogen (ψβ1). Poradi samata struktura na genetskiot kod. Globinite se proteinski komponenti na hemoglobinot. Ovie mutacii lesno se otkrivaat bidej}i se sozdavaat nepotpolni lanci koi nemaat biolo{ka aktivnost. ili CGU (Arg). na primer: AAG (lizin) –›TAG (stop kodon). Srpesta anemija 5 . sense mutations) go menuvaat dadeniot kodon vo kodon koj odreduva razli~na aminokiselina od onie pred nego {to e izvr{ena zamena na nukleotidot. Besmisleni mutacii (eng. A.Nesinonimni supstitucii. CCU (prolin) mo`e da mutira vo tri sinonimni mutacii (CCC. koe {to na~esto doveduva do prekin vo procesot na translacija. sinonimnite mutacii se slu~uvaat glavno na tretata pozicija na kodonot. mo`at da se podelat na dve grupi. ima izmeneto povr{insko naelektriziruvawe i e sklon kon agregacija pri {to eritrocitite imaat promenet (srpest) izgled i drasti~no smalen vek na `iveewe. (2) Naj~esto zaboluvawe od ovoj vid e srpesta anemija koja ja predizvikuva to~kastata mutacija vo krugot na {etiot kodon na genot za β-globin. Toa se smisleni i besmisleni mutacii . Bidej}i naelektriziranata aminokiselina (Glu) e zameneta so nepolarniot (Val). Bidej}i univerzalniot genetski kod se sostoi od 61 × 9 = 594 mo`ni nukleotidni zameni. Od druga strana pak. GCU (Ala). CUU (Leu). t. δ i β) samo β-globin eksprimira kaj vozrasen ~ovek. CCA i CCG) i vo {est nesinonimni: UCU (Ser). CAG (His). Pod pretpostavka tie zameni da se slu~uvaat po principot na slu~ajnost i site kodoni ednakvo da bidat zastapeni vo kodira~kite regioni na genite.

n.n. sinteza na prekratkiot i ~esto potpuno nefunkcionalen polipeptid. (2) Kako posledica na besmisleni mutacii nastanuvaat i nekoi zaboluvawa od grupata na β-talasemija. Posledica od takvite mutacii e ~itawe na genetskata poraka i posle STOP kodonot. Koga mutacijata }e pogodi kodon za nekoja aminokiselina i go promeni taka da toj stane STOP kodon. No. (2) To~kastite mutacii koi se sluu~uvaat na STOP kodonite mo`at da go smenat STOP kodonot vo kodon za nekoja aminokiselina. kodon UAU ili UAC za tirozin (Tyr). a vo kletkite se prisutni vo mnogu mala koli~ina. (2) Besmisleni mutacii isto taka mo`at da bidat pri~initeli za hemoglobinopatii. a sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. Eden oblik na βº-talasemija. ako STOP kodon UAA na 142 pozicija mutira vo kodon za glutamin (CAA). Ovaa mutacija go transformira AAG kodonot za lizin (Liz) vo STOP kodon UAG. koj sodr`i 172 aminokiselini i e podlo`en na ubrzana degradacija. samo {to vo ovoj slu~aj kodonot GAA ili GAG za glutaminska kiselina (Glu) izmenet vo kodon AAA ili AAG za lizin (Lys). vo STOP kodon UAA ili UAG doveduva do skratuvawe na βglobinot za dve aminokiselini (normalen β-globin sodr`i 146 aminokiselilni). Bidej}i mutacijata se nao|a na samiot po~etok na genot. Kaj t. kaj lu|eto koi ja nosat ovaa mutacija stimulirana e eritropoezata (proizvodstvoto na crvenite krvni kletki) i zgolemeno la~ewe na eritropoetinot od bubregot.se nasleduva kako recesivno zaboluvawe i pretstavuva klasi~en primer za mutacija koja vo homozigotna sostojba predizvikuva te{ka nasledna bolest. ili serin (UCA). i te{ko go otpu{ta. Sinxirot na α-globinot normalno sodr`i 141 aminokiselina.n. Za da bi se kompenziral ovoj nedostatok. dodeka vo heterozigotna obezbeduva adaptivna prednost koja se sostoi vo otpornost na paraziti koi ja predizvikuvaat malarijata. (4) Neodamna. Nekoj vid na α-talasemija nastanuvaat poradi sinteza na predolgite lanci na α-globinot koi gi zamenuvaat normalnite sinxiri. pa negovata koncentracija vo kletkata e niska. sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. pa toga{ sinxirite na α-globinot se sobiraat vo eritroidni kletki i gradat precipitati koi ja o{tetuvaat kleto~nata membrana doveduvaj}i ja do hemoliza i stimulacija na eritropoezata. mutacija na 145 kodon vo β-globinski gen. posledicata e preranoto zavr{uvawe na translacijata. iRNK se nestabilni. Edna od fazite na `ivotniot ciklus na ovie paraziti se odviva vo eritrocitite. McKees Rocks hemoglobin) poka`uva zgolemen afinitet kon kis. (2) Vo prakti~ni termini zabele`uvaweto na mo{ne ograni~ena ili otsutna citoplazmati~na mRNK povrzano so besmisleni mutacii ima va`na implikacija za skrienite mutacii. Otpornosta na nositelite na mutacijata HbS vrz predizvikuva~ite na malarijata se temeli na toa deka ovie paraziti ne mo`at da opstanat vo eritrocitite koi sodr`at hemoglobin S. Na primer. βº-talesemija. glutaminska kiselina (GAA). (2) Druga hemoglobinopatija po za~estenost e t. bolest na hemoglobin S predizvikana od mutacija na isti kodon β-globulin kako i srpestata anemija. lizin (AAA). nastanuva poradi besmisleni mutacii na 17 kodon vo genot za βglobinot. }e dojde do sinteza na prodol`eniot α-globulinski sinxir. besmisleni mutacii vo faktor VIII (hemofilija A) i fibrilin (Marfanov sindrom) bea povrzani so skokaweto na egzon nad egzon {to ja 6 . Vakov izmenet hemoglobin (t. {to e pri~ina za sinteza za abnormalno dolg polipeptid. zastapen vo jugoisto~na Azija. (2) Talasemii ja so~inuvaat grupata na hemoliti~ki zaboluvawa koja na molekularna osnova se odlikuva so neuramnote`ena sinteza na α i β sinxiri na globinot.

STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII Stapkata na nukleotidni supstitucii se definira kako broj na zamena na odredeno mesto po godina. Ako koristime isti parovi na nizi. (5) 5. Vo proizvodstvoto na proteini od ovoj pacient gi ima samo prvite 493 amino kiselini od normalniot sinxir so 1 480 i mo`e da ne funkcionira. (4) Primer: Pacient V Ovaa e objasnuvawe na pove}e od 1000 razli~ni mutacii koi bea najdeni kaj pacient so cisti~na fibroza. Mehanizmot na ovoj proces e nepoznat.prodol`uva mutacijata. Defektite vo proteinot predizvikuvaat razli~ni simtomi na bolesti. no mutaciite ne treba da bidat isti. Ovaa be{e probano i na drugi geni i skokaweto mo`e da bide celosno ili delumno. Genite vklu~uvaat nad 6 000 nukleotidi rasprostraneti nad 27 egzoni na hromozomot 7. Lu|eto so cisti~na fibroza nasleduvaat dva mutirani gena. Tie mo`at da se izra~unaat so delewe na brojot na nukleotidnite zameni na odredeno mesto pome|u dve homologni reda na nukleotidi so dvojno vreme na divergencija na nizi koi se redat. (2) 7 . Brojkite vo kolonata za mutacii go pretstavuva brojot na pogodeni nukleotidi. (5) Kaj pacientot V so cisti~na fibroza zamenata na T so S na nukleotid 1 609 e preobrazen glutaminskiot kodon (CSG) vo STOP kodon (TAG). toj problem }e se nadmine. Poradi ova e zna~ajno da se koristat isti parovi na nizi iako mnogu ~esto postoi nesigurnost okolu odreduvawe na starosta na mnogu od nizite. Ne edna mutacija e odgovorna za site slu~ai na cisti~na fibroza. Ovoj protein e odgovoren za transportirawe na hloridni joni nadvor od kletkite. Stapkata na nukleotidni zameni mo`at da se proceni na razli~ni geni ili pome|u razli~ni regioni na istiot gen. Sekoi od ovie mutacii se slu~uvaat vo golemiot gen kaj proteinot (sostaven od 1 480 aminokiselini) nare~en custic fibrosis transmembrane conductance regulator (CFTR).

cleidocranial dystosis. delbite na kletki se kontinuirani i za da se pojavat zreli spermatozoidi treba da se slu~at mnogu delbi. Iako poretko. inserciite mo`at da nastanat i kako posledica na gre{ki vo tekot na genetskata rekombinacija.redovi na nukleotidi koi mo`at da go menuvaat mestoto na hromozomot. Pfajverov sindrom. multipna endoplazija tip B i dr. taka da izmenetiot gen nema biolo{ka aktivnost. Marfanov sindrom. Kruzonov sindrom. A. mobilnite geneti~ki elementi. Isklu~ok se akridinskite boi kako agensi koi se interkaliraat pome|u bazite vo DNK. Inserciite ~esto doveduvaat do potpolno gubewe na funkcijata na genot. Kaj ma{kite. toga{ ne se neo~ekuvani naodite deka nivnata stapka e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite.Kaj lu|eto e utvrdeno deka skoro site de novo mutacii na geni koi predizvikuvaat razli~ni (nasledni) zaboluvawa (na primer: Apertov sindrom. so replikacija na DNK. ili nekolku. (1) Insercija i delecija naj~esto se ozna~uvaat kako „praznini“ (engl.2) B. (2) Do deneska se otkrieni golem broj na nasledni zaboluvawa kaj koi e utvrdeno deka stapkata na mutacii zavisi od starosta na tatkoto (na`alost.e. a ponekoga{ i do delecija na sosedni redovi na nukleotidi. gaps). (2) 6. okulodentodigitalen sindrom. taa vrska ne e linearna tuku eksponencijalna). taka {to transkribiranata iRNK }e ima poinakvi 8 . Hemiskite mutageni vo pogolem broj na slu~ai ne pridonesuvat na za~estenosta na inserciite. a ponekoga{ i vo tekot na DNK replikacijata. So niv se naru{uva redosledot na bazite. Kako posledica na insecija. INSERCIJA I DELECIJA Mutacii nastanati so insercija i delcija koga }e se dodade ili odzeme eden bazen par vo DNK. {to doveduva do izmena vo sostavot na iRNK. Toa se: acrodystostosis. do nekolku iljadi. Alterov sindrom. Glaven izvor na isercii se t. Delecija pretstavuva gubewe na nukleotidi vo genot. Isercija pretstavuva zgolemuvawe na brojot na nukleotidite vo genot. Ako nekoi vidovi na mutacii se povrzani so delba na kletka. Brojot na nukleotidite koj se gubi ili dobiva mo`e da odi od eden. a od mestoto kade se vklu~il pogre{en kodon site ostanati kodoni }e dadat pogre{ni aminokiselini vo peptidniot sinxir. fibrodysplasia ossificans progresiva. se menuva sostavot i brojot na nukleotidite.) nastanale isklu~ivo vo tekot na gametogenezata kaj tatkovcite. t. vo tekot na narednata replikacija na DNK ili geneti~ki rekombinacii mo`e da dojde do delecija na del ili celi vneseni sekvenci. Delbata na kletkite vo `enskata germinativna linija se prekinuva okolu petiot mesec od bremenosta i mejozata se nadovrzuva so po~etokot na pubertetot.n. (3. progerija i Vardenburgov sindrom. kako {to e slu~aj so nekoi nukleotidni zameni. achondroplasia. Pa poradi ova izgleda deka nekoi vidovi na mutacii se slu~uvaat samo kaj ma{kiot pol i isto taka e postaveno pra{aweto zo{to stapkata na mutacii e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite? (2) Odgovorot na ovaa pra{awe le`i vo faktot deka vo ma{kata germinativna linija postoi zna~itelno pogolem broj delbi na kletki nego vo `enskata.

Kako posledica na ovaa delecija se menuva ramkata na ~itawe na genetski poraki i nastanuva α-globin so izmenet redosled na aminokiselini od 138 pozicija pa natamu. redoledot na aminokiselinite e potpolno izmenet. frameshift mutation) e polipeptid vo koj od mestoto na mutacijata. (3) Mnogu vidovi na ve}e spomnati zaboluvawa. a nov STOP kodon (UAG) se javuva na 147 mesto. koj nastanuva poradi delecija na tretiot nukleotid vo 138 kodon (UCU) α-globinski gen.n. {to zna~i deka vo eritrocitite se prisutni ~etiri aktivni α-globinski geni. α-talasemija.kodoni od mestoto na delecija ili insercija vo odnos na interaktnite geni. bidej}i normalniot STOP kodon na 142 pozicija (UAA) poradi promeni vo ramkite na ~itawe se menuva vo kodon (AAG).a so toa i delot na polinukleotidnata veriga }e sodr`i sosema razli~ni aminokiselini. Delecija na dva. Vakov tip na mutacija e sinteza na t. nastanuvaat kako posledica na delecija koi gi opfa}aat α-globinskite geni. Na sekoj hromozom 16 vo genomot na ~ovekot se nao|aat po dva gena za α-globin. Wayne hemoglobin. (2) Insercija i deleciija na eden nukleotid vnatre vo kodira~kiot region na genite doveduva do promena vo ramkite na ~itawe na genetskata poraka od mestoto na mutacija pa natamu. tri ili na site ~etiri gena ima posledica vo se smaleno izrazuvawe na koncentracija na α-globinskiot sinxir vo kletkite. pa do krajot na sinxirot. no i prodol`en sinxir. (2) 9 . {to e prateno so poozbilni klini~ki simtomi na bolesta. Rezultat od vakva mutacija (engl.

odnosno se nao|aat vo amino-forma. dodeka gvaninot i timinot imaat keto-grupa SO-keto-forma. Faktori koi gi zgolemuvaat genetskite mutacii vo organizmot se: ^lenovi na vidovi vo odredena feografska oblast ili etni~ki grupi se pove}e skloni kon mutacii. Ovie formi se {iroko rasprostraneti vo prirodata. aminoformata da pomine vo amino-forma NH2 –› NH. retko. Visoki dozi na H-zra~ewe ili ultra-violetovo zra~ewe mo`e da ja zgolemi mutacijata. Me|utoa. keto-formata mo`e da se promeni vo retka enolna-SON-forma. Radioaktivni supstanci go zgolemuvaat procentot na mutacii popretstavitelno. isto taka. a na timinot vo enolna forma mu odgovara gvaninot. Spored toa. {to e ozna~eno kako spontani mutacii bidej}i ne e poznato koj faktor doveduva do ovie promeni. pri replikacija na molekulot na DNK }e dojde do pogre{no sparuvawe. od nepoznati pri~ini.7. atomot na vodorod mo`e da ja promeni svojata polo`ba. so {to se izrazuva nestabilnost na ovoj atom. Adeninot i citozinot normalno imaat NH2 grupa. (6) Watson i Crick poka`ale deka purinskite i pirimidinskite bazi mo`at da postojat vo alternativni taftomerni formi. do mutacii od tipot na supstanca. promenata na bazite od edna forma vo druga doveduva. Sli~no na toa. Inaku ovaa pojava retko se slu~uva vo prirodata. ZAKLU^OK Ima mnogu mutagensi koi ve{ta~ko go zgolemuvaat procentot na mutaciite vo organizmot. kako i vo slu~ajot koga bazite se promeneti pod dejstvo na hemiski mutageni. (4) 10 . odnosno na adeninot vo imino forma mu e komplementiran citozinot. Koga }e se javi imino ili enolna forma na bazite.

Medicinska genetika.org/2/9_mutations. Miteva N. Mtatinon Frequency and Poliploidy (http://www.biology-online. Remoin DL. 1998.htm) 6. KORISTENA LITERATURA 1. Skopje. Op{ta biologija. Beograd. 2002. 5. 1994. Connor JM. Beograd. New York.htm 11 . Tucić N. Emery and Rimoin’s principles and practice of Medical Genetics. Defektološki Fakultet Univerziteta u Beogradu. 4. Churcill Livingstone. Kičić M. Matić G. Centar za primenjenu psihologiju.8.biology_online. 1997.org/2/8_mutatins. Mutatins (http://www. Third edition. Vol I. Krajinčanić B. 3. 2. Pyeritz RE. O genima i ljudima. Vest.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful