HG1 - Petkovska Ana - Genski Mutacii

Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“- Skopje Filozofski fakultet institut za defektologija

GENSKI MUTACII
(seminarska rabota)

izrabotil:
Ana Petkovska

mentor:
Doc. d-r Vladimir Trajkovski

Kumanovo, maj 2005

1

...10 2 .....................SODR@INA: 1........................................................................... KORISTENA LITERATURA..............................................................VOVED........................2 2..............3 5.....................................................................................................................3 3............ SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII................................................... GENSKI MUTACII.....................3 4...................................................... STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII....................................................................................9 8.................. ZAKLU^OK....................................................................................6 6.......7 7.............................. SUPTITUCIONI MUTACII...................... INSERCIJA I DELECIJA.............

ili razni nepravilnosti koi se slu~uvaat vo tekot na procesot na sozdavawe na gameti. 2. kako normalno funkcionirawe na organizmot i vo interakcija na organizmot so `ivotnata sredina.promeni koi vklu~uvaat genski sostav. Mutacii se odvivaat vo site organizmi i kletki. edna mutacija na 100 000 delbi na kletki. (2) Pri~initeli za mutacii mo`e da bidat. a toa se vsu{nost naslednite promeni vo struturata na genskiot materijal. (1) Promena na redosledot na nukleotidite vo DNK koi se trajno zadr`uvaat i se prenesuvaat vo narednata generacija na }elii se vikaat mutacii. Golem broj na lu|e nosat skrieni mutacii od recesiven karakter. gre{ki vo tekot na replikacijata na DNK.razli~ni promeni vo sostavot na nukleotidite na poedine~ni geni. koi koga }e se najdat vo homozigotna sostojba imaat letalno ili {tetno dejstvo. (2) 3 . U~estvoto na mutacijata vo posebni geni e razli~na i kaj posebni ~ove~ki geni iznesuva 10¯⁵.1. (1) Vo pogled na ~estotata na mutirawe na genite va`at dve pravila: 1. Se misli deka imaat va`na uloga vo predizvikuvawe na mnogu bolesti.e. no tie naj~esto de delat spored goleminata na genetskiot materijal koj e vklu~en vo promenata i toa na dve golemi grupi: genski mutacii (ili „to~kasti“. Bez mutacii procesite na evolucija ne bi bile mo`ni. na primer. Mutaciite ~esto se reverzabilni A–›a i a–›A. i hromozomski mutacii (ili „ekstragenski“. t. (2) Toa e slo`en proces i ~esto ima {tetno nego korisno dejstvo. „makromutacii“). fizi~ki zastoj vo hromozomot ili hemiska modifikacija golem ili mal broj na nukleotidi vo DNK koi predizvikuvaat razli~ni mutageni agensi. „intragenski“). Genite spontano se menuvaat vo alelni formi so brzina konstantna za sekoj lokus i taa mo`e da e razli~na od eden gen do drug. (3) Mutaciite mo`at da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi. site hromozomi ili pak hromozomski garnituri. (2) Mutacii pretstavuvaat osnoven izvor na genetskata varijabilnost na populacijata. Procesite na mutacii se odvivaat na razli~no nivo na organizacija na nasledniot materijal na organizmot. VOVED Terminot mutacii poteknuva od latinskiot zbor mutare-menuvawe. a stepenot na promenlivost vo dvata pravci naj~esto e razli~en.

Kako rezultat na ovie promeni. Vo molekulata na DNK mo`at da nastanat ~etiri vida na tranzicii i osum vida na transverzii. Vakvata promena. (1) Vrz osnova na tipot na promenata koja ja predizvikuva eden „mutagena slu~ka“ gre{kite mo`at da se klasificiraat na: supstitucija-zamena na eden nukleotid so drug. a obi~no doa|a do promena vo fenotipot. SUPSTITUCIONI MUTACII Supstitucioni mutacii mo`at da se podelat na tranzicii i transverzii. po replikacijata na DNK parot A=T e zamenet so parot C≡G. Vo site ostanati slu~ai promenata na nukleotidite e nesinonimna. parot T=A so parot A=T ili G≡C.3) 4 . ili obratno. (2.(2) 4. GENSKI MUTACII Genski mutacii podrazbiraat promena vo samata struktura na genot. (2) B. po peplikacijata na RNK. toa se naj~esto promeni na molekularna osnova. pirimidinski nukleotid so purinski (C–›A. C–›G ili T–›G). A. Za supstitucijata se veli deka e sinonimna ili „tiha“ (engl. silent) bidej}i ne doa|a do promena na aminokiselinite i ne mo`at da bidat detektirani bez sekvencirawe na genot. bilo da se raboti za izmena na rasporedot na nukleotidot ili pak za insercija na site fragmenti vo lanecot na DNK ili vo vnesuvawe na novi sekvenci. (2) 3. Transverzii se suptitucii na eden purinski nukleotid so pirimidinski (A–›C. A–›T ili G–›T) ili obratno. insercija-dodavawe na eden ili pove}e nukleotida vo DNK. G–›C. Tranzicii se supstitucija na eden primaren nukleotid so drug primaren nukleotid (C–›T ili T–›C).2. T–›A. Promenite ne mo`at da se voo~at ni vo edna do sega poznata tehnika. SINONIMNI I NESINONIMNI SUPSTITUCII Zamenata na nukleotidot koja se odviva vo kodira~kite regioni na genite mo`at da predizvikaat razli~ni efekti na proteinite. a parot C≡G so parot A=T ili G≡C. ili eden purinski nukleotid so drug purinski nukleotid (A–›G ili G–›A). }e dovede do zamena na nukleotidniot par G≡C so parot A=T. parot G≡C ili A=T. delecija-gubewe na eden ili pove}e nukleotida od DNK.

(2) B. Grupacijata na genite za α-globin vo genomot na ~ovekot se nao|aat na kratkiot krak na hromozomot 16 i opfa}a dva pseudogena (ψζ i ψα1) i tri funkcionalni geni: ζ. Bidej}i naelektriziranata aminokiselina (Glu) e zameneta so nepolarniot (Val). CCA i CCG) i vo {est nesinonimni: UCU (Ser). t. Od druga strana pak. Od pet funkcionalni geni koi gi kodiraat globinite (Gγ. Besmisleni mutacii (eng. Ovie mutacii lesno se otkrivaat bidej}i se sozdavaat nepotpolni lanci koi nemaat biolo{ka aktivnost.Nesinonimni supstitucii. sense mutations) go menuvaat dadeniot kodon vo kodon koj odreduva razli~na aminokiselina od onie pred nego {to e izvr{ena zamena na nukleotidot. mo`e da se izra~unaat o~ekuvanite proporcii na razli~ni vidovi na nukleotidni supstitucii vo genetskiot kod. ima izmeneto povr{insko naelektriziruvawe i e sklon kon agregacija pri {to eritrocitite imaat promenet (srpest) izgled i drasti~no smalen vek na `iveewe. Ovaa mutacija go menuva kodonot GAA ili GAG za glutaminskata kiselina (Glu) i kodon GUA ili GUG za valinot (Val). Toa se smisleni i besmisleni mutacii . Pod pretpostavka tie zameni da se slu~uvaat po principot na slu~ajnost i site kodoni ednakvo da bidat zastapeni vo kodira~kite regioni na genite. Aγ. CUU (Leu).1) Ako vo sekoj ~ekor se ostvari samo edna zamena na nukleotidot. ACU (Thr). produkt na ovakov mutiran gen. Globinite se proteinski komponenti na hemoglobinot. i α1 i α2 koi se eksprimiraat kaj vozrasni qudi i kodiraat identi~ni sinxiri na α-globinot. (2) Postojat golem broj na zaboluvawa kako hemoglobinopatii ~ij pri~initel se to~kastite mutacii vo genite koi gi kodiraat α i β sinxirite na globinot. mo`at da se podelat na dve grupi. CAG (His). Bidej}i univerzalniot genetski kod se sostoi od 61 × 9 = 594 mo`ni nukleotidni zameni. Na primer. onie koi doveduvaat do promena na zna~eweto na kodonot. ili CGU (Arg). Grupacijata na genite za β-globinot se nao|a na kratkiot krak na hromozomot 11 i opfa}a pet aktivni geni vo eden pseudogen (ψβ1). na primer: AAG (lizin) –›TAG (stop kodon). Do sega se opi{ani okolu 600 to~kasti mutacii vo genite za globin i e rasjasneta molekulskata osnova za pogolemiot broj na hemoglobinopatii.e. (2. GCU (Ala). Poradi samata struktura na genetskiot kod. Srpesta anemija 5 . δ i β) samo β-globin eksprimira kaj vozrasen ~ovek. toga{ sekoj od smislenite kodoni mo`e da mutira vo devet drugi kodoni. kako {to e ogromniot broj (okolu 90%) na nukleotidni zameni na prva pozicija. Procenka na relativno u~estvo na razli~ni vidivi na supstitucionalni mutacii vo slu~ajno generalizirani delovi na genite koi gi kodiraat proteinite poka`ale deka 70% od site mo`ni nukleotidni zameni se na tretata pozicija na sinonimni mutacii. koj se eksprimira zamo vo tekot na prvite osum nedeli od embrionalniot razvitok. na primer: GTC (valin) –›TTC (fenilalanin). Molekulot na hemoglobinot vo organizmot na vozrasniot ~ovek se sostoi od dva vida α i dva β sinxiri na globinot i prosteti~na grupa. koe {to na~esto doveduva do prekin vo procesot na translacija. Smisleni mutacii (engl. nonsense mutations) menuvaat odreden kodon vo eden od stop kodonata. site mutacii na druga pozicija na kodon se nesinonimni. sinonimnite mutacii se slu~uvaat glavno na tretata pozicija na kodonot. CCU (prolin) mo`e da mutira vo tri sinonimni mutacii (CCC. A. proteini na krvta ~ija funkcija e transport na kiselini. (2) Naj~esto zaboluvawe od ovoj vid e srpesta anemija koja ja predizvikuva to~kastata mutacija vo krugot na {etiot kodon na genot za β-globin. hem. hemoglobin S (HbS). ε.

n. bolest na hemoglobin S predizvikana od mutacija na isti kodon β-globulin kako i srpestata anemija. iRNK se nestabilni. (4) Neodamna. kaj lu|eto koi ja nosat ovaa mutacija stimulirana e eritropoezata (proizvodstvoto na crvenite krvni kletki) i zgolemeno la~ewe na eritropoetinot od bubregot. a vo kletkite se prisutni vo mnogu mala koli~ina.se nasleduva kako recesivno zaboluvawe i pretstavuva klasi~en primer za mutacija koja vo homozigotna sostojba predizvikuva te{ka nasledna bolest. McKees Rocks hemoglobin) poka`uva zgolemen afinitet kon kis. (2) Besmisleni mutacii isto taka mo`at da bidat pri~initeli za hemoglobinopatii. (2) Druga hemoglobinopatija po za~estenost e t. Sinxirot na α-globinot normalno sodr`i 141 aminokiselina. Bidej}i mutacijata se nao|a na samiot po~etok na genot. {to e pri~ina za sinteza za abnormalno dolg polipeptid. i te{ko go otpu{ta. nastanuva poradi besmisleni mutacii na 17 kodon vo genot za βglobinot. pa toga{ sinxirite na α-globinot se sobiraat vo eritroidni kletki i gradat precipitati koi ja o{tetuvaat kleto~nata membrana doveduvaj}i ja do hemoliza i stimulacija na eritropoezata. Nekoj vid na α-talasemija nastanuvaat poradi sinteza na predolgite lanci na α-globinot koi gi zamenuvaat normalnite sinxiri. zastapen vo jugoisto~na Azija. ako STOP kodon UAA na 142 pozicija mutira vo kodon za glutamin (CAA). Otpornosta na nositelite na mutacijata HbS vrz predizvikuva~ite na malarijata se temeli na toa deka ovie paraziti ne mo`at da opstanat vo eritrocitite koi sodr`at hemoglobin S. Vakov izmenet hemoglobin (t. }e dojde do sinteza na prodol`eniot α-globulinski sinxir. (2) Vo prakti~ni termini zabele`uvaweto na mo{ne ograni~ena ili otsutna citoplazmati~na mRNK povrzano so besmisleni mutacii ima va`na implikacija za skrienite mutacii. No. Kaj t. a sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. Edna od fazite na `ivotniot ciklus na ovie paraziti se odviva vo eritrocitite. glutaminska kiselina (GAA). ili serin (UCA). Za da bi se kompenziral ovoj nedostatok. lizin (AAA). kodon UAU ili UAC za tirozin (Tyr). pa negovata koncentracija vo kletkata e niska. Posledica od takvite mutacii e ~itawe na genetskata poraka i posle STOP kodonot. Eden oblik na βº-talasemija.n. dodeka vo heterozigotna obezbeduva adaptivna prednost koja se sostoi vo otpornost na paraziti koi ja predizvikuvaat malarijata. besmisleni mutacii vo faktor VIII (hemofilija A) i fibrilin (Marfanov sindrom) bea povrzani so skokaweto na egzon nad egzon {to ja 6 . posledicata e preranoto zavr{uvawe na translacijata. (2) To~kastite mutacii koi se sluu~uvaat na STOP kodonite mo`at da go smenat STOP kodonot vo kodon za nekoja aminokiselina.n. Na primer. sintezata na β-globinot potpolno izostanuva. (2) Talasemii ja so~inuvaat grupata na hemoliti~ki zaboluvawa koja na molekularna osnova se odlikuva so neuramnote`ena sinteza na α i β sinxiri na globinot. mutacija na 145 kodon vo β-globinski gen. βº-talesemija. Ovaa mutacija go transformira AAG kodonot za lizin (Liz) vo STOP kodon UAG. vo STOP kodon UAA ili UAG doveduva do skratuvawe na βglobinot za dve aminokiselini (normalen β-globin sodr`i 146 aminokiselilni). koj sodr`i 172 aminokiselini i e podlo`en na ubrzana degradacija. samo {to vo ovoj slu~aj kodonot GAA ili GAG za glutaminska kiselina (Glu) izmenet vo kodon AAA ili AAG za lizin (Lys). (2) Kako posledica na besmisleni mutacii nastanuvaat i nekoi zaboluvawa od grupata na β-talasemija. sinteza na prekratkiot i ~esto potpuno nefunkcionalen polipeptid. Koga mutacijata }e pogodi kodon za nekoja aminokiselina i go promeni taka da toj stane STOP kodon.

Sekoi od ovie mutacii se slu~uvaat vo golemiot gen kaj proteinot (sostaven od 1 480 aminokiselini) nare~en custic fibrosis transmembrane conductance regulator (CFTR). Lu|eto so cisti~na fibroza nasleduvaat dva mutirani gena. Poradi ova e zna~ajno da se koristat isti parovi na nizi iako mnogu ~esto postoi nesigurnost okolu odreduvawe na starosta na mnogu od nizite. (2) 7 .prodol`uva mutacijata. Ovaa be{e probano i na drugi geni i skokaweto mo`e da bide celosno ili delumno. (4) Primer: Pacient V Ovaa e objasnuvawe na pove}e od 1000 razli~ni mutacii koi bea najdeni kaj pacient so cisti~na fibroza. Vo proizvodstvoto na proteini od ovoj pacient gi ima samo prvite 493 amino kiselini od normalniot sinxir so 1 480 i mo`e da ne funkcionira. (5) 5. Ne edna mutacija e odgovorna za site slu~ai na cisti~na fibroza. Genite vklu~uvaat nad 6 000 nukleotidi rasprostraneti nad 27 egzoni na hromozomot 7. (5) Kaj pacientot V so cisti~na fibroza zamenata na T so S na nukleotid 1 609 e preobrazen glutaminskiot kodon (CSG) vo STOP kodon (TAG). toj problem }e se nadmine. no mutaciite ne treba da bidat isti. STAPKA NA NUKLEIDNI SUPSTITUCII Stapkata na nukleotidni supstitucii se definira kako broj na zamena na odredeno mesto po godina. Mehanizmot na ovoj proces e nepoznat. Stapkata na nukleotidni zameni mo`at da se proceni na razli~ni geni ili pome|u razli~ni regioni na istiot gen. Tie mo`at da se izra~unaat so delewe na brojot na nukleotidnite zameni na odredeno mesto pome|u dve homologni reda na nukleotidi so dvojno vreme na divergencija na nizi koi se redat. Ovoj protein e odgovoren za transportirawe na hloridni joni nadvor od kletkite. Brojkite vo kolonata za mutacii go pretstavuva brojot na pogodeni nukleotidi. Defektite vo proteinot predizvikuvaat razli~ni simtomi na bolesti. Ako koristime isti parovi na nizi.

Kaj lu|eto e utvrdeno deka skoro site de novo mutacii na geni koi predizvikuvaat razli~ni (nasledni) zaboluvawa (na primer: Apertov sindrom. delbite na kletki se kontinuirani i za da se pojavat zreli spermatozoidi treba da se slu~at mnogu delbi. fibrodysplasia ossificans progresiva. Marfanov sindrom. Kruzonov sindrom. Toa se: acrodystostosis. mobilnite geneti~ki elementi. inserciite mo`at da nastanat i kako posledica na gre{ki vo tekot na genetskata rekombinacija. a ponekoga{ i do delecija na sosedni redovi na nukleotidi.e. Delbata na kletkite vo `enskata germinativna linija se prekinuva okolu petiot mesec od bremenosta i mejozata se nadovrzuva so po~etokot na pubertetot. Kaj ma{kite. vo tekot na narednata replikacija na DNK ili geneti~ki rekombinacii mo`e da dojde do delecija na del ili celi vneseni sekvenci. ili nekolku. {to doveduva do izmena vo sostavot na iRNK. multipna endoplazija tip B i dr. Brojot na nukleotidite koj se gubi ili dobiva mo`e da odi od eden.2) B. Isklu~ok se akridinskite boi kako agensi koi se interkaliraat pome|u bazite vo DNK. Inserciite ~esto doveduvaat do potpolno gubewe na funkcijata na genot. Ako nekoi vidovi na mutacii se povrzani so delba na kletka. (2) Do deneska se otkrieni golem broj na nasledni zaboluvawa kaj koi e utvrdeno deka stapkata na mutacii zavisi od starosta na tatkoto (na`alost.) nastanale isklu~ivo vo tekot na gametogenezata kaj tatkovcite. Pa poradi ova izgleda deka nekoi vidovi na mutacii se slu~uvaat samo kaj ma{kiot pol i isto taka e postaveno pra{aweto zo{to stapkata na mutacii e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite? (2) Odgovorot na ovaa pra{awe le`i vo faktot deka vo ma{kata germinativna linija postoi zna~itelno pogolem broj delbi na kletki nego vo `enskata. se menuva sostavot i brojot na nukleotidite. cleidocranial dystosis. taka {to transkribiranata iRNK }e ima poinakvi 8 . Hemiskite mutageni vo pogolem broj na slu~ai ne pridonesuvat na za~estenosta na inserciite. (1) Insercija i delecija naj~esto se ozna~uvaat kako „praznini“ (engl. a od mestoto kade se vklu~il pogre{en kodon site ostanati kodoni }e dadat pogre{ni aminokiselini vo peptidniot sinxir. so replikacija na DNK. kako {to e slu~aj so nekoi nukleotidni zameni. Glaven izvor na isercii se t. Delecija pretstavuva gubewe na nukleotidi vo genot. Alterov sindrom. (2) 6. toga{ ne se neo~ekuvani naodite deka nivnata stapka e pogolema kaj ma{kite nego kaj `enite. okulodentodigitalen sindrom. a ponekoga{ i vo tekot na DNK replikacijata. A.redovi na nukleotidi koi mo`at da go menuvaat mestoto na hromozomot. do nekolku iljadi. So niv se naru{uva redosledot na bazite. achondroplasia. Kako posledica na insecija. (3. progerija i Vardenburgov sindrom. Isercija pretstavuva zgolemuvawe na brojot na nukleotidite vo genot. gaps). taka da izmenetiot gen nema biolo{ka aktivnost. Pfajverov sindrom. t. taa vrska ne e linearna tuku eksponencijalna). Iako poretko. INSERCIJA I DELECIJA Mutacii nastanati so insercija i delcija koga }e se dodade ili odzeme eden bazen par vo DNK.n.

Wayne hemoglobin. a nov STOP kodon (UAG) se javuva na 147 mesto. koj nastanuva poradi delecija na tretiot nukleotid vo 138 kodon (UCU) α-globinski gen. Vakov tip na mutacija e sinteza na t. {to e prateno so poozbilni klini~ki simtomi na bolesta. bidej}i normalniot STOP kodon na 142 pozicija (UAA) poradi promeni vo ramkite na ~itawe se menuva vo kodon (AAG). pa do krajot na sinxirot.kodoni od mestoto na delecija ili insercija vo odnos na interaktnite geni. Rezultat od vakva mutacija (engl. nastanuvaat kako posledica na delecija koi gi opfa}aat α-globinskite geni. tri ili na site ~etiri gena ima posledica vo se smaleno izrazuvawe na koncentracija na α-globinskiot sinxir vo kletkite. α-talasemija. (2) Insercija i deleciija na eden nukleotid vnatre vo kodira~kiot region na genite doveduva do promena vo ramkite na ~itawe na genetskata poraka od mestoto na mutacija pa natamu. Na sekoj hromozom 16 vo genomot na ~ovekot se nao|aat po dva gena za α-globin.n. no i prodol`en sinxir. frameshift mutation) e polipeptid vo koj od mestoto na mutacijata. Kako posledica na ovaa delecija se menuva ramkata na ~itawe na genetski poraki i nastanuva α-globin so izmenet redosled na aminokiselini od 138 pozicija pa natamu. {to zna~i deka vo eritrocitite se prisutni ~etiri aktivni α-globinski geni. redoledot na aminokiselinite e potpolno izmenet. Delecija na dva. (2) 9 . (3) Mnogu vidovi na ve}e spomnati zaboluvawa.a so toa i delot na polinukleotidnata veriga }e sodr`i sosema razli~ni aminokiselini.

Inaku ovaa pojava retko se slu~uva vo prirodata. promenata na bazite od edna forma vo druga doveduva.7. aminoformata da pomine vo amino-forma NH2 –› NH. retko. Faktori koi gi zgolemuvaat genetskite mutacii vo organizmot se: ^lenovi na vidovi vo odredena feografska oblast ili etni~ki grupi se pove}e skloni kon mutacii. dodeka gvaninot i timinot imaat keto-grupa SO-keto-forma. Me|utoa. a na timinot vo enolna forma mu odgovara gvaninot. Adeninot i citozinot normalno imaat NH2 grupa. do mutacii od tipot na supstanca. Koga }e se javi imino ili enolna forma na bazite. {to e ozna~eno kako spontani mutacii bidej}i ne e poznato koj faktor doveduva do ovie promeni. odnosno na adeninot vo imino forma mu e komplementiran citozinot. Ovie formi se {iroko rasprostraneti vo prirodata. ZAKLU^OK Ima mnogu mutagensi koi ve{ta~ko go zgolemuvaat procentot na mutaciite vo organizmot. atomot na vodorod mo`e da ja promeni svojata polo`ba. (6) Watson i Crick poka`ale deka purinskite i pirimidinskite bazi mo`at da postojat vo alternativni taftomerni formi. (4) 10 . so {to se izrazuva nestabilnost na ovoj atom. kako i vo slu~ajot koga bazite se promeneti pod dejstvo na hemiski mutageni. Spored toa. isto taka. odnosno se nao|aat vo amino-forma. Radioaktivni supstanci go zgolemuvaat procentot na mutacii popretstavitelno. Visoki dozi na H-zra~ewe ili ultra-violetovo zra~ewe mo`e da ja zgolemi mutacijata. Sli~no na toa. keto-formata mo`e da se promeni vo retka enolna-SON-forma. pri replikacija na molekulot na DNK }e dojde do pogre{no sparuvawe. od nepoznati pri~ini.

biology-online. Kičić M. Beograd. Pyeritz RE.org/2/8_mutatins. Mutatins (http://www. Skopje.8. 3. Miteva N. Churcill Livingstone. Op{ta biologija. 2002. Centar za primenjenu psihologiju. 1998. 1994. Beograd. 5. 1997. Vest. Mtatinon Frequency and Poliploidy (http://www. Connor JM. 4. Tucić N. 2. Defektološki Fakultet Univerziteta u Beogradu. Remoin DL. Matić G.htm) 6. Third edition. O genima i ljudima.org/2/9_mutations. Emery and Rimoin’s principles and practice of Medical Genetics.htm 11 .biology_online. Krajinčanić B. Vol I. KORISTENA LITERATURA 1. Medicinska genetika. New York.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful