P. 1
dogovor za nalog

dogovor za nalog

5.0

|Views: 658|Likes:
Published by Ika Gorgiev

More info:

Published by: Ika Gorgiev on Nov 23, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/22/2014

pdf

text

original

Voved

Dogovorite pretstavuvaat posebni obligacioni odnosi koi nastanuvaat so soglasnost na voljite na dve ili pove}e lica koi se javuvaat kako nivni strani. Poimnoto opredeluvawe na dogovorite zna~i definirawe na dadeniot dogovor.Samata definicija mo`e da bide dadena vo zakonot (zakonska definicija), no vo pravnata nauka (nau~na definicija). Dogovorite se javuvaat vo pove}e posebni vidovi vo zavisnost od nivnite su{testveni (bitni) elementi so ogled na nivnata priroda. Klasifikacijata na mnogubrojnite postojni dogovori se pravi so ogled na nivnoto dejstvo i tie se podeleni vo nekolku golemi grupi. Edna od tie grupi e grupata na dogovori {to se pravna osnova za vr{ewe na uslugi. Vo ovaa grupa na dogovori vleguvaat: dogovorot za delo i dogovorot za nalog. Temata na ovaa istra`uvawe e tokmu dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO i spored odredbite na ZPP. Prvenstveno }e go razgledame dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO, pa potoa komparativno i spored ZPP. Kako i kaj sekoe objasnuvawe na dogovorite i ovde }e trgneme po redosledot na ne{tata: so poimno opredeluvawe na dogovorot, pravata i obvrskite na dogovornite strani i prestanuvaweto na dogovorot. Dogovorot za nalog e ureden vo Zakonot za Obligacioni Odnosi vo posebniot del vo glava XX1.

1

1. POIM NA DOGOVOROT
Dogovorot za nalog, e takov dogovor so koj nalogoprima~ot se obvrzuva sprema nalogodava~ot za negova smetka da prezeme opredeleni pravni raboti1. Istovremeno nalogoprima~ot se ovlastuva za prezemawe na tie raboti.2 Nalogoprima~ot ima pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e poinaku dogovoreno ili proizleguva od prirodata na me|usebniot odnos.3 Poimot na dogovorot za nalog e daden so odredbite na ovoj ~len. Od dogovorot za nalog treba da se razlikuva samiot nalog (mandatum), koj seu{te ne pretstavuva dogovor za nalog, tuku samo ednostrana izjava na volja koja zna~i ponuda za sklu~uvawe na dogovor za nalog. Od ovoj nalog (mandatum), treba da se razlikuva nalogot (modus), koj ozna~uva nalog na edno lice koe prima besplatno nekakov predmet ili nekakva vrednost na drugo lice da mu izvr{i nekakva usluga ili da mu dade ne{to.Takviot nalog (modus) e voobi~aen za nasledni~koto pravo, na primer, koga mu se dava na testamentalniot naslednik da izvr{i nekoe dejstvie ili da mu dade na nekoe drugo lice ne{to opredeleno. So dogovorot za nalog se obvrzuva nalogoprima~ot da izvr{i za nalogodavecot opredeleni pravni raboti. Po ova se razlikuva od dogovorot za delo, kaj koj se raboti za izvr{uvawe na fakti~ki raboti, fakti~ki dejstvija. Od dogovorot za nalog, dogovorot za delo se razlikuva vo toa {to kaj dogovorot za delo vr{itelot na rabotite, deloto go izvr{uva vo svoe ime i za svoja smetka, dodeka kaj dogovorot za nalog, i ako se raboti za fakti~ko dejstvie, toa fakti~ko dejstvie se izvr{uva za smetka na nalogodavecot. Me|utoa spored ZOO, fakti~kite dejstvija ne bi mo`ele da bidat predmet na dogovorot za nalog, poradi ona {to e propi{ano so odredbata od st.1 na ~l.805 od ZOO. So odredbite na ovoj ~len e propi{ano deka nalogoprima~ot }e gi izvr{i pravnite raboti za smetka na nalogodavacot, no ne e propi{ano vo ~ie ime
1 2 3

nalogoprima~ot

}e

gi

prezeme

tie

pravni

raboti.

Spored

toa,

^len 805 stav 1 od ZOO str.208 ^len 805 st.2 ^len 805 st.3

2

nalogoprima~ot mo`e sprema treti lica da istapuva bilo vo ime i za smetka na nalogodava~ot , bilo vo svoe ime, no sekoga{ za smetka na nalogodavecot. Vo taa smisla se razlikuva nalogot so ovlastuvawe za zastapuvawe ovlastuvawe nalogodavecot, od za {to nalogot bez takvoto se i ovlastuvawe. raboti na za Kaj nalogot so i koja zastapuvawe mu e zastapuvawe strana, so

toga{ sekoga{ pravnata rabota se prezema vo ime i za smetka na poznato drugata nalogoprima~ot stapuva vo praven odnos. Me|utoa kaj nalogot bez ovlastuvawe za zastapuvawe, nalogoprima~ot nastapuva vo svoe ime no za smetka na nalogodavecot. Takvi se na primer, dogovorite za komision, dogovorot za ekspedirawe, a takvi se i nekoi od bankarskite raboti.4 1.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA NALOG Dogovorot za nalog e konsenzualen dogovor zatoa {to e sklu~en vo onoj moment, vo koj nalogavecot i nalogoprima~ot postignale soglasnost za negovite su{testveni sostojki. So ogled na negovata forma dogovorot za nalog e me{ovit, zatoa {to taa forma zavisi od formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prevzeme vo ime i za smetka na nalogodavecot. Imeno, poradi toa {to formata na polnomo{noto treba da bide ednakva na formata na pravnoto delo koe polnomo{nikot treba da go prezeme vo ime i za smetka na vlastodavecot, i formata na dogovorot za nalog od koj proizleguva polnomo{noto treba da bide ednakva so formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prezeme vo ime i za smetka na nalogodavecot. Toa zna~i deka pravnoto delo e neformalno, i dogovorot za nalog e neformalen. Koga pak pravnoto delo e formalno i dogovorot za nalog e formalen. So ogled na negovata dobro~inost ili tovarnost dogovorot za nalog e isto taka me{ovit. Toj dogovor e dobro~in koga taka e dogovoreno ili koga taka proizleguva od odnosite pome|u nalagodavecot i nalogoprima~ot. Dokolku toa ne e slu~aj, dogovorot za nalog e tovaren5.

4 5

^l .827 od ZOO ^len 749 stav 3

3

Dogovorot za nalog e isto taka me{ovit i so ogled na negovoto pojavuvawe kako ednostrano-obrazuva~ki kako i dvostrano-obrazuva~ki dogovor. Koga toj dogovor e dobro~in, toj e voedno i ednostranoobrazuva~ki, a koga e tovaren, toga{ e dvostrano-obrazuva~ki dogovor. Dogovorot za nalog e komutativen dogovor za{to negovata sodr`ina e to~no opredelena i poznata vo momentot na negovoto sklu~uvawe. Dogovorot za nalog e kauzalen dogovor za{to negovata kauza e vidliva i pravno relevantna. Koga toj dogovor e dobro~in, negova kauza e zastapuvaweto na nalogodavecot od strana na nalogoprima~ot, a koga toj dogovor e tovaren, toga{ negova kauza e u{te i dobivaweto nadomest za rabotata na nalogoprima~ot pri zastapuvaweto na nalogodavecot. I na krajot, dogovorot za nalog e praven osnov za vr{ewe uslugi. [to se odnesuva na karakteristikite na dogovorot za nalog, sli~ni stojali{ta zastapuvaat i ostanatite pravni sistemi na SFRJ. Na dogovara~ite im e ostaveno pravoto da odlu~at vo kakva forma }e go sklu~at dogovorot, pa sprema toa toj e neformalen dogovor. Mo`e da bide zaklu~en vo usna ili pismena forma.6 Formata vo koja konkretniot dogovor mora da bide zaklu~en, mo`e da ja odredi zakonot ili pak samite dogovorni strani. Ako nalogodava~ot e dol`en da mu nadomesti za izvr{enata rabota na nalogoprima~ot, toj e dvostrano obvrzuva~ki, a dotolku e obratna situacijata dogovorot e ednostrano obvrzuva~ki. Toj {to se zanimava so vr{ewe na tu|i raboti kako so zanimawe ili javno se nudi za vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa.7 So ovaa vsu{nost se vospostavuva obvrskata da se postapi po nalogot dotolku bez odlagawe ne se odbie. No, ne e konkretno propi{ano dali vo ovoj slu~aj }e se smeta deka dogovorot e sklu~en molkum. Trgnuva}i od ~l. 34 st. 4 i 5 spored koi ako ponudata odnosno nalogot ne e odbien, se smeta deka dogovorot e sklu~en vo momentot koga ponudata, odnosno nalogot stignal do ponudeniot. Spored ovaa se smeta deka nalogodavecot ima pravo
Bogdan Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo-1961god., ,, Pravno pravilo br.1005 OGZ, ~len 884 OIZ,, str.198 7 ^l. 806 od ZOO.
6

4

da bara ispolnuvawe na obvrskata od nalogot i pravo na nadomest na {teta poradi zadocnuvawe so ispolnuvawe na dogovornite obvrski.

1.2. STRANI NA DOGOVOROT ZA NALOG

Za polnova`no sklu~uvawe i nastanuvawe na dogovorot za nalog, kako i za sekoj dogovor nu`ni se najmalku dve lica od koi ednoto mu dava na drugoto odredeno pravno ovlastuvawe, a drugoto lice toa ovlastuvawe go prima i se obvrzuva na odreden na~in da go izvr{i8. Zna~i kako strani na ovoj dogovor se pojavuvaat: nalogodavec i nalogoprima~. Stranata na nalogoprima~ot ima dve osobenosti. Prvata osobenost postoi toga{ koga nekoe lice se zanimava so vr{ewe tu|i raboti kako so zanimawe(na primer, advokat) ili javno se nudi za vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa. Vo toj slu~aj, koga na takvoto lice mu e stavena ponuda za sklu~uvawe na dogovor za nalog vo koj toa se pojavuva kako nalogoprima~, pa toa lice ne saka da ja prifati taa ponuda, toga{ toa e dol`no bez odlagawe da go izvesti ponuduva~ot za toa neprifa}awe. Dotolku toa ne go stori, liceto }e odgovara za {tetata {to ponuduva~ot ja pretrpel. Vtorata osobenost postoi toga{ koga stranata na nalogoprima~ot e slo`ena. Toga{ taa strana se pojavuva kako solidarna vo odnos na nejzinata odgovornost za obvrskite na dogovorot za nalog, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
1.3. SODR@INA NA DOGOVOROT ZA NALOG

Od dogovorot za nalog proizleguvaat prava i obvrski na nalogodavecot i nalogoprima~ot vo vrska so: 8

izvr{uvawe na nalogot;

Pravno spisanie: ,,Revue trimestrielle de Droit civil”, Avril-june 1952, br.2 str.219

5

-

ot~etuvawe za izvr{uvawe na nalogot; i pla}awe nadomest za izvr{ena rabota.

Pravata i obvrskite na dogovornite strani so nivniot razli~en tretman gi objasnuva D-r Adam P. Lazarevi}. Spored nego pravata i obvrskite {to se zasnovaat so dogovorot za nalog se razlikuvaat spored toa: od kakva priroda e samiot nalog t.e. dali e dobro~in ili tovaren. Ova poradi toa, {to dogovorot za nalog kako dobro~in i ednostran dogovor zasnova, po pravilo glavno samo dol`nosti za nalogoprima~ot, a za nalogodavecot glavno samo prava. Pravata i dol`nostite za nalogodavecot spored dogovorot za nalog, doa|aat do izraz duri popatno i vo vtor red, dodeka pravata na nalogoprima~ot i negovite dol`nosti obi~no osobeno se istaknuvaat vo zakonot t.e. vo pravnite pravila, pa zatoa i vo praktikata ~esto doa|a do svoj vistinski izraz i primena.9 1.4.OBVRSKI NA NALOGOPRIMA^OT Pravnata polo`ba na nalogoprima~ot vo pravilata na na{eto gra|ansko pravo dosta opse`no, iako ne sekoga{ sosema i dovolno i celosno, e predvidena i normirana. So na{ite pravni pravila imeno glavno e izrazena i opredelena i samata smisla i zna~ewe na ovoj dogovor. Osobeno se izlo`eni i naglaseni slednive dol`nosti na nalogoprima~ot: - Nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i so potrebno vnimanie. Toa vnimanie e razli~no vo zavisnost od toa dali dogovorot za nalog e dobro~in ili tovaren. Dotolku dogovorot e dobro~in, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie so koe vo istite okolnosti bi postapil vo sopstvena rabota, a toa zna~i so koe vo istite okolnosti bi izvr{il svoja rabota. Dotolku, pak dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in10. Koga nalogodavecot mu dal upatstva na nalogoprima~ot za izvr{uvawe na nalogot, toj e dol`en da se pridr`uva kon tie upatstva. No ako nalogoprima~ot smeta deka izvr{uvaweto na nalogot spored dobienite upatstva }e bide od {teta za nalogodavecot, toj e dol`en da go svrti svoeto vnimanie kon toa i da bara novi upatstva. Me|utoa ako nalogodavecot ne dal
9 10

Adam P.Lazarevi}, Cit.kniga ,,Obligaciono pravo poseben del”,-Skopje, 1960,str.243 i 244 ^len 807 st.1 od ZOO

6

upatstva za izvr{uvawe na nalogot, nalogoprima~ot e dol`en, rakovodej}i se od interesite na nalogodavecot, da postapi so vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in ako dogovorot za nalog e tovaren, odnosno kako {to bi postapil vo istite okolnosti po sopstvena rabota, ako dogovorot e dobro~in. Se so cel za da se vnimava na interesite na nalogodavecot i da se rakovodi od niv, vo ramkite na dogovorot, nalogodavecot mora da gi opredeli izre~no granicite na ovlastuvawata na nalogoprima~ot. Tie mo`at da se dadat vo vid na upatstva i instrukcii vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili dopolnitelno.Tie instrukcii mo`at da bidat imperativni, no isto taka mo`e da bidat i orientacioni i upatuva~ki koi sosema ne go vrzuvaat nalogoprima~ot tuku samo go naso~uvaat kako da postapi vo opredelna situacija. Mo`no e tie da bidat i od sovetodaven karakter, ostavaj}i mu na nalogoprima~ot po{iroki mo`nosti za da gi odbere alternativite spored koi }e go ispolni nalogot.(komentar od zoo). Nalogoprima~ot mo`e da otstapi od nalogot i od upatstvata {to mu gi dal nalogodavecot samo vo soglasnost so nalogodavecot. Me|utoa, po isklu~ok, nalogoprima~ot toa mo`e da go stori i bez soglasnost od nalogodavecot vo slednive dve situacii: ako poradi nedostig na vreme ne mo`el da bara takva soglasnost; ili ako od nekoja druga pri~ina ne mo`el da bara takva soglasnost (na primer otsutnost na nalogodavecot). No, i vo tie dve situacii e potrebno do otstapuvawe od nalogot i od upatstvata da dojde samo ako spored procena na site okolnosti nalogoprima~ot mo`el osnovano da smeta deka toa go baraat interesite na nalogodavecot. Pre~ekoruvaweto na nalogot i otstapuvaweto od upatstvata nadvor od navedenite uslovi doveduva do toa nalogoprima~ot da se smeta za rabotovoditel bez nalog i vo toj slu~aj odnosite pome|u nego i nalogodavecot se ureduvaat spored odredbite na ZOO za rabotovodstvo bez nalog11. Me|utoa ako nalogodavecot dopolnitelno go odobri pre~ekoruvaweto na nalogot ili otstapuvaweto od upatstvata,odnosite pome|u nego i nalogodavecot se ureduvaat spored pravilata za dogovor za nalog.(strana 353 od listot) Vo zavisnost od pravnoto delo {to treba da bide prezemeno vrz osnova na dogovorot za nalog izvr{uvaweto na nalogot mo`e da se sostoi vo
11

^len 209-212 oddel 4 Rabotovodstvo bez nalog ZOO

7

stavawe ponuda, vo prifa}awe na ponuda (a toa zna~i vo sklu~uvawe na dogovor), vo otka`uvawe dogovor, vo upotreba na nekoe sredstvo za za{tita na pravoto (na primer, podignuvawe tu`ba) i sl. Pritoa, po pravilo nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i li~no. Po isklu~ok, toj mo`e toa da go stori i preku drugo lice kako negov zamenik vo dva slu~ai: koga so toa se soglasil nalogodavacot i koga na toa bil prisilen od okolnostite (na pr.koga pravno delo trebalo da bide prevzemeno vo opredelen rok, pa nalogoprima~ot toa nemo`el da go stori sam poradi bolest. Toa e posledica od li~nata doverba {to nalogodavacot ja ima sprema nalogoprima~ot, pa poradi toa nalogoprima~ot mo`e da go prezeme pravnoto delo preku svoj zamenik samo vo dvete navedeni situacii. No i vo tie dve situacii nalogoprima~ot mu odgovara na nalogodavacot za {tetata {to }e ja pretrpi poradi lo{iot izbor na zamenikot, kako i poradi upatstvata koi nalogoprima~ot mu gi dal na svojot zamenik za prezemaweto na pravnoto delo vo ime i za smetka na nalogodavacot, koga {tetata nastanala poradi tie upatstva. Me|utoa odgovornosta na nalogoprima~ot sprema nalogodavecot e mnogu pogolema ako nadvor od navedenite dve situacii nalogot go izvr{i preku svoj zamenik. Pokraj izlo`enata odgovornost vo toj slu~aj nalogoprima~ot ke odgovara u{te za rabotata na svojot zamenik, kako i za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na stvarite koi do{lo koga tie stvari se nao|ale kaj zamenikot.(listot strana 352) Spored D-r Lazarevi} soglasno sprskoto zakonodavstvo, nalogoprima~ot e dol`en doverenata rabota da ja izvr{i samiot, ~esno i svojski osven vo slu~aj koga mu bilo osobeno dozvoleno nalogot da go prenese na drug. No, i vo toj slu~aj koga prenesuvaweto na nalogot na nekoe drugo lice bi bilo navistina dozvoleno, nalogoprima~ot e dol`en da se gri`i toj prenos da go izvr{i samo na edno, isto taka sposobno ili u{te posposobno lice; bidej}i ako izbral nekoj {to za dadenata rabota ne e dovolno sposoben, toga{ }e odgovara i za svoja li~na vina i za vinata na toa gre{no izbrano treto lice12. Ovde treba da se napomene deka takanare~eniot polnomo{nik na nalogodavecot ili supstitut na nalogodavecot vsu{nost }e se smeta kako polnomo{nik na nalogodavecot (se razbira ako prenosot e izvr{en so negovo
Adam P. Lazarevi}, ,,Obligaciono pravilo poseben del”, Skopje- 1960god ., Pravno pravilo od ~len 615 od SGZ, str.244
12

8

odobrenie). Poradi toa i ovaa treto lice (supstitut) }e ima pravo na direktna tu`ba za nagrada ako taa bila dogovorena protiv nalogodava~ot ~ija rabota ja zavr{il vo dadeniot slu~aj13. Za izvr{enata rabota nalogoprima~ot e dol`en da polo`i smetka i da mu go predade bez odlo`uvawe na nalogodavecot seto ona {to go primil vrz osnova na vr{ewe na dovereni raboti, bez ogled na toa dali ona {to go primil za nalogodavecot mu bilo dol`no na ovoj ili ne.14 Tokmu ovdeka doa|a do izraz i reguliraweto na zaemnite prava i obvrski koi, vrz osnova na dogovorot za nalog postojat pome|u stranite. Polagaweto na smetka go opfa}a i podnesuvaweto na tro{ocite {to gi imal nalogoprima~ot vo vrska so izvr{uvaweto na nalogot, a koi mo`at da bidat nu`ni i korisni. Pritoa treba da se razlikuvaat onie tro{oci na nalogoprimacot koi vleguvaat vo dogovoreniot nadomest za prezemenata rabota. Dotolku nalogoprima~ot rabotite gi vr{el vo svoe ime a za smetka na na nalogodavecot, pri polagaweto na smetkata e dol`en prezemenite raboti da gi prenese vrz nalogodavecot i toa po pravilo, so dogovor za cesija 15. Ako pak stanuva zbor za ednostavni nalozi, vo toj slu~aj polagaweto na smetkata mo`e da bide i usno, pa duri i premol~eno. Me|utoa, dotolku se raboti za pokomlicirani nalozi, koga se ima pogolemo anga`irawe na pari~ni sredstva i dr. upatno e polagaweto na smetka da se vr{i i pismeno. (komentar na zoo). Nalogoprima~ot e dol`en na barawe od nalogodavecot da mu podnese izve{taj za sostojbata na rabotite i da mu polo`i smetka i pred opredelenoto vreme. Spored ova nalogodavecot ima ovlastuvawe od nalogoprima~ot, vo sekoe vreme da bara podnesuvawe na izve{taj i polagawe na smetka. Sekako dotolku vo takvi slu~ai nalogoprima~ot ima posebni tro{oci, osobeno ako po~esto od nego se bara podnesuvawe na izve{taj i polagawe smetka, toj ima pravo na nadomestuvawe i na takvite tro{oci. Posle zavr{uvaweto na rabotata, pak, nalogoprima~ot e dol`en na nalogodavecot da mu polo`i smetka soglasno odredbata od ~l.810. Odgovornosta za upotrebata na parite na nalogodavecot e ureden vo ~l. 812 vo ZOO. Ako nalogoprima~ot se slu`el za svoite potrebi so pari {to gi primil za nalogodavecot, dol`en e da plati kamata smetaj}i od denot na
Bogdana Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo-1961god., str.216 ^len 810 od ZOO 15 Vidi ~len 836 st.3 od ZOO
13 14

9

upotrebata, a na drugite pari {to gi dol`i a ne gi predal na vreme, zatezna kamata, smetaj}i od denot koga bil dol`en da gi predade. Tokmu od ovaa odredba mo`e da se zaklu~i deka nalogoprima~ot mo`e da gi koristi parite samo za potrebite na izvr{uvawe na nalogot, a ne i za svoi potrebi. Ako eventualno gi koristi ovi pari za svoi potrebi, toj treba da ja plati kamata. Poradi toa upatno e nalogoprima~ot dobienite pari da gi polo`i na smetka vo banka, vo koj slu~aj taka deponiranite pari na nalogodavecot }e mu nosat dogovorena kamata so bankata. Baraweto za pla}awe na dogovorna kamata, odnosno zakonska zatezna kamata, pretstavuva najblaga pravna posledica za upotrebata na parite na nalogodavecot, so {to ne e isklu~ena mo`nosta nalogodavecot da bara nadomestuvawe na {tetata poradi neispolnuvawe na obvrskata16. Postoi alternativa nalogodavacot so eden dogovor, da anga`iral pove}e lica koi kako nalogoprima~i treba da izvr{at opredelena pravna rabota za nalogodavecot. Vo dogovorot, vo takov slu~aj mo`e da bide dogovoreno deka nalogoprima~ite nema da odgovaraat solidarno za neizvr{uvawe, odnosno za pogre{no izvr{uvawe na nalozite i vo takov slu~aj solidarnata odgovornost e isklu~ena. No, ako po odnos na odgovornosta vo dogovorot ne e ni{to re~eno, vo toj slu~aj se pretpostavuva solidarnata odgovornost. Sekako, za da postoi solidarna odgovornost treba da postoi i zaedni{tvo vo izvr{uvaweto na nalogot, koe ne bi postoelo ako sekoj od nalogoprima~ite treba da izvr{i nekoja posebna rabota koja nema vrska so rabotata {to treba da ja izvr{at drugite nalogoprima~i i toa sekoj posebno. Koga nekoj od nalogoprima~ite, kaj koi postoi solidarna odgovornost, mu ja nadomestat {tetata na nalogodavecot, toj ima regresno pravo sprema ostanatite nalogoprima~i, pri {to sekoj odogovora za onoj del od {tetata {to ja predizvikal so svoeto dejstvie ili propu{tawe, a ako toa ne e mo`no da se utvrdi, toga{ sekoj odgovara srazmerno so obemot na rabotata {to ja izvr{uval spored dogovorot za nalog17.

1.5. OBVRSKI NA NALOGODAVECOT

^l.266-dogovorna kamata, ~l.388-Zakonska zatezna kamata, ~l.251 i 383-nadomest na {teta poradi neispolnuvawe na obvrskata od ZOO. 17 ^l.404 otpu{tawe na dolg ZOO
16

10

Dol`nost na nalogodava~ot pred se e na nalogoprima~ot da mu ovozmo`i uspe{no izvr{uvawe na onie pravni raboti, za koi, vo daden slu~aj, go ovlastil, t.e na nalogoprima~ot, vo daden slu~aj da mu gi stavi od svoja strana na raspolo`enie site nu`ni sredstva, so koi raspolaga ili koi, inaku samata priroda na rabotite gi bara i da mu gi dade site drugi nu`ni objasnuvawa i upatstva. Toa e prvata i glavnata dol`nost na nalogodava~ot koja samata po sebe e razbirliva. No, pokraj ovaa dol`nost {to e od op{t karakter postojat i drugi dol`nosti na nalogodava~ot18. Edna od niv e i avansirawe na pari. Predvidenite izdatoci za koi nalogoprima~ot mo`e da bara od nalogodavecot avansirawe na opredelen iznos na pari, se odnesuvaat na nu`nite i korisnite tro{oci {to bi gi imal nalogoprima~ot za izvr{uvawe na nalogot {to go primil od nalogodavecot. Ova barawe za avansirawe mo`e da bide postaveno u{te pri samoto sklu~uvawe na dogovorot, no mo`e da se postavi i podocna, vo vreme na izvr{uvawe na nalogot otkako }e se uvidi potrebata deka }e ima izvesni tro{oci za izvr{uvawe na nalogot. Ako postoi neophodna potreba za opredeleni izdatoci, a nalogodavecot ne gi avansiral tie izdatoci, na nalogoprima~ot mu ostanuva ili sam da gi podnesuva tie izdatoci od svoi sredstva i da bara kamata na taka upotrebenite sredstva po najvisoka dozvolena dogovorna stapka od nalogodavecot, ili pak da go raskine dogovorot za nalog. Vo sekoj slu~aj nalogoprima~ot ne mo`e so tu`ba da bara nalogodavecot da mu isplati opredelen avans.(komentar na ZOO) Nadomestot na tro{ocite e obvrska na nalogodavecot sprema nalogoprima~ot, bez ogled na toa dali negoviot trud nemal uspeh bez negova vina. Pritoa ovaa obvrska gi opfa}a nu`nite i korisnite tro{oci so kamata od denot od koga se storeni. Kamatata mu pripa| a na nalogoprima~ot po najvisoka stapka spored koja mo`e da se dogovori pla}awe na kamata. Vo slu~aj na potreba nalogodavacot e dol`en eden del od tie tro{oci na nalogoprima~ot da mu gi stavi na raspolagawe i da gi polo`i u{te odnapred t.e u{te pred ovoj navistina da pristapil kon izvr{uvawe na rabotata {to mu e doverena. Vsu{nost ovaa e takanare~eniot avans za nu`nite tro{oci, koi na nalogoprima~ot treba odnapred da mu se obezbedat.
18

Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo poseben del,, Skopje- 1960 god., str.246

11

Ako nalogodavecot ne gi primil vrz sebe obvrskite {to nalogoprima~ot gi zel vrz sebe vr{ej}i gi od svoe ime rabotite {to mu se dovereni, a nalogoprima~ot gi izvr{i tie obvrski sprema doveritelite, vo toj slu~aj nalogoprima~ot mo`e da bara od nalogodavecot tie izdatoci da mu gi isplati. Ako ovoj toa ne go stori dobrovolno, svoite prava nalogoprima~ot mo`e da gi ostvari so tu`ba preku sud. Pokraj nadomestot na tro{ocite, nalogodavecot e dol`en da mu ja nadomesti {tetata {to ja pretrpel ovoj bez svoja vina vo vr{eweto na nalogot. [tetata se smeta za pojava koja go pridr`uva ostvaruvaweto na korisnite efekti, dobieni so izvr{uvaweto na dogovorot za nalog od strana na nalogoprima~ot. Se razbira, ako ova {teta nastapila so vina na nalogoprima~ot, toj nema pravo da bara nejzino nadomestuvawe. Pritoa, tovarot na doka`uvawe deka pretrpel {teta i deka taa nastanala bez negova vina, pa|a vrz nalogoprima~ot. Spored srpskiot gra|anski zakonik obezbeduvaweto na potrebnite materijalni sredstva za izvr{uvawe na pravnite raboti, t.e obezbeduvawe na nadomest na tro{ocite koi se napraveni vo vrska so doverenite pravni raboti, pokraj toa {to e vo nadle`nost na nalogodavecot, nalogoprima~ot nikako ne e dol`en da mu obezbedi svoi sredstva za da se zavr{i pravnata rabota19. Vtorata obvrska na nalogadavecot e pla}awe nadomest za izvr{enata rabota. Ako dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot ima pravo da bara nalogodavecot da mu plati nadomest za izvr{enata rabota. Ako ne e dogovoreno poinaku, nalogodavecot e dol`en da mu go isplati na nalogoprima~ot nadomestot otkako nalogoprima~ot }e ja izvr{i doverenata rabota. Spored toa so pravoto na isplata na nadomest na nalogoprima~ot ne zavisi od toa kako natamu }e se odvivaat rabotite me|u nalogodavecot i licata so koi nalogoprima~ot go povrzal vo izvr{uvaweto na nalogot. Ako nalogoprima~ot bez svoja vina samo delumno go izvr{il nalogot, ima pravo na srazmeren del od nadomestot. No pra{awe e {to pretstavuva srazmeren del od nadomestot, koga nalogoprima~ot bez svoja vina samo
19

Pravno pravilo ~l.1014 SGZ

12

delumno go izvr{il nalogot. No bidej}i nemo`e da se opredeli kolkav del od nalogot izvr{il nalogoprima~ot so dropka ili pak procentualno, pa toga{ sekako nagradata }e se opredeli sprema stepenot na vlo`eniot stru~en trud, odnosno uspehot {to e postignat vo izvr{uvaweto na nalogot. Mo`no e odreduvaweto na visinata na nagradata da se prepu{ti i na treto lice20. Ako odnapred dogovreniot nadomest bi bil o~igleden nesrazmer so napravenite uslugi, nalogodavecot mo`e da bara negovo namaluvawe. Vo ovoj del doa|aat do izraz na~elata na spravedlivost i ekvivalentnost. No poekstenzivnoto primenuvawe na ovie pravila, bi mo`ele da imaat efekt vrz pravnata sigurnost, t.e bi dovele do sozdavawe na nesigurnost i neizvesnost, dotolku sudskite organi bi dobile po{iroki ovlastuvawa vo primena na ovie pravila. Kon namaluvawe na dogovorniot nadomest treba sa se pristapi so osobeno vnimanie i pretpazlivost, posebno dotolku se raboti za trgovski dogovor. Pritoa visinata na nadomestokot stranite ja utvrduvaat spogodbeno. Ako toa ne e dogovoreno spogodbeno, nalogodavecot dol`i nadomest vo voobi~aena visina, a ako za toa ne postoi obi~aj, toga{ spravedliv nadomest. Voobi~aenata viso~ina doa|a predvid dotolku za takvite pravni raboti postojat delovni obi~ai. Me|utoa, dotolku vo taa oblast ne postojat delovni obi~ai, toga{ viso~inata na nadomestot se utvrduva spored spravedlivosta. Za toa {to e spravedliv nadomest, }e ja ocenuva sudot od slu~aj do slu~aj, pri {to podrazbira objektivno utvrdeniot sreden pazaren nadomest, odnosno nadomestot {to se dava za ist stepen na vlo`ena stru~na rabota i za ista ili sli~na usluga. Utvrduvaweto na spravedliv nadomest retko }e se pojavi vo praktikata, bidej}i ako se raboti za trgovski dogovori slu~aj na na primer, ~esto na za toa postojat delovni obi~ai, a i na nalogoprima~ite donesuvaat svoi tarifi i cenovnici koi gi primenuvaat vo ispolnuvawe primeni nalozi. Zaradi obezbeduvawe nadomestot i na tro{ocite, nalogoprima~ot ima pravo na zalog nad podvi`nite predmeti na nalogodavecot {to gi dobil vrz osnova na nalogot, kako i nad pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na nalogodavecot. Ovaa pravo na zalog nalogoprima~ot go ima se dodeka gi ima vo svoe vladenie
20

Bogdan Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del , Saraevo -1961god ., str.220

13

predmetite, se dodeka raspolaga so pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na nalogodavecot. Ako tie okolnosti ne postojat, odnosno go izgubi vladenieto ili pak gi isplati pari~nite iznosi, nalogoprima~ot go gubi i pravoto na zalog vrz tie sredstva. Realiziraweto podvi`ni predmeti i prava. Vrz osnova na svoeto pravo na zalog, na vakvoto zalo`no pravo, nalogoprima~ot mo`e da go izvr{i vrz osnova na Zakonot za zalog na nalogoprima~ot ne e ovlasten da go obezbedii da go naplati nekoe drugo pobaruvawe od nalogodavecot , tuku samo ona {to nastanalo od konkretniot dogovor za nalog.

1.6. PRESTANUVAWE NA NALOGOT Traeweto na dogovorot i negovoto prestanuvawe se vrzani za izvesni objektivni ili vistinski i subjektivni ili li~ni okolnosti i fakti. Soglasno ~len 821 od ZOO eden on na~inite na prestanuvawe e otka`uvawe od dogovorot. Imeno treba da se razlikuva prestanuvawe na nalogot so otka`uvawe od dogovorot od prestanuvawe na nalogot so otkaz na dogovorot. Nalogodavecot go raskinuva dogovorot so otka`uvawe od dogovorot, dodeka nalogoprima~ot go raskinuva dogovorot so otkaz na dogovorot21 . So odredbite od ~l. 821, predvideno e pravo na nalogodavecot da se otka`e od dogovorot vo sekoe vreme, bez da gi navede pri~inite za toa. No, toj e dol`en vo takov slu~aj da mu isplati na nalogoprima~ot soodveten del od nadomestot i da mu ja nadomesti {etata {to ja pretrpel so otka`uvawe od dogovorot, ako za otka`uvaweto nemalo osnovani pri~ini. Ako nalogodavecot se otka`e od dogovorot poradi toa {to nalogoprima~ot ne go izvr{il nalogot kako {to treba, odnosno ne se pridr`uval kon upatstvata {to mu se dadeni na nalogodavecot, vo toj slu~aj nalogoprima~ot nema pravo na nadomestuvawe na {tetata i na soodveten del od nagradata, no sepak ima pravo na nadomest na potrebnite, nu`nite i korisnite tro{oci. Soglasno ~len 822, nalogoprima~ot mo`e da se otka`e od nalogot koga saka samo ne vo nevreme. So ovaa odredna od ZOO, otka`uvaweto
Vo srpskata terminologija za otka`uvawe od dogovorot se primenuva terminot ,,odustanak od ugovora,, a za terminot otkaz na dogovorot, se upotrebuva terminot ,,otkaz ugovora,,.
21

14

treba da se prifati kako otka`uvawe na dogovorot za nalog od strana na nalogoprima~ot. Nevreme mislam deka bi mo`elo da se smeta toga{ koga postojat site izgledi so sodejstvo na nalogoprima~ot da se sklu~i povolna pravna rabota za nalogodavecot, me|utoa so otka`uvawe na nalogoprima~ot, sklu~uvaweto na takvata pravna rabota e osueteno, pa nalogodavecot mo`e poradi toa pretrpi i {teta. Nalogoprima~ot e dol`en da mu ja nadomesti na nalogodavecot {tetata {to ja pretpel ovoj poradi otka`uvawe na nalogot vo nevreme, osven ako za otkazot postoele osnovani pri~ini. Osnovanosta na pri~inite treba da ja doka`e nalogoprima~ot. Nalogodavecot pak mora da doka`e deka nalogot od strana na nalogoprima~ot e otka`an vo nevreme, kako i {tetata {to poradi toa ja pretrpel. Dotolku pak nalogoprima~ot doka`e deka za otka`uvawe za nalogot postoele osnovani pri~ini, vo toj slu~aj toj ne e dol`en na nalogodavecot da mu ja nadomesti {etata. Nalogoprima~ot e dol`en po otkazot da gi prodol`i rabotite {to ne trpat odlagawe, dodeka nalogodavecot ne }e bide vo mo`nost da ja prezeme gri`ata za niv. Za prezemenite dejstva i storenite tro{oci vo ovoj period koga se prezemaat rabotite {to ne trpat odlagawe, nalogoprima~ot ima pravo na nadomest na tro{ocite i na nadomest za vlo`eniot trud, nezavisno od toa dali vlo`eniot trud dovel do korisni rezultati. Za otkazot kako na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog, stav zavzema i srpskoto zakonodavstvo22. Drug na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog e smrt na fizi~koto lice i prestanuvawe na pravnoto lice. Nalogot prestanuva so smrtta na nalogoprima~ot. Ovoj prestan na dogovorot za nalog e validen samo ako e taka dogovoreno ili ako nalogoprima~ot go primil nalogot so ogled na svoite li~ni odnosi so nalogodavecot. Naslednicite na nalogoprima~ot se dol`ni za negovata smrt da go izvestat {to pobrgu nalogodavecot i da prevzemat {to e potrbno za za{tita na negovite interesi, dodeka ne }e bide vo sostojba samiot da ja prezeme gri`ata za niv. Vo slu~aj ako nalogodavecot ili nalogoprima~ot e nekoe pravno lice, nalogot prestanuva koga toa lice }e prestane da postoi. Pod prestanok na pravnoto lice treba da se podrazbere situacijata koga nalogodavecot ili
22

Pravno pravilo 1021 OGZ, 623 SGZ ~len 409 OIZ, ~len 92 Zakon za parni~na postapka.

15

nalogoprima~ot koj e pravno lice, prestanuva da postoi poradi ste~aj ili likvidacija. Me|utoa dotolku se raboti za statusni promeni kaj pravnoto lice, na primer soedinuvawe, prisoedinuvawe ili razdeluvawe vo pove}e pravni lica, nalogot ne bi trebalo da prestane. Vo ovoj slu~aj nalogot prodol`uva so ona pravno lice koe gi prezelo pravata i obvrskite na pravnoto lice {to prestanalo da postoi poradi statusni promeni. Tret na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog e ste~aj i li{uvawe na delovnata sposobnost23 . Nalogot prestanuva koga nalogodavacot ili nalogoprima~ot }e padne pod ste~aj. Vo ovoj slu~aj nalogodavcite ili nalogoprima~ite se pravni lica, ako tie se fizi~ki lica toa ne mo`e da deluva na negovata sposobnost da bide nalogodavec ili nalogoprima~. Napolnoto ili delumnoto li{uvawe od delovna sposobnost, se odnesuva na fizi~kite lica. Ovdeka treba da se tolkuva potesno, zatoa {to nema opravduvawe nalogot da prestane ako nalogodavecot ja izgubi potpolno ili delumno delovnata sposobnost, zatoa {to promeni na nalogot i upatstva za izvr{uvawe na nalogot mo`e da dava negoviot zakonski zastapnik, odnosno staratelot. Do prestanok na dogovorot za nalog sekoga{ }e dojde poradi napolno ili delumno li{uvawe na delovnata sposobnost na nalogoprima~ot. Zakonskoto regilurawe na dogovorot za nalog go ureduva i momentot na prestanuvawe na nalogot. Vo toj slu~aj koga nalogodavecot se otka`al od dogovorot kako i koga umrel ili padnal pod ste~aj, ili napolno ili delumno ja izgubil delovnata sposobnost, nalogot prestanuva vo memontot koga nalogoprima~ot doznal za nastanot poradi koj prestanuva nalogot. Spored toa dotolku se raboti za zastapuvawe, pravnite dela {to gi prezel nalogoprima~ot vo ime i za smetka na nalogodavecot, imaat pravno dejstvo dotolku bile prezemeni pred nalogoprima~ot da doznae za nastanot poradi koj prestanal dogovorot. Koga na nalogoprima~ot mu e izdadeno pismeno polnomo{no, dol`en e da go vrati po prestanuvaweto na nalogot. Polnomo{noto vo ovoj slu~aj prestanuva i bez ogled na okolnosta {to nalogoprima~ot nema komu da mu go vrati dotolku na primer nalogodavacot umrel i nema svoi naslednici. No vo zakonot postoi i eden isklu~ok vo odnos na prestanuvaweto na nalogot. Vo slu~aj koga nalogot e daden za da mo`e nalogoprima~ot da
23

^len 824 od ZOO.

16

postigne ispolnuvawe na nekoe svoe pobaruvawe od nalogodavecot, nalogodavecot ne mo`e da se otka`e od dogovorot i nalogot ne prestanuva ni so smrtta ni so ste~aj ni koga eden od niv ke bide delumno ili celosno li{en od delovna sposobnost. So ova se {titat interesite na nalogoprima~ot vo slu~aj koga so konkretniot dogovor za nalog treba da se razre{at nekoi od porano postoe~ki odnosi me|u nalogodavecot i nalogoprima~ot. Na primer ako nalogoprima~ot mu dol`i opredelena suma na pari na nalogodavecot, pa dade nalog da naplati nekoe pobaruvawe od treto lice koe mu dol`i na nalogoprima~ot, vo takov slu~aj nalogoprima~ot ne mo`e da se otka`e od dogovorot, a isto taka i nalogot ne prestanuva ni so smrtta, ni so ste~ajot na nalogodavecot i na nalogoprima~ot, ni koga eden od niv }e bide napolno ili delumno li{en od delovna sposobnost. Vo takov slu~aj nalogot }e go ima svoeto pravno dejstvo se dodeka ne se ostvari negovata sodr`ina.

1.7. DOGOVOR ZA NALOG SPORED ZAKON ZA PARNI^NA POSTAPKA Objasnuvajki gi prethodno karakteristikite na dogovorot za nalog sodr`ani vo Zakonot za obligacionite odnosi, naredno {to sleduva e negovata analiza od aspekt na Zakonot za parni~nata postapka. Vo ZPP nema decidno ureduvawe na dogovorot za nalog. No, zatoa pak mo`eme da zabele`ime deka dogovorot za polnomo{no e eden vid na dogovor za nalog. Moeto gledi{te za ovoj vid na dogovor }e bide analizirano na istiot na~in kako {to be{e analiziran dogovorot za nalog i pritoa }e uka`am na sli~nostite i razlikite {to postojat pome|u niv. Vo glava petta od ZPP se uredeni polnomo{nicite i toa od ~l.80-92.

17

2. POIM NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO Dogovorot za polnomo{no spa|a vo redot na onie dogovori, spored koi ednata dogovorna strana i stava na raspolagawe na drugata svoi uslugi i svoja rabotna sila24. Drugo definirawe na ovoj dogovor: ,, Dogovorot za polnomo{no e takov dogovor so koj eden sodogovara~ ovlastuva drug sodogovara~ vo negovo ime i za negova smetka da izvr{i odredena pravna rabota, odnosno pove}e odredeni pravni raboti, a ovoj se zadol`uva deka }e go izvr{i toa so nadomest ili bez nadomest”25. Sli~na definicija na poimot na dogovor za polnomo{no e dadena i vo pravilata na stariot Srpski gra|anski zakonik,~ij ~len 609 glasi: ,,Dogovorot za polnomo{no e takov dogovor, so koj se dobiva vlast na od ime na drug i za drug ne{to da polnova`no da se stori”. Spored toa, kaj ovoj dogovor e bitno toa deka so nego ednata strana se ovlastuva a istovremeno i zadol`uva, ne{to da stori ili prezeme od ime i za smetka na drugata strana. Postoeweto na ovie dva elementi da se izrazuvaat i da postojat istovremeno, zatoa {to ako bi se pojavil samo eden od niv toga{ ne bi imale polnomo{no vo vistinska t.e gra|ansko pravna smisla na zborot. Onaa {to prethodno go spomenavme za dogovorot za nalog t.e negovata sli~nost i razlika so dogovorot za delo, va`i i za dogovorot za polnomo{no.

2.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO Pokraj negovite vnatre{ni ili poimni odliki, dogovorot za polnomo{no ima i drugi svoi posebni ili karakteristi~ni osobini koi se sli~ni ako ne i isti na dogovorot za nalog spored ZOO. Prvo, dogovorot za polnomo{no e na~elno eden dogovor bez nadomestuvawe t.e besplaten ili dobrotelski dogovor, zatoa {to opolnomo{tenoto lice ili polnomo{niot po pravilo ako ne e dogovoreno ne{to
24 25

Adam P. Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Skopje -1960, str.227 Bogdan Loza, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo- 1961, str.197

18

drugo, nema pravo od drugoto lice da bara nagrada za uslugite {to gi pravi, spored polnomo{noto {to mu e izdadeno. No, taa okolnost ne e bitna iako inaku e redovna, bidejki takva nagrada mo`e da se dogovori, i vo toj slu~aj dogovorot za polnomo{no stanuva dvostran (sinalagmati~en) dogovor. Spored Zakonot za advokatura, vo zastapuvaweto i vo odbranata na strankite advokatot ima pravo na nagrada za svojata rabota, kako i pravo na nadomestuvawe na tro{ocite vo vrska so zavr{enata rabota26. Zna~i ovdeka ja gledame sli~nosta spored ureduvaweto na ZOO ~l.805 st.1, 2 i 3. Vtoro: Polnomo{noto e eden konsenzualen i neformalen dogovor, pa za negovoto polnova`no nastanuvawe po pravilo e dovolna i obi~na soglasnost na voljite na soodvetnite lica, izjavena na eden voobi~aen na~in na koj se sklu~uvaat i drugite vidovi na dogovori27. No samata priroda i funcija na polnomo{noto obi~no bara i posebna, t.e pismena forma, kako {to vsu{nost naj~esto i stanuva. Treto: Posebna odlika na ponomo{noto e toa {to pri negovoto sklu~uvawe osobeno ja zema predvid i li~nosta na samite dogovorni strani, kako nivni soodvetni i stru~ni svojstva. Zna~i stanuva zbor za (intuitu personae) t.e eden odnos na doverba pome|u zainteresiranite lica.

2.2. DOGOVORNI STRANI Za polnova`no sklu~uvawe i nastanuvawe na dogovorot za

polnomo{no kako i sekoj dogovor, nu`ni se najmalku dve lica od koi ednoto mu dava odredeno pravno ovlastuvawe, a drugoto pak toa ovlastuvawe go prima i se obvrzuva na odreden na~in da go izvr{i. Liceto {to na drug mu izdava polnomo{no se vika vlastodavac, a liceto na koe mu se izdava polnomo{noto se vika polnomo{nik. Samoto pak, ona ovlastuvawe {to mu se izdava na polnomo{nikot, vo vid na eden pismen akt, se vika polnomo{no. Vo francuskata pravna teorija osobeno se uka`uva na potrebata na razlikuvawe na poimot vlastodavac (le mandant) od poimot nalogodavac ili

Zakon za advokatura, Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 80/92 od 22 dekemvri 1992 god 27 Prof. B.Blagoevi}, cit.delo: ,,Gragansko-pravni obligacioni dogovori,, str.141
26

19

komitent (le comettant), bidej}i nekoj mo`e vo odnos na izvesno lice da bide vlastodavac a istovremeno da ne bide i nalogodavac i obratno. Ovaa razlika poteknuva od samiot akt na vrz koj se zasnova toj odnos vo edniot i vo drugiot slu~aj. Imeno, vlastodavacot e lice {to mu dava ovlastuvawe na edno drugo lice (polnomo{nik), od negovo ime i za negova smetka da izvr{i edna ili pove}e pravni raboti. Osnovot na toj odnos e zna~i dogovor za polnomo{no (neposredno polnomo{no). Me|utoa nalogodavac ili komitetnt mo`e da go nare~eme sekoe lice {to mu ja doveruva na nekoe drugo lice gri`ata za negovite raboti ili so drugi zborovi, za{titata na negovite interesi. Poimot nalogodavac zna~i, ne e samo razli~en tuku i po{irok od poimot vlastodavac. Spored toa razli~no i se re{ava pra{aweto za gra| anskopravnata, odnosno imotnopravnata odgovornost, t.e odgovornosta za nadomestuvawe na {tetata, vo edniot i vo drugiot slu~aj. Osobeno koga pritoa }e se postavi i pra{aweto za pre~ekoruvawe na dadenoto ovlastuvawe, spored zakonot ili dogovorot.28

2.3. DELOVNA SPOSOBNOST NA STRANKITE Spored pravilata na gra|anskoto pravo {to se odnesuva za sklu~uvawe na dogovorot za polnomo{no, postoi izvesna razlika pome|u delovnata sposobnost na vlastodavacot i delovnata sposobnost na polnomo{nikot. Taka, vlastodavacot po pravilo mora da ima op{ta ili polna delovna sposobnost t.e sposobnost {to redovno se bara za polnova`no sklu~uvawe na dogovori i za samostojno primawe na pravni obvrski voop{to. Imeno, ako liceto {to vo daden slu~aj se pojavuva kako vlastodavac, e sposobno samoto da izvr{i i prezeme nekoja pravna rabota, toga{ toa isto taka }e bide sposobno da go ovlasti nekoe drugo lice za izvr{uvawe na taa rabota i obratno. Za delovnata sposobnost na polnomo{nikot va`i edno sprotivno pravilo. Imeno, opolnomo{tenikot kako takov mo`e polnova`no da gi prevzeme i onie pravni dejstvija odnosno pravni raboti za ~ije sklu~uvawe inaku, t.e vo slu~aj koga bi gi prevzemal od svoe li~no ime i za svoja
28

Pravno spisanie,, Revue trimestrielle de Droit civil,, 1952 god., br.3 str.219

20

smetka, ne bi bil delovno sposoben.

Vo ova smisla postoi isklu~itelno

pravno pravilo koe glasi: ,,Tokmu vo onoj slu~aj ako polnomo{nikot za sebe ne bil sposoben da gi svr{i onie raboti, sepak so polnomo{no od vlastodavacot go vrzuvaat i tretiot”.
29

Soglasno zakonot za parni~na postapka procesno sposobnite stranki mo`at procesnite dejstvija da gi prevzemaat vo postapkata li~no ili preku polnomo{nik. Polnomo{nikot e lice koe od ime i za smetka na strankata vo granicite na ovlastuvawata prevzema procesni dejstvija so pravno dejstvo kako da gi prevzelo pravnata stranka. Iako zela polnomo{nik strankata sepak mo`e da dojde pred sudot i da dava izjavi pokraj svojot polnomo{nik. Zakonskiot zastapnik na strankata mo`e da anga`ira polomo{nik. Isto taka i zastapnik na pravno lice mo`e da anga`ira polnomo{nik. Strankata ima pravo da opredeli vo parnicata da ja zastapuva polnomo{nik no taa ne e dol`na da ima polnomo{nik. Polnomo{nik vo parnica mo`e da opredeli samo parni~no sposobna stranka. Strankata ne mora da ima celosna parni~na sposobnost, no mora da e parni~no sposobna za odnosnata parnica vo koja opredeluva polnomo{nik. Nasproti toa, pak polnomo{nikot mora da ima celosna parni~na sposobnost. Soglasno ~len 81 od ZPP polnomo{nik na strankata mo`e da bide: advokat, lice diplomiran pravnik koe so strankata e vo e praven odnos i rodnina po krv vo prava linija, brat, sestra ili bra~en drugar dokolku e potpolno delovno sposoben. So zastapuvawe na strankite vo parni~na postapka mo`e da se zaminavaat profesionalno samo advokati. Licata koi ne se advokati a se zaminavaat so zastapuvawe, se nadripisari. Nadripisarstvoto ne e dozvoleno. Sudot po slu`bena dol`nost vnimava dali liceto koe se javuva kako polnomo{nik vo opredelna parnica, mo`e da bide polnomo{nik, vo smisla na odredbite od ~l.81 od ZPP. Ako se konstatira deka kako polnomo{nik se javuva lice sprotivno od navedenite, sudot donesuva re{enie so koe na toa lice mu se onevozmozuva natamo{no zastapuvawe i za toa }e ja izvesti strankata.
29

Ovaa pravno pravilo e predvideno vo ~len 621 na SGZ 1929 godina

21

Jugoslovenskiot

procesen

sistem

go

napu{ti

stojali{teto

za

zadol`itelno zastapuvawe na

strankata od strana na profesionalen

polnomo{nik t.n. (advokatenzwank). Toa ja opravduva potrebata za ukinuvawe na monopolskata polo`ba na odredeni profesionalci (po pravilo advokati), koi imaat zagarantirani prihodi i klienti. Zatoa potrebata da se spre~i diskriminacija na onie koi nemaat mo`nost da platat nagrada na onie zastapnici ne mo`at ramnopravno da u~estvuvaat vo parnicata protiv onie koi se vo mo`nost toa da go napravat. Iako zastapuvaweto po pravilo ne doveduva do odredeni stru~ni kvalifikacii na polnomo{nikot nema somnevawe deka kvalifikacijata na polnomo{nikot pretstavuva zna~ajna prednost za strankata koja ima takov polnomo{nik. Mo`nosta da polnomo{nikot so svojata stru~na podgotvenost da i pomogne na strankata e osnovna pri~ina da se anga`ira polnomo{nik, iako ne terba da se zanemari ni faktot strankata sama da ja vodi parnicata. Dali strankata }e zeme vo parnicata polnomo{nik, ili ne toa e rabota na nejzinata volja, a koga na toa ke se re{i taa e dol`na da go legitimira polnomo{nikot na propisen na~in. Toa strankata go vr{i so izdavawe na polnomo{no. Strankata go izdava polnomo{noto pismeno ili usno na zapisnik kaj sudot30. Strankata koja e nepismena ili ne e vo sostojba da se potpi{e na pismenoto polnomo{no namesto potpis }e stavi otpe~atok od pokazalec. Ako pak se izdava polnomo{no na lice koe ne e advokat potrebno e prisustvo na dvajca svedoci koi se dol`ni na polnomo{noto da stavat svoj potpis. Vo samoto polnomo{no {to pretstavuva eden vid na dogovor na nalog strankata gi opredeluva ovlastuvawata {to mu se prenesuvaat na polnomo{nikot. Samoto polnomo{no ima dejstvo pome|u strankata i polnomo{nikot od momentot koga e izdadeno. Sprema sudot pak ima dejstvo od momentot koga mu e dostaveno (pismeno) odnosno soop{teno (usno na zapisnik polnomo{no). Sprema sprotivnata stranka pak ima dejstvo od koga toa e soop{teno. Dejstvoto koe go ima polnomo{noto pome|u strankata i polnomo{nikot e dodeka toa ne prestane.

30

^len 88 od Zakon za parni~na postapka

22

2.4. VIDOVI NA POLNOMO[TVA Ustanovata na dogovornoto zastapni{tvo, odnosno polnomo{noto ima deneska vo pravniot promet golemo zna~ewe i prakti~no se pojavuva vo razli~ni vidovi. Inaku op{to zemeno polnomo{nata izdadeni spored propisite i pravilata na gra|anskoto pravo se razlikuvaat i se delat na: op{ti ili generalni i posebni ili specijalni.

Ovaa razlikuvawe se vr{i spored obemot i prirodata ili vidot na pravnite dejstvija i raboti zaradi ~ie prezemawe se izdava odredeno polnomo{no. Taka na primer strankata mo`e da go ovlasti polnomo{nikot od nejzino ime da sklu~i eden ili pove}e odredeni dogovori ili da gi sklu~uva site dogovoriod eden ili poveke vidovi31. Koga se izdava generalno polnomo{no, strankata (vlastodavecot) ovlastuvawata {to mu gi izdava na svojot polnomo{nik, ne go ograni~uva na izvesni pravni raboti, tuku nego go ovlastil na polnova`no zastapuvawe vo site pravni raboti {to bi se odnesuvale do pravata i interesite na vlastodavacot. Vo toj slu~aj, polnomo{nikot }e se rakovodi samo so ogled na za{titata na interesite na vlastodavecot i }e se gri`i pri vr{eweto na ovlastuvaweto {to mu e dadeno da ne prevzeme i da ne stori ni{to {to bi mo`elo da im bide od {teta na tie interesi. ,,Na toj {to ne mu se nazna~eni nikakvi granici na polnomo{noto, toj mora spored svojot razum, znewe i sovesta da se upravuva”32 . Postojat izvesni pravni raboti koi polnomo{nikot, po sila na polnomo{noto {to mu e izdadeno, ne mo`e da gi prezeme, ako tie vo toa polnomo{no ne se posebno navedeni i spomenati. Primenata na vakvite pravni pravila vo praktikata e dosta ~esta. Taka na primer spored edno mislewe: ,,polnomo{nikot koj ima ovlastuvawe da mu prodade odreden imot na vlastodavacot ne mo`e toj imot i da go zadol`i,,. 2.5. SPECIJALNO POLNOMO[NO Specijalno polnomo{no e onaa polnomo{no koe glasi samo na edno odredeno pravno dejstvie ili pravna rabota, koja polnomo{nikot treba da ja
31 32

Izvor: Opsti uzansi za promet so stoka, uzansa br.37 Izvor: Pravno pravilo 612 na SGZ, 1912 godina.

23

izvr{i od ime i za smetka na svojot vlastodavac. Za edno polnomo{no da mo`e da se smeta za specijalno, posebno, mora i vo samiot zakon da bide predvideno kako takvo. A vo nedostig na takvo poseben praven propis, odnosno pravilo, polnomo{nikot }e se smeta za dovolno ovlasten i legitimiran, ako od vlastodavacot mu bilo izdadeno samo op{to polnomo{no. Pravnite dejstvija i raboti za koi spored pravilata na gra|anskoto pravo e nu`no ovlastuvawe vo vid na posebno polnomo{no e na primer otu|uvaweto (jus abutendi). Takvo pravilo e predvideno na primer i vo Srpskiot gra|anski zakonik i toa vo celost glasi vaka: ,,Nekoj od ime na drug da primi ili da go otfrli nasledstvoto; da sklu~i orta~ki dogovor; ili da stori podarok; ili da izbere sudija za poramnuvawe; ili da otstapi nekoe pravo koe ne mo`e da se naplati; se bara polnomo{no koe glasi samo na tie raboti,,”33. Zna~i sekoja od pravnite raboti koi se imenuvani vo ovaa pravno pravilo bi morale da bidat nazna~eni vo edno posebno polnomo{no t.e vo eden oddelen pismen akt. Od ova mo`e da se zaklu~i deka specijalnoto polnomo{no }e bide nu`no osobeno vo slu~aj koga treba da se izvr{i nekoj praven akt odnosno pravna rabota od oblasta na li~nite prava i odnosi na vlastodavacot, a pred se od oblasta na semejnoto i naslednoto pravo.

2.6. PARNI^NO POLNOMO[NO Spored poznatite pravni pravila na gra|anskoto pravo, za vodewe parnica odnosno za prevzemawe nu`ni parni~ni dejsvija vo gra|anskata parni~na postapka, dovolno e generalno ili op{to polnomo{no, vo koe soodvetno ovlastuvawe t.e ovlastuvawe za vodewe na parnica voop{to, izri~no e spomenato. Spored ZPP za toa e potrebno edno posebno polnomo{no koe vo naukata na gra|anskoto procesno pravo e poznato pod imeto na takanare~eno polnomo{no za vodewe parnica ili parni~no polnomo{no. Vo ovaa polnomo{no mora imeno poblisku i poto~no da bide ozna~en pravniot spor, odnosno parnicata, za koja se odnesuva izdadenoto polnomo{no.

33

Izvor: Srpski graganski zakonik, Pravno pravilo 614

24

Obemot na izdadenoto polnomo{no za vodewe izvesna parnica go odreduva samata zainteresirana parni~na stranka. Strankata mo`e da go ovlasti polnomo{nikot da prevzeme samo odredeni dejstvija ili da gi prezima site dejstvija Koi vo dadenata }e postapka. gi ima [to zna~i deka i parni~noto parni~noto polnomo{tvo isto taka mo`e da bide op{to i specijalno. ovlastuvawa polnomo{nikot spored polnomo{no, zavisi od toa dali e toj advokat ili ne e advokat. Vrz osnova na parni~noto polnomo{tvo izdadeno na advokat, polnomo{nikot e ovlasten da prevzema dejstvija ne samo vo parnicata tuku i nadvor od nea. Vo parnicata advokatot so parni~no polnomo{tvo gi vr{i site procesni dejstvija osven onie {to mora strankata li~no da gi prevzeme. Vo ovaa smisla ZPP se navedeni pova`ni procesni dejstvija {to mo`e da gi prevzeme polnomo{nikot: advokatot mo`e da podnese tu`ba, da ja povle~e tu`bata, da se odre~e od tu`benoto barawe, da sklu~i poramnuvawe, da izjavi praven lek i da se odre~e, odnosno da se otka`e od nego kako i da bara izdavawe na privremeni merki za obezbeduvawe. Nadvor od parnicata advokatot so parni~noto polnomo{no e ovlasten da stava barawe za izvr{uvawe ili obezbeduvawe i da prezema potrebni dejstvija vo postapkata po povod takvoto barawe i od protivnata stranka da gi primi dosudenite tro{oci, da podnese predlog za povtoruvawe na postapka ako od pravosilnosta na odlukata ne izminale {est meseci a dokolku ovaa vreme isteklo potrebno mu e drugo polnomo{no, da go ovlasti svojot advokatski pripravnik da go zamenuva pred prvostepeniot sud vo imotnite sporovi na pravni lica ~ija vrednost ne nadminuva 1 000 000 denari. Ako strankata vo polnomo{noto ne gi opredelila ovlastuvawata na polnomo{nikot, polnomo{nikot koj ne e advokat vrz osnova na takvoto polnomo{tvo mo`e da gi vr{i site dejstvija vo postapkata, no sekoga{ mu e potrebno izri~no ovlastuvawe za: povlekuvawe na tu`ba, za priznavawe ili za odrekuvawe od tu`beno barawe, za sklu~uvawe na poramnuvawe, za odrekuvawe ili otka`uvawe od praven lek i za prenesuvawe na polnomo{noto vrz drugo lice, kako i za podnesuvawe na vondredni pravni lekovi. Od ovoj ~len mo`e da se vide deka izvr{uvaweto na polnomo{noto mo`e da se doveri na drugo lice {to e vo soglasnost i so ~len 809 od ZOO (zamena). [to se odnesuva na dejstvijata {to gi prezema polnomo{nikot, ako tie se dadeni vo ramkite na ovlastuvawata, imaat pravno dejstvo kako da gi 25

prezela samata stranka. Strankata ne mo`e pravnata va`nost na dejstvijata {to gi prezema polnomo{nikot da gi uslovi so svoe dopolnitelno odobrenie. Isto taka ako polnomo{nikot prezel procesni dejstvija vo ramkite na ovlastuvawata dadeni pismeno, no ne i vo soglasnost so internite ograni~uvawa {to gi napravila, strankata nemo`e ovie dejstvija da gi pobiva so praven lek, zatoa {to tie sprema sudot i protivnikot se nejzini dejstvija, a mo`e protiv polnomo{nikot da istakne barawe za nadomest na {teta, {to ja pretrpela zatoa {to polnomo{nikot prezel dejstvija nadvor od internite ograni~uvawa {to taa gi opredelila.

2.7. ODGOVORNOST NA POLNOMO[NIKOT Vo odnos na odgovornosta na polnomo{nikot, toj ne i odgovara na strankata za neuspehot vo parnicata. Toj na strankata i e odgovoren samo za {tetata {to ja predizvikal so svojata rabota. Na primer polnomo{nikot prezel procesno dejstvie, za koe navistina imal pismeno ovlastuvawe, no strankata sepak interno go ograni~ila toa dejstvie da ne go prezema. Iako polnomo{nikot ne e stranka vo parnicata, nemu ni{to ne mo`e da mu bide dosudeno vo glavnata rabota. No, sudot mo`e da odlu~i polnomo{nikot da gi nadomesti na sprotivnata stranka tro{ocite {to taa gi pretrpela po negova vina. Isto taka sudot mo`e da go kazni polnomo{nikot poradi naru{uvawe na redot ili poradi zloupotreba na procesnite ovlastuvawa. Polnomo{nikot ima pravo na nadomest na tro{ocite {to gi imal vr{ejki go zastapuvaweto. Advokatot ima i pravo na nagrada spored advokatskata tarifa, {to isto taka vleguva vo pari~nite tro{oci. Ne e zabraneto strankata i advokatot da dogovaraat nagrada proporcionalno na uspehot vo parnicata. Spored ~l.1 st. 2 od Tarifata za nagrada i nadomest na tro{ocite za rabota na advokatite-advokatot i strankata mo`at slobodno da gi dogovaraat nagradata i tro{ocite i na~inot i sredstvoto na pla}aweto. 2.7. DRUGI VIDOVI NA POLNOMO[TVA

26

Makedonskoto zakonodavstvo e decidno vo odnos na vidovite na polnomo{nata koi {to mo`at da se izdadat. No sporedbeno so Jugoslovenskoto zakonodavstvo mo`e da se vidi deka toa poznava pove}e vidovi na polnomo{tva. Taka na primer pokraj generalnoto, zakonodavstvo specijalnoto gi i parni~noto u{te i polnomo{no Jugoslovenskoto meni~noto poznava trgovskoto polno{no,

polnomo{no i polnomo{no spored vrabotuvaweto.34

2.8. PRESTANUVAWE NA POLNOMO[NOTO Polnomo{noto kako eden vid na dogovor za nalog prestanuva na nekolku na~ini. Eden od tie na~ini e otpovikuvaweto odnosno otka`uvaweto na polnomo{no. Otka`uvaweto na polnomo{noto vo praktikata ima dve posebni zna~ewa i smisla: ednoto zna~ewe imeno mu e po{iroko, a drugoto potesno. Vo pravata ili po{irokata smisla otkazot vistinski i poimno go opfa}a i otpovikuvaweto i otka`uvaweto, t.e toj se odnesuva do prestanuvaweto na polnomo{noto po inicijativa ili na predlog na dvete dogovorni strani, t.e kako po predlog na polnomo{nikot taka i po predlog ili barawe na strankata. Spored drugoto ili potesnoto zna~ewe i smisla, otkazot zna~i prestanuvawe na polnomo{noto samo po `elba i predlog na polnomo{nikot. Ova istovremeno e i vistinskata ili zakonskata smisla na zborot ,,otka`uvawe,,. Zakonot za parni~na postapka jasno se razlikuva i se deli od otpovikuvaweto od otkazot. Otpovikuvaweto se odnesuva samo na strankata (vlastodava~ot), a otkazot pak samo na prani~niot polnomo{nik. Toj propis glasi: ,,Strankata mo`e vo sekoe vreme da go otpovika polnomo{noto, a polnomo{nikot mo`e vo sekoe vreme da go otka`e,,. Otpovikuvaweto odnosno otkazot na polnomo{noto va`i na sprotivnata stranka od momentot koga mu e

34

Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo Poseben del”-Skopje, 1960 god., od str.238,239,240

27

soop{teno na sudot pred koj se vodi postapkata, pismeno ili usno na zapisnik35 . Po otkazuvaweto na polnomo{noto, polnomo{nikot e dol`en u{te 1 mesec da gi vr{i dejstvata za liceto koe mu go izdava polnomo{noto, ako e potrebno od nego da otstrani nekakva {teta {to vo toa vreme bi mo`ela da nastane. Polnomo{noto izdadeno vo parnica mo`e da prestane od nekolku pri~ini: poradi postignuvaweto na celta za koja bilo izdadeno, poradi smrt, prestanok na delovnata sposobnost, prestanok na parni~nata sposobnost i sl. Pritoa dali nekoja od navedenite okolnosti }e ima i kakvo vlijanie }e ima vrz polnomo{noto zavisi u{te i od na ~ija strana tie okolnosti se slu~uvaat. Ako polnomo{noto e izdadeno za izvr{uvawe na edno dejstvie, toa prestanuva koga procesnoto dejstvie e izvr{eno. Parni~noto polnomo{no izdadeno na lice koe ne e advokat, pak, prestanuva so dovr{uvaweto na parnicata. No so dovr{uvaweto na parnicata ne prestanuva polnomo{noto izdadeno na advokat, zatoa {to kaj ova polnomo{no advokatot ima izvesni ovlastuvawa i nadvor t.e po dovr{uvaweto na parnicata. Smrtta, prestanokot na delovna sposobnost i prestanokot na parni~na sposobnost na polnom{nikot doveduvaat do prestanok na polnomo{noto vo sekoj slu~aj. Tie na strankata vlijaat razli~no vrz polnomo{noto. Ako polnomo{noto e izdadeno vo parnica za strogo li~ni, neprenoslivi prava, ovie okolnosti vo sekoj slu~aj doveduvaat do prestanok na polnomo{noto. Koga polnomo{noto e izdadeno vo parnica za prenoslivi prava dejstvoto na navedenite okolnosti zavisi od svojstvoto na polnomo{nikot: ako polnomo{nikot ne e advokat, prestanuvaat ovlastuvawata dadeni za dejstvijata za koi tie ovlastuvawa mora da bidat dadeni izre~no. Koga polnomo{noto vo vakva parnica e izdadeno na advokat, toa ne prestanuva. Bidej}i e vo pra{awe parni~noto polnomo{no izdadeno na advokat, toj iako umre strankata mo`e da dejstvuva, a do koga toa }e go odlu~at naslednicite. Okolnostite koi, ako se slu~at na stranata na strankata doveduvaat do prestanok na polnomo{noto ili na nekoj drug na~in vlijaat na nego, vlijaat i toga{ dotolku se slu~at na stranata na zakonskiot zastapnik na strankata.
35

^len 90 od ZPP

28

So prestanuvaweto na pravnoto lice, prestanuva i polnomo{noto {to go izdava toa. Vo slu~aj na ste~aj polnomo{noto izdadeno od ste~ajniot dol`nik prestanuva koga spored va`e~kite propisi }e nastanat pravnite posledici od otvaraweto na ste~ajnata postapka. Vo ovoj slu~aj nadle`niot organ pravosilno }e odlu~i za zabrana na rabotata. Vo dvata slu~aja po isklu~ok polnomo{nikot e dol`en u{te 1 mesec da gi vr{i dejstvijata vo postapkata ako e potrebno od strankata da se otstrani nastapuvaweto na {teta.36

Zaklu~ok
Temata na ovaa istra`uvawe e dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO i spored odredbite na ZPP. Prvenstveno e razgledan dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO, pa potoa komparativno i spored ZPP. Kako i kaj sekoe objasnuvawe na dogovorite i ovde se zadr`av po redosledot na ne{tata: so poimno opredeluvawe na dogovorot, pravata i obvrskite na dogovornite strani i prestanuvaweto na dogovorot. Dogovorot za nalog, e takov dogovor so koj nalogoprima~ot se obvrzuva sprema nalogodava~ot za negova smetka da prezeme opredeleni pravni raboti. Dogovorot za nalog e konsenzualen dogovor, isto taka me{ovit, komutativen, kauzalen, i e praven osnov za vr{ewe uslugi. So na{ite pravni pravila imeno glavno e izrazena i opredelena i samata smisla i zna~ewe na ovoj dogovor. Osobeno se izlo`eni i naglaseni slednive dol`nosti na nalogoprima~ot: ,,Nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i
36

Zakon za trgovskite dru{tva; Zakon za ste~aj.

29

so potrebno vnimanie. Toa vnimanie e razli~no vo zavisnost od toa dali dogovorot za nalog e dobro~in ili tovaren. Dotolku dogovorot e dobro~in, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie so koe vo istite okolnosti bi postapil vo sopstvena rabota, a toa zna~i so koe vo istite okolnosti bi izvr{il svoja rabota. Dotolku, pak dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in. Traeweto na dogovorot i negovoto prestanuvawe se vrzani za izvesni objektivni ili vistinski i subjektivni ili li~ni okolnosti i fakti.

30

Koristena literatura
1. Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo Poseben del”-Skopje, 1960 god. 2. Bogdan Loza, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo- 1961 3. Pravno spisanie: ,,Revue trimestrielle de Droit civil”, Avril-june 1952 4. Izvor: Srpski graganski zakonik, Pravno pravilo 614 5. Zakon za advokatura, Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 80/92 od 22 dekemvri 1992 god., 6. Zakon za Obligacioni odnosi 7. Zakon za parni~na postapka

31

Sodr`ina
Voved ..........................................................................................................................................1 1. POIM NA DOGOVOROT..........................................................................................................2 1.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA NALOG.......................................................3 1.2. STRANI NA DOGOVOROT ZA NALOG.........................................................................5 1.3. SODR@INA NA DOGOVOROT ZA NALOG..................................................................5 1.4.OBVRSKI NA NALOGOPRIMA^OT ................................................................................6 1.5. OBVRSKI NA NALOGODAVECOT...............................................................................10 1.6. PRESTANUVAWE NA NALOGOT.................................................................................14 1.7. DOGOVOR ZA NALOG SPORED ZAKON ZA PARNI^NA POSTAPKA...................17 2. POIM NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO......................................................................18 2.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO........................................18 2.2. DOGOVORNI STRANI.....................................................................................................19 2.3. DELOVNA SPOSOBNOST NA STRANKITE...............................................................20 2.4. VIDOVI NA POLNOMO[TVA.........................................................................................23 2.5. SPECIJALNO POLNOMO[NO.........................................................................................23 2.6. PARNI^NO POLNOMO[NO ............................................................................................24 2.7. ODGOVORNOST NA POLNOMO[NIKOT.....................................................................26 2.7. DRUGI VIDOVI NA POLNOMO[TVA...........................................................................26 2.8. PRESTANUVAWE NA POLNOMO[NOTO....................................................................27 Z a k l u ~ o k.................................................................................................................................29 Koristena literatura........................................................................................................................31

32

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->