Voved

Dogovorite pretstavuvaat posebni obligacioni odnosi koi nastanuvaat so soglasnost na

voljite na dve ili pove}e lica koi se javuvaat kako nivni strani. Poimnoto opredeluvawe na
dogovorite zna~i definirawe na dadeniot dogovor.Samata definicija mo`e da bide dadena vo
zakonot (zakonska definicija), no vo pravnata nauka (nau~na definicija).
Dogovorite se javuvaat vo pove}e posebni vidovi vo zavisnost od nivnite su{testveni
(bitni) elementi so ogled na nivnata priroda. Klasifikacijata na mnogubrojnite postojni dogovori
se pravi so ogled na nivnoto dejstvo i tie se podeleni vo nekolku golemi grupi. Edna od tie grupi
e grupata na dogovori {to se pravna osnova za vr{ewe na uslugi. Vo ovaa grupa na dogovori
vleguvaat:
- dogovorot za delo i
- dogovorot za nalog.
Temata na ovaa istra`uvawe e tokmu dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO i
spored odredbite na ZPP. Prvenstveno }e go razgledame dogovorot za nalog spored odredbite na
ZOO, pa potoa komparativno i spored ZPP.
Kako i kaj sekoe objasnuvawe na dogovorite i ovde }e trgneme po redosledot na ne{tata:
so poimno opredeluvawe na dogovorot, pravata i obvrskite na dogovornite strani i
prestanuvaweto na dogovorot.
Dogovorot za nalog e ureden vo Zakonot za Obligacioni Odnosi vo posebniot del vo
glava XX1.

1
1. POIM NA DOGOVOROT

Dogovorot za nalog, e takov dogovor so koj nalogoprima~ot se obvrzuva sprema

nalogodava~ot za negova smetka da prezeme opredeleni pravni raboti1.
Istovremeno nalogoprima~ot se ovlastuva za prezemawe na tie raboti.2
Nalogoprima~ot ima pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e poinaku dogovoreno
ili proizleguva od prirodata na me|usebniot odnos.3
Poimot na dogovorot za nalog e daden so odredbite na ovoj ~len. Od dogovorot za nalog treba da
se razlikuva samiot nalog (mandatum), koj seu{te ne pretstavuva dogovor za nalog, tuku samo
ednostrana izjava na volja koja zna~i ponuda za sklu~uvawe na dogovor za nalog. Od ovoj nalog
(mandatum), treba da se razlikuva nalogot (modus), koj ozna~uva nalog na edno lice koe prima
besplatno nekakov predmet ili nekakva vrednost na drugo lice da mu izvr{i nekakva usluga ili da
mu dade ne{to.Takviot nalog (modus) e voobi~aen za nasledni~koto pravo, na primer, koga mu
se dava na testamentalniot naslednik da izvr{i nekoe dejstvie ili da mu dade na nekoe drugo lice

ne{to opredeleno.
So dogovorot za nalog se obvrzuva nalogoprima~ot da izvr{i za nalogodavecot
opredeleni pravni raboti. Po ova se razlikuva od dogovorot za delo, kaj koj se raboti za
izvr{uvawe na fakti~ki raboti, fakti~ki dejstvija. Od dogovorot za nalog, dogovorot za delo se
razlikuva vo toa {to kaj dogovorot za delo vr{itelot na rabotite, deloto go izvr{uva vo svoe ime i
za svoja smetka, dodeka kaj dogovorot za nalog, i ako se raboti za fakti~ko dejstvie, toa fakti~ko
dejstvie se izvr{uva za smetka na nalogodavecot. Me|utoa spored ZOO, fakti~kite dejstvija ne bi
mo`ele da bidat predmet na dogovorot za nalog, poradi ona {to e propi{ano so odredbata od st.1
na ~l.805 od ZOO.
So odredbite na ovoj ~len e propi{ano deka nalogoprima~ot }e gi izvr{i pravnite raboti
za smetka na nalogodavacot, no ne e propi{ano vo ~ie ime nalogoprima~ot }e gi prezeme tie
pravni raboti. Spored toa, nalogoprima~ot mo`e sprema treti lica da istapuva bilo vo ime i za
smetka na nalogodava~ot , bilo vo svoe ime, no sekoga{ za smetka na nalogodavecot. Vo taa
smisla se razlikuva nalogot so ovlastuvawe za zastapuvawe od nalogot bez takvoto ovlastuvawe.
Kaj nalogot so ovlastuvawe za zastapuvawe se raboti za zastapuvawe i toga{ sekoga{ pravnata
rabota se prezema vo ime i za smetka na nalogodavecot, {to mu e poznato i na drugata strana, so
koja nalogoprima~ot stapuva vo praven odnos. Me|utoa kaj nalogot bez ovlastuvawe za
1
^len 805 stav 1 od ZOO str.208
2
^len 805 st.2
3
^len 805 st.3

2
zastapuvawe, nalogoprima~ot nastapuva vo svoe ime no za smetka na nalogodavecot. Takvi se
na primer, dogovorite za komision, dogovorot za ekspedirawe, a takvi se i nekoi od bankarskite
raboti.4

1.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA NALOG

Dogovorot za nalog e konsenzualen dogovor zatoa {to e sklu~en vo onoj moment, vo koj
nalogavecot i nalogoprima~ot postignale soglasnost za negovite su{testveni sostojki.
So ogled na negovata forma dogovorot za nalog e me{ovit, zatoa {to taa forma zavisi od
formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prevzeme vo ime i za smetka na
nalogodavecot.
Imeno, poradi toa {to formata na polnomo{noto treba da bide ednakva na formata na
pravnoto delo koe polnomo{nikot treba da go prezeme vo ime i za smetka na vlastodavecot, i
formata na dogovorot za nalog od koj proizleguva polnomo{noto treba da bide ednakva so
formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prezeme vo ime i za smetka na
nalogodavecot.
Toa zna~i deka pravnoto delo e neformalno, i dogovorot za nalog e neformalen. Koga
pak pravnoto delo e formalno i dogovorot za nalog e formalen.
So ogled na negovata dobro~inost ili tovarnost dogovorot za nalog e isto taka me{ovit. Toj
dogovor e dobro~in koga taka e dogovoreno ili koga taka proizleguva od odnosite pome|u
nalagodavecot i nalogoprima~ot. Dokolku toa ne e slu~aj, dogovorot za nalog e tovaren5.
Dogovorot za nalog e isto taka me{ovit i so ogled na negovoto pojavuvawe kako
ednostrano-obrazuva~ki kako i dvostrano-obrazuva~ki dogovor. Koga toj dogovor e dobro~in,
toj e voedno i ednostrano-obrazuva~ki, a koga e tovaren, toga{ e dvostrano-obrazuva~ki
dogovor.
Dogovorot za nalog e komutativen dogovor za{to negovata sodr`ina e to~no opredelena i
poznata vo momentot na negovoto sklu~uvawe.
Dogovorot za nalog e kauzalen dogovor za{to negovata kauza e vidliva i pravno
relevantna. Koga toj dogovor e dobro~in, negova kauza e zastapuvaweto na nalogodavecot od
strana na nalogoprima~ot, a koga toj dogovor e tovaren, toga{ negova kauza e u{te i dobivaweto
nadomest za rabotata na nalogoprima~ot pri zastapuvaweto na nalogodavecot.
I na krajot, dogovorot za nalog e praven osnov za vr{ewe uslugi.
[to se odnesuva na karakteristikite na dogovorot za nalog, sli~ni stojali{ta zastapuvaat i
ostanatite pravni sistemi na SFRJ. Na dogovara~ite im e ostaveno pravoto da odlu~at vo kakva

4
^l .827 od ZOO
5
^len 749 stav 3

3
forma }e go sklu~at dogovorot, pa sprema toa toj e neformalen dogovor. Mo`e da bide zaklu~en
vo usna ili pismena forma.6
Formata vo koja konkretniot dogovor mora da bide zaklu~en, mo`e da ja odredi zakonot
ili pak samite dogovorni strani. Ako nalogodava~ot e dol`en da mu nadomesti za izvr{enata
rabota na nalogoprima~ot, toj e dvostrano obvrzuva~ki, a dotolku e obratna situacijata dogovorot
e ednostrano obvrzuva~ki.
Toj {to se zanimava so vr{ewe na tu|i raboti kako so zanimawe ili javno se nudi za
vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie
raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi
ja pretrpela poradi toa.7
So ovaa vsu{nost se vospostavuva obvrskata da se postapi po nalogot dotolku bez
odlagawe ne se odbie. No, ne e konkretno propi{ano dali vo ovoj slu~aj }e se smeta deka
dogovorot e sklu~en molkum. Trgnuva}i od ~l. 34 st. 4 i 5 spored koi ako ponudata odnosno
nalogot ne e odbien, se smeta deka dogovorot e sklu~en vo momentot koga ponudata, odnosno
nalogot stignal do ponudeniot. Spored ovaa se smeta deka nalogodavecot ima pravo da bara
ispolnuvawe na obvrskata od nalogot i pravo na nadomest na {teta poradi zadocnuvawe so
ispolnuvawe na dogovornite obvrski.

1.2. STRANI NA DOGOVOROT ZA NALOG

Za polnova`no sklu~uvawe i nastanuvawe na dogovorot za nalog, kako i za sekoj

dogovor nu`ni se najmalku dve lica od koi ednoto mu dava na drugoto odredeno pravno
ovlastuvawe, a drugoto lice toa ovlastuvawe go prima i se obvrzuva na odreden na~in da go
izvr{i8. Zna~i kako strani na ovoj dogovor se pojavuvaat: nalogodavec i nalogoprima~. Stranata
na nalogoprima~ot ima dve osobenosti. Prvata osobenost postoi toga{ koga nekoe lice se
zanimava so vr{ewe tu|i raboti kako so zanimawe(na primer, advokat) ili javno se nudi za
vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie
raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi

6
Bogdan Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo-1961god., ,, Pravno pravilo br.1005 OGZ, ~len 884
OIZ,, str.198
7
^l. 806 od ZOO.
8
Pravno spisanie: ,,Revue trimestrielle de Droit civil”, Avril-june 1952, br.2 str.219

4
ja pretrpela poradi toa. Vo toj slu~aj, koga na takvoto lice mu e stavena ponuda za sklu~uvawe
na dogovor za nalog vo koj toa se pojavuva kako nalogoprima~, pa toa lice ne saka da ja prifati
taa ponuda, toga{ toa e dol`no bez odlagawe da go izvesti ponuduva~ot za toa neprifa}awe.
Dotolku toa ne go stori, liceto }e odgovara za {tetata {to ponuduva~ot ja pretrpel.
Vtorata osobenost postoi toga{ koga stranata na nalogoprima~ot e slo`ena. Toga{ taa
strana se pojavuva kako solidarna vo odnos na nejzinata odgovornost za obvrskite na dogovorot
za nalog, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.

1.3. SODR@INA NA DOGOVOROT ZA NALOG

Od dogovorot za nalog proizleguvaat prava i obvrski na nalogodavecot i nalogoprima~ot

vo vrska so:
- izvr{uvawe na nalogot;
- ot~etuvawe za izvr{uvawe na nalogot; i
- pla}awe nadomest za izvr{ena rabota.
Pravata i obvrskite na dogovornite strani so nivniot razli~en tretman gi objasnuva D-r
Adam P. Lazarevi}. Spored nego pravata i obvrskite {to se zasnovaat so dogovorot za nalog se
razlikuvaat spored toa: od kakva priroda e samiot nalog t.e. dali e dobro~in ili tovaren. Ova
poradi toa, {to dogovorot za nalog kako dobro~in i ednostran dogovor zasnova, po pravilo
glavno samo dol`nosti za nalogoprima~ot, a za nalogodavecot glavno samo prava. Pravata i
dol`nostite za nalogodavecot spored dogovorot za nalog, doa|aat do izraz duri popatno i vo vtor
red, dodeka pravata na nalogoprima~ot i negovite dol`nosti obi~no osobeno se istaknuvaat vo
zakonot t.e. vo pravnite pravila, pa zatoa i vo praktikata ~esto doa|a do svoj vistinski izraz i
primena.9

1.4.OBVRSKI NA NALOGOPRIMA^OT

Pravnata polo`ba na nalogoprima~ot vo pravilata na na{eto gra|ansko pravo dosta

opse`no, iako ne sekoga{ sosema i dovolno i celosno, e predvidena i normirana. So na{ite pravni
pravila imeno glavno e izrazena i opredelena i samata smisla i zna~ewe na ovoj dogovor.
Osobeno se izlo`eni i naglaseni slednive dol`nosti na nalogoprima~ot:
- Nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i so potrebno vnimanie. Toa vnimanie e
razli~no vo zavisnost od toa dali dogovorot za nalog e dobro~in ili tovaren. Dotolku dogovorot e
dobro~in, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie so koe vo istite okolnosti bi
postapil vo sopstvena rabota, a toa zna~i so koe vo istite okolnosti bi izvr{il svoja rabota.

9
Adam P.Lazarevi}, Cit.kniga ,,Obligaciono pravo poseben del”,-Skopje, 1960,str.243 i 244

5
Dotolku, pak dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so
vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in10.
Koga nalogodavecot mu dal upatstva na nalogoprima~ot za izvr{uvawe na nalogot, toj e
dol`en da se pridr`uva kon tie upatstva. No ako nalogoprima~ot smeta deka izvr{uvaweto na
nalogot spored dobienite upatstva }e bide od {teta za nalogodavecot, toj e dol`en da go svrti
svoeto vnimanie kon toa i da bara novi upatstva. Me|utoa ako nalogodavecot ne dal upatstva za
izvr{uvawe na nalogot, nalogoprima~ot e dol`en, rakovodej}i se od interesite na nalogodavecot,
da postapi so vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in ako dogovorot za nalog e
tovaren, odnosno kako {to bi postapil vo istite okolnosti po sopstvena rabota, ako dogovorot e
dobro~in.
Se so cel za da se vnimava na interesite na nalogodavecot i da se rakovodi od niv, vo
ramkite na dogovorot, nalogodavecot mora da gi opredeli izre~no granicite na ovlastuvawata na
nalogoprima~ot. Tie mo`at da se dadat vo vid na upatstva i instrukcii vo momentot na
sklu~uvawe na dogovorot ili dopolnitelno.Tie instrukcii mo`at da bidat imperativni, no isto taka
mo`e da bidat i orientacioni i upatuva~ki koi sosema ne go vrzuvaat nalogoprima~ot tuku samo
go naso~uvaat kako da postapi vo opredelna situacija. Mo`no e tie da bidat i od sovetodaven
karakter, ostavaj}i mu na nalogoprima~ot po{iroki mo`nosti za da gi odbere alternativite spored
koi }e go ispolni nalogot.(komentar od zoo).
Nalogoprima~ot mo`e da otstapi od nalogot i od upatstvata {to mu gi dal
nalogodavecot samo vo soglasnost so nalogodavecot. Me|utoa, po isklu~ok, nalogoprima~ot toa
mo`e da go stori i bez soglasnost od nalogodavecot vo slednive dve situacii: ako poradi nedostig
na vreme ne mo`el da bara takva soglasnost; ili ako od nekoja druga pri~ina ne mo`el da bara
takva soglasnost (na primer otsutnost na nalogodavecot). No, i vo tie dve situacii e potrebno do
otstapuvawe od nalogot i od upatstvata da dojde samo ako spored procena na site okolnosti
nalogoprima~ot mo`el osnovano da smeta deka toa go baraat interesite na nalogodavecot.
Pre~ekoruvaweto na nalogot i otstapuvaweto od upatstvata nadvor od navedenite uslovi
doveduva do toa nalogoprima~ot da se smeta za rabotovoditel bez nalog i vo toj slu~aj odnosite
pome|u nego i nalogodavecot se ureduvaat spored odredbite na ZOO za rabotovodstvo bez
nalog11.
Me|utoa ako nalogodavecot dopolnitelno go odobri pre~ekoruvaweto na nalogot ili
otstapuvaweto od upatstvata,odnosite pome|u nego i nalogodavecot se ureduvaat spored pravilata
za dogovor za nalog.(strana 353 od listot)
Vo zavisnost od pravnoto delo {to treba da bide prezemeno vrz osnova na dogovorot za
nalog izvr{uvaweto na nalogot mo`e da se sostoi vo stavawe ponuda, vo prifa}awe na ponuda (a
10
^len 807 st.1 od ZOO
11
^len 209-212 oddel 4 Rabotovodstvo bez nalog ZOO

6
toa zna~i vo sklu~uvawe na dogovor), vo otka`uvawe dogovor, vo upotreba na nekoe sredstvo za
za{tita na pravoto (na primer, podignuvawe tu`ba) i sl.
Pritoa, po pravilo nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i li~no. Po isklu~ok, toj
mo`e toa da go stori i preku drugo lice kako negov zamenik vo dva slu~ai: koga so toa se soglasil
nalogodavacot i koga na toa bil prisilen od okolnostite (na pr.koga pravno delo trebalo da bide
prevzemeno vo opredelen rok, pa nalogoprima~ot toa nemo`el da go stori sam poradi bolest. Toa
e posledica od li~nata doverba {to nalogodavacot ja ima sprema nalogoprima~ot, pa poradi toa
nalogoprima~ot mo`e da go prezeme pravnoto delo preku svoj zamenik samo vo dvete navedeni
situacii. No i vo tie dve situacii nalogoprima~ot mu odgovara na nalogodavacot za {tetata {to }e
ja pretrpi poradi lo{iot izbor na zamenikot, kako i poradi upatstvata koi nalogoprima~ot mu gi
dal na svojot zamenik za prezemaweto na pravnoto delo vo ime i za smetka na nalogodavacot,
koga {tetata nastanala poradi tie upatstva. Me|utoa odgovornosta na nalogoprima~ot sprema
nalogodavecot e mnogu pogolema ako nadvor od navedenite dve situacii nalogot go izvr{i preku
svoj zamenik. Pokraj izlo`enata odgovornost vo toj slu~aj nalogoprima~ot ke odgovara u{te za
rabotata na svojot zamenik, kako i za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na stvarite koi do{lo
koga tie stvari se nao|ale kaj zamenikot.(listot strana 352)
Spored D-r Lazarevi} soglasno sprskoto zakonodavstvo, nalogoprima~ot e dol`en
doverenata rabota da ja izvr{i samiot, ~esno i svojski osven vo slu~aj koga mu bilo osobeno
dozvoleno nalogot da go prenese na drug. No, i vo toj slu~aj koga prenesuvaweto na nalogot na
nekoe drugo lice bi bilo navistina dozvoleno, nalogoprima~ot e dol`en da se gri`i toj prenos da
go izvr{i samo na edno, isto taka sposobno ili u{te posposobno lice; bidej}i ako izbral nekoj {to
za dadenata rabota ne e dovolno sposoben, toga{ }e odgovara i za svoja li~na vina i za vinata na
toa gre{no izbrano treto lice12.
Ovde treba da se napomene deka takanare~eniot polnomo{nik na nalogodavecot ili
supstitut na nalogodavecot vsu{nost }e se smeta kako polnomo{nik na nalogodavecot (se razbira
ako prenosot e izvr{en so negovo odobrenie). Poradi toa i ovaa treto lice (supstitut) }e ima pravo
na direktna tu`ba za nagrada ako taa bila dogovorena protiv nalogodava~ot ~ija rabota ja zavr{il
vo dadeniot slu~aj13.
Za izvr{enata rabota nalogoprima~ot e dol`en da polo`i smetka i da mu go predade bez
odlo`uvawe na nalogodavecot seto ona {to go primil vrz osnova na vr{ewe na dovereni raboti,
bez ogled na toa dali ona {to go primil za nalogodavecot mu bilo dol`no na ovoj ili ne.14

12
Adam P. Lazarevi}, ,,Obligaciono pravilo poseben del”, Skopje- 1960god ., Pravno pravilo od ~len 615 od SGZ,
str.244
13
Bogdana Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo-1961god., str.216
14
^len 810 od ZOO

7
 Tokmu ovdeka doa|a do izraz i reguliraweto na zaemnite prava i obvrski koi, vrz osnova
na dogovorot za nalog postojat pome|u stranite. Polagaweto na smetka go opfa}a i
podnesuvaweto na tro{ocite {to gi imal nalogoprima~ot vo vrska so izvr{uvaweto na nalogot, a
koi mo`at da bidat nu`ni i korisni. Pritoa treba da se razlikuvaat onie tro{oci na nalogoprimacot
koi vleguvaat vo dogovoreniot nadomest za prezemenata rabota. Dotolku nalogoprima~ot
rabotite gi vr{el vo svoe ime a za smetka na na nalogodavecot, pri polagaweto na smetkata e
dol`en prezemenite raboti da gi prenese vrz nalogodavecot i toa po pravilo, so dogovor za
cesija15. Ako pak stanuva zbor za ednostavni nalozi, vo toj slu~aj polagaweto na smetkata mo`e
da bide i usno, pa duri i premol~eno. Me|utoa, dotolku se raboti za pokomlicirani nalozi, koga se
ima pogolemo anga`irawe na pari~ni sredstva i dr. upatno e polagaweto na smetka da se vr{i i
pismeno. (komentar na zoo).
Nalogoprima~ot e dol`en na barawe od nalogodavecot da mu podnese izve{taj za
sostojbata na rabotite i da mu polo`i smetka i pred opredelenoto vreme. Spored ova
nalogodavecot ima ovlastuvawe od nalogoprima~ot, vo sekoe vreme da bara podnesuvawe na
izve{taj i polagawe na smetka. Sekako dotolku vo takvi slu~ai nalogoprima~ot ima posebni
tro{oci, osobeno ako po~esto od nego se bara podnesuvawe na izve{taj i polagawe smetka, toj
ima pravo na nadomestuvawe i na takvite tro{oci. Posle zavr{uvaweto na rabotata, pak,
nalogoprima~ot e dol`en na nalogodavecot da mu polo`i smetka soglasno odredbata od ~l.810.
Odgovornosta za upotrebata na parite na nalogodavecot e ureden vo ~l. 812 vo ZOO.
Ako nalogoprima~ot se slu`el za svoite potrebi so pari {to gi primil za nalogodavecot, dol`en e
da plati kamata smetaj}i od denot na upotrebata, a na drugite pari {to gi dol`i a ne gi predal na
vreme, zatezna kamata, smetaj}i od denot koga bil dol`en da gi predade.
Tokmu od ovaa odredba mo`e da se zaklu~i deka nalogoprima~ot mo`e da gi koristi
parite samo za potrebite na izvr{uvawe na nalogot, a ne i za svoi potrebi. Ako eventualno gi
koristi ovi pari za svoi potrebi, toj treba da ja plati kamata. Poradi toa upatno e nalogoprima~ot
dobienite pari da gi polo`i na smetka vo banka, vo koj slu~aj taka deponiranite pari na
nalogodavecot }e mu nosat dogovorena kamata so bankata.
Baraweto za pla}awe na dogovorna kamata, odnosno zakonska zatezna kamata,
pretstavuva najblaga pravna posledica za upotrebata na parite na nalogodavecot, so {to ne e
isklu~ena mo`nosta nalogodavecot da bara nadomestuvawe na {tetata poradi neispolnuvawe na
obvrskata16.
Postoi alternativa nalogodavacot so eden dogovor, da anga`iral pove}e lica koi kako
nalogoprima~i treba da izvr{at opredelena pravna rabota za nalogodavecot. Vo dogovorot, vo

15
Vidi ~len 836 st.3 od ZOO
16
^l.266-dogovorna kamata, ~l.388-Zakonska zatezna kamata, ~l.251 i 383-nadomest na {teta poradi neispolnuvawe
na obvrskata od ZOO.

8
takov slu~aj mo`e da bide dogovoreno deka nalogoprima~ite nema da odgovaraat solidarno za
neizvr{uvawe, odnosno za pogre{no izvr{uvawe na nalozite i vo takov slu~aj solidarnata
odgovornost e isklu~ena. No, ako po odnos na odgovornosta vo dogovorot ne e ni{to re~eno, vo
toj slu~aj se pretpostavuva solidarnata odgovornost. Sekako, za da postoi solidarna odgovornost
treba da postoi i zaedni{tvo vo izvr{uvaweto na nalogot, koe ne bi postoelo ako sekoj od
nalogoprima~ite treba da izvr{i nekoja posebna rabota koja nema vrska so rabotata {to treba da
ja izvr{at drugite nalogoprima~i i toa sekoj posebno. Koga nekoj od nalogoprima~ite, kaj koi
postoi solidarna odgovornost, mu ja nadomestat {tetata na nalogodavecot, toj ima regresno pravo
sprema ostanatite nalogoprima~i, pri {to sekoj odogovora za onoj del od {tetata {to ja
predizvikal so svoeto dejstvie ili propu{tawe, a ako toa ne e mo`no da se utvrdi, toga{ sekoj
odgovara srazmerno so obemot na rabotata {to ja izvr{uval spored dogovorot za nalog17.

1.5. OBVRSKI NA NALOGODAVECOT

Dol`nost na nalogodava~ot pred se e na nalogoprima~ot da mu ovozmo`i uspe{no

izvr{uvawe na onie pravni raboti, za koi, vo daden slu~aj, go ovlastil, t.e na nalogoprima~ot, vo
daden slu~aj da mu gi stavi od svoja strana na raspolo`enie site nu`ni sredstva, so koi raspolaga
ili koi, inaku samata priroda na rabotite gi bara i da mu gi dade site drugi nu`ni objasnuvawa i
upatstva. Toa e prvata i glavnata dol`nost na nalogodava~ot koja samata po sebe e razbirliva. No,
pokraj ovaa dol`nost {to e od op{t karakter postojat i drugi dol`nosti na nalogodava~ot18.
Edna od niv e i avansirawe na pari. Predvidenite izdatoci za koi nalogoprima~ot mo`e da
bara od nalogodavecot avansirawe na opredelen iznos na pari, se odnesuvaat na nu`nite i
korisnite tro{oci {to bi gi imal nalogoprima~ot za izvr{uvawe na nalogot {to go primil od
nalogodavecot. Ova barawe za avansirawe mo`e da bide postaveno u{te pri samoto sklu~uvawe
na dogovorot, no mo`e da se postavi i podocna, vo vreme na izvr{uvawe na nalogot otkako }e se
uvidi potrebata deka }e ima izvesni tro{oci za izvr{uvawe na nalogot. Ako postoi neophodna
potreba za opredeleni izdatoci, a nalogodavecot ne gi avansiral tie izdatoci, na nalogoprima~ot
mu ostanuva ili sam da gi podnesuva tie izdatoci od svoi sredstva i da bara kamata na taka
upotrebenite sredstva po najvisoka dozvolena dogovorna stapka od nalogodavecot, ili pak da go
raskine dogovorot za nalog. Vo sekoj slu~aj nalogoprima~ot ne mo`e so tu`ba da bara
nalogodavecot da mu isplati opredelen avans.(komentar na ZOO)
Nadomestot na tro{ocite e obvrska na nalogodavecot sprema nalogoprima~ot, bez
ogled na toa dali negoviot trud nemal uspeh bez negova vina. Pritoa ovaa obvrska gi opfa}a

17
^l.404 otpu{tawe na dolg ZOO
18
Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo poseben del,, Skopje- 1960 god., str.246

9
nu`nite i korisnite tro{oci so kamata od denot od koga se storeni. Kamatata mu pripa|a na
nalogoprima~ot po najvisoka stapka spored koja mo`e da se dogovori pla}awe na kamata.
Vo slu~aj na potreba nalogodavacot e dol`en eden del od tie tro{oci na
nalogoprima~ot da mu gi stavi na raspolagawe i da gi polo`i u{te odnapred t.e u{te pred
ovoj navistina da pristapil kon izvr{uvawe na rabotata {to mu e doverena. Vsu{nost ovaa e
takanare~eniot avans za nu`nite tro{oci, koi na nalogoprima~ot treba odnapred da mu se
obezbedat.
Ako nalogodavecot ne gi primil vrz sebe obvrskite {to nalogoprima~ot gi zel vrz sebe
vr{ej}i gi od svoe ime rabotite {to mu se dovereni, a nalogoprima~ot gi izvr{i tie obvrski sprema
doveritelite, vo toj slu~aj nalogoprima~ot mo`e da bara od nalogodavecot tie izdatoci da mu gi
isplati. Ako ovoj toa ne go stori dobrovolno, svoite prava nalogoprima~ot mo`e da gi ostvari so
tu`ba preku sud.

Pokraj nadomestot na tro{ocite, nalogodavecot e dol`en da mu ja nadomesti {tetata {to ja

pretrpel ovoj bez svoja vina vo vr{eweto na nalogot. [tetata se smeta za pojava koja go pridr`uva
ostvaruvaweto na korisnite efekti, dobieni so izvr{uvaweto na dogovorot za nalog od strana na
nalogoprima~ot. Se razbira, ako ova {teta nastapila so vina na nalogoprima~ot, toj nema pravo
da bara nejzino nadomestuvawe. Pritoa, tovarot na doka`uvawe deka pretrpel {teta i deka taa
nastanala bez negova vina, pa|a vrz nalogoprima~ot.
Spored srpskiot gra|anski zakonik obezbeduvaweto na potrebnite materijalni
sredstva za izvr{uvawe na pravnite raboti, t.e obezbeduvawe na nadomest na tro{ocite koi
se napraveni vo vrska so doverenite pravni raboti, pokraj toa {to e vo nadle`nost na
nalogodavecot, nalogoprima~ot nikako ne e dol`en da mu obezbedi svoi sredstva za da se
zavr{i pravnata rabota19.
Vtorata obvrska na nalogadavecot e pla}awe nadomest za izvr{enata rabota.
Ako dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot ima pravo da bara nalogodavecot da
mu plati nadomest za izvr{enata rabota.
Ako ne e dogovoreno poinaku, nalogodavecot e dol`en da mu go isplati na
nalogoprima~ot nadomestot otkako nalogoprima~ot }e ja izvr{i doverenata rabota. Spored toa so
pravoto na isplata na nadomest na nalogoprima~ot ne zavisi od toa kako natamu }e se odvivaat
rabotite me|u nalogodavecot i licata so koi nalogoprima~ot go povrzal vo izvr{uvaweto na
nalogot.
Ako nalogoprima~ot bez svoja vina samo delumno go izvr{il nalogot, ima pravo na
srazmeren del od nadomestot. No pra{awe e {to pretstavuva srazmeren del od nadomestot, koga

19
Pravno pravilo ~l.1014 SGZ

10
nalogoprima~ot bez svoja vina samo delumno go izvr{il nalogot. No bidej}i nemo`e da se
opredeli kolkav del od nalogot izvr{il nalogoprima~ot so dropka ili pak procentualno, pa
toga{ sekako nagradata }e se opredeli sprema stepenot na vlo`eniot stru~en trud, odnosno
uspehot {to e postignat vo izvr{uvaweto na nalogot.
Mo`no e odreduvaweto na visinata na nagradata da se prepu{ti i na treto lice20.
Ako odnapred dogovreniot nadomest bi bil o~igleden nesrazmer so napravenite uslugi,
nalogodavecot mo`e da bara negovo namaluvawe.
Vo ovoj del doa|aat do izraz na~elata na spravedlivost i ekvivalentnost. No
poekstenzivnoto primenuvawe na ovie pravila, bi mo`ele da imaat efekt vrz pravnata sigurnost,
t.e bi dovele do sozdavawe na nesigurnost i neizvesnost, dotolku sudskite organi bi dobile
po{iroki ovlastuvawa vo primena na ovie pravila.
Kon namaluvawe na dogovorniot nadomest treba sa se pristapi so osobeno vnimanie i
pretpazlivost, posebno dotolku se raboti za trgovski dogovor.
Pritoa visinata na nadomestokot stranite ja utvrduvaat spogodbeno. Ako toa ne e
dogovoreno spogodbeno, nalogodavecot dol`i nadomest vo voobi~aena visina, a ako za toa ne
postoi obi~aj, toga{ spravedliv nadomest. Voobi~aenata viso~ina doa|a predvid dotolku za
takvite pravni raboti postojat delovni obi~ai. Me|utoa, dotolku vo taa oblast ne postojat delovni
obi~ai, toga{ viso~inata na nadomestot se utvrduva spored spravedlivosta. Za toa {to e
spravedliv nadomest, }e ja ocenuva sudot od slu~aj do slu~aj, pri {to podrazbira objektivno
utvrdeniot sreden pazaren nadomest, odnosno nadomestot {to se dava za ist stepen na vlo`ena
stru~na rabota i za ista ili sli~na usluga. Utvrduvaweto na spravedliv nadomest retko }e se pojavi
vo praktikata, bidej}i ako se raboti za trgovski dogovori na primer, ~esto za toa postojat delovni
obi~ai, a i nalogoprima~ite donesuvaat svoi tarifi i cenovnici koi gi primenuvaat vo slu~aj na
ispolnuvawe na primeni nalozi. Zaradi obezbeduvawe na nadomestot i na tro{ocite,
nalogoprima~ot ima pravo na zalog nad podvi`nite predmeti na nalogodavecot {to gi dobil vrz
osnova na nalogot, kako i nad pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na nalogodavecot. Ovaa
pravo na zalog nalogoprima~ot go ima se dodeka gi ima vo svoe vladenie predmetite, se dodeka
raspolaga so pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na nalogodavecot. Ako tie okolnosti ne
postojat, odnosno go izgubi vladenieto ili pak gi isplati pari~nite iznosi, nalogoprima~ot go gubi
i pravoto na zalog vrz tie sredstva. Realiziraweto na svoeto pravo na zalog, nalogoprima~ot
mo`e da go izvr{i vrz osnova na Zakonot za zalog na podvi`ni predmeti i prava. Vrz osnova na
vakvoto zalo`no pravo, nalogoprima~ot ne e ovlasten da go obezbedii da go naplati nekoe drugo
pobaruvawe od nalogodavecot , tuku samo ona {to nastanalo od konkretniot dogovor za nalog.

20
Bogdan Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del , Saraevo -1961god ., str.220

11
1.6. PRESTANUVAWE NA NALOGOT

Traeweto na dogovorot i negovoto prestanuvawe se vrzani za izvesni objektivni ili

vistinski i subjektivni ili li~ni okolnosti i fakti.
Soglasno ~len 821 od ZOO eden on na~inite na prestanuvawe e otka`uvawe od
dogovorot. Imeno treba da se razlikuva prestanuvawe na nalogot so otka`uvawe od dogovorot od
prestanuvawe na nalogot so otkaz na dogovorot. Nalogodavecot go raskinuva dogovorot so
otka`uvawe od dogovorot, dodeka nalogoprima~ot go raskinuva dogovorot so otkaz na
dogovorot21 .
So odredbite od ~l. 821, predvideno e pravo na nalogodavecot da se otka`e od dogovorot
vo sekoe vreme, bez da gi navede pri~inite za toa. No, toj e dol`en vo takov slu~aj da mu isplati
na nalogoprima~ot soodveten del od nadomestot i da mu ja nadomesti {etata {to ja pretrpel so
otka`uvawe od dogovorot, ako za otka`uvaweto nemalo osnovani pri~ini.
Ako nalogodavecot se otka`e od dogovorot poradi toa {to nalogoprima~ot ne go izvr{il
nalogot kako {to treba, odnosno ne se pridr`uval kon upatstvata {to mu se dadeni na
nalogodavecot, vo toj slu~aj nalogoprima~ot nema pravo na nadomestuvawe na {tetata i na
soodveten del od nagradata, no sepak ima pravo na nadomest na potrebnite, nu`nite i korisnite
tro{oci.
Soglasno ~len 822, nalogoprima~ot mo`e da se otka`e od nalogot koga saka samo ne vo
nevreme. So ovaa odredna od ZOO, otka`uvaweto treba da se prifati kako otka`uvawe na
dogovorot za nalog od strana na nalogoprima~ot. Nevreme mislam deka bi mo`elo da se smeta
toga{ koga postojat site izgledi so sodejstvo na nalogoprima~ot da se sklu~i povolna pravna
rabota za nalogodavecot, me|utoa so otka`uvawe na nalogoprima~ot, sklu~uvaweto na takvata
pravna rabota e osueteno, pa nalogodavecot mo`e poradi toa pretrpi i {teta.
Nalogoprima~ot e dol`en da mu ja nadomesti na nalogodavecot {tetata {to ja pretpel ovoj
poradi otka`uvawe na nalogot vo nevreme, osven ako za otkazot postoele osnovani pri~ini.
Osnovanosta na pri~inite treba da ja doka`e nalogoprima~ot. Nalogodavecot pak mora da doka`e
deka nalogot od strana na nalogoprima~ot e otka`an vo nevreme, kako i {tetata {to poradi toa ja
pretrpel. Dotolku pak nalogoprima~ot doka`e deka za otka`uvawe za nalogot postoele osnovani
pri~ini, vo toj slu~aj toj ne e dol`en na nalogodavecot da mu ja nadomesti {etata.
Nalogoprima~ot e dol`en po otkazot da gi prodol`i rabotite {to ne trpat odlagawe, dodeka
nalogodavecot ne }e bide vo mo`nost da ja prezeme gri`ata za niv. Za prezemenite dejstva i
storenite tro{oci vo ovoj period koga se prezemaat rabotite {to ne trpat odlagawe,

21
Vo srpskata terminologija za otka`uvawe od dogovorot se primenuva terminot ,,odustanak od ugovora,, a za
terminot otkaz na dogovorot, se upotrebuva terminot ,,otkaz ugovora,,.

12
nalogoprima~ot ima pravo na nadomest na tro{ocite i na nadomest za vlo`eniot trud, nezavisno
od toa dali vlo`eniot trud dovel do korisni rezultati.
Za otkazot kako na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog, stav zavzema i srpskoto
zakonodavstvo22.
Drug na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog e smrt na fizi~koto lice i
prestanuvawe na pravnoto lice.
Nalogot prestanuva so smrtta na nalogoprima~ot. Ovoj prestan na dogovorot za nalog e
validen samo ako e taka dogovoreno ili ako nalogoprima~ot go primil nalogot so ogled na svoite
li~ni odnosi so nalogodavecot. Naslednicite na nalogoprima~ot se dol`ni za negovata smrt da go
izvestat {to pobrgu nalogodavecot i da prevzemat {to e potrbno za za{tita na negovite interesi,
dodeka ne }e bide vo sostojba samiot da ja prezeme gri`ata za niv.
Vo slu~aj ako nalogodavecot ili nalogoprima~ot e nekoe pravno lice, nalogot prestanuva
koga toa lice }e prestane da postoi. Pod prestanok na pravnoto lice treba da se podrazbere
situacijata koga nalogodavecot ili nalogoprima~ot koj e pravno lice, prestanuva da postoi poradi
ste~aj ili likvidacija. Me|utoa dotolku se raboti za statusni promeni kaj pravnoto lice, na primer
soedinuvawe, prisoedinuvawe ili razdeluvawe vo pove}e pravni lica, nalogot ne bi trebalo da
prestane. Vo ovoj slu~aj nalogot prodol`uva so ona pravno lice koe gi prezelo pravata i obvrskite
na pravnoto lice {to prestanalo da postoi poradi statusni promeni.
Tret na~in na prestanuvawe na dogovorot za nalog e ste~aj i li{uvawe na delovnata
sposobnost23 .
Nalogot prestanuva koga nalogodavacot ili nalogoprima~ot }e padne pod ste~aj. Vo ovoj
slu~aj nalogodavcite ili nalogoprima~ite se pravni lica, ako tie se fizi~ki lica toa ne mo`e da
deluva na negovata sposobnost da bide nalogodavec ili nalogoprima~.
Napolnoto ili delumnoto li{uvawe od delovna sposobnost, se odnesuva na fizi~kite lica.
Ovdeka treba da se tolkuva potesno, zatoa {to nema opravduvawe nalogot da prestane ako
nalogodavecot ja izgubi potpolno ili delumno delovnata sposobnost, zatoa {to promeni na
nalogot i upatstva za izvr{uvawe na nalogot mo`e da dava negoviot zakonski zastapnik, odnosno
staratelot. Do prestanok na dogovorot za nalog sekoga{ }e dojde poradi napolno ili delumno
li{uvawe na delovnata sposobnost na nalogoprima~ot.
Zakonskoto regilurawe na dogovorot za nalog go ureduva i momentot na prestanuvawe
na nalogot. Vo toj slu~aj koga nalogodavecot se otka`al od dogovorot kako i koga umrel ili
padnal pod ste~aj, ili napolno ili delumno ja izgubil delovnata sposobnost, nalogot prestanuva vo
memontot koga nalogoprima~ot doznal za nastanot poradi koj prestanuva nalogot. Spored toa
dotolku se raboti za zastapuvawe, pravnite dela {to gi prezel nalogoprima~ot vo ime i za smetka
22
Pravno pravilo 1021 OGZ, 623 SGZ ~len 409 OIZ, ~len 92 Zakon za parni~na postapka.
23
^len 824 od ZOO.

13
na nalogodavecot, imaat pravno dejstvo dotolku bile prezemeni pred nalogoprima~ot da doznae
za nastanot poradi koj prestanal dogovorot.
Koga na nalogoprima~ot mu e izdadeno pismeno polnomo{no, dol`en e da go vrati po
prestanuvaweto na nalogot. Polnomo{noto vo ovoj slu~aj prestanuva i bez ogled na okolnosta
{to nalogoprima~ot nema komu da mu go vrati dotolku na primer nalogodavacot umrel i nema
svoi naslednici.
No vo zakonot postoi i eden isklu~ok vo odnos na prestanuvaweto na nalogot. Vo slu~aj
koga nalogot e daden za da mo`e nalogoprima~ot da postigne ispolnuvawe na nekoe svoe
pobaruvawe od nalogodavecot, nalogodavecot ne mo`e da se otka`e od dogovorot i nalogot ne
prestanuva ni so smrtta ni so ste~aj ni koga eden od niv ke bide delumno ili celosno li{en od
delovna sposobnost.
So ova se {titat interesite na nalogoprima~ot vo slu~aj koga so konkretniot dogovor za
nalog treba da se razre{at nekoi od porano postoe~ki odnosi me|u nalogodavecot i
nalogoprima~ot.
Na primer ako nalogoprima~ot mu dol`i opredelena suma na pari na nalogodavecot, pa
dade nalog da naplati nekoe pobaruvawe od treto lice koe mu dol`i na nalogoprima~ot, vo takov
slu~aj nalogoprima~ot ne mo`e da se otka`e od dogovorot, a isto taka i nalogot ne prestanuva ni
so smrtta, ni so ste~ajot na nalogodavecot i na nalogoprima~ot, ni koga eden od niv }e bide
napolno ili delumno li{en od delovna sposobnost. Vo takov slu~aj nalogot }e go ima svoeto
pravno dejstvo se dodeka ne se ostvari negovata sodr`ina.

1.7. DOGOVOR ZA NALOG SPORED ZAKON ZA PARNI^NA POSTAPKA

Objasnuvajki gi prethodno karakteristikite na dogovorot za nalog sodr`ani vo Zakonot za

obligacionite odnosi, naredno {to sleduva e negovata analiza od aspekt na Zakonot za parni~nata
postapka.
Vo ZPP nema decidno ureduvawe na dogovorot za nalog. No, zatoa pak mo`eme da
zabele`ime deka dogovorot za polnomo{no e eden vid na dogovor za nalog.
Moeto gledi{te za ovoj vid na dogovor }e bide analizirano na istiot na~in kako {to be{e
analiziran dogovorot za nalog i pritoa }e uka`am na sli~nostite i razlikite {to postojat pome|u niv.
Vo glava petta od ZPP se uredeni polnomo{nicite i toa od ~l.80-92.

14
2. POIM NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO

Dogovorot za polnomo{no spa|a vo redot na onie dogovori, spored koi ednata dogovorna
strana i stava na raspolagawe na drugata svoi uslugi i svoja rabotna sila24.
Drugo definirawe na ovoj dogovor: ,, Dogovorot za polnomo{no e takov dogovor so koj
eden sodogovara~ ovlastuva drug sodogovara~ vo negovo ime i za negova smetka da izvr{i
odredena pravna rabota, odnosno pove}e odredeni pravni raboti, a ovoj se zadol`uva deka }e go
izvr{i toa so nadomest ili bez nadomest”25.
Sli~na definicija na poimot na dogovor za polnomo{no e dadena i vo pravilata na stariot
Srpski gra|anski zakonik,~ij ~len 609 glasi: ,,Dogovorot za polnomo{no e takov dogovor, so koj
se dobiva vlast na od ime na drug i za drug ne{to da polnova`no da se stori”. Spored toa, kaj ovoj
dogovor e bitno toa deka so nego ednata strana se ovlastuva a istovremeno i zadol`uva, ne{to da
stori ili prezeme od ime i za smetka na drugata strana. Postoeweto na ovie dva elementi da se
izrazuvaat i da postojat istovremeno, zatoa {to ako bi se pojavil samo eden od niv toga{ ne bi
imale polnomo{no vo vistinska t.e gra|ansko pravna smisla na zborot.
Onaa {to prethodno go spomenavme za dogovorot za nalog t.e negovata sli~nost i razlika
so dogovorot za delo, va`i i za dogovorot za polnomo{no.

2.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO

Pokraj negovite vnatre{ni ili poimni odliki, dogovorot za polnomo{no ima i drugi svoi
posebni ili karakteristi~ni osobini koi se sli~ni ako ne i isti na dogovorot za nalog spored ZOO.
Prvo, dogovorot za polnomo{no e na~elno eden dogovor bez nadomestuvawe t.e
besplaten ili dobrotelski dogovor, zatoa {to opolnomo{tenoto lice ili polnomo{niot po pravilo
ako ne e dogovoreno ne{to drugo, nema pravo od drugoto lice da bara nagrada za uslugite {to gi
pravi, spored polnomo{noto {to mu e izdadeno. No, taa okolnost ne e bitna iako inaku e redovna,
bidejki takva nagrada mo`e da se dogovori, i vo toj slu~aj dogovorot za polnomo{no stanuva
dvostran (sinalagmati~en) dogovor. Spored Zakonot za advokatura, vo zastapuvaweto i vo
odbranata na strankite advokatot ima pravo na nagrada za svojata rabota, kako i pravo na
nadomestuvawe na tro{ocite vo vrska so zavr{enata rabota26. Zna~i ovdeka ja gledame sli~nosta
spored ureduvaweto na ZOO ~l.805 st.1, 2 i 3.
24
Adam P. Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Skopje -1960, str.227
25
Bogdan Loza, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo- 1961, str.197
26
Zakon za advokatura, Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 80/92 od 22 dekemvri 1992 god

15
 Vtoro: Polnomo{noto e eden konsenzualen i neformalen dogovor, pa za negovoto
polnova`no nastanuvawe po pravilo e dovolna i obi~na soglasnost na voljite na soodvetnite lica,
izjavena na eden voobi~aen na~in na koj se sklu~uvaat i drugite vidovi na dogovori 27. No samata
priroda i funcija na polnomo{noto obi~no bara i posebna, t.e pismena forma, kako {to vsu{nost
naj~esto i stanuva.
Treto: Posebna odlika na ponomo{noto e toa {to pri negovoto sklu~uvawe osobeno ja
zema predvid i li~nosta na samite dogovorni strani, kako nivni soodvetni i stru~ni svojstva.
Zna~i stanuva zbor za (intuitu personae) t.e eden odnos na doverba pome|u zainteresiranite lica.

2.2. DOGOVORNI STRANI

Za polnova`no sklu~uvawe i nastanuvawe na dogovorot za polnomo{no kako i sekoj

dogovor, nu`ni se najmalku dve lica od koi ednoto mu dava odredeno pravno ovlastuvawe, a
drugoto pak toa ovlastuvawe go prima i se obvrzuva na odreden na~in da go izvr{i.
Liceto {to na drug mu izdava polnomo{no se vika vlastodavac, a liceto na koe mu se
izdava polnomo{noto se vika polnomo{nik.
Samoto pak, ona ovlastuvawe {to mu se izdava na polnomo{nikot, vo vid na eden pismen
akt, se vika polnomo{no.
Vo francuskata pravna teorija osobeno se uka`uva na potrebata na razlikuvawe na
poimot vlastodavac (le mandant) od poimot nalogodavac ili komitent (le comettant), bidej}i
nekoj mo`e vo odnos na izvesno lice da bide vlastodavac a istovremeno da ne bide i nalogodavac
i obratno.
Ovaa razlika poteknuva od samiot akt na vrz koj se zasnova toj odnos vo edniot i vo
drugiot slu~aj. Imeno, vlastodavacot e lice {to mu dava ovlastuvawe na edno drugo lice
(polnomo{nik), od negovo ime i za negova smetka da izvr{i edna ili pove}e pravni raboti.
Osnovot na toj odnos e zna~i dogovor za polnomo{no (neposredno polnomo{no). Me|utoa
nalogodavac ili komitetnt mo`e da go nare~eme sekoe lice {to mu ja doveruva na nekoe drugo
lice gri`ata za negovite raboti ili so drugi zborovi, za{titata na negovite interesi.
Poimot nalogodavac zna~i, ne e samo razli~en tuku i po{irok od poimot vlastodavac. Spored toa
razli~no i se re{ava pra{aweto za gra|anskopravnata, odnosno imotnopravnata odgovornost, t.e
odgovornosta za nadomestuvawe na {tetata, vo edniot i vo drugiot slu~aj. Osobeno koga pritoa }
e se postavi i pra{aweto za pre~ekoruvawe na dadenoto ovlastuvawe, spored zakonot ili
dogovorot.28

27
Prof. B.Blagoevi}, cit.delo: ,,Gragansko-pravni obligacioni dogovori,, str.141
28
Pravno spisanie,, Revue trimestrielle de Droit civil,, 1952 god., br.3 str.219

16
2.3. DELOVNA SPOSOBNOST NA STRANKITE

Spored pravilata na gra|anskoto pravo {to se odnesuva za sklu~uvawe na dogovorot za

polnomo{no, postoi izvesna razlika pome|u delovnata sposobnost na vlastodavacot i delovnata
sposobnost na polnomo{nikot.
Taka, vlastodavacot po pravilo mora da ima op{ta ili polna delovna sposobnost t.e
sposobnost {to redovno se bara za polnova`no sklu~uvawe na dogovori i za samostojno primawe
na pravni obvrski voop{to. Imeno, ako liceto {to vo daden slu~aj se pojavuva kako vlastodavac,
e sposobno samoto da izvr{i i prezeme nekoja pravna rabota, toga{ toa isto taka }e bide
sposobno da go ovlasti nekoe drugo lice za izvr{uvawe na taa rabota i obratno.
Za delovnata sposobnost na polnomo{nikot va`i edno sprotivno pravilo. Imeno,
opolnomo{tenikot kako takov mo`e polnova`no da gi prevzeme i onie pravni dejstvija odnosno
pravni raboti za ~ije sklu~uvawe inaku, t.e vo slu~aj koga bi gi prevzemal od svoe li~no ime i za
svoja smetka, ne bi bil delovno sposoben. Vo ova smisla postoi isklu~itelno pravno pravilo koe
glasi: ,,Tokmu vo onoj slu~aj ako polnomo{nikot za sebe ne bil sposoben da gi svr{i onie raboti,
sepak so polnomo{no od vlastodavacot go vrzuvaat i tretiot”. 29

Soglasno zakonot za parni~na postapka procesno sposobnite stranki mo`at procesnite

dejstvija da gi prevzemaat vo postapkata li~no ili preku polnomo{nik. Polnomo{nikot e lice koe
od ime i za smetka na strankata vo granicite na ovlastuvawata prevzema procesni dejstvija so
pravno dejstvo kako da gi prevzelo pravnata stranka.
Iako zela polnomo{nik strankata sepak mo`e da dojde pred sudot i da dava izjavi pokraj
svojot polnomo{nik. Zakonskiot zastapnik na strankata mo`e da anga`ira polomo{nik. Isto taka i
zastapnik na pravno lice mo`e da anga`ira polnomo{nik. Strankata ima pravo da opredeli vo
parnicata da ja zastapuva polnomo{nik no taa ne e dol`na da ima polnomo{nik.
Polnomo{nik vo parnica mo`e da opredeli samo parni~no sposobna stranka. Strankata ne
mora da ima celosna parni~na sposobnost, no mora da e parni~no sposobna za odnosnata parnica
vo koja opredeluva polnomo{nik. Nasproti toa, pak polnomo{nikot mora da ima celosna
parni~na sposobnost.
Soglasno ~len 81 od ZPP polnomo{nik na strankata mo`e da bide: advokat, lice diplomiran
pravnik koe so strankata e vo e praven odnos i rodnina po krv vo prava linija, brat, sestra ili
bra~en drugar dokolku e potpolno delovno sposoben.

29
Ovaa pravno pravilo e predvideno vo ~len 621 na SGZ 1929 godina

17
 So zastapuvawe na strankite vo parni~na postapka mo`e da se zaminavaat profesionalno
samo advokati. Licata koi ne se advokati a se zaminavaat so zastapuvawe, se nadripisari.
Nadripisarstvoto ne e dozvoleno.
Sudot po slu`bena dol`nost vnimava dali liceto koe se javuva kako polnomo{nik vo
opredelna parnica, mo`e da bide polnomo{nik, vo smisla na odredbite od ~l.81 od ZPP.
Ako se konstatira deka kako polnomo{nik se javuva lice sprotivno od navedenite, sudot
donesuva re{enie so koe na toa lice mu se onevozmozuva natamo{no zastapuvawe i za toa }e ja
izvesti strankata.
Jugoslovenskiot procesen sistem go napu{ti stojali{teto za zadol`itelno zastapuvawe na
strankata od strana na profesionalen polnomo{nik t.n. (advokatenzwank). Toa ja opravduva
potrebata za ukinuvawe na monopolskata polo`ba na odredeni profesionalci (po pravilo
advokati), koi imaat zagarantirani prihodi i klienti.
Zatoa potrebata da se spre~i diskriminacija na onie koi nemaat mo`nost da platat
nagrada na onie zastapnici ne mo`at ramnopravno da u~estvuvaat vo parnicata protiv onie koi se
vo mo`nost toa da go napravat. Iako zastapuvaweto po pravilo ne doveduva do odredeni stru~ni
kvalifikacii na polnomo{nikot nema somnevawe deka kvalifikacijata na polnomo{nikot
pretstavuva zna~ajna prednost za strankata koja ima takov polnomo{nik.
Mo`nosta da polnomo{nikot so svojata stru~na podgotvenost da i pomogne na strankata e
osnovna pri~ina da se anga`ira polnomo{nik, iako ne terba da se zanemari ni faktot strankata
sama da ja vodi parnicata.

Dali strankata }e zeme vo parnicata polnomo{nik, ili ne toa e rabota na nejzinata volja, a
koga na toa ke se re{i taa e dol`na da go legitimira polnomo{nikot na propisen na~in. Toa
strankata go vr{i so izdavawe na polnomo{no.
Strankata go izdava polnomo{noto pismeno ili usno na zapisnik kaj sudot 30. Strankata koja e
nepismena ili ne e vo sostojba da se potpi{e na pismenoto polnomo{no namesto potpis }e stavi
otpe~atok od pokazalec. Ako pak se izdava polnomo{no na lice koe ne e advokat potrebno e
prisustvo na dvajca svedoci koi se dol`ni na polnomo{noto da stavat svoj potpis.
Vo samoto polnomo{no {to pretstavuva eden vid na dogovor na nalog strankata gi
opredeluva ovlastuvawata {to mu se prenesuvaat na polnomo{nikot. Samoto polnomo{no ima
dejstvo pome|u strankata i polnomo{nikot od momentot koga e izdadeno. Sprema sudot pak ima
dejstvo od momentot koga mu e dostaveno (pismeno) odnosno soop{teno (usno na zapisnik
polnomo{no). Sprema sprotivnata stranka pak ima dejstvo od koga toa e soop{teno. Dejstvoto
koe go ima polnomo{noto pome|u strankata i polnomo{nikot e dodeka toa ne prestane.

30
^len 88 od Zakon za parni~na postapka

18
2.4. VIDOVI NA POLNOMO[TVA

Ustanovata na dogovornoto zastapni{tvo, odnosno polnomo{noto ima deneska vo

pravniot promet golemo zna~ewe i prakti~no se pojavuva vo razli~ni vidovi. Inaku op{to
zemeno polnomo{nata izdadeni spored propisite i pravilata na gra|anskoto pravo se razlikuvaat i
se delat na:
- op{ti ili generalni i
- posebni ili specijalni.
Ovaa razlikuvawe se vr{i spored obemot i prirodata ili vidot na pravnite dejstvija i raboti
zaradi ~ie prezemawe se izdava odredeno polnomo{no. Taka na primer strankata mo`e da go
ovlasti polnomo{nikot od nejzino ime da sklu~i eden ili pove}e odredeni dogovori ili da gi
sklu~uva site dogovoriod eden ili poveke vidovi31.
Koga se izdava generalno polnomo{no, strankata (vlastodavecot) ovlastuvawata {to
mu gi izdava na svojot polnomo{nik, ne go ograni~uva na izvesni pravni raboti, tuku nego go
ovlastil na polnova`no zastapuvawe vo site pravni raboti {to bi se odnesuvale do pravata i
interesite na vlastodavacot. Vo toj slu~aj, polnomo{nikot }e se rakovodi samo so ogled na
za{titata na interesite na vlastodavecot i }e se gri`i pri vr{eweto na ovlastuvaweto {to mu e
dadeno da ne prevzeme i da ne stori ni{to {to bi mo`elo da im bide od {teta na tie interesi.
,,Na toj {to ne mu se nazna~eni nikakvi granici na polnomo{noto, toj mora spored svojot
razum, znewe i sovesta da se upravuva”32 .
Postojat izvesni pravni raboti koi polnomo{nikot, po sila na polnomo{noto {to mu e
izdadeno, ne mo`e da gi prezeme, ako tie vo toa polnomo{no ne se posebno navedeni i
spomenati. Primenata na vakvite pravni pravila vo praktikata e dosta ~esta. Taka na primer
spored edno mislewe: ,,polnomo{nikot koj ima ovlastuvawe da mu prodade odreden imot na
vlastodavacot ne mo`e toj imot i da go zadol`i,,.

2.5. SPECIJALNO POLNOMO[NO

Specijalno polnomo{no e onaa polnomo{no koe glasi samo na edno odredeno pravno
dejstvie ili pravna rabota, koja polnomo{nikot treba da ja izvr{i od ime i za smetka na svojot
vlastodavac. Za edno polnomo{no da mo`e da se smeta za specijalno, posebno, mora i vo samiot
zakon da bide predvideno kako takvo. A vo nedostig na takvo poseben praven propis, odnosno

31
Izvor: Opsti uzansi za promet so stoka, uzansa br.37
32
Izvor: Pravno pravilo 612 na SGZ, 1912 godina.

19
pravilo, polnomo{nikot }e se smeta za dovolno ovlasten i legitimiran, ako od vlastodavacot mu
bilo izdadeno samo op{to polnomo{no.
Pravnite dejstvija i raboti za koi spored pravilata na gra|anskoto pravo e nu`no ovlastuvawe vo
vid na posebno polnomo{no e na primer otu|uvaweto (jus abutendi). Takvo pravilo e predvideno
na primer i vo Srpskiot gra|anski zakonik i toa vo celost glasi vaka:
,,Nekoj od ime na drug da primi ili da go otfrli nasledstvoto; da sklu~i orta~ki dogovor;
ili da stori podarok; ili da izbere sudija za poramnuvawe; ili da otstapi nekoe pravo koe ne mo`e
da se naplati; se bara polnomo{no koe glasi samo na tie raboti,,”33.
Zna~i sekoja od pravnite raboti koi se imenuvani vo ovaa pravno pravilo bi morale da bidat
nazna~eni vo edno posebno polnomo{no t.e vo eden oddelen pismen akt. Od ova mo`e da se
zaklu~i deka specijalnoto polnomo{no }e bide nu`no osobeno vo slu~aj koga treba da se izvr{i
nekoj praven akt odnosno pravna rabota od oblasta na li~nite prava i odnosi na vlastodavacot, a
pred se od oblasta na semejnoto i naslednoto pravo.

2.6. PARNI^NO POLNOMO[NO

Spored poznatite pravni pravila na gra|anskoto pravo, za vodewe parnica odnosno za

prevzemawe nu`ni parni~ni dejsvija vo gra|anskata parni~na postapka, dovolno e generalno ili
op{to polnomo{no, vo koe soodvetno ovlastuvawe t.e ovlastuvawe za vodewe na parnica
voop{to, izri~no e spomenato.
Spored ZPP za toa e potrebno edno posebno polnomo{no koe vo naukata na gra|anskoto
procesno pravo e poznato pod imeto na takanare~eno polnomo{no za vodewe parnica ili
parni~no polnomo{no. Vo ovaa polnomo{no mora imeno poblisku i poto~no da bide ozna~en
pravniot spor, odnosno parnicata, za koja se odnesuva izdadenoto polnomo{no.
Obemot na izdadenoto polnomo{no za vodewe izvesna parnica go odreduva samata
zainteresirana parni~na stranka. Strankata mo`e da go ovlasti polnomo{nikot da prevzeme samo
odredeni dejstvija ili da gi prezima site dejstvija vo dadenata postapka. [to zna~i deka i
parni~noto polnomo{tvo isto taka mo`e da bide op{to i specijalno.
Koi ovlastuvawa }e gi ima polnomo{nikot spored parni~noto polnomo{no, zavisi od toa
dali e toj advokat ili ne e advokat. Vrz osnova na parni~noto polnomo{tvo izdadeno na advokat,
polnomo{nikot e ovlasten da prevzema dejstvija ne samo vo parnicata tuku i nadvor od nea. Vo
parnicata advokatot so parni~no polnomo{tvo gi vr{i site procesni dejstvija osven onie {to mora
strankata li~no da gi prevzeme.

33
Izvor: Srpski graganski zakonik, Pravno pravilo 614

20
 Vo ovaa smisla ZPP se navedeni pova`ni procesni dejstvija {to mo`e da gi prevzeme
polnomo{nikot: advokatot mo`e da podnese tu`ba, da ja povle~e tu`bata, da se odre~e od
tu`benoto barawe, da sklu~i poramnuvawe, da izjavi praven lek i da se odre~e, odnosno da se
otka`e od nego kako i da bara izdavawe na privremeni merki za obezbeduvawe. Nadvor od
parnicata advokatot so parni~noto polnomo{no e ovlasten da stava barawe za izvr{uvawe ili
obezbeduvawe i da prezema potrebni dejstvija vo postapkata po povod takvoto barawe i od
protivnata stranka da gi primi dosudenite tro{oci, da podnese predlog za povtoruvawe na
postapka ako od pravosilnosta na odlukata ne izminale {est meseci a dokolku ovaa vreme isteklo
potrebno mu e drugo polnomo{no, da go ovlasti svojot advokatski pripravnik da go zamenuva
pred prvostepeniot sud vo imotnite sporovi na pravni lica ~ija vrednost ne nadminuva 1 000 000
denari.
Ako strankata vo polnomo{noto ne gi opredelila ovlastuvawata na polnomo{nikot,
polnomo{nikot koj ne e advokat vrz osnova na takvoto polnomo{tvo mo`e da gi vr{i site
dejstvija vo postapkata, no sekoga{ mu e potrebno izri~no ovlastuvawe za: povlekuvawe na
tu`ba, za priznavawe ili za odrekuvawe od tu`beno barawe, za sklu~uvawe na poramnuvawe, za
odrekuvawe ili otka`uvawe od praven lek i za prenesuvawe na polnomo{noto vrz drugo lice,
kako i za podnesuvawe na vondredni pravni lekovi.
Od ovoj ~len mo`e da se vide deka izvr{uvaweto na polnomo{noto mo`e da se doveri na drugo
lice {to e vo soglasnost i so ~len 809 od ZOO (zamena).
[to se odnesuva na dejstvijata {to gi prezema polnomo{nikot, ako tie se dadeni vo ramkite na
ovlastuvawata, imaat pravno dejstvo kako da gi prezela samata stranka. Strankata ne mo`e
pravnata va`nost na dejstvijata {to gi prezema polnomo{nikot da gi uslovi so svoe dopolnitelno
odobrenie. Isto taka ako polnomo{nikot prezel procesni dejstvija vo ramkite na ovlastuvawata
dadeni pismeno, no ne i vo soglasnost so internite ograni~uvawa {to gi napravila, strankata
nemo`e ovie dejstvija da gi pobiva so praven lek, zatoa {to tie sprema sudot i protivnikot se
nejzini dejstvija, a mo`e protiv polnomo{nikot da istakne barawe za nadomest na {teta, {to ja
pretrpela zatoa {to polnomo{nikot prezel dejstvija nadvor od internite ograni~uvawa {to taa gi
opredelila.

2.7. ODGOVORNOST NA POLNOMO[NIKOT

Vo odnos na odgovornosta na polnomo{nikot, toj ne i odgovara na strankata za

neuspehot vo parnicata. Toj na strankata i e odgovoren samo za {tetata {to ja predizvikal so

21
svojata rabota. Na primer polnomo{nikot prezel procesno dejstvie, za koe navistina imal
pismeno ovlastuvawe, no strankata sepak interno go ograni~ila toa dejstvie da ne go prezema.
Iako polnomo{nikot ne e stranka vo parnicata, nemu ni{to ne mo`e da mu bide dosudeno
vo glavnata rabota. No, sudot mo`e da odlu~i polnomo{nikot da gi nadomesti na sprotivnata
stranka tro{ocite {to taa gi pretrpela po negova vina. Isto taka sudot mo`e da go kazni
polnomo{nikot poradi naru{uvawe na redot ili poradi zloupotreba na procesnite ovlastuvawa.
Polnomo{nikot ima pravo na nadomest na tro{ocite {to gi imal vr{ejki go zastapuvaweto.
Advokatot ima i pravo na nagrada spored advokatskata tarifa, {to isto taka vleguva vo pari~nite
tro{oci.
Ne e zabraneto strankata i advokatot da dogovaraat nagrada proporcionalno na uspehot
vo parnicata.
Spored ~l.1 st. 2 od Tarifata za nagrada i nadomest na tro{ocite za rabota na advokatite-
advokatot i strankata mo`at slobodno da gi dogovaraat nagradata i tro{ocite i na~inot i sredstvoto
na pla}aweto.

2.7. DRUGI VIDOVI NA POLNOMO[TVA

Makedonskoto zakonodavstvo e decidno vo odnos na vidovite na polnomo{nata koi {to

mo`at da se izdadat.
No sporedbeno so Jugoslovenskoto zakonodavstvo mo`e da se vidi deka toa poznava
pove}e vidovi na polnomo{tva. Taka na primer pokraj generalnoto, specijalnoto i parni~noto
polnomo{no Jugoslovenskoto zakonodavstvo gi poznava u{te i trgovskoto polno{no, meni~noto
polnomo{no i polnomo{no spored vrabotuvaweto.34

2.8. PRESTANUVAWE NA POLNOMO[NOTO

Polnomo{noto kako eden vid na dogovor za nalog prestanuva na nekolku na~ini. Eden od
tie na~ini e otpovikuvaweto odnosno otka`uvaweto na polnomo{no.
Otka`uvaweto na polnomo{noto vo praktikata ima dve posebni zna~ewa i smisla: ednoto
zna~ewe imeno mu e po{iroko, a drugoto potesno. Vo pravata ili po{irokata smisla otkazot
vistinski i poimno go opfa}a i otpovikuvaweto i otka`uvaweto, t.e toj se odnesuva do

34
Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo Poseben del”-Skopje, 1960 god., od str.238,239,240

22
prestanuvaweto na polnomo{noto po inicijativa ili na predlog na dvete dogovorni strani, t.e kako
po predlog na polnomo{nikot taka i po predlog ili barawe na strankata.
Spored drugoto ili potesnoto zna~ewe i smisla, otkazot zna~i prestanuvawe na
polnomo{noto samo po `elba i predlog na polnomo{nikot. Ova istovremeno e i vistinskata ili
zakonskata smisla na zborot ,,otka`uvawe,,.
Zakonot za parni~na postapka jasno se razlikuva i se deli od otpovikuvaweto od otkazot.
Otpovikuvaweto se odnesuva samo na strankata (vlastodava~ot), a otkazot pak samo na
prani~niot polnomo{nik. Toj propis glasi: ,,Strankata mo`e vo sekoe vreme da go otpovika
polnomo{noto, a polnomo{nikot mo`e vo sekoe vreme da go otka`e,,. Otpovikuvaweto odnosno
otkazot na polnomo{noto va`i na sprotivnata stranka od momentot koga mu e soop{teno na sudot
pred koj se vodi postapkata, pismeno ili usno na zapisnik35 .
Po otkazuvaweto na polnomo{noto, polnomo{nikot e dol`en u{te 1 mesec da gi vr{i
dejstvata za liceto koe mu go izdava polnomo{noto, ako e potrebno od nego da otstrani nekakva
{teta {to vo toa vreme bi mo`ela da nastane.
Polnomo{noto izdadeno vo parnica mo`e da prestane od nekolku pri~ini: poradi
postignuvaweto na celta za koja bilo izdadeno, poradi smrt, prestanok na delovnata sposobnost,
prestanok na parni~nata sposobnost i sl.
Pritoa dali nekoja od navedenite okolnosti }e ima i kakvo vlijanie }e ima vrz polnomo{noto
zavisi u{te i od na ~ija strana tie okolnosti se slu~uvaat. Ako polnomo{noto e izdadeno za
izvr{uvawe na edno dejstvie, toa prestanuva koga procesnoto dejstvie e izvr{eno. Parni~noto
polnomo{no izdadeno na lice koe ne e advokat, pak, prestanuva so dovr{uvaweto na parnicata.
No so dovr{uvaweto na parnicata ne prestanuva polnomo{noto izdadeno na advokat, zatoa {to
kaj ova polnomo{no advokatot ima izvesni ovlastuvawa i nadvor t.e po dovr{uvaweto na
parnicata.
Smrtta, prestanokot na delovna sposobnost i prestanokot na parni~na sposobnost na
polnom{nikot doveduvaat do prestanok na polnomo{noto vo sekoj slu~aj. Tie na strankata
vlijaat razli~no vrz polnomo{noto. Ako polnomo{noto e izdadeno vo parnica za strogo li~ni,
neprenoslivi prava, ovie okolnosti vo sekoj slu~aj doveduvaat do prestanok na polnomo{noto.
Koga polnomo{noto e izdadeno vo parnica za prenoslivi prava dejstvoto na navedenite okolnosti
zavisi od svojstvoto na polnomo{nikot: ako polnomo{nikot ne e advokat, prestanuvaat
ovlastuvawata dadeni za dejstvijata za koi tie ovlastuvawa mora da bidat dadeni izre~no. Koga
polnomo{noto vo vakva parnica e izdadeno na advokat, toa ne prestanuva.
Bidej}i e vo pra{awe parni~noto polnomo{no izdadeno na advokat, toj iako umre
strankata mo`e da dejstvuva, a do koga toa }e go odlu~at naslednicite.

35
^len 90 od ZPP

23
 Okolnostite koi, ako se slu~at na stranata na strankata doveduvaat do prestanok na
polnomo{noto ili na nekoj drug na~in vlijaat na nego, vlijaat i toga{ dotolku se slu~at na stranata
na zakonskiot zastapnik na strankata.
So prestanuvaweto na pravnoto lice, prestanuva i polnomo{noto {to go izdava toa.
Vo slu~aj na ste~aj polnomo{noto izdadeno od ste~ajniot dol`nik prestanuva koga spored
va`e~kite propisi }e nastanat pravnite posledici od otvaraweto na ste~ajnata postapka. Vo ovoj
slu~aj nadle`niot organ pravosilno }e odlu~i za zabrana na rabotata. Vo dvata slu~aja po
isklu~ok polnomo{nikot e dol`en u{te 1 mesec da gi vr{i dejstvijata vo postapkata ako e
potrebno od strankata da se otstrani nastapuvaweto na {teta.36

Zaklu~ok

Temata na ovaa istra`uvawe e dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO i spored

odredbite na ZPP. Prvenstveno e razgledan dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO, pa
potoa komparativno i spored ZPP.
Kako i kaj sekoe objasnuvawe na dogovorite i ovde se zadr`av po redosledot na ne{tata:
so poimno opredeluvawe na dogovorot, pravata i obvrskite na dogovornite strani i
prestanuvaweto na dogovorot.
Dogovorot za nalog, e takov dogovor so koj nalogoprima~ot se obvrzuva sprema
nalogodava~ot za negova smetka da prezeme opredeleni pravni raboti.
Dogovorot za nalog e konsenzualen dogovor, isto taka me{ovit, komutativen, kauzalen, i
e praven osnov za vr{ewe uslugi.
So na{ite pravni pravila imeno glavno e izrazena i opredelena i samata smisla i zna~ewe
na ovoj dogovor. Osobeno se izlo`eni i naglaseni slednive dol`nosti na nalogoprima~ot:
,,Nalogoprima~ot e dol`en nalogot da go izvr{i so potrebno vnimanie. Toa vnimanie e razli~no
vo zavisnost od toa dali dogovorot za nalog e dobro~in ili tovaren. Dotolku dogovorot e
36
Zakon za trgovskite dru{tva; Zakon za ste~aj.

24
dobro~in, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so vnimanie so koe vo istite okolnosti bi
postapil vo sopstvena rabota, a toa zna~i so koe vo istite okolnosti bi izvr{il svoja rabota.
Dotolku, pak dogovorot za nalog e tovaren, nalogoprima~ot e dol`en da go izvr{i nalogot so
vnimanie na dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in.
Traeweto na dogovorot i negovoto prestanuvawe se vrzani za izvesni objektivni ili
vistinski i subjektivni ili li~ni okolnosti i fakti.

25
Koristena literatura

1. Adam P.Lazarevi}, ,,Obligaciono pravo Poseben del”-Skopje, 1960 god.

2. Bogdan Loza, ,,Obligaciono pravo poseben del”, Saraevo- 1961
3. Pravno spisanie: ,,Revue trimestrielle de Droit civil”, Avril-june 1952
4. Izvor: Srpski graganski zakonik, Pravno pravilo 614
5. Zakon za advokatura, Zakon e objaven vo Slu`ben vesnik na RM br. 80/92 od 22
dekemvri 1992 god.,
6. Zakon za Obligacioni odnosi
7. Zakon za parni~na postapka

26
 Sodr`ina

Voved..............................................................................................................................................1
1. POIM NA DOGOVOROT..........................................................................................................2
1.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA NALOG.......................................................3
1.2. STRANI NA DOGOVOROT ZA NALOG..........................................................................5
1.3. SODR@INA NA DOGOVOROT ZA NALOG...................................................................5
1.4.OBVRSKI NA NALOGOPRIMA^OT.................................................................................6
1.5. OBVRSKI NA NALOGODAVECOT................................................................................10
1.6. PRESTANUVAWE NA NALOGOT..................................................................................13
1.7. DOGOVOR ZA NALOG SPORED ZAKON ZA PARNI^NA POSTAPKA....................16
2. POIM NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO......................................................................17
2.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA POLNOMO[NO........................................17
2.2. DOGOVORNI STRANI.....................................................................................................18
2.3. DELOVNA SPOSOBNOST NA STRANKITE................................................................19
2.4. VIDOVI NA POLNOMO[TVA..........................................................................................21
2.5. SPECIJALNO POLNOMO[NO.........................................................................................22
2.6. PARNI^NO POLNOMO[NO.............................................................................................23
2.7. ODGOVORNOST NA POLNOMO[NIKOT.....................................................................25
2.7. DRUGI VIDOVI NA POLNOMO[TVA............................................................................25
2.8. PRESTANUVAWE NA POLNOMO[NOTO.....................................................................26
Z a k l u ~ o k.................................................................................................................................28
Koristena literatura........................................................................................................................29

27